ЕЛШАНИ - ЖИВОТ МЕЃУ КАМЕНОТ И ВОДАТА

Page 1


Mi{o Juzmeski

EL[ANI `ivot me|u kamenot i vodata

Ïðàâîñëàâåí õðàì „Ñâ. ïð. Èëè¼à“ ñ. Åëøàíè, 2009


SODR@INA Slovo za `ivotot me|u kamenot i vodata …………...….

7

ZEMJOPIS Mestopolo`ba ……………………………………………… Ramnini i neramnini ………………………………….…… Vodopis …………………………………………………..…… Klima ………………………………………………….……… Vrski so svetot ……………………………………..……… Gali~ica ……………………………………………………… Ele{ec …………………………...…………………………… Lagadin …...……………………...…………………………… Sosedni sela …………………………………….…………… Mesnosti …………………………………..…………………

11 12 14 17 18 19 21 23 24 27

VREMEPLOV Po~etokot ……………………………………...…………… 500 godini……………………...……………………………… Ilinden 1903 ………………………………………………… Novi gospodari ……………………………………………… Golemata pobeda ………………………………………….… Novoto vreme …………………………….………………….. Selska samouprava ……………………………………….…. Golemite ~ekori…………………………………………….. Pogled vo utre{noto …………………………………...…

37 41 49 52 56 60 64 65 68

NASLEDSTVO Imeto na evlata …................………….....………………… El{anskite svetili{ta…………….…………………… Spomen - ~e{ma Klajnec ……...…………………………..… Istoriski pati{ta …….………………………………… El{anskata arhitektura ……..………………….……… Tradicionalnata obleka …………...………...…………… El{anskiot govor …………..……………………………… Li~ni imiwa ……………………………………...………..… Prezimiwa ………………………………………………….... Prethristijanski veruvawa …..……………...…………... Hristijanstvo …………………………………………….... Obi~ai…………..……………………………………………... Obrazovanie …...……………………………………………... Umetnost ………...…………………………………………... Sportski igri …………..…………………………………...

71 76 85 85 86 92 97 98 99 104 106 120 139 142 144


STOPANSTVO Sto~arstvo …….…………………………………………… Ribarstvo ….....……………………………………………… Zemjodelstvo ………………………………………………… Zanaet~istvo……………………………………………...… Trgovija ……………………………………………….………. Grade`ni{tvo….……………………………………………. Turizam i ugostitelstvo ………………………………… Novi zanaeti ……………………………………...………….

149 151 151 152 156 158 158 160

EVLE[ANI Etni~ko poteklo…………………………………………… Rast na naselenieto…………………………………...…… Preselbi …….……………………………………………...… Privremeno iseluvawe - pe~albarstvo ….………………. Rodovska pripadnost …..…………………………………...

163 164 167 169 172

Izvori na informacii .....................………........................ Kratka prikazna za avtorot .........………….......……… Blagodarnica ..........………........………….................……… Slovo za deloto ....………........………....………........…..…

187 191 193 195


SLOVO ZA @IVOTÎÒ ME\U KAMENOT I VODATA

Od pamtivek Gali~ica za pove}eto el{anci bila po~etokot i krajot na svetot: vo nea se ra|ale, vo nea i umirale. Svoite najradosni, isto kako i najma~nite denovi vo `ivotot, gi do`ivuvale po nejzinite padini i visovi. Tuka decata gi u~ele ve{tinite neophodni za `ivot, dodeka pasi{tata i {umite bile igrali{tata na koi se minuvalo detstvoto. So vekovi so planinata bila povrzana edinstvenata sigurna idnina za sekoe dete, a taa bila i nezamenliv del od spomenot na sekoj starec. Gali~ica vo svojot najgolem del e suva, so mnogu malku voda. No, kako za ~udo, to~no tamu kade {to se nao|a El{ani, se nao|a i najgolemiot zbir od postojani planinski izvori. Bistrata i studena voda blika od dlabo~inite na planinata i brza, pak nadolu, podaleku od nea. Sepak, kolku i da e brza, vodata ne mo`e da pobegne od el{anecot, bez da mu ja osve`i suvata usta i barem za malku da ja natopi skr`avata po~va. Samo `ivotot bil potvrd od suvata po~va i samo voljata za `ivot bila pocvrsta od kamenot na koj se ra|ale, `iveele i umirale lu|eto od El{ani. Tie so vekovi bile potpreni na kamenot, so nego se borele od ra|awe do smrt. Na kamenot sednuvale da se odmorat od te{kiot `ivot, kolku da go zabri{at ~eloto od gor~livata pot. I taka, sednati na kamenot, el{anci pogledite gi svrtuvale nadolu, podaleku od planinata. A tamu imalo {to da se vidi: od dvete strani na Gali~ica, od visokite kamenesti vrvovi se gledale ogromni sini prostranstva ~ista i bistra voda. O~ite se polnele so ubavina, a du{ata sobirala nade` za podobro vreme, za posvetlo utre. @ivotot me|u kamenot i vodata bil edinstvenata i najgolemata vistina, dodeka sè drugo bilo iluzija! Na bezbrojnite pokolenija zemjodelci i sto~ari, na `ivite i mrtvite, na poznatite i nepoznatite, na site onie koi `ivotot go minuvale me|u kamenot i vodata, im ja posvetuvame ovaa kniga.

Avtorot Îõðèä, ¼óëè 2009 ãîä.


ZEMJOPIS



MESTOPOLO@BA El{ani se nao|a na zapadnite padini na planinata Gali~ica i vo neposredna blizina na Ohridskoto Ezero, na 41° 1' severna geografska {iro~ina i 20° 48' isto~na geografska dol`ina. Najvisokata kota vo El{ani se nao|a nad izvorot Vr{ek na 1 033 metri nadmorska viso~ina. Ottuka razli~nite delovi na seloto se spu{taat kon poniskite delovi na planinata. Pogolemiot del od seloto e smesten na sredna nadmorska viso~ina od 800 do 900 metri, dodeka novite pridru`ni naselbi zapo~nuvaat od bregot na Ohridskoto Ezero na okolu 695 m. n. v. El{ani na severnata strana se grani~i so atarot na seloto Kowsko, na jug i zapad so atarot na Pe{tani, a eden del od selskiot atar na severozapad izleguva na ezeroto. Od isto~nata strana seloto e celosno ogradeno i za{titeno so planinata Gali~ica, ~ii srtovi vo ovoj del se izdignuvaat nad 1600 metri. Ponoviot razvoj na El{ani i okolnite naselbi preku brzata izgradba na mnogu novi `iveali{ta i drugi objekti sozdava mo`nost vo bliska idnina naselenite mesta El{ani, Pe{tani, Ele{ec i Lagadin da srasnat vo edinstvena celina. Izgradbata na novite objekti e naso~ena okolu glavnite pati{ta na potegot Lagadin - Ele{ec - Pe{tani i Ele{ec - El{ani. Zasega najgolemiot del od El{ani ostanuva vgnezden okolu oskata od izvorot Klajnec do crkvata „Sv. pr. Ilija“, kade otsekoga{ se odvivale pova`nite sekojdnevni rabotni dejstva, kako i duhovniot `ivot na mesnoto naselenie. Tuka se smesteni `iveali{tata na pove}eto el{anci, vo neposredna blizina na javnite ustanovi (crkvata i u~ili{teto) i stopanskite zgradi (prodavnicite, kazanite za rakija i sl.). Ovde se i glavnite soobra}ajni vrski, kako me|u razli~nite delovi na naselbata taka i so nadvore{niot svet. So sive ovie objekti celata naselba opfa}a vkupna povr{ina od 13 hektari. Vo atarot na El{ani vleguvaat i novite naselbi Lagadin i Ele{ec. Do neodamna zemji{teto vo Ele{ec be{e vo sopstvenost na domorodnite `iteli na El{ani, no preku proda`ba istiot imot postepeno preminuva vo racete na novite sopstvenici od drugi mesta.


ÂÐÂÍÀ ÑÒÓÄÈ£À ÇÀ ÑÅËÎÒÎ ÅËØÀÍÈ Êíèãàòà ïîä íàñëîâ „Åëøàíè – æèâîò ìåƒó êàìåíîò è âîäàòà“ îä èñòðàæóâà÷îò è ïèñàòåë Ìèøî £óçìåñêè îä Îõðèä ïðåòñòàâóâà äëàáîêî ñòóäèîçåí çàôàò çà öåëîêóïíèîò æèâîò íà îõðèäñêîòî ñåëî Åëøàíè. Àâòîðîò £óçìåñêè íóäè êîìïëåòåí ïðåãëåä èëè ïîäîáðî êàæàíî äëàáèíñêî ñêåíèðàœå íà áèòèñóâàœåòî íà îâà íàñåëåíî ìåñòî. Íåãîâîòî äåëî å ïðåäèçâèêà èíòåðåñ íå ñàìî ê༠ëóƒåòî îä òî¼ êðà¼, òóêó è ñðåäå îñòàíàòèîò äåë îä ¼àâíîñòà âî Ìàêåäîíè¼à. Åëøàíöè è íèâíèòå ïîòîìöè å îñòàíàò ãîðäè íà îâà âðâíî äåëî çà íèâíîòî ñåëî øòî èì ãî ïðèðåäè ÷îâåêîò êî¼ è ñàìèîò ïîòåêíóâà îä òàìó. Æèòåëèòå, ïàê, íà îñòàíàòèòå ñåëà, íî è æèòåëèòå íà äîáàð äåë íàøè ãðàäîâè, ìîæàò ñàìî äà ïîñàêóâààò íåêî¼ äà íàïèøå òàêâî äåëî è çà íèâíîòî ìåñòî. Òåìåëíî è äåòàëíî îáðàáîòóâ༠è ãè ñèòå àñïåêòè îä äóõîâíèîò è ìàòåðè¼àëíèîò æèâîò íà Åëøàíè, £óçìåñêè ñå ïîãðèæèë, ñî ñâî¼îò ëåñåí ñòèë íà ïèøóâàœå, äà ïîíóäè ñåîïôàòíà äîêóìåíòàöè¼à, îáèëíî çáîãàòåíà ñî ñîîäâåòíè ôîòîãðàôèè, ìàïè è äðóã âèä èëóñòðàöèè. Ñî îâà äåëî ñåëîòî Åëøàíè äîáè òðàåí è àïñîëóòåí ñïîìåíèê. Àëåêñàíäàð Äîíñêè

***

Ìèøî £óçìåñêè ñî ñâî¼àòà ñòóäè¼à çà îõðèäñêîòî ñåëî Åëøàíè íàïðàâè äåëî êîå íà íà¼óáàâ íà÷èí ìó ñå ïðîòèâè íà âðåìåòî, øòî çíà÷è ïîòâðäà íà äðåâíàòà, íî ñåêîãàø àêòóåëíà ìèñëà äåêà ñàìî îíà øòî å çàïèøàíî èìà íåèçáðèøëèâ äîêàç çà ïîñòîåœåòî. Ñîäðæèíàòà íà êíèãàòà å îðãàíèçèðàíà íà ïðèôàòëèâ íà÷èí, ïðåãëåäíî è èíòåðåñíî, à ìîæíàòà ìîíîòîíè¼à å èçáåãíàòà ñî óïîòðåáàòà íà ðàçíè ïðèëîçè, ìåƒó êîè íà¼èíòåðåñíè ñå ôîòîãðàôèèòå è ïðåãëåäèòå. Ïðèêàçîò íà ìíîãóòå ëèöà íà Åëøàíè íèç âðåìåòî çàñëóæóâà âíèìàíèå íå ñàìî íà ìåøòàíèòå è îíèå øòî èìààò åëøàíñêî ïîòåêëî, òóêó è íà äîìàøíàòà è ñòðàíñêàòà íàó÷íà ¼àâíîñò, øòî å èìà ïîçèòèâíî âëè¼àíèå çà àôèðìàöè¼à íà ñåëîòî âî ïîâå å íàñîêè, à ìåƒó íèâ íà¼ïðèâëå÷íà å îíàà øòî íà¼àâóâà ðåñïåêòèáèëíà òóðèñòè÷êà äåñòèíàöè¼à íà áðåãîò íà Îõðèäñêîòî Åçåðî. Òîäå Èëèåâñêè


ÏÎÂÅ Å ÇÀ ÅËØÀÍÈ ÌÎÆÅÒÅ ÄÀ ÏÐÎ×ÈÒÀÒÅ ÂÎ ÏÅ×ÀÒÅÍÎÒÎ ÈÇÄÀÍÈÅ ÍÀ ÊÍÈÃÀÒÀ

ÅËØÀÍÈ ÆÈÂÎÒ ÌÅ Ó ÊÀÌÅÍÎÒ È ÂÎÄÀÒÀ ÍÀÐÀ×À£ÒÅ £À ÊÍÈÃÀÒÀ ÓØÒÅ ÄÅÍÅÑ

Å – ïîøòà: itvo@t-home.mk



Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.