Razvoj socialnega kapitala pri mladih z nizko samopodobo modul
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA
Modul: Razvoj socialnega kapitala pri geografsko oddaljenih mladih iz MDBS avtorica: Ĺ pela Gorjan oblikovanje: Andrej Burja
Kazalo Opis socialnega kapitala........................................................................................................1 Opis ciljne skupine: mladi z nizko samopodobo..........................................................3 Razvoj socialnega kapitala pri mladih z nizko samopodobo...................................4 Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala pri mladih z nizko samopodobo.............................................................................................................................6 Viri ................................................................................................................................................8
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA
Opis socialnega kapitala Socialni kapital je sredstvo, s pomočjo katerega postajamo bolj vključeni v družbo, predvsem zato, ker poznamo veliko ljudi, ki nam pri našem družbenem uspehu lahko pomagajo. Mladi v slovenski družbi so tista generacija, ki jih pri prehodu iz izobraževanja v zaposlitev doleti velik šok. Iz varnega okolja izobraževanja, kjer je vse načrtovano in kjer so pravila jasna, vstopajo v neznan svet zaposlovanja in s tem v svet avtonomije in odraslosti, ki pa s seboj prinaša številne izzive. Izzive s katerimi se bistveno lažje spopadamo, če imamo obsežno in dobro prepleteno socialno mrežo – socialni kapital. Mladinski delavci in vsi ostali, ki se z mladimi ukvarjamo, opažamo, da imajo mladi čedalje več težav pri pridobivanju relevantnih izkušenj za kasnejši uspeh v družbi. V času šolanja so v ospredju ocene in točke, ki pogojujejo napredovanje v naslednjo stopnjo izobraževanja, ob strani pa so izpuščene praktične veščine in sposobnosti, ki jih delodajalci danes iščejo. Vsekakor je težko predvideti, kakšne bodo potrebe delodajalcev in širše družbe v prihodnje; gotovo pa je, da bolj kot so mladi seznanjeni s tem, kaj se v realnem življenju- podjetjih in drugih organizacijah dogaja in več kot poznajo ljudi, ki jih cenijo in jim zaupajo, večje imajo možnosti za uspeh. Poleg kompetenc posameznika, ki zajemajo znanje, veščine, vrednote, stališča in izkušnje, je njegova »vrednost« določena tudi s tem, kako ima razvejano socialno mrežo. Taka mreža vsakega posameznika je sestavljena iz osebnih, ekonomskih in profesionalnih odnosov ter predstavlja del socialne strukture, ki je umeščena v osebne in organizacijske stike. Opredeljuje odnose med posamezniki, interakcije in oblikovanja socialnih omrežij. Je zmožnost zagotoviti si koristi skozi članstvo v omrežjih in drugih družbenih strukturah. Skupna prepričanja in izkušnje pripomorejo k oblikovanju socialnega kapitala, saj ustvarjajo občutek solidarnosti. Verjamemo, da je socialni kapital sredstvo, s katerim je dolgoročno in v prihodnosti možno omejiti prepad med »vključenimi« in »izključenimi«. Na kratko lahko rečemo, da je socialni kapital resurs, ki posameznikom in kolektivitetam omogoča doseganje ciljev na podlagi medsebojnega zaupanja in sodelovanja. Povzetek vseh definicij pa je lepo strnjen v sledeči opredelitvi:
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA
1
Socialni kapital predstavlja socialne mreže in participacijo v socialnem okolju. Socialne mreže usposabljajo posameznika, skupine in skupnosti za deljenje skupnih norm, vrednot, kulture, navad in običajev ter spodbujajo zaupanje in razumevanje, kar krepi sodelovanje v ali med skupinami z namenom doseči skupni cilj. Socialni kapital se razume kot posameznikov in družbeni vir, pri katerem gre za investiranje v medosebne odnose in ki je v podporo socialnemu vključevanju v sodobni družbi. (Zrim – Martinjak, 2006)
Povzetek definicij lahko strnemo v sledeči opredelitvi: socialni kapital predstavlja socialne mreže in participacijo v socialnem okolju. Socialne mreže usposabljajo posameznika, skupine in skupnosti za deljenje skupnih norm, vrednot, kulture, navad in običajev ter spodbujajo zaupanje in razumevanje, kar krepi sodelovanje v ali med skupinami z namenom doseči skupni cilj. Socialni kapital se razume kot posameznikov in družbeni vir, pri katerem gre za investiranje v medosebne odnose in ki je v podporo socialnemu vključevanju v sodobni družbi. (Zrim – Martinjak, 2006)
2
Opis ciljne skupine: mladi z nizko samopodobo S pojmoma nizka samopodoba in samozavest se pogosto srečujemo. Zlasti mladi pa se z nizko samopodobo srečujejo vse pogosteje. Ta se kaže na več ravneh: osebni, odnosni in na ravni družbe. Mladi pa jo najintenzivneje zaznavajo na osebni in odnosni ravni. Razlike med samopodobo in samozavestjo so na ravni besed majhne, za mlade, ki katero od njiju doživljajo, pa neznansko velike. Zato jih je dobro, če želimo svet mladih z nizko samopodobo razumeti, med seboj razlikovati. Samopodoba je predstava, ki jo imamo o sebi. Je vse to kar mislimo o sebi, o svojih sposobnostih, lastnosti, o svojem telesu, možnostih v življenju, uspehih in neuspehih ... Je vzorec, ki določa kako se vedemo, s kom se srečujemo, kaj poskušamo, katere izzive sprejemamo in čemu se izogibamo. Če povzamemo, lahko rečemo, da nizka samopodoba vpliva na zaupanje v lastne sposobnosti razmišljanja, izbiranja, odločanja in zaupanja v lastne vrednote. Samopodoba je tesno povezana s samozavestjo. Brez pozitivne samopodobe mladi ne morejo razviti zdrave samozavesti. Samozavest je lastnost, ki opisuje koliko zaupanja imajo mladi v lastne sposobnosti in dejanja. Samozavest se odraža na vedenju vendar pa lahko mladostnik, ki ima nizko samopodobo navzven deluje samozavestno. Najpogosteje se med mladimi to kaže skozi vedenja, ki jih izbirajo. Mladinski delavci, ki sodelujejo z mladimi z nizko samopodobo, lažje postopajo v odnosu z njimi, če razumejo in poznajo njihov svet. V prvi vrsti se morajo zavedati, da je pridobitev nizke samopodobe proces, prav tako bo proces tudi spreminjanje vzorcev na poti k zdravi samopodobi. Pomembno je, da mladinski vodja mladim nudi oporo. Pri izvajanju delavnic na temo socialnega kapitala, je dobro, da se oprejo na oprijemljive metode in tehnike, ki jim bodo pomagale z njimi vzpostaviti dober stik in varno okolje, kjer je lahko vsak to kar je.
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA
3
Razvoj socialnega kapitala pri mladih z nizko samopodobo Na kaj je potrebno biti pozoren pri izvajanju delavnic na temo socialnega kapitala kot mladinski vodja? Mladinski vodja s svojim vedenjem, ravnanji in načinom govora vpliva na skupino. Lahko je učinkovit, lahko pa s tem povzroči nasprotni učinek, saj skupina vedenje vodje projecira nase in na svoja čustva. Da bi bil čimbolj učinkovit, je potrebno delovati samozavestno, spoštljivo do sebe in do mladih ter postavljati meje ob upoštevanju pravic in odgovornosti sebe in mladih. Če je mladinski vodja spoštljiv do sebe in do drugih, bo glasnim mladostnikom všeč njegova jasnost, odkritost in odločnost. Ker bodo čutili, da jih ne ogroža, mu bodo pripravljeni prisluhniiti. Plahi mladostniki se bodo počutili razumljene in sprejete, zato bodo pripravljeni več povedati o sebi, svojih potrebah in občutkih. Mladi, ki so nagnjeni k manipulacijam pa bodo sčasoma prenehali s takšnim vedenjem, ker bodo čutili, da je mladinski delavec do njih mehak in prijazen, do predmeta pogovora in morebitnih manipulacij pa neposreden in nepopustljiv. S spoštljivim vedenjem mladinski delavec v mladih vzbuja zaupanje, saj mladi vedo, da se nanj lahko zanesejo. Poleg tega jim vodja predstavlja zgled za vedenje, ki ga bodo čez čas morda začeli razvijati tudi sami. Za mlade z nizko samopodobo so delavnice na temo socialnega kapitala še posebe primerne, saj jim lahko pomagajo na poti krepitve lastne samopodobe. Vsaj v začetni fazi se je na delavnicah dobro izogibati vaj, ki udeležence spodbudijo k izpostavljanju in nastopanju pred drugimi. Nekatere vaje iz priročnika pa so zanje še posebej priporočljive: • Sedež na moji desni je prazen • Zgodba • Moja socialna mreža • Kako uporabiti svojo socialno mrežo? • Plus/Minus/zanimivo • Enosmerna in dvosmerna komunikacija
4
Pomembno je, da vodja v posamezni skupini uporabi tiste vaje, za katere presodi, da bodo pisane na kožo prav tej, konkretni skupini.
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA
5
Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala pri mladih z nizko samopodobo Prispevek projekta Omrežen.si k razvoju socialnega kapitala pri mladih z nizko samopodobo je velik. Tako metodološko kakor tudi vsebinsko je projekt izredno primeren za prav to ciljno skupino, saj imajo mladi, ki spadajo v omenjeno skupino pogosteje težave z vstopanjem v odnose in navezovanjem stikov kot njihovi sovrstniki. Težave z vzpostavljanjem stikov z drugimi ljudmi se najpogosteje manifestirajo kot osamljenost ali izključenost. Tako ti mladi izkušajo akutno primanjkovanje socialnih stikov, s tem pa je zelo osiromašen njihov socialni kapital, pri nekaterih pa le-ta skorajda ne obstaja. Delavnice na temo socialnega kapitala, kot eno izmed orodij za večanje socialnega kapitala pri mladih, so še posebej primerne prav za mlade z nizko samopodobo. Mladih namreč ne stigmatizirajo, obravnavajo jih individualno in enakopravno, ne glede na njihovo stopnjo vključenosti. Te razmere pa mladim, ki se soočajo s težavami z vključevanjem, omogočajo spontano, naravno in neprisilno vključevanje na način, ki je mladim blizu in deluje po metodah neformalnega izobraževanja. Naše izkušnje z vodenjem delavnic za večanje socialnega kapitala pri mladih, so pokazale, da mladim z nizko samopodobo delavnice omogočajo pol-moderiran dialog z vrstniki, izmenjavo mnenj in občutek vključenosti, povezanosti in sprejetosti. Hkrati pa mladim omogočajo uvid v lasten socialni kapital ter
6
veščine, znanja in prednosti, ki jih lahko tudi sami delijo. To pa bogato prispeva k večanju posameznikove samopodobe, saj s tem pridobiva na pomembnosti in večjem občutku lastne vrednosti. Ob spodbujanju diskusije na temo socialnega kapitala s strani vodje delavnice, pa občutki večje vrednosti še pridobivajo na teži, saj jih diskusija osmisli, igre znotraj delavnic pa dajo prve manjše izkušnje, ki mladim lahko služijo kot primer dobre prakse za prihodnost.
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA
7
Viri Petrovič Erlah P., Žnidarec Demšar S. (2004) Asertivnost: zakaj jo potrebujemo in kako si jo pridobimo. Nazarje – Agros.
8
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA
9
10
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA
11
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA