Lea mlecnik diplomska naloga by Lea Mlecnik

Univerza v Ljubljani Fakulteta za arhitekturo

Diplomantka: Lea Mlečnik

Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah Mentor: prof. dr. Mario Perossa Leto vpisa: 2004 Leto izdelave diplomske naloge: 2013

Kazalo POVZETEK

ABSTRACT

OPEKARSTVO IN GLINA

Zgodovina Proizvodni proces Vrste opeke

OPEKARNE PO SLOVENIJI

5 7 8

Oris gospodarskega razvoja Število opekarn na slovenskem

9 10

GORIŠKE OPEKARNE

Opekarstvo na Goriškem v preteklosti Razmere na prelomu stoletij Po drugi svetovni vojni

OPEKARNA V BILJAH Razvoj opekarne in opekarniškega kompleksa Nacionalizacija Delo v opekarni bilje Življenje z opekarno Danes

OPEKARNA V PROSTORU Širše območje Povzetek Občinskih prostorskih načrtov občine Miren-Kostanjevica Topografske značilnosti Naravne značilnosti Vodnatost Omejitve Prometne povezave Pozidava Zaznavna analiza

OBSTOJEČE STANJE Parcele in lastništvo Ogled stavb in okolice Posebnost Razmerja Prostori Opekarne

VIZIJA ZA PRIHODNOST Programska usmeritev

PROJEKTNA NALOGA Predlog urbanistične ureditve Območja Arhitekturna prenova opekarne

REFERENCE

11 12 12

13 13 14 15 16 17

18 18 19 22 23 24 25 26 27 28

29 30 31 33 34 35

48 48

51 51 51

URBANISTIČNA UREDITEV OBMOČJA OPEKARNE 53 Ločitev obrtne cone od novih programov Objekti na območju Možnosti umestitve novih objektov in novih povezav Povezovanje z naravnimi elementi Urbanistično oblikovanje zunanjosti opekarne

KONCEPT Zunanjost Shema notranje ureditve Konstrukcija Požarna varnost Energijska učinkovitost

REŠITEV

53 54 55 55 56

57 57 58 59 60 61

Graficni del 63 Vizualizacije 75

ZAKLJUČEK

VIRI IN LITERATURA

ZAHVALA

POVZETEK V vasi Bilje na Goriškem je opekarstvo od antike naprej predstavljalo pomembno dejavnost. V zadnjem stoletju sta se tu razvijala dva opekarniška obrata, najprej kot zasebni podjetji, kasneje združena v obrat Bilje I in Bilje II pod Goriškimi opekarnami. Goriške opekarne so na tem mestu zaradi primanjkovanja surovine proizvodnjo počasi ustavljale. Obrat BIlje I je bil ukinjen leta 1974, obrat Bilje II na obravnavanem območju pa so dokončno ustavili leta 1990. Objekt opekarne je sedaj že več kot tri desetletja opuščen, na zemljišču in v objektih okrog njega pa se odvijajo manjše obrtne dejavnosti. Proizvodnje sem ne nameravajo več vračati. Ureditev območja bi pripomogla k zmanjševanju vseslovenske problematike opuščenih industrijskih kompleksov in preusmerila razvoj (in s tem gradnjo) na degradirano območje v vasi. Poročilo ARSO namreč navaja, da je bilo v Sloveniji med letoma 2008 in 2012 dnevno na novo pozidanih 8,6 ha površin (vir: Agencija RS za okolje: Kazalci okolja v Sloveniji. Tla in površje: Pozidava. http://www.stat.si/novica_prikazi. aspx?id=977. Citirano: 13. maj 2013). Na teh na novo pozidanih površinah so se predhodno nahajali povečini travniki, gozdnate površine, njive in nasadi. Trajna izguba teh površin je v nasprotju s trajnostnim razvojem, ki mu je Slovenija zavezana. Trenutno stanje upočasnjenega gospodarskega razvoja in posledično dodatnega opuščanja industrijskih površin in s tem večanja obsega degradiranih območij nam daje možnost premisleka glede nadaljnega razvoja. Arhitektura lahko tu igra pomembno vlogo, ko s prepoznanjem pravega potenciala prostora pripomore k zagonu novih dejavnosti v kvalitetnem bivalnem okolju. »Uma vez que não é dotado de consciência, um tijolo não pode ascender à condição de “ser”. E, no entanto, ele existe, com uma solidez inerradicável, com peso específico e obediente às intrinca¬das relações químicas e moleculares relacionadas à lama assada.” Orlando Tosetto Jr.: O incidente Paôla Itagyba

Ker ni obdarjena z zavestjo, se opeka ne more povzpeti na stanje »biti«. In vendar obstaja, z neizbrisljivo trdnostjo, s specifično težo in sledeč zapletenim kemijskim in molekularnim razmerjem, povezanih z žgano glino.

Iz vrst lokalnega Kulturno-turističnega društva Zarja Bilje je prišla pobuda za ureditev ekomuzeja opekarstva v tej opekarni. S tem želijo v kraj privabljati obiskovalce od drugot, hkrati pa v življenje v opekarni aktivno vključevati lokalno prebivalstvo. Pod vodstvom Goriškega muzeja pripravljajo dokumentacijo in eksponate, želijo tudi spomeniško zaščititi objekt, ki je sedaj obravnavan le kot tehniška dediščina. S primernim izborom programa ekomuzeja bi oživitev opekarne služila kot nov gospodarski zagon v samem kraju in bližnji okolici.

ABSTRACT Brick-making has been a major activity since Antiquity in Bilje, a village in the Goriška region. Over the last century two facilities were opened as independent brickworks and later merged into one company - Goriške opekarne. The lack of raw materials in the area forced Goriške opekarne to gradually stop production. One of the two plants (Bilje I) closed down in 1974, the second one (Bilje II) followed suit in 1990. The thesis focuses on the latter. The Goriške opekarne brickworks has been abandoned for over three decades, excluding a few smaller businesses that still operate within its buildings. The production of brick-making in this area will not be resumed. The restructuration of the area would help solve the allSlovenian problem of abandoned industrial areas and would turn the development (and consequently the construction) towards the degraded area in question. A report from ARSO states that between 2008 and 2012 8,6 ha of land were built up per day. Meadows, forests, fields and plantations were permanently lost. This data goes against Slovenia's plans for a sustainable development. The current slow economic development and consequently the additional abandonment of industrial areas increase the number of degraded areas in Slovenia. This should give us pause to rethink our future development and it is where architecture can play a vital role, recognising the true potential of a space and encouraging the formation of new activities in a quality living environment. The local cultural and tourist society gave the initiative to arrange an ecomuseum of brick-making in the abandoned plant. Their goal is to bring in visitors and to actively involve the local community. Under the supervision of Goriški muzej they are preparing the documentation and exhibits. The society wishes to put the building, now categorised only as a technical monument, on the list of protected monuments. Selecting a suitable programme of ecomuseum, the building could serve as a reference point for the new economic development in the village and the local area.

Vir: http://morior.wordpress.com/2006/09/08/o-incidente-paola-itagyba-parte-2/. Citirano 24. januar 2013.

Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

OPEKARSTVO IN GLINA Opekarna je stavba ali prostor, kjer se izdeluje opeka. Opeka je gradbeni material, narejen iz gline. V opekarnah navadno poleg opeke izdelujejo tudi druge gradbene elemente iz istega materiala (elementi strešne kritine, razni zidni nosilni in predelni elementi, stropni sistemi, fasadni elementi in drugi proizvodi). Opekarne so se navadno razvile na območju, ki je bilo bogato s surovino. Glina je klastična sedimentna kamnina. Sedimentne kamnine so nastale z odlaganjem erodiranega materiala, ta pa se je pod velikimi pritiski zgornjih plasti preoblikoval. Glina spada v kategorijo najmanjše velikosti zrn –so manjša od 0,002 mm. Glineni minerali vsebujejo soli aluminijevega in silicijevega oksida in dobro vežejo vodo, ta povzroča nabrekanje, povečanje volumna in spremembo strukture. Velik del Slovenije je prekrite s sedimentnimi kamninami ali usedlinami. Viri: –– Kresal, J. Gradiva v arhitekturi. Učbenik za arhitekte. 3. izdaja. Fakulteta za arhitekturo. Ljubljana, 2002. –– http://egradiva.gis.si/web/3.-letnik-geografija/slovenijapovrsje?p_p_col_count=6&p_p_col_id=column-3&p_p_id=GSS_ T09_P02_WAR_GSS_T09_P02portlet_INSTANCE_Kq1b&p_p_ lifecycle=0&p_p_state=maximized. Citirano 24. januar 2013.

glina klastične sedimentne kamnine lapor

Slika 1: Lokacije klastičnih sedimentnih kamnin v Sloveniji, skupaj z lapornatimi in flišnimi kamninami, ki mejijo na biokemične kamnine. Vir: http://egradiva.gis.si/web/3.-letnik-geografija/slovenija-povrsje. Citirano: 24. januar 2013

Slika 2: Sondirna jama, pokazale so se različne plasti gline, od bolj suhe in rdečkaste pri vrhu, do vlažne plasti bolj sivkaste gline. Vir: http://www.wetman.si/uploads/podobe/sondiranje.JPG. Citirano: 24. januar 2013

Zgodovina Glina in z njo povezano opekarništvo je od nekdaj predstavljalo pomemben element v človeški zgodovini. Prisotno je v večini starih civilizacij, od Kitajske, Sumercev. Preko Egipta in Grčije so ta material spoznali stari Rimljani. Glede nastanka prve sušene opeke se predvideva, da so poplave v Egiptu in na območju Mezopotamije namočile glineno zemljo, kasneje posušene in razpokane kose pa so ljudje zlahka oblikovali in uporabili za gradnjo domov. Načrtno so bili prvi glineni zidaki narejeni iz sušene opeke pred več kot 9000 leti. To je bil eden prvih gradbenih materialov. Najstarejše ostanke sušene opeke so našli v Mezopotamiji, od tam prihajajo tudi najdbe najstarejših primerkov žgane opeke, znano je mesto Ur. V tem mestu so iz opeke že gradili tudi loke, za tisto obdobje izviren in inovativen oblikovni in konstrukcijski element. Opeko se omenja v Stari zavezi Svetega pisma, ko naj bi izraelsko ljudstvo v Egiptu izdelovalo opeko iz gline in slame.

Slika 3: Primer razpokane gline. Vir: http://commondatastorage.googleapis.com/static.panoramio.com/photos/original/7134468.jpg. Citirano: 24. januar 2013

Slika 4: Ostaline mesta Ur v Mezopotamiji. Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/f7/Ur-Nassiriyah.jpg. Citirano: 24. januar 2013

Slika 5: Ostaline staroegipčanske grobnice Shunet el-Zebib iz sušene opeke. Vir: http://www.nytimes.com/imagepages/2007/01/09/science/09egypt2_ ready.html. Citirano: 24. januar 2013

Na Kitajskem je najbolj znana uporaba opeke gradnja delov Kitajskega zidu iz tega materiala. V 3. stol pr. Kr. so gradili tako iz žgane kot sušene opeke. V Grčiji so opeko uporabljali za gradnjo stanovanjskih objektov. Od 7. stoletja pr. Kr. so tako Grki kot Etruščani začeli žgano opeko uporabljati kot kritino. Kasnejša uporaba žgane opeke kot konstrukcijskega materiala se je razvila na podlagi želje po boljši kritini. Rimljani so žgano opeko veliko uporabljali, poglavje v svoji knjigi ji je posvetil tudi Vitruvij. Opisal je kakšna mora biti glina za izdelavo opeke, postopek za sušenje opeke, navedel je različne vrste opeke glede na dimenzije. Kupola Panteona je dosežek rimskih stavbenikov, zgrajena je bila iz kombinacije opeke in betona, ravno tako Hadrianove terme, kjer je opečna konstrukcija omogočala vzpostavitev sistema »centralnega ogrevanja«.

Slika 8: upodobitev velikega požara v Londonu leta 1666, slikar: Lieve Verschuier. Vir: http://www.allposters.com/gallery.asp?startat=/getPoster. a s p & C I D = 6 7 7 D 4 B 2 0 3 31 8 4 F E 0 A 8 C 5 A 6 6 B F 4 8 0 C 1 6 3 & f r a m e S ku=1348400_8880731-3320620. Citirano: 24. jauar 2013.

Začetek glaziranja opeke sega v 6. stol. pr. Kr., ko so na območju Sirije s tem procesom pričeli izdelovati ploščice za oblogo stavb. Nekateri procesi glaziranja (in predvsem barvanja) opeke so danes pozabljeni. Po propadu Rimskega cestarstva je v Evropi prišlo do upada proizvodnje in uporabe opeke. Požari so nato pripeljali do ponovnega razmaha proizvodnje in uporabe opeke. Najbolj znan je primer Londona, ki je bil do velikega požara leta 1666 pretežno leseno mesto. Pogorelo je 80% takratnega mesta. Po še enem požaru leta 1676, takrat na južnem bregu Temze, je kralj Charles II ukazal obnovo mesta, s širšimi cestami in opečnatimi zgradbami.

Slika 6: Kitajski zid, opečna gradnja. Foto: Maja Mercina osebni arhiv, posneto 2012.

Slika 7: Antični rimski Panteon. Zadnja stran, kjer je vidna uporaba opeke, kot tudi izdelava ločnih elementov. Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/80/Pantheon_chiesa,_ Roma_fc02.jpg. Citirano: 24. januar 2013.

Slika 9: Empire State Building, končan 1931. Vir: http://www.newyorkpersonalinjuryattorneyblog.com/uploaded_images/ Empire-State-Build-777631.jpg. Citirano: 24. jauar 2013.

Opeka je svoj vrhunec doživljala do pojava prvih nebotičnikov, ko v ospredje stopijo moderni gradbeni materiali. Do razmaha betona je bila opeka glavni konstrukcijski material.

Viri: –– http://www.britannica.com/EBchecked/topic/79195/brick-andtile#toc76609. Citirano 24. januar 2013 –– http://www.nytimes.com/2007/01/09/science/09egypt.html. Citirano 24. januar 2013. –– Bibilija, Stara zaveza: Eksodus 5: 6-19. –– h t t p : / / w w w . o x f o r d r e f e r e n c e . c o m / v i e w / 1 0 . 1 0 9 3 / a c ref/9780195170726.001.0001/acref-9780195170726-e-185. Citirano 24. januar 2013. –– http://www.vitruvius.be/boek2h3.htm. Citirano 24. januar 2013. –– http://www.luminarium.org/encyclopedia/greatfire.htm. Citirano 24. januar 2013.

Proizvodni proces Proizvodni proces se razen v uporabi orodja ni veliko spreminjal od antičnih časov do danes. Sledi stopnjam:

E N GO B I R ANJ E

Izkop: Izvaja se preko celotnega leta v suhih obdobjih. Zagotavlja enakomerno oskrbovanje opekarne s surovino čez celo leto.

ŽGANJE

Prevoz surovine: Prevoz na deponijo ob opekarni, v bližino linije za pripravo surovine.

A HL

SKL AD

E NJ E Š SU

Skladiščenje: Na deponiji so različni kompoziti za različne izdelke, ki se tudi različno skladiščijo (v pokritem prostoru, na odprtem).

E VANJ OBLIKO

IŠČ E N JE

Priprava surovine: Surovino (glino, lapor) se pravilno zmeša, podrobi, očisti, navlaži, osuši, zmelje. Surovini se nato glede na izmerjene tehnološke parametre primešajo potrebni dodatki. Surovino se zdrobi na 15mm velike delce, po potrebi se navlaži. Končna debelina mletja surovine je odvisna od izdelka, giba se med 0,45mm do 1,3mm. Zorenje: Poteka v napol odprti zorilnici. Ta faza surovino akumulira, jo homogenizira, v tem času se po potrebi surovino vlaži. Dodatna priprava surovine: Po potrebi in odvisno od izdelka se surovino dodatno zmelje, homogenizira.

ODV

DO DA TN AP RIPR AVA

SUROV INE

Oblikovanje: Primerno pripravljeno surovino se v stiskalnici stisne v želeno obliko in se odreže, odvečni material se vrača v predelavo.

Engobiranje: Izvaja se samo pri določenih izdelkih. Pomeni nanašanje engob (in vode) na izdelke, da pridemo do želenih dekorativnih učinkov. Žganje: Posušene izdelke se lahko predhodno ogreje, nato pa vstavlja v peč. Žganje poteka pri približno 1000°C, točna temperatura je odvisna od več faktorjev. Proces traja od dva do tri dni. Pohlajene končne izdelke se skladišči do odvoza.

ZK OP

Sušenje: Surov izdelek se primerno zloži in suši. Sušenje pomeni odvajanje vode, poteka v več fazah, da se zmanjša možnost deformacij in poškodb.

PR EV OZ SUR OV

E NJ E R ZO

INE

SKLADIŠČEN JE

E VIN O R U VA S PRIPRA

Slika 10: Proizvodni proces. Viri: –– http://www.britannica.com/EBchecked/topic/79195/brick-andtile#toc76609. Citirano 25. januar 2013. –– http://www.go-opekarne.si/index.php?str=5_slo. Citirano 25. januar 2013. –– http://www.go-opekarne.si/mma_bin.php?id=2006042610383163. Citirano 25. januar 2013.

Vrste opeke Delitev glede na uporabnost: –– zidne opeke (nosilne, nenosilne, fasadne, toplotnoizolativne ...) –– stropne opeke (travete) –– kritine (korci, bobrovci ...) –– drugo (glinopor, šamotna opeka ...) Slika 11: Fasadna opeka. Viri:http://images.lowes.com/product/converted/693092/693092004003.jpg. Citirano 25. januar 2013

Slika 12: Opečni blok. Viri: http://www.webgradnja.hr/images/katalog/popup/nexe-ciglamb-2-blok-opeka-5741-1.jpg. Citirano 25. januar 2013

Slika 13: Korci. Viri: http://www.go-opekarne.si/index.php?vie=ctl&str=l1c1_slo&mIOpen=1. Citirano 25. januar 2013

Opeke se veže s plastjo malte v debelini 1cm. Malta je mešanica veziva, agregata in vode. Glede na vezivo ločimo: –– cementna malta. Uorablja se jo šele od sredine 19. stol. naprej. Do leta 1930 je večinoma izpodrinila uporabo apnene malte, hitrejše se suši in ima večja trdnost od apnene malte. –– apnena malta. Uporabljali so jo že v starem Egiptu. Gašeno apno se zmeša z vodo in agregatom. Danes ostaja primerno vezivo za popravilo starih stavb. –– podaljšana malta (cement in apno). Kot agregat se uporabla pesek ali drobljenec z ustrezno velikostjo delcev (da se zapolnijo stiki med posameznimi elementi), takorekoč brez organskih primesi, suspendiranih mineralnih snovi (usedlin), sulfatov, kloridov, sulfidov, nitratov in nitritov. Najbolj ustrezna je pitna voda. Malto je možno barvati, razlikuje se tudi glede na uporabo (zunanja, notranja, dekorativna...). Različni zidaki, delitev glede na material iz katerega so narejeni (po standardih Eurocode): –– opeka iz žgane gline (zaradi žganja pri visokih temperaturah je opeka trajna)

Slika 14: Apneno-silikatni zidaki. Viri: http://static4.depositphotos.com/1001123/366/i/950/ depositphotos_3661798-Wall---house--brick--white.jpg. Citirano 25. januar 2013

Slika 15: Betonski zidaki. Viri: http://www.torange.us/photo/6/13/The-wall-of-concrete-blocks-texture-1284462204_77.jpg. Citirano 25. januar 2013

Slika 16: Šamotna opeka. Viri: http://static.limundoslike.com/originalslika-10415463.jpg. Citirano 25. januar 2013

–– apneno-silikatni zidaki (niso iz gline ali laporja, ampak iz kremenčeveda peska in gašenega apna, imajo značilno belo barvo, zanje je značilna visoka trnost) –– betonski zidaki (običajne gostote, izdelani s postopki vlivanja ali stiskanja) –– bloki iz (delno) obdelane kamnine –– avtoklavirani aerirani betonski bloki (porobetoni, narejeni iz finega silicijevega peska, cementa in aeratorja) Viri: –– Kresal, J. Gradiva v arhitekturi. Učbenik za arhitekte. 3. izdaja. Fakulteta za arhitekturo. Ljubljana, 2002. –– http://www.gradimo.com/gradnja/gradbeni-materiali/konstrukcija/ opeka_2. Citirano 25. januar 2013. –– http://www.slonep.net/gradnja/gradbeni-materiali/malta. Citirano 24. januar 2013.

OPEKARNE PO SLOVENIJI Oris gospodarskega razvoja Slovenska ozemlja se tudi po koncu napoleonskih vojn razvijajo počasneje kot ostali predeli Avsto-Ogrske monarhije. Značilna je razdrobljenost, izseljevanje. Tudi industrija gradbenih materialov je razdrobljena, proizvaja večinoma za domači trg. Dodaten udarec pomeni najprej zlom borze v Trstu na prelomu iz 19. v 20. stoletje in nato 1. svetovna vojna, ki popolnoma ustavi gospodarski razvoj. Po vojni se slovensko gospodarstvo v delu, ki pripada Italiji in delu, ki pripada SHS, različno razvija, ampak v primerjavi s tujimi trgi je še vedno zelo šibko. Izgubilo je del zaledja, zlasti v italijanskem delu zaradi političnega ozadja prihaja do migracij. meja med Italijo in Avstro-Ogrsko do 1918 narodnostna meja Londonski sporazum iz 1915 Rapalska meja iz 1920

Slika 17: Meje zahodne Slovenije.

Standard med 2. svetovno vojno ponovno pade, po koncu vojne in po združitvi slovenskega ozemlja pod Jugoslavijo vseeno velja za najmanj izčrpano, sredstva odtekajo v druge predele Jugoslavije. Država začne boj proti zasebnemu sektorju, do 1946 obvladuje vso zunanjo trgovino, zavarovalništvo, gradbeništvo, promet, največje denarne zavode, industrijska in gozdnopredelovalna podjetja, večja trgovska, turistična podjetja in nekatere nepremičnine, do konca 1948 so nacionalizirali tudi vsa srednja in mala podjetja. Po tem podjetja ukinjajo, premeščajo delovno silo, menjajo vodilne kadre ... Posledica je padec produktivnosti, negospodarnost in neučinkovitost, gospodarske potrebe niso zadovoljene. Zaradi odtekanja sredstev primanjkuje denarja za modernizacijo industrije. Trenutna izboljšanja zaustavljajo vedno nove gospodarske krize (60. leta, konec 70. let), tovarne rešuje monopolni položaj v državi. V 80. letih so se pokazala vsa nepravilna vlaganja iz preteklosti, racionalizacija, razmere so postale podobne tistim po vojni. Najbolj je gospodarstvo pretresla inflacija, ki se je v začetku 80. let začela stopnjevati - bila je 45%, 800-odstotna okrog leta 1985, proti koncu desetletja pa je prerasla v hiperinflacijo. Krhalo se je enotno gospodarsko tržišče. Tudi po osamosvojitvi se situacija ni začela takoj izboljševati. Težko je bilo pridobiti posojila, ker Slovenija še ni bila priznana. Udarec je pomenil tudi vstop v tržno gospodarstvo in izguba monopola, proizvodnja se je začela seliti iz države. Danes je Slovenija postindustrijska država. Viri: –– Slovenska novejša zgodovina 1. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848 - 1992. Mladinska knjiga Založba, d.d. in Inštitut za novejšo zgodovino. 2006, Ljubljana. –– http://www.gis.si/egw/ZSS_T06_P04/index.html#. Citirano 3.oktober 2012.

Slika 18: Milijonski bankovec iz leta 1989. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Jugoslovanski_dinar. Citirano 24. januar 2013. Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

Število opekarn na slovenskem Do prvega zmanjšanja števila opekarn je prišlo zaradi propadanja manjših, poljskih opekarn ali zaradi združevanja manjših opekarn. To je bilo omogočeno v območjih z zadostno zalogo surovine, upravičena je bila modernizacija obrata. Tudi še po 2. svetovni vojni so bile razmere opekarstvu naklonjene. Kasneje pa uvajanje novih materialov v gradbeništvu napove začetek zatona opekarstva, ki pride na našem tržišču še bolj do izraza od razpadu jugoslovanskega trga. Piko na i doprinese še svetovna gospodarska kriza. Trenutno število opekarn v Sloveniji je tri - Tondach Slovenija d.o.o., Wienerberger - Opekarna Ormož d.d. in Goriške opekarne d.d.

število opekarn 100

111 opekarn

50 32 opekarn

3 opekarne 1870 1974 2010 leto Slika 20: Lokacije treh obstoječih opekarn danes.

Slika 19: Zmanjševanje števila opekarn od leta 1870 do leta 2010. Viri: –– http://www.tvsrk-11.si/arh_novic_levo.asp?zs=5812. Citirano 23. januar 2013.

GORIŠKE OPEKARNE Opekarstvo na Goriškem v preteklosti V času rimskega imperija je bilo zelo razširjeno izdelovanje opeke. Tudi na območju med vasema Biljami in Bukovico, kjer se je kot tretja postojanka med Aquileio in Emono nahajala rimska postojanka Ad Fornulus, kar pomeni Pri Pečeh. Bogato nahajališče ilovice je omogočilo temu območju razvoj opekarske dejavnosti skozi vso zgodovino, kljub začasni opustitvi po razpadu rimskega imperija in ponovnem vzponu od 15. stoletja naprej. Zapis o obstoju kraja je ohranjen na karti rimskih trgovskih poti Tabuli Peutingeriani iz 4. ali začetka 5. stol. po Kr. in na Itinerarium Hierosolymitanum. Na območju Križ-Cijana v Biljah so odkrili ostanke ceste in pokopališča iz rimskega obdobja, kar jasno nakazuje na poseljenost teh krajev že v antiki. V Registru nepremične kulturne dediščine je to najdišče vpisano pod številko 4748 in obravnavano kot spomenik lokalnega pomena. Arheološko najdišče Ronki med Biljami in Vrtojbo je bogato z ostanki opek, strešnikov in lončenine, iz česar se sklepa na prisotnost opekarske dejavnosti.

Slika 21: Izsek iz Tabule Peutingeriane, ki prikazuje postojanke na slovenskem ozemlju. Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/50/TabulaPeutingeriana.jpg. Citirano 25. januar 2013.

Viri: –– Zuljan, N. et al. Revalorizacija Frnaže v Biljah. Kulturno turistično društvo Zarja. Bilje, 2012. –– http://soltdm.com/sources/mss/tp/tp_0.htm. Citirano 25. januar 2013. –– http://giskds.situla.org/giskd/. Citirano 25. januar 2013 –– http://www.go-opekarne.si/index.php?str=4_slo. Citirano 25. januar 2013.

2 1

500

1000

1500m Slika 22: Lokacija Križ Cijan (1) na zahodnem robu vasi Bilje, v bližini opekarne (2). Vir: http://giskds.situla.org/giskd/. Citirano 25. januar 2013.

Razmere na prelomu stoletij 1 Na prelomu 19. in 20. stoletja je na Goriškem delovalo 47 opekarn. Večina je bila majhnih, poljskih opekarn. Redki obrati so se, predvsem zaradi boljše surovine v okolici, imeli možnost modernizirati. Hofmanove (krožne) peči so nadomeščale prej uveljavljene poljske peči ali Hrovatinke. Tik pred drugo s.v. so na tem območju delovale naslednje pomembnejše opekarne:

VRTOJBA

1. Izvorno Opekarna Mozetič Boris. Obrat ukinjen 1961. 2. Izvorno del Opekarne Saunig - Nemec. Kasneje obrat Bilje I. Obrat ukinjen 1974. Danes deluje kot obrtna cona v privatni lasti. 3. Izvorno del Opekarne Saunig - Nemec. Kasneje obrat Bilje II. Obrat ukinjen 1990. Danes deluje kot obrtna cona pod lastništvom Goriških opekarn. OBMOČJE OBDELAVE.

VOLČJA DRAGA

4. Izvorno Opekarna Conte del Mestri. Kasneje upravna stavba Goriških opekarn. Danes deluje kot Garni hotel v privatni lasti.

5. Izvorno Opekarna Mozetič Pavel in Opekarna Tacchino Luigi. Danes delujeta kot obrata Renče I in Renče II v lasti Goriških opekarn. 6. Izvorno Opekarna Cantoni Bukovica. Obrat ukinjen 1961. Danes last Šampionke Renče.

BUKOVICA

7. Izvorno Škofijska opekarna Dombrava. Obrat ukinjen 1954. Danes last Tekstilne tovarne Okroglica.

7 4

Viri: –– Nemec Nataša: Bilje: Kronika. KS Bilje. Nova Gorica, 1989. –– http://www.bilje.si/biljeskozicas.html. Citirano 25. januar 2013.

BILJE

Po drugi svetovni vojni

Vipava

2 Vipava

RENČE

Leta 1947 so vse te opekarne nacionalizirali in leto kasneje ustanovili podjetje Goriške opekarne. Zaradi pomanjkanja kvalitetne surovine in zastarelosti proizvodnje so postopoma ukinjali obrate. Danes od vseh prvotnih opekarn delujeta samo še obrata v Renčah.

Vipava

Viri: –– http://www.go-opekarne.si/index.php?str=4_slo. Citirano 25. januar 2013.

GRADIŠČE NAD PRVAČINO

OŠEVLJEK

500

1000

1500 m

Slika 23: Lokacije navedenih opekarn. Legenda 1

opekarne

reka Vipava

pomembnejše cestne povezave

železnica

OPEKARNA V BILJAH Razvoj opekarne in opekarniškega kompleksa V 19. stoletju se je v tem območju nahajalo 14 peči, katerih razvoj je spodbudil hiter razvoj Gorice in Trsta. Opekarna Saunig-Nemec v Biljah je bila prva modernizirana, krožno hoffmanovo peč so zgradili konec 19. stoletja. Tako med prvo kot med drugo svetovno vojno se je delovanje opekarne trenutno zaustavilo, po drugi svetovni vojni so opekarno nacionalizirali in priključili podjetju Goriške opekarne, ustanovljenem leta 1947.

Slika 24: Franciscejski kataster iz leta 1822. Levo: Označeno območje, takrat še nepozidano, kjer se kasneje pojavi obravnavana opekarna. Desno spodaj: bližnja vas Bukovica, kjer je že vidna lokacija opekarne. Vir: http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=202234, http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=202239. Citirano 25. januarja 2013.

Območje opekarne SaunigNemec /Bilje II

Območje opekarne Conte del Mestri v Bukovici

Območje opekarne SaunigNemec /Bilje I

Nacionalizacija Še po 2. svetovni vojni je bilo v opekarni veliko dela opravljenega ročno, delo je potekalo v dveh izmenah, ena dopoldan in druga popoldan (vezano na 2 polnjenji peči na dan), ljudje so se poleg opekarništva preživljali še s kmetijstvom.

Posodabljanje proizvodnega procesa Proizvodnjo so ponovno modernizirali šele v 70. letih in uvedli stalni delovnik. Manjše modernizacije so se dogajale še vse do leta 1990, ko je nerentabilnost zahtevala ukinitev obrata v Biljah. Od takrat obrat životari, interesov za obnovo in ponoven zagon opekarniške dejavnosti na tem področju ni. Izčrpana je tudi zaloga surovine v pripadajočem glinokopu. Modernizacije opekarne: Pred 1900: predvideva se, da je bila na tem mestu najprej poljska opekarna, potem jo je nadomestila modernejša hrovatinka. Okrog 1900: zgradili so Hoffmanovo krožno peč. 1940: Dograjene so zorilnice, ni točno znano kdaj je bila zgrajen starejši del upravne zgradbe, glede na slog gradnje se lahko predvideva, da je bila zgrajena v začetku 20. stoletja. 1954: Opusti se krožna zasnova peči, reorganizacija zorilnic in sušilnic. 1968: Zadnja velika arhitekturna adaptacija: Podaljšanje peči, izgradnja dveh novih hal (sušilnice in skladišča), povečanje upravne stavbe. 1971: Manjše adaptacije obstoječih hal, dodana nova sušilnica; vse pogojeno s tehnološkim razvojem opekarne. Da je razvoj kompleksa potekal na tak način, se sklepa na podlagi načrtov, ki jih hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica. Niso ohranjeni vsi načrti prenov ali adaptacij, znana so le stanja iz leta 1940 (obstoječe stanje in načrtovano), načrti iz 1954 so pomanjkljivi, načrti iz 1968 in situacije iz 1971 (ko so prilagodili proizvodni proces, v arhitekturi so bile le minimalne prilagoditve). Viri: –– Pokrajinski arhiv Nova Gorica. Slika 25: Posnetek načrta opekarne iz leta 1940. Vir: Pokrajinski arhiv Nova Gorica.

Pred 1900

Ok. 1900

1940

1954

Slika 26: Maketni prikaz razvoja stavbe od 19. stol. do zadnjih sprememb konec 60. let

1968

Delo v opekarni bilje Delo v opekarni je potekalo na podoben način kot v podobnih obratih. Delo so opravljali tako moški kot ženske. 6-9

Iz glinokopa (1) so izkopano surovino prepeljali do območja opekarne (2), kjer so surovino predhodno obdelali, pregnetli in pustili zoriti. Nato so oblikovali izdelke (3), ki so jih sušili v sušilnicah na naravni temperaturi (4,5) ali kasneje v sušilnicah na umetno kroženje zraku. Nato so izdelke naložili v peč (6) - ko je bila še krožna so to delali preko vratc, ki so jih vsakič znova zazidali (7) in po žganju posuli. V peč so gorivo dovajali iz zgornjega nadstropja (8). Opeko so žgali en do dva dni (9). Ko je bil izdelek pohlajen, so ga naložili na palete in skladiščili do odvoza (10).

4,5

3 2 10

Viri: –– http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna-oddaja-tv/ ava2.95303619/. Citirano 28. januar 2013. 50

100

150m Slika 27: Prikaz območja opekarne s sosledjem dela. Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MIREN_KOSTANJEVICA. Citirano 28. januar 2013.

Slika 28: Izkop surovine. Slika 29: Prevoz gline do opekarne. Slika 30: Oblikovanje izdelkov. Slika 31: Zlaganje izdelkov za sušenje. Slika 32: Zlaganje izdelkov za sušenje. Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna-od- Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna-od- Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna- Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna- Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarnadaja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013 daja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013 oddaja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013 oddaja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013 oddaja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013

Slika 33: Zlaganje opeke v peč. Slika 34: Zapiranje vrat. Slika 35: Doziranje goriva v peč. Slika 36: Postopek žganja. Slika 37: Odvoz opeke. Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna-od- Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna-od- Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna- Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna-od- Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentardaja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013 daja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013 oddaja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013 daja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013 na-oddaja-tv/ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013

Življenje z opekarno V opekarni so delali tako moški kot ženske. Z delom so začeli v zgodnjih jutranjih urah in so navadno že v dopoldanskih urah odhajali domov. Občasno, ko je bilo več dela, pa so zaključevali pozno zvečer. Ljudje so se v opekarni morali hitro priučiti vsakega dela in upravljanja raznih strojev. Delo je bilo fizično zahtevno. Z modernizacijo so najtežja opravila (na primer prekladanje opeke) prevzeli stroji. Na opekarni so delali predvsem mladi ljudje, sproščeno vzdušje med njimi je lajšalo težko delo. V opekarni je navadno delala vsa družina. Druge izbire zaposlitve v tem kraju takorekoč ni bilo. Tekom dneva, ko je bilo delo na opekarni končano, se je vsaka družina ukvarjala še s kmetijstvom za lažje preživetje.

Slika 38: Delavci v opekarni. Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna-oddaja-tv/ ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013

Opekarna je pomenila tudi sprostitev v prostem času. Vsako leto 26. julija, na sv. Ano, so praznovali frnažarski dan. Na ta dan so bili na mizi štruklji, v opekarni se je peklo krompir. V kasnejšem obdobju so ob koncih tedna in večjih praznikih imeli zabave. Opekarna je v kraju pustila močan pečat. V spomin na ta način življenja in dela lokalno Kulturno-turistično društvo Zarja vsako leto prireja Opekarniške dneve. Prikazujejo star način delanja opeke, pripravljajo pohode po opuščenih glinokopih (danes zaščitena naravna vrednota), skrbijo za izdajanje publikacij, posneli so dokumentarni film, predvsem pa opozarjajo na pomen opekarne za kraj in poskušajo oživiti to območje. Viri: –– http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna-oddaja-tv/ ava2.95303619/. Citirano 28. januar 2013.

Slika 39: Oživljanje opekarse tradicije - priprava krompirja na žici na Opekarskih dneh leta 2009. Vir: http://tvslo.si/predvajaj/goriski-frnazarji-dokumentarna-oddaja-tv/ ava2.95303619/. Citirano: 28. januar 2013.

Danes Podjetje Goriške opekarne d.d., ki je lastnik približno 5 ha velikega opekarniškega kompleksa, na tem območju ne nameravajo več zagnati proizvodnje opeke, saj je surovina izčrpana. V nekdanji opekarni je svoje prostore našlo približno 15 najemnikov, tu so kovinskopredelovalne delavnice deset ali več manjših obrtnikov, žaga, parkirni prostori avtoprevozništva, izdelovanje in skladiščenje travet, slabo vzdrževani pokriti skladiščni prostori in odlagališče gradbenega materiala.

Trenutno je v teku iskanje morebitnih novih lastnikov in novega programa območja. 7

Slika 40: Opuščeno opekarniško območje danes. Vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx. Citirano 29. januar 2013. Legenda:

zemljišče v lasti Goriških opekarn d.d. dne 29. januarja 2013

smiselno zaključena celota območja opekarne

Programi:

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

kovinskopredelovalne delavnice žaga avtoprevozništvo pisarne izdelovanje travet ostali skladiščni prostori, deponije neizrabljeno

OPEKARNA V PROSTORU Širše območje

Videm Ljubljana

Gorica

Opekarna Bilje leži v bližini reke Vipave v spodnji Vipavski dolini. Vipavsko dolino z juga omejuje Kras, na katerega je lep pogled tudi iz opekarniškega kompleksa. Na severu vas Bilje obdajajo Biljenski griči, največji strnjen vinogradniški kompleks v Sloveniji, ki obsega preko 200 hektarov.

Nova Gorica opekarna Ajdovščina

Meja z Italijo je od opekarne oddaljena 3 kilometre. V obsegu 30 km od opekarne se nahajajo naslednja večja mesta: Nova Gorica, Gorica, Ajdovščina, Tržič, Palmanova, kakšen kilometer dlje pa tudi Videm.

Tržič

Prostor, v katerem leži, predstavlja pomembno križišče med Ljubljano, Trstom in Benetkami. Trst

Benetke

Slika 41: Opekarna Bilje v stičišču prometnic.

I TA L I J A

Slika 42: Širša okolica opekarne. Merilo 1:25 000 Vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx. Citirano 29. januar 2013.

Biljenski griči

Opekarna

Vipavska dolina

Kras Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

Povzetek Občinskih prostorskih načrtov občine Miren-Kostanjevica Pri izdelavi občinskega prostorskega načrta občine Miren-Kostanjevica so bila upoštevana naslednja načela trajnostnega načrtovanja prostora - zagotavljanje kakovostnega življenskega prostora, zagotavljanje rabe prostora za sedanje in prihodnje generacije, razvojne potrebe se usklajujejo z varstvenimi zahtevami v prostoru, rabo prostora za posamezne dejavnosti se racionalno razporeja. Opekarna Bilje

V oblikovanje OPN so aktivno vključeni vsi zainteresirani pri razvoju prostora. Prostorski razvoj se usmerja v degradirane površine znotraj naselij, prenova ima prednost pred novogradnjo. Širitev izven naselja je možna izključno v primeru, da znotraj obstoječega naselja nadalen prostorski razvoj ni mogoč. Načrtovanje upošteva vrednote in prepoznavnost obstoječih naravnih in grajenih struktur, ki določajo identiteto prostora, posebno pozornost se namenja dediščini. Ob upoštevanju le-te je prenova urbanih in drugih območij ključna. Načrtovalci OPN za občino Miren-Kostanjevica ugotavljajo še da:

•

se poselitev koncentrira v dolinskem delu

•

je težnja po izgradnji malih hidroelektrarn na Vipa-

• komunalna infrastruktura obstaja, je pa ponekod dotrajana ali poddimenzionirana • je kmetijstvo v ravninskem delu dobro razvito, hkrati pa to pomeni ogroženost podtalnice •

so v občini številne naravne vrednote

• so enote profane in sakralne stavbne dediščine prisotne po celi občini • naravne in kulturne odlike omogočajo turistični razvoj, ki pa ni izkoriščen v veliki meri (trenutno se izraža v kolesarskem, pohodniškem in kmečkem turizmu). Cilj OPN-ja Miren-Kostanjevica je zagotoviti pogoje za bivanje, gospodarski razvoj ob hkratnem ohranjanju kvalitete okolja in racionalne rabe prostora. Ob krepitvi sodelovanja s sosednjimi občinami se prostorski načrt ukvarja z enakomernim razvojem ravninskega in kraškega dela občine, z zagotavljanjem razvojnih možnosti športnih in rekreativnih dejavnosti in turizma (vse vezano na naravne in ustvarjene danosti), ureditvijo, prenovitvijo in ustrezno opremljenostjo naselij. Bilje so opredeljene kot naselje, ki se razvija v povezavi z Mirnom. Načrtuje se boljšo povezanost s sosednjimi kraji preko uporabe kolesarskih in pešpoti ter javnega prevoza. Predvideva se širjenje površin za poselitev. Kmetijska zemljišča se ohranja, kmetijstvo se usmerja Vipavsko dolino (torej tudi v Bilje). Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, s tem da se ohranja njihova kakovost.

Slika 43: Obcina Miren-Kostanjevica. Merilo 1:50 000 Vir: http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 30. maj 2013. Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

Obravnavano območje je lahko dostopno, leži tik ob regionalni prometnici, v neposredni bližini se nahaja avtobusno postajališče. Spada pod območje urbanega razvoja (trenutno je to degradirano, opuščeno industrijsko območje), obdaja ga območje intenzivnega kmetijstva.

Slika 44: Prometno omrežje. Merilo 1:50 000

območje opekarne

cestna povezava

pomembnejsa krizisca

kolesarske poti

postaje javnega prometa

Vir: Strateški del občinskega prostorskega načrta, Občina Miren-Kostanjevica: Karta 2.1. Zasnova gospodarske javne infrastrukture. Prometno omrežje. 2009.

Slika 45: Usmeritev razvoja. Merilo 1:50 000

območje opekarne

intenzivno kmetijstvo

območja urbanega razvoja

gozdovi

turistično rekreacijska območja

Vir: Strateški del občinskega prostorskega načrta, Občina Miren-Kostanjevica: Karta 2.1. Usmeritve za razvoj v krajini. 2009. Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

2129

2089 2087

2086

2044

2045

2035

3598

2153

2090

2038

2032

2149

2130

2088

o. VRTOJBA

2250

2043

2042

2234

2040

2248

2237

3562/1

2226 2233

2238

2246

2232

2239 2242

2245/1

2263 2266 2267 2262

258/7 258/1 258/6 258/2 258/5 258/3 259/7 693 613/3 247/65 259/8 247/72 247/67 247/75 258/4 247/85 247/73 247/63 *172 247/84 247/83 247/74 259/9 247/64 247/62 *212 247/69 247/70 247/68 247/61 *213 466 259/10 247/80 *193 *214 247/82 247/81 2256/2 259/12 600/11 259/13 459 247/79 259/14 465 259/15 453 259/16 454 259/17 450 259/18 449 600/10 448 259/20 259/19 *102/9 259/22 440 600/1

2254

2256/1 2268

2257

2270 2259

2269

250/8 250/3

245/5

3599

250/12

250/6

250/11

250/7

250/4

250/10 257/6

604/1 257/26 257/33257/28 257/24 257/37 257/25 257/2 *83/3 251/6 251/9 251/2 251/10 *83/10 *83/6 *83/4 257/22 *83/16 *83/2 *83/5 257/23 251/1 604/5 *170/1 *170/2 *83/11*83/13 251/5 252/2 252/1251/11 252/3 251/3 251/12 *83/17 254/3 251/8 *83/15 251/7 *83/12 251/4 *169 254/6 254/7 *221 255/2 254/5

257/19 257/20 257/7 257/29 257/30

BI-09 SK

250/1 257/36

250/20

250/9

257/15

BI-49 SSe 437/2 433 OPPN 434

425 260 257/11 257/12

257/13

545

600/5 480/2

257/14 414/13

613/4

257/10

420

451/3

436/1 442/2 442/1

485/15

418/2

447/2

432

*125

451/2

261/4

414/6

414/7

416/1 415

383/3

515

492

2208 501

491/3

*200

506

508

500/1

490/2

BI-27 SK

*102/10 500/3 504/1 *140/1 494 *187*140/2 509 498 500/4 504/2 514 499 500/2 *159 698

*112 352/4

354

0/1

BI-21 O

31/3

613/4

285/5 282/5

287/4

287/5

289/1

287/6

603/4

290/1

339/2 341/2 335/4

2206/2 335/2

351 *111

382/2

*192

337/2

350

BI-40 IG

337/1

349

370/1

348

347

341/1

375/1 376/2

375/3

324

375/2 376/1

325/1325/2326

330

331

378/2 323 327

322

602

310 319

320 321

311/1

316

317

314/2

311/4 314/1 311/5 311/6

Slika 46: Usmeritev razvoja. Merilo 1:5 000. 312

282/13

območje opekarne

299

33/1

617/1

2206/3

352/2

335/1

300/2

283/2

37/8

37/1

31/1

*180/2

352/1

BI-26 SK

BI-44 SSe OPPN

BI-42352/3SSe

353

370/2

BI-24 CU

BI-45 IG OPPN

2206/1

370/3 *110

BI-43 SK

2211

BI-39 SK

BILJE

2205

2212

491/1

BI-28 SK

Sv BI-23 CU

2204

2210

BI-31 SSe

419/1

2209

518 517

361/2

437/1 *100 437/3 383/7 364/1 *121 *102/1 *101 427 383/19 364/3 424/2 383/15 424/1 383/5 383/21 383/20 383/2 419/4 383/16 383/4 419/3 382/1 257/17 390/6 414/1 *102/23 419/2 416/3 257/8 383/14 390/1 *102/18 383/10 418/3 *102/14 *102/2 383/17 *102/7 *102/3 *102/4 390/5 383/18 414/11 *102/5 381 383/12 414/12 *148 *128/4 384/12384/13 *102/6 383/13 384/11 389/4 262 414/4 384/10 261/5 390/4 414/10 384/4 414/3414/9 *146 392/1 *128/2*128/7389/8 384/8 384/9 256/1 256/3 390/3 261/1 414/2 384/5 *127/1393/5 *128/3 256/2 257/35 392/11*113 390/2 384/14 *128/5 629 261/7 630 *108 393/7 *98 *106 *107 *105/2 *202 384/1 389/5 255/1 384/7 393/4 *128/1 392/12 261/9261/10 384/2 413/21 261/2 254/4 392/7 389/6 384/6 *102/20 *102/26 *123 413/28 261/8 261/11 *102/27 *128/6 261/6 392/6 392/2 380 393/6 *102/21 *102/22 384/3 267/1 413/27 *122/2 413/6 *102/25 389/28 254/1 *102/24 *122/1 389/14 *102/19 413/2 604/3269/2 413/24 385/10 *102/17 263/7 389/29 *104 413/1 393/1 263/9 413/26 *122/3 615/2 263/6 413/20 389/27 413/22 389/13 393/2 385/9 615/2 263/8 *184 413/25 413/9 /1 389/15 263/1 413/23 413/13 385/1 268/3 210/6 210/7 210/5 210/2 413/18 261/3 413/11 413/16 211/1 210/9 385/2 379 263/10 413/7 413/5 263/11 385/3 211/4 412 268/1 385/5 385/4 389/12 389/16 265/1 266/2 265/2 393/3 268/2 266/6 *86 413/14392/9 266/1 413/4 269/1 266/4 266/7 *189 210/3 210/8 393/11 *90 265/3*85/5 403 266/5 *190/1 266/3 385/8 389/11 389/17 *89/1 601/1 210/11 400/4 *183 400/2 267/2 400/3 *88/8 268/5 389/18 274/9 393/9 *156 210/10 268/4 400/1 271/4 601/5*87/2 385/6 *88/7 *88/3 *89/2 389/10 270/6 51/4 271/5 274/7 631 389/19 393/8 *93/6 389/20 *91/3 *91/2 271/3 *88/5 52/9 *93/7 *88/2 *93/4 51/2 50/4 601/2 389/21389/7385/7 *91/4405 39/7 396 393/10 39/4 270/5 270/1 389/1 389/23 271/2 *91/1 603/3 2 50/2 *92/2*92/3 399/9 39/2 601/4 *93/1 *93/3 39/3 394/5 *82/2 274/1 *92/1 399/8 378/1 377 272/1 389/24389/26 386 39/10 39/6 394/6 272/3 *93/2 603/5 274/4 399/17 387 39/8 1 39/9 394/3 40/8 270/4 270/2 274/5 39/1 274/2 3 274/3 394/1 40/6 399/19399/1 399/6 274/6 399/20 399/21 40/1 394/2 399/23 399/15 40/9 270/3 399/12 399/11 *96/4399/13 399/22 276 40/5 399/14 399/16 *96/3 395/1 308 *96/2 608/140/2 277/2 *96/1 278 38/2 399/10 395/3 40/4 38/1 284/1 398/1 399/2 38/3 277/1 305 398/2 398/3 284/2 399/18 *222 303 398/6398/7 395/4 307/2 *94/1 395/2 16 *197 304 307/1 /11 286/6 *124 603/1 41/1 40/3 306 9 300/10 300/4 285/1 1/2 286/3 628 282/10 286/5 286/4 300/5 286/1 42 5 282/4 281 300/9 280/2 300/11 66/4 280/1 *65/1 *64 *63 65/6 65/7 75/3 *62/2 43 37/6 289/2 300/6 37/7 65/4 *65/2 *144 37/3 300/12 603/2 *62/1 65/5 302 285/2 *59 *55 286/2 *60/1 603/6 282/9 2 *60/3 285/3 288/1 300/13 *60/5*60/2 *57 282/3 8/247 311/2 287/7288/2 *53/2 300/7 45/1 301 282/1 61/2*191 *53/1 300/8 36/1 45/2 36/4 282/2 *186 *219 1 46/2 285/4 300/3 36/5 35 *53/3 622/1 32/2 3 287/2 289/3 37/2 *53/4 622/2 283/4 30/3 *51/2 37/4 36/3 9/6 283/3 530/2 31/2 37/5 290/2 283/1 257/9

2207

358 359

383/9

2202

536/4

493

BI-35 SSe

468/3

2213 536/3

485/8 485/7 485/9

486

*118

485/5 480/8 480/5 479/2 *130 479/4 711 714 479/3 713 476 712 473475 472 477/2 468/2 468/1 479/1 710 467 477/1 464 462463 477/3 461 457

BI-32 CU

2199 2200 2201

2203

485/16 480/9480/7 480/10

443/3

485/10 485/4

485/6

480/4

451/1

417

414/8

257/18

429 428/2 428/1 426/2 426/1

422 421

485/13 485/1

2194

*117/1 485/12

485/14 480/6 480/11

2184 2186

Viri: –– Občinski prostorski načrt občine Miren-Kostanjevica. Povzetek za javnost, dopolnjen osnutek. Izdelal: Locus d.o.o. 2009, Nova Gorica.

485/11 *217/2 *117/2 *218

485/3

481

470

BI-33 SSv

250/19

250/18 250/2

542

485/2

*139

480/1

BI-34 SK

2258

551

544

*142 480/3

2189

*21 7/1

552 *196

BI-50 SSe

284

242/17

553

Občina 2185 Miren-Kostanjevica v svojem OPN-ju opekarniško območje opredeljuje kot gospodarsko cono.2181Na jugu 2183 2188in vzhodu jo zamejujejo kmetijska zemljišča prve kakovo2187 sti, na severu in severozahodu stanovanjsko območje.

2198

2214

2178

2190

3595

547

*149

259/5 600/6 259/6

2244 600/12

2253

2260 2255

556

259/4 2231 2230 600/7

3596 3562/2

2243

2261

*203

2240

2245/2

2252

554

2195

2197

2219

2223

2229 2228/2 259/23

BI-36 SK

2218

2221

2228/1

2251

2193

2217 2220

2222

2264

245/2 SK 245/3245/4

2196

2224

3561

2191

2215

2227

2247

2272

2192

2225

2235

2041

2273

2271

2157

2216

2236

3597

2265

2179 2178 2180

2146

2182

2034 2033

2249

2155

2132

2039

2275

2151

2150

2131

2154

2152

296

282/14

282/8

33/2

313

282/6

282/11

282/12

282/15

295

282/7

297 291

294 282/16

292

282/17

282/18 293

696

gospodarska cona območje stanovanj centralne dejavnosti

kmetijska zemljišča

druge zelene površine

Vir: Občinski prostorski načrt, Občina Miren-Kostanjevica: Izvedbeni del. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev. 2009. Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

Topografske značilnosti Če natančeje pogledamo vzhodni del vasi Bilje, kjer se opekarna nahaja, je razvidno postopno spuščanje terena iz severa (kjer se nahajajo BIljenski griči) proti jugu (reka Vipava). Opekarna leži na 51,30 m nadmorske višine, teren se na južnem koncu spusti na 50,40m nadmorske višine (0,7% naklon terena).

Slika 47: Topografska karta. Merilo 1:5000 Vir: http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 30. januar 2013. Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

Naravne značilnosti Jugozahodnega roba opekarniškega kompleksa se drži območje opuščenega glinkopa. Je življenski prostor nekaterih ogroženih živalskih vrst in se zato varuje kot naravna vrednota lokalnega pomena. Večji del glinokopa prekriva območje doline reke Vipave, ki je bilo v lanskem letu predlagano za vpis v register Nature 2000. Reka Vipava je že v Naturi 2000 kot zavarovan življenski prostor rib, metuljev, žab, vodnih polžev, školjk in vider.

Vip

av a

Vir: –– http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 30. januar 2013.

Vipa va

Slika 48: Varstvo narave. Merilo 1:5000 Vir: http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 30. januar 2013.

Opuščen glinokop

Predlog za Naturo 2000

Vodnatost Ker se opekarna nahaja v bližini struge reke Vipave, je potrebno posebno pozornost posvetiti hidrološkim značilnostim območja. Razvidno je, da je celoten ravninski del ob Vipavi bogat s podtalnimi vodami. Reka Vipava je reka kraškega tipa, kar pomeni, da njen pretok hitro naraste. Poplave se ponavljajo spomladi in jeseni. V zadnjih petih letih so se kar nekajkrat ponovile stoletne vode: marec 2009, september 2010 in november 2012. To poplavno območje sega do jugozahodnega roba območja opekarne.

Vip

av a

Vir: –– http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 30. januar 2013.

Slika 49: Hidrografija (vode). Merilo 1:5000 Vir: http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 30. januar 2013. Vipa va

poplavno območje

območje podzemnih vod

območje zahtevnih zaščitnih ukrepov

Omejitve Poled zgoraj navednih poplavnih omejitev, se območja varovanja in omejitev nanašajo še na naravne vrednote (glinokop) in varovanje kmetijskih zemljišč prve kvalitete. V neposredni bližini opekarne ni varovane kulturne dediščine, ta se nahaja v vaškem jedru in prekriva zahodni del vasi, kjer so bili najdeni ostanki iz rimske dobe. Poleg tega so prisotna območja sanacij (opuščen glinokop), tik pod Biljenskimi griči se območje kmetijskih zemljišč prve kvalitete prekriva z območjem za raziskovanje mineralnih surovin.

Vip

av a

Vir: –– http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 30. januar 2013.

Slika 50: Prostorski plan - Varovanja in omejitve. Merilo 1:5000 Vir: http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 30. januar 2013.

Vipa va

območje varstva kulturne dediščine

območje za raziskavo mineralnih surovin

kmetijska zemljišča 1. kakovosti

območje za sanacijo

opuščen glinokop - naravna vrednota

Prometne povezave Skozi vas Bilje teče regionalna državna cesta s številko 615 in spada pod oznako R3 - regionalna cesta III. reda. Ostale prometne povezave so lokalnega pomena. Ob regionalni cesti se nahajajo avtobusna postajališča za medkrajevni promet. Zadnja vzdrževalna dela so bila tako na postajališčih kot na sami cesti opravljena leta 2010. Javni prevoz ta kraj vsakodnevno povezuje z Novo Gorico, Vipavo in vsemi bližnjimi kraji. Skozi kraj ob cesti poteka pločnik, poskrbljeno je za javno razsvetljavo na kritičnih mestih. Uporabniki pogrešajo kolesarsko stezo. Posebno ob poletnih mesecih je kolesarjev skozi te kraje veliko, preglednost pa je v nekaterih ovinkih zelo slaba. Občina namerava v prihodnje urediti tudi ta problem, kolesarsko stezo bi navezali na že obstoječe kolesarske poti na Krasu in v sosednjih občinah. Parkirišč ob cesti, kot je običajno za podeželje, ni. Ob stavbah z javnim programom so povsod zagotovljena parkirišča.

Slika 51: Regionalna cesta mimo opekarne z avtobusnim postajališčem za medkrajevni promet.

Slika 52: Maketni prikaz okolice opekarne Bilje I. Z rdečo so označene občinske ceste.

Vir: –– http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 30. januar 2013. –– http://www.vozniredi.si/postajalisce.php?id=455. Citirano 6. februar 2013. –– kostanjevica.si%2Fmedia%2Finvesticije_in_porocila%2Fporocilo_ maj_junij.doc&ei=rEISUaPREIXAswb764CgBg&usg=AFQjCNFSvP4 WD726MCksur0S-7_b5WWH1w&sig2=LBsetu3xbswoZpZ9qchsw&bvm=bv.41934586,d.Yms. Citirano 6. februar 2013.

Slika 53: Maketni prikaz okolice opekarne Bilje I. Z rdečo je označena glavna, regionalna cesta mimo opekarne.

Pozidava Iz tlorisne zasnove je jasno razvidno katera so najstarejša jedra vasi - pozidava je tu strnjena (na sliki 54 označeno z 1), drugod je pozidava razpršena.

Prevladujejo stanovanjske stavbe z etažami pritličje + nadstropje + podstrešje. To so v glavnem enostanovanjske hiše. Izstopajoči objekti z javnim programom so povečini odmaknjeni na rob vasi. Izjema je vaška cerkev sv. Antona (2), ki se nahaja v centru vasi, v njeni bližini je tudi objekt krajevne skupnosti. Trgovina in dvorana (3) je umaknjena na rob starega vaškega jedra. Oba opekarniška kompleksa sta na skrajnem vzhodnem (4) in jugovzhodnem (5) robu vasi. V bližini obravnavanega opekarniškega kompleksa se nahaja gostilna (6).

4 6

Naselja so skoncentrirana v ozek pas nad poplavnim območjem reke Vipave in kmetijskimi zemljišči ter pod vznožjem Biljenskih gričev.

Vir: –– http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 7. februar 2013.

Slika 54: Maketni prikaz izstopajočih stavb. Vir: http://www.geoprostor.net/piso/. Citirano 7. februar 2013. 1 - vaško jedro (Bilje levo spodaj, Bukovica desno zgoraj) 2 - cerkev 3 - trgovina in dvorana 4 - obravnavani opekarniški kompleks (obrat Bilje II) 5 - opekarniški obrat Bilje I 6 - gostilna

Zaznavna analiza Območje obrobljajo: –– na severni strani regionalna cesta, ki na nek način tudi razmejuje ravninski od gričevnatega dela –– na zahodni strani se območja dotika stanovanjska soseska –– južni rob tvorijo območje zaščitene naravne vrednote in poplavno območje reke Vipave. Vložen je bil tudi predlog za razglasitev dela tega območja kot Naturo 2000. 2

–– na vzhodni strani poljska pot ločuje opekarniški kompleks od kmetijskih in stanovanjskih površin. V bližini opekarne do resnejšega zgoščevanja prometa ne prihaja, možno je le, da pride do občasnega upočasnjevanja ob avtobusnima postajališčema ter ob obeh uvozih v območje opekarne. Znotraj samega opekarniškega kompleksa prihaja do zgoščevanja prometa na zahodni in vzhodni strani, kjer poteka napajanje objektov ter na severozahodni in severni strani, kjer prihaja do zgoščevanja zaradi avtoprevozniškega podjetja.

Problematične točke v območju so poleg omenjenega parkirišča tovornjakov ob severnem robu opekarniškega objekta še propadajoče stavbe, neurejena okolica in dve divji odlagališči odpadkov oziroma gradbenega materiala. Opekarna s svojim 45 metrov visokim dimnikom predstavlja dominanto v prostoru (na sliki označeno z 1). To je v tem območju edina vidna grajena dominanta, naslednja je precej oddaljena in od tu nevidna - cerkveni zvonik v Biljah (na sliki označeno s 3). Dimnik po višini presegajo Biljenski griči, ki predstavljajo naravno dominanto (na sliki označeno z 2).

Glavni pogledi iz opekarne so usmerjeni proti zelenim območjem - Kras, reka Vipava in opuščen glinokop na jugu; Biljenski griči na severu in severovzhodu. Ostali pogledi tvorijo vedute na nemarkantne razpršene podeželske pozidave novejšega nastanka.

Vip

av a

Od tu je pregledna veduta na opekarniški kompleks. Dimnik kot grajeno dominanto pa je mogoče opaziti iz obeh strani glavne prometnice skozi vas, kot tudi iz stranske poti, ki vodi izpod Biljenskih gričev in se na glavno priključuje pri opekarni.

Slika 55: Prikaz robov, vozlišč in problematičnih točk. Merilo 1:5000 1 - grajena dominanta - dimnik 2 - naravna dominanta - Biljenski griči 3 - grajena dominanta - zvonik

Vipa va

rob

pogledi na opekarniški kompleks

pogledi iz opekarniškega kompleksa

območje zgoščevanja prometa

problematične točke

OBSTOJEČE STANJE Prvi problem, ki se ga na lokaciji opazi, je slaba izkoriščenost prostora. Območje je veliko skoraj 5 ha. Od tega je 21% površin izkoriščenih, 15% površin je pozidanih, 22% spada pod lokalno naravno vrednoto kjer je prepovedan vsakršen poseg; to pomeni da je 42% površine oz. 2,1 ha neurejenih in v zaraščanju. Problem z neizkoriščenostjo se ne izboljša pri pozidanih površinah. Na na razpolago je (bruto): 1. upravna stavba, P+2, 220 m2/etažo, skupaj 660 m2 2. opekarna, P+2, 1.400 m2/etažo, skupaj 4.200 m2 3. sušilnica, P, 390 m2 4. skladišče surove gline, P, 290 m2 5. strojnica, P+1, 570 m2/etažo, skupaj 1.140 m2 6. dvorana z ločno strešno konstrukcijo, P, 830 m2 7. strojni oddelek in umetna sušilnica, P+1, 2.550 m2/ etažo, skupaj 5.100 m2

Seštevek vseh površin je 12.610 m2 bruto. Od te površine je trenutno koriščena slaba polovica (42% ali dobrih 5.000 m2).

Stavbe so slabo vzdrževane, strehe puščajo, kar je začelo pospeševati propadanje objektov. 4

V opekarni je potrebno je potrebno utrditi dimnik, obnoviti streho, fasado, konstrukcija je v dobrem stanju. Potreben je korenit poseg v urbanistično ureditev, določiti dejavnosti, na južnem robu bi bilo potrebno analizirati in sanirati zaščiteno območje lokalne naravne vrednote. Najstarejši in z arhitekturnega vidika najprivlačnejši objekt je osrednji objekt opekarne z dimnikom (2). Ti prostori, namensko grajeni za potrebe žganja opeke, prostorsko ne zadovoljujejo potreb drugih obrtnih ali industrijskih panog. Strojnica in umetna sušilnica (7) na vzhodni strani, ki je bila zgrajena v 70. letih je najbolje ohranjen objekt in posledično tudi najbolj uporabljan. Tu imajo prostor številne privatne obrtne delavnice.

Slika 56: Dominante in pogledi. Merilo 1:2500 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

upravna stavba opekarna sušilnica skladišče surove gline strojnica dvorana z ločno strešno konstrukcijo strojni oddelek in umetna sušilnica

gospodarska cona

naravna vrednota

Parcele in lastništvo Goriške opekarne d.d. so v času obratovanja opekarne Bilje II bile lastnik vseh objektov in zemljišč neposredno ob objektih. V času nastajanja te diplomske naloge so Goriške opekarne parcele začele odprodajati podnajemnikom. Ker je ta diplomska naloga predvsem preveritev in arhitekturna študija možnosti razvoja obravnavanega območja, se nova lastništva zanemari. Nova lastniška struktura sicer omogoča lažje delovanje podjetnikov, ki imajo tu svoje prostore, vendar otežuje oživitev in razvoj samega objekta opekarne. Opekarna trenutno deluje kot tujek v tem prostoru.

370/2

370/24 370/25

370/9

370/7

370/23

Slika 57: Parcelacija. Merilo 1:2500

območje v lasti Goriških opekarn d.d. iz leta 2011

parcele, ki so danes v privatni lasti

370/24 lastnik IN.VA. Proizvodnja in trgovina Renče d.o.o. 370/25 lastnik IN.VA. Proizvodnja in trgovina Renče d.o.o. 370/7 parcela v zasebni lasti 370/9 Brešan, transport, proizvodnja, trgovina in storitve d.o.o.

parcele z objekti energetske infrastrukture

370/2 lastnik Plinovodi d.o.o. 370/23 splošno ljudsko premoženje, tu se nahaja trafo postaja parcele v lasti Goriških opekarn d.d. s katerimi upravlja Direkcija RS za ceste 370/6 358/2 361/4 364/5 370/3 370/5 Vir: http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=MIREN_KOSTANJEVICA. Citirano 13. februar 2013. Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

Ogled stavb in okolice 1. Opekarna - Pritliče, prva in druga etaža, vsaka etaža meri 1400 m2 bruto. Objekt je delno uporabljen za skladiščenje (približno polovica neto tlorisne površine pritličja). Posebnost je 45 m visok dimnik, ki predstavlja dominanto v okolici. 2. Sušilnica - Odprto pritličje, 390 m2 bruto. Danes se uporablja kot nadstrešek za tovornjake in kot pokrito skladišče. 3. Opekarniško dvorišče - Utrjena zemljina, nepokrito, 4000 m2 bruto. Danes se uporablja kot odprto skladišče in parkirišče. 4. Strojnica - Pritličje in polovica nadstropne etaže, pritličje meri 570 m2 bruto.Objekt je delno opuščen, delno se uporablja kot skladišče. Slika 59: 1 - Opekarna.

Slika 62: 4 - Strojnica.

5. Zorilnica - Odprto pritličje, 290 m2 bruto. Danes se uporablja kot pokrito skladišče. 6. Dvorana z ločno strešno konstrukcijo - Pritličje, 830 m2 bruto. Uporablja se kot skladišče.

7 12 1

2 3

8 11

Slika 60: 2 - Sušilnica.

Slika 63: 5 - Zorilnica.

Slika 58: Stavbe v opekarniškem kompleksu. Merilo 1:2500

Slika 61: 3 - Opekarniško dvorišče.

Slika 64: 6 - Dvorana z ločno strešno konstrukcijo.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

Opekarna Sušilnica Opekarniško dvorišče Strojnica Zorilnica Dvorana z ločno strešno konstrukcijo Upravna stavba Strojni oddelek in umetna sušilnica Skladišče na prostem Glinokop Trafo postaja Plinska postaja Umetno jezerce

7. Upravna stavba - Pritličje, prva in druga etaža, vsaka meri 220 m2 bruto.Stavba je bila obnovljena v 70. letih Danes je uporabljena občasno. 8. Strojni oddelek in umetna sušilnica - Pritličje in prva etaža, vsaka meri 2.550 m2 bruto. Danes se uporablja kot sklop manjših kovinsko-predelovalnih delavnic. 9. Skladišče na prostem - Utrjena zemljina, nepokrito, meri 1770 m2. Uporablja se kot odprto skladišče, je dokaj neurejeno in deluje zapuščeno. 10. Glinokop - Opuščen glinokop, deloma saniran, se danes zarašča in obnavlja po naravni poti. Nastalo je umetno jezero. 11. Trafo postaja 12. Plinska postaja Slika 68: 13 - Umetno jezero v opuščenem glinokopu.

Slika 65: 7 - Upravna stavba.

13. Umetno jezerce - Nastalo je kot posledica glinokopa.

7 12 1

2 3

8 11

Slika 66: 8 - Strojni oddelek in umetna sušilnica.

Slika 69: 11 - Trafo postaja.

Slika 59: Stavbe v opekarniškem kompleksu. Merilo 1:2500.

Slika 67: 9 - Skladišče na prostem.

Slika 70: 12 - Plinska postaja.

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13.

Peč Sušilnica Opekarniško dvorišče Strojnica Zorilnica Dvorana z ločno strešno konstrukcijo Upravna stavba Strojni oddelek in umetna sušilnica Skladišče na prostem Glinokop Trafo postaja Plinska postaja Umetno jezero

Posebnost

d gle Po

Posebnost območja - opekarniški dimnik kot dominanta v prostoru.

dim na nik 2

Slika 72: Pogled na dimnik 1.

Pogled na dimnik 1 Pogled na dimnik 3

Slika 73: Pogled na dimnik 3.

Slika 71: Pogledi na grajeno dominanto. Merilo 1:2500 Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

Razmerja Opekarna je v prostor postavljena premišljeno, s stavbami, ki jo obdajajo, je tvorila ne samo funkcionalno celoto, ampak tudi likovne kanone.

Sušilnica - opekarna - zorilnica 1

Razdalji med slemenom sušilnice (levo) in slemenom opekarne ter med slemenom opekarne in slemenom zorilnice (desno) tvori natančno razmerje 1:1.

Opaziti je tudi mogoče, da je projektant sušilnice skrbno pazil, da z novim objektom ne bi presegel ustaljenih gabaritov. Sleme sušilnice je natanko poravnano z višino slemena obstoječe zorilnice na zahodni strani opekarne.

Zorilnica

Slika72: Severna fasada. Razmerje razdalje med slemeni in poravnana visina slemen ob opekarni. Merilo 1:500

Slika 73: Severna fasada. Zlati rez višine slemen. Merilo 1:500

Odnosi med opekarno in zorilnico na njeno zahodni strani so kompleksni. Večkrat se pojavi razmerje zlatega reza. Zanj je značilno število fi=1,6180339... V arhitekturi je pomembna geometrijska tvorba zlatega reza. Osnovni princip razdelitve daljice v zlati rez, s pomočjo katerega dobimo M (major - večji del) in m (minor - manjši del):

1 Najprej je opazno da slemeni objektov tvorita natančen zlati rez, pri čemer višina od tal do slemena zorilnice predstavlja M, razdalja od slemena zorilnice do slemena opekarne pa m. Zelo natančen zlati rez tvorita razmik med opekarno in zorilnico ter sama širina zorilnice (m:M). Manj natančen vtis zlatega reza daje tudi razmerje med opekarno in zorilnico (M:m). Opekarna in zorilnica sta likovna celota.

Slika 74: Opekarna z zorilnico pred zahodno fasado.

Slika 75: Severna fasada. Zlati rez razmika med stavbami. Merilo 1:500

Prostori Opekarne Analiza razvoja opekarne je pokazala, da je stavba opekarne izrazit primer arhitekture, ki se je neprestano prilagajala funkcionalnim zahtevam vsebine.

Zunanjost Prilagodljivost stavbe potrebam proizvodnje se je na ohranjenih načrtih iz preteklih 100 let, kolikor obravnavan objekt obstoja, pokazala v neprestanem spreminjanju zasnove in posledično tudi fasadnega ovoja. V začetku je bila stavba večinoma odprta, stebrišče je bilo od zunaj vidno in je imelo za edini cilj podpiranje kritine. Tekom desetletij se je opekarna vedno bolj zapirala, do današnjega končnega izgleda. Odprt stebriščni prostor je danes zapolnjen s tankimi opečnatimi stenami.

Slika 76: Zahodna fasada.

Slika 78: Severna fasada z nadstrešnico.

Na severni fasadi, ki je obrnjena proti cesti, sta dva polkrožna vhoda v obokani peči. Levo in desno od njiju se pojavljata dvokrilni vrati, ki vodita v hodnika ob pečeh. V višjih nadstropjih se pojavlja dvoje različno oblikovanih oken, ritem sledi odprtinam v pritličju. Izjema je sredinsko okno tik pod streho. Celotna fasada je izrazito simetrično oblikovana. Med prvim in drugim nadstropjem se na stavbo priključuje dolga nadstrešnica. Zahodna fasada je enolično oblikovana. V pritličju je skoraj popolnoma zaprta, pojavijo se tri podolgovata okna tik pod stropom, na južnem koncu so vhodi v stavbo. Ti trije vhodi so različno oblikovani. Na severnem delu je tretje okno nadomeščeno z vrati, do katerih vodi montažno kovinsko stopnišče. Na južno fasado se deloma naslanja sosednji objekt, sicer pa je, razen enega okna, v celoti zaprta. V 1. nadstropju se v predelu, kjer se opekarna stika s sosednjim objektom, nahaja širši prehod. Vzhodna fasada je podobna zahodni fasadi. Glavna razlika se pojavi na južnem koncu, kjer je tretjina fasade v pritličju in delu prvega nadstropja povezana s hodnikom. V tem predelu je širok prehod, ki opekarno povezuje s hodnikom. Nad hodnikom se okenski parapet dvigne nad streho. Višina okna se s tem zmanjša na tretjino. Kritina je korčna s tipičnim naklonom 19° oziroma v razmerju 1:3. Dominanto v okolici predstavlja opečnat dimnik, ki se nahaja na južnem robu opekarne. Situiran je centralno, takoj za prvo vrsto stebrov.

Pritličje Slika 77: Južna fasada z dimnikom.

Slika 79: Vzhodna fasada, slikana iz Biljenskih gričev, vidna je tudi korčna kritina.

V pritličju se pojavijo trije različni ambienti. Prvega predstavljata hodnika ob pečeh. Prostor je slabo razsvetljen, material, iz katerega je narejena poševna notranja stena, nakazuje da je prostor prvotno bil odprt, izpostavljen zunanjim vplivom. Dve vzporedni obokani peči v notranjosti oblikujeta ambient izrazito svojstvenega značaja - šamotna opeka kot glavni material, utrjena tla, posuta z zdrobljeno opeko obarvajo prostor v intenzivno oranžno barvo. Prostor je dolg, ozek, edini vir svetlobe sta vhoda na obeh koncih. Ob zunanjih stenah se nahajajo manjša obokana vrata, ki vodijo v peči. Nekatera od njih so bila provizorično zazidana, v druge so vgrajena modernejša toplotno izolativna

vrata. Peči sta med seboj na obeh skrajnih koncih povezani s prehodoma, ki je izvorno služil prehajanju toplote med njima. Na zgornjem delu oboka so vidne cevaste odprine, skozi katere so med žganjem dovajali gorivo v peč. V širokem vmesnem zidu med pečmi se nahaja glavna cev za dovod in odvod zraka iz peči. Odprtine so razporejene v steni peči tik ob tleh.

Prvo nadstropje Prvo nadstropje v večji meri tvori enoten odprt prostor, v severovzhodnem kotu je manjši prostor, kjer je še vedno shranjena strojna oprema, s katero se je v peč dovajalo gorivo. Osrednji prostor definirajo opečni stebri, postavljeni v enakomeren raster. Različni vrsti tlaka predeljujejo prostor v dva sklopa - področje nad pečmi s posebnim rastrom plošč in pokrovov, kjer so dovajali gorivo ter enostaven betonski hodnik ob daljših stranicah stavbe. Na južnem delu prostor zaznamuje dimnik in zidan dovod do le-tega. Pogled pod loputo v osrednjem delu stavbe razkrije princip pretoka zraku med pečmi in dimnikom. Slika 80: Pritličje. Hodnik ob peči. Vidna so vrata, skozi katera so v peči dovazali opeko za žganje.

Slika 81: Pritličje. Notranjost ene izmed peči.

Enakomeren ritem okenskih odprtin na fasadi v prostor skrbno dozira pravšnjo količino svetlobe in v prostoru ustvarja posebno igro svetlobe in sence.

Drugo nadstropje V drugem nadstropju se obiskovalcu odpre neprekinjen pogled na stebrišče ter na strešno konstrukcijo. Svetloba je tudi tu skrbno dozirana preko enakomernega rastra okenskih odprtin na obeh daljših fasadah (vzhodni in zahodni). Na severni strani razporeditev višje ležečih oken nakazuje možnost dodatne etaže. Južna fasada je popolnoma zaprta, tu prostor razgiba prisotnost dimnika. Tlak je po celotni etaži enakomeren - lesen pod. V enakomernih presledkih se v tleh pojavljajo odprtine. Predvideva se, da so tu bila stopnišča (eno je še ohranjeno) za dostop v nadstropje. Prostor se je uporabljal za sušenje opeke pred postopkom žganja.

Slika 82: Prvo nadstropje. Hodnik ob vzhodni fasadi, med stebri se v enakomernih razmakih pojavljajo okenske odprtine z značilno členitvijo.

Slika 83: Prvo nadstropje. Osrednji prostor nad pečmi. Vir: Osebni arhiv Vezjak.

Slika 84: Prvo nadstropje. Zidana pot za odvajanje odpadnega zraku v dimnik.

Slika 85: Drugo nadstropje. Dimnik

Slika 86: Prvo nadstropje. Pogled v sistem dovajanja in odvajanja zraku, zidana obokana cev med pečmi.

Slika 87: Drugo nadstropje. Susilnica.

Zunanji nadstrešek

asfalt

281,80 m2

Notranji hodnik

beton

2 krat 153,40 m2

Obokan dostop v peč

utrjena zemljina

18 krat 2,00 m2

Peč

utrjena zemljina

2 krat 198,60 m2

Prehod med pečmi

utrjena zemljina

2 krat 3,20 m2

Obstoječa opečna konstrukcija

Vhodni prostor

beton

172,20 m2

Obstoječa konstrukcija iz lesa

Dimnik

opeka

19,20 m2

Obstoječe stavbno pohištvo

OBSTOJEČE STANJE - Tloris pritličja

M 1:200

Skladiščni prostor

beton

36,00 m2

Prostor za dovod goriva

beton

619,90 m2

Obstoječa opečna konstrukcija

Hodnik

beton

604,70 m2

Obstoječa konstrukcija iz lesa

Dimnik

opeka

15,00 m

Obstoječe stavbno pohištvo

OBSTOJEČE STANJE - Tloris 1. nadstropja

M 1:200

Sušilnica opeke

lesen pod

1282,20 m

Obstoječa opečna konstrukcija

Obstoječa konstrukcija iz lesa

Obstoječe stavbno pohištvo

OBSTOJEČE STANJE - Tloris 2. nadstropja

M 1:200

Obstoječa opečna konstrukcija

Obstoječa konstrukcija iz lesa

Obstoječe stavbno pohištvo

OBSTOJEČE STANJE - Prerez 1-1

M 1:200

Obstoječa opečna konstrukcija

Obstoječa konstrukcija iz lesa

Obstoječe stavbno pohištvo

OBSTOJEČE STANJE - Prerez 2-2

M 1:200

Obstoječa opečna konstrukcija

Obstoječa konstrukcija iz lesa

Obstoječe stavbno pohištvo

OBSTOJEČE STANJE - Prerez 3-3

M 1:200

Obstoječa opečna konstrukcija

Obstoječa konstrukcija iz lesa

Obstoječe stavbno pohištvo

OBSTOJEČE STANJE - Prerez 4-4

M 1:200

OBSTOJEČE STANJE - Vzhodna fasada

M 1:200

OBSTOJEČE STANJE - Zahodna fasada

M 1:200

OBSTOJEČE STANJE - Severna in južna fasada

M 1:200

VIZIJA ZA PRIHODNOST Leta 1990 je nerentabilnost zahtevala ukinitev obrata Bilje II. Od takrat kompleks životari, interesov za obnovo in ponoven zagon opekarniške dejavnosti na tem področju ni. V nekdanji opekarni je svoje prostore našlo približno 15 najemnikov, tu so kovinskopredelovalne delavnice deset ali več manjših obrtnikov, žaga, parkirni prostori avtoprevozništva, izdelovanje in skladiščenje travet, slabo vzdrževani pokriti skladiščni prostori in na prvi pogled zelo zanemarjeno skladišče gradbenega materiala.

Slika 88: Obrtna cona ob opekarni - avtoprevozništvo.

Slika 91: Dogajanje ob opekarskem dnevu - ročno izdelani korci.

Lokalni prebivalci imajo določene predloge za oživitev tega območja, vendar je težava s pridobivanjem investitorjev. Občina in Goriške opekarne d.d. vsaj za sedaj ne razmišljajo o investiranju v to območje. Obrtnikom lokacija ustreza in večina jih želi svoje dejavnosti tu izvajati tudi v prihodnje.

Programska usmeritev Obstoječe vizije za opekarniško poslopje so dokaj nedoločene, predlogi segajo od rušenja obstoječih objektov in ureditev pogojev za obrtno cono na tem celotnem območju, ureditev nastanitvenih zmogljivosti, prostorov za likovne in kiparske kolonije (delavnice), možnosti prejemanja šol v okviru programa obšolskih dejavnosti, kongresni center ...

Ekomuzej Najglasnejša je ideja lokalnega Biljenskega kulturno turističnega društva “Zarja”, da bi v tem poslopju uredili ekomuzej. Opekarsko tradicijo so že začeli oživljati na letnih “Opekarskih dnevih”. Slika 89: Obrtna cona ob opekarni - kovinskopredelovalne delavnice.

Slika 92: Dogajanje ob opekarskem dnevu - pogostitev z opekarskimi specialitetami.

Ekomuzej je novo pojmovanje muzejske dejavnosti, ki sta jo kot prva definirala Francoza George Henri Rivière in Hugues de Varine v začetku 70. let prejšnjega stoletja. Ekomuzej naj bi celostno predstavil dediščino nekega območja, v nasprotju s tradicionalnimi muzeji, ki se v svojih zbirkah osredotočajo samo na eno plat te zapuščine. S tem ko ekomuzeji holistično predstavljajo dediščino nekega kraja, tudi omogočajo vključevanje lokalnega prebivalstva v svojo dejavnost. Natančna definicija ekomuzeja je še vedno v izpopolnjevanju. Ena glavnih postavk ekomuzeja je sobivanje z lokalno skupnostjo. »An Ecomuseum is a dynamic way in which communities preserve, interpret, and manage their heritage for a sustainable development. An Ecomuseum is based on a community agreement.« Vir: Declaration of Intent of the Long Net Workshop, Trento (Italy), May 2004.

Ekomuzeji so del pojmovanja sodobne muzeologije, ko so vse prej kot otipljivi objekti predmet muzejskega razstavljanja - ideje. Slika 90: Dogajanje ob opekarskem dnevu - iz surove gline se v modulih oblikuje opeka.

Slika 93: Dogajanje ob opekarskem dnevu - opekarska specialiteta: krompir na žici.

Kulinarika in vino Bilje so zgodovinsko poleg opekarstva vezane še na kmetijstvo - vinogradništvo, sadjarstvo, poljedeljstvo in vrtnarstvo. Ljudje so v preteklosti delali zjutraj v opekarni, ko so naložili peč so odšli na delo na njive. Danes se ta dvojnost ni ohranila v delovanju ljudi v opekarstvu in kmetijstvu, ima pa skoraj vsaka družina poleg osnovne zaposlitve v

obdelavi vsaj vrt ali njivo za lastne potrebe. Vinogradniški kompleks Biljenski griči, ki se začenja neposredno za opekarniškim kompleksom, je velik 200 ha in se uvršča med največje vinogradniške komplekse v Sloveniji. Sadjarstvo je močno zastopano na ravnejših površinah v bližini reke Vipave, skupaj s poljedeljstvom in vrtnarstvom. Novembra 2010 so v sosednji vasi Bukovica predstavili regijski projekt Kupujmo Goriško, ki naj bi spodbujal lokalno samooskrbo, podpiral domače proizvajalce in zmanjševal vlogo uvoženih.

Slika 94: Vipavska kulinarika: kuhani štruklji z orehi. Vir: http://www.golica.si/kuhamo-struklji. Citirano 13. februar 2013.

Slika 95: Vina iz Vipavske doline. Foto: Tomo Vrešak osebni arhiv.

Lokalna samooskrba in predstavitev opekarskega življenja skozi čas se dopolnjujeta v smiselno celoto biljenskega ekomuzeja. Dvojnost vaškega življenja se na ta način odseva skozi dvojnost predstavljenih panog v ekomuzeju, lokalna skupnost je vključena kot glavna oskrbnica prehrambenega programa ter kot nekdanja delovna sila v opekarni. Dodana vrednost bi bila na tej elitni obmejni lokaciji nadgradnja prehrambenega programa v restavracijo, ki bi ponujala tipične lokalne jedi, narejene iz pristnih sestavin, pridelanih v najbližji okolici ob spremstvu vrhunskih vipavskih vin, pridelanih na bližnjih vinogradniških legah.

Vino Vipavska dolina je ena večjih proizvajalk vina v Sloveniji. V tem vinorodnem okolišu vinogradi pokrivajo okrog 2500 ha površin, večinoma gričevnatih in neprimernih za druge kulture. Na tem področju obstajata dve vinski cesti, ena pokriva zgornjo, druga pa spodnjo vipavsko dolino. Pri obeh skupaj je registriranih okrog 150 vinarjev z lastnimi blagovnimi znamkami. Kljub razširjenosti te panoge pa v dolini še ni prostora, ki bi jo v celoti zastopala. Obstaja manjša vinoteka v Vipavi, ki pa ponuja samo vina iz zgornje vipavske doline. Vinoteka bi tako predstavljala referenco za vsakega ljubitelja vin, hkrati pa bi lahko delovala še kot izobraževalni in promocijski center. Vinski turizem postaja pomemben del tega sektorja.

Turizem Občino Miren-Kostanjevica naravne značilnosti delijo na dve enoti - kraško in dolinsko. Tudi strategije za razvoj turizma se temu podrejajo. Občina uspešno uresničuje načrte za razvoj turizma na Krasu, v glavnem skozi projekt Poti miru na Krasu.

Opekarna

Del občine, ki zavzema območje Vipavske doline, ima sicer prepoznane glavne adute te pokrajine za razvoj turizma, a do povezave med njimi še ni prišlo.

Slika 96: Vinorodni okoliš Vipavska dolina s številom vinogradništev v posamezem kraju.

5km

15km

vinorodni okoliš Vipavska dolina

kraj z do 3 kletmi

kraj z do 6 kletmi

kraj z 9 ali 11 kletmi

Viri –– http://www.novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/vino_ in_kulinarika/2012051515553051/. Citirano 13. februar 2013. –– http://www.ra-rod.si/stara/vvc/. Citirano 13. februar 2013.

Opekarna v Biljah je prepoznana kot pomembna tehnološka dediščina. V njeni neposredni bližini se nahajajo Biljenski griči, že sedaj pribljubljeno sprehajališče okoliških prebivalcev, in meandri reke Vipave, ki nudijo sprostitev vsem ljubiteljem ribolova. Nekoliko dlje od opekarne se nahajajo Star mlin (Bilje) in Čevljarski muzej (Miren). Območje ustreza smernicam razvoja slovenskega turizma za tekoče obdobje, ki poudarja lahko dostopnost, kakovost ponudbe, individualizacijo le-te, z bogato kulturno in naravno ponudbo s trajnostno naravnanostjo.

Slika 97: Znamenite vipavske breskve. Vir: http://www.primorska.info/photos/ med1/4e98044e_breskve.jpg. Citirano 13. februar 2013.

Slika 100: Meandri reke Vipave tik ob opekarni. Vir: http://www.miren-kostanjevica.si/video.html?TB_iframe=true&height=405&width=605. Citirano 13. februar 2013.

V občini Renče-Vogrsko se v kraju Bukovica, tik ob stičišču vasi Bukovica in Bilje, nahaja Garni hotel. S tem je že zagotovljena možnost nastanitve. Občina Šempeter-Vrtojba, pod katero spada območje Biljenskih gričev, vidi poleg ohranjanja vinogradništva prihodnost Biljenskih gričev v rekreacijskem turizmu.

Povzetek Opekarna v Biljah ponuja edinstveno priložnost za razvoj kot stična točka treh glavnih, med seboj kompatibilnih programov. Ti bi tudi zagotavljali obstoj objekta v času. Ti programi so turističnega, muzejskega in kulinaričnega značaja. Objekt bi služil kot izhodiščna in ciljna točka obiskovalcev pri odkrivanju značilne pokrajine ob spodnjem toku Vipavske doline. Prepoznana vrednost tehnične dediščine opekarne bi se ohranjala in revalorizirala. Opekarna z novimi programi bi na dolgi rok s svojim delovanjem spodbujala k nadaljnemu razvoju območja. Ponujala bi nove možnosti zaposlitve. Novi programi ne bi prihajali v navzkrižje stanovanjskim naseljem ki obdaja to območje. Ob smiselni prerazporeditvi dejavnosti je možen soobstoj z obrtniki.

Slika 98: Logotip projekta Kupujmo Goriško. Vir: http://www.sempeter-vrtojba.si/ data/Logo_projekti/.kupuj_gorisko_koncna_avg_012_1.thumb-200x200.jpg. Citirano 13. februar 2013.

Slika 101: Pohodništvo v biljenskih gričih. Vir: http://www.delo.si/assets/ media/picture/20120912/Trip__Delo_Foto_20120910115.1_hires.jpeg0. jpeg?rev=1. Citirano: 13. februar 2013.

Viri: –– http://www.miren-kostanjevica.si/media/predpisi/ostalo/strategija_turizma/strategija.pdf. Citirano 13. februar 2013. –– Declaration of Intent of the Long Net Workshop, Trento (Italy), May 2004. –– http://www.novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/vino_ in_kulinarika/2012051515553051/. Citirano 13. februar 2013. –– http://www.ra-rod.si/stara/vvc/. Citirano 13. februar 2013. –– Pogačnik, A. Prostorsko načrtovanje turizma. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Komisija za tisk. Ljubljana, 2008. –– OPN Miren-Kostanjevica. Izdelal: Locus d.o.o., enota Nova Gorica. Solkan, 2009.

Slika 99: Garni hotel v Bukovici. Vir: http://www.kogoj.si/images/header_hotel_main_picture.jpg. Citirano: 13. februar 2013.

PROJEKTNA NALOGA Predlog urbanistične ureditve Območja Predno se pristopi k prenovi same opekarne, je potrebno urediti okolico opekarne. Glavna poteza je ločitev obrtne cone od novih programov. Možen je soobstoj obeh, vendar križanje ni zaželjeno. Opekarna

Urediti je potrebno glavni dostop za dostavo ter za avtomobile in avtobuse. Potrebno je pridobiti zadostno število parkirnih mest za avtomobile in za avtobuse. Zagotoviti je potrebno obračališče. Na opekarno naj se navezujejo kolesarske in peš poti. Urejena naj bo kolesarnica. Glede na to, da so nedaleč stran urejene konjeniške poti, ki vipavsko dolino prečkajo in se usmerijo proti Krasu, je potrebno dopustiti možnost navezave in ureditve infrastrukture za konjeniške potrebe. Navedene zahteve se morajo dopolnjevati na tak način, da bodo dopuščene nadaljne možnosti razvoja območja.

Slika 102: Primer dela Negovana Nemca iz Bilj. Vir: http://www.galerijavelenje.si/slike/nemec/nemec.jpg. Citirano 1. junij 2013.

Arhitekturna prenova opekarne Muzej opekarstva: ideja za muzej opekarstva se je porodila na podlagi vsakoletnih opekarskih dni, na katerih oživljajo tradicijo izdelovanja opeke. Ker je količina predmetov, primernih za razstavo, majhna, je priporočljiv prikaz opekarske tradicije tudi v muzeju na podoben način, kot se to počne na opekarskih dnevih – skozi izkustvo. Obiskovalci bi tako na lastno pest spoznali kako je delo v opekarni potekalo. Slika 104: Projekt konjeniških poti. Vir: http://www.konjeniskepoti.info/index. php/zemljevid.html. Citirano 14. februar 2013.

Prostor za začasne razstave: Muzejski prostori naj se dopolnjujejo z razstavnimi prostori. Umetnost je v teh krajih pustila močan pečat - v Biljah je bil rojen in deloval akademski kipar Negovan Nemec, sosednja vas Bukovica je rojstni kraj svetovno priznanega slikarja Zorana Mušiča. Opekarna naj ponudi možnost nadgraditve in povezave umetniških dejavnosti v tem okolju. Prostor za delavnice: V Biljah potekajo delavnice izdelovanja izdelkov iz gline. To je še zadnja živa opekarska zapuščina v tem kraju.

Opekarna

Trgovina z lokalnimi pridelki: V luči usmerjanja v trajnostni razvoj in oskrbovanja s hrano, pridelano v neposredni okolici, naj se v opekarni uredi prostor, kjer bodo pridelovalci imeli možnost prodati svoje izdelke. Lahko je to koncept trgovine ali pokrite tržnice. Gostilna: Uporabniki objekta naj imajo možnost poizkusiti lokalne pridelke in domačo hrano v gostilni. Vinoteka: Zagotoviti je potrebno reprezentančne prostore za predstavitve in degustacije vin, razstavno-prodajni prostor za vina približno 150 vinarjev iz tega območja. Vinoteka naj bo vsaj v delu orientirana proti Biljenskim gričem. Informacijski center: Obiskovalce naj k možnostim preživljanja časa v okolici usmerja informacijski center.

Slika 103: Zoran Mušič s svojimi deli. Vir: http://media.primorski.eu/media/2009/12/4052_133896_ SF05000000_1422006_medium.jpg. Citirano 1. junij 2013.

Slika 105: Območja koncentracije obstoječe obrtniške dejavnosti ob opekarni. Merilo 1:2500 ločnica

obrtna cona

novi programi

Prodajalna izdelkov domače obrti: Na ta način naj se ohranja predvsem lončarska dejavnost v Biljah, na ta način se lahko spodbuja oživljanje ostalih lokalnih obrti (čevljarske iz Mirna, ...). Skladišča in servis: Zagotavljanje minimalne površine skladiščnih in servisnih prostorov.

REFERENCE 1. FORNACE HOFFMANN E MUSEO TECNOLOGICO DI CALTAGIRONE. Arhitekt: Francesco Sagone. Caltagirone, Sicilija, Italija. Prenova 2008. Enovita notranjost, uporabljeni so enostavni materiali, razsvetlitev poudarja kvalitetne elemente objekta. 2. AUDITORIUM PAGANINI. Arhitekt: Renzo Piano. Parma, Emiglia-Romagna, Italija. Prenova 2001. Princip neopaznega prehajanja zunanjega v notranji prostor. Notranjost je izčiščena, da je omogočeno boljše umeščanje novih programov. 3. A HOUSE FOR ALL SEASONS. Arhitekt: John Lin. Vas Shijia, provinca Shaanxi, Kitajska. Zgrajeno 2012. Vzorčna hiša, moderna reinterpretacija tipične lokalne gradnje. Vzorci na fasadi ustvarjajo igro svetlobe in sence. 4. KONGRESNI TRG IN PARK ZVEZDA. Arhitekt: Joze Plečnik. Ljubljana, Slovenija. Originalna ureditev konec 30. let 20. stoletja, prenova 2011. Zgled zunanje ureditve z ozelenjenimi, nasutimi in tlakovanimi površinami.

Slika 106: Referenca 1 - Interier Hoffmanove peči in tehnološkega muzeja v Caltagironeju. Vir: http://www.esplorasicilia.com/images/eventlist/venues/museo_ex_fornace_hoffmann_di_caltagirone_1316013378.jpg. Citirano 14. februar 2013.

Slika 108: Referenca 3 - Fasada in detajl notranjosti Hiše za vse letne čase. Vir: http://www.archdaily.com/252501/a-house-for-all-seasons-rufwork/4ff74 15528ba0d464300000f_a-house-for-all-seasons-rufwork_image018-jpg/. Citirano 14. februar 2013.

Slika 107: Referenca 2 - Pogled na Avditorij Paganini v Parmi. Vir: http://mimoa.eu/images/20961_l.jpg. Citirano 1. junij 2013.

Slika 109: Referenca 4 - Zunanje oblikovanje: Kongresni trg. Vir: http://www.sloveniatimes.com/monument-to-all-war-victims-next-yearir. Citirano: 17. februar 2013

Viri: –– http://www.archdaily.com/252501/a-house-for-all-seasons-rufwork/. Citirano 1. junij 2013. –– http://www.wp3.monslab.net/2011/04/28/auditorium-paganini/. Citirano 1. junij 2013. –– http://www.tribenet.it/read.php?read=10966-fornace-hoffmann-emuseo-tecnologico-di-caltagirone. Citirano 1. junij 2013. –– http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-zgodbe-ki-so-se-dogajale-nakongresnem-trgu/260463. Citirano 1. junij 2013.

URBANISTIČNA UREDITEV OBMOČJA OPEKARNE Avtoprevozništvo

Avtoprevozništvo

Plin Opekarna

Izdelava travet

Ločitev obrtne cone od novih programov

Opekarna

Kovinopredelovalne delavnice

Izdelava travet Kovinopredelovalne delavnice

Avtoprevozništvo

Kovinopredelovalne delavnice

Žaga

Plin

Žaga

Izdelava travet

Slika 110: Obstoječa razporeditev obrtniških dejavnosti. Merilo 1:2500

avtoprevozništvo 3000 m2

izdelovanje travet 2800 m2

žaga 450 m2

kovinskopredelovalne delavnice 2500 m2

Slika 111: Prerazporeditev obrtniških dejavnosti. Merilo 1:2500

Slika 112: Nova razporeditev obrtniških dejavnosti. Merilo 1:2500

avtoprevozništvo 3000 m2

izdelovanje travet 2800 m2

žaga 450 m2

žaga 500 m2

kovinopredelovalne delavnice 2500 m2

kovinskopredelovalne delavnice 2500 m2

Da bi bil na enem območju omogočen soobstoj dveh različnih programov je potrebna fizična ločitev con. Območje ima dva obstoječa uvoza, enega vzhodno od upravne stavbe in drugega zahodno od opekarne. Objekti so iz smeri sever-jug odklonjeni za 5° v smer severozahodjugovzhod. Izjemi sta upravna stavba in zorilnica, ki sta na ostale objekte pravokotni. Ločitvena linija poteka po vzhodnem robu opekarne. Na desni strani ostanejo objekti, ki se trenutno že uporabljajo kot delavnice in pisarne (umetna sušilnica in upravna stavba) ter večinoma neizkoriščene zunanje površine, na katere se preselijo avtoprevozništvo, žaga in izdelava travet. Ob upoštevanju omejitev za Naturo 2000 in naravno vrednoto ob jugozahodnem robu območja, ki je v občinskih prostorskih načrtih označeno kot območje proizvodnih dejavnosti, ostane 1,5 hektarja veliko področje na vzhodni strani opekarne, ki se namenja obrtniški coni in manj kot hektar veliko območje ob opekarni, namenjeno novim vsebinam. Poleg tega ostane ob obronku varovanega območja naravne vrednote na voljo 8000 m2, ki se jih lahko uporabi ob nadaljnem razvoju območja.

Slika 113: Smernice za urbanistično ureditev območja ob opekarni. Merilo 1:2500

območje proizvodnih dejavnosti

naravna vrednota

vhodi v območje opekarne

predlog za Naturo 2000

razdelitev območja na dva dela

opekarna s pripadajočimi površinami

območje za nadaljni razvoj

Objekti na območju Na območju ob opekarni se nahaja 7 objektov, ki so predstavljali celoto v času delovanja opekarne. Poleg teh sta tu še trafo in plinska postaja. 1,2: Najbolje ohranjen objekt je sušilnica, ki je bila zgrajena v 70. letih. Ta stavba potrebuje le minimalna vzdrževalna dela. Podobno je z upravno stavbo. 3: Odprta sušilnica zahodno od opekarne ravno tako potrebuje vzdrževalna dela. Poleg teh bi bilo potrebno objekt tudi očistiti vseh dodatkov (npr. ograja), ki jih je pridobival skozi čas s spreminjanjem namembnosti. 4: Na severni strani opekarne se odstrani nadstrešek. Problematični objekti so pokrit hodnik, ki povezuje opekarno in sušilnico ob njenem desnem robu, strojnica na južni steni opekarne in njej pripadajoča pol odprta zorilnica. 5: Kritina hodnika je izrazito dotrajana in ne opravlja več svoje funkcije, zato se jo odstrani.

6,7: Strojnica in zorilnica sta sicer v nekoliko boljšem stanju, vendar sta zaradi raznih intervencij izgubili svojo arhitekturno vrednost. Z umikom obrtnih dejavnosti iz tega dela izgubita tudi svojo funkcionalno vrednost. Predvidi se rušenje.

3 5 7

Z odstranitvijo teh treh objektov se očistijo stranice opekarne.

6 1 8

8: Ločna dvorana je dokaj dobro ohranjena, potrebovala bi sprotna vzdrževalna dela. Zaradi posebnosti konstrukcije se jo ohranja.

Slika 114: Odstranitev objektov na območju. Merilo 1:2500. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

sušilnica upravna stavba odprta sušilnica nadstrešek pokrit hodnik strojnica zorilnica ločna dvorana odstranitev objektov

Možnosti umestitve novih objektov in novih povezav Velika neizkoriščena zazidalna površina ponuja možnost umestitve več novih objektov. Upošteva se zaščitene površine in se tja ne posega. Nove komunikacije vzpostavljajo boljšo povezanost znotraj samega območja in tudi morebitne dodatne povezave med opekarno in naseljem. Fazno dopolnjevanje omogoča fleksibilnost in s tem boljše pogoje pri razvoju območja. Vseskozi je upoštevano ločevanje storitvenih dejavnosti od obrtniških dejavnosti.

Povezovanje z naravnimi elementi Opekarniški kompleks je vezni člen med ravninskim (rečnim) in gričevnatim naravnim okoljem. Območje na južnem in jugozahodnem robu opekarniškega kompleksa je kot opuščen glinokop prostorsko in zgodovinsko vezan na samo opekarno. Danes je tu svoj bivalni prostor našlo več ogroženih živalskih vrst in je zato varovano. Skoraj celotno območje je predlagano za vpis v Naturo 2000.

Slika 115: Možnosti razvoja. Merilo 1:2500.

ločitev dejavnosti

nove povezave znotraj območja opekarne

manj pomembne povezave

predlog za Naturo 2000

zaščitena naravna vrednota

možnost novih objektov

Urbanistično oblikovanje zunanjosti opekarne

b a a b a b a b

Pomembno je, da stavba poleg dobre prenove dobi tudi primerno ureditev zunanjosti. Ureditev se mora vklapljati v podeželski prostor. Zanj je značilna razpršena pozidava, vmesni prostor zapolnjujejo zasebne zelenice in vrtovi. Po drugi strani je opekarna v nasprotju z okolico javni prostor, kar mora nakazovati tudi zunanja ureditev. Dovozna pot je iz funkcionalnih razlogov asfaltirana. Po njej vstopajo na območje obiskovalci in dostavna vozila. Na južnem delu je dovolj prostora za obračanje večjih prevoznih sredstev (tovornjakov, avtobusov ...). Ob vstopu na opekarniško območje se zahodno od dovozne poti oblikuje parkovna površina, ki s svojo ureditvijo asocira na park Zvezda na Kongresnem trgu v Ljubljani. Utrjene peščene površine predstavljajo mehki prehod med zelenjem in asfaltiranimi površinami. Vzhodno od dovozne poti je tlakovana površina, ki obroblja opekarno in sega v odprto sušilnico. Ritem a-b-a-b, ki ga izmenjaje ustvarjata pohodne in zelene površine sledi razmaku med opekarno in odprto sušilnico ter širini same odprte sušilnice.

Slika 117: Ureditev ob opekarni. Označena glavna dostopa v opekarno. Merilo 1:2500

Slika 118: Druga varianta ureditve - s pozidavo. Označen ritem širin posamezni h polj. Merilo 1:2500

KONCEPT Osnovno vodilo pri načrtovanju prenove te stavbe so premišljeni minimalni posegi v obstoječe stanje. Postopen razvoj stavbe ponuja možnost odstiranja različnih zgodovinskh plasti. Odprt tloris z enakomerno razporejenimi stebri v osni razdalji 4m omogoča ureditev notranjih prostorov z minimalnimi posegi.

Zunanjost Pritličje Pritličje je bilo glede na izsledke raziskave odprt stebriščni prostor do 1964. Poševna stena peči je obdržala značilnosti zunanje stene. Pri tleh je gradivo robusten kamen, na višini 1,40m ga nadomesti opeka. Z odstranitvijo zunanje stene v pritličju se pokaže izvorna stebrna zasnova. Konstrukcijska stabilnost objekta ni zmanjšana, saj monolitne peči v centralnem delu pritličja delujejo kot jedro. Iz likovnega stališča novoodkrito stebrišče tvori usklajen dialog z zorilnico.

Prvo in drugo nadstropje Slika 120: Koncept izluščenja zgodovinskih sledov v pritličju.

Pri oblikovanju fasade sta se ponujali dve rešitvi. Ena je bila rušitev starega fasadnega ovoja in oblikovanje novega zunanjega izgleda, druga možnost je bila bolj konzervativnega značaja, ko bi z ohranitvijo fasade obdržali tradicionalno identiteto stavbe. Rešitev 1: Nova fasada se izpelje kot reinterpretacija tradicionalnih vzorcev iz opeke v tem prostoru. Vzorci so se v preteklosti pojavljali na gospodarskih objektih v okenskih odprtinah, torej na manjših površinah. Današnje gradbene tehnike omogočajo izvedbo takega vzorca na večjih površinah s pomočjo podkonstrucije in sidranja opek vanjo. Rešitev 2: V primeru spomeniške zaščite stavbe, bi oživitev objekta zahtevala ohranitev tradicionalnega izgleda kljub novim vsebinam. V tem primeru se obstoječa fasada primerno utrdi in izolira, stavbno pohištvo se nadomesti z novim, ki bi imeli enako značilno členitev oken. Glede na to, da stavba v času izdelave te diplomske naloge še ni spomeniško zaščitena, se je izdelala študija zamenjave obstoječe fasade z opečno mrežo.

Streha Streha je peta fasada stavbe, v tem primeru posebej pomembna, saj se iz okolice nanjo tvorijo pogledi. Ohranja se tradicionalna korčna kritina, na novo se oblikuje žleb in zaključek srehe.

Dimnik Dimnik se ohranja kot pomemben element stavbe ter kot vodilna prostorska dominanta.

Vplivi

Rešitev 1

Rešitev 2

Vplivi

Slika 121: Vplivi na izbiro fasade.

Shema notranje ureditve Opeka je glavni konstrukcijski element stavbe. Z opeko se ustvarjajo posebni likovni elementi, ki jih je pri revitalizaciji stavbe potrebno upoštevati.

Pritličje Pritličje je prostor, ki ga v večini zapolnjujejo peči. Ker objektu ni smiselno dodajati prizidkov, je večji odprt prostor na južnem delu postal glavni vhod v stavbo. Ob dimniku se ustvari večnadstropni prostor, da obiskovalec tudi v notranjosti stavbe zazna pomembnost tega elementa v prostoru. V tunelne peči se umestijo razstavni prostori opekarskega muzeja. Vzhodni hodnik služi kot prostor za začasne razstave, od tu vodijo stopnišča v zgornja nadstropja. Dvigalo je umaknjeno vzhodno od dimnika, služi za prevoz oseb in tovora.

Prvo nadstropje V prvem nadstropju opečni stebri ustvarjajo poseben ambient. Nove prostore se mednje umesti na tak način, da so stene od stebrov enakomerno odmaknjene. Stebrišče se na tak način poudari. Na severni strani objekta se v prvem nadstopju odpira pogled na cesto, na južnem delu pa na park opuščenega glinokopa. Znotraj objekta so pogledi usmerjeni na dimnik.

2. nadstropje

V južnem delu se nahaja jedilnica gostilne, sledi kuhinja, ki zadostuje potrebam 80 pogrinjkov. Kuhinja napaja jedilnico v prvem nadstropju in preko malega tovornega dvigala tudi vinoteko v drugem nadstropju. Naslednji sklop so toaletni prostori, skladišča in trgovinski lokali. Na skrajnem severnem delu se ustvarja odprt prostor, kjer se lahko odvijajo manjši dogodki ali se začasno postavi pokrita tržnica.

Drugo nadstropje Drugo nadstopje je visok mansardni prostor, kjer so prej našteti elementi (stebrišče, dimnik) še bolj izraziti. Nadstropje ne sega do roba fasade, temveč le do drugega stebrišča. Na tak način se odprt stebriščni prostor poudari. Vinoteka, ki je umeščena v to nadstropje, ima zaprte prostore umaknjene na zahodni rob. Vzhodni in severni del se odpirajo proti vinogradniškim površinam Biljenskih gričev. Prostor na južnem delu se odpira proti dimniku.

1. nadstropje

prostori ustavljanja obiskovalcev vinske kleti sanitarije priprava hrane lokali in skladišča razstavni prostori Pritličje

usmerjeni pogledi

Konstrukcija Konzultant za statiko: dr. David Koren, univ. dipl. inž. grad.

Pritličje podpirajo zidane peči v osrednjem delu, debelina zidu je 2,23 m ob vznožju, in skeletna stebriščna zasnova na obodu. Stebri so povezani z armiranobetonskim nosilcem. Plošča 1. nadstropja je armiranobetonska. V nadstropjih se vertikalne obremenitve prenašajo po opečnih stebrih v različnih osnih razdaljah: v smeri sever - jug v razdaljah 4,00 m, 3,22 m, 2,93 m in 6, 00 m; v smeri vzhod - zahod pa v razdaljah 4,40 m, 6,00 m in 2,00 m. Stebri so med nadstropjema povezani z armiranobetonskim vencem. Plošča 2. nadstropja je nova, položena je na obstoječe armiranobetonske nosilce. Nadstropje ne sega do roba stavbe, temveč je od fasade odmaknjeno za 2 metra. Na obodu je povezava zagotovljena z armiranobetonskim vencem, ki poteka po celotnem robu. Ta armiranobetonski venec zagotavlja ustrezen prenos horizontalnih (potresnih) obremenitev.

kapna lega 15/20 cm opečni steber 63/66 cm vmesna lega 24/26 cm špirovci 18/27 cm

dimnik 1,02 m do 0,26 m

Ostrešje je podprto z leseno konstrukcijo iz masivnega lesa. Sleme poteka v smeri sever - jug. Slemenska, vmesna in kapna lega povezujejo stebre , špirovci 18/27 cm se nahajajo nad stebri, so torej v različnih osnih razdaljah (4,00 m, 3,22 m, 2,93 m in 6, 00 m), na njih nalegajo letve v osni razdalji 0,91 m. Masivni leseni tramovi povezujejo srednji stebrišči 2,00 m pod vrhom stebra, na zunanji strani tega stebrišča lesene diagonale podpirajo špirovce. Na južnem robu se nahaja zidan opečnat dimnik višine 45,00 m. V pritličju je temelj polno zidan, premer je 4,82 m. Ob vznožju prvega nadstropja je debelina dimniškega zidu 1,02 m, na vrhu se pod zaključkom stanjša na 0,26 m.

diagonale 14/14 cm slemenska lega 20/24 cm letve 15/15 cm

zunanji nosilec iz armiranega betona 27/27 cm plošča iz armiranega betona 15 cm nosilec iz armiranega betona 40/56 cm plošča iz armiranega betona 15 cm zunanji nosilec iz armiranega betona 27/37 opečni steber 63/66 cm zidana peč, debelina zidu ob vznožju 2,23 m, naklon zunanjega roba 79%

Požarna varnost Konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar, univ. dipl. inž. arh.

Požarna varnost v objektu je skladna s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Ur.l. RS 31/2004) ter kasnejših spremembah in dopolnitvah pravilnika (Ur.l. RS 10/2005, 83/2005, 14/2007, 12/2013). Opekarna je ustrezno odmaknjena od sosednjih objektov, zunanji obod je ustrezno požarno zaščiten. Dostop za intervencijska vozila poteka preko glavnega vhoda na parcelo, stavba je dostopna iz južne, zahodne, severne in severovzhodne strani. Dostop v objekt je možen iz južnega, severnega in zahodnega dela. Evakuacijske poti potekajo preko stopnišč na tak način, da je največja oddaljenost od varnega območja manjša od 35m. Požarni sektorji in evakuacijske poti so označeni na shemi. Konstrukcijski materiali so negorljivi - opeka, armirani beton in les, ki je primerno zaščiten. Ravno tako so ognjeodporni materiali za finalno obdelavo. Slika 116: Intervencijske poti. M 1:5000

Objekt je opremljen z gasilnimi aparati, napeljan je sistem za gašenje s hidranti. Nameščena je varnostna razsvetljava in požarni alarm. Napeljan je sprinklerski sistem.

2. nadstropje

1. nadstropje

Pritličje

Požarni sektor 1 Požarni sektor 2 Požarni sektor 3 Požarni sektor 4 Požarni sektor 5 Smeri evakuacijskih poti

Slika 117: Evakuacijske poti in požarni sektorji.

Energijska učinkovitost Stavba je toplotno zascitena v skladu s Pravilnikom o ucinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/2010). Stavba ni podkletena, kar je omogocilo ustrezno toplotno zascito objekta v pritlicju. Toplotna prehodnost je manjša od 0,28 W/m2K. Streha je ustrezno toplotno izolirana, da se preprečijo izpusti v okolico. Prehodnost je manjša od 0,28 W/m2K.

Umax*0,28 W/m2K

Zasteklitev na fasadi je troslojna, toplotni mostovi so prekinjeni. Toplotna prevodnost zastekljenih površin je manjša od 1,1 W/m2K.

re va n

e ub

e tn lo

tra ve i d

izg

p To

Umax*0,28 W/m2K

Umax*1,1 W/m2K

Umax*0,28 W/m2K

Slika 118: Na prerezu prikazana shema energijske učinkovitosti stavbe. Merilo 1:200

Debelina zidu obstoječe peči v pritličju je takih dimenzij in iz toplotnoizolativnega materiala, da dodatne zaščite ne potrebuje. Ogrevanje objekta poteka s pomočjo vpihovanja toplega zraku, toplota odpadnega zraku se vrača z rekuperatorjem. Strojnica za ogrevalne sisteme je situirana v sosednjem objektu. Posebej oblikovana fasada omogoča zaščito pred vetrom. Odprtine na fasadi so zasnovane na tak način, da v poletnih časih, ki je sonce pod strmim naklonom, senčijo notranjost objeka in s tem preprečujejo pregrevanje, pozimi pa nižje ležeče sonce naravno dogreva prostor. Stavba se nahaja na osončeni in vetrovni lokaciji, kar omogoča namestitev in izrabo obmovljivih virov energije, tako solarne kot vetrne. Podatki ARSO za leto 2011 navajajo, da je bilo na tej lokaciji 115 sončnih dni, 100 dni z močnim in 14 dni z viharnim vetrom. Viri: –– http://www.enforce-een.eu/slo/pures-2010/pravilnik-o-energetskiucinkovitosti-stavb. Citirano 9. junij 2013. –– h t t p : / / w w w . u r a d n i - l i s t . s i / 1 / o b j a v a . jsp?urlid=201052&stevilka=2856. Citirano 9.junij 2013. –– http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/#webmet==8Sdwx2bhR2cv0WZ0V2bvEGcw9ydlJWblR3LwVnaz9SYtVmYh9iclFGbt9S aulGdugXbsx3cs9mdl5WahxXYyNGapZXZ8tHZv1WYp5mOnMHbvZXZulWYnwCchJXYtVGdlJnOn0UQQdSf;. Citirano 9. junij 2013.

Slika 119: Študija prosojnosti fasade v poletnem (levo) in zimskem (desno) solsticiju.

REŠITEV Območje ob opekarni je urbanistično urejeno na tak način, da je v severnem delu, ob cesti, dovolj parkirnih mest, urejeni so dostopi do opekarne in do parka na južnm delu. Ureditev je zasnovana na tak način, da omogoča enostaven nadaljni razvoj. Glavni vhod v opekarno je iz južne strani. Pasaža pod zahodnim stebriščem je odprta, ponuja možnost postavitve zunanjih razstav, sicer pa zagotavlja nadkrit dostop do vhoda. V opekarno se vstopa skozi zastekljen vetrolov. Prostori v pritličju so namenjeni razstavam - stalnim o opekarstvu (v pečeh) in začasnim (v zastekljenem vzhodnem ali odprtem zahodnem hodniku). Zasteklitev je dvoplastna, nudi ustrezno toplotno zaščito. Tlak v pritličju je betonski, premazan je z vodoodporno zaščitno plastjo. Pod njim se nahaja plavajoči pod, plast toplotne in hidroizolacije, armirani beton in nasutje na zemljini. Temelji in nosilna konstrukcija so obstoječi. V 1. nadstropje vodi dvojno jekleno montažno stopnišče iz vzhodnega hodnika. Tu se nahaja gostinski program v južnem delu stavbe (ob dimniku), sanitarije, ter ostali prostori, ki so zasnovani na tak način, da je vanje možno umeščati tako trgovine kot lokale, pisarne ali sedeže društev. Ob severni steni je večji odprt prostor, kjer je možno občasno postaviti stojnice za prodajo izdelkov, organizirati manjše prireditve in podobno. Obstoječi tlak v odprtih prostorih osrednjega dela se zvočno izolira. V zaprtih prostorih centralnega dela se ga nadomesti z betonskim tlakom. Novo ploščo se naredi na obodnem delu, da se na ta način ojača stavbo proti potresu in prekine toplotne mostove na fasadi. Na novo armiranobetonsko ploščo so položene velike cotto plošče. V 2. nadstropju se nahaja vinoteka s primerno velikimi 'kletmi' - ohlajenimi shrambami steklenic. Zaprti prostori so zgoščeni ob zahodnem delu centralnega stopnišča. Ostali prostor je odprt (zastira ga le obstoječa stebrna konstrukcija) in je namenjen obiskovalcem. Plošča v 2. nadstropju je nova armiranobetonska konstrukcija, položena na obstoječe armiranobetonske vezi med stebri. Na zvočno zaščito je položen plavajoči pod, na katerem je betonski tlak. Na obstoječe zunanje stebre se namesti jekleno podkonstrukcijo, na katero se pritrjuje novo opečno fasado. Med to plastjo in med zasteklitvijo je prezračevana plast, koder se odvaja meteorna voda s strehe. Zasteklitev je dvoslojna, veliki stekleni paneli so požarno varni in termoizolacijski. Fasadna opečna mreža je oblikovana na tak način, da uravnava prepuščanje svetlobe v notranjost glede na kot sonca. V poletnih mesecih je zasenčenost večja, v zimskih pa se omogoča vstop soncu v prostor. Streha se izolira, dotrajana korčna kritina se nadomesti z novo. Ohranja se nosilna konstrukcija. Strehi se odstrani nadstrešek. Žleb se skrije za opečno fasadno mrežo.

Graficni del

Biljen

ski g

riči

A VOLČJ

RIŽ.

LČ 0 VO 574 / 5 61

K GA DRA

DRAGA

CIJA

CIJAN

av a

Opuščen glinokop

Vip

KRIŽ.

Vipa va

SITUACIJA 1 - Umestitev v širši prostor

Merilo 1:5000

VO L

ČJA

RIŽ.

CIJAN

voz Asfaltiran do

Parkirišče

IJAN

Ž. C

KRI

AG A

ekarni vršine ob op Tlakovane po

A OLČJ 40 V 7 5 / 5 3 61

A-K DRAG

Ureditev parcele na območju opuščene

ga glinokopa

SITUACIJA 2 - Urbanistična ureditev

Merilo 1:1000

Vetrolov

betonski tlak

5,40 m2

Avla

betonski tlak

161,60 m2

Zunanji stebriščni hodnik

tlakovci

168,40 m2

Muzej

betonski tlak

168,40 m2

Muzej

betonski tlak

168,40 m2

Razstavni hodnik

betonski tlak

139,40 m2

Dvigalo

1,50 m2

TLORIS PRITLIČJA

Merilo 1:200

273,20 m2

Skladišče 1

betonski tlak

13,00 m2

1,50 m2

Skladišče 2

betonski tlak

18,20 m2

obstoječi tlak

88,00 m2

Skladišče 3

betonski tlak

13,00 m2

Šank

obstoječi tlak

19,60 m2

Lokal 2

betonski tlak

31,00 m2

Kuhinja

betonski tlak

125,90 m2

Lokal 3

betonski tlak

29,30 m2

Sanitarije

betonski tlak

68,60 m2

Večnamenski prostor

obstoječi tlak

178,20 m2

Lokal 1

betonski tlak

37,90 m2

Zahodni hodnik

cotto plošče

288,70 m2

Vzhodni hodnik

cotto plošče

Dvigalo

Jedilnica

TLORIS 1. NADSTROPJA

Merilo 1:200

Dvigalo

betonski tlak

Dvigalo

Šank

betonski tlak

15,70 m2

Servisni prostor

betonski tlak

16,40 m2

Klet 1

betonski tlak

25,60 m2

Sanitarije

betonski tlak

52,70 m2

Klet 2

betonski tlak

17,10 m2

Klet 3

betonski tlak

28,30 m

559,40 m2 1,50 m2

TLORIS 2. NADSTROPJA

Merilo 1:200

PREREZ A-A

Merilo 1:200

PREREZ B-B

Merilo 1:200

PREREZ C-C

Merilo 1:200

ZAHODNA FASADA

Merilo 1:200

VZHODNA FASADA

Merilo 1:200

JUŽNA IN SEVERNA FASADA

Merilo 1:200

a a sestava strehe korci sekundarna kritina prezračevalni sloj letve špirovci toplotna izolacija lesena podkonstrukcija parna ovira mavčno kartonska plošča

b sestava tal 2. nadstropja betonski tlak z zaščitnim premazom izravnalni sloj hidroizolacija zvočna izolacija armiranobetonska plošča omet

c sestava tal 1. nadstropja cotto plošče robni nosilci za cotto plošče zvočna izolacija hidroizolacija armiranobetonska plošča spuščen strop I profili mavčno-kartonska plošča

d sestava tal pritličja

b e

betonski tlak z zaščitnim premazom izravnalni sloj hidroizolacija toplotna izolacija podložni beton nasutje

e sestava fasade zgornjih nadstropij opečna fasadna mreža podkonstrukcija iz jeklenih profilov prezračevani sloj dvojna zasteklitev

f c

sestava fasade pritličja

dvojna zasteklitev

g sestava zunanjih tal tlakovci naklonski beton hidroizolacija nasutje

fasadni pas

Tloris 1. nadstropja 1:500

FASADNI PAS

Merilo 1:20

Vizualizacije

Pogled na zahodno fasado opekarne.

Pogled na opekarno iz ceste.

Pogled na južni vhod v opekarno.

ZAKLJUČEK Vas Bilje in okolica je z obnovo Opekarne dobila možnost novega razvoja. Nova zunanja ureditev poveže Opekarno s krajem, v katerem se nahaja - tako z grajenim okoljem kot preko nove krajinske ureditve z naravnimi elementi na južnem robu območja gospodarske cone. Prostori Opekarne so oblikovani na tak način, da poleg treh glavnih programskih usmeritev - razstavnih prostorov, gostilne in vinoteke ponujajo možnost oblikovanja dodatnih dejavnosti, hkrati ostajajo prepoznane konstrukcijskotehniške vrednote prostora skorajda nespremenjene. Izbor materialov izhaja iz tradicionalnih - fasadna opeka in zasteklitev za vertikalne, cotto in beton za talne površine, vendar so ti materiali z modernimi tehnologijami prilagojenimi današnjemu času. Prikazana študija oživitve opekarne ponuja preplet tradicionalnih in modernih vzorcev. Nova fasada nakazuje na nove dejavnosti, ki se v notranjosti odvijajo. Odprto pritličje vabi k vstopu. Spoj starih materialov z novimi tehnologijami je odgovor na programe, ki so tu situirani.

Pogled na vinoteko v 2. nadstropju

Velik potencial prostora pride z arhitekturno intervencijo do še večjega izraza. Pričujoče diplomsko delo je želelo raziskati možnost oživitve območja. Skozi nove prostorske kvalitete, ki se ponujajo, je možno razbrati, da bi bila prenova Opekarne upravičena, saj bi na ta način prišlo do oživitve in novega prostorskega razvoja.

Pogled na dimnik iz vinoteke v 2. nadstropju Univerza v Ljubljani • Fakulteta za arhitekturo • Diplomantka: Mlečnik Lea • Naslov: Idejna zasnova turistično-gostinskega centra v opuščeni opekarni v Biljah • Mentor: Prof. dr. Mario Perossa • Leto vpisa: 2004 • Leto izdelave diplomske naloge: 2013

–– –– ––

–– –– –– –– –– –– –– –– –– ––

–– –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– –– ––

–– –– –– –– –– –– –– Pogled na vzhodno fasado

–– –– –– –– –– ––

VIRI IN LITERATURA

http://morior.wordpress.com/2006/09/08/o-incidente-paola-itagyba-parte-2/. Citirano 24. januar 2013. Kresal, J. Gradiva v arhitekturi. Učbenik za arhitekte. 3. izdaja. Fakulteta za arhitekturo. Ljubljana, 2002. http://egradiva.gis.si/web/3.-letnik-geografija/slovenijapovrsje?p_p_col_count=6&p_p_col_id=column-3&p_p_id=GSS_ T09_P02_WAR_GSS_T09_P02portlet_INSTANCE_Kq1b&p_p_ lifecycle=0&p_p_state=maximized. Citirano 24. januar 2013. http://www.britannica.com/EBchecked/topic/79195/brick-andtile#toc76609. Citirano 24. januar 2013 http://www.nytimes.com/2007/01/09/science/09egypt.html. Citirano 24. januar 2013. Bibilija, Stara zaveza: Eksodus 5: 6-19. h t t p : / / w w w. ox fo rd r e fe r e n c e . c o m / v i ew / 10 .10 9 3 / a c ref/9780195170726.001.0001/acref-9780195170726-e-185. Citirano 24. januar 2013. http://www.vitruvius.be/boek2h3.htm. Citirano 24. januar 2013. http://www.luminarium.org/encyclopedia/greatfire.htm. Citirano 24. januar 2013. http://www.go-opekarne.si. http://www.gradimo.com/gradnja/gradbeni-materiali/konstrukcija/ opeka_2. Citirano 25. januar 2013. http://www.slonep.net/gradnja/gradbeni-materiali/malta. Citirano 24. januar 2013. Slovenska novejša zgodovina 1. Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848 - 1992. Mladinska knjiga Založba, d.d. in Inštitut za novejšo zgodovino. 2006, Ljubljana. http://www.gis.si/egw/ZSS_T06_P04/index.html#. Citirano 3.oktober 2012. http://www.tvsrk-11.si/arh_novic_levo.asp?zs=5812. Citirano 23. januar 2013. Zuljan, N. et al. Revalorizacija Frnaže v Biljah. Kulturno turistično društvo Zarja. Bilje, 2012. http://soltdm.com/sources/mss/tp/tp_0.htm. Citirano 25. januar 2013. http://giskds.situla.org/giskd/. Citirano 25. januar 2013 Nemec Nataša: Bilje: Kronika. KS Bilje. Nova Gorica, 1989. http://www.bilje.si/biljeskozicas.html. Citirano 25. januar 2013. http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=202239. Citirano 25. januarja 2013. Pokrajinski arhiv Nova Gorica. Goriški frnažarji. Scenarij Petra Rojc, snemal Ivo Saksida, strokovna pomoč Inga Miklavčič-Brezigar. http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx. Citirano 29. januar 2013. Občinski prostorski načrt občine Miren-Kostanjevica. Povzetek za javnost, dopolnjen osnutek. Izdelal: Locus d.o.o. 2009, Nova Gorica. http://www.vozniredi.si/postajalisce.php?id=455. Citirano 6. februar 2013. kostanjevica.si%2Fmedia%2Finvesticije_in_porocila%2Fporocilo_ maj_junij.doc&ei=rEISUaPREIXAswb764CgBg&usg=AFQjCNFSvP4 WD726MCksur0S-7_b5WWH1w&sig2=LBsetu3xbswoZpZ9qchsw&bvm=bv.41934586,d.Yms. Citirano 6. februar 2013. http://www.miren-kostanjevica.si/media/predpisi/ostalo/strategija_turizma/strategija.pdf. Citirano 13. februar 2013. Declaration of Intent of the Long Net Workshop, Trento (Italy), May 2004. http://www.novagorica-turizem.com/destinacije_in_dozivetja/vino_ in_kulinarika/2012051515553051/. Citirano 13. februar 2013. http://www.ra-rod.si/stara/vvc/. Citirano 13. februar 2013. Pogačnik, A. Prostorsko načrtovanje turizma. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Komisija za tisk. Ljubljana, 2008. OPN Miren-Kostanjevica. Izdelal: Locus d.o.o., enota Nova Gorica. Solkan, 2009. http://www.archdaily.com/252501/a-house-for-all-seasons-rufwork/. Citirano 1. junij 2013. http://www.wp3.monslab.net/2011/04/28/auditorium-paganini/. Citirano 1. junij 2013. http://www.tribenet.it/read.php?read=10966-fornace-hoffmann-emuseo-tecnologico-di-caltagirone. Citirano 1. junij 2013. http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/foto-zgodbe-ki-so-se-dogajale-nakongresnem-trgu/260463. Citirano 1. junij 2013. http://www.enforce-een.eu/slo/pures-2010/pravilnik-o-energetskiucinkovitosti-stavb. Citirano 9. junij 2013. h t t p : / / w w w. u r a d n i - l i s t . s i / 1 / o b j av a . jsp?urlid=201052&stevilka=2856. Citirano 9.junij 2013. http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/webmet/#webmet==8Sdwx2bhR2cv0WZ0V2bvEGcw9ydlJWblR3LwVnaz9SYtVmYh9iclFGbt9S aulGdugXbsx3cs9mdl5WahxXYyNGapZXZ8tHZv1WYp5mOnMHbvZXZulWYnwCchJXYtVGdlJnOn0UQQdSf;. Citirano 9. junij 2013.