10
LJUDJE IN KRAJI
julij, 2022
Andreja Buh
MATEJA PEČEK O KAMPU »BELI GABER« V maju sta Mateja in Beno Peček z Vrha v bližini doma odprla kamp »Beli gaber«. Gre za zelo dobrodošlo turistično ponudbo v Loški dolini in zato smo zakonca povabili na pogovor. Beno je imel še vedno veliko dela, zato si je čas za nas vzela Mateja. Mateja, najprej: kako, kdaj in zakaj ideja o kampu? Sama sem se že od osnovne šole dalje želela ukvarjati s turizmom. Ampak takrat je bilo tako, da so se uspešnejše punce vpisale na ekonomsko srednjo šolo, morda kakšno gimnazijo in vsi so me prepričevali, da turistično šola pač ni prava izbira. Tako me je pot zanesla drugam, ko sem bila že zaposlena, pa sem razmišljala, da bi naredila nekaj na področju turizma – za svojo dušo. Eno sezono sem bila vodička v Postojnski jami, kamor sem odhajala po službi ali med vikendi in pridobila prve izkušnje. Naredila sem licenco za lokalnega turističnega vodnika in z vodenjem se občasno ukvarjam še danes. Glede na to, da so naši konci tako lepi, pa me je sčasoma začelo motiti pomanjkanje prave ponudbe. Večinoma sem vodila enodnevne obiskovalce, kar je sicer v redu, saj v dolini ne želimo množičnega turizma. Ampak – imamo nekaj malega apartmajev in sob, manjka pa kamp, kar smo v družini mogoče še boj opazili, saj tudi sami radi kampiramo. Danes imajo kamp (pravzaprav glamping) na Blokah, ko sem sama začela razmišljati o tem, pa ga tudi tam še ni bilo.
Približno pred osmimi leti sem se ponovno zazrla v naše parcele. Med košnjo me je bilo tu vedno strah, ker je strmo in bi se lahko kdo prevrnil, se poškodoval … Z možem sva tako prišla na idejo, kaj pa, če bi na teh strmih parcelah nekaj naredili. In začeli smo trnovo pot. Z birokracijo, saj je trajalo kar štiri leta od ideje, pa do tega, da sva »zasadila lopato«. Dela z dovoljenji je bilo res ogromno. Potrebno je bilo spremeniti občinski prostorski načrt, pridobiti gradbeno dovoljenje … Štiri leta sta potrebovala zgolj za pridobitev vse potrebne dokumentacije, koliko pa še, da sta kamp lahko odprla obiskovalcem? V lanskem letu sva naredila kozolec, k čemur je pripomoglo tudi dejstvo, da sva bila uspešna na LAS-ovem razpisu in je kozolec delno financiran z evropskimi sredstvi. Sva se pa, kot verjetno večina, ki se loti kakršnekoli gradnje, močno uštela pri stroških. Letošnjo zimo sva začela z izgradnjo sanitarij, ki so tudi že v uporabi, manjka še nekaj malenkosti, a so objekti nared za uporabo. Vama je uspelo pridobiti tudi kakšne ugodne kredite, npr. Eko sklada? Na žalost ne, zato sva morala vzeti kredit. Ugodnejše kredite je namreč na začetku delovanja oz. ukvarjanja z novo dejavnostjo,
težko dobiti. Na banki te najprej vprašajo po bonitetah, tega pa seveda še nimava in sredstva za tako veliko investicijo, kot je najina, ni bilo moč dobiti. Svoje prihranke pa sva porabila za soglasja oz. dovoljenja. Plačala sva tudi zelo visok komunalni prispevek, kar 20 tisoč eurov. Pa še zato sva morala eno parcelo izvzeti iz prvotnega načrta kampa, saj je bila prva cena kar 30 tisoč eurov. Predstavljam si, da so bili stroški enormni. Dejstvo je namreč, da je kamp odmaknjen od vasi, tu ni vodovodne, elektro napeljave … Ne zgolj strošek, tudi sama izvedba infrastrukturnih objektov je bila seveda zahtevna. Vodo sva morala pripeljati iz vasi Vrh oz. iz črpališča, pa še dodatno črpalko sva morala namestiti, saj je bil pritisk preslab. Še slabše je šlo z elektriko. Na elektro podjetju so dejali, da bi se morali priklopiti v Podgori in od tam pripeljati elektriko, kar nama je bilo finančno povsem neizvedljivo. Zato sva se odločila za sončne celice in tako nam elektro daje sonce. Enako bo tudi s toplo vodo, kjer pa imava še nekaj težav z »mojstri«, ki ne utegnejo dokončati napeljave. Je pa res, da pomanjkanje tople vode v kampu pravzaprav za obiskovalce ni velika težava, saj obiskovalci, ki pridejo v kamp Beli gaber, cenijo druge stvari. In se ne bodo pritoževali, če bo na kakšen deževen dan zmanjkalo elektrike ali tople vode. Vrniva se k samimi objektom v vašem kampu. So namreč nekaj posebnega, niso tipski. Mateja, kdo je prišel na idejo, kdo je objekte narisal in kdo jih je naredil? Sodelovala sva z birojem Žagar v Cerknici, kjer so nama že takoj svetovali, naj pridobiva gradbeno dovoljenje za celotno področje kampa. To sva tudi naredila in v bistvu imava dovoljenja za vse objekte, ki bi jih v kampu še želeli postaviti.
Beli Gaber (foto: Robert Kužnik)
Osnovna zamisel, kaj in kako želiva, je »zrasla« v glavi Benota in mene. Glede glavnega objekta sva želela nekaj avtohtonega. Najprej sva premišljala o skednju, pa ga zaradi večje odprtosti, preoblikovala v kozolec. Načrt so nato naredili v biroju, pri sami izvedbi pa sva se obrnila na lokalne mojstre. Najin moto
