Moja Slovenija julij 2010

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Julij 2010, številka 7

Slovenija TABORI IN SREČANJA SLOVENSKIH IZSELJENCEV IN ZAMEJCEV TEMA MESECA:

Slovenci v Franciji SLOVENCI NA KOROŠKEM:

Novi predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev MLADI MLADIM:

V knežjem mestu je čas za jazz SLOVENSKE JEDI:

Belokranjska povitica ZNANI SLOVENCI:

Dr. Katica Urbanc, izjemna profesorica na Wagner Collegeu SLOVENSKE DOMAČIJE:

Narečni uvod v festivalsko poletje

»Stejejo samo naša dobra dela.«

www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

2 2

Moja Slovenija / Julij 2010

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

www.Slovenci.si

UVODNIK

Pravo in meje Matej Accetto, docent za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

V preteklem mesecu smo v Sloveniji pravo občutili z dveh zornih kotov: oba sta bila povezana z mejo, le da nas je ta v enem primeru razdvajala, v drugem pa povezovala.

Prvi primer je bilo vprašanje arbitražnega sporazuma za reševanje mejnega spora s Hrvaško.

V javni razpravi se je Slovenija prelomila na polovico: razdvojena je bila tako javnost kot pravna stroka, zelo vsaksebi so bile tudi politične stranke (morda slednje še najbolj, saj so ravno one sploh povzročile tak javni prepir).

Morda še najbolj enoten je bil tisti del pravne stroke, ki je mednarodnemu pravu najbližje, pa še tu so obstajale razlike med tistimi, za katere je bil sporazum sprejemljiv, in tistimi, ki se jim je zdel sijajen. A javna razprava glede pedigreja ni izbirčna in tako so se najbolj vneti zagovorniki in nasprotniki sporazuma večkrat soočili z argumenti, ki so bili mestoma tehtni, mestoma pretirani in včasih bolj čustveni kot pravni. Tako smo od prvih lahko slišali, kaj vse da nam sporazum že samodejno zagotavlja, od slednjih pa, kaj da nam neusmiljeno odreka, pa čeprav bo v resnici o bistvenem seveda odločila šele sama arbitraža. S sklenitvijo sporazuma se reševanje spora namreč šele dobro začne, od tod naprej pa nam lahko koristi le čim večja enotnost.

Zato pa te ni manjkalo na prvi konferenci slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije v organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa. V dvodnevnem programu se je zvrstilo veliko govornikov – med njimi vrsta uglednih slovenskih predstavnikov na mednarodnih sodiščih in sorodnih institucijah, še bolj navdušujoče pa tudi vrsta slovenskih pravnikov iz zamejstva, od Avstrije in Italije do Avstralije, ZDA ter Argentine. Saj ne, da njihovi referati ne bi imeli nobene kritične osti – enkrat do stanja v svojih državah po svetu, drugič tudi v razmerju do domovine.

A iz vseh je velo enotno sporočilo: ljubezen do svojega poklica in do svoje domovine, ki so ji pripravljeni stati ob strani. Ob takih prijateljih se tej ni treba ničesar bati.

Moja Slovenija / Julij 2010

3

Zgodba z naslovnice Od osmega do petnajstega junija je v Sloveniji gostovala slovenska gledališka skupina Naš Dom San Justo iz Buenos Airesa v Argentini. Potovali so po celotni državi in odigrali sedem predstav. Igrali so gledališko predstavo Veliki oder sveta, ki jo je spisal največji pisec španske baročne dramatike Pedro Calderon de la Barca. Zgodba govori o tem, kako Bog ljudem podari dar življenja in s tem hkrati tudi vlogo na svetu. Postavi jih na veliki oder sveta, kjer je polno skušnjav.

Moja

5 8 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 28 30 32 33 34 36 38 42 44 45 47 48 49 50 51

AKTUALNI DOGODKI TEMA MESECA IZ URADA SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SLOVENCI NA HRVAŠKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA RAFAELOVA DRUŽBA IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM PISALI STE NAM NA OBISKU KOLEDAR PRIREDITEV (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET KNJIŽNA POLICA SODOBNI UMETNIKI MLADI MLADIM PESEM NAS ZDRUŽUJE SLOVENSKE DOMAČIJE SLOVENSKE JEDI ZNANI SLOVENCI VELIKI SLOVENCI ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

TEMA MESECA:

Slovenske korenine na francoski zemlji Najstarejša slovenska društva v Franciji so nastala predvsem v rudniških predelih, predvsem kot socialna in solidarnostna pomoč družinam v slučaju smrtnega izida v rudniku. Vzporedno se je odvijalo tudi pevsko, kulturno in družabno življenje. V letih močnega priseljevanja naših ljudi v Francijo pa so nastale tudi slovenske katoliške misije, najstarejša med njimi je v Freming-Merlebachu ki je prejšnje leto obhajalo svojo 80. obletnico stalne navzočnosti. Več na straneh 8 do 13.

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM:

Slovenski evharistični kongres: slavje vere V knežjem mestu Celje smo bili v nedeljo, 13. junija 2010, priča Slovenskemu evharističnemu kongresu v Celju. Namenjen je bil poživitvi zavesti med slovenskimi verniki, da je zakrament evharistije jedro krščanske vere. Shoda se je udeležilo več kot 32.000 vernikov, večina jih je v Celje prispela s 410 avtobusi in 8 posebnimi vlaki, ostali pa so prišli peš, s kolesi ali osebnimi avtomobili. Več na strani 23.

SLOVENSKE DOMAČIJE:

Vukova domačija 4. oktobra 2007 je prišlo do otvoritve, tudi za haloške razmere, majhne, vendar slikovite, lepe in arhitekturno dovršene hiške. Obnova hiške je stekla že dve leti pred tem, in sicer ob pomoči evropskih sredstev. Turistično društvo Žetale jo je opremilo s predmeti, ki so jih pridobili na okoliških kmetijah, kar pomeni, da oprema v hiši ni originalna. Originalne so samo žlice, zajemalka, šalice in še nekaj drugih drobnarij. Več na straneh 38 do 41.

ZNANI SLOVENCI:

Dr. Katica Urbanc Dr. Katica Urbanc, hči uglednega montrealskega Slovenca Vladimirja Urbanca, ki velja za enega uspešnejših slovenskih izseljencev prve generacije v Kanadi, dosega izjemne uspehe na svojem poklicnem področju – vodenje jezikovnega oddelka in poučevanje na kolidžu Wagner v New Jerseyju blizu New Yorka. Rojena je bila v francosko govorečem delu Kanade, v Quebecu, zato je bila že od mladih let vzgajana najmanj dvojezično. Z večjezičnostjo se je srečevala že v sami družini, saj je njen oče zaveden in izobražen Slovenec Vladimir Urbanc, v Ljubljani izšolan pravnik, mati pa je po rodu Italijanka. Več na strani 44.

NAPOVEDNIK SREČANJE VJEZIKOVNIH DRŽAVNEMTEČAJEV ZBORU

V Državnem zboru jubilejno deseto vseslovensko srečanje Prvi julijski četrtek so veliko dvorano državnega zbora, v kateri se je odvijalo jubilejno deseto vseslovensko srečanje, napolnili predstavniki slovenske skupnosti iz zamejstva in iz sveta. Na srečanje z naslovom »Skupni slovenski kulturni, gospodarski in znanstveni prostor: realnost ali utopija?« je povabila Komisija Državnega zbora Republike Slovenije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V tokratno vseslovensko jubilejno Srečanje je bil vključen še zbornik naslovljen »Prvih deset let«, odprta pa je bila tudi razstava Od izbrisa do prenove identitete, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530 - 2010 avtorja Stanislava Koblarja.

V pozdravnih nagovorih so predsednik državnega zbora dr. Pavel Gantar, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš ter predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek razmišljali o možnostih uresničevanja skupnega slovenskega kulturnega, gospodarskega in znanstvenega prostora. Po Gantarju so dobre možnosti za vzpostavljanje skupnega znanstvenega prostora in tesnejšega gospodarskega sodelovanja. Minister Boštjan Žekš je podčrtal pomen kulture, šolstva. Zavzel se je, da je treba v vsa področja vključevati mlade iz zamejstva in sveta. Povedal je, da nameravajo ob 20. letnici slovenske države organizirati skupno srečanje vseh Slovencev na Bledu. Miro Petek je dejal, da bo v prihodnje Slovenija namenila več pozornosti sodelovanju s Slovenci po svetu na področju gospodarstva in znanosti, predvsem pa mladim. Opozoril je

na beg slovenskih možganov, kar pove podatek, da deluje na tujem okoli deset odstotkov slovenskih raziskovalcev, kar je okoli 1200 slovenskih raziskovalcev.

Trend bega možganov se nadaljuje in veliko Slovencev na tujem tudi ostane.

Urad vlade Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu se je že lotil iskanja stikov z znanstvenimi in drugimi vrhunskimi strokovnjaki slovenskega rodu. Prvi je v uvodni razpravi spregovoril Florjan Auser iz Avstralije na temo Slovenstvo po svetu je kot slaba fiksirana fotografija-je proces mogoče ustaviti? Po njegovih besedah so slovenski izseljenci prijeli v tujini za vsako delo, garali za njihovo prihodnjo generacijo, njeno šolanje, se učili tujega jezika in hkrati otroke učili slovenskega jezika, jih vzgajali v slovenskem duhu. Pred pozabo o delu Slovencev, ki so svojo mladost preživeli v tuji deželi pa prve in druge izseljenske generacije zbirajo dokumentarno gradivo in pisna pričevanja o priseljevanju

in življenju v izseljenstvu. In vendar, pravi Auser: Kljub dolgoletnemu delu, zanimanjem institucij, ki se v Sloveniji ukvarjajo s slovenstvom ter kljub zakonu o Slovencih v sosednjih državah in po svetu, ni mogoče odgovoriti, kje bodo ti arhivi, ki so zgodovina Slovenije in Slovencev, končali. Mag. Martina Piko Rustja z Inštituta Urbana Jarnika v Celovcu je spregovorila o prizadevanjih za oblikovanje skupnega slovenskega znanstvenega prostora, ki ga bistveno sooblikujejo zamejske znanstvene ustanove. Jernej Zupančič s Filozofske fakultete je predstavil koncept globaliziranega slovenstva in skupni slovenski kulturni prostor v informacijski dobi. Zvrstilo se je še nekaj razpravljavcev iz zamejskega prostora in iz sveta. Rdeča nit vseh razprav pa je v glavnem bila Skupni slovenski kulturni, gospodarski in znanstveni prostor: realnost ali utopija.

Besedilo Marija Primc, fotografije VE

Moja Slovenija / Julij 2010

5

SREČANJE SVS

17. Tabor Slovencev po svetu v Dolenjskih Toplicah V nedeljo 4. julija se je v Dolenjskih Toplicah odvijal tradicionalen tabor Slovencev iz sveta, ki ga je organiziralo Izseljensko društvo Slovenija v svetu (SVS). Potekalo je pod naslovom Slovensko izseljenstvo danes in navezanost slovenskih izseljencev na matično domovino. Povabljeni so prišli iz Argentine, Nemčije, Kanade in celo zamejstva. Začelo se je z dopoldansko sveto mašo v župnijski cerkvi. Med mašo sta spregovorila tudi dr.

Branko in Verena Zorn. Po maši je nastopila folklorna skupina Mladi glas iz Toronta. Prireditev se je nadaljevala popoldne z otvoritveno proslavo v Kulturno kongresnem centru sredi Dolenjskih Toplic. Pred centrom so zbrane pozdravile tudi stojnice s slovenskimi nacionalnimi simboli, spominki in izdelki izpod domačih rok. Po svečanem uvodnem delu je sledilo druženje in sproščen pogovor med zbranimi rojaki ter zaključek z večerjo.

Tabor je otvoril predsednik SVS Boštjan Kocmur, ki je pozdravil vse zbrane z besedami: »Mnogo mladih je prišlo iz Argentine, Nemčije in Kanade, da nastopi pred današnjim občinstvom, drugi pa prihajate v želji, da bi se srečali z dobrimi ljudmi. Vsi se zavedate, da bogastvo, ki ga kot Slovenci nosimo s seboj ni od včeraj, ampak je tisočletno izročilo naših prednikov.« Tako je izpostavil pomen mladih in medsebojnega povezovanja, ki ga podpira SVS s podobnimi prireditvami in dogodki. Minister dr. Boštjan Žekš je prav tako poudaril pomen srečevanja med Slovenci in povedal svojo izkušnjo o sorodnici, ki jo je srečal pred kratkim in jo ni videl že 60 let. Pohvalil je spodbujanje povezovanja mladih, ki jih je bilo med zbranimi res veliko. Pomembno pa je, da se slovenstvo nosi v srcu, če ne tudi v besedi. Veliko Slovencev v tujini ne govori več slovenskega jezika a čutijo, kot Slovenci in se zavedajo svojih korenin. Župan Dolenjskih Toplic Franci Vovk je

6

Moja Slovenija / Julij 2010

bil v svojem pozdravu drugačen in občinstvo iskreno nagovoril z besedo »dragi prijatelji« in pozivom: »Ne počutite se dobrodošli v Sloveniji ampak počutite se kot doma!« Sledili so kratki pozdravi in predstavitve nekaterih vidnih predstavnikov in predsednikov izseljeniških društev. Zanimiva je bila tudi predstavitev zaključkov iz sobotnega Srečanja mladih iz zamejstva in sveta v Vipavi, ki sta jih povzeli Urška Makovec in Cecilija Fink. Med mladimi so naredili anketo, ki je povzela odnos mladih do Slovenije, jezika, kulture. Dve tretjini anketiranih mladih se počuti Slovence in to povezuje z jezikom in kulturnimi navadami. Večina pa meni, da so živi stiki tudi v dobi interneta zelo pomembni, če ne nujni za ohranjanje slovenskega duha. V kulturnem delu je nastopilo pet folklornih skupin. Med njimi folklorni skupini Lipa iz Münchna in Mladi glas iz Toronta.

Besedilo in fotografije: EV

Ministru Boštjanu Žekšu so na prsi ponosno pripeli slovensko zastavico.

Kristina Kajin, Ana Šuštar in Adrijana Šuštar so članice skupine Mladi glas iz Kanade. Na taboru so uspešno prodajale promocijske majice iz slovenske turneje. V Sloveniji bodo ostale še 3 tedne. Na vprašanje kaj je drugače v Sloveniji so skoraj enoglasno odgovorile: umirjeno življenje in sobe brez klime.

SREČANJE SIM

Srečanje v moji deželi Vsakoletno srečanje Slovencev iz sveta in domovine, pod naslovom Srečanje v moji deželi, se je 3. julija odvilo v Beli krajini, na letališču v Prilozju pri Metliki. Organizator Združenje slovenska izseljenska matica (SIM) je poskrbel za pester kulturni in zabavni program. Prireditveni prostor pa so obkrožale številne stojnice s ponudbo domače obrti. po političnem prepričanju Delovati moramo homogeno in nastopati enotno. Zato je za drugo leto v začetku julija napovedal vseslovensko srečanje na Bledu v soorganizaciji Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu, vseh slovenskih izseljeniških organizacij in Slovenske turistične organizacije. Sledili so

nastopi različnih folklornih skupin iz Metlike, Hrvaške, Srbije, Makedonije in Nemčije. Med vsakoletnimi udeleženci je bilo čutiti sproščeno in prijateljsko vzdušje, ki je še bolj poglobilo vezi ob ponovnem videnju.

Besedilo in fotografije: Edvard V.

Predsednik Združenja SIM Sergij Pelhan je od Renate Brunskole prejel knjižno darilo, kroniko mesta Metlike.

Ob petih popoldne, ko je sonce že izgubilo največjo moč, je prireditev otvorila županja Metlike Renata Brunskule. Pozdravila je zbrane in odločitev, da se je srečanje rojakov zgodilo prav v Beli krajini. Sergij Pelhan, predsednik Združenja SIM je razložil pomen izbire prostora srečanja, saj so iz tamkajšnjih krajev ljudje

najbolj množično odhajali v svet za boljšim kruhom.

Srečanje je tradicija in priložnost utrditve starih vezi, druženja in zabave. Drugo leto bo ob prireditvi obhajalo že 60 let ustanovitve Združenja SIM. Minister Žekš se je zahvalil SIM-u za njeno delo, uspešno prilagajanje in delo. Izpostavil je, da je nesmiselno deljenje Slovencev

Slovenska domača obrt je zelo živa in pestra. Mojčine dobrote so zato dobro šle v promet. Tudi značilna belokranjska pogača in orehova potica.

Moja Slovenija / Julij 2010

7

TEMA MESECA

Slovenske korenine na francoski zemlji Ob obhajanju različnih obletnic po misijah in društvih sem si mnogokrat zastavil vprašanje, koliko nas je bilo in nas še živi v naši drugi domovini Franciji. Na to vprašanje do danes nisem dobil natančnega odgovora iz naslednjih razlogov. V nekdanji Jugoslaviji so bili naši ljudje registrirani kot jugoslovanski državljani.

Ko se v novejšem času obračamo na francoske urade – prefekture – nam sicer lahko posredujejo številke, vendar nam niso v veliko pomoč, saj imajo naši ljudje po veliki večini dvojno državljanstvo in uradno ne spadajo več v register tujcev.

Nekateri pokojni sobratje duhovniki so vodili »kartoteke«, v katerih so shranjevali ustrezne podatke, a so zastarele in neuporabne. Ostanejo nam pisni viri in publikacije, kot na primer Koledar družbe sv. Mohorja na Prevaljah iz leta 1927, v

8

Moja Slovenija / Julij Marec 2010 2010

katerem je na strani 181 zapisano: »Posamezniki in manjše skupine so raztresene po vsej širni državi . Poznajo jih rudniki na jugu dežele, slovenska beseda odmeva po tovarnah okoli Pariza, mnogim poje sekira po gozdovih srednje Francije. Jedro slovenskih izseljencev pa si je izbralo pokrajine Alzacijo in Lotaringijo ter Pasde-Calais, ... Mislimo, da bi se ne motili dosti, če bi cenili število vseh Slovencev v Franciji, vštete žene in otroci, na 15.000 do 20.000. Dve najstarejši društvi v Pas-

de-Calaisu sta v naselbini Bruay-en-Artois, kjer biva 800 Slovencev, in pa v Lievinu, kjer jih je do 2000 našlo novi dom ... Na čast francoskim podjetnikom moramo ugotoviti, da so dali požrtvovalnemu duhovniku, ki je res šel kot misijonar v tujino za rojaki in ne dobiva od vlade ne od drugod iz domovine nobene pare plače, prosto stanovanje, kurjavo in še nekaj frankov plače na mesec. Ti veliki podjetniki pač znajo ceniti, koliko je vredna vera za srčno kulturo človeka.«

SLOVENCI V FRANCIJI V življenjepisu duhovnika Antona Hafnerja (8. februar 1969), ki je deloval od l.

1928 do l. 1931 v Merlebachu, je zapisano: »Poleg strogo dušnopastirskega dela sem imel prav toliko necerkvenega posla.

Odprl sem nekako zasebni mali jugoslovanski konzulat. Imel sem opravka za delavce s francoskimi oblastmi, z našim poslaništvom v Parizu, s cerkvenimi in civilnimi oblastmi v domovini in to v vojaških, zakonskih, stanovanjskih, delavskih in gmotnih zadevah. Osnoval sem tudi slovensko knjižnico in čitalnico, poiskal pevovodjo in organista za slovensko božjo službo in razne prireditve, posebno za društvo svete Barbare. Dvakrat sem tudi organiziral obisk domovine. Prvič jih je bilo 60, drugič že prek 300. Po treh letih sem se vrnil v domovino, ko sem preje poskrbel za naslednika ...« Najstarejša slovenska društva so nastala predvsem v rudniških predelih, zlasti kot socialna in solidarnostna pomoč družinam v slučaju smrtnega izida v rudniku.

Vzporedno se je odvijalo tudi pevsko, kulturno in družabno življenje. V letih močnega priseljevanja naših ljudi v Francijo pa so nastale tudi slovenske katoliške misije.

Najstarejša med njimi je v Freming Merlebachu, ki je prejšnje leto obhajalo svojo 80. obletnico stalne navzočnosti, letos pa 90. obletnico prihoda prvega duhovnika študenta Alojzija Kuharja, ki je kot potujoči duhovnik oskrboval tudi naše skupnosti na področju Lorene in Alzacije. Nastajanje društev iz vrst slovenskih župnijskih skupnosti je postalo v letih močnega izseljevanja nekaj zaželenega in je od duhovnikov pogosto prihajala pobuda ali pa vsaj močna podpora temu razvoju. Ljudje so prihajali do zavesti, da je treba še kaj postoriti zase in za skupnost, kar ni bilo nujno naloga katoliške misije in je bilo družbenega in družabnega značaja. Društva so nastajala tudi zato, ker so se ljudje zavedali, da živijo slovenstvo, ki je manj oprto na neko politično kampanjo po društvih, ki so nastala predvsem po drugi svetovni vojni in živela v tesni povezanosti s političnim in kulturnim enoumjem in kulturnim osiromašenjem v domovini. Želeli so biti torej samostojni in svobodni pri oblikovanju kulturnih in družabnih srečanjih in prireditvah. Marsikje se danes čuti narav-

Pevski zbor Jadran v Nici aprila 2010.

Aprilsko srečanje v Aumetzu, ki ga je priredilo društvo ATSO.

Prvomajsko vseslovensko romanje v Habsterdicku, maj 2010.

Moja Slovenija / Julij 2010

9

TEMA MESECA no usihanje moči, vendar so še posamezniki, ki vztrajno potiskajo voz društva in skupnosti naprej, kolikor se le da, od leta do leta, od praznika do praznika. V Parizu smo obhajali zlati jubilej obstoja društva, drugje vztrajajo prek 80 let (ATSO in sv.

Barbara v Loreni). V Loreni še danes deluje šest slovenskih društev. V dveh društvih, Jadran in ATSO, je živo zborovsko petje in se na koncertih lahko ponašajo z moško, žensko in mešano zasedbo. Tu je še vedno najbolj živa slovenska skupnost.

Drugo mesto bi dodelil Pas de-Calaisu in Sallauminesu (društvo Planika), kjer se srečujemo že s šesto generacijo, nato Pariz in okolico in nazadnje še Azurno obalo in Nico, preko katere je šlo mnogo naših ljudi v času povojnega izseljenstva.

Nekaterim je tam uspelo ostati, drugim je bilo to le odskočna deska za nadaljevanje poti za veliko večino v rudnike soli, železa in premoga. Ostale skupnosti pa so zelo majhne in niso strukturirane v smislu rednega delovanja. Še danes imamo v Franciji odprte štiri stalne slovenske katoliške misije, in to so Freyming-Merlebach, Chatillon, Mericourt in Nica. Ob starejših društvih se porajajo tudi novejše pobude po vzoru francosko-slovenskega prijateljstva in iskanja stikov s Slovenijo v smislu povezovanja in promocije slednje. Delo slovenskih katoliških misij pa ob tem, da imamo slovensko veleposlaništvo, niso toliko v posredovanju tovrstnih administrativnih uslug, ostanemo pa dejavni na področju sodnih prevodov, ohranjevanja in utrjevanja domačega jezika z učenjem slednjega, reševanju različnih socialnih, organiziranih obiskov domovine in nenazadnje opravljanju vseh verskih in duhovnih potrebah našega izseljenega človeka. Obstoj društev in župnijskih skupnosti je pomemben. Kadar pa obe ustanovi delata z roko v roki, tedaj slovenski človek v polnosti zaživi v kulturni, narodni in verski dimenziji. Nismo daleč od resnice, če trdimo, da bi na področju Francije živelo med pet in šest tisoč Slovenskih ljudi ali takih, ki še čutijo, da nosijo v sebi slovenske korenine.

Besedilo in fotografije: Jože Kamin, narodni delegat za pastoralo Slovencev v Franciji

10

Moja Slovenija / Julij Marec 2010 2010

Jesensko srečanje 2009 društva Planika.

Romanje Slovencev 2009 na velikonočni ponedeljek v Laghet, Nica.

Ljudski praznik v priredbi Društva prijateljev Slovenske katoliške misije v Freyming-Merlebachu septembra 2009.

Slovenci v Parizu V sončnem nedeljskem jutru, 13. junija 2010, se je v Chatillonu, predmestju Pariza, zbrala velika množica ljudi, da bi skupno praznovali 50. obletnico ustanovitve Društva Slovencev v Parizu (DSP). Po odprtju Slovenskega doma, sedeža ene od slovenskih katoliških misij v Franciji, leta 1981, je tudi društvo dobilo tam svoje domovanje. V cerkvici svete Terezije ob Slovenskem domu, v kateri se Slovenci že nekaj desetletij zbirajo pri bogoslužju, je bila najprej zahvalna maša. Udeležili so se je tudi veleposlanik RS v Franciji dr. Janez Šumrada, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu akad. dr. Boštjan Žekš s soprogo, sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Primož Ilešič in predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek. Ob asistenci diakona Cirila Valanta je sv. mašo daroval g. Jože Kamin, narodni delegat za Slovence v Franciji.

V dvorani Slovenskega doma, kjer je sledila slavnostna akademija, je udeležence sprejel pomenljiv verz iz pesmi Alojza Gradnika Vrnitev ‘Srce pa klilo bo, kot klije seme’. Pevke Kulturnega dru-

štva Kraški šopek iz Sežane so najprej zapele slovensko državno himno. Med pestre glasbene in plesne točke ter recitacije, pri katerih so sodelovali tudi najmlajši člani slovenske pariške skupnosti,

so bili vpleteni govori. Predsednica DSP Ana Stegu Vičič se je po uvodnem pozdravu visokim gostom in rojakom, ki so do zadnjega kotička zasedli prostorno dvorano, zahvalila vsem nekdanjim in

Moja Slovenija / Julij 2010

11

V SPOMIN TEMA MESECA sedanjim odbornikom z omembo najzaslužnejših članov in strnjeno orisala društveno pot in nadaljnje cilje. Minister Boštjan Žekš je v svojem nagovoru naglasil zgodovinskost trenutka, ko se spominjanje na vse postorjeno delo, saj je bilo društvo še pred uradnimi ustanovami glasnik slovenske kulture v tujem okolju, že navezuje na prihodnje načrte.

Pri tem je poudaril pomembno vlogo slovenske Cerkve, ki je vneto skrbela tudi za kulturno in narodnostno rast slovenskih skupnosti po svetu. Posebno toplo pa je priporočil zavestno in skrbno razvijanje slovenskega jezika, ki je najgloblji izraz naše identitete. Društvu je za 50 let aktivnega delovanja in ohranjanja slovenske identitete v Franciji izročil častno priznanje Republike Slovenije Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, predsednici pa priznanje za dolgoletno prizadevno in uspešno vodenje in delovanje v slovenski izseljenski skupnosti v Parizu. Veleposlanik RS v Franciji dr. Janez Šumrada je med drugim poudaril zgledno sodelovanje društva z veleposlaništvom že vsa leta od osamosvojitve, kar je privedlo do več uspelih skupnih pobud. Miro Petek pa je omenil veliko število slovenskih izseljencev, ki so neprecenljivo bogastvo slovenskega naroda in slovenske države. Pozdrave in čestitke so društvu prinesli predstavniki društev Atso, Jadran, Nanos, TouraineSlovenie, Društvo prijateljev katoliške misije v Merlebachu in g. Jože Kamin iz Francije, društvi Naš dom in France Prešeren iz Belgije, iz Slovenije pa predsednica Združenja primorskih književnikov in predstavnika Izseljenskega društva Slovenija v svetu, ki je DSP podelilo priznanje za polstoletno uspešno delovanje. Posebno pomembna je bila predstavitev zbornika, ki ga je ob 50letnici DSP uredila Ana Stegu Vičič in je izšel pri založbi Družina. V pestri vsebini so zbrani zapisi visokih predstavnikov civilnih in cerkvenih oblasti, spominski utrinki sedanjih in nekdanjih članov pariške slovenske skupnosti, zgodovinsko pomemben članek o prizadevanjih in pomoči DSP pri osamosvajanju Slovenije in kronološki pregled raznolikega petdesetletnega delovanja društva.

12

Moja Slovenija / Julij 2010

Rezanje torte v družabnem delu prireditve: predsednica DSP Ana Stegu Vičič in dr. Boštjan Žekš.

Pogled v dvorano Slovenskega doma. V prvi vrsti z leve: blagajnik DSP Janez Avsec, veleposlanik dr Janez Šumrada, g. Miro Petek, predsednica DSP ga. Ana Stegu Vičič, minister dr. Boštjan Žekš, msgr Jože Kamin in g. Primož Ilešič.

SLOVENCI VVFRANCIJI SPOMIN Zbornik je bogato opremljen z barvnimi fotografijami in risbami s tušem, ki jih je pariška slikarka Marjanca D. Savinšek prispevala za opremo društvenega lista Korenine.

DSP je povezano predvsem z izseljenci, ki so prišli v Francijo po drugi svetovni vojni. Zanje je že zelo zgodaj začel skrbeti izseljenski duhovnik Nace Čretnik, nekoliko pozneje se mu je pridružil Jože Flis. G. Čretnik je živo spodbujal nastanek društva, nato pa z g. Flisom vseskozi naklonjeno spremljal društveno dejavnost. Poleg verske oskrbe so ljudje namreč začutili potrebo po narodni in kulturni hrani, zato so se že leta 1960 združili v Slovensko prosvetno društvo, ki se je naslednjega leta preimenovalo v Društvo Slovencev v Parizu. Začetki so bili težavni, saj društvo ni razpolagalo s prostori za uspešno delovanje.

Za vsako prireditev se je bilo treba se-

liti v različne najete prostore po Parizu.

Z nakupom hiše in ureditvijo dvorane v Chatillonu leta 1981 pa sta Slovenska katoliška misija in DSP lahko začela z načrtnim delom. Društvo je vedno tesno sodelovalo z misijo in razvilo bogato kulturno dejavnost: poudarjalo je ohranjanje slovenskega izročila na temelju krščanskih vrednot, tkalo vezi s Slovenci v zamejstvu, po svetu in v domovini z gostovanji raznih pevskih, glasbenih in dramskih skupin, z likovnimi razstavami, posvečalo se je zbiranju mladine in njenemu uvajanju v društveno delo in seveda družabnosti. Dobro desetletje je društvo izdajalo svoj list Korenine, nekateri člani pa so skoraj tri leta oblikovali slovenske oddaje na pariškem škofijskem Radiu Notre-Dame. Pevsko delovanje društva je bilo nekaj let strnjeno v zboru Naš dom. DSP je posvečalo veliko moči zbiranju čim večjega števila roja-

90 let Angele Ziegler iz Francije V zelo kratkem času je imelo slovensko društvo Jadran čast, da slavi 90-letni jubilej kar treh članic društva – zavednih, požrtvovalnih Slovenk, vedno pripravljenih pomagati in priskočiti na pomoč svojemu bližnjemu, društvu ali domovini.

kov iz Pariza in okolice, prizadevalo si je predstavljati slovensko kulturo francoskemu okolju in pri tem navezovalo stike s francoskimi kulturnimi ustanovami, kar je še danes društveni cilj. Delo v mestu, kot je Pariz, je težavno zaradi razpršenosti ljudi, velikih razdalj in kroničnih prometnih zastojev, zato je toliko bolj hvalevredno, da skupina ljudi, med katerimi so tudi mlade moči, vztraja in si prizadeva v francoski prestolnici ohranjati slovensko besedo in širiti slovensko kulturo tudi s sredstvi, primernimi novim izzivom časa.

Med prireditvijo, ki je izzvenela v prijetni družabnosti, se je slovenska pariška skupnost tudi poslovila od veleposlanika dr. Janeza Šumrada ob skorajšnjem izteku njegovega mandata.

Verena Koršič Zorn

Tudi gospa Angela Ziegler, rojena Dolčič, se lahko šteje med tiste, ki so svojo življenjsko pot prilagodile in žrtvovale za svojega bližnjega.

Luč sveta je zagledala v Ljubljani, 30. septembra 1919, kjer je opravljala tudi svojo prvo službo do leta 1941. Poročila se je v Celovcu. V tem zakonu se je rodil sin Franci. Po moževi smrti se je leta 1944 vrnila v domovino in do 1963 prebivala v Ljubljani. V istem letu se je odločila in obiskala svojo sestro v Franciji. Prispela je v mesto FreymingMerlebach, kjer je spoznala Jožefa Zieglerja, ki je pozneje postal njen mož.

Jožef je domačin in živi v FreymingMerlebachu z Angelo še danes. Oba sta dolgoletna člana slovenskega društva Jadran. Mož je tudi zastavonoša. Gospa Angela je 30. septembra lani dopolnila devetdeset let in je kljub nekaterim zdravstvenim težavam zelo čila ženska.

Daleč naokoli je znana po izvrstnih poticah in jabolčnih zavitkih. Delegacija društva Jadran je pod vodstvom predsednika Francija Pouha obiskala in čestitala Ziglerjevi za visok jubilej in počastila eno najstarejših članic društva.

A. Maruša

Moja Slovenija / Julij 2010

13

IZ URADA

50 let aktivnega delovanja in ohranjanja slovenske identitete Akademik dr. Boštjan Žekš, minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu se je 13. junija 2010 udeležil tradicionalnega shoda Slovencev, živečih v Franciji.

Minister je v okviru obiska počastil 50. obletnico delovanja »Društva Slovencev v Parizu« v Slovenskem domu v Chatillonu v Parizu.

Društvu Slovencev v Parizu je za 50 let aktivnega delovanja in ohranjanja slovenske identitete v Franciji izročil častno priznanje Republike Slovenije – Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Minister Žekš je posebno priznanje izročil tudi predsednici društva ge. Ani Stegu Vičič, in ji s tem izrazil zahvalo za dolgoletno prizadevno in uspešno vodenje in delovanje v slovenski izseljenski skupnosti v Parizu.

Dr. Žekš je v svojem nagovoru poudaril, da je potrebno slovenski jezik, ki smo ga podedovali od naših prednikov, posebej razvijati in gojiti, da bo tudi v prihodnje ohranil sposobnost izražanja najsubtilnejših razmišljanj in najbolj zapletenih znanstvenih dognanj.

Polonca Flego

Obisk pri rojakih v Clevelandu in Chicagu Državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih je med 18. in 24. majem 2010 obiskal slovensko skupnost v ZDA.

Državni sekretar Jesih se je srečal s Slovenci v Clevelandu, kjer je obiskal Generalni konzulat RS, Slovenski muzej in arhiv, Slovenski kulturni vrt ter Slovenski narodni dom. Opravil je tudi razgovor z dekanom

14

Moja Slovenija / Julij Marec 2010 2009

Gregom Sadlekom na državni univerzi v Clevelandu, kjer sta sogovornika izrazila zadovoljstvo ob dobrem sodelovanju med obema državama oziroma univerzo na področju znanosti. Dr. Jesih je obiskal

Slovensko narodno podporno jednosto (SNPJ) v Pittsburghu, kjer je njen predsednik Joe Ivanish s sodelavci predstavil delovanje organizacije. Ogledal si je tudi kulturno-rekreacijski center SNPJ Enon Walley. Državni sekretar je pozdravil delovanje organizacije in še posebej njihov prispevek k družbenemu razvoju, ki ga je povezal s članstvom SNPJ. Med 21. in 23. majem je dr. Boris Jesih obiskal slovensko skupnost v Chicagu, Lemontu in Jolietu.

Sestal se je s častnim konzulom Janezom Vidmarjem, predsednikom Slovenskega kulturnega doma v Lemontu Martinom Hozjanom, predstavniki frančiškanskega samostana v Lemontu, vodstvom Zveze slovenskih žena v ZDA ter predstavniki organizacije Kranjske slovenske katoliške jednote (KSKJ).

Polonca Flego

SLOVENCI V ITALIJI

Vsestranska slovenska misel v Trstu Slovenske prisotnosti v Trstu ni mogoče obravnavati, ne da bi se ustavili ob delovanju Društva slovenskih izobražencev. Ponedeljkovi večeri, ki jih vsak teden od septembra do konca junija, prirejajo, so brez dvoma razpoznavo znamenje slovenske prisotnosti v Trstu, njihovega vsestranskega delovanje, skrbi za stalne stike z matico, kakor tudi za odprt dialog z raznoliko tržaško stvarnostjo.

Društvo slovenskih izobražencev je začelo prirejati ponedeljkove večere že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. To je bilo pravzaprav naravno nadaljevanje večerov, ki jih je Slovenska prosveta prirejala pri svojih članicah v mestu in okolici. Ta dejavnost se je pozneje osredotočila v mestu in takratne starešine od Jožeta Peterlina in Maksa Šaha do Martina Jevnikarja, Laure Abram, Stanka Janežiča in drugih so se odločili, da ustanovijo DSI. Namen je bil ne samo širiti in poglabljati slovensko identiteto, umetnost, zgodovino in tradicijo, pač pa gojiti kulturo v najširšem smislu v duhu krščanskih vrednot in demokracije. V tistih časih je bilo vse to bolj izjema kot pravilo.

V tako bogatem in dolgoletnem sosledju predavanj, knjižnih predstavitev, okroglih miz in pričevanj je bilo seveda

marsikatero, ki je izstopalo od drugih, vendar se pri DSI ponašajo s tem, da je za njihovo skupnost pomemben prav vsak večer. To je enkratna, tedenska priložnost, ki ob vsebinski plati ponuja možnost za družabnost in medsebojno spoznavanje.

V obdobju izpred dvajsetih let so poseben odmev imela srečanja z ljudmi iz Slovenije in zdomstva. To je vsekakor danes še vedno živo. Gostje, ki pridejo iz Slovenije ali iz zdomstva, pripomorejo, da se na tak način ohranja in utrjuje občutek pripadnosti. Danes so ti stiki nadvse pomembni, ker so bistveno potrdilo o obstoju skupnega slovenskega kulturnega prostora.

Od vsega začetka je DSI dajalo posebno pozornost temu, da so vsebine upoštevale ideološko raznolikost slovenske narodne skupnosti. Kljub pripadnosti

katoliški in demokratični tradiciji slovenske narodne skupnosti v Italiji so si v DSI vedno prizadevali za širok in visokokakovosten dialog, ki je bil in je med glavnimi smotri društva. To načelo je društvo dosledno uveljavljalo tudi v časih, ko je vladal v Sloveniji enopartijski sistem. Veliko pred osamosvojitvijo Slovenije so se v DSI zvrstile osebnosti, ki niso soglašale s takratnim režimom v domovini. Ta odprtost je bila še posebej dragocena, ko se je začel majati berlinski zid, in potem, ko je po razpadu jugoslovanskega režima prišlo končno do slovenske države Slovenije.

V DSI imajo dokaj stalen krog obiskovalcev, katerim se od ponedeljka do ponedeljka pridružijo tisti, ki jih privabi posebej privlačna tema ali zanimiv gost, ki zna večeru vtisniti pečat pričevanja. Eden od takih gostov je prav gotov prof. Boris Pahor, ki običajno vsako leto vsaj enkrat oblikuje enega od ponedeljkovih večerov. Ob tem je seveda pravilno omeniti tudi tržaškega književnika in prof. Alojza Rebulo.

Določeno prednost imajo predstavitve literarnih in znanstvenih del domačih zamejskih avtorjev, ki tako dokazujejo visoko stopnjo ustvarjalnosti Slovencev v Italiji.

V vseh teh letih se tako vsebinski nameni DSI niso spremenili: zvestoba narodni in krščanski identiteti, kakor tudi predanost dialogu ter političnemu in idejnemu pluralizmu.

Kljub temu, da se je letošnja sezona ponedeljkovih večerov v DSI končala v mesecu juniju, so v polnem teku priprave na letošnjo Drago 2010, ki bo potekala od 3. do 5. septembra v zunanjih prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu. Ta pomemben dogodek, ki je bil vrsto desetletij okno demokratičnega slovenstva, predstavlja uvod v ponedeljkove večere.

Besedilo in fotografija Julijan Čavdek

Moja Slovenija / Julij 2010

15

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Novi predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev Osrednja manjšinska organizacija na Koroškem je dobila novega predsednika. 20. junija 2010 je bil soglasno izvoljen Valentin Zdravko Inzko, ki je nasledil Karla Smolleja. Novi predsednik naj bi s svojimi izkušnjami umiril in spremenil politiko NSKS, ki je v preteklih mesecih preživljala zelo burno obdobje.

Kdo je Inzko Doktor Valentin Inzko je izkušen diplomat in visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini ter posebni odposlanec Evropske unije od 26. marca 2009. Rojen je bil 22. Maja 1949 v Celovcu. Poročen je z znano mezzosopranistko Bernardo Fink in je oče dveh otrok, Simona in Valentine. V Rosentalu je 1959 končal dvojezično šolo in pozneje gimnazijo v Celovcu. Do leta 1972 je študiral pravo in jezike na univerzi v Gradcu ter postal doktor prava. Po končanju študija je delal na diplomatski akademiji na Dunaju, čez dve leti pa dobil delo na Razvojnem programu Združenih narodov. 1978 je postal namestnik direktorja za Kolumbijo in Šri

Lanko. Leta 1981 je začel delo na Zveznem ministrstvu za zunanje zadeve na Dunaju.

Od 82. do 86. leta je bil avstrijski kulturni ataše na ambasadi v Beogradu, od 1986. pa predstavnik Avstrije pri Združenih narodih v prvi misiji in namestnik direktorja ZN za razorožitev. Od oktobra do decembra 1992 je vodil misijo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v Sandžaku. Tistega leta je soustanovil in bil prvi direktor Avstrijskega inštituta za kulturo v Pragi. Do leta 1999 je bil ambasador Avstrije v Sarajevu. Od 20. januarja 2005 je služboval kot ambasador Avstrije v Sloveniji, in sicer vse do leta 2009, ko je postal posebni odposlanec EU v Bosni in Hercegovini.

VE

Porojena štirijezična umetniška pot »Pot umetnosti« Dvojezična ljudska šola v Lipi nad Vrbo na avstrijskem Koroškem je 28. maja letos skupaj s partnerskimi šolami Osnovno šolo Komen na Krasu in šolo iz Zgonika v Italiji v Lipi nad Vrbo uredila štirijezično umetniško pot z naslovom »Pot umetnosti«. Ideja za ta projekt se je porodila ravnatelju te šole v Vrbi Christianu Zeichnu ob misli, kako povezati športno igrišče s šolo in vrtcem. Ravnateljevo zamisel so skupaj z omenjenimi šolami ustvarili umetniki iz prostora Alpe-Jadran s skulpturami na temo skupnosti.

Otvoritev poti umetnosti je bila štirijezična: v slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini. Kot pravi ravnatelj Christian Zeichen, naj bi bila pot umetnosti pot srečanja, komunikacije in povezovanja.

Bila naj bi to pot, ki kaže smernice, da se je treba srečevati, pogovarjati in gledati prek mej ter da se je treba učiti jezikov in jih čuvati kot zaklad, saj jeziki povezujejo. »Naša pot umetnosti naj združuje in naj bo točka srečanja vseh. Združuje naj umetnost, šport in kulturo.« Učiteljica Lara Lupinc s partnerske šole v Zgoniku v Italiji pa meni: »Mislim, da bo ta pot ne samo pot umetnosti, ampak tudi pot združevanja vseh ljudi, posebno takih, ki nosijo v sebi modrost in čutijo s srcem.« Ravnateljica Osnovne šole Antona Šibelja iz Komna na Krasu Nives Ceh je dejala, da je projekt Pot umetnosti, ki se je rodil na pobudo Christiana Zeichna, velikega

16

Moja Slovenija / Julij Marec 2010 2009

ljubitelja Krasa in človeka neizmernih idej, zanimiva ideja, ki je povezala več šol, ki so se lahko izrazile tako, da so resnično prikazale vsaka svoje največje znamenitosti in značilnosti pokrajine, kulture …«Pot umetnosti je tudi z estetskega vidika zelo zanimiva, skratka ideja, vredna posnemanja. V projektu smo želeli prikazati delček kulturne (in stavbne) dediščine. Odločili smo se za izdelek iz kamna. Kamnoseštvo je namreč ena najbolj znanih in najstarejših kraških obrti.

V projekt smo vključili domačina, akademskega kiparja Damjana Švaro, ki je s skupino učencev kamnoseškega krožka izdelal skulpturo, na kateri si podajata roko koroški lipov list in kraški list trte.

Na vrhu skulpture so iz sige izklesane podobe ljudi, ki ponazarjajo prijateljstvo in sodelovanje.« Marija Primc

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Obletnica radia Monošter – brez napredka po desetih letih Prva samostojna slovenska narodnostna postaja v Monoštru se je prvič oglasila 23. junija leta 2000 z enournim programom med tednom in dvema urama v nedeljo, torej z osmimi urami programa v tednu in tako je tudi zdaj, po desetih letih delovanja Radia Monošter.

Odgovorni urednik Francek Mukič, slovenski generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar, svetovalka slovenskega veleposlaništva v Budimpešti Angelina Trajkovski in slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret na pogovoru v studiu Radia Monošter.

Ustanovitev samostojne slovenske radijske postaje je predlagal predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök 4. aprila leta 1995 na zasedanju mešane slovensko-madžarske komisije, ki je v Ljubljani ocenjevala uresničevanje meddržavnega sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic porabskim Slovencem in prekmurskim Madžarom. Kaj hitro se je pokazalo, da bo potrebno številne načelne, politične dileme in konkretne materialne probleme.

Do leta 2000 so bile narodnostne radijske oddaje v sestavi madžarskega radia Budimpešta. Slovensko polurno oddajo je vsako nedeljo od leta 1979 oddajal regionalni studio madžarskega radia v Györu, hrvaške oddaje so pripravljali in jih še v Pecsu, eni od treh letošnji evropskih prestolnic kulture. Potlej so se pojavili Slovenci, ena najmanjših od trinajstih manjšin, in predlagali samostojno radijsko postajo na svoji frekvenci in izven državnega radia. Ravno odločitev za samostojno postajo je povzročala največ zapletov, in sicer glede financiranja, frekvence in

statusa. Zvrstilo se je veliko število pogovorov in sestankov, preden so na vabilo napisali: „In zgodil se bo! Največji dogodek v življenju porabskih Slovencev v tem stoletju. Oglasil se je samostojni slovenski radio.“ Sočasno z razreševanjem političnih in organizacijskih dilem je bilo treba urediti materialno osnovo radijske postaje, začenši z iskanjem ustreznih prostorov.

Našli so jih v opuščenem tovarniškem otroškem vrtcu in predvsem s pomočjo Slovenije razširili poslopje in domala na novo zgradili Slovenski kulturni in informativni center, v katerem so ob radijski postaji še prostori Zveze Slovencev, knjižnica, dvorana za prireditve, manjši razstavni prostor in hotel Lipa. Ali v enem stavku: zbirališče in stičišče slovenstva na Madžarskem. Pri nastajanju radijske postaje je bilo večje število sodelavcev; posebej omenimo dva, in sicer tedanjega državnega sekretarja dr. Petra Venclja, ki je s slovenske strani storil vse, da je bil v Monoštru odprt Slovenski dom, in prvega slovenskega veleposlanika na

Madžarskem Ferenca Hajósa, ki je odprl mnoga vrata pomembnim osebnostim v Budimpešti. Prvi direktor in odgovorni urednik Radia Monošter je postal novinar, publicist in pisatelj Francek Mukič, ki to nalogo opravlja še zdaj. Zaradi majhnega števila novinarstva veščih porabskih izobražencev in tudi zavoljo skromnih finančnih možnosti so začeli v tedaj sicer najsodobneje opremljenih studijskih prostorih pripravljati ob delavnikih eno uro govorno-glasbenega programa, ob nedeljah pa dve uri. Vmes so se v tem prvem desetletju skoraj nenehno spopadali z neurejenim financiranjem, slabo slišnostjo in tudi drugimi problemi. Čeprav že vsaj pet let načrtujejo širitev programa na 24 ur tedensko, je tudi ob jubileju nemogoče napovedati, ali bo Budimpešta vsaj približno tako zagotavljala denar za porabski radio kot Slovenija za pomurski madžarski radio, ki iz lendavskega studia RTV Slovenija oddaja dnevno 14 ur živega programa. Madžarska zadnje obdobje iz leta v leto zmanjšuje denar tudi za delovanje manjšinskih medijev, čeprav so tako na prvi kot drugi skupni seji madžarske in slovenske vlade zagotavljali, da denarja ne bo manj. Za zdaj drži besedo le slovenska stran, ne glede na to, kdo je dal zagotovilo –prejšnji premier Janez Janša v Lendavi ali Borut Pahor v Kesthelyu. Kakšen odnos do manjšin v državi bo imela nova vlada Viktorja Orbana, je v glavnem neznanka. Za zdaj je pokazala veliko pripravljenost pomagati Madžarom izven Madžarske. Sedanjih osem ur slovenskega sporeda tedensko je bolj statistični pokazatelj, da imajo Slovenci na Madžarskem svojo radijsko postajo. Vedno manj je stalnih poslušalcev, ki čakajo, kdaj se bo oglasila njihova radijska postaja in zmeraj več onih, ki bolj mimogrede poslušajo radio, zato mora imeti le ta neprekinjen in večuren program, kot ga imajo prekmurski Madžari in Slovenci na Koroškem.

Besedilo in fotografija: Ernest Ružič

Moja Slovenija / Julij 2010

17

SLOVENCI NA HRVAŠKEM / SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Mariborski oktet in Lipa sta skupaj prepevala v Osijeku V petek sta nam HPD Lipa in Mariborski oktet v gledališču B. Mihaljevića priredila prijeten glasbeni večer. Oba zbora z bogato glasbeno tradicijo sta izvajala dele svojega repertoarja, po katerih sta poznana, na koncu pa sta skupaj zapela osiješko himno „Moj Osijek“ in slovensko izvedbo „Pa se sliš“.

„To je začetek uspešnega sodelovanja med dvema prijateljskima mestoma – Osijekom in Mariborom. Bilo nam je v

čast, ker smo imeli priložnost nastopati skupaj s tako vrhunskim zborom kot je Lipa iz Osijeka. Jeseni pričakujemo obisk

Lipe v Mariboru,“ je rekel Stanko Eršte, član in predstavnik za odnose z javnostmi Mariborskega okteta. Gostje iz Slovenije so zdaj prvič nastopali v Osijeku in to je bil njihov prvi samostojni koncert na Hrvaškem. Koncert mariborskih glasbenikov in HPD Lipe je organiziralo Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz iz Osijeka pod pokroviteljstvom osiješkobaranjske občine in Osijeka ter Maribora. Zvonko Horvat, tajnik SKD, poudarja, da je to prvi projekt povezovanja dveh mest in realizacije konkretnega prijateljstva vse od ustanovitve prijateljstva leta 1995. „Kot most med obema narodoma in kulturama želimo s tem nastopom zbližati obe mesti, katerih prijateljstvo je bilo do zdaj samo na nivoju mestnih predstavnikov,“ je rekel Horvat.

Z. Horvat, tajnik SKD, in Stanko Vraz

I. Konferenca Slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije Svetovni slovenski kongres je 27. in 28. maja 2010, v sodelovanju s Pravno fakulteto v Ljubljani in Zvezo društev pravnikov Slovenije, organiziral I. konferenco slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije. Dvodnevne konference so se udeležili vrhunski pravni strokovnjaki, ki delujejo na najpomembnejših evropskih institucijah, študirajo na prestižnih svetovnih univerzah in imajo ugled v strokovni javnosti tako doma kot na tujem.

Visoki gostje iz Slovenije in tujine so se udeležili konference.

18

Moja Slovenija / Julij Marec 2010 2009

V programu smo prisluhnili različnim pravnim temam. Najprej so nastopili slovenski pravniki iz zamejstva in tujine, ki so nam opisali pravni položaj Slovencev v Italiji, Avstriji, Madžarski, v nekdanjih republikah bivše SFRJ in Argentini. Lahko bi povzeli, da je pri manjšinah pomembno varstvo kolektivnih pravic in ne zgolj individualna zaščita posameznika. Za to, da morajo države zagotavljati zaščito manjšinskih pravic slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, se mora aktivno zavzemati tudi država Slovenija v svojih diplomatskih odnosih s temi državami. Pomemben vidik ohranjanja slovenstva Slovencev v zamejstvu in po svetu pa je tudi ohranjanje jezika – tako v formalnih institucijah (šolah) kot tudi v

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES družinah in društvih. Oba dneva konference so predavatelji v dveh tematskih sklopih obravnavali mednarodne in evropske mehanizme sodnega varstva.

Le-ti so pomembno in vse pogosteje uporabljeno sredstvo mirnega reševanja sporov med državami kot tudi med drugimi subjekti na mednarodni ravni, zagotavljajo pa tudi varstvo pravic posameznikov in na mednarodni ravni preprečujejo kulturo nekaznovanosti za najhujša hudodelstva. Strah, ki ga imajo nekateri v Sloveniji pred mednarodnim pravom, je neupravičen, so menili predavatelji. V evropski sklop je bila vključena tudi predstavitev vpliva prava Evropske unije na slovensko pravo; poslušalci smo na večih konkretnih primerih izvedeli, kakšna je njuna medsebojna interakcija.

Posebna točka programa je bila predstavitev pravne prakse pravnikov, delujočih doma in v tujini (Italija, Avstrija, ZDA, Avstralija, Argentina). Ne samo, da smo izvedeli veliko novega – med pravniki so se spletla tudi nova poznanstva, kar je velik uspeh konference. Drugi dan konference smo tudi govorili o pravnem študiju v Sloveniji in o primerjavi le-tega z drugimi študiji na najboljših svetovnih univerzah. Vsi predavatelji, tako tisti iz akademske sfere kot tisti v praksi, so se strinjali z oceno, da Pravna fakulteta v Ljubljani dobro izobrazi bodoče pravnike, ki tako pri delu kot pri nadaljnjem študiju (tudi v tujini) nimajo težav. Konferenco smo zaključili s predstavitvijo

Na odprtju konference je zapel pevski zbor Pravne fakultete v Ljubljani. vpliva novih tehnologij (predvsem računalništva in z njim povezanega interneta oz. svetovnega spleta) na pravo, ki je od začetka devetdesetih let postavljeno pred nove izzive. Za opredelitev in določitev pravne regulative je potrebno meddržavno oz. naddržavno usklajevanje prava (predvsem na področju avtorskih pravic) in tudi sodelovanje držav pri odkrivanju in preganjanju storilcev sedaj že pogostih kriminalnih dejanj. Bogati prispevki predavateljev so strnjeni v zborniku predavanj, ki je izšel ob začetku dvodnevnega dogodka. Konference se je udeležilo 147 ljudi iz Slovenije in

tujine in je doživela veliko odmevnost tako med stroko kot v javnosti. Uspeh konference daje Svetovnemu slovenskemu kongresu novo moč in spodbudo za kakovostno delo še naprej. Radi bi se zahvalili vsem, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi konference in njenemu uspehu, predvsem Pravni Fakulteti v Ljubljani za gostoljubje in pomoč pri organizaciji in finančnim podpornikom – Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gospodarski zbornici Slovenije in GV Založbi.

Andrej Štrus Foto: Metod Perme

V SPOMIN

Niko Novak Pred kratkim nas je za vedno zapustil naš rojak, moj bratranec Niko Novak iz Kanade. Rojen je bil leta 1924 na Preloki v Beli krajini, pri Peričevih. Njegova velika navezanost na domači kraj je bila zelo vroča, saj se je vračal domov, kadar je le mogel.

Iskreno sožalje ženi Anne in otrokom Ivanu, Jožetu, Mary in Ann ter njihovim družinam.

Bratranec Ivan Novak

Moja Slovenija / Julij 2010

19

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Spominska tabla aleksandrinkam Konec marca je bila na pokopališču svetega Jožefa v Surmagra Al Eionu v Kairu odkrita spominska plošča, namenjena številnim Slovenkam in njihovim družinam, ki so živele in delale v Egiptu od sredine 19. stoletja do sredine 20. stoletja.

Plošča, ki pomeni edini materialni dokaz prisotnosti Slovencev na javnem prostoru v Egiptu, je sestavljena iz treh delov: dva sta iz egiptovskega porfirja, osrednji del pa je iz kraškega kamna lipica unito.

Levi in desni del, na katerem je besedilo v slovenščini, arabščini in angleščini, so izdelali kairski kamnoseki, osrednji del plošče pa je izdelal mlad kamnoseški mojster Leon Mahnič iz Vogelj pri Dutovljah na Krasu po zasnovi profesorja Vladimirja Pezdirca iz Ljubljane.

Na plošči je upodobljen skoraj ponarodeli simbol slovenstva v zahodnem delu Slovenije, od koder so pred mnogimi leti odšle za boljšim kruhom mnoge Slovenke. Kamnoseški mojster Leon Mahnič je s filigransko natančnostjo upodobil kraško domačijo z »borjačem« in vodnjakom. Zdi se, kot bi videli Spacalovo grafiko njegovih vodnjakov, kjer so do včeraj zbirali deževnico. Voda je bila vedno dragocena dobrina na Primorskem. Dekleta in žene z Goriške, Krasa in Vipavske so dobesedno v potu svojega telesa zbirale

20

Moja Slovenija / Julij 2010

finančna sredstva, s katerimi so njihovi svojci v domovini obnavljali in vzdrževali te tipično primorske, kraške domove. Čas je naredil svoje: mnogo deklet se je vrnilo po koncu druge svetovne vojne domov. Nekatere so v Egiptu tudi ostale in zato je bila odločitev društva za ohranjanje tradicije aleksandrink iz Prvačine in SIM pravilna, da se v Egiptu postavi spomenik, ki bo tudi zanamce spominjal na čas, ko so tam živeli tudi Slovenci. Že mnogo desetletij ne deluje več Jugoslovanski dom v Aleksandriji in Kairu. Nekoč relativno številčna skupnost v Egiptu (v najboljših časih je štela do 7.000 ljudi) je usahnila.

Vedenje in spomin na njih pa ostaja. Posebej je bil živ pred 50 leti, ko so v prostore Jugoslovanskega doma v Aleksandriji hodili naši pomorščaki, ki jih je pot odnesla v Aleksandrijo. Sčasoma so ti pomorščaki nehali obiskovati Dom. Aleksandrinke so se vrnile, ali pa enostavno za vedno odšle.

Njihov trud, delo in poštenje pa je ostalo

v zavesti Primorske, predvsem Goriške, zlasti po zaslugi društva za ohranjanje tradicij aleksandrink iz Prvačine in njene predsednice Dajane Baše. Strokovni delavci Goriškega muzeja pod vodstvom Inge Brezigar so ustvarjali toliko gradiva o aleksandrinkah, da bo ta zavest ostala še dolgo časa v slovenstvu.

Pisatelj Marjan Tomšič, novinarka Dorica Makuc in raziskovalka dr. Daša Komac so tisti, ki se jim lahko zahvalimo za to, da je zavest o aleksandrinkah prišla v našo, slovensko podzavest.

Z gotovostjo lahko trdimo, da je vedenje o aleksandrinkah tako pomembno, kot je vedenje o slovenskih rudarjih v rudnikih Alzacije in Lorene, delavcih železarne v Illinoisu ali slamaricah v New Yorku, ali celo iskalcih zlata v Kaliforniji.

Na srečo danes ne govorimo več o potrebi, da bi se Slovenci selili po svetu, zato pa je potrebno gojiti zavest o delih slovenskega narodnega telesa širom sveta, in aleksandrinke so časten in lep del našega telesa tudi v Afriki, v Egiptu.

Janez Rogelj Glavni tajnik SIM

RAFAELOVA DRUŽBA

22. Romanje treh Slovenij na Svete Višarje 1. avgust 2010 Dragi rojaki iz zamejstva, zdomstva in domovine!

Prvo nedeljo v avgustu poromajte z nami na Svete Višarje, ki so letos posebej praznične, saj se praznuje 650. obletnica te romarske poti!

Pešpot kot običajno začnemo ob 8h ob vznožju gore nad Žabnicami, od koder se bomo ob premišljevanju križevega pota povzpeli k cerkvi Matere božje.Kdor želi, ima za vzpon na voljo žičnico.

Ob 10.30 bomo prisluhnili predavanju msgr. Jožeta Kopeiniga, rektorja Katoliškega doma v Tinjah na Koroškem: Slovenska kultura – podlaga suverene slovenske zavesti Slovesno sveto mašo bo ob 12h ob somaševanju izseljenskih in drugih duhovnikov daroval mariborski škof dr. Franc Kramberger.

Ob 13h bo na ploščadi za cerkvijo kratek kulturni program, ki mu bo sledilo družabno srečanje.

Pri programu bo sodeloval združeni pevski zbor iz južne Nemčije.

Lepo vabljeni!

Rafaelova družba in Zveza evropskih izseljenskih duhovnikov (srečanje sofinancira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu)

Moja Slovenija / Julij 2010

21

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Blaž Miklič, režiser Gledališko dejavnost bi lahko uvrstili na lestvico pokazateljev živahnosti izseljenske skupnosti takoj po leposlovnem ustvarjanju. Ta dejavnost zahteva – v smislu ohranjanja žive besede in misli – kar nekaj zaledja, ki ji nudi ne samo aktivne sodelavce na odru in za njim, temveč tudi publiko, ki se zaveda pomembnosti tovrstnega ustvarjanja in jo podpre z vsemi svojimi močmi.

Upoštevajoč te dejavnike je Izseljensko društvo Slovenija v svetu organiziralo po Sloveniji več gostovanj različnih gledaliških skupin, ki so se uveljavile v svoji domači skupnosti. Kot so nastopajoči sami večkrat izrazili, ta gostovanja pomenijo gledališki užitek, ko lahko v strnjenem času zaigrajo po petkrat, sedemkrat, desetkrat delo, ki bi ga drugače morda le dvakrat. Pomeni jim tudi priznanje matične domovine za vse napore pri ohranjanju slovenske narodne identitete in kulture med sorojaki v krogu lastnih izseljenskih skupnosti.

Delovanje izseljenskih gledališčnikov sloni na predhodnikih, ki so – tako kot oni – svoje sposobnosti odkrivali na krajših nastopih v šolski dobi, v družbi prekaljenih igralcev in režiserjev v mladih letih, nato pa sami vzeli v roke ustvarjanje na odru. Malokdo je imel priliko ali se je odločil za formalno izobraževanje; morda le za krajše tečaje pri uveljavljenih igralcih in režiserjih iz okolja.

Zato je težko sprejeti novico, da je sredi najplodnejše dobe ustvarjanja na odru bolezen odnesla Blaža Mikliča, igralca in režiserja iz Buenos Airesa. Njegovo zagnanost in ljubezen do vsega, kar gledališče pomeni, bo težko pozabiti.

Blaž Miklič se je rodil leta 1957 v Buenos Airesu. Tudi njega je že od mladega zanimalo gledališče. Bolj resno je začel nastopati pod režijo Frida Beznika v igri Paula Claudela Ivana Arška na grmadi. In od takrat naprej je na vsakem nastopu k režiserjevim navodilom dodal svoj razpoznavni navdih. Na slovenskih odrih je srkal gledališko ustvarjanje pri Nikolaju Jeločniku, Maksu Borštniku in Fridu Bezniku. Pri seminarju za gledališčnike v Buenos Airesu, ki ga je imel igralec in pesnik Tone Kuntner, se je Blaž zavedel pomembnosti poudarjanja čustev pri recitacijskih nastopih. Močna podpora njegovemu delu pa je bil obisk dramske šole za režiserje priznane argentinske igralke in režiserke Alejandre Boero. Vse učenje, spoznavanje in odkrivanje gledališkega sveta je uporabil pri režiserskem delu v domačem Našem domu v San Justu in pri Slovenskem gledališču v Buenos Airesu.

V sklopu zadnjega je leta 2005 gostoval v Sloveniji s Čehovim Stričkom Vanjo, kjer je tudi odigral glavno vlogo. Nepozabna pa je tudi akademija v Cankarjevem domu, ki jo je zrežiral ob šestdesetletnici povojnega izseljenstva.

Na široko je razpel svoj režiserski opus: od klasičnih komedij, burk in veseloiger do tragedij in globokih duhovnih dram. Letos mu je bila uslišana želja, da z domačo Gledališko skupino Naš dom San Justo pokaže v Sloveniji in na Koroškem klasični misterij španskega srednjeveškega avtorja Pedra Calderona de la Barce Veliki oder sveta. Gledališka turneja je uspela, vendar brez režiserja, brez Blaža za odrom: smrt ga je nekaj dni prej iztrgala iz ljubečega družinskega objema, iz Našega doma in slovenske skupnosti v Argentini, ki jim je posvetil mnogo svojega življenja in dela.

Gregor Batagelj

22

Moja Slovenija / Julij 2010

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Slovenski evharistični kongres: slavje vere V knežjem mestu Celje smo bili v nedeljo, 13. junija 2010, priča zgodovinskemu dogodku. Na stadionu Arena Petrol je potekala sveta maša ob Slovenskem evharističnem kongresu, ki jo je daroval državni tajnik Svetega sedeža kardinal Tarcisio Bertone in med katero je Alojzija Grozdeta razglasil za prvega slovenskega blaženega mučenca. da je za nas daroval svoje življenje vse do daritve na križu. Iz njegove prelite krvi se je rodila Cerkev kot skupnost verujočih, ki pri obhajanju Kristusove daritve in zbiranju okrog Vstalega, resnično navzočega v evharistični skrivnosti, najdejo duhovno hrano in smisel svojega bivanja«. Izpostavil je tudi pomen evharističnega kongresa, ki vsakega kristjana kliče k obnovljeni zvestobi pri udeležbi nedeljske sv. maše.

NA KRATKO: Slovesni sklep leta duhovništva in mednarodno srečanje duhovnikov je potekalo v Rimu od 9. do 11. junija 2010.

Ob tej priložnosti je pri slovesni sv. maši papež Benedikt XVI. somaševal s 16.000 duhovniki, ki so na dogodek prišli z vseh celin, tudi iz Slovenije.

Na Brezjah je v soboto, 19. junija 2010, potekalo 42. slovensko narodno romanje bolnikov, invalidov in starejših, pri katerem je somaševanje vodil upokojeni ljubljanski nadškof metropolit msgr. Alojz Uran. Vsakoletno romanje na Brezje je le ena od oblik skrbi Cerkve na Slovenskem za bolnike, invalide in ostarele. Ta se kaže z duhovnim oskrbovanjem bolnikov v vseh sedemindvajsetih bolnišnicah in drugih podobnih zavodih, z različnimi cerkvenimi organizacijami in združenji invalidov in bolnikov ter kakor koli prizadetih.

Slovenski evharistični kongres je bil namenjen poživitvi zavesti med slovenskimi verniki, da je zakrament evharistije jedro krščanske vere. Shoda se je udeležilo več kot 32.000 vernikov; večina jih je v Celje prispela s 410 avtobusi in osmimi posebnimi vlaki, ostali pa so prišli peš, s kolesi ali osebnimi avtomobili. Pri bogoslužju je sodelovalo sedem nadškofov in enajst škofov iz Slovenije in sosednjih

držav, 720 duhovnikov ter 1300 cerkvenih pevcev iz 35 župnij. Zbor je vodil Aleš Makovac, spremljala pa sta ga orkester slovenske policije in orgle, na katere je igral prof. Tone Potočnik.Kardinal Bertone je v pridigi izpostavil pomen evangelija, ki predstavlja novost v tem, da se je »Jezus učlovečil, postal je eden izmed nas, da bi nam razodel Očetovo obličje, ki je Ljubezen. To ljubezen je izkazal tako,

V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je na predvečer praznika ob dnevu državnosti ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres kot predsednik Slovenske škofovske konference daroval sv. mašo za domovino. Zbrani so se pri maši Bogu zahvalili za samostojno in neodvisno domovino ter ga prosili za državne voditelje in blagostanje vseh Slovencev.

Urška Baloh, TUSŠK

Moja Slovenija / Julij 2010

23

PISALI STE NAM

Aktivna folklorna skupina LIPA München

Za dobro vzdušje na prireditvi Europafest sta poskrbela muzikanta Ernest Kovačec in Roman Zver.

vzdušje sta poskrbela naša muzikanta Ernest Kovačec in Roman Zver. S slovenskimi melodijami sta privabila v naš paviljon veliko radovednih gostov. Po nagovoru generalnega kunzula na Bavarskem in v Baden Württenbergu gospoda Vrevca je folklorna skupina zaplesala venček gorenjskih plesov.

Folklorna skupina se že pripravlja na nastope v Sloveniji. 3. julija letos bomo imeli dva nastopa: prvega v Ljubljani pri Zvezi kulturnih društev Ljubljana na Pogačarjevem trgu in drugega na prireditvi “Srečanje v moji deželi” v Beli Krajini, ki ga prireja Slovenska izseljenska matica (SIM). Naslednji dan, v nedeljo, pa nastopamo na 17. taboru Slovencev po svetu v Kulturnokongresnem centru v Dolenjskih Toplicah, ki ga prireja Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Dni bomo izkoristili tudi za obisk Bele krajine in Dolenjske. Več o naših nastopih in izletu po Sloveniji preberite na strani www.lipa.de.

Anica Varga in Daniela Zver

Najmlajša članica V društvu Lipa iz Münchna imajo novo najmlajšo članico Vanesso Avelino Zver, ki se je rodila 8. junija letos. Iskreno čestitamo mamici Danieli in očku Romanu Zveru.

Münchenska folklorna skupina Lipa.

Münchenska folklorna skupina Lipa je letos sodelovala na dogodku Europafest, ki se je odvijal 29. in 30. maja v Münchnu.

Odzvali smo se povabilu generalnega konzulata v Münchnu. Na tej prireditvi smo sodelovali oba dneva. Prevzeli smo

24

Moja Slovenija / Julij 2010

tudi promocijo za Slovensko turistično organizacijo (STO) v Nemčiji, Münchnu – med goste smo delili turistične prospekte. Postregli smo jim tudi s kozarčkom slovenskega vina in z obloženimi kruhki s slovenskimi specialitetami. Za dobro

NA OBISKU

Binkoštno srečanje v Essnu Slovenska katoliška misija v Essnu je 23. maja organizirala že tradicionalno srečanje Slovencev. Začelo se je v popoldanskih urah s sveto mašo v prenovljeni cerkvi sv. Getrude, ki je v samem centru nemškega mesta Essen. Skupaj z predstavniki škofije v Essnu je slovesno mašo vodil msgr. Janez Pucelj. Polna cerkev je združila Slovence skupaj z ubranim petjem mešanega pevskega zbora Slovenski cvet iz Moersa. Berilo sta brala častna gosta prireditve Matjaž Merljak iz Radia Ognjišče in Boštjan Kocmur iz izseljeniškega društva Slovenija v svetu.

Peciva, slaščice, torte in druge dobrote slovenskih žena so hitro pošle. Med njimi so bile tudi znane blejske rezine.

Cerkev sv. Gertrude je vzela slovensko pesem za svojo.

Po maši se je v dvorani pod cerkvijo odvijalo družabno in kulturno srečanje ob dobri kapljici in obilo dobrotami, ki so jih spekle ženske po slovenskih receptih.

Med drugimi sta zbrane pozdravila tudi župnik iz Essna Alojzij Rajk in Boštjan Kocmur, ki je pohvalil navzoče ob vloženem trudu za ohranjanje slovenske besede in kulture med izseljenci v severni Nemčiji. Petje Slovenskega cveta pod vodstvom dirigenta Istoka Kešpreta je ponovno navdušil z izbrano slovensko pesmijo in za svoj nastop požel glasen aplavz. Folklorna skupina Bled Essen pa je v slovenskih narodnih nošah predstavila nekaj plesov.

Med prireditvijo je potekal dobrodelen srečelov, ki ga je organiziralo slovensko društvo iz Krefelda. Do poznih večernih ur pa je navduševal narodno-zabavni ansambel Odmev s Ptuja.

Na dogodku so se zbrali mladi in starejši, vsi, ki jim veliko pomeni vez s Slovenijo, običaji, petje in ples. Med njimi niso bili samo Slovenski izseljenci, temveč tudi njihovi potomci in znanci in tudi nekateri Nemci, ki jim je všeč zvok slovenske harmonike in ples. Takšni dogodki so pomemben del povezovanja Slovencev po svetu in ohranjanja identitete.

Besedilo in fotografija: Edvard V.

Župnik Alojzij Rajk je s svojim duhovitim pozdravom nasmejal zbrane.

Moja Slovenija / Julij 2010

25

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Brežice od 1. 6. do 31. 8. – Seviqc Brežice 2010 (koncerti klasične glasbe) Ljubljana od 10. 6. do 29. 8. – Poletje v Stari Ljubljani 2010 od 6. 7. do 26. 8. – Festival Ljubljana 2010 (Križanke, Ljubljanski grad, Cankarjev dom, Slovenska filharmonija in druga prizorišča) od 24. do 28. 8. – Noči v Stari Ljubljani 2010 Semič 16. in 17. 7. – 16. Semiška ohcet v Beli krajini Ozeljan 17. in 18. 7. – Praznik polente 29. 8. – Tradicionalni kmečki praznik Bled od 23. 7 do 25. 7. – Blejski dnevi in blejska noč (ognjemet in lučke na jezeru) Banjšice 24. in 25. 7. – Tradicionalni praznik košnje Prvačina 31. 7. in 1. 8. – Praznik breskev Ptuj od 25. do 30. 8. – Poulični festival – Ptuj odprto mesto

Žepni tečaj slovenščine za tujce Tečaj vključuje osnovne informacije o slovenščini, o izgovarjavi slovenskih besed ter pogostih in uporabnih izrazih, ki tujcu olajšajo bivanje v Sloveniji.

Lokacija: Slovenski turistični informacijski center, Ljubljana Datumi tečajev: - 21. 7. ob 17.00 - 28. 7. ob 17.00 - 4. 8. ob 17.00 - 25. 8. ob 17.00

Prireditve izven Slovenije

Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00.

Filozofska fakulteta, L. Jagera 6 Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb www.slovenci.hr BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.

Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.

Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.

Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45. http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor V septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.

Radijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FREE RADIU PRIJEDOR že četrto leto. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, Banja Luka Dopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.30 do 18.15.

Dopolnilni pouk slovenščine v Banja Luki (Klub nac. manjšin) ob sobotah od 9.00 do 13.05.

Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banja Luka, redne vaje ob sredah in petkih od 19.00 do 20.30.

Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 13.00.

Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banja Luka Delo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banja Luka; http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA

SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva.

Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd. http://www.drustvosava.org *Slovenska kulturna skupnost borskega okraja »Drago Čeh« Dopolnilni pouk slovenščine je vsak četrtek od 18 do 20 ure. Redne vaje so vsak torek od 18:30 do 20 ure v prostorih društva na naslovu Milana Perice 4, Bor. Knjižnica je odprta vsak torek 18:30 do 20 ure in četrtek od 18 do 20 ure.

Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.

Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.

Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.

Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.

Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).

Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9. http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula; http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin Druženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.

Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00. Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30. http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru. Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00. Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.

Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.

Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.

Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.

Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.

26

Moja Slovenija / Julij 2010

Slovensko združenje France Prešeren Skopje Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat. http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola; http://www.triglavbitola.mk ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofstrom 28. 8. – Srečanje vseh generacij in tradicionalni piknik Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno, ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskem http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm FRANCIJA A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine http://www.kridel.net/ATSO/index.html Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha Redne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00.

Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.

Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON) 3 impasse Hoche – 92320 CHATILLON http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl POLJSKA Društvo Triglav – Rysy http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica 22. 8. – Pohod v hribe; http://www.triglav.ch

Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – Svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – Svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

Solothurn – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – Svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

St. Gallen – Svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – Svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev http://www.slovenci.org AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo; http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.30.

Heidelberg – Svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v AugenklinikKapelle ob 16.00.

Herbolzheim pri Freiburgu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.

Vöhrenbach v Schwarzwaldu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.

Buchen v Odenwaldu – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).

Rauental (Rastatt) – Svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).

Lebach v Saarlandu – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00. http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e. V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart http://www.kd-slovenija.de ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.

Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 in vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.

KOLEDAR PRIREDITEV Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 in vsako sredo od 18.15 do 19.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 in vsak petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle.

Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20.

Info: Aldo, tel.: 338 7995474 http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00). http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30.

Ulica Donizetti 3, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo Opčine Začetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00. Zinkov dom, Opčine Nadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30. Zinkov dom, Opčine Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Sklad Mitja Čuk, Opčine Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.

English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru.

Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci.

Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.

Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.

Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje.

Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu.

Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru.

Družinska svetovalnica in družinska psihoterapija, ob petkih po dogovoru. http://www.skladmitjacuk.org SKD Barkovlje Telovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani.

Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00.

Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo, od 15.30 do 20.30. Lekcija traja eno uro.

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide 15. 7. – Dan sončnic Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran 18. 7. – Pokušnja vin in koline 4. 9. – Očetov dan Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00.

Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

18. 7. – Piknik. Slovenska pristava 18. 7. – Piknik. SNPJ Farm 18. 7. – Piknik. Triglav Park 21. 8. – Zbiranje sredstev (Fundrasing) http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM http://www.canadianslovenian.mb.ca Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio Vseslovenski kulturni odbor www.theslovenian.com Glasilo kanadskih Slovencev www.theslovenian.com/magazine Kanadsko-slovenski kongres http://www.slokongres.ca Kanadsko slovenska gospodarska zbornica www.cdnslocc.ca Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo www.slovenianhistorical.ca

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

Slovenska šola Župnije Brezmadežne www.brezmadezna.com/zupnija/sola

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Slovenski park www.slovenskipark.com

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Slovensko letovišče www.sloveniansummercamp.com

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com ZDA Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30.

Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

Slovensko kulturno društvo Sava www.savaclub.ca

Bled Planica Social Club www.bled.ca

ARGENTINA Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar Slovensko podporno društvo Cordobe Pisarna je odprta vsako sredo od 17.00 do 19.00.

Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00.

Tečaj slovenščine vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.

Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociacion Benefica Eslovena de Madres http://www.slo.org.ar/zveza.html

SlovenSki Group, New York jfkamin@verizon.net

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena http://www.dsvas.com.ar

Slovenia4You Foundation, New York http://www.slo4you.com

Prekmurski arhiv v Argentini http://www.slovencizvzhoda.com

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL http://www.slovenian-center.org

Slomškov dom http://www.slomskovdom.org

ClevelandSlovenian.com 16. 7. – koncert Atomik Harmonik. Slovenska pristava

Zedinjena Slovenija http://www.slo.org.ar

1. julij 1848 - Izhajati začno Celjske slovenske novine, prvi slovenski politični list.

10. julij 1407 - Z ustanovno listino celjskega grofa Hermana II. je ustanovljena kartuzija Pleterje.

22. julij 1280 - Z ljubljanskim mestnim pečatom je potrjena prva listina.

2. julij 1991 - Enote JLA in slovenska Teritorialna obramba se spopadejo v Gornji Radgoni.

11. julij 1810 - Ustanovljen je botanični vrt v Ljubljani.

23. julij 1919 - Jugoslovanska vlada z zakonom potrdi ustanovitev Univerze v Ljubljani.

12. julij 2004 - Potres z močjo 4,5 stopnje z epicentrom pri Kobaridu.

26. avgust 1778 - Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer se na pobudo Žige Zoisa kot prvi povzpnejo na Triglav.

17. julij 1942 - V Št. Joštu nad Horjulom je ustanovljena prva vaška straža.

26. avgust 1814 - Rodi se Janez Avguštin Puhar, slovenski fotograf, izumitelj.

18. julij 1995 - V arheološkem najdišču Divje babe v dolini Idrijce je najdena trenutno najstarejša neandertalska piščal.

31. avgust 1589 – Umre Jurij Dalmatin, slovenski protestant, pisec, prevajalec.

KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org ASKD Kremenjak Plesne skupine: - osnovnošolske in mlajše: vsako sredo, od 18.00 do 19.00 - srednješolske: vsak četrtek, od 18.30 do 19.30 - višješolske in večje: vsak petek do 19.00 do 20.30

Zgodilo se je tega meseca

3. julij 1955 - V Ljubljani odprta prva razstava, ki pozneje postane najstarejši še delujoči grafični bienale na svetu.

6. julija 1845 - Rodi se Jakob Aljaž, slovenski duhovnik, glasbenik, planinec.

7. julij 1153 - Delovati prične samostan v Stični.

Moja Slovenija / Julij 2010

27

Dolguje mu zahvalo

vanlo

nčlo

28

Moja Slovenija / Julij 2010

Glas u zapišemo tudi s črko l v glagolih moškega spola ednine v pretekliku, prihodnjiku ali pogojniku (sem risal, ni prišel, bo povabil, ne bo skakal, bi pisal), v zvezi -ol- v besedah, kot so polh, čoln, poln molčati (kadar je -ol- zapisan med črkama za soglasnike, se tak l vedno izgovarja kot u).

Ilustracija: Cimerman

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

hlop

Veter je pihnil in pomešal vse črke.

Jih znate urediti?

zalos lžop

kvlo

bohla

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Zahvala Večkrat nam kdo naredi uslugo in se mu zanjo zahvalimo. Kadar se pisno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem …, napišemo neuradno zahvalo. Naslovnika v njej po navadi tikamo in se mu zahvalimo z besedami: najlepša hvala, hvala, rad/-a bi se ti zahvalil/-a.

Hrastovec, 5. 5. 2010 Draga Barbara,

Neuradna zahvala

v soboto smo se imeli prelepo. Hvala za prijazen sprejem in pogostitev, za prijetno družbo in nepozabne trenutke v tvojem rojstnem kraju. Prijetno me je presenetila skrbno obnovljena kulturna dediščina. Zanimive pa so bile tudi številne športne aktivnosti v središču vasi.

Oblika neuradne zahvale ni točno določena, vendar ne smemo pozabiti na datum in kraj pisanja, nagovor, pozdrav in podpis.

Lep pozdrav

Melita

Uradna zahvala Uradno zahvalo napišemo, kadar se pisno zahvaljujemo predstavnikom ustanov in društev. Naslovnika v njej vikamo in se mu po navadi zahvalimo z besedami: radi bi se Vam zahvalili, zahvaljujemo se Vam za …

Športno društvo Veseli Martin Kamnica 43 2351 Kamnica

Kamnica, 6. 5. 2010

Občina Žalec Ulica Savinjske čete 5 3310 Žalec

ZAHVALA Spoštovani!

Najlepše se Vam zahvaljujemo za finančno pomoč pri organizaciji letošnjega kolesarskega izleta v Prekmurje. Brez vašega finančnega prispevka bi težko izvedli tako pester program.

Imena vseh sponzorjev smo objavili v programu izleta. Želimo Vam uspešno delo in Vas lepo pozdravljamo.

Uradna zahvala ima obliko uradnega pisma. Ne sme biti predolga, da ostane jasen njen namen, pa tudi ne prekratka.

Milena Novak

Milena Novak, predsednica Športnega društva Veseli Martin

Moja Slovenija / Julij 2010

29

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

KOLE, KOLE, KOLEDO, LETO LEPO MLADO Zbirka združuje »slovenske ljudske pripovedi ob letnih mejnikih«. Osredotočena je na krogotok letnih časov in na slovenske ljudske pripovedi, ki se navezujejo na mejnike v letu. Prav vsak mejnik ima svojega izrazitega junaka pripovedi, pri čemer se prepletajo tako krščanski vplivi kot tudi stara ljudska, predkrščanska verovanja. Pripovedi so strokovno izbrane, pomemben del knjige pa predstavljajo opombe in razlage manj znanih besed ter spremna beseda, ki sta jo prispevala Monika Kropej in Roberto Dapit. Podobe je prispeval ilustrator Damijan Stepančič.

Zbirko Zakladnica slovenskih pripovedi izdaja založba Didakta in je namenjena vsem, ki jih zanima pristno pripovedništvo slovenskega ljudskega izročila. Izbor pripovedi urejajo in strokovno predstavljajo najuglednejši slovenski strokovnjaki, v posameznem tematskem izboru pa so zastopana vsa področja slovenskega etničnega ozemlja, vključno z zamejstvom.

To je že deveta knjiga v tej zbirki. Ponatis je doživela kot ena od knjig v projektu Knjige za vsakogar, ki poteka znotraj programa Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za

knjigo R Slovenije sta podprli izdajo 21 knjig, ki bodo izšle v nakladi 8.000 izvodov in bodo naprodaj po tri evre.

Knjige so različnih literarnih zvrsti, avtorji pa so tako domači ustvarjalci kot vrhunski tuji avtorji.

Letni krog se začne s prebujanjem narave, s pustnim časom in njegovim junakom Kurentom, nadaljujejo ga vesne, zeleni Jurij in kresnik, spoznamo šege in pripovedi, ki so povezane s telovim, godovniki sv. Elijo, sv. Marjeto, sv. Martinom, sv. Miklavžem, sv. Lucijo in sv. Štefanom ter kvatrami, pehtro in divjo jago.

SVETA MARJETA VARUJE LJUDI PRED KAČAMI Tudi sveti Marjeti so dali pokoro, da mora iti skozi Babilonski stolp. Njen

30

Moja Slovenija / Julij 2010

S KNJIGO V SVET brat pa je služil pri kralju in je izprosil, da je smela jezditi skozi stolp. Sveta Marjeta je mimo vseh zverin srečno prijezdila, samo ena kača se je konju na rep obesila. Zato sveta Marjeta še dandanes kače pase in ljudi pred njimi varuje. Le devet dni jih sveti Urh pase (od četrtega do trinajstega julija), pa jih tako razžene, da jih sveta Marjeta potlej v celotnem letu komaj spet skupaj spravi. _____________________ Sv. Urh goduje 4. julija Sv. Marjeta goduje 20. julija

SVETI JERNEJ Nekoč je šel sveti Jernej na šentjernejevo po svetu in je prišel do ženske, ki je kopala krompir. Ženska se je prestrašila, ko je zagledala mučenika, kako je nosil kožo čez rame, in je vzkliknila: »Kako se mi smilite!« Sveti Jernej pa ji je odvrnil: »Bolj se mi smiliš ti, ker na moj god delaš, namesto, da bi ga v cerkvi obhajala.« Ženska mu je urno prinesla masla, da bi si namazal ranjeno telo, in je odhitela v cerkev. Še danes ljudje verjamejo, da ob šentjerneju blagoslovljeno ma-

Vprašanje za mlade bralce:

slo zdravi rane in pomaga, kadar trga v kolkih ali križu. _____________________ Sv. Jernej goduje 24. avgusta HUDIČ – POLHAR Hudič je gonil jato polhov na pašo. Ko je prišel do vode, je bilo pa treba iti čez njo.

Poprosil je brodarja za prevoz in pogodila sta se, da bodo brodarjevi vsi polhi, ki jih bo ubil z enim zamahom z drogom.

Ko pa je brodar udaril z drogom proti polhom, je ubil samo enega, in sicer najmanjšega. Bil je majhen kakor miš.

Kdaj goduješ? Odgovor pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali urednistvo@mojaslovenija.net

Moja Slovenija / Julij 2010

31

KNJIŽNA POLICA Andraž Polič

Čarodejni palčki rastlin Pesnik in glasbenik Andraž Polič je v knjigah patra Simona Ašiča o zdravilnih rastlinah našel navdih za serijo 26 pesmi za otroke in mladino. Po imenih zdravilnih rastlin jih je po abecednem redu od artičoke do žajblja razporedil v knjigo z naslovom Čarobni palčki rastlin. Na koncu je dodal še nekaj besed za konec, v katerih je izrazil željo oziroma pričakovanje, da bo tudi ta knjiga v mladih ljudeh prebudila skrb za svoje zdravje in ljubeč odnos do narave. Zato smemo to zvrst poezije opredeliti kot poučno poezijo, ki bi jo mirne duše lahko uvrstili med dopolnilno (neobvezno) čtivo za nižje razrede osnovnih šol. V naši reviji pa bi jo lahko ob prvi priložnosti podrobneje predstavili tudi v rubriki S knjigo v svet.

Most med nevid

Pesnik Andraž Polič se s knjigo Čarobni palčki rastlin oziroma z verzi v njej prvič podaja na področje mladinske in otroške poezije. Pred to je objavil že celo vrsto pesniških zbirk: Miniature (2000), Brlog besed (2002), Srečevanja (2003), Zrcala na razpotju (2004), Arabeske (2004), Ujeti glas – poezija in plošček (2006), Na prvem tiru (2008), Voda puščave (2008) in Hoja (2010). Ustvaril je glasbo za več deset predstav doma in v tujini, z igralko Natašo Burger oblikujeta avtorsko poetično gledališče Siesta, s skupino Hamlet express pa je posnel dve zgoščenki: Moje mesto in Libanonski tango. Prikupne ilustracije, pogosto tudi celostranske, so delo leta 1977 v Ljubljani rojene akademske slikarke Katarine Vladimirov Young, ki trenutno tako kot tudi pesnik Polič (leta 1972 rojeni Ljubljančan) živi in dela v Pragi. V celostranskih ilustracijah se včasih bolj, včasih manj vidno skriva navihani palček, ki se je prerinil tudi v naslov in na ovitek knjige. Knjigo je izdala Celjska Mohorjeva družba v nakladi 2000 izvodov. Oprema je delo Jureta Jančiča.

TŠ

32

Moja Slovenija / Julij 2010

Ida Cimerman je po izobrazbi profesorica likovne umetnosti. Njena dosedanja poklicna pot je kar se da raznolika in barvita, prav takšni kot so njeni ustvarjalni izdelki. Svoja znanja in izkušnje si je nabirala in delila tako v prosveti kot v televizijski produkciji, studiih za grafično oblikovanje in namiznem založništvu.

Danes je samostojna ustvarjalka na področju ilustracij, oblikovanja nakita in izvirnih grafičnih rešitev za potrebe različnih naročnikov. Prav tako organizira in vodi ustvarjalne delavnice za otroke ter poskrbi za izvirno animacijo otroških rojstnih dni.

O sebi pravi, da je zelo razmišljujoča in ima tako kot radožive prijatelje in ples zelo rada tišino. Veliko časa preživi povezana z naravo, vodo in gozdovi, kjer najlažje najde stik s svojo prvinskostjo in moč notranje modrosti. Je radovednega in odprtega duha,

SODOBNI UMETNIKI

dnim zato so potovanja svetovnih razsežnostih zanjo globoka notranja potreba. »Razpreti krila in stopiti v neznano, premagati strahove ter lastne omejitve je nekaj najbolj poživljajočega za duha. Spoznavanje raznolikosti, mavričnosti sveta ter doživljanje različnih življenjskih zgodb ljudi, ki jih na takih poteh srečuješ, je neprecenljivo bogastvo,« pravi. Vse to seveda bogati in se izraža prav v Idinem ustvarjalnem delu. Kaže se tako v raznolikih temah, ki jih upodablja, kot tudi različnih tehnikah in medijih, skozi katere se sprehaja skozi pokrajine svoje duše in jo odslikava – najsi bodo to risbe in ilustracije s svinčnikom, barvicami, v akvarelni tehniki, slike v olju, digitalnih tehnik, nakit iz usnja, fimo mase, najsi bo to pisana beseda. »Najlepše je, ko si dopustimo, da steče življenje skozi nas v vsej svoji silnosti – pa najsi bo to ob ustvarjanju slike ali kuhanju kosila … Takrat začutim, da sem resnično kot most med nevidnim, ki se želi preliti skozme in videti svoj odsev ter zaplesati ples Življenja,« pravi Ida. Več njenih del si lahko pogledate na spletni strani www.sama-navitas.si (ilustracije/oblikovanje); lahko pa ji tudi pišete na naslov idacimerman@ yahoo.co.uk.

J.S.

Ilustracija knjige *Napisal je knjigo*, kjer je opisana Trubarjeva življenska pot ter nastanek prve slovenske tiskane knjige. Na ilustraciji je upodobljena takratna mitnica-carinarnica, ki je stala pred ljubljanskimi mestnimi vrati. Skoznjo se je bilo treba spretno izmuzniti in prepeljati knjigo do bralcev.

Ilustracije knjige *Slovenska zibelka* je avtorica z barvno kredo izdelala na rjav, lesni papir, saj le-ta že sam spominja na les zibelke. Bližina matere z otrokom je izražena tudi z mehkimi in tekočimi linijami, ki so kot reka ljubezni, ki teče med njima...

Ilustracija maskote-lika za pasjo hrano slovenskih proizvajalcev je bil rezultat skupnega iskanja najboljše rešitve z naročnikom. Lik tako ponazarja veselega in zadovoljnega kužka Tarzana.

Moja Slovenija / Julij 2010

33

MLADI IZSELJENEC

V knežjem mestu je čas za Džjezz!

V Celju je med 9. in 11. junijem potekal mednarodni džez festival, ki sta ga organizatorja, Hiša kulture Celje in Jazz društvo Celje, poimenovala kar v stilu lokalne govorice Džjezz 2010. Žanrsko je to prvi festival na celjskem, že prvo leto pa je organizatorjem uspelo privabiti številne znane izvajalce z vsega sveta.

34

Novost na celjskem Čeprav so številni džez glasbeniki iz Celja ali njegove širše okolice in navkljub nekaterim dobro obiskanim džez dogodkom, Celje ni imelo džez festivala. Do letos. »Zaželel sem si, da bi v Celju zaživel en tradicionalni džez festival, ki bi ga lahko ponavljali vsako leto in bi postal tradicija – tako kot ima Ljubljana Križanke in Maribor Lent,« je začetke pojasnil mlad saksofonist Jaka Kopač, sicer umetniški vodja festivala.

in želi postati tradicionalen. Obiskovalci koncertov na prizorišču pri Knežjem dvorcu v središču mesta so bili že prvo leto presenečeni nad zanimivim izborom izvajalcev. »Želim si predstavljati mlade slovenske glasbenike in tudi mlade tuje izvajalce, mogoče tudi nekaj starejših, slavnih,« je pojasnil Kopač. Na festivalu se je namreč predstavilo sedem zasedb in skupno 49 glasbenikov, ki prihajajo iz ZDA, Španije, Avstrije, Hrvaške, Slovenije in s Finske.

Številna priznana imena iz sveta džeza Festival želi dopolniti kulturno ponudbo knežjega mesta z glasbenim žanrom, ki sicer ni redno zastopan na celjskih odrih

Tudi pedagoške vsebine Tri festivalne večere sta organizatorja napovedala že s promocijskimi koncerti v aprilu in maju, tik pred začetkom festiva-

Moja Slovenija / Julij 2010

la pa sta s koncertom Džjem Džjezz novo dogajanje napovedovala saksofonist Jaka Kopač in gost Erik Marenče na hammond orglah. Del festivala je bil namenjen tudi pedagoškim vsebinam, in sicer seminarju prof. Sigieja Feigla iz Gradca, ki je z Extra Big Bandom Glasbene šole Celje pripravil koncert pri celjski knjižnici.

Nastopajoči Na odprtju festivala so nastopili svetovno znana finska vokalna zasedba Club for Five in slovensko-avstrijska zasedba Playgrounds, naslednji dan so se predstavili legenda vokalne jazzovske glasbe Judy Niemack iz ZDA s spremljevalno zasedbo, avstrijski Mosaik in slovenska

MLADI MLADIM

Eden od vrhuncev festivala je bil nastop finske a cappela skupine Club For Five.

Festival Džjezz je potekal na dvorišču Knežjega dvorca v samem središču Celja. Knežji dvorec je največja in najpomembnejša slovenska gotska posvetna palača.

zasedba Kaja Draksler kvartet, zadnji festivalni večer pa je bil v znamenju latino ritmov, s špansko zasedbo CMS trio in mednarodnim HGM Jazz Orchestra in Hrvojem Rupčičem.

Ocena festivala: odlično! Številni obiskovalci, ki so na koncertne džez poslastice prišli iz cele Slovenije, so bili nad videnim in slišanim navdušeni. Že samo prizorišče na dvorišču Knežjega dvorca, največje in najpomembnejše slovenske gotske posvetne palače, in toplo junijsko vreme ter odličen izbor nastopajočih so obiskovalce prepričali.

PV FOTO: Matjaž Očko

Festival je odprla slovensko-avstrijska zasedba Playgrounds. Idejna vodja zasedbe je Tjaša Fabjančič, skupina pa izvaja že nagrajene lastne skladbe.

Ameriška jazzovska vokalistka in mentorica Judy Niemack je znana kot mojstrica vokalne improvizacije in interpretacije.

Moja Slovenija / Julij 2010

35

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Narečni uvod v festivalsko poletje Sezona festivalov slovenske narodno-zabavne glasbe se običajno začne z najodmevnejšo tovrstno prireditvijo, ki jo že desetletje in pol pripravlja Televizija Slovenija. O festivalu Slovenska polka in valček smo že pisali, zdaj pa prihajajo na vrsto še drugi, ki so glede medijske pokritosti sicer skromnejši, a nikakor ne nepomembni. Za začetek smo obiskali škofjeloškega.

Viže v narečjih – zakaj pa ne?

Da ne bi ostalo le pri tradicionalnem festivalu narečnih popevk, kot si ga je pred mnogimi leti v Mariboru »izmislil« Berti Rodošek, so se v uredništvu Radia Sora v Škofji Loki pred devetimi leti odločili, da poskusijo s tekmovanjem polk in valčkov v pisanih narečjih slovenskih pokrajin. Naloga, ki so si jo zastavili, nikakor ni lahka, saj avtorskega ustvarjanja te vrste pri nas ni ravno veliko. A so kljub temu drugi petek letošnjega junija uspešno spravili pod

36

Moja Slovenija / Julij 2010

streho jubilejni, že deseti festival! Nanj so povabili nagrajence iz prejšnjih let, kar se je izkazalo za dobro odločitev, saj na odru ni bilo ansambla, ki ga poslušalci že ne bi dobro poznali.

V tekmovalnem delu večera so tako enajst novih polk (Ali so valčki manj primerni za besedila v narečju?) predstavili: Kvintet Dori, Modri val, ansambel VRT, Trio Šubic, Krajcarji, ansambel Pogum, Fantje izpod Rogle, ansambel Jerneja Kolarja, Polka punce, Ano urco al pej dvej in Karavanke.

Kar sedem nagrad Že samo ime festivala, Večer slovenskih viž v narečju, pove, da so na njem v ospredju besedila – verjetno tudi zato le ena nagrada za melodijo. Glede najboljše tokrat res ni bilo dvoma – Kraško uohcet, ki jo je odlično izvedel zamejski ansambel Ano urco al pej dvej, je napisal Aleksander Vodopivec in si prislužil okroglih tisoč evrov. Avtorjem najboljših besedil so podelili listine: prvonagrajeno besedilo Kuoscam za spumejn

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Franc Ankerst prejema Vodovnikovo nagrado

Pravo festivalsko vzdušje v Škofji Loki

(izvajalci Fantje izpod Rogle) je napisal Anton Gričnik, drugonagrajeno Vuz ne trna (izvajalec Modri val) Vili Bertok in tretjenagrajeno Kraška uohcet (Ano urco al pej dvej) Aleksij Pregarc. Vodovnikovo nagrado za dolgoletno pisanje dobrih besedil, med katerimi je veliko prav narečnih, je prejel Franc Ankerst.

Nagrado Škofje Loke, najvišje festivalsko priznanje, vredno tisoč petsto evrov, je za najboljši in najbolj všečen nastop prejel Kvintet Dori, ljubljenec občinstva

Dori z županom občine Škofja Loka Igorjem Drakslerjem: Kvintet Dori s škofjeloškim županom Igorjem Drakslerjem

pa je postal mladi Trio Šubic, ki bo odslej »težji« za evrskega tisočaka.

Strokovno komisijo so tokrat sestavljali Vojko Sfiligoj, Dušan Zore in predsednik Tomaž Tozon, primernost narečnih besedil pa sta posebej ocenjevala Francka Benedik in Franc Ankerst.

Veseli gostje, prijetna povezava, bogata plošča Na koncu so številne obiskovalce razveseljevali še posebni gostje Primorski

fantje, z nadvse prijetnim povezovanjem festivala pa sta se ponovno izkazala Saša Pivk Avsec, dolgoletna »duša« prireditve, in Jure Sešek. Kot se spodobi, je na dan festivala izšla tudi plošča z vsemi enajstimi skladbami, ki so bile v konkurenci, Glasbena produkcija Zlati zvoki pa jim je ob jubileju dodala še devet nagrajenk iz prejšnjih let.

Jože Galič Fotografije: Boštjan Avsec

Moja Slovenija / Julij 2010

37

SLOVENSKE DOMAČIJE

Vukova domačija Z rubriko Slovenske domačije se s tokratnim prispevkom znova vračamo v severovzhodni del Slovenije, točneje v Haloze in še točneje v vas Žetale. Tam je dne 4. oktobra 2007 prišlo do otvoritve, tudi za haloške razmere majhne, vendar slikovite, lepe in arhitekturno dovršene hiške. Obnova hiške je stekla že dve leti pred tem, in sicer ob pomoči evropskih sredstev, kar potrjuje tudi tabla na hiši, na kateri piše, da je sredstva za obnovo prispevala poleg občine in Republike Slovenije tudi EU.

38

Moja Slovenija / Julij 2010

SLOVENSKE DOMAČIJE Turistično društvo Žetale jo je opremilo s predmeti, ki so jih pridobili na okoliških kmetijah, kar pomeni, da oprema v hiši ni izvorna. Izvorne so samo žlice, zajemalka, skodelice in še nekaj drugih drobnarij.

Lepo obnovljena Vukova hiška z novim gankom po celi dolžini vzhodne polovice hiše in s povsem novo slamnato streho.

Haloze Med Makolami na zahodu in Zavrčem na vzhodu se nad desnim bregom Dravinje širijo vinorodne Haloze. Z juga jih omejujeta Donačka gora in nekoliko nižji Macelj, po katerem poteka meja s Hrvaško. Iz gričevja tečejo potoki k Dravinji in Dravi ter ustvarjajo globoko zajedene doline, ki so mehko kamninsko površje (lapor, peščenjak) razčlenile v pisano množico goric z vinogradi na prisojni strani in z bukvami, kostanji, bori in smrekami na osojah. Po slemenih so raztresene pobeljene hišice želarjev in viničarjev. Haloze so znane po močnem izkoriščanju viničarjev in po tem, da so bili vinogradi večinoma v lasti nekmetov. Tudi zato so Haloze v širšem slovenskem prostoru “slovele” po svoji zaostalosti, ki še do danes ni povsem presežena.

Zahodne Haloze so nekaj višje in imajo zato manj vinogradov. Prečka jih cesta iz Majšperka v Rogatec. Tu je znano prazgodovinsko najdišče Črmožiše, na severni strani Donačke gore, pod Macljem, pa je najbolj znana vas Žetale.

V Čermožišah in okoliških krajih so našli kamnito orodje, ki ga arheologi postavljajo v čas okoli 5000 let pred našim štetjem (neolitik). Po njihovem mnenju so ljudje tistega časa živeli v majhnih naseljih z 20 do 30 prebivalci, ki so obvladovali okolico približno v premeru 5 km. Bili so poljedelci. Večje število bronastih predmetov (sekire, meči, motike, srp, sponke, šilo in celo ingote kot surov material za kovanje in predelavo) je leta 1898 odkril Peter Kodrič pri kopanju jam za sajenje sliv. Večino teh predmetov, ki naj bi izvirali iz časa med 1200 in 1000 pred našim štetjem, je odkupil muzej v Gradcu, nekaj pa jih je tudi v Mariboru in na Ptuju.

Haloze so bile očitno poseljene tudi v času rimskega imperija, o čemer pričajo ostanki keramike na pobočju Donačke gore in del sarkofaga, ki je sedaj vzidan v zid župnijske cerkve sv. Mihaela.

Moja Slovenija / Julij 2010

39

SLOVENSKE DOMAČIJE

40

Občina in vas Žetale Žetale in vasi okoli nje so šele od leta 1998 samostojna občina.

Pred tem so spadale pod občino Ptuj in nazadnje še pod občino Majšperk. Gre za majhno občino, saj meri le 38 km2. Žetale same so majhno obmejno haloško naselje, ki premore le okoli 450 prebivalcev. So razloženo naselje z gručastim jedrom v zgornjem delu doline potoka Rogatnica, ob križišču cest iz Podlehnika, Majšperka in Rogatca. V dolini in na prisojnih območjih so manjše njive in travniki, nekaj je sadovnjakov, sicer pa prevladujejo gozdovi. Prebivalci se preživljajo z živinorejo in gozdarstvom, zaposleni pa so v Rogatcu, Rogaški Slatini, Celju in na Ptuju. Na griču nad jedrom naselja stoji župnijska cerkev sv. Mihaela iz 15. stoletja. Po njej se je kraj v 15. stoletju imenoval Mihaelova vas.

Prva omemba kraja Žetale je še nekaj stoletij starejša. Leta 1228 je namreč grof Gotschach von Harsse prodal vas Žetale Ptujskim gospodom. Cerkev sv. Mihaela je bila zgrajena okoli leta 1450, izpričano pa je tudi, da je leta 1473 skozi Žetale potoval znameniti Paolo Sontonino, ki je napisal še bolj znameniti dnevnik potovanj po Sloveniji. Po turških napadih in s tem povezanimi oskrunitvami cerkva mu je oglejski patriarh naročil na novo posvetiti te cerkve in jih tako “očistiti neverne nesnage”. Omembe vredna je tudi letnica 1716, ko so grofje

Egennbergi iz Rogatca v Žetalah začeli graditi znano romarsko cerkev Marija Tolažnica (Trošt) in jo dokončali leta 1725. V njej so še vedno v rabi znamenite Janečekove orgle, izdelane leta 1763.

Miza v hiši s klopjo, stoli in nabožnimi slikami v kotu nad njo.

Besedilo in fotografije: Tomaž Štefe

Moja Slovenija / Julij 2010

Vukova hiška O starosti in lastništvu Vukove hiške ni točnih podatkov. Po prepričanju domačinov naj bi jo v osemdesetih letih 19. stoletja postavil odvetnik iz Maribora ali s Ptuja kot svojo počitniško hiško – danes bi ji rekli vikend. Znano je, da je bila v letih od 1887 do 1904 v lasti družine s Ptuja. Tega leta jo je kupila Blaževa družina (Horvatovi), da bi tako poskrbeli za dediščino svojega otroka. Ti so danes neposredni sosedje te hiške. Zadnja lastnica je bila Antonija Horvat. Kot vdova se je poročila z Leopoldom (Poldetom) Vukom, po katerem je hiška tudi dobila ime. Bil je invalid, ki se je preživljal z izdelovanjem lesenega kmečkega orodja (vile, grablje ...). Po smrti žene Tončke ga je občina poslala v dom za ostarele, dobila pa je hiško z nekaj malega zemlje. Obnova hiške je stekla ob pomoči evropskih sredstev leta 2005.

Kot piše na panoju v hiški, je bilo še v prvi polovici 20. stoletja več skromnih lesenih “cimpranih” hiš kot ilovnatih “butanih” in zidanih stavb, z večinoma slamnato streho in preprosto razporeditvijo prostorov: vežo, kuhinjo, veliko sobo, “hišo” in malo sobo, “hiško”. Na podstrešju so bile lesene skrinje za žito in pletene omare za shranjevanje suhega mesa. V številnih hišah so bile še črne kuhinje, kjer se je dim z ognjišča prosto dvigal pod obokan strop in skozi lesen ali zidan dimnik na plano. K opremi so sodili mizica s škafom za vodo, sklednjak ali omara za lončeno in kovinsko posodo, grebljica za pepel, lopar za kruh in “burklje” za postavljanje loncev v peč. V veliki sobi je bila v kotu lončena krušna peč s klopjo, ki so jo kurili iz kuhinje. Nasproti je bila miza s klopmi in razpelom ter nabožnimi podobami v kotu nad njo. V hiši je bila tudi postelja, ki je imela po navadi izvlekljiv predal, v katerem so spali otroci. Mala soba je bila opremljena s posteljo in omaro, nepogrešljiv del hišne opreme so bile tudi ročne žrmlje. Svetili so si s petrolejkami ali posebnimi svetilkami z repičnim oljem. Gospodarska poslopja klet, skedenj, hlev, kolarnica in druga so bila po večini ločena od stanovanjske hiše.

Tudi Vukova hiška je “cimprana” z ognjiščno kuhinjo, sobo s krušno pečjo, balkonom in slamnato streho s čopoma na obeh koncih slemena. “Nasajena” je v hrib v smeri vzhod–zahod z gankom po celi dolžini vhodne polovice hiše. Notranjost hiške je sila skromna in enostavna, saj premore le dva prostora: vežo ali “lojpo” s kuriščem in veliko hišo s krušno pečjo, posteljo, mizo in omaro. Šest majhnih okenc daje primerno svetlobo in varuje pred nadležnim mrazom. Hiška je tudi podkletena – klet je iz kamna – vendar ne funkcionira kot odprt prostor za obiskovalce. Na koncu lahko ugotovimo, da je Vukova hiška zelo dober pričevalec časa oziroma načina življenja in bivanja v Halozah pred okoli 200 leti.

V drugem kotu na vzhodni strani hiše stoji postelja z omarico in šivalnim strojem.

Veža, ki je hkrati tudi kuhinja s kuriščem, omaro za posodo in kuhinjskim orodjem.

Krušna peč s klopjo v kotu za vrati in nekaj zanimivimi predmeti na njej.

Moja Slovenija / Julij 2010

41

SLOVENSKE JEDI

Belokranjska povitica Bela krajina. Dežela belih brez, belih noš, vina, praproti in bogatega ljudskega izročila. Peter Klepec in drugi junaki so tudi jedli, kot se šika. Eno od jedi, ki je bila tudi njim po duši, vam predstavljamo. Poskusite Belokranjsko povitico.

Sestavine za testo: • 50 dag moke • 1 jajce • 3–4 dl mlačne vode • 2 žlici olja • 1 žlička kisa • ščep soli

Sestavine za nadev: • 1 kg sveže skute • pogreta smetana – škrlupci • 2 jajci, sol

42

Moja Slovenija / Julij 2010

Zgodba o povitici Pogači v narečju pravijo povetica ali pa potica. Narejena iz vlečenega testa, kot polž zavita in pečena. Podobna je bureku ali skutnim retešem. Podobnost tudi govori o tem, da jedi Bele krajine niso osamelci, ampak je njihov izvor treba iskati širše.

Bela krajina je na stičišču kulinaričnih poti, ljudje so prinašali in spoznavali nove jedi, nekatere so tudi ostale. Tako kot so belokranjske potovale drugam.

Moje videnje take hrane Povitico bomo postregli kot glavno jed ob solati, kot prilogo ob jagenjčku, tisti, ki prisegajo na sladko, lahko skuto sladkajo in dobijo sladko različico. Ni sicer avtentično belokranjska, a želodčku bo prijala. Pri jedi ali, bolje, po njej ne lezite na kavč, ampak pojdite oddelat vse kalorije povitice. Jed je namreč zelo kalorična.

Priprava: Iz zgoraj navedenih sestavin zamesimo mehko in gladko testo ter naredimo štiri hlebčke. Premažemo jih z oljem in pokrijemo s prtičem. Počivajo naj pol ure. Potem testo na tanko razvaljamo in razvlečemo ter pustimo počivati 10–15 minut, da se nekoliko osuši. Medtem pripravimo nadev in ga razmažemo po vseh štirih kosih testa. Nato vsak kos testa posebej zavijemo v zvitek in ga polžasto položimo v okrogel pomaščen pekač. Preden damo zvitke v pečico, jih premažemo s stepenim jajcem. Tako pogačo pečemo v pečici pol ure pri temperaturi 200 °C. Belokranjsko povitico lahko poleti ponudimo tudi kot odlično samostojno jed s svežo sezonsko solato.

Na začetku naredimo testo. Moko, jajce, mlačno vodo, olje, kis in ščep soli zgnetemo v testo. V skledo stresemo moko, dodamo vodo in ostale sestavine ter najprej s kuhalnico, nato pa z rokami zgnetemo testo. Testo razdelimo na štiri hlebčke in pustimo pol ure počivati.

V.J.

Moja Slovenija / Julij 2010

43

ZNANI SLOVENCI

Dr. Katica Urbanc, izjemna profesorica na Wagner Collegeu Dr. Katica Urbanc, hči uglednega montrealskega Slovenca Vladimirja Urbanca, ki velja za enega uspešnejših slovenskih izseljencev prve generacije v Kanadi, dosega izjemne uspehe na svojem poklicnem področju – vodenje jezikovnega oddelka in poučevanje na kolidžu Wagner v New Jerseyju blizu New Yorka. Rojena je bila v francosko govorečem delu delu Kanade, v Quebecu, zato je bila že od mladih let vzgajana najmanj dvojezično, v francoščini in angleščini, poleg tega pa se je z večjezičnostjo srečevala že v sami družini, saj je njen oče zaveden in izobražen Slovenec Vladimir Urbanc, v Ljubljani izšolan pravnik, mati pa je po rodu Italijanka.

Ker eden od očetovih bratov živi v Caracasu v Venezueli, je Katica kot gimnazijka leto dni preživela pri svojem stricu, kjer se je naučila španščine. Tako lahko rečemo, da je poliglotka že od rane mladosti, kar ni ravno splošna značilnost ameriške mla-

44

Moja Slovenija / Julij 2010

dine. Katica se je posvetila pedagoškemu poklicu in je najprej prevzela poučevanje španščine na kolidžu Wagner, kjer je danes vodja jezikovnega oddelka. Že med službovanjem na Wagnerju je opravila doktorat iz španske književnosti na univerzi v

Washingtonu. Kot ponosno pravi njen oče Vladimir, je bilo Katici pedagoško delo že prirojeno, saj je bila že njegova mati, torej Katičina stara mama, predana in skromna osnovnošolska učiteljica v Ljubljani.

Trenutno še ni znano, kakšna je bila usoda pobude, vsekakor pa ni bila spregledana – namreč predlog nominacije dr. Katice Urbanc za priznanje izjemnosti njenega pedagoškega dela. Predlog so vodstvu fakultete poslali nekateri profesorji in študentje kolidža Wagner. V utemeljitvi svojega predloga poudarjajo, da velja dr. Katica Urbanc za izjemno predano, sposobno in strokovno usposobljeno profesorico omenjenega kolidža. Njena predavanja se odlikujejo po izjemni pestrosti, saj iz njih odseva izjemna globina in široka razgledanost profesorice, pa naj razlaga Beaudelairovo pesem v francoščini, govori o Debussyjevi sonati v angleščini ali pripoveduje o kulturnih znamenitostih Madrida v španščini. Iz njenih predavanj odseva izjemna razgledanost, zato ji ni težko govoriti ne o gramatičnih značilnostih nekega jezika in ne o kulturni in splošni zgodovini posameznega naroda. V utemeljitvi navajajo tudi mnenje nekega študenta, ki je o dr. Katici Urbanc zapisal, da bi najbolje označil njeno delo z besedo »najdihujoče«, potem pa dodaja: »Ko bi bila vsa predavanja taka, kot so njena, bi z veseljem vse življenje hodil v šolo. Preprosto te prisili, da se učiš in raziskuješ svet.« Podobno priča neki drugi študent: »Dr. Urbančeva obvlada način, kako vzbuditi študentovo pozornost. Kadar sem na njenem predavanju španščine, nikoli ne pogledam na uro, predvsem zato, ker čutim, da ona zaupa meni, zato imam tudi več samozavesti.« Dr. Katica Urbanc v sklopu kolidža Wagner razvija tudi nekatere dopolnilne študijske dejavnosti, povezane s študijskimi potovanji, na katerih je osrednja pozornost posvečena spoznavanju in preučevanju umetnosti, literature in splošne kulture treh evropskih metropol – Madrida, Pariza in Dunaja. Svoje študente je popeljala tudi v svoje rojstno mesto Montreal; upamo, da bo kdaj s študenti obiskala tudi Ljubljano in Slovenijo, domovino svojega očeta.

Jože Prešeren

VELIKI SLOVENCI

Anton Peterlin, svetovno znani fizik Anton Peterlin je eden redkih slovenskih fizikov, ki si je potom raziskovanja velikih molekul in polimerov pridobil velik ugled tudi v svetovnem merilu. Kot velikega Slovenca ga obravnavamo tudi zato, ker je bil velik zagovornik slovenstva, pravi prototip velikega Slovenca in svetovljana hkrati. Ozke materialne in še ožje duhovne razmere v Sloveniji so ga odnesle v širni svet, ki je znal, v nasprotju s slovensko ozkostjo, ceniti znanje in sposobnosti posameznika, ne glede na to, od kod prihaja. Ob stoti obletnici njegovega rojstva leta 2008 sta SAZU in Inštitut Jožef Stefan o njem izdala obsežen zbornik.

Anton Peterlin se je rodil 25. septembra 1908 v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti leta 1930 diplomiral iz matematike in fizike. Izpopolnjeval se je na Dunaju in v Berlinu, kjer je proučeval notranjo zgradbo polimernih raztopin. Tu je leta 1938 na Humboldtovi univerzi tudi doktoriral. Leto za tem je postal docent za fiziko na ljubljanski univerzi, po vojni pa tudi redni profesor na Filozofski fakulteti in nazadnje na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Kot profesor je vpeljal moderen študij fizike in prvi je razvil razmere za doktorski študij fizike na naših tleh.

Nasploh je Anton Peterlin v Sloveniji oral ledino na mnogih področjih. K sreči je imel poleg velikega talenta za raziskovanje tudi velike organizacijske sposobnosti. Od samega začetka je sodeloval pri ustanovitvi Fizikalnega inštituta SAZU, današnjega Instituta Jožef Stefan, največjega inštituta te vrste v državi. V letih 1949– 1959 je ta institut tudi vodil. V tem času je mlade fizike in druge znanstvene sodelavce pošiljal na specializacijo na (pri)znane tuje

raziskovalne ustanove, s čimer se je oblikovalo jedro fizikov, ki so s svojim delom in dosežki začeli uspešno uveljavljati sebe in slovensko znanost v svetu. Že kot direktor inštituta je kot vabljeni profesor predaval tudi na waynski državni univerzi v Detroitu, po letu 1960 pa je svoje znanstveno in raziskovalno delo (lahko) nadaljeval samo še v tujini. Postalo mu je jasno, da ga domovina s kopičenjem vedno novih in nepotrebnih ovir ne potrebuje več, oziroma da ga pravzaprav odganja. Po odhodu v tujino leta 1960 je bil najprej eno leto profesor fizike na tehniški univerzi v Münchnu in hkrati vodja fizikalnega inštituta.

Nato je odšel v ZDA, kjer je takoj dobil profesuro na univerzi Duke v Durhamu v Severni Karolini, istočasno pa je postal tudi direktor laboratorija Camilla Dreyfusa v okviru instituta Research Triangle Institute, ki ga je sam pomagal ustanoviti. Tu se je tudi popolnoma posvetil fiziki in kemiji osno orientiranih polimerov.

To je bila ena od daljših postaj na njegovi življenjski poti, saj je trajala skoraj 12 let, od 1961 do 1973. Naslednjih deset let je delal v državnem uradu za standarde v Washingtonu, od 1975 kot pomočnik šefa oddelka za polimere, in bil hkrati gostujoči profesor na univerzi Case Western Reserve v Clevelandu.

Anton Peterlin kot raziskovalec Kot raziskovalec je najprej proučeval sipanje svetlobe v tekočinah in viskoznost razredčenih raztopin. Potem se je posvetil hidrodinamiki in optiki raztopin velikih molekul. Skupaj z H. A. Stuartom je leta 1943 v Leipzigu izdal knjigo Doppelbrechung (Dvojni lom). Nato se je posvetil proučevanju velikih molekul in polimerov in prav preko pomembnih dosežkov na tem področju je postal svetovno znan. Raziskoval je razvoj nadmolekularne strukture in lastnosti sintetičnih vlaken, izdelal je teorijo pretrga in plastične deformacije delno kristaliziranih orientiranih polimerov, vlaken.

Objavil je okoli 360 znanstvenih in okoli 80 poljudnoznanstvenih člankov. Že pred vojno je bil dve leti urednik mesečnika Tehnika in gospodarstvo, takoj po vojni pa dve leti urednik Proteusa. Zelo mlad je že leta 1949 postal redni član SAZU in to ostal celih 46 let, vse do svoje smrti leta 1993. Leta 1973 je postal član newyorške, leta 1974 član washingtonske akademije znanosti in leta 1979 tudi dopisni član avstrijske akademije znanosti. Bil je častni doktor univerz v Ljubljani in v Mainzu, častni član Instituta Jožef Stefan, Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije ter številnih združenj v Nemčiji in v ZDA. Leta 1955 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1983 Kidričevo, vmes pa je leta 1972 s strani ameriškega fizikalnega društva prejel tudi Fordovo nagrado. V zborniku, ki sta ga ob 100. obletnici izdala SAZU in Institut Jožef Stefan, je objavljenih več prispevkov, nekaj tudi v angleščini in nemščini, o življenju in delu Antona Peterlina, nekaj je tudi ponatisov njegovih znanstvenih razprav. Poglavje z naslovom Popularizacija znanosti in zavzemanje za slovenstvo prinaša tudi zapis o Peterlinovi poljudni astronomski dejavnosti in o njegovi skrbi za ohranitev slovenskega naroda.

Tomaž Š.

Moja Slovenija / Junij 2010

45

ANKETA

Izpolnite vprašalnik

IN NAREDIMO REVIJO ŠE BOLJŠO

Spoštovani!

Ker želimo zbrati vtise bralcev o reviji Moja Slovenija, smo pripravili kratko anketo. Anketa je v enaki obliki objavljena na spletu in v reviji Moja Slovenija.

1. Ali poznate revijo Moja Slovenija?

DA NE

6. Če ne, kaj vam v reviji ni všeč (opišite)? ______________________________

2. Kaj najprej preberete?

______________________________

V društvo Drugam: ______________________________

11. Si jo želite dobivati na dom? ______________________________

3. Kaj bi si še želeli v reviji (obkrožite)? več športa več politike več lepot Slovenije več o knjižnih novostih več za mlade drugo (napišite, kaj):

______________________________

5. Si želite, da revija ostane takšna, kot je?

DA NE

46

Moja Slovenija / Junij 2010

7.Bi bilo prav, da bi prevedli še več vsebin?

DA NE 8.Če ste odgovorili z da, koliko (obkrožite)? povzetke ob članku ¼ revije ½ revije celo revijo 9. Prevod v kateri jezik bi bil za vas sprejemljiv?

______________________________ 10. Kam dobivate revijo?

Na dom

DA NE 12. Če bi jo želeli dobivati na dom, bi bili pripravljeni kriti stroške poštnine, ki znašajo okoli 100 evrov (dolarjev letno)?

13. Ali obiskujete katero od spletnih strani (obkrožite) www.MojaSlovenija.net www.Slovenci.si Prosimo, če izpolnjeno anketo pošljete na urednistvo@mojaslovenija.net ali po faksu na 00386 15653417 ali na naslov revija Moja Slovenija, Otroci d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija.

Hvala za vaš trud!

Foto: Arsen Perić

ŠPORT

Kot vdovec na pogrebščini Nekaj je zgolj posloviti se od svetovnega prvenstva, nekaj drugega pa je izpasti, potem ko si bil povsem blizu napredovanju kot prva reprezentanca na tekmovanju in ko ti je nato ob drugi priložnosti mesto med šestnajstimi najboljšimi vzel zadetek v 91. minuti neke druge tekme, ki so jo igrali več kot tisoč kilometrov stran in na katero nisi mogel vplivati. Slovensko razočaranje je zato drugačno od večine ostalih obžalovanj na prvem afriškem mundijalu in posledično je drugačen tudi odnos do Slovencev, ki smo še vedno v Južni Afriki. A brez skrbi, vemo, da bomo, potem ko bo šok mimo, ob nekaj malega obžalovanja čutili predvsem ogromno ponosa.

Slovenije nikakor nimam za poraženca tega svetovnega prvenstva, kajti zmaga nad Alžirijo, remi proti izjemni reprezentanci Združenih držav Amerike in minimalni poraz proti velesili Angliji je dosežek, ob katerem je treba našim nogometašem do tal sneti klobuk. Da, do tal, in to kljub dejstvu, da so na Ellis Parku ob vodstvu 2:0 proti ZDA zapravili priložnost, ki se je bomo vedno spominjali in ki jo bomo vsaj na neki način vedno objokovali. Toda če je bil Sting v še eni sloviti pesmi Anglež v New Yorku, sem bil jaz v zadnjih dveh dneh poraženec v Johannesburgu. In da bi mi bilo še težje, sem bil poraženec, do katerega so se vsi obnašali tako, kot se po pogrebu vsi obnašajo do najbolj užaloščenega med prisotnimi.

Sožalne brzojavke z vsega sveta S tem, da je teh prisotnih tokrat izredno veliko, kajti v dobrih desetih dneh smo navezali ogromno stikov, in sicer prav po zaslugi naše reprezentance, ki je z odličnimi igrami precej povečala zanimanje za Slovenijo in za vse slovensko, tudi za predstavnike sedme sile. Sam sem bil in še vedno sem v stalnem stiku s številnimi

Američani in še bolj številnimi Angleži, v medijskih središčih sem čas pred odločitvijo v naši skupini C odšteval v pogovorih z Italijani, Argentinci, Rusi in Japonci, medtem ko sem ob jutrih in večerih v hotelu nekaj podobnega počel z Brazilci, Nigerijci, Južnoafričani, Nizozemci, izredno prijaznim kolegom iz Izraela in seveda s Srbi.

Jasno, ker me je prav eden od slednjih peljal na tisto prekleto srečanje Združenih držav in Alžirije v Pretorie, je bilo srbsko sožalje prvo, ki sem ga dobil. Če mislite, da je bilo privoščljivo, se zelo motite. Morda bi ga celo lažje prenesel, če bi bilo, a bilo je iskreno, sočutno, natanko tako kot na pogrebščini. Pri naši gre za kombinacijo tiste zapravljene priložnosti za to, da bi Slovenija napredovala kot sploh prva reprezentanca na tem svetovnem prvenstvu, in dejstva, da je bila naša izbrana vrsta praktično še ob koncu srečanja z Anglijo kljub porazu uvrščena med šestnajst najboljših ekip turnirja. Prav to sta dejstvi, ki jih je poudaril prav vsakdo, ki mi je v zadnjih dveh dneh stisnil roko ali me poklical po telefonu. Naj je bil Rus, Japonec, Nizozemec, Nigerijec, Brazilec, Argentinec ali Južnoafričan, ob stisku roke in nekaj

besedah o zadetku Landona Donovana me je vsakdo pomiloval zares tako, kot bi izgubil koga od najbližjih. »Nehajte že, tako pač je in to je vendarle le nogomet,« sem nekajkrat kar malo izgubil živce, a se nato vsakič hitro zavedel, da sem ravnal napak. Kako bi lahko pomilovalno obnašanje zameril drugim, ko pa smo se v medsebojnih stikih tudi Slovenci obnašali natanko tako, kot se obnaša kaka užaloščena družina. In naj je šlo za tak ali drugačen stik s predstavniki reprezentance ali predstavniki Nogometne zveze Slovenije, ki so zadnje johannesburške ure pred vrnitvijo v Slovenijo preživeli v blaženem miru.

V vseh primerih so prevladovali tragičen ton glasu, medsebojno tolaženje, pogledi v nebo in razpravljanje o tem, kaj bi bilo, če bi bilo. Tudi brez tako želene osmine finala in tudi s tistim nikoli dovolj obžalovanim Donovanovim zadetkom so slovenski nogometaši v Južni Afriki za slovenski nogomet naredili še več kot kdorkoli pred njimi, morda pa so več kot kdorkoli naredili tudi za Slovenijo kot celoto.

Iz Johannesburga Andrej Miljković

Moja Slovenija / Julij 2010

47

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries Anton Peterlin, world famous physicist Anton Peterlin is one of the rare Slovene physicist, who won a mighty glory also on the basis of the world criteria while researching the big molecules and polymers. We also treat him as the great Slovene, because he was a big speaker on behalf for the Slovene cause, the real prototype of the great Slovene and the cosmopolitan at the same time. Because of the poor economic and even narrower spiritual conditions in Slovenia he went into the wide world. This world knew how to appreciate skill and ability of an individual (unlike the Slovene narrowness) despite of where he comes. Anton Peterlin was born on the 25th September in 1908 in Ljubljana, where he graduated in 1930 at the Faculty of Arts from mathematics and physics. In 2008, celebrating his birthday centenary, the Slovene Academy of Sciences and Arts (SAZU) and (IJS) Institute Jožef Štefan published the extensive miscellany about him.

Slovene roots in the French country In France the oldest Slovene associations arose mainly from the mine tracts and mainly as a social and solidary help to the families in the case of deadly accidents in the mine.At the same time they had also choral, cultural and social life. During the years of strong immigration of our people to France the Slovene catholic missions were established. The oldest among them is Freming-Merlebach with its 80th anniversary of constant presence celebrated last year. This year they celebrate the 90th anniversary of the arrival of the first student clergyman Alojzij Kuhar, who was providing our communities from Lorenne and Alsace as a travelling clergyman. During the years of strong immigration a formation of the associations from the kinds of the Slovene parish communities became something wished and the clergymen often initiated for them or at least strongly supported this development.

Slovene eucharistic congress: Triumph of the faith In principality of the city Celje we were on Sunday, the 13th of June 2010 to bear witness to a historical event. The holy mass took place in the stadium Arena Petrol because of the Slovene eucharistic congress. It was the state secretary of the Holy Seat Tarcisio Bertone, who sacrificed the mass and during this mass he beatified Alojzij Grozde for the first Slovene beatified martyr. The intention of the Slovene eucharistic congress was to enliven consciousness among the Slovene believers, because the eucharistic sacrament is the core of Christian faith.

More than 32.000 believers were in the meeting and the majority drove to Celje by 410 buses, by 8 special trains ant the rest came by cars, on foot or cycling. At the worship of God there were 7 archbishops, 11 bishops from Slovenia and the neigbouring countries, 720 priests and 1300 church choristers from 35 parishes.

48

Moja Slovenija / Julij 2010

The Vuk homestead With the rubric »Slovene homesteads« this time with our contribution we return again to the Northeast part of Slovenia, more precisely to Haloze and even more precisely to village Žetale. On the 4th October in 2007 there was the inauguration of the small cottage, even for the circumstances in Haloze small, but picturesque, beautiful and perfect in the architecture. The cottage renovation started 2 years ago with the help of European resources, that proves also a board on the cottage with the inscription, that the EU donated the resources for the renovation. besides the municipality and RS (Republic of Slovenia). The Žetale tourist society equiped the cottage with the objects, acquired from the surrounding farms. It means that the equipment is not original. The originals are only spoons, ladle, cup and some other small wares.

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número Anton Peterlin, físico de renombre mundial Anton Peterlin es uno de los pocos físicos eslovenos que obtuvo fama mundial investigando grandes moléculas y polímeros. Lo incorporamos a la sección de los grandes eslovenos por ser un gran defensor de la eslovenidad, un verdadero prototipo de un gran esloveno y de cosmopolita a la vez. La estrechez material y la estrechez espiritual en Eslovenia lo llevaron por el mundo que supo apreciar sus conocimientos y aptitudes personales, sin importar su procedencia. Anton Peterlin nació el 25 de septiembre de 1908 en Ljubljana. Allí abtuvo, en 1930, el diploma de matemáticas y física. En ocasión del centenario de su nacimiento, en el año 2008, la Academia Eslovena de Ciencias y Artes y el Instituto Jožef Stefan editaron un grueso volumen.

Raíces eslovenas en tierra francesa Las más antiguas asociaciones eslovenas en Francia fueron fundadas principalmente en las zonas mineras, especialmente como sociedades de socorros mutuos y solidarios para las familias que hubieran sufrido la muerte de alguno de sus miembros en las minas. Colateralmente se desarrollaba una actividad coral, cultural y social. En los años con mayor afluencia se crearon las misiones católicas eslovenas. La más antigua es la de Freming-Merlebach, que el año pasado celebró sus 80 años de labor ininterrumpida. Este año se cumplen noventa años de la llegada del primer sacerdote Alojzij Kuhar, que en su función de sacerdote itinerante atendía a las comunidades eslovenas en Lorena y Alsacia. La creación de asociaciones que nacían del seno de las comunidades parroquiales se fue multiplicando, siendo los mismos sacerdotes los que animaban su creación o les prestaban su apoyo.

La casa de Vuk En esta ocasión la sección Pueblos de Eslovenia vuelve a la parte noreste de Eslovenia, concretamente a Haloze, más exactamente al pueblo de Žetale. El día 4 de octubre de 2007 fue inaugurada una pequeña, pintoresca, bella y arquitectónicamente definida casita. La restauración empezó dos años antes con la ayuda de recursos europeos. En una placa se puede leer que los recursos necesarios para la restauración fueron aportados por la alcaldía local, la República de Eslovenia y por la Unión Europea.

La Oficina de turismo de Žetale la decoró con objetos provenientes de las granjas vecinas, por lo cual no son objetos que estaban originariamente en ella. Sólo forman parte de su equipamiento original las cucharas, un cucharón, las tazas y algunas otras minucias.

Congreso eucarístico esloveno: fiesta de la religión En Celje, ciudad de los condes, fuimos testigos el domingo 13 de junio de 2010 de un acontecimiento histórico. En el estadio Arena Petrol se celebró la santa misa en ocasión del Congreso eucarístico esloveno, oficiada por el secretario del Estado de Vaticano cardenal Tarcisio Bertone. Durante el transcurso de la misma proclamó a Alojzij Grozde como el primer beato mártir esloveno. El Congreso eucarístico esloveno tuvo como fin revivir entre los creyentes eslovenos la convicción de que el sacramento de la eucaristía es el núcleo de la fe cristiana.

A la reunión acudieron más de 32.000 creyentes. La mayoría llegó a Celje en 410 autobuses, ocho trenes especiales y el resto a pie, en bicicletas o autos particulares. De la ceremonia participaron siete arzobispos y once obispos de Eslovenia y de países vecinos, 720 sacerdotes y 1.300 miembros de coros, pertenecientes a 35 parroquias.

Moja Slovenija / Julij 2010

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Stavni stroj Linotype

Stavni stroj Linotype je eden od osrednjih eksponatov na stalni razstavi tiskarskega oddelka v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri. Na njem se posamezne vrstice besedila odlivajo v medeninastih matricah, ki jih stavec s pomočjo tipkovnice smiselno razvršča. S pomočjo sprotnega odlivanja svinčenih vrstic, ki služijo pozneje kot tiskalo po papirju, se je tisk neznansko pospešil, poenostavil in pocenil. Pomen tega izuma je za civilizacijo nepredstavljiv in neizmerljiv; s stavčnimi stroji se je tiskarstvo prelevilo iz rokodelstva v industrijo. Stavni

stroj Linotype, ki je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije, ima pester življenjepis in naključje je hotelo, da mu je bilo, enemu redkih njegove vrste, podarjeno »drugo življenje« v obliki muzejskega eksponata v Bistri. Stavni stroj Linotype, model 4, je nastal med leti 1910 in 1920 v nemški tovarni stavnih strojev Mergenthaler v Berlinu (Mergenthaler Setzmaschinen-Fabrik). V svojem »prvem življenju« je pripadal Učiteljski tiskarni v Ljubljani, ki se je po vojni preimenovala v Tiskarno Jože Moškrič. Konec 20. stoletja bi zagotovo tudi

ta stroj delil usodo ostalih odpisanih te vrste: nekega dne leta 1992 so jih s truščem odvrgli iz proizvodnje na beton pred tiskarno, od koder so jih po kosih naložili na tovornjak in odpeljali na kup starega železa. Tega skorajšnjega konca ga je odrešil arhitekt prof. Janez Suhadolc iz Ljubljane, ki se je ravno takrat znašel v tiskarni. Ker se je v preteklosti veliko ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, se je zavedal veličastnosti te naprave za slovensko tehnično in tiskarsko kulturo, zato je najstarejši stavni stroj v tiskarni odkupil. Za naslednje desetletje je ta mojstrovina tehnike obtičala v njegovi garaži, dokler ga nismo leta 2004 odpeljali v Bistro v Tehniški muzej Slovenije. Od leta 2007 je na ogled obiskovalcem.

Dvakrat v letu ga v muzeju »oživimo«, strojni stavec, ki še obvlada njegov »jezik«, pa prikaže, kako so na njem celo stoletje v svincu odlivali na tisoče in milijone vrstic besedila. Med njimi je bilo zagotovo tudi veliko pomembnih besedil naših literarnih ustvarjalcev in znanstvenikov. »Skozi« je šlo ogromno predvojnih in povojnih avtorjev, ponatisov slovenskih klasikov, prevodov iz svetovne literature itd. Stavni stroj Linotype je častitljiv pomnik slovenske tehnične in duhovne kulture.

Martina Orehovec, Tehniški muzej Slovenije Tiskarski oddelek

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

50 50

Moja Slovenija / Julij 2010

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

KRIŽANKA

Moja Slovenija / Julij 2010

51

Foto: Nada Žgank in Domen Pal.

Stavni stroj Linotype (Tehniški muzej Slovenije)