Moja Slovenija avgust 2010

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Avgust 2010, številka 8

Slovenija TEMA MESECA

Slovenci v Nemčiji PISALI SO NAM

Zaslužene počitnice za pridne v Berlinu PESEM NAS ZDRUŽUJE

Ko briška vas postane vseslovenska SLOVENSKA KUHINJA

Ajdovi štruklji s skuto UČENJE SLOVENŠČINE

Kako napisati opravičilo VELIKI SLOVENCI

Franc Jelovšek, baročni slikar SREČANJE

Tri Slovenije na Svetih Višarjah LEPOTE SLOVENIJE

180 metrov pod zemljo

»Glasba povezuje Slovence po vsem svetu.«

www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

2 2

Moja Slovenija / Avgust 2010

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

www.Slovenci.si

UVODNIK

Pomembnost notranjega plamena Dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev

Ko pišem ta prispevek, je 1. avgust. Ravno se poslavljam od Argentine in sem poln vtisov, kot vedno. In to že 23 let. Ko sem bil prvič v tej srebrni deželi, sem zaprosil za roko svoje žene; spoznal sem njo in »argentinski čudež«.

Današnji dan je bil žalosten, saj se je ogromna množica argentinskih Slovencev na »Pristavi« sredi Buenos Airesa poslavljala od znanega kulturnika in odličnega prosvetnega delavca, garača in idealista, gospoda Mihe Graserja. Ob smrti tega velikana sem se zopet zamislil, kaj pomeni posameznik, kaj pomeni delovanje ene same družine za našo skupnost in kaj bi pomenilo, če bi teh posameznikov, teh družin ne bilo. To vprašanje velja za Argentino, velja to za Koroško, velja to povsod in zmeraj. Seveda, čim manjša je skupnost, tem bolj to velja, tem bolj se pozna delovanje posameznika.

Pred nekaj dnevi sem nastopil, tudi v Argentini, v oddaji Okence v svet, ki jo profesionalno in z velikim zanosom ureja Mirko Vasle, in tudi tam sem omenil pomen družin, majhnih enot in predvsem pomen notranjega ognja – včasih zadostuje celo žerjavica – govoril sem o pomenu notranjega ponosa, notranje moči in trdnosti.

Koroški Slovenci imamo člen VII Avstrijske državne pogodbe (ADP), argentinski Slovenci pa tega nimajo. V tej oddaji sem postavil za nas, Korošce, tezo, da bi morali biti na Koroškem notranje tako trdni, notranje tako močni, da bi vzdržali in preživeli v skrajnem primeru tudi brez državne pomoči, brez člena VII, tako nekako kot v Argentini.

Seveda se noben Slovenec na Koroškem ne bo odpovedal ADP, tudi ni nobene potrebe, vendar mora biti dovoljeno vprašanje, ali bi preživeli, če bi te zakonske osnove ne bilo, kje bi bili danes brez teh pravnih podlag in brez tega legalnega zaledja in okvira? Morda se komu zdi to vprašanje odvečno, morda kot vprašanje brez prave potrebe. V Argentini pa vidim, da temu ni tako, da je izredno važno, kakšen odnos imamo do naše, materine besede, do naše

skupnosti. V Argentini so namreč naši rojaki gradili mnogokrat slovenske domove in centre prej kot pa svoje lastne hiše in še danes popravljajo ta verska in kulturna središča v veliki meri sami. Naj si bo s finančnimi prispevki ali pa s konkretnim delom. V teh domovih se dogajajo potem vsak teden čudeži, kot so lastne šole, tečaji, igre in mjuzikli (Moje pesmi moje sanje, sedaj razmišljajo celo o izvedbi ene Mozartove opere), dogajajo se športne prireditve, tombole, mladinski ali športni dnevi, duhovne vaje, poroke, krsti in pogrebi.

Domovi živijo, v njih se šola že četrta generacija rojakov ob prisotnosti tistih, ki počasi odhajajo. To odhajanje pa ni nujno žalostno, saj je seme močno pognalo, domovi živijo in živi tudi slovenska skupnost v Argentini. Trenutno dajejo argentinski Slovenci Argentini kar tri škofe (škofje Bokalič, Stanovnik, Urbanc), svetovni cerkvi pa so dali kardinala Rodeta. To ni slabo za številčno tako majhno, vendar kakovostno skupino. Med te velikane pa spada poleg mnogih drugih tudi gospodična Angela Klajnšek, ki poučuje slovenščino v Buenos Airesu že 65 let, in to brezplačno! Vse to ne pišem, ker bi mislil, da je na Koroškem drugače, ali da je drugje drugače. Vendar smo v Avstriji avtohtono prebivalstvo, imamo 65 državnih dvojezičnih osnovnih šol, tri gimnazije itd. Kljub temu pa mislim, da živi in mora živeti naša skupnost predvsem zaradi in iz notranje moči, zaradi notranjega ognja in ljubezni do domače besede. Kombinacija zakonske zaščite in te gorečnosti bo pravo zagotovilo, da se bo na Koroškem še dolgo govorilo, marnvavo, pravhavo ali žuborivo po naše, po slovensko! To pa ni samo naša želja, naša lastna vizija, to je tudi želja združene Evrope, ki želi ohraniti bogastvo te celine. In sem spadajo čisto gotovo stara izročila in navade, sem pa spada tudi bogastvo evropskih jezikov. Ravno to je Evropa, enotna v različnosti!

In tej Evropi hočemo dati tudi mi svoj kakovosten prispevek z našo starodavno, lepo slovensko govorico!

Moja Slovenija / Avgust 2010

3

Zgodba z naslovnice V letošnjem začetku poletja je imel mešani pevski zbor Davorin Jenko in otroški pevski zbor Mladi Jenkovci iz Banjaluke v Bosni in Hercegovini več nastopov po Sloveniji. Program zborov sestavljajo slovenske ljudske in umetniške pesmi.

Instrumentalno ga spremlja trio iz glasbene šole v Banjaluki. Aleksandra Biljanović je kot odlična pevska solistka in violončelistka nastopila tudi 3. Julija na Pogačarjevem trgu v Ljubljani, na prireditvi, ki jo je organiziralo združenje SIM.

Moja

5 6 8 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 28 30 32 34 36 38 40 44 46 47 48 49 50 51

SREČANJE NA OBISKU TEMA MESECA IZ URADA SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SLOVENCI NA HRVAŠKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET KNJIŽNA POLICA LEPOTE SLOVENIJE PESEM NAS ZDRUŽUJE SLOVENSKE DOMAČIJE SLOVENSKE JEDI VELIKI SLOVENCI ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

TEMA MESECA:

Na delo v gospodarsko uspešno državo – Nemčijo Ob koncu petdesetih let se je uveljavilo zdomstvo. Povojna prenova industrije in povečanja deleža storitvenih dejavnosti sta odprla veliko delovnih mest. Mnogi so odhajali v tujino organizirano, preko slovenskih podjetij. Največ iz Notranjske, Dolenjske in še zlasti vzhodne Slovenije. Odšli so z motivom hitrejšega in večjega zaslužka, da bi si doma uredili hišo, kmetijo, obrtno delavnico. Med zdomci prve generacije so prevladovali nekvalificirani in manj kvalificirani delavci. V Nemčiji bi naj živelo 50.000 izseljencev in približno 27.000 zdomcev. Več na straneh 8 do 14.

POGOVOR Z MSGR. JANEZOM PUCLJEM:

Ker je delo med izseljenci lepo, je lahko vztrajati Msgr. Janez Pucelj, »preprost Ribničan«, kot pravi sam, je vendarle »po celem svetu znan«, saj je član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, glavni urednik izseljenskega mesečnika Naša luč, predstavnik za slovensko pastoralo v Nemčiji in koordinator za celotno izseljensko pastoralo. Šestnajst let je skrbel za rojake v Severnem Porenju - Vestfaliji, danes pa deluje v Münchnu. Več na straneh 10 do 12.

PESEM NAS ZDRUŽUJE:

Ko briška vas postane vseslovenska Ko so se zavedni Slovenci v zamejski vasi Števerjan na italijanski strani Brd v začetku sedemdesetih let odločili za pripravo prvega festivala narodno-zabavne glasbe, si gotovo ni nihče predstavljal, kakšne razsežnosti bo prireditev dosegla. Letošnjega 4. julija je tamkajšnje Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek B. Sedej v velikem slogu proslavilo zavidljiv jubilej: štirideseti festival. Več na straneh 38 do 39.

SLOVENSKE DOMAČIJE:

Tudi zidanica je lahko stanovanje Z rubriko Slovenske domačije si bomo danes podrobneje ogledali vinorodno deželo Posavje z vinorodnimi okoliši Dolenjska, Bela krajina in Bizeljsko – Sremič, zelo poseben tip domačije, ki bi ga ob upoštevanju ozkega oziroma strogega razumevanja pojma “domačija” v to rubriko niti ne smeli uvrstiti. V mislih imamo množico objektov, ki so za krajši ali daljši čas lahko tudi bivalni objekti, čeprav ob samem nastanku to nikoli ni bila njihova osnovna funkcija. Seveda je govora o zidanicah, ki so v osnovi gospodarski objekt, namenjen shranjevanju vina. Več na straneh 40 do 43.

SREČANJE

Tri Slovenije na Svetih Višarjah Več sto ljudi se je srečalo na že 22. romanjem treh Slovenij, ki se je odvijalo na Svetih Višarjah v nedeljo, 1. avgusta letos. Tradicionalni dogodek, ki poveže zlasti Slovence, živeče po evropskih državah, je organizirala Rafaelova družba v sodelovanju z Zvezo evropskih izseljenskih duhovnikov.

Slovesno bogoslužje je potekalo na gori, ki je pred uveljavitvijo Brezij predstavljalo najpomembnejšo slovensko božjo pot, danes pa postaja evropsko romarsko središče. Nanj so se številni udeleženci peš povzpeli že od vznožja gore nad Žabnicami, med hojo so premišljevali križev pot. Pred mašo je predaval msgr. Jože Kopeinig, rektor Katoliškega doma v Tinjah na Koroškem, ki je spregovoril o dialogu in odgovarjal na vprašanje, kako iskati resnico in v njej živeti. Naši rojaki so bili veseli bogoslužja v cerkvi Matere Božje, ki ga je vodil upokojeni mariborski nadškof dr. Franc Kramberger ob somaševanju domačega in izseljeniških duhovnikov. Ta je v pridigi med drugim zbranim položil na srce, naj gojijo do domovine tak odnos kot do matere. Da so se na gori, ki leži le nekaj kilometrov iz italijanskega Trbiža, zbrali rojaki, ki sta jim domovina in materinščina še kako mar, pove podatek, da so ubrano prepevali slovenske ljudske nabožne pesmi, za slovesen pridih svete maše pa so poskrbeli slovenski pevci iz Nemčije. Po maši je na ploščadi za cerkvi-

Slovesen kulturni del prireditve je proslavilo ubrano petje zbora iz Nemčije. jo sledil kulturni program, na katerem so prav tako sodelovali združeni pevski zbori iz južne Nemčije, obiskali pa so ga tudi nekateri vidnejši predstavniki opozicije.

Zvok harmonike se je med vršaci razlegal

še nekaj ur, pesem pa je pospremila tudi čakanje na žičnico, s katero so se udeleženci spustili v dolino.

VK Foto: Janez Dolinar

Moja Slovenija / Avgust 2010

5

NA OBISKU

Srečanje slovenskih pevskih zborov V Belgiji v rudarskem mestu Maasmechelen se je 22. maja zgodila tradicionalna revija slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope. Že 14. srečanje po vrsti je bilo celodnevni dogodek v organizaciji pevskega zbora Slomšek iz Maasmechelena, pod pokroviteljstvom organizacije Slovenija v svetu iz Slovenije in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Sprejem nastopajočih zborov se je začel že kmalu po 11. uri. Prišli so: domači mešani pevski zbor Slomšek, mešani pevski zbor ATSO Aumetz iz Francije, mešani zbor Jadran Freyming-Merlebach iz Francije in mešani zbor Zvon Heerlen iz Nizozemske. Po skupnem kosilu se je odvijalo opevanje in priprava za nastop.

Revija se je začela ob tretji uri popoldne v čudoviti kapeli Heilig Hartcollege. Revijo je uradno otvoril gostitelj in predsednik Mešanega zbora Zvon Stani Revinšek (tenor). Izpostavil je, da se je prva revija izvedla že leta 1972 in s prekinitvijo nadaljevala 1982. leta. Namen je bil in je ohranjanje slovenske kulture in spomina na preteklost. Ljudska pesem je odsev slovenske duševnosti in zgodovine. Zato jo moramo spoštovati kot izročilo naših prednikov. Pesem je živa in vsaka zapeta beseda je praznik zvoka. Je lepota, zaradi katere je življe-

6

Moja Slovenija / Avgust 2010

nje lažje, prijetnejše in polnejše. To so bile besede, s katerimi je zaključil Revinšek. Zbrane je v imenu Konzulata RS v Belgiji pozdravil tudi predstavnik Boris Antolič, ki je prireditev obiskal s svojo družino. Poudaril je, da je slovenska pesem povezana z narodno zavestjo. Ne pozna meja in združuje vse Slovence ne glede na to, kje živimo. Ljubezen do Slovenije se kaže tudi s tovrstnimi revijami pevskim zborov, ki združujejo ubrano petje tu v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji … Evropa se povezuje. Prav tako se moramo tudi Slovenci povezovati in skupno delovati. Le tako bomo ostali skupaj. Nastopajoče je s svojim radijskim glasom najavil Matjaž Merljak z radia Ognjišče. Z domoljubnimi vložki je všečno popestril in povezoval prireditev v ubran nastop starih slovenskih pesmi. Iz ust Slovencev, ki domovino redko vidijo, je zvenela prijetno čustveno in

srčno. Po pavzi med prireditvijo je svojo zahvalo in čestitke organizatorjem prenesel tudi Boštjan Kocmur iz Slovenije v svetu. Med poslušalci je bilo tudi kar nekaj ljubiteljev zborovskega petja iz Maasmechelena, ki jim je všeč zborovsko petje, čeprav ni v njihovem jeziku.

V kapeli je pesem zvenela še posebno svečano. Po uradnem delu so imeli zborovodje krajši posvet s strokovnjakom in ravnateljem glasbene šole iz Logatca Primožem Malavašičem. S čutom in taktnostjo je analiziral nastope posameznih zborov in jim postregel z obilo koristnih napotkov. Vsi povabljeni in pevci so v šolski dvorani imeli družabno srečanje. Druženje s plesom je potekalo v spremljavi tria Odmev iz Celja. Veselje se je zavleklo pozno v noč in pustilo neizbrisen pečat, da je v tujini slovenstvo živo.

Besedilo in foto: Edvard V.

NA OBISKU

Mešani zbor Zvon Heerlen z Nizozemske in zborovodkinja Margreet Wesseling. Leta 1929 so slovenski izseljenci v nizozemskem Limburgu v okolici Heerlena ustanovili pevsko društvo Zvon. Zbor šteje 40 članov in poje ljudske in cerkvene pesmi. Sestoji večinoma iz Slovencev, ki so rojeni v Sloveniji ali na Nizozemskem. Zbor je večkrat gostoval na turnejah po Sloveniji, nazadnje junija 2008.

Mešani zbor Jadran Freyming-Merlebach iz Francije in zborovodja Laurent Egloff. Društvo Jadran je bilo ustanovljeno 4. 6. 1966 z združitvijo dveh takratnih društev Slavček in Sava v Freyming-Merlebachu v severozahodni Franciji. Trenutno združuje 40 pevk in pevcev od prve do četrte generacije. Prepevajo predvsem slovenske narodne. Nastopajo na različnih dobrodelnih koncertih po Franciji in tujini.

Mešani pevski zbor Slomšek iz Belgije in zborovodja Karli Cverle. Nastopajo že 50 let v belgijskem Limburgu. Zbor sodeluje pri bogoslužjih in na koncertih v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji in Nemčiji ter ima turneje med Slovenci v Italiji in Sloveniji.

Mešani pevski zbor ATSO Aumetz iz Francije in zborovodja Andre Kogovšek. 9. maja 1926 so ustanovili Slovensko delavsko društvo z namenom, da pomagajo svojim članom na socialnem področju, prirejajo skupne pevske večere, igrajo na različna glasbila in gojijo ljubezen do gledaliških predstav. V letu 2006 je društvo praznovalo 80. obletnico obstoja. Istega leta je moški pevski zbor praznoval svojo 35. letnico. V Aumetzu so leta 1972 priredili prvo srečanje slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope.

Na koncu revije so se zbrali vsi zborovodje skupaj z ravnateljem glasbene šole v Logatcu Primožem Malavašičem (drugi z leve) in naredili kratek strokovni pregled. Malavašič je zbranim predal obilo nasvetov, za katere so mu bili zelo hvaležni.

Zaključek je bil ob prijetnih zvokih štajerskega tria Odmev.

Moja Slovenija / Avgust 2010

7

TEMA MESECA

Na delo v gospodarsko Uspešno državo Razvoj industrije v 19. stoletju je pritegnil številne Slovence v rudarske in metalurške kraje Srednje in Zgornje Štajerske. Živeli so v delavskih kolonijah v jezikovno tujem okolju, ki je počasi vplivalo na pozabljanje slovenskega jezika pri otrocih slovenskih staršev. Številni so v rudarskih in industrijskih središčih poiskali le začasno zaposlitev z namenom, da si prihranijo denar za pot v Ameriko. Takoj za ameriškim je bil pred prvo svetovno vojno najbolj številen slovenski izseljenski val, usmerjen v Porurje in Vestfalijo v Nemčiji.

To pa je bila tudi edina evropska država, ki je v tem času v večji meri postala cilj slovenskega izseljevanja, predvsem med letoma 1880–1888 in 1903–1906. Skoraj vsi priseljenci so se zaposlili v rudnikih. Prihajali so predvsem iz Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Leta 1900 je slovenščino kot materni jezik v Nemčiji opredelilo 9.193 oseb (6.453 moških in 2.740 žensk). Po nekaterih ocenah je bilo pred letom 1914 v rensko-vestfalskem okrožju že okoli 30.000 Slovencev. V primerjavi z

8

Moja Slovenija / Avgust Marec 2010 2010

ameriškimi Slovenci so bili vestfalski manj aktivni pri organiziranju najrazličnejših oblik ohranjanja zavesti pripadnosti matičnemu narodu. Prvo društvo (Slovensko pevsko društvo Ilirija) so verjetno ustanovili leta 1898 v Essen-Borbecku. Slovenski delavci so bili znani po delavnosti, pokorščini in redoljubnosti. Da bi kar največ zaslužili, so Slovenci prebijali delovne norme in tako silili k večji storilnosti.

Pred drugo svetovno vojno se je Jugoslavija na veliko odseljevanje v Nemčijo

odzvala s sklenitvijo t. i. socialne pogodbe z Nemčijo. Po okupaciji so Nemci marsikaterega Slovenca odpeljali na delo v Nemčijo in mnoge so odgnali v taborišča; v tem času je prevladovala politična migracija. Mnogi so se odločili za odhod v München, Stuttgart ali Ingolstadt, kjer so jim ponujali delovna mesta v avtomobilski industriji, predvsem v podjetju Audi.

Ob koncu petdesetih let se je uveljavilo zdomstvo. Povojna prenova industrije in povečanje deleža storitvenih dejavnosti

SLOVENCI V NEMČIJI sta odprla veliko delovnih mest. Mnogi so odhajali v tujino organizirano, preko slovenskih podjetij. Največ iz Notranjske, Dolenjske in še zlasti vzhodne Slovenije.

Odšli so z motivom hitrejšega in večjega zaslužka, da bi si doma uredili hišo, kmetijo, obrtno delavnico. Med zdomci prve generacije so prevladovali nekvalificirani in manj kvalificirani delavci. Mnogi so se na socialno lestvico povzpeli že v prvi generaciji, kmalu so se med zdomci in izseljenci znašli tudi višje kvalificirani delavci in strokovnjaki. Njihova začasna naselitev se je mnogokrat prevesila v stalno. V Nemčiji bi naj živelo 50.000 izseljencev in približno 27.000 zdomcev. Asimilacija je bila med izseljenci dokaj intenzivna, zato je število danes živečih Slovencev bistveno manjše od števila izseljenih.

V šestdesetih letih so se meje Jugoslavije začele polagoma odpirati in v Nemčijo je začel prodirati nov val mlajših ljudi. Pojav je začasno ustavila naftna kriza po letu 1973 in recesija, ki je temu sledila. Jugoslavija je leta 1968 z Zvezno republiko Nemčijo podpisala sporazum, v katerem je bilo jasno določeno, da je bivanje jugoslovanskih zdomcev v Nemčiji prehodnega značaja. Po letu 1974 je ta tok začel usihati.

Na dediščini skupne jugoslovanske politike je samostojna Slovenija po letu 1990 začela graditi svojo politiko do zdomcev.

V Nemčiji je ob popisu leta 1991 delala slaba polovica vseh, ki so si delo poiskali v tujini. Leta 1993 je bil med Vlado Republike Nemčije in Vlado Republike Slovenije podpisan sporazum, s katerim je Slovenija pristala na skupno financira-

Folklorna skupina Slovenskega društva Triglav iz Stuttgarta je maja letos praznovala svojo 35 letnico. Mladi so se dan po praznovanju skupaj s člani skupine Rok'n'band naslednji dan družili v slovenskem župnišču. Foto: Andrej Vudler nje vključevanja zdomcev povratnikov in zagotavljanje njihove eksistence v izvornem okolju. Veliko zdomcev se v domovino vrne ob upokojitvi. Zdomci povratniki se odločajo za naselitev v slovenska regionalna središča oziroma njihovo neposredno okolico. Zdomstvo je pustilo opazen pečat v zunanjem videzu in funkciji slovenskih pokrajin. Učinek zdomskega kapitala je tako viden v številnih novogradnjah v Prekmurju in Slovenskih goricah,

V grafikonu so od leta 1993 upoštevani samo državljani Republike Slovenije, prej statistika ni posebej vodila te kategorije. Vir: Statistični urad 2010

v gostinskih in vrtnih obratih ter obnovljenih kmetijah.

Danes so glavni nosilci slovenstva v Nemčiji društva in katoliške misije. Večina društev je bila ustanovljena v sedemdesetih letih, po osamosvojitvi, nekaj pa jih je nastalo tudi v zadnjem času.

V Nemčiji deluje Slovensko-bavarski gospodarski klub in Predstavništvo slovenskega gospodarstva JAPTI v Düsseldorfu.

Predstavljajo poslovne priložnosti z nemško govorečim področjem. Sodelovanje s Slovenijo poteka v pretežni meri na kovinsko-avtomobilski industriji.

Nove družbene razmere v pogojih informacijske postindustrijske družbe in politično-pravni okvir Evropske unije predstavljajo bistveno spremenjene pogoje ohranjanja slovenske in narodne identitete, kulture in jezika. Globalizacijski tokovi omogočajo različne oblike sodelovanja, uveljavljajo enotnejši evropski duh. Izobraženci predstavljajo »krožeče« prebivalstvo in zato tudi potencialno največji del izseljencev.

Lucija Lapuh

Moja Slovenija / Avgust 2010

9

TEMA MESECA: Pogovor z msgr. Janezom Pucljem

Ker je delo med izseljenci lepo, je lahko vztrajati Msgr. Janez Pucelj, »preprost Ribničan«, kot pravi sam, je vendarle »po celem svetu znan«, saj je član Sveta Vlade RS za Slovence po svetu, predsednik zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi, glavni urednik izseljenskega mesečnika Naša luč, predstavnik za slovensko pastoralo v Nemčiji in koordinator za celotno izseljensko pastoralo. Šestnajst let je skrbel za rojake v Severnem Porenju, Vestfaliji, danes pa deluje v Münchnu.

Vse te funkcije pa ne povedo, koliko tisoč kilometrov prevozi, da bi bil bližje svojim ljudem, kaj vse jim dostavlja, prevaža, priskrbi iz Slovenije, koliko veselja in modrosti prinaša mladim, s katerimi se rad srečuje.

10

Moja Slovenija / Avgust 2010

SLOVENCI V NEMČIJI Kaj vas je vleklo v služenje Slovencem po svetu in zakaj v tej službi tako dolgo vztrajate? Že v študijskih letih sem spoznal nekatere izseljenske duhovnike in se bežno srečal z njihovim delom v tujini. Zanimalo me je, vendar nisem nikoli pomislil, da bi bilo slovensko izseljenstvo lahko moje delovno polje. Dobre in slabe strani dela v tujini ter njegov vpliv na družinsko in družbeno življenje sem lahko opazoval že v svoji rojstni vasi in dolini. Tudi versko življenje teh ljudi je bilo na preizkušnji. Polagoma se je vame zasidrala misel o duhovništvu med njimi, kar sem nekoč omenil pomožnemu škofu Leniču. Leta 1981 sem bil poslan na delo med izseljence in zdomce. Ker je delo lepo, je lahko vztrajati.

Večina Slovencev v Nemčiji je tja šla v želji po boljšem zaslužku. Kako je potekala vključitev Slovencev iz režimske Jugoslavije v demokratično nemško družbo?

Na Slovence, priseljene v Nemčijo, je delovala tudi specifika nemške družbe in države. Ne gre le za ekonomsko ugodnost, pač pa za vsa družbena in kulturna razmerja v tej deželi. Na priseljence deluje to najprej na tistih področjih, kjer se morajo hitro vključiti v nov položaj: delovno razmerje, delavske dolžnosti in pravice, javni red, upravne strukture, socialna varnost, osebne pravice, ...

Na verskem področju so se srečali s sproščeno in normalno vključenostjo Cerkve in cerkvenega življenja v javnosti in družbi kraja ali celotni nemški družbi vse do najvišjih mest političnega, socialnega in kulturnega življenja in delovanja. Tega seveda takrat pri nas v Sloveniji in celotni Jugoslaviji ni bilo.

Ljudje so takoj dojeli, kaj pomeni prava verska svoboda in svoboda govora, prostega izražanja vere in verskega življenja.

Med rojaki po svetu je zlasti pred osamosvojitvijo pomembno vlogo odigrala Cerkev oziroma njeni duhovniki.

Kako se je to izražalo v Nemčiji?

Katoliška cerkev v Nemčiji je množici katoličanov med priseljenci omogočila ustanavljanje narodnih misij. Nastala so središča, kjer se je začelo odvijati narodno versko in kulturno življenje priseljencev. Slovenci so imeli že v začetku 60-ih let vzpostavljeno mrežo verskih središč po vsej Nemčiji, ki deluje še danes. Prva fara ja bila v Münchnu, kjer je že od leta 1945 deloval duhovnik Franc Šeškar, prej zapornik v Dachauu.

Kakšno je stanje danes?

V Nemčiji imamo devet župnijskih središč, v katerih deluje enajst slovenskih duhovnikov, dva pastoralna sodelavca in mnogi prostovoljci, ki redno ali za posebne priložnosti prevzamejo in izpeljejo različne naloge za skupnost. Brez tega dela bi slovenske župnije ne mogle biti v tako veliki meri kraji združevanja rojakov, ohranjanja slovenske zavesti in živahnega kulturnega življenja.

Znan je pomemben prispevek Slovencev v Nemčiji pri osamosvajanju Slovenije. Kako ste vi doživljali te aktivnosti, kako na to gledate danes?

Slovenci na tujem so takoj razumeli, da gre v tistih prelomnih časih za biti

ali ne biti, kar zadeva slovensko samobitnost in državnost. S prebivalci Slovenije so delili strah in upanje. Deset dni vojne za Slovenijo je bil čas, ko smo malo spali in v župnijskih centrih spremljali dogodke od ure do ure, razmišljali in načrtovali, kaj je treba storiti takoj. Takrat smo začutili, da so vse različnosti in nasprotja med slovenskimi organizacijami povsem nepomembna, vsi smo se povezovali. Širili smo informacije in se pridruževali dobrim zamislim in akcijam, tako na krajevni kot na državni ravni. Bile so demonstracije, javni zbori in nastopi v prid samostojnosti in suverenosti Slovenije. Za sodelavce smo iskali tudi domačine, ljudi iz vplivnih krogov politike, gospodarstva in kulture, ki so nas hoteli podpreti.

So bili med vami vsi naklonjeni osamosvojitvi?

Bil je zelo intenziven in tudi negotov čas. Zaradi nevednosti in nejasnosti se marsikdo ni mogel takoj opredeliti.

Tako je bilo med našimi ljudmi opaziti tudi zadržanost glede javnih nastopov, obenem pa vso osebno podporo osamosvojitveni težnji Slovencev. V ozadju tega je tudi dolgoletno preganjanje

Msgr. Pucelj mlade navdušuje s svojim znanjem, modrostjo in neusahljivo vedrostjo in veseljem do življenja. Družba mladih pa mu daje moč in energijo za premagovanje vsakdanjih skrbi in obveznosti. Foto: Kristjan Kopač

Moja Slovenija / Avgust 2010

11

TEMA MESECA: Pogovor z msgr. Janezom Pucljem vsakega političnega in družbenega udejstvovanja slovenskih izseljencev v nemškem prostoru. Za to trditev navajam tu le eno razvidno dejstvo: v Nemčiji ni bilo do leta 1990 nobenega društva, ki bi ne bilo pod nadzorom domačega režima.

Kako ocenjujete skrb države Slovenije za njen del naroda, ki živi v Nemčiji?

Država Slovenija je glede tega ob svojem nastanku sprejela nekoliko težko dediščino, katere sledi lahko vidimo še danes. Morala je precej preurediti svoj odnos do slovenskih izseljencev, kar je pomenilo predvsem odnos do izseljenskih struktur. Tako lahko najdemo ljudi, ki so leta in desetletja brez javno priznanih naslovov sprejemali nase zelo odgovorne naloge za skupnost. Demokratična Slovenija se je jasno opredelila, da ne bo več nobenega razlikovanja po ideološki ali nazorski opredeljenosti rojakov. To po najboljših močeh tudi uresničuje. Naiven pa je vsak, ki meni, da se je možno na kratek rok znebiti struktur mišljenja in operativnega delovanja iz časov, ko so ljudi delili na take in drugačne.

Gre pa vendarle na bolje?

Zadeve se spreminjajo, odnos se izboljšuje. Prizadevanje pa je potrebno bolj kot nekdaj, da bi šel ta proces približevanja Slovenije izseljenstvu in izseljenstva Sloveniji naprej. Zaupanje je v porastu. Država Slovenija ima celo vrsto razvidnih dokazov, da poskuša izseljence dojeti na boljši način in vzpostavlja strukture, kjer pride njih glas v domovini bolje do izraza. In to je treba samo pohvaliti, čeprav je še vedno dovolj odprtih vprašanj in področij, ki jih je nujno bolje urediti. V tem se odkriva le dejstvo, kako zelo nevedni smo drug o drugem – Slovenija o izseljencih in izseljenci o slovenski družbeni stvarnosti (politična zrelost ljudi).

Kje tiči vzrok za nevednost?

Ena največjih zadreg pri tem je politika slovenskih časnikov, predvsem dnevnikov, ki slovensko izseljenstvo in zamejstvo ne zna (noče!) narediti za domačo temo. Slovenski informacijski prostor je v narodnih vprašanjih obupno omejen z mejo slovenske države. Slovenski narodni prostor je veliko večji od te ozkoglednosti.

Katere možnosti, ki jih ponuja slovenska država, bi člani skupnosti v Nemčiji lahko bolje izkoristili?

Komisija Državnega zbora in Urad Vlade vedno spodbujata izseljence, naj jim posredujejo svoje poglede in stališča. Med izseljenci v Nemčiji (najbrž je tako tudi drugod) je še vedno premalo ljudi, ki bi uporabljali te do sedaj vzpostavljene možnosti in posredovali na primeren način svoja razmišljanja odgovornim v Slovenijo. Navadno se prehitro jezimo na vse skupaj, ko vidimo nepravilnosti in enostransko ali posplošeno dojemanje izseljenske situacije. Veliko vlogo pri tem ima tudi neusklajenost med različnimi organizacijami Slovencev v enem kraju ali področju, da bi sami ocenili in predstavili projekte po njihovem večjem ali manjšem pomenu za širšo slovensko skupnost.

Kako vidite prihodnost slovenske skupnosti v Nemčiji?

Prihodnost slovenstva v Nemčiji je v rokah mladih. To je krog prve in sedaj že druge generacije v nemškem svetu rojenih Slovencev. Veliko vlogo pri posredovanju slovenskega kulturnega izročila na mlajše generacije tudi v prihodnje poleg družinske vzgoje pomeni sodelovanje staršev v slovenskih župnijah in društvih ter pošiljanje otrok v slovenske dopolnilne šole. Seveda je odločilnega pomena tudi to, koliko ljudje prve generacije, ki je požrtvovalno postavila na noge društva in verska središča, postanejo odprti za mlade ljudi in jih vključijo v svoje delo.

To je splošna ocena, ki ne velja samo za nemški prostor.

Zakaj pravite, da je delo med izseljenci lepo in vredno vztrajanja?

Ker so to naši ljudje, kot so v katerem koli mestu ali na vasi na Slovenskem.

Le bolj na prepihu drugih kultur so in dobro vedo, da je treba biti trdno zasidran, da te ne odnese. Zato so tudi zelo hvaležni za roko in besedo, ki jim je v oporo.

Janez Pucelj med sveto mašo na Svetih Višarjah, ki s svojo lego simbolično združujejo Slovence v domovini, zamejstvu in po svetu. Foto: Marija Lovšin

12

Moja Slovenija / Avgust Marec 2010 2010

Urška Makovec

SLOVENCI V NEMČIJI

Iz daljave soustvarjamo Slovenijo in ji želimo vse dobro Nekoč, ko je Frankfurt že imel svojo slovensko župnijo in društvo, so se nekega večera v Frankfurtu ob Majni srečali moji starši. Nekega pustnega ponedeljka po usodnem dnevu sem prijokala še jaz v tole mesto. In moja zgodba se je začela.

Recimo, da sem bila dokaj klasičen izseljenski otrok druge generacije, ki se je nemščine naučil v vrtcu in od takrat blebetal samo še po nemško, ne glede na to, v katerem jeziku sta starša govorila z menoj. Takrat se je oče odločil, da me bo peljal v sobotno slovensko malo šolo.

Neodvisno od političnih ali verskih usmerjenosti sem odraščala integrirana v obe slovenski ustanovi. Verouk in nedeljske svete maše v župniji ter dopolnilni pouk slovenščine, glasbeni tečaj in folklora v sklopu društva – vse je šlo skupaj.

Glede tega sva s sestro spadali med privilegirane izjeme.

Ko je ZR Nemčija v drugi polovici prejšnjega stoletja iskala tuje delavce, je veliko mladih sledilo temu vabilu in šlo s trebuhom za kruhom. Prišli so na delo in po

vojni gradili socialno porušeno Nemčijo.

Služili so denar, da bi ga redno pošiljali svojim v domovino.

Na tujem, brez jezikovnega znanja, brez socialnih stikov zunaj barak, v katerih so skupaj živeli, so se jim dnevi polnili z domotožjem. Zakon o združitvi družinskih članov je kmalu pripeljal v Nemčijo njihove najbližje družinske člane (žene in otroke), ki so potem preko vrtcev ali šol vzpostavili prvi stik z gostitelji Nemci. Ta zakon pa je tudi zagotovil, da ti delavci ne bi prekmalu zapustili Nemčije.

Tako je zdaj pod eno streho namesto enega gostujočega delavca bivala kar vsa mlada družinica z domotožjem. Želja velikokrat ne more spremeniti dejstev, je pa bila vsaj delno uslišana. Nastale so prve slovenske župnije v Nemčiji.

Pravijo, da kjer je bila cerkev, tudi »komunistična« konkurenca ni mogla manjkati.

Ustanovitelji društva SKPD Sava Frankfurt e.V. so bili seveda popolnoma navadni ljudje, ki so se v športni skupini, pevskem zboru, folklorni skupini, ob domači besedi ali glasbi želeli družiti s svojci. Podpirala pa jih je država, iz katere so prišli.

Pokojni oče je iz domače vasice Pilštanj na Kozjanskem odšel na delo v Nemčijo, kjer si je pozneje ustvaril svojo obrt.

Mama si je iz krajev, kjer reka Sava druži Bosno in hrvaško Slavonijo, prišla za kakšno leto zaslužit malo denarja. Vojna 90ih je pustila sledi in tako danes ne znam reči, odkod moja mama pravzaprav je in odkod potemtakem izhajam tudi jaz. Dokler bodo vladajoči zadevo razlagali vsak po svoje, bom glede natančnega določanja maminega in s tem tudi svojega porekla raje tiho. Sem iz Slovenije.

V Sloveniji ne izdam takoj vsakemu, kje živim. Ko izvejo, me nejeverno vprašajo, koliko časa že študiram v Nemčiji. Takrat me obda zadovoljstvo in odgovorim, da sem tam že od rojstva. Na mojem obrazu je še zmeraj blažen nasmeh, ko me nato presenečeno vprašajo, kako to, da znam slovensko. Slovenija, slovenščina in slovenstvo bi mi danes bili tuji brez slovenskih ustanov, druženj, dopisovanj in počitnic v Sloveniji. Hvaležna sem, da sta me oče in mati učila vsak svojega jezika, posebno pa mami, ki je poskrbela za to, da danes poleg njenega jezika govorim tudi slovensko. Večna ti hvala, mama! Število obiskovalcev slovenskih institucij danes upada. Slovenci so se tako zelo integrirali v nemško družbo, da je drugo generacijo težko doseči. Čas je denar, pravijo, in kolikor so nebotičniki tega evropskega Manhattna visoki, toliko je Frankfurt tuj sam sebi. V tem nekomunikativnem mestu ob Majni smo kot krik iz množice nebotičnikov leta 2004 stopili v akcijo in ustanovili Slovensko mladinsko skupino SMS Mainhattan. Hoteli smo preseči značilnosti tega kraja, narediti nekaj slovenskega za nas mlade. Čas je naredil svoje, a večina mladih Slovencev je ostala raztresena po svojih četrtih. Ko jih srečujem po mestu, radovedno, hrepeneče sprašujejo za slovensko mladino v Frankfurtu ... Če ne premikaš, se ne bo

Moja Slovenija / Avgust 2010

13

TEMA MESECA premaknilo. Mi smo tu – s slovenskim srcem, upanjem in vztrajnostjo. SMS Mainhattan je plodno navdihnil slovenske ustanove po Nemčiji, ki danes redno pripravljajo med drugim Posvet mladih Slovencev v svetu in zabavo druge generacije. Slovenska župnija Frankfurt in društvo Sava danes prijateljsko sodelujeta s podporo matične domovine in nemških ustanov, mislim pa, da ima za večino dogajanja v slovenski skupnosti veliko zaslug prav župnija. Pomemben prispevek, da je slovenstvo v diaspori še danes dejavno, pa dajejo tudi naši častni pomočniki. Zahvaljujem se vsem, ki nam omogočate prireditve, delavnice, druženja, izlete. Iskrena hvala, da smem tudi jaz biti Slovenija z vami, da jo smem doživljati in živeti – več kot 700 kilometrov stran od slovenske državne meje.

V 21. stoletju delovni dnevi niso postali nič krajši in hrepenenje po domovini je v generaciji naših staršev ostalo. Do danes pri mnogih priseljencih vlada želja po vrnitvi v domovino. Marsikateri Nemec bi na takšno izjavo dejal: »Zakaj si pa potem še vedno tukaj v gostih?« Odgovor ni preprost. Z leti se posameznik prilagodi. Najde si družbo, ima delo in predvsem ima svoje otroke, ki bi jih najbolj pogrešal. In kaj, ko več ne bo zmogel sam?

Druga generacija Slovencev iz diaspore nikoli ni živela v Sloveniji in se ne more vračati. Lahko le gre v deželo, od koder so prišli njeni starši; v deželo, ki je v prejšnjem tisočletju bila druga. Spet bi se tako ista družina preselila v novo državo. Vidite, kako se ciklus obrača? Vodilo mati, domovina, Bog je od prvega dne spremljalo naše starše. Druga generacija si je ustvarila svojo Nemčijo s Slovenijo v srcu. Pogrešamo deželo, ki jo poznamo s počitnic, od svojih sorodnikov, prijateljev.

Spoznavamo in soustvarjamo Slovenijo z daljave in ji želimo vse dobro. Dojeli smo, da je naša in da je vsak korak, ki ga naredimo v to smer, dober korak za nas, za Slovenijo in za nadaljnji obstoj slovenstva v vsem širnem svetu. A hrepenenje po tistem, kar lahko imenujem svojo domovino ostaja v meni ... Bo mar večno tako?

Besedilo in foto: Natalia Barišić Bevc, Frankfurt ob Majni, Nemčija

14

Moja Slovenija / Avgust Marec 2010 2010

Inés in Jernej čutita Slovenijo zelo blizu. Vneto sta navijala!

Jana in Natalia iz Nemčije se redno udeležujeta Višarskih dni mladih, kjer se poleti in pozimi srečujejo Slovenci z vsega sveta in debatirajo o skupnih koreninah.

Na letošnjem SLO FEVER Vol. 6, ki je največje srečanje druge generacije Slovencev iz Nemčije in drugih držav, se je letos v Essnu zbralo rekordno število mladih. Kristina, Matej, Helena, Natalia in Jana so se zabavali ob melodijah slovenske skupine Pop Design.

IZ URADA

V centru Trsta je visoko plapolala tudi slovenska zastava V Trstu se je 13. julija 2010 zgodil dogodek, ki je nedvomno velik za Slovenijo in vse Slovence, še posebej Slovence, ki živijo v Italiji. V okviru srečanja dr. Danila Türka Republike Slovenije s predsednikom Italijanske republike Giorgiom Napolitanom in predsednikom Republike Hrvaške dr. Ivom Josipovičem je predsednik RS dr.

Danilo Türk položil venec k spominski tabli na pročelju Narodnega doma, kjer so se vsi trije predsedniki poklonili spominu na požig tega za Slovence v Italiji simbolno pomembnega poslopja, ki se je zgodil 13. julija 1920.

Predsedniki so se v Narodnem domu sešli tudi s predsednikoma krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko, ter se vpisali v knjigo gostov. Temu dogodku je sledilo polaganje venca predsednika Italijanske republike Giorgia Napolitana k spominski plošči beguncem iz Istre, Reke in Dalmacije. Polaganja vencev se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš.

Včerajšnji dogodek, srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v Trstu ter počastitev spomina na požig Narodnega doma in na istrske begunce, utegne postati zgodovinski trenutek, je mnenja minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, seveda pa je to odvisno od prihodnosti in od tega, kako bomo ta dogodek izrabili in uporabili. Nedvomno gre za velik premik, da so na Trgu enotnosti v Trstu plapolale zastave treh sose-

dnjih držav in zazvenele njihove državne himne, kar bi bilo še pred nekaj meseci nepredstavljivo.

Minister meni, da smo s počastitvijo spomina na začetek in na konec obdobja, ki je bilo težko in ga ne bomo nikoli pozabili, saj predstavlja za vse strani preveč trpljenja in bolečin, najbrž te spomine izločili iz političnih razprav in jih predali v delo zgodovinarjem.

Minister dr. Žekš dodaja, da so se odnosi med državami s tem dogodkom neobrnljivo izboljšali, prišlo je, oziroma bo prišlo, do nove, boljše klime, v kateri bo lažje reševati medsebojne probleme, s pogovorom in razpravo. To pa seveda ne pomeni, da se bodo problemi reševali sami od sebe, temveč bo treba vlagati v to mnogo naporov in obojestranske pripravljenosti.

Na nek način bi lahko celo rekli, da nam bo sedaj težje, ker je bilo meddržavne probleme najbrž najlažje reševati v obdobju trdne meje, ko smo v kriznih obdobjih poslali na mejo vojsko. Ne da bi s tem si-

cer kaj posebnega dosegli. Sedaj je potreben razum, sposobnost dogovarjanja in formuliranja jasnih stališč, sposobnost koordiniranega delovanja in ločevanja pomembnih od manj pomembnih problemov. Življenje bo še vedno težko, toda lepše in bolj kulturno, je prepričan minister. Predsedniki so imeli v Trstu tudi tristranske pogovore in strinjali so se, da so manjšine pomemben del skupnega kulturnega razvoja za naprej. Kot eno od skupnih nalog so izpostavili skrb za manjšine in dejstvo, da omejevanje proračunske porabe ne sme prizadeti manjšine.

Večer se je zaključil s tako imenovanim Koncertom prijateljstva, na katerem so pod taktirko znanega italijanskega dirigenta Riccarda Mutija na glavnem trgu v Trstu nastopili glasbeniki iz Slovenije, Hrvaške in Italije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Foto: STA

Moja Slovenija / Avgust 2010

15

SLOVENCI V ITALIJI

Bogata dejavnost SKPD F. B. Sedej iz Števerjana Briška občina Števerjan je daleč naokoli poznana po vrhunskem vinu, rdečih češnjah in vabljivi etnogastronomski ponudbi.

V tej občini deluje Slovensko katoliško prosvetno društvo, poimenovano po goriškem nadškofu in slovenskem narodnjaku Frančišku Borgiji Sedej.

SKPD Frančišek Borgija Sedej je pomemben dejavnik za kulturno delovanje v občini, za ohranjanje slovenske narodne zavesti in lep slovenski jezik.

Začetki društvenega delovanja segajo v leto 1872, do prve ustanovitve pa je prišlo 15. avgusta 1883, na spodbudo vikarja Antona Gregorčiča in učitelja Janeza Juga, ki je postal prvi društveni predsednik. Višek društvenega delovanja je bil med letoma 1905 in 1914, nato pa je goriška fronta razdejala vas in živelj.

Društvena organiziranost se je po vojni obnovila, a je morala leta 1927 prenehati zaradi fašističnega protislovenskega pritiska. Znova je društvo začelo enotno delovati po letu 1945. Zaradi ideoloških razdelitev je prišlo do ločitve in tako je bilo 7. marca 1954 ustanovljeno Katoliško prosvetno društvo, ki se je leta 1969 preimenovalo v današnje ime.

SKPD Frančišek Borgija Sedej je zbirna točka za stare in mlade, saj v sklopu društva delujejo otroški, mladinski in članski pevski zbori, dramska in fotografska skupina ter mladinski krožek.

Posebne omembe je vredno društveno glasilo Števerjanski vestnik, ki štirikrat letno neprekinjeno izhaja že 40 let. V zadnjih letih so se v društvu tudi opremili

16

Moja Slovenija / Avgust Marec 2009 2010

z sodobno internetno tehnologijo in spletnim naslovom www.sedej.org, kjer je mogoče dobiti tudi digitalno verzijo Vestnika.

Višek letnega delovanja števerjanskega društva je zelo poznan in cenjen Festival narodno-zabavne glasbe, ki je letos dosegel svojo 40. izvedbo.

V letošnji sezoni so razni odseki društva pripravili zares pester program delovanja, s katerim nudijo števerjanski skupnosti možnost prijetnega zbiranja, kulturno udejstvovanje ter krepijo zavest pripadnosti birškemu področju in slovenskemu narodu.

Dramski odsek je priredil poseben kulturni večer ob praznovanju Dneva slovenske kulture, ki ga je režirala mlada Jasmina Kovic. Za podlago so vzeli Prešernovo poezijo Povodni mož in jo priredili v figurativnem prikazu. Igralci so namreč nastopali za zaveso in celotno zgodbo prikazali le z gibi, pri čemer jih je spremljal zvočni posnetek poezije. Pred nastopom je večer obogatil priložnostni govor kulturnika Janeza Povšeta in nastop otroškega pevskega zbora. Ob tem je dramska skupina pripravila še vsakoletno miklavževanje in božičnico. Števerjansko društvo SKPD F. B. Sedej

razpolaga tudi z dolgoletno in kakovostno zborovsko tradicijo. V sklopu društva delujejo kar trije zbori: otroški, mladinski in članski mešani pevski zbor. Ta tradicija ima svoje korenine v cerkvenem petju, pravi razmah pa je doživela po letu 1949, ko se je razvilo tudi petje narodnozavednih pesmi. Posebne zasluge za to ima dolgoletni zborovodja in domačin Herman Srebernič. Društveni mešani pevski zbor se ponaša tudi s tem, da je imel za zborovodja Tomaža Tozna, člana slovenskega okteta, s katerim so v Rimu peli papežu Janezu Pavlu II. Mladinski odsek je prav tako pomembna sestavina števerjanskega društva. Organizirano se mladi udejstvujejo v društvo že več kot dvajset let, pri čemer skrbijo za primeren mladinski program. Pomembnejše pobude, ki jih mladinski odsek prireja vsako leto so: športni teden, tekmovanje v jaslicah, »kaštanjada« in večerni obisk pokopališča ob prazniku vseh svetih, mladinska mašo, izlet na sneg, pustovanje ter seveda vsakoletno dviganje slovenskega mlaja na večer 30. aprila.

Besedilo in foto: Julijan Čavdek

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Gledališka predstava Črke Za 35. rojstni dan lutkovnega in gledališkega ustvarjanja na avstrijskem Koroškem je Krščanska kulturna zveza Celovec prvega junija letos povabila v Ljudski dom v Celovcu na jubilejno premierno mladinsko gledališko predstavo Črke. V omenjeni predstavi (besedilo in režija Alenke Hein) so zaigrali nekdanji člani mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin iz Celovca, z Radiš, iz Globasnice in Šentjanža. S predstavo so oznamovali pomen gledališkega ustvarjanja za slovensko narodnostno skupnost na avstrijskem Koroškem. Igra Črke – namenjena je predvsem otrokom – je igra, polna plesnih in pevskih elementov, igra o spoznavanju črk, o njihovih posebnostih. V njej je igranje, petje, kreganje, sestavljanje besed, poigravanje.

Nova predsednica Krščanske kulturne zveze mag. Sonja Kert - Wakounig je ob visokem jubileju čestitala vsem ustvarjalcem in številnim pridnim rokam v društvih, ki vedno znova dokazujejo, da slovenska beseda na Koroškem živi in zmore uresničiti manjše in večje sanje.

Poudarila je, da je gledališče pomemben steber dodatnega zunajšolskega izobraževanja mladih. Mlademu človeku odpira nove dimenzije, omogoča osebno rast in daje prostor individualnosti. »Druženje mladih, delo v skupini, izpopolnjevanje v slovenskem jeziku, vaje v

govoru in javnem nastopanju – vse to so pomembne izkušnje in veščine za življenje, gledališče pa jih posreduje na zabaven in prijeten način.« Po besedah referentke za gledališče pri Krščanski kulturni zvezi Veronike Kušej, izrečenih ob visokem jubileju, je v 35 letih nastalo nad 20 mladinskih in lutkovnih skupin, ki se jim vsako leto pridruži še nova skupina. S pomočjo odličnih strokovnjakov, mentorjev in voditeljev skupin je nastalo zelo kakovostno gledališče, »s katerim se lahko pokažemo kjerkoli«. Kot je Kušejeva povedala, otroci in mladinci z gledališčem spoznavajo bogastvo in raznolikost gledališkega sveta. Naučijo se samozavestnega nastopanja, krepijo fantazijo, širijo obzorje, nadgrajujejo slovenščino …

Marija Primc

Srečanje med učenci dveh šol v Selah na avstrijskem Koroškem V Selah na avstrijskem Koroškem je bilo 9. junija posebno srečanje učencev Osnovne šole Antona Janše iz Radovljice in Ljudske šole Sele. Pripravilo ga je slovensko društvo za kakovost življenja Novi paradoks. Društvo – predseduje mu koroški Slovenec Borut Sommeregger – je nevladna in neprofitna organizacija v Sloveniji in deluje v javnem interesu ter se posveča osebam s posebnimi potrebami.

V Selah se je srečalo 40 učencev z motnjami v duševnem razvoju z radovljiške Osnovne šole z enaindvajsetimi učenci

koroške dvojezične Ljudske šole Sele. V program tega enodnevnega srečanja učencev z obeh strani nekdanje meje je bilo vpeto druženje ob športu v naravi in spoznavanje kulture sosedskih držav: Slovenije in Avstrije. Na dan srečanja učencev so odprli tudi gostujočo razstavo panjskih končnic, ki so jih v zadnjih nekaj letih v različnih tehnikah izdelali gorenjski otroci.

Učenci obeh šol so se na selskem srečanju predstavili s kulturnim sporedom, obiskali so Homeliško jezero, na nogometnem stadionu pod Košuto so igrali nogomet, del dneva pa je bil zaznamovan s piknikom. Za obisk s posebnimi šolarji iz Radovljice pri zamejskih učencih v Selah so se pri omenjenem društvu odločili, ker so

oboji vsak v svojem okolju malo drugačni: eni imajo posebne potrebe, drugi govorijo drug jezik, kot je običajen v Avstriji, in, kot je dejala vodja projekta in mladinske izmenjave Slavica Smrtnik, »pa smo v Evropi vsi malo drugačni in vsi nekje večina, nekje pa manjšina«. Projekt mladinske izmenjave Novega paradoksa podpirata Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z omenjenega urada se je selskega srečanja udeležil sekretar urada in imel skupaj s podžupanom Sel Nantejem Olipom nagovor ob spomeniku obglavljenih Selanov.

Marija Primc

Moja Slovenija / Avgust 2010

17

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Škof iz Porabja premestil edinega slovenskega duhovnika Sombotelski škof dr. Andras Veres je 20. junija med birmo na Gornjem Seniku uradno povedal, da bo s 1. avgustom edinega porabskega slovenskega duhovnika Ferenca Merklija premestil v župnijo Vasszecseny, v Porabje pa poslal župnika Tibora Totha. Čeprav vest ni bila čisto nova – o premestitvi je bilo govora kar nekaj let – je novica v Porabju zbudila zaskrbljenost in deloma celo ogorčenje. Ferenc Merkli, rojen v Sakalovcih, je študiral v Sloveniji in Rimu ter sodi med zelo izobražene duhovnike. Na Gornjem Seniku je začel maševati prvo avgustovsko nedeljo leta 2001. Daljše obdobje, domala od smrti legendarnega duhovnika Janoša Küharja leta 1987, porabski Slovenci niso imeli duhovnika, ki bi vodil svete maše in druge cerkvene obrede v slovenskem in madžarskem jeziku, torej dvojezično. Nekaj let je na Gornjem Seniku maševal starosta slovenskih katoliških duhovnikov Ivan Camplin, ki je imel ob nedeljah na Goričkem še štiri maše.

Ob vernikih so se od priljubljenega in vidno žalostnega duhovnika Ferenca Merklija poslovili njegovi najožji sodelavci, mladina, predstavniki šol, občine, verniki in Martin Ropoš v imenu Državne slovenske samouprave. Župnik se je zahvalil za odlično sodelovanje in zaželel, naj ostane in se ohrani slovenska beseda v gornjeseniški cerkvi tudi čez deset let, če se vrne na sedanje mesto.

Posvetitev Ferenca Merklija in njegova nastanitev na Gornjem Seniku, s katero se je tedaj strinjal tudi tedanji sombotelski škof dr. Istvan Konkoly, je pomenila veliko pridobitev za porabske Slovence. Med malimi manjšinami, kot so porabski Slovenci, duhovniki niso zgolj dušni pastirji in oznanjevalci evangelija, marveč pomembni ohranjevalci narodnostne identitete, kulture in jezika.

Krovni organizaciji, Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev sta pisno prosili škofa dr. Andasa Veresa, naj spremeni odločitev o premestitvi.

Prošnjo škofu sta v vednost poslali tudi madžarskemu kardinalu Petru Erdöu, kardinalu dr. Francu Rodetu v Rim, soboškemu škofu dr. Petru Štumpfu in veleposlanici Slovenije na Madžarskem Darji Bavdaž Kuret. Pri poizkusu zaustavitve premestitve je sodeloval tudi generalni konzul v Monoštru

18

Moja Slovenija / Avgust Marec 2009 2010

mag. Drago Šiftar. Prizadevanja narodnostne politike in diplomacije so bile zaman. Ferenc Merkli je vodil zadnjo mašo v gornjeseniški cerkvi zadnjo julijsko nedeljo, 4. julija, pa drugič in, kaže, zadnjič pred kamerami TV Slovenije v neposrednem prenosu iz cerkve v Števanovcih. Po odločitvi škofa Andrasa Veresa je 1. avgusta 2007 Porabje postalo ena župnija s sedežem na Gornjem Seniku in s slovenskim oziroma dvojezičnim bogoslužjem v cerkvah na Dolnjem Seniku, Sakalovcih in Števanovcih ter vsak mesec eno slovensko mašo v Monoštru. Za maše in druge cerkvene obrede, kot so krst, poroka in smrt, pa tudi verouk v Števanovcih in Gornjem Seniku, za vodenje mladinskega pevskega zbora, je bil duhovnik Ferenc Merkli, in ob tem še profesor na višji teološki šoli v Sombotelu. Slednje naj bi bil povod za premestitev.

Iz cerkvene zgodovine spoznamo, da so imeli v Porabju kar nekaj stoletij duhovniki izjemno vlogo pri ohranjanju slovenstva in da so najpogosteje prihajali iz Prekmurja – denimo Jožef Košič, znameniti duhovnik, književnik, zgodovinar in jezikoslovec, ki je maševal v gornjeseniški cerkvi, ki jo je dal na novo zgraditi sredi devetnajstega stoletja, pa že omenjeni Janos Kühar in še nekateri.

Njihovo delo je nadaljeval zdaj že prestavljeni Ferenc Merkli, edini porabski Slovenec, ki se je ob že prek sedemdesetletnih župnikih Štefanu Zavcu in Janezu Šömeneku v zadnji polovici stoletja odločil za duhovniški poklic. Omenjena duhovnika sta delovala izven Porabja.

Sombotelski škof je po vztrajnem večletnem prepričevanju skorajda prisil Ferenca Merklija, da je pristal na premestitev v madžarsko okolje. Hkrati je škof v pogovoru za TV oddajo Slovenski utrinki zagotovil, da bodo tudi odslej v Porabju »lahko molili v slovenskem jeziku, saj sem poslal takega župnika, ki je že bil v tej pokrajini in so ga ljudje sprejeli z velikim spoštovanjem.« V krovnih narodnostnih organizacijah so prepričani, da župnik, ki je zdaj že na Gornjem Seniku, premalo pozna porabsko narečje, da bi lahko enakovredno nadaljeval delo Ferenca Merklija.

Sočasno z zapleti s slovenskim duhovnikom v sombotelski škofiji, je popolnoma drugačna novica iz avstrijske Gradiščanske, kjer je gradiščanski Hrvat dr.

Egidije Živković postal škof škofije Železno/Eisenstadt. Tudi dosedanji škof dr.

Pavao Iby je bil velik prijatelj gradiščanskih Hrvatov – pred njim je vodil škofijo ravno tako Hrvat ddr. Štefan Laszlo.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Odprta razstava 3. likovne kolonije SVIBEN 2010 Turanj V Turnju, v prostorih tamkajšnjega KUU-a Maslina, so v petek, 21. maja, ob 19.00 uri odprli razstavo slikarjev amaterjev slovenskih kulturnih društev Lipa (Zadar), Triglav (Split), Slovenski dom (Zagreb), Bazovica (Reka), slikark iz Novega mesta in Dolenjskih Toplic ter slikarjev amaterjev iz Zadra, Sv. Filip in Jakova ter Turnja, ki so se udeležili likovne kolonije SVIBEN 2010 Turanj.

Kolonijo in zbiranje umetnikov je organiziralo Slovensko kulturno društvo Lipa iz Zadra pod vodstvom Darje Jusup, predsednice društva in Jožeta Arzenška, voditelja likovne sekcije društva Lipa, ter letos tudi pod pokroviteljstvom Turističnega urada občine Sveti Filip in Jakov v okviru Mednarodnega dneva kulturne različnosti, manifestacije pod pokroviteljstvom mesta Zadra in zadrske županije.

Pet dni slikanja v Turanju Zadali smo si veliko nalogo organizirati likovno kolonijo. Tokratna je že tretja likovna kolonija, ki nam jo je uspelo izpeljati do razstave. Sodelovalo je skupno deset slikarjev amaterjev in sedaj se veselimo njihovih izdelkov, je rekla na otvoritvi razstave Darja Jusup, predsednica SKD Lipa, Zadar. Slikarjem amaterjem iz društev Slovencev Lipa (Zadar), Triglav (Split), Slovenski dom (Zagreb), Bazovica (Reka), slikarki iz Novega mesta in Dolenjskih Toplic so se pridružili še likovni amaterji iz Zadra, Sv. Filip in Jakova ter Turnja. Slikali in družili so se vseh pet dni.

V petek, 21. maja, so postavili razstavo, ki je pritegnila pozornost domačinov in gostov. Večina teh slikarjev ima bogato umetniško zgodovino. Večkrat so razstavljali samostojno in na skupnih razstavah po večjih mestih Slovenije, Hrvaške in Evrope, posebej v Nemčiji, je izjavil Jože Arzenšek, voditelj in soorganizator likovne kolonije. Predstavil je vse udeležence kolonije in njihova dela, razstavljena v Turnju. Med njimi so bili Pia Bajlo SKD Lipa (Zadar), Dragan Karlo Došen, samostojni umetnik HZSU in HDLU iz Bazovice (Reka), Adica Dobrić Jelača in Stanka Novković, članici kreativne delavnice Šopek in Slovenski dom (Zagreb), Boža Jambrek, vključena v likovno društvo Mavrica, Novo mesto, Vera Lukšič iz Dolenjskih Toplic, članica Slovenske likovne zveze, vključena v

likovno društvo Mavrica Novo mesto, Zrinka Majica, članica likovne sekcije SKD Lipa (Zadar), Marija Balen iz Sv. Filip in Jakova, članica likovnega združenja Spark iz Zagreba, Auron iz Zagreba ter Jože Arzenšek, voditelj in organizator 3. likovne kolonije, dolgoletni član Relika iz Trbovelj in voditelj likovne sekcije SKD Lipa, Zadar.

Dogodek za Turanj To je velik dogodek za naš kraj, je izjavila Jovita Pirović, predsednica Mestnega odbora (krajevne skupnosti), pozdravne besede hvale in priznanja pa sta izrekla tudi Igor Pedisic, župan Sv. Filip in Jakova, ki je posebej pozdravil goste iz Janeza Švaba, župana Črne na Koroškem, Folklorno skupino Gozdar iz Črne na Koroškem pod vodstvom Gorazda Mlinšeka, ki so sodelovali v kulturnem programu, in Klara Eškinja Glavan, direktorica Turističnega urada občine Sv. Filip in Jakov, ki se je zahvalila udeležencem za uspešno predstavitev mesta.

Tokrat sta nas obiskali še Vesna Vukšinič,

tajnica Slovenske izseljenske matice, in Monika Ivančič Fajfar, likovna kritičarka, ki je s strokovnim očesom spremljala dogajanje na predstavitvi del slikarjev amaterjev.

Naša Črna na Koroškem je znana predvsem po kralju Matjažu, v novejšem času pa po športnikih, predvsem Tini Maze, smučarki, je med drugim povedal Janez Švab, črnjanski župan, pozdravljen z velikim aplavzom.

Na otvoritvi razstave se je med drugimi udeleženci s kulturnim programom predstavil tudi pevski zbor turnjskega KUU Maslina pod vodstvom Božidarja Budanovića, kjer prepevata članici naše SKD Lipe, Ruža Arzenšek in Fani - Frančiška Ivanović. Ta zanimivi dogodek, ki ga je s koroškimi narodnimi plesi in pesmijo zaključila Folklorna skupina Gozdar iz Črne na Koroškem, bomo po najavah organizatorja ponovili tudi prihodnje leto, razstavo pa si obiskovalci lahko ogledajo do 5. junija letos.

Besedilo in foto: Darja Jusup

Moja Slovenija / Avgust 2010

19

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutri Pri Svetovnem slovenskem kongresu smo v sodelovanju s Slovenskim domom in kulturnim centrom Korotan, Knafljevo ustanovo, Slovenskim znanstvenim inštitutom na Dunaju in tamkajšnjo Slovensko katoliško misijo v sredo, 16. junija 2010, začeli s prireditvijo Slovenski Dunaj nekoč, danes, jutri. Uvedel jo je glasbeni ansambel Ba-rock, katerega voditeljica prof. Irena Kolar je končala študij čembala in klavirja na Akademiji za glasbo na Dunaju.

P. Ivan Tomažič (spredaj) v družbi sodelujočih v programu večera.

Osnovni del programa se je navezoval na predstavitveno »popotovanje« mag.

Antona Levstka, dolgoletnega direktorja Doma Korotan, ob panojih s fotografijami obeležij znamenitih Slovencev, ki so živeli in delali na Dunaju. V razstavnem prostoru dvorane Svetovnega slovenskega kongresa smo izpostavili naslednje velike pomnike slovenstva na Dunaju: Jurija Sladkonjo, Ivana Cankarja, dr. Franceta Prešerna, Knafljevo ustanovo, Primoža Trubarja, Jožeta Plečnika, akad. prof. Borisa Podrecco, selske žrtve, Slovenski dom Korotan in njegovega ustanovitelja patra Ivana Tomažiča, Frana Miklošiča, Andreja Perlacha in Jožefa Stefana.

V dopolnitev razstavi so ugledni pričevalci nakazali, kaj je in kaj bi lahko bilo slovenskega na Dunaju tudi v prihodnje. Drago Medved, bivši dopisnik Dela na Dunaju, je navdušeno pripovedoval o načrtovanem razširjenim ponatisu svoje knjige Slovenski Dunaj. Že kar nekaj let nazaj jo je izdala Mohorjeva iz Celovca, z enkratnimi fotografijami jo je opremil fotograf in arhitekt Marjan Paternoster. Paternoster je tudi avtor razstavljenega gradiva Slovenski Dunaj. Knjiga in njen avtor sta ob tokratnem sredinem dogodku požela veliko zanimanja novinarske ekipe kulturnih oddaj Televizije Slovenija in uredništva

20

Moja Slovenija / Avgust 2010

3. programa Radia Slovenija – programa Ars. Z oživljenim odlomkom iz knjige Frana Levstka Martin Krpan nas je dramski igralec in pesnik Tone Kuntner popeljal na cesarski dvor v času turških obleganj Dunaja. Z izbranim besedilom iz knjige Emigrant smo se spomnili na na Dunaju živečega slovenskega literata Leva Detelo. Prav tisti dan mu je zvezni predsednik dr. Heinz Fischer za dolgotrajno literarno ustvarjalno in kulturno povezovalno dejavnost med Slovenci in Avstrijci podelil častni naziv profesor.

Dr. Vincenc Rajšp, direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, je izpostavil lanskoletni simpozij Slovenski odnosi z Dunajem skozi čas in, v okviru večstranskih dejavnosti Inštituta, prizadevanja za vzpostavitev šole slovenskega jezika na Dunaju. Dr. Rajšpa je na prireditvi izjemno razveselil prof. Silvije Černelč s Farmakološkega inštituta v Ljubljani, ki mu je izročil originalno listino dedka, Josipa Černelča, ob njegovi izvolitvi za predsednika Dunajskega krožka iz leta 1938.

Dunajski Korotan je v letu 2009 končno postal last slovenske vlade. Za novega poslovodjo so na skupščini imenovali direktorja Direktorata za investicije na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Mitjo Valiča. V Študentskem

domu Korotan, ki je pod vodstvom Antona Levstka zaslovel tudi kot eden osrednjih slovenskih kulturnih središč, je na voljo 85 ležišč, od katerih je 61 namenjenih študentom iz Slovenije in slovenskim zamejcem s Koroške. Pater Ivan Tomažič je bil rojen pred enaindevetdesetimi leti v vasi Pregarje v slovenskih Brkinih. Leta 1954 je nastopil službo bolniškega kaplana in istočasno vodje Študentskega doma Korotan na Dunaju. Kot dunajski kaplan je začel okoli sebe zbirati slovenske študente in jim nuditi pomoč, ki je dozorela v organizaciji študentskega visokošolskega doma in v gradnji doma Korotan. V okviru pomoči je slovenskim študentom začel podeljevati Slomškove štipendije. Izdal je več razprav o Venetih. Za vse te napore ohranjanja in razvoja slovenstva na Dunaju ga je Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa na dan prireditve in na večer pred njegovo 91-letnico rojstva odlikovala s svojim najvišjim priznanjem – z zlatnikom, slovenskim tolarjem, ki je bil skovan ob osamosvojitvi Slovenije.

Pater Anton Štekl je predstavil duhovno-kulturno povezovalno vlogo Slovenske katoliške misije na Dunaju, ki jo vodi. Z raznimi kulturnimi dogodki in nedeljskim bogoslužjem v cerkvi Srca Jezusovega, zgrajeni po predlogi arhitekta Plečnika, združujejo slovenski živelj na Dunaju. Še posebno so ponosni na mlajšo generacijo, ki jo uspešno k pripadnosti slovenstvu nagovarjajo tudi s šolo slovenskega jezika.

S prireditvijo, ki je tokrat v uspešnem poskusu v Ljubljani združiti bistvo dolgoletnega slovenskega obstoja na Dunaju, bo Kongres 8. novembra 2010 gostoval tudi pri Društvu slovenskih izobražencev v Trstu. Saj dogodek želi prispevati k proučevanju in védenju o življenju Slovencev na Dunaju ter biti povezovalni člen med slovensko skupnostjo na Dunaju in v Trstu.

Jana Čop Foto: arhiv SSK

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Likovna kolonija »Razglednice spominov« Slikarji s slovenskimi koreninami so na letošnjo likovno kolonijo »Razglednice spominov« prišli iz Avstralije, Avstrije, BIH, Hrvaške, Srbije, Švedske in ZDA. Ustvarjali so od 11. do 19. julija na Mostu na Soči, v Šmartnem v Brdih pa je bila zadnji dan odprta zaključna razstava kolonije. ustvarjanje lepše in lažje. Udeleženci kolonije so radi delili svoje znanje z drugimi.

Gary Bukovnik je zainteresiranim predstavil tehniko akvarela, Branko Lenart, prvi profesionalni fotograf na likovnih kolonijah Slovenske izseljenske matice, pa je predstavil svoje fotografsko delo. V skladu z izbrano tematiko so ustvarjalci poiskali več različnih likovnih interpretacij. Nekateri so, očarani od lepot gostujočih krajev, izbrali motive krajine in vedute. Drugi so v skladu z osebno poetiko poudarili motiv komunikacije kot zasebnega sporočila.

Svoje celotedensko ustvarjanje so udeleženci predstavili v prireditvenem šotoru na Mostu na Soči, posebej svečano vzdušje pa je bilo ob zaključni razstavi vseh del v Hiši kulture v Šmartnem. Lepo organiziran spremljevalni program in okusna pogostitev je celo trenutek slovesa spremenila v posebno doživetje.

Monika Ivančič Fajfar, mentorica likovne kolonije Letošnja tema je bila posvečena pisni komunikaciji, zlasti motivu razglednice, ki je za izseljensko problematiko velikega pomena. Včasih je bila pisna komunikacija med osebami, ki so si bile drage, edini način za ohranjanje stika med družino in prijatelji, ki so se zaradi različnih vzrokov odšli v svet. V Tolminskem muzeju smo si ogledali zanimive in raznolike razsta-

vljene eksponate, omogočili pa so nam tudi vpogled v bogato zbirko razglednic tolminskih krajev. Kustosinja Karla Kofol nam je opisala pomen razglednic za dokumentiranje in raziskovanje zgodovine.

Kljub zavzetemu spoznavanju novega in pridnemu ustvarjanju je ostalo tudi nekaj časa za oglede okolice. Ob dobri kulinariki in toplem gostoljubju domačinov je bilo

Združenje Slovenska izseljenska matica že sedaj vabi vse zainteresirane Slovenske amaterske in akademske slikarje po svetu, da razmislijo o udeležbi na slikarski kolonijo v letu 2011. Razpis bo objavljen na spletni strani www.zdruzenje-sim.si, v začetku naslednjega leta.

Natečaj za najboljšo otroško risbo Slovenska izseljenska matica tudi letos objavlja natečaj za otroško risbo, z naslovom »Želim si preživeti počitnice v kraju mojega deda.« Spet vas vabimo, učiteljice slovenskega dopolnilnega jezika, starše, dedke in babice, da obvestite svoje najmlajše o natečaju. Tudi na ta način otroci izražajo svoje občutke, ki jih gojijo, do

domovine svojih staršev in starih staršev.

Najlepšo risbo bomo nagradili z vikend paketom za dve osebi, na eni izmed turističnih kmetij v Sloveniji, za drugo in tretjo nagrado, pa si bosta nagrajenca sama izbrala ogled ene izmed kulturnih znamenitosti Slovenije. Vsi, ki se želijo udeležiti natečaja naj pošljejo risbo na formatu A3.

Tehnika, v kateri bodo ustvarjali, ni določena in jo lahko otroci po lastni volji izberejo. Risbo naj pošljejo do 30. 11. 2010 na naslov Združenja SIM, p.p. 1548, 1000 Ljubljana. Vsi otroci s slovenskimi koreninami po svetu, vabljeni k udeležbi.

Združenje Slovenska izseljenska matica

Moja Moja Slovenija Slovenija / Avgust / Julij 2010

21

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Turneja: Veliki oder sveta Gledališka dejavnost ima poseben čar. Če pa se ustvarjalnemu vidiku pridruži še ljubezen do kulture, ki jo nosi vsak v svojem srcu in je tudi sredstvo, da to kulturo ohranjamo, gojimo in razvijamo, potem ta čar nima meja.

V letošnjem mesecu juniju je gostovala v Sloveniji Gledališka skupina Našega doma iz San Justa v Argentini. Po večletnih pripravah je lahko prišla na turnejo in predstavila po raznih krajih Slovenije misterij Veliki oder sveta španskega avtorja Pedra Calderona de la Barce v prevodu Janka Modra. Kot je bilo omenjeno že v prejšnji številki, je režiser Blaž Miklič mesec pred potovanjem podlegel bolezni in odšel na drugi oder, na Veliki oder neba.

V organizaciji Izseljenskega društva Slovenija v svetu, s sofinanciranjem Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, s sponzorstvom družbe Goričane, tovarna papirja Medvode, d.d., in medijsko podporo tednika Družina in Radia Ognjišče ter prizadevanjem mnogih lokalnih sodelavcev, je skupina nastopila na sedmih odrih: v Šentjoštu, v Primskovem pri Kranju, v Ivančni Gorici, v Grobljah pri Domžalah, v Železni Kapli na Koroškem, v Lazah pri Tuhinju in v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer jih je pesnik in igralec Tone Kuntner nagovoril s prisrčnimi besedami.

22

Moja Slovenija / Avgust 2010

V teh letih je gostovalo že več gledaliških skupin iz izseljenstva in vedno je zaznati ljubeznivost gostiteljev, ko hočejo pokazati in dati vse, kar njihova skupnost premore, predvsem pa svoje srce. Zaznati je tudi občudovanje, da je v izseljenstvu možno najti skupine, ki si lahko 'privoščijo' tako zahtevne podvige, kot je gledališka dejavnost v maternem jeziku. Ob tej priliki pa je še posebej padla v oči tematika te dramske stvaritve, saj se nanaša na transcendenco, na posmrtnost, in tega pristopa ni običajno najti na odrih po Sloveniji.

Ko se o končanih obiskih zamislimo in sklenemo bilanco, pridemo do zaključka, da je kljub virtualni bližini, ki jo ustvarjajo današnja sredstva javnega obveščanja in komunikacije, v veliki meri potreben osebni stik, fizični stisk roke, neposreden pogled iz oči v oči. To velja še posebej za rodove, ki se niso rodili, niso živeli v Sloveniji, katerih zavest torej ni mogla temeljiti na osebnem, telesnem doživljanju matične domovine. Obiski, gostovanja in turneje po slovenskih krajih močno podpre-

jo vse delo, s katerim starši, vzgojitelji in drugi javni delavci dan za dnem skrbijo, da se narodna zavest, identiteta, kultura in jezik ne izgubijo v morju neslovenskega okolja. Obenem pa je tudi vzpodbuda za rojake v matični domovini, ko spoznajo, da je ta zavest izseljencev nalezljiva.

Gregor Batagelj Foto: EV

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Družina je osnovna celica družbe Ljubljanski nadškof in predsednik SŠK dr. Anton Stres ter mufti Islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus sta 2. julija 2010 v Ljubljani predstavila skupno izjavo Katoliške cerkve in Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji. Izjava z naslovom Zakonska zveza in družina – stebra družbenega in verskega življenja je združila stališča dveh največjih verskih skupnosti v Sloveniji do vrednote zakonske zveze in družine. no pokazali dobre medsebojne odnose in prizadevanje za skupno dobro slovenske družbe.

NA KRATKO: Na nedeljo Slovencev po svetu, ki jo v Cerkvi na Slovenskem obhajamo prvo nedeljo v juliju (letos je bila 4. julija), je pozornost pri bogoslužju in molitvah namenjena četrtini narodnega telesa, ki živi izven meja matične domovine. Slovenska družba se vedno bolj zaveda narodne celovitosti v domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Globalizacija sveta omogoča intenzivnejše stike, spoznavanje in bližino. Četrtega julija pred kapelo Božjega usmiljenja je potekala ob grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu enaindvajseta obletna sv. maša za žrtve revolucionarnega nasilja. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr.

Anton Stres, po maši pa je sledil kulturni program. Grobišče pod Krenom simbolno predstavlja številna druga grobišča po vsej Sloveniji. Prvo spravno slovesnost je 8. julija 1990 ob udeležbi več kot 30.000 vernikov vodil tedanji ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar.

Nadškof Stres in mufti Grabus sta poudarila, da se katoličani in muslimani zavzemajo za pravico vsakega otroka do družinskega življenja v skupnosti očeta in matere.

Nadškof Stres in mufti Grabus sta poudarila odgovornost civilne družbe, politike in vseh pristojnih služb, da pravno zaščitijo zakonsko zvezo in družino kot skupnost moškega, ženske in otrok, saj je le-ta ključnega pomena za razvoj človeka in družbe. Verska voditelja poudarjata, da »katoličani in muslimani visoko cenimo zakonsko in družinsko življenje, zato se zavzemamo za pravico vsakega otroka do družinskega življenja v skupnosti očeta in matere. Družina je osnovna celica družbe, v kateri na poseben na-

čin domujejo vrednote. kot so ljubezen in življenje, spoštovanje drug drugega, solidarnost ter gostoljubje«.

Nadškof in mufti sta izrazila tudi prepričanje, da je izenačevanje istospolnih zvez z zakonskimi zvezami in uvajanje možnosti posvojitve otrok v takšne skupnosti neprimerno, ker ne zagotavlja bistvene in nezamenljive vloge očeta in matere v družinskem življenju.

Skupna izjava predstavlja pomemben prispevek k medverskemu dialogu, saj sta obe največji verski skupnosti ponov-

Dvajseto srečanje Draga mladih je letos potekalo od 9. do 11. julija 2010 v prostorih Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru. Vodilna tematika srečanja z naslovom »Živi in pusti sled ...« je bila problematika revščine in socialne izključenosti.

Organizator srečanja je bilo Akademsko katoliško združenje študentov in akademikov AMOS, soorganizatorji pa Središče Rotunda, Svetovni slovenski kongres, Mladi v odkrivanju skupnih poti, Katoliška mladina, Rafaelova družba, Socialna akademija, Koroška dijaška zveza in Klub koroških študentk in študentov.

Besedilo in foto: Urška Baloh, TU SŠK

Moja Slovenija / Avgust 2010

23

PISALI STE NAM

Zaslužene počitnice za pridne učence v Berlinu

Berlinski učenci dopolnilnega pouka slovenščine so zaključili s šolskim letom in mnogi od njih se že veselijo avgustovskih počitnic v Piranu, ki jih tudi tokrat pripravlja Slovenska katoliška misija v Berlinu oziroma Izidor Pečovnik Dori. V šolskem letu 2009/10 je 66 učencev, od predšolskih otrok do odraslih, v različnih skupinah enkrat tedensko obiskovalo pouk slovenščine, ki ga v nemški prestolnici poučuje Magdalena Novak, 26. junija pa je bila na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu še svečana podelitev zaključnih potrdil.

Predšolski in šolski otroci so nestrpno čakali na začetek prireditve. Med letom so pridno obiskovali pouk in se učili materinega jezika. Za svoj trud so bili nagrajeni ne samo s potrdilom o obiskovanju pouka, z manjšim darilcem in seveda s slovensko knjigo, temveč še s prav posebno predstavo – gostovanje gledališča Stena Vilarja, Studio Anima, je bilo darilo Društva Bralna značka, ki tako vzpodbuja ohranitev slovenščine zunaj domovine.

Sten Vilar, specialni pedagog in igralec, je

24

Moja Slovenija / Avgust 2010

s čarobno skrinjico budil in prebujal otroško domišljijo, spravljal v smeh najmlajše in najstarejše, na koncu pa smo vsi prisotni prepevali pesmico o počeni gumi in sodelovali z rokami. Hodniki slovenskega veleposlaništva so bili polni smeha! Utrujeni od plesa smo se na koncu okrepčali še z dobrotami, med katerimi je bila seveda tudi potica.

Sten Vilar pa je skupaj z animatorjem Jožetom, ki je spretno brenkal po kitari, na ponedeljkovi uri slovenskega pouka pripravil še dodatno gledališko delavnico, na kateri so otroci ugotavljali in spoznavali, kako malo je treba, da zaživi domišljija, in kako bogat je pravzaprav svet okoli nas. Sicer pa je bilo letošnje šolsko leto za učence slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu še posebej pestro, saj so s številnimi nastopi in predstavami sodelovali še na različnih prireditvah Slovenske katoliške misije in društva Slovenija v Berlinu.

Ob miklavževanju so navduševali z gledališko-glasbeno predstavo Grdi raček, pripravili so celoten program za mamice

ob materinskem dnevu in nastopali na prireditvi ob dnevu žena. Ker je ob dnevu državnosti slovenska beseda še kako rado slišana, je društvo Slovenija v Berlinu medse povabilo pisatelja Toneta Partljiča, nastopali pa so tudi slovenski otroci; odlomek iz Levstikovega Martina Krpana je prebral Tristan, Gašper pa je deklamiral pesem Imam dolino zeleno.

Učiteljica Magdalena Novak, ki je, ob pomoči predstavnice staršev Majde Schmid, gonilna sila vseh dejavnosti otrok slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu, je lahko upravičeno ponosna na svoje delo.

Njen trud, velikokrat tudi prosti čas, je bil poplačan že z lansko uspešno uprizoritvijo predstave Rdeča kapica, s katero so gostovali tudi pri Slovencih v Hamburgu.

Letos so se lotili novega odrskega projekta Grdi raček. Po predstavi, ki je bila premierno uprizorjena pri Slovenski katoliški misiji v Berlinu ob miklavževanju, je bilo 16 mladih igralcev - učencev slovenskega dopolnilnega pouka nagrajenih z bučnim aplavzom. V nekoliko spremenjeni obliki pa je bila predstava ponovljena ob dnevu žena v društvu Slovenija v Berlinu. Kot pravi Magdalena Novak, jih je navdušeni sprejem pri občinstvu opogumil, da bodo z delom nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu, in sicer z gledališko uprizoritvijo pravljice Bremenski godci.

Nekaj novosti pa je bilo tudi pri samem pouku: uporaba portfolia za dopolnilni pouk slovenščine v tujini, ki ga je izdal Zavod RS za šolstvo, kot spremljanje učenčevega lastnega napredka pri učenju slovenščine, s kvizom pa so in bodo učenci na zabaven in lahkoten način spoznavali Slovenijo in njeno kulturo. Če si daleč od domovine, je težko ohranjati vez s koreninami, česar se zaveda tudi učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka v Berlinu.

Zato je treba mlade čim bolj motivirati in vzpodbujati, pravi Magdalena Novak.

In zato bo zagotovo tudi novo šolsko leto 2010/11 za učence slovenščine v Berlinu ponovno pestro in zabavno. Saj učenje mora biti zabavno, mar ne?

Besedilo in foto: Janja Lakner Anžin

PISALI STE NAM

Revija otroških in mladinskih plesnih skupin zskd 2010

Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD) je 19. junija prvič priredila revijo otroških in mladinskih plesnih skupin na Stadionu 1. maja v Trstu. Njen namen pri tem je pospeševati mladinske ustvarjalne dejavnosti, med katerimi, ugotavljamo, ples zaseda vse vidnejše mesto.

Pod okriljem ZSKD in njenih članic danes deluje v deželnem merilu skoraj dvajset mladinskih plesnih skupin, kar se po številčnosti uvršča takoj pod vrh najbolj razširjene zborovske in glasbene dejavnosti in predstavlja velik potencial mladih v ljubiteljski kulturi. Preko projekta, ki je nosil pomenljiv in večplasten naslov “Do svobodnega giba”, je želela zveza krepiti sodelovanje med samimi društvi v okviru članstva ter vzpostavljati nove stike in medsebojno spoznavanje na nivoju ljubiteljske kulture v pokrajini, deželi in čezmejno.

Na reviji se je z različnimi plesnimi zvrstmi predstavilo štirinajst skupin iz osmih društev, ki delujejo pod okriljem Zveze slovenskih kulturnih društev in sorodnih organizacij, italijanskih društev ter gostujočih skupin iz Slovenije.

Uvodoma so nastopile atletinje gimnastičnega odseka Športnega združenja Bor, ki je revijo gostilo v svojih prostorih. Predstavili sta se skupina kadetinj in deklic pod mentorstvom Petre Dilli. Sledil je nastop mlajših

predstavnic SKD Tabor z Opčin. Čeprav je skupina s plesom šele začela, je imela letos že vrsto uspešnih nastopov. Deset nadebudnih plesalk se je predstavilo s hip-hop plesom na glasbo Michaela Jacksona Smooth Criminal.

Gostujoča skupina Plesnega centra Terpsihora prihaja iz Šempetra - Vrtojbe. Koreografinja Daša Grgič mlade plesalce vodi skozi igro in domišljijo ter s tem spodbuja ustvarjalnost giba in izraza. Tematika »Mali levčki«, s katero so se predstavili, je slonela predvsem na sodelovanju in medsebojnih odnosih plesalcev. Plesno miniaturo je oblikovalo sedem plesalk, starih med 6 in 8 let.

V SKD Slavko Škamperle, ki deluje na Stadionu 1. maj pri Sv. Ivanu v Trstu, je plesna dejavnost stalno prisotna že več kot petnajst let. Poleg drugih dejavnosti goji društvo tudi vzgojo mladih pri pridobivanju plesnih veščin. Skupno sta nastopili dve društveni skupini s tremi koreografijami modernega plesa in hip hopa.

Druga gostujoča skupina deluje v okviru Kulturno-rekreacijskega društva Alfa dance iz Trsta, ki združuje otroke in mlade od 4. do 20. leta starosti različnih narodnosti.

Razvijajo osnove klasičnega baleta ter sodobnega in karakternega plesa. Nastopile so mlajše solistke z variacijami klasičnega

baleta: mlajša Desiree Celin ter Jennifer Puleo in Maša Vodopivec na variacije Petra Iljiča Čajkovskega in Ludwiga Minkusa; žal je zaradi bolezni odpadla točka Tria Minkus. Skupina se udeležuje deželnih in državnih tekmovanj v športnem plesu in posega po številnih prvih mestih.

Sledili so mlajši plesalci, od 5. do 8. leta, SKD Tabor, ki jih vodi mentorica Jelka Bogatec.

V okviru dveh skupin vadi kar 23 otrok, ki so v teku sezone dobro delali in se že udeležili raznih revij in nastopov. Predstavili so se z dvema miniaturama sodobnega plesa.

Revija je nadalje gostila mladinsko skupino Just for grins, ki se ukvarja z ameriškimi country plesi. Slednji si v Italiji in Evropi šele utirajo pot, zato je skupina poskušala prikazati raznolikost te zvrsti.

Plesni »maraton« je zaključila mladinska plesna skupina Amaterskega športno-kulturnega društva Kremenjak, ki prihaja iz Jamelj na Goriškem, kjer je plesna tradicija dobro razvita. Dekleta se redno udeležujejo raznih delavnic in vidno napredujejo v kakovostnih nastopih. Na program so uvrstile koreografijo modernega plesa za energični zaključek plesnega praznika.

Projekt sta omogočila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Pokrajina Trst.

Besedilo in foto: RSC

Moja Slovenija / Avgust 2010

25

PISALI STE NAM

Izlet v Bruselj in dan državnosti

Izleta se je udeležilo 75 izletnikov iz različnih mest nemške dežele Severno Porenje - Vestfalija.

Folklorna skupina Bled iz Essna je lani praznovala 35. obletnico delovanja. Za ta jubilej ji je evropski poslanec Lojze Peterle (NSi) podaril »Izlet v Evropski parlament v Bruselj«. Na pot v Bruselj so folkloristi povabili tudi člane in prijatelje, skupaj več kot 70 Slovencev iz Nemčije, vseh generacij. V petek, 25. junija 2010, smo se zgodaj zjutraj zbrali pred slovenskim društvom Bled v Altenessnu (Essen) in se odpeljali z avtobusom proti evropski prestolnico Bruselj.

Po prihodu v glavno mesto Belgije smo prišli najprej pred Evropski parlament, kjer nas je sprejel podpredsednik NSi za Slovence po svetu in svetovalec pri Evropski ljudski stranki Klemen Žumer s sodelavci. Skupaj smo odšli v Evropski parlament, kjer smo najprej

Ogledali smo si bruseljsko znamenitost Atomium.

26

Moja Slovenija / Avgust 2010

zapeli slovensko in evropsko himno. Klemen Žumer, ki že šest let dela v Evropskem parlamentu, nam je razložil, kako deluje EU in predstavil njene institucije. Povedal nam je, da smo Slovenci v Bruslju vedno dobrodošli in da se lahko tudi preko Bruslja med seboj povezujemo.

Med predstavitvijo smo izvedeli, da je usklajevanje zakonodajnega predloga med 27 članicami EU dolgotrajno in naporno, a države v veliki večini najdejo skupno stališče.

Gospoda Lojzeta Peterleta žal ni bilo z nami, saj se je udeležil slavnostne proslave dneva državnosti v Ljubljani.

Ogledali smo si dvorano, kjer zasedajo in razpravljajo evropski poslanci. Videli smo tudi kabine z napisi različnih prevajalcev in se fotografirali pred zastavami članic Evropske zveze, nato pa smo bili še na kosilu v menzi Evropskega parlamenta. Med daljšim odmorom smo si ogledali okolico parlamenta in se ohladili ob belgijskem pivu, sokovih in kavici. Naši muzikanti so na trgu Luksemburg začeli igrati na inštrumente in sredi Bruslja je zadonela slovenska narodna pesem.

Z avtobusom smo nato naredili krožno vožnjo in si ob razlagah Vide in Klemena ogledali številne bruseljske znamenitosti. V bližini Atomiuma je avtobus ustavil, da smo se sprehodili in si to državno znamenitost pobliže ogledali. Žal nas voznik ni mogel vseh odpeljati v središče mesta, da bi videli Mannekin Pisa (bruseljskega dečka, ki lula), ker je moral po zakonu počivati. O tem dečku nam je Klemen povedal zanimivo legendo.

Okrog 17. ure smo prispeli do Slovenskega doma v Bruslju. Nekateri so se napotili na dveurno vožnjo z mestnim prevozom v središče mesta, drugi so se malo ohladili z belgijskim pivom v bližnjih lokalih in kupovali belgijsko čokolado, tretji pa so skupaj z organizatorji pripravili vse potrebno za piknik in praznovanje. Pridružili so se nam še Slovenci iz Bruslja.

Ob 20. uri smo začeli slovesnost ob dnevu državnosti. Začeli smo s petjem slovenske himne. Nagovorili so nas Klemen Žumer, v imenu NSi in mladih Slovencev v Bruslju, Dominik Vidmar, predsednik društva Prešeren iz Bruslja, Andrejas Kolšek, vodja folklorne skupine Bled Essen. Otroci in mladi, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika v Essnu, so v slovesnem programu peli in recitirali.

Sledil je nastop številnih harmonikašev in baritonista – tudi »najmlajšega« člana folklorne skupine Bernarda. Druženje in plesanje ob narodno-zabavni glasbi je popestrila hrana z žara. Ob 23. uri smo morali zapustiti prijazne gostitelje in se vrniti na avtobus, ki nas je odpeljal nazaj v Essen.

Izleta se je udeležilo 75 izletnikov iz različnih mest nemške dežele Severno Porenje - Vestfalija.

Veliko smo videli in izvedeli veliko zanimivih stvari. Zahvaljujem se gospodu Peterletu za povabilo in prijaznim gostiteljem, ki so nas ves čas obiska v Bruslju spremljali. Upam, da se kmalu zopet srečamo – v Essnu, v Sloveniji ali kje drugje!

Besedilo in foto: Dušan Čegovnik, Essen

PISALI STE NAM

Zaključek šolskega leta in praznovanje dneva državnosti

V nedeljo, 20. junija, smo se po slovenski maši, ki jo je daroval župnik Lojze Rajk, zbrali otroci, starši in prijatelji v cerkveni dvorani na Ispelstrasse v Krefeldu.

Najprej smo vsi skupaj zapeli slovensko himno. Vse navzoče je pozdravila predsednica društva Slovenski zvon Rozina Lovrenčič. O pomenu praznika dneva državnosti in o uspešni državi Sloveniji je spregovoril slovenski učitelj. Med drugim je dejal, da k uspešni prepoznavnosti Slovenije v svetu veliko doprinesejo slovenski športniki.

Otroci slovenskega dopolnilnega pouka so se skupaj s starši igrali razne igrice. Nagrade so bile slike nogometašev iz različnih držav. Mize so bile obložene z različnimi kulinaričnimi dobrotami, ki so vabile.

Solate in pecivo so pripravile mame otrok in članice društva. Za mesne jedi je poskrbelo društvo. Na harmoniko sta zaigrala Darko Štamcar in Tone Pezdir. Druženje s petjem je trajalo do devete ure zvečer.

Srečanje sta skupaj organizirala Svet staršev slovenske dopolnilne šole v Krefeldu in društvo Slovenski zvon. Udeležilo se ga je 50 ljudi. Prireditev je sofinanciral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Teden dni pozneje, v soboto, 26. junija, smo še zadnjič praznovali na dvorišču slovenskega društva Maribor v Hildnu.

Društvo se bo v kratkem preselilo v nove prostore. Zbrali so se učenci, učenke, starši, dedki, babice, prijatelji in člani društva.

Za dobrote z žara je poskrbel predsednik društva Jože Pahič. Pecivo in solate so pripravile mame in babice.

Vse navzoče sta pozdravila predsednik Jože Pahič in slovenski učitelj. V slavnostnem programu so nastopili učenci in učenke slovenskega dopolnilnega pouka iz Hildna. Ob dnevu državnosti so zapeli nekaj pesmi. Ob tej priložnosti so se poslovili od prvošolke Julije, ki se to poletje vrača s starši v Slovenijo.

V imenu Sveta staršev so se otroci zahvalili učitelju in mu med drugim podarili čepico z nacionalnimi slovenskimi barvami in grbom. Darilo mu je podarilo tudi društvo Maribor. Po nastopu so se otroci igrali na bližnjem igrišču, medtem ko so se odrasli družili pri mizah v senci, pod krošnjami dreves.

Prireditev sta skupaj organizirala Svet staršev in slovensko društvo Maribor iz Hildna. Delni sponzor praznovanja je bil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Besedilo in foto: Dušan Čegovnik

Moja Slovenija / Avgust 2010

27

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Brežice od 1. 6. do 31. 8. – Seviqc Brežice 2010 (koncerti klasične glasbe) Ljubljana od 10. 6. do 29. 8. – Poletje v Stari Ljubljani 2010 od 6. 7. do 26. 8. – Festival Ljubljana 2010 (Križanke, Ljubljanski grad, Cankarjev dom, Slovenska filharmonija in druga prizorišča) 24.–28. 8. – Noči v Stari Ljubljani 2010 od 15. 7. do 30. 8. – Flores in colores: Razstava starih tiskov iz zbirke Frančiškanske knjižnice v Novem mestu od 27. 7. do 29. 8. – Trnfest 2. 9. in 9. 9. – Slovenski ljudski plesi ob Ljubljanici 3. 9. – Ljubljanske vodne igre – kajakaško tekmovanje Kamnik od 8. 8. do 21. 8. – Kamfest Ozeljan 29. 8. – Tradicionalni kmečki praznik Medvode od 18. do 21. 8. – Festival kranjske klobase Nova Gorica 29. 8. – Tradicionalni kmečki praznik Ptuj od 25. do 30. 8. – Poulični festival: Ptuj – odprto mesto 5. 9. – 19. ptujski mali maraton Kranjska Gora 4. 9. – 32. juriš na Vršič Nova Gorica 5. 9. – 25. soška regata 2010 Žepni tečaj slovenščine za tujce Tečaj vključuje osnovne informacije o slovenščini, o izgovarjavi slovenskih besed ter pogostih in uporabnih izrazih, ki tujcu olajšajo bivanje v Sloveniji.

Lokacija: Slovenski turistični informacijski center, Ljubljana Tečaj se izvaja 25. 8. in 1. 9. ob 17.00

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6 Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb www.slovenci.hr BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.

Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.

Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.

Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor V septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.

Radijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FREE RADIU PRIJEDOR že četrto leto. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, Banjaluka Dopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.30 do 18.15.

Dopolnilni pouk slovenščine v Banjaluki (Klub nac. manjšin) ob sobotah od 9.00 do 13.05.

Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banjaluka, redne vaje ob sredah in petkih od 19.00 do 20.30.

Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 13.00.

Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banjaluka Delo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banjaluka; http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA

Prireditve izven Slovenije SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva.

Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd.. http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.

Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.

Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.

Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.

Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).

Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9.; http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin Druženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.

Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00. Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30. http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.

Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.

Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.

Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.

Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.

Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.

Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.

Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

28

Moja Slovenija / Avgust 2010

Slovensko združenje France Prešeren Skopje Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.; http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola; http://www.triglavbitola.mk ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström 28. 8. – Srečanje vseh generacij in tradicionalni piknik Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskem http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm FRANCIJA A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine; http://www.kridel.net/ATSO/index.html Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha Redne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00.

Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.

Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 uri (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

Društvo Prijateljev Slovenske Katoliške Misije Freyming-Merlebach 4. in 5. 9. – Tradicionalni slovenski ljudski praznik. Odvijal se bo v prostorih Protestanske dvorane ulici rue du Pape Jean XXIII, v Stiring-Wendelnu. Gostovala bo folklorna skupina MANDRAČ iz Kopra.

Vse ljubitelje folklornih plesov, glasbe in domačega petja lepo vabimo, da se nam pridružite, da bomo v čim večjem številu pokazali zanimanje za slovensko kulturo, domače melodije in ljubezen do slovenske besede. Prvi nastop bo v soboto ob 20. uri. Praznovanje se bo nadaljevalo s ponovitvijo programa v nedeljo od 14:30 naprej.

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON) 3 impasse Hoche – 92320 CHATILLON http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon http://www.zvon.nl POLJSKA Društvo Triglav – Rysy http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica 22. 8. – Pohod v hribe http://www.triglav.ch Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.

26. 9. –Vseslovensko romanje v Einsiedeln http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org Folklorna skupina Lipa 28. 8. – Piknik v naravi SKD Mura 29. 8. – Jesenski piknik: Grillparty SD Planika 4. in 5. 9. – Dvodnevni izlet društva v Alzacijo SD “Soča” Schaffhausen 5. 9. – Piknik AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus; http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo; http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.30.

Heidelberg – Svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00.

Herbolzheim pri Freiburgu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.

Vöhrenbach v Schwarzwaldu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.

Buchen v Odenwaldu – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).

Rauental (Rastatt) – Svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).

Lebach v Saarlandu – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e. V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de

KOLEDAR PRIREDITEV SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.

Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 in vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 in vsako sredo od 18.15 do 19.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 in vsak petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle.

Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474; http://www.spdg.eu

Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru. Družinska svetovalnica in družinska psihoterapija, ob petkih po dogovoru.; http://www. skladmitjacuk.org SKD Barkovlje Telovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani.

KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org ASKD Kremenjak Plesne skupine: - osnovnošolske in mlajše: vsako sredo, od 18.00 do 19.00 - srednješolske: vsak četrtek, od 18.30 do 19.30 - višješolske in večje: vsak petek do 19.00 do 20.30 Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00.

Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo, od 15.30 do 20.30. Lekcija traja eno uro.

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran 4. 9. – Očetov dan 16. 10. – Obletnica kluba Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00.

Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00). http://www.melanieklein.org

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo Opčine Začetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00. Zinkov dom, Opčine Nadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30. Zinkov dom, Opčine Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Sklad Mitja Čuk, Opčine Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.

English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija.

Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru.

Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci.

Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.

Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino.

Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.

Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje.

Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri) Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com ZDA

SlovenSki Group, New York; jfkamin@verizon.net Slovenia4You Foundation, New York http://www.slo4you.com Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL http://www.slovenian-center.org ClevelandSlovenian.com 21. 8. – Zbiranje sredstev (Fundrasing) http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio Vseslovenski kulturni odbor www.theslovenian.com Glasilo kanadskih Slovencev www.theslovenian.com/magazine Kanadsko-slovenski kongres http://www.slokongres.ca Kanadsko slovenska gospodarska zbornica www.cdnslocc.ca Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo www.slovenianhistorical.ca Slovenska šola Župnije Brezmadežne www.brezmadezna.com/zupnija/sola Slovensko kulturno društvo Sava www.savaclub.ca Slovenski park www.slovenskipark.com Bled Planica Social Club www.bled.ca Slovensko letovišče www.sloveniansummercamp.com ARGENTINA Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar Slovensko podporno društvo Cordobe Pisarna je odprta vsako sredo od 17.00 do 19.00.

Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00.

Tečaj slovenščine vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini http://www.slovencizvzhoda.com

Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30.

Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

Slomškov dom http://www.slomskovdom.org

3. avgusta 1882 se je rodil Alojz Gradnik, slovenski pesnik, prevajalec.

11. avgusta 1926 se je rodil Jože Toporišič, slovenski jezikoslovec.

20. avgusta 1922 se je v Ljubljani začela 1. konferenca SKOJ-a.

4. avgusta 1941 je bil ustanovljen prvi slovenski bataljon med NOB – Storžiški bataljon.

16. avgusta 1443 so Habsburžani in Celjski grofje podpisali pogodbo o dedovanju za primer, če katera rodbina izumre.

24. avgusta 1685 se je Janez Vajkard Valvasor udeležil ribolova v Cerkniškem jezeru in ga natančno popisal.

7. avgusta 1895 so odprli Aljažev stolp na Triglavu.

17. avgusta 1916 se konča šesta soška ofenziva (začetek 6. avgusta 1916).

9. avgusta 1868 je v Ljutomeru potekal prvi slovenski tabor.

18. avgusta 1918 je v Ljubljani bil ustanovljen slovenski Narodni svet.

26. avgusta 1778 so se Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpeli na Triglav.

Zedinjena Slovenija http://www.slo.org.ar

Zgodilo se je tega meseca

Moja Slovenija / Avgust 2010

29

30

vstaviti vdreti

vrezati ustaviti

Mačka danes

udreti

Moja Slovenija / Avgust 2010

ni spila _______

?

(mleka)

urezati

Pazljivi moramo biti pri dvojicah glagolov, ki se v zapisu razlikujejo le po črki v ali u, ker imajo različen pomen (vstaviti – dodati besedo v besedilo, ustaviti – nehati pisati, vrezati – pisati npr. v linolej, deblo, urezati – s čim ostrim potegniti po prstih, da priteče kri, vdreti – vlomiti v stanovanje, udreti – pod nami je popustila podlaga, npr. tla v stanovanju).

Ilustracija: Cimerman

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

Sestavljamo

Razrežite narisane domine in jih sestavite. Zapisanim glagolom dodajte ustrezno sličico.

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Opravičilo Opravičilo je besedilo, v katerem sporočevalec pojasni prejemniku razloge nekega dejanja in ga prosi, naj to upošteva. Največkrat se sporočevalec opravičuje, ker nečesa ni storil ali ker mu je žal za neko dejanje – odsotnost, zamudo, neporavnan račun ... Opravičilo je lahko neuradno in uradno.

Neuradno opravičilo

Lukovica, 8. 4. 2010 Primož,

napišemo, kadar se ne moremo ustno opravičiti. Uporablja se v vsakdanjem osebnem sporazumevanju. Pogosto se opravičimo z nekaj besedami (npr. opravičujem se, oprosti, žal mi je) in pojasnimo razlog.

v soboto dopoldne bomo imeli družinsko srečanje, zato ne bom mogel priti že ob desetih. Prišel bom okrog dveh popoldne. Oprosti, ampak tega srečanja ne smem zamuditi. Živijo

Matej

Uradno opravičilo Planinsko društvo Boč Ob potoku 9 2319 Poljčane

Poljčane, 7. 4. 2010

Mateja Jurman Jezerska 38 2310 Slovenska Bistrica

OPRAVIČILO Spoštovani!

Sporočili ste nam, da ste od nas prejeli že dva opomina zaradi neplačane članarine za leto 2009. Preverili smo podatke in ugotovili, da smo opomina poslali na napačen naslov.

Popolnoma se strinjamo z Vami, da sodite med tiste člane društva, ki pravočasno plačujejo članarino, in se Vam za neljubo napako iskreno opravičujemo. Upamo, da tudi v bodoče ostajate naš zvesti član.

Prosimo za razumevanje in Vas lepo pozdravljamo.

Uradno se opravičujemo v imenu ustanove ali kot posameznik izražamo opravičilo prejemniku, ki je ustanova.

Tine Medved

Tine Medved, blagajnik Planinskega društva Boč

Moja Slovenija / Avgust 2010

31

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

ZAČARANO POLETJE Tako je naslov romana za otroke, ki ga je napisala Irena Androjna in je z ilustracijami Sare Sporn izšel pri Družbi Piano lansko leto. Roman v 27 poglavjih prinaša imenitne dogodivščine družine mlajevih hrčkov, ki živijo v starem kostanjevem štoru. To sta mama in očka s tremi otroki: Hrčkom in mlajšima sestricama Bibi in Bubi. Imajo vrsto prijateljev, kot so čudaški izumitelj bober, nenavadni Črik, čarovnica Copra in drugi. Roman se začne s prvim dnem počitnic, ko Hrčku že na poti iz šole izgine spričevalo … In sledi čudovito, čarobno, »začarano« poletje. Tako lepo poletje želimo tudi vam! Morda ga boste obogatili tudi z družinskim branjem: tale očarljivi otroški roman je kot nalašč, da ga odrasli beremo otrokom! pi,« je zamrmral očka. Mama je gladko preslišala pripombo. »Od vsakogar pričakujem sodelovanje po najboljših močeh.

Bibi in Bubi bosta pospravili svojo sobo, Hrček pa svojo. Ko končaš,« se je obrnila k Hrčku, »pomagaj še sestricama.« »To ni pošteno! Že tako pride njiju dvakrat več na eno sobo,« je protestiral Hrček. »Bibi in Bubi sta še majhni,« je rekla mama. »Ko si bil ti toliko star, tudi nisi sam pospravljal.« »Kolikor se spominjam, do zdaj sploh nismo pospravljali,« je rekel Hrček.

Mama ga je grdo pogledala in nadaljevala: »Vse zložite iz omar in predalov na hodnik in počistite. Nato lepo pospravite stvari nazaj. Kar je neuporabnega, znosite na vrt. Očka bo pospravil dnevno sobo in kopalnico, jaz pa spalnico in kuhinjo. Čisto nazadnje bomo počistili še stopnišče in hodnik. V tej hiši bomo enkrat za vselej naredili red!«

Pokukajmo na začetek Drugega poglavja: Za tiste, ki ne vedo, kaj je generalno čiščenje – Za tiste, ki vedo, pa jim ni pretirano všeč – In za vse druge, če jih je kaj ostalo »Pozor!« je zaklicala mama. Očka, Hrček, Bibi in Bubi so poklapano stali na dvorišču, oboroženi z metlami, metlicami, smetišnico, gobami in krpami. »Otvarjam letno čiščenje, pospravljanje in urejanje naše hiše. Današnji dan bo priča njeni preobrazbi iz neurejenega gnezda v zgledno hrčje prebivališče!« »Kdor si je premislil, ima še čas, da odsto-

32

Moja Slovenija / Avgust 2010

»Si res prepričana, da nam bo koristilo?« Očka se je bil vdal samo zaradi ljubega miru; v resnici mu zadeva nikakor ni bila pogodu. Prepričan je bil, da lahko mlajevi hrčki udobno živijo samo v neredu; tako so vsaj živeli doslej. »Če bomo ugotovili, da nam škodi, lahko še vedno na novo razmečemo,« je odvrnila mama. Očitno pomanjkanje čistilnega navdušenja ji je šlo že rahlo na živce. »Razumeli? Gremo!« Četica se je obrnila in krenila na položaj. »Mama, Bibi mi je vzela omelo,« je zavreščala Bubi. »Ce me pa ves cas dlega z njim,« se je zadrla Bibi. »Speckahla,« ji je Bubi pokazala jezik in zdivjala v hišo, Bibi pa za njo. Ob indijanskem tuljenju sta se zagnali po stopnicah navzgor.

Očka in Hrček sta se nemočno spogledala, pobrala svoje čistilne pripomočke in se odpravila za njima. (…)

S KNJIGO V SVET

Nagradno vprašanje:

Upamo, da pri vas poleti ne izvajate generalnega čiščenja vašega doma.

Sporočite, kaj počnete oz. kaj najraje počnete med poletnimi počitnicami. Odgovore pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali urednistvo@mojaslovenija.net

Moja Slovenija / Avgust 2010

33

KNJIŽNA POLICA Hieronymus Boch

Kreutterbuch (Zeliščarka) Tokrat bomo na našo Knjižno polico postavili zelo redko, pravzaprav edini izvod knjige, ki ga premoremo v Sloveniji. Gre za dragoceno delo Hieronymusa Bocha ali Bocka Kreutterbuch, farmakopejo z ročno poslikanimi lesoreznimi ilustracijami, ki je datirano med letoma 1556–1572 in je edini znani izvod tega dela v Sloveniji. Predhodnica farmakopeje, po slovensko zeliščarke, je bila tiskana v Strasbourgu leta 1539, vendar je bila brez ilustracij. Zato je druga izdaja z barvnimi ilustracijami mnogo bolj imenitna od prve.

Knjigo hrani knjižnica Frančiškanskega samostana v Novem mestu, ki se lahko pohvali z najbogatejšim srednjeveškim knjižnim fondom v Sloveniji. Frančiškani so v Novo mesto prišli preko Karlovca in Metlike, ko so iz Bosne bežali pred Turki. To se je zgodilo leta 1469 in leta 1472 je bil v Novem mestu že pozidan samostan, v katerem je tudi knjižnica.

Največ knjig je iz 16. stoletja, tiste, ki so jih frančiškani prinesli s seboj (okoli 40 inkunabul), pa je še starejših. O knjižnici Frančiškanskega samostana v Novem mestu je pred kratkim pri založbi Brat Frančišek izšla znanstvena monografija z naslovom Flores in colores. Kot avtorji so podpisani Ines Jerele, p. Felician Pevec in Jedert Vodopivec. Enako kot naslov monografije se imenuje tudi

34

Moja Slovenija / Avgust 2010

razstava v Narodni in univerzitetni knjižnici, pri kateri se je najbolj angažirala Ines Jerele. Na tej razstavi je na ogled okoli 30 izvirnikov iz bogate zakladnice knjižnice Frančiškanskega samostana v Novem mestu. Pri sami otvoritvi razstave, in verjetno že tudi prej, je bila zelo konkretno navzoča tudi občina Šentjernej, od koder prihaja avtorica razstave Ines Jerele.

Največjo dragocenost na razstavi vsekakor predstavlja Bockova zeliščarka (Kreutterbuch), ki so jo z občutno finančno pomočjo tovarne zdravil Krka iz Novega mesta restavrirali v Centru za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije. V Center je bila knjiga prenešena že leta 2007, dela pa so bila zaključena junija 2010.

KNJIŽNA POLICA Zahteven projekt je vodila Jedert Vodopivec ob pomoči sodelavk iz Arhiva RS: Stanke Grkman, Blanke Avguštin Florjanovič in Lucije Planinc. Glavnino naravoslovnih preiskav je izvedla Meta Černič z Inštituta za celulozo in papir v Ljubljani v sodelovanju z Oddelkom za grafiko in tekstilstvo Naravoslovnotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.

Vsi sodelujoči pri projektu so upoštevali, da »konservirati, restavrirati pomeni ohranjati objekt v njegovi originalnosti in zaustaviti njegove poškodbe oziroma propadanje z najmanj posegi vanj. To je enovit postopek, ki

pri poseganju v objekt neprestano išče meje najmanj škodljivega poseganja v originalno strukturo in ki nikdar ničesar ne naredi brez predhodnega razmisleka, analize in utemeljitve nameravanih sprememb.« Vsebina ohranjenega knjižnega bloka iz novomeškega Frančiškanskega samostana in manjkajočih delov bo v celoti dostopna v digitalni obliki na dLib.si in v arhivu Krke, izvirnik pa bodo še nadalje hranili v novomeškem Frančiškanskem samostanu.

Na koncu je treba povedati še nekaj besed o avtorju knjige Hieronymusu Bochu. Živel je med letoma 1498–

1554, pri čemer ni povsem jasno, ali se je pisal Boch ali Bock. Rodil naj bi se kot Jerome Boch, podpisoval pa se je kot Hieronymus Boch. Večino življenja je preživel kot protestantski pastor, privrženec Martina Lutra. Devet let je skrbel za vrtove grofa Ludwiga in videti je, da ga je prav ta služba usmerila v botaniko. Bil je samouk, ki je veliko potoval po Nemčiji in je klasificiral kakih 700 vrst rastlin. Postal je eden najbolj razgledanih botanikov svojega časa, ki je znal rastline opisati dosti bolj natančno kot drugi avtorji.

Besedilo in foto: TŠ

Ernest Ružič

Portret – Das Portrait Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko kot krovna organizacije te manjšine v Avstriji ima v založniškem programu Znanstveno in Literarno zbirko Pavlove hiše in vsakoletni zbornik Signal.

V Znanstveni zbirki izhajajo dela, v katerih pretežno avstrijski avtorji obravnavajo zgodovinske značilnosti, kulturna in jezikovna vprašanja ter tudi politično dogajanje ob avstrijsko-slovenski meji. Podobno tematiko, toda na ravni publicistike, objavlja tudi vsa-

koletna in obsežna dvojezična slovensko-nemška publikacija Signal.

V Literarni zbirki je doslej izšlo osem del, večinoma pesniške zbirke in dve knjigi proze. V prvi slovensko-madžarsko-nemški zbirki so objavili pesmi dr.

Avgusta Pavla, prekmurskega rojaka s Cankove, ki je večino let sicer živel na Madžarskem.

Pri Literarni zbirki ima uredništvo isti problem, kot je pri porabskih Slovencih na Madžarskem z vsakoletnim božično-novoletnim Knjižnim darom, in sicer pomanjkanje domačih avtorjev.

Zato je doslej v Literarni zbirki Pavlove hiše izšla le ena knjiga domače avtorice, zbirka Pesmi Jožefe Prelog iz Žetinec/Sicheldorfa. Več avtorjev desetletja zamolčevana manjšina za zdaj nima ali ne upajo v javnost. Zato se je predsednica KD člen 7 mag. Suzanne Weitlaner odločila, da k sodelovanju v dvojezični Literarni zbirki povabi avtorje z avstrijske Koroške in iz Slovenije.

Tako sta izšli dve pesniški zbirki Rezke Kanzian, pesniška zbirka Ernesta Ružiča Vtisnjenke – Ein-Prägungen – in, kot najnovejša, osma knjiga, povest

Portret – Das Portrait – istega avtorja, Ernesta Ružiča. Kot rečeno, enako ravna Zveza Slovencev v Monoštru, ki v sodelovanju z murskosoboško založbo Franc-Franc v Knjižnem daru vse od začetka leta 1998 izdaja tudi knjige slovenskih avtorjev iz Prekmurja. Tako so v Knjižnem daru, v zbirki Med Muro in Rabo, doslej natisnili prozo Ernesta Ružiča (prva knjiga v Knjižnem daru), Ferija Lainščka, Milana Vincetiča ter deli Karla Holeca in Franceka Mukiča, edinih doma živečih avtorjev. Tudi v literarnem ustvarjanju se vidi, kako velike so razlike med manjšinami. Slovenci na Koroškem imajo vrsto odličnih pesnikov in pisateljev vseh generacij, prav tako Hrvati na Gradiščanskem.

Podobno je v Italiji, kjer sta sicer najbolj izpostavljena Boris Pahor in Alojz Rebula, ob njiju pa besedni ustvarjalci vseh generacij. Zgodi se tudi, da majhno število ni prepreka za več pišočih, kar je primer srbske manjšine na Madžarskem, ki je približno tolikšna kot slovenska, med sabo pa ima odlične književnike.

RE

Moja Slovenija / Avgust 2010

35

LEPOTE SLOVENIJE

180 metrov pod zemljo V Velenju je zagotovo eden najbolj zanimivih muzejev pri nas, Muzej premogovništva Slovenije. Ogled muzeja so spremenili v pravo pustolovščino, ki nas popelje od samih začetkov izkopavanja lignita v Šaleški dolini in vse do danes, ko so tehnologijo rudarjenja izpopolnili do enega najbolj varnih in produktivnih še delujočih rudnikov v Evropi.

Leta 1957 je bil ustanovljen Muzej slovenskih premogovnikov. Muzej, ki je skoraj 40 let deloval pod okriljem Kulturnega centra Ivan Napotnik na velenjskem gradu, je bil odprt 8. oktobra 1966. Ko so v velenjskem premogovniku konec leta 1998 preselili pridobivanje premoga iz območja Škal v nov, preloški del, smo Muzej slovenskih premogovnikov iz Velenjskega gradu premestili v opuščene podzemne prostore jame v Škalah.

V pravih rudniških rovih prikažejo pridobivanje premoga skozi zgodovino z odličnim vodenjem, zvočnimi in svetlobnimi efekti, realističnimi kulisami in scenariji dogajanja v rovih. Na začetku se vsi obiskovalci opremijo z rudarsko čelado in zaščitnim plaščem, za popotnico pa dobijo pravo rudarsko malico.

Po »starem jašku« iz leta 1889 se spustijo z dvigalom do globine 180 metrov pod zemljo. Tam jih pričaka pesnik Anton

36

Moja Slovenija / Avgust 2010

Aškerc, ki je zapisal: »Globočje in globočje, dol v prepad ...

Bojiš-li vožnje se pod zemljo čudne, ko peljal bi v vodnjak se, bratec moj?« Vodič jih popelje po podzemeljskem svetu med premogarje, ki so iz zemlje trgali črno zlato in ga tono za tono pošiljali na svetlo. Od tedaj so velenjski premogarji nakopali kar 170 milijonov ton premoga.

Pot jih vodi po vseh deloviščih nekdanjega premogovnika, kjer so na premogarje prežale številne nevarnosti zaradi zruškov debelih lignitnih plošč, predvsem pa zaradi zahrbtnega plina metana. Slišati je žalostni glas signalnega zvonca, ki je januarja in februarja leta 1893 naznanjal, da je v dveh zaporednih eksplozijah metana izgubilo življenje najprej enajst, nato pa še sedemnajst delavcev. To zgodbo ponazarja 18 scen in 15 lutk rudarjev v tipičnih položajih pri delu in počitku. Vse prizore učinkovito dopolnjujejo zvočni in

svetlobni efekti. Pred prehodom v moderni del muzeja se obiskovalci okrepčajo z rudarsko malico v najgloblji jedilnici v Sloveniji in najbrž tudi v Evropi.

V drugem delu jih pot vodi skozi mehanizirane jamske prostore iz zadnjih nekaj desetletij razvoja velenjskega premogovnika. Delo so tako posodobili, da so si v velenjskem premogovniku pridobili sloves enega najvarnejših in najsodobneje opremljenih premogovnikov v Evropi.

Za konec obiska jih do izhodnega jaška popelje podzemna železnica. Ob izhodu si je mogoče ogledati avtentične prostore slačilnice in kopalnic, ki so jih rudarji uporabljali ob izhodu iz jame. Prikazani so tudi prostori rudarskih bivališč iz začetka 19. stoletja. Več o možnostih obiska si lahko preberete tudi na spletni strani muzej. rlv.si, za skupine pa je potrebna posebna najava.

Besedilo in foto: Janez Dolinar

LEPOTE SLOVENIJE

Zaščitna čelada in rudarska luč sta bili že od začetka nujna zaščita, ki sta rešili veliko življenj.

Vrtalna glava sodobnega rudarskega stroja je zamenjala krampe in lopate.

Pogled v sodoben način izkopa premoga.

Upravnik rudnika je skrbno beležil dogajanje in nadzoroval delo v rudniku.

Februarja 1893 je ob zrušitvi rudniškega jaška umrlo 11 ljudi. Nesrečo danes simulira realistična predstavitev.

Lignit je tu črno zlato, ki se koplje že več kot stoletje.

Tudi obiskovalcem se je prilegla dobra rudarska malica.

Med napori se je vedno prilegla malica – kruh, sadje in tudi mleko ali vino, ki je spralo zaprašena grla.

Za konec se popeljete s čisto pravim rudniškim vlakom, ki je posebno doživetje.

Moja Slovenija / Avgust 2010

37

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Ko briška vas postane vseslovenska Ko so se zavedni Slovenci v zamejski vasi Števerjan na italijanski strani Brd v začetku sedemdesetih let odločili za pripravo prvega festivala narodno-zabavne glasbe, si gotovo ni nihče predstavljal, kakšne razsežnosti bo prireditev dosegla. Letošnjega 4. julija je tamkajšnje Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek B. Sedej v velikem slogu proslavilo zavidljiv jubilej, štirideseti festival.

Dobro je bilo zamišljeno Števerjanec Lojze Hlede je pred štirimi desetletji s svojim ansamblom pogosto nastopal tudi v Sloveniji in skupaj z domačim društvom je prišel na idejo, da bi se v njegovi vasi odvijal festival, ki bi vsaj za kakšen dan v letu združil ansamble domače glasbe iz zamejstva in matične domovine.

Prva leta je bilo zamejskih kar precej, za tiste iz Slovenije pa je bila briška vas, dvignjena nad slikovite vinograde, skorajda nekakšna eksotika: kot da bi sem jim Ita-

38

Moja Slovenija / Avgust 2010

lija s strogimi karabinjerji na goriških mejnih prehodih zdela neskončno daleč …

Pa so vendar prihajali in zmagovali: Veseli hmeljarji, Viki Ašič, Rudi Bardorfer, Odmev, Tone Žagar, Franci Lipičnik … In v poznejših letih Fantje z vseh vetrov, Štajerskih sedem in mnogi drugi, ki še danes sooblikujejo glasbeno prizorišče te vrste. Le zamejcev je bilo iz leta v leto manj! Zadnja leta se je celo zdelo, da je vse, kar v Sloveniji narodno-zabavnega leze in gre, prišlo na nekakšno slovensko državno vižarsko

prvenstvo, ki se odvija na lepem prizorišču in med prijaznimi ljudmi – v Italiji.

Jubilej, ki obeta Na 40. števerjanskem festivalu smo le dočakali še eno vrnitev tržaškega ansambla Taims, ki je za skladbo Spomin na majnice prejel kar dve nagradi – za glasbo (avtor Janez Beličič) in besedilo (avtor Saša Martelanc) – organizatorji pa so se še posebej razveselili ansambla Korenika z avstrijske Koroške, ki je prišel v Števerjan

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Absolutne zmagovalke Iskrice

Ansambel Korenika z ministrom Žekšem

po 26-letnem premoru in, razumljivo, v precej spremenjeni zasedbi. Legendarna skladba Ob reki Dravci je naletela na tako lep odziv večtisočglave množice, da konkurentom k nagradi za najbolj všečen ansambel niso pomagale niti organizirane skupine navijačev!

Najboljši debitant je postal ansambel Vikend z Vinske Gore, najboljši kvintet ansambel Čepon iz Horjula, najboljši trio ansambel Kolovrat iz Ljubljane, za najbolj karizmatično solistko so razglasili Barba-

Karizmatična Barbara Žerjav

ro Žerjav, pevko in violinistko ansambla Donačka iz Rogatca, absolutne zmagovalke festivala pa so postale Iskrice iz Laškega. V revijalnem delu festivala je nastopila vrsta nagrajencev iz prejšnjih let, na samem prizorišču pa ni manjkalo tudi pomembnih osebnosti iz gospodarskega, kulturnega in političnega življenja z obeh strani meje, na čelu z dr. Boštjanom Žekšem, ministrom, pristojnim za Slovence izven meja domovine. Festivalu očitno dobro kaže tudi v prihodnosti, saj,

kot je v jubilejnem biltenu zapisal Slavko Avsenik mlajši, eden od članov strokovne komisije, »Števerjan z glasbo briše meje med matično in zamejsko deželo, med Slovenci in Italijani, med poslušalci in glasbeniki …« Pred leti jih je zbrisal tudi med starimi in mladimi: danes sestavljajo srce domačega društva in festivalskega odbora pretežno mladi ljudje, ki pa še vedno radi prisluhnejo nasvetom starejših.

Jože Galič

Moja Slovenija / Avgust 2010

39

SLOVENSKE DOMAČIJE

Tudi zidanica je lahko stanovanje Z rubriko Slovenske domačije si bomo danes podrobneje ogledali za vinorodno deželo Posavje z vinorodnimi okoliši Dolenjska, Bela krajina in Bizeljsko - Sremič zelo poseben tip domačije, ki bi ga ob upoštevanju ozkega oziroma strogega razumevanja pojma »domačija« v to rubriko niti ne smeli uvrstiti. V mislih imamo množico objektov, ki so za krajši ali daljši čas lahko tudi bivalni objekti, čeprav ob samem nastanku to nikoli ni bila njihova osnovna funkcija. Seveda je govora o zidanicah, ki so v osnovi gospodarski objekt, namenjen shranjevanju vina (v kleti), vrhnji del pa je nudil tudi možnost prenočevanja, zlasti tedaj, ko je bila domačija oddaljena od vinograda.

40

Moja Slovenija / Avgust 2010

SLOVENSKE DOMAČIJE V zadnjih letih so zidanice začele še bolj širiti svoj spekter funkcij, bodisi da so dobile funkcijo vikenda ali stanovanjske hiše, bodisi funkcijo turistom namenjenega objekta. Še pomembnejši razlog za vključitev v našo rubriko pa izhaja iz dejstva, da so zidanice v nekaterih predelih Slovenije – tudi zaradi svoje množičnosti – zelo pomemben ali celo prevladujoč element v kulturni krajini, vrh tega pa so ena od najbolj slovenskih značilnosti tudi v širšem evropskem prostoru.

Lepo obnovljena Škatlarjeva zidanica v lasti Matjaža Pavlina.

Zidanice kot turistični objekt Kdaj so začele »rasti« zidanice po dolenjskih in drugih gričih ni povsem znano.

Najstarejše med njimi naj bi bile stare okoli 170 let, večina pa je mnogo mlajših, starih od 10 do 20 let. Danes gre njihovo število v tisoče, navaja se celo številka 15.000. Zato ni prav nič nenavadno, da so tisti, ki se ukvarjajo s turizmom, v zidanicah zagledali tudi možnost njihove izrabe za turizem. Od mrtvega kapitala seveda ni nobene koristi. Lepo obnovljene in ustrezno opremljene so jih začeli ponujati turistom oziroma jih tržiti na turističnem trgu.

V projekt Turizem v zidanicah je zaenkrat vključenih 28 lastnikov zidanic, ki so se odločili za takšno možnost izrabe svojih zidanic, s tem pa tudi za možnost dodatnega zaslužka. Večina teh zidanic ima tri zvezdice, cene za dnevni najem pa se gibljejo med 37 in 80 evri, odvisno pač od števila oseb, ki zidanico najame.

V prvem primeru sta zidanico najeli dve osebi, v zadnjem pa šest. Zanimanje lastnikov, ki so bili pripravljeni svoje zidanice preurediti za goste, je bilo veliko.

Zato so ustanovili konzorcij ponudnikov (www.zidanice.si.), ki si je zidanice tudi ogledal. Med več kot 100 ponudniki jih je odbral 28, pri čemer je odločalo predvsem to, ali imajo urejeno vso dokumentacijo. Ta konzorcij je izdal tudi lično publikacijo, v kateri je z besedo in sliko predstavljenih vseh 28 zidanic.

V zvezi s tem je treba povedati tudi to, da dolenjski turistični delavci strogo zavračajo miselnost, po kateri naj bi bil turizem v zidanicah zgolj ali tudi prikrita oblika prodaje vina, v prvi vrsti dobro znanega dolenjskega cvička. Poudarja-

Moja Slovenija / Avgust 2010

41

SLOVENSKE DOMAČIJE jo, da gre pri tem za turizem kot namestitev, in nič drugega. V tem smislu so za turiste pripravili številne turistične izdelke, kot radi rečejo. Omeniti velja pohodništvo, kolesarjenje, jahanje in čolnarjenje. V bližini so tudi znane dolenjske terme, Šmarješke in Dolenjske Toplice, blizu je Krka in tudi Kolpa ni daleč. Pripravili so poseben program z imenom Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, in tradicionalnih prireditev tudi ne manjka.

Zidanica Škatlar Eno od zelo starih zidanic smo si podrobneje ogledali tudi mi. Sedanji lastnik zidanice Matjaž Pavlin je na Dolenjskem dobro znan turistični delavec.

Zidanico z zgornjim imenom je kupil od posrednika, slednji pa od prvotnega lastnika, ki je imel v bližini velik vinograd in sadovnjak. Stoji na vzpetini v bližini cerkve sv. Jurija v Grčevju nad Paho pri Otočcu. Mimogrede naj omenimo, da si je v cerkvi vredno ogledati lepo obnovljeno fresko. Kot pravi sedanji lastnik, se od te zidanice »vidi cel svet in še okolica.« Razgled je res veličasten: v bližini se vidi Trška gora, bolj v daljavi pa Kočevski Rog, Gorjanci in celo hrvaško Sljeme.

Dostop do zidanice je po razširitvi ceste sedaj mogoč tudi z avtomobilom.

Majhna zidanica je obnovljena od vrha do tal, točneje do kleti. Dejansko se je obnova začela v kleti, saj je bilo treba iz kamna grajeno klet sanirati s cementnim mlekom – kar dve toni tega mleka so popile stene te majhne kleti. V kleti je imel lastnik lesene sode za vino, vendar ne večjih od 2000 litrov. V prostoru nad kletjo so grozdje najprej sprešali, dali v kadi, v katerih je vino zavrelo, nakar so ga po posebnih ceveh, speljanih skozi strop, pretočili v sode v kleti. Vino je lastnik prodajal okoliškim gostilnam.

Poleg lesenih sodov je sedaj v kleti tudi nekaj pločevinastih, vendar ne velikih posod za vino. V klet so iz zgornjega prostora prenesli mizo in stole, okoli katere so se nekoč zbirali delavci iz vinograda v času malice. Posebej zanimiva naprava v kleti je mlin za drobljenje hrušk. Da je šlo delo lažje od rok so si pomagali z velikim kolesom – vztrajnikom. Kot pravi Matjaž Pavlin, so na posestvu pridelali ogromno hrušk, od tepk in jerebic do agatnic in maslenk. Tega je bilo toliko, da »so celo zimo kuhali šnops«. Vhod v klet je iz spodnje nižje strani, vhod v bivalne prostore pa iz zgornje strani, pri čemer so iz-

Pod podaljškom strehe stoji miza s klopmi, dobro viden je tudi kamin v podaljšku opornega zidu, ki je obenem tudi krušna peč.

42

Moja Slovenija / Avgust 2010

virni leseni podboji in vrata ohranjeni pri obeh. To dokazujejo tudi veliki starinski ključi za odpiranje vrat.

Podrobnejši opis notranjosti Skozi vhodna vrata stopimo v kuhinjo, ki je hkrati tudi jedilnica z mizo in obdajajočimi stoli. Jasno je, da kuhinja brez štedilnika in omare za posodo ne more funkcionirati kot kuhinja. Iz kuhinje se skozi tri zelo različna vrata pride v tri zelo različne prostore. Najpomembnejša so vrata, ki gostu omogočajo vstop v spalnico in kopalnico. Spalnici dajejo poleg običajno velike zakonske postelje poseben čar zelo majhna okna z vezenimi zavesami z vzorcem, ki se ponovi tudi na malem lestencu. Skozi drsna vrata (zaradi pomanjkanja prostora) se iz spalnice pride v majhno kopalnico z umivalnikom, tušem in straniščem.

Skozi ozka in delno prozorna vrata je iz kuhinje mogoče stopiti na gank, ki ga zidanica prvotno ni imela. Po celi dolžini ga je dobila šele ob prenovi. Z ganka je res veličasten razgled, o katerem je bilo že govora. Tudi zato je za goste v zidanici neprecenljive vrednosti. Iz kuhinje je skozi strop, po zložljivih stopnicah, tudi vhod v podstrešni prostor, v katerem je gostom na razpolago še dodatno ležišče, tako da se v to zidanico za krajši ali daljši čas lahko naseli tudi štiričlanska družina. Nekaj posebnega je spati tik pod novo slamnato streho, ki se ponaša z lepim lokom nad vhodnimi vrati in še lepšimi zaključki na obeh koncih strehe.

Opis Škatlarjeve zidanice pa ne bi bil popoln, če ne bi povedali tudi tega, da je zidanica na enem koncu dobila še posebno streho, pod katero so zložena drva, največ prostora pa zavzema masivna miza s klopmi, kar gostom omogoča, da se tudi v deževnem vremenu lahko zadržujejo na svežem zraku – tem bolj zato, ker si v domiselno oblikovanem kaminu, ki je istočasno tudi krušna peč, lahko spečejo kruh, pico ali kar koli drugega.

Ta kamin z dimnikom je pravzaprav zgolj podaljšek obnovljenega opornega zidu in z njim je majhna lepotica nad strmim pobočjem dobila piko na i.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Največ prostora v kleti zavzemajo sodi za vino (cviček) in mlin za drobljenje hrušk, ki je prenešen iz zgornjega prostora.

V kuhinji je poleg štedilnika in omare tudi miza s stoli in panjskimi končnicami na stenah.

Iz zgornjega prostora je v klet prenešena tudi miza in nekaj stolov.

Moja Slovenija / Avgust 2010

43

SLOVENSKE JEDI

Ajdovi štruklji s skuto Oko poparimo in dobro premešamo, ohladimo in damo na desko, ki smo jo potresli z belo moko. Testo pregnetemo in razvaljamo pol centimetra na debelo. Namažemo ga z nadevom, potresemo z drobtinami, zlasti če je nadev bolj moker, in tesno zvijemo. Štrukelj zavijemo v zmočen in dobro ožet prtič, potresen z drobtinami. Kuhamo ga pol ure v slanem kropu. Kuhanega razrežemo na rezine, zložimo v skledo ali na krožnik in zabelimo s prepraženimi drobtinicami.

Vir: Društvo kmečkih žena Semič

Sestavine za testo: • ¾ kg ajdove moke • 1 l slanega kropa • malo bele moke

Sestavine za nadev: • 1 kg skute • 2 jajci • 4 do 5 žlic smetane • po potrebi drobtine • 5 dag masla • drobtine za zabelo

44

Moja Slovenija / Avgust 2010

Moja Slovenija / Avgust 2010

45

VELIKI SLOVENCI

Franc Jelovšek, baročni slikar

Med utemeljitelji ljubljanskega oziroma kranjskega baročnega slikarstva zavzema zelo pomembno, če ne celo najpomembnejše mesto v Mengšu rojeni slikar Franc Jelovšek, po očetu iz Maribora.

Med veliko četverico predstavnikov kranjskega umetnostnega ozračja v 18. stoletju ga posebej izpostavljamo tudi zato, ker bo letos minilo okroglih 310 let od njegovega rojstva. Rodil se je namreč 4. oktobra 1700, umrl pa je 31. maja 1764 v Ljubljani, potem ko je leta 1730 postal tudi ljubljanski meščan. Veliko četverico kranjskih baročnih slikarjev so poleg Franca Jelovška sestavljali še Valentin J. Metzinger, Anton Cebej in Fortunat Bergant.

Kot slikar je bil Jelovšek v tesnih stikih z Giuliem Quaglijem, ki ga je bržkone spoznal med letoma 1721–1723, ko je Quaglio slikal stene v stolnici in Semeniški knjižnici v Ljubljani. Prve slikarske izkušnje pa je verjetno dobil pri Janezu Mihaelu Reinwaldtu. Umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc domneva, da ga je Quaglio v dvajsetih letih tudi vzel s seboj v Italijo, a ne samo Jelovška, marveč kar štiri slovenske učence. Navzlic domnevni Quaglijevi šoli pa je Jelovškova umetnost ubrala svojo pot in dvignila svojega mojstra med naše največje baročne slikarje, kot stenski slikar, freskant, pa ima sploh prvo mesto.

46

Moja Slovenija / Avgust 2010

Številnim cerkvam je vtisnil svoj pečat Njegov čopič srečamo prvič pri slikanju oltarne arhitekture na Žalah v Kamniku (1730), pri čemer se je takoj izkazal kot dozorel iluzionist. V povezavi z arhitekturo in kiparstvom je izoblikoval regionalno različico iluzionističnega slikarstva in (so)ustvarjal baročne celostne umetnine. Delal je predvsem za cerkve na Gorenjskem, Dolenjskem, v Vipavski dolini, pa tudi na Štajerskem in na Hrvaškem. Pri naročilih po štajerskih cerkvah je najbrž odigralo pomembno vlogo Jelovškovo štajersko sorodstvo. Zelo verjetno pa je v tem tudi skrivnost njegovega slikovitega in barvitega razpoloženja. Slikal je tudi fasade in notranjščine posvetnih arhitektur, izdeloval načrte za oltarje, tapete in kulise za slavnostne sprejeme. Precej njegovih del je uničenih. Že leto po kamniških Žalah ga vidimo na delu na obokih cerkve sv. Petra v Ljubljani. K tej cerkvi se je vračal vse do leta 1744. Šentpeterske freske so dolgo pripisovali kar Giuliu Quagliu. V cerkvi sv. Petra je leta 1734 nastala tudi najlepša Jelovškova oljnata slika Sv. Družina. Kot ugotavlja Emilijan Cevc, je v bogastvu barv, prelivajočih se v svetlobnih igrah in drznih potegih čopiča čutiti vpliv beneškega kolorizma in senčnosti, hkrati pa je slika polna tudi tople domačnosti, reprezentativne patetike in kompozicionalne polnosti. Iz monumentalno ubranega mladostnega Jelovška se je razvil modro nasmehljani pripovedovalec, tak, kakršnega opazimo na avtoportretih, vpletenih med freske v Grobljah, na Sladki Gori in na Skaručni.

Leta 1734 je poslikal tudi kapelo Codellijeve graščine v Ljubljani, slikal pa je tudi v župni cerkvi v Kamniku. Tako, kot je z realističnimi sredstvi ustvaril idealistično vizijo svetnikovega (Petrovega) poveličanja v cerkvi sv. Petra v Ljubljani, so zemeljski prizori dvignjeni v idealizirano ozračje, ki mu je vse vsakdanje tuje, tudi na oboku prezbiterija župne cerkve v Kamniku. S sliko Marije poveličane dobesedno dopolnjuje kipenje arhitekturne lupine, ji jemlje statično uravnoteženost in dodaja imaginarno razsežnost. Povezanost med slikarjem in stavbenikom je čutiti tudi ob freskah v Grobljah, na Skaručni in na Sladki Gori (1753). V bohinjski Srednji vasi je oltarno steno spremenil v živahno kuliso, v Štepanji vasi v Ljubljani pa je povezal plastične oltarne skupine Kristusovega trpljenja s kulisnim ozadjem in arhitekturnim prostorom. Na Primorskem je Jelovšek poslikal prezbiterij župne cerkve v Vipavi in stransko kapelo na bližnjem Slapu. Zašel je tudi na Hrvaško, kjer je v frančiškanski cerkvi v Samoboru poslikal veliki oltar (1752).

Z leti se je Jelovšek vse bolj približal baročnemu naturalizmu, ki mu ni tuje ne preprosto veselje in ne trpljenje človeka, odličnega ali kmetiškega. Bližja kot uglajenost mu je neka prisrčna robatost. Barve, ki so bile spočetka nekoliko zadržane, žare z vedno večjo močjo, kakor se bi končno nebo in zemlja med seboj pomirjala in se prelivala v ljudsko melodijo. Še ornamentika postaja ljudsko ubrana in vedno več prizorov žanrskega značaja se vpleta med svetniške legende in simboliko.

Tomaž Štefe

ŠPORT

Marko Baloh se pripravlja na svetovni rekord Slovenski ultramaratonski kolesar Marko Baloh se prvič v karieri odpravlja na ultrakolesarsko preizkušnjo, imenovano Radmarathon, v Švici.

Gre za eno najstarejših ultrakolesarskih dirk na stari celini in sicer za 10. obletnico dirke, prvotno imenovane Bern-Bodensee-Bern. Dirki so zadnja leta nekoliko spremenili traso in jo podaljšali, tako da so

to postale prvovrstne kvalifikacije za Dirko preko Amerike RAAM, lansko leto pa je dirka štela tudi za evropsko prvenstvo UMCA. Dirka je dolga 720 km in ima 6.300 m višinske razlike. Na startni listi dirke oz.

RAAM kvalifikacij je 38 kolesarjev, ki bodo morali voziti po pravilih ultramaratonske kolesarske zveze UMCA (kot posamični kronometer), poleg tega pa 31 t. i. randonneurjev, ki se bodo udeležili izziva v obliki breveta, torej v skupinski vožnji. Od nasprotnikov je najbolj znan Italijan Fabio Biasiolo, ki je bil že nekajkrat na stopničkah za zmagovalce na Dirki preko Amerike. Od ostale Marku neznane konkurence bi znal biti nevaren tudi Kevin Biehl, ki je lansko leto dolgo držal tretje mesto, po 600 km pa je odstopil zaradi bolečin v kolenu. »S konkurenco se ne bom preveč obremenjeval, ampak bom poskusil dirko odpeljati čim hitreje bo možno in s tem dobiti v noge nekaj prepotrebnih dirkaških kilo-

metrov in seveda preizkusiti, kako daleč (oz. dolgo časa) me noge nesejo pri polni obremenitvi. Še moj cilj – zadovoljen bi bil s časom pod 23 urami, seveda pa se tudi zmage ne bi branil,« pravi Marko Baloh. Z dirke se bo spremljevalna ekipa javljala na domačo stran www.markobaloh.com, na domači strani organizatorja www.radmarathon.ch pa bo možno spremljanje situacije na dirki v živo preko signala GPS (t. i.

Live Tracking). Dirka Radmarathon je ena od Markovih pripravljalnih dirk na glavni cilj sezone, to je postavljanje svetovnega rekorda v 24-urnem kronometru na zaprtem velodromu, ki ga bo Marko postavljal 9. in 10. oktobra 2010 na italijanskem velodromu Montichiari, blizu Brescie. Svetovni rekord se bo postavljal po pravilih ob prisotnosti sodnikov Ultramaratonske kolesarske zveze (UMCA) in Guinnessove knjige rekordov.

Besedilo in foto: BM

Moja Slovenija / Avgust 2010

47

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries tival, certainly nobody could have imagined what extension the event would reach. This year’s 4th July the local Slovenian Catholic Cultural and Educational Society Frančišek Borgija Sedej celebrated in grand style the enviable Jubilee, the 40th Festival. The best debutant ensemble became the ensemble Vikend (»Weekend«) from Vinska gora, the best ensemble quintet the Čepon from Horjul, the best trio ensemble the Kolovrat (»Spinning wheel«) from Ljubljana; Barbara Crane, the singer and violinist of the ensemble Donačka from Rogatec, was announced the most charismatic soloist and the absolute winner of the festival became the Iskrice (»Sparkles«) from Laško.

To work in economically prosperous state - Germany The development of industry in the 19th century attracted many Slovenes to the mines and metallurgic sites of Central and Upper Styria. Almost all the immigrants were employed in mines. They were coming from Carniola, Lower Styria and Carinthia. In Germany, in 1900, 9193 persons (6453 men and 2740 women) opted for the Slovene as mother tongue.

According to some estimates before the year 1914 around 30.000 Slovenes lived in Rhine-Westphalia district.

At the end of 50ths this was recognized as the »expatriation«.

The post-war overhaul of industry and an increase of the share of service activities opened a lot of jobs. Many arrivals abroad, mostly from Inner Carniola, Lower Carniola and especially from east Slovenia, were organized by Slovene companies. The newcomers had motives for mostly faster and higher earnings to arrange house, farm, craft workroom at home.

Among the first-generation migrant workers predominated only unqualified and half qualified workers. In Germany supposed to live about 50.000 emigrants and 27.000 expatriates.

Assimilation of the immigrants was quite intense so the number of Slovenes living is substantially lower than the number of emigrated.

In the 60ths the borders of Yugoslavia slowly began to open and a new wave of younger people began to penetrate in Germany. This phenomenon is suspended after the oil crisis of 1973 and the recession that followed. Yugoslavia signed an agreement in 1968 with the Federal Republic of Germany, in which it was clear that the stay of Yugoslavian expatriates in Germany was only a transitional nature. After the year 1974 this current started to run dry.

When village from Brda region became All-Slovenian When the conscious Slovenes in a minority village in Števerjan (San Floriano del Collio) in the Italian Brda region in the early 70ths decided to prepare the first Traditional Folk Music fes-

48

Moja Slovenija / Avgust 2010

Also wineyard cottage may be dwelling With the rubric »Slovene homesteads« this time we will now look in more detail the »Posavje region« with wine-growing districts Lower Carniola, White Carniola and Bizeljsko – Sremič. This region is for the wine region very special type of homestead, considering a narrow or strict interpretation of conception of “homestead” and in this rubric should not even be classified. In our mind we have a multitude of facilities to dwell for short or long term accommodation, even when at the very creation this was never their primary function. Of course we talk about the wineyard cottages, that are basically economic structure to store the wine (in the basement); top part is also offering the possibility of spending the night, especially when the homestead was away from the vineyard.

In the last years the homesteads began even more to stretch their range of functions, whether they were given a function of weekend house or the function of an object. designed for tourists. Even more important reason for inclusion in our rubric arises from the fact that the wine cottages in some parts of Slovenia - also because of its enormous number - are very important or even dominant element in the cultural landscape and beyond that they are one of the best Slovene features in the wider European area.

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número Cuando un pueblo de Brda pasa a ser de toda Eslovenia Cuando a principios de los años setenta los patriotas eslovenos de Števerjan, pueblo ubicado en la parte italiana de Brda (Collio), decidieron preparar un festival de música popular, seguramente nadie se imaginó la expansión que llegaría a alcanzar. El 4 de julio próximo pasado la asociación local Slovensko katoliško prosvetno društvo Frančišek B. Sedej festejó a todo trapo el envidiable cuadrigésimo aniversario del festival. Proclamaron como mejor debutante al grupo Vikend de Vinska Gora, como mejor quinteto al grupo Čepon de Horjul y a Kolovrat de Ljubljana como mejor trío. Como solista más carismática fue nombrada Bárbara Žerjav, cantante y violinista del grupo Donačka de Rogatec. Las ganadoras absolutas del festival fueron las integrantes del grupo Iskrice de Laško.

Yendo a trabajar a un país económicamente exitoso – Alemania El desarrollo industrial en el siglo XIX atrajo a numerosos eslovenos a las zonas mineras y metalúrgicas de Estiria Media y Superior. Casi todos los llegados consiguieron trabajo en las minas. Llegaban especialmente de Carniola, la Baja Estiria y de Carintia. En el año 1900 9.193 personas (6.453 varones y 2.740 mujeres) declararon que el esloveno era su idioma materno. Según algunas estimaciones antes del año 1914 ya había alrededor de 30.000 eslovenos en el distrito de Rhin y Westfalia.

A fines de los años cincuenta predominaban los trabajadores golondrina. La renovación industrial de la posguerra y el aumento de la parte correspondiente a los servicios, crearon muchos puestos de trabajo. Algunos viajaban al exterior de manera organizada por intermedio de empresas eslovenas.

La mayoría provenía de Notranjska, Dolenjska y en especial del este de Eslovenia. El motivo de su ida era conseguir en forma más rápida los ingresos necesarios para refaccionar sus casas, sus granjas o establecerse con un oficio. Entre los primeros trabajadores predominaban quienes no tenían una especialización o tenían una baja calificación profesional. En Alemania estarían viviendo 50.000 emigrantes eslovenos y aproximadamente 27.000 trabajadores temporales.

La asimilación fue bastante intensiva, por lo cual en la actualidad el número de eslovenos es esencialmente menor al número de emigrados.

En los años sesenta las fronteras yugoslavas se fueron abriendo paulatinamente y una nueva ola de gente joven comenzó a avanzar sobre Alemania. Este fenómeno fue frenado por la crisis del petróleo del año 1973 y la consiguiente recesión. Yugoslavia firmó con la República Federal de Alemania un acuerdo en el que, con toda claridad, constaba que la estadía de los trabajadores yugoslavos en Alemania tenía carácter temporal. Después de 1974 esta corriente terminó por desaparecer.

Una pequeña bodega también puede ser habitable En esta oportunidad en la sección Pueblos de Eslovenia veremos con mayor detenimiento la región viñatera de Posavje con los distritos viñateros de Dolenjska, Bela Krajina y Bizeljsko – Sremič y su especial tipo edilicio. En mente tenemos un sinnúmero de construcciones que por un tiempo más corto o más largo pueden llegar a ser habitables, si bien al momento de levantarlos nunca se pensó en que tuvieran esa función.

Hablamos de las pequeñas bodegas que por definición son construcciones con propósito económico (para el almacenamiento del vino), pero que en su parte superior permitían pernoctar, especialmente en los casos en los que la viña quedaba muy lejos de la casa.

En los últimos años las bodeguitas empezaron a abrir su espectro de funciones, ya sea que fueran destinadas a ser casitas de fin de semana, como vivienda principal o para albergue de turistas. La inclusión en nuestra sección se debe en mayor medida porque las mismas son –en algunas zonas de Eslovenia- muy importantes o son un elemento predominante en el paisaje, además de ser una de las características más eslovenas en el amplio campo esloveno.

Moja Slovenija / Avgust 2010

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Sak Ribolov je bil v preteklosti opredeljen kot gospodarska dejavnost, ki je ob večjih rekah in jezerih dajala kruh številnim ribičem. Pri lovu so uporabljali različne ribolovne pripomočke: mreže, vrše, križake in sake. Sak je ribolovna priprava z mrežo v obliki vreče, pritrjene na palici. Sak kot simbol nekdanjih časov hranimo tudi v stalni zbirki ribiškega oddelka v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri.

Najbolj znan je bil ribolov s saki na Cerkniškem jezeru. Pričevanja o tem sta nam ohranila Janez Vajkard Valvasor in Franz Anton Steinberg. V usihajočem jezeru je ribolov potekal po natančno predpisanem vrstnem redu. Najprej so si zaloge z ribami napolnili samostani in graščine, zatem pa so prišli na vrsto domačini, ki so se brez oblek podali v odtekajoče jezero ter s saki in koši pobirali preostale ribe.

Ribolov že dolgo ni več gospodarska dejavnost. Danes je to predvsem športna dejavnost, ki športnim ribičem daje možnost preživljanja prostega časa v naravi.

Uveljavljen je ribolov s palico in trnkom, druge lovne naprave so z zakonom prepovedane.

Mag. Romana Erhatič Širnik, ribiški oddelek Tehniškega muzeja Slovenije

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

50 50

Moja Slovenija / Avgust 2010

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

KRIŽANKA

Moja Slovenija / Avgust 2010

51

Sak (Tehniški muzej Slovenije)