Idejna zasnova prenove stanovanjskega bloka na Lepem potu 4, diplomska naloga by matic pajnik

Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo

Diplomska naloga

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 MATIC PAJNIK

Ljubljana 2011

Univerza v Ljubljani Fakulteta za Arhitekturo

Diplomska naloga

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM POTU 4 Diplomant MATIC PAJNIK 25007191 Leto vpisa 2005/2006

Mentor DOC. MAG.TADEJ GLAŽAR, MABIA Konzultanta za statiko prof.dr.Blaž Vogelnik prof.dr.Vojko Kilar Konzultant za gradbeno fiziko prof.dr.Sašo Medved

Ljubljana, junij 2011

0 KAZALO

2.7 Povzetek ugotovitev

5.8.3 Možen poseg glede na odprte površine

6.8.6 Novo stanovanje D

2.8 Stroški energije - Lepi pot 4

5.8.4 Možen poseg glede na predpise

6.8.7 Novo stanovanje E

5.8.5 Izbran obseg posega

6.8.8 Klet

6.8.9 Vertikalne komunikacije

3 PREDSTAVITEV STANOVANJSEKGA BLO0 KAZALO

KA - LEPI POT 4

6 IDEJNA ZASNOVA

6.9 Načrt situacije 1:500

3.1 Zgodovina in čas nastanka

6.1 Izhodišča

6.10 Načrt situacije 1:200

1 UVOD

3.2 Sorodna stanovanjska naselja

6.2 Možnosti

6.11 Tloris kleti 1:100

1.1 Zakaj prenova stanovanjskega bloka?

3.3 Lokacija

6.2.0 Obstoječe stanje

6.12 Tloris pritličja 1:100

1.2 Nujnost prenove z vidika porabe

3.4 Situacija

6.2.1 Rušitev predelnih in nosilnih sten

6.13 Tloris 5. nadstropja 1:100

3.5 Tehnično poročilo 1960

6.2.2 Združevanje stanovanjhorizontalno

6.14 Tloris 6. nadstropja 1:100

energije 1.3 We are finally running out of oil!

3.6 Foto dokumentacija stanja

6.2.3 Združevanje stanovanj vertikalno

6.15 Prerez VZ, fasada S 1:100

1.3.1 Poraba energije v stavbah

3.7 Stanje objekta

6.2.4Gradnja novih balkonov in teras

6.16 Prerez SJ, fasada Z 1:100

6.2.5 Prizidek k stanovanjem

6.17 Fasada V 1:100

1.3.2 Koliko energije porabimo in zakaj se mi zdi to proble- 3 matično?

4 REFERENČNI PRIMERI

6.2.6 Prizidek k stanovanjem in dodaten balkon

6.18 Fasadni pas 1:20

1.3.3 Zakaj nas poraba energije ne skrbi bolj?

4.1 Prenova Saint-Nazaire, France

6.2.7 Nadzidava

6.19 Gradbena fizika

1.3.4 Kaj lahko naredi arhitekt?

4.2 Prenova stanovanjskega bloka na Ilirski c.

6.2.8 Prenova vertikalnih in horizontalnih komunikacij

6.19.1 Stanje fasadnega ovoja

1.3.5 Kakšne so alternative energiji naftnih derivatov?

6.2.9 Dodajanje novih funkcij in servisnih prostorov

6.19.2 Prenova glede na minimalne predpise

1.3.6 Kako lako zmanjšamo porabo energije v stavbah?

5 ANALIZA PROSTORA LEPI POT IN BIČEVJE 30

6.3 Arhitekturna zasnova

6.19.3 Lasten postopek in izračun

1.3.7 Kaj lahko pričakujemo?

5.1 Morfologija in program

6.4 Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji

6.20 Požarna varnost

1.4 Energetska in arhitekturna prenova tipičnega 7

5.2 Zaznava

temeljenja iz leta 1958

6.21 Izbira materialov

stanovanjskega bloka

5.3 Gospodarske dejavnosti v bližini

6.5 Sanacija nosilnih konstrukcij

6.22 Ogrevanje

5.4 Promet

6.6 Nova konstrukcijska zasnova

6.23 Prezračevanje

5.5 Vegetacija

6.7 Spremembe zazidanosti na območju

6.24 Hlajenje

5.6 Gradbene linije

6.8 Seznam Prostorov

6.25 Senčila

6.26 Prostorski prikazi

7 ZAKLJUČEK

2 POTREBE PO PRENOVI STANOVANJSKIH

NASELIJ 2.1 Stanje stanovanjskega fonda

5.7 Predpisi in omejitve

6.8.0 Ocena investicije

2.2 Potreba po stanovanjih

5.7.1 Arhitektura

6.8.1 Stanovanje A

2.3 Statistike in stanje stanovanj v Ljubljani

5.7.2 Poraba energije

6.8.2 Stanovanje B

2.4 Primerjava s tujino

5.8 Urbanistične omejitve glede pozidave

6.8.3 Stanovanje C

2.5 Potrebe z vidika uporabnikov - Lepi pot 4

5.8.1 Možen poseg glede na gradbene linije

6.8.4 Parkirna hiša

8 VIRI

2.6 Vprašalnik z rezultati

5.8.2 Možen poseg glede na FI

6.8.5 Kolesarnica

8.1 Viri

8.2 Slike

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

1 UVOD

mislih moramo imeti tudi, da težnje po dvigu

minimalnih dimenzij. Pojavile so se vgradne oma-

seliti. Spremembe so nenadne in velike, pozitiven

kvalitete bivanja in povečevanju našega bival-

re, ozki hodniki, stopnišča so izgubila prostore za

učinek pa ne more biti zagotovljen.

nega okolja postajajo vse večje.

srečevanje, svetla višina prostora pa je le malo kdaj presegla 2,50m.

Razvoj arhitekturnih idej v informacijski družbi je hiter. V času mojega študija so se gradbeni

1.1 Zakaj prenova stanovanjskega bloka?

in arhitekturni standardi opazno spremenili. Še v

S prenovo in dograjevanjem

V starejših meščanskih stavbah, ki so bile zgra-

Pri prenovi in revitalizaciji stanovanjskih so-

jene še pred drugo svetovno vojno, praviloma vi-

sesk dosežemo postopno zgoščevanje mestne-

prvem letniku so nam profesorji govorili o nizko

Med stavbnimi tipi sem želel najti tistega, ki

dimo večje tlorisne površine, razkošnejša stopni-

ga tkiva s povečevanjem bivalnih površin, ne da

energijskih stavbah in o ekologiji, kot o nekem ta-

bo v naslednjih letih verjetno nabolj aktualen in

šča, široke hodnike, svetla višina prostora pa je

bi s tem nujno povečevali število prebivalcev na

buju, ki ga šele odkrivamo. V tem času se je po-

potreben pozornosti. Glede na to, da se število

praviloma višja od 3,00m.

določenem območju. Spremembe so lahko posto-

javila naftna kriza, ki nas je končno postavila na

prebivalcev trenutno po večini Evropskih držav ne

Situacija pri stanovanjih, ki se gradijo danes je

pne in selitve stanovalcev v času gradnje v ne-

realna tla in opozorila na dejstvo, da bomo morali

spreminja in ker bomo morali tudi izdatke za gra-

na prvi pogled boljša, vendar površine stanovanj

katerih primerih niti ne bi bile potrebne, ali pa bi

pričeti varčevati. Obstaja verjetnost, da energija

dnjo racionalizirati, se mi zdi najprimernejša ravno

še vedno niso tako velike, kot v zahodnjeevrop-

bile samo kratkotrajne. Čas potreben za takšno

nikoli več ne bo tako poceni kot je sedaj. Kljub

obnova večstanovanjske stavbe. Nova stanovanja

skih državah. Ob stagnaciji števila prebivalstva,

prenovo zato ni tako zelo pomemben. Ob uporabi

vsej tehnologiji ne poznamo vira energije, ki bi bil

na srednje dolgi rok ne bodo potrebna, se bodo pa

pa se nova stanovanja ne bodo gradila več tako

in predelavi obstoječih nosilnih konstrukcij, pa bi

tako preprost za pridobivanje in učinkovit pri upo-

poleg energetskih zahtev zagotovo pojavile nove

množično kot so se in, če bomo želeli brez novo-

bili stroški posegov v primerjavi z rušitvijo in novo

rabi kot nafta, ki je zmanjkuje. Prav tako na zemlji

težnje k dvigovanju standardov bivanja.

gradenj dvigniti kvaliteto stanovanjskega bivanja,

izgradnjo manjši. Identiteta prostora se ohrani,

zmanjkuje virov jedrske energije. Sonce, veter,

Pred leti sem na Beneškem Biennalu zasledil

bomo morali nujno poseči v obstoječe stanovanj-

infrastruktura pa se izboljša na področjih kjer je

voda in še kakšna oblika energije, ki je na voljo

podatek, da je povprečna velikost v Sloveniji zgra-

ske strukture, kar lahko naredimo vsaj na dva na-

potrebno.

v skoraj neomejenih količihan, pa od nas zahteva

jenih stanovanj pod 70m2, kar nas uvršča v spo-

čina.

veliko več truda, kot izkoriščanje nafte in naftnih

dnji konec lestvice med evropskimi državami. Na

derivatov.

drugem koncu lestvice sta bili na primer Danska

Z rušitvami in novogradnjami

ter Nizozemska, kjer povprečna velikost zgrajenih

Zavrnemo stare grajene strukture kot popol-

Ogrevanje stanovanj predstavlja okoli 30%

stanovanj presega 100m2. Četudi to ni edini po-

noma neustrezne in jih skušamo na novo zgraditi

porabe vse svetovne energije. Večinoma se

kazatelj standarda države, je zagotovo podatek,

bolje, kljub temu, da bi sama konstrukcija obstoje-

še vedno ogrevamo s fosilnimi gorivi, ko bi se

ki ga ne smemo spregledati. Povprečna velikost

čih stavb lahko preživela morda še stoletja. Gre za

brez večjega napora lahko direktno, brez pre-

stanovanj v stanovanjskih blokih je še manjša, saj

poenostavljen poseg, saj se nam ni treba pretirano

tvarjanja, s sončno energijo.

velik del slovenskega prebivalstva živi v hišah.

odzivati na prejšnje (obstoječe) stanje. Vprašanje

Nove stavbe gradimo z večjo premišljeno-

V Ljubljani je velik del stanovanjskih blokov iz

je, če je ta način upravičen, saj pri njem porušimo

stjo, vendar kaj narediti z obstoječimi, ki še ve-

obdobja 1945-1980. Takrat se je število prebival-

in na novo definiramo morda celo več kot polovico

dno sestavljajo veliko večino današnjih

cev v Ljubljani in ostalih mestih hitro povečevalo.

mestnih območij, pojavi pa se kup problemov. Iz-

mestnih struktur? Jih porušiti ali prenoviti? V

Stanovanjski tlorisi so zato bili skromni, dostikrat

gubi se identiteta prostora, stanovalce je potrebno

1.2 Nujnost prenove z vidika porabe

1.3 We are finally running out of oil!

energije

1.3.2 Koliko energije porabimo in zakaj se mi zdi

bomo v slabih dveh stoletjih iztrošili vso, v obliki

to problematično?

nafte nakopičeno zalogo sončne energije, ki se je

1.3.1 Poraba energije v stavbah

Za enostavne aktivnosti (pomivanje posode,

na zemlji kopičila 300 milijonov let. Zaradi nera-

V utemeljitev energetske prenove bom vključil

''Poceni pridobljena energija iz naftnih derivatov

prhanje, razsvetljavo prostorov) vsakodnevno po-

cionalne porabe energije bo zaloga nafte poška

svoj raziskovalni referat z naslovom 'We are finally

nas je zelo razvadila – poceni toplota, poceni pre-

rabimo ogromne količino energije. Da se v avto-

okoli leta 2052. Organization of the Petroleum

running out of oil!', napisan v času Erasmus študij-

voz... Vsi vemo, da so zaloge nafte omejene, am-

mobilu vozi le eden, je ustaljena praksa in četudi

Exporting Countries (OPEC) poroča, da je do-

ske izmenjave v Amsterdamu spomladi leta 2010.

pak s tem se večina ne ukvarja. S kratko raziskavo

potem vsak dan obtičimo v prometnih konicah, ve-

bava naftnih derivatov na vrhuncu, saj že od leta

Idejo zanjo sem dobil v človekovem nenastinem

bom skušal razložiti Koliko energije porabimo in

činoma ne uporabimo javnega transporta.Da lah-

2006 stagnira3. Najbolj optimistične napovedi pra-

apetitu po energiji in sočasnem občutnem upadu

zakaj se mi zdi to problematično, ter Zakaj nas

ko oberemo banane v Braziliji, jih prepeljemo čez

vijo, da se bo količina načrpane nafte še večala

svetovnih zalog naftnih derivatov.

poraba energije ne skrbi bolj. Seveda stavbe

ocean v Evropo in jih kljub temu lahko prodamo

do leta 2020, nato pa bo začela upadati. Ob tem

niso edini porabnik energije, vendar so eden naj-

ceneje, kot domačo slovensko jabolko, je povsem

je potrebno upoštevati tudi situacijo v Azijskih dr-

večjih. Zato bom skušal ugotoviti Kaj lahko nare-

neracionalno. Ogromno potratnih stvari si lahko

žavah, kjer poraba energije narašča z neverjetno

di arhitekt, da omili svetovno energetsko krizo

privoščimo zgolj zaradi poceni naftnih derivatov.

hitrostjo. 70% energije, ki jo pridobimo iz fosilnih

in Kako lahko zmanjšamo porabo energije v

Ne bom se ustavljal pri okoljskih vprašanjih

goriv bomo morali v kratkem nadomestiti z drugimi

stavbah. Pomembno vprašanje pa je seveda tudi

z rastočimi temperaturami, taljenjem ledenikov in

oblikami energije, kar lahko ima drastičen vpliv na

Kaj lahko pričakujemo, oziroma kakšen bo svet,

poplavami; osredotočil se bom na porabo ener-

naše gospodarstvo in na ceno same energije.

ko nam bo nekega dne vendarle zmanjkalo nafte.

gije, in na to, kaj lahko arhitekti naredimo, da porabo zmanjšamo. Oseba v zahodnih državah porabi približno 140kWh energije na dan1, kar je ekvivalentno 14 litrom folsilnega goriva. Približno eno tretjino te energije porabimo za transport, eno tretjino za električne naprave in ostalo tretjino za ogrevanje. Osredotočil se bom predvsem na možnosti zmanjšanje porabe energije za ogrevanje, hlajenje in osvetljavo naših stavb. Po neuradnih virih 70% vse svetovne energije, ki jo dnevno porabljamo, pridobimo iz nafte, plina in premoga. Torej je za 140kWh, ki jih povprečna oseba dnevno porabi, potrebno kar 10 kilogramov nafte ali premoga. Če bomo s tako porabo energije nadaljevali,

Slika 1: Slika naslovnica ‘We are finally running out of oil!’

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

1.3.3 Zakaj nas poraba energije ne skrbi bolj?

ša in cenovno konkurenčna na trgu, stranka pa

mov v stavbah. Predstavil bom samo nekaj njiho-

Kmalu bomo v našem vsakdanu primorani k

se ne zaveda stroškov, ki se bodo nabirali tekom

vih misli.

velikim spremembam, zmanjšati bomo morali

let uporabe stavbe. Arhitekt tukaj ne more narediti

našo odvisnost od energije. Najbolj potratna in ne-

veliko, saj je odvisen od investitorja, javnost pa ni

Ideja o hiši, ki za ogrevanje ne bi potrebova-

potrebna porabnika fosilnih goriv sta transport in

dovolj izobražena, da bi stvari spremenila. Če bi

la nobenega dodatnega zunanjega energetskega

ogrevanje stavb, saj v ta nemen danes uporabimo

bila začetna investicija višja, bi bili celotni stroški

vira. Ta vrsta stavb se je pojavila v poznih 70ih,

le majhen delež električne energije.

življenja v takšni stavbi lahko znatno nižji.

v obdobju prve naftne krize. Zaradi tehnoloških

Transport je po porabnikih energije na prvem me-

Obstaja že precej stavb, ki porabijo nič ali skoraj

omejitev in krize pa se je ideja zares implementi-

stu1. 90% vse energije za transport porabimo v

nič energije, vendar jih večinoma gradijo zasebni

cestnem prometu, od katerega je velika večina

investitorji. Zgraditi nizkoenergijsko ali pasivno

Osnovna ideja prof. Unterreinerja je zelo pre-

osebni transport. Ta sektor ima največji potencial,

stavbo danes ni več posebna znanost, zaustavi

prosta. Najprej je hišo zavil v debel sloj izolacije, jo

da se popravi na bolje in spremembe so lahko tu

se le, ko želimo pri gradnji čim nižje stroške. S

opremil s kvalitetnimi okni in premišljenimi detajli,

dosežene relativno hitro. Z višanjem cen nafte bo

celostnim pogledom na investicijo, upoštevajoč

kar mu je prihranilo približno tretjino, ki se nava-

osebnega transporta vedno manj, vse bolj pa bo v

celoten življenjski cikel stavbe, pa postane jasno,

dno porablja v običajnih stavbah. Vgradil je tudi

veljavo vstopal javni transport. Letalski in ladijski

da so nizkoenergijske stavbe pravi odgovor. Pora-

mehanski regulator za izmenjavo zraka, ki prihrani

promet skupaj porabita 10% energije, porabljene

ba energije ni zgolj okoljski problem, temveč tudi

do tretjino vse izgube energije. Preostalo tretjino

za promet, oziroma okoli 3% vse svetovne

ekonomski. Šele ko se bomo tega začeli tudi za-

energije pa sicer ni privarčeval, vendar z vgradnjo

energije.

vedati, bomo napravili ustrezne spremembe.

sončnih celic omogočil, da jo proizvaja sonce.

rala šele kasneje.

Drugi največji porabniki fosilnih goriv so naši domovi, ki porabijo malo manj kot tretjino svetov-

1.3.4 Kaj lahko naredi arhitekt, da omili svetovno

ne energije samo za to, da nam je toplo ali hla-

energetsko krizo?

dno. Odvisno od geografskega položaja je potreb-

Da bi bolje razumel vlogo arhitekta pri načrto-

no nekatere stavbe ogrevati, druge hladiti, v obeh

vanju energetskih procesov, sem se obrnil na tri

primerih pa se porabi ogromno energije. Detajlom

znanstvenike:

in managementu z energijo posvečamo premalo

- prof. W. Unterreiner, sloviti arhitekt iz Avstrije,

pozornosti; stroške v življenjskem ciklu stavbe bi

oblikovalec in lastnik ene prvih pasivnih hiš na

morali bolje predvideti. S tem bi se izognili nepo-

svetu

trebnim izgubam energije in privarčevali pomem-

- prof. L. Bylund iz Norveške, arhitekt in znanstve-

ben delež porabljenih fosilnih goriv.

nik, specializiran za porabo energije v stavbah

V obdobju gradnje se teh problemov redko kdo

- prof. S. Medved iz Slovenije, inženir strojništva,

zaveda - gradbinec želi, da je stavba čim cenej-

ki se ukvarja z načrtovanjem energetskih sisteSlika 2:: Poraba energije v svetovnem merilu

Za hiše, ki porabijo nič ali zelo malo energije,

izdelati natančne račune in jih jasno predstaviti.

Nahajamo se že sredi druge energetske krize in

uporabljamo različna imena: pasivne, nič-ener-

Verjetno jim ljudje zato ne verjamejo in jih ne upo-

ukrepati moramo zdaj, ker tokrat je ne bomo tako

getske hiše ali celo aktivne hiše, ker proizvajajo

rabljajo. Menim, da smo ravno arhitekti tisti, ki bi

hitro prebrodili. Kadarkoli že bo naftnih derivarov

energijo.

uporabo slednjih morali promovirati. Ekonomisti,

zmanjkalo, se bomo soočili z velikimi sprememba-

Prof. Unterreiner še vedno v omenjeni hiši.

politiki, inženirji in uporabniki imajo le delno zna-

mi. Da nadomestimo primanjkljaj zaradi izčrpane

Če bi jo moral še enkrat zgraditi, pravi, da bi jo

nje o tovrstnih zadevah, predvsem pa imajo tudi

nafte in vseeno obdržimo današnji življenjski slog

zopet zgradil isto. Za gradnjo pasivne hiše se je

delne interese. Do množične gradnje in zavedanja

in standard, bomo morali narediti dvoje ukrepov:

odločil zaradi upoštevanja ekonomskega modela,

pomembnosti varčnih stavb bo preteklo še nekaj

poiskati nove vire energije in zracionalizirati našo

ki upošteva 80 letno življenjsko dobo stavbe. Prof.

časa; mislim pa, da ga bo skrajšala tudi hitra rast

trenutno porabo, ter potrebe.

Unterreiner še vedno eksperimentira z uporabo

cen energentov.

različnih materialov, s katerimi bi znižal stroške ta-

Vse omenjene strokovnjake sem vprašal Koliko

kšne gradnje. Uporaba najnaprednejših tehnologij

energije bodo naše stavbe porabile čez 100 let?

nas stane do 40.000€ več pri začetni investiciji.

- Prof.W.Unterreiner pravi: ‘‘Zagotovo nič neobno-

Z upoštevanjem 500€ letnega prihranka takšne

vljive v naslednjih 30ih letih!‘‘

hiše, se investicija izplača v 80 letih. V obdobju

- prof.S.Medved:‘‘Kolikor je bodo potrebovale, saj

160 let, pa bo investitor prihranil 40.000 €. Za

bo vsa energija solarna.‘‘

mnoge se ta investicija ne zdi racionalna, vendar

- prof.L.Bylund:‘‘Ni pomembno koliko energije

pomislimo na številne hiše, stare čez 100 let. Pri

bodo potrebovale, temveč, kako bo ta energija

slednjih je priihranek vendarle ogromen in nikakor

pridobljena. Vse hiše pa bodo energetsko samo-

nezanemarljiv. Šele s perspektive dolgoročnega

stojne.‘‘

ekonomskega rezultata dobimo širšo sliko na pro-

Vsi strokovnjaki se torej zavedajo sprememb, ki

blematiko.

se nam obetajo.

Prof.Medved pojasnjuje Ekonomske modele

Četudi je tehnologija za izgradnjo pasivnih hiš

’’Najbolj logična računska doba za povrnitev inve-

že povsem dostopna, njihova uporaba pa eko-

sticije temelji na življenjski dobi materialov, ki jih

nomsko upravičena, jih ima splošna javnost še

uporabimo. Potrebno je uporabiti zapletene raču-

vedno za ideologijo. Cena nafte je danes že viš-

ne, ki upoštevajo vkomponirano ceno materialov.

ja, kot je bila v 70ih letih na vrhuncu naftne kri-

Stroške izdelave, stroške reciklaže po izrabi, stro-

ze. Ogrevanje z nafto nas stane približno 0,07 € /

ške karbonskega odtisa, ki ga material naredi...

kWh, gretje z lesom 0,03 € / kWh, strošek sončne

Šele upoštevajoč vse to, lahko začnemo računa-

in termalne energije pa je skoraj ničen (odvisno od

ti povratno dobo za investicijo v hišo.’’ Težko je

začetne investicije)1. Slika 3: Predvidena količina načrpane nafte do leta 2050

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

1.3.5 Kakšne so alternative energiji naftnih deri-

Morali jih bomo bolje izolirati in bolje nadzorovati

1.3.6 Kako lahko zmanjšamo porabo energije v

to sonca. Posledično se bo dvignila tudi cena ele-

vatov?

porabo vseh virov energije in surovin. Nove teh-

stavbah?

ktrične energije. Pri kakšni vrednosti se bodo cene

Najti enakovredno nadomestilo fosilnim gori-

Sistem nadzorovanega prezračevanja nam

umirile, je seveda nemogoče napovedati, najbrž

prihrani približno eno tretjino energetskih izgub.

pa bodo ostale visoke za daljše časovno obdobje,

koriščati energijo sonca, vetra in morja, vendar bi

Istočasno nam ta sistem prinese višjo kvaliteto

kot med prvo energetsko krizo v sedemdesetih

na primer za proizvodnjo energije, ki bi zadostila

zraka v stanovanju. Prof.Medved v svojih preda-

letih prejšnjega stoletja. Za črpanje in predelavo

vsem današnjim potrebam Velike Britanije, morali

vanjih omenja, da lahko v majhni kuhinji po skuha-

nafte moramo namreč nazaj vložiti le okoli 2% pri-

postaviti plimske generatorje tekom celotne an-

nem kosilu kvaliteta zraka pade na nevarno nizko

dobljene energije. Noben drug energetski vir ne

gleške obale in hkrati posejati vetrne turbine na

raven. Slabe kvalitete zraka ne čutimo direktno,

dosega tako visokega izkoristka.2

eni četrtini površine Velike Britanije2.

vendar se pozna pri našem splošnem počutju in

Že sedaj izrabljamo večino razpoložljivega rečne-

telesni aktivnosti.

vom ne bo lahko. Precej učinkovito že znamo iz-

nologije pa lahko arhitekturo še bolj osmislijo in ji dajo nove jasne smernice.

ga potenciala za proizvodnjo elektrike. Za ogre-

Poleg številnih zapletenih tehnoloških rešitev

vanje stavb na 21OC potrebujemo energijo, od

obstaja tudi veliko povsem enostavnih, na katere

katere na zahtevamo visokih temperatur ali vme-

arhitekti prepogosto pozabljamo. Pogosto se po-

snega pretvarjanja v elektriko. Takšno energijo

služujemo klimatskih naprav za hlajenje stavb, na-

lahko zelo enostavno in učinkovito pridobivamo

mesto da bi ozelenili strehe, posadili drevje pred

od sonca. Zakaj na naše strehe ne postavimo

okna, ki bi stavbi delala senco poleti ali enostavno

več sončnih sprejemnikov toplote? Stavbe lahko

spustili žaluzije in tako zasenčili okna.

v večji meri ogrevamo s toploto zemlje oziroma s

Varčevanje z energijo torej ne izhaja le iz okolj-

termalno vodo. Če se izplača gradnja naftovodov

skih ali moralnih načel, ampak iz ekonomskih. Lju-

okoli sveta, zakaj ne bi gradili tudi učinkovitih vo-

dem je seveda mar za zemljo in okolje, vendar jim

dnikov termalne vode?

je cena pogosto odločilnega pomena. Ko bomo v

Alternative naftnim derivatom v veliki meri že

bližnji prihodnosti morali prenehati uporabljati fo-

obstajajo, ampak cena nafte še ni dovolj visoka,

silna goriva, se bodo vse oblike energije močno

da bi ljudje te alternative v veliki meri začeli tudi

podražile. Predstavljajte si dan, ko bodo naftni šej-

uporabljati. Finančno bo največ pridobil ravno tisti,

ki ugotovili, da ne morejo zagotoviti dovolj nafte

ki se bo prej osvobodil uporabe fosilnih goriv in

za vse porabnike. Kako bomo nadomestili polete

zmanjšal porabo elektrike na minimum.

z letali, si ne znam predstavljati. Vem pa, da bra-

Pri načrtovanju stavb bomo morali uporabiti

zilske banane zagotovo ne bodo več cenejše od

celosten pristop in upoštevati porabo vode, elek-

slovenskih jabolk. Ljudje se bodo bolj posluževali

trike in toplote v celem življenjskem ciklu stavbe.

javnih prevozov in hiše bomo končno greli s toplo-

1.4 Energetska in arhitekturna prenova tipič-

1.3.7 Kaj lahko pričakujemo? Ker nekatere rešitve že obstajajo, me daljna

nega stanovanjskega bloka

prihodnost ne skrbi. Ko bomo pustili za sabo fosilno energijo in preklopili na alternativne vire, bomo

Potrebe po večanju števila stanovanj ni, zato

prešli skozi velike spremembe.

se bo gradnja preusmerila predvsem v prenove in

Skrbi pa me vmesno obdobje, ki bo od nas zahte-

nadomestne gradnje. Obnova stavb bo v priho-

valo hitre odločitve. Pri tem bomo morali aktivno

dnosti predstavljala večino dela arhitekta.

sodelovati vsi. Zdaj morajo politiki bolj poslušati

Pri varčevanju z energijo je tematika gradnje

znanstvenike. Načrtovalci javnih transportnih sis-

družinskih hiš že precej obdelana, pozablja pa se

temov morajo prenoviti transportne sisteme. Ar-

na stanovanjske bloke, ki v Sloveniji predstavljajo

hitekti morajo izobraževati javnost in vzpodbujati

eno tretjino vseh stanovanjskih kapacitet.

ljudi k uporabi najnovejših tehnologij v gradnji in

''Danes je v Sloveniji približno 33% stano-

k celostnemu pogledu na stroške. Konec koncev

vanj v večstanovanjskih hišah, 63% pa v pro-

bo uporabnik tisti, ki bo plačeval več, če ne bo na

stostoječih enodružinskih hišah.''

stroške mislil danes. Ekonomisti bodo morali se-

(Vir: AR (arhitektura, raziskave), A. Fikfak, M. Zba-

staviti boljše računske modele in jih pri investicijah

šnik Senegačnik, 2003/1)

tudi upoštevati.'' (Vir: We are finaly running out of oil, M.Pajnik, 2010) Naj še enkrat poudarim, da pri energetski prenovi ne gre toliko za sledenje okoljevartsvenim načelom, temveč za varčevanje denarja stanovalcev. Skušal bom torej najti vse možne rešitve tako v energetskem, kot arhitekturnem smislu, jih ovrednotiti glede na učinek in ugotoviti, kateri posegi so smiselni ter upravičeni in kateri niso. Pri tem si bom pogosto pomagal z grafi in z izračuni stroškov časa, materiala in energije.

Slika 4: Graf gibanja cen naftnih derivatov 1961 - 2006

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

2 POTREBE PO PRENOVI STANOVANJSKIH NASELIJ 2.1 Stanje stanovanjskega fonda V Ljubljani je povprečna starost stanovanjskih

Velikost novograjenih stanovanj sicer vztraj-

stavb krepko nad 30let. Da so se takrat končale

no raste, vendar glede na potrebe prebivalstva

večje gradnje nam pokaže že graf demografskega

prepočasi. Leta 1971 je bila povprečna velikost

gibanja prebivalstva. Od leta 1980 se število pre-

stanovanj v Sloveniji 57m2, danes pa naj bi bilia

bivalcev Ljubljane ni bistveno povečalo, torej so

v celotni Sloveniji 74,60m2, na območju Ljubljane

tudi potrebe po stanovanjih zastale. Iz poznavanja

pa le 68m .

Slika 5: Število prebivalcev Ljubljane 1869-2010, posebej hitra rast je bila v obdobju 1945 - 1980

današnjih trendov lahko sklepamo, da se tudi v prihodnjih desetletjih število prebivalcev v slovenskih mestih ne bo bistveno povečalo.

Vzrokov za majhna stanovanja je zagotovo več. Pomanjkanje ponudbe in za slovenski BDP zelo

Pričakovanja stanovalcev glede udobja pa na

visoke cene stanovanj, sta zagotovo pomembna

drugi strani nenehno rastejo. Ljudje si želijo večjih

razloga; kriva pa je tudi državna in občinska regu-

in udobnejših prostorov, ter urejene okolice.

lativa, ki cen in novih gradenj ne nadzira ustrezno.

Vsi bloki, stari nad 30 let, so po današnjih

Posledice tega so morda celo večje, kot le

standardih z vidika porabe energije neprimerni in

manjše udobje bivanja. Majhna stanovanja med

stanovalcem povzročajo prevelike stroške.

drugim nikakor niso vzpodbuda za družine. V sta-

Da bi porabo energije zmanjšali, znižali stroške

novanju povprečne velikosti 70m2 si je še mo-

in dvignili kvaliteto bivanja, bo treba slej kot prej

goče predstavljati družino z dvema otrokoma,

vse te bloke temeljito in ustrezno obnoviti ali pa jih

s tremi pa že veliko težje.

porušiti, ter zgraditi nove.

Slika 6: Gibanje števila stanovanj v Sloveniji o obdobju 1971 - 2008

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

2.2 Potreba po stanovanjih

za okoli 20% premalo, 5-sobnih pa 9% premalo. Pomanjkanje je opazno tudi pri enosobnih stano-

Med popisoma 1991 in 2002 se je na območju

vanjih za osebe, ki živijo same.

MOL število stanovanj povečalo za 11.202 enot, kar predstavlja 11% povečanja skupnega stanovanjskega sklada MOL oziroma letno okoli 1000 stanovanj več. Izgradnja se je v primerjavi s sedemdesetimi leti, ko je bilo v Ljubljani zgrajenih tudi več kot 3000 stanovanj na leto, zelo zmanjšala. Statistični podatki tudi kažejo, da se stalno znižuje povprečno število oseb na stanovanje: 3,3

Slika 7: Starost stanovanj v Sloveniji

oseb na stanovanje pri popisu 1971, 2,9 oseb na stanovanje leta 1981, 2,7 leta 1991 ter 2,4 oseb na stanovanje leta 2002. Pomemben podatek iz popisa 2002 je tudi to, da je bilo 13.480 od skupno 112.511 stanovanj popisanih kot stalno nenaseljenih. To število predstavlja 12 % celotnega stanovanjskega sklada MOL, kar je zelo presenetljivo glede na veliko pomanjkanje ponudb stanovanj v mestu. Na osnovi zgoraj predstavljenih analiz oblasti MOL ugotavljajo, da je potrebno zagotoviti prostorske možnosti za gradnjo 2000 novih stanovanj Slika 8: Povprečna velikost stanovanj v Sloveniji 1971-2002

letno. (VIR: Statistični letopis Ljubljane 2005, MOL, 2005) soba

Statistični urad RS je objavil, da glede na povpraševanje v Ljubljani na trgu močno primanjkuje velikih stanovanj. 2 in 3-sobnih stanovanj je trenutno za okoli 20% preveč, med tem, ko je 4-sobnih Slika 9: Število stanovanj glede na velikost in povpraševanje (višek in primanjkljaj),

2.3 Statistike in stanje stanovanj v Ljubljani

2.4 Primerjava s tujino

Kolikšna je povprečna velikost teh, nisem uspel

Statistični urad RS razkriva natančnejše podat-

ugotoviti. Slovenija se je po objavljenih podatkih

ke glede povprečne velikosti stanovanj v državah

sodeč znašla krepko na zadnjem mestu lestvice z

Evropske Unije. Ti podatki zajemajo tudi stano-

okoli 70m2. Povprečje med državami se vrti okoli

vanjske hiše, torej so dejanske površine stano-

90m2, kar pomeni, da v povprečju zaostajamo za

vanj v večstanovanjskih blokih precej manjše.

20m2 na stanovanjsko enoto, oziroma smo kar 28% pod povprečjem.

Slika 10: Ševilo dokončanih stanovanj in njiova povprečna veliksot v Ljubljani v obdobju 2005-2009,

Slika 11: Ševilo dokončanih stanovanj glede na število prostorov v Ljubljani 2005-2009,

Slika 12: Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s stanovanjskimi hišami)

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

2.5 Potrebe z vidika uporabnikov - Lepi pot 4

2.6 Vprašalnik z rezultati

Z namenom pridobitve širše perspektive glede obravnavane stanovanjske tematike in vpogleda v opažanje arhitekturnih in energetskih problemov s

Osebni podatki:

strani uporabnikov, sem se odločil izvesti poizve-

Spol

M (55%)

dovalno anketo. Arhitekti pogosto vidimo arhitek-

Starost

Povprečje 41 let

turne probleme, ne pomislimo pa vedno, kakšen

Stopnja končane izobrazbe

Ž (45%)

osnovna šola

visoka

učinek bo nek poseg imel na denarnico investitor-

poklicna šola

magisterij

ja. Vprašanja sem zato zastavil zelo konkretno in

srednja šola

doktorat

anketirance spraševal po njihovih potrebah, željah

višja

in tudi, če so pripravljeni prenovo svojih stanovanj

Število let bivanja v soseski

Povprečje 16 let

in soseske financirati.

Struktura gospodinjstva

št.stanovalcev: 1=20% 2=40% 3=16% 4=24% študentje = 28%

Pri oblikovanju vprašanj (anketa ali intervju) in posameznih sklopov vprašanj morajo biti upoštevane sledeče omejitve: - vprašalnik ne sme biti predolg, - vprašanja in izbirni odgovori morajo biti jasni in nedvoumni,

družina = 32%

5=0%

6=0%

upokojenški par = 16%

drugo = 24% Vprašanja o stanovanju: Vrsta stanovanja

Lastniško = 66%

Ocenite ustreznost stanovanja gelde na:

Velikost

(1=10% 2=40%, 3=50%)

(1-slabo, 2-srednje, 3-dobro)

opremljenost

(1=15% 2=40%, 3=45%)

razporeditev prostorov

(1=10% 2=45%, 3=40%)

osvetljenost

(1=30% 2=45%, 3=25%)

- vprašanja ne smejo biti geografsko, nacionalno ali drugače omejena,

najemniško = 33%

drugo ____________________

- večina vprašanj mora tvoriti podlago za vzorčenje različnih odgovorov,

Ste kdaj prenavljali stanovanje?

da = 50%

- vprašalnik mora biti anonimen in ne sme zahte-

Kdaj in kaj ste prenovili?

Predvsem: kopalnica in kuhinja

vati osebnih podatkov izpolnjevalca, po katerih bi

Bi v stanovanju kaj spremenili?

da = 65%

lahko osebo poimensko locirali v prostoru.

Kaj bi spremenili?

Predvsem: večje sobe, parkirna mesta, razporeditev prostorov,

(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), A. Fikfak, M. Zbašnik Senegačnik, 2003)

ne = 50%

ne = 35%

vmenjava oken Bi želeli imeti večji balkon?

da = 65%

ne = 35%

Bi želeli imeti namesto balkona dodaten prostor?

da = 45%

ne = 55%

Kateri dodaten prostor bi potrebovali?

Predvsem: soba, shramba, dnevna soba, za sestanke stanovalcev, skupni prostori

Slika 13: Vprašalnik z rezultati, str. 1/3 (velikost vzorca 42)

Vprašanja o objektu:

Vprašanja o rabi energije:

Vas moti hrup sosedov?

da = 15%

ne = 85%

Pogrešate kak skupni prostor? Katerega? (kolesarnica, čistilnica, družbeni prostor, zunanji vrt, ipd.)

Predvsem: prostor za sestanke, klopi

Kje najpogosteje srečujete sosede in kje se najpogosteje

Koliko letno znaša vaš strošek elektrike?

Povprečno 456 eur

Koliko letno znaša vaš strošek ogrevanja?

Povprečno 725eur

Se vam zdi, da za ogrevanje in elektriko porabite veliko?

da = 65%

ne = 35%

da = 65%

ne = 35%

da = 65%

ne = 35%

ne = 50%

Ste seznanjeni z ukrepi, ki lahko v blokih pripeljejo do

družite z njimi?

Predvsem: na hodniku, jih ne srečujem

znižanja stroškov?

Se vam zdijo skupni prostori primerni?

da = 35%

(izolacija,toplotni števci, menjava oken)

ne = 65%

Bi več stika s sosedi pripomoglo k vašemu boljšem

Bi bili pripravljeni iti v več letno investicijo, če bi s tem

počutju v soseski?

da = 70%

ne = 30%

zmanjšali stroške za energijo?

Se vam zdi vhod v blok primeren?

da = 70%

ne = 30%

Bi bili pripravljeni odstopiti prostor na podstrešju investi-

Ali bi si želeli imeti dvigalo?

da = 70%

ne = 30%

torju, ki bi tam uredil dodatna stanovanja ampak v zameno

Bi si želeli večjih okenskih odprtin?

da = 75%

ne = 25%

popravil in zamenjal streho? Zakaj?

da = 50%

Ali uporabljate zelene površine okoli vašega bloka?

da = 35%

ne = 65%

V kolikih letih bi pričakovali, da se investicija povrne?

Povprečno 10 let

Ali ste že zamenjali vse žarilne žarnice z varčnimi?

da = 35%

ne = 65%

žarnic?

da = 30%

ne = 70%

Ali reciklirate?

da = 80%

ne = 20%

vaši lastni stroški = 25%

Katera obnovitvena dela bi bila po vašem mnenju najbolj potrebna?

Predvsem: toplotni števci, okna, vhod, fasada, streha

Ali veste v kolikšnem času se povrne investicija menjave

Kako ocenjujete urejenost in opremo okoli bloka (koši, klopi, zelenje, ipd.)?

slabo = 50%

vredu = 50%

Imate avto?

da = 75%

ne =25%

Zakaj? Kaj se vam zdi pomembneje?

Imate garažo?

da = 30%

ne = 70%

Kateri ukrep bi po vašem mnenju najbolj pripomogel k

Imate in uporabljate kolo?

da = 65%

ne = 35%

zmanjšanju stroškov?

Ocenite primernost kolesarnice.

slabo = 33%

Je v okolici dovolj parkirišč?

da = 0%

Ocenite primernost parkirišč.

slabo = 60%

Bi bili pripravljeni investirati v izgradnjo garaž?

da = 50%

Kaj v naselju najbolj pogrešate?

Predvsem: trgovino, igrala, klopi, parkirišča

Kaj vas moti?

Predvsem: promet, parkirišča

Sosesko bi celostno ocenili kot:v

slabo = 5%

vredu = 65%

super = 0%

super = 2%

Predvsem: števci, streha, okna

Bi bili pripravljeni investirati v prizidek, ki bi vsakemu

ne = 100%

stanovanju dodal dodatne prostore? Zakaj?

vredu = 40%

skrb za okolje = 75%

da = 40%

ne = 60%

super = 0%

ne = 50%

Zahvaljujem se vam za vaš čas in pomoč!

vredu = 75%

Matic, absolvent Fakultete za arhitekturo

super = 20%

Zavezujem se, da bom pridobljene podatke uporabil izključno za študijske namene in v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov.

Slika 14: Vprašalnik z rezultati, str. 2/3 (velikost vzorca 42)

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

Slika 15: Vprašalnik z rezultati, str. 3/3 (velikost vzorca 42)

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

2.7 Povzetek ugotovitev

imeti dvigalo.

vanje in ne bo vlagal truda in energije v povečanje

Večina anketirancev uporablja kolesa in meni,

obstoječega, saj v to ne bo mogel prepričati svo-

Razdeljenih je bilo 105 anket, za vsako sta-

da je kolesarnica primerna. Primernost parkirnih

jih sosedov. Dodaten problem bi nastal v obdobju

novanje v obravnavanem območju po ena. Izpol-

mest pa so večinoma ocenili za neustrezno, moti

gradnje, ko bi bilo potrebno stanovalce vsaj za

njenih in vrnjenih anket je bilo 42, kar predstavlja

jih predvsem premalo mest za avtomobile.

krajši čas preseliti nekam drugam.

slabo polovico in s tem zadovoljiv vzorec za ugotavljanje želja in potreb stanovalcev. Njihova povprečna starost je 34 let, povprečna velikost gospodinjstva 2,66 oseb. Njihov čas biva-

Večina meni, da za stroške kurjave in elektri-

Če bomo stare stanovanjske soseske res želeli

ke porabijo veliko, da so z ukrepi, ki bi lahko te

temeljito preurediti, bomo morali zahtevati pomoč

stroške zmanjšali seznanjeni in da so celo za to

stanovanjskih skladov, občine ali države, ki bi

pripravljeni investirati.

takšne težave bili sposobni ustrezno rešiti.

nja v soseski je od 1 do 50 let, kar odgovorom daje

Polovica stanovalcev bi bila za izgradnjo do-

dodatno širino. V 15 stanovanjih živijo študentje,

datnih stanovanj pripravljena odstopiti prostor na

v 6 upokojen par ter v 21 družine z ali brez otrok.

podstrešju, v kolikor bi s prodajo teh stanovanj

66% stanovanj je lastniških in 34% podnajemni-

lahko delno pokrili stroške preostale obnove (na

ških. Velikosti stanovanj se malenkostno razliku-

primer strehe). Nekoliko manj jih je bilo naklonje-

jejo, v vsakem nadstropju sta po dve z 52 m2 in

nih prizidku, ki bi jim dodal nove prostore.

eno z 48 m2.

Četudi trdijo, da se ukrepov za zmanjšanje

Velikost, razporeditev in osvetljenost prostorov

porabe energije zavedajo, jih večina še ni zame-

so problem, predvsem pri mlajših anketirancih in

njala žarilnih žarnic z varčnimi neonskimi ali LED

tistih z družinami. Starejših anketirancev to ni mo-

(light emittin diode). Večina jih reciklira predvsem

tilo.

iz spoštovanja do okolja. Povprečno pričakujejo,

Med željami po spremembah si sledijo želje po

da bi se investicija v obnovo s privarčevanimi stro-

večjih prostorih, dodatna parkirna mesta, boljša

ški energije povrnila v roku 10 let.

razporeditev prostorov, menjava oken, več svetlobe. Izmed prostorov najbolj pogrešajo dodatno

Predvsem odgovori glede potreb anketirancev

sobo, shrambo, dnevno sobo, skupni prostor za

so bili pričakovani (parkirišča, večji prostori, svet-

sestanke stanovalcev. Pogrešajo tudi boljšo javno

loba, stroški). Večinoma so pripravljeni obnoviti

opremo (klopi, igrala za otroke).

svoja stanovanja in jih narediti varčnejša.

Pomemben se jim zdi balkon, ki ga ne bi zamenjali

Anketa pa kaže na težave pri večjih arhitekturnih

za dodaten prostor oziroma bi radi imeli večjega.

posegih. Želje, potrebe in finančne sposobnosti

Skupni prostori se jim ne zdijo primerni. Predvsem

stanovalcev niso enake. Če si nekdo želi večjega

stanovalci višjih nadstropij in starejši bi si želeli

in boljšega stanovanja, se bo preselil v novo stano-

2.8 Stroški energije - Lepi pot 4

toplotni ovoj, ventilacijkse izgube zaradi dotrajanih oken in neracionalna poraba, ki je v starejših

Prostorska stiska ni edini razlog za gradnjo

stanovanjskih blokih predvsem posledica skupne-

večjih stanovanj oziroma prenovo in večanje ob-

ga števca porabljene toplote (od konca leta 2011

stoječih. Kot rečeno, za ogrevanje stanovanj po-

nujno po Pravilniku o učinkoviti rabi energije).

rabimo 1/3 vse energije z naslova nepovratnih

Na visoko porabo elektrike vplivajo predvsem

virov. Pri tem je zgovoren tudi podatek, da 61%

neprimerna svetila in električni grelci vode, ki so

vse porabljene energije v angleškem gospodinj-

po novem pravilniku prav tako prepovedani.

stvu predstavlja ravno ogrevanje. Če je ta potrata

Na posamezno gospodinjstvo so letni stroški

z energijo morda danes še sprejemljiva za naše

ogrevanja 700eur, stroški elektrike pa 450eur.

denarnice, v prihodnje ob dvigovanju cen ener-

1m2 stanovanja stanovalce Lepega pota letno

gentov prav gotovo ne bo.

samo zaradi porabljene energije stane 23eur.

Brez dvoma bi lahko veliko večino energije, potrebne za ogrevanje, pridobili brez pretvarjanja v

S porabo okoli 210kWh/m2 spadamed zelo potratne objekte.

elektriko direktno od sonca. Istočasno bomo mo-

vrsta objekta glede raba energije (kWg/

rali obnoviti domala vse fasadne ovoje, ki so bili

na porabo energije zelo potratni objekt potratni objekt povprečni objekt varčni objekt zelo varčni objekt nizkoenergijski

izdelani pred letom 1990, oziromo tiste, ki nimajo izoliranih zunanjih sten in dovolj kvalitetnih oken, saj izgubljajo (pre)velike količine toplote na takšen način. Pregled položnic stroškov električne energije in toplote izbranega bloka na Lepem potu 4 nam pove, da celotna stavba porabi okoli 10.500 eur

objekt energijsko

za toploto, oziroma ogrevanje. 6.750 eur porabi

objekt

za električno energijo, od tega je približno polovi-

m2a) več kot 250 200 - 250 150 - 200 100 - 150 50 - 100 15 - 50

Slika 16: Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji

vsota stroškov porabljene energije

pasivni manj kot 15

Vir: Učinkovita raba energije, eko-telekom.si

ca za pripravo tople sanitarne vode. Za posamezno gospodinjstvo to predstavlja 1150 eur, kar je

Graf vsote stroškov energije za ogreva-

več kot je povprečna mesečna plača letno v Slo-

nje in sanitarno vodo pri 73. letu prebije mejo

veniji, za stroške električne energije 50m2 velike-

1.000.000eur stroškov samo za obravnavan

ga stanovanja.

objekt.

Na porabljeno toploto vplivajo predvsem slab Slika: 17: Prikaz vsote stroškov energije za obdobje naslednjih 80let brez prenove/prenova

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

3 PREDSTAVITEV STANOVANJSKEGA BLOKA - LEPI POT 4

Na območju Rožne doline, Viča in Trnovega

dnje objavljene podatke, da je v Ljubljani 112.541

sem se odločil poiskati stanovanjske bloke s po-

stanovanj (vir: Statistični letopis Ljubljane 2005),

dobno letnico nastanka (1950 - 1977), predvsem

stanovanja iz tega obdobja predstavljajo 12-

pa s podobno tlorisno in konstrukcijsko zasnovo.

16% vseh stanovanjskih kapacitet.

Naloga na ta način obravnava širšo problematiko prenove stanovanjskega bloka, ki se pojavlja na več lokacijah. 3.2 Sorodna stanovanjska naselja

3.1 Zgodovina in čas nastanka

Celotno naselje Bičevje je bilo namensko zgrajeno za delavce Ljubljanske univerze. V kolektivno

V nalogi se bom osredotočil na stanovanjska

INVESTITOR: Zavod za stanovanjsko gradnjo

stanovanjsko gradnjo naj bi za tisti čas uvedli vsaj

naselja starejšega nastanka, ki po mojem mnenju

v Ljubljani

nekaj inovativnih rešitev. Zadostno število stano-

predstavlja skupino stavb, ki so zaradi svoje kon-

PROJEKTANTSKI BIRO: Gradis

vanj v dovolj hitrem času so zagotovili z uporabo

strukcije in številčnosti najbolj potrebne pozorno-

GLAVNI ARHITEKT: Ing.Umek Drago

istih načrtov za več stavb. Vsa so minimalnih kva-

sti. Povprečno gledano so to stavbe višine do

DATUM IZGRADNJE: 1960

dratur, z minimalno svetlo višino stropa, zasnova-

P+5, brez dvigala z minimalnimi tlorisnimi po-

na so ekonomično in zaradi tega ne preveč prila-

vršinami. Konstrukcijsko so to zidane stavbe

godljivo.

z armiranobetonsko (AB) kletjo in talnimi plo-

Načrti za celotno stanovanjsko naselje Bičevje so nastali leta 1959, ko je potreba po novih stano-

Za takratni čas novost predstavlja “nočni” ho-

ščami, ter pogosto še brez vertikalnih AB vezi.

vanjih hitro naraščala. V naselju Bičevje je sedem

dnik, s katerim je arhitekt delno ločil dnevni in spal-

V raziskavo stanovanjskih naselij iz obdobja po

tlorisno in konstrukcijsk-o podobnih blokov, od ka-

ni del stanovanja. Za potrebe današnjega časa

drugi svetovni vojni sem vključil le naselja z obmo-

terih jih je pet od temeljev navzgor in z malenko-

niso predvideli zadostne površine za parkirišča.

čja Tržaške in Barjanske ceste oziroma četrtnih

stnimi spremembami grajenih z istimi načrti. Dva-

skupnosti Rožna dolina, Vič in Trnovo.

krat po dva od teh petih sta postavljena tako tesno

Predvsem način gradnje je pogojeval, da so

Podatke za to sem dobil s spletne strani GURS

skupaj, da si preko dilatacije delita eno steno. Peti

mnogi stanovanjski bloki iz tistega časa podobne-

(Geodetske uprave Republike Slovenije). V str-

blok z enakim načrtom, ki ga obravnavam v nalo-

ga izgleda. Kar se tiče konstrukcijske trdnosti, je

njenih stanovanjskih naseljih nizkih stanovanjskih

gi stoji nekoliko bolj proti vzhodu ob ulici Lepi pot

gradnja sicer postajala vse bolj kvalitetna, vendar

stavb, zgrajenih med leti 1950 - 1977, sem naštel

in tudi hišna številka je zato Lepi pot 4. Na severni

za potresno območje, kot je Ljubljana, takratni

3855 stanovanjskih enot, katerih povprečna veli-

strani ulice Bičevje stojita še dva bloka podobnih

standardi danes ne zadostujejo več. Strogi pred-

kost se giblje med 50 in 60m2. Po grobi oceni je

zunanjih dimenzij in podobnih višin, kot prej ome-

pisi glede potresne trdnosti so začeli veljati šele

stanovanjskih sosesk podobnega obdobja v Lju-

njenih pet.

po potresu v Skopju leta 1963.

bljani še štiri do pet-krat toliko. Če upoštevamo za-

(Vir: GURS, http://prostor3.gov.si, Geodetska Uprava RS, 15.6.2011)

Četrtna skupnost Rožna dolina Študentsko naselje v Rožni dolini 3.600 ležišč, 1950-1982 leto izgradnje

Četrtna skupnost Vič Oražnova ulica 93 stanovanjskih enot 1950-1960 leto izgradnje 50m2 povprečna velikost

Četrtna skupnost Vič Bičevje in Lepi pot 105 stanovanjskih enot, 1960 leto izgradnje 50m2 povprečna velikost

Četrtna skupnost Trnovo Cesta v Mestni Log 660 stanovanjskih enot 1960-1972 leto izgradnje 58m2 povprečna velikost stanovanj

Slika 18: Večje stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977 na območju Rožne doline, Viča in Trnovega

območje Rožne doline, Viča in Trnovega Četrtna skupnost Rožna dolina

Četrtna skupnost Vič

Četrtna skupnost Rožna dolina

Četrtna skupnost Trnovo

3855 stanovanjskih enot,

1 Viška cesta

2 Tbilijska ulica

3 Med Jamovo in Tržaško cesto

4 Študentski in dijaški domovi Murgle

1950-1977 leto izgradnje

1125 stanovanjskih enot,

1000 stanovanjskih enot,

872 stanovanjskih enot,

1050 ležišč

50-60m2 povprečna velikost

1967-1977 leto izgradnje

1970 - 1978 leto izgradnje

1952-1977 leto izgradnje

1984 leto izgradnje

15.000-19.000 po ocenah neobnovljenih sta-

54m2 povprečna velikost

55m2 povprečna velikost

50m2-60m2 povprečna velikost

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

novanj iz tega obdobja v Ljubljani

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

3.3 Lokacija

Predvsem zaradi zanimive bližine mestnega središča na območju primanjkuje parkirnih prosto-

Stanovanjski blok na Lepem potu 4 je eden od

rov, ki jih dnevni migranti zasedajo stanovalcem.

a. Lepi pot 1 P+1 število etaž stanovanjski objekt 250m2 skupna uporabna površina

sedmih (po dva od teh sta združena), ki ležijo v

Teren je raven in v celoti nad poplavno ogrože-

sredini stavbnega otoka, ki ga obdajajo večje ce-

nim območjem. Odprtih javnih površin je v okolici

1860 leto izgradnje

f. Bičevje 7

ste - na severu Tržaška cesta, na jugu Jamova

precej, vendar niso namensko izkoriščene.

les glavni konstrukcijski element

K + 5 število etaž

cesta, na vzhodu Groharjeva cesta in na zahodu

Območje obravnave je opremljeno s plinskim

Langusova ulica. Ceste znotraj tega območja slu-

omrežjem, vendar plinska napeljava v obravna-

žijo le kot dovozne poti. Promet pa nekoliko pove-

vano stavbo ni napeljana. Ogrevanje je daljinsko

čuje odprto parkirišče Mirje.

preko toplovoda. Dotok čiste, pitne vode in odvod

Ulici Bičevje in Lepi pot sta bili pred kratkim speljani enosmerno proti severu in nato proti zahodu, da so se s tem pridobila dodatna bočna parkirišča. Od lokacije je ožje mestno središče Ljubljane oddaljeno le slabih 10minut hoje proti vzhodu. Najbližja postaja mestnega potniškega prometa, kjer stojijo avtobusi linij 1 in 6, je oddaljena slabih 200 metrov. V radiju 200 metrov sta še dve

odpadne vode sta urejena.

9,10m višina stavbe

b. Bičevje 2 K + 5 število etaž 15 stanovanjskih enot 51,30m2 povprečna površina stanovan 16,60m višina stavbe 1961 leto izgradnje opeka glavni konstrukcijski element c. Bičevje 4 K + 5 število etaž 15 stanovanjskih enot 51,30m2 povprečna površina stanovan 17,10m višina stavbe 1962 leto izgradnje opeka glavni konstrukcijski element

pekarni, dve sadjarni, dve fotokopirnici, območna upravna enota Vič, dve restavraciji, dodatno še dve gostilni, optika in računalniški servis. Do najbližje trgovine z živili je 600 metrov. Kvaliteto bivanja v soseski dviguje relativna bližina velikih rekreativnih površin v Tivolskem parku in hiter dostop do mestne obvoznice po manj prometni Barjanski cesti proti jugu. Ožje območje je pretežno stanovanjsko, vendar se posamično pojavljajo točke z gospodarsko dejavnostjo. Mednje sodi predvsem Fakulteta za

d. Lepi pot 4 K + 5 število etaž 15 stanovanjskih enot 50,60m2 povprečna površina stanovanj 17,00m višina stavbe 1962 leto izgradnje opeka glavni konstrukcijski element e. Bičevje 1 K + 5 število etaž 30 stanovanjskih enot 50,60m2 povprečna površina stanovanj 16,50m višina stavbe

Gradbeništvo in Geodizijo, ki je v neposrednji bli-

1962 leto izgradnje

žini.

opeka glavni konstrukcijski element

30 stanovanjskih enot 50,60m2 povprečna površina stanovanj 16,50m višina stavbe 1961 leto izgradnje opeka glavni konstrukcijski element

g. Bičevje 5 P +1 število etaž poslovni objekt 300m2 skupna uporabna površina 7,80m višina stavbe 1990 leto izgradnje

b c

montažna gradnja i. Lepi pot 6

P +1 število etaž poslovni objekt

496m2 skupna uporabna površina 8,80m višina stavbe les glavni konstrukcijski element

f g

h. Jamova cesta 2

1946 leto izgradnje

K + 5 število etaž izobraževalna ustanova (FGG) 1426m2 skupna uporabna površina 28,00m višina stavbe 1968 leto izgradnje armiran beton glavni konstrukcijski element

3.4 Situacija

Slika 19: Obstoječa situacija območja Bičevje in Lepi pot

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

3.5 Tehnično poročilo iz leta 1960

V kletnih prostorih načrti kažejo jasno razdelitev. Načrtovani so kolesarnica, hišna delavnica,

Tehnično poročilo o gradnji iz leta 1960 razkriva

prostor za shrambo in obdelavo živil, ter skoraj

osnovne podatke o bloku in je dosledno napisano.

polovica prostora za shrambo kuriva. V tehničnem

Svetla višina etaž je 2,60m, konstrukcijska

poročilu tudi piše, da je ogrevanje predvideno s

debelina stropov pa 21cm. V kleti je predvideno

kaloriferskimi elektrinimi pečmi.

zaklonišče s stropom nosilnosti 2400kg/m2, ob južni steni pa še en blok enake konstrukcije. Sestava zidov je opečnata, talne plošče so grajene iz 13cm armiranobetonske konstrukcije, 2cm mivke, 3cm izolacije, 0,5cm asfalta in 2,5cm parketa. Vse talne plošče so računane s koristno obtežbo 125kg/m2 in so na vse strani elastično vpete v stene. Streha je dodatno izolirana z 8cm maltona in 2cm estriha, kar po današnjih sandardih sploh ne predstavlja izolacije. Okenski okvirji razen tistih v kopalnici nimajo preklad in segajo do vrha. Predvideno je centralno ogrevanje tople vode z električnim bojlerjem in ogrevanje stanovanj z električnimi pečmi. Zračenje kleti je predvideno z zajemom zraka na severu in odvodom skozi zračnike pod streho. Na iste zračnike so priključene termosifonske nape, ki odvajajo zrak iznad kuhalne površine. Omenjena je tudi dodatna izolacija južne stene z 8 cm porolita na notranji strani, ki prav tako po današnjih merilih ni izolativni material.

Slika 20: Tloris tipičnega nastropja

Slika 21: Pogled z JV, prihod po cesti

3.6 Foto dokumentacija stanja

23 30

25,26

Slika 22: Uvoz v enosmerno ulico Lepi pot, bližamo se obravnavanemu objektu

Slika 23: Uvoz v enosmerno ulico Bičevje , zavijemo levo in se oddaljujemo obravnavanemu objektu

Slika 24 Pogled s SZ na obravnavan objekt

Slika 25: Vhod

Slika 26: Nekateri lastniki stanovanj so se tudi zunanje prenovo lotili sami, zavedajo se, da z zamenjavo dotrajanih oken priavarčujejo

Slika 28: Natrpana kolesarnica ne zadošča predpisu kapacitete 0,60m na vsako ležišče

Slika 29: Kopalnica komaj ustreza dimenzijam po današnjem standardu, stanovanje JUG

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

Slika 27: Vstop na stopnišče in zavita pot do kolesarnice

Slika 31: Bičevje 2 (Bičevje 4 ima enako zasnovo)

Slika 30: Pogled iz sobe proti hodniku v stanovanju JUG, prostori so skromni

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

3.7 Stanje objekta a. Zunanje stene s,j (30cm)

Gradnja je opečnata, zidovi, pa so na vzhodni in

Stvari, na katere je potrebno biti pozoren, so

zahodni strani precej debeli (40cm), na severni in

neenakomerno posedanje, poškodbe v nosilni

opeka 30cm

južni, pa so (30cm), kar stavbi daje visoko kapaci-

konstrukciji, razpoke, puščanje strehe, vlažna

zunanji omet

tivnost toplote oziroma hladu. Talne plišče, kletni

klet, zamakanje kleti, dotrajane električne in vo-

zidovi in temelji so armirani.

dne napeljave, zastarel ogrevalni sistem, odpada-

Izolacije sten in strehe ni.

notranji omet

nje ometa fasade, dotrajana okna.

Prostori so precej majhni in enostavno razporejeni. Okenski okvirji in vrata so lesena in izsušena, dotrajana. Zaradi tega imajo velieke špranje, sko-

Klet Na površini zidov ni povečane prisotnosti vlage.

zi katere pozimi uhaja topel zrak. Kletni prostori so dovolj veliki, vendar brez ustreznih prostorov za shranjevanje koles. Drugih skupnih prostorov za srečevanje in druženje ni,

Nosilna konstrukcija strukcijskih napak ali neenakomernih posedkov.

kar se glede na anketo izraža v slabših medsoseskih poznavanjih in odnosih.

Nikjer ni opaziti razpok, ki bi bile posledica kon-

Talne konstrukcije

Prostori za avtomobile na sami gradbeni parce-

Sestava tal me je presenetila, saj so tanka

li niso bili načrtovani, vendar so si stanovalce del

(20cm), po lastnih izkušnjah bivanja v bloku pa

parcele enostavno preuredili.

vem, da z zvočno izolativnostjo ni težav. Plavajo-

Objekt v vsem svojem obstoju ni bil deležen

čega poda, kot ga poznamo danes, ni. Za dušenje

večjih vzdrževalnih del. Kvaliteta gradnje je bila

vibracij in izravnavo je bila uporabljana plast miv-

očitno solidna, saj je nosilna konstrukcija še ve-

ke, parket pa je vtisnjen v bitumenski sloj.

b. Zunanje stene v, z (40cm) notranji omet opeka 40cm zunanji omet

dno v dobrem stanju.

Slika 33: Tloris - posnetek stanja 1:100

Streha Na strehi so bili enkrat že sanirani žlebovi, ostala konstrukcija in material pa niso bili menjani.

občasno se iskrijo. To predstavlja veliko požarno

c. Streha

nevarnost. Ob prenovi bi se nove napeljave spe-

valovite salonitne plošče lesene prečne letve

ljale ob fasadi ali v dvigalnem jašku.

špirovci

Kljub temu streha ni nikoli puščala vode, ki bi lahVodne napeljave:

ko poškodovala objekt.

d. Strop proti strehi

Vodovodne inštalacije so iz svinčenih cevi in ne Javna oprema:

2cm estrih

povzročajo težav. Možnost novih napeljav.

8cm malta 13 cm AB talna plošča

Zelene površine se ne koristijo, kar nakazuje na neprimerno javno opremo. Zelenja je veliko, ven-

stropni omet

Kanalizacijske cevi:

dar se brez klopi in igral ljudje tam ne zadržujejo

Menjava kanalizacijskih cevi bi predstavljala

radi.

večji poseg. Stanovalci o težavah niso poročali.

Dostop:

Prezračevanje:

e. Tla (21cm) 2,5cm parket 0,5cm asfalt

Dostop invalidom ni omogočen. Tudi starejšim

Prezračevalni jaški so narejeni za kuhinje in

ljudem stopnice do petega nadstropja in pol delajo

kleti in delujejo dobro. Po takratni povojni zakono-

velike težave.

daji ima vsako stanovanje priklop za zunanjo grel-

2,6cm foča plošče

1,4cm mivka AB talna plošča 13cm stropni omet

no napravo. Ta predpis je bil ukinjen šele v pred Kolesarnica:

f. Tla nad kletjo

kratkim.

2,5cm parket

Zaradi ozkih hodnikov in premajhne površine ne zadostuje standardu, da ima vsako ležišče

0,5cm asfalt

Parkirišča v okolici:

3,9cm foča plošče

60cm x 2.00cm prostora za shranjevanje kolesa.

Parkirnih mest za stanovalce bi bilo dovolj, če

Skupna površina kolesarnice je 26m2. Zunanjih

jih ne bi zasedali dnevni migranti, ki se vozijo v

parkirišč za kolesa ni.

Ljubljano v službo. Potrebno bi bilo urediti nova,

1,1cm mivka AB talna plošča 13cm stropni omet g. Stena v kleti

vendar ob tem ohraniti zelene površine.

notranji omet

Ogrevalni sistem Ogrevanje je daljinsko in deluje dobro. Poraba

40cm armirana stena

Javna oprema:

je zaradi slabe tesnosti stavbe zelo velika. Nujni

Zelene površine se ne koristijo, kar nakazuje na

bi bili števci, ob novem fasadnem ovoju pa bi se

neprimerno javno opremo. Zelenja je veliko, ven-

površina toplotnih teles lahko zmanjšala.

dar se brez klopi in igral ljudje tam ne zadržujejo

Električne napeljave:

radi.

zunanje nasutej h. Tla v kleti 7cm zalikan beton

bitumenski premaz 7cm beton

Vsa vidna stikala in napeljave so dotrajane in

nasutje Slika 34: Prerez vz - posnetek stanja 1:100

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

Balkoni Betonski zastori na balkonih so bili grajeni iz slabega materiala in na več mestih so opazne razpoke in poškodbe. Ob novem fasadnem oboju bi bila njihova uporabnost zaradi nizke globine močno vprašljiva. Omet Omet je absolutno dotrajan in na več mestih odpada. Okna Okna so dvojne zasteklitve, vendar stara, lesena in absolutno odtrajana. Les se je z leti posušil in tesnosti ni več, pozimi se pogosto prepih čuti pri zaprtih oknih. Nekaj stanovalcev je v svojih stanovanjih okenske okvirje že menjalo.

Slika 35: Stik balkona in fasade je razporan z odpadajočim ometom

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

Slika 36: Omet je razpokan in na več mestih odpada

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

Slika 37: Dotrajana in izsušena okna ne tesnijo in povzročajo velike energijske izgube

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

4 REFERENČNI PRIMERI Kot referenčne primere bom predstavil dva pro-

Predvsem so želeli ohraniti prebivalce, soseske

jekta, kjer so se oživitve soseske lotili s prenovo in

odnose in zelenje. Konstrukcija stavb je bila v do-

dograditvijo obstoječih stanovanjskih blokov.

brem stanju, popraviti pa je bilo treba uporabnost, narediti preskok v času in objektu dodati nekaj no-

4.1 Prenova Saint-Nazaire, France

vih funkcij. Potrebno je bilo dvigniti kvaliteto biva-

Lacaton & Vassal

nja v objektu, da je zopet postal zanimiv za srednji

2010

sloj. S prenovo je postal konkurenčen nekaterim

40 stanovanj + 40 novih stanovanj

novim, sodobnim soseskam.

Slika 38a: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire pred prenovo okenske odprtine

Slika 38b: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire po prenovio okenske odprtine

10.282 m2 stroški 5,2 M € Stanovanjski blok je le eden v tem blokovskem naselju, ki je bilo zgrajeno v 70ih. Stanovanjske stavbe so takrat rasle hitro. Tlorisne površine so za današnji dan premajhne. Še pred kratkim to območje ni bilo zanimivo za stanovalce in je imelo splošno podobo naselja v zatonu. Biro LacatonVassal je uspel oblasti prepričati, da se ne lotevajo obsežnih rušitev in novogradenj, saj uspeh ne bi bil zagotovljen. Če bi želeli stvari postaviti na novo, pa bi bili posegi zelo veliki. Začasno bi morali razseliti veliko število ljudi in razdreti nekatere med-soseske vezi.

Slika 40: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire pred prenovo – zunanji izgled

Slika 40: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire po prenovi – zunanji izgled

Slika 39: Prostorski prikaz in shema situacije

Slika 42: Tloris stanovanjskega bloka v Saint-Nazaire pred prenovo

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

Slika 43: Tloris stanovanjskega bloka v Saint-Nazaire po prenovi

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

4.2 Prenova stanovanjskega bloka na Ilirski

čati okna, bodo lahko to storili v območju svojega

cesti, Ljubljana

barvnega polja na fasadi, tako, da ne bo moten izgled celote.

Enota Arhitekti 2008

Z novo podobo fasade sedaj stanovanjski blok na Ilirski ulici opozarja nase in poživlja.

8 stanovanj + 1 novo stanovanje 630m2 stroški 387,000 € Stanovanjski blok Ilirska je eden izmed mnogih

Slika 45: Situacija Ilirska ulici 1:2000

pozabljenih blokov med visokimi stavbami ob Trubarjevi cesti v Ljubljani. Po privatizacijskem procesu so dotrajana stanovanja dobila nove lastnike in s tem dobro priložnost, da se izvedejo prepotrebne prenove. Kot del prenove se je nerabljeno podstrešje preuredilo v novo stanovanje. Ena glavnih točk prenove je bilo povečanje okenskih odprtin, saj je bila osvetljenost z dnevno svetlobo nezadostna. Ampak pojavile so se težave. Vsa stanovanja niso bila v enako slabem stanju. Zaradi mešanega lastništva, neusklajenih želja in lastnih prenov v preteklosti, pa vsi lastniki niso pristali na stroške prenove. Od osmih lastnikov stanovanj, se trije prenove niso želeli. Torej kako uskladiti izgled fasade, če so okna različnih oblik in velikosti? Rešitev so bili močno poudarjeni okenski okvirji, ki so razliko med manjšimi starimi in večjimi novimi okni dodatno izpostavili. Barve fasad se ujemajo z barvami okenskih okvirjev. Če si bodo preostali trije lastniki stanovanj kdaj želeli poveSlika 44: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na prenovljano fasado - kontrast obnovljeno/ne-obnovljeno

Slika 46: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na fasado pred in po prenovi

Slika 47: Stanovanjski blok Ilirska, tloris pritličja po prenovi

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

Slika 48: Stanovanjski blok Ilirska, tloris tipičnega nadstropja po prenovi

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

5 ANALIZA PROSTORA ULIC LEPI POT IN BIČEVJE 5.1 Morfologija in program

5.2 Zaznava

Zazidava je raznolika, urejena stanovanjska in pol stanovanjska z linijskimi potezami garaž, skupaj z

Posebnih ekscesov v prostoru ni. Občuti se hrup Tržaške ceste, ozko grlo proti nagnetenemu parkirišču,

nestanovanjskimi stavbami raznih oblik. Program je pretežno stanovanjski. Ob Tržaški cesti je mešan,

ter odprt pogled preko nepozidanih parcel na vzhodu.

neurejeno pa se pojavljajo večje nestanovanjske stavbe. pomožno objekti

stanovanjski program

mešan program

nestanovanjski program

Slika 49: Prikaz zazidanosti prostora in različnih programov

zaznavane meje

hrup

smeri odprtih pogledov

ozko grlo

vrvež

Slika 50: Prikaz zaznave prostora

5.3 Gospodarske dejavnosti v bližini

5.4 Promet

100m: pekarna, restavracija

Promet v večji meri obide stavbno območje, ki je prikazano na sliki, vendar je enosmerna ulica, speljana

200m: 2 pekarni, 2 kavarni, 2 trgovini s sadjem, 2 restavraciji, frizer, optika, računalniška trgovina, UE Vič

po ulicah Lepi pot in Bičevje, zaradi parkirišča ob prometnih konicah zelo obremenjena.

500m: med drugim dve trgovini z živili, pošta, banka, zdravstveni dom. prometni pasovi

prehodi za peščce

grajeno tkivo

javne parkirne površine

100

200

300

Slika 51: Radij 100, 200, 300m od bravnavanega objekta

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

Slika 52: Prehodnost prometa na obravnavanem območju

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

5.5 Vegetacija

5.6 Gradbene linije

Vegetacije je na območju precej, vendar je večinoma zasebna. Obravnavano stanovanjsko naselje Bičev-

Gradbene linije so včasih kršene, dostikrat pa zaradi dreves niti niso več opazne.

je ima sicer precej javnih zelenih površin, vendar jim manjka dodana vrednost, zaradi česar jih stanovalci ne uporabljajo pogosto (klopi, otroška igrala).

javne/poljavne povozne površine 23%

grajeno tkivo 28%

zasebne zelene površine 34%

poljavne zelene površine 16%

Slika 53: Prikaz javnih in poljavnih zelenih površin na obravnavanem območju

gradbene linije

grajeno tkivo

obravnavan objekt

izstopajoče zelenje

Slika 54: Gradbene linije na območju

5.7 Predpisi in omejitve

Osvetlitev prostorov

Dimenzije prostorov

Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju,

Vhodni prostor v stavbo s tremi do devetimi

Viri:

sprostitvi in pripravi hrane ter spanju, morajo biti

stanovanji ima svetlo širino najmanj 1,50 metra,

- ZGO-1 (Zakon o gradnji objektov), Uradni list RS

osvetljeni z dnevno svetlobo.

v stavbah z deset ali več stanovanji pa najmanj

41/04

Velikost vseh zastekljenih površin prostora Ast

1,80 metra.

- ZUreP-1 (Zakon o urejanju prostora), Uradni list

(dejanska zastekljena površina nad višino 0,85 m

V ali ob stavbi je zagotovljen lahko dostopen

RS 142/02

od gotovih tal, v kateri ni všteta površina okenskih

pokrit prostor za shranjevanje koles. Velikost kole-

- Stanovanjski zakon, Uradni list 69/03

okvirov, prečk in podobnih neprosojnih delov),

sarnice se določi tako, da se za vsako načrtovano

- Pravilnik o osvetlitvi stanovanj z dnevno svetlo-

mora biti večja od najmanjše potrebne velikosti

ležišče v stanovanjski stavbi predvidi 0,60 mesta

bo, Uradni list 102/04)

zastekljenih površin Ast-min, ki jo določimo z na-

za shranjevanje kolesa.

- Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za gra-

slednjim izrazom:

ditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni list 1/7.1.2011 - Pravilnik o učinkoviti rabi energije, Uradni list RS, št.52/2010)

kov v skupnih prostorih dvostanovanjske stavbe je

kjer je Ap seštevek vseh površin prostora (strop,

najmanj 1,00 metra, v tro- in večstanovanjskih pa

tla, stene, okna) v m2, D pa količnik dnevne sve-

najmanj 1,20 metra.

tlobe.

- Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list

Če je del stanovanja osvetljen z dnevno svetlo-

RS, št.

bo le z ene strani, njegova globina ne sme meriti

- tehnična smernica TSG - Po

več kot tri svetle višine prostora.

arna varnost v stavbah

stavbe na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. V stavbi mora biti prostor za hrambo čistil za čiščenje skupnih prostorov, v katerem morata biti

Svetla višina garaž in drugih površin, po katerih

vodovodna napeljava in odtok. Površine tal in sten

je predvidena vožnja z motornimi vozili, ne sme

prostora za hrambo čistil morajo omogočati mokro

biti manjša od 2,20 m.

čiščenje.

Svetla višina stanovanjskih prostorov je naj-

Neposredna osvetlitev je dosežena, če skupna

Pomožni prostori Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj

Svetla širina stopniščnih ram, podestov in hodni-

Ast-min = D x Ap / 45 (m2)

Slika 55: Tabela dimenzij stopnic za stanovanjske stavbe

manj 2,50 metra.

Vsakemu stanovanju pripada individualni prostor, namenjen shranjevanju stvari, s tlorisno po-

- Prostorski ureditveni pogoji MOL (VI-646)

površina obdelanih zidarskih odprtin (pri tem se

Prostori, namenjeni bivanju in spanju, niso ožji

- Podrobni prostorski ureditveni pogoji MOL (Sta-

upošteva samo tisti del odprtine, ki je več kot 0,50

od 1,90 metra in v primeru osvetlitve le s krajše

novanjski objekt Lepi pot 4 stoji v Katastrski Obči-

metra nad gotovim podom), namenjenih osvetlitvi,

strani, ne ožji od polovice svoje dolžine.

ni K.O. 2679 Gradišče II na parceli 802, s pripada-

dosega najmanj 20 odstotkov neto tlorisne površi-

jočo parcelo 159/2 v upravni enoti Vič)

ne teh delov stanovanja.

vršino najmanj 3 m2, ki je lahko zunaj stanovanja, a na gradbeni parceli stavbe.

Svetla širina prehodov, namenjenih komunikaciji med prostori, je najmanj en meter tudi ko je

Vse odprtine za naravno osvetlitev imajo vgra-

nameščena oprema.

jene elemente za preprečitev prekomernega vpli5.7.1 Arhitektura

va sončnih žarkov in za zatemnitev.

Določbe pravilnikov se uporabljajo tudi pri rekonstrukcijah stanovanjskih stavb in pri spremembah namembnosti stanovanjske stavbe, če so dane tehnične možnosti za njihovo izvedbo.

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

Oprema

manj 120 centimetrov in globino 60 centimetrov

Stopnišča, balkoni, lože, terase in podobne, nad

pripada vsakomu ležišču stanovanja. V stanova-

okolico več kot za 0,48 metra dvignjene površine,

nju je zagotovljen prostor za namestitev in priklju-

so zavarovane z ograjo, visoko najmanj en meter.

čitev pralnega stroja z merama 60 cm x 60 cm.

Odprtine v ograji onemogočajo prehod predmetov

Vhodna ter vsa notranja vrata stanovanja imajo

s premerom več kot 12 centimetrov in vzpenjanje

svetlo odprtino najmanj 80 cm x 210 cm.

otrok. V stavbah s petimi etažami ali več mora biti

opis stanja

+ pozitivne lastnosti

- negativne lastnosti

uporaba DA / NE

Večanje okenjskih odprtin

Stanovanja so nezadostno osvetlena. Parapeti so nenosilni in nepotrebni.

+ Enostaven poseg za višanje standarda bivanja. + Več svetlobe.

- Strošek.

Novi preboji za okna

Stanovanja so nezadostno osvetlena.

+ Enostaven poseg za višanje standarda bivanja. + Več svetlobe.

- Oslabitev nosilne konstrukcije.

POGOJNO - nujne ojačitve okvirjev

Združevanje stanovanj - horizintalno

Majhne tlorisne površine stanovanj.

+ Večanje površin in standardov bivanja

- Izselitev stanovalcev.

Združevanje stanovanj - vertikalno

Majhne tlorisne površine stanovanj.

+ Večanje površin in standardov bivanja

- Izselitev stanovalcev. - Oslabitev nos. konstrukcije ob prebojih.

Nadzidava z novimi stanovanji - pent house

Streho je potrebno zamnjati, to se lahko stori s prodajo ‘‘zemljišča’’ na strehi.

+ Razbremenitev stroškov stanovalcev + Nova stanovanja. + Zgoščevanje mesta.

- Vpliv na nosilno konstrukcijo. - Velikost posega. - Neenakost standarda prebivalcev.

Požarna varnost

vgrajeno najmanj eno osebno dvigalo s svetlimi

Dolžina evakuacijske poti, ki vodi do enega

merami kabine najmanj 110 cm x 210 cm x 220

izhoda na prosto ali do enega zaščitenega stopni-

cm (širina x globina x višina). Svetla širina vhoda

šča, ne sme presegati 35m.

v kabino dvigala mora biti najmanj 80 cm. Vsa okna, ki jih je mogoče odpreti in pri kate-

ARHITEKTURA

Promet in avtomobili

rih je višina parapeta na notranji strani manjša od

Za vsako stanovanje je na parceli, namenjeni

0,90 metra, na zunanji strani pa večja od enega

gradnji, zagotovljeno najmanj eno parkirno mesto.

Nadzidava z novimi stanovanji - več stanovanj

Prodaja ‘‘zemljišča’’ na strehi.

+ Ni prevelikih razlik v standardu stanovalcev.

- Vpliv na nosilno konstrukcijo. - velikost posega.

oprijemalnim robom, ki sega najmanj en meter

Gradbene linije in omejitve iz prostorskih ure-

Prizidek - vzhod

ditvenih pogojev MOL

+ Večanje stanovanjskih površin.

- Prostori nenavadni oblik. - Šibitev konstrukcije - Poseg izven gradbene linije.

nad notranji gotovi pod.

Majhne tlorisne površine stanovanj.

Prizidek - zahod

Majhne tlorisne površine stanovanj.

+ Večanje stanovanjskih površin.

- Prostori nenavadni oblik. - Šibitev konstrukcije

Prizidek - sever / jug

Majhne tlorisne površine stanovanj.

+ Večanje stanovanjskih površin.

- Poseg izven gradbene linije.

Večanje balkonov

Želje po balkonih so velike.

+ Relativno poceni poseg. + Večanje stanovanjskih površin.

- Ne doseže zadostnega učinka. - Dostikrat se uporabljajo za odlaganje stare šare.

Skupni prostori

Neprimerni današnjemu času, ni dovolj mest za kolesa.

+Primernejši prostori - Stanovalcem se zdi DA + Mesta za to nenujen strošek. srečavanje, druženje stanovalcev.

mize 120 cm x 70 cm na tri ležišča. Umivalnik 60

Vertikalne komunikacije - stopnice

Ozke, brez prostorov + Več udobja, za srečevanje. + Preglednost.

- Poseg ni nujen.

cm x 55 cm, kopalna kad površine 1,20 m2 ali prhe

Vertikalne komunikacije - dvigalo

Za stanovanje z več kot 5 etažami je dvigalo obvezno.

+ Udobje. + Dostopnost invalidom.

- Poseg je nujen ob prenovi.

Garaže

Pomanjkanje parkirnih prostorov.

+ So zaželjene in potrebne.

- Nepripravljenost investiranja.

metra, imajo dodatno varovalno ograjo z zgornjim

Stanovanje s tremi ali štirimi ležišči ima stranišč-

Največji možen FI (faktor izrabe zemljišča -

no školjko s splakovalnikom v posebnem prosto-

kvocient med uporabno površino stavbe in površi-

ru – stranišču, v katerem mora biti tudi umivalnik.

no zemljišča) je 1,4.

Stanovanje s petimi ali več ležišči ima dve stra-

Maksimalna višina objekta je določena glede

niščni školjki s splakovalnikom, ločeno nameščeni

na referenčni objekt FGG (Fakulteta za Gradbeni-

v kopalnici in posebnem prostoru – stranišču, v

štvi in Geodezijo) 28,00m.

katerem je tudi umivalnik. Nujna oprema: Ležišče meri 90 cm x 210 cm, ležišča za dve osebi 160 cm x 210 cm, delovne

površine 0,60 m2 in straniščne školjke 40 cm x 60 cm. Visoka garderobna omara s skupno širino naj-

Najmanj 30% je odprtih površin.

Slika 56:Tabela možnih arhitekturnih posegov,

Podstrešja, mansarde

5.7.2 Poraba energije Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije posta-

Za prezračevano podstrešje je prej veljal faktor

vlja stroge standarde na področju toplotne zaščite

toplotne prehodnosti (U) 0,35 W/m2K, po novem

stavb, ogrevanja, prezračevanja, hlajenja, klimati-

pravilniku je to zaostreno na 0,20 W/m2K, kar po-

zacije, priprave tople vode in razsvetljave v stav-

meni, da bomo vgradili najmanj 25 cm toplotne

bah, skladno z Direktivo EU.

izolacije.

Po novem pravilniku je zahtevana uporaba

Stavbno pohištvo

najmanj 25% moči enega ali več obnovljivih virov

Za zasteklitev je najvišja toplotna prehodnost

energije, pridobljenih iz sončnega obsevanja, bio-

spremenjena od 1,4 na 1,1 W/m2K, zasteklitev in

mase, vetra, geotermalne energije.

okvir skupaj od 1,6 na 1,3 W/m2K, zunanja vrata

Dovoljena letna potrebna toplota za ogrevanje Q(NH) stavbe, preračunana na enoto kondicioni-

+ pozitivne lastnosti

Zamenjava ogrevalnega sistema

Daljinsko ogrevanje, brez ločenih števcev porabe- ne ustreza današnjim standardom

+ Ločeni števci bi hitro pripomogli k zmanjšanju porabe, zaradi sprejemanja lastnih stroškov porabe.

Sistem za hlajjenje objekta

Ga ni, poleti se stanovanja pregrevajo

+ Boljše mikroklimatsko ugodje. Stene so debele in lahko akumulirajo veliko toplote/hladu.

- Ni nujen poseg, reševanje je možno na več načinov, tudi brez klimatskih naprav.

KLIMA N. NE- ISKANJE DRUGIH REŠITEV

Menjava fasadnega ovoja

Fasadni ovoj je v slabem stanju, omet odpada, izolacije ni- ne ustreza današnjim standardom

+ Zmanjšanje toplotnih izgub.

- Tesnost za zrak in vlago.

Menjava strehe in izilacije

Streha je v solidnem + Zmanjšanje toplotstanju, izolacije nih izgub. ni - ne ustreza današnjim standardom

- Tesnost za zrak in vlago,

Menjava oken

Okna so dotrajana in ne tesnijo - ne ustrezajo današnjim standardom

+ Zmanjšanje toplotnih izgub. + Več svetlobe.

- Tsnost za zrak in vlago.

Vgradnja SSE

Jih ni, velik potencial pri varčevanju z energijo - po novi zakonodaji so priporočljivi

+ Po novi zakonodaji - Potreba po velikem priporočeni. zalogovniku toplote. + Prispevajo zastonj toploto.

Menjava žarnic

Stanovalci se ne zavedajo koristi,

+ Najhitreje povrnjen - Vprašljiva kvaliteta strošek investicije. svetlobe fluorescentnih in LED luči.

Sanacija balkonskih toplotnih mostov

Ker fasadne izolacije ni, nima smisla govoriti o toplotnih mostovih. Ob prenovi fasadnega ovoja, je potrebno najti rešitev tudi za balkone

+ Balkoni so zaželjeni, v stanovanjih pripomorejo k večji kvaliteti življenja.

- Toplotni mostovi.

Sistem mehanskega prezračevanja

OB novem, + Boljša kvaliteta tesnejšem fasazraka. dnem ovoju je to zari kvalitete zraka nujno

- Nezaupanje uporabnikov, velik poseg,če ni že vpeljanih zraćnih kanalov.

od 3,5 na 1,8 W/m2K, okna s kovinskim okvirjem od 1,8 na 1,6 W/m2K.

rane površine A(u) stavbe, ne presega: - za stanovanjske stavbe:

PORABA ENERGIJE opis stanja

Prezračevanje

Q(NH)/A(u) ≤ 45 + 60 f(0) - 4,4 T(L) (kWh/(m2a)),

Po novem pravilniku so kriteriji prezračevanja definirani od 0,5 do 0,7 izmenjave zraka na uro.

Maksimalna toplotna prehodnost ovoja Bistvene spremembe pravilnika se nanašajo na maksimalne dovoljene toplotne prehodno-

V stanovanju je treba zagotoviti ustrezno prezračevanje s stalno izmenjavo zraka. Ogrevanje, topla sanitarna voda

sti »Umax«, zaradi česar so v praksi posledično

Projektna temperatura ogrevalnega sistema

potrebne večje debeline toplotne izolacije ovoja

ne sme biti višja od 55OC. Priprava tople vode je

stavbe. Tako so od prej predpisane najvišje toplo-

predvidena z izkoriščanjem sončne energije, to-

tne prehodnosti zunanjih sten - 0,60 W/m2K zah-

plotnih črpalk ali na drug podoben način v pove-

tevane bistveno nižje - 0,28 W/m2K. Kar pomeni

zavi s centralnim ogrevanjem. Prepovedana je lo-

povečano debelino toplotne izolacije od 5 na naj-

kalna priprava tople vode z električnimi bojlerji in

manj 12 cm, če za konstrukcijo uporabimo neizo-

električnimi pretočnimi grelniki.

lativen material (opeka, beton) pa tudi do 16cm.

Naprave za spremljanje porabe energentov

Za tla velja 0,30 W/m2K (debeline od 8 cm na 14

oziroma energije in vode morajo omogočati lo-

cm).

čeno spremljanje za vsako stanovanje in skupne prostore stavbe. Dostopne morajo biti iz skupnih prostorov stavbe.

- negativne lastnosti

uporaba DA / NE DA

Slika 57:Tabela možnih posegov za zmanjšanje porabe energije,

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

5.8 Urbanistične omejitve glede pozidave

Slika 58: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje na obravnavanem objektu

5.8.1 Možen poseg glede na gradbene linije

5.8.2 Možen poseg glede na FI (faktor izrabe)

5.8.3 Možen poseg glede na potrebo po minimal-

5.8.4 Možen poseg glede na ostale predpise za-

Gradbena linija na vzhodnem delu ni povsem ja-

FI (Faktor izrabe (FSI) je razmerje med bruto tlo-

nih odprtih površinah

konodaje

sna, vendar prostora tam zaradi ceste ni veliko.

risno površino stavbe in celotno površino parcele,

Zahteva je podana v Podrobnih prostorskih uredi-

Maksimalna globina prostora osvetljenega z ene

Referenčni objekt za višino je po podatkih PUP za

namenjene gradnji.

tvenih pogojih MOL in je za obravnavano območje

strani je dve njegovi širini.

območje, Fakulteta za Gradbeništvo in Geodezijo.

V izračunu FI se ne upoštevajo BTP kleti, balko-

30%.

Globina vsakega prostora namenjenega bivanju

(h=28m). Sedanja višina objekta je 17m.

ni in stopnišča pa se upoštevajo po reduciranem

Sedaj je odstotek odprtih površin na območju

(dnevna soba, kuhinja, spalnica) je lahko globoka

faktorju.

80,80%

največ tri svetle višine prostora.

Sedanji FI območja je 0,81, zazidalne parcele pa 0,70. Maksimalen dovoljen FI za območje je 1,40.

Slika 59: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v obravnavanem območju

5.8.5 Izbran obseg posega Upoštevajoč vse pogoje in analize sem se odločil upoštevati maksimalen FI, ter čim bolj zgostiti zazidavo s povečevanjem stanovanj proti zahodu. Proti vzhodu bom spoštoval gradbene linije in le dodal prenovljeno stipnišče. Da se ohrani čim več odprtih površin se gradi tudi v višino.

Slika 60: Prikaz izbranega obsega intervencije za območje in za izbrani objekt.

6 IDEJNA ZASNOVA 6.1 Izhodišča

Predlagam torej prenovo. Gre za bolj pre-

''Temeljni problemi območij, zgrajenih med leti

čij, zgrajenih med leti 1945 in 1965. Na nivoju ar-

mišljen poseg, ker spoštuje obstoječe stanje in

1945 in 1965 so: neprilagojenost 'uvoženih' reši-

hitekturnega oblikovanja, uporabe gradbenih ma-

ohranja identiteto. Stanovalci bi lahko v idealnih

tev lokalnim razmeram,''

terialov in kvalitete konstrukcije se ti objekti med

primerih celo ves čas prenove živeli v svojih sta-

'' V konkretnem arhitekturnem prostoru (kulturnem

seboj ne razlikujejo, zaradi dotrajanosti in neu-

novanjih. Zaradi ohranitve nosilne konstrukcije,

okolju) oz. mestni krajini gre za iskanje dinamične-

streznosti današnjim tehničnim, demografskim,

pa bi po logičnem računu obsega dela, morali biti

ga ravnovesja med

ekološkim in drugim standardom pa se morajo

stroški obnove nižji kot stroški nove gradnje.

ohranjanjem in spreminjanjem zasnove oz. podo-

temeljito spremeniti. Strokovna analiza je poka-

be prostora, ki sledi vzpostavljanju ali poudarjanju

zala potrebne posege tako na urbanističnem,

Glede na povedano v poglavju '2 Potrebe po prenovi stanovanjskih naselij' lahko trdim, da je

Prenova za razliko od nove izgradnje zahteva

hierarhije, in s tem večji razpoznavnosti elemen-

kot arhitekturnem nivoju. Izdelana je bila tudi

obnova stanovanjskega bloka na Lepem potu 4

večjo previdnost pri načrtovanju, saj je eden od

tov in povezav. Pomembni cilji so še: udobje gi-

aproksimativna ocena stroškov na izbranem

zaradi prostorske stiske in potreb stanovalcev nuj-

ciljev med izgradnjo čim manj motiti življenja sta-

banja, komunalna opremljenost, ponudba blaga

modelu, ki je pokazala finančno upravičenost

na. Zaradi znižanja izdatkov za energijo, potrebno

novalcev.

in storitev, povečati prilagodljivost spremembam

potrebnih posegov. Rušenje teh degradiranih

za ogrevanje, je upravičena tudi z ekonomskega

Glavni cilji so tako:

fleksibilnost oz. adaptabilnost zasnove, površino

stanovanjskih območij bi bila namreč zaradi

vidika.

- zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k

stanovanj), izboljšati splošno varnost (prometno,

velikega števila objektov najslabša možna re-

obnovljivim virom energije

potresno) uravnavati nivo mikroklime oz. ugodja v

šitev.

dnja stanovanjskega objekta se mi zdi nespreje-

- povečanje površine stanovanj

prostoru osvetljenosti, zaščititi pred nezaželjenimi

(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), A. Fikfak,

mljiva iz več razlogov. Neracionalno bi bilo rušiti

- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperatu-

atmosferskimi vplivi, pred hrupom, uravnati nivo

M. Zbašnik Senegačnik, 2003)

konstrukcije, ki so v popolnoma dobrem stanju in

re in osvetlitve

kvalitete zraka - čistost, temperaturo, vlanost),

bodo preživele še precej desetletij. Poseg je velik

- izboljšanje komunalne opreme

zmanjšati porabo energije oz. preusmeriti k eko-

in zahteva začasno ali stalno selitev, ter mešanje

- znižanje ravni hrupa

loškim virom energije in

prebivalcev, med tem ko pozitivnega učinka no-

- sanacija nosilnih konstrukcij

izboljšati opremljenost.''

vih zgradb ni mogoče zagotoviti. Izgubi oziroma

- povečanje dostopnosti (invalidi)

(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), T. Zupan-

popolnoma spremeni se identiteta prostora.

- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur

čič Strojan, 2003)

Kakšen naj bo poseg? Rušitev in nova izgra-

primeru rušitve bi se namreč morali vprašati kaj

- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje

s preostalimi območji, ki so v podobnem stanju.

- čim manj selitev stanovalcev

Bi morali vse porušiti in zgraditi na novo? Tako

- spoštovanje obstoječe vegetacije

Na Fakulteti za arhitekturo je bila v letu 2002 za-

radikalni posegi nimajo pravega smisla, kar pa je

ključena enoletna raziskovalna naloga Povojne

največji razlog proti rušitvi.

stanovanjske soseske v Sloveniji – metodologija vrednotenja in prenove (Zupančič-Strojan, Zbašnik-Senegačnik, Novljan, Fikfak), v kateri je bila opredeljena nujnost prenove stanovanjskih obmo-

Težave / rešitve:

Prostora za kleti je glede na predpise dovolj.

Novi pravilniki zahtevajo izgradnjo dvigala in lo-

Nov, tesnejši ovoj bo zahteval prisilno in nad-

čene WC je v stanovanjih s tremi ležišči. Za to so

zorovano prezračevanje. Za odvod zraka je v na-

potrebni veliki posegi in spremembe konstrukcije.

paljavah že zadosti prostora, zato se v dvigalnem

Pri starejših objektih je potrebno biti pozoren

jašku doda še pot za dotok svežega zraka. Izme-

na kvaliteto nosilnih sten in na prisotnost vlage. V tem primeru je bila drenaža solidna in posebnih znakov vlage ni. Slaba odpornost proti potresom zahteva dodatne ojačitve vogalov. Kot zahteva predpis (60cm širine za vsako kolo), v obstoječi kleti ni dovolj prostora za vsa ko-

njevalnik toplote je nameščen na strehi.

Nadzidava se mora izvesti s skeletno konstrukcijo, da bo dodatna obtežba na obstoječe tamelje čim manjša. Stanovalcem je potrebno zagotoviti dovolj parkirnih prostorov v neposrednji bližini. Potrebno je zagotoviti prehodnost vseh površin

Potrebno bi bilo prenoviti električne napeljave,

in odstraniti vse moteče ovire, ki bi lahko bile v

ki se lahko razpeljejo na novo preko jaška dvigala.

napoto invalidom, starejšim osebam ali mamicam

Zelo smiselno je na streho postaviti sprejemni-

z vozički.

ke sončne energije. Površina strehe ob povprečno

Zagotoviti je potrebno ustrezno javno opremo

sončnih dneh zadostuje za pripravo tople sanitar-

kot so klopi, mize, igrišča in igrala za vse starosti

ne vode za polovico stanovanj.

otrok.

lesa. Potrebno bi bilo zagotoviti dodatnih 38mest.

Paziti je potrebno na dilatacijo med novim in

Vsaj del kletnih prostorov bi bilo dobro združiti, da

obstoječim objektom. Ta mora biti 2-3cm na vsako

se izognemu labirintu ozkih in neuporabnih celic.

etažo (12cm).

Slika 61: Kvalitete, ki naj bodo vodilo pri zasnovi vsebin v prenovljeni soseski.

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

6.2 Možnosti 6.2.0 Obstoječe stanje.

6.2.1 Rušitev predelnih in nosilnih sten,

6.2.2 Združevanje stanovanjskih enot

6.2.3 Združevanje stanovanjskih enot

6.2.4 Gradnja novih balkonov in teras.

Obstoječe tri stanovanjske enote se po-

povečevanje okenskih odprtin.

horizontalno.

vertikalno.

Precej nezahteven poseg, ki pa ima

novijo v vseh petih nadstropjih. Severno

Najočitnejši in najenostavnejši poseg,

S preboji in rušitvami notranjih sten lah-

Za razliko od horizontalnega združeva-

omejen učinek. Poveča se stik sta-

in južno stanovanje sta skoraj zrcalno

če odstranujemo le nenosilne konstruk-

ko združimo dve stanovanji v eno ali tri

nja je tu potreben zahteven preboj talne

novalcev z zunanjim okoljem, vendar

simetrični s površino 52m2, zahodno

cije, kot so predelne stene in parapeti

stanovanja v dva. S tem povečamo po-

plošče in vgradnja novega stopnišča,

balkona ne moremo šteti k bistvenemu

orientirano stanovanje pa ima površino

oken. Preboji nosilnih konstrukcij so

vršino stanovanj ob zmanjšanju števila

ki zavzame veliko prostora. Talne plo-

povečanju bivalnih površin. Po anketi

48m2.

možni le ob dodatnih ojačitvah na me-

stanovanj. Posegi v nosilno konstrukci-

šče so v obravnavanem objektu križno

sodeč, si stanovalci balkone sicer želijo.

V naslednjih devetih primerih bom

stih novih prebojev. S tem odpremo

jo stavb niso nujno veliki.

armirane in preboji zaradi tega še bolj

opisal najbolj očitne možne posege za

tloris, ga naredimo preglednejšega in

povečanje površine stanovanj s preno-

svetlejšega.

zahtevni.

vo. Primernost posega za Lepi pot 4:

Poseg je enostaven, učinkovit in uporaben.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno.

Potrebna bi bila selitev dela stanovalcev, kar ni zaželjeno. Velike težave pri prebojih talnih plošč.

Izključujoče s posegom 6.

6.2.5 Prizidek k stanovanjem.

6.2.6 Prizidek k stanovanjem in doda-

6.2.7 Nadzidava.

6.2.8 Prenova vertikalnih in horizontal-

6.2.9 Dodajanje novih funkcij in servi-

Takšen prizidek je seveda najlažje izve-

ten balkon.

Pri nadzidku je glavna omejitev dopu-

nih komunikacij.

snih prostorov.

sti v celotni višini objekta, da se s tem

Balkon služi kot potreben stik stanova-

stnost dodatne obremenitve nosilne

Gradnja dvigal je obvezna za vse stav-

Pogosto se zaradi drugačnih potreb ali

ne obremenjuje obstoječe nosilne kon-

nja z zunanjim okoljem. V primeru veli-

konstrukcije. V mestu dobimo nove za-

be s petimi etažami ali več zato so po

pri slabi zasnovi naselij pojavljajo potre-

strukcije. Poseg je velik, vendar lahko

kega povečanja okenjskih površin nam

zidalne površine, ki jih lahko izkoristimo

današnjih predpisih dvigala marsikje

be po novih prostorih in storitvah kot so

dosežemo zelo velik učinek s tem ko

balkon služi kot senčilo pred direktnim

za gradnjo samostojnih hiš sredi mesta

potrebna. Pri obnovi komunikacij se

garaže, kolesarnice, pralnice, igralnice,

dodamo točno tiste prostore, ki so po-

sončnim obsevanjem, ki lahko povzro-

ali večih stanovanjskih enot. Potrebno

lahko uredi dodatne prostore za druže-

prostori za sestanke. Ob prenovi se lah-

trebni. Obseg takšnega prizidka je ome-

ča pregrevanje.

je paziti, da ne nastanejo prevelike raz-

nje in srečevanje stanovalcev.

ko enostavno doda tisto, kar se je skozi

jen z maksimalno globino prostorov.

like v prebivalski strukturi.

leta uporabe izkazalo, da stanovalci želijo in potrebujejo.

Izključujoče s posegom 6.

Potreba po dodatnih prostorih in balkonih je velika, zato je prizidek v večjem obsegu upravičen.

Zaradi lokacije v mestu je upravičena zgostitev naselja, kar lahko dosežemo z nadzidavo z lahko konstrukcijo.

Izgradnja dvigala je za stanovanjski objekt takšne višine tudi pri prenovi nujna.

Ugodi se želja po dodatnih parkirnih prostorih, kolesarnici, prenovljenih javnih površinah s klopmi in igrali.

Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov

Slika 63: Prerezi in tlorisi možnih posegov

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

6.3 Arhitekturna zasnova

Na stiku starega z novim se doda obroba, ki ta stik poudari in vizualno loči staro od novega. S

Kvalitetno združiti obstoječe in novo grajeno je vedno zahtevno zaradi številnih dejavnikov, ki jih

tem postane njun odnos jasen. Novo dopolni in izpopolni staro.

je potrebno upoštevati. Pri obravnavanem objektu ne želim ustvariti

Obstoječim stanovanjem se doda prostore,

prevlade novega nad starim, ampak nekakšno so-

saj je prostorska stiska, po rezultatih ankete, eden

žitje. Tako po funkciji, kot izgledu, naj bo prizidek

od glavnih problemov. S tem se dvigne kvaliteta

nadgradnja obstoječemu, ki mora ohraniti svojo

bivanja, ne da bii se bistveno spremenilo bivalno

identiteto in prepoznavnost

okolje.

Na vzhodni strani spoštujem gradbeno linijo in iz nje izstopam zgolj s prenovljenimi vertikal-

V nadzidku se uredita dve nadstandardni

nimi komunikacijami. Na zadnji (zahodni) strani

stanovanji. Za takšen tip se odločam iz dveh

se objektu doda prizidek, ki predstavlja podaljške

praktičnih razlogov. Prvi je ta, da po podatkih stati-

obstoječim stanovanjem. Na vrhu pa nadzidek, ki

stičnega urada RS, tega tipa stanovanj primanjku-

bloku doda dve novi nadstandardni stanovanji. Za

je. Drugi razlog pa je ta, da se za nadstandardna

nadstandardne sem se odločil zato, ker takšnih v

stanovanja najlažje najde zasebnega investitorja,

Ljubljani primanjkuje, istočasno pa bi za takšna

ki bi mu takšno stanovanje predstavljalo ustrezno

stanovanja najlažje pridobil privatnega investitor-

nadomestilo za lastno parcelo in hišo.

ja. Vse zunanje stene starega objekta po prenovljenem fasadnem ovoju zopet dobijo enako barvo in strukturo površine, kot so jo imele pred prenovo. Vse novo se dozida z lahkimi materiali, jekleno nosilno konstrukcijo in leseno fasado z velikimi steklenimi površinami.

Slika 64: Prikaz razvoja ideje obdelave volumnov

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

6.4 Analiza sestave tal s sondiranjem in pogoji

Zaradi teh podatkov so bili pasovni temelji izve-

Kasneje iz načrtov temeljev je razvidno, da je

deni s prečnimi povezavami na vsakih 5m, celotna

širina pasovnih temeljev izredno velika. Izvedeni

kletna konstrukcija pa je armirano-betonska. Do-

so na globini -2.05m in so široki na severu 1,95m,

Pri analizi kvalitete obstoječe konstrukcije, mi

datno ojačitev predstavlja križno armiranje vseh

na jugu pa kar 3,90m.

je bila na voljo celotna gradbena dokumentacija,

talnih plošč v vseh nadstropjih. Zaradi posedkov

tudi z gradbenimi pogoji in raziskavami nosilnosti

je posebej omenjena zahteva po kontra plošči

zemljine.

stopnišča, ki bo preprečevala ločitev stopnišča od

temeljenja iz leta 1958

Poročilo o sestavi tal na podlagi sondiranja

preostalega dela konstrukcije.

pove, da je sestava tal na območju Lepega pota

Armaturne ojačitve vogalov niso bile izvedene,

4 zelo nehomogena in povprečno zelo stiskljiva.

ker takratna zakonodaja tega še ni zapovedovala.

Trša plast se nahaja od globine +,-0.00 do globi-

Nivo talne vode se na območju giblje med

ne -4.00m, nato ji do globine -13.00m sledi zelo

-1.50m in -2.50m zato je nivo kleti na nivoju -1,40.

Kanaizacija je skupaj z deževnico speljana v javno kanalizacijo. Relativna kota objekta +,- 0,00 je na absolutni višini +294,20m Slika 65: potres v Skopju

nestabilna plast, katere stiskljivost proti južnemu delu še dodatno hitro narašča. Povprečna dopustna stiskljivost je z meritvami in računi bila določena na 1,25kg/cm. Ob predpostavljeni širini temelja, pa bi posedki po izgradnji morali biti med 4,5cm in 8cm.

Slika 66: potresna nevarnost v Sloveniji

Slika 67: Armaturni načrt temeljev

6.5 Sanacija nosilnih konstrukcij

Vsako odprtino je zaradi konstrukcijske trdnosti potrebno ojačati s togim okvirjem.

Kot že ugotovljeno je nosilna konstrukcija v

Glede na tehnično poročilo so tla konstrukcijsko

dobrem stanju, brez vidnih znakov razpok zaradi

močna z diagonalno armaturo, prav tako je togo

posedanja ali neprimerne konstrukcijske zasnove

armirana celotna klet. Ker stavba nima vertikalnih

ali izvedbe. Moja ugotovitev kvalitete gradnje je

vogalnih vezi, so dodana naknadno in sidrana v

temeljila na temeljitem pregledu projektne doku-

talne plošče.

mentacije in tehničnega poročila.

Streha je odstranjena in na strešno ploščo je

Glede na funkcionalno razporeditev prostorov

postavljena lahka jeklena konstrukcija. Tudi tla

sem izrezal dodatne odprtine v obstoječo kon-

nadzidka so iz lahkih materialov. Zaradi premikov

strukcijo. Novih odprtin ni veliko, da ne bi preveč

inštalacij je debelina večja, kot pri obstoječih eta-

ošibil nosilne konstrukcije. Večinoma gre za širitve

žah.

parapetov obstoječih okenskih odprtin, ki nimajo nosilne funkcije, vendar stavbi dajejo togost. Odstranjen je ovoj stopnišča, ki zaradi izbočenosti ni imel posebne funkcije v primeru potresa.

Slika 68a: Označeni so zidovi, ki jih odstranimo

Slika 68d: Nadzidek zgradimo iz lahke palične konstrukcije

Slika 68b: Objekt z odstranjenimi zidovi

Slika 68e: Prizidek dilatirano postavimo na ločene temelje.

Slika 68c: Dodane so ojačitve na vogalih, ki jih sidramo v talne plošče in dodane so ojačitve novih odprtin

Slika 68f: Postopek sanacija obstoječih nosilnih konstrukcij in dodajanje novih je končan

Na ločenih temeljih, ki so postavljeni na pilote, je postavljen še prizidek. Piloti imajo globino do trde podlage, ki naj bi po tehničnem poročilu iz leta 1958 bila na globini -13,00m.

Balkoni so odstranjeni, ker so ob novem, debelejšem fasadnem ovoju postali preozki do meje uporabnosti. Zaradi vgradnje dvigala so odstranjene vse talne plošče v kopalnici južnega stanovanja, narejen pa je preboj v pritlični etaži, ki omogoča dostop do dvigala.

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

ZASNOVA ARMIRANO-BETONSKIH IN

- Mase in togosti posameznih etaž se ne smejo

ZIDANIH KONSTRUKCIJ NA POTRESNIH OB-

naglo spreminjati po višini.

MOČJIH

- Če se dimenzije stavbe spreminjajo po višini

in po višini. Nekonstrukcijski elementi naj bodo

Pravilne so stavbe, ki se zožujejo proti vrhu sime-

pritrjeni na nosilno konstrukcijo. Pri zasnovi kon-

trično vendar ne več kot za 20% glede na prejšnjo

strukcije je potrebno paziti na čim večjo pravilnost

etažo. Če se ne zožujejo

višine stavbe, kot tudi v tlorisu posameznih etaž.

simetrično, zoženje v celoti ne sme preseči 30%,

Merila za tlorisno pravilnost so:

oziroma 10% glede na prejšnjo etažo.

- Priblina simetrična razporeditev nosilnih elemen-

(Vir: AR 2003/1 (arhitektura, raziskave), V. Kilar,

tov in mase glede na dve pravokotni smeri (čim

2003)

8,80%

(setbacks), velja:

11,30%

Konstrukcija naj bo čimbolj pravilna v tlorisu

bliže dvojni simetriji). - Zgoščenost tlorisne razporeditve. Dimenzije

Površina zunanjega obrisa stavbe je 202,50m2

vdolbin v eni smeri naj ne bodo večje od 25% ce-

Tlorisna površina nosilnih zidov je 37,50m2, kar

lotne tlorisne dimenzije v tej smeri (kompakten tlo-

predstavlja 18,50% površine. Ta delež zidov je v

ris, ki ni H, I ali X oblike).

smeri S-J je 11,30%, v smeri V-Z pa 7,20%.

- Togost stropov v vodoravni ravnini mora biti do-

Stavba ima volumen konstrukcijskih stenin tal

volj velika glede na horizontalno togost navpičnih

okoli 950m3. Približna izračunana teža prazne

elementov konstrukcije, tako da imajo deformaci-

stavbe je 23,750kN. Če dodamo še koristno ob-

je stropov majhen vpliv na razporeditev sil med

težbo 1,25kN/m2, dobimo težo stavbe 25.750kN.

navpične elemente. Medetažne konstrukcije imajo

7,20%

6,60%

Slika 69: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri obstoječi konstrukciji (prva etaža)

Slika 70: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)

Teža stavbe skupaj s koristno obtežbo je okoli

Nova teža stavbe, na obstoječe temelje skupaj

25.750kN.

z nadzidkom bo okoli 27.650kN, kar predstavlja

glavno vlogo pri prenašanju potresnih obremenitev na navpične elemente in zagotavljajo, da ti sistemi sodelujejo pri prenašanju vodoravnih vplivov. Posebej je pomembno to delovanje pri podolgovatih, razčlenjenih tlorisih ali tlorisih z večjimi odprtinami v stropu. Merila za pravilnost po višini: - Vsi sistemi za prenos obtežbe v vodoravni smeri kot so jedra, stene ali okvirji, naj potekajo neprekinjeno od temeljev do vrha stavbe.

7,3% povečanje obtežbe.

6.6 Nova konstrukcijska zasnova Stara nosilna konstrukcija je očiščena nekaterih sten in parapetov. Na zahodni strani je dodan prizidek na ločenih temeljih, ki ležijo na pilotih. Stara in nova konstrukcija sta ločeni z dilatacijsko režo. Predvideti je potrebno posedanje prizidka in zaradi dodatne teže tudi posedanje obstoječega objekta. Nove konstrukcijske osi v veliki meri sledijo obstoječim, saj to omogoče lepše navezovanje prostorov. Nadzidani del ima konstrukcijske stebre postavljen nad obstoječimi zidovi, kar skupaj z ojačano stropno ploščo zagotavlja dobro razporeditev nove obtežbe. Slika 71: Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja P,1,2,3,4.

odstranjeni zidovi

1:350

Slika 72: Konstrukcijska zasnova nadzidka, 5 in 6 nadstropje.

dodani zidovi

Slika 73: Prikaz odstranjenih zidov (rdče) in novih zidov (modro)

6.7 Spremembe zazidanosti na območju POGOJI

DOVOLJENA VREDNOST

OBMOČJE SEDAJ

OBMOČJE PO PRENOVI

ZAZIDALNA PARCELA SEDAJ

ZAZIDALNA PARCELA PO PRENOVI

Površina enote 8320m2 urejanja prostora (v m2)

8320m2

1160m2

Površina uporabne površine prostorov (v m2)

6715m2

11600m2

808,50m2

1551,50m2

FI - faktor izrabe (največ)

1,40

0,81

1,35

0,70

1,345

FZ - Faktor zazidanosti (največ %)

1600m2 19,20%

2200m2 26,40%

215m2 18,50%

315m2 27,10%

FZP - Faktor odprtih zelenih površin (najmanj %)

3750m2 45,10%

3000m2 36,00%

602m2 51,90%

462m2 39,80%

FBP - Faktor odprtih bivalnih površin (najmanja %)

6722m2 0,80%

6123m2 73,60%

945,40m2 81,50%

775,40m2 66,70%

Višina stavb

višina FGG 28,80m

17,50m

22,75m2

17,00m

22,75m

Oznaka območja (Bičevje) EUP: VI-646 Namenska raba prostora: Območja, namenjena stalnemu bivanju - večstanovanjske stavbe Tipologija zazidave/oznaka tipa stavbe: V - Visoka prostostoječa stavba Slika 74: Pogoji gelde na občinske prostorske ureditvene pogoje,

6.8 Seznam prostorov OZNAKA

STANOVANJE A STARO

STANOVANJE A PRENOVLJENO

STANOVANJE B STARO

STANOVANJE B PRENOVLJENO

STANOVANJE C STARO

STANOVANJE C PRENOVLJENO

NOVO STANOVANJE D

NOVO STANOVANJE E

STARO SKUPAJ

PRENOVLJENO SKUPAJ

Tlorisna površina (brez terase)

52,10

64,50m2

52,10

66,80m2

48,30

92,40m2

124,70m2

144,30m2

808,50m2

1551,50

Zidarska površina oken

8,45m2

18,55m2

8,65m2

19,35m2

9,00m2

31,00m2

78,00m2

82,40m2

130,50m2

504,90m2

Balkoni, terase (0,25) (0,50)

4,00

6,80

4,00

6,80

0,30

19,00

44,60m2

59,00m2

41,50m2

284,2 m2

Primerno za število oseb

35 (45-50 jih sedaj živi tam)

Število prostorov (brez kopalnice inhodnikov)

Število enot

Prostori za kolesa

22m2 (11mest)

88,00m (49m)

Klet (0,50)

152,40m2 / 15

152,40m2 / 17

Garaža (0,50)

340,00m2 (12p)

Stopnice, dvigala, vhod (0,50)

54,00m2 / 15

102,60m2 / 17

odprte zunanje površine

945,40m2

775,40m2

Slika 75: Primerjava površin pred in po prenovi

6.8.0 Ocena investicije Poleg novih površin nas zanima tudi okviren strošek investicije. Ocena je seveda okvirna, ampak je uporabna predvsem za to, da lahko predvidimo kdo bi pri takšni prenovi bil investitor. Nadzidana stanovanja plača zagotovo novi sta-

KONSTRUKCIJA nov prizidek vkopana garažna hiša rušenje nosilnih sten rušenje predelnih sten rušenje oken izdelava jaška za dvig.

POVRŠINA 696m2 340m2 23,50m3

SKUPNA CENA 696.000€ 136.000€ 1.057,50€

rušenje vhoda rušenje balkonov nova nosilna stena nova predelna stena fasadni ovoj

CENA 1.000€/m2 400€/m2 45€/m3 6€/m2 15€/kos 350€/plošča 1.000€ dno 20€/m2 obdelava sten 25.000€ dvigalo 75€/m2 28€/m2 85€/m2 50€/m2 50€/m2

135m2 80x 7x 1x 126m2 1x 6m2 45m2 228m2

810€ 1.200€ 2.450€ 1.000€ 2.520€ 25.000€ 450€ 1.260€ 19.380€

130m2 560m2

6.500€ 28.000€

obnova stanovanj okna prenova inštalacij

75€/m2 300€/m2 5.000€

808,5m2 180m2 1x

60.637,50€ 54.000€ 5.000€

SKUPAJ (ocena)

1.039.265,00€

novalec. Streha bloka mu predstavlja novo zazidljivo parcelo v samem mestu, ki je povrhu vsega že komunalno opremljena. Ceno primerljive hiše, bi lahko primerjali s ceno celotne investicije in pri tem videli kolikšen delež bi realno poleg svojega stanovanja ta novi stanovalec še pokril. V prvi tabeli so prikazane posamezne cene, v drugi tabeli pa so seštevki za posamezen del in skupna ocena stroškov prenove.

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

STANOVANJE A +12,40m2 (2,0%) x5 B +14,70m2 (2,4%) x5 C +44,10m2 (7,0%) x5 D +124,70m2 (20,0%) E +144,30m2 (23,0%)

CENA 4.645,30€ 5.574,40€ 16.25855€ 374.100,00€ 432.900,00€

Nova stanovanja se prodajajo po 3.000€/m2, preostali stroški se razdelijo med ostala stanovanja glede na pridobljene kvadrature.

DOC.

(Vir1: Cening gradbena dela 2010, Biro Marinko, Vir2: Inženiring Rupena d.o.o.)

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

6.8.1 Stanovanje A

6.8.2 Stanovanje B

6.7,8.3 Stanovanje C

6.8.4 Parkirna hiša

Stanovanje ima predvideni dve ležišči in je

Stanovanje ima predvidena tri ležišči in je na-

To stanovanje je najbolj spremenjeno. Po no-

Na zahodni strani se pod nivojem tal uredi

namenjeno starejšim parom, ki so se jim otroci že

menjeno majhnim oziroma mladim družinam. V

vem ima predvidena tri do štiri ležišča in je na-

manjša garaža, ki za 12 avtomobilov. To sicer ni

odselili. V prizidku se doda dnevni prostor z bal-

prizidku se doda dnevni prostor z balkonom, ki

menjeno majhnim oziroma mladim družinam. V

dovolj za vsa stanovanja, vendar lahko zelo pri-

konom, ki je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico.

je sedaj povezan s kuhinjo in jedilnico. Kopalnica

prizidku se poveča spalnica, doda dnevni prostor

pomore k udobju stanovalcev. Garažo se lahko še

Kopalnica se zaradi dvigala premakne v prostor

ostane na istem mestu, bivša kuhinja pa se preu-

in otroška soba. Vsem se doda še balkon. Kopal-

dodatno podaljša proti jugu, vendar je to že poseg

kjer je prej bila kuhinja. Uporabna površina se po-

redi v otroško sobo. Uporabna površina se poveča

nica ostane na istem mestu, dodatno pa se uredi

na sosednje zemljišče.

veča za 12,40m2, površina oken pa za 21,20m2.

za 14,70m2, površina oken pa za 22,00m2.

WC. . Uporabna površina se poveča za 44,10m2, površina oken pa za 17,30m2.

6.8.5 Kolesarnica Obstoječa kolesarnica nikakor ne zadosti predpisom, zato se jo uredi pod prizidkom.

B (obst.)

52,10m2

66,80m2

144,30m2

C C (obst.)

92,40m2

48,30m2

D A (obst.) 52,10m2

Slika 76: Površine in razporeditev pri obstoječi tipični etaži

124,70m2

64,50m2

Slika 77: Površine in razporeditev prostorov po prenovi. P do P+4

Slika 78: Površine in razporeditev prostorov po prenovi. P+5

6.8.6 Novo stanovanje D Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad

liko pokrito teraso. V pritličju ob vhodu se nahaja

prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvovišinski

6.8.8 Klet

WC in garderobni prostor.

dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je

Obstoječa klet je dovolj velika. Zagotovljen je

obstoječe zidove, kar delno vpliva na tlorisno raz-

Dvo-ramne stopnice so iz dvovišinskega pro-

osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika ste-

tudi prostor za čistilko, ter za zalogovnik tople sa-

poreditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni

stora speljane v zgornje nadstropje, kjer se na za-

na, ki se lahko uporabi za filmske projekcije ali

nitarne vode, ogrete s sončnimi kolektorji in razde-

prostor, ki zajema kuhinjo, jedilnico in dvo-višinski

hodni strani nahajajo spalnica in dve otroški sobi.

plezalno steno. Stanovanje je torej primerno za

lilno postajo za daljinski ogrevalni sistem.

dnevni prostor. Dodatna kvaliteta tega prostora je

Na vzhodni strani je velika kopalnica.

večje družine, ki imajo rade šport. Dnevni prostor

osvetlitev z dveh nasprotnih strani in velika stena, ki se lahko uporabi za filmske projekcije ali plezal-

ima izstop na veliko pokrito teraso. Ob vhodu se 6.8.7 Novo stanovanje E

6.8.9 Vertikalne komunikacije

nahaja kopalnica, garderobni prostor in spalnica.

no steno. Stanovanje je torej primerno za večje

Nosilna konstrukcija je postavljena direktno nad

Dvoramne stopnice so iz dvovišinskega prostora

družine, ki si rade na velikem platnu ogledajo ka-

obstoječe zidove, kar delno vpliva na tlorisno raz-

speljane v zgornje nadstropje, kjer se nahajata še

kšen dober film. Dnevni prostor ima izstop na ve-

poreditev. Kljub temu se lahko ustvari velik dnevni

dve otroški sobi in kopalnica.

Skladno s predpisi se doda dvigalo, same stopnice pa ostanejo nespremenjene.

E 144,30m2 Klet 152,40m2

Kolesarnica

340,10m2

88,00m2

Parkirna hiša

Vertikalne komunikacije 18,00m2

D 124,70m2

Slika 79: Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

Slika 80: Površine in razporeditev prostorov po prenovi v kgaraži,kolesarnici in kleti.

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

6.9 Načrt situacija 1:200

Slika 81: Nova situacija soseske Bičevje z vrisanim tlorisom objekta Lepi pot 4. Objekti Bičevje 1,2,4 in 7 so vrisani le volumensko.

6.10 Načrt situacije 1:200 Intervencijska pot Bičevje 2 Ureditev zelenih površin, igrala Bičevje 4 Uvoz v garažno hišo Ureditev pločnika Enosmeren promet Bočno parkiranje

Sončni kolektorji Vhodni nadstrešek Kanali za zajem svežega in izpust odpadnega zraka Zelene površine se povečajo Postavitev igral in klopi Ureditev garažne hiše

Bičevje 1 Bičevje 7 Enosmeren promet Nov, stanovanjski objekt Lepi pot 6 Intervencijska pot

Slika 82: Nova situacija z vrisanim prvim nadstropjem:200

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

6.11 Tloris kleti 1:100

Slika 83: Tloris kleti, kolesarnice in garaže. na višini +1.00 54

6.12 Tloris pritličja 1:100 Vertikalne ojačitve vogalov

Tro-posteljno stanovanje B je preurejeno z manjšimi posegi v nosilno konstrukcijo Balkon Pomična fasadna senčila iz panelovstekleni dobro prosojniin leseni slabo prosojni

Tro posteljno stanovanje C Kvaliteta dolgega 9m dolgega pogleda v stanovanju

Vgradne omare Dvoposteljno stanovanje A je preurejeno z večjimi posegi v nosilno konstrukcijo

Slika 84: Tloris tipičnega nadstropja (P,1,2,3,4). 55

6.13 Tloris 5. nadstropja 1:100

Štiriposteljno stanovanje E je urbani nadomestek za samostoječo hišo Velika stena je primerna za namestitev športne opreme ali projekcijo filmov Utility z garderobnimi omarami Dvovišinska terasa Dilatacijska linija Jeklena nosilna konstrukcija Pomična terasna senčila dveh vrst steklena dobro prosojna in lesena slabo prosojna

Štiriposteljno stanovanje E je urbani nadomestek za samostoječo hišo Udobna garderobna omara in WC ob vhodu Terasa Velika stena je primerna za namestitev športne opreme ali projekcijo filmov

Slika 85: Tloris 5. nadstropja

6.14 Tloris 6. nadstropja 1:100

Slika 86: Tloris 6. nadstropja

Postavitev 120m2 sončnih kolektorjev 6.15 Prerez VZ, fasada S 1:100

Kovinska konstrukcija nadstreška Rolo okenska senčila

Zaradi premikov inštalacij sta dodani talni konstrukciji debelejši D,E +269,00m2

A,B,C +356,00m2

Vhodni nadstrešek Steklena stenea v pogledu Poštni nabiralniki in zvonci G +428,10m2 58

Slika 87: Prerez VZ, 1:100

Temelji postavljeni na pilote

Zajemanje svežega zraka

Lesena fasadna obloga dozidanega dela

Lesena perforirana, pomična senčila Ometana fasada ima podobno teksturo in barvo, kot pred obnovo Steklena, zatemnjena, pomična senčila

Ograja uvoza v garažo v pogledu Igrala, klopi Drevesa v koritih Klopi, igrala, koši za smeti Garažna hiša

Slika 88: Fasada sever, 1:100 IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

6.16 Prerez SJ, fasada Z 1:100

D,E Dvovišinski dnevni prostor in terasa

+269,00m2

Notranje stopnice

Slika 89: Prerez SJ, 1:100

Sprejemniki solarne energije

Rolo okenska senčila Lesena fasadna obloga dozidanega dela

Lesena, perforirana, pomična senčila Steklena, zatemnjena, pomična senčila Steklena ograja z lesenim držalom

Nad garažno hišo so: igrala, klopi, drevesa v koritih

Slika 90: Fasada zahod, 1:100

6.17 Fasada V 1:100

Lesena fasadna obloga dozidanega dela Pomična okenska senčila

Siva barva ometa za ozadje senčil Lesena perforirana, pomična senčila Steklena, zatemnjena, pomična senčila Ometana fasada ima podobno teksturo in barvo, kot pred obnovo

Vhodni nadstrešek Poštni predali in zvonci Klopi, igrala, koši za smeti Slika 91: Fasada vzhod, 1:100

6.18 Fasadni pas 1:20 a..

steklena ograja lesena temnila in pleksi senčila z aluminijatstimi okvirji b.

odkapna pločevina

e. c. Stena (60cm), U=0,14

jeklena konstrukcija je zaščite-

2cm omet 26cm ekstrudiran polistiren

na s protipožarnim premazom

30cm opečnat zid

izravnalna plastična masa

1cm notranji omet b. Tla (21cm)

a. Stena (40cm), U=0,14

2,5cm parket

3cm lesena fasadna obloga

0,5cm asfalt

5cm nosilna konstrukcja fasade

2,6cm foča plošče

paropropustna folija

1,4cm mivka

26cm kamena volna

13cm AB talna plošča

montažna stena

1cm omet

parna zapora lepilo

e. Tla terase (50cm)

3cm lesena notranja obloga

3cm lesena talna obloga 5cm nosilna podkonstrukcija

b. Tla (66cm)

7cm zračna plast

2cm parket

hidro izolacija

1cm lepilo

10cm hi-bond plošča z betonom v

4cm pohodna zvočna izolacija

naklonu

10cm hi-bond talna konstrukcija z

25cm jeklena konstrukcija

betonom

25cm jeklena konstrukcija

f. Tla balkona (30cm)

8cm izravnalna plastična masa

3cm lesena talna obloga

12cm obstoječa talna plošča

5cm nosilna podkonstrukcija

1cm omet

20cm jeklena konstrukcija

Slika 92: Fasadni pas - južna fasada, 1:20

Slika 93: Fasadni pas - zahodna fasada, 1:20

6.19 Gradbena fizika 6.19.1 Stanje fasadnega ovoja

Balkoni 34W/K

6.19.2 Prenova glede na minimalne predpise

Ventilacijske izgube 825,54 W/K

Po minimalnih predpisih Pravilnika o učinkovi-

IZRAČUN SPECIFIČNE LETNE POTREBNE

Topla sanitarna voda

ti rabi energijebi moral uporabiti.

TOPLOTE

Okna U=1,3W/m2K

Največja dovoljena specifična letna potrebna to-

Trenutno stanje objekta in poraba energije glede na položnice je:

SKUPNE TOPLOTNE IZGUBE

Ovoj U=0,28W/m2K (12cm)

plota za stavbo znaša 68,99 kWh/m2a.

- 40 oseb

H = 2.608,60 W/K

Streha U=0,20W/m2K (17cm)

Izračunana specifična letna potrebna toplota za

- 808,50m2 uporabne površine

KOEFICIENT SPECIFIČNIH TOPLOTNIH TRAN-

Tla U=0,30W/m2K (12cm)

stavbo znaša 40,22 kWh/m2a. (32.515kWh/a oz.

- 2102,10m3 uporabnega volumna stavbe

SMISIJSKIH IZGUB

- 130,50m2 površina oken

Celotna zunanja površina stavbe znaša 1.368,60

Pri tem dobimo toplotne izgube za posamezen

- 1238,1m2 površina ovoja brez oken (fasada,

m2, tako da je koeficient specifičnih toplotnih iz-

del stavbe:

klet, streha)

gub H'

Okna 169,65 W/K

- 10.500eur porabljene toplote, preračunano v

T = HT / A = 1,30 W/m2K in je večji od najve-

Povprečno ovoj (fasada, streha, klet) 459,34W/K

- 175.000kWh (daljinsko ogrevanje)

čjega dovoljenega, ki za stavbo znaša 0,60 W/

Balkoni 0W/K

- 6.750eur porabljene elektrike, kar pomeni

m2K

Ventilacijske izgube (uporaba rekuperatorja)

- 66.072kWh, od tega je (glede na povprečno po-

1950eur) Rezultat tega bi bil 8550eur prihranka letno.

146,88 W/K

rabo)

IZRAČUN SPECIFIČNE LETNE POTREBNE

- 30.660kWh topla sanitarna voda, ostalih

TOPLOTE

SKUPNE TOPLOTNE IZGUBE

- 35.412kWh pa razne električne naprave.

Največja dovoljena specifična letna potrebna to-

H = 788,92 W/K.

plota za stavbo znaša 68,99 kWh/m2a.

KOEFICIENT SPECIFIČNIH TOPLOTNIH TRAN-

Ko želimo prihraniti energijo, moramo torej

Izračunana specifična letna potrebna toplota za

SMISIJSKIH IZGUB

operirati s podatkoma

stavbo znaša 216,51 kWh/m2a. (175.000kWh/a,

Celotna zunanja površina stavbe znaša 1.368,60

- 175.000kWh (10.500eur) za toploto in

oz. 10.500eur)

m2, tako da je koeficient specifičnih toplotnih iz-

- 30.660kWh (6.750eur) za toplo sanitarno

gub H'

vodo, na ostalo porabljeno energijo namreč ne

T = HT / A = 0,47 W/m2K in je manjši od največje-

bomo mogli vplivati.

ga dovoljenega, ki za stavbo znaša 0,60 W/m2K

Trenutna poraba glede na stavbne dele je (podatki pridobljeni s pomočjo Ursa-e): Okna 306,68W /K (2,2W/m2K) Povprečno ovoj 1.442,39W/K(fasada, streha, klet) (1,40W/m2K) Slika 94: Toplotna slika stanovanjskega bloka brez izolirane fasade

6.19.3 Lasten postopek in izračun

Simulacije sem izvedel s tremi po kvaliteti in

To so vrednosti, ki jih dobimo z upoštevanjem

nabavni ceni različnimi tipi solarnih sprejemnikov

predpisov in menim, da za ugotavljanje optimalne-

energije (SSE). Za vsakega od teh tipov sem vne-

ga ovoja niso povsem primerni. V ta namen sem

sel grafe vsote stroškov energije za primere raz-

izdelal tabelo z grafi, ki predstavljajo vsoto stro-

ličnih površin SSE.

škov v življenski dobi stavbe. Sem mnenja, da bi morali pri načrtovanju po-

Rezultati

rabe energije najprej začeti z vprašanjem. V koli-

Rezultate sem za predstevitev v tej nalogi

kšnem časovnem obdobju želim, da bo vsota

zelo poenostavil. Združil sem naprimer streho, tla

stroško fasadnega ovoja in porabljenega ener-

in stene v fasadni ovoj. Podatke glede stroškov

genta za ogrevanje in hlajenje najnižja. V uvo-

vgradnje sem dobil preko spletnih strani ponudni-

dnem delu omenim, da je za arhitekta Unterreiner-

kov storitev in so seveda zgolj okvirni, v primeru

ja ta doba, povrnjene investicije, 80 let.

predračunov pa bi podatke lahko vnesli eksaktno.

Slika 95: Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na število postavljenih sprejemnikov sončne toplote

Pri tem sem ugotovil, da bi za računsko obdobje Rdeča črta torej predstavlja vsoto stroškov ener-

40let, bila optimalna debelina fasadnega ovoja 28

gije za obdobje 80 let, brez investicije. Pri računih

cm, za obdobje 80 let pa preko 40cm. Pri tem sem

namenoma nisem upošteval rasti cen energentov,

zanemaril stroške vzdrževanja fasadnega ovoja.

zato ker bi bila ta ocena špekulativna in zato, ker

Pri SSE sem upošteval povprečne dnevne po-

bi moral ob tem upoštevati še serijo drugih faktor-

trebe po topli sanitarni vodi in sezonske potrebe po

jev, ki bi to rast cen omilili. To sta predvsem inflaci-

toploti, saj bi višek toplote v prehodnem obdobju

ja in splošna rast življenjskega standarda.

pomladi in jeseni porabili za ogrevanje stanovanj.

Ostale črte na grafu predstavljajo vsoto stro-

Ugotovil sem, da bi za obdobje 40 let potrebovali

škov energije v enakem obdobju kot so, pri različ-

okoli 400m2 sprejemnikov, vendar je prostora na

nih posegih. Pri tem se upošteva ocenjena zače-

strehi obravnavanega objekta le za 120m2. Doda-

tna vrednost posamezne investicije.

tne bi lahko namestili tudi na fasado, vendar bi to

Osredotočil sem se na vse dejavnike posebej in nato še na njihove skupne učinke. Posebej sem dodal še učinek sončnih kolek-

moteče vplivalo na podobo objekta. Okna in vrata morajo glede na izračune biti najboljših kvalitet.

torjev oziroma kako smiselna je njihova vgadnja

Slika 96: Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na debelino izolacije po prenovi

in v kakšnem času se investicija v njih povrne. Postopek

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

6.20 Požarna varnost

6.21 Izbira materialov

Ker ima obravnavana stavba več kot 10 stano-

višine P+ 6 velja R60min (konstrukcijske stene

Po mojem mnenju je potrebno jasno oprede-

vanj, spada med 'Požarno zahtevne stavbe' PZ2.

morajo ohraniti nosilnost 60 minut v času požara,

liti staro in novo. Staro namreč ne more biti novo

Poleg širin stopnišč in hodnikov, ki so predpisane

Najdaljša evakuacijska pot do stopnic je v novih,

in zato jih nima smisla enačiti. Obstoječi objet se

že z Zakonom o gradnji objektov, je pomemben

nadzidanih stanovanjih D in F, znaša pa 23m. Naj-

zato ovije v nov fasadni ovoj, končna fasadna pre-

podatek o dolžini evakuacijske poti in o gorljivosti

večje dovoljena oddaljenost v primeru enega sto-

vleka pa se izvede iz enakih materialov in z ena-

gradbenih elementov. Za stavbo

pnišča je 35m.

ko teksturo, kot je na obstoječem objektu - to je z demit fasadno oblogo rumenkaste barve, z grobo teksturo. Prizidek mora, zaradi minimaliziranja obre-

Slika 98: Na nov fasadni ovoj, se nanese tekstura in barva podobna obstoječi.

menitev na obstoječe temelje in minimaliziranja posedov, biti zgrajen iz čim lažjih materialov. Za konstrukcijski material se zato vzame kovinske stebre in nosilce, ki večinoma niso vidni. Stene so narejene z montažnim sistemom z izolacijskimi polnili. Da se poudari lahkotnost prizidka, se za fasado, balkone in balkonske ograje uporab les, ki s časom zaradi lastnega tanina posivi. Da se les primerno zaščiti sem uporabil nadpovprečno velik previs strehe, ki ima rob iz črno pobarvane pločevine. Ta pločevina se uporabi tudi kot poudarek stika staro / novo, za vhodni portal in za žaluzije.

Slika 99: Hiša coop, prizidek je ovit z lesenimi oblogami, kis časom posivijo. Slika 97: Najdaljša evakuacijska pot do stopnišča je v stanovanjih D in F, znaša 23m.

6.22 Ogrevanje

6.24 Hlajenje

Čim večji del za ogrevanje potrebne toplote bi

Hlajenje je potrebno zagotoviti na čim bolj na-

morali pridobiti direktno s sonca, brez pretvarjanja

raven način, saj predstavlja nepotrebno razkošje.

v kakšno drugo obliko energije.

Ugodni bivalni temperaturi je lahko zagotovljeno

Streha omogoča postavitev 100m2 sončnih

tudi drugače kot s klimatsko napravo. Za to se

kolektorjev, kar predstavlja v Ljubljanskem obmo-

poskrbi z zunanjim zelenjem, primernimi senčili,

čju okoli 50.000 kWh 'zastonj' energije letno. To

ki so dovolj oddaljeni od oken. Kot senčila služijo

bi moralo v poletnem času zadostovati za večino

tudi balkoni na zahodni strani.

potreb po topli vodi. V ta nemen je zagotovljen tudi

Kot novost, se dodaten hlad zagotovi z izrabo

prostor za toplotni rezervoar v kleti. Preostalo to-

hladne pitne vode. Cevi dovodne hladne vode se

ploto bi še naprej pridobivali z javnega daljinskega

preplete s cevmi za vpihovanje svežega zraka,

omrežja.

kar mogoča odvzem hladu vodi in hlajenje prosto-

a. 120m2 sončnih sprejemnikov

b. Na strehi se odpaden izstopni

c. Za namene hlajenja se dovo-

toplote SSE poleti zadostuje po-

in svež vstopni zrak srečata v

dne cevi za hladno potno vodo

trebam po topli sanitarni vodi.

rekuperatorju in si izmenjata to-

ovije okoli cevi za dovod zraka.

ploto brez mešanja.

Z ventilom se lahko pretok pre-

ko teh cevi vklopi ali izklopi.

rov brez potrebe po dodatni energiji. Z ventilom se 6.23 Prezračevanje

lahko pretok preko teh cevi vklopi ali izklopi.

Zaradi novega, tesnega fasadnega ovoja je

6.25 Senčila

potrebno stanovalcem zagotoviti nadzorovano avtomatsko zračenje. Za odvod odpadnega zraka se

Pri velikih okenskih površinah so senčilanujna.

lahko uporabi obstoječe zračne jaške, ter dodatno

Vsa okna imajo zunanja pomična senčila skladno

še dimne jaške. Dovod svežega zraka se omogoči

s predpisi. Na vzhodni strani so okenske ograje

brez cevi preko odprtega volumna na stopnišču.

lesene, polpropustne za svetlobo. Na balkonih na

Od tu se nato preko cevi pod stropom razpelje do

zahodni strani je sestava ograje enaka z dodani-

spalnih prostorov.

mi polnimi, gibljivimi paneli, ki jih lahko uporabniki

Vstopni in izstopni zrak si na strehi izmenjata

premikajo glede na svoje želje po zastiranju po-

Slika 100: Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.

d. Dovod svežega zraka je ure-

e. V kletnih prostorih je prostor

f. Odvod izrabljenega zraka iz

jen brez cevi direktno preko dvi-

za začasno skladiščenej odveč-

kopalnic, kuhinj in kleti (rdeče

Zaradi izolativnejšega fasadnega ovoja se lah-

galnega in stopniščnega jaška.

ne tople pridobljene s SSE in za

cevi). Zaradi nadzidka, so v 5. in

ko velikost grelnih teles občutno zmanjša. Zara-

Od tu je nad vhodi stanovanj

naprave za razvod tople vode z

6. nadstropju v talni plošči cevi

di boljše distribucije toplote se ogrevalna telesa

po ceveh speljan do dnevnih in

mestnega omrežja daljinskega

včasih preusmerjene.

združi z vpihanim zrakom.

spalnih prostorov.

ogravanja.

toploto v rekuperatorju, ki zagotovi majhne izgube

gledov.

energije ob intenzivnem prezračevanju stavbe.

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

6.25 Prostorski prikazi

Slika 101: Prihod proti Lepemu potu 4 po ulici Lepi pot

Slika 102: Pogled vzdolž ulice Bičevje in pogled na vzhodno fasado

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

Slika 103: Pogled na zahodno fasado stanovanjskega bloka

Slika 104: Pogled na Lepi pot 4 iz sosednjega bloka Bičevje 1

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

Slika 105: Ambient na terasi v 5. nadstropju

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

Slika 106: Ambient v dvovišinskem prostoru v nadzidanem stanovanju E

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

Slika 107: Pogled na vhod in prednjo fasado

Slika 108: Pogled vzdolž ulice Bičevje

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

Slika 109: Prostorski prikaz posega na območju Bičevje in Lepi pot

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

7 ZAKLJUČEK Potrebe sodobnih mestnih stanovalcev se

S prenovo recikliramo tako prostor, kot v stavbo

brezpogojno večajo. Ljudje si povprečno želijo ve-

vgrajene gradbene materiale.

čja stanovanja in dodatne prostore kot so terase,

(Vir. Živa Deu, revija Finance 132/2005)

balkoni, shrambe, večje dnevne prostore, skupne

Mesto je potrebno zgoščevati, vendar ne na

prostore, ter boljšo javno opremo (klopi, igrišča).

račun majhnih stanovanj. Po mojih ugotovitvah so

Želijo si dvigniti svoj stanovanjski standard. Ker je

prenove, kot je predstavljena v tej nalogi nujne,

velika večina blokov v Ljubljani sedaj podstandar-

lotiti pa se jih je treba pravilno. Stanovalski svet

dnih, rušitve tako številnih sosesk pa so nesmisel-

se glede takšnih zadev večinoma ni sposoben ze-

ne, se nam v prihodnosti obetajo veliki obnovitveni

diniti, niti ni od njih pričakovati, da bo istočasno

projekti.

celotna stanovanjska skupnost (oz. 75%) pripravljena iti v več sto tisoč evrov velike investicije.

Glavne točke obnove so: - zmanjšaje porabe energije in preusmeritev k

Stanovalci nimajo istih potreb, želja, niti finančnih

obnovljivim virom energije

zmožnosti. Če si danes nekdo želi večjega stano-

- povečanje površine stanovanj

vanja, se bo seveda preselil.

- zagotovljanje ugodne mikroklime, temperatu-

Za dograjevanja bodo morali poskrbeti velika

re in osvetlitve

podjetja, stanovanjski skladi, občina ali država.

- izboljšanje komunalne opreme

Stanovalci sami tega ne bodo mogli organizirati,

- znižanje ravni hrupa

ker takšne dozidave terjajo začasno ali stalno pre-

- sanacija nosilnih konstrukcij

seljevanje stanovalcev, usklajevanje in mešanje

- povečanje dostopnosti (invalidi)

prebivalcev.

- spoštovanje obstoječih stavbnih struktur

Znižati obratovalne stroške in dvigniti stano-

- upoštevanje trenutno veljavne zakonodaje

vanjski standard. Predvsem v obdobju po rece-

- čim manj selitev stanovalcev

siji naš čaka veliko podobnih preureditev in manj

- spoštovanje obstoječe vegetacije

novo-gradenj, kot smo bili navajeni doslej. Zato upam in verjamem, da bo moja diplomska naloga prišla prav še komu.

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

8 Viri 8.1 Literatura

Bauer Michael, Mosler Peter, Scharz Michael,

vanjskih stavb in stanovanj, Uradni list 1/7.1.2011

''Green Building – Konzepte fur nachhaltige – Architektur'', Callwey GmbH, Germany 2007

Pravilnik o učinkoviti rabi energije, Uradni list RS, št.52/2010) M.Zavasnik

Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št.

''Excursion guidebook – Switzerland, Austria 2009'', Universi-

''Prenova stanovanjske soseske fužine'', diplomsko delo, FA

Tehnična smernica TSG - Požarna varnost v stavbah

ty of Ljubljana, Faculty of Architecture

2007 Prostorski ureditveni pogoji MOL (VI-646)

Publikacije M.Pajnik,

William McDonough & Michael Braungart,

T.Lozej

''We are finally running out of oil!''

''Cradle to Cradle (Remaking the Way We Make Things)'',

''Energijski model pasivne stavbe'', diplomsko delo, Fakulteta

Podrobni prostorski ureditveni pogoji MOL (Stanovanjski

raziskovalni referat, Akademie van Bouwkunst, Amsterdam

North Pount Press, New York

za strojništvo, 2010

objekt Lepi pot 4 stoji v Katastrski Občini K.O. 2679 Gradišče II na parceli 802, s pripadajočo parcelo 159/2 v upravni enoti

2010 David JC MacKay

G.Merljak

''AR 2003/1'' (arhitektura, raziskave), Fakulteta za Arhitektu-

''Sustainable Energy (Without the Hot Air), Version 3.5.2.''

''Primerjava metod za izračun porabe energije v stavbah'', di-

ro, 2003

November 3, 2008, 2009, published at www.withouthotair.

plomsko delo, Fakulteta za strojništvo, 2002

com A.Kožman

''AR 2005/1'' (arhitektura, raziskave), Fakulteta za Arhitekturo, 2005

Biro Marinko doo,

''Ekonomska upravičenost investiranja v večstanovanjsko

''Cening, gradbena dela 2010''

stavbo v času recesije'', diplomsko delo, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2010

E.Neufert, P.Neufert ''Neufert, Third edition'', Oxford Brookes University

Diplome A.Vidic

Zakoni

Drout F., Lacaton A., Vassal J.P.

''Idejni načrt za kopališčee Kolezija v Ljubljani'', diplomsko

ZGO-1 (Zakon o gradnji objektov), Uradni list RS 41/04

''Plus, Large-scale housing developments''

delo, Ljubljana, FA 2010 ZUreP-1 (Zakon o urejanju prostora), Uradni list RS 142/02

''Solar 4 – Architektur und Energie'', Amerika-Haus Berlin in

M.Blatnik

cooperation with Tech. Univ. Berlin, Jan-Feb 1981

''Idejni načrt za osnovno šolo v Ajdovščini v plusenergijskem

Stanovanjski zakon, Uradni list 69/03

standardu'', diplomsko delo, FA 2010 Pravilnik o osvetlitvi stanovanj z dnevno svetlobo, Uradni list

Gonzalo Roberto, Habermann Karl J., Birkhauser ''Energy-Efficient Architecture – Basics for planning and con-

S.Rajh

struction''

''Prenova Fondovih hiš ob stadionu za Bežigradom v Ljubljani'', diplomsko delo, FA

102/04)

Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stano-

Vič)

Spletne strani

http://www.stat.si/

http://www.800.cam.ac.uk

http://www.geodetska-uprava.si/DHTMLHMZ/wm ppp.htm.

http://goldsilver.com

http://www.arhitekturni-vodnik.org/?search=&arhitekt=0&tip= 0&kraj=0&obdobje=13

http://www.canwesavetheworld.com/uk http://sl.wikipedia.org/wiki/Ljubljana#Stoletje_nemirov (http:// wikimedia.org) http://www.energetskabilanca.si/energetska-optimizacija-rewww.energybulletin.net

konstrukcij-starih-objektov

http://www.800.cam.ac.uk (Cambridge research)

http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-YVW4WEGB

http://www.rtvslo.si/evropska-unija (internet newsletter) http://www.fa.uni-lj.si/filelib/9_ar/2005/ar2005-2.pdf http://www.opec.org (OPEC – Organisation of the Petroleum Exporting Countries)

http://www.finance.si/show.php?id=125845&src=pj110705

http://energija.wordpress.com (energy research group)

http://www.google.si/url?sa=t&source=web&cd=4&ve d=0CCEQFjAD&url=http%3A%2F%2Fwww.energet-

http://www.800.cam.ac.uk (Cambridge research)

ski-inzeniring.si%2Findex.php%3Foption%3Dcom_ docman%26task%3Ddoc_download

http://goldsilver.com (online gold and silver marketing)

http://www.energijadoma.si/znanje/evropska-direktiva-o-spodbujanju-proizvodnje-elektricne-energije/energetska-prenova-objektov-stanovanjskega-sklada-mol-na-kvedrov

http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

8.2 Slike

Slika 8: Povprečna velikost stanovanj v Sloveniji 1971-2002

Slika: 17: Slika: 17: Prikaz vsote stroškov energije za obdobje

Slika 39: Prostorski prikaz in shema situacije

Vir: Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana 2007

naslednjih 80let brez prenove/prenova

Vir: Spletna stran LaCaton & Vassal architects,12.6.2011

Vir: Lasten

http://www.lacatonvassal.com/index.php?fkt=1

(višek in primanjkljaj)

Slika 18: Stanovanjske zazidave iz obdobja 1945 - 1977

Slika 40-41: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire pred prenovo

Vir: Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana 2007

na območju Rožne doline, Viča in Trnovega

– zunanji izgled

Vir: Lasten

Vir: Spletna stran LaCaton & Vassal architects,12.6.2011

Slika 1: Slika naslovnica We are finally running out of oil! Vir: lastna fotomontaža

Slika 2:: Poraba energije v svetovnem merilu

Slika 9: Število stanovanj glede na velikost in povpraševanje

Vir: Lasten po podatkih Cambridge research Slika 10: Ševilo dokončanih stanovanj in njiova povprečna

http://www.lacatonvassal.com/index.php?fkt=1

Slika 3: Predvidena količina načrpane nafte do leta 2050

veliksot v Ljubljani v obdobju 2005-2009

Slika 19: Obstoječa situacija območja Bičevje in Lepi pot

Vir: Energy Bulletin 12.6.2011

Vir: MOL, Statistični letopis Ljubljane 2010

Vir: Lasten

Slika 42-43: Tloris stanovanjskega bloka v Saint-Nazaire pred in po prenovi

http://www.energybulletin.net/node/11621 Slika 11: Ševilo dokončanih stanovanj glede na število pro-

Slika 20: Tloris tipičnega nastropja

Vir: Spletna stran LaCaton & Vassal architects,12.6.2011

Slika 4–: Graf gibanja cen naftnih derivatov 1961 - 2006

storov v Ljubljani 2005-2009

Vir: Originalni gradbeni načrti 1959

http://www.lacatonvassal.com/index.php?fkt=1

Vir: Spletna stran Wikimedia 12.6.2011

Vir: MOL, Statistični letopis Ljubljane 2010 Slike 21 do 32: Fotografska dokumentacija obstoječega sta-

Slika 44: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na prenovljano fa-

Slika 12: Povprečna velikost stanovanj v EU (vključno s sta-

nja

sado - kontrast obnovljeno/ne-obnovljeno

novanjskimi hišami)

Vir: Lasten

Vir: Spletna stran Enota arhitekti,12.6.2011

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/42/Oil_Prices_1861_2006.jpg

Slika 5: Število prebivalcev Ljubljane 1869-2010, posebej hi-

Vir: MOL, Strateški prostorski načrt Mestne občine Ljubljana

tra rast je bila v obdobju 1945 - 1980

2007

Slika 33: Tloris - posnetek stanja 1:100 Vir: Lasten posnetek glede na stanje in gradbene načrte

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 12.6.2011 http://sl.wikipedia.7val.com/wiki/Ljubljana

http://www.enota.si/galerija/2009102215184132?mode=sele

Slika 13: Vprašalnik z rezultati, str. 1/3 Vir:Lasten

Slika 34: Prerez vz - posnetek stanja 1:100 Vir: Lasten posnetek glede na stanje in gradbene načrte

Slika 6: Gibanje števila stanovanj v Sloveniji o obdobju 1971 – 2008

Slika 14: Vprašalnik z rezultati, str. 2/3

Vir: Agencija Republike Slovenije za Okolje, ARSO, 12.6.2011

Vir:Lasten

Slika 35 - 37: Fotografska dokumentacija obstoječega stanja Vir: Lasten

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=215 Slika 15: Vprašalnik z rezultati, str. 3/3 Slika 7: Starost stanovanj v Sloveniji

Vir:Lasten

Slika 38a, 38b: Stanovanjski blok v Saint-Nazaire – okenske odprtine pred in po prenovi

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002, 12.6.2011

Slika 16: Poraba energije v domovih v Veliki Britaniji

Vir: Spletna stran LaCaton & Vassal architects,12.6.2011

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=215

Vir: lasten po podatkih www.canwesavetheworld.com/uk

http://www.lacatonvassal.com/index.php?fkt=1

ction Slika 45: Situacija Ilirska ulica Vir: Spletna stran TIS,12.6.2011 http://www.itis.si/Page_Map.aspx

Slika 46: Stanovanjski blok Ilirska, pogled na fasado po pred in po prenovi Vir: Spletna stran Enota arhitekti,12.6.2011 http://www.enota.si/galerija/2009102215184132?mode=sele ction

Slika 47: Stanovanjski blok Ilirska, tloris pritličja po prenovi

Vir: Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev sta-

Slika 64: Prikaz razvoja ideje obdelave volumnov

Vir: Spletna stran Enota arhitekti,12.6.2011

novanjskih stavb in stanovanj

Vir: lasten

Slika 73: Prikaz odstranjenih zidov (rdeče) in novih zidov

http://www.enota.si/galerija/2009102215184132?mode=sele ction

(modro) Slika 56:Tabela možnih arhitekturnih posegov,

Slika 65: potres v Skopju

Vir: lasten

Vir: Sobota info,12.6.2011

Slika 48: Stanovanjski blok Ilirska, tloris tipičnega nadstropja

Vir: lasten

www.sobotainfo.com/novice/ogled/11941/?s=rs

po prenovi

Slika 57:Tabela možnih posegov za zmanjšanje porabe ener-

Vir: Spletna stran Enota arhitekti,12.6.2011

gije,

Slika 66: potresna nevarnost v Sloveniji

http://www.enota.si/galerija/2009102215184132?mode=sele

Vir: lasten

Vir: SOS 12,12.6.2011

ction

Slika 74: Pogoji glede na občinske prostorske ureditvene pogoje, Vir: lasten

http://www.sos112.si/slo/page.php?src=na12.htm

Slika 75: Primerjava površin pred in po prenovi, Vir: lasten

Slika 58: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje

Vir: lasten

Slika 49: Prikaz zazidanosti prostora in različnih programov

na obravnavanem objektu

Slika 67: Armaturni načrt temeljev

Vir: Lasten

Vir: lasten

Vir: fotografija originalnega načrta iz 1958

Slika 76: Površine in razporeditev pri obstoječem stanju.

Slika 68: Postopek sanacija obstoječih nosilnih konstrukcij in

Vir: lasten

Slika 50: Prikaz zaznave prostora

Slika 59: Volumenski prikaz omejitev glede obsega gradnje v

dodajanje novih.

Vir: Lasten

obravnavanem območju

Vir: lasten

Slika 77: Površine in razporeditev prostorov po prenovi, P

Vir: lasten

do P+4

Slika 51: Radij 100, 200, 300m od bravnavanega objekta Vir: Lasten

Slika 52: Prehodnost prometa na obravnavanem območju

Slika 69: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri pri Slika 60: Prikaz izbranega obsega intervencije za območje in

obstoječi konstrukciji (prva etaža)

za izbrani objekt.

Vir: lasten

Slika 78: Površine in razporeditev prostorov po prenovi, P+5

Vir: lasten

Vir: Lasten

Slika 70: Delež nosilnih sten v vzdolžni in prečni smeri po Slika 61: Kvalitete, ki naj bodo vodilo pri zasnovi vsebin v

odstranitvi nekaterih nosilnih sten (prva etaža)

Slika 79: Površine in razporeditev v nadzidku, P+6

Slika 53: Prikaz javnih in poljavnih zelenih površin na obrav-

prenovljeni soseski.

Vir: lasten

navanem območju

Vir: lasten Slika 71: Konstrukcijska zasnova prizidka, nadstropja

Slika 80: Površine in razporeditev prostorov po prenovi v

Slika 62: Prostorske sheme možnih posegov

P,1,2,3,4.

garaži,kolesarnici in kleti.

Vir: lasten

Slika 63: Prerezi in tlorisi možnih posegov

Slika 72: Konstrukcijska zasnova nadzidka, 5 in 6 nadstropje.

Vir: lasten

Vir: Lasten

Slika 54: Gradbene linije na območju Vir: Lasten

Slika 55: Tabela dimenzij stopnic za stanovanjske stavbe

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011

Slika 81: Nova situacija soseske Bičevje z vrisanim tlorisom

Slika 91: Fasada vzhod, 1:100

Slika 99: Hiša coop, prizidek je ovit z lesenimi oblogami, kis

Slika 108: Pogled vzdolž ulice Bičevje

objekta Lepi pot 4. Objekti Bičevje 1,2,4 in 7 so vrisani le

Vir: lasten

časom posivijo.

Vir: lasten

volumensko. Vir: lasten

Vir: Hiša Coop, Danska, Primus Architects, razstava BIG v Slika 92: Fasadni pas - južna fasada

Ljubljani

Vir: lasten Slika 82: Nova situacija z vrisanim prvim nadstropjem:200 Vir: lasten

Lepi pot Slika 100: Prikaz inštalacijskih napeljav po prenovi.

Slika 93: Fasadni pas - zahodna fasada

Vir: lasten

Vir: lasten Slika 83: Tloris kleti, kolesarnice in garaže. Vir: lasten

Slika 101: Prihod proti Lepemu potu 4 po ulici Lepi pot Slika 94: Toplotna slika stanovanjskega bloka brez izolirane

Vir: lasten

fasade Slika 84: Tloris tipičnega nadstropja (P,1,2,3,4).

Vir: lasten

Slika 102: Pogled vzdolž ulice Bičevje in pogled na vzhodno fasado

Slika 95: Grefi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na Slika 85: Tloris 5. nadstropja

število postavljenih sprejemnikov sončne toplote

Vir: lasten

Slika 103: Pogled na zahodno fasado stanovanjskega bloka Vir: lasten

Slika 86: Tloris 6. nadstropja

Slika 96: Grafi vsote stroškov energije v 80 letih, glede na

Vir: lasten

debelino izolacije po prenovi

Slika 104: Pogled na Lepi pot 4 iz sosednjega bloka Bičevje 1

Vir: lasten

Slika 97: Najdaljša evakuacijska pot do stopnišča je v stano-

Slika 105: Ambient na terasi v 5. nadstropju

vanjih D in F, znaša 23m.

Vir: lasten

Slika 87: Prerez VZ, 1:100 Vir: lasten

Slika 88: Fasada sever, 1:100

Vir: lasten

Slika 106: Ambient v dvovišinskem prostoru v nadzidanem Slika 98: Na nov fasadni ovoj, se nanese tekstura in barva

stanovanju E

Slika 89: Prerez SJ, 1:100

podobna obstoječi.

Vir: lasten

Vir:

http://privreda.info/site/index.php/Gradevinarstvo/SOD-

-Vidra-/SOD-Vidra-Boje-i-teksture-fasade.html Slika 90: Fasada zahod, 1:100 Vir: lasten

Slika 109: Prostorski prikaz posega na območju Bičevje in

Slika 107: Pogled na vhod in prednjo fasado Vir: lasten

Vir: lasten

IDEJNA ZASNOVA PRENOVE

STANOVANJSKEGA BLOKA NA LEPEM

POTU

LJUBLJANI

DIPLOMANT MATIC

PAJNIK

25007191

MENTOR

DOC.

MAG.TADEJ

GLAŽAR,

MABIA -

LJUBLJANA,

JUNIJ

2011