Oskrbovana stanovanje vodice by kvakvak

U V

A Z R E I NIV JA L B U LJ

A T E T KUL RO

ZA A

EK RHIT

o Dipl

OSK

S TA N

elo d o sk

AN V O B

A J N A OV

e c i d o V

Dip

t n a lom

ič č r e ž B a m f. o r To p : r o r t men dja Koši

e F . r d

e som

: a c i tor

ja i c u L . r d ki . s c r i o m d o M 4 an 9 9 m 1 ž A isa p v leto

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

dipl

leto

ave zdel

la a de skeg

2005

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

V sučnee bbeseiden a

3 Klj ristop Metodološki p 4 Uvod naloge 5 Cilji in namen lje v starosti 6 Bivalno oko oj Zgodovina in razv 9 oskrbe starejših v Sloveniji di Demografski tren 11 rejših Stanje varstva sta 12 v Sloveniji odatki Antropometrični p 14 sti in smernice o zn ve b O 16 ktiranje zgradb je ro p za lidne ljudi za stare in inva površine Javne zunanje e in naprave 17 Javne zgradb zgradbe 19 Stanovanjske 21 Analiza mbnejših 22 10 najpome h izhodišč in ki ls va ko li b o ocen Prostorska analiza 29

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

Urbanizem Arhitektura Viri in literatura

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

33 44 61

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Zahvala prof. ojemu mentorju Zahvaljujem se m za razumevanje in dr. Fedji Koširju . pri izdelavi naloge kritične pripombe ju za . Zdravku Mlinar Prav tako prof. dr moram o. Še posebej se teoretično podlag irski Lučk i A žman Mom zahvaliti doc. dr. dolgim pomoč med mojim za vzpodbudo in študijem. i dr užini, lžan zahvalo svoj Najbolj pa sem do ni A lenk i, ki mi je še posebej moji že posvečam ob strani. Nalogo potrpežljvo stala ki Katrini ema hčerkama Pi njej in mojima dv

Metodolo

Zaradi kompl eksne problem atike staranja in bivalnega okol ja starejših lju di bom na podl agi referenčnih be sedil s področ ij staranja, gerontologije in dr u žbenih odnosov pridob il ključne podatk e, ki mi bodo pomagali pri arhitekturni in urbanistični si ntezi projekta . Iz njih bi mor al dobiti dovo lj trdne osnove , iz katerih bo m ogoče izluščit i smernice za učinkovit in ko rekten teoretič ni model oblikovanja bi valnega okolja za stare ljudi.

in Zoji.

e d e s e b e n č u Klj

, Diplomsko

delo OS

ZA ARHITEK TURO

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

FAKU LTE TA

ostojnost, ija, skupnost, sam og ol nt ro ge , je an star u, oč, pomoč na dom pomoč za samopom a, izacija, arhitektur tehnologija, global rovana vi, urbanizem, va arhitektura v nara ogena naselja i za ostarele, hom ov m do , ja an ov stan

UNIVERZA V LJUBLJANI,

ški pristo p

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Uvod V da n a š n j i , i n f o r m ac i j s k

globa lno i d ru ž b i l a h ko

identificir am

o nasledn je

e d ru ž b e n o najbolj tipičn cese, k i se r a z vo j n e p ro ogojujejo in medseboj no p na polož aj v p l i va j o t u d i i va l c e v: s ta r e š i h p r e b p ro c e s i : 1 . E ko n o m s k i

h i nsk i druž n e v o iz enjen kov ” odn i , priž i c n “sor e oj (p o s v r o v, spr emi n ja okvi s vo j o s t ru nih k t u ro i n n dua l vo) . i t v s i d ač i n d e l o va d n i s o soro ta nja. Z a l r e j š e i m a j o i v e t š m r e ž a e d č vo š j e h n a i p o r g m e a n: na en i st dru se sa mi l a h 4. N rani ko v k l j u č u v ter e, jejo v vse š zvez njste i e d n o l t p e v o s i l p a č n o s e n j s še g a m o i n i c i at to tr aj i v n e sku pi n j a (i s at ko e civilne d sož it e, kr k i ru n l ž i b e b ž , n d ru g i s t r a o a e dru n i pa s o j i m evsk la žje dost ta r š o s , p n o e m m e n r ežno o rg a n i z i r a e anj . ne oblike s ažev i t ja) t ro ko v n e p a sož izobr n o d p m e o u č i , na k at e r e l a h sk eja m ko t u d i s a , ki se m m i v p l i va j o riše t v i j o i b j ko a o t Z n k o silci p o v r at n i h 5. e. upo i n f o r m ac i j azlik jo in . sk e r j litvi i s c o a p I da H o j n i k za ener Z u pa n c , 1 9 medg 9 9. Sa most ost šuje v j i j oj nost n a l a g č e o s zm v ta l r o e o ga č l ov e k a g d e j a n k s v n d r i ru ž o b e e n o - p ro s t o et , ost rsk em ko n t e k s t u. entit 6. Pr mbna ve id pome o j k n i a n n z m i e e o m j n a Fa k u lt e ta ved pos kušn z a d ru ž b e n taja ne iz e vede, Lju a p o s dua l j i . n v e i e j blja na j i d c n i a z živl o i j l a a v u i b d i o v d i i d e n pr s in žben roce pome v dru i se p e p t e i r l de je. K ne rtna znan užbe e nač s a m j ne dr n b i e m s siste e o r se p v na 7. S p i o l j e p j v in bliku je moč . Izo istem i va j o moči b o d ice. S i v r a p ih r i p k oje mezn ine, jo sv p o s a a sku p i j t l s v ebno v elja a pos em u o le jiv z l in s t t gost u o č p b r o a lj end o bo be. V . v edn čajo druž e n l opuš i d v i o c in eri či t sku p ečji m ri mo no v cent d o e k v a t, e v ta k r e l j i j o dnos i tem čne o k i , h i r s no era anju 8. Hi ni od dloč mrež em o o n j d e e j nju osr s o ko zame n nep va v i nju i ahte a z v oj s o o del most odn e) s a na so ežni k r s n M i ika. sku p n i z ko (a l i mezn je in posa alne i u c d a ciji i din efini ndi v ko o r po d njo i o j p e j n o p e t s sto rež elej, nje m dnjo za vs l o va i, sr e e a t n D s a . o n cije ni d uje, gula jo re oblik n e p s o 8, o st jubljana 0 ], 188 j u: k rica [ 13 dna galerija, L iban ta g fe e j o v i K o . Naro obilca, oluc v edn x 70 cm Ivana K su ev tno, 100 r o c e la p p / v e k olj a m pa

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

vlogo prev l a dujočo a sektorja i n dustr ijsk eg r. r it v en i sekto prevzame sto k i p ro c e s i : n a 2 . Demogr a fs je a j o r av n ov e s n ov o d e f i n i r upin. s ta ro s t n i h s k vzorci se 3 . D ru ž i n s k i k d r a zširjen e spr emi n jajo o nja s k i o b l i k i b i va dv o g e n e r ac i j ena c i) . S o ro d s t v (s ta r š i i n o t ro ir ano ja jasno defin mrež a izgubl s ta j a ru k t u ro i n p o d ru ž i n s ko s t ksibilna leksna in fle v s e b o l j ko m p žin v r j a n j a v e č d ru z a r a d i u s t va (r a z v e z e sk em obdobj u en em ž i v ljenj a h ko n s k e z v e z e) . L i n n ov e z a ko oblike a s ta j a j o n ov e b i r e k l i , da n , ki ž i nsk e mr e ž e r a z š i r j e n e d ru i j s ko s t n o, g e n e r ac n i s o n i t i s ta ro V e d n o v e č j e določlji v e. ( ko s r o t s ro p e n i h d ru ž i n i n e n o s ta r š e v s k

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

z novo izkušn jo obiska nove dežele tudi se obnemog lim bi prpravijo pr ije Te tn ). o om do ik ln ži bo ve tje. in am (invalidom eb os Sam konc Z večanjem št ept staran le ponavadi v evila tovrst ja se je v like varstva so bi ob nih graden zadnjem zahodni d j in h a ni z je stoletju v go ko ila r u žbi kore n pr ku ne v re in e nč t h no i ni st er r jo im nito sprem o pr no t ne vi s po te nc ialni lastniki enil. Pred revolucijo z l ič n i h asta najemni ali industrijsk in delavsk je ra di por ki posvečajo o objektih kot so stare n a r e a d im gibanje z u ve N dn m o e s ve m č e pozornosti staranje k dv ni imelo p ljenjsk oblikovanju ot tako osebnega je, pre ice in prostora, arhi ja živ rejše mesta. Pra n aščine in vojašn gr a a t š s j l tekturi, kvalit v tako ko je postalo Pri in p oda eti t turizem novne del in po obsegu servis strija. rda in u a d d n zagotavljale le os i n sledica in ov so a . t N s a i jim k i vs l a dustrijske eeno kje in Pred tem ve onent dr u žbe. kako mislijo stala so bile v e. V njih komp a pr j l ež be p o eksistenčne potreb večini pri iv v o et a i j d za dnje življenjsk merov dr večgenera no po mislu ob o so u žine cijske in e ved dobje. Zato je ov v s s k š a le malo ljudi, ki o samoume lo r p bi t je s j po e tr t u eb j i en v n n n premislek v o je bilo, a starejši lju . Rav in ni ž da so dje del d e. Star smeri arhitekt toritev nosti s s r u žine. Z i dr užinske član o el ur im a n ne j o ga n d in krajinskeg močno po mobilnost med nude a večano jo in indiv oblikovanja kujejo nja in imel veliko i ni a l at v z kr e ta a idualizacij k ž r ve r člo ko d t o z l h tu v e i di o z posamezn socialni je prišlo d ko ionaln ika pa o razslojev pogled take se lah o v reg j e e anja dr u žin j nosti izbire. b ož u r sk m up k k i no l sti. Prav tako os e na genera sk lope. Z ne gre s e ra z cijske večjo dr u rmacijsko v. Tu v tako fo sa in o a m v a r m d je lo P o an ka aj r . žbeno ra ci eh j a ja take skup S pr sebo z vitostjo, rju n nosti ni zdravst ven ejših, boljšo a r a k te jeta st star o osk rbo k ču ve o i po n l ne ti e ra a po j hk l m em h b i r bn bo se in posle r už a. k i dr s i v e ok dično m umrljivost straejš lno pr anjšo jo pa se je da so ateria integracija. , S staranjem m a in j a n prebivalstv st z no a ič j razl šl e, populacije bo o začelo st samo V pr vem ra z m i d r u žb n i l arati. č e k ni a d ez obdobju n m sa i n po d e ve a t dn aj u s st t o več ljudi moderniz ri H krati po nje potrebovalo acije dr u in ko ampak razširjena ni ževa žbe je z ocen n g ira dr u žina sk gr a te r o in n d in v n vs re a aj o vo en go n rbela za st R od o obliko pomoč bolj ja). sem z are ljudi še ved da so mla i, da Avstri tako, predv jši dr u žin , o l a a. j a m i te ž sis v a bo ga a r ne do sk i člani n be d i už la dr o d h a n ko j i čle n i t ohranili svoj delili mate (Ska prihodke nolog tek los o rialne in sk rbeli am teh e v pre j n e a ne s od p za strejše v vi s e sn o j e os k t. n š a P a o ra v model člane dr u tr (tudi pogo osti, d ta , d žine čih s dbeno), k kakov ogoča m m bi o ti tega jših in hitro rasto va o e ve nj j no a n n de a a E z niso več z možnostjo odnj sami. upad mogli proiz v h trendov ceno. ni al a ci o so n in n v os ih kr jsk o m be si priz stanovan mas a ra z u adeva Pr vo večjo tudi z lij in se a na dr u žbeno a n nj ad ž gr je o u et sv m zd v em ru t sprememb dn o ži s ho ti k o za v nastanitev s o so uved zavarovaln nudni kakov li išk i siste i h po je nudenje k jšn s l ka m a ta t m i s po in a po e j še l dpornimi serv za starej kojninami, v nih življan katerimi isi v n pre oceno ne je bila sta s i k ki č z , a i tim n n tis em i e rost instit vs j t ed m m s pr an o o e j be v j institucionaln oskr ucionalizir poja in upokoje e uni a z s ež n i ana, nci so po nove r vropsk jno, toda S l to i os E m b sa ti o i ve stali pose m ži d k č e ob š ve j a o li j ej o ki n l or r . e t zm o j s b k na dr u žbe Bivanje kategorija i n ši r čega o njšimi na . Odvisno doma tenzivne nege, i z ma in j š o j a o st se je iz ej uj e n n eb r tr z d u po a z e t oskrbo nudi Karta destinacij z s i še ne individualn prenesla n m še v Brniškega letali tarost lahko e a globalno šča, nizkocenov Brnika in poveza s o s te odinjst vu s Tako sp . a go v i a , ni prevoznik po oč č o m a ve iz njegove ba š po raven. Sta t n e, i n an ž ž p hr e e r o o vezave iz av t s n st a ze v Veliki Brita i m m do e t e ra populac z v e n n j i o k o se je od m o o n niji m k k n n a i a ija T r st . t ra lajše osam s a Po j i. l oč o m o g po , k e u sk o osvojila m ali parom stan tujine na dr ter nujne medicin ačega aterialno, ostala pri ovanjske enot im iz ridejo a dom n p je g ž li otrocih oz e isa o e j ip pr o m o v pre ot ds . mlajših č tu bi lahk k o en j gm , n n se i al a a t m i te r s m t v la an m o s jš nih dr u žin r e hi a pa fizična o m še t r i s z r u možnostjo e odvisnost. ekate ljanje be, višjemu le bno tudi n preživ ju življenjske do m an i po e ljš e t po da i š m po j ln č e o e o os Dr uga sp p g krbe s hrano, alitetn je to rememba ijsko omo ali ej pa ijo, k v oda v informac l so bile p b eh e e pr e n ž u, s rd a zd o l da a ra an č p st g vniško pom r ve oblik institucion ske a . Še oč in i si te e alnega v dr u žin i dom n e i arostni strukturi k l n st arstva, k e ž ni a r ač e r l ug a o dr t e in s p d bo ra o a už i zn i n dr l ol e i n ik j is namenjen e prostore b o bile z malo e samo sta za ko svo čk rat bi jo rim, ampa k i lah starejši vedno ve jatelje i , se r o e at p Z k e. i re in k tudi dr ug n kr už dr ea d ci o jo r in dr u žabne im osti za so aktivnosti. za preživljanje star tudi sami odločajo a kroga. zunaj dr užinskeg

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Cilji in namen naloge

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

kaže potreba po večji izolac . je le iji ravno zaradi daljših potovanj oz tega, ker te m pa le ob ilo st ev aj Št a ožnosti ni, o. v čn st anovanjih, pr to po edvsem v indi a tretjina takih, ki en vi du Prirejeni alnih gospodin socialna izolac izvlečki iz jstvih, anjša. ija in osamljeno h se s starostjo m teksta, Id te st pr ob e Hojnik le 1997: Pom m . . oz Zupanc, ki “izletov” en fizične ga prostora Najpogostejši vzro pri interak posamezn i le Življenj ciji med vanja ikom in o e v stanovanju a. nje n d a a b l i koljem v s banja zunaj stano v g gi b o se spremeni že no tarosti, bi e j e j e dati vsaj o n m takrat, ko od a mi morali ter otroci. Takrat pad a o kviren pro u z e idejo nj i va d po k ku u na se o t fil starega r ob k z so ič aj a no V p iz kaže, da je obst človeka oz a , am d potreb v z t s , o o oj t eč v . i e n j st ih a jegovih anovanje adnjem živ za starejša za različn gibl liva n konca prevelik ljenjskem obiskovanje fizična kar vp obdobju. o. o , Še l n i ve t d čj e u o č spremembo pa a v prinese vdovst pa obiski jivosti rejem vo, ko eden od institucij, sledijo občutl lja sp o m k pa e rt V starost o nerjev, pogost ik iz v znan i se sp to ženske, osta eje so ljev. remenijo amezn ne sam. Ugoto rodnikov in prijate e tudi s so s o p o t a e vedenjski t z vi tv medsebojn , e K j iz i . ev ropskih dežel ac vzorci ega vpliva kažejo, da je povezana tovega inform nja med kritična staros Mobilnost je lj nego o manj u b posamezn h t, o a ko okoljem. n r ovdoveli številč ikom in Starostne tek st uti ved presežejo poro no vedenjskim sprememb dnevnim ju poč e obču l če š z ne o , k pr o j i o m o e e oš r , ki se jim n ki h o e pridružijo m ž ed m o 84 . in 87. letom lahko ripo še bolezen k ogr starosti, pri že i starejših hko p ske sprem nskah pa med občute vzorcem. Pri večin n e i mu la s embe, zma o 67 j posamezn . č o in 74. letom st njšujejo nemo ikove sposo arosti i. Tak merjeno (Wall 1989). bnosti pre lastno dejanj di je gibanje us lju d i e a r n m p i so i j n janja, odlo l in sprejem e a m n čanja imi anja inform anje o Ženske ovdovi lni prostor, ed kr acij. vo gib predvsem v loka jo prej, kar po o k i sti pr n z Prostorsko e meni, da tudi m a s do o p mobilnost p dalj sto do a ča sa živijo sam om lahko dolo je omogočen p er o . kj t e, z s ke o o r im p čamo na m . aj r e ravni - mo o v da o t ljš o o življenjsko ros akro bilnost na eznik infrastrukture njski p daljše prost posam t dobo kot moški. V evropski življenjsko nujne s r o o orske razd tanova n t s b s na mikro h deželah se de pro alje ter . Zase ravni - ob lež tistih, ki so st vladovanje nje je bnosti a e s kolesom. i s v al š a a o pe ar z b i n 60 e a ši r n le t i t ršega biva t S in o i prostora (s ve t p č s in živijo sami, lnega tanovanjsk imno novna nskah po 75. ke int e soseske ju os in giblje med 18 odstotki (Irska Predvsem pri že n e j e l ružins b z dostopn v i d o do življe ž in Portugalska) ostjo opod njsko po vem težave in 35 odstotki trebne in ti, sam oveko rosti nastopijo l s sta č o tu le n j (V v fr o el astrukture ika Britanija, obvladova je amost ) in Danska, nje ožjeg anja. anje s N v or a bivalne u zunaj stanov o ve nj šk k ba e i gi a) j l l . i Z pr b a o am o k g er o a iš a ko stanovanja z prostora o prebivalstvo je . bivaln ta i 75-84 let delež še večji svoje n te. i i e starostni skupin t m V i e u t j r 44 l n od p o e st o k S starostjo ot d i ko o n v. i V Sloveniji se zmanjš pečat lagodi k in dve tretjini a mobilno sebni nja razpolagamo s tem ko pri o e le polovica žens č m e a j e z st na mak t a ravni, ka podatkom sa ro ijo, d rostor r potrjuje mo in tuje S reditv za Ljubljano egov p jo tudi o hodi brez težav u n j hk i la n h ki o e oš e t n m s t o : s raziskave. sk e n a j or l d aj Nizozemsk k e če , z r trtina (23,7 Na em so u s tem voje v rganizacija odstotka) tistih gotovili, druge vetu s i. Tudi v raziskavi O s a oč j m po n e ž a , d ki a a n so voznikov stari 65 let in ve se delež na sez di pok zmanjša s č, pomoči starim 46 odstotk , in tu ži e m vi e i jsk j v in n in od u č di sp č i vi go du z n i ov v sredn al f o ni h k življenjske go d sp n odinjstvih. a i jem m obdobju zor n eb v starosti (skupina ja. eba Starejši ljudje ži a nad ki je zajela 892 os r n j u, t l a m o do č b i p u r 4 g 5 p e vi na 20 odst jo največkrat - 54 let) nik iz večja j , da pre otkov v sta v l starejših samez rami, je bilo ugotovljeno rostnem o a e o č, i ve p r m in t o z le t o a i 60 in r r k bdobju 75 e sl i ab j T in več. De še l m . i o op remljenih let lež pešcev jenjsk ali lažje B ostoru poveča s 1 in živl mu pr ijah, stanovanjih ko stotkov oseb težje e c Pri večini sta od m n u 14 o t š je i r k t 4 o s a t t o v srednje mlajši. S tem dstotkov rejših ljudi je ros v in sti k p o a m m življen ad n so vl e d ob s a jih gibanje usme jskem ob redv eč, običajno prip nju. Večina r ba p gi e u v h a p k ni t ira n rj i ov d u eno predvsem obju na povezani: ek č odstotkov m n okrnje 33 ološko po ob v starostne v lokalni pros proble (98 odstotkov), a nezd ost sta a je z t ol n m obdobju ok b h o i ln u e va tor, kjer je j v s bi l t a ravo okolje js le ožje ko . Večja ko starost, m (vlažnost v st in z podin o em o s m o je č o o n e g a g gr o anjše je št če ne m h h n lo i o d ostop do živ stotkov sp evilo izleto v d kupn stanovanju), ne medtem ko jih 9 od ljenjsko nujn v na oseb m ko gre v s Tudi pri ani. fu l o nk č k ci i , on o. e al h medte m na infrastrukture i i slovenskih jš er upokojenc a. h prim ucijah in neudobna d stare nj i t a va t i t no s p n i s sta e t š iz a n a j i li ih v l odstotka v s kolesom. oprema (npr. si 57 a nasi st razen prašanih n ko se v o, da je zmožno dtem orskeg ej e privošči t uj e s trj po o M e og r av re p isk va nje na trda go Raz počitnic a ajanje li riva, no soodvisna s izv tiv ni ga ne te le ru fo to os na pr , staro in nefu gibanja v nkcionalno ožji i pohištvo, je starost, o starost, ožji je fizičn k je ja ko č čja sl e ab Ve V o. ša stj staro opremljenost r, ki ga tojno s zični prosto fi še lahko samos k je ni ez m sa o po k ga h ki la r, e to š os pr sameznik

Bivalno okolje v starosti

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

po o obvlada. samostojn omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

enovi skupnosti. Pri pr Leto o upoštevati bn em m 1980 po lo ze stanovanj je 976 1 standardn imi predm 1962 sameznosti (npr. eti). V ta ne le tehnične po 45 9 1 k šn ih stanova stari ljudje kih njih so e v kopalnici), bolj ogrož eracijs n prenova instalacij eni zaradi e 34 g o dv padcev in injstev poškodb. 30 di živi v isti, ki gospod o u fizičnih ov T j sn ra l . za tu h to h k i vi u lo a š Str 22 ampak ce starej družin 45 Dostopno ajo 10 ijskih m c i a , i r ti 44 di st do st e k go i ila n n pr e d g a i o nj r r va anovanja t o stano 33 ali ualna postane jšimi s lahko pro 22 Individ stanje v starost j z mla 30 m a blem, če ba o p em n m u re e sp k i v 27 s t s o se stanova stnim a j v ro k i a sta s v ži eracij nje nahaja 44 in zdr nadstropju udi enogen v višjem otno vimi kaže t , dostopno no članska i m 0 o m o 6 ni t g v za j D ve 1990) e po e m r pa je samo in s te i. To slabš 0 (Bond 8 m 9 v 1 a o po stopnic s 999 in Ameriške n la na ijo , 1976 p anc , 1 ah. raziskave a težava Razširje skih č , ki živ jnik Zu 5 , 1962 n i i 4 o t ž 9 s H 1 i u a t h trebami. Podobn kažejo, d r Id t ti po ko stu, di v le gi a se stari ejših d počutijo kontek jših lju še dru st star ljudje lnih bolj varn o v stare va torskem o j bi s te a n u j ro js s nj i p a jša in t v ol d s o e v ma pri izb ž beno na od ra gosp pa ob r. njših nase uglednejših ka v dru Str uk tu endar ot np j o ljih in i k a člove V pr g . di , stanovanjs re tu h a i ta j ne š s it st aj stanovanje kih sosesk razmer nasta ostojno a sož od ml ah, kjer je policijsko v V ir: Sam osti in nskeg i n ž r u o m r te v varovanje tudi v d istem okolju dgo ki i o n nikih, le da je bolje orga m k v je e na a t j , u katerega de nizirano. bivanjskih ja, obč infrastrukturo V takih za razmerah radici rnost na t vo jb go ol a od je n po u r er so tudi b zn . im ajo in so ga tudi pr kultu olj zadov anje najbolj nava ivanju svojim sta oljni s jeni. Vendar pa nem b narašč novanjem visna p od u a o ov k n en s pr o . a sk Golant govori o stanovanj pozarj tudi o želja p osti drugih m Kvaliteta v star igracijskih mod zvoj o a ga v r bivanja je jše e re t sta i s od j n ne el č n in ih i o a v ik d r st posredno stn ar o o la osti: iz mestnih od gosp Dolg povezana iršem središč v pode z lastništv ualnih tudi sti v š om stano že d i ls o ka v n i po l i dr d oč b n vanja. Vp ja, v posebno ur i najemnika. kar lokaln rašanje pa ke mo ejene števila ta dejavn aciji, ostors e skupnosti r r je, ali e a p nj ik lahko n va bi i e e c lik g i za ob d e i up iln e š vzamemo ok ač l j zn s oj a lj en l ce (npr. na. Najbo kot pozitiv kot po ato so Floridi), pri m negativni ni ali nekateri se se vsem kot žbi. Z kazalec k d u jo ka r e te r d po p i lij di j o zgolj sezons valitete b ru starejših lju vno se anašn ivanja v st ko in prosto Lastništvo vračajo v kraj stroko ces v d arosti. o ih d r sn na eni stra vi o p od i ne st č al em n o vs ne s j po i ga a od v bi ni zagotav m č va d uu š lišča, nekateri a kontin ali v pa lja varno st bolj o in starega je nar se preselijo tu arost domu edno skih človeka ne v nj a va n no e j di sta k d ih e sv dn ojim otrokom obremenju i lju oskrb oblik v nava ali na ajam do je s stanari na drugi starejš oči in Bolj ko posamez jo nav m svoje mlado i m c no, ih strani pa ln a o ta r to p t do s h st e u lji nik zgublja i. l se n i na . lahko pom a t oz r v i o ah e sk z t se i K s so j n . a n h eni tudi v ali manjš na odi org olji dz p k or P s ri o na o ečje d na h za g fi e breme s i zičnim m obstaja tend i ln npr. do zaradi od enca in želja sestav iji. ih biva pr n n o os institucij, kot je a b to t ro e govornost i ) m s r 0 in vzdrževan o življenjskimi sezonskega biva i do (199 eliki B ja stanova pnja p nja; 6 mesecev razmerami, večja tabelo nja, česar i 80 v V čane, kjer je sto j ob i 9 o c 1 jše v re a ob r sta al o n a e i d po posamezn je potreba l ekonomsk Bon 1976 jši gen leta pa v Ljubl ik iz ih ali psih po občutku pripad 1962, i stare jani ali na Gor ih ljudi zelo r ug , dr p 5 ofizičnih ra o i od 4 ti d 9 m os u 1 sn nosti en e jskem. odvi uj ot zlogov mo ni več spo v letih pričak kujem Ta ka rda a ke kš 91 soben. č o pr i ne i al es k m r el ov u h it p tk pr ve so ponavadi ostoru. odsto sliko pa la pri povezane visoka. Okrog 90 V dobno na to rezno t o s e P starosti u d z i ek e v l živ on i A omsko ali fizičn potreba selitv osti. G starejših ljudi v ZD o odvisnostjo po po pre rihodn izboljšanju odstotkov stanovanjs h p i r a v t s st ar en kih razm ej stv o še in b Ed al . i e mlajše genera vanjih er narašč potr cije. iskav v navadnih stano a, medte ko upada i večjo ih raz d k u š t e m . l O v a g bs j ijo ta zmožnost n živ ja n a ki jo a ti, v ra tis n zl i v a: o ike v zamen bivanj oz. komp totko oskih a stan javi etenca pri vidik takega odločitvi 10 ods , franc agojen l g h i o p st za prenov r al k sto ne do š k i ga o aj r O bi im e , va . a ih liš nj o m g o stanova ča va j a e no a (1995) med navadnih sta nja, in to rejšnj narašč ekonomsk tovitve iz jega p arosti la ih in zdra o oči, Ugo t st m v ni s po s ki lik v st ob , an d h e ov a ni j anj in najemni ož vstvenih ra ran o igracij gotavl ki: do skoraj vseh m zlogov. N neki točk km st olju u o, da m 0 k a s 4 o lja i potrebu v ve i za to l dn m pa e jih e , ar s i k dv nd e š n eh Ve je starejši r i . e jo le r p je tih je stalno ki jih potrebu posamezn v ame o pom ih se pri reše ik jena, t i starejš 92) pa vanju te jn e to 9 bi os va 1 m m liš sa ( o ča no t a er j o n h dveh zamenjalo sorazm rajevn . Gola zamen 5 problemo le za tiste, ki so strokovno ejših k ajraje vališča v r i n i a b al i in/ali mate t š oč od s j m st po e v ot r o ko e sn a t v ča i t la ob l s rialno pom st le e ni kov in 21 s da oč lokalne in potrebujejo Ženske ov ečina z da je v dovijo pre vu od jst st in ot od ko sp go v najemnikov. To nem j, kar pomeni, d pa živijo v skup pomeni, da se a tudi dalj o ug dr la st no niki težje odlo časa živijo sam m ali kakš čijo za e, ker ima družinskim člano zamenjavo stan ov jo daljšo tk sto od življenjsko 0 -4 ov 20 an no ja liž ib ko pr t najemniki, za dobo kot m okoliščin, to osebo. Odvisno od oški.

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

tudi v ZDA), kjer so zgraje preferencami. ne večstanova njske stavbe s st an ih bn ov em an prilagojenimi m ji po za st st še ar ja e va lju na di 6) , 98 je v urbanem Lawton (1 ok ol ju so lastnik in tegrirana v star heterogeno ok i pri ohra o na odločitev za ostno olje, s čimer so njanju ob iterijev, ki vplivaj kr da st ni o po ječih stan go razmer bo ji za i t m edgeneracijske ovanjskih interakcije. Zel ra lj izpostav sti: i izb o verjetno pa st ljena in b preselitev v staro magal ari ljudje, ki so olj nemoč o p kot najem gibalno oviran na skupin več stikov nave niki in zara niku a i, zujejo s sostan di navezan samez . o e p č š i l ov al o a ci sti na lastn v v i manj samo hi b ši ko o t pa izven nje. v ino tudi stojni. ostati strezn Želja 1. zanj u a v Večina sta o rejših ljud ta je a pren i se ne o anem okolju, strezn zn u ( e j d n loči za pre ne a Tisti, ki se social selitev. tno biv e odločijo z e . n t ša i a ej l r bn a i em v z a spremem najpom Za k rgani bo bivališč to naredij nja). obro o d je , dl o kmalu p a, pa a j st biva čim n o a n v r Ostati o a o upokoji v n 2. , sta tvi, ko so bri fizični oritve na z še v do ene st oveza kondiciji v p t s v e j a n. r se in je težn neodvi in zd ivanja ja po pro sprememb tete b i l storski ti os a i v skladu sn vi v od k ne ja z življenjs 3. Poseben izraz m. Stopn ko spreme nika jo pomeni dardo n a t mbo, ki s ti, os samez upokojitev bn o m se i za p n po l a a ba i , največja. je potre a mater i je z e klajen tarost s o žk te v o o, da s ln j ta us va v e ko zis e e ž ra l t i a je l k jo e ki v ve Pres če je ljna. Na preseli raziska jo bolj varne jo ostovo anje, e j tev v staro r žje la e k aj p N d š ti. i ira r e liz i j o sti vpliva operaciona čut jših in Ame no ugodn več dejav Eden od dje po gledne eljami u azmer j u ž r nikov. l ti o i lja n pomembn s av i r i ot a ug m e h t i j s ih je mate gov ah selji je introspektivno n kolju rialna zm z nje za to deja ših na skih sosesk j nim i mu o s n e e v a l ožnost o e so t m n nje. Seved ki eznikih, anj ence, a imajo v oditev pri tistih posam stanov intelig eč možno Prilag ostjo, to lastnik n o j v i n t p k st i za a i kot pa sto ja, kjer je bila najemniki ostjo, na s se preselili iz okol jim stanovanj. oveza ciabiln p o pomembe s , sedan Drugi v jem n dejavnik a, v en ej a om , r t d os m bn z je želja m njihova zase izmo skim po prese umski Večina sta optim onom k litvi. no e rih ljudi se od o ob , sv n lj o l bo ne želi pre s odob socia okolje, kjer lahko seliti, ker jem stanovanje samop em in j n jim je a v t življen u s tudi dom, nj de ve z m em i oj sv s katerim msk odločajo o t ter se identifi in kjer so ž ekono lih le cirajo k e iveli samo t e r stojno dru om p prostoru. žinsko življ To potrju status enje. za jejo tudi razlog ugotovitve m. Najpogostejši 4. , da so st rtnerje zadovoljn a p a re jši i s stano ukturno urejeno vanjem, č j režo preselitev v infrastr eprav le-t omogoča naseli no m l h a i o ne n m ko e r dobrih živ ta g o tek varnosti, ljenjskih homo jo nef šibke stanovanje je obču razmer. T dnosti ostavi pomembn e p r z P v ščajo re e o tji e t i dejavnik ed m s gl o di o tu d g kakor po pa je neform to er na glede kriminala valci alna socia pogos mreža, stk s čim e Stano s lna , i i ana v obst č s ženosti. pomo odno oječem biv upnih zdravstvene ogro alnem oko mne niški e t j Ugotovitv s a r z gih sk V v o lj u. n po . e iz anglešk i m b z tre i e po ega okolja osnov ne v rana Zadovoljevanje 5. kažejo več nagnjenost ki na odstve egregi s r s j l o s e o t jo n a na t j jši s i k preselitv je Staro izraža sicer man i v starost kot pr i tisti, ki so družabnosti iji - to ljenja. ujejo z v se tudi v k i i n l ž e b a o m e eg srednjem eni di , vendar pa je zanj retekl življenjske ih, če no po ljudi, ki se preselijo osti p ž m obdob n e l t večkrat se i kazalc e č r a h p i n k ju z a s gi lili, in tist n no m M i, ki nima lo pomemben. omoge ekono čina jo v bližin ta kriterij ze ialnoci. Ve a so h l c j otrok ali d l a o e s v s i o a b i rugih soro žejo n tudi p , jši pre iški skupini pove dnikov. tanija hko pa možne a e l interakcijo v vrstn r , t p Nekateri s ka Bri o i o l r n e a ž t e V s t e. , nj starejši lj e lje rov emska lijo pr udje vne ki jim bogatijo živ prime Nizoz h nase to iščejo z dejavnostmi, , i zamenjavo j e l č n e e v ž v e tiste, se bivališča, ija, vske d ki je pove vališča je lažja za Nemč ndina a zana z nji 6. Sprememba bi k s ( l telji deže živijo irajo družina, prija ki jih pri tem podp rejši ljudje jših ta S a. Lawton stare ovna organizacij ajvečkrat v n a l i zaupna strok ljenih v, ki bi bše oprem etovalnih serviso la sv s o al in em pr je ugotavlja, da kot mlajši.

hovimi

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

h stanovanji

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Povprečna

deluje še dane s.

življenska

Ob prelomu na a kot šega stoletja so s nekajk rat daljš v Ljubljani na doba ljudi je dane Karlovški cest e dj lju pr li vo ve i ustanovili ži ve so čj bi o do ub ti ož as ni on co br , V v č. kateri je dobi neko lo do . m tja ov šte anje 10 0 ljudi Z večine so bi Rimu . na začetku našega li to ostareli in tare v povprečno 18 let, s on em a u og z li k za l e ko i v ns z ki a la ta pari, ki so m hko sk rbeli sa en veku 35 let, le mi zase. rednje Podob 22 let, v srednjem ila v s b n i o s m a L eta 1902 so ob ostano nekako 40 let in Ta zatočišč 50. obletnici ce a sa m 1800 v povprečju n e sarja Franca Jo ž u ridr žefa zgradili t. p le v Ja 49 a pl tja je le m vi sto ul o ga ic še n i v na i L u č ju tk bl ja ve . ni ob zače m m od d erno urejeno išnica ubožnico, ki šk i re je že imel o je boln a centralno na i vite napovedih lahk e h k n ni š ič z ist at m o st e p Po pe n lja e vo v , e i el j j ek trično razsvetl tju zdravl in kopalnice. javo danes, SURS 20 04 • 13. stole V njej je bilo pr za neo d o v tisti, ki se rodijo a e j z os to n ra a e za p b 15 0 ljudi. e Pred pr vo svet nato v i l pos živeli v povprečju ovno vojno je bi k malu ustano računajo, da bodo , i n la v a D ravogradu zgra jublj e). n i k u. jena ubožnica za 50 e v L in 80.7 let (žensk v K am lju i di d , ki 73.2 let (moški) u n bolnik je i t bi i la d po p o o po v r st avit vi novega i za tno v Ev zavoda v Črneč a z i l sk prihodnosti verje so se ah uk injena. u j e Meja pa se bo v t j nastal e l a o n a 15. st Ljublj L eta 1923 je 14. in itali”. dobil dobrod p š “ še dvigovala. let i • V n 0 elno ustanovo z 0 a 1 r rih nos rili b s 143 i od š en o oj z po d dv n st a el ile r n ja ač i m zn s i je st a 5 tu lo 4 di n ek l et 3 i M a 1 Za pr en t i pr ge a p š. t Š Zavod so vo ital le vna zidali dile redovnice Sv Nekatera primiti svoj šp i k a se a n l i . ž o b V o s in o do starih ljudi. ce R e d nc v ija i o n P i n av elskega, ob bno v bli ž e usta obsežnem po njih ok rutna, pose je so odobn v se P st e vu ljudstva so bila do . š e in pozne a k velikem gozd i p god nem zneje betežn kompleksu. P manjkanje. Dru k i, po ebne i l s t n o o i e dr p i ug če so trpela po M i k sv o v za et ov i L ni d i vo j jni je “dom s tu bila , Škof počitka” preš vsem zato, ker je tisti ča mestu el v m so jih cenili pred dr astale u e žb v n en o last, danes ga m, No pa v celoti prenov j redkega, poleg te K rške , v u j l i n lje v n a starost takrat neka še r o ve n K dn a o t sl s u ži svojemu liko d I. u e izkušeni in so ve dinan m namenu. d. r e o e r g e F pa so bili stari ljudj u t r a r d a l, v k e c e sa tenah ni špit letju j ejši pravniki v A ž dn o le t o ug s r ke. Tudi na Jesenicah so aj N k . li. de o 6 ve e voja sk i leta 1937 zače • 1 n r l a o s b e ti” on e C li čji ovali “ger star en e gr im a v ad z se h i it i i so a n m d ti n a es to zavetišče in Špar vš či ublj or tu j t o s t L a o za r r so b p cialne ime iz e šk i h d r ug i m senat pa je dobil oči in podpirance in ga dokončali ednjev (starčk i), rimsk i r il med m s b o e v p j pred dr ugo vedno mne astali arček). Seveda so i vzaje liji svetovno vojno. P s so n k g t a n e č A besede “senex” (st m i t v a o vojni prenovlje is pr vi z avljen imeli T n bil obj a deluje še dane te stare ljudi, ki so e tudi j tis e ž r li j ni a ce 1 h d em i 0 vs u h ed 6 s pr o e 1 ko p c t a do i t m n k e starejših. ja, moči i akon, st va. L ložaj, veliko znan V zgradbi na pr vi z ga var . e e ” l n t l e visok dr užbeni po c r a P i oljanski cesti c n osta elief A a, pri so v očne i ma so živeli dom se Ljubljani je Law R m no či r n e Ve i o . n ne c o ni i a st p n z v in la š i e po i b vo h n r jn l em času iz raznih “T , d a sk i od bo ekateri so bili v ljudi prostorov otro države li ločil i i e z t r s a a o t svojih otrocih. N u s n j ške bolnišni t ž ce . stole k rb z a vodih. dol iti nastal do e, je s se v 17 in dobrodelnih za d c ah i a o ic r s n išn l ln g o bo a h, i k r m l i , azili za e h st č m ar i n e e r i kot enota štetjem S t žnice u so p eli še pred našim ranca Doma upokoj stoletj i v ubo l F i n m e e e Take azile so im j č encev Center. š ejšn rih sprem zaveti e v pr �� Ž diji in v nekate loti Poleg nsko In i . e v č c a , l b em a jsk o V v ita navedenih ob o na K npr. 870 . apred jektov leta 1 e bilo virov je znano, n j m ih h o zn t ra a d Iz o c h. i k n la j pa e n j , so o a e r v c K i arabsk ih deže g na šem prostoru sk i h in do dati ubožn Sloven ptiran of Bazilij dal sezi a šk v 0 d 37 a a ta še le t i št ol h ev ilne stavbe, da je ok mbrec ki so e v Kapadok iji La ej ar pr ez ej C i sl at u vr ži i le dr ugemu pred mestnim namenu in e, šele naknadno oddelkom za star im bn se po do s bi o ic le vsebino domov bolnišn II. za val papež Pelagi no os je pa tju le sto m ste še v

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Zgodovina in razvoj oskrbe starejših v Sloveniji i n po svetu

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

jih je gerontologije, ki a SRS leta 1964. Ta dila tudi Skupščin tr po stare. nik za organizacijo načela so bila mej Tako je za h za vetišče za geriatričnega reveže v M omovi gerontološkega in d v etlik i že p pričelo de nad vanje red vojno lovati v g ž (i): čiti bi arejših o t g s o radu, k i je (gerontologija -e m % o bil last n viteškega r za 5 emškega n sice reda. L eta i e š j z e ki , veda 1954 je star bil v tej ustanovlje isel ga n Dom po ke stavbi oš ol d i za m ci so u . in t ” t a čitka, kasn e l oškega l ol a bi r 65 eje pa je b in ea l i z i prizidan n il ob njem se je r ov del zav radila 6 g 6 e i uj 9 sk b zi 1 ra oda . i vidika L eta ciji, k Tudi pose rično nstitu i (i) ž bni socia i j -e geriat n ija tr d e n r i lni zavod s anje; geria ar o st o o v Ponik va zasnovan tološk t za h je bil že leta 19 geron nštitu vljenje ra I zd a in l l e i nj a 34 kot nek j va b prouče ra z v i e vrste zd n je zadr uga z slaviji ravst vena novlje a t ambulanto s v Jugo i) U i zn v le bo r . ih p o tn , ordinacij , os k ar o st stro sko sobo, riatrij polik linik t a so lekarno, o za doje nštitu jo in ge i i g e o g l o o l t nčke in geron pi. Na šolske otr dispanzer st veno oke ter v Evro ja i jem za je ol j ok n , znan ijo d ac o iz a l an z m e hu tične. V d d in e la o de povojnem in pr ična agošk vsa leta d času je no k lin ve. o danes o m ped l ža e dr a s ju t oč i v m p d ob s e pravljal fu r na celotnem t in ho nkcijo zav bile p usposablja javnos oda za e ne d al nje, zaposl ci a so la n če l ovanje in ova Tri temeljna na oma ra z i sk varstvo m invalidov, lajših la postop ja k i zaradi so er m u us j t . so e t l s ije cialnih raz o gerontolog oj deset logov ne m dejavn biti vk ljuč - ra z v dnjem a orejo o ja z eni v vsak v oč t dr s po v n razvoj danje življ t je posla kasnejši enje. misli Inštitu V pr vem p novno s o lo di trične e ovojnem o vo j a la i bi o in r v a e tv s rs g va bdobju je jal in starostnega ske število sta izgubl oseb dale edicin ološke rejših m t e č presega n šn kr e o ka r g v, e do vo lo razpolo v dr u ne g pri izgradnji za žljive kap zato so ob social e delo j acitete, o v s čine rešev eril ale vpraša poznamo danes. preusm nja namest n tudi s preu i itev redit vami gradov in lnosti. ske Pr vo načelo: dr ugih po neprimern specia edicin dobno m e na ih objekto k a a žava morat v. Tako je čelo: do en sod i “Dru žba in dr pričel z de avico etje na r Dom upo r p T kamor a , lo i m iti m i kojencev v oč og o k om i n a čine v Izoli (b mo ši boln sti ust najrazličnejše na ivša kazn bivše gra e sme Starej to v ti n “ ilnica), n a i k lj i e da š ščine v m j v m, da či Lukavcih ga člo ot mla starim prebivalce ar. Ne in Polze . Stare rit ve k Preddvor u i o n t s z stal st e o l li, p in o li in Tisju in b ve e ži j so e r j , kjer bivši vojašk aksi vi svo ato, ke ostanejo v okolju i objekti n Petrovem išk i pr amo z o nara n s p v i a d ti a r Brdu. ra u zi j mora organi es v zd ug i h l delali. V ta namen to dan i od d r t ( i V času po č .” i o l n z ; letu 1960 v bole ntološke slu žbe se je priče sebni raznovrstne gero vju, ne lo intenziv a r dogovarja d i n po z e v no š j e nje, kako jsk e star ševati stanovan ne organizira obenem pa re ovi za ti k valitetn avst ve ži) r m r socialno in d o d z d e e n o o s sistem zdravst ven di i n n ogov starejših, o varstvo o gre i zavo z ra z l n l e r a starejšega probleme i prebivalstv b lasti k c z o ( e s v N i a l ti vi ž a. a r t varovanja, ustano sk i h d od i os pokojninskega za evrop ni zav i l L eta 196 a n i i c č o e . s 2 je gero to v v zerje, klube oz ntološka , kot je rontološke dispan komisija e ge v o tak ratnem n a pri Sek retaria iti k delu ust e). tu za socia arejše in pritegn zavod st za e re n nt ce b ln e o SRS izde varstvo za pos lala osno zacije.” vna nače ni ga or e rn ita an m la socialn hu e lo: Drugo načelo je bi č živeti di, ki ne morejo ve “Za tiste stare lju nujno potrebno gospodinjst vih je h ni al du vi di in v

omirski Ažman M

Vlog a s

dratičn

e je v rejših s

o sprem

modern

i i družb

enila.

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ovenije Prebivalst vo Sl dnjih ara, še posebej za se dokaj hitro st takšni napovedih bodo dvajset let. Po ladih ihodnje; delež m trendi tudi v pr o rast očnejš sposobnega Do leta m o vn o lo de m ž le e in de ko ičakuj edtem nje hko pr m od ih a , pr l ) v di 0 tu % 0 bo 0 ,1 2 prebivalst va se jni Starostne (za 16 Skupaj vni vo 80 let o t bo 5 se e Selitve med ob 6 pa v s ših skupine Se h ej i litve med nase star činami stari lji v v d r ug zmanjševal, delež (leta) občinah ) celo izgub i d i a skupaj moški sk r eč let om a v on ek z in n o ženske skupaj ni i al b ci se moški ženske povečeval. So eno ih (80 SKUPAJ skupaj moš redvid o star l ki ženske e p nj e 27 va 84 z e jše 4 j an 12 zm 87 o a 0-4 5 14969 1920 al na števil 1 8845 1035 tem p 2825 1437 napredek je vpliv da jih 6 8643 5-9 1388 1965 lo. Po a š j 40 ti 30 n os , tako 18 10 a dn 00 07 h 4613 ro i m 958 r e 910 890 z nj a 10-14 da t pa 86 o s 0 1114 430 mal zelo 1425 728 559 555 umrljivosti. U a 42 430 15-19 686 697 0 ali z ščanje 878 5 a 351 r od .7 je 14 45 a 2 da 61 0 33 n o, 7 5 zit 42 65 8 2 809 20-24 ko izra 547 934 ma že 278 močno prebivalst va je ta 2717 919 406 528 269 25-29 edvido 527 1798 1918 r p 24 0 va 6 st 1 al 46 66 iv 02 1805 27 6 1252 79 281 a 20 30-34 prirast preb 97 3299 9 253 bo let leta 1997 naravni 3383 1578 1297 2002 546 35-39 1995. 1303 1805 2350 508 2511 1092 1258 795 ot leta leto več ljudi a k 1278 1233 (n 40-44 en č 10 tiv e 33 ga v ne 1691 853 486 % Slovenije 1849 987 547 838 45-49 820 862 1247 678 425 rafi og 1524 818 em D 39 ). 5 56 di ro 9 50-54 602 706 1012 538 309 umre, kot se jih 1235 626 293 474 55-59 512 609 906 28 0 82 45 3 2 23 2 453 se bo staranje 432 390 60-64 329 608 173 napovedujejo, da 552 313 15 6 295 294 258 65-69 214 412 119 385 226 186 daljevalo. Po 95 174 70-74 140 211 st va Slovenije na al 284 iv 68 eb pr 30 11 7 6 72 167 105 201 75-79 101 231 57 214 83 44 148 st va naj bi se med 69 80-84 75 145 16 22 3 ojekcijah prebival pr 14 56 8 53 10 41 7 85 + 51 107 116 13 ina delovno 85 31 38 85 22 32 63 1987 in 2020 skup a 73 m 10 to le 20 22 53 Povprečna star 12 la za 2 ost 30,1 10 30,1 30,1 ivalst va zmanjša 30,6 sposobnega preb 30,6 30,7 28,9 29,0 neaktivnega Notranje selitve 28,8 Vir: Projekcije po starostnih tne točke, skupina sto od 5 3, prebivalstva Re sk up inah in spolu se publike Sloven lilcev, 2003 večala za ije 1995 -2020, Ljubljana, 1996 ebivalst va pa po , SURS starejšega pr e. Struktur a po st 8,8 odstotne točk arostnih 0-14 let

15-64 let

živelo v Sloveniji ec leta 1995 je on K 1990 10,2 ari 65 ali več ,5 %, ki so bili st 20,8 12 i al di lju 6 68,5 04 9. 24 1995 10,7 i po srednji variant 18,4 omu tisočletja bo el 69,3 pr b O t. le 1999 12,3 i nas večje 16,1 o starejših oseb pr lik to la 70,0 vi šte j ci ek proj 2004 13 ,9 čevalo tudi v 16,0 število se bo pove 69,2 2014 14 ,7 za 10 %. Njihovo že 325.488 16,6 da jih bo leta 2010 66,8 ko ta , tju le oč tis 2020 16,5 m nove 16,3 Sprememba de 64 ,7 t leta 1995. leža v %(1987 19,0 ali 30,7 % več ko /1999) -5 ,5 ma razvoja Sprememba de 1, 8 za namene progra je jo ci leža v %(1987 la 3, pu 7 po šo /2020) Starej -5 ,3 stare 65 -3 ,5 Starostna stru potrebno ločiti na 8, 8 ktura prebivals tva starejših oseb rs tva Slovenije, va 1987-1999 stan Vir: http://www let namreč v je, 2004-2020 2.arnes.si/~ljz č let. Stari 65 - 80 ve projekcije in otks2/starejsi 80 e ar st in /gradivo/trg/g 80 let radivo1.html večino življenjsk ih tojno obvladujejo velik i meri samos v večji meri ari 80 in več let st ko rn te ed m j, fiunkci pomoč. beno organizirano už dr o ej uj eb tr po

UNIVERZA V LJUBLJANI,

21 ,6

FAKU LTE TA

ZA ARHITEK TURO

2 0 05 2 010

st a r a lst vo Prebiv Štev il

L eto 19 9 5 20 0 0 2 0 05 2 010 2 01 5

o 65 - 8

2 19 7 9 5 0 8 8 2 29 8 5 5 3 24 8 3 7 2 5 2 8 2 6 32 0 4 7 3020

o st a iva lst v

510 94 4 4 2 81 56 8 9 3

116 ,1 12 3,0 127,7

72750 8718 0 9 4 67 0

133,0 152 ,E

, Diplomsko

2020

65 in več

delo OS

Prebivalstvo za leto 1995 in pr ojekcije za ob Vir: - Statističn dobje 2000-202 e inforrnacije, 0 po srednji va št.93, 1997, St prebivalstva Re rianti atistični urad publike Sloven Republike Siov ije 1995 - 2020 enije. Projekcij , Ljubljana, 19 e 96, Statistični Prebivalstvo st urad Republik aro 65-80 let te e Slovenije r 80 in več let Vir: - Statističn za leto 1995 in e informacije, projekcije za ob št.93, 1997, St Slovenije 1995 dobje 2000-202 atistični urad - 2020, Ljublja Republike Slov 0 po srednji va na, 1996, Stat enije. Projekcij rianti istični urad Re e prebivalstva pu blike Slovenije Stalni prebiva Republike lci Republike Sl ovenije v obdo visoka variant bju 1970-1990 a in projekcije za Vir: Projekcije obdobje 1995 prebivalstvaRep -2020, nizka, sr ublike Slovenije ediija in 1995 -2020, Lju bljana, 1996, St Gibaiije prebiva atistični urad lstva po srednj Re publike Sloven i varianti projek Vir: - Statističn ij cije za obdobj e informacije, e 2000 - 2020 št.93, 1997, St Republike Slov , 1995=100 atistični urad enije 1995 - 20 Republike Slov 20, Ljubljana, enije. Projekcij 1996, Statističn e prebivalstva i urad Republik e Slovenije

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

=10 0 s 19 9 5 10 0,0 110,1 12 0,E 13 0,7 14 0,7 159,3

17,1 19,4

P reb o Štev il

0 let s I n d ek 00 1 = 19 9 5 10 0 0

I n d ek

13,6 14,8 15,9

68,2

1987

a lst vo Prebiv 66 19 9 0 2 13 2 0115 35 4 2028 25 5 5 4 20 74 3 4 5 0 2 31 20488

L eto 19 9 5 20 0 0

2 01 5 2020

štev ilo 6 2 49 0 4 1 6 1 4 7 2 1 3 0 0 45 8 8 32 5 4 8 8 3 35 0 4 4 7 6 39

65+ st a ro a lst vo iv b e r P Delež 12 ,5

razredih (%)

Leto

ski trendi

Demograf

ro 8 0

let in ve č s I n d ek 00 1 = 5 9 19 10 0,0 86 ,7 111,3 142 ,4 170,6 185,3

Relativno zdra vih

podatk i

je ok rog 4% os krbovancev, 67 % je nepomič om m ej eno pomični A kcijske po nih in ni je ire h. pr 71 in % je žensk, 29% so povzeti je m oš kih; 68% je st 70 let in ve oseb arih č , 41% 80 in ve a varstva starejših č, 7% (okrog 80 programu razvoj 0) je st ta h le arih preko 90 let. Umrljivost je tarejši alnega varstva do ok rog 25% letn tudi s na področju soci , h i o. l d ra s . SZ iz leta 1997 skupine o 20 05, RS MDD 13.680 INSTITUCI ONALNO VAR iz leta 20 02 , o tem ljudi. vodih a z STVO h Sledi še poročilo i tet š a n v j ol jb (p na e od j at no ut ki j en iz leta 20 02) tr Skupa programu, ki je iji je Inst n e pa v m te o l itucionalno va pacitet in e v S rstvo starejši mest. točen prikaz ka ih starejš d h ljudi v Sl o a v z a z ni h ič i oveniji h ist op at i v St ra n o vl a. ja b m jo m ra e so og o s ci pr al d o e no tv varstveni zavo V uresniči in p e n h i i di j p n do u m v ovi za starejše občane. Storit ne sk mest; starejših občanov ve instituciona poseb a 11.157 podatk i o varstv u z t ln s eg a varstva v do 6 me movih za starejše ob internetni strani i 2 .45 d i. u ča j l ne ob h pa so dostopni na g je tud se i ga o š j r jo e vs k r e o ob a t like pomoči, is v katerim se up s ajo za socialnih zavodo ih, tud ravičencem po adošč z n SSZ S (Skupnost i odrasl e t 5 e za t 6 ko i nu c h a na i do p r meščajo a ali dopolnjuje je, sta ene k jo funkcije do d Slovenije). loveni o Naved S p m v a e al e i n la stne dr u žine, alc skupi zlasti pa biva prebiv bnejše nj e e, š m or j 4, 33% e ga e ni r m zi rana prehrana za sta adi po in varstvo ter iz leta 2004) movih t; za r o e l d zd e j ra č v vs STANJE (podatki e i tv v a en d o p u t va rs i ) tvo. Njihova eh ih ljud V starosti potr % vs trenutno 55 javn starih eba po g zdravstvena dejavnost, to je o og 18 r V Sloveniji deluje r k k 65 let o o izboljšanju sta zdravstvena ne ali u le ga novanjskih v, in rehabilitacija varst v 2 .0 0 0 m o e -varst venih zavodo k no n al e l ci . r Z so a le n to (p m o i 19 razmer narašč 93 c je pravice in ih stitu a. lcev. ejše in posebn o v in u obveznosti ustanovitelja rebiva j č p o domov za star e ejansk n m i d teh zavodov skup na ob sle. po zakonu prevze zavodov za odra enjene domu m v o o l i la % socialnovarstvenih R b ep ,8 ub e 3 li j ka Slovenija. di, ki ancev Institucionaln ov za starejše lju sk rbov o o Od teh je 49 dom % va rs 9 tv . 5 o starejših os doma eb jer so lahko kot javn ah v 44 občinah; ot k en , 58 v e jo je n lu i o de č slu žbo opravlja b o jo tudi otah), zasebnik i na h (delujejo v 16 en po 10 je kombinirani dl ag : i koncesije, ki Kvaliteta biva ndard tudi jo nja je sk i sta arejših iz vajajo st j ob a n so tv gl rs a as va v , posredno pove ju g le o so b po ci n o al s a ne t zb h S or i nice podeli zana tudi z steljn slih, tudi Ugotovitve am ministrst vo pr lastništvom st enopo bnih skupin odra se po eriških, o % tv 5 rs , va 9 is to anovanja. jn o , •3 za h i so fr ci n a al j n l ne co e sk t ih s in angleških zadeve. . dvopo starejših ljudi. ra 40 % teljnih zi sk s • a o v, p d v a a č ov migracije v m ve la odprta nova do Opravljene ra t r i- i n obo. s st % a a ro 5 n V letu 1999 sta bi , st i zi 0 naraščajo. skave v Sloven ostelje (136 • 2 iji 1,97 p (145) in Trebnjem : ju e el j C ka i č pr že jo e rju , ju r da Šent je ok rog 12 % Povp nji: starih nasled o s e na v d o 65 le m t mest). ta o ki h, ki ne morej nje v d o Tisti, ki živijo ije in seljeva skupaj je tudi Dom Mar lu v de a 92 ve 19 z č v ta i ce le lo g Od ti o sk l rb z et z i a m za , la se R jš , 5 im % ta % le i c sorodniki, i 75,95 gatec, ki je kone oseb pa potr imajo slabše g vst ven Marte, Karitas Lo a r eb d uj z e st alno motno in področju • %, vo koncesijo na zdravstveno st %. pomoč pri oseb ni 7, 35 t ,7 s 6 1999 pridobil pr o 1 r a nje kot tisti, ) a ni negi, ni • st k (65 mest). i, oseb i iji ži n en vi l ov jo Sl a v i sa a tv c m rs i. 21-25 % star domskega va ugi (so ejših oseb ionar so • dr es nc ko in da vo za potrebuje po Oba nova javna moč pri . st no up Sk fu v v n kcionalnih op vk ljučite ravilih, gospod pričeli postopek za injstv u h in osebni negi varstvenih zavodi no al ci so . ih bn se V 6 po e rstvo za posebn otah) iz vajajo va en 7 v o ej uj el (d

Naslednji

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Stanje na področju varstva in oskrbe starejših v Sloveniji

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Nevladne org anizacije: je bilo pr vič vseljenimi •G v erontološko dr tih uštvo bovancev spreje okoli 38 % oskr V starostn , ic išn ln •Z bo dr u ženje za i skupini no iz socialno gero od 70 -80 zavode neposred ntologijo in let potreb pribli žno tu le uje pomo gerontagogiko em Sl ist ov 30 % ljud v en še ije č od tega jih je i, v starost ni skupini pa pomoč nad 80 let •Inštitut A nton potrebuje i e očno so a Trstenjaka 60 % ljudi. umrlo 35 %. M rovn acije, k K V Slovenij z za i •D i i je skupn sk ru iti št va upokojen n o število se povečali pr cev (običajno orga arjajo s nja mest v sp v vsak i občini posebnih lo ) a iz v šnih in socialnih z •Z no r ve ed k sr za po a m u edgeneracijski t me ne avodih ko je re s sp e s h dr n m uš e c leta 1996 tev za kakovo 13.282 me e stno starost znašalo st, od tega to so Slovenije ročj d je bilo 10.7 išnic. Razlogi za ln o bo p i j h 63 mest na i i n za instituc d n menjeno ionalno va •Društ vo soci jševanje nih vla love S rstvo stare alnih delavk in a glav izadevanja za sk ra pr n i v č e e s v jših oseb i delavcev Sloven h mest za in k i t , j e i t c š in 2 .519 a . a ije z ah stituciona n i ic rgan e dobe v bolnišn lno varstv daj je o ln ža o r le p e t S i v d o posebnih o u j n l odraslih p skupin rebivalcev. ih usta rejem anjem Na državni ravn Glede na ilo prošenj za sp evladn n star ev i n Št i je bilo sprejeti i n i m št i evilo preb š j v Slovenij h tudi nekaj za e r sta ivalcev i bi naved ljšajo konov, s da se pr o ko av j ta il a ni av j pr ko ene zmog r a, v šč in a ra po v na ro k čil, med njimi: u ljivosti za zadoščale starejše za 4,2 % ilo vlog v •Program razv h. prebivalce kalne dobe. Štev ča oja varstva star nasplo v starih 65 več. Deja ejših do leta 20 let in nska staro tk ih da 05 po po •Z je ak tu le on m stna sesta o le so ek et ci pr al e ne m varstv u va tistih, ialn e: j c začetku le i o c s a z k i i n i so v n ta 1996 ž nih zavodov •Pravilnik o žino e orga iveli v do Skupnosti social tehničnih pogo , dru Vladn movih pa lo e da je v in d jih za iz vajanj a z ka že, je ar stituciona nd o ve e v , t oč so s tis ci č r al ve t no lno oblik s ije i en va n ov i rs Sl tv ene storit ve o varstva •M le 3,8 % vo z de a nja in jeto ije prebivalce en vprašljiva, varstvo ter zapo Sloven v te skup realnost takih oc slitev pod pose vodov adeve ine. V za z a z splošnega h i bnimi pogoji vodih ialn tipa je kar ajo prošnje za ter za iz vajanj ost soc 18,5 % m saj iste osebe vlag lo e e in Skupn d lajših od 6 st it • uc o v zavodih ionalnega vars 5 let, socialn kombinira tva . uporabnikov te eta za nega tipa v različne zavode m lt e je re u d sp k o e a v v st t or F 26 % mla s e it • r ve osk rbovan n a e v b o jših ruž cev, v pose ocialn tete za starejše •Pravilnik o ta za d bnih zavo je za s i Zavodske kapaci n akulte e minimalnih dih pa 68 v F • mlajših osk nije e Slo e tehničnih .7 % k v i o l aj iv lo rbovancev. b kr S po u jih p ki , lo e jih e oč R po d m ob go t o jih u e po n eb it l os t za a š je i c n iz vajanje Od 10.763 •In v za so storitev varova starejših o za zdravstveno sko za centro a d t i od in s l av seb, k i so st Z o it a uc e v n ot io n p en na i ln u eg n k a i S vk ljučene institucion varstva starej o • v alno vars jninsk ših zlične, tvo, je to a poko e Slovenije so ra oseb, pomoč nj z va ro d va za o je i v n rej pribli a i e 1.0 0 0 osk Z v na • lo domu in žno rbovancev rnica S di pogoji glede na mlajših od socialnega na zbo l neenak i pa so tu a i c 65 let. To o splet razli S servisa je čnih okoli tveno • avodi ščin, od d vanja in zdravs z bi •P i rd or n da oč l an ilo st a i o iz vajanju pr ejstva, da obstajajo n •Soc ograma ne egovalni o cev. Glede na al ov ddelk i v b an st ra o ur zv kt oj ru a st va o ln rs tv iš je pomoč a starejših os nicah, da na domu eb in več še neraz v alcev starih 65 iv eb pr na lo po vi dr šte it oč a, da še n ju za živele st iso anovanjsk t v javnih e skupno tevaje število mes socialnega va oš up t, le st i oblike vars in dr uge rstva do leta i st tva, k i bi o no če lju vk ocentom mogočale pr r te h 20 di 05 vo za življenje te oseb iz ven h institucij. no varstvo eb v institucional os ših ej ar st e Velika ve čina osk rb rosti j o pokrito a še t ab jsl s na je v ovancev je da o, itev odn bolnih, sa lahko ugotovim so med pre Presel meznika ug klajena j je oč vladujočim m ob i m ta te s a i razlogi za kapaci preselitev z domsk imi za pos če je le-ta u je v zavode z v dravst ven je , an st in e je j i, kar 64 % ugodnejše dejan imi željami . Med vsem Murske Sobote. Naj ov i ko. z njeg ljna. ovo Mesto in K rš Območni Enoti N tovo

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

pros

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Antropom

etrični podatki z a motorično ovirane in neovirane starejše l judi

avljajo Stari ljudje predst pulacij č segment po najhitreje rasto merilu. svetovnem v prebivalst va ne razito tnikov se zdi iz metrič o p o r t Populacija staros an nim avst ve to ne drži. jajo r l ar d v nd z a Ve r a. p en z o homog upaj javo in k i sk ikuje zl ra , lo ze e rimer t se ik e p a z an k Zdrav 80 letn o slu žij lacij tnika. Prav a popu janjem le j l et o es v std m še z e ga r a ve sp od zdra sti in r anja ra težko j v bo e se ed d m i i ik v pred tako se 80 letn v i r i h. j re To jenje ti. os nih ok ar l st ki a oš ol b bi o po a mer l jo z vg a primerja d o e met raj rij med trija j med seboj znot e so e m dj razme lju o i e ar p j st o n r a t č n v A in dolo vanja ferencirani tako telesa obliko a g n i e č k populacije zelo di a š e N ih elesa. u. člov etričn i deli t m v psihičnem smisl di o m tu t i p ko n o m r z ne ič t fiz osame d an en o bne skupine p s se i po v še tu d so o pa Poleg tega tudi lni je bo do hu i, lid va in : znotraj starih ljudi ni institucionalizira in

st ar i ljudje. Slika 1. Moški / motorično ne oviran / staros Slika 2. Ženska t 18 – 60 let / motorično ne Slika 3. Ženska oviran / staros t nad 60 let / motorično ne ovirana / star os t 18 – 60 let Slika 4. Moški Slika 5. Ženska / motorično ov / motorično ne iran ovirana / star ost nad 60 let Slika 6. Moški Slika 7. Ženska / motorično ovira / motorično ne n ovirana / star ost 16 – 60 let Slika 8. Ženska / motorično ov irana

R az lič ne populacije

starostnikov po čne geografske in etni

rej svetu ka žejo najp zlikah teži in genetskih ra variacije v višini, em stilu zlike v življenjsk kar vpliva na ra avil oz. rej svetovnih pr in navadah. To o lahko datkov ni. Zat univerzalnih po tk i bolj opometrični poda rečemo da so antr vsega pa ne narave. Poleg lokalne kot global reminjajo di neprestano sp se te lastnosti lju skozi čas.

. Pri ibanju g i l a vanju v miro i s i d o di b kov lju podat re za sta u j n a v načrto te rizade sno p e l e t ali iti ti rajo b o m a ljudi p i ra n i odific m iji k riter zaradi še sk i h tudi toped r o a j bljan o upora splošn . Na v o k č o je pripom , da o m e č re ra lahko prosto e j an zionir etega dimen prizad o telesn njih za nasled d o o sn a od v i človek

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

ravstvena O (Svetovna zd Prav zato W H , da na iporoča državam pr ja) ci za ni ga or presledk ih in več, v rednih 60 od ših ej ar st odraslih

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

dejavnikov:

funkcionalnih anatomsk ih in telesa glede na mer človeškega ja dejavnosti omejitve opravljan t so h pripomočkov ko - rabe tehnični hodaki, proteze, palice, bergle in i za pomoč pri ogrodja in vozičk zičk i (na ročični, hoji, invalidsk i vo pogon), obročni, motorni , za dvigalk (straniščna - uporabljanja kopalno -

av tomobilska itd.), oprijemal, držajev, ročajev.

(Ne)

sposobnosti

starih

ljudi

e. Možnosti populacijo so očitn v primeri z ostalo eč so večje, za nastanek nesr v svojih gibih saj je star človek običajnih zaradi okornejši b, kar se odra ža telesnih spremem ži in dosegu. pri gibčnosti, dr dje, ovirani pri Praviloma so lju etričnem smislu ne gibanju v antropom p a si izadetih. V prak pr ne od o ej uj ik razl nja sposobnost dosega te ljudi predvsem zanje pri načrtovanju omejuje. Zato je i. treba posebej pazit

, Diplomsko

delo OS

ZA ARHITEK TURO

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

polic osega išina d v a / n a a tarejš o ovir lobine toričn a ali s polic g a / mo o m. oviran a k g s e n s e . Ž eln a do Slika 9 . Ženska / d 30 / višin 0 lobine virana o e n o Slika 1 30 polic g n a ič r g o e t s o e a do globin Ženska / m / višin 1. virana višina oči o o Slika 1 n otorič ana / 30 cm . Ženska / m torično ovir iranje o 2 1 m a / rojekt k Sli enska e za p Ž v jem, it . n š 3 a e 1 r ib Slika vezne oviranim g ufert Int. b o in tki Ne i z ne i, napo 1989 in le ljud podatk in za odras arija Vovk, i n ič r t š ome po M povr Antrop nj in javnih irejeno a e. (Pr v d o li n a v ta s in udi in stare lj 5) 9 9 Ed., 1

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Stopnice, zuna

nje • Ljudje na in validskem vozi

JAVNE VRŠINE ZUNANJE PO

Nesmotrno ob li

čku stopnic ne

kovane stopni ce

morejo uporab ljati.

otež ujejo giba Območje pešcev lno oviranim ljudem uporab a pn sto do ti bi m o o i in aj povečujejo mož mor isok v no m • Območja pešcev st c nezgod. aj s 3 pak vs nim ljudem. m ira ov a no al on ci funk • Oblikovanje . stopnic: razm robom erje višine prot Pešpoti i globini opt. 14 -15 cm: 32 -2 m 4 20 cm 1. . , in na m st a: op in na ploskev ne • šir ešce ini sme previsevati. di z a p sej šir o v za r h to o os e pr p r = : e P a k i n • Izogibališč b jen. tev ro • Grajene naj (k rižanje oglobl oglobi bodo čvrsto, iz m p P 80 1. a k in • i šir : n je b materialov, na srečan o r m o o b k katerih j i a n ne drsi. an loč maks. d ji p al o zd n ra h i na , e v) r je m p e č š i dveh vozičkar t e ne sm ed c es • Dolga stopni ak lon l i ka m ščna ramena na z N a . R m c i t 50 m. j bodo prek in 3 o r 2 ne p jena s več i j š a i po n v de st i a i t = j i r po b e či va va e la li m de šč z i. sm a r . Površinska ob 6% oz • Stopnice na čji od sna. e dr v j bodo na obeh ne i in a t i dn tr , b • Ravna straneh oprem a od z . ljene h 6 e 1 z r : dr ža 1 p ji i . v v pe vi n sle ši i n ni za ž e vi 0. l lji 90 č ip o -1 ot u i .0 d j ov 0, l ob ok R k • roglega profila tok, v e. 2r = 4 cm. V tleh etni o odi v zgradbo cestišč m vh , t o ne r či o (p an P k eš kl , po ce o • ti ) v na i • Stopni j bo n do i nakazane z ma ist no različno obde e naj i ne ovire je za žele la c ib vo og š iz ta e ne l e al p ug i dr z barvo. in • Biti morajo površinsko no je en os m re ve sp tl s jene. nakazati ešce je Ograje, držaji h za p ji i r d o o f h a Se m ih pre obdelavo. slepe. r i z i ra n o f a • Ob stopnica ale za m n e g s i s i r h in klančinah e •P vočn z s 6% i d u t i t a naklonom in ve šcev uvaj pe ju a oč m b č ob je e na tr r eba smotrno t Ovire postaviti ogra (npr. drogovi, : m ira ov č m či e je jo oz. držaje v • Prostosto i, ne v manjš d.) ip m sa i sm le č ko is e lu za n n la va i ja rnosti in preg nak lo %), Klanč korita za rože, sto leda. naj bo 1:8 (12 i h t i s r o o. e am n • ib ž m D og i iz rž o r aj ev v šc i pr p pe m i i ju og d h rajah naj na se na območ • Po jemni čjo, tu pomo ). V iz a eb o tr % j je za 8 u jih ( če t ih tk er 2 u in koncu stop im amo s V neizogibnih pr nic kot 1:1 ra č u n o k i m h ni a av l zn oz za e . no kl č . oč an t m z či r ti o ne previsevajo od okolja loči venda t pe šp r i h. šna ko o . k t iti i s ar l ud o o po za r t no 0. p j rv 30 m. h o v sa iti z kontrasti in tudi ba zaprti e naj b prek in n i a ne az č b (r : n e ire r a ov t l • Zaželene so ali viseče a: k mora ne je • V prostor štrleče • Širin k lanči v tako a e r g l P o . d m e kontrastne ba kize, neprometni m ivališč = 1. 50 rve. iz vesne table, mar vhodo • Poč išči d l d a e v r i p č m nad ali i po 20 2. e . in m n m i i ti bi č n o aj v n a znak i ipd.) mor cu k la vodor ris in kon ob a u eb tr k je , t no e ož i žno r. ače m zač tlemi. Če ni dr ug prosto iti z dv iti na t i s b n e r i m r o (slepi, anev je nad Označevanje nati) z belo palico aven m eba ra r t ovire otipati (zaz e j vodor o n i č n la • Dobro ozna i maks. 0. 30 m. olgo k čevanje slabovidni) v višin • Pred (s . m erokazi, imen djo a ulic, plošča hišne številke , in fo rm at iv ni panoji) Ločevanje pripomore k or ih površin, zn vo od ie na nt če lo ir ti anju. • Pešpot mora bi ano črto, ris na z le ne , ze ste tudi od kolesarske

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Napotki in obveznost i za projektira nje bivalnega okolja za starejš e

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

vozičkom skoz i vrata je potr o PM ebna površina PM eno invalidsk , ki jo določim ra zm o aj er or je oz m m e av m pr ed e na prostorom pred vtomatske plačiln A vr • at i (A) in • Tipolog svetlo širino vr ija črk naj vozičkar je. at (B): A + B bo taka, d biti uporabne za = 2.00 m. a so • Napis na lahko čitlj • Prosta povr ive. j se dobro ši na loči od po : na tisti strani dlage. • Dobro m od pr ora biti osv ti ne E vr N at, kamor se od JAV etljen. pira vratno • Table z lava e N I d E b kr a imeni ulic B o ilo b D , A je d a R po e n G tr l v Z eb a z no na fasadah T pustiti prosto . riali. I naj bodo p vsaj 2 .50 m ti ovir i mate a ritrjene n č E s po V o r od tal, hiš A vr r ši R d z no P e v ob kljuki vsaj NA ne številke •N 0.60 m širine me po pa najman a ne s k i n a j 2 .20. ž eg • vn a ja K r je r p to d ni Dostop do e m ožno (npr. pri pr Osvetlitev pr en ov a kt i), naj se poda obje ip d . ljša prosta • Osvetlit ošto, alniki a p r kt i je a ob b a z eg ev naj bo d a vn e ja n po c do vr i i ot ši r šp n na Pe t a pr • ed vrati. obra, enak Po š ik i, om omerna in nebleščeč ak i biraln žna t lo a po a. Smotrn a lj n bo n i m • či n D o ti t rs na vrata so do a postavit mora bi • Poš aj bod pustna. ev svetil la kot orienta ipd. n e hko rabi . r . m u u je j ar r čk e cijsk i prip zi a n vo a k č pn č n sto i do e z in omoček (u evid ljivi vo oda . smerjevaln korist vidn doseg a preh i) v r bo o j i s na o prizadeti v on a kl o na STOPNICE d i ne Vzdol žn h. v i ši n i , ev naj , t i t m s e 0 6 m r to ni i n _ 0. • Stopnice so ova na manjši od 5%. Kje za vozičkarje aj bo m • Njih n c i r nepremagljiva a a m on kl o na a b eg čj o ve r di ra i ov j ir a, n ki možno za d je brez tuje pom Sp o PARKIR m. oči ne morejo . 1.40 diti poleg s ra zg IŠČA k a eb a tr je pr , m em na i ag j tere at n i. r N ep o ravilno obliko g Parkirno m vane stopnice esto . ot ež E uj stopnic še klančino ej V o A up or Z ab E o te • Širina in lesno prizadet E POV im in so validskega odov, NTALN dni k i ne ima objekt več vh O park irneg e o va Č Z rn • h . I e , n (p R i i ov r O zr o a mesta m oč M H t aj s o biti večja 3 a ne o v zgode). o pr ora .50 m stopen za a z a sn cijsk i • Vsi pomembn naj bo vsaj eden do n jasn u n i ka i m a o n i v K prostori v prit • Po možn ličjih enosta osti naj bo tacija: brez nak lo m čkarje. n or zi e vo aj i o r bi ti dostopni (bre na. •O • Invalidsk z diferenčnih o park irno acij a do mesto je tr munik stopnic) za vo Razdalja od vhod 1.20 m v o • k a a j n u i n j r zi č a e i čkarje. ba jasno označiti z š obmo titi gib mednarod esta naj ega park irnega m ok na v nim znako me mo sk , s lid • va a V in e t si po n a r membni prosto m dostopn • Pri javn •V oken ri v stavbi osti. ih zgradba vrat in m. 50 e j od a h ali napra n čj ve a bo r m i or ne aj p o d bi v ti a do O h stopni za dostopne , k i so • ih za funkcio nalno ovir terih javnih objekt ka . e ne i v u Pr vo t r • i zi čk o d t arje brez stop ane ljudi, bo vsaj en pros nic oz. ne ure naj i o invalidsk ostrež ustanove, domov e p en tv o o park irno vs i ra m r zd . i a pr z P (n s dv d . , ig o e al ) j i om h mesto. r t l . Pre ozička ca (pu a ipd.) naj bo n i za v , oken b e m i a are ljudi, gledališč n j st j r n za a o g Parkirni p • Bla i in up agajna rostor ena bl ostopn z do vhoda. o d vo do p it o kr j po d a en o s mož Stopnišče b • Dostop aj bo v itd. na in uredite -teh n e l u l v morata b i bo štev Vhod v stav • Stopniščne a k s. iti rame večjem k rilo m ka o ah zl n o t aj or a m r prilagojen .V . m a • V hodna vrata se a vozičkar 0 na n j 8 p bo . do po ju dosto m i n. 0 Število, de a vrat n i r i š odpirati. lež: možnosti ravn la e, • Svet imerna za pr vsaj eno in so ni a at vr va validsko m • Vrtlji ne . vr etenaste. esto oč 1.0 0 m na park iriš ne. Če se jim ni m je n a r i m i r če, pri več funkcionalno ovira v k Razmerje viši jih mane valids ne proti ati za seben vhod za od z i n r po park irnih en h v ej e ur d r bo j e p na r a niti, p prostorih og iz Z a gl ob n • i ini stopnice 17 na 50 Površ .5/28 cm. Počivališče e. lid va in : po desetih st opnicah. 20 • Stopnice na na višina praga je j imajo zaprto • Največja dopust čelno stran, m m.

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Okovje, zapira la

treh možnosti ob vseh

brez izstop ajo Stopniščn a • Obojest

čega roba

tal

. Klicna plošča . 0.90 m • Pritrditev: min

ograja

ransk i dob ro oprijem ljiv držaj o profila 2 r k roglega = 4 cm na j bo pritrje n v višini 0.9 m od pred 0 -1.0 0 njega roba stopnice. • Držaj na j se min. 3 0 cm vodo ravno pod začetku in aljša na koncu stop nic. Pri sp remenjeni stopnic na smeri j ne bo pre k injen. Označeva • Prednji

• Namestitev:

straneh.

nje stopn ic

m. od tal, maks. 1.40 , ki • Iz vedba: gumbi . delujejo na pritisk ba na • Na pritisk gum

ka (smer klic optična ozna st). gibanja, zasedeno

liefna • Poleg gumba re

oznaka.

ala optični in je treba ko • Za prihod dvig ntrastno Možni raz ličici: pou akustični znak. darek pri stopnicah vseh (za želeno) ali samo n a pr vi in z stopnici. adnji Komandna plošča Talna obd elava stop . 0.90 m, maks. nic • Pritrditev: min • Materia l naj bo ne drsen; kosm 1.40 m od tal ate, dolgodlak e preproge , ki delujejo so neprim • Iz vedba: gumbi erne. orične tipke). na pritisk (ne senz Osvetljav a ja nekoliko Gumbi za nadstrop • Dobra, enakomern v za alarm. a, neblešč ločeni od gumbo eča, k i ne poudarja senc. poleg gumbov • Reliefne oznake

poudariti.

rob stopnic

na plošči.

DVIGALA • Vrata ja min. 0.90 • Kabina:

ška, vrata

kabine: sv etla širina

minimaln e mere so: širina 1.10 m, glo bina 1.40 m Oprem ljena naj bo z držaje m ok rogle ga profila v višini 0.90 m od tal, ker je primeren za prijem, odmak nje n min. 35 mm od ste ne, po

R)-naj bo • Gumb izhod (P e obdelan optična površinsko dr ugač tropij (akustično nakazovanje nads za želeno). SANITARIJE Stranišče • Vsaj eno invalid javnih sanitarijah

ak sko stranišče v vs

, držaj umivalnika Oprema: oporni r, obešalna rodje za WC papi og j ža dr ni ol nz ko

ilo. je za m d o r g ca, o irnate k ljuk i za pap e j d o r alo, og Ogled e. brisač

min.

0.90 m, maks. 1.40 m (priporočljivo od 1.00 m) • Oblika: klju ke, ročaji ipd. naj bodo tako oblikovani, da je možno dobr jih o prijeti. • Zapiranje, za klepanje: vrat a mora biti mož no odpahniti tudi od zunaj. Pragovi

kadi • Notranja vr na kad stran ata: brez prag a n Kopal ž l o ov, pripir i d s i o d p : o t b s o a n • n Z p p un o an o t t ja s s vrata: vhodna • Do rja do vrata, balkonsk ozička a, vrata na v a z te ra i t so i im b aj o a la r h ko prag visok mo maks. 20 mm. elno. m, . 1.60 o ali č n k i s n m a i r st ra na na kad rmatu : dol ži Vrata invalids a a , b l d a t e kega stranišč od o • Iz v n e a j r me m 5 • O 5 . bv ez 0 no a od n pi i ra nje vrat navz ve v iš n. i kadi. n N a ap r is t na s vr i at š ih j l oz . a ob d njih. • Za napis na vr atih oz. ob njih ravah morajo biti in nap h iz i br t an e k či e tl j jiv e a b čr o h ke r .. P ortnih č i h, šp • š M i in l . ve a li p ko a st črk: 20 mm (v ko saj en . aj bo v n .) d • h M p a i oč h en r h ko i p l nt ra e h st t i med napisom ho h javn in pri vse po : dl o ag l o. i v e t . Š z m • čkarje ce, tla a vozi • Reliefna pisa z kadi p e r i b p o a t va za želena ta dos : prh a b m, kjer d e iz v ov. b a o n vi r dn p , o o v pr t iz o s ad g et o i a po r D go sto obiskujejo • enih p 2' nob st av m bo o . n o nak l • Napis naj bo dobro osvetlje v n k i n l a v i m in nameščen 1. ou lnik a je b a n j v e i l a 40 e n m m ž do U h a 1.80 m jke. Z itarija od tal (priporo e škol i h sa n n n m č i v š č a i j n n čljivo 1.00 m od a •V . Sifo iv s str 0.45 m oseglj a d n ta i l) u na b č ti o š sti strani vrat, i n. g l voza). strani kjer je l i ka. M a ( p od b p o o t a l s a p kl o n ju o e d ka t ž i . t o o s r b zaok možno vo naj m. L e zaradi e , j i i r Označevanje n p e t s šalna er bli žje no me jo dob d a o č v o z g v o • Stek lena vrat ljiva je naj om a in razne poroč i r • Pipe P . a l z r m o n za s st ek lit ve morajo de biti voda, t u ra . a m r a ) ko a nt n ra č st no označeni A (enoro , VR AT OK N A z 0.20 m široki m, vodoravnim tr akom min. 1.00 m od tal.

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

•

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

T L A , ST EN

stopnicah.

nika Iz vedba predpraž ovir. ne sme povzročati

• Med ste nami in tl emi naj bo do močni kontrasti. bar vni

Omarica za pošto

• Stopnice na j imajo zaprto izstopajočega

zoba

čelno stran, br ez

(C). širine m . pri 0 6 . 0 o (npr n ž o m to ni prosta • Kjer aljša,a d o p o j se ka za n vi), na t je na o preno k , i t d v ra na pre površi ici. redeln p z a. a r na opustn d o s ta na vra • Dr s

Stopniščna og raja • Obojestrans ki dobro oprije mljiv držaj Bleščanje , zrcaljenje ok roglega prof čkarju. ila 2 r = 4 cm so dosegljive vozi naj bo • Nobenih j ne pritrjen v višini bleščavih na ev tit es m na a površin, p 0.90 -1.0 0 m od Njihov ovršin, k i prednjega zrcalile. T bi b ro alne oblog i ro nj od ba Sp st a. opnice. e ovira prehod • Talni m ateriali na • Držaj naj se . 0.60 m, j bodo ned min. 30 cm vo omaric naj bo min rsni. Opo doravno nakazovan zarjanje, je . po m da 40 1. ljš s. a ak na m ji za rn če go tku in koncu st • Pomemb jiva opnic. emagl na vrata, st r P p E ri e C sp I re n m N en e opnice, k la j je P r ni O sm a T er i stopnic naj ne S nčine, ovir je treba, n ozičk o bo e akazati s sp so za v morej VEZAVE e pr e PO c ek n NE i in AL i je n NT ne č remenjeno p ZO ne RI o o HO sm t m e S pa o e ov • p c irati. obdelavo ta (slabovidn stopni ez tuje l i!). ostori, Označevanje i je br ovane k k i , l a b st Komunikacijski pr r op o i nic ov vilno i n so Nepra detim . a i • z t P i re a r dn g i ji p ik a ro b stopnic je tr hodn prem S TA NOV elesno eba kontrastno ra b o t in o a ANJSKE vn p ta u os . po en ) : ud o ija e j ar d it ntac e i. j rie o M O u • ož g ž ni različici: po ZGRADB ote jo nez udarek pri vzroča ina 1.20 E o šir . in p vs M ( a eh ov st sn e op za n ni r ca jasna h a (z v až eleno) ali sam ne o na ju pritlič pr vi in zadnji v j n a m a n st v op p ni o DOSTOPI, o ci n t . s a VHODI biti do s e h st Talna obdelava orajo nost v m p o) o a t j s n stopnic • Pešpot d Do lančin ova k n a o t o stanovan n s z stre ična l jskega obje u • t v območju i M na z r at ok er a, p z ia at l o Vr naj bo nedrse kta mora biti čim bo pnic • Vsa n; kosmate, lj položna nih sto č n , dostopna e r do ij e ac lg f ik od i un la m d ke ko pr z v o ep e zičkarjem Vzdolžni roge so neprim (br . nak lon na erne. oken ne sme e. j bo manjš j in at r vr e a nj k ira č j dp i O i od 5%. K n • z a o v v ni možno o za jer to zaradi več poleg v h stan jega nak lo a (komuniciranja) st vse stopna nj Razsvetljava o ba o gi n iti d ot p i n m t a o i zemljišča, treba zgra ah z Dost ajo b b r v je diti poleg o a t m s je stopnic še anja v • Dobra, enak z ič k a r k lančino. prostoru. 1., 2 ., • Razdalj omerna, stanov Za vo a s • v anja v j a od vhod v n o . a n m v 80 a 0. t o . in s a do invali n m i at a vr t d a in s a u nebleščeča, ki dskega • Svetla šir nih park irneg rtovan ne poudarja se č e so t pritlič a mesta na la nač dveč, nc. a o g . i a m v p 00 j ne bo več 1. d i s. ak z m N e ilo . r kr ; o b t m ja od 50 m s Vratn o h l o a t a b e g v . dv i prizad u v sta časna stropj a d z DVIGALA ( a i n t . Vhod v sta os 3. in 4 v bo je ostopn an d rir ev c an i m . ) za n i r at • Vrata jaška, ozneje Površina pred vr lu sme • V hodna vrata kabine: igala p v sm i s v vrata se m d om čk e zi v vo orajo zlah adit invalidsk im z r od g eh sv v pr et a k t Z la a • s širina min. 0.90 odpirati. • Vrtljiva možno vrata niso m. površina, ki jo primerna na eb tr po je a at • za K ab skozi vr in funkciona e a: minimalne lno oviran vno, n m e. V celoti osti ra jem med prostoro 6 er n zm ž 2 ra / z o o 7 m m 1 e či m st lo er č e e so širina 1.10 do k lena o morajo bit iš opnice j bo p i bar vno o Stopn ino vrat (B): bini st h me na šir i značena v o a lo t l et r e sv g s in ) i o e t (A i n o višini oči. m, globina 1.40 pred vrat Največja d nišč e: po d ine pr m. opustna v • Stop ivališč rje viš č e o išina prag m P z . a . m m 00 R 2. c . = a O B je o pr + A 2 0 m m. emljena naj • Talna ob ast delava: ne vreten bo z držajem strani ti drsni mate tis na a: šin vr v višini 0.90 m od rial. • Prosta po tal, vratno ra ok pi ro od gl se eg or a m pr ka , of at ila vr e , ke tin r je primeren odpr šina ob kljuki vsaj vr po ta os pr na krilo, je potreb

, Diplomsko

delo OS

ZA ARHITEK TURO

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

što naj • Omarice za po i, da bodo na taki višin

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

vozička je potr ebna pred kuhi njsk imi elemen Kopalna kad ti prosta povr 1. 40 a or x m 1. di 70 ka šina - vsaj n m ra . st na ostopnost: podolž D • za prijem, • Delovni pult al odmak nje stopna bodisi i odstavna povr n min. 35 ti za vozičkarja do bi šina med šted m m od sten možnosti ilnikom in e, po po ob vseh tr m iv al o. ln ni če m i al ko ko ri eh straneh ns to ra m st m or a bi ti 80 cm. Mož . Klicna plo nost poznejše prilagoditve za šča a kadi neoviran pristo • Iz vedba: dolžin p. • Pritrdite v in Štedilnik in po v: min. 0.9 vi a 0. 55 prago mivalno korito z 0 m od tal, Prago meri. 1.60 m, višin e r b : a ne smeta biti po t maks. 1.40 a • Iz vedba r v a j stavljena v n m. : gumbi, k kot, vsaj 0.25 Notra jeno od tal. m odmika. i delujejo er m • m n a pritisk. • Na priti sk gumba-n • Pipe morajo vrata, biti tako obliko a k lic opti pripir. Prha odna h v o : čna oznak k vane. da jih la a t h gibanja, za v ra o la a (smer j hko a a j ha sedenost). n up pr m a: or a i db ab n ve lja o s vs ak a . r L • Dostopna iz ev e • Zu t o. to a pl a, n de sno mrzla voda • Poleg gu ata . mba reliefn sk a , v r naklonom . m a oznaka. brez kadice, tla z balkon m 0 2 g • Za priho a pr d dvigala ELEKTRIČNE N ov, robov. visok optični in APELJAVE 2%, nobenih prag maks. akustični znak. • Stikala, vtič rov nice naj bodo prosto v višini min. Komandn h i n r a t i a plošča n 0. a 90 s m . , a m k t ni n ak al a s. e iv 1.40 m od tal. Um Vr navz v anje • Pritrdite kazov je vrat v: min. 0.9 a gljiv n se n a do • , r bo R j i e az na j p k sv ni etljava mora bi 0 m, maks. • Umival • Od zarjan ti dobra, 1.40 m od • Iz vedba je, opo t ve v i n tal. l . a : gumbi, k k om v čk e zi e t vo en č s im ak a a sk om lid n z i delujejo va er z in na e z in ne bleščeča n tudi •O na pritisk senzoričn . i n ra z (ne e tipke). G vrata stavbe ni, ste a e je iž n k bl A s m e vt j či l om on n k umbi za n at sif a ič e ni no t v oč dt ug S o O aš anje naj ne bo • adstropja nekoliko lo ih stan 20 m čeni od gu rostor pa. n i z 0. p sto e pr do i č eh h st i a it no ro ož mbov za a n n m z daljši čas osve zaradi skup larm, stop m od tlit ve. stno o • Reliefne ipd. . 1.0 0 kontra n oznake po i i t i m b • Sv m o et j leg gumbo le o če a e k r st r ik a i o alo v skupnih tr m v na plošč • Gumb iz ne, ov v nim i. hod (PR) k lanči odora , a v al e pr , em c rij os i op naj bo pov to m n a, i ri ur h. p Armat širok ršinsko o ta l ta, sto d r u ga č e o bdelan. O bdelav na vra r b o be do o m o aj e n oč • og e ptično nak Priključk i za te j m • Pipe naj om azovanje lefon, remen tal. Po nadstropij t i s sp a , z (za želeno da a vo a k pl to a bo j n ra na di akustično a vo o, Le televizijo. V ve prijem. ). je treb čjih . je ) va ! lji i oč or n ip st d Pr . an i la ov v rz m an o o jih sn de celo dva (slab SANITARIJ E čna). ro no (e na pr al eš ik m ljučka. vz vodno ar v ni Stranišče oč ni b m o E d N • Domofon: V TE armatura. naj bo TL A , S • V stano tlemi n i vanjih, kje i ti di m itr eba pr r stranišča večstanovanjsk stena jenje • Oprijemala je tr ni v ih kopalnici, • Med e. , zrcal l i e l j a n c a r naj bo to d č leš bi z i kom. B ni k ab . ostopno z i or po , t up sl n s no op i er a jih naj bo š prim a vozičkar oz. prilago kontr h povr ja dljivo. To eščavi l b je: min. iz h i po vezava med vh en mere 180 x 165 cm a odom • Nob li ob kopa . i e n s g lnici za m r o A l d in AT b e st VR , an o ovanjem prek OKNA orebitne potrebe zd odo n Talne o r u žit ve. li naj b a i r e t la a pira do m za m e, i of vj on ko n O l a. • Školjka • Ta naj bo dose e, 0.90 m, maks. j . in n gljiva vozič m a : j ev tit a es • Nam karju čeln ali od stra prilag o ni. Višina m) znejše 00 1. o vo p lji oč or 40 -45 cm. o j rip JA 1.40 m od tal (p ogoča • Umivaln KU H I N naj om ik: možno a do bo j nikov. m na d. e ip r ji ega zapeljati z op porab juke, roča kl n u a: i ik bl h e O i alidsk • r v n v o e z podenj ali z n ičkom i e M e m j • a s vsaj obenj. bro ravljan od p o da jih je možno do Za up visno d • tako oblikovani, o e j ki prijeti. ora biti klepanje: vrata m • Zapiranje, za tudi od zunaj. možno odpahniti

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

š l i v n ov e m ko s m o s e z n a o o izzivih ko r a z m i š l j a m tisočletju in ba soočil a v b o n a š a d ru ž s k at e r i m i s e ž ko i z o g n i t i letih, se je te nasledn jih 50 ta n j u v e d n o ogr a fsk em u s p r e dv s e m d e m a p r e b i va l s t va n e g a s ta r a n j b o l j p o u da r j e u r edi na vseh t o p o d ro č j e i n n u j o da s e l e m g l e da m o e s n a ta p ro b f ro n ta h . Da n i n k va l i t e t n a dolgotr aj na b o l j š i ro ko i n j š i h p o s ta j a o s k r b a s ta r e z d r av s t v e n a mpleksna. z n o l i k a i n ko v edno bolj r a pri lju deh, n j i p o m e n ta ko D o b i va o s r e d do j a j o, k a ko b o iv no r azmišl ki bolj i n tenz bje. j e n j s ko o b d o je tretje živl p r e ž i v e l i s vo institucij in s t i d r ž av n i h O rg a n i z i r a n o di finančnih vo d ov j e z a r a z a ko n s k i h v z d i t i ta ko , da r e b o p r i l ag o p r i t i s ko v p o t e s p o m o č j o n ov č i m da l j č a s a b o d o s ta r e j š i k r beli z ase . in storitev s tehnologije

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

R av n o,

a z i l a

vin ih pr embn m jbolj o p olj ar na b k e n j e i Ed je, k o ko l om i n be je r k s stnik o o r s a o se o st ojen t vem g o a l K i . pr am je in treb im po anjšu v m o z h i t nj os etijo obiln i stov tjo m o s p o j r l bo sta je edno Z at o i se v š j e r ico. l o sta k o ega iž njo i hov jo bl o ju nj n a s s vo v sebn b l i ko še po o i t o i ebn men potr ev na orit t s n ja i o ko l t. rnos pozo be osk r a ojev v i ov i z n več , dom a e j c a i t bs i boln Ker o t so ... , b anja ov ko v k o i n n ost Pri a sta sta r njih. o va n sled sk r b o o , m e sa h rel urni lotil o sta estu itekt h m r u a tem nju v se na n j e va ekto zčle a r n h asp i i i j n z l i a neka anal soci uščil ij in l z c i a k jo , lo j sem m aga o va n prv i n mi po sta n i h j i i r n ite r av b o va Ti kr o v. P osk r očk. imer t r p h i h , ni av i t n zorč ritve pogl nih v usme a n r i b a z i l nih vodi ceni b o va jajo pri o osk r t av l m s e d t s e i si pa p r maln ta ko opti i t i v a post k a ko j. o va n rov sta n rime . Ena ize p l a n ava h a ž r o d m i ičnih e lot i in razl rej s nost be v Najp r k s odob p o e o s n j aj se i mo, otra ne, s o pa z dolg rmal i jih o k n l, i r ebra zdijo s t va em pr ti se s s prv i h r o a n k odob nane em in ike. P del z kar v o m s i razl e s n z v e pa jejo d azlik lnju ti po ne. R č dopo i g j vze o l l o b o ij mu eba se zd moje je tr z at o ašajo o te n n i v ali r a p n r osti, i ali nje i sl a b ov i t i t l o a izkuš g erem osti in u redn v k at gled p e o j u n l l b o ko ode dro e za mu m , iz ači l n va n e n o z k i r ž av , l i izob sov d nost i b p e d s e po pr samo edica posl pa s o o s . oz sta l e jo. haja so na eri iz m i r rih p k at e

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

nje: Postavlja se vpraša olj jboljše in kar najb Kako postaviti na ? bivanje starih ljudi popolno okolje za im prilagojeno njihov Okolje mora biti stim, njihovim letom in sposobno terakciji, s čutom, socialni in imi storit vami, potrebnimi servisn nimi in hitrimi včasih zelo drastič specifičnimi spremembami ter zahtevami.

o. glasi, da zelo težk Odgovor se torej o j hočemo, se lahk Toda če vemo ka

amo. temu zelo približ udariti, da ni Najprej je treba po otnega recepta. in ne more biti en a, o skupna izhodišč Upoštevati moram t imerih, samo neka ki veljajo v vseh pr , določeno lokacijo era so primerna za nivo profil ljudi (leta, dr uga za različen a ali širšega kulturneg samostojnosti) in ja. K riterije je zato nacionalnega okol hko lj široko, da jih la treba postaviti bo večji krog rešitev. apliciramo na čim o že čil, da bom analiz Zato sem se odlo nekaj ktov zasnoval na postavljenih obje itno fazi sinteze poglav točkah, ki bodo v ovanj oskrbovanih stan merilo za zasnovo na izbrani lokaciji.

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

ih nejš b m e jpom ih a n k 10 vals o k i ocen obl n i dišč izho do b a nja po a n u Z 1. itev a ured j n a n 2. Zu isa prema z. tlor anja o o r t e o b N d a 3. st zgr dljivo o g a l i 4 . Pr acija 5 . L ok i vnost rilo h akti i 6. Me n l a i a soc ulacij 7. Stim elji prijat n i a n i ž 8. Dru sti čas 9. Pro l o š no 10. Sp

oprema

domovi za osta rele, kjer najd emo večinoma boln išnično oprem o, naj bodo os krbovana stanovanja an titeza le teh. U porabnik i imaj o raje les, bogat tekstil, preproge, izra zite barve in ud obno leseno pohišt vo .

4. Prilago dl Prilagodljivos

jivost

t tlorisa oz. so

be je zelo pom em hko pridejo v stanovanje še kot popolno samos tojna oseba, ve ndar se stanje lahko hitro sp remeni. Ko po stajo prebivalci bolj fizično kr hki pa se mor a okolje prila goditi njihovim potrebam. ( pr ilagojena kopalnica, klan čine, dvigalo...)

bna. Starejši la

ba podo

5. Lokacij a

odo Glede na to, da bolj p a j m i se s starostjo m č n l i a b i n b obil l j i j nost zmanjšuj 1 . Z u pa stanovanj na ar najbolj oddal e in glede na želje o ek in ter sk l aj bi s h i ši ž e n na . a va z n K a ra k de o b po o sa u m d k ez o o ni l ko p b v, moramo a e Oblik i jih ši i n n upoštevati nasl dnje. kov, k a ben hi t r u g č b e ednje. Ljudje naln v nih o titucio negati i ka. n a j na v va u a je od i n s r b ni z d mest in njihov d ne v e ali z ih pred bolnic i pogle v u r k p s i no a b st i n o se bo b do težko odločili amo o adi im pr ež iv ponav et i starost nekje ev na ken o edit z r i n u de e že d li i , kj v a er bodo odrezani j i je u n a n vsem tisti del, k olja k Z o l . od e vs d 2 ega znanega. ben pred Prav rostor pomem p o i l j e n z a e j ta ko j je n Zu n po a gled na živahe stanov n trg iz stanovan ja lahko zelo za baven in kratkočase n. Za ljudi, ki jim mesta

FAKU LTE TA

V nasprotju z

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

3. Notran ja

Zunanji prosto r predvsem tis ti del, ki je vid iz oken stanov en anj je zelo pom emben del okolja starejše ga človeka.

starejšega člov eka. Ta se lah ko oblikuje na dva načina. E je oblikovanje n način prostora v sm islu rezidečnih vr to v za uporabnike stanovanj, kjer se poseda, spre haja ali rekrei ra oz. opravlja dr uge aktivnos ti. Drugi pa je postavitev obje kta v zanimivo urbano situac ijo s pogledom na živahno ul ico, cesto ali tr g.

omirski Ažman M

Možnost person ifikacije notra njega prostora še posebej po je membno za st arejše ljudi. Po jim je treba m nuditi ožnost, da si vsak opremi sv bivališče po sv oje ojem okusu.

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

si niso simpatična in moramo paziti, da želijo na deželo, pa ih na lahko dostopn so objekti zgrajeni de i omogočajo spreho od n i k ko sor krajih (ravnine), ki h a l r je ejo na anje, k sti. li prid a stanov o j in zunanje aktivno i č o preno otekaj jatelji kjer p , i r ali pri o t s di pro bolj o / ce. Tu i o l n i t r i e č j ši i n b M n 6. po a m bodo ja, naj lika srečan do prevelik i, saj i. Objekti naj ne bo intimn injali na domove bodo takoj spom i č a s loveka t s e gr Tu o e. ic r išn č za ostarele in boln arega 9. P osti st n ž lo o živali, vi šte m in ostora na z ljanje b e a d v i e za obvladljivost pr l r G s (T V, p vno di sivno Prevelik i . a ja eb p os ga o ne če n a k ti i nameš ) o ločim n k ost, kozi o skupn socialno interak anje s o v n o l z a a prostori zavirajo op v v lok je). ljučite ilo notranjih k er v m ( di Tu . o ževan ših j ej i a r c b k cijo star a o r z t i a č a sa u žba, rosteg t vo, sl embno. Saj neka m s p po r je a v a j ro k to n os č pr a v r ti tov, reživlj itev vr nost p av nič prijetna, d ž pr ni e o a r ic ln m di U je ogromna gledi način. Gre za asivni riji, po a p v n u. k i isk a i ob iv n ko so domači na otrok, na akt arst vo v , m i č d r ug je.... pomo narjen t r v o , s e a l j hne de 7. Sti mul aci a živa n i t os

vn cialnih akti

Družina in prija telji so pomem ben faktor pri srečnem in zdravem življe nju starostnika. Naj bo ob isk družine tak, da je obisk starostnika tu di njim prijetn o doživetje.

vanih stanovanj Uporabnik i oskrbo ktov potrebujejo in podobnih obje hko prebivalci med prostore, kjer se la asnova stanovanj seboj srečujejo. Z r oni, vrtovi ipd. te z zdru ženimi balk ene zu le aktivnosti, urej prostorov za osta stroji... dilnice, lokali, bi nanje površine, je

šno

lastna dilce, a k a z obisk i ori živali, , prost e l č i v a a m r anj p t ve, do Či m m aposli z , v o r to a pros oprem

plo 10. S

ipd..

a je ga čas proste trarega ja n a življ nja s ost pre n del življe o nuditi Kakov be bn e m r e t o m rjenje, p o . Vrtna ali... zelo p Zato jim je e in m a. as živ človek načine da č li, domače a e različn nje divjih živ la privab

n pri8. Družina i jatelji

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

faktor lji so pomemben Dru žina in prijate arost ravem življenju st pri srečnem in zd obisk dr užine tak, da je nika. Naj bo obisk tje. im prijetno dožive starostnika tudi nj selja prosto o, da imajo taka na br do je ko ta av Pr

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

1. Sunrise of Mission V iejo Mission V

iejo, Kalifornij a ZDA

5.Stanovanja za starejšreeki Enz, Nemčija

Neuenburg ob

2.Wilhem ina Helsinki, Finska 3.WoZoCo

Amsterda m, Nizoze mska

6. AD, Francija MAuP r-Seine

Medv

Vitry-s

7.Stanovanja za 4. Human itas stare Wjaesel Bergweg Stuttgart, Nemči Rotterdam , Niz ozemska

, Diplomsko

delo OS

ZA ARHITEK TURO

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

FAKU LTE TA

Referen čni a z a j n a v o n a t S . primeri 8 g r a d n j e starejše osebe , Francija oskrbo Montreal du Gers vanih stanov anj

UNIVERZA V LJUBLJANI,

a n a v o 9.Var nja a v o n Sta j a g i k Zboidlej, sSlovenija

omirski Ažman M

a n a v o 10.Var nja aa v o n a St lovenij

or, S Marib

a z a j n va o n a t 11. S e b e s o e š j e r sta, Slovenija

Laško

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

1 . Sun rise of Mission V Missio i e jo n Viejo , Kali

ZA ARHITEK TURO

m, Nizoze mska

Hels

, ZDA

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

Amsterda

UNIVERZA V LJUBLJANI,

3 . WoZ o Co

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

fornija

li W . 2 as k a n i m h ei n k i , F i n

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

4. Humanitas B e r gmw, Nei zgo z e m -

Rotterda ska

on 6.MAPAD a t 5.S Vitry-sur -Seine, Fr a ancija z a j van e š j e r sta e čija b m e e o su e n b u r g , N

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

7 . Stano vanja za stare ljudi We s e l Stuttg art, Ne mčija

o n a 8 . S t a z a j van e š j e r sta eu G e r s , b e s o ntreal d

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Mo cija n a r F

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

9 . Varov ana Stanova nja Zbiljski gaj Medvod e, Slov enija

1 0 . Varovana Stanovanja or, Slovenija

1 1 . Stanov anja za starejše os ebe Laško, Sl ovenija

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Marib

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Vodice

Nekdaj je po tej cesti v sr. veku tekl a povezava med Dunajem in Benetkami. Zato jo spremlja precej gradov. Stari grad pri Valburgi je oddaljen 2 km. Ti kraji so že dolgo naseljeni kar se vidi tudi iz parcelne razdelitve.

AC priključek Vodice

Dunaj/Kamnik

Zapoge (199 prebivalcev)

Be netke/Ško f ja l oka

Izbrana lokacija 10.000 m2

Obcestno naselje v južnem delu Kranjskega polja leži na dnu plitve kotanje ob cesti med Vodicami in Valburgo. Od nje se tu odcepijo ceste na Torovo, v D or nice in na Dobrušo. Severno od vasi je velik strnjen gozd, ki sega vse do Vogelj. Sedanja župnijska cerkev sv. Nikolaja je bila sezidana leta 1739.

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Občina Vodice M 1:10.000

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Zapoge / ožje območje

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

M 1:5.000

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

5. Zapoge / ožje območje M 1:5.000 Vedutni pogledi

6. 1

8. 3

izbran pogled

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

izbrana lokacija

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

e n s i v r Se ti s o n v deja ek e od n ž a t s e Vodic tno bčina O prome n i o n e b g o m e Zap med n pom ceste obro i e k d š a e l v e e e daj im srednj in nov t ič i š č u s a n J Z) n i a t V S S . ( lego šk i m ka m i Benet aravan n K i n i m je i je režem Duna bli žin e d Ob i m n d e e v r a vez na nepos AC po Glede SZ). V . k n i i n r V B rom (J t a l ič e lično predo sko le n e v o čje od l s o e m j b n sred ima o tudi o kturo u r t s a r f o tno in seljen prome ko po d e r o elativn lego. očje r m ejšnem b o o je v pr je t h a i j p r r e a .K ravno Vend a, ( je erjeno l š m b s o u eznica etijsko lo in ije žel in k m az vija c r a i z n i n e čj der obmo ju mo tako v m), se obdob k vnosti 0 a 1 j e a j d i d h i a rit ven obju r rgovi na obr itih sto orju (t t v z k a e r s ma atnem čno ni ot priv k prakti ) o v ravst em (zd n v a ž r d rit ve). na, sto

5 km

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

10 km

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

m e z i n a b r U

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

i č o j u d a l v e r P v i t n e elem u r o t s pro .000 0 1 : 1 M

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

enti: lit vijo je elem s p ose i j r t a n o j u duje etke D Prevla te Ben s e c r korido - stari ijo rcelac a p o n č in tipi k r i ž a. ak AC r k Z - gozd S stor u s v pro o a v o -n

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Zapoge / ožje območje parcelacija M 1:5.000

pozidano izbrano območje zaključeni sklopi parcel

Območja pozidave in zaključene prostorske enote

njiva gozd pozidano travnik mešano

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Primer parcelacije območja pod nadzorom neke graščine v srednjem veku

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Smeri pogledov, cestnega omrežja, parcelnih mej in pozidave

Pozidava in smeri slemen

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Cestno omrežje

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

(črna) koda

Definicijo črne kode se da poenostaviti z enačbo: A=2.5B, pod pogojem nepret ganega spreminjanja polnega, ki sledi praznemu. Je prav tako shematska definicija gozda, slike v oknu vlaka, iluzije filma, ritma in ubranosti odločitve ali kamuflaže. (The metapolis dictionary of advanced architecture 2003 )

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Abstraktna prdstavitev parcelacije ožjega območja

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Razbito varnostno steklo, kot zanimiv prehod iz niča v urejeno mrežo trakov

trakovi

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

(The metapolis dictionary of advanced architecture 2003 )

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

kamuflaža -e ž (a) voj. zakrivanje vojakov,

vojaških objektov, navadno s prilagoditvijo okolici: dobra kamuflaža; kamuflaža bunkerja / narediti kamuflažo / za kamuflažo so jamo prekrili z vejevjem; pren., ekspr. ukvarjal se je s tihotapstvom, delavnico je imel le za kamuflažo // priprava, sredstvo za to: odstraniti z vozil kamuflažo kamuflažen -žna -o prid. (a) voj. ki je za kamufliranje: kamuflažna barva / topove so prekrili s kamuflažnimi mrežami / kamuflažno govorjenje

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

SSKJ 1995

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Vključevanje nove geometrije v prostor

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Situacija Vodno

og le d

M 1:500

al o

O t roš

ko i g r

j a te Zunan

s e r v is

ni o b j

ek t

Inter ve

ncijska

Inter ve

p ot

ncijska

e ncijs

k a po

r a sa b

is t r oj

r i š če P ar k i a inv al ide z + 20 3

Ekološki otok in objekt za vzdr že

I n te r v

i š če

vanje

p ot

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

nega zdelitev servis Prog ramska ra dstropjih objekta po na

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Arhitektu

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

zapoga -e ž (o) ka

vogal lista, pogniti rob; rjuhe; dvakrat za zapogniti niti pločevino navznoter / zapog

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

r tane z zap ognjenjem nas : narediti na pločevini z apogo; ozka zapo čiti, da zlasti ro z v o p ga i, it d re a n 2. i kaj prožnega dob upogniti: žno, krivo obliko; ro lk o p zapogibat i -am in -lj zapogniti em ne dov. (i) rožno zap lk o p ; e in tl s ra k je pogan ogniti 1. dajati d el, zlasti o b kon cu česa, v ognjen -a -o: p a z i d tu tak položa n je n g o p za j, da na drugem delu tega na rjuha; je n g o p a z l eži ali t vori z njim kot: zapognjena veja zapogibat i rob blaga ogami, z zapognjenimi n a iz m - 2. delati, p ovz ukrivljenimi zlasti kaj p ročati, da rožnega d obi polkrožno jenec -nca n g o p a z i d tu , krivo obl c e n zapognje iko; upogibati: zapogibat m (o; o) i veje zapognjen z je u k li b o e s i k , pecivo ega: ega dela čez drug n e m je zapogniti vim nadevom o h re o z pognem tu ci n je n g o zap di -pognem d ov. (i o, o) jenje -a s (o; n g o p a z i d tu je n zapognje 1. dati del zlasti ob k on o) cu česa v t zapognjenje i: it n g o p a z ak položaj d o ik , da glagoln na tkanine drugem de lu tega lež i ali t vori z njim kot: z ap ogniti

omirski Ažman M

žnih r e h mo p o g v s e e n o te a z e She m sk r b ov an eo enojn

azličic

tlorisa

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Tloris prit ličja M 1:5 0

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Tloris ter ase (nads t

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

ropja) M 1

omirski Ažman M

:50

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Tloris tem

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

eljev M 1 :50

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Vzdolžni prerez AA M

omirski Ažman M

1:50

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

Prečni pr erez BB M

omirski Ažman M

1:50

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

UNIVERZA V LJUBLJANI,

1:20

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

ve M Sesta

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

FAKU LTE TA

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

UNIVERZA V LJUBLJANI,

M 1:20

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

i Detajl

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

1:1 objekta m a g e n ič tip Situacija

Preproge

Če si lahko zamislimo površino področja kot tlake v velikih sobanah, prekrite z barvitimi preprogami raznolikih motivov, si prav tako lahko predstavljamo, raz vite preko pokraijne možne “arhitekture” zasnovane kot delujoče preproge.

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

(The metapolis dictionary of advanced architecture 2003 )

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

Generira

nje kamu

flažne fas ade

Kamuflaža_2

Kamuflaža je moderni odnos arhitekture, ki se vizualno odziva in uči od okolja, od lokacije, od prostora v katerem biva. V živalskem svetu je ponavadi koža ali dlaka plenilcev z barvo ali z vzorcem pos tane neopazna in se zlije z okoljem. V istem pomenu se plen prav tako prilagodi in oboroži z enakim orožjem oz. obrambo. Vsi znaki kamuflaže temeljijo ne enem principu: izbrisati, zamegliti silhueto, izbrisati obris, skriti ovoj.

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

(The metapolis dictionary of advanced architecture 2003 )

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

V Fasaada

omirski Ažman M

M 1:50

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

z Fasaada

omirski Ažman M

M 1:50

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

S Fasaad a M 1:50

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

J Fasaada

omirski Ažman M

M 1:50

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

, Diplomsko

delo OS

ZA ARHITEK TURO

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

, Diplomsko

delo OS

ZA ARHITEK TURO

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

, Diplomsko

delo OS

ZA ARHITEK TURO

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

, Diplomsko

delo OS

ZA ARHITEK TURO

FAKU LTE TA

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

UNIVERZA V LJUBLJANI,

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran

t i l n i i r Vi

Victor Re gnier , 20 0 2 Design fo r A ssisted : Guidelin Living es for Hou sing the P h y si cally and Mentally F rail, New York, ausa, Jaim e

Salazar, 1 999 Housi Single-Fa ng / mily Housi ng T he pri v a te Domain Basel, Berl , in, Boston Manuel G

ausa, Jaim e Salazar, 1999 Hou Single-Fa sing / mily Housi ng New alt e rn systems, B atives, Ne w asel, Berlin , Boston ma, 20 0 0,

Superdutc h,

er, Gordo n Taylor, 2 0 0 0, Gard for the Fu ens ture : Gest ures Again st the Wind, New York Manuel G

ausa, Vice nte Gualla rt, Willy Muller, W illy Mülle r, Federic o Soriano 20 03, Meta , polis Dicti onar y of A dvanced A rchitectu re: Cit y, T echnolog y and Socie in the Info ty rmation A ge, Barcelo na Zaha Had and Porje

id, 1998, T

he Comple te Buildin g cts, L ondo n

Zdravko M

linar (ured nik), 1995 . Osamosva janje in po vezovanje v evropskem prostor u. Fakulteta za dr u žbene vede, Ljub ljana.

nc, 1999. Ida Hojnik Zupa ega človeka Samostojnost star torskem v dr užbeno- pros

lteta za kontekstu. Faku ubljana. dr užbene vede, Lj

L ondon

Guy Coop

ostoru. globalizacija v pr . SA ZU, Ljubljana

nc, A nton Ida Hojnik Zupa . Organizirana K ramberger, 1996 stare ljudi v pomoč na domu za loško dr uštvo Ljubljani. Geronto na. Slovenije, Ljublja nc, 1994. Ida Hojnik Zupa vanje starih ljudi Institucionalno bi tološko dr uštvo v Sloveniji. Geron na. Slovenije, Ljublja

o nc, 1997. Dodajm Ida Hojnik Zupa tvo erontološko dr uš življenje letom. G na. Slovenije, Ljublja

. Priročnik za Marija Vovk, 1989 a ilagajanje grajeneg načrtovanje in pr cionalno oviranih okolja v korist funk

UNIVERZA V LJUBLJANI,

FAKU LTE TA

ZA ARHITEK TURO

, Diplomsko

delo OS

na ljudi. UIS, Ljublja

Bart L oots

Zdravko Mlinar, in 1994. Individuacija

Dom 1994. , ) k i n (ured Vovk a j i njem. r a M v Treb v o n a ih obč enije, o Slov starejš v t š u r od tološk Geron ana. Ljublj udi tare lj s a z b r 95. Sk t vo vk, 19 o V o dr uš a j k i š r o a l o M eront kem. G s d e v na Š a. jubljan L , e j i Sloven h oseb tarejši s a v t s ji a var loveni raz voj va v S t m s a r r a g v a Pro delo, ialneg t vo za ju soc s č r t o s r i d n i na po RS M a. 1997. , 5 0 jubljan 0 2 L , a t e v e l e do ne zad social n i o dr u žin o: Dom ko del s m o l ip ro, itektu 0 01. D h 2 r , r A a a a Coln lteta z Sabin , Faku h a l g r u ši h v M Starej ana ć M., Ljublj lipovi i F , . A Jakoš cev in ič B., n r e okojen p Č u i l e a b e M like e potr rd S., Repub vanjsk t Richa o u t n i t a t š 02 . S ič n i i n M. 2 0 banist r U . Vovk b i h ose starejš h i g u r d ljana. , Ljub e j i n e Slov

. dr. Fedja Košir, somentorica: doc. dr. Lu OVANA STAN OVANJAVodice, D ip lomant, Toma ž B erč ič, mentor: prof

Manuel G

a r u t era

omirski Ažman M

ve diplo to izdela mskega a 19 94 , le dela005 ,leto vpis

stran