Moja Slovenija marec 2010

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Marec 2010, številka 3

Slovenija TEMA MESECA

Zgodba o Slovencih na olimpijskih igrah INTERVJU

Dušica Kunaver: »Pri zamejskih Slovencih je ljubezen do slovenskega močnejša kot doma« MLADI MLADIM

Ljubitelji fotografije poslikali Slovenijo POGOVOR Z ROJAKINJO

Bojana Vuković : »Ko sem dobila podrobne informacije o študiju, sem se, kljub daljavi, odločila za vpis na fakulteto v Kopru« VELIKI SLOVENCI

120. obletnica smrti Jurija Šubica – slikarja, risarja in ilustratorja

»Olimpijski ogenj poganja slovensko kri!«

www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

Moja Slovenija / Marec 2010

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

www.Slovenci.si

UVODNIK

Zgradimo Slovenske hiše Janez Rogelj, Združenje Slovenska izseljenska matica

Sedaj, ko je država Slovenija v vseh pogledih odrasla, preživela večino otroških bolezni, se vključila v večino mednarodnih organizacij in se kar lepo razvija, je nastopil čas, da samozavestno pogledamo v bodočnost. Tu mislimo predvsem na položaj Slovencev po svetu.

Po osamosvojitvi smo naredili veliko. V okviru Državnega zbora deluje posebna Komisija, na nivoju Vlade imamo sedaj svoj Urad z ministrom, poleg uveljavljene in nekoč edine organizacije civilne družbe, Slovenske izseljenske matice, sedaj delujejo še Svetovni slovenski kongres, Društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba. Nekoč razdrobljeno financiranje je sedaj urejeno v okviru Urada. Stiki na različnih nivojih so pogosti in, če jih merimo zgolj po formi, celo preobsežni. Toda na drugi strani se soočamo z krutimi, žalostnimi dejstvi. Zapirajo se in umirajo nekoč aktivne slovenske sredine, vrata zapira vse preveč slovenskih društev, ukinjajo se slovenski zbori, vse manj je slovenskih časopisov, ki jih izdajajo Slovenci po svetu. Tudi vsakoletna srečanja Slovencev v Sloveniji so vse šibkejša in slabše obiskana. Res je, da lahko iščemo vzrok v objektivnih dejstvih, kot so neizogibno staranje slovenskega izseljenstva, asimilacija, prevelika organiziranost glede na kritično maso Slovencev po svetu.

Navkljub tudi zelo dobrim pobudam – tretja slovenska univerza v svetu, enotni slovenski gospodarski prostor, enotni slovenski kulturni prostor – pa prej naštetih trendov nikakor ne moremo ustaviti. Čeprav denarja ni nikoli preveč, ne smemo valiti krivde nanj, ko govorimo o vse večji pasivnosti slovenstva po svetu.

Kje se skrivajo razlogi? Verjetno v »super organiziranosti« dejavnosti Slovencev po svetu, pomanjkanju usklajene politike do Slovencev po svetu, predvsem pa v odsotnosti usklajene operativnosti v smislu »pojdimo korak za korakom«.

Vzemimo konkreten primer. Države bivše Jugoslavije so tisti prostori, kjer narašča število slovenskih društev. Ustanavljajo se nove pevske skupine, rastejo tečaji slovenskega jezika, rojevajo se novi časopisi. Zanimanje za Slovenijo se veča. Toda to ne bo trajalo v nedogled. Sedaj, ko je v Slovencih in njihovih prijateljih močan naboj oziroma energija, jim je treba pomagati, se obnašati gospodarno oziroma videti tudi naš dolgoročni gospodarski interes.

Zakaj ne bi v prestolnicah Hrvaške, Srbije, BiH in Makedonije pomagali pri izgradnji oziroma nakupu slovenskih hiš, v katerih bi se združevali Slovenci in njihovi prijatelji? Imeli bi razstave, sestanke, manjše trgovine s slovenskimi predmeti, časopisi … (Pred mnogimi leti sta v Clevelandu in Torontu delovali dve odlični trgovini, Tivoli in Adria caravan.) Poleg, na primer, turistične agencije bi lahko v njej delovalo tudi slovensko državno, diplomatsko predstavništvo. Vemo, kaj pomeni lastnina objekta na dolgi rok. Na primer, v Banja Luki novi slovenski konzulat samo za enoletno najemnino odšteje 60.000 evrov. Za pol milijona evrov bi lahko, na primer, našli v Banja Luki odlično hišo, ki bi za vedno ostala v slovenskih rokah.

Ne nazadnje bi v kleti take hiše lahko delovala tudi odlična slovenska gostilna. Ne samo v Bosni, temveč širom sveta so nacionalne kuhinje izredno razširjene in postajajo most sodelovanja med državami oziroma narodi. Preko kulinarike in letovanja lahko nehote začutimo tudi kulturo, kar pomeni dolgoročno sodelovanje in s tem v zvezi prijateljstvo med narodi. To pa je tudi najpomembnejše.

Zato menim, da je treba pobude, kot je najnovejša od Slovencev iz Banja Luke, podpreti ter pri tem ne odlašati in čakati na »čas po krizi«. Kajti tudi pri njih bosta sedanja visoka potenca in pripravljenost čez nekaj časa zamrli. Potem, ko bomo »preživeli« krizo, bo prepozno, pa čeprav bomo imeli iskren namen in celo pripravljena finančna sredstva.

Moja Slovenija / Marec 2010

Zgodba z naslovnice Petra Majdič je najuspešnejša slovenska tekačica na smučeh do sedaj pri nas. V svetovnem pokalu je osvojila 19 zmag. Tako je po številu zmag prehitela smučarskega skakalca Primoža Peterko. Na svetovnem prvenstvu v Saporu 2007 je pritekla srebrno medaljo v sprintu v klasični tehniki.

To je bila tudi prva slovenska medalja v smučarskem teku na svetovnem prvenstvu. Osvojila je dva mala kristalna globusa v skupnem seštevku tekaških sprintov za svetovni pokal v sezonah 2007/2008 in 2008/09 ter bronasto olimpijsko medaljo na letošnjih Zimskih olimpijskih igrah 2010 v klasičnem sprintu. Slovenci smo jo trikrat izbrali za slovensko športnico leta.

Moja

5 7 8 12 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 26 28 30 32 34 35 36 39 41 44 46 48 49 50 51

PREGLED DOGODKOV ZABELEŽILI SMO INTERVJU TEMA MESECA SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI V BIH SLOVENCI NA MADŽARSKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA RAFAELOVA DRUŽBA IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV NAUČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET V SREDIŠČU KNJIŽNA POLICA VELIKI SLOVENCI MLADI MLADIM POGOVOR Z ROJAKINJO SLOVENSKE DOMAČIJE PESEM NAS ZDRUŽUJE SLOVENSKA KUHINJA POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.

MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Pomočnica urednice: Katja Puntar, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

INTERVJU:

Pri zamejskih Slovencih je ljubezen do slovenskega močnejša kot doma

Pot nas je zanesla k Dušici Kunaver, samostojni kulturni publicistki, katero nekateri poznajo tudi kot profesorico angleščine in ruščine. Področje njenega delovanja je zelo široko, saj je aktivna tudi na področju raziskovanja ljudskega izročila. Bralcem Moje Slovenije je zaupala svojo zgodbo o delu z otroki, pisanjem in zbiranjem ljudskega izročila ter težavah, s katerimi se srečuje kot avtorica. Zaupala nam je tudi svoj nov veliki načrt. Izdati namerava namreč štiri knjige spominov njenega očeta. Več na straneh 8–11

TEMA MESECA:

Srebro, ki se blešči kot zlato

Zaključila se je sezona zimskih olimpijskih iger. Slovenski športniki so tudi letos zablesteli in domov prinesli zaslužena odlikovanja. V uredništvu Moje Slovenije pa smo se odločili, da se bomo posvetili vsem našim športnikom, ki so svoj pečat pustili v zgodovini zimskih olimpijskih iger. Leta 1984 nam je Jure Franko prinesel prvo, srebrno kolajno v veleslalomu.

Od takrat naprej so se slovenska imena vrstila med boljšimi športniki. Tudi letošnje leto ni bilo izjema.

Več na straneh 12–14

MLADI MLADIM:

Ljubitelji fotografije poslikali Slovenijo

Konec preteklega leta se je iztekel natečaj Poslikajmo Slovenijo. Potekal je na spletnem portalu Picture Slovenia in odziv je bil množičen. Žirijo so sestavljali priznani slovenski fotografi: Arne Hodalič, Tomo Jeseničnik in Borut Peterlin. Pri izboru pa je sodeloval tudi predstavnik Nikona Slovenije, Rok Gašparič. Absolutna zmagovalka je postala fotografija Petra Gedeia z naslovom Kačja jama.

Zaživel je tudi zemljevid Slovenije, ki s pomočjo fotografij predstavlja naravno in kulturno dediščino Slovenije. Več na straneh 36–38

POGOVOR Z ROJAKINJO:

Študij s pogledom na morje

Bojana Vuković je rojena v Beogradu. Odločila se je študij v Sloveniji – sedaj je študentka 2. letnika kulturnih študij na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Nastanjena je v Dijaškem domu Koper in je štipendistka Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Že v srednji šoli je postala članica Društva Slovencev “Sava” v Beogradu, kjer je aktivna tudi sedaj, ko je daleč. Zaupala nam je svojo zgodbo. Več na straneh 39–40

PREGLED DOGODKOV

Pregled dogodkov v februarju Odprli »slovenski FBI«

Premier Borut Pahor in notranja ministrica Katarina Kresal sta odprla Nacionalni preiskovalni urad, ki so ga nekateri že poimenovali slovenski FBI. Urad je bil ustanovljen z namenom odkrivanja in preiskovanja zahtevnejših kaznivih dejanj, predvsem s področij gospodarske in finančne kriminalitete, korupcije in zahtevnejših oblik klasične kriminalitete.

NPU trenutno vodi Robert Črepinko.

V znamenju afere z bulmastifi

Afera z bulmastifi oz. afera Baričevič je popolnoma zasenčila vse ostale dogodke v februarju. Trije bulmastifi so 2. februarja na dvorišču domače hiše raztrgali svojega lastnika Saša Baričeviča, uglednega slovenskega zdravnika in direktorja zasebne zdravstvene klinike. Po tem, ko so sosedje slišali njegove krike, so poklicali policiste. Ob prihodu na kraj dogodka so enega psa usmrtili s strelnim orožjem, druga dva pa so pozneje uspavali. Lastnik je bil mrtev že na kraju dogodka.

Afera je dobila nove razsežnosti zaradi suma spolne zlorabe psov in nepravilnosti v sodnih postopkih, saj gre za pse z

nasilno preteklostjo, ki so leta 2006 brez razloga napadli in hudo poškodovali Tržičana Stanislava Megliča. Pse so takrat napotili v zavetišče, pri čemer so v zvezi z njihovo vrnitvijo lastniku odločale tri izvedenske komisije. Dve je imenovala veterinarska uprava, eno pa kmetijsko ministrstvo. Splet pravnih postopkov se je iztekel z vrnitvijo vseh treh psov lastniku. V javnosti so se tako pojavili očitki glede pristranskosti postopkov in pozivi k odstopu ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika. Ker ta ni ponudil svojega odstopa, sta opozicijski stranki SLS in SDS zoper njega vložili interpelacijo. Med drugim mu očitajo pristranskost vodenja postopka vrnitve psov lastniku. Zaradi suma spolne zlorabe psov pa so na veterinarski upravi ustanovili posebno delovno skupino, ki zbira dodatne dokaze, s katerimi bi ta sum dokončno potrdili.

Slovenska ladja začasno v rokah somalijskih piratov Somalijski pirati so v začetku februarja v Adenskem zalivu zajeli tovorno ladjo Ariella Splošne plovbe, a so jih že nekaj ur pozneje pregnale mednarodne vojaške enote. Med 24¬člansko posadko na krovu ni bilo Slovencev, nihče od članov posadke pa ni bil poškodovan. Ladja je bila na poti iz Črnega morja v Indonezijo in je prevažala okoli 30 tisoč ton jeklenih polproizvodov.

Avstrijsko priznanje za Draga Kosa Predsednik komisije za preprečevanje korupcije in skupine držav Sveta Evrope proti korupciji Drago Kos je prejel avstrijski zlati častni red za zasluge pri preprečevanju korupcije. Podeljevalci so med drugim svojo odločitev utemeljili tudi z “dosledno strokovno in požrtvovalno držo, temelječo na striktnem upoštevanju kodeksa profesionalnosti in etične integritete, ter

spoštovanje in prijateljstvo, ki jih Drago Kos vnaša v avstrijska in mednarodna prizadevanja boja proti korupciji”.

Roko Žarnić postal novi minister za okolje in prostor

Po odstopu Karla Erjavca na položaju ministra za okolje in prostor konec januarja zaradi nezadovoljivih ukrepov ministrstva na področju ravnanja z ločeno zbranimi komunalnimi odpadki se je v stranki Desus, od koder sicer nekdanji minister Erjavec prihaja, začelo intenzivno iskanje kandidata za novega ministra.

S podporo vseh koalicijskih poslanskih skupin je novi minister za okolje postal Roko Žarnić, profesor na ljubljanski Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo.

Opozicija je poudarila, da jih je kandidat z nastopom prepričal, kljub temu so se glasovanja vzdržale. Žarniću so nasprotovali le v SNS, kjer menijo, da posameznik z dvojnim državljanstvom ne more biti minister v slovenski vladi. Žarnić ima poleg slovenskega namreč tudi hrvaško državljanstvo.

Jubilejno 50. kurentovanje na Ptuju

Na Ptuju se je letos odvijalo že jubilejno 50. kurentovanje, ki je trajalo kar 11 dni.

Letos se je na tej največji kulturno-etno-

Moja Slovenija / Marec 2010

PREGLED DOGODKOV grafski prireditvi v Sloveniji predstavilo okoli 40 nastopajočih skupin iz vse Slovenije, vrhunec pa je prireditev doživela na pustno nedeljo z mednarodno povorko. Kurentovanja se je letos udeležilo okoli 12 tisoč nastopajočih, kar je precej več kot prejšnja leta. Pustovanja in pustne povorke so se sicer odvijale tudi po ostalih slovenskih mestih, med drugim tudi v Cerknici in Ljubljani.

le tudi vse večje svetovne agencije, za nastop in izjemen športni dosežek pa je Petro Majdič z zlatim redom za zasluge odlikoval tudi predsednik republike, Danilo Türk.

Vegrad v likvidnostnih težavah Vegrad

je drugo mesto, s čimer se je izenačila z Juretom Frankom in Matejo Svet, ki sta z iger v Sarajevu oziroma Calgaryju domov prav tako prinesla srebro. Zlato je osvojila Avstrijka Fischbacherjeva, bron pa Američanka Vonnova.

Narodnozabavni rok nas bo zastopal na Evrosongu

Petra Majdič – slovenska olimpijska heroina

Najboljša slovenska smučarska tekačica, Petra Majdič, je na XXI. zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru izpisala eno najbolj dramatičnih zgodb v zgodovini tega tekmovanja. Majdičeva, ki je sicer veljala za eno od favoritk za medalje, je namreč na ogrevanju na nezavarovanem odseku padla in se hudo poškodovala. Tako je bil njen nastop v šprintu v klasični tehniki vprašljiv. Petra je vseeno stisnila zobe in se, kot so pokazali poznejši zdravniški izvidi, s štirimi zlomljenimi rebri in predrto popljučnico prebila čez kvalifikacije do finala in do bronastega odličja. Njena kolajna je tudi prva olimpijska kolajna za Slovenijo v teku na smučeh. Na vprašanje, kje je našla notranjo moč za tekmovanje, je Majdičeva odgovorila: »Trdo delam že 20 let. Vedela sem tudi, da nove priložnosti ne bom dobila. Prav zato po jutranjem padcu nisem želela zaključiti svojega boja. To ni bronasta medalja.

Tudi zlata ne. To je zlato odličje z malimi diamanti v njem«.

O “spektakularnem padcu” slovenske šampionke, njenih poškodbah in “nadčloveškem naporu”, s katerim je uspela poseči po bronasti medalji, so poroča-

Moja Slovenija / Marec 2010

Eno največjih slovenskih gradbenih podjetij Vegrad iz Velenja se je znašlo v hudih likvidnostnih težavah. Podjetje ima namreč blokirane vse račune, težave pa se pojavljajo tudi pri izplačevanju plač delavcem. Podjetje zaposlenim dolguje še razliko za lanski regres, ki je bil deloma izplačan novembra lani, 200 delavcem pa še plače za januar. Podjetje je zato oddalo vlogo za državno pomoč na ministrstvo za gospodarstvo. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik takšnim subvencijam nasprotuje, saj bi po njegovem mnenju »to pomenilo le vpihavanje dodatnega zraka v že dolgo časa napihnjen nepremičninski balon«.

Tina Maze prismučala Sloveniji srebrno medaljo

Tina Maze je na superveleslalomu v Whistlerju Sloveniji prismučala jubilejno deseto kolajno na zimskih olimpijskih igrah in šesto v alpskem smučanju. Zasedla

Na Evrosongu, ki bo letos potekal v Oslu, bodo Slovenijo zastopali ansambel Roka Žlindre in Kalamari s skladbo Narodnozabavni rock. Kot pove že sam naslov skladbe, gre za nenavadno mešanico slovenske polke in trših ritmov rocka. Zmagovalce je s telefonskim glasovanjem izbralo občinstvo, namenili pa so jim kar 15.907 glasov, kar je skoraj štirikrat več, kot je prejela drugouvrščena skladba Dež, ki jo je zapela mlada Nina Pušlar.

Pot do finala 55. Evrosonga, ki bo 29. maja, pa ne bo lahka. Slovenski predstavniki se bodo morali za nastop v finalu Evrovizije namreč pomeriti skupaj s predstavniki Švice, Litve, Gruzije, Turčije, Irske, Švedske, Ukrajine, Nizozemske, Bolgarije, Hrvaške, Danske, Azerbajdžana, Cipra, Romunije, Izraela in Armenije še v drugem polfinalnem večeru 27. maja.

Minimalna slovenska plača odslej 562 evrov Konec februarja je začel veljati zakon o minimalni plači, ki sedaj znaša 562 evrov neto, kolikor znašajo ugotovljeni minimalni življenjski stroški. Minimalne plače v novi višini bodo prvič izplačane za mesec marec. mj

ZABELEŽILI SMO

Sestav SloMaK-a ne zrcali pluralne organiziranosti Predsednika Enotne liste (EL) in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) občinski predstojnik mag. Vladimir Smrtnik in podžupan Bernard Sadovnik ob razpravi po izvolitvi novega predsednika SloMaK-a (Slovenske manjšinske koordinacije), ki se naj bi zgodila jutri na seji te strukture, kritično ocenjujeta sestav SloMaK-a, ki ne zrcali pluralne organiziranosti koroških Slovencev in Slovenk.

SloMaK v tem trenutku in v tem sestavu ne zastopa vseh koroških Slovencev in Slovenk ter ne odgovarja modernim demokratičnim pravilom.

Zato Smrtnik in Sadovnik zahtevata, da

pri jutrišnji seji SloMaK-a končno sprejmejo kot člane SloMaK-a tudi Enotno listo in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, kot je to zgledno že uredila Vlada Republike Slovenije pri sestavi

Sveta za Slovence v zamejstvu. Tudi parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu dosledno vabi na seje EL kot edinega samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk kot ene od treh krovnih organizacij. Prav tako Smrtnik in Sadovnik pogrešata, da v SloMaK-u ni zastopana Slovenska skupnost (SSk) kot edina zbirna stranka Slovencev v Italiji, ki je prav tako enakopravno zastopana v Svetu Vlade Republike Slovenije. »S takšno razširitvijo bi SloMaK končno upošteval celotno širino trenutne organiziranosti koroških Slovencev in tudi ugodil predlogu Enotne liste za novi Koordinacijski odbor koroških Slovencev, ki predvideva enakopravno zastopanost vseh treh krovnih organizacij (ZSO, NSKS, SKS) in Enotne liste«, zaključujeta predsednika Smrtnik in Sadovnik.

Petek pričakuje odgovore Pahorja in Žbogarja Predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek pričakuje, da bo vlada odločneje stopila na stran slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in še posebej na Madžarskem. V ta namen je Borutu Pahorju in zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju poslal tudi javno pobudo, a odgovora še ni dobil. čunskih sredstev oz. četrtino vseh svojih sredstev. Petek dodaja, da tu ne gre za varčevanje, temveč politični pritisk in poskus nadaljnje asimilacije.

Prepričan je, da Slovenija ne sme stopati v odnose s sosednjo Italijo na ravni prosjačenja in moledovanja, ko italijanska vlada narodni skupnosti najprej odvzame denar. V Sloveniji in v zamejstvu vsi združno protestiramo, ko pa odvzeto vrnejo, italijansko stran na vse pretege hvalimo. Prav tako težko govorimo o dobrososedskih odnosih, če sosednja država Slovencem v Italiji ne zagotavlja pravic, ki jim gredo po zakonu.

Kot zelo zaskrbljujočo je označil tudi odločitev madžarske javne televizije, da za polovico zmanjša sredstva za edino

Edini Slovenec v vrhu Društva narodov v Ženevi

Petek poudarja, da so težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, Avstriji in na Madžarskem vse bolj zaskrbljujoče.

Manjšina v Italiji je bila ob milijon prora-

televizijsko oddajo v slovenskem jeziku Slovenski utrinki – odločitev, ki je v nasprotju z dogovori med državama.

V Avstriji položaj ni dosti boljši. Avstrija še vedno ne uveljavlja pravic, ki gredo slovenski manjšini. Slovenska država bi morala delati več in odločneje. V to smer je šla tudi Petkova javna pobuda, ki jo je poslal Pahorju in Žbogarju. Za zdaj odziva še ni prejel. Slovenija je na področju varstva manjšin lahko za zgled Evropi. Želi si, da bi bilo podobno tudi na drugi strani meje, predvsem na Madžarskem, kjer so npr. pogoji za učenje slovenskih otrok porazni. »To pa nikakor ni dobro, tako kot tudi niso primerni izgovori, da država pač varčuje pri vseh manjšinah, ne le slovenski,« poudarja Petek.

Moja Slovenija / Marec 2010

Pri zamejskih Slovencih je ljubezen do slovenskega močnejša kot doma Dušica Kunaver. Vneta zbiralka ljudskega izročila, zlasti ljudskih pesmi, zaljubljena v vse, kar je izvirno slovenskega, predavateljica, izdajateljica številnih poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov. Danes samostojna kulturna publicistka je svojo poklicno pot začela kot profesorica angleščine in ruščine, postala odlična in izjemno priljubljena poznavalka otroške duše, poleg te pa je v svojem srcu vselej nosila tudi ljubezen do slovenske kulturne dediščine. Mamo treh otrok in živahno babico smo prestregli sredi številnih aktivnosti in jo povabili h klepetu.

Moja Slovenija / Marec 2010

INTERVJU Katero od vaših številnih področij ustvarjanja vam je najbliže? »Najbliže mi je res ljudsko izročilo. To je nekaj, o čemer sem sanjala že v zgodnji mladosti, da bi se področju tudi študijsko posvetila, pa mi ni bilo dano. Leta 1955, ko sem maturirala, je bilo doma komaj za hrano dovolj denarja, zato o študiju na račun staršev nisem mogla razmišljati.

Odločila sem se torej za študij angleščine in ruščine, kar je bilo bolj uporabno, in postala učiteljica.« Otroci so vas kot učiteljico naravnost oboževali. Kaj bi svetovali današnjim učiteljem za prijetnejše in bolj kakovostno opravljanje svojega poslanstva? »Zelo vesela sem tega vprašanja. Če bi mogla današnjim mladim učiteljem dati nasvet, bi to bil: na srček potrkaj, pa ti glavo odpre. Tega, da so otroci radi prišli k mojim uram, niti ne zavedam. Imela pa sem preprost recept, kako jih umiriti, kadar so mi nagajali! »Pustimo to butasto slovnico, saj je tudi jaz ne maram,« sem dejala. »Bom raje povedala, kako so vile naredile Blejsko, povodni mož pa Cerkniško jezero!« Še danes se spominjam radovednih očk! Podobne zgodbe sem jim pripovedovala tudi v angleščini, pri čemer sem se pač prilagodila stopnji znanja in včasih zelo poenostavljala. Tudi to je učenje angleščine, verjemite, pogosto bolj učinkovito kot klasično.« Kje črpate ideje za svoje številne knjige, koliko ste jih doslej že napisali? »Zdaj jih je že okoli sto. Vedno iz enega nastaja drugo. Recimo, ko sem šla v pokoj, je iz mene spet privrela želja in veselje do ljudskega izročila. Vendar, zanimivo, nisem nikoli imela v mislih, da bom pisala »Ni primerjave, kako je v zamejskih Slovencih ljubezen do jezika in naroda višja kot pri nas!« knjige. Hodila sem v Narodno univerzitetno knjižnico, kjer so mi nadvse prijazni knjižničarji nosili slovenske izvirnike, Rokodelske novice iz 19. stoletja, iz katerih sem si izpisovala, izpisovala in naenkrat imela goro gradiva. Videla sem, da je

pravzaprav škoda, da bi malo ljudi spet porabilo tisoče ur v NUK-u ob prebiranju starih knjig. Potem sem začela razmišljati, kako naj vse to izdajam, in ugotovila, da bo najbolje, če gradivo razvrstim po tematikah: o lesu, kamnu, kruhu ... Če sem namreč iskala pravljice, sem našla pesmice. Ko sem brskala za pesmicami, sem naletela na pregovore, pri iskanju leteh pa sem odkrivala nove in nove šege.

In tako je iz enega nastajalo drugo.« Veliko knjig čaka na izid. Kje se zatika? »Pri financah. Malce grenko sprejemam dejstvo, da slovenske tematike na razpisih ne uspevajo. Celo niti takrat, ko so razpisi namenjeni ljudski, nacionalni identiteti. Tako sem v okviru svojih zmožnosti za izdajo številnih knjig poskrbela kar sama. Imam pa doma, tik pred izidom, kakih sedem, osem knjig, ki bi jih rada izdala, vendar tega finančnega bremena trenutno sama ne zmorem.« O čem pa najraje pišete? »Zelo rada pišem o otrocih, saj sem za katedrom preživela polna štiri desetletja.

Otrokom namreč ne znamo dodobra prisluhniti ali pa to počnemo preveč teoretično. Če govorim o sebi, sem se o otrocih največ naučila od njih samih.« Veliko ste pisali tudi o alpinizmu. Verjetno vas je za to navdušil vaš žal pokojni mož, alpinist Aleš Kunaver. Pa ste se tudi sami kdaj podali v steno? »V steni sem bila vedno zelo prestrašena ... Višek mojega alpinizma je bil severna Triglavska stena, kamor nas je mož celo družino peljal, na vrvi, varno ... O alpinizmu pa sem res veliko pisala, saj je pri nas doma toliko dragocenega gradiva, predvsem iz pionirskega obdobja alpinizma.

Po mojem mnenju bi res lahko bili malce bolj domišljavi, če pomislimo, da na svetu ni naroda, ki bi iz himalajskih začetnikov leta 1960 15 let pozneje, 1975, z južno steno Makaluja prišel na svetovno špico alpinizma. To je neverjeten, neponovljiv dosežek! Himalaja se nikoli več ne bo vrnila v svoje pionirsko obdobje. Južna stena Makaluja je bila zares izjemen dosežek! Vsa ta dokumentacija je preprosto morala biti objavljena.«

Moja Slovenija / Marec 2010

INTERVJU Pravijo, da ste zaljubljeni v slovensko kulturno dediščino, še posebno ljudsko pesem. Ali je na tem področju še kaj neodkritega? »Ogromno je neodkritega, ogromno pa, žal, tudi za vedno izgubljenega ... Že 20 let hodim od vrtcev do osnovnih in srednjih šol, društev in domov za ostarele. Ali veste, koliko bogastva je v domovih za ostarele?

In čez pet, deset let tega bogastva ne bo več. Zadnji mlatiči žita, ki so mlatili s cepci, so danes stari 80, 85 let. Naše bogastvo je tako neizmerno ravno zato, ker ima, kot pravimo, pri nas vsaka vas svoj glas.« Menda vse to počnete zaradi svoje neskončne ljubezni do Slovenije. Ali imate kakšne stike tudi s slovenskimi rojaki v tujini? »Že večkrat sem bila v Doberdobu, predavala sem tudi v goriškem slovenskem društvu in v Trstu.« Mislite, da vas poslušajo z zanimanjem? »Pa še kako! Njihovo zanimanje bi postavila za vzor Slovencem. Moji vtisi v Doberdobu so bili čudoviti! Človek ne more verjeti, da so po 60-ih letih, odkar so prišli pod Italijo, ti ljudje ohranili tako lepo slovenščino!

Navdušena sem bila, ko je polna dvorana ljudi pela slovenske pesmi, da so se šipe tresle. Ni primerjave, kako je pri zamejskih Slovencih ljubezen do jezika in naroda večja kot pri nas!« »Knjiga Šege in pesmi pod lipo domačo združuje v sebi marsikaj tistega, kar bi Slovenci morali vedeti o sebi.« Vemo, da ste strastna zbiralka etnološkega gradiva. Nam lahko zaupate, kakšne in kolikšne so vaše zbirke? »Naredila sem sistem, da imam doma kakih sto škatel, ki jih po tematikah polnim s časopisnimi in revijalnimi članki, knjigami, posameznimi poglavji ... Tako imam škatle z gradivom o lesu, vodi, kruhu, pripovedih, pesmih, slovenski ohceti in še marsikaj.« Na katero od svojih del ste najbolj ponosni? »Osebno mi veliko pomeni knjiga Šege in pesmi pod lipo domačo. Vanjo sem vložila

10

Moja Slovenija / Marec 2010

dolga leta dela in zares si želim, da bi to knjigo mnogi imeli, predvsem pa, da bi prišla do učiteljev. Pisala sem jo namreč predvsem kot učiteljica. Obsega čas od januarja do decembra in predstavlja letne, praznične, pa tudi življenjske šege, rojstvo, ženitovanje ... Spravila sem jih v letne čase, recimo svatovo, predpustni čas. Ta knjiga bi morala res biti v šolah. Marca, denimo, bi učiteljica lahko učencem povedala kaj o gregorjevem, zapeli bi Pomladno pesem, Tri tičice so morje obletele, spoznali bi kresne pesmi. Zdaj lahko tudi zapojemo, vendar ne vemo, kam pesem sodi ...

Knjiga, skratka, združuje v sebi marsikaj tistega, kar bi Slovenci morali vedeti o sebi.

Kaj počnete tedaj, kadar ne pišete, berete, predavate ...? »Sem srečna babica šestim vnukom, najmlajši sta triletni dvojčici, pravi princeski, ki sta mi v neizmerno veselje.« Katere vrednote ste vtisnili svojim trem otrokom oziroma jih privzgajate svojim vnukom? »Pri vzgoji sem zelo staromodna. Čeprav se tradicionalne vrednote, kot so poštenost, delavnost, ki jih osebno postavljam na prvo mesto, pod vplivom kapitalističnih vdorov v naš prostor žal izgubljajo.« Danes delujete kot kulturna publicistka.

Kaj to pomeni, s čim vsem se ukvarjate? »Z izdajanjem knjig, s pisanjem člankov, predavanji ... Dela mi nikoli ne zmanjka!« Kakšni so vaši načrti za prihodnost? »V tem trenutku imam res velik načrt. Izšle bodo štiri knjige spominov mojega očeta. Bil je na soški fronti, Maistrov borec, boril se je za južno mejo. Postal je član generalštaba predvojne jugoslovanske vojske. Bil je v desetih italijanskih taboriščih, obveščevalec, ilegalec OF. Vse to je zapisal v obsežnem rokopisu. Prva knjiga o soški fronti je izšla lani, tik pred novim letom pa tudi knjiga o boju za severno in južno mejo. Za prihodnje leto načrtujem izid knjige Častnik Kraljevine Jugoslavije in Obveščevalec OF.« Pogovarjala se je: Blanka Markovič Kocen Foto: Janez Dolinar

INTERVJU

Moja Slovenija / Marec 2010

11

Foto: Grega Wernig

TEMA MESECA

Srebro, ki se blešči kot zlato Slovenski športniki so nastope v Vancouvru pričakali z dediščino osmih kolajn na zimskih olimpijskih igrah.

Vse do leta 1984 in takrat domačega Sarajeva je bilo treba čakati na prvo; kot prvemu je s srebrom v veleslalomu uspelo Juretu Franku, sledilo pa mu je še sedem junaških posameznikov oziroma ekip. Štiri leta pozneje v Calgaryju sta srebri dodali Mateja Svet in ekipa skakalcev, bron pa Matjaž Debelak. Za samostojno Slovenijo so odličja prispevali smučarji Alenka Dovžan, Katja Koren in Jure Košir na igrah leta 1994 v Lillehammerju, zadnje pa pred osmimi leti v Salt Lake Cityju še ena generacija uspešnih skakalcev na ekipni tekmi. No, potem se je zgodil Vancouver in dva srebra Tine Maze ter bron iz brezna Petre Majdič.

12

Moja Slovenija / Marec 2010

TEMA MESECA

Tina Maze nam je iz Vancouvra prinesla kar dve kolajni.

Kar zadeva zimske igre, so bili slovenski športniki za odličje prvič resno v igri z Bojanom Križajem leta 1980 v Lake Placidu, ko je v veleslalomu za le dve stotinki sekunde zaostal za tretjeuvrščenim Avstrijcem Hansom Ennom, v slalomu pa je na precej nenavaden način izpustil enega od količkov. Tudi štiri leta pozneje so na takrat za nas domačih igrah v Sarajevu vsi stavili predvsem na Križaja, ki pa pritiska ni zdržal in se je moral zadovoljiti s sedmim in devetim mestom. Slovensko čast je tako reševal Novogoričan Franko, ki je v veleslalomu osvojil srebrno odličje. Štirinajsti februar 1984 je bil za nas vrhunec iger v Sarajevu. Pod Bjelašnico se je zbralo približno trideset tisoč gledalcev, ki so bili priča enemu največjih uspehov v zgodovini slovenskega smučanja. Po prvi vožnji je bil Jure še na četrtem mestu, v igri za kolajno pa sta bila še Boris Strel in Bojan Križaj, ob koncu peti in deveti. Drugo progo je zakoličil naš trener Filip Gartner in Jure je to znal izkoristiti. Prebil se je na drugo mesto.

Na drugo smučarsko kolajno je bilo treba počakati do naslednjih iger v kanadskem Calgaryju. Pripadla je Mateji Svet, ki je bila srebrna v slalomu.

Premoč je morala priznati Švicarki Vreni Schneider, ki je bila takrat razred zase.

Med vsemi slovenskimi kolajnami je bila morda najbolj presenetljiva bronasta skakalca Matjaža Debelaka, ki si je ob koncu predolimpijske sezone v Saporu ob padcu zlomil prst na roki in moral na operacijo. Po prvi seriji ni še prav nič kazalo na njegovo kolajno – bil je šele deveti. V drugi, ko so znižali zaletišče, pa je s skokom 108 metrov kljuboval vsemu zapisanemu, za meter preskočil prepričljivega zmagovalca, Finca Mattija Nykänena, in se prebil na tretje mesto, le 0,2 točke za drugouvrščenim Norvežanom Johnsenom. Že dan pozneje je Matjaža čakala še ekipna tekma, v kateri je bronu s posamične dodal še srebro. Ekipa, v kateri so bili poleg Debelaka še Primož Ulaga, Miran Tepeš in Matjaž Zupan, je za 8,9 točke zaostala le za Finci.

Potem ko se na igrah leta 1992 v Albertvillu – prvih, ki se jih je Slovenija udeležila kot samostojna država – našim športnikom ni posrečilo osvojiti odličja, so nam že dve leti pozneje igre v Lillehammerju prinesle kar tri. Vse tri so osvojili mladi alpski smučarji, prvo Mojstrančanka Alenka Dovžan, ki je šele med igrami dopolnila osemnajst let. Bron je osvojila v kombinaciji. Drugo slovensko odkritje tiste sezone je bila takrat ravno tako šele osemnajstletna Mariborčanka Katja Koren, ki je na superveleslalomu za svetovni pokal v Flachauu zmagala s štartno številko 66, kar v vsej

Moja Slovenija / Marec 2010

13

zgodovini tega tekmovanja ni uspelo nobeni smučarki več. Tudi na olimpijskem slalomu nikakor ni sodila med favoritinje, kar je dokazovala tudi njena štartna številka 33. Ta pa je ni ovirala, saj je z njo celo osvojila prvo mesto po prvi vožnji. Čeprav je imela še na polovici druge proge pol sekunde prednosti, je nazadnje za šest desetink zaostala za legendarno Švicarko Vreni Schneider in za 26 stotink za izkušeno Avstrijko Elfi Eder ter osvojila bron. Malce manj presenetljivo od kolajn Korenove in Dovžanove je bilo v Lillehammerju bronasto slalomsko odličje Jureta Koširja. Vseeno pa po prvem teku še ni kazalo, da bi se lahko vmešal v boj za olimpijska odličja. A sledilo je nekaj prav posebnega. Ko je Jure na drugi progi zaostal, se je zdelo, da so tudi teoretične možnosti za kolajno izčrpane. A potem ko je nekaj smučarjev zaostalo, jih je nekaj končalo ob progi.

Pred nastopom vodilnega Stangassingerja je tako še vedno vodil Tomba pred Koširjem in Mitjo Kuncem. Avstrijec je prednost do cilja vendarle zadržal, kar je pomenilo, da sta se Tomba in Košir v cilju objeta veselila kolajne.

Na igrah leta 1998 v japonskem Naganu so se slovenski športniki morali zadovoljiti s tremi petimi mesti, na igrah štiri leta pozneje v Salt Lake Cityju pa smo največ možnosti v našem taboru pripisovali deskarju Dejanu Koširju in slalomistu Mitji Kuncu. Prvi je tekmovanje zaključil kot peti, drugi pa slaloma, kot se v tej specifični disciplini rado zgodi, ni končal. Slovensko čast so tako reševali skakalci, ki so osvojili tretje mesto na ekipni - Damjan Fras, Primož Peterka, Robert Kranjec in Peter Žonta. Pred štirimi leti smo v Torinu imeli le eno zares pravo kandidatko za povečanje zbirke žlahtnih kovin, toda Tina Maze nas je v njej še vedno tako zelo ljubem veleslalomu pustila na cedilu. Takrat vzpenjajoča se Petra Majdič je v šprintu osvojila osmo mesto. Na deset kilometrov v klasičnem slogu bi bila zagotovo še boljša kot šesta, če se ne bi tik pred štartom spremenilo vreme in jo zagodlo serviserjem.

Andrej Miljković www.ekipa.org

14

Moja Slovenija / Marec 2010

Foto: Grega Wernig

TEMA MESECA

Kljub poškodbam se je Petra Majdič izkazala kot vrhunska športnica.

Juretu Koširju hitrost nikoli ni bila tujka.

Slovenija ne bo pozabila uspehov Mateje Svet v Calgaryju.

SLOVENCI V ITALIJI

Trojezična tabla v spomin na Primoža Trubarja Po dolgem prizadevanju so se le uresničile želje Slovencev v Gorici, ki imajo od sobote, 20. februarja 2010, obeleženo prisotnost delovanja Primoža Trubarja. Ta dosežek je zasluga slovenske konzulte pri goriški občini in njenega predsednika Iva Cotiča.

Slovenci v Gorici so proslavili postavitev trojezične table v spomin Primoža Trubarja.

Slovenska konzulta pri goriški občini je posvetovalni organ in je predviden po občinskem statutu. Žal je še danes uradno ime slovenske konzulte Konzulta za vprašanja etnične manjšine, ki ne namiguje na Slovenstvo. Je pa organ, ki je naredil veliko pomembnega v prid Slovencem v Gorici. Tak primer je postavitev spomenika Simonu Gregorčiču v goriškem mestnem parku.

Zamisel za postavitev obeležja pod oknom Eckove hiše v Gorici, kjer je leta 1563 pridigal Trubar, je nastala v sklopu priprav na 500-letnico rojstva, do postavitve obeležja pa je prišlo šele letos.

Vendar je to prava malenkost, če upoštevamo vrednost zgodovinskega dokumenta, ki jo ima spominska plošča. Zato je tudi zapisan v slovenščini, italijanščini in nemščini. Pomen tega trenutka je potrdila prisotnost ministra za Slovence Boštjana Žekša, novogoriškega župana Mirka Brulca, slovenske generalne konzulke v Trstu Vlaste Valenčič Pelikan ter predsednikov krovnih organizacij SSO

in SKGZ Draga Štoka in Rudija Pavšiča. Z italijanske strani so bili prisotni goriška prefektinja Maria Augusta Marrosu, goriški kvestor Antonio Tozzi in predsednik goriškega občinskega sveta Rinaldo Roldo. Enourno prireditev so vsebinsko obogatili: prebiranje Trubarjevih goriških spominov člana društva Oder 90 Robija Cotiča, združeni pevski zbori pod vodstvom dirigenta Bogdana Kralja ter zgodovinska referata prof. Nadje Marinčič in prof. Silvano Cavazza. Z zadovoljstvom je treba poudariti dejstvo, da so projekt postavitve spominskega obeležja Trubarju podprli goriški Inštitut za družbeno in versko zgodovino, Inštitut za kulturna srednjeevropska srečanja (ICM), Državna knjižnica, Accademia Europeista FJK in Centro Studi Rizzati.

Pokrovitelji pa so tudi Občina Gorica, Pokrajina Gorica, Avtonomna dežela FJK in Generalni konzulat Republike Slovenije v Trstu. Za materialno in finančno plat pobude se je slovenska konzulta na goriški občini naslonila na sodelovanje

Sveta slovenskih organizacij, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Zveze slovenske katoliške prosvete, Zveze slovenskih kulturnih društev, Kulturnega centra Lojze Bratuž in Kulturnega doma.

Julijan Čavdek

Tabla v čast očetu slovenske književnosti

Moja Slovenija / Marec 2010

15

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Gledališke in lutkovne skupine v Celovcu

Zadovoljna umetniška druščina iz Brnce

V organizaciji Krščanske kulturne zveze je od 17. do 19. februarja v Celovcu potekalo srečanje gledaliških in lutkovnih skupin. V tem kulturnem tridnevju se je na odrih celovških dvoran – v Tischlerjevi dvorani v Slomškovem domu, v Mode-

Ustvarjalna skupina iz Žitare vasi je predstavila svoje delo

16

Moja Slovenija / Marec 2010 2009

stovem domu … – z gledališkimi in lutkovnimi predstavami zvrstilo štirinajst otroških in mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin z okoli 150 nastopajočimi igralci. V predstave so bile vpete otroške in mladinske gledališke in lutkovne sku-

pine iz Št. Lipša, Radiš, Bilčovsa, Celovca, Vogrč, Žitare vasi, Dobrača, Podjune in Šmihela. Na predstave, namenjene vrtcem, ljudskim šolam, gimnaziji in trgovski akademiji, se je zgrnilo okoli tisoč otrok in mladincev. V teh dneh so na predstavah »Cirkus divjega zahoda«, »Smradek,« »Peter Momljač«, »O levu, ki ni znal pisati«,« Kdo je Fabijo«,« Skrivnost mladosti«, »Sneguljček in sedem palčic«, »Zvezdica zaspanka« in drugih lahko sošolci, učitelji in profesorji videli, s čim se ukvarjajo mladi v prostem času, v katerem si utrjujejo jezikovno znanje, širijo obzorje, spoznavajo svet gledališča, pridobivajo na samozavesti itd. Ves prikaz predstav je prerez letošnje gledališke sezone, pa tudi začetek priprav na novo sezono. Skupine mladih Korošcev, ki so na odrih prepevali, plesali, se poigravali z besedo, bili v svojih likih veseli, žalostni, razigrani, resni, so izšle iz poletnih gledaliških in lutkovnih delavnic. Te za otroške in mladinske gledališke in lutkovne skupine avstrijskih Korošcev prireja Krščanska kulturna zveza.

Marija Primc

SLOVENCI V BiH

Slovenska izseljenska društva v BiH Slovenci imajo v Bosni in Hercegovini dolgo zgodovino. Zametki združevanja segajo že v leto 1897, ko so v Sarajevu ustanovili neformalno »Slovensko omizje«.

Slovenski izseljenci v BiH niso »čisto pravi« izseljenci. Od prihoda v BiH do 1991 so živeli v skupni državi z matičnim narodom. Zato so društva sčasoma prenehala z aktivnim delovanjem in jih ob razpadu Jugoslavije ni bilo več.

Po začetku vojne so društva ponovno vzklila. Njihov temeljni cilj je bil preživetje. Pokazala se je druga pomembna značilnost Slovencev v BiH: solidarnost. »Stopili so skupaj« in se v prvih letih osredotočili na pridobivanje humanitarne pomoči iz Slovenije in evakuacije Slovencev v nasprotni smeri.

Pomembno vlogo je odigrala »Slovenska skupnost Sarajevo« (takrat »Zveza Slovencev Sarajevo«) in društva v osrednji Bosni. Januarja 1998 so Slovenci v Banja Luki ustanovili »Triglav« (najprej »Zveza Slovencev v Banja Luki«). Po letu 2000 sta se formirali samostojni društvi v Prijedorju (»Lipa«) in regiji Doboj-Teslić (»Prežihov Voranc«).

V tem času je prišlo do sprememb. Društva so postala središče slovenske kulture v BiH in vez med državama. Odpadle so ovire, ki jih je povzročila vojna, društva so razvijala programe. Pogled ni več usmerjen nazaj, Slovenci v BiH gredo naprej. Medsebojno sodelovanje je tretja značilnost slovenske skupnosti. Lahko bi rekli, da je v tej državi manj notranjih razprtij v skupnosti kot marsikje po svetu. Večkrat so poskušali oblikovati organizacijo, ki bi zastopala skupne interese. Leta 2009 so se predstavniki društev srečali kar štirikrat – v Sarajevu, Tuzli, Doboju in Zenici, kjer so potekali pogovori o platformi za skupne projekte društev, kot je novoustanovljeni Eurourad. Ta bo slovensko skupnost poskušal izpostaviti kot dejavnika črpanja sredstev iz skladov EU. Vse to je omogočilo, da so 22. januarja 2010 ustanovili Zvezo slovenskih društev »Evropa zdaj« s sedežem v Sarajevu. Pri ustanovitvi jih je vodila želja po sodelovanju na področjih, kjer se pojavljajo skupni interesi, in jih je mogoče

Nagovor DS Borisa Jesiha na ustanovni skupščini Zveze učinkoviteje uresničevati prek skupne organizacije. Zveza pa pri odločitvah ne omejuje nobenega od članov (društev), ki se samostojno razvija dalje. Kot že ime pove: zelo »evropsko«!

Zveza bo izvajala tudi druge projekte, med njimi Srečanje šol slovenskega dopolnilnega pouka, virtualno biblioteko, ipd. Postala bo tudi pomemben partner v pogovorih z matico, kar dokazuje že napovedano srečanje ministra dr. Boštjana Žekša s predsednico Sanjo Bogdanović in slovenskimi gospodarstveniki v okviru enodnevnega obiska delegacije predsednika Vlade Republike Slovenije v BiH v začetku marca 2010.

Nekaj osnovnih podatkov o skupnosti ste lahko prebrali že v napovedniku v prejšnji številki »Moje Slovenije«, zato bi na tem mestu popravil tiskarskega škrata in dodal, da med združenimi v Zvezo ni bilo navedenega Združenja Slovencev iz Viteza. »Evropa zdaj« tako v danem trenutku združuje devet od desetih društev (v Slovenski skupnosti

Sarajevo še razmišljajo o včlanitvi). Za prvo predsednico je bila izvoljena Sanja Bogdanović, podpredsednik je Vojislav Dimitrijević, člani nadzornega odbora pa Mirko Lapajne, Alenka Uduč in Ivan Perko. Sekretarka je Melita Osmanagić, koordinatorka Eurourada s sedežem v Banja Luki pa Ana Kunjadić.

Bralce vabim, da si delovanje Slovencev v BiH ob morebitnem obisku države ogledate na lastne oči. Spoznali boste veliko gostoljubnost in poštenost ljudi, ki jim ni dano živeti v izobilju. So pa ohranili pristen čut do sočloveka.

Na Uradu vam lahko kadarkoli pomagamo s kontakti.

Naj končam s preprosto zavezo, ki jo je na januarski ustanovni skupščini v imenu Urada podal državni sekretar dr. Boris Jesih: Slovencem in njihovim institucijam v BiH bo Urad še naprej aktivno pomagal po svojih najboljših močeh.

Aleš Selan Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

Moja Slovenija / Marec 2010

17

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Tudi mediji ogledalo manjšinske politike Kar se je zgodilo z narodnostno televizijsko oddajo Slovenski utrinki, ki na dva tedna in po pol ure prikazuje življenje Slovencev na Madžarskem, zlasti v Porabju, in tudi sodelovanje med državama, zlasti na regionalni ravni, ne more biti v ponos politikom, ki v Budimpešti krojijo manjšinsko politiko in vsako leto odmerijo manj denarja za delovanje narodnostnih kulturnih skupin in medijev.

Urednica Slovenskih utrinkov Vijolica Dončec se pogovarja s predsednikom Zveze Slovencev Jožetom Hirnökom.

Informacija, da namerava državna televizija prepoloviti denar za narodnostne oddaje, je zaokrožila med novinarji že na lanski drugi skupni seji slovenske in madžarske vlade v Keszthelyu pri Blatnem jezeru. Bila je v nasprotju s tem, kar sta povedala predsednika vlad Gordon Bajnai in Borut Pahor, in sicer, da državi kljub zaostrenim gospodarskim razmeram ne bosta zmanjšali denarja, ki ga namenjata manjšinam. Predsednika sta zgolj ponovila, kar sta na prvi skupni vladni seji v Lendavi povedala tedanja premierja Ferenc Gyurcsany in Janez Janša, vendar je besedo držala Janševa vlada in zdaj Pahorjeva, medtem ko madžarska stran iz leta v leto zmanjšuje denar trinajstim uradno priznanim manjšinam.

Madžarska televizija je produkcijo Slovenskih utrinkov zaupala zasebni medijski družbi v Szombathelyu; sodelavca oddaje, urednica Vijolica Dončec

18

Moja Slovenija / Marec 2010 2009

s polovično delovno obveznostjo (tudi predavateljica na katedri za slovenski jezik na Zahodnomadžarski univerzi v Sopronu) in novinar Dušan Mukič, imata plačo iz državne televizije. Zasebnik podatka, koliko denarja dobi za produkcijo oddaj, noče razkriti, čeprav za to nima upravičenega razloga. Neuradno naj bi porabil za Slovenske utrinke manj kot polovico denarja, ki ga dobi, vendar uradni podatki niso na voljo, ne novinarjem, ne manjšinskim politikom v Porabju. Zaradi teh peripetij bi krovni slovenski organizaciji Državna slovenska samouprava in Zveza Slovencev ravnali najbolj modro, če bi se z državno televizijo dogovorili za samostojno pripravljanje Slovenskih utrinkov. Nekaj razmišljanj v to smer je že bilo, toda česa konkretnega doslej še niso storili.

Prve letošnje oddaje so vsebinsko okrnjene, kajti objavljajo deset minut izvirnih prispevkov, ostali čas pa je za-

polnjen iz arhiva. Ker imajo Slovenci dve oddaji mesečno, za razliko, denimo, od hrvaške manjšine, ki ima tedenske oddaje, so dvojno prikrajšani.

Raziskave tudi kažejo, da so Slovenski utrinki v samem vrhu po gledanosti manjšinskih televizijskih oddaj na Madžarskem.

Dr. Boštjan Žekš, minister, in dr. Boris Jesih, državni sekretar, sta obsodila ravnanje madžarske televizije, to pa je do nastanka tega članka tudi vse.

Brez tveganja je sicer mogoče napovedati, da bodo Slovenski utrinki zopet neokrnjeni, kakor tudi, da je ravnanje Budimpešte do Slovencev na Madžarskem nepošteno in žaljivo. Tudi zato, ker gre za majhen denar v primerjavi s tem, koliko staneta Slovenijo radijski in televizijski program iz Lendave za prekmurske Madžare.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Življenje Slovencev v ZDA V sredo, 17. februarja 2010, smo pri SSK-ju odprli novo, že štirinajsto sezono Večerov izza kongresa. Tokratni gost je bil dr. Zvone Žigon, nekdanji generalni konzul v Ohiu, ZDA, ki nam je predstavil življenje Slovencev v Združenih državah Amerike.

O obsegu prisotnosti slovenske kulture govori tudi dejstvo, da danes v ZDA živi približno 175.000 ljudi, ki se opredeljujejo za Slovence oz. za potomce Slovencev.

Dr. Žigon je v ZDA služboval štiri leta in je imel kot generalni konzul pristojnost nad desetimi zveznimi državami, predvsem tistimi ob vzhodni obali. Opisal je zgodovino in trenutno situacijo slovenskih skupnosti, ki živijo v ZDA. Poslušalci smo tako veliko izvedeli o prihodu naših prednikov na Ellis Island, o začetnem, zelo težkem življenju Slovencev, ki so prišli na to območje in si našli delo v rudnikih in v težki industriji. Kljub stiku s tujimi narodi in raznarodovalnim pritiskom niso pozabili na ohranjanje lastne narodne identitete, ki so jo gojili v dobro organiziranih skupnostih. Veliko je k temu prispevala tudi Cerkev, ki je z nedeljskimi bogoslužji ohranjala slovenski jezik in kulturo. Dr. Žigon je predstavil slovenske organizacije, ki so in še vedno delujejo v ZDA, ter pomembne Slovence, ki so se zapisali v zgodovino dežele, kot so misijonar Friderik Baraga, duhovnik Franc Pirz, senatorja Frank Lovse in George Vo-

inovich ter glasbenika Frankie Yankovic in Tony Petkovsek. O obsegu prisotnosti slovenske kulture govori tudi dejstvo, da danes v ZDA živi približno 175.000 ljudi, ki se opredeljujejo za Slovence oz. za potomce Slovencev.

Dr. Žigon je življenje Slovencev v ZDA prikazal na zanimiv način in z dobrim razumevanjem socialnih, gospodarskih in političnih razmer, v katerih živijo in delajo. Velik poudarek pri svojem štiriletnem delu je dal tudi na premagovanje nepotrebnih razlik in krepitev sodelovanja med Slovenci. V ta namen je izpeljal številne akcije, dogodke in prireditve, ki so krepile slovensko enotnost na ameriških tleh. Številni obiskovalci večera so gostu ob koncu predstavitve postavili vprašanja, nato pa so si ogledali še spremno fotografsko razstavo, na katerih je dr. Žigon predstavil utrinke, ki prikazujejo življenje ameriških Slovencev.

Andrej Štrus

Dr. Žigon je življenje Slovencev v ZDA prikazal na zanimiv način in z dobrim razumevanjem socialnih, gospodarskih in političnih razmer, v katerih živijo in delajo.

Moja Slovenija / Marec 2010

19

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Skriti obrazi Aleksandrije – šolske sestre in aleksandrinke Razstava Skriti obrazi Aleksandrije – šolske sestre in aleksandrinke je bila na Združenju Slovenska izseljenska matica odprta od 3. do 26. februarja. Razstavo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš.

Razstava Skriti obrazi Aleksandrije – šolske sestre in aleksandrinke je bila na Združenju Slovenska izseljenska matica odprta od 3. do 26. februarja.

Gradivo je zbrala etnolognija Goriškega muzeja Inga Brezigar. Vesna Humar je z Ivom Saksido s TV Vitela posnela dokumentarni film Aleksandrija, ki odhaja. Posnela sta zgodbe in spomine Gilberta Civardija, sina aleksandrinke.

Za popestritev je poskrbelo Društvo žena iz Prvačine, ki je v izvirnih kostumih ponazorilo vsakdanjik in odzive okolice ob vrnitvi aleksandrink. Sporočilo je zelo dobro povzel dr. Boštjan Žekš, ki je dejal, da imamo Slovenci slabo navado, da povratnike sprejmemo z zavidanjem in kot grožnjo okolici. Zavedati bi se morali, da so tudi ti ljudje z denarno pomočjo pomagali zgraditi Slovenijo. Njihove izkušnje pri delu v tujini pa bi lahko izkoristili za razvoj in napredek pri nas.

19. in zgodnje 20. stoletje sta bili priči renesanse Aleksandrovega mesta. Pod Mohamedom Alijem prenoviteljem se je Aleksandrija razvila v glavno gospodarsko in kulturno središče Egipta.

Razcvet trgovine in gradbeništvo je pripeljalo tujce iz vseh dežel, ki so bili

20

Moja Slovenija / Marec 2010

utrujeni od vojn, etničnih in verskih razprtij. Ljudje različnih narodnosti in ver so tu živeli drug ob drugem.

V Egiptu je živelo tudi veliko družin slovenskih aleksandrink. Nekaterim se je pridružil mož z otroki, druge, ki so v Aleksandrijo in Kairo prišle same, pa so si tam ustvarile družino. Po odhodu iz Egipta so se nekatere vrnile domov, veliko pa se jih je odpravilo v svet: Kanado, Avstralijo ali Švico. Šolske sestre svetega Frančiška Kristusa kralja sodijo med veje sv. Frančiška Asiškega, ustanove, ki je namenjena pomoči ljudem, zlasti na robu družbe.

Kongregacija slovenskih šolskih sester ima sedež v Mariboru. Poleg Mariborske in Tržaške ima še sedem provinc – ta v Aleksandriji spada pod Tržaško provinco – sedež Kongregacije pa je v Rimu. Podružnica v Aleksandriji je prevzela vodenje vrtca in ljudske šole za otroke slovanskih narodov.

V razstavi so predstavljene različne življenjske zgodbe aleksandrink in šolskih sester. V pismu sestre Marceline

lahko preberemo, da so se šolske sestre trudile, da bi mlada dekleta, ki so prihajala iz Slovenije prišle na željeni cilj. Že takrat se je pojavljalo trgovanje z dekleti. Šolske sestre so jih počakale v pristanišču in jim ob prihodu ladje pomagale pri izkrcanju in prvem stiku z novim okoljem.

V razstavi so tudi fotografije družabnega življenja aleksandrink, ki se je odvijalo predvsem v Slovenski skupnosti v Kairu in Jugoslovanskem domu.

Nekatere aleksandrinke so delale tudi na kraljevem dvoru. Avgustina Volk je bila spremljevalka prve žene kralja Fuada. Poročila se je z Jožetom Volkom, ki je med prvo svetovno vojno padel.

Leta 1919 se je odpravila v Egipt, otroke pa pustila tašči in tastu. Njene hčere so se kasneje odpravile za mamo v Egipt. Helena je bila pozneje spremljevalka kraljice Faride, medtem ko se je Ernesta zaposlila pri Siri Pashi, ministru za delo, je bila hčera Ivana prav tako zaposlena na dvoru. Zora Kerševan je bila na kraljevem dvoru vzgojiteljica in varuška.

Marija Zorn, poročena Civardi, je šla v Aleksandrijo potem, ko se je od tam vrnila njena mama, ki je tja odšla kot dojilja in po povratku pripovedovala o daljni deželi. Mama ji je rekla, naj gre samo pokukat, Marija pa je tam ostala šestintrideset let.

Iskanje spomina je naslov razstavnega panoja, na katerem je zapisan spomin Elisa in Claudie Douek na varuško Marijo Koron. Claudia Roden je zapisala, da je bila na varuško zelo navezana in je vso otroštvo čutila stoodstotno varnost in ljubezen.

Razstava Skriti obrazi Aleksandrije je predstavljena na dvajsetih panojih – vsak predstavi del življenja posameznika ali skupnosti v Aleksandriji.

S pričetkom marca bo razstava gostovala v prostorih Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Vesna Vukšinič

RAFAELOVA DRUŽBA

Vsi izobraženi, vsi preprosti Drugi zimski višarski dnevi mladih so uspešno zaključeni. Porodila so se nova prijateljstva in prelepi spomini. Udeleženci so se marsičesa naučili. Kljub temu pa tudi zabave ni manjkalo. Pred vami je njihova zgodba:

Višarska druščina Četrtek zjutraj … megleno, cel dan sneži, vse je pusto … ampak skupina mladih (po srcu in letih) se odloči, da bo 3 dni preživela na sv. Višarjah. Dobimo se v okroglem baru pri gondoli na čaju in se dogovorimo za naprej. Prinesemo vso prtljago in jo le s težavo pritovorimo da kočice, ki je postala naš dom za naslednje 3 dni. Večina se kljub padajočemu snegu odpravi takoj na smučišče in uživa v popoldanski smuki. Spet drugi pripravijo odlično kosilo. Kot se spodobi, smučarji pridejo lačni domov in temu primerno pojedo vse, kar pride na mizo.

Ta naš prvi dan se je nadaljeval s sveto mašo v cerkvi, ki stoji tik nad Ehrlichovim domom. Tja se odpravimo s kitarami, pesmaricami, našimi pričakovanji, prošnjami k sv. Višarski Mariji. Pater Tomaž je za nas daroval mašo in nas na prav poseben način popeljal skozi sv. daritev … Tako je ta dan, res vsak dobil nekaj za telo in duha. Na večer pa je bil med nami prav poseben gost, ki je poskrbel

za našo intelektualno sušo (vsaj na tem tematskem področju). Dejan Valentinčič … mladi mož, ki obvlada problematiko zamejstva, je absolvent prava, je predaval v Bruslju itd . nič posebnega, kaj?

– No, pa je bilo posebno. Ker nas je znal navdušiti s svojim pripovedovanjem, ker je vsak lahko opazil, da mu ni vseeno, kaj se dogaja s Slovenci, ki so zaradi različnih vzrokov ostali zunaj meja matične domovine.

Drugi dan smo za rana vstali, kot je praksa v hribih, in se prvi odpeljali po sveže steptanem smučišču v dolino. Popoldne pa znova obed in sv. maša, ki jo je daroval p. Peter Lah. Komunikolog in specialist za medije, ki nam je povedal tudi kako modro na to temo v Sloveniji in po svetu. In že se nam je pridružila druga gostja Damjana Kern. Kot strokovnjakinja za Koroško nam je podrobno predstavila kako deluje šolstvo na Koroškem.

Vse je razložila na konkretnih primerih, ki jih doživlja z dijaki in učenci, da smo

si res lahko predstavljali problematiko.

Pridružil pa se ji je tudi Zorko Pelikan.

Veliki izvedenec za izseljence po svetu.

Izvedeli smo torej vse o Slovencih, ki živijo drugod po Evropi, obeh Amerikah, Avstraliji … debatirali smo, zakaj so se izseljevali, kako danes tam živijo, kakšne so razmere slovenske kulture v njihovih skupnostih. Človek bi rekel, da smo v dveh dneh izvedeli veliko več, kot celo osnovno in srednjo šolo o tej tematiki oz. problematiki.

Ko sem se takole odločila, da grem na sv. Višarje (za spremembo sama) in se malo bala, koga vse bom spoznala, sem ugotovila, da je bil zame to pravi kulturno-intelektualni šok, z daleč najboljšo družbo do sedaj. Med nami so bili dva strojnika, 2 zdravnika specialista, ena ekonomistka, 1 prevajalka in kuharica, mama, pomočnica v eni osebi, 1 filozof in teolog v eni osebi, 2 glasbenici itd. Torej, če vse skupaj sešteješ dobiš skupino ljudi, ki te znajo nasmejat, včasih ujezit, ki se ti znajo približat in te vprašat, kako si, ki znajo skupaj molit in prepevat, ki se znajo resno pogovarjat in debatirat.

Pa čeprav vsi izobraženi, vsi preprosti in pripravljeni sprejemat.

Veseli me, da so še ljudje, ki nosijo v sebi otroškost, kljub svoji odraslosti. Da so še ljudje, ki nosijo v sebi skrb za naše rojake po svetu. Mnogi imamo tudi izkušnjo sorodnikov, ki živijo po svetu. In potem vidiš, kako pogrešajo Slovenijo in dom, kulturo, ljudi, ki so zares njihovi.

In nimajo možnosti imeti zavesti, da so doma. Mi, ki pa vse to imamo, pogosto pozabimo, da lahko rečemo, da smo Slovenci. Zatorej, bodimo ponosni na svojo državo in domovino, čeprav vemo, da vedno stvari ne stojijo tako, kot bi morale. Podpirajmo ljudi, ki so Slovenci, pa ne morejo živeti v naši državi. Saj smo vendar en narod.

Vsakemu privoščim tako lepo izkušnjo, kot sem jo jaz dobila na sv. Višarjah.

Marjeta Šolar

Moja Slovenija / Marec 2010

21

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Novo priznanje učiteljstvu sobotnih šol Z začetkom leta 2010 je postala uporabna uredba Vlade, ki je bila podpisana že pred dobrim letom in ki – pozno, a vseeno – dopolnjuje moralno priznanje učiteljicam in učiteljem v izseljenstvu, ki so dolga leta brezplačno poučevali v slovenskih šolah po svetu.

Požrtvovalno delo učiteljstva v sobotnih šolah tudi pripomore, da se dijaki lahko udeležijo programov, ki jih v poletnih mesecih pripravi društvo SVS.

Z uredbo Vlade, objavljene 17. oktobra 2008 v Uradnem listu RS 99/2008, so določeni pogoji in postopek za dodelitev posebne trajne priznavalnine učiteljem slovenskega dopolnilnega pouka v tujini, ki za poučevanje niso prejemali plačila. Do priznavalnine so upravičene tiste osebe, ki so dopolnile 70 let starosti in so najmanj 15 let dokazano brezplačno poučevale slovenski jezik med Slovenci zunaj Republike Slovenije. Državljanstvo Republike Slovenije ni pogoj za pridobitev priznavalnine.

Vloge bo preučeval, jih ocenjeval in o njih odločal Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, priznavalnino pa bo izplačeval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Pri-

22

Moja Slovenija / Marec 2010

znavalnina bo odmerjena kot odstotek zneska osnove za odmero dodatnih pravic po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, višina pa bo odvisna od števila let brezplačnega poučevanja.

Od vseh javnih delavcev, ki so se – in se še – po različnih slovenskih skupnostih v tujini razdajali, so med najzaslužnejšimi prav učiteljice in učitelji slovenskih sobotnih šol ali, kot jih imenujemo sedaj, »učitelji dopolnilnih tečajev slovenskega jezika v tujini«. Ob vsakodnevnem izpolnjevanju svojih službenih dolžnosti so si od svojega časa, namenjenega družini, razvedrilu ali počitku, odtrgali dobršen del, da so pripravljali učne ure, didaktični mate-

rial ali pa nastope ob raznih prilikah.

Brez njihovih žrtev si težko predstavljamo, da bi slovenske skupnosti po svetu lahko toliko časa gojile in ohranjale živo slovensko zavest.

Republika Slovenija je po posredovanju raznih ministrstev in ustanov že podelila priznanja in odlikovanja učiteljicam in učiteljem, ki so brezplačno (pa z marsikaterim izdatkom, ki so ga sami plačali) in dolga leta učili slovenski jezik in kulturo šolarje in dijake v tujini. Zdaj pa bodo deležni priznanja tudi v materialni obliki, kar jim bo kot priboljšek olajšalo marsikatero tegobo v poznih letih.

Gregor Batagelj, Izseljensko društvo Slovenija v svetu

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Prihodnost brez omame – Za več pravega veselja brez alkohola V prostorih galerije Družina v Ljubljani so v torek, 16. februarja 2010, na novinarski konferenci predstavili že peto akcijo z naslovom 40 dni brez alkohola (prim. http://www.brezalkohola.si/), ki bo trajala do 3. aprila 2010. V akciji sodelujejo Slovenska Karitas, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Zavod Med.Over.Net. Sporočilo Za več pravega veselja brez alkohola in celotna akcija želita opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola ter izraziti solidarnost z vsemi, ki zaradi tega trpijo.

Realizem odvisnosti se odraža v nasilju v družinah, pri nesrečah v prometu in številnih boleznih.

Alkoholizem narašča predvsem med mladimi, kjer se tudi niža starostna meja prvega pijančevanja in prve opitosti.

Mnogi osnovnošolci tako že pri dvanajstih letih okusijo zavajajoče radosti opojnih pijač, ki jih privedejo v družbo »pomembnih«. Akcija javnost opozarja na posledice, pa tudi na prikrite oblike alkoholizma, ki se vrivajo v družinsko in družbeno življenje. Bežen pogled na družbeno stvarnost nam pokaže povezavo dveh pojavov: naraščanje brezposelnosti kot posledice svetovne finančno-gospodarske krize in depresivnih bolezni ter večanje števila odvisnikov od alkohola.

Negotovost in stiske mnogim socialno ogroženim ljudem onemogočajo konstruktivno iskanje rešitev in zato izhod iz krize vidijo v nenadzorovanem pitju alkoholnih pijač. Pojavljajo se tveganja, ki morda niso vidna na kratek rok, družbo pa lahko odločilno zaznamujejo v prihodnjih generacijah.

Organizatorji pobude zato opozarjajo na posledice prekomernega uživanja alkohola in spodbujajo k pravemu veselju brez alkohola. Akcija, ki je simbolično povezana tudi s postnim časom, časom odpovedi, očiščevanja in premišljevanja, želi preprečiti nove žrtve nepremišljenega pitja alkoholnih pijač.

DOGODKI NA KRATKO: Cerkev v službi ljubezni do trpečih je bila vodilna tema letošnjega 18. svetovnega dneva bolnikov, ki ga v Cerkvi praznujemo na god lurške Matere Božje 11. februarja 2010. Isti dan smo obeležili tudi 25. obletnico ustanovitve Papeškega sveta za pastoralo zdravstva.

Fakulteta za poslovne vede (FPV), prva fakulteta nastajajoče katoliške univerze, je v petek, 12., in v soboto, 13. februarja 2010, na informativnih dnevih predstavila univerzitetni študij poslovnih ved, ki ga prvič razpisuje v študijskem letu 2010/2011. V predmetniku so poudarjene humanistične vsebine, ki pomagajo oblikovati etično poslovno odločanje.

Leto 2010 je bilo razglašeno za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti in je osredotočeno na široko evropsko kampanjo Nič revščine – ukrepajmo zdaj. Tudi slovenski škofje so se na povabilo, naj sledijo zgledu pape-

ža Benedikta XVI., ki je v nedeljo, 14. februarja 2010, obiskal projekte Karitas v Rimu, odzvali in v (nad)škofijah obiskali programe pomoči, ki jih izvaja Karitas.

V četrtek, 18. februarja 2010, je na Mirenskem gradu potekalo praznovanje 40. obletnice katehetskega simpozija, ki je permanentna oblika katehetskega izobraževanja v Cerkvi na Slovenskem. Nagovarja največje število duhovnikov katehetov ter laiških katehistinj in katehistov.

TISKOVNI URAD SŠK

Moja Slovenija / Marec 2010

23

PISALI STE NAM

Slovenski kulturni praznik - Neuss 2010

Skupina moških je plesala s koši »Baba deda nosi«.

V soboto, 30. januarja, je društvo Slovenski zvon iz Krefelda organiziralo v Neussu prireditev, posvečeno slovenskemu kulturnemu prazniku Prešernovemu dnevu.

Vse prisotne je prav prisrčno pozdravila

predsednica Rozina Lovrenčič. Nato smo zapeli slovensko himno, Zdravljico. Ob tej priložnosti smo se spomnili, da sta se istega leta, 1800, rodila France Prešeren in Anton Martin Slomšek. Oba je družila

ljubezen do slovenskega jezika in poezije.

Slovenski učitelj je prebral Slomškov življenjepis: Škofu Slomšku je uspelo prestaviti sedež lavantinske škofije v Maribor, kjer se je vseskozi do smrti bojeval za enakopravnost slovenskega jezika z nemškim.

Za nemške goste je o Slomšku spregovoril Darko Štamcar.

Recitiral je tudi Prešernovo pesem Kam v nemščini. Sledilo je druženje ob zvokih ansambla Petka iz Slovenije. Po polnoči smo se nasmejali skupini moških, ki so plesali s koši »Baba deda nosi«.

Praznovanja dneva slovenske kulture se je kljub zasneženim cestam udeležilo 250 slovenskih rojakov in njihovih nemških prijateljev iz številnih mest v Severnem Porenju - Vestfaliji.

Druženje je trajalo dolgo v noč.

Dušan Čegovnik iz Essna

Slovesno praznovanje v Makedoniji

S svojo otroško sproščenostjo je vse navzoče navdušil otroški pevski zbor.

Slovensko združenje France Prešeren iz Skopja in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Makedoniji sta ob slovenskem kulturnem prazniku priredila kulturni dogodek v Skopju, 8. februarja 2010, v Mladinskem kulturnem centru. Spomnili smo se Prešerna in drugih velikanov, ki so se za vedno

24

Moja Slovenija / Marec 2010

zapisali v zgodovino slovenskega naroda.

Večer se je začel z »Zdravljico«. Pozdravni nagovor sta imela veleposlanik Republike Slovenije Alain Brian Bergant in predsednica Slovenskega združenja France Prešeren Anastazija Ribarski. Uživali smo v glasbi Vlatka Stefanovskega. Vse navzoče je nav-

dušil otroški pevski zbor pod vodstvom Marije Dokuzove. Gregorčičevo pesem »Soči« je recitirala naša pesnica in prevajalka Bistrica Mirkulovska, ki je spregovorila nekaj besed tudi o pesniku in njegovi pesnitvi. Nastopili so tudi študentje s Filološke fakultete Blaže Koneski v Skopju, ki so brali Prešernove pesmi in zapeli pesem Moja Tošeta Proeskega v slovenščini. Sledila je predstavitev prevoda knjige Draga Jančarja »Niha ura tiha«.

Nastopil je tudi naš pevski zbor pod taktirko Tomislava Šopova. Posebno presenečenje nam je pripravil z venčkom slovenskih ljudskih pesmi. Ob spremljavi Marije Dokuzove na harmoniki, Gligorja Serafimova na klarinetu in Borisa Antovskega na kitari smo veselo zaplesali. Na koncu je prelepo izzvenela Avsenikova pesem »Slovenija, od kod lepote tvoje«. Občinstvo je bilo navdušeno. Program sta povezovala učenca dopolnilnega pouka slovenščine Kristina in Zoran Pavlović, ki sta nas oblečena v slovenski narodni noši odlično vodila skozi večer.

Neva Serafimova in Marija Dokuzova

PISALI STE NAM

Pustovanje v Sarajevu

Izvirne maske so priklicale veliko obiskovalcev.

Na pustno soboto je bilo v Sarajevu v prostorih društva „Cankar“ tradicionalno pustovanje. Najprej smo se ob domači glasbi pogovorili o pustnih običajih v raznih pokrajinah Slovenije, zgodaj popoldne pa so

se začele zbirati veselo razpoložene male in velike maškare, posamezno in skupinsko. Tudi gledalcev ni manjkalo.

Vsa leta doslej je žirija ocenjevala nastop maškar ter podelila po eno nagrado otro-

ški in odrasli maškari. Vendar smo opažali v otroških očeh razočaranje, ker so se potrudili prav vsi, nagrada pa je bila le ena.

Zato smo se letos Cankarjevci odločili, da prav vsaka maska zasluži priznanje v eni od 28 možnih kategorij.Podelili smo plakete za najmlajšo, najstarejšo, najbolj ljubko, najbolj strašno, najbolj izvirno masko in še kaj. Žirija je bila pred težko nalogo. Ocenjevali so nastop in izvirnost mask. Po vrsti so se ji predstavljali Harry Potter, čarovnik, čistilka Marica, ki bo pometla vse politike, pastir, Indijanec, princ in berač v eni osebi, izredno prepričljiva učiteljica, zdravnica Piggy z asistentom, ki je s cepivom ‘tamifuj’ cepila proti prašičji gripi, pa Stefanie, štorklja, dva predstavnika protikorupcijske stranke in japonski samuraj.

Po končani podelitvi plaket smo se vsi zbrani posladkali s krofi, malo poklepetali in že delali načrte za naslednjo maškarado. Dogovorili smo se, da bomo pred naslednjim pustovanjem organizirali delavnico, kjer bomo poskušali izdelati čimbolj izvirne pustne maske. Idej nam ne manjka – to smo videli tudi na letošnji maškaradi.

Povorka v maskah na Gornjem Seniku

Dijaška samouprava Porabje je to šolsko leto organizirala pustni karneval.

Izvirnih mask ni manjkalo.

Dijaška samouprava Porabje se je to šolsko leto odločila, da organizira pustni

karneval na DOŠ Jožefa Košiča. 12. februarja v jutranjih urah so se vsi učenci, in

tudi nekateri starši, vznemirjeno pripravljali, da bi oblekli maškare. Zvončnica, princesa, ženska z butaro, Indijanka, prodajalka jabolk, slikar, Kip svobode, oklopni vitez, mamica v kočiji z dojenčkom, prekooceanski domorodec, čevljar, dekla, ki v snope deva ... težko bi našteli vse iznajdljive maske. Žirija je imela res težko delo: izbrati tri najboljše. V lokalni predelavi „Zvezda se rodi” so bile zelo uspešne deklice osmega razreda s svojim plesom, Duo Sukič pa s predstavitvijo učiteljev v rap produkciji. Po povorki so najbolj pogumni lahko peli na odru (karaoke). Nekateri so v začetku malo bolj bojazljivo držali mikrofon, med odmorom pa so bili zelo glasni. Po kosilu smo se igrali tombolo in imeli disko. O pustnem karnevalu imamo veliko slik, ki si jih lahko ogledate na spletni strani naše šole: www.kossicsiskola.gportal.hu.

Moja Slovenija / Marec 2010

25

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb www.slovenci.hr BOSNA IN HERCEGOVINA

Ljubljana od 23. 2. do 18. 3. – Slovenska novinarska fotografija 2010.

Cankarjev dom, Velika sprejemna dvorana, Ljubljana od 24. 3. do 30. 3. – 12. mednarodni festival dokumentarnega filma Maribor do 14. 3. – Salvador Dali v Mariboru. Razstava 200 grafik iz opusov Biblia Sacra in Božanska komedija. Naskov dvorec, Vetrinjska ulica 30 Planica od 18. 3. do 21. 3. – Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici Pokljuka od 19. 3. do 21. 3. – Alpski pokal v biatlonu Novo mesto do 2. 5. – Božidar Jakac - Spomini na železni svet. Ob 110letnici rojstva Božidarja Jakca. Jakčev dom, Sokolska ulica 1, Novo mesto

Prireditve izven Slovenije SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva.

Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd. http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.

Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.

Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.

Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev Petra Drapšina 8.

Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).

Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9. http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin Druženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.

Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00. Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30. http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.

Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.

Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.

Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.

Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.

Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.

Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.

Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filozofska fakulteta, L. Jagera 6 Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr

26

Moja Slovenija / Marec 2010

Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.

Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.

Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.

Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45. http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor V septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.

Radijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FRRE RADIU PRIJEDOR že četrto leto. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Luka http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren Skopje Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.

V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine. http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola http://www.triglavbitola.mk ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskem http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm FRANCIJA A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine http://www.kridel.net/ATSO/index.html Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha Redne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00.

Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.

Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 uri (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON) http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon http://www.zvon.nl POLJSKA Društvo Triglav – Rysy http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev http://www.slovenci.org AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Maria Frieden ob 10.30.

Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00.

Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.

Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.

Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).

Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).

Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00. http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e.V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

SKUD Triglav, Stuttgart http://www.triglav-stuttgart.de

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica http://www.triglav.ch

Kulturno društvo, Stuttgart http://www.kd-slovenija.de

Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v Nabrežinski občinski telovadnici.

Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 ter vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini.

KOLEDAR PRIREDITEV Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro - Sesljan od 16.30 do 17.30 ter ob petkih od 16.15 do 17.15 v Nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 ter vsako sredo od 18.15 do 19.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi moške košarke - skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 ter vsak petek od 19.00 do 20.30 v Nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi ženske odbojke - skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini,vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro - Sesljan ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v Nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi ženske odbojke - skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v Nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20.

Info: Aldo, tel.: 338 7995474; http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00). http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo Opčine Začetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00.

Zinkov dom, Opčine Nadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30.

Zinkov dom, Opčine Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine Sklad Mitja Čuk, Opčine Z oktobrom 2009 začetek jezikovnih tečajev: Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.

English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru.

Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci.

Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.

Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Rekerativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. http://www.skladmitjacuk.org KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com AVSTRALIJA Slovensko društvo Adelaide Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00 Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri) Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com ZDA

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio Vseslovenski kulturni odbor www.theslovenian.com Glasilo kanadskih Slovencev www.theslovenian.com/magazine Kanadsko-slovenski kongres http://www.slokongres.ca Kanadsko slovenska gospodarska zbornica www.cdnslocc.ca Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo www.slovenianhistorical.ca Slovenska šola Župnije Brezmadežne www.brezmadezna.com/zupnija/sola Slovensko kulturno društvo Sava www.savaclub.ca Slovenski park www.slovenskipark.com Bled Planica Social Club www.bled.ca Slovensko letovišče www.sloveniansummercamp.com ARGENTINA Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar Slovensko podporno društvo Cordobe Pisarna je odprta vsako sredo od 18.00 do 20.00.

Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00.

Tečaj slovenščine vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.

Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30.

Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html

Slovenia4You Foundation, New York http://www.slo4you.com

Prekmurski arhiv v Argentini http://www.slovencizvzhoda.com

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL; http://www.slovenian-center.org

Slomškov dom http://www.slomskovdom.org

ClevelandSlovenian.com http://www.ClevelandSlovenian.com

Zedinjena Slovenija http://www.slo.org.ar

škem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem, ki je določal, da morajo biti zaslišanja v slovenščini. 60 let pozneje, 13. marca 1922, pa so tržaški sodniki sprejeli sklep o prepovedi uporabe slovenskega jezika na tržaških sodiščih. Leto pozneje so enako storili tudi goriški sodniki.

leta 1898 pa se je na ta dan rodil ameriški pisatelj slovenskega rodu, prevajalec in javni delavec, Louis Adamič.

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar

Zgodilo se je tega meseca 2. marca 1515 se je začel veliki slovenski kmečki upor, ki je zajel skoraj 80 tisoč ljudi. Razvil se je na območju skoraj 25.000 kvadratnih kilometrov. Upor je bil krvavo zadušen, o njem pa pripoveduje tudi nemška pesem, v katero so vključene besede »le vkup, le vkup uboga gmajna«.

To so prve slovenske tiskane besede.

7. marca 1937 je bila odkupljena rojstna hiša Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem. Denar je zbrala slovenska šolska mladina, zbiranje pa je vodil F. S. Finžgar. Prešernova rojstna hiša je postala prvi slovenski varovani kulturni spomenik.

9. marca 1932 se je v Češnjevcu pri Slovenski Bistrici rodil dr. Jože Pučnik, sociolog in politik. Pučnik je bil med osamosvajanjem Slovenije predsednik Demosa. Umrl je 12. januarja 2003.

15. marca 1862 je izšel odlok o rabi slovenščine na sodiščih na Trža-

18. marca 1414 so na knežjem kamnu ob Krnskem gradu na Gosposvetskem polju ustoličili vojvodo Ernesta Železnega. To je bilo zadnje ustoličenje po slovenskem obredju.

18. marca 1904 se je v Sežani rodil slovenski pesnik Srečko Kosovel.

20. marca 1797 so Francozi v Napoleonovih vojnah zavzeli Gorico in prvič prišli na slovensko ozemlje; 31. marca so prišli v Ljubljano, 28. aprila istega leta pa se je tam prvič ustavil tudi Napoleon, ki je prenočil v škofijskem dvorcu.

23. marca 1754 se je v Zagorici pri Ljubljani rodil matematik Jurij Vega,

26. marca 1917 je Kranjski deželni odbor odkupil graščino Golnik za zdravljenje tuberkuloznih vojakov. Do leta 1927 so zgradili prvo novo bolnišnično poslopje. Na Golniku še danes obratuje klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo.

27. marca 1927 je dobila Ljubljana prvo avtomatsko telefonsko centralo.

29. marca 1874 se je v Kamniku rodil slovenski general in pesnik Rudolf Maister.

31. marca 1385 je umrl Herman I. Celjski, celjski grof ter dalmatinski, hrvaški in slavonski ban.

Moja Slovenija / Marec 2010

27

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Pripravila: Tatjana Vučajnk

Spoštljivo pisanje Ilustracija: Cimerman

Kateri zapis povedi je pravilen?

V okencu označite ustrezno obliko. premiera.

1

premijera.

2

zvonjenje.

3

zvonenje.

4

avijon.

5

avion.

6

ranen.

7

ranjen.

8

Njene besede so bile

premišljene.

9

premišlene.

10

Med rdečo in rumeno barvo je dosti

nijans.

11

nians.

12

V gledališču je bila

Iz cerkve se je slišalo

Nebo je preletel

Fant je bil Pobarvajte. Številke ob ustreznih rešitvah vam povedo, katero polje morate pobarvati.

4

9

10

2 12

7

8 1

6 3 5

28

Moja Slovenija / Marec 2010

11 Na zapis črke j je potrebno še posebej paziti pri besedah, ki so tvorjene iz glagolov na -iti, saj se vanje pogosto vrine glas j: zvoniti  zvonjenje, govoriti  govorjenje, raniti  ranjen, premisliti  premišljen. Zvočnika j ne zapisujemo s posebno črko v nekaterih prevzetih besedah, kot so premiera, avion, niansa, čeprav ga izgovorimo [premijera], [avijon], [nijansa] …

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Čestitka S čestitko izrazimo veselje ob pomembnem dogodku ali uspehu prejemnika. Čestitamo ob določenem uspehu na nekem področju, ob veselem dogodku (npr. rojstvu otroka) itd. Poznamo dve vrsti čestitk. Uradno čestitko pošljemo ob uspehu določene organizacije, skupine ali osebe, s katero nismo v zelo osebnem odnosu. Neuradno čestitko pošljemo tistim, ki so nam blizu, zato je bolj osebna, lahko celo šaljiva.

Neuradna čestitka Maribor, 11. 2. 2010 Draga babica, pravkar smo izvedeli, da si prejela Prešernovo plaketo občine Brežice.

Izredno smo veseli in ponosni nate. Iz vsega srca ti čestitamo in ti želimo še veliko uspehov.

Vnukinja Jožica z družino

Uradna čestitka Planinsko društvo Zara Gogoljeva 15 1373 Rovte

Rovte, 13. 12. 2008

Spoštovani g. Marko Brecelj!

Ob pridobitvi doktorskega naziva vam iskreno čestitamo. Vaši znanstveni dosežki v tem letu so bili res izjemni. Z njimi ste doprinesli tako k slovenskemu kakor tudi svetovnemu znanstvenemu prostoru. Še naprej vam želimo obilo dosežkov.

Benjamin Gladek

Benjamin Gladek, predsednik društva

Moja Slovenija / Marec 2010

29

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

Barbara Hanuš

ROJSTNI DAN Ilustracije Ana Zavadlav. Izdala založba Miš (2009).

OČKA IN MAMA STA SE LOČILA. DEDEK SI JE IZBRAL NOVO ŽENO, STARA MAMA PA NOVEGA MOŽA. TAKO IMA JAKOB ŠE ATA. VSI VESELO KLEPETAJO NA VRTU. PRIŠLI SO TUDI BRATRANEC VID Z MAMICO IN SESTRIČNA LARA Z MAMICO IN OČKOM. JAKOB PRAZNUJE ROJSTNI DAN, ZATO MU VSI PRINAŠAJO DARILA. MUCA MICA JE RADOVEDNA, KAJ SE SKRIVA V ZAVOJIH. KO JIH JAKOB ODPIRA, MU POMAGA, SAJ PAPIR TAKO LEPO ŠUMI. VRVICE IN PENTLJE JAKOB PUSTI MICI, DA SE Z NJIMI IGRA. JAKOB JE DOBIL NOGOMETNO ŽOGO. TAKOJ JO HOČE PREIZKUSITI. TUDI NONO JE NAVDUŠEN NOGOMETAŠ. TAKO MOČNO BRCNE NOVO ŽOGO, DA ODLETI NA DVORIŠČE SOSEDNJE HIŠE. NONA SE JEZI, NONO PA GRE K SOSEDOM, POZVONI IN JIH LEPO PROSI, ČE LAHKO Z NJIHOVEGA VRTA VZAME ŽOGO. ŽOGA JE PADLA NA GREDICO S SOLATO, ZATO GA SOSEDA NE GLEDA PRAV PRIJAZNO. A NONO JO TAKO LJUBEZNIVO POVABI NA TORTO, DA ŠE ONA POSTANE DOBRE VOLJE. PRI SOSEDOVIH IMAJO KAR PET OTROK. JAKOBOVA TORTA JE DOVOLJ VELIKA, DA VSAK DOBI KOŠČEK. ZDAJ JE NA VRTNI ZABAVI RES ŽIVAHNO. KO SE SLADKAJO S TORTO, SE NIHČE NE SPOMNI NA MUCO MICO, ZATO SI KAR SAMA POSTREŽE. SKOČI NA MIZO IN SE ZADOVOLJNO OBLIZUJE. ŠE SREČA, DA JE NIHČE NE VIDI!

Barbara Hanuš je pod skupnim naslovom O Jakobu in muci Mici napisala tri besedila. Tokrat predstavljamo prvega, ki nosi naslov Rojstni dan. Izšel je v dveh različicah. V prvi slikanici je besedilo Rojstni dan prevedeno v jezike tujih manjšin v Sloveniji (italijanskega in madžarskega) ter v nemščino za uporabo otrok slovenske manjšine v Avstriji. V drugi različici sta prevoda v jezike priseljencev (hrvaškega in makedonskega) ter v romski jezik. Menimo, da bodo kateri teh prevodov v pomoč tudi slovenskim otrokom v drugih evropskih državah. V reviji pa se lotimo prisrčnega besedila v slovenščini!

PRI JAKOBU JE DANES VESELO. PRIŠLI SO NONA IN NONO, BABICA IN DEDEK, STARA MAMA IN ATA. NONO JE OČKOV OČKA, MAMIN OČKA PA JE DEDEK. MAMINA

30

Moja Slovenija / Marec 2010

S KNJIGO V SVET

DARILO DAR PAKET ПОДАРОK REGALO AjáNDéK das GESCHENK

MUCA MACA MAČKA MАЧE GATTINA CICA die KATZE

TORTA TORTA TORTA TOPTA TORTA TORTA die TORTE

ŽOGA LOPTA LABDA TOПKA PALLA LABDA Der BALL

Nagradno vprašanje:

Napiši kratko čestitko Jakobu za rojstni dan!

Pošlji jo na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija.

Moja Slovenija / Marec 2010

31

KNJIŽNA POLICA

Nove publikacije Inštituta za slovensko izseljenstvo Predstavniki Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU-ju so pred kratkim predstavili štiri nove publikacije. Poleg že dobro uveljavljene revije Dve domovini (Two Homelands) je na voljo še knjiga Enake možnosti v slovenski diplomaciji in dve v angleščini pisani knjigi Go girls! in Building Peace for a Living.

Knjiga Enake možnosti v slovenski diplomaciji – podpisuje jo več avtorjev in urednikov – prinaša rezultate, ugotovitve in spoznanja, ki jih je dalo teoretično in empirično preučevanje enakih možnosti v slovenski diplomaciji, v prvi vrsti glede na spol, a tudi glede na strankarsko pripadnost in osebno všečnost. Izkazalo se je, da zadnji dve dimenziji na neenakost vplivata celo bolj kot spol. Pri izvedbi projekta sta svoje moči uspešno združila Inštitut in Sektor za načrtovanje politik in raziskave na Ministrstvu za zunanje zadeve RS. Revija Dve domovini z zaporedno številko 30 je vsebinsko in jezikovno raznolika. Prinaša namreč deset razprav oziroma člankov o izseljenstvu, tudi o hrvaškem in albanskem. Posebej velja izpostaviti dve razpravi: Janja Žitnik Serafin je napisala razpravo z naslovom Pisatelj med dvema domovinama: Louis Adamič in vprašanja nacionalne, etnične in kulturne identitete, Andrej Vovko pa razpravo z naslovom Padli člani SNPJ v oboroženih silah ZDA med drugo svetovno vojno v luči časnika Prosvete. Ugotovil je, da je v oboroženih silah ZDA med drugo svetovno vojno padlo 64 pripadnikov SNPJ. Knjiga Go girls! When Slovenian Women Left Home je pisana samo v angleščini, menda zato, ker v Sloveniji primanjkuje podatkov o slovenskem izseljenstvu, ki bi bili dostopni tujim strokovnjakom. Škoda, da je temu tako, saj gre za publikacijo, ki predstavlja sintezo večletnega proučevanja izseljevanja žensk iz slovenskega etničnega prostora. Vsebinsko je knjiga razdeljena na štiri poglavja in uvod. Prvo poglavje z naslovom Zgodovina in zamolčanost je napisal Marjan Drnovšek. Izseljevanje žensk iz slovenskega etničnega prostora je predstavljeno skozi glavne valove, smeri in skupine pa tudi skozi vzroke zamolčanosti tega pojava v slovenski znanstveni, strokovni in literaturi nasploh.

Prva Slovenka, ki se je naselila na ameriških tleh je bila Antonija Hoffern, sestra misionarja Friderika Barage, ki pa se je po nekaj

32

Moja Slovenija / Marec 2010

letih vrnila v Evropo, točneje v Rim. Prva Slovenka, ki se je v Ameriko izselila s celo družino, pa je bila Apolonija Noč iz Podbrezja na Gorenjskem. Leta 1855 je celo napisala pismo iz Amerike za Bleiweisove Novice. Obširno je avtor spregovoril tudi o tipično ženski zvrsti migracij – izseljevanju deklet in žena v Egipt, torej o aleksandrinkah. Skozi sociološka očala obravnavata problematiko izseljevanja žensk Marina Lukšič Hacin v drugem poglavju z naslovom Zamolčanost in patriarhat in Jernej Mlekuž v poglavju Patriarhat in predstavljanje. Lukšič Hacinova ugotavlja, da so z emigracijo slovenske ženske prišle v socialno in kulturno okolje, ki je bilo zanje manj diskriminatorno kot doma. Mlekuža pa je zanimala podoba žensk v slovenskem izseljenskem tisku, posebej še na primeru slovenske politične emigracije v Argentini.

Zadnje poglavje je napisala Mirjam Milharčič Hladnik. Zanimal jo je zlasti subjektivni vidik izseljevanja žensk; zato je analizirala več kot 60 zgodb slovenskih izseljenk in njihovih potomk v ZDA. Še posebej jo je zanimal razvoj etnične identitete in pripadnosti v različnih življenskih obdobjih skozi znanje jezika, prakticiranje verskih tradicij in praznikov, pripravo tradicionalnih jedi.

T. Š.

VELIKI SLOVENCI obiskoval kot gost (imel je le osnovnošolsko izobrazbo), od leta 1874 pa kot redni študent pri profesorju Griepenkerlu. Družil se je s slovenskimi študenti in spoprijateljil se je s češkim slikarjem V. Hynaisom. Mimogrede je treba povedati, da je med študijem odslužil tudi vojsko: najprej v Trstu, nato v Bosni.

Jurij Šubic, slikar, risar, ilustrator Letos mineva 120 let od smrti doma in v Evropi znanega slikarja Jurija Šubica. Rodil se je 13. aprila 1855 v Poljanah nad Škofjo Loko, umrl pa je 8. septembra 1890 v Raschwitzu pri Leipzigu. Iz znane družine podobarja Štefana prihaja tudi Jurijev starejši brat, malo manj znani slikar Janez, čigar življenska in umetniška pot je na moč podobna Jurijevi. Z njima je tradicija podobarskih delavnic pognala v najlepši cvet, je zapisal umetnostni zgodovinar Emilijan Cevc.

Iz očetove delavnice sta leta 1812 prišla v uk k slikarju Wolfu v Šentvidu nad Ljubljano, nato pa se je njuna umetniška pot ločila. Bolj umirjeni in urejeni Janez je odšel v Benetke in Rim, nemirnega in bohemsko razpoloženega Jurija pa je najprej pritegnil Dunaj. S posredovanjem slikarja Wolfa je namreč dobil podporo za ogled svetovne razstave 1873 na Dunaju, kjer je s prekinitvami ostal do leta 1879. Dunajsko akademijo je najprej

Izjemna ustvarjalna moč Jurija Šubica Tako profesor Griepenkerl kakor tudi češki slikar Hynais sta v Jurijevem življenju odigrala pomembno vlogo. Prvi s tem, da je po njegovem posredovanju dobil naročilo za dekoracijo palače arheologa Schliemanna v Atenah, drugi pa s tem, da ga je povabil v Pariz, kar se je zgodilo leta 1880. V Atenah je sicer užival velik ugled in ponudili so mu celo mesto profesorja na akademiji. Vendar slikar - umetnik se ni mogel upreti izzivom, ki jih je ponujal Pariz kot središče novega umetnostnega iskanja (Dunaj v tem času ni bil več pravo umetniško središče). V Parizu je Jurij doživel svojo umetniško sprostitev, ki ga je odrešila akademskih postav ter mu razkrila lepoto žive narave in živega človeka. Delal je za češka slikarja Hynaisa in Brožika ter madžarskega slikarja Munkacsyja. Večje samostojno naročilo je bila poslikava stropa v kabaretu Au Tambourin na Montmartru. Naročila je občasno dobival tudi iz domovine.

Desetletno pariško obdobje je najprej prekinil z bivanjem v Normandiji, kjer je ustvaril vrsto izredno vabljivih pokrajinskih in žanrskih skic in slik (Sadovnjak, Krajina v Normandiji, Vrtnar). Tam se je Jurij približal čistemu slikarstvu, trenutna barvna vizija ne pozna več trdnih oblik, ni pa še tvegal tiste naturalistične skrajnosti, kakršno so dosegli francoski impresionisti. Človek mu je bil še vedno smiselno oporišče umetnostne resničnosti. To velja za portretno realistično Marijino obiskovanje na Rožniku pri Ljubljani, za žalostno razpoloženjskost slike Sama, za po življenju posnete figure na stropnih slikah v avli ljubljanskega Narodnega muzeja, za žanrske ilustracije slovenskih ljudskih običajev, za stropne freske v sv. Jakobu v Ljubljani.

Iz povedanega ni težko razbrati, da je Jurij Šubic bivanje v Parizu večkrat prekinil, in sicer v letih 1885, 1886 in 1887. V teh letih je slikal v Ljubljani, potoval (1887) po Štajerski, obiskal je tudi brata Janeza v Kaiserslauternu, nekajkrat pa je bil tudi v rodnih Poljanah. Avgusta leta 1890 je sprejel naročilo za poslikavo dvorane na gradu Raschwitz pri Leipzigu, kjer je med delom umrl.

Sklepne misli Kot pravi umetnostni kritik F. Mesesnel je Jurij prvi prinesel v našo umetnost sončno luč in s tem pripeljal naše slikarstvo do tiste stopnje, s katero je ustvaril izhodišče novi umetniški generaciji. Umrl je v tujini, živel pa je kot brat Janez za domovino, saj je bil menda naš prvi umetnik, ki se je aktivno vključeval v naše kulturno življenje. Prijateljeval je s pesniki in pisatelji ter kritično presojal naše politično nebo. Brata Šubic sta bila prva po Bergantu, ki sta naše slikarstvo spet dvignila do evropske kvalitete. Bila pa sta tudi tista, s katerima se začenja trpko poglavje o umetnikih, ki so morali odhajati na tuje ne samo po izobrazbo, marveč tudi za kruh.

Tomaž Štefe

Moja Slovenija / Marec 2010

33

V SREDIŠČU: ČEZMEJNO SODELOVANJE

Skupni slovenski gospodarski prostor kot poseben izziv RS ima iz naslova izvajanja evropske kohezijske politike v letih 2007 do 2013 na voljo okoli 4,2 milijarde EUR sredstev. Del finančnih sredstev v obsegu 228 milijonov EUR je namenjen izvajanju operativnih programov čezmejnega sodelovanja s sosednjimi državami. Nekaj javnih razpisov za prijavo projektov v okviru programov čezmejnega sodelovanja 2007-2013 je že bilo izvedenih, preostali javni razpisi pa se bodo začeli izvajati v prihodnjih mesecih.

Programski dokumenti Temeljna programska dokumenta sta Nacionalni strateški referenčni okvir (SVLR, 2007) in Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013 (SVLR, 2007). Operativni programi čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska, Slovenija-Italija in Slovenija-Avstrija ter operativni program instrumenta predpristopne pomoči (IPA) Slovenija-Hrvaška podrobneje določajo usmeritve iz temeljnih programskih dokumentov.

Sistem upravljanja in upravičenci Državi, ki sta nosilki posameznega programa čezmejnega sodelovanja, upravljata program skupno. Organ upravljanja je pri posameznih programih sodelovanja (npr. z Madžarsko) Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ali pa organ države partnerice (npr. v Italiji). Skupni tehnični sekretariati in

34

Moja Slovenija / Marec 2010

informacijske pisarne pomagajo organu upravljanja pri njegovem delu. Slovenski ocenjevalci in ocenjevalci države partnerice, ki so strokovnjaki posameznih področij, preverijo skladnost projekta z evropskimi in nacionalnimi razvojnimi dokumenti ter ustreznost partnerjev.

Nadzorni odbori, katerih članstvo zajema različne vladne resorje, potrjujejo izbrane projekte in nadzirajo učinkovitost izvajanja projektov. Evropska komisija pa je vrhovni nadzorni organ s pristojnostjo sankcioniranja nepravilnosti.

Upravičenci do sredstev so zasebne in javne ustanove, podjetja (z izjemo izvajanja programov IPA), grozdi, raziskovalne ustanove, univerze, visokošolske institucije ter lokalne in regionalne razvojne agencije, do evropskih sredstev čezmejnega sodelovanja pa so upravičene tudi manjšinske organizacije slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah.

Novi izzivi in ovire Skupni nastop slovenske narodne skupnosti in inštitucij RS bo učinkovitejši ob poznavanju obstoječih ovir čezmejnega sodelovanja. Programi naj bi prispevali k razvojni koheziji obmejnih območij in k zmanjševanju političnih napetosti med državami. Odprta vprašanja med državami ter nacionalizmi pa lahko prikrito ovirajo čezmejne stike in prispevajo k neučinkovitemu izvajanju skupnih projektov. Države naj bi podprle izključno tiste kakovostne projekte, ki prispevajo k enakomernemu trajnostnemu razvoju obmejnih območju. To je lahko doseženo, kadar državi, ki sodelujeta v posameznem operativnem programu, ne sledita razdelitvi sredstev po načelu “kdor več plača, ta več prejme”. Ampak si v nadaljevanju pogovorov in usklajevanj prizadevata za podporo kakovostnih projektov, ne glede na njihovo »državno« poreklo.

V SREDIŠČU: ČEZMEJNO SODELOVANJE To vprašanje je bilo že nekajkrat na pogajalski mizi RS z Italijo. Tudi zapleti na zadnjem zasedanju Nadzornega odbora, decembra 2009, kjer naj bi se potrjevala lestvica strateških projektov, ne pričajo v prid učinkovitemu izvajanju evropskih projektov. Dežela Veneto in Emilia Romagna sta pri potrjevanju projektov iz povsem postopkovnih razlogov nastopili proti Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini in z obstrukcijo zasedanja povzročili dodatno zamudo v programskem obdobju, ki se izteče že čez tri leta. Zunanja EU Schengenska meja je omejila mejni režim na meji z Republiko Hrvaško, zato je nujno njeno članstvo v EU, ki bo zagotovilo nove možnosti za čezmejno sodelovanje. To pa je ovirano zaradi slabe absorpcijske sposobnosti določene države za razpoložljivo financiranje čezmejnega sodelovanja (npr. Republika Hrvaška). Prijavitelji projektov so soočeni z obsežno birokracijo in z zahtevnostjo priprave dokumentacije, ki naj bi jo deloma odpravil ukrep vzpostavitve sklada za male projekte.

Možnosti razvoja določenih obmejnih območij in izvedba evropskih projektov pa so omejene tudi s povsem naravnimi danostmi. Tako so v Porabju možnosti gospodarskega razvoja omejene, ker je del Porabja razglašeno za narodni park.

Prednost Porabja pa je njegova obmejnost, saj meji na dve državi in kar tri regije, kar pa je mogoče izkoristiti za razvoj kulturno turistične infrastrukture. Gospodarski razvoj Prekmurja, ki bo pospešen z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015, pa bo prispeval tudi k razvoju Porabja z odprtjem trga delavske sile porabskim Slovencem ter dodatno podprl čezmejno sodelovanje.

Priprava in izvedba projektov zahteva tudi dovolj usposobljenih človeških virov.

Položaj slovenske skupnosti v Reki, kjer je članstvo omejeno na neprofitna kulturna društva, ki se ne čutijo dovolj usposobljena za projektno delo, saj je njihovo delo omejeno na prostovoljno delo, dodatno oviro pa predstavlja starostna struktura, se pri tem bistveno razlikuje od položaja narodne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini, kjer je že skorajda zgodovinska prisotnost gospodarskih organizacij.

Dobre prakse Ne glede na to pa je v vseh programskih obdobjih izvajanja evropskih projektov nastalo kar nekaj kakovostnih projektov in dobrih praks, ki jih mogoče nadgraditi in smiselno uporabiti. S pomočjo evropskega denarja je slovenska narodna skupnost izgradila industrijske cone. Projekt Jezik /Lingua bo dvignil kakovost poznavanja slovenskega jezika v Italiji, projekt Sosed Sosedu v Porabju pa z rokodelskimi in gastronomskimi delavnicami ter ustanovitvijo muzeja kolarstva predstavlja neprecenljiv doprinos k ohranitvi slovenske kulturne dediščine. Dobre prakse bodo obravnavane tudi na omenjenem posvetu, saj lahko poleg njihovega prenosa pripomorejo k nastanku skupne strategije, ki bo omogočila določanje primarnih in strateških projektov tudi v prihodnje.

V naslednjih mesecih se bodo izvajali preostali razpisi operativnih programov čezmejnega sodelovanja v obdobju 2007-2013. Presoja kakovosti projektov bo upoštevala: - skladnost projekta z evropskimi in nacionalnimi razvojnimi dokumenti ter strategijami o razvoju obmejnih območij;

- prispevek projekta k socialni, teritorialni in gospodarski koheziji, ki je temeljni cilj evropske kohezijske politike; - prispevek projekta k temeljnim izzivom integracijskega procesa obmejnega prostora v združeni Evropi; - prispevek projekta h krepitvi skupnega (kulturnega in gospodarskega) slovenskega prostora; - trajnost in konkretnost učinkov projekta.

Zaključek Usklajen in strateški pristop vseh pomembnejših gospodarstvenikov iz RS, sosednjih držav in tujine bo z združitvijo kapitala, znanja, izkušenj, človeških virov in obstoječih dejavnosti prispeval k novim investicijam na območju poselitvenega območja slovenske narodne skupnosti in RS. S stalnim dialogom je treba najprej ovrednotiti skupni gospodarski prostor, mu dodati temeljne vsebine in strateške cilje. Nekatere druge države, vključno z našo sosedo Italijo, znajo in hočejo opredeliti svoje interese. Morda je skrajni čas, da imamo aktivnejšo vlogo tudi Slovenci.

Breda Mulec

Projekti, kot je Sosed Sosedu v Porabju, z rokodelskimi in gastronomskimi delavnicami predstavljajo neprecenljiv doprinos k ohranitvi slovenske kulturne dediščine.

Moja Slovenija / Marec 2010

35

MLADI MLADIM

Ljubitelji fotografije poslikali Slovenijo Na nagradni natečaj Poslikajmo Slovenijo, ki se je končal konec preteklega leta in je potekal na spletnem portalu Picture Slovenia, je 1060 avtorjev poslalo nekaj več kot 8500 fotografij. Tako množičen je bil odziv ljubiteljev fotografije na natečaj, katerega namen je bil kar najbolje predstaviti Slovenijo skozi fotografski material v spletnih iskalnikih. To pa zato, ker je v iskalnikih malo fotografij, ki ustrezno predstavljajo našo državo. Odziv ljubiteljev fotografij je presegel vsa pričakovanja, tovrstni projekti pa močno krepijo prepoznavnost Slovenije - dosedanji obiskovalci portala prihajajo iz več kot šestdesetih držav.

36

Moja Slovenija / Marec 2010

Na natečaj je prispelo več kot 8500 fotografij.

Neustrezne fotografije Slovenije na svetovnem spletu Primož Žižek, direktor Zavoda Tovarna in idejni oče projekta, je pojasnil, da se trend uporabe svetovnega spleta povečuje. Ob tem je navedel, da v Evropi 30 odstotkov celotnega zakupa turističnih aranžmajev poteka prek spleta. V ZDA pa je ta delež še višji, in sicer 50-odstoten. Slovenija je skozi slikovni material v spletnih iskalnikih zelo slabo predstavljena, saj je po ključnih besedah in iskalnih

kriterijih zadetkov le za vzorec. Za veliko večino iskalnih pojmov pa pravilno indeksiranega fotografskega materiala ni. »Namen portala je promocija Slovenije skozi fotografijo. V letu 2010 bomo objavili nekaj deset natečajev, za katere vemo, da jih tujci zelo močno iščejo v zvezi s Slovenijo. Na ta način želimo promovirati Slovenijo na ravni turizma, na drugi strani pa želimo promovirati avtorska dela slovenskih fotografov in fotografinj,« je povedal Žižek.

Sodelovalo 1060 avtorjev Natečaj je bil priložnost tudi za mnoge manj uveljavljene fotografe, saj so na natečaju lahko sodelovali vsi ljubitelji fotografije. Na portalu PictureSlovenia.com so lahko odlagali fotografije v več kategorijah: dediščina, naravne lepote, mesta in podeželje, aktivne počitnice, hrana in kulinarika, prireditve ter življenjski slog.

Med vsemi objavljenimi fotografijami je strokovna žirija, sestavljena iz priznanih slovenskih fotografov (Arne Hoda-

Moja Slovenija / Marec 2010

37

MLADI MLADIM lič, Tomo Jeseničnik, Borut Peterlin) in predstavnika Nikon Slovenija Roka Gašpariča, izbrala najbolj kakovostne in reprezentativne fotografije ter jih objavila na portalu. Zanje so lahko glasovali tudi obiskovalci portala. Žižek je nad odzivom prijetno presenečen, saj je poudaril, da so pričakovali okoli 1000 fotografij, prispelo pa jih je več kot 8500.

Zmagovalna fotografija iz Kačne jame Zmagovalna fotografija nagradnega natečaja je fotografija z naslovom Kačna jama, katere avtor je Peter Gedei, ki je dvorano v 190-metrskem vhodnem breznu Kačne jame posnel leta 2004, z jamsko fotografijo pa se sicer ukvarja že od začetka devetdesetih let. Priljubljen Gedeijev motiv so slovenske jame, saj so mu najbližje. S svojimi fotografijami pa pogosto tekmuje tudi na tujih nagradnih natečajih, kjer redno osvaja najvišje nagrade. Na drugo se je uvrstila fotografija avtorja Mateja Vraniča z naslovom Domačija nad Logarsko dolino, sledita fotografiji z naslovom V gorah nad dolino Triglavskih jezer, ki jo je v objektiv ujel Dan Briški, in pa Čebelar z Golega Brda, ki jo je posnel Uroš Krička. Izbrane fotografije so na veleplakatih vabile na sejem Turizem in prosti čas, Nikon pa je zagotovil še 15 nagrad v obliki fotoaparatov v skupnem znesku 11 tisoč evrov.

Zmagovalna fotografija natečaja Poslikajmo Slovenijo je v Kačni jami posnel Peter Gedei.

38

Moja Slovenija / Marec 2010

Fotografski zemljevid Slovenije Zaživel je tudi fotografski zemljevid Slovenije, ki z geografsko umeščenimi in opisanimi fotografijami predstavlja slovensko rastlinstvo, živalstvo in kulinariko ter naravno in kulturno dediščino.

Fotografski zemljevid bo pripovedoval zgodbo o Sloveniji, saj bodo kraji podprti s fotografijami in z opisom kraja, ki ga bo zagotavljala Slovenska turistična organizacija (STO). STO je po besedah Livije Kovač Konstantinovič k projektu pristopila, ker so prepričani, da fotografija pove več kot beseda. Predsednik STO Dimitrij Piciga pa meni, da je zemljevid »preko slik, fotografij, kolažev za nekega tujca pogled v Slovenijo v najkrajšem možnem času in neposredno vabilo.« PV

POGOVOR Z ROJAKINJO

Študij s pogledom na morje Bojana Vuković je rojena 26. septembra 1989 v Beogradu. Po osnovni šoli se je vpisala na 13. beograjsko gimnazijo in jo končala z odličnim uspehom. Odločila se je študij v Sloveniji – sedaj je študentka 2. letnika kulturnih študij na Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Nastanjena je v Dijaškem domu Koper in je štipendistka Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Že v srednji šoli je postala članica Društva Slovencev “Sava” v Beogradu, kjer je aktivna tudi sedaj, ko je daleč.

Bila si odlična dijakinja in lahko bi se vpisala na katerokoli fakulteto. Kako to, da si se odločila za študij kulturologije, in to v Sloveniji? »Po naključnem pogovoru s profesorjem, ki predava na fakulteti v Sloveniji, sem dobila informacijo o Fakulteti za humanistične študije v Kopru. Želela sem dobiti še več informacij o omenjeni fakulteti in smereh na njej, zato sem odprla njihovo spletno stran. Od vseh smeri so me je najbolj zanimale kulturne študije. Ko sem dobila podrobne informacije o študiju, sem se, kljub daljavi, odločila za vpis na fakulteto v Kopru. Želene študijske smeri v Srbiji ni bilo, hotela sem tudi poglobiti svoje znanje o Sloveniji, jo podrobneje

spoznati, doživeti kulturo, folkloro, zgodovino in spoznati nove ljudi ...« V Srbiji je več slovenskih društev, kulturnih skupnosti in združenj. Pa vendar si se edina prijavila na razpis za štipendije Javnega sklada za Slovence v zamejstvu in po svetu za dodiplomski študij. Kako si prišla do informacije o razpisu, kakšni so bili pogoji za pridobitev štipendije? »V Društvu Slovencev “Sava” sem dobila prvo informacijo o štipendiji oz. naslov spletne strani Javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije.

Takoj sem se prijavila in redno spremljala informacije o možnosti štipendiranja.

Ko je izšel razpis za dodelitev štipendij za

Slovence v zamejstvu in po svetu, sem se prijavila. Začela sem zbirati potrebna potrdila in dokumente, ki jih je razpis zahteval. Eden od glavnih pogojev za dodelitev štipendije je bil, da mora kandidat imeti status Slovenca s stalnim bivališčem zunaj Republike Slovenije in državljanstvo Republike Slovenije ali pa status Slovenca brez državljanstva Republike Slovenije s stalnim bivališčem zunaj Republike Slovenije. Pogoj je bil tudi ta, da je kandidat aktivni član nekega slovenskega društva v tujini. Aktivnost v društvu mora potrditi s potrebnimi dokazili (potrdila društva o določeni aktivnosti člana, kopije člankov, potrdila o sodelovanju na tekmovanjih, kulturnih nastopih, potrdilo učiteljice

Moja Slovenija / Marec 2010

39

POGOVOR Z ROJAKINJO dopolnilnega pouka slovenščine …). Potrebno je tudi potrdilo o uspehu v srednji šoli (uspeh plus matura, podkrepljeno s potrebnimi opisi opravljenih nalog).« Kaj ti štipendija omogoča? »S štipendijo lahko krijem stroške bivanja v dijaškem domu in zdravstvenega zavarovanja, del pa namenim za študentsko prehrano.« Ali si spoznala še koga, ki je dobil štipendijo Javnega sklada za Slovence v zamejstvu in po svetu za dodiplomski ali podiplomski študij? »Spoznala sem še eno študentko, ki prejema štipendijo iz Javnega sklada za dodiplomski študij. Je moja zelo dobra prijateljica. Ona je članica društva Slovencev iz Banja Luke.« Kaj meniš, zakaj se več mladih Slovencev v zamejstvu in po svetu ne odloča za študij v Sloveniji? »Mislim, da niso dovolj informirani o štu-

diju v Sloveniji, niso dovolj pogumni ali pa jih študij v drugi državi ne zanima.« Kakšni so bili tvoji prvi vtisi o fakulteti, študentskem domu, sošolcih, profesorjih? »Moji prvi vtisi so bili izredno lepi in dobri že od prvega dne, danes so pa še boljši.

Do mene so bili vsi prijazni, ustrežljivi, veliko so mi pomagali in mi dajali koristne nasvete za življenje in študij. Spoznala sem veliko novih ljudi, Slovencev in tujcev, ki so na mene naredili zelo lep vtis.

ODPRLA SEM PROSTORNE MISLI (to je načelo moje fakultete).

Zahvaljujem se še vodstvu Dijaškega doma Koper, ker mi je že drugo leto zapored dodelilo sobo s pogledom na morje!« V 3. in 4. letniku srednje šole si, kolikor ti je čas dopuščal, obiskovala dopolnilni pouk slovenščine v DS “Sava”, potem pa si v Kopru začela obiskovati predavanja.

V slovenščini, seveda. Si imela na začetku težave?

»Pri pouku v Društvu Slovencev “Sava” sem dobila osnove slovenskega jezika.

Z udeležbo na tečajih slovenskega jezika v Ljubljani in Kopru (pred študijem) sem svoje znanje bogato nadgradila. To priporočam vsakomur, ki si želi naučiti slovenščine. Kljub temu sem se na prvih predavanjih na fakulteti srečala s težavami pri razumevanju jezika, predvsem strokovnega. S komunikacijo, branjem, poslušanjem in vsakdanjo uporabo slovenskega jezika sem te težave počasi odpravljala. Danes se z njimi skoraj ne srečujem več.« Si prvi izpit na fakulteti že lahko opravljala v slovenščini? »Prvi izpit na faksu sem opravljala v slovenščini in ponosna sem, ker sem ga opravila z najvišjo možno oceno.« Lahko opišeš svoj običajni dan v Kopru? »Moj dan je sestavljen iz predavanj in obveznosti na fakulteti in prostega časa, ki ga izkoristim za klepet ob kavi s prijatelji, sprehode ob morju, druženje v domu, branje obvezne literature in knjig za prosti čas, poslušanje glasbe ipd. Ne smem pa pozabiti na študentske zabave, »žure« na obali in v Ljubljani, ki se jih vestno udeležujem. S prijatelji pa zaidemo večkrat tudi v Trst na kavo in v “šoping”.« Do sedaj si opravila že več izpitov, seminarskih oz. raziskovalnih nalog ... Kaj je ti je bilo pri študiju do sedaj najbolj zanimivo? »Celoten študij mi je zelo zanimiv, predmeti so enakovredni, se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. Najbolj všeč mi je dostopnost profesorjev, ki so vedno pripravljeni nuditi pomoč študentom.« Mnogi mladi se bodo kmalu odločali za nadaljevanje šolanja. Kaj bi priporočala tistim, ki razmišljajo, da bi se izobraževali v Sloveniji? »Čim prej pripravite kovčke in pridite na študij v Slovenijo. To je nepozabna življenjska avantura, na koncu prav gotovo ne boste razočarani!« Učenci dop. pouka slovenščine v DS “Sava”, Beograd, Srbija

40

Moja Slovenija / Marec 2010

SLOVENSKE DOMAČIJE

Rojstna hiša Janeza Jalna Rojstno hišo Janeza Jalna na Rodinah na Gorenjskem predstavljamo v rubriki Slovenske domačije kot eno od domačij pomembnih Slovencev. Hkrati je to ena od petih domačij, ki jih občina Žirovnica “trži” kot Pot kulturne dediščine. “Najtežja” na tej Poti je rojstna hiša dr. Franceta Prešerna v Vrbi, če se držimo zgibanke, ki jo je založila občina Žirovnica. Njej sledijo po vrsti rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah (ti dve hiši smo v naši reviji že predstavili), Čopova spominska hiša v Žirovnici, čebelnjak Antona Janše na Breznici in kot zadnja še rojstna hiša Janeza Jalna na Rodinah.

Pisatelj in dramatik Janez Jalen (1891– 1966) je navdih za svoja pripovedna dela iskal in našel v naravi in v življenju preprostih ljudi v domačem okolju. Njegove povesti so prepletene s slikovitimi opisi gorenjskih planin in živali, njegovi junaki so kmetje, planšarji, lovci, vozarji. Najbolj poznana dela so Ovčar Marko, Cvetkova Cilka, trilogija Vozarji in mladinsko delo Bobri.

Občina Žirovnica Občina Žirovnica je po površini razmeroma velika (42,6 km2) in se v pokrajinskem smislu deli na dve zelo različni enoti. Južni del je ravninski, severni pa sega

v hribovito območje Karavank s 2236 m visokim Stolom kot najvišjim vrhom.

Meja med enotama poteka po vznožju grebena Peči, ki predstavlja najbolj zahodni odrastek Kamniško-Savinjskih Alp. Prebivalci desetih vasi pod Stolom v občini Žirovnica so se v preteklosti največ ukvarjali s kmetijstvom. S kmetijskimi proizvodi so oskrbovali industrijsko območje Jesenic, dokler se tudi sami niso zaposlili v industriji (na Jesenicah, v Radovljici, v Lescah, v Begunjah). Danes je delež kmečkega prebivalstva zelo nizek, res pa je, da kmetovanje v zadnjih letih znova oživlja, največ v povezavi s turizmom. Občina je znana po čebelarstvu

in po hitro razvijajoči se konjereji. Število prebivalcev stalno narašča in je po zadnjih podatkih že večje od 4000.

Vas Rodine Sama vas Rodine šteje okrog 350 prebivalcev. Gre za gručasto naselje, katerega večji del je razmeščen na pobočnem grušču nad cesto Žirovnica-Begunje. Pod vasjo je nekdaj tekla pomembna rimska cesta, imenovana Velika cesta. Cerkev sv.

Klemena iz začetka 17. stoletja je bila sedež prafare, omenjene že leta 1163. Njeni romanski temelji sodijo med najlepše spomenike sakralnega stavbarstva v tem delu Gorenjske. Po legendi naj bi relikvije

Moja Slovenija / Marec 2010

41

SLOVENSKE DOMAČIJE za cerkev prinesla Ciril in Metod, ko sta s posmrtnimi ostanki sv.

Klemena potovala skozi Rodine.

Jalnova hiša – nekdanja mežnarija K cerkvi seveda spada tudi mežnarija in tudi ta je na Rodinah stara že okoli 400 let. Prav v tej nekdanji mežnariji s hišno številko Rodine 10 se je leta 1891 rodil pisatelj Janez Jalen. Njegov oče je bil po poklicu rudar, obenem pa tudi mežnar. Kot mežnarija je hiša funkcionirala vse do konca druge svetovne vojne, ko je bila nacionalizirana. Če je Jalen hotel svojo rojstno hišo dobiti nazaj, jo je moral od države odkupiti, kar se je zgodilo leta 1954. Leta 1991 se je v hišo skupaj z družino preselil Jalnov pranečak. Od tedaj dalje je hiša razdeljena na dva dela. Stari in dobro ohranjeni del ostaja takšen, kakršen je bil v Jalnovem

Črna kuhinja s kuhinjskim orodjem in posodjem.

42

Moja Slovenija / Marec 2010

času, drugi del pa je družina na starih temeljih povsem na novo zgradila. Ta del hiše je bil nekoč podkleten skedenj, ki je pred leti pogorel. Stavba je v celoti podkletena, vendar je vhod v Jalnov spominski del mogoč tudi s ceste, kajti hiša je z zadnjim delom postavljena ob breg.

Janez Jalen je bil na svojo rojstno hišo zelo navezan, čeprav v njej potem, ko je odšel na šolanje, ni več stalno živel. Vendar se je pogosto vračal k svojim trem sestram, ki so živele v hiši.

V hišo in v rodni kraj se ni vračal samo fizično, ampak tudi duhovno, o čemer pričajo njegove številne knjige. O dogajanju v vasi ga je zelo vestno obveščala tudi njegova sestra v številnih pismih, ki so v večini še ohranjena.

Leta 1987 so Jalnovo hišo proglasili za kulturni spomenik, ki je od leta 1997 odprt tudi za javnost.

Jalnov del hiše ima štiri prostore: vežo, črno kuhinjo, hišo in kamro. Veža je razmeroma velika, črna kuhinja z velbanim stropom pa je zelo majhna. Glavna naprava v kuhinji je ognjišče, na katerem so kuhali in (za)kurili peč v hiši. Jalnove sestre so kasneje v kuhinjo postavile tudi štedilnik, ki pa ga sedaj tam več ni. Pač pa je veliko raznoraznega kuhinjskega orodja (med drugim tudi klešče za izdelavo hostij) in posodja.

Največji prostor je hiša, v kateri se je zadrževala družina z desetimi otroki. Peč je sicer nova, s tem, da so pečnice izdelane po starih predlogah. Dostop na peč je bil mogoč z obeh strani. Klopi niso samo ob peči, marveč tudi vzdolž obeh zunanjih sten, kar pomeni, da so nenavadno dolge. Mizi sta dve in na njiju je razstavljenega nekaj gradiva iz Jalnovega življenja. Ob steni s kamro stoji komoda, v kateri so shranjeni Jalnovi rokopisi in drugi dokumenti. V Bogkovem kotu nad mizo je križ z dvema starima kipcema ob straneh. Zunanje stene so kamnite in zelo debele. Ometan je tudi lesen strop z železnim nosilcem. Nekoč zelo majhna okna so zamenjali, tako da je v prostor prišlo več svetlobe in toplote.

Kamra je bila k hiši prizidana pozneje in je sedaj preurejena v Jalnovo delovno sobo z njegovo pisalno mizo, več knjižnimi omarami, polnimi knjig, križem, portretom pisatelja na steni in množico drugih pisateljevih osebnih predmetov (klobuk, očala, pipa, itd.). Tudi šivalni stroj je bogvedi zakaj našel mesto v tem prostoru.

Ob koncu je treba povedati, da sta notranjost Jalnove hiše po svojih najboljših močeh uredila Jalnov pranečak in njegova soproga. Njun največji problem je v tem, da imata o pisatelju ogromno gradiva, prostora pa malo. Janez Jalen je namreč skrbno hranil ne samo svoje rokopise, temveč tudi vse ostale dokumente od spričeval in bogate korespondence do nagrad in priznanj. Iz Ljubnega, kjer je pisatelj nazadnje služboval, je celotno gradivo prenesla nečakinja Rozka, ki je pri stricu duhovniku gospodinjila.

Družina Mulej, kakor se sedanji lastnik hiše, Jalnov pranečak, piše, vsako leto pripravi več razstav (pisanice, razpela, begance, jaslice ....), v poletnem času pa gosti številne gledališke umetnike, tako da se vrt pred njihovo hišo spremeni v gledališče na prostem.

Tomaž Štefe

Del kamre z vitrinami, polnimi Jalnovih del in rokopisov.

Kamra, preurejena v Jalnovo delovno sobo s pisateljevo pisalno mizo in njegovimi osebnimi predmeti.

PeÄ? v hiĹĄi s klopmi in obojestranskim dostopom na zapeÄ?ek.

Moja Slovenija / Marec 2010

43

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Kranjci osvajajo Evropo Kako iz štirih preizkušenih glasbenikov in treh novincev sestaviti povsem nov ansambel, ki pripravi ploščo v dobrem mesecu, nato pa odide na veliko evropsko turnejo? Takšen podvig je pred kratkim uspel ansamblu Kranjci, skupini poklicnih glasbenikov, ki prisega predvsem na dobro Avsenikovo glasbo. Pred turnejo smo se pogovarjali z vodjo in klarinetistom Robertom Primožičem ter pevko in saksofonistko, novopečeno harmonikarico ter uveljavljeno avtorico besedil in tudi glasbe, Vero Šolinc.

44

Moja Slovenija / Marec 2010

PESEM NAS ZDRUŽUJE Da so Kranjci zastavili čisto na novo in zelo resno, je bilo opaziti že v osebnem srečanju z njimi, saj Vera in Robert niti z besedo nista omenila imena svojega nekdanjega ansambla, le okrog Kranjcev in njihovih vzornikov Avsenikov se je vrtel naš pogovor.

Vera: »Bo kar držalo, da so Avseniki zgled vsakemu posamezniku in celotnemu našemu ansamblu.

Sicer pa sta Slavko Avsenik starejši in njegov sin Slavko veliko pomagala že naši prejšnji glasbeni skupini. Zdaj, ko smo skupaj basist Franci Tišler, pevec Danilo Lukan, trobentar Klemen Kladnik, harmonikar Tomaž Hribar, kitarist Aljoša Černelč ter Robi in jaz, se s prošnjami za strokovno pomoč pogosto obračamo tudi na skladatelja, aranžerja in glasbenega producenta Vilka Ovsenika.« Robert: »V preteklem tednu sem bil kar trikrat pri njem doma. Gospod je namreč priredil znano skladbo Sinje morje, bela jadra za veliki revijski orkester, Kranjce in pevsko solistko Vero Šolinc. S to skladbo bomo začenjali vseh štiriindvajset koncertov turneje Senika godcev (oddaje Musikantenstadl, ki sicer nastaja v uredništvu avstrijske nacionalne televizije ORF, op. p.), ki bo v dobrem mesecu prepotovala kar pet držav: Nemčijo, Avstrijo, Švico, Belgijo in Nizozemsko. Nastopali bomo v koncertnih dvoranah, arenah, kulturnih centrih …, kjer organizatorji pričakujejo po dva do šest tisoč obiskovalcev. Za starejše člane Kranjcev bo to že deveta tovrstna turneja.« Vera: »Meni je prinesla povsem nov izziv: naučiti sem se namreč morala tudi igranja diatonične harmonike, saj celoten program izvajamo v živo in skladbe se morajo slišati tako, kot so posnete na plošči. Kljub dolgim potovanjem – prevozili bomo okrog sedem tisoč kilometrov – mi bo gotovo ostalo še kaj časa za pisanje novih besedil. Včasih me kdo vpraša, ali je lažje pisati za svoj ansambel ali za druge, pa mu odgovorim, da je gotovo težje za svoje glasbene sodelavce, pri katerih že vnaprej vem, kako bodo komentirali moj novi izdelek! Drugi manj komplicirajo, in tako se pogosto zgodi, da zanje ustvarim boljše besedilo…« Robert (po elektronski pošti nekaj dni pred koncem turneje): »Naša deveta turneja je uspela tako, kot ni še nobena doslej! Ko se bomo vrnili domov, pa časa za počitek ne bo ravno veliko, saj moramo biti kot poklicni ansambel nenehno med ljudmi.

Veseli nas, da bomo nekaj poletnih zabav odigrali tudi na slovenskih tleh, no, pa tudi glasbenega sloga ne nameravamo kaj prida spreminjati. Zakaj bi zamenjali konja, ki dobro vleče?!« Jože Galič Fotografija (i): arhiv Kranjcev

Moja Slovenija / Marec 2010

45

Žitna (prosena) klobasa esno maso, kašo, zmlet poper, stisnjen česen in sol zmešamo, pregnetemo in nadevamo v svinjska čreva. Klobasa mora tri dni počivati v dimu, potem jo 45 minut do ene ure kuhamo, najbolje skupaj s kolerabo in repo.

Vir: Mesarstvo Pepe

Sestavine (za 10 kg mase): • 7 kg svinjine • 2 kg slanine • 1 kg prosene kaše • 30 dag soli • 20 g popra • 10 dag česna • 25 m svinjskih črev

46

Moja Slovenija / Marec 2010

Foto: Mesarstvo Pepe

Moja Slovenija / Marec 2010

47

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries an author. She entrusted to us also her new big plan. She is intended to issue four books of memories of her father.

YOUTH TO YOUTH Fans of photography painted the Slovenia At the end of last year a competition »Let`s paint Slovenia expired. It took place on the web portal www.pictureslovenia.com and the response was immense. The jury consisted of renowned Slovene photographers: Arne Hodalič, Tomo Jeseničnik and Borut Peterlin. Rok Gašparič, Nikon representative of Slovenia, took part in the selection.The absolute winner has become Peter Gedeia `s photo with a title »Snake Cave«. Also a map of Slovenia came to life representing natural and cultural heritage of Slovenia through photographs.

THE TOPIC OF THE MONTH Silver that glares as Gold The season of winter Olympiad was finished. The Slovene sportsmen also this year shone and brought home the earned medals.

In the My Slovenia/Moja Slovenija editorial board we decided to dedicate to all our sportsmen, who left their mark on the history of winter Olympiad. In 1984 Jure Franko brought us the first, silver medal in the giant slalom. Since then forward the Slovene names took place among the best sportsmen. Also this year`s year was not an exception.

INTERVIEW For the Slovenes in the Neighbouring Countries is the love for the Slovenian stronger than at home

The path led us to Dušica Kunaver, an independent cultural publicist, also known by some people as teacher of English and Russian. The field of her activity is very wide and she is also active in the research of folk tradition. She entrusted her story to the readers of My Slovenia about working with children, writing and collecting folk tradition and problems with which she meets as

48

Moja Slovenija / Marec 2010

A TALK TO A FELLOW COUNTRYWOMAN Studies with a sea view Bojana Vukovic was born in Belgrade. She decided to study in Slovenia – now she is in the 2nd student year of cultural studies at the Faculty of Humanities Koper. She is a student, housing in the Student house Koper and scholar of Slovene Human Resources and Scholarship public Fund of Republic of Slovenia. Even in high school she became a member of Slovenian Association “Sava” in Belgrade, where she is active even now, when she is far away. She entrusted us her story.

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número legado popular. Los lectores de Moja Slovenija podrán saber de su labor con los niños, de su escritura, de su trabajo en el ámbito del legado popular y de los obstáculos con los que se encuentra en su accionara. La señora Kunaver nos confió su nuevo proyecto de gran envergadura: editar cuatro tomos de memorias de su padre.

LOS JÓVENES A LOS JÓVENES Los amantes de la fotografía retrataron a Eslovenia El concurso Retratemos a Eslovenia, que finalizó a fines del año pasado, se llevó a cabo en el sitio web Picture Slovenia. La respuesta ha sido multitudinaria. El jurado estuvo

EL TEMA DEL MES La plata que brilla como oro Han concluido los Juegos olímpicos de invierno. Los deportistas eslovenos brillaron una vez más y trajeron a casa una serie de merecidos premios. En la redacción de nuestra publicación tomamos la decisión de homenajear a todos los deportistas que dejaron su sello en la historia de los juegos olímpicos de invierno. En el año 1984 Jure Franko nos dio la primera alegría, al conseguir la medalla de plata en eslalom gigante. De allí en más los nombres eslovenos figuraron entre los deportistas destacados. Este año no ha sido una excepción en este aspecto.

ENTREVISTA El amor que le profesan a lo esloveno los eslovenos que no viven en el país es mayor al de los que viven en Eslovenia Hablamos con Dušica Kunaver, escritora, conocida también como profesora de inglés y de ruso. Su ámbito de acción es muy amplio, ya que se ocupa también de la investigación del

integrado por fotógrafos de renombre: Arne Hodalič, Tomo Jeseničnik y Borut Peterlin. En la selección contaron también con la participacón del representante de Nikon Slovenija, Rok Gašparič. El primer premio fue para la fotografía de Peter Gedei, titulada Kačja jama (La gruta de las serpientes) . En el sitio se puede ver el mapa de Eslovenia, en el que se presenta el patrimonio natural y cultural a través de fotografías.

CONVERSANDO CON UNA COMPATRIOTA Estudio con vista al mar Bojana Vuković nació en Belgrado. Decidió estudiar en Eslovenia. Es estudiante del segundo año de estudios culturales en la Facultad de humanidades en Koper. Se aloja en la residencia de estudiantes y recibió una beca de la República de Eslovenia. Estando aún en la escuela secundaria se hizo miembro de la Asociación eslovena “Sava” de Belgrado y sigue participando en sus actividades, a la distancia. Hablaremos de su historia.

Moja Slovenija / Marec 2010

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Šivalni stroj Mirna

Tehniški muzej Slovenije hrani obsežno zbirko šivalnih strojev različnih proizvajalcev. Med njimi je tudi gospodinjski šivalni stroj Mirna 03 v omarici, na nožni pogon. Izdelan je bil v Tovarni šivalnih strojev Mirna – edini tovrstni tovarni v Sloveniji.

Začetki tovarne segajo v leto 1954, ko je bilo na Mirni ustanovljeno podjetje za popravilo in izdelavo šivalnih strojev.

Leta 1957 se mu je priključilo še mizarsko podjetje Topol. Združeno podjetje se je preimenovalo v Tovarno šivalnih strojev Mirna. Podjetje je izdelovalo gonilne mehanizme, stojala in omarice ter vgrajevalo uvožene šivalne glave v šivalne stroje za gospodinjstvo in industrijo. Od avstrijske firme Jax iz Linza so odkupili vso strojno opremo, orodja in dokumentacijo za izdelavo šivalnih strojev ter prešli na indu-

strijsko proizvodnjo. Tovarna je uspešno obratovala do leta 1968, nakar je zašla v težave. Zato se je leta 1969 pridružila Industriji motornih vozil v Novem mestu in postala njen obrat. Leto pozneje je prenehala z izdelovanjem šivalnih strojev.

Besedilo: Milojka Čepon, Tehniški muzej Slovenije, tekstilni oddelek Fotografija: Sonja Suhadolnik

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

50 50

Moja Slovenija / Marec 2010

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 400 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

KRIﾅｽANKA

Geslo iz prejﾅ｡nje kriﾅｾanke: SREﾄ君O KEKEC

Moja Slovenija / Marec 2010

51

Ĺ ivalni stroj Mirna (TehniĹĄki muzej Slovenije)