Enklave raja, območja pekla
Otoki Zaradi svoje edinstvenosti simbolizirajo kraje z drugačnimi življenjskimi okviri Navdihujoči fenomen za številne
to poletje je naprodaj otok Motu teta v Francoski Polineziji.
Ljudje so že od prazgodovine živeli na številnih manjših otokih. Ti so bili domovina mitoloških bitij, kraji, kjer so ljudje gradili samostane in svetilnike, vladarji pa tudi kaznilnice. Otoki v oceanih so bili tudi stražarnice pomorskih velesil, viri donosnega eksotičnega blaga. Nekateri otoki iz ljudske domišljije pa so postali veliki simboli, kot sta na primer Atlantida in Utopija. Milan Ilić, Dunaj
Otoki so zanimiva tema za organizatorje kulturnozgodovinskih razstav. Leta 2015 je bila razstava Otok(i), originalno Île(s), v Muzeju Korzike, največjega francoskega otoka in četrtega največjega v Sredozemskem morju. Na Korziki se je rodil Napoleon Bonaparte. Po njegovem prvem velikem porazu so ga evropske sile poslale na Elbo kot kralja (le) tega italijanskega otoka. Napoleon na Elbi ni zdržal dolgo in po desetih mesecih, od marca 1815, je bil spet v Franciji, kjer je znova prevzel oblast in nadaljeval vojno. Nekaj mesecev kasneje, po porazu pri Waterlooju, je bil ponovno izgnan na otok, vendar ne več kot vladar. Na britanski Sveti Heleni, daleč v Atlantiku, je po šestih letih umrl. Leta 2022 je bila razstava Otok(i) na otoku Sveta Margareta (Sainte-Marguerite), največjem otoku Lerinskega otočja, nedaleč od francoskega Cannesa. Na tem 1,5 kvadratnega kilometra velikem otoku že dolgo stoji trdnjava Fort Royal, v kateri je bil nekaj stoletij zapor. Zdaj je v tem delu trdnjave Muzej maske, poimenovan po ujetniku za časa kralja Ludvika XIV., čigar identiteta do danes ni zanesljivo ugotovljena. V 19. stoletju ga je Alexandre Dumas starejši ovekovečil v pustolovskem romanu Mož z železno masko. Potem so v 20. stoletju na to temo posneli nekaj filmov. Sveti Honorat (Saint-Honorat), drugi pomembnejši v Lerinskem arhipelagu, je neprekinjeno naseljen od okoli leta 410, ko je nanj prišel puščavnik Honorat. Bil je ustanovitelj samostana na tem otoku, enem najpomembnejših središč krščanstva v zgodnjem srednjem veku. Ta sa-
mostan je najstarejši krščanski samostan, ki stoji na majhnem otoku. Danes imata Honorata za svetnika tako Rimskokatoliška kot Pravoslavna cerkev. Kasneje, v 11. stoletju, so v samostan prišli cistercijanci. V Lerinski opatiji (L'abbaye de Lérins) živijo še danes, imajo vinograde, pridelujejo vino in liker.
Zibelke starogrških bogov Že od nekdaj so ljudje imeli otoke za skrivnostna območja in domovine bogov. Po starogrški mitologiji se je Zevs rodil na Kreti, Artemida in Apolon na Delosu, medtem ko je Afrodita, rojena v morski peni blizu otoka Kitira (Kythira), prvič stopila na kopno na Cipru. Na Kreti pa je v svojem labirintu živel nevarni Minotaver, pol človek pol bik. Odiseja je ena temeljnih legend evropsko-sredozemske kulture. V njej je Odisej na epsko-filozofskem popotovanju po svetu, sestavljenem iz arhipelagov, katerih otoki so domovina bogov in različnih bitij, poosebljenje človeških vrlin in slabosti. Na svojih potovanjih od otoka do otoka se srečuje z številnimi različnimi
izzivi, dokler ne pride v svoje kraljestvo. Odisejevo kraljestvo je tudi otok, Itaka. Otoki so idealne lokacije za različne znanstvene raziskave. Geografska izoliranost otokov je omogočila razvoj posebnih značilnosti njihovih človeških skupnosti. Otoki in arhipelagi so pogosto tudi dom endemičnih vrst rastlin in živali, ki jih ni nikjer drugje na svetu.
Veliko otokov odraža probleme sodobnega sveta.
Naravoslovec Charles Darwin je od leta 1831 do 1836 potoval okoli sveta z jadrnico Beagle. V Tihem oceanu se je ustavil na otoku Sveta Helena v Galapaškem otočju, ki so ga leta 1502 odkrili Portugalci. Darwin je opazoval lokalno favno in odkril različne vrste in raznolikosti znotraj nekaterih vrst kopenskih ptic. Na tej podlagi je po vrnitvi v Anglijo razvil svojo veliko teorijo evolucije.
jih kupiti ali dolgoročno najeti. To je pred več kot pol stoletja spoznal Ferhan Vladi, nemško-kanadski poslovnež iransko-nemškega porekla, lastnik več podjetij. Svetovno znan je kot lastnik podjetja Vladi Private Islands z lokacijami v Nemčiji (Hamburg), Kanadi in na Novi Zelandiji, prek katerega je od marca 1971 do danes prodal več kot 2650 otokov. »Otok nima hišne številke. Otok ima dušo,« pravi Vladi. Njegovo podjetje ima datoteko
Že od antičnih časov so bili otoki strateške točke velikih svetovnih sil. To so še danes. ZDA, Združeno kraljestvo in Francija imajo oporišča na številnih morskih otokih po vsem svetu.
Otoki so navdihujoč fenomen za številne umetnike, predvsem pisatelje in slikarje. Zaradi svoje edinstvenosti in izoliranosti simbolizirajo kraje z življenjskimi okvirji in pravili, drugačnimi od običajnih. V umetniški domišljiji so otoki gusarska zavetja, okoli njih se dogajajo brodolomi, na njih so skrivni laboratoriji ... V Sloveniji so številne generacije vneto prebirale roman Robinson Crusoe Daniela Defoeja, pa tudi Otok zakladov Roberta Louisa Stevensona. Obe knjigi sta bili v slovenski jezik prvič prevedeni pred več kot sto leti. Že od antičnih časov so bili otoki strateške točke velikih svetovnih sil. To so še danes. ZDA, Združeno kraljestvo in Francija imajo oporišča na številnih morskih otokih po vsem svetu. Vlogo otokov pri širjenju in utrjevanju imperijev obravnava aktualna spletna razstava Otoki in cesarstva Nacionalnega pomorskega muzeja v angleškem Greenwichu. Prikazuje, kako so otoki postali pomembni od konca 15. stoletja in Kolumbovih potovanj čez Atlantik. Nekateri so bili utrjene postaje za oskrbo in počitek pomorskih odprav, drugi pa viri začimb in drugega zelo donosnega blaga. Oboji so bili zato pogosto prizorišče imperialnega tekmovanja in oboroženih spopadov. Nizozemska je bila na primer leta 1667, torej v drugi polovici svojega zlatega 17. stoletja, pripravljena predati Angležem Novi Amsterdam, svojo kolonijo na otoku Manhattan sredi današnjega New Yorka, v zameno za ohranitev majhnega otoka Run (okoli tri kvadratne kilometre) v Molukih v današnji Indoneziji. Run je bil s svojimi gozdovi muškatovca za Nizozemce izjemno
pomemben za ohranitev dolgoletnega monopola v mednarodni trgovini z začimbami.
Zanimiva epizoda iz britanske zgodovine, povezana z oddaljenimi otoki, je upor večine posadke vojaške ladje Bounty proti krutemu kapitanu Blighu v južnem Tihem oceanu aprila 1789. Uporniki so Bligha in zvesti del posadke strpali v čoln. Blighu je s to ladjo uspelo pripluti do 6500 kilometrov oddaljenega otoka Timor. Vodja upornikov Fletcher Christian je vedel, da jih bo britanska mornarica, če Bligh doseže kopno, iskala po vsem svetu. Zato se je s somišljeniki in ženami s Tahitija odločil, da se naseli na otoku Pitcairn, ki je bil na tedanjih britanskih pomorskih kartah označen na napačnem mestu, daleč od dejanskega. O uporu na ladji Bounty je bilo doslej posnetih več filmov, tako da je mali Pitcairn (4,5 kvadratnega kilometra) postal svetovno znan. Ogledala globalnih problemov Številni otoki odražajo probleme sodobnega sveta. Podnebne spremembe povzročajo dvig morske gladine, kar ogroža obstoj majhnih otokov v arhipelagih, kot so Maldivi, Sejšeli, Kiribati in drugi. Hkrati so nekateri otoki taborišča za begunce, ki poskušajo priti v gospodarsko razvite države. Taki primeri so sredozemski otoki, kot so Lezbos, Samos, Kos in nekateri drugi v Grčiji, pa tudi italijanska Lampedusa. Do avgusta 2023 je imela Avstralija center za pridržanje azilantov na Božičnem otoku (Christmas Island) v Indijskem oceanu, daleč od svojih meja. Nekoliko boljšo podobo ima newyorški otok Ellis. Od leta 1894 do 1952 je bil zbirni center za skupno skoraj 12 milijonov priseljencev v ZDA.