Evropa med ljudmi

Mladje – posebna izdaja december 2010

Evropa med ljudmi

[aktualno] Evropska unija in program Evropa za državljane [intervju] Dr. Henrik Gjerkeš: Občine in lokalne skupnosti so nosilke lastnega razvoja [v žarišču] Zgodovina mednarodnega sodelovanja lokalnih skupnosti [besede županov] Zoran Jankovič, Franc Kangler, Bojan Šrot, Janez Cimperman, mag. Miha Ješe, Igor Kolenc, Anton Kampuš, Alojzij Muhič, Matej Arčon

[kazalo] Program Evropa za državljane Program Evropa za državljane omogoča podporo mednarodnih projektov, katerih cilj je spodbuditi in krepiti aktivno evropsko državljanstvo. S povezovanjem prebivalcev lokalnih skupnosti po Evropi ter mreženjem nevladnih in drugih nepridobitnih organizacij želi Evropska unija izboljšati sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju skupne evropske prihodnosti.

Prednostne teme: • Prihodnost Evropske unije in njene temeljne vrednote; • Aktivno evropsko državljanstvo: udeležba in demokracija v Evropi; • Medkulturni dialog; • Blaginja ljudi v Evropi: zaposlovanje, socialna kohezija in trajnostni razvoj; • Vpliv politik EU v družbah.

Možnosti programa Evropa za državljane Program s sprejemom projekta omogoča pridobitev finančne podpore za izvedbo projekta.

Akcija 1 – Aktivni državljani za Evropo Namen akcije je vzpodbuditi povezovanje med prebivalci lokalnih skupnost po Evropi. V okviru te akcije je mogoče prijaviti projekte srečanj prebivalcev partnerskih skupnosti, tematske mreže partnerskih skupnosti, podporne ukrepe za večjo kvaliteto mednarodnega povezovanja ter projekte prebivalcev, ki so namenjeni krepitvi civilnega dialoga.

Akcija 2 – Aktivna civilna družba v Evropi Akcija 2 je namenjena vzpodbujanju povezovanja prebivalcev v različne nepridobitne organizacije, ki jim omogočajo aktivno sodelovanje v civilni družbi.

Akcija omogoča strukturno podporo raziskovalnim organizacijam evropskih politik ter nevladnim in nepridobitnim organizacijam na evropski ravni, zagotavlja pa tudi finančno podporo projektom, katerih pobudniki so društva, zavodi, ustanove in druge nepridobitne pravne osebe zasebnega prava.

Akcija 3 – Skupaj za Evropo V Akciji 3 se zagotavlja podpora za različne aktivnosti, ki jih izvaja Evropska komisija, kot na primer za organizacijo odmevnih prireditev, izvedbo študij ter informiranje in razširjanje informacij.

Akcija 4 – Aktivno evropsko spominjanje V okviru te akcije se vzpodbujajo projekti, ki so namenjeni ohranjanju spomina na žrtve nacizma, fašizma in stalinizma v Evropi.

Kdo lahko sodeluje?

Prijavitelji projektov v programu EZD so lahko občine ali od njih pooblaščene nepridobitne organizacije, zveze oz. združenja lokalnih organov, društva, zavodi, ustanove, raziskovalni centri in inštituti, možganski trusti, sindikati, verske organizacije, organizacije s področja amaterskega športa, muzeji, združenja preživelih, združenja družin žrtev in druge nepridobitne organizacije.

Več informacij o programu Za več informacij o programu Evropa za državljane obiščite spletno stran www.ezd.si, kjer je na voljo tudi Vodnik po programu, ali pa se obrnite neposredno na informacijsko točko programa: Informacijska točka programa Evropa za državljane Zavod Movit, Dunajska 22, 1000 Ljubljana Tel.: 01 430 47 47, Faks: 01 430 47 49, E-naslov: info@ezd.si

[2]

Evropa med ljudmi 3

Uvodnik

4 4

Aktualno Evropska unija in program Evropa za državljane

6 6

8 9

V žarišču Zgodovina mednarodnega sodelovanja lokalnih skupnosti Težave in rešitve pri mednarodnem sodelovanju občin Regijske predstavitve programa Evropa za državljane

10 10

Intervju Dr. Henrik Gjerkeš: Občine in lokalne skupnosti so nosilke lastnega razvoja

15

Novice

16 16 17 18 19 20 21 22 23 24

Beseda župana Zoran Jankovič, župan Mestne občine Ljubljana Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje Franc Kangler, župan Mestne občine Maribor Janez Cimperman, župan občine Ig Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona Igor Kolenc, župan občine Izola Matej Arčon, župan Mestne občine Nova Gorica mag. Miha Ješe, župan občine Škofja Loka Alojzij Muhič, župan Mestne občine Novo mesto

25

Napovednik

26 26

28 29

30 32

Dobre prakse Občina Škofja Loka z izkušnjami v mednarodnem sodelovanju Za večjo varnost na evropskih cestah Ljubiteljska ustvarjalnost kot priložnost kulturnega sobivanja v Evropski uniji Debate o Evropi in za Evropo Za strpno in socialno sožitje vseh generacij

34 34

Na terenu Mednarodno sodelovanje občin

Kolofon Založnik: Zavod Movit, Informacijska točka programa Evropa za državljane Odgovorni urednik: Janez Škulj Izvršna urednica: Urška Slana Lektoriranje: Uršula Fujs Oblikovanje in prelom: Lea Gorenšek Tisk: Bograf Naslov uredništva: Zavod Movit

Dunajska cesta 22

1000 Ljubljana E-pošta: info@ezd.si Spletna stran: www.ezd.si Telefon: h.c. +386 1 430 47 47 Faks: +386 1 430 47 49 ISSN: 1580-805X

[uvodnik]

Zgodovina Evrope 20. stoletja je, kot je dejal Mark Mazower, temačna.

Temačna zaradi dejstva, ker je izkusila grozovitosti dveh svetovnih vojn in ker jo je skoraj tri desetletja razdvojevala železna zavesa. Obe svetovni vojni sta Evropo pripeljali na rob tako materialnega kot tudi duhovnega opustošenja, železna zavesa pa je evropske narode umetno delila skoraj tri desetletja. V iskanju boljše skupne prihodnosti, evropske prihodnosti, so se posamezniki zavzemali za združitev ne le evropskih držav, ampak kot je rekel Jean Monet, vseh evropskih narodov, v eno skupno entiteto. Če omenim zgolj nekaj pomembnih posameznikov, so to po I. svetovni vojni Richard Coudenhove Kalergi, po II. svetovni vojni pa Jean Monet in Robert Schumann. Uresničitev njihovih sanj in prizadevanj danes imenujemo »Evropska unija«.

Vendar povezovanje evropskih držav ni temeljilo zgolj na formalni državni oziroma institucionalni ravni. K temu so veliko pripomogli tudi »običajni« državljani. Pri tem mislim predvsem tiste državljane, ki so kljub mejam spodbujali čezmejno sodelovanje in tako spoznavali ter odkrivali druge kulture.

K spodbujanju takšne oblike sodelovanja so veliko prispevali mesta in občine, ki jih pri procesu povezovanja evropskih narodov vse prevečkrat izpuščamo. Če so po I. svetovni vojni in še posebej po II. svetovni vojni začele razvijati skupne evropske mehanizme povezovanja prav države, so enako, vendar na mikroravni, to storili tudi mesta in občine. Mesta in občine iz različnih evropskih držav so skupaj z državljani začeli sklepati sporazume o pobratenju, ki so kot kamenčki v mozaiku prispevali h gradnji skupne evropske prihodnosti. Če je oče Evropske unije Jean Monet, je oče koncepta pobratenja mest Jean Bareth. Videl je namreč, da če želijo evropski narodi graditi eno skupno Evropo, se morajo začeti spoznavati in povezovati prav »običajni« državljani, na t. i. people-to-people ravni. Koncept pobratenja mest je spodbujal prav tovrstno povezovanje. Kulturne, umetniške, športne, izobraževalne in druge aktivnosti so prešle okvire zunanjih politik držav. S tem so pripomogle k spodbujanju evropskega zavedanja, poglabljanju skupne evropske identitete, krepitvi medkulturnega dialoga in odpravljanju kulturnih ovir. Pomen pobratenja mest in njihovih aktivnosti so spoznale tudi institucije Evropske unije, zato so začele institucionalizirano preko programov takšne aktivnosti finančno podpirati. »Evropa za državljane« je primer tovrstnega programa. In ta publikacija je namenjena ravno predstavitvi omenjenega programa, njegovim dosežkom in pomenu, ki ga ima za civilno družbo. Če je bila zgodovina 20. stoletja temačna, si moramo državljani Evropske unije prizadevati, da bo prihodnost 21. stoletja svetla. Čeprav je Evropska unija šele na pragu oblikovanja skupne evropske identitete, evropskih vrednot in evropskega zavedanja, se je vredno truditi, da te cilje uresničimo. Oziroma kot je slikovito dejal Jeremy Rifkin, če se za ameriške sanje splača umreti, se za nove evropske sanje splača živeti.

Dejan Hribar ZAVOD MOVIT (koordinator informacijske točke programa Evropa za državljane)

[3]

[aktualno]

Evropska unija in program Evropa za državljane Evropska unija je nekaj, kar nam je tako blizu in tako daleč.

Blizu nam je, ko v trgovini primemo v roko mlečni izdelek in na njem opazimo ovalni znak s številkami ter črke ES. Blizu nam je, ko na blagajni plačamo z evri. In daleč nam je, če poskušamo razumeti, od kod Evropska unija, kako sploh lahko deluje in tudi kaj lahko od nje pričakujemo ter zakaj nečesa drugega ne moremo.

Vstop v Evropsko unijo smo pospremili z ljudskim odločanjem, ki ni puščal dvoma o tem, da si tega želimo.

Treba je bilo obkrožiti le eno izmed dveh kratkih besedic – da ali ne. In velika večina med nami je obkrožila da, toda vsak s svojo predstavo, za kaj pravzaprav dajemo svoj glas. S svojimi pričakovanji, kaj se bo spremenilo in kje si ne želimo sprememb. Malo kasneje smo prišli tudi do točke, ko nam ni bilo treba razmišljati o menjavi denarja, če skočimo čez mejo v Avstrijo ali Italijo. Vmes so prišli evropski skladi in – lokalne skupnosti so zagotovo – začele tudi medsebojna tekmovanja, kdo je uspešnejši pri črpanju evropskih sredstev. Uspešnost preteklega delovanja posamezne občinske uprave se je merila tudi v višini načrpanih evropskih evrov na prebivalca.

Toda ali je lahko Evropska unija zgolj ovalni znak na posameznih prehrambenih izdelkih, zgolj brezskrbnost zaradi istega plačilnega sredstva v več državah in zgolj zmožnost črpanja evropskih sredstev. Je lahko nekaj, kar nam je istočasno zelo domače in – samo malo naprej – nerazumljivo, tuje in celo vsiljeno? Odzivi ob nedavni grški krizi so bili mešani. Toda kdo med nami se zaveda, da bi bil propad evra, skupne valute, dejansko vsaj začetek stagnacije evropske integracije. Na Nemčijo je uperjenih vse več srditih pogledov, ker z učinki svojih reform trga delovne sile, pokojninskega sistema in socialne varnosti, ki jih je začela izvajati že v času kanclerja Schröderja, baje zmanjšuje socialne stroške nemške produkcije in s tem sili druge države članice EU v boleče spremembe.

Ne nazadnje – glede srčike same EU – pred nami so pogajanja o novi finančni perspektivi EU za obdobje po

[4]

letu 2013. Spomnimo se, da je bila sedanja – od 2007 do 2013 – mukoma sestavljena in da so bili obrazi voditeljev srečni le zaradi tega, ker je to uspelo. Takrat – ko bodo države članice EU še bolj vsaka na svojem bregu – bo zanimivo. In lahko se zgodi, da Slovenija s svojo razvitostjo ne bo več netoprejemnica, ampak kar netodajalka.

Nobenega dvoma ni, da je pragmatizem koristi za vse in vsakogar kot najpomembnejši motor evropske integracije prišel do točke, v kateri se počasi izgublja. Danes radi govorimo, da je Evropska unija preveč osredotočena na ekonomski vidik naših življenj. Pozabljamo pa, da je izvor sedanje EU daleč od ekonomskih ciljev, čeprav so ti podpirali neki drug cilj. Varnost. Francoski (in še kakšen) »oui« za ponovno vstajenje Zahodne Nemčije je bil mogoč šele z uvedbo ustreznega mehanizma, ki je omogočal večstransko kontrolo proizvodnje premoga in jekla kot dveh takrat strateških produktov. Nastala je Evropska skupnost za premog in jeklo. Rimska pogodba, ki jo večina vidi kot temelj tudi sedanje EU, je uvedla skupno kmetijsko politiko. Toda Rimska pogodba je nastajala v času hladne vojne in ranljivost Zahodne Evrope zaradi nezmožnosti lastnega zagotavljanja hrane za vse prebivalce je bila šibka točka obrambne strategije Nata. Takrat je bilo jasno, čemu so potrebne evropske skupnosti, njihov obstoj je bil dojemljiv tudi širšim množicam prebivalcev, res pa je, da je bil skupek vseh evropskih skupnosti mnogo bolj omejen kot je sedanji okvir Evropske unije.

Morda je največji razvoj v arhitekturi EU narejen prav v odnosu do posameznika. Če se je zgodba o Evropski skupnosti predvsem začela kot povezava držav in bi lahko govorili o medvladni organizaciji, se ta zgodba nadaljuje v korakih, ki v ospredje potiskajo tudi vsakega državljana države članice EU. Delček te zgodbe so vse bolj okrepljene pristojnosti Evropskega parlamenta. Naj spomnimo, danes govorimo o evropskem državljanstvu, utemeljenem na pravicah, ki gredo vsakemu državljanu države članice kjer koli na ozemlju vseh držav članic EU

[aktualno]

in ki jih varujejo pogodbe o Evropski uniji. Zadnji korak v tej smeri je bil narejen – sicer je res, da vstopa pri zadnjih vratih – z Lizbonsko pogodbo, ki ji je dodana Listina o temeljnih pravicah EU. Umestitev Listine kot priloge k pogodbi je omogočila, da sta se lahko Velika Britanija in Poljska izvzeli iz veljavnosti te Listine, vseeno pa sprejeli pogodbo kot celoto.

Res je, da Listina o temeljnih pravicah EU ne prinaša kaj veliko revolucionarnega. Nekateri pravijo, da zgolj na enem mestu popisuje različna načela in daje pravice, ki so vzpostavljene že v pogodbah o Evropski uniji ali celo zavezujočih dokumentih Sveta Evrope ali OZN. Toda – četudi je morda le stvar optike – danes imamo dokument, ki celostno niza nekatera načela in celo pravice, ki jih imamo kot državljani članic EU in morajo biti upoštevane tudi v nacionalnih zakonodajah, ki opredeljujejo pravice in dolžnosti posameznika.

Morda je v Listini najpomembnejše 5. poglavje, ki govori o pravicah državljanov. V tem poglavju je res celovito vzpostavljena povezava med državljanom države članice in Evropsko unijo, tudi v pogledu sodelovanja v procesih odločanja v EU, mimo organov in institucij držav članic EU. Ta korak bi lahko vzpostavil politično telo evropskih državljanov in s tem tudi bistveno pospešil razvoj skupnosti iz povezave držav v povezavo ljudi.

Program Evropa za državljane (EZD) je dejansko instrument, ki naj bi pripomogel k dialogu med državljani držav članic ter s tem prispeval k možnosti vzpostavitve političnega telesa evropskih državljanov. Program Evropa za državljane nadaljuje tradicijo spodbud za partnerska sodelovanja med lokalnimi skupnostmi, ki so na ravni EU obstajala pred uveljavitvijo programa EZD. Tudi tukaj lahko sledimo racionalnostim, izhajajočim iz stanja po drugi svetovni vojni v Evropi, ki so spodbujale povezovanja in srečevanja ljudi iz lokalnih skupnosti iz različnih držav.

Tu zagotovo ne gre za EU kot zgolj ekonomsko tvorbo,

gre za EU, ki jo tvorijo ljudje in prepričanje, da ravno zavest in prizadevanje med ljudmi, ki sicer živijo v različnih realnostih različnih držav članic EU, za to, da se bolje spoznamo, poskušamo razumeti in – če je potrebno – tudi drug drugemu pomagati. Ravno aktivna partnerstva med lokalnimi skupnostmi in njihovimi prebivalci so lahko močan del prizadevanja za EU po meri vseh njenih prebivalcev.

Nekatere slovenske občine so v ta partnerstva še posebej vpeta. So več kot zgolj protokolarni dogodki in omejeni na vljudnostne obiske županov partnerskih občin. Počasi preraščajo v redna srečevanja ljudi iz različnih slojev in različnih starostnih obdobij ter se počasi vzpostavlja tudi dialog, včasih tudi o temah, ki nas razdvajajo. Zato je dobra priprava programov takšnih srečanj, ki bodo omogočala soočanja, toda tudi iskanje skupnega, pomemben del uspeha za sprejem projekta v program EZD in s tem pridobitev finančne podpore iz evropskih sredstev. Pogovor o tem, kar daje ali česar ne daje Listina o temeljnih pravicah EU, je lahko delček vsebine takšnega srečanja.

In ko smo že pri lokalnih skupnostih v Sloveniji. Listina o temeljnih pravicah (in pogodbe o EU) daje pravico vsakemu državljanu države članice EU, da sodeluje z aktivno in pasivno volilno pravico na lokalnih volitvah v drugi državi članici, če ima tam stalno prebivališče. To ni nekaj, kar se šele bo zgodilo, to je že realnost ob vsakih lokalnih volitvah v Sloveniji. Torej se politično telo evropskih državljanov, ki bodo med seboj govorili različne jezike in ki jim bo skupno le to, da so se vsi le preselili v neko lokalno skupnost v Sloveniji, lahko jutri – morda pojutrišnjem – zgodi tudi v kakšni lokalni skupnosti v Sloveniji.

Janez Škulj ZAVOD MOVIT

[5]

[v žarišču]

Zgodovina mednarodnega sodelovanja lokalnih skupnosti Z nastankom mest je povezano tudi njihovo sodelovanje.

Nekatera mesta so svoje tesno sodelovanje »okronala« tako, da so sklenila bratske sporazume. Razlogi za pobratenje so lahko enake sociokulturne, demografske, zgodovinske, naravne, gospodarske ali druge značilnosti.

Glede na nekatere ohranjene zgodovinske vire sta mesti Paderborn (Nemčija) in Le Mans (Francija) sklenili bratski sporazum že leta 836. To je tudi prvi znani primer pobratenja mest na evropskih tleh (Paderborn City 2010).

Naslednji večji mejnik v procesu nastajanja koncepta pobratenja mest je bil konec I. svetovne vojne. Vojna je bila posledica nacionalnega egoizma, ki se je hkrati kazal v vodenju zunanjih odnosov držav. Mesta so ugotovila, da niso le države tiste, ki lahko načrtujejo in vodijo zunanjo politiko ter sklepajo sporazume z drugimi državami, temveč da je mogoče partnerstva s tujino sklepati na lokalni ravni. Tako lahko o prvem modernem pobratenju mest, katerega cilj je bil zbližati ljudi z različnih lokalnih in kulturnih območij, govorimo leta 1920, ko sta sporazum o pobratenju sklenili mesti Keighley (Velika Britanija) in Poixdu-Nord (Francija) (Ivanović 2009, 7).

Koncept pobratenja mest, kot ga poznamo danes, je nastal po koncu II. svetovne vojne. Cilj pobratenja mest je bil po travmatičnih vojnih izkušnjah doseči spravo med vsemi prebivalci Evrope. Ker je bila Evropa zaradi vojne gospodarsko, demografsko in duhovno opustošena, je bilo nujno treba začeti iskati nove poti sprave in sodelovanja med vsemi narodi s ciljem zgraditi skupno evropsko prihodnost. Tako se je v znak sprave po vojni pobratilo veliko mest iz Francije in Nemčije, kar je sovpadalo z

[6]

nastajanjem nove Evropske skupnosti. Kot navaja CEMR (2007, 3), je bil namen prvih pobratenj združiti ravno ljudi iz Francije in Nemčije. Do leta 1963, ko sta Nemčija in Francija podpisali Pogodbo o prijateljstvu, je bilo sklenjenih že več kot 120 sporazumov o pobratenju (CEMR 2007, 4).

Ravno zaradi takšnega zgodovinskega toka imata Francija in Nemčija sklenjenih največ sporazumov o pobratenju (več kot tretjino vseh v Evropi). Več evropskih mest se je pobratilo po letu 1945 na pobudo županov in prebivalcev mest, ki so izkusili in preživeli vojno (Babić 2009, 23).

Ker so bili učinki pobratenja pozitivni za vse vpletene strani – tako za samo lokalno skupnost kot za prebivalce, so začeli župani razmišljati o bolj institucionaliziranem pristopu povezovanja lokalnih skupnosti. Zato se je leta 1951 zbralo 50 županov evropskih mest, ki so se združili v novoustanovljeno organizacijo, imenovano Svet evropskih občin in regij (Council of European Municipalities and Regions – CEMR). Eden izmed teh županov je bil tudi Jean Bareth, ki je bil tudi sicer idejni oče pojma in koncepta »pobratenje mest«. Pobratenje mest (ang. town twinning) je razumel kot »razmerje med dvema občinama, ki stremita k enotni Evropi, se skupno soočata s problemi in utrjujeta ter razvijata prijateljske vezi med njima« (Skupnost občin Slovenije 2010). S tem je jasno postavil temelje pobratenja: prijateljstvo, sodelovanje in vzajemno zavedanje med državljani Evrope. Leta 1957 je v okviru Sveta Evrope nastal nov organ, imenovan Kongres lokalnih in regionalnih oblasti (Congress of Local and Regional Authorities). Znotraj tega so se razvile tudi prve pobude za mednarodno financiranje partnerskih povezav med lokalnimi skupnostmi po Evropi, saj je sistem partnerskih občin nedvomno eno izmed najmočnejših in najučinkovitejših orodij v rokah lokalnih skupnosti za

[v žarišču]

Vsako pobratenje je Evropa v malem. premik javnega mnenja v smeri evropske ideje. Poleg omenjenih dveh institucij je nastalo več deset drugih, katerih članstvo temelji na različnih osnovah, namen in cilji pa so isti (povezovati ljudi iz mest, lokalnih skupnosti in regij s ciljem izgrajevati evropsko identiteto in evropsko zavedanje ter tako graditi skupno Evropo).

Pobratenje mest ni potekalo zgolj med državami Evropske skupnosti, temveč tudi zunaj njenih meja v državah, ki niso imele demokratičnih sistemov. Res je, da je večji val pobratenj mest z državami, ki niso imele demokratičnega sistema (Španija, Grčija, Portugalska, države Srednje in Vzhodne Evrope), prišel v času obnovitve demokracije (Babić 2009, 23). Val pobratenja mest med državami Srednje in Vzhodne Evrope ter zahodnoevropskimi državami je bil najobsežnejši ravno po koncu hladne vojne.

Namen pobratenja mest v tem času je bil čim hitrejše povezovanje in združevanje Vzhodne in Zahodne Evrope.

Proces pobratenja mest je dodatno pospešila odločitev Evropskega parlamenta, da naj se tovrstne povezave med mesti tudi finančno podprejo. Leta 1988 je Evropski parlament sprejel poročilo o pobratenju (t. i. Twinning report), v katerem je zapisano, da ima pobratenje mest pomembno vlogo pri oblikovanju evropskega zavedanja.

Tako je financiranje mednarodnega povezovanja lokalnih skupnosti na podlagi strokovnih poročil začela leta 1989 izvajati Evropska komisija s t. i. European Commission grant for Twinning. Financiranje se je z leti povečevalo in sistematiziralo. Leta 2004 je nastal akcijski program Evropske unije za spodbujanje evropskega državljanstva in je trajal do leta 2006. To je bila hkrati tudi nekakšna preizkusna doba novega evropskega programa za spodbujanje aktivnega evropskega državljanstva.

Ker je program dosegal želene učinke, je Evropska komisija za obdobje 2007–2013 ustanovila program Evropa za državljane (Europe for Citizens) z namenom sofinanciranja mednarodnih projektov, ki spodbujajo aktivno evropsko državljanstvo med prebivalci Skupnosti.

Po zadnjih zbranih podatkih (CEMR 2007, 4) ima največ

sporazumov o pobratenju podpisanih Francija, nato Nemčija, Italija, Poljska in Velika Britanija. Do leta 2010 je program Evropa za državljane spadal pod Generalni direktorat za izobraževanje in kulturo, od leta 2010 pa spada pod Generalni direktorat za komuniciranje.

Po zadnjih podatkih iz leta 2009 je v Evropi čez 17.000 bratskih vezi med mesti, ki igrajo pomembno vlogo pri gradnji vedno tesnejše Unije (t. i. ever-closer Union) (Babić 2009, 25). Zagotovo pa je bratskih vezi med mesti še mnogo več, saj je pobratenje kontinuiran in dinamičen proces. Glede na pretekle izkušnje lahko domnevamo, da se bo trend takšnega procesa nadaljeval tudi v prihodnosti.

Kot pravita Lücke in Bellocchi (1997, 11), je širše vključevanje ljudi v čezmejne projekte odlično sredstvo za povečevanje zavedanja evropske dimenzije. Zato je vsak dogodek prebivalcev, ki je organiziran skozi shemo pobratenja, reprodukcija miniaturnega procesa integracije Evropske unije. Tako je vsako pobratenje zase Evropa v malem.

Dejan Hribar

ZAVOD MOVIT Viri: 1.

Babić, Marjeta. 2009. Pobratenja – vezi, ki gradijo Evropo: Primer občine Vipava. Ljubljana: Diplomsko delo.

2.

CEMR. 2007. Twinning for tomorrow’s world: Practical handbook.

Dostopno prek: http://www.ucm.org.cy/Depository/Document/599/ Document_599_File.pdf (23. september 2010).

3.

Ivanović, Mladen ur. 2009. Bratimljenje gradova: i sve što o njemu morate znati. Printera Grupa d.o.o., Zagreb.

4.

Lücke, Barbara and Elisabetta Bellocchi. 1997. A Europe of Towns and Cities: A practical guide to town-twinning. Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities. Dostopno prek: http://aei.pitt.edu/13549/01/EURDOC_guide.pdf (23. september 2010).

5.

Paderborn City. Dostopno prek: www.paderborn.de (23. september 2010).

6.

Skupnost občin Slovenije. Dostopno prek: http://www.skupnostobcin.si (23. september 2010).

[7]

[v žarišču]

Težave in rešitve

pri mednarodnem sodelovanju občin Statistika programa Evropa za državljane (EZD) kaže, da se zelo malo občin odloča za prijavo mednarodnih projektov.

Razlogi so zelo različni, zato bom v nadaljevanju opisal le nekaj tistih, ki so pri odločanju najpomembnejši. Naj že na začetku poudarim, da imajo potencialni prijavitelji določeno stopnjo zadržka, ko slišijo, da gre za »evropski« razpis, saj s tem pojmom največkrat povezujemo zapletenost prijavnih obrazcev in prilaganja dokumentov.

Težave, s katerimi se srečujejo slovenske občine, lahko v grobem razdelimo na kadrovske, finančne, administrativne, partnerske in informacijske. Predvsem majhne občine se srečujejo s kadrovskimi težavami, saj si zaradi omejenosti s številom zaposlenih ne morejo privoščiti izvedbe mednarodnega projekta. Vsak mednarodni projekt zahteva določen krog ljudi, ki poskrbi za celotno organizacijo in izvedbo dogodka, kar lahko za manjše občine predstavlja še dodatno obremenitev. Težave finančne narave so prav tako zelo pomembne. Nekatere občine nimajo dovolj sredstev, da bi lahko financirale tisti del projekta, ki ga z donacijo programa EZD ali katero drugo obliko sofinanciranja ne morejo finančno pokriti. Težava je v tem, ker pri vseh projektih ni vnaprejšnjega financiranja.

Izvajalec projekta nemalokrat prejme sredstva za izveden projekt šele po koncu zaključenega projekta. Težave so lahko tudi administrativne narave. Prijavni obrazci so lahko zelo zapleteni in nerazumljivi. K obrazcem je vedno treba priložiti tudi priloge, ki so lahko ali obrazec o pravni osebi, uradni dokument o davčni zavezanosti, obrazec o finančni identifikaciji ali pooblastilo občine, častna izjava ipd. Pri teh obrazcih je treba biti pozoren glede originalnih podpisov uradnih oseb in uradnih žigov institucij, pri katerih te obrazce dobimo. Težava se največkrat pojavi ravno takrat, ko se prijavitelj tik pred iztekom roka odloči prijaviti projekt in zato ne more pravočasno pridobiti vseh zahtevanih obrazcev. Zgodi se, da težava ni na strani občine, temveč na strani partnerja. Čeprav si lahko občina

[8]

še tako želi izvesti skupen projekt, morda partnerska občina nima pravega interesa storiti tega.

Toliko, kolikor obstaja težav, obstaja tudi rešitev oziroma nasvetov, kako te težave odpraviti. Kadrovske težave je mogoče rešiti na več načinov. Eden od njih je, da se lahko majhne ali časovno preobremenjene občine obrnejo na zunanje izvajalce, ki z njihovim pooblastilom izvajajo projektne dejavnosti. Pomembno za občino je natančno vedeti, zakaj je mednarodno sodelovanje za njo pomembno, in glede na to motivirati kadre, da se tovrstne projekte tudi odločijo izvajati. Finančne težave je mogoče omiliti tako, da se občine prijavijo še na druge razpise, skušajo pridobiti sponzorska sredstva ali donacije oziroma finančno sodelovati in deliti stroške s partnerji. Administrativnim težavam se je mogoče izogniti tako, da se pravočasno lotijo pisanja projekta. S tem se izognejo morebitnim težavam, ki so povezane s čakanjem na ustrezno potrjene uradne dokumente, in morebitnim nevšečnostim, ki se lahko zgodijo v zadnjem trenutku oddaje prijavnega obrazca. Da bi se izognili morebitnim težavam s partnerjem (s katerim želi občina izvesti projekt), je pomembno, da se partnerja dobro poznata, si medsebojno zaupata ter da imata resničen interes izvesti projekt. V veliko pomoč občinam so informacije, ki jih dobijo pri predstavitvah dobrih praks. Primeri dobrih praks so dobrodošli predvsem zaradi tega, ker občine dobijo morebitne nove ideje, motivacijo in nasvete, kako izvesti mednarodni projekt.

ZAVOD MOVIT

[v žarišču]

Regijske predstavitve

programa Evropa za državljane Program Evropa za državljane (EZD) je razmeroma nov program Evropske unije (na evropski ravni se izvaja od leta 2004) in je namenjen sofinanciranju mednarodnih projektov, katerih cilj je spodbujati in krepiti aktivno evropsko državljanstvo, povezovati prebivalce lokalnih skupnosti ter izboljšati sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju skupnih evropskih politik. Program EZD si prizadeva okrepiti aktivno evropsko državljanstvo, oblikovati evropsko identiteto in podpirati skupno lastništvo pri projektu povezovanja evropskih držav z enim samim namenom: v oblikovanje jutrišnje Evrope vključiti kar največ ljudi, saj je to edino zagotovilo uspešne Evropske unije, ki bo temeljila na medsebojni solidarnosti in sobivanju vseh državljanov držav članic Evropske unije.

V Sloveniji informacijska pisarna programa EZD deluje od junija 2009, zato širši javnosti sam program še ni toliko znan. Da bi povečali prepoznavnost programa EZD in se približali potencialnim prijaviteljem v njihovem lokalnem okolju, smo se odločili izvajati projekt regijskih predstavitev. Leta 2009 so bile izvedene štiri regijske predstavitve programa EZD (na Igu in Ptuju, v Kopru in Kranju), letošnje leto pa smo regijske predstavitve izvedli v Slovenj Gradcu, Puconcih in Postojni. Letos smo se odločili, da bomo regije izbrali glede na število prijavljenih projektov iz tiste regije – izbrali smo tiste regije, v katerih je statistično najmanj prijaviteljev. Regijska predstavitev zajema predstavitev splošnih in posebnih ciljev, stalnih, letnih in horizontalnih prednostnih tem, posameznih akcij in ukrepov ter informacije o poslanstvu informacijske pisarne programa EZD. Ko predstavljamo program EZD, v svojo sredino vedno povabimo tudi predstavnika tistega prijavitelja, ki je projekt v okviru programa EZD že izvedel ali ga namerava izvesti. Tako potencialnim prijaviteljem neposredno ponazorimo, kakšne projekte je mogoče pripraviti in kaj o njih menijo sami prijavitelji (ali so bili z

izvedbo zadovoljni, na kaj so bili pozorni, so izpolnili vse, kar so določili v programu, s kakšnimi težavami so se srečevali, kaj bi naredili drugače, če bi projekt še enkrat prijavljali, ipd.). Prav primer dobre prakse lahko odločilno vpliva na potencialnega prijavitelja, da se odloči, ali bo svoj projekt prijavil ali ne. Primer dobre prakse ima tudi drug namen, in sicer če ima sama predstavitev programa EZD za nekoga zelo teoretičen prizvok, je predstavitev dobre prakse praktična aplikacija. Regijske predstavitve omogočajo tudi odlično neformalno srečanje med prijavitelji in potencialnimi prijavitelji, da si izmenjajo izkušnje in ideje ali se celo dogovorijo za skupno sodelovanje.

Na regijske predstavitve vabimo vse potencialne prijavitelje v izbrani regiji. Izkušnje kažejo, da veliko potencialnih prijaviteljev pride tudi iz sosednjih regij, saj je zanimanje za program EZD širše. Ko govorimo o upravičenih prijaviteljih, jih lahko kar naštejemo: občine in nepridobitne organizacije ali odbori za pobratenje mest s pravnim statusom, zveze lokalnih društev, raziskovalne organizacije evropske politike, organizacije civilne družbe na evropski ravni, nevladne organizacije, zavodi, društva, združenja preživelih, združenja družin žrtev, spomeniki, muzeji, zveze, raziskovalne ustanove, organizacije, ki so dejavne na področju prostovoljnega dela, idr. Trenutna praksa kaže, da so regijske predstavitve dobro sprejete in obiskane, kar nam pove podatek, da se nekateri potencialni prijavitelji, ki so poslušali regijsko predstavitev, dejansko odločijo prijaviti projekt. Zaradi takšne prakse jih nameravamo izvajati tudi v prihodnje.

ZAVOD MOVIT

[9]

[intervju] Intervju in publikacija sta je nastajala v času pred odstopom dr. Henrika Gjerkeša s položaja ministra, odgovornega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.

Dr. Henrik Gjerkeš: Občine in lokalne skupnosti so nosilke lastnega razvoja Dr. Henrik Gjerkeš, minister brez resorja, je odgovoren za pomembno področje razvoja Republike Slovenije: lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Za naše bralce je spregovoril o aktualni politiki na tem področju, o priložnostih, ki jih Sloveniji prinašajo evropska finančna sredstva v obliki različnih programov in skladov, ter o prednostih in izzivih, ki jih vidi na področju mednarodnega sodelovanja lokalnih skupnosti.

Kot minister ste odgovorni za področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja. Kaj vas je pritegnilo k delu na tem področju?

Vsekakor novi izzivi.

Kaj so trenutno najpomembnejše teme in naloge, s katerimi se ukvarjate kot minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj?

Trenutno največ energije posvečam predlogu novega zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, o katerem sem pravkar opravil posvetovanja s poslanskimi skupinami, in računam, da bo v parlamentu sprejet do konca leta. V Sloveniji namreč do sedaj nismo imeli prave regionalne politike, določena področja so že dolga leta, desetletja, manj razvita kot druga. Očitno ni bilo pravega programa, pravega načrta, tudi volje za to, da se izenači razvojni naboj v Sloveniji. Zato smo se letos v zaostrenih gospodarskih razmerah tudi soočili z zahtevami po interventnih zakonih v Pomurju, Podravju, na Koroškem in v Pokolpju. V Pomurju je bila situacija tako kritična, da je država morala poseči v to, vendar sam menim, da interventna politika ni rešitev. Edino pravilno je sistemsko reševanje težav, kar prinaša predlog novega zakona. Ta bo prinesel dinamične ukrepe, ki bodo ob zaznanih poslabšanih razmerah sprožili hiter odziv vlade, ob izboljšanju razmer pa njegovo postopno zmanjševanje.

Temeljni namen novega zakona bo podeljevanje regionalnih spodbud in koordinacija sektorskih politik, ki morata bili v simbiozi z regionalno politiko.

Druga naloga, ki je stalno zelo aktualna, je uspešno črpanje evropskih sredstev. Slovenija ima v programskem obdobju 2007–2013 na voljo 4,1 milijarde EUR. Na začetku izvajanja kohezijske politike v tem programskem

[10]

obdobju je bilo sicer nekaj težav, vendar v zadnjem obdobju opažamo precejšen napredek, kar še posebej velja za do sedaj najbolj kritično fazo, fazo certificiranja že realiziranih izdatkov, ki se kaže na prihodkovni strani proračuna in pomeni izboljševanje neto finančnega položaja državnega proračuna do proračuna EU. Veliko naporov smo vložili v poenostavitev in optimizacijo celotnega sistema, v tesnejše sodelovanje z ministrstvi, ki pripravljajo razpise, in v administrativno podporo končnim upravičencem za še kakovostnejšo pripravo projektne dokumentacije glede izvajanja projektov. Glede na svetovno gospodarsko in finančno krizo smo se tudi lotili sprememb operativnih programov, ki so podlaga za črpanje evropskih sredstev, in poudarili financiranje razvojnih projektov, ki neposredno prispevajo k inovativnosti, krepitvi družbe znanja in posledično ustvarjajo nova delovna mesta. Tako smo skoraj podvojili obseg razpoložljivih sredstev za izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij ter raziskovalno odličnost in dodatno zagotovili sredstva za spodbujanje podjetništva na regionalni ravni. Veliko sredstev je namenjenih tudi različnim oblikam subvencioniranja zaposlovanja – dolgotrajno brezposelnih, težje zaposljivih, mladih brezposelnih oseb. V zadnjem času smo torej veliko naredili na tem področju, seveda vedno obstajajo možnosti za izboljšave.

Kaj vidite kot najpomembnejši dosežek svojega dosedanjega dela v vlogi ministra?

Prav to, o čemer sem pravkar govoril. Torej sistemske rešitve na področju regionalnega razvoja in izboljšave pri črpanju evropskih sredstev.

Ob vašem imenovanju je bilo kot eno izmed področij dela vašega resorja poudarjeno tudi pridobivanje evropskih sredstev za pospeševanje lokalnega in

[intervju]

regionalnega razvoja. Kaj bi na podlagi dosedanjih izkušenj svetovali občinam oz. lokalnim skupnostim, ki se tudi same potegujejo za evropska sredstva v različnih programih EU? Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je tako organ upravljanja za celotno kohezijsko politiko kot tudi posredniško telo za razvojno prioriteto razvoj regij, kjer so upravičenke lokalne skupnosti oziroma regije. Iz tega naslova smo razpisali že 85 odstotkov vseh sredstev in realizacija je večinoma uspešna. Za to si zelo prizadevamo in tudi župani oz. njihovi strokovni sodelavci lahko kadar koli pridejo k nam na konzultacije, saj želimo, da so vloge za projekte čim bolje pripravljene. Občine in lokalne skupnosti so na področju izvajanja evropske kohezijske politike nosilke lastnega razvoja. Problemi se pojavljajo pri lastnem deležu, ki ga morajo zagotoviti pri pridobivanju evropskih sredstev. Nekatere občine, predvsem manjše, je izvajanje kohezijske politike v zadnjih letih precej izčrpalo, zato se lahko zgodi, da vse ne bodo več sposobne zagotavljati tega deleža. Nekatere občine bo to prisililo v sodelovanje. Pri kohezijski politiki je namreč ključen regionalni razvoj, torej veliki skupni projekti več občin, ki omogočajo razvoj vseh občin v določeni regiji.

Sicer pa tudi na splošno velja, torej ne le za pridobivanje evropskih sredstev, da je za uspešno delo lokalnih oblasti pomembno dolgoročno načrtovanje tako velikih kot manjših projektov. Priprava projektne dokumentacije na zalogo daje občinskemu vodstvu zadosten časovni okvir za prijavo na različne razpise, saj so roki zanje pogosto kratki. Je pa še ena prednost dolgoročnega načrtovanja občinskih aktivnosti – iščite razpise, na katerih utegnete s prijavo uspeti, in ne čakajte, da razpisi iščejo vas!

Ko rečem dolgoročno načrtovanje, imam v mislih tudi ustrezno pripravljene in sprejete prostorske načrte, ki pomenijo največjo časovno obremenitev pri izvajanju tistih

projektov, ki pomenijo poseg v okolje.

Največja ciljna skupina programa Evropa za državljane so občine oz. lokalne skupnosti.

Pomemben del programa je omogočanje finančne podpore projektom srečanj državljanov pobratenih lokalnih skupnosti. Glede na naše podatke ima 75 slovenskih občin sporazume o pobratenju z lokalnimi skupnostmi iz drugih držav. Kako ocenjujete razvitost tovrstnega partnerskega sodelovanja med slovenskimi lokalnimi skupnostmi iz različnih držav? Čezmejno sodelovanje ima korenine v povojni Zahodni Evropi. Državne meje v sodobni Evropi imajo danes drugačno vlogo kot pred drugo svetovno vojno. Takrat so ločevale narode, danes pa so njihovo stičišče. Spremenjen pogled na vlogo občin in regij v mednarodnem sodelovanju, ki v okviru svojih pristojnosti lahko prosto izbirajo svoje partnerje po vsej Evropi, je povzročil nastanek številnih oblik tovrstnega sodelovanja. Mednarodne organizacije vse bolj sprejemajo dokumente, ki spodbujajo različne oblike čezmejnega sodelovanja. Slovenija je ratificirala vse konvencije Sveta Evrope z vsebino, ki jo omenjate, in v zakonodaji omogočila prosto sodelovanje občin v okviru njihovih pristojnosti. Tudi preko slovenske diplomatskokonzularne mreže posredujemo predloge za stike slovenskih občin z občinami drugih držav. Menim, da je to sodelovanje čez naše meje dobro, zato ga bomo še naprej spodbujali in krepili. Tudi preko programov EU in javnih razpisov za sofinanciranje projektov bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja. Slednje poteka že tretje leto zapored. Sodelovanje lokalnih skupnosti pa finančno podpiramo tudi preko skupnega razpisa z Ministrstvom za zunanje zadeve, kjer želimo spodbuditi skupne projekte občin z nevladnimi organizacijami.

[11]

[intervju]

Rezultati obeh razpisov kažejo na zelo dobro sodelovanje slovenskih občin s partnerskimi iz različnih držav.

Kaj so po vašem mnenju najpomembnejše prednosti in pozitivni učinki, ki jih slovenskim občinam oz. lokalnim skupnostim lahko prinesejo projekti mednarodnega sodelovanja?

Zvrsti čezmejnega sodelovanja so raznovrstne, prav tako tudi njihovi učinki. Pravni temelji sodelovanja so mednarodne konvencije in za države članice EU uredbe EU, ki sem jih že omenil. Poleg tega je lahko podlaga za sodelovanje nadgrajena z meddržavnimi sporazumi.

Slovenija je v zadnjih letih podpisala dva – z Republiko Madžarsko oktobra 2007 in z Republiko Makedonijo julija 2009. Najpogostejša oblika sodelovanja med občinami in regijami je v primerih, ko je stična točka državna meja. Toda tudi sodelovanje med oddaljenimi občinami je pogosto.

Vrste sodelovanja je mogoče deliti po vsebini na dve veliki skupini, na sodelovanje na področju izvajanja javnih služb in javnih storitev za prebivalce ter na izmenjavo izkušenj na različnih področjih javnega življenja.

Veliko stikov, ki jih imajo predvsem obmejne občine, prispeva k spoznavanju in sožitju ob meji. Tako se nadgrajujejo dolgoletne vezi, ki jih je treba stalno spodbujati in negovati. Naj omenim primer sodelovanja med obema Goricama pri vzpostavitvi skupne mestne avtobusne proge, ki po odpravi schengenske meje nemoteno povezuje obe mesti. Drugi primer je vzpostavljena mreža občin, dve na slovenski strani in sedem na hrvaški, za potrebe razvoja turističnih poti. Na slovenski strani je bilo označenih 10 kolesarskih poti, na hrvaški pa 14. Še en primer je s področja varstva okolja, kjer je bila s projektom izvedena revitalizacija ekosistema potoka Krka na slovenski strani oz. Kerca na madžarski strani. V okviru projekta se je bistveno zmanjšala onesnaženost potoka in njegove okolice, ponovno pa so se v potoku pojavili rečni raki in ribe. Takšno sodelovanje brez političnih ambicij lahko ima dolgoročne ekonomske učinke in s tem predvsem dvig kakovosti bivanja prebivalcev. Čezmejno sodelovanje občin mora zagotavljati možnosti za učinkovitejše in bolje vodeno izvajanje javnih storitev za prebivalce. Za to pa pri čezmejnem sodelovanju pravzaprav gre.

Kljub precejšnjemu številu občin s pobratenji se le malo slovenskih občin odloča za projekte srečanj državljanov ali mreženja pobratenih mest v okviru programa Evropa za državljane (gre za srečanja prebivalcev različnih slojev iz posamezne lokalne skupnosti s podobno skupino iz partnerske lokalne skupnosti v okviru neke teme, ki je pomembna za

[12]

razvoj obeh lokalnih skupnosti). Kje vidite največje ovire, da se za tovrstne mednarodne projekte ne odloča več občin? Že v uvodnem delu vprašanja pravilno ugotavljate, da gre v veliki meri za srečanja občanov, predvsem članov društev.

Pri tem so najbolj pogosta srečanja gasilcev, folklornih skupin in pevskih skupin. Gre za omrežja akterjev, ne omrežja infrastrukture, zato so kot taka predvsem stvar lokalnih iniciativ. Pri tovrstnem sodelovanju na lokalni ravni vidim predvsem veliko možnosti za nevladne organizacije.

Vendar je uspeh pogosto odvisen od dobrega dialoga med občinskimi organi in predstavniki civilne družbe. Služba, ki jo vodim, v okviru svojih pristojnosti zagotavlja primerno informiranje in svetovanje, vendar mora biti pobuda na občinski strani.

Ali po vašem mnenju lahko mednarodno partnersko sodelovanje (še posebej med državami članicami EU) lokalnim skupnostim prinese tudi kakšno konkretno ekonomsko korist, spodbudo za razvoj lokalne skupnosti, novo idejo za razvoj, pomemben napredek pri vključevanju vseh slojev prebivalstva v oblikovanje in izvajanje javnih politik na občinskih ravneh v različnih oblikah participativne demokracije?

Pri ugotavljanju pomembnosti oziroma vpliva posameznega sodelovanja se pogosto uporabljajo različni kazalniki, tako politični kot ekonomski. Vendar je treba mednarodno partnersko sodelovanje razumeti v smislu učinkovitosti dolgoročnega sodelovanja v posameznem okolju, ki se kaže v političnih, strateških in institucionalnih spremembah.

Sodobna odprta družba in uporaba novih informacijskokomunikacijskih tehnologij omogoča dostop do odločanja o javnih zadevah najširšemu krogu prebivalcev. Zato mora biti praksa na lokalni ravni do tovrstnih iniciativ proaktivna.

Pozitivne izkušnje in posledice za prebivalce pa sem že omenil.

Ker program Evropa za državljane največ sredstev namenja sodelovanju partnerskih (pobratenih) lokalnih skupnosti, nas zanima, kako komentirate, da je za izvajanje programa Evropa za državljane v RS trenutno odgovorno Ministrstvo za kulturo in ne Služba Vlade RS Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko.

Vodenje kohezijske politike v Republiki Sloveniji je centralizirano, izvajanje operativnih programov pa decentralizirano. Zato v tej rešitvi ne vidim slabosti, prav nasprotno. Za Službo Vlade RS Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je pomembno, da ima vseskozi pred sabo celotno sliko dogajanja, medtem ko

[intervju]

morata biti izvajanje programov in nadzor nad posameznimi projekti znotraj programov stvar resorjev. V konkretnem primeru gre za mejno vsebino, ki bi lahko spadala v en ali drug resor, vendar to ni edini tak primer. Na področju okolja se v izvajanje kohezijske politike vključuje okoljsko ministrstvo, poleg tega pa še ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in naša služba. Pomembno je, da so akterji med seboj povezani in si izmenjujejo informacije za čim bolj uspešno doseganje ciljev.

Ali vaše ministrstvo oz. Služba Vlade RS Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko spremlja dejavnosti slovenskih občin na tem področju?

Mednarodno sodelovanje občin spodbujamo s posredovanjem informacij in kontaktov, na vsakih nekaj let pa tudi naredimo analizo tega sodelovanja. Žal ugotavljam, da je odziv na seminarje o čezmejnem sodelovanju občin, ki jih občasno organiziramo, skromen. Zato to nalogo štejem kot našo trajno obveznost. Velja pa omeniti, da so v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi in Evropsko listino lokalne samouprave občine pri mednarodnem sodelovanju avtonomne, zanj ne potrebujejo soglasja državnih organov in jih zato o njihovih konkretnih aktivnostih tudi ne obveščajo. Zato v Sloveniji tudi nimamo točke, kjer bi bile zbrane vse informacije o čezmejnem sodelovanju slovenskih občin.

Ali vaše ministrstvo oz. Služba Vlade RS Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko občine podpira pri vključevanju v tovrstne projekte? Ali jim ponuja tudi podporo v obliki sofinanciranja oz. druge oblike podpore?

Ker gre za avtonomno delovanje občin, država sicer nima obveznosti, da bi tovrstno sodelovanje finančno

podpirala, kljub temu pa SVLR že drugo leto zapored sofinancira dejavnost nevladnih organizacij s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in mednarodne humanitarne pomoči, v katerem spodbujamo sodelovanje občin z nevladnimi organizacijami pri izvajanju projektov z lokalnimi skupnostmi v partnerskih državah. Prav tako je vključevanje občin v tovrstne projekte podprto preko javnih razpisov za sofinanciranje projektov bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja.

Poleg tega obstajajo številni programi Evropske unije, ki podpirajo teritorialno sodelovanje lokalnih in regionalnih oblasti. V EU se je v zadnjem obdobju utrdil pojem teritorialnega sodelovanja znotraj regionalne politike. Širši pojem transnacionalnega sodelovanja vključuje oblike medregionalnega sodelovanja. Predhodnik teh programov je INTERREG III iz obdobja 2002–2006. Po sprejetju Lizbonske strategije leta 2007 pa se je uveljavil še pojem teritorialne kohezije, ki jo podpirajo Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad in Solidarnostni sklad ter instrumenti predpristopne pomoči. EU ima dolgoletne izkušnje s finančno podporo čezmejnega sodelovanja kot dela širše kohezijske politike. Cilj te je odpravljati razlike v razvitosti med posameznimi deli EU, še posebej razlike na mejnih območjih. Sicer pa država mednarodne oziroma čezmejne dejavnosti občin ne financira. Njena dolžnost je, da finančno prispeva k predstavljanju slovenskih občin v mednarodnih organizacijah: tako sofinancira delovanje delegacije v Kongresu evropskih lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope ter delegacije v Odboru regij pri Evropski uniji.

Ali kot minister vidite tudi nove možnosti za spodbujanje partnerskega sodelovanja slovenskih občin na nacionalni ravni, še posebej oblik, ki

[13]

[intervju]

predstavljajo srečanja državljanov in neposredno sodelovanje med ljudmi (t. i. »people to people co-operation«). Ali bi se bili pripravljeni zavzeti za nastanek takšnega instrumenta?

Da, kot minister si prizadevam za neposredno mednarodno sodelovanje lokalnih skupnosti, še posebej med slovenskimi občinami in občinami v regiji Zahodnega Balkana. Menim, da bi lahko naše občine s prenosom dobrih praks pripomogle h gospodarskemu in socialnemu razvoju držav Zahodnega Balkana ter s tem prispevale k približevanju omenjenih držav EU in stabilizaciji celotne regije. V tem kontekstu je SVLR v začetku oktobra letos skupaj z Ministrstvom Republike Makedonije za lokalno samoupravo organizirala konferenco »Izmenjava izkušenj na področju regionalnega razvoja in EU kohezijske politike«, kjer so regionalne razvojne agencije, občine in podjetja predstavili svoje izkušnje in vzpostavili stike za nadaljnje sodelovanje. In vesel sem, da se je srečanja udeležilo več kot 150 predstavnikov iz Slovenije in Makedonije.

Ali morda poznate tudi kak primer dobre prakse na področju mednarodnega partnerskega sodelovanja lokalnih skupnosti?

Projekt Regionalne razvojne agencije Gorenjske BSC Kranj se je na primer izkazal za dobro prakso. BSC Kranj je v okviru projekta tehnične pomoči Centru za razvoj skopske regije (CRSR) in izmenjave znanj na področju priprave in implementacije regionalnega razvojnega programa ter projektov EU in razpisov pomagal Svetu skopske regije pri ustanovitvi in zagonu delovanja regionalne razvojne agencije, to je Centra za razvoj skopske regije, izvedel usposabljanja za župane skopske regije, CRSR in operativne razvijalce ter izvajalce razvojnih projektov v občinah skopske regije, ki jih je 18. V Sloveniji so si na terenu ogledali tudi že uresničene projekte s področja ravnanja z odpadki, ravnanja z odpadnimi vodami, načrtovanja poslovnih con, obnove kulturnih spomenikov,

[14]

uspele projekte s področja turizma in razvoja podeželja.

RRA BSC je županom skopske regije pomagala izdelati načrt prioritetnih razvojnih projektov, operativci iz občin pa so skupaj s CRSR razvili 31 projektnih idej, ki imajo možnost uresničitve v naslednjih dveh letih ter tudi možnost pridobitve donatorskih sredstev. RRA BSC je na podlagi tega spiska tudi pripeljala do teh občin nekatera slovenska projektantska podjetja, ki so se že dogovorila za izvedbo del in prenos slovenskega znanja ter izdelkov.

Kaj bi želeli sporočiti občinam oz. lokalnim skupnostim, ki razmišljajo o tem, da bi okrepile dimenzijo mednarodnega partnerskega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi iz drugih držav?

Predvsem bi jim svetoval, da še naprej negujejo vzpostavljene stike, da pa morda pri čezmejnem sodelovanju poskušajo vzpostaviti več sodelovanja pri izvajanju gospodarskih javnih služb. Imamo nekaj primerov takega sodelovanja pri oskrbi s pitno vodo.

Kot primer dobre prakse naj še omenim dogovor o vzpostavitvi sodelovanja slovenskih občin Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba z italijansko Gorico. V okviru pogojev, ki jih omogoča evropska zakonodaja, bodo skupaj izvajali projekte teritorialnega sodelovanja na obmejnem območju in prispevali k uspešnemu uresničevanju evropske kohezijske politike.

Kakšna je vaša vizija za razvoj lokalne samouprave in regionalnih politik za preostanek vašega mandata in tudi dolgoročno?

Gotovo je to uravnotežen in skladen razvoj tako med regijami kot tudi znotraj njih. Pomembno se mi zdi razvijati konkurenčnost, trajnostni razvoj in izboljševati kakovost bivanja v celotni državi. Želim si, da bi občinam in lokalnim skupnostim omogočili uresničevanje njihovih razvojnih potencialov ter ustvarjanje čim boljših možnosti za življenje in delo občank in občanov.

[novice]

Spremembe Vodnika po programu Izvajalska agencija EACEA je na svoji spletni strani http://eacea. ec.europa.eu/citizenship/index_ en.php objavila spremembe in dopolnitve Vodnika po programu, ki bodo veljale za prijave projektov v letu 2011. Glavne spremembe se nanašajo na akcijo 1, ukrep 1.1 (Srečanje državljanov na podlagi pobratenja mest), in akcijo 2, ukrep 3 (Podpora projektom, za katere dajo pobudo organizacije civilne družbe). Vse spremembe in dopolnitve pa najdete tudi na spletni strani www.ezd.si.

Statistika sodelovanja v programu Evropa za Podelitev nagrad državljane v letu 2010 Golden Stars Za program Evropa za državljane v Sloveniji je bilo leto 2010 najuspešnejše. Leta 2010 je bilo za razliko od leta 2009 v program Evropa za državljane prijavljenih dvakrat več projektov. Projekte je v okviru akcije 1 prijavilo pet občin, eno društvo ter en razvojni zavod, v okviru akcije 2 je projekte prijavilo šest organizacij civilne družbe, v okviru akcije 4 pa eno društvo in en zavod. Vseh prijaviteljev in partnerjev v programu je bilo 57 (za razliko od leta 2009, ko jih je bilo le 13).

Skupaj so v letu 2010 slovenski prijavitelji počrpali 539.311,68 € iz skupnega evropskega proračuna za program Evropa za državljane v letu 2010, ki je znašal 20.400.000€ (leta 2009 so slovenski prijavitelji počrpali 240.293,43 €).

V Bruslju je 17. novembra 2010 potekala podelitev nagrad »Golden Stars Award« za projekte, ki so bili izvedeni v okviru programa »Evropa za državljane« v letu 2009. Nagrado je prejelo osem projektov s področja pobratenja mest, civilne družbe in evropskega spominjanja. Izbrani in nagrajeni projekti prispevajo k ohranjanju spomina na evropsko preteklost, spodbujajo dialog med državljani, zbližujejo ljudi iz različnih evropskih držav ter prispevajo h krepitvi evropskih vrednot. »Prihodnost evropske integracije je odvisna od udeležbe državljanov in organizacij civilne družbe,« je bilo eno od sporočil evropske komisarke za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Viviane Reding.

Zaključki okrogle mize z naslovom »Mednarodno sodelovanje slovenskih občin« 9. decembra 2010 je Zavod Movit v Tehnološkem parku Ljubljana organiziral okroglo mizo z naslovom »Mednarodno sodelovanje slovenskih občin«. Gostje okrogle mize do bili dr. Roman Lavtar (sekretar v Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko), Jasmina Vidmar (generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije), mag. Andreja Ravnikar Megušar (občina Škofja Loka) in Stojan Praprotnik (svetovalec Razvojne agencije Savinja). Gostje so z različnih vidikov obravnavali tematiko mednarodnega sodelovanja slovenskih občin na podlagi pobratenih mest. Skupne ugotovitve vseh govornikov so bile, da je mednarodno sodelovanje za slovenske občine vsekakor pomembno, vendar tega vse občine ne prepoznavajo. Prej v mednarodnem sodelovanju vidijo več težav kot prednosti – večja finančna obremenitev proračuna, pomanjkanje kadrov in slabo obvladovanje tujih jezikov. Gostje so se strinjali, da je najboljši način za spodbujanje zanimanja za mednarodno sodelovanje predstavljanje dobrih praks, ki jih na okrogli mizi nikakor ni manjkalo.

[15]

[beseda župana]

Zoran Jankovič Župan Mestne občine Ljubljana Foto: Stane Jeršič

Krepitev evropske dimenzije delovanja našega mesta Mednarodna dejavnost Mestne občine Ljubljana je uspešno usmerjena predvsem v krepitev evropske dimenzije delovanja našega mesta, pri čemer ne zanemarjamo že vzpostavljenih in uveljavljenih stikov s partnerskimi in drugimi mesti na območju JV Evrope in širše. Trenutno imamo podpisanih 20 partnerskih sporazumov z regijami, prestolnicami in mesti po vsem svetu ter smo aktivni v izbranih multilateralnih zvezah mest, v okviru katerih stremimo k ohranjanju dolgoročnega strateškega sodelovanja na čim več interesnih področjih, koristnih za meščane in mestno upravo.

Pri izvajanju mednarodnih aktivnosti sledimo načelu, da so dejavnosti Mestne občine Ljubljana na področju njene internacionalizacije učinkovite in usmerjene k doseganju konkretnih rezultatov. Prednostno želimo izvajati tiste oblike sodelovanja, ki primarno ustrezajo našim potrebam, zato na podlagi preteklih izkušenj iščemo nove partnerje, s katerimi delimo skupne interese in ki izpolnjujejo določene kriterije, kar je nujno za učinkovita partnerstva. Tako se v največji meri osredotočamo na projektno sodelovanje na različnih področjih, ki mu bo na podlagi skupne evalvacije partnerjev in izraženega vzajemnega interesa sledila odločitev za poglobitev sodelovanja.

[16]

Pri sprejemanju odločitev, katerim oblikam sodelovanja posvečati največ pozornosti, igrajo ključno vlogo dejavniki, kot so: možnost izmenjave informacij in izkušenj (dobre prakse in benchmarking), strateški pomen in trajnost, vključevanje dodatnih organizacij in posameznikov, izkušnje in zavezanost ter ne nazadnje – kar je danes vedno večjega pomena – vključevanje tistih partnerjev, ki lahko zagotovijo tudi lastne in predvsem ustrezne človeške ter finančne vire. Ocenjujemo pa, da se bomo morali še v večji meri osredotočiti na vire financiranja, ki jih ponujajo različni programi EU.

[beseda župana]

Bojan Šrot Župan Mestne občine Celje Foto: arhiv župana

Mednarodno sodelovanje nima meja Celje je mesto z bogato zgodovino, prebivalci knežjega mesta pa smo še posebej ponosni na Celjske kneze, ki so v svojem času pomembno vplivali na dogajanje v širšem evropskem prostoru. Že knezi so se zavedali, da si lahko uspešen le, če se povezuješ, če si drzen in odprt za novosti. Njihova uspešnost je v veliki meri povezana s spretnim povezovanjem z najbolj mogočnimi družinami tistega časa in širjenjem lastnega imena daleč zunaj lastnih meja.

Povezovanje, širjenje obzorij in spoznavanje ljudi ter mest zunaj lastnih meja ostajajo tudi danes pomembni za razvoj in napredek posameznika ter lokalnih skupnosti. Mesto Celje goji prijateljske vezi z mnogimi mesti doma in v tujini, narava sodelovanja pa se razlikuje glede na skupne interese mest, institucij in posameznikov. Kako globoke in pristne lahko postanejo takšne vezi, se je dokazalo že velikokrat – tako v dobrih, še posebej pa v težkih časih.

Za partnerstvo med dvema mestoma podpis listine o sodelovanju nima nobene veljave, če tega sodelovanja ne čutijo in ustvarjajo ljudje, če se med njimi ne stkejo iskrene, globoke in prijateljske vezi, če tega sodelovanja ne prenašajo iz generacije v generacijo.

In prav spodbujanje mladih za sodelovanje v mednarodnih povezavah ima pri delu Mestne občine Celje posebno

vlogo. Pohvalimo se lahko, da mladi Celjani s pomočjo Mestne občine Celje odhajajo v številna mesta v tujini.

Sodelujejo šole, društva in posamezniki. V Celje pogosto prihajajo mladi iz drugih držav in pri nas preživijo dogodkov polne dni. Mladi Celjani pa odhajajo v naša prijateljska mesta, spoznavajo življenje in delo v njih ter na ta način spoznavajo razlike med ljudmi in postajajo strpni do drugačnih. Vse to vrednote, ki jih potrebujemo v današnjem svetu – svetu, ki se vrti vse hitreje in pogosto pozabi na sočloveka.

Tudi v prihodnje bomo spodbujali in krepili vezi z mesti, ki so Celju podobna po velikosti, izzivih in razvojnih načrtih. Mesti, ki bogatijo naše delo in vodijo k boljšemu razumevanju sveta. Mesti, ki v Celju prepoznavajo odprt, prijazen, gostoljuben in znanja željan »biser ob Savinji«.

Občina Celje je v okviru programa Evropa za državljane izvajala naslednji projekt: Naslov projekta

Akcija programa

Leto prijave

PARTNERSTVO ZA POTUJOČA PLEMENA PRIHODNOSTI

Aktivni državljani za Evropo

2009

Drugo sodelovanje v programu Evropa za državljane: Občina Škofja Loka je v letu 2007 v programu sodelovala tudi kot partnerska občina.

[17]

[beseda župana]

Franc Kangler Župan Mestne občine Maribor Foto: arhiv župana

Mednarodno sodelovanje občin Mestna občina Maribor daje velik poudarek na mednarodno sodelovanje, saj le-ta prinaša izmenjavo dobrih praks, izkušenj in idej. Naša občina ima močno razvito sodelovanje z občino Gradec, zlasti v okviru projekta »City Network Graz – Maribor«. Sodelujemo tudi s hrvaškimi mesti Rabom, Rijeko, Varaždinom, Čakovcem, Dubrovnikom, Pulo in ostalimi. V okviru evropskih projektov sodelujemo tudi s številnimi drugimi mesti, kot so Frankfurt, London, Stockholm, Almada, Sofija, Larnaca, Serres, Treviso, Klaipeda, Rotterdam, Gdansk, Timisoara, Bratislava itd.

Kot primer dobre prakse bi izpostavil projekt »City Network Graz – Maribor«, katerega osnovni cilj je spodbuditi, razviti in okrepiti sodelovanje med obema obmejnima občinama. Sodelujemo na več področjih, posebno pa je treba izpostaviti področje izobraževanja, gospodarstva in razvoja mest, okolja in mobilnosti ter razvoja zelenih površin in zelene mreže obeh mest. V okviru projekta »Pimms transfer« se prenašajo dobre prakse na področju trajnostne mobilnosti. Dobre prakse prenašamo iz starih držav članic (Nemčija, Švedska, Portugalska itd.) na področju parkirne politike, ekoloških javnih prevoznih sredstev, kolesarjenja, dostopnosti mesta ipd. V okviru projekta »FIN-URB-ACT« pa se prenašajo dobre prakse na področju revitalizacije mestnega jedra.

[18]

Mednarodno sodelovanje lahko prinese samo pozitivne učinke. V projektnem managementu so izredno pomembne ideje in kasneje kontakti s potencialnimi partnerji, saj le tako lahko uspešno ustvarimo dobre projektne skupine in uspešno izvajamo mednarodne projekte. Pričakujemo, da nam bo sodelovanje prineslo nove, skupne, kvalitetne projekte in mednarodno prepoznavnost, kar za razvoj mesta nujno potrebujemo.

V novem mandatu bomo mednarodno sodelovanje seveda še okrepili z novimi projekti, z novimi idejami, z novimi povezavami z mednarodnim okoljem ter nadaljevali z izvajanjem skoraj petdesetih projektov. Prioritetna področja MOM na področju evropskih projektov so zagotovo energetika, trajnostna mobilnost, IKT, promet, podjetništvo, skrb za invalide, slepe in slabovidne, seveda pa bomo projektna področja še razširili.

V tem trenutku je za nas ključnega pomena tudi, da se aktivno vključimo v priprave na novo programsko obdobje kohezijske politike 2014-2020 in začnemo s konkretno pripravo projektov in dokumentacije za to obdobje.

[beseda župana]

Janez Cimperman Župan občine Ig Foto: arhiv župana

Raznolikost, ki nas povezuje, nasprotja, ki se privlačijo Tako smo poimenovali projekt oziroma sodelovanje, ki med občino Ig in krajema Escacena del Campo ter Paterno del Campo iz avtonomne pokrajine Andaluzija v Španiji traja že tretje leto.

Namen sodelovanja je povezan tudi z osnovnim ciljem Evrope, to je zbliževanje evropskih narodov, pomenom medkulturnega dialoga in medsebojnim sodelovanjem.

Glede na kratek čas sodelovanja je težko govoriti o velikih rezultatih, pričakujemo pa močne povezave med društvi na področju kulture, športa, turizma in drugih dejavnosti.

Sodelovanje naj bi se sčasoma razvilo tudi na področju gospodarstva in kmetijstva, saj smo si v teh panogah zelo podobni. Ena izmed odločitev za partnerstvo so bile tudi podobnosti, ki nas povezujejo.

Prvi konkretni dogovori so sklenjeni na področju šolstva, OŠ Ig sodeluje z OŠ v Escaceni del Campo. Sledilo je že srečanje predstavnikov andaluzijskih društev upokojencev z našim društvom, potekajo dogovori za sodelovanje na športnem področju, med seboj so se povezale tudi družine, pri katerih so udeleženci bivali.

Glavne prednosti sodelovanja so krepitev prijateljskih vezi med pobratenima krajema in našo občino, izmenjevanje izkušenj in delovanje na področjih skupnega interesa.

Najlažje je vse to vzpostaviti na kulturnem in športnem

področju. Velika prednost je tudi poznavanje programa Evropa za državljane in njegovih prednosti.

Sodelovanje pri vzpostavljanju medkulturnega dialoga med državami Evrope res veliko pomeni, vendar je ne glede na sredstva, ki se lahko pridobijo iz razpisov, za Občino srečanje velik finančni zalogaj, še posebno če so partnerji iz bolj oddaljenih krajev. Določene finančne omejitve so tako velikokrat glavni vzrok, da ni večjega zanimanja za partnerstva. Sploh pa vsak tak projekt zahteva velik izziv za občino kljub stroškom, ki so s tem povezani.

Srečanja se bodo v prihodnje nadaljevala predvsem po ciljnih skupinah. Potekajo dogovori za sodelovanje na športnem in kulturnem področju. Ker smo šele na začetku, imamo časa še dovolj in upamo, da bo vsako leto prineslo novo izkušnjo več tako občini Ig kot pobratenima krajema.

Seveda je to nov izziv za nas in poskušali ga bomo razviti do te mere, da bomo imeli vsi rezultate. Ne glede na raznolikost, ki nas povezuje, bomo projekt sodelovanja nadaljevali in si med seboj prenašali skupna znanja, izkušnje in dobre prakse v kombinaciji s prijateljskimi stiki.

Občina Ig je v okviru programa Evropa za državljane izvajala naslednji projekt: Naslov projekta

Akcija programa

Leto prijave

RAZNOLIKOST, KI NAS POVEZUJE, NASPROTJA, KI SE PRIVLAČIJO

Aktivni državljani za Evropo

2009

[19]

[beseda župana]

Anton Kampuš Župan občine Gornja Radgona Foto: arhiv župana

Mednarodno sodelovanje občine Gornja Radgona Občina Gornja Radgona leži v severovzhodni Sloveniji in je obmejna občina na meji z Republiko Avstrijo. Zaradi svoje lege se je že v preteklosti uveljavila tudi mednarodno, saj ima tako pogoje za razvoj turizma kot tudi ostalih gospodarskih dejavnosti, kar izhaja predvsem iz njenih naravnih in ustvarjalnih danosti.

Gornja Radgona je partnersko povezana s sosednjim mestom Bad Radkersburg v Avstriji, partnersko pobratena pa je z občinama Mladenovac v Srbiji in BruchsalHelmsheim v Nemčiji.

Za področje mednarodnega sodelovanja naše občine skrbi v okviru Občinskega sveta Odbor za mednarodno sodelovanje, ki obravnava možnosti povezav in mednarodnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi drugih držav na različnih področjih delovanja.

V okviru razpoložljivih občinskih proračunskih sredstev smo v preteklem obdobju realizirali in finančno podprli več različnih dogodkov, aktivnosti in projektov – v občini in zunaj nje.

Menim, da je pobratenje koristno za skupnost tako zaradi spoznavanja novih ljudi in kultur kot tudi zaradi izmenjave informacij, primerov dobre prakse ter skupnega reševanja podobnih težav. Z izmenjavami se širi prostor

[20]

prepoznavanja podobnosti in sprejemanja drugačnosti, kar posledično pomeni večjo odprtost za nove ideje in toleranco. Občina Gornja Radgona se je odločila za razvijanje mednarodnega sodelovanja predvsem na področju kulture, izobraževanja, prostovoljnega gasilstva, šolstva, športa in turizma. Z majhnimi koraki pa skuša izvajati skupne projekte ter izmenjevati in spodbujati koristi na področju gospodarstva in varstva okolja.

Zadnji projekt, ki ga je v letu 2010 Občina izvedla na področju mednarodnega sodelovanja, je projekt Play, ki ga je podprla tudi Evropska komisija v okviru programa Evropa za državljane.

Občina Gornja Radgona je v okviru programa Evropa za državljane izvajala naslednji projekt: Naslov projekta

Akcija programa

Leto prijave

LJUBITELJSKA USTVARJALNOST KOT PRILOŽNOST KULTURNEGA SOBIVANJA V EVROPSKI UNIJI

Aktivni državljani za Evropo

2010

[beseda župana]

Igor Kolenc Župan občine Izola Foto: arhiv župana

Obogatimo se za spoznanja drugih Na katerih področjih ima vaša občina razvito mednarodno sodelovanje z drugo občino?

Kakšna je vaša vizija za mednarodno sodelovanje vaše občine za prihodnji mandat?

Občina Izola in številne nevladne organizacije so imele zelo razvite mednarodne odnose s številnimi državami.

Tako smo skoraj 20 let aktivno sodelovali v projektu »Združene igre narodov«, v katerem so se vsako leto izmenjali številni mladi sedmih evropskih držav. Projekt je bil večkrat financiran tudi iz evropskega programa Mladina. Prav tako so bili navezani pomembni stiki in izmenjave na področju mladih s Turčijo, Italijo, Češko, Nemčijo, Avstrijo in Srbijo. V svojem mandatu bom vse zainteresirane ponovno pozval k aktivnemu sodelovanju in h krepitvi mednarodne dejavnosti, predvsem na področju mladine in kulture, delno tudi na področju športa.

Želim si ponovne obuditve stikov in aktivnosti s pobratenim mestom Tolentino iz Italije, ki so v zadnjih letih popolnoma zamrli. Prav tako aktivno spodbujanje nevladnih organizacij, da se bolj pogumno vključijo v številne izmenjave in priložnosti, ki jih ponujajo Evropska unija in različni razpisi. Želel bi, da bi izolska mladina ponovno kot nekoč sama uspešno pridobivala sredstva za mednarodne projekte, ki bi jih zasnovali in izvajali po načelu »mladi za mlade«.

Kaj vidite kot glavne prednosti oz. dodano vrednost, ki jo občina pridobi z mednarodnim sodelovanjem?

Predvsem izmenjava svežih idej, ki se morda porodijo v drugih lokalnih okoljih in bi lahko z manjšimi popravki bile uspešno vnesene tudi v naše okolje. Preko sodelovanja lahko okrepimo prenos dobrih praks in se pri tem obogatimo za spoznanja drugih, to pomeni manj nepotrebnega raziskovanja in prednosti za občane. Prav tako niso zanemarljiva namenska sredstva za sodelovanje na tem področju.

Sodelovanje v programu Evropa za državljane: Predstavniki občine Izola so se v letu 2010 udeležili mednarodnega seminarja Connecting EyoU, ki sta ga organizirali Informacijska pisarna programa Evropa za državljane in Nacionalna agencija programa Mladi v akciji v Sloveniji.

[21]

[beseda župana]

Matej Arčon Župan Mestne občine Nova Gorica Foto: arhiv župana

Mednarodne povezave Mestna občina Nova Gorica leži na zahodu Slovenije ob meji z Italijo. Odlikuje jo bogato mednarodno sodelovanje ne samo s sosednjim italijanskim območjem, temveč tudi širše. Vendar smo na področju mednarodnega sodelovanja zaradi bližine zagotovo najaktivnejši s sosednjo italijansko stranjo. Navajam samo nekatere najzanimivejše projekte, ki nam jih je uspelo izvesti skupaj. Leta 2002 smo vzpostavili redno avtobusno povezavo med Novo Gorico in Gorico (v Italiji), ki prebivalcem omogoča lažji obisk sosednjega mesta, obenem pa pomeni tudi razbremenitev okolja.

Primer mestnega prometa, ki poteka v dveh državah ter ga izmenično izvajata slovensko in italijansko podjetje, je edinstven na svetu. S sporazumom o urejanju avtotaksi prevozov na območju mest Gorica in Nova Gorica, podpisanim leta 2009, smo uskladili delovanje taksi služb na obeh straneh meje. Gasilski enoti Nove Gorice in Gorice sta leta 2009 podpisali Sporazum o čezmejnem sodelovanju na področju gašenja in reševanja, pripravljata pa tudi projekt, ki predvideva oblikovanje Centra za raziskovanje in ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Posebna pozornost je v zadnjem času z obeh strani meje namenjena tudi razvoju univerzitetnih središč, njihovemu sodelovanju in povezovanju. Tako se na primer predavanja Fakultete za znanosti o okolju Univerze v Novi Gorici odvijajo v sosednji Gorici. Še pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo smo na obmejnem območju pri železniški postaji v Novi Gorici dokončno odstranili mejno ograjo, ki je delila obe mesti. Skupaj z Občino Gorica smo zgradili skupen trg v dveh državah – Trg Evrope. Dnevno smo vključeni v številna čezmejna gospodarska dogajanja preko različnih svetovanj, informiranj in skupnih nastopov v obliki poslovnih konferenc in na sejemskih predstavitvah.

[22]

Vse bolj je prisotna tudi želja po skupnem sodelovanju na trgih Jugovzhodne Evrope.

Prav z vidika še učinkovitejšega čezmejnega sodelovanja smo se v lanskem letu odločili za začetek ustanavljanja Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje – EZTS, ki bi preseglo marsikatero oviro ter omogočilo območju kot celoti, da izkoristi nove evropske danosti. Naloge, ki si jih zastavlja združenje, temeljijo na spodbujanju in podpiranju teritorialnega sodelovanja na vseh področjih, ki so povezana z regionalnim razvojem in krepitvijo gospodarske ter socialne kohezije Sicer je Mestna občina Nova Gorica pobratena z Občino San Vendemiano, Občino Celovec in Občino Aleksandrovec, kjer skušamo sodelovanje bogatiti na različnih področjih družbenega življenja. Spodbujamo tudi sodelovanje naših krajevnih skupnosti. Nekatere med njimi so pri tem že uspešne.

Z začetkom županskega mandata sem se zavezal h graditvi dobrih čezmejnih odnosov predvsem z željo po konkretnih in učinkovitih projektih, ki bodo koristni za vse ljudi in prebivalce vseh sodelujočih partnerskih mest oziroma občin.

Vsem občinam svetujem, da se aktivno vključujejo v mednarodne povezave ne samo zaradi morebitnih koristi iz pridobljenih projektov, ampak tudi zaradi bogatenja izkušenj, novih pristopov in svežih idej, ki nastajajo na temeljih uspešnih sodelovanj.

[beseda župana]

mag. Miha Ješe župan občine Škofja Loka

Sodelovanje, prežeto z vsebino Škofja Loka je pobratena s sedmimi evropskimi mesti, zato pobratenja omogočajo uporabno ogrodje, v okviru katerega se krepijo odnosi med partnerskimi mesti.

Projekti dokazujejo, da presegajo okvire dosedanjega mednarodnega sodelovanja, ga nadgrajujejo in hkrati ponujajo nove strokovne vsebine na področjih skupnega interesa tako na občinski kot tudi nacionalni ravni. To pa prinaša v domači prostor novo širino in izkušnjo, saj omogoča sodelovanje pri razvojnih in raziskovalnih projektih in vključevanje v mednarodno strokovno javnost. Vsekakor lahko potrdim, da je bilo mednarodno sodelovanje v občini vedno prežeto z vsebino, ki ni temeljilo samo na gostovanju posameznih predstavnikov.

Občina Škofja Loka je v okviru programa Evropa za državljane izvajala naslednje projekte: Naslov projekta

Akcija programa

Leto prijave

MAJHNA EVROPSKA MESTA – ŽIVA, KREATIVNA IN INOVATIVNA MESTA ZA ŽIVLJENJE IN DELO

Aktivni državljani za Evropo

2009

SPODBUJANJE LOKALNIH SKUPNOSTI K OHRANJANJU KULTURNE DEDIŠČINE ZGODOVINSKIH MEST

Aktivni državljani za Evropo

2010

Drugo sodelovanje v programu Evropa za državljane: Občina Škofja Loka je v letu 2010 v programu sodelovala tudi kot partnerska občina, predstavniki pa so se udeležili tudi mednarodnega seminarja Connecting EyoU, ki sta ga organizirali Informacijska pisarna programa Evropa za državljane in Nacionalna agencija programa Mladi v akciji v Sloveniji.

[23]

[beseda župana]

Alojzij Muhič Župan Mestne občine Novo mesto Foto: arhiv župana

Tujina je lahko priložnost Mednarodne povezave so lahko odlična priložnost za sodelovanje na različnih ravneh, zato se Novo mesto povezuje z več prijateljskimi mesti. Med drugim smo že več kot 30 let pobrateni s črnogorskim mestom Hercegnovi, pa s špansko Vilafranco del Penedes, Bihačem in Banjaluko iz Bosne in Hercegovine ter s številnimi drugimi. V letih sodelovanja in izmenjav lahko zato izpostavimo kar nekaj dobrih praks. S slovaško Trnavo smo, denimo, pred leti začeli sodelovanje na protokolarni ravni, ki smo ga nadgradili z izmenjavo mladih. Lani so namreč pevke in pevci Mladinskega pevskega zbora Mlinček obiskali Trnavo, letos pa smo skupaj z Društvom slovensko-slovaškega prijateljstva pripravili glasbenoplesno prireditev, na kateri se je predstavil tudi Pevski zbor Cantica Nova iz Trnave.

Vsekakor velja izpostaviti sodelovanje z nemškim mestom Langenhagen, s katerim prijateljujemo že dobri dve desetletji. V tem času je naše partnersko mesto med drugim gostilo novomeške športnike in kulturne ustvarjalce, številne medsebojne aktivnosti pa so z leti poglobile sodelovanje in spletle tudi prijateljske vezi. Dvajseto obletnico plodnega sodelovanja sta mesti novembra 2008 okronali s pogodbo o utrditvi partnerstva.

[24]

V zadnjih letih postaja pomemben partner Novega mesta tudi poljsko mesto Torun. Predvidoma bo sodelovanjem med mestoma segalo na področja znanosti, izobraževanja, kulture, turizma, športa, zaščite naravnega okolja in ekološkega ozaveščanja, gospodarskega sodelovanja, razvoja podjetništva, sodelovanja z družbenimi organizacijami in drugo. In sodelovanje je že obrodilo prve sadove. Novo mesto se je junija 2008 predstavilo na promocijskem sejmu s Torunom pobratenih mest, v predstavitev pa smo ob tej priložnosti med drugim aktivno vključili tudi nekatera novomeška podjetja. Podobno se je Novo mesto na sejmu v Torunu predstavljalo tudi letos, sodelovanje pa smo še nadgradili z odprtjem razstave novomeškega slikarja Janka Orača, ki je na Poljskem razstavljal poleti. Sodelovanje na kulturnem področju je tudi sicer zelo uspešno, saj se Novomeških likovnih dnevov, ki jih tradicionalno pripravlja prav Janko Orač, po novem udeležujejo tudi umetniki iz Toruna.

V Novem mestu se zavedamo, da je tujina lahko priložnost – na kulturnem, športnem, izobraževalnem, gospodarskem in drugih področjih. In prepričan sem, da bomo možnosti mednarodnega sodelovanja prepoznali in izkoristili tudi v prihodnje.

[napovednik]

Okrogla miza – Mednarodno sodelovanje občin II

Jeseni 2011 bo Zavod Movit organiziral okroglo mizo z naslovom »Mednarodno sodelovanje slovenskih občin II«, ki bo temeljila na izsledkih raziskave o mednarodnem sodelovanju slovenskih občin na podlagi pobratenja mest, izvedene decembra 2010. Namen okrogle mize bo še naprej spodbujati zavedanje med občinami, da mednarodno sodelovanje kot nematerialna prvina pomeni dodano vrednost pri razvoju lokalnega okolja.

Okrogla miza – Sodelovanje nevladnih organizacij in občin na lokalni ravni

Jeseni 2011 bo Zavod Movit organiziral okroglo mizo z naslovom »Sodelovanje nevladnih organizacij in slovenskih občin«. Namen okrogle mize je preučiti, kako nevladne organizacije in občine sodelujejo pri organiziranju ter izvajanju skupnih nacionalnih in mednarodnih projektov.

Študijski obisk na Madžarskem

Jeseni 2011 bo Zavod Movit za predstavnike občin organiziral študijski obisk na Madžarsko. Namen obiska bo spoznati primere dobrih praks mednarodnega sodelovanja madžarskih občin in iskanje novih partnerstev med občinami iz Slovenije in Madžarske. Madžarsko smo izbrali na podlagi dejstva, da imajo slovenske občine ravno z Madžarsko sklenjenih najmanj sporazumov o pobratenju (izmed sosednjih držav).

[25]

[dobre prakse] »Ne želimo oblikovati koalicije držav, ampak skupnost ljudi.« (Jean Monnet)

Občina Škofja Loka z izkušnjami v mednarodnem sodelovanju Občina Škofja Loka ima z izvajanjem mednarodnih programov in pripravo projektov dolgoletne in bogate izkušnje. V zadnjih letih je še posebej poglobila tisto mednarodno sodelovanje, ki predstavlja večsmerni prenos znanja in prakse med partnerskimi mesti. Številne izmenjave so bila prijavljene kot projekti v sklopu programa Evropa za državljane (ukrep Srečanja državljanov na podlagi pobratenja mest in ukrep Mreže pobratenih mest).

Občina Škofja Loka je v letu 2009 uspešno kandidirala pri programu Evropa za državljane, Tematsko mreženje partnerskih mest, skupaj s šestimi partnerskimi mesti, to so: Maasmechelen, Medicina, Tabor, Freising, Varaždin in Carlow. V okviru projekta z naslovom Majhna evropska mesta – živa, kreativna in inovativna mesta za življenje in delo so bile v 12 mesecih organizirane tri tematske konference na temo kulture (Management naravne in kulturne dediščine), gospodarstva (Družbena odgovornost podjetij – vpetost v lokalno okolje) in mladih (Mesto za mlade – mladi za mesto). Na plenarnih predavanjih so sodelovali referenčni predavatelji z Univerze v Ljubljani.

Svoje prakse in izkušnje v posameznih občinah so predstavili predstavniki občin, ki jim je ta tema blizu in se z njo tudi profesionalno ukvarjajo.

CUL.LOCA.COM

V letu 2010 je Občina Škofja Loka zopet uspešno kandidirala pri istem programu s projektom Spodbujanje lokalnih skupnosti k ohranjanju kulturne dediščine zgodovinskih mest. Projekt bo potekal eno leto, od junija 2010 do aprila 2011, in vključuje tri mednarodne dogodke. Srečanja združujejo ljudi iz lokalnih skupnosti, ki si delijo in izmenjujejo izkušnje na plenarnih predavanjih in delavnicah ter s prenosom dobrih praks. Program je namenjen občanom, županom, strokovnim delavcem na družbenem in kulturnem področju ter strokovni javnosti in podpira sodelovanje med občinami in organizacijami

[26]

civilne družbe iz različnih držav. V projektu sodeluje osem partnerskih mest, in sicer: Freising (Nemčija), Maasmechelen (Belgija), Tabor (Republika Češka), Auersmacher (Nemčija), St. Margarethen (Avstrija), Oberammergau (Nemčija), Zagreb (Hrvaška) in Medicina (Italija). Vsi partnerji v projektu so zgodovinskasrednjeveška mesta, ki jih odlikujejo srednjeveške prireditve ali uprizarjanje pasijonskih iger. Skupna nit vsem so bodisi srednjeveški utrip mest bodisi uprizoritev pasijona. Vse tri mednarodne dogodke pa povezuje tema prostovoljstva. To je pomembno, ker bo leto 2011 evropsko leto prostovoljstva.

Na prvem štiridnevnem junijskem srečanju so bili v Škofji Loki organizirani t. i. srednjeveški dnevi, festival zgodovine – Historial. V program sta bila vključena dvodnevni festivalski program ter dvodnevni mednarodni strokovni posvet na temo »Motivi in vsebine zgodovinskih obdobij v sodobni turistični ponudbi mest«. V kulturnem programu so sodelovala partnerska srednjeveška mesta, na posvetu pa vsa partnerska mesta, ki so predstavila svoje izkušnje pri organizaciji večjih dogodkov.

Drugo mednarodno srečanje je potekalo v belgijskem pobratenem mestu Maamechelen od 27. do 31. oktobra. V okviru programa so bili organizirani delavnice, izkustveno učenje in spoznavanje delovanja občine Maasmechelen na družbenem področju s poudarkom na socialni ter mladinski politiki. Osrednja tema srečanja je bilo prostovoljno delo z mladimi in tistimi, ki doživljajo socialno izključenost. Velik poudarek je bil na opredelitvi vloge prostovoljcev v današnji družbi in vključevanju posameznikov prostovoljcev pri posameznih prireditvah in dogodkih, ki pospešujejo razvoj turizma in drugih družbenih dejavnosti.

Tretje srečanje je predvideno v Škofji Loki od 17. do 20. marca 2011, in sicer strokovni posvet z naslovom »Pasijoni v evropskih mestih«. Na mednarodnem srečanju

[dobre prakse]

bodo poleg partnerskih mest sodelovala tudi mesta, ki delujejo v združenju evropskih pasijonskih mest, t. i.

Europassionu. V združenju deluje 75 evropskih mest, v katerih se uprizarjajo pasijoni. Škofjeloški pasijon, ki je edinstven zaradi pasijonske procesije, je bil uprizorjen leta 1999, leta 2000 in leta 2009. Prireditev je živa in aktualna ter pomeni pravo ljudsko gibanje, ki z medgeneracijsko in družbeno solidarnostjo ter aktivnim prostovoljstvom presega kulturno-umetniški in verski pomen. Pri izvedbi

projekta sodeluje več kot 800 prostovoljcev, prav tako so prostovoljci vključeni v izvedbo pasijona v ostalih evropskih mestih. To pa predstavlja rdečo nit celotnemu projektu.

Andreja Ravnihar Megušar – vodja projekta: Tema in vsebina tovrstnih projektov se ne porodita na prvem srečanju projektne skupine. Običajno že sama pregledam, katere so evropske teme, kako jih vključiti v redne in predvidene aktivnosti v občini, finančno ovrednotiti in premisliti o mogočih partnerjih s podobno vsebino. Pri pripravi tematskih srečanj moram biti še posebej previdna pri vključevanju domače strokovne javnosti.

Pomembno je, ko se projekt pripravlja in ko so že izvedene aktivnosti, da jih zaključimo z evalvacijo, predstavitvijo na svojih internetnih straneh in da zadeve, povezane s tem, stalno objavljamo v medijih. Zaradi recesije v gospodarstvu se postavke za mednarodno sodelovanje stalno znižujejo, kar je razumljivo. Uspešni projekti pa omogočajo pestro sodelovanje in združevanje partnerskih mest na strokovnih srečanjih. To je dodana vrednost, ki predstavlja nadgradnjo dosedanjih gostovanj.

Vse informacije o mednarodnih projektih občine Škofja Loka so dostopne na www.skofjaloka.si.

mag. Andreja Ravnihar Megušar, Občina Škofja Loka

Projekt: Spodbujanje lokalnih skupnosti k ohranjanju kulturne dediščine zgodovinskih mest EU program: Evropa za državljane Akcija: Aktivni državljani za Evropo Leto prijave: 2010 Višina dodeljene dotacije: 69.304,60 € Partnerske države: Slovenija, Nemčija, Belgija, Češka, Avstrija, Hrvaška, Italija Prijavitelj: Občina Škofja Loka Spletna stran projekta: www.skofjaloka.si

[27]

[dobre prakse]

Za večjo varnost na evropskih cestah Zamisel za projekt New Road Safety Policies for Young and Future Drivers se je porodila projektni skupini »Še vedno vozim – vendar ne hodim«, ki si je za poslanstvo zastavila na inovativne načine vplivati na mladostnike in spodbujati njihovo odgovornost v cestnem prometu. Evropska komisija je njihovo zamisel prepoznala kot pomemben projekt na področju varnosti v cestnem prometu in ga sofinancira v programu Evropa za državljane.

Projekt New Road Safety Policies for Young and Future Drivers vzpodbuja sodelovanje med zelo različnimi etničnimi, kulturnimi in socialnimi skupinami, ki dokazujejo, da nas kljub različnosti lahko družijo skupni cilji – v našem primeru – večja varnost v cestnem prometu. S političnim aktivizmom in vključevanjem vladnih akterjev vzpodbujamo aktivno državljanstvo udeležencev, ker pa so v projekt vključene različne skupine (invalidi, albanska manjšina, Makedonci, Slovenci in starejši), je dodana vrednost projekta tudi priložnostno učenje o kulturnih raznolikostih.

Temi projekta – večja varnost na evropskih cestah in boljša izobraženost mladih ter bodočih voznikov – bosta pripomogli k ustvarjanju skupne evropske identitete, saj smo kljub raznolikim skupinam projekt zasnovali na omenjenih skupnih vrednotah. Pri razvijanju ključnih tem udeleženci programa že zdaj opažajo in ugotavljajo, da Evropska unija pripada svojim državljanom, in z lastnim zgledom dokazujejo, kako je lahko sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja izredno uspešno ter plodno.

Aktivnosti so se začele že septembra, prav tako pa smo že obiskali partnersko organizacijo VCS v Skopju v Makedoniji, kjer smo že izvedli skupne delavnice na temo izobraževanja glede varnosti v cestnem prometu in začeli snovati ključni dogodek: mednarodno konferenco ProRoad Safety 2011, ki se bo odvijala hkrati v Sloveniji in Makedoniji s pomočjo neposrednega prenosa po internetu.

Pomembnost mednarodne strokovne konference je že prepoznana tako na evropski kot nacionalni ravni, gostili bomo strokovnjake in ključne akterje s področja varnosti v cestnem prometu iz Slovenije, Belgije, Švedske in Makedonije.

[28]

Prepričani smo, da lahko konferenca postane tradicionalno izmenjevanje izkušenj, s projektom pa dokazujemo, da lahko s programom EZD dosežemo različne javnosti, ki sodelujejo pri ozaveščanju in oblikovanju politike o izobraževanju na temo varnosti v cestnem prometu, ter da tudi sami lahko sodelujemo in vplivamo na prihodnje politike EU. Ana Drk, projektna skupina Še vedno vozim – vendar ne hodim, Društvo paraplegikov JV Štajerske Ana Drk, vodja projekta: Ponosni smo, da se je iz začetne želje po izmenjavi mnenj in praks o varnosti v cestnem prometu ter vplivanju na prihodnje politike EU projekt prelevil v veliko mednarodno konferenco, prav tako pa so odgovorna ministrstva že prevzela častno pokroviteljstvo. Mednarodna konferenca ProRoad Safety 2011 bo tako krona številnih aktivnosti, ki v okviru projekta že potekajo.

Janez Hudej, predsednik Društva paraplegikov JZ Štajerske: Kot predsednik invalidskega društva, ki se za svoje člane na poti do socialne rehabilitacije trudi zagotoviti čim več kakovostnih vsebin, ugotavljam, da smo se s tem projektom začeli odpirati navzven, zunaj okvirov svojega društva. Postajamo pomemben akter na področju varnosti v cestnem prometu in vplivamo na različne segmente naše družbe: od mladih do vladnih odločevalcev.

Projekt: New Road Safety Policies for Young and Future Drivers EU program: Evropa za državljane Akcija: Aktivna civilna družba v Evropi Leto prijave: 2010 Višina dodeljene dotacije: 18.200,00 € Partnerske države: Slovenija, Makedonija Prijavitelj: Društvo paraplegikov JZ Štajerske Spletna stran projekta: www.proroadsafety.com

[dobre prakse]

Ljubiteljska ustvarjalnost kot priložnost kulturnega sobivanja v Evropski uniji V okviru programa Evropa za državljane, ki ga razpisuje Evropska komisija, je Občina Gornja Radgona uspešno prijavila projekt z naslovom Ljubiteljska ustvarjalnost kot priložnost kulturnega sobivanja v Evropski uniji ali na kratko Play.

V sklopu projekta je Občina Gornja Radgona v okviru občinskega praznika med 1. in 3. oktobrom 2010 izvedla tridnevno mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, turističnih delavcev in drugih predstavnikov iz treh pobratenih občin: Bruchsal/Helmsheim (Nemčija), Bad Radkersburg (Avstrija) in Gornja Radgona (Slovenija).

Cilj projekta je bil povezati ljudi iz partnerskih lokalnih skupnosti, da si bodo s pomočjo glasbe medsebojno delili in izmenjavali izkušnje, mnenja in vrednote ter gradili prihodnost.

V skladu s ciljem projekta so se udeleženci srečali na skupni glasbeni vaji ter skupnem in posamičnem nastopu pihalnih orkestrov iz omenjenih treh pobratenih občin, ogledali so si mesto Gornja Radgona ter se odpravili na pohod čez reko Muro v sosednjo Avstrijo ter si ogledali mesto Bad Radkersburg. Prijavitelji so pripravili tudi delavnice za otroke, obisk Doma starejših občanov Gornja Radgona s kratkim kulturnim programom in predstavitev pobratenih občin na stojnicah s promocijskim materialom ter odprtje likovne razstave. Javnost so z namenom srečanja seznanili na okrogli mizi in novinarski konferenci, na skupnem sestanku predstavnikov partnerjev pa so načrtovali nadaljnje sodelovanje.

S projektom je želela občina spodbuditi udeležbo v medkulturnem dialogu z aktivnim sodelovanjem celotne lokalne skupnosti in spoštovanje kulturne raznolikosti.

Prijavitelji so želeli prebivalcem pobratenih lokalnih skupnosti omogočiti izmenjavo izkušenj kulturne raznolikosti in civilno družbo na lokalni ravni spodbuditi k aktivnejšemu delovanju na evropski ravni. Projekt s tem prispeva k razvijanju občutka evropske identitete, ki temelji na skupnih vrednotah in kulturi, ter k vzpostavitvi trajne povezave med ljudmi iz pobratenih občin.

Vir: spletna stran Občine Gornja Radgona

Projekt: Ljubiteljska ustvarjalnost kot priložnost kulturnega sobivanja v Evropski uniji EU program: Evropa za državljane Akcija: Aktivni državljani za Evropo Leto prijave: 2010 Višina dodeljene dotacije: 5.966,81 € Partnerske države: Slovenija, Nemčija, Avstrija Prijavitelj: Občina Gornja Radgona Spletna stran projekta: http://www.gor-radgona.si/

[29]

[dobre prakse]

Debate o Evropi in za Evropo Projekt »Think – Meet – Debate – Include – Europe«, ki ga koordinira neprofitna nevladna organizacija Za in proti, zavod za kulturo dialoga, je mednarodni projekt, ki ga finančno podpira program EU Evropa za državljane.

Partnerji v projektu so debatne organizacije iz Estonije, Nemčije, Češke, Slovaške, Romunije in Hrvaške. Skupno v projektu sodeluje 80 mladih in njihovih mentorjev (54 iz partnerskih držav in 26 iz Slovenije). Glavne aktivnosti projekta so se zgodile od 3. do 8. novembra v Mariboru in Ljutomeru, in sicer okrogla miza pod naslovom Mladi in internet, trije seminarji, namenjeni izmenjavi izkušenj za mentorje in mentorice, ter debatni turnir, na katerem so sodelujoči mladi debatirali o različnih debatnih trditvah.

Vsebinsko so se aktivnosti in debate osredotočale na dileme, povezane z internetom, izobraževanjem, migracijskimi strategijami EU, trgom delovne sile in širitvijo EU. Glavni cilj projekta je, da se med seboj povežejo mladinske organizacije, ki razumejo pomen kritičnega mišljenja in dialoga ter spodbujajo učenje veščin argumentiranega razpravljanja in zagovorništva. Poleg tega se vsi partnerji zavedajo, da vsebine EU, še posebej najbolj aktualne, niso vključene v redni šolski program, zato projekt spodbuja debato in razpravo o različnih vsebinah EU v okviru neformalnega učenja. Glavno ciljno občinstvo so tako srednješolci in njihovi mentorji, ki pri aktivnostih projekta tako pred samim srečanjem kot na njem in po njem razpravljajo o različnih aktualnih vsebinah EU ter izmenjujejo argumente za in proti. Debatne trditve so predlagali in izglasovali udeleženci projekta.

Okrogla miza »Mladi in internet«

Okrogla miza Mladi in internet je potekala 3. novembra ob 17. uri v Multimedijskem centru Kibla v Mariboru.

Kot govorci so sodelovali Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo, Benjamin Lesjak, predstavnik projekta safe.si, in Benjamin Rolando Vaz Ferrerira iz Piratske stranke Slovenija. Razpravo je povezoval Peter Mesarec, pri čemer se je ta ukvarjala s tremi vsebinskimi sklopi: e-participacijo, varnostjo na internetu in piratstvom

[30]

oz. zaščito avtorskih pravic in zasebnosti. Razprava v angleškem jeziku je bila organizirana tako, da so sodelujoči mladi – skoraj 100 jih je bilo, saj so se nam pridružili tudi mladi iz Velike Britanije in Katarja kot neprojektne države – imeli glavno besedo. Strokovnjaki so predstavili osnovna izhodišča, nato pa so mladi iz vseh sodelujočih držav predstavili svoja mnenja in položaj v svojih državah.

Okrogla miza je bila zaključna aktivnost drugega dne tega projekta. Pred tem so si mladi ogledali Maribor, še prej pa v bližini Razkrižja oljarno in pridobivanje bučnega olja ter predstavo na prostem o življenju v predzgodovinskem času in Jeruzalem.

Debate mladih

Priprave na debate so se začele že v septembru, ko so udeleženci najprej glasovali za različne debatne trditve in se nato začeli nanje tudi pripravljati. Priprave so nadaljevali tudi v Ljutomeru v petek dopoldne, nato se je popoldne začel debatni turnir, ki se je končal v nedeljo popoldne.

Mladi so debatirali o naslednjih debatnih trditvah: – »EU bi morala podeliti amnestijo vsem ilegalnim priseljencem.« – »Modra karta EU je škodljiva.« – »Kosovo bi moralo postati prva nova članica EU.« – »Podpiramo univerzalni državljanski dohodek.« – »Delavci bi morali biti vključeni v delitev dobička v EU.« – »Vse univerze bi morale biti brezplačne.« – »Država bi morala finančno spodbuditi podjetja, da bi prenehala s poskusi na živalih.« – »Kršitev avtorskih pravic na internetu bi morala biti kaznovana z odvzemom dostopa do interneta.«

Izmenjave izkušenj

Organizirali smo tudi posebne delavnice, katerih glavna namena sta bila izmenjava izkušenj in predstavitev dobrih praks. Prva je bila namenjena predvsem predstavitvi sodelujočih partnerskih organizacij. Vsaka organizacija je predstavila svoje delovanje in posebej izpostavila dosežke, na katere je najbolj ponosna, ter tudi opozorila na težave oz. šibkosti organizacije. Druga je bila namenjena poenotenju standardov evalvacije debat. Na tretji pa smo se ukvarjali predvsem s predstavitvami in evalvacijami različnih načinov organiziranja debatnih dogodkov.

[dobre prakse]

Evalvacija in nadaljnje sodelovanje med partnerji

Nedeljo popoldne smo namenili predvsem evalvaciji dogajanja in dogovorom o nadaljevanju sodelovanja med partnerskimi organizacijami. Sodelujoči so projekt ocenili kot zelo uspešnega in želijo, da na naslednjem razpisu Evropa za državljane pripravimo nadaljevanje projekta.

Predlagano je bilo, da bi moral biti osrednji dogodek daljši in da bi morda bilo dobro vključiti več držav, četudi bi to pomenilo manj udeleženih na državo. Vsi sodelujoči so se strinjali, naj bo prijavitelj Za in proti, zavod za kulturo dialoga, in naj se dogodek ponovno zgodi v Sloveniji.

Partnerske organizacije so se dogovorile tudi, da bomo pripravili memorandum o stalnem sodelovanju med partnerskimi organizacijami; da bomo redno sodelovali pri načrtovanju mednarodnih dogodkov in usklajevali datume in standarde delovanja ter da domača stran projekta, za katero bodo gradiva prispevale vse sodelujoče partnerske organizacije, postane oglasna deska za dogajanje partnerskih organizacij in stalnega komuniciranja med sodelujočimi.

Bojana Skrt, direktorica Za in proti, zavoda za kulturo dialoga Projekt: Think – Meet – Debate – Include – Europe EU program: Evropa za državljane Akcija: Aktivna civilna družba v Evropi Leto prijave: 2010 Višina dodeljene dotacije: 31.522,90 € Partnerske države: Slovenija, Estonija, Nemčija, Češka, Slovaška, Romunija in Hrvaška Prijavitelj: ZIP, ZA IN PROTI, Zavod za kulturo dialoga Spletna stran projekta: www.zainproti.com

Za in proti, zavod za kulturo dialoga,

skrajšano ime ZIP, je nevladna in neprofitna organizacija, katere primarne dejavnosti so koordinacija debatnega programa v Sloveniji na osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni ravni, izobraževanje o debati in kritičnem mišljenju, spodbujanje dialoga o aktualnih družbenih vprašanjih ter razvijanje aktivnega državljanstva pri mladih. ZIP je bil ustanovljen leta 1998, nastal je iz debatnega programa, ki se je v Sloveniji začel oktobra 1996 kot eden od programov takratnega Zavoda za odprto družbo. Za in proti, zavod za kulturo dialoga, združuje čez 50 debatnih klubov, ki delujejo na osnovnošolski, srednješolski in univerzitetni ravni ter v katere je letno aktivno vključenih med 800 in 1000 mladih.

Poslanstvo

Za in proti, zavod za kulturo dialoga, verjame, da lahko le družbeno ozaveščena in kritična posameznik in posameznica, ki znata svoja stališča jasno, prepričljivo in argumentirano zagovarjati, znata prisluhniti in razumeti popolnoma nasprotne argumente ter vzpostaviti dialog, s svojim znanjem in zavzetostjo vplivata na družbeno dogajanje v svoji okolici in širše ter pripomoreta k nastajanju boljšega sveta. ZIP želi z vso svojo dejavnostjo prispevati k višji ravni kulture dialoga na Slovenskem in povečati aktivno participacijo mladih.

[31]

[dobre prakse]

Za strpno in socialno sožitje vseh generacij Na podlagi večletnih izkušenj glede izvajanj medgeneracijskih projektov in izvajanja največjega dogodka za starejše v Evropi, Festivala za tretje življenjsko obdobje, smo se na Inštitutu Hevreka! odločili za nadgradnjo čezmejnega sodelovanja na področju medgeneracijske solidarnosti. Zamisel za tovrstni mednarodni projekt torej tli že nekaj časa pri sodelavcih inštituta, podpora EU v okviru programa Evropa za državljane pa je bila za nas odlična odskočna deska za izvedbo le-tega.

Ime projekta odseva osnovno poslanstvo in idejo našega delovanja »Za strpno in socialno sožitje vseh generacij«.

Program in aktivnosti projekta smo tako uspešno vključili tudi v letošnji 10. festival za tretje življenjsko obdobje.

Prvo uvodno srečanje mednarodnih partnerjev projekta se je odvilo v ponedeljek, 23. avgusta, in v torek, 24. avgusta, ko je Cankarjev dom gostil predstavnike Zveze društev upokojencev Slovenije, Matice upokojencev Hrvaške, Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Skopja in Ljubljane, Združenja upokojencev Makedonije, ADA, združenja za pravice starejših Furlanije - Julijske krajine, ter Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Ljubljane.

Na dvodnevnem srečanju je potekala debata o sodelovanju na 10. festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki se je v slovenskem hramu kulture odvijal med 29. septembrom in 1. oktobrom. Cilj je bil razširiti sporočilo o medgeneracijskem sodelovanju čez meje Slovenije.

Ob tej priložnosti so prisotni predstavili, kako poteka sodelovanje med generacijami v njihovih državah.

Ob uspešnem spoznavanju na uvodnem srečanju projekta smo stkali vezi, ki so se v naslednjih mesecih le krepile. Ugotovitev, da se na Hrvaškem, v Italiji, Makedoniji in Sloveniji srečujemo z rahlo drugačnimi izzivi ter organiziranostjo institucij, medgeneracijsko sodelovanje pa je tisti skupni imenovalec, za katerega si vsi prizadevamo, nas je motivirala za pripravo naslednjih aktivnosti projekta.

[32]

Po intenzivnem čezmejnem sestankovanju so sledili najpomembnejši dogodki projekta. V treh dneh so v okviru 10. festivala za tretje življenjsko obdobje mednarodni pridevnik dobili strokovna konferenca, razstava in umetniški natečaji.

Strokovna konferenca, ki je potekala tri dni, je spodbudila široko razpravo o tematikah socialne države, revščine, socialne vključenosti, prostovoljstva v zaostrenih gospodarskih razmerah, o medgeneracijskem sodelovanju ter razmislek o evropskih vrednotah, evropskem državljanstvu in demokraciji v sodobnih evropskih družbah. Pričakovana rezultata dogodka sta vzpostavitev podlage za dolgotrajno mrežno povezovanje partnerjev projekta in ciljnih javnosti ter strokovni zbornik.

Na festivalu je potekalo 96 predavanj, ki jih je obiskalo skupno 630 obiskovalcev.

Na tridnevni razstavi je sodelovalo čez 140 razstavljavcev, ki so bili tematsko razdeljeni v parke zdravja, turizma, športa in prostega časa, družbene skrbi in nevladnega sektorja, knjig in elektronskih izdaj, vseživljenjskega izobraževanja, domačnosti, tehnoloških rešitev za starejše in invalide, literarnih in likovnih natečajev ter medgeneracijskega sodelovanja.

Iz tujine nas je obiskalo čez 350 delegatov, ki so se aktivno vključevali v program projekta; posebej so se na razstavi predstavili Hrvati, Italijani in Makedonci.

Dogodek je navdušil tuje in domače udeležence, saj jim je omogočil, da spoznajo rešitve, programe in izdelke, ki starejšim in invalidom omogočajo kakovostnejše vsakdanje življenje. Udeleženci so spoznali likovna, literarna in ročna dela, ki jih ustvarjajo vse generacije in invalidi, se srečali s predstavniki društev, kulturnih in športnih skupin, ki združujejo upokojence in invalide ter ostale socialno ogrožene in izključene skupine. Rezultat razstave je izid priročnika in kataloga.

[dobre prakse]

Da okronamo svoje mednarodno sodelovanje, bomo v prihodnosti v okviru projekta »Za strpno in socialno sožitje vseh generacij« organizirali še dva dogodka. Dobre prakse bomo predstavili na tiskovnih konferencah v Trstu in Zagrebu.

Menimo, da smo stopili na pot k socialni vključenosti in blaginji. V projekt smo aktivno vključili vse generacije na mnogih področjih delovanja; primer dobrega sodelovanja smo razširili čez meje Slovenije. Evropa in Balkan se čudita in navdušujeta nad tem.

Igor Prošić, Inštitut Hevreka!

Projekt: Za strpno in socialno sožitje vseh generacij EU program: Evropa za državljane Akcija: Aktivna civilna družba v Evropi Leto prijave: 2010 Višina dodeljene dotacije: 55.000,00 € Partnerske države: Slovenija, Italija, Hrvaška, Makedonija Prijavitelj: Inštitut Hevreka!

Spletna stran projekta: www.f3zo.si

[33]

[na terenu]

MEDNARODNO SODELOVANJE OBČIN Medobčinsko sodelovanje na mednarodni ravni je pridobilo na pomenu zlasti ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.

Ker so občine tiste, ki neposredno vplivajo na kvaliteto bivanja občanov, velja pripisati veliko veljavo pridobivanju sredstev iz projektov EU, kot tudi kandidiranje za sredstva skupaj z mrežami občin iz ostalih držav članic. Poglavitni cilji programa čezmejnega sodelovanja so vidni predvsem pri premoščanju razvojnih ovir, pospešitvi gospodarskega razvoja, izboljšavah komunalne in cestne infrastrukture, spodbujanju trajnostne rabe naravnih virov ter poglabljanju medkulturne izmenjave v izobraževanju, športu, kulturi, zdravju in prostem času.

Obstajajo trije glavni tipi mednarodnega sodelovanja med občinami. Prvi med njimi so mednarodni odnosi občin, ki vključujejo kratko ali dolgoročne sporazume med občinami in članstva v mednarodnih organizacijah občin, katerih cilj je tehnično sodelovanje skozi učenje in izgradnjo infrastrukture med občinami oz. skupnem projektu. Občine se lahko tudi pobratijo. V tem primeru se pobratenje ne nanaša samo na lokalno samoupravo, ampak na vso civilno družbo, gospodarstvo, izobraževalni sektor in mestno upravo. Glavni cilj sega od kulturnih izmenjav in prijateljstev do ekonomsko-trgovskega razvoja. V okviru programa Evropa za državljane (EZD), ki ga izvaja Zavod Movit na mladina, se tako spodbuja srečanja državljanov v okviru pobratenja mest in njihovo tematsko povezovanje. Program je namenjen spodbujanju aktivnega državljanstva ter udeležbi državljanov in organizacij civilne družbe v procesu evropskega povezovanja. Program omogoča srečanja državljanov pobratenih mest, mednarodne tematske konference mrež pobratenih mest ter pilotne projekte posvetovanja državljanov in transnacionalne projekte, za katere dajo pobudo civilne organizacije. Kot zadnji tip velja omeniti decentralizirano sodelovanje, ki često prevzema obliko pobratenja, vključujoč mednarodne razvojne agencije.

Danes decentralizirano sodelovanje nadaljuje koncept, ki združuje področji razvojnega sodelovanja in mednarodnih odnosov občin ter se kaže kot pobratenje za razvoj.

Področje mednarodnega sodelovanja je med slovenskimi občinami zelo različno razširjeno. Najpogostejša so pobratenja, ki so prisotna v večini občin in predstavljajo

[34]

začetke mednarodnega povezovanja lokalnih skupnosti v svetu.

Občine in pokrajine v Sloveniji imajo možnost potegovati se za sredstva iz projektov mednarodnega razvojnega sodelovanja, pridobljena iz državnega proračuna, zastopajo pa jih združenja lokalnih in regionalnih oblasti. V preteklosti so bile predvsem občine tiste, ki so sodelovale preko meja, posebej z italijanskimi in avstrijskimi partnerji.

Odsotnost pokrajin v RS so nadomestile regijske agencije, ki so bile nosilci razvojnih projektov in so pomagale občinam pri kandidiranju za EU sredstva. Uvedba pokrajin bo kandidiranje za razvojna sredstva EU pospešila in olajšala. V preteklosti so imele občine težave s črpanjem sredstev, predvsem kadrovske in finančne narave, zaradi česar so bile manj uspešne na prijavah.

Poleg čezmejnega sodelovanja so lokalne oblasti zastopane tudi v predstavniških telesih Sveta Evrope in EU. V Svetu Evrope predstavlja interese lokalnih oblasti CLRAE, Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, sestavljen iz Zbora lokalnih skupnosti in Zbora regij, kjer si izmenjujejo izkušnje in so pomemben sogovornik znotraj organizacije na področjih, ki zadevajo lokalne in regionalne ravni. Čeprav CLRAE sodeluje tudi z EU, ima ta prav tako svoj predstavniški organ, Odbor regij, kjer so zastopani predstavniki lokalnih oblasti držav članic.

Slovenske občine so zastopane v obeh organizacijah preko nacionalnih združenj občin, kot je Skupnost občin Slovenije, saj ima status reprezentativnosti. S to prisotnostjo pridobivamo in posredujemo dragocene izkušnje drugih nacionalnih združenj in delujemo kot nacionalni koordinator, ki pomaga slovenskim občinam pridobivati nove partnerje.

Barbara Horvat Sekretariat Skupnosti občin Slovenije Skupnost občin Slovenije je največje reprezentativno združenje lokalnih skupnosti v Sloveniji, ki s 166 občinami članicami, pokriva 90% vseh prebivalcev RS iz vseh področij Slovenije.

Zavod Movit in Informacijska pisarna programa Evropa za državljane vam želita vse lepo in vse dobro v novem letu 2011 ter obilo uspehov pri načrtovanju in izvajanju projektov!

V OKVIRU ZAVODA MOVIT DELUJEJO TUDI Program MLADI V AKCIJI nudi podporo evropskim in mednarodnim mladinskim projektom, ki spodbujajo mladinsko delo in neformalno učenje. V programu lahko sodelujejo mladi med 13. in 30. letom starosti. Program omogoča mladim, da na podlagi lastnih prizadevanj pridobivajo in krepijo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje z namenom povečevanja njihove zaposljivosti in vključevanja v družbo. www.mva.si EURODESK je brezplačni infoservis Evropske komisije, ki nudi evropske informacije za mlade. Namenjen je tako mladim kot tudi tistim, ki se pri svojem vsakdanjem delu srečujejo z mladimi in njihovimi vprašanji – svetovalcem, učiteljem, mladinskim delavcem, informatorjem in drugim. Po pomoč pri iskanju informacij se lahko tako vedno obrnete na Eurodesk Slovenija ali katerega izmed regionalnih Eurodesk partnerjev. www.eurodesk.si SALTO South East Europe Resource Centre z organizacijo usposabljanj, kontaktnih seminarjev in številnih drugih orodij spodbuja in podpira sodelovanje s partnerji iz Jugovzhodne Evrope v okviru programa Mladi v akciji. Pri tem mu pomagajo mreže trenerjev in akreditatorjev ter kontaktne točke v državah Jugovzhodne Evrope. www.salto-youth.net/see

[35]

INFORMACIJE Informacijska pisarna programa Evropa za državljane ZAVOD MOVIT Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 430 47 47 Faks: 01/ 430 47 49 E-pošta: info@ezd.si www.ezd.si

Publikacija je narejena s pomočjo podpore Evropske komisije in Ministrstva za kulturo RS. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Mnenja in stališča izražena v tej publikaciji ne izražajo nujno tudi mnenja Informacijske pisarne programa Evropa za državljane. Slikovni material je posnet na aktivnostih, sofinanciranih s sredstvi programa Evropa za državljane. Fotografije so pridobljene iz Centralne avdiovizualne knjižnice Evropske komisije, iz arhiva informacijske pisarne ali od avtorjev tekstov in njihovih organizacij.