Moja Slovenija oktober 2013

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • oktober 2013 • letnik VI • številka 8

GLOBALNA SLOVENIJA: Ansambel bratov Avsenik skozi čas

LEPOTE SLOVENIJE: Krajinski park Strunjan NA MLADIH SVET STOJI: Iz Nove Gorice na Kitajsko

intervju: ŠPORT: Eurobasket združil Slovenijo WWW.MOJASLOVENIJA.NET

MARJAN KOLARIČ Slovenci v Kanadi največji ambasadorji Slovenije

KORISTNI NASLOVI I. PRIDOBITEV državljanstva Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si

VII. IZSELJENSKE ORGANIZACIJE IN URADI 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu in informira DZ) Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

III. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)

Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

IV. Seznam ministrstev Sloveniji in povezava na njihove spletne strani Spletna stran: www.vlada.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)

V. Reševanje stanovanjskega vprašanja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

VI. Izobraževanje a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)

b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

MOJASLOVENIJA

Spletna stran: www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

2

oktober 2013

UVODNIK

Od malega po svetu Rojena sem v Sloveniji, ampak kot družina smo živeli tudi v Keniji in na Malti. Sama sem pozneje živela tudi v ZDA. Tako, da sem v bistvu odraščala precej »nomadsko« in mi je takšen slog življenja postal normalen in bil od vedno všeč. Kot novinarka sem veliko pisala o človeških virih in strokovnjaki poleg menjanja službe priporočajo tudi menjanje države bivanja. K temu, da sem se odločila prav za London, kjer živim danes, je prispevalo predvsem to, da je moja sestra v tistem času delala v britanski prestolnici. To je bila moja »brca«, še posebej, ker je imela pogodbo le za štiri leta in nisem mogla predolgo odlašati. Včasih moramo preprosto skočiti in točno to sem naredila. Sicer pa sem razmišljala tudi o drugih mestih. Včasih ni toliko pomembno, v katero smer se premaknemo, ampak predvsem to, da se premaknemo. To sproži cel val pozitivnih sprememb.

Tanja Stankovič

Včasih ni toliko pomembno, v katero smer se premaknemo, ampak predvsem to, da se premaknemo.

oktober 2013

3

MOJASLOVENIJA

KAZALO 8 12 16 20 22 26 27 28 30 32 33 34 36 37 38 40 42 44 46

Zgodba z naslovnice Ansambel bratov Avsenik je slovensko narodno zabavno glasbo in del slovenske identitete ponesel v svet že v petdesetih letih prejšnjega stoletja. In doživel nesluten uspeh.

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine.

Izdajatelj: O MEDIA d.o.o.

Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektor: Grega Rihtar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o.

Tisk: Kocman grafika d.o.o.

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006.

ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

8

INTERVJU Globalna Slovenija Lepote Slovenije Portret izseljencev Novice iz sveta in domovine urad VLADE rs za slovence slovenija v svetu svetovni slovenski kongres rafaelova družba slovenska izseljenska matica SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI V AVSTRIJI SLOVENCI NA madžarskem Knjižna polica naučimo se slovenščine Veliki Slovenci NA MladiH SVET STOJI ŠPORT upravni postopki

INTERVJU Slovenci v Kanadi največji ambasadorji Slovenije Marjan Kolarič je predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora v Kanadi in zastopnik kanadskih Slovencev v Svetu Vlade RS za Slovence po svetu. S svojo družino živi v Kanadi in se trudi povezati slovenska društva v enotno organizacijo z namenom še večjega slovenskega družbenega, socialnega, kulturnega, športnega in gospodarskega povezovanja v Kanadi. O prepoznavnosti Slovenije je povedal: »V kanadskih medijih se nič ne piše ali govori o Sloveniji. Novice prihajajo le preko dogajanja v slovenskih skupnostih. Zato smo vsi Slovenci, ki živimo v Kanadi nekakšni ambasadorji Slovenije.«

INTERVIEW Canadian Slovenians: the most important promoters of Slovenia Marjan Kolarič is the president of the All Slovenian Cultural Committee in Canada and the representative of Canadian Slovenians in the Government Council for Slovenians Abroad. He lives in Canada with his family and strives to unite Slovenian associations in the country into one organization with the intention of further strengthening social, cultural, sports and economic ties within the Slovenian community in Canada. “Canadian media do not report on what is happening in Slovenia. Slovenian communities are the only source of news,” he said regarding the status of Slovenia in the press. “That is why Slovenians living in Canada are promoters of Slovenia in a way.”

ENTREVISTA Los eslovenos en Canadá son los mejores embajadores de Eslovenia Marjan Kolarič es el presidente de la Comisión de Cultura Eslovena de Canadá y el representante de los eslovenos de Canadá en el Consejo gubernamental de la República de Eslovenia para los eslovenos en el mundo.

Vive en Canadá con su familia tratando de conectar todas las asociaciones eslovenas, formando una organización unificada, para así lograr una mayor integración social, cultural, deportiva y económica de los eslovenos en Canadá. Acerca del conocimiento que los canadienses tienen de Eslovenia dijo: "Los medios de difusión canadienses no publican nada acerca de Eslovenia. Las noticias vienen sólo a través de las actividades de la comunidad eslovena. Los eslovenos que vivimos en Canadá somos una especie de embajadores de Eslovenia."

4

oktober 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS GLOBALNA SLOVENIJA Ansambel bratov Avsenik skozi čas Avseniki so bili štiri desetletja največji promotorji Slovenije po svetu, saj so z uveljavitvijo značilnega glasbenega sloga pripomogli k njeni večji prepoznavnosti. Za uspeh Avsenikove glasbe so nedvomno pomembni ustvarjalni talent Slavka Avsenika in odlični aranžmaji brata Vilka. Pri tem pa ne gre pozabiti vseh kakovostnih instrumentalistov, pevcev in pevk, ki so sodelovali pri ansamblu, ter dobrih domačih in tujih piscev besedil. Presenetljiv uspeh doma in v tujini je potrdil novo glasbeno zvrst, ki jo danes v velikem delu Evrope kot tudi izven Evrope posnemajo številni ansambli z isto zasedbo in velikokrat tudi z enakimi slovenskimi narodnimi nošami.

GLOBAL SLOVENIA The Avsenik Brothers Ensemble through time The Avseniks contributed a great deal to putting Slovenia on the map with their four-decade-long career based on their popular and unique music style. The main elements of their success are undoubtedly Slavko Avsenik’s creativity and Vilko Avsenik’s excellent songwriting. However, we must not forget numerous excellent musicians and singers and great Slovenian and foreign lyricists who worked with the ensemble. A surprising success at home and abroad confirmed the new style of music that is now played by numerous music groups in Europe and elsewhere.

These groups use the same set of instruments and some even wear Slovenian national costumes.

ESLOVENIA GLOBAL El conjunto musical de los hermanos Avsenik a través del tiempo Los Avsenik han sido durante cuatro décadas los mayores promotores de Eslovenia en el mundo, ya que con un típico estilo musical han contribuido a su mayor difusion. El éxito musical de los Avsenik se debe, sin duda alguna, al importante talento creativo de Slavko Avsenik y a los excelentes arreglos musicales de su hermano Vilko. Pero no debemos olvidar a todos los músicos y cantantes de alta calidad que formaron parte del conjunto, así como los buenos compositores eslovenos y extranjeros. El sorprendente éxito que han tenido tanto en su patria como en el extranjero ha confirmado un nuevo género musical que hoy en día interpretan muchos conjuntos musicals en distintas partes no sólo de Europa sino también más allá de sus fronteras con la misma composición y muchas veces los mismos trajes típicos eslovenos.

12

LEPOTE SLOVENIJE Krajinski park Strunjan Navzlic kratkosti je delček kratke slovenske obale v dolžini 3800 metrov nekaj edinstvenega, nekaj česar ni mogoče najti niti na italijanski strani, niti v hrvaškem delu Istre. V mislih imamo del obale med rtom Kane pri Izoli in rtom Strunjan. Ta delček obale je edinstven po svoji obliki in po bogastvu življenja v morju in na kopnem. Občini Piran in Izola sta ta del obale in kopnega tudi zavarovali kot Krajinski park Strunjan. Na kopnem ta park obsega 360 hektarov na morju pa 100 hektarov.

TREASURES OF SLOVENIA Strunjan Regional Park

This piece of Slovenian coast may be small, measuring only 3,800 meters in length, but it offers something unique that cannot be found in the Italian or the Croatian Istria. The place that we have in mind is the coast between cape Kane near Izola and cape Strunjan. It has a special shape and a rich sea and shore life. This area has been protected and designated as a regional park by the municipalities of Piran and Izola. The Strunjan Regional Park covers 360 hectares on land and 100 hectares on sea.

BELLEZAS DE ESLOVENIA Parque Natural de Strunjan A pesar de la breve costa eslovena, con sólo 38.000 metros de largo es algo especial, algo que no se puede encontrar ni en Italia ni en la parte croata de Istria. Nos referimos al segmento de costa entre el Cabo Kane en Izola y el Cabo Strunjan. Esta parte de la costa es única por su forma y por la riqueza de la vida que se desarrolla en el mar y en la tierra. Los municipios de Izola y Piran protegieron esta parte de la costa como Parque Natural de Strunjan. El parque abarca 360 hectáreas terrestres y 100 hectáreas marinas.

oktober 2013

5

18 MOJASLOVENIJA

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS PORTRET IZSELJENCEV Slovenca v Londonu Tanja Stankovič in Boris Subotić oba živita in delata v Londonu. Tanja je zelo dejavna pri organizaciji različnih srečanj Slovenk in Slovencev v Londonu. Borisa pa v Sloveniji poznamo pod imenom DJ Spook. Sedaj si utira tudi glasbeno pot v Londonu, kamor sta se preselila skupaj z dekletom.

PORTRAIT OF SLOVENIANS ABROAD Two Slovenians in London Tanja Stankovič and Boris Subotić live and work in London. Tanja is a very active organizer of different meetings of Slovenians in London. In Slovenia Boris is better known under the alias DJ Spook. Now he is pursuing a career in London where he has moved with his girlfriend.

20

RETRATO DE EMIGRANTES Eslovenos en Londres Tanja Stankovič y Boris Subotić viven y trabajan en Londres. Tanja es muy activa en la organización de diversas reuniones de los eslovenos en Londres. Boris es conocido en Eslovenia como el DJ Spook y está haciendo su carrera musical en Londres, adonde se ha trasladado con su novia.

MLADI: Janko Le Ulaga Iz Nove Gorice na Kitajsko Tokrat smo k intervjuju povabili mladega Primorca iz severne Primorske, ki si je drznil odpotovati v svet. Janko se je odpravil na Kitajsko, kjer živi in dela za slovensko podjetje Gorenje. Spomnim se najinega prvega srečanja, ko sva oba živela še v študentskem domu. Janko je namreč sin Slovenca in Kitajke, zato sem ob prvem srečanju z njim začela govoriti v angleščini, stereotipno sem ga označila za Erazmus študenta iz Kitajske. Janko je bil že kot študent zelo ambiciozen in iznajdljiv in življenska pot pa ga je pripeljala vse do Kitajske.

YOUNG PEOPLE: Janko Le Ulaga From Nova Gorica to China This time we have interviewed a young man from northern Slovenian Littoral who bravely left Slovenia to live in China where he works for Gorenje, a Slovenian home appliance manufacturer. We first met when we were both living in a student residence. Janko’s mother is Slovenian and his father is Chinese so I stereotypically thought that he is an Erasmus student from China and started talking to him in English. Janko has been very ambitious and resourceful ever since he was a student and life took him all the way to China.

42

MOJASLOVENIJA

JOVENES: Janko Le Ulaga De Nova Gorica a la China Esta vez hemos entrevistado a un joven de Primorska Septentrional que se atrevió a viajar por el mundo. Janko se fue a China, donde vive y trabaja para la empresa eslovena Gorenje. Recuerdo nuestro primer encuentro, cuando ambos vivíamos en una residencia de estudiantes. Janko es hijo de un esloveno y de una china, así que en nuestro primer encuentro comencé a hablar con él en inglés, ya que – esteroetípicamente – lo consideré estudiante chino de Erasmus. Janko era un estudiante muy ambicioso e ingenioso. Y el camino de la vida lo llevó hasta la China.

6

oktober 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS VELIKI SLOVENCI Zdravnik prof. dr. Ljudevit Merčun

18. avgusta 1900 se je rodil zdravnik internist, prof. dr. Ljudevit Merčun. Ker se je družina zaradi očetovih službenih obveznosti preselila na Štajersko, je klasično gimnazijo končal leta 1919 v Mariboru. Merčunovi so bila zavedna družina in tako se je Ljudevit odločil za študij medicine v Ljubljani.

Ljudevit Merčun je bil izjemni internist, endokrinolog in vzgojitelj mladih zdravnikov in tudi pomemben pisec učbenikov za študente ljubljanske medicinske fakultete. Kruta usoda mu je namenila le kratko življenje.

GREAT SLOVENIANS Doctor and Professor Ljudevit Merčun Ljudevit Merčun was an internist born on 18 August, 1900. His father’s job obligations brought the family to Styria and so he finished classical high school in Maribor in 1919. Because the Merčuns were a nationally conscious family, Ljudevit Merčun decided to study medicine in Ljubljana. He was an exceptional internist, endocrinologist and professor, as well as an important author of textbooks for students of the Faculty of Medicine in Ljubljana. Cruel destiny took him away soon.

40

GRANDES ESLOVENOS El profesor Dr. Ljudevit Merčun, médico El 18 de agosto de 1900 nació el médico internista, prof. dr. Ljudevit Merčun. Debido a los compromisos laborales de su padre la familia se trasladó a Štajerska, así que en 1919 terminó su bachillerato en Maribor. Como los Merčun eran una familia con gran consciencia nacional, Ljudevit decidió hacer sus estudios de medicina en Ljubljana. Ljudevit Merčun fue un excelente internista, endocrinólogo y educador de jóvenes médicos y también un importante escritor de libros científicos para los estudiantes de la Facultad de Medicina de Ljubljana. Pero una cruel fortuna le otorgó una vida breve.

ŠPORT Eurobasket združil Slovenijo Evropsko prvenstvo v košarki – Eurobasket 2013, je zagotovo prineslo v Slovenijo veliko dobre volje ter zanimivih tekem, ki so se odvijale na košarkarskih parketih, sprva na Jesenicah, Celju, Kopru in Ljubljani, v drugi polovici tekmovanja pa so se vse predstave košarkarjev odvile v Stožicah, v Ljubljani. Prebudili so se domači in tuji navijači, ki so polnili dvorane In navijali za svoje ase. Slovenski navijači so junakom slovenske košarke vedno znova stali ob strani. Dali so jim krila in zagon.

SPORT EuroBasket united Slovenia European basketball championship EuroBasket 2013 brought an abundance of joy and interesting basketball matches to Slovenia. The first half of the competition took place in Jesenice, Celje, Koper and Ljubljana while all the matches in the second half were played at the Stožice Arena in Ljubljana. During the matches the arena was full of passionate Slovenian and foreign fans who created an amazing atmosphere. Slovenian fans supported their heroes throughout the championship. They gave them energy and confidence.

DEPORTE Eurobasket unió a Eslovenia

44

El Campeonato europeo de Baloncesto – Eurobasket 2013 ha traído a Eslovenia, sin duda alguna, mucha alegría y muchos partidos interesantes, que se han llevado a cabo en el parquet de baloncesto, inicialmente en Jesenice, Celje, Koper y Ljubljana. En la segunda mitad del campeonato todos los partidos se llevaron a cabo en Stožice, en Ljubljana. Los simpatizantes nacionales y extranjeros llenaron los palacios del deportes y vitorearon a sus ases. Los fans eslovenos han apoyado a los héroes del baloncesto esloveno todo el tiempo, dándoles alas e impulso.

oktober 2013

7

MOJASLOVENIJA

Življenje Slovencev Kanadi je lažje, ker država podpira multikulturnost in ne podpira asimilacije za vsako ceno. Vsaka skupnost lahko v svojem prostoru goji svoje vrednote.

MOJASLOVENIJA

8

oktober 2013

Intervju: Marjan Kolarič

Slovenci v Kanadi

največji ambasadorji Slovenije Prvi Slovenci so v Kanado prihajali konec 18. stoletja zaradi ekonomskih razlogov. Po 1. svetovni vojni je bil drugi val, tretji val se je zgodil po 2. svetovni vojni in po letu 1970 četrti val, ki se mu je pridružila družina Kolarič iz Polzele pri Celju. Marjan Kolarič je danes predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora v Kanadi in zastopnik kanadskih Slovencev v Svetu Vlade RS za Slovence po svetu. S svojo družino živi v Kanadi in se trudi povezati slovenska društva v enotno organizacijo z namenom še večjega slovenskega družbenega, socialnega, kulturnega, športnega in gospodarskega povezovanja v Kanadi.

Po rodu ste rojen Slovenec. Od kod izvirate?

Rodil sem se v Celju leta 1953. Oče Franc Kolarič je bil doma iz Trstenika. Bil je letnik 1926. Družino si je ustvaril na Polzeli, ko je poročil mojo mamo, Nado Čater, rojeno 1934 na Vrbju pri Žalcu. Na Polzeli sem hodil obiskoval prve razrede osnovne šole. Od petega razreda dalje pa sem obiskoval šolo v Žalcu. Po končani osnovni šoli sem se vpisal na gostinsko šolo v Celju.

Kdaj ste se preselili v Kanado?

Po končanem šolanju je sledilo služenje vojaškega roka v Nišu, ki je trajalo kar leto in pol. Po vrnitvi domov pa sem z družino odšel v Kanado.

Odločitev o selitvi v drugo državo, na drugo celino, je bila zagotovo težka. Kdo je nosil breme odločitve?

O tem se je odločil oče, ki je prodal svoje podjetje, Prevozništvo Kolarič, skupaj s štirimi zaposlenimi.

Ostale nepremičnine pa smo ohranili v lasti z namenom in željo po vrnitvi.

Torej je bil osnoven razlog selitve ekonomski?

V tedanjih časih je bila v Jugoslaviji zelo nespodbudna klima za podjetniške ideje. Omejevali so jih visoki davki, pa tudi omejitve zaposlovanja so onemogočale razvoj podjetja. Zato smo se predvsem zaradi ekonomskih razlogov preselili v Kanado.

Slovenci so se in se še izseljujejo v zelo različne države. Zakaj je vaš oče izbral prav Kanado? oktober 2013

Očetov brat je takrat že živel v Kanadi. Pomagal nam je urediti vse dokumente, ki so bili potrebni za življenje v Kanadi.

Kakšna pa je zgodba vašega strica?

Očetov brat je končal glasbeno šolo v kraljevi glasbeni akademiji in je igral saksofon v kraljevem orkestru. Po propadu kraljevine Jugoslavije je leta 1941 preko Nemčije odšel v Kanado. Še danes živi v Torontu.

Odločitev o selitvi je vplivala na vso vašo družino. Kako ste vi sprejeli to spremembo?

Takrat sem bil star okoli 20 let. To je bila zame zelo težka odločitev in se z njo nisem strinjal. Sem pa razumel vzroke in zato odšel skupaj z družino.

Z vami pa je šel tudi mlajši brat …

V družini sva bila dva otroka, jaz in mlajši brat Franc. On se je po desetih letih življenja v Kanadi vrnil v Slovenijo zaradi ženitve in danes živi na Polzeli zraven naše domačije.

V Kanadi pa se je za vas začelo novo življenje v povsem drugačnem okolju. Česa ste se najprej lotili?

Po prihodu v Kanado sem nadaljeval učenje angleškega jezika in končal šolo za gostinstvo in turizem. Moja prva služba je bila v CN Tower v Torontu, kjer sem delal preko 20 let. CN Tower je največja turistična točka v Torontu. Na začetku sem delal v restavraciji, potem računovodstvu, nadaljeval v administraciji, informatiki in končal kot poslovni analitik.

9

In kje ste danes zaposleni?

Danes delam v prodaji podjetja, ki se ukvarja z organizacijo prireditev, seminarjev in sestankov.

Ukvarjam se tudi s prevajalstvom in delam kot sodni tolmač za slovenščino in angleščino.

V Kanadi pa ste spoznali tudi življenjsko družico in ustvarili družino.

Pred 18 leti sem se poročil z ženo Shivaun. Je Kanadčanka, doma iz Toronta. Rodili sta se nama dve hčerki, 14-letna Adriana in 16-letna Natasha.

Bi se danes vrnili v Slovenijo?

Ne vem, ne morem reči.

Na slovenske korenine pa nikoli niste pozabili. Kje in na kakšen način ste delovali in se povezovali s slovenskimi priseljenci?

Leta 1980 sem začel delovati v Slovenskem lovskem in ribiškem društvu v Torontu, kjer sem še vedno član. To lovsko društvo ima dvojno vlogo, saj deluje kot kulturna in tudi kot športna organizacija. Danes je v društvu okoli 120 aktivnih članov. Zaradi generacijskega staranja število članov žal upada.

V slovenskih društvih ste prevzeli tudi vodstvene funkcije.

V lovskem društvu sem bil dolga leta član odbora in 3 leta predsednik. Potem sem se vključil v delo Vseslovenskega kulturnega odbora, ki mu predsedujem še danes. V Vseslovenskem kulturnem odboru je danes 30 organizacij in odbor koordinira njihovo delo. Organizacije so predvsem iz MOJASLOVENIJA

province Ontario. Lani septembra sem bil izvoljen za predstavnika kanadskih Slovencev v Svet Vlade RS, ki ga danes vodi Alenka Bratušek. V Svetu zastopam celotno Kanado, v kateri je čez 50 organizacij. Pravzaprav je bil na zadnji konvenciji lanskega septembra eden od sprejetih predlogov, da se celotna kanadska skupnost združi v eno zvezo, v en Vseslovenski kanadski kulturni odbor, ki bi povezoval in združeval zahodno, centralno in vzhodno Kanado.

Kako aktivna so pravzaprav slovenska društva v Kanadi?

Skupnost je zelo aktivna, saj na leto priredi najmanj 400 velikih prireditev. V tej skupnosti delujejo številna društva, 4 slovenske šole, 4 cerkvene ustanove s kulturnimi centri, številni štipendijski skladi za slovenske študente, ki študirajo v kanadskih šolah, domovi za ostarele, dve bančni ustanovi, športna in plesna društva, zbori, gledališke skupine, umetniki, slikarji in zgodovinsko društvo, ki zbira podatke o Slovencih v Kanadi. V Vseslovenskem kulturnem društvu deluje Radio glas kanadskih Slovencev in revija Glasilo. Radijska ura obstaja tudi v mestu Winnipeg.

Največje prireditve so konec junija, v času slovenskega dneva državnosti 25. junija, in ob praznovanju meseca kulture v februarju. Različne prireditve se dogajajo tudi, ko se praznujejo konec poletja, vinske trgatve, jurjevanje in materinski dnevi.

Kje je največja koncentracija slovenskih organizacij v Kanadi?

Na zahodu Kanade v državi British Columbia v Vancouvru delujeta dve društvi, proti vzhodu so društva v Edmontonu in Calgaryju, potem pa še v Winnipegu in na vzhodu v Montrealu ter v glavnem mestu Ottawa. Ti predstavljajo 30 % celotne slovenske skupnosti, brez province Ontario, kjer mesti Toronto in Hamilton predstavljata ostalih 70 % Slovencev in njihovih potomcev.

Kaj je največja ovira pri delovanju in povezovanju društev in njihovih članov?

Vsa ta društva so zelo povezana in med seboj dobro sodelujejo, kar pa je zaradi velikih razdalj precej težko. Naj ponazorim. Prihod iz enega na drugi konec države pomeni 6 ur letenja z letalom.

Vsaka organizacija za svoje delovanje potrebuje tudi določena finančna sredstva. Kako je z zagotavljanjem denarja v vaših društvih?

Vse ustanove in organizacije so bile ustanovljene in delujejo na osnovi prostovoljnega dela. Za ustanovitev le-teh ni bilo nobene finančne pomoči s strani kanadskih ali slovenskih državnih organov. Priznati pa moram, da v zadnjih letih po osamosvojitvi Slovenije prejemamo vsaj minimalna sredstva s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, za katera smo zelo hvaležni. Na leto dobimo okoli 35.000 EUR, s katerimi pokrivamo predvsem stroške kulturne dejavnosti. Delovanje slovenskih šol financira skupnost sama, slovenska vlada pa organizira letne seminarje za učitelje, ki učijo v teh slovenskih šolah.

Kakšen pa je interes slovenskih podjetij, ki imajo predstavništva v Kanadi, da bi podprli slovenska izseljenska društva?

Podjetja, ki že poslujejo v Kanadi, delujejo samo za svoje interese in ne podpirajo slovenske skupnosti. V Kanadi imajo svoja predstavništva na primer Cinkarna Celje, Elan in Pivovarna Laško.

Razlog pa je, da so njihovi predstavniki večinoma Kanadčani, ki nimajo odnosa do Slovencev in naše kulture.

Veliko društev po svetu ima težave z vključevanjem mladih v njihovo delo in organizacijo. Ali se tudi vi srečujete s podobnimi težavami? Kaj mlade najbolj zanima?

Pri nas je mladina zelo aktivna v športnih aktivnostih in plesnih skupinah. V nekaterih mladinskih

Znano je, da je v večini prekomorskih držav znanje slovenščine precej slabo. Kako se pri vas »spopadate« s slovenščino?

Podpiramo slovenski jezik, kolikor se le da, res pa je, da večina tukajšnje slovenske mladine ne govori dobro slovensko. Večina uporablja angleščino. Zato so programi in tiskani mediji dvojezični.

V odborih smo se morali prilagoditi realnosti in ne govorimo samo slovensko, saj je to mlade odvrnilo od sodelovanja. Prišli smo do spoznanja, da jezik ni edina pot povezovanja. Slovenska kultura se lahko širi tudi drugače, v drugem, neslovenskem jeziku. Predvsem tako, da spodbujamo slovensko pesem, narodne plese ipd. Medsebojna komunikacija je v angleščini, a izvedba predstave v slovenskem jeziku.

O Kanadi govorijo kot do priseljencev prijazna dežela. Ali to res drži?

V Kanadi ni rasizma, prav nasprotno. Kanada je večkulturna država, ki združuje in povezuje ljudi z vseh celin: Azije, Afrike in Evrope. Danes je največji prihod migrantov iz vzhodnih držav, zelo malo pa je novih prihodov iz zahodne Evrope. V Kanadi živi okoli 35.000 do 40.000 Slovencev. Ocena je seveda približna.

Lani je bil največji val izseljevanja Slovencev po osamosvojitvi. Se to pozna tudi pri izseljevanju v Kanado?

Res opažamo nov val priseljevanja v Kanado. Prihajajo študirani, mladi Slovenci, ki želijo službo.

Vzrok prihoda je izključno ekonomski. Sam dobim skoraj vsak dan kakšno prošnjo za informacije, za garancijska pisma, ki so potrebna za zaposlitev, povpraševanje glede nastanitve, zaposlitve, prošnjo za povabilo za zaposlitev pri kanadskih podjetjih, ki so nujna za pridobitev delovne vize. Ves ta postopek je potrebno izvesti preko kanadskih emigracijskih organov. Zato lahko s pravimi informacijami veliko pomagamo mladim priseljencem iz Slovenije.

Marjan Kolarič je ob obisku v Ljubljani v imenu kanadske Slovenke Francke Seljak prevzel priznanje Javnega sklada za kulturne dejavnosti za 50 let dela na področju kulture med kanadskimi izseljenci

MOJASLOVENIJA

društvih število presega 120 plesalcev. Zelo pa podpiramo, da se mladina vključi v organizacijske odbore sedanjih, že ustanovljenih organizacij in v njihovo upravljanje. Celotna skupnost v Kanadi sicer upada, a število mladih v njih narašča.

Ko ocenjujemo delovanje mladih, ne smemo pozabiti, da njihovo število narašča s povezovanjem preko novih medijev. Danes ni merilo samo število članov društva, temveč njihovo povezovanje tudi preko socialnih omrežij in drugih spletnih medijev. In prav tu je možnost širitve povezovanja, ki se mora v prihodnje razvijati. To je edina pot komunikacije in dosegljivosti.

Ali so danes kakšne možnosti dobiti zaposlitev v Kanadi?

Seveda so. Če se prilagodiš pogojem povpraševanja, je veliko možnosti. Službe so v industriji in

10

oktober 2013

Intervju: Marjan Kolarič predvsem v panogi, ki se ukvarja z naravni viri (plini, gozdarstvo, rudarstvo). Moraš pa biti prilagodljiv glede na to, kje in kakšno delo se ponuja.

Na primer pri delu v administraciji je pomembno odlično znanje jezika in overjene diplome. Ni pa vse preprosto. Naj povem primer. Neka gospa, ki je delala v Sloveniji na sodišču, bi se v Kanadi težko zaposlila v istem poslu. Zahtevani so novi izpiti in overjeno potrdilo kanadskih inštitucij.

Velikokrat je pri priseljencih težava v vrednotah, ki se razlikujejo glede na avtohtone vrednote države priseljevanja. Ali je ta problem prisoten tudi v Kanadi? Življenje Slovencev Kanadi je lažje, ker država podpira multikulturnost in ne podpira asimilacije za vsako ceno. Vsaka skupnost lahko v svojem prostoru goji svoje vrednote.

Poleti ste se predstavniki Slovencev po svetu srečali s predstavniki slovenske vlade in predsednico Alenko Bratušek. Kakšni so bili vaši predlogi in ideje?

Eden od predlogov je bil, da bi povečali pristojnost delovanja generalnega konzula, ki danes deluje le na področju upravnih zadev. Želeli pa bi razširiti njegovo vlogo na področje razvoja gospodarstva in kulture med Kanado in Slovenijo.

Danes te možnosti so, a niso izkoriščene.

Vsekakor je iniciativa slovenske in kanadske skupnosti, da se razširi tudi delovanje častnih konzulov. Tudi zato, ker v Kanadi zadnja tri leta zaradi finančnih razlogov ni več veleposlaništva.

Tudi na gospodarskem področju smo predlagali, da bi Slovenija vložila minimalna sredstva v informacijske centre, kjer bi pomagali podjetjem pri prodoru na kanadsko tržišče. Gre za fizične pisarne, kjer bi bile zaposlene osebe, ki koordinirajo, komunicirajo ter posredujejo med kanadskim in slovenskim gospodarstvom. Za finančno podporo teh pa trenutno ni interesa. V Kanadi bi potrebovali okoli 200.000 dolarjev za delovanje ene takšne pisarne v Torontu, ki bi lahko ustvarila dohodke v milijonski vrednosti. Pri teh predlogih sta nas podprla tudi Martin Črnugelj iz Brazilije in Urška Kupec iz Kitajske, kjer prav tako ni nikakršne podpore slovenskim podjetjem. To so novi trgi z velikim potencialom.

Na srečanju ste izpostavili temo, da je v Sloveniji zaznati zelo slabo poznavanje izseljeniške problematike med Slovenci.

Edina izseljeniška revija Moja Slovenija se žal ne prodaja v Sloveniji. Slovenci bi morali biti bolj obveščeni o dogajanju med rojaki po svetu. RTV ima samo polurni program za Slovence po svetu. Edino radio Ognjišče namenja malo več časa Slovencem po svetu. Gospod Boris Jesih iz Urada je komentiral, da je na Filozofski fakulteti mogoč študij o Slovencih po svetu, res pa je informiranje o tem v osnovnih in srednjih šolah zelo slabo. oktober 2013

V društvih podpiramo rabo slovenskega jezika, kolikor se le da, res pa je, da večina tukajšnje slovenske mladine ne govori dobro slovensko Naj poudarim, da bi večje poznavanje izseljenstva pripeljalo do boljšega sodelovanja. Slovenci v tujini imamo veliko znanja in izkušenj, ki bi bile dobrodošle Sloveniji v situaciji, v kateri je danes.

Kakšen ugled ima Slovenija v Kanadi? Jo sploh poznajo?

Edini, ki promovirajo Slovenijo po svetu in Kanadi, so slovenska skupnost. V kanadskih medijih se

11

nič ne piše ali govori o Sloveniji. Novice prihajajo le preko dogajanja v slovenskih skupnostih. Zato smo vsi Slovenci, ki živimo v Kanadi, nekakšni ambasadorji Slovenije.

Kanadčani o drugih deželah največ izvedo preko turizma. V turističnih ponudbah v Kanadi in ZDA pa Slovenije žal ni in če je, je promovirana kot del vzhodne Evrope.

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik MOJASLOVENIJA

Novice

Novice iz sveta in domovine 2. Avsenikova glasbena delavnica za izseljence v Begunjah na Gorenjskem

napovedi naklonjeno, zato so člani društva pripravili prostor za poznejše druženje zunaj, na dvorišču.

V klubskih prostorih je zgodaj popoldan potekala delavnica za otroke. Ob pesmici Barčica po morju plava so otroci izdelovali papirnate ladjice, barvali, spoznavali slovenske besede in se pogovarjali o prihajajočih počitnicah. Nastalo je veliko lepih izdelkov, nekaj ladjic je bilo prav mojstrsko pobarvanih.

Manjkala ni niti slovenska zastava.

Ko so se zbrali v prostoru še odrasli, smo se na kulturni prireditvi spomnili naše domovine Slovenije. Zapeli smo slovensko himno, prisluhnili pozdravnim besedam predsednika društva Jožeta Pahiča in besedilu o slovenskem osamosvajanju od plebiscita do priznanja Slovenije. Naši Sloveniji smo zaželeli vse najboljše za rojstni dan. V pregledu slovenskih ljudskih lirskih pesmi smo si bili edini, da je slovenska ljudska pesem res tisto narodovo bogastvo, ki človeka spremlja od rojstva do smrti. Udeleženci so ob recitiranju pesmi tudi zapeli. Največji aplavz je za svoj nastop požela Gisela, ki se že nekaj časa uči slovenščino.

Po kulturnem programu smo se odpravili na dvorišče, kjer je bilo vse pripravljeno za pogostitev. Ob članih društva, ki so pripravili prizorišče, ne smemo pozabiti na gospodinje, ki so pričarale različne solate in sladice. Glavni za žarom pa je bil spet naš Rajko.

Zasebni zavod glasbena šola Avsenik je letos že drugo leto zapovrstjo skupaj z Uradom Vlade RS za Slovence v izseljenstvu organiziral »Avsenikovo glasbeno delavnico za izseljence«. Delavnica je potekala v dneh od 19. do 23. avgusta v prostorih glasbene šole v Begunjah na Gorenjskem, rojstnem kraju legendarnih bratov Slavka in Vilka Avsenik.

Predstavitev na osrednjem trgu v Hildnu Društvo Maribor iz Hildna pa se je teden dni prej, 22. in 23. junija 2013, predstavilo na prireditvi Fest der Völker na osrednjem trgu v Hildnu. To je mednarodni festival, na katerem so letos sodelovala društva iz Grčije, Italije, Maroka, Portugalske, Srbije, Turčije in rusko govoreči Nemci. Slovenci so na stojnici ponujali hrano in pijačo ter z gosti kramljali o Sloveniji in njenih lepotah. Obisk je bil zelo dober, ljudje se niso mogli upreti čevapčičem, skoraj že slovenski jedi, in klobasam z različnimi dodatki. Za glasbo je v elitnem terminu, v soboto zvečer, poskrbela skupina Štatenberški muzikanti s slovenskimi polkami in valčki. Obiskovalci so zraven zapeli in tudi zaplesali.

Lahko rečemo, da je prireditev spodbudila Slovence iz Hildna ter bližnje in daljne okolice, da so se pridružili praznovanju. Pri slovenski stojnici je bilo ves čas slišati slovensko besedo, ljudje so se veselili, da so se srečali, mnogim je bilo ob tradicionalnih Avsenikovi Sloveniji in Slakovi V dolini tihi prav toplo pri srcu. Tudi takšni stiki z domovino štejejo, če živimo tako daleč stran!

Besedilo in foto: Jože Pahič

Letos se je delavnice udeležilo 11 udeležencev, prijavljenih pa jih je bilo še več, a so morali udeležbo zaradi objektivnih zadržkov odpovedati. Trije so prišli iz Kanade – vokalistka Laurie Ulčar in harmonikarja Robert Letnik in Valentin Končan, dva sta prišla iz Argentine – (oče in sin) Alejandro Žnidar s kitaro in Francisco Žnidar s trobento, iz Srbije pa je prišel kar celoten ansambel – Milan Bireš s kitaro, Ninoslav Svijić s trobento, Ivan Katava z basom, Darko Horvatić s klarinetom, Vladimir Juzbašić s harmoniko in pevka Katarina Medaković. Udeleženci so bili zelo različnih starosti, od 23 pa do 61 let.

Vsi udeleženci so tudi nastopili na koncertu, ki je bil organiziran v četrtek, 22. avgusta pod kostanji na terasi Gostilne in restavracije Avsenik, kjer so se vsi po vrsti zelo uspešno in korektno predstavili. Pohvalno je, da smo se z vsemi izseljenci sporazumevali v slovenščini, saj materinščino prav vsi odlično obvladajo. Vsi imajo seveda tudi predznanje na posameznih instrumentih, ki jih igrajo, saj sicer ne bi bili sposobni igrati Avsenikovih skladb, ki so v osnovi za izvajanje kar precej zahtevne. Namen naše delavnice je bil namreč udeležence naučiti in izpopolniti v pravilnem slogu in tehniki igranja Avsenikove glasbe. Seveda pa smo jim na njihovo veselje med potekom delavnice razkazali tudi kraj Begunje, jih popeljali v muzej, ki je odprt v prostorih zaporov iz časa 2. svetovne vojne ter na ogled tovarne Elan, kjer so si ogledali proizvodnjo plovil in smuči.

Besedilo in foto: Uroš Hribar, prof.

Praznovanje v društvu Maribor Hilden V soboto, 29. 6. 2013 smo v Društvu Maribor Hilden obeležili dan državnosti. Zbrali smo se v društvenih prostorih. Vreme nam je bilo kljub slabši MOJASLOVENIJA

22

oktober 2013

Novice Slovenska melodija v mestu Od 26. do 28. julija pa je mestna občina Nancy gostila pihalni orkester iz Šentjerneja. Skoraj tri dni so se po ulicah, na dveh trgih in v parku Nancyja razlegale stare, a moderno prirejene slovenske melodije, med njimi obvezna šentjernejska himna »Lepšega ptiča nej, kot je petjelin. Lepšega kraja nej, kot je Šentjeren …« V Nancy so prispeli v petek okrog šestnajste ure. Eno uro zatem pa so že zaigrali na obnovljeni veliki mestni tržnici. Še isti večer so zaigrali tudi pred mestno palačo, na svetovno znanem Place Stanislas.

V soboto dopoldne so si slovenski turisti-godci ogledali znamenitosti Nancyja in bližnje okolice, popoldne pa so zaigrali v avditoriju največjega in najlepšega mestnega parka. Še isti večer so ponovno zaigrali turistom in domačemu občinstvu na Place Stanislasu. Kljub dežju so slovenski godci igrali tudi v nedeljo. Dopoldne so zaigrali v veliki dvorani doma starejših občanov, popoldne pa bi morali zaigrati na enem igrišču na prostem, vendar je lilo kot iz škafa. Zjasnilo se je šele proti večeru, ko je bil na sporedu znani francoski popevkar Jacques Higelin, ki pa je prišel z zamudo. Da bi zapolnil prosti čas, je organizator namignil prisotnim godcem iz Slovenije, in ti so nekaj minut zatem že zaigrali. Tako je večtisočglava množica mladih namesto svojega idola z navdušenimi ovacijami in vzkliki nagradila pihalni orkester iz Šentjerneja.

To gostovanje Šentjernejčanov v Nancyju ni naključno, temveč je bila to spet Yvesova zasluga. V tem orkestru namreč igrata tudi on in njegova hčerka Lea, čeprav živita v Franciji. Čim ima njihova družina nekaj prostih dni, se odpeljejo v Slovenijo, ki je njihova druga domovina, in takrat gresta Yves in Lea v Šentjernej na vaje. Glasbeniki vseh dežel pa imajo tudi to prednost (ugodnost), da imajo enako pisavo (skupni jezik) – note, zato se hitro ujamejo.

Srečanje ob Vrbskem jezeru V soboto, 14. septembra so člani SGZmladina gostili prijatelje iz Slovenije iz Zavoda Ypsilon. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, namenjeno pa je bilo spoznavanju članov in kovanju novih čezmejnih sodelovanj.

Srečali smo se na Vrbskem jezeru, kjer smo se najprej – po zaslugi Alexandra Manna – s čolni popeljali po jezeru. Tako so pripadniki obeh skupin pobližje spoznali delovanje organizacij in aktualnih projektov. Pogovor pa je stekel tudi o možnostih nadaljnjega sodelovanja.

Za konec prijetnega dneva pa smo se ustavili še v gostišču Ogris »Miklavž« v Bilčovsu, kjer je podpredsednik Slovenske gospodarske zveze Johann Ogris »Ogi« mladino lepo pozdravil in nas povabil na dobro kavo.

Takšna srečanja so nadvse pomembna in koristna, saj povezujejo obe deželi in vso mladino, ki je željna čezmejnega povezovanja in sodelovanja, kar pa je navsezadnje tudi namen SGZmladine. Takšno spodbujanje večjezičnosti je dobrodošlo za povečanje poslovnih priložnosti, podpiranje multikulturne izmenjave, spodbujanje mladine za podjetništvo, prikazovanje poslovnih priložnosti in navezovanje čezmejnih stikov in razvijanje mreženja.

Besedilo in foto: Ines Stupica

Slovenski godci igrali v Nancyju Letošnje poletje je bilo za Slovence, živeče v prestolnici francoske Lorene, kulturno zelo bogato.

Sredi julija nas je s svojim enovečernim nastopom počastila in razveselila glasbena skupina Salonski. Prišli so na povabilo Yvesa (o njem in njegovi ženi Ireni je bil daljši zapis v marčevski številki Moje Slovenije), ki je prek svoje žene Irene vzljubil Slovenijo, s katero (kot prosvetni delavec) pogosto vzpostavlja kulturno-prosvetne izmenjave. Kot upravnik Mladinskega doma slovenskim umetnikom nudi večkrat gostoljubnost v tem domu. Člani skupine Salonski so se v Nancyju ustavili bolj mimogrede, ko so se vračali z gostovanja v belgijskem mestu Liège. Skupino sestavljajo dve študentki in štirje študenti. Čeprav med njimi ni nobenega, ki bi se poklicno ukvarjal z glasbo, saj vsi študirajo za druge poklice, so vendar pravi mojstri pri izvajanju njihove posebne vrste glasbe. Zaigrali in zapeli (nastopili) so kar na dvorišču doma, saj je to v poletni vročini najprimernejši prostor. Na hitro obveščeno občinstvo, med katerim je bilo veliko Ireninih učencev ter glasbeno izobraženih kolegov, je tako napolnilo, da so morali nekateri kar stati. Poslušalci, med katerimi je bilo tudi več poklicnih glasbenikov, so z navdušenimi vzkliki »bravo« in z dolgimi aplavzi nagradili te umetnike, ki jim je glasba le konjiček. Pokupili so tudi vse njihove zgoščenke, ki so jih imeli s seboj. Na koncu sem nekega vplivneža slišal reči, da bi bilo škoda, če jih ne bi slišala širša publika, zato bodo njihovo umetnost morda kdaj predvajali tudi na radiu. In še ena pohvala: predstavnik skupine in napovedovalec sporeda je govoril samo v angleščini, jeziku, ki ga sicer učeni, predvsem pa mladi Francozi dobro razumejo. Nekdo izmed njih je na koncu rekel, da je tokrat iz ust tega Slovenca slišal najlepšo angleščino. oktober 2013

Domov na počitnice V ponedeljek, 29. julija so se šentjernejski godci vrnili v domovino, mi, preostali Slovenci, ki živimo v Nancyju, ter naši francoski prijatelji pa smo nekaj dni zatem prišli za njimi v našo lepo Slovenijo na počitnice.

Besedilo: F. Branko Maršič, Nancy Avtor fotografije je Janez Kovač

Piknik na prostem 21. septembra ob 14. uri smo na vrtu društva SKD Cankar organizirali tradicionalni piknik na prostem za vse člane našega društva. Piknik je namenjen vsem generacijam in vabilu se člani zelo radi odzovejo.

Bistvo piknika je druženje, spoznavanje novih članov, izmenjava informacij, seveda pa beseda teče tudi o prihodnjih aktivnostih, ki so pred nami. Tako je bilo tudi tokrat. Članom smo predstavili novo učiteljico slovenskega jezika in kulture, nove učence in tečajnike, nekaj dobrega pojedli, poslušali glasbo, otroci so igrali »Človek ne jezi se«, člani zbora pa malo zapeli. Za vsakega se je našlo nekaj in tudi tem za pogovor ni manjkalo. Proti večeru

23

MOJASLOVENIJA

Novice Spoznavno srečanje z novim veleposlanikom V petek, 13. septembra se je ob 15. uri odvilo spoznavno srečanje z novim veleposlanikom Republike Slovenije v BiH, Njegovo Ekscelenco mag. Iztokom Grmekom.

Srečanje je bilo vnaprej dogovorjeno in poleg gostitelja, to je SD Cankar iz Sarajeva, so bili prisotni še nekateri predstavniki slovenskih društev iz BiH, ki so relativno blizu Sarajeva (iz Kaknja, Breze in predstavniki Zveze »Evropa zdaj«). Srečanje je potekalo v zelo sproščenem vzdušju. Najprej se je na kratko predstavil novi veleposlanik, nato pa še posamezna društva in zveza. V spremstvu g. Grmeka sta bila g. Gregor Presker, svetovalec za ekonomsko področje in, ga. Lidija Žumer-Peršić, administrativni ataše – konzularno področje, oba z veleposlaništva Republike Slovenije v BiH. Čeprav je bilo srečanje spoznavne narave, je vseeno beseda tekla o aktivnostih, ki se bodo odvijale v bližnji prihodnosti ter o sodelovanju društev in veleposlaništva na raznih področjih, ter povezanost enih in drugih s slovenskimi podjetji, ki nastopajo na trgu BIH. Po dveh urah smo se polni pozitivne energije poslovili od g. Grmeka in njegovega spremstva. Kmalu se bomo zopet videli na kulturnih in gospodarskih dogodkih.

nas je hladen zrak pregnal in proti domu smo krenili veseli in zadovoljni.

V večjem številu se bomo ponovno srečevali na kulturnih dogodkih, ki se bodo zvrstili v oktobru.

Besedilo in foto: Samo Čolak

Sodelovanje na Forumu Alpbach

Besedilo in foto: Samo Čolak

SGZmladina je 28. avgusta skupaj z Zavodom Ypsilon iz Ljubljane sodelovala na Forumu Alpbach 2013. Letošnji tradicionalni evropski Forum Alpbach na Tirolskem poteka pod naslovom »Izkušnje in vrednote« in bo trajal do vključno 31. 8. 2013. V sklopu prireditve so v Alpbachu gostili okoli 4.000 udeležencev iz 70 držav.

Včerajšnji dan je bil v Alpbachu v znamenju prireditve »Evropske vrednote iz samosvojih zornih kotov« (Europas Werte Querdenken). Uvodoma so govorili svetovalec vlade ZDA prof. Rosenfeld, predsednik Senat der Wirtschaft Hans Harrer, predsednik evropskega Forum Alpbach in nekdanji avstrijski vicekancler dr. Erhard Busek ter državni sekretar za integracijo Sebastian Kurz. Po uvodnih govorih je potekala delavnica v štirimi delovnimi skupinami mladih Evropejcev v Alpbachu, preko videokonference pa sta bili vključeni zunanji delovni skupini: ena v Bruslju in druga pod vodstvom SGZmladine v Ljubljani na sedežu mladinske organizacije Zavod Ypsilon.

Naloga delovnih skupin je bila zgraditi model nove Evrope z novimi vrednotami. Ob tem so imele vse delovne skupine na razpolago iste materiale, kot na primer plastelin in razne kocke, iz katerih so oblikovali slikoviti model, ki ponazarja novo Evropo po njihovih predstavah. Modeli in zamisli so bili potem predstavljeni publiki v Alpbachu. Na koncu je sledila še zaključna razprava o vseh izsledkih.

Skupina SGZmladina je bila zelo kreativna ter produktivna in pogovor o evropskih vrednotah se je nadaljeval še po prireditvi.

Srečanje s predstavniki kmetijskih organizacij Slovencev iz zamejstva Ministrica Tina Komel je v torek, 27. avgusta 2013, na povabilo mag. Dejana Židana, ministra za kmetijstvo in okolje, obiskala 51. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni.

Besedilo in foto: Ines Stupica

Ob tej priložnosti se je skupaj z ministrom mag. Dejanom Židanom srečala s predstavniki kmetijskih organizacij Slovencev iz zamejstva, ki so ji predstavili pomen slovenske kmetijske dejavnosti v zamejstvu za ohranitev in razvoj slovenskih skupnosti v zamejstvu. Ministrica se je v pogovoru poseMOJASLOVENIJA

24

oktober 2013

Novice Predsednik državnega zbora Janko Veber na uradnem obisku na madžarskem

bej zavzela za skupen nastop Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS pri čezmejnih projektih s slovenskimi kmetijskimi organizacijami iz zamejstva.

Besedilo: Urad

Predsednik Državnega zbora Janko Veber je bil na dvodnevnem uradnem obisku na Madžarskem. Prvi dan se je na Gornjem Seniku seznanil z razmerami v dvojezičnem osnovnem šolstvu, si ogledal zaključna dela v Sadjarskem izobraževalnem centru, ki ga bodo odprli v prvi polovici oktobra, potek gradnje ceste do Verice, ki bo dograjena v novembru in gradnjo vzorčne kmetije, ki bo začela delovati prihodnje leto. Na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru se je pogovarjal s prednikoma krovnih narodnih organizacij Martinom Ropošem in Jožetom Hirnökom, potem z županom Monoštra Gáborjem Huszárjem, zelo naklonjenim porabskim Slovencem, v Slovenskem domu pa sta ga Francek Mukič in Marijana Sukič seznanila s delom slovenske radijske postaje in izdajanjem časnika Porabje.

Začetek dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture Čeprav je bila 14. 9. 2013 sobota, je bil to vseeno pravi dan za prvi šolski dan dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture v Slovenskem društvu Cankar, ki ga bo letos po novem vodila učiteljica ga. Ana Pulko, in sicer v Sarajevu in Kaknju. Pred enim tednom je bil roditeljski sestanek, tako da smo zdaj že vsi seznanjeni z aktivnostmi, ki nas čakajo v tem šolskem letu. Učencem želimo uspešno in polno lepih doživetij novo šolsko leto! Še vedno velja slovenski pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.«

Nekaj težav je nastalo pri financiranju dvojezičnih osnovnih šol na Gornjem Seniku in v Števanovcih, ki sta po novem pod okriljem Državne slovenske samouprave. Problemi so zaradi tega, ker je v razredih manj učencev, kot zahteva vlada. O rezultatih na gospodarskem področju pa je predsednika DZ seznanila Andreja Kovač, ki vodi razvojno agencijo Slovenska krajina.

O pripombah in pobudah iz Porabja se je predsednik DZ Janko Veber pogovarjal v Budimpešti z najvišjimi predstavniki Madžarske in dobil zagotovila o pripravljenosti za razreševanje odprtih narodnostnih vprašanj pri predsedniku države Jánosu Áderju, predsedniku Parlamenta Lászlú Kövérju in predsedniku vlade Viktorju Orbánu. Tako je premier Viktor Orbán predsednika Janka Vebra seznanil s sklepom, sprejetim prav na dan obiska, da velikost šole in število učencev ne sme biti ključni element, zaradi katerega šole ne bi dobile sredstev za normalno delovanje. Vlada bo, tako premier predsedniku Državnega zbora, finančno podprla tudi ostale dejavnosti Slovencev v Porabju. Predsednik DZ in predsednik Parlamenta sta nagovorila tudi udeležence dobro obiskanega poslovnega foruma, na katerem so se predstavniki slovenskega in madžarskega gospodarstva pogovarjali o konkretnih poslih sodelovanja. Janko Veber je ocenil, da so bili pogovori v Budimpešti izjemno uspešni, še posebej glede vprašanj slovenske narodne skupnosti v Porabju.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Besedilo in foto: Samo Čolak

MOJASLOVENIJA NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o.

(Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

oktober 2013

25

MOJASLOVENIJA

URAD

Uspešen tridnevni obisk na Hrvaškem Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel je v torek, 24. septembra 2013, začela tridnevni obisk pri slovenski narodni skupnosti v Republiki Hrvaški.

Prvi dan se je najprej srečala s puljskim županom Borisom Miletićem in namestnico istrskega župana ter predstojnico Urada za manjšine v Istri Giuseppino Rajko. V nadaljevanju obiska se je ministrica Komel srečala s predstavniki slovenskega kulturnega društva Istra Pulj. Prisotna so bila tudi vodstva vseh ostalih štirih slovenskih društev v Istri. Ministrici so izpostavili potrebo po skupni večnamenski dvorani za manjšine, ki živijo na puljskem območju. Ministrica Komel je istega dne obiskala Reko, kjer se je srečala z vodstvom slovenskih društev Bazovica, Snežnik Lovran, Gorski Kotar in z vodstvom županijskega sveta za slovensko narodno manjšino. Predstavili so ji delovanje društev in odprte probleme. Na pogovoru je bil prisoten tudi župan mestne občine Reka mag. Vojko Obersnel in namestnik župana Peter Mamula. Delegacija na čelu z ministrico Tino Komel je v nadaljevanju obiska obiskala Zadar, kjer so jo prisrčno sprejeli vodstvo in člani slovenskega društva Lipa, predstavnika slovenske narodne manjšine za županijo in predstavnika mestne oblasti, podžupan dr. Zvonimir Vrančić in mestna odbornica za mednarodne odnose Anita Gržan Martinčić.

Ministrica je izrazila zadovoljstvo nad organizacijo in delovanjem društev ter jih še bolj spodbudila k medsebojnemu sodelovanju, ki bi spodbudil tudi mlajše generacije, da pripomorejo k še boljšemu delovanju in povezovanju le-teh. Ministrica je izpostavila večje sodelovanje in povezovanje društev na gospodarskem področju, kar bi zagotovo pripomoglo tudi k poglobljenemu gospodarskemu sodelovanju med subjekti v RS in na obmejnih območjih sosednjih držav.

MOJASLOVENIJA

V Splitu in Dubrovniku Drugi dan obiska ministrice Tine Komel v Republiki Hrvaški je potekal v dveh hrvaških regijah, Splitu in Dubrovniku. V dopoldanskem času se je najprej srečala s častnim generalnim konzulom Republike Slovenije Brankom Roglićem, kjer sta si izmenjala poglede glede slovenske manjšine v tem delu države in tudi poglede o gospodarskem sodelovanju.

Zatem je sledilo srečanje z vodstvom in člani slovenskega društva Triglav, z vodstvom in člani mestnega oziroma županijskega sveta za slovensko narodno manjšino ter z vodstvom slovenskega društva dr. France Prešeren Šibenik. Slovensko društvo Triglav je ministrico seznanilo z njihovimi aktivnostmi delovanja.

Ministrica je pohvalila in podprla njihova prizadevanja in v okviru svojih pristojnosti zagotovila podporo za njihovo nadaljnje delovanje. Urad se bo še naprej zavzemal tako za strukturo Slovencev na Hrvaškem kot tudi za medsebojno vsestransko sodelovanje in podporo na vseh nivojih oblasti. V nadaljevanju obiska se je ministrica Tina Komel v prostorih dubrovniške razvojne agencije srečala s predsednico Evropskega doma Adrijano Kremenjaš Daničić, vodjo županijskega oddelka za izobraževanje, šport in kulturo Marijeto Hladilo ter namestnikom mestnega oddelka za izobraževanje, kulturo in šport Grgurevićem. Pogovoru je prisostvovalo tudi vodstvo slovenskega društva Lipa in županijska predstavnica slovenske narodne manjšine. Ministrico so seznanili z organizacijo, delovanjem samega društva in izrazili veliko zadovoljstvo ob obisku ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu pri njih.

26

Zaključek v Zagrebu Ministrica Tina Komel se je tretji dan obiska, v četrtek, 26. septembra, na evropski dan jezikov, ki ga je praznovala vsa Evropa, srečala s predsednikom Sveta Republike Hrvaške za narodne manjšine Aleksandrom Tolnauerjem. V vsebinskem in prisrčnem pogovoru sta si sogovornika izmenjala poglede na manjšinsko problematiko nasploh in še posebej na položaj narodnih manjšin v Sloveniji ter na Hrvaškem.

Sledilo je skupno srečanje ministrice Komel z vodstvom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem in z vodstvom zagrebškega društva Slovenski dom.

Prisotna so bila tudi vodstva mestnega in županijskega sveta za slovensko narodno manjšino ter vodstvi društev Slovenski dom Karlovec in Nagelj Varaždin. Ministrici so predstavili organizacijo in delovanje društev ter njihovo videnje trenutnega položaja Slovencev na Hrvaškem.

Ob evropskem dnevu jezikov je ministrica spodbudila k še zavzetejšemu učenju slovenskega jezika vseh generacij Slovencev na Hrvaškem, saj na ta način omogočimo, predvsem pa izboljšamo medsebojno sporazumevanje vseh generacij na vseh nivojih.

V nadaljevanju se je ministrica Komel, skupaj s člani delegacije, srečala tudi z vodstvom Poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. Ministrico so seznanili s svojimi poslovnimi rezultati in z njihovimi pogledi na gospodarsko sodelovanje med državama. Ob koncu obiska se je ministrica na Veleposlaništvu Republike Slovenije srečala še s slovenskim veleposlanikom in njegovimi sodelavci.

Besedilo in foto: Urad

oktober 2013

slovenija v svetu TAMARA BURMICKY-TAYA

Skozi prostor in čas – Od Orinoka do Triglava V torek, 10. septembra 2013, je bilo v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava odprtje razstave priznane slikarke Tamare Burmicky-Taye, ki s svojimi deli navdušuje ljubitelje umetnosti v različnih delih sveta. Po pozdravnih besedah generalnega tajnika Izseljenskega društva Slovenija v svetu Boštjana Kocmurja sta izredno številno publiko z uvodnim glasbenim utrinkom očarala violinistka Mirjam Šolar in pianist Blaž Pavlakovič. Pod mentorstvom prof. Draga Arka sta naštudirala in temperamentno izvedla Špansko simfonijo Eduarda Lala. Dijakinji Škofijske klasične gimnazije Magdalena Rode in Klara Marija Keršič pa sta pod mentorstvom mag. Bernarde Podlipnik pripravili krajši recital. S pretanjenim občutkom sta podali nekaj del izbranih izseljenskih avtorjev in poezijo španskega pesnika Antonia Machada Caminante no hay camino. Umetnostna zgodovinarka Verena Koršič Zorn je nato predstavila umetnico in njen opus, slikarka pa se je zahvalila organizatorjem ter še posebej poudarila pomen in svojo čustveno povezanost z razstavljeno desetmetrsko sliko Angelski slap, ki simbolično povezuje razstavljena dela.

Desetmetrska slika Angelski slap

Uvodni nagovor je imel Boštjan Kocmur, generalni tajnik izseljenskega društva SVS

Razstava z naslovom Od Orinoka do Triglava skozi prostor in čas prikazuje slikarkino ustvarjalnost zadnjih let in njene bogate izkušnje in globoko poznavanje treh velikih svetovnih kultur: evropske, južnoameriške in vzhodne, natančneje kitajske. Iz rodnega Maribora se je Tamara Burmicky-Taya kot desetletna deklica s starši preselila v Venezuelo in že zelo zgodaj začela osvajati slikarske veščine. Pozneje je študirala jezike v Lozani v Švici, arhitekturo v Caracasu in Ljubljani, kjer je diplomirala pri prof. Edu Ravnikarju, in urbanizem v Parizu, kjer je bila nekaj časa tudi zaposlena. Po vrnitvi v Caracas se je kljub obetavni akademski službi posvetila svoji prvotni ljubezni, slikarstvu, in se vpisala na slikarsko akademijo. Študijska druženja in sodelovanje z arheologi in etnologi so ji odstirala pogled v bogato kulturo staroselcev, v njihovo likovno in duhovno dediščino. Triletno bivanje v Maleziji je slikarka izkoristila za odkrivanje prefinjene kitajske slikarske tradicije.

Narava kot skupni imenovalec V njenih delih se formalno in vsebinsko prepletajo odmevi teh velikih kulturnih zapuščin, v katerih slikarka sluti in vneto išče pot do skupnih civilizacijskih temeljev. Nekakšen skupni imenovalec je narava, ki pogojuje in oblikuje fizični, miselni in duševni razvoj in podobo človeka v danem okolju. Abstraktno zasnovane krajine z območja Orinoka, kjer so staroselci bojevito ohranjali svojo tradicijo in skušali kljubovati brezobzirnim iskalcem zlata v 'obljubljeni deželi' El Doradu, gledalca vsrkajo v vrtinec sijočih rdeče-oranžnih, rumenih in zlatih odtenkov, da se skupaj s slikarkinim doživljanjem potopi v vročično razpoloženje tistega prostora in časa. Sosledje eksplozivnih barvnih poliptihov je še posebej učinkovito zaradi uporabe zlatih lističev in marmornega prahu, ki slikarsko površino popestri in na svojstven način poveže z zemljo. Znakovna govorica južnoameriških domorodcev se na

oktober 2013

27

teh delih pojavlja kot pradavni povezovalni člen z evropskimi kulturami: umetnica se jim posveča s pogledom v sredozemski nabor različnih ljudstev in prebivalcev alpskega loka, ki so svoj odtis pustili na situlah in drugih pomnikih. V tem smislu se umetnica zazre tudi v lepoto naših gorskih očakov in nam jih z dinamično barvno perspektivo in naturalističnim pridihom prikaže v različnih letnih časih in vremenskih razmerah. Hladni modri, zeleni, sivi in črni toni niso le odslikavanje resničnega sveta, ampak skrivajo v sebi globlji, simbolični pomen.

V prijetnem vzdušju in prijateljskih pogovorih s slikarko in obiskovalci se je druženje podaljšalo v pozne večerne ure.

Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je na pomembni likovni prireditvi zastopal dr.

Zvone Žigon.

Besedilo in foto: Verena Koršič Zorn MOJASLOVENIJA

svetovni slovenski kongres

17. Tabor slovenskih otrok po svetu, ob reki Kolpi Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je letos že sedemnajstič pripravila vsakoletne jezikovno-družabne počitnice – »Tabor za otroke slovenskega rodu po svetu«. Ideja po prirejanju tabora se je porodila pri naših slovenskih rojakih, ki so si želeli, da bi njihovi otroci imeli priložnost spoznati tako naravno, kot kulturno dediščino domovine njihovih staršev ali starih staršev. Letošnji tabor je potekal v Fari na Kočevskem v domu CŠOD od 27. julija do 3. avgusta 2013. V domu CŠOD Fara v mejni občini s sosednjo Hrvaško, ob reki Kolpi, je preko 50 udeležencev iz Italije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Peruja in Kanade ob dopoldnevih obiskovalo pouk slovenskega jezika, popoldneve pa so preživeli ob različnih zanimivih ogledih, delavnicah in športnih aktivnostih.

Posebno doživetje je bilo raftanje po reki Kolpi

Raziskovanje bližnjega potoka Prifarski jarak, ki se izteka v reko Kolpo

li s pridelavo hrane, ki je naravi bolj prijazna.

Lastnik kmetije nam je poleg različnih domačih živali razkazal tudi nekatera orodja, ki jih uporablja pri svojem delu. Razkazal nam je tudi zunanjo rejo gosi, puranov in kokoši. Večer smo popestrili z nekaj družabnimi igrami, nadaljevali pa s športnimi aktivnostmi.

V ponedeljek in torek smo raziskovali bližnji potok Prifarski jarak, ki se izteka v reko Kolpo in se po reki Kolpi spustili z rafti. Od vodnikov CŠOD smo ob spustu izvedeli marsikaj novega o reki Kolpi in življenju ob njej – tako o samih živalskih in rastlinskih vrstah, kot tudi o prigodah ljudi, ki živijo na bregovih reke. Sledil je še napad na »Costo Concordio« - na raft vodnika Damirja in vsesplošno škropljenje in zalivanje z vodo. Raziskovanje vodnih ni obvodnih organizmov je potekalo ob izlivu potoka Prifarski jarak v reko Kolpo. Izmerili smo temperaturo vode v potoku in Kolpi, hitrost toka reke, primerjali rezultate onesnaženosti reke in potoka ter spoznavali majhne organizme, ki živijo v tem okolju. Po vrnitvi v dom smo si pod mikroskopi lahko pogledali še živo postranico, ličinko muhe enodnevnice in majhno ribico. Po večerji nas je obiskal lončar Enes iz bližnje vasi, kjer ima tudi svojo lončarsko delavnico in manjšo razstavno-prodajno galerijo.

MOJASLOVENIJA

Dopoldneve smo preživljali ob učenju slovenskega jezika, vključevali pa smo tudi spoznavanje občine Kostel, njenih naravnih in kulturnih posebnosti ter običajev tukajšnjega prebival-

stva. Popoldneve smo popestrili z ogledi, različnimi delavnicami ter športnimi aktivnostmi.

Tako smo se v nedeljo popoldan odpravili do bližnje ekološke kmetije, kjer smo se seznani-

28

oktober 2013

Najprej je razložil osnove oblikovanja z glino, nato pa smo se v lončarstvu oz. oblikovanju gline preizkusili tudi sami, lončar pa nam je svetoval, dajal koristne smernice in pomagal pri zahtevnejših fazah izdelave. Večera smo preživeli ob tabornem ognju, pečenju hrenovk in prepevanju slovenskih pesmi, ki jih je na kitari spremljala nekdanja animatorka Erika. V sredo smo pripravili športni delavnici plezanja in streljanja z lokom, vročino dneva pa smo ohladili z namakanjem v Kolpi. Večerne ure so bile namenjene plesu ob glasbi, ki je trajala dolgo v noč.

V četrtek popoldan smo se po gozdni poti odpravili do izvira potoka Prifarski jarak, po poti pa smo izvedeli še nekaj več o načinu življenja v krajih ob Kolpi in spoznali nekaj naravnih zanimivosti. Med te gotovo sodi slap Nežica, imenovan po sedemnajstletni deklici, ki sta jo vola potegnila v vodo (verjetno požiralnik) in so kasneje po njej poimenovali slap, na pokopališču sv. Štefana pa so ji postavili grob.

Bližnja cerkvica je opremljena z zvonom želja; kdor želi, da bi se mu želja izpolnila, pa mora pozvoniti le enkrat, kar je precej zahtevno.

Pot nas je vodila mimo mlina, ki je bil eden redkih, ki je zaradi svoje skrite lege ostal nepoškodovan med drugo svetovno vojno, sedaj pa ga ponovno obnavljajo. Blizu slapa se nahaja polnilnica vode Costella, ki je ime dobila po gradu Kostel, ki je skoraj sto let kljuboval turškim vpadom. Večer smo zaključili z delavnico risanja na steklo, nekateri pa so dokončali svoje izdelke iz gline.

Petkov popoldan je bil namenjen pridobivanju veščin iz preživetja v naravi. Postavili in zakurili smo ogenj, si iz nabranih uporabnih

Lončar Enes iz bližnje vasi, kjer ima svojo lončarsko delavnico, nam je otrokom razložil osnove oblikovanja z glino, nato pa so se v oblikovanju gline preizkusili tudi sami rastlin skuhali čaj ter si postavili bivake iz dveh spletenih šotork. Ob tem smo spoznali uporabne rastline ob Kolpi ter njihovo uporabnost v prehrani. Poleg malice smo si privoščili tudi pečena jabolka in pečen kruh. Zadnji večer je kot vedno namenjen razglasitvi rezultatov za najlepše pospravljeno sobo, izbiri miss in mr. tabora ter najboljše animatorke in animatorja na taboru. Laskavi naslov miss je pobrala Nika, za mr. pa so udeleženci izbrali Florijana. Najboljša animatorka po izboru udeležencev je bila Jelena Malnar, najboljši animator pa Jakob

Jesenko. Tekmovanje za najlepše pospravljeno sobo je bilo letos res zelo izenačeno, na koncu je za manj kot točko nagrade prejela soba najmlajših deklic – Lisičina 1. Še zadnji skupni večer ob plesu in prišlo je jutro za slovo. Fara nam bo s svojim zaščitnim znakom lisjaka vsem ostala v lepem spominu. Nekaterim je namreč prav lepo zlezla pod kožo – no, ali pa vsaj na kožo.

Besedilo: Luka Klopčič, strokovni sodelavec Foto: arhiv Svetovnega slovenskega kongresa

Preko 50 udeležencev iz Italije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Peruja in Kanade oktober 2013

29

MOJASLOVENIJA

rafaelova družba

Obisk slovenskega Porabja Porabje – sedem slovenskih vasi, »tuje in neznano«, porabska Slovenka Martina Zakocs, hotel Lipa, muzeji, srečanje z mladimi, časopis Porabje, radio Monošter, Janoš Kühar, kosilo v Verici. To je le nekaj utrinkov z letošnjih višarskih dnevov, ki smo jih začeli v Porabju, zaključili pa na Svetih Višarjah.

Pot nas je najprej vodila v Števanovce, kjer so nam domačini pripravili kulturni program. Predstavile so se ljudske pevke, ki delujejo pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem in ohranjajo slovenske ljudske in porabske napeve ter prekmurske pesmi.

László Kovács kot slepi (na klopi) v komediji »Ran sa zijda z glažojna«.

Srečali smo se tudi z mladimi iz Sekcije Porabske mladine – Martina Zakoč, zelo dejavna predsednica sekcije, nam je skupaj z Anamarijo, Krištofom in Barbaro predstavila, kako živijo mladi v Porabju in kakšna je njihova prihodnost. Obiskali smo tudi Radio Monošter in uredništvo časopisa Porabje.

Ljudske pevke iz Števanovcev Nato smo se nasmejali ob prisrčnem igranju Veselih pajdašev. Skupino nam je predstavil László Kovács, voditelj skupine, igralec, režiser in pisec besedil: »Gledališka skupina je začela delovati leta 2000 v Števanovcih, v slovenskem naselju, ki ima približno 400 prebivalcev. Pri ustanovitvi je imela pomembno vlogo znana porabska pisateljica Irena Barber, ki je bila avtorica šestih gledaliških predstav. Beseda "veseli" dobro predstavlja vsebino predstav in obenem prijateljsko vzdušje in enotnost v skupini. Namen ustanovitve in delovanja skupine je negovanje vaške gledališke tradicije.

"Veseli pajdaši" igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju maternega jezika in identitete. Skupina, ki je ena najbolj aktivnih, ki delujejo pod okriljem Zveze Slovencev na Madžarskem, ima na leto od 15 do 20 nastopov, predlani pa jih je imela kar 26. V septembru smo odigrali trinajsto premiero z naslovom Vrag sa ma ja pod kaužo spravo, katere avtor in režiser sem. Osem let tudi že sodelujemo na Srečanju narodnostnih gledaliških skupin na Madžarskem in smo dvakrat prejeli najvišje priznanje.« MOJASLOVENIJA

Andrej v studiu Radia Monošter, radijske postaje porabskih Slovencev.

30

oktober 2013

Pogovor z urednico časopisa Porabje, Zanimiv je bil tudi ogled filma Porabje nekoč in danes, o katerem je udeleženec Rok takole zapisal: »V Monoštru, kulturnem in gospodarskem središču slovenskega Porabja, smo si v hotelu Lipa, kjer domuje tudi Slovenski kulturni in informativni center, med drugim ogledali kratek, a zanimiv dokumentarni film o Porabju, nekoč in danes. Čeprav bo drugo leto minilo že deset let, odkar je bil posnet, nam je s svojo nazornostjo prikazal in opisal vseh sedem vasi, kjer se še sliši porabski jezik. Tako nam je skozi sliko in besedo predstavil gospodarski, kulturni, etnološki, izobraževalni ter verski utrip slovenskega Porabja. Je odličen dokument nekega časa, kraja in ljudi.

Njegov ogled nam je bil nadaljnja popotnica pri pozornejšem ogledu teh vasi.« Po ogledu filma smo odšli »na teren«. Obiskali smo muzej Avgusta Pavla, ki prikazuje življenje Slovencev v Porabju in je edini slovenski muzej na Madžarskem.

Marijano Sukič Nam lahko predstavite časopis Porabje?

Najpomembnejša naloga tednika Porabje je informiranje slovenske skupnosti na Madžarskem v maternem, slovenskem jeziku, razvijanje jezika, posredovanje kulturnih in verskih vrednot porabskih Slovencev ter krepitev nacionalne identitete le-teh. Časopis izhaja že 23 let, na začetku je bil dvotednik, od leta 2005 pa izhaja kot tednik. Shema časopisa ni strogo določena, razen nekaterih stalnih rubrik (Od Slovenije … do Madžarske), ki so obvezne za vsako številko, vsebine po straneh se prosto spreminjajo. Ob aktualnih političnih dogajanjih na Madžarskem in v Sloveniji, povezanih z narodnostno politiko, poročamo o vseh dogodkih slovenskih samouprav, organizacij in inštitucij v Porabju in tudi drugje, kjer v večjem številu živijo porabski Slovenci (Budimpešta, Szombathely, Mosonmagyaróvár). Poskrbimo za prispevke o dogodkih in prireditvah slovenskih organizacij ter o cerkvenih dogodkih. Otroško in mladinsko stran večinoma polnimo s prispevki omenjene generacije, hkrati je pa to stran, na kateri objavljamo otroške ali mladinske serije in literarne prispevke. Na prošnjo naših bralcev objavljamo tudi program obeh kanalov slovenske javne televizije. Občasno (za praznike, poleti, ko ni toliko dogodkov) imamo tudi literarne prispevke, večinoma kot samostojna dela.

Kako se bralci odzivajo na slovenski časopis?

Na sam časopis sta najbolj navezani srednja in starejša generacija, kajti večini je res ta časopis edini vir, s pomočjo katerega pridejo do informacij tudi v domačem narečju. Časopis oziroma jezik v njem je del njihove identitete, potrditev njihove pripadnosti slovenstvu.

Zelo radi v njem vidijo samega sebe, svoje sosede, sovaščane, torej najrajši berejo intervjuje in reportaže. Nekateri se odzivajo s tem, da tudi sami pošljejo kakšen prispevek o dogodku v domačem kraju ali družini. Na žalost je odziv mladih ali otrok redkejši.

Vojaški muzej v Števanovcih, kjer so razstavljeni predmeti iz življenja vojakov, ki so varovali mejo madžarske države, je verjetno bolj navdušil letošnje »višarce« kot »višarke«.

Obiskali smo tudi Andovce, kjer je v vasi postavljen »Spomenik živim« z imeni prebivalcev, ki so še leta 2000 živeli v Andovcih, Mali Triglav, izvedeli pa smo tudi legendo o Črni mlaki, ki je naravna dediščina Narodnega parka Őrség.

Kaj vam osebno pomeni, da ste urednica časopisa?

Pomeni mi zelo veliko. Na slovenski jezik, na pisano besedo sem bila navezana že od otroštva, zato sem srečna, da je z njo povezano tudi moje delo. Rada delam tudi z ljudmi, sem komunikativna, zato rada hodim tudi na teren, čeprav ne tolikokrat, kolikokrat bi si želela.

Besedilo: Mihela Zaveljcina Foto: Zvone Podvinski in Manica Markelj

Kosilo v Verici, koder je živel tudi znan porabski lončar Karel Dončec.

Po kosilu v vasi Verica smo odšli na ogled »Küharjeve spominske hiše«. V gornjeseniškem starem župnišču so živeli duhovniki od začetka 19. stoletja – med njimi tudi župnik znanstvenik Jožef Košič – kar 50 let pa je v njej živel in deloval Janoš Kühar. V stavbi nekdanjega župnišča so rekonstruirani župnijski urad, spalnica in obedovalnica, prikazani cerkveno-zgodovinski dokumenti, predmeti iz porabskih župnišč, dokumenti župnijskega arhiva in knjižnica bivšega župnišča.

Naše spoznavanje Porabja in druženje z Martino Zakoč, ki nas je vodila po Porabju, smo zaključili v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Gornjem Seniku. oktober 2013

Na uredništvu časopisa Porabje

31

MOJASLOVENIJA

slovenska izseljenska matica

Keramična delavnica za Slovence v zamejstvu in po svetu V starem delu Slovenskega etnološkega muzeja v Ljubljani se nahaja prikupen lončarski atelje SEM kiparke Eve Peterson Lenassi. Od 12. do 14. septembra 2013 je v njej potekala keramična delavnica Slovenske izseljenske matice.

Marija Grbić, Nataša Kajmaković, Zdenka Marc, Oksana Lunić, Tatjana Ratković, Majda Sušnik in Olja Pristaš so bile letošnje udeleženke delavnice. Čeprav je Tatjana končala Akademijo za likovno umetnost v Banjaluki, Olja jo obiskuje, Majda pa je učenka Akademije v Beogradu, je bila tako za njih kot tudi za ostale udeleženke to prva tovrstna delavnica.

Eva Peterson Lenassi, ki je bila tudi mentorica delavnice, je v prvi uri delavnice udeleženke seznanila z napravami in materiali, ki so za ustvarjanje z glino potrebni. Predstavila je slovenske etnološke keramične izdelke, jih umestila v čas uporabe in z rahlo zaskrbljenostjo dodala, da se nekateri predmeti, kljub uporabnosti, ne delajo več, razen v redkih kiparskih delavnicah. Udeleženke so si ogledale tudi različne vzorce in ornamente, ki se že skoraj stoletje uporabljajo v slovenskem kulturnem prostoru. Že prvi dan delavnice so začele gnesti glino in izrezovati ter oblikovati posodice, krožnike in podobne, majhne praktične predmete za nadaljnje okraševanje, kateremu so se posvetile naslednji dan.

Tretji dan delavnice so se udeleženke delavnice preizkusile na vretenu, v oblikovanju tradicionalnih posodic za mleko (latvic) in različnih figur.

Udeleženke so se na delavnico prijavile iz veselja do kreativnega ustvarjanja, radovednosti in veselja do učenja. Že po prvih urah jih je vrtinec ustvarjalnosti potegnil v svoj svet in po pripovedovanju mentorice so se naše udeleženke le stežka ločile od gline, barv in vretena. Čas je mineval prehitro, ure delavnice so se zavlekle dolgo v popoldne ali večer. V delavnici so nastali čudoviti izdelki, na katere so mentorica in udeleženke delavnice upravičeno ponosne.

Izdelki keramične delavnice bodo razstavljeni v Lončarskem ateljeju SEM v Ljubljani in Banjaluki v Slovenskem društvu Triglav.

V delavnici so nastali čudoviti izdelki, na katere so mentorica in udeleženke delavnice upravičeno ponosne

Besedilo in foto: Vesna Vukšinič Zmaić

Že prvi dan delavnice so udeleženke začele gnesti glino in izrezovati ter oblikovati posodice, krožnike in podobne, majhne praktične predmete MOJASLOVENIJA

32

oktober 2013

SLOVENCI V italiji

Kaj je potrebno za uspešno manjšinsko šolo?

Draga, zborovanje, ki je v svoji skoraj 50-letni preteklosti vzbudilo toliko vprašanj, kritik, žolčnih napadov in obenem želo toliko odobravanja?! To je pobuda kulturno-politične narave, ki je dozorela na začetku šestdesetih let v slovenskih demokratičnih krogih v Trstu, a je takoj dobila vseslovenski zamah tako po vsebinski zasnovi kot tudi po udeležbi.

N

osila je katoliški pečat, a je takoj odprla vrata drugače mislečim in še danes velja kot prireditev, ki je v slovenskem svetu najbolj dialoška in spravna, čeprav ni nikoli bila in tudi danes ni politično nevtralna. Letošnja 48. Draga ni zatajila svojih začetnih in osnovnih namenov, ciljev in nalog, ki so informirati, kritično razmišljati in svobodno diskutirati. Pri tem Draga nikogar ne omejuje, nikomur ne diktira stališč in vsakemu zagotavlja dostop do diskusije.

Posvetili so se problemom manjšinskega šolstva, ki so postali pereči povsod tam, kjer se v slovensko osnovno šolo vpisujejo otroci iz družin brez slovenskega občevalnega jezika. To postavlja učitelje pred težko nalogo, kako po eni strani zagotoviti kakovost poučevanja materinščine, po drugi strani pa dati vsem otrokom možnost, da pridobijo takšno znanje slovenskega jezika, da bodo lahko nadaljevali šolanje tudi na višjih stopnjah. Okrogla miza in diskusija sta izzveneli kot odklanjanje čiste dvojezične šole, kjer se poučevanje slovenščine postopoma, toda usodno umika v podrejenost. Če hoče biti uspešna, potrebuje manjšinska šola več pozornosti, več znanja in več osebja, pa tudi več sredstev. Drugi dan se je začel v znamenju počastitve Borisa Pahorja ob njegovi stoletnici in z izročitvijo grafike slikarja Edija Žerjala. Saša Martelanc je opozoril na Pahorjev doprinos Dragi, stoletnik pa je voščil, da bi Draga še naprej bila, kar je doslej bila. Sobotni predavatelj, pisatelj in dramaturg, svetovljan Evald Flisar, je v svojem razmišljanju obračunal z razvojem človeške družbe, ki je z iskanjem neomejene blaginje postavil na glavo vrednote in človeka predal potrošništvu, s posledicami, ki so vsem vidne.

Nadškof v pokoju Uran je daroval nedeljsko mašo za udeležence študijskih dni in v pridigi naglasil potrebo po resnicoljubnosti do sebe in drugih, biti kljub vsem težavam zanesljiv, zvest in srčen, biti velikodušen in se zaradi bogaboječnosti ne bati ljudi.

Branko Cestnik je kot izhodišče za svoje predavanje vzel 50-letnico koncila. Tehtno in stvarno je govoril o krizi v Cerkvi in posebej o krizi slovenske cerkve. Poudaril je brezpogojno potrebo po dialogu, s katerim lahko kristjani spreminjajo družbo: »Demokracija je toliko trdna, kolikor je trden dialog med ljudmi«.

Pred zaključnim predavanjem v nedeljo, 1. septembra, je bila slovesna podelitev Peterlinovih nagrad za zaslužno delo na kulturno-prosvetnem oktober 2013

Počastitev 100-letnika Borisa Pahorja od leve: Edi Čerjal, Boris Pahor, Sergij Pahor

Na okrogli mizi o šolstvu od leve: Sergij Pahor, Sara Brezigar, Marjan Kravos, Vlasta Polojaz področju. Letošnji priznanji sta bili podeljeni koroškemu kulturniku Janku Zerzerju in Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta ob 50-letnici ustanovitve.

Zadnji predavatelj na Dragi Aleš Maver je svojo analizo sedanje gospodarske in moralne krize osnoval na zgodovinskih mitih, ki so od nekdaj

33

prevladujoči v slovenskem narodnem značaju in ki legitimirajo elito ter vsako njeno dejanje. Sodi, da bi morali to gledanje zamenjati s civilno zavestjo, ki ne pozna sovražnika.

Besedilo: MS Foto: arhiv Draga MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI

Pečko in njegova Uršlja gora Akademski slikar prof. Karel Pečko, likovni pedagog, mentor in ustanovitelj Koroške galerije likovnih umetnosti, bo kmalu dopolnil 93 let. Čil in duhovit se dnevno srečuje s svojo »rundo« v Mestni kavarni, povsem njegove pa so tri popoldanske ure, ko se dnevno predaja v svojem ateljeju slikarstvu.

Pisatelj in esejist Vinko Ošlak akademskega slikarja prof. Karla Pečka uvršča med šesterico nosilcev predvsem kulturne in duhovne zgodovine in podobe koroške pokrajine

V

idne nezamenljive linije je umetnik in kulturni vizionar Karel Pečko začrtal v obraz svojega sveta – Slovenj Gradec in koroško pokrajino – ter jih povezal še s sosedi in širšim svetom. Pisatelj in esejist Vinko Ošlak ga v svojih biografskih esejih »Usode s Koroškega« uvršča med šesterico nosilcev predvsem kulturne in duhovne zgodovine in podobe koroške pokrajine, ki je tudi sama v veliki meri sodoločena po zgodovini in posebnostih teh krajev in tako tudi del skupne slovenske duhovne zgodovine. V pogovoru z očarljivo vitalnim Pečkom začutim tisto svetlo moč brezčasja in široke odprtosti, ki sem ju morda srečal z roko v roki le še pri stoletniku, pisatelju Borisu Pahorju ter nekoč pri svojem glasbenem mentorju Janezu Boletu. Kako nepredvidljive so življenjske steze, ve povedati umetnik, ko mi pripoveduje o revščini v mladih letih med vojnama in trdem otroštvu brez očeta: »Brez pobude in pomoči mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja bi moja življenjska pot najbrž tekla povsem drugače. On me je po ogledu mojih črno-belih risb, razobešenih po steni sobe, prijavil na moj prvi sprejemni izpit na Akademijo za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. A zatem sem moral najprej opraviti štiriletno srednjo šolo in ko sem jo zaključil, sem razmišljal o poti, ki naj jo uberem. Ker sem se počutil zadolženega mentorju pisatelju Seliškarju, sem se naposled odločil, da se vrnem na akademijo, kjer sem bil sprejet in se je začela ‘moja’ pot.« Zagotovo sta se že takrat mlademu Pečku v miselno podobo vtisnila pomen in pomembnost mentorstva v umetnosti, kar je prihajalo do izraza MOJASLOVENIJA

vse njegovo življenje, bodisi kot likovni pedagog na gimnaziji in osnovni šoli v Slovenj Gradcu, ali kot mentor slikarjev, kot so Jože Tisnikar, Ernst Arbeitstein in drugi. Kot akademski slikar z izrazitim čutom za umetniško nadarjenost drugih je prej kot drugi zaslutil resnično globino neodkopanih, skritih zakladov v človeku, dobro vedoč, kako pomembno je zanesljivo spremljanje talenta na varno umetniško pot. »Ko sva z Jožetom Tisnikarjem razglabljala o njegovih prvih barvnih poskusih, mi je prinesel iz prosekture, kjer je bil zaposlen, slike v oranžnih barvah. Povedal sem mu, da to ne ustreza in končni rezultat je bil tisti črno-zeleni svet, ki je postal značilen za njegov izjemni umetniški opus.

Tudi sicer se je Tisnikar strogo držal navodil, ki sem mu jih dajal. Na nobeni od tvojih slik nočem videti rane, krvi ali orodja, s katerim delaš v prosekturi, sem mu dejal. In se je tega vedno držal.« Mentorstvo pa je še več kot le spremljanje umetnika v njegovi rasti. Najmanj tako pomembno je tudi utiranje poti umetniku na svetlo. »V gremijih sem se spočetka soočal z mnenji, da smo ta slikarski slog že imeli v srednjem veku. In sem jim moral šele dopovedovati, da so to bili fragmenti in da imamo tukaj opraviti s celotnim opusom. Ko smo nekoč pripravili razstavo otroških slik, sem moral šele objasniti, kako so izpovedne in izvirne.« Pečkov kulturni vpliv je, ne le na Koroškem, vsepovsod zaznaven. Slovenj Gradec se je pred dobrega pol stoletja razrasel v pomembno likovno in kulturno središče. Od leta 1954 do leta 1962 je Karel Pečko poučeval na osnovni in srednji šoli kot likovni pedagog in je bil leta 1957 med ustanovitelji Ume-

34

tnostnega paviljona, ki ga je upravljal ob delu in ga od leta 1963 naprej vodil kot ravnatelj. To žarišče umetnosti – pozneje Koroška galerija likovnih umetnosti – je vodil do leta 1997 in mu stal ob strani tudi zatem. Teh nekaj bežnih utrinkov iz najinega pogovora (seveda v slovenjegraški Mestni kavarni, med cerkvijo in Koroško galerijo likovnih umetnosti) pa zdaleč niti v osnovi ne zaobjame obrisov celostne podobe umetnika in vizionarja, ki je tako prepoznavno posegel in posega v kulturno in umetniško dušo koroške pokrajine ter daleč čez njene meje. Ne bom našteval odlikovanj in priznanj – med njimi je avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. reda –, ki jih je Karel Pečko prejel. Omenil pa bi rad Pečkovo povezanost z »našo« Koroško in prijateljstvo z Wernerjem Bergom. Če le ob robu omenim, da je Koroška galerija v Pečkovem naročju in z njegovo razstavno politiko prebila regionalno ožino in se zalesketala pod mednarodnimi žarometi z razstavami pod pokroviteljstvom Združenih narodov ter hkrati odprla vrata domačim umetnikom, da spregovorijo s svojo slikarsko govorico v svetu, to ni izraz ignorance, temveč osupljive širine bogatega življenjskega opusa umetnika in izjemnega organizatorja, ki je Koroški znal odpreti svet in svetu pot v mojstrsko izvirno slikarstvo tako Tisnikarja kot tudi v nežno valovanje svojih neštetih upodobitev njegove »ljubice« – Uršlje gore.

Besedilo in foto: Emanuel Polanšek, www.novice.at

oktober 2013

SLOVENCI V AVSTRIJI

Reformacija v Prekmurju in avstrijski Radgoni September je bil v Pavlovi hiši v Potrni – kulturnem domu štajerskih Slovencev – v znamenju dveh pomenljivih dogodkov: odprli so razstavo Reformacija v Prekmurju, ki je segala tudi v avstrijsko Radgono, in imeli predavanje o pomembnosti škofa Antona Martina Slomška.

M

uzej krščanstva na Slovenskem v Stični je pripravil razstavo Reformacija v Prekmurju, ki je že bila v porabskem Monoštru in Murski Soboti, septembra v Pavlovi hiši, predviden pa je prenos tudi na Hrvaško. Razstava je nastala v sodelovanju s Pomurskim muzejem v Murski Soboti, avtor pa je mag. Franc Kuzmič. Kot je povedala direktorica Muzeja krščanstva Nataša Polajnar, sta združeni dve tematski razstavi, in sicer Reformacija v Prekmurju in življenjska pot Primoža Trubarja.

Reformacija je našla pot v Radgono vsaj leta 1541, ko sporočajo, da odprto pristopajo k Luthrovemu nauku. Tudi v Prekmurju se reformacija pojavi dokaj hitro. Eden od glavnih razlogov je tranzitna trgovska povezava med vzhodom in zahodom. Po načelu: „Čigar območje, tega vera!“ - so poleg Lendave postale protestantske najprej katoliške župnije Dobrovnik, Turnišče in Bogojina.

Po podatkih iz leta 1627 so bile v Prekmurju dobro organizirane protestantske cerkvene skupnosti in šole. Z nastopom reformacije so organizirali obvezen osnovnošolski pouk v župnijskih šolah za vse otroke obeh spolov. Kmalu so bili natisnjeni tudi učbeniki – abecedniki, berila, katekizmi in drugi. Zanimiv je podatek, da je bila prva v Lendavi prva tiskarna na današjem Slovenskem, v kateri so leta 1573 in 1574 natisnili tri knjige v madžarskem jeziku. Pozneje so protestanti tiskali knjige na tujem, od 20. stoletja naprej pa tudi doma.

Prve odlomke iz Svetega pisma v prekmurščini najdemo že v prevodu Luthrovega Malega katekizma (1715) in potem v skoraj vseh drugih knjiga vse do izida celotne Nove zaveze. Nouvi Zákon (Nova zaveza) je izšel leta 1771 v prevodu Števana Küzmiča, ki je doživela še pet izdaj vse do leta 1999. Protestantski duhovnik, prevajalec in pisatelj Števan Küzmič je na zadnje živel v Surdu (Šurdu) na Madžarskem, kjer je tudi pokopan in kjer mu je slovenska evangeličanska cerkev natančno pred desetimi leti odkrila spominsko ploščo na pročelju tamkajšnje evangeličanske cerkve. Števan Küzmič je s pisanjem v domačem narečju veliko prispeval k ohranitvi materinščine med prekmurskimi Slovenci in jih obvaroval pred jezikovno madžarizacijo, zato je ocena, da je med Slovenci v Prekmurju opravil Trubarjevo poslanstvo. Kot je znano, so se duhovniki in učitelji izobraževali najprej v Nemčiji, pozneje na Slovaškem in na Madžarskem. Reformaciji je sledila protireformacija, ki jo je v Radgoni začel izvajati oktober 2013

Evangeličanska cerkev v avstrijski Radgoni, v kateri je bil tudi duhovnik Aleksander Kerčmar iz Gornjih Petrovcev, ki ni imel bogoslužja v slovenskem, marveč nemškem jeziku. To so bila sedemdeseta leta, ko ni bilo zaželeno govoriti o slovenski manjšini na avstrijskem Štajerskem in ko Slovenci še niso imeli svoje organizaciji, niti Kulturnega doma – Pavlove hiše v Potrni. Res pa je, da so se zlasti starejši prebivalci v vaseh ob meji, ki veljajo za tradicionalno narodnostne, denimo Potrna, Žetinci in druge, z obiskovalci iz Prekmurja brez zadržkov pogovarjali v narečju.

Z otvoritve razstave v Pavlovi hiši: mag. Nataša Polajnar, direktorica Muzeja krščanstva na Slovenskem, Stična; mag. Franc Kuzmič, avtor razstave, in glasbena skupina Harfa kinor, ki je odigrala tudi protestantsko himno Trdi grad … graški škof Martin Brenner v letih 1598 – 1600. V dolnjem delu Prekmurja se je Krištof Bánffy leta 1608 spreobrnil v katoliške vero in na svojem ozemlju uvedel nazaj katoliško vero. V gornjem delu Prekmurja je grof György Szécsy skupaj z materjo leta 1672 zavzel protestantom še preostale cerkve. Z odvzemom vseh cerkva so imeli protestanti dve možnosti: odseliti se na tuje ali ostati doma in na tujem občasno obiskovati bogoslužje in se izobraževati. Protestantom so bile

35

te pravice dovoljene v tako imenovanih artikularnih krajih, denimo v Prekmurju najbližjih Surd in Nemes Csó na Madžarskem.

Protestantizem je v verskem, narodnodnostnem in kulturnem smislu pomemben za Prekmurju in deloma tudi za kraje v takoimenovanem radgonskem kotu, kjer živijo tudi Slovenci. Velja za preteklost, sedanjost in prihodnost.

Besedilo in foto: Ernest Ružič MOJASLOVENIJA

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Jubilejni 20. porabski dan v Monoštru Zveza Slovencev je ob ustanovitvi leta 1990 v program zapisala eno najpomembnejših nalog: skrb za ohranjanje in učenje jezika in za razvoj narodnostne kulture. Kot je poudaril predsednik Jože Hirnök, potekajo v tem duhu vseskozi Porabski dnevi, tudi letošnji 20. po vrsti v Monoštru. To pot sta se prepletala programa narodnostnega srečanja in 13. Svetovnega festivala praženega krompirja.

Po že ustaljeni navadi se je Porabski dan začel s sveto mašo, ki jo je daroval prekmurski župnik Lojze Kozar iz Odrancev. V polni monoštrski baročni cerkvi so bili tudi Tina Komel, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, Ksenija Škrilec, nova slovenska veleposlanica v Budimpešti, Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, István Orbán, vodja monoštrskega okrajnega urada, v drugi vrsti pa Dušan Snoj, slovenski generalni konzul v Monoštru, Gábor Huszár, župan mesta Monošter, in drugi.

P

orabski dnevi so bili doslej po večkrat v vseh narodnostnih vaseh in v Szombathelyu, središču Železne županije, kjer živi aktivna slovenska skupnost. Sicer pa na prireditev prihajajo Slovenci iz cele Madžarske, tako jih je bilo blizu trideset iz Budimpešte, prišli so iz Mosonmagyarovára in Székesfehérvara, skupaj najmanj 300.

Po že ustaljeni navadi so se najprej zbrali na slovenski maši, ki jo je daroval prekmurski župnik Lojze Kozar iz Odranec. Zbrane v eni izmed treh največjih baročnih cerkva na Madžarskem, je nagovoril domači župnik Ferenc Rimfel in izrazil zadovoljstvo, da lahko pozdravi toliko tudi slovenskih vernikov.

Pretežni del programa je potekal v velikem šotoru. Zbrane je pozdravil predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök. Na Porabski dan so prišli ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, župan Monoštra, tudi velik prijatelj Slovencev Gábor Huszár, v imenu madžarske politike dr. András Székely Bertalan, nova slovenska veleposlanica na Madžarskem Ksenija Škrilec, slovenski generalni konul Dušan Snoj in predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš.

MOJASLOVENIJA

si je prizadevati za ohranjanje identitete, kar je stalnica tako za Slovence kot številne manjšine, ki živijo v Karpatskem bazenu. Izpostavil je vlogo meddržavnega sporazuma o skrbi Madžarske in Slovenije za porabske Slovence in prekmurske Madžare, ter poudaril, da je bil pred dvajsetimi leti to prvi te vrste dogovor za zaščito manjšin.

Kako poteka uresničevanje sporazuma, so ocenili na seji mešane komisije v Monoštru.

Nova slovenska veleposlanica Ksenija Škrilec, tudi izvrstna poznavalke Madžarske nasploh in manjšine problematike, saj je končala študij v Budimpešti in bila sodelavka našega veleposlaništva od začetka, ko je bil veleposlanik Ferenc Hajós, je po prvem uradnem obisku v Porabju povedala, da je slišala mnogo vzpodbudnega, tako pri uresničenih nalogah, kakor glede pomembnih načrtov, ki jih imajo Slovenci. „Zelo važno se mi zdi, da sem se lahko pogovarjala z mladimi, ki se združujejo in odlično sodelujejo s prekmurskimi študenti. To se mi zdi zelo pomembno za prihodnost.“ V raznolikem kulturnem programu so sodelovale gostujoče skupine iz Slovenije in iz Porabja.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Predsednik Jože Hirnök je zbrane vseh generacij pozval, naj poizkusijo narediti vsak dan nekaj z ohranitev svoje identitete in se na ta način upreti asimilaciji, ki se ji ne morejo povsem izogniti Slovenci. Ob jubileju Porabskega dne je tudi povedal, da se po dvajsetih letih lahko pohvalijo z nekaterimi pomembnimi dosežki na vseh področjih narodnostnega življenja, od izobraževanja, do kulture, in prvi rezultati se kažejo tudi na gospodarskem področju, kar je še posebej razveseljivo v teh zahtevnih časih tudi na Madžarskem in v Sloveniji, ki kot matična država zelo pomaga slovenski manjšini v Porabju.

Da bo tako tudi v bodoče, je v krajšem nagovoru zagotovila tudi Tina Komel, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Dr. András Székely Bertalan iz ministrstva za človeške vire, kamor spadajo manjšine, je bil leta 1984 član madžarske strokovne ekipe, ki je skupaj s sodelavci ljubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja izvedla obsežno primerjalno raziskavo med Gornjim Senikom, največjo slovensko narodnostno vasjo in prekmurskih Dobrovnikom, največjim madžarskim dvojezičnim krajem v Sloveniji. Povedal je, da gre razvoj v pravo smer, potrebno pa

36

Med številnimi ekipami iz Slovenije, Madžarske, Avstrije, ki so se trudile pripraviti kar najbolj okusen pražen krompir kot samostojno jed, je bila tudi ekipa, ki jo je vodil znani gostilničar Hanzi Ogris iz Bilčovsa na Koroškem. Naslednji dan pa je bil v Bilčovsu Svetovni dan praženega krompirja. Po zaslugi 13. svetovnega festivala praženega krompirja se je tisto soboto v porabskem središču Monoštru zbralo prek 2.000 domačih obiskovalcev ter obiskovalcev iz Avstrije in Slovenije.

oktober 2013

Knjižna polica

Košičev zbornik: »Čednim stoji svet« V duhu besed Jožefa Košiča: »Čednim stoji svet« (Svet je za pametne) je pet prekmurskih vasi v sedanji občini Moravske Toplice – Bogojina, Bukovnica, Filovci, Ivanci in Strehovci – pred petindvajsetimi leti pripravilo prve Košičeve dneve kulture.

Prireditve so vedno posvečene znani osebnosti ali dogodku v bogojinski župniji. Prva je bila, razumljivo, posvečena Jožefu Košiču, rojaku duhovniku, prekmurskemu prosvetnemu piscu ter župniku na Dolnjem in Gornjem Seniku. Letošnja, petindvajseta je bila v znamenju 25-letnice Košičevih dni kulture. Dvakrat je bila prireditev posvečena rojaku, škofu dr. Jožefu Smeju, velikemu poznavalcu Porabja, pa še duhovniku Ivanu Camplinu, ki je maševal na Goričkem in na Gornjem Seniku, etnologu dr. Vilku Novaku; 790- in 800-letnici prve pisne omembe Bogojine, slovenski besedi, stanju duha v slovenski družbi …

Lanski Košičev zbornik je bil v celoti posvečen dr. Jožefu Smeju ob 90-letnici življenja, zato ga je urednik Branko Kerman imenoval kar Smejev zbornik. Letošnji je v znamenju jubileja. Tako publikacija zaokroža, kot piše urednik »petindvajsetletnico ozaveščanja zgodovinske preteklosti in poznavanje lastne identitete vasi župnije Bogojina. Če se ozremo na številne publikacije, ki so na začetku izhajale kot drobni zvezki, v zadnjih številkah pa kot zborniki s številnimi znanstvenimi, poljudnoznanstvenimi prispevki in zapisi o številnih domačih osebnostih, moramo povedati, da so bile pomemben segment v promoviranju domoljubja, in da so veliko prispevale k uveljavljanju domače besede, narodove zavesti in kulture. Naše kraje so dvignile iz kulturno-zgodovinske anonimnosti.«

Jože Vugrinec, profesor-slavist, dolgoletni direktor Pokrajinske in študijske knjižnice in pobudnik za obiske bibliobusa-potujoče knjižnice v Porabje, je avtor obsežnega pregleda Košičevih dni kulture, ki sočasno nakazuje tudi pogled v prihodnost. Kot piše, na prvo mesto med dogodki sodijo tradicionalne prireditve, denimo pohod po poteh kulturne dediščine, koncerti znanih tujih in domačih vokalnih skupin in orkestrov, nastopi folklornih skupin, tudi slovenskih iz Porabja, likovne razstave, Hubertove maše, proščenje v filovskem Gaju in trenje lanu. Med občasne prireditve sodijo literarni večeri, predstavitve knjig, gostovanja gledaliških skupin, lončarske delavnice, odkritje spominske plošče Jožefu Košiču in druga spominska obeležja. „Živimo sicer v nelepih, trdih, predragih časih, vendar v demokraciji, ki je evropska in ki je nihče več ne bo mogel spremeniti, kaj šele ukiniti. In kultura je pomemben del prave, mlade, naše demokracije! Zato je druga naša spodbuda predvsem vam mladim v tem: nikakor ne opustite kulturnih prireditev, ki jih danes imenujemo kratko Košičevi dnevi. Nadaljujte naše delo, ga nadgrajujte, se veselite življenja, ga poskušajte po svojih možnostih uravnavati, se nikakor ne bojte, ljubite bližnjega in tistega, ki je edini nad vsemi vami. Boga ali Boga Stvarnika, kot Boga v treh osebah največkrat zelo lepo in upravičeno imenuje naši bratje po Kristusu – evangeličani,“

Košičevi dnevi kulture so bili leta 1997 posvečeni Jožetu Plečniku, arhitektu čudovite bogojinske cerkve, imenovane tudi »Bela golobica« je izpostavil Jože Vugrinec. V drugem delu zbornika so pod naslovom Bogastvo župnije Bogojina predstavljeni kraji, ki sodelujejo v Košičevih dnevih. Iz napisanega in fotografij spoznamo neprecenljivo materialnega in duhovnega – od kulture do športa – in tudi posebnosti, kar vse je doma v Bogojini, Bukovnici, Filovcih, Ivancih in Strehovcih. Zaključni del zbornika je posvečen trem duhovnikom, in sicer dr. Jožefu Smeju ob 30-letnici škofovske službe, zlatomašniku Izidorju Veleberju in bogojinskemu župniku dr. Stanku Zveru ob 40-letnici mašniškega posvečenja.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Nataša Bucik, Gregor Bucik, Valentin Bucik

Misleca, Miselne naloge za mlade bistroume Gre za prvi priročnik miselnih nalog na Slovenskem, ki ga je pripravila strokovno uigrana avtorska skupina. Knjiga Misleca nikakor ni in ne poskuša biti test inteligentnosti, pač pa zbirka raznovrstnih nalog, s katerimi je mogoče razvijati različne miselne sposobnosti.

Miselni orehi v knjigi so namenjeni miselni telovadbi in presegajo šolsko preverjanje znanja. Ne obljubljajo zvišanja vašega IQ, omogočajo pa reševanje miselnih vprašanj, ki so podobna nalogam v psiholoških testih inteligentnosti, s katerimi se vsakdo od nas sreča vsaj v šolskih klopeh, pozneje pa tudi v drugih selekcijskih okoliščinah.

Najpreprostejše naloge lahko začnejo reševati otroci že od 4. leta starosti naprej, najzahtevnejše pa so zanimiv miselni izziv za odrasle, ki želijo ohranjati miselno vitalnost in se razmišljujoče odzivati na svet okrog sebe. V pomoč so dodana tudi navodila za uspešno reševanje miselnih problemov, sicer pa je 560 raznovrstnih miselnih nalog razvrščenih v 13 poglavij, kot so iskanje oktober 2013

37

vsiljivcev, prepoznavanje nizov in analogij, reševanje matrik in slikovnega sudokuja, dopolnjevanje mrež itd. Na koncu je dodano še 17 strani dolgo in zelo tehtno poglavje z naslovom Kaj je inteligentnost? Sledijo še rešitve nalog s slikovnimi prikazi. Knjigo je izdala založba Mladinska knjiga v nakladi 2.000 izvodov.

Tomaž Štefe MOJASLOVENIJA

UPRAVNI POSTOPKI

Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) Drugi del V prejšnji številki Moje Slovenije smo govorili o pridobivanju državljanstva in osnovnih spremembah izredne naturalizacije z uvedbo Uredbe o spremembi Uredbe o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/2013). To je temeljna pravna podlaga, na osnovi katere se v slovensko državljanstvo sprejemajo v tujini živeče osebe slovenske narodnosti. O izredni naturalizaciji po 13. členu ZDRS, s poudarkom na izredni naturalizaciji iz nacionalnih razlogov, smo se pogovarjali s pravnikom Alešem Selanom z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS). torej glede na novo uredbo potrebno izpolnjevati, prosilec pa lahko računa na razumevanje pri presojanju obsega njegovih aktivnosti v primerih, ko je ustrezno društvo precej oddaljeno od kraja prebivališča in je aktivno delovanje prosilca v njem omejeno iz objektivnih vzrokov.

Se je pa tudi že zgodilo, da so prosilci ustanovili novo, svoje društvo. Lahko povem, da so se ta društva obdržala tudi po tem, ko so ustanovitelji pridobili državljanstvo.

Aleš Selan, univerzitetni diplomirani pravnik Kaj je potrebno, da je vloga, ki jo odda prosilec, čim bolj popolna, priložiti glede večletne aktivne vezi s Slovenijo?

Vlogi je potrebno priložiti življenjepis, ki opredeljuje aktivno povezanost. Prosilci naj se torej osredotočijo na opisovanje družinskih in lastnih vezi s Slovenijo in ne toliko na svoje karierne dosežke. Ko navedejo, da so na primer obiskovali Slovenijo, pa lahko priložijo tudi fotografije, fotokopije vizumov v potnem listu, morebitna potrdila o udeležbi na kakšnih dogodkih v Sloveniji (na primer v poletni šoli slovenskega jezika) in podobno. Pomembno je prikazati svoj odnos do Slovenije in slovenstva.

skega programa in podobno. Pri vseh teh stvareh si lahko aktiven, minimalno pa je pričakovati, da bo aktivni član društva redno plačeval društveno članarino in se udeleževal sestankov članov ter društvenih kulturnih prireditev in proslav. O vsem navedenem je mogoče pridobiti ustrezna dokazila – potrdila, spričevala, fotografije, članke in podobno. Vloga, ki je bogata s takšnim materialom, bo prav gotovo prepričala.

Nasprotno velja, da je kljub dokazanemu petletnemu članstvu v društvu še vedno možno, da bo vloga posameznika zavrnjena, če ta oseba v petih letih v tem društvu ni izkazovala posebnih aktivnosti.

Kako se dokazuje petletno aktivno delovanje v društvih? Že sama besedna zveza pove, da je bistvena tako časovna dimenzija (društvo bo v izdanem potrdilu navedlo datum, ko se je prosilec včlanil) kot tudi to, da je delovanje prosilca v tem društvu dejansko aktivno, da torej osebno aktivno prispeva k ustvarjanju ciljev društva. Aktivnosti društev so različne, na primer slovenski dopolnilni pouk, pevski zbor, dramski ali folklorni krožek, izdajanje društvenega glasila ali oddajanje radij-

Kaj pa, če na področju bivanja prosilca ni slovenskega društva, kjer bi lahko aktivno sodeloval?

To je pogosto vprašanje. Takšni prosilci se lahko včlanijo v najbližje slovensko društvo ali v kakšno regionalno ali globalno slovensko izseljensko organizacijo (Svetovni slovenski kongres, Slovenska izseljenska matica, Slovenija v svetu …). Članstvo v društvih drugega tipa, ki so registrirana v Sloveniji, na primer v gasilskih ali turističnih, ne šteje. Pogoj petletnega članstva bo

MOJASLOVENIJA

46

Ali obstajajo tudi izjeme glede obeh sklopov pogojev?

Prva in najbolj pogosta izjema je, če je prosilec, ki izpolnjuje pogoj slovenskega porekla do drugega kolena, že bil slovenski državljan, pa je bil iz slovenskega državljanstva odpuščen zaradi opravičljivih razlogov in zdaj ponovno prosi za sprejem. V tem primeru petletno delovanje prosilca v slovenskem društvu ni potrebno. Tu gre največkrat za tako imenovane zdomce, ki so odšli na delo v tujino (največ v Nemčijo, Švico, Avstrijo in drugam), ter so se zaradi življenja in dela morali odpovedati slovenskemu državljanstvu, ker je bil to pogoj za sprejem v tuje državljanstvo. Te osebe so se v večini primerov tako ali tako rodile in šolale v Sloveniji, se v Slovenijo pogosto vračajo in so se pravzaprav že ob izselitvi nekako odločile, da se bodo čez čas vrnile živet v Slovenijo.

Druga izjema so tako imenovani »izjemni nacionalni razlogi«. To je novost, ki je opredeljena v tretjem in četrtem odstavku 3. člena uredbe.

Tukaj zadošča že slovensko poreklo prosilca (v katerem koli kolenu v ravni vrsti). Izjemni nacionalni razlogi so podani, če je prosilec s svojim delovanjem izjemno prispeval tako k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije kot tudi k povečanemu mednarodnemu ugledu Republike Slovenije. Ker gre za novo merilo, se posebna praksa na tem področju še ni oblikovala. Se bo pa ta določba tolmačila restriktivno in domnevam, da se bo uporabljala le pri prosilcih, ki so zelo prepoznavne osebnosti.

Mimo izjem v uredbi naj ponovno omenim

oktober 2013

možnost, ki jo daje že ZDRS (prvi odstavek 12. člena). Pri osebah slovenskega porekla, ki se dejansko vrnejo v Slovenijo in državljanstvo potrebujejo zaradi življenja v Sloveniji, še vedno zadošča poreklo do četrtega kolena v ravni vrsti.

Koliko je bilo primerov izredne naturalizacije v preteklosti?

V obdobju zadnjih petih let smo na področju izredne naturalizacije iz nacionalnih razlogov povprečno obravnavali približno 500 vlog letno.

Obstaja pa še trinajst drugih področij izredne naturalizacije (kultura, šport, znanost, gospodarstvo, obramba ipd.) in na vseh teh drugih področjih skupaj je bilo v istem obdobju letno dodeljenih zgolj nekaj deset državljanstev.

Kakšen je delež uspešno rešenih vlog pri izredni naturalizaciji iz nacionalnih razlogov?

V zadnjem času je v povprečju od 80 % do 90 % vlog pozitivno rešenih. Pri tistih, h katerim podamo negativno mnenje, pa bi kot daleč največjo težavo izpostavil premajhno informiranost prosilcev in posledično težnjo, da vlogo za izredno naturalizacijo vložijo prehitro. Nemalokrat se zgodi, da je prosilec, ki je bil v prvo zavrnjen, ob drugi prošnji sprejet v slovensko državljanstvo.

Iz katerih držav prihaja največ vlog?

Največ vlog prihaja iz zamejstva. Sledijo vloge iz držav nekdanje Jugoslavije in Južne Amerike.

V zadnjem času je nekaj več vlog tudi s strani zdomcev iz Nemčije, ki je odpravila omejitev dvojnega državljanstva. Naj povem, da Slovenija tujim državam tako ali tako ne posreduje informacij o tem, koga je sprejela v slovensko državljanstvo.

Kje lahko prosilci vložijo svoje vloge za pridobitev državljanstva in kakšni so s tem povezani stroški?

Prošnja se lahko vloži na pristojnem diplomatsko-konzularnem predstavništvu v tujini (DKP), na Ministrstvu za notranje zadeve RS (MNZ) v Ljubljani ali pri kateri koli upravni enoti (UE) v Sloveniji. V primeru, ko se vloga vloži v Sloveniji, je treba plačati upravno takso v višini približno 185 €, če pa je vloga vložena v tujini, se za enak postopek zaradi višjih stroškov plača konzularna taksa v vrednosti 354 €.

Kdo lahko vloži vlogo?

Vlogo lahko vloži prosilec sam ali preko pooblaščenca. Za pooblastilo zadošča, da prosilec napiše, kdo pooblašča koga in za kakšen namen ter ga lastnoročno podpiše. Pooblastila ni potrebno overiti pri notarju.

Ali prosilec lahko odda vlogo tudi za svojega otroka?

Pri izredni naturalizaciji po 13. členu je mogoče, da prosilci navedejo tudi svoje mladoletne otrooktober 2013

ke, za katerih sprejem v slovensko državljanstvo prav tako prosijo. To je že na obrazcu. V teh primerih je rešitev glede mladoletnih otrok enaka kot v primeru prosilca: če bo prosilec sprejet v državljanstvo, bodo sprejeti tudi njegovi mladoletni otroci; če bo dobil negativni odgovor, bodo zavrnjeni tudi otroci.

Posledično to pomeni, da mladoletnim otrokom ni potrebno izpolnjevati nobenega od prej navedenih pogojev. Če pa kateri koli od mladoletnih otrok tekom postopka dopolni 18 let, bo iz tega postopka izločen. V tem primeru bo moral vložiti lastno vlogo, plačati novo takso in samostojno izpolnjevati vse pogoje, če bo želel biti sprejet v slovensko državljanstvo.

Ker zaradi deljenih pristojnosti (za izdajo odločb v primeru mladoletnih otrok so pristojne UE in ne MNZ) prihaja do časovnega zamika pri izdaji odločb za mladoletne otroke, se lahko zgodi, da njihov postopek traja še kak mesec dlje kot postopek staršev. Iz tega razloga svetujemo staršem, da svojo vlogo vložijo bistveno pred polnoletnostjo otrok. Če pa to ni mogoče, naj v posebnih primerih, ko so otroci že dopolnili 17 let, ob vložitvi vloge na to opozorijo in prosijo za prednostno obravnavo.

Ko je vloga vložena, se sproži upravni postopek. Kako poteka?

Ne glede na to, kje so vloge vložene, gredo vse na MNZ, ki je centralni organ, pristojen za področje državljanstev. Oni vodijo postopek od začetka pa vse do izdaje upravne odločbe. Pri izredni naturalizaciji vedno sodeluje večje število organov, zato je postopek zapleten in traja več mesecev. Če gre za izredno naturalizacijo iz nacionalnih razlogov, MNZ prejeto dokumentacijo pošlje na USZS, ki je po zakonu in uredbi pristojen, da v skladu s prej omenjenimi merili oblikuje mnenje, ali prosilec izpolnjuje predpisane pogoje na tem področju. To mnenje je podlaga za sklep vlade o tem, ali obstojijo razlogi za sprejem prosilca v državljanstvo. Ko vlada sprejme ustrezen sklep, MNZ izda upravno odločbo, pri čemer je glede odločitve v vsakem primeru vezano na sklep vlade. Pred izdajo odločbe je MNZ dolžno opraviti še rutinske preverke, da pri prosilcih ne gre za osebe, katerih sprejem bi pomenil nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države. Ob vročitvi upravne odločbe, ki se običajno vrši prek DKP, je prosilec dolžan opraviti tudi slovesno prisego, brez katere ni mogoč vpis prosilca v register slovenskih državljanov.

državljanstva po 13. členu. Najrajši imamo tiste primere, kjer zelo hitro in enotno ugotovimo, da so pogoji izpolnjeni. Vendar čisto vsi primeri žal niso takšni in takrat je potrebno tehtanje. Če je naše mnenje negativno, je vsak prosilec z njim v celoti seznanjen. Vsak prosilec ima tudi možnost, da zoper negativno odločbo sproži upravni spor pred upravnim sodiščem.

Zakaj Slovenija podeljuje državljanstvo izseljencem pod ugodnejšimi pogoji?

Država ima interes, da sprejema slovenske izseljence in njihove potomce v državljanstvo. Iz tega razloga so pogoji sprejetja olajšani.

Razumeti pa je potrebno, da država od teh oseb, ki vendarle živijo v tujini in katerih poreklo je bolj ali manj oddaljeno, v zameno pričakuje relativno trajno in tesno povezanost s Slovenijo. Nekatere varovalke so nujno potrebne, da se prepreči dodeljevanje državljanstva osebam, ki zanj prosijo iz špekulativnih razlogov. Slovensko državljanstvo je zanimivo, smo člani EU, slovenski potni list nudi številne priložnosti pri zaposlovanju, študiju, potovanju ipd. Po drugi strani pa vsak slovenski državljan po svoje predstavlja Republiko Slovenijo. V času vsesplošne krize je to občutljivo področje. Veseli me, da imava priložnost opraviti ta intervju in bralcem podati zelo natančne informacije, saj s tem povečujeva verjetnost, da bo kar največ prošenj pozitivno rešenih. To je skupni interes vseh, ki kakor koli sodelujemo v tem postopku.

Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

Kako poteka postopek na USZS in kakšen pomen dajete pridobivanju državljanstva?

To področje obravnavamo še posebej odgovorno, saj se zavedamo, da imajo naše odločitve v tem postopku velik pomen tako za prosilce kot tudi za državo. Imenovana je posebna strokovna komisija, ki pregleda vse prispele vloge za pridobitev

47

MOJASLOVENIJA

60 idej za izlete po Sloveniji Pri Moji Sloveniji smo izdali revijalni priročnik Dobrodošli doma. V njej vam predstavljamo 60 idej za izlete po Sloveniji, ki jih lahko prepotujete vsakega zase ali v paketu čez konec tedna. Zaradi lažje primerjave smo vzeli za izhodišče Ljubljano, ki je tudi najpogostejši začetek potovanja za turiste željnih lepot naše male a zanimive Slovenije. Z vsemi opravljenimi izleti boste prepotovali celo Slovenijo, skupaj z velikim delom slovenskega zamejstva in odkrili kotičke, ki vas bodo prevzeli. Revijo krasijo odlične fotografije iz opravljenih izletov in vam že v naprej pričarajo kraje, ki krasijo našo domovino.

Zato dobrodošli doma in na pot!

O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, Ljubljana

Oglejte si Slovenjo skozi zanimive izlete in čudovite fotografije • Gorenjska v treh dneh • Julijci in Soča • Za slovensko mejo • Vinski deželi zahoda • Po obali in zaledju • Kočevsko in Pokolpje • Ob Sotli in Krki • Dve strani Mure • Koroška in Štajerska • Prelepa Savinjska dolina

Pristanišče v Kopru

Pogled na Jalovec

letov evid vseh iz Dodan zemlj

planina dolinca

SAMO 2,99 EUR

+ stroški pošiljanja

NAROČILA SLOVENIJA: na 01 5653416 ali na 041 490844 ali na urednistvo@mojaslovenija.net.

Revijalni priročnik je v Sloveniji dosegljiv na večini prodajnih mest z revijami.

NAROČILA TUJINA: za vse naročnike revije Moja Slovenija je revija Dobrodošli doma brezplačna.

solkanski most

belopaško jezero