Makedonski, a svetski
GODINI ZAEDNO
cena 50 den.
br.100, sreda 9 martw 2011
Dve godini va{ omilen magazin
NEOPHODNA NEDELNA DOZA Go ~itate jubilejnoto izdanie na magazinot. Sto broja vo va{iot dom. DVE GODINI ori ginalen koncept vo doma{niot mediumski prostor. Sekoga{ so vistinskite prikazni vo vistinskiot moment. Prikazni koi nè inspi riraat i dopiraat do nas. Yvezdite naj~esto vo nas ja imaat doverbata koga gi raska`uva at i najintimnite epizodi od svojot `ivot. Mnogu li~nosti tokmu na na{ite stranici poka`uvaat dovolno hrabrost da eksperimen tiraat so imixot i da se prika`at vo poina kvo svetlo. Odbrani lica edinstveno kaj nas si poigruvaat so bukvite od A do [ za da ni ja preraska`at svojata prikazna. Sekako, za onie {to znaat da ~itaat me|u redovi. A, nie, za vozvrat im nudime gostoprimliva usluga i odli~no meni vo najkvalitetnite doma{ ni restorani. Vi gi raska`uvame najtoplite semejni prikazni. Vleguvame vo ubavo urede ni domovi, yirkame vo ormanite na na{ite yvezdi, preku realni iskustva gi dolovuvame najbaranite svetski destinacii. Preku izvonredni fotografii se obiduvame sekoi naredni sedum dena da vi gi prezenti rame najdobrite slu~uvawa vo modniot svet. Iscrpna psiholo{ka i sociolo{ka analiza na likovite od najgledanite televiziski serii }e najdete samo kaj nas. Zdravjeto i ubavinata se temi koi znaeme deka i ponatamu treba da gi imame. Poka`avme deka navistina i gledame i mo`eme, a vie vidovte deka koga po~nuvavme, so pri~ina bevme neskromni vo na{ite vetu vawa. So jasna vizija i so izrazito motivira ni individualci koi sekojdnevno rabotat na proektot, za mnogu kratko vreme ja steknavme va{ata doverba i vi stanavme neophodna ne delna doza. Dali istoto go mislat i del od poz natite li~nosti koi izminative dve godini gi krasea naslovnite stranici na „1E-MAGAZIN“? 1E | 7
OLIVERA \ORGOSKA Bez konkurencija Mi be{e ogromna ~est da bidam na naslovnata stranica na magazin kakov {to e „1E“. U{te so pr viot broj toj go zadr`a moeto vnimanie so svo jot besprekoren kvaliteten izgled, no i so svoite rubriki. Nesekojdnevnite intervjua so zna~ajni li~nosti od makedonskata i svetskata scena se ne{to {to so zadovolstvo go ~itam vo „1E“, a se koga{ im se voshituvam na prekrasnite editori jali. Za timot na „1E“ mislam deka ne treba ni da se zboruva. Samiov 100. broj uka`uva na toa de ka se vistinski profesionalci. Slobodno mo`am da ka`am deka „1E“ e magazin bez konkurencija! Ve sakam!
GORAN PETRESKI
TONI ZEN
Ogledalo na makedonskata scena
Eden e „1E“
Magazinot „1E“ e edinstven vo pove}e ne{ta i neophoden za zemja kako Makedonija vo koja publikata go perfekcionira{e svojot vkus. Specijalno odbranata i profesionalno odrabotenata sodr`ina e spakuvana vo visokvalitetna ambala`a. Magazinot, ednostavno ka `ano, „te`i“. Mene li~no mi e }ef {to makedonskata scena ima ta kvo ogledalo kakvo {to e „1E“. Neka se mno`at i broevite i uspesite.
Eden od najdobrite makedonski magazini {to sum gi dr`el vo race, eden od retkite {to mi go zadr`uva vnimanieto poradi dobrite sodr`ini od razli~ni ob lasti. Nemam omilena rubrika iako sè e vo tekot so vremeto i e moderno, no bi gi izdvoil fotografiite od editorijalot. Ednostavno, kratko i jasno, eden e „1E“.
JANA STOJANOVSKA Prekrasni editorijali
GARO TAVITJAN
Prvpat koga go vidov magazinot „1E“ vo trafika, mi be{e neobi~no {to ima makedonski bukvi zatoa {to dotoga{ nemav videno takvo ne{to. Osobeno mi se dopa|a {to sekoga{ ima prekras ni editorijali, a intervjuata se organizirani so soodvetna i ekskluzivna fotosesija bez razlika na koja tema se. Mo`am da ka`am deka redovno go ~itame i vi posakuvame u{te mnogu uspeh.
JELENA JOVANOVA E - ekskluziven, D - dosleden, E - edinstven, N - nezamenliv, E - eden e, i nepovtorliv.
Prostor za umetni~kata elita „1E“ e magazin {to redovno go ~itam bidej}i e, pred sè, vo tek so site nastani {to se slu~uvaat vo Make donija i vo svetot. Definitivno e prv od ovoj tip na luksuzni magazini i edinstven koj ja tretira na visoko nivo makedonskata umetni~ka elita so ovoz mo`uvawe prostor na naslovni stranici na make donski artisti so izdr`ani i prekrasni statii. Za mene e magazin od svetski rang spored negoviot dizajn, sodr`ina i profesionalna ekipa koja go do nese do ova isklu~itelno visoko nivo i e broj eden vo pretstavuvaweto modni slu~uvawa, editorijali i ne~ueni stori na lu|eto od javniot `ivot. ^est mi be{e {to nekolkupati imav mo`nost da bidam del od magazinot zaedno so moeto semejstvo. ^estitam za ovaa dvegodi{nina i Vi posakuvam u{te mnogu uspe{ni godini. 8 | 1E
PERO ANTI] Interesni lu|e i sudbini Osobeno ni se dopa|a i sme sorabotuvale nekolkupati. Re dovno go ~itame zatoa {to e topol, semeen magazin so us pe{ni i interesni lu|e i u{te pointeresni sudbini. Va {iot magazin e prostorot {to nedostasuva{e vo na{ite mediumi za pretstavuvawe na javnite li~nosti od eden potopol i pohuman agol. Imate odli~na fotografija i sekoga{ super izbor na sogovornici. Samo nedostasuva sajt za da mo`eme redovno da go ~itame i vo stranstvo.
od ovoj lik. Temperamentna sum i izbuvliva i go ka`u vam toa {to go mislam duri i koga ne treba. Ovie osobini mislam deka se dol`at poradi moite tri para rogovi {to gi imam vo li~niot horoskop. Interesno be{e vo celost gradeweto na ovoj lik tokmu poradi sprotivnostite {to gi nosi vo sebe. Ovoj film ne e tvoe prvo iskustvo na golemoto plat no. Dali ovaa umetnost e tvojata vtora qubov na koja bi sakala vo idnina pove}e da ì se posveti{? - Ova e moj petti igran film. Pred dva meseca zavr{i snimaweto na filmot „Sofia“ so re`iserot Isak Floren tin vo koj igraat doajenite na amerikanskoto kino kako Do nald Saterlend, Kristijan Slejter, Timoti Spal kade {to ja igram majkata na Viki. I sporedna uloga ja igram so ogrom no zadovolstvo. Drugite filmovi se „Gudbaj - Heloy“, koj zede nagrada na festivalot „Golden gejt“, kako i „White and black in colours“ koj e nagraden ovaa godina na festivalot vo San Diego, Leo Drim, kako i vo desetina kratkometra` ni filmovi. Filmot e moja golema qubov. No sepak ne bi mo`ela da ja klasificiram kako prva ili vtora qubov. Za mene e mnogu va`no e da nadvladuva cuvstvoto na komuni kacija vo umetnosta, zatoa {to umetnosta e komunikacija. So ogled na toa {to denes si anga`irana vo Sofija, mo`e li da ni napravi{ sporedba kako e tamu za razlika od tuka vo odnos na umetnosta, {ansite za mladite umetnici, produkcijata... - Razliki ima, da, kade pogolemi, kade pomali. Tamu na te atarot se gleda kako na svetili{te, kako hram na kultura ta, taka kako {to i bi trebalo da se tretira ovaa umetnost. Salonite se polni i publikaima ednakvo kako za komer cijalnite taka i za klasi~nite pretstavi. Ne znam dali toa e rezultat na teatarskata kultura ili na dobriot marke ting. Tie se gordeat so svoite akteri i re`iseri i nema ~uvstvo na nihilizam, koe mislam deka e dosta prisutno kaj nas. Ovde imame tolku prekrasni akteri, koi za sre}a ili nesre}a sè pove}e gi gledame na scenite nadvor od Makedonija. No, umetnosta nasekade ja nosi{ so sebe, taa e tvojot nevidliv li~en baga`. Vo odnos na produkcijata vo ovaa zemja momentalno golema zasluga ima filmskoto studio „Wu imix“, koe e gnezdo na filmaxii od cel svet poradi dobrite lokacii i povolnite finansiski uslovi. Kaj nas rabotite od pred nekoe vreme definitivno trgnaa vo nagorna linija i toa me raduva. [to zna~i za tebe akterstvoto? - Navistina u`ivam vo ovaa profesija. Toa za mene e na ~in na `ivot, na~in na razmisluvawe, disciplina, zabava, spoznavawe na samiot sebe, spoznavawe na `ivotot i na smrtta i na site detali {to nè opkru`uvaat i nè pravat podobri ili ne. Toa sum jas, niz prizmata na odredeni fa ktori i okolnosti. Glumata e individualna filozofija. Sre}na sum {to sudbinata me donese vo Skopje kaj doma{ nata publika. ^uvstvoto e mnogu posilno koga si doma. Vo
„Se ~uvstvuvam ispol neto. Sre}na sum {to rabotev vo mojata zemja so prekrasen tim i sega toa iskreno mi nedostasuva. I kako po sekoja golema qubov, taka i po ova ~uvstvu vam golema praznina“
„Ovde imame tolku prekrasni akteri, koi, za sre}a ili nesre}a, sè pove}e gi gledame na sce nite nadvor od Makedonija. No, umetnosta se kade ja nosi{ vo sebe“
idnina posakuvam u{te mnogu vakvi iskustva i, se razbira, inspiracija za interesni proekti. Kakvi se tvoite momentalni anga`mani vo Bugari ja? - Vo momentot sum del od ansamblot na Dr`avniot satiri ~en teatar vo Sofija i anga`manite vo naredniot period }e bidat okolu postavuvaweto na eden tekst na Ostrovski. Se razbira, pokraj drugite moi pretstavi {to se na redo ven repertoar. Kako go pominuva{ slobodnoto vreme. Vo {to u`i va{ najmnogu? - Imam eden mal raj vo pregratkite na planinata Belasi ca, mestoto Smolari kade {to go nao|am mojot mir zaedno so moite bliski. Tamu si ja kanaliziram kreativnata ener gija i si pravam celosno mentalno osve`uvawe. Slobodnoto vreme go pominuvam so lu|eto {to gi sakam, so moeto se mejstvo koe me poddr`uva vo sè i za koe {to sum im blago darna najmnogu na svet. No sakam da slikam na platno i toa e mojata golema pasija. Isto taka, jas sum golem zavisnik od filmovi i u`ivam vo ubavoto vino i ubaviot zbor. 1E | 25
Semejno
/ Maja Vuki~evi}
So Gorazd sme najdobri drugari So ogled na toa {to mnogu rano stanala majka, taa sozrevala zaedno so svojot sin. Denes toj ima 16 godini i ~estopati, kako odgovor na nejzinata pregolema gri`a, znae da ì ka`e: „Go lem sum ve}e, ne gri`i se tolku mnogu“. Maja i Gorazd odat zaedno na koncerti, vo teat ar, gledaat filmovi i igraat karti, no najmnogu od sè u`ivaat vo svoite razgovori
26 | 1E
Pi{uva I Dragica Hristova Fotografija I Privatna arhiva
Najmnogu u`i vaat vo svoite razgovori
P
op-peja~kata Maja Vuki~evi} `ivee so svojot 16-godi{en sin Gorazd vo skop skata naselba Kisela Voda. U`ivaat vo sekoj zaedni~ki moment i imaat mnogu zaedni~ki interesi. Sekoj sloboden mo ment {to }e go pominat zaedno im e ubav i relaksiran. So ogled na toa {to Maja rano stanala majka, tie dvajcata sè, pred sè, golemi drugari. - Maj~instvoto me sozrea mnogu brgu i mo`am da ka`am deka e najub avata rabota {to mi se slu~ila vo `ivotot. Golema odgovornost e da bide{ roditel. Na{iot odnos se zasnova na bezuslovna qubov i doverba. Nie sme golemi drugari i nema tajni me|u nas. Mo`eme da di skutirame na site temi - veli Maja. Inaku, Gorazd ima 16 godini i e treta godina vo „Petta privatna gimnazija“. Kako roditel, taa e pre sre}na zatoa {to nejziniot sin u~i vo harmoni~na sredina, zatoa {to e opkru`en so prekrasni profe sori i sekako, zatoa {to seto toa rezultira so negov odli~en uspeh vo u~ili{teto. Gorazd ima afiniteti i za peewe. Prvite pet godini od negoviot `ivot, Maja bila solist vo Makedonska ta opera i vo toj period sekojdnevno go u~ela po
Na maskenbal vo u~ili{te Maja i Gorazd na „Ohridski truba duri“
„Maj~instvo to me sozrea mnogu brgu“ Petnaesettiot roden na Gorazd vo „Trend“
nekoja nova pesna. Deka krvta ne e voda i deka i toj odli~no se snao|a na scenata, Gorazd poka`al u{te na sedumgodi{na vozrast koga prvpat nastapil na detskiot festival „Grozdober~e“ vo Kavadarci, kade {to zaedno so Maja ja ispeale pesnata „Yvezdi nebes ni“. Sleduval nastapot na „Super yvezda“, pa detskiot izbor za pesna na „Evrovizija“. Sega Gorazd e aktiven ~len na u~ili{niot hor vo svoeto u~ili{te. Sepak, Maja ne go optovaruva premnogu so svoite pla novi i `elbi vo vrska so negovata idnina. - Gorazd e bik so podznak vo lav i to~no znae {to saka. Mnogu e uporen vo ostvaruvaweto na svoite zamisli. Kako i sekoj roditel, jas mu posakuvam sè najubavo na svoeto dete, no sepak najva`no mi e {to saka toj i {to e toa {to nego go pravi sre}en. Se trudam pove}e da go slu{am i da ne go optovaruvam so moite `elbi vrzani za negovata idnina. Sekoja majka ima golemi ambicii za svoite deca, pa taka i jas. Ponekoga{ sum mnogu za {titni~ki nastroena kon nego, no toj znae da me opomene i da mi ka`e: „Golem sum ve}e, ne gri`i se tolku mnogu“ - se smee Maja. Koga se zaedno, najmnogu u`ivaat vo nivnite razgo U`ivaat vo sekoj zaed ni~ki moment
vori. Ponekoga{ gledaat filmovi, igraat karti, si peat, odat vo teatar, na koncerti i sekoj zaedni~ki moment im e vistinsko u`ivawe. Koga e potoplo vremeto ~esto odat zaedno na Vodno ili, pak, sportuvaat na kejot pokraj Vardar. Mnogu ~esto, za vikendite celoto negovo dru{tvo se sobira kaj niv doma. Na Maja sekoga{ ì e vistinsko zadovolstvo da se dru`i so niv. Pred da snimi nova pesna, Maja ja podgotvuva doma, pa zaedno so Gorazd ja preslu{uvaat po stotina pati. Potoa, i na dvajcata, retko im se slu~uva povtorno da gi slu{aat nejzinite pesni. Osven za pesnite, Maja ~esto se konsultira so nego, bara sovet i mislewe i za svojot izgled. Iako, i ne mu kako i na site deca negovata majka mu e najubava na svetot, sepak e i nejzin najgolem kriti~ar. - Normalno e na sekoe dete negovata majka da mu e najub ava, no moram da priznam deka mi e najgolem kriti~ar i deka ~esto se konsulti ram so nego - priznava Maja. Taa veli deka obajcata imaat sli~en vkus. Zatoa, si te planovi i odluki okolu nivnite letuvawa Gorazd ì gi prepu{ta nejze. Obajcata imaat avanturisti~ki duh i sekoga{ im e zabavno, kade i da se. Prvata Nova godina na Gorazd
1E | 27
Ne izleguvam [to sonu va{e da bide{ kako mala? - Nemav vreme za sonuvawe. @elbata da u~estvuvam vo detskite {ou-emi sii po~na da mi se ostvaruva koga imav ~etiri godini i potoa ne mi treba{e mnogu da sfatam deka toa e toa {to go sakam.
bez nasmevka
Tvojot mo den stil ne mo`e{ da go zamisli{ bez... - Modni dodatoci. Imam bezbroj par ~iwa nakit koi se vo kombinacija so mojata garderoba. Koga stanuva zbor za dodatocite, postoja no imam potreba od ne{to novo.
Kulturen nastan koj ti ostanal vo se}a vawe iz minatava godina? - Skopsko i Ohridsko leto kako kulturni nastani so dobra zabavna programa i odli~en izbor na gosti.
Kako se relaksi ra{? - So poplad nevno ritualno kafe, dru`ewe so moit e najbli ski i so mojata ma~ka. Sekako, tuka e i salata za ve`bawe vo koja odam dva pati nedelno.
Prvpat pred kameri te se pojavi vo kult nata detska emisija „[aram baram“, a so voditelskata rabota seriozno se zafati za vreme na studiite po novinarstvo. Sora botuva{e so nekolku producentski ku}i, a od 2008 godina nej zina mati~na ku}a e televizija „Alfa“. Taa e edno od za {titnite lica na zabavno-kontaktnata emisija „Portik“ Podarok koj bi te izraduval najmnogu... - Modni dodatoci, kap~iwa, marami i dobra kniga. Sakam i iznenaduvawa kako dokaz za toa kolku me poznava onoj {to mi gi podaruva.
@ivotno moto... - „La vita e bela“, `ivotot e ubav! Se trudam da go `iveam `ivotot so polni gradi i sakam da go prifa tam kako najubav podarok.
Koi bea tvoite omileni igri? - Nekolku godini od moeto detstvo gi pominav so gimnastika, koja navistina ja sakam, a potoa i so plivawe vo koe u`ivam. No, i stan dardnite detski igri kako krienka, lastik, xamlii, plo~ka...
Ivana Ilievska 28 | 1E
Toa sum jas
Kakva muzika slu{a{e vo tinej xerskite godini? - Nikoga{ ne sum bila privrzana kon odreden stil muzika. Vo tinej xerskite denovi gi slu{av hitovite na Britni Spirs, Riki Martin, „Bekstrit bojs“, a sè u{te slu{am italijan ska muzika koja ja obo`avam, osobeno interpretirana od Andrea Bo~eli i Laura Pausini.
Jadewe na koe nikoga{ ne mo`e{ da odo lee{... - Testeninite, defi nitivno. Podgotveni na razli~en na~in so sos vo razli~ni vkusovi, a gi jadam vo kombinacija so zelena salata.
Koe be{e tvoeto prvo Bez {to ne izleguva{ pojavuvawe od doma? vo javnost? - Neophodni mi se telefonot, notesot, - Na ~etiri godini, vo detskata emisi ja „[aram baram“ koja se emituva{e na Makedonskata televizija. Toga{ ja po~uvstvuvav magi jata na televizijata kako medium, no i mojata povrzanost so kamerata, koja trae do denes.
pari~nikot i nasmevkata.
Tvoja destinacija od soni{tata? - Italija e zemja koja mi budi emocii. Arhitekturata, istoriskite znamenito sti i legendite povrzani za niv, na~i not na `ivot, tradicionalnata hrana, toa se prekrasni spomeni po mojata poseta na ovaa zemja.
Fotografija I Vladimir Dimovski
Idol
NAJDOBRI OD NAJDOBRITE Originalni od prv do posleden. Posilniot pol vo najgledanoto svetsko muzi~ko {ou gi nadmi na o~ekuvawata i na publikata i na tri~lenoto `iri. Definitivno ova se idnite pop-yvezdi na Makedonija. Vo prviot eliminaciski krug vo finaleto, potencijalnite idoli navistina poka`aa ma{ka borba, no viza za direkten plasman vo zavr{nicata dobija samo pet talenti
^estitki od Kaliopi
HRISTIJAN TODOROSKI Mnogu muzi~ki yvezdi se obidele de se realiziraat i kako akteri, a {armantniot prilep~anec ako uspee da se realizira na makedonskata estrada, naglasuva deka nikoga{ nema da se otka`e od glumata. Sre}en e {to mladiot re`iser Sa{a Nacevski mu dade {ansa da zaigra vo Prilepskiot teatar, no u{te posre}en bi bil koga bi triumfiral vo ova muzi~ko {ou. Dosega nastapuval so nekolku bendovi, a negova momentalna preokupacija e grupata „Toksik“ koja obrabotuva temi so progresiven zvuk. 1E | 29
Mu predviduvaat bleskava karier a
DEJAN JOVANOV Edna od negovite strasti e ko{arkata. Nau~en e da pobeduva, a dali i vo „Idol“ }e bide taka, vremeto }e poka`e. Zasega odli~no mu odi i sigurni sme deka eden den }e ima us pe{na kariera. Deka e sekoga{ iskren so fanovite, ova skromno mom~e poka`a u{te vo prvoto izdanie koga ja poka`a svojata devojka so koja se zabavuva re~isi edna godina. Radovi{anecot Dejan so muzika, poto~no so „tezgarewe“, se zanimava od svojata {es naesetta godina i ~lenuval vo mnogu bendovi dosega. Ve}e tri godini pee vo pop-rok grupata „Ideal bend“, zaedno so negovite drugari Aleksandar, koj sviri gitara i Ilija koj e zadol`en za klavijaturata, so koja nastapuvaat niz cela Isto~na Makedonija, a neretko i vo Skopje i Ohrid. Osven kako muzi~ar negova `ivotna `elba e da stane i uspe{en menaxer. Dejan e ap solvent na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, kade {to studira marketing-menaxment.
IVICA VELOSKI
Boli kolku e dobro, iskomentira Kaliopi otkako go prosledi nastapot na odli~niot stru`anec. Toni Mihajlovski u{te edna{ se po{eguva deka, sepak, podobro mu le`i Alen Islamovi}, a Xambazov i pokraj toa {to javno go prozva kako eden od naj nediscipliranite kandidati, podvle~e deka ima golemi {ansi da stane prviot makedonski idol. Na scena navistina se potrudi da ja dolovi original nata videoprikazna za temata {to ja interpretira {e i o~ekuvano dobi silna poddr{ka od gleda~ite. Ivica za sebe veli deka e tvrdoglav, dobar, ~e sen i „kul“ mom~e. Sekoga{ e gord na svoite do stignuvawa, a `ivotna cel mu e da stane poznat peja~. Bez nikakva prethodna obuka za peewe, toj po~nal da pee na petnaesetgodi{na vozrast, pa so tek na vreme formiral i svoj muzi~ki bend so koj aktivno nastapuvaat niz makedonskite kafuliwa i diskoteki. @ivotnoto moto na dvaeset i petgodi{niot stru `anec veli „Igraj go `ivotot tripati napred, eden nazad“, a ima i neobi~en heroj vo `ivotot - Su permen. Omilen pop-peja~ mu e Majkl Bolton, a od `enskite vokali ja izdvojuva Selin Dion. Osven talentot za peewe, Ivica e talentiran sportist i trenira ping-pong.
Odli~no ja dolovi prikaznata od spotot
Dobi najmnogu podaroci
MIKI SEKULOVSKI
Takti~ki gi ~eka{e svoite pet minuti. Vqubenikot vo crkovno pe ewe pozitivno nè {okira so svojot energi~en nastap i mo}nata izvedba. Na Xambazov mu veti deka ako pobedi vo finaleto, so cr kovniot hor }e go otpee golemiot hit „Sex on fire“ na „Kings of lion“. Miki e muzi~ar so diploma. Po srednoto muzi~ko u~ili{te vo Bi tola, svoeto obrazovanie go prodol`il na Nacionalnata muzi~ka akademija „Pan~o Vladigerov“ vo Sofija, Bugarija. @ivotnoto moto na idnata muzi~ka yvezda Miki glasi „Nikoga{ ne otka`uvaj se“, a toj so sigurnost ne planira da se otka`e od svojata namera da se proslavi i smeta deka treba da bide odbran za make donski idol zatoa {to e najdobar. Toj dodava deka talentot za peewe mu e dovolen, no koga bi mo`el da izbira, bi sakal da poseduva i akterski sposobnosti. Negov mu zi~ki idol e Dejvid Koverdejl.
IVAN RADENOV
Ima najmnogu poddr`uva~i na socijalnite mre`i
Igra desno krilo vo gevgeliskiot fudbalski klub „Ko`uv“, a presudno za negovata opse sija so muzikata bil podarokot od tatko mu - gitara za negoviot 12. rodenden. Dvaeset i ~etirigodi{niot Ivan ve}e e favorit na najgolemiot del od `enskata populacija. Na socijalnata mre`a „Fejsbuk“, toj ve}e ima iljadnici poddr`uva~i. Toj za sebe veli deka e pozitiven, zabaven, rabotliv i uporen, a toa ve}e go doka`a i pred kamerite vo izminatite nekolku meseci. A i negovoto `ivotno moto glasi „Bidi uporen i pozitiven“. Toj pee od svojata osumgodi{na vozrast i ve}e ima izgradeno svoja muzi~ka kariera. Ve}e sedum godini ima svoj muzi~ki bend so koj aktivno nastapuvaat niz makedonskite kafuliwa i diskoteki. Stanuva zbor za rok-sostavot „Akvarius“ koj go so~inuvaat ~eti ri ~lenovi, me|u koi i negoviot brat bliznak Ilija, tapanarot vo bendot. Ova ne e prvo finale za Ivan. Toj vo 2004 godina go osvoil pettoto mesto vo finale to na „M2“, koe naedno go smeta za negov najgolem dosega{en uspeh na muzi~ko pole. 1E | 31
SOFIJA KUNOVSKA, akterka
@ivotot ne e
POBEDI i porazi
32 | 1E
sto, svojot lik. A, toa e po~etok na krajot. Zna~i onamu kade {to }e navleze skorpijatazmija taa ostava dlaboki tragi i uni{tuva sè pred sebesi. Ili, kako {to se veli, onamu kade {to minuva lo{ata skorpija, treva ne niknuva. Toa se slu~uva niz celata serija. Ni{to dobro ne se slu~uva onamu kade {to Ferhunde gi prezema rabotite vo svoite ra ce. Ferhunde ima tendencija za destrukcija, dominacija, uni{tuvawe - veli d-r Krstevski. Taa, ednostavno, otrovot go naso~uva kon drugite i tie {to ne umeat da ja sogledaat taa opasnost `iveat so otrovot. [efket go primi otrovot na Ferhunde so toa {to napravi pronevera, so toa {to go izopa~i moralniot kredibilitet na svoeto semejstvo, so toa {to i samiot go izgubi identitetot na rabotnoto me sto. No, toj prodol`i da `ivee so otrovot zatoa {to sfati koj lik e Ferhunde, {to taa pretstavuva i toj delumno se obide da se izvle~e od site tie ne{ta so razvod, no za ova mu treba{e dosta dolgo vreme. Mo `ebi dlaboko vo nego sè u{te postoi nekoja qubov i strast kon Ferhunde, no vsu{nost, transformacijata se nao|a vo toa {to neretko qubovta se pretvora vo golema omraza. Ve}e e evidentna golemata omraza na [efket vo odnos na Ferhunde. - Kaj Ferhunde slobodnata volja te`nee kon se beza{titata, kon potrebata da se nametne i da uspee. Taa ima potreba da im napakosti na site {to gi smeta za neprijateli. Pri toa ne izbira sredstva. Nejzinata cel be{e [efket, so nego da manipulira, da dominira, {to ne bi se slu~ilo dokolku [efket be{e roden vo znakot na oven ili lav, zatoa {to tie zodija~ki znaci te`neat kon dominaci ja i se sebeza{tituvaat, se stavaat sebesi vo preden plan. Zatoa e toj riba koja {to se gubi sebesi pravej}i sè za drugite, {to se sogleduva i preku negoviot odnos so drugarot od zatvorot. Ne razmisluva so svoja glava, ne gleda bavno no sigurno da ispliva na povr{i nata, tuku kako riba zamislena so nekoi tu|i refleksii, so iluzii, nesvesen za sostojbata vo
koja se nao|a, se obiduva ekspresno da stigne do celta i da obezbedi golemi materijalni sredstva. [efket ne znae da ja nau~i lekci jata i mnogu pove}e dozvoluva da mu se me{a at vo negovata mentalna struktura. Zatoa nego go odreduvame kako riba so podznak vodo lija. Vsu{nost, mnogu vodolii vo preden plan gi stavaat potrebite na drugite. Ribite se `rtvuvaat i ne ja sogleduvaat stvarnosta, a treba da ja sledat svojata intuicija i tre ba da odat kon duhovnosta. No ako se ribi koi odat nadolu, toga{ se zaglavuvaat vo kalta i te{ko izleguvaat na povr{inata. Vodoli jata, pak, neretko sozdava odredeni doblesti, sozdava nekoi materijalni sredstva, sozdava odreden status, no sudbinata taka znae da gi isprevrti ne{tata, {to od odreden vrv stignuvaat do dnoto, pa povtorno mora at da se iska~uvaat – razjasnuva d-r Krstevski.
OREOL NA @RTVA Ova prakti~no se slu~i so [efket koj ima{e dobra rabota, semejstvo koe kako-taka be{e harmoni~no i ima{e odredena perspektiva {to ja nude{e za svoite deca. No, [efket napravi radikalna transformacija vo svojot `ivot otkako vleze vo brak so Ferhunde. A toj vleze vo brak so nea, pred sè, poradi nejzinata strast, erotizam, misti~nost i neobi~nost. Spored astrologot ova ne e ni{to neobi~no za ribite koi mnogu ~esto znaat da bidat privle~eni tokmu od skorpiite. - Takov be{e odnosot me|u Elizabet Tejlor (ri bi) i Ri~ard Barton (skorpija). I toj brak koj be {e opfaten so golema strast i erotizam, no i so golemo me|usebno natprevaruvawe i borba na egoto, zavr{i i ne uspea do kraj da ja rea lizira seta povrzanost. I [efket kako riba kopnee, idealizira, ima potreba od nekoja neo bi~na li~nost, da bide voden od strastite, da bide voden od nekoj vid misticizam prisuten vo negovata glava, da ne gi gleda rabotite takvi
kakvi {to se, za razlika od site ostanati koi da gi gledaat realno. I obi~no koga toa se slu ~uva, nu`no se pojavuva zaklu~okot deka [efket e `rtva, mo`ebi najgolemata svesna `rtva vo celata serija. Napravi sè za Ferhunde. Verojatno nema{e ni{to da bide stra{no dokolku Ferhun de toa go ima{e zaslu`eno, dokolku toa go po~i tuva{e. Vo slu~ajov toj napravi usluga na zloto i so toa {to se zdru`i so zloto mu na{teti na celoto semejstvo. I ottoga{ natamu po~naa site udari na sudbinata. Najmnogu reflekti rani vrz gubeweto na sopstvenosta na domot, odnosno nu`nosta za prodavawe na ku}ata. Seto toa zapo~na od li~nosta koja se `rtvuva{e za li~nost {to toa najmalku go zaslu`uva. Toa e oreol na ribite, tipi~no nivno odnesuvawe - ve li d-r Krstevski. Spored profesorot i astrolog i vodolijata spa|a vo toj domen. Vo slu~ajov [evket se zapostavi sebesi i svo jata visoka pozicija na rabota i na odreden na~in vo semejstvoto samo za da ì slu`i na Ferhunde. Normalno, niedna `rtva ne e svesna deka e `rtva i ne e svesna za posledicite od `rtvuvaweto. Taa na kraj se soo~uva so site refleksii i udari na sudbinata. Istoto toa go sledi [efket i vo vlo`uvaweto vo nedvi`nosti. - [efket postojano se bara sebesi. Toj bi sakal mnogu brgu da doka`e vrednost i da uspee, da se nametne. I zatoa saka da vleze vo biznis rela cii-koi u{te pove}e go frlaat vo ambis. Toa e nesvesnosta na ribite i toa e, {to se veli, apsurdot na `ivotot, zodija~kiot znak na in tuicijata da ne mo`e da gi po~uvstvuva ne{ta ta. Vsu{nost, ako ima intuicija, toa ne zna~i deka ima racionalitet. Vpro~em i kaj nego vo cela serija preovladuva slabiot racionalitet. [efket nikako da ja sogleda su{tinata na `ivotot, a toa e da ja smiri svojata ambicija da traga kon nekoj vid na ekspresna realizacija, tuku da zastane i da se skoncentrira kon qu bovta, da re~eme kon odnosot kon Sedef, da go pronajde mirot, da ja pronajde qubovta, da go pronajde vnimanieto... 1E | 41
Sekoja bukva ja vrzuva za temata i dose ga{nite gosti na svojata edukativno-in formativna emisija „Seksualna azbuka“. Za nea, najgolema zabluda vo qubovta e da go menuva{ karakterot na nekogo vo ime na qubovta, a seksapilnosta na `enata e vo nejzinata pitomost i kro tkost, a ne vo seks-atributite. Cepidla ~eweto ja uni{tuva qubovta, a seksot go pretvora vo ginekolo{ki pregled. No koga }e se spojat qubovta i seksot, toga{ e toa bo`ji blagoslov
Tawa Aleksi}
42 | 1E
\avol{tini vo krevet dizijak, go ima i vo vozduhot, treba samo - Impotentnost. Seksualnata impotencija 90 ot - Seksot e umetnost na vodewe qubov... Koj da im A33 go-daAfro nau~i{ da di{e{ (prof. Jovica Ugrinovski i Isto se lekuva, duhovnata i emotivna impotent Sgo objasni toa na na{ite zbuneti deca? dini pomladata polovina) . nost se opasnost broj 1 (d-r Goran Jovi} i d-r Qu binka Spirkoska) .
i bigamija. Na nekogo i eden partner mu - Joga, javokaz i jazik, dolg, ostar i bez vlakno na - Kultot kon teloto ne smee da se pretvori vo kult Bbit-ee Brak premnogu, nekoj balansira so dvajca (seks-bom Jjazik (Viki Srebrova, Maja Vuki~evi} i Olivera \ Tkon ambala`a koja ostanuva prazna! nekoga{ i sega, so Mia Kostova i Biljana Za orgoska) . firova) .
Vulgarnosti vo vokabularot, pcuem e za da gi - Komaja. Vodeweto qubov isklu~ivo bazirano na - ]otek. ]otekot ne izlegol od rajot, la`at! Vski-isfr lime frustraciite (prof. Venko Andonov Kqubov, trae 90 minuti! (Biljana Sazdanovska, Ro ] i Sa{o Tasevski) . sano ^olakov i prof. Ferid Muhi}) .
G
- Golotija, mo`e{ da si zakop~an do grlo i da razbudi{ erotska fantazija (Sr|an Jana}ievi} i Dragan Milinkovi}) .
L
- Lezbejka, orientacija, a ne bolest! (Sofija Te odor, Sne`ana Stamevska i Kalina Naumovska za kontroverzniot film) „Vo ovoj svet onoj {to e nor malen ve}e ne e normalen“.
- Qubov. Qubovta nema vrska so seksot, nitu se D-daDovapzaing.visVinostjagra(d-rta ePavdolpeingPavkojlov)kaj. mladite soz Q ksot so qubovta, no ako dvete se spojat, toa e kosmos, bo`ji blagoslov. - Ma`i, ma~omeni, metromeni, metroseksual \-va,\avnoolsi{ttienimi vosekreradvuet,vamsee.koj razli~no gi do`ivu Mci... Ma`ite gi me{aat poimite!
E
- Estetska hirurgija, stanuva imperativ, no duhov nata estetika e vo superlativ (d-r Boro Xonov i d-r Svetlana Kosti} Petru{evska) .
se prostuva, no da N–liNeznaversem tevo.daHriprosstitijanmeskibeze dada pre frlame? - Oliver Wego. Seksapilnosta na `enata e vo W nejzinata pitomost, krotkost, a ne vo seks-atri butite (svadba kako od bajkite za koja dobi blagoslov
- @ena. @enstvena `ena e onaa koja znae kako @ ma`ite da ja prepoznaat `enata vo nea (femi nizmot e mnogu pove}e od socijalna ednakvost, Ma rija Savovska i Jasminka Fri{~i}) .
od patrijarhot Pavle poradi 19 godini pomladata `ena) .
U- Uuuu hhh, malku pleskawe i ne e taka stra{no. fatal, mit ili sekojdnevie, pra{awe e F-seFam ga?! moseksualnost i homofobi~nost, koj prv po~ H-naHoMME??? va qubovta, a seksot go C-preCetpvoidrlaa~voewgientoekjaolunio{{kitupreg led.
^-bro^okeokalakdoo,stizamneulkozagovoe dzaewmeenqua zabov.seks, no najdo X-seks!Xabe, seks za xabe i dlabok xeb za „kvaliteten“
tveniot vrv na za – „69“, `ur vo klub „69“ na tema „Povtoruvaweto Omi~-donOri,volsgaamaztam.vo.`iOrtGoeglneazemmzaotprobenelceent`e uedins od `enite se anorgaz [e majka na znaeweto“. U~itelkata }e ispra{uva vaat (Oskar za glumewe teorija, a negovoto viso~estvo `ivot, praktika. vo krevet) .
Z
- Zavisnici od qubov, brak i seks (najgolemata zabluda vo qubovta e da go menuva{ karakterot na nekogo vo ime na qubovta, d-r Pavle Pavlov) .
nuva li svetot javna spalna soba, Yde -glaciYirvdiilkjaiatz~orai.csikaStajatare na vo koja primitivizmot ja ja a? (Gordana i Kili Pop-Hristovi i Svetlana i Miki Crnokrak) .
stitucija. Site zanaet i izumiraat, a najsta P-riPro ot e vo ekspanzija!
Rajska gradina. Vo sekoja `ena se krie latentna Rtre-zmi ja, no nekoi ne znaat da ispu{tat otrov koga ba.
1E | 43
Intervju /
Melisa Lio
So dobivaweto na najpresti`nata filmska nagrada za najdobra spored na `enska uloga vo „Borec“, taa e novoto prijatno iznenaduvawe me|u akterskata fela. Za razlika od pove} eto nejzini kolegi, taa vo sebe nosi iskrenost i e li{ena od sueta, pa bez nikakvi predrasudi prodol`uva po sveteno da raboti na novi proekti
Transformacija za Oskar 44 | 1E
Podgotvi I Frosina Arizankoska
P
o samo dve godini otkako blagodarenie na filmot „Smrznata reka“, ja dobi pr vata nominacija za presti`niot „Oskar“, Melisa Lio prvpat ja osvoi ovaa nagra da i toa blagodarenie na predizvikot koj go dobi vo filmot „Borec“. Iako zad sebe ve}e ima dovolen broj filmski ostvaruvawa, 50-godi{ nata akterka e svesna deka ovaa godina e nejzinata najuspe{na. Sepak, se nadeva deka mo`e da bide i podobro. Ulogata vo filmot „Borec“ vi donese mno gu nagradi me|u koi i „Zlaten globus“, no i „Oskar“ za najdobra sporedna `enska uloga. O~ekuvavte li deka tokmu ovaa uloga }e vi do nese takov publicitet? - U{te pred dve godini koga go snimav filmot „Smrznata reka“ za koj dobiv nominacija za „Oskar“, znaev deka rabotite poleka, no sigurno }e trgnat po nagorna linija. Iako izminatiov period postojano slu{av ubavi kritiki za mene, nekako ne mo`ev da poveruvam {to mi se slu~uva. Ubavo e ~uvstvoto koga znaete deka nekoj ja po~ituva dobrata rabota i vlo `eniot trud. Kakvo vlijanie smetate deka }e ima nagradata „Oskar“ vrz va{ata ponatamo{na kariera? - Jas navistina sakam da rabotam. Iako vo prethod nite proekti na koi {to rabotev vlo`uvav mnogu energija, ne go po~uvstvuvav vkusot na nagradata. Sè u{te ne znam kakov efekt }e ima ova vrz mojata kariera, no se nadevam deka }e ima samo pozitiven. „Borec“ e vistinska prikazna bazirana na `ivotot na bokserot Miki Vard, no va{ata uloga bara{e od vas da napravite mnogu pro meni vo izgledot. [to konkretno promenivte? - Ulogata na malku sebi~nata `ena Alisa nalaga{e da ja promenam bojata na kosa od crvena vo rusa, no staviv i ve{ta~ki zabi, i moram da priznaam de ka mi be{e te{ko na po~etokot da se naviknam na niv. Ednostavno, mi be{e nevoobi~aena celata taa promena bidej}i jas cel `ivot imam crvena kosa,
pa mi be{e neobi~no koga se gledav vo ogledalo kako rusokosa. Kolku e te{ko da se prisposobite na razli~ nite likovi koi gi igrate, osobeno ako imate kratko vreme za podgotovka? - Podgotovkata e razli~na za nekoja epizoda od TV{ou ili film, no se razbira deka ne e lesno. Dodeka go ~itam scenarioto se obiduvam da se so`iveam so likot. Konkretno za ovoj film, osobeno mi pomogna toa {to pred da zapo~neme so snimaweto se zapoz nav so vistinskata Alisa Vard. Iako taa ima 9 deca, sfativ deka ne se razlikuvam mnogu od nea. Sepak, najinteresno mi be{e zapoznavaweto so Kristijan Bejl i Mark Volberg. Mislam, jas imam 50 godini, Mark ima 41, a Bejl e u{te pomlad. Iako toa mo`ebi za mene kako `ena be{e kompliment, sepak, na mo menti se ~uvstvuvav ~udno. Od pred tri decenii koga zapo~navte so akters tvoto, pa do denes, vie snimivte pove}e filmo vi i razbirlivo, sorabotuvavte so mnogu poznati imiwa. Koj do sega vi ostavil najdobar vpe~atok? - Otkako zapo~nav so akterstvoto, smeniv pet profesii, no site traeja mnogu kratko. @elbata za gluma me nate ra da se posvetam na toa {to go sakam, pa niz godinite mi se ostvari da sorabotuvam so mnogu akteri. Mo`ebi sorabotkata so Kejt Vinslet mi e vo najdobro se}ava we. Imav mo`nost da ja zapoznaam dodeka go snimavme rimejkot na serijata „Mildred Pirs“, vo koj ja tolku vav ulogata na nejzinata najdobra prijatelka. Nejzinata skromnost, anga`iranost i malata doza na trema, mi bea osobeno interesni. Koi se va{ite idni planovi? - Naskoro }e po~nam so snimawe na filmot „Predodre den“ vo koj }e rabotam so nekolku prijateli me|u koi i Xesi Ajzenberg. Zasega, toa mi e vo preden plan. 1E | 45
Biografija
^arli [in
NEVRAB Podgotvi I Frosina Arizankoska
N
egovata filozofija „Zabavuvaj se sega, pla}aj podocna“, mnogupati do sega se poka`ala kako uspe{ na formula koja barem odreden period ne mu sozdavala golemi problemi vo profesionalnata ka riera. Sepak, ~estoto dru`ewe so prostitutki, manekenki, kako i konsumiraweto alko hol i droga za koi zboruva bez nikakov problem, se ~ini deka ovojpat mo`e skapo da gi plati. Kako vrv na site zbidnuvawa, negovite nekontrolirani kri tiki kon producentite na „Dva i pol ma`i“ gi nalu ti tolku mnogu, {to sakaat protiv nego da podnesat milionska tu`ba, a so toa se otvora i mo`nosta za kraj na fantasti~nata serija, no mo`ebi i krah za negovata akterska kariera. ^arli [in e roden na 3 septemvri 1965 godina vo Wujork, SAD, vo aktersko semejstvo, pa ne iznenaduva podatokot deka blagodarenie na takvoto opkru`uva we, i toj re{ava da se zanimava so ovaa profesija. Svoet o debi go ima u{te na devetgodi{na vozrast, no kratko vreme potoa, se zapoznava so [on Pen, koj podocna mnogu }e mu pomogne vo karierata. Negovata `ed za glumeweto }e go natera da prifati uloga vo hororot „Grizli dva: Predator“, a podocna i uloga vo „Crvenata zora“. Sepak, sè do 1984 godina, [in nema nekoj zabele`i telen uspeh, odnosno sè do periodot koga }e se pojavi vo dramata so voena tematika „Vod“. Realniot prikaz na mladiot vojnik koj e na bojnoto pole vo Vietnam ekspresno go pretstavi pred publikata, pa ne e iz nenaduvawe {to kratko potoa sleduvaa ulogi i vo „Prividenie“, „Volstrit“ i „Roden na 4 juli“. Se razbira, akterot ne zastana tuka, pa prodol`i so snimaweto filmovi, me|utoa kako {to pominuva{e vremeto, sosema spontano toj sè pove}e se pronao|a {e sebesi vo filmovi so komi~na sodr`ina. Iako vo 1994 godina [in be{e po~esten so yvezda na bulevarot na slavnite, kratko potoa po~naa negovite problemi so alkoholot i so drogata.
BUREN PERIOD Iako ^arli [in do toga{ ne be{e `enet, sepak iz leguva{e so mnogu devojki me|u koi Keli Preston, no i so pornoak terkite Xinxer Lin i Heder Hanter. Vo 1995 godina se o`eni so Dona Pil, no se zapozna i so frontmenot na bendot „Pojzon“ so koj formiraa producentska kompanija. Tokmu vo ovoj period prob lemati~noto povedenie na akterot dojde do izraz, pa mnogu ~esto mediumite pi{uvaa deka [in preteruva vo koristeweto narkoti~ni supstanci. Iako go sni ma{e „Bez kodeks na odnesuvawe“ i kontroverzniot „Ocenka iks“, iskusniot akter vo isto vreme ne pre stanuva{e so svoite poroci, pa edna no} vo 1998 godina zavr{i vo bolnica poradi predoziranost po {to izvesen perio d zamina na rehabilitacija. So sema razbirlivo, vo ovoj period zavr{i negoviot brak, no akterot vedna{ najde nova sopruga vo Denis Ri~ards, koja ja zapozna za vreme na snimaweto na „Dobar sovet“. Iako vo me|uvreme dvojkata dobi dve }erki, tie se razvedoa poradi nasilni~koto od nesuvawe na [in. 46 | 1E
BOTEN AKTER Brakot so Keli Bruk zavr{i po samo dve godini
Zaedno so Denis Ri~ards
Sekoga{ raspolo`en, dru`e qubiv i podgotven za sekakva zabava, ^arli [in ne presta nuva da gi polni stranicite na tabloidite so sopstvenite ispadi i nedoli~noto odnesu vawe. Akterot koj se nametna so ulogite vo komi~nite se rii „Ludiot grad“ i osobeno so hit-serijata „Dva i pol ma `i“, postojano e involviran vo nekoj seks-skandal, poradi {to ostana bez profesiona len anga`man
So Majkl Daglas glumea vo „Volstrit“
1E | 47
Sceni od hitkomedijata „Dva i pol ma`i“
Uspe{noto trio od „Dva i pol ma`i“ dobi mnogu nagradi za najdobra serija Politi~kata komedija „Ludiot grad“
ERA NA USPE[NI SERII I NOVI PROBLEMI
Vo 1991 godina be{e del od filmot „V`e{teni glavi“
^arli {in na po~etokot na svojata kariera
Vo 2003 godina sosema neo~ekuvano, ^arli [in be{e noviot lik vo politi~kata komedija „Ludiot grad“ i toa kako zamena za Majkl Xi Foks. I pokraj negova ta kontroverznost i problemati~nost, producentite znaeja deka tokmu toj mo`e da ja zadr`i popularno sta na serijata bidej}i toj ednostavno e magnet za gleda~ite, pa tokmu za taa uloga, [in be{e nagraden so „Zlaten globus“. No, kratko potoa negovata hariz ma i popularnost bea dovolni za da dobie anga`man vo „Dva i pol ma`i”, pa re{i da se posveti samo na snimaweto na taa serija. Vsu{nost, serijata do`i vea planetaren uspeh iako akterot vo isto vreme go odr`uva{e kontroverzniot na~in na `ivot. Vo 2008 godina, toj i po tret pat se o`eni, ovojpat so Bruk Miler. Me|utoa, ~estite neverstva si go napravija svoeto. Sekoj sloboden mig akterot go koriste{e za ludi zabavi na koi pokraj manekenkite i prostitu tkite, ima{e i mnogu droga. Negovata neserioznost i manifestacija na nasilstvo pridonesoa za krajot na negoviot tret brak, dodeka producentite na „Dva i pol ma`i” neodamna re{ija da mu dadat otkaz. Po radi toa, akterot vleze vo verbalna vojna so niv, no i so del od amerikanskite mediumi, pa osven {to ostana bez rabota, na akterot mu se zakanuva i tu`ba vredna pove}e milion dolari. „Mi zdodea postojano da se prepravam deka ne sum specijalen. Jas ne sum nekoja yvezda dojdena od Mars. Lu|eto ne mo`at da me sfatat. Vsu{ nost, ne ni o~ekuvam bidej}i mene ne mo`e da me sfati nekoj {to ima normalen mozok“, gla se{e negovata neodamne{na i nepromislena izjava. 1E | 49
MODNI VESTI LUKSUZ EDITORIJAL
NEGA
Moda stil
53 str. ROLEKS - `enski modeli na ~asovnici
Glamur i dekadencija!
Supermodelite FREJA BEHA, RAKEL CIMERMAN i KRISTEN MEKMENAMI vo reklamata na LUJ VITON za sezonata prolet-leto 2011 fotografirani od strana na STIVEN MAJZEL. Stilski vli janija od Azija i eksplozija od boi! „Koga ja podgotvuvavme kampawata, so ekipata po~navme da pravime slika za glamur i bleskot, par~iwa stilizirani so SJAJ! Postignavme ne{to {to mo`am da go sporedam so osvetluvaweto na Ajfelovata kula - ne{to {to e majstorski pre krasno, glamurozno, rasko{no i veli~estveno, ne{to {to sosema ve ma|epsuva“, izjavi Mark Xejkobs, glavniot dizajner na „Luj Viton“. 1E | 51
Modni Vesti
Od modnite pisti
Vo Pariz Lejdi Gaga debitira{e kako manekenka na revijata na modnata ku}a „Tjeri Mugler“, za koja kreir a nejziniot stilist Nikola Formi ~eti
Yvezdenite mo deli na „Dol~e i Gabana“
Misoni: prirodna `ens tvenost namesto napadna seksapilnost
Karl Garfeld za „Fendi“ so miks od volna, ko`a i krzno
Xon Gali jano: mi lenikot na yvezdite ve}e ne e omilen
52 | 1E
Natali Portman izjavi deka nikoga{ pove}e nema da sorabotuva so dizajnerot
„Dior“ mu
Miju~a Pra da odu{evi i so novata kolekcija za golemata italijanska modna impe rija
vra~i otkaz na Galijano
Ova denovive e najaktuelna prikazna vo modniot svet - vo ekot na pariskata modna nedela krea tivniot direktor i glaven dizajner na „Dior“, Xon Galijano, dobi otkaz od ku}ata. Vo kratkoto izve stuvawe za mediumite navedeno e deka pri~ina za otkazot e negoviot antisemitski verbalen ispad vo javnosta i videoto {to izleze na videlina vo koe toj verbalno napa|a dvojka vo edno parisko kafu le i vo koe na krajot izjavuva: „Go sakam Hitler“. Od Galijano prva se ogradi oskarovkata Natali Portman, inaku vo momentov lice od reklamata za parfemot „Mis Dior {eri“, koja veli deka kako Evrejka ne saka da ima ni{to so ovoj kreator. Sid ni Toledano, izvr{niot direktor na „Dior“ izjavi deka `estoko gi osuduva izjavite dadeni od strana na Xon Galijano koi se vo celosna kondradikcija so osnovnite vrednosti {to gi promovira ku}ata „Kri stijan Dior“. Iako toj bezrezervno se izvini i odlu~i da zamine na rehabilitacija za da se le~i od alkoholizam, poslednite vesti velat deka na Galijano sepak }e mu se sudi, nekade vo period ot od april do juni, a mo`no e i da zavr{i vo zatvor. Poslednata kolek cija na britanskiot dizajner za „Dior“ e prika`ana na pariskata modna nedela i bez nego, a ve}e se ba ra ~ovek koj }e go zameni. Spored poslednite ozbo ruvawa, noviot kreativen direktor na presti`nata modna ku}a mo`e da bide Rikardo Tiski, sega{niot dizajner na „@ivan{i“, Hajder Akerman da dojde na negovoto mesto vo „@ivan{i“, a Hedi Sliman }e go zameni Stefano Pilati vo „Iv Sen Loran“.
Luksuz
Pove}e verzii na ve~erni fustani kaj „Pu~i“
Frida Xanini kaj „Gu~i“ prodol`uva so luksuzni i de kadentni par~iwa obleka so refenren ci na 70-tite godini i disko-stilot
Roleks - `enski modeli na ~asovnici Kristina Hendriks vo reklama za nakit Akterkata e imenuvana za za{titno lice na linijata za nakit „Pa ladium“, dizajnirana od strana na Vivien Vestvud. Po toj povod Hendriks izjavi deka britanskata dizajnerka otsekoga{ & bila edna od omilenite. „Zatoa mi be{e ~est da ja pretstavuvam ovaa kolekcija. Se odu{evuvam na kre aciite na Vivien, a nejziniot nakit e prekrasen. Mi se dopa|a toa {to toj e dramati~en, kako na primer krunata i |erdanot so privr zok vo oblik na srce. Bidej}i nakitot e od bel metal, par ~iwata navistina bleskaat pod ref lektorite, pa edvaj ~ekam da go nosam na crveniot kilim“, izjavi Kristina. 1E | 53
Katarina: fustan - NENAD SEKIRARSKI; prsten - SWAROVSKI; Karolina: fustan - KOKEV-KADRIU; |erdan - SWAROVSKI; Nata{a: fustan - VIBRAZIONI BY ALEKSANDRA MITKOVSKA
MAKEDONSKI, A SVETSKI Koga }e gi spoite najvpe~atlivite kreacii na doma{nite modni dizajneri so tri hariz mati~ni i profesion alno priznati dami, so sigurnost dobivate izvonredni fotografii so makedonski pe~at. Karolina Go~eva, Katarina Ivanovska i Nata{a Petrovi} bea logi~en izbor za na{iot rodendenski editorijal Fotografija I Ani i Dimi Stajling I Goran Siximovski [minka I Dadar Frizura I studio „Sikret“ Asistent na fotografija I Dimitar Atanasov Ambient I hotel „Arka“, Skopje
1E | 55
Karolina: fustan - JOVAN PETROVSKI: obetki i prsten - SWAROVSKI; ~evli - VICTOR CHEVIGNON
56 | 1E
1E | 65
66 | 1E
Katarina: fustan - NENAD SEKIRARSKI; |erdan - SWAROVSKI; ~evli - VICTOR CHEVIGNON Karolina: fustan - RISTO BIMBILOVSKI; prsten - SWAROVSKI
Karolina: fustan - VIBRAZIONI BY ALEKSANDRA MITKOVSKA, |erdan i prsten - SWAROVSKI; ~evli - GUCCI
1E | 67
Karolina se {eguva{e deka stilistite ~esto ja fotografiraat vo ven~alen fustan
Dadar i Karolina sorabo tuvaat so godini i se dobri drugari
Ve~erni fustani od doma{ni dizajneri, ~evli so visoki potpetici, bleskav nakit...
Karoli na pi{u va SMSporaka, Dadar {minka
68 | 1E
„1E“ - MEDIUM POSVETEN NA MODATA
Iskustvo i sve`ina Poddr{kata na makedonskata moda i na makedonskite modeli, dizajneri i modni talenti, sekoga{ }e bide glaven fokus na modnite stranici na na{iot magazin Pi{uva I Katerina Trajanovska Fotografija I Ani i Dimi, Viktorija Mileska
P
red vas e 100. izdanie na magazinot „1E“, vode~ki moden i stilski „trendseter“, ~ija ureduva~ka politika, me|u drugoto, se zasnova na idejata za promovirawe na li~niot stil preku kreaciite na doma{ nite avtori. U{te od samiot po~etok na koncipiraweto i kreira weto na „1E“, na{a zalo`ba be{e vo pogolem del od stranicite na spisanieto da se promovira i da se poddr`uva makedonskata moda, a so ovoj stav prodol`uvame i ponatamu. Vo gradeweto na na{eto vizuelno {arenilo vo izminative dve godini se vklu~ija re~isi site zna~ajni modni imiwa, doma{ni dizajneri, brendovi, fotografi, stilisti, {minkeri i drugi modni profesionalci. Za da go odbele`ime ubaviot jubilej gi povikavme manekenkata Katarina Ivanov ska, peja~kata Karolina Go~eva i akterkata Nata{a Petrovi} da ja ukrasat naslovnata stranica i modnata prikazna vo koja golema uloga imaat kreaciite tokmu na make donskite modni dizajneri, nekoi od niv so dolga i kontinuirana kariera, drugi pak, sve`i imiwa na makedonskata scena. Sekoja od ovie tri dami ima poseben senzibi litet i isklu~itelen uspeh postignat vo svojata profesija. Na{ata ekipa sostavena od fotografskoto duo Ani i Dimi, stilistot Goran Siximovski i {minkerot Dadar go
opsednaa hotelot „Arka“ i so ~asovi rabotea na storijata so koja go zaokru`ivme 100. broj na „1E“. Poznatiot dizajner Nenad Sekirarski, ~ii kreacii upotrebivme na fotosesijata, ni prizna deka na{eto spisanie go sledi od samiot po~etok, kako {to veli, so celosna doverba u{te pred da se pojavi prviot broj, zatoa {to so oformuvaweto na timot od vrvni profesionalci so koi imal i prethodna sorabotka, garantira{e pomestuvawe na toa {to e modno spisanie vo Makedonija. „Na golemo zadovolstvo na site nas, eve i so stotiot broj „1E“ uspea da poka`e istrajnost vo `elbata da postavi novi standardi i toa so golem uspeh. Ne{to {to definitivno go izdvojuva od sè dotoga{ na pazarot, e kontinuitet na visoko kvalitetni i kreativni modni editorijali, kako edinstven na~in za prika`uvawe na dvi`ewata na modnata scena“, veli Nenad. Spored dizajnerot Jovan Petrovski, na{ redoven stilist i vo momentov profesor na „Akademija italijana“ vo Bangkok, „1E“ e prviot nedelen magazin koj vo sekoj broj ima svoj moden editorijal ~ij akcent go stava na makedonskite dizajneri. Nemu kako dizajner mu nedostasuvalo spisanie {to }e ja tretira modata na poprofesionalen na ~in. „Kako stilist na pove}eto od editorijalite na „1E“, bev prijatno iz „1E“ e prviot magazin koj vo sekoj broj ima svoj moden edi torijal so akcent na makedonskite dizajneri
Akterkata odli~no se snao|a pod reflekto rite
1E | 69
Cel den poziraa za ekskluziv niot edi torijal, no odli~no se zabavuvaa Karolina nasmej se Dadar fotografira
Ekipata na „1E“ so devojkite od naslovnata
Dobro sme ispadnale, neli?
Karolina i Goran vo dilema koj crn fustan da go odbe rat
70 | 1E
Nata{a se podgotvuva za prviot kadar
Kiki, Nata{a i Karolina vo crveni fustani
Kiki vo akcija
Frizu rata na modelite be{e vo racete na Vesna od studio „Sikret“
nenaden od profesionalizmot na fotografot, producentkata i od ureduva~kiot tim, koj na prv plan gi stava dizajnerite, a potoa golemi te brendovi“, ni izjavi Petrovski. Dizajnerskoto duo „Kokev-Kadriu“ se relativno sve` brend na na{ata scena. Kreatorkite Tawa Kokev i Mila Kadriu smetaat deka pojavuvaweto na „1E“ na makedon skiot pazar e osve`uvawe od pove}e aspekti, a osobeno im se dopa|a sledeweto na momentalnite trendovi i nastani preku kratki, no interesni prilozi i izdr`ani intervjua. „Nie kako dizajneri osobeno sme odu{e veni od posvetenosta na „1E“ kon modata, poseb no kon makedonskite modni nastani i dizajneri. Li~no i nie kako „Kokev-Kadriu“ vo ovoj moment ja iska`uvame na{ata blagodarnost do „1E“ za prekrasnite editorijali. Vo kontekst na edi torijalite, toa e ona {to e posebno za pofalba, bidej}i na sekoj editorijal mu be{e posveteno posebno vnimanie, maksimalno profesionalno. Vo sekoj editorijal se zabele`uva{e timskata rabota na dizajnerite, stilistite, fotogra fot i urednikot. ^estitki i u{te mnogu, mno gu broevi!“, Tawa i Mila so ovie zborovi ni go ~estitaa jubilejot.
Trite dami od naslovnata stranica Supermodelot Katarina Ivanovska ja imavme na naslov nata stranica na prviot broj na „1E“, pa ottamu ideja ta nejzinoto lice da ja krasi i stotkata. Vo momentov aktuelna so kampawata za britanskiot brend za nakit „Akcesorajz“, Kiki poslednive godini izgradi solid na internacionalna kariera. Ovojpat na na{ata prva stranica dru{tvo & pravat Karolina Go~eva, iskusna peja~ka so dolgogodi{na kariera, i Nata{a Petrovi}, proglasena za najdobra mlada akterka na Berlinskiot filmski festival. “Bez problem i so golemo zadovolstvo prifativ da u~estvuvam vo fotografiraweto na naslov nata i editorijalot za „1E“. Koga sum vo Skopje, redovno go kupuvam i ~itam va{iot magazin“, ni ka`a Katarina na koja osobeno & se dopadna {to za edno so Karolina i Nata{a nosea modeli od doma{ni kreatori. „Snimaweto pomina zabavno, a foto grafiite na Ani i Dimi se odli~ni. Milo mi be{e {to rabotev so pametni i ubavi devojki kako Karolina i Nata{a, a najubavo e {to pre ku fotografiite ja pretstavuvame modata vo Makedonija“.
Karolina ve}e nekolku pati bila na naslovnata na „1E“ i drago ì e {to }e blesne i na 100. broj pokraj dve prekrasni devojki. „So „1E“ sorabotuvam od samiot po~etok i smetam deka e eden vistinski urban nedelnik vo koj mo`e da najdete razli~ni informacii za kultura, moda, muzika, a pritoa otsustvuva tabloidniot moment, barem koga stanuva zbor za makedonski te javni li~nosti“, ni re~e taa. Na ova se nadovrzuva i Nata{a na koja & be{e mnogu drago {to & ja uka`avme ovaa ~est i ja pokanivme da bide del od jubilejniot broj na na{iot magazin. „Prekrasno e toa {to preku va{iot medium lu|eto dobivaat navremeni informacii za toa {to e aktuelno, novo, atraktivno i bitno vo momentov na na{ata scena“, veli taa. Za ovie dve godini gi pomestivme granicite na novinar skoto sledewe na modnite i dizajnerski sodr`ini. Sozda dovme avtenti~ni modni prilozi i neumorno gi sledevme site doma{ni i svetski nastani. Nasproti somne`ite deka nema da go izdr`ime tempoto na nedelno producirawe moden editorijal, koj }e bide profesionalen, kvaliteten, sodr`inski i celosno makedonski proizvod, 100 sedmici po red vi podaruvame novo vizuelno stilsko viduvawe so koe se nadevame deka gi zadovoluvame va{ite apetiti za moda. 1E | 71
SE NAVLEKOV NA SU[I
1E | 89
Pi{uva I Dragica Hristova Fotografija I Ani i Dimi Lokacija I Su{i-bar „Nobu“
O
d neodamna, poto~no od nej ziniot prestoj vo Wujork, Tamara ima novo omileno ja dewe. Toa e su{i so biftek. Prethodno ne sakala su{i, no otkako zaedno so Ana Stoja novska, poznatata akterka i nejzina bliska drugarka, oti{le vo Wujork kaj niv nata drugarka, modelot Katerina Ivanovska, edno stavno se vqubila vo ovoj delikates. - Vo Wujork postojat milion mesta vo koi ima navistina dobro su{i i vo koi mo`e{ da si gi nara~a{ i na telefon i da ti gi donesat do ma. Po~na da mi se dopa|a i ottoga{ navamu tolku po~nav da jadam su{i, {to sega koga i da se dogovarame so prijateli na jadewe, ve}e go znaat mojot izbor. Mi se dopa|aat i zatoa {to se zdravi i ne debeleat, a gi ima vo razni varijanti. Definitivno se navlekov na su{i, pa logi~no, i moet o omileno mesto vo Skopje e su{i-barot „Nobu“ - veli Tamara. Dodeka bila vo Amerika, imala i edna neprijatna slu~ka. Vo edna prigoda taa i Ana si nara~ale su {i od istiot restoran od koj toa go pravele i pret hodnite denovi, ama ovojpat gi dobile servirani so `iva buba~ka. - Koga ni gi donesoa i po~navme da si jade me, odedna{ vidovme deka ne{to ni mrda vo ~inijata. Toa be{e edna buba~ka poradi koja si mislevme deka nikoga{ vo `ivot ve}e ne ma da kasneme su{i. Ako bevme vo restoranot, }e mo`evme da zememe golema ot{teta, no bidej}i stanuva{e zbor za doma{na isporaka, koga im se javivme vo restoranot za da im ka `eme za buba~kata, tie ne se potresoa mnogu - otkriva Tamara. I pokraj toa su{ito i natamu e nejzina omilena hra na. Koga e doma, omileno jadewe ì se kompirite vo site varijanti, pr`eni, vareni, pe~eni, pire, seedno, va`no da se kompiri. Gi saka i vo kombinacija so rebra i nekoja salata, a omilena ì e onaa od ruko la. Mnogu saka i morska hrana vo kombinacija so salata od kompiri so kromid, pa denovive samata si podgotvila pr`eni rak~iwa so sol i so limon. Inaku, retko gotvi, no ponekoga{ znae da gi izne nadi doma{nite so nekoja kompir-manxa ili ne{to pr`eno i so tekot na vremeto gleda deka toa ne e vo op{to komplicirano i stra{no. Sepak, mnogu retko gotvi. Zadol`ena za toa e majka ì koja znae prekras ni vojvodinski specijaliteti, koi poleka i taa gi u~i. Tamara ne e mnogu prebirliva i komplicirana vo izborot na hrana, pa osven {to ne jade brokula, vsu{nost e mnogu ednostavna. Ne saka mnogu da eks perimentira, da isprobuva jadewa i znae to~no {to saka, a {to ne. Na primer, se „e`i“ od brokula i iako znae deka e mnogu zdrava, ne ja saka vo niedno jadewe i vo niedna varijanta. Ne e prebirliva osven {to sekoga{ i vo sè, dodava sol. - To~no znam {to sakam i navistina ne sum prebirliva. Makar {to, koga bev del od real noto {ou „Dvor“, `enite koi voobi~aeno najm nogu gotvea ~esto ni pravea grav, oriz so meso, kompir-manxa i sli~no, pa koga si dojdov doma, nekoe vreme sakav da jadam ne{to poinakvo. Vo „Dvor“ jas im bev specijalist za pala~inki i bukvalno sekoja no} me teraa da im pravam. 90 | 1E
SALATA „FRIDA“ Sostojki: - zelena salata - crvena i zelena piperka - kromid - sirewe „rokfor“ - pr{uta - sos od med - pe~en leb Prigotvuvawe: Salata se se~ka, a piperkite se se~at na krugovi. Vrz niv se stava sireweto ise~kano na sitni kocki i se preleva so sos od med. Se dodava pr{utata, a od strana se stava pe~enoto lep~e.
NOBU KOMBO 21 Sostojki: - nori alga - oriz - sve` losos - bela riba - rak~e - avokado - krem-sirewe - krastavica Prigotvuvawe: Od navedenite so stojki se pravat raznovidni vido vi su{i: sa{imi, nigiri i maki. Se slu`i so vasabi i so sos od soja.
BIF ROLS Sostojki: - biftek - alga nori - rukola - krem-sirewe - oriz Prigotvuvawe: Biftekot, ruko lata i krem-si reweto se obvi vaat so algata, a potoa so orizot. Se panira vo prezla i se pr`i vo vrelo maslo. Se slu`i so pikanten sos.
PITA OD JABOLKA SO SLADOLED
Sostojki: - puter - jajca - {e}er - mleko - bra{no - jabolka - sladoled od vanila Prigotvuvawe: Se zamesuva tvr do testo. Se deli na dva dela, a vo sredina se stava filot od ren dani jabolka. Se pe~e i se slu`i topla so slado led od vanila.
KAMEMBER SIREWE SO XEM OD MALINI
Edno vreme po~nav da im pr`am i kompiri, no ne bea kompiri vo maslo, tuku maslo so kompi ri, pa se trudev da bidam podaleku od kujnata - priznava taa. Inaku, Tamara e edna od onie koi ne jadat nautro iako e svesna deka e toa golema gre{ka. Obi~no jade no}e, nema nekoj re`im na ishrana, tuku jade koga ì se jade, isto kako {to mnogu raboti pravi koga ì se pravat, a ne koga taka treba. - Najmnogu jadam koga mi e zdodevno. Na primer, koga sum doma i koga nemam {to da pravam na ve~er, sakam da si sednam, da gledam nekoj film i da grickam ne{to soleno kako semki, son~ogled i sl. Potoa zadol`itelno mi se prijaduva i ne {to blagi~ko, a po blagoto povtorno posakuvam ne{to solenko - se smee Tamara. Zatoa, koga }e vidi deka preterala i deka se zdebelila dva-tri kilogrami, ja primenuva redukciskata dieta {to ì ja prepora~ale od „Siluete“ i toa go pravi so godini. - Jas odam od edna vo druga krajnost i kako i za sè vo `ivotot, ili jadam mnogu ili ni{to ne jadam. Koga ja primenuvam ovaa dieta, bez problem oslabnuvam i po pet kilogrami za ed na nedela. Stanuva zbor za klasi~na dieta za pro~istuvawe koja o~igledno mi odgovara. Se kako, i potoa treba da se vnimava, pa gledam da ne preteruvam i jadam samo meso i salata, kompir, ili pak oriz i salata, i mnogu ovo{je i zelen~uk. Ne jadam mnogu leb, a koga jadam, to ga{ toa e sekoga{ nekoj dietalen - veli Tamara. Jogurt ne saka, a posledno vreme, za razlika od po rano, po~nala da pie mleko. Obo`ava „koka-kola“ i zadol`itelno se naleva so nea sekoga{ koga na me nito ima ne{to „holesterolsko“. Dodeka bila vo Wu jork kaj drugarka ì Kiki, se nau~ila da pie i ubavo crveno vino. No, definitivno, omilen pijalak ì e cedevitata so koja se budi i zaspiva. Omileno slatko ì e kola~ot „toplo-ladno“, a koga e vo „Nobu“, kako zamena za nego nara~uva pita so jabolka koja se jade topla vo kombinacija so laden sladoled. Samata najdobro gi pravi pala~inkite, a naj~esto gi jade so eurokrem i eventualno, so banana. 1E | 91
Sonovnik
[TO VI PREDVIDUVAAT SONOVITE?
BREZA - dobri vesti Nema ~ovek {to barem edna{ vo `ivotot ne im pridal zna~ewe na svoite sonovi, nekoga{ pove}e, nekoga{ pomalku. Sonovite se delat na dobri, lo{i i neutralni. Mnogupati tie vlijaat na aktiv nostite, da se napravi ne{to vo momentot ili da se po~eka koga }e bide popovolno. Neretko, vrz osnova na nekoj son lu|eto tolkuvale dali `ivotot }e im se podobri ili }e im bide u{te pote`ok
Bolka ~uvstvuva{ - te o~ekuva radost, }e bide{ spa sen od siro ma{tija Bolen - da poseti{: }e ti se ispolni `elbata; da te poseti: }e dobie{ golema nagrada ili prizna nie; da neguva{: sre}a i radost; da bide{ poles no bolen: ne podlegnuvaj na minlivi gri`i; da si te{ko bolen: }e zapadne{ vo dolgovi, nesre}a Bolnica - da vidi{: te o~ekuva podobar `ivot; da le`i{ vo bolnica: }e se oslobodi{ od tovar; da iz leze{ od bolnica: opasnosta }e te odmine
Bonboniera }e se vqubi{; da podari{: }e stane{ ne ~ij dobrotvor; da dobie{ na podarok: raz o~aruvawe; da kupuva{: }e se nata`i{; da jade{: doa|aat lo{i vremiwa Bor vo {uma - o~ekuvaj podobri vremiwa Borewe - so yverki: izgubeno nasledstvo; so `ena: ka vga; so mrtvi: neuspeh vo rabotata; da pobedi{ vo bor ba: }e izbegne{ golema opasnost; da se bori{ vo vojna: materijalni te{kotii Bosilek - da bere{: nastinka; da mirisa{: napredok, blagosostojba
Brak - da dogovara{: dobivka; da sklopi{: `elbata nema da ti se ispolni Brana na reka - da vi di{: nesre}a, {teta; da padne{ vnatre: gi zabo rava{ obvrskite Brat - semejna sre}a, dolg `ivot; da se kara{ so nego: zaguba; da zboru va{ so nego: te ~eka dolg `ivot Bra~no patuvawe - sre }ata ti e so kratok vek Bra~en drugar - dobivka, dobra biznis zdelka; da se miluva{ ili da se baknuva{ so nego: kavga Bra{no - podobruvawe na sostojbata, napredok, dobivka Breg - golem: golema ~est; mal: nekoj te ozboruva; str men: ne potpiraj se na drug; kamenit: te{kotii na rabo ta; zelen: te ~eka radost; po{umen: }e dobie{ podarok; da se ka~uva{: gri`i, opasnost; da sleguva{: neispol nuvawe na `elbite; da stoi{ na breg: triumf nad pro tivnicite, uspeh; po{umen: nekoj ti e neveren; breg so dvorec ili ku}a: bogatstvo Buba~ki - }e te cenat pora di skromnosta
Bosonog - da bide{: siroma{tija; da odi{: }e stane{ ugleden; da bega{: }e zapadne{ vo pari~ni nepriliki Brava - }e se smiri{ so protivnikot, }e otkrie{ ne koja tajna, te o~ekuvaat pre~ki Bomba - da vidi{: neuspeh vo neplaniran potfat; da Bradavici - da vidi{: nekoj ne ti posakuva do frla{: deloven uspeh; da bide{ ranet od bomba: gubi bro; da ima{: blagosostojba, dobivka, bogatstvo tok; da eksplodira: neo~ekuvan nastan Brada - da ima{: nasledstvo, zdravje; bela: golema po Bombardirawe - nesre}a ~est; crvenkasta: dobivka; crna: golemi tro{oci 92 | 1E
Buket od cve}e - da dobie{: neo ~ekuvana sre}a Bunar - da vidi{: o~ekuvaj podobri momenti, }e do bie{ javno prizna nie; da pie{ voda od bunar: zdravje i veselba; da skokne{ vo bunar: sre}a; bunar bez voda: gri`i, {te ta; dlabok: sre}a; plitok: nema{tija; da kopa{ bunar: siroma{tija
9 - 15 mart 2010
Nedelen horoskop OVEN 21 mart - 19 april
BIK 20 april - 20 maj
BLIZNACI 21 maj - 21 juni
Ovaa nedela }e bide dobra za razgovori so de lovni partneri koi mo`at da vi donesat zna~a en napredok vo karierata. Finansiskata sostoj ba i ponatamu drasti~no }e se menuva so sekoj izminat den, pa zatoa ni{to ne ostavajte na slu~ajnosta. Kon krajot na ova nedela }e bidete prijatno iznenadeni od nekoja li~nost koja }e sfatite deka sosema vi odgovara, no vnimavaj te da ne se razo~arate. Sepak, potrudete se da bidete realni i da ne ì se prepu{tate na fan tazijata vo celost.
Iako sè u{te ne ste sosema sigurni {to e ona {to sledno treba da go napravite i kakvi ~eko ri treba da prezemete, sepak imate mnogu po ve}e sila i energija vo odnos na prethodniot period. U{te vo prvite denovi na ovaa sedmica }e imate odli~na mo`nost za zapo~nuvawe na nov deloven proekt. Dokolku ste vo zavr{na faza na nekoja zada~a, dobro razgledajte gi dobienite ponudi. Vo me|uvreme, sè po~esto }e razmisluvate za nekoja li~nost koja sekojdnevno e blisku do vas.
Nekolku dobri mo`nosti za rabota }e imate vo tekot na slednite denovi, pred sè, zatoa {to jasno }e znaete {to sakate da rabotite. Dobriot plan koj go imate }e vi pomogne {to poskoro da se aktivirate. Iako va{ite misli postojano se opsednati so finansii, ne zaboravajte deka do brata rabota na krajot }e vi se isplati. Dobrite odnosi so sakanata li~nost, ovojpat }e zavisat isklu~ivo od vas. Ako ste sami, toga{ prifate te gi ponudite za sostanok {to }e gi imate za vreme na vikendot.
Sovet: Vnimavajte vo soobra}ajot
Sovet: Posetete lekar
Sovet: Ne prepu{tajte sè na slu~ajnosta
RAK 22 juni - 22 juli
LAV 23 juli - 22 avgust
DEVICA 23 avgust - 22 septemvri
Iako na rabotnoto mesto nemate nekoi pogole mi problem i nedorazbirawe, vie i ponatamu ne mo`ete da se opu{tite i da funkcionirate najdobro. Vlijanieto na Jupiter }e ja namaluva va{ata `elba za rabota i toa }e rezultira so mali problemi. Me|utoa, finansiskata sostojba }e vi se podobri, a so toa i va{eto raspolo `enie. Sepak, bidete vnimatelni koga stanuva zbor za qubovta. Li~nosta koja vi e privle~na i interesna, mo`e da predizvika bura vo va{iot `ivot. Zatoa, bidete potrezveni.
Prvite nekolku dena }e vi bidat mnogu pro menlivi. U{te na startot na nedelata }e vle zete vo verbalen konflikt so pretpostaveniot na rabotnoto mesto. Situacijata }e bide u{te pote{ka dokolku stanuva zbor za `ensko lice. Iako }e vi bide te{ko da se kontrolirate, vo potrebnite moment }e reagirate onaka kako {to vi dolikuva. Na quboven plan ve o~ekuva podo bra situac ija. Ona {to vi e na dofat na racete, kone~no }e uspeete da go imate, no postoi rizik deka toa e pogre{en izbor.
Ne ste zadovolni nitu na rabotnoto mesto nitu od odnosite so lu|eto voop{to. Imate premno gu nejasni misli koi nikako ne mo`ete da gi sfatite. Potrudete se da ne si zemate sè pri srce zatoa {to nekoi raboti neo~ekuvano }e se promenat. Ovaa nedela }e vi donese finansiska stabilnost i neo~ekuvan profit. Onie koi se slobodni, povtorno }e gi ma~i nekoja stara qu bov, pa edinstveno {to vi preostanuva e da se nadevate na podobar period. O~ekuvajte dobri rezultati ako ste posetile lekar.
Sovet: Ne preteruvajte vo sè
Sovet: Prezemete inicijativa
Sovet: Ne prepu{tajte se na depresijata
VAGA 23 septemvri - 22 oktomvri
SKORPIJA 23 oktomvri - 21 noemvri
STRELEC 22 noemvri - 21 dekemvri
Za razlika od voobi~aeno, ovoj perio d }e vi bide ponaporen zatoa {to }e imate pove}e ra botni obvrski. Va{iot trud i poslu{nost }e ve nateraat da prifa}ate i raboti koi nema da vi se dopa|aat bidej}i prilivot na novi finan siski sredstva zavisi samo od va{ata rabota. Dokolku se ~uvstvuvate osameni, na povidok e podobar period. ]e zapoznaete edna neobi~na li~nost koja }e go privle~e va{eto vnimanie. No, potrebno }e bide da promenite nekolku va {i naviki ako sakate vrskata da opstane.
Polni ste so energija, pa i sami }e zabele`ite deka ova e odli~en period za vas. Na vas e samo da napravite dobar plan i da po~nete so nego va realizacija. Uspehot nema da dojde vedna{, pa zatoa ni{to ne ostavajte nedovr{eno. Ovaa nedela }e imate mnogu mo`nosti za zapo~nu vawe na nova vrska i }e bide navistina ~udno dokolku se re{ite da ostanete sami. Ako ste vo vrska, vi pretstoi period koga }e imate mali nedorazbirawa so partnerot. Sepak, nemojte da tro{ite zaludno energija.
Sre}ata }e vi se nasmee, pa na povidok se ne kolku delovni sorabotki koi }e vi ja podobrat finansiskata sostojba. Najdobro od sè e toa {to }e pravite ne{to {to navistina go sakate i do bro se nao|ate vo toa. Slobodnite pripadnici na ovoj znak }e zra~at so pozitivna energija i privle~nost, no nema da vletate vo vrska bez prethodno razmisluvawe. Od potencijalniot partner }e barate da nema nedostatoci i zatoa }e bidete na moment nezadovolni. Ovaa nedela zdravjeto }e vi bide podobro.
Sovet: Prifatete gi razlikite
Sovet: Rabotete spored plan
Sovet: Namalete so kritikite
JAREC 22 dekemvri - 19 januari
VODOLIJA 20 januari - 18 fevruari
RIBI 19 fevruari - 20 mart
Posvetete se na obvrskite bez premnogu da razmisluvate za nepotrebni raboti. Ako neko ja zada~a ne uspeete da ja realizirate, toa }e bide poradi va{ata nedovolna anga`iranost. Iako imate dovolno finansii, sepak nema da vi bidat dovolni dokolku sakate da zaminete na nekoe patuvawe. Vo ovoj period, na povidok e novo poznanstvo so nekoja {armantna li~nost, no poradi va{eto la`no pretstavuvawe mo`e da naidete na odbivawe. Zatoa, bidete iskreni i eventualnata vrska mo`e da potrae.
Sè u{te ne e pogoden moment da zapo~nete so nekoi novi zada~i i proekti. Iako imate sjaj ni idei, ova ne e period koga }e mo`ete da vlo`ite vreme i energija za nivno realizira we bidej}i }e imate nedostig na finansii. No, barem na emotiven plan sè }e vi odi dobro. Kone~no }e se zbli`ite so nekoj za koj ste mis lele deka e nedosti`en. Ona {to e najva`no e deka simpatiite }e bidat obostrani, pa nema da bidete razo~ arani. Vnimavajte na problemite so zglobovite.
Va{ata qubopitnost }e dojde do izraz zatoa {to }e ve interesira sè {to se slu~uva okolu vas. Va {ata intuicija vi sugerira deka ednostavno mora da znaete sè za da mo`ete da dejstvuvate blagovre meno. Ve o~ekuva finansiska dobivka koja, sepak nema da bide dovolna za realizacija na plano vite. Za vikendot ve o~ekuva dobro dru`ewe so prijatelite, a na povidok e nova vrska. Onie, pak, {to ne se slobodni da vnimavaat da ne dojdat vo konflikt so partnerot bidej}i vrskata mo`e da im zavr{i sosema neo~ekuvano.
Sovet: Najdete vreme za dru`ewe
Sovet: Bez gri`i
Sovet: Bidete posmireni 1E | 93