MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • november 2014 • letnik VII • številka 11
OBIČAJI: Ko zaigra klopotec, je čas za trgatev SLOVENSKA KUHINJA: Gorenjski medenjaki POVRATNIKI: Življenjska zgodba Mirjane Mauhar – Benkič LEPOTE SLOVENIJE: Kočevsko ali Rudniško jezero INTERVJU:
Miha Bajda
Kraj, kjer so Slovenci še danes doma WWW.MOJASLOVENIJA.NET
KORISTNI NASLOVI Telefon: +386 1 400 5267, 400 5475 Faks: +386 1 400 5332 E-pošta: gp.mizks@gov.si Spletna stran: www.zrss.si/slovenscina/default.asp
I. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si
VII. ZDRAVJE Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana Informacijski center Telefon.: +386 (0) 30 77 335, +386 (0) 43 33 340 Faks: +386 (0) 23 12 667 E-pošta: PEIC@zzzs.si
II. POTNI LISTI IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si
Ambulanta Pro bono Mislejeva 3, 1000 Ljubljana Telefon.: +386 (0)1 437 20 10 Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetovalnico Strossmayerjeva 12 2000 Maribor
b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si
VIII. IZSELJENSKE ORGANIZACIJE IN URADI 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)
III. ZAPOSLOVANJE Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si
Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si
Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si
2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu in informira DZ) Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si
IV. SEZNAM MINISTRSTEV SLOVENIJI IN POVEZAVA NA NJIHOVE SPLETNE STRANI Spletna stran: www.vlada.si
3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)
V. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si
Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si
VI. IZOBRAŽEVANJE a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net
4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si
b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si
5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si
c) Informacije o prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik univerze Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana: Tanja Žužek, Alenka Šuligoj. Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9:00 do 11:00 in od 14:00 do 15:00, petek od 9:00 do 11:00 Telefon: +386 (0)1 241 85 05, +386 (0)1 241 85 08 E-pošta: tanja.zuzek@uni-lj.si, alenka.suligoj@uni-lj.si
6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)
d) Informacije o postopku priznavanja izobrazbe Univerza v Ljubljani, Svetlana Matijevič Telefon: +385 (0)1 2418 595 E-pošta: priznavanje@uni-lj.si
Spletna stran: www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net
e) Dopolnilni pouk slovenščine v tujini Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Masarykova 16, 1000 Ljubljana
MOJASLOVENIJA
2
november 2014
UVODNIK
Domovina, ti si kakor ...? Bliža se čas, ko že tradicionalno delamo in pišemo obračune s preteklostjo. Denimo z letom, ki se izteka. Statistika pravi, da bo v Sloveniji letos negativna, torej da se bo izselilo več ljudi, kot pa priselilo. Pred našimi očmi se odvija film, ki smo ga v ne tako daljni zgodovini videli vsaj že dvakrat.
Kdo odhaja, kdo ostaja? Zadnjič sem slišal misel, da se mora tudi država na tem področju zganiti in ne dopustiti, da odhajajo najboljši, prvorazredni. Ker se v tem primeru kar samo zastavi vprašanje, kakšni pa smo tisti, ki ostajamo? In ne, ne strinjam se, da po nepotrebnem bijemo plat zvona, rekoč, da so migracije od nekdaj bi le in bodo. Premajhni smo, da bi lahko kar tako iz rok (berite: iz narodovega srca) izpuščali ljudi, ki veliko obetajo. In ki so, ko odidejo, za Slovenijo tako rekoč izgubljeni. Upam, da ne bomo priča ponovitvi trpke usode naših prednikov, katerih zgodbe še odmevajo v sedanjost. Koliko osebnih tragedij in bridkih usod se je že zvrstilo ...
Smo se kot narod iz teh zgodb kaj naučili? Se bomo zganili, dokler je še čas? Bomo morda prisluhnili besedam gospoda (naj njegovo ime še ostane skrivnost), ki bo naš gost v naslednji številki Moje Slovenije in ki kot Slovenec z druge strani meje vidi domovino drugače? Zaskrbljen je, da toliko ljudi odhaja iz ekonomskih razlogov in upa, da bo med nami spet več optimizma, ki nam bo pomagal uvideti tudi svetlejše plati. A vsak od tistih, ki ste odšli po svetu ali ki še bodo, nosi svoj razlog za takšno odločitev. In velik delež zanjo ima domovina. Ki naj nam bo mati in ne mačeha! Naj nam bo tista dobra mati, ki je do vseh svojih sinov enako pravična, dobra in ljubeča.
Različne izseljenske zgodbe Na teh straneh smo že gostili gospoda, čigar mati je ob prvem telefonskem klicu iz Argentine, ko je leta hrepenela po glasovih svojih dragih, najprej izvedela za smrt njej tako ljube osebe. Grenka je zgodba iz majhne vasi Goče v Vipavski dolini, ki je nekdaj cvetela in bogatela zaradi izvoza vina na avstrijski dvor. Ko so naročila presahnila, je bila stiska tako huda, da so mnogi izkoristili možnost odhoda v Argentino. A tam jih je čakal grenak kos kruha. Tako zelo, da je neka stara mati skrivaj požgala družinsko hišo, da so z zavarovalnino vsaj očetu plačali pot nazaj.
Edvard Vrtačnik
pogled na triglav, 2864m visoko goro november 2014
3
MOJASLOVENIJA
KAZALO 8 12 16 18 22 24 27 28 29 30 31 32 35 36 38 40 43
Zgodba z naslovnice Trgatve prinašajo vesele in pisane dni meseca oktobra, katerega staro slovensko ime je vinotok. Foto: Mojca Sladič
MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektorica: Nataša Mlakar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu
MOJASLOVENIJA
8
Intervju Lepote Slovenije Povratniki
Novice iz sveta in domovine Urad svetovni slovenski kongres rafaelova družba slovenska izseljenska matica slovenci v Avstriji - Štajerska slovenci v Avstriji - koroška slovenci na HRVAŠKEM slovenci na Madžarskem Knjiga Učenje slovenščine Slovenska kuhinja običaji križanka
INTERVJU: Miha Bajda Kraj, kjer so Slovenci še danes doma V Slovenijo je za mesec dni z družino prišel potomec slovenskih izseljencev, Miha Bajda. Skupaj z ženo Angelco Čad in otroki; najstarejša hčerka Editka je stara 7 let, Alenka ima 6 let in najmlajši Ivan ima 4 leta. Njihova želja je bila obiskati številne sorodnike in se naužiti lepot domovine svojih prednikov. Miha Bajda je zaveden Slovenec, podjetnik, učitelj, ravnatelj in družinski človek, ki na svoje potomce prenaša slovensko kulturo in jezik. Skozi pogovor vam bo skozi osebno zgodbo, razkril zgodovino slovenskega izseljenstva v Argentini in njihovo življenje danes.
INTERVIEW: Miha Bajda A place where Slovenians still live Miha Bajda, whose parents are Slovenian emigrants, came to Slovenia with his family for one month. He was here with his wife Angelca Čad and their children: the oldest daughter Editka is 7, Alenka is 6 and Ivan, the youngest one, is 4. They came to visit numerous relatives and enjoy the beautiful motherland of their ancestors. Miha Bajda is a nationally conscious Slovenian, a businessman, a teacher, a principal and a family man who passes on the Slovenian culture and language to his children. He shared his story and described the history of Slovenian emigration in Argentina and the life of Slovenian emigrants today.
ENTREVISTA: Miha Bajda Donde los eslovenos aún se sienten en casa Miha Bajda, descendiente de emigrantes eslovenos, vino por un mes a Eslovenia con su familia – con su esposa Angelca Čad e hijos: Editka, la mayor, que tiene 7 años, Alenka de 6 años y el más pequeño Ivan con 4 años. Su deseo era visitar a la gran cantidad de parientes que aún tienen y disfrutar de la belleza de la tierra natal de sus antepasados. Miha Bajda es un gran esloveno, empresario, maestro, director y hombre de familia que transmite a sus descendientes la cultura y el idioma esloveno. Durante la entrevista irá revelando a través de su historia personal la historia de los emigrantes eslovenos en la Argentina y su vida actual.
4
november 2014
VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS LEPOTE SLOVENIJE Kočevsko ali Rudniško jezero Na območju 564 kvadratnih kilometrov velike občine Kočevje sta se v drugi polovici preteklega stoletja skoraj istočasno pojavili dve jezeri, ki jih pred tem tam ni bilo. Prvo je Kočevsko ali Rudniško jezero tik ob mestu Kočevje, drugo pa je Reško jezero ob ali pri kakih 25 kilometrov od Kočevja oddaljeni Kočevski Reki. V prispevku si preberite zanimivosti o Kočevskem jezeru in tudi o samem Kočevju.
TREASURES OF SLOVENIA Lake Kočevje or Mining Lake The Kočevje Municipality covers an area of 564 square kilometers and that is where two lakes appeared almost simultaneously in the second half of the past century. There were no lakes in Kočevje before that. The first lake is called Lake Kočevje or Mining Lake and it is located right next to the town of Kočevje. The other one, Lake Reka, is close to Kočevska Reka, an area that is about 25 kilometers away from Kočevje. The article reveals interesting details about Lake Kočevje and about Kočevje as well.
12
BELLEZAS DE ESLOVENIA El lago Kočevje o Rudniško jezero En el área de los 564 kilómetros cuadrados que abarca el municipio de Kočevje, durante la segunda mitad del siglo pasado aparecieron casi simultáneamente dos lagos que nunca habían estado allí antes. El primero es el lago Kočevje o Rudniško jezero (lago minero) que se encuentra junto a la ciudad de Kočevje. El otro – Reško jezero está junto a Kočevska Reka, a unos 25 kilómetros de Kočevje. En el artículo los invitamos a leer datos curiosos del lago y también acerca de Kočevje.
POVRATNIKI Življenjska zgodba Mirjane Mauhar – Benkič V rubriki Povratniki tokrat predstavljamo zelo odločno in po strogih načelih živečo gospo. Prvo in osnovno pravilo oziroma vodilo, po katerem živi in z njo cela družina, je poštenost. Od tega vodila ne odstopa niti za milimeter. Je pa tudi dobrosrčna in širokogrudna. Notranji mir išče in najde v neonesnaženi naravi, ki jo je tam okoli, kjer živijo res v izobilju. Zelo pogosto se v tem letnem času skupaj z možem odpravita v bližnji gozd po gobe, pri čemer ne nabirata samo lisičk in jurčkov, marveč še celo vrsto drugih gob.
RETURNEES Mirjana Mauhar-Benkič’s life story The “Returnees” section presents a very determined lady with high moral values. The first and basic rule or principle that she and her family follow is honesty. She will never drift away from it, not for one millimeter. She is also kind-hearted and generous. She seeks and finds her inner peace in pristine nature that is not hard to come by where they live. In this time of year, she and her husband often go for a walk in the forest where they pick mushrooms – and not just porcinis and chanterelles, but numerous other kinds, too.
REPATRIADOS La vida de Mirjana Mauhar – Benkič
16
En la sección Repatriados presentamos este mes a una señora muy decidida y de principios estrictos. La primera y fundamental regla de vida tanto para ella como para su familia es la honestidad. De este principio no se desvía ni un milímetro. Es también bondadosa y generosa. Busca la paz interior y la encuentra en abundancia en la naturaleza no contaminada que circunda el lugar en donde vive. Y en esta época del año va muy a menudo, junto con su marido, a internarse a los bosques cercanos para recoger una gran variedad de setas.
november 2014
5
MOJASLOVENIJA
VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS
19
NOVICE Predstavitev Slovenije na Oktoberfestu v Münchnu Konec septembra je SKD LIPA München že petič sodelovala na mimohodu (Schützen- und Trachtenumzug) Oktoberfesta. Želja, da spet sodelujemo je bila velika, zato smo se ponovno prijavili in bili izbrani. Iz Slovenije smo povabili godbo Gorje, sosednja društva SKD Drava Augsburg in SKD Lastovka Ingolstadt, ter člane društva SKD Lipa München. Skupno se je zbralo 116 udeležencev, ki so se predstavili oblečeni v gorenjske, štajerske in prekmurske narodne noše, se vključili v povorko, ki je štela 9.000 ljudi iz različnih držav.
NEWS Slovenia presents itself at Oktoberfest in Munich At the end of September SKD LIPA Munich participated in the Oktoberfest procession for the fifth time. We really wanted to be a part of it again, so we applied and were selected. We invited the Gorje marching band and our neighbor associations SKD Drava Augsburg and SKD Lastovka Ingolstadt and the members of the SKD Lipa Munich. We gathered 116 people who were dressed in the folk costumes of the Gorenjska, Štajerska or Prekmurje region and joined in the procession of 9,000 people from different countries.
NOTICIAS Presentación de Eslovenia en el Oktoberfest de Múnich A fines de septiembre, el SKD LIPA Múnich participó por quinta vez en el desfile (Schützen- und Trachtenumzug) del Oktoberfest. »El deseo de participar de nuevo era grande, así que volvimos a inscribirnos y fuimos seleccionados. Invitamos a la banda Gorje de Eslovenia, a nuestras sociedades vecinas SKD Drava de Augsburg y Lastovka de Ingolstadt y a los miembros de la sociedad SKD Lipa de Múnich.« En total asistieron 116 participantes, quienes se presentaron vestidos con trajes tradicionales de Gorenjska, Estiria y Prekmurje y se unieron al desfile que contó con 9.000 personas de diferentes países.
SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES I. Konferenca slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu Svetovni slovenski kongres (SSK) je v četrtek, 2. oktobra 2014, v Postojni pripravil 29. strokovno srečanje in tokratno tematiko namenil pomenu turizma in gostinstva v slovenskem gospodarstvu. Strokovnjaki iz sveta in domovine so I. Konferenco slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu obogatili s svojimi neposrednimi izkušnjami, konstruktivnimi kritikami in predlogi za izboljšanje te gospodarske panoge, ki lahko pripomore k hitrejšemu razvoju Slovenije in višjemu življenjskemu standardu njenih prebivalcev. Srečanje je potekalo v Jamskem dvorcu Postojnske jame, častno pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik Vlade RS, Miro Cerar.
SLOVENIAN WORLD CONGRESS 1st Conference of Slovenian Tourism and Hospitality from Home and Abroad Slovenian World Congress organized its 29th meeting on Thursday, October 2, 2014, in Postojna. This time the topic was the meaning of tourism and hospitality in Slovenian economy. Experts from Slovenia and abroad enriched the 1st Conference of Slovenian Tourism and Hospitality from Home and Abroad with their first-hand experience, constructive criticism and suggestions for improving this industry that can help Slovenia to develop faster and improve the living standard in the country. The meeting was held in Jamski dvorec mansion of the Postojna Cave. Its honorary sponsor was Miro Cerar, The Prime Minister of the Republic of Slovenia.
24
CONGRESO MUNDIAL ESLOVENO Primera Conferencia de Turismo y Gastronomía Eslovenos y en el Mundo El Congreso Mundial Esloveno (SSK) organizó el jueves 2 de octubre de 2014 en Postojna la 29ª reunión de profesionales y esta vez el tema fue la importancia del turismo y la gastronomía para la economía eslovena. Expertos del mundo y del país enriquecieron la Primera Conferencia de Turismo y Gastronomía Eslovenos y en el Mundo con su experiencia directa, su crítica constructiva y sugerencias para la mejora de esta industria, que puede ayudar a fomentar el desarrollo de Eslovenia y elevar el estándar de vida de su gente. La reunión se celebró en el Jamski dvorec de la Cueva de Postojna y fue patrocinado por el Primer Ministro de la República de Eslovenia Miro Cerar.
MOJASLOVENIJA
6
november 2014
SLOVENSKA KUHINJA Gorenjski medenjaki Poskusite tudi vi pripraviti prave medenjake tudi vi! Med, maščobo in sladkor segrevamo, da se sladkor raztopi. Maso ohladimo. Vanjo zamešamo jajci, sol in začimbe. Moko, pecilni prašek in kakav zmešamo, presejemo in vmešamo v medeno maso. Najprej vmešamo 2/3 moke in potem še preostalo. Testo naj počiva pol dneva. Testo razvaljamo na 5 mm debelo plast, izrežemo poljubne oblike medenjakov in po želji okrasimo z mandeljni, kandiranim sadjem ali čim podobnim. Pečemo pri 180 stopinjah do lepe rjave barve.
SLOVENIAN CUISINE Gingerbread cookies from the Gorenjska region Try to make the real gingerbread cookies by yourself! Heat some honey, fat and sugar until the sugar melts. Let the mixture cool. Incorporate eggs, salt and spices. Mix the flour with baking powder and cocoa, sift and incorporate into the honey mixture. Start by adding 2/3 of the flour and then add the rest. Let the dough rest for half a day. Roll the dough out until it is 5 mm thick, cut out cookies of various shapes and decorate them with almonds, candied fruit or something else if you wish. Bake at 180°C until they turn brown.
38
COCINA ESLOVENA Galletas de miel de Gorenjska Trate de preparar también usted unas verdaderas galletas de miel. Caliente la miel, la grasa y el azúcar hasta que éste se disuelva. Enfríe la masa. Mezcle dos huevos, sal y especias. Añada a la masa de miel harina tamizada con polvo de hornear y cacao; primero 2/3 de la harina y luego el resto. Deje descansar la masa durante medio día. Estire la masa hasta 5 mm de espesor, corte las galletas de miel dándoles la forma que quiera y decore a gusto con almendras, fruta confitada y demás. Hornee a 180 grados hasta que las galletas tomen ese bonito color marrón.
OBIČAJI Ko zaigra klopotec, je čas za trgatev »En hribček bom kupil, bom trte sadil,«pravi v pesmi Anton Martin Slomšek. Trta in vino sta prav gotovo značilna za Slovenijo. Slovenija je vinorodna dežela, o dolgi tradiciji vinogradništva govori že najstarejša slovenska trta modra kavčina, ki že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu in velja za najstarejšo trto na svetu, ki je še vedno vitalna. Vsako leto Mariborčani napolnijo okoli 100 manjših steklenic, ki se namenijo predvsem kot protokolarna darila.
TRADITIONS When the wind rattle sings it is time for grape harvest Anton Martin Slomšek’s song goes “En hribček bom kupil, bom trte sadil” (a rough translation would be: A hillock I will buy and there plant some grapes). Grapevine and wine are definitely two of the things typical of Slovenia. Slovenia is a wine-growing country; a proof of its long viticultural tradition is the oldest Slovenian grape variety called modra kavčina that has been growing in Lent, Maribor, for more than 400 years and is considered to be the oldest living vine in the world. Every year the people of Maribor fill around 100 small bottles that are mostly used as ceremonial gifts.
40
TRADICIONES Cuando suena el »klopotec« es tiempo de cosecha "Una colina compraré, las vides plantré", dice la canción de Antón Martín Slomšek. Las vides y el vino son ciertamente característicos de Eslovenia. Eslovenia es un país vitivinícola. De su larga tradición de viticultura habla la vid eslovena más antigua, »modra kavčina«, que desde más de 400 años crece en el Lent de Maribor y es considerada la vid más antigua del mundo que sigue dando fruto. Cada año los mariboreños llenan alrededor de 100 botellas pequeñas que las dedican principalmente a regalos protocolares.
november 2014
7
MOJASLOVENIJA
»Najbolj nas veseli, da je Slovenija danes kot raj. Za nas je čudovito. Kamor greš je lepo. Res je lepo in upam, da se tega Slovenci zavedate,« pravi Miha Bajda, ki je s svojo družino za mesec dni obiskal Slovenijo.
MOJASLOVENIJA
8
november 2014
INTERVJU: Miha Bajda
Kraj, kjer so Slovenci še danes doma V Slovenijo je za mesec dni z družino prišel potomec slovenskih izseljencev, Miha Bajda. Skupaj z ženo Angelco Čad in otroki; najstarejša hčerka Editka je stara 7 let, Alenka ima 6 let in najmlajši Ivan ima 4 leta. Njihova želja je bila obiskati številne sorodnike in se naužiti lepot domovine svojih prednikov. Miha Bajda je zaveden Slovenec, podjetnik, učitelj, ravnatelj in družinski človek, ki na svoje potomce prenaša slovensko kulturo in jezik. Že vaše rojstvo je bilo povezano z izseljenstvom. Kaj se je dogajalo v tistih težkih časih po vojni? Rojen sem bil leta 1948 v Avstriji, v izseljenskem taborišču Špital na Koroškem. Bilo je angleško taborišče za vse, ki so takrat bežali iz Jugoslavije. Oče in strici so bili domobranci, ki so bežali pred partizani. Mislili so, da bodo tam ostali samo nekaj dni, a je trajalo precej dlje ter ostali od 1945 do 1948 leta. Moj oče je najprej nameraval iti v severno Ameriko a tja ni mogla iti cela družina. Med njimi je bil tudi stari ata, ki ga oče ni hotel pustiti samega. Argentina pa je takrat sprejemala vse, stare in mlade in med njimi ni delala razlik. Med tem pa je stari ata, Peter Bajda, umrl in to tik pred odhodom v Argentino leta 1948. Najprej smo šli v Italijo, v Genovo in nato naprej v Argentino. V Buenos Aires smo prišli z ladjo 10. decembra,. Prvih 15 dni smo stanovali v hotelu za priseljence. Od tam pa šli naprej v Mendozo. Zakaj je vaš oče izbral prav Mendozo? Oče je bil krojač, stric pa sodar. Ker sta iskala vinorodno področje zaradi stričevega poklica, sta se odločila, da gresta skupaj z družinama v vinorodno visokogorje province Mendoza. Naselili smo se v predmestju glavnega mesta Mendoza. Kakšni so bili prvi začetki življenja v Argentini? Po pripovedi staršev je bilo zelo težko. Ata in mama sta najprej služila pri ljudeh, ki so bili zelo trdi in brezsrčni. Potem je ata dobil delo pri krojaču. Čez leto dni je že začel poslovati v svoji delavnici in šivati obleke. Med strankami je bilo največ Slovencev. Mama pa je ostala doma in gospodinjila ter pomagala očetu pri šivanju. Medtem se je družina razširila in dobil sem štiri brate. Torej ste postali ena velika družina. Velika družina in z njo velike težave. Ni bilo pralnih strojev, kuhalnikov ne tekoče vode. Ponjo smo morali hoditi 200 metrov daleč. Največji problem november 2014
pa je bil, vsaj na začetku, jezik. Zato so se takoj začele organizirati skupnosti Slovencev, da so si priseljenci med sabo pomagali in olajšali življenje.
li, da smo morali govoriti slovensko. Danes pa je v skupnosti veliko mešanih zakonov in se jezik žal izgublja. Sicer pa ga skušamo čim bolj gojiti.
In tako so nastale prve slovenske skupnosti v Argentini. Katerega leta je to bilo? Prve skupnosti so se začele pojavljati takoj po prihodu Slovencev. Najprej se je na božič 1948 ustanovil Mendoški pevski zbor, ki deluje še danes. In naslednje leto septembra 1949 so ustanovili Društvo Slovencev v Mendozi. Tudi moj oče Jože je bil med ustanovitelji in je petkrat prevzel predsedstvo organizacije.
Kje ste nadaljevali svoje šolanje? Po končani osnovni šoli sem šel v šestletno gimnazijo. Ob tem pa sem začel ob počitnicah, skupaj z bratranci delati v podjetju strica Petra.
Kdo je bil prvi predsednik slovenskega društva v Mendozi? Prvi predsednik Društva Slovencev je bil ravnatelj Marko Bajuk, ded bivšega predsednika slovenske vlade Andreja Bajuka. Marko Bajuk je bil znan tudi po tem, da je že v izseljenskem taborišču v Špitalu ustanovil srednjo šolo in gimnazijo. Zato so ga imenovali ravnatelj. Bil je tudi učitelj in predvsem zborovodja. Znan je bil tudi po tem, da je iskal stare slovenske ljudske pesmi, ki jih je na koncu izdal v svoji knjigi. Bil je tudi skladatelj in nasploh zelo aktiven na področju kulture in šolstva. Prva leta življenja v Argentine poznate po pripovedovanju svojega očeta. Do kam vam seže spomin? Spomnim se dogodkov, ko sem bil star 3 leta. Družina mojega strica in naša družina sta živeli v veliki hiši ob robu vinogradov in pred hišo je rastel ogromen evkaliptus. Ko so hišo podrli in z njo tudi drevo, je stric iz njegovega lesa naredil stole, ki so še danes v uporabi pri njegovih potomcih. Kdaj ste kot otrok začeli hoditi v šolo? V šolo sem začel hoditi 1954 leta, ko sem bil star 6 let. Čez teden sem obiskoval argentinsko šolo, ob sobotah zjutraj pa slovenski tečaj. Znali smo zelo dobro slovensko, ker so nas starši k sreči priganja-
9
To je vaše družinsko podjetje, ki je kmalu postala tovarna. Kakšna je zgodovina podjetja? Podjetje se je prvotno imenovalo Peter Bajda in sinovi. Najprej so izdelovali in popravljali lesene hrastove sode. Potem pa smo uvedli tudi izdelovanje lesenih podov, parketa in podobnih izdelkov. Začelo se je kot družinsko podjetje s stricem in štirimi sinovi. Trije sinovi so prevzeli vsak en oddelek podjetja. V firmi Bajda S.R.L. sva pa ostala bratranec Pavle in jaz. Po Pavletovi smrti je to še vedno družinsko podjetje skupaj z njegovo ženo, petimi hčerkami, tremi zeti in mano. V podjetju sem še vedno aktiven, čeprav dobivam pokojnino. Danes ga vodimo štirje direktorji: trije zeti in jaz. Pokrivam prodajo, nabavo, izvoz, čeprav svoje delo nimamo strogo razdeljeno. V tovarni danes dela 43 zaposlenih. Torej se je vse začelo z družinsko tradicijo izdelovanja sodov? Najprej smo izdelovali in popravljali velike sode, danes se ti ne uporabljajo več in delamo manjše. Za vino izdelujemo nove sode predvsem iz hrasta, ki ga uvažamo iz ZDA. Ta les tudi uporabljamo za lesene pode. Po drugi strani pa prenavljamo rabljene hrastove sode in jih prodajamo v Argentini ter po svetu, vse od Škotske, Severne Amerike, Brazilije itd. Ti prenovljeni sodi se uporabljajo predvsem za zorenje in skladiščenje viskija ali drugih alkoholnih pijač. Naj kot zanimivost povem, da skoraj vsa draga in kakovostna vina, ki jih pridelajo v Argentini predvsen za izvoz, zori v hrastovih sodih. MOJASLOVENIJA
INTERVJU: Miha Bajda venskih obredih. Dvorana je na voljo tudi za koncerte, odrske predstave, razne proslave, zabave in druge aktivnosti. Stavba ima tudi velik preddvoranski prostor, soba za pevski zbor, bar, kuhinjo in skladišče. Pred domom pa je veliko igrišče.
»8. maja 1945 so moji starši odšli iz Slovenije in jaz sem se 8. maja 1989 vrnil v Slovenijo in podpisal Majniško deklaracijo z mislijo na osamosvojitev,« se spominja Miha Bajda
Koliko članov združuje vaše društvo? V društvu je danes okoli 100 aktivnih članov in okoli 110 aktivnih družin. To so seveda le aktivni, sicer pa je Slovencev zagotovo več … Slovenskih potomcev je seveda veliko več. Danes ne moremo vedeti katera družina je res slovenska. Veliko je mešanih zakonov. In tudi sodelovanje teh družin v skupnosti je zelo različno. Časi se spreminjajo in s tem tudi odnos Slovenije do izseljencev. Kakšne stike imate s Slovenijo? Po osamosvojitvi nam je Slovenija veliko pomagala. Imamo pa stalne stike s Slovenijo. Pevski zbor je že dvakrat gostoval v Sloveniji. Prvikrat sem bil zraven tudi jaz. Večkrat so potovali v Slovenijo študentje srednješolskega tečaja in prav tako učiteljice osnovnošolskega tečaja. Tudi k nam prihajajo iz Slovenije: pevski zbori, kulturniki, planinci na goro Aconcagua, ki je najvišji vrh v Argentini s skoraj 7.000 m višine. Aconcagua je med Slovenci zelo priljubljena. Res je. Najtežje strmine so preplezali prav Slovenci. Našli smo tudi slovensko pravljico za naše otroke, ki govori o tej gori.
Tudi nekateri slovenski vinarji še vedno uporabljajo lesene sode. Imate tudi kakšne naveze s slovenskimi sodarji? V Sloveniji smo pred leti pri nekem sodarju v Prekmurju kupili kontajner hrastovih sodov in jih prodajali v Argentini. Sedaj na žalost nimamo več kontaktov z njim. Da se vrneva k življenju slovenske skupnosti v Mendozi. Kako je pri vas poskrbljeno za mlade? Imamo mladinsko organizacijo z dekliško in fantovsko vejo, ki je del Društva Slovencev v Mendozi. Včasih smo imeli naraščajnike in zanje organizirali razne aktivnosti. Enkrat na leto imamo mladinske dneve, mladi se stalno srečujejo na sestankih in družabnih aktivnostih kot so zabave, izleti, taborjenja in podobno. Tudi vi ste bili učitelj in ste skrbeli za ohranjanje slovenskega jezika med mladimi. Kako je z vašim pedagoškim poslanstvom? Običajno smo imeli sobotni tečaj za srednješolce. MOJASLOVENIJA
Ko je voditelj zbolel, je ta žal odpadel. Zato sem se odločil da bi pričel s poučevanjem slovenščine. Leta 1989, ob mojem prvem obisku Slovenije, sem skušal dobiti gradivo in znanje knjižnjega slovenskega jezika preko Filozofske fakultete. Najprej pa sem se slovenščine učil sam. Nasljednje leto sem začel predavati slovenščino vsako soboto popoldne, po uro in pol. Za sobotni tečaj sem uspel pridobiti tudi dodatne učitelje s področja zgodovine, verouka, književnosti in oblikovanje osebnosti, ki so predavali izmenično po eno uro in pol. Vodil sem tudi tečaj za začetnike ob četrtkih zvečer, ki so se ga udeleževali potomci Slovencev brez večjega znanja jezika, člani mešanih zakonov in nekateri Argentinci. Tako sem učil do leta 2005, ko sem se poročil.
Ta mesec ste v Sloveniji. Kako se počutite in kakšni so vaši načrti, kako preživeti dni v Sloveniji? V Sloveniji se počutimo zelo dobro. Stanujemo pri sorodnikih od Angelce, ki so zelo gostoljubni. Angelčina družina v Argentini ni imela veliko stikov s sorodniki v Sloveniji, ker so pozabili slovenski jezik. Zato pa je danes želja po povezovanju toliko večja. Tako danes popoldne gremo v Dragomelj, rojstni kraj Angelčinega starega očeta Ivana Čada, kjer bomo obiskali nakaj sorodnikov. In kako se vam zdi v Sloveniji? Najbolj nas veseli, da je Slovenija danes kot raj. Za nas je čudovito. Kamor greš je lepo. Prejšnji teden smo šli v Horjul. Res je lepo in upam, da se tega zavedate.
Kakšno mnenje imajo Argentinci o Slovencih?
Kje se Slovenci najpogosteje srečujete? V Mendozi imamo zelo lep Slovenski dom. V njem so štiri učilnice, ki imajo imena po slovenskih književnikih. V Domu je tudi velika dvorana z odrom, kjer se vsako nedeljo in praznikih srečamo pri slo-
10
Oglejte si video na Youtube ali www.mojaslovenija.net
november 2014
Skrb za slovenski jezik in spomin na prednike Žena Angelca Čad je prijazna gospa, ki ima prav tako slovenske korenine, svoje izkušnje in pogled na domovino Argentino ter korenine. Odlično govori slovensko in svoje otroke vzgaja v duhu svojih prednikov. Kje so vaše korenine? Angelca: Moj ded po očetu je iz Dragomlja, babica pa iz Moravč. Oče je bil rojen v izseljenskem taborišču v Vetrinju na Koroškem, mama pa v Italiji. Njena družina izhaja iz Benetk. Jaz sem rojena v Argentini, v Mendozi. Zelo dobro govorite slovensko pa čeprav nikoli niste živela v Sloveniji. Angelca: Moja družina je živela zelo daleč od slovenske skupnosti in zato žal ni ohranila znanje slovenskega jezika. Ko sem prišla na tečaj za začetnike in sem spoznala moža, nisem znala niti besede. No, samo »lahko noč«. Leta 2006 sva z možem prvič skupaj prišla v Slovenijo. Takrat je moral biti stalno zraven, da je prevajal, ker še nisem znala dobro Slovensko, danes pa teh težav nimam več.
Angelca: »Hrana je pri nas drugačna. V slovenski hrani je veliko masti. V govejem mesu argentinskih krav ni masti, ker se krave svobodno pasejo. Argentinska kuhinja je mešana med špansko, italijansko, tudi arabsko. Argentina je mešanica veliko narodov. Veliko je tudi vegetarijancev.«
Kje ste se največ naučili? Angelca: V šoli sem dobila osnove. Večinoma pa sem se učila sama. Za otroke sem pridobivala gradivo in tako tudi vsi najini otroci danes znajo slovensko. Si pri učenju pomagate tudi z internetom? Ali v tem vidite priložnost? Angelca: Z novimi mediji, predvsem internetom, bi lahko nove generacije brez težav naučili slovensko. Veliko gledamo RTV Slovenija, na spletu je veliko didaktičnih pripomočkov za otroke, risanke kot so Kravca Katka, Nodi in televizijske oddaje kot je naprimer Zajček Bine in podobni. Gledamo tudi stare slovenske filme kot so Vesna, Kekec … Tam najdemo jezik, ki so ga govorili naši starši. V Vesni so prikazani tudi kraji, kot so bili v časih naših staršev in zato so ti filmi za nas še posebej zanimivi. V katerem jeziku se sporazumevate v družinskem krogu? Angelca: Doma govorimo mešano. Jaz z otroki govorim v obeh jezikih, mož pa samo slovensko. Le ko sem huda, jih okregam v španskem jeziku. In kakšna se zdi slovenščina vašim otrokom, je težka? Angelca: Za otroke je slovenski jezik še lažji kot španščina, ker je to njihov materin jezik. Vsi trije hodijo v argentinsko šolo, doma pa govorijo le slovensko. Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik
november 2014
Najmlajša otroka sta zelo razigrana in znata tako slovenski kot španski jezik. Vzgojena sta v duhu slovenskih potomcev. 11
MOJASLOVENIJA
Novice
Novice iz sveta in domovine Koncert pevskih zborov
Po pozdravu konzula konzularne pisarne RS v Banjaluki Branka Zupanca so učenci že nestrpno čakali na žreb ekip in na prva vprašanja. Mnogi so se kviza v Banjaluki udeležili tudi lani, ko so odgovarjali na vprašanja o živalih. Tema letošnjega kviza je bila šport. Sodelovali so učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke, Slatine, Teslića, Prijedora, Sarajeva, Kaknja, Novega Sada in Niša. Vemo, da je šport med mladimi zelo priljubljen, a za uspešno sodelovanje na kvizu ni dovolj poznavanje športov in športnih pripomočkov. Učenci so morali pokazati dobro znanje slovenščine. Če ne bi razumeli vprašanj, seveda ne bi znali odgovoriti. A so našli odgovore prav na vsa vprašanja. Najboljša je bila ekipa, ki so jo sestavljali Andrej Drinić iz Banjaluke ter Jelena in Dominik Župančič iz Teslića. Vsi sodelujoči so prejeli priznanja in knjižne nagrade. Zahvaljujemo se Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije, ki nam je podarila knjige Vinka Möderndorferja Kot v filmu.
Zveza slovenskih društev Evropa zdaj je v skupni organizaciji s Društvom Slovencev Triglav Banja Luka organizirala 18. oktobra 2014. koncert pevskih zborov. V Kulturnem centru Banskega dvora je ob velikem številu obiskovalcev pelo preko stotrideset pevcev in inštrumentalistov. Slovenska pesem, naj bo to narodna, zabavna ali peta v drugem lokalnem jeziku je odmevala po izjemno akustični koncertni dvorani.
Besedilo in foto: Barbara Hanuš
Na koncertu so sodelovali: MePZ DS Kredarica Novi Sad – zborovodja prof. Dunja Huzjan, ŽPZ »Slovenčice« Tuzla – dirigentka prof. Lejla Mulaosmanović, MoPZ DS Kredarica Novi Sad – dirigent mag. Borut Pavlić, PePZ Camerata Slovenica Sarajevo – dirigent Emir Mejremić, MePZ »Encijan« Pula – dirigentka in umetniška voditeljica prof. Paola Stermović, Ansambl Zdravka Ćosića Banjaluka – umetniški vodja Zdravko Ćosić in MePZ DS Davorin Jenko Triglav Banjaluka – zborovodja mag. Vanja Topić. Vremensko naklonjen, prijeten, s pesmijo in inštrumentalisti popestren sobotni večer je uspešno pletel nekoč pretrgane a danes spet čvrsto spletene niti. Besedilo in foto: Ana Kunjadić
Kviz male sive celice V soboto, 18. oktobra, je bil v Klašnicah pri Banjaluki kviz, ki ga je pripravil Darko Hederih, avtor priljubljene oddaje Male sive celice. Z avtorjem je prišel tudi voditelj oddaje Pavle Ravnohrib.
100 let Katedre za slovenščino v Neaplju Tretjega in četrtega oktobra letos je Katedra za slovenščino v Neaplju slavila prvo stoletnico obstoja in učenja slovenskega jezika v Neaplju “Centenario dello sloveno a Orientale”, katere začetnik je bil zamejski Slovenec prof. Bruno Guyon z mednarodnim simpozijem, razstavo slik akademskega slikarja Franca Goloba, za katerega se je posebno trudil Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri FF ter s predvajanjem slovenskega filma “Hvala za Sunderland” s prijaznim posredovanjem RTV Slovenija. Na mednarodnem simpoziju, na katerem so sodelovali strokovnjaki iz Slovenije in iz tujine, so poslušalci izvedeli nekaj o gostovanju in poznavanju Slovencev v Neaplju, ki je zlasti vezano na prevode slovenske književnosti. Svečano otvoritev so imeli rektorica Univerze Lida Viganoni, veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Iztok Mirošič, direktor oddelka, v katerem se je po ukinitvi fakultet znašla slovenščina, Salvator Luongo ter za Katedro slovenščine Aleksandra Žabjek, ki je opisala – kolikor ji je bilo na osnovi arhiva univerze poznano – delovanje Katedre v Neaplju, ki je bila glavna organizatorka častitljivega jubileja. Besedilo in foto: A. Z.
MOJASLOVENIJA
18
november 2014
Novice Obisk učencev z osnovne šole Bežigrad
zastavo, ter s spremstvom zelo lepih in kakovostno odigranih slovenskih pesmi in koračnic godbe Gorje iz Gorenjske. Sama povorka se je vila po münchenskih ulicah in je dolga sedem kilometrov. Neposredni prenos nemške televizije je bil dobri dve uri in ga je bilo mogoče gledati v 200 različnih državah. Po skoraj dve urni hoji smo navdušili tisoče gledalcev, ki so dogajanje spremljali na ulicah in postavljenih tribunah. Pot do samega prizorišča „Oktoberfesta“ je bila vedno bliže. Prispeli smo do cilja in do šotora. V šotor smo vstopili vsi skupaj z znano pesmijo „Na golici“, ki jo je igrala godba Gorje, ker pa je glasba Avsenika zelo znana tudi drugje, je bilo vzdušje v šotoru neopisljivo. Z velikim aplavzom smo zasedli svoja mesta in nazdravili s pivom. Vsa skupina je ostala skupaj do večernih ur, ko smo se poslovili od godbe in zadovoljni odšli na svoje domove. Omenila bi še rada, da je folklorna skupina SKD Lipa München letos maja praznovala 15.obletnico. Skupaj z drugimi društvi smo ta dogodek uspešno izpeljali. Julija pa smo se udeležili Srečanja v moji deželi v Škofji Loki. Kar cel avtobus nas je bilo, tako je tam folklorna skupina nastopila s spletom gorenjskih plesov. Po prireditvi smo naredili izlet po Gorenjski in spoznali nove lepote Slovenije. Naša folklorna skupina je imela veliko nastopov v Münchnu in okolici. V soboto, 27. septembra pa je sodelovala na Folklorijadi v Ulmu, kjer smo se srečali z drugimi folklornimi skupinami iz cele Nemčije.
9. avgusta smo v popoldanskih urah na sedežu društva pričakali naše prijatelje iz Ljubljane, učence z OŠ Bežigrad, s katerimi nas je lansko leto povezala naša učiteljica slovenskega jezika, Ana Pulko.
V decembru 2013 so bili naši učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika njihovi gosti v Ljubljani, letos pa nam vračajo obisk in smo mi njihov gostitelj. Hkrati se je bežigrajska osnovna šola povezala z eno sarajevskih osnovnih šol. Tako so bili naši mladi gostje prisotni pri pouku na osnovni šoli in kasneje še pri dopolnilnem pouku slovenščine v našem društvu. Peljali smo jih na ogled mesta in poskusit znane sarajevske čevapčiče na Baščaršiji. Vsi skupaj smo se odzvali vabilu Slovenskega veleposlaništva v Sarajevu., kjer so nas toplo sprejeli in pogostili. Vse te aktivnosti so potekale naslednji dan, ko so se naši obiskovalci malce odpočili. Tako se je v petek zvečer, končalo naše druženje v Sarajevu, ampak to še ni konec. V soboto zjutraj pa so se vsi podali na pot v Banja Luko na srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture iz BIH. Aktivnosti so se nadaljevale, ampak na drugi lokaciji. Besedilo in foto: Samo Čolak
Besedilo in foto: Anica Varga
Predstavitev Slovenije na Oktoberfestu v Münchnu V nedeljo, 21. septembra je SKD LIPA München že petič sodelovala na mimohodu (Schützen- und Trachtenumzug). Želja, da spet sodelujemo je bila velika, zato smo se ponovno prijavili in bili izbrani. Iz Slovenije smo povabili godbo Gorje, sosednja društva SKD Drava Augsburg in SKD Lastovka Ingolstadt, ter člane društva SKD Lipa München.
Srečanje v »raju« Raj se imenuje neprofitno kulturno društvo, ki v centru Celovca deluje že od leta 1983. Prostori društva so na razpolago zelo raznolikim dejavnostim. V prvi vrsti gre za inovativne in raznolike oblike umetnosti od likovne in gledališke, do glasbe in literature. Prostore je mogoče najeti tudi za najrazličnejša praznovanja in obletnice. Zelo pomembno vlogo pri tem društvu že nekaj let igra mlada in dinamična mladenka Ines Stupica, ki se je iz domžalskega konca po končanem študiju v Celovcu tam tudi za stalno naselila. Poklicno se udejstvuje kot asistentka poslovodstva pri Slovenski gospodarski zvezi. V prostorih društva se na njeno pobudo enkrat mesečno srečujejo Slovenci, živeči na Koroškem. Zadnjega srečanja zadnjega septembrskega dne so se na njeno pobudo srečanja udeležili tudi predstavniki društva Lastovka iz Slovenije. Poleg predsednika Martina Bibiča še štirje člani društva Stane in Mirjana Zdešar, John Križman in spodaj podpisani. S strani Svetovnega slovenskega kongresa sta se povabilu odzvala Franci Feltrin in Tom Gašperlin. Številčno gledano so bili približno enako močno zastopani koroški Slovenci, med katerimi velja omeniti ravnatelja Celovške Mohorjeve družbe Karla Hrena, dva podjetnika – svetovalca, ki svetujeta slovenskim podjetnikom pri ustanavljanju podjetij na Koroškem oziroma v Avstriji, navzoč je bil tudi odvetnik Serajnik in še več drugih.
Skupno se nas zbralo 116 udeležencev, ki smo se predstavili oblečeni v gorenjske, štajerske in prekmurske narodne noše, se vključili v povorko, ki je štela 9.000 ljudi iz različnih držav. Ponosno smo vihrali s Slovensko november 2014
19
MOJASLOVENIJA
Novice Pogovor je bil zamišljen kot spoznavno srečanje in seznanjanje z razmerami v Sloveniji in deloma tudi v Avstriji. Poudarek je bil na izkušnjah tistih Slovencev, ki so se po krajšem ali daljšem bivanju v tujini za stalno vrnili v domovino. Kot je dobro znano se povratniki iz tujine v Slovenijo združujejo v društvu Lastovka in predstavniki tega društva smo na osnovi lastnih v glavnem negativnih izkušenj lahko vsestransko osvetlili kalvarijo, skozi katero je morala večina povratnikov, zlasti tistih, ki so že, ali šele ustanavljajo lastno podjetje. Poudarili smo, da so izkušnje zdomstva in povratništva največkrat prežete z velim razočaranje, saj slovenska država ni bila niti organizacijsko in še manj ideološko pripravljena na vračanje rojakov v domovino. Od tod tudi potreba po združevanju in medsebojni pomoči na primer znotraj društva Lastovka. Po več kot dve uri dolgi razpravi smo se razšli brez kakršnega koli sklepa, kar tudi ni bil namen srečanja. Pozdraviti pa je treba pobudo s strani koroških Slovencev, saj je bilo tako prvič brez posredovanja države vzpostavljeno preko mejno soočenje, ki lahko koristi obema stranema. Upoštevajoč dejstvo, da smo Slovenija vsi Slovenci ne glede na to, kje kdo živi je to pomemben korak v pravo smer. Besedilo: Tomaž Štefe
Evropski dan jezikov
Razstava »Moje risbe in vezenine«
Kaj sploh je evropski dan jezikov? To je dan, ko praznujemo jezikovno raznolikost v Evropi in tako spodbujamo učenje jezikov. Na pobudo Sveta Evrope v Strasbourgu, se od 2001 dalje vsako leto praznuje 26. september kot evropski dan jezikov. Naši člani so se na tej prireditvi pojavili v raznih vlogah. Kot nastopajoči so bili učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture: Lan Leka, Alma Maksumić, Ivan Milošević; voditeljica celotnega projekta je bila Elvisa Šunje; pri organizaciji pa so pomagali člani upravnega odbora in tajnik našega društva. Nastopajoči otroci so skozi pesem, ples in recitacije predstavili naslednje jezike: bosanskega, hrvaškega, srbskega, angleškega, nemškega, italijanskega, francoskega, slovenskega, makedonskega, češkega, ukrajinskega, španskega in švedskega. Na koncu so vsak v svojem jeziku skupaj zapeli Ko si srečen … Kakorkoli, program je bil vsebinsko bogat in kvalitetno izveden. Ostali nastopajoči so bili: Združenje meščanov s poreklom iz Republike Makedonije – Sarajevo, Združenje meščanov češkega porekla Češka beseda – Sarajevo, predstavniki ukrajinske nacionalne manjšine iz BIH – Sarajevo, učenci OŠ Meša Selimović, ki pa se morajo zahvaliti svojim učiteljem in staršem za njihov trud. Projekt je bil najavljen v več medijih. Med številnimi obiskovalci pa so znašli tudi predstavniki slovenskega in ukrajinskega veleposlaništva v BIH. Upamo, da bo realizirani projekt dosegel svoje namene: večjezičnost in kulturno razumevanje, opozorilo na kulturno in jezikovno pestrost Evrope in spodbudo za vseživljensko učenje jezikov v šoli in izven nje. V pripravi tega projekta pa so se stkale prijateljske vezi med otroki in organizatorji omenjene šole in nacionalnih društev in vse zgleda, da se bo sodelovanje prestavilo na višji nivo. Verjetno se kmalu vidimo na kakšnem drugem projektu.
26. 9. 2014 smo kot Slovensko društvo Cankar sodelovali na proslavi za evropski dan jezikov, ki je bila prvi tovrsten osnovnošolski projekt izveden v Sarajevu. Prireditev se je odvila na Osnovni šoli Meša Selimović.
V organizaciji Kulturnega centra Banski dvor, Ambasade Republike Slovenije v BiH in Društvom Slovencev RS Triglav Banjaluka, je bila 2. oktobra 2014 razstava risb in umetniških vezenin na tkanini, akademske umetnice Saše Bezjak. Umetnica iz Radgone je tokrat prvič predstavila svoja dela v Banjaluki.
Razstavo je odprl konzul konzularne pisarne Republike Slovenije v Banjaluki Branko Zupanc. Dejal je, da spoštovanje in povezovanje umetnikov med Republiko Slovenijo, z zamejstvom in svetom, tokrat z Banjaluko, daje poseben značaj. Gospod Slobodan Vidović, predstavnik Kulturnega centra Banski dvor je pri predstavitvi Saše Bezjak govoril o avtorici, njenem do sedanjem uspešnem delu in o razstavljenih risbah v katerih je izražena njena vsakdanjost, njena čustvenost, njena vizija današnjega sveta. Sašine risbe in umetniške vezenine velikih formatov s poudarjenimi vbodi niti, katere ponekod sledijo konture ali izpolnjujejo dele nečesa, pokapljanega s packami, ki bi bile lahko solze morda krvi ali nečesa popolnoma drugega, daje obiskovalcu na voljo osebna doživetja njenih risb. In prav ta različna doživetja, ki so jih obiskovalci po ogledu razstave, ob koktejlu in prijetni jazz glasbi komentirali, so najboljša kritika.
Besedilo in foto: Samo Čolak
Septemberski piknik, čas za druženje 20. 9. 2014 smo v popoldanskih urah, v prostorih društva, organizirali tradicionalno jesensko druženje vseh članov, ki je bilo najprej mišljeno kot piknik na prostem, vendar nam je deževno vreme spremenilo načrte. Ne glede na vreme, se je zbrala kar precejšnja množica veselih obrazov vseh starostnih skupin in poleg naših članov so se vabilu odzvali nekateri naši prijatelji in predstavniki slovenskega veleposlaništva v Sarajevu. Najprej smo nazdravili ponovnemu snidenju, se malo okrepčali s čevapčiči in domačimi dobrotami, potem pa je sledilo sproščeno kramljanje, ki pa so ga pogosto prekinjale pesmi ob zvokih tamburic in kitare. Čeprav je zunaj lilo kot iz škafa, nam dobre volje ni zmanjkalo. Seveda je beseda tekla
Besedilo in foto: Nataša Kajmaković MOJASLOVENIJA
20
november 2014
Novice Visokodebelni biseri – upkač
tudi o načrtovanih aktivnostih v naslednjih mesecih, ampak bolj na kratko – informativno, da ne bi nekateri pozabili na svoje zadolžitve. V večernih urah smo se počasi začeli poslavljati. Nekatere so zvečer čakale še druge prijetne obveznosti, drugi pa smo se odpravili proti domu na zasluženi počitek. V naslednjem tednu se vidimo na prireditvi, ki se je že zdaj veselimo in kjer bodo, poleg ostalih, nastopali tudi naši učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. Besedilo in foto: Samo Čolak
Zaključen je projekt Visokodebelni biseri - Upkač v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Madžarska 2007 - 2013, pri katerem je sodelovalo pet partnerjev iz Narodnega parka örseg in Krajinskega parka Goričko. Pomemben partner s porabske strani je bila Razvojna agencija Slovenska krajina, koordinatorica pa Regionalna razvojna agencija Mura iz Murske Sobote. Celotni proračun je bil dobrega milijon in dvesto tisoč evrov, od tega je nekaj čez milijon prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj. Uradno so projekt začeli uresničevati oktobra 2011 in sklenili sredi oktobra 2014.
Travniški sadovnjaki, ki so jih v projektu poimenovali visokodebelni biseri, bogato rodijo, toda običajno vsako drugo leto. Letošnja jesen je manj bogata kot lanska, s katere je fotografija iz Peskovec na Goričkem. V duplu te, okoli 100 let stare jablane, je gnezdila tudi redka ptica smrtokavra, ki ji tod pravijo upkaš, na Ravenskem v prekmurju pa upkač.
Slovensko pesništvo v Sarajevu Devetega septembra se je ob 19. uri skupina naših članov, tečajnikov slovenskega jezika in kulture, udeležila literarnega večera t. i. »Slovensko pesništvo«, ki je bil le eden od dogodkov v sklopu projekta »53. Sarajevski dani poezije, 24. – 28.09.2014«.
V čezmejnem projektu je bilo nekaj poudarkov, in sicer trajnostni razvoj, ohranjanje travniških sadovnjakov in krepitev gospodarjenja s sadovnjaki; seveda tudi strokovna pomoč lastnikom travniških sadovnjakov z organizacijo različnih delavnic v Porabju in na Goričkem, kot je rez sadnega drevja, cepljenje in sajenje sadnega drevja. Na Gornjem Seniku so zgradili sadjarski center Hiša jabolk, v kateri je tudi predelava sadja in kupili stroje za vzdrževanje travniških sadovnjakov. V gradu na Goričkem so uredili sobo, v kateri so s fotografijami in predmeti ponazorili, kako so nekoč skrbeli za travniške sadovnjake. Tako na porabski kot gorički strani so naredili popis travniških sadovnjakov in dreves na njih, ki jih zdaj strokovno in lepo vzdržujejo, ponekod pa zasajajo na novo s starimi sortami. Pomen travniških sadovnjakov je večplasten: so del kulturne dediščine teh pokrajin, drevesa in trava pod njimi so ohranili značilno življenjsko skupnost, katere pomemben del so ptice, netopirji, metulji in travniške orhideje, pa tudi druge redke rastline, ki zaradi preobilice gnojenja in škropljenja izginjajo. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije se je na Goričkem ukvarjalo s proučevanjem življenja ptice smrdokavre - upkača, ki ga je najti samo še tu in na Krasu in velikega skovika. Katarina Denac in Primož Kmecl sta ob smrdokavri in velikem skoviku popisala tudi vse ostale ptice in izdala knjigo Ptice Goričkega. Andreja Kovač iz Razvoje agencije Slovenska krajina in Marta Havas iz Naravnega parka örseg sta napovedali nadaljevanje projekta, ker se je doslej pokazalo več odprtih vprašanj, na katera še nimajo odgovorov. Koordinacijo bo zopet prevzela Regionalna razvojna agencija Mura iz Murske Sobote. Besedilo in foto: Ernest Ružič Predstavili so se naslednji slovenski literati: Alja Adam, Valerija Skrinjar Tvrz, Ivo Svetina in Ciril Zlobec. Naslednji dan je v Gradski vijećnici župan Sarajeva,Ivo Komšić, svečano podelil priznaja “Bosanski stečak”. Med dobitniki priznanja sta bila tudi Ivo Svetina in Ciril Zlobec.
Kapele v filmu in s pesmijo na gostovanju v Vojvodini V nedeljo, 17.oktobra, je bil lep, sončen dan. Po gostovanju pri Slovencih v Subotici in Novem Sadu so na obisk v Rumo prišli člani Kulturnega društva Kapele (vas pri Brežicah), ki so v sodelovanju s krajani Kapel ustvarili igrani film Tak ti je tu blu.
Besedilo in foto: Samo Čolak november 2014
21
MOJASLOVENIJA
Novice Naša slovenska potica 2014 Dne 20. septembra smo se v Vršcu že petič posladkali s slovenskim poticami ki so jih naredile gospodinje iz slovenskih društev v Srbiji, iz društva Slovencev "Planika" Zrenjanin, "Sava" Beograd, "Logarska dolina" Pančevo ter društvo Slovencev "Kula" Vršac. Prireditev "Naša slovenska potica" vsako leto prireja društvo Slovencev "Kula" iz Vršca. Ideja za našo prireditev se je rodila ob koncu leta 2009, ko je bila oblikovana v projekt in dobila pozitivno oceno in finančno podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Vlade Republike Slovenije. V strokovni žiriji so profesorji kmetijske šole v Vršcu, sicer strokovnjaki za kruh i pecivo, Jano Sič in Milojka Jovulov- Med 15-imi poticami so izbrali najboljšo in zmagala je potica gospe Barbare B. Kramer iz Društva Slovencev "Sava" iz Beograda. Drugo mesto je zasedla potica Gabrijele Turzo iz Zrenjanina, tretja pa je bila Katica Kocijančič iz Vršca. Prireditev je so popestrili učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Vršcu s pesmijo Nika Grafenauerja "Peki" (učiteljica Rut Zlobec) ter pevski kvartet iz Beograda. Scenarij je pripravil Nenad Ćolakov, program pa sta povezovali Snežana Vidergar in Jadranka Bugarinov. Še posebej smo bili ponosni na obisk gospe Damjane Jurkovič-ataše v Veleposlaništvu Republike Slovenije ter gospoda Željka Kljuna, predsednika Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine v Beogradu. Posebna zahvala gre predsedniku društva in idejnem mojstru Zdravku Starcu ter Rudolfu Bohorču, Mariji Judež in Jeleni Jovulov.
Več o filmu Tak ti je tu blu, si lahko pogledate tudi na spletu: https://sl-si.facebook.com/filmkapele S člani slovenskega društva Emona iz Rume so obiskali samostan Ravanica v Vrdniku in staro pokopališče, kjer je svoj mir našlo veliko Slovencev – rudarjev in njihovih družin. Ogledali so si tudi pravoslavno cerkev in kripto v Rumi. Pred ikonostasom so Kapelski pubje doživeto zapeli slovenski Oče naš. Sledilo je kosilo, ki so ga za goste pripravili člani Društva Slovencev Emona v svojih prostorih. Bili smo počaščeni, ker se nam je pred začetkom kulturnega programa pridružil častni konzul Republike Slovenije v Novem Sadu gospod Rajko Marić. Ob peti uri se je začel amaterski igrani film Tak ti je tu blu v kapelskem narečju. V filmu je oživljena ljubezen med Nežo in Miho ter svatbeni običaji po drugi svetovni vojni v Kapelah pri Brežicah. Film v domačem kapelskem narečju je pozitivno ocenil priznani slovenski etnolog dr. Naško Križnar. V nadaljevanju programa so nastopali ženska vokalna skupina Iris, moška pevska skupina Kapelski pubje ter instrumentalna skupina Obsotelski dečki. Zvečer so gosti uživali v veselem druženju s člani Društva Emona. Rojakom iz Kapel se zahvaljujemo za čudovit slovenski večer in obujanje spominov na življenje naših prednikov, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu pa za sofinanciranje njihovega prevoza. Upajmo, da se bo naše sodelovanje nadaljevalo. Besedilo: Vukosava Jurišić, DS Emona Ruma, Srbija Foto: Davor Lipej
Besedilo in foto: Snežana Vidergar
urad
Priznanje SLORI za 40 let raziskovalnega dela Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc se je v petek, 10. oktobra 2014, udeležil slovesnosti ob 40-letnici delovanja SLORI - Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu. Na slovesnosti v Slovenskem narodnem domu v Trstu je tej pomembni raziskovalni ustanovi slovenske skupnosti v Italiji podelil Priznanje Urada, v pozdravnem nagovoru pa se je predsedniku SLORI dr. Milanu Bufonu in ostalim raziskovalcem med drugim zahvalil za dolgotrajno pomembno delo za ohranjanje slovenske intelektualne samozavesti v Italiji. Na slovesnosti je inštitut podelil nagrade natečaja SLORI 2014 za diplomska in podiplomska dela. Besedilo: Urad Foto: Darko Bradassi MOJASLOVENIJA
Minister Gorazd Žmavc se je zahvalil dr. Milanu Bufonu in ostalim raziskovalcem
22
november 2014
urad
Slovesna predaja v Celovcu Minister Gorazd Žmavc, vodja Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, se je 15. oktobra 2014 udeležil prireditve v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu, kjer je Fundacija Janeza Vajkarda Valvasorja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti slavnostno predala faksimilirane zbirke „Icontheca Valvasoriana“ Koroškemu deželnemu arhivu in knjižnega faksimila Janez Vajkard Valvasor „Topographia Archiducatus Carinthiae antiquae & modernae completa“ koroškemu deželnemu glavarju, Koroškemu deželnemu arhivu in Univerzi Alpe-Jadran v Celovcu.
Zbirke »Icontheca Valvasoriana« so pomembne za obe državi
Svoj obisk je minister skupaj s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem nadaljeval na prireditvi, ki jo je ob zaključku celovite sanacije Mohorjevega poslopja priredila Mohorjeva iz Celovca. Obnova poslopja Dijaškega
Slomškovega doma in Mohorjeve ljudske šole je bila potrebna za nadaljnje zagotavljanje kakovostne oskrbe otrok. Pri tem je minister Žmavc na slovesnosti izpostavil pomen vlaganja v mlade in znanje.
V popoldanskem času se je minister srečal z vodstvom Slovenskega šolskega društva, ki vodi in upravlja Mladinski dom (dijaški in študentski dom) v Celovcu, dvoskupinski vrtec »Sonce« v Celovcu in enoskupinska vrtca »Minka« v Škofičah in »Pika« v Šentrprimožu. Po predstavitvi delovanja in izzivov s katerimi se slovenski Mladinski dom srečuje, je sledil ogled in predstavitev nekaterih drugih inštitucij in organizacij, ki prav tako delujejo v prostorih Mladinskega doma: Slovenske študijske knjižnice, Dvoskupinskega vrtca Sonce, Štiriskupinskega varstvo ABCČ za šolarje dvojezične javne ljudske šole, Slovenskega znanstvenega inštituta in Košarkarskega kluba "Koš". Vse omenjene inštitucije delujejo v sinergiji in nudijo kakovostno oskrbo mladim pripadnikom slovenske manjšine v Celovcu. Njihovo delo je za ohranjanje in razvoj slovenske narodne identitete, kulture in jezika pomembno in potrebno. Besedilo in foto: Urad
Srečanje s predstavniki krovnih organizacij Minister Gorazd Žmavc, vodja Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, je, 17. oktobra 2014 v dopoldanskem času sprejel na delovnem srečanju predsednike vseh krovnih organizacij slovenske skupnosti v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Minister je predstavil nov model financiranja za Slovence v zamejstvu, ki se bo delil na redno in projektno financiranje. Poudaril je koordinacijo dela, sodelovanja Urada z vrhom države, z ministrstvi, s Komisijo DZ in predstavniki zamejstva. To je ključ do bolj transparentnega, konstruktivnega medsebojnega odnosa in iskanje nadaljnjih rešitev za boljši manjšinski razvoj kot tudi razvoj Slovenije. Pri tem pa je potrebno vključiti mlade. Mlajša generacija pa je bila osrednja tema današnjega razmišljanja, saj je potrebno podpreti projekte, ki krepijo mladinsko zavest z novo vsebino in evropskimi projekti. Pri tem so se dotaknili tudi skupne manjšinske koordinacije SLOMAK, ki je potrebna natančnejšega premisleka. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, gospod Ivan Hršak. Besedilo in foto: Urad november 2014
Predstavljen nov, spremenjen model financiranja
23
MOJASLOVENIJA
svetovni slovenski kongres
I. Konferenca slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu Svetovni slovenski kongres (SSK) je v četrtek, 2. oktobra 2014, v Postojni pripravil 29. strokovno srečanje in tokratno tematiko namenil pomenu turizma in gostinstva v slovenskem gospodarstvu. Strokovnjaki iz sveta in domovine so I. Konferenco slovenskega turizma in gostinstva doma in po svetu obogatili s svojimi neposrednimi izkušnjami, konstruktivnimi kritikami in predlogi za izboljšanje te gospodarske panoge, ki lahko pripomore k hitrejšemu razvoju Slovenije in višjemu življenjskemu standardu njenih prebivalcev. Srečanje je potekalo v Jamskem dvorcu Postojnske jame, častno pokroviteljstvo pa je prevzel predsednik Vlade RS, Miro Cerar.
Boris Pleskovič, predsednik SSK
Uvodni predavatelj Marjan Batagelj
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc
Udeležence srečanja so uvodoma pozdravili predsednik SSK, Boris Pleskovič, takratni minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Jožef Petrovič in Zvone Žigon v imenu ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazda Žmavca, ki je goste nagovoril v popoldanskem
delu Konference. S svojim uvodnim predavanjem pa je poslušalce navdušil predsednik uprave družbe Postojnska jama, Marjan Batagelj, ki je opozoril na številne težave v slovenskem turizmu. Nastavil je ogledalo slovenskemu turizmu, s konstruktivnimi kritikami in
predlogi pa ponudil veliko izhodišč ostalim razpravljavcem. Osebne izkušnje ljudi iz prakse Preostali del srečanja je bil razdeljen na tri tematske sklope, znotraj katerih so predavatelji
Srečanja se je udeležilo preko 130 obiskovalcev
MOJASLOVENIJA
24
november 2014
Helena Dejak iz Islandije
Joško Sirk iz Italije
Marko Podkubovšek iz ZDA
iz sveta in domovine podali svoje videnje o trenutnem stanju v slovenskem turizmu, vlogi managementa, predstavili dobre prakse v turizmu in gostinstvu ter na koncu spregovorili o vizijah za slovenski turizem. Tekom dneva so, med drugim, spregovorili mag. Marjan Hribar iz Direktorata za turizem in internacionalizacijo, generalni direktor hotela Four Points by Sheraton Ljubljana Mons Aleksander Valentin, svetovno priznani kuhar Jožef Oseli, v.d. direktorice javnega zavoda Turizem Ljubljana Petra Stušek, Janez Pergar s Fakultete za turistične študije ter Bogdan Lipovšek. Svoje izkušnje so predstavili tudi rojaki iz sveta: Sandro Quaglia in Joško Sirk iz Italije, Helena Dejak iz Islandije, Marko Podkubovšek iz ZDA in Mateja Forštnarič iz Nemčije.
Mateja Forštnarič iz Nemčije
Olivier Gaberšek iz Francije
Sandro Quaglia iz Italije in ostali sodelujoči pri sklopu »Predstavitev dobrih praks«
Plakat srečanja
Odmevnost v strokovnih krogih Konference se je udeležilo preko 130 obiskovalcev, sama Konferenca pa je doživela veliko odmevnost v medijskih in strokovnih krogih. Sklepna misel prisotnih je bila, da je tovrstna izmenjava izkušenj med upravljavci in strokovnimi delavci na področju turizma in gostinstva potrebna in dobrodošla, zato si bomo pri Svetovnem slovenskem kongresu še naprej prizadevali za organizacijo tovrstnih srečanj. Zahvaljujemo se vsem, ki so pripomogli k tako uspešni izvedbi konference, bodisi s svojim strokovnim delom ali finančno podporo. Vsem, ki vas tematika tega srečanja zanima je na voljo zbornik s prispevki vseh sodelujočih, ki ga lahko dobite v pisarni Svetovnega slovenskega kongres na Cankarjevi 1/IV v Ljubljani (e-mail: info@slokongres.com). Besedilo: Nina Frlan Foto: Arhiv SSK november 2014
25
MOJASLOVENIJA
slovenija v svetu
»Kjer dom je moj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija« 70 let povojnega izseljenstva Prihodnje leto bo minilo 70 let, odkar je na tisoče Slovencev moralo oditi v tujino, da bi ubranilo svoje življenje. Daleč od domače zemlje so ti Slovenci vsa leta z neizmerno ljubeznijo do domačih, do rodnega kraja in domovine ustvarjali Slovenijo v svetu in jo tudi posredovali naslednjim rodovom. Slovencev v težkih razmerah med bivanjem v begunskih taboriščih. • V Lescah smo z domačini odkrili ploščo mladinskemu pesniku in pisatelju Mirku Kunčiču, ki je umrl v Argentini. Dijaki iz Argentine so se skupaj z izseljenskim pisateljem in akademikom Zorkom Simčičem hvaležno poklonili njegovemu spominu. • Zbor Korotan iz Clevelanda se je v Cankarjevem domu v spremljavi simfoničnega orkestra poklonil domovini s kantato »Pozdravljena zemlja« izseljenskega skladatelja Metoda Melača. • Slovensko gledališče Buenos Aires se je podalo na turnejo po Sloveniji in igro Striček Vanja predstavilo slovenskemu občinstvu na trinajstih prizoriščih. Romalo je tudi po poteh mučencev in z recitacijami pesniških del izseljenskih avtorjev obogatilo program. Sodelovalo je tudi na zaključni akademiji v Cankarjevem domu. • Dijaki Srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka so obiskali domovino prednikov in z bogatim programom pričali o živosti slovenske kulture na tujih tleh tudi v tretji in četrti generaciji izseljencev. • SVS je na 12. taboru Slovencev po svetu s Simpozijem o slovenskem povojnem begunstvu predstavil doprinos le-tega pri ohranjanju narodne identitete med Slovenci v zamejstvu. • Osrednja prireditev je bila Spominska slavnostna akademija v Cankarjevem domu, pred njo pa Slovesna maša v ljubljanski stolnici, ki jo je vodil msgr. Alojz Uran. Na spominski akademiji so navzoče nagovorili predsednik slovenske vlade Janez Janša, predsednik SVS Boštjan Kocmur in izseljenski govornik Božidar Fink. Kulturni program so izvedli domači in izseljenski umetniki. Ob tej priložnosti so gostujoče skupine bile žive priče šestdesetletni zvestobi narodu in bogat prispevek k boljšemu razumevanju polpretekle zgodovine in usode povojnih izseljencev.
Razstava fotografij in tiska v slovenskih begunskih taboriščih v Avstriji 1945-1949, Frančiškanski atrij, 14. junija 2005
Po poteh mučencev Tovrstna prisotnost Slovencev po svetu v domovini je brez dvoma prispevek k pozitivnejšemu odnosu slovenske javnosti do naših rojakov in njihovih potomcev, posebno do vseh tistih, ki že sedemdeset let z izvirno kulturno in miselno produkcijo v tujini ustvarjajo Slovenijo v svetu. Zato vabimo vse izseljenske organizacije, da se nam pridružijo na prireditvah v mesecu juniju in juliju 2015. Besedilo in foto: Boštjan Kocmur
Dedek svojemu vnuku: »No glej: ni samo zemlja, kjer smo mi doma, naša domovina. Naša domovina je tudi jezik, ki ga tam govorijo – naš materin jezik. Naša domovina so tudi pesmi, ki odmevajo po naših gorah in dolinah – naše lepe slovenske pesmi. In je naša domovina tudi vera, ki smo jo prejeli od naših prednikov. Vse to in še mnogo več je naša domovina … Dokler govorimo naš materin jezik, dokler prepevamo naše lepe slovenske pesmi, dokler imamo v naših dušah vero naših dedov, vse dotlej nosimo s seboj košček domovine. In – lahko mi verjameš – najlepši košček naše domovine«. (»Košček domovine«, Martin Mizerit, organizator slovenskih šolskih tečajev povojne emigracije v Buenos Airesu). Ob bogatem 70-letnem ustvarjanju povojne emigracije naj osvežimo nekaj utrinkov izpred desetih let. V juniju in juliju 2005 je Izseljensko društvo Slovenija v svetu – SVS skupaj z Odborom za praznovanje 60-letnice povojnega izseljenstva pripravilo več prireditev, na katerih je sodelovalo več skupin predstavnikov prve, druge in tretje generacije slovenskih izseljencev: • Na pobudo rojakov iz Kanade in Avstralije ter s pomočjo Nove slovenske zaveze, Društva Tabor in gostujočih skupin iz Argentine, ZDA, Avstralije in Kanade smo se podali »Po poteh mučencev«. • Skupaj z Raziskovalnim institutom Studia Slovenica smo v Frančiškanskem atriju odprli Razstavo fotografij in tiska v slovenskih begunskih taboriščih med letoma 1945 in 1949, ki priča o bogati ustvarjalnosti MOJASLOVENIJA
Zaključna akademija v Cankarjevem domu, 3. julija 2005
26
november 2014
rafaelova družba
Cvetoči klas pelina V sozaložništvu Rafaelove družbe in Družine je izšla fotografska monografija Cvetoči klas pelina, Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945. Ob predstavitvi knjige je 13. oktobra 2014, v Galeriji Družina v Ljubljani, potekalo tudi odprtje razstave arhivskih fotografij.
Nekdanji taboriščniki z mag. Heleno Jaklitsch
Slovenski begunci so v povojnih taboriščih ustvarili junaško zgodbo, saj so v skrajno neugodnih okoliščinah in barakarskem okolju razvili red, disciplino, organizacijo, visoko kulturo in narodno zavest, ki zbuja spoštovanje. Bogato slikovno gradivo Rafaelove družbe je kar klicalo tudi po knjižni izdaji in tako je sredi oktobra 2014 izšla lepa fotografska monografija. Na predstavitvi je več gostov spregovorilo o knjigi oziroma o razstavi.
lo leta 2006, prav v Galeriji Družina, ko sta prvič videla razstavo arhivskih fotografij. Takrat sta z neverjetnim zanimanjem pregledovala fotografije in bila kasneje povabljena, da pregledata celoten fotografski arhiv, ki ga hrani Rafaelova družba. V kratkem pogovoru z voditeljico večera, radijsko napovedovalko in novinarko Edito Žugelj, sta predstavila svojo begunsko izkušnjo in kako se jima še danes uspe dokopati do številnih pojasnil k fotografijam. Predstavitve se je udeležilo mnogo poslušalcev iz domovine in zamejstva, večer pa je bil še bolj slovesen zaradi vrhunskega petja Slovenskega okteta.
Knjiga podaja upanje in zaupanje v moč Slovencev Tone Rode, direktor Družine, je med drugim dejal, da knjiga nima le dokumentarne vrednosti vendar nas tudi vabi k utrditvi skupnega spomina, predvsem pa k ohranjanju upanja in zaupanja v notranjo moč slovenskega človeka, ko se odloča za dobro v najtežjih okoliščinah. Lenart Rihar, urednik knjige in voditelj Rafaelove družbe je povedal, da je Rafaelova družba po letu 1993 začela pridobivati vedno več fotografskega gradiva o življenju slovenskih beguncev v Avstriji. Posnetke je sčasoma digitalizirala in jih do slej oblikovala v šest različnih razstav. Zadnja razstava, popestrena z besedo akademika Kajetana Gantarja, je bila pripravljena ob 70-letnici umika pred boljševiškim nasiljem in ob izidu fotografske monografije. O knjigi Cvetoči klas pelina je urednik med drugim povedal, da monografija ni nastala samo zaradi lepih fotografij, temveč tudi zato, da se preko zgodovinske študije spregovori o slovenskih beguncih in o dogodkih po letu 1945, saj je bilo to obdobje v šolskem sistemu in javni zavesti izmaličeno in zamolčano. Rihar se je ob predstavitvi knjige zahvalil vsem, ki so k nastanku monografije prispevali svoj trud.
Besedilo: Mihela Zaveljcina, Foto: Tatjana Splichal
Oris slovenskega povojnega begunstva Mag. Helena Jaklitsch, ki je za knjigo pripravila obširen zgodovinski oris slovenskega povojnega begunstva je obiskovalce odprtja seznanila kako je pridobivala gradivo za omenjeno tematiko ter o neverjetni žilavosti, ustvarjalnosti in delavnosti slovenskih beguncev v izredno težkih razmerah. Dejala je, da se z izidom monografije delno popravlja krivica, ki se je v vseh teh desetletjih naredila beguncem. Posebna gosta večera sta bila tudi zakonca Majda in Alojz Starman iz Špitala, nekdanja taboriščnika. Njuno sodelovanje z Rafaelovo družbo se je začenovember 2014
Knjiga obsega okrog tristo strani in čez tristo fotografij, ki so razporejene po poglavjih: Novo življenje, Delo za preživetje, Zdravstvena oskrba, Prehrana, Otroci pa so rastli, Šolanje, Kulturna dejavnost, Šport in skavti, Versko življenje, Obiski na Ljubelju, romanja, izleti, praznovanja ter Slovo in odhod v svet. Bralca v posamezna poglavja uvedejo umetniška besedila izseljenskih avtorjev. Povzetek spremne študije pa je preveden tudi v angleški in španski jezik. Knjigo je oblikoval Klemen Kunaver.
27
MOJASLOVENIJA
slovenska izseljenska matica
Keramična delavnica za zamejce Letošnja keramična delavnica je bila druga po vrsti. Udeleženke so prišle iz kreativne skupine Slovenskega društva Istra Pulj, pridružila pa se jim je članica Društva Slovencev Kredarica iz Novega Sada. Tokratne udeleženke so imele izkušnje z ustvarjanjem v glini, njihova želja pa je bila, da znanje nadgradijo. Tudi letos je bila mentorica delavnice kiparka in vodja lončarskega ateljeja Eva Peterson Lenassi, ki ima s podobnimi delavnicami že veliko izkušenj.
Udeleženke skupaj z mentorico Evo Peterson Lenassi
Oblikovanje latvice
Delo na vretenu MOJASLOVENIJA
Tema delavnice je etnološke narave, kar pomeni, da so se udeleženke delavnice lotile izdelovanja značilno slovenskih izdelkov kot so latvica za mleko, jaslice in figure, okrasnih in uporabnih izdelkov. Udeleženke delavnice so delale s kalupi, naučile pa so se ravnati tudi z vretenom. Prvi dan delavnice je namenjen spoznavanju slovenske etnološke zakladnice s področja keramike. Udeleženke so spoznale začetke ljudskega ustvarjanja v glini, slovensko zna-
čilno posodje, ornamentiko in aktualno stanje slovenskega obrtniškega izdelovanja izdelkov iz gline in keramike. Že prvi dan so delale na kalupih, s pomočjo katerih se izdelajo razne posode. Naslednji dan so imele voden ogled po Etnografskem muzeju, kasneje pa so se v delavnici naučile uporabljati vreteno, ki je osnovni pripomoček lončarjev za izdelavo praktičnih izdelkov, kot so vaze, vrči in v našem primeru latvice za mleko – tradicionalne posodice, ki so jih v starih časih uporabljali namesto današnjih, serijsko izdelanih krožnikov. Tretji in četrti dan so se udeleženke posvetili barvanju in ornamentom. Udeleženke so obiskali tudi novinarji Rada Slovenija in Radia Veseljak, in jih predstavili v oddaji za Slovence v zamejstvu in po svetu. Članice kreativne skupine Slovenskega društva iz Pulja in Novega Sada so bile več kot zadovoljne s štiridnevno delavnico. Otvoritev razstave nastalih izdelkov se je v lončarskem ateljeju odvijala v petek, 10. oktobra 2014, udeležil se jo je tudi predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Sledila bo razstava v okviru Slovenskega društva iz Pulja. Z vami delimo fotografije delavnice, kjer lahko vidite, kaj vse se da narediti z malo dobre volje in kančkom kreativnosti pod vodstvom mentorice Eve Peterson Lenassi. Besedilo in foto: Vesna Vukšinič Zmaić
Rudi Merljak iz Urada skupaj z Lenassijevo
28
november 2014
SLOVENCI V AVSTRIJI - štajerska
Štajerska jesen v nekdanji carinarnici Štajerska jesen s svojimi štiridesetimi leti ni samo najstarejši, marveč tudi najbolj raznolik festival sodobne umetnosti v Avstriji, saj združuje glasbo, performanse, gledališče, literaturo, arhitekturo, nove medije in teorijo. Del dogajanja je že več let tudi v Pavlovi hiši v Potrni in od letos še v kulturi namenjenih prostorih bivše carinarnice na mejnem prehodu med avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono.
N
a dvaindvajsetih prizoriščih v Gradcu se od konca septembra do druge polovice oktobra zvrsti prek 200 različnih kulturnih dogodkov, ki si jih ogleda veliko število ljubiteljev umetnosti. Lani našteli 47 tisoč obiskovalcev, kar lepo število tudi iz Slovenije. V program štajerske jeseni je vključena tudi Pavlova hiša, kulturni dom štajerskih Slovencev v Avstriji. Na ta način pridobiva na pomenu, kajti prireditve in dogodki po svoji vsebinski in siceršnji plati presegajo ožje, lokalne okvire in jih lahko umestimo v širši kulturni prostor severovzhodne Slovenije in avstrijske Štajerske. Dela avstrijske umetnice Heidrun Holzfeind so v Pavlovi hiši, dela slovenskega avtorja Tobiasa Putriha pa v prostorih nekdanje carinarnice na avstrijskem delu mednarodnega mejnega prehoda avstrijska Radgona - Gornja Radgona. Razmerje med življenjskimi zgodbami in politično stvarnostjo Avstrijska umetnica Heidrun Holzfeind raziskuje razmerje med individualnimi življenjskimi zgodbami in političnimi stvarnostmi. Za razstavo v Pavlovi hiši je umetnica povezala življenjske zgodbe umetniške skupnosti v kalifornijski puščavi ter eksperimentalne življenjske zgodbe ljudi na avstrijskem Štajerskem in v Sloveniji. Raziskovalni filmski projekt v sodobni tehniki videoinstalacije in podnapisi v več jezikih, prikazuje ljudi, ki so ubrali drugo življenjsko pot zunaj potrošniške družbe.
Instalacija slovenskega avtorja Tobiasa Putriha v obnovljenem prostoru carinarnice na nekdanjem mednarodnem prehodu med avstrijsko Radgono in Gornjo Radgono, tik ob Mostu prijateljstva čez Muro november 2014
Med obiskovalci sta bila tudi umetnostni zgodovinar Aleksander Bassin in umetniški fotograf Branko Lenart, pred Suzanne Weitlaner tudi dolgoletni predsednik Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko, zdaj pa član manjšinskega sosveta za slovensko skupnost pri zveznem kanclerju na Dunaju. Delo Heidrun Holzfeind je treba razumeti kot umetniški poizkus prikazati zapostavljeno socialno pripoved in jo soočiti z željami, pričakovanji in občutki obiskovalcev. Pri tem avtorici uspe ustvariti politični moment onstran konvencij politične umetnosti. Kjer so nekoč delali strogi cariniki, se zdaj zbirajo umetniki Srednja in starejša generacija se še kako dobro spominja, s kakšnim strahom ali vsaj s spoštovanjem je prestopala državno mejo že z dvema kilogramoma kave namesto enega, dovoljenega kilograma, čeprav je tudi res, da tako zelo strogi cariniki, kot jih zdaj "rišemo" v spominih, tudi niso bili. Morda je bilo strožje na meji z Madžarsko, zlasti na madžarski strani in bolj popustljivi so bili cariniki za drobnarije na meji z Avstrijo. Uradno so meje padle, ostale so na zemljevidih; padle so tudi mejne kontrole, ostali pa so prostori, v katerih so delovali cariniki in policija oziroma miličniki. Usoda teh prostorov, enako kakor nekdanjih stražnic na meji, je različna. Na madžarski strani meje jih je večina ostala, na slovenski strani pa kakor kje: v Gederovcih so prostore preuredili v turistično pisarno, v Gornji Radgoni so vse porušili in o njih ni niti sledu, na avstrijski strani so obe zgradbi obnovili in zadnja leta v njih prirejajo kulturne prireditve. Čeprav je carinski urad zdaj torej kraj umetnosti, je avstrijsko - slovenska meja v glavah nekaterih še prisotna. Tobias Putrih, eden izmed najbolj znanih slovenskih umetnikov svoje generacije, ki so ga povabili na sodelovanje v štajerski jeseni,
29
Tobias Putrih se je predstavil s slikami, krajevno specifičnimi inštalacijami in kratkimi filmi se je podal na pot in iskal kraj, kjer se še vedno izražajo uradno ne več obstoječe meje med Avstrijo in Slovenijo. Našel ga je v prazgodovinski jami Potočki zijalki v Karavankah, ki ločujejo Srednjo Evropo od balkanskega polotoka. Tobias Putrih Potočko zijalko kot umetni prostor premakne v carinski urad. Razvrstitev predmetov, risb in filmov sledi prizadevanjem za vzpostavitev meja. Jama postane kraj, kjer se pretakata svetloba in tema, ilustrira prehod med znanim in neznanim. Otvoritveni slovesnosti ob Pavlovi hiši v Potrni in na nekdanjem mejnem prehodu sta pritegnili pravo množico obiskovalcev iz avstrijske Štajerske in Slovenije, vse tja do Ljubljane. Besedilo in foto: Ernest Ružič MOJASLOVENIJA
SLOVENCI V AVSTRIJI - koroška
Kriminalka iz Pirana izpod koroškega peresa Peter Kimeswenger, koroški novinar in avtor z evropskimi avstrijsko-slovenskimi koreninami, je strnil svoj alpsko-jadranski izvor na svoj način: poiskal si je svoj drugi dom ob slovenskem Jadranu, pa še čoln v morju in – napisal knjigo, kriminalko »Wem die Glocke schlägt«.
Novinar in pisatelj Peter Kimeswenger Rojen leta 1958 je Kimeswenger potomec klasičnih evropskih prednikov (slovensko-avstrijsko). Je več kot 30 let novinar in fotoreporter pri avstrijskem koroškem dnevniku, živi v Celovcu in zadnja leta tudi v Piranu, ki si ga je izbral za svoj drugi dom.
upokojeni protagonist Karl Heber še naprej ostal ne sledi, pa edinole zavisi od veselja in volje bralcev mojega prvenca. Kriminalka iz slovenskega Pirana. Kako je prišlo do zgodbe iz alpsko-jadranske regije? Ker v tem prostoru, predvsem v Sloveniji, kolikor vem, doslej še ni bilo kriminalnega romana. Hotel sem se približati tej posebni istrski pokrajini
in njenim ljudem, ki jih odlikuje veliko izrazitih značilnosti, in moja knjiga je tak poizkus. Po prvih odmevih sem obstrmel, ker nisem pričakoval, da bo zgodba nagovorila toliko ljudi. Kaj vas povezuje z malim srednjeveškim pristaniškim mestecem na Jadranu? Pred trinajstimi leti sem kupil majhno domačijo v Piranu. Bilo je hrepenenje po »kraju hrepenenja«, po obmorskem ozračju, po načinu življenja, živeti z vetrom in valovi – upočasnjeno in zredčeno na bistveno. Imeti čas, čas za življenje. Prepoznavate se v istrski oznaki »forešt«. Je to nekaj podobnega kot tujec v domovini? Moja družinska zgodba razodeva, zakaj je tematika tujstva del moje identitete. Je tematika »prisluškovanja svoji notranjosti« z namenom vedno znova občutiti v sebi germanski očetov in slovanski materin del. Z leti celo še intenzivneje.
Wem die Glocke schlägt Je v nemščini napisana kriminalna zgodba, ki se dogaja v slovenskem Piranu. Vest o smrti tržaškega bankirja Lupinija prevetri starodavno mesto, saj se domnevni samomor kmalu izkaže kot perfidno načrtovan zločin.
MOJASLOVENIJA
Hiša ob morju, čoln in Jadransko morje – je to slovenski kotiček srca? Tega ne bi označeval kot kotiček, ki je v geometričnem smislu trikotnik, občutki pa so tekoči. Pantha rei – vse teče – so pravilno rekali nekoč že stari Grki. Tok življenja velja ohraniti živega, tekočega. Moj element je skratka voda, neskončnost in končnost morja. Zase neskončnost preprosto definiram z valovi – nihče ne ve, od kod prihajajo in kam gredo. Poklicno nikdar niste bili daleč oddaljeni od kriminalnega romana. Je to vaša prva zgodba ali jih imate še več v predalu? Knjiga je moj prvi kriminalni roman. Ali bo moj
30
Se novinarstvo in pisateljevanje skladata brez težav? Ali se nemara v tem skrivajo kakšne težave? Ne vem, ker se ne smatram kot pisatelja. Sem reporter in ostajam reporter. Knjiga pa je poglobljena verzija zgodbe med fikcijo in resničnostjo. Pišem v slikah. Pred mojim duhovnim očesom se vrtijo slike, jaz pa opisujem, kar vidim. Ste novinar in fotoreporter na Koroškem. Kaj je izredno in mikavno za novinarja v tej posebni »obnovljeni« eu-jevski regiji – v alpsko-jadranskem prostoru? Živimo na sečišču treh kultur in lepo je, sodoživljati, kako se regije, ki so bile stoletja in tisočletja med seboj povezane, spet srečavajo v svoji raznolikosti k enoti, pri čemer pa mora človek v vrtincu svojih želja, sanj in hrepenenj biti vedno v središču. Spremljali in dokumentirali ste tudi razpad Jugoslavije. Kaj se vam je posebej vtisnilo v spomin? Marsikaj! Preveč, da bi o tem pripovedoval ali pisal. Izkušnja, da čez noč iz prijateljev lahko nastanejo sovražniki in se sovraštvo ne ustavi pred posteljo zakoncev, je zame ena velikih ugank. Po drugi strani pa sem doživel pripravljenost pomagati, sočutje in človečnost v najčistejši, za preživetje potrebni obliki, kar bi bilo v mirovnem času domala nemogoče. A zakaj mora človek najprej trpeti, preden začuti, da je človek? Besedilo in foto: Emanuel Polanšek, www.novice.at
november 2014
SLOVENCI NA HRVAŠKEM
Srečanje rojakov na Hrvaškem Na 11. vseslovenskem srečanju, ki je potekalo 4. oktobra v hotelu Ad Turres v Crikvenici, se je zbralo okrog 350 članov iz vseh 16 slovenskih društev na Hrvaškem. Tradicionalno letno srečanje je bilo zopet priložnost za druženje med člani, nove dogovore, načrte in sodelovanje med društvi, pa tudi za srečanje z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazdom Žmavcem.
P
osebnost letošnjega srečanja je bila, da so se vsi udeleženci prvič zbrali v kraju kjer ni sedež slovenskega društva, celoten dogodek je potekal v organizaciji Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Sončno in lepo vreme je bilo kot naročeno za skupinsko fotografijo članov iz vseh društev, ki je bila ovekovečena pred začetkom srečanja. Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je v nagovoru izpostavil predvsem enotnost krovne organizacije. »Namen in pomembnost teh srečanj je, razen druženja tudi to, da pokažemo – tudi med sabo, da smo še vedno homogena skupnost. To je največja teža teh srečanj, da še vedno smo. Upam, da bo tako tudi v prihodnosti, čeprav se slovenska skupnost na Hrvaškem številčno zmanjšuje.« Vsem društvom, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter slovenskemu veleposlaništvu v Zagrebu, je predsednik Šonc podaril nov velik sodobni slovensko-hrvaški in hrvaško-slovenski slovar, čigar izdajo sta finančno podprla Slovenski dom iz Zagreba in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb. Še naprej finančna podpora Urada z novimi oblikami financiranja »Prihodnost je predvsem na mladih generacijah. Zato je tudi naša dolžnost in naša odgovornost, da ta druženja pripeljemo tudi v nadaljevanju in da nam bodo sledile tudi mlade generacije. Sem zelo srečen, zadovoljen, da sem lahko danes z vami«, je poudaril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, ki se je srečanja udeležil v spremstvu sodelavcev Rudija Merljaka in Dejana Podgorška ter v družbi novega konzula s slovenskega veleposlaništva v Zagrebu Viktorja Mlakarja. »Obljubljam vam, da bom izredno pozoren in tankočuten do graditve stabilne finančne podpore tudi v nadaljevanju, vendar z novimi modeli in novimi oblikami tega financiranja, ki pomeni tudi: nove čezmejne projekte, projekte evropskih sredstev, ki so potrebni, ker Evropa tukaj odpira ta prostor«, je še dodal minister Žmavc, in se zahvalil predsedniku Zveze Darku Šoncu. Srečanje se je v veselem razpoloženju za katerega je bil zaslužen tudi ansambel Florijan iz Sevnice, v plesu, druženju in slovensko pesmijo nadaljevalo do poznih nočnih ur.
Skupinska slika udeležencev 11. vseslovenskega srečanja v Crikvenici
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc in predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in (z desne)
Besedilo: Agata Klinar Medaković Foto: Nino Lah november 2014
31
MOJASLOVENIJA
SLOVENCI na madžarskem
Državne samouprave po novem Tudi na Madžarskem so imeli letos volitve trikrat, in sicer najprej parlamentarne, na katerih so izvolili narodnostne zastopnike, evropske in oktobra še lokalne, na katerih so izvolili vodstva občin in vodstva lokalnih in državnih narodnostnih samouprav.
Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš ob dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku in pred zgradbo, v kateri ima narodnostna organizacija prostore. Poslopje obnavljajo in dograjujejo, tako da bo v njem tudi konferenčna dvorana. Za dela bodo porabili 50 milijonov forintov (okoli 160 000 EUR), večino denarja je prispevala Madžarska.
N
ajpomembnejša novost volilnega leta na Madžarskem, je izvolitev trinajstih narodnostnih zastopnikov v številčno močno zmanjšan parlament. In sicer po novem sedi v čudoviti dvorani madžarskega parlamenta od letos 198 poslancev, na mesto prejšnjih 386 poslancev. Slovenci so za svojo zastopnico izvolili Eriko Köles Kiss, sicer srednješolsko profesorico in kot podpredsednico aktivno v Državni slovenski samoupravi s sedežem na Gornjem Seniku. Kot smo že pisali, so narodnostni zastopniki na vseh ravneh izenačeni s poslanskimi kolegi, izvoljenimi na strankarskih listah, nimajo le pravice glasovanja. Slovenska zastopnica pravi, da bo
MOJASLOVENIJA
zlasti aktivna v delovnih skupinah, odborih in komisijah, kjer nastajajo predlogi za parlamentarno razpravo. Tu se bo povezovalo več zastopnikov, s čimer želijo doseči, da bodo njihovi predlogi sprejeti v parlamentu. Erika Köles Kiss tudi poudarja pomen dobrega sodelovanja s Porabje in drugimi okolji, kjer na Madžarskem živijo Slovenci. Volitve v državne narodnostne samouprave Parlament je leta 1993 sprejel zakon o narodnih in etničnih skupnosti, po katerem je na Madžarskem 13 uradno priznanih manjšin, kar predstavlja okoli 10 odstotkov prebivalcev. Zakon so začeli uresničevati na začetku leta
32
1995, ko so izvolili državne narodnostne samouprave kot osrednje politične manjšinske organizacije, medtem ko so narodnostne zveze, tudi Zveza Slovencev, prevzele več nalog na področju kulture, deloma medijev in še na nekaterih področjih. Nekaj manjšin je narodnostne zveze ukinilo, Slovenci pa so se odločili, da tedaj že uveljavljena organizacija ostane in bo skupaj z državno samoupravo uresničevala naloge med našimi rojaki. Izkušnje kažejo, da so ravnali prav, kajti organizaciji druga drugo dopolnjujeta, pri čemer je potrebno dodati, da ne gre za strankarsko opredeljenost, kot je to primer na Koroškem ali v Italiji. Državno slovensko samoupravo sestavljajo
november 2014
občinske samouprave, ki so v Porabju, vključno z Monoštrom, Szombathelyu, Mosonmagarovaru in Budimpešti. Sedež Državne slovenske samouprave je na Gornjem Seniku, v največji narodnostni vasi, vse od začetka je njen predsednik Martin Ropoš, pred leti tudi župan gornjeseniške občine. Kot so nekoč domala vse odločali v Budimpešti, so zdaj pristojnosti prenesene na Zvezo Slovencev, ki ima sedež v Monoštru in Državno slovensko samoupravo na Gornjem Seniku. Letošnja novost je, da so člane Državne samouprave že izvolili, in sicer ne za štiri, marveč za pet let, predsednika morajo izvoliti v tridesetih dneh po volitvah. Predsednik ostaja še dalje Martin Ropoš. Državna slovenska samouprava se je uveljavila s svojim delom Kot rečeno, sta se Državna samouprava in Zveza Slovencev na Madžarskem dogovorili, da bosta nekatere naloge med manjšino uresničevali skupaj, druge pa ločeno. Sogovornice vladi in politiki so državne samouprave, medtem ko ima Zveza Slovencev večjo vlogo pri sodelovanju s Slovenijo. Martin Ropoš je v pogovoru o minulem štiriletnem mandatu dejal, da je bil le-ta uspešen na več področjih, tako v širšem na državni ravni, kakor v Porabju. Na državni ravni je bilo sprejetih več zakonov, ki prinašajo novosti v položaju manjšin, na lokalni ravni pa se je kot uspešen pokazal prednost pristojnosti za financiranje otroških vrtcev in dvojezičnih osnovnih šol v Števanovcih in na Gornjem Seniku. Kljub težkim gospodarskim razmeram, je financiranje manjšinskih programov bolje urejeno kot je bilo prejšnja leta. Končno je bila zgrajena cesta, ki povezuje Verico z Gornjim Senikom, odprli so sadjarski center Hiša jabolk na Gornjem Seniku, kjer zaključujejo dela na prvi porabski vzorčni, tudi turistični kmetiji. V tem času so podpisali sporazum o sodelovanju s prekmurskimi Madžari. Med najpomembnejše naloge Martin Ropoš uvršča stalno skrb za učenje in negovanje materinščine, slovenskega jezika, ki ga govorijo iz leta v leto manj. Zato bodo poizkušali navezovati stike s straši otrok v vrtcih in šolah ter se lotili drugih nalog za ohranjanje slovenskega jezika. Dosedanje izkušnje kažejo, da je zgolj prepričevanje staršev o pomenu materinščine premalo. Slovenski jezik mora pridobiti tudi na pomenu v širšem, predvsem gospodarskem okolju, kjer imata prednost angleški in nemški jezik.
Predsednik DSS Martin Ropoš in zastopnica Slovencev v parlamentu Erika Köles Kiss, ki poudarja, da bo imela vseskozi tesne stike s Porabjem in okolji, v katerih na Madžarskem živijo Slovenci, ki bo tako najustrezneje zastopala njihove interese. Ker je ob poučevanju na srednji šoli bila tudi podpredsednica Državne slovenske samouprave, položaj manjšine dobro pozna.
Besedilo in foto: Ernest Ružič
november 2014
33
MOJASLOVENIJA
SLOVENCI na madžarskem
Obisk predsednika DZ dr. Milana Brgleza v Porabju Madžarska je bila prva država, ki jo je po nedavni izvolitvi obiskal predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez. Uvodni del obiska je bil namenjen seznanitvi s položajem porabskih Slovencev, v Budimpešti pa se je udeležil 2. zasedanja predsednikov parlamentov dvanajstih podonavskih držav in se s kolegom Lászlom Köverjem pogovarjal tudi o življenju Slovencev na Madžarskem.
Na gorneseniški dvojezični šoli Jožefa Košiča so gostom iz Slovenije pripravili kratek a prisrčen program. Gornjeseniško šolo obiskuje letos 69 učenk in učencev, števanovsko pa 51.
Na pogovoru v Spominski hiši Janoša Küharja n Gornjem Seniku je zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köles Kiss, dr. Milana Brgleza in člane delegacije, v kateri so bili predsednik odbora za zunanjo politiko DZ, veleposlanica na Madžarskem Ksenija škrilec in generalni konzul v Monoštru Dušan Snoj, seznanila z nalogami narodnostnih zagovornikov, ki jih je 13, kot je uradno priznanih manjšin na Madžarskem. Zastopnica je prepričana, da bo lahko prispevala pomemben delež v razvoju narodnosti, zlasti s konkretnimi pobudami v delu parlamentarnih komisij in odborov. Za to, da bodo svoje delo opravljali uspešno, imajo zagovorniki zagotovilo tudi predsednika vlade Viktorja Orbána, ki se je seznanil z vsakim posebej. Martin Ropoš je na pogovoru predstavil izkušnje, ki jih ima Državna slovenska samouprava po tem, ko je prevzela skrb za izobraževalne ustanove na osnovnošolski ravni. Zdaj sistem financiranja številčno majhnih dvojezičnih osnovnih šol deluje dobro. O organiziranosti Slovencev na Madžarskem, pa je delegacijo seznanil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Kako poteka dvojezični pouk na gornjeseniški šoli Jožefa Košiča in v Števanovcih, sta povedali ravnateljici Ildikó Trájber Donczcecz in Agica Holec. Gornjeseniška ravnateljica je povedala, da imajo zdaj na šolah ustrezne pogoje za delo, čeprav tudi problemov ne manjka. Gre predvsem za kadre, MOJASLOVENIJA
za znanje obeh jezikov, slovenskega in madžarskega, kar je po novem pogoj za delo učiteljev na dvojezičnih šolah. Slovenski gostje so si ogledali kratek in prisrčen program v dvojezičnih razredih gornjeseniške dvojezične osnovne šole. Na Gornjem Seniku je bil še ogled Hiše jabolk, kjer je vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač predstavila pomen sadjarskega centra, ki je nastal kot čezmejni projekt s Slovenijo. Daljši pogovor je imela delegacija na slovenskem generalnem konzulatu, in sicer o položaju mladih v Porabju. Za zaključek obiska so si gostje ogledali Slovenski kulturni in informativni center v Monoštru.
34
V izjavi po pogovorih je dr. Milan Brglez povedal, da so se razmere in pogoji za delovanje slovenske manjšine na Madžarskem v zadnjih letih izboljšale. Pomemben napredek je izvolitev zagovornice pravic Slovencev na Madžarskem, s pomočjo katere bodo lažje uveljavili svoje interese in potrebe. Končni cilj pa mora biti, da zagovornice oziroma zagovorniki postanejo poslanke in poslanci. Predsednik Državnega zbora se je v Budimpešti zavzel tudi za več parlamentarnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko, kajti sicer je sodelovanje med državama zgledno. Besedilo in foto: Ernest Ružič
november 2014
Konec tedna na izlet Po Sloveniji in zamejstvu Oglejte si Slovenijo skozi čudovite panoramske fotografije ali pa v živo doživite lepote naše domovine!
O knjigi
Popotniški vodnik po Sloveniji vam ponuja kar deset velikih tridnevnih izletov po Sloveniji in zamejstvu, s katerimi si lahko načrtno ogledate celotno Slovenijo. Dodanih pa je še dodatnih petdeset enodnevnih možnosti in izletniških idej. Seveda pa si lahko tudi sami sestavite svoje izlete in se malce prepustite naključju, odkrivanju in raziskovanju, saj je na poti po Sloveniji in njenem zamejstvu veliko lepega, neznanega, v vsakem letnem času drugačnega. Marjan Bradeško
Založba: O MEDIA d.o.o. Velikost: 240 x 170 mm Vezava: trda Število strani: 130 Leto izdaje: junij 2014 Cena: 27 EUR (plus stroški pošiljanja)
Naročite še danes! Po pošti: O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana, Slovenija Po e-pošti: urednistvo@mojaslovenija.net