Moja Slovenija junij 2010

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Junij 2010, številka 6

Slovenija TEMA MESECA:

Kako smo sestavili reperezentanco INTERVJU:

S srcem za Slovenijo SLOVENCI NA HRVAŠKEM:

Vrnitev v hrvaško ustavo žal ne bo imela velike teže KNJIŽNA POLICA:

Dvojna antologija slovenske domovinske poezije in proze MLADI IZSELJENEC:

Rok Trošt: Moja želja je priti nazaj!

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE:

Najprej je vabila, nato pa je vabilo umaknila

»Lent; šestnajst nepozabnih dni in noci! .«

www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

Moja Slovenija / Junij 2010

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

www.Slovenci.si

UVODNIK

Ali smo drugačni?

Darko Šonc, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Hrvaškem

Slovenci na ozemlju današnje Hrvaške živimo že od vekomaj, spreminjale so se le politične tvorbe, ki so dajale takt življenju v slovenski skupnosti. Od nastanka prvega društva, Slovenskega doma v Zagrebu, ki uspešno deluje še danes, je, denimo, minilo častitljivih osemdeset let. Do nastanka novih držav Slovenije in Hrvaške smo bili konstitutiven narod, od takrat smo manjšina. Sredi dvajsetega stoletja nas je bilo okoli 45 tisoč, danes nas je manj, okoli 14 tisoč. Če odmislimo razlike v političnih okoliščinah in številčnosti, pa za zgodovino Slovencev na Hrvaškem velja, da smo vedno živeli in ustvarjali v sožitju z večinskim narodom, bili uspešni in prodorni v tokovih družbenega napredka.

Skozi čas smo se stopili z večinskim hrvaškim okoljem, verjetno tudi po zaslugi sorodnosti med narodoma in jezikoma. Kljub temu pa slovenska narodna zavest, kultura naših prednikov, spomini in želja po ohranitvi slovenske skupnosti živijo. Pomagajo nam, da kljub državni meji globoko pod njo čutimo stik z domačimi, slovenskimi koreninami.

A to ne pomeni, da se nam v novih zgodovinskih okoliščinah ne vsiljujejo misli in vprašanja, na katera mora odgovoriti vsak sam: Kdo sem? Sem Slovenec? Hrvat? Če sem slovenske narodnosti in hrvaškega državljanstva, ali to pomeni, da imam dve identiteti? Če je tako, katera je pomembnejša? Koliko domovin imam, če so moje korenine tam in moj dom tu? Če imam dve domovini, kako naj se odločim med njima? Kaj me bolj opredeljuje: slovenski materni jezik ali hrvaški dom in družina? Ali lahko mirno rečem, da sem oboje:

Slovenec in Hrvat, hrvaški Slovenec, da je torej moja identiteta sestavljena? Ali pa morda – razcepljena? Ali je rešitev v tem, da se med Slovenci počutim Slovenca in med Hrvati Hrvata? Da sem enkrat eno drugič drugo?

V našem manjšinskem življenju pa se nemalokrat gubajo obrazi tudi zaradi skrbi, ki nam jih povzročajo politični spori. Kako naj razumem, da se moja prva domovina ne želi dogovoriti z mojo drugo domovino o pravični meji? Kdo ima prav? Na čigavo stran naj stopim? Ali se res moram opredeliti?

V nečem pa smo se Slovenci na Hrvaškem nedvomno opredelili: odločili smo se in za svoje delovanje izbrali pot kulture. Ta pot je zanesljiva, nikogar ne ovira in ne žali, pomeni premišljeno pot med razumevanjem in nerazumevanjem, izogibanje prepirom in, če je treba, tudi žrtvovanje. Politiki na zaupamo, ker zna biti vsiljiva, strankarsko prikovana in za nas nerazumljivo omejena. Zato pripadniki slovenske skupnosti iščemo nove poti – s pomočjo kulture – in jih tudi najdemo. Slovenci na Hrvaškem, ki delujemo v številnih društvih, povezanih v eno krovno zvezo, pa smo se odločili in izbrali še nekaj, kar je življenjsko pomembno, in sicer pot enotnosti. Naše odnose urejamo z dogovarjanjem, razumevanjem, strpnostjo ter upoštevanjem in spoštovanjem različnosti. Izkušnje nam govorijo, da je to prava pot za harmonijo, obstoj, razvoj in širitev. Medsebojno sožitje in sožitje z večinskim narodom nam bosta zagotovila prihodnost ter pregnala sebičnost in razklanost.

Zakaj to ne bi bila tudi vizija politikov z obeh strani meje?

Moja Slovenija / Junij 2010

Zgodba z naslovnice Vsako leto Festival Lent kot po čarovniji spremeni Maribor v prav poseben svet. Lent je največji slovenski festival in eden največjih poletnih festivalov v Evropi. Letos traja od 25. junija do 10. julija. Več: www.lent.slovenija.net

Moja

5 6 10 12 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 26 28 30 32 34 36 38 44 46 47 48 49 50 51

NAPOVEDNIK JEZIKOVNIH TEČAJEV INTERVJU TEMA MESECA SLOVENCI NA HRVAŠKEM IZ URADA, KOMISIJA SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SLOVENCI NA HRVAŠKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA RAFAELOVA DRUŽBA IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV KNJIŽNA POLICA (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE S KNJIGO V SVET MLADI IZSELJENEC PESEM NAS ZDRUŽUJE SLOVENSKE DOMAČIJE SLOVENSKE JEDI VELIKI SLOVENCI ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

INTERVJU:

S srcem za Slovenijo

Matjaž Kek, 48 let, je selektorsko mesto članske nogometne reprezentance Slovenije prevzel januarja 2007. Pred tem je vodil kadetski reprezentanci U-15 in U-16, še prej je z NK Maribor osvojil dva naslova državnih prvakov in naslov pokalnih zmagovalcev Slovenije. Izredno prijeten in spoštljiv sogovornik, ki ga krasi korekten odnos tako do igralcev kot do medijev. Z njim smo spregovorili ob uradni predstavitvi reprezentance za svetovno prvenstvo v nogometu.

Več na straneh 6-9.

SLOVENCI NA HRVAŠKEM:

Vrnitev v hrvaško ustavo žal ne bo imela velike teže

S tem mesecem uvajamo v Moji Sloveniji novost: rubriko, ki bo dala ustrezno mesto tudi našim rojakom na Hrvaškem. Naša zakonodaja jih deli na zamejce in izseljence; prvi živijo v sedmih hrvaških županijah, ki mejijo neposredno na Republiko Slovenijo, in v Zagrebu, ostali pa drugod po Hrvaški. Ob uvedbi nove rubrike smo se pogovarjali z gospodom Rudijem Merljakom, ki je na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu zadolžen tudi za to področje. Več na straneh 12-13.

KNJIŽNA POLICA:

Dvojna antologija slovenske domovinske poezije in proze

Obe antologiji je izdala Celjska Mohorjeva družba in ju tudi trži v skupnem ovitku. Za naslov antologije slovenske domovinske pesmi je sestavljalec uporabil verz Otona Župančiča Kje, domovina, si.

Vanjo je uvrstil 76 pesnikov, tudi tiste iz zamejstva, izseljenstva in zdomstva. S poezijo so pomagali oblikovati naš narodni program, kar še posebej velja za Prešerna. Pri njem je domovinska pesem dosegla svoj estetski vrh, kot je zapisal Joža Mahnič v uvodu. Več na stranI 29.

MLADI IZSELJENEC:

Rok Trošt: Moja želja je priti nazaj!

Rok Trošt šteje med novodobne slovenske izseljence. Šel je po poti mnogih mladih, ki so v okviru Evropske unije ali še dlje iskali znanje, zaposlitev in tudi družino. V Švici živi že od leta 2005, ko se je vpisal na študij MBA, na inštitut Institute for Management Development v Lausanne. Nadaljeval je delo v multinacionalni družbi DuPont, kjer je danes direktor divizije DuPont Disinfectants. Več na straneh 34-35.

NAPOVEDNIK JEZIKOVNIH TEČAJEV

Učenje slovenščine za otroke in mladostnike V poletnih mesecih razni organizatorji v več slovenskih krajih pripravljajo poletne šole in tabore s tečaji slovenskega jezika, ki vključujejo precej različne oblike in pristope k učenju slovenščine. Pri nekaterih programih je večji poudarek na spoznavanju jezika in slovničnih struktur slovenščine, pri drugih na komunikaciji in spoznavanju slovenske kulture skozi bivanje v Sloveniji ali pa gre celo za kombinacijo obojega. Vsi pa si složno prizadevajo za širitev slovenske besede – tako med tujce kot tudi Slovence v zamejstvu in po svetu.

Ponudnikov za učenje slovenščine je po različnih krajih Slovenije iz leta v leto več.

Med sabo se razlikujejo pa vsebinah, ki jih ponujajo, načinu posredovanja znanja, po dolžini programov, dodatni ponudbi ter tudi po ceni. Različna je tudi starostna meja za udeležence.

Ljubljana, 5. 7.–16. 7. 2010 Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje pod okriljem Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, vsako leto organizira dve poletni šoli slovenskega jezika: poletno šolo za odrasle in mladinsko poletno šolo. Slednja je za razliko od prve starostno omejena. Vanjo se lahko vključijo mladostniki, stari od 13 do 17 let. Na pouku slovenščine, ki poteka dopoldne, bodo poglobili poznavanje slovenske slovnice in slovenske kulture. Več lahko preberete na www.centerslo.net.

Koper, 19. 7.–1. 8. 2010 Poletni tečaj slovenskega jezika na slovenski Obali z naslovom »Halo, tukaj slovenski Mediteran« organizirata Fakul-

teta za humanistične študije Koper in Znanstveno-raziskovalno središče Koper (zadnja tri leta pod okriljem Univerze na Primorskem). Dvotedenski tečaj je namenjen študentom slavistike, zdomcem in zamejcem, starim nad 15 let. Dopoldansko delo poteka v obliki lektorata, popoldnevi pa so namenjeni individualni pomoči. Večere popestrijo delavnice slovenske literature, ljudske glasbe, gledališča filma in folklore. Več o tečaju na Kozjansko 27. 6.–21. 8. 2010 (po terminih) Za vse tiste, ki pa iščejo odmik od mestnega vrveža in želijo svojim otrokom poleg izboljšanja znanja slovenščine omogočiti tudi občutenje lepot kozjanske narave, spoznavanje slovenskega podeželskega načina življenja in živali na kmetijah, ob tem pa izpopolnjevanje v jezikih, s poudarkom na slovenščini, so pripravili na Kozjanskem mednarodne jezikovne poletne tabore »Guzajeva poletna pustolovščina na deželi«. Poudarek je na praktični rabi jezika in spodbujanju večjezičnosti

pri otrocih. V Kozjanski raj vabijo otroke med 4. in 12. letom starosti. Več o poletnih taborih na Kozjanskem, ki jih organizira podjetje SAMA Navitas s Prevorja, lahko izveste na www.kozjanski-raj.si.

Novo mesto 4.7.–17. 7. 2010 V Novem mestu Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju z Osnovno šolo Grm letos organizira že 22. jezikovne počitnice. Štirinajstdnevni jezikovni program za mladino je namenjen najstnikom, starim med 10 in 16 let. Mladostnikom, ki morajo imeti vsaj osnovno znanje slovenščine, so ponudili vsak dan tri ure pouka slovenščine in druge interesne dejavnosti v obliki različnih delavnic in izletov. Več informacij na www.kkz.at/2010/ jp-razpis_10.html Predstavljeni programi so le izbor iz pestre ponudbe tečajev slovenščine, ki so se mi zdeli najbolj zanimivi. Vsak posameznik pa naj začuti, v kateri predel Slovenije ga najbolj vleče srce, saj slovenščina povsod zveni lepo.

Aleksandra Maček

Moja Slovenija / Junij 2010

INTERVJU

S srcem za Slovenijo Matjaž Kek, 48 let, je selektorsko mesto članske nogometne reprezentance Slovenije prevzel januarja 2007.

Pred tem je vodil kadetski reprezentanci U-15 in U-16, še prej je z NK Maribor osvojil dva naslova državnih prvakov in naslov pokalnih zmagovalcev Slovenije. Izredno prijeten in spoštljiv sogovornik, ki ga krasi korekten odnos tako do igralcev kot do medijev. Z njim smo spregovorili ob uradni predstavitvi reprezentance za svetovno prvenstvo v nogometu.

Začnimo zelo odkrito: uvrstitev na svetovno prvenstvo v nogometu je za edinost in ponos slovenstva doma in po svetu brez dvoma dogodek, ki mu lahko v zadnjih 20 letih ob bok postavimo le malo enakih. Kakšni pa so odzivi iz tujine?

Jaz imam zelo dobre izkušnje. Mala Slovenija je s tem nogometnim dosežkom vsekakor postala bolj prepoznavna. Se pa še zgodi, da nas nekateri zamenjujejo s Slovaško … Bomo tudi glede tega še poskrbeli, da si bodo zapomnili Slovenijo. Če se za trenutek ustavimo v samih kvalifikacijah, in sicer povsem na koncu, ko smo premagali veliko Rusijo. Ob koncu tekme v Mariboru so vam in vašim fantom ploskali številni ruski pomembneži, na čelu s predsednikom Dmitrijem Medvedjevom.

Takšne aplavze Slovenci redko doživimo …

Ja. Ampak še večje priznanje v tistih dneh pa je bilo veselje pol-

Moja Slovenija / Junij 2010

nega stadiona v Mariboru in cele Slovenije nasploh. Vse kvalifikacije nas je doma spremljala ta pozitivna energija, predvsem na stadionu Ljudski vrt pa je vseskozi vladalo nepozabno, čarobno vzdušje.

Verjetno pa se še kako dobro zavedate, da opravljate službo, za katero bo ob prvem znaku krize dva milijona domačih in 500.000 v tujini živečih »selektorjev« menilo, da bi jo prav oni osebno znali bolje opraviti od vas.

To so stvari, na katere moraš biti v športu navajen, kajti šport sestavljajo zmage in porazi. Verjemite pa mi, da se s tem res ne obremenjujem. Življenje, tako privatno kot športno, me je tega že naučilo.

Kaj lahko pričakujemo od slovenske reprezentance na SP-ja

INTERVJU: FRANC KANGLER, MARIBORSKI ŽUPAN v JAR-u? Pomerili se boste z Alžirijo, ZDA in Anglijo. Boste tudi Obamo pripravili do tega, da nam ploska?

No, če bi vrgli na kolena dve najmočnejši državi na svetu, bi to res bilo nekaj posebnega. A vse to je le manjši del neke večje zgodbe, o katerem trenutno ne razmišljam, saj je vsak odgovor na takšno vprašanje hipotetičen. Mene trenutno zanima samo in izključno to, kako se čim bolje pripraviti in pa potem hrabro, dostojanstveno ter predvsem z obilo samozavesti odigrati najmanj tri tekme na prvenstvu.

V ZDA sicer živi največja slovenska skupnost zunaj meja domovine – gre za približno 200.000 oseb, ki se izrekajo za potomce Slovencev. Ta velesila je, morda še bolj kot Rusija, zelo znana po samozavesti in posebej še po športni samozavesti. Če se samo spomnimo presenetljivih ameriških smukaških zmag na velikih tekmovanjih …

Pravzaprav mi gre – mislim seveda v pozitivnem smislu – ta ameriška samozavest že kar malo na živce. Tudi sam bi si želel biti tako samozavesten, tako odločen. Mislim, da je Slovenija na dobri poti tja. Kar se tiče naših rojakov, pa samo tole: izredno bom vesel, če nam bo uspelo, posebej še zato, ker dobro vem, kako bodo oni uživali, če bo Slovenija premagala Združene države.

Prva tekma skupine C je proti Alžiriji 13. junija. Na papirju so najslabši nasprotnik …

Ne. Motite se. To je najtežji nasprotnik za nas. To je prva tekma. To je izredno pomembna tekma. Za to Slovenijo, ki jo jaz vodim, bo to premiera na svetovnem prvenstvu. Zna biti izredno težko.

Vsem trem nasprotnikom je nekaj skupnega: podpirali jih bodo mnogoštevilni navijači. Američani in Angleži so po podatkih Fife tisti, ki so kupili daleč največ vstopnic za mundial, medtem ko bodo za Alžirce navijali afriški navijači, ki tokrat resno pričakujejo magični preboj prve od svojih reprezentanc v polfinale …

Jaz pa sem prepričan, da bodo Slovenci, kolikor jih bo pač prišlo v Južno Afriko, v svoji podpori Sloveniji toliko bolj glasni. Morda jih bo res manj, a bodo toliko bolj s srcem navijali za svojo državo.

Kjer koli smo že igrali, navijači nas še nikdar niso pustili na cedilu.

Moje globoko spoštovanje gre vsakemu, ki si bo lahko privoščil pot v Afriko in bo tam s srcem navijal za Slovenijo.

Navijači Slovenije bodo prav gotovo prišli z vsega sveta. Nenazadnje blizu Johannesburga deluje tudi edino slovensko društvo v JAR-u in regiji nasploh. Vemo, da so južnoafriški Slovenci v navijaškem smislu pomagali k uspehu boksarja Dejana Zavca, ki je v Johannesburgu prvič postal svetovni prvak. Lahko združeni slovenski navijači ponesejo Slovenijo do zgodovinskega preboja v drugi krog?

Vem, da v številčnem smislu naših ne bo toliko kot Američanov ali pa Angležev. Vem pa tudi to, da bodo srčni in da bodo naša velika podpora. Kjer koli bomo videli slovensko zastavo, bomo izredno veseli in predvsem izredno, izredno spoštljivi.

Praktično vsi naši nogometaši so t. i. zdomci, saj si kruh za časa

trajanja kariere služijo v tujini. Kako izkušnja tujine vpliva na njih v profesionalnem in osebnostnem smislu?

To je izredno pozitiven vpliv. Ta izkušnja vpliva v izjemno pozitivnem smislu na osebnost in to je ena tistih stvari, ki nas dela mnogo, mnogo močnejše, ko se vsi ti fantje vračajo domov.

Tudi vi osebno ste v letih 1984–1994 igrali v tujini, in sicer v zamejskem pasu v Avstriji (Špital in Gradec). Ste imeli kaj stikov z zamejskimi Slovenci?

Igranje v tujini je bilo tudi zame življenjska šola. Bila je v največji meri pozitivna, so se pa zgodile tudi kakšne neprijetne stvari, ko ti v določenem trenutku kdo da jasno vedeti, da si vseeno samo tujec. Kljub temu ohranjam pozitivne spomine na tujino. Po svetu živi mnogo naših rojakov in tudi sam sem imel stike z njimi, tako z močno slovensko manjšino na Koroškem kot tudi z izseljenci iz takrat še skupne države.

Vsem dvomljivcem in nasprotnikom ste dokazali, kako vrhunski trener pravzaprav ste. Če začnem s statistiko, je Slovenija pod vašim vodstvom trenutno na rekordno visokem 23. mestu Fifine lestvice najboljših svetovnih reprezentanc. Reprezentanco ste prevzeli na 77. mestu. Kje so naši realni limiti?

Ne vem. Slovenski limiti še niso postavljeni. Človek dela zato, da premika meje. Seveda, nekje mora biti realna meja, ampak mi je še nismo dosegli. Visoko mesto na lestvici je potrditev našega dobrega dela, in tega sem vesel.

Vsi se tudi strinjamo, da ima Slovenija igro, ki je izredno privlačna.

Zmožni smo kontinuiranega napadanja, obenem pa igralci ohranjajo disciplino v obrambnih nalogah. Sami ste večkrat omenili, da je za razliko od »pravljičnih« let 2000 in 2002 leto 2010 zelo »realno«, Slovenija pa ni več odvisna od »čudežev«. Je realnost lahko lepša od pravljice? Lahko tokrat napredujemo v osmino finala SP-ja?

To je definitivno naša želja in naš cilj. Ne znam si predstavljati, da bi kdorkoli od nas rekel: »Upam, da bomo vzeli kakšno točko in vsem ugajali in bili simpatični.« To ni razmišljanje pravih športnikov. Mi želimo naprej. Če bi se dejansko prebili iz skupine, obstaja možnost derbija s Srbijo. Slovenci še nikoli nismo premagali reprezentance iz bivše skupne države. A samostojna slovenska nogometna šola se je komaj dobro vzpostavila. Menite, da lahko uspešno parira znameniti balkanski šoli nogometa?

Mislim, da bo kmalu prišel tudi čas, ko bo Slovenija premagala kakšno reprezentanco iz bivše skupne države. Tudi v naši, slovenski reprezentanci je nekaj fantov, ki imajo korenine s tega področja. Tega sem vesel, saj je bil ta »balkanski šarm« vedno zelo prepoznaven v nogometnih krogih in iz tega izhaja samó dobro.

Se vam zdi, da nogomet končno tudi v Sloveniji dobiva status, kot ga ima povsod po svetu? Bodo slovenski stadioni polni tudi takrat, ko morda ne bo takšnih uspehov v kvalifikacijah?

To je vprašanje za tiste, ki so za to odgovorni. Jaz vseeno upam,

Moja Slovenija / Junij 2010

INTERVJU da je to, kar smo zdaj naredili, en dober temelj in nov zagon za nogomet v Sloveniji. Predvsem pa smo Slovenci lahko ponosni na to, kar smo dosegli. Smo najmanjša država na SP-ju. V desetih letih smo se dvakrat uvrstili na svetovno prvenstvo, igrali smo na evropskem prvenstvu, igrali smo v ligi prvakov. Nekatere države, mnogo večje od naše, bi za take uspehe plačevale v zlatu. Mi pa včasih kar pozabljamo, kako veliki dosežki so to.

Tudi to je del našega značaja.

Ko smo že pri značaju: Vaše osebnostne lastnosti gredo v smeri tradicionalnih slovenskih vrednot – trdo delo brez velikega hrupa, ki ob obilici vztrajnosti in discipline prej ali slej obrodi sadove in spoštovanje. Verjetno se lahko naši bralci, ki so se morali veliko dokazovati v tujini, prav v tem smislu najbolj poistovetijo z vami.

Hvala za kompliment, ki je za mene eden najlepših, kar sem jih dobil.

Za tiste, ki nogomet spremljamo dlje časa, je zanimiv tudi pojav relativno visoke stopnje samokritičnosti pri igralcih. Po tekmi s Severno Irsko, ki smo jo kar malce nesrečno izgubili, se nihče ni skliceval na zunanje faktorje, kot so sodnik, igrišče in podobno, temveč so rekli: »Ne, mi sami nismo odigrali dovolj dobro.« To je ena od najmočnejših odlik. Gre za zelo pozitivno stvar, ki so jo sposobni nogometaši, ki zdaj igrajo za slovensko reprezentanco. So pošteni in znajo objektivno oceniti svojo vrednost in vrednost nasprotnega moštva. To pelje do velikih uspehov in to je nauk, ki je za vse nas v teh težkih časih lahko zelo pomenljiv.

Moja Slovenija / Junij 2010

V preteklosti so v državni reprezentanci že igrali tudi nogometaši, ki že od rojstva spadajo med t. i. Slovence po svetu, na primer Rajko Tavčar in Rudi Istenič. Zdaj takšnega igralca nimamo. Ali spremljate potencialne kandidate za slovensko reprezentanco, ki živijo v tujini kot potomci slovenskih izseljencev? Sosedje Hrvati so na ta način dobili praktično pol reprezentance.

Vsekakor spremljamo dogajanje po svetu in če bi se kje pojavil kak primeren kandidat, bi ga z veseljem povabil v reprezentanco. Spomnili se boste Dominika Maroha, ki ima slovenske korenine in smo ga želeli vključiti v to zgodbo. Žal ni vztrajal in se je po mojem mnenju prehitro odločil, da vrže puško v kuruzo. Upam, da mu zdaj tega ni preveč žal.

Na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu smo se sicer že srečali s prošnjo za državljanstvo mladega potomca slovenskih zamejcev, ki je izrazil veliko in iskreno željo igrati za slovensko reprezentanco v nogometu. Gospod selektor, če lahko mi kakorkoli pomagamo …

Oh, z veseljem! To so podatki, ki lahko še kako prav pridejo! Saj pravim, tako malo nas je, da si ne moremo privoščiti, da bi nam kdorkoli »ušel«. Naša baza je zelo omejena. Bazen, iz katerega črpamo našo kvaliteto, je majhen in se ne more primerjati z drugimi. Zato pa, če bi se le kje kdo našel, ki bi lahko dvignil kvalitetno raven naše reprezentance, predvsem pa, če bi s srcem in ponosom igral za Slovenijo – kar je za mene osnovno in najbolj bistveno, saj se z voljo in željo da nadomestiti tudi kakšno pomanjkljivost v kvaliteti – je pri nas dobrodošel. Jaz predvsem spoštujem

tiste, ki ob vsej svoji kvaliteti pokažejo tudi nek karakter. Svoje igralce sem izbiral skozi karakter in vesel sem in srečo sem imel, da sem uspel zbrati takšne osebnosti, kakršne imam okrog sebe.

Veste, je ogromno dejavnikov, ki vplivajo na odločitev o vpoklicu reprezentanta. A vseeno, neka osnovna človeška kvaliteta pri vseh mojih fantih še vedno prevladuje nad golo, brezosebno in brezčutno profesionalnostjo.

Zanimivo je, da sta tudi Maroh in Kevin Kampl, ki trenutno igra za mlado reprezentanco in katerega ste »odkrili« prav vi, ko ste bili leta 2005 še trener kadetske selekcije Slovenije, oba potomca zdomcev oz. izseljencev v Nemčijo. Kaj pa druge države? Poznana sta recimo brata Vidmar iz Avstralije. Tony Vidmar je več let igral za škotsko institucijo Glasgow Rangerse, tudi za angleški Middlesbrough.

Poznam to zadevo. No, to je stvar tistih, ki so takrat bili odgovorni za selekcijo. Osebno poznam kar veliko ljudi, ki živijo v tujini, pa so po duši mnogo večji Slovenci kot marsikateri od tistih, ki živi v naši državi. Zaradi tega tudi vem, kako so ti ljudje ponosni, kako se ti ljudje močno veselijo vsega pozitivnega, kar prihaja iz Slovenije in kar je povezanega s Slovenijo.

Tudi v argentinskem nogometu, enem najbolj priznanih na svetu, je slovenski element tradicionalno prisoten. Slovenec Viktor Sulčič je osnoval legendarni stadion Boce Juniors, ki mu zaradi izvirne oblike pravijo »La Bombonera«. Iz Argentine prihaja znani slovenski operni pevec, publicist, komentator in zaljubljenec v nogomet Juan Vasle. Nenazadnje so v slovenski prvi ligi igrali trije potomci slovenskih izseljencev iz Argentine: Javier Grbec, Herman Zupan in Lucas Horvat, slednji je bil nekaj časa bojda celo v igri za reprezentanco?

Res je, on je bil izredno zanimiv tudi zame. Kar nekaj časa sem ga spremljal, še ko je igral na Ptuju pri NK Drava. Vendar pa ga zdaj ta prehod v Ljubljano k NK Interblock še ni dvignil nad povprečje. Vseeno mislim, da je fant v tistih letih, ko lahko še ogromno napreduje. Veste, prehod iz Argentine v Slovenijo ni lahek. To razumem. Ampak fant je zelo talentiran.

Omenjeni trije igralci so prišli v Slovenijo prek turnirjev v organizaciji izseljenskega društva Slovenija v svetu, organiziranih s podporo NZS-ja, ki jih je finančno izdatno podprl prav Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Popularno SP v nogometu za Slovence po svetu je bilo v letih 2002, 2004 in 2007 … Morda se nam kmalu obeta četrta izvedenka turnirja, na katerem so poleg argentinske že nastopale tudi selekcije slovenskih zamejcev, zdomcev, izseljencev in njihovih potomcev iz Avstrije, Italije, Belgije, Nemčije, Kanade, Srbije, Makedonije ter selekcija repatriiranih Slovencev. Če do nje dejansko pride, vas lahko pričakujemo kot častnega gosta na finalni tekmi?

Poznam, poznam to tekmovanje. Če me povabite in če bom v Sloveniji, se bom z veseljem udeležil!

Spraševal: Aleš Selan Foto: Matevž Zupan

Moja MojaSlovenija Slovenija//Junij Maj 2010

TEMA MESECA

Kako smo sestavili reprezentanco Slovenska nogometna reprezentanca bo to poletje svetovno prvenstvo v nogometu drugič počastila s svojo prisotnostjo. Velika zmaga v dodatnih kvalifikacijah nad Rusijo je našim nogometašem prinesla možnost, da se v Južnoafriški republiki pomerijo z mednarodno elito. Prvi nastop na mundialu leta 2002 se je za Slovenijo končal klavrno, s tremi porazi in odmevnim sporom med selektorjem Srečkom Katancem in prvim zvezdnikom Zlatkom Zahovičem. Tokrat bi moralo biti drugače. Na delu bo nov rod z novimi vrednotami in cilji. Generacija, ki za razliko od prejšnje ni plod jugoslovanske nogometne šole. Ti fantje so slovenski produkt.

Selektor Matjaž Kek ni bil priljubljena izbira, ko je februarja 2007 sedel na klop slovenske izbrane vrste. Javnost si je na klopi bolj želela enega od njegovih protikandidatov, Pavla Pinnija ali Slavišo Stojanoviča. Takratni predsednik Nogometne zveze Slovenije (NZS) Rudi Zavrl pa se je odločil tvegati, kot je pred leti že tvegal s Katancem. Na začetku rezultati niso bili spodbudni, v zadnjih kvalifikacijah pa je Slovenija zamenjala obraz. Kek je dolgo iskal udarno zasedbo, veliko rotiral in preizkušal, za preskok v miselnosti pa je bila ključna selitev iz nogometno anemičnega Celja v mariborski Ljudski vrt. Tam so slovenski igralci spet začutili ves čar no-

10

Moja Slovenija / Junij Marec2010 2010

gometa. Simbioza med njimi in navijači je bila ponovno tista, ki jo pomnimo iz zlatih nogometnih časov ljubljanskega stadiona za Bežigradom. Temelji so bili postavljeni, čas je bil za nadgradnjo.

Kek je za razliko od svojega predhodnika Branka Oblaka izhajal iz čvrste obrambe, v zadnjem obdobju pa je sestavil tudi prepoznavno prvo enajsterico. Mirnost zadnji vrsti prinaša izjemni čuvaj mreže italijanskega Udineseja Samir Handanovič. Ljubljančan je še kot najstnik odšel v tujino in se po nekaj letih kaljenja pri manjših klubih ustalil med najboljšimi vratarji Serie A. Reprezentanci sta njegova samozavest in zanesljivost prinesla

odlično izhodišče za eno najbolj neprebojnih obramb v zadnjih kvalifikacijah.

Slovenci so v desetih tekmah prejeli le štiri zadetke, manj jih je od vseh evropskih reprezentanc v svojo mrežo spustila le Nizozemska, ki pa je odigrala dve kvalifikacijski manj, saj je bila njena skupina sestavljena le iz petih ekip.

Pred Handanovičem je svoje delo odlično opravila obrambna četverica, ki ji je poveljeval Boštjan Cesar. Po slabi izkušnji pri francoskem Marseillu in angleškem West Bromwich Albionu je nekdanji mladinec ljubljanske Olimpije redni igralni čas našel pri še enem francoskem klubu, Grenoblu. Njegovo partnerstvo v osre-

TEMA MESECA Kranjčanu Aleksandru Radosavljeviču. Ta dobro vodi igro iz ozadja, zato lahko Koren v družbi bočnih vezistov Valterja Birse in Andraža Kirma pritiska na nasprotno obrambo. Tudi Birsa in Kirma imata vsak svoje karakteristike. Birsova leva noga je zagotovilo za ubijalske predložke, Kirmova pljučna kapaciteta pa veliko pomeni tudi v obrambni igri, saj ljubljanski vezist lahko nemoteno teče po celem igrišču in opravi ogromno t. i. umazanega dela.

V napadu sta nerazdružljivi dvojec postala Milivoje Novakovič in Zlatko Dedič. »Novagol«, kot navijači kličejo Novakoviča, je najboljši strelec te generacije in s 14 doseženimi goli za vrat že diha drugemu strelcu reprezentance vseh časov Sašu Udoviču (16). Na vrhu je seveda nedosegljiv Zlatko Zahovič s 35 goli v 80 nastopih. Novakovičeva vloga pa ni zgolj strelska, saj napadalec Kölna veliko stori tudi v izgradnji napada, njegova beseda pa ima tudi v slačilnici posebno veljavo.

V napadu mu ogromno pomaga mara-

tonec Dedič, strelec zmagovitega gola proti Rusom, ki je Slovenijo popeljal na svetovno prvenstvo. Koprčan je vedno nasmejan in vselej pripravljen dati celega sebe za potrebe moštva. Dolgo je veljal za muhastega in samosvojega nogometaša, tudi zanj pa je Kek našel pravo vlogo in Slovenija je končno lahko uživala v pravem Dediču. Slovenska zasedba zagotavlja, da se v Afriko ne odpravlja na turistični izlet. Ekipa, ki uteleša slovenski duh borbenosti in nepopustljivosti, zagotovo še ni rekla zadnje besede. Cilji so smeli in segajo do uvrstitve preko prvih treh nasprotnikov v osmino finala, torej med 16 najboljših reprezentanc na svetu. Slovenija se bo v predtekmovanju pomerila z Alžirijo, Združenimi državami Amerike in Anglijo. Kekovi varovanci bodo 13. junija prvo tekmo odigrali z Alžirci. Dva milijona src bo bílo za enajst bojevnikov. Slednji obljubljajo, da ne bodo razočarali.

Tine Zupan

Valter Birsa v objemu soigralcev. Od leve: Bojan Jokić, Boštjan Cesar, Andraž Kirm, Mišo Brečko in Milivoje Novakovič.

dnji obrambi z Markom Šulerjem je bilo ključni del obrambnega zidu, ki sta ga dopolnjevala prodorna bočna branilca Bojan Jokić in Mišo Brečko.

Zvezno vrsto si je danes težko predstavljati brez kapetana Roberta Korena.

Pred prihodom Keka je Korošec v reprezentanci taval, bil veliko na klopi in kar ni našel svojega mesta pod soncem.

Trenutni selektor pa je znal izkoristiti njegovo kakovost. Zaupal mu je vodstveno vlogo na igrišču in ob njem in Koren se je v njej odlično znašel. Njegove nekoliko ofenzivnejše težnje pomenijo, da mora imeti ob sebi bolj obrambno usmerjenega vezista, to vlogo pa je Kek zaupal

Slovenska nogometna reprezentanca na odločilni kvalifikacijski tekmi proti Rusiji, Maribor, 18. 11. 2009, zgoraj od leve: Zlatko Dedič, Marko Šuler, Boštjan Cesar, Samir Handanovič, Milivoje Novakovič in Valter Birsa. Klečijo z leve: Aleksander Radosavljevič, Mišo Brečko, Robert Koren, Andraž Kirm in Bojan Jokić.

Moja Slovenija / Junij 2010

11

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Vrnitev Slovencev v hrvaško ustavo žal ne bo imela velike teže S tem mesecem uvajamo v Moji Sloveniji novost: rubriko, ki bo dala ustrezno mesto tudi našim rojakom na Hrvaškem. Naša zakonodaja jih deli na zamejce in izseljence; prvi živijo v sedmih hrvaških županijah, ki mejijo neposredno na Republiko Slovenijo, in v Zagrebu, ostali pa drugod po Hrvaški. Ob uvedbi nove rubrike smo se pogovarjali z gospodom Rudijem Merljakom, ki je na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu zadolžen tudi za to področje.

Gospod Merljak, kaj lahko poveste našim bralcem o obstoju slovenske narodne manjšine na Hrvaškem na splošno?

Pripadniki drugih jugoslovanskih narodov znotraj posameznih republik v času nekdanje Jugoslavije niso imeli formalnega položaja narodnih manjšin. Ne glede na to so Slovenci na Hrvaškem že tedaj obstajali kot številčno dokaj močna skupnost. Z leti se je v samostojni hrvaški državi vzpostavila praksa, za katero je značilno, da se za narodne manjšine razglaša vse, tudi skrajno majhne in po nastanku zelo mlade skupnosti državljanov nehrvaške narodnosti. Tako kot vsi ostali imajo torej tudi Slovenci dandanes položaj narodne manjšine.

Ne smete pa misliti, da jim ta položaj zagotavlja kakšne posebno velike pravice.

Kakšen je odnos domovine Slovenije do rojakov na Hrvaškem?

12

Moja Slovenija / Junij Marec2010 2010

Premik v našem odnosu ni bil lahek in hiter. V podzavesti namreč imamo, da slovenski zamejci živijo v Italiji, Avstriji in Madžarski, Slovence na Hrvaškem pa marsikdo kar pozabi. No, za naš Urad to ne velja. Mi jim posvečamo veliko pozornosti. V zadnjih letih smo se zelo trudili, da bi dejstvo, da kot avtohtona narodna manjšina Slovenci obstajajo tudi na Hrvaškem, kar najbolj prodrlo v zavest ljudi.

Naših rojakov, ki se tudi uradno opredeljujejo za Slovence, je na Hrvaškem skoraj 15.000; skupaj s tistimi, ki se uradno ne opredelijo, pa je Slovencev, po moji oceni, okrog 30.000.

Lahko poveste kakšno zanimivost iz zgodovine te manjšine?

Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bilo, na primer, kar 15 % prebivalcev Zagreba slovenske narodnosti. Zagreb leži blizu

meje. V velikem številu je pritegoval predvsem Slovence iz Posavja, spodnje Štajerske, dolenje Kranjske (to je Dolenjske z Belo Krajino), pa tudi od drugod.

Domača zagrebška govorica je tedaj bila pristna kajkavščina, za katero so nekateri pomembni jezikoslovci druge polovice 19. stoletja menili, da je pravzaprav narečje slovenskega jezika. Velika jezikovna in kulturna sorodnost sta ustvarili močne povezave. Toda generacije 19. stoletja so danes že asimilirane; njihova sled se je ohranila predvsem v priimkih.

Tudi to, da je nekdanja slovenska dežela Kranjska nekoč segala do mesta Reke in še čez v Istro, je dobro znano. Obsegala je tudi večji del Gorskega kotarja, pa Žumberk itd. Gorski kotar je bil poseljen s severa in tamkajšnje prebivalstvo še dandanes govori presenetljivo čisto in lepo slovensko narečje, najpogostejši

SLOVENCI NA HRVAŠKEM priimki v tistih krajih pa so Žagar, Malnar, Vesel, Ožbolt, Troha, Čop, Papež, Grbec ipd.

Slovenci živijo kot pripadniki avtohtone narodne skupnosti tudi še na drugih obmejnih področjih Republike Hrvaške.

Pa so Slovenci na Hrvaškem aktivni?

Tako kot povsod – eni bolj, drugi manj.

Njihova dejavnost je najbolj razvejana v večjih mestih, se pravi v Zagrebu, Reki, Pulju in Splitu. Danes je na Hrvaškem registriranih 16 slovenskih društev. Najštevilčnejša so v prej naštetih mestih.

Pričakujem, da bodo Slovenci na Hrvaškem v prihodnje še bolj aktivni v vseh pogledih. Mi smo jim za vsakršno sodelovanje in povezovanje popolnoma na razpolago.

Po zakonu se delijo na zamejce in izseljence, čeprav so vsi v isti državi.

To ni nobena posebnost Slovencev na Hrvaškem. Na enak način se delijo tudi Slovenci v ostalih treh sosednjih državah. Naše rojake iz Milana, Budimpešte, Dunaja ali Splita pač ne moremo obravnavati kot zamejske Slovence. Italijan v Mariboru prav tako nima enakih pravic in tudi s strani Italije ni enako obravnavan kot Italijan v Kopru. Zamejski Slovenci ali zamejci so avtohtono prebivalstvo, ki živi v obmejnem prostoru sosednjih držav, za katerega rečemo, da skupaj z Republiko Slovenijo tvori skupni slovenski narodni prostor. Prepričan sem skratka, da je naš pristop v tem pogledu popolnoma pravilen in tudi produktiven. Odraža se v trajni in sistematični skrbi ter prizadevanju za najširšo dobrobit vseh naših rojakov na Hrvaškem in drugod. Zlasti na področju materialnih podpor je Slovenija lahko kar ponosna nase.

mo za avtohtono narodno manjšino.

Določba, ki potrjuje to realno dejstvo, je v omenjenem zakonu vključena v 20. člen, ki določa sestavo vladnega sveta za Slovence v zamejstvu. Enakopravna člana tega sveta sta tudi dva predstavnika hrvaških obmejnih županij, v katerih Slovenci živijo kot avtohtono prebivalstvo.

Omenja se tudi vrnitev Slovencev v hrvaško ustavo.

Zaradi vključevanja v Evropsko unijo sedaj Hrvaška spreminja svojo ustavo.

V prvi hrvaški ustavi iz leta 1990 so bili Slovenci navedeni, leta 1997 so bili iz nje izbrisani, zdaj pa naj bi se vanjo ponovno vrnili. Odkrito vam bom povedal, kaj si sam mislim o tej vrnitvi. Kar bom povedal, je moje popolnoma osebno mnenje in ne morda stališče našega urada ali celo vlade. Pri sedanji vrnitvi Slovencev in Bošnjakov v ustavo Republike Hrvaške gre, po mojem osebnem mnenju, za neke vrste zlorabo pojma

in prakse manjšinske zaščite. Hrvatje so se namreč odločili, da bodo čisto vsako skupnost, skupino in skupinico državljanov, ki so se na zadnjem popisu prebivalstva opredelili za katero koli nehrvaško narodnost, vnesli v ustavo in s tem razglasili za avtohtono narodno manjšino. Na ta način bo ustvarjenih kar 22 avtohtonih narodnih manjšin, kar je seveda nesmisel. To bo svojevrsten unikum v evropskem prostoru in zaradi tega se slovenske vrnitve v hrvaško ustavo komajda še kaj veselim. Menim, da želijo Hrvatje na ta način predvsem izvotliti vrednost in pomen povrnitve ustavnopravnega statusa Slovencem in Bošnjakom. Temu statusu bo namreč z veliko množico v ustavi navedenih manjšin odvzeta praktično vsa teža. Pričakujem nadalje, da bodo na tej podlagi prav kmalu zahtevali enak »ustavnopravni status« tudi za Hrvate v Sloveniji.

Karolina Vrtačnik

Ste eden ključnih avtorjev zakona, ki med drugim ureja tudi odnose s Slovenci na Hrvaškem.

Hvala za priznanje. Z vašo ugotovitvijo se lahko strinjam. V veliko zadovoljstvo mi je, da je Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja posebej poudaril dejstvo, da živijo na Hrvaškem tudi Slovenci, ki jih lahko ima-

Moja Slovenija / Junij 2010

13

IZ URADA, KOMISIJA

1. Konferenca slovenskih pravnikov Na Pravni fakulteti v Ljubljani je Svetovni slovenski kongres (SSK) organiziral 1. konferenco slovenskih pravnikov iz sveta in Slovenije. Potekala je od 27. do 28. maja. Konferenco je otvorila predstavnica SSK Sonja Auguštin in pevski zbor Pravne fakultete Pegius, ki je zapel slovensko himno in himno SSK, »Slovenec sem«. Uvodni govor so imeli Boris Pleskovič kot predsednik SSK, Rajko Pirnat, dekan Pravne fakultete, Aleš Zalar z ministrstva za pravosodje, Boštjan Žekš z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Miro Petek kot predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Boris Pleskovič je poudaril, da je konferenca del sodelovanja, pletenja vezi in sodelovanja na različnih področjih.

Tržna ekonomija potrebuje dobro zakonodajo, ki je na novo nastala s slovensko osamosvojitvijo. Rajko Pirnat

je izrekel velik pomen Slovencev po svetu pri odpiranju Slovenije navzven in njihovo tesno povezanost s pravom.

Aleš Zalar pravi, da je konferenca sijajna priložnost za izmenjavo izkušenj in mnenj. Izpostavil je pomanjkljivo za-

vedanje o obstoju mehanizmov v EU, ki se dotikajo vprašanja varstva pravic posameznika. Boštjan Žekš stavi na vrhunske strokovnjake. Včasih so iz Slovenije odhajali nizko izobraženi delavci, danes pa strokovnjaki. Na spletnih straneh Urada bodo sredi poletja objavili seznam vseh slovenskih strokovnjakov v tujini. Udeležence konference je pozval, da pomagajo bogatiti seznam s svojimi predlogi. Tudi Miro Petek je izrazil veliko skrb in pomen Slovencev, ki veliko naredijo za promocijo Slovenije in jo delajo prepoznavno, pa čeprav niso del organiziranih društev in organizacij v tujini.

V nadaljevanju so se odvijala predavanja na teme: pravni položaj Slovencev v tujini; mednarodni mehanizmi sodnega varstva; utrinki iz pravne prakse; pravo med univerzalnim in partikularnim ter med naravnim in pozitivnim; evropsko pravo; nove tehnologije, nova svetovna stvarnost in pravna ureditev.

VE

Vljudno vas vabimo na X. vseslovensko srečanje, ki bo v četrtek, 1. julija 2010, v prostorih Državnega zbora.

Letošnje jubilejno Vseslovensko srečanje nosi naslov Skupni slovenski kulturni, gospodarski in znanstveni prostor: realnost ali utopija?.

O predloženi tematiki bodo kot vabljeni govorci razmišljali mag. Martina Piko Rustia (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca), g. Florjan Auser (Slovenian Media House, Avstralija) in izr. prof. dr. Jernej Zupančič (Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani).

Kot pa je že v navadi, so k sodelovanju povabljeni vsi zainteresirani, ki bi želeli podati svoja razmišljanja in iztočnice o predlagani temi.

14

Moja Slovenija / Junij Marec2010 2009

X. vseslovensko srečanje bo spremljal tudi kulturni program pevskega sestava iz Beneške Slovenije pod vodstvom Davida Klodiča in razstava avtorja Stanislava Koblarja Od izbrisa do prenove identitete. Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530–2009.

Deseto obletnico dogodka bo obeležila tudi predstavitev zbornika Prvih deset let, v katerem so zbrani pozdravni nagovor predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja, uvodni referat pred-

sednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu g. Mira Petka ter prispevki osemnajstih izbranih vabljenih govorcev.

Za vse nadaljnje informacije kontaktirajte Komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu na telefonsko številko 00386-1-478-9922 ali po elektronski pošti na katja.jerman@dz-rs.si.

Veselimo se srečanja in sodelovanja z Vami!

SLOVENCI V ITALIJI

Uspešna pot Dekliške glasbene skupine Bodeča neža Dekliška glasbena skupina Bodeča neža z Vrha sv. Mihaela pri Gorici že od samega začetka stalno napreduje in pridobiva vedno pomembnejša priznanja, ki v zadnjih letih segajo na prvovrstno mednarodno raven. V letošnji sezoni so goriška dekleta imele že vrsto pomembnih nastopov.

Na festivalu v Neerpeltu v Belgiji je dekliška glasbena skupina za svoj nastop prejela skoraj vse točke in kot edini zbor iz Italije ponosno nosila slovensko zastavo.

Kronanje njihovega vztrajnega in strokovnega dela na področju mladinskega zborovskega petja je bil nastop na 58. mednarodnem glasbenem festivalu za otroške in mladinske zbore, ki je potekal v Neerpeltu v severozahodni Belgiji (na meji z Nizozemsko). Na festivalu so za njihov nastop prejele 99 točk (od 100 možnih) in zasedle najvišjo kakovostno kategorijo summa cum laude. Če upoštevamo, da se je festivala udeležilo več kot 100 zborov z vseh celin, je to izreden rezultat, ki ga je še dodatno okrepilo prvo mesto v kategoriji do 25. leta in absolutno drugo mesto skupaj z zborom Rafflex Chorale iz Singapurja. Naj pri tem še navedemo, da je DVS Bodeča neža bila edini zbor iz Italije, kljub temu pa so ponosno nosile tudi slovensko zastavo kot izraz pripadnosti slovenskemu narodu, pa čeprav izven meja matične države.

Tako pomembnemu uspehu je botroval kakovosten program, sestavljen iz pesmi, ki so bile odraz različnih zgodovinskih obdobij in slogovnih zvrsti, od

klasične do moderne dobe. Za obvezni enoglasni napev je zbor predstavil slovensko ljudsko pesem »Nocoj, pa oh nocoj«.

DGS Bodeča neža je nastala v letu 2004, ko je glasbena pedagoginja Marja Feinig zbrala okoli sebe skupino deklet z Vrha sv. Mihaela (občina Sovodnje ob Soči). Zbor je nastopal v okviru vaškega prosvetnega društva, ki nosi ime po kraški vasici Vrh sv. Mihaela. Poleg zborovskih vaj so se nekatera dekleta odločila tudi za študij solo petja, kateremu sledijo pri goriškem Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, kar je še dodatno okrepilo kakovost petja.

Iz začetnega navdušenja je začela skupina redno nastopati, tako na zborovskih revijah v zamejstvu (Zlata grla, Ceciljanka, Sovodenjska poje in Primorska poje), kot tudi v Sloveniji in po Italiji. Zaradi vse večjega uspeha so je v zbor začelo vključevati vse več deklet, tako da se je skupina razširila in nastopa v dveh zasedbah, in sicer kot dekliška in kot mladinska vokalna skupina.

Pomemben prehod v nastopanju DVS Bodeča neža je bila zamenjava zborovodkinje. Leta 2007 je dotedanja zborovodkinja Marija Feinig prepustila vodenje skupine Mateji Černic, ki je v pevski repertoar vnesla veliko novosti, predvsem pa bolj mladostniški način prepevanja, ob tem pa ni pozabila na njihov izvor. Na vse številčnejših nastopih so dekleta izvajala tudi skladbe mladih zamejskih ustvarjalcev in tako ponesla njihovo ime izven meja slovenske narodne skupnosti v Italiji.

Zelo odmevno mednarodno priznanje je DVS Bodeča neža prejela lansko leto, ko je nastopila na tekmovanju Slovakia Cantat v Bratislavi. Zlato plaketo so dekleta prejele v kategoriji dekliških zborov in zasedla prvo mesto. Obenem je prejela posebno nagrado tudi zborovodkinja Mateja Černic. Na istem tekmovanju pa so dekleta prejele še drugo zlato nagrado, in sicer v kategoriji ljudskih pesmi a cappella. Tu so zasedla drugo mesto.

Julijan Čavdek

Moja Slovenija / Junij 2010

15

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Breda in Tine Varl dobitnika zlatega častnega znaka Predsednik Republike Avstrije Heinz Fischer je na predlog Krščanske kulturne zveze odlikoval lutkovna ustvarjalca Bredo in Tineta Varla z zlatim častnim znakom za zasluge za Republiko Avstrijo. Odlikovanje Republike Avstrije z zlatim križem je lutkovnima ustvarjalcema iz Maribora za njuno dolgoletno delo s koroškimi Slovenci na področju lutkarstva 20. aprila v rezidenci avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani podelil veleposlanik Erwin Kubesch. Veleposlanik je zlasti poudaril njun izreden pomen za razvoj in ohranitev ljubiteljskega lutkarstva na avstrijskem Koroškem.

Kot sta dobitnika zlatega častnega priznanja Avstrije Breda in Tine Varl, ki sta poleg drugih nagrad prejela leta 2003 za svoje zasluge za slovensko narodno skupnost na Koroškem tudi Tischlerjevo

nagrado, jima skoraj štiridesetletno delo s koroškimi Slovenci pomeni v prvi vrsti aktivno ustvarjanje z lutkami »kar je najina življenjska preokupacija, po drugi strani pa je to najin najbolj pristen stik z rojaki

onstran meje od zgodnjih otroških let do odraslosti. Pomeni navezovanje stikov, pomeni prijateljevanje in ne nazadnje pomeni doprinos k izboljšanju slovenskega jezika. Ob vsem tem pa je izjemnega pomena dvig samozavesti tistih otrok in mladih ljudi, ki več let aktivno sodelujejo v lutkovnih skupinah. Ponosna sva na te mlade ljudi, ki ostanejo Slovenci in to s pokončno držo, zavedajoč se svojega porekla.« Ko človek ustvarja na katerem koli področju, nikoli ne misli na morebitne nagrade, sta dejala dobitnika priznanja Republike Avstrije. »Ko pa se enkrat zgodi, da nagrado dobi, je to izredno prijeten in osrečujoč občutek: s svojim delom sva bila opažena, delo je naletelo na plodna tla in rodilo sadove,« pravita dobitnika priznanja Varlova.

Marija Primc

Osoje v znamenju 18. kulturnega tedna koroških Slovencev Štiridnevje na Osojah na avstrijskem Koroškem je bilo med 17. in 20. majem v znamenju 18. kulturnega tedna koroških Slovencev.

To je kulturni teden, ki ima v bogatem in raznolikem kulturnem življenju na Koroškem z večletno tradicijo pomembno mesto. V organizaciji Biroja za slovensko narodno skupnost in v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo ter Slovensko prosvetno zvezo je letošnji kulturni teden na Osojah potekal v znamenju dvajsetletnice Biroja za slovensko narodno skupnost.

Rdeča nit pozdravnih besed govorcev na slavnostni prireditvi je bil pomen dobrih odnosov in dobrega sodelova-

16

Moja Slovenija / Junij Marec2010 2009

nja med večinskim narodom in slovensko narodno skupnostjo na avstrijskem Koroškem. Slavnostni govornik na slav-

nostni prireditvi kulturnega tedna, ki se je odvijal v prostorih koroške glasbene akademije, avstrijski veleposlanik

SLOVENCI NA KOROŠKEM / SLOVENCI NA MADŽARSKEM v Sloveniji Erwin Kubesch je svoje besede med drugim namenil finančnemu stanju Slovenske glasbene šole in vprašanju dvojezičnih krajevnih napisov. S pesmijo so zbrane na slavnostni prireditvi pozdravili otroci vrtcev Sonce iz Celovca in Krke.

Kulturni teden je zajemal odprtje razstave Edwin Wiegele, vožnjo z ladjo po Osojskem jezeru in zaključni koncert.

Umetnika razstavljenih del Edwina Wi-

egeleta je predstavil Robert Wlatnig, ki je poudaril kreativni potencial Koroške na raznih umetnostnih področjih.

Umetnik Wiegele pa je predstavil svoj način dela in temo svojih razstavljenih del, ki v glavnem zajemajo štiri prvine: zemljo, vodo, ogenj in zrak. Na vožnji z ladjo po Osojskem jezeru je dr. HeinzDieter Pohl predaval o izviru krajevnih imen v okolici Osoj, ki je pogosto slovenski. Naj povemo, da so bili dnevi

letošnjega kulturnega tedna, kjer so bili na njegovem slavnostnem odprtju navzoči številni zastopniki politike, kulture, gospodarstva in Cerkve, dobro obiskani in so se jih udeležili nemško govoreči koroški deželani. Namen kulturnih dnevov koroških Slovencev, ki so vsako leto v drugem nemškem kraju, je, da se Slovenci predstavijo narodu sosedu.

Marija Primc

Bralna značka – prilagojena znanju materinščine Čeprav so tudi porabski učenci in dijaki vključeni v slovensko Bralno značko, se njena izvedba razlikuje od narodnostnih okolij v sosednjih državah, kjer je znanje materinščine na višji ravni. Donedavni sistem narodnostnega šolstva v Porabju mladim ni omogočal, da bi prebirali in razumeli slovenske knjige in dobili bralne značke. Šele uvedba dvojezičnega pouka na gornjeseniški in števanovski šoli ter višja raven slovenskega jezika v Monoštru nakazujejo, da bo znanje materinščine čez nekaj let primerno za prebiranje preprostejših vsebin v slovenskih knjigah. Nekaj desetletij nazaj so porabskim šolarjem dajali bralne značke, čeprav kaj več od naslova knjig učenci niso poznali.

Zdaj je drugače, saj so se odločili zgolj za vsakoletno gostovanje slovenskih mladinskih pisateljic in pisateljev ter primernih gostov, ki se predstavijo z literarnimi deli ali na drug način popestrijo šolarjem tisti dan. Šolam pa podarijo slovenske knjige, letos tudi nadvse zanimivo slikanico Rojstni dan Barbare Hanuš in Ane Zavadlav, natisnjeno v slovenskem, italijanskem, madžarskem in nemškem jeziku ter Slovenske pravljice v stripu Matjaža Schmidta. Za šest tisoč evrov učbenikov pa je primaknilo Ministrstvo za šolstvo in šport.

Osnovnošolce na Gornjem Seniku, v Števanovcih in v Monoštru sta letos obiskala pisatelja Tone Partljič in Andrej Rozman Roza ter klovnesa Eva Maurer Škofič, ki je, mimogrede rečeno, imela najlažje delo – mlade je razveseljevala s svojimi čarovnijami in jih pritegnila k sodelovanju, kjer ni bilo potrebno veliko govoriti. To sicer ne pomeni, da nista imela uspešnega dne Andrej Rozman Roza na Gornjem Seniku in Tone Partljič v Števanovcih: Oba prilagodila okolju in znanju poslušalcev, se jim približala in navezala ustvarjalni stik tudi s tistimi, ki slabo razumejo knjižni slovenski jezik ali zgolj spremljajo vizualni nastop.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Višja svetovalka za narodnostno šolstvo v Porabju mag. Valerija Perger, pisatelj Tone Partljič, klovnesa Eva Maurer Škofič, pisateljica Karolina Kolmanič, ki že vrsto let obiskuje porabske narodnostne šole, vsestranski umetnik Andrej Rozman Roza in Manca Perko iz Društva Bralna značka Slovenije so po fotografiranju za Mojo Slovenijo pred gornjeseniško narodnostno osnovno šolo Jožefa Košiča, odšli med porabske učence in se po nastopih zadovoljni zbrali v monoštrskem Slovenskem kulturnem in informativnem centru.

Moja Slovenija / Junij 2010

17

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Mednarodni dan kulturne različnosti V soboto, 22. maja, so v Domu mladeži v starem delu Zadra na Poluotoku petič zapovrstjo narodne manjšine, zbrane v Koordinaciji sedmih nacionalnih manjšin zadrske županije obeležile Mednarodni dan kulturne različnosti. Kulturno manifestacijo je organizirala Koordinacija nacionalnih manjšin zadrske županije s pomočjo zadrske županije in mesta Zadra. »Lepo je, da smo se zbrali iz raznih krajev županije in Hrvaške, ki je naša skupna domovina, v katero je vsak od nas prinesel delček svojih običajev, tradicije in s tem doprinesel tej svečanosti,« je rekel Stanko Zrilić, podpredsednik zadrske županije. Podžupan mesta Zadra Darko Kasap je čestital za Mednarodni dan kulturne različnosti in poudaril, da je sodelovanje z nacionalnimi manjšinami izvrstno in da želi, da se tako nadaljuje tudi v prihodnje. Kratko je vse prisotne pozdravil še Angel Mitrevski, predsednik sveta za nacionalne manjšine Hrvaške in makedonski predstavnik Zveze Makedoncev na Hrvaškem. Svečanost se je začela z kulturnim programom, v katerem je sodelovalo vseh sedem nacionalnih manjšin, ki prebivajo v zadrski županiji.

Slovenci smo se predstavili z nastopom Folklorne skupine Gozdar iz Črne na Koroškem pod vodstvom Gorazda Mlinšeka, predsednika društva. Predstavili so koroške narodne pesmi in plese, s katerimi »opisujejo« stelerajo. Poleg v pesmi in plesu gosti so lahko uživali v številnih kulinaričnih specialitetah, ki so jih pripravile pridne roke članic SKD Lipa iz Zadra.

Predstavili smo se z koroško skuto s čebulo in bučnim oljem, pravim koroškim črnim kruhom, joto z bujto repo, belokranjsko pogačo, vsemi vrstami suhega peciva, z najbolj znanimi janeževimi upognjenci, vsemi vrstami potic – od kočevske, orehove, pehtranove, rožičeve, makove, pa še in še. Vse pa smo zalili z vinom iz Privlake, Briševa in Poljica. In, kakor se je duhovito vprašal Žan Morović, voditelj prireditve, ali so ta vina iz mest v bližini Maribora?! Po končanem nastopu so si gostje Slovencev v Zadru, Folklorna skupina Gozdar iz Črne na Koroškem ogledali še Muzej antičnega stekla v Zadru, kjer je trenutno na ogled razstavljen kip Apoksiomen iz bronaste dobe iz 4. st. pred našim štetjem, najden v morju v okolici Lošinja.

Darja Jusup

18

Moja Slovenija / Junij Marec2010 2009

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Razstava likovnih del Roberta Faganela V četrtek, 13. maja 2010, smo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa odprli razstavo slovenskega rojaka iz Italije, Roberta Faganela.

IV. KONFERENCA SLOVENSKIH ARHITEKTOV IN GRADBENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE Bohinjska Bistrica, 20.–22. oktober 2010 Letošnja konferenca arhitektov in gradbenikov bo nadaljevala prizadevanja Svetovnega slovenskega kongresa za povezovanje in izmenjavo znanj in praks na področju arhitekture, gradbeništva, urbanizma, krajinarstva in okoljevarstva.

Ob že ustaljenih povezavah doma bomo izpostavili in nakazali možno in potrebno »izgradnjo povezovalnih mostov« s strokovnjaki slovenskega rodu na tujem.

Roberto Faganel se je rodil v Vrtojbi leta 1941, danes pa živi v Gorici. Prvi razstavi v Italiji je imel že kot zelo mlad, leta 1962 v Gorici in v Trstu. Leta 1971 ga je Univerzalna akademija v Rimu imenovala za II. KONFERENCA SLOVENSKIH GLASBENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE Slovenj Gradec in Pliberk, 9. in 10. september 2010 Z že drugim strokovnim srečanjem slovenskih glasbenih umetnikov iz sveta in Slovenije bomo opozorili na narodovo bogato glasbeno zapuščino doma in še posebno na tisto, ki živi na tujem. S prireditvijo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana in društvom Hugo Wolf iz Slovenj Gradca, želimo izboljšati prepoznavnost slovenske glasbene ustvarjalnosti doma in po svetu ter predstaviti sodelovanje glasbenih strokovnjakov iz Slovenije s slovenskimi glasbenimi ustvarjalci, pedagogi in umetniki na tujem.

Vsebinski sklopi: • Slovenska operna umetnost in slovenski umetniki v svetovnih opernih hišah • Sodobni slovenski zborovski dirigenti na tujem • Študij zborovskega dirigiranja v Sloveniji in v tujini • Slovenske zborovske piramide doma in na tujem • Pomen in vloga glasbenega ustvarjenja med Slovenci v izseljenstvu

akademika po zaslugah, leta 1972 pa je to storila tudi Akademija Tiberina v Rimu.

Kot je umetnik tudi sam povedal, je v slikanju poiskal svobodo svojega umetniškega izražanja, ki mu je partiture pianina niso dovoljevale. Njegovo razgibano življenje je polno potovanj, na katerih zajema gradivo za likovna dela. Do sedaj je Roberto Faganel tako daljša obdobja preživel v Keniji, Ugandi, Tanzaniji, Kanadi, ZDA, Franciji, na Kanarskem otočju in v Indiji. V kratkem načrtuje pot na Irsko, kjer bo iskal novih navdihov.

O razstavljenih delih je spregovoril likovni kritik prof. dr. Mirko Juteršek. Slike Roberta Faganela, na katerih prevladuje tehnika oljnih barv na platnu, bi lahko označili kot impresije okolja, ki, dodane in pomešane z umetnikovimi občutji, v slikah zadobijo neko novo, višje razumevanje uprizorjenega. Polnost barv in prefinjena izbira uporabljenih platen vodi do zaključka, da avtor s polnim srcem pristopa k svojemu delu. Iz slik je mogoče razbrati pogum avtorja, da svoja občutja poveže in izrazi v slikanju. Prof. dr. Mirko Juteršek je ob tem spodbudil avtorja, da še naprej tako pogumno in predano sledi svojemu poslanstvu. Odprtje razstave je z glasbo popestrila tamburaška skupina Bisernica iz Reteč pri Škofji Loki. Večer je vodila in povezovala Sonja Avguštin, glavna tajnica SSK, ki se je ob koncu prireditve

Programski sklopi: • Varovanje in ohranjanje slovenske arhitekturne in gradbene zapuščine • Učinkovita raba energije v gradbeništvu • »Pametna arhitektura« ali moderna arhitektura • Arhitektura in nove tehnologije • Uporaba lesa v arhitekturi in gradbeništvu • Predstavitev dela slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta • Arhitektura in gradbeništvo v varovanih območjih v povezavi z Alpsko konvencijo

zahvalila avtorju, likovnemu kritiku in nastopajočim glasbenikom s simboličnimi darili.

Luka Klopčič, Foto: arhiv SSK

Moja Slovenija / Junij 2010

19

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Učinki sodelovanja med RS in Slovenci po svetu Zaradi pomanjkanja koordinacije med posameznimi institucijami oziroma organi, ki se ukvarjajo s problematiko Slovencev po svetu (Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovenska izseljenska matica, Svetovni slovenski kongres, društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba), prihaja do podvajanja posameznih akcij ali ne dovolj izkoriščenosti nekaterih programov. Velikokrat so določne aktivnostis v nekem okolju časovno neusklajene.

Veliko slovenskih društev in Slovencev po svetu idealizira Slovenijo, slovensko državo, slovenstvo. Kateri koli predlog, ukrep slovenske države Slovenci po svetu takoj sprejmejo z za njih značilno brezmejno privrženostjo Sloveniji. To idealiziranje se kaže v njihovi naivnosti, nekritičnosti, in to idealiziranje je bilo, kot je ugotovil dr. Dušan Florjančič, dolgoletni predsednik društva Pro Cultura iz Švice, dolga desetletja gorivo, na katerega so delovale slovenske institucije in organi v Republiki Sloveniji. To se je kazalo oziroma se še kaže v skrbništvu in vzvišenosti do izseljencev oziroma do našega prepričanja, da so Slovenci po svetu »last Republike Slovenije«.

Po drugi strani pa smo tudi mi v Sloveniji Slovence po svetu mitizirali. Slovenska skupnost, kjer koli v svetu naj že živi, je v naši zavesti postala svetel mit. Premalo ali skoraj nič nismo znali te skupnosti kritično preverjati. Sprememb v njihovem delovanju in obstoju dostikrat nismo zaznali. Lagodneje nam je bilo še na-

20

Moja Slovenija / Junij 2010

prej verjeti v neke v preteklosti veljavne norme v izseljenstvu, kot pa proučevati in sodelovati pri spremembah v samem izseljenstvu.

Med tema dvema poloma pa so se dodobra umestile posamezne kulturne, predvsem glasbene skupine, ki so z trženjem svojih aktivnosti med Slovenci po svetu znatno okrepile svojo prisotnost pri njih in s tem v zvezi tudi okrepile svoj gmotni položaj.

Razmere, v katerih živimo v Sloveniji, in pogoji, v katerih živijo Slovenci širom sveta, se dramatično oziroma vznemirljivo spreminjajo. Samo s pojavom interneta so kar čez noč Slovenci po svetu postali tako povezani, da morajo vsi ostali obstoječi mediji dodobra prevetriti svoje oblike delovanja. Isto velja za vse ostale institucije, organe, ki se ukvarjajo s Slovenci po svetu.

Kje so časi, ko smo rojakom po svetu z organiziranjem turnej prinašali glasbene novitete oziroma dosežke? Dobesedno v avto smo morali naložiti glasbe-

nike ali v letalske vreče naložiti plošče, avdiokasete, videokasete in zgoščenke ter jih poslati slovenskim radijskim uram po svetu.

Ne glede na vstop v EU danes ugotavljamo, da ne moremo govoriti o strogi ločitvi med Slovenci doma in Slovenci po svetu. Prav tako je skorajda preživeta teorija »treh Slovenij« (manjšinska, izseljenska in matična Slovenija).

Oblike povezav in sodelovanja Slovencev doma in po svetu se in se bodo še spreminjale. Tem spremembam se bomo morali prilagajati tudi sami, tako da bomo prilagajali institucije in njihov delokrog potrebam Slovencem po svetu. Neizpodbitno dejstvo je, da je čas narodno romantičnih držav in njihovih institucij za vedno minil. V današnjem, še bolj pa jutrišnjem svetu bo Slovenec nekdo, ki govori angleško, špansko, ki je državljan južne Afrike in ne zna več slovensko – počuti pa se Slovenec. Dopustimo mu to možnost in celo pravico. Še več: vzpodbujajmo ga pri tem.

Jutri, v času prostega pretoka ljudi, ne bo več pomembno, kdo je slovenski državljan in kdo ne. Kategorije izselitve oziroma vrnitve bodo zamenjali novi pojmi – kroženje, na primer. Naš način življenja se bo spremenili v tolikšni meri, da se ne bomo več izseljevali, preseljevali, odhajali in se vračali, temveč bomo krožili. Krožili po prostoru, ki bo vedno bolj povezan, prepleten. Ta prostor bo vedno bolj pregleden, ljudje v njem bomo skupaj s svojo kulturo sobivali in se razvijali.

Mislim, da je napočil pravi trenutek, da vladne in nevladne, strokovne in pedagoške institucije, posamezniki in društva v Sloveniji, skratka vsi, ki se jih tiče in jih zanima usoda slovenskega naroda, ki živi zunaj Slovenije, zberejo toliko moči, da iz svojih izkušenj in znanj pripravijo dolgoročno vizijo delovanja slovenske države do Slovencev po svetu.

Janez Rogelj

RAFAELOVA DRUŽBA

Želimo se povezovati!

Od petka, 16., do nedelje, 18. aprila, je v Dachauu pri Münchnu potekal 15. posvet slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji, ki je vsakoletni osrednji dogodek slovenske skupnosti v Nemčiji. Prek sto udeležencev je v različnih delavnicah in na predavanjih krepilo svoje slovenstvo. da naša skupnost ni edina, ki zunaj meja Slovenije živi bogato slovensko kulturo.

Zaradi te čudovite izkušnje se sedaj čutim povezan s Slovenci širom po svetu,“ svoje navdušenje nad rojaki v Nemčiji izraža Matías iz Buenos Airesa in upa, da se bo z njimi lahko kmalu spet srečal.

Posvet tako ne povezuje le Slovencev v Nemčiji, temveč – kot kaže letošnja udeležba – privablja tudi rojake iz Slovenije, Belgije, Luksemburga in Argentine. Tudi prisotnost več slovenskih medijev v Dachauu kaže, da zanimanje za Slovence po svetu narašča, in daje upanje, da duh povezanosti slovenskega naroda zaveje v Sloveniji, zamejstvu in po svetu.

Urška Makovec, Rafaelova družba Organizator letošnjega posveta je bilo Slovensko kulturno društvo Lipa München, ki je udeležence sprejelo v prijetnem mladinskem domu v mestecu Dachau, sicer najbolj znanem po koncentracijskem taborišču iz druge svetovne vojne, v katerem je umrlo tudi ogromno Slovencev. A obisk taborišča je moral počakati do nedelje, saj je bil program posveta zgoščen in nadvse zanimiv. V delavnicah folklore (mentor Vasja Samec), petja (Ivan Florjanc), retorike in vodenja sestankov (Irena Polak Fistravec), dramske igre (Tone Partljič) in igranja harmonike (Matej Banovšek) so se udeleženci pripravljali na kulturno prireditev, ki je potekala v soboto zvečer. Pod režisersko roko Toneta Partljiča so uprizorili svojevrstno različico Veronike Deseniške, šolsko prigodo Pike Nogavičke, se smejali nerodnostim, ki se dogajajo na prireditvah njihovih društev, in karikirali osebnosti iz slovenske politike. Večer je popestrilo skoraj trideset folkloristov in pevski zbor udeležencev posveta.

V soboto in nedeljo so potekala tudi predavanja o najrazličnejših temah, aktualnih za člane skupnosti v izseljenstvu.

Organizatorji so k besedi povabili sloven-

sko veleposlaništvo v Nemčiji, slovenske konzularne predstavnike na Bavarskem in v Baden-Württenbergu, predstavnike Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, slušatelji so se lahko izobraževali o zdravstvenem in pokojninskem sistemu, predstavljene so bile dejavnosti slovenskega predstavništva Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, Slovenske turistične organizacije, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, učiteljev slovenskega jezika v Nemčiji, Združenja Slovenska izseljenska matica, mladi pa so predstavili svoj pogled na slovenstvo iz perspektive skupnosti v Argentini, sodobnega EUizseljenstva in Slovencev iz matične domovine.

Pomemben pečat daje posvetu veliko število mladih udeležencev, ki poskrbijo, da harmonika in veselo vzdušje ob slovenski pesmi in plesu ne utihneta. „Super je, ko vidiš stare prijatelje, ki so prišli z istim namenom – plesat in se poveselit,“ svojo vsakoletno udeležbo v folklorni delavnici pojasnjuje Aleš iz Stuttgarta. Prav posebne pozornosti pa sta bila na letošnjem posvetu deležna člana slovenske skupnosti v Argentini. „Te dni sem odkril,

3. VIŠARSKI DNEVI MLADIH od četrtka, 29. JULIJA, do nedelje, 1. AVGUSTA ZA MLADE SLOVENCE Z VSEGA SVETA! Kratko o programu: • četrtek: spoznavno srečanje v Žabnicah pod Višarjami, kjer bomo tudi prespali • petek: obisk avstrijske Koroške (Ziljska dolina – srečanje z gosti v Ziljski Bistrici), popoldne vzpon na Višarje, zvečer sv. maša in pogovor • sobota: vzpon na bližnjo goro Lovec in srečanje z gostoma (msgr.

Janez Pucelj, predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov in Zvone Podvinski, voditelj slovenske misije na Švedskem) • nedelja: pridružili se bomo romarjem treh Slovenij, popoldne pa se naše srečanje zaključi Vabljeni mladi v starosti od 20 do 35 let.

Prijave in podrobnejše informacije: • Rafaelova družba, Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, +386(0)14383050, rafaelova.druzba@siol.net ali Slovenska katoliška misija München, +4989221941, slowenischsprachige-mission.muenchen@ erzbistum-muenchen.de PRIDRUŽI SE NAM!

Moja Slovenija / Junij 2010

21

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

»Poletje spet k nam prihaja!« ... ... Bi lahko zapeli z Iztokom Mlakarjem, vendar ne v pričakovanju dopustov in počitnic, temveč v pričakovanju izseljencev, ki radi pridejo v Slovenijo v na severni polobli smejočih poletnih mesecih.

Na vsakoletnem taboru se spoznavanju izseljenske problematike, kulturnemu programu in družabnemu srečanju pridruži mnogo rojakov. (Foto arhiv SVS)

ohranjajo in izražajo svoje slovensko poreklo plesalci iz Nemčije in Kanade, dijaki iz Argentine in Kanade. Družabnost pa se bo razvila na jasi pred termami, kjer bo priložnost za srečanje, pogovor, ogled in spoznavanje tako okolice kot prijaznih ljudi, ki v njej živijo ter na koncu še kopanje v bazenih.

Letos prideta na seminar o slovenskih ljudskih plesov in drugem slovenskem izročilu dve folklorni skupini. Seminar bo potekal od 6. do 7. julija s pomočjo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Plesne skupine bodo gostovale po Sloveniji od 28. junija do 10. julija.

Tradicionalen je tudi obisk dijakov iz prekomorskih držav, ki bodo letos ob končani srednji šoli obiskali domovino svojih prednikov. V prvi polovici meseca julija se bo 74 dijakov iz Argentine in Kanade (iz Buenos Airesa, Mendoze, Barilocha, Toronta, Winnipega) udeležilo mladinske šole slovenskega jezika in si nato ogledali kulturne in naravne znamenitosti Slovenije ter se na lastne oči prepričali o tem, kar so jim dolga leta pripovedovali njihovi starši in stari starši o prelepi Sloveniji.

Gregor Batagelj

Vse Slovence doma in po svetu vljudno vabimo na 17. TABOR SLOVENCEV PO SVETU, 4. julija 2010 v Dolenjskih Toplicah

S strokovnim vodstvom plesalci izpopolnjujejo tako plesne kot druga ljudska izročila. (Foto arhiv SVS) Tudi pri Izseljenskem društvu Slovenija v svetu izrabimo priložnost, da ponudimo rojakom priliko, da se naužijejo slovenske vsakodnevnosti ali v slovenskem širšem okolju utrdijo svoje znanje na najrazličnejših področjih.

17. tabor Slovencev po svetu bo letos v nedeljo, 4. julija, v Dolenjskih Toplicah.

22

Moja Slovenija / Junij 2010

S programom bomo začeli ob 16. uri v Kongresnem kulturnem centru v Dolenjskih Toplicah, kjer bo osrednja točka spoznanje zaključkov z okrogle mize mladih, ki se na različne načine soočajo z izseljenstvom in skušajo ohranjevati vezi z matično domovino in vrstniki po svetu. Na odru bomo tudi videli, kako

»Slovenski izseljenci in njihova navezanost na matično domovino« Program bomo začeli ob 16. uri, po pozdravih in zaključkih mladinskega srečanja v Vipavi se nam bodo predstavile še folklorne skupine in dijaki iz izseljenstva.

Na razpolago bodo vodeni ogledi, šport in kopanje ter možnosti bogate izmenjave izkušenj, sklepanja novih poznanstev in vsestranskega sodelovanja.

Lepo vabljeni!

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Pravice družine ob mednarodnem dnevu družine V Laškem je 15. in 16. maja potekal četrti festival družin. Kljub deževnemu vremenu se ga je udeležilo med 5.000 in 6.000 ljudi.

Organizator Zavod iskreni.net je v sodelovanju s KD Življenje, d.d., Ringaraja.net in Thermana d.d. Laško zadovoljen sporočil: »Družina ima prihodnost!«.

Družina je v zadnjih mesecih v Sloveniji v središču družbenega zanimanja. S predlogi sprememb temeljnega zakona, ki ureja področje družine in zakonske zveze, se družine soočajo z mnogimi dilemami, skupaj z njimi pa celotna družba, saj je prihodnost človeštva odvisna prav od družine. Na okroglih mizah so ponudili nekaj pogledov na stanje sodobne družine z razmišljanjem ob vprašanju, kam naj se družina usmeri na razpotju.

Sklep osrednjega omizja, ki ga je vodil Boštjan Romih, na njem pa so sodelovali Vlasta Nussdorfer, Nuša Derenda, Ingrid Kuk in p. Christian Gostečnik, je bil, da družina ima prihodnost. Podoba klasične družine se postavlja pod vprašaj, saj je aktualno dogajanje okoli novega predloga družinskega zakonika posledica globokih sprememb, ki so se zgodile v sodobni družbi in kulturi.

V Zavodu iskreni.net opozarjajo, da na te spremembe mnoge družine, ki živijo in želijo živeti v zvestobi vrednotam

družine in zakonske zveze, gledajo z zaskrbljenostjo. Te vrednote so eno od najdragocenejših izročil človeške civilizacije in temeljijo na brezpogojni obljubi zvestobe in ljubezni med možem in ženo, odprtosti za posredovanje novega življenja ter zavezi k celostni vzgoji otrok, ki vključuje vse razsežnosti človekove osebnosti.

NA KRATKO: 1. maja je Slovenska karitas praznovala 20. obletnico delovanja, odkar jo je ustanovila takratna Slovenska pokrajinska škofovska konferenca. Polnopravna članica v Caritas Internationalis in Caritas Europa je postala 10. maja 1995, 7. oktobra 2004 pa ji je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS podelilo status humanitarne organizacije.

Marijino romarsko in župnijsko cerkev na Ptujski Gori je apostolski nuncij v Re-

publiki Sloveniji msgr. dr. Santos Abril y Castello razglasil za baziliko Marije Zavetnice. Sveta maša, med katero je potekla slovesna razglasitev, je bila v nedeljo, 16. maja 2010. Posebna značilnost bazilik je, da so znamenje povezanosti krajevne Cerkve s Svetim sedežem in rimskimi bazilikami, kar na vidnem mestu označujeta papeški grb in lastni grb bazilike ter glavni sedež za voditelja bogoslužja. Bazilika je cerkev s posebnimi pravicami, ki jih podeljuje Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov.

Drugi medgeneracijski festival z naslovom »Mladost je srce. Kdo je brez nje?« je potekal 22. maja 2010 v Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru.

Organizatorji so ponudili in omogočili uspelo srečanje in druženje med ljudmi vseh generacij, česar pri nas (še) ne srečamo pogosto.

Urška Baloh, Tiskovni urad SŠK

Moja Slovenija / Junij 2010

23

PISALI STE NAM

Lutkovne delavnice v severnem Porenju - Vestfaliji

Aktivni starši Krefeld.

Skupinska Krefelddva.

24

Moja Slovenija / Junij 2010

Za popestritev slovenskega dopolnilnega pouka sem povabil v nemško deželo Severno Porenje - Vestfalijo na obisk gospo prof. Ireno Sterckx iz Švice. Njeno gostovanje je finančno podprl Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

V petek, 23. aprila, je prof. Irena Sterckx izvedla lutkovno delavnico »Polž Vladimir gre na štop« v učilnici slovenskega dopolnilnega pouka v Krefeldu. Prisotnih je bilo osem učencev, ki so se vživeli v nove vloge in z veliko domišljije izdelali zanimive lutke iz jabolk. Za starše so zaigrali lutkovno igrico in jih povabili, da so tudi oni dejavno ustvarjali. Predstave se je udeležilo tudi nekaj članov upravnega odbora društva Slovenski zvon iz Krefelda. Otroke smo pogostili s kokto in pecivom.

V soboto, 24. aprila, dopoldne je gospa Irena lutkovno delavnico »Polž Vladimir gre na štop« izvedla v prostorih Slovenskega kulturnega in športnega društva Bled v Essnu. Z učiteljico Dragico Gornik sva zbrala skupaj osem otrok, ki so navdušeno sodelovali in ustvarjali. Starši so bili navdušeni nad lutkovno igrico. Tudi tukaj so starši skupaj z otroki ustvarjali. V društvu so otroke pogostili s pijačo in pecivom, posladkali pa so se tudi z jabolki.

PISALI STE NAM Nove lutke so vzeli s seboj domov. V soboto popoldne je bila tretja delavnica v prostorih slovenskega društva Maribor v Hildnu. Delavnice se je udeležilo osem otrok iz Hildna in okolice. Izdelava lutk iz jabolk je otroke tako navdušila, da so se pogovarjali preko lutk. Njihove predstave so se udeležili njihovi starši z dedki in babicami, ki so se po ogledu prav tako pozabavali. S papirjem in škarjami so naredili zanimive sličice in druge stvari. V imenu sveta staršev sta se gostji zahvalila za njen trud, ji čestitala ter jo obdarila z vrtnico in bombonjero učenca Lino Kumpuš in Tiara Avgustin. Tudi tu so otroke pogostili s pijačo in pecivom. V Hildnu so tudi izrazili željo, da jih gospa Irena Sterckx v bližnji prihodnosti znova obišče. Vse delavnice so bile uspešne. Lutke in profesorica Irena so otroke spodbudili, da so govorili, uspešno nastopili in zapeli.

Skupinska Hildenpet.

Dušan Čegovnik iz Essna

Donacija umetniških del v Ženevi Stalni predstavnik Republike Slovenije veleposlanik Andrej Logar je 16. 2. 2010 priredil sprejem ob predaji donacije umetniških del akademskega slikarja Štefana Marflaka Stalnemu predstavništvu RS pri Uradu Združenih narodov v Ženevi.

Donacijo je omogočil g. Janez Merčun, uspešen in zaveden Slovenec iz Ženeve. Slike bodo krasile pisarno Predstavništva.

Dogodka se je udeležil minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar. Na sprejemu je bila prisotna tudi številna delegacija iz Slovenije, ki je sodelovala na Svetu OZN za človekove pravice.

Povabljeni so bili tudi Slovenci, ki delajo pri različnih organizacijah ZN, kot tudi predstavniki Združenja ženevskih Slovencev.

Minister Žbogar in veleposlanik Logar sta se dobrotniku zahvalila za dolgoletno podporo slovenskega kulturnega in družabnega življenja ženevskih Slovencev in Stalnega predstavništva RS pri Uradu ZN v Ženevi.

Irena Sterckx, Združenje ženevskih Slovencev

Moja Slovenija / Junij 2010

25

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Idrija od 18. do 20. 6. – XXIX. festival idrijske čipke 2010 Nova Gorica 28. 6. – 14. mednarodno srečanje saksofonistov Maribor od 25. 6. do 10. 7. – Festival Lent Brežice od 1. 6. do 31. 8. –Seviqc Brežice 2010 (koncerti klasične glasbe) Ljubljana od 30. 6. do 3. 7. – 51. jazz festival Ljubljana od 10. 6. do 29. 8. – Poletje v Stari Ljubljani 2010 16. 6. – Akademska folklorna skupina France Marolt: Slovenski ljudski plesi ob Ljubljanici Kranjska Gora 25. 6. – 5. Andrejčekov tek; 16. tek na Vršič od 26. 6. do 4. 7. – Kekčevi dnevi Novo mesto od 2. 7. do 4. 7. – Rock Otočec 2010 Črnomelj od 16. 6. do 20. 6. – 47. jurjevanje v Črnomlju v Beli krajini Novo Gorica od 9. 7. do 11. 7. – 9. mednarodno srečanje motoristov

Prireditve izven Slovenije SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva.

Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd. http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.

Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.

Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.

Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.

Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).

Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9. http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin Druženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.

Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00. Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30. http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka 26. 6. – Zaključni večer s programom in večerjo Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.

Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.

Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru. Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.

Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.

Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.

Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.

Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz 19. 6. – Radi imamo Slovenijo. Vikend potovanje za člane društva in prijatelje na relaciji Osijek–Ljubljana–Bled–Osijek. Odhod 19. 06. ob 5:30 pred Billo na Sjenjaku. Cena prevoza: 170 kn (plača se vnaprej do 01. 06.

2010). Cena kosila v Ljubljani: 8 evrov, če želite skupno kosilo v restavraciji Don Filipe v Ljubljani (ni obvezno). Prenočišče: v večposteljnih sobah v Hostelu Bled (6, 8, 10 oseb): 15 evrov, plača se v avtobusu na dan odhoda. Za vse informacije pokličite na telefon: 098 861 525. (Z. Horvat).

Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00.

Filozofska fakulteta, L. Jagera 6 Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb www.slovenci.hr

26

Moja Slovenija / Junij 2010

BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.

Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.

Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.

Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor V septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.

Radijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FREE RADIU PRIJEDOR že četrto leto. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, Banja Luka Dopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.30 do 18.15.

Dopolnilni pouk slovenščine v Banja Luki (Klub nac. manjšin) ob sobotah od 9.00 do 13.05.

Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banja Luka, redne vaje ob sredah in petkih od 19.00 do 20.30.

Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 13.00.

Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banja Luka Delo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banja Luka; http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren, Skopje Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.

V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine. http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV, Bitola; http://www.triglavbitola.mk ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofstrom Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30 Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15 Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno, ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskem http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm FRANCIJA A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine http://www.kridel.net/ATSO/index.html Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha Redne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00.

Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00.

Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 (društveni prostori so vedno odprti pol ure prej).

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON) 3 impasse Hoche – 92320 CHATILLON 13. 6. – praznovanje 50-obletnice obstoja in neprekinjenega delovanja društva. V okviru tradicionalnega Shoda Slovencev in posvetitve praznika državnosti bo slavnostna akademija z recitalom, s sodelovanjem otrok in odraslih. 10:00 sveta maša, v kapeli Svete Terezije in 11.00 sprejem in slavnostna akademija v dvorani Slovenskega doma v Chatillonu. http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon http://www.zvon.nl POLJSKA Društvo Triglav – Rysy http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

Zürich – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – Svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – Svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

Solothurn – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – Svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

St. Gallen – Svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – Svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at Pavlova hiša – Pavelhaus 26. 6. ob 17.00 – Srečanje zborov in branje 3. 7. ob 18.30 – Otvoritev razstave o kranjski čebeli. Kurator: Robert Muscherlin; http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu; http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo 22. 6. ob 18.00 – Svečana prireditev ob slovenskem državnem prazniku 30. 6. ob 19.30 – Literarni večer s Primožem Čučnikom. Slovenska čitalnica, Regensburg 5. 7. ob 17.30 – Slovenija – dežela med vzhodom in zahodom: Faktorji uspešnosti slovenskega gospodarstva. Prireditev v kooperaciji med Hans Seidel Stiftung, slovensko-bavarskim gospodarskim klubom, in bavarsko-slovenskim društvom.; http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.30.

Heidelberg – Svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v AugenklinikKapelle ob 16.00.

Herbolzheim pri Freiburgu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.

Vöhrenbach v Schwarzwaldu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.

Buchen v Odenwaldu – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).

Rauental (Rastatt) – Svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).

Lebach v Saarlandu – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00.; http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e. V. Reutlingen http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica 20. 6. – Kolesarjenje in piknik od 2. do 4. 7. – “Züri Fäscht” (multikulturna prireditev, stojnica s slovensko kulinariko) http://www.triglav.ch Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu 19. 6. – Nova maša slovenskega duhovnika Borisa Milavca v cerkvi Svetega Antona v Baslu

ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.

Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 in vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini. Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.

KOLEDAR PRIREDITEV Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 in vsako sredo od 18.15 do 19.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 in vsak petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20.

Info: Aldo, tel.: 338 7995474; http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00).; http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo Opčine Začetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00. Zinkov dom, Opčine. Nadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30. Zinkov dom, Opčine.

Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Sklad Mitja Čuk, Opčine Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.

English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru.

Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci.

Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.

Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.

Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje.

Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu.

Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru.

Družinska svetovalnica in družinska psihoterapija, ob petkih po dogovoru.; http://www.skladmitjacuk.org SKD Barkovlje Telovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani.

KD Slomškov dom Bazovica; http://www.bazovica.com Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org ASKD Kremenjak 23. 6. – Kresovanje 10. 7. – Drugo mednarodno srečanje plesnih skupin 11. 7. – 16. zamejski festival Diaton 2010: ob 10. uri risarski ex tempore za malčke iz vrtca, osnovnošolce in srednješolce, ob 14.30 tekmovanje diatoničnih harmonik, ob 20. uri nagrajevanje in ples.

Plesne skupine: - osnovnošolske in mlajše: vsako sredo, od 18.00 do 19.00 - srednješolske: vsak četrtek, od 18.30 do 19.30 - višješolske in večje: vsak petek do 19.00 do 20.30

Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00.

Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo, od 15.30 do 20.30. Lekcija traja eno uro.

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com AVSTRALIJA Slovenski klub Jadran 25. 6. – Dan Slovenije. Kresovanje in zabava.

Slovensko društvo Adelaide 17. 6. – Dan sončnic 28. 6. – Prireditev ob dnevu državnosti 12. 7. – Balinanje 15. 7. – Dan sončnic Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00.

Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri) Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com ZDA Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30.

Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja SlovenSki Group, New York; jfkamin@verizon.net Slovenia4You Foundation, New York http://www.slo4you.com Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL http://www.slovenian-center.org ClevelandSlovenian.com 18. 6. – Pogovor o Ivanu Cankarju. Slovenian Cultural Garden

18. 6. – Ples. West Park Slovenian Home 19. 6. – Piknik Primorskega kluba. Slovenska pristava 20. 6. – Spominska maša. Slovenska pristava 25. 6. – Ples. West Park Slovenian Home 26. 6. – Belokranjski klub. Slovenska pristava 27. 6. – Piknik. SNPJ Farm 27. 6. – Piknik. Triglav park 2. 7. – Veselica s glasbo iz Gorenjske. Slovenska pristava 3. 7. – Sobotni poletni ples. SNPJ Farm http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org KANADA Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM; http://www.canadianslovenian.mb.ca Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00 http://www.theslovenian.com/radio Vseslovenski kulturni odbor; www.theslovenian.com Glasilo kanadskih Slovencev www.theslovenian.com/magazine Kanadsko-slovenski kongres; http://www.slokongres.ca Kanadsko slovenska gospodarska zbornica www.cdnslocc.ca Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo www.slovenianhistorical.ca Slovenska šola Župnije Brezmadežne www.brezmadezna.com/zupnija/sola Slovensko kulturno društvo Sava; www.savaclub.ca Slovenski park; www.slovenskipark.com Bled Planica Social Club; www.bled.ca Slovensko letovišče; www.sloveniansummercamp.com ARGENTINA Slovenski dom San Martin, Buenos Aires 11. 7. – 42. mladinski dan Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar Slovensko podporno društvo Cordobe Pisarna je odprta vsako sredo od 17.00 do 19.00.

Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00.

Tečaj slovenščine vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.

Slovensko podporno društvo Cordobe bo skupaj z drugimi slovenskimi organizacijami, domovi in društvi razstavljalo na fotografski razstavi z naslovom Zgodovina Slovencev Cordobe v Buenos Airesu na ulici Avenidi Maja na Dan Slovenije, 10. 4. od 16.00 do 20.00.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociacion Benefica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena; http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini; http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom; http://www.slomskovdom.org Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

Zgodilo se je tega meseca 2. junij 1846 - odprta železniška proga med Gradcem in Celjem 3. junij1992 - Slovenska nogometna reprezentanca odigra prvo uradno mednarodno tekmo proti Estoniji; rezultat je 1:1 4. junij 1920 - Madžarska podpiše trianonsko pogodbo, Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in Sloveniji 5. junij 1955 - odprto Gospodarsko razstavišče v Ljubljani 6. junij 1835 – umre Matija Čop, slovenski jezikoslovec, književni zgodovinar, kritik (rojen 1797)

7. junij 1941 - Nemci iz Slovenske Bistrice odpeljejo prvi transport Slovencev v Srbijo; danes dan slovenskih izgnancev 8. junij 1918 – rodi se Nace Simončič, slovenski gledališki igralec, gledališki režiser, lutkar (umre 2002) 9. junij 1508 – rodi se Primož Trubar, slovenski protestantski duhovnik, pisec prve slovenske knjige (umre 1568) 13. junij 2004 - Slovenija prvič sodeluje na volitvah v Evropski parlament 21. junij 1469 - Turki opustošijo Metliko

23. junij 1915 - začetek prve soške ofenzive (konec 7. julija 1915) 24. junij 1991 - slovenska skupščina določi sedanjo slo. zastavo in grb 25. junij 1991 - Slovenija formalno postane neodvisna država; danes državni praznik Dan državnosti 26. junij 1991 - na ljubljanskem Trgu republike slovesno razglašena neodvisnost Slovenije 28. junij 1991 - v Ljubljani se konča prvo zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa

Moja Slovenija / Junij 2010

27

KNJIŽNA POLICA Marko Snoj

Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen Besede so kot ljudje: imajo svoje prednike in potomce, sorodnike in prijatelje. Iz svojih besedotvornih prednikov se rodijo zaradi potrebe po poimenovanju, se v teku svojega življenja spreminjajo, imajo potomce – ali pa tudi ne – in umrejo, ko jih nihče več ne potrebuje, ko njihove pomene prevzamejo druge besede ali ko poimenovano izgine iz naše zavesti. Avtor gornjih stavkov in preko 600 strani obsegajoče knjige je Marko Snoj, univerzitetni profesor in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ta inštitut je knjigo tudi izdal, založili pa sta jo Založba Modrijan in Založba ZRC. 2629 tujih zemljepisnih imen, 1549 naših priimkov in ob tem tudi nekaj tujih.

V sestavkih je prikazana jezikovna zgodovina in predzgodovina pomembnejših zemljepisnih imen na območju RS in našega zamejstva. Drugi slovarski del – Imena na tujem – je bistveno krajši od prvega. Na preprostejši način v 208 sestavkih etimološko razlaga zemljepisna

V mnogih pogledih zelo pomembno delo etimološko obravnava 4021 slovenskih zemljepisnih imen, kar je približno 17 odstotkov vseh. Kot merilo za izbor teh 4021 imen od približno 24.000 različnih slovenskih zemljepisnih imen je služilo število prebivalcev – etimološko so obravnavana ali vsaj osvetljena imena vseh naselij v RS, ki so imela po štetju leta 1991 več kot 500 prebivalcev. Vsebina knjige je razdeljena na tri dele. Najkrajši, uvodni del obsega samo 35 strani ter prinaša osnovna pojasnila in merila za izbor geselskih iztočnic.

Slovenska zemljepisna imena so razvrščena v skupine, ki so pomembne za etimologijo, nakazane pa so tudi osnovne metode etimološkega raziskovanja naših zemljepisnih imen. Najobsežnejši slovarski del – Slovenija in zamejstvo na 452 straneh prinaša 1650 geselskih sestavkov, v katerih je etimološko razloženo ali vsaj osvetljeno 4021 naših in

28

Moja Slovenija / Junij 2010

in nekaj drugih imen zunaj slovenskega narodnega prostora, predvsem imena celin, oceanov, evropskih držav in njihovih glavnih mest, pa tudi imena nekaterih narodov, ljudstev in njihovih skupin.

V Kazalu obravnavanih imen na zadnjih 58 straneh so navedena vsa naša in tuja zemljepisna imena, skupaj 8855 enot.

Tomaž Štefe

KNJIŽNA POLICA France Pibernik

Antologija domovinske pesmi od Valentina Vodnika do danes Obe antologiji je izdala Celjska Mohorjeva družba in ju tudi trži v skupnem ovitku. Za naslov antologije slovenske domovinske pesmi je sestavljalec uporabil verz Otona Župančiča Kje, domovina, si. Vanjo je uvrstil 76 pesnikov, tudi tiste iz zamejstva, izseljenstva in zdomstva. S poezijo so pomagali oblikovati naš narodni program, kar še posebej velja za Prešerna. Pri njem je domovinska pesem dosegla svoj estetski vrh, kot je zapisal Joža Mahnič v uvodu.

Prešernu so sledile Jenkove domovinske žalostinke in budnice. V drugi polovici 19. stoletja še posebej izstopa prisrčna in preroška Gregorčičeva domovinska pesem, lepotni višek pa je dosegla z Župančičem. Osebno domotožje je Župančič povezal s socialnimi in političnimi problemi svojega časa, z izseljevanjem in imperializmom. Na zasedeni Primorski so po prvi svetovni vojni zelo občuteno prepevali Ivo Gruden, Alojz Gradnik in Srečko Kosovel.

O britki usodi, ki je doletela Koroško, sta se oglašala Fran Eller ter general in pesnik Rudolf Maister, potem ko Koroške ni smel zasesti s svojo vojsko. Med drugo svetovno vojno se je število avtorjev, ki so gojili domovinsko pesem, znova povečalo. Dobila je tudi uporniški značaj (Matej Bor, Karl Destovnik Kajuh). Na protikomunistični strani so

se oglašali France Balantič, Ivan Hribovšek in Tine Debeljak.

Domovinska pesem med Slovenci, živečimi zunaj slovenskih meja Na Koroškem so takšne pesmi pisali Milka Hartman, Valentin Polanšek, Andrej Kokot in Erik Prunč, na Primorskem Vinko Belčič, Ljubka Šorli, Miroslav Košuta in Aleks Pregarc. V Argentini sta se o domovini najglasneje oglašala France Papež in Vinko Rode, v Avstraliji Bert Pribac, Danijela Hliš in Jože Žohar. Zanimivo je, da med pesniki v izseljenstvu ni našel nikogar v Ameriki in Kanadi, je pa našel na Japonskem živečega Vladimirja Kosa. Na zadnjih 40 straneh Antologije je na kratko predstavljenih, tudi s sliko, vseh 76 pesnikov, kar daje tej antologiji še posebno vrednost in težo. Razporejeni so po abecedi od Aškerca do Župančiča.

Adrijan Lah

Antologija slovenske domovinske proze od Janeza Trdina do danes V antologijo z naslovom Od vzorov do bojev je sestavljalec Adrijan Lah uvrstil 34 avtorjev, s tem da pri nekaterih ni povsem jasno, zakaj so v antologijo uvrščeni. V spremni besedi sestavljalec antologije pove, da domoljubno prozo razume širše, z dopolnilnimi pomeni: rodoljubna, narodoljubna, domovinoljubna.

Domovino smo Slovenci vedno imeli in vedno so nam jo tudi jemali. In tudi danes nam jo še vedno jemljejo. Zato je še toliko bolj čudno, da novejše domovinske proze tako rekoč nimamo. Ta prazen prostor tudi v prozi zapolnjujejo zamejci in zdomci: Boris Pahor, Alojz Rebula, Valentin Polanšek, Janko Messner, Florijan Lipuš in France Papež. V

časovnem loku kakih 150 let so izbrani avtorji razvrščeni izključno po rojstnih letnicah, od Janeza Trdine (1830) do Bogdana Novaka (1944). Tudi v tej knjigi so s sliko in kratkim življenjepisom predstavljeni vsi v antologijo vključeni pisatelji. Knjiga obsega 315 strani.

MŠ

Moja Slovenija / Junij 2010

29

30 topiti se makiniti se

dariti stopiti

Moja Slovenija / Junij 2010

pisati se

ključiti brizgati (zdravilo v kri) ložiti (papir v mapo)

leči

kovati (žebelj v podkev)

staviti

Črko u na začetku besede zapišemo, kadar glagoli poimenujejo odmikanje od česa (uiti, umakniti se, uteči, ubežati) oz. dovršitev dejanja (utoniti, udariti, uleči se, ustaviti). U pišemo tudi na začetku vseh besed, ki so narejene iz teh glagolov (udarec, umik, ubežnik …). Črko v zapišemo, kadar glagol poimenujejo gibaje navznoter, da se kam premaknem (vdrem, vstopim, vlomim, vskočim), postanem del česa (vpišem se, vrinem se, včlanim se, vključim se), dam kako stvar v drugo (vkujem, vplačam vbrizgam vložim). V pišemo tudi na začetku vseh besed, ki so narejene iz teh glagolov (vloga, vstop, vlom, vpis …).

Ilustracija: Cimerman

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

Najprej je vabila, nato pa je vabilo umaknila V kvadratke s črko u oz. v zapišite glas u.

Pomagajte si s sličicami.

plačati (denar v banko)

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Vabilo Vabilo je besedilo, v katerem sporočevalec vabi enega ali več prejemnikov na kako prireditev (praznovanje, obisk, poroko, razstavo, koncert, sestanek, predavanje …). Lahko je zasebno, javno, uradno.

Zasebno vabilo je namenjeno določeni osebi.

Javno vabilo je namenjeno javnosti.

Maribor, 3. 3. 2010 Draga Iva, zopet se bliža moj rojstni dan. Letos ga bomo praznovali nekoliko drugače. Dobimo se v soboto, 13. 3., v restavraciji Rožmarin v Mariboru, kjer bo ob 13. uri kosilo, nato pa bomo šli na krajši kolesarki izlet na Pekrsko gorco. Pridi s svojim kolesom. Lepo bo.

Društvo Encijan Barjanska 25 4000 Kranj vabi v četrtek, 11. 2. 2010, ob 19. uri na predstavitev knjige Jerneje Jezernik

Alma M. Karlin – državljanka sveta

Vabljena, ne bo ti žal!

Predstavitev bo v društvenih prostorih v 2. nadstropju.

Metka

Vljudno vabljeni.

Uradno vabilo je besedilo, v katerem sporočevalec vabi prejemnika v imenu ustanove. Zanj je značilna zgradba uradnega pisma.

Folklorno društvo Sokol Ob njivah 13 8010 Gradec

Gradec, 23. 12. 2009

Vabilo Vljudno vas vabimo na redni občni zbor, ki bo v petek, 15. 1. 2010, ob 18. uri v društvenih prostorih.

Dnevni red: 1. Vsebinsko poročilo o dejavnostih društva v letu 2009.

2. Finančno poročilo 2009.

3. Načrt dela za leto 2010.

4. Razno.

Lep pozdrav

Iztok Žabkar

Iztok Žabkar, predsednik Folklornega društva Sokol

Moja Slovenija / Junij 2010

31

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

HEKTOR IN MALE LJUBEZNI Letošnjo nagrado desetnico – nagrado za najboljše otroško in mladinsko delo za obdobje zadnjih treh let, ki jo Društvo slovenskih pisateljev podeljuje izključno svojim članom – je dobil pisatelj Dim Zupan za knjigo z naslovom Hektor in male ljubezni. Z ilustracijami Andreje Gregorič je izšla pri založbi Mladika (2009).

Knjiga Dima Zupana Hektor in male ljubezni je že četrta v zbirki Hektor (prva je bila Hektor in ribja usoda, druga Hektor in mala šola, tretja pa Hektor in velika avantura, prihaja pa že tudi peta knjiga z naslovom Hektor in duh po človeku).

Kot že naslov pove, knjiga opisuje ljubezenske težave labradorca Hektorja, ki pa sicer velja za filozofskega psa. Takole namreč pravi: ... Psi nimamo glave samo za to, da vohamo, prisluškujemo, gledamo, uničujemo brikete in takšne banalije, ampak da tudi razmišljamo.

To velja še posebno za labradorce.

Ker smo naravnost usekani na to, smo tako rekoč nekakšni filozofski psi.

Zazrite se v obraz labradorca.

Kaj boste videli?

Visoko čelo, nekaj gubic, ki so posledica razmišljanja, in moder pogled.

Podoben profil kot pri Sokratu.

NIKE! Vse je bilo v najlepšem redu, dokler nisva prispela do električnega droga na koncu ulice, katerega sem že nekajkrat omenil.

32

Moja Slovenija / Junij 2010

Ja, do tistega, ki ga imenujem pasji telefon. Tam me je čakalo sporočilo, da bi me skoraj kap.

Glasno in jasno je pisalo v vseh jezikih: »Nike se ženi!« Obstal sem kot vkopan.

Sredi zime sem videl vsenaokoli cveteti rožice, in ptički so peli, tudi tisti, ki bili takrat nekje daleč v Afriki.

Kriza!

Verjetno ste že uganili.

Ja, seveda.

Nike maram!

Mimo je prišel sosed in z Janjo izmenjal par vljudnostnih besed. »Kakšni pasji dnevi,« je končal in se poslovil. »Ti butec sosedski,« mi je šinila kri v glavo, »kaj pa ti veš, kakšni so pravi pasji dnevi!« Kajti ni bolj pasjega dneva od tega, da dobiš pošto, da se zlata prinašalka Nike, tista, pri kateri je globina oči večja od najglobljega morja, da se tista Nike ženi, jaz pa sem privezan na Janjo, ki klepeta s sosedom o pasjih dneh.

Počutil sem se, kot da bi vsa elektrika, ki je napajala mesto, z droga preskočila naravnost name.

Prvo, kar mi je prišlo na misel, je bilo, kako bi pregriznil povodec.

Ali pa da bi odvlekel Janjo po riti kot ene velike sani do prizidka hiše, kje je stanovala Nike.

Popadale so me nore misli, da sem se jih kar ustrašil.

Za hip, ampak zares samo za hip me je spreletelo, da bi Janji odgriznil roko in se tako osvobodil.

Ali pa, da bi skočil pod avto in bi mi zaradi tega morali odpeti povodec. Morda bi bil še toliko pri močeh, da bi se privlekel do Nike.

Joj, da bi pasji bog uredil, da bi dobil krila, da bi poletel kot zmaj, sem si zaželel, kot bi me znana labradorska modrost do konca zapustila.

Skratka, v tistem trenutku sem se zares znašel v obupnem stanju.

Moral sem izgledati kot kup nesreče, ker je tudi mama Janja ugotovila, da je nekaj narobe. »Kaj pa je, Hektor, a te zebe?« je vprašala z zaskrbljenim glasom.

Seveda, opazila je, da je vse veselje s sprehodom splahnelo.

Kaj naj ti razlagam, moja draga Janja, punca z veliko pasjo dušo, kako naj ti povem, kaj piše na telefonskem drogu, ko pa ti nos uporabljaš samo zato, da ti sončna očala obtičijo na obrazu.

Kako naj ti povem, kaj čutim do Nike, če pa ti sploh ne veš, da obstaja.

S KNJIGO V SVET

Vprašanje za mlade bralce:

Katera pasma psa ti je najbolj všeč? Odgovor pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali urednistvo@mojaslovenija.net

Moja Slovenija / Junij 2010

33

MLADI IZSELJENEC

Rok Trošt: Moja želja je priti nazaj!

Rok Trošt šteje med novodobne slovenske izseljence. Šel je po poti mnogih mladih, ki so v okviru Evropske unije ali še dlje iskali znanje, zaposlitev in tudi družino. V Švici živi že od leta 2005, ko se je vpisal na študij MBA, na inštitut Institute for Management Development v Lausanne. Nadaljeval je delo v multinacionalni družbi DuPont, kjer je danes direktor divizije DuPont Disinfectants.

34

Moja Slovenija / Junij 2010

MLADI IZSELJENEC Kaj vas je gnalo v tujino? Želja po zaslužku, znanju, delu v mednarodnem okolju, tuja kultura …?

Stalni izziv. Vidiš nove stvari, nove kulture, pristope in poglede. V velikih podjetjih je veliko znanja in priložnosti. Zanimala sta me predvsem marketing in vodstvena znanja.

Kdaj ste se odločili za odhod v tujino?

Odločitev je padla po šoli. Bilo mi je zelo težko. Večina prijateljev in tudi moja družina je iz Ljubljane. Vse skupaj pa sem sprejel kot osebni izziv, kot žrtev in investicijo v uspešno poslovno pot. Za eno leto sem odšel na študij MBA v Švico. To je bilo zelo intenzivno leto.

Ki se je nagradilo z delom v mednarodnem podjetju DuPont. Zakaj ravno to podjetje?

Po študiju sem imel najprej željo po delu v svetovalni družbi. Dobil sem kar nekaj ponudb od različnih podjetij, ki pa niso ustrezale mojemu življenjskemu cilju.

Naredil sem analizo trga in izbral nekaj večjih podjetij. Pri DuPontu so mi ponudili kariero, razvoj in zanimivo sliko vizije podjetja. To me je pritegnilo.

Kaj štejete kot svoj največji uspeh?

Poslovno? Delo, funkcija, ki jo opravljam v podjetju in na kateri sem že leto in pol. Imam triletni mandat in pričakovani rezultati so zelo zahtevni.

Zasebno pa poroka s Tamaro. Spoznala sva se pred desetimi leti v poletni šoli na Češkem. Ona je prišla iz ZDA, jaz pa iz Slovenije. In od takrat naprej sva skupaj. Poročen sem slabo leto in končno živiva skupaj v Ženevi. Zadnje dve leti pred poroko sva se videla le vsake tri tedne in bilo je veliko potovanj v ZDA. Tamara danes zaključuje študij na Harwardu v Bostonu in ima več časa.

Ali kaj pogrešate Slovenijo?

Zaljubljen sem v Slovenijo. Slovenija je moja baza. Tam so moji prijatelji, ki jih poznam že od svojega četrtega leta. Z njimi se vsaj dvakrat na teden slišimo po telefonu. Domov k družini grem vsake dva do tri mesece. Sem Slovenec in tako tudi čutim. V Ženevi pa se še vedno

počutim kot tujec. Tam živi 60 odstotkov tujcev in preteče zelo veliko časa, da te Ženevčani integrirajo medse.

Imate veliko znanja in izkušenj? Računate, da jih boste kdaj prenesli tudi v Slovenijo?

Na dolgi rok se vidim v Sloveniji in ne v tujini. Verjetno na kakšni menedžerski funkciji ali v svojem podjetju. To je moja ambicija. Ker so zunaj veliko večje možnosti, bo domovina vedno bolj kot »baza«.

V Ženevi živite in verjetno poznate veliko ljudi. Tam deluje tudi nekaj slovenskih izseljeniških društev. Jih poznate?

Povezovanje med Slovenci je zelo omejeno. Tudi zato, ker jih je zelo malo.

Večina so druge generacije, otroci staršev. Osebno poznam nekaj ljudi iz slovenske misije pri Združenih narodih.

Nedolgo tega smo organizirali pravi mali nogometni turnir in zmagali proti Američanom. Bolj malo pa srečujem rojake iz Združenja ženevskih Slovencev.

Priznam, da tudi zaradi narave dela, ki ga opravljam, nimam v Ženevi veliko prijateljev svoje starosti. Večinoma so iz ZDA, Libanona, Nigerije …

Zakaj menite, da več mladih ne ostane v Švici?

Mladi pridejo, zaključijo študij in se vrnejo domov. Zakaj? So različni vzroki.

Nostalgija in visoka kakovost življenja v Sloveniji. Predvsem pa bolj zdrave prioritete kot tu v Švici. V Sloveniji je normalno, da si vzameš čas za šport, prijatelje in oddih. Tu pa ni tako.

Kaj svetujete mladim, ki želijo delati v tujini?

Mladi si morajo postaviti prioritete. Odločiti, kaj hočejo in zakaj. Prav je, da se to vprašajo večkrat. Jaz sem vedel, da hočem imeti MBA, nisem pa načrtoval dela v DuPontu. Zgodaj sem si postavil prioritete. Potrebna pa je bila disciplina in veliko truda in odrekanja.

Ko si v tujini, je treba ceniti svoje korenine. To, da smo Slovenci. Ter ohraniti stik s prijatelji in družino doma.

EV

Moja Slovenija / Junij 2010

35

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Neskončni svet slovenskih polk in valčkov V belokranjskem Semiču nastaja nedvomno naobsežnejši arhiv slovenske narodnozabavne glasbe na svetu.

Zbirko, ki bo kmalu na ogled v muzeju posebne vrste, ne pripravlja kakšna »uradna« ustanova, ampak mladi glasbenik Simon Golobič, sicer študent gradbeništva.

Simon je odraščal z domačimi vižami. Že dvajset let igra klavirsko in trinajst let diatonično harmoniko, zgodaj se je pridružil domači folklorni skupini Semiška ohcet, zadnjih devet let pa je član Akademske folklorne skupine France Marolt v Ljubljani. Pred tremi leti se je kot harmonikar pridružil belokranjskemu narodnozabavnemu ansamblu Vasovalci, kjer neizmerno uživa v igranju polk in valčkov. »Včasih na deželi ni bilo denarja za nakup instrumentov, tudi o kakšnih glasbenih mentorjih ni bilo niti govora. Zdaj je vse-

36

Moja Slovenija / Junij 2010

ga tega v izobilju, narodnozabavno glasbo so – tudi po zaslugi nekaterih drugih zvrsti, ki vključujejo harmoniko – vzljubili številni mladi. Rojeva se na stotine novih ansamblov, konkurenca je velika … Vendar pa se ob tem izgublja razpoznavnost posameznih sestavov,« pripoveduje Simon, ki ga je vedno zanimalo vse staro in po svoje izvirno. »Že trinajst let zbiram plošče, kasete, plakate, razglednice, notne zapise, besedila, izvirne pevske priredbe … Zlasti odzivi starejših glasbenikov na to so odlični! Radi

mi odstopijo kakšen izvod svoje stare plošče, sam pa mnogim od njih pomagam zaokrožiti njihove zbirke, ki velikokrat niso popolne. Vse to počnem zgolj ljubiteljsko in, kar zadeva stroške, izključno s svojim denarjem. Prijatelji me sprašujejo, zakaj se ne prijavim na kakšen razpis, kjer bi dobil nepovratna sredstva kot pomoč pri tem projektu, a se bojim, da bi mi kasneje kdo kaj očital ali da bi si kakšna ustanova zbirko celo prilastila. Precej sem razočaran tudi nad starejšimi založniškimi hišami, ki doslej niso pokazale posluha za moje delo.

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Simon Golobič uživa v igranju pri Vasovalcih. Fotografije: iz arhiva Simona Golobiča

Tako ostaja zgolj pri mojem sodelovanju s samimi muzikanti ter s pretežno tujimi zbiratelji.« Simon Golobič že ima idejo, na kakšen način »postaviti« razstavo v domačem Semiču, razmišlja pa tudi o njenem gostovanju po različnih slovenskih krajih: Zakaj ne bi kar največ ljubiteljev narodnozabavne glasbe na enem mestu spoznalo (videlo, pa marsikaj tudi slišalo) izjemne razvejanosti glasbene zvrsti, po kateri pozna Slovenijo dobršen del sveta!

Jože Galič

Del zbirke plošč

Moja Slovenija / Junij 2010

37

SLOVENSKE DOMAČIJE

Breginjska stavbna dediščina Z našo rubriko Slovenske domačije se tokrat odpravljamo v najbolj zahodni del Slovenije, to je v občino Kobarid, z Robidiščem in Breginjem kot najzahodnejšima naseljema v državi. V Sloveniji z 210 občinami se občina Kobarid uvršča med večje slovenske občine, saj meri le nekaj manj kot 200 km2 (193km2), s povprečno nadmorsko višino 843 m. Že ta podatek pove, da gre v tem primeru za gorato pokrajino, v kateri v 32 naseljih živi okoli 4700 prebivalcev. Število prebivalcev se žal že vse od leta 1931 naprej zmanjšuje. Zato še toliko bolj drži tisto, kar je zapisal župan občine na internetu: “Čudovita narava Julijskih Alp privablja v naš prostor obiskovalce, ki se želijo umakniti gneči v prenaseljenih krajih in si poiskati miren kotiček za sprehode ali aktivno preživljanje prostega časa z ribolovom, planinskimi vzponi, kolesarjenjem, kajakom, raftingom, jadralnim padalstvom, ali pa zgolj mirno uživati v lepotah narave. Edinstvena lepotica tega prostora je reka Soča, ena najlepših v Evropi.”

V kolikor pa želi obiskovalec v zgoraj omenjene kraje, potem mora iz Soške doline pri Kobaridu zaviti proti zahodu v Staroselsko dolino, pod mogočno Stolovo pogorje, ki se vleče daleč v Beneško Slovenijo. Na sončnem terasastem vznožju Stola je nanizanih 13 vasi. Gornji del Staroselske doline je precej dvi-

38

Moja Slovenija / Junij 2010

gnjen nad dolino in na tem prostoru kot v nekakšnem terasastem amfiteatru leži vas Breginj. Za to vas je vse do potresa maja leta 1976 veljalo, da je značilna beneškoslovenska vas, strnjena v gosti gruči. Veljala je pravzaprav za biser edinstvene beneškoslovenske arhitekture. Imela je ovalen tloris s koncentrič-

no speljanimi uličicami, landronami.

Prevladovale so iz kamenja zidane hiše z lesenimi zunanjimi hodniki (ganki), stopnišči, balkoni (linde) na lesenih ali kamnitih stebrih pod velikimi napušči in “kmečkimi” freskami na pročeljih. Domačije so sestavljale skupine objektov v obliki nizov z zanimivimi podhodi in

SLOVENSKE DOMAČIJE pomena kot nekoč. Zato je tudi popotresni Breginj dobil povsem nov značaj: iz strnjenega naselja je nastalo na široko razloženo naselje s stanovanjskimi objekti, ki s starimi domačijami nimajo skoraj nič skupnega. Zato je dr. Fister tudi zapisal, da je potres sicer začel, človek pa dokončal uničenje Breginja. Z eno najbolj zahodnih vasi smo izgubili neponovljiv dokaz o izjemni prostorski in stavbni dediščini.

Del zunanjosti obnovljenega Ščirnovega ograda z razstavnimi prostori in muzejem

prehodi. Kot skoraj povsod po Sloveniji so se tudi prebivalci teh krajev naseljevali tako, da je čim več prostora, primernega za obdelovanje in pašništvo, ostalo nepozidanega. Popotresna obnova kraja pa kaže, da se je ta logika začela umikati novi logiki, po kateri kmetijstvo kot panoga ni imelo več takšnega

Ščirnov ograd Svojo predpotresno dušo je Breginj skrbno spravil v edini ohranjeni stavbni niz, v katerem je danes urejen muzej.

V zaprtem elipsastem dvorišču so se ohranile le štiri domačije: Ščirni, Konti, Češornji in Lazarji. Obnovljene stavbe v dveh strnjenih nizih s skupnim dvoriščem predstavljajo izredno funkcionalno kmečko stavbarstvo, način življenja in vzdušje starega predpotresnega Breginja, katerega lepota se odraža v sožitju kamna in lesa ter v povezanosti človeka z naravo.

Na kamniti plošči pred Ščirnovim ogradom piše: Obnovljeni objekti, stanovanjska hiša s kletjo, hlev s senikom, svinjak in lopa, katerih obnova je potekala med letoma 1976 in 2001, predstavljajo ljudsko arhitekturo 19. stoletja beneškoslovenskega stavbarstva. Stavbe označujejo grobo ometane stene, viseči ganki, zunanja stopnišča, linde, napušči in stebri, glede na funkcijo razporejena okna in skromni, a dominantni kamnoseški poudarki.

V kolikor si obiskovalec želi podrobneje ogledati eno ali vse štiri domačije, se mora obrniti na gospo v sosednji novi hiši, ki razpolaga s ključi in je tudi vedno pripravljena razkazati lepo obnovljen kompleks. Mimogrede povejmo, da to dela v imenu Turističnega društva Breginj, ki skrbi za celotni kompleks.

Obiskovalcu najprej razkaže prostore v pritličju, do katerih je dostop po nekaj kamnitih stopnicah. Po teh stopnicah se pride na lesen gank, iz katerega vodijo ena vrata v kuhinjo, druga v spalnico in tretja v shrambo.

Kuhinja je zelo asketsko opremljena.

Sredi kuhinje stoji z opeko zidan šte-

dilnik, na katerem je razstavljenih nekaj tipičnih posod (posoda za praženje kave, kotliček), ob steni pa je daljša klop.

Namesto zidnih omaric so v breginjskih kuhinjah samo niše. V spalnici v pritličju so ponavadi spali stari starši ali tete. Poleg postelje je v njej še predalnik, skrinja, omara in dva šivalna stroja, ki so jih uporabljali pri izdelavi copat, po katerih je Breginj slovel daleč naokoli. Zato je ob postelji tudi razstavljenih več različno velikih copat, za zunanjo in notranjo uporabo. Majhno sobico na koncu hodnika sedaj uporablja Turistično društvo za informacijsko pisarno.

Po lesenih stopnicah je dostop do treh prostorov v nadstropju. Nad informacijsko pisarno je majhna otroška sobica z majhno posteljo in omarico. V največji sobi v nadstropju so na veliki in visoki postelji spali starši. Tik ob postelji na eni strani stoji zibelka, na drugi pa manjša postelja. V sobi sta tudi predalnik in omara. Skromna oprema je v večini izvirna iz hiše, nekaj predmetov pa je prinesenih iz drugih hiš. Tretji prostor v nadstropju so uporabljali kot shrambo ali kaščo, saj so v njem skladiščili koruzo, ki so jo pred tem posušili na zunanjem ganku. Iz tega prostora namreč vodijo majhna vrata na leseni gank na zadnji strani hiše. Nekaj posebnega v tem prostoru je majhna kovinska in lepo poslikana postelja, ki je prinesena od drugod (verjetno iz gostilne). Na koncu je treba povedati še to, da je bila kuhinja edini ogrevani prostor v teh hišah.

Naš opis Ščirnovega ograda bi bil zelo nepopoln, če ne bi povedali tudi tega, da je prvi del prvega niza hiš preurejen v večnadstropni muzej. Prostor v pritličju uporablja za svoje potrebe tudi krajevna skupnost, služi pa tudi za različne družabne prireditve. V prvem nadstropju so razstavljene skice in načrti, ki so jih za potrebe obnove vasi izdelali arhitekti, v drugem nadstropju pa si obiskovalec na fotografijah še lahko ogleda stari Breginj, kot ga je s fotografskim aparatom ovekovečil znani ljubitelj gora Joža Čop.

Muzejska zbirka Mazora Poleg lepo ohranjenih in lepo obno-

Moja Slovenija / Junij 2010

39

SLOVENSKE DOMAČIJE vljenih dveh nizov stavb z imenom Ščirnov ograd se Breginj ponaša tudi z imenitnim muzejem, ki predstavlja pravo atrakcijo ne samo za Breginj, marveč tudi za ves slovenski prostor. Lastnik muzeja je družina Mazora. Z več kot 4000 zbranimi in razstavljenimi eksponati prekaša marsikateri javni muzej. Z zbiranjem eksponatov se je družina začela intenzivno ukvarjati po letu 1996, potem ko se je gospodar upokojil. Od tedaj dalje to ni več samo konjiček, temveč prava strast, za katero porabijo vsak odvečni evro.

Zbirko so najprej opisovali kot etno-vojno zbirko, vendar je sedaj to opredelitev že prerasla. Razdeljena je na tri vsebinske sklope: Osrednji del je še vedno namenjen predstavitvi vojaške in politične zgodovine območja. Na stotine predmetov iz vasi in okoliških hribov pripoveduje zgodbe iz življenja domačinov, predvsem tiste iz krvave prve svetovne vojne. Del osrednjega prostora zavzemajo predmeti, prineseni iz stričeve mizarske in očetove čevljarske delavnice.

Bivanjsko kulturo prikazuje rekonstrukcija ognjišča z vsemi predmeti, ki so sodili v kuhinjo. Predmete je lastnik prenesel iz lastne rojstne hiše, ki je bila po potresu porušena. Zbirko dopolnjujejo predmeti, ki so jih v muzej prinesli domačini.

Zadnji dosežek Mazorovega muzeja je “gostilna”, ki je opremljena z imenitnim šankom in pohištvom iz nekdanje gostilne pred drugo svetovno vojno.

Gostilniško vzdušje dopolnjujejo razni predmeti in lovske trofeje, ki so bile nekoč nepogrešljiv del likovne opreme.

V časovnem smislu muzej pokriva najmanj zadnjih dvesto let razburkane zgodovine Breginjskega kota in tudi širšega obsoškega prostora. Lastnikova žena Marta se v zbiranje vključuje tudi z zbiranjem nematerialnega, a zato nič manj pomembnega etnološkega gradiva.

Zbira namreč stare oziroma pozabljene kuharske recepte (ima jih že več kot 60) in prav tako stare beneškoslovenske izraze (več kot 2000), ki jih sodobni čas počasi pozablja.

Osrednji del muzejske zbirke Mazora s predmeti iz prve svetovne vojne

Spalnica za starše z veliko posteljo, zibelko in manjšo posteljico

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

40

Moja Slovenija / Junij 2010

Skromno opremljena kuhinja z zidanim štedilnikom in klopjo ob steni

V objemu narave Terme Topolšica gostom ponujajo programe, ki temeljijo na dveh naravnih zdravilnih faktorjih, podarjenih od matere narave - termalni oligomineralno hipotermni vodi in blagi srednjegorski klimi z obilico sončnih dni.

Marsikdo ceni našo majhnost, umestitev naših objektov v objem zelenih gozdov, mirno naravo in žuborenje potoka pod hotelskimi okni. Poleg hotela je nov Center zdravja in dobrega počutja, ki v teh dneh dobiva dokončno podobo in vsebino. Sodoben center zdravja in lepote je oaza miru, sprostitve in užitkov, ki jih v današnjem času potrebujemo vsi. Poleg raznovrstnih programov, med katerimi vsakdo najde nekaj zase, je izjemnega pomena prijazno in strokovno usposobljeno osebje, ki zna gostu svetovati in

ga z občutkom popeljati skozi program obiska. Vsakemu obiskovalcu se potrudimo ponuditi osebno prilagojeno izkušnjo, zaradi tega tudi upamo, da se bodo vrnili. Gostje bodo lahko letos od poletja dalje bivali tudi v apartmajskem naselju, kjer ne bodo vezani na hotelski hišni red in si bodo lahko sami pripravljali hrano ter počitnice preživljali še bolj sproščeno.

Sredi prelepega mirnega okolja zelenih gozdov, smo postavili 19 hišic, 11 samostojnih enot in 8 dvojnih. Vse apartmajske hišice so zasnovane tako, da nudijo

POLETJE V OBJEMU ZELENIH GOZDOV

gostu posebno intimo in zasebnost.

Turizem vse bolj postaja pomembna dejavnost vsakega okolja in spoznavanje naravnih vrelcev Slovenije, med katere sodijo tudi Terme Topolšica, vam bo odprlo širše obzorje. Spoznate nova doživetja, ki vam jih ponuja čudovito okolje ter zgodovinsko ozadje prostora. Kaj, naj ostane skrivnost. Presenečeni boste nad zgodbo o zelenem in modrem. Verjemite, vse je še tu. Vabljeni torej… v TERME TOPOLŠICA. M.

5-dnevni paket s polpenzionom

samo 215

EUR

•Neomejeni vstopi v vse bazene, tudi v vodni park Zora • en otrok do 14. leta in vsi otroci do 6. leta v sobi z dvema odraslima osebama brezplačno nočitev & zajtrk • upokojenci 10% popusta

LAHKO PA LETOŠNJE POLETJE PREŽIVITE DRUGAČE:

NAJEM / dan čet-ned

NAJEM / dan ned-čet

Tip A (ena spalnica) maksimalno število oseb: 3 odrasli in 2 otroka

80,00 EUR

72,00 EUR

Tip B (tri spalnice) maksimalno število oseb: 6 odraslih in 2 otroka

120,00 EUR

108,00 EUR

v popolnoma novih APARTMAJIH **** sredi čudovitega, mirnega, zelenega okolja!

Za rezervacije narejene do 31. julija vam izjemoma nudimo 20 Tel: 03/ 896 31 00 in 06

% popusta pri bivanju v APP v

E.mail: info@t-topolsica.si

septembru in oktobru 2010.

http://www.terme-topolsica.si

Moja Slovenija / Junij 2010

41

SLOVENSKE JEDI

Ajdovi medenjaki z orehi tepemo jajca in sladkor ter dodamo (postopoma) vroč med. Ko se masa peni, dodamo olje, kavo, marmelado in začimbe. Moko presejemo skupaj s sodo in pecilnim praškom ter dodamo pripravljeni masi. Čez noč naj »počiva«. Oblikujemo kroglice in jih polagamo na namazan pekač in okrasimo z orehovimi jedrci ter pečemo pri zmerni temperaturi. Lahko jih poskusimo takoj, ker so mehki.

Vir: Društvo kmečkih žena Semič

Sestavine: (za 10 oseb) • 15 dag ajdove moke • 15 dag mehke moke • 20 dag ostre moke • 3 jajca • 1 velika žlica olja • 1 skodelica močne črne kave (najboljša je nescaffé) • 2 veliki žlici marelične marmelade • 1 žlička sode bikarbone • 1 noževa konica pecilnega praška • 6 žlic vročega medu • 8 dag sladkorja • mleta nageljnova žbica, cimet • orehi za okrasitev

44

Moja Slovenija / Junij 2010

Moja Slovenija / Junij 2010

45

VELIKI SLOVENCI

Gary Bukovnik

Gary Bukovnik je rojen po drugi svetovni vojni v Clevelandu, že več kot 25 let pa živi v San Franciscu. Njegova stara starša, oba Slovenca, sta se spoznala v ZDA, potem ko sta tja prišla iz različnih koncev Slovenije.

Bukovnik je svetovno priznan slikar. Njegove slike odkupujejo priznane ameriške galerije, veliko njegovih del pa je v zasebnih zbirkah.

V enem od intervjujev je priznal, da je odraščal s prepričanjem, da je »čistokrven« Američan. Kako zelo je Slovenec, je spoznal leta 1990, ko je prvič obiskal Slovenijo. Da se v njegovih delih zrcali srčno in s čustvi nabito vzhodnoevropsko razmišljanje, je vedel ves čas.

Tehnika, v kateri ustvarja, je akvarel, izdeluje pa tudi skulpture in monotipije. Motivi rezanega cvetja so kakor njegov prstni odtis. Pravi, da je odraščal v okolici, obdanimi z rožami, in mogoče so prav zaradi tega predmet njegovega upodabljanja.

Glede na to, da je po mnenju nekaterih slikanje cvetja vedno problematično, saj so rože same po sebi lepe, se je v začetkih slikarskega ustvarjanja bojeval s svojim

notranjim čustvom in željo. Po njegovem mnenju kustosi današnjega časa v galerije postavljajo slike, ki so, tako kot današnji čas, zmedene in včasih nagnjene k agresiji, kar njemu, ki riše svetle in vesele motive cvetja, najbrž ne gre v prid. Poskušal je tudi z drugimi motivi in tehnikami, vendar je ugotovil, da je najboljši, ko riše cvetje v akvarelu.

Ustvarjalno prelomnico je doživel v Rimu, ko je bil povabljen na ameriško slikarsko akademijo v Rimu. Nad vabilom je bil navdušen in na predavanja pripravljen do zadnje potankosti. Ko se je vsa njegova prtljaga ustavila na carini, je v prvih dneh Rima ostal brez vsega, s čimer je bil navajen delati. Takrat je prvič začel slikati

rože, svobodno razmetane po mizi. Do takrat jih je največkrat risal v vazah. Danes je svojo tehniko risanja izpopolnil do te mere, da zdaj njegove rože lebdijo prosto v prostoru. Kot pravi, izraža osebno in ustvarjalno svobodo tudi v svojih delih.

Njegovo cvetje ni omejeno z robovi formata slik, ampak gledalcu pusti prostor za domišljijo. V vsako svoje nastajajoče delo zre s pričakovanjem.

V organizaciji Slovenske izseljenske matice je Bukovnik razstavljal leta 1994. Njegova velika želja je bila, da se po dolgem času in z novimi deli ponovno predstavi v domovini svojih starih staršev. Pravi, da se v Sloveniji počuti doma. Za razliko od bližnjih v ZDA, so tudi sorodniki v Sloveniji na določen način vpeti v kulturno umetniško življenje. Prva razstava njegovih del v Sloveniji je bila v četrtek, 13. maja, ob 19. uri v Mestnem muzeju v Idriji na gradu Gewerkenegg. Razstavo je odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. V svojem nagovoru je dejal, da so Bukovnikova dela ena tistih, ki bi jih, za razliko od sodobne abstraktne umetnosti, želel imeti tudi sam doma.

Bukovnikova dela pa je podrobno predstavila tudi umetniška kritičarka in pedagoginja v kulturi Monika Ivančič Fajfar.

V sklopu svojega gostovanja v Sloveniji se bo Bukovnik udeležil tudi Slikarske kolonije Združenja Slovenska izseljenska matica, na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti pa bo imel v četrtek, 10. junija, ob 18. uri javno predavanje.

Gostovanje njegove razstave v Sloveniji se bo nadaljevalo v Zagorju ob Savi, kjer bo v Galeriji Medija otvoritev dne 17. junija ob 19. uri in bo na ogled do 20. julija. Na otvoritvi v Zagorju bo prisoten tudi avtor.

Naslednja otvoritev razstave bo v gradu v Beltincih dne 9. septembra ob 18 uri. Na ogled bo do 30. Septembra 2010.

Vabljeni na ogled njegovih razstav!

Več o Bukovnikovih delih lahko najdete na njegovi spletni strani: http://www.garybukovnik.com/ Vesna Vukšinič Novinarka Metka Rupnik, minister dr. B. Žekš, kustosinja M.I.Fajfar, tajnik SIM J. Rogelj, direktorica muzeja I. Leskovec (1)

46

Moja Slovenija / Junij 2010

Foto: www.ekipa.org

ŠPORT

Znoj, kriki in solze Tenis so vedno povezovali z denarjem. Nekoč so govorili, da je to šport bogatih, danes pa govorijo, da je to šport, s katerim se obogati. Zelo verjetno držita obe tezi, vendar je treba obe trditvi postaviti v pravi okvir.

Na zadnjem turnirju za grand slam, ki je bil pred dnevi v pariškem Roland Garrosu, je nastopilo šest Slovencev in Slovenk, od tega kar peterica na glavnem turnirju.

Nekoliko presenetljivo je že v kvalifikacijah izpadla Gorenjka Maša Zec - Peškirič, za slovenske fante pa je bil letošnji Pariz sploh zgodovinski. Na glavni turnir sta se uvrstila dva, Blaž Kavčič neposredno in Grega Žemlja po treh zmagah v kvalifikacijah. To sta bila prva slovenska moška nastopa na glavnem pariškem turnirju, poleg tega pa sta oba v prvem krogu zmagala. Žrtvi sta bila Argentinca, ki sta bila v dvobojih s Slovencema favorizirana, a dvoboj je pokazal drugačno sliko. Zelo pozitivno je presenetil Žemlja, ki je ugnal 26. nosilca Juana Monaca, pred Kavčičem pa je pokleknil odlični Eduardo Schwank.

Drugi krog je sicer pomenil konec za naša fanta, ki pa sta več kot zadovoljila. »To so moje sanje. Vedno sem si želel igrati na velikem igrišču proti velikem igralcu. Drugo leto bom še boljši,« je po porazu proti najboljšemu igralcu iz ZDA Andyju Roddicku

dejal Kavčič. Žemlja je izgubil proti Rusu Teimurazu Gabašviliju, ki je v naslednjem krogu pokopal Roddicka in tudi ni razočaral. »Zadovoljen sem z igrami v Parizu.

Po težkih dvobojih v kvalifikacijah mi je uspelo presenetiti Monaca, za Gabašvilija pa mi je malce zmanjkalo moči. Odlično je serviral, sam pa sem se ujel v zanke njegove igre in mu prepustil pobudo. Še veliko se moram naučiti, kar pa mi lahko prinesejo le dvoboji z igralci, ki so na lestvici višje od mene. Upam, da bom imel v prihodnosti še več takih tekem,« je povedal Žemlja.

Med posameznicami je v prvem krogu izpadla Katarina Srebotnik, ki se je letos vrnila po poškodbi, ki jo je stala celo lansko sezono. V joku je zapustila igrišče po zapravljeni priložnosti proti Čehinji Klari Zakopalovi, toda kolikor poznamo Kato, jo je to še bolj spodbudilo, da v prihodnje pokaže prave igre. In to je pokazala že na tem turnirju v ženskih in mešanih dvojicah, ko je prišla povsem na vrh.

Najbolj svetla točka je bila zagotovo mla-

da, komaj 19-letna Mariborčanka Polona Hercog, ki je prišla do tretjega kroga in potem klonila proti odlični Italijanki in 14. igralki na svetu Flavii Pennetti. V prvi dveh krogih ji Japonka Doijeva in Čehinja Šafarova nista bili dorasli tekmici, pa čeprav je bila slednja 24. nosilka in je 25. igralka sveta. »Zadovoljna sem s tem, kar sem pokazala v Parizu, čeprav me boli poraz proti Pennetti. Z igro sem pokazala, da se lahko merim z vsemi, tudi z najboljšimi na svetu.

Potreben je le čas in dobršna mera potrpežljivosti. Napredujem iz meseca v mesec in kmalu bo prišel moj čas,« je povedala Hercogova, ki jo mnogi strokovnjaki vidijo celo med prvo deseterico najboljših igralk na svetu. Glede na igro in razvoj je tako razmišljanje celo upravičeno in skoraj zagotovo ni daleč trenutek, ko bo kot prva Slovenka stopila v elitno deseterico.

In tudi za malce bolj oddaljeno prihodnost se nam ni treba bati. Na mladinskem turnirju je nastopala komaj 15-letna Nastja Kolar, ki je v tem trenutku kar na četrtem mestu svetovne mladinske lestvice.

In tudi Nastja je ena tistih, o katerih bomo v prihodnosti zagotovo še veliko slišali.

In zdaj še o bogatih in bogatenju. Morda so pred stotimi leti igrali tenis le bogati, danes pa je to priljubljena oblika rekreacije v skoraj vsaki malce večji slovenski vasi.

Res pa je, da mladi potrebujejo izjemno veliko denarja, če želijo uspeti v svetu profesionalnega tenisa. Trener, potovanja in oprema stanejo ogromno denarja (pri 17 ali 18 letih okoli 60.000 evrov na leto) in ni jih prav veliko, ki bi si to lahko privoščili. Bogatenje? Denar pa začne pritekati šele takrat, ko si med najboljšimi, med petdeseterico izbranih. In tudi zaradi takih dejavnikov lahko slovensko pariško šesterico primerjamo s heroji današnjega časa. Koliko odrekanja je bilo potrebnega, pa ne samo njih, temveč cele družine, da so zdaj sanjali pariške sanje. Zato je vsaka kaplja znoja, vsak krik zmagoslavja in vsaka solza razočaranja, ki je kanila na pesek Roland Garrosa, več kot samo športna zmaga. To je zmaga vsakega posameznika nad samim seboj in trenutek prelepih sanj, ki jih ne bodo nikoli pozabili.

Jurij Završnik www.ekipa.org

Moja Slovenija / Junij 2010

47

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries cape, where living in 32 villages around 4700 inhabitants.

Unfortunately the number of people reduces since the year 1931 onwards. Therefore it is even more true what a municipal mayor wrote:«a beautiful landscape of the Julian Alps attracts visitors to our area, who wish to be far from the crowded places and wish to seek a quiet place for walking or active leisure fishing, mountain climbs, biking, kayaking, rafting, paragliding, or just enjoy the quiet beauty of nature.”

The unique beauty of this area is the emerald river Soča, one of the most beautiful in Europe.

How did we set up a representation This summer the Slovene football team will honour »Football World Cup« with its presence for the second time. It was the great victory over Russia in the additional qualifications, that brought to our football players the opportunity to compete in South Africa with international elite. In 2002 a championship debut ended miserably for Slovenia at the FIFA World Cup, with three defeats and the notable dispute between the selector Srečko Katanec and the first star Zlatko Zahovič. This time it should be otherwise. A new generation, with new values and objectives, will play there. This is the generation that, unlike the previous, is not a result of Yugoslav football school.

These lads are product »made in Slovenia«.

Breginj architectural heritage With our rubric »Slovene homesteads« this time we set out for the most western part of Slovenia, which is in the Municipality of Kobarid, with Robidišče and Breginj as the westernmost settlements in the country. In the 210 municipalities of Slovenia, the Municipality of Kobarid ranks among the major Slovene municipalities, it measures just less than 200 km2 (193km2), with an average altitude of 843 m. Even this information indicates that this is a mountainous lands-

48

Moja Slovenija / Junij 2010

Rok Trošt: My desire is to get back!

Rok Trošt is considered as one of the modern Slovene emigrants. He walked along the path of many young people within the European Union or even longer looking for skills, employment and family. In Switzerland he has lived since 2005, when he enrolled in the MBA, the Institute for Management Development in Lausanne. He continued to work in a multinational company DuPont, where he is now a division director of DuPont Disinfectants. His greatest wish is to return to his homeland and his greatest success is the wedding with Tamara.

Return of the Slovenes to the Croatian Constitution will unfortunately not have significant weight This month we introduce a novelty in »My Slovenia«, a rubric which will give the appropriate place to our fellow countrymen in Croatia. Our legislation divides them between the Slovenes in neighbouring countries and the expatriates (the Slovenes abroad). The first live in seven Croatian parishes, which border directly to the Republic of Slovenia, and Zagreb. The others live elsewhere in Croatia. When starting the new rubric we talked to Mr Rudi Merljak, also responsible for this area, from the Office of Government of RS (Republic Slovenia) for Slovenes in neighbouring countries and Slovenes around the world.

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número Lástima que desde 1931 su población esté decreciendo constantemente. Por eso mismo es válida la apreciación de su alcalde/intendente: “el paisaje de encanto de sus Alpes Julianos atrae a los visitantes, que desean evitar las aglomeraciones de los centros sobrepoblados y buscan un pacífico rinconcito donde realizar caminatas o gastar activamente sus ratos de ocio dedicándose a la pesca, al montañismo, al ciclismo, remando en cayac, haciendo rafting, descendiendo en parapente, o simplemente disfrutando de las bellezas de la naturaleza”. Y una de las bellezas más expectaculares es Soča, el río color esmeralda, uno de los más hermosos de Europa.

Cómo formamos la selección Por segunda vez el seleccionado de fútbol esloveno honrará con su presencia este verano un campeonato mundial de fútbol. El gran triunfo ante Rusia en las clasificatorias les dio a nuestros jugadores la oportunidad de medir fuerzas en el mundial de la República de Sudáfrica. La primera vez en un mundial en el año 2002 terminó mal, con tres derrotas y un lastimoso encontronazo entre el seleccionador Srečko Katanec y la estrella del equipo Zlatko Zahovič. Esta vez debería ser diferente. Una nueva generación está trabajando con nuevos valores y nuevas metas. Esta generación, al contrario de la anterior, no es fruto de la escuela futbolística yugoeslava. Estos muchachos son producto esloveno.

Rok Trošt: Mi deseo es volver Rok Trošt es un emigrado esloveno de hoy. Tomó el camino de muchos jóvenes que en el marco de la Unión Europea o de otros más lejanos salió en busca de conocimientos, trabajo y familia. Desde el año 2005 vive en Suiza, cuando se inscribió para un MBA en el Institute for Management Development de Lausanne. Continuó sus trabajos en la multinacional DuPont, siendo hoy director de la División DuPont Disinfectants.

Su mayor anhelo es volver a su patria. ¿Su mayor éxito? Haberse casado con Tamara.

La herencia edilicia de Breginj En nuestra sección Pueblos de Eslovenia viajamos esta vez al extremo occidental de Eslovenia, al municipio de Kobarid, en cuya parte más occidental están los pueblos de Robidišče y Breginj. En Eslovenia hay 210 municipios y entre ellos el de Kobarid es con sus casi 200 km2 (193 km2) uno de los más grandes, siendo su altitud promedio de 843 m. Este dato de por sí solo deja en claro que su paisaje es montañoso, donde en 32 asentamientos viven alrededor de 4700 habitantes.

El regreso de los eslovenos a la constitución croata no tendrá mucho peso Con este número empezamos en Moja Slovenija con una novedad: una sección en la que tendrán su merecido lugar los eslovenos en Croacia. Nuestra legislación los divide en integrantes de la minoría étnica y en emigrantes. Los primeros viven en siete comunidades/departamentos (županije) que lindan con la República de Eslovenia y en Zagreb; los segundos en el resto del país. Inauguramos la sección entrevistando al Sr. Rudi Merljak, responsable de esta área en la Oficina del Gobierno de la República de Eslovenia para los eslovenos en las zonas limítrofes y el mundo.

Moja Slovenija / Junij 2010

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Furnirnica v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri

Podbočju pri Domžalah leta 1887. Poganjalo jo je vodno kolo premera 6 m in širine 1,8 m. Plemeniti furnir debeline 3

Kerčeva furnirnica na vodni pogon, kot jo je danes moč videti v Tehniškem muzeju Slovenije, je pričela obratovati v

mm so žagali z veliko litoželezno krožno žago do leta 1945, slepi furnir debeline 5 mm pa z jaremsko žago do leta 1952.

Tedensko je pet delavcev nažagalo približno 1,5–3m3 oz. 800–1.000m2 furnirja. Plemeniti furnir je rabil mizarjem pri izdelavi pohištva, slepi pa za izdelavo razne embalaže. Leta 1980 je Tehniški muzej Slovenije odkupil mehanizem furnirnice v Podrečju in ga prestavil v namensko zgrajeni objekt v Bistri. Vodne rake, vodno kolo in pogonska os so izdelali iz lesa, ki je po 20 letih strohnel in naprava je obstala. V teh dneh poteka montaža novega kovinskega vodnega kolesa premera 4 m in širine 2 m, ki bo omogočil znatno trajnejše demonstracijsko obratovanje naprave. Nabavo ležajev pogonske osi je že pred nekaj leti omogočilo podjetje Javor Pivka. Izdelava načrtov, nabava materiala, strojna in ročna izdelavo osi in kolesa, prevozi, najemi kamionov in dvigal ter montaža v objekt pa je sponzorski prispevek firme Turboinštitut iz Ljubljane. Maketo prvotnega vodnega kolesa je izdelal maketar Janko Samsa iz Sežane.

Mag. Vladimir Vilman, muzejski svetnik, Tehniški muzej Slovenije

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 eur oz. 76 USD. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

50 50

Moja Slovenija / Junij 2010

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 200 eur oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

KRIŽANKA

Moja Slovenija / Junij 2010

51

Furnirnica v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri (Tehniški muzej Slovenije)