Mladje 7

mladje

TISKOVINA 7

Po{tnina pla~ana pri po{ti 1128 Ljubljana

Nacionalna agencija programa MLADINA MOVIT Trg Mladinskih delovnih brigad 12 1000 Ljubljana tel.: 01/426 5269 fax.: 01/426 8558 e-mail: program.mladina@mladina.movit.si

VSEBINA: 2 5 7 8 9 10 12 14 15 15

Razvoj programa MLADINA 2000 – 2004 Mladi & mesto Pontes para o futuro – Mostovi za prihodnost Evropska prostovoljna slu‘ba: Toledo + Teatro Evropska prostovoljna slu‘ba v Radovljici Veliko izku{enj v eni akciji Moj EVS od A do @ Mednarodno usposabljanje mladinskih delavcev v Mariboru O Luftrajderju in Knapu Pomembno iz Nacionalne agencije

U V O D N I K Barbara Zupan

Program MLADINA je Akcija 1 ali izmenjave skupin mladih, ki prihajajo iz razli~nih dr‘av; je Akcija 2 ali prilo‘nost za mlade, da bivajo v tujini do 12 mesecev in kot prostovoljci sodelujejo pri lokalnih neprofitnih projektih, kot tudi prilo‘nost za {iroko paleto organizacij, da ustvarijo mednarodno partnerstvo, s tem ko po{iljajo in gostijo prostovoljce; je Akcija 3, ki skupini mladih daje mo‘nost, da v svojem kraju pripravijo projekt, ki odgovarja na njihove potrebe in interese ali potrebe in interese skupnosti ; je Akcija 4, ki spodbuja “Evropo znanja“ skozi aktivnosti na podro~ju formalnega in neformalnega izobra‘evanja ; in je Akcija 5, ki daje mladinskim delavcem in voditeljem prilo‘nost za izbolj{anje svojega dela z mladimi.

Vse akcije, razen Akcije 4, ki jo upravlja direktno Evropska komisija v Bruslju, vam v tej {tevilki predstavljamo skozi izku{nje tistih, ki so izvajali projekte. Mogo~e vam s tem pomagamo pri oblikovanju va{e ideje, ali pa vam bodo ~lanki dali pomembno informacijo o mo‘nostih, ki jih imate, ~e ste stari med 15 in 25 let oziroma ~e delate z mladimi te starosti.

In za konec ali za~etek, v letu 2004 daje program MLADINA mladim ve~ in ve~je mo‘nosti. Sredstva za projekte so se podvojila, vsebina mednarodnih projektov pa se po 1. maju 2004 lahko obogati z vklju~evanjem dr‘av, s katerimi v preteklih letih ni bilo mogo~e sodelovati (na primer s Tur~ijo, Izraelom, Gazo in Zahodnim bregom, Jordanijo, in drugimi). Ve~ informacij o tem lahko preberete po temtistem, ko se boste zaradi prebiranja izku{enj drugih, ‘e prepri~ali, da je program MLADINA prilo‘nost tudi za vas.

M L A D J E /

1

6

pet akcij

Razvoj programa MLADINA Janez [kulj,

direktor MOVIT NA Mladina

KOLOFON: Zalo‘nik: Nacionalna agencija programa MLADINA, MOVIT Odgovornik urednik: Janez [kulj Glavna urednica: Barbara Zupan Lektorica: Katja Dragar Oblikovanje in priprava za tisk: EPSIT d.o.o.

Tisk: Ribi~ Martin s.p.

Naslov uredni{tva: NA progama Mladina, MOVIT Trg Mladinskih delovnih brigad 12 1000 Ljubljana E-po{ta: program.mladina@mladina.movit.si Spletna stran: http://mladina.movit.si Tel.: 01/426 52 69 Fax.: 01/426 85 58 ISSN: 1580-805X Publikacija ni namenjena prodaji!

Mnenja in stali{~a izra‘ena v tej publikaciji ne izra`ajo nujno tudi mnenja in stali{~a Evropske komisije oziroma Nacionalne agencije programa Mladina.

Narejeno s podporo Evropske komisije in Urada RS za mladino pri Ministrstvu RS za znanost, {olstvo in {port.

FEBRUAR 2004

EVROPSKA KOMISIJA

2/M L A D J E

Za~etek razvoja programa znotraj Evropske skupnosti, ki spodbuja mobilnost mladih, sega v leto 1987, ko se je uveljavil program »Mladi za Evropo«. V naslednjih letih sta se uveljavili dve nadaljevanki tega programa, ki se jima je v letu 1997 pridru‘il {e program Evropske prostovoljne slu‘be.

Program Mladi za Evropo je izhajal predvsem iz mobilnosti skupin mladih, program Evropske prostovoljne slu‘be pa je omogo~il tudi mobilnost posameznika. Seveda mobilnost v kontekstu neformalnega usposabljanja v okviru mladinskega dela.

Evropski parlament in Evropski svet sta 13. aprila 2000 vzpostavila program Mladina. [ir{emu krogu uporabnikov predhodnih programov pa tudi programa MLADINA je ostalo prikrito, da je le malo manjkalo in programa sploh ne bi bilo. Zataknilo se je namre~ pri finan~nem obsegu programa.

Brez dolo~itve finan~nega obsega tega programa za celotno predvideno obdobje naslednjih sedmih let bi se celoten postopek sprejemanja te odlo~itve vrnil na za~etek in prav verjetno – ~e bi {e obstajala politi~na volja – program ne bi bil sprejet pred koncem leta 2001. Re{itev, da bo sredstev malo manj, kot bi jih naklonil Parlament, in malo ve~, kot jih je bil pripravljen dodeliti Svet, je bila sprejeta v hudi ~asovni stiski, vendar z zelo glasnim

Za razumevanje naj{ir{ega okvira programa MLADINA je potrebno vedeti, da podro~je mladine, tako kot podro~je kulture in izobra‘evanja v Evropski skupnosti, spada med t.i. mehka podro~ja. Z drugimi besedami, pristojnosti institucij Evropske skupnosti in {e posebej Evropske komisije na teh podro~jih se omejujejo na spodbujanje sodelovanja med dr‘avami ~lanicami, nikakor pa ne omogo~ajo sprejema kakr{nih koli »enotnih« standardov ali celo odlo~itev, ki naj bi se neposredno uveljavile v vseh dr‘avah ~lanicah EU. ^e je ‘e podana kak{na direktiva, ki ima posledice tudi za podro~je mladine, potem ta izhaja iz treh klasi~nih podro~ji 3M: mobilnost kapitala, mobilnost blaga in storitev ter mobilnost delovne sile. opozorilom Evropski komisiji, da se mora postopek sprejemanja morebitnega novega programa po letu 2006 za~eti dovolj zgodaj.

Slovenija se je programom Evropske skupnosti na podro~ju mladine pridru‘ila v maju 1999, ko se je pridru‘ila programu Mladi za Evropo. Kljub temu da so se priprave na vstop za~ele ‘e ob koncu leta 1996,

je na dejanski vstop vplival potek zgodbe o ratifikaciji pridru‘itvenega sporazuma. Odlo~itev o vstopu Slovenije je bilo mogo~e sprejeti {ele, ko je za~el veljati ta sporazum.

V letu 1999 so prve organizacije in skupine mladih iz Slovenije izkoristile mo‘nost sredstev, ki so jim bile dodeljene za njihove projekte v letu 1999 iz programa Mladi za Evropo. Vstop in za~etek izvajanja programa Mladi za Evropo v letu 1999 je predstavljal tudi najmo~nej{o vzpodbudo za slovenske prijavitelje, da so za~eli na~rtovanje projektov, ki naj bi jih s svojimi par tnerji izpeljali v letu 2000. Nacionalna agencija – na podlagi spodbudnih informacij iz Bruslja - je svetovala predlo‘itev pro{enj za sprejem projektov ‘e do prvega maja 2000, saj naj bi bile vse potrebne odlo~itve sprejete do konca junija 2000.

Pa temu ni bilo tako. Vstop v program MLADINA s 1. oktobrom 2000 je za mnoge pomenil {e eno izgubljeno poletje.

Le najbolj pogumni med tistimi, ki so pro{nje predlo‘ili do 1. maja 2000, so dejansko izvedli zastavljene projekte ter ob koncu leta tudi do~akali sredstva iz programa MLADINA. [ele leto 2001 lahko {tejemo za prvo leto, ko smo v programu sodelovali celo leto. Nekaj o tem govorijo tudi podatki o vi{ini dodeljenih sredstev. V letu 2000 je bilo dodeljenih le

2000 – 2004 56,9 % vseh razpolo‘ljivih sredstev, leto kasneje pa se je dele‘ dodeljenih sredstev dvignil na 97 %. Naslednje leto, 2002, je dele‘ dodeljenih sredstev zna{al 94,6 %, pri ~emer pa so se razpolo‘ljiva sredstva v letu 2002 pove~ala za 49 % glede na obseg razpolo‘ljivih sredstev v letu 2001. Sicer pa so se razpolo‘ljiva sredstva od leta 2000 do leta 2003 pove~ala za 63 % in so v letu 2003 zna{ala 546.315 evrov.

Pove~anje razpolo‘ljivih sredstev je posledica dveh razlogov. Na eni strani je pri{lo do velike decentralizacije upravljanja programa MLADINA. Tako je v dveh letih prakti~no prene{eno na Nacionalne agencije celotno sodelovanje s tretjimi dr‘avami. Na drugi strani pa se je obseg sredstev pove~al zaradi pobude Evropske komisije ob raz{iritvi Unije, ki je prinesla nova sredstva za sodelovanje med partnerji iz regij na ~rti, ki danes lo~uje EU 15 od EU 28.

Pove~anje dele‘a za porabo sredstev gre pripisati dvema razlogoma. Prvi razlog je pove~evanje {tevila prijaviteljev v program MLADINA, drugi razlog pa je, ~eprav ne v veliki meri, pove~evanje obse‘nosti predlo‘enih projektov. Glede razmerja med {tevilom prijaviteljev in obsegom razpolo‘ljivih sredstev lahko povemo, da je v dolo~enem trenutku zna{al dele‘ vseh zavrnjenih pro{enj za mladinske izmenjave skoraj 50 %.

Tudi v letu 2003 je prihajalo do zamud pri sklepanju pogodb (kontraktualizaciji) v program sprejetih projektov, posle-

di~no je prihajalo do zamud tudi pri nakazovanju obljubljenih predpla~il dotacij iz programa.

Prve pogodbe so upravi~enci dobili v podpis v oktobru 2003, sredstva pa so bila nakazana nekoliko kasneje. Vendar v tem primeru za zamudo ni bila odgovorna Evropska komisija ali zapleten na~in odlo~anja v Evropski skupnosti, pa~ pa prepozno pla~ilo vstopnice za sodelovanje v programu za leto 2003. Vstopnice, ki so bile pogoj za sodelovanje dr‘av pristopnic, pa so z letom 2004 ‘e preteklost.

Program MLADINA je zdru‘il predhodna programa Mladi za Evropo in Evropsko prostovoljno slu‘bo (EVS). Izvajanje slednjega je bila prava mala revolucija. Za~etno navdu{eno

povpra{evanje po odhodu v tujino se je zelo hitro poleglo. V veliko primerih so mladi pripravljeni sodelovati med po~itnicami, najve~ tri ali {tiri mesece, vendar se je {est mesecev ali ve~ izkazalo kot predolgo.

Po~asi so mladi pri{li do spoznanja, da opravljanje EVS in s tem bivanje v drugem okolju zahteva veliko ve~ razmisleka in odlo~enosti, kot le trenutna razmi{ljanja, kako pre‘iveti poletje. Izvajanje gostiteljskih EVS projektov v Sloveniji je predvsem postavilo v ospredje t.i. izobra‘evalno vrednost bivanja in dela prostovoljcev. Vpra{anje, kaj posamezni predlog gostovanja prostovoljcev iz tujine prina{a kot mo‘ni izobra‘evalni u~inek za prostovoljca, je bilo tisto, na katerega odgo-

Napovedi za izvajanje programa MLADINA v naslednjih letih so zelo nehvale‘no opravilo.

Na izvajanje bodo v veliki meri vplivala nova finan~na pravila, ki bodo lahko postavljala nove ovire ali pa vsaj zahtevale ve~ truda za pridobitev sredstev iz programa MLADINA. Pri tem imamo v mislih zahtevo, da bo prijavitelj dol‘an dokazovati svojo finan~no sposobnost za izvedbo projekta in to na podlagi svojega poslovanja v preteklem letu. Glede na to, da je velik dele‘ sedanjih prijaviteljev v programu MLADINA mogo~e opisati kot finan~no {ibke, bi jim uveljavitev tak{ne zahteve prepre~ila izvajanje zahtevnej{ih in finan~no obse‘nej{ih projektov.

vor zainteresiranih organizacij iz Slovenije ni vedno prepri~al Evropsko komisijo, da bi dala zeleno lu~ za status gostiteljske organizacije. Toda s ~asom se je njihovo {tevilo le pove~evalo, kar je omogo~alo rast {tevila gostiteljskih projektov. S tem pa tudi po~asno spreminjanje marsikje zasidrane podobe prostovoljca, ki samo daje in to brezpla~no. Danes lahko re~emo, da EVS po~asi, a zelo temeljito, spreminja podobo dolgoro~nega prostovoljnega dela v Sloveniji. Biti prostovoljec v okviru EVS pomeni namre~ mo‘nost izobra‘evalne izku{nje za prostovoljca ter za okolje in ljudi, v katerem deluje. Da ne omenjamo partnerstva, ki naj bi se ustvarilo med po{iljajo~o in gostiteljsko organizacijo.

V letu 2004 bomo do‘iveli najve~je pove~anje razpolo‘ljivih sredstev.

Vsota 1.100.000 evrov prakti~no pomeni 100 % pove~anje glede na leto 2003. To pomeni pove~ane mo‘nosti za {e ve~je {tevilo mladih, ki bodo dele‘ni ali kratkotrajne izku{nje bivanja in dela s sovrstniki iz drugih okolij skozi mladinske izmenjave, ali dalj{e izku{nje bivanja in dela prostovoljcev v druga~nem kulturnem in dru‘benem okolju.

Pove~anje razpolo‘ljivih sredstev je najve~je ravno pri akciji Evropska prostovoljna slu‘ba.

Sredstva so sedaj primerljiva z obsegom sredstev za podporo mladinskih izmenjav. Do sedaj so sredstva za podporo po{iljajo~im in gostiteljskim EVS projektom zna{ala le nekje 60 % sredstev za podporo mladinskim izmenjavam. Vstop v Evropsko skupnost pomeni tudi odpiranje novih mo‘nosti, {e posebej pri sodelovanju s tretjimi dr‘avami. Tako se odpira mo‘nost sodelovanja z Mediteranskimi dr‘avami in celo Latinsko Ameriko. Ter seveda mo‘nost dvostranskih projektov s sedanjimi dr‘avami pristopnicami, kar do zdaj ni bilo mogo~e.

M L A D J E /

3

▼

programa Mladina

5 akcij Pregled izkoristka sredstev iz programa MLADINA 2000

2001

2002

2003

Akcija

Sredstva

Dele‘

Sredstva

Dele‘

Sredstva

Dele‘

Sredstva

Dele‘

Razpolo‘ljiva sredstva

335.209

100%

342.951

100%

510.247

100%

546.315

100%

Dodeljena sredstva

190.762

56,9%

332.812

97,0%

483.039

94,6%

434.364*** 79.5%

Uporabljena sredstva

141.783

42,2%

282.464** 82,3%

407.422** 79,8%

411.492** 75,3%

**nepopoln podatek zaradi nezaklju~enih projektov. Za projekte, ki {e niso zaklju~eni, se {teje, da bodo porabili vsa dodeljena sredstva. *** nepopoln podatek, ker niso upo{tevana sredstva, dodeljena ob R6

Velik korak je bil narejen tudi pri izvajanju akcije Mladinskih pobud in projektov Vlo‘ka v prihodnost. Slednji so dostopni le nekdanjim prostovoljcem EVS, zato je razumljivo, da so bili prvi tak{ni projekti v Sloveniji sprejeti {ele v letu 2002. Prijavitelji mladinskih pobud so zagotovo opazili, da morajo biti projekti ~edalje bolj inovativni, izhajati morajo iz dela skupine same in biti odgovor na njihov osebni izziv ali izziv njihove lokalne skupnosti. V tej akciji smo ob koncu leta 2003, seveda pod dolo~enimi pogoji, omogo~ili prijavljanje celo neformalnim skupinam mladih.

Odkrito moramo povedati, da je bila v dosedanjem izvajanju programa MLADINA najmanj izkori{~ena ravno akcija, ki omogo~a finan~ne prispevke za razvoj podpornih aktivnosti za razvoj programa.

To je akcija, ki bi ve~jim akterjem v Sloveniji dala mo‘nost, da se v svojem regionalnem okolju uveljavijo kot spodbujevalci tako mladinskih izmenjav kot tudi evropske prostovoljne slu‘be, za~en{i z organizacijo aktivnosti za oblikovanje partnerstev, ki so predpogoj za vsako mladinsko izmenjavo ali EVS projekt. Zanimivo je pogledati, kdo so tisti akterji iz Slovenije, ki se v tej akciji pojavljajo kot partner za prijavitelje v tej akciji v drugih dr‘avah. Z drugimi besedami, tak{ni akterji so, vendar {e niso

4/M L A D J E

zmogli odlo~itve za aktivnej{e sodelovanje v programu v Sloveniji. Nekaj podobnega govorijo podatki o prijavah akterjev iz Slovenije v velikih projektih, kjer ima svojo edino in zadnjo besedo {e vedno Evropska komisija. Tam se akterji iz Slovenije ne pojavljajo niti kot partnerji.

Svoj razvoj je do‘ivela tudi struktura, ki je povezana z izvajanjem programa MLADINA v Sloveniji. V letu 2002 je za~el delovati selekcijski odbor, v katerem sedijo predstavniki nacionalnih in lokalnih oblasti ter Mladinskega sveta Slovenije, ki sprejema kon~ne odlo~itve v zvezi s sprejemom projektov v program MLADINA. Za leto 2004 pa je ‘e napovedana prva seja programskega odbora v Sloveniji, ki naj bi skrbel za sinergijske u~inke med nacionalnimi programi na podro~ju mladine ter programom MLADINA. Napovedi za izvajanje programa MLADINA v naslednjih letih so zelo nehvale‘no opravilo. Na izvajanje bodo v veliki meri vplivala nova finan~na pravila, ki bodo lahko postavljala nove ovire ali pa vsaj zahtevale ve~ truda za pridobitev sredstev iz programa MLADINA. Pri tem imamo v mislih zahtevo, da bo prijavitelj dol‘an dokazovati svojo finan~no sposobnost za izvedbo projekta in to na podlagi svojega poslovanja v preteklem letu.

Glede na to, da je velik dele‘

sedanjih prijaviteljev v programu MLADINA mogo~e opisati kot finan~no {ibke, bi jim uveljavitev tak{ne zahteve prepre~ila izvajanje zahtevnej{ih in finan~no obse‘nej{ih projektov.

Na evropski ravni velja omeniti razvoj podpornih struktur za program. Evropska komisija je do sedaj ustanovila osem podpornih struktur poleg osrednje, t.i. tehni~nega urada za pomo~ Evropski komisiji pri izvajanju centraliziranih delov programa. Enega izmed teh osmih podpornih struktur gostimo tudi v Sloveniji, in sicer regionalno osredoto~eno podporno strukturo za sodelovanje z dr‘avami v Jugovzhodni Evropi.

Ni {e prezgodaj za razmi{ljanja o novem programu po letu 2006. Zanj je ‘e bila izra‘ena na~elna odlo~itev, da bo in da naj bi bil to samostojen program. Klesanje novega programa se namre~ ‘e odvija in v oblikovanje izhodi{~ so bili na tak ali druga~en na~in vklju~eni tudi upravi~enci iz Slovenije. Razen splo{nih ugotovitev je {e prezgodaj, da bi ugotavljali, kaj bo. Tudi ta program bo spodbujal na eni strani skupinske oblike mobilnosti, ki jih danes predvsem poznamo kot mladinske izmenjave, ter omogo~al individualno mobilnost, ki jo poznamo kot EVS. Razmi{ljali smo, da bi sodelovanje s tretjimi dr‘avami raz{irili tudi na sodelovanje z

industrijsko razvitimi dr‘avami. Intenzivno razmi{ljamo tudi o velikih skupnih projektih novega programa z drugimi programi na podro~ju mladine, {e posebej na podro~ju sodelovanja s tretjimi dr‘avami.

Letos naj bi stekel tak projekt med Evropsko komisijo in prostovoljci organizacije Zdru‘enih narodov.

Klju~no vpra{anje je obseg sredstev morebitnega novega programa. Pridru‘ujemo se pomislekom enega izmed udele‘encev delavnic z upravi~enci, ki jih je v lanskem letu organizirala Evropska komisija.

Pomislek je slede~: seveda so novi prijavitelji dobrodo{li.

Mo‘nosti, ki jih ponuja program MLADINA, mora biti dele‘en ~im {ir{i krog upravi~encev. Vendar ne za ceno tega, da mi – stari prijavitelji – ostanemo brez mo‘nosti. In za name~ek: predsedovanje Evropske skupnosti bo v drugi polovici leta 2006, ko bodo verjetno potekala najbolj ob~utljiva pogajanja o finan~nem obsegu morebitnega novega programa, izvajala Nem~ija.

Ta pa se zavzema za manj{i obseg javnih sredstev na ravni Evropske skupnosti. In kot zanimivost, tudi v drugi polovici leta 1999, ko so iskali kompromis o finan~nem obsegu programa MLADINA, je predsedovala Nem~ija. Kompromis so dosegli {ele na sredini finskega predsedstva v prvi polovici leta 2000.

programa Mladina

Nevenka Gerl,

strokovna sodelavka Centra interesnih dejavnosti Ptuj

Na Ptuju smo se mednarodne mladinske izmenjave prvi~ lotili poleti 2003. V Centru interesnih dejavnosti smo ‘e jeseni 2002 skupaj z na{im mentorjem za likovno podro~je, akademskim slikarjem Toma‘em Plavcem, razmi{ljali o mo‘nostih izvedbe mednarodnega mladinskega projekta na likovnem podro~ju. Kasneje se je oblikovala {e pobuda fotografov, da bi izvedli poletno delavnico na Ptuju. Sedli smo skupaj in zasnovali mednarodno mladinsko izmenjavo na podro~ju vizualnih umetnosti in prostega ~asa mladih. Dogovorili smo se, da bo nosilec dejavnosti in organizator projekta CID, ki ima zaposlene sodelavce, ki so ‘e samostojno vodili ve~je projekte, ima pa tudi lastna programska sredstva, ustrezne prostore in potrebno opremo. Kot potencialnega mladinskega voditelja smo Toma‘a Plavca poslali na seminar za vodenje mednarodnih mladinskih izmenjav, ki ga je ponudil Movit.

K sodelovanju smo najprej povabili skupine mladih iz Burghausna v Nem~iji in Banske [tiavnice na Slova{kem, saj je mesto Ptuj ‘e prej sodelovalo z obema mestoma pri nekaterih projektih na podro~ju kulturne dedi{~ine, varstva okolja, turizma ipd. Iz obeh mest smo zelo hitro dobili pozitiven odgovor in za~eli so oblikovati svoje skupine. V Burghausnu smo odkrili zelo dragocenega sodelavca, gospoda Gerharda Huebnerja, ki nam je s svojimi dolgoletnimi izku{njami pri organiziranju mednarodnih mladinskih izmenjav na podro~ju fotografije veliko pomagal pri zbiranju nacionalnih ekip. Z njegovo pomo~jo smo poslali povabila k sodelovanju na mnoge naslove po Evropi. Odzvali so se Francozi iz Fumela in Avstrijci, ki so bili povezani preko njihove fotografske zveze.

Potem se je za~elo zares – korespondenca po elektronski po{ti, prevajanje osnutka zamisli v angle{~ino, po{iljanje skic za razmi{ljanje o mozaikih ipd. Kot organizatorji smo imeli delo razdeljeno na dve osnovni podro~-

lija Ptuj, od 26. ju 03 20 do 3. avgusta

ji: delo z mladimi, vklju~enimi v izmenjavo – slovenskimi in tujimi skupinami – ter razvijanje ideje, koncepta, teme na eni strani in na drugi organizatorsko delo, ki je vsebovalo vse od zbiranja financ do sklepanja zavarovanj, nabave materialov, organizacije prehrane, ogledov znamenitosti, prevozov itd. Za tak pristop smo se odlo~ili preprosto zato, ker nismo imeli druge mo‘nosti – slovenska oziroma doma~a ptujska skupina je bila razpr{ena po razli~nih fakultetah in se je lahko sestajala res samo ob~asno, tako da za spu{~anje v razne organizacijske zadeve ni imela niti prilo‘nosti.

Projekt je imel naslednje cilje: - omogo~iti mladim svobodno izra‘anje skozi vizualna umetni{ka izrazila, - pomagati udele‘encem, da pridobijo novo znanje na podro~ju fotografije oziroma izdelave mozaika in izku{nje pri skupnem ustvarjanju z vrstniki iz razli~nih evropskih dr‘av, - s skupnim ustvarjalnim delom in dru‘abnim ‘ivljenjem spodbujati bolj{e razumevanje razli~nosti in kulturnih vzorcev pripadnikov razli~nih evropskih narodov, - omogo~iti mladim iz razli~nih evropskih dr‘av razvijanje skupne ustvarjalne ideje in jo likovno realizirati, - vklju~iti mednarodno evropsko dimenzijo v projekt, ki je organiziran na lokalnem nivoju in predstavlja estetsko in sporo~ilno vrednost v svojem okolju, - predstaviti udele‘encem iz drugih dr‘av Ptuj in okolico z njegovo naravno in kulturno dedi{~ino, - ustvariti skupinske izdelke v obliki razstave fotografij in mozaika, ki ostane trajno na javni povr{ini v mestu, - spodbuditi lokalne mladinske strukture k sodelovanju pri pripravi in izvedbi skupnega projekta z evropsko dimenzijo, - usmeriti pozornost lokalnih javnosti na mlade kot ustvarjalni potencial dru‘be, - omogo~iti mobilnost mladih.

Projektu smo dali naslov »Mladi & mesto«.

Tematski okvir je predstavljala umetnost. Vsebinski koncept smo namenoma pustili odprt, saj so se udele‘enci projekta za konkretno tematiko ustvarjanja v delavnicah dogovorili ob za~etku projekta. Naslov »Mladi & mesto« je pomenil mo‘nost izbire katerekoli smeri za delo, od zgolj opazovanja ‘ivljenja mladih v starem mestu do kriti~nega odnosa do aktualnega dogajanja v mestu ali {ir{em dru‘benem okolju. Udele‘enci projekta so se lahko odlo~ili za ustvarjanje mozaikov na razli~nih stenah stavb v mestu ali za fotografijo. Izdelava mozaikov je bila skupinska, fotografsko delo pa prete‘no individualno, seveda povezano z mnogimi oblikami dela v skupini. Na~rtova-

li smo, da bo medsebojno dru‘enje udele‘encev prispevalo k izmenjavi razli~nih znanj in vedenj o zgodovini, kulturi, umetnosti posameznih de‘el, medkulturnemu u~enju in k intenzivnemu spoznavanju drug drugega.

Potem ko smo dobili pozitiven odgovor Movita glede financiranja projekta, smo lahko na~rte zastavili povsem konkretno. Zbrali smo skupino prostovoljcev, ki je pomagala izpeljati izmenjavo, saj mladi, ki so bili vanjo neposredno vklju~eni, niso mogli opraviti vseh potrebnih del, organizatorji pa smo bili tako ali tako zasedeni z delom »v ozadju«. Poiskali smo tudi ptujskega mentorja fotografskega dela projekta, da je bilo zagotovljeno nemoteno delo, na primer organiziranje razvijanja filmov, izdelava diapozitivov, pove~ave ipd., kar bi bilo samo z mentorjem iz tujine te‘ko izvedljivo. Mladinski svet Mestne ob~ine Ptuj se je povabilu k sodelovanju odzval in ponudil tudi gostiteljstvo enega ve~era ter vodenje ogleda mesta za vse udele‘ence izmenjave.

V tem ~asu smo se ukvarjali tudi z iskanjem sponzorjev in donatorjev ter zbiranjem informacij o najugodnej{ih ponudnikih storitev. Na Ptuju imamo sre~o, da sta mladinski hotel, ki M L A D J E /

5

▼

MLADI & MESTO

akcij programa Mladina

5 5 akcij programa Mladina

se je odprl ravno mesec dni pred na{o izmenjavo, in mladinski center v isti stavbi. To je omogo~ilo zelo enostavno komunikacijo v ~asu izmenjave in optimalno izkori{~enost vseh prostorov, pa tudi najni‘je mo‘ne stro{ke glede prostorov. V ~asu zaklju~nih priprav smo dobili obvestilo, da francoske skupine ne bo, ker so nekaterim ~lanom skupine prekri‘ale na~rte druge obveznosti.

Sestanki gostiteljske skupine, organizatorjev in prostovoljcev so se tik pred za~etkom projekta zelo zgostili. [ele tik pred zdajci je postalo jasno, da se mladinski svet ne bo vklju~il v projekt tako, kot je bilo prvotno dogovorjeno, saj ga niso ~utili kot svojega, ampak kot »na{ega«.

Sama izmenjava je potekala brez zapletov.

Vse skupine so prispele ob dogovorjenem ~asu in v dovolj veliki zasedbi, ~eprav so se zgodile nekatere kadrovske spremembe. Na njej je sodelovalo 28 mladih iz 5 dr‘av, 5 prostovoljcev s Ptuja, 2 mentorja in 4 mladinski voditelji. Celotna ekipa projekta je {tela 41 ljudi. Poleg ekip iz Avstrije, Nem~ije, Slovenije in Slova{ke se je izmenjave udele‘il tudi Mad‘ar, ki je za projekt izvedel preko Burghausna, kjer se je prej ‘e udele‘eval delavnic na podro~ju fotografije. Zaradi meril financiranja v programu Mladina ga sicer nismo mogli upo{tevati kot »stro{ek«, bil pa je izjemno dober udele‘enec izmenjave. @e vnaprej smo se organizatorji odlo~ili za najve~jo mo‘no mero fleksibilnosti, saj smo ‘eleli, da poteka vse skupaj ~im bolj po meri udele‘encev. Zelo uspe{ni so bili prvi ve~eri, ko smo se pravzaprav {ele spoznavali in ko so vse skupine postregle s svojo hrano, pija~o

6/M L A D J E

in kulturnimi zanimivostmi. Udele‘encem je bil zelo zanimiv tudi obisk v vinski kleti in koncert glasbe Astorja Piazzolle na ptujskem gradu.

Delo v delavnicah je potekalo dobro, komunikacija ni bila problemati~na, saj so udele‘enci (razen redkih izjem) dobro obvladali angle{~ino, ki je bila osrednji komunikacijski jezik izmenjave. Za nekatere dogodke smo si zagotovili tudi prevajalko, npr. za uvodni spoznavni ve~er, za ogled mesta, za obisk nekaterih znamenitosti, za zaklju~no prireditev. Udele‘enci so se seveda sporazumevali tudi v svojih jezikih, Slovenci in Slovaki pa smo nenehno primerjali svoje besede. V drugem delu izmenjave smo ugotovili, da bi lahko zastavili {e ve~ programskih aktivnosti, saj je bilo delo v delavnicah kon~ano hitreje, kot smo na~rtovali in je ostalo {e nekaj prostega ~asa. Udele‘enci so ga izkoristili za kopanje v termah in oglede okolice, ki niso bili v prvotnem na~rtu. Zadnji dan izmenjave smo naredili tudi zgo{~enko s fotografijami, nastalimi med izmenjavo, z naslovi vseh udele‘encev ter s podatki o izmenjavi v sloven{~ini in angle{~ini.

Zaklju~na prireditev je obsegala odkritje mozaikov in odprtje razstave fotografij. Zasnovali smo jo skupno z udele‘enci izmenjave, nastopila pa je tudi ptujska plesna skupina Gea, ki se ukvarja s sodobnim umetni{kim plesom. Kot gostje so se je udele‘ili predstavniki ob~in Banska [tiavnica, Aran|elovac in Ptuj, saj je bila na~rtovana v okviru praznika Mestne ob~ine Ptuj, pri{la pa je tudi skupina mladih iz mladinskega centra iz Burghausna.

Vzdu{je je tako ob zaklju~ku postalo {e bolj{e in bolj pisano. Stopnjevalo se je na zaklju~nem pikniku v Halozah, na katerem smo se zahvalili vsem skupinam, mentorjem in udele‘encem. Ob tem smo izvedli tudi pisno anketo, ki smo jo kasneje obdelali. Zve~er smo se vsi skupaj udele‘ili zabave na ptujskih ulicah, ki ‘e vrsto let poteka kot Ptujska no~. Naslednje jutro so se vse nacionalne skupine poslovile.

Pribli‘no mesec dni po izmenjavi smo pripravili sre~anje vseh doma~ih udele‘encev, organizatorjev, prostovoljcev in mentorjev, na katerem smo predstavili rezultate ankete in naredili analizo projekta. O vrednosti projekta za udele‘ence in mladinske voditelje lahko najbolje sklepamo na osnovi njihove ocene medkulturnega u~enja, ki so ga ocenili v popre~ju s 4,3 od mo‘nih 5. Menimo, da je rezultat dober, zanimivo pa je, da so odstopanja precej{nja glede na nacionalno pripadnost – najni‘e so medkulturno u~enje ocenili Avstrijci, najvi{e pa Slovaki. Med slovenskimi udele‘enci je bil splo{en vtis po izmenjavi zelo dober, nikomur ni bilo ‘al, da se je je udele‘il. Pogre{ali so ptujske mladinske organizacije, ki bi lahko za udele‘ence projekta pripravile predstavitev mesta in tudi svojega delovanja.

Ugotovili so, da bi lahko {e izbolj{ali ve~erni program, dodali ve~ {portnih aktivnosti. Med posameznimi udele‘enci so se vzpostavili stiki, ki so se ohranili tudi po koncu izmenjave.

V septembru so ptujski udele‘enci izmenjave na lastno pobudo obiskali Bansko [tiavnico,

z mladinskim centrom iz Burghausna pa smo v stikih glede poletne mladinske izmenjave pri njih.

Tudi lokalna skupnost je bila projektu naklonjena. Za projekt je prispevala del programskih sredstev pa tudi informativne materiale in spominska darila za udele‘ence projekta in mentorje. Predstavniki razli~nih ob~inskih institucij so izmenjavo spremljali zelo naklonjeno, {e posebej izdelavo mozaikov, ki so nastajali pred o~mi javnosti. V vsem ~asu trajanja projekta ni bilo nobenih pripomb, prito‘b ali kritik, ki bi se nana{ale na izmenjavo in njene udele‘ence. Predstavniki medijev so se na mestu izmenjave pojavljali ves ~as trajanja izmenjave. Odzvali so se tako tiskani mediji kot radijske in televizijske hi{e, vendar samo lokalne.

Na koncu lahko re~emo, da je glede na na{o izku{njo poleg skupine mladih z visoko motivacijo za izvedbo mednarodne izmenjave nujno potrebna institucija oziroma povsem formalna organizacija, ki opravi “zoprno delo”. Pri odpovedi francoske skupine smo ugotovili, da je povezovanje s partnerji iz tujine zelo krhko, saj nima organizator nobenega zagotovila, da so posamezni partnerji zanesljivi. Odpoved enega lahko pri manj{ih projektih pripelje do odpovedi celotnega projekta, pri ~emer je lahko te`ava v tem, da pride `e do nekaterih stro{kov pred za~etkom izmenjave (tisk informativnih materialov, nabava materialov, stro{ki prevajanja ipd.). Te`ava je v tem, da so okviri za organizatorje zelo zavezujo~i ({tevilo partnerjev, nujnost {tevil~nega ujemanja razli~nih skupin, {tevilo udele`encev izmenjave itd.).

Ugotovili smo, da se pri izmenjavi, kot je bila na{a, udele‘enci praviloma ne odlo~ajo za javni prevoz, ampak se pripeljejo z osebnim. To povzro~a te‘ave pri vra~anju potnih stro{kov. Smiselno bi se nam zdelo, da bi lahko vrnili tudi stro{ke prevoza z osebnimi vozili, ~e je to racionalna oblika prevoza.

Slaba izku{nja pri vsej zadevi pa je ~akanje na denar. V prihodnje bomo izvedli projekt mladinske izmenjave samo v primeru, ~e bomo imeli dovolj rezervnih lastnih sredstev za celotno izvedbo, ne glede na evropske vire, sicer je tveganje o~itno preveliko. Po projektu bi imeli resne te‘ave z opravljanjem svoje osnovne dejavnosti, ~e ne bi ‘e prej upo{tevali mo‘nosti, da pri financiranju lahko pride do zamude, in vnaprej rezervirali lastnih sredstev. ^e naj bi sredstva Evropske komisije resni~no spodbujala mlade, stare do 25 let, k mednarodnemu sodelovanju, bi morala biti mnogo bolj dostopna v resni~nem ‘ivljenju, ne le formalno. Kdor ‘eli prijaviti, izpeljati in finan~no pokriti mednarodni projekt, mora imeti precej znanja, izku{enj in lastnih sredstev. ^e bi se projekta lotili mladi Ptuj~ani, ki so bili udele‘eni v izmenjavi, sami, jim ne bi uspelo, ~eprav so bili za vsebinski del izmenjave izjemno motivirani. Za poslovno, tehni~no, finan~no in organizacijsko – logisti~no podro~je mora poskrbeti nekdo, ki to obvlada.

akcij programa Mladina

5 5 akcij programa Mladina

Pontes para o futuro – Mostovi za prihodnost Jerica Novak, Jo{t Jeseni~nik in Stanislav Lenart Ali je kaj trden tale most? Kot kamen-kost! »Ali si ‘e kdaj gradil mostove? Tako za {alo. Velike. Ogromne. Tak{ne, ki povezujejo bregove, oddaljene ve~ kot dva tiso~ kilometrov.« »Ne serji. Tak{nega mostu ne more{ zgraditi!« »A da ne? Kaj pa ~e ti povem, da smo ga. To poletje! Brez gradbenega dovoljenja in pravih zidarjev.« Bil je prav lep dan, na za~etku poletja. Poletje je ~as, ko skavti mno‘i~no naseljujemo razli~ne skrite koti~ke drage nam domovine. Dlje kot je stran od doma, bolj kot je nenavaden, bolj nas tak kraj privla~i. Najraje kje globoko v gozdovih. Zadnje ~ase pa nas vle~e tudi na tuje. Pa ti pride tako novica, da organizirajo evropski skavti en fin poletni tabor dale~ na Portugalskem. Vi se samo dajte v skupine po osem, potem boste pa videli, kako lu{tna de‘ela je Portugalska. Ni~! Pa pogledamo nekaj zanimivih slikic s Portugalske, kjer je bil lani en na{ voditelj. Ljudje niso ni~ kaj posebno navdu{eni. Niente! Folk, pa kaj je z vami. Deset dni nore zabave z vrstniki iz vse Evrope in to v de‘eli, ki ste jo lahko sanjali. Nothing at all. Na{i skavtje niso za akcijo! Ali je to mogo~e?

Pa smo po~asi razvozlali problem. Za dva nas je preve~ za v skupino po osem. In mi se ne bi {li turistov, radi bi akcijo! Jaaa! OK. Pa dajmo.

Kaj bi pa delali? Ja {li bi na obisk k Portugalcem! Tako ti je to. Pa razumi, kdor more.

In smo ugotovili, da ne poznamo te de‘ele, da ne vemo prav veliko o navadah tamkaj{njih ljudi in ne poznamo njihovega kulturnega izro~ila.

Malo se tudi bojimo prilagajanja drugim in tujcev v lastni sredi. Ampak izziv je kljub temu velik.

Pa se je za~elo. Najprej z iskanjem gostiteljev. Ja, nekdo nas mora sprejeti v goste. Ni problema, saj je bil Slavko tam in ima stike. Pa smo pisali, malo tudi telefonirali. [e sre~a, da imamo internet. Portugalci so bili takoj za akcijo. Lansko leto so bili v Pirenejih, kjer so imeli skupne aktivnosti s skupino iz [panije, ampak Slovenija, fant, to pa je nekaj ~isto drugega. Kako dale~ ‘e? Dva in pol tiso~ kilometrov. Toma‘ se je javil, da bo pre{tudiral pot in mo‘ne na~ine transporta. Jo{t, Katarina in Tanja pa bodo razmislili o programu. Kaj bi sploh radi po~eli? Ja spoznavali Portugalsko! Zakaj pa misli{, da gremo tako dale~?

In se je za~elo, po~asi so kapljale informacije. Naredili smo analizo na{ih potreb ter jih primerjali s tem, kar so sporo~ili na{i bodo~i gostitelji.

Potem pa je padla kot strela z jasnega ideja: »Kaj pa, ~e bi se igrali narode?« Stvar je postajala vedno bolj zanimiva. Kot da nam to {e ni dovolj, so na{i gostitelji izdelali propagandni spot o izmenjavi. Mogo~e se niso zavedali, da si je mi itak ‘e ‘elimo. Podobe portugalskih vasic, v katerih je ~as obstal, so se raz{irile med nami kot virus kitajske gripe. ^e se je mogo~e izmenjava kdaj v preteklosti zazdela vpra{ljiva, je bilo zdaj jasno: »Mi ho~emo videti te kraje in spoznati ljudi, ki tam ‘ivijo!« Potem pa pride na enega od sestankov Andreja in pravi: »Moja so{olka si, odkar je sli{ala, kam gremo, ves ~as ‘eli, da bi lahko {la zraven.

Sicer ni skavtinja, ampak ...« Ja moj prijatelj tudi. In od Janeza so{olec je tudi zainteresiran. Janja, ki sicer ne more zraven, bi pa kljub temu sodelovala pri pripravi, da se kaj nau~i. Mogo~e bodo pa Portugalci drugo leto vrnili obisk in bi potem ... Kar nenadoma se je skupina sodelujo~ih raz{irila in narasla ~ez dvajset. Priprave so postajale vse bolj intenzivne in vsaka nova informacija je bila dodaten impulz. Potem pa nekaj dni pred izmenjavo zazvoni telefon: »Toma‘ je staknil salmonelo. Menda je zadnji~ jedel eno staro majonezo. V~eraj so ga sprejeli v bolni{nico.« Vsem je bilo te‘ko pri srcu. V tistem trenutku smo lahko samo upali na ~ude‘no ozdravitev ~ez no~. Ni je bilo.

In pri{lo je jutro tistega petka, ki nas je v mislih ‘e dolgo ~asa preganjal. Kljub zgodnjim jutranjim uram in de‘ju je na na{em zbirali{~u ob avtobusu vel duh pripravljenosti kreniti novim izzivom nasproti. Poslovili

smo se od vseh, ki so ostali doma. Tudi od Toma‘a, ki so ga sicer ‘e odpustili iz bolni{nice, so mu pa mo~no odsvetovali kakr{nokoli potovanje.

Po dveh dnevih vo‘nje smo polni pri~akovanj, nekaj pa tudi strahu pred neznanim, le prispeli do na{ega tabornega prostora, kjer smo naslednjih 7 dni pre‘iveli s skavtinjami in skavti iz Portugalske. Tabor je potekal v majhnem kraju Montalegre v neposredni bli‘ini za{~itenega narodnega parka Paneda - Gerês. V skupnih aktivnostih smo spoznavali razlike v na{ih kulturah in okusili sicer temperamenten, a vendar po~asen na~in ‘ivljenja portugalskega naroda. Na{i novi prijatelji so nas popeljali skozi narodni park, kjer je neko~ domoval rjavi medved, danes pa sre~amo le kraljevega orla in volkove, do zna~ilnih podeþelskih vasi (Pitões, Tourém), kjer se je ~as ustavil þe kar nekaj desetletij (~e ne stoletij) nazaj.

V vaseh smo skupaj z doma~ini preþiveli nekaj nepozabnih trenutkov ob opravljanju njihovih vsakdanjih aktivnosti in posredovanju na{ega lastnega kulturnega izro~ila.

Deseti dan na{ega potovanja smo nadaljevali na{o pot proti jugu Portugalske in njenemu glavnemu mestu Lizboni. Spremljali so nas izjemno visoke temperature in po‘ari, ki so ravno v tistih dneh pusto{ili po de‘eli, mi pa smo se odpravili odkrivat razlike med {e vedno v preteklosti ‘ive~im severom in proevropsko naravnanim jugom. ^etudi nas je sobivanje dveh razli~nih narodov zelo zaposlovalo in prina{alo vedno nova presene~enja, smo se, vsaj slovenski udele‘enci izmenjave, prepri~ali v na{o pripadnost zdru‘eni Evropi. Pred vhodom v univerzo v Coimbri smo namre~ sre~ali slovensko govore~ega [panca, ki je bil sedem let predavatelj na univerzi v Ljubljani. Kako majhen je ta svet!

Lizbona nam je ponudila mo‘nosti razli~nih ogledov in do‘ivetje pravega utripa mesta. Ko smo stopali po razko{nih ulicah z mozai~no okra{enim tlakom in se ozirali po umetni{ko dovr{enih stavbah, se je v mislih risala ~isto druga~na podoba od one do‘ivete na severu. Preko spoznavanja z vplivi, ki jih je v portugalsko glavno mesto prinesla vklju~itev v Evropsko unijo, smo si la‘je ustvarili predstavo o poti, ki {e ~aka Slovenijo.

Ma kaj ste se {li samo potujo~e raziskovalce? Spoznavanje mladinskega dela v EU in ‘ivljenja v ve~nacionalnih skupnostih - kak{en dolg~as.

Kje pa je akcija? Ali ste sploh videli morje? Ne, skavtski duh (~etudi je bilo med nami kar zajetno {tevilo neskavtov) ni zamrl. Neutrudni raziskovalci smo obiskali najbolj zahodno to~ko Evrope - Rt Roca. Kraj, kjer, kot pi|e pesnik Camões, »se zemlja kon~a in morje za~ne«. \e preden pa smo pomo~ili prste v Atlantski ocean, smo »podlegli pritiskom« in sprejeli izziv v obliki nogometne tekme. Vsa prijaznost gostiteljev je izginila s prvim sodnikovim ‘vi‘gom in izkusili smo, kaj pomeni portugalska nogometna {ola. Kmalu pa se je na{a »reprezentanca« zbrala in Ambro‘ je zaklenil svoja vrata. ^e je razo~arala na{a »ta prava« reprezentanca, smo Slovenci, ki smo sodelovali pri izmenjavi, uspe{no branili ~ast domovine. Ob pol~asu smo z rezultatom 3:2 ‘e upali na zmago. Utrujenost, pripekajo~e sonce in tuj teren pa so terjali svoj davek. Malo nepazljivosti in zmaga se je spremenila v poraz 3:4. Kljub temu smo bili oboji zadovoljni in ~e ‘e ne zmage, smo dobili v dar vsaj portugalsko zastavo s posvetili vseh igralcev.

Ne, ne. Zastava ni bila edini plen, s katerim smo se vrnili domov. Ve~ kot vsi spominki in prilo‘nostna darila nam pomenijo spomini in nova prijateljstva. Veliko novega smo spoznali, na{a obzorja so se v teh poletnih dneh raz{irila, kot se raz{iri pogled ~loveku, ki stopi iz majhne sobice na balkon. Spodaj pod nami ceste, samo ~ez ulico pa druga hi{a z drugimi ljudmi. Ali se nikoli ne vpra{a{, kdo stanuje v njej? Radovednost je, ampak kako ~ez cesto? Zgradimo most! Mi bomo kamni, izku{nje skupnega bivanja in na{e prijateljstvo, ki je nastalo, pa vezivo, ki nas bo dr‘alo skupaj. Dva tiso~ kilometrov. Ni problema. Most bo zdr‘al. Le ~imbolj ga je treba uporabljati. Letos smo se ~ezenj sprehodili mi. Drugo leto pa zberejo pogum za pre~kanje mogo~e oni.

M L A D J E /

7

akcij programa Mladina

5 5 akcij programa Mladina EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLU@BA

123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012 123456789012345678901234567890121234567890123456789012345678901212345678901234567890123456789012123456789012

T O L E D O + T E AT R O

Brigita Leban

EVS prostovoljka v projektu »Escuela de Teatro Rojas«, [panija

Vem, da sem lahko bila tam v tujini kdorkoli, a da tudi kdorkoli mora{ znati biti, druga~e postane{ nih~e. Zavedla sem se, kako pomembna je identiteta in jasne misli. V vsaki skupnosti, na delu, s sostanovalci, … je pomembna dinami~nost in prilagodljivost, spo{tovanje druga~nosti, odprtost in tolerantnost. Ampak val te lahko izredno hitro odnese, ~e se ne zna{ predstaviti in jasno pokazati svoja znanja in kvalitete.

Hkrati stopa{ v neko homogeno skupnost kot tujec in oseba z druga~nimi potrebami, navadami, ‘eljami, katerih oni iz svoje perspektive niso navajeni, niti vedno motivirani prepoznati. Taka pozicija je brez prave komunikacije lahko zelo frustrirajo~a in neprijetna. Ne glede na to, da sama sebe smatram za komunikativno osebo, je bilo veliko zadrgnjenih situacij, kjer sem se po~utila nerazumljeno in nesposobno razumeti.

Svoj projekt sem opravljala v Escuela Teatro Rojas, v Toledu. Gre za majhno, mlado {olo gledali{~a, kjer v bistvu ni zaposlen nih~e in ve~ino dela opravljajo trije ljudje. Na dokaj alternativen na~in posku{ajo preko svojih predstav, projektov u~enja, otro{kih animacij pribli‘ati Toled~anom gledali{~e in umetnost nasploh.

Glavni vir financiranja in vzdr‘evanja {ole so te~aji (za otroke in za odrasle), mestni in ob~inski projekti, ki niso bili vedno povezani z gledali{~em, in njihovi nastopi na lokalni ravni. Zadnja leta pa se veliko prijavljajo na projekte EU in si preko njih organizirajo predstave, sre~anja, znanstva v tujini.

Jaz sem bila od samega za~etka dobro sprejeta in mislim, da so me skozi ves projekt korektno tretirali. Ob prihodu sem imela pripravljeno stanovanje in zasnovano idejo o delu.

Po drugi strani mi je bila v veliko veselje ponujena mo‘nost obiskovanja gledali{kega te~aja, ki je zajemal improvizacijo, izdelovanje

8/M L A D J E

Danes, ko zapisujem te vrstice, se mi kot nejasne slike, pobegli spomini pojavljajo tisti trenutki dneva, ob~utki strahu, ponosa, tesnobe in zmagoslavja, dogodki veselja, osamljenosti, druga~nosti, hrepenenja, ki sem jih kot prostovoljka, tujka, mladenka do‘ivljala v Toledu, v [paniji. Pred odhodom sem veliko razmi{ljala o delu, ki bi ga naj tam opravljala. Danes pa si predvsem posku{am izkristalizirati idejo, kaj mi je pomenilo bivanje v drugi kulturi, s tistimi ljudmi, v tistem prostoru, … skoraj eno leto. gledali{kih mask, glasu, gibanja, glasbe. Prve tedne sem ogromno ~asa posvetila pripravam na otro{ki te~aj, ki sem ga enkrat tedensko vodila skupaj s {e enim ~lanom ETR-a. Ker naj bi v januarju za~ela po {olah pripovedovati zgodbice za otroke, sem se takrat pripravljala tudi na to delo; se u~ila tekstov in zbirala material za predstave.

V januarju sem za~ela s te~ajem jezika. Ker sem imela osnove ‘e osvojene in sem se tudi sicer v prostem ~asu u~ila sama, sem izkoristila mo‘nost in se vpisala {e na predavanja {panske literature, ekonomije in politike ter umetnosti.

Na februarskem festivalu Toledo + Teatro sem sodelovala kot u~enka {ole in sem skupaj z ostalimi pripravila uvodne predstave in performance. Hkrati sem pomagala pri organizaciji in ostalih pripravah, od promocijskega materiala, do urejanja prostorov, prodaje kart, spremljanje poro~anja medijev … Na tem festivalu sem

lahko uporabila znanja, prinesena od doma in si pridobila veliko novih izku{enj.

Po kon~anem festivalu smo se z otroki za~eli pripravljati na kon~no predstavo. Tako da sva s Jorgetom izdelovala material, scenografijo, urejala glasbo, …

Prav tako pa sem se tudi z ostalimi u~enkami za~ela pripravljati na zaklju~no predstavo. Za~eli so tudi z organizacijo julijske mednarodne izmenjave ‘Festival pouli~nega gledali{~a’ in pa jesenskega odhoda v Neapelj.

Na za~etku poletja smo po kon~ani {oli imeli otro{ki cirkus in zaklju~no predstavo z odraslimi. Prva je bila zame preizku{nja potrpljenja in mirnih ‘ivcev, druga pa izziv nastopanja in velik jezikovni zalogaj. Tri strani teksta se namre~ nisem nau~ila kar ~ez no~. Obe predstavi pa sta pomenili veliko kreativnega izra‘anja in ogromno novih znanj.

Julija je pri{lo v Toledo pet gledali{~. Dve italijanski, Bolgari, Poljaki, Slovenci. Vsaka skupina je pripravila predstavo in v popoldanskem ~asu pripravila te~aje teatra, prikaz na~ina njihovega u~enja in dela. Takrat sem bila v Toledu ‘e zelo doma in sem suvereno sodelovala pri organizaciji in vodenju. Koristno sem izrabila znanje {pan{~ine, italijan{~ine in angle{~ine in vseh ostalih vedenj, ki sem si jih v tem ~asu pridobila.

Sodelovanje na tem festivalu je bil lep za~etek konca mojega projekta. Jasne so mi postale spremembe, ki mi jih je prineslo bivanje in delo v ETR, v Toledu. Po~utila sem se kot njihov enakopraven del @ela sem sadove celega leta in vem, da sem suvereno opravljala zadol‘itve, ki jih ob prihodu verjetno ne bi mogla izvesti.

Vsak pri{lek si mora ob prihodu v novo skupnost priboriti svoje mesto. Ni vedno lahko. Od ponujenega do pravega zaupanja je velik korak in veliko dela. Ko so me povabili k sodelo-

akcij programa Mladina

5 5akcij programa Mladina Evropska prostovoljna slu‘ba (EVS)

234567890123456789012123456789012345678 234567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 Mateja Rozman Amon 34567890123456789012123456789012345678 Ljudska univerza Radovljica, PUM projekt 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 Program PUM, ki poteka v okviru Ljud34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 ske univerze Radovljica, je namenjen 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 mladim od 15-25 leta, ki so opustili red34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 34567890123456789012123456789012345678 no {olanje. Na PUM-u dobijo pomo~ in 34567890123456789012123456789012345678

vanju na Festivalu pouli~nega teatra in k odhodu v Italijo, sem se videla kot del njih. Ker na za~etku nisem imela veliko gledali{kega znanja, sem se po~utila nekoristno in nepotrebno.

Kot sem ‘e omenila, mi je bila preko celega leta ponujena mo‘nost u~enja, tako da je bil zaklju~ni festival in odhod v Italijo zame dajanje in prikaz osvojenega, pridobljenega.

V avgustu smo od{li v Italijo, kjer smo skupaj z doma~o skupino pripravili predstavo in s tem projektom sem zaklju~ila svojo prostovoljno slu‘bo.

Vsekakor sem zelo spremenila predstavo o [pancih. Nikakor se nisem vrnila z idejo o njihovi neizmerni odprtosti in temperamentnosti.

Kot vsi veliki narodi so samozadostni in brez zanimanja za dogajanja po ostalem planetu.

Toledo je tradicionalno zelo konzervativen. Moja miselnost se je v veliki meri spopadla s konzervativno katoli{kostjo, ki sem jo sre~ala na vsakem koraku. In je bila tudi vzrok konflikta, ki sem ga takoj ob prihodu imela s stanovalkami.

Kar nekaj ~asa sem potrebovala, da sem se zavedla, da v [paniji ~rno ni tako ~rno, kot je ~rno v Sloveniji, ampak da ima {panska ~rna vse barve sveta. Ideja absoluta je precej bolj relativna, kot je relativna v Sloveniji.

A glede [pancev bi res lahko napisala ogromno. V tem letu sem pre{la tiste stereotipe o bikih, flamenku, sangriji in paelli, nikakor pa te dru‘be {e ne poznam dovolj, da bi jo lahko korektno ocenjevala in presojala.

Vem, da sem se spremenila in se marsi~esa verjetno tudi {e niti ne zavedam. V tistem ~asu in v tistem prostoru sem na{la del sebe, ki ga prej nisem poznala in mi je v{e~. Poglobila sem zaljubljenost v {panski jezik, v te zvoke in melodijo. Zelo dobro sem se po~utila v gledali{~u in tudi na odru. Veliko sem se nau~ila o sebi v tistih dolgih urah osamljenosti in tesnobe. Zmogla sem biti samostojna in neodvisna. Vem, da sem se domov vrnila z veliko pozitivne energije in najbolj zanimivim letom svojega ‘ivljenja.

Do sedaj, seveda!

podporo za doseganje svojih ciljev. Ljudska univerza Radovljica se je lani vklju~ila v Evropsko prostovoljno slu‘bo (ena od akcij programa Mladina), kar pomeni, da je postala gostiteljska organizacija. Tako lahko sprejmemo prostovoljce iz dr‘av Evropske unije in po{iljamo na{e mladostnike na prostovoljno delo v te dr‘ave. Program je namenjen mladim z manj prilo‘nostmi. Trenutno potekata dva projekta, eden pa je v pripravi.

Odlo~itev za EVS projekt je padla na izobra‘evanju Puzzeled training na Poljskem novembra 2002. Tam sem sre~ala Hansa Rutjesa, umetni{kega direktorja cirkusa na Nizozemskem. Na delavnici je Hans celi skupini predstavil fanta, ki se mu je zdel pripravljen za odhod na EVS. Meni se je zdelo, da bi bil primeren za delo v programu PUM, zato sva se dogovorila, da bova poskusila skupaj izpeljati projekt. Sledili so dogovori, izpolnjevanje prijavnic, urejanje bivanja in prehrane.

Stro{ki prevoza, vize, bivanja in prehrane se krijejo iz programa EVS, prostovoljec pa mese~no prejema tudi {tipendijo iz istega naslova.

Tako je oktobra lani k nam pripotoval Johnny Strik, devetnajstletni fant, ki bo ostal na prostovoljnem delu osem mesecev. Preden je pri{el k nam, je zaklju~il srednjo {olo in pred {tudijem se je odlo~il, da poskusi nekaj povsem druga~nega, si nabere novih izku{enj in znanj. Poleg {ole je kot prostovoljec delal v organizaciji Stichting circus Tijdgeest. To je potujo~i cirkus, ki je hkrati tudi neke vrste mladinska organizacija, ki sprejema mlade z ulice.

V cirkusu se lahko nau~ijo cirku{kih spretnosti, delajo predstave, potujejo po Nizozemskem

in po Evropi, si naberejo izku{nje in nekaj zaslu‘ijo.

Johnny vsak dan prihaja v program PUM, kjer sodeluje pri delavnicah, interesnih dejavnostih, pri projektih in pisarni{kem delu. Mlade u~i igrati diabolo in ‘onglirati. Pomaga jim pri u~enju nem{~ine in angle{~ine, se z njimi dru‘i in pogovarja. To je zelo koristno za pumovce, ker tako vsakodnevno uporabljajo angle{ki jezik.

U~i se tudi slovenskega jezika, vendar je to zanj kar te‘ka naloga. Spoznava se s slovensko kulturo in vsakdanjim ‘ivljenjem, ki se mu zdita precej druga~na. Meni, da so ljudje tukaj prijaznej{i, da lahko la‘je nave‘e stike, spozna prijatelje. Presene~a ga, da dru‘ine ‘ivijo skupaj v eni hi{i, ker so na Nizozemskem mladi bolj samostojni in ‘ivijo sami. Razlog so bolj{e socialne storitve, zato mladi la‘je dobijo stanovanje in denarno pomo~. Tudi slu‘bo je lahko dobiti.

Po drugi strani se je Johnny soo~il tudi s predsodki. Vsak, ki je sli{al od kod prihaja, je predvideval, da kadi travo. Njegov odgovor, da je {e nikdar ni poskusil, se je vsem po vrsti zdel neverjeten. Pri najemanju stanovanja smo imeli kar nekaj te‘av, saj so bili najemodajalci podobnega mnenja in nekateri nam niso zaupali niti kot izobra‘evalni organizaciji, ki zanj jam~i.

EVS projekt se je v praksi izkazal za zelo obse‘en in nenavaden projekt, saj se delo ne zaklju~i ob pol treh, ampak je potrebno organizirati tudi prosti ~as, {portne in dru‘abne aktivnosti, pomagati pri navezovanju stikov, pomagati prostovoljcu vklju~iti se v lokalno okolje. Veliko je tudi papirnega dela s prijavnicami, poro~ili, ra~uni in davki.

Po drugi strani pa je ta izku{nja zelo bogata, tako za pumovce kot za mentorsko skupino in prostovoljce. V skupino vna{a svojo kulturo, navade in druga~ne na~ine komunikacije. Je njihov vrstnik, pa vendar je njegova situacija druga~na. Johnny namre~ dela trdne korake proti samostojnosti, tukaj ‘ivi in skrbi zase sam, redno prihaja na delo, upravlja z mese~no ‘epnino. To pa je dobra priprava na samostojno ‘ivljenje po vrnitvi domov v Enschede na Nizozemsko. S pumovci lahko deli podobnosti in razlike v ‘ivljenju mladih tukaj in v njegovi domovini.

Postal je tudi ~lan mentorske skupine, z nami deli opa‘anja, razmi{ljanja o delu in nas delno tudi razbremenjuje, vodi svojo interesno dejavnost - u~enje cirku{kih spretnosti, poM L A D J E /

9

▼

v Radovljici

akcij programa Mladina

5 akcij

5 5 akcij programa Mladina maga z u~no pomo~jo, se pogovarja in dru‘i z mladimi. Za mentorice je to zanimiva izku{nja, saj smo se sre~evale z najrazli~nej{imi problemi, na katere sprva sploh nismo pomislile (urejanje bivanja, pogodb, drugih dokumentov, prakti~nih stvari, kot so pranje perila, nakup v trgovini, nakup avtobusne vozovnice, spoznavanje lokalnega okolja i.p.).

Hkrati je to prilo‘nost za u~enje, ustvarjalno delo, iskanje re{itev za izpeljavo nepredvidljivih situacij.

Drugi projekt, ki je v polnem teku, pa je po{iljanje pumovca v tujino. Na odhod v Nem~ijo se pripravlja Goran Kraji{nik, ki obiskuje program PUM leto dni in je v tem ~asu kon~al trgovsko {olo. Odhaja v Lubeck, na sever Nem~ije, blizu Hamburga. Naslov projekta je Sailing and shipbuilding for your personal development. (Jadranje in gradnja ladij za osebni razvoj). Delal bo pri izgradnji in popravilih ~olnov in ladij. Sicer pa se mladinska organizacija Alte Schule ukvarja z mladinskimi, izobra‘evalnimi in socialnimi projekti za otroke in mladostnike. Teme aktivnosti so okolje, gozd, novi mediji in pre‘ivljanje kvalitetnega prostega ~asa mladih. Za te dejavnosti imajo na voljo ve~ hi{, 14-metrsko vikin{ko ladjo in kanuje. Goran se je lani poleti udele‘il desetdnevnega tabora v Nem~iji, sedaj pa se ‘e ve~ mesecev pripravlja na odhod na {estmese~no prostovoljno delo. U~i se nem{kega jezika, uredil si je vizo in zdravstveno zavarovanje. V {estih mesecih, ki jih bo pre‘ivel v Lubecku, se bo imel prilo‘nost nau~iti samostojnega ‘ivljenja, skrbeti zase in si nenazadnje pridobil delovne izku{nje, ki mu bodo lahko pomagale pri iskanju slu‘be doma. Mogo~e pa se bo zaljubil in ga ne bo ve~ nazaj. Vse je mogo~e.

Tudi pri tem projektu smo se spopadli s prijavnicami, financami in ostalo pripravo projekta, tako da smo pridobili izku{nje tudi s po{iljanjem mladostnika. Ko bo Goran od{el, bo na{a naloga vzdr‘evati stik z njim, re{evati morebitne te‘ave in spremljati projekt v celoti. Predviden je tudi tridnevni obisk za mentorja, da si ogleda delovno mesto, kako je urejeno bivanje, prehrana, prevoz in druge prakti~ne stvari, da se pogovori z mentorjem v Nem~iji o prostovoljcu in njegovem bodo~em delu.

Prostovoljec iz druge dr‘ave ni samo delovna pomo~, ampak predstavlja tudi prilo‘nost, da ljudje spoznajo drugo ‘ivljenjsko okolje, druga~ne delovne izku{nje, kulturo, jezik in navade. Kljub temu da so ti projekti obse‘ni in mogo~e izgledajo na za~etku neizvedljivi, to preprosto ni res. Mogo~e jih je izpeljati, samo lotiti se mora{ in izpeljati stvari drugo za drugo, saj je to vznemirljiva, ustvarjalna in pou~na pustolov{~ina. Komunikacija s tujimi partnerji je predvsem po zaslugi interneta hitra in preprosta, tako da sodelovanje poteka na podoben na~in kot doma.

Vsekakor je Evropska prostovoljna slu‘ba del~ek povezovanja z dr‘avami Evropske unije in obratno. Mladim z manj prilo‘nostmi ponuja veliko, saj lahko bivajo in delajo na drugem koncu Evrope in si tako raz{irijo obzorje na na~in, ki bi jim bil sicer nedostopen.

10 / M L A D J E

Veliko izku{enj v eni akciji

Program Tadej Pugelj

Strokovni sodelavec za podro~je programa za mlade, vzgoje in izobra‘evanja odraslih pri Zvezi tabornikov Slovenije

Nameni akcije Evropske prostovoljne slu‘be so zasnovani na treh osnovnih izhodi{~ih: ● zagotavljanje neformalne izku{nje medkulturnega u~enja za mlade, s tem pa spodbujajo njihove dru‘bene integracije in aktivno udele‘bo, zvi{ujejo njihovo zaposljivost in omogo~ajo, da poka‘ejo svojo solidarnost z drugimi ljudmi; ● podpiranje razvoja lokalnih skupnosti; ● spodbujanje oblikovanja novih partnerstev in sodelovanja, izmenjave izku{enj in dobrih praks med sodelujo~imi partnerji.

To in {e veliko drugih informacij lahko najdete na spletni strani nacionalne agencije Mladina o Evropski prostovoljni slu‘bi (mladina.movit.si). Seveda pa mlad ~lovek ali mladinske organizacije kot sodelujo~i partnerji potrebujejo {e veliko ve~; informacij, motivov in predvsem prakti~nih izku{enj.

On, raziskovalec!

Od nekdaj je rad spoznaval tuje de‘ele. @e misel na potovanje mu je pognala adrenalin po ‘ilah. Poseben u‘itek zanj je bilo, ~e je lahko potoval sam. Tako se je lahko posvetil odkrivanju neznanega. Bolj kot raziskovanje zgodovine in arhitekture ga je zanimalo dru‘enje s tujci, pravzaprav z neznanci. Njegov cilj je bilo spoznavanje ljudi. Verjel je v bogastvo njihovega znanja, izku{enj in razmi{ljanja. In to je ‘elel spoznati in z njimi deliti.

Z nekaterimi so bila dru‘enja samo be‘na, igra oguljenih fraz kot: »Kje pa je glavna avtobusna postaja?« Z drugimi je potoval del~ek poti, se zapletel v prijeten klepet, izmenjal e-naslov, obljubil, da se oglasi in se na koncu izgubil v nadaljevanju svoje poti. Nekateri izmed njih pa so postali pomemben del njegovega ‘ivljenja. Z njimi je ustvarjal, gradil na~rte za prihodnost.

Ko je spoznaval druge, je spoznaval sebe. Spoznaval je svoje potenciale, oblikoval svoj odnos do sveta, razvijal svoj vrednostni sistem. Domov se je vra~al bogatej{i. In vsakokrat, ko je pri{el v svoje mesto, je opazil, da je tudi doma~e okolje pravo bogastvo, da je bogastvo tudi lastna kultura, de‘ela; in seveda, da so pravi zaklad tudi ljudje.

Tujci, pa vendar samo neznanci iz sosednje ulice.

Ona, aktivistka!

Vedno pripravljena za sodelovanje, za pravo akcijo. Kjer se je kaj dogajalo, je bila zraven. Pa naj je bilo to vklju~evanje mladih v dru‘bo, boj proti razli~nim fobijam, promocija razumevanja kulturne raznolikosti in vrednot, diskriminacija ali enakopravnost med spoloma. U‘ivala je med ljudmi, ki so bili tako kot ona predani ideji in ‘elji po medsebojnem dru‘enju.

Delovanje je zanjo predstavljalo prilo‘nost za u~enje; ne tisto iz knjig in za izpite, ampak tisto pravo, za bolj{o kvaliteto ‘ivljenja. Za spo{tovanje druga~nosti, razumevanja razli~nih obi~ajev in navad, za u~enje jezika in kulture, spoznavanje druga~nega stila ‘ivljenja.

Skozi aktivnosti je oblikovala tudi svoj odnos do dela; vztrajnost, vzajemno podporo in sodelovanje z drugimi, veselje ob dose‘enih rezultatih in analizo napak kot prilo‘nost, da se iz njih nekaj nau~i.

programa Mladina

Mladina –

“Evropska unija podpira mo`nosti neformalnega izobra`evanja mladih ob sodelovanju v ~ezmejnem prostovoljnem delu, ki neposredno in aktivno vklju~uje mlade v aktivnostih, ki so oblikovane tako, da zadovoljujejo potrebe skupnosti na {tevilnih podro~jih. “ Izku{nje (ki govorijo same po sebi) Kot mladostnik sem bil tudi sam po naravi tak kot Ona ali On – ravno prav{nji, da bi mi Evropsko prostovoljstvo predstavljalo izziv. Kot strokovni sodelavec, zaposlen pri Zvezi tabornikov Slovenije, sem ‘e prekora~il magi~no mejo 25 let (vse ostalo {e vedno dr‘i) in se EVSa ne morem ve~ udele‘iti. In ravno ta ‘elja je bila motiv, da sem zavestno pri~el vzpodbujati mlade, da v programu sodelujejo.

Glavni argument, poleg seveda jasno oblikovanih izhodi{~ Evropske komisije, je bilo predvsem dejstvo, da gre za organizirano in “varno” izku{njo mladih v druga~nem kulturnem okolju. S tem mlad ~lovek dobi prilo`nost za osebnostno rast; poleg medkulturnega u~enja, aktivne udele`be, zaposljivosti in solidarnosti gre predvsem za `eljo in odlo~itev o osamosvojitvi in prevzemanje odgovornosti za posledice takega ravnanja. Ta-

ko prilo`nost mlad ~lovek v dana{njem nemirnem svetu te`ko dobi.

Prva izku{nja, za gostiteljstvo je potrebno imeti ~as In tako sem po doma~e povedano, splaval. Najprej sem razmi{ljal o tem, da bi prostovoljca povabili v na{o organizacijo (gostiteljska organizacija).

Projekt je bil prijavljen in za~ele so de‘evati prve pro{nje prostovoljcev. Sledila je izku{nja {tevilka 1; gostiteljstvo terja dobro pripravljen obseg dela in nalog ter veliko mero ~asa, ki ga mora imeti vsaj mentor (in po mo‘nosti {e nekdo, pomo~nik). Ker tega ~asa preprosto nisem imel, sem se tej ideji odpovedal in za~el z drugega konca – pri iskanju prostovoljca.

Druga izku{nja; pri motivaciji {teje samo oseben kontakt Tudi tu ne manjka dela, saj je potrebno prave informacije spraviti do pravih ljudi. To pa je le del posla, saj je potrebno hipoteti~ne udele‘ence tudi motivirati. To pa je brez pristnega stika nemogo~e (sodobni e-mediji so samo za prenos informacij), zato je sledila izku{nja {tevilka 2; pri motivaciji {teje samo oseben kontakt. Na podlagi tega mladi pridobijo dovolj zaupanja, da se premaknejo.

Poleg zaupanja dobijo seveda {e dozo vzpodbud in zvene~ih besed o osebni rasti. V ~asu odlo~anja je potrebno priliti {e kan~ek olja na ogenj, del~ek pa seveda odtehta tudi de‘ela, narava dela in organizacija.

Tretja izku{nja; vsaka nova prijava je druga~na od prej{nje Po “obdelavi” je projekt zrel za prijavo. Postopek prijave je preprost, gre za tri partnerje, nekaj birokracije in pro{njo za sprejem projekta. Tu zopet {tejejo izku{nje, ki jih pridobi{ s kilometri. Zelo koristno je enkrat sodelovati na delavnici izpolnjevanja, saj ti le ta ponuja standardne odgovore na prazna polja v prijavnici. Sledi izku{nja {tevilka 3; vsaka nova prijava je druga~na od prej{nje. S tem ne mislim samo na spremenjene podatke o osebi in partnerskih organizacijah, pa~ pa na izra~un stro{kov, kjer je treba biti zelo pazljiv. Kajti, kar ni upo{tevano ob potrditvi projekta, ne more biti predmet obra~una stro{kov. Predhodne informacije pa zaradi specifike primera ne more{ dobiti v naprej – {tejejo samo izku{nje.

^etrta izku{nja; za dobro pripravo prostovoljca potrebujete ~as Ko je projekt potrjen, nastopi pripravljalno obdobje. ^e je to prekratko, potem s temeljito pripravo ni ni~ (zanjo naj bi bilo na razpolago vsaj nekaj mesecev). Te‘ko je namre~ najti dobre in cenovno sprejemljive te~aje jezika ter druge te~aje, ki bodo prostovoljcu koristili pri prostovoljnem slu‘enju v tujini. Torej izku{nja {tevilka 4; za dobro pripravo potrebujete ~as.

Sledi odhod na izvajanje projekta in to je obdobje “po~itka”.

Po~itek pa je omejen na morebitno re{evanje problemov. V tem primeru je potrebno uporabiti vso mo`no domi{ljijo, da preko daljinskih rok pomagamo prostovoljcu ali gostiteljski organizaciji re{iti nastalo situacijo.

Pri tem ni odve~ nasvet, da je nacionalna organizacija vedno pripravljena prisko~iti na pomo~.

Andrej, prostovoljec v Luxembourgu V ~asu projekta mi je gostiteljska organizacija zagotovila stanovanje in prehrano, poleg tega pa sem dobival tudi ‘epnino. Koristno je bilo sodelovanje z luksembur{ko nacionalno agencijo programa Mladina, preko katerih sem prihajal v stik z drugimi prostovoljci. Poleg dela sem imel {tevilne prilo‘nosti, da sem si ustvaril okolje (krog znancev in prijateljev), v katerem sem pre‘ivljal svoj prosti ~as. Sodeloval sem tudi z drugimi mladinskimi organizacijami.

Pogre{al sem bolj{e sodelovanje z mentorjem. Delovne naloge bi bile lahko bolje definirane in bolj pestre; s tem bi pridobil tudi bolj kvalitetno “delovno “izku{njo”.

Maja, prostovoljka v Lisboni na Portugalskem Moj odhod se je zapletel ‘e pri pridobivanju delovne vize.

“Na ~rno” sem namre~ zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov na Portugalskem bivala skoraj ves ~as projekta (nekaj ~asa celo brez potnega lista, ki je bil varno zaklenjen v predalu uradnika na diplomatskem predstavni{tvu, veleposlanik pa je med tem ~asom po~itnikoval). Tudi z nastanitvijo in organizirano prehrano nisem imela sre~e (naslednji~ bom to preverila {e pred prihodom). Pogre{ala sem tudi aktivno podporo portugalske nacionalne agencije, ki pa je nisem bila dele‘na ({e sre~a, da so mi ob strani stali slovenski predstavniki in pa po{iljajo~a organizacija).

▼

Evropska prostovoljna slu‘ba pri Zvezi tabornikov Slovenije

akcij programa Mladina

5 5 akcij programa Mladina Ob moji iznajdljivosti in “konjskih” `ivcih sem se v ~asu projekta vseeno dobro po~utila in pridobila pomembne izku{nje za `ivljenje.

Peta izku{nja; pedantnost se na koncu obrestuje Ob prihodu prostovoljca nazaj domov je ~as za vrednotenje in pisanje poro~ila. Ob vrednotenju je pomembno, da vse pripombe, tako pri pripravi, kakor tudi v ~asu izvajanja projekta, upo{tevamo kot izku{nje pri nadaljnjem delu. Pisanje poro~ila je tudi ~as, ko ugotavljamo, kako skrbni smo bili pri zbiranju potrdil o stro{kih in koliko dela smo kot koordinatorji vlo‘ili v projekt. Izku{nja {tevilka 5; pedantnost se na koncu obrestuje.

Ta ob sicer{njem poro~anju niti ni tako pomembna, je pa pomembna ob morebitnem pregledu, kadar »Evropa« ‘eli vedeti, kam je {el vsak evro podpore.

Torej bolje redna preventiva, kot bole~a kurativa.

Konec dober, vse dobro Prostovoljci so na koncu po pozabljenih zapletih in te‘avah zadovoljni in ‘e razmi{ljajo o Vlo‘ku za prihodnost, o denarju, ki ga bodo investirali v projekt, s katerim bodo svoje izku{nje vgradili v napredek mladih v lokalnem okolju. Kaj pa po{iljajo~a ali gostujo~a mladinska organizacija? Na prvi pogled gre samo za obilico administrativnega dela, ki kot kon~ni rezultat (fascikel) za pet let zasede police arhiva. Tudi finan~no to ni projekt, od katerega bi obogateli; prav nasprotno, program predvideva tudi vlo‘ek organizacije, kar ponavadi predstavlja ravno administrativni del. Zato je vpra{anje, zakaj sploh sodelovati v programu, toliko bolj na mestu.

Pri~akujete odgovor? Verjetno univerzalen odgovor sploh ne obstaja, lahko pa vam zaupam svojega. Bogastvo je v ljudeh (tako trdi tudi On). Dober razlog so partnerji, s katerimi navezujem tesnej{e stike in preko katerih lahko spoznavam mladinsko realnost drugih evropskih dr‘av.

Odgovor so zadovoljni mladostniki, ki znanje in izku{nje po povratku odgovorno vlagajo v razvoj organizacije in mladinskega dela. In nenazadnje je motiv tudi dober ob~utek, da sem prispeval majhen kamen~ek v mozaiku napredka mladih, lokalne skupnosti in dru‘be kot celote.

Sandra Ke‘man

Moj EVS od A do @

EVS prostovoljka v projektu Brugge 2002, Belgija. Vodja projekta »Produkcija mladih« kot lasten projekt akcije Vlo‘ek v prihodnost

Dva tedna pred odhodom {e poslovilni ‘ur s prijatelji in 19. 11. 2001 kar nekaj solz pred poletom iz Zagreba proti Bruslju.

Vendar, ..., tako sem se odlo~ila in ‘e takoj po pristanku v Bruslju sem bila bolj{e volje.

V Lockeren, kjer smo imeli »on arrival traning«, sem pri{la zadnja. Ostalih 19 prostovoljcev, ki so bili namenjeni v Brugge, so pri{li dan prej. Bilo mi je nerodno, ... nisem jih {e poznala. Sicer ne tako dobrodo{el sprejem fantov, ki sta vodila »on arrival trainig«, me je malce spravil iz tira. »Kaj tu sploh po~nem?«, sem se vpra{ala. Vendar so me »moji« iz Brugga takoj vzeli za »svojo« in mi pomagali prebroditi tisti najte‘ji trenutek, ko se zave{, da si tu in da ne more{ ve~ nazaj. Po spoznavnem tednu smo se zelo dobro ujeli in se kon~no pomaknili proti Bruggu. @iveli smo v veliki hi{i, z ogromno kuhinjo, jedilnico in {e ve~jo »party room« s {ankom, DJ pultom in na stropu »disco kuglo«.

Hi{a je bila res super, vendar je imela eno majhno »pomanjkljivost«. Dva ve~ja oddelka organizacije Brugge 2002 – evropska kulturna prestolnica sta imela pisarne v pritli~ju hi{e. Torej skorajda ni~ zasebnosti, saj so delali tudi med vikendi.

Bili smo res dobra ekipa. @iveli smo sami. No ja, imeli smo Jana, ki je bil na{ hi{nik in skrbnik. Nekaj ~ez petdeset let star stric, ki nas je zabaval dan in no~. Skupaj smo se res dobro imeli. Toliko, kolikor smo pre‘urali v Belgiji, ne vem, ~e smo kdaj prej. Sploh ne vem, kaj naj glede tega napi{em, ker vsaki~, ko se spomnim na{ih ‘urk, ostajam brez besed. Vem samo, da se je lastnik night shopa, ki je bil v ulici zraven na{e, tisto leto zelo opomogel in da je bil on tudi eden bolj ‘alostnih ljudi, ko smo odhajali. @e podatek, da ima Belgija preko 500 vrst piva, pove veliko.

Glede slu‘be. Razdelili smo se

Sicer je minilo ‘e kar nekaj ~asa, odkar sem nazaj doma.

Doma v Sloveniji, kamor sem se vrnila po enoletnem opravljanju prostovoljne slu‘be (EVS) programa MLADINA v Belgiji.

Za projekt sem izvedela v Mladinskem centru Bre‘ice in nisem predolgo odla{ala s svojo kon~no odlo~itvijo, da grem.

In res. Prijavila sem se in po nekem ~asu dobila odgovor, da sem izbrana. Tako so se za~ele priprave na moje novo do‘ivetje. Najprej ukvarjanje s papirologijo. Viza, za katero sem mislila, da bom imela najve~ te‘av, je na koncu izpadla za enega najmanj{ih problemov. Na ambasadi niso komplicirali. Bili so navdu{eni nad tem, da grem opravljati EVS v Brugge, ki je bil tisto leto evropska kulturna prestolnica. v pet oddelkov. Jaz sem se odlo~ila za »general direction«. Med drugim tudi za to, ker so ostala mesta nekako ‘e bila zasedena. Izbira ni bila slaba, saj se mi je, moram re~i, odli~no godilo.

Ker so direktorji pa~ pravi direktorji, si je direktor Brugga 2002 omislil svojega voznika. In moja omemba, da rada vozim avto, jim je bila dovolj. Tako sem postala »{ofer« direktorja Huga De Greefa. Zelo prijeten mo‘akar, ki se

je navdu{eval nad dobrimi avti in jih v letu 2002 kar nekaj tudi zamenjal. Kon~na skupna {t. njegovih avtov v enem letu je bila 8. Med drugim tudi Jaguar, ki se je od vseh obdr‘al najdlje. Z njim sem prepotovala vso Belgijo, Nizozemsko, od Amsterdama, preko Rotterdama do Den Hagga. Pa {e ~ez mejo s Francijo do Lilla.

Ker je Hugo potreboval ve~krat asistentko, sem ga redno spremljala na razli~nih sestankih. Tako sem spoznala ogromno pomembnih in manj pomembnih ljudi na kulturnem in politi~nem podro~ju.

To delo sem opravljala sedem, osem mesecev. Po uradni otvoritvi festivala Brugge 2002, 20. 02. 2002 je Hugo vse ve~ ostajal v Bruggu. Tako nisem, kot {oferka, imela kaj za po~eti. Zato so me po{iljali z raznoraznimi po{iljkami in paketi po Belgiji. Na koncu je pri{la celotna zadeva tako dale~, da mi je ena od zaposlenih celo rekla, da je moje razva‘anje paketov cenej{e, kot pa ~e jih po{iljajo po hitri po{ti. Takrat mi je bilo dovolj in sem zamenjala oddelek. »Production departament« se je v tistem ~asu ukvarjal s programom za mlade. Na vrsti sta bila dva velika dogodka. Kunstbende in Kaapstad, kulturno tekmovanje mladih ustvarjalcev. Prvi je bil na nacionalni ravni, drugi pa na mednarodni. Na Kaapstad so pri{li mladi umetniki iz 14-tih dr‘av in se deset dni u~ili, ustvarjali in se zabavali v razli~nih delavnicah. Prav gotovo zelo velika izku{nja zame, saj sta bila oba dogodka naporna. Po Kaapstadu je sledil enotedenski po~itek in skupno jadranje v Frizlandiji na Nizozemskem. Super, fenomenalno.

Preostala sta nam {e dva meseca do konca. Vrnila sem se nazaj v »general departament« in »odpeljala« {e nekaj vo‘enj, potem pa sem se ukvarjala z zbiranjem vsega promocijskega mate-

akcij programa Mladina

5 5 akcij programa Mladina

riala in na koncu naredila mapo za arhiv.

Potem pa, ... zadnja dva tedna nekak{nega mu~enja samih sebe. ^akanje na odhod in kon~no slovo. Dnevi so se vlekli kot megla.

Nismo ve~ vedeli, kaj naj sami s sabo.

Zadnji vikend. Zadnji ‘ur z veliko solz in objemi, ampak tudi veliko smeha, plesa, zabave, ...

Let domov in na nek na~in olaj{anje, saj so bili zadnji dnevi v Belgiji psihi~no res naporni. Doma se ni spremenilo ni~. Vse je ostalo tako, kot je bilo takrat, ko sem odhajala v Belgijo. Zame je bil to {ok. Pri~akovala sem veliko ve~, kot pa se je dejansko zgodilo. Kak{ne tri mesece sem potrebovala, da sem se sprijaznila s situacijo, v kakr{ni sem bila. Mojega projekta v Belgiji je konec in sedaj bo treba narediti korak dalje.

Future capital oziroma Vlo‘ek v prihodnost kot mo‘nost nekak{nega nadaljevanja projekta oziroma izku{enj EVS-a. Najprej razmi{lja{, razmi{lja{ in razmi{lja{, dokler se ti ne porodi kak{na ideja. Potem poi{~e{ podporno organizacijo, jim pove{ svoj predlog in ‘e pi{e{ prijavo, ki jo ob dolo~enem roku odda{ nacionalni agenciji (ni nujno, da je iz tvoje dr‘ave). In potem ~aka{ na odgovor. In ko ga dobi{ in ~e je seveda pozitiven, lahko za~ne{ svojo idejo uresni~evati. Sredstva zagotovljena.

Tako nekako je bilo tudi z mano.

Zadeva se je za~ela s tem, da

sem ‘e sama sebi {la po{teno na ‘ivce s svojim brezdeljem. Ker je bilo do naslednjega {olskega leta {e skoraj celo leto, sem pa~ nekaj morala narediti.

O Vlo‘ku v prihodnost smo se veliko pogovarjali ‘e v Belgiji. O tem, kaj in kako, sem torej ‘e bila seznanjena. Torej glavni problem je bila oziroma ni bila ideja.

Villanella (belgijska mladinska organizacija) je bila skupaj z Brugge 2002 organizator Kunstende in Kaapstada. Pri njih mi je bilo zelo v{e~, da so imeli bazo podatkov vseh mladih ustvarjalcev, ki so kdajkoli sodelovali z njimi oziroma nastopali na njihovih prireditvah. Samo nekaj klikov z mi{ko in ‘e si tam. Ime, zvrst, povezave, slike, kontakti, ... torej tudi odli~na odsko~na deska mladim umetnikom pri uresni~evanju sanj, razprodanih koncertov, razstav v galerijah New Yorka in Pariza, uspe{nic, odrskih desk v Moskvi, Londonu, ...

Ker iz lastnih izku{enj vem, da je lastna promocija naporna stvar, je taka zadeva prav gotovo dobrodo{la. Pred odhodom v Belgijo sem aktivno sodelovala pri amaterski gledali{ki skupini Teaterfraj.

Svoje delo smo pri~eli z velikim navdu{enjem in bolj ko smo se spu{~ali v izvedbo in pripravo svoje prve gledali{ke predstave, bolj smo se spopadali z vpra{anjem, komu je na{e delo namenjeno oziroma kje bo lahko v bodo~e predstavljeno. Tako smo na premieri, ob ob~utku navdu{enja polnega aplavza, za~rtali gostovanje. Seveda v na{ih glavah. Po informa-

cije o sorodnih centrih smo romali v pisarne MC Bre‘ice in se podali na pot klicanja telefonov, se seznanili s te‘avo razli~nih programskih vodij v centrih ter klubih ter se na koncu delno uklonili pomanjkanju skupne sti~ne promocijske to~ke.

To je pri razmi{ljanju o svojem vlo‘ku v prihodnost pripeljalo do projekta »Produkcija mladih«.

Projekt je bil sprejet s strani nacionalne agencije in lahko sem za~ela s svojim delom.

Na tema~nem in stra{ljivem podstre{ju MC Bre‘ice sem za~ela svojo misijo »Indiana Jones« v upanju, da najdem skriti zaklad, ... bre‘i{ke rock zvezde, Mozarte, Van Goghe, Dostojevske ipd.

Ideja projekta je skupna spletna stran, ki bo na voljo promociji mladih kulturnih ustvarjalcev. Stran je namenjena tako ustvarjalcem kot tudi ostalim, ki se ‘elijo z njihovim delom seznaniti. Prav gotovo je kot tak{na zelo uporabna za vse mladinske klube ter centre, ki jo koristno lahko izrabijo kot podporo pri sestavi svojega mese~nega programa, kot za promocijo mladih ustvarjalcev na lokalnem nivoju.

Prvi koraki v za~rtanem projektu so bili narejeni s pomo~jo programske vodje Mladinskega centra Bre‘ice. Ta mi je podala osnovna navodila oziroma podatke, ki jih sama potrebuje pri pripravi programa s posameznega podro~ja ustvarjanja. S pomo~jo pridobljenih zahtev sem si izbrala razli~ne mlade ustvarjalce iz svojega kraja ter preverila, na kak{en na~in lahko oni te zahteve s svojimi predstavitvami, zmo‘nostmi zagotovijo. Tako sem dobila osnovni seznam zahtev za posamezno podro~je ustvarjanja in se spustila v stike z umi ra~unalni{tva. Tovrstna spletna stran, ki nudi vnose, potrebuje program~ek v ozadju, ki to omogo~a.

Vrstili so se manj{i in ve~ji zapleti in kon~no je dan zagledala testna spletna stran. Prazna???!!!

Zadeva te~e tako, da je do spletne strani mo‘no dostopati z dveh nivojev. Lahko si obi~ajen firbec, ki pregleduje in podatke uporablja ali pa jih ne, lahko pa ima{

ve~ja pooblastila, ki ti omogo~ajo status vnosne to~ke. Te lahko samostojno podatke vna{ajo, jih spreminjajo, dodajajo, bri{ejo.

Sledil je vnos lokalcev. Led je bil prebit. Prvi podatki so bili vne{eni, ampak to {e zdale~ ni bilo vse. Da bi se stvar dobro »prodajala«, je bilo treba poskrbeti za atraktiven in izzivalen izgled, ne samo spletne strani, skupne predstavitve projekta, ampak tudi letakov in plakatov. Malce domi{lije in pa spretna roka ve{~e oblikovalke je pri{la prav. Tako smo pri{li do uporabnega orodja, seveda je uporabnost v zelo veliki meri odvisna od podatkov, ki se nahajajo v bazi.

Ker je projekt zastavljen za pokrivanje celotne Slovenije, smo se z Mladinskim centrom Bre‘ice za~eli dogovarjati o vnosnih to~kah, ki bodo opravljali vnose podatkov.

Sam center je pri oblikovanju svojega programa zbral veliko podatkov o razli~nih mladih ustvarjalcih, zato je padel dogovor, da bodo osnovni vnosi narejeni z njihove strani oziroma ostalih sorodnih centrov, s katerimi ta preko mre‘e informiranja in mladinske mre‘e MaMa sodeluje. Slednja, s svojo regijsko razdelitvijo, bo tudi v bodo~e podlaga za vnosne to~ke oziroma nadaljevanje dela.

Projekt Vlo‘ka v prihodnost je zaklju~en z zadnjim dnem 2003, delo, ki sem ga opravila v tem ~asu, pa se {e nadaljuje in bo preko mladinskih centrov postalo tudi v oporo pri njihovem delu. Vsekakor tudi kot pomo~ mladinskim ustvarjalcem. ^e pogledam nazaj, je Vlo‘ek v prihodnost na tem projektu zame pomenil mo‘nost nadaljevanja dela, ki se je za~elo mogo~e ‘e pred samim EVS projektom. Prav gotovo bo to projekt, ki me bo spremljal tudi v prihodnje, saj je vez z Mladinskim centrom Bre‘ice kot osnovno organizacijo nepretrgana. [e vedno na~rtujemo ~im bolj{o mo‘no promocijo na nivoju dr‘ave in reden vnos podatkov v bazo.

Moje ‘ivljenje je v tem ~asu zavilo zopet na pot {tudentke, ki pa nosi s sabo izku{nje, usmerjene v dolo~eno prihodnost. Ta je ravno zaradi opravljanja EVS slu‘be in »Produkcije mladih« mnogo {ir{e usmerjena, kot bi bila druga~e.

Na koncu {e povabilo. Trenutno sicer {e vedno na testni strani, kmalu pa tudi na naslovu www.kulturamladih.info baza podatkov in vse zgoraj opisano.

M L A D J E /

13

akcij programa Mladina

5 5 akcij programa Mladina

MEDNARODNO USPOSABLJANJE mladinskih delavcev v Mariboru Andreja [tavbe Dru{tvo Center za pomo~ mladim

Osnovni namen treninga je bil vzpostaviti skupen jezik in izhodi{~e za projekte z udele‘enimi dr‘avami, ki bi se prepoznavali v YOUTH programu Mednarodne izmenjave in EVS projekti. Na{e dru{tvo se ukvarja predvsem z delom z mladimi, v na{e lokalne in bodo~e mednarodne projekte se trudimo vklju~evati mladostnike z manj prilo‘nostmi. Zaradi tega smo se odlo~ili, da potrebujemo trening, ki bi temeljil na izku{enjskih delavnicah, s pomo~jo katerih bi izpolnili na{e skupne potrebe, namene in pri~akovanja. Osnovna pri~akovanja so bila spoznati druge ljudi in organizacije, razvoj dobrega timskega duha, pridobiti {e nova znanja s podro~ja interkulturalnosti in ~lovekovih pravic, izmenjava principov dobre prakse dela z mladostniki, ki imajo manj prilo‘nosti za uresni~evanje svojih ‘elja, in spoznavanje novih metod dela tako na lokalni kot mednarodni sceni. Rezultati na{ega treninga bodo tako vidni tudi pri na{em delu z mladostniki. Na{ dolgoro~ni cilj je, da ‘elimo pove~ati sodelovanje in kredibilnost mladostnikov v dru‘benem in politi~nem ‘ivljenju, jih podpirati pri sprejemanju odgovornosti za lastno prihodnost, jim nuditi pomo~ pri razre{evanju negativnih stereotipov in predsodkov ter na splo{no zvi{evatii osve{~enost o ~lovekovih in otrokovih pravicah.

Lanskega julija smo tako s pomo~jo Nacionalne agencije programa MLADINA, Mladinskih domov Maribor in na{ih zaposlenih ter strokovnih sode-

14 / M L A D J E

Preteklo leto smo se v dru{tvu Center za pomo~ mladim odlo~ili, da se preizkusimo v vlogi gostiteljske organizacije in organiziramo mednarodno izobra‘evanje mladinskih delavcev. Na mnogih izobra‘evalnih seminarjih po tujini smo v preteklosti spoznali mnogo drugih organizacij, ki pri svojem delu z mladino izpolnjujejo podobno poslanstvo kot na{e dru{tvo. Tako smo navezali kar nekaj prijateljskih vezi z ljudmi iz drugih evropskih dr‘av, katerih delo z mladostniki odseva podobno filozofijo kot na{e. lavcev pripravili nepozaben teden, poln zabavnega u~enja in spoznavanja razli~nih kultur.

Osnovna rde~a nit na{ega dela je bila deljenje in pridobivanje dragocenih izku{enj pri delu z mladostniki in otroci, priprava terena za bodo~e mednarodne mladinske izmenjave in kar je bilo najpomembnej{e, spro{~eno vzdu{je. Za slednje je poskrbel na{ vodja, mednarodni trener na podro~ju interkulturalnosti in ~lovekovih pravic, gospod Mark Taylor, ki je s svojo karizmo uspel prese~i na{a za~etna pri~akovanja in tako dosegel popolno zadovoljstvo in s tem tudi popoln uspeh

na{ega treninga. Izobra‘evanja so se udele‘ili mladinski delavci iz kar {tirih evropskih dr‘av: trije iz Velike Britanije, trije iz Bosne, tri dekleta iz Srbije in {est Slovencev. Prav zaradi te me{anice kultur smo lahko zdru‘ili u~enje z zabavo, saj smo ves ~as ‘iveli v mladinskem domu v Mariboru, ki nam ga je prijazno odstopilo vodstvo Mladinskih domov v Mariboru, dru‘no smo skrbeli za hrano in red in se tako u~ili strpnosti, samoaktualizacije in nau~ili smo se tudi pripravljati raznolike kulinari~ne specialitete iz ‘e omenjenih dr‘av. Zaradi stalnice, ki je vedno prisotna na izku{enjskih treningih, to je ta, da se vedno znova pojavi bitka s ~asom, tudi nam ni uspelo na{im gostom razkazati celotne Slovenije, uspelo pa nam je, da smo jim vsaj za trenutek pribli‘ali ko{~ek na{e lepe de‘ele. Tako smo pripravili kar poglobljene ekskurzije po Mariboru, Ptuju in Halozah, kjer smo u‘ivali na vikendu na{e Polone. Nekaj ~lanov na{e skupine pa se je kar pogumno v zgodnjih jutranjih urah odpravilo na izlet po mariborskem Pohorju. Tako so dokazali, da se da kljub slabi opremi (ve~ina je bila obuta v {portne copate ali pa celo v natika~e) z dobro voljo dose~i vse in da se s pozornim ter dobro usmerjenim procesom zlahka da dose~i cilj.

Ta teorija 3P, ki govori o razmerju raznih elementov v vseh na{ih dejanjih, ne samo pri na{em delu, ampak tudi nasploh v na{em ‘ivljenju, nas je spremljala tudi pri na{ih »delovnih« urah izobra‘evanja. Na{ vod-

ja, Mark Taylor, ki je tudi avtor te teorije, je predvsem pri dnevnih evalvacijah na{ih aktivnosti uporabljal metodo trikotnika, ki na vsakem od svojih vogalov nosi tri to~ke, ki se pri na{em delu najbolj prepletajo, to so pot (proces), cilj (product), ali pa ljudje (people). Zato se ta teorija imenuje 3P. S to tehniko je lahko vsak ~lan skupine tudi osebno ovrednotil svoj lasten prispevek k skupinskemu delu. Vedno znova sem ob aktivnem delu s to tehniko teorije 3P pozitivno presene~ena nad njeno uporabnostjo in pro‘nostjo.

Pri sami izvedbi seminarja mi je bilo najbolj v{e~ to, da smo vsi ~lani skupine imeli vpliv na odlo~anje in oblikovanje na{ega programa oziroma urnika, torej na sam proces na{ega dela. Tako nam je Mark Taylor zadnji dan izoblikoval odprti prostor za na{e ideje, ki nam je omogo~al, da podelimo {e vse tiste zaloge znanja in izku{enj, ki nam jih {e ni uspelo v preteklem tednu. Ta prilo‘nost in mo‘nost vplesti svojo osebno noto v zaklju~eno celoto mi je dodala le {e piko na mojo osebno sliko in videnje celotnega treninga. Zelo sem vesela, da sem dobila to prilo‘nost udele‘iti se tega fantasti~nega multikulturalnega treninga, ki mi je osebnostno zelo veliko dal, saj sem v sredi teh ~udovitih ljudi in ob tej ~udoviti energiji lahko tudi sama rasla, tako profesionalno kot osebnostno.

Ta izku{nja mi je dala krila in ponovni elan za nadaljevanje, nadgradnjo mojega dela z mladimi ter za izpolnitev mojih sanj.

Raz{li smo se s solzami v o~eh, vendar to niso bile solze ‘alosti, ampak solze sre~e, v o~eh nam je sijalo vse tisto, kar je nepopisljivo, vse tisto, kar vsi ~utimo, vendar ne znamo ubesediti. Raz{li smo se kot dobri prijatelji. Raz{li smo se enotnega mnenja, da to ni konec, ampak {ele za~etek na{ega skupnega dela v prihodnje. Obljube so se za~ele izpolnjevati, saj se v leto{njem aprilu spet snidemo, tokrat v Veliki Britaniji.

Nekaj izjav: Dragana Lali} in Marija Marjanovi} iz beograjskega Hajde da: »Ta teden je bil {e bolj{i, kot sva pri~akovali. Bilo je sijajno.« Jelena Jovanovi} je dodala: »V Maribor sem pri{la, da bi si nabrala novih izku{enj in dogajalo se je

akcij programa Mladina

5 5 akcij programa Mladina med drugim naleteli na pomo~ in razumevanje prof. Artnakove iz O[ Ivan Kav~i~ in vodstva Delavskega doma Zagorje, kjer smo decembra postavili razstavo del z delavnic in fotografsko razstavo Ivana @upi~a, Gregorja Skoka in Jerneja Brvarja.

8. 12. v ve~ernih urah pa je sledilo predavanje na temo VOJNA IN MIR. V lokalnih medijih, ~asopisu Zasavc in Va{hau pa so bila objavljena izbrana dela na temo strpnosti.

Projekt sta zaokro‘ili dve zlo‘enki, ki sta se razna{ali po Zagorju in drugod po Zasavju, in na koncu {e kresovi solidarnosti.

Luftrajder je torej za‘ivel in v zasavskem prostoru pustil svoj pe~at. Udele‘enci so se obogatili z novimi znanji in izku{njami, obiskovalci pa z raz{irjenimi obzorji.

Ob~utki pozitivni, odzivi na akcijo ugodni. Upajmo, da bo v bodo~e tudi nekako v tem stilu, do takrat pa SRE^NO! m@tej Kulturno dru{tvo KNAP

O Luftrajderju in Knapu

prav to, kar sem potrebovala in pri~akovala. Moje delo z mladimi je zame slu‘ba in prostovoljstvo in hobi in ljubezen in vse.« Muris Salki} iz mladinskega kluba Vitez iz Bosne: »Slovenija je super. Slovenke in Slovenci so super, ves teden je bil super. Ljudje iz razli~nih dr‘av smo spoznali nove na~ine dela in si izmenjali izku{nje. Skozi igro smo se nau~ili ogromno stvari, ki jih bomo zdaj lahko uvedli vsak v svojem okolju.« Angle{ki playworkerji, ki so usposobljeni predvsem za igranje in delo z otroki, so pri{li iz organizacije Warwick Adventure Playground. Verjamejo, da se bo njihovo delo z mladimi obrestovalo: »otrokom ne vsiljujemo svojih idej, temve~ jim z igro omogo~amo, da njihove ‘elje in predstave o svetu pridejo na plan. V~asih so se otroci skozi preproste igre nau~ili veliko o sebi, danes pa imajo zaradi prete~ih nevarnosti vedno manj mo‘nosti za igro. Ker je pomembno najti ravnote‘je med delom in {irjenjem filozofije, smo pri{li na izobra‘evanje v Maribor. Ta trening je zelo koristen, saj prihajamo udele‘enci iz razli~nih kultur in razli~ni so na~ini, s katerimi posku{amo mladim obogatiti ‘ivljenje.«

No, pa dovolj o tem! Po osvoboditvi [tulma je bil naslednji ve~ji Knapov projekt Luftrajder.

Na Medijskem gradu se je nekega majskega dne rodila ideja o projektu, ki bi trajal dlje ~asa, zajel kar seda {ir{i spekter populacije, {iril obzorja in opozarjal na homofobijo in nestrpnost. Po brainstormingu se je oblikovala groba ideja: otroci, mladostniki ter vsi ostali v skupno akcijo s kulturo in solidarnostjo proti nestrpnosti, ksenofobiji in homofobiji. Zajeti ~im {ir{i spekter prebivalstva ter akcijo javno promovirati in jo spremljati.

In tako se je ob pomo~i programa MLADINA rodil Luftrajder.

V za~etku septembra, po opredelitvi ciljev in nalog, smo oblikovali skupino aktivistov KUD-a KNAP, ki se je najprej spoprije-

la z zbiranjem finan~nih sredstev (kar je bilo ob slabem Zasavskem gospodarstvu precej te‘ko), logistiko, promocijo in pripravo plakatov. Za~elo se je z delavnicami, kjer so ob koordinaciji moderatorjev risali stripe, grafite, izdelovala pa se je tudi umetni{ka skulptura, izdelana predvsem iz odpadnega materiala. Ve~er se je zaokro‘il s predavanjem o Tibetu in degustacijo indijske kuhinje, naslednji dan je sledil koncert lokalnih skupin s pesni{kim intermecom. Vse skupaj povezano z rde~o nitjo strpnosti in solidarnosti.

Po uvodnem delu smo ‘e hiteli v naslednjo fazo: v sodelovanje z zasavskimi osnovnimi {olami, kjer so u~enci petih, {estih in sedmih razredov dali Luftrajderju svoj prispevek v obliki grafik (linorezov) za zlo‘enke. Tu smo

Pomembno Razpolo`ljiva sredstva po posameznih akcijah Program Mladina

Akcija 1

Akcija 2

305.141 evrov za izmenjave s programskimi dr`avami in 62.850 evrov za izmenjave s tretjimi dr`avami.

327.838 evrov za projekte Evropske prostovoljne slu`be s programskimi dr`avami in 25.386 evrov za projekte s tretjimi dr`avami

▼

▼

Akcija 3

Akcija 4

74.761 evrov za mladinske pobude in 43.273 evrov za prostovoljce po zaklju~ku njihovega projekta Evropske prostovoljne slu`be.

Skupne aktivnosti treh programov Socrates, Leonardo da Vinci in Mladina. Razpis bo objavljen v Uradnem listu.

▼

Akcija 5

▼ ▼

55.170 evrov za podporne aktivnosti s programskimi dr`avami in 31.660 evrov za sodelovanje s tretjimi dr`avami.

▼

Pa za~nimo naprej pri Knapih iz Zagurja. Pod imenom Knap smo pred petimi leti zdru‘ili alternativce, umetnike ter ostale subkulturnike, hkrati pa pri~eli s civilnimi iniciativami. Aktivni smo ‘e slabih pet let, kar je za zasavske razmere ‘e prava redkost. V Zasavju je namre~ situacija, kar se ti~e mladinske ali kak{ne druga~ne ne-mainstreamovske kulture, kriti~na. Ni primernih prostorov, ni posluha, … Zagorje, na primer, {e kar ne premore mladinskega centra, kljub vsem pobudam, zbranim podpisom in podobno, da ne govorimo o nekem neinstitucionalnem centru. Na ulicah pa igle, za vogalom mladi neonacisti, ki ne vedo, kam ali kako bi usmerili svojo odve~no energijo ter seveda morbidno post rudarsko in precej nestrpno prebivalstvo do drugih in druga~nih. To je okolje, v katerem ‘ivimo.

M L A D J E /

15

Kaj pomeni izraz programske dr‘ave?

To so vse dr‘ave ~lanice EU, vklju~no z desetimi dr‘avami, ki bodo v EU vstopile v letu 2004, Islandija, Norve{ka in Lihten{tajn, tri dr‘ave ~lanice EFTE ter Bolgarija, Romunija in Tur~ija, dr‘ave - kandidatke za vstop v EU.

In katere so tretje dr‘ave?

Te so razdeljene v dve prednostni skupini. V prvi najdemo tri regije ali dr‘ave Jugovzhodne Evrope, dr‘ave Vzhodne Evrope in Kavkaza ter Mediteranske dr‘ave.

V drugi prednostni skupini so nekatere dr‘ave Latinske Amerike. Pri tem druga prednostna skupina pomeni majhna razpolo‘ljiva sredstva za projekte s temi dr‘avami oziroma omejene mo‘nosti.

Novosti so torej Mediteranske dr‘ave in Latinska Amerika.

Kaj moramo {e vedeti pri oblikovanju projektov s tretjimi dr‘avami?

Mladinske izmenjave s tretjimi dr‘avami morajo {e vedno biti ve~stranske, vendar je minimalno zahtevano {tevilo sodelujo~ih dr‘av le 4 in ne ve~ 5. Projekti Evropske prostovoljne slu‘be s tretjimi dr‘avami so lahko tudi le dvostranski. Prav tako so lahko dvostranski tudi

Vi{ina prispevkov iz programa MLADINA v letu 2004 v Sloveniji Normirani nominalni znesek po projektu AKCIJA 1.1: MLADINSKE IZMENJAVE nadaljevalni pripravljalni obisk pripravljalni stro{ki stro{ki aktivnosti (dvo in trostranske) stro{ki aktivnosti (ve~stranske)

Pav{alni prispevek po osebi na dan

Dejanski stro{ki prevoza

Dejanski izredni stro{ki

0 500 1.000 2.000

48 16 16

100 % 70 % 70 %

do 100 % do 100 % do 100 %

AKCIJA 2.1: EVROPSKA PROSTOVOLJNA SLU@BA nadaljevalni pripravljalni obisk 0 stro{ki po{iljajo~e organizacije 600 stro{ki gostiteljske organizacije 640 stro{ki koordinacije 600

48 20* 320* -

100 % 100 % -

do 100 % do 100 % do 100 % do 100 %

do 10.000 do 12.000 do 5.000

-

-

-

AKCIJA 5.1: PODPORNE AKTIVNOSTI aktivnosti 1–2 0 aktivnosti 3–5 1.600 aktivnosti 6 3.200 aktivnost 7 50 % oz. do 30.000 aktivnosti 8-9 50 % oz. do 20.000 * na mesec

48 32 32 -

70 % 70 % 70 % -

do 100 % do 100 % do 100 % -

AKCIJA 3: MLADINSKE POBUDE Skupinske pobude Mre‘ni projekti Vlo‘ek v prihodnost

nekateri projekti v okviru Akcije 5 (podporne aktivnosti).

POMEMBNO je vedeti tudi to, da v posamezen projekt lahko vklju~imo samo dr‘ave iz ene regije. ^e ta pogoj ponazorimo s primerom: pri va{em projektu z Avstrijo, Izraelom in Marokom ne more sodelovati organizacija iz Hrva{ke ali Gruzije ali Bolivije (ali drugih dr‘av teh regij) – projekt spodbuja sodelovanje evropskih in mediteranskih dr‘av.

^e i{~ete partnerje za sodelovanje ali potrebujete novih izku{enj ali znanj Nacionalna agencija v letu 2004 pripravlja ve~ seminarjev in usposabljanj, ki so namenjeni tistim, ki delate z mladimi in bi jim radi pomagali pri uresni~itvi njihove ideje za medna-

rodni projekt – mladinsko izmenjavo ali Evropsko prostovoljno slu`bo.

V razpredelnici najdete kraj{e informacije o aktivnostih Nacionalne agencije v Sloveniji, ki so ena od mo`nosti za usposabljanje mladinskih delavcev.

Veliko drugih mo`nosti objavljamo redno v na{ih Elektronskih novicah (eurodesk@mladina.movit.si) ali na na{i spletni strani http://mladina.movit.si.

KOLEDAR NEKATERIH AKTIVNOSTI V PRIHAJAJO^IH MESECIH Aktivnost

^as izvajanja

Kraj izvajanja

Nacionalni seminar za lokalne mladinske svete

19.–21. marec 2004

Fiesa

Mednarodni seminar za spodbujanje projektov sodelovanja z obmejnimi regijami Avstrije, Italije in Mad`arske

14.–18. april 2004

Fiesa

Mednarodni seminar »Korak k Evropski prostovoljni slu`bi«

21.–15. april 2004

Radovljica

Mednarodno usposabljanje za pripravo projektov mladinskih izmenjav

4.– 9. maj 2004

Radovljica

Nacionalno usposabljanje za organizacije, ki gostijo ali bi `elele gostiti mlade prostovoljce iz tujine (pri projektih Evropske prostovoljne slu`be)

20.–22. maj 2004

Fiesa

Usposabljanje za razvoj projektov Mladinskih pobud

4.– 5. junij 2004

Ilirska Bistrica

Mednarodno usposabljanje za gostiteljske in po{iljajo~e projekte Evropske prostovoljne slu`be

5.–10. oktober 2004

Radovljica

Usposabljanje za razvoj projektov Mladinskih pobud

15.–16. oktober 2004

Bela Krajina

Ve~ informacij najdete na http://mladina.movit.si.

16 / M L A D J E