tom veber TRD KAKOR ORKAN sežeš med moje boke vem da me bo to zaznamovalo okrušilo vse odvečne črte in dihava globoko sopeva rasteva drug v drugega saje drsijo čez najino kožo počasi se začneva luščiti lomiti kot prastara glina zgodaj spomladi prija mi ti mi prijaš moje globine te sprejmejo kot da bi bil tam že od nekdaj lepljiva sva ne ločim več svojega dihanja od tvojega moje ustnice tvoja kolena moje fukročke tvoja lica vseeno je 33
koža je koža. *** Z rožami v laseh sem se pognal v gozd v poročni obleki sem plesal med brezami in hrasti neznancu sem pustil da me oplazi s pogledom da me sleče vsega naučenega vpila sva med borovnicami ko se je zima naslonila na najina ramena. *** Iz drobovja rastlin si zrastla ti pol ženska pol sončnica vstala si iz rdeče zemlje hodila si po vrelem soncu se raztezala čez ostro skalovje vpila si ko so ti prirezali krila ko so nate navlekli kože tvojih sester nekaj je v tebi umrlo ko so te poimenovali in naučili hoditi pogreznila si se v osrčje zemlje da bi lahko spet dihala slišala svoj srčni utrip pozabila na vse naučeno.
