Vrt - poletje 2011 by Matevz Likar

LETNIK 3 ŠTEVILKA 3 POLETJE 2011

vrt OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Kdaj sadimo trajnice? Mahovni kamnokreči Bambus Vrt za živali Bučke

vsebina

poletje 2011

5 Kdaj sadimo trajnice? Na to vprašanje velikokrat slišimo zelo različne odgovore.

9 Mahovni kamnokreci ˇ Prekrasne blazinaste trajnice, s katerimi lahko okrasite svoje skalnjake.

9 naslovnica

Vsak vrt potrebuje krasen zaključek sezone, kakor ga naredijo čudoviti cvetovi dalij. Foto: Matevž Likar

17 Bambus Le redke rastline so tako vsestranske kot bambus, saj lahko z njim zapolnimo grede, ga uporabimo kot živo mejo ali pa ga posadimo v lonce na terasi.

25 Ustvarimo živalim prijazen vrt Z nekaj truda pa boste na vaš vrt lahko privabili tudi druge zanimive in koristne živali.

29 Bucke ˇ Če bi moral izbrati zelenjavo, ki je izredno enostavna za gojenje in hkrati bogato obrodi, bi se nedvomno odločil za bučke.

27 Rastline z odliko Predstavljamo štiri nove knjige, brez katerih ne bi smel biti noben rastlinoljubec.

Knjiga “Otroci in vrt”

Zagotovite si svojo že za

19,80 €

v trgovini Svet čebulic. http://www.svetcebulic.si

VRT

OPRAVILA RASTLINE OBLIKOVANJE

Spletna revija “Vrt” je namenjena vsem ljubiteljem okrasnega in okusnega vrta. Izhaja štirikrat letno in bralcem podaja številne nasvete za vrtna opravila, predstavlja najrazličnejše prekrasne rastline in prinaša navdihe za oblikovanje vrtov s predstavitvijo znanih načrtovalcev vrtov. Na revijo se lahko naročite preko naročila na novice spletne strani “Okrasni vrt” (www. okrasnivrt.com) ali pa jo preberete na sami spletni strani, kjer se nahaja tudi arhiv. V kolikor imate vprašanja z zvezi z revijo ali bi želeli oglaševati v njej, nam prosim pišite na mail: info@okrasnivrt.com.

Matevž Likar

VRT

Kdaj je najboljši čas za sajenje trajnic? Besedilo: Jožica Golob-Klančič

Foto: Mojca Rehar Klančič

Na to vprašanje velikokrat slišimo zelo različne odgovore. Marsikdo je prepričan, da je pomlad najbolj primerna za zasajanje trajnic. Tu in tam kdo trdi, da je to možno opraviti spomladi ali jeseni. V resnici pa ni točno ne eno in ne drugo, oziroma drži eno in drugo in še marsikaj vmes.

ajprej moramo ločiti sajenje od presajanja. Pod pojmom sajenje sicer lahko razumemo tudi vsakršno vnašanje novih rastlin na vrt ali posamezne dele vrta, v ožjem pomenu pa ta pojem vsaj pri trajnicah lahko pomeni sajenje sadik iz lončkov na vrt. Presajanje pa prav gotovo pomeni, selitev z ene vrtne lokacije na drugo. Pri tem rastline izkopljemo z koreninsko grudo ali brez nje, jih razdelimo ali pa tudi ne in jih posadimo na novo lokacijo. Ker so torej že bile posajene,

jih ‘presadimo’. Ko govorimo o primernem času za sajenje ali presajanje, govorimo o dveh zelo različnih zadevah. Zato moramo strogo ločiti sajenje tistih sadik, ki so bile vzgojene v lončkih od tistih, ki jih tik pred sajenjem izkopljemo na domačem ali prijateljevem vrtu. Potem je treba za sadike v lončkih vedeti, kako in kje so bile gojene pred nakupom, ker je tudi od tega odvisno, kdaj je najbolj primeren čas za njihovo sajenje. Za sadike, ki jih izkopljemo in presadimo,

je najboljši čas za to delo odvisen od marsičesa. Za vsako vrsto trajnic je ta čas lahko drugačen. Velja pa nekaj splošnih pravil, ki si jih bomo ogledali malo bolj natančno. Trajnice, ki v poletnem času počivajo, je najbolje presajati takrat. Takšne so recimo stepske lilije (Eremurus) in bradate perunike (Iris barbata). Ker stepske lilije razvijajo svoje odebeljene korenike zvezdasto daleč v širino, jih v lončkih praktično ni mogoče gojiti. Zato jih pač prodajajo brez zemlje, razen v idealnem času poleti, tudi od jeseni do pomladi, ko jih umetno zasušijo. Bradate perunike so na trgu v dveh oblikah, tako gojene v lončkih, kot tudi korenike brez zemlje. Tiste v lončkih trpijo zaradi utesnjenosti, tiste v vrečkah brez zemlje pa zato, ker jih prodajajo od jeseni do pomladi, ko bi sicer morale biti v zemlji. Poleti, ko je idealen čas za sajenje naravno počivajočih korenik, pa ni v navadi, da bi kupovali sadike brez zemlje, vsaj večina kupcev tega ne ve, zato takšno obliko prodaje

VRT Bradate perunike lahko izkopljemo sredi poletja, ko počivajo, in jih preselimo na novo lokacijo. ► Ko pa oblikujemo novo gredo trajnic, sestavljeno iz različnih vrst in sort, je najbolje, da poiščemo trpežne sadike v lončkih in jo zasadimo, kadar imamo pač čas in voljo. Le pozimi to delo ne more biti prijetno in največkrat tudi ni možno.

VRT ponujajo le specializirani gojitelji perunik po svetu, v običajnih trgovinah in vrtnih centrih pa jih poleti ni na voljo. Trajnice, ki cvetijo jeseni, n.pr. jesenske astre (Aster dumosus), je najbolje presajati spomladi. Tiste, ki cvetijo spomladi, n.pr. iglaste plamenke (Phlox subulata), bi bilo spomladi škoda motiti pri rasti in cvetenju, zato jih presajamo ob koncu poletja, da se bodo pred zimo znova vrasle in bodo naslednjo pomlad že cvetele. Za vse trajnice, katerih sadike so bile vzgojene v lončkih, pa vsa zgornja pravila ne veljajo, saj ob sajenju iz lončkov na prosto, ne doživijo nobenega presaditvenega šoka in nobenih poškodb koreninskega sistema. Zato pa zanje veljajo tri zelo pomembna drugačna pravila: 1. Nov nasad trajnic oblikujemo, kadar imamo zanj pripravljen prostor in primerno zemljo. To pomeni, da nasad ne bo moten in bo na stalnem mestu lahko ostal dalj časa. Zemlja mora seveda biti brez trajnih plevelov, Izkoristite svoj invrt s sadnim dobro zrahljana pognojena z organskimi drevjem vzgojenim na špalir. gnojili na zalogo. 2. Sadimo lahko, kadar imamo čas in voljo. Le tako bomo namreč delo zmogli in ob njem še uživali. 3. Smiselno je saditi takrat, ko imamo na voljo trpežne sadike, vzgojene v lončkih. Pri tem je zelo pomembno, da niso bile ob vzgoji forsirane z gnojili in drugimi rastnimi pripomočki, ker to negativno vpliva na njihovo vraščanje in kasnejšo rast na vrtu. Sadike, ki

so ob nakupu vse kipeče in cvetoče, pogosto ob sajenju v normalne vrtne pogoje kaj klavrno propadejo, zlasti, če smo jih dobili iz rastlinjakov. Spomladi jih rada pobere slana ali pozni mraz, jeseni jim hitro škoduje zgodnji mraz, poleti pa se ne uspejo prilagoditi vročini. Tiste sadike pa, ki so bile gojene bolj asketsko in so bile skozi vse leto na prostem, morda ob nakupu niso tako bogate rasti, se bodo pa na vrtu hitro vrasle in laže preživele tudi, ko jim ne bo ‘postlano z rožicami’. Takšne sadike lahko sadimo na vrtne grede na prostem skozi ves toplejši del leta od pomladi do jeseni. Le pozimi jih zaradi zmrznjenih tal ne moremo saditi. Primeren čas za sajenje trajnic je torej odvisen od marsičesa in niti slučajno ne velja, da je to le pomlad ali jesen. Tudi poletno sajenje je lahko izjemno uspešno, če le poskrbimo, da se tla ne presušijo. Takrat, v toplem delu leta, se korenine v humusnih tleh neverjetno hitro razvijajo. Pri poletnem sajenju bo treba torej enkrat na teden temeljito zaliti sveže posajene trajnice, če vmes ne bo dežja, toliko časa, da razvijejo korenine v globino. To se običajno zgodi v kakem mesecu. Potem pa morda zalivamo le ob hudi suši in to občasno. Mnogo pa je tudi takšnih trajnic, ki jim čisto zadostuje naravna moča v naši klimi in jim jer treba s kakšnim zalivanjem pomagati le ob hudi suši ali pa še takrat ne. Za trpežne sadike trajnic pa seveda velja še eno pomembno pravilo: prej jih bomo posadili, prej bodo rasle.

VRT

Vse sadike so vzgojene v naši vrtnariji, v navadni vrtni zemlji in na prostem, zato so zelo trpežne in se na gredi lepo razrastejo.

Zima je čas za razmislek, za zbiranje informacij in kovanje načrtov. Kaj bomo posadili, posejali, kaj presadili ali spremenili? Dolgi zimski večeri so kot nalašč za prebiranje knjig, revij in spletnih strani. Poglejta na našo spletno stran:

http://www.trajnice.com in preberite zanimive članke, preučujte lastnosti trajnic iz našega sortimenta. Izbirate lahko med preko 1000 vrstami in sortami, ki so opremljene s sliko in podrobnim opisom. Lahko nas pokličete na 05 307 88 10 ali nam pišete na trajnice@trajnice.com. Naslov: Trajnice Golob-Klančič, Vitovlje 18, 5261 Šempas Avtorica fotografij: Mojca Rehar Klančič. 9

VRT

POSEBNA PONUDBA ZA NAŠE BRALCE

-5%

Trajnice carniola Za celotno izbiro rastlin obiščite našo spletno trgovino: www.trajnice-carniola.com Ob naročilu dopišite kodo “revija vrt” in priznali vam bomo omenjeni popust.

Anemone hybr. ‘Margarete’

Naročite na: info@trajnice-carniola.com tel.: 030-382-050 koda: REVIJA VRT

Echinacea Razzmatazz

Hosta fortunei ‘Whirlwind’

Echinacea ‘Hot Summer’

Hosta ‘Paul’s Glory’

Anemanthele lessoniana 9

VRT

Mahovni kamnokreÄ?i

Prekrasne blazinaste trajnice, s katerimi lahko okrasite svoje skalnjake.

VRT

1 Matic Sever

besedilo in fotografije

Rod kamnokrečev se deli na več sekcij, obravnavana skupina spada v sekcijo Saxifraga (Dactyloides). Mahovni kamnokreči se v prodaji pojavljajo pod imenom Saxifraga x arendsii, a ker gre za kompleksne križance, ki so nastali iz vrst, kot so S. hypnoides, S. moschata, S. rosacea in S. exarata, »x arendsii« opuščamo in pišemo zgolj ime sorte (namesto Saxifraga x arendsii ‘Peter Pan’torej zgolj Saxifraga ‘Peter Pan’). V to skupino pa je poleg omenjenih križancev vključenih tudi nekaj vrst, ki le redko zaidejo v ponudbo vrtnarij in vrtnih centrov.

VRT

2 Rastišče Najraje imajo rahlo alkalna tla, izkušnje pa kažejo, da povsem dobro uspevajo tudi na nevtralnih in celo malce kislih tleh. Kar se tiče vode so najlepši v stalno vlažnih in odcednih tleh, prenesejo tudi krajša sušna obdobja, problematična pa je prevelika moča, saj jim še posebno v hladnem delu leta rad zgnije koreninski vrat. Idealno mesto je polsenčno, zadovoljivo pa se rastline obnesejo tudi na soncu in senci. Sajenju na sončne lege se je potrebno izogibati še posebno v krajih z vročimi poletji (večina Slovenije). Temu je tako, ker večina starševskih vrst

teh križancev izvira iz severnih krajev, nekatere celo iz notranjosti polarnega kroga. Se pa v primeru zadostne vlage vseeno dokaj dobro obnesejo tudi na takih mestih. Ravno zato jih mnogokrat videvamo v zasaditvah po grobovih, kjer bodo lepi, če jih vsaj občasno zalijemo.

Razmnoževanje Večina križancev in tudi nekaj vrst je precej lahkih za vzgojo iz semena. Le-ta posejemo na dobro prepusten substrat v manjših lončkih, ki jih namočimo v vodo, da se substrat napije od spodaj. Lončke lahko pokrijemo s PVC vrečko, da preprečimo preveliko

3 izhlapevanje in izsuševanje zgornje plasti. Semen ne smemo pokrivati s peskom ali čim drugim, ker za kalitev potrebujejo svetlobo. Čez kakšen mesec bi moralo vzkliti že kar nekaj rastlinic, ki jih počasi lahko prepikiramo drugam. Lahko pa se lotimo tudi vegetativnega razmnoževanja, najbolje po cvetenju. Stebelca posameznih rozet natremo s hormonom za ukoreninjanje, nato pa poskrbimo, da bo substrat, v katerega smo rozete posadili, stalno vlažen. Ko mlade rastlinice razvijejo dovolj korenin, da napolnijo celico v platoju, jih presadimo v manjše lončke.

VRT Zasaditve Ker gre za nizke blazinaste trajnice, se krasno podajo na skalnjake, še posebno na mesta, kjer so vsaj del dneva zasenčeni. Lahko jih uporabimo tudi kot kompaktno obrobo na gredicah ali pa v senčnih vrtovih, kjer bodo blazinice sicer manj kompaktne, a nas bodo vseeno precej bogato razveseljevale z v senci zelo zaželenimi barvitimi cvetovi. Čudovito se podajo tudi v senčne suhozide, kjer se preraščajo po špranjah in čez skale. Prav lično izpadejo v zasaditvah v cvetličnih posodah, le da jih je v teh potrebno večinoma vsako leto razsaditi. S slednjim opravilom lahko na vrtu počakamo nekoliko dlje, saj blazinice večinoma ostanejo lepe nekaj sezon, se pa kje dogodi, da že prvo leto sredica prične odmirati in rjaveti, zato se moramo v takih primerih razsajanja lotiti prej. Rjavenje oz. odmiranje sredice blazine je nekoliko tudi sortno pogojeno, jo pa pospešuje izbira nepravega rastišča za rastlino. Manj težav je običajno z bolj raščavimi sortami, ki tudi ob morebitnem pojavu, obrobni poganjki dokaj hitro prerastejo nastalo praznino.

FOTOGRAFIJE BLAZINASTIH ˇ KAMNOKRECEV: 1. Saxifraga 'Carpet Pink' 2. Saxifraga 'Carpet Purple' 3. Saxifraga 'Findling' 4. Saxifraga 'Cloth of Gold' 5. Saxifraga 'Peter Pan'

VRT

Trajnice Carniola JESENSKI DAN ODPRTIH VRAT Razstava OKRASNIH TRAV in DALIJ 10. septembra ste vljudno vabljeni v vrtnarijo Trajnice Carniola na Jurčkovi c., Lj.-Rudnik, kjer bo od 10.00 do 14.00 v okviru jesenskega dneva odprtih vrat v sodelovanju s Svetom čebulic in vrtnarijo Travarija postavljena prodajna razstava okrasnih trav ter dalij. Ob 10.30 bomo organizirali krajše predavanje o nekaterih razstavljenih travah, poleg tega pa boste pri nakupu katerihkoli trajnic deležni 5% popusta.

VRT

Spletna trgovina

ˇ Svet cebulic www.svetcebulic.si

Naša ponudba V spletni trgovini “Svet čebulic” imate na voljo izredno pestro izbiro okrasnih čebulnic in gomoljnic. Vse do konec novembra so na voljo številne vrste spomladi cvetočih čebulnic, vse do pomladi pa lahko izbirate tudi med številnimi sortami vitezovih zvezd. V januarju 2012 bomo ponovno odprli sezono poleti cvetočih čebulnic in gomoljnic.

Akcije Za vse ljubitelje okrasnih čebulnic smo v pomladno-poletnem času pripravili tudi številne ugodnosti: Mesec avgust 2011 september 2011 oktober 2011 november 2011

Artikli v akciji žafrani narcise perunike vitezove zvezde

Nagradne igre Skozi leto pa številne kupce okrasnih čebulnic nagrajujemo tudi z lepimi nagradami v obliki čebulic ali darilnih kuponov. Za več informacij preberite vse o naši nagradni igri na spletni strani: www.svetcebulic.si/nagradna_igra.php

VRT

Bambus

Le redke rastline so tako vsestranske kot bambus, saj lahko z njim zapolnimo grede, ga uporabimo kot 탑ivo mejo ali pa ga posadimo v lonce na terasi.

VRT

VRT Nega Bambusom najbolj odgovarja sončno rastišče, čeprav nekatere vrste uspevajo tudi v polsenci. Vrste rodu Fargesia in Thamnocalamus so celo hvaležne, če jih posadimo tako, da bodo skrite pred opoldansko pripeko. Bambusi najbolje uspevajo na rahlo kislih tleh, bogatih z organsko snovjo. Pri bambusih rez ni potreben, lahko pa odstranjujemo nižje ležeče stranske poganjke, da dvignemo »krošnjo«. Jeseni lahko odstranimo tudi nekaj stebel starejših od pet let. Bambusi so zimzelene rastline, vendar spomladi navadno odvržejo nekaj listja. Pojavili se bodo tudi rumeneči listi, vendar to ni znak bolezni ali pomanjkanja mineralov. Odpadlo listje lahko pustimo na tleh kot zastirko in gnojilo. Številni bambusi poženejo podzemna stebla, s katerimi se lahko hitro razširijo po velikem delu vrta. Za omejitev

razraščanja vrst, ki tvorijo rizome, moramo slednje omejiti z zaporo za korenine. Najbolje je izbrati plastiko, saj se navadno v betonu pojavijo razpoke, kovine pa rjavijo in razpadajo. Plastiko zvijemo v cev in jo namestimo do globine 70 cm. Premer cevi bo določal širino do katere se bo bambus razvil, zato mu moramo zagotoviti dovolj prostora za normalen razvoj, saj drugače ne bo dosegel maksimalne višine.

Bambusi na gredi V tej zasaditvi bodo bambusi tvorili ozadje grede, hkrati pa bodo gredi dali tudi višino in strukturo v zimskem času, ko bo večina trajnic počivala. V ozadje posadite zlati filostahis (Phyllostachys aurea ‘Koi’), je zelo zanimiv bambus s čvrstimi zlato-zelenimi stebli. Za nekaj razgibanosti mu dodajte še zastirni bambus (Fargesia murielae ‘Bimbo’), ki zraste samo meter v višino. Zaradi svoje povešave oblike

bo prijetno dopoljnjeval višje vrste bambusov. V kolikor imate dovolj prostora ali pa želite zastreti pogled iz kakšnega okna v višjih nadstropjih sosednje hiše, posadite še vrsto Bambus multiplex ‘Alphonso Karrii’ ali Phyllostachys pubescens, ki lahko zrasteta do šest metrov visoko.

Bambus v loncu Z bambusi si lahko polepšate tudi teraso, še posebej, če jih boste posadili pred živahno pobarvano steno. Z več lonci posajenimi z bambusom lahko ustvarite sodobno zasaditev, ki je idealna za manjši obhišni vrt ali celo teraso na strehi stanovanjskega bloka. Bambusi zraste dokaj visoko, brez pretiranega širjenja, zaradi česar ne bodo zastirali sonca na še tako majhnem vrtu. Izberite vrsti kot npr. črni (Phyllostachys nigra) in zlati filostahis (P. aurea), ki ne bosta prehitro prerastli omejenega prostora v loncu.

VRT

Bučke Če bi moral izbrati zelenjavo, ki je izredno enostavna za gojenje in hkrati bogato obrodi, bi se nedvomno odločil za bučke.

ri tem imajo buček v rokavu še en adut – odličen okus. Če boste enkrat gojili bučke na svojem vrtu, jih ne boste nikoli več kupovali v trgovini. Sočni mehki plodovi s kremastim okusom imajo le malo skupnega s pogosto usnjatimi in celo nekoliko grenkimi plodovi, ki jih včasih dobimo v trgovinah. Bučke so tudi odličen vir vitamina C, saj boste s polovico bučke pokrili približno četrtino dnevne potrebe vitamina C.

Bučke pa vsebujejo tudi beta karoten, folno kislino in kalij.

Vzgoja Ko se vreme dovolj otopli, lahko bučke posejemo neposredno na gredo, vendar je bolje, če jih nakalimo že v rastlinjaku. Posamezna semena bučke posejte v majhne lončke, približno 2-3 cm globoko. Po

zadnjem mrazu lahko kalice presadite na prosto. Za dobro rast in kvaliteten ter obilen pridelek, bučke posadite na sončno mesto. Tla naj vsebujejo tudi dovolj organske snovi, ki bodo zadrževala vlago. Po sajenju je pomembno, da rastline redno zalivate. Pri tem zalivajte zemljo ob bazi rastline in se izogibajte močenju listov

VRT

VRT in cvetov. Slednje lahko povzroči razvoj pepelaste plesni, ki prekrije liste in izčrpava rastline. Na lahkih tleh posadite rastline v majhno globel, ki bo zadrževala vlago v bližini rastline. Okrog rastline lahko dodate še zastirko iz komposta, ki bo pomagala zadrževati vlago. Nabiranja bučke se je najbolje lotiti z ostrim nožem, saj lahko z vrtenjem in vlečenjem plodov poškodujete rastline. Z rednim odstranjevanjem plodov, boste spodbudili rastline k tvorbi novih cvetov. Poleg plodov pa lahko pri bučkah za kuho uporabite tudi cvetove. Zanimive sorte Bodite tudi nekoliko pustolovski in na svoj vrt posadite mešanico različnih sort. Poleg klasičnih podolgovatih plodov, lahko najdete tudi bučke s kroglastimi (npr. sorta ‘Tondo di Piacenza’) ali rumenimi plodovi (sorta ‘Soleil’).

‘Soleil’

‘Tondo di Piacenza’

VRT

Vrt za živali Č

eprav si večina ljudi pod imenom vrt za živali predstavlja neurejen in povsem zaraščen vrt, to še zdaleč ni res. Da naredite svoj vrt nekoliko prijaznejši živalim, je potrebno le malo sprememb. Prvi korak k spremembi vrta je

povezan z izbiro rastlin. Pri tem ne mislim, da je potrebno povsem spremeniti način oblikovanja vrta, temveč le izbiro pri npr. kultivarjih. Namesto kultivarjev s polnimi cvetovi izberite raje rastline z enostavnimi cvetovi. Takšni

kultivarji še vedno tvorijo nektar, ki privablja čebele in metulje, zaradi manj številnih cvetnih listov pa je ta tudi lažje dosegljiv žuželkam. Dodaten plus pa so plodovi, ki bodo zrasli na rastlinah z enostavnimi cvetovi. Poleg hrane so v naših urbanih naseljih vedno redkejša tudi mesta, kjer se živali lahko nastanijo. Z zasajanjem naravno rastočih grmovnic, ki ne potrebujejo rednega reza kot npr. obrezane žive meje, omogočite gnezditev različnim vrstam ptic. Podobno lahko naredite tudi hotel za prezimitev različnih koristnih žuželk. S privabljanjem divjih živali na vaš vrt, boste koristili tudi sebi, saj bo na vrtu več opraševalcev in plenilcev škodljivih žuželk. Otroci in vi pa boste zagotovo z veseljem opazovali, kdo vse obišče vaš vrt. Z nekaj truda pa boste na vaš vrt lahko privabili tudi druge zanimive in koristne živali.

Rastline za privabljanje metuljev Metulji na vrtu potrebujejo hrano v obliki nektarja, varna mesta za odlaganje jajčec in rastline za prehrano gosenic: Metuljnik (Buddleja davidii) je prekrasen prosto rastoč grm, ki uspeva na polnem soncu. Poleti bodo nekoliko povešavi poganjki prekriti z rožnatimi ali vijoličastimi cvetovi. Obstajajo tudi škrlatno in belo cvetoči kultivarji, ki pa nekoliko slabše privlačijo metulje. Vanilijeva posončnica (Heliotropium arborescens) je neprezimna trajnica, ki krasi vrtove v poletnem času. Beli, škrlatni ali rožnati cvetovi oddaja prijetne

vonjave, ki privlačijo dnevne in nočne metulje. Hmelj (Humulus lupulus) je vzpenjavka bolj znana po pridelavi piva. Cvetovi privabljajo različne vrste metuljev, medtem ko listi služijo kot hrana njihovim gosenicam. Bršljan (Hedera helix) je trdoživa zimzelena vzpenjavka. Njegovi pozni cvetovi bodo služili kot hrana metuljev pozno v sezoni. Verbena (Verbena bonariensis) je kratkoživa trajnica in prekrasen dodaten na okrasnem vrtu. Njeni cvetovi poleg metuljev privabljajo tudi čebele in druge žuželke.

VRT

Rastline za ptice

Rastline ponujajo pticam vse kar potrebujejo – hrano in prostor za gnezdenje ter priljubljeno vejo, na kateri lahko žvrgolijo. Bezeg (Sambucus nigra) je domača rastlina s številnimi prednostmi. Privlači številne žuželke, ki jim sledijo žužkojede ptice. Gosti listi nudijo dovolj zaščite za gnezdenje, medtem ko plodovi služijo kot hrana npr. liščku in škorcu. Bodika (Ilex aquifolium) bo jeseni pognal rdečkaste jagode, ki bo preko zime služile kot hrana pticam. Volčin (Daphne mezereum) požene v poletnem času rdečkaste plodove, ki jih zobajo številne ptice. Mahonija (Mahonia aquifolium) je še ena izmed rastlin, ki s svojimi plodovi nudijo hrano različnim pticam, ki bodo obiskale vaš vrt. Jerebika (Sorbus aucuparia) je avtohtona lesna vrsta, ki bo s svojimi rdečkastimi plodovi privabila ptice na vaš vrt.

VRT Rastline z odliko

naj fuksija... Fuksija

Fuchsia magellanica ‘Versicolor’ Poletje je kratko, zaradi česar na vrtu potrebujemo rastline, ki krasijo vrt že od prvih poganjkov naprej. Med takšne moramo vsekakor prišteti tudi sorto fuksije ‘Vesicolor’. Njeni srebrno zeleni listi imajo nežen rožnat pridih, ki je nekoliko bolj izrazi v pomladnem času. Zacveti nekoliko hitreje kot ostale veliko cvetne sorte. Fuksija ‘Versicolor’ se odlično podata tako v kombinacijo trajnice kot tudi kot solitar. Posadimo jo lahko takoj, ko je minila nevarnost slan, pri čemer bo cvetela vse do konca vegetacijske sezone. Uspevala bo na skoraj vseh tipih tal, vendar po sajenju potrebuje nekaj več vlage. ● Velikost: 120 cm x 120 cm (po 2 letih) ● Rastišče: sončen ali polsenčen prostor ● Čas cvetenja: od srede junija do prve slane ● Se poda k: trajnicam podeželskega vrta Izbrala Kathlee Muncaster, navdušenka na fuksijami in skrbnica britanske nacionalne zbirke fuksij