Strateski razvoj 2007 2011 01

STRATEŠKI RAZVOJ UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA MARIBOR 2007 - 2011

PRIM. GREGOR PIVEC, DR. MED. DOC. DR. ANTON CRNJAC, DR. MED.

VIZIJA Univerzitetni klinični center izvaja zdravstvene storitve na sekundarni in terciarni ravni v okviru ambulantne – specialistične in hospitalne dejavnosti in je pedagoški ter raziskovalni center za SV Slovenijo na področju zdravstva.

UKC Maribor: izvaja zdravstveno dejavnost za prebivalce Maribora in širše severovzhodne Slovenije; z nekaterimi storitvami je konkurenčen tudi na trgu v Sloveniji in tujini; povezuje se z drugimi subjekti v zdravstvu, in sicer: z Ministrstvom za zdravje kot lastnikom, z Zavodom za zdravstveno zavarovanje kot plačnikom, z istovrstnimi ustanovami v Republiki Sloveniji in s primarnim zdravstvom, kar mu omogoča celovito oskrbo z zdravstvenimi storitvami za področje, na katerem deluje; kreativno sodeluje na področju oblikovanja zdravstvene politike Republike Slovenije; sodeluje pri oblikovanju strokovnih medicinskih doktrin; sodeluje pri razvoju in delovanju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru; sodeluje v procesu znanstveno raziskovalnega dela, procesu pedagoškega dela in publicistične strokovne dejavnosti; sooblikuje nekatere nove diagnostične in terapevtske postopke; glede na celokupen prihodek pomembno vpliva na ekonomsko in socialno stanje v mestu Maribor z okolico in v regiji; zagotavlja kvalitetne pogoje za delo zaposlenih.

Prizadevamo si, da bi bil razvoj UKC Maribor skladen, enakomeren in uravnotežen, z optimalnim izkoriščanjem vseh razpoložljivih virov.

Univerzitetni klinični center Maribor je učni zavod za vse profile delavcev, zaposlenih v zdravstvu.

Oddelki, ki izpolnjujejo pogoje, so že pridobili naziv kliničnih oddelkov, v prihodnjem obdobju želimo pridobitev naziva na ostalih oddelkih.

Uveljavljen je profesionalizem, s spoštovanjem etičnega kodeksa na področju izvajanja zdravstvenih storitev.

Univerzitetni klinični center Maribor v celoti spoštuje zdravstveno zakonodajo Republike Slovenije in zdravstveno politiko ter si prizadeva, da je gospodaren in ekonomsko uspešen subjekt.

2

1. B O L N I K 1.1.

Odnos do bolnika

Bolnik je osnovni smoter, zaradi katerega smo zdravstvene institucije sploh potrebne.

Vse več pozornosti se posveča njegovim pravicam, ki so opredeljene v različnih zakonskih aktih, odredbah in odlokih ministrstva in v različnih listinah.

Obenem je vse pomembnejša kakovost zdravstvenih storitev. Kakovost storitve je merljiva kategorija, zato se vse več pozornosti posveča merjenju in ocenjevanju le-te.

Osnovna načela v odnosu do bolnika so: • • • • •

upoštevanje vrednot (dostopnost, sprejemljivost, učinkovitost, ustreznost, dostojanstvo, pravičnost, zasebnost, solidarnost, profesionalna etika) upoštevanje potreb državljanov in zagotavljanje možnosti, s katerimi lahko vplivajo na oblikovanje in izvajanje zdravstvenih storitev, poudarek na kakovosti zdravstvenih storitev, uspešno oz. uravnoteženo financiranje (stabilno), učinkovita uporaba vseh virov v zdravstvu.

Strateški cilji: • • • • • •

Specialistična ambulantna in hospitalna dejavnost bo potekala v okviru pogodbenih obveznosti, ki jih ima UKC s plačnikom.

Uvajali bomo nove oblike dela, kot je dnevna in enodnevna bolnišnica s poudarkom na ambulantnem delu.

Uvajanje projekta »prijaznih in praznih čakalnic«.

Nadaljevanje projekta »prijazne bolnišnice«.

Reorganizacija naročanja bolnikov za ambulante in hospital. Še večjo pozornost bomo posvečali tudi profesionalnemu etičnemu odnosu zaposlenih do bolnikov, kar je pogoj za partnerski odnos.

3

2. S T R O K O V N I R A Z V O J U K C M A R I B O R UVOD V zadnjem času smo priča nekaterim spremembam in dogodkom, ki se neposredno dotikajo tudi UKC Maribor in vplivajo na njegovo delovanje in nadaljnji razvoj: • • • • •

• • •

z razvojem medicinske znanosti povečano število starostnikov in kroničnih bolnikov, padec natalitete, povečano število rakastih bolnikov, povečan obseg dela v intenzivni in interventni medicini, povečano število novih, uspešnejših načinov zdravljenja, porast dnevnih obravnav in zniževanje ležalne dobe so privedli do povečanega obsega dela v specialističnih ambulantah, kar je povzročilo v posameznih segmentih ozka grla in privedlo do velikokrat nedopustnih čakalnih dob, pritiski za znižanje stroškov zdravljenja ob vse dražji medicini, odprtje Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, vstop Slovenije v Evropsko skupnost.

Vse te novosti so nas pripeljale do točke, ki zahteva temeljit premislek, natančno oceno sedanjega stanja in zmožnosti ter zahteva planiranje počasnih in smotrnih sprememb, ki bodo nadgradile dosedanje klinično delo in prinesle izboljšave v stroškovni učinkovitosti in preudarni izrabi humanih in materialnih virov.

Generalni strateški cilji: •

• • • • • • • •

Določiti prioritete glede na gibanja v nacionalni patologiji (sekundarni nivo) in razvoj visoko kvalitetnih medicinskih posegov in znanstvenih projektov (terciarni nivo).

Preurediti organizacijo bolnišnice za dosego najboljših rezultatov v okviru regijskega delovanja in terciarne dejavnosti.

Urediti prostorsko problematiko, dokončanje novih objektov in posodobitev opreme.

Pospešeno uvesti klinične poti za ocenjevanje kakovosti in uvedbo standardov.

Potencirati znanstvenoraziskovalno, publicistično in pedagoško dejavnost.

Uvajati nove načine zdravljenja in diagnostike.

Tesno sodelovati s sosednjimi bolnišnicami in znanstvenimi ustanovami.

Pripraviti bolnišnico za dosego centra odličnosti.

Utrditi bolnišnici pomembno mesto v evropskem prostoru.

4

2.1. Strokovni razvoj Univerzitetni klinični center Maribor je kot drugi največji zdravstveni zavod v državi eden od protagonistov razvoja zdravstva v Republiki Sloveniji in vpet v okolje severovzhodne Slovenije kot izvajalec celovite bolnišnične in ambulantne specialistične dejavnosti na sekundarni in terciarni ravni. Opredeljeno ima svoje poslanstvo in izdelano vizijo razvoja in delovanja. Razvoj je bil v vsej svoji zgodovini skladen, enakomeren in uravnotežen in je dosegel zavidljiv nivo, priznan v slovenskem prostoru, pa tudi zunaj meja države.

Dosedanji raziskovalni razvoj UKC Maribor je bil aplikativno naravnan. Poudarjena je bila skrb za bolnika, izpolnjeni so bili kriteriji, ki opredeljujejo prijazno bolnišnico, kot so dostopnost, sprejemljivost, ustreznost, učinkovitost in pravičnost. Bolniki so v večini primerov zadovoljni zapuščali našo bolnišnico, v skladu z etičnimi kriteriji povsem zadovoljivo.

Generalni strateški cilji: • • •

•

•

• • • • •

• • • • • • •

ustvariti pogoje za dobro klinično delo na vseh oddelkih z uvedbo pojasnilnih obrazcev in kliničnih poti, vzpostaviti optimalni odnos do bolnika, ki naj bo partnerski ob upoštevanju vrednot in dostojanstva, uvesti programsko in projektno vodenje oddelkov, predstojnikom omogočiti nadaljevanje izobraževanja ter jim natančno opredeliti pooblastila in odgovornosti ob tesnem sodelovanju z upravo bolnišnice, na vseh oddelkih potencirati znanstvenoraziskovalno, publicistično in pedagoško delo, širiti dejavnosti zdravljenja najzahtevnejših primerov in tako ustvariti pogoje za nastanek kliničnih oddelkov UKC Maribor, vpeljati nove diagnostične in terapevtske dejavnosti ob upoštevanju epidemiološke in demografske situacije in sodobnih trendov v Evropi in po svetu ter sodelovati pri oblikovanju strokovnih medicinskih doktrin, postopno uvesti dejavnost negovalnega oddelka tesno sodelovati z Medicinsko fakulteto v Mariboru, sodelovati in se vključevati v raziskovalne projekte drugih fakultet Univerze v Mariboru, nadaljevati in poglobiti sodelovanje z Medicinsko fakulteto v Ljubljani in ustreznimi kliničnimi oddelki KC Ljubljana, spremeniti in organizacijsko ter kadrovsko podpreti znanstvenoraziskovalni center v bolnišnici, ki mora prevzeti vodilno vlogo pri organizaciji ter izvajanju znanstvenoraziskovalne in publicistične dejavnosti v zavodu, pridobiti dodatna sredstva za raziskovalno dejavnost v zavodu, aktivno sodelovati v pedagoškem delu Medicinske fakultete Univerze v Mariboru in Fakultete za zdravstvene vede Maribor. pod okriljem UKC Maribor organizirati čim večje število domačih ali mednarodnih srečanj, simpozijev, učnih delavnic in kongresov, izdelati standarde za spremljanje izidov zdravljenja in njihovo medsebojno primerjavo, urediti in sistematično voditi čakalno listo, uvesti kompletno onkološko dejavnost v zavodu ter doseči adekvatno financiranje te dejavnosti, dokončati in odpreti centralni urgentni center v bolnišnici ter ga strokovno in organizacijsko podpreti,

5

• •

• •

preselitev pljučnega oddelka, poglobljeno nadaljevati z že utečeno mikrovaskularno kirurško dejavnostjo in eksplantacijskim programom ter se pospešeno pripravljati na prvo transplantacijo v zavodu (ledvica), podpreti nadaljnji razvoj interventnih strok, izdelati dobro opremljeno spletno stran bolnišnice, korektno sodelovati z mediji.

2.2. Terciarna dejavnost Zaradi svojega pomembnega regionalnega položaja in dejstva, da je z nastankom Medicinske fakultete UKC Maribor postal učna baza za študente medicine v Mariboru, mora razvoj bolnišnice potekati v smeri razvoja klinik in permanentnega izvajanja terciarne dejavnosti. S tem je povezano izvajanje najzahtevnejših bolnišničnih dejavnosti in posegov na eni strani in vzporedno potenciranje znanstvenoraziskovalne in publicistične dejavnosti.

Osnovno razmišljanje o terciarni dejavnosti neke zdravstvene ustanove izhaja iz definicije terciarja, ki pravi: terciarna dejavnost zagotavlja izvajanje najvišje ekspertne ravni zdravstvene oskrbe, raziskovanja, razvoja in uveljavljanja novega znanja s področij nacionalne patologije ter prenos znanja in usposobljenosti na zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce vseh stopenj in oblikovanje usmeritev za celo državo ali pomemben del države. Iz navedenega izhaja pomemben zaključek, da je opravljanje terciarne dejavnosti v najtesnejši povezavi z nivojem delovanja klinične bolnišnice, kliničnih oddelkov ali inštitutov z visoko razvitim pedagoškim, znanstvenoraziskovalnim in publicističnim delom, ob trdni umestitvi znanstveno-raziskovalnih oddelkov in tesnim sodelovanjem medicinskih fakultet ali visokih zdravstvenih šol.

Strateški cilji: •

•

• •

Stroka mora natančno opredeliti bolezni, posege in stanja, ki sodijo med najzahtevnejše in se morajo koncentrirati v ambulantni in hospitalni dejavnosti UKC Maribor.

Uvesti multidisciplinarno obravnavo najzahtevnejših primerov s horizontalnim povezovanjem sorodnih strok, ki bi poleg boljše organizacije delovnih procesov in izrabe finančnih virov nudile tudi učinkovitejšo izrabo ozko usmerjenih strokovnjakov v bolnišnici.

Uvajanje novih metod diagnostike in zdravljenja.

Izpeljava večjega števila raziskovalnih projektov ob potenciranju znanstvenoraziskovalnega, pedagoškega in publicističnega dela zaposlenih.

6

2.3. Urgentni center Urgentna dejavnost v UKC Maribor je strokovno na visokem nivoju in zagotavlja obolelim in poškodovancem neprekinjeno štiriindvajseturno dostopnost do specialistov različnih specialnosti. UKC Maribor ima pomembno vlogo regijskega centra in z urgentno dejavnostjo pokriva priliv težko obolelih ali poškodovanih iz celotne SV Slovenije. Priliv pacientov in poškodovancev narašča iz leta v leto, tako da smo leta 2005 zabeležili okoli 11.747 pacientov v internistični urgentni ambulanti, 45.067 pacientov in poškodovancev v kirurški urgentni ambulanti in 21.564 pacientov v ostalih urgentnih ambulantah (ginekologija, dermatologija, infektologija, nevrologija, okulistika, otorinolaringologija in pediatrija). Upoštevajoč starostno strukturo prebivalcev, število rojstev, migracijske trende, položaj bolnišnice, naraščajočo obolevnost in travmatizem, lahko po izračunih z veliko verjetnostjo napovemo, da bo obisk urgentnih ambulant naše bolnišnice narasel iz 78.378 leta 2005 na okoli 100.000 leta 2020.

Opažamo velik problem razdrobljenosti urgentnih specialističnih ambulant po različnih lokacijah znotraj bolnišnice. S tem je otežena celostna in multidisciplinarna obravnava bolnika ali poškodovanca na enem mestu, nepotrebni transporti znotraj bolnišnice zaradi določenih diagnostičnih ali terapevtskih posegov in koncentracija znanja specialistov različnih specialnosti pri najtežje prizadetih. Tako je strokovno povsem utemeljeno lokalizirati urgentno specialistično dejavnost vseh strok bolnišnice na enem mestu, po vzgledu urgentnih centrov v tujini. Razen dviga kvalitete in hitrosti obravnave obolelega ali poškodovanca, bi lahko tudi stroškovno izboljšali delovanje urgentne službe.

Strateški cilji : • 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

•

• •

•

Na eni lokaciji urgentnega centra UKC Maribor je potrebno združiti dejavnosti: internistično prvo pomoč urgentno kirurško službo urgentno dejavnost vseh ostalih strok (ORL, okulistika, pediatrija, nevrologija, infektologija) RTG, laboratorijsko diagnostiko, transfuziologijo, lekarno urgentni operacijski blok službo nujne medicinske pomoči in PHE. helioport Vključiti se v Projekt Mreža centrov za urgentno medicino, ki obsega ureditev urgentnih centrov v kliničnih centrih Ljubljana in Maribor ter v regionalnih bolnišnicah v Celju, Izoli, na Jesenicah, v Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in Slovenj Gradcu (Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023).

Ustvariti prostorske pogoje za izvajanje dejavnosti urgentne medicine, kar pomeni dovolj velike in funkcionalne površine.

Pridobitev opreme, ki je potrebna za izvajanje sodobne urgence in s pomočjo katere bo mogoče skrajšati čase obravnave pacientov in izboljšati izid zdravljenja.

Z ustreznimi prostori in opremo izvesti ustrezno reorganizacijo dela v urgenci in opredeliti kadrovske potrebe.

7

2.4. Klinike Dosedanje aktivnosti: 11.7.2006 je Ministrstvo za zdravje v Uradnem listu RS št. 72 objavilo novi Pravilnik o pogojih in postopku za pridobitev naziva, klinični inštitut ali klinični oddelek. Do 31.8.2006 smo tako pripravili 8 vlog za pridobitev naziva klinika oz. inštitut.

Vloge služb/oddelkov smo iz UKC Maribor takoj v začetku septembra 2006 oddali na Ministrstvo za zdravje.

1. Kirurška služba: od 64 zaposlenih z univerzitetno izobrazbo: 7 habilitiranih, 13.000,53 točk (od potrebnih 11.840 točk), 2. Internistična služba: od 41 zaposlenih z univerzitetno izobrazbo: 7 habilititanih, 12.640,13 točk (od potrebnih 8.160 točk), 3. Služba za ginekologijo in perinatologijo: od 49 zaposlenih z univerzitetno izobrazbo: 9 habilitiranih, 13.848,6 točk (od potrebnih 9.440 točk) 4. Oddelek za pediatrijo: od 20 zaposlenih z univerzitetno izobrazbo: 2 habilitirana, 7.718,41 točk (od potrebnih 4.800 točk), 5. Oddelek za očesne bolezni: od 10 zaposlenih z univerzitetno izobrazbo: 1 habilitiran, 4.723,6 točk (od potrebnih 3.200 točk), 6. Oddelek za nevrološke bolezni: od v vlogi navedenih 21 zaposlenih z visoko izobrazbo je univerzitetno izobraženega kadra 10 zdravnikov: 1 habilitiran, 3.353,88 točk (od potrebnih 3.200 točk), 7. Oddelek za psihiatrijo: od v vlogi navedenih 38 zaposlenih z visoko izobrazbo je univerzitetno izobraženega kadra: 14 zdravnikov in 4 psihologi: 2 habilitirana, 5.226,4 točke (od potrebnih 4.480 točk), 8. Oddelek za fizikalno in rehabilitacijsko medicino: od v vlogi navedenih 10 zaposlenih z visoko izobrazbo je univerzitetno izobraženega kadra 5 zdravnikov: 1 habilitiran, 7.852,38 točk (od potrebnih 3.200 točk).

Do sedaj so bili nazivi klinike podeljeni kirurški službi, internistični službi, ginekološki službi in oddelku za pediatrijo.

Strateški cilj : • Pridobitev naziva klinika na preostalih oddelkih UKC Maribor.

2.5 Mikrobiološka dejavnost Prisotni so vse večji pritiski za znižanje stroškov zdravljenja ob vse dražji medicini. V UKC se obnašamo kot dobri gospodarji in usmerjamo porabo sredstev v dejavnosti in nabavo aparatur, ki so z vidika potreb bolnikov in delovanja bolnišnice najbolj potrebni.

Istočasno opazujemo velik porast novih načinov zdravljenja in novih preiskav, med katere vsekakor spada tudi povečanje mikrobioloških preiskav.

8

Zaradi vsega navedenega smatramo, da so poglavitni razlogi za uvedbo mikrobiološke dejavnosti v UKC naslednji: 1. Možnosti vsakodnevne konzultacije specialista mikrobiologa na oddelkih UKC in s tem racionalizacija pri naročanju preiskav.

2. Pocenitev mikrobioloških preiskav.

3. Bolj smotrna poraba antibiotikov in posledično znižanje stroškov, ki v zadnjem času skokovito naraščajo.

4. Tesnejše in bolj kakovostno sodelovanje med klinikom in mikrobiologom, kar zagotavlja boljšo interpretacijo rezultatov in posledično boljše in bolj učinkovito zdravljenje.

5. Zaradi tesnega sodelovanja z Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru smo dolžni v UKC kot učni bazi medicinske fakultete zagotoviti kvalitetno izpeljavo predavanj in vaj tudi iz predmeta mikrobiologija.

6. Vključitev specialista mikrobiologa v timsko delo transfuzijske medicine na področju testiranja krvodajalcev in odkrivanja bolnikov z boleznimi prenosljivih s krvjo (hepatitis A, B in C, HIV, sifilis).

7. Čas (izguba časa s transportom, neprekinjen dostop do laboratorijskih storitev).

8. Strokovno sodelovanje in strokovne iniciative so bistveno lažje, če sta klinik in mikrobiolog vedno v kontaktu. Posebej pri novejši diagnostiki in novih metodah je smiselno usklajevanje obeh strani.

9. Sodelovanje z drugimi diagnostičnimi oddelki (centralnim laboratorijem, patologijo, transfuzijo); nekateri problemi v diagnostiki so bistveno enostavnejši, če so v reševanje vključene različne specialnosti.

10. Boljša dostopnost do vzorcev in boljša interpretacija rezultatov.

11. Znanstveno-raziskovalna dejavnost in vključenost v študije je enostavnejša in bolj transparentna.

12. Delovanje mikrobioloških laboratorijev znotraj primerljivih bolnišnic v Avstriji, Nemčiji, Italiji in Angliji.

Strateška cilja: • Postopno uvajanje kompletne klinične mikrobiološke dejavnosti v bolnišnici v tesnem sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Maribor.

• Kadrovsko podpreti strokovno delovanje odseka (zdravnik mikrobiolog, klinični mikrobiolog, laboratorijski tehniki).

2.6 Onkologija Incidenca raka narašča v zadnjem obdobju v Sloveniji z letno stopnjo 3 %. Zaradi staranja prebivalstva, povečane incidence in odkrivanja vedno novih oblik raka, postajajo maligne bolezni in zapleti le-teh ena od vodilnih dejavnosti v sodobni paleti zdravstvenih storitev.

V UKC Maribor že vrsto let poteka visoko specializirana onkološka dejavnost. V zadnjih petih letih se je število zdravljenih karcinomskih bolnikov iz 1.945 povečalo na 2.331 letno (20 % prirastek), število bolnikov zdravljenih zaradi sekundarnih neoplazem pa se je potrojilo.

9

Kirurška onkološka dejavnost je v bolnišnici na najvišjem nivoju. Timi visoko specializiranih kirurgov opravijo letno preko tisoč operativnih posegov (v zadnjih petih letih porast iz 1.144 na 1.174 – 2,6 %). Kompleksnost diagnostične obdelave, multidisciplinarnost in horizontalna povezanost strok, uvrščajo našo ustanovo na področju onkologije med terciarne centre.

Na drugi strani poteka v bolnišnici dejavnost internistične onkologije. V zadnjih petih letih smo v sodelovanju s konziliarnimi onkologi iz OI Ljubljana, registrirali 2.150 aplikacij kemoterapij.

V UKC Maribor se trenutno izvaja sistemsko onkološko zdravljenje na: - Oddelku za hematologijo in hematološko onkologijo (citostatiki, biološka zdravila, molekularna zdravila, bifosfonati) - Oddelku za pljučne bolezni (citostatiki) - Oddelku za torakalno kirurgijo (citostatiki, hormonska zdravila, bifosfonati) - Oddelku za urologijo (hormonska terapija, bifosfonati) - Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk (citostatiki, biološka zdravila, hormonska zdravila, bifosfonati).

Radioterapija ali zdravljenje z obsevanjem predstavljata učinkovit način zdravljenja bolnikov z rakom. Po strokovnih priporočilih naj bi se z obsevanjem zdravilo 50 % ali več vseh bolnikov, ki zbolijo za rakom. Zdravljenje z obsevanjem poteka z napravami pospeševalniki oz. megavoltnimi obsevalniki, ki morajo biti nameščeni v posebnih prostorih.

Investicija za izgradnjo stavbe in nabavo opreme odseka za radioterapijo, ki bo v okviru Oddelka za onkologijo UKC Maribor bo sinhronizirana s tovrstnimi kapacitetami v okviru Slovenije, t.j. z Onkološkim inštitutom v Ljubljani.

Po priporočilu Svetovne zdravstvene organizacije je potrebno število obsevalnih naprav v neki državi določeno s številčnostjo populacije in bi naj znašalo, odvisno od razvitosti radioterapevtske dejavnosti v državi oz. od kompleksnosti uporabljenih obsevalnih tehnik, med 6 in 7 megavoltnih obsevalnikov na milijon prebivalcev.

Seveda so v Sloveniji radioterapevtske zmogljivosti nezadostne. Kazalci, ki kažejo na pomanjkanje teleradioterapevtskih obsevalnih naprav v Sloveniji so naslednji: •

•

•

V Sloveniji se zdravi z obsevanjem le 38 % bolnikov obolelih za rakom, kar je najmanj 12 % manj, kot to zahtevajo mednarodna priporočila – t.j. 50 % in več. To dejstvo je rezultat kroničnega pomanjkanja obsevalnih zmogljivosti v državi in posledičnega krčenja indikacij za obsevanje. Čakalna doba na obsevanje je bila v Sloveniji v letu 2007 od 4 do 5 tednov, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi, ki narekujejo, da naj bi med prvo predstavitvijo bolnika radioterapevtu in pričetkom obsevanja ne preteklo več kot 14 dni.

Letni prirast incidence raka v Sloveniji znaša v zadnjem obdobju 3 % letno.

Opredelitev ciljev Analiza potrebe po izgradnji stavbe z nabavo opreme odseka za radioterapijo v okviru Oddelka za onkologijo UKC Maribor je bila podana v ekspertizi »Osnutek razvoja teleradioterapevtske dejavnosti v Mariboru«, april 2007, ki jo je izdelal Onkološki inštitut Ljubljana.

10

Razlogi za investicijo, t.j. izgradnjo in organizacijo teleradioterapevtske dejavnosti v Mariboru, so naslednji: • • •

•

•

povečanje deleža zdravljenja rakastih obolenj z obsevanjem; zmanjšanje čakalnih dob na obsevanje; prostorske danosti Sektorja radioterapije pri Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki omejuje število bunkerjev na osem, kar onemogoča nadaljnjo širitev teleradioterapevtskih obsevalnih zmogljivosti na območju Onkološkega inštituta v Ljubljani; udobnejše zdravljenje bolnikov iz severovzhodnega dela Slovenije z občutno krajšimi prevozi na zdravljenje ali hospitalizacijo bližje domu (tretjina vseh obsevanih bolnikov je iz SV dela Slovenije); organizacija visokošolskega študijskega programa medicine v okviru Medicinske fakultete Univerze v Mariboru.

Strateški cilji: • Preko RSK za onkologijo in Zdravstvenega sveta urediti kompletno onkološko dejavnost v UKC Maribor in doseči adekvatno financiranje te dejavnosti na oddelkih za ginekologijo, hematologijo, urologijo, pulmologijo, torakalno in abdominalno kirurgijo.

• Izdelati elaborat kompletne onkološke dejavnosti v UKC Maribor in kandidirati za denarna sredstva (Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023).

• Formirati Oddelek za onkologijo ter ga prostorsko in kadrovsko umestiti v delovanje zavoda.

• Z onkološko dejavnostjo pokrivati regijsko področje in bolnike sosednjih regij, ki gravitirajo na našo zavod.

• Znotraj oddelka formirati odsek internistične onkologije in pričeti s kompletnim sistemskim zdravljenjem brez dodatnih konzultacij onkologov iz Ljubljane.

• Pričeti z intenzivnimi pripravami za umestitev radioterapevtske onkološke dejavnosti v bolnišnici (izgradnja dveh bunkerjev, nabava dveh obsevalnih naprav, edukacija kadrov v sodelovanju z OI Ljubljana).

2.7. Transplantacijska dejavnost – donorski program V UKC Maribor rutinsko zdravimo, v skladu z najsodobnejšo doktrino, poškodovance s hudimi poškodbami glave in možganov. Zahvaljujoč mnogo boljšemu nadzoru nad delovanjem možganov (rutinsko spremljanje intrakranialnega in perfuzijskega tlaka v možganih, sprotno terapevtsko ukrepanje) ter boljšemu obvladovanju delovanja obtočil ter ustrezni umetni ventilaciji, ob dobremu sodelovanju z nevrokirurgi in anesteziološkimi ekipami, smo na tem področju vidno uspešnejši kot v preteklosti.

Zgodi pa se tudi, da so naša prizadevanja za ohranitev življenja kljub vsem naporom neučinkovita. Takrat lahko zaradi dobrega nadzora nad možgansko aktivnostjo sorazmerno hitro ugotovimo pojav apnoične neodzivne kome. Pri bolnikih z izoliranim obolenjem ali poškodbo možganov, pri katerih se pojavi apnoična neodzivna koma, obvezno komisijsko opravimo teste možganske smrti.

11

Ob ugotovljeni možganski smrti se aktivira bolniški koordinator za transplantacijo ali njegov namestnik, ki se poveže s centralnim transplantacijskim koordinatorjem za transplantacijo pri Slovenijatransplantu.

Pri umrlem se prekinejo vsi postopki zdravljenja. V kolikor ugotovimo, da bi umrli lahko bil možni darovalec organov, pričnemo z vzdrževanjem možnega mrtvega darovalca organov, in opravimo razgovor s svojci umrlega.

Dosedanja aktivnost Od leta 1998 smo v UKC aktivno vključeni v donorski program transplantacije v Republiki Sloveniji.

Leta 1998 je oddelek skupaj z vodstvom bolnišnice organiziral simpozij Transplantacija – sodoben način zdravljenja, namenjen učenju in razčiščevanju dilem na področju transplantacije. S pomočjo vodstva bolnišnice je bila izdana obsežna brošura, ki je lahko osnovno in dobro vodilo pri delu vsem, ki so kakorkoli vpleteni v postopek od ugotovitve možganske smrti do transplantacije.

Redno smo izobraževali in usposabljali ekipe za izvajanje testov možganske smrti, usposabljali zdravnike za opravljanje razgovorov s svojci umrlih in usposabljali ekipe za vzdrževanje možnih mrtvih darovalcev organov pred in med odvzemom organov.

Veliko pozornosti smo namenili razgovoru s svojci. Poleg usposabljanja zdravnikov za razgovor smo opremili tudi poseben prostor za razgovore.

Zahvaljujoč dobri usposobljenosti zdravnikov oddelka in dobri koordinaciji dela med zdravniki oddelka, bolnišničnim transplantacijskim koordinatorjem in Slovenijatransplantom smo bili v UKC Maribor od leta 1998 med najbolj uspešnimi donorskimi bolnišnicami v Sloveniji.

Strateški cilji: • • •

•

• • •

Nadaljevati bo treba z organiziranim usposabljanjem zdravnikov in medicinskih sester za delo v donorskem programu transplantacije.

V donorski program bo potrebno aktivneje vključiti tudi internistično in pediatrično intenzivno terapijo.

Laično in strokovno javnost bo nujno potrebno bolje seznaniti o potrebah in možnostih presaditve tkiv, predvsem roženice, in tako povečati možnost darovanja tkiv po smrti.

Zaradi vedno večjih možnosti transplantacijske medicine bo potrebno izvesti usposabljanje ekip za ugotavljanje možnih darovalcev med umrlimi v prometnih nesrečah zunaj UKC Maribor.

Predstavitev donorskega programa transplantacije bo potrebno vključiti v učni proces Medicinske fakultete in Fakultete za zdravstvene vede Maribor.

Nadaljevati bo potrebno aktivno seznanjanje laične populacije o potrebah in možnostih transplantacijske medicine.

Poglobljeno nadaljevati z že utečeno mikrovaskularno kirurško dejavnostjo in eksplantacijskim programom ter se pospešeno pripravljati na prvo transplantacijo v bolnišnici (ledvica).

12

2.8. Laboratorij (oddelek) za eksperimentalno medicino Razvoj sodobne klinične medicine je možen zgolj ob vzporednem razvoju znanstveno raziskovalnega dela in razvoju ustreznih vzporednih znanstvenih institucij z ustrezno infrastrukturo. Klinična ustanova mora razvijati znanstveno raziskovalno delo.

Laboratorij ali oddelek za eksperimentalno medicino je organizacijska enota (ob znanstveno-raziskovalnem oddelku), ki je v najtesnejši povezavi z omenjeno aktivnostjo.

Center za raziskovanje in eksperimentalno klinično delo ima zaenkrat na voljo dve nadstropji v Magdalenski hiši. Namen centra je razvoj tistih medicinskih znanstvenih in aplikativnih smeri, ki so bile doslej v Sloveniji izrazito šibko zastopane.

Tak oddelek bi v naših razmerah in možnostih moral imeti več segmentov delovanja: • edukacijsko – urjenje veščin, • eksperimentalno – uvajanje izvajanje raziskav, • publicistično – protokoli in priprava ter objava člankov.

Omogočati bi moral urjenje zdravnikov in tudi drugega zdravstvenega osebja na v ta namen pripravljenih modelih, simulatorjih in »trenerjih«, za pridobivanje veščin in spretnosti preden bi zdravniki prešli na izvajanja invazivnih metod zdravljena na bolnikih (invazivne endoskopske in kirurške metode ).

Prav tako bi pred uvajanjem novih metod invazivnega zdravljenja bilo potrebno urjenje na simulatorjih, na modelih in trenerjih za tiste zdravnike, ki bi želeli uvesti novo metodo.

Na oddelku bi omogočili tudi urjenje zdravnikov iz mikrokirurških tehnik za potrebe pridobivanja veščin na področju nevrokirurgije, plastične kirurgije, maksilofacialne kirurgije, okulistike in otorinolaringologije.

Na Oddelku za eksperimentalno medicino bi potekalo predklinično raziskovanje.

Raziskave bi lahko bile vključene v interdisciplinarne in mednarodne programe in projekte. Organizirali bi lahko raziskave povezane s tkivnimi in celičnimi kulturami različnega izvora v okviru mednarodnih raziskav. Na oddelku bi potekalo publicistično delo: pisanje in objava člankov ter priprava in ureditev navodil, priporočil, protokolov.

Oddelek bi bil funkcionalno pomembno povezan z Oddelkom za znanstvenoraziskovalno delo in od tega bi za raziskave in objave dobival potrebno strokovno in administrativno podporo. Pomembna povezava tega oddelka bi morala biti s predkliničnimi inštituti Medicinske fakultete in z nekaterimi drugimi Fakultetami Univerze v Mariboru ( FERI, kemija...) in z veterinarsko bolnišnico.

Strateški cilji: • Razvoj celičnih in tkivnih kultur za klinične aplikacije. Med drugim je nujen za raziskave na področju fiziologije, nevrofiziologije, molekularne biologije, biologije matičnih celic, preizkušanje novih biokompatibilnih materialov, razvoj eksperimentalne imunologije in eksperimentalne kirurgije. Preizkušanje biokompatibilnosti novih materialov je načrtovano v sodelovanju z različnimi zunanjimi sodelavci, tudi podjetji, kar bi temu delu centra omogočilo, da postane na tem področju osrednja ustanova take vrste z namenom pospeševanja in uvajanja novih tehnologij na področju biomedicne.

• Razvoj sodobnih metodoloških postopkov za aplikativne raziskave na laboratorijskih živalih. Ta del raziskav je nujen za tiste aplikacije, ki jih ni mogoče razvijati na celičnih ali tkivnih kulturah in ki jih tudi ni mogoče simulirati z računalniškimi modeli. Ena izmed pomembnih aplikacij je testiranje

13

•

•

biokompatibilnosti novih medicinskih materialov v in vivo okolju. Za ta del aplikacij je prav tako načrtovano sodelovanje z zunanjimi podjetji.

Razvoj eksperimentalne kirurgije, ki je nujen za raziskave na področju kirurške fiziologije, preizkušanje novih postopkov kirurškega zdravljenja, novih kirurških instrumentov, novih kirurških naprav in urjenje kirurgov za nove kirurške postopke. Gre za razvoj in uvajanje novih medicinskih tehnologij in tudi na tem področju je načrtovano sodelovanje z zunanjimi podjetji, ki v tem delu Evrope tak center pogrešajo.

Razvoj eksperimentalnega diagnostičnega laboratorija, ki bi med drugim moral imeti eksperimentalno nuklearno magnetno resonanco in CT napravo.

Laboratorij bi se kajpak povezoval tudi z laboratorijem za genetske raziskave.

Laboratorij bi omogočal razvoj in preizkušanje novih tehnologij na področju diagnostike in podpiral eksperimentalni del raziskav na malih živalih.

14

3. Z N A N S T V E N O R A Z I S K O V A L N O DELO IN IZOBRAŽEVANJE Dosedanji raziskovalni razvoj UKC Maribor je bil aplikativno naravnan. V bolnišnici beležimo stalni porast števila zaposlenih z akademskimi nazivi, večanje števila znanstvenih srečanj in vključevanje v raziskovalne projekte (tabelarni prikaz ): TABELA 1. Število magistrov, doktorjev znanosti, svetnikov in višjih svetnikov v UKC Maribor v letu 2007.

Leto 2007 Magistri Doktorji znanosti Svetnik Višji svetnik

61 53 7 8

TABELA 2. Število docentov, izrednih profesorjev in rednih profesorjev v UKC Maribor v letu 2007.

Asistent Docent Izredni profesor Redni profesor

Leto 2007 96 15 12 6

TABELA 3: Število člankov v revijah in organizacija srečanj v UKC Maribor v letu 2007.

Leto 2007 14 15 1 30 1

Revije z IF > 2 Revije z IF 0,5 – 2 Revije z IF 0,1 - 0,5 SKUPAJ REVIJE Z IF Revije z IF < 0,1 in revije Index Medicus in Medline Ostale revije z eksterno recenzijo Strokovni članki Poljudni članki Organizacija srečanj

25 44 157 20

15

TABELA 4. Število raziskovalnih projektov in programov in mladih raziskovalcev, ki so se izvajali v UKC Maribor v letu 2007.

Leto 2007 3

ARRS projekti SBM nosilna org.

ARRS projekti SBM sodelujoča org.

ARRS programi – SBM nosilna org.

ARRS programi – SBM sodelujoča org.

Mladi raziskovalci – v celoti financirani s sredstvi ARRS EU projekti Bilateralni projekt SLOVENIJA-ZDA Mestna občina Maribor programi

4 2 4 6 2 1 1

Že vrsto let poteka izobraževanje študentov Medicinske fakultete v Ljubljani in Fakultete za zdravstvene vede v Mariboru. Z nastankom Medicinske fakultete v Mariboru pa je UKC Maribor postal učna baza študentom medicine v Mariboru, zdravniki pa nosilci pedagoškega procesa fakultete. Ker obstajajo pri znanstvenoraziskovalnem delu določene rezerve, v pedagoškem procesu pa nas čaka v prihodnosti povečano število študentom in s tem večje obremenitve, so potrebne določene organizacijske in funkcionalne spremembe.

Strateški cilji: • • • • • • •

•

Na vseh oddelkih potencirati in ovrednotiti pedagoško, raziskovalno in publicistično dejavnost.

Tesno sodelovati z Medicinsko fakulteto v Mariboru.

Sodelovati in se vključevati v raziskovalne projekte drugih fakultet Univerze v Mariboru.

Nadaljevati sodelovanje z Medicinsko fakulteto v Ljubljani in ustreznimi kliničnimi oddelki KC Ljubljana.

Pridobiti dodatna sredstva za raziskovalno dejavnost v bolnišnici.

Povezovati napore izboljšav z raziskavami in učenjem tako, da ne bodo izboljšave in raziskave imele prizvok dodatnih obveznosti.

Aktivno sodelovati v pedagoškem delu Medicinske fakultete in Fakultete za zdravstvene vede. Hkrati pa uvesti sistematično in organizirano izobraževanje študentov in specializantov v bolnišnici ob sprotnem preverjanju kakovosti mentorskega in drugega izobraževalnega dela z anketami. Mentorsko delo pa stimulirati glede na obremenitve in dosežen nivo kakovosti dela.

Pod okriljem bolnišnice organizirati čim večje število domačih ali mednarodnih srečanj, simpozijev, učnih delavnic in kongresov.

16

4. Z D R A V S T V E N A N E G A Zdravstvena nega je del celovite obravnave bolnika in je skupaj z diagnostiko, terapijo in rehabilitacijo sestavni del timskega dela. Definicija zdravstvene nege po WHO: »Zdravstvena nega je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom, družino in družbeno skupnostjo v njihovih funkcijah v času zdravljenja, zdravja in bolezni oziroma se giblje iz ene sfere v drugo. Enkratna naloga medicinske sestre je, da ugotavlja potrebe in načrtuje zdravstveno nego, ki bo pomagala bolnemu in zdravemu posamezniku opravljati vse, kar koristi njegovemu zdravju, okrevanju in mirni smrti. Cilj zdravstvene nege je omogočiti neodvisnost zavarovanca, če ima za to potrebno pomoč, voljo in znanje. Svoje naloge mora opravljati tako, da bo varovancu vrnila neodvisnost v najkrajšem času.«

Strateški cilji: • • • •

v okviru celovite zdravstvene oskrbe izvaja UKC neprekinjeno 24-urno strokovno, kakovostno in učinkovito zdravstveno nego, zdravstvena nega mora biti organizirana tako, da omogoča povezanost znotraj kliničnih oddelkov in s posameznimi medicinskimi in nemedicinskimi službami, posodobitev standardizacije procesov zdravstvene nege, zdravstvena nega je del timskega dela v procesu zdravljenja in je tako tudi organizirana.

17

5. S O D E L O V A N J A 5.1. Povezava z obema univerzama v Republiki Sloveniji a) Univerza v Ljubljani UKC Maribor je najtesneje povezan z Univerzo v Ljubljani, in sicer z Medicinsko fakulteto Ljubljana. Diplomanti Medicinske fakultete tvorijo večino zaposlenih v našem zavodu. Prav tako se večina podiplomskih študijev in zagovorov doktorskih disertacij vrši na Medicinski fakulteti.

Strateški cilj: •

sodelovanje naših habilitiranih visokošolskih učiteljev z Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani.

b) Univerza v Mariboru Sodelovanje z Medicinsko fakulteto Maribor in Fakulteto za zdravstvene vede Maribor je plodno, kvalitetno, predvsem pa omogoča kvaliteten strokovni, pedagoški in publicističen ter raziskovalni razvoj naših kadrov. Pouk za obe fakulteti poteka brez zapletov in v zadovoljstvo tako študentov kakor učiteljev. Odgovornost zaposlenih v UKC Maribor pa ni samo na segmentu izvajanja pouka, ampak predvsem pri kreativnem sodelovanju in sooblikovanju študijskega programa, tako da bodo diplomanti obeh šol usposobljeni za izvajanje zdravstvenih storitev.

Strateški cilji: • pomoč pri nadaljnjem razvoju Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, • nadaljnje sodelovanje s Fakulteto za zdravstvene vede Maribor.

5.2. Sodelovanje s Kliničnim centrom in Onkološkim inštitutom Ljubljana UKC Maribor je izredno zainteresiran za dobro sodelovanje s Kliničnim centrom v Ljubljani tako na strokovnem medicinskem področju kakor tudi pri izmenjavi informacij na nivoju vodstva oziroma managementa obeh bolnišnic. Sodelovanje je bilo po naši oceni že do sedaj dobro, kajti v naši bolnišnici je sodelovala vrsta strokovnjakov ljubljanskega kliničnega centra na področju kardiokirurgije, mikrovaskularne kirurgije in internistike. Sodelovanje je potekalo na področju strokovnega dela in pedagoške dejavnosti.

Strateški cilj: • Odprto sodelovanje s KC Ljubljana, zasnovano na enakopravnih osnovah, v obliki pogodb o sodelovanju, seveda ob upoštevanju možnosti in razlik obeh institucij.

Sodelovanje z ljubljanskim onkološkim inštitutom je bilo na področju konzultacijske in pedagoške dejavnosti že do sedaj na zavidljivi ravni. Povezava je bila korektna v obliki pogodb o delu.

18

Strateška cilja: • Sodelovanje med OI Ljubljana in UKC Maribor v obliki pogodb in z jasno opredeljenimi finančnimi pogoji tudi v bodoče, • pomoč Onkološkega inštituta pri razvoju onkološkega oddelka v UKC Maribor.

5. 3. Sodelovanje z zdravstveno službo na primarnem nivoju V UKC Maribor se zavedamo, da je osebni zdravnik najpomembnejši strokovno poslovni partner bolnišnice. Zato bomo zagotavljali ustrezno strokovno raven naših storitev tako, da bo naš partner-osebni zdravnik z našimi storitvami zadovoljen in bo z veseljem pošiljal bolnike v našo bolnišnico. Sproti ga bomo obveščali o rezultatih našega dela. Pričakujemo enak odnos tudi s strani osebnih zdravnikov, predvsem zaupanje, kolegialnost in poštenost. Od zdravnikov na primarnem nivoju pričakujemo kvalitetno obravnavo bolnika v okviru njihovega dela, da bo pritisk in dostopnost v bolnišnico Maribor čim manjši. Prizadevali si bomo za visoko raven profesionalnih in etičnih odnosov z osebnim zdravnikom. V naši bolnišnici smo že in bomo tudi v bodoče organizirali vrsto strokovnih seminarjev, namenjenih izobraževanju osebnih zdravnikov in posvečenih posameznim temam ali specialnosti.

Strateški cilji: • izbran osebni zdravnik kot najpomembnejši strokovno-poslovni partner, • ohranjanje visoke ravni profesionalnih in etičnih odnosov, • spodbujanje kvalitetne izmenjave informacij, • neposredni kontakti s specialisti v bolnišnici in kontinuirano izobraževanje.

5. 4. sodelovanje z zdravstvenimi zavodi v severovzhodni Sloveniji UKC Maribor je regionalni center v severovzhodni Sloveniji. Prevladalo je mnenje, da je potreben regijski razvoj v Republiki Sloveniji, in da je UKC drugi center, ki bo razvijal dejavnosti tako na sekundarnem kakor tudi na terciarnem nivoju. Naša dolžnost in obveza je, da odigramo vlogo centra v severovzhodni Sloveniji, ki bo strokovno in organizacijsko povezoval vse institucije v tej regiji, predvsem bolnišnice Celje, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ptuj, in vse zdravstvene domove. Posebej pomembno je sodelovanje z Zdravstvenim domom Maribor, kjer poteka strokovno sodelovanje na področju urgentne medicine, ki ga bomo še poglobili in pomagali tudi pri organizaciji urgentne medicine na terenu. Sodelovanje z Zavodom za zdravstveno varstvo je pogodbeno in bo v tej obliki tudi ostalo.

Strateška cilja: • •

dobro, kvalitetno in plodno strokovno sodelovanje z vsemi zdravstvenimi zavodi v regiji, pritegnitev vseh omenjenih institucij kot učnih baz za novo nastajajočo medicinsko fakulteto v Mariboru.

19

5. 5. Mednarodno sodelovanje Univerzitetni klinični center Maribor je tradicionalno vpet v srednjeevropski prostor tako po strokovnem delu kakor tudi po mentaliteti zaposlenih in naravnem gravitacijskem območju. Smo v sredini trikotnika Ljubljana – Zagreb - Gradec. Ta vpetost v srednjeevropski prostor že sama po sebi narekuje tudi sodelovanje tako z zagrebško medicinsko fakulteto in klinikami kakor tudi z graško medicinsko fakulteto in klinično bolnišnico v Gradcu. To sodelovanje je bilo že do sedaj plodno tako na področju nekaterih raziskovalnih projektov kakor tudi samega izobraževanja, posebej podiplomskih študijev in specializacij. UKC Maribor pa plodno sodeluje tudi z različnimi institucijami po Evropi in v ZDA. Strateški cilj: •

Poglobiti navezave z Gradcem in Zagrebom, obenem pa seveda še aktivno sodelovati tudi z drugimi centri tako v Avstriji (Dunaj, Insbruck), Nemčiji (Ulm), Švici (Basel), Veliki Britaniji (Manchester), Finski (Oulu) in tudi v ZDA (Boston, Cleveland, Houston) ter Kanadi (Toronto).

20

6. I Z G R A D N J A I N O B N O V A U K C M A R I B O R 6.1. Investicije S pomočjo proračunskih sredstev in deloma Evropskih sredstev predvidevamo izgradnjo: • onkološkega oddelka, • urgentnega centra.

S pomočjo lastnih amortizacijskih sredstev predvidevamo obnovo: • starega oddelka za ORL, • in oddelka očesne bolezni.

S tem bo omogočena preselitev pljučnega oddelka iz Slivniškega Pohorja v prostore internistične stavbe. Slivniško Pohorje je mogoče odprodati ali nameniti potrebam negovalne bolnišnice.

Strateška cilja: • pravočasna priprava potrebne dokumentacije za investicijsko izgradnjo • obdržati enak nivo amortizacijskih sredstev.

6.2. Investicijsko vzdrževanje Redno investicijsko vzdrževanje je eden od pogojev kvalitetnega razvoja UKC Maribor.

Strateški cilj: • obdržati enak tempo vzdrževalnih del in obnove.

21

SKLEPNA MISEL UKC Maribor je najpomembnejša zdravstvena institucija v severovzhodni Sloveniji.

Zavedamo se svojega pomena, ne samo na področju strokovno-medicinskega, pedagoškega in znanstveno-raziskovalnega razvoja v tem delu Slovenije temveč tudi svoje ekonomske vloge kot največjega ekonomskega subjekta v tem okolju. Vse to nalaga veliko odgovornost tako direktorju kakor vodstvu bolnišnice.

22