Vrstniško učenje za socialni kapital by Mladinski ceh

Vrstniško učenje za socialni kapital Alenka Blazinšek, Petra Pucelj Lukan, Lara Žmaher MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Vrstniško učenje za socialni kapital avtorji: Alenka Blazinšek, Petra Pucelj Lukan, Lara Žmaher ilustracije: Marta Vrankar lektoriranje: Petra Pucelj Lukan oblikovanje: Andrej Burja založil: Salve d.o.o. Ljubljana naklada: 1000 izvodov

Kazalo Uvod ....................................................................................................................................1

Model za vrstniško učenje ...........................................................................................2

Študijski krožki po svetu ...............................................................................................3

Vrstniško učenje v krožkih in socialni kapital ........................................................5 Mladi in socialni kapital znotraj krožkov....................................................6

Prednosti in pomanjkljivosti .......................................................................................9

Razlike med študijskim krožkom in poukom ..................................................... 10

Vrste in oblike študijskih krožkov ........................................................................... 12

Načela delovanja študijskih krožkov...................................................................... 14

Cilji študijskih krožkov................................................................................................. 16

Ključne vloge v študijskih krožkih........................................................................... 17 Mentor študijskega krožka........................................................................... 17 Animator študijskega krožka....................................................................... 18

Animiranje ali kako pridobiti člane za sodelovanje v študijskem krožku.20

Kako izgledajo posamezna srečanja študijskih krožkov? .............................. 22 Prva srečanja..................................................................................................... 22 Naslednja srečanja.......................................................................................... 23

Pogovori na srečanjih.................................................................................................. 25

Način delovanja študijskih krožkov znotraj projekta ...................................... 27 Kako skupina izbere temo............................................................................ 27 Kako si skupina zastavi cilje......................................................................... 28 Mapa socialnega kapitala pri študijskih krožkih ................................. 30

Kako pripraviti posamezna srečanja študijskega krožka................................ 31 SPOZNAVANJE.................................................................................................. 32 NAČRTOVANJE.................................................................................................. 34 2. SREČANJE NA TEMO NAČRTOVANJA................................................... 38 UČENJE................................................................................................................ 40 AKCIJA................................................................................................................. 41 EVALVACIJA ....................................................................................................... 43

Zaključek ......................................................................................................................... 46 Literatura.......................................................................................................................... 47

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Uvod Želimo vam ponuditi nekaj, kar zares deluje! Nekaj, ob čemer se dobro počutite, če ste udeleženci ali mentorji ter vas pritegne in si želite sodelovati, tudi če ste samo opazovalci! Nekaj, kar je zelo podobno Kinderjajčku: zabavno, igrivo, a sila poučno – pa še kakšna čokolada se ob tem občasno poje! In seveda nekaj, pri čemer lahko pridobite socialni kapital! Čas in kraj, ko omenimo besedno zvezo »socialni kapital«, sta namreč ponavadi tudi čas in kraj, ko nas tisti poslušalci, ki se jim s tem ni nujno potrebno ukvarjati, nehajo poslušati. In ne poslušajo, dokler ne zaključimo, da je bistvo to, da imamo dovolj »vez in poznanstev«, ki nam lahko zelo olajšajo življenje, na primer prihranijo mnogo barve pri tiskanju prošenj za zaposlitev, nekaj evrov na računu za telefon, ko iščemo oblikovalca spletnih strani ali mimogrede najdejo kakšen kavč sredi Evrope, na katerem lahko brezplačno prenočimo, ko se podamo na raziskovalni potep. Kar se tiče »vez in poznanstev«, jih te večina še vedno povezuje z nečim negativnim, na kar je močno prilepljena zavist ali pa vsaj občutek velike nepravičnosti v naši družbi, v kateri eni pač imajo in drugi pač nimajo. Drži, v življenju smo v različnih situacijah. Toda, če se malo potrudimo, si lahko priložnosti za »boljši položaj« ustvarjamo tudi sami. Predvsem mladi, ki še niso toliko obremenjeni s službo in družinskimi obveznostmi, lahko nekaj energije namenijo temu. Tako, kot je to na primer storil fant, ki si je za počitniško delo poiskal delo na igrišču za golf, kjer je spoznal mnogo »pomembnih« ljudi. Ker je bil priden in prijazen, pri delu pa je tudi užival, so si ga mnogi zapomnili – in ker imajo mnogi delodajalci radi pridne, prijazne ter motivirane delavce, so se mu odprla mnoga vrata. Seveda pa je moral nanje tudi potrkati! In ravno to je tisto, kar mladi mnogokrat ne storijo. Nekako se še niso naučili, kako nevsiljivo potrkati na prava vrata – in se ob dobri predhodni izkušnji primerno predstaviti. Priročnik, ki je pred vami, vam sam po sebi ne bo odpiral vrat; ponuja pa obilico idej, kako to lahko storite sami. Ne nudi instant receptov uspešnosti; ponuja pa koncept, ki ga morda še niste preizkusili: delo v manjših skupinah – študijskih krožkih, kjer se mladi pod mentorskim vodstvom drug od drugega učijo, si pomagajo z idejami, hkrati pa se imajo skupaj lepo. Namenjen je predvsem mentorjem, pripravljen pa tako, da se mentorji najprej seznanijo s tem, kako poteka takšna oblika dela in na kaj morajo biti pozorni, na koncu pa so predstavljeni praktični primeri. Seveda pa je to samo model, ki pa ima lahko v realnosti veliko različnih oblik in izvedb! Glavno pri vsem je, da mladi krepijo vezi svojega socialnega kapitala, ki pomagajo pri trkanju in odpiranju pravih vrat v pravem trenutku.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Model za vrstniško učenje

Študijski krožek je majhna skupina enakopravnih ljudi (na primer skupina prijateljev, sorodnikov, sosedov, znancev), ki si želijo uresničiti podobne cilje in se ob tem nečesa naučiti. Omogoča temeljito pripravo na kakšno temo ali pa usposabljanje tima, saj v študijskem krožku skupaj sodelujejo vsi člani in se s tem povežejo in naučijo delovati kot tim. Pomembno pa je poudariti tudi to, da nihče ne more nikogar nič naučiti, vsak se lahko nauči le sam – torej, če oseba sama ni dejavna, se ne bo naučila nič novega (Mijoč, 1993). Za mladinsko delo je to primerna oblika skupnega delovanja in učenja, saj mladim pušča dovolj avtonomije, obenem pa se člani lahko v vsakem trenutku obrnejo na mentorja, ki je sestavni del skupine in je ponavadi dovolj izkušen, da jim lahko pomaga pri izzivih. Študijski krožki so nekakšna vmesna oblika med samostojnim učenjem in skupinskim poučevanjem, saj spodbujajo spontanost, ustvarjalnost in sproščenost »učenja z veseljem« ter hkrati načrtno usmerjajo učenje k zastavljenemu cilju (Mijoč, 1993). Učenje drug z drugim in drug od drugega prav tako predstavlja metodo, ki je v koraku s časom z novimi paradigmami učenja, ko učitelj ne predstavlja več vira znanja, pač pa svetovalca in mentorja, informacije pa so v različnih oblikah dostopns drugje. Na tak način mladi poleg znanja razvijajo eno od ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja – učenje učenja, ki dolgoročno prinaša boljše možnosti za uspeh pri vključevanju v družbo. V projektu Omrežen.si, ki je namenjen razvoju socialnega kapitala med mladimi, bomo kot metodologijo za razvoj socialnega kapitala uporabili prilagojen model študijskih krožkov. V Slovenijo so skandinavski model prinesli na Andragoškem centru Slovenije, kjer so vzpostavili koncept in podporno infrastrukturo za izvajanje tovrstnih krožkov po vsej Sloveniji. V okviru našega projekta se bomo naslanjali na njihova priporočila in literaturo, hkrati pa bomo za potrebe projekta metodologijo prilagodili. Prilagojena metodologija bo bolj primerna za mlade, razlikovala pa se bo predvsem v tem, da bo vključena komponenta razvoja socialnega kapitala, kar bo skupine ves čas tesno povezovalo z zunanjimi deležniki. Prav tako bomo vključili komponento medvrstniškega učenja, ki je med mladimi bolj priljubljeno in izhaja iz drugačnih osnov kot pri odraslih.

Študijski krožki po svetu Študijski krožki so se kot oblika izobraževanja pojavili konec 19. stoletja v Združenih državah Amerike, na Švedskem in v Angliji. Prvi, ki se je ukvarjal s študijskimi krožki, je bil Oscar Olsson, Šved, ki so ga poimenovali »oče študijskih krožkov«. Objavil je prispevek Mlade misli, v katerem trdi, da so študijski krožki v celoti prilagojeni švedskim razmeram in da imajo z ameriškimi skupno samo ime. Kasneje isti avtor priznava, da so se študijski krožki razvili v tesni prepletenosti z mednarodnimi povezavami, predvsem z Združenimi državami Amerike. Študijski krožki so bili prvotno ustanovljeni zato, da bi najmanj izobraženi ljudje imeli forum, v katerem bi lahko sodelovali in razpravljali o javnih zadevah (Mijoč, 1993).

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Danes imajo študijske krožke na Norveškem, Danskem, Finskem, nekaj tudi v Tanzaniji in drugih afriških deželah. V deželah v razvoju se ponavadi povezujejo z zadružniškim gibanjem. Vplive lahko zasledimo tudi v drugih evropskih državah, na začetku stoletja na primer v Rusiji in Severni Ameriki (Krajnc, 1993, povzeto po Colinu J. Titmusu). Študijski krožki so kot posebna oblika izobraževanja odraslih najbolj razširjeni na Švedskem, kjer imajo že skoraj stoletno tradicijo. Tam se v to obliko izobraževanja vsako leto vključi kar 28 % odraslih. Največ krožkov deluje na področju glasbene, likovne in gledališke umetnosti. Temu sledijo družbene vede, pogosti so tudi jezikovni krožki. Med vsebinami so pogosto zajete humanistične vede, sledijo naravoslovne vede, medicina in zdravstvo, tehnologija, ekonomija in drugo. Največ udeležencev je v starostni skupini od 24 do 45 let. Mnogi krožki so za udeležence brezplačni, za nekatere pa je potrebno prispevati del stroškov. Na Švedskem dajejo državno podporo za usposabljanje animatorjev, ki tudi obiskujejo ljudi na domu in jih vabijo v krožke. V krožku se sestajajo člani praviloma dvakrat tedensko, navadno za dve uri. Načrt študija pripravijo skupaj, vodja pa je predvsem usklajevalec, poleg tega pa poskrbi tudi za osnovno dokumentacijo o delovanju krožka. V krožkih je navadno do 12 članov, vladno podporo pa krožek dobi, če je v njem najmanj 5 članov. Če torej skoraj vsak tretji odrasel državljan sleherni teden deluje v prostovoljno izbrani študijski dejavnosti in vmes opravi še številne raziskovalne, študijske ali organizacijske naloge za delovanje študijskega krožka, je tako v celoti spremenjena struktura izrabe prostega časa. Ljudje začnejo sami sprejemati odgovornost za svoje učenje, za nujne spremembe v svojem okolju, zase in hkrati za druge (Mijoč, 1993). V Sloveniji je koncept delovanja študijskih krožkov v neformalnem učenju za odrasle po zgledu skandinavskih dežel razvil Andragoški center Slovenije. Skladno s željami in interesi odraslih je zastavljen ves koncept delovanja, srečevanja in beleženja rezultatov ter izobraževanja mentorjev. Študijski krožek je sestavljen ponavadi iz pet do dvanajst članov (najmanj pet ljudi je potrebno, da se lahko razvije pogovor; če pa je članov več kot dvanajst, ne morejo priti vsi do besede), ki se sestajajo od enkrat na mesec do dvakrat na teden. Načrt dela si pripravijo udeleženci skupine sami, potem ko pretehtajo svoje interese, probleme, želje in možnosti glede virov, ki jih imajo na razpolago (finančne, materialne, človeške), koliko imajo znanja in koliko časa so pripravljeni vložiti ter nameniti študijskemu krožku. Eno srečanje študijskega krožka ponavadi traja dve uri. V mladinskem delu so potrebe in motivi mladih za sodelovanje v takšnem krožku zagotovo drugačni kot pri odraslih, zato je tudi metoda prilagojena ciljni populaciji.

Vrstniško učenje v krožkih in socialni kapital Socialni kapital predstavlja socialne mreže in participacijo v socialnem okolju. Socialne mreže usposabljajo posameznika, skupine in skupnosti za deljenje skupnih norm, vrednot, kulture, navad in običajev ter spodbujajo zaupanje in razumevanje, kar krepi sodelovanje v ali med skupinami z namenom doseči skupni cilj. Socialni kapital se razume kot posameznikov in družbeni vir, pri katerem gre za investiranje v medosebne odnose in ki je v podporo socialnemu vključevanju v sodobni družbi (Zrim – Martinjak, 2006). Glede na to, da se socialni kapital oblikuje med povezanimi skupinami in znotraj skupine, je študijski krožek izjemno primerna oblika za razvoj tega. Na eni strani mlade spodbuja, da oblikujejo in razvijajo svoj socialni kapital ter drug drugemu pomagajo pri navezovanju stikov, na drugi strani pa omogoča bolj sistematičen pristop do ključnih deležnikov. Tako lahko na primer skupina mladih, ki deluje v študijskem krožku na temo zaposlovanja mladih, v enem letu pridobi znanje, ki omogoča več možnosti za zaposlitev, spozna ljudi, ki delajo na podobnih delovnih mestih, z organizacijo javnih prireditev spozna pomembne deležnike (župana, direktorje) s pomočjo katerih pridobi zaposlitev. Na koncu delovanja takšnega krožka ima potem posameznik tako znanje kakor tudi socialne vezi, ki omogočajo boljšo zaposljivost. Socialni kapital tako predstavlja »pozitiven stranski učinek« našega delovanja v študijskih krožkih. Tega pa pridobimo tako, da smo ves čas pozorni nanj, da pridobivamo priporočila relevantnih ljudi, da z njimi ohranjamo stike in se jim v čim bolj pozitivni luči predstavimo. Organizacija, v okviru katere se študijski krožek odvija, je udeležencem dolžna omogočiti stike s čim več zunanjimi deležniki, ki jim tekom delovanja krožka lahko koristijo. Mentor študijskega krožka je odgovoren, da stiki potekajo gladko ter da se gradi obojestransko zadovoljstvo. Na tak način se krepijo vezi

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

med organizacijo, deležniki in mladimi. Tako vsi vstopamo v socialna razmerja, ki dolgoročno prinašajo večstransko korist. Skupina, v kateri mladi delujejo, prav tako predstavlja socialni kapital za vsakega člana. Po eni strani gre za spodbujanje, po drugi pa za to, da posamezniki drug drugemu pomagajo uresničiti zadani cilj. To lahko storijo sami ali s povezavami, ki jih imajo zunaj krožka. V skupini si morajo tako posamezniki zaupati ter znati, biti sposobni in seveda pripravljeni drug z drugim deliti svojo socialno mrežo.

Mladi in socialni kapital znotraj krožkov Specifično pri mladih in socialnem kapitalu je to, da mnogokrat mladi socialni, kakor tudi človeški kapital (znanje), zbirajo »bančniško«. Ne potrebujejo ga sedaj, v tem času, pač pa gre za dolgoročnejšo naložbo, ki jo bodo morda lahko unovčili v prihodnosti. Toda, ali bo socialni kapital zares obstal? Kako ga »shraniti«, da ga bo možno uporabiti, ko bo pravi čas? In vprašanje, ki se ob tem tudi poraja, je ali bodo ljudje, ki mladim danes predstavljajo socialni kapital, ohranili strateške pozicije in bodo socialni kapital predstavljali tudi čez nekaj let, ko bo mlad človek iskal priporočilo ali zaposlitev. Odgovor nikakor ni enozložen ali enostaven. Tega preprosto ne moremo vedeti.

Tisto, kar pa ob tem lahko storimo, je, da socialni kapital zabeležimo in hkrati mladim pomagamo razvijati naravnanost na to, da je socialni kapital potrebno ves čas razvijati ter krepiti. Beleženje socialnega kapitala lahko poteka na različne načine: uporabimo lahko Mapo socialnega kapitala, ki smo jo razvili v okviru elektronskega Nefiksa. V njej je možno zabeležiti veliko stikov in pomembnih dogodkov ter ljudi, ki mladim lahko pomagajo v prihodnosti. Prav tako lahko tu zbiramo priporočila delodajalcev, tako da mladi tiste delodajalce, s katerimi so vzpostavili dober stik, prosijo, da jih priporočijo še drugim. S tem tudi delodajalce ozavestijo, da so zanje pomembni in bodo morda v prihodnosti še bolj, sami pa krepijo svojo samozavest in občutek sposobnosti in upoštevanosti. Naravnanost na to, da je socialni kapital potrebno negovati in razvijati, pa je tista, ki dolgoročno prinaša največ uspeha. Mlad človek, ki ve, kako unovčiti poznanstva, ki jih je v preteklosti sam vzpostavil in se tudi potrudil za dober vtis, je lahko v življenju zelo uspešen. Dejstvo, da je poznanstva preko dejavnosti, v katere je bil vključen, stkal sam in se je moral zanje potruditi, prinašajo v njegovih očeh večjo težo in zato tudi večjo odgovornost. Naravnanost na to, da »veze in poznanstva« niso nekaj negativnega in dane samo privilegiranim, pač pa gre predvsem za to, da smo sami sposobni narediti dober vtis, zaradi katerega nas ljudje cenijo, nas žene k temu, da te »veze in poznanstva« vse življenje pridobivamo in negujemo. Socialni kapital temelji na tem, da si ljudje med seboj zaupamo in pomagamo. V nasprotnem primeru lahko prihaja do resnih zlorab in neuspehov. Če se nam zgodi, da mi nekomu pomagamo, drugi pa tega ne zna primerno ceniti ali ne želi »vrniti usluge«, je naš socialni kapital »mrtev« ali »slabo vložen« kapital. To seveda ne pomeni, da moramo po svetu hoditi preračunljivo in ves čas razmišljati, komu smo kaj dolžni in kdo je kaj dolžan nam, pač pa se moramo truditi za pristne človeške odnose, pravičnost in odprto sodelovanje. Truditi se moramo za »fair play«; ob tem pa nam ostaja upanje in zaupanje v družbo in ljudi, da se bodo vsi držali tega. Četudi se bo zgodilo, da se nam to ne bo vedno obrestovalo, je v splošnem to zagotovo boljši recept za uspeh kot individualizem. Prav zaupanje pa je tista karakteristika, zaradi katere smo si v okviru projekta Omrežen.si zadali delo v vrstniških skupinah. Danes tako popularna socialna omrežja na internetu ravno te komponente ne omogočajo. Mladi so lahko tam izmišljene osebnosti ali se predstavljajo z napačnimi podatki. Za socialni kapital pa je bistveno, da se mladi med seboj zares poznajo in si na podlagi tega zaupajo, podobno pa je tudi z zunanjimi deležniki, s katerimi se mladi spoznajo preko aktivnosti ter tako na nek način že sodelujejo. Ni pa vedno nujno, da nam koristijo prav isti ljudje, katerim koristimo mi! To v praksi pomeni, da ni nujno, da nam uslugo vrnejo isti ljudje, ki smo jim jo mi

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

naredili. Če se gibljemo znotraj »kroga zaupanja« – torej družbe, kjer ljudje verjamejo, da je pomembno, da drug drugemu pomagajo, kajti to posledično s seboj prinaša to, da drug drugemu pomagamo, lahko zaupamo tudi, da če bomo mi pomagali ljudem, potem bodo tudi drugi pomagali nam, ko bomo pomoč – uslugo potrebovali.

Prednosti in pomanjkljivosti

Pomanjkljivosti: • ne zvišajo formalne izobrazbe članov, • težko pritegnemo v to obliko tiste, ki svojih potreb po učenju še niso razvili ali pa niso niti motivirani, da bi jih, • ob neveščem vodenju se lahko sprevržejo v ciklus predavanj ali v običajno družabno srečanje, • če nismo dovolj pozorni na socialni kapital, lahko njegovo vrednost tekom delovanja pozabimo ali zanemarimo, zato ne prinaša želenih učinkov. Prednosti študijskih krožkov so: • vzajemnost in prostovoljnost učenja, • skupno načrtovanje in zagotavljanje pogojev za učenje, • demokratično, prijateljsko in neformalno ozračje, • trajnost in stabilnost majhne skupine, • samostojno določanje ciljev in vsebin, • dejavno vplivanje na okolje, • pridobivanje socialnega kapitala kot »pozitivnega stranskegaučinka«, • razvijanje pripadnosti skupini, usposabljanje za samostojno učenje(Mijoč, 1993).

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Razlike med študijskim krožkom in poukom

Študijski krožki se zelo razlikujejo od običajnega poučevanja v šoli. Dela se lotimo s »horizontalnim« prijemom: vsi naj bi sodelovali enakovredno, pri običajnem poučevanju pa je prijem vertikalen (učitelj ima glavno vlogo). Naj naštejemo nekaj najpomembnejših razlik, ki so najbolj očitne. • Položaj vodje v prostoru: v študijskem krožku vodja sedi v skupini med člani krožka kot eden izmed njih. Poglavitno načelo je enakopravnost. Kdo je vodja, ne moremo neposredno videti; v razredu pa je učitelj na višjem položaju kot učenci (so med seboj enaki, učitelj pa je nadrejen). Pri študijskih krožkih v mladinskem delu mora biti mentor še posebej pazljiv, da mladim dopušča dovolj avtonomije. • Oblikovanje programa: v študijskem krožku se glede načrta dela odločajo člani krožka sami – sprejemajo, odklanjajo, dodajajo (imajo odločitveno moč). V pa razredu je predstavljena tema, ki mora biti sprejeta (učitelji imajo več moči). • Število članov: v študijskem krožku jih je navadno 6 do 12, v razredu pa je navadno več kot 20 učencev. • Položaj učencev v prostoru: v študijskem krožku člani sedijo tako, da vidijo drug drugega, npr. v krogu. V razredu pa učenci sedijo najpogosteje v vrstah. Zlahka vidijo učitelja, težko pa drug drugega. • Medosebni odnosi: v študijskem krožku člani poznajo ali bodo še spoznali drug drugega, odnosi med učenci pa so največkrat zelo neosebni. • Sodelovanje: v študijskem krožku vsi sodelujejo, priložnost za govor je enakomerna porazdeljena, v razredu pa le redki učenci aktivno sodelujejo. • Uresničevanje motivov: v študijskem krožku ljudje med seboj sodelujejo, si prizadevajo za skupne cilje. Delo temelji na notranji motivaciji, ocen ni. V razredu pa učenci delajo sami ali pa tekmujejo med seboj. Večinoma imajo vsak svoj cilj. Pomembne so ocene, zunanja motivacija. • Pričakovanja: v študijskem krožku člani skušajo reševati probleme, iskati rešitve, s tem si ustvarjajo samozaupanje, to jih spodbuja k raziskujočemu razmišljanju. V razredu pa učenci pričakujejo, da bodo izvedeli resnico in dobili rešitve od svojih učiteljev. Tako postajajo še bolj odvisni od avtoritet (Mijoč, Krajnc, 1993).

• Socialni kapital: pri pouku ne moremo pridobiti socialnega kapitala. Z delom v študijskih krožkih se povezujemo z relevantnimi posamezniki in na ta način spoznavamo ljudi, s katerimi gradimo socialno mrežo. Delo v krožku tako omogoča redne stike z relevantnimi posamezniki in na tak način boljše obojestransko spoznavanje.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Vrste in oblike študijskih krožkov

Študijski krožki so tako različni, kot so različni člani, ki se v njih udejstvujejo. Vendar bi glede na cilje, ki si jih člani postavijo ter prevladujoče metode, lahko razlikovali nekaj vrst študijskih krožkov: krožki, ki so osredotočeni na reševanje problemov ali krožki, kateri imajo za cilj pridobivanje novih spretnosti. Blid (1989, v Mijoč, 1993) razvršča študijske krožke v štiri vrste: tematski študijski krožek, tečajni model študijskega krožka, diskusijski krožek in raziskovalni študijski krožek.

Tematski študijski krožek Člani se osredotočijo na neko temo; na primer spoznavajo nekega pisatelja in njegova dela. Med dvema srečanjema berejo dela in se pripravljajo na to, kako bodo svoja spoznanja in doživetja v povezavi s prebranim sporočili drugim članom. Poleg poznavanja izbrane teme se v tem primeru urijo v spretnostih pisanja, pripovedovanja, povzemanja, sodelovanja v skupini in vodenju le-te (Mijoč, 1993).

Tečajni model študijskega krožka Pri tej vrsti krožka je v primerjavi s tematskim načrt za srečanja vnaprej bolj določen in strukturiran. Ta vrsta krožka je primerna za tiste, ki natančno vedo, kaj se želijo naučiti ali pa se želijo včlaniti v kakšno organizacijo, pa za to nimajo možnosti ali znanja. Ta model krožka ima tri stopnje: • posameznikova priprava na srečanje (študij literature, zbiranje dejstev in virov, poizvedovanje z intervjuji …); • pogovor in delo na srečanju (izmenjavanje mnenj, oblikovanje sklepov, priprava poročil); • člani sami vrednotijo lastno dejavnost (če krožek še vedno sledi zastavljenim ciljem in odgovarja na njihove potrebe).

Diskusijski študijski krožek Glavna metoda te vrste krožka je diskusija – ne gre samo za pogovor, ampak za razpravljanje. Tema diskusije se lahko od srečanja do srečanja spreminja. Člani s tem utrjujejo svoje spretnosti diskutiranja, argumentiranja in poglabljajo znanje o temah, o katerih teče beseda. Da se vzpostavi polemika, ki je bistvena za razpravo, se lahko na primer kakšno temo celo potencira s tehniko »za in proti«. V tej vrsti diskusijskega krožka naj bi sodelovalo vsaj 12 članov, drugače se diskusija ne razvije.

Raziskovalni študijski krožek To je modernejša oblika študijskega krožka in temelji na trenutnih perečih vprašanjih (onesnaževanje, zaposlovanje …). Namen te vrste krožka je, da člani zberejo čim več informacij (tudi s pomočjo strokovnjakov), izpeljejo zaključke in ugotovitve ter le-te predstavijo širši javnosti. Poznamo pa tudi različne oblike študijskih krožkov. Te se navezujejo predvsem na to, katere specifične oblike študijskih krožkov se pojavljajo v značilnih situacijah: • šolski študijski krožki (se razvijejo spontano v okviru formalnih programov izobraževanja – na primer skupina študentov, ki se skupaj pripravlja na izpit), • krožki za izboljšanje proizvodnje in kakovosti (v sklopu posameznih organizacij, cilj je izboljšanje delovnih uspehov), • krožki v soseski (podobno diskusijskemu krožku, srečujejo se ljudje iz okolice in diskutirajo o aktualnih težavah; ti krožki pomagajo oblikovati skupnost in jo povezati), • študijski krožki v mladinskih organizacijah in organizacijah za delo z mladimi: izhajajo iz potrebe po razvoju socialnega kapitala med mladimi in po posebni metodi, ki v največji meri omogoča razvoj le-tega.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Načela delovanja študijskih krožkov Pri delovanju študijskih krožkov sta najbolj pomembni načeli enakopravnosti in demokratičnosti. Tako je tudi mentor študijskega krožka enakopraven vsem članom. Odločitve in načrt dela oblikujejo člani skupaj v neformalnem in demokratičnem pogovoru. V povezavi s tem je pomembno, da je ozračje sproščeno, neformalno in da med metodami dela prevladujeta dialog in pogovor. Pomembno je tudi načelo sproščenosti. To se izraža tako, da delo v študijskem krožku temelji na izmenjavi izkušenj in spoznanj članov skupine. To sproščenost lahko spodbudi tudi prostor, kjer se skupina srečuje.

Tretje temeljno načelo delovanja študijskih krožkov je sodelovanje in prijateljstvo. Pogosto so člani krožka v prijateljskih stikih še preden začnejo delovati v krožku, kar je tudi razumljivo, saj jih združuje zanimanje za iste stvari. Med člani, ki se niso prej poznali, pa se pogosto prav tako razvijejo prijateljske vezi. Odnosi v krožku niso tekmovalni; člani imajo občutek varnosti, hkrati pa postajajo čedalje bolj odprti za nova spoznanja in nenehno učenje. Družabne in rekreativne dejavnosti, ki so pogosto spremljevalna dejavnost študijskih krožkov, lahko še pripomorejo k prijateljskemu in sproščenemu vzdušju.

Naslednje načelo je svobodna izbira ciljev: cilje si člani krožka zastavijo na temelju lastnih potreb in potreb okolja, želja in življenjskih okoliščin. Za uspešno delo študijskega krožka ni dovolj eno srečanje, zato sta kontinuiteta in načrtovanje dela prav tako pomembna. To pomeni, da naj bi se člani skupine sestali vsaj 6-krat in da bi tekom teh srečanj dosegli zastavljene cilje. Načelo aktivne udeležbe temelji na ugotovitvi, da se bolj uspešno učimo takrat, ko smo sami dejavni in kadar izražamo svoja osebna prepričanja in stališča. Pomembna opora in izhodišče za delo je tiskano gradivo. To niso učbeniki ali druga splošna gradiva, temveč članki, prispevki, gradiva, povezana z izbrano temo. To gradivo se tekom srečanj dopolnjuje, člani odkrivajo nove vire in si jih v povzetkih ali izvirnikih izmenjavajo na srečanjih krožka. Zadnje pa je načelo sprememb in dejavnega vplivanja na okolje in na sebe. Neka sprememba, ki jo člani skupine želijo doseči, je ponavadi dodatna motivacija za delo; zaradi sprememb, ki bodo nastale kot posledica krožka, pa člani najdejo dodaten smisel krožka (Mijoč, 1993).

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Cilji študijskih krožkov

Vsak študijski krožek si na začetku postavi cilje. Na cilje vplivajo mnogi dejavniki: ambicije, želje, interesi, sposobnosti članov, lahko tudi nekateri podzavestni vplivi. Hkrati pa krožki: • omogočajo, da se člani začno zavedati svojih sposobnosti in možnosti za razvoj le-teh; • krepijo sposobnost za kritično vrednotenje lastnega in tujega znanja; • omogočajo ustvarjanje in razvijanje občutka za človekovo dostojanstvo. V ciljih lahko poudarimo tudi izmenjavanje izkušenj, dejavnosti, ki so usmerjene k skupnim ciljem, omogočanje občutka varnosti, razvijanje in izboljšanje družbenega okolja, v katerem člani živijo, sodelovanje namesto tekmovanja (Krajnc, Mijoč, 1993). Vsak študijski krožek v mladinskem delu si postavi svoj skupni cilj, ki ga želijo doseči vsi člani skupine skupaj, poleg tega pa i vsak posameznik določi tudi individualni cilj, ki ga s pomočjo skupine želi doseči zase. Cilji se medsebojno dopolnjujejo in povezujejo.

Ključne vloge v študijskih krožkih

Mentor študijskega krožka Vsi člani skupine so hkrati učitelji in učenci, mentor pa je tisti, ki povezuje pogovor in skrbi, da se preverja, koliko uresničujejo načrt in kam usmeriti v prihodnosti nadaljnje cilje in naloge (Mijoč, Krajnc, 1993). Na začetku delovanja je mentor tisti, ki zbere skupino, postavi prve okvirne cilje in vsebino. Skrbi tudi za začetno delo v študijskem krožku, ko ta začne delovati kot skupina; ko pa skupina začne delovati kot celota, se odgovornosti prenesejo tudi na ostale člane krožka; na njih se s tem prenese tudi odgovornost za uspehe pri učenju (Mijoč, 1993).

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Mentor je odgovoren, da se v skupini ustvari pozitivno in delovno vzdušje, da so vsi člani upoštevani in spoštovani ter da imajo enake možnosti sodelovanja. Prav tako mora udeležence ves čas opozarjati na socialni kapital in na njegove prednosti. Ena največjih mentorjevih poleg spodbujanja udeležencev, da razvijajo svoj socialni kapital v danem trenutku, je, da jim pomaga razviti mehanizme in načine, kako vzdrževati in razvijati lasten socialni kapital vse življenje. Ni nujno, da je mentor izvedenec za določeno področje ali da je učitelj. Vlogi učitelja in mentorja se v resnici zelo razlikujeta. Mentor mora predvsem znati dobro usklajevati delo skupine in paziti, da so v njej enakopravni odnosi. Najboljši mentorji so tisti, ki imajo podobne lastnosti kot člani. Mentor je praviloma eden izmed članov skupine, le da je dober organizator ter sposoben povzemati in izražati mnenja članov celotne skupine. Seveda pa samo nadarjenost ni dovolj. Mentorji se morajo seznaniti z metodami in načini dela v študijskih krožkih, poznati pa morajo tudi temeljne administrativne naloge mentorja. Bistvena naloga mentorja študijskih krožkov je skrb, da delo poteka po dogovorjenem načrtu. Nalogam, ki jih opravlja za krožek, mora torej nameniti kar precej časa. Seveda to ne pomeni, da mora vse storiti sam, nasprotno, bistveno je, da sodelujejo vsi. Ostale naloge mentorja pa so: • pripravi okvirni načrt študija v krožku in ga s predlagano literaturo predloži članom krožka, da ga obravnavajo, • udeležence opozarja na socialni kapital in jim v vsaki aktivnosti pomaga najti navezavo nanj, • ima seznam članov, njihove naslove in telefonske številke, • rezervira prostor za predvideni čas srečanj in pripravi časovni načrt srečanj, • pravočasno si ogleda prostor za srečanja, • člane povabi v krožek in je na voljo za informacije za tiste, ki se srečanja ne morejo udeležiti, • vodi evidenco srečanj in navzočnosti članov, pregled obravnavanih nalog, predlogov delitve dela in posameznih prispevkov članov, • članom priskrbi študijsko gradivo, • predlaga naloge, tako da lahko vsi člani sodelujejo pri delu krožka (npr. eden pripravi povzetke, drugi napiše zapisnik, tretji poroča o informacijah, ki jih je izbral ipd) (Mijoč, Krajnc).

Animator študijskega krožka Animatorjeva vloga se pogosto prepleta z mentorjevo. Ni nujno, da ima animatorja vsak krožek; predvsem v mladinskem delu pa je to vloga, ki jo opravlja eden izmed mladih in tako počasi nadomešča mentorja, ki tekom procesa postaja čedalje manj pomemben. V nekaterih primerih opravlja obe vlogi ena

oseba, vendar je prav, da oboje razlikujemo. Člani pogosto izberejo animatorja šele na prvem ali drugem srečanju. Animatorjeva vloga je zelo pomembna, zanjo se odloči sam, če tako predlagajo člani skupine. Naloge animatorja: • skrbi za animiranje novih članov; • načrtuje družabni del dejavnosti v študijskem krožku; • skrbi, da so udeleženci pozorni na socialni kapital; • dobro pozna Mapo socialnega kapitala in drugim udeležencem pomaga pri izpolnjevanju; • ima evidenco o srečanjih, navzočnosti članov in njihovih prispevkih; • sodeluje pri izbiri mentorja, pri načrtovanju študijskega gradiva; • poskrbi, da so o morebitnih spremembah srečanj obveščeni vsi člani skupine; • daje pobude za nove krožke in dejavnosti (Mijoč, Krajnc).

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Animiranje ali kako pridobiti člane za sodelovanje v študijskem krožku

Vabljenje posameznikov v študijske krožke poteka dejavno. Zgolj sporočanje ni dovolj. Če verjamemo, da so študijski krožki koristna in primerna oblika izrabe prostega časa, potem je najučinkovitejše, da s študijskimi krožki osebno seznanimo mlade, ki delujejo v naši organizaciji. Mlade na nekem območju najlažje obvestimo z osebnimi pismi, s povabili, na lokalnih srečanjih, razstavah, s plakati, s sporočili v krajevnem časopisu in radiu, predvsem pa s pomočjo novih elektronskih medijev, kot so Facebook, Google in podobno. Pri mladih je potrebno najprej preučiti, kakšna bi lahko bila njihova motivacija za sodelovanje v takšni obliki učenja in osebnega razvoja. Gotovo se bo mnogo mentorjev srečalo s problemom, kako mlade navdušiti za sodelovanje, saj je njihova zaposlitev še daleč, druge motivacije pa v danem trenutku nimajo. V takšnem primeru je potrebno z njimi vzpostaviti dialog, jih povprašati, kaj bi jim bilo všeč, obenem pa skozi pogovor in druženje spoznati tudi motive, ki jih posamezniki sami ne bomo priznali: na primer potrebe po sprejetosti, po samopotrjevanju. Dobra zunanja motivacija je lahko tudi, da se srednješolcem prizna opravljanje obveznih izbirnih vsebin ali praktičnega dela kakšnega predmeta, vendar pod pogoji, ki veljajo za študijske krožke in ne za formalni šolski sistem. V tem primeru potrebujemo dobro sodelovanje s šolo. Motivacija za sodelovanje pri mladih je, poleg obveznosti, ki jih že imajo v šoli in drugod, različna. Morda pa sodelovanje v študijskem krožku za mlade lahko predstavlja izziv. Če se skupina odloči, da bo o delovanju posnela film, ki ga bo predvajala na lokalni televiziji, bo mladim to predstavljalo zadosten izziv, ki se ga bodo želeli lotiti.

Motivacija pa seveda ne sme v nobenem primeru biti samo zunanja, vsaj ne za ves čas delovanja krožka, pač pa mora prerasti v notranjo, za kar je v veliki meri s svojim delovanjem odgovoren mentor, ki mora vedno znova iskati prostor za zadovoljevanje potreb udeležencev.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Kako izgledajo posamezna srečanja študijskih krožkov?

Prva srečanja Prva srečanja se lahko med krožki zelo razlikujejo. Ni namreč vseeno, ali se bodo prvič srečali stari prijatelji ali neznanci. Kakorkoli že, pri prvem srečanju moramo biti pozorni na tri stvari: • seznanjenje članov med seboj, • pogovor o preteklih izkušnjah, znanju in interesih iz obravnavanega področja, • načrtovanje študijskega dela. Vsekakor naj bi na srečanje prvi prišel mentor, da pregleda in uredi prostor, če je potrebno, preskusi učne pripomočke in sprejme člane, ki prihajajo ter se z njimi seznani. Pomemben je osebni stik, pogled, morda stisk roke, če je v nekem okolju to v navadi in se mentor sam tako odloči. Prva naloga, ki čaka člane študijskega krožka, je seznanitev in ta naj bo čim bolj sproščena. Če je med člani kakšen novinec, se lahko na primer seznanimo tako, da najprej vsak intervjuva svojega soseda, nato pa vlogi zamenjata. Potem predstavita drug drugega skupini. Prestavitev lahko poteka tudi s pomočjo kakšnega predmeta, ki ga izbere vsak sam, npr. razglednice, knjige ali kakšnega drugega predmeta, ki je razstavljen, nato pa posameznik pove, zakaj si je izbral ravno ta predmet in se mimogrede s tem tudi predstavi. Ugotavljanje interesov je lahko del te prve seznanitve, ni pa nujno. Mentor skuša izvedeti, kateri interesi so povezani z izbrano tematiko, katero znanje si želijo člani pridobiti in kako ga nameravajo uporabiti; kaj pričakujejo od srečanj, mentorja in študija med samimi srečanji. Shema teh odgovorov je dobra podlaga za kasnejše načrtovanje.

Sledi pregled študijskega gradiva za tematiko, ki jo bo krožek potreboval. Ob pregledovanju je mogoče razbrati tudi posebne interese, seznanjenost z nekaterimi temami in podobno. Na podlagi vsega tega bo skupina laže pripravila načrt študija. Metode dela se lahko zelo spreminjajo, vendar je posameznikova aktivnost podlaga sodelovanja v krožkih. Preden razdelimo kakršnekoli naloge, je prav, da se pogovorimo s člani o metodah dela. Pogovoriti se je treba tudi o »domačih nalogah« in problemih, povezanih z njimi. Kasneje se člani odločijo, koliko individualnega dela bodo predvidoma opravili med srečanji. Dobro je tudi, da se že na prvem srečanju dogovorijo, kako bo s kajenjem, odmori, osvežilnimi pijačami, zapisovanju srečanj in o tem, ali naj vloga vodje srečanja kroži ali naj bo ves čas v mentorjevih rokah. Na koncu načrtujemo naslednje srečanje; kaj bomo počeli prihodnjič, o čem smo se dogovorili, kaj je treba opraviti med srečanjema, ali je potrebna dodatna oprema in kdo jo bo priskrbel (Mijoč, Krajnc, 1993).

Naslednja srečanja Kljub dobremu začetku je oblikovaje skupine proces, ki zahteva, da člani skupine sodelujejo med seboj in da niso odvisni drug od drugega. Ko se člani bolje spoznajo, začnejo gledati drug drugega drugače, dobijo tudi svoje posebne vloge. To vsekakor ni lahko, saj se lahko zgodi, da se kot posamezniki zelo razlikujejo po temperamentu, prepričanjih, stališčih in osebnostnih lastnostih. K procesu razvoja skupine lahko pripomorejo oporne točke, ki jih obravnavamo na srečanju: • povzetek odločitev, nalog, kako so bile uresničene, kje so bile težave, • pregled zadnjega srečanja, pregled zapisa, • načrtovanje tega srečanja, kdo ga bo vodil, kdo zapisoval (če so se tako dogovorili), kje bo poudarek, • nove informacije in na novo pridobljeno znanje lahko poteka kot pogovor s pripravljenimi vprašanji, z zapisovanjem predlogov vsakega člana, z aktivnim poslušanjem, s pripravo povzetkov, z vrednotenjem dejstev in informacij, • ovrednotenje srečanja je pomembno, če želimo, da vplivajo na delo krožka vsi člani skupine. Vprašajmo se npr.: Kako smo delali danes? Kako lahko delo izboljšamo? Kaj menimo o študijskem gradivu in metodah dela? Ali bi lahko med srečanjem naredili več ali morda manj? Kako delamo v primerjavi z načrtom, ali je morda treba načrt dopolniti? Kaj pa družabnost?, • navsezadnje mora biti pripravljeno naslednje srečanje. Pred tem naredimo kratek povzetek, nato pa se pogovorimo o temi in nalogah za

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

naslednje srečanje – kaj naj člani do takrat preštudirajo, poiščejo in pripravijo (Mijoč, Krajnc, 1993), • obvezna sestavina vsakega srečanja je tudi kratek pogovor o socialnem kapitalu (kako napredujemo pri tem, individualno in kot skupina).

Pogovori na srečanjih

V pogovoru naj bi sodelovali vsi člani študijskega krožka. Seveda tega ne smemo vzeti dobesedno, saj bodo v nekaterih trenutkih lahko več prispevali eni, drugič pa drugi. Oseba naj ima pravico, da tudi »ponikne« v ozadje, če je prišla na študijski krožek slabo razpoložena ali preobremenjena. Vsekakor pa bo dvanajst dejavnih članov lahko pripomoglo k uspehu študija več kot le dva člana, ki bi v pogovoru sodelovala. Pogovor bo prinesel le malo novega, če bodo vprašanja takšna, da bodo zahtevala le pravilen ali nepravilen odgovor.

Večina problemov ali tem, ki se dotikajo realnosti, mnenj in izkušenj ljudi, ima več vidikov. Glede na to želimo razvijati »pozitiven« pogovor: • Vprašanja naj bodo povezana z resničnostjo, interesi, s stališči, z izku-

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

• • •

šnjami. Ogibajmo se vprašanjem, ki zahtevajo le en pravilen odgovor, ironičnih ali prepričevalnih vprašanj. Temo pogovora ali problema predstavimo jasno in tako, da ju je moč ločiti od drugih tem ali problemov. Spodbujajmo člane, da predstavijo svoje izkušnje in stališča. Probleme poglejmo kritično, iz zornega kota vsakega posameznika, upoštevajmo podobnosti, dodatna dejstva, alternativne rešitve, pa tudi praktično uporabnost predlaganih rešitev. Povzetki naj bodo jasni, da nam povedo, kako daleč smo prišli in katere vidike smo doslej upoštevali. Upoštevajmo in spodbujajmo aktivni pogovor med člani samimi in ne le med članom in mentorjem. Ob koncu pogovora ovrednotimo delo.

Četudi vse to upoštevamo, neredko naletimo na težave. Morda bomo to olajšali, če bomo upoštevali načela: Smisel učenja in smoter naj bosta znana. Napredujmo z majhnimi koraki, po jasno določeni poti od znanega k neznanemu, od preprostega k težjemu. Sodelujmo med seboj. Bodimo jasni in natančni. Večkrat spregovorimo o izkušnjah članov krožka (Mijoč, Krajnc, 1993).

Način delovanja študijskih krožkov znotraj projekta Vsak študijski krožek znotraj projekta Omrežen.si ima svojega mentorja, ki pozna principe delovanja študijskih krožkov, pozna teoretična izhodišča socialnega kapitala in ve, kako delati z mladimi. Za osnovo delovanja ima vsak študijski krožek Mapo socialnega kapitala, ki obstaja znotraj sistema e-Nefiks. Na začetku delovanja študijskega krožka si mladi skupaj z mentorjem zastavijo cilje. Vsak udeleženec si zastavi individualni cilj, skupina pa si zastavi skupen, akcijski cilj.

Kako skupina izbere temo Študijski krožki lahko potekajo na veliko različnih tem. Tema mora biti takšna, da zanima vse člane v skupini, prav tako pa se navezuje na delovanje mladinske organizacije oz. organizacije za delo z mladimi. Glede na to, da temo razpiše organizacija, je primerno, da se predhodno posvetuje s potencialnimi uporabniki, kaj bi bilo znotraj poslanstva in delovanja organizacije tisto, kar bi mlade pritegnilo. To lahko stori s pomočjo anket, z individualnimi pogovori ali na podlagi predhodnih izkušenj. Prav tako je smiselno, da mentor predhodno zastavi okvirno temo, ki pa jo člani skupine bolj natančno opredelijo.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Kako si skupina zastavi cilje Vsaka skupina si znotraj svoje teme zastavil vsaj en skupen cilj, na primer: organizirati okroglo mizo o organiziranosti mladine v naši občini, pripraviti prireditev ob dnevu mladih, organizirati predavanje o možnostih samozaposlovanja v našem kraju … Tema in namen sta odvisna od organizacije, udeležencev in možnosti, ki so na voljo. Ko si skupina zastavi skupen cilj, začne razmišljati o fazah izvedbe. V načrt, kako bo skupina dosegla cilj, se vključi čim več pomembnih deležnikov – vseh, ki jim pri tem na kakršen koli način lahko pomagajo. Na okrogli mizi na primer lahko sodelujejo župan, podjetniki, mladinski delavci. Da so člani krožka na sodelovanje pripravljeni, lahko na primer gredo za en dan v podjetje, da vidijo, kako deluje, se dobijo na sestanku z županom, z njim naredijo intervju in ga objavijo v lokalnem časopisu ali kakšnem drugem mediju; o temi veliko preberejo in se na srečanjih o tem pogovarjajo. Vzporedno s tem procesom poteka določanje individualnih ciljev. Če se skupina odloči, da bo organizirala javno prireditev, lahko člani znotraj tega cilja poiščejo individualne cilje zase. Če si nekdo izmed udeležencev želi prireditev voditi, potem se mora v času priprave izučiti moderatorskih veščin: se na primer udeleži tečaja retorike, vodi sestanke, se preizkusi v vodenju manjših dogodkov v šoli ali mladinski organizaciji – pri svojem delu naj se poveže s čim več zunanjimi deležniki, ki mu lahko pomagajo pri tem usposabljanju, skupina pa ga podpira in mu daje povratno informacijo o napredku.

Pri zastavljanju ciljev je ključno, da so oblikovani s pomočjo SMART okvirja:

S – specific: naši cilji morajo biti specifični. Kaj mora biti narejeno in do kdaj, kdo bo to naredil in kaj vse potrebujemo, zakaj to počnemo … Če se na primer odločimo, da bomo organizirali javno prireditev o možnosti zaposlovanja mladih v lastnem kraju, se moramo dogovoriti: • kdaj bo prireditev, • koga bomo povabili in kako bomo te osebe pritegnili k sodelovanju, • kaj želimo s prireditvijo doseči, • koliko ljudi pričakujemo, • koliko medijev želimo tam in kaj jim želimo sporočiti, • kako bomo prišli do tja – kateri so koraki, • kako bo s financami, • kdo je za kaj zadolžen. M – measurable: cilji morajo biti merljivi, saj le tako vidimo, koliko napredka smo naredili, obenem pa nam doseganje ciljev na poti k končnemu uspehu predstavlja tudi dodatno motivacijo. V našem primeru si moramo torej zastaviti merljive kazalnike: • število prisotnih deležnikov, • število prisotnih mladih, • število prisotnih medijev, • koliko pomembnih deležnikov smo spoznali v procesu priprave, • koliko priporočil smo kot člani krožka pridobili. A – attainable/achievable: so cilji, ki smo si jih zastavili, izvedljivi? Neizvedljivi cilji slabo vplivajo na moralo in motivacijo. Poleg tega je zelo pomembno tudi pametno načrtovanje ciljev, saj lahko kakšno nalogo, ki izgleda neizvedljiva, s pametnim načrtovanjem naredimo izvedljivo. V našem primeru si lahko zastavimo, da bomo takšno prireditev naredili ne samo krajevno, pač pa regijsko. Če bomo združili vse deležnike in pomembne dogodke, ki so na voljo, nam bo uspelo. Povežemo se lahko z delodajalci iz širše regije, obenem pa se dogovorimo s šolami, za sponzorstvo zaprosimo avtobusno podjetje, da podari cenejši prevoz do kraja dogodka … R – realistic: so cilji realistični? Če se nam cilj zdi realističen, se bomo potrudili in delali za dosego tega cilja, v nasprotnem primeru (če se nam bo cilj zdel že na začetku nerealističen), bo naša motivacija takoj upadla. Postaviti si moramo visoke in obenem realistične cilje – višino določamo sami. Najlažje je določati realistične cilje na podlagi preteklih izkušenj. V našem primeru si težko zastavimo nacionalno prireditev, ker vemo, da bo brez povezav in poznanstev to zelo težko uresničiti. T – timeline: vse naše cilje je potrebno umestiti v časovne okvirje – koliko časa bomo potrebovali za katero nalogo? Do kdaj bo projekt zaključen? Na ta način vemo, koliko smo že naredili in ali je bilo delo narejeno v predvidenem času, obenem pa vemo, če moramo delati več (če zamujamo); ni pa priporočljivo, da si privoščimo preveč počitka, če smo pridni in z delom prehitevamo, ker nikoli

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

ne vemo, kdaj se nam bo (in v kateri fazi) kaj zalomilo in bomo potrebovali več časa. Vsakič, ko cilje postavimo, preglejmo, ali smo se držali tega okvirja.

Mapa socialnega kapitala pri študijskih krožkih Predstavlja osebno mapo vsakega udeleženca krožka, ki jo izpolnjuje tekom poteka krožka (spletno ali v natisnjeni obliki). Vsakemu posamezniku omogoča, da spremlja svoj napredek, obenem pa si beleži svoj socialni kapital.

Kako pripraviti posamezna srečanja študijskega krožka

Študijski krožki, ki jih bomo tekom projekta izvajali, so razdeljeni na pet sklopov: • spoznavanje, • načrtovanje, • učenje, • akcija, • evalvacija. Vsak vsebinski sklop je lahko razdeljen na več srečanj. Če se skupina med seboj še ne pozna dobro, bomo več časa in srečaj namenili spoznavanju. Načrtovanje s člani skupine, ki še nima izkušnje timskega dela in načrtovanja, lahko terja več časa, kot načrtovanje s skupino, ki to že zna. Prav tako bo načrtovanje vzelo več časa skupini, ki si zastavi bolj obsežen cilj, kakor tisti, ki se loti česa bolj preprostega. Učenje in akcija se lahko smiselno prepletata in potekata vzporedno in dopolnjujoče. Vse je v veliki meri odvisno od članov. Nikakor pa ne smemo pozabiti na končno evalvacijo, ki pa seveda izhaja iz ciljev, pomembno je tudi osebno doživljanje vključenih v projekt. Sledi nekaj idej, kako se lotiti posameznih sklopov krožka. Primeri:

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

SPOZNAVANJE Namen:

• medsebojno spoznavanje članov skupine, • predstavitev načina dela, • predstavitev teme.

Cilji:

• Vsak član skupine spozna druge člane, ne samo po imenu, pač pa bolj osebno, kakšni so interesi, želje ... • Vsak član skupine spozna način dela in se z njim strinja. • Vsak član skupine ve, kakšna je tema študijskega krožka.

Ideja za izvedbo: Pripomočki: lista prisotnosti, obrazec za zapisnik, barvni post-it listki, košarica ali vrečka, beli listi, škarje, barvice. Potek: Mentor pred začetkom srečanja poskrbi za prijeten in sproščen ambient ter da so vsi pripomočki, potrebni za izvedbo srečanja, na mestu in pripravljeni za uporabo. Mentor sprejema člane študijskega krožka in se jim predstavi – kako to stori, je odvisno od navad in okolja, v katerem se krožek izvaja. UVOD IN PREDSTAVITEV Ko so vsi člani zbrani, jih mentor pozdravi in se jim še enkrat predstavi ter pove nekaj besed o sebi. Na kratko predstavi ozadje izvajanja tega študijskega krožka: • projekt Omrežen.si (namen projekta, na kratko), • kaj je socialni kapital (na kratko), • partnerji, ki so vključeni v projekt in kdo ga financira. Če želi, na kratko opiše, kako bo potekalo prvo srečanje. MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE ČLANOV

Mentor si predhodno pripravi košarico ali vrečko, kamor da listke, na katerih so napisana nasprotja. Npr. na enem listu piše belo, na drugem črno, dobro – slabo, žalostno – veselo …. Vsak udeleženec izvleče en listek in najde svoje nasprotje. Tako dobimo pare. V primeru, da je število udeležencev liho, je v košari eno nasprotje več npr. dobro – slabo – slabo; to pomeni, da bo sestavljena ena trojica. Par mora skozi pogovor najti čim več skupnih lastnosti. Nato morata izbrati skupen simbol, ki bo te lastnosti označili in ga narišeta na papir. Nato se pari sprehodijo in pogovorijo z drugimi pari, hkrati pa skušajo najti pare, ki imajo kaj skupnega z njihovim simbolom. Na koncu vsi sedejo skupaj in povedo, kateri je njihov simbol, zakaj so ga izbrali in kdo so pari, katerih simbol ima nekaj skupnega z njihovim. PRIČAKOVANJA ČLANOV • Vsak član pove, zakaj se je vključil v študijski krožek (ŠK) in kaj pričakuje od tega. • Lahko se jim razdeli post-it listke, da nanje na kratko napišejo svoja pričakovanja (s tem imajo čas za razmislek, hkrati pa listke nalepijo na pripravljeno mesto, kar omogoči mentorju, da kasneje listke spravi in podrobneje pregleda njihova pričakovanja). PREDSTAVITEV NAČINA DELA V ŠK • kaj je študijski krožek, • kaj študijski krožek omogoča, • vloga mentorja, animatorja, • kako se sprejemajo odločitve, program in aktivnosti ŠK (enakopravnost), • metode dela (pogovori in dialogi, izmenjava izkušenj), • okvirna tema, ki jo kasneje skupaj natančneje opredelijo, • določanje ciljev (skupen in individualen cilj), • domače naloge in individualno delo, • razdelitev nalog, • notranja motivacija (ocen ni; odprtost za nova spoznanja in nenehno učenje), • kako bodo razvijali in pridobivali socialni kapital, • kolikokrat in kdaj se bodo srečevali. Po predstavitvi načina dela se člane vpraša, kaj menijo o predstavljenem in če imajo kakšne predloge o načinu dela v konkretnem ŠK. PREDSTAVITEV TEME Organizacija oz. mentor predhodno zastavi temo ŠK, ki jo nato člani skupine skupaj natančneje opredelijo. Tema je tudi tisto, kar pritegne posameznike, da se vključijo v ŠK. Zanimati in pritegniti mora vse člane skupine.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Mentor predstavi temo krožka, ki je lahko karkoli. Predstavi koristi oz. kaj vse se lahko člani ob obravnavanju teme naučijo in pridobijo. Lahko že ima pripravljeno različno gradivo. Vsak član skupine razmišlja o temi (kaj se želi naučiti ob obravnavanju te teme in kakšni so njegovi interesi): • zopet se lahko uporabi post-it listke (vsak na listek napiše, kaj ga v okviru te teme zanima, kakšna znanja in izkušnje želi pridobiti in kako jih namerava uporabiti v prihodnosti). Potem se pogovorijo in podelijo svoje želje in pričakovanja v okviru teme; • povedo tudi, koliko so s temo že seznanjeni. ZAKLJUČEK Mentor lahko še enkrat povzame namen ŠK in kaj so na tokratnem ŠK dosegli. Dogovorijo se, kaj bodo počeli prihodnjič in kaj je potrebno pripraviti do takrat. Mentor lahko predlaga članom, da za domačo nalogo razmislijo o možnih aktivnostih oz. skupnem cilju in kaj želi doseči vsak zase, da bodo naslednjič lažje postavili lasten in skupen cilj. Dogovorijo se za čas in kraj naslednjega srečanja.

NAČRTOVANJE Kakor je že bilo omenjeno, ni nujno, da gre za drugo srečanje, pač pa je to lahko tudi tretje ali četrto srečanje, odvisno od tega, koliko časa skupina nameni medsebojnemu spoznavanju. Spodaj opisani primer naj služi samo kot opora, mentor naj srečanja smiselno prilagodi temi in udeležencem.

Namen: Postavljanje akcijskih in individualnih ciljev ter določitev vlog v skupini.

• • • • •

Cilji:

Vsak posameznik si zastavi individualni cilj. Skupina si skupaj zastavi akcijski cilj. Skupina spozna Mapo socialnega kapitala. Člani si približno razdelijo vloge v skupini (vodja, animator, arhivar ...). Domača naloga: do naslednjič vsak razmisli kakšni so njegovi osebni cilji.

Ideja za izvedbo: Pripomočki: beli listi, kemični svinčniki, alkoholni flomastri; članom skupine se lahko podari tudi kakšne beležke, ki jih uporabljajo tekom ŠK. Potek: UVOD Na začetku srečanja, da se ponovno vzpostavita sproščeno vzdušje in zaupanje, lahko mentor npr. pripravi lepe misli. Vsak član izvleče lepo misel in jo deli z ostalimi. Če se mentorju zdi primerno, lahko vsakega člana poprosi, da s skupino deli dragocen dogodek ali trenutek, za katerega je hvaležen in se mu je zgodil v času med srečanjema. Na kratko predstavi zadnje srečanje ter kaj so načrtovane aktivnosti oz. cilji za tokratno srečanje. ZASTAVITEV INDIVIDUALNEGA CILJA Mentor pojasni, da si bodo tokrat postavili lasten cilj, za katerega si bodo prizadevali v času trajanja ŠK. Izhajajoč iz postavljenih lastnih ciljev pa bodo postavili skupen cilj, ki ga bodo uresničili skupaj. Da bodo lažje razmišljali in si zastavili individualen cilj, lahko ponovno skupaj obnovijo (eden od članov piše na večji list ali tablo; naredi dva stolpca, kamor bo pisal spodnje): • Kaj se želim naučiti in katera znanja ter izkušnje pridobiti v okviru zastavljene teme ŠK?

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

• Katera znanja oz. izkušnje že imam na tem področju oz. v povezavi z obravnavano temo? Mentor da članom napotke, kako si postaviti lasten cilj. Lahko jim na kratko pojasni postavitev SMART cilja ali PA PIVO cilj. Kakšen naj bo cilj? PA PIVO pojasnilo določanja cilja oz. kakšne lastnosti naj ima zastavljen cilj in na kaj moraš biti pozoren pri postavljanju lastnega cilja. • POZITIVEN (V TRDILNI OBLIKI ) • Misli na to, kaj hočeš, in ne, česa nočeš. • Vprašaj se: Kaj zares hočem? • AKTIVNA UDELEŽBA • Cilj mora biti v območju tvojega nadzora. Uresničenje cilja mora biti odvisno od tebe in ne drugih. Kaj lahko storiš sam? Vprašaj se: Kaj bom storil, da pridem do svojega cilja? • PODROBEN • Cilj si predstavljaj čim bolj podrobno. • Vprašaj se: Kdo, kje, kdaj in kako natančno ga bom dosegel? Predstavljaj si ga podrobno in si ga v mislih opiši kot odgovor na vprašanja kdo, kaj, kje, kdaj in kako. • IMAM DOKAZE? • Odgovori si na vprašanja Kako bom vedel, da sem prišel do cilja? Kaj bom videl, slišal in občutil, ko ga bom dosegel? Kdaj bom cilj dosegel? • VIRI MOČI • Vprašaj se Ali imam potrebne vire in znanja, da pridem do cilja? • Kakšne vire potrebujem, da pridem do cilja? • OBSEG CILJA • Je moj cilj dovolj velik, da me motivira (kaj imam od njegove realizacije)? • Cilj mora biti jasen in dosegljiv. Kako naj bo postavljen SMART cilj? • Specifično in preprosto: največ 1 stavek (npr. če samo rečeš »Želim višjo plačo.«, je lahko tudi 2 € višja plača). • Merljivo in smiselno: (npr. zaslužim 2000 € na mesec; imam napisano knjigo z 100 stranmi, maja 2009;) MERLJIV, da veš kdaj bo dosežen; SMISELN, da ima pomen zate; prepričaj se, da si res želiš to kar misliš, da si želiš. • AS if now: napišeš ga kot, da je že dosežen; npr. Imam …; Zaslužim; Znam … • Realen in dosegljiv zate. • TIME: ko postavljaš cilj, postavi DATUM oz. kdaj ga boš dosegel.

Zelo pomembno je, da v cilju poveš KAJ ŽELIŠ in ne tistega, kar ne želiš. Izraziti ga moraš v trdilni obliki. Mentor lahko pripravi posebne liste, kamor vsak vpiše svoj cilj. Na tablo ali velik bel list nekdo napiše vse individualne cilje. ZASTAVITEV AKCIJSKEGA – SKUPNEGA CILJA Sledi nevihta možganov, hitro nizanje predlogov skupnega cilja. Pred tem je potrebno članom pojasniti, da mora biti znotraj skupnega cilja omogočena realizacija individualnih ciljev in dvigovanje socialnega kapitala oz. večanje mreže poznanstev in ljudi, ki nam lahko s svojim znanjem, izkušnjami, poznanstvi … pomagajo pri realizaciji skupnega cilja. Ko je nanizano nekaj predlogov, se lahko glasuje ali točkuje kateri predlog je najbolj všeč vsem. Pri tem pa se PREVERI ali skupen cilj oz. predlog omogoča sledeče: • realizacijo vseh zastavljenih individualnih ciljev, • je smiseln, realen in uresničljiv v danem času oz. odvijanju ŠK. Ko se vsi člani ŠK strinjajo in poenotijo glede predloga, skupaj po SMART kriteriju postavijo cilj. SPOZNAVANJE MAPE SOCIALNEGA KAPITALA Glede na to, da je na vsakem srečanju potrebno spregovoriti o socialnem kapitalu, mentor v dveh stavkih osveži spomin in še enkrat pojasni članom, kaj je socialni kapital. Hkrati pa je sedaj čas, da spoznajo MAPO SOCIALNEGA KAPITALA. Vsak lahko dobi svoj izvod mape, hkrati pa se jih seznani, da je v e-Nefiksu na spletni strani http://enefiks.talentiran.si/ elektronska verzija. V e-Nefiks se je predhodno potrebo logirati. MOŽNA DOMAČA NALOGA in hkrati zagotovilo, da bodo mapo res uporabili: do naslednjega srečanja naj preberejo in izpolnijo vizijo in poslanstvo ter poklicni profil (naslednjič, ko se bo delal akcijski načrt ciljev, lahko pa nadaljujejo z akcijskim načrtom v mapi). RAZDELITEV VLOG V SKUPINI Kot že predstavljeno na prvem srečanju, je v okviru izvajanja ŠK več vlog: • vodja, • animator, • zapisnikar.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Mentor na kratko pojasni vlogo vsakega izmed njih in sprejema predloge članov. Lahko se dogovorijo, da naloge vloge krožijo na vsakem srečanju in se na koncu vsakega srečanja dogovorijo, kdo bo naslednjič vodja, animator in zapisnikar ter kaj bodo njihove naloge. ZAKLJUČEK Mentor preveri, kako se člani počutijo in kako so zadovoljni z izvedbo srečanja. Lahko s preprostim vprašanjem: • Kakšen se jim je zdel potek srečanja, so zadovoljni s postavljenim osebnim in skupnim ciljem in ali imajo kakšne zadržke oz. pomisleke. Na koncu se načrtuje naslednje srečanje: kaj bodo počeli in vloga posamezni članov ŠK, kaj bodo počeli med srečanji, opozori se jih na domačo nalogo: • izpolnitev mape socialnega kapitala (vizija in moj poklicni profil). Premislijo, če so zadovoljni z zastavljenim osebnim ciljem in kako ga bodo lahko realizirali skozi skupen cilj.

2. SREČANJE NA TEMO NAČRTOVANJA Namen: Načrtovanje aktivnosti skladno s cilji.

Cilji:

• Natančen krajevno-časovni načrt aktivnosti. • Opis, kako se aktivnosti prekrivajo s cilji. • Zadolžitve, kdo je za kaj odgovoren – dokončna delitev vlog v skupini.

Ideja za izvedbo: UVOD Igra za dobro vzdušje in energijo: Predlog igre: Kovanec – člani skupine sedejo okrog mize in si pod mizo podajajo kovanec, ob tem pa momljajo in s tem prikrivajo nahajališče kovanca v krogu. Eden izmed igralcev mora odkriti, pri kom se kovanec nahaja. Ta oseba

lahko prekine podajanje tako, da ukaže igralcem, da dajo roke izpod mize in sicer na naslednje načine: • pest – sklenejo obe roki v eno pest, • polž – z rokami imitirajo polža tako, da mezinec in kazalec iztegnejo, sredinec, prstanec in palec pa so skrčeni, • pištola – z obema rokama ponazorijo pištoli. Oseba, ki išče kovanec, lahko ukaže trikrat. Tisti, ki je ujet s kovancem, postane iskalec. Mentor nato na kratko pojasni načrt dela na srečanju. Preveri, če imajo še vsi enake individualne cilje ali pa so jih v času med obema srečanjema spremenili. Pregled domače naloge: so izpolnili Mapo socialnega kapitala, so imeli kakšne težave. NATANČEN KRAJEVNO-ČASOVNI NAČRT AKTIVNOSTI – akcijski načrt, kako uresničiti cilje • Kaj doseči želimo s skupnim ciljem (poleg realizacije individualnega cilja)? • Kdaj ga bomo realizirali? • Kateri so koraki potrebni za dosego našega cilja (aktivnosti)? • Katere vire in znanja imamo in katere moramo še pridobit? • Kje lahko ta znanja oz. vire pridobimo? • Koga bomo pritegnili k sodelovanju, da bomo lahko realizirali skupen cilj? • Koga moram spoznati oz. koga vključiti v projekt (deležnike), da bom lahko realiziral individualen cilj? • Naredite seznam deležnikov ter ob deležnikih zapišite, katere veščine, znanja oz. poznanstva vam bo ta oseba omogočila, da boste lahko realizirali cilje (skupne in individualne). • Kako bomo vanj vključili medije, jih bomo sploh kontaktirali? • Razdelitev vlog; kaj bo kdo prevzel (da mu bo hkrati omogočilo realizacijo individualnega cilja). Delo na področju, kjer bo lahko posameznik razvijal veščine za realizacijo lastnega cilja ali kjer bo lahko pokazal znanje, ki ga bo v tem času pridobil (je del lastnega cilja) in bo prispeval k realizaciji skupnega cilja (npr. lasten cilj: »Znam moderirati okroglo mizo«; v času med srečanji se tega naučiš in na koncu v sklopu uresničitve skupnega cilja moderiraš okroglo mizo). Preverite, kako se načrtovane aktivnosti prekrivajo z načrtovanimi cilji! ZAKLJUČEK

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Glede na to, da se je na tem srečanju postavil akcijski načrt, se lahko vsakemu izmed članov razdeli bel list z možici v različnih položajih. Predlaga se jim, da pogledajo možice in pomislijo, kje so, v kateri fazi oz. položaju pri doseganju osebnega cilja in kje pri doseganju skupnega cilja. Možica pobarvajo in predstavijo skupini (skozi to aktivnost se lahko ugotovi njihovo počutje, strahove, zadržke in razmišljanja glede zastavljenih ciljev in aktivnosti). Ponovno gredo skozi zadolžitve, kdo je za kaj odgovoren in kaj bo do naslednjič naredil. Določijo, kdaj se bodo naslednjič srečali. Domača naloga (predlog): • Zapišejo si korake realizacije individualnega cilja (doma naj gredo skozi podoben proces kot na srečanju in pripravijo, kako bodo skozi realizacijo skupnega cilja realizirali individualni cilj). • Napišejo si listo deležnikov, ki jih morajo spoznati ali srečati, da bodo lahko realizirali lasten cilj in skupen cilj (na naslednjem srečanju bodo že skupaj ustvarjeno listo dopolnili).

UČENJE Sklop učenja navadno nastopi, ko se skupina že utrdi in je pripravljena na nove izzive. Če gre za krožek, ki ima le nekaj srečanj, je lahko to že tretje srečanje.

Namen: Pridobivanje znanja za izvajanje zadanih ciljev in aktivnosti.

Cilji: • Vsak posameznik se izobrazi za svojo vlogo v skupini. • Posamezniki pripravijo srečanje za druge.

Gost: Debata z gostom. Študijski krožek se sreča z nekom, ki obvlada tematiko.

Potek: Da je srečanje bolj strukturirano in poučno, je pomembno, da se člani pripravijo na srečanje. Člani se predhodno pogovorijo o stvareh, ki jih že vedo in o stvareh, ki jih še zanimajo. Nato izpostavijo ključna vprašanja, ki jih zares zanimajo in vprašanja glede na cilje, ki so si jih zastavili. Debata z gostom je lahko strukturirana, ena izmed metod je lahko tudi, da člani krožka napišejo ključna vprašanja na listke, ki jih gost vleče iz košare in nanje odgovarja. Lahko pa je debata bolj spontana in splošna. V primeru, da krožek želi srečanje manj formalnega značaja, je potrebno temu primerno prilagoditi prostor. Lahko se srečanje priredi tudi pri kom doma, organizira se lahko mini piknik, čajanka ali kaj podobnega.

AKCIJA Namen: Načrtovanje priprave ali izvedbe konkretne aktivnosti.

Cilj: Čim bolje pripraviti načrt aktivnosti, ki jo bomo naslednjič izvedli.

Potek: V mislih gotovo že imamo približen potek aktivnosti, ki jo načrtujemo, saj smo se o tem pogovarjali že na začetnih srečanjih krožka in ko smo opredelili, kaj natanko hočemo izvesti. Na tem srečanju je čas, da se odločimo predvsem kdo bo kaj naredil. Če smo se odločili, da bomo organizirali okroglo mizo, je najbolje, da na srečanju oblikujemo seznam nalog. To lahko storimo s pomočjo pogovora in sicer tako, da bomo skrbno prisluhnili vsakemu članu, da bomo pozorni na to, kako lahko skozi aktivnost uresniči svoj cilj, ki si ga je zadal na začetku in da zadana naloga vsakemu predstavlja izziv, ki se ga bo z veseljem lotil.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Primer: Okrogla miza na temo socialni kapital. Gostje: župan, direktor znanega podjetja, direktor socialnega podjetja, profesor na šoli. Naloga

Kdo je zadolžen zanjo in do kdaj

Opombe

1 Napisati in poslati vabilo gostom

Luka napiše vabilo – do 15. 6. Marjeta vabila razpošlje – do 20. 6. Marjeta naknadno kontaktira povabljene – do 25. 6.

Potrebno je zagotoviti dovolj gostov, zato je potrebno, da tisti, ki so se z njimi že srečali tekom krožka, osebno pomagajo

2 Pripraviti program dogajanja na okrogli mizi

Urška pripravi predlog – do 10. 6. Ostali člani krožka oblikujejo vprašanja – do 15. 6. Mojca se pripravi na vodenje in moderacijo dogodka – 20. 6.

Program bo zasnovan glede na to, kdo bo gost. Potrebno je zagotoviti čim višjo in boljšo udeležbo občinstva. Pomembne so povezovalne metode.

Janez – na občini, kjer je v 3 Prostor – dogovor za dvo- okviru krožka delal prostorano in tehnič- voljno – takoj no opremo

Prostor bomo poskušali dobiti zastonj ali ga odplačati s prostovoljnim delom.

4 Promocija dogodka

Odgovoren za stike z javnostjo, komunikacija z lokalnimi mediji – Luka – ves čas Promocijsko besedilo – Luka – takoj Oblikovanje letakov in plakata: Tadej – 30. 6.

Promocijo je potrebno omejiti na ciljno publiko. Letake in plakate odnesti na srednje šole . Oglaševati je potrebno preko interneta.

5 Pogostitev in darilca za goste

Pogostitev: sponzorsko uredi Maruša – 20. 6. Darilca za goste: Marjeta – do dogodka

Finančno manj zahtevno. Poskušali bomo kontaktirati sponzorje, kjer smo člani krožka delali prostovoljno.

6 Socialni kapital – skrb, da bo ključna tema ves čas prisotna, tako na pripravi, kakor tudi pri izvedbi dogodka

Skrb za socialni kapital – vsi člani krožka – ves čas Opozarjanje in preverjanje: Maruša in Urška – ves čas

Ko so naloge določene, to še zdaleč ne pomeni, da vsak posameznik sedaj dela po svoje in da je naloga, ki jo je dobil, izključno samo njegova skrb. Študijski krožek je skupina, ki dela skupaj, zato je neprestano obveščanje nujno. Skupina naj se med seboj dogovori, na kakšen način se bo učinkovito obveščala. Morda s pomočjo e-učilnic na internetu ali po mailing listi. Morda bodo po telefonu vsi sporočali napredek enemu članu, ki bo stična točka.

EVALVACIJA Namen: Pripraviti celovito evalvacijo.

Cilji: • Vsak posameznik spozna, kaj se je naučil. • Vsak posameznik spozna, kaj to doprinaša njegovemu socialnemu kapitalu. • Vsak posameznik poda povratno informacijo in jo tudi dobi. UVOD Mentor gre skozi srečanja, potek ŠK, aktivnosti, ki so jih imeli in kaj so skupaj skozi srečanja in realizacijo skupnega cilja dosegli. Pred tem se lahko gredo kratko igrico Vremensko poročilo, kjer udeleženci podelijo svoje počutje v zvezi z zaključkom in počutjem v ŠK. Vsak opiše svoje počutje v obliki vremenskega poročila, npr. Name dežuje. Greje me mehka sapica, ki me dviguje višje in višje … KAJ SEM SE NAUČIL

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

• Vsak pove pet glavnih stvari, ki se jih je naučil oz. dosegel v okviru ŠK (prej si jih napiše na list). • Ali je zadovoljen z realizacijo lastnega in skupnega cilja. MOJ SOCIALNI KAPITAL Vsak preleti svoj seznam deležnikov, ki naj bi jih skozi delovanje v ŠK spoznal: so kakšna odstopanja, so razširili svojo mrežo deležnikov oz. socialnega kapitala, so imeli večja pričakovanja, so uresničili načrtovano. MERITEV SPLOŠNEGA VZDUŠJA IN USPEHA ŠTUDIJSKEGA KROŽKA Mentor lahko pripravi graf (na x osi so stolpci: vzdušje v skupini; realizacija skupnega cilja; realizacija lastnega cilja; mentorstvo … Na y osi pa zadovoljstvo oz. ocena od 1 do 5. Da gre za iskreno poročanje – vsak na svoj list napiše ocene npr. vzdušje 4, realizacija 5 … Mentor pobere listke in vpiše v graf, da lahko vsi vidijo. PODAJANJE POVRATNE INFORMACIJE Nasvet oz. napotek članom, kako dati povratno informacijo mentorju oz. drug drugemu v primeru, da bodo dali ustno PI. Tudi, če jo bodo dali pisno, pride spodaj opisano prav. V primeru, da dajo povratno informacijo pisno, se lahko zanje pripravi listke (kaj mi je bilo všeč; moji predlogi izboljšav za naslednjič). Pri podajanju povratne informacije opisujemo vedenje oz. početje: • smo natančni, • konkretno povemo kaj smo videli, • ne govorimo na splošno. Pomembno je, da je povratna informacija koristna in je napotek za izboljšanje. Pri podajanju povratne informacije ne primerjamo, ne napadamo, ne žalimo. PRAVILA PI • Povemo KONKRETNO in NATANČNO kaj je bilo v redu, kaj nam je bilo všeč; izogibamo se ocenam in primerjavam osebe z drugimi • KONKRETEN predlog izboljšav; kaj bi ti predlagal oz. kaj bi ti naredil. SESTAVA PI (+, -, +)

• POHVALA (konkretno in natančno podamo, kaj vse smo opazili, gre za uporabne podrobnosti). • POMANJKLJIVOSTI oz. MOŽNE IZBOLJŠAVE (kaj bi se lahko izboljšalo; zopet konkretno; npr. predlagam … Morda vprašamo, če imajo kakšno idejo, kako bi določeno zadevo izboljšali. • POHVALA (na koncu še splošna pohvala in izraz zadovoljstva …). ZAKLJUČEK – USTVARJALNOST VSAKEGA MENTORJA OZ. ČLANOV ŠK!

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA

Zaključek Socialni kapital je v praksi tako pomembna, vendar tako neotipljiva razsežnost, da jo je težko izmeriti, prikazati, včasih pa niti sami ne vemo, da ga pravzaprav imamo. Dogaja pa se tudi obratno; morda ga imamo, pa ga ne znamo ali ne zmoremo uporabiti. In kaj sploh ta »uporaba« pomeni? Dober socialni kapital je dobro razvita socialna mreža, kjer posamezniki med seboj ne delujejo po sistemu ti meni – jaz tebi, pač pa na sistemu, ti meni – jaz nekomu drugemu in nekdo drugi pomaga tebi. Ne samo enkrat, pač pa, ko je potrebno. Kako povleči tanke niti socialnega kapitala ob primernem trenutku, pa je umetnost, ki jo je treba ves čas izpopolnjevati. Za razvoj socialnega kapitala pa se moramo potruditi. S pomočjo tega modela smo ponudili eno izmed načrtnih možnosti, kako to storiti. Prav gotovo obstajajo tudi drugi načini in možnosti – pri vsem skupaj pa je pomembno, da se zavedamo pomena socialnega kapitala in da ga začnemo razvijati. Tukaj in zdaj! Kajti le skupaj smo lahko uspešni!

Literatura 1. Nena Mijoč, Ana Krajnc, Dušana Fiendeisen: Študijski krožki, 1993, Ljubljana: Andragoški center RS. 2. Temeljno usposabljanje mentorjev študijskih krožkov. Andragoški center RS. 3. Nena Mijoč: Zakaj študijski krožki tudi v Sloveniji. Vzgoja in izobraževanje. 1993. Lletnik 24, 4. 14–17. 4. Nataša Zrim - Martinjak: Socialna pedagogika v kontekstu edukacijskih politik in koncepta socialnega kapitala. Socialna pedagogika, 2006. Vol. 10, št. 2, str. 169–180.

MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT REPUBLIKA SLOVENIJA