Елшани by Misho Yuzmeski

EL[ANI

IMETO NA EVLATA Mestoto na koe sega se nao|a seloto El{ani (ili poto~no kaàno: prostorot okolu izvorite i po te~enieto na nekolkute postojani vodoteci) nekoga{ bilo obrasnato so mnogubrojni evlini stebla. A za takvata gusta zastapenost na evlata osnovnata pri~ina bi bila vo izobilstvoto od voda. Ne{to {to pretstavuva vistinska retkost vo ve~no èdnite predeli na planinata Gali~ica. Za da opstane vo ìvot, evlata mora da ima mnogu voda.Tamu kade {to e vodata, tamu e evlata, za{to tamu e ìvotot. I za evlata, i za ~ovekot. Vodata, prisutna vo golemi koli~estva i vo tekot na celata godina, gi namamila i lu|eto. Tie do{le i ostanale zasekoga{, da ìveat pokraj izvorite i potocite, no i pod senkite na evlite. Taka, rodot na ~ovekot minal dolgo vreme zaedno so rodot na evlata, delej}i ja istata sudbina: napojuvaj}i se od istata voda i ìveej}i na istiot prostor, eden pokraj drug. Evlata bila nerazdvojniot ~ovekov sopatnik na dolgoto patuvawe niz vremeto. No, eden den i toa moralo da go vidi svojot kraj. So {ireweto na naselbata i potrebata od dopolnitelen gradeèn prostor, pove}eto evli morale da bidat ise~eni. Evlite pa|ale, a na nivnoto mesto }e se krenela nekoja nova vodenica, ìveali{te ~ovekovo ili ìvotinsko, moèbi i nekoja zelen~ukova gradina. Od evle{ecot mnogu malku ostana. Lu|eto se rasposlale mnogu na{iroko pokraj vodata, dodeka evle{ecot se istisnuval sĂ¨ podaleku i podolu od seloto. I, ne samo {to se oslobodile od ~estoto prisustvo na evlata, tuku edno vreme duri imaa i zaboraveno, koja i kakva be{e, za {to im sluè{e. No ete, ìveej}i tolku vreme so evlata, lu|eto ostanaa za navek povrzani so nejzinoto ime! Evlite zaminaa, a ostanaa evle{anite. Si ostanaa tie da opstojuvaat pokraj izvorite i potocite, i da go ~uvaat spomenot na evlata. Prvo zemaj}i go za sebe nejzinoto ime, a potoa predavaj}i mu go na celoto svoe mesto, od dlabokite ezerski sinila pokraj Evle{ec do kamenestite srtovi nad Evle{ani!

Ele{ec (M. J.)

CRKVATA „SV. ÏÐ. ILIJA“ Poubavo mesto za podignuvawe na crkvata sigurno ne moèlo da se najde. Od dvorot se protega vol{ebna gletka kon Ohridskoto Ezero: od Struga, na sever, do Sv. Naum na krajniot juèn breg. Od tuka moè da se vidi celoto selo, kako i vrvovite na Gali~ica. Crkvata e obnovuvana pove}e pati. Najstariot zapis e od 1408 g. i pretstavuva najsiguren istoriski dokument za nejzinata starost, no i dokaz za postoeweto na seloto El{ani vo toa vreme. Sodrìnata na natpisot e poznata od edna zbirka so dokumenti za Ohridskata arhiepiskopija od 1743 godina. Spored za~uvaniot prepis, crkvata ja podignal i ukrasil so ìvopis sve{tenikot Stane od seloto Livadiari, vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Matej. Vo Du{anovata povelba na manastirot Treskavec, pokraj drugite manastirski imoti vo Prilepsko i Bitolsko, kako imot na ovoj manastir se spomnuva „crkva vo Li{in Sv. Ilija“. Dokolku navistina stanuva zbor za El{ani, za {to postoi golema verojatnost (mnogu pati El{ani e zapi{uvano pogre{no kako Li{in), toa bi zna~elo deka popot Stane ne gradel sosema nov hram, tuku ja obnovuval starata crkva vo El{ani. Toa bi bilo potvrda za postoewe na crkvata u{te vo vremeto na carot Du{an, vo sredinata na 14 vek. Sega{nata crkva e izgradena vo 1859 godina. Siguren dokaz za datumot na ovaa gradba e reqefniot natpis na kamenot, vedna{ nad vlezot od nadvore{nata zapadna strana na crkvata. Freskite se naslikani duri vo 1944 godina. Avtori se zografite: „Rafail Krstev i sinovite Krste i Vladimir od selo Lazaropole“. Ovoj podatok moè da se pro~ita vo natpisot na ju`niot yid, od vnatre{nata strana na crkvata, a toj vo celost glasi: „So bo`jata blaga volja, sodejstvo na Sv. ïr. Ilija, golemata èlba i pomo{ na blago~estiviot narod od s. El{ani, se ìvopisa svetata crkva vo leto Gospodovo 1944 od ra|aweto Hristovo, od majstorot zograf Rafail Krstev i sinovite Krste i Vladimir od selo Lazaropole, pod crkovnata uprava na sve{tenikot Kosta Georgiev Mulov od gr. Ohrid, Dimko N. [opov od selo El{ani“.

Crkvata „Sv. ïð. Ilija“ (A. T.)

PO STAPKITE NA EL[ANCI SREDBA SO EL[ANI (Nadmorska viso~ina: 800 - 900 m.) Crkvata „Sv. ïð. Ilija“ e prvoto ne{to koe treba zadolìtelno da se vidi. Pri~ina pove}e e nejzinata mestopolo`ba koja nudi za~uduva~ki ubav pogled kon Ohridskoto Åzero so okolnite planini. Od ovde zapo~nuvaat site drugi pateki koi vodat kon planinata ili ezeroto, a pro{etkata po tesnite uli~ki dava pogled vo sekojdnevniot ìvot na 680 el{anci, kako i na po{irokoto opkruùvawe na seloto. EL[ANI - KOWSKO - EL[ANI (Nadmorska viso~ina: 700 - 1 000 m.) Patekata do staroto (i vo najgolem del napu{teno selo) Kowsko delumno minuva niz {umski pojas, bez pogolemi strmnini. Vo Kowsko tesnata pateka se nadovrzuva na asfalten pat {to strmno se spu{ta do novoto Kowsko, no i na zemjeniot pat do Sv. Stefan. Pokraj ezerskiot breg, niz Lagadin i Ele{ec, se prodolùva do El{ani. EL[ANI - PE[TANI - GRADI[TE - EL[ANI (Nadmorska viso~ina: 700 - 900 m.) Po kratkata i mo{ne strmna pateka se sleguva do Pe{tani, minuvaj}i patem niz selskite gradini i pokraj crkvata „Sv. Petka“. Od Pe{tani moè da se prodolì kon Gradi{te i pe{terskata crkva „Sv. Bogorodica Pe{tanska“ (14 vek). Potoa, na vra}awe kon El{ani, se minuva preku Pe{tani i Ele{ec. EL[ANI - BUGARSKA ÛKA - EL[ANI (Nadmorska viso~ina: 900 - 1800 m.) Po strmnoto iska~uvawe se pristignuva na Bugarska ûka (1801 m), najvisokiot vrv vo ovoj del na Gali~ica. Ostatocite od Prvata svetska vojna (imeto na vrvot e samo eden del od voenoto nasledstvo) se sè u{te vidlivi, no edno od najubavite ne{to e retkata mo`nost za istovremen pogled kon Ohridskoto i Prespanskoto Åzero. EL[ANI - ASANXURA - EL[ANI (Nadmorska viso~ina: 900 - 1600 m.) Za strmnoto iska~uvawe sleduva u{te edna vredna nagrada vo vid na edna dolga i tesna visoramnina zagradena so ridovi i gusti {umi~ki. Nasekade vladee boèstvena ti{ina naru{uvana povremeno samo od zvukot na tihiot vetrec i pti~jiot poj. OVDE NE E KRAJOT, ZA[TO . . . (na nadmorska viso~ina od 700 do 2 200 m.) na ovie pateki se nadovrzuva mreà od drugi pokratki ili podolgi pateki koi za qubitelot na prirodnite ubavini i tradicionalniot selski ìvot nudat nebroeni ~asovi, duri i celi denovi, ispolneti so najrazli~ni zadovolstva od videnoto è doìveanoto.

ODGLASI OD MINATOTO · Prvata pismena traga za El{ani ja nao|ame vo trinaesetòiot vek. Seloto Eli (prvobitnoto ime na El{ani) bilo slobodna selska op{tina naselena so Makedonci, koi ~esto odele vo Ohrid da baraat sudska za{tita pred Ohridskiot crkoven sinod koj bil rakovoden li~no od arhiepiskopot Dimitrija Homatijan (1216 - 1235). · Natpisot od 1408 g. vo crkvata „Sv. ïð. Ilija“ (za~uvan vo prepis), osven {to zboruva za izgradba na crkvata, dolgo vreme be{e smetan za najsiguren dokaz za prisustvoto na osmanliskata vlast vo Ohrid i Ohridsko. · Spored popisot od 1582 g., vo El{ani ìveele 34 semejstva i 5 samci, a vkupniot broj na naselenieto iznesuval 177 ìteli. Samo edno pet~leno semejstvo i eden samec bile muslimani, a site drugi bile hristijani. Istovremeno, od vkupnoto proizvodstvo na le}a vo Ohridsko, polovinata ja obezbeduvalo El{ani, koe proizveduvalo isto kolku drugi ~etirieset sela vo ohridskiot kraj. · Srpskiot pisatel Branislav Nu{i} vo patepisot „Kraj bregovite na Ohridskoto ezero“, izdaden vo 1892 g., zapi{al: „Nad Pe{tani, vo planinata do kade {to dopira pogledot, leì seloto El{ani so 40 hristijanski ku}i. Od viso~inata na koja se nao|a seloto, a osobeno od mestoto kade {to e selskata crkva „Sv. Ilija“, izvonredno ubavo se gleda celoto ezero i okolinata“. · El{anecot Nikola Mitrev - Ezerski vo Ilindenskoto vostanie bil na~alnik na Osmiot reon vo koj bile vklu~eni selata od isto~niot breg na Ohridskoto Åzero, od Ohrid do Qubani{ta. · Vo vtorata polovina na dvaesetòiot vek El{ani gi pravi najgolemite ~ekori vo svojot mnoguvekoven razvoj: probien e (1958) i asfaltiran (1979) patot; dovedena e elektri~na struja (1962); izgraden e vodovodot (1974); voveden e telefonski (1989) i avtobuski soobra}aj (1992) . · Vo 1964 g. semejstvoto na Klime Nikleski - [ume se preseluva vo novoizgradeniot dom pod seloto, poblizu do ezeroto. Zapo~nuva izgradbata na naselbata Ele{ec.

H. @efarovi~: El{ani na bakrorezot „@itie na Sv. Naum Ohridski“ (1743)

Istorija na ìvotot vo dolinata na evlite (Bitie el{ansko) Dolgo vreme i mnogu ubavo ja gledaa zemjata. I, koga vidoa kolku e dobra i deka taa moè brojni plodovi da im ra|a, posakaa tokmu tamu da ostanat: vo planinata i pokraj ezeroto. Ostanaa i se naselija vo dolinata na evlite, poradi {to site niv gi narekoa so imeto na drvoto. Bidej}i visoko vo planinata i mnogu poblizu do neboto, grmotevicite mnogu gi pla{ea. Otidoa na najubavoto mesto vo seloto, i na Gromovnikot Ilija hram mu podignaa. Za{to sakaa imeto da mu go slavat i da mu se molat da gi za~uva domovite i stadata nivni, i da go blagoslovi trudot na nivnite race. Vodata od planinskite izvori te~e{e kon bregot na ezeroto, a so nea te~ea i nebroeni kapki pot od ~elata na evle{anite. Zaedno so vremeto te~e{e i nivniot ìvot vo dolinata na evlite, me|u planinata i ezeroto. Te~e{e ìvotot i }e te~e, sĂ¨ dodeka iste~uva i zapa|a sonceto.

Tekst, dizajn i podgotovka za pe~at: Mi{o Juzmeski Fotografii: Atanas Talevski i Mi{o Juzmeski Pe~ateweto go pomognaa `itelite na El{ani Pe~ateno vo: Biro Grafika - Ohrid

ÂŠ INSTITUT ZA TRADICIONALNI VREDNOSTI - 2004