planica

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

PREDLOG PRENOVE ŠPORTNEGA KOMPLEKSA PLANIŠKIH SKAKALNIC MEDNARODNEGA POMENA avtor Janez Gorišek u.d.i.g.

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 16:49:26

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

PREDLOG PRENOVE ŠPORTNEGA KOMPLEKSA PLANIŠKIH SKAKALNIC MEDNARODNEGA POMENA avtor Janez Gorišek u.d.i.g.

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 16:49:28

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

GEOGRAFSKA LEGA

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 16:49:30

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

Planica

GEOGRAFSKA LEGA splošno

Planica

lega glede na Triglavski narodni park

Planica je najzahodnejša dolina v severnem delu Julijskih Alp v severozahodni Sloveniji. Dolina, včasih jo imenujejo tudi dolina pod Poncami ali dolina skakalnic, prehaja v najvišjem, zadnjem delu v eno najlepših kočen v Julijskih Alpah - Tamar. Dolino omejujejo na zahodu Ponce (najvišji vrh - Visoka Ponca 2274 m), na vzhodu pa Cipernik in Mojstrovka (2366 m), nad Tamarjem pa se dviga Jalovec (2645 m). Na pobočju nad Tamarjem izvira Nadiža, prvi izvir Save Dolinke. Planica ima kot izrazita alpska dolina gorsko podnebje z dolgo, hladno in snežno zimo. Najbližji kraj so Rateče (do letalnice dobra 2 km), nad katerimi je na Peči tromeja Avstrija Italija - Slovenija. Bližje večje naselje je 11 km oddaljena Kranjska gora s sedežem občine in znanimi tekmami v alpskem smučanju za pokal Vitranc. Organizacijski komite Planica s svojimi službami dela v tednu planiških tekmovanj v Kranjski gori.

Edini dostop v dolino Planice z vozili je po cesti, ki se odcepi v Ratečah. Dostop iz Slovenije je po avtocesti oz. magistralni cesti Ljubljana (oddaljenost 100 km) Kranj - Jesenice - Kranjska Gora - Rateče. Obiskovalci iz Avstrije se lahko poslužijo mejnih prehodov Karavanke ali Korensko sedlo in nadaljujejo proti Ratečam; tisti iz Italije pa pridejo po cesti iz Trbiža (Tarvisio) čez mejni prehod v Ratečah.

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 16:51:53

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

GEOGRAFSKA LEGA mikrolokacija

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 16:53:29

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

ZGODOVINSKI RAZVOJ

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 16:53:31

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

Po vojni je bilo treba zelo temeljito obnoviti skakalnico in Bloudku s sodelavci je to tudi uspelo, še vedno pa ni bilo dovoljenja FIS za tekmovanje na skakalnici, ki je za tedanje razmere bila seveda že letalnica.

Marca 1947 so prvič po vojni pripravili teden poletov z udeležbo Švicarjev in domačih. Najbolj se je odrezal Rudi Finžgar s 102 m. Leto dni pozneje je bilo gostov precej več in Švicarjem so se pridružili še Francozi, Poljaki in Čehi. Švicar Tschanen je postal junak tega tedna poletov z novo rekordno znamko Planice, 120 m. Takrat ni še nihče slutil, da bo to za dolgih 21 let, zadnji rekord.

Zgodovina smučarskih skokov v Sloveniji se uradno začenja s prvim rekordom in prvenstvom leta 1921 v Bohinju s tedanjo najboljšo znamko 9 m Jožeta Pogačarja, prvega prvaka in rekorderja. Še pred letom 1930 je prvo skakalnico dobila tudi Planica.

Kmalu pa so že prišle ideje o večjem objektu, tudi takem, ki bi ustrezal določilom FIS za večja tekmovanja. Velja spomniti, da je bil n.pr. leta 1931 neuradni svetovni rekord (FIS še sedaj ne priznava svetovnega rekorda, čeprav dovoljuje rekorde skakalnic in letalnic) 81.5 m Norvežana Sigmunda Ruuda v Davosu.

Planica je torej postala največja skakalnica na svetu, toda to je pomenilo tudi začetek velikih težav s FIS. Norveška smučarska zveza in njeni predstavniki v FIS so začeli na vse načine omejevati razvoj skokov, ki jim tedaj ni bil po volji, čeprav so imeli najboljše skakalce. Na prireditev leta 1935 so sicer prišli, a njihova zveza jim je prepovedala skakati na tekmi.

Tekmo je dobil Poljak Marusarz, zato pa so Norvežani skakali na treningu in dosegli tri svetovne rekorde - najdlje Raidar Andersen 99m.

V Jugoslovanski zimsko - športni zvezi s sedežem v Ljubljani in tajnikom Josom Gorcem, ter v SK Iliriji, kjer je deloval Stanko Bloudek, kakor tudi v tedanjem TK Skali, to je bil krog Ivana Rožmana, pa so hitele misli k večji skakalnici, taki, ki bi lahko omogočila tudi rekordne daljave. Primeren teren so našli v Planici, sledili so razni zapleti tako, da je trajalo skoraj dve leti od sklepa o veliki skakalnici, do celovitega uresničenja. FIS so že predhodno poslali načrt stavbenika Ivana Rožmana za objekt, ki bi omogočal skoke do 100m. 4. februarja 1934 so napravo preizkusili z državnim prvenstvom, zmagal pa je Franc Palme, ki je imel tudi najdaljši skok - 60 m. Med 23. in 26. marcem istega leta pa je bilo mednarodno tekmovanje 14 skakalcev iz Norveške, Avstrije in Slovenije. Pred 4.000 navdušenimi gledalci je zmagal Birger Ruud pred bratom Sigmundom. Po tekmovanju pa so nadaljevali skakanje z najvišjega zaletišča in Birger Ruud je na svoj 23. rojstni dan dosegel planiški in svetovni rekord 92 m. Slava Planice je šla po vsem svetu, konstruktor in graditelj prve velikanke pa je dodal še eno novost zaradi mehkega snega je kemično prepariral skakalnico in "izumil" tisto, čemu smo pozneje rekli snežni cement.

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 16:55:04

Prireditev leta 1950 je imela zopet novo ime - študijski poleti in gostje so bili Norvežani. Rekordnih daljav ni bilo in potem je letalnica počivala štiri leta. Medtem pa sta jo po daljavah in rekordih že prehitela Oberstdorf in Kulm. Na napravi je Bloudek poskušal še to in ono, toda bistvenih povečav teren ni več dovoljeval in tako se je Planica nekako umaknila na tretje mesto. Od leta 1954 je sicer prirejala vsaka tri leta tekmo v poletih, ki pa niso več pomenili isto kot prej zaradi manjših daljav in obeh mlajših "sester". V tem obdobju so na tekmah zmagali : 1954 Laaksonen (Finska), 1957 in 1960 Recknagel (NDR), 1963 Bokeloh (NDR), 1966 in 1968 Raška (ČSSR). Misli planiških organizatorjev pa so bile že vsa ta leta, tudi po Bloudkovi smrti, namerjene v gradnjo nove letalnice, ki bi Planici povrnila nekdanjo slavo.

Marca 1936 je bila na vrsti naslednja prireditev, kjer pa niso več dominirali Norvežani, ki niso poslali najboljših skakalcev, pa še ti spet niso smeli skakati na tekmi. Junak Planice je postal mladi Avstrijec Sepp Bradl, ki je poletel kot prvi človek preko 100m (101 m) in tudi zmagal na tekmi, kjer so bile daljave skromne.

Kljub naporom smučarskih delavcev, zlasti Josa Gorca, pa je bila FIS neomajna v preprečevanju dolgih skokov, ki so sedaj že preraščali v polete. Vse do leta 1954 ni bilo v Planici tekme, ampak samo preizkušnje z drugimi imeni in brez ocenjevanja.

Na veliki skakalnici je Bloudek marsikaj dodal in izboljšal, tako da so še tri prireditve do prekinitve zaradi druge svetovne vojne dale še nove rekorde - Bradl 1938 107 m in 1941 štiri izboljšave nemških skakalcev, nazadnje Gering 118 m.Med okupacijo so Nemci poskušali z nekaterimi deli na skakalnici, vendar brez uspeha in naprave niso uspeli pripraviti za skakanje.

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

Dela je bilo ogromno, n.pr. izkop 15.000 kubičnih metrov materiala, urejanje več kot 7.000 kvadratnih metrov terena,... Pozimi 1968/69 je bilo tako daleč, da so lahko v marcu 1969 pripravili v okviru združenja KOP (Kulm - Oberstdorf - Planica), prvo tekmovanje na novi velikanki. Ta prireditev je šla v zgodovino Planice kot izjemna.Ne le okoli 90.000 gledalcev v treh dneh, odlično letenje s petimi svetovnimi rekordi Wirkole (156 m in 160 m), Raške (156 m in 164 m) in Manfreda Wolfa s 165 m. Lahko trdimo, da je ta tako uspela prireditev na odlično načrtovani in pripravljeni skakalnici vzpodbudila FIS, da je na kongresu v Opatiji 1971 sklenila, da bo naslednje leto v Planici tudi prvo svetovno prvenstvo v poletih.

Sanje pionirjev Planice Bloudka, Gorca in Rožmana so tako postale stvarnost in smučarski poleti so postali enakovredna disciplina v smučarski družini

Vreme ni bilo najbolj naklonjeno tekmovalcem in prirediteljem prvega svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Pretoplo vreme in še moteč veter, pa nista mogla preveč pokvariti izredno uspele prireditve, ki ni postregla z novimi rekordi, zlato odličje pa je z veliko prednostjo pripadlo Švicarju Walterju Steinerju. Najboljši domači letalec je bil Štefančič - 10.

Od 1. svetovnega prvenstva v poletih je bilo na novi letalnici še troje svetovnih prvenstev, dve tekmi za svetovni pokal v poletih in dva tedna poletov. Skupaj od leta 1974 do 1994, sedem. S prvima dvema pa imamo devet prireditev in letošnja bo, jubilejna, eseta.

Rekordna bera se je, seveda ob manjših popravkih in povečavah letalnice, nadaljevala. Višek je dosegla ob 13. svetovnem prvenstvu 1994, ko sta brata Gorišek pripravila letalnico tudi za polete daljše od 200 m. Če gremo po vrsti: leta 1974 je Steiner pomaknil rekordno znamko na 169 m, 1979 je na 5. svetovnem prvenstvu (zmagal je Avstrijec Kogler) Ostwald s 176 m izenačil rekord, prav tako rekordno je bilo 8. svetovno prvenstvo, ko sta novi rekordni znamki letela Američan Holland (186 m) in Finec Matti Nykaenen (187 m in 191 m), ki je tudi zmagal, Miran Tepeš pa je bil šesti.

Leta 1987 so leteli za svetovni pokal in Poljak Pjotr Fijas je rekord Planice in sveta pomaknil na 194 m.

Brata Lado in Janez Gorišek sta prevzela Bloudkovo konstruktersko dediščino. Z mnogo znanja in truda so nastali načrti za novo velikanko, za katero so lokacijo izbrali malo naprej od obeh tedanjih osrednjih skakalnic (90 m in 120 m), v smeri proti Tamarju. Že od začetka je bila letalnica projektirana tako, da bi jo brez velikih težav tudi povečevali.

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 16:56:03

Marca 1994 je Planica gostila že četrtič svetovno prvenstvo, trinajsto po vrsti. V seznam rekorderjev so se vpisali trije - Avstrijec Hoellwarth s 196 m, Finec Toni Nieminen, ki je z 203 m kot prvi zmogel novo mejno daljavo 200 m in nazadnje Norvežan Espen Bredesen s še veljavnim rekordom 209 m.

Prvak 1994 je postal Čeh Jaroslav Sakala. Finalna prireditev svetovnega pokala 1997 je bila v znamenju velikanskih težav zaradi pomanjkanja snega in izredno toplega vremena. Požrtvovalni pripravljalci so s pomočjo mehanizacije in helikopterja nazadnje le povsem zadovoljivo pripravili prireditev, ki je potem tudi prav v celoti izredno uspela. Več kot 100.000 gledalcev v treh dneh je videlo nova neuradna svetovna rekorda norvežanov Espena Bredesena z 210 m in Lasseja Ottesena z 212 m. Veliki zmagovalec prireditve je bil slovenski skakalec Primož Peterka, ki je s četrtim in drugim mestom premočno zmagal v skupni oceni svetovnega pokala, za nameček pa še v posebni za polete. Gledano v celoti je bila kljub težavam morda tudi sploh najboljša planiška prireditev - pravi slovenski praznik. Kot predskakalec je Goran Janus poletel do novega slovenskega rekorda 205,5 metrov.

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

PREDLOGI ZA ZAŠČITO

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 16:56:05

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

6 4 6a

5

3

1

5a 2a 2

1

10

potrebno je ohraniti in zaščititi: 1 konstrukcija hrbtišča in odskočišča K120 2 sodniški stolp - Bloudek; 2a Nemški sodniški stolp 3 tirna vzpenjača; 3a sedežnica 4,5,6 osi skalnic; 5a nalet. konstrukcija K90; 6a nalet.konstrukcija K85 7 smučarski dom "Ilirija" - Planica; 7a ambient okoli doma 8 depandansa "Ilirija" 9 harfasto zasnovo parkirišč 10 izteki skakalnic K185;K40;K90;K120

10 10

9

8 7

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:03:00

PREDLOGI ZA ZAŠČITO

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

UTEMELJITEV VAROVANJA ŠPORTNO-KULTURNE DEDIŠČINE V PLANICI UVOD Tradicija smučanja v Sloveniji seže daleč nazaj v zgodovino, ko je Janez Vajkard Valvazor v knjigi “Slava vojvodine Kranjske “ leta 1989 opisal bloškega smučanja, ki je avtohtonega izvora.

Tekmovalno smučanje pa se je razvilo iz znanja, ki so ga prinesli naši fantje iz časov Avstro-Ogrske, kjer so služili vojsko v planinskih četah.

Med najstarejšimi znanimi smučarji je bil ravnatelj Gozdne uprave Snežnik H.S. Scholmayer, ki je propagiral smuči med gozdarji in v časopisju. 1893 leta je pri založbi Klein mayer v Celovcu izdal Priročnik za smučanje v nemškem jeziku.

Rudolf Badjura (1881-1963), ki je pregledal stare slike o smučanju, piše leta 1914 o starosvetnostih na Blokah. Pri tem uporablja domače izraze za prhek

PREDLOGI ZA ZAŠČITO hrbtišče in odskočišče K120

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:08:41

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

sneg, zapadni sneg, snežni metež, ivje, srež, srežaste rože na oknih, požlep, požled in skrlup. V smuki so rabili izrazi "krečati" za obrniti, drsati, pa "zakrmiti od sebe ali k sebi", kar priča o pomenu smučanja v teh krajih.

Predhodnice smuči so stare 4500 let in so jih odkrili na Švedskem.

Najstarejša slika smučarja je stara 1000 let, naslikana je na neki pečini na otoku Rdj na Norveškem. Iz zgodovine je znana norveška vojska, ki je imela za v 16 st. posebne smučarske enote. Leta 1555 je bila ena prvih tekem. Iz leta 1580 je znan 86 km dolg smučarski marš švedskega kralja Gustava Vasa.

Smučarski tek “VASA” je tradicionalen in se ga udeležuje tisoče smučarjev. Prvi smučarski klub je bil ustanovljen l. 1866 V Oslu. Že leta 1879 so na Norveškem organizirali prve skakalne tekme.

Leta 1924 je bila v Chamonixu oblikovana mednarodna smučarske zveza FIS, pod katere okriljem so potekala vsa mednarodna tekmovanja Smučanje se je razvilo po prvi svetovni vojni. 1888 leta je Norvežan Frizt

PREDLOGI ZA ZAŠČITO sodniški stolp Johansen na smučeh prehodil Grenlandijo. Edmund Čebej iz Predmeje v Trnovskem gozdu je l. 1888 naročil par smuči iz Norveške. Na Predmeji se je začelo razvijati smučarsko središče.

Pri Robiču (Laknežu) v Kranjski gori so imeli smuči, ki jih je izdeloval pasarski mojster. Streme je bilo pleteno iz jermenov in z letnico 1871. V avstroogrski monarhi je smučanje vzpodbujal sam cesar Franc Josef. Tečaji smučanja so bili tudi v Trbižu od leta 1900 do 1909.

1913 leta so se Mojstrovčani udeležili Badjurovega smučarskega tečaja v Bohinju. Tečaj so zaključili s tekmovanjem.

1921 leta je bila ustanovljena športna zveza, ki je imela komisija za smučanje, ta pa je kmalu prešla v Smučarsko zvezo Slovenije, katere prvi predsednik je bil Joso Gorenc. Leta 1921 pa so poleg dveh tekem v Bohinju eno pripravili tudi v Planici.

Decembra 19230 je bila prva umetno zgrajena skakalnica. Gradil jo je dr. Žižek.

12. decembra so bili že prvi skoki. 22.2.1921 je na 20 skakalnici Jože Pogačar skočil 9 m, ki je bil tudi državni rekord.

V Ratečah so leta 1921 ustanovili Obmejno prosvetno društvo in v okviru tega društva so leta 1922 ustanovili smučarski odsek.

TK Skala je l. 1923 priredil tekmo v Planici. Začeli so v Kotu pod Jalovcem in

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:11:00

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

članice na Planici med Tamarjem (alpsko smučanje).

Smučanje je privabilo v Rateče tudi prve goste. K smučarskemu športu je mnogo prispeval Rudolf Badjura .

L. 1925 so v Kr. Gori zgradili prvo skakalnico v Trebežu pod Krajim vrhom. Hubert Oitzl je skočil 23 m. Zanimivo je, da so imeli električno napeljavo le v hotelu Slavec in Razor.

Smučanja so se učili tudi otroci v Kr. Gori in Ratečah. Poučevali so učitelji Serajnik (Kr. Gora), Janko Janša in Franc Pečar učitelj v Ratečah.

1928 leta je bilo izvedeno državno prvenstvo v tekih na 25 km dolgi progi.

Na tekmovanju v skokih je ing. HANSEN skočil 27 m, kar je tudi začetek tekmovalnega športa v skokih na področju Kr. Gore in Planice. Najmočnejše društvo v Ljubljani je bila Ilirija, ki je imela 9 sekcij.

Za razvoj smučanja v Planici je pomembna zimsko športna sekcija, ki je bila močna, zato je želela postaviti društveni dan z vsem udobjem, bazenom in garažo 1938 V bližini doma v Planici, na plazu pod Cipernikom , Bloudek postavii vlečnico /po sistemu sani, ki vlečejo smučarje navzgor po tračnici. Ta sistem kasneje uveljavi tudi pri gradnji vlečnice k skakalnicam/. Planica tako postane središče alpskega smučanja pri nas. /Stepišnik, D. : Stanka Bloudek, Ljubljana, DZS 1971/

PREDLOGI ZA ZAŠČITO tirna vzpenjača in osi skalnic

1939 ... /zgraditi velik smučarski stadion, ki bi ustrezal vsem mednarodnim predpisom: ostalim naparvam v Planici - skakalnici, drsališču, slalom progi, bi bilo treba dograditi še progo za smuk, ki bi vodila izpod Ponce proti dolini. Širina proge bi bila cca 50m, dolžina 3,5 km z višinsko razliko 700m./..... /VŠTK -Lj., arhiv S.k. Ilirije, fasc. 15, mapa III/ 1939 Po sklepu komisije , z dne 10. 6. 1939, čl. 47 uredbe Ministrsva za šumu in rudnike, dobi S.K. Ilirija dovoljenje , da v državnem gozdu mecesnovec v občini Rateče napravi in uporablja progo za smuk in progo za vlečnico. To dovoljenje je klub dobil za dobo treh let.

K reverzu od 15. junija 1939 je priložena skica parcele pod. št. 1342/1, ki je bila oddana v ta namen. /VŠTK -Lj., arhiv S.k. Ilirije, fasc. 15, mapa III/

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:29:00

na najlepšem kraju. Izbrali so odprto senožet Slatne sredi cvetja in strmih skal s pogledom na Rateče in Ponce. V Slatni so imeli tečaje že prej. Na zboru Ilirije so sklenili, da izdajo obveznice za brezobrestno posojilo.

Za lokacijo Doma in izgradnjo se je zelo prizadeval ing. Stanko Bloudek. Spal je v vasi Rateče in se družil z domačini, ki so mu zaupali in odprodali del pašnika ob robu hudourniškega stožca pod Ciprnikom.

Dom je bil zgrajen v letu dni in odprt l. 1932.

Ob železniški postaji so Ratečani na pobudo Vinka Jalna gradili 35 m skakalnico.

Danes na tem mestu ležita dve: za skoke do 50 m in 70 m. Prvo tekmo v skokih v Planici so izvedli AKADEMIKI . SK Ilirija in SK Ljubljana sta prirejala tekme v dolini Planice.

Jugoslovanski zimski savez za skijanje (JZSS) je imel sedež v Ljubljani, generalni sekretar je bil JOSO GOREC. Gorenjska zimska podveza (GZSP) je bila sestavljena iz 21. društev in klubov. V Ratečah je deloval Športni klub Rateče. Želja po uveljavitvi smučarskih sposobnosti v mednarodni areni so vzpodbujale Josa Gorca (1895-1962), da usmeri svoja prizadevanja prav v dvig skakalnega športa. Zavzemal se je za izgradnjo 70 ali 80 m skakalnice. Postavili bi jo v Planici. Načrt je naredil inženir Stanko Bloudek za 70 metrsko 9.9.1932. V klubu

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

1935 Občni zbor S.K. Ilirije je dne 10. decembra 1935 ing. Stanka bloudka za njegove neprecenjive in trajne zsluge izvolil za dosmrtnega častnega predsednika S.K. Ilirije. Predlog je bil ob ogromnem navdušenju enoglasno sprejet. /VŠTK -Lj., arhiv S.k. Ilirije, zapisnik občnega zbora, fasc. 14, mapa II/

je deloval tudi gradbenik Janez Rožman (1901-1937), ki je na fotografijah videl avstrijske skakalnice s platnenimi krili in prišel na misel za izgradnjo skakalnico večjo od 100 m. Napravil je načrte in izračun stroškov. Klub ni imel denarja, pa se je obrnil na Josa Gorca, tajnika JZSS, ki je idejo podprl. Banovina naj bi nosila stroške gradnje. Poleg Rožmana je sredstva založil tovarnar Hribar Rado in oskrbnik doma v Planici Jernej Bitenc.

Ing. Stanko Bloudek je že izmeril teren in označil 70 m skakalnico. Dela je prevzel Rožman in zakoličil večjo skakalnico po svojem projektu 80 m skakalnico. Z deli so začeli jeseni 1933. Prvi test skakalnice je bil na državnem prvenstvu 4. februarja 1934.

1935 Ing. Stanko bloudek poroča o akciji za ohranitev smučarske skakalnice v Planici S.K. Ilirija namreč ni sposoben nadaljnih investicij v skakalnico, zato je pripravljen odstopiti skakalnico in zemljiško zakupano pravico. Da bi se obvarovala škoda in skakalnica ohranila , je iniciativo S.K. Ilirije ustanovljeno Udružen je smučarjev Planice, ki naj bi prevzelo , nadaljno gradnjo, vzdrževanje ter prireditve na njej.

Udruženje zbira sredstav v ta namen. /VŠTK LJ., osebni arhiv ing. Stanko Bloudek/

Dokončati je bilo še nekaj del do meseca marca,ko naj bi bilo FIS tekmovanje.Franci Palme je postavil državni rekord s 60 metri.

Sredi marca 1934 so prišli v Planico Norvežani, ki so dosegli nov svetovni rekord Bűger Ruud 92 m. Brat Sigmund Ruud pa 95 m s padcem.

PREDLOGI ZA ZAŠČITO 1935 V izjavi Upravnega odbora S.K. Ilirije, z dne 24. november 1935, klub sprejema določbo čl. 15 novoustanovljenega "Uderuženja smučarjev Planica" v Beogradu, po katrei pripada imovina Udruženja, odnosno v definitivno last, če se to Udruženje ne osnuje v dveh letih od razpusta. /VŠTK LJ., osebni arhiv ing. Stanko Bloudek/

smučarski dom Ilirija stanje Planica je postala slavna. Vsi časopisi so se razpisali. Skakalnica je izgledala veličastno v času tekmovanja in lepo vkomponirana v okolje.

Leta 1935 skoči Reider Andresen 99 m daleč na povečani skakalnici za 10 m.

Ing. Stanko Bloudek je izmeril skakalnico in opravil popravek profila. FIS je prepovedala skoke, češ da so nevarni. Šele tri dni pred tekmo so prepoved umaknili. Norvežani pa so prepovedali svojim tekmovalcem nastop.

Skakalnico so hvalili. Govorili so o aerodinamičnem skoku in v smuških poletih, kjer je telo nosilna ploskev. Rodila se je nova športna zvrst smučarski poleti.

Pričela se je bitka med FIS in Planico, ki je trajala vse do leta 1994.

Za tekmovanje 15. marca 1936 je Bloudek skakalnico povečal na 120 m. Z gradnjo so pričeli 2.12.1935. Dela so bila končana 2. marca 1936. Sepp Bradl je skočil 101,5 m in prvič v zgodovini je bila presežena meja 100 m. FIS ponovno prepove tekmovanje. JZSS je poslala predlog na FIS za delitev skokov na polete in skoke . L. 1941 skoči Rudi Göring 118 m.

Zadnji rekord dosežen na Bloudkovi mojstrovini je l. 1948 dosegel Fritz TCHANEN iz Švice s 120 m.

Leta 1949 je ing. S. Bloudek zgradil 80 m skakalnico. Vso konstrukcijo je izvedel v arm. bet. konstrukciji. Helmut Recknagel je dosegel l. 1960 dolžino 127 m. Pokojni

D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:44:41

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

ing. Bloudek je že načrtoval novo letalnico, ki sta jo locirala in zgradila brata Gorišek.

Na letalnici so bila presežene vse desetice od 160 m naprej.

Glavni junak je bil WALTER STEINER. L 1994 je presežena 200 m meja - TOMI NIEMINEN (Finska) in leta 2000 ANDY GOLBERGER (Avstrija) preleti 225 m.

jug vzhod

FIS je dodelila l. 1972 prvo svetovno prvenstvo v poletih in še leta 1979, 1985, 1994 in l. 2004. Vsako leto je v Planici finale svet. pokala.

Planica je utrdila "polete" in ostala vodilna kot načrtovalec in organizator tekmovanj.

Planica je še v razvoju. Nujno je zaščititi športno kulturno dediščino ing. Stanka Bloudka, da se ohrani zasnova objektov v Planici.

sever

fasade

zahod

PREDLOGI ZA ZAŠČITO smučarski dom Ilirija prenova prerez AA

UTEMELJITEV: OBJEKT "BLOUDKOVE " SKAKALNICE: - ohraniti je armirano betonsko konstrukcijo hrbtišč, sestoječe iz stebrov in arm. bet. vezi. Povezava je zelo smela, a še vedno statično stabilna (statik ing. Svetko Lapajne). Krovna konstrukcija je bila zgrajena v lesu (okroglice), ki so strohnele.

Lege in špirovci so zamenjani s HOP profili. Krovna kritina je lesena.

- Ohraniti je tudi arm. bet. stebre naleta, ki so zelo racionalno razporejeni.

Konstrukcijska zasnova je edinstvena.

prerez BB

SODNIŠKI STOLP: Konstrukcija je v arm. betonu, sestoječa iz dveh stebrov. Rešitev je smela in statično določena. Ohraniti je konstrukcijo objekta in leseno izvedbo lupine (stena).

prerez CC

TIRNA VZPENJAČA je edinstvena rešitev prevoza skakalcev z vagončki na tirnicah z izogibališčem (srcem) na sredi. Dolžina je 230 m.

prerez DD

DOM V PLANICI (Penzion Dom Planica) G. Rudolf Badjura je sestavil zimski vodnik po Sloveniji, ki ga je izdal l. 1934 in zapisal: "Planica na pragu pred slikovitim Jalovcem 2643 m je danes poleg Kranjske

situacija prerezi Graphic1_2.ps D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:56:57

15

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

Gore najpopularnejše smučarsko torišče v Sloveniji……."

1934 Iz zapisnika seje S.K. Ilirije, 24. aprila 1934 razberemo, da je ing. Stanko bloudek obrazložil potrebo po gradnji depandance smučarskega doma v Planici. /VŠTK -Lj., arhiv S.k. Ilirije, fasc. 14, mapa III/

GOSTIŠČE "Na Slatnah stoji glavno planiško gostišče "Smučarski dom 960 m SK Ilirija".

Lesena moderno urejena hotelska stavba s čedno opremo."

Zaščiti je objekt kot kulturno-športno dediščino. Ing. Bloudek je večino časa prebival v hotelu v sobi št. 2.

Po sklepu 9. načelstvene seje S.K. Ilirije, 30. januarja 1934 , bo skakalnica v Planici nosila ime ing. Stanka Bloudka. /VŠTK -Lj., arhiv S.k. Ilirije, fasc. 14, mapa III/

Lesena sendvič konstrukcija izredno ugodno vpliva na bivanje. Toplotno je dobro

PREDLOGI ZA ZAŠČITO depandansa Ilirija izolirana (stalna temperatura znotraj 20o C). Ogrevanje na centralno kurjavo ima minimalno porabo.

1935 S.K. Ilirija je zaprosila 19. 6. 1935 Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani za posojilo za zgraditev depapandance k obst oječemu smučarkemu domu v Planici v znesku 600.000 din. /VŠTK LJ., osebni arhiv ing. Stanko Bloudek/

1935 Dogradijo depandanso doma SK Ilirije v Slatni. Za domom Bloudek postavi majhen plavalni bazen in teniško igrišče. /Stepišnik, D. : Stanka Bloudek, Ljubljana, DZS 1971/

Ohraniti je zunanji izgled in restavrirati notranjost jedilnic. V varstvo sodi tudi zunanji bazen, kjer se voda ogreva na strehi kuhinje. Sistem deluje že 65 let.

Sanirati je tudi kuhinjski objekt, ki mora ostati v sestavi bazena.

DEPANDANSA zgrajena l. 1935 je osnovni nastanitveni objekt. Objekt je zgrajen v alpskem stilu. Notranja rešitev je enkratna.

Stopnišče je kombinirano z galerijo v hodnikih za sedenje in ureditvijo sanitarij po višini podestov. Obodni zidovi so v pritličju in I. nadstropju dovolj močni za prevzem horizontalnih sil. Zgornji del je v II. Nadstropju obložen z lesom.

Strehe so izdelane s skodlami. Objekt je ostal v celoti že vizuelno enak kot pred 60 leti.

Ohraniti je tudi notranji razpored sob, opremo in obnoviti leseno stavbno pohištvo in opremo v macesnu.

Ostali objekti tenis igrišče, balinišče, bazen (5 x 10 m) za plavanje, ki je povezan s kuhinjo (streha), kjer se voda ogreva s sončno energijo (edini sistem ogrevanja, ki se je še ohranil in deluje).

Pripravil: Ing. Janez Gorišek

Graphic1_2.ps D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:57:09

16

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

Povzetek: Zaščita kulturno-športne dediščine obsega polno zaščito objekta Doma v Planici in Depandanse. Zgradbi ležita na parceli št. 1302/2; št. 1302/3 (Dom); 1302/4 (tenis igrišče) in 1318/2 (depandansa).

V Planici se je porodila misel na smučarske polete z izgradnjo prve velike skakalnice l. 1934, na kateri je bil dosežen prvi svetovni rekord Bürger Ruuda iz Norveške 92 m. Ime Planice je šlo v svet. Vse dogajanje se je razvijalo v Domu Planica (tedaj SK Ilirija) zgrajen l.

1932. Tekmovalci so stanovali v Domu, ki ga je zgradil smučarski klub Ilirija iz Ljubljane kot zasnovo bodočega zimskega smučarskega centra.

Predlog za Dom in Depandanso, zgrajeno l. 1935, je dal ing. Stanko Bloudek.

PREDLOGI ZA ZAŠČITO mejno območje olimpijsko športnega parka Planica Iz zapisnika seje SK Ilirija 24. 4.1934 razberemo, da je ing.

Bloudek obrazložil potrebo po gradnji depandanse v Planici, ki naj bo zasnovana v lepem alpskem slogu. To je sodelavcem ing. Bloudka tudi uspelo.

Rudolf Badjura je sestavil zimski vodnik po Sloveniji l.

1934 in zapisal: »Planica na pragu pred slikovitim Jalovcem 2643 m je danes poleg Kranjske Gore najpopularnejše smučarsko torišče v Sloveniji…….Na Slatnah stoji glavno planiško gostišče »Smučarski dom 960 m SK Ilirija«. Lesena moderno urejena hotelska stavba s čedno opremo, centralnim ogrevanjem, tekočo vodo v sobah.« V Domu Planica v sobi št. 2. je imel stalno prenočišče ing.

Bloudek.

Objekt je ostal praktično nespremenjen vseh 68 let. Ob

Graphic1_2.ps D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:57:48

17

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

objektu je plavalni bazen 5 x 10 m, za katerega se voda ogreva na strehi kuhinj, predstavlja tehnično rešitev, ki še kot edina deluje v Sloveniji.

Na veliki skakalnici je dosegel l. 1935 Reider Anderson 99 m , kar je bil svetovni rekord. Pri opisu skoka že uporabljajo besede za aerodinamični let na zračni blazini, imenovani "polet na smučeh". Tako se je rodila nova športna zvrst "smučarski poleti". L. 1936 je Sepp Bradl poletel 101,5 m na smučeh kot prvi človek na svetu!

Planica je postala pojem za smučarske polete. V Domu in depandansi so bivali vsi tekmovalci vse do leta 1982. Izredna mikro klima omogoča varne polete vse do danes.

Po smrti ing. Stanka Bloudka je bila zgrajena velika letalnica l. 1969 (konstruktorja brata Gorišek), ko je Manfred Wolf poletel 165m. Od tedaj pa do danes vsi svetovni rekordi pripadajo Planici.

Prvi polet čez 200 m je dosegel Toni Nieminen. Profil letalnice "bratov Gorišek" je bil zasnovan tako, da je bilo moč povečevati kljub omejitvam FIS-e. Danes je najdaljši polet 225 m. Planica je dosegla priznanje discipline z uvedbo svetovnega prvenstva. Letalnice in dolžine pa je FIS priznala na FIS kongresu l.

1994 v Rio de Janeiru v Braziliji.

PREDLOGI ZA ZAŠČITO ureditveni načrt za zimske OI Planica 2006 Gorišek - Dolhar

Planica se razvija v pravi zimski športni park, ki bo l. 2003 gostil Univerziado v smučarskih skokih, Olimpijske igre mladih, svetovno prvenstvo v smučarskih poletih l. 2004 in izvedbo l. 2006 smučarskih poletov kot olimpijsko disciplino (dokončno priznanje poletov) v okviru olimpijskih iger, ki jih je dobil Torino.

Vse od l. 1930 je zasnovo centra načrtoval ing. Bloudek. Dom Planica in Depandansa sta prava bisera arhitektonskega oblikovanja planinskih domov v alpskem slogu.

Zunanjost je ohranjena v celoti. Arhitektonska zasnova notranjih prostorov Depandanse je edinstvena. V vsaki etaži je galerija za družabno srečevanje gostov ob lepo oblikovanem lesenem stopnišču v obliki črke "C", s katerih podest je vhod v ženske sanitarije, s hodnika pa v moške. Vratne obloge in krila so reliefno oblikovana v macesnovem lesu. Po hodnikih je položen ladijski pod, v sobah pa hrastov parket. Ohranjeni so še veliki umivalniki s pipami, postelje, omare, mize, stoli, nastavki za luči, okvirji za ogledala, okna s pololivami, sanitarna oprema, radiatorji za centralno kurjavo.

Depandanso je možno v celoti restravrirati z obnovo sanitarnih blokov in obnovo pohištvene opreme. V objektu je zaščititi sobo konstruktorjev in prostor za muzej o načrtovanju objektov v Planici.

Oba objekta sta potresno varna. Depandansa je zgrajena v armiranem betonu Graphic1_2.ps D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:57:50

18

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

(klet, plošča) in opečnimi zidovi ustrezne debeline.

S predelnimi stenami za sobe predstavlja objekt veliko togost (kasetna konstrukcija) prevzem horizontalnih sil. Objekt je prestal vse potrese, ki so bili več kot 6 stopnje po Mercali-Siglianovi lestvici.

Dom ima kletno-pritlični del izveden v betonu in armiranem betonu. Ostali del objekta je v celoti izveden v lesu s stenskimi jedri (sendviči in leseno oblogo). Objekt deluje kot kaseta s stenskimi nosilci in je prestal vse potrese z dovoljeno deformacijo celotnega objekta. Ob Domu je ohranjen plavalni bazen (požarna voda) z ogrevanjem na sončno energijo, ki segreva vodo na pločevinasti strehi z razprševanjem in odtokom v bazen. Dotok tople vode je stalen, voda pa se preko prelivnega roba izteka v ponikovalnico. Zato je odpadla filtrirna naprava. Zajetje vode je v hribu z rezervoarjem, ki zagotavlja pitno vodo skozi vse leto.

Zbirka slik in ostalega gradiva je ohranjena. V veliki jedilnici je nameščeno spominsko obeležje zgodovine Planice, v mali jedilnici pa vitrina planiških plaket, značk, zložen in brošur in gradivo za pridobitev svetovnih prvenstev.

Posebno je zaščititi vedute iz Doma na Slatnah, ki je tudi smučišče od l. 1928 na parc. št. 1302/3 in 1328/2.

PREDLOGI ZA ZAŠČITO ureditveni načrt Poleg Doma in Depandasne je v sklopu planiškega parka ohraniti osi vseh skakalnic K 185; K 90; K 120. Posebno je varovati "tirno vspenjačo", ki kot edina tehnična posebnost deluje že 50 let.

Ing. Stanko Bloudek je projektiral prve vspenjače pri nas. Na "plazu" pod Cipernikom je delovala vlečnica s sanmi.

Ob Domu je ing. Bloudek zgradil tenis igrišče in drsališče. V Planici je smučal tudi kralj Peter Karađorđević in igral tenis g. Punčec. Umetnostno drsanje so trenirale vse predvojne in povojne drsalke (Palme, Lajevic, Tuma, Tjaša Andre) in hokejisti (Aljančič Ernest).

V Planici je bil . l. 1947 vpeljan planiški teden smučarskih tekmovanj na mednarodni ravni. Tekmovali so v tekih, alpskem smučanju in skokih na veliki skakalnici. Zadnji svetovni rekord je postavil l. 1948 Fritz Tchanen in Švice 120 m na stari letalnici.

Vsi zmagovalci Planice so postali znani po svetu: Bürger Ruud, Reider Andersen, Sepp Bradl, Rudi Göoring, Fritz Tchanen , Helmut Recknagel, Walter Steiner, Armin Kogler, Jirži Raška, Toni Nieminen, Pjotr Fijas, Andreas Golberger, Espen Bredesen, Lasse Otesen, Noriaki Kasay, Martin Schmit, Janez Polda in Primož Peterka.

Graphic1_2.ps D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:57:52

19

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

Skakalnice v Planici so zaradi profilov in načina gradnje nosilke razvoja skokov poletov in kostrukcijskih novosti. Bloudkovo skakalnico je zaščiti kot celoto.

Posebno je ohraniti armirano betonsko konstrukcijo naleta s stopničastimi naleti in svojsko strešno konstrukcijo, ki v profilu ponazarja slovenski kozolec.

Oblikovanje hrbtišča je bilo tedaj že po paraboli in je zgrajeno v armirano betonski konstrukciji, ki je konstrukcijsko edinstvena na svetu.

Sodniški stolp je zgrajen v arm. betonski konstrukciji na dveh stebrih višine 30 m. Statiko je napravil prof. Svetko Lapajne. Podobne konstrukcije ni na svetu.

Med vojno so Nemci zgradili nov sodniški stolp v bavarskem stilu- spodnji del v kamnu, zgornji v lesu.Podstrešni del so partizani požgali. Stolp je zanimiv po arhitekturni zasnovi in masivni obliki. Podobnega objekta nimajo niti Nemci.

Izteki vseh skakalnic morajo ostati naravni z vzdrževano travno površino. Naleta na K 90 in K 185 (letalnica) sta zgrajena v jekleni konstrukciji v palični (filigranski) izvedbi in predstavljata unikat lahke izvedbe do višine 14 m s polovično uporabo materiala (12 ton/zalet) za podobne konstrukcije (projektanta Janez in Lado Gorišek) v klasični izvedbi.

V zaščiteno območje sodi tudi stadion med skakalnicami in

pripadajoča

PREDLOGI ZA ZAŠČITO meja območja urejanja in zaščite objektov parkirišča. Celotno področje predstavlja največji smučarski park na svetu. Meje potekajo po delu parcele št. 1327/1, 1346/77, 1346/5, 1346/74, 1346/71, 1346/70, 1346/69, 1346/68, 1346/65, 1346/64, 1346/67, 1346/66, 1316/1-delno.

Zaščita objektov, ki sodijo v športno kulturno dediščino Planice, je nujna kot izhodišče za izdelavo prostorsko ureditvenega načrta Planice.

Z dosedanjimi programi tekmovanj je v pripravi kandidatura za izvedbo nordijskega svetovnega prvenstva, ki bo močno posegel v infrastrukturo planiškega športnega parka.

Z odlokom o zaščiti objektov bo izpolnjena želja mnogih planiških delavcev, ki so pomagali soustvarjati športno podobo Planice kot "slovensko svetinjo".

Zapisal: Ing. Janez Gorišek Lj., 27.7.00

Graphic1_2.ps D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:57:55

20

Color profile: Generic CMYK printer profile Composite Default screen

PREDLOG PRENOVE ŠPORTNEGA KOMPLEKSA PLANIŠKIH SKAKALNIC MEDNARODNEGA POMENA avtor Janez Gorišek u.d.i.g.

julij 2000 oblikoval Tomaž Berčič abs. arh.

Graphic1_2.ps D:\folio\grafino oblikovanje\Planica\cdr\Graphic1.cdr 11. oktober 2002 17:57:55

21