Moja Slovenija december 2010 by Matej Medved

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • December 2010, številka 12

Slovenija INTERVJU

Franc Pukšič: Vesel in ponosen sem, da imamo ministra za Slovence po svetu TEMA MESECA

Svečano slovensko kosilo SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Asimilacije ne moremo ustaviti, lahko jo upočasnimo ŽIVLJENSKA ZGODBA

Jaka Okorn: slikar in patriot VELIKI SLOVENCI

Lucijan Marija Škerjanc: skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec ŠPORT

Slovenija bo gostila evropsko prvenstvo 2013 ZADNJA BESEDA

Moja Slovenija tudi v prihodnje?

»Za vedno nam ostane le misel na dom in družino«.

www.MojaSlovenija.net

VOŠČILA Čez gore v Ravan seže mi pogled z Goričkega v Piran… (Vlado Kreslin)

Drage rojakinje in cenjeni rojaki, prihaja prijeten čas, ko se poslavljamo od starega leta in s pričakovanjem zremo v novo. Naj bo vaš korak v leto 2011 zanesljiv in poln upanja, miru in zadovoljstva. Vesele praznične dni vam v imenu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu želim Boštjan Žekš, minister

Dragi rojaki po vsem svetu, ne povezuje nas samo slovensko čutenje, ampak tudi hitro bežeči čas, ki staro leto znova preveša v novega. V to obdobje so natreseni najlepši prazniki, ki znajo zaustaviti trenutek - trenutek, ki nas polni z mirom in nam da moči za naprej. Vsega dobrega vam iz srca želimo Lenart Rihar, voditelj Rafaelove družbe in sodelavci

Uredništvo in sodelavci revije Moja Slovenija želimo vsem bralcem vesele božične praznike in uspehov polno novo leto 2011!

Moja Slovenija / December 2010

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU želi Slovencem v izseljenstvu, zdomstvu, zamejstvu in v matični domovini blagoslovljen Božič in veliko zdravja ter vsega dobrega v novem letu 2011!

UVODNIK

Slovenščina, kdo bo tebe ljubil? Dušan Čegovnik, učitelj slovenskega dopolnilnega pouka v nemški deželi Severno Porenje-Vestfalija

Bliža se novo leto 2011. Kaj se bo zgodilo in kaj nam bo prineslo? Se bo naša slovenska skupnost z društvi, katoliškimi misijami in slovenskimi šolami v Nemčiji obdržala? Kako polna usta lepih želja imajo starši, dedki in babice, da bi njihovi otroci, vnuki, to je tretja generacija, ohranili slovenski, materni jezik! Je to uresničljivo ali so to le sanjske želje? Pravijo, da vaja dela mojstra. Jezik je treba vaditi in ga govoriti kljub tujejezičnemu okolju. Vendar se tega marsikdo premalo zaveda, saj pogostokrat že na ulici s svojim otrokom govori v tujem in ne slovenskem jeziku. Mladi starši vse prepogosto pozabljajo, da je njihov pogovor z otrokom skorajda edina možnost, da njihovi otroci govorijo slovensko. V tujejezičnem okolju tuj jezik prevladuje na vseh področjih. In če še doma popuščamo, bo naša slovenščina v tujini v bližnji prihodnosti le še petje zborov, ki imajo slovenske korenine. V dobi multimedije imajo otroci možnost gledanja slovenskih otroških televizijskih oddaj, če jim starši to omogočijo preko satelita. Srednješolska mladina klepeta v klepetalnicah z vrstniki iz Slovenije po internetu. Po internetu je možno prebirati slovenske časopise in revije. Širom po Nemčiji imajo otroci možnost obiskovanja slovenskega dopolnilnega pouka. Številni starši, dedki in babice vozijo otroke na ta pouk iz drugih krajev in mest. Otroški nastopi, recitacije, petje in kratki skeči popestrijo marsikatero prireditev. Na žalost se dogajajo stvari, ki nam niso v ponos. Tako sem doživel, da smo se z avtobusom peljali na izlet. Med izletniki je bila tudi peščica mlajših učenk in učencev. Medtem ko se je na poti prepevalo slovenske pesmi, so se starši pogovarjali z otroci nemško. Marsikdo, ki bi želel, da bi njegov otrok govori slovensko, prepušča to zahtevno nalogo slovenskim učiteljicam in učiteljem, čeprav obstaja nenapisano pravilo, da so najboljši učitelji maternega jezika otrok prav starši. »Slovenščina, kdo bo tebe ljubil, če te nekateri zanemarjajo?« Že pred mnogimi leti so nemški jezikoslovci napisali tudi naslednje: »Tisti otroci, ki ne obvladajo maternega jezika, se tudi težje naučijo nemškega jezika.« To je bilo namenjeno prvi generaciji Slovencev v Nemčiji. Časi so se spremenili. Veliko je mešanih zakonov, v katerih slovenščina vedno bolj izginja kot pogovorni jezik. Celo tam, kjer so številne matere Slovenke, so le-te zanemarile svoj materni jezik in otrok niso naučile slovensko. Znanstveno je dokazano, da se lahko majhni otroci brez težav naučijo dveh (ali več) jezikov – tako jezik matere kot jezik očeta! Le da morata oba starša govoriti z otrokom od začetka v svojem maternem jeziku. Kaj me še boli v Nemčiji? Žalosten sem, ko opažam, da se na sestankih nekaterih društev in njihovih skupščinah govori nemško. Zaradi enega prisotnega nemškega člana ali članice se priklanjamo nemščini? Po drugi strani pa si naša mlada država Slovenija prizadeva in finančno podpira slovensko skupnost v Nemčiji za organizacijo slovenskih kulturnih prireditev z namenom, da se neguje in ohrani naš slovenski jezik. Upajmo, da se bodo sanjske želje kljub vsemu uresničile! Moja Slovenija / December 2010

Moja

5 8 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 30 32 34 36 38 40 44 46 48 49 50 51

Zgodba z naslovnice

TEMA MESECA:

Najvišja protokolarna srečanja, vrhunske kongresne in konferenčne prireditve, posebne uradne in zasebne slovesnosti ter razkošje drugih doživetij imajo svoje pravo mesto v naravnem okolju in pred kuliso gora na Brdu pri Kranju. Posestvo z izjemno preteklostjo je blizu glavnega mesta Slovenije. S skoraj 500 ha naravnih lepot, s tisočerimi rastlinskimi in živalskimi vrstami na pragu Alp zagotavlja mir nedaleč od vsakdanjega vrveža. Naravno in kulturno dediščino posestva krona renesančni dvorec, dopolnjuje pa nov kongresni center. Nahaja se ob robu parka in blizu jezer. V letu 2008 je bil središče slovenskega predsedovanja Evropski uniji.

Svečano slovensko kosilo

INTERVJU TEMA MESECA IZ URADA SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SLOVENCI NA HRVAŠKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA RAFAELOVA DRUŽBA SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV S KNJIGO V SVET KNJIŽNA POLICA ŽIVLJENSKA ZGODBA VELIKI SLOVENCI MUZEJ JASLIC MLADI UMETNIKI ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI ZADNJA BESEDA KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Tokrat imamo za vas presenečenje. Bliža se konec leta, čas praznovanj in veselja, dobre hrane in pijače. Prava slovenska kuhinja niso samo žganci in zelje. Slovenski kuharji so znani po svojih kulinaričnih umetnijah tudi po svetu. Za bralce Moje Slovenije je kuhar Davor Družinec iz protokolarnega posestva Brdo pri Kranju in hotela Kokra pripravil posebno praznično kosilo skupaj s tehniki slovenske protokolarne kuhinje in slaščičarne: Natašo Žontar, Jankom Kleindinst, Andrejem Rozmanom in Dušanom Jovanovičem. Vodja kuhinje je Robert Merzel. Ideje in kuharjevi nasveti vam bodo pomagali podoživeti Slovenijo na poseben način, z okušanjem slovenskih jedi in pristnega vina. Več na straneh 8 do 15.

SLOVENCI NA KOROŠKEM:

Bertram Karl Steiner prejel Einspielerjevo nagrado

V dvorani Slomškovega doma v Celovcu je 15. novembra potekala svečana podelitev že tradicionalne, zdaj 19. Einspielerjeve nagrade. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta podelila letošnjo nagrado novinarju, prevajalcu in pisatelju Bertramu Karlu Steinerju za njegovo vztrajno zavzemanje za Koroško brez meja, za nastopanje proti koroškim predsodkom in za krepitev slovenske narodne skupnosti v smislu vseavstrijske kulture. Slavnostni govorniki so bili dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Sonja Kert – Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze, in seveda Bertram Karl Steiner. Več na strani 18.

MLADI UMETNIKI:

Katja Koselj, oblikovalka unikatnega nakita

Ko se nežnost in eleganca pravilnih oblik ujameta v živahno, prepletajočo se žičko in vse skupaj dopolnijo še pisane perlice, koralde in biserčki, ki se nam v očesu zalesketajo, ne govorimo več zgolj o modnem dodatku, temveč o nepogrešljivem nakitu, ki dopolnjuje našo lepoto in izžarevanje. Takšno je tudi ustvarjanje Katje Koselj in njenih unikatnih kosov nakita, ki resnično jemljejo dih. Več na straneh 44 do 45.

MUZEJ JASLIC:

Muzej jaslic Sončna pesem na Brezjah

»V muzeju Sončna pesem se ustavljajo ljudje od blizu in daleč, družine in posamezniki, stari, mladi in otroci. Ljubitelji jaslic rišejo, skicirajo, merijo, preudarjajo, fotografirajo …,« radi povejo v brezjanskem društvu, ki povezuje ljubitelje jaslic. »Obrazi žare in zadovoljni odhajajo. Strokovnjaki za starožitnosti iz Avstrije so bili tako presenečeni, da so z navdušenjem odločili, da bodo v ta muzej vodili razrede otrok, da se ‘naužijejo’ adventa in božične lepote jaslic. Muzej povezuje, pomirja, osrečuje in navdušuje vse ljudi dobre volje.« Več na straneh 40 do 41.

INTERVJU: FRANC PUKŠIČ

»Vesel in ponosen sem, da imamo ministra za Slovence po svetu« Nekdanji državni sekretar za Slovence po svetu je med rojaki še vedno izjemno priljubljen. Njegova zasluga je, da so se Slovenci letos že desetič zbrali na enem mestu – na sedaj že jubilejnem in tradicionalnem srečanju rojakov v parlamentu. Pred petimi leti je pokazal veliko mero poguma, ko se je odločil, da zaupa izdajanje revije Moja Slovenija izdajatelju brez političnih botrov. Tako imate danes v rokah že 60. (zadnjo) številko revije, ki ste jo v teh letih in mesecih vzeli za svojo, saj je bil v njej vedno prostor za tako in drugače misleče, za avtorje in organizacije ne glede na politično prepričanje.

Gospod Pukšič, le malokdo še ve, da ste bili prav vi pobudnik vseslovenskega srečanja v hramu slovenske demokracije? Res je, vse skupaj se je začelo v času, ko sem vodil komisijo za Slovence po svetu v mandatnem obdobju 2000–2004. Ena od programskih točk se je nanašala na združitev vseh po svetu živečih Sloven-

cev na enem mestu. Vesel sem, da smo se tudi letos, po desetih letih, srečali z rojaki vsi tisti, ki smo pomagali to državo ustvariti, si za njo prizadevali … Med vašimi nalogami je bila tudi resolucija o Slovencih po svetu. Prav ta resolucija je bila odlično izhodi-

šče za pripravo zakona za Slovence, ki živijo zunaj meja domovine. Zakon je bil pripravljen že v mojem mandatu, vendar se je ustavilo v parlamentu, saj ga takratna koalicija ni podprla. Vseboval je namreč člen, ki je zavezoval bodočega premierja, da v ministrsko ekipo postavi tudi ministra za Slovence po svetu. Naj-

Moja Slovenija / December 2010

INTERVJU brž razmere med poslanci še niso bile zrele za ta korak. Kako pa so stvari potekale v naslednjem mandatu? Ker zakona še ni bilo, je takratni predsednik vlade Janez Janša delo razdelil in del nalog zunanjega ministra prenesel na svoj kabinet, kjer me je imenoval za državnega sekretarja, moja prioriteta pa je bila, da zakon gre skozi parlamentarno proceduro, saj smo bili trdno odločeni, da naslednja vlada ministra za Slovence po svetu mora imeti. Pisanje takega zakona zahteva veliko znanja, predvsem pa odnosa do tako zahtevne in občutljive problematike. Pri tem zakonu je po strokovni plati prispeval daleč največ Rudi Merljak z Urada za Slovence po svetu. Tako po prepričanju strokovne javnosti kot po mojem osebnem je prav on najboljši poznavalec Slovencev po svetu! Skupaj s kolegico Bredo Mulec (takrat je bila sekretarka v komisiji DZ, ki sem jo vodil), ki je prav tako uslužbenka Urada, sta pravzaprav zaslužna, da imamo tak zakon, da imamo danes prvega ministra za Slovence po svetu! Imenovanje ministra vam veliko pomeni. Vesel in ponosen sem, da imamo ministra za Slovence po svetu. Zunaj matične domovine živi četrtina naroda in ti si zaslužijo sedež v vladi, saj je to nenazadnje zagotovilo, da bodo naši rojaki deležni

Drage rojakinje in rojaki! V življenju ste veliko preživeli in pretrpeli: upam in želim si, da bi ta pelin odtekel čim prej! Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih vam želim veliko politične modrosti, miru – tako v osebnem kot v družbenem življenju – in vsem vam veliko Božje naklonjenosti in previdnosti, za kar so in bodo po svetu skrbele naše katoliške misije! Hvala vam za vaše opravljeno delo, vi, naši kamenčki v mozaiku naše domovine!

Moja Slovenija / December 2010

takšne obravnave, kot si jo zaslužijo. Pri tem imam v mislih tudi revijo, za katero se pogovarjava. Zakaj ste izpostavili Mojo Slovenijo? Ne glede na sodobne komunikacijske poti, na internet in druge elektronske medije se moramo zavedati, da za rojake po svetu ostaja pisana beseda alfa in omega. Sam sem se pred petimi leti zavedal velike odgovornosti, povezane s tem, kakšna bo ta revija. Bo odprta za vse? Za drugačne poglede? Bo demokratična in poštena ali bo vir hujskanj in razprtij? Res smo vam izjemno zaupali, a naše zaupanje ste več

kot opravičili! Pogovarjava se za 60. številko in čeprav ste bili na področju Slovencev po svetu novinci, ste s profesionalnim in korektnim odnosom dokazali, da ste vredni zaupanja, in pokazali, kakšna mora biti revija. Prepričan sem, da ni nikogar, ki bi si upal rojakom vzeti še to in izdajanje revije v bodoče prepustiti komu drugemu ter s tem ogroziti ta pionirski projekt! Ministra naši rojaki na tujem torej imajo. Kaj pa dva predstavnika v parlamentu? Že lani na devetem vseslovenskem in letošnjem desetem jubilejnem srečanju je bil posebej izpostavljen in z aplavzom

INTERVJU

Pri tem zakonu je po strokovni plati prispeval daleč največ Rudi Merljak z Urada za Slovence po svetu. Tako po prepričanju strokovne javnosti kot po mojem osebnem je prav on najboljši poznavalec Slovencev po svetu! Skupaj s kolegico Bredo Mulec (takrat je bila sekretarka v komisiji DZ, ki sem jo vodil), ki je prav tako uslužbenka Urada, sta pravzaprav zaslužna, da imamo tak zakon, da imamo danes prvega ministra za Slovence po svetu!

pospremljen predlog sklepa, da politika v Državnem zboru, torej stranke, omogočijo spremembo ustave in volilne zakonodaje, tako da bi vsaj dva Slovenca, ki živita v zamejstvu oziroma po svetu, imela svoj stalni sedež v slovenskem parlamentu. Komisiji za Slovence po svetu sem predlagal, da se o tej politični temi pogovori na skupni seji odbora za zunanjo politiko in komisije za Slovence po svetu, vendar žal do tega ni prišlo. Krovne organizacije, ki delajo v dobro naših rojakov, zelo cenite. Prepričan sem, da bi delo, ki ga opravlja

na primer Svetovni slovenski kongres, morali nadgraditi z uradnimi institucijami, saj vidim izhod iz krize tudi v ogromnem kapitalu, tako materialnem kot v izjemnem znanju, ki ga imajo naši ljudje zunaj meja domovine. Njihova politika je namreč, kako čim več doprinesti domovini in lahko so nam za zgled! Pogovarjava se za številko, ki bo prišla med naše rojake malo pred božičem in novim letom. Lahko zaključiva s kakšno spodbudno praznično mislijo? Seveda, saj so mi Slovenci po svetu dragi in jih imam nenehno v mislih.

Prosim, prenesite jim preko Moje Slovenije naslednje sporočilo: Drage rojakinje in rojaki! V življenju ste veliko preživeli in pretrpeli: upam in želim si, da bi ta pelin odtekel čim prej! Ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih vam želim veliko politične modrosti, miru – tako v osebnem kot v družbenem življenju – in vsem vam veliko Božje naklonjenosti in previdnosti, za kar so in bodo po svetu skrbele naše katoliške misije! Hvala vam za vaše opravljeno delo, vi, naši kamenčki v mozaiku naše domovine! Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

Moja Slovenija / December 2010

SLOVENSKA PRAZNIČNA KUHINJA

SVEČANO SLOVENSKO KOSILO okrat imamo za vas presenečenje. Bliža se konec leta, čas praznovanj in veselja, dobre hrane in pijače. Prava slovenska kuhinja niso samo žganci in zelje. Slovenski kuharji so znani po svojih kulinaričnih umetnijah tudi po svetu. Za bralce Moje Slovenije je kuhar Davor Družinec iz protokolarnega posestva Brdo pri Kranju in hotela Kokra pripravil posebno praznično kosilo skupaj s tehniki slovenske protokolarne kuhinje in slaščičarne: Natašo Žontar, Jankom Kleindinst, Andrejem Rozmanom in Dušanom Jovanovičem. Vodja kuhinje je Robert Merzel. Ideje in kuharjevi nasveti vam bodo pomagali podoživeti Slovenijo na poseben način, z okušanjem slovenskih jedi in pristnega vina. Besedilo in foto: VE

BUČNA KREMNA JUHA (Receptura za 10 oseb) 1 kg muškatne buče 0,15 kg korenja 0,2 kg čebule Sol, beli poper, muškatni orešček in lovor

Moja Slovenija / December 2010

Buče operemo, olupimo in narežemo na kose. Spečemo jih v pečici in jih predhodno pokapamo z oljem ter posolimo. Pečemo 20 do 25 minut pri 200 stopinjah Celzija. V kozici zasteklimo nasekljano čebulo, dodamo pečene buče in zalijemo z zelenjavno osnovo. Začinimo s poprom, muškatnim oreščkom, belim poprom, lovorjem in po potrebi solimo. Kuhamo največ pol ure. Iz juhe poberemo lovorove liste in zmešamo s paličnim mešalnikom. Zelenjavna osnova: jušno zelenjavo – korenje, zeleno, por, kolerabo, peteršilj drobno narežemo in popražimo z dodatkom maščobe (najboljše je maslo). Sestavine zalijemo z mrzlo vodo in kuhamo. Kuhano zmes precedimo in uporabimo kot zelenjavno juho in osnovo za zalivanje zelenjavnih omak in juh. Dekoracija: pri serviranju juhe lahko uporabimo mlečno peno. Naredimo jo tako, da mleko s čim več maščobe pogrejemo in spenimo s paličnim mešalnikom. Na peno damo nekaj kapljic bučnega olja in bučnih semen.

Svečano kosilo: JUHA: Bučna kremna juha z mlečno peno, VINO: zlata radgonska penina TOPLA PREDJED: Idrijski žlinkrofi s sušenim pršutom in sirom, vino: sauvignon GLAVNA JED: Brancinov file na gorčičnem pireju z belo koprovo omako, vino: rosé SLADICA: Kostanjeva tortica

Moja Slovenija / December 2010

PREDJED:

IDRIJSKI ŽLIKROFI

IDRIJSKI ŽLIKROFI (Receptura za 10 oseb) Testo: do 300 g bele moke, 1–2 jajci, olje, voda ali mleko po potrebi, da nastane testo mehkejše. Nadev: 500 g krompirja, do 50 g ocvirkove masti (zaseke) ali prekajene sesekljane slanine, do 50 g čebule; začimbe: drobnjak, črni poper, sol, majaron.

KRAŠKA OMAKA (Receptura za 10 oseb) 0,1 kg pršuta 0,02 kg paradižnikove mezge 0,5 l sladke smetane za kuhanje Pršut narežemo na rezančke, ki jih na suho popražimo, dodamo paradižnikovo mezgo in zopet popražimo ter zalijemo s smetano za kuhanje. Na koncu omako prevremo.

Moja Slovenija / December 2010

SLOVENSKA PRAZNIČNA KUHINJA

Nadev: Nadev za žlikrofe pripravimo iz kuhanega krompirja, ki ga še toplega pretlačimo. Toplemu krompirju dodamo na maščobi (ocvirkova mast (zaseka) ali prekajena sesekljana slanina) prepraženo čebulo, nato primešamo še začimbe in dišavnice (majaron, drobnjak, črni poper, sol). Vse sestavine dobro premešamo, da dobimo voljno zmes. Nadev ne sme biti ne drobljiv ne premehak, zato mu po potrebi dodamo maščobo. Iz nadeva oblikujemo enakomerne kroglice (premer 1–1,5 cm).

NASVET: jedilnik

Ko sestavljamo jedilnik s pestrejšo sestavo hrane, je pravilo, da se sestavine ne ponavljajo.

Testo: Iz moke, jajc in vode ali mleka zamesimo testo, ki naj bo mehkejše kot za rezance. Testo gnetemo tako dolgo, da postane prožno, elastično in se ne prijemlje rok in deske. Če ga prerežemo, mora biti gosto in brez luknjic. Nato oblikujemo hlebček, ki ga po površini premažemo z oljem, pokrijemo, da se ne izsuši in pustimo počivati vsaj pol ure. Testo na tanko razvaljamo na debelino 1–2 mm. Na razvaljano testo za žlikrofe polagamo na primerni razdalji (en prst) kroglice nadeva. Testo zavihamo in ga med kroglicami stisnemo, da se te sprimejo in dobimo nekakšna ušesca. Zgoraj v vsakega vtisnemo vdolbinico in pri tem pazimo, da testa ne pretrgamo. Tako dobijo žlikrofi značilno obliko klobuka. Največje mere pravega idrijskega žlikrofa: 3 cm v dolžino in 2 cm v višino (višina je merjena na sredini žlikrofa; na robovih so žlikrofi malo višji). Žlikrofe stresemo v vrelo slano vodo; ko se dvignejo in ponovno zavrejo, so kuhani. Vzamemo jih iz kropa in takoj serviramo. Dekoracija: sušen pršut narežemo na rezine, poljudno oblikujemo in posušimo v pečici. Neporabljeno meso lahko uporabimo pri izdelavi kraške omake. Dekoracija: sir (uporabite bolj trd sir, na primer parmezan ali pri nas poznan zbrinc) narežemo na rezance ali kosmiče. Pri tem lahko uporabimo kar nož za rezanje krompirja ali posebno rezilo za sir. Narezan sir grobo stisnemo z roko in ga spremenimo v kosmiče nepravilnih oblik.

Moja Slovenija / December 2010

GLAVNA JED:

BRANCINOV FILE NA GORČIČNEM PIREJU Z BELO KOPROVO OMAKO

Brancinov file (Receptura za 10 oseb) 2 kg krompirja 0,2 l mleka 0,05 kg masla 0,1 kg gorčičnih semen Sol

Moja Slovenija / December 2010

SLOVENSKA PRAZNIČNA KUHINJA

Sveže brancine oluskamo od repa proti glavi s topim delom noža. Nato očistimo drobovje in pripravimo fileje. Te oblikujemo in odstranimo koščice. Fileje začinimo s soljo, belim poprom, limoninim sokom in oljčnim oljem. Položimo jih v ponev na peki papir in pečemo v pečici 10 minut na 180 stopinjah Celzija. Ribja osnova: iz glave (brez škrg in kosti) pripravimo belo ribjo osnovo. Ribje glave in jušno zelenjavo (por, korenje, čebula) damo v hladno vodo in pol ure kuhamo na majhnem ognju. Vsebino precedimo skozi zelo fino cedilo.

NASVET: vina

Poznamo mirna vina in vina posebne kakovosti. Mirna ločimo na navadna (rdeča in bela), suha in polsuha, vina posebne kakovosti pa na sladka, izbore in posebne trgatve. V Sloveniji obstajajo tri vinske dežele: Primorska, Štajerska in Dolenjska.

izbor vina

Če pri jedeh ponudimo vino, je zanimivo vsakič ponuditi vino iz ene od vinorodnih dežel. Izbor delamo glede na hrano vertikalno ali horizontalno. Vertikalno pomeni, da upoštevamo predhodno vino, horizontalno pa, da upoštevamo ponujeno hrano.

Bela koprova omaka: ribjo osnovo zgostimo z vretjem. Dlje ko osnova vre, tem bolj izrazit okus ima. Dodamo sladko smetano, svež nasekljan koper, pol decilitra belega, suhega vina. Omako zgostimo v 4 dekagramske maslene kocke (maslo in moko zmešamo v enakem razmerju in pri sobni temperaturi zmešamo do trdega; masleno kocko lahko uporabimo tudi pri kuhanju drugih jedi). Priloga: gorčični pire Krompir olupimo, damo v slan krop in skuhamo. Kuhan krompir pretlačimo in dodamo kislo smetano in gorčična semena. Premešamo. Priloga: blitva Mlado blitvo razlistamo, operemo, narežemo liste na trakove (2 cm) in jih na oljčnem olju popražimo. Začinimo s soljo, belim poprom in muškatom (muškat da aromo juham in poln okus omakam). Narežemo rdeče in rumeno korenje ter kolerabo. Poljudno oblikujemo in kuhamo 3 minute.

Moja Slovenija / December 2010

SLADICA:

KOSTANJEVA TORTICA NASVET: penina

Penino postrežemo ohlajeno na 6 do 8 stopinj Celzija. Nalivamo jo vedno z desno roko in z desne strani gosta.

KOSTANJEVA TORTICA (Receptura za 10 oseb) Biskvit 4 jajca 80 g sladkorja 120 g moke Krema 800 g kostanja 0,5 l sladke smetane 100 g sladkorja v prahu 1 zavitek vaniljevega sladkorja 2 g želatine Rum po želji Omaka 0.5 l sladke smetane 150 g bele čokolade ½ burbonske vanilje

Moja Slovenija / December 2010

Rumenjake in polovico sladkorja penasto umešamo ter jim dodamo trd sneg iz beljakov in preostalega sladkorja. V zmes počasi dodajamo moko, ki jo gladko umešamo. Testo namažemo na pekač s peki papirjem in pečemo 20 min pri 180 stopinjah Celzija. Krema Kostanj zarežemo (kot za pečen kostanj) in ga kuhamo 15 minut, ga olupimo in skuhamo do mehkega, ohladimo (10 lepih kostanjev damo na stran), pretlačimo. V stepeno smetano umešamo kostanjev pire, sladkor in rum (po želji). Na koncu dodamo še želatino in kremo vlijemo v modele, v katere smo položili namočen biskvit na dno. Sladico damo v hladilnik za 4 ure in postrežemo. Omaka Smetano pokuhamo z burbonsko vaniljo za 1/3 (na 0,3 litra), dodamo na manjše kose narezano čokolado, prevremo in ohladimo. Dekoracija Kostanje, ki smo jih prihranili, pomočimo v karamel in ohladimo. Z njimi okrasimo sladico.

NASVET: rože kot dekoracija

Rezano cvetje bo dlje časa sveže ob redni menjavi vode, ki se hitro okuži z gnitjem. Rože vedno režemo z nožem in ne s škarjami, ki poškodujejo steblo. Daljše cvetenje zagotovimo tudi tako, da potrgamo listje s stebla.

Moja Slovenija / December 2010

IZ URADA

O ureditvi visokega šolstva v Sloveniji Na tiskovni konferenci sta minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, in minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregor Golobič, v petek, 5. novembra 2010, spregovorila o pogledih slovenskih znanstvenikov in univerzitetnih profesorjev po svetu na ureditev visokega šolstva v RS in novem Nacionalnem programu visokega šolstva za obdobje 2011–2020.

Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu smo pripravili Akcijski načrt sodelovanja s slovenskimi znanstveniki in drugimi vrhunskimi strokov-

njaki ter spletni imenik s približno 150 imeni in naslovi, s katerima želimo okrepiti sodelovanje doma in po svetu ter prispevati k razvoju znanosti v Sloveniji.

Minister Gregor Golobič je poudaril, da so informacije, ki so jih podali znanstveniki, sedaj, ko je v javni obravnavi Nacionalni program visokega šolstva za obdobje od l. 2011 do l. 2020, za Slovenijo zelo pomembne. Slovenske znanstvenike in raziskovalce, ki živijo v tujini in za katere imamo naslove, smo zaprosili za njihovo mnenje o slovenski znanosti in slovenskem visokem šolstvu ter za predloge o potrebnih spremembah. Minister Žekš je javnosti predstavil nekatera njihova mnenja. Po mnenju strokovnjakov zunaj meja RS je nujen prepih visokošolskega prostora in večja konkurenčnost. Plačilo in položaj strokovnjakov naj temelji na delovnih dosežkih in odličnosti. Potrebno so spremembe pri ocenjevanju in rotiranju profesorjev. Osredotočiti se je treba na določena raziskovalna področja. Potrebni so ukrepi, ki bi omogočili lažje vračanje slovenskih znanstvenikov v RS po zgledu nekaterih drugih držav. Zelo pomembno pa bi bilo tudi izboljšati povezovanje znanosti in gospodarstva.

Povabilo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu slovenskim organizacijam, društvom in posameznikom k sodelovanju na srečanju vseh Slovencev 1. julija 2011 v Ljubljani V okviru 20. obletnice praznovanja samostojnosti Slovenije velja od vseh dogodkov, ki se bodo sicer odvijali skozi celo leto, posebej izpostaviti srečanje slovenskih izseljencev in njihovih potomcev. Tokrat bo prvič izvedeno eno(tno) skupno praznovanje in druženje Slovencev vseh generacij, ki bodo prišli z vsega sveta. Na dogodku, ki bo potekal 1. julija 2011 v Ljubljani, se bodo med drugim predstavila slovenska društva, mediji in druge organizacije Slovencev, njihove glasbene, plesne, in odrske skupine, njihovi projekti ter vizije. Z veseljem pričakovano srečanje vseh prijateljev Slovenije bodo popestrile kulturne delavnice, likovni natečaji, izobraže-

Moja Slovenija / December 2010

valne predstavitve in športne igre. Poleg tega se bodo obiskovalcem predstavila slovenska kulinarika, kulturna dediščina, ročni izdelki in še veliko drugega. V petek, 1. julija prihodnje leto, se torej vidimo na ulicah in trgih v centru Ljubljane! Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

SLOVENCI V ITALIJI

Bogata 52. Ceciljanka Tik pred začetkom adventnega časa in ob prazniku zavetnice cerkvenega petja sv. Cecilje je že dolgoletna navada, da Zveza slovenske katoliške prosvete priredi zborovsko revijo Ceciljanka. Od vsega začetka, to se pravi od daljnega leta 1958, je to zelo priljubljena prireditev, na kateri številni slovenski zbori iz Goriške, Tržaške in Videmske pokrajine nastopajo s svojim najboljšim repertoarjem. Na začetku so se prireditve udeleževali zbori, ki so obenem sodelovali tudi v domači cerkvi in oblikovali bogoslužje s slovenskimi nabožnimi pesmimi; tudi število zborov je bilo omejeno. Z leti pa je Ceciljanka pridobila na ugledu in slovesu, kar se je poznalo na številu udeležencev in kakovosti izvedb.

MePZ Hrast iz Doberdoba

Pred dvema letoma, ko je zborovska revija Ceciljanka praznovala svojo 50-letnico, je Zveza slovenske katoliške prosvete izdala spominsko brošuro. V uvodniku, ki ga je napisal mladi goriški zborovodja David Bandelj, je navedeno »...koliko prijetnih presenečenj so prinesle razne Ceciljanke: od revolucionarnih prijemov zborovodje in skladatelja Stanka Jericija v osemdesetih letih, s katerim se je MePZ Lojze Bratuž (Gorica) začel premikati med težjimi zborovskimi skladbami, prek nenadejanih uspehov MePZ Hrast (Doberdob) v devetdesetih, ki je z zborovodjo Hilarijem Lavrenčičem dokazal, kako je lahko ljubiteljsko petje širše cenjeno, pa vse do današnjih dni, ki so videli kvalitetno pomladitev na področju glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja..« Na letošnji 52. reviji Ceciljanka 2010, ki je bila posvečena glasbeniku in skladatelju Emilu Komelu ob 50-letnici smrti, so nastopili zbori iz Goriške, Tržaške in Videmske pokrajine ter Koroške in Slovenije. V soboto, 19., in nedeljo, 20. novembra, so se v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici zvrstili: MePZ Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja Bogdan Kralj), MPZ Foltej Hartman iz Pliberka, Koroška (zborovodja Peter Slanič), MePZ Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak), ŽVS Danica iz Vrha sv. Mihaela (zborovodja Patricija Rutar Valič), Komorni zbor Grgar (zborovodja Andrej Filipič), MPZ Sv. Jernej iz Opčin (zborovodja Mirko Ferlan), MePZ Sontius iz Nove Gorice (zborovodja Matej Petejan), MPZ Fantje izpod Grmade iz Devina (zborovodja Ivo Kralj), MePZ Hrast iz Doberdoba (zborovodja Hilarij Lavrenčič), MPZ Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), MePZ Podgora (zborovodja Peter Pirih), DVS Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela (zborovodja Mateja Černic), MPZ Mirko Fi-

lej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček), MePZ Štandrež (zborovodja Mojca Sirk), Vokalna skupina Euphonia iz San Pier d'Isonza (zborovodja Ivan Portelli), MePZ Jazbine, Plešivo (zborovodja Zdravko Klanjšček), Barški oktet iz Benečije (dirigent David Klodič), MePZ F.B. Sedej iz Števerjana (zborovodja Aleksandra Pertot). Letošnji Ceciljanki so svojo podporo podelili Javni sklad RS za kulturne dejavnosti in Fundacija Goriška hranilnica iz Gorice, pokroviteljstvo pa sta podelili goriška občina in pokrajina. Besedilo Julijan Čavdek Foto: Studio Sclauzero

Ljubitelji zborovske glasbe so napolnili veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž

Moja Slovenija / December 2010

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Bertram Karl Steiner prejel Einspielerjevo nagrado V dvorani Slomškovega doma v Celovcu je 15. novembra potekala svečana podelitev že tradicionalne, zdaj 19. Einspielerjeve nagrade. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta podelila letošnjo nagrado novinarju, prevajalcu in pisatelju Bertramu Karlu Steinerju za njegovo vztrajno zavzemanje za Koroško brez meja, za nastopanje proti koroškim predsodkom in za krepitev slovenske narodne skupnosti v smislu vseavstrijske kulture. Slavnostni govorniki so bili dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Sonja Kert – Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze, in seveda Bertram Karl Steiner.

Bertram Karl Steiner: »Ne izkazujmo torej tolerance do svojih rojakinj in rojakov slovenskega jezika, marveč spoštovanje ter bratovsko ljubezen.«

Od leve proti desni: Bertram Karl Steiner, dr. Valentin Inzko in dr. Boris Jesih »Steiner živi na avstrijskem Koroškem že od leta 1986. Ta po njegovih besedah za osebno dobro počutje potrebuje tudi slovenski element, saj mu je avstrijska civilizacija pri srcu s svojo jezikovno ra-

Moja Slovenija / December Marec 20092010

znolikostjo in univerzalnostjo. Kdor deluje proti koroškim Slovencem, deluje proti Avstriji. In proti temu se Steiner bori z vso svojo močjo, neobrzdano energijo in ostrim orožjem, s svojim ostrim

peresom,« je Inzko dejal o vodji kulturnega uredništva pri časniku Kärntner Tageszeitung. Steiner je nagrado sprejel s ponosom: »Zaradi moje vizije o Avstriji, mojega osebnega patriotizma, ki ga lahko imenujemo kulturni patriotizem, ki se nanaša na celotno, pisano, večjezično Srednjo Evropo. Avstrijska kultura je po njegovem podobna simfoničnemu orkestru, v katerem ne gre za večine ali manjšine. Ali si lahko predstavljamo orkester, kjer glasbeniki odrečejo manjšini čelista ali flavtista pravico, da nastopi na koncertu?« se je vprašal Steiner. »Kdor koli želi utišati kakšnega izmed lepih starih glasov naše simfonične avstrijske kulture, najsi bodo to dunajski Čehi, gradiščanski Hrvati in Madžari in seveda naši Prakorošci, koroški Slovenci, ta se pregreši zoper Avstrijo. S tem pa se pregreši tudi zoper evropsko sedanjost in prihodnost,« je prepričan letošnji prejemnik Einspielerjeve nagrade. Einspielerjeva nagrada je priznanje vsem tistim, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem in za vsestransko sodelovanje med avstrijsko Koroško in Slovenijo. Ime je dobila po duhovniku, profesorju slovenščine, politiku in publicistu Andreju Einspielerju, ki se je v 19. stoletju zavzemal za enakopravnost Slovencev. Bil je izdajatelj več časopisov. Leta 1851 je skupaj s škofom Antonom Martinom Slomškom in profesorjem Antonom Janežičem ustanovil Mohorjevo družbo ter s tem tudi najstarejšo založbo na avstrijskem Koroškem in med Slovenci. »Vsa njegova prizadevanja pa je prežemala želja po enakopravnosti slovenskega jezika in Slovencev ter dobro sožitje obeh narodov na Koroškem,« je poudarila Sonja Kert-Wakounig. EV Foto: Silvo Kumer

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Asimilacije ne moremo ustaviti, lahko jo upočasnimo Med Slovenci na Madžarskem se končuje leto pomembnih obletnic, med katerimi posebej izstopa 20-letnica Zveze Slovencev, prve samostojne narodnostne organizacije, ustanovljene jeseni leta 1990 na Gornjem Seniku. Vse od ustanovitve Zvezo Slovencev vodi in jo bo vodil še naslednja štiri leta Jože Hirnök, etnolog z diplomo na ljubljanski Filozofski fakulteti in eden tistih mladih izobražencev, ki se ob političnih spremembah na Madžarskem ni ustrašil zahtevnih nalog, za katere je vedel, katere so, toda ni imel izkušenj, kako jih izpeljati. Mladim izobraženim porabskim Slovenkam in Slovencem so se pridružili že izkušeni narodnostni delavci in se skupaj lotili spreminjanja razmer v Porabju in tudi tistih okoljih, kjer živijo Slovenci, predvsem v Sombotelu, Budimpešti, Mosonmagyarováru in ne nazadnje tudi v Székesfehérváru. Kakor se je v dveh desetletjih veliko spremenilo v madžarski družbi in se še spreminja, tako je tudi med manjšinami, ki jih je po zakonu iz leta 1993 kar trinajst oz. blizu deset odstotkov vseh prebivalcev, Slovencev statistično okoli 5 tisoč.

Od 79 predlaganih delegatov se jih je občnega zbora udeležilo 76, kar pomeni, da so Slovenci v vseh sredinah, kjer na Madžarskem živijo, pripravljeni uresničevati na občnem zboru sprejete naloge Za tiste, ki poznajo položaj Slovencev na Madžarskem pred dvajsetimi leti, je Zveza Slovencev, ki se ji je pozneje pridružila Državna slovenska samouprava kot politična manjšinska organizacija, dosegla zavidljive rezultate na področju izobraževanja, kulture, medijev, krepitve narodnostne zavesti in pripadnosti, skrbi za bogoslužje v slovenskem jeziku, sodelovanja s Slovenijo in Slovenci v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem – torej nalog, za katere je bila ustanovljena. Manj je konkretnih rezultatov na razvojnem področju, kar poskušajo nadomestiti v zadnjih letih, zlasti po ustanovitvi Razvojne agencije Slovenska krajina. Na občni zbor je prišlo 76 delegatov od 79 izbranih, kar ni zgolj statistika odlične udeležbe, marveč dokaz pripravljenosti za uresničevanje programskih nalog Zveze Slovencev. Dobro obiskana, s pri-

sotnostjo ministra dr. Boštjana Žekša, državnega sekretarja dr. Borisa Jesiha in drugih gostov, je bila tudi slovesnost, posvečena obletnici, dosedanjim rezultatom in nalogam Zveze Slovencev. Tudi s pomočjo in sodelovanjem Slovenije. Predsednik ZS Jože Hirnök je posebej izpostavil skrb za ohranjanje in učenje slovenskega jezika, pri čemer je poudaril, da procesa asimilacije ni mogoče povsem zaustaviti, lahko ga le upočasnijo. Zato bo skrbela še naprej tudi komisija za šolstvo pod vodstvom Erike Glanz, ki je z organizacijo Slovenskih dni na šoli v Monoštru in na Gornjem Seniku dosegla nekaj odličnih rezultatov, in enako bodo storili tudi na drugi porabski dvojezični šoli v Števanovcih. Boljši bodo rezultati pri učenju materinščine, ko bodo mladi, zlasti pa njihovi starši spoznali in videli, da je znanje dveh ali celo treh jezikov

posebna vrednota in priložnost za boljšo zaposlitev. Nekaj, kar dviga število učencev v dvojezičnih šolah na Koroškem in spodbuja mlade na avstrijskem Štajerskem, da se učijo jezik sosedov, kajti štajerski Slovenci sodijo med tiste manjšine v Evropi, ki nimajo narodnostnega pouka na nobeni ravni. Odgovorna urednica časnika Porabje Marijana Sukič je poudarila pomen ohranjanja pisane besede, pri čemer se edini narodnostni časopis sooča z nenehnim zmanjševanjem denarja. Zato še ni uresničen načrt o povečanju s sedanjih osem na dvanajst strani in pripravljanju dvojezične priloge za mlade skupaj z Népújságom, tednikom prekmurskih Madžarov. Ob 20-letnici je predsednik države, dr. Danilo Türk, Zvezo Slovencev odlikoval z Redom za zasluge Republike Slovenije. Tekst in foto: Ernest Ružič

Tudi naslednja štiri leta bo Zvezo Slovencev vodil Jože Hirnok, ki je njen predsednik od ustanovitve leta 1990 Moja Slovenija / December 2010

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Citrarski tečaj iz Slovenskega kulturnega društva Istra Skoraj tri leta so naše citre samevale in bile samo eksponat v društvu. Kupili smo jih v istem času kot moško in žensko gorenjsko narodno nošo. S temi posebnimi obeležji smo se želeli predstaviti našim someščanom, zato smo jih razstavili v svojih prostorih Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pule.

Posebno so bili ganjeni tisti, ki so danes po desetletjih bivanja v novi domovini zopet poslušali citre kot nekoč v svoji mladosti

Pogled na prekrasno avtentično gorenjsko nošo in citre, ki v duši takoj vzbudijo pesem, tudi vse nas navdajajo s ponosom. Žal med našimi člani nikakor nismo mogli najti nikogar, ki bi znal zaigrati na te citre. In smo sklenili: »Se bo pač nekdo moral naučiti!« Med člani smo našli štiri kandidate, v Zvezi citrarjev Slovenije pa učitelja. Profesor Peter Napret je imel julija pri nas v društvu intenziven sedemdnevni tečaj. K tej nalogi je pristopil na svoj način, saj smo bili vsi začetniki in ne ravno rosno mladi. Vsi smo dobili domačo nalogo, da pridno povadimo in do naslednjega srečanja ponovimo nujne vaje. Kaj kmalu nam je uspelo iz inštrumenta izvabiti preproste melodije, seveda brez posebne spremljave. Med tečajniki je nastalo pravo

Moja Slovenija / December Marec 20092010

navdušenje, čeprav je vsem jasno, da igranje na citre ni mačji kašelj in da bo treba vložiti še veliko truda. Naša želja je bila zaključitev usposabljanja za spremljavo ob petju najbolj znanih slovenskih ljudskih pesmi. In ker v teh krajih, kjer sedaj živimo, citre niso prisotne, se nam je zdelo imenitno, da bi jih predstavili. Kakšna točka s citrami bi tudi nastop našega zbora lepo popestrila. Da je bil citrarski tečaj v našem društvu tudi sam po sebi zanimivost, nam je bil v potrdilo obisk dopisnice slovenskega radia za oddajo Sotočja, gospe Marjane Mirković z Reke, ki je intervjuvala tečajnike in učitelja. Že med potekom tečaja je naključje hotelo, da sta se srečala profesor in korepetitorica našega pevskega zbora, pianist-

ka Tea Silađi – in izvrstna glasbenika sta takoj skupaj zaigrala. V trenutku se nam je porodila ideja …. »Priredimo koncert!« smo navdušeno vzkliknili. In res sta oba sprejela naš predlog in pripravila program za solo citre ter za citre in klavir. Učitelj je dodal tudi predstavitev tečajnikov z dvema melodijama. Občinstvo smo na hitro sklicali kar po telefonu in objavili vabilo tudi v regionalnem časniku Glasu Istre. Poslušalci so bili zelo navdušeni, saj je bilo enkratno doživetje slišati takšne mojstre na svojih glasbilih. Posebno so bili ganjeni tisti, ki so danes po desetletjih bivanja v novi domovini zopet poslušali citre kot nekoč v svoji mladosti, v svojem rojstnem kraju. Besedilo in foto: Klavdija Velimirović

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

9. Simpozij »ko ni več meja« V soboto, 13. novembra 2010, je v prostorih Zadružne kraške Banke na Opčinah pri Trstu Svetovni slovenski kongres v sodelovanju s SDGZ, Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, iz Trsta pripravil 9. strokovni simpozij o povezovanju s slovenskim zamejstvom »Ko ni več meja«. Tokratno srečanje se je osredotočilo na črpanje evropskih sredstev in na čezmejne projekte, ki so pridobili sredstva iz skladov Evropske unije. Svoje izkušnje s področja možnosti in poglede na načine črpanja finančnih sredstev iz skladov EU so v dopoldanskem delu predstavili predstavniki Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter podjetij Euroservis (Trst) in Tiko pro (Maribor). V popoldanskem delu pa so svoje izkušnje s prijavljanjem čezmejnih projektov na razpise EU z udeleženci posveta delili predstavniki SLORI-ja – Slovenskega raziskovalnega inštituta iz Trsta –, SDGZ-ja in INV-ja – Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, ki projekt Mindoc izvaja skupaj s SZI-jem, Slovenskim znanstvenim inštitutom v Celovcu. Uspešni čezmejni projekti veliko pripomorejo k uveljavljanju in razpoznavnosti manjšine, poleg tega pa krepijo gospodarski temelj manjšine in omogočajo nova delovna mesta za pripadnike slovenske avtohtone skupnosti. Takšni projekti pogosto pripomorejo tudi k promociji Slovenije v državi, v kateri se projekti izvajajo. Zato smo udeleženci ob zaključku sprejeli nekaj sklepov, s katerimi želimo spodbuditi možnosti slovenske manjšine v sosednjih državah, da deluje bolj organizirano in bolj učinkovito. Med njimi naj izpostavimo trenutno najbolj aktualnega: pobudo Ministrstvu za Visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, da dunajskemu SZI-ju, katerega glavna naloga je promocija slovenske kulture in znanosti na Dunaju ter krepitev znanstvenega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, zagotovi finančno podporo za njegov nadaljnji obstoj. Republika Slovenija in pristojne državne institucije so v prvi vrsti tiste, ki bi morale pomagati slovenskim manjšinskim organizacijam, da uveljavijo svoj položaj v družbi ter jim na ta način omogočiti, da pozneje samostojno in uspešno delujejo v dobro naših rojakov. Luka Klopčič Foto: Arhiv SSK

Predavatelji prvega dela (od leve proti desni): Erik Švab, mag. Primož Ilešič, Dimitrij Pur, dr. Boris Pleskovič in Kristina Kočet

Udeleženci strokovnega srečanja na Opčinah pri Trstu

Moja Slovenija / December 2010

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

80 let Glasbene matice iz Clevelanda V soboto, 20. novembra letos, so se Slovenci iz ZDA zbrali v Clevelandu na prireditvi, s katero so se spomnili dolgega in uspešnega življenja Glasbene matice iz Clevelanda. vedno spremljal orkester. Navdušeno občinstvo je na vsaki predstavi oziroma po koncertu do zadnjega kotička napolnilo dvorano slovenskega narodnega doma na St. Clairu. Po Šubljevi smrti je zbor prevzela Valentina Fillinger in ga vodila do leta 1975, ko je postal dirigent zbora v ZDA rojeni Slovenec Vladimir Malečkar. Po odhodu priljubljenega dirigenta Vladimirja Malečkarja se je Glasbena matica znašla pred dilemo, kaj sedaj. Zaživela je ideja, da bi dobili zborovodkinjo iz Slovenije; to se je tudi zgodilo v osebi Marje Ashamalla, ki je leta 1986 prišla v Cleveland. Rojena je bila v Kranju, kjer je do odhoda v ZDA poučevala na glasbeni šoli. Sedaj vodi zbor Angela Perrine iz mesta Higland Heights. V svojem bogatem delovanju so bili resnični kulturni atašeji med dvema državama. Zelo sta bili odmevni dve njihovi turneji po Sloveniji, leta 1966 in 1975. Janez Rogelj

Pod imenom Glasbena matica je zbor nastopal od 20. junija 1940, ko se je reorganiziral iz prejšnjega, v letu 1930 ustanovljenega mešanega pevskega zbora Samostojna Zora. Ob ustanovitvi je zbor štel 67 pevk in pevcev. Prvi dve leti sta zbor izmenoma poučevala ameriško-slovenski pesnik in skladatelj Ivan Zorman ter bivši tenorist ljubljanske opere Anton Šubelj, ki je bil tedaj član Metropolitanske opere v New Yorku (1932– 1946). Zbor je za vsako pomlad pripravil program slovenske narodne in umetne pesmi ter traktat inovatorjev pod vodstvom Ivana Zormana. Anton Šubelj je imel večje ambicije in tako je kmalu začel pripravljati zbor za operne predstave. Tako so že leta 1942 uprizorili opereti Cigan baron in Netopir ter opero Seviljski brivec. Čisti dobiček uprizoritve Cigana Barona 2. novembra 1941 so pevci Glasbene matice izročili slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora v Clevelandu, ki je zbirala sredstva za pomoč okupirani Sloveniji. Sploh je Glasbena matica veliko pomagala, prirejala dobrodelne koncerte za različne namene. Med drugim je veliko sredstev pridobila za razširitev slovenskega doma za ostarele v Clevelandu. Ko Šubelj zaradi obveznosti ni mogel več voditi Glasbene matice, je to opravljal Zorman. Po koncu druge svetovne vojne je zbor spet prevzel Šubelj in ga vodil vse do svoje smrti leta 1965. Z uprizarjanjem del, kot so Traviatta, Cavalleria rusticana, Mignon, Figarova svatba, Rigoletto, Marija Magdalena, Carmen, so se Slovenci v Clevelandu najbolj uveljavili in dosegli svoj vrhunec. To obdobje lahko z gotovostjo imenujemo zlato obdobje kulturnega delovanja slovenske skupnosti v Clevelandu in ZDA nasploh. Operne predstave in včasih tudi koncerte je

Moja Slovenija / December 2010

RAFAELOVA DRUŽBA

Argentinska Slovenka ali slovenska Argentinka? To vprašanje so mi v 25 letih že velikokrat postavili, a šele zdaj lahko nanj odgovorim. Rojena sem v Argentini – to pomeni, da sem za argentinsko državo prava Argentinka. Po žilah pa teče slovenska kri, ker so vsi štirje stari starši Slovenci, ki so šli po vojni v Argentino, torej sem za slovensko državo prava Slovenka. Kaj pa jaz v sebi čutim, je težko razložiti. teri od teh prijateljev so upali poskusiti ustvariti novo življenje v Sloveniji in vsem je uspelo. Zato sem se tudi jaz opogumila in pred dvema mesecema prišla študirat v Ljubljano. Domotožja še nisem doživela, saj imam občutek, da sem končno prišla, kamor spadam. Zanimivo se mi zdi, kako se sošolci čudijo nad tem, da sem iz Argentine in da govorim slovensko, saj večina od njih prvič v življenju sliši, da imamo neko »paralelno Slovenijo« v majhnem in da se nismo asimilirali, ker Slovenstvo čutimo v srcu. Prvo vprašanje, ki mi ga zastavijo, je: »Zakaj si prišla v Slovenijo?« Jaz pa jim predlagam, da vprašanje spremenijo v: »Zakaj si bila rojena v Argentini?« Po vsaki razlagi čutim, da utrdim svoje misli in svoja čustva do Že od otroških let sem živela »na pol – pol«: poleg argentinskega otroškega vrtca so me starši pošiljali v sobotni slovenski vrtec in osnovno šolo, kjer sem dopolnila znanje jezika, ki sem se ga naučila doma, nastopala pri igrah, pela slovenske pesmi in se družila z drugimi otroki slovenskih družin. Istočasno pa sem se med tednom morala vživeti tudi v argentinsko družbo in hoditi v argentinsko šolo tako kot vsi ostali argentinski otroci. Sošolci so se čudili nad tem, da znamo tako drugačen jezik. Za nekatere smo bili zanimivi, za druge pa »ta čudni«. Že od malega smo bili navajeni razlagati sošolcem, da je slovenščina za nas isto, kot je zanje španščina: materni jezik. Tako sem preživela tudi srednjo šolo. Med tednom sem bila Argentinka, ob koncih tedna pa samo Slovenka. Poleg slovenskega sobotnega srednješolskega tečaja smo se dobivali po domovih, za mladinske dneve, turnirje odbojke ter druge proslave in prireditve slovenske skupnosti – spoznala sem veliko prijateljev, ki so živeli kot jaz in s katerimi sem imela veliko skupnega. Neka-

Slovenije. Želim si ustvariti življenje v domovini svojih prednikov – ki so jo z veliko žalostjo zapustili – ker je to del mene. Prav tako pa želim obdržati vrednote Argentincev in južnoameriško vzdušje, da bom lahko sprejemala in cenila vsako kulturo, saj je to naredila argentinska država z mojimi starimi starši in vsemi ostalimi Slovenci, ki so prišli po vojni. Zdaj, ko sem končno tukaj in vedno več razmišljam o tem, vem, da nisem pol Slovenka, pol Argentinka, temveč Slovenka in Argentinka: Ponosna sem, ker imam dvojno bogastvo, in od obeh kultur lahko črpam najboljše ter tako postanem boljša oseba. Alenka Žnidar

Nekateri moji prijatelji so si upali poskusiti in si ustvariti novo življenje v Sloveniji. In vsem je uspelo.

Moja Slovenija / December 2010

SLOVENIJA V SVETU

Spletno komuniciranje kot dodana vrednost Človek je socialno bitje z določenimi osebnimi ambicijami, ki jih poskuša uresničiti v okolju, v katerem živi. Te ambicije si sam določa, okolje pa ima na potek uresničevanja zelo velik vpliv. Članstvo v spletnih socialnih omrežjih pripomore, da ob pomanjkanju časa in kljub velikim razdaljam dnevno nadomestimo potrebo po druženju. To pa večkrat ustvarja videz, da se ne zanimamo toliko za sočloveka in skupne vrednote, med katere lahko uvrstimo tudi narodno pripadnost. Temu novemu načinu življenja so mladi še posebno izpostavljeni.

Mladi svoje slovenstvo večinoma povezujejo s slovenskim jezikom in slovenskimi navadami. Drugi tudi poudarjajo svojo pripadnost v čutenju slovenstva. Očitkom, da se mladi ne zanimajo za vključevanje v običajne dejavnosti slovenskih skupnosti, lahko samo delno prisluhnemo. Mladina preprosto ne najde svojega prostora. Mladim ne zadošča ponavljajoči se model ohranjanja slovenske kulture. Vsaka skupnost mora priti do kakovostnega preobrata, kjer se slovenska kultura in identiteta lahko soočata in ohranjata v večkulturnem svetu. Večkrat starejši ne zaznavajo te potrebe, zato prihaja do medgeneracijskih razhajanj in posledično do delne odtujenosti mladih. Mladi težko čutijo Slovenijo, kot so jo čutili predniki, ki so jo videli, slišali in vonjali. Veliko mladih Slovencev doma in po svetu se zaradi študija ali zaposlitve izseli iz svojega rodnega kraja. Mnogo pa se jih odloči za prihod ali vrnitev v Slovenijo. Na Mladinskem srečanju, ki smo ga letos poleti z mladim forumom SloArg organizirali v Vipavi, se je zbralo 106 mladih iz izseljenstva ter nekaj iz zamejstva in matične Slovenije. Kot pripravo na srečanje

Moja Slovenija / December 2010

smo v juniju izvedli anketo z namenom, da bi ugotovili, kako mladi po svetu doživljajo svoje slovenstvo. Dobili smo 270 izpolnjenih anket, ki nam lahko služijo kot podlaga za nadaljnjo delo. V povprečju se mladi počutijo Slovenci, svoje slovenstvo pa večinoma povezujejo s slovenskim jezikom in slovenskimi navadami, drugi tudi poudarjajo svojo

pripadnost v čutenju slovenstva. Obstaja tudi velika želja po ohranjanju slovenske skupnosti, v kateri živijo. Večina anketiranih iz Argentine je menila, da njihova skupnost dobro vključuje mlade, medtem ko so nekateri iz Kanade menili, da skupnost ne vključuje dovolj njihovih idej. Ne glede na to, da tretjina mladih anketiranih še ni bila nikdar v Sloveniji, skoraj vsi poznajo izvor svojih korenin, kar je zelo pomembno za njihovo osebno rast. Kar nekaj anketiranih se čuti »popolnoma Slovence in Slovenijo čutijo kot svojo domovino ter izražajo željo, da bi se nekoč preselili v Slovenijo. Polovica vprašanih pa se v Slovenijo ne bi preselila, ker imajo v svoji državi prijatelje in družino, ker imajo drugačne navade in način življenja in ker jim slovenska skupnost v tujini zadošča (kot Slovenija v malem) …« Za vse anketirane so živi stiki s Slovenijo zelo pomembni in se prek internetne komunikacije lahko medsebojno izpopolnjujejo. Vidimo, da bodo novi časi zahtevali še več individualnih spletnih povezovanj in tudi več podpore obstoječim slovenskim skupnostnim preko programov in nove tehnologije. Boštjan Kocmur

Živi stiki s Slovenijo so za mlade zelo pomembni in se prek internetne komunikacije lahko medsebojno izpopolnjujejo

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Taizéjsko srečanje mladih Ob 35-letnici romanj mladih iz Slovenije v Taizé je od 19. do 21. novembra 2010 v Mariboru potekalo taizéjsko srečanje mladih iz vse Slovenije, ki so ga v sodelovanju s Skupnostjo bratov iz Taizéja pripravili Evangeličanska cerkvena občina Maribor, Škofijski in dekanijski odbor za mladino Maribor, Društvo SKAM – Skupnost katoliške mladine ter številni mladi prostovoljci. Srečanje je potekalo pod geslom Cerkev, kraj prijateljstva za vse. S tem dogodkom so organizatorji želeli mladim omogočiti poglobitev osebne verske izkušnje in jim dati priložnost, da v molitvi odkrijejo pomen zbranosti in tišine. Izkušnja ekumenskega srečanja predstavlja poleg molitvene poglobitve tudi pomembno točko v razvoju pogleda na drugačnost, saj so ravno mladi najbolj dojemljivi za družbene spremembe in različnost. Družba, ki jo zaznamujejo mobilnost, preseljevanje in bežni, a pogosti medosebni stiki, zahteva tudi dobro poznavanje vere, obredov in običajev drugih. Medversko spoštovanje je zato jamstvo za složno sobivanje. Skupnost v Taizéju ravno izvira iz tradicije medsebojnega spoštovanja in spodbuja sobivanje med različnimi kulturami, narodi in veroizpovedmi. Srečanje v Mariboru je v slovenski prostor prineslo del te izkušnje in omogočilo številnim mladim, da so od blizu spoznali ekumensko izkušnjo molitve. NA KRATKO: V Ljubljani so 25. oktobra 2010 na novinarski konferenci predstavili izjavo Komisije Pravičnost in mir pri SŠK o socialnem stanju v državi z naslovom Državljanom je potrebno zagotoviti delo in ne le socialno pomoč. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je od 4. do 7. novembra 2010 v Celju in Ljubljani organizirala mednarodno konferenco o miroljubnem in trajnostnem dialogu. Mednarodni strokovnjaki so v referatih pojasnjevali pomenljive vidike našega družbenega položaja ter njegove izvore, razvoj in nastanek. Na Fakulteti za poslovne vede, ki deluje v okviru Katoliškega inštituta, je 16. novembra 2010 o literaturi in družbe-

nem angažmaju v gluhem času predaval pisatelj Drago Jančar. Spregovoril je o stanju v naši družbi ob 20-letnici plebiscita, na katerem smo se decembra 1990 odločili za samostojno državo. Svetopisemski družbi Slovenije in Madžarske sta 21. novembra 2010 v katoliški cerkvi v Lendavi predstavili dvojezično slovensko-madžarsko Sveto pismo Nove zaveze. Izdaja dvojezičnega Svetega pisma Nove zaveze je sad sodelovanja svetopisemskih družb in predstavlja skupno zgodovino krščanske povezanosti med obema narodoma. Teden zaporov, ki v svetovnem merilu vsako leto poteka v okviru krščan-

skih Cerkva in skupnosti, je trajal od 21. do 27. novembra 2010. Letošnje vodilo je bilo Bodi z menoj. Tradicionalno so ga pod vodstvom zaporniškega vikarja g. Roberta Friškovca pripravili prostovoljci Zaporniškega vikariata, ki jih je že več kot 30. Letošnji teden Karitas je od 22. do 28. novembra 2010 potekal z naslovom Nič revščine, ukrepajmo zdaj! Posebej ga je zaznamovala 20-letnica delovanja Karitas v Sloveniji. Revščina se nezadržno povečuje tudi pri nas, saj je število prejemnikov pomoči v zadnjih dveh letih naraslo in preseglo število 140.000. Besedilo in foto: TUSŠK

Moja Slovenija / December 2010

PISALI STE NAM

Sprejem ob dnevu državnosti in ob odprtju konzulata v Zürichu

Sprejema se je poleg predstavnikov različnih slovenskih organizacij in podjetij v Švici udeležil tudi predsednik vlade kantona Zürich Hans Hollenstein. Z leve proti desni: veleposlanik mag. Bojan Grobovšek, častni konzul Zvone Petek in Irena Sterckx.

Veleposlanik mag. Bojan Grobovšek s soprogo Vesno Smole - Grobovšek je 24. junija priredil tradicionalni sprejem od dnevu državnosti. Zbrali smo se v prijetnem hotelu Sternen v bližini Berna, kjer smo v zavetju senčnega vrta lahko poklepetali. Poleg predstavnikov veleposlaništev se je sprejema udeležilo večje število tukaj živečih Slovencev. Veleposlanik meni, da je to rezultat njegovih sistematičnih obiskov in osebnega vzpostavljanja stikov s švicarskimi podjetji, ki sodelujejo s Slovenijo. S pomočjo sponzorjev Adria Airways, NLB InterFinanz, JYL in Trimo je Veleposlaništvo poskrbelo za obložene mize. Še posebej smo se razveselili domačega jabolčnega zavitka. Švicarska zvezna vlada je potrdila odprtje Konzulata Republike Slovenije v Zürichu in imenovanje Zvonimirja Petka za častnega konzula Republike Slovenije v Zürichu z jurisdikcijo za naslednje kan-

Moja Slovenija / December 2010

tone: Zürich, Uri, Schwyz, Obwalden, Niedwalden, Zug, Schaffhausen, Appenzell Innerrhoden, Appenzell Ausserrhoden, Luzern, St. Gallen in Aargau. Častnega konzula Zvoneta Petka poznamo kot dolgoletnega direktorja Adrie Airways v Švici. Slovenski letalski prevoznik vzdržuje tri redne polete na dan v Ljubljano, kar je v današnjih gospodarsko težjih časih zelo pomembno. V njihovih prostorih, ki jih brezplačno nudijo na razpolago, že vrsto let potekajo konzularni dnevi. Predstavništvo se nahaja na izjemni lokaciji na naslovu Lövenstrasse 54/II v strogem centru mesta, ki je gospodarsko srce Švice. Zdaj na konzulat mimoidoče opozarjata tudi tabla ob vhodu in izobešena slovenska zastava. V petek, 8. oktobra 2010, je častni konzul s soprogo Marinello Savarin Petek v prostorih konzulata pripravil sprejem. Mični Adriini stevardesi sta nam postregli z

zlato penino, na mizah pa je bila poleg raznovrstnih slastnih kruhkov tudi potica, ki je z letalom prišla iz Slovenije. Sprejema se je poleg predstavnikov različnih slovenskih organizacij in podjetij v Švici udeležil tudi predsednik vlade kantona Zürich Hans Hollenstein, sicer velik ljubitelj Slovenije. Lansko leto je bila celotna kantonalna vlada na izobraževalnem izletu v Sloveniji. V krajšem nagovoru sta veleposlanik mag. Bojan Grobovšek in častni konzul pozdravila navzoče. Odprtje konzulata bo pripomoglo k nadaljnji krepitvi političnega in gospodarskega sodelovanja, kulturne in vsesplošne prepoznavnosti Slovenije ter k promociji turizma in uveljavljanju drugih slovenskih interesov. Irena Sterckx Foto: Alenka Žavbi

PISALI STE NAM

»Židana marela« na Finskem in v Estoniji

Židana marela je simbol gorenjske narodne noše. Je pomemben del slovenske etnografske dediščine in simbol narodne zavesti.

Veleposlaništvo Slovenije v Helsinkih je v sodelovanju s starši in v okviru programa dejavnosti Združenja staršev slovenskih otrok v soboto, 30. oktobra 2010, na slovenskem veleposlaništvu v Helsinkih organiziralo redno srečanje in delavnico za slovenske otroke in starše, ki živijo na Finskem. Delavnica je potekala v okviru programa dejavnosti Združenja staršev slovenskih otrok, ki živijo na Finskem – »Spoznavam domovino mojih (starih) staršev« – ki ga izvajamo na veleposlaništvu v Helsinkih. Tokratna delavnica, ki jo je osmislil v Helsinkih živeči Slovenec Dušan Jovanovič, je bila nadvse ustvarjalna, o čemer govorijo tudi prečudovito popisane »židane marele«. Otroci in starši ter tudi veleposlanikova družina smo izvedeli nekaj več o »židani mareli« – simbolu gorenjske narodne noše, ki je pomemben del slovenske etnografske dediščine in simbol narodne zavesti. V nekaj urah smo na rdečih dežnikih izredno kreativno in z uporabo osnovnih barv (bela, rumena, modra, rdeča) izrazili svoje razumevanje umetnosti ter na ta način še bolj spletli vezi med tukaj živečimi slovenskimi otroki (družinami) in košček domovine prese-

lili na sever Evrope. Na naslednji delavnici se bomo s tako popisanimi dežniki sprehodili do glavnega trga v Helsinkih in vsem prijateljem v domovini poslali veliko srce pisane »židane marele«. Tokrat pa tako živo in razigrano »židano marelo« pošiljamo vsem Slovencem v zamejstvu in po svetu v želji, da boste

tudi vi zaplesali z nami. Združenje in veleposlaništvo se še enkrat zahvaljuje Dušanu za pomoč, organizacijo in nadvse ustvarjalne ideje, ki so neprecenljive za ohranjanje vezi z maternim jezikom in domovino. Besedilo in foto: Milena Stefanović Kajzer

Z uporabo osnovnih barv (bela, rumena, modra, rdeča) smo izrazili svoje razumevanje umetnosti ter na ta način še bolj spletli vezi med na Finskem živečimi slovenskimi otroki

Moja Slovenija / December 2010

PISALI STE NAM

Podelitev častnih priznanj članom SD Planica

Častna priznanja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu so prejeli prvi trije predsedniki društva Planica. Na fotografijah so: Matija in Marija Cimerman, Lado in Marija Sluga ter Lojze in Ema Kovačič.

Moja Slovenija / December 2010

Slovensko društvo Planica je eno od petih slovenskih društev v Melbournu obstaja že od leta 1972. Je eno najmočnejših društev, tako po številu družin (168 zapisanih do letos) kot tudi po sami zgradbi, ki se nahaja severovzhodno od mesta Melbourne, blizu obale. Ljubezen do slovenskega jezika, kulture in medsebojnega druženja so pritegnile sposobne mlade člane z družinami h gradnji SD Planica tudi na tem delu mesta Melbourne. Danes, po 38-letnem prostovoljnem delu in skrbi, je napočil čas, da bi že pričeli zaznavati delo tudi s pohvalo, kajti leta se nehote nabirajo. Predno bo prepozno, sem se odločila že na začetku letošnjega leta, da bi se bilo primerno posvetovati z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministrom dr. Boštjanom Žekšem o pomembnosti prostovoljnega dela in udejstvovanja za slovensko skupnost. Kot tridesetletna urednica društvenega glasila »Novice-Bulletin«, večletna tajnica in zadnje leto tudi predsednica sem si vzela toliko odgovornosti in predlagala prve tri predsednike, ki še danes prihajajo v društvo, da jih počastimo. To čast si zaslužijo tudi s strani rodne domovine Slovenije. Ni preteklo veliko časa, ko sem dobila pozitiven odgovor z Urada. Za častna priznanja so bili predlagani: Matija in Marija Cimerman – častni član, deset let predsednik, član balinarske sekcije, član lovske sekcije; Lado in Marija Sluga – štiri leta predsednik, podpredsednik, tajnik, balinarski športni referent; Lojze in Ema Kovačič – častni član, devet let predsednik, balinarski športni referent, član lovske družine in folklorne skupine Rdeči cvet. Priznanja so prispela 5. septembra letos, dan pred samim praznikom očetovski dan, ki ga slavimo v Avstraliji. Začasni odpravnik poslov v Canberri, Zvone Žigon, je prispel iz Canberre prav za to priložnost in podelil priznanja. Besedilo in foto: Meta Lenarcic, urednica slovenske radijske ure na 3ZZZ 92,3 FM, Melbourne.

PISALI STE NAM

Dve razstavi iz Celja ob prazniku Pančeva Pančevo, mesto v Srbiji, je te dni praznovalo 857. obletnico ustanovitve kot mesto umetnosti, saj je imelo zavidljivo število kulturnih prireditev. Od razstav slikarstva, kiparstva, arhitekture, fotografije in stripa do glasbenih, književnih, gledaliških in filmskih prireditev, ki so se odvijale na 15 prizoriščih. Dve gostujoči razstavi iz Celja, in sicer mednarodna razstava nagrajenih likovnih del mednarodnega razpisa Galerije likovnih del mladih Celje na temo »Etno oblačila in folklora mojega naroda« v Otroškem kulturnem centru vrtcev »Dečja radost« Pančevo in razstava popotniških fotografij avtorja Mihaila Lišanina sta kot rezultat sodelovanja med Osrednjo knjižnico Celje in Mestno knjižnico Pančevo dodobra popestrili ta kulturni utrip ob prazniku Pančeva. Tokratno, že peto razstavo ob prazniku Pančeva v Otroškem kulturnem centru iz Galerije likovnih del mladih Celje je odprl veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu Franci But. Na otvoritvi so otroci iz vrtca s svojim kulturnim programom navdušili veliko število gostov. Ob tej priložnosti je tudi Mihailo Lišanin, ustanovitelj celjske galerije in avtor razstavljenih fotografij, prejel priznanji iz rok direktorice »Dečje radosti« Slave Timarac Jovanov in direktorja Mestne knjižnice Pančevo Dejana Bosnića za dolgoletno sodelovanje. Gostiteljem je kot darilo izročil kovanec grofov Celjskih za »Dečjo radost« in grb Celja za Mestno knjižnico Pančevo. Razstavo fotografij v Mestni knjižnici Pančevo je odprl direktor Osrednje knjižnice Celje Branko Goropevšek. Prisotne je nagovoril tudi direktor Mestne knjižnice Pančevo Dejan Bosnić. Zanimivost razstave fotografij je bila, da je na otvoritev prišla Tara Babić, lik iz razstavljene fotografije, posnete leta 2007 v Pančevu. Kljub številnim dogodkom in obveznostim so na otvoritvah celjskih razstav bili prisotni predstavniki občine Pančevo: namestnica županje Pančeva Branka Vasić in sekretar za kulturo Pančeva Predrag Škaljak. Prisostvovali pa so tudi: direktorja zgodovinskih arhivov Celje Bojan Cvelfar in Pančevo Milan Jakšić, akademski sli-

Priznanje iz Dečje radosti za Mihaila Lišanina

Navdušeno občinstvo na otvoritvi razstave v Otroškem kulturnem centru karji Emil Sfera, Nada Dimić in Vlastimir Madić, umetnostna zgodovinarka Mimica Aleksić, predstavnica društva srbsko-kubanskega prijateljstva iz Beograda Zorica Dobrijević ter še veliko drugih uglednih osebnosti.

Ob tej priložnosti se je porodila ideja, da se sodelovanje na kulturnem nivoju med mestoma Pančevo in Celje razširi tudi na gospodarsko in politično področje. Mihailo Lišanin

Moja Slovenija / December 2010

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Gradež od 18. 12. 2010 do 26. 12. 2010 – Božični čas na Gradežu (ogled jaslic) Veržej od 3. 12. 2010 do 9. 1. 2011 – 3. razstava slovenskih jaslic v Veržeju – 50 unikatnih jaslic iz vse Slovenije Logatec 18. 12. 2010 – Božično-novoletni koncert pihalnega orkestra Solkan od 19. 12. 2010 do 16. 1. 2011 – Mednarodna razstava jaslic Makole 23. 12. 2010 – Božično-novoletni pohod z baklami Koprivnica 24. 12. 2010 – Pohod z baklami Črešnjevci 24. 12. 2010 – Tradicionalni nočni pohod z baklami Orehovci, Negova Studenice 24. in 26. 12. 2010 – Žive jaslice Apače 24. 12. 2010 – Pohod z baklami k polnočnici Bled 25. 12. 2010 – Legenda o potopljenem zvonu Dol pri Vogljah 24. 12. 2010 – Jaslice v naravni velikosti

Prireditve izven Slovenije SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva. Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd. http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru. Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva. Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11. Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8. Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno). Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9. http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin Druženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00. Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00. Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30. http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru. Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru. Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30. Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00. Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00. Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00. Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00. Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00. Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6 Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb www.slovenci.hr BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si

Moja Slovenija / December 2010

lahko izposojate knjige in berete časopise. Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00. Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15. Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45. http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor Radijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FREE RADIU PRIJEDOR. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, Banja Luka Dopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.30 do 18.15. Dopolnilni pouk slovenščine v Banjaluki (Klub nac. manjšin) ob sobotah od 9.00 do 13.05. Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banjaluka, redne vaje ob sredah in petkih od 19.00 do 20.30. Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 13.00. Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banjaluka Delo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banjaluka http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren Skopje Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat. http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola http://www.triglavbitola.mk ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej. Slovenska zveza na Švedskem http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm FRANCIJA A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d'Origine http://www.kridel.net/ATSO/index.html Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha Redne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00. Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00. Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 uri (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej). 11. 12. 2010 – Skupni božični koncert zborov Jadran in cerkvenega zbora mesta Longeville v cerkvi Longeville les St. Avold ob 20. uri. 19. 12. 2010 – Svetloba in dišave za advent, društvo in pevski zbor Jadran bo sodeloval s petjem na povorki po ulicah starega mesta Hombourg-Haut, osvetljenega s plamenicami od 18:30 do 21:00. Organizator: Office du Turisme de la Communauté des Communes de Freyming Merlebach. 19. 12. 2010 – Prvi in edini vpis za Družinski večer društva Jadran, v društvenih prostorih 46A, Rue Longue Merlebach od 15. do 18. ure. Vrata bodo odprta že pol ure prej. 8. 1. 2010 – Družinski večer društva Jadran v občinski dvorani jaška Vouters v Merlebachu. Za dobro voljo bo poskrbel orkester Evidanes. Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON) 3 impasse Hoche – 92320 CHATILLON http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl POLJSKA Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica http://www.triglav.ch Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije. Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00. Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15. Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00. Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00. Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00. Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30. Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30. Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30. St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30. Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev http://www.slovenci.org SD Kulturni most Švica-Slovenija, Bern 16. 12. in 19. 12. – “Venite-Luzern”, mednarodni božični sejem v Luzernu z večkulturnim programom, s slovensko stojnico in slovensko glasbo. AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00. ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora. Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.30. Heidelberg – Svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00. Herbolzheim pri Freiburgu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30. Vöhrenbach v Schwarzwaldu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00. Buchen v Odenwaldu – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas). Rauental (Rastatt) – Svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti). Lebach v Saarlandu – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00. http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e. V. Reutlingen; http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici. Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 in vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini. Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici. Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 in vsako sredo od 18.15 do 19.30 v občinski telovadnici v Nabrežini. Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 in vsak

KOLEDAR PRIREDITEV petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telovadnici. Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici. Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici. Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474 http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00). http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst. Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo Opčine Začetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00. Zinkov dom, Opčine Nadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30. Zinkov dom, Opčine Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine. Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine. Sklad Mitja Čuk, Opčine Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu. Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru. Družinska svetovalnica in družinska psihoterapija, ob petkih po dogovoru. http://www.skladmitjacuk.org SKD Barkovlje Telovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani. KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org ASKD Kremenjak Plesne skupine: - osnovnošolske in mlajše: vsako sredo, od 18.00 do 19.00 - srednješolske: vsak četrtek, od 18.30 do 19.30 - višješolske in večje: vsak petek do 19.00 do 20.30 Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00. Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo, od 15.30 do 20.30. Lekcija traja eno uro.

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com AVSTRALIJA

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL http://www.slovenian-center.org ClevelandSlovenian.com http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org KANADA

Slovensko društvo Adelaide Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00. Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM http://www.canadianslovenian.mb.ca

Panthers – Triglav, St John's Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Vseslovenski kulturni odbor www.theslovenian.com

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu. C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri) Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com

ZDA Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark's Place Maša v nedeljo ob 10.30. Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja SlovenSki Group, New York 4. 5. in 6. 1. 2011 – WINDHAM MOUNTAIN v državi NY. Letno zborovanje slovenskih smučarjev iz Amerike in Kanade. Veleslalom NASTAR tekme, večerja, nagrade, družabno srečanje. 19. do 27. 2. 2011 – SlovenSki izlet v St. Anton v Avstrijo. Več si lahko ogledate na straneh: www.skistanton.com, www.skiarlberg.at, www.kertess.com 21. do 27. 3. 2011 – SlovenSki teden v zimskem letovišču WINTER PARK v Koloradu. Odhod je iz JFK ali Clevelanda v Denverju. NASTAR NATIONALS: amatersko prvenstvo bo potekalo od petka do nedelje. Več informacij na www.winterparkresort.com ali po elektronski pošti wpinfo@winterparkresort.com Za vse informacije in rezervacije glede izletov in tekmovanj se obrnite na: Ivan Kamin, 61-32, 75 Place, Middle Village, NY 11379; telefon: 718 424 2711; mobilnik: 917 723 2456; e-pošta: jfkamin@verizon.net

Glasilo kanadskih Slovencev www.theslovenian.com/magazine Kanadsko-slovenski kongres http://www.slokongres.ca Kanadsko slovenska gospodarska zbornica www.cdnslocc.ca Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo www.slovenianhistorical.ca Slovenska šola Župnije Brezmadežne www.brezmadezna.com/zupnija/sola Slovensko kulturno društvo Sava www.savaclub.ca Slovenski park www.slovenskipark.com Bled Planica Social Club; www.bled.ca Slovensko letovišče www.sloveniansummercamp.com ARGENTINA Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar Slovensko podporno društvo Cordobe Pisarna je odprta vsako sredo od 16.00 do 18.00. Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00. Tečaj slovenščine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v prostorih društva, Mariano Castex 267. Vodi Graciela Mravlje. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah. Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom http://www.slomskovdom.org

Slovenia4You Foundation, New York http://www.slo4you.com

Zedinjena Slovenija http://www.slo.org.ar

11. decembra 1918 je umrl slovenski pisatelj, dramatik in pesnik Ivan Cankar. Rodil se je na Vrhniki v hiši na klancu kot osmi otrok obrtniško-proletarske družine. Ivana Cankarja uvrščamo med štiri predstavnike slovenske moderne (poleg njega še Murna, Ketteja in Župančiča); mnogi ga proglašajo tudi za največjega slovenskega prozaista. Skupaj s Slavkom Grumom pa je nedvomno tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Na tak ali drugačen način je vplival na vse poznejše rodove slovenske književnosti.

šernovih nemških pesmi v slovenščino in obratno. V času njenega življenja je izšla samo ena pesniška zbirka, Temna vrata (1941). Lili Novy se je v zadnjem obdobju svojega življenja ustalila v Ljubljani, kjer je stanovala v Schweigerjevi hiši na Starem trgu (ob hiši danes stoji njen doprsni kip).

Zgodilo se je tega meseca 3. decembra 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren. Po diplomiranju na dunajski pravni fakulteti se je vrnil v Ljubljano, kjer je deloval kot odvetnik. Tu je nastala večina njegovih pesmi, pri pisanju katerih ga je v njegovem kratkem življenju pomembno usmerjal prijatelj Matija Čop. Prešeren je tako postal prvi Slovenec, ki se je po kakovosti svojega pisanja lahko kosal s sodobniki po Evropi, kjer je tedaj vladala romantična usmeritev. 3. decembra 1919 je bilo prvo predavanje v novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. V prvem šolskem letu se je na univerzo vpisalo 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. V študijskem letu 2007/2008 pa je bilo vpisanih že 47.465 študentov. Glavna zgradba univerze, Rektorat Univerze (Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana), se nahaja v Deželnem dvorcu, v središču Ljubljane.

24. decembra 1885 se je rodila slovenska pesnica in prevajalka poezije Lili Novy, rojena Haumeder. Velja za eno najboljših slovenskih pesnic. Po očetu je bila nemškega, po materi pa slovenskega rodu. Sprva je pisala pesmi v nemškem jeziku, sredi dvajsetih let 20. stoletja pa se je postopoma vključevala v slovenski literarni prostor in se preizkusila s prevodi Pre-

26. decembra 1990 so bili razglašeni rezultati plebiscita, na katerem je od 93,2 odstotkov udeleženih volivcev na vprašanje Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država? okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev). S tem se je začela osamosvojitev Slovenije. Na dan razglasitve praznujemo v Sloveniji državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Do septembra 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z »in enotnosti«, saj naj bi ta dan namreč Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.

Moja Slovenija / December 2010

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

DREVO PRAVLJIC »Knjigo pravljic in pesmi s podobami Marlenke Stupica« je izdala založba Mladinska knjiga (2010), da se pokloni ustvarjalnosti te naše vrhunske ilustratorke (roj. l. 1927 v Mariboru), bralcem, tako otrokom kot odraslim, pa podari izbor literarnih besedil ljudskega izvora in različnih avtorjev, ki jih je obogatila umetnica. Knjiga je zelo primerna za družinsko branje. Berimo otrokom pravljice in pesmi, ob katerih smo zrasli, skupaj z njimi uživajmo v prebranem in ob čudovitih ilustracijah! To je obenem eno najlepših daril drug drugemu, ne le v prednovoletnem času, temveč vsak dan …

Pleši, pleši, črni kos! Kako bom plesal, saj sem bos, nimam drete, ne smole, da bi šival čizmice.

»Knjiga pravljic in pesmi s podobami Marlenke Stupica« je dobila naslov po češki ljudski Pravljici o drevesu pravljic:

Oton Župančič ČREP – NA TLEH JE LONČEK

Za devetim gorami, za devetimi vodami, prav na koncu sveta, kamor niti ptiček ne prileti, je modro morje. Na koncu tega morja je zelen otok. Na tem otoku prekrasno zlato drevo. In to zlato drevo ima dvanajst vej. Na vsaki veji je gnezdo in v vsakem gnezdu je po petnajst jajc iz čistega kristala.

Črep – na tleh je lonček – zbogom, mlečna kaša! To je zdaj kosilce, to večerja naša.

Le lupinico razbij, pravljico iz nje izvij! Ljudska

Moja Slovenija / December 2010

Kje si, loncevezec, kodrasti Slovaček? Lonček mi poveži, kupim ti kolaček!

S KNJIGO V SVET Igo Gruden OB ZAHODU SONCA Od obzorja tja do Trsta preko morja zlata cesta pelje do pristna mesta: z jadri so na nji čolnički kakor v vetru beli ptički. V Trstu hiš je dolga vrsta, v soncu še pri strehi streha: okna so vsa polna smeha, v enem oknu naša Nada bi ta hip v Ljubljano rada.

Nagradno vprašanje Marlenka Stupica je narisala tudi tole deklico. Kdo je to oz. kako je naslov pravljice, v kateri ta ljubka deklica nabira rože? Odgovore pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali urednistvo@mojaslovenija.net

Moja Slovenija / December 2010

KNJIŽNA POLICA Janez Bogataj, Dušan Brejc, Janez Bratovž

Martinov praznik Knjigo z naslovom Martinov praznik so napisali trije zgoraj našteti avtorji in zato ima knjiga tudi tri podnaslove: Martinovanje nekoč in danes, Mlado vino in Martinova pojedina. Knjigo je v nakladi 1300 izvodov izdala založba Kmečki glas. Najobsežnejše je prvo poglavje (54 strani), ki ga je napisal znani slovenski etnolog Janez Bogataj. Razdelil ga je na dve podpoglavji (Martinovanje, ljudski praznik, in Sodobna martinovanja, izumljanje tradicij) in 20 razdelkov. bogatejša, bolj pristna in tudi lepša, lahko pa tudi ne – okusi so pač različni.

Drugo poglavje z naslovom Mlado vino, kot ga še ni bilo – napisal ga je Dušan Brejc – je v knjigi najkrajše, saj obsega le 32 strani. Mlado vino ni nič drugega kot začetek zgodbe o vinu, ugotavlja avtor v uvodu, in to prav gotovo drži. Sicer pa je tudi to poglavje razdeljeno na 20 kratkih razdelkov s podrazdelki vred. En razdelek manj premore tretje poglavje, ki sicer v knjigi zavzema nekoliko več prostora (37 strani) in to predvsem na račun prav tolikšnega števila kot je razdelkov celostranskih fotografij na predhodnih straneh opisanih jedi. O martinovih jedeh se je razpisal Janez Bratovž in poglavju dal naslov Martinova pojedina, sodobno slastna. Tudi s tukaj uvodoma izraženo mislijo, „ni nujno, da vedno in povsod na Martinov praznik ponudimo le tradicionalno pojedino – pečeno gos, zelje in mlince,“ se lahko samo strinjamo. Zato je še toliko bolj hvalevredno, da se je pisec tega poglavja potrudil in nanizal lepo število receptov, s katerimi lahko oplemenitimo kulinarično dediščino. Sicer pa je to poglavje treba razumeti kot koristno in okusno dopolnilo h knjigi. Ob upoštevanju katerega koli od 19 receptov bo Martinova pojedina lahko

Moja Slovenija / December 2010

Martinovanje nekoč in danes Avtorja prvih dveh poglavij v knjigi se v nasprotju s poglavjem o martinovi kulinariki gibljeta bolj na abstraktnem in/ali teoretičnem, lahko bi se reklo znanstvenem nivoju. Še posebej poznavalsko in temeljito je razdelano prvo poglavje Martinovanje nekoč in danes. V njem bralec izve vse, kar je znanega o sv. Martinu. Tudi to, da se je rodil okoli leta 316 blizu naših krajev v Sombotelu (Sabaria) na današnjem Madžarskem in da je umrl 11. novembra leta 397 v kraju Candes blizu Toursa v Franciji. Bil je eden prvih svetnikov nemučencev, ki mu je cerkev priznala svetniško čast. V nadaljevanju bralec veliko izve o čaščenju in upodobitvah sv. Martina, o martinovanju kot prazniku letine, o martinovih pojedinah, drugih šegah in navadah ob martinovanju, o blagoslavljanju novega vina ter nekaj tudi še o nekaterih drugih Martinovih prisotnostih (osebna imena, imena krajev, literarnih junakov, pot sv. Martina). Vse naštete teme so opisane z vidika spreminjanja v času (historično) in z vidika razlik med slovenskimi regijami. V drugem delu prvega poglavja se avtor najprej ozre na martinovanja po Evropi (v italijanskem Meranu, v slovenskem zamejstvu in pri Hrvatih), nato pa poglobljeno predstavi sodobna martinovanja v Sloveniji oziroma, točneje, v Podravju, Posavju, na Primorskem, v Ljubljani in drugod po Sloveniji. V zadnjih treh razdelkih je govora o sodobnih martinovih jedeh v gostinski ponudbi, o martinovanju, alkoholu in posledicah ter o martinovem kot prazniku vina. V zvezi s tem ugotavlja, da je vino od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej v Sloveniji potrebovalo „zgodbe“, ki so pomemben pogoj za njegovo prodajo. V drugem poglavju je govora o mladem

vinu, pri čemer je vseeno, ali mu rečemo mlado ali novo vino. Če želimo ob vsej zmedi glede poimenovanj in pojmovanj natočiti čistega vina je potreben širši vpogled v vinsko notranjščino, kot pravi avtor. Ta notranjščina pa je vse prej kot enostavna, zlasti za nepoznavalca. Vino bi bilo nekakšna vmesna faza med grozdjem in kisom, če bi vino prepustili naravni poti. Zato je seveda povsem logično, da je prvi razdelek poimenovan Pot do vina. Sledi razdelek z naslovom Včasih so mlado vino hitro popili: v njem se avtor ozre v spreminjanje navad v preteklosti, dokler ne pride do „paradigme mladega vina“. Poseben razdelek je posvečen mlademu beaujolaisu, nakar sledi razdelek z imenom Zlato trženjsko obdobje in razvoj tehnologij. Posebni razdelki so posvečeni mlademu vinu v Italiji (italijanski novello), v EU in drugod. Mlademu vinu v Sloveniji sledi razdelek o pridelavi mladega vina danes. Posebej temeljito je razdelana estetika mladih vin (videz, vonj, okus) in drugih podobnih vin. Tomaž Štefe

Sveti Martin reže del svojega plašča beraču. Slika na steklu iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani.

JAKA OKORN – SLIKAR IN PATRIOT

Nova termalna doživetja za vse okuse V juliju letos so v Termah Topolšica uspešno odprli 19 novih apartmajskih enot Ocepkov gaj, z dodatnimi 98 ležišči. Do nedavnega v ponudbi niso imeli tovrstnih storitev. Obiskovalcem ponujajo različne možnosti preživljanja počitnic in oddiha, prav po njihovi meri in željah. Vsi gostje apartmajev lahko koristijo bazenske in termalne storitve, na voljo pa imajo tudi možnost samostojne priprave obrokov. Hišice so primerne tako za družine kot tudi za zaključene družbe, ki želijo preživeti počitnice v naravnem okolju in spoznati zgodbo o modrem in zelenem. Pri izbiri notranje opreme apartmajev so uporabili predvsem naravne materiale. Gre za ekološko osveščene hiše, saj so pri gradnji uporabljeni do uporabnikov in narave prijazni materiali. Celo imena apartmajev so poimenovana po okoliških naravnih zeliščih, začimbah in drevesih kot je na primer timijan, bazilika, kamilica, breza, tropotec, javor, smreka, jelka, brin …

Terme Topolšica so najbolj znane po preživljanju počitnic in oddiha v mirnem in naravnem okolju. Konec septembra se je Ocepkovemu gaju pridružil še nov objekt z dodatnimi storitvami za sprostitev, nov Wellness center Zala. Gostje in obiskovalci term lahko koristijo nove storitve in doživetja za sprostitev in rekreacijo v novem wellness centru, ki se je pridružil Vodnemu parku Zora in hotelu Vesna. Ponudba in program sta pestra in ponujata doživetja prav v vseh letnih časih. Nov wellness center odlično dopolnjuje obstoječo ponudbo. Predvsem bo na voljo gostom vse dni v letu in ponudil storitve tudi tistim, ki želijo sprostitev višjega kakovostnega razreda, tudi v dvoje. Wellness center Zala je celovit zaključen objekt za goste hotelov in za zunanje obiskovalce dosegljiv s posebnih vhodom. Špela Menih Novak, vodja marketinga

Moja Slovenija / November 2010

Jaka Okorn

»Cenim dobre strani sveta.« Eden od Slovencev, ki je večji del svojega življenja preživel v tujini, a je ne glede na to „stopil iz povprečja, stopil korak dlje, dosegel več“, je prav gotovo tudi Jaka Okorn. Njegova šibka točka je slikarstvo, pri čemer je moral za svoj vsakdanji kruh početi tudi marsikaj drugega. Šele z upokojitvijo so se mu odprle možnosti vsestranskega predajanja svojemu najljubšemu hobiju – slikanju. Že v osnovni in srednji šoli – obe je obiskoval v tujini – je izkoristil sleherno priložnost, ki se mu je ponudila, da je izrazil svoj talent. Po opravljeni srednji šoli v New Yorku se je udeleževal likovnih tečajev v brooklynskem muzeju, pozneje tudi tečajev na univerzi Fordham in na Austin Peay State Collegeu v Nashvillu, Tennessee. Nemirna življenjska pot Razgibana življenjska pot se je za Jaka Okorna začela 20. avgusta 1937 v Domžalah. V družini Jakoba in Ivane, rojene Cerar, sta se nekaj let za Jako rodila še brata Janez in France. Vsi skupaj so se v maju 1945 „odpravili“ na negotovo pot preko Ljubelja v Vetrinj. Naslednja štiri leta so živeli v taborišču blizu Judenburga in v taborišču blizu kraja Trofaiach. Poleti leta 1949 so se,

Moja Slovenija / December 2010

po zaslugi očetove sestre, preselili v New York. Brata Janez (elektroinženir) in France (vzdrževalec na podzemni železnici) še vedno živita tam. Jaka je v New Yorku nekaj časa iskal samega sebe. Najprej se je vpisal na teologijo, a je kmalu izstopil. Smer, za katero se je odločil zatem, pa ni imela prav nič skupnega s prvo smerjo: odločil se je za civilno inženirstvo oziroma za gradbeništvo,

po slovensko. Vendar tudi tega študija ni dokončal. Ne glede na to pa je bilo prav gradbeništvo tisto področje, na katerem je opravil velik del svoje poklicne kariere. Bil je asistent glavnega inženirja za gradnjo nukleark v Italiji, na Japonskem in v ZDA. Bil je tudi ravnatelj šole za načrtovanje elektroenergetskih objektov. Med letoma 1960 in 1963 je odslužil tudi vojaški rok. Velik del tega roka je preži-

ŽIVLJENSKA ZGODBA vel čakajoč pri padalcih na letališču Ford Cambell v Kentuckyju. V času kubanske krize je bilo to verjetno vse prej kot zabavno, je pa res, da je Jaka pri skakanju s padalom zelo užival. Potem ko se je vrnil v New York, se je tam leta 1966 tudi poročil z Italijanko Lindo, po rodu iz Sicilije. Rodili so se jima štirje otroci (Jaka, Gregor, Dobrina in Peter) in kot da to še ni dovolj, sta posvojila še Tino. Vsi otroci razen enega so bili oziroma so še poročeni in imajo svoje družine raztresene po vsej Ameriki. Eden dela celo na televizijski postaji v emiratu Doha. Z ženo Lindo sta se leta 1986 razšla, največ po zaslugi neusmiljenih in neupravičenih pritiskov davkarije, ki jima je pobrala skoraj vse imetje. To se jima je zgodilo v državi Oregon na zahodni obali ZDA, kamor se je Jaka z družino iz New Yorka preselil leta 1971. Leta 1999 je prišel iz San Francisca na prvi obisk v Slovenijo in ker mu je bilo zelo všeč, je preprosto kar ostal. Vendar ne za dolgo. Pred tremi leti je v Parizu spoznal gospo z Jamajke (v Parizu živi njena hči), poročila sta se in ni mu kazalo drugega, kot da se preseli na lep karibski otok, kjer imata v Montego Bayu lep dom. Dve šibki točki Jake Okorna Poleg že omenjene šibke točke, to je slikarstva, ima Jaka Okorn še eno šibko točko, to je slovenstvo. Še vedno ne more pozabiti, kako jih je teta takoj po prihodu v New York prepričevala, naj čim prej pozabijo slovensko in naj se tudi med seboj začnejo pogovarjati angleško, češ da so v drugi deželi. Jaka očitno ni upošteval njenega nasveta, saj odlično obvlada slovenščino. Že leta 1957 je v Clevelandu soustanovil društvo Sava s podružnicami v več ameriških mestih. V tem društvu je opravljal številne zelo pomembne funkcije. Ustanovil in urejal je revijo Odmevi (po preselitvi v Oregon leta 1971 je izhajala še dve leti, potem pa presahnila). V New Yorku je najel prostore v bivši trgovini v Ridgewoodu – Ridgewood je tisti del New Yorka, kjer živijo Slovenci bolj strnjeno – in jo preuredil v studio in čitalnico. Tam je imel tudi svoj atelje. V zameno za Odmeve so dobivali slovenske revije s celega sveta. Po nekaj letih so čitalnico iz Ridgewooda preselili v klet pri slovenski fari v New

Yorku, kjer so uprizarjali tudi slovenske igre, plesali slovenske plese in organizirali izlete v okolico New Yorka. Skoraj logično je, da so organizirali tudi razstave, saj je v New Yorku delovala razmeroma močna slikarska in kiparska kolonija. Poleg Jaka Okorna so tu ustvarjali še slikarji Karli Klesin, France Vojska, dr. Maks Iglič, Ernest Žagar, Marinka Burger, Jože Vodlan, Miro Zupančič in kipar France Gorše. Abstraktni ekspresionist Kot slikar je Jaka Okorn na začetku uporabljal pastel, oglje in akvarel, zatem pa skozi daljše obdobje samo olje. Zadnja leta ustvarja skoraj izključno v akrilu. Krajši čas je tudi kiparil v železu in lesu. Svoje izdelke je razstavljal v dvorani pri slovenski cerkvi sv. Cirila na ulici St. Mark Place in na skupinskih razstavah v parku Washington Square v četrti Greenwich Village, Stuyvesant Town, v poslovnih prostorih na Wall Streetu in po raznih galerijah v New Yorku. Navzoč je bil tudi na razstavah v organizaciji društva Sava v Clevelandu, Chicagu in drugod. Razstavljal je tudi po preselitvi v Oregon, potem pa se je moral slikanju za nekaj časa odpovedati. S slikarstvom je intenzivno nadaljeval po upokojitvi oziroma po vrnitvi v Slovenijo. Svoja dela je razstavil na skupinski razstavi, ki jo je leta 2007 organiziralo Izseljen-

sko društvo Slovenija v svetu v Zavodu sv. Stanislava, nato istega leta še v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa, leta 2008 pa na Kemijskem inštitutu. V letu 2010 se je z novo serijo slik in pod naslovom Netradicionalno spet predstavil v Zavodu sv. Stanislava, od koder se je razstava preselila v galerijo Majolika v Kamniku. Kot slikar je Okorn razmeroma zgodaj opustil upodabljanje predmetnega, vidnega sveta in začel strastno iskati izraznost v abstraktnem svetu, kot ugotavlja umetnostna zgodovinarka Irena Koršič Zorn iz Gorice. Po njenem mnenju gre pri Okornovih slikah za abstraktni ekspresionizem, vendar je tudi po prehodu v abstrakcijo še vedno zaznati vpliv zunanjega sveta, predvsem elementov kot so voda, ogenj, zemlja in rastlinje. Ne glede na to pa ostaja dejstvo, da so Okornove kompozicije najprej in predvsem izraz slikarjevega notranjega sveta, o katerem največ pove izbor barvne lestvice in krepak ali mehak nanos barve na platno. „Njegova umetnost je iskrena in širokopotezna kot sta – vsaj tak je prvi vtis – njegov značaj in njegov pogled na svet, vajen širokih obzorij in brezkončne prostosti, ki sveta ne problematizira, ceni pa njegove dobre strani in ob njih uživa.“ Tomaž Štefe Foto: Edvard Vrtačnik

Moja Slovenija / December 2010

Lucijan Marija Škerjanc se je rodil v Gradcu 17. decembra 1900, umrl je v Ljubljani 27. februarja 1973. Šolal se je v Ljubljani pri profesorjih Antonu Lajevcu, Janku Ravniku in Stanku Premrlu, zatem na konservatoriju v Pragi in na Visoki šoli za glasbeno in gledališko umetnost na Dunaju. V kompoziciji se je izpopolnjeval v Parizu (Schola cantorum), v dirigiranju pa v Baslu pri F. Weingartnerju. Skozi dolgo obdobje od leta 1926 do leta 1970 je bil profesor kompozicije na konservatoriju oziroma na Glasbeni akademiji v Ljubljani. V obdobju med letoma 1925 in 1945 je bil dirigent Orkestralnega društva Glasbene matice, med letoma 1945 in 1947 je bil rektor Akademije za glasbo, med letoma 1950 in 1955 pa upravnik Slovenske filharmonije. Kot glasbeni pisec in kritik je med drugim napisal tri monografije o slovenskih skladateljih (E. Adamiču, J. Mihevcu in A. Lajevcu), pet pedagoških priročnikov in koncertni vodnik Od Bacha do Šoštakoviča. Štirikrat je prejel Prešernovo nagrado, leta 1964 pa tudi Herderjevo nagrado. Od leta 1949 je bil redni član SAZU.

Lucijan Marija Škerjanc skladatelj, dirigent, pedagog in glasbeni pisec Med Slovence, ki jih v tej rubriki opredeljujemo kot velike Slovence, brez pomislekov lahko uvrstimo tudi Lucijana Marijo Škerjanca, ne nazadnje tudi zato, ker letos obhajamo 110-letnico njegovega rojstva. Pomembnejše od okrogle obletnice je seveda dejstvo, da imamo pri Škerjancu opravka z osebnostjo, ki je osebnostno in ustvarjalno močno zaznamovala slovensko glasbeno dogajanje in bila dalj časa celo osrednja osebnost tega dogajanja. V precej razklanem predvojnem in povojnem času mu je to uspelo z akademsko naravnanostjo ter široko glasbeno in splošno humanistično razgledanostjo.

Moja Slovenija / December November 2010

Lucijan Marija Škerjanc kot skladatelj Kot skladatelj je Lucijan Marija Škerjanc zagovarjal razvojno kontinuiteto in postopnost brez avantgardnih prelomov in/ali preskokov. Po občutenju mnogih sodobnikov je zaviralno vplival na delo in vizije pionirjev nove glasbe na Slovenskem. Estetika, ki ji je Škerjanc vseskozi ostajal zvest, izvira iz nemške, francoske in ruske glasbene tradicije s konca 19. in začetka 20. stoletja. Njegov glasbeni izraz poznavalci označujejo kot spodbudno sintezo preteklega, odprto v prihodnost. Skladbe so intimno izpovedne, močno doživljajsko in razpoloženjsko obarvane, hkrati pa koncertantno učinkovite, premišljene, in zadržane do „neoblikotvorne fantazije“. Po lastni izjavi je komponiral »na osnovi glasbene domišljije, ki je zame glavni kreativni dejavnik.« Škrjančevo ustvarjanje je poseglo praktično na vsa področja – izjema je le opera. Njegovo glasbo označujejo plastični kontrasti, pri čemer so drobna motivična jedra vir

VELIKI SLOVENCI melodičnih domislekov, ki prežemajo in povezujejo vso strukturo; značilni sta permutacijska iznajdljivost in dinamika, ki se kažeta v nizanju in sestavljanju tematskih in izpeljavnih kontrastov. Najpogosteje se Škerjančeva glasbena misel izpoveduje v sonatni obliki in v izoblikovanem lastnem slogu s prvinami pozne romantike, impresionizma in modernejših smernic. V poznejših skladbah se opira tudi na kromatično tonaliteto 12 tonov. Pisal je tudi filmsko in scensko glasbo ter instrumentiral, revidiral in prirejal dela slovenskih in tujih skladateljev. Pomembnejša dela V orkestralnem opusu posebej izstopata 4. simfonija za godalni orkester in zelo kontrastna 5. simfonija, med uverturami Dramatična uvertura, med suitami pa koncertantno zasnovana Suita v starem slogu za godalni kvartet in orkester. Sedem orkestrskih pesnitev Gazele

se po svoji zgradbi približuje motivični spletenosti Prešernovih gazel. Med koncerti izstopata oba klavirska; med petimi godalnimi kvarteti – to tehniko Škerjanc mojstrsko obvlada – je največje pozornosti deležen peti kvartet, predvsem zaradi modernejšega tipa sonatnosti. Med skladbami za klavir je najbolj znan cikel 7 nokturnov, ki velja za skladateljevo najboljše klavirsko delo. Kot skladatelj je Škerjanc znan tudi po samospevih, med katerimi so najbolj priljubljeni zgodnji, antologijski Beli oblaki, Jesenska pesem, Počitek pod goro, Pred ogledalom, Vizija, Beli bezeg, Večerna impresija ter ciklus De profundis na besedila A. Gradnika. Posebej velja omeniti tudi kantato Sonetni venec na Prešernovo besedilo, ki sodi med Škerjančeve najboljše skladbe. TŠ Foto: fotografije so last Arhiva Slovenske filharmonije, avtor pa je Srečko Zalokar

Moja Slovenija / December 2010

MUZEJ JASLIC

Muzej jaslic Sončna pesem Vas Brezje se prvič omenja v 11. stoletju. Spadala je pod župnijo Mošnje, kjer je že pred letom 1154 stala župnijska cerkev sv. Andreja. Brezje so dobile svojo cerkev sv. Vida pozneje – ni mogoče natančno reči kdaj, vendar vsaj v 15. stoletju. Cerkev je bila majhna, skromno opremljena. Mašo so imeli na Brezjah samo trikrat letno, toda takrat se je zbralo veliko ljudi. Zato so v 17. stoletju pred glavnim vhodom postavili lopo in v njej zidano prižnico, da bi ljudje laže poslušali božjo besedo in sodelovali pri bogoslužju.

Pater dr. Leopold Grčar, vodilni slovenski raziskovalec jaslic, je zbral bogato zbirko svetovnih malih jaslic in številne slovenske tradicijske jaslice

Moja Slovenija / December November 2010

Brezje so začele spreminjati svojo podobo. Okoli leta 1772 so cerkvi na severni strani prizidali kapelo sv. Antona Puščavnika, zaščitnika živine. Večja obnovitvena dela so opravili med letoma 1794 in 1798. Cerkev so na novo ometali, položili so nov tlak, postavili nove klopi, obnovili veliki oltar in postavili vanj novo sliko sv. Vida, ki jo je naslikal umetnik Leopold Layer iz Kranja. Vsaj nekaj teh del je že vodil župnik Ažbe. Dr. Urban Ažbe je bil župnik v Mošnjah med letoma 1796 in 1819. Bogoslovje je študiral v Innsbrucku in tam tudi dosegel doktorat. V tem tirolskem mestu je spoznal in vzljubil podobo Marije Pomagaj, ki so jo ljudje zelo vneto častili, naslikal pa jo je slikar Luka Cranach. Posnetke te podobe so postavljali po

mnogih cerkvah: Marijina podoba s Svete gore se je morala takrat umakniti v Solkan, Višarska Marija pa je morala v Žabnice. Ažbe je po vrnitvi v domovino skušal delovati v pristnem krščanskem duhu. Leta 1800 je na južni strani prizidal cerkvi sv. Vida kapelo; o tem je pričal tudi napis na steni za oltarjem, ki se je ohranil do leta 1954, dokler je stala stara kapela. V to kapelo – domačini so velikodušno sodelovali pri njeni zidavi – je postavil Marijo Pomočnico. Kaj je Ažbeta nagnilo k zidanju kapele Marije Pomagaj? Najbrž želja, da bi mogel tudi doma častiti Marijino podobo, ki je bila tako priljubljena na Tirolskem. Morda se mu je zdelo to še toliko bolj potrebno, ker so Francozi že leta 1797

MUZEJ JASLIC

Glas o Brezjah se je razširil prek meja slovenske domovine in še danes ljudje radi obiščejo tudi edinstven muzej jaslic Sončna pesem

prvič za krajši čas zasedli naše kraje – ljudje naj bi se v stiskah zatekali k Mariji Pomagaj. Z delom dobrega in skrbnega župnika Ažbeta se je skromno in skoraj neopazno začela božja pot na Brezjah. Francozi so bili trikrat na Slovenskem. Razumljivo je, da so se v času francoske zasedbe ljudje radi priporočali Mariji Pomagaj na Brezjah. Trdoto francoske okupacije je močno občutila družina Leopolda Layerja, slikarja v Kranju. Leopold je zgodaj postal znan kot izredno nadarjen in delaven slikar, zato mu tudi zlepa ni zmanjkalo dela. Drugače pa je bilo po letu 1809, ko so Francozi spet zasedli naše kraje. Slikarska naročila so prenehala in v hudi stiski so Layerjevi začeli ponarejati papirnati denar in ga

širiti med ljudi. Oblasti so jih junija 1810 odkrile: Leopolda in njegovega brata Valentina so zaprli. Valentin je v ječi kmalu umrl, Leopold pa bi moral ostati v ječi pet let, na kolikor je bil obsojen. V hudi stiski se je Leopold zaobljubil, da bo poslikal kapelico Marije Pomagaj na Brezjah, če bo rešen iz ječe. Ko so Francozi jeseni 1813 odšli, je hitro prišel na prostost in naslednje leto je iz hvaležnosti res poslikal Marijino kapelo. Po izročilu je to leto naslikal tudi sedanjo milostno podobo Marije Pomagaj. Glas o Brezjah se je razširil čez meje slovenske domovine in tako je še danes, ko ljudje med drugim radi obiščejo tudi edinstven muzej jaslic Sončna pesem. Avtoriteta, ki jo v slovenskem duhovnem prostoru predstavljajo Brezje, se

Akademski kipar Viktor Konjedic iz Kranja je ustvaril pomemben opus na področju izdelovanja jaslic

Moja Slovenija / December 2010

MUZEJ JASLIC

Slikar Leopold Layer se je v hudi stiski zaobljubil, da bo poslikal kapelico Marije Pomagaj na Brezjah, če bo rešen iz ječe v siloviti dokazljivosti izraža predvsem skozi vse bogastvo, ki so ga pri Mariji Pomagaj na Brezjah darovali in zapisali rodovi romarjev, pa tudi v umetniškem

Moja Slovenija / December 2010

izražanju v podobi, besedi in zvoku. »Zaradi tega bogastva antropoloških dokazov, ki jih ponuja breška romarska kultura, in zaradi žive umetniške

ustvarjalnosti je bilo nujno, da se vsi ti zbrani dediščinski in umetniški zakladi ustrezno predstavijo javnosti,« pravijo v Društvu ljubiteljev jaslic, ki ima svoj sedež prav na Brezjah. »Prvo razstavno prizorišče je bila galerija Sončna pesem, v kateri so se zvrstile številne galerijske in muzejske razstave.« V nadaljnjem dograjevanju brezjanskega kulturnega prostora so posvetili posebno pozornost oblikovanju svetega prostora (kip papeža Janeza Pavla II., kip Svete družine, križ), zorela pa je tudi zamisel o postavitvi muzeja. »Odločili smo se za hleve,« pravijo v Društvu ljubiteljev jaslic. »Brat Leon, ki je prej skrbel za samostansko kmetijstvo, je tako dobil v varstvo 'nove črede'. Muzej Sončna pesem ima dve temeljni zbirki: prva priča o breški romarski kulturi, druga pa je mednarodna zbirka jaslic. Pater dr. Leopold Grčar, vodilni slovenski raziskovalec jaslic, je zbral bogato zbirko svetovnih malih jaslic in številne tradicijske slovenske jaslice.« Posebno pozornost posveča slovenskim kotnim jaslicam in na novo ustvarjenim jaslicam. Podatek, da pozna okoli 180 slovenskih sodobnih izdelovalcev jaslic in da jih povezuje v Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije, že sam po sebi govori o tem, da je brezjanski muzej jaslic živ muzej z dogajanjem, neprestanim ustvarjanjem in predstavljanjem. Pomembna dejavnost muzeja je predstavljanje slovenske jaslične dediščine in sodobne ustvarjalnosti po Sloveniji in po svetu. »V muzeju Sončna pesem se ustavljajo ljudje od blizu in daleč, družine in posamezniki, stari, mladi in otroci. Ljubitelji jaslic rišejo, skicirajo, merijo, preudarjajo, fotografirajo …,« radi povejo v brezjanskem društvu, ki povezuje ljubitelje jaslic. »Obrazi žare in zadovoljni odhajajo. Strokovnjaki za starožitnosti iz Avstrije so bili tako presenečeni, da so z navdušenjem odločili, da bodo v ta muzej vodili razrede otrok, da se 'naužijejo' adventa in božične lepote jaslic. Muzej povezuje, pomirja, osrečuje in navdušuje vse ljudi dobre volje.« Besedilo in foto: Primož Hieng

Pri nas so še vedno zelo priljubljene papirnate in zložljive jaslice

Po izročilu je Layer naslikal tudi sedanjo podobo Marije Pomagaj

V muzeju Sončna pesem na Brezjah stoji podoba sv. Frančiška Asiškega, ki je 24. decembra 1223, to je tri leta pred svojo smrtjo, postavil v gozdu pri kraju Greccio v Umbriji za božič žive jasli

Moja Slovenija / December 2010

MLADI UMETNIKI Ustvarjalno žilico je Katja pridobila v družini, kjer so jo babica, mama in teta, mojstrice ročnih del, že v otroštvu naučile šivati, kvačkati in plesti. Kot vsaka deklica, ki sanja, da bo nekoč zrasla v princesko, si je že v prvošolskih letih najraje izdelovala pisan nakit iz korald. »Zares« pa se je z oblikovanjem nakita začela ukvarjati pred petimi leti, na prigovarjanje bivše sošolke – danes enega najbolj uspešnih modelov v Sloveniji – Tjaše Kokalj, ki je še danes zvesti obraz nakita Katje Koselj. V vsaki še tako majhni kvačkani zanki so ujeti občutki, polni predanosti in veselja do oblikovanja, z mislijo na tiste, ki si bodo nakit nadeli. Vsak kos je unikaten in edinstven, tako kot vsaka ženska. To je glavno vodilo ustvarjanja mlade oblikovalke Katje, ki ji oblikovanje nakita pomeni sprostitev, užitek in tudi dopolnitev same sebe. Navdiha ne išče, temveč ga zaznava malodane povsod. To so lahko barve, besede, vonji, melodije, predvsem pa občutki in razpoloženja. Ideje in tehnike se nadgrajujejo, izpopolnjujejo in skozi leta je Katja Koselj izoblikovala edinstven slog.

Katja Koselj, oblikovalka unikatnega nakita Ko se nežnost in eleganca pravilnih oblik ujameta v živahno, prepletajočo se žičko in vse skupaj dopolnijo še pisane perlice, koralde in biserčki, ki se nam v očesu zalesketajo, ne govorimo več zgolj o modnem dodatku, temveč o nepogrešljivem nakitu, ki dopolnjuje našo lepoto in izžarevanje. Takšno je tudi ustvarjanje Katje Koselj in njenih unikatnih kosov nakita, ki resnično jemljejo dih.

Moja Slovenija / December 2010

Kot značilnost blagovne znamke Katja Koselj izpostavi simetrijo, natančnost, dovršenost in kakovost. Predvsem pa dejstvo, da vsako leto predstavi nekaj novih tematskih kolekcij. Nakit Katje Koselj danes lahko zasledimo na številnih estradnicah: televizijskih voditeljicah in pevkah, manekenkah in drugih lepoticah. Že nekaj let zapored mlada oblikovalka sodeluje z organizacijo Miss Universe Slovenije, njen nakit pa redno spremljamo tudi na prireditvah, kot so Viktorji in Femme Fatale. Moda dopušča neskončno veliko prostora za ustvarjanje. Poleg vedno priročne klasike lahko pri Katji vsako sezono občudujemo tudi omejene, ekskluzivne kolekcije. Po izrednem uspehu zadnje kolekcije Arburetum, ki je bila predstavljena na letošnjih Viktorjih, oblikovalka

MLADI UMETNIKI nadaljuje trend velikih in opaznih kosov. Nared je linija Bonboniera, ki vsebuje 20 »bombončkov« – sestavljajo jih unikatni kosi nakita, ki so ravno pravi za prihajajoče decembrske dni. Njen nakit lahko poiščete tudi na spletni strani www.katjakoselj.com, kjer se decembra odpira tudi spletna trgovina. Nuša Novak Foto: VE

Plod kreativnega dela je kombinacija kolekcije Arburetum z vrtnico in nove ideje o uporabnosti kolekcije Bonboniera

Je najnežnejši izmed »bombončkov« v zasanjani vijolični barvi in z romantično pentljo na vrhu

Iz kolekcije Arburetum, ki sicer predstavlja divje cvetlične vrtove. Izbrana kombinacija deluje zelo nežno im umirjeno. Najnovejša kolekcije se imenuje Bonboniera. Opazni »bombončki«, ki se jih lahko nosi na kot verižico, obesek ali broško.

Moja Slovenija / December 2010

ŠPORT

Slovenija bo gostila evropsko prvenstvo 2013 Nekaj minut čez dvanajsto se je iz sejne sobe münchenskega hotela Marriott, kjer je zasedal odbor evropskega dela svetovne košarkarske zveze (Fiba Europe), zaslišal navdušen krik generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Iztoka Remsa, ki se je trenutek pozneje pojavil na vratih sobe z vzklikom: »Jaaa!« Vseh negotovosti je bilo konec: izvršni odbor Fibe Europe je Sloveniji soglasno namenil organizacijo evropskega prvenstva 2013. Slovenija bo čez tri leta gostila drugo največje evropsko tekmovanje v moštvenih športih

Glasovanje je bilo v resnici le še formalnost, obenem pa priložnost tako za KZS kot za Fibo Europe, da novico objavita v soju medijskih žarometov. Do edinega mogočega zapleta bi lahko prišlo kvečjemu na prvi dan zasedanja Fibinega odbora, ki je v soboto sprejemal poročilo generalnega sekretarja Nara Zanolina, ki je na lastno pest kotizacijo z osmih milijonov znižal na 6,5 milijona evrov. Edini ugovor je imel grški predstavnik 25-članskega odbora Asterios Zois, češ da si v

Moja Slovenija / December 2010

primeru tako znižane ponudbe prvenstva želi tudi Grčija. Preostali člani so ga hitro utišali, češ da Grčija ni bila med šestimi sprva prijavljenimi kandidati (poleg Slovenije še Italija, Češka, Nemčija, Hrvaška in Bosna), zato sploh ne pride v poštev, v resnici je imel tudi sam figo v žepu, kajti grška vlada je zaradi finančne krize prepovedala vsem športnim zvezam organizirati kakršnokoli tekmovanje do leta 2020, to pa je potrdil tudi s tem, da je brez oklevanja podprl sprejetje slo-

venske kandidature, tako kot preostalih 22 prisotnih članov. S tem je odpadla še zadnja ovira pred glasovanjem dan prej, ki ga je bilo konec že po nekaj očitno povsem formalnih minutah: vseh 22 članov (prvi dan sta manjkala predstavnika Španije in Gibraltarja, predčasno pa je München zapustil tudi Belgijec) je soglasno izglasovalo, da bo evropsko prvenstvo 2013 gostila Slovenija, po čemer je v številčno močni slovenski delegaciji zavladalo veliko

ŠPORT navdušenje. »Pred petimi leti smo začeli sanjati, pred dvema letoma smo sprejeli odločitev, pred enim letom smo jo objavili, danes smo evropsko prvenstvo tudi dobili,« je bil čustven Rems. Vladno stran, ki je sprva prestrašila zagovornike EP v Sloveniji z zelo nizko vsoto, ki jo je bila pripravljena plačati za kotizacijo, nato pa pristala na tri milijone in pogojno dodatne tri in pol za zakup oglasnega prostora (če ne bo našla tujega partnerja), je v Münchnu predstavljal minister za šolstvo in šport Igor Lukšič. »Velika zgodba za velik dogodek, ki ga bo Slovenija gostila avgusta in septembra 2013! To bo največji športni dogodek za več desetletij nazaj in naprej. Leta 1970 smo gostili zaključni del košarkarskega svetovnega prvenstva, in če bo znova preteklo 40 let do naslednjega tako velikega dogodka, ga bodo doživeli naši vnuki,« je dejal minister, kajpak pa je bil navdušen tudi predsednik KZS Roman Volčič: »O prvenstvu smo razmišljali že dlje časa, pogoje zanj pa smo dobili z novo dvorano v Stožicah. Slovenija si evropsko prvenstvo zasluži. Gre za dogodek, ki presega športne okvire, kar bodo mnogi spoznali šele tedaj, ko bo k nam prišlo toliko tujcev. Prepričan sem, da bomo pripravili prvenstvo na najvišji ravni in da bodo v njem vsi uživali.« Z dnem, ko je KZS ob podpori vlade dobila organizacijo EP, se začenja druga faza organizacije, ki bo enako ali pa morda še bolj zapletena. Znano je namreč, da bo prvenstvo v Sloveniji, ne pa tudi, katera mesta ga bodo gostila, obenem bo treba narediti vse, da ne bi prineslo izgube. »Vzporedno s kandidiranjem za prvenstvo smo začeli sestavljati organizacijski odbor, katerega prva naloga bo izbrati štiri lokacije, ki bodo gostile prvi del prvenstva,« je Rems napovedal, da bodo skušali prireditelje štirih skupin izbrati v naslednjih treh mesecih, torej do konca februarja. Za zdaj je jasno, da bodo celoten drugi del gostile ljubljanske Stožice, da bo eno od predtekmovalnih skupin gostil celjski Zlatorog, medtem ko je večje vprašanje, katera bodo preostala tri mesta s tekmami EP 2013. KZS je na včerajšnji predstavitvi sicer kot prireditelje skupin poleg

Nad izborom Slovenije za prireditelja EP 2013 je bil vidno navdušen tudi predsednik odbora Fibe Europe Olafur Rafnsson. Islandec je bil v zadnjih mesecih trikrat v Ljubljani, kjer ni skrival navdušenja nad tem, da v tako majhni državi igramo tako dobro košarko. »Danes »we all feel Slovenia',« se je poigral s sloganom slovenske vlade I feel Slovenija oziroma Čutim Slovenijo, češ da tokrat vsi čutimo Slovenijo. »Všeč so mi ljudje, všeč mi je vaša košarka, predvsem pa sem navijač vaših navijačev,« je dodal Rafnsson. Celja predstavila Maribor, Ptuj in Novo mesto, vendar ni praktično nobenih možnosti, da bi na koncu EP res gostila prav ta štiri mesta. Kar tri so namreč na štajerskem koncu, zato je trenutno enemu od mest bližje kot Maribor Koper z Bonifiko, če pa lokalni skupnosti na Ptuju in v Novem mestu ne bosta uspeli izpolniti napovedi o gradnji novih dvoran, še vedno lahko pridejo v poštev tudi Jesenice in ljubljanska dvorana Tivoli. Minister Lukšič se zavzema za čim večjo regionalno razpršenost prvenstva, v katerega bo vlada hočeš nočeš na koncu kar nekaj primaknila tudi za infrastrukturo (v ta namen ima po njegovih zagotovilih pripravljenih šest milijonov evrov iz evropskih skladov), medtem ko KZS ne skriva, da bo tri skupine namenila mestom, ki bodo ponudila najboljše pogoje. Kajpak finančne, saj bo glavni cilj organizatorjev, da ne bi pridelali izgube. »Če bi mislili, da imamo lahko izgubo, se organizacije sploh ne bi lotili. Delovanje KZS vsako leto pregleda revizija in je vselej pozitivno, zato sem prepričan, da

bo tako tudi v naslednjih letih,« je zatrdil Volčič, morebitne dvomljivce pa je skušal prepričati o nasprotnem tudi generalni sekretar Fibe Europe Nar Zanolin: »Evropsko prvenstvo v košarki je za nogometnim drugo največje evropsko tekmovanje v moštvenih športih, ki kot tako ne prinaša izgube. V Slovenijo bo prišlo veliko ljudi in od vsega, kar bodo zapravili, bo dvajset odstotkov prek DDV-ja dobila vlada. Končni zaslužek je zaradi promocije še veliko večji. Gre za položaj, v katerem ne morete izgubiti.« Tako naj bi bilo na organizacijskem parketu, medtem ko uspeha na košarkarskem ne more zagotoviti nihče, zato mora biti ena od prvih naslednjih potez KZS izbira selektorja članske reprezentance (če to ne bo več Memi Bečirovič) in program dela do leta 2013. Brez reprezentance, ki bo čez tri leta kandidirala za evropski vrh, bi namreč prvenstvo izgubilo velik, morda celo največji del smisla. Rok Košir Foto: Grega Wernig

Moja Slovenija / December 2010

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries reached perfection in composition in Paris (Schola Cantorum) and in conducting in Basel with F. Weingartner. Through the long period since 1926 to 1970 he was professor of composition at the Conservatory or at the Music Academy in Ljubljana. In the period between 1925 and 1945 he was conductor of the Orchestra Society of Music Society (Glasbena matica) in Ljubljana and in the years 1945 to 1947 he was rector of the Academy of Music and in the years 1950 to 1955 manager of the Slovenian Philharmonic.

Life story Jaka Okorn - painter and patriot Jaka Okorn is surely one of the Slovenes, irrespective of the greater part of his life spent abroad, who went a step further from the crowd and achieved more. His weak point is the painting, and he had to do for his daily bread also many other things. Only with retirement options have emerged to surrender versatilely to his favorite hobby, painting. In the elementary and secondary school, both attended abroad, he took an advantage of every opportunity offered to him to express his talent. After completing a high school in New York he attended art courses in the Brooklyn Museum and later the courses at Fordham University and Austin Peay State College in Nashville, Tennessee. Great Slovenes Lucijan Marija Škerjanc composer, conductor, pedagogue and music writer Lucijan Marija Škerjanc was born in Graz (Gradec) on the 17th of December in 1900 and died in Ljubljana on the 27th of February in 1973. The Professors Anton Lajevec, Janko Ravnik and Stanko Premrl educated him in Ljubljana and then he was educated at the Prague Conservatory and at the College of Music and Dramatic Arts in Vienna. He

Moja Slovenija / December 2010

Slovenes in Hungary Assimilation cannot be stopped; it can be slowed down Among the Slovenes in Hungary a year of important anniversaries ends. Among them stands out the 20th anniversary of the Association of Slovenes, the first independent ethnic organization, established in the autumn of 1990 in Gornji Senik. Ever since the establishment of the Association of Slovenes Jože Hirnök has managed it and will lead it next four year. He is ethnologist with a degree in the Ljubljana Faculty of Arts and one of those young educated persons who was not afraid of difficult tasks when political changes occurred in Hungary. Young artists Katja Koselj - unique designer jewelry When the gentleness and elegance of the correct forms catch in a lively, tangling small wire and all together is supplemented with the colorful beads and seed pearls, glistening in our eye, we no longer speak only about the fashion accessory, but about the indispensable jewelry that complements our beauty and radiation. This is also the creation of Katja Koselj and her unique pieces of jewelry, which are really breathtaking. Katja acquired a creative vein in a family where her grandmother, mother and aunt, masters of traditional handicrafts taugt her in infancy to sew, crochet and knit. Like any girl who dreams that one day she grows into a princess, even as a first-former she preferred to make multicoloured jewelry from beads.

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número onó en el campo de la composición en la Schola cantorum de París y en Basilea tomó cursos de dirección con F. Weingartner. Entre los años 1926 y 1970 fue profesor de composición en la Academia de música de Ljubljana. Dirigió la orquesta de Glasbena matica entre los años 1925 y 1945. De 1945 a 1947 estuvo al frente de la Academia de música y entre el 1950 y el 1955 fue administrador de la Filarmónica eslovena.

Historias de vida Jaka Okorn – pintor y patriota Jaka Okorn es un esloveno que pasó gran parte de su vida en el extranjero y que logró destacarse. La pintura es su punto débil, pero debió realizar todo tipo de tareas para poder sobrevivir. Al jubilarse llegó el tiempo en el que pudo dedicarse a su afición preferida, la pintura. Durante los estudios primarios y secundarios, hechos en el extranjero, no dejó pasar ninguna oportunidad para poder demostrar su talento. Después de finalizar la escuela media en Nueva York, hizo cursos en el museo de Brooklyn, en la universidad Fordham y en el Austin Peay State College en Nashville, Tennessee. Eslovenos destacados Lucijan Marija Škerjanc, compositor, director, pedagogo y escritor de textos poéticos Lucijan Marija Škerjanc nació en Gradec (Graz) el 17 de diciembre de 1900 y falleció en Ljubljana el 27 de febrero de 1973. Tomó clases en Ljubljana con los profesores Anton Lajevec, Janko Ravnik y Stanko Premrl. Más tarde estudió en el conservatorio en Praga y en la Escuela superior de artes dramáticas y musicales de Viena. Se perfecci-

Los eslovenos en Hungría No podemos frenar la asimilación; podemos hacer que sea más lenta. Para los eslovenos que residen en Hungría está llegando a su fin un año signado por los aniversarios. Entre ellos sobresale el vigésimo aniversario de la Unión de eslovenos, la primera organización autónoma patriótica, fundada en otoño del año 1990 en Gornji Senik. La persona que está al frente de esta institución desde los comienzos mismos y lo estará en los próximos cuatro años,es Jože Hirnök, etnólogo, que obtuvo su título en la facultad de filosofía de Lljubljana, un intelectual joven, que no le tuvo miedo a los cambios políticos que se dieron en Hungría.

Artistas jóvenes Katja Koselj, diseñadora de alhajas únicas Cuando la ternura y la elegancia de unas formas bellas se funden en un alambrecito vivaz y se complementa el conjunto con abalorios multicolores , corales y perlas que brillan ante nuestros ojos, ya no podemos hablar de un accesorio de moda, sino de una alhaja imprescindible que realza nuestra belleza. Las creaciones de Katja Koselj, sus piezas únicas, son obras que nos dejan boquiabiertos. El gusanillo creativo se le despertó a Katja en el seno familiar, ya que su abuela, su madre y su tía, maestras en el arte de los trabajos manuales, le enseñaron a muy temprana edad coser, tejer y hacer labores a ganchillo. Como toda niña que sueña con ser princesa, confeccionó sus primeros collares de abalorios en la escuela primaria.

Moja Slovenija / December 2010

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Dirkalno kolo Tomos D9

Leta 1995 smo se v Tehniškemu muzeju Slovenije lotili intenzivnega raziskovanja razvojne dejavnosti slovenskih proizvajalcev motornih vozil in zbiranja s tem povezanega gradiva. Proizvajalec motornih koles Tomos nam je kmalu za tem predal bogato zbirko prototipov in serijskih vozil, kakor tudi nekaterih drugih izdelkov, ki so jih do osemdesetih let dvajsetega stoletja razvili sami. Med njimi je vrsta takšnih, ki so v času nastanka sodili v svetovni vrh ali pa so celo predstavljala posebnost v svetovnem merilu. Eden takšnih Tomosovih izdelkov v muzeju je dirkalno kolo D9 (akc., S0000420) letnika 1965, z motorjem moči 11 KM. Predvsem zaradi posebno lahke izvedbe okvirja iz armiranega poliestra (t. i. monocoque) in tudi drugih rešitev, kot so na primer lahke mehanske kolutne zavore (Tomosov patent), je to motorno kolo tehtalo vsega skupaj 38 kg. Njegov konkurent, Japonski Suzuki 50 iz istega leta, je tehtal 86 kg, vendar je njegov motor razvijal največjo moč 18 KM, torej dobro polovico več kot Tomosov. Mag. Boris Brovinsky, vodja prometnega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije

50 50

ZADNJA BESEDA

Dragi slovenski rojaki, bralci in naročniki Moje Slovenije, kot predsednik Sveta revije Moja Slovenija sem bil s strani izdajatelja zaprošen, da napišem nekaj vrstic za šestdeseto številko revije. Odzval sem se prošnji. Odzval z veseljem, pa tudi z zadrego. Z veseljem zato, ker me ta množica izdanih številk revije, ki je v svoji kvaliteti in prepričljivosti počasi a vztrajno rastla od prve do šestdesete številke, navdaja s ponosom, za njeno kakovostno in vsakršno rast sem se namreč kot predsednik Sveta ves čas močno trudil tudi sam, z zadrego pa zato, ker se človeka ob vsakem koncu poloti nekakšno nelagodje. O kakšnem koncu govorim? Govorim o koncu oziroma izteku petletnega pogodbenega odnosa med izdajateljem revije Moja Slovenija, to je založbo Otroci, in Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pogodba je pravni akt in ker je potrebno spoštovati principe pravne države, je potrebno neizogibno sprejeti tudi dejstvo, da se je pogodba iztekla in da je potreben nov razpis ter nov postopek za izbiro izdajatelja, ki bo revijo izdajal v naslednjem obdobju. Ker sem pred petimi leti bil predsednik tedanje izbirne komisije, bi verjetno ne bilo primerno, da bi sodeloval tudi pri tokratni izbiri izdajatelja. Pri tej izbiri torej ne bom sodeloval, verjamem pa, da bo izbirna komisija opravila delo po svojih najboljši močeh in da bo revija, kdorkoli jo bo izdajal, še naprej dejavno doprinašala k vaši povezanosti z matično domovino Slovenijo in k ohranjanju privrženosti jeziku, krajem, izročilu in kulturi vaših slovenskih prednikov; to so namreč ključni nameni in cilji, ki jim mora revija slediti. S svojim prebiranjem, naročanjem, širjenjem in objavljanjem, s svojimi pohvalami in tudi s svojimi kritikami, ste dragi slovenski rojaki, veliko prispevali k pomenu, vlogi in h kvaliteti ter napredku revije. Kot predsednik Sveta in kot dolgoletni uslužbenec Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ostaja glavni in pravzaprav edini financer revije, se vam v svojem imenu in v imenu Urada za vse našteto najlepše zahvaljujem! Na tem mestu pa se seveda moram in hočem iskreno zahvaliti tudi izdajatelju, glavni urednici, vsem članom uredništva, ostalim članom Sveta, štirim organizacijam civilne družbe in zunanjim sodelavcem, vsem torej, ki ste ustvarjali, razvijali in bogatili našo revijo! Ker zaradi razpisnega oziroma izbirnega postopka lahko pride do določene časovne vrzeli v izhajanju, vas, dragi rojaki, želim še povabiti, da se v času do ponovnega izida revije, v kar največji meri poslužujete preostalih informativnih kanalov, ki so bili pripravljeni za vas; predvsem spletne strani našega Urada (www.uszs.gov.si) in spletnega portala Slovenci.si. Še enkrat hvala! In - srečno! Rudi Merljak Predsednik Sveta revije Moja Slovenija

Moja Slovenija / December 2010

KRIŽANKA

Geslo iz prejšnje križanke: SLOVENCI V ITALIJI

Moja Slovenija / December 2010

Dirkalno kolo Tomos D9 (Tehniški muzej Slovenije)