^
Cvetoci paketki
Kazalo Spomladi cvetoÄ?e Tulipani Narcise
3 10
Poleti cvetoÄ?e Okrasni luki Lilije Begonije Gladiole Dalije
15 19 24 29 33
Sobne Vitezove zvezde
36
Spomladi cvetoÄ?e Ä?ebulnice
Tulipani Tulipani L
eta 1637 je nek Nizozemec po barantanju s trgovcem kupil eno samo čebulico tulipana za ceno, ki se je obema zdela sprejemljiva. Plačal je dva žaklja pšenice, štiri žaklje rži, štiri rejene vole, osem svinj, 12 ovac, dva soda vina, štiri tone masla, petsto kilogramov sira, posteljo, nekaj oblek in srebrno čašo. Sedaj lahko za precej manj denarja dobimo številne kultivarje, ki polepšajo grede in korita.
Nevrstnati zgodnji tulipani kot že ime pove cvetijo zgodaj v sezoni, vendar nekoliko kasneje kot Kaufmanovimi in Fosterjevimi križanci. Znani so po svojim močnih cvetnih steblih, ki se ne upognejo ob vetru in dežju (kot npr. papagajevke). V povprečju so visoki 25-45 cm. Vrstnati zgodnji tulipani zacvetijo ob istem času kot nevrstnati zgodnji tulipani. Na voljo je manj barvnih odtenkov kot pri drugih tulipanih, vendar to pomanjkljivost nadomestijo z do 10 cm širokimi cvetovi. Cvetna stebla so krajša in močna, zaradi česar so primerni tudi za v lonce. V poprečju so visoki 25-30 cm.
Vrste in kultivarji
Triumph tulipani
Dva najpogostejša načina ločevanja med posameznimi skupinami tulipanov sta glede na čas cvetenja in višino cvetnega poganjka. Tako lahko tulipane razdelimo na zgodnje, kasneje in pozno cvetoče kultivarje. Po višini pa na nizke (do 20 cm visoki), srednje visoke (20-45 cm visoke) in visoke (višje od 45 cm) kultivarje. Če vzamete v obzir obe lastnosti lahko samo s tulipani ustvarite raznovrstne kompozicije, ki cvetijo preko cele pomladi.
so rezultat križanja med nevrstnatimi zgodnjimi in kasneje cvetočimi kultivarji. Triumph tulipani so najvišji kultivarji in zrastejo v povprečju 40-55 cm visoko. Cenjeni so predvsem zaradi prekrasnih tradicionalno oblikovanih cvetov. Darwinovi križanci so križanci ned Fosterjevimi in Darwinovimi tulipani (sedaj pripadajo poznim nevrstnatim kultivarjem). Znani so po svojih velikih in
bleščeče obarvanih cvetovih, ki imajo zaprti skoraj popolno piramidalno obliko. Odprti cvetovi imajo lahko premer do 15 cm. Za razliko od številnih kultivarje Darwinovi križanci cvetijo enkratno leto za letom. Nevrstnati pozni kultivarji cvetijo za ostalimi kultivarji. Cvetove najdemo v številni barvnih odtenkih na do 75 cm visokih poganjkih. Lilijasti tulipani imajo edinstveno oblikovane cvetove, ki spominjajo na lilije. Cvetijo nekoliko prej kot nevrstnati pozni kultivarji in zrastejo v povprečju 35-60 cm. Resičasti tulipani imajo edinstveno resast rob cvetnih listov, ki izgleda kot nacefran rob blaga. Njihova višina je zelo variabilna, saj je odvisna od izvornega kultivarja, iz katerega so nastali. Zelenocvetni tulipani imajo že po imenu v cvetu odtenke zelene barve, ki jih poudarijo osnovne barve cvetov. Znani so tudi po dolgem obdobju cvetenja.
Podobno kot pri resičastih, je tudi pri zelenocvetnih tulipanih čas cvetenja in višina poganjka odvisna od izvorne skupine tulipanov, iz katere je bil kultivar razvit. Rembrandtovi tulipani so poimenovani po Nizozemskem slikarju, ki je živel in delal na Nizozemskem v času, ko se je razmahnila tulipanomanija. Zanje so značilne lise ali črte, ki spominjanjo na simptome virusnega obolenja.
bolj na cvetove lokvanja kot na tulipane. Fosterjevi križanci so vzgojeni iz vrste Tulipa fosteriana, ki raste v goratih predelih centralne Azije. Znani so tudi pod imenom Imperatorjevi tulipani. Zacvetijo prvi med vsemi skupinami tulipanov in dosežejo višino okrog 35 cm. Papagajevke
Greigijevi križanci
imajo pernate, kodraste ali valovite robove cvetnih listov. Cvetovi so veliki in bleščeče obarvani. Cvetijo kasneje v sezoni in dosežejo višino okrog 40 cm.
izvirajo iz vrste T. greigii. Kultivarji so zelo nizki (do 25 cm visoki), zaradi česar so še posebej primerni za skalnjake in lonce. Z lahkoto pa jih tudi naturaliziramon, saj cvetijo iz leta v leto gosteje.
Vrstnati pozni kultivarji so znani tudi pod imenom potonikasti tulipani, saj njihovi polni cvetovi spominjajo na cvetove potonik. Cvetijo pozno v sezoni, vendar pred triumph tulipani, Darwinovimi križanci, papagajevkami, lilijastimi in nevrstnatimi poznimi tulipani. Kaufmanovi križanci so vzgojeni iz kaufmanovih tulipanov. Spadajo med najzgodnejše tulipani. Večinoma so precej nizki (do 15 cm visoki) in odprti spominjajo
Mešana skupina združuje vse ostale skupine tulipanov (predvsem botanične tulipane). Skupaj najdemo okrog 150 vrst botaničnih tulipanov, ki rastejo od Portugalske do osrednje Azije.
Zasaditve Uprite se skušnjavi, da bi čebulice posadili v dolgi ravni liniji. Najbolje bodo zasaditve tulipanov izgledale v skupini po 5-11 čebulic ali v kvadratu 20 ali več čebulic. Zasadite več skupin s komplementarnimi ali kontrastnimi barvami. Odlično se tulipani podajo tudi z enoletnicami ali trajnicami. Posadite jih lahko s spominčicami, srčki ali orlicami ali pa jih kombinirate z drugimi spomladanskimi čebulicami.
Nasveti za uspešno vzgojo tulipanov • Tulipane je najbolje saditi septembra ali oktobra • Podobno kot večina čebulic imajo najraje topla sončna rastišča z dobrim odvodnjavenjem • Kvaliteta tal je pomembna tudi pri tulipanih. Lahka peščena tla izboljšamo z dodatkom komposta, težka glinasta tla pa z dodatkom peska • Tulipane sadimo v skupinah. Izkopljemo sadilno jamo, v katero položimo čebulice (med njimi pustimo za dve višinin čebulice prostora). Jamo previdno zapolnimo • Nekateri tulipani so dobro obstojni in jih ni potrebno izkopati. Mednje spadajo manjši kultivarji kot so hibridi Tulipa kaufmanniana in T. greigii, ki ji le občasno izkopljemo in razdelimo. Nasprotno večji kultivarji drugo leto ne cvetijo vedno enako bogato kot prejšnje leto
Iz naše ponudbe: Ancilla Tulipan z belimi cvetovi z rožnatim pridihom. Notranjost cveta z razločnim rdečim krogom. 5,10€/10 kom.
Tulipa bakeri Lilac Wonder Botanični tulipan z vijoličastno rožnatimi cvetovi z rumeno bazo in prašniki. 4,40€/10 kom.
Orange Princess Potonikasti tulipan s polnimi cvetovi oranžne barve posejanimi z vijoličastimi plameni. 7,90€/10 kom.
Black Parrot S svojimi temno vijoličastimi (črnimi) cvetovi doda nekaj dramatičnosti na vsak vrt. 9,50€/10 kom.
Purple Prince Kultivar tulipanov, ki zacveti z velikimi vijoličastimi cvetovi. 4,00€/10 kom.
Queen of Night Nagrajen kultivar s izredno temno vijolični cvetovi, ki spominjajo na žamet. 5,50€/10 kom.
Narcise Narcise N
arcise vsako pomlad razsvetlijo vrtove s svojimi živahnimi cvetovi v zlato rumenih, citronasto rumenih in snežno belih odtenkih. Sajenje Čeprav narcise najbolje uspevajo na sončnem rastišču, bodo prenesle tudi nekaj sence, kar še posebej velja za križance skupine Cyclamineus kot je npr. ‘Jack Snipe’. Zaščita pred neposredno opoldansko pripeko bo tudi ohranila bolj intenzivne barvi pri temneje obarvanih kultivarjih. Precej pomembnejše od svetlobe pa je nivo talne vlage. Prekomerna vlažnost tal (še posebej v zimskih mesecih) je najpogostejši povzročitelj propada čebulic. Na težkih tleh vkopljite v sadilno jamo pesek in organsko snov, da preprečite prekomerno zastajanje vode. Lahko pa si pomagate tudi z dvignjeno gredo. Čebulice posadite v večje skupine, s čimer boste dobili enkraten učinek mase cvetov. Pri sajenju pustite 7-10 cm prostora med čebulicami oz. 12-15 cm pri večjih čebulicah. Če boste čebulice posadili preblizu skupaj, bo učinek cvetenja
boljši, vendar jih boste morali kmalu izkopati in razdeliti, če boste hoteli bogato cvetenje tudi v naslednjih letih. Nega Čeprav čebulice konec pomladi pobegnejo pod zemljo, ne smemo pozabiti nanje. Jeseni jih pognojite s popolnim mineralnim gnojilom. V kolikor pa ste to zamudili, jih lahko pognojite tudi, ko začnejo zgodaj spomladi poganjati nove poganjke. Listje narcis pustite, da porumeni in propade samo od sebe. Listja nikoli ne porežite preden je propadlo oz. ga ne povezujte v šope, saj si morajo rastline pred počitkom nabrati dovolj zalog za naslednje leto. V kolikor vas rumeneče listje moti, je bolje, če jih postavite na gredo tako, da ga bodo zakrili poganjki trajnic, ki jim bodo sledile v sezoni. Oblike in delitev Ločimo 13 različnih skupin narcis, ki se razlikujejo po obliki cvetov:
Skupina 1: Trobentaste narcise
Trobentaste narcise imajo veliko čašico, ki je daljša od cvetnih listov. Poženejo en sam cvet na cvetno steblo.
Skupina 2: Narcise z veliko čašico
V to skupino narcis prištevamo kultivarje,
ki imajo čašico, ki je krajša od cvetnih listov, hkrati pa je daljša od 1/3 dolžine cvetnih listov. Poženejo en sam cvet na cvetno steblo.
Skupine 3: Narcise z majhno čašico
Narcise z majhno čašico imajo čašico, ki je krajša od 1/3 dolžine cvetnih listov. Poženejo en sam cvet na cvetno steblo.
Skupina 4: Polni cvetovi
V to skupino spadajo narcise s polnimi cvetovi, ki poženejo enega ali več cvetov na cvetno steblo.
Prekrasna pomladna sonca
Skupina 5: Skupina Triandus
Narcise iz skupine Triandus imajo povešene cvetove. Poženejo enega ali več cvetov na cvetno steblo.
Skupina 6: Skupina Cyclamineus
Skupina 11: Narcise z deljeno čašo
Narcise s čašo, ki je deljena do več kot pol dolžine čaše.
Skupina 12: Različne narcise
Cvetovi narcis iz te skupine izgledajo kot, da jih je oblikoval veter. Cvetni listi so zavihani nazaj. Poženejo en sam cvet na cvetno steblo.
Skupina 12 predstavlja mešano skupino, v kateri se nahajajo vse narcise, ki jih ni mogoče vključiti v ostale skupine. Vsebuje tudi veliko med križancev med različnimi skupinami.
Skupina 7: Skupina Jonquilla
Skupin 13: Botanične vrste
Skupina narcis z majhnimi cvetovi z ravnimi cvetnimi listi. Navadno poženejo en do tri cvetove na cvetno steblo. Cvetovi so izredno dišeči.
Skupina 8: Skupina Tazetta
Narcise s številnimi cvetovi na cvetnem steblu (navadno več kot tremi). Steblo in listi so zelo široki. Cvetovi so izredno dišeči.
Skupina 9: Skupina Poeticus
V to skupino spadajo narcise z izredno belimi cvetnimi listi. Čaša je majhna in ima navadno zeleno sredino, ki jo obrobljata rumen in rdečkast kolobar. Navadno poženejo en sam dišeč cvet na cvetno steblo.
Skupina 10: Bulbocodium križanci
Skupino predstavljajo narcise z nenavadnimi cvetovi, na katerih velikost čaše prekaša velikost cvetnih listov.
Zadnjo skupino predstavljajo botanične narcise, ki jih najdemo v naravi.
Iz naše ponudbe: Ice King Narcisa z belimi cvetovi. Enako kot kultivar ‘Ice Follies’, vendar s polnimi cvetovi. 8,90€/10 kom.
Flower Record Narcisa z nežnimi belimi cvetovi z živahno oranžno čašico. 7,90€/10 kom.
Ice Follies Narcisa s kremasto belimi cvetovi z rumeno čašico, ki počasi preide v belo barvo. 6,10€/10 kom.
N. bulbocodium Golden Bells Narcisa z zelo zanimivimi zlato rumenimi cvetovi. 6,40€/10 kom.
Jet Fire Temno rumena narcisa z oranžno trobentico. 3,50€/10 kom.
Tricollet Narcisa z zanimivimi belimi cvetovi in na tri dele predeljeno korolo. 10,90€/10 kom.
C
Luki Luki
vetovi lukov so mi ostali v spominu še iz otroštva, ko so zacvetele čebule, ki jih nismo potegnili iz gred. Navdušenje nad njihovimi cvetovi mi je ostalo do danes in z veseljem posadim vsako leto vedno nove čebulice lukov. Bogato izbiro okrasnih lukov lahko najdete tudi v naši spletni trgovini.
Vrste in kultivarji Poleg užitnih ali dekorativnih lukov seveda najdemo tudi takšne, ki so tako dekorativni kot tudi užitni. Drobnjak (A. schoenoprasum) je nizka rastlina, ki se veselo razrašča med blaznastimi trajnicami ali prekriva obrobe potk. Poleg najbolj razširjenih vijoličasto cvetočih drobnjakov, najdemo še kultivarja ‘Forescate’, ki je nekoliko višji in zacveti v rožnati barvi ter ‘Silver Chimes’ z belimi cvetovi. Precej bolj pompozni sorodniki drobnjaka so A. hollandicum, A. aflatunense in A. rosenbachianum, ki zrastejo preko metra visoko. Na dolgih steblih poženejo cvetoče krogle polne majhnih cvetov, ki v maju in juniju lebdijo nad gredami. Le redke rastline lahko tako lepo kombiniramo z drugi rastlinami kot so npr. perunike, tulipani, vrtnice in potonike. Najdete lahko številne kultivarje v raznih odtenkih. Temni cvetovi A. hollandicum ‘Purple Sensation’ bodo krasen kontrast pred rumenkastimi listi svetlo listnatih grmovnic kot npr. okrasni ribez Ribes sanguineum ali rumeno listni skobotovec (Philadelphus coronarius ‘Aureus’). Precej drugačen, vendar zelo privlačen je tudi sorodnik lukov Nectaroscordum siculum, ki so ga v preteklosti prištevali k lukom in ga najdete tudi pod imenom bolgarski luk (A. bulgaricum). Cvetovi so oblikovani v zvončke, ki sestavljajo viseče socvetje, ki se precej razlikuje od krogel pri lukih. Nekoliko spominja
na A. cernuum. Podobno cvetoči so tudi pozno cvetoči A. carinatum. Kombinacija vijoličasto cvetočega A. carinatum, belo cvetoče podvrste A. carinatum subsp. album in A. flavum z rumenimi cvetovi pa na vašo gredo pričara pravi mali ognjemet. Prav tako privlačno drugačen je rumeno cvetoč A. moly, ki bo uspeval tudi v senci. Luki v loncih Luki imajo radi vroče in suho rastišče, zaradi česar bodo dobro uspevali tudi loncih postavljenih na sonce. V večje lonce posadite kultivar ‘Globemaster’, ki na dolgih steblih požene velikanske krogle cvetov. Tri čebulice v lonci premera 60 cm, v kombinaciji z bodalico (Stipa) bodo enkratna zasaditev. Manjše vrste lukov (A. moly, A. senescens in A. uniflorum) pa lahko posaditev v manjše lonce ali korita in jih kombinirate s plamenkami (Phlox).
Iz naše ponudbe: Gladiator Okrasni luk z vijoličastimi cvetovi. Zgodaj cvetoč. Zraste do 100 cm visoko. 3,60€/kom.
Mt. Everest Okrasni luk z nežnimi belimi cvetovi. Zraste do 100 cm visoko. 6,80€/kom.
Allium obliquum Prekrasen luk z zeleno-rumenimi cvetovi. Zraste 60-90 cm visoko. 11,00€/kom.
Poleti cvetoÄ?e Ä?ebulnice
Lilije Lilije L
ilije so rastline, ki pripadajo samo rodu Lilium, čeprav tudi nekatere druge rastline podobno poimenujemo (npr. maslenice/ enodnevne lilije – rod Hemerocallis in stepske lilije – rod Eremurus). Veliko izbiro lilij lahko najdete tudi v naši spletni trgovini “Svet čebulic”. Poznamo več skupin lilij, ki se razlikujejo po velikosti in obliki cvetov, višini rastline in potrebah na rastišču. Azijske lilije Sem spadajo najbolj razširjene in priljubljene vrtne lilije. Njihovi cvetovi so na steblu obrnjeni navzgor in navzven. Cvetijo v najrazličnejših barvah in barvnih odtenkih (z izjemo modre), cvetovi pa so pogosto posejani s temnimi pikami. Azijske lilije so prve med lilijami, ki zacvetijo na vrtu. Prvi cvetovi se lahko pojavijo že pozno maja ali zgodaj junija. Hibridi azijskih lilij so zelo odporni in se hitro razširjajo. Njihova edina slabost je le slabo zaznaven vonj. Zrastejo lahko 60-150 cm, kar pomeni, da jih lahko posadimo v ozadje, sredino ali ospredje
Cvetijo v belih, rožnatih in škrlatnih barvah. Orientalske lilije so navadno višje od azijskih in zrastejo od 90 do 180 cm visoko. Najbolje uspevajo zaščitene pred opoldanskim soncem in močnimi vertrovi. Poleg orientalskih lilij pa so na voljo tudi križanci med orientalskimi in trobentastimi lilijami - OT lilije, ki imajo nekoliko večjo odpornost na mraz, hkrati pa niso izgubile lepote in prijetnih dišav orientalskih lilij. Trobentaste lilije
aste lilije Trobent grede. Pritlikave azijske lilije zrastejo 30-60 cm in so primerne tudi za posode. Orientalske lilije Ob koncu cvetenja azijskih lilij, začnejo odpirati svoje velike in dišeče cvetove orientalske lilije.
Ob istem času kot orientalske lilije začnejo cveteti tudi trobentaste lilije. Močno dišeči navzven obrnjeni cvetovi so največkrat obarvani belo ali rumeno. V zadnjem času pa so se pojavile tudi druge barve, ki so jih vzgojili s križanjem z azijskimi in orientalskimi lilijami. Zrastejo 120-240 cm visoko. Najbolje uspevajo zaščitene pred močnimi vetrovi. Turške lilije Cvetovi turških lilij smo manjši od ostalih skupin lilij in se pojavljajo v slezenasti, rožnati, oranžkasti, rumeni in beli barvi. Številne imajo cvetove pokrite s temnimi pikami. Cvetovi so obrjeni navzdol z navzgor zavihanimi cvetnimi listi, kar spominja na turški turban. Edine med lilijami dobro prenašajo senco. Zrastejo od 120210 cm in so najlepše v sredini ali ozadju grede.
Rastišče Lilije ljubijo rahlo kisla (pH 6,5) in dobro odcedna tla. Jeseni čebulice posadimo na trikratno globino višine čebulice. Lilije v loncu lahko posadimo tudi spomladi ali poleti. Najbolje uspevajo na polnem soncu ali v svetli senci, z izjemo turških lilij, ki uspevajo tudi v senci. Lilije kot rezano cvetje Lilije lahko tako kot v vrtu občudujemo tudi v vazi, saj se kot rezano cvetje zelo dolgo obdržijo. Pri rezanju cvetov za v vazo moramo ohraniti vsaj 1/2-2/3 stebla in listja za prehrano čebulic. Preden prinesemo lilije v stanovanje je dobro odstraniti antere (dele prašnikov z temnim pelodom), saj lilije tvorijo velike količine peloda, ki povzroča madeže na tkaninah in drugih materialih.
^
Svet cebulic preko 600 kultivarjev čebulnic Zagotovite si svoje že sedaj! www.svetcebulic.si
Iz naše ponudbe: Snow Queen Prekrasen kultivar trobentastih (longiflorum) lilij z belimi cvetovi. 12,90€/10 kom.
Stargazer Eden izmed najpopularnejših kultivarjev lilij. Cveti z rožnato rdečimi cvetovi. 16,90€/10 kom.
Yelloween Čudovit kultivar OT lilij z rumenimi cvetovi, obrobljenimi z nežno rumeno. 18,90€/10 kom.
GOMOLJASTE BEGONIJE
Z
a senčna rastišča imamo na prvi pogled na izbiro precej manj rastlin kot pri sončnih legah, vendar lahko tudi med njimi najdemo prave lepotice kot npr. gomoljaste begonije. Gomoljaste begonije so dosegljive v številnih barvnih odtenkih in imajo izredno dolgo sezono cvetenja, ki lahko traja tudi štiri mesece in več.
Vzpodbuditev brstenja Rastline, ki jih boste vzpodbudili k rasti v februarju bodo predvidoma zacvetele nekje junija. Preden gomolje begonij ponovno posadimo, moramo počakati na prve znake rasti ali pa jih k brstenju vzpodbudimo sami. Brstenje gomoljev vzpodbudimo tako, da gomolje prenesemo v topel prostor (okrog 20°C) in jih vsake 3-4 dni za 10 minut namočimo v mlačno vodo. Novi poganjki bodo zrastli na ugreznjeni
strani gomolja, zato ga posadimo z okroglo stranjo navzdol in pokrijemo z debelo plastjo substrata. Vedno se prepričajte, da je gomolj dobro prekrit z zemljo, saj korenine izraščajo po celotni površini gomolja. Posamezne gomolje razporedite po lončku ali koritu v razmiku 10 cm. Pri zalivanju moramo paziti, da ne pride do zastajanja vode, saj je to eden izmed najpogostejših razlogov za propad rastline. Lonec zalijte šele, ko se bo površinski sloj popolnoma izsušil. Pri večini posajenih gomoljev boste po 5-6 tednih že opazili poganjke, ki bodo pognali iz substrata. Sedaj lahko začnete redno zalivati rastline, saj so se razvile tudi korenine. Lonce prenesite na svetlo mesto, kjer pa naj bodo zaščiteni pred močnim direktnim soncem. Ko poganjek doseže 10-15 cm višine, lahko rastline začnete gnojiti s popolnim mineralnim gnojilom. Vsaka dva tedna zalijte s polovično koncentracijo gnojila. Pri 20 cm višine so rastline že primerne za presaditev na vrt ali v korito, vendar morate s presajanjem počakati na zadnjo slano, ki bi lahko uničila rastline. Pri presajanju pazite, da boste rastlino posadili na isto globino kot je bila posajena v loncu. Pri pregloboko posajenih rastlinah lahko hitro pride do gnitja stebla in propada rastline. Gomoljaste begonije poženejo cvetove v skupinah s po tremi cvetovi. Osrednji moški cvet obdajata dva enojna ženska cvetova. V kolikor si želite večje cvetove, lahko zgodaj v
razvoju cvetov stranska cvetova odstranite in s tem vzpodbudite rast srednjega cveta.
Rastišče in nega Gomoljaste begonije niso preveč izbirčne glede tal. Potrebujejo samo dobro odcedna tla, ki jih lahko izboljšate še z dodatkom komposta. Begonije lahko gojimo tudi v loncih. Za substrat je najprimernejša mešanica perlita in grobega peska, ki preprečuje zastajanje vode. Najbolje uspevajo v svetli senci, kjer imajo dovolj zaščite pred močnim opoldanskim soncem. Kljub temu, da so znane kot senčne rastline bodo v premočni senci slabše uspevale in tvorile manj cvetov. Najprimernejše je rastišče, ki je obsijano samo z vzhodnim ali pozno popoldanskim soncem. Pri izbiri primernega rastišča morate paziti tudi, da mesto ni preveč izpostavljeno močnemu vetru, saj lahko le-ta hitro poškoduje liste in stebla. Gomoljaste begonije ljubijo vlago, vendar moramo ob nizkih temperaturah zalivati manj, saj lahko pride do gnitja korenin. Ob toplih dnevih dvignite zračno vlago tako, da zalivate zemljo okrog rastlin, pri čemer pazite, da ne boste poškropili listov. Begonije, ki rastejo v stanovanju pa lahko postavite na globok podstavek s kamenjem, v katerega nalijete vodo. Za zadostno oskrbo s hranili, rastline še naprej zalivajte s polovično koncentracijo popolnega mineralnega gnojila v razmikih po 14 dni.
Prezimovanje Gomoljaste begonije izvirajo iz tropskih predelov Južne Amerike in Afrike, zaradi česar pri nas niso prezimno trdne in jih moramo prezimiti na toplem. Na vrtu jih lahko pustimo do pozne jeseni, dokler ne nastopijo močne pozebe. Takoj zatem, ko je lažji mraz uničil poganjke (vendar preden močan mraz uniči tudi korenine), moramo begonije prenesti na toplo. Poganjke odrežemo in gomolje izkopljemo z nekaj zemlje. Gomolje nato nekaj tednov sušimo v suhem in hladnem prostoru, da se zemlja, ki obdaja gomolje, dobro presuši. Tako jo bo precej lažje odstraniti od gomoljev. Gomolje vskladiščimo pri 4-10°C v žagovini. Za skladiščenje so zelo priročni tudi kartončki za jajca.
Bolezni Gomoljaste begonije so najpogosteje podvržene pepelasti plesni in stebelni gnilobi. V obeh primerih je vzrok največkrat v pregosti rasti in/ali nepravilnem zalivanju oz. zastajanju vode v tleh. Razvoj pepelaste plesni lahko zavrete z ustreznimi fungicidi, medtem ko morate rastline, ki kažejo znake stebelne gnilobe izkopati in uničiti. Za preprečevanje gnilobe in plesni redno odstranjujte odcvetele cvetove, še preden postanejo popolnoma rjavi.
Iz naše ponudbe: Rdeče begonije Cascade Povešava begonija z velikimi polnimi rdečimi cvetovi. 7,50€/5 kom.
Bele begonije Cascade Povešava begonija z velikimi polnimi belimi cvetovi. 7,50€/5 kom.
Begonije - polni rdeči cvetovi Čudovit kultivar begonij s polnimi cvetovi v živahni rdeči barvi. 5,90€/5 kom.
Gladiole Gladiole
G
ladiole so zelo enostavne za gojenje, hkrati pa cenjene kot rezano cvetje. Cvetove poženejo v dolgih socvetjih, polnih velikih cvetov bele, rdeče, rožnate, oranžne ali celo zelene barve. Različni kultivarji pa imajo celo dvobarvne cvetove. Veliko izbiro kultivarjev lahko najdete tudi v naši spletni trgovini “Svet čebulic”.
Sajenje in nega Gomolje gladiol posadite na sončno mesto. Sveže kupljeni gomolji bodo najverjetneje zacveteli tudi na senčnejših legah, vendar bodo gladiole na soncu pognale večje cvetove in močnejša stebla. Dovolj sonca pa je potrebno tudi za obnovitev zalog, ki bodo zagotovile ponovno cvetenje v prihodnjem letu, v kolikor ne boste čebulic ob koncu sezone zavrgli. Podobno kot ostale čebulnice imajo tudi gladiole rade dobro odcedna in z organsko snovjo bogata tla. Čebulice posadite 10 cm globoko in 10-15 cm narazen. Visoke kultivarje po potrebi podprite, da se rastline ob močnejšem vetru ne zlomijo. Na vrtu jih lahko posadite na gredo med ostale trajnice in grmovnice, ali pa jim namenite prostor na gredi namenjeni rezanemu cvetju, kjer jih posadite poleg pozno cvetočih dalij in različnih enoletnic kot npr. kozmej (Cosmos bipinnatus), cinij (Zinnia), dišečega grahorja (Lathyrus odoratus) in drugih. V obeh primerih jih za najboljši učinek posadite v skupine po sedem ali več rastlin. Podaljšanje sezone gladiol Prve gladiole posadite sredi maja, nato pa vsaka dva tedna (nekje do sredine junija) posadite dodatne čebulice. S takšnim načinom sajenja si boste zagotovili neprekinjeno cvetenje od julija do avgusta.
Drug način za podaljšanje cvetenja vaših gladiol je izbira različnih kultivarjev. Izberite zgodnje, sredi sezone cvetoče in pozne kultivarje in jih vse posadite v maju. V kolikor gladiol ne boste uporabili za rezano cvetje, sproti odstranite posamezne odcvetele cvetove, ob koncu cvetenja pa odrežite tudi celotno cvetno steblo. Liste pustite nepoškodovane, da si lahko rastlina nabere dovolj moči za naslednjo sezono. Nega Gladiole so dokaj občutljive na številne bolezni in škodljivce, zaradi česar jih številni vrtnarji obravnavajo kot enoletnice in čebulice ob koncu sezone zavržejo. V kolikor boste čebulice prezimili, jih izkopljite, ko prvi mraz uniči poganjke, jih očistite prsti in odstranite ostanke stebla. Prve tri tedne postavite čebulice v topel in suh prostor, da se čebulice izsušijo, s čimer preprečimo gnitje in propadanje čebulic. V tem času se med spodaj ležečo staro in novo čebulico, ki zraste nad njo izoblikuje plutasta plast. Staro čebulico lahko tako brez skrbi odlomimo in zavržemo, novo čebulico pa do pomladi vskladiščimo na hladnem in temnem mestu. Ob strani materinske čebulice pogosto poženejo nove zarodne čebulice. V kolikor jih boste vsako leto posadili in prezimili, bodo v dveh do treh letih zacvetele.
Gladiole kot rezano cvetje Za rezanje vedno uporabite oster nož ali škarje. Pripravite si tudi posodo z mlačno vodo, v katero boste postavili odrezane poganjke. Poganjke odrežite zgodaj zjutraj, ko ima rastlina največ vode, saj bodo tako bolje prenesli šok kot pa če se boste nabiranja lotili opoldne. Vedno izberite poganjke z enim do tremi odprtimi cvetovi, saj se bodo preostali postopoma odprli v vazi. Posodo z nabranimi poganjki prenesite za nekaj ur v hladen in temen prostor, da se cvetovi “utrdijo”, kasneje pa jih lahko razporedite svoje aranžmaje. V kolikor želite čebulice prezimiti in ponovno uporabiti naslednjo sezono, morate paziti, da po odstranitvi poganjka na rastlini ostanejo vsaj štiri listi, ki bodo skrbeli za prehrano čebulice.
Ponujamo fleksibilno načrtovanje vrtov, ki je prilagojeno vašim potrebam in željam. www.nacrtujemo.okrasnivrt.com info@okrasnivrt.com
Iz naše ponudbe: Priscilla Prekrasen kultivar velikocvetnih gladiol z rožnatordeče obrobljenimi belimi cvetovi. 3,60€/10 kom.
White Prosperity Čudovit kultivar velecvetnih gladiol z nežnimi belimi cvetovi. 3,60€/10 kom.
Traderhorn Kultivar gladiol z živahnimi rdečimi cvetovi z belimi pegami. 2,90€/10 kom.
D
Dalije Dalije
alije so avtohtone rastline mehiških hribov. Rod je odkril švedski botanik Anders Dahl. Divje dalije so imele le en krog cvetnih listov, ki obdajajo rumeni disk cvetov. Danes najdemo številne hibride, ki cvetijo v vseh barvnih odtenkih razen v zeleni, rjavi in modri barvi. Veliko izbiro kultivarjev lahko najdete tudi v naši spletni trgovini “Svet čebulic”.
Rastišče Dalije najbolje uspevajo na polnem soncu in dobro odcednih tleh. Če želimo zgodnejše cvetenje, zgodaj aprila gomolje posadimo v 20 cm lonce. Lonec napolnimo do polovice z zemljo za lončnice, postavimo vanj gomolj (vodoravno) in lonec zapolnimo s 3-5 cm zemlje. Lonec dobro zalijemo in ob prvih znakih poganjkov postavimo na sončno mesto. S presajanje/posaditvijo na vrt počakamo do zadnje zmrzali. Pred presaditvijo izkopljemo 15-20 cm globoko luknjo in ob njo namestimo podporne palice. S tem zagotovimo, da ne bomo ob namestitvi palic poškodovali korenin ali gomolja. Gomolj postavimo vodoravno v sadilno jamo in jo zapolnimo z zemljo. Če dalije nismo predhodno gojili v loncu, se prvi znaki poganjkov pojavijo nekje po dveh tednih. Prvič dalije pognojimo še preden smo jih posadili.
Na mesto, kjer bodo rasle, kakšen teden pred posaditvijo potresemo popolno gnojilo. Ponovno dalije pognojimo v juliju. Nega Za boljše cvetenje lahko odstranjujemo stranske cvetne brste (enako kot pri čajevkah). S tem omogočimo boljšo prehranjenost glavnega cveta in tako tudi lepše cvetove. Odcvetele cvetove odstranjujemo, da vzpodbudimo ponovno cvetenje. Po propadu rastline ob prvem mrazu odstranimo odmrle poganjke, gomolje pa pustimo v zemlji še dodaten teden ali dva. Gomolje nato previdno izkopljemo, odstranimo čimveč zemlje in jih pustimo, da se posušijo (1-2 dneva). Gomolje nato skladiščimo v vermikulitu ali lesnih opilkih pri 5-10°C.
Iz naše ponudbe: Gerrie Hoek Prekrasen kultivar dekorativnih dalij z rožnatimi cvetovi z oranžnim pridihom na sredini cveta. 2,90€/kom.
Giraffe Nenavadna dalija z rumeno-rdečkastimi cvetovi, ki spominjajo na cvetove orhidej. 4,40€/kom.
Maxime Prekrasna dalija rdečimi cvetovi in zlato rumeno obrobljenimi cvetnimi listi. 3,40€/kom.
Sobne Ä?ebulnice
ezova zvezda zvezda ViVit tezova
N
oben drug cvet sobne rastline ne more poživiti zimskih dni s toliko barve kot vitezova zvezda. Na voljo je cela vrsta kultivarjev od velecvetnih amarilisov in kultivarjev s polnimi cvetovi, do pritlikavih amarilisov, ki polepšajo tudi manjše okenske police. Veliko izbiro kultivarjev lahko najdete tudi v naši spletni trgovini “Svet čebulic”. Sajenje Vitezovo zvezdo navadno kupimo kot golo čebulico, ki jo moramo sami posaditi. Za sajenje izberemo lonček, ki je le malo večji (2-4 cm) od premera čebulice. Posadimo jo v dobro odceden substrat, do polovice ali dveh tretjin njene višine. Pred sajenjem čebulico namočimo za približno 12 ur v mlačno vodo. Pri tem naj bodo v vodi samo korenine, medtem ko mora zgornji del ostati suh. Pri zalivanju pazimo, da ne bo prišlo do zastajanja vode, saj lahko le-ta povzroči gnitje čebulice. Razvijajoč amarilis zalijemo takrat, ko je substrat suh na otip. Ko se bodo začele razvijati korenine se bo lonček hitreje izsuševal in ga boste morali zalivati v krajših razmakih. V nekaj tednih bo začel poganjati cvetni poganjek, ki se pogosto razvije še pred prvimi listi. Rastlino začnite sedaj vsakodnevno vrteti okrog svoje osi, da preprečite nagibanje proti svetlobi. Velike čebulice lahko poženejo tudi dva ali več cvetnih poganjkov.
Za podaljšanje cvetenja lahko s škarjami previdno odstranite prašnike, še preden sprostijo pelod. S tem lahko podaljšate cvetenje še za nekaj dni. Dodatno lahko rastlino, ki je v polnem cvetu ponoči prenesete v hladnejši prostor (12-18°C). Sajenje za posebne priložnosti Najprej se morate odločiti kdaj želite, da bo vaša vitezova zvezda v polnem cvetu. Čebulico morate posaditi 6-8 tednov pred željenim datumom. V kolikor na primer želite cvetove za božič, posadite čebulico v oktobru. Nega po cvetenju Po cvetenju odstranite odcvetele cvetove, po propadu stebla pa odstranite še to tako, da ga odrežete z ostrim nožem blizu vratu čebulice. Ne odstranjujte pa listov, saj si mora čebulica nabrati energije in zalog za novo cvetenje. Rastlino tudi dvakrat mesečno pognojite s popolnim mineralnim gnojilom. Nikakor pa ne smete pognojiti mirujoče čebulice, saj lahko uničite korenine. Za ponovno cvetenje je potrebno rastlino izpostaviti podobnim razmeram kot jih je navajena v svoji domovini. Vitezove zvezde izvirajo iz tropov, kjer so izpostavljeni devetim mesecem vlažnega obdobja, ki jim sledijo trije meseci suše. Rastlina
v deževni dobi cveti in si naberene nove energije, ob začetku sušnega obdobje pa preide v mirovanje. Pri vitezovi zvezdi torej vpliva na tvorbo novih cvetov predvsem vlaga. Za ponovno cvetenje moramo samo počakati, da si rastlina nabere dovolj energije, nato pa jo prenesemo v hladen sončen prostor in jo prenehamo zalivati. Listi bodo postopoma odmrli in rastlina bo prešla v mirovanje. Čebulico nato 8-12 tednov skladiščimo v temnem prostoru, kar bo ustrezalo sušnemu obodobju, ki mu je rastlina izpostavljena v naravi. Ko želimo rastlino ponovno spodbuditi k cvetenju, čebulico prenesemo v topel in svetel prostor ter jo začnemo ponovno zalivati. V nekaj tednih bo na prosto pokukalo novo cvetno steblo. V koliko se bodo najprej razvili listi, je zelo verjetno, da rastlina to sezono ne bo zacvetela. V tem primeru skozi rastno sezono rastlino pogosteje pognojite in poskusite ponovno pričarati cvetove v naslednjem letu. Razmnoževanje Vitezovo zvezdo lahko razmnožujemo z zarodnimi čebulicami, ki poženejo ob strani materinske čebulice med fazo rasti. Ko je zarodna čebulica približno četrtino ali tretjino velikosti materinske jo z roko ali ostrim nožem odstranimo in posadimo. Po 3-4 letih boste tako imeli dve cvetoči rastlini.
Bolezni vitezove zvezde Kljub svoji lepoti so vitezove zvezde prav tako kot ostale rastline podvrženi škodljivcem in boleznim. Pri tem sta pomembnejši dve: mozaični virus in rjavenje. Redkeje se na rastlinah lahko pojavijo kaparji in pršice. Rastline okužene z mozaičnim virusom bodo kazale upočasnjeno rast, kar bo povzročilo tudi zmanjšano cvetenje. Bolezen se prenaša z žuželkami ali nečistimi rezili, ki jih uporabimo pri odstranjevanju stebel in cvetov. Bolezen lahko samo preprečujemo z zatiranjem škodljivcev, čistimi rezili in izbiro zdravih čebulic. Rjavenje pa povzroča gliva Stagonospora curtisii, ki povzroča tudi ožig narcis. Bolezen prepoznate po rdečerjavih madežih, ki nastanejo na listih, čebulici ali cvetnem steblu. Okužba lahko sčasoma napreduje do sredice čebulice in jo uniči. Glivo zatremo s sistemskim fungicidom.
Iz naše ponudbe: Lady Jane Čudovit kultivar vitezove zvezde s polnimi cvetovi v barvi lososa. 9,90€/kom.
Apple Blossom Prekrasen kultivar vitezove zvezde z velikimi rožnato belimi cvetovi. 8,20€/kom.
Lima Vitezova zvezda z nenavadnimi rdečkasto zelenimi cvetovi. 11,90€/kom.