Brosura muza imac layout 1 manjši

Psihosocialni terapevtski program

Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA

DruĹĄtvo za ustvarjanje in kvaliteto Ĺživljenja MUZA

Komu je namenjen naø program?

Razvoj Svetovalnice za motnje hranjenja Muza

OSEBAM Z MOTNJAMI HRANJENJA (obeh spolov od 11. leta starosti naprej)

Program Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA deluje v okviru Druøtva za ustvarjanje in kvaliteto æivljenja MUZA na podroœju socialnega varstva.

Zaœetki svetovalnice segajo v leto 1995. Program je verificiran s strani Socialne zbornice kot javni socialno-varstveni program. Druøtvo ima s strani Ministrstva za delo, druæino, socialne zadeve in enake moænosti pridobljen status druøtva v javnem interesu ter status humanitarne organizacije.

Ali se prenajedaø, stradaø, bruhaø, øtejeø kalorije, pretirano telovadiø?

Ali se obtoæujeø, ne maraø svojega telesa, si se izoliral/a?

Ali se pretirano obremenjujeø z zdravo hrano?

Ali doæivljaø, da zaradi motnje hranjenja æivljenje polzi mimo tebe?

Ali œutiø sram in obœutja krivde in verjameø, da ko boø imel/a vitko/miøiœasto telo, boø øele lahko polno zaæivel/a?

So te poniæevali, da si debel/a? Œutiø pomanjkanje podpore in smisla pri izhodu iz zaœaranega kroga?

BLIÆNJIM OSEBAM (starøi, sorojenci, partnerji, prijatelji, stari starøi, idr.)

Ali ste bliænja oseba in doæivljate nemoœ, ker si vaø otrok, partner/ka ali prijatelj/ica økoduje s økodljivim naœinom hranjenja in doæivljanja sebe?

STROKOVNJAKOM (s podroœja øolstva, socialnega varstva, zdravstva) Ali ste strokovnjak/inja in potrebujete dodatne informacije za delo z ljudmi, ki imajo motnje hranjenja?

POSLANSTVO Nudenje terapevtske pomoœi osebam obeh spolov od 11. leta starosti naprej pri celostnem urejanju motnje hranjenja.

Organiziranje dejavnosti za svojce in druge bliænje osebe – podporna tematska skupina za bliænje, terapevtske skupina za starøe, druæinska terapija in svetovanje (za otroke, mladostnike in starøe), informativni pogovori, uvodne delavnice ter izkustveno-informativni seminarji.

Izvajanje preventivne dejavnosti – tematske preventivne delavnice v osnovnih in srednjih øolah, predavanja in œlanki za øirøo javnost, sodelovanje v medijih, knjiænica MUZA, izdajanje informativnih gradiv, kot so zloæenka, œasopis MUZA in knjiga Ko hrana ni veœ 'hrana'.

Sodelovanje v razliœnih raziskavah.

VREDNOTE

^

ZDAJ ZACNEM! JUTRI JE ILUZIJA.

Poglavitne vrednote so celostno razumevanje œloveka, zavedanje, ustvarjalnost, kvaliteta æivljenja, postopnost, razliœnost vsakega posameznika/ce, odgovornost za odloœitve, soustvarjanje znotraj polja.

Sploøno o motnjah hranjenja

CILJI Glavni cilj je celostno urejanje motnje hranjenja, kar pomeni: vzpostavitev uravnoteæenega naœina hranjenja (redni obroki in tekoœina, uœenje hranjenja in obœutka za fiziœno lakoto, vkljuœevanje prepovedane hrane); stik s telesom (izboljøana telesna samopodoba, neæen odnos do telesa namesto destruktivnega); prepoznanje, poimenovanje in izraæanje obœutij, œustev, razmiøljanj, idej; konstruktivno reøevanje konfliktov in vzpostavljanje zadovoljujoœih odnosov; sprejemanje odgovornosti za svoje izbire; odkrivanje svojih potencialov, potreb in hrepenenj; opolnomoœenje (pridobiti moœ, postaviti se za svoje pravice); avtentiœnost (pristen izraz sebe znotraj razliœnih obdobij in situacij); prepoznavanje in uresniœevanje svojega poslanstva.

PRISTOP Glavni pristopi, ki jih uporabljamo v Svetovalnici MUZA, so gestalt psihoterapevtski pristop, relacijski druæinski pristop ter pristop transakcijske analize, poleg tega pa imajo nekatere dejavnosti tudi elemente samopomoœi.

Osredotoœamo se na to, kar oseba doæivlja v sedanjem trenutku (tukaj in zdaj), saj je to orodje, ki pomaga k zavedanju tako sebe kot okolja. Ob tem, ko se oseba polno zaveda naœinov vzpostavljanja kontakta in prekinjanja le-tega v sedanjosti, ozaveøœa in predeluje globlja doæivljanja in ponotranjene modele medosebnih odnosov.

Na ta naœin pridobi potrebno moœ za ustvarjanje æivljenja in odnosov, ki vkljuœujejo njeno notranjo vizijo pri nadaljnjih korakih na poti okrevanja.

NAPREDOVANJE, NE POPOLNOST.

Diagnostiœni in statistiœni priroœnik duøevnih motenj (DSM IV, 1994) opredeljuje motnje hranjenja kot specifiœne duøevne motnje. Motnjo hranjenja razumemo kot kreativno prilagoditev na æivljenjske okoliøœine, v katerih oseba doæivlja stisko.

Za razumevanje razvoja motnje hranjenja je potrebno zajeti celoten kontekst. Govorimo o soœasnem sovplivanju razliœnih dejavnikov:

Predispozicije in nagnjenja Individualni dejavniki, kot so ranljivost za razpoloæenjske motnje, popaœena slika sebe, vseobsegajoœ obœutek neuœinkovitosti, pretirana ustreæljivost do drugih, perfekcionizem, globok obœutek neustreznosti.

Druæinski dejavniki, kot so neustrezni komunikacijski vzorci in vrednote, destruktivno izraæanje œustev in neustrezno postavljanje meja med druæinskimi œlani, pomanjkanje spodbud za otrokovo samostojnost, motnje, bolezni, zasvojenosti druæinskega œlana, zlorabe.

Kulturni dejavniki, kot so pritiski vrstniøkih skupin in medijev po doseganju fiziœnega ideala lepote ter pritisk v doloœenih kontekstih, kjer sta vitkost in lepota øe posebej pomembni.

Sproæilci Shujøevalna dieta je sproæilec øtevilka 1!

Odhod od doma (internat, øtudentski dom ...)

Ljubezenske teæave Travmatiœni dogodki (loœitev starøev, zlorabe, smrt ljubljene osebe, neuspehi v øoli …)

Vzdræujoœi, stalni dejavniki Reakcije, pripombe pomembnih drugih, ki so se nanaøale na spremembe telesne teæe ali videza.

Prirejeno po Angermann, Gestalt therapy for eating disorders, The Gestalt Journal, 1998.

Razliœne oblike motenj hranjenja

Bulimija se preteæno pojavi na prehodu iz adolescence v odraslo dobo.

Pogostost: 1–3 % pri æenskah, 10-krat manj pri moøkih.

Pomembno je loœiti med motnjo prehranjevanja (npr. izbira nezdrave prehrane, neredni obroki, kar je posledica hitrega in stresnega naœina æivljenja) in med motnjo hranj enja, kjer gre za tesen psiholoøki odnos s hrano, ki je posledica globlje stiske posameznika. Motnje hranjenja se pogosto prepletajo, zato lahko govorimo o kontinuumu le-teh.

Kompulzivno prenajedanje

Anoreksija nervoza Oseba ni zmoæna vzdræevati minimalne telesne teæe, primerne za njeno viøino in starost, ampak se pretirano odreka hrani, kar ima za posledico drastiœno izgubo telesne teæe (indeks telesne mase je pod 17,5). Oseba izkrivljeno zaznava svoje telo in doæivlja moœan strah pred poveœanjem teæe ali debelostjo. Zanika resnost nizke telesne teæe. Ob tem zaœne doæivljati vse veœ telesnih in psihiœnih posledic (izostanek treh zaporednih ciklusov menstruacije, oseba postaja vse bolj slabotna in se osebnostno spremeni, lahko pride do æivljenjske ogroæenosti).

Obstajata dva podtipa, in sicer restriktivni (izguba teæe je doseæena predvsem z odrekanjem hrani, s stradanjem in s pretirano telovadbo) in purgativni tip (oseba se redno, npr. enkrat tedensko, prenaje in/ali se posluæuje vedenja, s katerim 'oœisti' hrano iz telesa s pomoœjo bruhanja, odvajal, klistiranja; pred tem lahko zauæije zelo majhno koliœino hrane).

Anoreksija je znaœilna na prehodu iz otroøtva v adolescenco.

Pogostost: 0,5–1 % pri æenskah, 9–10-krat manj pri moøkih.

Bulimija nervoza Znaœilne so ponavljajoœe epizode prenajedanja, po katerih oseba izzove bruhanje, uporabi odvajala, diuretike (purgativni tip) ali pa strada in pretirano telovadi (nepurgativni tip) z namenom, da se 'znebi' posledic zauæite hrane in neizraæenih œustev. Med epizodo prenajedanja, ki se pojavlja vsaj dvakrat tedensko najmanj tri mesece, ima oseba obœutek izgube nadzora nad hranjenjem in nad sabo.

Znaœilne so ponavljajoœe epizode prenajedanja ali hranjenje po malem skozi ves dan. Oseba ima obœutek izgube nadzora nad hranjenjem oziroma je ves œas laœna ali se ne more nasititi. Za to obliko motnje niso znaœilna kontinuirana 'oœiøœevalna vedenja' kot pri bulimiji, zato pogosto pride do prekomerne telesne teæe ali debelosti.

Pogostost: do 4 % v obiœajni populaciji, 15–50 % pri ljudeh, ki se posluæujejo programov za kontrolo telesne teæe.

Motnje hranjenja, ki niso drugaœe opredeljene To so vse ostale oblike motenj hranjenja, ki ne ustrezajo vsem kriterijem zgoraj opredeljenih treh osnovnih oblik motenj hranjenja, npr. oseba ima vse kriterije za anoreksijo razen, da ima ITM > 17,5

Novejøe oblike motenj hranjenja Najbolj poznani sta:  ortoreksija, kjer gre za obsedenost z zdravo prehrano, ki presega zdrav æivljenjski slog;  bigoreksija, kjer gre za obsedenost s treningi za poveœanje miøiœne mase. Ta motnja je pogostejøa pri moøkih kot pri æenskah.

TEHTNICA NE MORE IZMERITI, KDO SI.

Pot vkljuœitve v psihosocialni terapevtski program 1.

prvi stik (po telefonu ali osebno v œasu uradnih ur in po elektronski poøti)

2. 1–3 uvodni osebni pogovori 3.

daljøi uvodni intervju 4.

vkljuœitev, sprejem v terapevtski program (sklenitev terapevtskega dogovora, seznanitev s kodeksom etiœnih naœel v socialnem varstvu, vpraøalnik ob vstopu)

Kaj mi pomaga?

S pomoœjo radovednosti in vznemirjenosti ob stiku z novim se oseba preneha truditi, da bi bila nekdo drug in pogumno stopi na pot odkrivanja sebe. Ta pot je vœasih strma in teæka, drugiœ preprosta in navdihujoœa – mar ni takøno æivljenje nasploh?

Izpovedi oseb vkljuœenih v Svetovalnico MUZA Postavim mejo, kadar je kdo poniæevalen do mene.

Ne, tega pa ne dovolim. Stop. To je tvoje, ne moje.

Anja

PSIHOSOCIALNI TERAPEVTSKI PROGRAM gestalt psihoterapevtske skupine podpornoterapevtska skupina individualna psihoterapija in svetovanje druæinska terapija in svetovanje terapevtska skupina za starøe tematske in kreativne delavnice izleti v naravo dvodnevni bivalni seminar izdelava terapevtskega naœrta in plakata ter sprotna evalvacija svetovanje v krizi

Kaja

Pomaga mi ukvarjanje s konkretnimi stvarmi, zato da ne zapadem v obsesivno razmiøljanje o hrani.

Velikokrat mi pomaga, œe se zjoœem.

Blaæ

Urim se v tem, da obœutim vsa œustva, pa naj bodo øe tako grozna.

Vse mine.

Pomagajo mi prijatelji, ki hodijo z mano na kosila in me spodbujajo pri hranjenju.

Pomagajo mi duhovne knjige, besede: 'Imaø moœ', meditacija in prijatelji.

Nina

Lana

Pomaga mi bliæina ljudi, ki so sreœni, zadovoljni s svojim æivljenjem.

Sara

Nives

Izkuønja tega trenutka mi vliva moœ. 'Tukaj in zdaj' æivim polno, ne glede na zunanje okoliøœine. Teæa bremen preteklosti in prihodnosti izgineva.

Petra

Maja

Zahvala za finanœno podporo

Pomaga mi dnevnik, v katerega zapisujem svoja obœutja.

Œe obœutim krizo, œim prej z nekom spregovorim o tem.

Ministrstvu za delo, druæino, socialne zadeve in enake moænosti

Ajda

Mojca Pomagajo mi fantje, ki so rekli,

da pretirano suha dekleta niso privlaœna.

Doroteja

Notranja lepota pomeni veœ kot zunanja.

Prebudi MUZO v sebi tudi ti in se zavedaj, da si edinstvena prav takøna, kot si!

Patricija

Pomaga mi zavedanje, da nisem sama, da je nekje oseba, ki misli name in sem ji pomembna. Pomaga mi Urøa.

Vita

Æiva

Mestni obœini Ljubljana – Oddelku za zdravje in socialno varstvo

Moje telo je moj tempelj, v katerem sem naselila svojo duøo.

Negujem ga in ga ljubim.

Katja

V æivljenju je vse mogoœe, le obupati, predati se ne smem.

Skupina mi daje veliko podpore in razumevanja, a brez veliko truda zagotovo ne gre.

Pomembno je, da imam okoli sebe ljudi, ki me imajo radi in me sprejemajo takøno, kot sem.

Pomaga mi fant, ki mu lahko zaupam, se pogovarja z mano in me podpira.

Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji

Frankstahl d.o.o. in drugim donatorjem Uporabnikom naøega programa

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

Društvo za ustvarjanje in kvaliteto življenja MUZA

SVETOVALNICA ZA MOTNJE HRANJENJA MUZA Naslov in telefon Ulica stare pravde 11 v Ljubljani 01 /425 03 38 Uradne ure sreda in œetrtek med 13. in 14. uro Deæurni telefon za otroke in mladostnike sreda med 14. in 15. uro Deæurni telefon za moøke sreda med 11. in 13. uro svetovalnica.muza@gmail.com www.svetovalnicamuza.si Svetovalnico vodita: Andreja Modrin Øvab, univ. dipl. psih., gestalt psihoterapevtka Vesna Øolar, univ. dipl. soc. del., gestalt psihoterapevtka

Oblikovanje Petra Jarc / barvni trakovi (akril, blago) Andreja Modrin Øvab / Foto: iStockphoto / Lektoriranje Uroø Øvab / Tisk Tiskarna Present

Program