Smartno in sola skozi cas 2013

ŠMARTNO in ŠOLA SKOZI ČAS 1963–2013

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 373.3(497.4Šmartno pri Litiji)(091) ŠMARTNO in šola skozi čas : zbornik ob 50-letnici zgradbe Osnovne šole Šmartno in 10-letnici Občine Šmartno pri Litiji / [pripravili Vanja Adamlje ... [et al.] ; uredila Danica Sedevčič ; fotografije Šolske kronike Osnovne šole Šmartno 1962/632012/13, domoznanska zbirka Knjižnice Litija, zasebne zbirke]. - Šmartno pri Litiji : Osnovna šola Šmartno, 2013 ISBN 978-961-281-235-5 1. Adamlje, Vanja 2. Sedevčič, Danica 270324480

KAZALO 5 MOJA OSNOVNOŠOLSKA LETA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 OB JUBILEJU ŠMARSKE ŠOLE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

ZBORNIKU NA POT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ŠMARTNO PRI LITIJI NEKOČ IN DANES . . . . . . . . 10 LEGA IN GEOLOGIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 ZGODOVINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 CERKEV SVETEGA MARTINA IN DUHOVNO ŽIVLJENJE . . . 13 OBRT, INDUSTRIJA IN KMETIJSTVO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15 DRUŠTVENO ŽIVLJENJE NEKOČ IN DANES . . . . . . . . . . . . . . 18 ZNANI IN POMEMBNI ŠMARČANI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

ŠMARTNO V NOVEM TISOČLETJU . . . . . . . . . . . . 31 USTANOVITEV OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI, VOLITVE 2006 IN 2010 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 DESET LET DELOVANJA OBČINE ŠMARTNO PRI LITIJI . . . . 31 DANAŠNJA PODOBA ŠMARTNA, KRAJA IN OBČINE . . . . . . . 34

[3]

ŠOLSTVO V ŠMARTNEM . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 ŠOLSTVO V ŠMARTNEM OD 1665 DO 1963 . . . . . . . . . . . . . . 41 ŠOLA PRED PETDESETIMI LETI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO V ZADNJIH PETDESETIH LETIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 KAKO JE ŠOLA RASLA IN SE ŠIRILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

SPOMINI NEKDANJIH RAVNATELJEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

SPOMINI DELAVCEV ŠOLE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

SPOMINI NEKDANJIH UČENCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

54 57 62 74

UČITELJI IN DRUGI DELAVCI ŠOLE V ZADNJIH PETDESETIH LETIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79

79 UČITELJI IN DRUGI PEDAGOŠKI DELAVCI . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 ADMINISTRATIVNO OSEBJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87 TEHNIČNO OSEBJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 UČENCI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89 RAVNATELJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

IZ PETDESETLETNEGA ŽIVLJENJA IN DELA ŠMARSKE ŠOLE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 01

101 112 ŠPORTNE DEJAVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 OSTALA PREDMETNA IN PEDAGOŠKA PODROČJA . . . . . . . . . . 131 OSTALE DEJAVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 ORGANIZIRANOST UČENCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 ZLATA KNJIGA IN KNJIGA NAJBOLJŠIH DOSEŽKOV . . . . . . . . . 137 DRUŽABNO ŽIVLJENJE UČITELJEV IN DELAVCEV ŠOLE . . . . . . 141 DROBTINICE IZ ŠOLSKE KRONIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142 PODRUŽNIČNE ŠOLE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 44 ŠOLSKI OKOLIŠ OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO . . . . . . . . . . . . 1 47 VRTEC CICIBAN ŠMARTNO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 47 KULTURNO-UMETNOSTNO PODROČJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

NARAVOSLOVNO-TEHNIČNE DEJAVNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . .

KOLEKTIV OSNOVNE ŠOLE ŠMARTNO V JUBILEJNEM ŠOLSKEM LETU 2013/14 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 49 ZAKLJUČEK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 51 PRIREDITVE IN DRUGI DOGODKI OB 50-LETNICE ŠOLSKE ZGRADBE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

152 LITERATURA IN VIRI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 53 [4]

ZBORNIKU NA POT Narod, ki ne pozna svoje preteklosti, ne more razumeti sedanjosti in načrtovati prihodnosti.

Seneca

Petdesetletnica šmarske šole je priložnost za pogled v preteklost na prehojeno pot naših prednikov. V današnjih časih je moderno reči, da je treba živeti sedanji trenutek in gledati le naprej. A to načelo pozablja na dejstvo, da je zgodovina tista, ki je določila, kdo in kaj smo. Svet se ni začel z nami. Naši davni in bližnji predniki so zasejali seme, postavili temelje in utrli pot. Mi žanjemo in znova sejemo, gradimo, utiramo nove poti. Zase in za naše zanamce …

Ko smo se pred dvema letoma začeli pripravljati na izdajo zbornika ob petdesetletnici šolske zgradbe, si nismo predstavljali, kako zanimivo, a tudi zahtevno delo nas čaka. Brskali smo po šolskih kronikah, iskali druge pisne vire in slikovno gradivo, zapisovali ustna pričevanja. Branje in iskanje se je prelivalo v osupljivo spoznanje, kakšno izjemno duhovno bogastvo se skriva v teh ljudeh in krajih.

V ospredju našega zanimanja je bila seveda letošnja slavljenka, Osnovna šola Šmartno. Koliko dogodkov in zgodb, koliko veselja in zanosa, smeha in solz, razočaranj in pričakovanj, prijateljstev in ljubezni se je prelilo skozi naš hram učenosti! Generacije učencev in učiteljev so tu preživele najlepše dni svojega življenja. Šmarska šola že od nekdaj ni bila le ustanova, ki vzgaja in posreduje učencem različna znanja. Vedno je bila središče kulturnega, športnega in drugega dogajanja v kraju. Lahko jo primerjamo s soncem, ki sije in na svojih žarkih pošilja iz šole mladostno energijo, ustvarjalnost in znanje. Isti žarki srkajo dobre energijo iz okolja in jo vračajo soncu, ki jo znova plemeniti in oplaja. In tako v krogu brez konca.

Naj bo ta knjiga poklon in izraz globoke hvaležnosti vsem, ki so, izpolnjujoč svoje pedagoško poslanstvo, razdajali svojo energijo in znanje šmarski mladini.

Vsak posebej je zapustil neizbrisno sled v minulem času. Zbornik je posvečen tudi tistim, ki s(m)o kot učenci ali delavci šole soustvarjali šolski vsakdan v zadnjih petdesetih letih. Zavedamo se tesne povezanosti šole in kraja, zato upamo, da bo vsebina knjige zanimiva tudi za širši krog bralcev. Že ob bežnem listanju in prebiranju delov besedila je očitno, da zbornik ni strokovno delo, polno suhoparnih zgodovinskih dejstev, neznanih imen in letnic. Vsemu temu smo skušali vdihniti življenje s spomini, razmišljanji in komentarji, saj šele ob njih lahko začutimo pravi, mladostni utrip šole. Želimo si, da bi bili pričujoči zapisi učbenik novim generacijam, tistim, ki v povsem drugačnih časih gradijo svojo sedanjost in prihodnost na trdnih temeljih svojih prednikov.

[5]

Vsi, ki smo rasli v istem času kot naša šola, se ne moremo načuditi temu, kaj vse se je spremenilo v teh petdesetih letih. Saj ne, da bi človek objokoval stare, pregovorno dobre čase. A kljub vsemu se mnogih dogodkov in stvari spominjamo z nostalgijo. Zaskrbljeni smo ob spoznanju, da je nova doba pometla z vrednotami, za katere smo mislili, da so večne: poštenje, spoštovanje, sočutje, odgovornost, delavnost, znanje, domoljubje … Živimo v čudnih, negotovih časih, obkroženi z besedami trdega, hladnega, ne popolnoma jasnega pomena: recesija, globalizacija, neoliberalizem, digitalna doba … Zdi se, da se kljub vsemu napredku bojimo prihodnosti. Kaj nas čaka?

Kako se bo svet vrtel čez dvajset, petdeset let? Kaj se bo ohranilo, kaj izginilo?

To bo pokazal čas … Mi pa si lahko zaželimo le, da bi se svet začel vrteti v drugo smer, v svetlejšo prihodnost.

Naj vas ta misel povabi k branju zbornika, ki smo ga posvetili petdesetletnici šolske zgradbe in desetletnici Občine Šmartno pri Litiji.

Urednica

Urban Slapničar, Mesto (akvarel)

[6]

MOJA OSNOVNOŠOLSKA LETA Brezskrbna mladost se je zame končala jeseni leta 1964, ko sem prestopil prag osnovne šole v Šmartnem. Nova šola je na mojo generacijo delovala osupljivo, saj tako lepega objekta ni bilo daleč naokrog. Ves prestrašen sem strmel v svojo razredničarko, (takrat) tovarišico Sonjo Sedevčič, ki je zaukazala, naj se sezujemo in si nataknemo copate. V strahu, da ga že prvi dan ne bi kaj polomil, sem si snel tudi nogavice. Po dveh dneh je učiteljica Sonja to opazila in mi svetovala, naj nogavice ostanejo kar na nogah.

Naš 1. b razred je bil pri vhodu, velika in svetla učilnica je kar vabila k učenju abecede. Z razredničarko, gospo Sonjo, sem bil v zelo dobrih odnosih, saj mi je moja mama povedala, da ima žlahto v Jablanici, a po strogosti mame vendarle ni prekašala. Še nekaj je izzvalo moje otroško začudenje. V tistih časih smo na deželi imeli stranišča zunaj stanovanjskih objektov, pri nas na primer petnajst metov od hiše.

Za čistočo smo skrbeli otroci, ki smo stranišče enkrat tedensko poribali in poskrbeli za »toaletni papir«, na lističe razrezan časopis Kmečki glas. V moji novi šoli pa je bilo stranišče čisto nekaj drugega kot doma. Prvič sem videl čudne »posode« za moške in kmalu ugotovil, da imajo deklice svoje stranišče.

Najtežje trenutke osnovnošolskega življenja sem preživljal takrat, ko je mama dobivala vabila na roditeljske sestanke. Kaj ji bodo povedali učitelji? Kaj sem ušpičil? Ali bo mama izvedela, da mi kakšen opomin podpiše sestra, ki je mojstrsko kopirala njen podpis?

Leta so tekla in v 3. razredu sem že gladko bral. Imel sem tudi dober posluh.

To je opazil gospod Janko Slimšek, vodja pevskega zbora, ki mi je bolj ukazal, da se priključim, kot pa me povabil v zbor. Prostori v šoli so omogočali raznovrstne dejavnosti in morebitni učni neuspeh s pogoji ni imel nič skupnega.

V veliko veselje mi je, da je šola vseskozi obdržala lep izgled, z dograditvijo prizidka, dvorane in bazena pa še izboljšala pogoje za učenje mladih rodov.

Spoštovani učiteljski zbor, hvala za petdesetletni trud, vam in vsem tistim, ki so pred vami našo in vse druge generacije pripeljali do osnovnošolske izobrazbe.

Milan Izlakar, župan

[7]

OB JUBILEJU ŠMARSKE ŠOLE Jubileji in praznovanja so priložnost za razmislek in postanek, ob katerem pogledamo v preteklost, se ozremo okrog sebe, da začutimo sedanjost, in usmerimo pogled v prihodnost. Ko govorimo o jubileju šmarske šole, imamo v mislih obdobje zadnjih petdesetih let, kolikor je stara sedanja šolska zgradbe. Šola je bila v teh letih središče kulturnega, družbenega in družabnega dogajanja v kraju, opravljala je vlogo izobraževalne in vzgojne institucije. To svoje poslanstvo opravlja tudi danes, ko je svoje delovanje razširila še na program predšolske vzgoje, in tako bo ostalo tudi v prihodnje, saj sta vzgoja in izobraževanje osnovno vodilo vsake družbe.

Ustanova se je v zadnjih petdesetih letih nenehno razvijala in rasla, deležna je bila številnih sprememb (reform), ki so dosegle vrh z uvedbo devetletne osnovne šole pred desetimi leti. Šolstvo predstavlja v osnovi dokaj konservativen sistem, ki ima na eni strani učitelja, na drugi učenca, nekje vmes pa so še starši. Ta osnovna struktura ostaja skozi zadnjih sto in še nekaj let enaka. Ne glede na to pa je šolstvo ravno v zadnjih petdesetih letih doživelo velike spremembe, ki se kažejo predvsem na področju materialnih pogojev in odnosov med posameznimi udeleženci v pedagoškem procesu. Kakšne so te razlike, vemo zelo dobro starejši, saj smo obiskovali šolo preteklosti, šolo sedanjosti pa spremljamo skozi šolanje svojih otrok.

Najbolj so jo zadnjih dvajset let zaznamovali sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, računalniki in svetovni splet. Pomembno je, da sledi razvojnim trendom sodobne družbe, sicer ne bo mogla opravljati svojega osnovnega izobraževalnega poslanstva.

Poleg naštetega sodobno šolo močno obremenjujejo številni predpisi in zakonodaja. Sam imam glede tega naslednje sporočilo. Če so odnosi med učitelji, učenci in starši korektni ter spoštljivi, predpisi, ki urejajo šolski prostor, ne morejo odigrati razdiralne vloge. Če pa so odnosi slabi, je v zakonodaji vedno mogoče najti pomanjkljivosti, saj so interpretacije lahko različne. Zavedati se moramo, da reševanje problemov po sodni poti ne prinaša ustreznih rezultatov. Zato je mnogo pomembneje, da se vsi skupaj trudimo za odprte in korektne odnose, strpnost, solidarnost in medsebojno pomoč, vse z enim samim ciljem, mladim zagotoviti dobro vzgojo ter čim več znanja in izkušenj za življenje. Šmarska šola je v petdesetletnem obdobju številnim generacijam Šmarčanov zgradila trdne temelje osnovne izobrazbe. Nekateri izmed njih so svoje znanje bogato nadgradili in postali profesorji, magistri, doktorji znanosti, umetniki, [8]

uspešni podjetniki in tudi politiki. Dosežki in uspehi šole v tem obdobju se kažejo na številnih področjih. Pravzaprav jih ni potrebno naštevati, dovolj je, da odpremo oči, pozorno opazujemo in vidimo, kar je očitno.

V petdesetih letih je šolo obiskovalo okoli 4100 učencev, kar pomeni več kot 90 odstotkov celotne populacije občanov sedanje Občine Šmartno pri Litiji. Število učencev po posameznih obdobjih je podrobneje prikazano v posebnem poglavju. Najvišje skupno število učencev je bilo v letih od 1964 do 1966, in sicer več kot 800, najnižje število pa smo beležili v lanskem šolskem letu, ko jih je bilo le 479.

Uspešnost šole se bolj kot po materialnih pogojih meri po učiteljih. Tega se dobro zavedamo, zato skušamo po najboljših močeh zagotavljati kakovostno kadrovsko zasedbo in skrbeti za nenehno strokovno rast vseh zaposlenih. Premalo pa se tega zaveda država, saj so včasih njene odločitve v nasprotju z deklariranimi izjavami o pomembnosti šolstva za razvoj družbe. Kljub zahtevnim razmeram, v katerih je trenutno slovenska družba, lahko z gotovostjo trdim, da so učitelji večinoma optimistično usmerjeni, da svoje delo opravljajo z velikim zanosom in pedagoškim erosom. Šola že dolgo ni več edini vir znanja, saj so informacije s sodobno tehnologijo postale dostopne na vsakem koraku. Temeljna naloga današnje šole je torej učiti, kako iskati znanje, kako ga razvijati, ustrezno nadgraditi, da bo uporabno v novih življenjskih situacijah. Učencem mora pomagati poiskati in razviti tiste potenciale, ki so pri njih najmočnejši. Naša osnovna usmeritev je torej razvijati pri učencih odprtost za pobude in izzive, ki jih prinaša življenje, ter jim pomagati, da pridobijo učne navade. Te so temelj pridobivanja novega znanja, z njihovo pomočjo se pobude uresničijo in uredijo v sistem trajnih znanj. Naša šola sledi sodobnim trendom in zahtevam ter se jim prilagaja. Uvajamo sodobne oblike pouka, posodabljamo informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, učitelji se nenehno izobražujejo in izpopolnjujejo. Vključujemo se v dogajanje v kraju, že pred leti smo se pričeli odpirati in povezovati tudi izven naših meja. Sodelovali smo v projektu Comenius, vzpostavili sodelovanje s šolo v pobratenem mestu Telgate v Italiji, več let smo sodelovali z osnovno šolo v Samoboru na Hrvaškem, ravno v tem času pa navezujemo stike z dvojezično ljudsko šolo Hermagoras iz Celovca.

Zavedamo se, da je naša najpomembnejša naloga zagotoviti pozitivno šolsko klimo ter spodbudno in ustvarjalno okolje, v katerem bo mogoče mirno in brez pretresov pridobivati znanje za poklic in življenje, okolje, ki se bo odzivalo na individualne potrebe otroka in ki bo mlade usposabljalo za ustvarjalno in srečno življenje. Ustvariti želimo medsebojno zaupanje in graditi šolo na partnerskem odnosu s starši.

Albert Pavli, ravnatelj

[9]

ŠMARTNO PRI LITIJI NEKOČ IN DANES LEGA IN GEOLOGIJA Šmartno pri Litiji leži v Zahodnem Posavskem hribovju, južno od Litije, na nadmorski višini 252 m. Tu, kjer je nastalo naselje, je nekaj več ravnega sveta, vsepovsod pa se proti Šmartnu znižujejo slemena in dajejo ozemeljsko podobo kotline pravokotne oblike. Na severozahodu je Sitarjevec, na vzhodu Ojstrmanov hrib, na jugovzhodu Kuheljnov hrib, Veliki in Mali Oblak in Cvingar, na zahodu pa Tičnica in Strmenca. V Šmartnem je sotočje treh potokov: Reke, Črnega potoka in Kostrevniškega potoka. Vse vode zbira šmarska Reka, ki se kmalu potem, ko zapusti kraj, izlije v reko Savo. Staro jedro Šmartna je nastalo na trgu okoli cerkve sv. Martina. Je gručasto, močno urbanizirano naselje. Novejši deli se širijo proti severu in jugu, bolj po zahodnem robu kotline. Ravno dno šmarske kotline omogoča poljedelstvo in živinorejo. Poleg njiv so tu travniki in pašniki. Vzpet in strmejši svet pa pokrivajo gozdovi.

Pogled na zemljevid nam pove, da je Šmartno pomembno križišče poti proti Litiji in Zasavju. V širšem prostoru gre za pomembno povezavo doline Save z Dolenjsko. Preko Šmartnega se glavna cesta Ljubljana–Zidani Most navezuje na dolenjsko avtocesto.

Pogled na Šmartno, 2013

[10]

V ŠMARTNEM

UČITELJI IN DRUGI DELAVCI ŠOLE V ZADNJIH PETDESETIH LETIH

RAVNATELJI Ime in priimek

Funkcijo opravljal od šol. leta … do šol. leta …

Jože Grošelj Jože Sevljak Boris Žužek Tomaž Malenšek Boris Žužek Albert Pavli

1962/63 do 1973/74 1974/75 do 1977/78 1978/79 do 1989/90 1990/91 do 1993/94 1994/95 do 1999/2000 2000/01 do …

UČITELJI IN DRUGI PEDAGOŠKI DELAVCI Ime in priimek 1.

2.

3.

4.

5.

6.

Marija Kisovec Lojzka Koritnik Olga Pelko Miloš Djukić Danica Grošelj Pavel Ambrož Magdalena Marija 7.

Ozmec

Delovno mesto/predmet

Zaposlen/-a od … do …

razredni pouk razredni pouk razredni pouk zgodovina, zemljepis razredni pouk tehnična vzgoja

1955/56 do 1962/63 1959/60 do 1988/89 1960/61 do 1987/88 1960/61 do 1963/64 1960/61 do 1975/76 1961/62 do 1962/63

razredni pouk

1961/62 do 1962/63

slovenščina, knjižnica, pom. ravnatelja, ravnatelj 9. Hilda (Nejedly) Malis razredni pouk 10. Mihaela (Eli) Damjan svetovalna delavka

1962/63 do 1999/2000 1962/63 do 1983/84 1962/63 do 1963/64

11. Iva (Šmejc) Žužek

matematika

1962/63 do 1971/72

12. Vilma (Vek) Djukić

slovenščina

1962/63 do 1963/64

8. Boris Žužek

[79]

Ime in priimek 13.

Mojca (Buchmeister) razredni pouk Knežević

Zaposlen/-a od … do …

1962/63 do 1995/96

14. Liljana Lukman

biologija

1962/63 do 1964/65

15. Marija Vozel

razredni pouk

1962/63 do 63/64 in prej

16.

17.

18.

19.

20.

21.

ravnatelj razredni pouk razredni pouk razredni pouk razredni pouk razredni pouk

1962/63 do 1973/74 1963/64 do 1988/89 1963/64 do 1972/73 1963/64 do 1972/73 1963/64 do 1998/99 1963/64 do 1979/80

22. Ivanka Bajcar

angleščina, likovna vzgoja

1963/64 do 1966/67

23. Sonja Sedevčič 24. Bogomir Koleša 25. Mija (Bajde) Bernik

razredni pouk razredni pouk slovenščina

1963/64 do 1978/79 1963/64 do 1970/71 1964/65 do 1981/82

zemljepis, zgodovina

1964/65 do 1974/75

27. Ivan Godec

matematika

1964/65 do 1969/70

28. Martin Brilej

tehnična vzgoja, fizika

1964/65 do 1970/71

29.

30.

31.

32.

33.

gospodinjstvo razredni pouk razredni pouk razredni pouk razredni pouk

1964/65 do 1966/67 1964/65 do 1996/97 1964/65 do 1970/71 1964/65 do 1970/71 1964/65 do 1965/66

razredni pouk

1964/65 do 1974/75

razredni pouk

1964/65 do 1983/84

glasbena vzgoja

1965/66 do 1977/78 in 1982/83 do 1997/98

26.

Jože Grošelj Albinca Tomažič Stanislav Vukšinič Jožica Vukšinič Silva (Smuk) Ahčin Anica Godec

Slava (Razpotnik) Obradović

Pavla Novak Mija (Ahčin) Tomac Edvard Uršič Silva Uršič Franc Maver Mija (Cvetežar) 34.

Boltin 35. Jožica Hauptman 36. Janko Slimšek [80]

Delovno mesto/predmet

ŠOLSTVO

V ŠMARTNEM

Leto

2011/12

2012/13

Št.

Učenke in učenci, vpisani v Zlato knjigo

Domen Jelen, Hana Kralj, Špela Slapničar, Janja Šuštaršič, Klara Avsec, Patricija Matoz, Emilija Meserko, 15 Urban Slapničar, Maja Strmljan, Anja Ahac, Nina Matoz, Ana Poglajen, Teja Props, Danjela Sitar, Špela Smrekar Matevž Burja, Petra Hostnik, Andraž Justin, Gregor Kokalj, 10 Katja Kozlevčar, Sara Rozina, Ema Vavtar, Tjaša Femc, Anita Jurič, Tina Možina

Najuspešnejša generacija učencev, vpisanih v Zlato knjigo v šolskem letu 2007/08

DRUŽABNO ŽIVLJENJE UČITELJEV IN DELAVCEV ŠOLE Izobraževalna skupnost Litija je v letih od 1975 do 1987 organizirala strokovno-družabna srečanja delavcev v vzgoji in izobraževanju, na katerih so podeljevali priznanja najzaslužnejšim pedagoškim delavcem šol in vrtcev v takratni Občini Litija. Potekala so vsako leto na drugi šoli, v Šmartnem smo jeseni 1983 gostili sedmo srečanje prosvetnih delavcev. Po uradnem delu in kulturnem programu je sledil družabni del, namenjen klepetu in druženju s stanovskimi kolegi, s katerimi smo se sicer redko srečevali.

Za uspešno delovanje šole so zelo pomembni odnosi v kolektivu. Večkrat smo deležni pohvale, da smo dober kolektiv in prepričani smo, da je res tako. Jasno je, da med nami prihaja tudi do trenj in nesoglasij, da imamo različna mnenja. Vse to je sestavni del vsakega večje delovne skupnosti. Vzdušje v kolektivu se zrcali tudi v odnosu do otrok in staršev, kar se nam zdi še posebej pomembno.

[141]