01 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-2/4 °C), soboto (1/5 °C) in nedeljo (2/5 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

MoĹžen deĹž, posebej v soboto.

ÄŒetrtek, 7. januarja 2016â€

ĹĄtevilka 1 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

OtroĹĄki bazarji in raÄ?uni Mira ZakoĹĄek

Ĺ tevilna upanja ponesli v novo leto Tudi v Ĺ aleĹĄki dolini je bilo ob vstopu v novo leto polno veÄ?jih ali manjĹĄih silvestrovanj na prostem. NajveÄ?je so Ĺže tradicionalno pripravili v Velenju na Titovem trgu (na sliki), vse bolj pa postaja obiskano tudi silvestrovanje v Ĺ oĹĄtanju. Ljudje so polni upanj stopili novemu letu naproti. Naj prinese vsaj kanÄ?ek veÄ? radosti, kot ga je prejĹĄnje. †đ&#x;”˛

Zima je le priĹĄla Velenje, 3. januarja – Tako kot celotno Slovenijo je tudi Ĺ aleĹĄko dolino konÄ?no razveselil sneg.

Zapadlo ga je okoli 10 centimetrov in priÄ?aral je pravo zimsko idilo. Otroci so naĹĄli vsako vzpetino za uĹživanje sneĹžnih radosti.

Manj navduĹĄeni so bili tisti, ki jih je Ä?akalo Ä?iĹĄÄ?enje parkirnih prostorov in avtomobilov ali Ä?esa drugega, kar jim je zametel sneg. Ĺ˝al pa se bo ta idila Ĺže konec tega tedna moÄ?no spremenila, saj je za vikend v glavnem napovedan

Festival in Galerija pod eno streho

deĹž. Bo pa snega po hribih ostalo toliko, da bodo smuÄ?arji in drugi ljubitelji zimskih ĹĄportnih radosti lahko v njih uĹživali ĹĄe naprej.

Slovenci smo obiÄ?ajno bolj papeĹĄki od papeĹža, in kadar pretiravamo, naredimo to do konca. Prav niÄ? nimam proti davÄ?nim blagajnam, zdi se mi zelo prav, da naredimo vsaj pribliĹžen red tudi na tem podroÄ?ju. Osebno sicer mislim, da bi veliko veÄ? storili, Ä?e bi najprej vzpostavili neko obliko finanÄ?ne policije ali kakorkoli bi Ĺže to poimenovali. Posegli bi v malho, ki je bistveno veÄ?ja od tiste, v katero bodo segle davÄ?ne blagajne. Skratka, zdelo bi se mi zelo logiÄ?no, da bi takĹĄna ÂťpolicijaÂŤ imela pristojnost, da od posameznika, ki se pojavi z nenormalno velikim premoĹženjem, zahteva, da ji v doloÄ?enem roku predloĹži tudi njegov izvor. ÄŒe mu to ne uspe, mu ga paÄ? odvzame. A to je srĹĄenje gnezdo, v katerega se oÄ?itno ĹĄe ne da drezati. PreveÄ? prstov je verjetno v medu.

Zdaj pa k davÄ?nim blagajnam. Pravim, da niÄ? nimam proti njim, a imam Ĺže sedaj obÄ?utek, da smo z njimi oziroma naĹĄim znanim birokratskim pikolovstvom znova zapretiravali. Tako bodo recimo prispevki, ki jih verniki dajejo v cerkvah, povsem izvzeti iz tega, saj so opredeljeni kot dar, na drugi strani pa tega nismo znali narediti recimo za otroĹĄke bazarje (najbrĹž pa ĹĄe za kakĹĄno drugo podobno podroÄ?je), na katerem otroci prav tako zbirajo ÂťdaroveÂŤ za svoje sovrstnike.

Vsi, ki imamo otroke, vemo, kakĹĄno pomembno vlogo imajo ti bazarji. Ne le da ĹĄole zberejo v ĹĄolske sklade sredstva, s katerimi omogoÄ?ijo socialno ĹĄibkejĹĄim otrokom marsikaj, kar si ne bi mogli privoĹĄÄ?iti (ĹĄole v naravi ‌). Ti bazarji so tudi vzgojni, saj spodbujajo solidarnost in skrb za soÄ?loveka. Prav simpatiÄ?no je opazovati malÄ?ke, ki zbirajo odpadni material in ga spremenijo v koristne in inovativne izdelke, ki jih potem z velikim zanosom in ponosom prodajajo na kakĹĄnem od teh bazarjev. In ne Ä?isto na koncu, ĹĄole otroke s takĹĄnimi dejavnostmi tudi vzgajajo v duhu podjetniĹĄtva in jih tako pripravljajo na kruto realnost. Samo na naĹĄem obmoÄ?ju poÄ?no to skoraj vse ĹĄole in tega jim nerazumen birokratski zamah paÄ? ne bi smel vzeti! đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Milijon za subvencije komunalnih storitev

Mestna obÄ?ina Velenje na osnovi sklepa, ki so ga sprejeli na decembrskem zasedanju sveta, Ĺže pripravlja potrebne akte za zdruĹžitev dveh javnih zavodov s podroÄ?ja kulture, Festivala Velenje in Galerije Velenje. Na februarskem zasedanju naj bi tako svetniki Ĺže razpravljali o spremembah dveh odlokov, ki opredeljujeta to organiziranost. V bodoÄ?e bo imela obÄ?ina en zavod, ki bo zdruĹževal tako festivalsko kot galerijsko dejavnost. RaÄ?unajo, da bodo potrebne postopke speljali ĹĄe v prvi polovici letoĹĄnjega leta, ko bi lahko nova oblika organiziranosti tudi zaĹživela. đ&#x;”˛

mz

Mestna obÄ?ina Velenje je v letoĹĄnjem proraÄ?unu zagotovila pribliĹžno milijon evrov za subvencioniranje komunalnih storitev letos. Te storitve bi se morale zaradi velikih vlaganj in zato veÄ?je amortizacije ter razliÄ?nih drĹžavnih taks moÄ?no poveÄ?ati (vzdrĹževanje pokopaliĹĄÄ? kar za 100 odstotkov, precej pa tudi vodarina). Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje in predsednik sveta ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje Bojan KontiÄ? pravi, da zanje to v trenutnih razmerah nikakor ni sprejemljivo, zato je svetu Mestne obÄ?ine Velenje predlagal sprejem sklepa o zaÄ?asnem subvencioniranju teh storitev. Tako se te trenutno ne bodo podraĹžile, zelo malo zgolj cena omreĹžnine za vodo. đ&#x;”˛

mz

Golte naj bi dokapitalizirali Velenje, 28. decembra – DelniÄ?arji so na skupĹĄÄ?ini Rekreacijsko-turistiÄ?nega centra Golte sprejemali ukrepe, potrebne za odpravljanje stanja insolventnosti, da bo lahko druĹžba v prihodnje nemoteno poslovala. Tako so sprejeli sklep o poenostavljenem zmanjĹĄanju osnovnega kapitala v viĹĄini dobrih 8 milijonov evrov, o dokapitalizaciji (ta sicer ĹĄe ni

potrjena, je pa odprta za vse druĹžbenike) v viĹĄini 120 tisoÄ? evrov. Dogovorili naj bi se v tem mesecu, ko bodo lokalne skupnosti, ki se bodo za to odloÄ?ile, sprejele potrebne sklepe. Vodstvo druĹžbe pa je druĹžbenike seznanilo tudi s sklepom sodiĹĄÄ?a o uspeĹĄno potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

7. januarja 2016

Mestno blagajno ÂťprevzelaÂŤ Delavska hranilnica

Mestno redarstvo v prostorih Komunale Velenje – Ker bo nekdanje prostore mestnega redarstva (Dom SLO nad bazenom) dobila Prometna policija celjske policijske uprave, se mestno redarstvo seli v objekt Komunale, v pritliÄ?ne prostore, tja, kjer je bila nekoÄ? trgovina Nama in kasneje TuĹĄ. đ&#x;”˛

Po novem brez provizije tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a Mira ZakoĹĄek

mz

Za bolniĹĄnico 1000 evrov Ĺ martno ob Paki – V prizadevanja za nakup elektriÄ?nih postelj za BolniĹĄnico TopolĹĄica se je vkljuÄ?ila tudi ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki. Ta je zadnji dan preteklega leta namenila bolniĹĄnici 1000 evrov za nakup ene elektriÄ?ne postelje. Kot smo Ĺže poroÄ?ali, sta se v drugi polovici lanskega decembra proĹĄnji bolniĹĄnice Ĺže odzvali Mestna obÄ?ina Velenje, ki je za ta namen donirala 5000 evrov, prav toliko tudi ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. V donatorsko akcijo se je vkljuÄ?ilo ĹĄe sedem podjetnikov in Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, vsak pa je primaknil po 1000 evrov. đ&#x;”˛

tp

Velenje, 2. januarja – Z uvedbo davÄ?nih blagajn obÄ?ine ne morejo veÄ? enako kot doslej same zagotavljati brezplaÄ?nih mestnih blagajn, v katerih so lahko obÄ?ani poravnavali poloĹžnice javnih zavodov in podjetij, ki so se vkljuÄ?ili v ta projekt, brez provizije.

Na Mestni obÄ?ini Velenje se po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a zelo dobo zavedajo, koliko so brezplaÄ?ne blagajne pomenile obÄ?anom. To se je videlo ob

dnevih, ko je bilo treba poravnati poloĹžnice, saj so se na obÄ?ini pred blagajniĹĄkimi okenci vile dolge vrste Ä?akajoÄ?ih. Zato so se odloÄ?ili, da najdejo primerno reĹĄitev tudi za v bodoÄ?e. Iskali so ponudbe pri tukajĹĄnjih bankah, ki so bile pripravljene prevzeti ta posel. NajugodnejĹĄa je bila Delavska hranilnica, s katero so tudi sklenili pogodbo, in tam

je Ĺže mogoÄ?e brez provizije poravnavati raÄ?une obÄ?inskim javnim zavodom in podjetjem, ki so k projektu

pristopila. ÂťVsekakor raÄ?unamo, da bo Delavska hranilnica zdaj, ko je prevzela ta posel, temu tudi prilagodila prostorske moĹžnosti,ÂŤ pravi Ĺžupan KontiÄ?, ki je vesel, da bodo lahko obÄ?ani v prihodnje brez provizije poravnavali tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, kar doslej ni bilo mogoÄ?e. Seveda bo treba pogodbe s podjetji obnoviti, na obÄ?ini pa upajo, da jih bo veÄ?ina sodelovala ĹĄe naprej. đ&#x;”˛

Ĺ˝e zbirajo vloge Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v drugi polovici lanskega decembra objavila razpis za sofinanciranje programov ĹĄporta za leto 2016. Zadnji dan za oddajo vlog je 29. januar.

Razpisni pogoji se od preteklih ne razlikujejo, je pa obÄ?ina za sofinanciranje desetih razliÄ?nih programov predvidela v proraÄ?unu dobrih 124 tisoÄ? evrov, kar je precej veÄ? kot v letoĹĄnjem proraÄ?unu. Kar 50 tisoÄ? evrov veÄ? je predvidela za sofinanciranje predvsem koĹĄarkarskega, nogometnega in odbojkarskega kluba, ki so se znaĹĄli v hudih finanÄ?nih teĹžavah. đ&#x;”˛

tp

Kajuhovo obeleĹžje Ĺ oĹĄtanj – V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so se odloÄ?ili za ureditev Kajuhovega obeleĹžja na kmetiji Ĺ˝lebnik nad Zavodnjami.

Projekt je Ĺže v izdelavi, predvideva pa izgradnjo pokritega objekta, v katerem bodo na ogled nekateri Kajuhovi predmeti ter prostor za blizu 20 ljudi. V njej si bodo lahko obiskovalci ogledali video film o pesniku Kajuhu. đ&#x;”˛

Tp

Sodniki porotniki Ĺ oĹĄtanj – Svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so na zadnji lanski seji sveta potrdili ĹĄtiri sodnike porotnike iz lokalne skupnosti za OkroĹžno sodiĹĄÄ?e Celje.V mandatnem obdobje 2016–2021 bodo to Milojka BaÄ?ovnik Komprej (predlagala jo je Lista Viktorja Dreva), ObÄ?inski odbor stranke SD Ĺ oĹĄtanj je predlagal Borisa Plambergerja, Lista Borisa GoliÄ?nika Matejo Kumer, Stranka modernega centra pa Mojco Rep. Za tri porotnike bo omenjena dolĹžnost novost, eden pa jo je Ĺže opravljal v minulem mandatu.

Omenjene so izvolili za dobo 5 let. đ&#x;”˛

tp

V Celju deklice, v Slovenj Gradcu deÄ?ek Celje, Slovenj Gradec – V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje so lani opravili 1875 porodov, kar je manj kot predhodno leto. Rodili so se 1903 otroci, od tega 1003 deÄ?ki. V 28 primerih so se rodili dvojÄ?ki.

Silvestrovo in zaÄ?etek novega leta so v celjski porodniĹĄnici zaznamovale deklice. Zadnja v letu 2015 se je rodila minuto pred 21. uro mamici Heleni ArzenĹĄek iz Dramelj. Prva v novem letu je privekala na svet nekaj minut Ä?ez peto uro zjutraj, osreÄ?ila pa je mamico Katjo Ĺ alamun iz Celja. Na prvega fantka v tem letu so v bolniĹĄnici Ä?akali do 6.44, povila pa ga je mamica Sibajeta Ibraimi iz Celja.

Manj porodov so lani v primerjavi z letom 2014 opravili tudi v SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec. Bilo jih je 882 (leta 2014 951), na svet so pomagali 889 otrokom. Rodilo se je veÄ? fantkov kot deklic (455 deÄ?kov, 434 deklic). DeÄ?ek je bil prvi novorojenec tudi v letu 2016. Rodil se je 1. januarja nekaj minut Ä?ez 10. uro, razveselil pa je mamico Suzano Tripunović iz Velenja. đ&#x;”˛

tp

228 parkiriĹĄÄ? na Gorici Velenje, 5. januarja- Mestna obÄ?ina Velenje je zato, ker je bila zaradi sneĹžnih razmer zelo zasedena garaĹžna hiĹĄa na Gorici, odprla ĹĄe njeno tretjo etaĹžo. Tako so dodatno omogoÄ?ili parkiranje na 228 parkirnih mestih. Parkiranje v garaĹžni hiĹĄi na Gorici je do 1. aprila brezplaÄ?no. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

mz

V RoĹžletu zanimivo tudi januarja Velenje, 11. januarja – V ponedeljek bo MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje v Vili RoĹžle pripravila 3. sreÄ?anje ĹĄole za starĹĄe na temo ÂťOtroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvoÂŤ.

Tokrat bo gostja psihologinja

Elen UrĹĄiÄ?. Na sreÄ?anju, ki se zaÄ?ne ob 17. uri, bo spregovorila o vzgoji osebnostno proĹžnega in Ä?vrstega otroka. Ĺ˝e dan kasneje, v torek ob 17. uri pa bo zveza pripravila Torkovo peto, ustvarjalnico za otroke

in starĹĄe. Ob 17. uri vabijo tako v Vilo RoĹžle kot ĹĄoĹĄtanjsko Vilo Mayer. Ustvarjalnici bodo v Velenju pripravili tudi v torek, 19. in 26. januarja.

V Vili RoĹžle pa si lahko vsak delovnik od 9. do 15. ure ogle-

date tudi razstavi del male Napotnikove kiparske kolonije in razstavo, ki prikazuje gradnjo SonÄ?nega parka. V Muzeju Velenje, kjer so jo pripravili, so jo naslovili SonÄ?ne zgodbe mladega mesta. đ&#x;”˛

Bo z letom prestopila tudi Slovenija Prosto 2016 – Skoki v leto, reke, jezera in morje – V Celju bodo upodobili Tita – KonjiĹĄki rdeÄ?i skupaj Dogajanje ob koncu lanskega leta in v zaÄ?etku letoĹĄnjega je bilo res zabavno. Ne le na veselih novoletnih prireditvah, tudi na takih z resnejĹĄimi govori. SliĹĄali smo veliko: kaj s(m)o dobrega naredili, tudi nekaj takega, kje s(m)o delali napake, da nam ni ĹĄlo ĹĄe bolje. A hvala bogu, sliĹĄali smo tudi, da bomo (bodo) letos ĹĄe zares naredili veÄ?, da nam bo v Ĺživljenju boljĹĄe. Bla, bla, bla ... ÄŒeprav je res, da bomo imeli za vse to letos en dan veÄ?. Bomo res prestopili naprej!?

Se je pa tudi letoĹĄnje leto zaÄ?elo z delitvami. Delavci so seveda zaploskali, ko so sliĹĄali, da bodo imeli veÄ? prostih prazniÄ?nih dni. VeÄ?ina praznikov namreÄ? ne bo imela ÂťvikendaÂŤ – ne bodo padli na Ĺže sicer proste dni. Tega pa se seveda ne veselijo delodajalci, ki Ĺže tako negodujejo, da je praznikov preveÄ?. In tudi prostih ur, h katerim priĹĄtevajo tudi polurne dnevne malice. Pravijo, da Âťdelovni dan izgubljen ne vrne se nobenÂŤ, in tuhtajo, kaj in kako narediti, da bi izgubljene dni in ure nekako nadomestili. Nekateri podjetniki in obrtniki so bili od letoĹĄnjga leta ĹĄe posebno udarjeni. NesreÄ?ne davÄ?ne blagajne jim bodo na davÄ?ni mlin speljale ĹĄe tiste evrÄ?ke, ki so jih doslej speljali na svojega.

Tudi zaÄ?etek letoĹĄnjega leta so v raznih krajih proslavili na razliÄ?ne naÄ?ine. Eni s potapljanjem, drugi z vzponi na hribe ali pa so skakali v mrzlo morje ali ĹĄe bolj mrzle reke. V Celju so Ĺže sedmiÄ? skoÄ?ili v Savinjo, pol stotnije jih je zaplavalo v tri stopinje mrzlih valovih. Letos je ta novoletni ÂťobredÂŤ minil brez celjskega prvega moĹža, Ĺžupana Bojana Ĺ rota. Ĺ rot se ni ustraĹĄil, da bi ga pojedla kakĹĄna riba, le zdravje mu ni dovolilo takega hladnega ĹĄoka. Pa Ä?eprav je kot politik vajen vsega hudega.

Vsega lepega pa so vajeni v naĹĄih porodniĹĄnicah. Tudi pri njih je posebno dogajanje ob koncu in na zaÄ?etku leta. V celjski porodniĹĄnici sta to popestrili deklici. V slovo lanskega leta je pomahala Brina iz Dramelj pri Ĺ entjurju, novemu pa Lana iz Celja. Na svojstven naÄ?in je kot ÂťprvorojenkaÂŤ lansko leto zaznamovala tudi Alma.

Znamenita Celjanka Alma Karlin, svetovno znana popotnica, pisateljica in ĹĄe marsikaj drugega. Njena ÂťfiguraÂŤ v naravni velikosti

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

naznanja zaÄ?etek posebne celjska zgodbe, ki se je je lotilo turistiÄ?no in kulturno druĹĄtvo. ÂťOĹživiliÂŤ naj bi veÄ? znanih Celjanov in Celjank, ki so zaznamovali ta kraj. Kot naslednjega naj bi upodobili Tita – ne Âťtistega naĹĄega TitaÂŤ, ampak Tita Varija Klemensa oziroma Titusa Variusa Clemensa, rojenega v Celeii, ki je prilezel vse do senatorskega mesta tedanjega Rima. Bilo je skoraj tako teĹžko, kot se zdaj kak Celjan povzpne visoko v Ljubljani. Kot tretja naj bi svojo novo podobo dobila ĹĄe ena znana hÄ?i Celja – veÄ?kratna kraljica Barbara Celjska.

V Slovenskih Konjicah pa so zdruĹžili moÄ?i rdeÄ?i. In to dobro. TesnejĹĄe sodelovanje sta namreÄ? napovedali dve mnoĹžiÄ?ni organizaciji. KonjiĹĄki gasilci, ki se med drugim bojujejo z rdeÄ?im petelinom, in organizacija rdeÄ?ega kriĹža. Gasilci se za veÄ?jo aktivnost niso odloÄ?ili zato, da bi popravili svoj ugled, ki je bil precej poruĹĄen zaradi dejanj nekaterih Ä?lanov, le radi bi ĹĄe nadgradili poslanstvo druĹĄtva.

In to naj bi dosegli s tesnejĹĄim sodelovanjem z rdeÄ?im kriĹžem. Oboji bodo (po)nudili kar najveÄ? in se med sabo dopolnjevali ter s tem dosegali ĹĄe veÄ?je uÄ?inke.

Sicer pa so tudi ob menjavi leta v mnogih obÄ?inah opozarjali na teĹžave, ki jih bodo pestile zaradi ustavljenega ali vsaj omejenega evropskega financiranja komunalnih del. Tisti, ki so imeli stvari Ĺže pred leti pripravljene in so pohiteli, so veÄ?ino komunalnih del tudi s temi sredstvi uredili, drugod se bodo morali nasloniti na lastne sile.

Ob skopuĹĄki drĹžavi pa bo to ĹĄe posebno teĹžko. Na to opozarjajo tudi v zreĹĄki obÄ?ini, kjer morajo ĹĄiriti kanalizacijski sistem, izboljĹĄati sistem oskrbe ljudi z zdravo pitno vodo. Mnogo manj kot doslej bo tudi evropskih razpisov za gradnjo cest. Marsikje Ĺže kar Ä?rnogledo pravijo, da se bo pri urejanju tega zanje Ä?as ustavil.

Pa ĹĄe to: zaÄ?etek leta pomeni po svoje veliko tudi za Ĺ˝alÄ?ane. Dobili so svoj center za loÄ?eno zbiranje odpadkov. In to varovan. Pazili pa bodo predvsem, da tja ne bi kar tako vozili odpadke tudi (predvsem mali) podjetniki. Zanje velja, da se brez plaÄ?ila ne da odlagati.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

7. januarja 2016

3

POLITIKA

Gorenje pred novimi globalnimi izzivi Franjo Bobinac je velenjskim svetnikom zagotovil, da sedeĹž Gorenja ostaja v Velenju in da tukajĹĄnja delovna mesta niso ogroĹžena – Vsakdo pa se bo moral prilagajati novim razmeram, ki jih narekuje svetovna konkurenca – V Velenju veÄ? aparatov viĹĄjega cenovnega razreda Mira ZakoĹĄek

Gorenje je daleÄ? najveÄ?ji zaposlovalec v Ĺ aleĹĄki dolini, njihovim razvojnim naÄ?rtom pa so prisluhnili tudi velenjski svetniki na decembrski seji. Mednje je priĹĄel predsednik uprave Franjo Bobinac, ki jim je predstavil nov strateĹĄki naÄ?rt, odgovoril pa tudi na njihova ĹĄtevilna vpraĹĄanja.

Ĺ˝e zdaj poslujejo z 90 drĹžavami, to ĹĄtevilo pa bo ĹĄe veÄ?je

ÄŒeprav lansko leto ni bilo takĹĄno, kot so Ĺželeli in ga bodo sklenili verjetno z rdeÄ?imi ĹĄtevilkami (predvsem zaradi krize na ruskem in ukrajinskem trgu, od katerih so si veliko obetali), ostajajo optimisti. To so jasno povedali v novem strateĹĄkem naÄ?rtu za obdobje do leta 2020, ki so ga pripravili ravno zaradi lanskih teĹžav na prej omenjenih trgih.

Poimenovali so ga G4 (Gorenje Group, Grows, Globaly) s Ä?imer so Ĺželeli povedati, da bodo dajali ĹĄe veÄ?ji poudarek globalni prisotnosti. Ĺ˝e zdaj poslujejo v veÄ? kot 90 drĹžavah sveta, na svoj zemljevid pa dodajajo ĹĄe nove. To ĹĄe posebej velja za ameriĹĄki trg, Avstralijo in Azijo. Na enemu od teh trgov (veliko razmiĹĄljajo o Vietnamu ali pa kakĹĄni juĹžnoameriĹĄki drĹžavi) nameravajo zgraditi tudi svojo novo tovarno. Druga njihova pomembna usmeritev pa je pravzaprav nadgradnja dosedanjih usmeritev, vse veÄ? proi-

zvodnje usmerjajo v premijske blagovne znamke viĹĄjih cenovnih razredov (Gorenje, Asco, Atag). Ti v sedanji proizvodnji predstavljajo 17-odstotni deleĹž, leta 2020 pa naj bi Ĺže 30-odstotnega. V ospredje postavljajo tudi dizajn, v katerem sodijo v sam svetovni vrh, kar so dosegli s pomoÄ?jo odliÄ?ne domaÄ?e oblikovalske ekipe, k sodelovanju pa vabijo tudi najbolj prestiĹžna svetovna oblikovalska imena, lani je bil to Philippe Starck.

Veliko pozornosti bodo namenili zmanjĹĄevanju zadolĹženosti, s Ä?imer bodo ustvarjali prosti denarni tok, ki ga bodo za poveÄ?anje proizvodnje vsekakor potrebovali. Že danes smo dobro podjetje, v naslednjih letih pa bomo postali odliÄ?no podjetje, to je naĹĄ cilj, ki ga bomo, to verjamem, ob podpori zaposlenih tudi dosegli,ÂŤ je bil odloÄ?en Franjo Bobinac, ki je nato odgovoril tudi na vpraĹĄanja in razmiĹĄljanja svetnikov.

ravni, s tem da se bo struktura spreminjala v prid viĹĄjecenovnih aparatov in pri tem delovna mesta niso ogroĹžena. Dr. Franc Ĺ˝erdin (SD) je izrazil navduĹĄenje, da v Gorenju ne razmiĹĄljajo, da bi sedeĹž podjetja predstavili kam drugam (vÄ?asih se je to sliĹĄalo).

Zanimalo pa ga je tudi, Ä?e nameravajo v Ĺ aleĹĄki dolini razvijati kakĹĄen dodaten program in zakaj so se odloÄ?ili za odprodajo perspektivnega programa Ekologije. Ĺ˝al BobinÄ?ev odgovor o dodatnih programih ni bil pritrdilen, to pa predvsem zaradi ĹĄe vedno nekonkurenÄ?nega poslovnega okolja pa tudi slabe cestne povezave. Podobno Ĺželjo po dodatnih programih je izrazil tudi Tone De Costa (SDS), ki pa je tudi pohvalil prizadevanja Gorenja na podroÄ?ju ĹĄporta.

Bi cesto protestno zaprli?

MiĹĄo Letonja (SLS) je menil, da bi morali znova ÂťpritisnitiÂŤ na vlado, da vendarle pospeĹĄi aktivnosti za gradnjo hitre ceste, predlagal je protestno zaporo, kar pa je Ĺžupan Bojan KontiÄ? ocenil za neprimerno, saj s tem gospodarstvu ne bi pomagali, Ä?e bi vse tiste naloĹžene tovornjake ne spustili iz Gorenja oziroma vanj in druga podjetja.

Svetniki ponosni na Gorenje Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac

V petih letih bodo zrasli za 30 odstotkov

Do leta 2020 bodo prihodke poveÄ?ali s sedanjih 1,2 milijarde evrov na 1,550 milijarde evrov, osnovna dejavnost pa bo predstavljala kar 90-odstotni deleĹž.

Delovna mesta v Velenju niso ogroĹžena

Petra Dermola (SD) je zanimalo, kaj vse ta razvoj pomeni za tukajĹĄnja delovna mesta. Bobinac mu je pojasnil, da bodo proizvodnjo tukaj ohranjali na sedanji

Pomisleki ob trasi nove ceste Ĺ martno ob Paki – Ministrstvo za okolje in prostor je upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki konec preteklega leta posredovalo krajĹĄi elaborat prevetritve trase hitre ceste tretje razvojne osi po njenih smernicah. Na upravi ga ÂťjemljejoÂŤ kot odgovor na negativno mnenje obÄ?ine, ki ga je ta naslovila na ministrstvo po izvedeni lanski javni obravnavi.

V lokalni skupnosti Ĺže vse od zaÄ?etka umeĹĄÄ?anja tretje razvojne osi obstaja kup pomislekov o smiselnosti naÄ?rtovane trase. ÂťZvrhano mero nezadovoljstva v zvezi s tem je sproĹžila zadnja varianta, predstavljena na lanski javni obravnavi, pri pripravi katere je bila obÄ?ina popolnoma ignorirana. Po-

slediÄ?no sta tako obÄ?inska uprava kot obÄ?inski svet podala negativno mnenje na predlagano traso. ObÄ?inska uprava je Ĺže leta 2010 posredovala smernice, v katerih je bil dan tudi predlog predora pod Goro Oljko in nato nadaljevanje trase proti Velenju po severnem poboÄ?ju, ki je bistveno manj poseljeno,ÂŤ pojasnjujejo na obÄ?inski upravi.

Nad posredovanim krajĹĄim elaboratom ministrstva so bili na obÄ?inski upravi preseneÄ?eni iz dveh razlogov: do pred nedavnim se namreÄ? ministrstvo do trase sploh ni opredeljevalo in zaradi njihove ugotovitve, da imajo smernice obÄ?ine veÄ? slabosti đ&#x;”˛ tp kot prednosti. â€

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA Ĺ PORTA V MESTNI OBÄŒINI VELENJE IZ PRORAÄŒUNA MESTNE OBÄŒINE VELENJE ZA LETO 2016 Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a, da bo v Uradnem listu, ki bo izĹĄel v petek, 8. januarja 2016, objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ĹĄporta v mestni obÄ?ini Velenje iz proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje za leto 2016.

Javni razpis bo odprt do 3. februarja 2016. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (razpisi).

Prizadevanja Gorenja so pohvalili ĹĄtevilni svetniki, ĹĄe pose-

bej je to naredila Breda Kolar (SMC), Simono TuĹĄar (SDS) pa je zanimalo, kakĹĄne moĹžnosti za zaposlitev imajo v Gorenju mladi. Pojasnil ji je, da so za visoko izobraĹžene kadre odprti.

V razvojnem oddelku so v zadnjih letih zaposlili kar okoli 50 mladih strokovnjakov. Med tistimi, ki so pohvalili ambicije Gorenja, so bili tudi Franc Sever (Vsi v isto smer Sever), mag. Dragica Povh (SD), dr. Adnan GlotiÄ?

(SD) in Matej Jenko (samostojni svetnik), ki pa je izrazil tudi skrb za delovna mesta in preveliko upoĹĄtevanje lastnikov za doseganje dobiÄ?ka. Bobinac mu je pojasnil, da je delalo v Gorenju v Velenju decembra 300 ljudi veÄ? kot poleti in da nov strateĹĄki naÄ?rt celo ĹĄÄ?iti ali pa celo nekoliko poveÄ?uje ĹĄtevilo delovnih mest v Velenju. Ob tem pa je dodal, da je treba vsako delovno mesto upraviÄ?iti, z njim torej primerno zasluĹžiti. Zaposlovali bodo predvsem v proizvodnji, razvoju, marketingu, v administraciji pa jih ĹĄe Ä?aka kakĹĄno ÂťÄ?iĹĄÄ?enjeÂŤ. Mag. Albin VrabiÄ? (SDS) pa je ob pohvalah izrazil tudi nezadovoljstvo, da v Gorenju ni veÄ? Kulturnice, ki je sodila pod okrilje Gorenja.

OsredotoÄ?ajo se na osnovno dejavnost

O prodaji programa Ekologija, za kar so se odloÄ?ili lani, pa je Bobinac dejal, da so se v Gorenju tako odloÄ?ili, ker dajejo ves prostor osnovnemu programu,

za prodajo pa se odloÄ?ajo takrat, ko se to obrestuje, in v lanskem letu je bila za to odliÄ?na priloĹžnost.

2,5 milijona evrov za donacije

Bobinac je povedal tudi, da je lokacija industrijske opreme v Ĺ oĹĄtanju dobro zasedena, mu je pa zelo Ĺžal, da je priĹĄlo do prekinitve pogodbe za patrijo. Na veÄ? vpraĹĄanj, povezanih z donacijami, je odgovoril, da veliko donirajo, letno namenijo za ĹĄport, kulturo, zdravstvo, druĹĄtva ‌ kar dva in pol milijona evrov. Tudi sicer je zagovarjal socialno noto, ki mora biti uravnoteĹžena z Ĺželjo lastnikov po dobiÄ?ku, pomeni pa zadovoljnega delavca, kar je vsekakor njihov cilj.

Nobeno delovno mesto ni ÂťfiksnoÂŤ

Je pa Bobinac tudi poudaril, da nobeno delovno mesto v Gorenju ni 'fiksno' in da se mora tega vsakdo zavedati. Vsakdo se bo tudi moral prilagajati novim razmeram, ki se nenehno spreminjajo in jim jih narekuje svetovna konkurenca. Ob tem je poudaril, da v Sloveniji ni tako, kot pogosto mislimo – da delamo dovolj; to dokazuje naĹĄa produktivnost, s katero capljamo za razvitim svetom, in s tem se bomo morali Ä?im hitreje sooÄ?iti. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

SREÄŒNO 2016

7. januarja 2016

Z Ĺžupani SaĹĄa regije o utripu Za veÄ?ino obÄ?in Savinjsko-Ĺ aleĹĄkega (SAĹ A) obmoÄ?ja je bilo lansko leto uspeĹĄno, saj jim je uspelo uresniÄ?iti zastavljene cilje Dobro so izkoristili nepovratna sredstva iz prejĹĄnjega, za Slovenijo ugodnega kohezijskega evropskega obdobja.

LetoĹĄnje leto bo zahtevnejĹĄe, saj jim je drĹžava moÄ?no oklestila proraÄ?une. NajveÄ?je teĹžave bodo imele obÄ?ine, ki imajo pod svojim okri-

ljem javne zavode, katerim morajo pokriti zakonsko doloÄ?ene obveznosti. Ĺ˝upane smo povabili, da reÄ?ejo kakĹĄno o letu, ki se je izteklo, predvsem pa o letoĹĄnjem, ki je sicer ĹĄe velik in nepopisan list.

Navdihuje vse veÄ? optimizma

Bojan KontiÄ?

s pridrĹžkom, da jih bodo uresniÄ?ili, Ä?e bodo zanje pridobili nepovratna sredstva. ÂťVsekakor raÄ?unam, da bomo proraÄ?un, ki smo si ga zadali, izpeljali, ne vem pa, ali bo potreben rebalans; v letu 2015 ni bil potreben. Ĺ˝e nekaj let namreÄ? porabo zelo skrbno naÄ?rtujemo.

Glede na to, da smo izvajali velike naloĹžbe, evropska in drĹžavna sredstva pa so prihajala z zamudo, smo za ta namen v proraÄ?unih prejĹĄnjih let vedno nekaj prihranili za naslednje leto. Tudi za to z investicijami nismo imeli prav nobenih teĹžav, saj smo izvajalce dosledno sproti plaÄ?evali,ÂŤ pravi Ĺžupan.

Letos bi bili rebalansa, ki bi pomenil veÄ? prihodkov, veseli. Na to obÄ?ine, ki so se pritoĹžile, ĹĄe vedno raÄ?unajo. ÂťVsekakor bomo zelo pazljivo ravnali z obÄ?inskim premoĹženjem, vkljuÄ?no s financami, a vseeno poskrbeli za to, da ljudje tega primanjkljaja, ki ga imamo v obÄ?ini, ne bodo obÄ?utili.

Seveda si velenjski Ĺžupan Ĺželi, da bi gospodarstvo rastlo in z njim tudi potroĹĄnja, saj bodo obÄ?ani ĹĄele takrat obÄ?utili, da jim gre bolje – statistiÄ?ni podatki niso dovolj. Ĺ˝eli pa si tudi, da bi tudi v tem letu v tem okolju ohranili Ä?ut za solidarnost in da bi nam bilo lepĹĄe. ÂťSeveda je razvoj v naĹĄih rokah. Velenje je in mora ostati mesto priloĹžnosti za vsakogar od nas. Ko v Velenju strnemo moÄ?i in se odloÄ?imo, da bomo kaj naredili, naredimo to dobro in tako naj bo tudi v prihodnje. To velja tako za investicije, kulturne dogodke, ĹĄportna tekmovanja. Smo odliÄ?ni organizatorji in vedno pripravljeni za delo,ÂŤ poudarja Bojan KontiÄ?, ki napoveduje tudi v tem letu veliko razliÄ?nih dogodkov za razliÄ?ne okuse. Vsekakor bodo investicijam, ki so jih uspeĹĄno izpeljali v zadnjem obdobju, dali tudi vso naÄ?rtovano vsebino. đ&#x;”˛

mz

Leto 2016 bo pestro leto V ospredju ObÄ?ine Mozirje projekt posodobitve Ä?istilne naprave, konÄ?no tudi novo kroĹžiĹĄÄ?e Ivan SuhoverĹĄnik, Ĺžupan ObÄ?ine Mozirje: ÂťVsaj po ĹĄtirih stvareh si bomo zapomnili leto 2015: po pridobitvi naziva Mozirje, najlepĹĄi izletniĹĄki kraj v Sloveniji, po uresniÄ?itvi projekta Obnova LoÄ?kega jezu in s tem veÄ?je poplavne varnosti dela Mozirja, po sanaciji devetih plazov, ki so ogroĹžali imetje in infrastrukturo, ter po oĹživitvi kampa v Gozdni ĹĄoli, za katerega ima najemnik pogumne naÄ?rte.

V novem letu bomo poĹĄteno zavihali rokave, saj naÄ?rtujemo v sodelovanju z obÄ?inama Nazarje in ReÄ?ica ob Savinji obno-

vo centralne Ä?istilne naprave v Lokah. Projekt moramo konÄ?ati do letoĹĄnje jeseni. Do pomladi letos moramo urediti avtobusni postaji pri Cinkarni v Ljubiji in prehod za peĹĄce na regionalni cesti pri Ĺ olski ulici. V tem Ä?asu bo urejen tudi novi most pri gasilskem domu v Mozirju. Letos zaÄ?enjamo uresniÄ?evati velik projekt – novo kroĹžiĹĄÄ?e pri avtobusni postaji. NaloĹžba naj bi bila konÄ?ana leta 2017. Pri cestni infrastrukturi ima absolutno prednost obnova ceste na Lepi Njivi v dolĹžini ĹĄtirih kilometrov.

Veselimo se tudi dokonÄ?anja pr-

V ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj imajo veÄ? razlogov za zadovoljstvo – Letos za naloĹžbe blizu 5 milijonov evrov Tatjana PodgorĹĄek

Sklenjeno bogato naloĹžbeno obdobje – Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? tudi v letoĹĄnjega zre z optimizmom Za Mestno obÄ?ino Velenje se je izteklo bogato naloĹžbeno leto, ki je obenem sklenilo naloĹžbeno zelo bogato obdobje, zaznamovano z izjemno uspeĹĄnim Ä?rpanjem nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev. Tako so v obÄ?ini uspeĹĄno izvedli kar 33 projektov, vrednih 26 milijonov evrov in pol. Na tem podroÄ?ju so bili med najuspeĹĄnejĹĄimi v Sloveniji, na kar je Ĺžupan Bojan KontiÄ? zelo ponosen. ÂťZelo vesel sem, da je znova zavel optimizem, ki daje novo energijo in novo upanje,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki tudi sam zre z optimizmom v to leto, ki pa bo za obÄ?inski proraÄ?un zelo zahtevno. Kljub viĹĄjim zakonsko opredeljenim stroĹĄkom ostajajo prihodki namreÄ? enaki lanskim. To so seveda upoĹĄtevali pri sprejemanju proraÄ?una za letoĹĄnje leto. TolikĹĄnih investicij, kot so jih udejanjili v prejĹĄnjem obdobju, v tej finanÄ?ni perspektivi seveda ne bodo zmogli, saj ni veÄ? na voljo toliko kohezijskih evropskih sredstev. Vseeno pa raÄ?unajo na vlaganja tudi v tem obdobju. NaloĹžbe naÄ?rtujejo dolgoroÄ?no, tako da imajo vse pripravljeno in le Ä?akajo na primeren razpis, na katerega bi se lahko prijavili. Tudi veÄ?ino za letos naÄ?rtovanih naloĹžb so v proraÄ?unu opredelili

ÄŒe bi bilo vsako leto tĂĄko

Ivan SuhoverĹĄnik

vega stanovanjskega bloka v PodroĹžniku. Skratka, leto 2016 bo pestro.ÂŤ tp

ÂťLeto 2015 je bilo zame in za lokalno skupnost uspeĹĄno leto. ÄŒe bi bilo vsako tĂĄko, bi bil pa ĹĄe bolj zadovoljen,ÂŤ je dejal Darko Menih, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ob pogledu na dogajanje v minulih 365 dneh.

Razlogov za zadovoljstvo ima, je zagotovil, veÄ?. Poleg tega, da je sam ĹĄe kar pri zdravju, so se lani v druĹžini razveselili novega Ä?lana – Ä?etrtega vnuka Leona.

NajmlajĹĄa hÄ?i je v Avstraliji doktorirala iz kriminalnega prava in pravosodja, kot predavateljica je dobila tudi sluĹžbo za nedoloÄ?en Ä?as na novi univerzi. ÂťNa mojo Ĺžalost je oÄ?itno ĹĄe ne bo domov ali da bi priĹĄla vsaj bliĹžje v Evropo. Ne glede na svojo tiho Ĺželjo sem zadovoljen, Ä?e je tudi ona.ÂŤ Tudi kot Ĺžupan je z letom 2015 zadovoljen, saj so v lokalni skupnosti uresniÄ?ili zastavljene naloge. Prenovili so Trg svobode, po veÄ? letih priprav sprejeli sodoben prostorski obÄ?inski naÄ?rt, izvedli so nekatere protipoplavne ukrepe, se lotili se obnove vrtca LuÄ?ka ter ostalih prostorov bivĹĄega vrtca, ponaĹĄajo

se z nekaterimi pridobitvami v komunalni infrastrukturi. ÂťZa nami je prvo leto novega mandata. V obÄ?inskem svetu in svetih krajevnih skupnosti je kar

Darko Menih

nekaj novih, predvsem mladih obrazov. Vesel sem, ker smo naĹĄli skupno pot pri odloÄ?anju o nadaljnjem razvoju okolja. Z dejanji so Ĺže potrdili zavedanje, da je naĹĄa vizija skupna.ÂŤ Osnovo za pogumen vstop v leto 2016 imajo v sprejetem proraÄ?unu. Ta je v primerjavi z lan-

skim sicer za blizu 2 milijona evrov skromnejĹĄi, a so nekatere predvidene projekte razporedili tako, da bodo uresniÄ?ili svoje najveÄ?je letoĹĄnje Ĺželje. Med njimi je izgradnja blizu 800 kvadratnih metrov velikega prizidka k obstojeÄ?i glasbeni ĹĄoli, zaÄ?etek prenove avtobusne postaje v Ĺ oĹĄtanju, skupaj s krajevno skupnostjo Ĺ oĹĄtanj se konec tega meseca veselijo nove trĹžnice.

NaÄ?rtujejo ĹĄe energetsko prenovo nekaterih objektov, zamenjavo strehe na steklenem delu tamkajĹĄnje osnovne ĹĄole, ki je lani praznovala 10-letnico delovanja. ÂťV srednjeroÄ?ni viziji je DruĹžmirsko jezero. Projekt, kaj bi se lahko tu dogajalo, je Ĺže v izdelavi. OdloÄ?ili smo se ĹĄe, da bomo na kmetiji pri Ĺ˝lebniku zgradili pokrito poslopje, kjer si bodo lahko obiskovalci ogledali film o Kajuhu.ÂŤ Za naloĹžbe naj bi letos namenili blizu 5 milijonov evrov. ÄŒe pa bo kje za kaj malega zmanjkalo, pa bodo poskuĹĄali zagotoviti denar s prerazporeditvijo med proraÄ?unskimi postavkami. đ&#x;”˛

tp

UspeĹĄno sklenili bogat naloĹžbeni cikel Lani v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki tvorno sodelovali vsi – ÄŒeprav ne priÄ?akujejo evropskega denarja, namenjajo za naloĹžbe najmanj 500 tisoÄ? evrov Janko KopuĹĄar, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, se bo leta 2015 spominjal po ÂťobiskuÂŤ Abrahama, po tem, da je hÄ?i Vita uspeĹĄno 'startala' na srednji medicinski ĹĄoli. Tudi sin Ĺ˝an je dobro deloval v svojih sredinah – v ĹĄoli, ĹĄportu in ĹĄe kje. ÂťLansko leto lahko oznaÄ?im za eno uspeĹĄnejĹĄih,ÂŤ je povedal.

Tudi kot Ĺžupan je lahko z minulim letom zadovoljen. V lokalni skupnosti so sklenili bogat naloĹžbeni cikel ter s tem tudi aktivnosti iz preteklih let na podroÄ?ju komunalne infrastrukture. Kljub posledicam gospodarske krize so uresniÄ?ili vse zadane naloge in leto tudi finanÄ?no uspeĹĄno konÄ?ali. Prvo leto novega mandata so – po njegovih besedah – zaznamovali nekateri novi obrazi v sestavi obÄ?inskega sveta, ki prej v lokalni samoupravi niso delovali, pa Ĺženske kvote, Âťa smo oblikovali dobro ekipo. Veliko se pogovarjamo, usklajujemo mnenja pred seja-

mi obÄ?inskega sveta, na katerih so najpomembnejĹĄe odloÄ?itve sprejete soglasno. To ne

Janko KopuĹĄar

pomeni, da nimamo razliÄ?nih pogledov, ampak da pri najpomembnejĹĄih razvojnih vpraĹĄanjih dosegamo soglasje. ÄŒe se bo takĹĄno tvorno sodelovanje nadaljevalo, bomo lahko laĹžje

izvedli naloge za blaginjo obÄ?anov in obÄ?ank ter s tem razvoj lokalne skupnosti.ÂŤ Po za zdaj znanih izhodiĹĄÄ?ih leto 2016 za ObÄ?ino Ĺ martno ob Paki ne bo prijazno. DrĹžava odmerja obÄ?inam manj denarja, tudi razpisov, na katere bi lahko prijavili zanje prednostne projekte in pridobili evropski denar, ne priÄ?akujejo. Kljub temu je na zadnji lanski seji sveta sprejet obÄ?inski proraÄ?un za leto 2016 naravnan razvojno, zagotavlja KopuĹĄar. Vsaj 500 tisoÄ? evrov lastnega denarja so v njem predvideli za naloĹžbe, med katerimi bosta imeli prednost nadaljevanje izgradnje kanalizacijskega omreĹžja ter energetska prenova javnih objektov.

Prvi na seznamu med njimi je vrtec. ÂťÄŒe bomo omenjeno uresniÄ?ili, bomo lahko zadovoljni, sicer se bomo morali truditi ĹĄe naslednje leto,ÂŤ je dodal Janko KopuĹĄar. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

7. januarja 2016

5

SREÄŒNO 2016

obÄ?in v minulem in novem letu Izgradnja nove telovadnice

So pred velikimi izzivi Vincenc Jeraj, Ĺžupan ObÄ?ine ReÄ?ica ob Savinji:

Ciril Rosc, Ĺžupan ObÄ?ine LuÄ?e: ÂťLeto 2015 je bilo pestro. Zaznamovali so ga tudi dejavniki, na katere obÄ?ine direktno nimajo vpliva, posredno pa vplivajo na Ĺživljenje vseh nas in bodo aktualni tudi letos. V mislih imam predvsem begunsko-migracijsko krizo, ki je potihoma priĹĄla skozi zadnja vrata in do temeljev pretresla zaspano Evropo z vsemi podsistemi. Ta zgodba niti pribliĹžno ĹĄe ni konÄ?ana. Podobno je z zniĹževanjem financiranja obÄ?in, kar

na dolgi rok pomeni siromaĹĄenje podeĹželja, kamor sodi naĹĄa lokalna skupnost in tiha centralizacija drĹžave. Zaradi niĹžje povpreÄ?nine bo samo naĹĄa obÄ?ina letos izgubila pribliĹžno pol milijona evrov prepotrebnega denarja.

Kljub temu letos z umnim naÄ?rtovanjem proraÄ?una in nadzorovano porabo naÄ?rtujemo predvsem nadaljevanje vsakoletnih infrastrukturnih naloĹžb v obÄ?ini, hkrati pa zaÄ?enjamo veÄ?jo veÄ?le-

Ciril Rosc

tno naloĹžbo – izgradnjo nove telovadnice. V novo leto vstopamo z velikim upanjem. Sebi in drugim Ĺželimo uspeĹĄno, zdravo leto, polno optimizma, zagnanosti in sodelovanja na vseh ravneh.ÂŤ đ&#x;”˛

Posluh drĹžave za Macesnikov plaz?

Katarina Prelesnik, Ĺžupanja ObÄ?ine SolÄ?ava: ÂťOb izteku uspeĹĄnega minulega leta za lokalno skupnost moram izpostavila projekt SolÄ?avska panoramska cesta, za katerega nam je TuristiÄ?na zveza Slovenije dodelila nagrado Naj pot 2015. Med uspehe uvrĹĄÄ?am izvajanje sanacijskega programa glede zmanjĹĄanja zadolĹženosti obÄ?ine. Pozabili nismo na javno infrastrukturo.

V Matkovem kotu smo zgradili nov betonski most ter izvedli prvo fazo ureditve javne poti Vrlovc– Perk–RuÄ?nik, ki sedaj Ä?aka na poloĹžitev asfalta. Izvedli smo ĹĄe nekaj manjĹĄih naloĹžbenih del v cestno in komunalno infrastrukturo. Veliko teĹžavo ĹĄe vedno predstavlja Macesnikov plaz, na kar

Katarina Prelesnik

opozarjamo Ĺže veÄ? let, vendar drĹžava za to ni imela posluha. Lani

si je plaz vendarle ogledala ministrica Irena Majcen. Rezultat tega obiska je dogovor o izvedbi potrebnih sanacijskih del v tem letu, Ä?esar smo zelo veseli.

Zavedamo se, da nam letos ne bo lahko. DrĹžava nam zmanjĹĄuje prihodke in nalaga vse veÄ? nalog. ÄŒaka nas veliko dela pri urejanju cestne in komunalne infrastrukture, nadgradnji uspeĹĄno realiziranih turistiÄ?nih vsebin, podpori razvoju gospodarstva in moĹžnosti zaposlovanja mladih.

V naslednji finanÄ?ni perspektivi bomo sodelovali pri projektih, s katerimi bomo dosegli pozitivne uÄ?inke tudi po dokonÄ?anju projekta. Upamo, da bomo konÄ?ali ĹĄe aktivnosti v zvezi z obÄ?inskim prostorskim naÄ?rtom.ÂŤ đ&#x;”˛

ÂťV zadnjih letih se vsi skupaj sooÄ?amo z veliko gospodarsko krizo in njenimi posledicami. Te se ĹĄe kako odraĹžajo tudi pri delu lokalnih skupnosti. Pa vendarle. ÄŒe se ozremo na minulo leto, bi v prvi vrsti izpostavil naĹĄe obÄ?anke in obÄ?ane. Mnogo volje in energije so dajali tisti, ki si prizadevajo za razvoj lokalne skupnosti ter s tem za kakovostnejĹĄe pogoje bivanja vseh. Tudi take, ki samo z nasmeĹĄkom opazijo naĹĄe delo ali dobronamerno pokritizirajo tisto, kar po njihovem mnenju ni najboljĹĄe, velja omeniti. Tudi z njihovo pomoÄ?jo smo namreÄ? – poleg vseh nujno pomembnih del – zgradili medgeneracijski center Medgen

borza, sanirali dva plazova, uredili cestiĹĄÄ?a po Ĺžledu in skupaj s Ä?iĹĄÄ?enjem struge zgradili nov most preko potoka ReÄ?ica.

Veliko dela pa nas Ä?aka tudi letos. Smo pred velikimi izzivi, h katerim sodi med drugim sofinanciranje izgradnje Ä?istilne naprave v Mozirju, prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah in projektiranje vodovodnega sistema LetoĹĄÄ?. Veselimo se sprejetja obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta, v programu imamo odpravo plazu, nadaljevanje nalog za veÄ?jo poplavno varnost na potoku ReÄ?ica in na reki Savinji. Med pomembnejĹĄe razvojne usmeritve pa sodi prav gotovo projekt Savinja med pro-

Vinko Jeraj

dnimi biseri, s katerim Ĺželimo izkoristiti Naturo 2000 za turistiÄ?ne namene.ÂŤ đ&#x;”˛

V ospredju vzgoja, izobraĹževanje in ceste Stanko Ogradi, Ĺžupan ObÄ?ine Gornji Grad: ÂťKljub raznim pretresom in negotovosti, ki so se kazali v slovenskem prostoru v preteklem letu, smo v ObÄ?ini Gornji Grad uresniÄ?ili zastavljene naÄ?rte ter programe v skladu z razpoloĹžljivimi finanÄ?nimi sredstvi. NajveÄ? sredstev smo namenili za vlaganja v vzgoji in izobraĹževanju ter v cestno infrastrukturo.

Tudi v novem letu najveÄ? denarja v obÄ?inskem proraÄ?unu odmerjamo za obnovo prostorov matiÄ?ne osnovne ĹĄole v Gornjem Gradu in modernizacijo lokalnih cest. Poleg vseh ostalih nalog

Ĺželimo sodelovati ĹĄe pri raznih skupnih projektih na obmoÄ?ni in regijski ravni, razvoj si bomo prizadevali zagotavljati tudi s pomoÄ?jo evropskega denarja.

V tem letu si Ĺželim stabilnejĹĄega gospodarskega in tudi politiÄ?nega stanja v drĹžavi, veÄ? poĹĄtenosti, strpnosti, saj bomo tako laĹžje reĹĄevali izzive, ki so pred nami. Prav tako si Ĺželim, da bi ustvarjali vizijo za skupne interese naĹĄe drĹžave, za dobro vseh ljudi in ne posameznikov. Tako bo tudi razkorak med malimi in velikimi mnogo manjĹĄi v primerjavi z danaĹĄnjim.ÂŤ

Stanko Ogradi đ&#x;”˛

Predvsem vlaganja v infrastrukturo

Trudili se bodo upraviÄ?iti slogan ÂťobÄ?ina za obÄ?aneÂŤ

Franjo NaraloÄ?nik, Ĺžupan ObÄ?ine Ljubno:

Matej PeÄ?ovnik, Ĺžupan ObÄ?ine Nazarje:

ÂťImamo se s Ä?im pohvaliti in tudi kaj pokazati. Sadovi naĹĄega dela v preteklem letu se kaĹžejo pri posodobitvi skakalnega centra, ki Ĺžari sredi Ljubnega in pomeni svetovno znamko ter prepoznavnost obÄ?ine, Zgornje Savinjske doline in regije SaĹĄa.

Ponosni smo na saniran Okoninski graben, izgradnjo gasilskega doma v Radmirju s ĹĄirĹĄo ureditvijo okolice in na posodobljeno veÄ? kot 4,5 kilometra dolgo lokalno cesto proti Goltem. To so bile dolgoletne Ĺželje, ki smo jih lani tudi uresniÄ?ili.

NaÄ?rti za letos so znova pogumni in naravnani na naĹĄe potre-

be. Te so predvsem infrastrukturne. Nadaljevali bomo izgradnjo sekundarnih kanalizacij v Radmirju, vodovoda v PrimoĹžu, izvedli protipoplavne ukrepe, vlagali v komunalno ureditev Industrijsko poslovne cone Loke, naÄ?rtujemo obnovo zdravstvenega doma, nakup gasilske cisterne, posodobitev veÄ? odsekov lokalnih cest, konÄ?no sprejetje obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta ter umestitev kolesarskih stez z aktiviranjem turistiÄ?nih povrĹĄin kot pomembnih toÄ?k razvoja naĹĄe obÄ?ine. Pri tem, kako uspeĹĄni bomo, bo veliko vlogo igrala drĹžava z doloÄ?itvijo viĹĄine finanÄ?nih sred-

Franjo NaraloÄ?nik

stev obÄ?inam ter izvedbo postopkov za objavo javnih razpisov.ÂŤ đ&#x;”˛

ÂťZa preteklo leto smo si zadali ĹĄtevilne naloge in jih veÄ?ino tudi uresniÄ?ili. Preplastitev drĹžavne ceste skozi Ĺ martno ob Dreti – kot enega pomembnejĹĄih projektov – je financirala drĹžava, stroĹĄke izgradnje ploÄ?nika, avtobusnega postajaliĹĄÄ?a, ureditev odvodnjavanja in predpripravo za javno razsvetljavo pa je plaÄ?ala ObÄ?ina.

Letos bomo veliko pozornosti namenili skupnemu projektu zgornjesavinjskih obÄ?in – nakupu zemljiĹĄÄ?a in pripravi dokumentacije za izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah. Z obÄ?inama ReÄ?ica ob Savinji in Mozirje nas Ä?akajo vlaga-

nja v posodobitev in razĹĄiritev Ä?istilne naprave v Lokah. V Nazarjah se nam obeta zaÄ?etek izgradnje kroĹžiĹĄÄ?a, ki vkljuÄ?uje tudi rekonstrukcijo ceste od gradu Vrbovec do trgovine Mercator.

Ena od prednostnih nalog je ureditev makadamskega parkiriĹĄÄ?a pri poĹĄti. Z izvedbo omenjenih projektov bo urejenost srediĹĄÄ?a obÄ?ine precej boljĹĄa.

Za izboljĹĄanje poplavne varnosti na obmoÄ?ju industrijsko-obrtne cone Prihova bomo zgradili nov prepust, naÄ?rtujemo pa ĹĄe izvedbo nekaterih drugih manjĹĄih ukrepov. Ĺ˝elimo biti obÄ?ina z velikim posluhom za potrebe obÄ?anov, za izboljĹĄanje Ĺživljenjskih

Matej PeÄ?ovnik

pogojev, zato se bomo z delom trudili upraviÄ?iti slogan ÂťobÄ?ina za obÄ?aneÂŤ. đ&#x;”˛ tp Â

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 30. decembra Doma je bilo precej predprazniÄ?no. Ob manku sveĹžih novic so novinarji opozorili, da se kljub jasni napovedi zunanjega ministra, da bo predlagal priznanje Palestine do konca leta, to ni zgodilo.

V Bruslju so zaradi varnostnih razlogov odpovedali silvestrovanje na prostem in ognjemet, ki vsako leto poteka v srediĹĄÄ?u mesta.

Mojca Ĺ truc

Istega dne je kanclerka Angela Merkel svoj tradicionalni vsakoletni nagovor izkoristila za poziv Nemcem, naj v prilivu pribeĹžnikov zaznajo priloĹžnost za prihodnost.

Petek, 1. januarja Na prvi dan leta je predsednik republike Borut Pahor obiskal deĹžurni ekipi ginekoloĹĄke klinike in reĹĄevalne postaje UKC v

Po nedavnem sprejetju spornega zakona o medijih na Poljskem so odstopili direktorji ĹĄtirih programov poljske javne televizije. Z odstopom naj bi direktorji prehiteli odstavitve, ki so se jim obetale. Vatikan je uradno priznal samostojno in neodvisno drĹžavo Palestino.

Mediji so izbrskali, da je v dokumentu, naslovljenem ÂťO strategiji nacionalne varnosti Ruske federacijeÂŤ, ki ga je ruski predsednik Putin podpisal na silvestrovo, Kremelj kot eno od groĹženj ruski nacionalni varnosti oznaÄ?il tudi ZDA.

AmeriĹĄki predsednik se bo teĹžav na temo nasilja s strelnim oroĹžjem lotil na lastno pest.

V Bruslju so silvestrovanje na prostem zaradi strahu pred teroristiÄ?nimi napadi odpovedali.

Velika porota v Clevelandu v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Ohio ni potrdila obtoĹžnice proti policistu Timothyju Loehmanu, ki je novembra lani v parku ustrelil12-letnega temnopoltega Tamirja Ricea.

NorveĹĄka je napovedala uvedbo najostrejĹĄe azilne zakonodaje v Evropi, da je le korak za njo, pa ni skrivala niti NemÄ?ija, ki je ĹĄe pred meseci beguncem izraĹžala dobrodoĹĄlico.

ÄŒetrtek, 31. decembra

Ljubljani ter prvega letoĹĄnjega novorojenÄ?ka in njegovo mamo.

Predsednik vlade Miro Cerar je bil medtem na delovnem obisku v Dobovi, po njem pa opozoril, da se lahko prebeĹžniĹĄki val v kratkem moÄ?no okrepi, zato so tehniÄ?ne ovire nujne, dobro sodelovanje s HrvaĹĄko pa je prioriteta.

Bil je dan, ko se je socialna pomoÄ? za samsko osebo z dosedanjih slabih 271 evrov zviĹĄala na nekaj manj kot 289 evrov.

Nizozemska je prevzela predsedovanje Svetu EU.

V urah pred koncem leta so domaÄ?i mediji izraÄ?unali, da je bilo decembra v skladiĹĄÄ?a humanitarnih organizacij dostavljenih 235 ton prehranskih izdelkov iz sklada za evropsko pomoÄ? najbolj ogroĹženim.

DrĹžavni sekretar na notranjem Predsedovanje Svetu Evropske ministrstvu BoĹĄtjan Ĺ efic je obiunije je prevzela Nizozemska. skal Gornjo Radgono, Ĺ entilj, Vojaki so pred zavarovano momurskosoboĹĄko policijsko upravo in sprejemni center Livarna v ĹĄejo na jugu Francije streljali na Dobovi ter izrazil hvaleĹžnost za voznika avtomobila, ki kljub sodelovanje pri delu s pribeĹžniki. opozorilom vozila ni hotel ustaviti. V incidentu je bilo ranjenih pet ljudi.

Na goste nekega bara v izraelski prestolnici Tel Aviv je z avtomatsko puĹĄko streljal neznanec, ki je pobegnil, v napadu pa ubil dva Ä?loveka in jih najmanj sedem ranil.

Sobota, 2. januarja V letoĹĄnji poslanici je predsednik Pahor spomnil na zmagovalno miselnost.

Predsednik Slovenije Borut Pahor je izrekel novoletno poslanico in v njej poudaril, da je pri premagovanju krize kljuÄ?na zmagovalna miselnost.

TeroristiÄ?nih napadov so se prestraĹĄili tudi v MĂźnchnu.

TamkajĹĄnja policija je prebivalcem priporoÄ?ila, naj se izogibajo gneÄ?i in ĹželezniĹĄkih postaj.

7. januarja 2016

V Sloveniji je postala obvezna uporaba davÄ?nih blagajn pri poslovanju z gotovino.

Sunitska koalicija pod vodstvom Savdske Arabije je preklicala premirje v Jemnu, kjer je od 15. decembra dalje vladala krhka prekinitev ognja.

GrĹĄke oblasti so sporoÄ?ile, da opaĹžajo, da poleg beguncev iz Sirije, ki beĹžijo pred vojno, v drĹžavo prihaja vedno veÄ? prebeĹžnikov iz Maroka in AlĹžirije.

AmeriĹĄki predsednik Barack Obama je dejal, da se bo na lastno pest lotil ene najbolj pereÄ?ih teĹžav v ZDA: nasilja s strelnim oroĹžjem.

Nedelja, 3. januarja Razveseljeval je Peter Prevc, ki je z odliÄ?nima skokoma krepko prevzel vodstvo v seĹĄtevku novoletne turneje.

Nerazumevanje in boljĹĄi jutri Evropski finanÄ?ni minister leta 2016.

Zunanji minister Karl Erjavec je na posvetu slovenskim diplomatom predstavil prioritete dela v novem letu, zbrane pa je nagovoril tudi premier Miro Cerar.

Tako kot Slovenijo je tudi Poljsko po novem letu zajelo pravo zimsko vreme, a je bil mraz na severu precej hujĹĄi in je Ĺže terjal nekaj Ĺživljenj.

Pripadniki skrajne skupine Islamska drĹžava so napadli libijsko naftno pristaniĹĄÄ?e Sidra na sredozemski obali in pri tem ubili sedem ljudi.

Severovzhod Indije je stresel moÄ?an potres z magnitudo 6,7.

Torek, 5. januarja Predsednik Pahor se je sreÄ?al s slovenskimi diplomati in jim v nagovoru poudaril, da Evropska unija potrebuje bolj izdelano vizijo, kot jo ima, Ä?e se Ĺželi krepiti.

Varuhinja Ä?lovekovih pravic je sporoÄ?ila, da se bo po posvetu z nevladnimi organizacijami odloÄ?ila, ali bo vloĹžila oceno ustavno-

NavduĹĄeval nas je Peter Prevc.

Dan po nastopu mandata so oboroĹženci v Mehiki ustrelili Ĺžupanjo mesta Temixco v zvezni drĹžavi Morelos, Giselo Moto Ocampo.

Italijanske oblasti so uradno zaÄ?ele preiskavo po tem, ko je v drĹžavi v sedmih dneh med porodom umrlo kar pet Ĺžensk.

Samooklicani kalifat Islamska drĹžava je objavil videoposnetek, v katerem grozi britanskemu premierju Davidu Cameronu, na koncu pa usmrti pet domnevnih britanskih vohunov.

Zaostrovanje med zalivskima silama se stopnjuje: Savdska Arabija je uradno prekinila diplomatske odnose z Iranom in izgnala iranske diplomate.

sti zakonodaje, ki diskriminira istospolne partnerske zveze.

Ministrstvo za finance je objavilo predlog zakona o sistemu jamstva za vloge, ki bo do konca januarja v javni obravnavi.

Mediji so poroÄ?ali, da naj bi zaradi veÄ?jega ĹĄtevila prebeĹžnikov Italija pripravila naÄ?rt za ponovno uvedbo nadzora na meji s Slovenijo – a slovenske oblasti so zagotovile, da to ne drĹži.

Zaradi goljufanja Volkswagna pri namestitvi programske opreme, ki je prikazovala zniĹžano vrednost izpuĹĄnih plinov, so se ZDA odloÄ?ile, da bodo nemĹĄki avtomobilski koncern toĹžile.

Ponedeljek, 4. januarja Londonska revija The Banker je za finanÄ?nega ministra Evrope za leto 2016 imenovala DuĹĄana Mramorja – v pojasnilu so zapisali, da je Mramor Sloveniji pomagal pri izhodu iz recesije ter prispeval k stabilizaciji banÄ?nega sistema.

“Čustva samo so. Drugo vpraĹĄanje je, kaj naredimo z njimi,â€? je dejala Diana. “Toda, ali ni jeza izrazito negativno Ä?ustvo?â€? je s tonom nerazumevanja odvrnil robot Data, potem ko je prviÄ? doĹživel Ä?ustveno reakcijo.

Racionalno je premislil, da so Ä?ustva nekaj zanj nepotrebnega. Ĺ e veÄ?: so ovira, ki prepreÄ?uje, da bi deloval funkcionalno, razumno.

TjaĹĄa Zajc “DrĹži, jeza je zelo moÄ?no Ä?ustvo,â€? mu je odgovorila Diana: “Lahko pa je tudi sredstvo za dobra dejanja. Jezo nad kriviÄ?nostjo lahko nekdo usmeri v popravljanje krivic in ustvarjanje pogojev, ki jih bodo reĹĄevale in prepreÄ?evale.â€?

Razlago je sprejel, ni pa je mogel povsem razumeti in zaÄ?utiti.

Na svetu je polno stvari, ki jih je teĹžko razumeti oziroma dojeti.

Zdrav Ä?lovek nikoli ne bo vedel, kakĹĄen val Ä?ustev prevzame bolnika, ko mu zdravnik pove, da ima raka. NemogoÄ?e si je predstavljati, kako moÄ?an notranji pretres pri posamezniku sproĹži odhod partnerja ali kakĹĄen je proces Ĺžalovanja, ko umre kdo od najbliĹžjih. Ĺ˝enska brez otrok si ne more prestavljati moÄ?i ljubezni med materjo in otrokom. Na bolj abstraktni ravni je nemogoÄ?e dojeti, zakaj in kako lahko vera ali ideologija prevzame mnoĹžice, Ä?e sami nismo del nje, ampak smo zgolj opazovalci od daleÄ?. Vse te stvari lahko razloĹžimo, o njih beremo. Lahko jih sprejmemo, ne moremo pa jih – brez osebne izkuĹĄnje – zares dojeti, zaÄ?utiti, ponotranjiti.

Morda bi morali na to pomisliti ob sodbi drugih. Ljudje zelo radi sodijo druge. Od daleÄ? se stvari zde preproste. Ljudje hitro doloÄ?ijo, kaj je z drugimi narobe in kaj bi morali storiti, da bi se ti “popraviliâ€?. Kot opazovalci si hitro ustvarjamo sodbe, predvsem zato, ker nikoli nimamo vseh informacij, kaj se s Ä?lovekom dogaja v njem samem, kako se poÄ?uti. Tega nikoli ne moremo zares vedeti, tudi Ä?e se o tem ĹĄe tako temeljito pogovorimo.

V poslu in politiki je trik ravno v tem, da druge prepriÄ?aĹĄ v idejo, iluzijo. Za dosego ciljev, dogovorov moraĹĄ druge prepriÄ?ati, da verjamejo kaj, za kar veĹĄ, da tudi (ĹĄe) ne drĹži. Podjetje ima lahko velik potencial in je tik pred proizvodnjo, ki bi prinesla milijone. Realno pa je v danem trenutku lahko to podjetje tik pred bankrotom in direktor bo morebiti laĹžje priĹĄel do investicijskih sredstev, Ä?e to informacijo investitorjem ali kreditorjem zamolÄ?i. V zasebnem Ĺživljenju pred drugimi vÄ?asih igramo. Ne pokaĹžemo, kaj Ä?utimo, ker drugih morda ne Ĺželimo obremenjevati s svojimi teĹžavami. ResniÄ?no odkriti smo le sami s sabo.

A to ve le vsak sam. Drugim, opazovalcem, se stvari zde jasne, preproste. ÄŒrno-bele. Med drugim tudi zato prihaja do nesporazumov in sporov.

Razlage, na katerih si osmiĹĄljamo svet, izhajajo iz okvirov, znotraj katerih Ĺživimo. Malo je takĹĄnih, ki te okvire presegajo, prevpraĹĄujejo in poskuĹĄajo gledati izven njih. Kot je zapisal Althusser, ne opazimo oblik, ki nas konstruirajo. DruĹžba deluje kot nekaj samoumevnega, oÄ?itnega, danega, NARAVNEGA. KljuÄ?no za ideologijo ni, da je ljudje ne podpirajo, temveÄ? da je ne zanikajo. MoÄ? ideologije ni samo v tem, kakĹĄne odgovore je spodobna dati, temveÄ? kakĹĄna vpraĹĄanja uspe zatreti. Pa naj bo na ravni politike, ljudi, druĹžbene ureditve ali tolerance do drugaÄ?nosti.

Zagovorniki prevladujoÄ?e ideologije njeno ohranjanje dosegajo s propagando in strahom. V situaciji, v kateri se je svet trenutno znaĹĄel, to ni teĹžko. Polno je groĹženj in priloĹžnosti za podpihovanje strahu v druĹžbi. Nasprotovanje vsemu, kar je drugaÄ?no, novo, je tudi najlaĹžje in najbolj naravno. ÄŒlovek se po naravi upira spremembam. Tisti, ki to presegajo, so v manjĹĄini. Boj za spremembe je teĹžak, in kot je pokazal referendum o zakonu, ki bi istospolnim parom omogoÄ?il poroke, smo na to pozabili. ManjĹĄina, ki verjame, da gre svet lahko naprej v pozitivno smer, je ugotovila, da Ĺživi v mehurÄ?ku. Da se enako misleÄ?i druĹžijo med sabo, ne da bi poskuĹĄali k resniÄ?nemu razmisleku za boljĹĄi jutri prepriÄ?ati tudi druge. Zanje je bil rezultat referenduma veliko razoÄ?aranje, ĹĄe bolj Ĺžalostno pa je, da je pokazal, da naĹĄa druĹžba ni napredovala, temveÄ? ravno obratno.

Naslednje vpraĹĄanje je, kako bomo dosegli, da razoÄ?aranje ne bo povzroÄ?ilo otopelosti, temveÄ? ideje. BoljĹĄi jutri je moĹžen. Morda smo le pozabili, da ni enostavne poti do tja. đ&#x;”˛

Muzej premogovniĹĄtva spet vabi Volkswagen je doletel ĹĄe en udarec.

Velenje, 6. januar – Muzej premogovniťtva Slovenije, ki je bil med 23. decembrom in 4. januarjem zaradi vzdrŞevalnih del zaprt, je za obiskovalce ponovno odprl svoja vrata.

Muzej je odprt od torka do sobote od 9.00 do 16.30. Ob nedeljah in ponedeljkih je muzej zaprt. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7. januarja 2016

GOSPODARSTVO

Na obzorju nova dejavnost?

GOSPODARSKE novice NiĹžje cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in

Leto 2015 za Kmetijsko zadrugo Šaleťka dolina uspeťno – Nov izziv: ekoloťka pridelava zelenjave in vitka oskrba potroťnikov Tatjana Podgorťek

Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina, ki se uvrĹĄÄ?a med najboljĹĄe tovrstne zadruge v drĹžavi, nadaljuje aktivnosti na obmoÄ?ju Zgornje Savinjske doline. Po informacijah ji pri tem teĹžav ne manjka.

Zanje so ĹĄe vedno tuja zadruga

ÂťRes ĹĄirimo dejavnost v omenjeni dolini. Pred koncem lanskega leta smo kupili trgovino v LuÄ?ah od Kmetijske zadruge ZKZ Mozirje v steÄ?aju. Z njo se Ĺželimo pribliĹžati potrebam tamkajĹĄnjih kmetov in drugih potroĹĄnikov. To je bila zahtevna naloĹžba in prepriÄ?ani smo, da se nam bo nakup kmalu obrestoval,ÂŤ pravi direktor zadruge Ivo Drev.

Potrdil je tudi, da se pri ĹĄiritvi dejavnosti na sosednjem trgu sreÄ?ujejo s teĹžavami, a jih reĹĄujejo dokaj uspeĹĄno. Vsak mesec je tako pripomb manj, razloge zanje pa pripisuje velikemu razoÄ?aranju tamkajĹĄnjih kmetovalcev zaradi

steÄ?aja njihove zadruge in Âťker nimajo svojeÂŤ. ÂťNaĹĄa zadruga je zanje ĹĄe vedno tuja. S kakovostjo storitev, ponudbo ter pravim servisom se jim trudimo dokazati, da smo tudi njihova zadruga.ÂŤ

Trgovska dejavnost Ĺže blizu 60 odstotkov vseh prihodkov

IzboljĹĄanje ÂťodnosovÂŤ se kaĹže pri poslovanju trgovsko-poslovnega centra SaĹĄa v Nazarjah. Leta 2015 so beleĹžili rast prodaje z indeksom 156. Omenjeni center je prinasel 30 odstotkov vseh prihodkov v trgovski dejavnosti zadruge, ki postaja vse bolj njen paradni konj. Predstavlja namreÄ? Ĺže blizu 60 odstotkov vseh prihodkov. Zaradi nizkih odkupnih cen mleka in Ĺživine so bili lani Ä?lani zadruge manjĹĄi kupci repromateriala in drugega blaga v njenih trgovinah, so pa vanje v veÄ?ji meri zahajali drugi potroĹĄniki. ÂťNe glede na omenjeno smo z dogajanjem v preteklem letu zadovoljni, saj smo Ä?lanom zadruge kljub nadaljevanju krize

Ivo Drev: ÂťInovativni nastop na trgu bo tudi letos sestavni del poslovanja zadruge.ÂŤ

omogoÄ?ili reden odkup trĹžnih viĹĄkov in redno plaÄ?ilo zanje. Prve ocene pa tudi kaĹžejo, da smo leto 2015 uspeĹĄno sklenili.ÂŤ

Letos novi izzivi

Inovativni nastop na trgu jim je lani (po izboru Ä?astnika Finance) ÂťprineselÂŤ uvrstitev med

7

tri najboljťa agrobiznis podjetja v Sloveniji. S takťnimi ukrepi bodo nadaljevali tudi letos. Že konec tega meseca naj bi zaŞivel projekt tako imenovane vitke oskrbe potroťnikov. Z njim si obetajo med drugim ťe boljťe rezultate pri prodaji ekoloťkega mesa.

Nov izziv za zadrugo bo tudi proizvodnja ekoloĹĄke zelenjave. ÂťV obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so nam ponudIli moĹžnost uporabe vodovarstvenih obmoÄ?ij in Ä?rpaliĹĄÄ?a, k temu se je pridruĹžila tudi velenjska komunala. To je lepa priloĹžnost za zadrugo in tudi manjĹĄe ekoloĹĄke kmetovalce zelenjave. Vendar se bomo tega lotili le ob uspeĹĄni prijavi na razpis za pridobitev evropskega denarja.ÂŤ ÄŒe se bo to zgodilo, nameravajo svoj zavod Darilo narave preoblikovati v socialno podjetje, od malih ekoloĹĄkih pridelovalcev odkupiti produkte ter jih ponuditi predvsem javnim zavodom ter potroĹĄnikom v Ljubljani. đ&#x;”˛

Cene Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in so se v Sloveniji lani na letni ravni zniĹžale za okoli 0,5 odstotka. K deflaciji so najveÄ? prispevale niĹžje cene naftnih derivatov (tekoÄ?a goriva so se recimo pocenila za 16,3 odstotka, goriva in maziva pa za 12,7 odstotka). Za letno rast cen pa so med drugimi poskrbele draĹžje telefonske in internetne storitve, draĹžja obutev in cene hrane, draĹžje gostinske in nastanitvene storitve ter viĹĄje cene zavarovanj.

Ugoden primanjkljaj Primanjkljaj Slovenije je po treh Ä?etrtletjih lanskega leta sorazmerno ugoden, ocenjen je na 743 milijonov evrov, kar znese 2,6 odstotka BDP, to pa je bistveno manj kot predlani, ko je v enakem obdobju dosegel 3,9 odstotka BDP. Razloga za okrevanje slovenskih financ sta predvsem dva: gospodarska rast ter zakon za uravnoteĹženje javnih financ, ki je zamrznil rast nekaterih izdatkov. Slovenija je morala lani nujno zniĹžati javnofinanÄ?ni primanjkljaj, Ä?e Ĺželi izstopiti iz postopka preseĹžnega primanjkljaja, ki ga je leta 2009 uvedla Evropska komisija.

Banke poslovale solidno Banke v Sloveniji so lani poslovale solidno in so v 10 mesecih ustvarile skoraj 194 milijonov evrov dobiÄ?ka po davkih, potem ko so ĹĄe predlani v enakem Ä?asu beleĹžile 9,6 milijona evrov izgube. K rezultatu so najbolj prispevali niĹžji stroĹĄki slabitev in rezervacij.

Izvozili za skoraj 20 milijard evrov Slovenski izvozniki so v prvih desetih mesecih lani na tuje prodali za nekaj manj kot 20 milijard evrov blaga, kar je 4,4 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju predlani. Za letoĹĄnje leto pa tako evropska komisija kot Banka Slovenije ocenjujeta, da bo pribliĹžno 20 tisoÄ? slovenskih izvoznikov, kolikor so jih v svoji analizi naĹĄteli v Gospodarski zbornici Slovenije, poveÄ?alo prodajo na tujih trgih za 4,7 odstotka.

Slovenska industrija napoveduje rast

Svetovni dan Ä?ebel zdruĹžuje Slovence in povezuje svet

Visok kazalnik optimizma slovenske industrije v decembru nakazuje priÄ?akovanje o nadaljnji rasti bruto domaÄ?ega proizvoda. Zaradi velikega porasta novih naroÄ?il se je namreÄ? povzpel na 71,2 (nivo nad 50 pomeni rast). PoveÄ?ali so se tudi kazalniki zaupanja slovenske predelovalne industrije, kazalniki priÄ?akovanj in tudi kazalniki optimizma domaÄ?ega potroĹĄnika, ki so najviĹĄji v zadnjih osmih letih. PotroĹĄniki z veÄ?jimi nakupi (predvsem trajnih dobrih) pomembno vplivajo na gospodarsko rast, saj zasebna potroĹĄnja predstavlja dobro polovico bruto domaÄ?ega proizvoda.

ÄŒebelarska zveza Slovenije vodi aktivnosti za razglasitev 20. maja za svetovni dan Ä?ebel – Zaupanje ne more biti omajano, Ä?e so vsi rezultati analiz v skladu z zakonodajo Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 21. decembra – ÄŒebelarska zveza Slovenije si skupaj z veÄ? kot 200 Ä?ebelarskimi druĹĄtvi in s podporo pristojnega ministrstva prizadeva, da bi Organizacija zdruĹženih narodov razglasila 20. maj, rojstni dan Ä?ebelarja Antona JanĹĄe, za svetovni dan Ä?ebel. V sklopu akcije z naslovom 'Svetovni dan Ä?ebel zdruĹžuje Slovence in povezuje svet' predsednik omenjene zveze BoĹĄtjan NoÄ? obiskuje vsa Ä?ebelarska druĹĄtva in pri tem zbira podporo za omenjeno pobudo.

Pred minulimi prazniki je obiskal Ä?ebelarska druĹĄtva v Zgornji Savinjski dolini in Ĺ martnem ob Paki.

NoÄ? nam je dejal, da je namen pobude vsako leto opozoriti svetovno javnost na pomen ohranjanja Ä?ebel in opomniti ljudi, da smo odvisni od Ä?ebel in ostalih opraĹĄevalcev. Od opraĹĄevanja je namreÄ? odvisna kar tretjina pridelane hrane na svetu, Ä?ebele pa imajo med opraĹĄevalci najpomembnejĹĄo vlogo. ÂťKer jih potrebujemo, je potrebo poskrbeti tudi za njihovo preĹživetje. Ljudje se tega sicer zavedamo, a je treba izvesti tudi nekatere ukrepe, kot sta sajenje medovitih rastlin in zmanjĹĄevanje uporabe ĹĄkropiv.ÂŤ NoÄ? je izrazil zadovoljstvo, ker so povsod, kjer je bil, pobudo podprli tudi Ĺžupani, kar pomeni, da se ti zavedajo pomembnosti skrbi za Ä?ebele in urejeno okolje ter pri tem po svojih moÄ?eh tudi pomagajo.

Zaupanje ne more biti omajano, Ä?e ‌

NoÄ? je soglaĹĄal z nami, da je zveza skupaj s Ä?ebelarskimi druĹĄtvi z raznimi promocijskimi akcijami in ozaveĹĄÄ?anjem v zadnjih letih pridobila precejĹĄnje zaupanje potroĹĄnikov. Na naĹĄe mnenje, da ga je nedavna afera precej omajala, pa je dejal: ÂťNe more ga omajati, ker so rezultati vseh analiz medu, tudi medu tistih Ä?ebelarjev, ki naj bi za zatiranje va-

roje uporabljali nezakonita zdravila, v skladu z zakonodajo. Slovenski med je zaupanja vredno in varno Ĺživilo. Je takĹĄen, kot je bil pred mesecem ali letom dni.

Je pa dejstvo, da je treba krĹĄitelje kaznovati, drĹžava pa mora poostriti nadzor nad kakovostjo medu in s tem dokazati, da je to, kar trdimo, res.ÂŤ Sogovornik krivdo za afero pripisuje tudi neurejenemu trgu s sredstvi za zatiranje varoje ter njihovim cenam, ki so

BoljĹĄi Ä?asi za trgovino in nepremiÄ?nine

v primerjavi s sosednjimi drĹžavami nesprejemljivo visoke. Na to so opozarjali Ĺže dalj Ä?asa, a zaman. Prav tako so opozarjali pristojne inĹĄpekcijske sluĹžbe na potrebo po ukrepanju v zvezi z druĹžbo Apis M&D, druĹžbo za proizvodnjo Ä?ebelarskih izdelkov in strokovno svetovanje z Vrhnike, a tudi pri tem brez uspeha. đ&#x;”˛

Za letoĹĄnje leto napovedujejo boljĹĄe Ä?ase trgovini in nepremiÄ?ninskim podjetjem, saj ugodne obrestne mere spodbujajo nakupe nepremiÄ?nin. SlabĹĄe pa bo ĹĄlo gradbenim podjetjem, predvsem tistim, ki so odvisna od javnih investicij, teh bo namreÄ? manj. VeÄ?je moĹžnosti je videti ĹĄe v turizmu, saj so Evropejci za potovanja spet pripravljeni potroĹĄiti veÄ? denarja.

Ĺ e vedno zadovoljiva gospodarska rast Gospodarska rast Slovenije se bo po napovedih mednarodnih in domaÄ?ih institucij letos nekoliko upoÄ?asnila, a ĹĄe vedno dosegla med 1,8 in 2,3 odstotka.

PoveÄ?alo se bo zaposlovanje Napovedano je izboljĹĄanje razmer na trgu dela. Po lanskem 1,5-odstotnem poviĹĄanju zaposlenosti v naslednjih dveh letih lahko priÄ?akujemo nadaljnjo rast, vsakokrat okoli enega odstotka. NajveÄ? priloĹžnosti za zaposlitev bo v proizvodnji, transportu in logistiki. Vendar v severovzhodni Sloveniji na zaÄ?etku leta gotovo ne bo veliko sluĹžb, napoved zaposlovanja je v tem namreÄ? negativna. NajveÄ? priloĹžnosti bo v osrednji Sloveniji.

V Ĺ aleĹĄki dolini bodo ĹĄe teĹžave

Podporo za pobudo o razglasitvi svetovnega dneva Ä?ebel je vodstvo ÄŒebelarske zveze Slovenije iskalo tudi v Ĺ martnem ob Paki.

Po podatkih ÄŒebelarske zveze Slovenije (ÄŒZS) in kmetijskega ministrstva je slovensko Ä?ebelarstvo kot tradicionalna kmetijska dejavnost tudi vse bolj pomemben gospodarski dejavnik. V Sloveniji je registriranih 12.545 Ä?ebelnjakov in 146.755 Ä?ebeljih druĹžin, za katere skrbi 9.885 re-

gistriranih Ä?ebelarjev. V ÄŒZS so vkljuÄ?ena 203 Ä?ebelarska druĹĄtva in v nacionalno zvezo je povezanih 16 regijskih Ä?ebelarskih zvez. S ĹĄtirimi Ä?ebelarji na tisoÄ? prebivalcev se Slovenija uvrĹĄÄ?a v vrh ÂťÄ?ebelarskihÂŤ narodov.

V Ĺ aleĹĄki dolini je bilo preteklo leto manj uspeĹĄno kot v letih najhujĹĄe krize, saj se je nakopiÄ?ilo nekaj teĹžav. Tako sta se z velikimi teĹžavami otepala oba najveÄ?ja energetska kolektiva TeĹĄ in Premogovnik, ki sta zaÄ?ela obseĹžne sanacije v svojem poslovanju. Glede na trenutne evropske trende bo poloĹžaj zapleten tudi letos. Zaradi ukrajinsko-ruske krize se je v teĹžavah znaĹĄlo ĹĄe Gorenje, ki je imelo na teh trgih velika priÄ?akovanja. Gorenje je moralo spremeniti strategijo, ki pa ĹĄe ni mogla nadomestiti trenutno izgubljene priloĹžnosti. Posledice teĹžav vseh treh velikih kolektivov so seveda Ä?utila tudi ĹĄtevilna druga podjetja v dolini.

DavÄ?ne blagajne nadzorujejo zaposlovanje 1. januarja so zaĹživele davÄ?ne blagajne. FinanÄ?na uprava pa bo z njihovo pomoÄ?jo nadzirala tudi delo in zaposlovanje na Ä?rno. Oznaka fiziÄ?ne osebe, ki izda raÄ?un z uporabo elektronske naprave, je namreÄ? sestavni del raÄ?una, podatki o tej osebi pa bodo romali na FURS, ki bo preverjal morebitne krĹĄitve obsega opravljenega dela ter dejansko identifikacijo teh oseb in zaposlovanje na Ä?rno. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

Delali v zadovoljstvo vseh

Ko je delo uĹžitek

V Ĺ aleĹĄki pokrajinski zvezi druĹĄtev upokojencev Velenje najveÄ? pozornosti povezovanju in druĹženju Ä?lanov – Marca nov predsednik?

SreÄ?anje z Romano Kolenc – podjetnico, prostovoljko, humanitarno delavko

Tatjana PodgorĹĄek

Na lanski zadnji seji upravnega odbora Ĺ aleĹĄke pokrajinske zveze druĹĄtev upokojencev Velenje je njen predsednik dr. Konrad Steblovnik med drugim dejal, da je letos zveza doĹživela nekaj pomembnih sprememb. Teh pa niso predvideli v njenem delovanju, saj so Ĺželeli ohraniti primere dobre prakse, sledili pa so tudi osnovnemu cilju njenega delovanja – povezovanje Ä?lanov na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Steblovnik ocenjuje, da so zastavljene aktivnosti izpeljali v zadovoljstvo vseh, da so z njimi koristili Ä?lanom 11 druĹĄtev upokojencev in enega kluba upokojencev v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Tako so uspeĹĄno organizirali sreÄ?anje upokojencev Ĺ aleĹĄke doline (tokrat v restavraciji Pod Jakcem), ĹĄportna sreÄ?anja in tekmovanja v osmih disciplinah. NajboljĹĄe ekipe s pokrajinskega so se nato udeleĹžile ĹĄportnih tekmovanj na drĹžavni ravni in obogatile zbirko pokalov ter priznanj v vitrini zveze. Tudi Festival tretjega Ĺživljenjskega obdobja ni minil brez njihovega sodelovanja;- na drĹžavnem sreÄ?anju upokojenskih pevskih zborov v Ljubljani sta

Tatjana PodgorĹĄek

ÂťVedno nasmejana, z baloni obdana Romana Kolenc iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju, je zagotovo ena od obÄ?ank, ki izstopajo iz sivine povpreÄ?ja.

Ukvarja se z baloni na tisoÄ? in veÄ? naÄ?inov – je humanitarka, prostovoljka,ÂŤ smo izvedeli na upravi ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, ko smo preverjali, h komu bi se lahko povabili na klepet v tamkajĹĄnjem okolju. ÂťBolj zgodaj zjutraj bi ĹĄe ĹĄlo, potem moram na teren. V teh prazniÄ?nih dneh je tega kar nekaj,ÂŤ nas je nagovorila in povabila.

Smeh na obrazu vreden veÄ? kot denar

Ob prijaznem nasmehu na obrazu in s toplino, ki jo izĹžareva rdeÄ?elaska, Ä?loveku ni teĹžko sklepati, da je ena redkih sreÄ?nic, ki opravlja svojo sanjsko sluĹžbo. ÂťDrĹži kot pribito. Ĺ e vedno uĹživam pri

Na letoĹĄnji zadnji seji upravnega odbora zveze so menili, da bodo sproti dopolnjevali cilje delovanja zato, da bodo v dobro Ä?lanstva laĹžje opravljali poslanstvo. (Foto: arhiv zveze)

nastopila kar dva pevska sestava.

Prizadevni so bili v kulturi ter na socialnem podroÄ?ju.

V delovnem programu za prihodnje leto ostajajo omenjene dejavnosti prednostne. ÂťNaĹĄa osnovna naloga bo ĹĄe vedno predvsem povezovanje navzdol do vseh upokojencev. Prav tako Ĺželimo sodelovati na vseh tistih podroÄ?jih, ki bodo pomagala naĹĄim Ä?lanom k njihovemu enakopravnemu vkljuÄ?evanju v vse po-

Pogoji za upokojitev se zviĹĄujejo

re Ĺživljenja v lokalnih skupnostih in v drĹžavi ter jim tako pomagali pri zagotavljanju Ä?loveka vredno kakovost Ĺživljenja.ÂŤ Sledili bodo tudi dejavnosti Zveze druĹĄtev upokojencev Slovenije, ki izhajajo iz treh prednostnih podroÄ?ij: zakonska zaĹĄÄ?ita pravic starejĹĄih, skrb za aktivno, zdravo in varno staranje Ä?lanov ter medsebojna pomoÄ? in prostovoljstvo starejĹĄih. ÂťPostavili smo si jasne in realne cilje. Trudili se jih bo-

40 leti pokojninske dobe brez dokupa, stari pa bodo morali biti 59 let in ĹĄtiri mesece, kar je ĹĄtiri mesece veÄ? kot lansko leto.

Starost za upokojitev v letu 2016 se v skladu s pokojninsko reformo tako za Ĺženske kot moĹĄke zviĹĄuje za ĹĄtiri mesece. Obdobje za izraÄ?un pokojninske osnove pa se podaljĹĄuje za eno leto, in sicer na 22 najugodnejĹĄih zaporednih let. Ĺ˝enske bodo morale biti letos za starostno upokojitev stare 59 let, kar je ĹĄtiri mesece veÄ? kot lansko leto. Poleg tega bodo morale imeti 39 let in ĹĄtiri mesece pokojninske dobe brez dokupa, kar je ĹĄtiri mesece veÄ? kot lani.

MoĹĄki se bodo lahko starostno upokojili s

Spodbude za zaposlovanje starejĹĄih Delodajalec, ki bo zaposlil starejĹĄega brezposelnega, bo lahko dve leti oproĹĄÄ?en plaÄ?ila prispevkov delodajalca za socialno varnost, denimo prispevka za pokojninsko zavarovanje. Pogoj po zakonu o interventnem ukrepu na podroÄ?ju trga dela pa je, da zaposli starejĹĄega od 55 let, ki je vsaj pol leta prijavljen v evidenci brezposelnih.

đ&#x;”˛

Romana Kolenc pravi, da o takĹĄnem delu, kot ga opravlja, ni nikoli sanjala, je pa sanjsko in ga ne bi zamenjala s katerim drugim.

Novela pokojninskega zakona, ki je zaÄ?ela veljati 1. januarja, ureja dvojni status tistih, ki bi kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev ĹĄe radi delali. Upokojeni obrtniki, ki bi se morali do konca decembra odloÄ?iti med polno pokojnino in ohranitvijo dejavnosti, pa se lahko za izbris iz poslovnega registra odloÄ?ijo do 31. januarja.

Ansambel Spev je bil za varovance prvovrstno preseneÄ?enje.

bilo niÄ? drugaÄ?e, saj je bil december resniÄ?no zelo pester in vesel.

Varovance so obiskali dobri moĹžje, enega od njih je spremljal tudi podĹžupan Mestne obÄ?ine Ve-

mo tudi kar najbolje uresniÄ?iti.ÂŤ Na skupĹĄÄ?ini pokrajinske zveze, ki bo 24. marca prihodnje leto, Ä?aka predstavnike druĹĄtev upokojencev in kluba upokojencev iz Ĺ aleĹĄke doline ĹĄe izvolitev novega predsednika zveze. Steblovnik je namreÄ? s tega mesta po nekaj mesecih nepreklicno odstopil.

Od novega leta velja novela pokojninskega zakona

Res je bil veseli december

Velenje – Zaposleni Doma za varstvo odraslih Velenje Ĺže vrsto let pripravljajo za svoje varovance aktivnosti, s katerimi jim popestrijo prazniÄ?ni Ä?as. Lani ni

7. januarja 2016

lenje Peter Dermol. ObÄ?udovali so lahko Ĺžive jaslice, ki so jih pripravili zaposleni skupaj s svojimi otroki, se udeleĹžili polnoÄ?nice.

Manjkala niso niti preseneÄ?enja.

đ&#x;”˛

mz

Med najveÄ?jimi je bil zagotovo nastop ansambla Spev. Ni bilo njihove pesmi, ki je stanovalci doma ne bi znali zapeti, saj jih njihovo prepevanje napolnjuje s pozitivno energijo in ogreva srca. Letos so Ĺže drugiÄ? obiskali njihov koncert Po Slakovi poti v velenjski RdeÄ?i dvorani, z njimi so priĹžigali luÄ?i na Titovem trgu. Niso pa se priÄ?akovali, da bi jih kdaj gostili v domu. Tako kot Ä?lani iz ansambla Spev ima tudi direktorica doma Violeta PotoÄ?nik Krajnc veliko srce, zato ji fantov ni bilo teĹžko nagovoriti za preseneÄ?enje. Odzvali so se, priĹĄli, zaigrali in s tem ogreli srca varovancev. PreseneÄ?enje je povsem uspelo. ÂťJe Ĺže res tisto, da kdor pesmi poje rad, v srcu nosi zaklad!ÂŤ so ĹĄe dodali. Leto so sklenili s silvestrovanjem dan pred iztekom leta.

December je bil za varovance in zaposlene doma pomemben tudi zato, ker je direktorica Violeta PotoÄ?nik Krajnc zaÄ?ela nov direktorski mandat. đ&#x;”˛

tp

svojem delu, Ä?eprav je od tega minilo Ĺže 15 let, ko sem se odloÄ?ila za samostojno podjetniĹĄko pot. Z Baloni Magic zagotovo ne bom obogatela, sem pa zadovoljna, ker povsod, kjer se pojavim s ĹĄopom balonov z razliÄ?nimi motivi, prikradem smeh na obraz mlajĹĄim in tudi starejĹĄim. To je zame skorajda veÄ?je plaÄ?ilo kot denar, ki ga dobim za opravljeno delo. Ĺ˝al brez tega Ä?lovek ne more preĹživeti,ÂŤ je dejala Romana.

Lepo zapakiran zrak

Napihovanje balonov in oblikovanje Ä?udovitih skulptur ter dekoracije za vse priloĹžnosti odgovarja tistim, ki jih zanima, kaj poÄ?ne kot podjetnica. PriloĹžnosti so rojstvo, obletnice, novoletna praznovanja, valentinovo, maturantski plesi in tudi na pogrebih so Ĺže spuĹĄÄ?ali balone, ker so svojci pokojnika menili, da umrli ni v zemlji ampak v nebesih. Poleg balonov so njeno Âťdelovno podroÄ?jeÂŤ ĹĄe animacijski programi, v katerih nastopajo liki: Katko Ĺ kratko, Tinko Ĺ minko, Piko Fliko ‌ ÂťZa vsakega kaj najdemo.ÂŤ Koliko balonov napihne na leto? Ĺ irok nasmeh in mimika na obrazu razkrivata, da tega ne ve ali pa so ĹĄtevilke velike. ÂťNisem ĹĄe raÄ?unala tako natanÄ?no. Ko so to Ĺželeli vedeti pri dekoraciji trgovskega centra, sem na osnovi slik izraÄ?unala, da takrat blizu 5000 balonov. Sem pa Ĺže pripravljala dekoracijo z 10 tisoÄ? baloni. Tudi 5000 balonov s helijem sem Ĺže napolnila, ker je tako zahteval naroÄ?nik. Od kod so baloni? Iz Amerike izvem. Za Slovenijo jih uvaĹža druĹžba Magic iz Sevnice, od te pa Romana. K temu takoj pritiÄ?e ĹĄe pojasnilo, da so izdelani iz naravnega materiala, kavÄ?uka. ÂťPoskus razgradnje skupaj s hrastovim listom je pokazal, da je balon razpadel prej kot omenjeni list. Zato pa sodimo v viĹĄji cenovni razred,ÂŤ ĹĄe doda. OÄ?itno se z baloni da preĹživeti? ÂťDa, Ä?eprav naĹĄ posel sodi med ÂťluksuzÂŤ in danaĹĄnji Ä?asi temu niso naklonjeni. Ljudje se zato ne odloÄ?ajo za razkoĹĄne dekoracije, malo za popestritev pa, ker je prostor lepĹĄi in s tem tudi razpoloĹženje ljudi boljĹĄe. Ĺ e najmanj posla je v domaÄ?ih logih.ÂŤ Vesela je, ker ji na poti sledita hÄ?eri, ena bolj pri animacijah, druga pri dekoracijah. Skupaj s starejĹĄo se pridno udeleĹžujeta seminarjev, raznih izobraĹževanj predvsem v tujini, kjer znajo Âťsamo stoj in glejÂŤ.

Podjetnica humanitarka

Poleg sluĹžbenih Romano bogatijo njene prostoÄ?asne dejavnosti.

Kar nekaj Ä?asa je delovala kot prostovoljka svetovalka za ĹžalujoÄ?e pri Hospicu, z veseljem priskoÄ?i na pomoÄ? Karitas, kot prostovoljka obiskuje starejĹĄe v Zimzelenu v TopolĹĄici. ÂťJaz poskuĹĄam polepĹĄati dan njim, oni ga meni z nasmehom na obrazu, svetlimi oÄ?mi.ÂŤ Sicer pa Romana ĹĄe rada kolesari, planinari – za to izkoristi vsak prosti trenutek. Rada je v dobri druĹžbi prijateljev in iskrenih ljudi.

Njim, predvsem pa svojim najbliĹžjim Ĺželi Âťeno lepo leto 2016ÂŤ, pa miru na svetu. PrepriÄ?ana je, da se dajo na videz ĹĄe tako zahtevne đ&#x;”˛ stvari reĹĄiti s pogovorom, prijazno besedo. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

7. januarja 2016

KULTURA

9

Kajuhov rojstni dan Partizanski borec, pesnik, narodni heroj se je v resnici rodil 13. decembra 1922 Tina Felicijan

Raziskovalci so Ĺživljenje Karla Destovnika Kajuha Ĺže veÄ?krat vzeli pod drobnogled. Pred dobrimi dvajsetimi leti, ob 50. obletnici smrti, je takratni Kulturni center Ivana Napotnika pripravil velik simpozij o pesniku in izdal o njem fotomonografijo. Pred nekaj leti se je pri pripravi nove razstave postavilo vpraĹĄanje, kdaj se je Karel Destovnik v resnici rodil. Takrat se je direktor KnjiĹžnice Velenje Vlado VrbiÄ? poglobil v dokumente in Âťstranski proizvodÂŤ raziskovanja pesnikove zapuĹĄÄ?ine za lanskoletno obseĹžno razstavo ob 70. obletnici njegove smrti ter izdajo njegovih zbra-

nih pesmi je bilo odkritje njegovega pravega rojstnega datuma. ÂťNa originalnem rojstnem listu, ki je bil razstavljen v Ĺ oĹĄtanju, ni bil zapisan niti 23. december, niti 21. ali 19., ki se je uporabljal ves Ä?as po vojni, ampak 13.,ÂŤ pravi VrbiÄ?, ki je nato zaÄ?el brskati po arhivih upravne enote in ugotovil, da se je Kajuh res rodil 13. decembra.

Pred vojno tako, po njej drugaÄ?e

V vseh predvojnih dokumentih – prvi izpisek iz rojstne in matiÄ?ne knjige iz leta 1933, vpis v osnovno ĹĄolo leta 1928, spriÄ?evala – je kot rojstni datum zapisan 13. december. Nikjer ni zabeleĹženo, da bi Karel ali nje-

Karel Destovnik Kajuh

govi starĹĄi takrat dejali, da to ne drĹži. V knjigi na velenjski upravni enoti pa je zapisan datum 19.

december, a je VrbiÄ? opazil, da je bil prej spodaj drug datum. ÂťIz primerjave ĹĄtevilk, naÄ?ina zapisovanja ĹĄtevilk – celo grafologu smo dali narediti ekspertizo – je razvidno, da je bil prvi datum 13. december, nato pa ga je nekdo popravil na 19., domnevno za to, ker se je ĹĄtevilka razmazala in jo je bilo treba popraviti.ÂŤ Prvi zapis, da je Kajuh rojen 19. decembra 1922, se je pojavil leta 1941, ko so ga Nemci vpisali na listo izpuĹĄÄ?enih iz zapora v Ĺ martnem pri Slovenj Gradcu.

Drugih podatkov med vojno ni, po vojni pa se je Ĺže decembra leta 1945 v Slovenskem poroÄ?evalcu pojavil zapis, da je Kajuh rojen 19. decembra. ÂťKje so te podatke dobili, ne vem, saj so vsi

BoĹžiÄ? s Slovenskim oktetom

Zadnjo nedeljo v decembru lanskega leta je bila farna cerkev sv. Martina v Ĺ martnem ob Paki napolnjena do zadnjega kotiÄ?ka. Slovenski oktet se je odzval povabilu Kulturnega

druĹĄtva Gorenje iz Ĺ martnega ob Paki in pripravil boĹžiÄ?no-novoletni koncert. Repertoar okteta je obsegal slovenske boĹžiÄ?ne pesmi ob spremljavi pianistke in orglavke UrĹĄke Vidic.

Slovenski oktet je leta 1951 prviÄ? zapel v Slovenski filharmoniji v Ljubljani. Od tedaj veljajo za naĹĄ najboljĹĄi moĹĄki komorni vokalni ansambel. Njihovo poslanstvo je ohranjanje slovenske ljudske in umetne pesmi. V svojem dolgoletnem delovanju so zamenjali okoli 40 pevcev in nanizali veliko uspehov.

Predvsem pa ponesli naĹĄo pesem po vsem svetu, zato jim lahko upraviÄ?eno reÄ?emo, da so ambasadorji slovenstva in Slovenije. Predstavljajo tudi vzor mnogim vokalnim skupinam. Leta 2014 so nastopili v pomlajeni zasedbi. V njej je zdruĹženih osem vrhunskih glasbenikov, od uÄ?iteljev glasbe in petja do koncertnih in opernih pevcev. Kljub uspehom nikoli niso pozabili, od kod so doma.

Njihova najveÄ?ja vrednota je tista, ki jo lahko izrazimo z eno samo besedo: srce. Pevce druĹži ljubezen do petja in ljubezen, ki jim jo posluĹĄalci vraÄ?ajo za njihovo petje. In res so prav s svojim petjem in srÄ?nostjo priÄ?arali Ä?arobno vzduĹĄje v prazniÄ?no okraĹĄeni cerkvi, ogreli srca in dlani posluĹĄalcev. Koncert je kar prehitro minil, a Ä?lani okteta so obljubili, da se bodo k nam ĹĄe prav radi vrnili. đ&#x;”˛

Marjana Boruta

BoĹĄtjan Napotnik navduĹĄil z Orodjarno Nazarje – Kulturno druĹĄtvo Nazarje je v Jakijevo hiĹĄo – v Galerijo Nazarje, povabilo nekdanjega domaÄ?ina, sedaj pa prepoznavno medijsko osebo TV prodaje, blogerja in predvsem kuharja BoĹĄtjana Napotnika, ki je predstavil svojo drugo kuharico z naslovom Orodjarna. Zanimiv pogovor z BoĹĄtjanom je vodila Vladka PlanovĹĄek, ki mu je s spomini na otroĹĄka leta v domaÄ?ih Nazarjah vzbudila skomine na kuharske zaÄ?etke, pogovor

pa se je nadaljeval s predstavitvijo njegove druge kuharske knjige Orodjarna. To ni navadna kuharska knjiga, kot sam pravi, saj ima zgodbo, ki jo spremljajo zanimivi liki, komar, ĹĄÄ?urek in muha. In seveda, na vpraĹĄanje vseh prisotnih, zakaj takĹĄen naslov, je BoĹĄtjan Napotnik razloĹžil, da je v kuhinji veliko ÂťorodjaÂŤ, s katerim pripravljamo hrano, zato je vsakemu namenil nekaj receptov, ki jih je v knjigi razvrstil po abecedi đ&#x;”˛

Irena Budna

BoĹĄtjan Napotnik in Vladka PlanovĹĄek med predstavitvijo knjige

Vlado VrbiÄ?

predvojni podatki, tudi cerkvena knjiga duĹĄ, priÄ?ali o resniÄ?nem rojstnem datumu. Morda je novinar podatek dobil na upravni enoti, kjer je nekdo na hitro napaÄ?no prebral ĹĄtevilko.ÂŤ Ves Ä?as po vojni so ta datum povzemali. Razen ene izjeme: ÂťKajuha so predlagali za narodnega heroja in v Beograd poslali Ĺživljenjepis. Nato pa so iz slovenskega komiteja zveze komunistov pisali na ĹĄoĹĄtanjski komite ter tako za Kajuha kot Mravljaka zahtevali toÄ?ne rojstne podatke.

V odgovoru so zapisali, da se je Kajuh rodil 13. decembra,ÂŤ na-

vaja VrbiÄ?, ki je pregledal ohranjene dopise. Pravi rojstni datum so zapisali tudi v prvi izdaji povojne enciklopedije o narodnih herojih, v ostalih pa napaÄ?nega, ĹĄe dodaja.

Vlado VrbiÄ? pravi, da gre bolj za zanimivost kot pomembno odkritje za zgodovinopisje, literarno zgodovino ali domoznanstvo. ÂťTudi po besedah BoĹža Repeta in MatjaĹža Kmecla, ki sta zadevo preverila, gre le za to, da bomo uporabljali zgodovinsko resnico.ÂŤ Ta je Ĺže zapisana v zadnji zbirki Kajuhovih pesmi, v reviji za zgodovino, antropologijo in sociologijo Borec pa bo objavljen VrbiÄ?ev Ä?lanek, ki bo strokovna osnova za nadaljnjo uporabo. Da se ta in tudi drugi napaÄ?ni podatki, ki se nato uporabljajo tudi v ĹĄolah, umaknejo s spleta, pa se bo treba ĹĄe potruditi.

Peter ObĹĄteter: ÂťÄŒeprav pravijo, da ĹživiĹĄ takĹĄno Ĺživljenje, kakrĹĄnega si sam narediĹĄ, ni povsem tako. Zagotovo si bom odhajajoÄ?e leto zapomnil po stresih v sluĹžbi ter po tem, da smo v druĹžini ohranili druĹžinske vrednote, na katere mnogi vse preveÄ?krat pozabljajo. Okoli vseh nas je preveÄ? negativne energije, mi smo se ji uspeli tudi zaradi tega ĹĄe kar spretno izogniti. Tudi zdravje mi je ĹĄe kar dobro sluĹžilo. Za leto 2016 si Ĺželim, da bi bilo boljĹĄe od sedanjega, Ä?eprav prav velikih obetov za to ne vidim ne za mlade in ne za takĹĄne, kot sem sam. Vsaj na delovnem mestu, kjer je negotovosti vsak dan veÄ?, bi manj stresov bilo za vse dobrodoĹĄlo. Premalo se upoĹĄteva znanje, ki ga Ä?lovek pridobi s prakso. Med velike Ĺželje uvrĹĄÄ?am to, da bi bil sin sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, pa zdravja zase in za ostale druĹžinske Ä?lane, prijatelje, da bi se razumeli z vsemi sosedi, ki nas obkroĹžajo. Kot Ä?lan kulturnega druĹĄtva pa si Ĺželim ĹĄe veÄ? prireditev, ki bodo navduđ&#x;”˛ ĹĄile obiskovalce.ÂŤ â€

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

7. januarja 2016

V velenjski galeriji pregledna kiparska razstava 19 slovenskih kritikov je izbralo 47 slovenskih kiparjev za razstavo Pogled na slovensko kiparstvo 1975–2015

ÄŒaka te poĹĄta

Tina Felicijan

Deseta tematska razstava, ki sta jo postavila Galerija Velenje in Slovensko druĹĄtvo likovnih kritikov, je ĹĄe en plod uspeĹĄnega sodelovanja. V preteklosti so med drugim predstavili Âťstrnjene poglede na doloÄ?ene teme,ÂŤ kot so pokrajine v slovenskem slikarstvu, portreti, angaĹžirane, tudi bolj ŞgeÄ?kljive teme,ÂŤ kot je bila Akt Pornografija Umetnost KiÄ?, naĹĄteva kustosinja in likovna kritiÄ?arka Milena Koren BoĹžiÄ?ek. ÂťVsaka razstava je bila priloĹžnost, da so slovenski kritiki po svoji vesti, najboljĹĄem znanju in neki morali do slovenskega obÄ?instva predstavili tiste avtorje, za katere menijo, da slovenski umetnosti prispevajo toliko, da so vredni tega izbora in jih je treba izpostaviti.ÂŤ Enako velja za aktualno razstavo Pogledi na slovensko kiparstvo 1975–2015, ki Âťbo letos v naĹĄem likovnem okolju edina predstavila tako obseĹžno obdobje s toliko reprezentativnimi umetniki,ÂŤ je zapisal predsednik druĹĄtva dr. Boris GorupiÄ?.

Bojan PavĹĄek

Razstava, ki so si jo na odprtju ogledali ĹĄtevilni gostje iz vse Slovenije, tudi zamejstva, bo v Galeriji Velenje na ogled do 30. januarja. (Foto Studio F4)

ustvarjalcem. Nato pa poskuĹĄamo odstreti tudi tista poglavja, ki jih drugje mogoÄ?e ne vidimo.

Tako smo zadolĹženi za lokalni prostor in posegamo na slovensko podroÄ?je s tistimi, ki drugje niso toliko izpostavljeni, pa si to vendarle zasluĹžijo.ÂŤ

Ĺ tiri desetletja

V zajetem Ä?asovnem obdobju je postmodernizem prinesel nove trende, poleg tega pa je Galerija Velenje letos praznovala 40 let. ÂťTo so bila leta ekspanzije razvoja. Za umetniĹĄko produkcijo so bili to lepi Ä?asi. Prav v Velenju

so se takrat postavljali javni spomeniki. Od sredine 80. let, ko je bilo najveÄ? postavitev, pa to poÄ?asi usiha in v zadnjih letih je Ĺže kar prava suĹĄa,ÂŤ prvi Milena Koren BoĹžiÄ?ek.

Slovenski presek

Razstava ponuja vse od klasiÄ?nih del v bronu, kamnu, glini, do konceptualnih del, inĹĄtalacij, maket spomenikov, kiparstvo, izraĹženo skozi multimedijo, poleg tega pa je tudi angaĹžirana.

Prva razstava v prenovljeni galeriji je zajemala avtorje le iz lokalnega okolja, tokratna pa je slovenski presek kiparstva. Zanjo kritiki niso izbrali nobenega avtorja iz SAĹ A regije. Si pa obiskovalci lahko ogledajo dela najvidnejĹĄih predstavnikov veÄ? generacij: Stojana BatiÄ?a, Franceta Rotarja, Janeza Boljke, Ikare ÄŒrne, Draga in DuĹĄana TrĹĄarja pa Mirsada Begića, Dragice ÄŒadeĹž, Polone DemĹĄar, Jakova Brdarja ter MatjaĹža PoÄ?ivavĹĄka, Alena OĹžbolta in Tobiasa Putriha.

Skulpture v skulpturi

Po besedah Koren BoĹžiÄ?kove je velenjska galerija kot prostor ena velika skulptura. Zanimiva je Ĺže sama arhitektura, zelo je razgibana, prostor pa bolj razdrobljen. V enem delu je strop zelo visok in tam skulpture Âťzadihajo, ponese jih v prostor.ÂŤ Zaradi transparentnosti pa se spogleduje z zunanjim prostorom, Âťzato je bistveno bolj naklonjena kiparskim produktom kot slikarstvu,ÂŤ utemeljuje, zakaj so letos na ogled kiparska dela, in dodaja: ÂťKljub vsem reorganizacijam se je v tej galeriji vseskozi ohranjala rdeÄ?a nit in programska usmeritev. Ta je dajanje priloĹžnosti najprej mladim

đ&#x;”˛

ZakoliÄ?ili temelje kulturnemu delovanju V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki prviÄ? tudi dolgoroÄ?na strategija kulture – Dokument je ŞivÂŤ – Ĺ est prednostnih ciljev Tatjana PodgorĹĄek

Na lanski zadnji seji sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so tamkajĹĄnji svetniki sprejeli dolgoroÄ?no strategijo kulture v lokalni skupnosti do leta 2020. To je prvi tovrstni dokument na omenjenem podroÄ?ju v zgodovini samostojne obÄ?ine, ki pa ga nekateri niso sprejeli tako odprtih rok kot svetniki. Menijo namreÄ?, da je pri njeni pripravi sodelovalo premalo usposobljenih strokovnjakov s podroÄ?ja kulture, ki ima na obmoÄ?ju spodnjega toka reke Pake dolgoletno tradicijo. Letos ĹĄmarĹĄko kulturno druĹĄtvo praznuje 110-letnico delovanja.

Na javno obravnavo prispeli le dve pripombi

ÂťDokument je ŞivÂŤ, kar pomeni, da ga bomo sproti dograjevali, Ä?e bodo ustvarjalci to Ĺželeli. Vsakokrat, ko ga beremo, imamo sicer kakĹĄno pripombo. Svetniki pa so ga potrdili, ker so ocenili, da vsebina ustrezna in ni tre-

ba pridobivati ĹĄe mnenja strokovnjakov od drugod. Sami stvari najbolje poznamo. Ne nazadnje zunanji izvajalci stanejo in za stroĹĄke njihovega dela bi morali osiromaĹĄiti vsoto, predvideno za dejavnost,ÂŤ se je odzval Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar.

Po njegovih besedah so strategijo pripravljali tamkajĹĄnji javni zavod Mladinski center in obÄ?inska uprava, k sodelovanju pa so povabili ĹĄe obe tamkajĹĄnji kulturni druĹĄtvi, osnovno ĹĄolo, knjiĹžnico, obmoÄ?no izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje. Osnutek strategije je bil blizu dva meseca v javni obravnavi in v tem Ä?asu so pripravljalci prejeli le dve pripombi. Obe so pri vsebinskem delu predloga tudi upoĹĄtevali.

Obravnavali so jo ĹĄe Ä?lani odbora za negospodarstvo in javne sluĹžbe druĹžbenih dejavnosti obÄ?ine. KopuĹĄar je – tako kot svetniki – prepriÄ?an, da strategijo lokalna skupnost potrebuje tudi zato, ker zagotavlja moĹžnost prijave na razpise za pridobitev denarja.

Ĺ est prednostnih ciljev

Do leta 2020 bodo v obÄ?ini na podroÄ?ju kulture Ĺželeli uresniÄ?iti ĹĄest prednostnih ciljev: poleg zagotavljanja podmladka predvsem na podroÄ?ju ljubiteljske kulture ni razvoja novih kadrov na tem podroÄ?ju so med njimi ĹĄe celovita prenova ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma, zagotavljanje celostnega ohranjanja in varstva kulturne dediĹĄÄ?ine, obnova, razvoj, upravljanje kulturnih spomenikov ter kulturne infrastrukture v lasti obÄ?ine in poveÄ?anje prepoznavnosti prireditev in ustvarjalcev.

So te cilje Ĺže ovrednotili? So, pravi Janko KopuĹĄar, vendar toliko denarja v proraÄ?unu nimajo. ÂťImamo pa pripravljene kar nekaj dokumentacije za prijavo na razpise programa Leader ter za razpise za obnovo kulturne infrastrukture v lasti obÄ?ine,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko KopuĹĄar. đ&#x;”˛

Tako. Pa smo ga poslali v zgodovino. DvatisoÄ?petnajstega po novem ĹĄtetju. OdloÄ?itev, v kakĹĄno embalaĹžo ste ga odeli, preden je romal prijateljevat z Ĺže minulimi zemeljskimi leti, je verjetno trajala natanko 365 dni. Verjamem, da mu je vsakdo po svojih izkuĹĄnjah in doĹživetjih pripel karakter, po katerem se ga bo spominjal. O dolgotrajnosti spomina nanj je v tem trenutku ĹĄe teĹžko govoriti, saj bo odvisen od mnogih dejavnikov, ki so in ĹĄe bodo krojili naĹĄa Ĺživljenja. Ob takĹĄnih prelomnicah se skladno z vljudnostno retoriko spodobi izraĹžati v obliki voĹĄÄ?il. Prevladuje izmenjava kliĹĄejev, ki Ĺželje po ĹĄe naprej ugodnem bivanju na naĹĄem planetu podkrepijo z zdravjem, osebno sreÄ?o in razliÄ?nimi uspehi na tem ali onem podroÄ?ju. NaÄ?in, kako dejansko posredovati voĹĄÄ?ilo, se Ĺže od pamtiveka naprej spreminja glede na opcije, ki so na voljo. StarejĹĄi generaciji je poleg objema, zaÄ?injenega s stiskom roke, blizu predvsem pisna oblika voĹĄÄ?il, ki prepotujejo pogosto zavidljivo kilometrino, preden jih naslovniki dobijo v roke. Srednje in mlajĹĄe generacije so Ä?as in ceno potovanja zmanjĹĄale z uporabo digitalnih tehnologij. Na Ĺžalost pa ima binarni sistem (vsaj zaenkrat) velike omejitve pri izraĹžanju Ä?ustev, s katerimi kot poĹĄiljatelji poskuĹĄamo oplemenititi svoje mail-post-msg-sms-mms-twit-fb-blog-... misli. Energijski naboji so v digitalnem svetu na veliki preizkuĹĄnji, saj jim ta izsesa emocije in poĹĄilja dalje samo ĹĄe medle elektronske skelete, ki veÄ?krat delujejo celo kot vsiljena/nezaĹželena poĹĄta. In voĹĄÄ?ila pri tem niso nobena izjema. Temu primeren je tudi naĹĄ odziv nanje. Brzinski. PovrĹĄinski. Ĺ e posebej v veselem decembru, ko je e-kvantiteta pred e-kvaliteto. V nasprotju z digitalnim pa uporaba klasiÄ?ne poĹĄte izpostavlja mnoĹžico podrobnosti, ki jih voĹĄÄ?ila vsebujejo. Najsi gre za unikatnost prostoroÄ?ne pisave, patino oĹžigosane znamke, roÄ?no izrezljane okraske, nenavadno obliko in tip papirja ali pa, glede na karakter naslovnika, primerno likovno podobo voĹĄÄ?ilnice iz trgovine.

Grafika: Bojan PavĹĄek + Font Awesome

Ko so pisemska voĹĄÄ?ila godna za potovanje, je Ä?as, da jih na svoje servisne poti umesti (predvsem) poĹĄta Slovenije. Nekdanji jugoslovanski PTT* se je iz prvotne zasnove, ki je delovala kot organizirana uprava za prenos sporoÄ?il in poĹĄiljk, do danaĹĄnjega Ä?asa dodobra spremenil. In to tako radikalno, da mu zgodovinsko izoblikovana smer delovanja Ĺže poĹĄteno bledi. V prostorih, namenjenih obiskovalcem, sedaj dominira kraljestvo sladkornih priboljĹĄkov, instantnih sreÄ?k, roÄ?nih ur z japonskim mehanizmom, detektorjev alkoliziranosti in ĹĄe ogromno tist'ga in un'ga, ki nima veÄ? nobene zveze s kuvertami in paketi v naĹĄih rokah, ko Ä?akamo pred ĹĄalterjem. Zavedam se, da trĹžna strategija poĹĄte oÄ?itno hlasta po finanÄ?nih inspiracijah, skladnih z gospodarsko-druĹžbeno ureditvijo, v kateri Ĺživimo. Utirja se v smer maksimalnega izkoristka uporabnika poĹĄtnih storitev, ki se mu s prikritimi impulzi namiguje, da je poleg nakupa poĹĄtne znamke ravno pravĹĄnji Ä?as ĹĄe za kakĹĄno nepotrebno dobrino. Za trenutek odsotna zbranost ali pa naivnost obiskovalca ter nekaj evrov viĹĄka v Ĺžepu in namen je doseĹžen. S tem se osnovno poslanstvo poĹĄte (prenos sporoÄ?il in paketov) izgublja v megli kapitalistiÄ?nega svaĹĄtarjenja. Da pa je odmik ĹĄe toliko bolj morbiden, se je sistematizacija sprejemanja, sortiranja ter transportiranja poĹĄte tako avtomatizirala, da je uspeĹĄnost oddaje poĹĄiljk nenavadnih oblik ali dimenzij pogosto pod vpraĹĄajem. Kreativnost poĹĄiljatelja je v takĹĄnih primerih veÄ?krat na preizkuĹĄnji, saj mora ugoditi togim poĹĄtnim standardom. S tem se poĹĄtne storitve od prvotnega posluha za Ĺželje in potrebe uporabnikov v vse veÄ?ji meri selijo na podroÄ?je sterilne unificiranosti. Na sreÄ?o to ne velja za mnoge poĹĄtne usluĹžbence, ki nas kljub temu razveseljujejo tudi takrat, ko bi naĹĄe Ĺželje sistem nad njimi Ĺže zavrnil. Iz tega razloga Ĺželim, da tako njim kot tudi vam novi obhod okrog sonca postreĹže s kopico sreÄ?nih nakljuÄ?ij, z uspeĹĄnim ignoriranjem rutine, pogumnimi poleti v neznano in s posluhom za soÄ?loveka. * PTT = PoĹĄta Telegraf Telefon â€

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

7. januarja 2016

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

Frekvenca mladih Novoletni prazniki so mimo, Ĺživljenje pa se vraÄ?a na stare tirnice. To velja tudi za oddajo Frekvenca mladih na Radiu Velenje, ki bo po nekaj mesecih odsotnosti znova na sporedu ob Ä?etrtkih ob 18. uri. ÂťOddaja Frekvenca mladih je na sporedu med ĹĄolskim letom.

Na zaÄ?etku tega ĹĄolskega leta pa se je dosedanja ekipa odloÄ?ila, da programa ne bo veÄ? pripravljala. Vodstvo oddaje, predvsem predsednica Mladinskega sveta Velenje Barbara Kelher, je kar nekaj Ä?asa izbirala novo ekipo in jo naposled tudi naĹĄla,ÂŤ je

pojasnila mentorica Tina Felicijan, stara znanka omenjene oddaje in vodja dosedanje ekipe.

Izziv Barbare Kelher za sodelovanje v oddaji za mlade po letih in po srcu so sprejeli: Vid Stropnik, ki v klubu eMCe plac ter Ĺ aleĹĄkem ĹĄtudentskem klubu skrbi za odnose z javnostjo.

Vid bo – tako Tina Felicijan – pripravljal vsebine za radijske oddaje, iskal sogovornike za teme in raziskovanje. Študentko novinarstva Ajdo Gregorc je Kelherjeva povabila k sodelovanju, ker se je dobro odrezala v novinarski ekipi Pikinega festi-

vala. Bo dobrodoĹĄla pomoÄ? na terenu in v studiu. Tretje ime pa je Eva Hvalec – dijakinja s prijetnim radijskim glasom, z manjĹĄimi izkuĹĄnjami pred mikrofonom, saj je vodila ĹĄolski radio, ukvarja pa se tudi z gledaliĹĄÄ?em. Bo predvsem voditeljica oddaje, ÂťÄ?eprav si Ĺželimo, da bi pri nastajanju oddaj (od izbire teme, sogovornika na terenu do terenskega snemanja izjav, priprave vpraĹĄanj za goste v studiu in samega vodenja sodelovala celotna ekipa.ÂŤ In katerih tem se bodo lotili v danaĹĄnji oddaji Frekvenca mla-

dih? Ozrli se bodo na minulo leto v povezavi z najveÄ?jo velenjsko mladinsko organizacijo, spregovorili bodo o nastajanju drugega lokalnega programa razvoja mladih, v ospredje bodo postavili mlade in otroke v Mladinskem centru Velenje, se dotaknili programskih ekip kluba eMCe plac, projektov Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba in drugih aktivnosti v Mladinskem centru Velenje. đ&#x;”˛

1. Ansambel Jureta Zajca – Ljubezen je kriva za vse 2. Gadi – Brez tebe 3. MiheliÄ? & Ĺ˝lindra – Nasmehni se 4. Ansambel Pogum – Novoletne Ĺželje 5. Fantje z vseh vetrov – Si rekla da ne smem 6. Ansambel Klemna RoĹĄerja – Nevesta moja 7. Ansambel Tonija Verderberja – Kaj bi brez tebe 8. Ansambel PoljanĹĄek – Veselo zavriskaj 9. Euro kvintet – Ko starka zima bo odĹĄla 10. Skupina Ĺ pica – Od sneĹžaka do bedaka

www.radiovelenje.com

2,3 milijona vstopnic za 83 koncertov v 53 mestih. Na lestvici najbolj dobiÄ?konosne turneje ji sledijo AC/DC (180 milijonov dolarjev), One Direction, U2 in The Foo Fighters.

Umrl pevec skupine Motorhead Ian Lemmy Kilmister V 71. letu starosti je v ponedeljek, 28. decembra, umrl pevec britanske heavy metal skupine Motorhead Ian Lemmy Kilmister. Umrl je za posledicami agresivne oblike raka, ki so mu ga diagnosticirali ĹĄele v soboto, 26. decembra. To je bilo dva dni po njegovem 70. rojstnem dnevu. KilSunday That Summer, Too Young in Mona Lisa. V ĹĄtirih desetletjih glasbene kariere je prejela kar devet grammyjev. V zadnjih tednih je zaradi bolezni odpovedala veÄ? nastopov, med drugim nastop, naÄ?rtovan za Ä?etrtkov silvestrski veÄ?er.

26-letna pevka Taylor Swift je leto 2015 zakljuÄ?ila z izdajo videospota za pesem Out Of The Woods. Videospot za peti singel s svojega albuma 1989 je posnela na kar nekaj razliÄ?nih lokacijah na Novi Zelandiji. Sicer pa se lahko Taylor pohvali tudi z najbolj dobiÄ?konosno koncertno turnejo leta 2015. S turnejo z naslovom 1989 je zasluĹžila kar 250 milijonov ameriĹĄkih dolarjev. 26-letnica je prodala skoraj

Klapo Skala sestavljajo Vlado, Matic, Urban, Jernej in Grega, slovenski fantje, ki so Ĺže od otroĹĄtva aktivni v pevskih zborih in ansamblih. Predstavljajo skladbo Tri dni sem ljubil, s katero Ĺže navduĹĄujejo obÄ?instvo na njihovih koncertih. Avtor pesmi in aranĹžmaja je znani slovenski glasbeni producent Bojan Ĺ eruga. HrvaĹĄko verzijo pesmi je prvotno posnel najboljĹĄi klapski tenor Vinko Coce, ki je zdaj Ĺžal Ĺže pokojni.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Umrla je Natalie Cole

Taylor Swift z najuspeĹĄnejĹĄo turnejo

1. KLAPA SKALA - Tri dni sem ljubil 2. HELENA BLAGNE - Ti si moj greh 3. ANITA KRALJ - Bilo bi lepo

tp

GLASBENE novice

V starosti 65 let je minuli Ä?etrtek umrla ameriĹĄka jazz, soul in R&B pevka Natalie Cole, hÄ?i jazz legende Nata Kinga Cola.

Natalie Cole se je dolgo spopadala z odvisnostjo o mamil, imela je tudi hepatitis, leta 2009 so ji morali presaditi ledvico. Umrla je v bolniĹĄnici v Los Angelesu zaradi odpovedi srca. Med najveÄ?jimi hiti Natalie Cole je bil duet Unforgettable, ki ga je zapela skupaj z oÄ?etom – s pomoÄ?jo tehnologije v studiu 25 let po Kingovi smrti. Pesem je izĹĄla na albumu Unforgettable ... With Love, ki je bil njen nasploh najuspeĹĄnejĹĄi album. Samo v ZDA so prodali kar sedem milijonov primerkov. Na njem so bile priredbe oÄ?etovih hitov, kot so That

11

107,8 MHz

mister, ki je prebival v Los Angelesu, je veljal za zaÄ?etnika heavy metala, Ä?eprav je vedno trdil, da je Motorhead rock'n'roll skupina.

S svojimi zalizci, dolgimi lasmi, bradavicami na obrazu ter Ä?rno majico in klobukom je bil prava metalska ikona. Pevec skupine Motorhead, ki je izdala veÄ? kot 20 studijskih albumov in je za prihodnje leto naÄ?rtovala koncertno turnejo po Evropi, se je rodil leta 1945 v Stoke-on-Trentu v osrednji Angliji. Nikoli se ni poroÄ?il, imel pa je sina Paula.

Guns N' Roses napovedali zdruĹžitev za festival Coachella Skupina Guns N' Roses naj bi se ponovno zdruĹžila za letoĹĄnji festival Coachella. Po letu 1993 bo to prvi koncert zasedbe z izvirnima Ä?lanoma, pevcem Axlom Roseom in kitaristom Slashem. Izvirna postava se je razĹĄla julija 1993, potem ko je v Buenos Airesu odigrala zadnji koncert turneje Use Your Illusion. Krivdo za razpad sta glavna zvezdnika Rose in Slash valila drug na drugega. Skupina naj bi na festivalu Coachella v juĹžni Kaliforniji odigrala dva koncerta, dogovarjajo pa se tudi za najmanj 25 stadionskih koncertov po Severni Ameriki. Guns N' Roses so v Ä?asu svojih najveÄ?jih uspehov izdali ĹĄest studijskih albumov in dosegli naklado veÄ? kot 100 milijonov prodanih izvodov. Njihov prvenec Appetite for Destruction iz leta 1987 velja za najbolj prodajan debitantski album katerekoli skupine v ZDA. Prodali so ga 18 milijonov izvodov.

Ponovno skupaj tudi CITA in Spice Girls Po 17 letih se letos na glasbeno prizoriĹĄÄ?e vraÄ?ajo lomilci najstniĹĄkih src iz devetdesetih let prejĹĄnjega stoletja Caught in the Act. Bastiaan Ragas, Lee Baxter in Eloy de Jong so se brez Ä?etrtega Ä?lana Benjamina Boycea vrnili Ĺže za silvestrovo, ko so nastopili pred BrandenburĹĄkimi vrati.

Ta nastop pa je bil le napoved turneje, na katero se bodo podali letos. Caught in the Act so nastali leta 1993, v Ä?asu delovanja pa so izdali ĹĄtiri albume, ki so se prodajali v milijonskih nakladah. Ĺ˝e dalj Ä?asa se pojavljajo govorice, da se letos na odre vraÄ?ajo tudi Spice Girls, ki bi letos praznovale 20-letnico delovanja. Britanski mediji so se sicer razpisali, da je zdruĹžitev pod vpraĹĄanjem, saj se Mel B, Mel C, Emmi Buttoni in Geri Halliwell naj ne bi pridruĹžila najbolj znana spajsica Victoria Beckham. Spice Girls so nazadnje stale skupaj na odru leta 2012, ko so nastopile na slovesnosti ob odprtju olimpijskih iger v Londonu.

DUNAJ – KONCERTNA MEKA Za slovenske obiskovalce koncertov znanih izvajalcev sosednji Dunaj ťe vedno ostaja meka tovrstnega glasbenega dogajanja.

Letos bodo tam med drugim nastopili Justin Bieber, Elton John, AC/DC, Mariah Carey, Bryan Adams, Eagles of Death Metal, Rihanna, Muse in The Cure.

JANET JACKSON Janet Jackson je bila na razoÄ?aranje svojih oboĹževalcev prisiljena prestaviti aktualno turnejo Unbreakable na pomlad. Pevka, ki se je konec avgusta po ĹĄtirih letih premora spet vrnila na glasbeno prizoriĹĄÄ?e, je morala turnejo po Kanadi in ZDA prekiniti zaradi zdravstvenih teĹžav.

RADIOHEAD Zasedba Radiohead je svoje oboĹževalce ob boĹžiÄ?u obdarovala s pesmijo Spectre, ki so jo prvotno

V��etu,�ki��ri�a�a, na���o�va��korak�o��even, Va�a��ese�a��o�u�na, va�e��iv��en�e�iskrivo, ustvar�a�no�in��o�no �e�i��trenutkov, na���o�v��na�en�u rasti�in�novi���oti.

posneli kot naslovno glasbo novega filma o Jamesu Bondu. Skladbe v filmu ni bilo mogoÄ?e sliĹĄati, saj so za aktualno Bodnovo pesem izbrali Writing's on the Wall, ki jo izvaja Sam Smith.

ADELE Adele je lansko leto dokazala, da glasbena industrija ĹĄe ni v zatonu. Njen tretji album 25 je podrl vse rekorde. Postal je prvi album v ZDA, ki so ga v enem tednu prodali milijon izvodov, in hkrati postavil rekord za najveÄ? prodanih ploĹĄÄ? v enem tednu (3,38 milijona). ÄŒeprav je izĹĄel le slab mesec in pol pred koncem leta, je album 25 postal tudi najbolje prodajan album leta 2015 v ZDA.

ALBUMI 2016 V letoĹĄnjem letu lahko priÄ?akujemo kar nekaj novih albumov znanih izvajalcev.

Med drugim so nove izide za letos napovedali David Bowie, Sia, Britney Spears, Christina Aguilera, Kanye West, Rihanna, Lady Gaga in Katy Perry, Ä?e omenimo le nekatere.

����l��je��� ������e������ Velenje

jo!

Vablje����a�razproda

���ala�za�za�pa�je.

V�e���a������ra��a�

Naš ­čas, 7. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏬

Zgodi se tudi najboljšim. Pa je tako oni dan, ko so se eni potapljali s šampanjcem, drugi malo supali. Očitno si je ob tem znani velenjski fotograf Aljoša Videtič zaželel malo obojega, a je pozabil, da je voda mrzla. Ko je premočen do …. in dokaj trd od zmrzali obupano želel priti do pristana, se vmes znajde press Jože Miklavc in mu zakliče »Aljoša, a s' ti tud' not padu?!« »Not sem že padu, a ven ni šlo, probaj ti tole na prvi novoletni dan! Kako toplo deko mi raje najd ...« Ja, je hudič, če se Aljoša supati uči, ravno takrat, ko veter narobe vleče.

⏬

Anica Podlesnik, upokojena učiteljica, je še vedno spoštovana. Njeni nekdanji učenci se je radi razveselijo in z njo obujajo spomine na tista lepa šolska leta. To je storil tudi Stojan Kukovica, ki ji prav nič ne zameri, da je bila zelo stroga učiteljica.

7. januarja 2016

frkanje » Levo & desno «

Ne bi šlo Tudi če je pri nas dovolj ljudi, da objamemo Slovenijo, ne vem, če bi šlo. Pri nas je namreč vse preveč takšnih, ki drugemu nočejo podati roke.

Upanje Velenjski ljubitelji rokometa upajo, da se bodo zdaj, ko ima njihov klub novega trenerja, drugim klubom šibila kolena.

Nagrade

⏫

Vane in Milena Gošnik sta bila med tistimi, ki sta se rada ustavljala na Čarobni velenjski promenadi, kjer je bilo različnih dogodkov na pretek, in seveda sta tudi med tistimi, ki si dobre kulturne ponudbe želita tudi letos.

V Sloveniji smo dobili še eno nagradno igro. Ne prireja je naš loterijski zavod, ampak državna finančna uprava. Račun na račun – se lahko splača.

Še bolj skupaj Največji šaleški občini sta naredili še korak dalje pri združevanju. Tokrat v turizmu. Da ne bi bila katera od obeh »užaljena«, se zavod imenuje po dolini.

Napovedovanje Glede na to, kaj nam za letošnje leto napoveduje večina snovalcev letnih horoskopov in drugih napovedovalcev, so na boljšem tisti, ki v take napovedi ne verjamejo.

Priljubljeni standard

ZANIMIVOSTI

Rokavica napredka Dva študenta doktorskega študija na univerzi v Tsukubi sta razvila 3D natisnjeno rokavico s sonarjem za brskanje v kalni vodi. Gre za na domačem 3D tiskalniku natisnjeno rokavico, s katero je pod vodo mogoče čutiti oddaljene objekte. Aisen Cha-

cin in Takeshi Ozu sta svoj izum poimenovala IrukaTact (beseda je skovanka iz besed delfin in dotik). Na prvi pogled je to le skupek plastičnih prstov, a je v resnici veliko več, saj ima MaxBotixov sonarski senzor, mini vodne črpalke in mehanizme, ki ustvarijo povratni občutek pritiska. Če je uporabnikova roka daleč od trdnih objektov, črpalke ustvarjajo malo pritiska, bližje pa se ta poveča. Senzor za zdaj zaznava objekte, oddaljene malce več kot pol metra.

proslavili 12 ur prej, čeprav kraj leži v srednjeevropskem časovnem pasu. Vaščani, le 16 jih je, so predčasno silvestrovali zaradi visoke povprečne starosti prebivalcev, ki znaša 75 let. »Opolnoči tukajšnji prebivalci niso samo utrujeni, temveč že globoko spijo,« je povedala županja Carmen Hernandez. Predčasno praznovanje novega leta so v vasi sicer uvedli že leta 2004. Letos so se tako prebivalci opoldne zbrali na glavnem trgu in po španski tradiciji ob vsakem od 12 udar-

cev zvonov v mestni hiši pojedli grozdno jagodo. Nato so se posedli za veliko mizo, kjer so jedli sladkarije, pili jabolčnik in prepevali španske božične pesmi.

Duhovnik suspendiran zaradi uporabe električne V novo leto vstopili rolke opoldne na Električna rolka swagway X1 je silvestrovo V španski gorski vasi Villar de Corneja so vstop v novo leto

v minulih mesecih postala prava senzacija in nič čudnega ni, da se je nad njeno uporabo navdušil

tudi filipinski duhovnik. A mu je rolka, ki večinoma izvablja smeh in začudenje mimoidočih, prinesla le nevšečnosti. Gospod jo je namreč uporabil kar med božič-

no mašo in s tem naletel na veliko neodobravanja. Tamkajšnja cerkev je opozorila, da je cerkev prostor najvišje oblike spoštovanja, kjer ni prostora za osebno izživljanje in pridobivanje priljubljenosti. Nad dejanjem se je zamislil tudi duhovnik in pozneje dodal, da se kaj takega ne bo več ponovilo. A vendar ga je za kazen doletel začasni suspenz opravljanja obredov.

Božično razočaranje Še posebej v ZDA otroci nestrpno pričakujejo božično jutro, v katerem vidijo bistvo v odpiranju daril. Deček Scott Lundry si je to leto zaželel PlayStation in starša sta mu v trgovini izbrala prav to. Darilo sta lično zavila in nanj zapisala, kaj se skriva v škatli. Ko je bilo na božično jutro darilo pripravljeno pod smrečico, si nihče ni mislil, da se v škatli skriva nekaj čisto druge-

ga. Deček je navdušeno raztrgal papir, odprl škatlo in iz nje potegnil kos lesa, ki je bil oblikovan kot igralna konzola. Da je bila mera polna, je neznanec

na les narisal moške genitalije, zraven pa prostaško zapisal, da mu ta jajca pošilja z ljubeznijo.

Družina je povedala, da je Scott, ko je videl, kakšno je darilo, padel v neutolažljiv jok. Zgodba ima vendarle srečen konec, saj sta starša škatlo nesla nazaj v trgovino, kjer so jim dali pravo konzolo, zraven pa so dodali še

dodatne igre in vrednostni bon v višini okoli 90 evrov.

Se Kitajska pripravlja na vojno v vesolju?

Ameriški mediji so se minuli teden razpisali, da bodo znotraj kitajske ljudske osvobodilne armade ustanovljene »vesoljske sile« ter da bo vanje med drugim zajeto tudi jedrsko orožje. Če to drži, se Kitajska vse bolj pripravlja na vojskovanje v vesoljskih prostranstvih. Rick Fisher, strokovnjak za kitajske vojaške zadeve, je prepričan, da bo Kitajska tako skušala poraziti Združene države Amerike. Nedolgo tega so Kitajci zaključili šesto testiranje hipersoničnih vozil ter niz poskusov za obrambo pred sateliti. Kot pravi Fisher, so v igri gotovo tudi lasersko orožje, bombniki, zmožni orbitalnih poletov, ter vojaška vesoljska plovila.

Dober standard je očitno med podjetniki priljubljen. To se je dobro pokazalo v Velenju, saj je njihov Standard že povsem poln.

K šoštanjskemu podjetniškemu centru lahko podjetniki še pristopajo.

Na glas Tudi letošnji praznični dnevi so minili glasno. Ne toliko zaradi petja in glasbe, predvsem zaradi pokanja. Tega vsiljivega spremljevalca slavljenja se ne moremo znebiti. Nekateri pač opozorilo »proč s petardami« razumejo po svoje. Mečejo jih vstran.

Prižgane.

4 – odlično Za odlično imamo navadno petico, za Šalečane je odlična že štirica. Vsaj kar zadeva ogrevanja in zagotavljanja tople vode. Vlada je »tik pred zdajci« začasno podaljšala delovanje bloka 4. Slovenski zlobneži sicer pravijo, da bodo Šalečani sicer na toplem, ostali pa na onesnaženem.

Pod streho Zadnji čas smo zelo pogosto poslušali, da so v raznih občinah (povsod še ne) »spravili proračun pod streho«. A ta v mnogih občinah močno pušča.

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

7. januarja 2016

13

HOROSKOP

Veliki kitajski horoskop PODGANA - SHU Jaz sem samodejni samouk, visoko ciljam in zanesljivo zadenem.

1912, 1924, 1936, 1948, 1960, 1972, 1984, 1996, 2008 ‌ Dobro leto za dokonÄ?evanje zapletenih ciljev in naÄ?rtov. Ohlajeni odnosi se bodo proti koncu leta zopet otoplili. Veselite se novih produktivnih poslovnih zvez. Trmasti kolegi vam lahko povzroÄ?ijo nekaj sivih las, vse drugo bo potekalo gladko, Ä?e boste v delo le vloĹžili nekaj truda. VaĹĄ trud se bo obrestoval tudi v ljubezeni, Ä?eprav se v partnerskem odnosu lahko pojavijo manjĹĄe teĹžavice. Na sploĹĄno pa bo v vaĹĄem domu vladala harmonija.

Nad financami boste navduĹĄeni. Dober je Ä?as za plaÄ?ilo starih dolgov.

Primanjkovalo vam bo energije. Poskrbite za telesno aktivnost, ki vam bo ĹĄe zlasti letos zelo koristila, saj boste zasuti z delom.

Kitajski horoskop (Sheng Xiao) je sistem dvanajstih znakov oziroma Ĺživali, in vsako leto je povezano z znaÄ?ilnostjo ene od teh Ĺživali. Razen na Kitajskem in Tajvanu je Kitajski horoskop zelo cenjen tudi v drugih delih Azije, vse bolj popularen pa je tudi v Evropi.

Letnica rojstva predstavlja Ĺžival, ki doloÄ?a naĹĄ znaÄ?aj, moÄ?, sposobnosti, energijo ‌ Kitajci menijo, da se Ĺžival, v letu katere ste bili rojeni, nahaja v vaĹĄem srcu.

Leto opice se zaÄ?ne 8. februarja 2016 in bo trajalo vse tja do 28. januarja 2017, ko krmilo prevzame petelin.

V letu, ki mu vlada opica, je mogoÄ?e vse. Nesmiselno bo naÄ?rtovati in varÄ?evati. Stvari se bodo dokonÄ?ale, a le zaradi vneme posameznikov. Razna gibanja, na primer revolucije, v letu 2016 ne bodo uspeĹĄne.

kaj truda. ÄŒe pa se bo kakĹĄna zveza konÄ?ala, ostanite pozitivni in objektivni. Nasmihajo se vam tudi poslovna potovanja. Velika je tudi verjetnost, da se boste na kakĹĄni sluĹžbeni poti ali sestanku zaljubili.

Z zdravjem ne boste imeli teĹžav, Ä?e boste le poskrbeli za zadosten poÄ?itek. Proti koncu leta veÄ? Ä?asa posvetite druĹžini.

KAČA – SHE

BIVOL – NIU

Semena polagam na plodna tla ter jih gojim smotrno in potrpeĹžljivo.

Trdno stojim teĹžavnim preizkuĹĄnjam navkljub, sem odloÄ?en in neomajen.

1913, 1925, 1937, 1949, 1961, 1973, 1985, 1997, 2009 ‌ To je vaĹĄe leto. Izkoristite ga! Vsako teĹžavo boste z lahkoto odpravili. V zaÄ?etku leta se lahko v zvezah poroÄ?enih bivolov pojavijo teĹžave, ki pa vam ne bodo pokvarile leta. Koristili bi vam „drugi medeni tedni“. Samski bivoli bodo imeli zelo pestro ljubezensko Ĺživljenje. Ĺ efi vam bodo naklonjeni, vaĹĄe mentalne sposobnosti bodo na vrhuncu, zato bo vaĹĄa kariera zacvetela. Pazite pa na finance. V prvi polovici leta z denarjem ne boste imeli teĹžav, kar se lahko novembra, decembra in januarja 2017 hitro spremeni. Z zdravjem verjetno ne boste imeli teĹžav. Jeseni s telovadbo ne pretiravajte. Veselite se harmoniÄ?nega druĹžinskega Ĺživljenja.

TIGER – HU Ves svet je moje prizoriĹĄÄ?e. Vsi pozdravljajo moj nastop brez primere.

1914, 1926, 1938, 1950, 1962, 1974, 1986, 1998, 2010 ‌ Leto vas bo spremenilo. Ste oseba, ki dobro pozna svoje slabosti in prednosti. Kar ste naÄ?rtovali v letu 2015, bo zaĹživelo v letu 2016. Posvetili se boste duĹĄi in temu, da bi postali boljĹĄi Ä?lovek.

Na vas bo v tem letu, ki je zelo primerno za poveÄ?anje druĹžine, imel partner velik vpliv.

V karieri vas Ä?akajo izzivi. Da bi dobili veÄ? priloĹžnosti, je nujno, da razĹĄirite svoj krog poznanstev. Dobro premislite, kam vlagate denar. Prihaja Ä?as, ko boste veliko zapravljali za prenovo ali dekoracijo doma. Zelo si boste Ĺželeli tudi potovanj, kar lahko obremeni vaĹĄ proraÄ?un. Izogibajte se stresu. Proti koncu leta boste morali veÄ? Ä?asa posvetiti zdravi prehrani in telovadbi. Kar se tiÄ?e druĹžine in prijateljev, vas Ä?aka neverjetno pozitivno leto. To bo Ä?as, ko se boste lahko malce sprostili in premislili, kaj si Ĺželite.

Opica je polna motivacije in spodbuja komunikacijo ter smisel za humor, kar nam bo v stresnih situacijah v veliko pomoÄ?. Posli bodo uspeĹĄni, tveganja se bodo obrestovala. Opica ima velik dar – na nekonvencionalen naÄ?in je sposobna reĹĄiti teĹžave, ki nas pestijo Ĺže dalj Ä?asa. Pogum biti drugaÄ?en od veÄ?ine, nas lahko popelje do uspeha. Pazite pa se prevar, saj se bo zelo veliko govorilo. Poskrbite tudi za svoje fiziÄ?no zdravje – posvetite se telovadbi in zdravi prehrani. ÄŒeprav bo leto Ĺživahno, optimistiÄ?no in progresivno – finanÄ?ni in nepremiÄ?ninski trg si bosta opomogla – pa negotovost ostaja. Vsi si bodo Ĺželeli uspeha. Poslovne odloÄ?itve pa je treba ĹĄe zlasti v letu opice sprejemati na podlagi dejstev, ne Ä?ustev.

MAČKA ZAJEC – TU Svet barvam z izbranimi pastelnimi odtenki.

1915, 1927, 1939, 1951, 1963, 1975, 1987, 1999, 2011 ‌ Za vas bo leto opice Ä?ustveno. Bodite moÄ?ni. Ĺ˝e takoj na zaÄ?etku leta si vzemite Ä?as in odpravite Ä?ustvene prepreke.

ZaÄ?etek leta bo ĹĄe zlasti teĹžak za zakonske pare, ki bodo teĹžave le teĹžko odpravljali. ZdrĹžite do sredine leta. Zadeve se bodo takrat znatno izboljĹĄale. ÄŒe naÄ?rtujete noseÄ?nost, poÄ?akajte do poletja.

Ste le Ä?lovek, zato si na pleÄ?a ne nakopljite preveÄ? stvari hkrati. Na podroÄ?ju kariere boste zelo samozavestni. Pomembno je, da se zavedate svojih prioritet. Dobro kaĹžejo finance. Veselite se dodatnega zasluĹžka, ki ga zapravite za stvari, ki so res pomembne.

Ker bo leto zelo Ä?ustveno, to lahko vpliva na vaĹĄe zdravje in tudi delo. Poskrbite za relaksacijo. Letos lahko z lahkoto izboljĹĄate svoje druĹžinske odnose.

ZMAJ – LONG Sem resnica in luÄ?, v oblasti imam moÄ? in slavo.

1916, 1928, 1940, 1952, 1964, 1976, 1988, 2000, 2012 ‌ ÄŒaka vas leto, ki vam bo poklonilo ogromno novih izkuĹĄenj in priloĹžnosti. UpoĹĄtevajte nasvete strokovnjakov.

Na svojem podroÄ?ju boste blesteli. Svoje ideje boste znali dobro predstaviti in prodati, zato boste investitorje in stranke magiÄ?no privlaÄ?ili. S financami boste zadovoljni. NaloĹžbe naj bodo dolgoroÄ?ne. Od tega boste imeli najveÄ?ji dobiÄ?ek. Veliko se boste posveÄ?ali ljubezenskemu Ĺživljenju, v katerem lahko sredi leta malce „zaĹĄkripa“. Veliko lepega se vam obeta, Ä?e boste v zvezo le vloĹžili ne-

1917, 1929, 1941, 1953, 1965, 1977, 1989, 2001, 2013 ‌ VaĹĄe marketinĹĄke sposobnosti bodo v letu opice veÄ? kot izvrstne. Svoje ideje, izdelke in naÄ?rte boste brez teĹžav promovirali. Pazljivo v ljubezni. Naj vas videz ne prevara. Hrepeneli boste po romantiki in fiziÄ?ni zadovoljitvi. Obstaja nevarnost, da se boste zapletli z napaÄ?no osebo, da bi zadovoljili svoje potrebe. Pogumno boste izraĹžali svoje Ĺželje.

Letos se ne zapletajte s kaÄ?o, saj zveza ne bo sreÄ?na. V sluĹžbi ne bodite preveÄ? egoistiÄ?ni, saj se boste zamerili kolegom. Ne pograbite vseh priloĹžnosti in pazite na jezik. Izogibajte se nepotrebnim izdatkom, Ä?eprav vam na podroÄ?ju financ ne bo kazalo slabo. Denarja v 2016 raje ne posojajte. Najbolje se boste poÄ?utili sredi leta. Ne pozabite na telesno aktivnost. Proti koncu leta pa vam zdravje lahko malce ponagaja. Preizkusite alternativne metode. Vzemite si Ä?as zase. To leto vam bo pokazalo prave poti za dosego ciljev.

KONJ - MA Mislim, vidim, Ĺžene me iskriva spremenljivost.

1918, 1930, 1942, 1954, 1966, 1978, 1990, 2002, 2014 ‌ Leto vam nosi sluĹžbene uspehe. Za delo boste poplaÄ?ani. Nove priloĹžnosti zgrabite z odprtimi rokami. Na finanÄ?nem podroÄ?ju se lahko pojavijo teĹžave – najverjetneje v prvem in tretjem Ä?etrtletju. Preglejte svoje izdatke in preverite, kje lahko privarÄ?ujete. Druge boste privlaÄ?ili kot magnet, saj boste izjemno ĹĄarmantni. Bodite takĹĄni, kot ste. ÄŒe ste v zvezi in si Ĺželite harmonije, spoĹĄtujte partnerjeve nazore. TeĹžave reĹĄujte sproti. Med debato bodite strpni. Samskim najbolje kaĹže v zaÄ?etku leta. Pojdite na kakĹĄno potovanje in si napolnite baterije.

Z zdravjem ne bi smeli imeti teĹžav. ÄŒustveno se boste letos utrdili. Sredi leta bodite kljub temu pozorni na signale, ki vam jih poĹĄilja telo. ÄŒe jih boste

ignorirali, se lahko proti koncu leta pojavijo bolezni. Bodite veliko v naravi, posvetite pa se tudi druĹžini. Odnosi se bodo izboljĹĄali.

KOZA - YANG Zaupam in z zaupanjem sem poplaÄ?ana.

1919, 1931, 1943, 1955, 1967, 1979, 1991, 2003, 2015 ‌ Utrdili boste odnose s svojimi najbliĹžjimi. DruĹžini boste posvetili veliko Ä?asa, kar bo odnose izboljĹĄalo. V zadnjem Ä?etrtletju se vam bo sreÄ?a v obliki novih priloĹžnosti nasmehnila ĹĄe na sluĹžbenem podroÄ?ju. DruĹžina vam bo v tem Ä?asu v veliko oporo. Pazite na Ä?ustva in ne obljubljate stvari, ki jih ne morete izpolniti.

Kar se tiÄ?e ljubezenskega podroÄ?ja, pa bo ĹĄe zlasti ugoden zaÄ?etek leta. Sredi leta vam lahko teĹžave povzroÄ?i kakĹĄna pretekla simpatija. Kakor koli Ĺže, proti koncu leta vam bodo ljubezenske zvezde spet naklonjene. ÄŒe ste samski, se zabavam ne izogibajte. S financami na zaÄ?etku leta ne boste imeli teĹžav, po poletju pa se boste morali domaÄ?emu proraÄ?unu malce bolj posvetiti. FiziÄ?no in mentalno boste letos na vrhuncu.

naÄ?rtovanje. V zvezi lahko v tem Ä?asu zaĹĄkripa. Ne dovolite, da bi ljubezenske teĹžave vplivale na vaĹĄe cilje. Ne glejte nazaj, ampak nadaljujte po svoji poti.

Sicer pa vam bodo zvezde v ljubezni naklonjene. PoroÄ?eni se boste posveÄ?ali boljĹĄi polovici, samski pa boste uĹživali v druĹžbi prijateljev. Leto 2016 bo tudi ugodno leto za spoÄ?etje otroka. V sluĹžbi se bodo stvari premikale poÄ?asneje.

PriĹĄel bo Ä?as uÄ?enja. Prva polovica leta bo izobraĹževanju na toÄ?no doloÄ?enem podroÄ?ju ĹĄe zlasti naklonjena. V drugi polovici leta pa se boste lahko razveselili novih poslovnih priloĹžnosti. S financami ne boste imeli teĹžav. Znate varÄ?evati, kar vam bo priĹĄlo prav. Sredi leta se namreÄ? lahko pojavijo veÄ?ji izdatki.

Najbolje se boste poÄ?utili v prvem Ä?etrtletju. Pokali boste od energije. Sredi leta pa se le posvetite zdravju. Izogibajte se stresu in pravoÄ?asno poskrbite za sprostitev.

PES - GOU Sem varuh pravice!

OPICA – HOU

1922, 1934, 1946, 1958, 1970, 1982, 1994, 2006 ‌ Leto 2016 bo blagodejno vplivalo na vaĹĄ um. Od vsega si boste najbolj Ĺželeli miru, zato vam lahko uide kakĹĄna dobra priloĹžnost. Sicer pa bo leto opice za vas precej erotiÄ?no. Samski, zgrabite vsako priloĹžnost za druĹženje. Vezani pa poskrbite, da se bo vaĹĄ partner ob vas poÄ?util ljubljeno. Poskrbite za romantiko. V sluĹžbi boste dobro sodelovali s kolegi in nadrejenimi. VaĹĄe ideje bodo pripomogle k razvoju podjetja. ÄŒe ste pred kratkim zamenjali sluĹžbo, ne dajajte laĹžnih obljub. FinanÄ?no vam leto ne bo najbolj naklonjeno. Dobra novica pa je, da si boste znali pomagati. Mikale vas bodo drage stvari, pazite, da ne boste pretiravali.

Pazite tudi na zdravje. To sicer ne bo slabo, kljub temu bodite pozorni na signale, ki vam jih poĹĄilja telo. Ĺ e zlasti naporno bo zadnje Ä?etrtletje, zato predvsem takrat ne pozabite na sproĹĄÄ?anje.

Sem genij vedrosti, Ä?arovnik nemogoÄ?ega.

MERJASEC – ZHU

1920, 1932, 1944, 1956, 1968, 1980, 1992, 2004 ‌ Prva polovica leta bo naravnost fantastiÄ?na. Podpirali vas bodo na vseh podroÄ?jih, zaradi Ä?esar vam bo zrasla samozavest. To pa je lahko vir teĹžav, ki vas Ä?akajo v drugi polovici leta. Na pleÄ?a si ne naloĹžite preveÄ? dela. ÄŒe ste samski, se ne zapirajte med ĹĄtiri stene, saj vam bodo ljubezenske zvezde naklonjene.

Tudi vezanim dobro kaĹže. Partnerju se posvetite ĹĄe zlasti v prvih mesecih. ÄŒe ste zaroÄ?eni, je leto opice idealno leto za poroko. Obetajo se vam tudi sluĹžbena potovanja, za nove izzive pa bo najbolj ugodna sredina leta. FinanÄ?no vam najbolje kaĹže v drugi polovici leta, kljub temu denarja ne zapravljate brezglavo.

VaĹĄa telesna pripravljenost bo v letu 2016 izjemna, s pravim jedilnikom pa boste poskrbeli, da bo tako tudi ostalo.

DruĹžite se z druĹžino in prijatelji. To bo pozitivno vplivalo na vaĹĄe zdravje.

S svobodnim razdajanjem bogatim sem dvojno blagoslovljen.

PETELIN - JI Jaz sem zahteven nadzornik ter nenehno buden upravitelj.

1921, 1933, 1945, 1957, 1969, 1981, 1993, 2005 ‌ Prva polovica leta bo primerna za veÄ?je Ĺživljenjske spremembe. To bo Ä?as za

1923, 1935, 1947, 1959, 1971, 1983, 1995, 2007 Leta 2016 morate delati zase. Obstaja velika verjetnost, da vas bodo ljudje prosili za pomoÄ?, zato vam polagamo na srce, da se nauÄ?ite reÄ?i „ne“. V ljubezni vam kaĹže zelo dobro. VaĹĄe Ĺželje bodo izpolnjene, tudi erotiÄ?ne.

Vezani boste razmiĹĄljali o naraĹĄÄ?aju, samski pa se lahko zapletete s tujcem ali tujko. V to zvezo ne polagajte preveÄ? upanja ‌ VeÄ?ja verjetnost, da boste spoznali ljubezen svojega Ĺživljenja, bo v tretji Ä?etrtini leta.

VaĹĄi cilji so jasni in z lahkoto jih boste dosegali. Pazite pa, da se s sodelavci ne zapletete v prepir. Pazite tudi na finance, da ne boste zabredli v teĹžave. Zelo vas bo mikalo, da bi za druĹžinske Ä?lane zapravljali. VarÄ?ujte. Zdravje vam ne bi smelo nagajati. Le v zadnjem Ä?etrtletju se poskuĹĄajte izogibati stresnim situacijam. Sicer boste letos veliko Ä?asa preĹživeli doma in se ukvarjali s prenovo. Izzivov vam ne bo manjkalo, na sploĹĄno pa vam kaĹže zelo dobro. Sledite sanjam. đ&#x;”˛

Astrologinja Dora 031 830 751

NaĹĄ Ä?as, 7. 1. 2016, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

7. januarja 2016

SreÄ?anje s svetniki krajevnih skupnosti

Žive jaslice v parku Vile Mayer

Ocenili so, da so delovna sreÄ?anja koristna.

Ĺ oĹĄtanj – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih je pred minulimi prazniki tradicionalno pripravil prednovoletno delovno sreÄ?anje svetnikov vseh devetih krajevnih skupnosti (KS).

Ob tej priloĹžnosti je naĹĄtel nekaj najveÄ?jih projektov, ki so jih uresniÄ?ili letos, predsedniki KS pa so poudarili teĹžave, ki so pesti-

le njihovo okolje. Ob tem so pohvalili sodelovanje z vodstvom lokalne skupnosti ter predstavili naÄ?rte za prihodnje leto. Ĺ oĹĄtanjski podĹžupan Viki Drev jih je poleg predstavitve obÄ?inskega proraÄ?una za leto 2016 seznanil ĹĄe z najveÄ?jimi projekti v prihodnjem letu. To so zaÄ?etek izgradnje prizidka k tamkajĹĄnji glas-

beni ĹĄoli, obnova AĹĄkerÄ?eve ceste, prenova starega vrtca v stanovanja, priprava dokumentacije za prenovo avtobusne postaje, spominsko obeleĹžje Karlu Destovniku Kajuhu pri Ĺ˝lebniku, izgradnja in obnova komunalne infrastrukture. đ&#x;”˛

NajlepĹĄa boĹžiÄ?na zgodba se je letos dogajala v parku Vile Mayer. TuristiÄ?no druĹĄtvo Skorno je na povabilo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in TuristiÄ?ne zveze Ĺ oĹĄtanj tokrat skrivnost boĹžiÄ?ne noÄ?i uprizorilo v Ĺ oĹĄtanju. VeÄ? kot 40 prostovoljcev se je veÄ? dni pripravljalo na uprizoritev te gledaliĹĄke igre na prostem. ÄŒeprav druĹĄtvo uprizarja Ĺžive jaslice Ĺže vrsto let in ima izdelan program, je bilo dela veliko. Da so obiskovalci in igralci laĹže premagovali mraz, je druĹĄtvo skupaj s TEĹ poskrbelo ĹĄe za Ä?aj in zakuhanÄ?ka na stojnicah. Tako kot vsako leto so tudi letos zaÄ?eli prireditev s pozdravnim govorom Ĺžupnika Ĺ˝upnije Ĺ oĹĄtanj msgr. JoĹžeta PriboĹžiÄ?a. Kljub mrazu so ĹĄtevilni obiskovalci z veseljem in zani-

manjem podoĹživljali to Ä?udovito zgodbo, ki zdruĹžuje in povezuje ljudi Ĺže veÄ? kot 2000 let. Povezuje tudi nas, Ä?lane druĹĄtva,

in veseli smo, da smo del tega v tem prazniÄ?nem Ä?asu prenesli med ljudi. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

Obdarili otroke vrtca Ĺ oĹĄtanj

Pro-avto Novak ĹĄiri dejavnost

December je mesec, ko naĹĄ vrtec ĹĄe posebej Ĺžari. Ob dejavnostih in dogodkih, ki potekajo, je v otroĹĄkih oÄ?eh zaznati veselje, sreÄ?o in toplino. Poleg skupnih druĹženj, ustvarjanja, obiska Dedka Mraza in razliÄ?nih glasbeno-plesnih dogodkov je v otroĹĄkih oÄ?eh zaĹžarela dodatna iskrica sreÄ?e ob pogledu na darila, ki so nas v zadnjem tednu priÄ?akala pod novoletno jelko. Z darili sta nas presenetila direktor uprave

V Lokovici ob Ĺ aleĹĄki magistrali so tik pred prazniki sveÄ?ano odprli nove prostore podjetja Pro-avto. Gre za uveljavljeno znamko, ki deluje od leta 1991. Doslej so se ukvarjali z avtoliÄ?arstvom in avtokleparstvom ter protikorozijsko zaĹĄÄ?ito (peskanjem in barvanje kovinskih povrĹĄin). Del dejavnosti so opravljali v Pri Novaku poskrbijo tako za sodobna vozila kot za starodobnike.

Lokovici, del pa v prostorih nekdanje premogovniĹĄke klasirnice. Od zdaj mednarodne mreĹže, katere utemeljitelji so Francobodo vse poÄ?eli na novi lokaciji. ObstojeÄ?im stori- zi. V celoti se bodo na novo lokacijo preselili v treh tvam dodajajo ĹĄe hitri servis za vozila, starejĹĄa od mesecih in od takrat bodo lastniki lahko na svojega treh let. Svojim strankam bodo nudili tudi osnovno jeklenega konjiÄ?ka poÄ?akali ob kavici v njihovem servisiranje vozil – od menjave olja, vulkanizerskih gostinskem lokalu, ki je tudi del novega kompleksa. đ&#x;”˛ E. Ĺ . storitev do hitrih popravil podvozja in podobno.

V Sloveniji je trenutno manj kot deset servisov te

Esotech, d. d., Marko Ĺ koberne ter direktor za ekonomiko in finance mag. Robert Hudournik. Ob tej priloĹžnosti sta nas obiskala tudi Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih in podĹžupan Viki Drev. Za njihovo donacijo smo oktobra nabavili didaktiÄ?na sredstva. Visoki gostje so zaĹželeli otrokom in zaposlenim Vrtca Ĺ oĹĄtanj prijetno praznovanje ter sreÄ?no novo leto 2016. V znak pozornosti jim je ravnateljica

mag. Milena Brusnjak podarila simboliÄ?ni metli in zaĹželela, da tako Ĺžupan kot predsednik uprave pometeta vse slabe dogodke, ki so se jima morda pripetili v iztekajoÄ?em se letu. Z otroki smo ob novoletni jelki zapeli pesmico, jim namenili prijazno besedo in topel objem. Daril smo bili zelo veseli, saj bodo po praznikih popestrila in obogatila naĹĄo vsakdanjo igro. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

Treningi za starĹĄe na Dobrni PriĹĄli so tudi sveti trije kralji Velenje, 6. januarja - VeÄ?ji del kristjanov na ta dan zaznamuje praznik Gospodovega razglaĹĄenja, ki se imenuje tudi praznik svetih treh kraljev in je povezan z boĹžiÄ?em. Po svetopisemskem zapisu je namreÄ? vladar Judeje Herod, ko je sliĹĄal za Jezusovo rojstvo, poslal uÄ?enjake, da bi preverili, ali se je res rodil nov judovski kralj. Pri tem jih je vodila zvezda. Na predveÄ?er praznika so marsikje po Sloveniji in tudi v Ĺ aleĹĄki dolini na vhodna vrata potrkali prijazni moĹžje in s pesmijo domaÄ?im polepĹĄali veÄ?er. Tako je bilo tu-

di v Velenju v Ĺ aleku (na sliki). Na vhodna vrata ob tem napiĹĄejo zaÄ?etnice imen treh kraljev (GaĹĄper,

Miha in BolteĹžar) z letnico novega leta, na primer: 20 + G + M + đ&#x;”˛ B + 16.

SreÄ?no in uspeĹĄno 2016 Hvala, ker nam zaupate

V CUDV Dobrna se je oktobra zaÄ?ela sreÄ?evati Ĺže druga skupina starĹĄev, vkljuÄ?enih v treninge starĹĄevstva ÂťNeverjetna leta (orig. Incredible years) – DuĹĄevno zdravje za vsakega otrokaÂŤ.

Program Ĺže poteka v veÄ? drĹžavah po vsem svetu, poleg CUDV Dobrna treninge starĹĄevstva izvajajo ĹĄe na osmih lokacijah po Sloveniji. UdeleĹžba v projektu je za starĹĄe brezplaÄ?na, saj ga financira NorveĹĄki finanÄ?ni mehanizem, namenjen pa je uvajanju prvega dokazano uÄ?inkovitega programa, ki zmanjĹĄuje vedenjske teĹžave otrok, spodbuja ĹĄolsko uspeĹĄnost in dobro vpliva na duĹĄevno zdravje otrok.

Skupina je namenjena starĹĄem otrok, starih od tri do osem let, ki se jim ob vzgoji porajajo vpraĹĄanja in dileme ali pa jih morda skrbi pojav vedenjskih teĹžav. Pomembno je, da gre za preventivni program, katerega cilj je v 14 sreÄ?anjih opremiti starĹĄe s konkretnimi spretnostmi in jim dati moÄ?, da pridobijo zaupanje vase in uspeh otroka.

Vsebine treningov obsegajo krepitev odnosa z otrokom preko igre, razvijanje pripravljenosti na ĹĄolo in ĹĄolske uspeĹĄnosti ter vztrajnosti, razvijanje in krepitev Ä?ustvenih in socialnih veĹĄÄ?in.

RazreĹĄujemo tudi dileme o pohvalah, nagradah, vzpostavljanju druĹžinskih pravil, rutin in meja ter ravnanj v primeru neĹželenih vedenj. StarĹĄem nudimo moĹžnost varstva otrok v Ä?asu trajanja sreÄ?anja, po potrebi, ob pojavu nejasnosti v zvezi z vsebino pa se z njimi sreÄ?ujemo tudi individualno.

Po uspeĹĄnem zakljuÄ?ku prve skupine, ki smo jo v CUDV izvajali od pomladi do konca poletja 2015, in pozitivnih vtisih starĹĄev, smo jeseni v program vkljuÄ?ili ĹĄe veÄ? druĹžin. Druga skupina, ki se v prostorih naĹĄega Centra sreÄ?uje ob Ä?etrtkih, ĹĄteje 12 starĹĄev. Treninge, kot imenujemo naĹĄa sreÄ?anja, vodiva dve izvajalki. Razumljivo in enostav-

no, z moĹžganskimi nevihtami, refleksijami, postavljanjem individualnih ciljev, ogledi posnetkov, igre vlog, debate ter domaÄ?e aktivnosti, pri katerih starĹĄi nauÄ?eno prenaĹĄajo v prakso, spoznavajo veĹĄÄ?ine pozitivnega starĹĄevstva. Cilj tega je krepitev vezi med starĹĄem in otrokom. KljuÄ?nega pomena je to, da je bil program pri starĹĄih

zelo dobro sprejet.

Kljub zagnanosti in podpori starĹĄi priznavajo, da je za spremembo potreben trud. Eden od njih je dejal: ÂťNasvetov s treninga se poskuĹĄam Ä?im bolj drĹžati, Ä?eprav je v kakĹĄni situaciji teĹžje reagirati in postopati po pravilih zaradi uteÄ?enih navad. Torej moraĹĄ, kot je Ĺže v besedi projekta reÄ?eno, veliko trenirati, da pride do uspeha.ÂŤ Uspeh, ki ga prinaĹĄajo treningi, temelji tudi na 30 letih raziskav, s katerimi je program podprt. Dejstvo je, da je za dober rezultat marsikateri od starĹĄev moral nase in na svojo starĹĄevsko vlogo pogledati z drugaÄ?nega vidika. Ena od udeleĹženk pove: ÂťTrening starĹĄevstva se mi je zdel stopniÄ?ko viĹĄje od branja knjig o vzgoji, nekakĹĄen mostiÄ?ek med knjigo in dejansko vzgojo. Vesela sem, da sem se odloÄ?ila za sodelovanje, saj se je moj vzgojni slo dokaj spremenil.ÂŤ Februarja 2016 naÄ?rtujemo zaÄ?etek sreÄ?anj tretje skupine, ta se bo zakljuÄ?ila maja. Za to skupino ĹĄe zbiramo prijave.

Izvajalci treningov se strinjamo, da bi dobra praksa, ki jo Neverjetna leta prinaĹĄa v naĹĄ prostor, bila smiselna sistemska ureditev in vkljuÄ?itev programa v delo obstojeÄ?ih strokovnih sluĹžb na podroÄ?ju skrbi za duĹĄevno zdravje otrok in druĹžin. In ker je ravno druĹžina prostor, v katerem se mlad Ä?lovek uÄ?i Ĺživljenjskih veĹĄÄ?in, jo je treba podpreti. đ&#x;”˛ Mateja Brgles in Anja Bregar, izvajalki projekta

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

7. januarja 2016

15

REPORTAŽA

Vlak mu je odpeljal prav na boĹžiÄ?ni veÄ?er Od glave do pete prometnik – Franc Rehar poĹĄteno zasluĹžil svojo penzijo EnainĹĄtirideset let, natanÄ?no na lanski boĹžiÄ?ni veÄ?er je minilo, odkar se je Franc Rehar, priljubljeni ťefÂŤ in prometnik ĹželezniĹĄke postaje v Ĺ martnem ob Paki (ter ĹĄe prej Pesje), zaposlil kot izuÄ?en ĹželezniÄ?arski prometnik pri Slovenskih Ĺželeznicah (takrat ĹĄe pri Jugoslovanskih Ĺželeznicah). V pokoj bi se lahko ÂťodpeljalÂŤ Ĺže pred letom dni, a se je odloÄ?il za podaljĹĄanje, ker je v vrstah ĹželezniĹĄkega gospodarstva in potniĹĄkega prometa obÄ?utno pomanjkanje ustreznih kadrov. Vendar pa, kot nam je prav ob koncu njegovega zadnjega ťihtaÂŤ zaupal, je vsemu enkrat zaÄ?etek, a tudi konec.

Veselil se Ĺže dni, ko ga bo za vedno odloĹžen signalni loparÄ?ek spominjal na ĹželezniÄ?arsko tradicijo in odgovorno, a po svoje prijetno delovno dobo. Leta so zdrvela mimo kot zadnji tovorni vlak, ki je iz Gorenja odpeljal belo tehniko prav tega Ä?etrtkovega popoldneva in zdirjal brez postanka skozi Ĺ martno in se do Celja sploh ni ustavil.

Slovo brez kanÄ?ka nostalgije

Da prijazni (nekdaj) vlakovni odpravnik zakljuÄ?uje svoje delo, smo izvedeli povsem sluÄ?ajno, ko nam je nekdo povedal, da se bosta do konca tega leta od te postaje poslovila kar dva, Franc ob zadnji odpravi tudi kolega propotniĹĄkega metnik Edhem vlaka v svoji Fetić. Pa smo 41 letni sluĹžbi Franca preseprometnika netili ob doĹžiin ĹĄefa na Ĺželeznici vljanju obiÄ?ajnega, a vendar po svoje posebnega delovnega dne. Zadnjega namreÄ?!

Na postaji v Ĺ mar tnem, v posebni prometni pisarni zvonijo telefoni, tisti stari Âťdring-drangÂŤ, muzejski, a zanesljivi modeli budilnikov, ki ves Ä?as prometa nadzorujejo prometno osebje, ko se vlak pribliĹžuje ali oddaljuje s postaje. ÂťÄŒlovek se tega navadi, toÄ?no ve, kateri klic je pomembnejĹĄi, kdaj je nenavaden signal, kdaj gre za rutinski nadzor. Strokovno osebje ob progi in na vlaku v bistvu nadzorujemo drug drugega, hkrati pa

v centralah na osrednjih ĹželezniĹĄkih postajah ves Ä?as vedo, kje je kompozicija, kje in kdaj se kaj nenavadnega zgodi, ali pride do zastoja. Ker se ti naj ne bi dogajali pogostokrat ali za daljĹĄi Ä?as, Ĺželimo biti (in smo) natanÄ?ni,

doma iz Marije Reke, svojo ljubezen pa je naťel streljaj od Şelezniťkega ťtacjona v Šmartnem ob Paki, na Malem Vrhu.

Kot tiĹĄlerju, kovaÄ?u, rudarju se tudi ĹželezniÄ?arju rodi sin, ki v poklicu pogosto zamenja oÄ?e-

toÄ?ni in za vse to tudi odgovorniÂŤ, nam je med tem, ko je bilo nekaj minut Ä?asa za pogovor, pripovedoval Feri Rehar.

ta. Torej se je mali FranÄ?ek rodil 18. 2. 1955 Ĺže kot bodoÄ?i ĹželezniÄ?ar. Leta 1970 se je vĹĄolal za kvalificiranega ĹželezniÄ?arja v Mariboru, kasneje se je specializiral v Ljubljani ĹĄe za delo prometnika. Po odsluĹženju vojaĹĄÄ?ine v takratni vojaĹĄki mornarici JLA (ratna mornarica)

Ĺ˝elezniÄ?arska tradicija poloĹžena Ĺže v zibelko

Njegov oÄ?e je bil ĹželezniÄ?arski delavec, vzdrĹževalec prog,

Sijaj, sijaj, sonÄ?ece KoÄ?a na PaĹĄkem Kozjaku med tednom sameva, ob koncih tedna priljubljena za kolesarje, motokrosiste, za druĹžinske obiske – Ĺ e vedno hrana in pijaÄ?a iz nahrbtnika – Nujno potrebna obnove Tatjana PodgorĹĄek

Na tromeji obÄ?in Mislinja, Dobrna in Velenje leĹži na 960 metrih nadmorske viĹĄine koÄ?a na PaĹĄkem Kozjaku. V minulih praznikih se je morala njena oskrbnica Olga RamĹĄak skupaj s svojimi najbliĹžjimi kar poĹĄteno ÂťsukatiÂŤ med mizami in v kuhinji, da je postregla vsem, ki so jo obiskali. ÂťKo bi bilo tako veÄ?krat, tako pa ... Leta 2014 je veliko deĹževalo in tudi meni je ĹĄlo bolj na jok kot kaj drugega. Ni bilo obiskovalcev. Vam povem, Ä?e si ne bi tu ustvarila druĹžine, ne bi veÄ? vztrajala. Letos je bilo, na sreÄ?o, bolje in upam, da bo v novem letu sonce sijalo Ä?im veÄ?krat in grelo tiste, ki se bodo podali na pot do koÄ?e iz doline peĹĄ ali po asfaltni cesti,ÂŤ je pripovedovala RamĹĄakova ob obisku predzadnji dan v letu 2015.

dnotil. ÂťZa nameÄ?ek polovica gostov poteĹĄi lakoto in Ĺžejo s hrano ter pijaÄ?o ĹĄe vedno iz nahrbtnika.

Po pravici – naĹĄa koÄ?a ni veÄ? pristna planinska. Je bolj okrepÄ?evalnica pod Ĺ pikom. Prihajajo planinci tod mimo iz cele Slovenije, ker vodi tu Ĺ aleĹĄka planinska pot pa slovenska transverzala. Sicer pa je med naĹĄimi obiskovalci veliko kolesarjev, motokrosistov, razĹĄirilo se je druĹžinsko pohodniĹĄtvo.

Zelo dobro organizirani prihajajo planinci iz sme-

v Pulju in Splitu se je 1976. leta zaposlil kot prometnik na ĹželezniĹĄki postaji v Ĺ oĹĄtanju, delal je tudi na Prelogah, v Pesju ter Velenju. Njegovo zadnje ÂťdeloviĹĄÄ?eÂŤ je bilo v Ĺ martnem ob Paki (med tem je bil po 7 oz. 6 let ĹĄef postaj v Pesju in Ĺ martnem), kjer je delovno kariero zakljuÄ?il kot prometnik. Na vpraĹĄanje, katerih dogodkov se spominja kot najteĹžjih, je pomislil ‌ ÂťJa, ne morem mimo kar petih samomorov (s skokom nesreÄ?nikov v neposredni bliĹžini Ĺ martnega direktno pod vlak). Pa nekaj prometnih nesreÄ? na nezavarovanih prehodih cest Ä?ez Ĺželeznico, tudi ene ĹželezniĹĄke nesreÄ?e trka lokomotive s kamionomÂŤ.

Menda ni bilo lahko sodelovati tudi z nekaterimi sodelavci, svoj Ä?as jih je imel Âťpod sebojÂŤ kar 25.

TeĹžko delo, ki ga pravi moĹĄki zmore

Po letu 1978 je v desetih letih nabral kar 3648 (!) nadur. PlaÄ?anih. A to so bili dolgi, naporni ťihtiÂŤ, Ĺže samo vsakodnev-

Iz bliĹžine doma na PaĹĄkem Kozjaku je, pravi Olga RamĹĄak, razgled proti zahodu, na Ĺ aleĹĄko dolino z Velenjem in Ĺ oĹĄtanjem, na Smrekovec, Golte, Menino planino in Dobrovlje ter na Savinjske Alpe z Ojstrico. S Ĺ pika, najviĹĄjega vrha v mestni obÄ?ini Velenje, pa je razgled na vse strani: na greben PaĹĄkega Kozjaka z najviĹĄjim vrhom poboÄ?ja BasaliĹĄÄ?em, na Stenico, KonjiĹĄko goro, BoÄ? in DonaÄ?ko goro, na Celjsko kotlino in Posavsko hribovje na Kozjanskem z Bohorjem, Goro Oljko, Posavsko hribovje, Dobrovlje in Menino planino, Golte in Savinjske Alpe, GraĹĄko goro, Peco in UrĹĄljo goro, na Pohorje, KoĹĄenjak in Golico. Zelo lep in ĹĄirok razgled je tudi z bliĹžnjega travnatega vrha Visoko.

cah, oboĹžujejo njihove enolonÄ?nice, razlaga RamĹĄakova. Morda je njena manjĹĄa posebnost odpiralni Ä?as. Po bolezni se je namreÄ? odloÄ?ila, da bo koÄ?a odprta le popoldan, ko je obiskovalcev najveÄ?.

Je to sedaj posebnost koÄ?e, ne ve. Ve pa, da je ta nujno potrebna obnove. Upa, da bodo skupaj z lastnikom (Planinsko druĹĄtvo Velenje) naĹĄli ustrezen dogovor s tistimi v dolini in ĹĄirĹĄe, ki bi jim lahko pri tem pomagali. Olga si Ĺželi predvsem obnove zgornjega dela objekta, v katerem je 23 postelj. ÂťTe so danes bolj izhod v sili, kot da bi nudile pohodniku potrebno ugodje. Po moji oceni bi bili dovolj dve sobici z enostavniDom je potreben obnove mi leĹžiĹĄÄ?i. Sama in plaPrimerjava ni ninsko druĹĄtvo tega zamogoÄ?a Ĺ˝e 25 let je najemnica logaja ne zmoremo.ÂŤ koÄ?e na PaĹĄkem Kozjaku, ÄŒe bi pomagalo, smo oskrbnica, ki – kot pravi Olga RamĹĄak je najemnica in oskrbnica ter gostiteljica koÄ?e na PaĹĄkem Kozjaku Ĺže 25 let. prepriÄ?ani, bi Olga v le– se trudi s srcem in dutu 2016 veÄ?krat z veseĹĄo, se prilagaja zahtevam Ä?asa in ljudi Âťna polnoÂŤ, ri Dobrna. Moram pa priznati – in tega sem zelo ljem prepevala tisto: ÂťSijaj, sijaj, sonÄ?ece, sonce da se ti vraÄ?ajo, ĹĄirijo dober glas o ponudbi, prija- vesela, da je med pohodniki iz Ĺ aleĹĄke doline vse ‌ Sama namreÄ? pravi: Želim si, da bi sonce poznosti koÄ?e po vsej Sloveniji in ĹĄe dlje. Ĺ e zdaleÄ? veÄ? mladih.ÂŤ sijalo tudi na naĹĄe gospodarstvo, ga okrepilo, saj ni enostavno, kajti Ä?asi so se, po njenih besedah, bi to pomenilo tudi za ljudi boljĹĄi jutri. Sicer pa si precej spremenili, od kulture obiskovalcev do nji- Po Ä?em se koÄ?a razlikuje od ostalih? Ĺželim zase in za bliĹžnje zdravja, miru in da bi ohrahovih prehranskih navad. Primerjava danaĹĄnjega Po domaÄ?i hrani, pripravljeni na klasiÄ?en naÄ?in, nili Ĺ aleĹĄko dolino tako lepo!ÂŤ đ&#x;”˛ trenutka z desetletjem nazaj ni mogoÄ?a, dodaja. izvemo. Obiskovalci se radi vraÄ?ajo tudi zaradi Nedeljsko potroĹĄniĹĄtvo jim je vzelo velik del kru- goveje juhe z domaÄ?imi rezanci, povpraĹĄujejo po ha, catering je take gostince, kot je sama, razvre- ťmornuÂŤ, pecivu, v tem Ä?asu po domaÄ?ih krvavi-

nih 12 ur ni maÄ?ji kaĹĄelj! ÂťKaj pa varnost na Ĺželeznicah,ÂŤ smo ĹĄe Ĺželeli izvrtati najpomembnejĹĄe.

Franc je dejal, da je promet na Ĺželeznicah najbolj varen, a se Ĺžal dogajajo nesreÄ?e tudi v okoliĹĄÄ?inah, ko strojevodja, kretniÄ?ar ali prometnik ne morejo prepreÄ?iti neljubih dogodkov (Ä?e recimo vozniki ali peĹĄci ne upoĹĄtevajo prepovedi in signalov). ÂťSmo pa v zadnjih letih z naÄ?rtnim prouÄ?evanjem in gradbenimi ukrepi ter ukinjanjem prehodov ali preusmeritvami cestnega prometa skupaj s cestarji, urbanisti ter obÄ?inami dosegli bistveno veÄ?jo cestno-ĹželezniĹĄko varnost. A bi bilo treba storiti ĹĄe kaj veÄ?,ÂŤ se je strinjal sogovornik.

In kako po novem, ko budilka ne bo veÄ? priganjala na Ĺželeznico? ÂťJa, najbrĹž bom ĹĄe dolgo Ä?asa sliĹĄal signalne piske in drdranje kompozicije, ki bo parala zgodnjo jutranjo ali veÄ?erno tiĹĄino spokojnega kraja Ĺ martnega pod Goro Oljko. A verjamem, da Ä?as opravi svoje in da bom kmalu zaÄ?util potreben mir.

No, se bo pa gotovo dogajalo, da bom ob delu okrog hiĹĄe, vrtnarjenju, malih sadjarskih opravilih in lenarjenju postal Ä?lovek, ki ne bo Âťimel Ä?asaÂŤ. Saj veste, da smo upokojenci 'najbolj zaposleni' Slovenci, kajneÂŤ?! đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Tradicionalno po Skornski poti Skorno, 2. januarja – Ĺ portna sekcija TuristiÄ?nega druĹĄtva Skorno je organizirala Ĺže Ä?etrti, tokrat noÄ?ni novoletni pohod po Skornski poti. Triurnega pohoda se je udeleĹžilo veÄ? kot 80 pohodnikov. Zbrali smo se na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u v Skornem, od koder smo krenili po poti, ki je primerna za prav vsakega pohodnika. Posebno razpoloĹženje so organizatorji priÄ?arali tudi z goreÄ?imi baklami, ki so osvetljevale naĹĄo pot. Na poti smo se ustavili na domaÄ?iji Kortnik, kjer smo si lahko ogledali Ä?udovite jaslice, ki krasijo klet tamkajĹĄnje domaÄ?ije. Ĺ portna sekcija je poskrbela tudi za toplo okrepÄ?ilo, ki nas je Ä?akalo ob koncu pohoda na ĹĄportnem igriĹĄÄ?u. RazĹĄli smo se zadovoljni in veseli, saj je vsak naredil nekaj dobrega in koristnega zase. đ&#x;”˛

Jasmina Stropnik

Novoletni Ĺžur v SolÄ?avi Ker so tradicionalni prireditelji boĹžiÄ?no-novoletnega koncerta v Logarski dolini letos odstopili od organizacije devetnajste prireditve, so novoletni Ĺžur pripravili center Rinka, ObÄ?ina SolÄ?ava ter domaÄ?e Kulturno druĹĄtvo Franc Herle z znanimi domaÄ?imi glasbeniki. Okrog ĹĄtiristo ljudi se je stisnilo na njihovem prireditvenem prostoru ÂťDrovncaÂŤ in v poldrugo uro dolgem prazniÄ?nem koncertu doĹživelo veselo zabavo za konec leta in skok v novo. Program so izvedli Harmonikarski orkester PrimoĹža Zvira, solÄ?avski otroci, oktet Ĺ˝etev, Irena VrÄ?kovnik, harmonikar Matija VeninĹĄek, ansambel Mika nas ter humorna voditelja v domaÄ?em nareÄ?ju Bernarda Ipavec (Micka Ĺ˝ocpah) in Dejan Ikovic. Prijazno voĹĄÄ?ilo je SolÄ?avanom in vsem ZgornjesavinjÄ?anom izrekla Ĺžupanja Katarina Prelesnik. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

NaĹĄ Ä?as, 7. 1. 2016, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

7. januarja 2016

Otresti se kompleksa, imenovanega Celje

Elektra v hudi finanÄ?ni stiski

RokometaĹĄi Gorenja zaÄ?eli priprave z dr.

Markom Ĺ ibilo

Kot ĹĄtevilni drugi klubi se je tudi ĹĄoĹĄtanjska Elektra znaĹĄla v hudi finanÄ?ni stiski. Dosedanji predsednik kluba Janko BukoviÄ? je sicer uspel dolg zmanjĹĄati za skoraj 100.000 evrov, vendar je klub ĹĄe vedno globoko v rdeÄ?ih ĹĄtevilkah. BukoviÄ? je tik pred novim letom podal odstopno izja-

RokometaĹĄi Gorenja, ki so po jesenskem delu prvenstva skupaj s svojimi najveÄ?jimi tekmeci, Celjem Pivovarno LaĹĄko na vrhu prvenstvene lestvice, so predvidoma vÄ?eraj zaÄ?eli priprave na drugi del prvenstva. ZaÄ?enjajo ga z novim trenerjem – kot smo Ĺže omenili v zadnji lanski ĹĄtevilki –, v Mariboru rojenim dr. Markom Ĺ ibilo. Od leta 1979 do 1988 je bil igralec, nato se je podal na trenersko pot. Nazadnje je bil na klopi mariborskega Branika.

Ob prevzemu mesta prvega trenerja podprvakov je povedal: ÂťZahvaljujem se vodstvu za izkazano zaupanje. Vsak klub se vÄ?asih znajde v teĹžavah, trenerji pa smo zato, da se z njimi spoprijemamo in jih poskuĹĄamo reĹĄevati. Dela z velenjskimi rokometaĹĄi se zelo veselim. Gre za izjemno dobro organiziran klub – za slovenske razmere ĹĄe posebej, ki si zasluĹži kakovostno delo in tudi dobre tekmovalne uspehe.

Igralce poznam, nekatere – kot na primer StaĹĄa Skubeta, Maria Ĺ oĹĄtariÄ?a, BlaĹža KleÄ?a in vratarja Klemna Ferlina, ki se je na Ĺžalost poĹĄkodoval, sem Ĺže treniral.

Pa tudi druge poznam, saj smo mnoga leta skupaj doĹživljali to

ÂťVsekakor je v domaÄ?em prvenstvu ĹĄe vse odprto. Ĺ li bomo v odprt boj s Celjani za to najpomembnejĹĄo lovoriko. KakĹĄen bo izid tega dvoboja, Ä?eprav drugih moĹĄtev ne smemo podcenjevati, bomo videli. ÄŒeprav Celjani ĹĄe vedno veljajo za malenkost favorizirano ekipo, verjamem, da ima Gorenje zadostno kakovost. Vsekakor bo boj zelo zanimiv. Maksimalno se bomo borili, skuĹĄali prikazati vse, kar je moĹžno, da doseĹžemo Ĺželeno. Moramo najti naÄ?in, kako se Ferlin je uspeĹĄno prestal operativni poseg na znebiti uroka, morda levem kolenu. Ĺže kar kompleksa Celjanov, glede na to, da jih Ĺže toliko Ä?asa Goreslovensko rokometno stvarnost, nje ni premagalo.

Gorenjev prvi vratar, ki se je sicer najveÄ? na nasprotnih straneh. A tudi glede tega ne bo te- poĹĄkodoval na enem od repreĹžav. Verjamem, da se bomo hitro zentanÄ?nih treningov, zaradi Ä?eujeli in zadovoljili priÄ?akovanja sar bo evropsko prvenstvo v rolokalnega okolja, motive in am- kometu na Poljskem spremljal bicije vseh, ki se v Velenju ukvar- doma, je predzadnji dan starega leta v SploĹĄni bolniĹĄnici Cejajo z rokometom.ÂŤ Zaveda se, da so bile Ĺželje klu- lje uspeĹĄno prestal operacijo koba pred zaÄ?etkom sezone velike: lena (zunanji meniskus na zaosvojitev domaÄ?ega pokala, v po- dnji strani in notranjo stransko kalu EHF pa najmanj ponoviti vez). Predvidevajo, da bo njegouvrstitev med ĹĄtiri. Ostaja le ĹĄe vo okrevanje trajalo najmanj pol prvenstvo, ki ima seveda najve- leta. đ&#x;”˛ S. Vovk Ä?jo teĹžo!?

V soboto bodo igrali – Nadaljevanje predvsem z domaÄ?imi igralci vo, tako da so se na torkovem sestanku, ki ga je sklicala podpredsednica Majda ZaverĹĄnik Puc, sestali preostali Ä?lani upravnega odbora, na sestanek pa je povabila tudi Ĺžupana in podĹžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darka Meniha in Vikija Dreva. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj podpira delovanje kluba s skoraj

70-letno tradicijo, vendar samo, Ä?e bo poudarek na delu z mladimi domaÄ?imi igralci.

Skupaj so se odloÄ?ili, da se v Ä?im krajĹĄem moĹžnem Ä?asu skliÄ?e skupĹĄÄ?ina kluba, na kateri bodo izvolili nove organe kluba.

V soboto bo Ä?lanska ekipa (igrali bodo mladi domaÄ?i koĹĄarkarji) odigrala tekmo doma s Heliosom ob 19. uri v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj. đ&#x;”˛

Ne tekmujejo, pokale in medalje pa delijo

Ĺ martno ob Paki – Ĺ˝e 15 let sekcija za namizni tenis v okviru Ĺ portno-rekreacijskega druĹĄtva Gavce – Veliki Vrh v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki organizirala rekreacijsko igranje namiznega tenisa. Od sredine oktobra do sredine aprila ob sredah ljubitelji te igre napolnijo dvorano doma krajanov v Gorenju. Ĺ estnajst jih je lani pridno udarjalo

po majhni beli Ĺžogici po zelenih mizah. Ob tem so pozabljali na to, da jih morda boli kakĹĄen sklep ali noga, da imajo mravljince v rokah in podobno. Seveda ne vsi, saj je druĹžba zelo raznolika. NajstarejĹĄi igralec ĹĄteje 73, najmlajĹĄi 35 let, prihajajo pa tudi iz sosednjih obÄ?in Ĺ martnega ob Paki. ÂťNe tekmujemo, pokale in medalje pa ob koncu delimo,ÂŤ

je zadovoljen povedal idejni oÄ?e ÂťligeÂŤ Ludvik GolÄ?man in nadaljeval: ÂťZa nas je to rekreacija, predvsem pa prijetno druĹženje.ÂŤ Na lanskem zadnjem snidenju se niso zabavali le ob igranju, ampak so tisto, kar so izgubili med vihtenjem loparjev, pridno nadomestili kasneje za obloĹženo mizo.

VelenjÄ?anke v Zagorje IzĹžrebali pare Ä?etrtfinala pokala Slovenije za rokometaĹĄice Ljubljana, 5. januarja – Na sedeĹžu Rokometne zveze Slovenije so izĹžrebali pare Ä?etrtfinala pokala Slovenije za rokometaĹĄice. ÄŒetrtfinalne tekme bodo na

sporedu 20. januarja. Branilke pokalnega naslova – rokometaĹĄice Krima Mercatorja – bodo v Ä?etrtfinalu gostile Celje Celjske mesnine, medtem ko bo Adria

Transport Logatec, ki igra v 1.

B ligi, v svoji dvorani igral s Krko. Zagorjanke, ki bodo v nadaljevanju sezone igrale brez Neli Irman in Ivane Ljubas, se bodo za uvrstitev v polfinale pomerile z VelenjÄ?ankami, zelo zanimiv pa bo tudi obraÄ?un med Mlinotestom AjdovĹĄÄ?ino in ekipo Zeđ&#x;”˛ lene doline Ĺ˝alec.

Sedemindvajseta silvestrska tekma

ÂŽ

LEGO Festival

9. – 19. 1. 2016 Tudi na tokratni tekmi so slavili starejťi (v rumenih dresih).

Ĺ martno ob Paki, 31. decembra – Nogometni ekipi Klub 81 in Mali Ajaks iz Ĺ martnega ob Paki sta tudi tokrat na zadnji dan v letu 2015 odigrali silvestrsko tekmo na tamkajĹĄnjem igriĹĄÄ?u z umetno travo. To je bila Ĺže 27. tovrstna tek-

ma, v njej pa so tudi tokrat slavili starejĹĄi – klubovci. Pomlajeno ekipo Malega Ajaksa so premagali z 10 : 6. V skupnem seĹĄtevku so starejĹĄi naskok ĹĄe poveÄ?ali.

Vodijo s 17 : 12. SreÄ?anje so, tako kot nekaj zadnjih tekem, odigrali

brez sodnika. Kot pravijo, ni toliko pomemben rezultat kot druĹženje ljubiteljev nogometa v tamkajĹĄnjem okolju. Tradicijo, ki je nastala zgolj iz pobude, da se nekaj dogaja tudi na zadnji dan starega đ&#x;”˛ tp leta, bodo ĹĄe nadaljevali.

www.city-center.si

LEGO, the LEGO logo, the Minifigure are trademarks of the LEGO Group. Š 2015 The LEGO Group.

đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

7. januarja 2016

VelenjÄ?an Dejan VinÄ?iÄ? se rad vraÄ?a v svoj domaÄ?i kraj Odbojka mu je bila oÄ?itno dana Ĺže v zibelko – Iz fantka, ki je metal Ĺžogo po velenjskih ulicah in igriĹĄÄ?ih, se je razvil eden najuspeĹĄnejĹĄih evropskih odbojkarjev Mira ZakoĹĄek

O Dejanu VinÄ?iÄ?u je bilo v lanskem letu veliko sliĹĄati, VelenjÄ?ani pa smo bili ponosni, da se predstavlja, da je VelenjÄ?an. Gre seveda za uspeĹĄnega odbojkarja, ki se je prvih odbojkarskih veĹĄÄ?in uÄ?il tukaj, zdaj pa Ĺže dolgo ne Ĺživi v Velenju, druĹžino si je ustvaril v Novi Gorici. Razpet je med Novo Gorico, kjer ima Ĺženo in dva otroka, Velenjem, kjer Ĺživi njegova mama Gordana, in Francijo, kjer trenutno trenira. Mama je na sina zelo ponosna in se rada spominja, kako so po smrti moĹža (ostala je z dvema mladoletnima sinovoma) veliko zahajali v Prebold, kjer so otroci na tamkajĹĄnjem igriĹĄÄ?u pogosto igrali odbojko, ki je mladega Dejanja vse bolj privlaÄ?ila.

Kasneje se je vkljuÄ?il v tukajĹĄnji klub, kjer pa mu sprva niso napovedovali kakSlovenska moĹĄka odbojkarska reprezentanca se je z zmago v Evropski ligi prviÄ? uvrstila v Svetovno ligo, kjer bo letos igrala v tretjem kakovostnem razredu. Za nastope v Evropski ligi je Dajan VinÄ?ić – Vinko prejel dve individualni nagradi kot najboljĹĄi igralec in najboljĹĄi podajalec turnirja.

17

Ĺ PORT

ĹĄne posebnosti prihodnosti v tem ĹĄportu. ÂťRes sem vesela in ponosna, da se je vse tako razpletlo. Sama sem Ĺže takrat Ä?utila njegovo energijo in veliko Ĺželjo po uspehu v tem ĹĄportu,ÂŤ je z zanosom pripovedovala.

Pred boĹžiÄ?nimi prazniki je namreÄ?

VinÄ?iÄ?eva druĹžina obiskala mamo Gordano v Velenju. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? je izkoristil priloĹžnost in pripravil sprejem za uspeĹĄnega odbojkarja. ÄŒestital mu je za uspehe (o tem smo Ĺže poroÄ?ali) in se mu zahvalil za njegovo promocijo Velenja v svetu. VinÄ?iÄ?ev obisk v domaÄ?em kraju smo izkoristili tudi za kratek pogovor z njim.

To, kar se je nam in vam dogajalo poleti, se je zdelo kot lepe sanje, zdaj ste spomine Ĺže bolj uredili, kako gledate na lansko tekmovanje? ÂťRes sem potreboval kar nekaj Ä?asa, da sem doumel, kaj nam je uspelo in kaj smo pravzaprav dosegli. Pravzaprav ĹĄe zdaj ne morem vsega Ä?isto doumeti, ko vidim reakcije ljudi, ko prebiram Ä?asnike ‌ Ponosen sem, vesel, vse skupaj me navdaja s toplim obÄ?utkom, priznati pa moram, da tudi obvezo za naprej.

Seveda pa moram poudariti, da nam to ni bilo podarjeno, da smo za takĹĄne rezultate trdo garali.ÂŤ KakĹĄne pa so bile po vaĹĄem mnenju odloÄ?ilne prednosti slovenske ekipe?

ÂťPo moje je to predvsem naĹĄa homogenost in naĹĄe zaupanje eden v drugega. Vsega tega nikakor ne bi dosegli brez naĹĄega trenerja Andree Gianija, ki nam je znal vliti zmagovalno miselnost in dosegel, da smo sledili njegovim razmiĹĄl- janjem, kar je bilo tudi odloÄ?ilno v kljuÄ?nih trenutkih. Uspelo nam je preskoÄ?iti tisto zadnjo stopnico, ki je najpomembnejĹĄa v miselnosti: enakovredno se kosati z najboljĹĄimi. Z njim nam je to nedvomno uspelo, smo ponosni in sreÄ?ni, da imamo takĹĄnega trenerja.ÂŤ Kako pa se pravzaprav spomiDejan VinÄ?iÄ? je ponosen na srebrno njate vaĹĄih zaÄ?etkov, kako ste medaljo z evropskega prvenstva. zaÄ?eli v ekipi TopolĹĄice? ÂťPravzaprav se mi zdi, kot da bi bil vÄ?eraj tukaj. Ponosen sem na svoj krasen ĹĄport. Tako sem vztrajal in zarojstni kraj, vedno rad povem, od kod hvaljujem se mu za vse, kar je storil zaprihajam, in tudi poudarjam, da brez me. Za podporo se zahvaljujem tudi cemojih prvih trenerjev in mojega prvega lotnemu odbojkarskemu klubu TopolĹĄiuÄ?itelja Nika JeronÄ?iÄ?a danes dejansko ci, kjer sem dobil zagon in podporo za ne bi bil to, kar sem. O tem sem stood- kariero v tem ĹĄportu.ÂŤ

Skakalnica – v ponos Ljubnemu in celi Sloveniji Gradbena dela pri prenovi skakalnice na Ljubnem praktiÄ?no konÄ?ana – ObÄ?ina se je prviÄ? zadolĹžila – VeÄ? kot 200 prostovoljcev Tatjana PodgorĹĄek

V ĹĄportnem centru Savina na Ljubnem ob Savinji je bilo tudi zadnji mesec v letu 2015 dokaj Ĺživahno. Tu so potekala predvidena dela pri posodobitvi tamkajĹĄnje skakalnice, ki bo 13. in 14. februarja letos znova gostila najboljĹĄe smuÄ?arke skakalke na svetu. Gradbena dela so praktiÄ?no konÄ?ana, skakalnica pa pripravljena za pripravo sneĹžne podlage.

Prvotno so na Ljubnem naÄ?rtovali veÄ?jo skakalnico, ki bi dopuĹĄÄ?ala skoke do 110 metrov, a si je po pridobitvi predraÄ?unov investitorica – ObÄ?ina Ljubno – premislila, saj bi naloĹžba presegla njene zmoĹžnosti, prav tako bi bil poseg v poboÄ?je Rajhovke okoljsko vpraĹĄljiv, Âť... zato smo projekte nekoliko spremenili. Izvedena rekonstrukcija skakalnice sedaj ohranja toÄ?ko K pri 85 in HS pri 95 metrih,ÂŤ je povedal direktor obÄ?inske uprave BlaĹž PreseÄ?nik.

V poletnih mesecih so delavci izbranega izvajalca – Esotecha Velenje – s svojimi pogodbenimi partnerji izvedli zemeljska in betonska dela. Z najzahtevnejĹĄimi so se sreÄ?evali pri naletu, ki ga je bilo treba podaljĹĄati in poglobiti. Nalet z maksimalnim naklonom 35 stopinj bo skakalkam dajal varnejĹĄi obÄ?utek in mehak prehod na odskoÄ?no mizo. Na doskoÄ?iĹĄÄ?u so izvedli vzdolĹžne in preÄ?ne armiranobetonske grede, ki dajejo skakalnici sodoben videz in so tudi osnova za nadaljnja dela pri njeni ureditvi za letne skoke. Ograje, stopnice, vodila je opravila Gorenjska gradbena druĹžba, ki je na objek-

stotno prepriÄ?an.

Bil sem namreÄ? mnogokr at v poloĹžaju, ko sem Ĺželel odnehati, pa me je vedno znova pregovoril, da je to dobro zame, mi ÂťvcepilÂŤ, kako je to

Decembra lani so v skakalnem centru posodobili skakalnico, zgradili lesen sodniĹĄki stolp, v naslednjih dneh jih Ä?akajo intenzivne priprave na dve tekmi za svetovni pokal.

tu nadgradila izkuĹĄnje iz moderne Planice.

Ob skakalnici pa je domaÄ?e podjetje Rihter zgradilo nov sodniĹĄki stolp iz lesa in daje celotnemu centru izjemen videz. Mimogrede decembra lani so na Ljubnem gostili predstavnike Mednarodne smuÄ?arske zveze, ki so za opravljena dela izdali potrebno dovoljenje. ÂťOb tem ne smemo pozabiti Ä?lanov SmuÄ?arsko skakalnega kluba Ljubno BTC, ki so pri podiranju stare skakalnice in ureditvi njene okolice opravili veliko prostovoljnih ur. S skupnimi moÄ?ni nam je uspelo zgraditi moderno skakalnico, ki bo v ponos Ljubnemu in vsej Sloveniji.ÂŤ

Vrednost naloĹžbe v skakalni center Savina znaĹĄa pol milijona evrov. Zagotovila jih je lokalna skupnost tudi z najetjem dolgoroÄ?nega kredita. To je bila njena prva zadolĹžitev doslej.

PreseÄ?nik je ĹĄe povedal, da ta mesec Ä?akajo organizatorja (omenjeni smuÄ?arsko skakalni klub) dve tekmi za svetovni pokal v smuÄ?arskih skokih za Ĺženske. ÂťPrepriÄ?an sem, da bodo organizatorji v sodelovanju z organizacijskim komitejem, tekmovalnim odborom in veÄ? kot 200 prostovoljci pripravili najboljĹĄo tekmo v karavani svetovnega pokala,ÂŤ je đ&#x;”˛ ĹĄe dejal BlaĹž PreseÄ?nik.

Velenje imate torej ĹĄe vedno radi? ÂťVsi mi sicer govorijo, da sem v govoru dobil prizvok primorĹĄÄ?ine, a sem VelenjÄ?an in se tudi imam za VelenjÄ?ana.

Tukaj na teh ulicah sem odraĹĄÄ?al, tukaj imam mamo, brata in druge sorodnike in veliko prijateljev, s katerimi sem veliko igral odbojko na takratnem igriĹĄÄ?u pod velenjskim bazenom. Na vse to imam lepe in nepozabne spomine.ÂŤ Pa vaĹĄe Ĺželje? Želim si predvsem zdravja, kajti po napornem evropskem prvenstvu sem se takoj preselil v klub v Francijo, kjer smo v roku enega tedna Ĺže zaÄ?eli prvenstvo.

Ritem je zelo naporen, Ĺžal sem se poĹĄkodoval in sem trenutno na bolniĹĄki, a se poÄ?asi vraÄ?am. Seveda si Ĺželim, da bom Ä?im prej v polni kondiciji in da bo letoĹĄnja sezona uspeĹĄna.ÂŤ Seveda pa boste zastopali tudi Slovenijo, kaj pa si Ĺželite za to ekipo?

Na poletne reprezentanÄ?ne akcije komaj Ä?akam. Upam, da bomo vsi zdravi, kar je prvi pogoj, da nam karkoli uspe.

Vsekakor si Ĺželim, da se iz tretje kakovostne lige v svetovni konkurenci prebijemo v drugo.ÂŤ đ&#x;”˛

Druga najboljĹĄa reprezentanca z zadnjega evropskega prvenstva bo svoje uvodne tekme v Svetovni ligi zaÄ?ela na domaÄ?ih tleh. Prihodnje leto bodo varovanci Andree Gianija med 17. in 19. junijem na prvem turnirju gostili reprezentance Tunizije, Venezuele in Katarja.

Teden dni pozneje bodo slovenski odbojkarji gostovali v Katarju, ob domaÄ?i ekipi pa jih Ä?akata ĹĄe tekmi proti Portoriku in NemÄ?iji.

Kegljanje

Stoklas in Sajkova zmagovalca turnirja Ĺ oĹĄtanj 2016 S finalnimi nastopi se je konÄ?al 15. mednarodni boĹžiÄ?no-novoletni turnir Ĺ oĹĄtanj 2016. Na turnirju, ki je potekal vse od 14. decembra 2015 do 3. januarja 2016, je sodelovalo veÄ? kot 170 tekmovalcev in tekmovalk iz domovine in tujine. Ĺ˝e na predtekmovanju smo videli zanimive boje za Ä?im boljĹĄo uvrstitev, saj se je v finale lahko uvrstilo osem najboljĹĄih tako med registriranimi tekmovalci kot tekmovalkami, med tem ko je pri rekreativcih veljala uvrstitev, ki so jo dosegli do zadnjega dne tekmovanja. Na predtekmovanju smo videli kar tri nove rekorde kegljiĹĄÄ?a. Najprej je svetovna prvakinja MariÄ?iÄ?eva iz KK Mlaka-Rijeka le za kegelj izboljĹĄala stari rekord Anje Kozmus -604, na to pa v drugem nastopu krepko izboljĹĄala seĹĄtevek, ki je pristal kar pri 626 podrtih kegljih. Tako kot pri dekletih se je popravljal rekord tudi pri moĹĄkih. Novi lastnik rekorda s 658 podrtimi keglji je postal Stoklas iz KK Rot Weis Zerbst –NemÄ?ija, ki je

za 13 kegljev izboljĹĄal znamko Zdravka Salobirja -645. Tudi domaÄ?i tekmovalci so se dobro odrezali, saj ste se dva kot rezervi uvrstila v finale. V finalni nastop se je uspelo uvrstiti tudi domaÄ?i tekmovalki, ki je tudi tega opravila odliÄ?no.

Rezultati finalnih nastopov – moĹĄki: UroĹĄ Stoklas (Rot Weis Zerbst) - 604, Klemen Mahkovic (KK Kamnik)- 583, Roman SeÄ?ki (KK Ĺ oĹĄtanj)- 581, Janez ÄŒerin (KK Ljubelj)- 568, Rasim HasiÄ?iÄ? (KK Ĺ oĹĄtanj)- 558, Marko Oman (KK Kamnik)- 557, Ravnikar TomaĹž (KK Taborska jama)-539, Robi PirĹĄ (KK Litija)- 532. Pri dekletih je slavila Eva Sajko (KK Celje)- 582, Hermina DvorĹĄak (Ĺ˝KK Ĺ oĹĄtanj)-570, Majda Verbole (KK MiklavĹž)-565, Nada SaviÄ? (KK Celje)- 564, Ines MariÄ?iÄ? (KK Mlaka Rijeka)- 561, Noemi Ĺ˝ivkoviÄ? (KK Kamnik)- 550, Andreja TaĹĄkar (KK Celje)- 535, JoĹžica ĹĄeĹĄko (KK Celje)- 521.

Med rekreativci je pri moĹĄkih slavil Branko Drev (Ĺ oĹĄtanj)- 587, Janko Karun (ABC Rent a car)- 565, Anton KaĹĄ (Premogovnik Velenje)- 546, med rekreativkami pa je slavila NeĹžka Beras (AU NLB LJ)- 447, Marta Fidej (Velenje)- 379, Veronika KopuĹĄar (KU Gorenje)- 378. đ&#x;”˛

Šah Zmaga gostu Šoťtanj, 28. decembra – Na novoletnem turnirju ťahovskega kluba Šoťtanj je zmagal gostujo-

Ä?i igralec Gregor GorĹĄek iz Velenja. NajboljĹĄi Ĺ oĹĄtanjÄ?an je bil tokrat Ernest Ĺ peh. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 7. 1. 2016, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

7. januarja 2016

NiÄ? kaj prazniÄ?na druĹžinska idila Novoletni prazniki minevali v znamenju druĹžinskih sporov in pretepov – Najbolj pestro je bilo zadnji dan v minulem letu – Nasilni moĹžje, Ĺženske in sinovi Velenje – Novoletne praznike je Ĺžal pri delu velenjskih policistov zaznamovalo nasilje v druĹžinah. V sredo okoli 1. ure zjutraj jih je deĹžurna ambulanta Zdravstvenega doma Velenje z intervencije na GoriĹĄki cesti v Velenju obvestila, da nudijo prvo pomoÄ? oĹĄkodovancu, ki se je sprl s partnerico. Ta je priĹĄla k njemu na obisk moÄ?no vinjena. Med drugim ga je po glavi udarila z daljincem za televizijo. Ker Ä?esa podobnega ni storila ĹĄe nikoli, so ji policisti tokrat izdali le plaÄ?ilni nalog, na sodiĹĄÄ?u pa se ji za poÄ?etje ne bo treba zagovarjati.

V sredo ob 14.20 so policiste iz deĹžurne ambulante velenjskega zdravstvenega doma obvestili, da se je pri njih oglasila pretepena Ĺženska. Policisti so v preiskavi ugotovili, da je bil do nje doma nasilen moĹž. Potisnil jo je proti vratom, pri tem pa je z glavo udarila vanje in se laĹžje telesno poĹĄkodovala. ZdravniĹĄko pomoÄ? je iskala tudi v bolniĹĄnici Celje.

Potem se je oglasila na PP Velenje, kjer je podala kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini. Nasilnemu moĹžu so policisti izrekli tudi ukrep prepovedi pribliĹževanja.

V Ä?etrtek so velenjski policisti obravnavali kar tri druĹžinske spore. V prvem je moĹž Ĺženo med prepirom potisnil, da je ta padla

po tleh in se poĹĄkodovala. Policisti so preverili, ali se to v tej druĹžini ponavlja Ĺže dlje Ä?asa, in ugotovili, da je ĹĄlo za enkratni dogodek. Srboritemu moĹžu so zato napisali le plaÄ?ilni nalog.

Okoli 15.30 je policiste poklica-

la obÄ?anka z Jenkove ceste, saj jo je napadel njen moĹž, ki ji je v prepiru tudi grozil. Policisti so ugotovili, da se to ni zgodilo prviÄ?, taki dogodki so v tej druĹžini zadnje Ä?ase pogosti. Zato so moĹžu izrekli prepoved pribliĹževanja in ga hkrati ovadili za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini.

Zadnji dan leta se je okoli 16. ure na Policijski postaji Velenje

oglasil obÄ?an s Silove z okrvavljenim nosom. Policistom je povedal, da ga je udaril sin. Policisti so ugotovili, da sta se oÄ?e in sin najprej sprla, potem pa je priĹĄlo tudi do pretepa. Oba bosta svoj deleĹž krivde v pretepu tudi plaÄ?ala, saj sta si oba prisluĹžila plaÄ?ilni nalog.

Nasilje se je nadaljevalo tudi v novem letu. V soboto, drugi dan v novem letu, so varnostniki okoli 3. ure zjutraj poklicali policiste iz lokala Ritmo Caffe. Povedali so jim, da se pri njih prepirajo in Ĺže skoraj pretepajo tri osebe. V lokal je takoj odhitela policijska patrulja, ki je hitro ugotovila, da gre tudi tukaj za druĹžinski spor.

Prepirala sta se sprta brata, miril pa ju je njun oÄ?e. Ni bil uspeĹĄen; ne le da se nista umirila, grozila sta tudi policistom in varnostnikom, zato sta to noÄ? prespala na velenjski policijski postaji. Zapustila sta jo, ko so izhlapeli vsi alkoholni hlapi, oba pa sta za popotnico dobila tudi zajeten plađ&#x;”˛ Ä?ilni nalog.

V ponedeljek, 4. januarja, je ob 9.40 na velenjsko policijsko postajo priĹĄel oÄ?e in prijavil sina, ki se je do njega vedel nasilno in predrzno. Tega dne pa ga je izzival tudi k pretepu. Policisti so se s sinom pogovorili in ocenili, da mora za svoje ravnanje plaÄ?ati globo. DruĹžino so uvrstili med tiste, v kateri bodo preventivno veÄ?krat preverili njihove medsebojne odnose.

Iz POLICIJSKE beleĹžke Prepirali so se Velenje, 1. januarja - V petek ob 22.10 so velenjski policisti intervenirali pri starih znancih na Kardeljevem trgu. Pri njih se je veÄ?ja druĹžba moÄ?no opitih sprla, pri tem pa so bili tudi Ĺžaljivi drug do drugega. Tistega, ki je prepir zanetil, ni motila niti prisotnost policistov, zato so mu napisali plaÄ?ilni nalog in ga poslali domov.

TrÄ?il in zbeĹžal Velenje, 2. januarja - V soboto so velenjski policisti obravnavali prometno nesreÄ?o na KidriÄ?evi cesti. PovzroÄ?itelj je z vozilom trÄ?il v parkirano vozilo in ga po-

ĹĄkodoval. Kasneje so policisti s pomoÄ?jo oÄ?ividca nesreÄ?e povzroÄ?itelja izsledili in mu izdali plaÄ?ilni nalog.

Vozil po nasprotnem voznem pasu Velenje, 1. januarja – V petek ob 16.25 se je v bliĹžini tunela v Ĺ aleku zgodila prometna nesreÄ?a. TrÄ?ili sta dve osebni vozili. PovzroÄ?itelj je vozil po nasprotnem voznem pasu in trÄ?il v nasproti vozeÄ?e vozilo. Ena oseba je bila laĹžje telesno poĹĄkodovana, povzroÄ?itelju pa so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Vlomil v ĹĄtiri tovornjake Ĺ˝alec, 3. januarja – V nedeljo je neznanec vlomil v ĹĄtiri tovorna vozila na parkiriĹĄÄ?u podjetja v Ĺ˝alcu. Storilec je iz vozil ukradel veÄ? plaÄ?ilnih kartic.

LaĹžje poĹĄkodovani Velenje, 4. januarja – V ponedeljek ob 19. uri so policisti na Ĺ˝arovi cesti obravnavali prometno nesreÄ?o, pri kateri je voznica osebnega avtomobila izsilila prednost drugi voznici osebnega avtomobila.

Obe sta utrpeli laĹžje telesne poĹĄkodbe, povzroÄ?iteljici so policisti izdali plaÄ?ilni nalog.

Prometna policija kmalu v Velenju Tako, kot je jeseni napovedal Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, se bo v kratkem preselila v Velenju prometna policija Celjske policijske uprave, ki bo tako kot doslej pristojna za celotno obmoÄ?je Savinjske in KoroĹĄke regije. ÂťNekateri zaradi tega negodujejo, a pozabljajo, da se ne bo spreme-

nilo niÄ? drugega kot sedeĹž. Z njihove strani torej ne bomo Ä?isto niÄ? drugaÄ?e obravnavani kot doslej.

Bo pa vsekakor okrepljena prisotnost v mestu, kar pa je tudi prav, saj Ĺže nekaj Ä?asa opozarjamo, da je prometnih policistov na naĹĄem obmoÄ?ju premalo,ÂŤ đ&#x;”˛ mz pravi Bojan KontiÄ?

Izginilo orodje in stroji

vega leta zajel tudi gozdiÄ?ek na Selu, nad gostilno Skalca. Tudi tukaj so iskre pogasili gasilci.

Mozirje, 29. decembra – Na sejmiĹĄÄ?u v Mozirju je neznanec vlomil v uto, kjer hranijo orodje.

Ukradel je veÄ? kosilnic, motorno Ĺžago, puhalnik listja in veÄ? drugega orodja.

HiĹĄo poĹžgal lastnik Hudo poĹĄkodovana sam 5. januarja, nekaj Ä?ez 14 uro,

Pregnala ga je Ä?istilka Velenje, 1. januarja – V petek ob 5. uri zjutraj so policisti obravnavali vlom v gostinski lokal Caffe Inn na KoroĹĄki cesti. ÄŒistilka je priĹĄla zjutraj v lokal in opazila neznanca, ki je bil v lokalu. Ko jo je opazil, je pobegnil, s sabo pa je odnesel tudi 50 evrov menjalnega denarja. Za storilcem policisti ĹĄe poizvedujejo.

Ognjen zaÄ?etek leta Lenart, Mozirje, Velenje, 1. januarja – V Lenartu pri Gornjem Gradu se je v petek dopoldne ogenj zaradi poÄ?ene kruĹĄne peÄ?i razĹĄiril na lesene stenske obloge in zajel bliĹžnji inventar. Stanovalci so se pravoÄ?asno umaknili na varno, z gaĹĄenjem z roÄ?nim gasilnikom pa je lastnik do prihoda gasilcev omejeval poĹžar.

Na Brezjah v obÄ?ini Mozirje je ta dan nekaj po12. 30 zaradi nepravilno odloĹženega pepela zagorela plastiÄ?na posoda, ogenj pa se je razĹĄiril po lesenih oblogah na fasadi ĹĄe na ostreĹĄje stanovanjske hiĹĄe. PoĹžar je Ĺže sam zaÄ?el gasiti priseben stanovalec, nato pa so ga pomagali ukrotiti ĹĄe gasilci. PoĹžar je prvi dan no-

pokritem poboÄ?ju navzdol. Med drsenjem se je tako hudo poĹĄkodoval, da je na kraju poĹĄkodbam podlegel.

Gavce 2. januarja – V soboto ob 22. uri je v Gavcah v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki zagorela stanovanjska hiĹĄa. Posredovali so gasilci PGD PaĹĄka vas in Ĺ martno ob Paki, ki so pogasili zaÄ?etni poĹžar dnevne sobe in kuhinje.

Tako so prepreÄ?ili, da bi se poĹžar razĹĄiril na celotni objekt. Potem so pregledali preostale prostore hiĹĄe in jih prezraÄ?ili. V poĹžaru sta bili uniÄ?eni dnevna soba in kuhinja. Velenjski policisti so ugotovili, da je poĹžar povzroÄ?il stari znanec policije. Ĺ˝e nekaj Ä?asa je grozil, da bo poĹžgal svojo hiĹĄo. GroĹžnjo je uresniÄ?il drugi veÄ?er v novem letu. Ko so ga policisti izsledili, je grozil, da bo hiĹĄo poĹžgal ĹĄe enkrat. Zato so ga policisti to noÄ? gostili v spodnjih prostorih policijske postaje, kjer se je tudi streznil. Za svoje poÄ?etje se bo sedaj zagovarjal na sodiĹĄÄ?u, saj so ga policisti kazensko ovadili.

se je zgodila prometna nesreÄ?a na glavni cesti izven naselja Studence. 54-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Velenja proti Veliki PireĹĄici. V rahlem levem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v desno in z desnim delom vozila oplazil zaĹĄÄ?itno kovinsko ograjo, nato ga je zaneslo v levo na nasprotni vozni pas. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala 42-letna voznica osebnega vozila. Kljub umikanju voznice osebnega avtomobila sta vozili Ä?elno trÄ?ili. V trÄ?enju se je 42-letna voznica hudo poĹĄkodovala.

PovzroÄ?itelj prometne nesreÄ?e ni bil poĹĄkodovan.

Omahnil na Raduhi

Rad bi se zahvalil gospodu Alojzu PenĹĄku s TavÄ?arjeve ulice 23 za poĹĄtenost. V ponedeljek sem v mestu izgubil denarnico. Gospod PenĹĄek jo je naĹĄel in poiskal moj kontakt. Denarnico z vsemi dokumenti in vso sebino mi je ĹĄe isti dan vrnil, s tem pa prihranil precej Ä?asa in stroĹĄkov z urejanjem novih dokumentov. Iskreno se mu zahvaljujem in ga postavljam za zgled vsem ljudem.

Raduha, 2. januarja - PrazniÄ?ne dni je hudo zaznamovala smrt v gorah na planinski poti na Raduhi, kjer je umrl 41-letni pohodnik, policist, doma iz obmoÄ?ja MeĹžice, ki se je v soboto, v dopoldanskih urah, po zahtevni, zavarovani planinski poti vzpenjal proti vrhu Raduhe. Pri vzponu mu je zaradi zaledenelosti in sreĹža spodrsnilo in je zdrsel po zaledenelem in s sreĹžem

Zahvala najditelju

đ&#x;”˛

Marko Krenker

Podjetje za zagotavljanje varnosti pri delu in poĹžarne varnosti Efenkova cesta 61, Velenje, GSM: 041 319 790, www.provarnost.si

Poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in jim Ĺželimo uspeĹĄno leto 2016, ki naj bo tudi v prihodnje varno z nami.

Sredstva za voĹĄÄ?ilnice in darila smo namenili organizaciji SonÄ?ek - Zvezi druĹĄtev za celebralno paralizo Slovenije

NaĹĄ Ä?as, 7. 1. 2016, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

7. januarja 2016

Nazdravili v globinah velenjskega jezera Osem metrov pod gladino so spili tri ĹĄampanjce

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

NaveliÄ?ani boste rutine svojega vsakdanjika. To vas bo vse pogosteje zaneslo v sanjarjenje, pa Ä?eprav boste ĹĄe kako dobro vedeli, da sanjate prepovedan sad. Vseeno si boste nekoga vedno moÄ?neje Ĺželeli v Ĺživljenju, pa Ä?eprav ĹĄe sami ne boste vedeli, kako bi ga lahko vanj vpeljali brez hudih zapletov. Vendar pa se boste ob tem konÄ?no odloÄ?ili, kaj si v prihodnosti sploh Ĺželite. In izkazalo se bo, da ste se odloÄ?ili prav. Seveda bo treba na to poÄ?akati ĹĄe kakĹĄen teden, naÄ?eloma pa bo vendarle Ĺže kmalu jasno, kaj se dogaja okoli vas. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e se boste odloÄ?ili, da kupite bogato darilo. In to sebi. Dobro veste, da si ga zasluĹžite.

21. novoletni potop v Velenjsko jezero je izjemna atrakcija slovenskih potapljaÄ?ev, tudi tokrat je potekal brez zapletov.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ÄŒas bo, da nehate praznovati in da stopite novemu letu naproti. Spravljali se boste k delu, s katerim Ĺže krepko zamujate. ÄŒeprav je januar po navadi bolj zaspan in poÄ?asen mesec, nikakor ne boste mogli uloviti delovnega ritma in postoriti vsega, kar si boste zaÄ?rtali. Energije ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo ĹĄe nekaj dni potrebovali veliko poÄ?itka. Zelo verjetno je, da se boste v teh dneh spopadli tudi s prehladom, a kaj hujĹĄega ne bo. Bo pa to znak, da je Ä?as za bolj zdrav naÄ?in Ĺživljenja, saj ste konÄ?no ugotovili, da nihÄ?e ne bo poskrbel za vas in vaĹĄe poÄ?utje, Ä?e tega ne boste storili sami. Ljubezen? Ne boste Ä?isto prepriÄ?ani, da ste storili prav. Ĺ e imate Ä?as, da si premislite, nasprotna stran Ä?aka.

Velenjsko DruĹĄtvo podvodnih dejavnosti je 1. januarja ob 14. uri izvedlo Ĺže enaindvajseti tradicionalni novoletni potop v Velenjsko jezero. Pri Ä?olnarni se je sreÄ?anja potapljaÄ?ev in novoletnega potopa v 8 stopinj Celzija mrzlo vodo udeleĹžilo 10 potapljaÄ?ev, preteĹžno iz domaÄ?ega kluba, nekaj tudi iz prijateljskih

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Ĺ˝ivljenje po novoletnih praznikih se je hitro vrnilo na ustaljene tirnice. NiÄ? ne boste jezni, Ä?e boste imeli preveÄ? dela, saj veste, da je to dober znak. Pravzaprav boste, Ä?e bo tako, zelo veseli. Poslovno vam bo letoĹĄnja zima zelo naklonjena, kar ste slutili Ĺže nekaj Ä?asa. Zato boste uspeĹĄno krmarili med ĹĄtevilnimi obveznostmi in zasebnim Ĺživljenjem, ki ne bo prav niÄ? pusto. Potrebe boste skrÄ?ili na minimum, saj ste se odloÄ?ili za veÄ?jo investicijo, ki pa bo od vas terjala veliko finanÄ?ne discipline. V naslednjih tednih boste veliko bolj dojemljivi za nasprotni spol, saj boste prav iskali kakĹĄno krepko spodbudo v Ĺživljenju. A vam bo za zdaj dovolj le koketiranje, za kaj veÄ? nimate ne Ä?asa in ne energije. Boste raje poÄ?akali na pomlad, kajne?.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

skoÄ?ili, najmlajĹĄa, 14-letna Ĺ pela Verdnik, in le nekaj starejĹĄa prijateljica Nika Lesjak Ekipi balonarjev Balonarskega kluba OPA, ki so Ĺželeli popestriti celoten dogodek, pa se prvi novoletni polet z balonom nad jezero ni uresniÄ?il, saj je bil veter za to premoÄ?an.

Vodja letoĹĄnjega potopa Leon Verdnik je iz vode priĹĄel kot kaĹĄen povodni moĹž. Da ga zebe, pa ni priznal.

slovenskih druĹĄtev podvodnih ĹĄportov. Tega novoletnega druĹženja so se pred enaindvajsetimi leti domislili VelenjÄ?ana Benjamin Strozak, Predrag RuĹžiÄ? ter Anton Travner iz LetuĹĄa. NajveÄ?krat, kar dvajsetkrat pa sta se na novega leta dan potapljala domaÄ?ina Jernej Herman ter Leon Verdnik, potapljaĹĄki inĹĄtruktor reĹĄevalec ter vodja letoĹĄnjega potopa. Slednji je povedal, da takĹĄno potapljanje ni nevarno, Ä?e ga vsi udeleĹženci vzamejo dovolj resno. Pred potopom se zberejo v velikem krogu, primejo za obroÄ?asto vrv in nato potonejo.

Na dnu druĹžno izpijejo zdravi-

od 8. 1. do 14. 1.

- 8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemĹĄkim okupatorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona; med njimi je padel tudi zdravnik in Ä?lan ĹĄtaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. DuĹĄan Mravljak – MroĹž iz Ĺ oĹĄtanja; - 8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, v kateri so Ĺživljenje izgubili ĹĄtirje rudarji; - 9. prosinca se je leta 1856 na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton AĹĄkerc, ki je bil od leta 1894 do 1898

Prvega potopa pred veÄ? kot dvema desetletjema se ĹĄe dobro in z nasmehom spominja BenÄ?

Strozak.

Želeli so ohladiti silvestrsko razgrete glave

Zakaj in od kdaj je to popularno potapljanje, smo vpraĹĄali enega od avtorjev ÂťhrabreÂŤ zamisli?

Trije kolegi iz domaÄ?ega kluba to zaÄ?eli 1. januarja leta 1995, ko so po prekrokani silvestrski noÄ?i iskali ĹĄe kakĹĄen nov izziv za skok v novo leto. V takratnem kafiÄ?u Karaka v Velenju so Âťnadobu-

co ĹĄampanjca iz nekaj steklenic, kar je zanje poseben izziv.

Vode v glavnem ne zajamejo, saj je pijaÄ?a pod veÄ?jim pritiskom kot je tlak voEkipa balonarjev de na globini 6 do 8 Balonarskega metrov. Se pa zgodi, kluba OPA je da kdo pa le skrkne tokrat ostala kar malo jezerske vode, na tleh. ki pa je po desetletjih Ä?iĹĄÄ?enja in kultiviranja zdaj sorazmerno Ä?ista.

Tudi dekleta tokrat pri potopu niso manjkala. Pa ne samo med gledalci, ki jih je dogodek privabil ob jezero, ampak med potapljaÄ?i.

V hladno vodo sta

tudi kaplan v Ĺžupniji sv. Jurija v Ĺ kalah pri Velenju; - 9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniĹĄko deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Ĺ oĹĄtanj; izjavo so tedaj podpisali Ĺžupani veÄ?ine ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, med njimi pa ni bilo Ĺžupana obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj mesto, kjer so imeli obÄ?insko oblast v rokah Nemci; - 9. januarja 1974, ko so v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?eli graditi blagovnico celjskega Merxa, so v Gorenju dobili devet TOZD-ov (temeljnih organizacij zdruĹženega dela), mesto Velenje pa so razdelili na 7 krajevnih skupnosti: Center desni breg, Center levi breg, Ĺ martno, Konovo, Stara vas z naseljem Jezero, Staro Velenje z Zagradom in Ĺ alek – Gorica; - 10. in 11. januarja 1987 je bil v RdeÄ?i dvorani v Velenju velik mednarodni novoletni turnir v

Dr. Duťan Mravljak – MroŞ (Foto Arhiv Muzeja Velenje) malem nogometu, na katerem so nastopile tudi prvoligaťke ekipe iz nekdanje Jugoslavije, MadŞarske in Avstrije; - od novega leta 1990 dalje so lahko drŞavljani nekdanje Jugoslavije po dolgih letih v banki za dinarje zopet kupili devize; - 10. januarja 2001 je Muzej premogovniťtva Slovenije iz Vele-

dneĹžiÂŤ sklenili, da bi nazdravili novemu letu ĹĄe na dnu jezera.

Od prazniÄ?nega ĹĄanka so se prestavili na dno Velenjskega jezera, seveda v popolni potapljaĹĄki opremi, s flaĹĄko penine in se ob tem dodobra zbudili v novo leto. Tako kot vsakiÄ? so novo sezono potapljanja odprli tudi letos z Ĺželjami, da ne bi bilo potreb po potapljanju zaradi reĹĄevanja kolegov ali drugih ljudi. Po dvigu z dna in skrbnem Ä?iĹĄÄ?enju dragocene potapljaĹĄke opreme so se v druĹžbi s svojci in prijatelji posvetili spominom na njihove pretekle podvige ter druĹžabnosti ob ogrevanju ohlajenih teles. Od znotraj in od zunaj! đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc, foto: jm, bz

Iz leta v leto se vaĹĄa zgodba ponavlja. V novo leto ste spet stopili polni zaobljub. Ĺ˝elite si nemalo sprememb svojih navad, ĹĄe bolj pa si Ĺželite, da bi se vsi vaĹĄi najbliĹžji dobro poÄ?utili. S tem je bilo v zadnjih tednih minulega leta najbolj obremenjeno vaĹĄe Ĺživljenje. K sreÄ?i se je dobro izteklo, izgledi pa tudi niso slabi. Vsekakor imate dobre pogoje, da se z optimizmom lotite naÄ?rtov za prihodnost. Ko boste zaÄ?eli, boste hitro zaÄ?utili, da ste na Ä?isto pravi poti, da jih tudi uresniÄ?ite. Potem pa se boste nehote zapletli v prepir z neko zelo pomembno in vplivno osebo, ki se vam taka sploh ne bo zdela. KakĹĄno ĹĄkodo ste si s tem naredili, ĹĄe nekaj dni ne boste vedeli. Popraviti je ne bo mogoÄ?e na hitro, tudi z roko boste teĹžko zamahnili. Ne prehitevajte dogodkov, ĹĄe manj samega sebe.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Veseli ste, da so prazniki preteklost. Trudili se boste, da boste delali dobro in da boste s svojimi skrbmi Ä?im manj obremenjevali najbliĹžje. Skrbi pa ne bo malo. Zato vas znajo prizadeti oÄ?itki, da ste sebiÄ?ni in da ne znate poskrbeti za dobro vzduĹĄje. Samotar sicer ĹĄe vedno niste, res pa je, da bi lahko kdaj kakĹĄno zadrego doma in v druĹžbi premagali tudi s pomoÄ?jo nasmeha in humorja, ki vam ga sicer ne manjka. Poleg tega pojdite veÄ?krat k prijateljem, ki ste jih moÄ?no zanemarili. Dolgi januarski zimski veÄ?eri bodo kot nalaĹĄÄ? za to, da vrnete vse obljubljene obiske. In da v roke vzamete kakĹĄno dobro knjigo.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Tudi vi ste med tistimi, ki ob zaÄ?etku novega leta sanjarijo o prihodnosti. In delajo naÄ?rte za spremembe na vseh podroÄ?jih, ki vam niso v veselje. Ĺ˝e nekaj Ä?asa se vam zdi, da je napoÄ?il Ä?as za krepko spremembo vaĹĄega Ĺživljenjskega stila. A se nekako kar ne boste mogli odloÄ?iti, da bi naredili odloÄ?ilen korak. Potem pa se vam bo zgodilo kar samo, ne da bi vi pokazali pravo voljo. Ko boste vrĹženi v to, da bo treba zaÄ?eti plavati, boste to tudi storili. In to brez teĹžav. ÄŒeprav se lahko zgodi, da vam jo malo zagode zdravje. Zato pazite, kako Ĺživite. Dovolj poÄ?itka pa tudi gibanja na sveĹžem zraku, kljub mrzli zimi, ki je konÄ?no priĹĄla v deĹželo, boste ĹĄe kako potrebovali.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Pred vami je ĹĄe nekaj napornih dni, zato boste vsak dan bolj Ä?utili utrujenost. Ko pa boste dve odloÄ?itvi, ki ĹĄe nista sprejeti, dali na tehtnico, boste ugotovili, da je tista, ki vas bo manj stala, veliko boljĹĄa. Ko boste to razjasnili, bo vse laĹžje. Tokrat vam je namreÄ? jasno, da vam ni treba prav z nikomer tekmovati, zato tudi ne boste. UĹživali boste v vsakem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste na pravi poti. To vam bodo Ĺže ta teden potrdili mnogi od bliĹžnjih, pa tudi telo vam bo sporoÄ?alo, da ste na pravi poti. Vseeno ne pozabite, da tudi vi potrebujete dopust. Letos ĹĄe posebej. Zato zaÄ?nite naÄ?rtovati. Pri tem bodite realni, pa se bo vse izteklo tako kot si Ĺželite.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Dogodki minulih dni niso bili najbolj prijetni, zato ste veseli, da so prazniÄ?ni dnevi mimo. VraÄ?ali ste se v preteklost, spomini so vam zapolnjevali misli in telo. Ob tem ste spet ugotavljali, da nima prav nobenega smisla, da se obremenjujete z majhnimi, nepotrebnimi zadevami. Zato se boste v teh januarskih dneh znali posvetiti pravim problemom in teĹžavam in vsako posebej postaviti na svoje mesto. ÄŒeprav se vam Ĺže nekaj tednov dogaja, da vam je pogosto dolg Ä?as, boste v teh dneh Ä?utili veÄ? adrenalina. V naslednjih dneh se boste morali odloÄ?ati o zelo pomembnih Ĺživljenjskih stvareh. Pri tem Ä?asa ne bo veÄ? kot dan ali dva. DokaĹžite vsem, kaj vse zmorete, saj nekateri komaj Ä?akajo, da storite kakĹĄno napako. Tokrat se bodo naÄ?akali. Vi pa boste slavili. ÄŒeprav tiho.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

nja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine; - leta 1979 se je 14. januarja zveÄ?er pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treĹĄÄ?ila na tla; na sreÄ?o se je nesreÄ?a na Golteh konÄ?ala brez smrtnih Ĺžrtev; - 14. januarja 1994 je Radio Velenje zaÄ?el oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju; - 14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado VrbiÄ? v Stockholmu izroÄ?il ĹĄvedski pisateljici Astrid Lindgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Ĺ vedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki NogaviÄ?ki podelil tudi Ä?astni znak svobode Republike Slovenije. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Zaprti boste v svoj mali svet. Vanj ne boste pustili vstopiti niti vaĹĄim najbliĹžjim.

Partnerja bo to spravljalo ob Ĺživce, vas pa niti najmanj. Potrebovali boste jeklene Ĺživce, da se boste brez Ä?ustvenih posledic reĹĄili iz zapletene Ĺživljenjske situacije.

In tudi zato ste se umaknili v svoj svet. Samozavest bo v naslednjih dneh kljuÄ?na, Ä?e Ĺželite, da se vam v Ĺživljenju vse zavrti tako, kot si Ĺželite. Neko delo bo konÄ?no steklo, kar vam bo vzelo veliko Ä?asa in energije. Ob tem ne bo dobro, da ste tako malo med ljudmi. Ni kriva le zima, vzrok je veliko globlji. In poznate ga le vi. OdloÄ?itev naj zori vsaj ĹĄe nekaj dni. Prepomembna je, da bi jo sprejeli na hitro.

Zdravje bo odliÄ?no, finance tudi. Sploh, ker ob izteku leta niste zapravljali.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

ÄŒeprav ste zadnje Ä?ase najraje kje na toplem, sami, z dobro knjigo v rokah ali pa kakĹĄnim drugim kreativnim delom, si boste iz dneva v dan bolj Ĺželeli druĹžbe in veÄ? ljudi okoli sebe. Zima ni vaĹĄ letni Ä?as, zato boste kmalu zaÄ?eli sanjati o toplih dnevih kje ob vodi. Ĺ e prej pa boste skrbno naÄ?rtovali zimske poÄ?itnice, saj Ä?utite, da jih boste letos resniÄ?no potrebovali. V zadnjih tednih ste res veliko delali, zato nujno potrebujete novo energijo.

Nabrali si jo boste le, Ä?e boste konÄ?no zaÄ?eli misliti tudi nase. To vam nikoli ne gre prav dobro od rok. Nekoga precej pogreĹĄate, pa Ä?eprav tega ne priznate. Da to drĹži, boste vedeli ĹĄele, ko se bo vrnil v vaĹĄe Ĺživljenje.

In to se bo zgodilo Ĺže ob koncu tega tedna.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V novo leto ste stopili polni optimizma in brez naÄ?rtov, kar ni ravno znaÄ?ilno za vas, saj radi naÄ?rtujete svoje Ĺživljenje. To se bo zgodilo zato, ker ste pred kratkim konÄ?ali obseĹžen in zahteven Ĺživljenjski projekt. Sedaj se boste odloÄ?ili, da je Ä?as za poÄ?itek.

In si ga boste tudi vzeli. Vsaj od naÄ?rtov, ki bi od vas zahtevali tudi precej finanÄ?nih sredstev. Zaradi nekega precej neprijetnega dogodka boste namreÄ? v naslednjih dneh res veliko razmiĹĄljali o financah. In to resno, saj boste morali v kratkem reĹĄiti precej teĹžavno situacijo. Kot kaĹže, se boste odloÄ?ili prav, pa Ä?eprav bo za vaĹĄo odloÄ?itvijo sledilo kup pripomb svojcev, predvsem tistih, ki ne Ĺživijo z vami. Ne ozirajte se nanje. Vi Ĺže veste, kaj je prav!

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Leto se za vas ni zaÄ?elo tako, kot ste si Ĺželeli. Ker dobro veste, da ni dobro preveÄ? sanjariti, se boste sedaj lotili dela in zaÄ?eli uresniÄ?evati naÄ?rte, ki ste jih morali ob koncu minulega leta postaviti na stranski tir. Kmalu boste veÄ? Ä?asa in energije posvetili novemu hobiju, ki vam prinaĹĄa res veliko zadovoljstvo. Ob tem iz svojih misli ne boste mogli odgnati nekoga, ki se vam je Ĺže pred Ä?asom moÄ?no usedel v srce. Sanjarili boste, a ne preveÄ?. Le toliko, da vam bo lepo, ko si boste to zaĹželeli. To bo odganjalo tudi sive misli ob vaĹĄem poÄ?utju, ki ne bo najboljĹĄe. Tokrat Ĺžal ne bo boljĹĄe v dnevu ali dveh. Sprijaznite se s tem, pa bodo dnevi takoj lepĹĄi.

Ljubezen? Partner bo storil prvi korak, vi pa mu le sledite.

Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

7. januarja

06.00 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca Peta hiša na levi, nan.

Dnevnik, vreme, šport Ogenj rit in kače, niso za igrače, portret Milene Miklavčič 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost/Moja gostja, tv Lendava 15.40 Penelopa, ris.

15.45 Firbcologi 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Drobci najinega očeta, japon. film 21.25 Prava ideja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet: Človek s srcem v sredini 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Infokanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Jani Nani, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Berta in Ufek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Dedki in babice 08.35 Točka, glasb. odd.

09.20 Bloški asi, dok. film 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.15 Slovenski magazin 15.40 Kino Fokus 15.50 Čas za Manco Košir 18.00 Fina gospa, 6/10 18.30 Fina gospa, 7/10 19.05 Penelopa, ris.

19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Oto Pestner – 60 let: Vse najboljše!

21.55 Misijonar, franc. film 23.25 Prostor za mizo, dok. odd.

00.50 Točka, glasb. odd.

01.35 Halo TV 02.35 Zabavni kanal

12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.15 22.50 23.40 00.40 01.25 02.00

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris.

Florini zmajčki, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur, vreme 24ur Preko vseh meja, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.

Kralji bega, nan.

Policijska družina, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Tinkara Kovač, Sheby 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, ans. Robija Zupana, ans.

Stanka Fajfa 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

Sobota,

8. januarja

06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.20 13.00 13.30 14.15 15.00 15.40 15.50 16.30 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 22.00 23.05 01.00 01.25 02.15

07.00 07.05 07.15 07.20 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.05 08.25 09.10 09.35 10.50 11.40 12.45 13.25 14.25 16.00 17.00 17.55 19.15 19.40 20.00 21.20 22.05 22.30 23.40 00.25 01.30 sledi 02.50 03.30

06.00 07.00 07.10 07.30 07.45 07.55 08.10 08.25 08.35 09.00 09.15 10.05 10.20 11.10 11.25

7. januarja 2016

04.20 05.10

06.00 07.00 07.10 07.30 07.45 07.55 08.10 08.25 08.35 09.00 09.15 10.05 10.20 11.10 11.25 12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 22.05 22.40 22.45 00.50 02.35 03.10

Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem! kviz Ugriznimo znanost Peta hiša na levi, nan.

Dnevnik, vreme, šport Prava ideja Globus Poročila, vreme, šport Olivija, ris.

Studio kriškraš: Praprapradedek Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Alpe, Donava, Jadran Novice Infodrom Kioka, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Koncert ansambla Spev 2015, 2. del Na naši zemlji Odmevi, šport, vreme Pravilo igre, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Jani Nani, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Berta in Ufek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Starodavni Egipt Točka, glas. odd.

O živalih in ljudeh Na vrtu Na obisku Biatlon, sp, sprint (M), prenos Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja (M), 10 km, posn.

Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja (Ž), 5 km, posn.

Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos Dober dan Halo TV Deskanje na snegu, sp, paralelni SL, prenos Firbcologi Infodrom Samo v New Yorku, am. film Popravljena krivica, 8/10 Bučke, satirično informativna parodija Polnočni klub: Žametni glasovi Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Deskanje na snetu, sp, paralelni SL, posn.

Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, 10 km (M), posn.

Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, 5 km (Ž), posn.

Biatlon, sp, sprint (M), posn.

Biatlon, sp, sprint (Ž), posn.

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris.

Florini zmajčki, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika ang. pekarija, ang. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur, vreme 24ur Moja neprava žena, am. film 24ur zvečer Eurojackpot Vprašanje vere, am. film Ljubezen prek pisem, am. film 24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža, ans. Robija Zupana, ans.

Stanka Fajfa 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice, Škotska 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Admiral, film 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

Nedelja,

9. januarja

06.05 07.00 07.20 07.45 08.05 08.15 08.40 09.00 09.25 10.10 10.25 10.35 11.20 13.00 13.25 13.50 14.30 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 20.00 22.00 22.55 23.30 01.10 01.35 02.30

06.05 06.35 07.00 09.25 10.25 11.25 12.45 13.25 14.25 15.10 16.05 17.50 19.45 20.30 21.00 21.30 22.15 23.00 00.30 01.45 sledi 03.40 04.15 05.40

Odmevi Zgodbe iz školjke: Pustolovec Čebelica Maja, ris. nan.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Vetrnica: Ptičja hišica, ponov.

Studio kriškraš: Muzej Ribič Pepe Firbcologi Male sive celice, kviz Praktična matematika, igrani film Infodrom V svojem ritmu: Jazz, 4/7 Tv arhiv Dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Zdravje Slovencev: Rak prostate Resnica o telesni vadbi, dok. odd.

Zaljubljeni v življenje Poročila, vreme, šport Posebna ponudba Sladkanje z Rachel Allen, 1. del Ozare Zu, ris.

Vreme Dnevnik, šport, vreme Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 2. del Zapuščina (II.), 7/7 Poročila, šport, vreme Koruzni otok, film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

10 domačih Na naši zemlji Najboljše jutro Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos iz Zauchenseeja Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna Alp. smuč., sp, smuk (Ž), posn.

Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos iz Ruhpoldinga Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, skupinski start (Ž), posn. iz Val di Fiemmeja Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos iz Ruhpoldinga Rokomet, prijat. tekma (M), Slovenija : Hrvaška, prenos iz Kopra Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Willingena Nord. smuč., sp, novoletna tekašna turneja, skup. start (M), posn.

Deskanje na snegu, sp, paralelni slalom, posn.

Glasovi strahu, koprod. ser.

Zvezdana Presenečenja, 2. sez., 7. del Artimični concert, Borghesia, ponov.

Polnočni klub: Žametni glasovi Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipna tekma, posn.

Deskanje na snegu, sp, paralelni slalom, posn.

Rokomet, prijat. tekma (M), Slovenija : Hrvaška, posn.

Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, skup. start (M), posn.

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.15 10.40 11.00 11.15 11.30 13.00 13.15 14.05 16.10 17.55 18.55 18.58 20.00 22.10 00.50 02.35

24ur, ponov.

OTO čira čara Kaja, ris. Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Wendy, ris.

Winx klub, ris.

Peter Pan, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Vprašaj Laro, ris.

Tv prodaja Daleč od doma, am. film Tv prodaja Zdravo hujšanje, am. ser.

Rjavi sladkoršček, am. film Viharna noč, am. film Usodno vino, nan.

24ur, vreme 24ur Zakon molka, kanad. film Hudičev odvetnik, am. film Skrivnostno okno, am. film Zvoki noči

08.40 08.55 09.00 09.40 10.00

Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš Ustvarjalne iskrice (142) Na obisku … pri Karlu Dragu Semetu Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospot dneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Mladi za Veleje Kaj prinaša nova strategija MOV do 2020 Dotiki gora: Uršlja gora Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2353. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Koncert ans. Donačka Jutranji pogovori Iz arhiva VTV: Na obisku pri Francu Žerdonerju Videospot dneva Videostrani, obvestila

11.00 11.20 11.35 11.40 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.20 20.25 22.00 23.30 00.30 00.35

10. januarja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.15 09.25 10.00 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.20 22.25 22.55 00.25 00.50 01.45

06.30 06.45 07.30 10.25 11.25 12.10 13.25 14.40 15.45 17.40 18.30 19.50 20.00 21.00 22.30 23.45 00.25 01.15 sledi 02.55 04.40

Živ žav Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Tork, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris. Čarli in Lola, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pujsa Pepa, ris.

Nabriti detektivi, 19/26 Nedeljska maša, prenos iz župnije Dobrova pri Ljubljani Prisluhnimo tišini Ozare, ponov.

Obzorja duha: Življenje krščanskih skupnosti Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Koncert ansambla Spev 2015: Po Slakovi poti, 2. del, ponov. Štirje mušketirji, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Muk, ris.

Vreme Dnevnik, vreme, šport Nova dvajseta, 18/18 Intervju, Gideon Levy Arktična melanholija, dok. odd.

Poročila, šport, vreme Suzanne, franc. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Duhovni utrip Posebna ponudba Glasbena matineja Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos iz Zauchenseeja Biatlon, sp, skup. start (M), prenos iz Ruhpoldinga Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna Biatlon, sp, skup. start (Ž), prenos iz Ruhpoldinga Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Willingena Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, zasled. tekma (Ž), posn.

Nord. smuč., sp, novoletna tekaška turneja, zasled. tekma (M), posn. Žrebanje Lota Vse in nič, 1/2 Vera (V.), 3/4 Vikend paket, ponov.

Zvezdana, ponov.

Zaljubljeni v življenje, ponov. Športni posnetki Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.

Alp. smuč., sp, SL (M), posn.

Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), posn.

06.00 07.00 07.01 07.15 07.40 08.05 08.35 08.50 09.00 09.25 09.50 10.15 10.35 11.00 11.15 12.55 13.10 14.00 15.45 17.55 18.55 18.58 20.00

24ur, ponov.

OTO čira čara Kaja, ris. Želvica Lulu, ris.

Chuck in prijatelji, ris.

Radovednica Bibi, ris.

Smrkci, ris.

Maša in medved, ris.

Wendy, ris.

Winx klub, ris.

Peter Pan, ris.

Otroci, to smo mi, avstral. ser.

Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

Tv prodaja Škratje, am. film Tv prodaja Zdravo hujšanje, am. ser.

Mama brez milosti, am. film Kradljivec strele, am. film Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Zgodilo se je na Manhattnu, am. film 21.55 Prva ljubezen, am. film 00.00 Joshua, am. film 01.55 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2352. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 2353. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 25 let VTV VAŠE TELEVIZIJE, posnetek prireditve 12.00 Koncert Pihalnega orkestra Zarja in ans. Saše Avsenika 13.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.35 Prodajno TV okno 14.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (141) 18.20 Miš maš: Kaj so internetni piškotki?

19.00 Pop corn: Tinkara Kovač, Sheby 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Robija Zupana, ans.

Stanka Fajfa 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Pogovor v studiu: Vem da zmoreš, Darja!, ponovitev 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

Torek,

11. januarja

05.55 06.10 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.35 11.05 11.50 12.20 13.00 13.45 14.35 15.00 15.10 15.40 15.45 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 00.45 01.10 02.05

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.25 09.15 11.00 11.50 14.20 15.45 17.00 18.00 18.30 19.00 19.15 19.20 19.30 19.35 20.00 21.30 00.30 01.15 02.20 04.25

06.00 07.00 07.10 07.30 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25 12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.50 22.25 23.15 00.05 00.50 01.25

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Sladkanje z Rachel Allen, 1. del 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres?

Peta hiša na levi, nan.

Dnevnik, vreme, šport Sveto in svet: Človek s srcem v sredini Duhovni utrip Poročila Dober dan, Koroška Lojzek, ris.

Danov Dinosvet, 2/26 Točka preloma Poročila, šport, vreme V svojem ritmu: Hip hop, 5/7 Novice eRTeVe Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Pisave Glasbeni večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Info-kanal

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Jani Nani, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Berta in Ufek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodba iz školjke: Šport Točka, glasb. odd.

Vitanje v vesolju, Sunita, dok. film Halo TV Dobro jutro Polnočni klub: Žametni glasovi Ljudje in zemlja Halo TV Fina gospa (II.), 8/10 Fina gospa (II.), 9/10 Olivija,ris.

Lojzek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Praktična matematika, igrani film Foylova vojna (IX.), 3/3 Darilo, 1/2 Točka, glasb. odd.

Halo TV Športni posnetki Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Grda resnica, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.

Kralji bega, nan.

Policijska družina, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 2353. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 uhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Jesen življenja – LUŠni orkester 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.50 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Urgentni center Celje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vurberk – 1 del koncerta 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Sreda,

12. januarja

05.45 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.30

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem, kviz!

Obzorja duha Kako sem videl svet izpod mize, nad.

13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 NaGlas!

15.00 Poročila 15.10 Lučka – Pitypang, tv Lendava 15.55 Muk, ponov.

16.05 Ribič Pepe 16.30 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Zdravje Slovencev: Možganska kap 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 1/10 20.55 Ljubljana, London, New York – Tugo Šušnik, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Antonija Marolt 00.30 Profil 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05

21.40 22.30 00.30 01.35 02.20 04.20

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

Ali veš, koliko te imam rad, ris.

Jani Nani, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Berta in Ufek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Bine – Postolovec Točka, glasb. odd.

Tv arhiv eRTeVe Halo TV Dobro jutro Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 2. del Dober dan Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Flachaua Olivija, ris.

Lojzek, ris.

Veseli Veselko, ris.

Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

Studio kriškraš: Muzej Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Flachaua Presenečenja, 8. del Zaprt krog, poljski film Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd. Športni posnetki Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25 12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.30 00.20 01.05 01.40

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Morska deklica H20, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Preverjeno Jezero skrite ljubezni, nan.

24ur zvečer Kosti, nan.

Na čelu države, nan.

Policijska družina, nan.

24ur, ponov.

Zvoki noči

08.30 09.15 11.00 11.15 12.15 14.40 16.20 17.40 18.50 19.00 19.10 19.15 19.25 20.40

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 Urgentni center Celje 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! Čajanka 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2354. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Dotiki gora: Kamnik 20.40 Vurberk – 2 del koncerta 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila

13. januarja

06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.55 12.25 13.00 13.30 14.20 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.20 18.55 19.00 20.05 22.00 23.05 00.40 01.05 01.30 01.55 02.50

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.20 08.30 09.05 09.50 10.20 11.30 14.10 16.05 17.00 18.00 18.30 19.05 19.15 19.25 19.50 20.00 20.20 21.15 22.10 23.20 00.05 01.05 02.45

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25 12.35 12.50 13.50 14.45 15.50 16.45 17.05 17.55 18.55 19.00 20.00 22.15 22.50 23.40 00.30 01.15 01.50

Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Pisave Kako sem videl svet izpod mize, nad.

Dnevnik, vreme, šport Intervju: Gideon Levy Prava ideja Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil: Sergej Kapus Poročila, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Eko utrinki: Vetrna zadruga Sara in Raček, ris.

Simfonorije, ris.

Vem! kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Prodajalec zdravil, ital. film Odmevi, vreme, šport Naše matere, naši očetje: Drugačna vojna, 2/3 Turbulenca Profil: Sergej Kapus Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov.

Info-kanal

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Jani Nani, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Berta in Ufek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Kruhova zgodba Zgodbe iz školjke: Ricmanje Lučka – Pitypang, tv Lendava Točka, glasb. odd.

10 domačih Vikend paket Dobro jutro Biatlon, sp, posamična tekma (M), prenos iz Ruhpoldinga Dober dan Halo TV Fina gospa (II.), 10/10 Fina gospa (III.), 1/7 Olivija, ris.

Lojzek, ris.

Ribič Pepe Žrebanje Lota Bučke, satirično inform. parodija Čas za Manco Košir 20 let umetniškega dela: Z baletnimi umetniki Aritmični koncert – Red five point star Točka, glasb. odd.

Halo TV Biatlon, sp, posamič. tekma (M), posn.

Zabavni kanal

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris.

Kaja, ris. Čebelica, Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Zdravnica malega mesta, nan.

Plamen v očeh, nan.

Kar bo, pa bo, nan.

24ur popoldne Odpuščanje ljubezni, nan.

Usodno vino, nan.

24ur vreme 24ur Daj naprej, am. film 24ur zvečer Kosti, nan.

Na čelu države, nan.

Policijska družina, nan.

24ur zvečer, ponov.

Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja: Regionalne novice 1, prometno poročilo, jutranji gosti, koledar dogodkov 10.30 Napovedujemo 10.35 2354. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.35 Videospot dneva 11.40 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice 18.20 Otroški program 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Pravilno ločevanje odpadkov, pogovor 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 7. 1. 2016, barve: CMYK, stran 21

WALLIAMS, David: Zlobna zobarka ml – Mladina/ P – Leposlovne knjige od 10. do 13. Leta Mesto so zavzele temne sile. PonoÄ?i so se dogajale Ä?udne reÄ?i. Otroci so pred spanjem poloĹžili svoje zobke pod blazino in Ä?akali, da jim bo zobna miĹĄka prinesla darilo za izpadli zobek. Toda, ko so se zjutraj zbudili, so namesto darila pod blazino naĹĄli nekaj grozljivega. Mrtvega slinarja. Ĺ˝ivega pajka. Na stotine striglic, ki so gomazele in mrgolele po postelji. Na delu je bilo zlo.

Dvanajstletnemu Alfiju ni lahko v Ĺživlje-

Izvedeli boste, kakĹĄno otroĹĄtvo so imeli npr. Marco Polo, Kristof Kolumb, James Cook in kako so postali pustolovci. Kratek Ĺživljenjepis povzema najpomembnejĹĄe dogodke v njihovem Ĺživljenju. Na koncu vsakega poglavja pa sledi ĹĄe posladek, kviz, s katerim lahko preverite svoje znanje o vsakem pustolovcu. Na koncu knjige je ĹĄe kratek slovarÄ?ek, Ä?e kakĹĄne besede ne boste razumeli.

BRIGGS, Raymond: SneĹženi moĹž in sneĹžni kuĹža ml – Mladina/ C-Sz – Slikanice zaboji Bine se z mamo in starim kuĹžkom preseli v novi dom. ÄŒez nekaj mesecev mu kuĹžek zaradi starosti umre. NapoÄ?ila je zima. Bine je bil osamljen in je zelo pogreĹĄal svojega starega prijatelja. Napisal je pismo BoĹžiÄ?ku in ga odnesel v pritliÄ?je, ko se je spotaknil ob desko, ki je ĹĄtrlela iz tal. Pod njo najde ĹĄkatlo za Ä?evlje. V njej je naĹĄel poĹĄvedran klobuk, nekaj kosov premoga, izsuĹĄeno mandarino in ocufan zelen ĹĄal. V ĹĄalu je naĹĄel fotografijo fantka s sneĹženim moĹžem. Spoznal je, da je v tej hiĹĄi nekoÄ? Ĺživel fant, ki je naredil Ä?udovitega sneĹženega moĹža. Tudi Bine se odloÄ?i narediti sneĹžaka in ker je ostalo ĹĄe nekaj snega, je naredil ĹĄe sneĹženega kuĹžka. OpolnoÄ?i Bine-

nju, saj mora skrbeti za svojega invalidnega oÄ?eta. Ĺ˝ivljenje pa mu ĹĄe dodatno oteĹžuje socialna delavka in nova zobozdravnica, gospa Korenina. Alfi ni maral hoditi k zobozdravniku, zato je imel skoraj vse zobe rumene in rjave. Zob, ki niso bili ne rumeni ne rjavi, preprosto ni bilo, ker so izpadli. Nazadnje je bil pri zobozdravniku pri ĹĄestih letih. Z novo zlobno zobarko pa ni Ĺželel imeti opravka, saj mu je Ĺže njena bliĹžina vzbujala nelagodje.

GRADIŠNIK, Ana: Z uŞitkom uŞita: sladica brez Şit od - Odrasli / 641 – Priprava Şivil Avtorica knjige, ťestnajstletna Ana Gradiťnik je dolgo trpela za alergijo na kokos.

Skupaj z oÄ?etom je preĹĄtudirala razno literaturo o brezglutenski prehrani in Ĺže po nekaj tednih diete se je reĹĄila alergije. Prehranskega reĹžima, ki prepoveduje predvsem uĹživanje Ĺžita (razen krompirja, riĹža in koruze), se po ozdravljenju ni Ĺželela odreÄ?i. Predelala je nekaj druĹžinskih receptov za moÄ?nate jedi, tako da je izmed sestavin izloÄ?ila nevarni Ĺžitni gluten, temu pa dodala ĹĄe vrsto lastnih brezglutenskih receptov. Ana v knjigi predstavlja veÄ? kot 60 receptov za pripravo brez glutena. Recepti so raznovrstni in primerni tudi za zaÄ?etnike v pripravi brezglutenskih jedi. Namenoma se je lotila priprave sladic z domaÄ?imi ter nam dobro poznanimi in dostopnimi sestavinami, ki jih lahko ob nazorno opisanih postopkih pripravimo v vsakem domu.

KUHN, Birgit: NajdrznejĹĄi pustolovci ml – Mladina / 91- Zemljepis Knjiga je namenjena ljubiteljem pustolovĹĄÄ?in. Spoznali boste deset najpogumnejĹĄih odkriteljev in pustolovcev v zgodovini.

21

PRIREDITVE

7. januarja 2016

ta prebudi lajeĹž. Pokukal je skozi okno in si nejeverno pomel oÄ?i – njegova sneĹžna prijatelja sta oĹživela.

SneĹženi moĹž in sneĹžni kuĹža je slikanica, ki je nastala po risanem filmu (2012), s katerim so obeleĹžili 30-letnico nastanka risanega filma SneĹženi moĹž.

TAN, Amy: Žena kuhinjskega boga

VELENJE ÄŒetrtek, 7. januar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 13.30 Dom za varstvo odraslih Velenje Bralna Ä?ajanka 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Via Alpina – direkt, potopisna predstavitev poti Igorja Gruberja

Petek, 8. januar 7.00 12.00 17.00

18.00

18.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Drameljska pot RazstaviĹĄÄ?e Gorenje Vodenje po razstavi Ane Vidmar in sreÄ?anje z umetnico Vila Bianca Razstava grafiÄ?nih delavnic DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov pod mentorstvom Arpada Ĺ alamona UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 A je to tudi Fimo, 1. del – Delavnica oblikovanja poliemerne gline za odrasle Glasbena ĹĄola Velenje, Modra dvorana Koncert Gregorja dermola (klarinet)

Sobota, 9. januar 6.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: 38. pohod po poteh Pohorskega bataljona 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Osankarica 8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druĹženje NajhitrejĹĄi krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Fimo v prostem slogu – Delavnica oblikovanja poliemerne gline za odrasle 10.00 Stari trg 19, nad HiĹĄo Mineralov

Laponska, ustvarjalna delavnica 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana DogodivĹĄÄ?ine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, igrana stripovska predstava (Maksi abonma in izven) 20.00 Dvorana Centra Nova, Velenje Koncert Eddie Luis & His Jazz Passengers ÂťYou've Got That SwingÂŤ (Abonma Klub in izven)

Nedelja, 10. januar 17.00 KAC, Efenkova 61 b Stezosledci, redno meseÄ?no sreÄ?anje 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Parodija KD GledaliĹĄÄ?e Velenje Vse o Ĺ ejkpiru (Nedeljski abonma in izven)

Ponedeljek, 11. januar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? Perlice, 1. del – Ustvarjalni mini klub za uÄ?ence 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Nakit iz perlic, 1. del – Ustvarjalni klub za odrasle 17.00 Vila RoĹžle v SonÄ?nem parku Predavanje Elen UrĹĄiÄ? Vzgoja osebnostno proĹžnega in Ä?vrstega otroka 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja, bralni klub za odrasle 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Komedija SNG Nova Gorica Tartuffe (Beli abonma in izven) 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: komedija ÄŒisto nova zaveza

Torek, 12. januar

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba

Torkova peta – ustvarjalnica za otroke in odrasle 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Naravna medicina in recepti iz domaÄ?e lekarne

Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 b Kuharska delavnica Peka kruha 17.00 Vila RoĹžle v SonÄ?nem parku Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje

Sreda, 13. januar 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

Sreda, 13. januar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Iglu ĹĄov – veÄ?er improvizacijske komedije (Abonma Mladost in izven) 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Branje je Ĺžur, reading is cool

ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 9. januar 19.00 Marof Poker turnir – KŠŠF

Ponedeljek, 11. januar 18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica v ĹĄmarĹĄki knjiĹžnici 18.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih SvetniĹĄka pisarna SD 19.00 Sejna soba v HiĹĄi mladih Poslanska pisarna SD

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 7. januar

Sreda 13. januar,

8.00

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pohod 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Jonny Duddle: Gigantozaver

17.00 HiĹĄa mladih – sejna soba MoĹžganski fitness 19.30 Marof ZvoÄ?na kopel z gongi

Petek, 8. januar 8.30

Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica

Lunine mene

Sobota, 9. januar 19.00 Ĺ portna dvorana Ĺ oĹĄtanj Liga Telemach: Elektra Ĺ oĹĄtanj Helios Suns

Ponedeljek, 11. januar 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski turnir

Torek, 12. januar

Prazna luna - mlaj

17.00 Vila Mayer

CITY CENTER Celje

GrafiÄ?ni Pogled v preteklost Velenje, 8. januarja – V razstaviĹĄÄ?u vile Bianca bodo jutri ob 17. uri odprli razstavo Pogled v preteklost. Pripravili so jo v DruĹĄtvu ĹĄaleĹĄkih likovnikov. Na ogled bodo grafiÄ?na dela iz de-

poja Ä?lanov druĹĄtva. Nastala so na grafiÄ?nih delavnicah, ki jih je med leti 1990 in 1996 vodil Arpad Ĺ alamon. Razstavljalo bo 18 Ä?lanov druĹĄtva. Kulturni program ob odprtju razstave pripra-

10. januarja, ob 2:31.

vljata harmonikar Zmago Ĺ tih in kitarist Marko Zaletelj. Projekt sta podprli ZKD Ĺ aleĹĄke doline in JSKD – ObmoÄ?na izpostava Velenje.

• ÄŒetrtek, 7. 1., BiotrĹžnica • Petek, 8. 1. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • 9. 1. do 19. 1. Lego festival • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

đ&#x;”˛

od- Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman Pisateljica Amy Tan, AmeriÄ?anka kitajskega rodu, nas v romanu povede skozi Ĺživljenje kitajsko-ameriĹĄke druĹžine, ki se sreÄ?a na pogrebu pratetke Du v Los Angelesu.

V zgodbi se prepletata sodobno Ĺživljenje ameriĹĄke Zahodne obale in preteklost Kitajske. Zgodba se zaÄ?ne, ko se osrednji osebi romana, mati Winni Louie (Jiang Weili) in hÄ?i Pearl Louie Brandt, odloÄ?ita, da je napoÄ?il Ä?as razkritja dolga leta utajevanih skrivnosti. Pomaknemo se v prvo polovico 20. stoletja. Weili odraĹĄÄ?a kot hÄ?erka bogatega tovarnarja in njegove Ä?etrte Ĺžene. Po materini skrivnostni smrti se zanjo zaÄ?nejo hudi Ä?asi, ki se ĹĄe stopnjujejo po dogovorjeni poroki. Weili ob usodnih dogodkih izgubi zaupanje v moĹža, izgubi ĹĄtiri otroke ... Nikdar pa ne neha upati na sreÄ?ni preobrat v svoji usodi. đ&#x;”˛

Spremenjen delovni Ä?as HiĹĄe mineralov Velenje, 4. januarja – V januarju je HiĹĄa mineralov v Starem Velenju med tednom odprta po spremenjenem delovnem Ä?asu. Obiskovalci si lahko kamnine in minerale ogledajo od torka do petka med 14. in 17. uro, v soboto in nedeljo pa med 10. in 17. uro. Za ogled zunaj navedenega odpiralnega Ä?asa se je treba naroÄ?iti po

T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas www.dlib.si

AS

ÄŒARLI REĹ I BOĹ˝IÄŒ

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEĹ ÄŒE . CEPILNIKI DRV . KROĹ˝NE Ĺ˝AGE . OVIJALCI DRV

telefonu ali e-poĹĄti Muzeja Velenje. K obisku pa v prvih dneh novega leta vabi tudi muzej na Velenjskem gradu, kjer si lahko obiskovalci poleg zanimivih stalnih razstav samo ĹĄe do 10. januarja ogledajo tudi obÄ?asne razstave PrazniÄ?na voĹĄÄ?ilnica, Jaslice, Pisano slovo od leta 2015 ter razstađ&#x;”˛ vo pravoslavnih ikon.

Shelby: The Dog Who Saved Christmas (Kanada) DruĹžinski boĹžiÄ?ni film, 92 minut (Kanada) ReĹžija: Brian K. Roberts Igrajo: Rob Schneider, Tom Arnold, Jennifer Gibson, Riley Roberts, Jefferson Brown, Natalie Lisinska idr.

Petek, 8. 1. ob 18.30 uri – mala dvor.

Sobota, 9. 1., ob 18.30 – mala dvor.

ZAKON TRGA La loi du marchĂŠ (Francija) Drama, 93 minut ReĹžija: StĂŠphane BrizĂŠ Igrajo: Vincent Lindon, Karine de Mirbeck, Matthieu Schaller, Yves Ory, Xavier Mathieu, Paul Portoleau idr.

Petek, 8. 1., 8. 1., ob 18.00

TAKSI Taxi (Iran) KomiÄ?na drama, 82 minut ReĹžija: Jafar Panahi Nastopajo: Fares Fares, Nikolaj Lie Kaas, Pilou AsbĂŚk, Sarah-Sofie Boussnina, David Dencik idr.

Petek, 8. 1., ob 19.45 Nedelja, 10. 1., ob 20.30

SNOOPY IN CHARLIE BROWN – FILM O ARAŠIDKIH Snoopy and Charlie Brown: The Peanuts Movie (ZDA)

Animirana druĹžinska komedija sinhronizirana v slovenĹĄÄ?ino, 88 minut ReĹžija: Steve Martino Glasovi: Sebastjan KuĹĄar, Matija Puhar, Pika KovaÄ?, Luca Marinko, Alana VrviĹĄÄ?ar, Ela Ä?urić RibiÄ? idr.

Sobota, 9. 1., ob 18.00 Nedelja, 10. 1., ob 16.00 – 3D, otroťka matineja

MOJA MAMA Mia Madre (Italija) Drama, 106 minut (Italija, Francija) ReĹžija: Nanni Moretti Igrajo: Margherita Buy, John Turturro, Giulia Lazzarini, Nanni Moretti, Beatrice Mancini, Stefano Abbati, idr.

Petek, 8. 1., ob 20.15 – mala dvorana

Sobota, 9. 1., ob 20.15 – mala dvor.

Nedelja, 10. 1., ob 19.00 – mala dvor.

SESTRI Sisters (ZDA) Komedija, 118 minut ReĹžija: Jason Moore Igrajo: Tina Fey, Amy Poehler, John Cena, Maya Rudolph, James Brolin, idr.

Petek, 8. 1., ob 21.15 Sobota, 9. 1., ob 20.00 Nedelja, 10. 1., ob 18.00

ÄŒISTO NOVA ZAVEZA Le tout nouveau testament (Belgija, Francija, Luksemburg) Komedija, 113 minut Ponedeljek, 11. 1., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e v mali dvorani

Naš čas, 7. 1. 2016, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Mestne občine Velenje Srečno, zdravo in uspešno leto 2016 vam želijo župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje.

7. januarja 2016 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Mestne občine Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 18. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Naš ­čas, 7. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

7. januarja 2016

23

OBVEŠČEVALEC mali OGLASI

RADIO VELENJE DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

Gost zdravniških nasvetov, danes, 7. januarja ob 17. uri bo primarij Janez Poles, tema pogovora pa srčno popuščanje ČETRTEK, 7. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

NEPREMIČNINE STANOVANJE v Šoštanju, 65 m2, visoko pritličje, prodam za 800 evrov m2. Gsm: 031 311 757 STANOVANJSKO hišo in gradbene parcelo (2227 m²) primerno za obrtno dejavnost v k.o. Lokovica pri Šoštanju prodamo. Gsm: 041 349 033.

ODDAM BOKS za konja v okolici Šoštanja oddam. Veliki izpusti in lepi tereni za ježo. Gsm: 041 491 709

PRIDELKI FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji.

Gsm: 031 350 928 JABOLČNIK, domači kis, borovniče-

vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI PRAŠIČA težkega okoli 150 kg prodam. Možnost zakola na domu.

Gsm: 041 986 071 MLADE zajce za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 040 684 008 BIKCA, čb, starega 10 dni prodam.

Gsm: 041 776 450 ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945 TELIČKO simentalko, eko reje, staro 8 mesecev, prodam za zakol ali nadaljnjo rejo. Gsm: 041 393 047, tel.: 03 5885 713

• 4-sobno stanovanje na Kersnikovi (Sončni park) v Velenju, 93,3 m2, 2/2 nad., zgrajeno 1991, odličen razpored, obnovljeno in klimatizirano. ER: v izdelavi. Cena: 99.000 evr.

• 3-sobno stanovanje v petorčku na Kajuhovi v Velenju, 69,6 m2, M2/nad., popolnoma obnovljeno 2008, klimatizirano. ER :E (105-150) kWh/m2a.

Cena 65.000 evr.

PETEK, 8. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Zanimivosti 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 9. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 10. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

Nagrajenci praznične nagradne križanke Habit, objavljene v tedniku Naš čas, 17. decembra so: 1. Nagrada: tri pizze v Velunu v Velenju: Jana Hudomal; Ravne 281, Šoštanj 2. Nagrada: dve pizzi v Velunu v Velenju: Lijana Lamot, Gaberke 25, Šoštanj 3. Nagrada: ena pizza v Velunu v Velenju: Darja Zdovc, Kajuhova 14, Velenje Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dobili po pošti! Čestitamo!

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

Nagrajenci praznične križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas, 23. decembra so: Martina Pokleka, Lokovica 28 E, 3325 Šoštanj, Irena Kozmel, Partizanska 12, 3325 Šoštanj in Zdenka Kumer, Foitova 6, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Elektro Jezernik.

SMRTI Viher Neža, roj. 1923, Šoštanj, Aškerčeva cesta 14; Tajnik Frančiška, roj.

1929, Šmartno ob Paki, Gorenje 20 a; Fijavž Ema, roj.1932, Velenje, Tavčar-

jeva cesta 7; Tonkli Ivana, roj. 1923, Velenje, Šercerjeva cesta 13; Stevančević Ratko, roj. 1943, Šoštanj, Metleče 14; Bačovnik Terezija, roj.

1927, Šoštanj, Koroška cesta 3.

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

PONEDELJEK, 11. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 12. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 13. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28. decembra do 3. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 28. decembra do 3. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50 | epp@nascas.si DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

Dosti prezgodaj nas je zapustil mož, oče in dedek

JOŽEF NAPOTNIK 19. 5. 1941 – 26. 12. 2015

Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu pomagali, mu lajšali trpljenje in nas bodrili. Hvala patronažni službi, posebej sestrama Špeli in Tatjani, ter Bolnišnici Topolšica in Splošni bolnišnici Celje. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izkazano sočutje, pomoč in tolažbo.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

Vsi njegovi

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po kratki bolezni zapustila naša

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9. in 10. 1. – Nataša Nedič, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto.

ANA MACUR rojena PRTENJAK iz Kraigherjeve 8 c, Velenje

Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 28. decembra 2015, na ljubljanskih Novih Žalah.

Žalujoči vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 7. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

Veselo in razigrano v novo leto Velenje – Ĺ tevilni VelenjÄ?ani so v novo leto stopili na Titovem trgu.

Mestna obÄ?ina Velenje je pripravila najprej otroĹĄko silvestrovanje, ki so ga obogatili GoriĹĄki ĹĄkratje, po slovo od njih pa je priĹĄel tudi Dedek Mraz, ki je z njimi ĹĄe zadnjiÄ? v tem letu rajal in jim razdelil bombonÄ?ke. Na osrednjem silvestrovanju so nastopili ÄŒuki, zbrane pa je ob polnoÄ?i nagovoril Ĺžupan Bojan KontiÄ?. ZaĹželel jim je sreÄ?e, zdravja in zadovoljstva, veliko strpnosti in pripravljenosti za sodelovanje takrat, ko jih vabijo na kulturne na razliÄ?ne prireditve in druge dogodke, pa tudi takrat, ko je treba poprijeti za delo in druĹžno kaj đ&#x;”˛ postoriti.

Ĺ oĹĄtanj zaĹživel kot Ĺže dolgo ne December je v Ĺ oĹĄtanju Ĺživel kot Ĺže dolgo ne. PriÄ?etek, s prireditvijo Skok v veseli december, je bil le odskok v zares polno dogajanje skozi ves mesec. Poskrbljeno je bilo za vse okuse in za vse generacije, za kar so organizatorji prejeli veliko pozitivnih pohval.

ZakljuÄ?ek decembrskega vzduĹĄja je organizirala Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj, ki je Ĺže drugo leto zapored priredila Silvestrovanje na Trgu svobode. Skupaj z odliÄ?nimi glasbeniki, Kvatropirci in Ognjenimi muzikanti, so Ä?lani Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj na mestni trg privabili prepolno

obiskovalcev. V novo leto je z lepimi Ĺželjami vse navzoÄ?e pospremila predsednica krajevne skupnosti, UrĹĄka Kurnik, kasneje pa je vse prisotne nagovoril tudi Ĺžupan obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Darko Menih. Zdravja, miru, uspehov

Bodite uspeĹĄni in privoĹĄÄ?ite uspeh tudi drugim

in osebnega zadovoljstva so bile najveÄ?je Ĺželje obeh govornikov. Ĺ oĹĄtanj je zaĹživel, ĹĄe zlasti konec leta. Veliko obÄ?anov odkrito spregovori o tem, da so veseli, da je druĹžabnost v mestu naredila velik korak naprej. In ravno

to zadovoljstvo med sokrajani je motivacija za delo tudi v prihodnje, predvsem Ä?lanom Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, ki so to ledino priÄ?eli v mestu prvi orati.

Ĺ martno ob Paki, 1. januarja – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so v preteklosti organizirali silvestrovanje na prostem. Zaradi pomanjkanja denarja so ga opustili. Namesto silvestrovanja pa so tokrat pripravili na prvi dan letos, ob 12. uri, prireditev Pozdrav novemu letu.

Organizatorji dogodka – javni zavod Mladinski center Ĺ martno ob Paki in ObÄ?ina – so bili z odzivom obÄ?anov zadovoljni. Na ploĹĄÄ?adi za tamkajĹĄnjo HiĹĄo mladih so priĹĄli praktiÄ?no iz vseh vaĹĄkih skupnosti. Ob tej priloĹžnosti je zbrane nagovoril ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Ta je med drugim dejal, da je leto 2015 postreglo z veselimi, uspeĹĄnimi, tudi z manj prijetnimi dogodki. Vsakega je bilo toliko, kot so si zasluĹžili. V lepem spominu pa bodo ostali le tisti,

ki dajejo spodbudo za naprej. Izrazil je Ĺželjo, da skupaj doseĹžejo nekaj tako dobrega, da bo ostalo kot dediĹĄÄ?ina in navdih njihovim zanamcem. PrihajajoÄ?e leto je Ä?as, ki lahko – po njegovem mnenju – izpolni vsa priÄ?akovanja. Želim, da se vam uresniÄ?ijo. Bodite sreÄ?ni in s plemenitimi dejanji osreÄ?ujte tudi druge.

Bodite zdravi in pogumni, da boste kos vsemu, kar nas Ä?aka. Bodite uspeĹĄni in privoĹĄÄ?ite uspeh tudi drugim.ÂŤ Dogodek so popestrili Ä?lani godbe na pihala Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje. UdeleĹženci si bodo prireditev zapomnili tudi po kroniki najpomembnejĹĄega dogajanja v lokalni skupnosti v preteklem letu ter po tem, da so lahko kozarec, s katerim so nazdravili, odnesli domov.

đ&#x;”˛

MaĹĄa Stropnik, foto: JK

đ&#x;”˛

Tp