Dober glas seže v deveto vas

Dober glas se탑e v deveto vas Primeri projektov v okviru programa Evropa za dr탑avljane

Program Evropa za državljane

Program Evropa za državljane omogoča podporo mednarodnih projektov, katerih cilj je spodbuditi in krepiti aktivno evropsko državljanstvo. S povezovanjem prebivalcev lokalnih skupnosti po Evropi ter mreženjem nevladnih in drugih nepridobitnih organizacij želi Evropska unija izboljšati sodelovanje civilne družbe pri oblikovanju skupne evropske prihodnosti.

Prednostne teme: • • • • •

Prihodnost Evropske unije in njene temeljne vrednote; Aktivno evropsko državljanstvo: udeležba in demokracija v Evropi; Medkulturni dialog; Blaginja ljudi v Evropi: zaposlovanje, socialna kohezija in trajnostni razvoj; Vpliv politik EU v družbah.

Možnosti programa Evropa za državljane

Program s sprejemom projekta omogoča pridobitev finančne podpore za izvedbo projekta.

Akcija 1 – Aktivni državljani za Evropo

Namen akcije je vzpodbuditi povezovanje med prebivalci lokalnih skupnost po Evropi.

V okviru te akcije je mogoče prijaviti projekte srečanj prebivalcev partnerskih skupnosti, tematske mreže partnerskih skupnosti, podporne ukrepe za večjo kvaliteto mednarodnega povezovanja ter projekte prebivalcev, ki so namenjeni krepitvi civilnega dialoga.

Akcija 2 – Aktivna civilna družba v Evropi

Akcija 2 je namenjena vzpodbujanju povezovanja prebivalcev v različne nepridobitne organizacije, ki jim omogočajo aktivno sodelovanje v civilni družbi. Akcija omogoča strukturno podporo raziskovalnim organizacijam evropskih politik ter nevladnim in nepridobitnim organizacijam na evropski ravni, zagotavlja pa tudi finančno podporo projektom, katerih pobudniki so društva, zavodi, ustanove in druge nepridobitne pravne osebe zasebnega prava.

Akcija 3 – Skupaj za Evropo

V Akciji 3 se zagotavlja podpora za različne aktivnosti, ki jih izvaja Evropska komisija, kot na primer za organizacijo odmevnih prireditev, izvedbo študij ter informiranje in razširjanje informacij.

Akcija 4 – Aktivno evropsko spominjanje

V okviru te akcije se vzpodbujajo projekti, ki so namenjeni ohranjanju spomina na žrtve nacizma, fašizma in stalinizma v Evropi.

Kdo lahko sodeluje?

Prijavitelji projektov v programu EZD so lahko občine ali od njih pooblaščene nepridobitne organizacije, zveze oz. združenja lokalnih organov, društva, zavodi, ustanove, raziskovalni centri in inštituti, možganski trusti, sindikati, verske organizacije, organizacije s področja amaterskega športa, muzeji, združenja preživelih, združenja družin žrtev in druge nepridobitne organizacije.

Več informacij o programu

Za več informacij o programu Evropa za državljane obiščite spletno stran www.ezd.si, kjer je na voljo tudi Vodnik po programu, ali pa se obrnite neposredno na informacijsko točko programa: Informacijska točka programa Evropa za državljane Movit NA Mladina Dunajska 22, 1000 Ljubljana Tel.: 01 430 47 47 Faks: 01 430 47 49 E-naslov: info@ezd.si

2

Dober glas se탑e v deveto vas Primeri projektov v okviru programa Evropa za dr탑avljane Ljubljana, december 2009

3

Kazalo 1. Uvodna beseda.....................................................................................................................................................5 2. Primeri projektov slovenskih prijaviteljev................................................................................................7 2.1.

2.2.

2.3.

2.4.

2.5.

2.6.

2.7.

2.8.

Mestna občina Celje: Partnerstvo za potujoča plemena prihodnosti....................................................................................9 Občina Ig: Raznolikost, ki nas povezuje, nasprotja, ki nas privlačijo................................................................................... 10 Občina Krško: Moč energije povezuje............................................................................................................................................ 12 Mestna občina Slovenj Gradec: Srečanje štirih partnerskih mest v Slovenj Gradcu..................................................... 14 Občina Škofja Loka: Majhna evropska mesta – živa, kreativna in inovativna mesta za življenje in delo............... 16 Občina Žalec: Skrb za okolje – skupna vrednota in cilj evropskih državljanov vseh generacij................................. 18 Občina Žalec: Sožitje generacij......................................................................................................................................................... 20 Občina Žalec: Inovativni državljani ustvarjajo prihodnost Evrope...................................................................................... 22

3. Primeri projektov tujih prijaviteljev, ki so prejeli nagrado Golden Stars...................................25 3.1. Reichelsheim: Prihodnost Evropske unije: Posledice in perspektive širitve..................................................................... 27 3.2. Bojnice: Srečanje prebivalcev partnerskih lokalnih skupnosti.............................................................................................. 28 3.3. Bialogard: Magičnih 27 – Prihodnost skupne Evrope............................................................................................................... 29 3.4. Združenje odborov za pobratenje mest Puy de Dome: Evropsko mladinsko srečanje –

Mobilnost mladih v Evropi.................................................................................................................................................................. 30 3.5. Amaroussion: Forum državljanov EU in občinskih funkcionarjev: Boj za Q-mesta, boj za boljši vsakdan............ 31 3.6. Plérin-Sur-Mer: Trajnostni razvoj – vprašanje za evropske državljane................................................................................ 32 3.7. Euromed Carrefour Sicilia: Organizirana civilna družba – Nove naloge razširjene Evropske unije.......................... 33 3.8. Babel International: EUReporter....................................................................................................................................................... 34 3.9. Poljska Fundacija Roberta Schumana: Približevanje Evrope mladini – simulacija vrha Evropskega sveta........... 35 3.10. Mednarodni odbor za Dachau: Transnacionalna kultura spominjanja na spominskem prizorišču

koncentracijskega taborišča Dachau – Ohranjanje pričevanj mednarodnih žrtev za prihodnje generacije ...... 36 3.11. Nevladna organizacija »Dokumenti, mladina in družba«: Hčerke sovražnika................................................................. 37 3.12. »Pozabljeni« (The forgotten ones): Izginuli sosedje – Počastitev otroških žrtev holokavsta..................................... 38

Naslov: Dober glas seže v deveto vas Izdajatelj: Zavod MOVIT NA MLADINA Dunajska 22, 1000 Ljubljana Za izdajatelja: Janez Škulj Fotografije: Arhiv MOVIT NA MLADINA, Shutterstock, Centralna avdiovizualna knjižnica EK Oblikovanje: Studio Ozona - www.ozona.si Tisk: Birografika Bori d.o.o.

Naklada: 450 izvodov december 2009

4

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 352(4):327.3 DOBER glas seže v deveto vas : primeri projektov v okviru programa Evropa za državljane / [fotografije arhiv Movit NA Mladina, Shutterstock, Centralna avdiovizualna knjižnica EK]. Ljubljana : Movit NA Mladina, 2009 ISBN 978-961-6826-00-6 249921024

Uvodna beseda Program Evropa za državljane v veliki meri nadaljuje pobudo Evropske komisije za pobratenje mest (Town Twining), ki je nastala leta 1989. Podpora za spodbujanje sodelovanja pobratenih skupnosti je še danes – vsaj glede na razpoložljiva sredstva – najpomembnejša linija programa Evropa za državljane.

V Akciji 1 je namreč za srečanja prebivalcev partnerskih lokalnih skupnosti in tematske mreže lokalnih skupnosti namenjenih 45 % vseh sredstev. Program pa omogoča podporo tudi za projekte, v katerih občine ne sodelujejo, ampak temeljijo na partnerstvih med organizacijami civilne družbe.

Dejstvo, da program, ki govori o aktivnem evropskem državljanstvu, v veliki meri naslavlja lokalne skupnosti, ni naključje, saj te predstavljajo okolje, kjer se najbolj brišejo meje med nacionalnimi državljanstvi držav članic EU tudi v formalnem smislu. Toda bolj kot formalna dimenzija evropskega državljanstva je pomembna dimenzija vsebine skupnosti, ki jo imenujemo Evropska unija.

Ena bistvenih predpostavk Evropske unije kot skupnosti je uveljavljanje načela solidarnosti. In prav srečanja čisto običajnih prebivalcev različnih lokalnih skupnosti, ki jih program podpira, veliko prispevajo k temu, da odkrivamo realnosti drug drugega, in nam ponujajo možnost, da spoznamo razloge za različnosti in podobnosti. Preproste človeške vezi prispevajo k medsebojni solidarnosti in upoštevanju več kot vse resolucije institucij Evropske unije.

Procesi, ki jih želi spodbuditi program Evropa za državljane, in oblikovanje skupnosti na medvladni ravni so komplementarni. Ti procesi namreč omogočajo zavedanje, da se srečujemo z istimi ali podobnimi izzivi ter skupaj iščemo odgovore nanje. Program spodbuja aktivnosti, s pomočjo katerih drugi ljudje iz krajev, ki so morda za nas zgolj imena na zemljevidu, postanejo žive slike, s katerimi lahko živimo v isti skupnosti.

V tej dimenziji je program Evropa za državljane zelo podoben programu Mladi v akciji, ki ravno tako v ospredje postavlja evropsko državljanstvo in med mladimi krepi občutek, da so del skupnosti imenovane Evropska unija. Za Movit NA Mladina, ki deluje kot nacionalna agencija programa Mladi v akciji, predstavlja program Evropa za državljane odlično dopolnilo siceršnjim dejavnostim, tako po vsebini kot po ciljnih javnostih, kot so lokalne skupnosti v Sloveniji. Ponosni smo na to, da smo edina hiša v Slove­ niji, ki opravlja naloge nacionalne strukture za dva programa na področju neformalnega izobraževanja in predstavlja skupno točko med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za šolstvo in šport, ko gre za programe notranjih politik skupnosti.

Spodbujanje k vključevanju v aktivnosti, ki jih podpira program Evropa za državljane, pa je tudi velik izziv, saj moramo imeti pred očmi realnost slovenskih občin, ko gre za njihove siceršnje vire ali njihov odnos do medmestnega in medobčinskega sodelovanja preko meja. Za nas tako ni cilj zgolj čim večja uspešnost prijaviteljev v program Evropa za državljane iz Slovenije, temveč krepitev čezmejnega sodelovanja lokalnih skupnosti, v katere se – kolikor je mogoče – vključujejo prebivalci lokalnih skupnosti in s tem dajejo človeške obraze institucionalnemu povezovanju v evropski skupnosti.

Da bi dosegli ta cilj, smo zbrali opise projektov v okviru programa Evropa za državljane v publikaciji, ki je pred Vami. V prvem delu so predstavljeni projekti slovenskih prijaviteljev, v drugem delu pa so predstavljeni projekti prijaviteljev iz vse Evrope, ki so prejeli nagrado Golden Stars za najuspešnejše projekte v okviru programa Evropa za državljane.

Janez Škulj Direktor Movit NA Mladina

5

6

Primeri projektov slovenskih prijaviteljev

7

8

Mestna občina Celje Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje

PARTNERSTVO ZA POTUJOČA PLEMENA PRIHODNOSTI

Trajanje projekta 1. 1. 2009 – 31. 12. 2009 Sodelujoče občine • Celje, Slovenija • Koszeg, Madžarska

Teme

• Tematsko sodelovanje med občinama na področju turizma; • Interaktivna predstavitev mest z dolgoročnimi učinki; • Izmenjava znanj in izkušenj; • Nove projektne iniciative.

Nadaljevalne aktivnosti

Z madžarskimi partnerji načrtujemo skupne projekte tudi v prihodnje, konkretno na temo: SREDNJEVEŠKI DNEVI v letu 2010, skupaj s hrvaškim mestom Senj.

Metode

Za zelo učinkovito se je izkazala simulacijska vaja za testiranje odzivnosti lokalnega prebivalstva glede turistične ponudbe v lastnem mestu, poimenovali smo jo PLAYSHOP.

Aktivnosti

• Spoznavanje politike turizma v obeh mestih skozi obiske delegacij; • Izvedba aktivnosti POSTCARD from Celje; • Simulacijska vaja – PLAYSHOP: IS CELJE A TOURIST FRIENDLY CITY; • Delavnica: TRŽENJE MEST I; • Produkcija dveh filmov – POSTCARD FROM CELJE in POSTCARD FROM KOSZEG za namene interaktivne promocije; • Izvedba aktivnosti POSTCARD from Koszeg; • Simulacijska vaja – PLAYSHOP: IS KOSZEG A TOURIST FRIENDLY CITY; • Delavnica: TRŽENJE MEST II.

Udeleženci

• Projektna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki mestne občine Celje in občine Koszeg. Pridobili so izkušnje kreiranja turistične politike v drugih mestih in razvili nove skupne iniciative (10 članov); • Širša javnost, ki je skozi projekcijo filmov POSTCARDS spoznala mesti, in specializirana ciljna skupina, ki se je udeležila delavnic TRŽENJE MEST (Celje: 30 udeležencev, Koszeg: 35 udeležencev).

Vidnost • Logotipi na vseh dopisnih komunikacijskih sredstvih (dopisi, vabila itd.); • Zastave na sestankih in seminarjih; • Objave o projektu v lokalnih medijih; • Predstavitev projekta na spletni strani www.celeia.info.

Rezultati

• Aktivno sodelovanje med mestoma; • Promocijska filma, ki jih lahko obe mesti uporabljata za promocijske aktivnosti; • Prenos dobrih praks preko delavnic TRŽENJE MEST ter povezovanje javnega in zasebnega turističnega gospodarstva; • Osveščanje javnosti o programu EZD.

Beseda vodje projekta Ideja projekta izhaja iz identificiranega stanja na področju turizma v „Town Twinning“ projektih (v nadaljevanju TT-projekti), namreč, TT je bil večinoma „spregledan“ kot učinkovit dejavnik spodbujanja turizma v lokalnih okoljih. V okviru projekta smo želeli pokazati, da se lahko tudi skozi TT-projekte spodbuja razvoj turizma.

Projekt je bil zastavljen kot sodelovanje med mestoma Celje (Slovenija) in Koszeg (Madžarska), ki imata podobne »mestne« karakteristike (bogata zgodovina, jezerski turizem, narava) in visok potencial za turistični razvoj mesta. Ključna aktivnost projekta je bila kreativna zasnova in izvedba aktivnosti »RAZGLEDNICE IZ EU«, zamišljene kot edinstven multimedijski dogodek – prebivalci Celja in prebivalci mesta Koszeg so istočasno spremljali dogodke v gostujočem mestu.

Izvedli smo aktivnosti POSTCARD FROM CELJE (julij 2009) in POSTCARD FROM KOSZEG (november 2009), za namene aktivnosti pa smo tudi izdelali dva filma – za obe mesti. Poleg promocijskih aktivnosti smo izvedli tudi t. i. PLAYSHOP, preko katerega smo v Celju in Koszegu testirali odzivnost lokalnega prebivalstva na vprašanja turistov.

Urša Dorn ursa.dorn@celje.si www.celeia.info

9

Občina Ig

RAZNOLIKOST, KI NAS POVEZUJE, NASPROTJA, KI NAS PRIVLAČIJO Trajanje projekta

Uradno sodelovanje poteka od 27. septembra 2007, ko je bila podpisana listina o pobratenju. V letu 2009 pa je srečanje potekalo od 1. do 6. julija na Igu.

Sodelujoče občine

• Ig, Slovenija • Escacena del Campo, Španija • Paterna del Campo, Španija

Teme Poleg splošnih ciljev, ki jih predstavlja program, smo s srečanjem poglobili naše sodelovanje in s pomočjo delavnic in predavanj predstavili naš pogled na splošne in posebne cilje programa »Evropa za državljane«: • prihodnost Evrope in njene temeljne vrednote, • medkulturni dialog, • kreativnost in inovativnost, • medgeneracijska solidarnost, • prostovoljno delo, • neformalno učenje.

Aktivnosti

• Delavnice na temo »Evropa za državljane«; • Delavnica na temo evropskega leta kreativnosti in inovativnosti na področju šolstva – primeri v OŠ Ig in Centru za usposabljanje, delo in varstvo otrok z motnjami v duševnem razvoju (CUDV Dolfke Boštjančič Draga); • Ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti v občini; • Obisk turistične kmetije z dopolnilno dejavnostjo reje drobnice kot primer dobre prakse.

Udeleženci Udeležencev s strani pobratenih občin je bilo 58 in so bili predstavniki: • lokalne skupnosti in občinskih uradnikov, • kulturnega društva in društva slovensko-andaluzijskega prijateljstva ELSOLVENIA, • športnega društva kolesarjev, • socialnih ustanov – društva žena in rokodelcev, • javnih zavodov – osnovne in srednje šole.

Starost udeležencev je bila od 10 do 67 let, zastopanost 35 žensk in 23 moških.

Vidnost Medijsko smo projekt predstavili v prvi vrsti v našem lokalnem časopisu Mostiščar, na regijskem radiu Zeleni val, obveščeni so bili vsi pisni in elektronski mediji v okolici in v Ljubljani. Vsa prizorišča skupnih srečanj smo popestrili z lokalnimi in španskimi zastavami. Povabilu sta se odzvala tudi španska veleposlanica v Sloveniji Anunciada Fernandez de Cordova in evropski poslanec Lojze Peterle.

Notice so bile objavljene tudi v reviji Obrazi.

Rezultati

Ker sodelujemo slabi dve leti, je težko govoriti o velikih rezultatih, pridobili pa smo določeno znanje in izkušnje pri

10

prijavi projekta na razpis, delamo na vzpostavitvi skupnega spletnega portala. Med seboj že sodelujejo: • osnovni šoli (Ig in Escacena del Campo), • društvo kolesarjev in upokojencev ter društvo podeželskih žena.

Nadaljevalne aktivnosti

Srečanja se bodo nadaljevala predvsem v okviru posameznih ciljnih skupin. Potekajo dogovori za sodelovanje na športnem in kulturnem področju, med seboj pa so se povezale tudi družine, pri katerih so naši gostje stanovali v času obiska. Ker smo šele na začetku, imamo časa še dovolj in upamo, da bo vsako leto prineslo novo izkušnjo več tako občini Ig kot pobratenima krajema.

Seveda je to nov izziv za nas in poskušali ga bomo razviti do te mere, da bomo imeli vsi rezultate.

Vtisi

Kljub podobnostim, ki nas medsebojno vežejo, se tu srečujeta dve nasprotji – Andaluzija s flamenkom, soncem, radoživostjo in Slovenija z zelenjem, snegom in mirnostjo.

In ravno to je tisto, kar nas privlači, kljub raznolikosti v kulturi, jeziku, hrani, načinu življenja ipd.

Beseda župana

Občina od sodelovanja pričakuje močne povezave med društvi na področju kulture, športa, turizma in drugih dejavnosti. To sodelovanje se bo sčasoma razširilo tudi na področje gospodarstva in kmetijstva, saj smo si v teh panogah zelo podobni. Ena izmed odločitev za partnerstvo so bile tudi podobnosti, ki nas vežejo (število prebivalstva, lega, podobni interesi ipd.).

Veliko si obetamo tudi na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine. Ker gre za pomemben evropski projekt, pa od sodelovanja pričakujemo tudi razvojne možnosti za pobratene občine.

Janez Cimperman, župan

Beseda vodje projekta Projekt RAZNOLIKOST, KI NAS POVEZUJE, NASPROTJA, KI NAS PRIVLAČIJO med občino Ig in pobratenima krajema Escacena del Campo in Paterna del Campo v Španiji se je pričel pred dvema letoma. Namen sodelovanja je predvsem povezan z osnovnim ciljem Evrope, to je zbliževanjem evropskih narodov. Vendar je naše sodelovanje preraslo v nekaj večjega – med seboj se že povezujejo zavodi v občini, posamezniki ipd.

Odzivi so zelo pozitivni tako z naše strani ob priliki obiska pri njih v letu 2008, izredno navdušenje pa so pokazali španski prijatelji tudi ob obisku v naši občini julija 2009 (udeleženci so npr. na facebooku lahko videli preko 100 fotografij s srečanja in njihove pozitivne komentarje).

Organizacija takega projekta, posebej če se prvič srečuješ s tem, je zelo zahtevna, ker predstavlja ogromno organizacije in usklajevanja. Prijava na razpis Evropa za državljane predstavlja že več mesecev prej pripravljen »scenarij« za srečanje, tako da je potrebno že precej pred samim srečanjem pripraviti program z opisi dogajanj za vsak dan posebej. V kolikor slediš navodilom v razpisu, sama prijava ni težka.

Marica Zupan marica.zupan@obina-ig.si www.obcina-ig.si

11

Občina Krško

MOČ ENERGIJE POVEZUJE Trajanje projekta 15. – 19. julij 2009

Sodelujoče občine • Krško, Slovenija • Cernavoda, Romunija

Teme • Treningi in tekme moških rokometnih ekip ter ženskih odbojkarskih ekip; • Spoznavanje kulturnih in drugih znamenitosti Krškega z okolico in širše Slovenije; • Kulturna druženja z vsemi gosti in občani; • Okrogla miza o sobivanju z energetskimi objekti, ki občini tudi tesno povezuje; • Srečanje z veleposlanico gostujoče države; • Protokolarni podpis Listine o prijateljstvu s Cernavodo.

Aktivnosti

Prvi dan srečanja so si udeleženci ogledali Kostanjevico na Krki in tamkajšnjo galerijo ter vas Podbočje z obnovljeno infrastrukturo. Sledil je uradni sprejem udeležencev v OŠ Jurija Dalmatina, s folkloro, pihalnim orkestrom in stojnicami s kulinariko. Zvečer je bil organiziran nočni ogled mesta in telovadnic.

Drugi dan je bil za predstavnike uradne delegacije organiziran izlet po občini Krško z obiskom Vinske kleti Krško, medtem ko so športniki imeli trening v OŠ Jurija Dalmatina Krško. Ti so po treningu uživali v kopanju na bazenu Brestanica. Uradna delegacija s poslovnimi partnerji je obiskala NEK, zvečer pa je sledilo srečanje s poslovnimi partnerji na kmečkem turizmu, kamor so bili povabljeni tudi domači gospodarstveniki. Zvečer sta obe skupini uživali na koncertu ob bazenu Brestanica.

Tretji dan je bil organiziran izlet v Ljubljano in ogled Postojnske jame. Zvečer je uradno delegacijo pozdravila tudi romunska veleposlanica Dane Manuele Constantinescu, sledila pa je osrednja slovesnost s podpisom pisma o prijateljstvu in sodelovanju med občinama Cernavoda in Krško v Dvorani v parku ter koncert Petra Dirnbeka.

Zadnji dan so imeli športniki igre brez meja na bazenu Brestanica, medtem ko je imela uradna delegacija ogled preše na Senovem in pohod na Bohor. Športni del se je zaključil s finalnimi tekmami, ki so si jih ogledali tudi uradni delegati in občani. Program se je končal z zaključno prireditvijo in podelitvijo pokalov ter večerjo na prostem na gradu Brestanica, kamor so bili povabljeni uradni delegati, športniki, gospodarstveniki, svetniki in krajevna skupnost.

Udeleženci S strani pobratenega mesta Cernavoda: • predstavniki lokalne skupnosti, • občinski svetniki, • gospodarstveniki, • športniki in kulturniki.

Skupno je bilo 47 udeležencev, od tega 32 moških in 15 žensk 12

(31 oseb do 25 let, 15 oseb od 25 do 65 let in 1 oseba nad 65 let).

S strani občine Krško je sodelovalo več kot 90 prostovoljcev na različnih področjih.

Vidnost Dogodek je bil medijsko izredno dobro pokrit, in sicer z najavami v lokalnem časopisu Posavski obzornik, na lokalni televiziji TV Novo mesto, aktualnih lokalnih spletnih straneh www.lokalno.si in www.eposavje.com ter na spletni strani Občine Krško. O vsakem dogodku smo sproti obveščali medije, pošiljali vabila širšim skupinam ljudi, pripravljali poročila o dogodkih in jih objavljali.

Rezultati

Športnikom iz Cernavode so naši športniki v času obiska predstavili, katere športne aktivnosti so delujoče in uspešne v našem mestu, kako potekajo te aktivnosti, skupaj so si ogledali pogoje za treninge ter opravili večje število treningov in tekem (rokomet, nogomet, košarka, družabne igre).

Gostujoča trenerja in predstavniki lokalne skupnosti iz občine Cernavoda so opravili razgovore z našimi športnimi vzgojitelji in trenerji, kjer so izmenjali izkušnje s področja pedagoške taktike, načina motivacije, izobraževanja in vzgoje športnikov. Člani uradne delegacije (predstavniki lokalne skupnosti, županja in gospodarstveniki) so prav tako sodelovali v vseh začrtanih in pripravljenih aktivnostih. Na okrogli mizi o energetiki, ki je potekala v prostorih NEK, so sodelovali župan občine Krško, županja Cernavode, direktor Agencije za radioaktivne odpadke iz Ljubljane in predstavniki Nuklearne elektrarne Krško. Glavni namen je bil, da se seznanimo z načini sobivanja z energetskimi objekti in z možnostmi, ki jih takšno sobivanje nudi za vzpostavitev trajnostnega razvoja.

Na osrednjem dogodku ob podpisu listine je sodelovala veleposlanica Romunije. Tu je bila priložnost za navezavo novih prijateljskih odnosov, neposredno izmenjavo izkušenj in možnost sodelovanja na področjih, ki jih predvideva listina: lokalna javna uprava, izobraževanje, mladina, šport in kultura, trgovina in industrija, turizem, kmetijstvo ipd.

Dogodka so se udeležili tudi predstavniki naše lokalne skupnosti, občinski svetniki, gospodarstveniki in občani.

Obiskali smo nekaj podjetij (Kostak, Numip), bolnišnico v Brežicah, zasebni zdravstveni center, številne kulturne

ne le tistim od drugod. Takšen način sodelovanja je v občini Krško že vzpostavljen, zato bodo naše izkušnje in pristop lahko koristili tudi vodstvu občine v Cernavodi.

V oktobru 2009 smo se z uspešno domačo folklorno skupino udeležili folklornega festivala v Cernavodi.

V novembru 2009 je ženski pevski zbor Prepelice obiskal pevski festival v pobratenem mestu.

Vtisi

znamenitosti (kapucinsko knjižnico, Valvasorjev kompleks), Postojnsko jamo, prestolnico Slovenije, ogledali smo si gradbišče hidroelektrarne Krško in že delujočo HE Blanca, ogledali smo si najmodernejše nasade jabolk – Evrosad, poslovne cone z nakupovalnimi središči.

V osrednjem dogodku pri druženju z občani smo predstavili kulturi dveh narodov – tako folkloro kot kulinariko.

Nadaljevalne aktivnosti

Sledi nadaljnja izmenjava in prenos dobre prakse na družbenih in gospodarskem področju. Cernavoda je namreč na pomembni poti vzpostavitve trajnostnega razvoja ob jedrskem objektu. Pomembno je, da slednji zagotovi ustrezna delovna mesta ljudem iz domačega kraja,

Beseda župana

Občine, s katerimi smo pobrateni, v medsebojnem spoštovanju združujemo skupne interese.

Prijateljstvo in sodelovanje je pomemben element vzajemnega razumevanja, ki krepi prijateljstvo in mir ter enakopravnost med narodi in utrjuje prijateljske stike.

Sodelovanje se krepi predvsem med mladimi na različnih področjih ter izmenjavi dobre prakse med gospodarstveniki. Občine si med sabo pomagamo pri vzpostavljanju neposrednih stikov med različnimi institucijami, društvi, organizacijami in gospodarskimi družbami.

Pobrateni smo z občino Obrigheim iz Nemčije – 1982, občino Cernavoda iz Romunije – 2006 in občino Bajina Bašta iz Srbije – 1975.

Franc Bogovič, župan

V okviru srečanja smo raziskali raznolikost naših kultur in družbenega delovanja ter pri tem razmislili o skupnih vrednotah in skupnih točkah. Mladi so se srečevali pri dejavnostih, ki so jim blizu. Tudi trenerji, predstavniki šolstva in ostali zastopniki mladih so izmenjali pedagoško taktiko in načine motivacije, izobraževanja in vzgoje športnikov. Srečanje je podalo možnosti za priložnostno učenje in krepitev zdravega duha prijateljstva. Člani uradne delegacije so si izmenjali izkušnje na gospodarskem področju in se posvetili skupni temi: energetiki. Glavno sporočilo, ki ga je bilo zaznati na srečanjih, je dodelanost našega sistema v primerjavi s tistim, ki so ga vajeni v Cernavodi v primeru sobivanja z jedrskim objektom. Po vzoru naše prakse so v času, ko si prizadevajo za nadomestilo, ki bi okolju pomagalo pri pospešenem razvoju, kot smo to storili v občini Krško.

Slednje je sporočilno širši javnosti podala tudi županja Cernavode, ki je za regionalni časopis odkrito spregovorila v intervjuju.

Beseda vodje projekta

Izvedba takšnega dogodka predstavlja vsekakor svojevrsten izziv.

Poskušali smo projekt približati občanom in občankam občine Krško.

V samo izvedbo dogodka je bilo vključeno večje število prostovoljcev, ki so pokrivali posamezna področja v programu (PGD Krško, Športna šola Posavja, OŠ Jurija Dalmatina Krško, KK Krško , RK Krško).

Mladim športnikom iz pobratenega mesta smo pripravili različne športne in družabne aktivnosti, skozi katere so lahko spoznavali drug drugega, način razmišljanja in delovanja. Ta način druženja vsekakor prinese največ izmenjav izkušenj.

Uradni delegaciji smo poskušali predstaviti našo kulturo, običaje, primere dobre prakse, naše gospodarstvo ter navezati čim več stikov z gospodarstveniki.

Povratni odzivi so bili zelo pozitivni. Že potekajo obiski predstavnikov naših podjetij v Cernavodi in obratno.

Organizacija takšnega projekta je kar velik finančni izdatek. Poskušali smo stroške znižati tako, da smo goste nastanili pri domačinih, kot spremljevalni program pa koristili obiske koncertov in dogodkov, ki so se v tem času odvijali v neposredni bližini.

Metka Resnik metka.resnik@krsko.si www.krsko.si

13

Mestna občina Slovenj Gradec

SREČANJE ŠTIRIH PARTNERSKIH MEST V SLOVENJ GRADCU Trajanje projekta 19. – 21. september 2008 Sodelujoče občine • • • •

Slovenj Gradec, Slovenija Vöcklabruck, Avstrija Hauzenberg, Nemčija Česky Krumlov, Češka

Teme

• • • •

Prihodnost Evropske unije in njene temeljne vrednote; Aktivno sodelovanje državljanov Evrope; Medkulturni dialog; Šport za aktivne državljane.

Aktivnosti • • • • • •

Srečanje predstavnikov lokalnih oblasti; Športno srečanje: turnir v odbojki in kegljanju; Srečanje predstavnikov mladinskih organizacij; Srečanje učiteljev in učencev osnovnih šol; Turistično-kulinarična predstavitev na stojnicah; Fotografska razstava »Pogled drugega«, ki je vključevala fotografe iz vseh partnerskih mest; • Turistični ogledi Slovenj Gradca in okolice; • Zaključni družabni večer z nastopom učencev iz partnerskih mest.

14

Udeleženci Skupaj se je srečanja udeležilo 91 udeležencev iz treh partnerskih mest, ki so pobratena s Slovenj Gradcem.

Udeleženci so prihajali z naslednjih področij: • šolarji (osnovna šola) in mladina (predstavniki mladinskih organizacij), • predstavniki športnih društev (odbojka in kegljanje), • predstavniki s področja kulture (fotografi) in • predstavniki lokalnih oblasti (občin).

17 udeležencev je bilo mlajših od 25 let, 65 je bilo starih med 26 in 65 let, 9 pa jih je bilo starejših od 65 let. Srečanja se je udeležilo 37 predstavnic ženskega spola in 54 predstavnikov moškega spola.

Vidnost

• Vključitev srečanja v dogajanje ob občinskem prazniku, kjer so se občani Slovenj Gradca lahko seznanili z udeleženci srečanja in njihovimi aktivnostmi; • O srečanju so poročali vsi lokalni mediji; • Informacija o srečanju je bila objavljena v občinskem glasilu Glasnik, ki se pošlje na naslove vseh gospodinjstev v občini; • V Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu je bila na ogled fotografska razstava »Pogled drugega«, ki je obiskovalcem na poseben način približala podobe iz posameznih mest.

Rezultati

• Krepitev prijateljskih vezi med predstavniki različnih narodov, vzpostavljanje prijateljstva med predstavniki različnih interesnih skupin (mladi, športniki, predstavniki občin); • Kulturna izmenjava in spoznavanje raznolikosti kulturne dediščine; • Aktivno sodelovanje vseh udeležencev pri posameznih aktivnostih; • Opredelitev prihodnjega sodelovanja na različnih področjih; • Vsak udeleženec srečanja je prejel spominsko mapo s fotografijami srečanja.

Beseda župana V Slovenj Gradcu se zavedamo pomena medkulturnega dialoga in sodelovanja z mesti iz različnih držav sveta, zato smo v zadnjih nekaj letih vzpostavili različne partnerske povezave, ki nam omogočajo prepoznavnost tudi v širšem prostoru. Sodelovanje se najlažje vzpostavi na kulturnem in športnem področju, zato je občina že ves čas na različne načine vzpodbujala aktivnosti posameznih institucij in društev pri navezovanju partnerskih stikov v tujini. Iz teh sodelovanj so se velikokrat razvili globlji stiki, ki so vzrok za to, da ima Mestna občina Slovenj Gradec podpisane izjave o sodelovanju z mesti Vöcklabruck (Avstrija), Hauzenberg (Nemčija), Česky Krumlov (Češka), Gornji Milanovac (Srbija), Myoko (Japonska) in Morphou (Ciper). V luči mirovniških aktivnosti in prizadevanja za kulturni dialog med različnimi narodi sveta pa je za nas še posebej pomembno aktivno delovanje v Združenju mest Glasnikov miru (IAPMC), kjer je Slovenj Gradec kot edini predstavnik Slovenije v zadnjih letih prevzel tudi funkcijo generalnega sekretarja.

Matjaž Zanoškar, župan

Nadaljevalne aktivnosti

Kot rezultat srečanja so za prihodnje načrtovane naslednje aktivnosti: • štiri partnerska mesta bodo svoje prihodnje sodelovanje še bolj okrepila na naslednjih področjih: kultura, šport, gospodarsko sodelovanje s poudarkom na turizmu, mladina; • lokalne skupnosti morajo vzpodbujati sodelovanje med posameznimi institucijami, društvi in posamezniki na različnih področjih; • mladinske organizacije so opredelile osnove za skupne projekte v prihodnosti; • fotografska razstava bo na ogled še v ostalih partnerskih mestih; • določen je bil datum naslednjega srečanja v avstrijskem Vöcklabrucku.

Beseda vodje projekta

Kot mesto kulture in bogate zgodovinske dediščine je Mestna občina Slovenj Gradec v zadnjih letih podpisala listine o partnerstvu s številnimi mesti, pri čemer je še posebej aktivno partnerstvo med štirimi evropskimi mesti, ki se vsako leto srečujejo in izmenjujejo izkušnje. Udeležencem srečanja v Slovenj Gradcu je bilo še posebej všeč, da smo povabili predstavnike raznih institucij (ne samo Občine), jim s tem omogočili medsebojno spoznavanje in dali možnost za nadaljnje sodelovanje.

Marija Lah tic@slovenjgradec.si www.slovenjgradec.si

15

Občina Škofja Loka

MAJHNA EVROPSKA MESTA – ŽIVA, KREATIVNA IN INOVATIVNA MESTA ZA ŽIVLJENJE IN DELO Trajanje projekta junij 2009 – maj 2010

Sodelujoče občine • • • • • • •

Škofja Loka, Slovenija Maasmechelen, Belgija Tabor, Češka Carlow, Irska Medicina, Italija Varaždin, Hrvaška Freising, Nemčija

Teme • Menedžment naravne in kulturne dediščine; • Družbena odgovornost podjetij – vpetost v lokalno okolje; • Mesto za mlade – mladi za mesto.

Aktivnosti

Tri mednarodne konference združujejo ljudi iz lokalnih skupnosti, iz različnih delov Evrope, ki si delijo in izmenjujejo izkušnje preko plenarnih predavanj, delavnic in s prenosom dobrih praks.

Na predavanjih so sodelovali domači in tuji referenčni predavatelji, direktorji slovenskih podjetij, predstavniki ministrstev RS, Gospodarske zbornice Slovenije, predstavniki Predstavništva Evropske komisije in drugi.

V program so vključeni tudi organizacija javne tribune, tiskovne konference, izvedba ankete, terenski ogledi, obiski kulturnih dogodkov in naravnih ter kulturnih znamenitosti občine prijaviteljice.

Prva konferenca, junija 2009, je bila organizirana na temo kulture in kulturne dediščine, druga, septembra 2009, je bila organizirana na temo gospodarstva in tretja, maja 2010, na temo mladih.

Na vsaki konferenci so bili vključeni tudi ogledi dobrih praks (Zavodi za kulturo in obisk 42. mednarodnega obrtnega sejma v Celju). Posebna pozornost pa je bila namenjena iskanju ustreznih rešitev za probleme, ki so bili zaznani v občinah partnericah.

Delavnice so bile z metodološkega vidika osnovno orodje, ki smo ga uporabili za razpravo deležnikov, saj smo tako lažje ocenili potrebe lokalnega prebivalstva. Njihova velika vrednost je bila v tem, da so ljudje z izkušnjami iz prakse podali svoja mnenja o opravljenih teoretičnih analizah, ki so bile predstavljene v dopoldanskem delu programa.

Udeleženci Program je namenjen občankam in občanom, županom, strokovnim sodelavcem na družbenem, kulturnem, gospodarskem, prometno-okoljskem področju in strokovni javnosti.

Dogodkov v okviru konference so se udeležili predstavniki podjetij, gospodarskih združenj, obrtnih zbornic, kulturnih organizacij, mladi iz lokalnega okolja, predstavniki društev in ranljivih skupin. Na vsaki konferenci je bilo približno 80–100 udeležencev.

Program posameznih konferenc je privabil tako loško in slovensko strokovno javnost kot tudi strokovno javnost naših partnerskih mest. Pri projektu so sodelovali tudi vidni politični predstavniki države in občine ter referenčni akademski predavatelji.

Vidnost

Projekt je predstavljen na spletnih straneh Občine Škofja Loka, v lokalnih, regionalnih in nacionalnih medijih obveščanja. Še posebej pa je bil projekt predstavljen na tiskovnih konferencah, s promocijskimi mapami, svinčniki in plakati.

Rezultati

Ob zaključku projekta so udeleženci ocenjevali posamezne vidike konference (izbor dogodkov, gradivo konference, izbrana tema in predavatelji ter trajanje konferenc). Program projekta, ki je razdeljen na tri teme – tri konference, je predstavljen tudi na spletni strani z vsebinami posameznih predavanj, programom posamezne konference in fotogalerijo. Prav tako je predvidena izdaja publikacije in DVD-ja.

Namen konferenc je izboljšati vpetost lokalnega prebivalstva v lokalno okolje in izboljšati sodelovanje med lokalnimi podjetji, prebivalci, kulturnimi delavci, mladimi in ostalimi akterji v lokalnem okolju.

16

Nadaljevalne aktivnosti

V prihodnosti želimo pripraviti in razvijati tiste projekte z našimi partnerji, ki načrtujejo razvoj srednjeveških mest in oživljanje starih mestnih jeder.

Metode Pri projektu smo uporabljali naslednje metode: • mobilnost – mednarodno usposabljanje in izmenjava izkušenj referenčnih predavateljev, • partnerstvo – izdelava skupnih analiz na delavnicah in javnih tribunah, • prenos inovacij in razvoj evropske dimenzije na področjih kulturnega menedžmenta, družbene odgovornosti podjetij in mladih.

Beseda vodje projekta

Beseda župana Pobratenja omogočajo uporabno ogrodje, v okviru katerega se krepijo odnosi med partnerskimi mesti različnih držav. Čeprav to ni edini kanal za sodelovanje na nadnacionalni ravni, je njegova prednost v kombinaciji prijateljskih stikov z izredno različnimi oblikami izmenjav. Skupna izkušnja evropskih standardov lahko ustvarja večje medsebojno razumevanje in strpnost do drugih, zato morajo tudi pobratenja ostati v koraku s časom in po potrebi dobiti svež zagon. Pobratenja dajejo možnost odkriti več o delovanju državljanov ostalih evropskih držav, pogovore z njimi, izmenjavo izkušenj in realizacije projektov na področjih skupnega interesa.

S tem se omogočajo izmenjave na področju šolstva in gospodarstva, sodelovanja pri različnih razvojnih in raziskovalnih projektih, evropske kulturne izmenjave po načelu evropskega integracijskega gibanja »od spodaj navzgor« in vključevanje v mednarodno strokovno javnost. Ustvarjanje mrež med pobratenimi kraji tako razširja možnosti za delovanje in spodbuja kvalitetne odnose med posameznimi kraji. Ta funkcionalni pristop je enak kot pristop k izgradnji EU, le na drugačni ravni.

Partnerska mesta občine Škofja Loka so: Freising, Nemčija; Maasmechelen, Belgija; Tabor, Češka; Sovodnje ob Soči, Italija; Medicina, Italija; Sele na Koroškem, Avstrija; Zgornja Bela, Avstrija; Smederevska Palanka, Srbija; Carlow, Irska.

Igor Draksler, župan

Občina Škofja Loka je v zadnjih letih posebej poglobila tisto mednarodno sodelovanje, ki predstavlja dvosmerni prenos znanja, izkušenj, prakse in politik med pobratenimi in prijateljskimi občinami. Ob tradicionalnih vsebinah pa smo želeli uveljavljati tudi drugačen pristop, ki je bolj osredotočen na t. i. »know-how« dejavnosti. Narašča namreč število aktivnosti v manj tradicionalnih smereh, kar dokazuje, da je v koncept pobratenja možno vključiti veliko inovativnih projektov kot odziv na družbene spremembe in razvoj mednarodnih odnosov.

Program projekta »Majhna evropska mesta – živa, kreativna in inovativna mesta za življenje in delo« obravnava teme, ki so žive za sedanji čas, sodelovanje tako različnih partnerjev pa daje možnost odkriti več o njihovem vsakdanjem življenju drugih držav. Osrednje teme v okviru projekta so: kulturni menedžment, gospodarstvo in mladi.

S predavanji, primerjavo izkušenj in razpravami smo dobili širši vpogled v ta vprašanja in učinkovitejše iskanje rešitev zanje. Vsa partnerska mesta sodijo med srednjeveška mesta z bogato kulturno dediščino, zato smo želeli obravnavati teme, ki bi spodbujale nadaljnji razvoj teh mest v duhu Evropskega leta kreativnosti in inovativnosti. Prav tako smo želeli z referenčnimi predavatelji obravnavati tiste vsebine, ki spodbujajo ohranjanje in oživitev starih mestnih jeder in razvijajo skupno trženje. Mesta se namreč zavedajo, da ohranjanje kulturne dediščine omogoča gospodarski in družbeni razvoj.

Po vsaki konferenci smo z anketo preverili zadovoljstvo partnerjev z vsebinskih, organizacijskih in metodoloških vidikov. Iz opravljenih anket je bilo razvidno, da so bili najbolj zadovoljni z vsebino in organizacijo, motila pa jih je prenatrpanost urnika.

V projektu je pomembno poudariti evropske vsebine, vsebine pobratenja in spodbujanje nadaljnjega sodelovanja med partnerji.

Mag. Andreja Ravnihar Megušar andreja.megusar@skofjaloka.si www.skofjaloka.si

17

Občina Žalec Razvojna agencija Savinja

SKRB ZA OKOLJE – SKUPNA VREDNOTA IN CILJ EVROPSKIH DRŽAVLJANOV VSEH GENERACIJ (MLADIH, AKTIVNIH ODRASLIH, STAREJŠIH) Trajanje projekta

Konferenca je potekala od 13. do 16. septembra 2006 v Žalcu; skupaj s pripravami, poročanjem in diseminacijo rezultatov pa je projekt trajal 4 mesece (od avgusta do vključno novembra 2006).

Sodelujoče občine

• Žalec, Slovenija • Bad Kissingen, Nemčija • Westport, Irska • Žatec, Češka • Kruševac, Srbija Povabilu so se dodatno odzvali tudi predstavniki mest oz. občin: • Gradec, Avstrija • sosednje občine iz Savinjske regije, Slovenija

Teme • Predstavitev programa Evropa za državljane – Town Twinning; • Evropska, nacionalna in lokalna strategija varstva okolja; • Predstavitev primerov dobrih praks partnerskih mest na področju varstva okolja: • Čiščenje odpadnih voda v Westportu, Irska; • Kmetijstvo na območju Žatca (Češka) in njegovi vplivi na okolje v pogojih EU; • Izkušnje Bad Kissingena (Nemčija) na poti do zlate medalje Entente Florale; • Izkušnje pri izvajanju učinkovite protipoplavne zaščite na okolju prijazen način; • Evropska podpora projektom NATURA 2000: Eko turistična obogatitev ribnika Vrbje (Slovenija); • Mladi in ekologija: EKO šola v Sloveniji, Civilna družba in varstvo okolja; turistična društva, lovska društva, hortikulturna društva v projektu Moja dežela lepa in gostoljubna; Univerza za tretje življenjsko obdobje in projekt Kultura gojenja hmelja.

Aktivnosti

• Plenarno srečanje – osrednji del konference Skrb za okolje – skupna vrednota & cilj evropskih državljanov vseh generacij; • 4 delavnice za 4 ciljne skupine na temo: »Kako nam dejstvo, da smo član EU, pomaga k boljšemu varovanju okolja«; • Terenski ogledi primerov dobrih praks: Energetika Vransko – Inovacijski center za razvoj alternativnih virov energije; Feniks Žalec – primer investicije v sanacijo škodljivih vplivov na okolje; JKP Žalec – komunalna infrastruktura v Spodnji Savinjski dolini; ribnik Vrbje – primer sanacije; • Spremljajoči program: kulturni program ob družabnih dogodkih, ogled razstave »Hmelj – grenka roža«, ogled Mednarodnega obrtnega sejma.

18

Udeleženci Načrtovali smo, da se bo v okviru konference zbralo med 80 in 90 udeležencev iz partnerskih mest v Evropi, Srbiji in Savinjski regiji. Dejansko je bil ta cilj daleč presežen, saj se je različnih aktivnosti v treh dneh konference udeležilo skupno preko 115 udeležencev, od tega 22 predstavnikov iz tujine (8 iz Žatca, 6 iz Bad Kissingena, 4 iz Kruševca , 3 iz Westporta in 1 iz Gradca).

Sodelovali so mladi iz šol (predstavitev Eko šole, sodelovanje na delavnicah), aktivni odrasli (plenarno zasedanje, delavnice, predstavitve na terenu, kulturna izmenjava, družabni dogodki), pa tudi člani univerze za tretje življenjsko obdobje (predstavitev projekta »Hmelj – grenka roža«, sodelovanje na plenarnem zasedanju in delavnicah).

Vidnost • Široka medijska promocija dogodka pred, v času njego­vega trajanja in po izvedenem dogodku (najave, prispevki v lokalnih časopisih, radiu in TV); • Distribucija zbornika, CD-ja/DVD-ja po dogodku; • Spletna stran www.towntwinning.si.

Rezultati

• Dvig ravni znanja in ozaveščenosti o pomenu varstva okolja kot skupne evropske vrednote; • Večja stopnja poznavanja vrednot EU in medsebojnega poznavanja vključenih šestih partnerskih mest; • Dvig ravni poznavanja programa Evropa za državljane in medsebojnega poznavanja, tkanja prijateljskih vezi; • Promocija trajnostnega razvoja in programa TT preko vzpostavljene spletne strani, zbornika, CD-ja/DVD-ja, ki vključuje širšo javnost in traja tudi po zaključku projekta.

Nadaljevalne aktivnosti

Ključni dogovor vključenih partnerskih mest po konferenci leta 2006 – na podlagi pozitivne izkušnje vključevanja različnih generacij pripraviti leta 2007 v Žalcu konferenco na temo medgeneracijskega sodelovanja. Vzporedno so na temo varstva okolja potekala parcialna in prijateljska srečanja (Westport–Žalec, Žatec–Žalec, Kruševac–Žalec).

Metode

• IKT-tehnologija, predavanja, problemska razprava; • delavnice (delo v skupinah); • ogledi primerov dobre prakse.

Delovne oblike srečanja smo uspešno kombinirali z neformalnimi oblikami druženja, ki so vključevale tudi ples, petje in s tem spoznavanje naše kulturne različnosti.

Beseda vodje projekta

Beseda župana

Veseli nas, da smo v letu 2006 lahko prvič izvedli mednarodno Town Twinning konferenco z naslovom “Skrb za okolje – skupna vrednota in cilj evropskih državljanov vseh generacij (mladih, aktivnih odraslih, starejših)”, ki je potekala od 13. do 16. septembra

2006 v Žalcu.

Na konferenci, ki jo je finančno podprla Evropska komisija kot Town Twinning (TT) projekt so sodelovali predstavniki treh naših evropskih partnerskih mest: Bad Kissingen iz Nemčije, Westport z Irske in Žatec s Češke, povabili pa smo tudi partnerje iz občine Kruševac iz Srbije, iz Gradca iz Avstrije ter seveda partnerske občine iz Savinjske regije.

S tem projektom smo uspeli poglobiti nekatere prijateljske vezi s partnerskimi mesti, s katerimi smo v preteklosti že sodelovali. Hkrati je bila to priložnost za vzpostavljanje novih povezav, predvsem pa za problemsko razpravo o temi, ki je skupna vsem evropskim državljanom – varstvo okolja in skrb za trajnostni razvoj. Posebej razveseljivo je bilo, da so na konferenci sodelovale različne generacije – od najmlajših otrok v vrtcih do predstavnikov »univerze za tretje življenjsko obdobje«. Na podlagi dobre izkušnje medgeneracijskega sodelovanja na prvi konferenci smo si zastavili tudi osrednjo temo za naslednjo konferenco, s katero smo se prijavili na razpis za leto 2007.

Lojze Posedel, župan

Na zaključni konferenci zadnjega dne srečanja smo vsi udeleženci z zadovoljstvom ugotovili, da smo presegli naša pričakovanja in zastavljene cilje, saj smo: • vzpostavili nove in okrepili obstoječe povezave med lokalnimi skupnostmi in občani partnerskih mest iz kar šestih držav širom Evrope; gostili smo 22 predstavnikov iz tujine, zato je bilo v okviru konferenčnih dogodkov in spremljajočih aktivnosti obilo priložnosti za postavljanje temeljev dolgoročnega povezovanja, kar so udeleženci večkrat jasno poudarili; • vzpostavili dialog in izmenjali izkušnje na področju varstva okolja in trajnostnega razvoja kot naše skupne vrednote; celotna konferenca je bila posvečena problematiki okolja – tako s strateškega vidika trajnostnega razvoja kot tudi z vidika izmenjave izkušenj na primerih dobrih praks, s katerimi se lahko pohvali sleherno mesto, ki je sodelovalo na konferenci; • se družili ljudje, občani iz partnerskih mest, predstavniki vseh generacij (mladi, aktivni odrasli – predstavniki javne uprave, strokovne javnosti, podjetij in društev, starejši).

V okviru predstavitev na konferenci, predvsem pa v okviru delavnic, smo evidentirali skoraj 50 ključnih problemov na področju varstva okolja, jih rangirali po pomenu in si s tem zastavili osnovo za nadaljnje delo.

Nekatere od teh problemov bomo tudi v prihodnje lahko reševali skupaj oziroma povezani (npr. problem premajhne ozaveščenosti in pomanjkanje znanja ljudi o pomenu varovanja okolja tako pri posameznikih, v družinah in v družbi), druge pa bomo sicer morali reševati vsak zase, a s prenosom medsebojnih izkušenj jih bomo lahko reševali hitreje, z manj napakami in s tem tudi ceneje – predvsem pa v korist trajnostnega razvoja celotne Evrope.

Danica Jezovšek-Korent danica.korent@ra-savinja.si www.ra-savinja.si

19

Občina Žalec Razvojna agencija Savinja

SOŽITJE GENERACIJ

Trajanje projekta Konferenca je potekala od 19. do 21. septembra 2007 v Žalcu; skupaj s pripravami, poročanjem in diseminacijo rezultatov pa je projekt trajal 4 mesece (od avgusta do vključno novembra 2007).

Sodelujoče občine • • • • • •

Žalec, Slovenija Rommerskirchen, Nemčija Westport, Irska Žatec, Češka Kruševac, Srbija sosednje občine iz Savinjske regije

Teme

• Evropska, nacionalna in lokalna strategija na področju skrbi za starejše in medgeneracijskega sodelovanja; • Predstavitev primerov dobrih praks partnerskih mest na področju sožitja generacij; • Programi/oblike vzpodbujanja civilne iniciative za uveljavljanje enakih možnosti na primeru medgeneracijskega sodelovanja v projektu »Mladi raziskovalec« v občini Žalec (Slovenija); • Prostovoljno gasilstvo v Rommerskirchenu – priložnost za medgeneracijsko pomoč in delovanje (Nemčija); • Civilna iniciativa v mestu Žatec – priložnost za druženje različnih generacij (Češka); • Integracijski programi za kvalitetno staranje na Irskem s poudarkom na irskih specifičnih ciljnih skupinah (irska emigracija); • Nevladne organizacije v občini Kruševac – priložnost za pospešitev razvoja (Srbija); • Univerza za tretje življenjsko obdobje Žalec – aktivna pot k sožitju generacij (Slovenija);

Aktivnosti

• Plenarno srečanje – osrednji del konference Sožitje gene­racij; • 3 delavnice za različne ciljne skupine na 3 teme: • Kako pripraviti dobro strategijo za sožitje generacij na lokalni ravni in predstavitev centra vseživljenjskega učenja kot ene od oblik njenega izvajanja; • Zdrav način življenja – kako spremeniti svoj odnos do zdravja; • Kako so kuhale naše babice – vpogled v prakso s predstavitvijo šolskega raziskovalnega projekta; • Terenski ogledi primerov dobrih praks: obisk Doma Nine Pokorn Grmovje, predstavitev projekta Socialna oskrba – zaposlitvena priložnost, ogled kmetije s proizvodnjo hmelja na star način in predstavitvijo Etnološkega društva Hmeljarska vas Ponikva; • Spremljevalni program: kulturni program ob družabnih dogodkih, ogled razstave z žalskimi motivi in razstave likovnih del članov univerze za tretje življenjsko obdobje.

20

Udeleženci Skozi tridnevno druženje ljudi iz petih evropskih partnerskih mest smo na dogodkih, na katerih se je vsak dan z 20 udeleženci iz tujine družilo v povprečju več kot 70 slovenskih udeležencev, imeli resnično priložnost graditi »evropsko državljanstvo« v praksi.

Skladno s programom konference so bile v izvedbo vključene vse generacije – od mladih iz vrtca in šol, aktivnih odraslih, ki so zastopali lokalne skupnosti ter stroko s področja socialnega vključevanja starejših, pa tudi člani univerze za tretje življenjsko obdobje.

Vidnost • Široka medijska promocija dogodka pred, v času njego­vega trajanja in po izvedenem dogodku (najave, prispevki v lokalnih časopisih, radiu in TV); • Distribucija zbornika, CD-ja/DVD-ja po dogodku; • Spletna stran www.towntwinning.si.

Rezultati

• Dvig ravni znanja in ozaveščenosti udeleženih na konferenci o pomenu sožitja generacij in vključevanja starejših v aktivno življenje lokalnih skupnosti, kar je naš skupen evropski problem in hkrati vrednota; • Večja stopnja poznavanja vrednot EU in medsebojnega poznavanja vključenih petih partnerskih mest; • Promocija vključevanja starejših v aktivno življenje oziroma promocija sožitja generacij in promocija programa Evropa za državljane preko vzpostavljene spletne strani, zbornika, CD-ja/DVD-ja, ki vključuje širšo javnost in traja tudi po zaključku projekta.

Nadaljevalne aktivnosti

• Na področju zagotavljanja enakih možnosti za starejše oziroma sožitja generacij bodo partnerska mesta v svojih okoljih dala pobude za nadaljnjo obravnavo te teme tako s poglobljenega strokovnega vidika kot tudi z vidika laične civilne družbe; • Širiti sodelovanje partnerskih mest (naslednje srečanje v okviru programa Evropa za državljane naj bi bilo predvidoma v Žatcu na Češkem).

Čeprav se v letu 2008 nismo srečali v Žatcu na Češkem, pa so tam kot pomemben nenačrtovan rezultat naše konference po vzoru Slovenije odprli prostore za druženje starejših in za delovanje univerze za tretje življenjsko obdobje.

Tudi po tej konferenci so tako kot leto poprej potekala parcialna in prijateljska srečanja zlasti med mesti, ki se družijo že dlje časa (Westport–Žalec, Žatec–Žalec, Kruševac–Žalec).

Beseda župana Veseli nas, da smo uspešno zaključili mednarodno konfe­ renco “Sožitje generacij”, ki je potekala od 19. do 21. septembra 2007 v Žalcu. Žalec je bil tako že drugo leto zapored edino mesto v Sloveniji, ki je s pomočjo evropskih sredstev iz posebnega programa organiziralo tematsko konferenco in gostilo svoja partnerska mesta.

Skladno z razpisnimi pogoji so na konferenci sodelovali predstavniki treh naših evropskih partnerskih mest: Rommerskirchen iz Nemčije (ki smo jih pritegnili k sodelovanju potem, ko so predstavniki Bad Kissingena iz Nemčije ugotovili, da se nam letos ne morejo pridružiti), Westport z Irske in Žatec s Češke, partnerji iz občine Kruševac iz Srbije ter seveda partnerske občine iz Savinjske statistične regije.

Na zaključni konferenci smo vsi udeleženci ocenili dosežene rezultate s treh zornih kotov: z organizacijskega vidika, z vidika vsebinskih ciljev konference »Sožitje generacij« in z vidika ciljev programa Evropa za državljane.

Z zadovoljstvom smo ugotovili, da smo vse načrtovane cilje dosegli, nekatere pa celo presegli.

Lojze Posedel, župan

Beseda vodje projekta

Ob zaključku konference smo ugotovili, da je problematika sožitja generacij skupna vsem partnerjem širom Evrope, saj: • se prebivalstvo v vsej Evropi stara in s tem v vseh okoljih nastajajo tudi problemi medgeneracijskega sodelovanja in vključevanja starejših v

aktivno življenje; • imajo vsa okolja probleme finančne narave, ki se kažejo v nezadostnosti sredstev ter v pomanjkanju znanja in usposobljenosti ljudi za izvajanje vseh programov aktivnega staranja; • se vse občine trudijo, da bi lahko zagotavljala kvalitetno aktivno tretje življenjsko obdobje starejše generacije; v to se vključujejo vsi dejavniki družbe: sociala v okviru javnega sektorja, civilna družba preko različnih društev, univerz za tretje življenjsko obdobje ipd. in tako ohranjajo pomembno vez starejših do aktivne in ostalih mlajših generacij; • vsi skušamo probleme izrabe prostega časa mladih omiliti z usmerjanjem k pozitivnim aktivnostim in pridobivanju strokovnega znanja in izkušenj; pri tem sta potrebna medgeneracijsko zaupanje in zgled; • s sinergijskim delovanjem znanja mlajše generacije in izkušenj starejše generacije poskušamo v sodobnem svetu hitrega tempa in raznih pritiskov ter negativnih vplivov prispevati oz. ustvariti zdravo družbo. Ta bo težila k čim boljši kvaliteti bivanja in demokratično zagotavljala enake možnosti za vse državljane Evrope ter prispevala k razvoju in širjenju pozitivnih vrednot.

Vsi udeleženci konference so poudarili, da so v treh dneh konference izmenjali mnogo mnenj in primerov dobre prakse, katerih pozitivne učinke bodo lahko implementirali v svojih okoljih.

Z vidika ciljev programa Evropa za državljane pa je konferenca »Sožitje generacij« prispevala k: • ozaveščanju pomena enakih možnosti (s poudarkom na enakih možnostih za starejše) kot o skupni evropski vrednoti; • razpravi, izmenjavi mnenj o »evropskem državljanstvu«, naših vrednotah ter spoznavanju skupne zgodovine in kulture ter • vzpodbujanju medkulturnega dialoga, tolerantnosti ter razumevanja naše kulturne in jezikovne raznolikosti.

Ob zaključku konference smo vedeli, kaj je menil J. M. Barroso, ko je dejal: »Samo tiste, ki jih poznamo, lahko imamo radi!« Danica Jezovšek-Korent danica.korent@ra-savinja.si www.ra-savinja.si

21

Občina Žalec Razvojna agencija Savinja

»INOVATIVNI DRŽAVLJANI USTVARJAJO PRIHODNOST EVROPE« Trajanje projekta

Konferenca je potekala od 26. do 28. avgusta 2009 v Žalcu; skupaj s pripravami, poročanjem in diseminacijo rezultatov pa je projekt trajal skoraj 5 mesecev (od sredine julija do začetka decembra 2009).

Sodelujoče občine • • • • • • •

Žalec, Slovenija Westport, Irska Žatec, Češka regija Campagnia, Neapelj, Italija Varaždinska županija, Varaždin, Hrvaška, Kruševac, Srbija sosednje občine iz Savinjske regije, Slovenija

Teme • Evropska, nacionalna in lokalna strategija na področju kreativnosti in inovacij; • Tematsko mreženje partnerskih mest – predstavitev primerov dobrih praks na področju kreativnosti in inovacij; • Možne oblike promocije kreativnosti med ljudmi na lokalni/regionalni ravni (RRA Celje, Slovenija); • Inovativni ljudje kreirajo prihodnost Spodnje Savinjske doline (vloga Občine Žalec pri spodbujanju dolgoročne kreativnosti občanov – Žalec, Slovenija); • Irski pristop k stimulaciji novih podjetij in inovacij (Westport, Irska); • Aktivna državljanska šola – predstavitev strategije na področju politike vzpodbujanja kreativnosti mladih (regija Campagnia, Neapelj, Italija); • Inovativnost v turizmu (Žatec, Češka); • Inovativni regionalni projekti v Varaždinu (Varaždinska županija, Varaždin, Hrvaška); • Proti inovacijski praksi v centralni Srbiji (Kruševac, Srbija).

Aktivnosti

• Plenarno srečanje – osrednji del konference Inovativni državljani ustvarjajo prihodnost Evrope; • 2 delavnici za različne ciljne skupine udeležencev: • inovatorji, predstavniki gospodarstva in civilne družbe, drugi zainteresirani: praktični pristop k vzpodbujanju uvajanja inovacij v podjetje • učenci, mentorji, predstavniki civilne družbe (mladi in starejši): inovativen in ustvarjalen pristop na področju umetnosti – eksperiment skozi zgodovino in praktično delo • Terenski ogledi primerov dobrih praks: obisk podjetja UNIFOREST, obisk kmetije Podpečan, razgovor na Zbornici zasebnega gospodarstva Žalec, obisk Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec z ogledom rastlinjakov, vzorčne pivovarne; • Spremljevalni program: kulturni program ob družabnih dogodkih, ogled razstave likovnih del KUD Žalec, ogled rojstne hiše skladatelja Rista Savina; • Pomembna novost srečanja je bila udeležba mladih iz partnerskih mest na vzporedno potekajoči mednarodni slikarski šoli Chiaroscuro, ki jo vodi slikar Rudi Španzl.

22

Udeleženci Konference se je udeležilo skupno 25 udeležencev iz tujine.

Domačinom iz Žalca, so se pridružili predstavniki sosednjih občin Savinjske regije.

Skupno se je v treh dneh družilo preko 20 udeležencev iz tujine ter več kot 60 udeležencev iz Slovenije, pri čemer niso všteta številna srečanja v okviru spremljajočih aktivnosti, kakršna je bila med drugim tudi slikarska šola CHIAROSCURO, na kateri sta sodelovala tudi dva mlada ustvarjalca z Irske.

V izvedbo konference ter spremljajoče dogodke so bile vključene vse generacije – od mladih udeležencev slikarske šole, aktivnih odraslih, ki so zastopali lokalne skupnosti in stroko s področja inovativnosti, predstavnikov gospodarstva, pa tudi starejših predstavnikov civilne družbe, kakršni so likovni ustvarjalci KUD Žalec.

Vidnost • Široka medijska promocija dogodka pred, v času njegovega trajanja in po izvedenem dogodku (najave, prispevki v lokalnih časopisih, radiu in TV); • Distribucija zbornika, CD-ja/DVD-ja po dogodku; • Spletna stran www.towntwinning.si.

Rezultati

• Dvig ravni znanja in ozaveščenosti udeleženih na konferenci o pomenu inovativnosti in kreativnosti kot primerjalne prednosti, ki je temelj razvoja naše skupnosti; • Večja stopnja poznavanja vrednot EU in medsebojnega poznavanja vključenih petih partnerskih mest;

• Pomemben rezultat je povečevanje števila vključenih partnerskih mest, saj so se štirim dolgoletnim partnerjem v letu 2009 pridružili tudi partnerji iz Italije in Hrvaške; • Promocija trajnostne regionalne inovativnosti, kreativnosti, EU-strategije, politike in programov na področju kreativnosti in inovacij ter promocija programa Evropa za državljane; • Pomemben rezultat konference so tudi promocijska gradiva: DVD s prikazom celotnega dogajanja, zbornik srečanja s povzetimi predstavitvami predstavljenih prispevkov in primerov dobrih praks ter spletna stran www.towntwinning.si, ki zagotavlja ne le vpogled v celotno konferenco, temveč bo tudi v prihodnje omogočala vsem zainteresiranim, da s svojimi mnenji prispevajo k izgradnji skupnih evropskih vrednot.

Nadaljevalne aktivnosti

• Na področju spodbujanja inovativnosti in kreativnosti bodo partnerska mesta v svojih okoljih dala pobude za nadaljnjo obravnavo te teme; • Lotili se bomo realizacije nekaterih konkretnih projektov, kot je npr. izmenjava skupine mladih iz Italije, ki bi prišli na delo v podjetja v Sloveniji, udeležba mladih iz vsakega od partnerskih mest na mednarodni slikarski šoli v Žalcu, razvoj skupnih projektov in skupne prijave na različne razpise EU s področij kreativnosti, kulture, inovativnosti v gospodarstvu, turizmu ipd.; • Širili bomo sodelovanje partnerskih mest; • Trudili se bomo medsebojno si pomagati, izmenjavati izkušnje in se predvsem družiti.

Beseda župana Leta 2009 smo v Žalcu uspešno zaključili že tretjo mednarodno Town Twinning konferenco z naslovom Inovativni državljani ustvarjajo prihodnost Evrope.

Konferenco, katere ključni cilji so bili druženje evropskih prebivalcev iz partnerskih mest in prenos dobre prakse na temo vzpodbujanja inovativnosti, je na podlagi naše uspešne prijave na razpis finančno podprla Evropska komisija. Tudi v letu 2009 je Občina Žalec kot prijaviteljica očitno uporabila pravo „formulo“ za uspeh – sodelovanje partnerjev lokalnega okolja in izbor „prave“ teme, ki je skladna z evropskimi vrednotami in hkrati zanimiva za domače in tuje udeležence. Nosilna partnerica pri prijavi in izvedbi je bila Razvojna agencija Savinja, sodelovala pa je še vrsta organizacij in posameznikov na našem območju, ki se jim za njihov prispevek iskreno zahvaljujem.

V imenu Občine Žalec kot organizatorice podobno kot naši gostje ob zaključku konference z zadovoljstvom ugotavljam, da smo vse načrtovane cilje ne le dosegli, temveč smo jih s poglabljanjem prijateljskih vezi tudi presegli ter učvrstili temelje našega bodočega sodelovanja v Evropski skupnosti!

Lojze Posedel, župan

Beseda vodje projekta

Mednarodna konferenca Inovativni državljani ustvarjajo prihodnost Evrope je bila že tretje tematsko srečanje partnerskih mest. Imeli smo tri konference na tri različne teme, ki so bile očitno vselej premišljeno izbrane. O ustreznosti izbora tem ne govori le dejstvo, da smo bili uspešni pri prijavah na evropski razpis, temveč predvsem dejstvo, da nas druženje, razprava in izmenjava izkušenj o problemih, povezanih s skupnimi evropskimi vrednotami, resnično povezujejo. Zagotovo ni naključje, da se je nekaj partnerskih povezav razvilo v trajno prijateljstvo, hkrati pa smo letos uspeli pritegniti tudi nove partnerje iz Italije in Hrvaške.

Tudi tokrat smo ob zaključku konference ugotovili, da probleme na posameznih področjih sicer rešujemo različno, a je druženje ljudi z različnih delov Evrope odlična priložnost, da izmenjamo izkušnje, jih skozi razpravo nadgradimo in implementiramo vsak v svojem okolju. Tako so nam partnerji iz Žatca s Češke z veseljem povedali, da so idejo o ustanovitvi univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so jo pred dvema letoma dobili v Žalcu, medtem uspešno uresničili tudi v svojem mestu, in verjamemo, da bodo v praksi na podoben način oživele tudi nekatere od idej, ki so vzniknile na tokratni konferenci.

Zaključimo lahko, da je poznavanje različnosti, nadgrajeno s prijateljstvom, najčvrstejši temelj za našo enotnost, tesnejšo povezanost in sodelovanje v skupni Evropi, ki jo gradimo.

Danica Jezovšek-Korent danica.korent@ra-savinja.si www.ra-savinja.si

23

24

Primeri projektov tujih prijaviteljev, ki so prejeli nagrado Golden Stars Vir: European Communities: Active European Citizenship.

Golden Stars Awards 2008. The brochure of the awarded projects (2008)

25

26

Reichelsheim

PRIHODNOST EVROPSKE UNIJE: POSLEDICE IN PERSPEKTIVE ŠIRITVE V LUČI NEMŠKO-FRANCOSKIH, NEMŠKO-POLJSKIH IN NEMŠKO-MADŽARSKIH PARTNERSTEV ZA POBRATENJE MEST Trajanje

Srečanje je potekalo od 20. do 25. oktobra 2007.

Sodelujoče občine

Srečanje je organizirala lokalna skupnost Reichelsheim v Nemčiji, sodelujoče lokalne skupnosti pa so bile Dol-de-Bretagne (Francija), Jablonka (Poljska) in Nagymanyok (Madžarska).

Teme

• Vpliv nemškega predsedovanja v Evropski uniji in Nemčiji; • Lizbonska pogodba; • Sprejemanje političnih odločitev na evropski ravni in odražanje temeljnih misli in vrednot Evropske unije v procesu širitve; • Gibanje za pobratenje mest v današnji Evropi; • Enake možnosti in položaj invalidnih oseb v evropskih mestih; • Okoljska politika Evropske unije in spreminjanje podnebja; • Boj proti rasizmu in nestrpnosti.

Rezultati

Udeleženci so pridobili veliko znanja o navedenih temah, srečanje pa je bila osnova za razširitev dvostranskega pobratenja mest na dva nova kraja.

Izjava žirije

»Srečanje pobratenih mest v Reichelsheimu je nazoren primer vloge, ki jo ima lahko pobratenje mest v procesu evropskega združevanja. Udeleženci tega srečanja pobratenih mest so uspešno zajeli evropske teme in interese državljanov, na podlagi katerih so dobili vpogled v povezavo med njihovimi osebnimi izkušnjami in vsakdanjim življenjem v njihovi matični državi na eni strani ter koristmi za Evropsko skupnost na drugi strani.« Dietmar M. Woesler, direktor organizacije IPZ, dejavne na področju pobratenja mest

Aktivnosti

Srečanje, ki je bilo organizirano za pripravo širitve pobratenja mest z vključitvijo krajev Jablonka in Nagymanyók, je predvidelo dobro kombinacijo delavnic, prispevkov, umetniških dogodkov, dejavnosti za šoloobvezne otroke in vrsto razprav o evropskih temah, ki so povezane z lokalnim okvirom. Potekale so tudi nekatere dejavnosti šoloobveznih otrok, kot so učenje evropske himne, poslikava kratkih majic in priprava tipične nacionalne jedi.

Udeleženci

Srečanja se je udeležilo 280 oseb, med drugim lokalni funkcionarji iz gostiteljskega kraja in povabljenih krajev, učenci in učitelji ter posamezniki s šibkim socialnoekonomskim ozadjem.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Prepoznavnost: »Z uporabo plakatov in zloženk smo povečali prepoznavnost projekta in zagotovili dobro medijsko odmevnost v lokalnem tisku. Pripravili smo tudi dokumente z informativnimi listi o Evropski uniji in stojala za razdeljevanje tega gradiva.« Spremljanje: »To poletje smo organizirali mladinski tabor v Reichelsheimu, ki je osem dni gostil mlade iz Nemčije, Francije, Poljske in Madžarske. Ker smo bili pri tem zelo uspešni, bomo še naprej redno organizirali podobne mladinske tabore skupaj s pobratenimi mesti. Menimo, da je vključevanje mladih v razpravo o prihodnosti Evropske unije prav tako pomembno kakor prirejanje srečanj pobratenih mest za odrasle.«

Intervju z gospo Ellen Schnellbacher, predsednico Društva pobratenih mest Verschwisterungsverein Reichelshem e. V.

Namen: »Skupaj s pobratenimi mesti smo želeli voditi razpravo o določenih temah in izboljšati znanje o Evropski uniji. Posvetili smo se vprašanju sprejemanja političnih odločitev v Evropski uniji in poskušali prikazati temeljne vrednote EU, da bi javnost bolj vključili v vprašanja, ki se obravnavajo na evropski ravni.« Občutki in izjave: »Med udeleženci je nastal močan občutek solidarnosti in zelo prijetno ozračje, za kar so bili vsi izredno hvaležni. Zakaj takih srečanj ne organiziramo redno vsako leto?« Težave in izboljšave: »Pri naslednjem projektu bo pomembno izboljšati organizacijske vidike, na primer tolmačenje. Če bi poskrbeli za simultano tolmačenje, ne bi izgubili toliko časa, pa tudi napakam pri razumevanju bi se lahko izognili.« Kontaktna oseba: ga. Ellen Schnellbacher E-pošta: geoschnell@t-online.de Spletno mesto: www.reichelsheim.de

27

Bojnice

SREČANJE PREBIVALCEV PARTNERSKIH LOKALNIH SKUPNOSTI Trajanje

Srečanje je potekalo od 3. do 8. oktobra 2007.

dotacija EU ni zadostna za pokritje vseh izdatkov, ki so povezani s projektom.«

Sodelujoče občine

Izjava žirije

Srečanje je organizirala lokalna skupnost Bojnice na Slovaškem, sodelujoče lokalne skupnosti pa so bile Bad Krozingen (Nemčija), Rosta (Italija), Jesenik (Češka) in Zator (Poljska).

»Projekt je privlačen, saj spodbuja spoznavanje Evrope na ustvarjalen način.« Karel Lannoo, izvršilni direktor Centra za evropske politične študije (CEPS)

Teme • • • • • • •

Vpliv politik in družb Evropske unije; Varstvo okolja v Evropi; Socialni razvoj; Mobilnost v Evropski uniji; Evropska identiteta in združevanje; Informacije o evropskem letu enakih možnosti; Vloga Evropskega parlamenta in demokratično življenje v Evropi.

Aktivnosti

V okviru srečanja so bile organizirane posebne dejavnosti za različne starostne skupine, ki so zajemale tematske delavnice, predstavitve ter umetniške in kulturne dejavnosti. Na eni od delavnic so udeleženci primerjali sisteme zbiranja odpadkov, upravljanja z vodami in odnos državljanov do varstva okolja. Anna Zaborska, poslanka Evropskega parlamenta, je predstavila svojo institucijo in naravo svojega dela. Društvo upokojencev Bojnice je vodilo skupine na orientacijskem pohodu.

Udeleženci

Projekt je imel zelo močan medgeneracijski značaj, saj so v njem aktivno sodelovale mešane skupine otrok, mladih, odraslih in upokojencev. Udeležence je sprejelo 47 gostiteljskih družin.

Rezultati

Delegacije so podpisale »Bojniško deklaracijo«, s katero so podale skupno izjavo o svoji pripravljenosti in pozitivnem pristopu k sodelovanju v evropskem duhu pri procesu evropskega združevanja.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Metoda: »Pred začetkom projekta je zelo pomembno dobro poznavanje tem srečanja, prav tako pa je odločilnega pomena, da ugotovite, katere teme zanimajo ljudi iz vaše in partnerskih lokalnih skupnosti. Naši prebivalci se zelo zanimajo za vprašanja o globalnih problemih in vprašanja, ki so povezana z Evropsko unijo. Poleg tega pa je treba udeležencem, da bi bilo srečanje uspešno, dati priložnost, da predstavijo svoja osebna mnenja v debatah in razpravah. Nenazadnje je pomembno tudi dobro poznati pogoje, ki jih Evropska unija postavlja za pridobitev dotacije, in upoštevati, da

28

Intervju s Františkom Tamom, županom Bojnic

Namen: »Ob koncu leta 2006 in v začetku leta 2007 so v lokalnih skupnostih Bojnice, Jesenik in Rosta potekale občinske volitve, ki so vodile k bistvenim spremembam v sestavi občinskih politikov in predstavnikov. Poleg tega pa je Evropska komisija leto 2007 razglasila za Evropsko leto enakih možnosti, tako da smo vse te dogodke videli kot dobro podlago za projekt pobratenja mest, ki se osredotoča na te zanimive teme.« Občutki in izjave: »Organizacija srečanja je bila precej zahtevna, saj so udeleženci (od šoloobveznih otrok do upokojencev) prihajali iz petih različnih držav in govorili pet različnih jezikov. Po zaslugi dobro usklajene ekipe požrtvovalnih posameznikov ter podrobnega, dobro načrtovanega programa, znotraj katerega so udeleženci lahko našli temo, ki jih še posebno zanima, se je projekt izkazal za uspešnega.« Kontaktna oseba: ing. Ján Oberfranc E-pošta: jan.oberfranc@bojnice.sk, urad@bojnice.sk Spletno mesto: www.bojnice.sk

Bialogard

MAGIČNIH 27: PRIHODNOST SKUPNE EVROPE DEMOKRACIJA V RAZŠIRJENI EVROPI Trajanje

Srečanje je potekalo od 28. do 31. oktobra 2007.

Sodelujoče občine

Srečanje je organizirala lokalna skupnost Bialogard na Poljskem, sodelujoče lokalne skupnosti pa so bile Akniste (Latvija), Gnosjö (Švedska), Olen (Belgija) in Caracal (Romunija).

Tema

• Proces širitve Evropske unije

Cilji

• Vzpostavitev trajnega sodelovanja med mladimi iz partnerskih lokalnih skupnosti; • Spodbujanje zanimanja mladih za evropsko združevanje in demokracijo v Evropi; • Spoznavanje Romunije in Bolgarije.

Aktivnosti

To mladinsko srečanje je ponudilo dober izbor dejavnosti, kot so predstavitve, predavanja, delavnice, igre, športna tekmovanja in sestanek za oblikovanje prihodnjih projektov med sodelujočimi lokalnimi skupnostmi. Udeleženci so pripravili potujočo razstavo z naslovom »Pobratenje mest«, ki predstavlja dela lokalnih umetnikov ter slike in spominke iz pobratenih mest.

Razstava bo v dvanajstih mesecih obšla partnerske lokalne skupnosti.

Udeleženci

Vsaka sodelujoča delegacija je bila sestavljena iz desetih mladih in dveh odraslih vodnikov, tako da se je skupaj srečanja udeležilo približno sto oseb.

Rezultati

Udeleženci so pridobili znanje o procesu širitve Evropske unije. Drug viden rezultat projekta je bila potujoča razstava, ki bo obšla vsa sodelujoča mesta. Ta naj bi dala navdih tudi drugim za pripravo prihodnjih izmenjav v okviru pobratenih mest.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Metode: »Zelo pomembno je bilo, da smo v načrtovanje projekta vključili vse udeležence in upoštevali njihova mnenja. Poleg tega je uspešen projekt rezultat skupnih razprav, delavnic in interaktivnih srečanj.« Prepoznavnost: »Pred začetkom projekta smo pravočasno obvestili lokalna sredstva javnega obveščanja, tako da so bile informacije o našem projektu objavljene v lokalnem časopisu ‘Bialogardzianin’.« Spremljanje: »Uresničiti nameravamo več projektov, ki bodo obravnavali slabe in dobre strani Evropske unije.

Ta srečanja bomo poskušali organizirati skupaj z vsemi osmimi partnerskimi lokalnimi skupnostmi Bialogarda.«

Izjava žirije

»Pobuda Bialogarda zelo dobro ponazarja, kako lahko pobratenje mest prispeva k dvigu evropske zavesti in državljanstva. S to ‘zlato zvezdo’ (Golden Star) želimo mlade spodbuditi, naj sledijo odličnemu vzoru Bialogarda in njegovih pobratenih mest.« Sandra Ceciarini, predstavnica Sveta evropskih občin in regij (CEMR), vodja področja državljanstva in mednarodnega sodelovanja.

Intervju s Stefanom Strzalkowskim, županom Bialogarda

Namen: »Svojo mrežo pobratenih mest, ki sega v različne dele Evrope, smo povabili k razpravi o demokraciji v razširjeni Evropi.« Občutki: »Udeleženci projekta so bili nad srečanjem zelo navdušeni; čutili so, da so dobili odlično priložnost za medsebojno spoznavanje ter vzpostavitev novih stikov in prijateljstev.« Izboljšave: »Projekt je mogoče izboljšati z vključitvijo več udeležencev zunaj Evropske unije, na primer s Hrvaške ali iz Ukrajine. Tako bi lahko odlično primerjali pomen in prakso izvajanja demokracije v Evropski uniji in zunaj njenih meja.« Težave: »Najbolj zahtevno je bilo pridobiti vse partnerske lokalne skupnosti za to srečanje.

Srečanja so se lahko udeležile le štiri od osmih partnerskih lokalnih skupnosti, v prihodnjih projektih pa bomo poskušali k sodelovanju pritegniti vse svoje partnerske lokalne skupnosti.« Kontaktna oseba: g. Stefan Strzalkowski E-pošta: um.sekretariat@bialogard.info Spletno mesto: www.bialogard.info

29

Združenje odborov za pobratenje mest Puy de Dome

EVROPSKO MLADINSKO SREČANJE: MOBILNOST MLADIH V EVROPI Namigi: Kako nam je uspelo?

Aktivno sodelovanje pri načrtovanju: »Mladostnike smo povabili k aktivnemu sodelovanju pri načrtovanju in izvedbi srečanja. Vsi so imeli natančno opredeljene naloge, kot so sestava vprašalnika in njegovih prevodov, izdelava značk za udeležence, oblikovanje plakatov in zloženk itd. Tako nam je uspelo dobro motivirati mladostnike.« Spremljanje: »Podanih je bilo več zamisli o nadaljnjem sodelovanju med udeleženci, med drugim tudi organizacija nadaljevanja tega srečanja na Poljskem in razširitev srečanja na redna srečanja pobratenih mest.«

Izjava žirije

Trajanje

»Kot vemo, večino mladih politična vprašanja ne zanimajo preveč. Tak dogodek lahko spodbudi zanimanje za politične zadeve, sodelovanje pri dejavnostih pobratenja mest in uresničevanje aktivnega evropskega državljanstva.« Dietmar M. Woesler, direktor organizacije IPZ, dejavne na področju pobratenja mest

Srečanje je potekalo od 19. do 22. oktobra 2007.

Sodelujoče občine

Združenje odborov za pobratenje mest Puy de Dôme je sestavljeno iz 35 odborov za pobratenje mest, ki zastopajo 65 občin iz regije Puy de Dôme.

Združenje je organiziralo srečanje, ki je gostilo kraje iz te regije in 21 drugih mest iz Italije, Nemčije, Velike Britanije, Portugalske, Nizozemske, Romunije in Poljske.

Teme

• Mobilnost mladih v Evropi; • Rimska pogodba; • Evropa in pobratenje mest z vidika mladih.

Aktivnosti

Srečanje je vključevalo vrsto konferenc o mobilnosti v Evropi in o Rimski pogodbi, vprašanja za poslance Evropskega parlamenta, primerjalna pričevanja mladih in starih ter fotografsko razstavo pobratenih mest. Pred srečanjem so mladostniki sami pripravili vprašalnik o Evropi, njegovi rezultati pa so bili predstavljeni na plenarni seji.

Udeleženci

400 mladostnikov iz sodelujočih mest.

Rezultati

Mladostniki so bolje spoznali pomen evropejstva in krepitve evropske identitete. Na podlagi konkretnih rezultatov so izboljšali svoje znanje o mobilnosti mladih v Evropi. Poleg tega so bolje spoznali tudi druge države in kulture.

30

Intervju z Evelyne Laquit iz Združenja odborov za pobratenje mest Puy de Dôme

Namen: »Opazili smo, da mladostniki iz občin naših pobratenih mest niso kazali posebnega zanimanja za sodelovanje pri dejavnostih pobratenja mest, zato smo se odločili organizirati posebno mladinsko srečanje za mlade iz naših pobratenih mest, da bi povečali njihovo zanimanje in spoznali njihovo vizijo Evrope. Prav tako smo želeli spodbuditi njihov interes za delovanje odbora za pobratenje mest.« Občutki: »Mladostniki so med srečanjem pokazali veliko navdušenje in zanimanje za evropske teme, ki so jih želeli pobližje spoznati, in tudi pristno željo po sodelovanju v evropskih akcijah, kot je pobratenje mest. Najpomembnejša lekcija, ki smo se je naučili iz tega srečanja, je bila, da imajo mladi interes za sodelovanje in medkulturni dialog v zvezi s temami, ki se jih dotikajo.« Težave: »Glavna ovira med samim srečanjem je bil jezik. Ker nam sredstva projekta niso dovoljevala, da poskrbimo za simultano tolmačenje, smo kot delovni jezik morali uporabiti angleščino, kar pa je nekaterim udeležencem otežilo razumevanje in sodelovanje.« Kontaktna oseba: ga. Evelyne Laquit E-pošta: evelyne.laquit@neuf.fr

Amaroussion

FORUM DRŽAVLJANOV EU IN OBČINSKIH FUNKCIONARJEV: BOJ ZA Q-MESTA, BOJ ZA BOLJŠI VSAKDAN Sodelujoče občine

Občina Amaroussion je usklajevala projekt, ki je vključeval 36 občin iz sedmih držav članic: Italije, Cipra, Portugalske, Nizozemske, Belgije, Romunije in Švedske.

Teme

• K akovostni postopki in prakse na področju občinskih storitev za državljane; • Javna uprava in administrativne inovacije; • Konkurenčne in časovno manj zamudne storitve.

Cilji

• S podbujanje interakcije med občinami in pobratenimi mesti; • Izmenjava najboljših praks in strokovnih izkušenj o evropskem oblikovanju politik pri vprašanjih zagotavljanja kakovosti.

Aktivnosti

Projekt je zajemal tematsko konferenco in štiri vzporedne delavnice za izmenjavo najboljših praks z razširjeno geografsko pokritostjo. Glavni namen srečanja in dejavnosti je bil sestavljen iz treh elementov: vključitev vseh zainteresiranih strank v evropski proces izgradnje kakovosti, institucionalizacija, konsolidacija in razširitev prve mreže evropskih mest za kakovost z naslovom »mreža Q-mest« za sistematično izmenjavo znanja in strokovnih izkušenj in podpis »evropske prisege za kakovost« pod pokroviteljstvom mreže za zagotovitev »kulture ohranjanja kakovosti« pri občinskih storitvah in vzpostavitev novih pobratenih vezi med njenimi člani.

Udeleženci

Konference so se udeležili politični predstavniki lokalnih oblasti in občin, institucij, nevladnih organizacij, strokovnjakov s področja kakovosti, specializiranih strokovnih delavcev, univerz in državljanov.

Rezultati

Rezultati so zajemali nadaljnje oblikovanje novih pobratenj z zainteresiranimi mesti, vzpostavitev prve evropske mreže mest za kakovost med pobratenimi mesti, podpis evropske prisege za kakovost ter zavezanost članov k združitvi njihovih prizadevanj za boljšo kakovost življenja državljanov in polno, aktivno evropsko državljanstvo za njihove občinske oblasti. Izdelan je bil DVD o forumu s predstavitvijo »Q-mest« ter o konferenci in njenih rezultatih.

Spremljanje in kontinuiteta

Mreža za kakovost tega tematskega projekta mreženja je tri leta prirejala konference. Sprva tematski »partnerji« so sčasoma vzpostavili mrežo partnerstev, podpisali statut in razširili svojo mrežo na druge države in občine.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Metode: »Izreden interes organov občine Amaroussion za projektne teme, dober moštveni duh ter strast za inovacije in ustvarjalnost v povezavi s spremenljivim evropskim okoljem so bili glavni elementi, ki so prispevali k dobrim rezultatom projekta.« Prepoznavnost: »Šest mesecev vnaprej so potekale predkonferenčne aktivnosti razširjanja, ki so zajemale razdeljevanje informativnega konferenčnega gradiva.

Poleg tega so bili izdani tudi informativni letaki o konferenci, ki so bili razposlani javnosti in mestom po vsej Evropi.«

Izjava žirije

»Z ‘zlato zvezdo’ (Golden Star), podeljeno projektu Amaroussion, želimo dati priznanje uspešni pobudi, ki kaže, da je lahko tematska mreža dobro orodje za spodbuditev živahnega projekta, ki prispeva k evropski debati o bistvenem vprašanju za našo družbo, v tem primeru je to pomembnost javnih storitev.« Sandra Ceciarini, predstavnica Sveta evropskih občin in regij (CEMR), vodja področja državljanstva in mednarodnega sodelovanja.

Intervju z Michalisom Christakisom, generalnim sekretarjem občine Amaroussion:

Namen: »Spoznali smo, da je evropska mreža mest za kakovost najbolj dinamičen odgovor na potrebo po boljših in trajnejših vzorcih evropskega upravljanja v zvezi s postopki kakovosti. Naša vizija je bila oblikovati odzivne in učinkovite javne storitve, temelječe na kakovosti v korist evropskim državljanom.« Občutki: »Zelo ponosni smo, da je danes projekt priznan kot primer najboljše prakse in vzor za podobne sodelovalne sinergetske pobude.« Izboljšave: »Dodaten tematski dan v povezavi s predhodnim razširjanjem povzetkov prispevkov govornikov bi udeležencem omogočil, da se bolje vključijo v ustvarjalen dialog pri interaktivnem delu konference z vprašanji in odgovori.« Težave: »Na začetku vzpostavitve foruma smo se spoprijemali z nekaterimi manjšimi tehničnimi težavami, ki so bile odpravljene s časovno preverjenimi rešitvami na podlagi pridobljenih izkušenj iz uporabe ISO 9000 in EMAS.« Kontaktni osebi: ga. Mariana Markouli in g. Andreas Nefeloudis E-pošta: qcities@maroussi.gr Spletno mesto: www.q-citiesnet.eu

31

Plérin-Sur-Mer

TRAJNOSTNI RAZVOJ: VPRAŠANJE ZA EVROPSKE DRŽAVLJANE Trajanje

Srečanje, ki je prvič predstavilo zgoraj navedene teme, je vodilo k nadaljnjemu sodelovanju med vključenimi mesti v zvezi s temi temami.

Nadaljevanje tega tematskega srečanja mrežnega povezovanja bo čez dve leti najverjetneje organizirano v kraju Wronki.

Izjava žirije

»Menim, da je prednost tega projekta njegov izrazito participativen značaj in dobro opredeljena tema, ki obravnava evropsko stvarnost, ki jo je treba upoštevati na vseh ravneh evropskih družb.« Keith Walters, član Odbora regij in prvi podpredsednik njegove Komisije za kulturo, izobraževanje in raziskave

Sodelujoče občine

Projekt je usklajevala gostiteljska lokalna skupnost Plérin v Franciji, sodelujoče lokalne skupnosti pa so bile Avrig (Romunija), Wronki (Poljska) in Cookstown (Severna Irska).

Teme

• E kološko državljanstvo: vključevanje postopkov trajnostnega razvoja v vsakodnevno življenje evropskih državljanov; • Varstvo okolja; • Globalno segrevanje; • Vodna politika: kakovost in varstvo rek in voda; • Obnovljivi viri energije; • Agenda 21.

Aktivnosti

Srečanje je zajemalo konferenco s kakovostnimi prispevki, delavnicami in razpravami, hkrati pa sta potekali razstava o trajnostnem razvoju in predvajanje filma Davida Guggenheima »Neprijetna resnica«.

Udeleženci

Srečanja so se udeležili kmetovalci in živinorejci, združenja za varstvo okolja, študenti iz ustanov, ki so specializirane za kmetijske dejavnosti, učitelji, predstavniki skupnosti, oblikovalci politik in en poslanec Evropskega parlamenta.

Rezultati

V okviru srečanja so štiri lokalne skupnosti, vključene v projekt, podpisale listino o varstvu okolja. Poleg tega so bili izdelani DVD-ji in ustvarjeno spletno mesto, v lokalnem tisku pa so bili objavljeni članki, ki so najavili srečanje. Predvidoma bo čez dve leti na Poljskem organizirano naslednje srečanje, namen katerega bo analiza posledic in napredka, ki je bil narejen pri varstvu okolja.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Pripravljalna srečanja: »Organizirali smo več pripravljalnih srečanj z lokalnimi in regionalnimi akterji za oblikovanje skupne metodologije projekta.« Prepoznavnost: »Regionalni časopis ‘Le Penthièvre’ je na štirih straneh objavil članek o Odboru za pobratenje mest Plérin in srečanju.«

32

Intervju s Pierre-Michelom Connenom, predsednikom Odbora za pobratenje mest Plérin-Sur-Mer

Razlog: »Ob spoznanju, da je okoljska tematika visoko na dnevnem redu v Evropi in po svetu, smo v majhnem okviru želeli prispevati k temu vprašanju in na lokalni ravni dvigniti ozaveščenost o povezanih temah s pomočjo svoje mednarodne mreže.« Občutki: »Srečanje se je izkazalo za zelo uspešno; udeleženci so čutili, da lahko prispevajo k razpravam s svojim znanjem o temah srečanja, istočasno pa so se od drugih udeležencev učili, kako dvigniti ozaveščenost o okoljskih izzivih. Med drugim je srečanje udeležencem omogočilo tudi medkulturno učno izkušnjo in pri njih vzbudilo občutek, da so aktivni evropski državljani.« Kontaktna oseba: g. Pierre-Michel Connen E-pošta: sclc@wanadoo.fr

Euromed Carrefour Sicilia

ORGANIZIRANA CIVILNA DRUŽBA: NOVE NALOGE RAZŠIRJENE EVROPSKE UNIJE Trajanje

Projekt je trajal deset mesecev.

Partnerske organizacije

Partnerske organizacije so bile iz Romunije, Češke, Poljske, Velike Britanije, Avstrije in Portugalske. Skupaj se je konferenc udeležilo 170 predstavnikov lokalnih in mednarodnih organizacij.

Organizacija Euromed Carrefour Sicilia Europe Direct ima sedež v Palermu in deluje v smislu promocije ideje evropskega združevanja med državljani, študenti in organizacijami. Sodeluje z lokalnimi ustanovami in organizacijami, šolami in lokalnimi mediji, ohranja pa tudi številne stike s partnerji iz različnih držav EU.

Teme

• Vloga organizacij civilne družbe v evropskem procesu združevanja in pri spodbujanju aktivnega državljanstva v Evropi; • Vloga evropske civilne družbe pri reševanju družbenih, gospodarskih in političnih problemov na območjih, ki so jih prizadeli revščina, vojna in kriminal.

Cilj

• Vzpostavitev dialoga med civilnimi družbami v evropskih državah kot tudi med civilno družbo in institucijami EU

Delitev odgovornosti: »Pri organizaciji in oblikovanju vseh dejavnosti je bilo strogo upoštevano pravilo neposrednega vključevanja vseh partnerjev.« Podrobnosti: »V Palermu je nevladna organizacija za odgovoren turizem ECO udeležencem projekta v živo predstavila zadrugo, ki se ukvarja z organskim kmetijstvom in kmetijskim turizmom, pri čemer uporablja lastnino in kmetijske površine, ki jih je nekoč zasegla mafija. V Bukarešti je potekala predstavitev socialnega gledališča o tem, kako mladim predočiti teme, kot so socialna vključenost, ksenofobija, diskriminacija in skrb za okolje.« Spremljanje: »Organizacije, ki so sodelovale v projektu, so bile izredno navdušene nad oblikovanjem novih partnerstev in transnacionalnih projektov ter nad izmenjavo najboljših praks v zvezi s socialnim gledališčem in igranjem vlog za mladostnike.«

Izjava žirije

»Tematsko področje projekta je v središču pristojnosti vseh organizacij civilne družbe. Projekt si je prizadeval, da se slišijo glas in skrbi socialno in ekonomsko prikrajšanih družb na evropski ravni, obenem pa je povabil predstavnike Evropske unije k razmisleku o njihovih priporočilih.« Brenda King, članica Evropskega ekonomskosocialnega odbora in predsednica Strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Aktivnosti

Projektne dejavnosti so zajemale organizacijo dveh konferenc za razpravo o temah projekta in izmenjavo najboljših praks. V okviru konferenc smo na kraju samem obiskali lokalne organizacije. Udeleženci so prav tako imeli priložnost, da se spoznajo in pogovorijo s predstavniki Evropske komisije.

Rezultati

Izdelana je bila brošura, ki je predstavila potek formalnega dialoga med civilno družbo in različnimi institucijami po posameznih sodelujočih državah.

Nastalo je tudi spletno mesto, ki je namenjeno ohranjanju komunikacije med partnerji projekta, ki bodo s skupnimi projekti sodelovali tudi v prihodnje.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Usposabljanje za timsko delo: »Projekt se je začel s fazo usposabljanja za timsko delo, v okviru katere so se predstavniki organizacije Euromed Carrefour Sicilia spoznali s predstavniki organizacije CEDAG (Comité Européen des Associations d’Interêt Géneral) in Nacionalnega sveta za prostovoljne organizacije (NCVO) z namenom, da se sestavi ekipa organizacij, ki bi lahko bistveno prispevala k projektu.«

Intervju z Giovannijem Luca D’Alia, vodjo projekta

Razlog: »Osnovna ideja projekta je bila omogočiti dialog med organizacijami civilne družbe iz različnih evropskih držav ter združevanje organizacij iz regij starih in novih držav članic, ki se soočajo s težkimi socialnimi in političnimi problemi.« Občutki: »Projekt je bil izkušnja, ki nas je zelo obogatila in navdihnila, zato bi se radi zahvalili svojim partnerskim organizacijam, ki so igrale zelo proaktivno in odgovorno vlogo med celotnim trajanjem projekta.« Težave: »Razen določene finančne omejitve je bilo najbolj zahtevno vodenje zelo velikega partnerstva, v katerem bi bile zastopane različne države Evropske unije.« Kontaktna oseba: g. Giovanni Luca D’Alia E-pošta: carrefoursic@hotmail.com Spletno mesto: www.carrefoursicilia.it

33

Babel International

EUReporter Trajanje

Projekt je trajal enajst mesecev.

Sodelujoči

V projekt je bilo vključenih 60 mladih državljanov novinarjev z vse Evrope in lokalne organizacije civilne družbe, ki so sodelovale pri razpravah v okviru projekta. Občinstvo je bilo sestavljeno iz 300.000 mesečnih obiskovalcev spletnega mesta cafebabel.com in udeležencev v lokalno organiziranih raz­pravah.

Babel International objavlja spletno revijo cafebabel.com, ki jo mesečno obišče 300.000 oseb, 30.000 registriranih uporabnikov pa redno prejema njeno glasilo. Revija je objavljena v šestih evropskih jezikih, ima 80 aktivnih blogov in predstavlja medij skupnosti s 45.600 člani.

največ zanimanja in prepoznavnost, saj se lahko državljani bolje identificirajo z lokalnimi temami.« Spremljanje: »V letih 2008 in 2009 bomo začeli izvajati projekt imenovan »Evropska kampanja« s ciljem, da se odpre vrsta razprav o volitvah v Evropski parlament, ki bodo potekale naslednje leto.«

Izjava žirije

»Projekt je mladim Evropejcem ponudil odlično priložnost za izmenjavo izkušenj in spoznavanje različnih kulturnih vidikov.« Dominik Czapigo, predstavnik poljske organizacije KARTA, partnerske organizacije dobitnika nagrade Golden Stars za leto 2007

Teme

• Participativno novinarstvo; • Evropske politike, gospodarstvo in kultura skozi oči Evropejca; • Lokalne teme, ki bi lahko imele evropski vpliv, ali podobnosti z drugimi državami; • Evropske vrednote in kulture.

Aktivnosti

Projekt je izvedla spletna revija cafebabel.com, katere osrednja uredniška ekipa je sestavljena iz poklicnih novinarjev iz Pariza. Babel International se opira na lokalne ekipe, večinoma sestavljene iz prostovoljcev, ki delujejo v devetnajstih državah. V okviru projekta je približno 60 mladih »državljanov novinarjev« v enajstih evropskih mestih opravilo vrsto intervjujev in vodilo enajst lokalnih razprav.

Osrednja uredniška ekipa je izbrala mlade novinarje iz svoje mreže in jih poslala v različna mesta z nalogo, naj poročajo o nekaterih zgoraj omenjenih temah. Članki so bili objavljeni v taki obliki, ki omogoča nadaljnje spletne izmenjave in razprave.

Rezultati

Članki, ki so jih napisali novinarji, so bili objavljeni na spletnem mestu cafebabel.com, kjer je e-skupnost o njih lahko razpravljala v blogih in na forumih. Projekt je zagotovil mobilnost in mednarodno učno izkušnjo mladim novinarjem, ki so bili poslani v različna evropska mesta, kjer so pomagali organizirati razprave na lokalni ravni z evropsko perspektivo.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Prepoznavnost: »Z izbiro tem in vsebin za članke, ki so pomembne na lokalni ravni, in z vključitvijo lokalne civilne družbe smo uspeli povečati prepoznavnost projekta. Lokalne vsebine, obravnavane z evropske perspektive, ustvarjajo 34

Intervju z Moniko Oelz, vodjo projekta:

Namen: »Poskušali smo povezati transnacionalne in lokalne razsežnosti evropskega državljanstva tako, da smo ‘evropeizirali’ lokalne razprave in poskušali evropsko javnost zainteresirati za lokalne teme. Osnovna zamisel projekta »EUReporter« je bila združitev lokalnih in transnacio­nalnih sfer, da bi se lahko perečih lokalnih tem lotili z evropske perspektive. Evropa ni le Bruselj, Evropa so vsa njena mesta, zato je treba Evropo predočiti vsem njenim državljanom. To želimo doseči tako, da začnemo pri temeljih.« Kontaktna oseba: ga. Monika Oelz E-pošta: info@cafebabel.com Spletno mesto: www.cafebabel.com

Poljska fundacija Roberta Schumana

PRIBLIŽEVANJE EVROPE MLADINI: SIMULACIJA VRHA EVROPSKEGA SVETA Trajanje

Projekt je trajal osem mesecev.

Sodelujoči

Pri srečanju je sodelovalo 20 dijakov srednjih šol in učiteljev s Poljske, Španije, Italije, Češke, Latvije, Nemčije, Francije, Slovaške in Madžarske.

Poljska fundacija Roberta Schumana (PRSF) je nevladna, nepolitična organizacija, ki je bila ustanovljena leta 1991. Njen cilj je spodbujanje poljskih državljanov k aktivni udeležbi v procesu združevanja Evrope in razširjanje ideje aktivne udeležbe z organizacijo različnih dejavnosti, kot so konference, usposabljanja in razprave. Fundacija PRSF je prav tako eden od pobudnikov ukrajinsko-nemško-poljskega foruma, ustanovljenega za spodbujanje neposrednih stikov med nevladnimi organizacijami in pobudami državljanov v teh treh državah.

Prepoznavnost: »Poskrbeli smo, da so bile informacije o projektu na našem spletnem mestu posodobljene, poleg tega pa smo zaprosili udeležence iz različnih držav, naj poskrbijo za objavo informacij o projektu na njihovih spletnih mestih in jih razširijo v lokalnih medijih.« Spremljanje: »Številne sodelujoče šole so bile že vključene v skupno izvajanje svojih projektov, na primer izmenjav in institucionalnega e-sodelovanja.«

Izjava žirije

»Če naj bi bila Evropska unija uspešna, morajo mlajše generacije čutiti, da je ta institucija del njih. Menim, da bo ta projekt okrepil tak občutek pripadnosti.« Keith Walters, član Odbora regij in prvi podpredsednik njegove Komisije za kulturo, izobraževanje in raziskave

Teme

• Spodbujanje mladih k aktivnemu evropskemu državljanstvu; • Izboljšanje njihovega znanja o delovanju Evropske unije; • Simulacija vrha Evropskega sveta.

Aktivnosti

Dijaki srednjih šol in učitelji so se udeležili mednarodnega srečanja in so sodelovali pri simulaciji vrha Evropskega sveta, na delavnici o medkulturnem učenju in pri strokovnih razpravah. Simulacijo, ki se je osredotočila na vstop Turčije v Evropsko unijo, so vodile usposobljene krovne organizacije.

Rezultati

Izdelano je bilo interaktivno spletno mesto, ki je bilo izhodišče za oblikovanje mreže evropskih klubov.

Evropski klubi obstajajo po šolah, oblikujejo pa jih dijaki in učitelji z namenom izboljšati znanje o Evropski uniji. Vzpostavljena so bila dvostranska partnerstva, sodelujoči učenci in učitelji pa so dobili navdih za izvedbo simulacij v svojih matičnih državah.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Učenje skozi prakso: »Pri načrtovanju in izvedbi projekta smo upoštevali načeli ‘mladi za mlade’ in ‘učenje skozi prakso’. Želeli smo doseči, da bi bilo srečanje zanimivo in bi mladostnike pritegnilo, in uspelo nam je ustvariti zelo pozitivno razpoloženje med udeleženci, dijaki in učitelji s kombinacijo formalnih in neformalnih metod.«

Intervju z Ievo Grundšteine in Joano Rozycka-Thiriet, projektnima vodjama:

Namen: »Glavni namen projekta je bil vključitev mladih v razpravo o prihodnosti Evrope, prikaz delovanja Evropske unije in spodbujanje mladih, naj prevzamejo pobudo za krepitev aktivnega evropskega državljanstva na lokalni ravni.« Izjave: Dijaki in učitelji, ki so sodelovali pri srečanju, so izjavili: »Po tem srečanju želim ustanoviti evropski klub.

Izkoristil bom vse tukaj pridobljene stike in tudi organiziral simulacijo.« »Začel bom program institucionalnega e-sodelovanja s poljsko šolo.« Izboljšave: »K prihodnjim projektom želimo povabiti udeležence iz držav, ki niso članice Evropske skupnosti, saj smo že vzpostavili stike s šolami iz Ukrajine, Belorusije in Gruzije. Menimo, da bi sodelovanje teh držav našemu projektu lahko dalo drugo razsežnost.« Težave: »Prva ovira je bila finančne narave, saj prejeta sredstva niso zadostovala za to, da bi lahko k sodelovanju povabili toliko oseb, kot smo si želeli. Druga ovira se je nanašala na vključevanje partnerskih organizacij; navkljub njihovi veliki pripravljenosti, da pomagajo pri organizaciji projekta, so bile geografsko preveč odmaknjene, da bi bile lahko pri tej zadevi koristne.« Kontaktna oseba: ga. Maja Selan E-pošta: m.selan@schuman.org.pl Spletno mesto: www.euroclubnetwork.eu

35

Mednarodni odbor za Dachau

TRANSNACIONALNA KULTURA SPOMINJANJA NA SPOMINSKEM PRIZORIŠČU KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA DACHAU: OHRANJANJE PRIČEVANJ MEDNARODNIH ŽRTEV ZA PRIHODNJE GENERACIJE Trajanje

Projekt je trajal dvanajst mesecev.

Sodelujoči

V projekt so bile vključene preživele osebe ter približno 40 potomcev in predstavnikov naslednjih generacij, kar je projektu dalo medgeneracijsko razsežnost. Poleg tega se je simpozija udeležilo še približno 30 terenskih strokovnjakov s področja raziskovanja in izobraževanja. Udeleženci so izvirali iz Francije, Nizozemske, Belgije, Madžarske, Romunije, Češke, Avstrije, Luksemburga, Slovenije, Nemčije, Bolgarije, Poljske in Izraela.

Mednarodni odbor za Dachau (CID) so leta 1958 ustanovile preživele osebe iz koncentracijskega taborišča Dachau. Ta organizacija je leta 1965 koncentracijsko taborišče Dachau imenovala za spominsko prizorišče. Cilj CID je ohranitev in počastitev glavnih prizorišč, povezanih z deportacijami v koncentracijsko taborišče Dachau, ter ohranitev in arhiviranje zgodovinsko dragocenega gradiva.

Teme

• O hranjanje pričevanj nacionalnih žrtev in spomina družin preživelih iz koncentracijskega taborišča; • Raziskovanje nasprotujočih si nacionalnih, političnih in etničnih vidikov nacističnega pregona za dosego splošnega razumevanja nacističnega terorja in njegovih pojavnih oblik (tj. taborišč); • Vseevropski razmislek o prihodnosti spominjanja.

Aktivnosti

Ta projekt je potekal v treh fazah: najprej zbiranje pričevanj mednarodnih žrtev iz različnih skupin zapornikov koncentracijskega taborišča Dachau, nato simpozij o vsebini in metodah posredovanja pričevanj žrtev in ne nazadnje dokumentiranje in ocena projekta z mednarodnimi mladinskimi skupinami. Simpozij je omogočil predstavitev pričevanj druge in tretje generacije družin preživelih iz koncentracijskega taborišča in razpravo o njih.

Rezultati

Do zdaj je dojemanje koncentracijskega taborišča Dachau v dokumentarni razstavi in drugih učnih priložnostih, ponujenih obiskovalcem, oblikoval le vidik nemških preživelih oseb. Rezultati tega projekta bodo objavljeni v dokumentarni obliki, načrtuje pa se dopolnitev dokumentarne razstave 36

na spominskem prizorišču koncentracijskega taborišča Dachau, ki bo vključevala tudi poglede žrtev iz drugih držav.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Spremljanje: »Ta projekt je del neprekinjenega procesa, ki poteka na spominskem prizorišču koncentracijskega taborišča Dachau, kar pomeni, da sta nadaljevanje projekta in njegova kontinuiteta samoumevna. Naš cilj je, da še naprej dvigujemo ozaveščenost in na prihodnje generacije prenašamo znanje o posameznih usodah in pričevanjih v zvezi s sistemom nacističnega terorja, drugo svetovno vojno in holokavstom.«

Izjava žirije

»Ta projekt izkazuje dosleden trud, naj se ne opusti in pozabi na preteklost, ne da bi iz njenih naukov črpali za oblikovanje prihodnosti. Nagrada se podeli za skupno in nenehno prizadevanje v smislu ohranitve spominov žrtev nacizma.« Brenda King, članica Evropskega ekonomskosocialnega odbora in predsednica Strokovne skupine za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo

Intervju z dr. Annette Eberle, vodjo projekta

Namen: »Prvotna ideja projekta je bila krepitev spominskega prizorišča kot mednarodnega kraja razmisleka z vključitvijo različnih pogledov o pomenu spominjanja za druge in tretje generacije iz različnih držav.« Občutki: »Pri projektu so največji vtis na udeležence naredile številne raznolike usode in poti, ki so jih preživeli ubrali po osvoboditvi iz koncentracijskega taborišča Dachau ter različni načini prenašanja izkušenj preživelih na njihove družine in družbo.« Izjave: »Moj oče se je odločil za življenje, ne za smrt.« Potomka preživelega pojasni, zakaj se je njen oče odločil, da ji ne pripoveduje o svojem ujetništvu in preživetju v koncentracijskem taborišču.

Težave: »Razprave na simpoziju so razkrile priložnosti, a tudi težave pri razumevanju med generacijami, narodnostmi in potomci preživelih oseb ter strokovnjaki za raziskovanje in izobraževanje na tem področju.« Kontaktna oseba: ga. Annette Eberle E-pošta: annette_eberle@gmx.de Spletno mesto: www.comiteinternationaldachau.com

Nevladna organizacija »Dokumenti, mladina in družba«

HČERKE SOVRAŽNIKA Trajanje

Projekt je trajal eno leto.

Sodelujoči

Študenti šole za film FAMU in hčerke političnih zapornikov. Projekt je potekal na Češkem, pričevanja pa bodo razširjena tudi na Slovaškem, v Nemčiji, Italiji, na Poljskem in v drugih evropskih državah. Češko združenje državljanov »Dokumenti, mladina in družba« je leta 2006 ustanovila filmska režiserka Zuzana Dražilová, skupaj z Vladislavom in Jirijem Marekom.

Združenje je vključeno v mrežo Mednarodnih združenj za ustno zgodovino (International Oral History Association – IOHA), v Češko združenje za ustno zgodovino (COHA) in v Evropsko dokumentarno mrežo (European Documentary Network – EDN). Glavni cilj je izdelava avdiovizualnega gradiva o temah, kot so stalinizem, holokavst, antisemitizem, socialna pravičnost, rasizem itd.

Tema

• Stalinizem in njegov vpliv na potomce političnih zapornikov iz petdesetih let dvajsetega stoletja v nekdanji Češkoslovaški

Namigi: Kako nam je uspelo?

Metode: »Uporabili smo moderno avdiovizualno tehnologijo za izdelavo avdiovizualnih arhivov pričevanj hčera. Poleg tega je snemanje intervjujev, ki so jih opravili študenti filma, nadzorovala ga. Helena Trestikova, popularna češka režiserka dokumentarnih filmov. Med snemanjem pričevanj je svetovanje nudila ga. Jana Svehlova, avtorica doktorske disertacije Hčerke sovražnika iz leta 1999 in pobudnica skupine za samopomoč hčerkam političnih zapornikov.« Prepoznavnost: »Med izvajanjem projekta smo poskrbeli za široko medijsko odmevnost. Informacije o projektu so bile posredovane različnim časopisom, revijam, predvajane na radijskih postajah, objavljene na spletnih mestih in predstavljene v nekaterih oddajah češke javne televizije.«

Izjava žirije

»Ta projekt mi je všeč, ker uporablja inovativne metode in izpostavi predmet, ki je le redko deležen pozornosti, hkrati pa ponuja priložnost za spoznavanje novih vidikov evropske zgodovine.« Hannu Takkula, poslanec Evropskega parlamenta in poročevalec programa Evropa za državljane

Cilji

• Ohranitev nematerialnih dokumentov (zbirka pričevanj) hčerk političnih zapornikov ter predočanje teh dokumentov prihodnjim generacijam in mladim za vzpostavitev vezi med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo; • Povečanje ozaveščenosti o posameznih usodah; • Poučitev mlade generacije o vplivu stalinizma v petdesetih letih dvajsetega stoletja v nekdanji Češkoslovaški.

Aktivnosti

Ta dokumentarni projekt povezuje zbiranje ustnih pričevanj s produkcijo avdiovizualnih arhivov. Študenti praške šole za film FAMU so posneli in uredili intervjuje s hčerkami političnih zapornikov med stalinističnim obdobjem v nekdanji Češkoslovaški.

Rezultati

Prvo predstavitveno predvajanje je potekalo marca 2008 v okviru mednarodnega festivala dokumentarnega filma o človekovih pravicah »En svet«, ki je potekal v Pragi.

Pričevanja bodo razposlana osnovnim in srednjim šolam na Češkem in Slovaškem, prav tako pa bodo deponirana v arhivu Središča za ustno zgodovino pri Inštitutu novejše zgodovine (Akademija znanosti Češke republike) v Pragi. Med letom 2009 bodo pričevanja prikazana po šolah v Italiji in Nemčiji. Kot rezultat projekta so hčerke političnih zapornikov registrirale lastno civilno združenje »Hčerke iz 1950« pri češkem ministrstvu za notranje zadeve.

Intervju z Zuzano Dražilovo, vodjo projekta

Občutki: »Najmočnejši občutek je ta, da smo uspeli svetu sporočiti nekaj, kar je bilo do zdaj še neznano, zlasti na Češkem in Slovaškem. Prav tako imam občutek, da smo v celoti izpolnili naš predvideni cilj, da se mladim predočijo informacije o neznanem iz zanimive zgodovine stalinističnega obdobja v nekdanji Češkoslovaški.« Izjave: »Presenetljivo pri našem projektu je dejstvo, da so pričevanja sama po sebi projekt. Poleg tega pa skupek vseh teh pričevanj daje zelo celovito podobo o petdesetih letih dvajsetega stoletja v nekdanji Češkoslovaški.« Težave: »Največja ovira je bila pridobiti ustrezno sofinanciranje poleg dotacije Evropske komisije.

Končno so oblasti v Češki republiki po tiskovni konferenci, ki je bila organizirana v parlamentu Češke republike, privolile v sofinanciranje. To podporo sta v glavnem zagotovila Ministrstvo Republike Češke za kulturo in Urad župana mesta Praga.« Izboljšave: »Posneli bi radi tudi pričevanja s sinovi političnih zapornikov iz petdesetih let dvajsetega stoletja v nekdanji Češkoslovaški, saj menimo, da bi bila ta pričevanja dobra dopolnitev intervjujev s hčerkami.« Kontaktna oseba: ga. Zuzana Dražilová E-pošta: dmska@volny.cz Spletno mesto: www.dmska.eu

37

»Pozabljeni« (The Forgotten Ones)

IZGINULI SOSEDJE: POČASTITEV OTROŠKIH ŽRTEV HOLOKAVSTA Trajanje

Projekt je trajal enajst mesecev.

Sodelujoči

Mladostniki, stari od 12 do 21 let.

Izjava žirije

»Projekt je privlačen, saj krepi ozaveščenost o naši skupni evropski usodi na originalen in ustvarjalen način.« Karel Lannoo, izvršilni direktor Centra za evropske politične študije (CEPS)

Združenje državljanov »Pozabljeni« je neodvisna organizacija državljanov, ustanovljena leta 2002, katere glavni cilj je podpiranje alternativnih izobraževalnih dejavnosti v zvezi z zgodovino v čeških šolah in spodbujanje zanimanja pri mladih za teme, ki se nanašajo na holokavst. Združenje tesno sodeluje z različnimi nacionalnimi ustanovami in nevladnimi organizacijami v na Češkem.

Teme

• Spodbujanje mladih, da se poučijo o holokavstu, in širjenje ozaveščenosti o židovskih otrocih, ki so izginili in so bili na Češkem ubiti med holokavstom.

Aktivnosti

Organizacija je podprla potujočo razstavo, ki je obiskala Nemčijo, Italijo, Veliko Britanijo in ZDA v okviru široko zastavljenega projekta »Izginuli sosedje«.

Zgodovina projekta sega v leto 1999, povezan pa je s Središčem za izobraževanje in kulturo pri Židovskem muzeju v Pragi. Takrat so študenti raziskali lokalne arhive in zbrali ustno zgodovino od prič in preživelih o otrocih, ki so med drugo svetovno vojno izginili iz njihove soseščine. Rezultat tega dela so bile majhne razstave s panoji, ki so bile pozneje združene in zdaj tvorijo to potujočo razstavo.

Rezultati

Mednarodni in potujoči vidik razstave je projektu dal močno evropsko in mednarodno razsežnost ter veliko prepoznavnost, saj je nagovoril več kot 1.300 učencev po vsej Evropi. Ustanovljena je bila mreža organizacij, ki izvajajo podobne aktivnosti.

Namigi: Kako nam je uspelo?

Metode: »Za vsako državo posebej smo v skladu z zahtevami države izdelali prilagojeno verzijo razstave in spremljajoče kataloge v angleščini.

Poleg tega smo uporabili metode ustne zgodovine, multimedijska izobraževalna orodja, dolgoročne projekte usposabljanja učencev in medsebojno izobraževanje med sebi enakimi.« Prepoznavnost: »Na začetku smo zaprosili za uradno pokroviteljstvo čeških funkcionarjev. Prva leta smo prirejali uradne predstavitve projekta v parlamentu in senatu. Šole iz različnih držav smo zaprosili, da obveščajo javnost o projektu, in jih spodbudili k vzpostavitvi stikov z lokalnimi mediji. Židovski muzej v Pragi promovira ta projekt v okviru svojih seminarjev.«

38

Intervju z Marto Vančurovo, vodjo projekta

Namen: »Pri mladih smo želeli spodbuditi zanimanje za lokalno zgodovino domala uničene židovske skupnosti in drugih manjšin zaradi holokavsta. Istočasno smo v projekt želeli vključiti pričevanja prič in opazovalcev holokavsta. Iz majhnih krajev in vasi smo pripeljali preživele, da bi nastopili po lokalnih šolah. Tako bi lahko učenci spoznali osebne zgodbe in si ustvarili osebno predstavo o življenju posameznika med drugo svetovno vojno.« Občutki: »Resnično smo bili presenečeni, kako dobro lahko tak projekt nagovori današnjo mladino. Bolj kot smo se poglobili v projekt, bolj smo lahko opazili globok zgodovinski, družbeni in individualni učinek projekta na podlagi odziva učencev in učiteljev.« Izboljšave: »Izboljšave bi bile mogoče pri publiciteti projekta in boljšem sodelovanju s češko televizijo, organizaciji več srečanj in boljši administraciji.« Težave: »Dejstvo, da smo odvisni od sponzorjev, ustvarja negotovost, saj ne vemo, ali bo mogoče projekt nadaljevati tudi naslednje leto. Na drugi strani pa je ta težava lahko tudi prednost. Na pobudo Ministrstva za kulturo smo izdelali videodokumentacijo o projektu, da bi lahko projekt razširili na druge evropske države, čeprav ne bomo več imeli sredstev ali možnosti za potovanja.« Kontaktna oseba: ga. Marta Vančurová E-pošta: martavan@gmail.com Spletno mesto: www.jewishmuseum.cz, www.zmizeli-sousede.cz

V okviru Movit NA Mladina delujejo tudi:

Program MLADI V AKCIJI nudi podporo evropskim in mednarodnim mladinskim projektom, ki spodbujajo mladinsko delo in neformalno učenje. V programu lahko sodelujejo mladi med 13. in 30. letom starosti. Program omogoča mladim, da na podlagi lastnih prizadevanj pridobivajo in krepijo ključne kompetence za vseživljenjsko učenje z namenom povečevanja njihove zaposljivosti in vključevanja v družbo. www.mva.si

EURODESK je brezplačni infoservis Evropske komisije, ki nudi evropske informacije za mlade.

Namenjen je tako mladim kot tudi tistim, ki se pri svojem vsakdanjem delu srečujejo z mladimi in njihovimi vprašanji – svetovalcem, učiteljem, mladinskim delavcem, informatorjem in drugim. Po pomoč pri iskanju informacij se lahko tako vedno obrnete na Eurodesk Slovenija ali katerega izmed regionalnih Eurodesk partnerjev. www.eurodesk.si

SALTO South East Europe Resource Centre z organizacijo usposabljanj, kontaktnih seminarjev in številnih drugih orodij spodbuja in podpira sodelovanje s partnerji iz Jugovzhodne Evrope v okviru programa Mladi v akciji. Pri tem mu pomagajo mreže trenerjev in akreditatorjev ter kontaktne točke v državah Jugovzhodne Evrope. www.salto-youth.net/see

EVE – vseevropska baza projektov na področju izobraževanja, kulture, mladih in državljanstva EVE je elektronska platforma, namenjena razširjanju in uporabi rezultatov projektov, podprtih v okviru programov Gene­ralnega direktorata Evropske komisije za izobraževanje in kulturo: Vseživljenjsko učenje, Mladi v akciji, Kultura, Evropa za državljane idr. Vsebuje opise projektov s področja izobraževanja, usposabljanja, kulture, mladine in državljanstva.

Na voljo je na spletnem naslovu:

http://ec.europa.eu/eve

39

Informacijska pisarna programa Evropa za državljane MOVIT NA MLADINA Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana Telefon: 01/ 430 47 47 Faks: 01/ 430 47 49 E-pošta: info@ezd.si www.ezd.si