To je moj dom

To je moj To je moj

AVTORJI AVTORJI

INÊS QUARESMA LUANA RAMOS

JUSSARA CONDEZ

EDUARDA HORTA

ENOTE ENOTE

"Brave New YOU" (ali "Brave New YOU - Reloaded") je projekt, ki ga sofinancira program Erasmus+ Evropske unije in v katerem sodeluje 11 partnerjev iz 10 evropskih držav.

"MOJU- AssociaçãoMovimentoJuvenilinOlhão"jeportugalskoneprofitnomladinskozdruženje, kidelujenalokalniravniinjeneodvisnoodkakršnekolipolitične, sindikalnealiverskepripadnosti.

CiljzdruženjaMOJUje

Prepričanismo, dajevključevanjemladihvrazvojaktivnegasodelovanjavdružbibistvenegapomenaza povečanjeobčutkapripadnostiinspodbujanjeboljšekakovosti življenjamladihvnjihovihskupnostih.

prispevatikrazvojuprostora, vkateremlahkomladiizražajo osvojamnenjateraktivnointrajnostnosodelujejovprocesih dločanja.

Uvod Uvod

Otroška knjiga "To je moj dom" je namenjena kot igrivo in poučno orodje, s katerim lahko strokovnjaki in strokovni

delavci v otroškem varstvu predstavijo ali raziskujejo vprašanja diskriminacije in sovražnega govora.

Ta knjiga se posebej nanaša na vprašanje rasizma.

Gre za izjemno pomembno vprašanje, ki je še vedno prisotno v naši družbi. Prav

izkušnje in razmišljanje o teh dejstvih so dijake razreda za predšolsko vzgojo na srednji šoli Dr. Francisca Fernandes

Lopesa v Olhãu pripeljale do tega, da so se odločili ustvariti Davidovo zgodbo.

Uporabost te knjige sega daleč onkraj njene zgodbe. Ni namenjena samostojni

uporabi, temveč bi morala biti vključena v sklop dejavnosti v okviru istih tem.

Da bi kar najbolje izkoristili potencial, ki ga prinaša branje te knjige, predlagamo,

da:

- naj se bere z otroki, starimi 4 leta in več,

- se uporablja interaktivne like, ki

omogočajo spreminjanje izraza (tiskana knjiga),

- branje naj spremlja odrasla oseba, ki

lahko jezik in zgodbo prilagodi skupini, podpira proces razmišljanja otrok in služi kot čustvena opora v zaporedju

dogodkov, ki se odvijajo skozi zgodbo.

Skozi celotno knjigo se vrstijo situacije, ki v likih sprožijo čustva. V zgodbi so določene reference, ki lahko bralcu pomagajo razmisliti o vplivu dogodkov. V

teh trenutkih je priporočljivo, da otroku ali skupini, ki posluša zgodbo, zastavite navedena vprašanja.

Na naslednjih straneh so predstavljeni liki, te informacije pa se lahko uporabijo pri nadaljnjih dejavnostih, kot so gradnja gledališča, nadaljevanje zgodbe ali druga dejavnost.

Nato je predstavljena zgodba "To je moj dom".

David

DAVID JE STAR PET LET IN JE PRIŠEL IZ

GVINEJE NA PORTUGALSKO.

JE ZELO INTELIGENTEN IN RADOVEDEN.

JE SRAMEŽLJIV IN JE RAD SAM, KO GRADI

STVARI. NEKEGA DNE JE ODPRL DRUŽINSKI

SESALNIK, DA BI VIDEL, KAKO DELUJE.

NIČESAR NI NAŠEL IN ZDAJ MAMA IN OČE NE

MORETA SESATI.

DAVID NE MARA JESTI ZELENJAVE, VEDNO ZVIJE NOS NAD BROKOLIJEM.

Joana

JOANA, DAVIDOVA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA, JE

STARA ŠTIRI LETA IN RADA PLEŠE IN POJE.

DAVID RAD IGRA FRNIKOLE, VENDAR JOANA TEGA NE MARA PREVEČ.

VČASIH JO DRUGI FANTJE KLIČEJO "DEBELA".

NE MARA, DA JO KLIČEJO PO IMENIH.

ČEPRAV JE ŽALOSTNA, JE VEDNO NASMEJANA.

zeca

ZECA JE NAGAJIVEC V RAZREDU, RAD SKAČE NAOKOLI IN SE IGRA.

ZDI SE ZELO MOČAN FANT, VENDAR SE BOJI NEVIHT.

NE MARA, DA MU KDO REČE "NE".

"NE DELAJ TEGA ZECA" PRAVI PRAKTIKANTKA

ANA CAROLINA. TODA ZECA SKOČI S STOLA IN NAREDI, ČESAR NE BI SMEL.

JOÃO

JOÃO RAD IGRA NOGOMET IN JE ZECOV

NAJBOLJŠI PRIJATELJ, ZATO POČNE VSE, KAR POČNE ZECA.

JOÃO SE RAD IGRA Z DRUGIMI OTROKI, A KO JE Z

ZECO, JE

ZELO NESRAMEN IN MISLI, DA JE BOLJŠI OD

DRUGIH.

Praktikantka Ana Carolina

ANA CAROLINA JE PRAKTIKANTKA ZA PREDŠOLSKO VZGOJO, KI DELA V RAZREDU ZA OTROKE.

STARA JE 22 LET IN SE JE TEGA TEČAJA UDELEŽILA, KER IMA RADA OTROKE IN SE ZAVEDA, KAKO POMEMBNO JE, DA JIM POMAGAMO DOBRO ODRASTI. IMA PSA RUFUSA.

Nekega dne sta David in Joana igrala frnikole.

Zabavala sta se in se veliko smejala drug drugemu.

Prišla sta Zeca in João in Joana ju je vprašala, ali želita igrati tudi onadva.

Zeca je hitro odgovoril:

Nočem se dotikati igrač, ki se jih je dotikal David.

To se je že zgodilo!

Med odmorom sta se Zeca in João igrala skrivalnice z drugimi otroki in grdo govorila o Davidu.

On ni od tukaj!

Ne zna govoriti portugalsko!

Na žalost je bilo to nekaj stavkov, ki jih je Zeca izrekel o Davidu. Kaj mislite, da pomenijo?

David, Joana in drugi otroci so se na igrišču igrali ristanc.

João, ki je igral nogomet, je

namerno vrgel žogo v Davida in ga zadel v glavo.

David je vrnil žogo.

Čez nekaj časa mu je Zeca spet vrgel

žogo na glavo.

Zeca in João sta se začela smejati, ker je drugačen.

Joana objame Davida in reče, da se

morata pogovoriti z Ano Karolino, praktikantko. 16

Nekega dne sta João in Zeca pri kosilu začela metati hrano v Davida. Klicala

sta ga z imeni in govorila zelo grde

stvari.

Mala opica!

Pojdi nazaj v svojo

deželo.

V

tistem trenutku

je Joana odšla, da bi

se pogovorila z Joãom in Zeco:

N e h a j t a !

Tega ne bi smela reči!

Oba sta se ji smejala v obraz in še naprej metala hrano v Davida.

Kaj menite, da bi v tem primeru lahko storili, da bi pomagali?

Joana da Davidu pogum, da se pogovori s praktikantko Ano Karolino.

P o t r e b u j e v a p o m

Zeca in João govorita in delata slabe stvari!

Praktikantka Ana Carolina je pozorno poslušala in obljubila, da bo pomagala.

Ana Carolina, praktikantka predšolske

vzgoje, se je s celotno skupino resno pogovarjala o diskriminaciji:

Z ljudmi ne smemo ravnati slabo;

Spoštovati moramo kulturo drugih.

Ali se strinjate s tem, kar je povedala?

Ana Carolina je organizirala tematske dneve, na katerih je imel vsak otrok priložnost predstaviti svojo družino in kulturo.

Vsak otrok je imel priložnost spregovoriti o svojem življenju, hrani, oblačilih, plesih in drugih običajih.

Praktikantka je predvajala filme, na katerih so ljudje govorili o tem, kako

žalostni so, ko so diskriminirani.

Diskriminacija pomeni drugačno obravnavo samo zato, ker imamo druge

značilnosti.

Za konec so otroci opravili skupinsko delo, da bi vsi razumeli, da drugačnost ne škodi.

Na Portugalsko prihajajo ljudje iz drugih držav. Zakaj prihajajo na Portugalsko?

Tako kot se je João rodil v

enem mestu, zdaj pa živi v drugem, tudi ljudje spreminjajo države.

Praktikantka Ana Carolina pojasni, da imajo različne države različne načine življenja. In to je v redu.

John je razmišljal o vseh teh stvareh.

V naslednjih dneh se Zeca opraviči

Davidu. Spoznal je, da so ljudje lahko različni in se dobro razumejo.

Začela sta igrati skupaj.

Po premisleku o tem, kar se je naučil, se João začne zavedati, da je David tak kot vsi drugi otroci.

Pristopi k Davidu in se mu opraviči.

Odslej bi se rad igral z njim.

Zdaj v Davidovem razredu vse poteka dobro.

Vsi otroci spoštujejo drug drugega in se pogovarjajo o svojem načinu dela.

Nihče ni diskriminiran in sovražni govor ni več del pogovora.

Praktikantka Ana Carolina je zelo

zadovoljna in še naprej pripravlja

dneve z dejavnostmi iz različnih regij in držav.

David se zdaj počuti kot doma.

Kaj pa vi veste o drugih

državah in kulturah?

Imate prijatelje, ki prihajajo iz

drugih držav?

Ste jih povprašali o njihovi

državi?

Ali je vaša družina prišla iz

druge države?

Od kod? Kaj vam je najbolj

všeč v državi, iz katere prihajate?

Otroška knjiga je dejavnost v okviru projekta

TojemojDOM

Zgodba o diskriminaciji in sovražnem govoru zaradi barve kože, ki jo je povedal razred predšolske vzgoje srednje šole Dr. Francisco Fernandes Lopes v Olhãu.

Pridružite se našemu gibanju zdaj

https://www.bravenewyou.org/pt

Vsebina te knjige za otroke predstavlja izključno stališča avtorja in je njegova izključna odgovornost. Evropska komisija ne prevzema nikakršne odgovornosti za morebitno uporabo informacij, ki jih vsebuje.