Moja Slovenija november 2010

Moja

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • November 2010, številka 11

Slovenija TEMA MESECA

Slovenci v Italiji Intervju z Mihom Korenom SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Biti Slovenec v Budimpešti SLOVENSKI FILM

Uspeh slovenskega filma Oča UČENJE SLOVENŠČINE

Črkarije VELIKI SLOVENCI

Maksim Gaspari SLOVENSKA KUHINJA

Pečenica z zeljem in zabeljenim krompirjem ŠPORT

Kaj nam pripravlja Petra Majdič?

»Na mladih svet stoji.«

www.MojaSlovenija.net

KORISTNI NASLOVI I. Pridobitev državljanstva: Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_ postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstva Telefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: drzavljanstvo-dunz@gov.si II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www. mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_ potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: ssj.mnz@gov.si b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: ssj. mnz@gov.si III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričeval Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Direktorat za znanost in visoko šolstvo, Oddelek za priznavanje izobraževanja Spletna stran: www.mvzt.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: naric.mszs@gov.si IV. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: info@ess.gov.si V. Ministrstvo za šolstvo in šport Odgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita Steiner Telefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: melita.steiner@gov.si VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani: www.vlada.si VII. Reševanje stanovanjskega vprašanja Ministrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor, Sektor za stanovanja in urbana zemljišča Spletna stran: www.sigov.si/mop Telefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: gp.mop@gov.si Stanovanjski sklad Republike Slovenije Spletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.si Telefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in

2 2

Moja Slovenija / November 2010

gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (01) 230 80 00 Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si 2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Predsednik: Miro Petek Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si 3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si 4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si 5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: tajnik@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Fax: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

www.Slovenci.si

UVODNIK

Stopnjevanje napetosti v Reziji Igor Gabrovec, deželni poslanec Slovenske skupnosti v FJK

Zahteva po prvi dvojezični osebni izkaznici v Reziji na Videmskem je dala povod za zaostritev napada na vse, kar sv dolini in izven nje diši po slovensko. Izkaznico je zahteval in naposled tudi dosegel domačin, ki že dolgo živi v Reziji, a je po rodu Bolognčan. Sledila je razprava v občinskem svetu kar sredi avgusta s posledičnim sklepom, da se občino Rezija črta iz zakonsko predvidenega seznama občin, kjer veljajo posebna določila za varstvo slovenske jezikovne skupnosti v FJK. Več ali manj istočasno se je po domovih pojavila psevdoanonimna anketa občinske uprave glede narodno-jezikovne opredelitve občanov, ki napad le še zaokroži in ga dopolni v popolnoma sovražni vsebini. Anonimnost ankete je preprosta zafrkancija, saj je prebivalcev tako malo, da zahtevani podatki zlahka dovolijo evidentiranje vsakega izpolnjevalca. Nori vprašalnik navaja težo »krvi prednikov« pri narodni izbiri, se sklicuje na domovinska čustva in s tem ustvarja kategorijo narodnih nasprotnikov. Anketa sprašuje po verski opredelitvi v odnosu do osebne identitete ter se zaključi s sklicevanjem na raziskavo o genski posebnosti oz. različnosti Rezijanov.

Konec avgusta sem zato spremljal tri italijanske politike v Rezijo, kjer smo se srečali s predstavniki politične opozicije v tamkajšnjem občinskem svetu in drugimi somišljeniki v dolini pod Kaninom. Ugotavljali smo, da se je stanje vidno poslabšalo po izvolitvi novega župana, ki si kar vneto prizadeva, da bi z vsemi sredstvi in na vseh nivojih dokazoval neslovenski izvor rezijanskega narečja in s tem odklanja vsako povezavo Rezije in Rezijanov s slovenskim narodno-jezikovnim prostorom. Da je stroka že zdavnaj dokazala, da spada rezijanščina v sklop slovenskih primorskih narečij, je za novega, a tako starega župana in njegove prenapeteže očitno deveta briga. Tako je že pred meseci prišlo do zamenjave prometnih znakov z dvojezičnimi napisi vaških imen, grožnje in napadi na »drugače misleče« v dolini pa so skoraj že na dnevnem redu.

Na srečanju z Rezijani je bila posebej izpostavljena potreba, da se pozornost tako politike kot javnega mnenja preusmeri v dramatično gospodarsko stanje v dolini in da se spričo tega vloži največjo pozornost v konkretne razvojne načrte zlasti na področju promocije teritorija in njegovih naravnih danosti.

Stopnjevanje napetosti v Reziji in na splošno v Videmski pokrajini je alarmni zvonec, ki ga ne smemo preslišati. In kliče nas, da premislimo dosedanjo strategijo do prostora, na katerem evropski integracijski procesi še zdaleč niso prinesli pričakovanega izboljšanja ...

Moja Slovenija / November 2010

3

Moja

5 8 16 17 18 19 20 21 22 23 24 26 28 30 32 34 36 38 41 44 46 48 49 50 51

Zgodba z naslovnice

INTERVJU:

V Sloveniji se le lansko leto rodilo 21.856 otrok, kar je 39 več kot leta 2008. To pomeni, da se je leta 2009 rodilo največ otrok v posameznem letu v samostojni državi Sloveniji doslej po podatkih Statističnega urada RS. Na 100 deklic rodilo 107 dečkov. Največ dečkov je dobilo ime Luka, največ deklic pa ime Lana. Luka je najbolj priljubljeno deško ime za novorojenčke že enajsto leto zapored, Lana pa že tretje leto zapored. 759 otrok je dobilo dve imeni. Lani se je v Sloveniji rodilo 3.106 ljudi več, kot jih je v tem letu umrlo. Tako je naravni prirast v Sloveniji že četrto leto zapored pozitiven. Tudi za letos kaže nadaljevanje trenda.

Uspešen rojak Albin Doberšek

INTERVJU TEMA MESECA IZ URADA SLOVENCI NA KOROŠKEM SLOVENCI NA MADŽARSKEM SLOVENCI NA HRVAŠKEM SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU IZ ŽIVLJENJA CERKVE PISALI STE NAM KOLEDAR PRIREDITEV S KNJIGO V SVET (NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE KNJIŽNA POLICA MLADI UMETNIKI SLOVENSKI FILM VELIKI SLOVENCI SLOVENSKE DOMAČIJE SLOVENSKE JEDI ŠPORT POVZETEK V ANGLEŠČINI POVZETEK V ŠPANŠČINI FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI KRIŽANKA

Slovenija

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine Izdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Nika Oven, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Schwarz d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, za varnost podatkov skrbi podatkovna banka, www.podatkovna-banka.si V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

Ob tem jubileju in obenem 30. obletnici društva Slovenski zvon iz Krefelda je bil lani 5. decembra slavnostni Gala božični koncert v Seidenweberhaus v Krefeldu. Zakonca Doberšek sta ne samo uspešna podjetnika in lastnika podjetja Engineering Dobersek iz Mönchengladbacha v Nemčiji, temveč tudi dolgoletna člana slovenskega društva v Krefeldu. Več na straneh 5 do 7.

TEMA MESECA:

Slovenska narodna skupnost v Italiji

Slovenska osamosvojitev in utemeljitev Republike Slovenije je ogromno pripomogla za izboljšanje položaja Slovencev v Italiji. Že uveljavitev demokracije in pluralizma je pomenilo priznanje za celotno narodno skupnost, kar žal ni veljalo v celotnem povojnem obdobju. A predvsem so tu temeljnega pomena pravne osnove, kot je omemba v Ustavni listini Republike Slovenije in zakon za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki ga je odobril Državni zbor leta 2006. Neprecenljivo delo pa je od osamosvojitve naprej prispeval Urad za Slovence po svetu in zamejstvu, na čelo katerega je, na podlagi omenjenega zakona, postavljen minister. Več na straneh 8 do 14.

SLOVENSKI FILM:

Uspeh slovenskega filma Oča

Na filmskem festivalu v Benetkah je v programu Mednarodni dnevi kritike od 1. do 11. septembra svetovno premiero doživel celovečerni prvenec Vlada Škafarja Oča. Gledalci so skoraj napolnili dvorano s 1300 sedeži. Film so zelo dobro sprejeli. Tudi pogovora z avtorjem in glavnima igralcema po koncu projekcije, se je udeležila približno polovica gledalcev, kar se prav tako zgodi le redko in kaže na veliko zanimanje. Več na straneh 36 do 37.

VELIKI SLOVENCI:

Maksim Gaspari

Med našimi likovnimi umetniki, ki letos obhajajo okroglo obletnico rojstva ali smrti je tudi vsem Slovencem znani Maksim Gaspari. Zato ga upravičeno uvrščamo med osebnosti, ki jih obravnavamo kot velike Slovence. Ko je leta 2000 pri založbi Mladinska knjiga izšla monografija z naslovom Bogastvo razglednic, je Marjan Marinšek, ko je ocenjeval to delo, svoj članek naslovil Bogastvo razglednic – razkošje napak. Več na straneh 38 do 39.

INTERVJU

Uspešen rojak Albin Doberšek Podjetje Engineering Dobersek iz Mönchengladbacha v Nemčiji, ki ga vodi dr. ing. Albin Doberšek s soprogo Tatjano, je lani praznovalo 20. obletnico obstoja. Ukvarja se s svetovanjem, projektiranjem in izgradnjo objektov, tovarn »na ključ«. Deluje na področju rudarstva, metalurgije, čiščenja vode, energetike in ekologije. Ob tem jubileju in obenem 30. obletnici društva Slovenski zvon iz Krefelda je bil lani 5. decembra slavnostni Gala božični koncert v dvorani Seidenweberhaus v Krefeldu. Zakonca Doberšek sta ne samo uspešna podjetnika temveč tudi dolgoletna člana slovenskega društva v Krefeldu.

Rodili ste se v Sloveniji. Tudi svoje osnovno šolanje ste zaključili tam. Kje ste maturirali?

Rojen sem v Mariboru. Osnovno šolo sem končal v Zgornji Ščavnici. Poklic strojnega ključavničarja sem pridobil na praksi pri zasebniku Janezu Krajncu v Zgornji Kungoti, teorijo pa v Kovinarskem šolskem centru v Mariboru. Ob delu sem dokončal Srednjo tehnično šolo v Industrijskem kovinarskem šol-

skem centru (IKŠ) pri TAM v Mariboru.

To je bila tudi moja osnova za nadaljnji študij.

Kje ste študirali? Kaj vas je pripeljalo v Nemčijo?

Redno sem študiral na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Leta 1977 sem študij dokončal kot diplomirani inženir strojništva. Doktorsko disertacijo na področju obogatitve rud, »Metali

in splavi«, sem zagovarjal leta 2001 na moskovski tehnični univerzi. Ko sem se šolal v Mariboru, sem spoznal svojo ženo, ki je prišla v Zgornjo Kungoto na počitnice k svoji stari mami iz zahodne Nemčije. Takrat zbujena ljubezen me je po študiju odpeljala za njo v tujino.

Kdaj ste se odločili za odhod v tujino?

Po končanem študiju sem odslužil vojaško obveznost in se nato za dve leti za-

Moja Slovenija / November 2010

5

INTERVJU poslil pri podjetju SCT TOZD gradbene keramike v Trebnjem. V želji po pridobivanju strokovnih izkušenj sem se odločil in se odselil v tujino.

Vaša žena je Slovenka. Kaj vam pomeni?

Moja žena Tatjana je Slovenka. Rojena je v Mariboru. Kot sem že omenil, sva se spoznala v Sloveniji. Ona je moja največja opora v življenju.

Kdaj sta skupaj ustanovila podjetje in s čim se ukvarjata?

Svoje podjetje »Engineering Dobersek« sva ustanovila 1. 9. 1983. Za vzgled sva si vzela takratno sodobno slovensko podjetje SMELT iz Ljubljane. Najino podjetje deluje na področju termoenergetike, obogatitve rud, metalurgije in hidroinženiringa. Uveljavljeno je na svetovnem tržišču in ima veliko mednarodnih patentov. Kogar zanima, si lahko kaj več pogleda na naši spletni strani www.ed-mg.de.

Kakšno je sodelovanje vašega podjetja s slovenskim gospodarstvom?

S slovenskimi podjetji sodelujemo že od naše ustanovitve. V Sloveniji kupujemo storitve in določene komponente, ki so potrebne pri naših projektih. Naši prvi kontakti so bili v metalurgiji, pozneje vedno številčnejši pa v termoenergetiki. Sodelovali smo pri čiščenju dimnih plinov v TE Šoštanj in TE Trbovlje. Pri odpepeljavanju smo bili prisotni na vseh blokih TE Šoštanj v Sloveniji. Večina projektov je bilo ekološkega pomena in prepričan sem, da smo tudi mi pripomogli k čistejšemu zraku v Sloveniji.

Kako pa svetovna gospodarska kriza vpliva na vaše delo?

Svetovna gospodarska kriza tudi nam ni prizanesla. Izgubili smo nekaj poslov v plemenitenju barvnih kovin. Glede na to, da je naše podjetje razdeljeno na štiri različne panoge, smo se hitro preusmerili na področja, ki niso bila tako prizadeta.

Kaj štejete kot vaš največji uspeh?

Zdravo družino s tremi otroki, s katerimi se dobro razumemo. Sin Boštjan je študiral na univerzi v Kölnu strojništvo in je

6

Moja Slovenija / November 2010

dipl. ing. strojništva. Sedaj nabira strokovno prakso pri podjetju Siemens. Starejša hči Natalija je študentka ekonomije in bo kmalu diplomirala na univerzi v Wuppertalu. Katarina je naša najmlajša, ki trenutno obiskuje 7. razred gimnazije v Mönchengladbachu. Vsa naša družina je povezana s Slovenijo preko prijateljev in sorodnikov.

Oba s soprogo sta dejavna tudi v slovenski skupnosti v Porurju. Na kakšen način sodelujeta?

Zelo dolgo sva povezana s slovenskim društvom Slovenski zvon iz Krefelda. Žal nama angažiranost v podjetju vzame veliko časa, da se zadnje čase manj posvečava društvenemu življenju, ki je za ta del Porurja zelo pomembno. Kadar le utegneva, obiskujeva slovenske prireditve in pomagava, kolikor je mogoče.

Posebej moram poudariti pomembnost naše slovenske šole, ki so jo obiskovali tudi najini otroci: Boštjan, Natalija in krajši čas tudi Katarina. Rojaki, ki prostovoljno vodijo slovensko društvo Slovenski zvon – gospa Rozina Lovrenčič z ožjo skupino – imajo neverjetno energijo in ne izgubljajo besed, kadar si je treba medsebojno pomagati. Tudi naš slovenski duhovnik, gospod Lojze Rajk, je zelo požrtvovalen, kadar je treba vzporedno z mašo organizirati še posebna srečanja nas, zdomcev. Ti trije stebri so osnova za ohranjanje našega jezika v tem delu Nemčije. Iz tega razloga jim rada pomagava.

Potujete večkrat v Slovenijo?

Da, v Slovenijo potujemo večkrat in zelo radi. Še posebej v Ljubljano, kjer sva z ženo preživela najlepša mladostna in študentska leta.

Imate občutek, da se je v Sloveniji veliko spremenilo po ustanovitvi lastne države Slovenije?

Zelo veliko se je spremenilo. Privatizacija je storila svoje. Tudi Evropska unija je prinesla v Slovenijo evropski potrošniški čar z velikimi megatrgovinami, kot so Supernova, Hofer idr. Posebno veliko se je naredilo v infrastrukturi. Zgradile so se avtoceste. Slovenija je postala

majhna, da lahko vsak voznik, ki prispe v Slovenijo, doseže morje že po treh urah vožnje.

Ali kaj pogrešate Slovenijo?

Pogrešamo jo, zelo jo pogrešamo. Vendar tako, kot je infrastruktura približala Slovenijo, ta ista infrastruktura zbližuje tudi svet. Prej smo bili doma v Sloveniji, danes smo doma v Evropi. Letalski prevoz je postal cenovno zelo dostopen.

Domotožje si lahko potolažimo čez vikend s poletom v Slovenijo in nazaj z manj kot 100 evri na osebo.

Imate kakšen predlog za izboljšanje gospodarske povezave med Nemčijo in Slovenijo?

Zamisli gospoda Pena, ki zastopa slovensko gospodarstvo skupnost v deželi Severno Porenje - Vestfalija (NRW, Nordrhein-Westfallen), so zelo zanimive.

Ustanovitev slovenskega gospodarskega kluba v Düsseldorfu bi lahko bila poslovna odskočna deska za marsikatero slovensko ali nemško podjetje. Pozdravljamo to idejo.

S kakšnim hobijem se ukvarjate v prostem času?

Ljubim ekstremne situacije. Zato sem bil kot eden redkih Slovencev na severnem tečaju. Leta 2005 sem bil z družino na Kilimandžaru. Naslednje leto se s hčerko odpravljava na treking na Himalajo.

Kaj svetujete mladim Slovencem, ki želijo uspeti v tujini?

Sami veste, da pravega patenta za uspešnost ni. Zagotovo pa je v življenju za uspeh več pravil, in sicer: • Učiti se, učiti se in zopet učiti se – le z znanjem si lahko pridobiš prednost pred konkurenco.

• Srečno družinsko življenje daje energijo, ki jo potrebuje uspešen poslovnež v vsakodnevnem življenju.

• Posel ne pozna sobote, nedelje in praznikov – trdo delo je merilo uspeha.

• Potreben je tudi kanček sreče, da boste ob pravem času na pravem mestu.

Dušan Čegovnik Foto: VE

INTERVJU

Posebej moram poudariti pomembnost naše slovenske šole, ki so jo obiskovali tudi najini otroci: Boštjan, Natalija in krajši čas tudi Katarina.

Moja Slovenija / November 2010

7

SLOVENCI V ITALIJI

Slovenska narodna skupnost v Italiji Današnje stanje slovenske narodnostne skupnosti je nastalo v treh različnih zgodovinskih obdobjih, kar je prineslo različne stopnje ohranjenosti in usklajenosti razvoja s sodobnimi premiki. Slovenci v Italiji, oz. točneje v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (FJK), so avtohtono prebivalstvo, ki na tem teritoriju živi že več kot tisoč let. Eden najstarejših dokazov tega je dokument cesarja Otona III. iz leta 1001, s katerim podeljuje Gorici status mesta. V tem dokumentu je zapisano »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Goriza« in je bil naslovljen na oglejskega patriarha Johannesa in furlanskega grofa Werihena (DD. O. III. 402 in 412).

Prvi prehod Slovencev pod Italijo lahko umestimo v oktober 1966, ko so bile današnja Beneška Slovenija ali Benečija, Rezija in Kanalska dolina priključene kraljevini Italiji na podlagi plebiscita. Beneški Slovenci so se takrat nadejali boljših časov, saj so imeli pozitivno izkušnjo, ko so bili za kratek čas pod Beneško republiko. Žal so morali kaj kmalu spremeniti mnenje. Raznarodovalna politika Italije je postopoma rastla, dokler ni dosegla viška med letoma 1929 in 1943. Boljše razmere pa niso prišle niti po koncu druge svetovne vojne,

8

Moja Slovenija / November Marec 20102010

saj se politični pritisk ni polegel. K šibkosti tistega dela slovenske narodne skupnosti je pripomogla tudi gospodarska kriza, ki je veliko ljudi prisilila v emigranstvo.

Danes smo lahko v Beneški Sloveniji priča narodnemu preporodu, ki sloni na razvoju dvojezične šole v Špetru in na pozitivni vlogi tednika Novi Matajur in štirinajstdnevnika Dom, ki, upoštevajoč razmere v Benečiji, ponujata raznoliko vsebino v slovenščini, narečju in italijanščini.

Drugi prehod Slovencev pod Italijo lahko postavimo v leto 1919, po koncu prve

svetovne vojne, ko so se začrtale meje na podlagi Pariške mirovne konference.

Takrat je celotna Primorska prešla pod kraljevino Italijo in tako je ostalo vse do njenega razpada 8. septembra 1943. Od tistega dne do konca druge svetovne vojne so Primorsko in Benečijo zasedle nacistične sile. Bilo je to najtežje obdobje, ki so ga Slovenci na Primorskem kdaj doživeli.

Kljub hudi raznarodovalni politiki, ki je uničila celotno slovensko družbeno tkivo, pa so se Slovenci ohranili.

Tretji prehod Slovencev pod Italijo se zač-

SLOVENCI V ITALIJI ne takoj po koncu druge svetovne vojne in ga lahko razdelimo v tri sklope. Takoj po koncu vojne so pod Italijo spet prišli Slovenci iz Benečije. Za Slovence iz Goriške in Tržaške pa je prišla zavezniška uprava in razdelitev na cono A in B. V coni A je veljala anglo-ameriška uprava, medtem ko je v coni B veljala jugoslovanska uprava.

Leta 1947 je bilo Italiji dodeljeno mesto Gorica z okolico ter delom Goriških brd in goriškega Krasa. Tržaški del pa je ostal še vedno pod anglo-ameriško upravo, ki je osnovala Svobodno tržaško ozemlje.

Na podlagi Londonskega sporazuma je leta 1953 tudi Svobodno tržaško ozemlje prešlo pod Italijo. Tako je nastalo sedanje stanje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Dokončne meje so bile potrjene z Osimskimi sporazumi med Italijo in SFR Jugoslavijo iz leta 1974.

Vsa povojna leta so si Slovenci v Italiji oz. v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini prizadevali, da bi dobili v celoti določene pravice na podlagi mednarodnih sporazumov, ki so bili podpisani po koncu druge svetovne vojne. A glavne zaščitne zakone je italijanski parlament izglasoval šele leta 1999 (zakon 482 za jezikovne skupnosti) in 2001 (zakon 38 za zaščito slovenske narodne skupnosti v FJK). Pomemben je tudi deželi zakon 26 iz leta 2007, ki tudi prinaša določila v korist slovenske narodne skupnosti na teritoriju dežele FJK. Žal je pri tem zabeležiti zelo otežkočeno izvajanje, predvsem kar se tiče uveljavljanja vidne dvojezičnosti.

Slovenska osamosvojitev in utemeljitev Republike Slovenije je ogromno pripomogla za izboljšanje položaja Slovencev v Italiji. Že uveljavitev demokracije in pluralizma je pomenilo priznanje za celotno narodno skupnost, kar žal ni veljalo v celotnem povojnem obdobju. A predvsem so tu temeljnega pomena pravne osnove, kot je omemba v ustavni listini Republike Slovenije in zakon za Slovence po svetu in v zamejstvu, ki ga je odobril Državni zbor leta 2006. Neprecenljivo delo pa je od osamosvojitve naprej prispeval Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, na čelo katerega je, na podlagi omenjenega zakona, postavljen minister.

Po avstrijskem popisu iz leta 1910 je v Trstu živelo 52% Italijanov, 25% Slovencev, 5% Nemcev, 1% drugih narodov (Srbov/Hrvatov, Čehov, Poljakov, Belorusov, Romunov in Madžarov) ter 17% tujih državljanov. Tako je bilo v Trstu z okolico skupaj 56.242 Slovencev.

Julijan Čavdek

Moja Slovenija / November 2010

9

Slovenska organiziranost v Italiji

Slovensko višješolsko središče v Gorici

Organiziranost Slovencev v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini je mogoče predstaviti na različnih družbenih ravneh, od politike in gospodarstva pa vse do šolstva, kulture in športa.

Politika Na političnem področju imajo Slovenci zares dolgo tradicijo, ki sega še v čase Avstro-Ogrske. Po obdobju fašizma in druge svetovne vojne se je politično življenje Slovencev v Italiji zopet obnovilo. Levo usmerjene skupine so se vključile v vsedržavne italijanske leve stranke, ki vse do danes omogočajo prisotnost slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu (običajno v senatu). Demokratične politične skupine, izraz katoliških in liberalnih načel, so se začele povezovati in leta 1976 ustanovile stranko Slovenska skupnost, ki je vse do danes edina samostojna slovenska politična stranka.

Krovne organizacije in civilna družba Po drugi svetovni vojni so se razmeroma hitro obnovila društva po slovenskih vaseh, v mestih Gorica in Trst, v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Zaradi potrebe po povezanosti so nastale najprej zveze in združenja – Slovenska prosveta, Zveza slovenskih kulturnih društev, Zveza slovenske katoliške prosvete in Združenje Blankin – nato pa sedanji dve krovni orga-

10

Moja Slovenija / November 2010

Katoliška knjigarna, najstarejša trgovina v Gorici, je last Slovencev

SLOVENCI V ITALIJI nizaciji: Slovensko kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) v letu 1958 in Svet slovenskih organizacij (SSO) leta 1976. Slovenci v deželi FJK premorejo preko 350 ustanov, organizacij in društev. Od teh imajo posebno važnost Slovensko stalno gledališče (Trst), Slovenski raziskovalni inštitut (Slori) in dve glasbeni šoli: Glasbena Matica in SCGV Emil Komel. Pomembni so še kulturni domovi, od katerih so najvažnejši Kulturni dom v Trstu ter Kulturni center Lojze Bratuž in Kulturni dom, oba v Gorici.

Mediji Primorski dnevnik je dnevni časopis Slovencev v Italiji in ima svoj sedež v Trstu. Ob njem izhaja tednik Novi glas s sedežem v Gorici. Tednik Novi Matajur in štirinajstdnevnik Dom sta izraz Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Pomembno vlogo ima tudi tržaška revija Mladika. Ob teh glavnih pisanih medijih so še druge izdaje, ki so namenjene šolskim otrokom ali verskemu življenju. Pomembno medijsko vlogo ima slovenski oddelek na državni radioteleviziji RAI, ki predvaja radijske oddaje – Radio TS A – in televizijski program na tretji državni mreži.

Gospodarstvo Za gospodarstvo skrbi Slovenska deželna gospodarska zveza (SDGZ), ki združuje slovenske gospodarstvenike in jih predstavlja ter jim nudi knjigovodske in druge usluge. Za kmečki sektor pa deluje Kmečka zveza, ki ima svoje urad v Trstu, Gorici in Benečiji. Šolstvo Slovenci v Italiji imamo slovenske šole na Goriškem in Tržaškem, ki zadevajo vse vzgojno-izobraževalne stopnje, od vrtca do višjih srednjih šol. Za Slovence v Benečiji oz. Videmski pokrajini pa deluje dvojezična šola v Špetru. Šport Športna organiziranost Slovence v deželi FJK je zelo razčlenjena in vključuje res veliko število športnih društev. Pri tem deluje krovna zveza Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI), ki ima predstavniško in koordinatorsko vlogo.

JČ

Fabijanijev Trgovski dom v Gorici. Slovenci še čakamo na vrnitev.

Moja Slovenija / November 2010

11

Slovenska kultura v Benečiji se bo ohranila, če bodo ljudje lahko ostali doma Miha Koren je rojak iz Benečije, ki je zelo vključen v vsakodnevno življenje slovenske narodne skupnosti v Videmski pokrajini, predvsem v Benečiji. Z družino živi v občini Dreka, kjer je tudi občinski svetnik. Zaposlen je na Gorski skupnosti Nediških in Terskih dolin ter Brd. Aktivno je vključen v življenje dvojezične šole v Špetru, kjer je predstavnik staršev in je odbornik Planinske družine Benečija.

Miha Koren

12

Moja Slovenija / November 2010

Biti Slovenec v Benečiji ni lahko. Kako to doživljaš?

To je zelo oseben vidik in vsakdo lahko da različen odgovor. Osebno ne doživljam posebne težave, da kot Slovenec živim v Benečiji. Glede tega sem tudi optimist. Z razliko od preteklosti so danes okoliščine bistveno boljše. Skušam se izpopolnjevati s kulturno ponudbo, ki mi jo ponuja teritorij, posebno kar se tiče poznavanja slovenskega knjižnega jezika, katerega se nisem imel možnost učiti na slovenskih šolah. Končno sem prepričan, da bi se lahko sedanje napetosti sprostile in umirile, če bi bilo več dialoga in pretoka informacij med ljudmi, ki pripadajo skupinam z zastarelimi prepričanji. Tudi politika bi lahko bolje opravila svojo vlogo, če bi ločila pripadnost slovenstvu od strankarske pripadnosti, kot se je žal dogajalo v preteklosti. Pomembno bi tudi

bilo, da bi prišlo do politične strnitve slovenske narodne skupnosti in bi tako prišle bolj do izraza potrebe in prošnje Slovencev, ki bi jih lahko zastopali slovenski predstavniki na vseh upravnih ravneh (občina, dežela, država in Evropa).

Kaj je bilo pomembno, da so se Slovenci v Benečiji ohranili?

Temeljnega pomena za ohranitev slovenske kulture v Benečiji sta družina in življenje po vaseh. Veliko dela so naredili duhovniki, ki so dosledno branili svoj in ljudski materni jezik (mislim seveda na zavedne duhovnike).

V sedanjih časih pa pomembno vlogo opravljajo kulturni krožki in društva ter časopisi Dom, Novi Matajur, Primorski dnevnik in Novi glas. Že 25 let pa svojo nezamenljivo in temeljno vlogo opravlja tudi dvojezična šola v Špetru.

SLOVENCI V ITALIJI Ti si predstavnik staršev na dvojezični šoli v Špetru. Kako je trenutno stanje s šolstvom v Benečiji?

Nahajamo se še v izrednih razmerah, toda stanje je še kar sprejemljivo, ker je šola ostala združena v Špetru. To je temeljnega pomena, predvsem zaradi organizacije in didaktičnega modela. Šola je tako lahko vzpostavila in ohranila stalno povezavo med tremi vzgojnimi nivoji: otroški vrtec, osnovna šola in nižja srednja šola. Želja staršev je, da bi šola čim prej prebrodila to izredno stanje in dobila dokončno, primerno in varno poslopje. Šolski ciklus se danes zaključi po opravljeni nižji srednji šoli. Mladim, ki ga zaključijo, bi bilo potrebno ponuditi možnost nadaljevanja te šolske poti, tako da bi se ustanovilo slovenske višje srednje šole na teritoriju. Če to ne bo mogoče, pa vsaj, da bi se vzpostavil sistem, ki bi olajšal vpis na slovenske šole v Gorici in Trstu. Pri tem pa je treba upoštevati teritorialno odročnost Benečije. Samo tako si lahko zamislimo nadaljevanje študija tudi na univerzi v Ljubljani ali Novi Gorici.

Kako je vplivala na Slovence v Benečiji osamosvojitev Slovenije?

Za večino Slovencev iz Benečije je predstavljala osamosvojitev Slovenije zgodovinski trenutek, ki si ga je le malokdo pričakoval do polovice osemdesetih let. Šlo se je za konec ideološkega sistema, ki je pogojeval tudi življenje med Slovenci v Benečiji. Z osamosvojitvijo pa je Slovenija lahko prišla v Evropsko unijo, s posledičnim padcem meje, ki je dolga leta držala Benečijo na obrobju. Na žalost se nekateri tega še niso zavedli in še zmeraj živijo z mejo v glavi.

Kaj meniš o sedanji napetosti, ki pritiska na Slovence v beneških dolinah in v Reziji?

Po mojem mnenju je to stanje zares paradoksalno in to še posebno za Rezijo, čeprav ne poznam vseh podrobnosti.

Ne razumem, kako se lahko te napetosti dogajajo v letu 2010, ko živimo skupaj v Evropi brez meja in ob veljavi dveh državnih zaščitnih zakonov 482/99 in 38/01 ter deželnega zakona za Slovence št. 26/07, ki ne določajo nobenih obveznosti, temveč nudijo le možnosti, s katerimi bi se morali

čim bolje okoristiti. Posebno za Benečijo bi bilo pomembno, da se uveljavi podpora in gospodarski razvoj v sodelovanju s Slovenijo, kot to predvideva zakon 38/01 v svojem 21. členu, kjer se govori o pobudah za razvoj na področjih sociale, gospodarstva in kulture. Upam, da gre za začasne in prehodne napetosti, ki jih je treba obsoditi. Pozorni moramo biti na nove generacije, ki nimajo miselnih pregrad in mej, ter vrniti ponos za slovenstvo v spoštovanju državljanskih dolžnosti, kar nas skupaj dela evropske državljane.

Vedno več je stikov z občinami Posočja.

Kaj vam to pomeni?

Stiki s Posočjem so stalni in zadevajo predvsem občine Tolmin, Kobarid in Bovec, ki jim načelujejo zelo aktivni župani ter upravitelji. Dobra je tudi vloga tolminske upravne enote, ki z načelnikom Zdrav-

kom Likarjem opravlja temeljno vlogo pri ohranjanju živih odnosov med Posočjem in Benečijo. Seveda je poleg že ustaljenega sodelovanja na ravni kulture potrebnih več skupnih gospodarskih pobud, ki bi bile usmerjene v korist lokalnemu prebivalstvu, da bi ljudje ostali na lastni zemlji in v lastnih domovih. Jasno je, da se bo slovenska kultura ohranila, če bodo ljudje še naprej živeli doma. Benečija in Posočje se lahko še bolj povežeta na podlagi črpanja sredstev iz raznih evropskih sredstev, kot bi lahko to bil EZTS, kar bi omogočilo začetek programirane dejavnosti za skupen razvoj Posočje-Benečija. Pri tem pa bi se lahko tudi uporabilo sredstva za davčno olajšavo z namenom, da se tako nadomesti zamude na področju družbeno-gospodarskega razvoja, k čemur je pripomogla prisotnost meje. Čavdek J.

Cerkev sv. Matija pri Grmeku

Vas Brijek v Benečiji

Moja Slovenija / November 2010

13

SLOVENCI V ITALIJI

Skupnost v Milanu Slovenci v Italiji ne živijo samo ob meji s Slovenijo oz. ne živijo le v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini.

Veliko je Slovencev, ki živi širom po Italiji, kamor so odšli iz različnih razlogov. Te Slovence tudi ne moremo imenovati zamejce, ker ne živijo ob slovensko-italijanski meji in ne predstavljajo avtohtonega prebivalstva.

Obenem pa jih je treba seveda ločiti od tistih, ki prihajajo v Italijo za določen čas, kot na primer začasa študija.

V omenjeno skupino lahko vključimo Slovence, ki živijo v Milanu, glavnem mestu dežele Lombardije, in njeni okolici. Ta skupnost je tam prisotna že kar 42 let in od leta 2006 ima tudi svoje društvo SAM, ki poskrbi za določeno kulturno in prosvetno dejavnost, da ostajajo medsebojne vezi žive. Pri tem je nadvse pomembna mesečna slovenska sveta maša v cerkvi sv. Rešnjega telesa (ul. Canova 4, Milano), po kateri sledi tudi druženje ali kulturni dogodek. Obenem organizira društvo tedensko šolo slovenskega jezika, ki poteka na sedežu društva vsak torek. Šolo vodi učiteljica Jasminka Mandič, ki je tudi odbornica pri društvu.

Za darovanje svete maše skrbi Karel Bolčina, dekan in župnijski upravitelj župnije sv. Andreja apostola v Štandrežu pri Gorici. Bolčina vsaj enkrat na leto organizira avtobusni prevoz, da se v Milano odpelje eden od številnih pevskih zborov iz Goriške. Pevci tako obogatijo mašno bogoslužje in ponudijo rojakom iz Milana kulturni program.

14

Moja Slovenija / November 2010

Kulturno srečanje s prof. Borisom Pahorjem Dvakrat na leto (oktobra in februarja) je na vrsti odmevnejši kulturni dogodek, na katerega je vabljena tudi italijanska publika. Med odmevnejše dogodke so bila srečanja s pisatelji Alojzom Rebulo, Dragom Jančarjem in s prof. Borisom

Pahorjem. V celoletni program spada še izlet v Slovenijo in romanje, ki poteka običajno v mesecu maju.

JČ, Foto: društvo Slovencev iz Milana in Janez Donno

SLOVENCI V ITALIJI

Mladim Slovencem v Italiji ne zmanjka energije Slovenska manjšina v Italiji slovi po zelo dobri in razvejani organiziranosti. To tradicijo nadaljujejo tudi mladi, ki so organizirani v več skupin in se tako trudijo ohraniti jezik, kulturo in narodno zavest. Edina samostojna politična stranka Slovencev v Italiji je stranka Slovenska skupnost, ki že vse od konca druge svetovne vojne nastopa na političnem parketu in se bori za pravice manjšine. Podmladek stranke je vmes nekoliko zamrl, zato so ga ponovno obudili pred nekaj leti, ko sta bili ustanovljeni dve mladinski politični skupini: Mladi za mlade in Prihodnost.

Podmladek Mladi za mlade združuje mladino iz Tržaške pokrajine. Skupina je začela svoje delovanje oktobra 2008.

Zavzeto opozarja na probleme mladih Slovencev v Italiji in se bori za izboljšanje stanja. Njihov najpomembnejši projekt je bila izdaja zgoščenke, na kateri so zbrane vse obcestne table v Tržaški pokrajini, ki bi po zakonu morale biti dvojezične, pa niso. Zgoščenko odlikujejo prijetna grafična oblikovanost, preprosta uporaba in odlično zbrane informacije.

Krstno predstavitev je doživela v Ljubljani, v kratkem pa jo nameravajo predstaviti še v Trstu, Gorici, Čedadu, Trbižu, pri koroških rojakih v Celovcu in celo v Evropskem parlamentu v Bruslju. Mladi za mlade so zelo dejavni tudi na šolskem in medijskem področju ter na številnih drugih. Zelo so ponosni, da ena od njihovih članic trenutno dela v Evropskem parlamentu pri evropskem poslancu iz Slovenije g. Lojzetu Peterletu. Skupina goji stike z organizacijami v Sloveniji, na avstrijskem Koroškem, posebej intenzivno pa sodelujejo s skupino Prihodnost, podmladkom Slovenske skupnosti za Goriško pokrajino.

Tudi Prihodnost je bila ustanovljena leta 2008 in je danes že precej številčna in dejavna. Pravijo, da je njihova prva želja, da bi mladi narod postavili pred preživete ideologije 20. stoletja in skupno nastopili v stranki, ki bi povezovala vse rojake v boju za narodnostne pravice. Veliko pozornost namenjajo kulturi in izobraževanju, saj sta bila prav ta dejavnika odločilna pri narodnem obstoju v preteklosti. Redno organizirajo predavanja in okrogle mize, pozabili niso niti na šport in zabave, kjer se mladi lahko srečajo v bolj sproščenem vzdušju.

Njihov najpomembnejši dozdajšnji projekt je bila priprava dokumentarnega filma »Manjšina danes«, v katerem so intervjuvali znane predstavnike slovenske manjšine v Italiji.

Skupna želja skupin Mladi za mlade in Prihodnost je, da bi v kratkem svojo dejavnost razširili tudi v Videmsko pokrajino.

Poleg podmladkov Slovenske skupnosti v Italiji delujejo tudi druge mladinske skupine. Posebej velja omeniti Klop, ki pripravlja mladinsko prilogo v manjšinskem časopisu Primorski dnevnik, in skupino MOSP (Mladi na odkrivanju skupnih poti), ki deluje znotraj Sveta slovenskih organizacij, ene od krovnih organizacij Slovencev v Italiji. MOSP zelo intenzivno sodeluje z organizacijo YEN, mednarodnim združenjem, ki povezuje evropske manjšinske organizacije. Redno se udeležujejo njihovih seminarjev, predstavniki organizacije YEN pa jih tudi redno obiskujejo in o njihovih težavah obveščajo mednarodno skupnost.

Dejan Valentinčič, Rafaelova družba

Udeleženci tečaja slovenskega jezika

Kulturno srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto

Moja Slovenija / November 2010

15

IZ URADA

Minister Boštjan Žekš na Kitajskem in v Avstraliji Obisk ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenskih skupnostih, ki živijo na Kitajskem in v Avstraliji, je potekal med 20. septembrom in 5. oktobrom 2010.

Veronika Smrdel-Roberts, ravnateljica slovenske Slomškove šole v Kew, ob 50. obletnici slednje prejema priznanje Urada za 20-letno aktivno delovanje v šoli

Sprejem ministra v Slovenskem društvu Ivan Cankar Geelong V Avstraliji, kjer je potekala glavnina obiska, živi med 20.000 in 30.000 Slovencev in njihovih potomcev, največ v zveznih državah Viktorija (z glavnim mestom Melbourne), New South Wales (Sydney) in Queensland (Brisbane). Relativno visoko je tudi število novodobnih priseljencev. Minister je povedal: »Avstralija daje prednost ljudem, ki so pridni. In Slovenci to so.« »Avstralija je odprta dežela, ki poudarja multikulturnost, na kar je ponosna,« je še dodal.

Minister Žekš je obiskal slovenska društva in misijone ter prisostvoval dvema največjima prireditvama avstralskih Slovencev v letu 2010 (50. obletnica

16

Moja Slovenija / November 2010

slovenske Slomškove šole v verskem in kulturnem središču Sv. Cirila in Metoda v Melbournu; 36. slovenski mladinski koncert, ki je letos potekal v Sydneyju).

Obisk je minister izkoristil tudi za srečanje z eminentnimi slovenskimi znanstveniki, ki delujejo v Avstraliji (dr. Paddle, dr. Vogrin in dr. Skrbiš), in za predajo darila, knjižne zbirke Iconotheca Valvasoriana, knjižnici Victoria State Library v Melbournu in s tem za promocijo Republike Slovenije, slovenske znanosti in zgodovine, ter slovenske skupnosti v Avstraliji.

Velja omeniti, da je predaja zbirke Iconotheca Valvasoriana pritegnila tudi

pozornost državnega radia ABC, ki je na to temo opravil intervju s predsednikom države dr. Danilom Türkom. Iconotheca Valvasoriana bo dobila svoje mesto v okviru stalne razstave najvrednejših zakladov viktorijanske državne knjižnice State Library of Victoria, ki velja za največjo v Avstraliji in je med največjimi v svetu. Pomembnemu dogodku, ki je potekal v so-organizaciji Inštituta za slovenske študije Viktorije, je prisostvovalo večje število gostov iz političnih, diplomatskih, znanstvenih in kulturnih krogov, skoraj polovico povabljenih pa so predstavljali vidnejši predstavniki slovenske skupnosti v Avstraliji.

Slovenci v Avstraliji se povezujejo v okviru slovenskih društev (od skupno 15 jih je dr. Žekš obiskal kar devet; na nivoju zvezne države Viktorije obstoji tudi krovna organizacija, ki združuje štiri društva) ter slovenskih verskih in kulturnih središč (dr. Žekš je obiskal vse tri).

Populacija, ki je v teh organizacijah najbolj aktivna, se vse bolj stara, saj gre v veliki večini za pripadnike prve generacije slovenskih izseljencev, ki so v Avstralijo prihajali konec štiridesetih in v petdesetih letih prejšnjega stoletja. V Avstraliji kot tudi drugod po svetu je relativno majhna stopnja aktivne vključenosti mlajših generacij v slovenske strukture in organizacije. Minister je danes dejal, da globokih razmišljanj o polpretekli zgodovini med Slovenci v Avstraliji ni več. Slovenija se mora v Avstraliji predstavljati takšna, kot je, ne takšna, kot je bila.

Minister dr. Žekš si je med obiskom ogledal tudi arhiv HASA NSW v Sydneyju in sodeloval v radijskem programu nacionalnega radia SBS. V Canberri je dr. Žekš prisostvoval tudi otvoritvi novih prostorov Veleposlaništva Republike Slovenije. Sprejema so se udeležili številni predstavniki diplomatskega zbora iz EU. Minister Žekš je ob tem dejal: »Razdalje v Avstraliji so velike, zato moramo skrbeti, da do teh stikov prihaja in da jih je čim več.«

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Čas je zrel To je že pred časom v avstrijskem parlamentu po slovensko ugotovil avstrijski predsednik Heinz Fischer. To je ponovil tudi v nedeljo, 10. oktobra, ob slovesni paradi, s katero so v Celovcu obeležili 90-letnico koroškega plebiscita. Pri tem je mislil na še vedno neuresničen člen avstrijske državne pogodbe, ki govori o dvojezičnih krajevnih napisih (tablah) na južnem Koroškem. Tudi avstrijski kancler Werner Faymann je izrazil upanje, da bo vprašanje krajevnih tabel rešeno do leta 2012. Videti je, da so se po odhodu Jörga Haiderja dejansko nekoliko izboljšale možnosti za uresničitev tega »upanja«.

Slovesnosti ob 90-letnici plebiscita so se v Celovcu začele že v petek, 8. oktobra, s slovesno sejo v deželnem zboru, ki se je je udeležil tudi predsednik italijanske pokrajine Furlanije - Julijske krajine Renzo Tondo, ne pa tudi visoki predstavnik Slovenije. V imenu slovenske manjšine je v veliki dvorani grbov govoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko, ki je hkrati tudi visoki predstavnik EU v Bosni in Hercegovini.

V prelomnem in čustvenem govoru je spomnil na to, da se je ob plebiscitu za Avstrijo poleg dvanajst tisoč nemško govorečih koroških volivcev izjasnilo tudi deset tisoč slovensko govorečih volivcev. Brez glasov koroških Slovencev južna Koroška ne bi ostala v Avstriji. Opozoril je na neizpolnjene poplebiscitne obljube in na krivice, ki so doletele manjšino v času nacizma in po njem. Ozrl se je tudi na prihodnost in ob tem izrazil prepričanje, da bosta Slovenija in Koroška skupaj s Furlanijo v prihodnje najtesneje sodelovali. »Prijave k slovenskemu pouku, ki so v času mojega otroštva znašale 14 odstotkov, bodo šle v smeri 80 odstotkov, dvojezični vrtci bodo po vsej avstrijski Koroški«. Koroška bo večjezična, strpna, svetovljanska in v prihodnost usmerjena družba.

Na slovesnosti je odmevala tudi slovenska beseda s petjem mladinskega zbora zvezne in zvezne realne gimnazije pod

vodstvom uveljavljenega dirigenta Romana Verdela. Čas bi že bil, da bi Avstrija kot zagovornica človekovih pravic najprej pometla pred svojim pragom.

Tomaž Štefe

Moja Slovenija / November 2010

17

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Biti Slovenec v Budimpešti Slovenci so iz Porabja odhajali in se izseljevali iz različnih vzrokov, predvsem dveh: ker v domačem kraju in širši okolici niso našli zaposlitve ali zato, ker so jih po drugi svetovni vojni nasilno preselili na vse konce države zaradi (neupravičenega) suma, da so politično nevarni v svojem okolju.

Zdaj imajo Slovenci svoja društva in samouprave kot narodnostno politične organizacije izven Porabja še v Sombotelu, Budimpešti, Mosonmagyarováru in Szekesfehérváru. Najstarejše med njimi je Slovensko društvo v Budimpešti, ki je v oktobru počastilo 20-letnico uspešnega dela. Društvo ima uradno 90 članov, neuradno pa v madžarskem glavnem mestu živi okoli 500 Slovencev. Od leta 1994 vodi Slovensko društvo Irena Pavlič, njegov prvi predsednik pa je bil Feri Kranjec.

Društvo je bilo ustanovljeno s ciljem, da ohrani in neguje slovenski materni jezik,

18

Moja Slovenija / November Marec 20092010

vzdržuje stike z rodnim Porabjem, s slovenskimi organizacijami na Madžarskem in z matično domovino Slovenijo.

Ko se ozira nazaj, predsednica Irena Pavlič pripoveduje, da so bili začetki zaradi pomanjkanja denarja skromni. Z leti so si nabrali več izkušenj in po zaslugi matične domovine tudi denarja, zato je program vse bogatejši. Vsako leto se začne s slovesnostjo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, konča pa z božičnim koncertom. Društvo letno pripravi štiri ali pet večjih prireditev. Jubilejno slovesnost so začeli z mašo, ki jo je vodil pre-

kmurski župnik Lojze Kozar iz Odrancev in je v pridigi povedal, da je največja tista cerkev, ki je polna vernikov; zdaj je največja cerkev svete Ane v Budimpešti, kjer je slovensko bogoslužje. S slovesnostjo so nadaljevali na slovenskem veleposlaništvu, kamor sta prišla tudi državni sekretar dr. Boris Jesih in slovenski generalni konzul v Monoštru mag. Drago Šiftar. Za uvod v kulturni program sta Iris Babanič in Andraž Frömmel recitirala Prešernove pesmi v slovenskem in madžarskem jeziku, velikemu številu zbranih je pel mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika pod vodstvom zborovodkinje Marije Trifus.

Predsednica društva Irena Pavlič je v nagovoru posebej izpostavila sodelovanje s kulturnimi društvi in skupinami v Sloveniji, denimo z gledališčniki iz Povirja, pevskimi zbori iz Divače, Mislinje in Kranja, s slikarji, gledališkimi igralci in drugimi umetniki. Društvo sodeluje s koroškimi in štajerskimi Slovenci v Avstriji, stike želi navezati tudi s Slovenci v Italiji. Večina članov se udeležuje potovanj in romanj v Slovenijo in Avstrijo ter domačih prireditev, ki so na slovenskem veleposlaništvu pa tudi v lastnih prostorih slovenske samouprave v Budimpešti. Društvo organizira tečaje slovenskega jezika, mladi člani se udeležujejo seminarjev slovenskega jezika v Sloveniji in kar nekaj jih želi študirati v Sloveniji. Prav skrb za mlade člane, ki slabo govorijo jezik staršev ali babic in dedkov, je ena temeljnih nalog Slovenskega društva v Budimpešti.

Društvo odlično sodeluje s slovenskim veleposlaništvom in krovnima organizacijama: Državno slovensko samoupravo s predsednikom Martinom Ropošem in Zvezo Slovencev s predsednikom Jožetom Hirnökom. Oba predsednika sta se udeležila slovesnosti ter izrekla čestitke in podporo predsednici, predsedstvu in vsem članom Slovenskega društva.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Slovensko kulturno društvo Istra iz Pule Društvo Istra bo naslednje leto 21. junija praznovalo deseto obletnico ustanovitve. Naš popolni naziv je Slovensko kulturno društvo Istra Pulj. »Zakaj ste izbrali takšno ime?« nas velikokrat povprašujejo. Istra je edinstvena po svojem kozmopolitskem značaju, Istrani so tolerantni do vseh, ki so za novi dom izbrali ta kraj in tako se tudi mi Slovenci tukaj zelo dobro počutimo.

Sedaj pa tudi naše društvo predstavlja Istro v malem oziroma dobro sožitje, saj imamo kar nekaj članov, ki niso slovenskega rodu in tudi pevcev v našem zboru, ki z odprtim srcem prepevajo slovenske pesmi. Vsi zatrjujejo, da se med nami lepo počutijo, in to nas navdaja s ponosom, saj smo uspeli v našem poslanstvu, ki je zapisano tudi v našem statutu: aktivno delovanje za doseganje dobrega sožitja med večinskim narodom in pripadniki manjšin prisotnih v teh krajih.

Mešani pevski zbor Encijan deluje pet let, od začetka kot pevska skupina, sedaj pa že tri leta kot zbor s 35 člani. Imel je že kar nekaj samostojnih nastopov in požel veliko uspeha. Gostoval je pri slovenskih društvih na Reki, v Zagrebu, v Poreču in Labinu ter se predstavil tudi puljski publiki. V Sloveniji je nastopal v Divači in na gradu Jablje pri Trzinu. Do sedaj se je že štirikrat udeležil Tabora slovenskih pevskih zborov v Stični in imel tudi samostojne nastope.

Pel je tudi na zadnjih dveh Srečanjih v moji deželi, v Novi Gorici in v Metliki. Naslednje leto se zbor namerava prijaviti še na manifestacijo Primorska poje.

V društvu deluje, razen delavnice Zdravo življenje, tudi Kreativna delavnica pod vodstvom umetnostne zgodovinarke Dunje Širec. Članice se ukvarjajo z izdelovanjem okraskov in drugih predmetov v različnih tehnikah, od barvanja pirhov, risanja na steklu in svili, izdelave nakita, slikanja replik panjskih končnic (posebnost slovenskih čebelarjev), do oblikovanja glinastih replik okraskov s pročelij znamenitih stavb v Pulju. Vse to so članice pokazale na več razstavah v društvu in v drugih krajih, kjer je zbor nastopal.

Med rednimi dejavnostmi so tudi razstave likovnih del. Te izbira in postavlja naš član, umetnostni zgodovinar Oto Širec.

Do sedaj je bilo v društvu organiziranih že 16 razstav, na katerih so predstavljena dela večinoma slovenskih avtorjev in akademskih slikarjev. Priložnost so dobili tudi nadarjeni amaterji med našimi člani in umetniki drugih narodnosti iz našega okolja. Na vse te razstave nas spominjajo izbrane umetnine avtorjev, ki so po eno delo podarili društvu. Z njimi smo okrasili stene novih prostorov, ki smo jih lansko leto s finančno podporo vlade RS kupili in jih poimenovali Slovenski dom. Uredili smo jih z vso ljubeznijo, da se v njih na

naših druženjih lepo počutimo. Hvaležni smo, da so tudi v zelo težkih časih na pristojnem ministrstvu naše predano delo nagradili z odobritvijo in financiranjem tega nakupa. Pred štirimi leti smo prvič organizirali Dneve slovenske kulture, na katerih smo predstavili del dosežkov v slovenski kulturi: od gledaliških predstav do filma, folklore, zborskega petja, zabavne glasbe, priložnostnih razstav, kot je bila Trubarjeva ... Veseli nas, da nam je kljub pomanjkanju sredstev vsako leto uspelo organizirati to prireditev. In tako bo tudi letos že tradicionalna peta v tretjem tednu oktobra. V društvo Istra je včlanjenih čez štiristo članov, povprečno že v zrelih letih. Zato vodstvu oziroma predsedstvu društva dolgoročno skrb predstavlja pomladitev društva. Na vse viže se trudimo pritegniti mlajšo populacijo, začenši z najmlajšimi, torej z vnučki naših članov, ki žal v največ primerih ne govorijo slovensko (mešani zakoni). Že pet let zaporedoma organiziramo za njih novoletno prireditev z gostujočimi lutkarji in pravljičarji iz Slovenije. Darila pa, v katerih se razen igrače in

česa sladkega obvezno najde tudi primerna slovenska knjiga, otroci dobijo iz rok dedka Mraza, ki jih nagovori v slovenskem jeziku. Za šolske otroke je v naših prostorih organiziran pouk slovenščine. Za najstnike pa pripravljamo ustanovitev fotografske sekcije. Veliko načrtov se še nahaja v naših predalih: dramska sekcija, literarna sekcija in še vse tisto, kar bi bila članom motivacija za druženje. Naša druženja imajo zelo velik in mnogoznačen pomen. Ne samo zaradi tega, ker osamljenim nudijo priložnost smiselnega izpolnjevanja časa: nemalokrat ima nekdo priložnost spregovoriti slovensko le v društvu, posebno v mešanih zakonih. In verjamem, da se tudi drugod med Slovenci po svetu v takih priložnostih velikokrat sproži vprašanje, kako se reče v domači govorici temu ali onemu predmetu. Sledi veselje, ko se spomnimo besede, ki je morda že desetletja nismo uporabili.

Torej gre za ohranitev jezika, tistega najvidnejšega in najpomembnejšega obeležja pripadnosti določenemu narodu.

Klavdija Velimirović

Moja Slovenija / November 2010

19

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Za ohranjanje in razvoj okolja V sklopu strokovnih konferenc, ki jih organizira Svetovni slovenski kongres, je 20. in 21. oktobra 2010 potekala IV. konferenca slovenskih arhitektov iz sveta in Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika Vlade RS Boruta Pahorja. Konference se je udeležilo prek 120 udeležencev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Španije in Avstralije ter je potekala v Eko Park Hotelu v Bohinju. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa, dr. Boris Pleskovič, z obiskom in nagovorom pa so nas počastili tudi minister za okolje in prostor, prof. dr. Roko Žarnić, minister za Slovence po svetu, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, in predsednik komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, g. Miro Petek. V nadaljevanju smo imeli priložnost prisluhniti izredno zanimivim uvodnim predavanjem. S svojim izjemnim strokovnim znanjem so navzoče navdušili akad. Marko Mušič, akad. prof. dr. Peter Fajfar, prof. dr. Mirko Premrov in akad. prof. Boris Podrecca. Predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, mag. Andrej Goljar, je odprl spremljevalno razstavo, kjer smo si lahko ogledali nagrajena dela lanskega natečaja Zbornice.

Iz predstavitve slovenskih arhitektov in gradbenikov iz sveta in Slovenije

Letošnjo konferenco smo pripravili v sodelovanju s fakultetama za arhitekturo in gradbeništvo Univerz v Ljubljani in Mariboru ter Zbornico za arhitekturo in Zbornico za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala. Teme so se nanašale na varovanje arhitekturne in gradbene zapuščine, učinkovito rabo energije in uvajanje novih tehnologij v arhitekturi, gradbeništvu in urbanizmu ter krajinski arhitekturi. V programu so sodelovali vrhunski strokovnjaki iz domovine in tujine, ki so še enkrat pokazali, da smo Slovenci prispevali veliko k svetovni arhitekturi in gradbeništvu, ki z razvojem novih tehnologij in uporabo naravnih materialov stremita k izboljšanju bivalnih pogojev in ohranjanju okolja. Prispevki in življenjepisi vseh sodelujočih so zbrani v zborniku, ki je na voljo v pisarnah SSK. Ob zaključku konference so se navzoči strinjali, da je potreben bolj učinkoviti nadzor pri prostorskem načrtovanju, katerega pomanjkljivosti so se pokazale pri zadnjih poplavah. Izpostavili so tudi,

20

Moja Slovenija / November Marec 20092010

kako je pomembno, da se strokovnjaki, ki študirajo v tujini, vrnejo v Slovenijo in da se omogoči potrebni pretok znanja za razvoj arhitekturne in gradbene stroke.

Velikega pomena je tudi spoznavanje zapuščine slovenskih arhitektov in gradbenikov, ki so delovali širom sveta.

Naši ugledni strokovnjaki z velikim zanimanjem sodelujejo na teh srečanjih in

produktivno izmenjujejo svoje izkušnje s kolegi iz sveta. Nov zagon pa nam dajejo odkritja novih izjemnih strokovnjakov delujočih po svetu. In ravno naše konference so prostor, na katerih imajo možnost vzpostaviti nova poznanstva in sodelovanja.

Sonja Avguštin Foto: Metod Perme / arhiv SSK

Uvodni predavatelji akad. Marko Mušič, akad. prof. Boris Podrecca, akad. prof. dr. Peter Fajfar in prof. dr. Mirko Premrov

SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Zgodovina »srečanj v moji deželi«

III. del

Leta 1961 je bila Slovenska izseljenska matica organizatorica glavnih prireditev VIII. jugoslovanskega izseljenskega tedna.

Prireditve v Ljubljani, Postojni in na Bledu se je udeležilo veliko število slovenskih rojakov kot tudi izseljencev iz takratnih drugih jugoslovanskih republik. Tako se je 3. julija udeležilo skupnega kosila v hotelu Bellevue v Ljubljani, ki ga je priredil takratni Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, nad 250 rojakov in gostov izseljenskih matic Jugoslavije. Zbrane goste sta pozdravila podpredsednica Matice Zima Vrščaj in član Izvršnega sveta LS LRS Mitja Ribičič, v imenu rojakov glavni urednik lista Prosveta iz Chicaga Louis Beniger. Za dobro voljo je igral orkester Zadovoljni Kranjci. Zvečer istega dne je nad 300 ameriških rojakov poslušalo Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« v letnem gledališču v Križankah.

Naslednjega dne, 4. julija, je bil tradicionalni piknik za ameriške rojake v Postojni. Udeleženci piknika so si ogledali Postojnsko jamo, Predjamski grad in lepo število prireditev. Na pikniku pa so se prvikrat pojavili v večjem številu rojaki iz Argentine.

Glavne prireditve Izseljenskega tedna 1962 je pripravila Makedonska izseljenska matica.

Bile so v prvih julijskih dneh. Gostje so si ogledali znamenitosti Skopja in položili venec na grob makedonskega revolucionarja Goce Delčeva. Obiskali so tudi skopsko bolnišnico, ki so jo makedonski izseljenci pomagali opremiti. V znanem letovišču Saraju so gostje prisostvovali slavnostni akademiji, kjer je nastopil znameniti folklorni ansambel Tanec iz Skopja.

V naslednjih dneh so si izletniki ogledali še več znamenitih krajev Makedonije.

4. julija 1962 je bil piknik na Otočcu na Dolenjskem. Navkljub celodnevnemu deževju je v gradu nastopil in zabaval prisotne pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta. Za njimi so zapeli in zaigrali Adlešičani v narodnih nošah. Nato pa je vztrajno skrbel za dobro voljo zabavni ansambel Boris Frank iz Ljubljane. Tudi izseljenci so nastopili: Tončka Simčič iz Floride, nekdanja solistka Glasbene matice iz Clevelanda.

Pozdravne besede so dali: glavna tajnica Slovenske ženske zveze Albina Novak, predsednik direktorija Slovenski narodni dom iz Clevelanda in predsednik finančnega odbora ABZ (Ameriška bratska zajednica) Janko Rogelj, glavni tajnik ABZ Frank Tomšič, nekdanji dolgoletni glavni tajnik SNPJ in član finančnega odbora SNPJ Fred Vider, podpredsednik ABZ Anton Stanovnik in član SNPJ ter takrat mla-

di Edy Zarnik. Na uspešni licitaciji, ki sta jo vodila Vincent Pink iz Kalifornije in Mary Matjažič iz Los Angelesa, so prodali veliko srce, spleteno iz maslenega testa, ki ga je poklonila rojakinja Frances Vidmar.

4. julija 1963 je bil na Otočcu pri Novem mestu organiziran že osmi »ameriški piknik«. V tokrat lepem vremenu se je piknika udeležilo preko 400 rojakov, največ iz ZDA, vsaj trikrat toliko pa tudi njihovih prijateljev, sorodnikov in domačinov iz okolice. Organizatorji so se razveselili tudi številne udeležbe rojakov iz Kanade

in Francije. V bogatem kulturnem programu je sodelovala folklorna skupina Franceta Marolta iz Ljubljane ter Slovenski in Dolenjski oktet. Ves čas pa je skrbel za prijetno razpoloženje ansambel Borisa Franka s svojimi »Kranjci«.

Za rojake iz evropskih držav so podobne prireditve v času, ko jih je največ na obisku, in prirejajo jih podružnice Slovenske izseljenske matice v krajih, kjer se mudi največje število obiskovalcev. Tega leta so bile take prireditve na Vrhniki, v Murski Soboti, Trbovljah in Zagorju.

Janez Rogelj

Moja Slovenija / November 2010

21

SLOVENIJA V SVETU

Netradicionalno slikanje Jaka Okorna Izseljensko društvo Slovenija v svetu skuša vsako leto predstaviti dela izseljenskega rojaka, ki z likovnim ustvarjanjem želi sporočiti okolju svoja doživljanja. Letos je v mesecu oktobru predstavil svoja dela Jaka Okorn, slikar iz ZDA, ki zadnja leta razdeljuje svoj čas med ZDA, Jamajko in Slovenijo. Izbor je naslovil Netradicionalno, kar ob pogledu na slike res najbolj odgovarja.

Svoja dela je razstavil v Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Uradno odprtje razstave devetnajstih stvaritev z akrilnimi barvami je bilo v petek, 1. oktobra. K slovesnosti so pripomogli tudi učenka klavirja Hana Bitenc iz Glasbene šole sv.

Stanislava in dijakinji Škofijske klasične gimnazije Klara Kastelic in Jera Juhant z recitiranjem del slovenskih pesnikov. Številni zasedbi prijateljev, znancev in ljubiteljev likovne umetnosti je slikarja in njegova dela predstavila umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn.

Potem, ko je na kratko orisala njegove prve pristope k risanju in slikanju, je med drugim povedala: »Dela lahko razporedimo v nekakšne barvne sklope, ki nas neprisiljeno vodijo k odkrivanju slikarjevih značajskih potez in odstiranju njegovega razpoloženjskega utripa ob njihovem nastajanju. Pri tem pa prevzame barvna lestvica še dodaten simbo-

22

Moja Slovenija / November 2010

lični priokus ... Ponekod se barve v dinamičnih slapovih spuščajo na dno slike, se razlivajo po platnu prav do robov: zdi

se, da se barvno vrenje nadaljuje še prek okvirjev. Ponekod pa ustvarjajo z odtekanjem in odcejanjem skoraj grafično učinkujoče fantastične splete ... Njegova umetnost je iskrena in širokopotezna kot sta – vsaj tak je prvi vtis – njegov značaj in njegov pogled na svet, vajen širokih obzorij in brezkončne prostosti, ki sveta ne problematizira, ceni pa njegove dobre strani in ob njih tudi uživa.« Tudi slikar je v nekaj besedah gledalcem skušal pojasniti svoj netradicionalni ustvarjalni pristop: »Težje je z aparatom ustvariti in uprizoriti človeško notranjo, zavestno in podzavestno čustvenost.

Bolj ali manj uspešno poskušam z igranjem barv izraziti svoje duševne in čustvene občutke, ki mi jih drugače ni možno uprizoriti. Nekoliko drugače, a podobno ustvarja skladatelj, ko mu zaigrajo nevidne čustvene strune njegovega srca.« Prijetno popoldne se je med razgovorom s slikarjem in drugimi obiskovalci, z ogledovanjem slik, pa okušanju nekaj dobrot na krožnikih in v kozarcih kar razlezlo v noč.

Gregor Batagelj

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Svetniki - vzorniki požrtvovalnosti Letošnja jesen je v Cerkvi na Slovenskem potekala v znamenju svetniških kandidatov. Ob začetku škofijskega postopka za beatifikacijo salezijanskega misijonarja Andreja Majcna je 26. septembra v župniji Rakovnik ob somaševanju številnih (nad)škofov potekala slovesna maša. Istočasno so v mestu St. Ignace v zvezni državi Michigan v ZDA potekali Baragovi dnevi, ki se jih je iz Slovenije udeležil koprski pomožni škof Jurij Bizjak.

Z mašo so počastili prenos posmrtnih ostankov Božjega služabnika škofa Janeza Frančiška Gnidovca, ki so ga s pokopališča na Žalah prenesli v cerkev Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani.

Ob tej priložnosti je ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres izpostavil like svetnikov in dejal, da »se Bog čuti odgovornega za vsakega od nas, da mu nič ni pretežko in seveda smo to najbolje spoznali, ko nam je dal svojega lastnega Sina za našega brata in našega Odrešenika. Gre pa seveda vedno za to isto Božjo ljubečo in odrešujočo skrb do vsakega izmed nas«.

Pred Slomškovo rojstno hišo na Slomu pri Ponikvi je bila 26. septembra osrednja prireditev za Slomškovo nedeljo, saj smo letos praznovali 210. obletnico rojstva prvega slovenskega blaženega A. M. Slomška. V Logu pri Vipavi so 17. oktobra pripravili Terčeljev shod, v okviru katerega so verniki med mašo koprskemu škofu Metodu Pirihu izročili pobudo za začetek beatifikacijskega postopka za duhovnika Filipa Terčelja.

Na shodu so predstavili njegovo osebnost, prebirali odlomke iz njegovih del in prepevali njegove uglasbene pesmi.

Svetniki in svetniški kandidati predstavljajo pomembne zglede za naše vsakdanje življenje, saj njihova pogumna drža, pričevanje in prizadevanje za dobro spodbujajo pozitivne vrednote.

Upamo, da se bodo misijonar Majcen, škofa Gnidovec in Baraga ter še nekateri drugi po končanih postopkih kmalu pridružili blaženima škofu Slomšku in mučencu Grozdetu. S poudarjanjem izrednih kreposti kristjanov, ki so življenje zastavili za najvišje cilje, poglabljamo našo narodno istovetnost in samozavest. V času perečih socialnih razmer je pomembno, da ovrednotimo in predstavimo njihovo delo, ki je lahko konkretna spodbuda za pomoč bližnjim v stiski. V tem primeru naša prizadevanja

Pedro Opeka, Madagaskar (maša v kamnolomu)

ne bodo ostala brez vpliva na širšo družbeno korist.

revščini. Prizadevanje za več pravičnosti na svetu je naša skupna naloga in odgovornost.

NA KRATKO: V Duhovnem središču sv. Jožefa v Ljubljani je od 2. do 9. oktobra štiriindvajset ur na dan potekal svetopisemski maraton, ki pomeni izmenično nepretrgano branje Svetega pisma.

Delovanje slovenske, škofijskih in župnijskih Karitas je bilo v letošnjem oktobru zaznamovano predvsem s pomočjo prizadetim v obsežnih poplavah, ki so zajele dobršen del Slovenije. Karitas je slovensko javnost opozorila tudi na 16. oktober, svetovni dan boja proti lakoti, in 17. oktober, svetovni dan boja proti

Katoliška cerkev je 24. oktobra 2010 praznovala misijonsko nedeljo. Papež Benedikt XVI. je ob tej priložnosti napisal poslanico z naslovom Graditev cerkvenega občestva je ključnega pomena za misijonsko delovanje, ki je bila prevedena tudi v slovenski jezik.

Misijonska nedelja je praznik zahvale in hvaležnosti za delovanje in poslanstvo misijonarjev ter njihovih dobrotnikov in podpornikov doma in po svetu. V misijonih deluje 70 slovenskih misijonarjev in misijonark ter štiri laične misijonarke oz. misijonarji.

Tiskovni urad SŠK

Moja Slovenija / November 2010

23

PISALI STE NAM

Glasba združuje!

V začetku sezone 2009/2010 se je v zamislih odbora porodila volja po posebni izkušnji. Zbor Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin, je v zadnjih letih preživel več preizkušenj in prišel je čas za zaslužen oddih v pevskem stilu.

Po zahtevni in uspešni sezoni so pevci ob koncu meseca avgusta odšli na dolgo pričakovano gostovanje na Sicilijo. V bistvu je šlo za kulturno-pevsko izmenjavo z zborom MusicAntiqua iz Sirakuz, ki je v prvi polovici julija gostoval v naših krajih in skupaj z zborom Gallus oblikoval zanimiv, odmeven in zelo obiskan koncert Marijih pesmi v cerkvi Sv. Jerneja na Opčinah; tokrat pa so jim pevci zbora Gallus vrnili obisk ob priložnosti mednarodnega Marijinega festivala.

V petek, 27. avgusta 2010, so pevci zbora Jacobus Gallus že navsezgodaj odpotovali proti Benetkam, od koder so odleteli na Sicilijo. Tu so jih pričakali člani zbora MusicAntiqua iz Sirakuz. Po nastanitvi v hotelu so se pevci, kljub izredni vročini, podali na spoznavanje krajevnih znamenitosti. Tako so si prvi dan ogledali znamenite katakombe sv. Ivana. Ogled katakomb je potekal na neobičajen način, saj so pevcem postregli z

24

Moja Slovenija / November 2010

nočno scensko-glasbeno predstavo, ki se je odvijala v soju sveč po hodnikih katakomb.

Sobota je bila posvečena spoznavanju arheoloških ostankov iz starogrške in rimske dobe. Dva prijazna člana pevskega zbora, ki se poklicno ukvarjata z arheološkimi izkopavanji, sta pevce vodila od starogrškega gledališča do rimskega amfiteatra.

Ogledali so si tudi jamo Dionizijevo uho, ki slovi po izredno dobri akustiki. Tu so pevci zapeli nekaj skladb in poželi velik uspeh pri naključnih poslušalcih. Ker je pevce zvečer čakal nastop v svetišču Madonna delle Lacrime, je bilo popoldne v glavnem posvečeno počivanju in poležavanju na plaži.

Zvečer je bil na sporedu koncert v sklopu mednarodnega festivala na čast Mariji v spomin na dneve, ko se je začel Marijin kip, ki se je nahajal v spalnici nekega mladega para, solziti. Tega dogodka se znanstveno ne da razložiti, zato trdijo, da gre za čudež, s katerim Marija nekaj sporoča človeštvu.

V spomin na ta dogodek organizirajo vsako leto v Sirakuzah izredno bogate verske slovesnosti in pevski festival, na katerem je letos nastopil tudi zbor Jacobus Gallus.

Najprej je na koncertu nastopil gostujoči zbor MusicAntiqua, sledil je zbor Jacobus

Gallus, ki se je predstavil s številnimi Marijinimi pesmimi iz svetovne zborovske zakladnice, na sporedu pa niso manjkale niti slovenske Marijine pesmi od Kogoja do Mava.

Za konec pa sta oba zbora skupaj zapela tradicionalno pesem Madonna delle Lacrime, ki jo je za to priložnost priredil domači dirigent Giordano Ricci.

Nedelja je bila posvečena odkrivanju starega mestnega jedra Ortigia, v katerem lahko odkrijemo ostanke iz številnih zgodovinskih obdobij od starogrških do baroka in sodobne arhitekture. Popoldan so si pevci privoščili izlet z ladjo in si tako ogledali mesto še z druge perspektive. Zvečer je pevce čakalo še srečanje z gostitelji. Gostoljubni Sicilijanci so pevcem skušali prikazati vse vidike življenja na Siciliji, zato so za poslovilni večer pripravili izbor tipičnih jedi od raznih zelenjavnih jedi in piščančka v limonini omaki do kuskusa, sirov z raznimi omakami ... Levji delež pa so na tej pogostitvi imele tipične sladice iz mandeljnov, skute, sadja. To je bila prava paša za oči in brbončice. Zadnji dan gostovanja so se pevci podali še v bližnje mestece Noto, ki slovi po izjemno lepih baročnih stavbah. V poznih popoldanskih urah pa jih je čakal še povratek v Trst in v hladen jesenski vsakdan.

Gostovanje na Siciliji se bo gotovo zapisalo v anale zbora Gallus kot eno od najbolj zanimivih in zabavnih. Kljub visokim temperaturam in precejšnjim kulturnim razlikam, s katerimi so se pevci na skrajnem jugu Italije srečali (npr. točnost je na jugu zgolj pojem, tako da se je koncert začel »že« ob 22.00), je bilo vzdušje med pevci ves čas izredno sproščeno in veselo.

Besedilo in foto: Valentina Sancin Zbor Jacobus Gallus sprejema nove pevce na vajah ob začetku sezone vsako sredo in petek ob 20:00 v prostorih Glasbene matice v Trstu, od 15. septembra dalje.

Informacije dobite pri Valentini na številki 0039 328 7012371 ali naslovu valentinasancin@gmail.com.

PISALI STE NAM

Slovenci v Srbiji ustanovili Nacionalni svet Na elektorski skupščini z dne 6. junija 2010 je na Ministrstvu za človeške in manjšinske pravice v Beogradu izvoljen Nacionalni svet slovenske narodne manjšine, ki šteje 15 članov, in sicer: Vladimirja Uršiča, predsednika, Rajka Marića, podpredsednika, in člane dr. Majo Đukanović, Aleksandarja Grudna, Željka Kljuna, Anico Sabo, Zorana Ulića, Slobodana Kodelo, mag. Mileno Spremo, Zdravka Starca, akademika dr. Jovana Šetrajčića, Silvo Martinec, Zorana Jovičića, Ivana Zavrtanika ter Vero Novković.

Status častnega člana Nacionalnega sveta so dobili prof. dr. Jurij Bajec, prof. dr. Ranko Dergenc in msgr. Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in metropolit. V odbore in druga svetovalna telesa Nacionalnega sveta so, poleg članov, vključeni tudi Dejan Simić, Zoran Mandelc, Miroslav Piljušić, Ivan Doberšek, Ivica Gruden, Štefanija Stojanović in Igor Race. Za tajnico je imenovana Vida Popović. Tako so v delo Nacionalnega sveta vključeni vsi elektorji in tisti, ki so prispevali k uspešni ustanovitvi Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine. Posebna zahvala za podporo in pomoč gre Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Veleposlaništvu RS v Beogradu.

Inštitut nacionalnega sveta po Zakonu o nacionalnih svetih narodnih manjšin (Ur. l. R Srbije št.72/2009) pomeni visok pravni standard na področju zaščite pravic in svoboščin narodnih manjšin v pravni regulativi Republike Srbije, ki narodnim manjšinam omogoča pravice na posameznih področjih, kakršnih zagotovo ni v večini drugih evropskih držav, tako da ne gre le za redek primer zaščite pravic narodnih manjšin, temveč gre za nekaj, kar lahko postane tudi vzorčni model za primerjalno zakonodajo.

Nacionalni svet predstavlja narodno manjšino na področju izobrazbe, kulture, obveščanja v jeziku narodne manjšine in uradne rabe jezika in pisave, sodeluje v procesu odločanja ali odloča o vprašanjih s teh področij ter ustanavlja institucije, gospodarske družbe in druge organizacije s teh področij.

Zakon nacionalnim svetom praktično omogoča status partnerja in svetovalnega telesa na omenjenih področjih.

Pristojnosti nacionalnega sveta so številne. Na področju izobraževanja nacionalni svet lahko, v skladu z zakonom, ustanavlja vzgojne in izobraževalne institucije, institucije dijaškega in študentskega standarda ter opravlja pravice in obveznosti ustanovitelja, predlaga Nacionalnemu prosvetnemu svetu splošne osnove predšolskega programa, učne načrte in programe osnovnega in srednjega izobraževanja ter osnove vzgojnega programa; za vsebine, ki izražajo posebnosti narodne manjšine, lahko predlaga program osnovne in srednje izobrazbe za jezik nacionalne manjšine z elementi nacionalne kulture, lahko izrazi mnenje in delegira predstavnike v določene izobraževalne institucije.

Nacionalni svet lahko, v skladu z zakonom, ustanovi institucije kulture v namen ohranjanja, izboljšanja in razvoja kulturne posebnosti ter ohranjanja nacionalne identitete narodne manjšine, lahko uresničuje pravice in obveznosti utemeljitelja, določi, katere ustanove in prireditve s področja kulture imajo poseben pomen za ohranjanje, izboljšanje in razvoj posebnosti ter nacionalne identitete narodne manjšine, določi strategijo razvoja kulture narodne manjšine, sproži postopek pred pristojnim organom ali ustanovo za določanje statusa z zakonom zaščitenih premičnih ali nepremičnih kulturnih dobrin, ki so pomembne za narodno manjšino; predlaga uporabo varnostnih ukrepov, sanacij in rekonstrukci-

jo kulturnih dobrin, izrazi mnenja in predloge v postopku izdelave prostornih in urbanističnih načrtov v enoti lokalne samouprave, v kateri se nahajajo kulturne dobrine, ki so pomembne za narodno manjšino, predlaga prekinitev izvajanja prostorskih in urbanističnih načrtov, v kolikor meni, da se s tem ogrožajo kulturne dobrine, ki so pomembne za nacionalno manjšino in druge pristojnosti. Nacionalni svet ima tudi številne pristojnosti na področju uradne rabe jezika in pisave nacionalne manjšine.

Nacionalni svet, v skladu z zakonom, sodeluje z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, z državnimi organi, organizacijami in ustanovami v matičnih državah ter z nacionalnimi sveti ali podobnimi telesi narodnih manjšin v drugih državah.

Posamezni pravni akti državnih organov iz čl. 12 do 15, čl. 17 in 18 ter čl. 20 do 22 Zakona o nacionalnih svetih narodnih manjšin, ki so sprejeti brez ustreznega predloga ali mnenja nacionalnega sveta, so protizakoniti oziroma nični. Navedene in ostale pristojnosti nacionalnega sveta naj bi pripadnikom slovenske narodne manjšine omogočile sodelovanje v javnih zadevah, ki so pomembne za ohranjanje njihove posebnosti, pa tudi določeno stopnjo samostojnosti v teh zadevah, spoštujoč pravni red in obveznosti, ki jih pripadniki manjšin imajo kot državljani Republike Srbije.

Vladimir Uršič, prevod: Maja Đukanović

Moja Slovenija / November 2010

25

KOLEDAR PRIREDITEV Prireditve in srečanja v Sloveniji Ljubljana od 10. 11. do 21. 11. – 21. ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe: presek dosežkov evropske in svetovne filmske produkcije zadnjega obdobja. do 31. 12. – Slovenski jezik: Identiteta in simbol. Kratka zgodovina Slovencev. Muzejska razstava v Narodnem muzeju Slovenije. do 31. 12. – Razstava: Slovenska zgodovina, Mestni muzej Ljubljana. do 31. 12. – SLOVENSKI JEZIK: IDENTITETA IN SIMBOL. Kratka zgodovina Slovencev, Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20. do 31. 12. – Razstava: Zakladi narodnega muzeja Slovenije. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20.

Solkan do 30. 11. – Razstava: Soška fronta nekoč in danes Bistra pri Vrhniki 21. 11. – Prikaz kovanja podkev, Tehniški muzej Slovenije.

28. 11. – Prikaz izdelave dražgoških kruhkov, Tehniški muzej Slovenije. Šentjur od 15. 10. do 15. 11. – Ipavčevi kulturni dnevi Štanjel Do 31. 12. – V gradu Štanjel je v vzhodnem palaciju na ogled stalna razstava slikarja in grafika Lojzeta Spacala (1907–2000).

Tržič 17. 12. – Veseli december v Tržiču, sejem.

Koper od 4. 11. do 11. 11. – 12. tradicionalno martinovanje Vinakoper Radovci 6. 11. – 4. kmečka tržnica in pokušnja mladih vin Sveta Ana 6. 11. – Tradicionalno martinovanje v Sveti Ani

BOSNA IN HERCEGOVINA Slovensko kulturno društvo Cankar, Sarajevo Društvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.

Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00. Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.

Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba Društvo Slovencev Lipa Prijedor Radijske oddajo Slovenija u nas je na sporedu vsakih petnajst dni na FREE RADIU PRIJEDOR. Oddaja traja 30 minut. http://www.slovenci-prijedor.com Društvo Slovencev Republike srbske Triglav, Banja Luka Dopolnilni pouk slovenščine v Slatini (OŠ Holandija) ob sredah od 16.30 do 18.15.

Dopolnilni pouk slovenščine v Banjaluki (Klub nac. manjšin) ob sobotah od 9.00 do 13.05.

Mešani pevski zbor, Klub nac. manjšin Banjaluka, redne vaje ob sredah in petkih od 19.00 do 20.30.

Knjižnica ob sredah in petkih od 09.00 do 13.00.

Sestanki izvršnega odbora Društva vsak drugi in četrti torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banjaluka Delo v odborih prvi in tretji torek v mesecu ob 19.00. Klub nac. manjšin Banjaluka; http://www.udruzenjetriglav.com MAKEDONIJA Slovensko združenje France Prešeren Skopje Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat. http://www.francepreseren.org.mk Slovensko društvo TRIGLAV Bitola; http://www.triglavbitola.mk

Prireditve izven Slovenije SRBIJA Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo Sava Redne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18. do 20. ure v prostorih društva. Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18. do 20. ure v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd. http://www.drustvosava.org Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.

Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in vsako nedeljo za otroke od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.

Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Židovske občine, Jevrejska 11.

Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.

Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (člani lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).

Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu, na novosadski TV Kanal 9. http://www.kredarica.org.rs Društvo Slovencev Kula http://www.drustvokula.org.rs Društvo Slovencev Planika, Zrenjanin Druženje vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00.

Dežurstvo v ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 ter v sredo od 17.00 do 19.00. Šola slovenskega jezika za starejše skupine vsak četrtek do 19.00 do 21.00, za mlajši skupini ob sobotah od 9.30 do 13.30. http://www.planikazr.com Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Niš www.sksfrancepresernnis.org.yu HRVAŠKA Slovenski dom KPD Bazovica, Reka Redne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po dogovoru.

Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.

Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.

Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.

Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.

Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.

Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.

Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.

Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00.

Filozofska fakulteta, L. Jagera 6 Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00. http://skdstankovraz.blog.hr Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagreb www.slovenci.hr

26

Moja Slovenija / November 2010

FINSKA Veleposlaništvo Republike Slovenije vljudno vabi vse Slovence in njihove družinske člane, ki živijo na Finskem in v Estoniji, v soboto 11. decembra 2010 med 11 in 13 uro. V prostorih veleposlaništva (Etëläesplanadi 24A, Helsinki) bo organiziran sprejem ob Dnevu slovenske samostojnosti in enotnosti. Hkrati bo potekalo tudi srečanje »Spoznavam domovino mojih (starih)staršev«, ki ga organizira Združenje staršev slovenskih otrok na Finskem. Vsak udeleženec srečanja najs seboj prinese svoj okrasek za Božično drevo, ki ga bomo skupaj okrasili v prostorih veleposlaništva, kar bo na simboličen način potrdilo voljo in željo vseh nas tukaj živečih Slovencev po ohranjanju slovenskega jezika, kulture in običajev ter povezanosti z matično domovino. ŠVEDSKA Kulturno društvo Slovenija, Olofström Likovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30. Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15. Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej.

Slovenska zveza na Švedskem http://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htm FRANCIJA A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Origine http://www.kridel.net/ATSO/index.html Slovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha 27.11. – Banket pevskega zbora in odbornikov društva Jadran na praznik Sv. Cecilije v dvorani l’Espace Wiselstein ob 19. uri.

28.11. – Pevski zbor Jadran bo animiral božični trg mesta Freyming Merlebach ob 16. uri. Božične pesmi na glasbenem kiosku sredi mesta.

Organizator mesto Freyming Merlebach.

4.12. – Praznik Sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Svečano kosilo v društvenem lokalu, vpis pri Robertu Mlekužu do 28. 11. 2010. Tel. št.: 0387046459 11.12. – Sveti Miklavž bo obdaril pridne otroke do desetega leta starosti, ki bodo prisotni v društvenem prostoru ob 16. uri.

11.12. – Skupni božični koncert zborov Jadran in cerkvenega zbora mesta Longeville v cerkvi Longeville-les-St-Avold ob 20. uri.

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (CHATILLON) 3 impasse Hoche – 92320 CHATILLON http://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com Slovensko društvo Planika – Association Planika http://assoplanika.servhome.org NIZOZEMSKA Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl POLJSKA Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica 4. 12. ob 19. uri – Zaključni ples v dvorani Zentrumsschopf Spreitenbach http://www.triglav.ch

Slovenska misija v Švici in Liechtensteinu Zürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.

Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.

Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.

Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.

Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.

Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.

Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.

Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.

Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.

Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15. Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.

Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30. http://www.slomisija.ch Združenje ženevskih Slovencev 20. 11. – Novoletna večerja s slovenskim kulturnim programom http://www.slovenci.org Folklorna skupina Lipa 16. 10. – Pomurski večer SPD na Predarlskem 4. 12. – Božično planinska večerja članov društva SD Planika 13. 11. ob 18.00 – Klubsko kegljanje SKD Mura 27. 11. – Domače prekmurske koline (s slovensko glasbo) Skupnost slov. učiteljev, Združ. staršev Martin Krpan, SD Slovenija Rüti 11. 12. – Miklavževanje v centru Rüti-Tann/ZH, dvorani cerkvenih prostorov, od 15.30. do 18. ure.

SD Kulturni most Švica-Slovenija, Bern 16. 12. in 19. 12. – “Venite-Luzern”, mednarodni božični sejem v Luzernu z multikulturnim programom, s slovensko stojnico in slovensko glasbo.

AVSTRIJA Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at Pavlova hiša - Pavelhaus; http://www.pavelhaus.at Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK) http://www.ksssk.at Radio Dva Radio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.

ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.

Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ) http://www.ssz.at Slovensko šolsko društvo v Celovcu http://www.mladinskidom.at Strojni krožek Podjuna http://www.maschinenring.at NEMČIJA Bavarsko-slovensko društvo; http://www.bayern-slowenien.de Slovenska katoliška misija Mannheim Mannheim – Svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Marii Frieden ob 10.30.

Heidelberg – Svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00.

Herbolzheim pri Freiburgu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.

Vöhrenbach v Schwarzwaldu – Svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 15.00.

Buchen v Odenwaldu – Svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).

Rauental (Rastatt) – Svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).

Lebach v Saarlandu – Svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00; http://www.skm-mannheim.de Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija SKUD Triglav e. V. Reutlingen; http://www.skudtriglav-reutlingen.de SKUD Triglav, Stuttgart; http://www.triglav-stuttgart.de Kulturno društvo, Stuttgart; http://www.kd-slovenija.de

KOLEDAR PRIREDITEV ITALIJA Zveza slovenske katoliške prosvete; http://www.zskp.org Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri Trstu Tečaj Minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.

Tečaj Motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 in vsako sredo od 17.15 do 18.15 v Občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi Minivolleya (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telovadnici srednje šole v Naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 in vsako sredo od 18.15 do 19.30 v občinski telovadnici v Nabrežini.

Treningi moške košarke – skupina under 14 (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 in vsak petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telovadnici.

Treningi ženske odbojke – skupina under 14 (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici. Treningi ženske odbojke – skupina under 16 (za letnike 1994 in 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku in vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici.

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinko http://www.kries.it Slovensko planinsko društvo Gorica Društvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474; http://www.spdg.eu Študijski center Melanie Klein, Trst Vsak ponedeljek začetni tečaj slovenščine (18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj slovenščine (19.30 do 21.00); http://www.melanieklein.org Društvo slovenskih izobražencev Redna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Društvo Finžgarjev dom v sodelovanju z župnijo Opčine Začetni tečaj slovenščine vsak ponedeljek od 19.30 do 21.00. Zinkov dom, Opčine. Nadaljevalni tečaj slovenščine vsako sredo od 19.00 do 20.30. Zinkov dom, Opčine Društvo Finžgarjev dom Mladinska gledališka skupina za srednješolce (vodi Julija Berdon, mentorica Lučka Susič) vsak petek od 18.00 do 19.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Pravljične urice za otroke: pripovedovanje pravljic, likovne delavnice, izdelovanje lutk ... Vodi pedagoginja Urška Šinigoj. Vsako soboto od 10.00 do 11.00. Finžgarjev dom, Opčine.

Sklad Mitja Čuk, Opčine Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru.

Please, play with me: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Español para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.

Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov.

Rekreativni tečaji: Tai Chi Chuan: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Vsak dan inštrukcije in podpora šolskemu delu. Svetovalnica za vzgojo in razvoj po dogovoru. Družinska svetovalnica in družinska psihoterapija, ob petkih po dogovoru. http://www.skladmitjacuk.org SKD Barkovlje Telovadba vsako soboto od 9.00 do 10.00, vodi Roberto Suppani.

KD Slomškov dom Bazovica; http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org ASKD Kremenjak Plesne skupine: - osnovnošolske in mlajše: vsako sredo od 18.00 do 19.00 - srednješolske: vsak četrtek od 18.30 do 19.30 - višješolske in večje: vsak petek do 19.00 do 20.30 Mladinski pevski zbor ima vaje vsako soboto od 11.00 do 12.00.

Tečaj diatonične harmonike (za začetnike in nadaljevalce, posamezno ali v dvojicah) vsako sredo od 15.30 do 20.30. Pouk traja eno uro.

MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkolje; http://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus; http://www.jacobusgallus.com AVSTRALIJA

SlovenSki Group, New York 4. 5. in 6. 1. 2011 – WINDHAM MOUNTAIN v državi NY. Letno zborovanje slovenskih smučarjev iz Amerike in Kanade. Veleslalom NASTAR tekme, večerja, nagrade, družabno srečanje.

19. do 27. 2. 2011 – SlovenSki izlet v St. Anton v Avstrijo.

Več si lahko ogledate na: www.skistanton.com, www.skiarlberg.at, www. kertess.com 21. do 27. 3. 2011 – SlovenSki teden v WINTER PARK v Koloradu. Odhod je iz JFK ali Clevelanda v Denverju. NASTAR NATIONALS: amatersko prvenstvo bo potekalo od petka do nedelje.

Več informacij na www.winterparkresort.com ali po elektronski pošti wpinfo@winterparkresort.com Za vse informacije in rezervacije glede izletov in tekmovanj se obrnite na: Ivan Kamin,61-32, 75 Place, Middle Village, NY 11379 Telefon: 718 424 2711; mobilni: 917 723 2456; e-pošta: jfkamin@verizon.net Slovenia4You Foundation, New York; http://www.slo4you.com

Slovensko društvo Adelaide Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00 Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.

Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30 Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

14. 11. – Radio BBQ 14. 11. – Balinanje 17. 11. – Dan sončnic

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL http://www.slovenian-center.org

Slovenski klub Jadran 2. 11. – Spremljanje konjskih dirk Melbourne Cup 7. 11. – Vsi sveti

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, Winnipeg Slovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AM http://www.canadianslovenian.mb.ca

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00.

Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00; http://www.theslovenian.com/radio

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland Bay Prvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV Melbourne Organizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri) Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji: slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00 Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30 Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au Internetne strani avstralskih Slovencev http://www.glasslovenije.com.au http://www.slovenianbusiness.com.au http://www.thezaurus.com ZDA Cerkev sv. Cirila, New York 62 St. Mark’s Place Maša v nedeljo ob 10.30.

Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja.

ClevelandSlovenian.com; http://www.ClevelandSlovenian.com Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida) http://www.slovenskapalma.org KANADA

Vseslovenski kulturni odbor; www.theslovenian.com Glasilo kanadskih Slovencev; www.theslovenian.com/magazine Kanadsko-slovenski kongres; http://www.slokongres.ca Kanadsko slovenska gospodarska zbornica; www.cdnslocc.ca Kanadsko slovensko zgodovinsko društvo; www.slovenianhistorical.ca Slovenska šola Župnije Brezmadežne www.brezmadezna.com/zupnija/sola Slovensko kulturno društvo Sava; www.savaclub.ca Slovenski park; www.slovenskipark.com Bled Planica Social Club; www.bled.ca Slovensko letovišče; www.sloveniansummercamp.com ARGENTINA Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar Slovensko podporno društvo Cordobe Pisarna je odprta vsako sredo od 16.00 do 18.00.

Sestanek vsako sredo od 20.00 do 22.00. Tečaj slovenščine vsak četrtek od 18.00 do 20.00 v prostorih Slovenskega društva, Mariano Castex 267.

Vodi Graciela Mravlje. Po dogovoru tudi tečaji ob sobotah.

30. 10. – Nastop plesne skupine Maribor iz Buenos Airesa v prostorih “Cabildo Historico” Cordobe.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos Aires Tečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček. Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madres; http://www.slo.org.ar/zveza.html Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovena http://www.dsvas.com.ar Prekmurski arhiv v Argentini; http://www.slovencizvzhoda.com Slomškov dom; http://www.slomskovdom.org Zedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

Zgodilo se je tega meseca 1. novembra 1974 je umrla slovenska učiteljica, pisateljica, prevajalka in novinarka Marija Kmet. Pisala je pesmi, romane, drame, članke, kritike, črtice. Njena prva knjiga z naslovom Bilke, ki je izšla leta 1920, je bila zbirka krajših proz, ki so nastale v času, ko so na pisateljico močno vplivala dela Ivana Cankarja. Zadnje črtice je objavila konec tridesetih let prejšnjega stoletja. V njenih delih je veliko avtobiografskih motivov. Najbolj obsežen del njenega opusa predstavljajo dela, v katerih problematizira položaj ženske v takratnem času in pokaže njihovo hrepenenje po drugačnem življenju.

5. novembra 1835 so v Ljubljani odprli prvo otroško zavetišče.

9. novembra 1835 se je v Dvorjah rodil slovenski skladatelj in dirigent Davorin Jenko. Med drugim je uglasbil Vilharjevo Lipa zelenela je in na besedilo Simona Jenka slovensko himno Naprej zastava slave (1860), ki je zdaj uradna himna Slovenske vojske. Bil je med prvimi na Slovenskem, ki je pisal samospeve, med katerimi izstopajo samospevi na besedila Franceta Prešerna. Umrl pa je 25. novembra 1914 v Ljubljani.

15. novembra 1925 se je na Bledu rodil Tone Svetina, slovenski partizan, pisatelj, amaterski kipar in zgodovinar. Njegovo najpomembnejše delo je roman Ukana, izdan v petih delih med letoma 1965 in 1987.

Leta 1970 je zanj prejel nagrado Prešernovega sklada.

18. novembra 1948 se je rodil Aleksander Mežek, slovenski pevec, kitarist, tekstopisec, komponist in producent. Po uspehu njegove prve slovenske izdaje Siva pot leta 1975 je njegova glasbena kariera tekla vzporedno doma in v tujini. Njegov opus zajema več kot 20 samostojnih izdaj v Sloveniji, Veliki Britaniji, ZDA in drugod po Evropi.

23. novembra 1918 je ob četrti uri zjutraj general Rudolf Maister prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo. 27. novembra 1918 so Maistrove enote zasedle Špilje, nato pa še Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje (Marenberg) in Muto. Malgajeva skupina iz Celja je zasedla Mežiško dolino, nato pa Pliberk in Velikovec. Enota iz Ljubljane je zasedla Dravograd, Labot in Šentpavel. Vojaška akcija je potekala skladno s pogodbo, ki sta jo 27. novembra 1918 podpisala polkovnik Rudolf

Passy in general Rudolf Maister. Ta je določala, da lahko slovenske čete zasedejo kraje ob narodnostni meji, od Radgone do Šmohorja pri Beljaku. Te pogodbe nista priznali niti deželni vladi Štajerske in Koroške, niti Narodna vlada v Ljubljani. 23. november v Sloveniji praznujemo dan Rudolfa Maistra, vendar ni dela prost dan.

26. novembra 1929 se je rodil Slavko Avsenik, slovenski glasbenik in skladatelj. Pisal je glasbo za ansambel, skupaj s bratom Vilkom Ovsenikom. Ansambel je postal zelo priljubljen, saj je nastopal skoraj po celem svetu. Leta 1975 je prejel Linhartovo plaketo.

28. novembra 1955 je Jugoslavija podpisala Avstrijsko državno pogodbo. Kot dodatek splošnim določbam in priznanju avstrijske države so bile manjšinske pravice slovenske in hrvaške manjšine posebej omenjene v znanem sedmem členu. Prav tako so prepovedali poskus nove priključitve z Nemčijo ter ustanovitev nacističnih in drugih fašističnih organizacij. Avstrija je razglasila, da se bo prostovoljno razglasila za nevtralno državo po vzpostavitvi sporazuma.

Moja Slovenija / November 2010

27

S KNJIGO V SVET

Pripravila: Tilka Jamnik

KRISTINA BRENK V MEGA KVIZU V šolskem letu 2010/2011 poteka že 5. cikel Slovenskega knjižnično-muzejskega MEGA kviza, ki spodbuja spoznavanje slovenske kulturne dediščine in branje. V vsakem ciklu se predstavi pet znamenith Slovencev in Slovenk iz različnih obdobij in z različnih področij znanosti in umetnosti.

MEGA kviz je dostopen na spletni strani www.koz.si/megakviz.

Brenkova, lahko pa tudi s praznikom Čebelice ... in branjem knjižic, ki so izšle v letošnjem »roju« Čebelic.

Kristina Brenk (rojena 22. oktobra 1911 v Horjulu) je diplomirala iz pedagogike in psihologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, leta 1939 pa tu tudi doktorirala iz pedagogike.

Zaposlena je bila kot urednica za mladinsko književnost pri Mladinski knjigi. Kot pisateljica in prevajalka se je povsem posvetila mladinski književnosti. Svoja dela je objavljala v različnih mladinskih revijah (Ciciban, Pionir) in v knjižnih izdajah. Brenkova je izrazito samosvoja v realistični črtici (Golobje, sidro in vodnjak) in fantastični pripovedi (Deklica Delfina in lisica Zvitorepka). Osrednja tematika njenih del je doživljajski svet sodobnega otroka, pomembni pa so tudi spomini iz otroštva (Moja prva domovina) in tematika NOB (Partizanka Katarina). V njeni dramatiki prevladujejo pravljična besedila, ponekod celo s socialnokritičnim sporočilom. Brenkova je znana tudi po številnih prevodih svetovnih mladinskih del, zlasti Astrid Lindgren in ljudskega izročila z različnih koncev sveta. Za svoje delo je prejela več priznanj in nagrad, med drugim Levstikovo nagrado (1999) za življenjsko delo. Umrla je 22. novembra 2009 v Ljubljani.

Nagradno vprašanje (to je eno od vprašanj iz MEGA kviza):

V obdobju Ljubljana 2010 - svetovna prestolnica knjige so izbrani bolj v »ljubljanskem krogu«: Žiga Zois, baron Edelsteinski (1747–1819), podjetnik, preroditelj, mecen, tehnik in naravoslovec; Ivana Kobilca (1861–1926), najpomembnejša slovenska slikarka; Friderik Pregl (1869–1930), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik, edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je dobil Nobelovo nagrado; Ivan Hribar (1851–1941), bančnik, politik, diplomat, tudi pesnik, prevajalec in publicist, legendarni ljubljanski župan; v novembru pa bomo predstavili Kristino Brenk (1911–2009), pisateljico, dramatičarko in prevajalko, dolgoletno urednico mladinske književnosti. Reševanje tega vprašalnika povežimo z branjem knjig, ki jih je napisala, prevedla ali uredila Kristina

28

Moja Slovenija / November 2010

Antologija kratke proze Kristine Brenkove, ki je izšla leta 2001, ima simbolični naslov Obdarovanja, ki ga je mogoče razumeti kot »darilo« ustvarjalke mladim bralcem ali pa kot poklon založbe Mladinska knjiga svoji dolgoletni sodelavki ob njenem življenjskem jubileju (ob 90-letnici). Obdarovanja so kot nalašč za to, da jih starši in drugi odrasli berejo otrokom, ki še ne znajo brati. Kako imenujemo branje, ki je prav tako nekakšno »darilo« odraslih družinskih članov otrokom?

Odgovore pošljite na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija ali urednistvo@mojaslovenija.net

S KNJIGO V SVET Vsako leto je 22. oktobra, na rojstni dan Kristine Brenkove, praznik čebelice – praznik otroških knjig. Praznik želi opozoriti na izjemno bogastvo slikanic in ilustriranih knjig na Slovenskem. Slikanica je prvo umetniško delo, s katerim se srečajo otroci in so ga sposobni razumeti. Praznik spodbuja tudi odrasle k skupnemu branju in druženju ob knjigi z otroki. Branje otrokom odpira svet pravljic in literature ter poglablja medsebojne čustvene vezi.

Brenkova je zbirko Čebelica zasnovala v želji, da bi kakovostna slikanica prišla v vsako slovensko družino, v roke slehernemu otroku. V letošnjem, 57. letu izhajanja zbirke Čebelica, so izšle naslednje knjige: Nono z Bleda Aleša Bergerja in ilustratorja Marjana Mančka, Moj prijatelj zmaj Tinke Bačič in ilustratorke Maše Kozjek, Martinček in dinozavri Lucije Stepančič in ilustratorja Damijana Stepančiča, Hiša duhov Kazune Kohara.

Odrasli družinski člani in otroci, zberite se ob letošnjih slikanicah iz zbirke Čebelica!

Babice in nonoti bodo brali otrokom o zmaju, dinozavrih in duhovih.

Vir: www.mladinska.com/praznik_cebelice/domov

Moja Slovenija / November 2010

29

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Pripravila: Tatjana Vučajnk

Ilustracija: Cimerman

Črkarije Na drevesu so hruške, v katerih so vpisane črke. Iz črk sestavite besede in jih vpišite v hruške ob drevesu. Eno črko lahko uporabite tudi večkrat.

E

T J

30

Moja Slovenija / November 2010

O M

N A

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Priporočilo Priporočilo napišemo za nekoga, ki je delal v našem podjetju in išče novo zaposlitev, za študenta, ki se odpravlja na študij v tujino …

V priporočilu razložimo, kako poznamo prosilca, navedemo svoje kvalifikacije za pisanje priporočila, naštejemo posebne oz. izjemne sposobnosti prosilca, podamo svoje mnenje o prosilcu, njegovih kvalifikacijah in potencialu.

Priporočilo mora vsebovati polno ime osebe, ki jo priporočamo, naziv in opis dela, ki ga opravlja za nas, polni naslov osebe, na katero priporočilo naslavljamo; po potrebi priložimo prosilčev življenjepis, dokazila o uspehih na poslovnem, športnem, družabnem ali drugih področjih. Zaključna misel naj bo kratka in močna, a hkrati brez pretiravanja. Na koncu sledi vljudnostni pozdrav ter navedba našega imena in priimka s podpisom.

Besedičenje, d. o. o.

Marjeta Novosel Samostalniška 13 1411 Izlake

Bern, 15. 11. 2010

PRIPOROČILO Spoštovana ga. Novosel, priporočilo pišem na prošnjo Janeza Novaka, ki se prijavlja na izobraževalni seminar za novinarje. Pišem ga v vlogi tajnika društva Sokol v Švici, v katero je kot aktiven mlajši član društva vključen Janez. Kot idejni in motivacijski vodja podmladka našega društva zgledno in z velikim navdušenjem deluje od septembra 2001.

V tem času je prevzel organizacijo in izvedbo mladinskih večerov ter izleta po Sloveniji, pripravo kulturnega programa za materinski dan in urejanje spletnih strani društva. Izkazal se je tudi kot odgovorni urednik spletnega časopisa Črkarije.

Njegov stil komuniciranja, medosebne spretnosti ter organizacijske in voditeljske sposobnosti so v društvo pritegnile mlajšo generacijo Slovencev.

Janez je izredno sposoben, samoiniciativen, samokritičen, delaven in zanesljiv član društva, zato ga priporočam za nadaljnje izobraževanje na področju novinarstva.

S spoštovanjem,

Brane Kažipot Brane Kažipot, tajnik društva Sokol

Moja Slovenija / November 2010

31

KNJIŽNA POLICA Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik

Najlepše vinske poti (Vodnik po slovenskih vinogradih) Zgoraj navedena avtorja te imenitne knjige sta si razdelila delo tako, da je prvi avtor besedila, drugi pa avtor fotografij, nekaj pa je prav gotovo pripomogla tudi urednica pri Cankarjevi založbi Darja Butina. Oba avtorja sta slovenski javnosti že znana, kajti Primož Plahuta je leta 2004 izdal Veliki vinski leksikon, Tomo Jeseničnik pa je napisal in s fotografijami opremil knjigo z naslovom Slovenija v presežnikih. Obe knjigi smo predstavili tudi v naši reviji.

Knjiga je potemtakem izdelek dveh visoko kvalificiranih avtorjev, ki sta vsak na svojem področju „doma“ in jima zato lahko zaupamo. Deloma tudi zato, ker je knjiga nastajala dalj časa (tri leta) in nikakor nista hitela zato, da bi ujela kakšen vnaprej določen rok. Tako je nastala knjiga, ki s svojim naslovom Najlepše vinske poti bralca lahko tudi zavede, saj prinaša mnogo več kot sledi iz njenega naslova. Predvsem to ni knjiga, ki bi opisovala tako imenovane vinske ceste, ki jih imamo v Sloveniji veliko ter so tudi označene na terenu in na (turističnih) zemljevidih.

Vsebina knjige Devet vinorodnih okolišev v Sloveniji je tu predstavljenih v vsej njihovi naravni in kulturni raznolikosti. Beseda teče o trtah, o vinih, o najznamenitejših vinorodnih legah, o vinarjih in njihovih kleteh, o gostiščih in kulinariki, o kulturnih spomenikih in znamenitostih, in še bi lahko naštevali.

Avtor besedila v uvodu pove, da nas vodnik popelje čez krajino, ki ji po pestrosti in eleganci ni enake in v kateri si lahko spočijemo oči ob pogledu na vinorodno preprogo in srednjeveške lepote. Besede so skladno dopolnjene s fotografskimi izseki, ki kakor kamenčki v mozaiku izpo-

32

Moja Slovenija / November 2010

KNJIŽNA POLICA polnjujejo stvaritev. Največ fotografij je jesenskih – vseh je okoli 400 – kajti tedaj je vinorodna pokrajina najlepša, ne samo za fotografa, temveč tudi za vinogradnika.

Monografija o slovenskih vinorodnih okoliših, njihovih vinih, kulturni dediščini in sedanjem utripu nas popelje po devetih vinorodnih okoliših od Goriških brd, Slovenske Istre, Krasa in Vipavske doline, preko Dolenjske, Bele krajine, Bizeljskega in Sremiča na Štajersko in v Prekmurske gorice. Najobsežnejše je poglavje o Štajerski, ki jo sestavlja kar pet nekdanjih okolišev in zato ni čudno, da v knjigi zavzema natanko sto strani. Ostala poglavja so po obsegu bistveno krajša, med 24 in 30 stranmi.

V celoti knjiga obsega 324 strani.

Poleg splošnih informacij o okolišu je pri vsakem okolišu izpostavljenih več različnih krajev, vendar vedno pod enakim naslovom, Izleti s poti. Poglavja pa zaključujejo kratki opisi za posamezen okoliš tipične kulinarike, našteti so bolj znani vinarji in vinske kleti, bolj znane gostilne, turistične kmetije in prenočišča in dodani so naslovi s telefonskimi številkami in internetnimi naslovi, na katerih bralec lahko dobi še več informacij. Vodnik po slovenskih vinogradih je pravzaprav vabilo, da se še preden se odpravimo na pot, nanjo tudi temeljito pripravimo. Tako „oboroženi“ bomo veliko več videli, bolje bomo spoznali in razumeli slovenskega človeka, kajti vinska trta in vino sta pomembno oblikovala kulturno dediščino v naših krajih. Posredno je bil soustvarjen, kot piše Primož Plahuta v uvodu, značaj slovenskega človeka, ki si danes ne more več predstavljati življenja in običajev brez vina.

TŠ

Moja Slovenija / November 2010

33

MLADI UMETNIKI

Popikoki ustvarjalnica pod sončno upravo Za umetniškim imenom Popikoki se skrivajo tri mlade punce – Petra Gorenc, Kaja Dornik in Nika Kosič, ki so v želji po nečem novem, nenavadnem, po nečem, česar ni na voljo v trgovinah, začele z ustvarjanjem. Diplomirana ekonomistka, študentka grafične in medijske tehnike ter študentka novinarstva so se tako, brez kakršnega koli predznanja pred poldrugim letom lotile oblikovanja in šivanja unikatnih ženskih torbic. Zaropotali so stari izposojeni babičini šivalni stroji in se polnile skicirke. Najprej so začeli nastajati preprosti izdelki, kot so manjše torbice in vrečaste torbe za prosti čas, danes pa tri dekleta izdelujejo unikatne torbe in druge manjše izdelke iz umetnega usnja in blaga, ki so plod večmesečnega dizajna. Če začnemo na začetku, začnimo pri hobiju. Zaradi potrebe po bolj urbanih izdelkih, ki so v Sloveniji predvsem cenovno nedostopni, se je skupina punc v svojem prostem času začela ukvarjati z raznoraznimi ročnimi deli. Začetni neuspeli poskusi kvačkanja kap in rokavic ter oblikovanja ploščic iz mase Das in Fimo so zelo kmalu začeli dobivati končno obliko. Ob pridobitvi prvega preproste-

34

Moja Slovenija / November 2010

ga šivalnega stroja pa je hobi ročnih del zapustil svoje okvirje. Izdelke so najprej naročali prijatelji, nato prijatelji prijateljev, na koncu pa ljudje, ki so do deklet prišli naključno. Tako se je rodil Popikoki.

Kmalu so stari gospodinjski šivalni stroji postali prešibki za vedno bolj zapletene in zahtevne izdelke, ki so se začeli oblikovati v zahtevnejših krojih, priročnem dizajnu in inovativni kombinaciji barv.

Logično zaporedje dogodkov tako privede v tehnološke investicije, znanje pa z vsakim dnem raste. Zanimanje za pisane torbice je prihajalo z vseh strani in tako so Popikoki torbice že skoraj v vsaki slovenski trgovini z unikatnimi izdelki. Kmalu je bila zaradi prevelikega povpraševanja po ženskih dodatkih omejitev naročil nujna, zato so se lahko kupci v teh dneh zelo razveselili nove spletne trgovine po-

MLADI UMETNIKI pikoki.si. Tu boste našli izdelke, ki so ustvarjeni za vsako žensko, zato veliko pozornost namenijo komunikaciji z njimi. Tako boste, če vas bo pot zanesla preko njihovega dvorišča, zelo lepo sprejeti v njihovem razstavnem prostoru in delavnici.

Drugi od pomembnih ciljev pri delu je ozaveščanje ljudi o ponovni uporabi odpadkov, ki to pravzaprav niso. Razne embalaže in plastične vrečke so z domišljijo predelane v kolekcijo uporabnih in praktičnih izdelkov Eko Popikoki. Neverjetno je, kako lahko smeti preoblikuješ v lepe unikate. Ravno zaradi tega zanimanje za tovrstne izdelke zelo raste. V tem trenutku se Petra, Kaja in Nika torej nahajajo na plodni poti idej. Ostajajo zveste sami sebi in svoji domišljiji, kar se kaže v pisani paleti izdelkov.

V prihodnosti od Popikokija tako pričakujemo, da bodo punce na potep poslale še veliko svojih unikatov.

PG

Šopek drobižnic in toaletk

Toaletne torbice in denarnice iz recikliranih plastičnih vrečk

Črna »klasika«

Popikoki torbice so prepoznavne po pisanih barvah

Moja Slovenija / November 2010

35

SLOVENSKI FILM

Uspeh slovenskega filma Oča Na filmskem festivalu v Benetkah je v programu Mednarodni dnevi kritike od 1. do 11. septembra svetovno premiero doživel celovečerni prvenec Vlada Škafarja Oča. Gledalci so skoraj napolnili dvorano s 1300 sedeži. Film so zelo dobro sprejeli. Tudi pogovora z avtorjem in glavnima igralcema po koncu projekcije se je udeležila približno polovica gledalcev, kar se prav tako zgodi le redko in kaže na veliko zanimanje.

Film Oča je nastal v produkciji Gustav Filma. V glavnih vlogah sta nastopila Miki Roš in Sandi Šalamon. Sodelovali pa so tudi delavci tovarne Mura. Zgodba se vrti med očetom in sinom, ki preživita dan v naravi. Ribarita, se pogovarjata, preverjata stanje njunega odnosa. Odrasli v sinovih odgovorih zaznava samostojnost razmišljanja in bistrost spoznanja, kar ga preseneti in razžalosti. Po ločitvi staršev se je sin očitno bolj zbližal z materjo, s katero živi. Toda v sebi nosi žalost očetove odsotnosti. Mogoče bodo solze uspele

36

Moja Slovenija / November 2010

zabrisati boleče spomine in zapečatile ta trenutek ponovnega srečanja, poskus približanja razdalj med njima, pomirile nesporazume, vrnile izgubljeni čas.

Pa tudi zapolnile prostor dolgih tišin in ublažile očetove skrbi glede ekonomske krize, ki zanj in za njegove kolege delavce pomeni negotovost zagotavljanja prihodnosti za njihove otroke.

Obzorje krize je odlično vmeščeno v ta prvenec, ki ga krasi izjemna poetična občutljivost in dosleden filmski izraz, prežet s trenutki duhovnosti, vrednimi mojstro-

vin Tarkovskega in Sokurova, so zapisali v katalogu Beneškega festivala.

In kako je nastal naslov filma … »Miki, lokalni koproducent, nas pelje v Porabje na sestanek. Pove, da tam živijo Slovenci, ki nimajo besede za čustvo.

Gledam mu oči v vzvratnem ogledalu.

Ko izstopi, rečem Frenku, ok, lahko je oče,« pove Vlado Škafar. Tudi sina je odločno zaigral Sandi Šalamon. Tudi njega je pripeljal Miki. »Prestar je. Ima pa obraz in lase in oči in ustnice angela, angeli

SLOVENSKI FILM

pa nimajo let. Na tribuni nogometnega štadiona se spoznavava. Ko to pokažem Joni, se strese in zajoče. Lep film bo,« je srečanje podoživel Vlado. … in sam film Vlado Škafar se tudi spominja: »Miki, strojni ključavničar, gledališki in filmski samouk, je bil povabljen kot koproducent in lokalni organizator, pa so se mu oči odkrito svetile in je postal filmski oče, mali Sandi, ki ni ustrezal moji predstavi sina, je odprl svoje srce širno, neskonč-

no, bil je filozof, ki sem ga iskal, Urško, ki je vsestranska filmarka, sem si želel ob sebi kot režiserko, ker sam nisem režiser, pa je Julij dobil otroka in je vzela v roke zahtevno snemanje zvoka, za mikrofon je prijel visoki Zoran, avtor filma o medvedih, Sandra, ki je držala film skupaj, mi govori o svojih animacijah, tako imenovani scenci, Frenk G, Rok, Dejan, postajajo scenografi, fotografi, kamermani, še soimenjak Vlade sanja o svojem filmu … in ko smo nekaj dni pred snemanjem ostali brez direktorja fotografije, se poja-

vi še Marko, ki študira kamero v Zagrebu, montira svojega očeta kiparja in snema divje konje v Bosni.« Film je razkril tudi talente mladega Sandija Šalamona. Je trinajstletni osnovnošolec, ki je posnel že tri filme. Letos pa je za vlogo v filmu Oča na filmskem festivalu v Portorožu prejel najprestižnejšo nagrado, vesno za posebne dosežke in Stopovo nagrado za naj igralca leta 2010.

EV

Moja Slovenija / November 2010

37

Maksim Gaspari Med našimi likovnimi umetniki, ki letos obhajajo okroglo obletnico rojstva ali smrti, je tudi vsem Slovencem znani Maksim Gaspari. Zato ga upravičeno uvrščamo med osebnosti, ki jih obravnavamo kot velike Slovence. Ko je leta 2000 pri založbi Mladinska knjiga izšla monografija z naslovom Bogastvo razglednic, je Marjan Marinšek, ko je ocenjeval to delo, svoj članek naslovil Bogastvo razglednic – razkošje napak.

Na tem mestu se seveda ne moremo spuščati v podrobnosti, povedati želimo le to, da marsikaj okoli Gasparijevega obsežnega opusa (ne samo razglednic) še ni dorečenega.

Očitno je nekaj zmede že okoli kraja njegovega rojstva, saj nekateri viri navajajo, da se je rodil v Ljubljani, drugi pa v Selščku nad Cerknico, vsi pa navajajo isti datum rojstva, to je 26. januar 1883. Po ljudski šoli je stopil na pot trgovskega vajenca pri kamniškem trgovcu Murniku.

Za izložbo Murnikove trgovine je med drugim narisal tudi slanika, kar je opazil znani kamniški živinozdravnik Josip Nikolaj Sadnikar, in s to sliko se je začelo njuno dolgoletno prijateljstvo. Nadarjenega umetnika je Sadnikar najprej usme-

38

Moja Slovenija / November 2010

ril na umetnoobrtno strokovno šolo v Ljubljano, kjer je bil učenec prof. Vesela.

Oktobra 1902 se je odpravil na Dunaj, da bi se vpisal na likovno akademijo, vendar mu je to uspelo šele naslednje leto. V tem času se je veliko družil z drugimi slovenskimi umetniki na Dunaju (med njimi so Gvidon Birolla, Hinko Smrekar, Saša Šantel, Franc Klemenčič, Maks Koželj, Svetislav Peruzzi), ki so leta 1903 ustanovili umetniško društvo Vesna z usmeritvijo, izraženo v geslu Iz naroda za narod. V prvi vrsti jim je šlo za vsebinsko osamo-

svojitev slovenske umetnosti pred tujimi, zlasti nemškimi vplivi.

Po treh letih se je moral Gaspari, zaradi denarnih težav, vrniti v Kamnik k Sadnikarju, nakar je leta 1907 skupaj s Hinkom Smrekarjem za nekaj časa odšel v München. Prav tu sta umetnika domislila idejo o izdajanju ilustriranih dopisnic oziroma razglednic, o čemer so pred tem razmišljali že tudi Vesnani na Dunaju. Tuji kič so želeli spodriniti s svojimi razglednicami, ki naj bi imele umetniško vrednost.

Ker pa je dejavnost Vesne že v letu 1907 povsem zamrla, Gaspariju ni preostalo drugega, kot da se vrne v Kamnik, kjer se je preživljal s priložnostnimi naročili pri Sadnikarju. Leta 1911 se je poročil s Korošico Frančiško Wurzer iz Bistrice v Ziljski dolini. Prvo svetovno vojno je v„nekakšni formalni internaciji“ preživljal v Ljubljani in to zato, ker je bil njegov oče Furlan. V tem času je nastal obsežen opus razglednic z motivi vojnih strahot.

Po koncu vojne se je za nekaj časa preselil na Koroško, na ženin dom. Ker je bil to čas plebiscita, je na pobudo generala Maistra prevzel propagando za slovensko Koroško. Risal je plakate, grafična sporočila in predvsem razglednice, s katerimi je spodbujal koroške Slovence, da naj se opredelijo za Jugoslavijo. Po neuspelem plebiscitu se je vrnil v Ljubljano, kjer je poučeval risanje na gimnazijah, na umetniški in strokovni šoli. Leta 1928 je bil imenovan za restavratorja v Etnografskem muzeju, kjer je ostal do upokojitve leta 1948. Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado in leta 1972 je postal redni član SAZU. Šest let zatem je izšla prva monografija o njegovem delu, ki jo je napisal Stane Mikuž. Svojo bogato življenjsko potovanje je sklenil 14. novembra 1980 v 98. letu starosti.

Maksim Gaspari kot slikar „Imel sem najlepši poklic na svetu“, je Gaspari opisal svoj poklic. Gasparijevo življenje je bilo kot nepretrgan delovni dan, brez prave razdelitve na delo, počitek, zabavo. Svoj motivni svet je gradil na slovenski ljudski pesmi in pripovedkah, na bogastvu naše ljudske (kmečke) umetnosti, z vso paleto šeg in navad in s posebnim poudarkom na alpskem

VELIKI SLOVENCI in predalpskem svetu, začenši z rodno Menišijo, preko Sadnikarjevih pobud do programa Vesne, ki mu je ostal zvest do konca življenja. Gradil pa ni le na domačih izkušnjah, temveč tudi pod vplivom dunajske secesije preko vzornikov, kot sta bila češka mojstra M. Aleš in I. Uprko, ter nemških in francoskih umetnikov.

Gaspari je že zelo zgodaj našel ljudski umetnosti prilagojeni likovni izraz, za katerega so značilne plastične oblike, sočne barve in realistično dojemanje, pri čemer je njegova poteza v poznih letih postala slikovitejša, barvni toni pa umirjeni. V olju, akvarelu in mešanih tehnikah je slikal folklorne motive, portrete in krajine.

Veliko časa in pozornosti je namenjal tudi ilustriranju, še posebej mladinske literature. Likovno je opremil številne knjige in revije, pratike in koledarje, risal je karikature (Osa, Ilustrirani Slovenec), osnutke za plakate, diplome, reklame in razglednice. Pisal je tudi pesmi in strokovne članke.

Najplodnejša so bila leta med obema vojnama. V tem času je ustvaril tudi najobsežnejši opus razglednic. Od medvojnih (prva svetovna vojna) in plebiscitnih razglednic, ki so bile večinoma še črno- ali rjavo-bele je prešel na barvne serije, ki so jih izdajala različna društva in organizacije. Gasparijeve razglednice (noše, koledarske šege in navade) so postale stalne spremljevalke praznovanj v božičnem in velikonočnem času. Te drobne likovne lastovke so dosegle sleherni slovenski dom. Po drugi svetovni vojni slikar ni več ustvaril toliko novih motivov, še največ jih je nastalo v času počitnikovanja na Gorenjskem. Danes so njegove slike že skoraj dokumenti časa, ki pričajo o izumirajočih šegah in navadah in o življenju, ki ga je danes le težko še najti.

Tomaž Štefe

Slike so bile posnete na veliki retrospektivni razstavi Maksima Gasparija v Galeriji Deva Puri na Pristavi na Bledu. Na ogled je bilo preko 200 originalnih slik in risb ter čez 500 razglednic, ilustracij in tiskov. Razstava je bila odprta do 24. oktobra letos.

Moja Slovenija / November 2010

39

SLOVENSKE DOMAČIJE

Filova domačija z etnološko zbirko na Bizeljskem Pokrajino od potoka Dramlje do sotelske soteske imenujemo Bizeljsko po starem renesančnem gradu, ki stoji na prisojnem pobočju Kunšperka (598 m). Vasi na Bizeljskem so razporejene pod pestrimi vinorodnimi goricami, s terasastimi vinogradi na valovitem in gričevnatem svetu na nadmorski višini od 170 do 350 m.

Predalpsko podnebje se tu srečuje s panonskim podnebjem. Zime so suhe in mile, ostali letni časi pa topli in vlažni. To so idealne razmere za odlična vina iz modre frankinje, družine pinotov in laškega rizlinga. Ugodna je tudi talna osnova, ki s svojimi silikatnimi usedlinami vpliva na odličen, mestoma mineralen okus nekaterih vin. Najbolj znano vino je beli ali rdeči bizeljčan.

40

Moja Slovenija / November 2010

SLOVENSKE DOMAČIJE V te lepe vinorodne kraje pa se nismo odpravili zaradi dobre kapljice, temveč zaradi domačije, ki nosi ime Filova domačija. Daleč naokoli, v strokovnih krogih pa tudi v glavnem mestu, je znana po etnološki zbirki Marije Sušnik, ki za zbirko navzlic letom še vedno vzorno skrbi in jo dopolnjuje. Domačija se nahaja na pol poti vasjo Bizeljsko in Pišecami, ob Bizeljsko-Sremiški vinski turistični cesti.

Nekdanja viničarija in sosednje gospodarsko poslopje je leta 1903 prešlo v last prednikov Marije, vendar sedaj ne eno ne drugo poslopje ne služi več svojemu prvotnemu namenu. Oba objekta sta dobila povsem novo razstavno funkcijo.

Filova domačija z gospodarskim poslopjem v ozadju

Kako je prišlo do tega?

Kot kmetijski tehnik in referentka za kmetijske dejavnosti na občini Brežice je Marija do podrobnosti (s)poznala vse domačije in njihove stanovalce daleč naokoli. Videla je kaj vse ljudje premorejo in kaj vse odvržejo, ko ne potrebujejo več. Vedela in čutila je, da s tem odmetujejo tudi svojo in njeno bogato kulturno dediščino, vsled česar izgubljamo vsi. Zato je odvržene predmete začela odnašati domov.

Do preloma je prišlo leta 1978, ko so na Bizeljskem deloma tudi na njeno pobudo priredili praznik vina in ob tej priliki pripravili tudi razstavo vinogradniškega orodja in predmetov v osnovni šoli.

Predmetov, ki so jih na razstavo prinesli okoliški kmetje pa le-ti po končani razstavi niso več hoteli odnesti domov.

Zato jih je Marija odpeljala domov in jih shranila na podstrešju stare hiše, kajti v hiši so tedaj še bivali, hkrati pa so gradili že tudi novo. Po preselitvi je Marija začela izpraznjene prostore polniti z novimi, točneje s starimi predmeti, saj so ji ljudje te predmete kar sami prinašali. Do slovesne otvoritve zbirke je prišlo leta 1997 ob prisotnosti velikega števila obiskovalcev, novinarjev, in celo izseljenski duhovnik dr. Anton Kovačič iz Amerike je bil navzoč. Po tem dogodku se je število donatorjev v zbirko še hitreje večalo. Do danes se je v hiši in pozneje tudi v gospodarskem poslopju nabralo več tisoč predmetov, ki se tu upirajo propadu in pozabi.

Kratek opis hiše in gospodarskega poslopja Še predno se bomo nekoliko obširneje zadržali pri opisu same zbirke, je treba nekaj povedati tudi o hiši in gospodarskem poslopju. To, koliko je viničarska hiša stara, ni točno znano, znano je le to, da je leta 1903 prešla v last prednikov Marije Sušnik. Lesena hiša majhnih dimenzij je sedaj ometana in pobeljena od zunaj in od znotraj. Streha je iz cementne opeke in svojemu namenu služi že od leta 1925.

Prvotni tloris hiše je bil po zamenjavi funkcije nekoliko spremenjen. Predelna stena med kuhinjo in štibelcem je bila odstranjena in prehod iz hiše (dnevne sobe) v štibelc je bil zazidan. Iz majhne vežice (lojpe) je bil prehod v kuhinjo in hišo. Pohištvo, kolikor ga je v hiši, ni originalno, temveč je prineseno od drugod. Domače originalno pohištvo je bilo med drugo svetovno vojno odtujeno. Hiša je bila namreč prazna, ker so bili izseljeni v Nemčijo. Elektrika je bila v hišo napeljana leta 1948, kmalu po vrnitvi iz Nemčije. Vhodna vrata so za obiskovalce vedno odprta, tudi tedaj, ko Marije ni doma.

Po tem, ko so začele roditi s strani Marijinih staršev zasajene jablane in vinska trta, ni bilo pravega prostora za hrambo teh pridelkov. Zato so k hiši prizidali še en prostor, ki je služil kot prešnica in klet. Sedaj je tudi ta prostor napolnjen z muzejskimi eksponati, največ z orodjem in pripomočki, ki so jih uporabljali v vinogradništvu. Na drugem koncu hiše je Marijin oče prizidal krušno peč, ki so jo kurili v kuhinji. Pod isto streho sta še dve kurišči: kotel za kuhanje krme za prašiče in lončen kotel za kuhanje žganja. Iz dimnika je bil dim speljan na podstreho, ki je tako postala tudi dimnica.

Večfunkcionalno je sčasoma postalo tudi gospodarsko poslopje, saj pod isto streho premore hlev in pod oziroma skedenj na eni strani ter hlev za prašiče in kozolec na drugi strani. Danes so vsi prostori napolnjeni z najrazličnejšimi kmetijskimi stroji in orodjem. Poleg dobro znanih kmetijskih strojev je v tej zbirki nekaj posebnega: trlica in česalec za lan z letnico 1858 ter sveder, ki ga je

Moja Slovenija / November 2010

41

SLOVENSKE DOMAČIJE

Prizidana krušna peč z dvema kuriščema in lončenim kotlom za kuhanje žganja uporabljal Marijin oče pri kopanju vodnjakov. S tem delom je razmeroma dobro zaslužil, tako da družina ni trpela pomanjkanja.

Kratek opis etnološke zbirke V največjem prostoru v hiši visijo na steni fotografije, ki prikazujejo življenje in delo Bizeljancev, sledijo jim nabožne slike. Pod njimi so številni prti in prtiči, ki so jih izvezle žene in dekleta v zimskih večerih. Tu so še rute iz težke svile in spodnje perilo (spalne srajce, preklane spodnje hlače). V vitrinah so shranjene številne žepne ure, znamke, kovanci (s katerimi je Marija stopila na zbirateljsko pot), molitveniki in rožni venci.

Posebno zanimiva sta dva ročno izdelana bizeljska spominka: iz lesa izrezljani ptiči čebelarji in miniaturni tafelbet, kakor pravijo raztegljivi otroški posteljici.

42

Moja Slovenija / November 2010

Lesen pokrov te posteljice je otrokom služil kot miza, na kateri so lahko jedli ali se igrali.

V veži stoji za vrati omara s starimi knjigami in učbeniki, zraven so posode za osebno higieno, na tleh stoji stara zobna vrtalka na nožni pogon in železno orodje (klešče) za izdelovanje hostij.

V prostoru, ki je nastal iz nekdanje kuhinje in kamre je razstavljenega največ keramičnega posodja, od modelov za potice in kolače, modelov za peko kokoši in pujskov, vrčev za vodo in vino do ostalega kuhinjskega posodja. Tu so tudi likalniki, mlinčki, pribor za kodranje las in še in še. Takoj za vrati so posebej zanimivi vzorci oziroma predloge in valjčki za poslikavo sten. V nekdanji prešnici, ki so jo uporabljali tudi kot vinsko klet, je razporejenih veliko predmetov in pripomočkov, brez katerih pri

vinogradništvu ne gre. V tej zbirki je zelo poseben star vinski filter, embuloskop ali alkoholometer ter merilnik sladkorja. Na steni visi kopija izpiska iz „Staro(vino)gorske bukve“, ki v staroslovanščini in gotici določa pravila na področju vinogradništva. Listina iz leta 1582 pravzaprav predstavlja začetek vinogradniške zakonodaje.

V gospodarskem poslopju je razporejenih veliko večjih in manjših kmetijskih strojev, kmečkega orodja, pa tudi stroji in orodja, ki so jih uporabljali rokodelci in obrtniki (kovači, mizarji, čevljarji, lončarji, rezbarji, tesarji). Posebej velja omeniti trlico in česalec za lan z letnico 1858 ter sveder za kopanje vodnjakov, ki ga je uporabljal Marijin oče. S tem delom je oče dokaj spodobno preživljal svojo družino.

Etnološko zbirko Marije Sušnik si na leto ogleda okoli 1000 obiskovalcev, med njimi je največ šolskih skupin; vedno več je tudi obiskovalcev iz tujine.

Leta 2006 je Marija za zbirko dobila priznanje s strani Andragoškega centra Slovenije. Ob zbirki, kakršna je ta, je treba povedati tudi to, da je vsak predmet v tej zbirki zgodba zase in večino teh zgodb in pogosto tudi anekdot pozna le Marija Sušnik. Edino ona ve, kdaj in od koga je predmet dobila, kakšna je (bila) njegova funkcija, koliko je star itd. Vse to vedenje bo z zbirko vred izgubljeno, v kolikor ne bo nikogar, ki bi prevzel skrb zanjo. To velja za vse številne druge zbirke oziroma zbiratelje etnološkega in kulturnega gradiva ne samo na Bizeljskem, marveč po celi Sloveniji. Zbiralcev je menda samo na Bizeljskem deset, kot ve povedati gospa Marija. Videti je, da ljudje nekako podzavestno čutijo, da z izgubljanjem in propadanjem dediščine izgubljamo vsi. Delček za delčkom z njimi odhaja tudi naša identiteta. V skrb za dediščino bi se zato morala dejavneje vključevati tudi država preko moralne, materialne in strokovne pomoči zbirateljem, saj bodo tako lažje prerasli fazo nabiralništva in prešli na strokovno in vsebinsko natančneje opredeljeno (i)zbiranje.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Lončene posode za peko potice in kolačev. V ospredju je model za peko velikonočnega jagnjeta.

Nekdanja kamra je napolnjena z množico kuhinjskih pripomočkov

Del vinogradniške zbirke s kopijo stare listine na steni

Izsek iz bogate zbirke pripomočkov na temo obrti Moja Slovenija / November 2010

43

SLOVENSKE JEDI

Pečenica z zeljem in zabeljenim krompirjem ed najbolj tipične slovenske domače jedi spadajo prav pečenice s kislim zeljem. Če so sestavine domače, dobro narejene, je to hrana, ki zadovolji tudi najbolj zahtevnega gurmana. Po recept in na pokušino smo se odpravili v hribe pod Veliko planino. Na Kisovcu je stara, a dobro ohranjena planinska koča Dom na Kisovcu. Gospodinja nam je postregla z odličnimi pečenicami, zeljem in kuhanim krompirjem.

Sestavine (za 4 osebe) • 4 pečenice • 1 kg krompirja • 1 kg kislega zelja • 1 strok česna • 5 dag masti • 4 dag moke • lovorjev list • brinove jagode • sol • mleti poper

44

Moja Slovenija / November 2010

no vodo, če je prekislo, in skuKislo zelje večkrat operemo pod hlad jagodami kuhamo v loncu. Na paj z lovorjevim listom in brinovimi sesekljan česen. Ko zadiši, masti svetlo prepražimo moko, dodamo in nekoliko zalijemo z vodo od na prežganje stresemo kuhano zelje 5 minut in stalno mešamo, da zelja, da dobimo gosto jed. Kuhamo poprom in po potrebi solimo. se gladko razkuha. Zelje začinimo s mi, kuhanim krompirjem, ki Zelje ponudimo s pečenimi pečenica peteršiljem. Pečenice pečemo ga zabelimo z ocvirki ali sesekljanim 30 minut. Priporočljivo je, v pečici pri temperaturi 190°C približno i, vod dobro odcedimo in zlato da jih prej 15 minut kuhamo v vreli pečenice dobijo lepo zlato rumeno opečemo na vroči masti. S tem aromo. rumeno barvo, dober okus in prijetno

Moja Slovenija / November 2010

45

Kaj nam pripravlja Petra Majdič? Še mesec dni in v Gällivareju na Švedskem se bo začel letošnji svetovni pokal, v katerem se bo Petra Majdič spogledovala z velikim kristalnim globusom. Velike načrte ima v šprinterskih tekmah Vesna Fabjan, njen trener Vladimir Korolkevič meni, da se na koncu lahko uvrsti med prve tri, v primerjavi z lansko sezono pa sta napredovali tudi Katja Višnar in Barbara Jezeršek.

Svoje načrte so nam razkrili na zdaj že tradicionalnem druženju v Ramsauu.

V preteklih letih se je obisk v Ramsauu začel na ledeniku Dachstein, vendar to včeraj ni bilo mogoče, saj je zapadlo dvajset centimetrov novega snega, za nameček pa so močni sunki vetra onemogočili normalno delovanje gondole.

Tako se je doslej najbolj številna slovenska odprava, v kateri so ob Petri Majdič še Vesna Fabjan, Katja Višnar, Barbara Jezeršek, Anja Eržen, Alenka Čebašek in Mirjam Soklič ter Domen Potočnik, Rok Tršan, Amel Ščuk, Boštjan Klavžar, Gregor Kralj in Primož Poklukar, sedmi sili predstavila na bližnjem pobeljenem travniku ob gostišču Minzlhof, v katerem je že vrsto let, ko je na pripravah v Ramsauu, nastanjena slovenska kraljica teka na smučeh. »Snežne razmere so za testiranja sicer

46

Moja Slovenija / November 2010

ugodne, v nasprotju s prejšnjimi leti pa je vreme nekoliko bolj nagajivo, saj veliko več sneži in piha, vendar nas to v pripravah na novo sezono ne ovira. Doslej smo vse izpeljali po načrtih. Zadovoljen sem, da je Petra dobro prenesla še večji obseg treninga. Tudi testiranja so obetavna.

Njene konkurentke so že zaskrbljene,« je s trenutno pripravljenostjo svoje varovanke zadovoljen Ivan Hudač. Da je res tako, potrjuje obisk trenerja Justyne Kowalczyk Alexandra Wierietielnyja, ki se je čudil napredku Petre in njeni vse boljši tehniki. Podobno razmišljajo tudi nemške tekačice na smučeh, ki jim nikakor ni jasno, od kod naši najboljši tekačici na smučeh takšna motivacija za trening. »Vsaka tekmovalka, ki je kdajkoli zmagala v tekmah za svetovni pokal, ve, da mora

od prvega dne priprav na novo sezono garati, če želi še kdaj ponoviti ta uspeh.

Danes je na vsaki tekmi vsaj pet tekmovalk, ki lahko zmagajo, vsaj deset pa je takšnih, ki se lahko borijo za stopničke.

Zato so tiste najboljše, tako kot jaz, povečale količino treninga, tako da bo tudi v letošnji sezoni, čeprav je poolimpijska, konkurenca vsaj tako močna, kot je bila v pretekli. Doslej sem bila v skupnem seštevku svetovnega pokala druga, tretja in četrta, imam tudi mali kristalni globus v šprintu, imam kolajni s SP in OI. Edino, kar mi še manjka, je veliki kristalni globus in temu bo vse podrejeno. Ali bo tudi realno dosegljiv, bo delno znano po Tour de Skiju. Če bom tam dobra, lahko posežem po njem, če ne, bomo verjetno naše načrte nekoliko spremenili in se povsem

ŠPORT

osredotočili na SP v Oslu,« je o svojih načrtih spregovorila zmagovalka dvajsetih tekem za svetovni pokal, ki se je v smehu dotaknila svojih nesrečnih pripetljajev v bogati karieri: »Saj sem res kot kakšna Lady Drama. Kdo ve, kaj se mi bo zgodilo v novi sezoni.« Majdičeva na Dachstein prihaja že od svojega petnajstega leta. V tem času se je na ledeniku veliko spremenilo. »Danes je proga speljana petdeset metrov nižje kot včasih, je tudi krajša in onemogoča zelo težak profil, kar je bilo včasih možno. Ko sem bila tu avgusta, so bile tudi 40 metrov globoke razpoke. Dve turistki sta celo padli sedem metrov globoko, a so ju na srečo rešili. Česa takšnega še ni bilo,« je poudarila Petra. Spremenilo pa se je tudi to, da je zdaj na pripravah

kar trinajst slovenskih tekačev in tekačic. »Zaradi tega sem zelo zadovoljna. Med njimi je nekaj vrhunskih potencialov, je pa dejstvo, da je v teku na smučeh ogromno garanja, veliko let dela. Želim jim vse najboljše, pomagala jim bom, kolikor bom lahko, bo pa na koncu vse odvisno od njih samih, ali jim bo uspelo uresničiti pričakovanja in te dobre pogoje dela, ki so jim zdaj na voljo.« Ena tistih, ki je, če ne že čisto, vsaj zelo blizu svetovnega vrha, je zagotovo Vesna Fabjan. Petindvajsetletna Besničanka je v pretekli zimi slavila v Ribinsku. »Priznati moram, da je to zelo dober občutek, ki bi ga rada čim večkrat ponovila.

Zavedam se, da bo pritisk zdaj še večji, toda v pripravljalnem obdobju nisem imela težav s poškodbami. Tako je zdaj z ramo vse v redu, zato sem pridobila več moči v rokah, kar se pozna v klasični tehniki. Ne bom rekla, da sem odpravila vse napake, saj se ves čas pojavijo drugje, verjamem pa, da bom v novi sezoni bolj konkurenčna tudi v njej,« je prepričana Fabjanova. S stopničkami v šprinterskih tekmah se v novi sezoni spogleduje tudi Katja Višnar, ki je del priprav opravila na Norveškem, kjer je trenirala tudi s svojim izbrancem Olo Vigenom Hattestadom. »Čutim, da sem naredila korak naprej, kako velik, pa se bo videlo, ko bodo prišle tekme,« je v pričakovanju sezone 26-letna Blejka, med tistimi najbolj nestrpnimi pa je zagotovo Barbara Jezeršek, ki je s sedemnajstim mestom na OI v Vancouvru v dvojnem zasledovanju dobila dodatni zagon. »Za vse tri velja, da so zelo napredovale. Testiranja pri doktorju Vedranu Hadžiču na fakulteti za šport so pokazala, da je Vesna v primerjavi z lansko sezono svoje rezultate izboljšala tudi do trideset odstotkov, kar je enkratno. Katja je pridobila na hitrostni vzdržljivosti. Veliko pričakujem tudi od Barbare, po začetnih težavah zaradi novega načina dela pa napredujeta tudi Anja in Alenka,« je včeraj svoje varovanke hvalil Vladimir Korolkevič, ki naj bi končno dobil v podpis pogodbo s SZS. Miha Štamcar www.ekipa.org foto: Arsen Perić

Moja Slovenija / November 2010

47

POVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries Success of the Slovene film »OČA« From 1st to 11th September at the Venice Film Festival in the programme the »International Film Critics’ Week« was the world premiere of the Vlado Škafar first feature film »OČA« (Pa). The hall with 1300 seats were almost filled by spectators.

The film was very well received. About half of the spectators also attended the interview with the author and the main players at the end of projections, which also happens rarely, and shows great interest for the film.

Maksim Gaspari Among our artists Maksim Gaspari is also known to Slovenes to celebrate year round anniversary of the birth or death.

Therefore, he rightly belongs among the personalities who are regarded as the great Slovenes. When in 2000 the publishing house Mladinska knjiga published a monograph entitled Wealth of postcards, Marjan Marinšek when evaluating this work, he entitled his article »Wealth of postcards - Luxury of errors«. At this point we can not go into details, we just want to say that much about Gaspari’s extensive opus (not just postcards) are not yet complete down to the end.

Successful fellow countryman : Albin Doberšek Last year a company »Engineering Dobersek” from Mönchengladbach in Germany, led by dr. ing. Albin Doberšek and his wife Tatjana Doberšek, celebrated the 20th anniversary. It deals with consulting, design and construction of “turnkey” buildings and factories. It is active in mining, metallurgy, cleaning water treatment, energetics and ecology. Last year on the 5th December a solemn “Gala Christmas Concert” was in Seidenweberhaus in Krefeld to mark the 30th anniversary of a Slovene society »The Slovenian Bell«, which coincides with the 20th anniversary of the «Engineering Dobersek«. Mr. and Mrs. Doberšek are not only the successful businessmen but also the long-standing members of the Slovene Society in Krefeld.

Slovene national community in Italy The Slovene independence and the argumentation (support) of the Republic of Slovenia are a huge help to improve the situation of the Slovenes in Italy. Already an enforcement of democracy and pluralism meant the recognition of the entire national community, which unfortunately was not the case throughout the postwar period. But mostly, there are fundamental legal bases, as the reference in the Constitutional Act of the Republic of Slovenia and the law for Slovenes Abroad and neighbouring countries, approved by the National Assembly in 2006. However the Office for Slovenians Abroad and neighbouring countries has contributed an invaluable work since independence and this office is managed by the Minister on the basis of the mentioned Act of parliament.

48

Moja Slovenija / November 2010

Filo’s homestead with an ethnological collection in Bizeljsko The landscape from the river Dramlje to Sotelsko gorge is called Bizeljsko by the old Renaissance castle, located on the sunny slope Kunšperk (598 m). The villages in Bizeljsko are distributed under diverse wine-growing hills, with terraced vineyards on the undulating and hilly land at an altitude of 170 to 350 m. A subalpine climate are here confronted with a Pannonian climate. Winters are dry and mild, the other seasons are hot and humid. These are ideal conditions for excellent wines from the Blue Franconian, family of Pinot and Welschriesling (in Slovenia Italien Riesling). Also suitable is the groundwater base, whose siliceous sediments affect great, sometimes mineral taste of some wines. The most famous wine is white or red »Bizeljčan«.

POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número Un compatriota exitoso: Albin Doberšek El año pasado la empresa »Engineering Dobersek« de Mönchengladbach, en Alemania, dirigida por el dr. ing. Albin Doberšek y su esposa Tatiana, festejó sus veinte años de vida.

La empresa se dedica a asesorar, proyectar y construir fábricas y edificios “llave en mano” en los rubros de minería, metalúrgica, saneamiento del agua, energética y ecología. Con motivo de dicho aniversario y de los treinta años de la asociación “Slovenski zvon” de Krefeld realizaron el 5 de diciembre pasado un concierto de gala navideño en el Seidenweberhaus de Krefeld.

El matrimonio Doberšek no es solamente una pareja de éxito en el ámbito empresarial, sino que son miembros activos de la asociación eslovena de Krefeld desde hace muchos años.

La comunidad eslovena en Italia La independización y consolidación de la República de Eslovenia contribuyó muchísimo al mejoramiento de las condiciones de los eslovenos en Italia. El fortalecimiento de la democracia y el pluralismo significaron un reconocimiento para toda la comunidad eslovena, cosa que lamentablemente no ocurría en toda la época de la posguerra. Pero jurídicamente son fundamentales las menciones en la Carta constitucional de la República de Eslovenia y en la Ley para los eslovenos en el mundo, sancionada por el Parlamento esloveno en el año 2006. Y es inestimable la labor que desde la independización cumple la Oficina de la República de Eslovenia para los eslovenos que viven en las zonas limítrofes y en el extranjero que, por disposición de la citada ley, es dirigida por un ministro.

Un film esloveno exitoso: Oča Durante las Jornadas Internacionales de la Crítica del Festival de Cine de Venecia en los pasados días del 1 al 11 de septiembre tuvo su debut internacional el primer largometraje de Vlado Škafar, titulado Oča. La sala con 1300 butacas tuvo un lleno casi total. La película tuvo muy buena aceptación. En la entrevista con el auto, que se realiza a continuación de la proyección, estuvo presente aproximadamente la mitad de los espectadores, cosa que ocurre muy pocas veces y demuestra el interés despertado por la película.

Maksim Gaspari Entre nuestros artistas plásticos de los que se cumplen este año importantes aniversarios de su nacimiento o muerte, figura Maksim Gaspari, conocido por todos los eslovenos. Con razón es para nosotros una de nuestras personalidades importantes.

Cuando Marjan Marinšek reseñó la monografía, editada por Mladinska knjiga en el año 2000 con el título de El tesoro de las postales, tituló su artículo El tesoro de las postales – un lujo de errores. Aquí no podemos pormenorizar, pero podemos dejar en claro que sobre las innumerables creaciones de Gaspari (no solamente de las postales) todavía queda mucho por decir.

La casa de Filo con su colección etnológica en Bizeljsko La región entre el arroyo Dramlje y la quebrada de Sotla lleva el nombre de Bizeljsko, llamada así por un castillo renacentista, situado en la falda expuesta al sol del Kunšperk (598 m). Los pueblos de Bizeljsko se sitúan entre los montes con terrazas, dedicadas al cultivo de la vid, entre los 170 y los 350 metros de altitud. El clima prealpino se funde con el panónico. Los inviernos son secos y suaves, el resto del año es cálido y húmedo.

Estas condiciones son ideales para los excelentes vinos producidos de las variedades modra frankinja (blaufränkisch), las familias de los pinot y del blanco riesling. Es importante también el suelo, que con sus sedimentos de silicatos influye sobre el excelente sabor, a veces un poco mineral de algunos vinos. El vino más famoso de la región es el blanco o el tinto de Bizeljsko.

Moja Slovenija / November 2010

49 49

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Orodna kovačija V preteklosti je bilo kovaštvo pomembna obrtna panoga. Na slovenskem ozemlju je v 19. stoletju obratovalo nad 150 orodnih kovačij na vodni pogon. Večji obrati so bili na Muti, v Lovrencu, v Črni, v Slovenj Gradcu, v Batujah in v Kamniku. Orodni kovači so izdelovali poljedelsko, gozdarsko, kolarsko in drugo orodje, kovane dele vozov, žeblje ipd.

V Tehniškem muzeju Slovenije je postavljena rekonstrukcija orodne kovačije, narejena po vzoru kovačije Rosenhof iz Mute, ki datira v 19. stoletje. Predstavlja tisti tip kovačij, ki so na našem ozemlju nastajale od 19. stoletja dalje in so predstavljale prehodno stopnjo h kovaški industriji. V muzeju prikazujemo postopek predelave polizdelka v kovaški izdelek s pomočjo ročnega dela in vodne sile. Obiskovalci si lahko ogledajo kovaške naprave, ki jih poganjajo tri vodna kolesa (dve kovaški kladivi oz. norec, brusni kamen in valjasta puhala oz. mehove), kovaško orodje ter polizdelke in kovaške izdelke.

Irena Marušič, vodja oddelka kmetijske mehanizacije Tehniškega muzeja Slovenije

NAROČILNICA NA REVIJI MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od številke _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v tujino znašajo 63 EUR oz. 76 USD. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

50 50

Moja Slovenija / November 2010

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 200 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56242019004515506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na Revija Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

KRIŽANKA

Geslo iz prejšnje križanke: PORABSKI SLOVENCI

Moja Slovenija / November 2010

51

Orodna kovačija (Tehniški muzej Slovenije)