47 2022

Sobota:

Nedelja:

Dermol v Velenju, Goličnik v Šoštanju, Kopušar in Rosenstein v drugi krog v Šmartnem ob Paki

Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, 20. novembra – Na

nedeljskih lokalnih volitvah so občine Šaleške doline dobile vse tri možnosti izvolitve

župana: v Velenju bo mandat, svoj prvi štiriletni, nadaljeval sedanji župan Peter Dermol, v Šoštanju so po šestnajstih letih dobili novega župana, to je Boris Goličnik, v Šmartnem ob Paki pa bodo šele 4. decembra izvedeli, ali sedanji

župan Janko Kopušar nadaljuje mandat ali pa bo novi župan Peter Rosenstein

V Mestni občini Velenje je 26.480 volilnih upravičencev.

Volilna udeležba je bila 47,27 %. Največ glasov je prejel aktualni župan Peter Dermol, in sicer 68,84 % (8.504 glasov).

Sledijo dr. Milan Medved, 16,97 % (2.097 glasov), Lidija Črnko, 6,07 % (749 glasov), Benjamin Strozak, 4,22 % (521 glasov), Jože Hribar, 2,38 % (297 glasov) in Lidija

Šolinc, 1,51% (186 glasov).

V Občini Šoštanj se aktualni župan Darko Menih ni potegoval za vnovični mandat. V občini, ki ima 6.993 volilnih upravičencev, je bila volilna udeležba tokrat 55,90 %. Za župansko mesto se je potegovalo šest kandidatov. Županski mandat je prvič prevzel Boris Goličnik, in sicer s 54,20 % (2.100 glasov).

Sledijo Franc Rosec, 18,36 % (438 glasov), Peter Vidmar, 11,33 %, Drago Koren, 9,96 % (384 glasov), Andrej Goršek, 4,84% (188 glasov) ter Iztok Kotnik, 1,31 % (50 glasov).

V Občini Šmartno ob Paki bodo morali volivci 4. decembra znova na volišča. V občini, ki ima 2.784 volilnih upravičencev, je bila volilna udeležba 64,98%. Za mandat župana so se potegovali štirje kandidati. V drugi krog sta se uvrstila aktualni župan Janko Kopušar, 45,21% (815 glasov)

Gremo na volitve – četrtič

To nedeljo, 27. novembra, volivce čaka še četrta letošnja pot na volišča. Za glasovanje na referendumih o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija bo v nedeljo po državi odprtih 2.999 volišč, še danes do 19. ure pa je možno predčasno glasovanje.

in Peter Rosenstein, 20,55 % (371 glasov). Sledita Josip Lukenda, 19,57 % (353 glasov) ter Robert Crnjac, 14,69 % (265 glasov).

Več o rezultatih volitev na straneh 2, 3 in 4.

�� Diana Janežič

Kot so pojasnili v Državni volilni komisiji, se vsak volivec sam odloči, ali bo glasoval za vse tri referendume ali samo za enega oz. dva. V skladu s tem se bo podpisal v volilni imenik, naj bo to trikrat, dvakrat ali enkrat, in za vsak podpis prejel glasovnico.

O čem glasujemo na referendumu, si podrobneje preberite na strani 7. ��

Obdarujemo nove naročnike

TAKO mislim

Kaj pomeni zmaga?

Ali je cilj vsakega tekmovanja, da nekdo zmaga? Ali je zmagovalec vedno le tisti, ki je prvi? Kakšne pravice in obveznosti ima zmagovalec? Ste se kdaj vprašali kaj takega?

Na športnih tekmovanjih

dandanes žal res šteje le prvo mesto ali zlata medalja, ekipa, ki dobi srebrno ali bronasto medaljo, pa je večkrat razočarana. Kaj pa, če je zmagovalec tudi tisti, ki se je uspel na tekmovanje sploh uvrstiti, tisti, ki si je finale priboril tudi z malo sreče in o medalji sploh ni upal sanjati?

Kdo so torej zmagovalci lokalnih volitev? Samo izvoljeni župani, županje, izbranci v mestni svet? Zmagovalci so predvsem vsi ljudje, ki so odšli na volišče in oddali svoj glas. Komurkoli. Pač tistemu, ki jih je bolj prepričal, ki ga poznajo, ki mu zaupajo. Včasih se glede tega tudi zmotijo. A pravijo, da imajo volivci vedno prav. Nihče od izvoljenih predstavnikov ljudstva ni zmagovalec. To morajo šele postati. Ko se bodo lotili nalog in začeli udejanjati tisto, o čemer so med kandidaturo, na soočenjih, plakatih, srečanjih z volivci govorili, obljubljali. Besede so prazne, če jim ne sledijo dejanja. Lahko je sanjati, načrtovati, govoriti, kaj bomo naredili, kaj bi bilo treba narediti ali pa predvsem povedati, česa tisti drugi, ki so že na oblasti, niso naredili ali niso naredili prav, ker bi mi to naredili drugače. Lahko (in grdo) je spotikati nasprotnika (bolje povedano sotekmovalca), da svojega cilja ne bi dosegel. Pri tem se velikokrat spotakne tudi tisti, ki spotika druge. Ker ljudem je včasih tudi česa dovolj, ker ne pozabijo, ne odpuščajo. Kruto.

Izvoljeni predstavniki ljudstva so dobili nekaj pravic, še več pa dolžnosti. Ali se jih dovolj zavedajo, se jih sploh zavedajo že takrat, ko se za kandidaturo odločijo? Ali razmišljajo le o pravicah, ki naj bi jih dobili? Morda so to službeni avto, kup delovnih pomočnikov, slava, stik s predstavniki države, ugled v kraju, slavnostni in bleščeči dogodki, mnoga odprta vrata, moč odločanja in zadnje besede … Zmagovalec je tisti, ki mu te »pravice« ne pomenijo več, kot mu pomenijo dolžnosti. Na primer izboljš(ev)ati življenje ljudi, razvijati kraj, poskrbeti za šibke, odpirati možnosti za delo, življenje, uspeh vseh, poslušati in slišati predloge različnih skupin, podpirati, udejanjati dobre ideje … In zmagovalec je tisti, ki zna prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

90 odstotkov županskih kandidatov je na prvo mesto med svojimi vrednotami napisalo poštenost. Nato še spoštovanje.

Tukaj je Rodos, tukaj skoči! (Hic Rhodus, hic salta) se glasi slavni aforizem iz Ezopa. Zdaj je čas, da izbrani posamezniki pričnejo svojo tekmo za prvo mesto. Med enakimi. ��

Matko Sedež uredništva in uprave:

Kopušar ali Rosenstein?

Presenečenje letošnjih lokalnih volitev v Občini Šmartno ob Paki županski kandidat Josip Lukenda in njegova lista za občinski svet Za Šmartno – Pisan občinski svet

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 20. novembra – Glede na število županskih kandidatov in na razdvojenost volilnih upravičencev v Občini Šmartno ob Paki je bilo zelo malo tistih, ki bi na letošnjih lokalnih volitvah stavili, kdo bo zmagovalec. Kar prav so imeli tudi oni, ki so napovedovali pestrejše izide glasovanja od predhodnih pred štirimi leti, kajti štel je res vsak glas. Prav tako so bili redki, ki so ocenili, da bo župan znan že v prvem krogu volitev. Udeležba na tokratnih volitvah je bila 64,98 %, pred štirimi leti pa 62,53 %.

Kopušar 45,21 %, Rosenstein 20,55 %

glasov

Po še vedno neuradnih rezultatih pa je danes že znano, da se bosta v drugem krogu 4. decembra za mesto župana potegovala aktualni 56-letni univerzitetni diplomirani ekonomist Janko Kopušar, čigar kandidaturo so vložili Zdravko Ramšak in skupina volivcev, ter 45-letni di-

❱Josip Lukenda je prejel le 19 glasov manj kot županski kandidat v drugem krogu Peter Rosenstein.

plomirani inženir gradbeništva Peter Rosenstein – kandidat stranke SDS in občinski svetnik v zadnjem mandatu. Kopušar je prejel 816 glasov ali 45,21 %, Rosenstein pa 371 ali 20,55 % glasov. Za župansko mesto sta kandidirala še 54-letni Robert Crnjac, prometno transportni tehnik (kandidat stranke SD), ter 36-letni univerzitetni diplomirani varstvoslovec Josip Lukenda (tudi občinski svetnik v zadnjem mandatu z liste takratne Stranke SMC). Predlagatelji njegove kandidature so bili Luka Žerjav in skupina volivcev. Prav Lukenda je

bil presenečenje letošnjih lokalnih volitev. Prejel je 19,57 % ali 353 glasov, kar je le 19 glasov manj kot županski kandidat v drugem krogu Rosenstein.

Pisan sestav občinskega sveta

Presenečenje volitev za mandat v občinskem svetu je (po za zdaj znanih podatkih) tudi Lukendova lista Za Šmartno (do tokratnih lokalnih volitev ni bila

na politični sceni). Od 12 predlaganih kandidatov z njene liste so se vanj namreč uvrstili trije kandidati, poleg Josipa Lukende še Tamara Forštner in Aljaž Zagajšek Sicer pa bo največ svetnikov v novi sestavi občinskega sveta iz Kopušarjeve liste – Liste za napredek Šmartna (prej Liste za napredek občine), in sicer štirje. To so za zdaj: Janko Kopušar, Marjanca Rogel Peršič, Zdrav-

ko Ramšak (oba sta bila občinska svetnika že v tem mandatu) ter Bernarda Radoslovnik Ob morebitni izvolitvi Kopušarja za župana bo njegovo mesto v občinskem svetu zapolnil Bojan Rakun. V občinski svet sta bila izvoljena še po dva predstavnika stranke SD (Robert Crnjac in s preferenčnimi glasovi Rajko Pirnat) ter stranke SDS (Peter Roseinsten in Suzana Zabukovnik). Ob morebitni izvolitvi Rosensteina za župana v drugem krogu bo predstavnik stranke SDS v občinskem svetu Uroš Vajngerl. Poleg omenjenih bo v 12-članskem občinskem sve-

NAŠ ČAS izdaja časopisnazaložniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 € cena izvoda brez DDV 2,10 € ). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Jasmina Škarja, Tea Rednak, Lara Oprešnik, Tatjana

Podgoršek. Tehnična urednica: Janja

Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda

Kidričeva 2a, 3320 Velenje, p. p. 202, telefon 03 898

17 50, telefax 03 897 46 43

TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002

0133 854

E-pošta: press@nascas.si

Oblikovanje in prelom: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih

fotografij in rokopisov ne

vračamo!

Po zakonu o DDV je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

tu še Mitja Ločičnik – kandidat stranke NSi. Zunaj občinskega sveta sta ostali stranka SLS, ki je na volitvah za mandat v občinskem svetu kandidirala s 7 kandidati (v zadnjem sestavu je imela 2 svetnika) ter Slovenska nacionalna stranka, ki je za občinski svet vložila seznam treh kandidatov.

V primerjavi z dosedanjim sestavom občinskega sveta bo imela v novem dva svetnika manj stranka SD, enega manj pa SDS. ��

Na predčasnih volitvah je svoj glas oddalo 67 volilnih upravičencev. Največ glasov (28) so namenili Janku Kopušarju, 16 Petru Rosensteinu, 13 Josipu Lukendi in 10 Robertu Crnjacu.

Kdo bo prihodnje štiri leta vodil Savinjčane in Korošce?

V občinah Mozirje, Polzela, Žalec, Mislinja in Radlje ob Dravi na županskih mestih ni sprememb. Mozirje bo tudi v bodoče vodil Ivan Suhoveršnik, ki je bil na volitvah edini županski kandidat. Jože Kužnik ostaja župan Polzele. Prejel je 62,10 % glasov. Tudi v občini Žalec župan ostaja Janko Kos, prepričal je 63,61 % volilnih upravičencev. Bojan Borovnik ostaja župan Mislinje. Prejel je 73,28 % glasov. V Radljah ob Dravi ostaja župan mag. Alan Bukovnik, zanj je glasovalo 73,69 % volilnih upravičencev. Prav tako na svojih mestih ostajajo župani Občin

Solčava, Gornji Grad, Ljubno, Nazarje, saj tudi oni niso imeli protikandidatov, nova župana pa so dobili občani Luč in Rečice ob Savinji. V Lučah je največ volivcev prepričal Klavdij Strmčnik, 61, 59 %, v Rečici ob Savinji pa dr. Majda Potočnik, prejela je 55,71 % glasov. Tudi županski stolčki v večjih koroških občinah ostajajo zasedeni s starimi imeni. V Slovenj Gradcu mandat nadaljuje aktualni župan Tilen Klugler, ki protikandidata ni imel, prav tako je na Ravnah na Koroškem, kjer bil dr. Tomaž Rožen edini kan-

didat. Tudi na Prevaljah ostaja župan dr. Matija Tasič, prejel je 52,20 % glasov, mag. Romana Lesjak ostaja županja Črne na Koroškem, podprlo jo je 63,26 % volilnih upravičencev.

Drugi krog se obeta Mežici. Dobih 35 % glasov je dobil aktualni župan Dušan Krebel, skoraj 32 % pa Miha Obreza. Tudi v Dravogradu bodo župana izbrali v drugem krogu, v katerem se bosta pomerila Anton Preksavec, prejel je 46,43 % glasov, in Marjeta Podgoršek Rek, dobila je 22,17 % glasov. ��

Diana Janežič

Janko Kopušar (v svetlo modri bundi) je rezultate prvega kroga županskih volitev pričakal v krogu družine ter kandidatov za občinski svet.

V taboru županskega kandidata Petra Rosensteina po znanih neuradnih rezultatih za župana

Peter Dermol prepričljivo zmagal

68,84 odstotka volivcev mandat zaupalo sedanjemu županu – Stranka SD dobila 16 mest v mestnem svetu – Gibanje Svoboda zadovoljno s petimi sedeži –Milan Medved razočaran nad volivci

Diana Janežič

Velenje, 20. novembra –Napeto pričakovanje volilnih rezultatov je v velenjski občini trajalo več ur, saj je občinska volilna komisija zelo počasi osveževala podatke. Vendar so ti že kmalu nakazali smer – v Velenju bo župan Peter Dermol. Ob koncu nedeljskega večera je že bilo jasno, da bo zmaga prepričljiva in da tudi prvi zasledovalec – dr. Milan Medved – precej zaostaja.

Gradili bomo Velenje, kot si ga ljudje želijo

Zato je bilo v taboru SD veselo, posebej ko se je pokazalo, da so tudi v Svetu MO

Velenje znova dobili veliko

mandatov – na koncu 16. Vidno utrujen, rahlo bolan, pa še vedno z energijo je Peter Dermol strnil misli za prvo uradno izjavo ob potrditvi prvega celega mandata, kot je poudaril. »Zahvaljujem se vsakemu podporniku, ki mi je v zadnjih dveh letih stal ob strani, ter vsem, ki so mi

Vesel sem, da imam za seboj podporo občank in občanov, zato bomo program z veseljem realizirali. Sem župan vseh, ne bom delal razlik, vsi pa lahko prispevamo k dobrobiti naše občine.«

Ljudje niso hoteli sprejeti sprememb

Drugačno je bilo razpoloženje v taboru dr. Milana Medveda, kjer so bili vidno razočarani.

jasno, vendar sem prepričan, da bo težko imela ena stranka večino v mestnem svetu.«

Nova stranka, dober rezultat

Gibanje Svoboda s svojo kandidatko za županjo Lidijo Črnko ni bilo uspešno, kot uspeh pa ocenjujejo pet osvojenih mandatov in drugo mesto v tem pogledu v mestnem svetu. Franci Lenart je ob čestitkah Petru Dermolu za

postavila pred nekaj meseci. Takšna je bila tudi naša nekoliko konservativna ocena, zavedali pa smo se, da smo mladi, novi in da je treba upoštevati tudi vse ostalo politično dogajanje v Šaleški dolini. Razočarani smo nad volilno udeležbo. Ne odstopa sicer od volilne udeležbe v državi, je pa odraz prebivalcev Slovenije do lokalnih volitev, kar je zagotovo zanimivo vprašanje za sociologe in analitike.«

cev in teh tudi precej dobila. Darinka Mravljak, dosedanja podžupanja in znova članica mestnega sveta, je povedala, da so »z rezultatom treh mandatov zadovoljni, saj smo nova lista. Želeli pa bi si večjo udeležbo, da bi vsi ljudje povedali, kaj in koga želijo za župana oziroma za mestni svet. Zadovoljni smo tudi z izvolitvijo Petra Dermola. Z njim smo že do zdaj dobro sodelovali in skupaj izpolnjevali naš program v skrbi za boljši položaj starejših.« Franc Vedenik bo poleg Ivana Planinca nov obraz v mestnem svetu, dejal pa je, da rezultat kaže, da jim je

njihova populacija – starejši priznala minulo delo. »Program je namenjen njim, v kampanji smo z njim seznanjali veliko članov društev upokojencev. Do zdaj smo v društvih upokojencev in ŠPZDU vzpostavili dobre odnose z lokalno skupnostjo, kar je garancija tudi za naprej. S SD bomo tvorili dobro koalicijo. Ustanoviti želimo Svet za starejše, ki bi vso problematiko združil in reševal na enem mestu,« je že napovedal. ��

Rezultati volitev so neuradni. Naše projekcije sedežev novih Svetov občin v Šaleški dolini so neuradne in do potrditve na konstitutivnih sejah novih občinskih Svetov lahko pride do sprememb. Vir podatkov: DVK.

»Žal mi je, da Velenjčani in Velenjčanke niso sprejeli sprememb, ki smo jih ponujali. Nisem osebno razočaran nad rezultatom, ampak nad

izvolitev komentiral številke: »Vsekakor smo zadovoljni z rezultatom v tej smeri, da smo stranka, ki se je na lokalni zemljevid političnih strank

Glede na podobne programske usmeritve z vodilno stranko pa je dejal: »Programske vsebine v Šaleški dolini so jasne, ker so izzivi tako zahtevni, da bomo v vsakem primeru morali sodelovati in iskati rešitve. V kakšnem odnosu se bo to dogajalo, bomo dorekli v prihodnjih dneh.«

Upokojenci priznali minulo delo Nova na listi za mestni svet je bila tudi Lista za starejše Velenje, ki je stavila predvsem na glasove upokojen-

na teh volitvah namenili glas podpore. Vedno sem delal z vsem svojim srcem za dobrobit Velenja. Ponosen sem, da so ljudje to prepoznali, da so v nas videli to srčnost in energijo. Prepričan sem, da je Velenje na dobri poti, poti povezovanja, spoštovanja. Gradili bomo Velenje, kot si ga ljudje želijo, to odgovornost pa sem prevzel nase.«

O programu je v času kampanje veliko in podrobno govoril, bo pa predvsem usmerjen v prestrukturiranje, nova delovna mesta, stanovanja, ob tem pa bo treba ohranjati socialno in zdravstveno varnost, je tokrat poudaril. O poteku kampanje je povedal, da pri njem ni bilo populizma in nizkih udarcev ter da se ni spuščal na osebno raven kot nekateri drugi kandidati.

»Ostal sem takšen, kot sem bil, tudi, ko še nisem bil v politiki.

tem, da so popustili pritiskom z vseh strani in se odločili, da ostane vse tako, kot je bilo do zdaj, čeprav je v velenjskem okolju veliko govora o tem, da spremembe morajo priti,« je volivcem sporočil dr. Milan Medved. Zahvalil se je kandidatkam in kandidatom svoje liste s podporo SLS in Naša dežela, poudaril, da so v zadnjem mesecu opravili

ogromno delo, a še, da »se je težko boriti z Goljatom, ki je lahko v tej kampanji uporabil vsa sredstva, tudi občinski proračun. Kakorkoli, volivci so izbrali in to voljo moramo spoštovati. Kako bo delo potekalo naprej, še ni povsem

Župan s svetnicami in svetniki SD.

»Volivci so izbrali in to voljo moramo spoštovati,« so sporočili v štabu dr. Milana Medveda.

»Dobri odnosi z lokalno skupnostjo so garancija tudi za delo v prihodnje,« so prepričani v Listi za starejše Velenje.

V Gibanju Svoboda so zadovoljni z rezultatom kot stranka, ki se je na lokalni zemljevid postavila pred nekaj meseci, sta povedala Lidija Črnko in Franci Lenart.

V Šoštanju novi župan – Boris Goličnik

Napovedal je nadaljevanje dobro začetih projektov – Njegova lista je predlagala tudi 45 kandidatov za svete krajevnih skupnosti

Tea Rednak

Šoštanj, 20. novembra – Občina

Šoštanj je po šestnajstih letih dobila novega župana. Darko Menih se je odločil, da ne kandidira več, se je pa za novega župana potegovalo kar šest kandidatov. Med njimi je že v prvem krogu več kot polovico glasov volivcev dobil Boris Goličnik

V Gasilskem domu v Šoštanju so bili podporniki in člani Liste Borisa Goličnika v nedeljo zvečer v napetem pričakovanju, toda številke so le počasi rastle v Goličnikovo korist, nekaj časa kazale tudi na drugi krog s Francem Roscem, nato pa le potrdile zmago v prvem krogu. »Zelo sem vesel, da so občanke in občani videli, kaj smo delali v preteklosti in da delamo s srcem za ljudi. Prepričan sem, da bo tako tudi v prihodnje. Seveda je meni in moji ekipi ob tem naložena tudi odgovornost, ampak glede na vso energijo, ki jo premoremo in na iskrene, dobre namene, ki jih imamo, verjamem, da bomo delali dobro za vse občanke in občane Šoštanja,« je žarel novi

šoštanjski župan. Kampanja je bila dolga in naporna, saj so se odločili, da gredo po vseh krajevnih skupnosti, kjer so med ljudmi začutili veliko pozitivne energije. »Lepo je bilo poslušati ljudi, tudi njihove težave in predloge, nenazadnje smo se z ekipo odločili, da jim prisluhnemo in jih tudi slišimo. Kot sem povedal že s programom, bomo nadaljevali dobro začete projekte. Takoj pa

se bomo lotili izdelave dolgoročne strategije razvoja in napredka Občine Šoštanj 2023–2040. Ta dokument bomo začeli pripravljati takoj in bo osnova za vse naše delo, usmeritve in naložbe v prihodnosti,« je napovedal Goličnik, ki meni, da si je zaupanje Šoštanjčank in Šoštanjčanov pridobil s tem, da celo življenje dela za ljudi, lokalno skupnost. »Vesel sem, da so ljudje to prepoznali. Tudi naša

Plezanje, guganje, skrivanje, tekanje …

Otroška igrišča morajo biti varna in privlačna za otroke – Nova igrala, ograje, ureditev podlag

Velenje, 18. novembra

– Letos otroška igrišča v MO Velenju niso dobila le svojih imen in označevalnih tabel, temveč nekatera med njimi tudi nova igrala in urejeno podobo. S tem so privlačna in omogočajo otrokom in njihovim staršem kakovostno preživljanje skupnega prostega časa.

MO Velenje je v novembru v KS Bevče pri Gasilskem domu postavila in ogradila novo otroško igrišče, na katerem so kombinirano igralo, peskovnik in dve vzmetni otroški igrali.

V KS Staro Velenje so prenovili otroško igrišče in na njem postavili igralno hiško s plezali, trojno gugalnico, plezalno piramido in vzmetno otroško igralo. V KS Gorica so postavili tri nova igrala, in sicer dve na Kosobrinovem in eno na Lo-

vrekovem otroškem igrišču. Še letos bodo odstraniti nevarna igrala na otroškem igrišču pri stanovanjskem objektu Šalek 93 (za Mercatorjem), ki je postavljeno na zemljišču etažnih lastnikov.

Za obnovo ali obogatitev otroških igrišč je občina letos namenila več kot 100.000

Na Pikinem otroškem igrišču v središču mesta nameravajo v prihodnje postaviti veliko kombinirano igralo iz črk z napisom ‘Velenje’, ki bo edinstveno v Sloveniji. MO Velenje ima v upravljanju 15 otroških igrišč: Igrišče škrata Bisera (Kardeljev trg), Gusarjevo igrišče (Foitova cesta), Alfredovo igrišče (Prešernova cesta), Kekčevo igrišče (Goriška cesta 39–41), Bedančevo igrišče (Goriška cesta 45–49), Kosobrinovo igrišče (Goriška cesta 61–65), Lovrekovo igrišče (Koželjskega cesta), Aničino igrišče (Šalek 82), Šalčkovo igrišče (Šalek 98–104), Tomaževo igrišče (Cesta Simona Blatnika), Rožletovo igrišče (Sončni park), Igrišče Čebelice Maje (Konovo, Saloon), Mastodontovo igrišče (pod Visto) in Pozojevo igrišče (pod teniškimi igrišči na Visti).

evrov. Ta znesek poleg sredstev za nakup novih igral predstavlja tudi pripravo varnostnih podlag, prestavilo in odstranitev dotrajanih igral ter postavitev ograj ob igriščih. V sklopu koncesije MO Velenje dodatno namenja za vzdrževanje otroških igrišč in igral letno 13.100 evrov.

Poleg urejenosti celotnega igrišča in privlačnih igral je na otroških igriščih najbolj pomembna ustrezna oprema, ki zagotavlja varno igro otrok. Letos je v fazi pridobivanja ocene varnosti več kot polovica otroških igrišč v občinskem upravljanju, v prvi polovici leta 2023 pa bodo ocene pridobila še preostala otroška igrišča. Urejenost in varnost sta tudi skrb koncesionarja, ki mora travo na otroških igriščih redno kositi, urejati varovalne podlage, skrbeti za drevnino in grmovnice, čistiti odpadke ter vzdrževati urbano opremo. Na otroških igriščih je postavljenih 52 košev za smeti in 81 klopi. Za zagotavljanje sence in izboljšanje videza je bilo v preteklih letih zasajenih kar nekaj dreves.

lista je res kvalitetna, na njej so ljudje, ki so se vsak na svojem področju že izkazali. Zelo sem vesel, da smo predlagali tudi kar 45 kandidatov in kandidatk za posamezne svete krajevnih skupnosti, kar ni malo, a je tudi pokazatelj, da nam ljudje verjamejo, zaupajo, da so z nami in da si vsi skupaj želimo vse dobro za našo skupnost.« Novemu županu je prišel čestitat tudi Darko Menih, ki je bil hkrati malo presenečen, na drugi strani pa je pričakoval takšen rezultat. »Veliko let smo delali skupaj, sodelovali pri raznih projektih, jih reševali skupaj. Ko sem mu čestital, sem mu v prvi vrsti zaželel veliko zdravja in veliko pozitivne energije pri reševanju

raznih problemov. Na nekaterih področjih bo imel lažje delo, kje pa bo tudi težje. Časi v naši državi se namreč spreminjajo in temu primerno sledi tudi politika in vse vrste načrtovanj, želja, prireditev, projektov, ki jih bo moral usvojiti in realizirati,« je povedal Darko Menih. ��

Dobra volilna udeležba

Ob 55,90-odstotni volilni udeležbi v Občini Šoštanj je Boris Goličnik (Lista Borisa Goličnika) dobil 54,20 % glasov, Franc Rosec (SDS) 18,36 %, Peter Vidmar (Gibanje Svoboda) 11,33 %, Drago Koren (Nova Slovenija – Krščanski demokrati) 9,96 %, Andrej Goršek (Lista Aktivni) 4,84 % in Iztok Kotnik (Državljansko gibanje Resni.ca) 1,31 %

Velenje bo bogatejše za pasji in senzorični park

Ob poti na Gorico bo nastal pasji park – S posebnimi tablami bodo označili zelenice, prijazne psom – Pod Kožljem bo nastal neograjen senzorični park za pse

Velenje, 21. novembra – Mestna občina

Velenje je že pred časom začela s postopki za umestitev in ureditev pasjega parka, ki je predviden na delu zelenice nad Šaleško cesto (ob peš in kolesarski poti na Gorico).

Prav tako bodo s posebnimi tablami označili zelenice, prijazne psom, in uredili poseben – neograjen senzorični park za pse pod Kožljem. Da bi psi, njihovi lastniki in drugi občani prijazno sobivali, pa bodo še naprej ozaveščali lastnike psov o čiščenju za psi. Po potrebi bodo postavili še kakšen koš za odpadke.

Za sprostitev psov in lastnikov

V MO Velenje živi tudi veliko ljubiteljev psov, lastniki psov pa že nekaj časa izražajo želje, da bi Velenje dobilo pasji park. Občina je v začetku leta sestavila projektno skupino, v katero so vključili občanke in občane, lastnike psov in strokovnjake, ki se ukvarjajo z vzgojo psov. Skupaj s krajinsko arhitektko Kajo Flis pripravljajo najboljše predloge za pasji in senzorični park za pse. Senzorični pomeni, da bodo v njem elementi, ki bodo pse spodbudili k ovohavanju in raziskovanju z vsemi čutili. Senzorični elementi v parku dajejo psu priložnost, da uporabi svoje naravne pasje veščine in mu omogoča mentalno stimulacijo, ki psa sprosti.

Za pasji park na delu zelenice ob Šaleški cesti je izdelana idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev. Te zahtevajo predvsem Zavod za varstvo kulturne

dediščine OE Celje, Zavod za gozdove OE Nazarje, Elektro Celje in Komunalno podjetje Velenje. Ko jih bodo pridobili, jih bodo vključili v projektno dokumentacijo za gradnjo. Za predviden obseg pasjega parka kot nezahtevnega objekta je treba pridobiti tudi gradbeno dovoljenje.

“Prav tako bomo z različnimi aktivnostmi spodbujali odgovorno ravnanje lastnikov psov, da bodo vsi pobirali iztrebke za svojimi psi, kot to že zdaj počne večina lastnikov. Želimo si, da bi se odgovorno obnašali vsi lastniki psov. Letos pomladi smo organizirali prvo čiščenje pasjih iztrebkov, pri katerem smo delili brezplačne vrečke in tudi obešanke za vrečke ter tako želeli spodbuditi k pobiranju za svojimi psi tudi tiste redke lastnike psov, ki tega še ne počnejo. Prav tako smo s pomočjo predlogov občank in občanov postavili v Velenju več kot 10 dodatnih košev za odpadke, saj za pasje iztrebke zdaj niso več potrebni posebni koši,” so sporočili z MO Velenje. ��

Darko Menih je novemu županu predal izkušnjo, da bo imel kje lažje, kje pa težje delo.

Ni vseeno, kje kaj postavimo

Strategija odkopavanja je strokovna stvar in dolgoročno načrtovana – Uvoz premoga vodijo transparentno – Zemljišča bodo na voljo za različne investicije

Velenje, 17. novembra – Na poslovnem zajtrku Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Invest SAŠA je sodeloval tudi dr. Janez Rošer, direktor

Premogovnika Velenje (PV), ki smo mu za naš časopis postavili še nekaj vprašanj o aktualnem dogajanju v podjetju, o načrtih in dilemah ob uvozu premoga. Kot je povedal, je bil do konca julija odkop premoga v PV nad planiranimi količinami, 25. julija, po stebrnem udaru, pa so se stvari drastično spremenile. »12 sodelavcev na srečo ni bilo huje poškodovanih in so se sorazmerno kmalu vrnili na delo, hujše posledice pa so utrpeli jamska infrastruktura in okoli 2 kilometra jamskih objektov. Na leto izdelamo okoli 6 kilometrov jamskih objektov, torej je bilo poškodovanih okoli tretjina, kar je neposredno vplivalo na proizvodne zmogljivosti ter na dodatno delo, saj je treba vse te objekte bodisi likvidirati, sanirati ali

narediti na novo,« je o stanju zadnjih mesecev povedal direktor PV.

Vse to je imelo za posledico tudi znižanje proizvodnih načrtov, poleg tega je konec oktobra na odkopu, ki bi moral začeti z delom v prvi polovici novembra, prišlo do deformacij komore, ki so jo morali ustaviti. PV tako že celo jesen pridobiva premog na enem odkopu, drugi pa se mu bo pridružil šele v letu 2023.

Rošer je ob tem pojasnil tudi namigovanja, da je do težav prišlo zaradi bližine dveh odkopov oziroma odkopnih polj. »Načrti odkopavanja so stari več kot 10 let in koncept odkopavanja se bistveno ne more spreminjati. Dinamika sosledja odkopov je določena veliko let vnaprej. Strategija odkopavanja je strokovna stvar in v PV težko sprejemamo takšne špekulacije, posebej od ljudi, ki niso podkovani v rudarski stroki,« je bil neposreden Rošer.

Na vprašanje, kolikšna je mesečna proizvodnja na tem edinem odkopu, je povedal, da je ta do 100 tisoč ton; če bi delovala dva odkopa, pa bi bil mesečni odkop od 150 pa

Hisense se je s prodajo televizorjev povzpel na drugo mesto na svetu

tudi do več kot 200 tisoč ton premoga.

Sredi novembra je bilo na deponiji več kot 250 tisoč ton, odkopavanje kontinuirano poteka, TEŠ pa ni obratovala.

»Gre za ekonomiko. Trenutne temperature zraka so relativno visoke za november, cene električne energije na trgu pa nekoliko nižje. Zato je bila sprejeta strateška odločitev lastnika, da na takšen način kopičimo premog za hladnejše mesece,« je dejal.

Odgovori na špekulacije

O uvoženih količinah premoga direktor ni želel govoriti, povedal je le, da so bile pogodbe podpisane, da pa so količine bistveno nižje od sprva omenjenih, ko naj bi šlo za 400 tisoč ton. »Premogovnik Velenje bo uradno uvoznik premoga, aktivnosti pa se izvajajo v sklopu HSE, kjer je bilo dogovorjeno, da testne količine uvaža TEŠ, jih preveri in ugotavlja ekološko in tehnološko primernost,

Od januarja do oktobra 2022 je prodaja v primerjavi s prvimi desetimi meseci lani večja za 30 %, na trgih zunaj Kitajske dosegajo stalno rast prodaje že 8 zaporednih mesecev

Velenje 17. novembra – Po podatkih inštituta za tržne raziskave AVC Revo je Hisense od januarja do oktobra letos po vsem svetu prodal 19,6 milijona televizijskih aparatov, kar je 18% več kot v enakem obdobju lani. S to rekordno prodajo se je Hisense povzpel na 2. mesto na svetovnem trgu, kar dokazuje njegovo ključno vlogo v industriji aparatov za dom, posebej v zahtevnih časih, s katerimi se soočajo tako svetovno gospodarstvo kot potrošniki. Letos svetovno gospodarstvo zaznamuje stagnacija, visoka in trajna inflacija po vsem svetu pa še naprej zmanjšuje kupno moč in vpliva na nakupne odločitve potrošnikov. V svetovni televizijski industriji je povpraševanje potrošnikov padlo na najnižjo raven v skoraj desetletju. Glede na najnovejše mesečno poročilo o dobavi globalnih blagovnih znamk TV-aparatov, ki ga je izdal AVC Revo, je prodaja televizorjev letos padala osem zaporednih mesecev, pri čemer se je kumulativna globalna prodaja televizorjev v prvih treh četrtletjih zmanjšala za 5,9 %.

Hisense pa je navkljub globalni stagnaciji močno zrasel. Po podatkih, ki jih je objavil AVC Revo, prodaja Hisensovih TV-aparatov na kitajskem trgu raste že od septembra 2021, torej 14 zaporednih mesecev. Od januarja do

oktobra 2022 je prodaja v primerjavi s prvimi desetimi meseci lani večja za kar 30 %, na trgih zunaj Kitajske pa dosegajo stalno rast prodaje že 8 zaporednih mesecev. Od januarja do oktobra je prodaja zunaj Kitajske dosegla 13-odstotno medletno rast.

Hitra rast tržnih deležev Hisense TV tudi v Evropi Del tega uspeha je tudi tovarna Hisense Europe Electronics v Velenju. Od lanskega odprtja TV tovarne, ko je bil

jonov TV-aparatov, do konca leta pa pričakujejo še dodatno rast na račun črnega petka in svetovnega nogometnega prvenstva FIFA v Katarju.

Takšne izjemne dosežke sredi turbulentnih časov gre pripisati dinamični kombinaciji na različnih trgih, ki zelo natančno zadovoljuje potrebe potrošnikov, ter racionalni proizvodnji, ocenjujejo v Hisense Gorenje. Po drugi strani pa se obrestujejo tudi dolgoletna prizadevanja Hisensa na področju športnega marketinga, ki uspešno dviguje prepoznavnost in konkurenčnost blagovne znamke na svetovnem trgu.

Odlična dobavna veriga Hisensa deluje kot še en pozitiven dejavnik pri splošni rasti blagovne znamke, saj zagotavlja stabilno dobavo izdelkov ter tudi preprečuje, da bi tržna nihanja vplivala na cene surovin, kar pomaga ohranjati proizvodne stroške na ustrezni ravni.

nato pa PV opravi pogajanja s potencialnimi ponudniki. Ocenjujem, da vse aktivnosti vodimo transparentno, po vseh internih predpisih in v skladu z zakonodajo. Brez posrednikov je danes težko kupiti premog neposredno od premogovnika na drugem koncu sveta. Nenazadnje so ponudniki premoga renomirani in po našem vedenju ne gre za firme, ki bi nastale v zadnjem času.«

Ena zemljišča za rekreacijo, druga za infrastrukturo

Premogovnik Velenje je bil že v preteklosti pred podobnim izzivom, kot je zdaj, preden je bil načrtovan blok TEŠ

6. »Takrat se je govorilo o zapiranju premogovnika med letoma 2024 in 2027. Odločitev za gradnjo bloka 6 je neposredno pomenila podaljšanje delovanja premogovnika. O tej investiciji je bilo prelitega veliko črnila, prav tako o novi letnici prenehanja delovanja premogovnika. Sprejeta Nacionalna strategija zdaj predvideva zapiranje leta 2033 in prav je, da se PV v sklopu vseh teh okoliščin aktivno zavzema za prestrukturiranje podjetja. To je naša obveza. Na poslovnem zajtrku GZS

smo predstavili nekaj naših načrtov. Ločiti je treba prestrukturiranje podjetja in omogočanje zemljišč na pridobivalnem območju PV, ki bodo s postopnim zapiranjem in nižanjem proizvodnje v zadnji fazi obratovanja omogočala nove vsebine. Opozarjam, da je to območje degradirano, odkopavanje premoga ima vplive na površje, zato je treba imeti v mislih, kaj želimo na teh zemljiščih v prihodnosti postaviti. Primerna so, na primer, za športno-rekreacijske vsebine in fotovoltaiko.

Območja, kjer je konsolidacija terena že izvedena, torej ne prihaja do vertikalnih in horizontalnih premikov, pa so primerna in tudi pripravljena za druge zgodbe, kot so bile predstavljene tudi na tokratnem posvetu. Gre za športno, hotelsko in turistično infrastrukturo na eni strani ter industrijo na drugi. Na posameznih območjih lahko tudi PV nadaljuje delo z novimi dejavnostmi. Vse to pomeni tudi nova delovna mesta, kar je tudi cilj, predvsem pa delovna mesta z višjo dodano vrednostjo,« je še povedal dr. Rošer.

Premogovnik bo uvozil za okoli 50 milijonov evrov premoga

Zaustavitev TEŠ bo trajala vsaj do konca meseca – Potekajo pogovori za dodatne dobave energenta z dobavitelji z območja Balkana in vzhodne Evrope

Velenje, 17. novembra – Premogovnik Velenje je s švicarskim trgovcem Petraco Oil Company iz Lugana sklenil dve pogodbi za uvoz indonezijskega premoga. Okvirna vrednost prve pogodbe brez davka znaša 42,5 milijona dolarjev (40,96 milijona evrov), vrednost druge pogodbe pa je 7,9 milijona dolarjev (7,61 milijona evrov), so povedali v Premogovniku Velenje.

Podatka o tem, koliko premoga bodo dobili za omenjeno ceno, v premogovniku niso razkrili. So pa dodali, da potekajo pogovori za dodatne dobave energenta z dobavitelji z območja Balkana in vzhodne Evrope.

Velenjski premogovnik sicer v zadnjem obdobju ne uspe zagotavljati dovolj premoga za delovanje elektrarne. Razlog so ponavljajoče se geomehanske težave premogovnika pa tudi ukrepi, ki so bili v preteklosti sprejeti zaradi načrtovanega opuščanja rabe premoga. Zaradi energetske krize je vlada odločila, da je treba premog v TEŠ uvažati, dokler Premogovnik Velenje izkopa ne bo uspel zvišati na zadovoljivo raven.

njihov tržni delež v Evropi neznaten, so se s TV-aparati Hisense rekordno hitro povzpeli v vrhove po tržnih deležih v Evropi. V Sloveniji so na tretjem mestu, v Srbiji celo na prvem, v celotni Evropi pa po tržnem deležu zasedajo 4. mesto. V vsej Evropi je bilo od januarja do septembra 2022 prodanih 24 mili-

Znatna rast skupine Hisense na svetovnem trgu je tudi posledica optimalnih poslovnih strategij in vztrajnih prizadevanj za nadgradnjo njihovih izdelčnih linij z najsodobnejšo tehnologijo. V prihodnosti bo Hisense še okrepil svojo zavezanost k zagotavljanju več vrhunskih rešitev, ki bodo potrošnikom zagotavljale edinstveno uporabniško izkušnjo. �� Hisense Gorenje

Zaradi varčevanja s premogom je trenutno zaustavljen šesti blok

Termoelektrarne Šoštanj. Zaustavitev bo trajala vsaj do konca meseca. Šoštanjsko termoelektrarno so začasno izklopili iz omrežja

14. oktobra, da bi premog privarčevali za zimske mesece, ko bodo potrebe po elektriki večje in bo njen uvoz predvidoma dražji kot zdaj.

TEŠ je po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja opravil postopke testiranja 10.000 ton indonezijskega premoga. Preliminarni rezultati projektanta kotla za indonezijski premog so pokazali, da je premog za testiranje sosežiga z lignitom ustrezen. TEŠ testira tudi pet drugih vrst premoga, ki imajo enako ali boljšo kurilno vrednost ter podobno kemijsko sestavo kot velenjski lignit. Ko bo test posamezne vrste premoga zaključen, bo TEŠ Premogovniku Velenje predstavil elaborat z rezultati testiranja. ��

Dr. Janez Rošer: »Ločiti je treba prestrukturiranje podjetja in omogočanje zemljišč na pridobivalnem območju PV, ki bodo s postopnim zapiranjem in nižanjem proizvodnje v zadnji fazi obratovanja omogočala nove vsebine.«

PROTI Glasuj

PROTI POLITIZACIJI RTV

Vladni zakon o RTV pomeni popolno politizacijo javne RTV SLO. Namesto predstavnikov poslušalcev in gledalcev bi naj v organu upravljanja po novem zakonu sedeli predvsem predstavniki nekaterih provladnih “nevladnih” organizacij.

Če bi takšen zakon sprejeli npr. na Madžarskem ali na Poljskem, bi Evropska komisija takoj uvedla sankcije zaradi kršenja temeljnih pravic in kratenja svobode govora.

PROTI BOHOTENJU BIROKRACIJE

PROTI povečevanju števila ministrstev za 25%. Nemčija je 40x večja, pa ima manj ministrstev kot Slovenija.

PROTI novim ministrskim stolčkom za Alenko Bratušek, Luko Mesca, Marjana Šarca in ostale poražence volitev.

PROTI dodatni birokraciji in novim nepotrebnim milijonskim stroškom.

PROTI UKINITVI DOLGOTRAJNE OSKRBE

Vladni zakon ukinja dobre rešitve prejšnje vlade, ki zagotavljajo pogoje za dostopno, kakovostno in varno obravnavo tistih, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne morejo več samostojno skrbeti zase.

27. november

siromašenju Slovenije GLASUJMO

Vlada Roberta Goloba zmanjšuje sredstva za dolgotrajno oskrbo za 79 milijonov evrov in obenem povečuje sredstva za ilegalne migrante za 52 milijonov evrov.

Glasujmo PROTI temu, da ljudje izgubijo med 340 do 1.870 evrov mesečno glede na nivo oskrbe, ki jo potrebujejo.

Glasujmo PROTI temu, da ljudje izgubijo E-oskrbo, ki že poteka

3x PROTI SIROMAŠENJU

27. 11. pripelji na volišče sorodnike, prijatelje in znance.

Volivci bomo na referendumu odločali o treh zakonih

Volivci se bomo to nedeljo, 27. novembra, znova podali na volišča, da bi odločali o usodi treh zakonov, in sicer o spremembah zakona o vladi in spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi ter o noveli zakona o RTV Slovenija

Na treh zakonodajnih referendumih 27. novembra bo lahko glasovalo 1.695.330 volilnih upravičencev.

Ker je od števila volilnih upravičencev odvisen kvorum, ki je potreben za zavrnitev zakonov na referendumu, to pomeni, da bi moralo proti uveljavitvi posameznega zakona glasovati vsaj 339.066 volivcev.

Referendum o RTV

Slovenija

Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?

Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?

• Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta bi se ustanovil enoten organ – svet zavoda s 17 člani: šest predstavnikov zaposlenih in 11 predstavnikov javnosti. Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja,

Nova minimalna plača

Ljubljana, 18. novembraNa seji Ekonomsko socialnega sveta so socialni partnerji podali svoja stališča glede uskladitve minimalne plače, ki jih bo ministrstvo za delo skušalo v največji možni meri upoštevati pri določitvi nove višine minimalne plače. Predstavniki delodajalskih organizacij so pri tem jasno izpostavili, da podpirajo enkraten dvig v januarju 2023 v višini inflacije, odločno pa nasprotujejo dvigu že letos. Minister Luka Mesec je na seji obljubil, da bo svojo odločitev glede uskladitve minimalne plače sporočil, takoj ko bo razpolagal z vsemi vhodnimi podatki (stopnja inflacije, davčna obravnava). Po njegovih besedah bo uskladitev sledila vsaj zakonskemu minimumu, dvig pa bo začel učinkovati s 1. januarjem 2023 oz. za delo, opravljeno v januarju 2023. To, da je minister pristal na enkratno uskladitev minimalne plače v januarju, štejejo kot velik uspeh delodajalskih organizacij. Njihovo stališče je, da se rast cen življenjskih potrebščin (inflacija) in rast minimalnih življenjskih stroškov ne sme in ne more seštevati, je po seji sporočil Rok Plankelj direktor SŠGZ. ��

krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo. DZ v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov.

• Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.

• RTVS bi namesto generalnega direktorja vodila in upravljala uprava, ki bi imela štirileten mandat in bi jo sestavljali štirje člani.

• Najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele bi prenehal mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta.

Pobudniki referenduma so PROTI takšnim spremembam, ker menijo:

• da se z njo nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki da zagotavljata nepristranskost in uravnoteženost;

• da se s sprejemom novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.

Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo:

• da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dosedanja

ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru;

• da bo hkratno zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.

Referendum o organiziranosti vlade

Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o vladi Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 22. junija 2022?

Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?

• Vlado bi po novem sestavljalo 19 ministrov, kar je dva več kot doslej, s preoblikovanjem resorjev bi dobili nove ministre za solidarno prihodnost, za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter za naravne vire in prostor.

• Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko in služba vlade za digitalno preobrazbo bi

postali ministrstvi, področje skrbi za odnose z zamejci in Slovenci po svetu pa ne bi imelo več ministra, bi bil pa del vlade še vedno urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Pobudniki referenduma so PROTI takšnim spremembam, ker menijo:

• da se tako nepremišljeno povečuje število ministrstev, kar prinaša višje stroške in breme za davkoplačevalce;

• da tako povečano število ministrstev in po njihovem mnenju umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade.

Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo:

• da sedanja struktura vlade zaradi spremenjenih družbenih razmer in potreb zahteva prilagoditev in odzivnost ministrstev ter da je izvajanje nalog nove vlade lahko uspešnejše ob drugačni organizaciji;

• da bodo ministrstva bolj vitka ter zato bolj operativna, odzivna in učinkovita in da za izvedbo sprememb niso potrebna dodatna finančna sredstva.

Referendum o dolgotrajni oskrbi

Referendumsko vprašanje se glasi: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o

Na poslovnem srečanju predstavili nekaj izzivov, ki čakajo regijo

Velenje, 17. novembra – Z namenom izboljšanja informiranosti v regiji SAŠA med gospodarskimi in negospodarskimi subjekti na področju investiranja, kar naj bi posledično pripeljalo do večjega obsega poslovnega sodelovanja, je Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica organizirala poslovni zajtrk Invest SAŠA, na katerem sta svoje investicijske načrte predstavila

Mestna občina Velenje in Premogovnik Velenje. Udeležili so se ga tudi drugi pomembni gospodarstveniki.

V naslednjih štirih letih bo ustvarjenih tisoč novih delovnih mest

Direktor občinske uprave Mestne občine Velenje mag.

Iztok Mori je glede odnosov s Premogovnikom Velenje povedal, da se ves čas dogovarjajo in sodelujejo. »Včasih so pogovori bolj ostri, včasih prijaznejši. Pomembno je, da na koncu najdemo rešitev v dobro vseh občank in občanov ter v korist MO Velenje in Premogovnika. Na poslovnem srečanju smo predstavili nekaj izzivov, ki čakajo regijo.

Od novih stanovanjskih gradenj, gradenj poslovnih objektov, razvoja gospodarstva ... Da delamo v pravi smeri in dobro, kažejo tudi priznanja, ki jih je občina prejela, s tem pa Velenje postavljajo tudi na zemljevid Evrope,« je prepričan direktor občinske uprave, ki je glede številnih novih delovnih mest, ki naj bi zaživela v prihodnosti, optimističen. »Vsak razpis za prodajo zemljišča mora izpolnjevati določene pogoje. Tako poskušamo pridobiti podjetja, ki zagotavljajo delovna mesta z dodano vrednostjo, kjer so zaposleni najbolje plačani.

Verjamem, da je cilj realen in uresničljiv ter da bo v naslednjih štirih letih ustvarjenih tisoč novih delovnih mest, na podlagi vseh ciljev, načrtov in investicij, ki jih bomo izvedli na področju poslovne cone.«

Razvoj turizma v okolici

Velenjskega jezera

Na poslovnem srečanju so izpostavili tudi, da bo treba za gospodarski in turistični razvoj izkoristiti tudi objekte, ki že stojijo, in bližnja jezera, ki imajo ogromen potencial ter številne naravne znamenitosti. Kje vidi prihodnost razvoja doline? »Idej je ogro-

spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Sržavni zbor sprejel na seji dne 21. julija 2022?

Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?

• Začetek izvajanja lani sprejetega zakona, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, bi se zamaknil za eno leto.

• Zagotovilo bi se dodatnih okoli 30 milijonov evrov za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev.

Pobudniki referenduma so PROTI takšnim spremembam, ker menijo:

• da gre za zamik enega od najpomembnejših zakonov za državljane, ki po 20 letih prizadevanj prinaša dobre rešitve;

• da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023.

Predlagatelji zakonskih sprememb so ZA uveljavitev zakona, ker menijo:

• da je vsebina osnovnega zakona o dolgotrajni oskrbi tako pomanjkljiva, da ne omogoča izvajanja v praksi.

• da bi se kljub zamiku uveljavitve osnovnega zakona dolgotrajna oskrba še naprej izvajala po drugih zakonih, ki trenutno veljajo. �� STA

šen in pride do uresničitve kdaj v bodoče. Če se bo pojavil investitor, ki bo to realiziral, mu bomo pri tem pomagali,« je odgovoril mag. Iztok Mori.

mno, en del okrog Velenjskega jezera, kjer je možen razvoj različnih športnih, rekreativnih in ostalih dejavnosti, je že stabilen. Verjamem, da bomo skozi športno strategijo, ki se bo sprejemala prihodnje leto, našli najbolj optimalne rešitve. Objekte, ki so že tam, želimo obnoviti in poskrbeti, da bodo kvalitetni in dobro vzdrževani.«

Ideja o plavajočem hotelu na vodi se ni uresničila. Zakaj?

»Plavajoči hotel je obljubljal investitor, ki smo mu pomagali, kolikor je bilo v naši moči. Kje se je zataknilo, ne vem, mogoče se pojavi še kak-

Želijo si, da bi gospodarstvo zacvetelo in zaživelo v novi luči Direktor Savinjsko-šaleške zbornice Rok Plankelj je bil s slišanim in videnim na srečanju zadovoljen. »Za nami je ena pozitivna zgodba, ugotovili smo, da takšnih srečanj manjka. Sodelujoči so razgrnili načrte, ki so dobro zasnovani, kar bo gotovo pritegnilo nove investitorje na vseh področjih. Želimo si, da gospodarstvo zacveti in zaživi v novi luči, pred nami so tudi določeni projekti v smeri razvoja turizma. Zavedamo se tudi problematike potencialnega bega možganov, do česar prihaja tudi v ostalih regijah. Napraviti moramo strateški načrt, kako mlade obdržati, na drugi strani pa pridobiti nazaj, da v domačem okolju, na vrhuncu svoje poslovne in ustvarjalne poti, razvijajo svoj potencial. Prepričan sem, da bo vse, kar bo v prihodnje Šaleška dolina nudila, več kot zadosten razlog, da mladi ustvarjajo, ostajajo in dajejo dodano vrednost Velenju.« �� jš

Na poslovnem srečanju so med drugim izpostavili, da bo treba za gospodarski in turistični razvoj izkoristiti tudi objekte, ki že stojijo ob Velenjskem jezeru.

30 let ločevanja odpadkov

Mestna občina Velenje je prejela evropsko nagrado Zeleni list, s katero nagradi prepoznana mesta, ki izkazujejo dobre okoljske rezultate in zavezanost ustvarjanju zelene rasti. V obrazložitev so zapisali, da si Velenje prizadeva za postopno opuščanje premoga, hkrati pa odpira nove zaposlitvene možnosti v sektorju zelenih delovnih mest. Mesto Velenje je med prvimi v Sloveniji vzpostavilo sistem ločevanja odpadkov in od takrat naprej izboljšuje ravnanje z njimi (vir: STA, 28. 10. 2022).

Nagrada sovpada s 30-letnico vzpostavitve BioPaS-sistema ločevanja odpadkov na področju Mestne občine Velenje, KS Gorica – levi del, kjer so gospodinjstva poleg zabojnika za mešane komunalne odpadke prejela še zabojnik za biorazgradljive ter eko otoke, kjer se je vzpostavil sistem zbiranja papirja in steklene embalaže. Kasneje se je eko otok oz. zbiralnica povečal še za zabojnik za mešano embalažo (pri blokovni gradnji), pri individualni gradnji pa so gospodinjstva prejela zabojnik za mešano embalažo pred hišo.

Sistem se je v letih 1995 in 1996 razširil na celotno območje Mestne občine Velenje, Občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. V letu 1997 se je sistem razširil še v pet občin Zgornje Savinjske doline.

Zgovorne številke o ločevanju odpadkov

Po letu 2010, ko se je zaprlo odlagališče komunalnih odpadkov v Velenju, so bile spremembe na tem področju velike in hitre. Mešani komunalni odpadki in biorazgradljivi odpadki so se pričeli voziti na predelavo in odlaganje v regijski center za ravnanje z odpadki Celje (RCERO). Pri tem so nastajali novi stroški, ki so vplivali na končni izračun in ceno ravnanja z odpadki. Evropske smernice kot tudi slovenski predpisi na področju ravnanja z odpadki so usmerjeni v doseganje visokega deleža ločeno zbranih komunalnih odpadkov, kar omogoča njihovo predelavo in reciklažo ter zmanjšuje potrebo po njihovem odlaganju.

V vseh občinah Šaleške doline izpolnjujemo zakonske cilje, ki predvidevajo več kot 50 % ločenih frakcij iz skupne mase. Najbolj uspešna v Šaleški dolini je Občina Šmartno ob Paki, saj tam zberemo manj kot 30 % mešanih komunalnih odpadkov in več kot 70 % ločenih frakcij, v Mestni Občini Velenje in Občini Šoštanj pa manj kot 40 % mešanih komunalnih odpadkov in več kot 60 % ločenih frakcij.

V Občini Šmartno ob Paki so v letu 2021 izpolnili cilj za leto 2030 in odložili manj kot 10 % komunalnih odpadkov. K takšnim rezultatom

MODUL

POGLED NA SODOBNO RAZISKOVALNO UMETNOST

VELENJE 25. 11.–10. 12. 2022

je prispevala sprememba zbiranja papirja od hiše do hiše. Tako zbrane ločene frakcije so v nadaljevanju primernejše za predelavo in ponovno uporabo.

Z ozaveščanjem do razumevanja pomena ločevanja odpadkov

V nadaljevanju bo treba vpeljati še nekaj dodatnih aktivnosti pri ločevanju odpadkov. To kažejo tudi rezultati sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov, v katerih je še vedno precejšen delež odpadne embalaže in biorazgradljivih odpadkov, ki so jim namenjeni ločeni zabojniki. Ob tem je pomembno stalno ozaveščanje, informiranje in izobraževanje občanov za razumevanje pomena ločevanja odpadkov ter izvedba pilotnih projektov in zbiranje mnenj občanov pred uvedbo organizacijskih sprememb. Ključno ob tem je, da imajo občani ob ločevanju odpadkov občutek podpore ter možnost dobrega sodelovanja z družbo za ravnanje z odpadki PUP-Saubermacher kot tudi z občino.

Odpadek naj ne bo samo odpadek

V 30-letnem obdobju nenehnega izboljševanja sistema ravnanja z odpadki je bilo zelo pomembno izobraževanje oz. ozaveščanje. Tako sodelujemo pri projektu »Odpadek naj ne bo samo

PETEK 25. 11. 2022 21:00 | Koncert

DARLA SMOKING, KONTRADIKSHN (eMCe plac)

SOBOTA 26. 11. 2022 18:00/21:00 | Predavanje/DJ-live act

RGB SERIES: konSferenca (eMCe plac)

odpadek«, ki ozavešča neprekinjeno od leta 1996. V Zbirnem centru Velenje so se zvrstile vse generacije učencev 6. in 7. razredov osnovnih šol v Šaleški dolini. Sodelujemo s šolami, z vrtci, ustanovami, kjer imamo predstavitve ločenega zbiranja odpadkov ali pa v Zbirnem centru gostimo učence, dijake in študente. Ob ustanavljanju Centra ponovne uporabe v Velenju smo v zbirnem centru izobraževali bodoče zaposlene ter sodelovali pri izmenjavi odpadkov oz. surovin.

V teh letih smo aktivno sodelovali pri: • vzpostavitvi sistema zbiranja odpadne električne in elektronske opreme, • zbiranju oblačil in tekstila, • zbiranju odpadnega jedilnega olja, • pri vzpostavitvi kotička za še delujoče električne aparate v Zbirnem centru Velenju še letos.

Naj ločeno zbiranje odpadkov postane in ostane ustaljen način našega ravnanja z odpadki/surovinami oziroma odnosa do okolja, v katerem živimo in delamo.

�� Alenka Centrih Ocepek Oglasno sporočilo

PONEDELJEK 28. 11. 2022 | Odprtje stalnih umetniških instalacij

17:30 | BIODUKT: Gozdna kopel za ušesa Martina Testen & Simon Šerc (Mladinski center Velenje)

18:00 | LINE RIDER, VR igra Boštjan Čadež – Fšk (Knjižnica Velenje)

18:00 | INSTITUT ZA NEOPAZNE JEZIKE: BRANJE USTNIC Špela Petrič (Knjižnica Velenje)

18:30 | PUSTITE MI VSAJ SANJATI. Nejc Trampuž (izložba Voila Beauty)

18:30 | GALLUS GALLUS ROBOTICUS Miranda Moss, Daniel Brownell (izložba Voila Beauty)

19:00 | TRACES OF EXTINCTION Celeste Sanja Smareglia, Jure Sulič, Urška Paradiž (Nova Pekarna)

TOREK 29. 11. 2022 17:00 | Delavnica za odrasle

VINYL FABRIKA (Mladinski center Velenje)

ČETRTEK 1. 12. 2022 18:00 | Dokumentarni film in pogovor

JAZ SEM JANEZ JANŠA (SAŠA Inkubator, PC Standard)

PETEK 2. 12. 2022 18:30 | Filmski večer

CELICA NAMESTO KAMNA – o hibridni umetnosti, FLOW [tok] (eMCe plac)

SOBOTA 3. 12. 2022 21:00 | Koncert

THE STROJ, MARKO LÜK / DECONSTRUCTOR (eMCe plac)

PONEDELJEK 5. 12. 2022 18:00 | Predavanje

ZNANSTVENORAZISKOVALNA UMETNOST dr. Špela Petrič (Knjižnica Velenje)

TOREK 6. 12. 2022 19:00 | Predstava

APOFENIJA/1 Nina Ramšak Marković, Varja Hrvatin (Dom kulture - mala dvorana)

SREDA 7. 12. 2022 16:00 | Delavnica za otroke in mladostnike

PIKSLBROŠKA (MMC Kunigunda)

ČETRTEK 8. 12. 2022 17:00 | Workshop predavanje

BIODUKT: Gozdna kopel za ušesa Martina Testen & Simon Šerc (Mladinski center Velenje)

PETEK 9. 12. 2022 21:00 | Koncert

CADLAG, BERNOCCHI, SHEKUZA (eMCe plac)

MLADINSKI CENTER VELENJE

SOBOTA 10. 12. 2022 21:00 | Koncert

ETCETERAL, GROOVE BEAR (Max klub)

www.kons-platforma.org

Za Zgornjo Savinjsko in Šaleško dolino je značilna velika gozdnatost in visoka lesna zaloga (374 m3/ha, velik delež smreke – 58 odstotkov v lesni zalogi). Imamo skoraj 50.000 ha gozdov, kar predstavlja 4 odstotke gozdov v Sloveniji. Velik delež lastnikov gozdnih površin imajo v lasti kmetje, ki so odvisni od dohodka od gozda in lesa. »Zato sta še kako pomembna dobra usposobljenost za delo v gozdu in dober odnos do gozda,« uvodoma pove Marijan Denša iz nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije in opozori na dve večji težavi.

Tudi letošnje poletje so imele

žuželke idealne razmere za razvoj Po dveh letih relativnega zatišja so se poleti praktično povsod po Sloveniji, kjer v gozdovih prevladuje smreka, razmahnili smrekovi podlubniki, na kar so zaposleni v zavodu za gozdove opozarjali že v zimskih mesecih. »Opozarjali smo, da se zna povečati število podlubnikov v smrekovih gozdovih zaradi suše, starih ran, nastalih v gozdovih in posledic vetroloma leta 2017. Sušna zima ter suho in vroče poletje sta povzročila razmah gradacije smrekovih podlubnikov. Nadaljevalo se je v letošnjem poletju, saj je bilo vroče in suho, zaradi česar so imele žuželke idealne razmere za razvoj. Posledično je prišlo do velikega

Tujerodne rastline povzročajo več težav kot lubadar

Šaleška dolina je bogata z lesom, značilne so razmeroma velike gozdne posesti in ekonomska odvisnost lastnikov gozdov – Invazija tujerodnih

rastlinskih vrst v naših gozdovih

razcveta podlubnikov,« pojasni Denša in doda, da je stanje v Šaleški dolini boljše kot v Zgornje Savinjski dolini, zato sta bila delež poseka in obseg žarišč podlubnikov manjši. »Območje šaleške regije je med bolj izpostavljenimi, ravno zaradi visokega deleža smreke. Pomembno je, da širjenje preprečimo tako, da jih pravočasno odkrijemo. Pomembna je hitra in dosledna sanacija žarišča.«

Vedno večji je razmah tujerodnih

Invazivne tujerodne vrste povzročajo gospodarsko škodo in so škodljive za zdravje ljudi. Mnoge povzročajo nepopravljivo škodo tudi naravi in okolju.

rastlinskih vrst v gozdovih

Strokovnjaki pa vse glasneje opozarjajo tudi na težave, ki jih invazivne tujerodne vrste povzročajo s svojim vplivom na ekosisteme ter posledično na gospodarstvo in

Mnenja in odmevi

Zdravniki stopili v bran direktorju Zdravstvenega doma

Spoštovani!

Čutimo moralno obvezo, da pojasnimo svoje stališče glede neutemeljenih argumentov in politične gonje, ki se izvaja nad direktorjem ZD Velenje, mag. Jankom Šteharnikom.

Pojasnjujemo, da zdravniki iz ZD Velenje ne odhajamo zaradi slabih odnosov v kolektivu ali zaradi slabega vodenja.

Razlogi za odhode so različni, med drugim preobremenjenost na delovnem mestu in posledično osebne stiske, ki

se v zvezi s tem pojavljajo. Dejstvo je, da družinski zdravniki že leta delamo preko svojih zmogljivosti in da se preobremenitve na državnem nivoju še vedno slabšajo, s tem pa se kaplja preliva čez rob. Tako se vsak izmed nas po svojih najboljših močeh bori preživeti v tem neprijaznem zdravstvenem sistemu, ki nas je že zdavnaj pustil na cedilu. Tako nas zdravnike kot vas paciente. Ta zgodba z odhodi, ki se zdaj odvija v ZD Velenje, ni omejena samo na lokalno območje, ampak je prisotna po vsej Sloveniji in je odraz stisk družinskih zdravnikov. Posameznikov, ki smo namenili velik del svojega življenja študiju, ki smo po naravi trmasti,

zdravje ljudi. Te so v svetovnem merilu že nekaj desetletij prepoznane tudi kot eden najpomembnejših razlogov za upadanje biodiverzitete. »Gre za perečo okoljsko problematiko, tako v svetu kot pri nas,« nada-

trdoživi in empatični in ki nam je mar za soljudi. Zdravniki odhajamo, iščemo nove možnosti zaposlitve znotraj ali izven svoje specialnosti, občasno tudi izven zdravstva. Ker dela v takih razmerah na daljši rok ne zmoremo več. Družinski zdravniki že leta in leta pretiho in prevestno, velikokrat na račun svojega zdravja in naših družin, opravljamo svoje delo. Z razumevanjem tega ozadja se zdaj lahko vrnemo na situacijo v lokalnem okolju, v Velenju. Mag. Janko Šteharnik nas je v vseh letih vodenja ZD Velenje podpiral v okvirih zmožnosti zdravstvenega sistema, se maksimalno trudil izboljševati delovne pogoje,pridobil je ogromno odličnih zdravnikov, nam dajal motivacijo, vizijo in nas medsebojno povezoval.

ljuje Denša. »Vedno večji je razmah tujerodnih rastlinskih vrst v gozdovih. Zavod za gozdove je dolga leta opozarjal na to, zgodaj smo opazili invazijo v naših gozdovih, obveščali lastnike in pripravljali delavnice. Invazivne vrste se hitro širijo z drugih kontinentov in nimajo odpora okolja, zato se razraščajo. Ker ni plenilcev, se tudi intenzivno širijo posebej tam, kjer so poškodovane površine ter kjer potekata vzdrževanje gozdnih prometnic in gozdno gradbeništvo. Rastlinske tujerodne vrste k nam prihajajo, odkar potujemo po svetu. Lovorikovca npr. najdemo več v okolici Velenja, mnogi ga imajo kot okrasno drevo na vrtu, ptiči semena raznesejo v gozd, kjer osemenijo. Zato je okolica goz-

Navkljub vsemu temu pa razmere v zdravstvu ostajajo enako slabe. In zato se dogajajo vse fluktuacije zdravnikov, vsak išče svojo pot. Pot, ki jo zmore, ki je zanj v danem trenutku vzdržna. Poudarjamo, da direktor mag. Janko Šteharnik še vedno uživa našo maksimalno podporo. Pristojne pozivamo, naj se reševanja nastale problematike na primarnem nivoju lotijo sistemsko z vso vnemo in vestnostjo ter za nastalo situacijo ne iščejo grešnega kozla, ki to ni.

Janja Fišter, dr. med.; Vesna Lah, dr. med.; Daša Zore Slatinšek, dr. med.; Tomaž Slavič, dr.med.; Simona Špital, dr.med.; Urška Herlah, dr. med.; Marta Brunšek Strašek, dr.med.; Andrejka Rejc, dr. med.; Urška Trebičnik, dr.

da zelo posejana z lovorikovcem, ki se še širi. Tudi navadna barvilnica je grm, ki ga ptiči obožujejo, zato ga je težko iztrebiti. To ogroža našo biotsko raznovrstnost, ker preprečuje razvoj naših vrst, lastniku gozdov pa jemlje dohodek, saj se ne pomlajuje,« opiše Denša.

Kako izkoreniniti invazivne tujerodne rastline?

»Kot pri vseh rečeh je pomemben takojšen začetek, izkoreninjenje, kar svetujemo tudi lastnikom gozdov, na delavnicah pa prikazujemo, na kakšen način. Z vztrajnostjo se jih lahko znebimo,« odgovori Denša, ki se mu zdi, da tujerodne rastline povzročajo več težav kot lubadar, ki je obvladljiv. »Tujerodne vrste se širijo s pomočjo ptičev in vetra in so težko obvladljive. Zato so za ekosistem in človeka nevarne, saj so vir dohodka, žal pa je veliko vrst tudi strupenih in alergenih. Daljnoročno so lahko vir onesnaževanja in predstavljajo nevarnost za gozd, lastnike in obiskovalce,« še zaključi Marijan Denša iz nazarske območne enote.

�� Jasmina Škarja

V Evropo je vsako leto zanesenih ogromno tujerodnih organizmov, vendar vsi ne postanejo invazivni. Veliko jih v novem okolju ne preživi, posamezne vrste pa se postopoma, lahko tudi v obdobju več let, prilagodijo na novo okolje in se začnejo razmnoževati.

med.; Danijela Mitrović, dr. med.; Ivana Kuzmanovič, dr. med.; Urška Sušak, dr. med.; Maja Jurko, dr. med.; Nejc Jemec, dr. med.; Aleksander Lazić, dr. med.; Maša Javornik, dr. med.; Aleksandra Vujnović, dr. med.; Pavel Grošelj, dr. med.; Sretanka Boljanović, dr. med.; Matic Kranjc, dr. med.; Aleksandra Bogdanovič, dr. med.; Barbara Rebernik, dr. med.; Katarina Rednak Paradiž, dr. med.; Andreja Obermayer Temlin, dr. med.; Irena Gusič, dr. med.; Lea Vodušek Reberšak, dr. med.; Tjaša Trupej, dr. med.; Mirela Begić, dr. med.; Jožica Lovrec Veternik, dr. med. Pridružuje se tudi enota za laboratorijsko medicino. ��

Vsi me kličejo Tona

Tone Vogrinec v obsežni avtobiografiji povedal svojo zgodbo, ki je hkrati zgodba jugoslovanskega in slovenskega alpskega smučanja

Tea Rednak

Velenje, 9. novembra –V Knjižnici Velenje je svojo biografijo z naslovom Vsi me kličejo Tona predstavil oče slovenskega alpskega

smučanja Tone Vogrinec

Pogovor je privabil mnoge nostalgike, številne ljubitelje alpskega smučanja in ostale obiskovalce, ki niso skoparili z vprašanji, Vogrinec pa jim je postregel z zanimivimi

osebnimi zgodbami iz športnega sveta in ponudil vpogled v svet alpskega smučanja.

V pogovoru z novinarjem in pisateljem

Markom Radmilovičem, ki je po Vogrinčevih pripovedovanjih knjigo tudi napisal, se je med drugim dotaknil zlate generacije slovenskega smučanja, svojih vezi z Velenjem, pa tudi nekaterih očitkov o zaključku kariere Mateje Svet. »Imam dobre kontakte z nekdanjimi tekmovalci in tekmovalkami. Tudi z Matejo Svet,« je dejal v pogovoru po predstavitvi, le dva dni

pred tem, ko se je z legendarno slovensko

športnico ob njeni predaji trofej muzeju v Tržiču končno tudi srečal.

Še enkrat bi šel po isti poti

V knjigi je poleg dosežkov, vzponov in padcev enega najuspešnejših slovenskih

športnih delavcev popisana tudi zgodovina svetovnega, jugoslovanskega in slovenskega alpskega smučanja. Ob tem se

Tone Vogrinec spomni vseh tistih, ki so tako ali drugače puščali svoje sledi v tej

športni disciplini in hkrati prispevali tudi

Muzej Velenje praznuje

Od podpisa ustanovitvene listine Muzeja slovenskih premogovnikov je minilo že 65 let

Tea Rednak

Velenje, 10. novembra – November je v Muzeju Velenje prazničen, obeležujejo namreč 65 let delovanja - 3. novembra 1957 so namreč v takrat še novo nastajajočem mestu podpisali ustanovno listino Muzeja slovenskih premogovnikov, ki se je s časoma prelevil v Muzej Velenje.

»Muzej, takšen kot je danes, je v vseh teh letih doživel mnogo sprememb. Pridobival je nove muzejske zbirke, enote, razstave … Danes pokrivamo delovanje vseh treh občin, Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki,

z mnogimi razstavami pa presegamo tudi meje naše regije in države,« je povedala Tanja Verboten, direktorica Muzeja Velenje.

»Vse leto 2022 je za nas praznično. Pripravljamo različne razstave, dogodke, pogovore, namenjene naši obletnici. S tem želimo ljudi spomniti in opomniti, kaj vse se pri nas dogaja. Želimo, da spoznajo tudi muzejsko delo. Letos smo na to temo pripravili dve razstavi v podhodu Pošta ter mnogo podcastov, kjer na malo drugačen način predstavljamo svoje delo.«

V muzeju so na dan ustanovitve, 3. novembra, predvajali kratek dokumentarni

Iztok Šmajs Muni povabljen v ZDA

Velenjskega umetnika Iztoka Šmajsa Munija lahko znova najdemo predstavljenega v reviji World of Art v povezavi z beneškim bienalom 2022, ki se zaključuje 26. novembra.

»Revija je,« kot pravi Šmajs, »alternativni rokav letošnjim bienalnim prireditvam v Benetkah in je na voljo na vseh celinah s svojimi izhodiščnimi uredništvi. Sicer bolje opremljen katalog, a morda ne tako tekstualno poln kot glavni, osrednji katalog bienala. Sicer ob vsakem bienalu izide vrsta orientacijskih katalogov, ki tako ali drugače obravnavajo umetniške pojavnosti, pristope in izjave umetnikov.«

To je že drugo sodelovanje Iztoka Šmajsa z umetniškim vodstvom pod taktirko Petra Russuja, ki ga, mimogrede, zelo hvali, zlasti njegovo stran v omenjeni reviji World of Art, La Biennale Di Venezia 2022. Glavna kuratorka Cecilia Alemani je mogoče letos manj prepričljiva s svojimi izhodišči in naperjenostjo, ki pod tematskim sklopom »The

k temu, da je alpsko smučanje postalo del slovenske nacionalne identitete. Njegova zgodba, ponujena v biografiji, je hkrati zgodba slovenskega alpskega smučanja. To mu je v življenju prineslo veliko lepega, a mu tudi marsikaj odvzelo, je iskreno povedal Vogrinec, ki kljub vsemu svoje poti ne obžaluje. »Če bi se še enkrat rodil, bi šel po isti poti.«

»Gre za intimno zgodbo človeka, ki je dal ogromno temu športu in zaradi tega doživel tudi mnoge neprijetnosti ter se spopadel s težkimi življenjskimi odločitvami,« je dejal Marko Radmilović, ki si je pred začetkom obsežnega projekta zadal, da se bosta pripovedovanja lotila z absolutno iskrenostjo. »To je bila prva stvar, ki sva si jo obljubila. Ni bilo vedno najlažje, ne zame, ne zanj. Podoživljal je tudi nekatere osebno težke zadeve. Tudi to zadevo z Matejo Svet. Gre za zgodbo, ki je postala eden mitov Slovencev in ker smo mitološki narod, smo jo s polresnicami hranili.« Radmilović se je v pisanje podal tudi s tezo, da je bila vloga Vogrinca izrednega pomena tudi za konstrukcijo slovenske nacionalne identitete. »Moj prvi interes je sprožila ravno ta ideja, da sta bila Tone in Bojan (Križaj, op. p.) na nek način prva osamosvojitelja, čeprav ta teza ni vedno sprejeta z odobravanjem. Vsi, ki se spominjamo tistega časa, vemo, da smo Slovenci osredinili to smučanje tudi zato, da smo se začeli razlikovati od takrat potapljajoče se Jugoslavije,« je še dodal pisatelj. ��

Pripadanje

Velenje ni tako veliko mesto, vseeno pa spet ni tako majhno, da na ulici ne bi srečala ljudi, ki jih ne poznam. Nekomu, ki je odraščal na podeželju, se prav to še vedno včasih zdi nenavadno. Kako lahko v svojem domačem kraju srečam ljudi, ki jih niti na videz ne poznam? Tistim, ki ste že v otroštvu živeli v mestu, se ta misel morda zdi nesmiselna. Sama sem odraščala v Šentilju, ki ga od Velenja geografsko ločuje le Koželj. Do 4. razreda osnovne šole je bil ta kraj moj balonček. V njem smo si bili vsi domači. Z najbližjimi sosedi sem si bila tako ali tako v sorodu, z ostalimi pa smo se vsaj na videz vsi poznali. No, tudi če jaz koga nisem poznala, so odrasli, zaradi mojih živo oranžnih las in prekomerne potrebe po govorjenju, vedno ugotovili, čigava sem. To me je navdajalo z občutkom varnosti in pripadnosti.

Milk Of Dreams« dopusti marsikaj. Iztoka

Šmajsa najdemo pod rubriko: 74 Influential

Contemporary Artists To Watch And Collect.

Iztokova nihanja se prepredajo še z Red Dot Miami Basel vabilom v Miami, Florida, ZDA, v novembru in decembru ter s »ponovnim soočanjem z nikakršno finančno pomočjo

film Pine Špegel, v katerem je predstavljena zgodovina muzeja, njegove enote in stalne zbirke. Uradno so obletnico obeležili 10. novembra z odprtjem občasne razstave »Lejga, kamerat! Ne v štirc, to naj gre gor, na star' grad!«, ki obiskovalce popelje od začetka delovanja muzeja kot Muzeja slovenskih premogovnikov, preko njegovih ključnih vsebinskih prelomnic, na ogled so tudi predmeti, ki do zdaj še niso bili razstavljeni. ��

»Letos smo zadovoljni z obiskom, presegli smo številke iz leta 2019. V jesenskem času smo imeli veliko pedagoških programov, občasnih razstav, pogovorov, predstavitev – vse je bilo zelo dobro obiskano in upamo, da bo tako še naprej. Pomembno je namreč, da se ljudje zavedajo preteklosti in naše kulturne dediščine, da vsi skupaj to ohranjamo in prenašamo na naslednje rodove,« je povedala Tanja Verboten.

'slovenceljnov'. Žal, morda se zgodi, da me podpre novo vodstvo kitajskega Gorenja. Žalostno ob dejstvu, da me vabi Tidi Heinz Pleyner že desetič v knjigo Od Leonarda da Vincija do danes, potem na baselsko predstavitev umetniški sejem največjega tipa na svetu, via avstrijska galerija Paks. Stroški za ZDA se gibljejo od 2.500 evrov pa vse do 20.000 evrov, ob zavedanju, da je podpora meni tudi podpora slovenstvu v tujini,« pravi Šmajs. In dodaja, da je prispeval edini v umetnostni atmosferi k osamosvojitvi Slovenije, v najhujšem trenutku najzahtevnejšega obdobja po priznanju Slovenije z vsega sveta, od trenutka, ko je dobil mesto v mednarodnem katalogu Miniature na King's Road, Dell Bello galerije kot edini, ki je svoje ime objavil pod imenom Slovenija poleg Jugoslavije. V Torontu, Kanada, je leta 1991 sodelovalo več kot 50 držav z vsega sveta! Čestitke veljajo tudi za njegovo umestitev v knjigo Jan Vermeer, izide konec novembra 2022, ter ob njegovi obletnici in ponovnem vabilu k sodelovanju v King Of Sparta, ki ravno tako izide v decembru 2022. ��

Ko sem se v 5. razredu iz podružnice Šentilj prestavila na centralno šolo v Velenje, sem doživela kar velik šok. Velenje je bilo takrat zame velemesto. Otroci, ki smo odraščali na podeželju, pa smo bili precej drugačni od mestnih otrok. Že od prvega šolskega dne smo bili v razredu razdeljeni na Šentiljčane in Velenjčane. Prvič sem na lastni koži začutila delitev na one in nas. Mi smo bili »kmeti« iz Šentilja, oni pa »betonški« iz Velenja. Prvo leto je bilo grozno, postopoma pa smo se bolje spoznali in se zbližali. A občutek pripadnosti, ki sem ga v otroštvu še čutila, se ni nikoli več vrnil v takšni obliki. Dolgo se nisem identificirala kot Velenjčanka, šele ko sem prišla na študij v Ljubljano, sem bila primorala spremeniti svojo predstavo. To, da prihajam iz Šentilja, je v Ljubljani izgubilo pomen. Ironično je, da je šele življenje v Ljubljani pripomoglo k ustroju moje identitete kot Velenjčanke. Moje iskanje pripadnosti je v meni spodbudilo vprašanje »zakaj?«. Moj takratni študij na Filozofski fakulteti in predmet antropologije pa sta mi pomagala iskati odgovore, a hkrati postavljala nova vprašanja. Zakaj se ljudje radi delimo na nas in one? To vprašanje mi je najbolje razjasnila Harari v svoji knjigi Sapiens. V njej namreč izpostavi teorijo, da je za naravno blaginjo med ljudmi potrebna majha skupnost z maksimalno 150 člani. Kadar je to število večje, se v skupnosti pojavijo odklonskosti. Po tej teoriji ta majhna skupnost upošteva zakone narave, s tem pa posamezniku omogoča varnost in pripadnost. Med člani skupnosti se lahko spletejo kakovostne osebne vezi, ki temeljijo na zaupanju, ljubezni in spoštovanju.

Če to primerjamo z današnjim načinom življenja, nam je kaj kmalu jasno, da tako male bazične skupnosti danes ni praktično nikjer. Na svetu po novih uradnih podatkih prebiva 8 milijard ljudi. V Sloveniji nas je okoli 2 milijona. Velenje pa po podatkih iz leta 2020 šteje kar 33.656 občanov. Skupnosti so danes prevelike, da bi v njih lahko vladala naravna blaginja. To skušamo ustvariti z izobraževanji, zakonodajo in represivnimi organi države.

Ne glede na vse se ljudje nagonsko povezujemo v manjše skupine, saj nam te prinašanjo občutek pripadnosti. Vendar se za razliko od naših prednikov povezujemo na podlagi skupnih prepričanj, vrednot, navad ali aktivnosti. Vseeno pa bivamo v istem okolju z ljudmi, ki so nam prav na teh področjih drugačni. S svojim najbližjim sosedom se ne počutimo tako povezane kot, recimo, s prijateljem iz drugega kraja, s katerim delimo isto mišljenje. Vseeno pa soseda pogosteje srečamo. Ne glede na to, da so se časi spremenili, so naše prvotne potrebe po življenju v skupnosti ostale. Res je, da smo se navadili, da vsak dan na ulici srečujemo neznance. Pred njimi nas varuje zakon in tako se jih ne bojimo. Vseeno pa globoko v nas ostaja potreba po pripadnosti in varnosti. Tako ob stiku s tujimi ljudmi vseeno pogosto začutimo neko stisko. Sploh v primeru, ko se ne počutimo, kot da nekam pripadamo.

Pogosto se ravno mladi znajdemo v položaju, ko ne čutiomo pripadnosti. Kadar živimo s to negotovostjo, se nagonsko zatekamo v manjše skupine, ki so pogosto uporniške narave. Ali pa se v nasprotnem primeru zapremo vase. Potrebo po pripadanju pa utišamo s časom, ki ga preživimo pred ekrani. Morda res ne moremo spremeniti velikosti naše skupnosti. A na zavedanje o pomenu pripadanja lahko vplivamo. Pomembno je, da pri odklonskem vedenju mladih namesto simptomov odpravljamo vzroke. Vsi skupaj pa tako stremimo k vspostavitvi skupnosti, ki bo dovolj odprta in spodbudna, da bo lahko vsak član v njej začutil svoje mesto. ��

Janja Vranjek

Radijski in časopisni MOZAIK

Miki Vlahovič: od namiznega tenisa k mikrofonu in kitari

V studiu radia Velenje se je pretekli četrtek oglasil Miki Vlahovič, član zasedbe Victory. Pravi, da je član velike glasbene družine, saj se z glasbo ukvarjajo: dedek, oče in brat, medtem ko se mama, sestrične in bratranci ukvarjajo tudi s petjem. V tretjem razredu osnovne šole je dobil svojo prvo kitaro, hkrati pa je začel tudi desetletno športno kariero v namiznem tenisu, kjer je v času Jugoslavije dosegel nekaj lepih uspehov.

Miki v zadnjem obdobju nastopa tudi kot solist, čeprav iskreno pove, da je z Victory še vedno prav tako zelo aktiven. Poslušalcem je predstavil čisto frišno pesem z naslovom Do neba. Maji Oderlap, ki ga je gostila v studiu, je priznal, da so za njim težki časi, a da se je pobral, drugače gleda na svet okrog sebe in tudi na ljudi, ki ga obdajajo. Skladba je dobila tudi video podobo. Spot je bil bil posnet v Šmartnem ob Paki, kjer je potekal Festival balonov po svetovnem prvenstvu v Murski soboti in Ljubljani.

Do neba je pesem za žur, pesem za ples in pesem za noro zaljubljene. Če je še niste slišali, poslušajte radio Velenje. �� mo

GLASBENE novice

Zdaj tudi uradno – nov dom festivala MetalDays je Velenje!

Velenje, 20. novembra – Po dolgih letih iskanja nove lokacije, ki bi ustrezala tako edinstvenemu in unikatnemu dogodku, kot je festival MetalDays, organizatorji festivala potrjujejo selitev na lokacijo parka Vista ob Velenjsko jezero.

Organizatorji festivala MetalDays spremljajo projekt gradnje parka Vista že od začetka in nad načrtovanjem projekta ter predvsem nad tem, kako je projekt na koncu tudi uresničen in udejanjen v praksi, ne skrivajo navdušenja.

Velenje s svojo infrastrukturo ponuja odlične možnosti za razvoj festivala MetalDays, ki bo tako postala še močnejša, bolj obiskana in privlačnejša destinacija za metalce s celega sveta, hkrati pa bo s svojo ponudbo in gostoljubjem zadovoljila še tako zahtevnega gosta.

Mesto Velenje je s svojo zgodovino, kjer ima rudarstvo neizogibno vlogo pri

nastanku in razvoju mesta, brez dvoma najbolj “metal” mesto v bližnji in daljni okolici.

In ker si festivala MetalDays organizatorji ne predstavljajo brez vode, plaže in vsega, kar spada zraven, je tu Velenjsko jezero. Če so bili obiskovalci nad ponudbo festivala do zdaj navdušeni, organizatorji sporočajo, da to ni bilo nič v primerjavi z vsem, kar obiskovalce v letu

Orleki z legendarno pesmijo slavijo knape

Na rudarje oz. knape so zelo ponosni tudi Zasavci. »200 let je rod za rodom grizel pod zemljo in letos Občina Hrastnik obeležuje 200 let rudarjenja. Zadnji knap je s »herc šaflo« v hunt naložil kuolm pred več kot desetimi leti. Rudarska tradicija v Hrastniku kljub temu živi naprej. Živo jo ohranjajo člani in članice Rudarske godbe Hrastnik, ki bo leta 2023 praznovala častitljivih 170 let,« pravijo Orleki. Ob tej priložnosti so si pleharji, člani Rudarske godbe Hrastnik zadali poseben projekt – na novo posneti avdio in video za legendarno skladbo Adijo knapi. K sodelovanju so povabili tudi skupino Orlek, ki se je projektu brez zadržkov pridružila. Nova zgodba, ki je torej posvečena vsem rudarjem, naj bo v spomin in opomin vsem naslednjim generacijam, pravijo. ��

2023 čaka na plaži festivala MetalDays v Velenju. Festival MetalDays bo tradicionalno potekal cel teden, od 31. julija do 5. avgusta 2023, na 5 festivalskih odrih pa bo nastopilo 133 zasedb! Festival bo nudil tudi možnost zgodnjega prihoda, in sicer že od 27. julija 2023 dalje, z obveznimi glasbenimi nastopi vsak dan. Prvi nastopajoči so bili že objavljeni in nabor je že zdaj videti naravnost osupljiv: mogočni Helloween, Anthrax s svojo 40. obletnico, Heaven Shall Burn, In Flames, Kreator, At the Gates, Paradise lost, Kataklysm, Beartooth, I am Morbid, Tesseract in mnogi drugi se bodo organizatorjem in obiskovalcem pridružili na tem edinstvenem dogodku v zgodovini festivala: MetalDays 2023 Restart Edition. �� media@metaldays.net

Predpraznični Stand up

25. novembra ob 20. uri se bo po treh letih v dvorani REKS v Ravnah pri Šoštanju pod okriljem Kulturno umetniškega društva Ravne ponovno odvil predpraznični Stand up večer, na katerem bo poleg Uroša Kuzmana, Roka Škrlepa in Matica Kokošarja nastopil tudi Sebastjan Spital, študent elektrotehnike iz Gaberk pri Šoštanju, ki smo ga spoznali v oddaji Slovenija ima talent. Bo tudi tokrat na odru razgalil sebe?

»Čas je primeren, zakaj se ljudje ne bi nasmejali? Stand up predstava bo aktualna, verjamem, da bomo poskrbeli za pravo dozo humorja,« odgovori Spital, zadovoljen, ker z vsakim nastopom pridobiva izkušnje in kilometrino. Simpatičen komik, ki je ves čas dejaven na odru, doda, da je bil priljubljeni šov Slovenija ima talent zanj dobra, čeprav naporna izkušnja.

ČETRTEK, 24. novembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 25. novembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 26. novembra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO

JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA , pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOL-

DNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 27. novembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00

GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU

VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLDNE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20

ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 28. novembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK , oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA

MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 29. novembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK , oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 30. novembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA

DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

⏫Čvek je po lokalnih volitvah na nekaterih obrazih zaznal pravo olajšanje. Eni so se oddahnili, da so predali obveznosti, drugi, da je kampanja mimo, tretji, da se vse vrača v stare tirnice. Šoštanjčani Boris Goličnik, Darko Menih in Drago Koren (od leve) so med drugim eni, drugi ali tretji.

⏪»No, zdaj bomo pa videli, kakšna je razlika, če se pelješ z navadnim avtobusom ali s tem, na vodik,« je bil pred promocijsko vožnjo z novim avtobusom poln pričakovanja šoštanjski podžupan Viki Drev. »Kdaj si se pa nazadnje sploh peljal z avtobusom?« ga je vprašal Mitja Tašler, direktor TEŠ. In sta se skupaj s Čvekom prepustila mirni, tihi vožnji.

Predsednic držav je enajst

Tudi Slovenci

smo dobili prvo predsednico republike – Natašo Pirc Musar. V naši bližini sta leta 2020 izvoljena grška predsednica Katerina

Sakellaropoulou, ki je, mimogrede, za prvi obisk v tujini izbrala prav Slovenijo, ter leta 2019 izvoljena predsednica Slovaške Zuzana Čaputova S predsednico se sicer lahko pohvali le malo držav, od leta 2020 pa jo ima tudi Moldavija.

To je Maio Sandu

Tudi gruzijski predsedniški palači gospodari ženska – Salome Zourabichvili. Predsednico ima tudi Tajvan – Tsai Ing-wen je zaprisegla že drugič zapored. Singapurska predsednica Halimah Yacob hkrati velja za najvplivnejšo žensko na oblasti. V času covida se je v znak solidarnosti do zdravstvenih

Vija vaja ven

Soočenja

⏫Ivanko in Franca

Kačičnika - Antija krajani Občine Šmartno ob Paki videvajo na raznih prireditvah v domačem okolju. Pohvalno, pravijo, in dodajajo, da bi bila lahko za vzgled nekaterim njihovim izvoljenim predstavnikom v občinskem svetu, ki si za prireditve redko vzamejo čas ali pa sploh ne. Čveku ni težko uganiti, o čem razmišlja Anti na Veseli Martinovi soboti: »Takih fantov in deklet na svetu ni, kot so ti naši šmarški vinogradniki.«

Novim kandidatom za župane (za naslednji mandat) svetujemo, da se pred soočenji seznanijo z aktualnimi podatki o stanju v občini (šole, stanovanja, ceste, projekti, delovna mesta, številke, imena oseb …). Predlagamo eno od rešitev: berite Naš čas. Pomaga tudi sprehod po mestu …

Hitreje s kolesom

Novi/stari velenjski župan je v enem dnevu prekolesaril vse krajevne skupnosti in mestne četrti. Žal se na dan volitev nihče ni spomnil, da bi ga na pot poslali še enkrat, da bi hitreje prinesel rezultate glasovanja.

Požarna varnost

Šoštanjčane skrbi prihodnja požarna varnost v njihovi občini. Najbolj goreč gasilec je namreč postal novi župan.

delavcev odrekla enomesečni plači. Od leta 2015 je predsednica Nepala Bidhya Devi Bhandari. Preden je bila izvoljena, je bila ministrica za obrambo.

Sahle-Work Zewde, nekdanja visoka predstavnica Združenih narodov v Afriški uniji, je pred leti postala prva predsednica Etiopije. Je velika nasprotnica diskriminacije.

Predsednica Barbadosa je Sandra Mason . Posebna zgodba pa stoji za predsednico Hondurasa Xionaro Castro. Je namreč bivša prva dama predsednika Manuela Zelaya, ki je Honduras vodil med letoma 2006 in 2009, potem pa ga je z državnim udarom strmoglavila desna Nacionalna stranka.

Znani božični sejmi v Evropi

Kar kmalu bo na vrata potrkalo praznično vzdušje in nestrpno pričakovan božični čas. Veliko ljudi v adventnem času obišče enega izmed znanih evropskih božičnih sejmov. Kateri so med najlepšimi v Evropi?

Dunaj – Avstrija, Budimpešta –Madžarska Dunaj ima enega najlepših božičnih sejmov v Evropi. Mesto je decembra obsijano s prazničnimi lučmi, po ulicah se vije vonj po pečeni hrani in vročemu punču. Na sejmu lahko kupite božično drevo,

te, ter atrakcije, kot so gledališče za otroke. Budimpešta je v božičnem času poznana predvsem po spektakularni razsvetljavi in projekcijah pri baziliki.

Basel – Švica, Poznan – Poljska, Strasbourg –Francija

sladkarije, božične okraske ter se pogrejete s toplimi napitki. Madžarska prestolnica je bila v letu 2020 prejemnica nagrade za najlepšo božično tržnico v Evropi. V mestu je več božičnih sejmov, največji in najbolj popularen je lociran na Vörösmarty Tér. Na sejmu pred baziliko svetega Štefana boste našli stojnice, ki ponujajo okusne madžarske in mednarodne specialite-

Basel velja za največje božično mesto v Švici. Obiskovalci si božični sejem lahko ogledajo na Barfüsserplatzu in Münsterplatzu. V tem času za kulinarične dobrote veljajo švicarski raclette in medenjaki. V starem mestnem jedru lahko občudujete trgovine in stavbe, okrašene z božičnimi okraski in lučkami. V mestu Poznan poteka božični sejem na več lokacijah. Razvajate se lahko s kuhanim vinom, kakavom, z dobrotami, darili in raznovrstnimi dogodki. Pogosto v poljskem mestu nudijo tudi razstavo ledenih skulptur.

V Strasbo-

urgu prirejajo enega najstarejših božičnih sejmov, ki je najbolj obiskan sejem v Franciji. V centru mesta postavijo več kot 300 lesenih hišic, kjer lahko najdete pravzaprav vse, kar je povezano z božičem. Posebej velja omeniti božično drevo, visoko 30 metrov, ki s svojo višino presega strehe hiš, množica lučk in obeskov pa na njem ustvari posebno svetlobi.

Big Ben je tretja najbolj prepoznavna turistična atrakcija na svetu.

Ker je bil BBC v času druge svetovne vojne prepovedan, je bil zvok Big Bena prepoznan kot simbol svobode. Zaradi prenove, ki je stala 90 milijonov evrov, je bil zadnjih pet let utišan. Po petih letih je 13. novembra ob 12. uri ponovno

Big Ben ponovno zazvenel

Velika ura Big Ben je ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Londona. Big Ben je vzdevek za 13,5-tonski zvon v stolpu britanskega parlamenta, ki je pod Unescovo zaščito in se uradno imenuje Great Bell (veliki zvon). Današnje ime je dobil, ker je bilo uradno premalo privlačno. V »igri« je bilo celo ime Royal Victoria (Kraljeva Victoria), a tedaj niso želeli kraljice povezovati z zvonom. Nase opozori vsakih 15 minut in je postal zaščitni znak svetovnih poročil medijske hiše BBC, ki oddaja od davnega leta 1923.

zazvenel , in sicer vsako polno uro, preostali štirje manjši zvonovi pa vsakih 15 minut. Big Ben se je sicer med obnovo vseeno oglasil, a le ob pomembnejših praznikih. Tako se je oglasil ob izstopu Velike Britanije iz Evropske unije ter septembra ob pogrebu kraljice Elizabete II.

ALI VESTE? Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

Le malo držav ima predsednico.

V Evropi se lahko pohvalimo z izjemno inovativnimi ter bogato božično obarvanimi sejmi.

Zdravje • narava • ekologija

Zdravje, narava in ekologija so pojmi, ki so med seboj zelo povezani. Slovenci in tudi drugi narodi imamo v povezavi z zdravjem veliko pregovorov. »Zdravi ima tisoč želja, bolni le eno ima,« je eden od njih. »Narava, čas in potrpljenje so trije dobri zdravniki,« pravi še en pregovor. In kaj želimo otroku, ko se rodi? Samo, da bi bil zdrav. In ta želja nas spremlja vse življenje, izrečena je ob vsakem rojstnem dnevu in praznovanju. Zdravje pa nam daje narava, a le zdrava narava. In tako sta povezani narava in ekologija. V čistem, svežem, urejenem okolju lahko skrbimo zase. Zato vedno, ko kakšno stvar odvržemo, ker je ne potrebujemo več oziroma je opravila svojo nalogo, pomislimo, kje bo končala, jo bo mogoče ponovno uporabiti za kak drug namen, predelati? Bo onesnažila pitno vodo, zemljo, zrak? Če bo, se bo vrnila v drugi obliki in vplivala na naše zdravje. Zato s pravilnim odnosom do narave skrbimo tudi za svoje zdravje.

(Ne)izogibne spremembe, ki nam jih prinesejo leta

Čilost in zdravje nista toliko povezana z letnico rojstva, temveč z življenjskim slogom, za katerega smo v celoti odgovorni sami.

Ko se bolj ali manj radoživo pomikamo skozi desetletja, nas doletijo nekatere telesne in duševne spremembe. Nekega dne si pogledate roke in zdi se vam, da vidite roke svoje babice. Na žalost so to vaše dlani. Vse te rjave pege in nabrekle žile so posledica

let izpostavljanja soncu in vse manjše sposobnosti vaše kože, da se znebi lipofuscina, snovi, ki nastaja ob kopičenju prostih radikalov v koži. Zgodaj v tem desetletju v večini evropskih držav ženske dosežejo menopavzo. Povprečje je 52. leto.

Šestdeseta

Čeprav jih ne morete videti, imate v črevesju verjetno majhne žepke, imenovane divertikli. Ne bodo vas motili, če se vanje ne bodo ujeli drobci

prebavljene hrane. V tem primeru pa se lahko vnamejo. Da bi to preprečili, uživajte veliko vlaknin. V tem desetletju lahko moški odkrijejo nekaj urinarnih težav zaradi povečane prostate. Oglasite se pri svojem oftalmologu. Mogoče je, da vam nastaja na enem ali obeh očeh siva mrena, ki jo je treba odstraniti.

Sedemdeseta in osemdeseta

Kako se počutite v svojih 70. in 80. letih, je v resnici odvi-

sno od tega, kako ste preživeli zadnjih šest desetletij. Če niste nikoli telovadili, ste pa veliko kadili in pili, in če ste gledanje televizije pozno v noč imeli za intelektualno dejavnost, imate najverjetneje težave zaradi sladkorne bolezni in bolezni srca, pozabljate preproste stvari in se borite proti kronični bolečini zaradi artritisa.

Geni in staranje

So vaši geni res najpomembnejši dejavnik pri tem, kako se boste starali? Če bi bilo tako,

bi se vsi enojajčni dvojčki starali enako, pa se seveda ne. V številnih študijah gre njihovo zdravje z leti ne le po različnih poteh, pač pa se tudi v njihovem genomu pojavijo razlike. Lahko se rodite z najbolj zdravim nizom genov, kar vam jih lahko da narava, toda način, kako živite, odloča, kako se bodo ti geni vedli naslednjih 90 let. Kaj jeste, kako ste telesno dejavni in celo to, koliko ste izpostavljeni kemikalijam, lahko spremeni vaše gene z melitacijo, procesom, ki ima ključno vlogo pri ohranjanju celične funkcije. Spremembe vzorcev melitacije lahko prispevajo k razvoju raka. ��

Zakaj je ločevanje odpadkov

tako zelo pomembno?

Ločeno zbiranje odpadkov je pomembno zaradi skrbi za okolje in manjšega ogljičnega odtisa, zato je bistveno, da vsak odpadek odložimo v ustrezen zabojnik, seveda pa je nujno tudi, da o pravilnem ločevanju učimo že najmlajše.

Pomembno je, da embalažo vedno izpraznimo, ni pa je treba izprati. Če je mogoče, jo tudi stisnemo, da že doma in pozneje pri odlaganju zavzame čim manj prostora. Če je pokrovček iz drugega materiala kot embalaža, ga odvržemo posebej. Najpogostejša napaka je, da iz embalaže iztekajo ostanki hrane in pijač, kar otežuje recikliranje in predelavo v nove izdelke.

Z odpadnim oljem in hrano nikar v kanalizacijo!

Dobro je vedeti, da odpadnega olja in ostalih maščob, ki jih uporabljamo v gospodinjstvih, ne zlivamo v kanalizacijo. Z zlivanjem olja/maščob v straniščno školjko ali odtoke tvegamo težave na domači, interni napeljavi, saj se zmanjša pretočnost cevi in lahko pride tudi do zamašitve.

V straniščno školjko prav tako ne mečemo ostankov hrane, saj so le-ti v kanaliza-

cijskem sistemu vir za različne glodavce. Ti odpadki tudi predstavljajo čedalje večje breme v naših kanalizacijskih sistemih, kar močno vpliva na njihovo delovanje in povzro-

ča škodo v kanalizacijskih sistemih in čistilnih napravah. V straniščno školjko sodijo le tri stvari: človeški iztrebki in izločki ter toaletni papir. ��

LEKARNA VELENJE

Vodnikova 1, 3320 Velenje, www.lekarna-velenje.si

Naše lekarne: Center Velenje, Vodnikova 1 Cankarjeva Velenje, Cankarjeva 2/b

Kersnikova Velenje, Kersnikova 2/d

Trebuša Velenje, Celjska 40 Šoštanj, Trg Jožeta Lampreta 1 Šmartno bo Paki, Šmartno ob Paki 80

Medicinski pripomočki tudi na naročilnico

Medicinski pripomočki so instrumenti, aparati, sredstva ali drugi izdelki, potrebni za zdravljenje ali rehabilitacijo.

Med medicinske pripomočke spada vse, kar pomaga lajšati življenje v primeru poškodb, bolezni ali staranja. Vse od bergel, hodulj, invalidskih vozičkov, opornic za gleženj, kolena, ramena, pripomočkov za nego na bolnikovem domu, pripomočkov za izboljšanje vida in sluha do srčnih vzpodbujevalnikov in mehaničnih aparatur za bolnišnično uporabo, kirurških instrumentov ter diagnostičnih testov.

Seznam vseh medicinskih pripomočkov s šifranti, medicinskimi kriteriji, pooblastili, postopki in cenovnimi standardi je objavljen na spletni strani ZZZS.

Medicinski pripomočki so zakonsko regulirani izdelki, ki morajo ustrezati zakonskim predpisom, biti varni, funkcionalni in učinkoviti. Svoje obveznosti do vseh kriterijev morajo izpolnjevati tudi ponudniki oziroma distributerji.

Pravico do medicinskih pripomočkov določata Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter Pravilnik obveznega

zdravstvenega zavarovanja. Medicinske pripomočke, ki so potrošnega značaja, predpisuje izbrani osebni zdravnik, preostale medicinske pripomočke pa zdravnik specialist s svojega delovnega področja.

Medicinske pripomočke lahko prejmemo na izposojo za določeno časovno obdobje ali pa jih prejmemo kar v trajno last. Trajnostna doba izposoje oziroma čas uporabe za bolnika začne teči na dan, ko smo prevzeli pripomoček. Pri naročanju medicinskih pripomočkov z naročilnice pa moramo biti pozorni tudi na datum, saj je veljavnost naročilnice samo 30 dni.

Lokalno podjetje iz šaleške doline, Medic-UM STORE, d. o. o., je pogodbeni dobavitelj ZZZS kar pomeni,

da lahko pri njih prejmete medicinske pripomočke na izposojo ali izdajo preko naročilnice osebnega zdravnika ali specialista.

Njihova ponudba zajema izdelke za inkontinenco, negovalne postelje z dodatki, sobna dvigala, pripomočke za gibanje, sanitarne pripomočke in ostale medicinske pripomočke.

V ponudbi imajo kakovostne, preverjene in funkcionalne izdelke, za katere jamčijo, da bodo kos še tako zahtevnemu uporabniku.

Medicinske pripomočke lahko prevzamete v njihovi specializirani prodajalni na Šaleški cesti 19, kjer Vam bodo prijazno in strokovno svetovali.

V času epidemije covid-19 se je povpraševanje po vitaminu D v lekarnah zelo povečalo, tako zdravil brez recepta, prehranskih dopolnil kot tudi zdravil na recept. Glede uporabe vitamina D pri preprečevanju in pri aktivni okužbi obstajajo različna mnenja. Slovenska priporočila za nadomeščanje vitamina D v obdobju respiratornih okužb in za nadomeščanje vitamina D pri posameznikih s covid-19 se sklicujejo na raziskave, kjer naj bi vitamin D dokazano zmanjšal pojavnost akutnih okužb dihal. Priporočila povzemajo tudi raziskave, ki se nanašajo na povezavo med večjo obolevnostjo in hujšim potekom bolezni pri osebah z nizkimi ravnmi vitamina D. Omenjena priporočila med drugim svetujejo pri zdravih odraslih v obdobju respiratornih okužb, od oktobra do aprila preventivno jemanje vitamina D - v odmerku 800–2000 IU.

❱Farmacevti v lekarnah pri samozdravljenju svetujemo glede uporabe in izbire zdravil z vitaminom D brez recepta in kakovostnih prehranskih dopolnil z vitaminom D. Pri samozdravljenju svetujemo splošni, zdravi populaciji.

Vitamin sonca, prosim!

Pomanjkanje vitamina D naj bi imelo 40 odstotkov prebivalstva v Evropi – Pri izpostavljenosti soncu nastane v koži 80 do 90 % vitamina D, preostalih 10 do 20 odstotkov dobimo s hrano

Jasmina Škarja

V zadnjih letih odkrivajo vedno nova dejstva o pomenu vitamina D. Zanimanje za uporabo in delovane vitamina D se je izredno povečalo v času epidemije covida-19, in sicer tako v laičnih kot strokovnih krogih. Mag. Veronika Rebernik, mag. farm., iz Lekarne Velenje pojasni, da gre za v maščobi topen vitamin, ki je oznako D dobil, ker je bil v skupini vitaminov odkrit četrti po vrsti. Zaradi načina delovanja ga uvrščamo med prohormone, telo ga lahko sintetizira samo. Vsebnost vitamina D izražamo v µg ali v mednarodnih enotah (IU); 10 µg je 400 IU.

Kakšna je vloga vitamina D?

»Najpomembnejši in najbolj poznan je pri presnovi kalcija in fosforja, pomemben je za normalno rast in ohranjanje zdravih kosti in zob. Prispeva k delovanju mišic, ima vlogo pri delitvi celic, njegovi pozitivni učinki se nanašajo na delovanje imunskega sistema in srčno-žilni sistem,« odgovori Rebernikova, ki opozori tudi, da številne epidemiološke raziskave po svetu in tudi v Sloveniji kažejo na precejšnje pomanjkanje D-vitamina pri zdravih ljudeh v vsej starostni populaciji, najbolj pa pri starostnikih.

»Pomanjkanje vitamina D v Evropi naj bi imelo 40 odstotkov prebivalstva. Najprej se

kaže kot utrujenost, bolečine v mišicah in kosteh. Večje pomanjkanje vitamina D lahko pri otrocih povzroči rahitis in zmanjšano moč mišic, v starosti pa vpliva na nastanek osteoporoze.«

Največ vitamina D je v mastnih ribah

Vitamin D3 lahko pri človeku nastane v koži pod vplivom UV žarkov B, le v manjši meri ga vnesemo s hrano. Za ustrezno preskrbo z vitaminom D je učinkovitejša sinte-

zelenjava, sadje, žitarice, vsebujejo zelo malo vitamina D. Kot zanimivost lahko povem, da imajo v nekaterih državah (npr. skandinavskih) uveden sistem bogatenja prehranskih izdelkov z vitaminom D. V Sloveniji tega še ne izvajajo, nekateri proizvajalci dodajajo vitamin D na lastno pobudo.«

Koliko sončenja na dan potrebuje telo?

»V našem geografskem območju naj bi bila za tvorbo zadostnih količin vitamina D v poletnih mesecih dovolj 15-minutna izpostavljenost kože rok in obraza soncu.

nu D poveča. Pri samozdravljenju so na voljo multivitaminska zdravila, prehranska dopolnila v obliki tablet, kapsul, pršil, kapljic in zdravilo z vitaminom D, ki se dobi brez recepta.«

Program je zasnovan posebej za starejše od 80 let, da ohranijo in krepijo svoje �zične in miselne zmožnosti ter socialne stike in na ta način dlje in kakovostneje smostojeno živijo v domačem okolju

Program je prilagojen vsakemu posamezniku, da bi ta čim hitreje napredoval. Strokovni sodelavec vsakemu udeležencu svetuje, zanj izdela načr t vadbe in zastavi cilje ter redno spremlja napredek Zak aj se udeležiti programa?

Program pokriva vsa področja, ki so za starostnike najpomembnejša; �zične aktivnosti, ki izboljšajo gibljivost in počutje, miselne aktivnosti, ki ohranjajo ali ohranjajo miselne in spominske funkcije ter druženje, s čimer se poveča krog družabnih stikov

Aktivnosti omogočajo izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj (osteoporoza, sladkorna bolezen, ar terioskleroza, debelost ...).

Redna vadba starostniku omogoča, da lahko dlje in kakovostneje živi v domačem okolju

za vitamina D v koži kot vnos s hrano. Koliko vitamina D nastane zaradi izpostavljenosti sončnim žarkom? »Pri izpostavljanju soncu ga nastane v koži 80 do 90 odstotkov, preostalih 10 do 20 odstotkov dobimo s hrano. Največ vitamina D je v mastnih ribah (losos, sardina, tuna, olje jeter polenovke), nekaj ga je tudi v jajčnem rumenjaku, gobah, mleku. Hrana, ki jo v naših krajih pogosteje uživamo, npr. mlečni izdelki, meso,

V jesensko–zimskem času pa sončni žarki padajo pod ostrim kotom in ne morejo zagotoviti zadostne tvorbe vitamina D, zato jemanje vitamina D svetujemo predvsem v tem času. V tem času ima pomanjkanje vitamina D največje število ljudi,« razlaga farmacevtka mag. Veronika Rebernik, ki jemanje vitamina D priporoča osebam, ki imajo večje tveganje za pomanjkanje tega vitamina. »Na prvem mestu gre za starejše osebe, pri katerih je pomanjkanje večje zaradi slabše absorpcije in možnosti tvorbe vitamina D. Večje tveganje za pomanjkanje imajo tudi osebe s prekomerno težo, ljudje, ki se premalo gibajo na prostem, osebe, ki so zaradi določenih razlogov manj izpostavljene soncu, ljudje temnejše polti. Tudi v nosečnosti in ob dojenju se potreba po vitami-

Kaj pa svetuje ob hujšem pomanjkanju sončnega vitamina? »Pri hujšem pomanjkanju, določenih stanjih in boleznih predpiše zdravnik vitamin D na recept. Predpišejo ga pri osteoporozi, malabsorbcijskih sindromih (kronična vnetna bolezen, celiakija), kronična ledvična bolezen, pri nekaterih onkoloških bolnikih, ki prejemajo hormonsko zdravljenje, ki negativno vpliva na zdravje kosti. Nekatera zdravila, npr. glukokortikoidi, antiepileptiki, zdravila za zdravljenje tuberkoloze, zmanjšajo učinkovitost vitamina D, zato je pogosto potreben dodaten vnos vitamina D. Vitamin D se nadomešča pri novorojenčkih in otrocih za preprečevanje rahitisa.«

Ali je lahko vitamina sonca v telesu preveč?

»Prekomeren vnos s preveč izpostavljanja soncu ni možen. Do hipervitaminoze lahko pride z vnosom zdravil in prehranskih dopolnil. Vedno moramo upoštevati skupni dnevni vnos vitamina D iz vseh prehranskih virov – hrana, obogatena živila ter prehranska dopolnila in zdravila. Znaki prevelikega odmerjanja se običajno pojavijo po nekajtedenskem oz. nekajmesečnem jemanju. To so bruhanje, slabost, driska, pomanjkanje apetita, lahko tudi občutek žeje, pogosto uriniranje, zaspanost, glavobol in razdražljivost.« ��

Vse k ar starostnik potrebuje za k akovostno življenje

ZDRAVJE, NARAVA, EKOLOGIJA

Bodite raziskovalci –Spremljajte živali na območju

Šaleške doline

V sklopu mednarodnega projekta Step Change (https://stepchangeproject.eu) smo tri slovenske raziskovalne inštitucije (Fakulteta za varstvo okolja iz Velenja, Univerza na Primorskem – UP FAMNIT in Univerza v Ljubljani) razvile aplikacijo »SRNA« za mobilne telefone (https://srna.lovska-zveza.si/login). Aplikacija je namenjena spremljanju prostoživečih živali, kar bo doprineslo k še boljšemu poznavanju njihovih populacij oz. k pridobivanju ključnih vhodnih parametrov za varstvo in upravljanje.

Z aplikacijo lahko vsi prebivalci Slovenije beležimo opažanja prostoživečih živali in druge zanimive podatke o sesalcih ter nekaterih vrstah ptic. Mobilna aplikacija ima možnost nalaganja slikovnega gradiva; vsebuje tudi začetni kviz za samotestiranje poznavanja živali in vodnik za lažje prepoznavanje le-teh. Posebnost aplikacije je možnost komuniciranja z raziskovalci, saj jim lahko uporabniki zastavljajo vprašanja glede stanja živali v njihovem domačem okolju.

Projekt vključuje prebivalce v proces državljanske oz. ljubiteljske znanosti, tj. aktivne udeležbe javnosti v znanstvenih oz. raziskovalnih projektih. Z

vključevanjem množice podatkov, ki jih bodo zbirali ljubitelji narave, bomo zagotovili mnogo boljše poznavanje pomembnih značilnosti vrst (npr. številčnost, zdravstveno stanje in demografska sestava populacij). S tem bo omogočeno sprejemanje ustreznih, strokovno podprtih upravljavskih odločitev.

Aktivno sodelovanje državljanov pri pridobivanju podatkov je pomembno tudi za blaženje konfliktov med ljudmi in prostoživečimi živalmi (npr. zmanjšanje škod na kmetijskih površinah in števila trkov na prometnicah) ter za zmanjšanje tveganj, povezanih s širjenjem bolezni, ki se (lahko) prenašajo prek prostoživečih živali.

Zelo veseli smo, da bomo aplikacijo pilotno testirali prav na območju Šaleške doline. Vse prebivalce, ki preživljate veliko časa v naravi, vabimo k sodelovanju in uporabi aplikacije!

Stalna izmenjevalnica še delujočih aparatov v središču skupno dobro

Ekonomija delitve se tudi v Sloveniji vse bolj uveljavlja, še posebno med mladimi. S časom in naraščajočo potrebo ljudi po tovrstnem povezovanju so se vzpostavile že številne pobude na tem področju. Razlogi, zakaj se posamezniki odločajo za tovrstne prakse, so različni, nekateri si želijo živeti bolj enostavno, drugi želijo na ta način prispevati k ohranjanju narave, spet tretji le prihraniti nekaj denarja, marsikdo pa se poslužuje takega načina tudi zaradi novih doživetij ter utrjevanja medsebojnega zaupanja v lokalni skupnosti.

Tudi družba ZEOS, d. o. o., si je zadala za enega od ciljev tekočega projekta Life Spodbujamo e-krožno to, da spodbuja skupnosti souporabe in izmenjave aparatov ter posledično podaljšuje uporabno dobo izdelkov. Skupaj s Središčem Skupno dobro so pripravili stalno izmenjevalnico še delujočih aparatov, ki poteka v posebnem kotičku njihovih prostorov. Tja lahko prinesete katerikoli delujoči aparat, ki ga doma ne potrebujete več, in ga zamenjate z drugim aparatom ali pa ga samo oddate. Prinesete lahko še delujoče aparate, ki delujejo na elektriko ali baterije, kot so na primer gospodinjski aparati, zvočniki, električno orodje, projektor, šivalni stroj, električne igrače ipd. Prvih 100, ki vas bo prineslo še delujoči aparat na izmenjevalnico, bo dodatno nagrajenih. Med zbranimi e-odpadki, ki so mimogrede najhitreje rastoči odpadki na svetu, se nahaja kar 2 % še popolnoma delujočih aparatov, ki bi sicer lahko našli novega lastnika. Vsak predmet ima določeno življenjsko dobo, pri aparatih pa je tako, da se mnogo njihovih lastnikov odloči za njihovo zamenjavo še predno se njihova življenjska doba izteče ali pa jih enostavno ne uporabljajo tako pogosto, kot so si zamislili ob njihovem nakupu. Svoj še delujoči aparat, ki ga več ne potrebujejo, zaradi pomanjkanja časa, ki bi ga namenili prodaji še delujočega aparata, raje odnesejo na najbližje

reciklirno mesto ali celo odvržejo v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Ena od možnosti, da se temu izognemo je, da jim lahko z izmenjavo poiščemo novega lastnika in tako ne spodbujamo porabe materiala in energije za proizvodnjo novega. Zato lahko rečemo, da so izmenjevalnice okolju prijazni dogodki. Aparati na izmenjavi tudi nič ne stanejo, znebimo se tistih, ki jih več ne potrebujemo in morda izmed trenutnega repertoarja prinesenih aparatov s strani drugih najdemo kakšnega, ki bi ga z veseljem imeli doma.

Projekt Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom Še sem uporaben spodbuja prednosti vseh elementov krožnega gospodarstva, ne le recikliranja, ampak tudi popravila aparatov, souporabe aparatov, ponovne uporabe aparatov itd. Vodi ga družba ZEOS, d. o. o., skupaj s projektnima partnerjema Zbornico komunalnega gospodarstva pri GZS in podjetjem TSD, d. o. o. Projekt sofinancirata Ministrstvo za okolje in prostor RS in Evropska komisija.

Dobiti izdelek, ki ima zgodbo, je postal nov trend in ne samo način, kako lažje preživeti neko krizo. Tovrstne aktivnosti ponujajo osebna doživetja, ki smo jih v zadnjih desetletjih na račun globalizacije že malo pozabili, danes pa jih zopet vse bolj cenimo. Vabljeni vsi, da obiščete izmenjevalnico v Središču Skupno dobro in postanete del prebujene skupnosti tudi vi!

KJE: Središče Skupno dobro Trg svobode 11, 3325 Šoštanj

KDAJ: PON 9-12h, ČET: 12-15h

TOR, SRE in PET: po dogovoru, pokličite na 041 833 866

Prinesite ga v izmenjevalnico in ga zamenjajte z drugim aparatom, ki vam bo prišel bolj prav. Oddate lahko katerikoli še delujoč in nepoškodovan aparat, ki deluje na elektriko ali baterije (npr. radio, zvočniki, električno orodje, projektor, likalnik, šivalni stroj …). Skupaj bomo pomagali naravi in drug drugemu.

Prof. dr. Elena Bužan, Fakulteta za varstvo okolja in UP FAMNIT

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Plešivec – Ponosni na zgodovino in pomembne krajane

Le dobrih 10 km iz Velenja, nekje na pol poti med Šaleško dolino in Koroško, boste našli Plešivec. To je zelo razprostrta vasica, katere prebivalci vedo dosti povedati o zanimivi zgodovini, ki se je tod spletla. Posebej veliko podatkov je zbral Martin Pustatičnik. Nanjo so tako ponosni, da so o njej leta 2019 posneli dokumentarni film Plešivec skozi oči domačinov in ga najdete na spletni strani MO Velenje pod zavihkom Krajevne skupnosti/Plešivec, prav tako pa tudi zanimivo popisano zgodovino.

Teren je hribovit in razgiban, a skoraj cel obrnjen na jug, k soncu. Travniki, pašniki, njive v strmini in na nekaj zravnanih delih ter veliko gozdov. Zato se na kmetijah ukvarjajo z živinorejo in predelavo lesa. In zanimiva so imena zaselkov, ki govorijo, kakšen teren je tukaj: Pusta

Gora, Graška Gora, Črna Gora, Vas, Sopota, Velunja.

»Ime Črna Gora ima povezavo s premogovnikom, saj so moški večinoma delali v njem in se črni vračali domov – seveda skoraj stoletje nazaj.

Pusta Gora po legendi, da so zaradi težkega dela v fevdalizmu trpeli kmetje in živina, ki je poginila, kmetije pa so ostale puste in zapuščene.

Ime Plešivec pa je dobil ime po hribu, ki je bil včasih plešast, zdaj pa je porasel z macesnom,« pojasni nekatera imena predsednica Sveta KS

Plešivec Nada Pirnat

Včasih rimska cesta, danes pohodniki

Plešivec je omenjen že v rimski dobi, saj naj bi skozi potekala ena izmed cest, ki je vodila iz Velenja proti Slovenj Gradcu, v prejšnjem stoletju pa ga je najbolj zaznamovala

druga svetovna vojna. Preko Plešivca in Graške Gore so vodile partizanske poti, eden izmed velikih dogodkov je predstavljal prihod XIV. divizije in od tod tudi drugo ime – Gora jurišev.

Danes se 1. maja, na praznik dela, vijejo kolone pohodnikov na tradicionalno srečanje, poleti pa Graška Gora oživi na festivalu narodno-zabavnih ansamblov Graška Gora poje in igra. Njegov začetnik je bilo Kulturno društvo Ivan Cankar Plešivec, ki je nastalo leta 1975, ko je Alojz Klančnik, idejni vodja, začetnik društva, z nekaj somišljeniki prišel na dan z idejo o organizaciji srečanja ansamblov. Ta je prerasla v tradicionalno srečanje, ki se pod drugim okriljem organizira še danes. Domačini pa tudi med letom srečajo veliko pohodnikov, kolesarjev, saj tod vodi več urejenih, evidentiranih kolesarskih poti na Koroško in proti Šoštanju.

Šola je središče in duša kraja

Središče krajevne skupnosti predstavlja Vas, edino malo

bolj strnjeno naselje hiš, kjer najdemo vse tri pomembne atribute vsake vasi: cerkev, šolo in gostilno. Gostilna pri Vovku ne obratuje več vsak dan, za najavljene zaključene družbe pa jo z veseljem odprejo. Ob cerkvi sv. Miklavža, Nikolaja, je tudi pokopališče, kjer počiva Ana Lušin oziroma Nuša Bregant, ljubezen Ivana Cankarja. Nada Pirnat razloži: »Z izvajanjem šolstva se je v Plešivcu pričelo leta 1878 na kmetiji Repel, v letu 1896 pa je bila pozidana šolska stavba in adaptirana leta 1965. Šolo je odprl pesnik Anton Aškerc, ki je služboval v Škalah.

jem. V tem letu so dobili vsi krajani električno energijo, kar je bilo takrat za razpotegnjeni kraj Plešivec velika pridobitev. V letu 1965 je bila končno speljana tudi cesta do vasi Plešivec. Do takrat je bila vas povezana z dolino s slabo kolovozno potjo, ki je bila neprimerna tudi za volovske vprege. Z gradnjo ceste se je pričel hitrejši razvoj kraja. Zgrajen je bil vaški vodovod, adaptirana šola, urejati so pričeli tudi druge cestne odseke.

rabljajo za pouk, nudi prostor KS Plešivec, fitnesu, športni dejavnosti v kraju, vajam krajanov ob petju cerkvenih pesmi, harmonikarjem ter skupini tabornikov. V šoli je tudi prenovljeno stanovanje.

»Šola v Plešivcu je vsekakor ena izmed najpomembnejših ustanov in zgradb v kraju. Šolarji Podružnične šole Plešivec aktivno sodelujejo pri vseh prireditvah in aktivnostih v KS, stavba pa predstavlja za vse krajane, društva in organizacije prostor, kjer

tiran še en del povezovalne poti z Graške Gore do Velunje in dalje proti Šoštanju, odsek Pajer–Juvan. Manjka še 500 metrov ceste do Totovnika, potem pa bodo vse glavne povezave do sosednjih občin asfaltirane. To je v načrtu za leto 2023.

delavski in šolski avtobus, a to le zgodaj zjutraj in ob koncu delavnika,« našteva Nada Pirnat.

Iz njenih besed je čutiti ljubezen in pripadnost kraju in sokrajanom, zato odgovor na vprašanje, zakaj je lepo živeti v KS Plešivec, zanjo ni težak:

S šolo Plešivec je povezano ime Ane Lušin oz. Nuše Bregant. Ko se je preselila v Plešivec, je že bila poročena s Hinkom Bregantom. V času, ko je bivala v Plešivcu, je poučevala ročna dela in se nekoliko posvetila literarnemu delu, pisala je črtice, od katerih sta ohranjeni dve: Mežnarjev Jak in Moja svakinja Krista. V obeh črticah Ana, čeprav po rodu Ljubljančanka, s priokusom plešivškega narečja, opisuje življenje vaščanov Plešivca, do katerih je čutila še posebno močno in plemenito sočutje. Zelo rada je imela šolske otroke, tudi tiste bolj neubogljive, verjetno zato, ker je vedela, da svojih ne bo nikoli imela. Dokaz o njenem bivanju in spomin na njeno ljubezen do Cankarja je njen grob na pokopališču v Plešivcu, ki ga večkrat obišče tudi pisatelj Tone Partljič. O njiju je napisal otroško slikanico Ivan in Ana. Leta 2019 je bila opravljena energetska sanacija šole in takrat nam je Muzej Velenje v šoli postavil stalno razstavo o Ani Lušin in Ivanu Cankarju.« Po letu 1954 se je v Plešivcu pričelo s hitrejšim razvo-

Kaj je kraj brez prebivalcev?

V zaselkih Plešivca danes živi 411 prebivalcev, po površini pa so druga največja KS v MO Velenje. So njena mejna krajevna skupnost in vsako leto priredijo srečanje treh županov mejnih občin –Velenja, Šoštanja in Slovenj Gradca. Del KS Plešivec je celo v Občini Šoštanj, znotraj velenjske občine pa mejijo na KS Cirkovce in Škale.

Šolo v tem šolskem letu obiskuje 14 otrok, združenih v enorazrednici od 1-5, letos brez drugega razreda. Kako pomembno je šolsko poslopje, pove podatek, da ga upo-

se zbirajo in družijo. Otroci, ki ne hodijo v domačo šolo, ampak jih starši vozijo v šolo v Velenje, se ne družijo toliko z drugimi, tudi ne poženejo korenin v vasi in praviloma odidejo. Kaj pa je kraj brez prebivalcev?« se vpraša Pirnatova.

Želijo si bicy postajo in Lokalca

Ponosni so na urejeno krajino, travniki so redno pokošeni, okolice kmetij, hiš so lepo urejene. V zadnjem letu so v sodelovanju s KS Cirkovce in z MO Velenje sanirali plaz na povezovalni cesti Sopota–Graška Gora, letos pa je bil asfal-

Vsi pa nestrpno pričakujejo optično povezavo, kar se je začelo graditi. Zdaj urejajo otroško igrišče, obnavljajo podlogo v fitnesu v šoli, urejajo šolski vrt in zasajajo brežino med šolo in cerkvijo. »Predvsem si želimo, da bo na voljo toliko sredstev, da bomo lahko vzdrževali makadamske ceste do kmetij. Teh je kar 17 kilometrov. V teku je tudi pridobivanje uporabnega dovoljenja za mrliško vežico, na pokopališču pa nameravamo urediti solarno razsvetljavo. Dobrodošle bi bile postaje Bicy, predvsem za otroke, ki imajo popoldanske šolske ali prostočasne obveznosti v Velenju, ter vsaj dvakrat na dan – dopoldne in popoldne – prevoz Lokalc. Zdaj vozita

»Meni je hriboviti Plešivec veliko lepši kot mesto Velenje. Poznamo se vsi, vemo, kaj kdo potrebuje, pomagamo si. To te veže na domači kraj. Ko si mlad, rad odletiš po svetu in teh priložnosti imajo mladi zdaj veliko. Potem pa se radi vračajo, nobena hiša ni prazna, obnovljene so in mladi prevzemajo kmetije. Velenje pa tudi ni daleč; če bi hodili, je to dve uri, ko se zapeljemo, pa je le 12 minut.«

�� Diana Janežič

Predstavitev KS vsak petek ob 11.20 in 18.20 na Radiu Velenje v oddaji Naše zgodbe.

Nada Pirnat

Ob cesti Velenje–Slovenj Gradec se kmalu ob prihodu v Plešivec nahaja Čebelarstvo Čanč. Njihovi začetki segajo v davno leto 1903, danes pa tu čebelari že tretja generacija. Okolico čebelnjaka obdajajo travniki in mešani gozd, čebelnjak pa je prepoznaven zaradi poslikave panjskih končnic s ptiči, ki živijo v okolici.

Z osmim igralcem do osmega mesta

Slovenska ženska rokometna reprezentanca domače prvenstvo sklenila tudi v solzah, a dosegla najboljšo uvrstitev na dosedanjih evropskih prvenstvih in si pripravila dobro popotnico za nadaljnje izzive

Tea Rednak

Slovenija je bila med

4. in 20. novembrom

znova prizorišče velikega športnega dogodka.

Po moškem svetovnem

prvenstvu v odbojki je

skupaj s Severno Makedonijo in Črno goro gostila še žensko evropsko prvenstvo v rokometu.

Slovenska izbrana vrsta je na domačih tleh dosegla osmo mesto, a tudi

najboljša uvrstitev na evropskih prvenstvih v zgodovini slovenskega ženskega rokometa je pustila grenak priokus.

Slovenke so domače prvenstvo odprle z zmago proti trikratnim evropskim prvakinjam z

Danske. Na drugi tekmi so okusile poraz proti Švedski, nato pa na kolena spravile tekmice iz Srbije in se prvič po letu 2004 prebile v drugi del tekmovanja. Na obračunu s Hrvaško so vknjižile novo zmago, domače navijače pa so nato kljub porazu najbolj navdušile s predstavo proti Norveški. Borbeno so se zoperstavile večkratnim evropskim, svetovnim in olimpijskim prvakinjam in se močno približale zgodovinskemu podvigu. Poraz proti skandinavski rokometni velesili je sicer dodobra okrnil

možnosti za napredovanje v polfinale, ki bi bilo dosegljivo ob za Slovenke primernem razpletu preostalih dveh obračunov in z zmago proti Madžarkam. Slednje so bile za domačo vrsto previsoka ovira in so v Stožicah dokončno razblinile slovenske sanje.

Zgodovinska uvrstitev z grenkim priokusom

Po končanem tekmovanju je vtise s prvenstva z nami delila kapetanka slovenske izbrane vrste, Ana Gros. »Mislim, da smo ne glede na vse lahko ponosni. Dosegle smo naj-

boljši rezultat v zgodovini evropskega slovenskega ženskega rokometa, vseeno pa ostaja še nekaj grenkega priokusa. Predvsem tekma z Norveško nam bo ostala za vedno v spominu, res nam ni manjkalo veliko,« je dejala Velenjčanka, ki je prav na omenjenem obračunu poskrbela za nov mejnik v slovenski izbrani vrsti in na prvem mestu lestvice večnih strelk prehitela Tanjo Oder Izjemna predstava, ki so jo Slovenke prikazale proti favoriziranim Norvežankam, pa je najbrž terjala tudi svoj davek. »Tega nočem navajati kot izgovor, ker ne bi smel biti,

Ose brez večjih težav do novih točk

Velenjčani po zmagi v Ljubljani držijo priključek z vodilnim dvojcem

Ljubljana, 19. novembra – Rokometaši Gorenja Velenja tudi v devetem krogu lige NLB niso dopustili presenečenja. Na gostovanju v Ljubljani so si že v uvodnih minutah priigrali lepo prednost in kljub vmesnemu odporu rokometašev Slovana vknjižili novi dve točki.

Že v sedmi minuti so vodili s petimi zadetki prednosti (5 : 0), v nadaljevanju prvega dela srečanja so svoje vodstvo še nekajkrat zvišali (7 : 1, 12 : 5), na odmor pa so se odpravili z zalogo štirih zadetkov (18 : 14). Srečanje so nadzorovali vse do polovice drugega polčasa, ko so domačini svoj zaostanek znižali na 22 : 24, nato pa se tudi v nadaljevanju še nekajkrat približali na dva gola. V končnici je Ljubljančanom zmanjkalo moči, favorizirani Velenjčani pa so najprej pobegnili na 29 : 25, do sodnikovega žvižga pa vodstvo povišali na sedem zadetkov in s 36 : 29 slavili novo zmago.

»Za nami je zahtevno gostovanje pri LL Grosistu Slovanu, vedeli smo, da bo tako. Obračun smo odprli vrhunsko, povedli s 5 : 0, nato pa smo začeli delati napake. Zgrešili smo preveč strelov in tek-

mecem pustili, da se vrnejo v igro. Stik so uspeli držati do 53. minute, potem pa smo se na srečo zbrali in zasluženo zmagali,« je po tekmi dejal Tilen Sokolič, ki je bil z 11 zadetki, od tega z osmimi s sedmih metrov, najbolj strelsko razpoložen rokometaš velenjske ekipe.

»Ekipa Slovana je sezono slabo začela, z novim trenerjem in nekaj novimi igralci pa so se dvignili, kar dokazuje tudi njihova prva zmaga proti Ormožu. Zavedali smo se, da prihajamo na težko gostovanje, zato smo se na tekmo dobro pripravljali. Mi smo tekmo začeli

ampak mislim, da smo se čustveno in fizično proti Norveški precej izčrpale. Čeprav smo bile proti Madžarski zelo motivirane, vedele smo, da je pomembna tekma, da lahko na lep način zaključimo to prvenstvo. Mislim, da nam je zmanjkalo tudi malce discipline in več agresivnosti v obrambi, ki smo jo na drugih tekmah znale pokazati, tukaj je nismo. Zaradi vsega tega skupaj menim, da nismo mogle zmagati.« Ker se slovenska izbrana vrsta od domačih navijačev ni mogla posloviti z zmago, je bilo razočaranje še toliko večje. »Velika čast je, da smo lahko prvenstvo igrale doma. To nam je prineslo res lepo izkušnjo in lepe občutke, navijači so bili naš osmi igralec na igrišču. Tudi ekipa se bolj poveže, ko igraš doma. Mi je pa zaradi tega še toliko bolj žal, da nismo uspele narediti tistega enega koraka več, ker smo imele res lepo priložnost.«

Rokometni svet jih je opazil

Kljub začetnemu razočaranju so varovanke Dragana Adžića izboljšale svoj najboljši rezultat na evropskih prvenstvih, s svojo borbenostjo in predstavami proti težkim nasprotnicam pa so dokazale, da lahko držijo priključek z najboljšimi, kar je dobra popotnica tudi za prihodnja tekmovanja.

»Sigurno je. Pokazale smo, da se lahko kosamo z vsakim, da imamo srce, da znamo igrati in da lahko pariramo tudi najboljšim. Mislim, da nas tudi v rokometnem svetu ne bodo več podcenjevali. Si pa želimo, da bi se ta rezultat prevesil v še nadaljnje rezultate in bi lahko nadaljevali to, kar smo začeli graditi s tem prvenstvom in še pred tem.«

Aprila se bodo Slovenke z Italijo

pomerile v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki ga bodo konec leta 2023 gostile Danska, Švedska in Norveška. Še vedno pa obstaja tudi želja za uvrstitev na Olimpijske igre. »Zagotovo se lahko še vedno pogovarjamo o Parizu. Najprej imamo kvalifikacije za svetovno prvenstvo proti Italiji, potem pa bomo videli naprej. Seveda vedno obstaja želja in dokler imamo to možnost, zakaj ne,« je dejala kapetanka slovenske reprezentance, ki se je na domače prvenstvo odpravila še z enim izjemno pomembnim ciljem – promocijo ženskega rokometa.

»Eden izmed ciljev je bil, da v dvorane privabimo čim več deklic, otrok nasploh, da jim tudi tako predstavimo rokomet. Imamo nekaj generacijskih lukenj, kar se vidi tudi v reprezentanci. Ni toliko deklet, ki bi se odločale za rokomet. Mogoče pa smo s tem prvenstvom in rezultati privabili še koga in tudi to je tisto, kar šteje,« je še dodala najboljša strelka Slovenije, ki se te dni vrača na Madžarsko, kjer bo z zasedbo iz Györa nadaljevala klubsko sezono.

»Ta klub je vedno v vrhu evropskega rokometa in ima vedno visoke cilje, tudi letos ni nič drugače. Želimo si osvojiti vse domače lovorike in še igrati za osvajanje Lige prvakinj. Težko bo, ker je veliko dobrih ekip, liga je izenačena. A imamo visoke cilje, si to želimo in za to delamo vsak dan, tako da upam, da nam bo to tudi uspelo.« ��

Evropsko krono so ubranile Norvežanke, ki so v finalu premagale Danke in osvojile že deveti naslov evropskih prvakinj. Bron so osvojile Črnogorke, ki so bile boljše od Francozinj.

Nogometni obračun preobratov pripadel Rogaški

Žilavi Velenjčani v drugem polčasu ob točke – Pred zadnjim obračunom jesenskega dela ponovno v spodnjem delu lestvice

zelo dobro predvsem v obrambi, nato pa se nam je v drugem polčasu zgodil padec, kar so domačini izkoristili ter se nam približali na zadetek. Kljub temu pa smo mi tekmo mirno pripeljali do konca in zasluženo slavili,« pa je po tekmi svoje vtise strnil še Domen Tajnik Velenjske rokometaše ta petek, 25. novembra, čaka obračun na domačih tleh. V Rdeči dvorani bodo gostili Dobovo, ki so jo pred dvema tednoma v šestnajstini finala Pokala Slovenije že ugnali. �� tr, foto: Jan Gregorc

Rogaška Slatina, 19. novembra – V predzadnjem krogu jesenskega dela sezone so nogometaši Rudarja gostovali pri vodilni Rogaški, ki se je v obračun podala na krilih 12 krogov trajajočega niza neporaženosti. Slatinčani so v letošnji sezoni sicer zabeležili zgolj en poraz, do 17. kroga pa so vknjižili kar 11 zmag, ki so jih po dobri polovici prvenstva zavihtele na vrh drugoligaške lestvice. Tudi Velenjčani so po slabem začetku sezone pokazali nekaj spodbudnejših predstav ter vknjižili remi in tri zaporedne zmage. Rezultatski vzpon Rudarjev je prekinila Ilirija, točki pa so jim v preteklem krogu odščipnili še Beltinčani. Preteklo soboto so se Velenjčani odpravili še na eno najzahtevnejših gostovanj, kjer so kljub dvakratnemu vodstvu in trem zadetkom ostali praznih rok.

Velenjski nogometaši so srečanje odprli z zadetkom Filipa Kosića, ki je v 14. minuti izkoristil najstrožjo kazen in poskrbel za minimalno vodstvo (1 : 0).

Domačini so z zadetkom Anela Hajrića zgolj minuto kasneje izenačili (1 : 1), v 36. minuti pa so po golu Nejca Gradi-

šarja prvič na tekmi tudi povedli (2 : 1). Za preobrat je v 39. in 45. minuti poskrbel gostujoči kapetan Nik Omladič, ki je svojo ekipo z dvema zadetkoma popeljal v novo vodstvo (3 : 2) in postavil izid prvega polčasa. Minimalna prednost Velenjčanov je skopnela le dve minuti po začetku drugega dela, za vnovično izenačenje je zadel Nejc Gradišar (3 : 3). Vodstvo domačinov je v 62. minuti povišal Anel Hajrić (4 : 3), za potrditev njihove dvanajste zmage pa je 20 minut pred koncem velenjsko mrežo še tretjič zatresel Nejc Gradišar (5 : 3).

Slatinčani so se tako obdržali na vrhu lestvice, s točko prednosti pred Aluminijem, ki po zmagi v 17. krogu ostaja v stiku z vodstvom. Razmere na vrhu se lahko obrnejo že ta petek, ko bo na sporedu medsebojni obračun prvo in drugo-uvrščenih ekip. Rudarji, ki jih je že skupno sedmi poraz znova pahnil v spodnji del lestvice, pa se bodo za izboljšanje položaja pred premorom na domačih tleh pomerili še z Dekančani. �� tr

Foto: Luka Vovk / M24.si

Namizni tenis

Turnir veteranov in rekreativcev

Velenje, 19. novembra – V Rdeči dvorani je bilo odigrano že 22. odprto prvenstvo Velenja za rekreativce in veterane v namiznem tenisu. Tokratnega turnirja, ki velja tudi za računalniško lestvico Slovenije, se je udeležilo kar 105 igralcev in igralk iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Nemčije in celo iz Izraela. Tekmo sta odprla direktor občinske uprave MO Velenje Iztok Mori in strokovna sodelavka Športne zveze Velenje Katja Mijoč. Na turnirju so se zvrstili številni boji med zanimivimi tekmovalci, med njimi pa so odlično nastopili mnogi Velenjčani. Omenimo le Tadeja Voduška, ki je tekmoval v dveh starostnih kategorijah in se lahko pohvali z dvema zmagama in enim drugim mestom.

Kegljanje

Nepričakovan poraz na domačih stezah

Po tednu dni premora se je nadaljevalo državno kegljaško prvenstvo v vseh ligaških tekmovanjih. Šoštanjčani so na domačih stezah gostili trenutno drugo ekipo Sl. Konjic. Konjičani so pred srečanjem bili na drugem mestu in so v Šoštanj pripotovali kot favoriti srečanja. Domači strateg je pred srečanjem imel obilo težav s sestavo ekipe in jo na koncu le uspel sestaviti z rezervnimi igralci.

Polom domačih fantov se je pričel v igri prvega para. Šoštanjčanom igra ni stekla, kot so si želeli, a tudi gosti so imeli precej težav, ki jih domači niso znali izkoristiti. Še več, gostom so dali možnost, da povedejo z rezultatom 2 : 0 s prednostjo 65 kegljev. S tem rezultatom domača ekipa ni bila za-

Balinanje

Odslej balinanje tudi pozimi

Velenje, 19. novembra – V Sončnem parku se je odvil 2. krog tekmovanja v Super ligi, najmočnejši ligi pri nas v balinanju, med kluboma Velenje - Premogovnik in Agrochem Hrast. Posebnost tekme je bila v tem, da je bila prva na prenovljenem balinišču. Postavljen montažni objekt zdaj omogoča balinanje tudi v zimskem času, člani balinarskega društva pa imajo tako boljše razmere za trening in igranje Super lige na domačem terenu. MO Velenje je ob postavitvi montažnega objekta izvedla še

TAKO so igrali

Liga NLB, 9. krog

RD LL Grosist Slovan – RK

Gorenje Velenje 36 : 29 (14 : 18)

Gorenje Velenje: Skok, Taletović, Tajnik 4, Pipp 4, Pajt 1, Hebar, Drobež, Kovačič 1, Sokolič 11, Verdinek 6, Šiško 3, Grmšek 2, Slatinek Jovičič 3, Mlivić, Predović 1, Hriberšek.

Drugi rezultati: Urbanscape Loka – Slovenj Gradec 27:27, Dobova – Jeruzalem Ormož 24:24, Sviš Ivančna Gorica – Celje Pivovarna Laško 21:35, Koper – Krško 33:18, Trimo Trebnje – Krka 39:37, Riko Ribnica –Maribor Branik 23:23.

Lestvica: 1. Trimo Trebnje (16), 2. Celje Pivovarna Laško (16), 3. Gorenje Velenje (15), 4. Riko Ribnica (13), 5. Krka (10), 6. Slovenj Gradec (10), 7. Urbanscape Loka (9), 8. Koper (7), 9. Jeruzalem Ormož (7), 10. Sviš Ivančna Gorica (6), 11. Dobova (5), 12. LL Grosist Slovan (4), 13. Maribor Branik (4), 14. Krško (2). 2. SNL, 17. krog Rogaška – Rudar Velenje 5:3 (2:3)

ŠPORT, KRONIKA

Najboljši rezultati za igralce veteranske sekcije Tempa: pri moških do 39 let je zmagal Tadej Vodušek, na tretjem mestu je bil Jure Pejovnik . V kategoriji od 40 do 49 let je zmagal Tadej Vodušek. V kategoriji 50 do 59 let je slavil Andrej Godec , tretji je bil Ivan Zera. V kategoriji od 65 do 69 je bil Fredi Vodušek tretji, Slavko Kovač je zmagal v tolažilni skupini. V kategoriji žensk do 49 let je Klavdija Grobelšek osvojila tretje mesto. V kategoriji moški dvojice od 40 do 60 let sta slavila Zera/Gajšek, pred Vodušek/Godec in Škerlak/Ročnik. V kategoriji moški pari nad 60 let sta slavila par Tempa Vodušek/Kovač. V kategoriji ženski pari sta slavili Krmelj/Ramšak, tretji sta bili par Grobelšek/Majerič. Tekmovanje se glede na odziv drugo leto nadaljuje s 23. odprtim prvenstvom Velenja za veterane in veteranke namiznega tenisa. �� Dak

dovoljna, zato je v igro poslala igralca, ki bi lahko precej premešala štrene gostom. Kljub zelo dobri igri sta izgubila točko in dodala še 22 kegljev minusa. Zelo težko delo je čakalo tretji domači par. Odličen začetek je Šoštanjčanom prinesel nekaj upanja na zmago ali na točko. Razlika se je hitro topila in le nekaj lučajev pred zaključkom so domačini zaostajali le za 15 kegljev in imeli v rokah obe točki. Ko je že kazalo na slavje domačinov, so ti napravili napako, ki jih je stala točke, a polovičen uspeh je bil premalo za zmago. Zmaga gostujoče ekipe je bila zaslužena, domačini pa lahko žalujejo za lučaje v prazno, saj so jih zopet napravili skoraj polovico več kot gostje. Tu je tudi vzrok za nepričakovan poraz, ki jih je potisnil navzdol za dve mesti na razpredelnici. Za vodilnimi Brežicami zaostajajo le štiri točke. Svoj položaj lahko popravijo že v soboto, ko se bodo v Sl. Gradcu pomerili z domačo ekipo, ki je z enakim izkupičkom točk mesto pred Šoštanjčani. ��

vzdrževalna dela in postavila dodatno razsvetljavo na zunanjih športnih površinah kotalkališča, kjer so postavljeni mize za namizni tenis, rusko kegljišče in igrišče za petanko. Balinarsko športno društvo Velenje - Premogovnik šteje okoli 50 članov, 26 je registriranih aktivnih balinarjev, rekreativcev in ostalih, ki tekmujejo na balinišču, pa je okoli 120. Prirejajo tekmovanja za člane društev upokojencev, invalide in srečanje članov delovnih organizacij v občini ter na medobčinskem, regijskem in državnem nivoju. V klub so včlanjeni balinarji vseh kategorij, od dečkov, deklic, mladincev, mladink, članov in članic do upokojencev, upokojenk in invalidov. ��

Strelci: 0:1 Kosić (14./11m), 1:1 Hajrić (15.), 2:1 Gradišar (36.), 2:2 Omladič (39.), 2:3 Omladić (45.), 3:3 Gradišar (47.), 4:3 Hajrić (62.), 5:3 Gradišar (69.) Rudar: Biuk, Pejović, Bićanić, Tubić, Kosić, Bošković (od 74. Spudić), Jovanović, Karabatić, Vošnjak (od 82. Majcenović), Baruca, Omladič.

Drugi rezultati: Ilirija 1911 – Aluminij 2:3, Roltek Dob – Kety Emmi&Impol Bistrica 1:1, Krka – Nafta 2:1, Primorje – Triglav Kranj 5:2, Vitanest Bilje – Fužinar Vzajemci 2:2, Jadran Dekani – Beltinci Klima Tratnjek 2:0. Lestvica: 1. Rogaška (40), 2. Aluminij (39), 3. Krka (34), 4. Ilirija 1911 (29), 5. Nafta 1903 (25), 6. Primorje (22), 7. Beltinci Klima Tratnjek (22), 8. Kety Emmi&Impol Bistrica (21), 9. Vitanest Bilje (21), 10. Rudar Velenje (20), 11. Jadran Dekani (19), 12. Fužinar Vzajemci (18), 13. Triglav Kranj (18), 14. Krško (15), 15. Roltek Dob (15), 16. Brinje Grosuplje (12).

Kegljanje , 2. l., vzh., 7. kr.

Šoštanj : Konjice II 2,5 : 5,5 (3035 : 3064) Šoštanj: Hasičič – 483 (0), Šehič – 483 (0), Fidej – 524 (1), Ognjenovič – 529 (0), Pintarič – 491 (0,5), Petrovič – 529 (1).

Telefonirate med vožnjo?

Agencija za varnost prometa in Policija ta teden izvajata nacionalno preventivno akcijo »Varno brez telefona v prometu« – Tudi prostoročno ni varno

Ljubljana, 18. novembra – Mobilni telefoni so zadnje desetletje eden izmed večjih motilcev pozornosti v prometu, ki dokazano povečujejo tveganje za nastanek prometnih nesreč. Vozniki ob uporabi mobilnih telefonov pogosto povzročajo zastoje v prometu. Agencija za varnost prometa in Policija v času od 21. do 27. novembra izvajata preventivno akcijo »Varno brez telefona v prometu«.

Letos je do 15. novembra Policija ugotovila 22.540 kršitev uporabe mobilnega telefona med vožnjo, lani v enakem času pa 30.866. Trend upada je mogoče pripisati poostreni zakonodaji, ozaveščanju Agencije skozi vse leto in nadzoru Policije.

Med kršitelji izstopata starostni skupini od 35 do 44 let s 27 odstotki ter od 25 do 34 let z 20 odstotki. Glede na kategorijo udeleženca prevladujejo vozniki osebnih avtomobilov, teh je bilo 13.389 (59,4 %), slaba četrtina (5.347) pa voznikov tovornih vozil. Vse več je tudi kršiteljev – voznikov e-skirojev.

Mobilni telefoni močno vplivajo na kognitivne sposobnosti voznika, kar ugotavlja tudi dr. Tina Cvahte Ojsteršek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v doktorski nalogi z naslovom Vizualna pozornost voznika na

Peljal v rdečo luč

prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila. Za potrebe naloge je bil izveden terenski eksperiment, kjer so 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti od prometnega okolja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, kot so branje in pošiljanje SMS-sporočila, ogled posnetka ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila, kjer prednjačita navigacijski sistem in radio. Pri teh nalogah so vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa

Velenje, 16. novembra – Zvečer so na Kidričevi cesti obravnavali prometno nesrečo, ki jo je zaradi vožnje v rdečo luč povzročil kolesar. Nihče ni bil telesno poškodovan, povzročitelju pa so izdali plačilni nalog.

Nepravilen premik vozila

Šoštanj, 17. novembra – Dopoldan so obravnavali prometno nesrečo, ki jo je zaradi nepravilnega premika povzročil voznik tovornega vozila. Izdali so mu plačilni nalog.

Pretepel ga je znanec

Velenje, 17. novembra – Občan je na Policijski postaji prijavil, da ga je pretepel in telesno poškodoval znanec. Zoper osumljenca bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe.

Najstnik grozil domačim

Velenje, 17. novembra – Zvečer so v Podkraju obravnavali kaznivo dejanje Grožnje. Osumljeni, star 15 let, je grozil vsem domačim. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, zoper njega bodo podali kazensko ovadbo.

Prehitro je peljala

Velenje, 18. novembra – Popoldan so na relaciji Velenje–Črnova obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi neprimerne hitrosti. Povzročiteljici so izdali plačilni nalog.

opravljanja celotne naloge. Najbolj izpostavljena skupina voznikov so poklicni vozniki, saj so zaradi narave dela izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila, poleg tega pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejav-

nikov, kot sta utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti. V času akcije bo Policija nadzirala uporabo mobilnih telefonov in drugih naprav ter opreme (tablic, prenosnih računalnikov, slušalk), ki motijo voznikovo vidno in slušno zaznavanje ali možnost obvladovanja vozila. Poleg tega bodo pozorni tudi na druge prekrške, predvsem tiste, povezane z izpostavljenimi udeleženci v prometu, pešci, kolesarji in vozniki e-skirojev. Agencija za varnost prometa in Policija pozivata: »Klic, sporočilo, všeček ali objava na družbenih omrežjih naj počakajo. Za volanom ne bodite za ekranom, v prometu ne bodite na spletu!« ��

Z uporabo mobilnega telefona med vožnjo se pomembno zmanjšuje zbranost voznika in zmožnost za pozornost na dogajanje na cesti in v njeni okolici. Voznik lahko spregleda ključne informacije iz okolja, zato se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča od 4- do 23-krat. Tako ogrožamo sebe in druge, za nastanek nesreče pa je dovolj že majhna napaka. Pri voznikih so različne študije ugotovile tudi do 50 % slabši reakcijski čas kot pri vožnji v normalnih pogojih:

• počasnejše zaznavanje prometne signalizacije in reagiranje nanjo,

• daljši zavorni čas,

• zmanjšano zaznavanje okolice in prometa,

• večje tveganje pri odločitvah, kot so npr. zmanjšana varnostna razdalja, manjše prilagoditve razmeram na cesti in drugo.

POLICIJSKA kronika

Vozila preblizu

Velenje, 18. novembra – Pri Momaxu so obravnavali prometno nesrečo z lahkimi telesnimi poškodbami, do katere je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Povzročiteljici so izdali plačilni nalog.

Vinjen pred avto

Velenje, 18. novembra – Zvečer so na Partizanski cesti obravnavali prometno nesrečo voznika osebnega avtomobila in pešca, ki se je pri tem hudo telesno poškodoval. Pri ogledu so ugotovili, da je pešec nenadoma stopil pred vozilo ter da je bil pod vplivom alkohola. Pešcu bodo izdali plačilni nalog.

Nasilen do staršev

Velenje, 18. novembra – Na Kidričevi cesti so obravnavali Nasilje v družini. Osumljeni je bil psihično in fizično nasilen do staršev. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.

Našel ključe avtomobila

Velenje, 18. novembra – Občan je na Policijsko postajo prinesel kontaktni ključ za vozilo znamke Škoda s kovinskim obeskom z napisom PSC PRAPROTNIK. Našel ga je dne 11. novembra na Šaleški cesti 2/B.

Nespodobno vedenje

Šoštanj, 18. novembra – Popoldan so bili policisti obveščeni, da se je v Metlečah

občan nespodobno vedel do prijaviteljice. Kršitelju bodo izdali plačilni nalog.

Pes ubil račko

Vinska Gora, 19. novembra – Dopoldan so posredovali v Prelski, kjer je pes preganjal račke in pri tem eno ubil. Lastniku so izdali plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o zaščiti živali.

Vinjen v nadstrešek

Velenje, 20. novembra – Zjutraj so na Ljubljanski cesti obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je voznik zaletel v nadstrešek. Pri ogledu so ugotovili, da je bil pod vplivom alkohola. Zoper voznika bodo uvedli prekrškovni postopek.

Vinjen trčil v voznika skiroja

Velenje, 22. novembra – Ob 5.30 so policisti obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročil voznik osebnega vozila, ki je zaradi izsiljevanja prednosti trčil v voznika električnega skiroja. Povzročitelj je vozil pod vplivom alkohola, saj mu je alkotest pokazal 0,51 mg/l miligramov alkohola v litru izdihanega zraka.

V zadnjem času so bili policisti obveščeni o dveh tatvinah. Neznanec je iz odklenjenih vozil odtujil več predmetov. Ob tem občane opozarjajo na samozaščito. Vozila naj zaklenejo, predmete v vozilu pa shranijo v prtljažnik oz. tako, da niso vidni.

GLOVER TAWWAB NEDRA: Določite meje, najdite mir

od – odrasli

159.9 – Psihologija

NDIAYE MARIE: Moje je maščevanje

od – odrasli

821-311.2 – Družbeni romani

Vir: https://www.mladinskaknjiga.si/

Gilles Principaux najame odvetnico Susa-

VELENJE

Četrtek, 24. 11.

17.00 Galerija Velenje

Javno vodstvo po razstavi Ritual sence Kristine Rutar

18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dv. 8. revija fOKS, zaključni koncert

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Miran Aplinc: "Morda bodo prišli še taki časi, ko boste morali jesti tak kruh, kjer bodo špice ven gledale": odmev velike vojne skozi skozi organizacijo preskrbe v Šoštanju v času prve svetovne vojne, predstavitev knjige

19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Boeing-Boeing, gledališka predstava Špas teatra, Zeleni abonma in izven

20.30 Max klub Velenje Acamar trio, koncert, Max Klub jazz abonma in izven

Petek, 25. 11.

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Jesenska ustvarjanja, delavnica

Nedra Glover Tawwab, svetovalka z licenco, iskana strokovnjakinja za odnose, pojasnjuje to kompleksno temo za današnji svet. Knjiga Določite meje, najdite mir razumljivo in sočutno predstavi preproste, a učinkovite načine, kako vzpostaviti zdrave meje na vseh področjih življenja. Te tehnike temeljijo na najnovejših raziskavah in najboljših praksah iz kognitivne vedenjske terapije in nam pomagajo prepoznati in izraziti naše potrebe jasno in brez opravičevanja – in odstranijo izvirni problem, ki povzroča soodvisnost, boje za moč, anksioznost, depresijo, izgorelost in podobno. Nehajte se mučiti, odkrito povejte, kaj potrebujete, in doživite svobodo kot oseba, ki je resnično zvesta sama sebi.

KINO spored

VESELA POŠASTNA

DRUŽINA 2

Happy family 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 103 min (ZDA)

Režija: Joann Sfar. Glasovi: Tina Ogrin, Mirko Medved, Aleksander Golja, Peter Urbanc, Katja Ogrin Petek, 25. 11., ob 17. uri, vel. dvor.

PR' HOSTAR 2

Komedija, 80 min (Slovenija)

Režija: Luka Marčetić, Igrajo: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Mario Ćulibrk, Niko Zagode, Aljoša Armuš, Haris Raković, Mateja Terseglav, Miha Brajnik Petek, 25. 11., ob 19. uri, m. dvor.

TRIKOTNIK ŽALOSTI

Triangle of Sadness, komedija, 147 min

(Švedska, Danska, Nemčija, Francija)

Režija: Ruben Östlund. Igrajo: Harris Dickinson, Charlbi Dean, Woody Harrelson, Vicki Berlin, Henrik Dorsin, Zlatko Burić, Jean-Christophe Folly, Iris Berben, Dolly De Leon, Sunnyi Melles, Amanda Walker, Oliver Ford Davies Petek, 25. 11., ob 20. uri, vel. dvor.

KAPA

Božični družinski film, 86 min (SLO)

Režija: Slobodan Maksimović

Igrajo: Gaj Črnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Mašković, René Štur, Klemen Slakonja, Zala Djuric, Mila Maksimović, Tilen Kolbe, Emil Kulović, Jernej Kuntner, Klemen Klemen, Jaka Fon, Lotos Vincenc

Šparovec, Nina Valič, Primož Pirnat Sobota, 26. 11., ob 17. uri, vel. dvor.

SARAJEVO SAFARI

Dokumentarni film, 75 min (SLO)

Režija: Miran Zupanič

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Tradicionalni božično-novoletni sejem od 25.11.

• Praznični december – obisk Miklavža ob 18. uri

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in

ne, da bi branila njegovo ženo, ki je ubila njune tri otroke. Namesto da bi se pripoved ukvarjala z zločinom, se osredotoči na negotov spomin odvetnice, ki v moškem nejasno prepoznava osebo iz osrednjega, tesnobnega, a skoraj popolnoma potlačenega dogodka iz svojega otroštva. Kaj se je zares zgodilo in čigavo je maščevanje, napovedano v enigmatičnem naslovu? ��

17.00 Gasilski dom Škale

Adventne delavnice, izdelava adventnih venčkov in novoletnega

okrasja

19.00 Galerija F-bunker Odprtje razstave Ksenije Mikor

19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana

Danijela Slana in Katarina

Rupert, orgelski koncert

21.00 eMCe plac konS modul: Darla Smoking, Kontradikshn, koncert

Sobota, 26. 11.

8.00 Knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo, sejem rabljenih knjig

10.00 Krstnikov dom v Vinski Gori

Adventne delavnice, izdelava adventnih venčkov

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana

Sodelovali so: Stana Ćišić, Samir Ćišić, Faruk Šabanović, Edin Subašić Sobota, 26. 11., ob 19. uri, mala dv.

ONA VE

She said, drama, 135 min (ZDA)

Režija: Maria Schrader. Igrajo: Carey Mulligan, Zoe Kazan, Tom Pelphrey Sobota, 26. 11., ob 20. uri, vel. dvor.

ČUDEŽNI SVET

Strange World, sinhroniziran animirani družinski film (ZDA). Režija: Don Hall Nedelja, 27. 11., ob 16. uri, vel. dvor.

MENI

The Menu, komični triler, 106 min (ZDA)

Režija: Mark Mylod. Igrajo: Anya Taylor-Joy, Arturo Castro, Ralph Fiennes Nedelja, 27. 11., ob 18. uri, mala dvorana

ČRNI ADAM

Black Adam, akcijska pustolovščina, 124 min (ZDA). Režija: Jaume Collet-Serra

Igrajo: Dwayne Johnson, Sarah Shahi, Pierce Brosnan

Nedelja, 27. 11., ob 19. uri, vel. dvor.

KUNG FU TAČKE

Paws of Fury: The legend of Hank Sinhronizirana animirana pustolovščina, 97 min (ZDA) .Režija: Rob Minkoff, Mark Koetsier, Chris Bailey Ponedeljek, 28. 11., ob 18. uri, mala dvorana

ENNIO

Ennio, dokumentarni film, 156 min (ITA, BEL, JAP, NIZ). Režija: Giuseppe Tornatore. Nastopajo: Ennio Morricone, Quentin Tarantino, Hans Zimmer Ponedeljek, 28. 11., ob 19. uri, velika dvorana

praznuj rojstni dan)

• Božični darilni bon Desetak, nakup možen na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil in na www. city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Ponedeljek, 28. 11.

8.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Delavnica prostoročnega oblikovanja gline, ustvarjalna delavnica

18.00 Knjižnica Velenje konS = modul: odprtje stalnih umetniških instalacij

Torek, 29. 11.

17.00 Vila Rožle Torkova peta: Decembrski koledar, ustvarjalnica za otroke in starše

17.00 Mladinski center Velenje

konS modul: Vinyl Fabrika, delavnica za odrasle, prijave: marko@alphawave.si

18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Med pravljice: odprtje razstave ob 100. obletnici rojstva Ele Peroci, nastop Vrtca Velenje in glasbena pravljica Ela in njena violina

19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Burundanga, premiera gledališke predstave Gledališča Velenje Sreda, 30. 11.

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Ustvarjamo z ilustratorko Urško Stropnik Šonc, slikanje na platno

16.00 Vila Bianca Lokalni sejem turističnih ponudnikov

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba

Ura pravljic

18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dv. Koncert klavirskih koncertov, projekt učencev in učiteljev klavirskega oddelka

20.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana

Vročica, show & komedija Špas teatra

ŠOŠTANJ

Četrtek, 24. 11.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj

Pravljična meditacija za otroke z

Janjo in medvedkom Tapkom

18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem

Šoštanj, enota Muzeja Velenje

Klepet pod Pustim gradom, gost –Marjan Jakob

Sobota, 26. 11.

9.00 Trg svobode Katarinin sejem

Nedelja, 27. 11.

16.00 Glavni trg Advent v Šoštanju

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 24. 11.

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke

Katarinin sejem

Rozamundine čarovnije, igrana glasbena predstava, Mini Pikin abonma – razprodano!

18.00 eMCe plac konS modul: RGB Series: konSferenca, predavanje o glasbeni industriji in glasbeni program

Nedelja, 27. 11.

18.00 Dom kulture Velenje, mala dvor. Capoeira - igra brez konca, premiera gibalno-plesne predstave

Sobota, 26. 11.

15: 00 Bojan Rakun (Mali Vrh), Turistična kmetija Fajfar (Slatina) Kleti odprtih vrat

17:30 Ploščad pred občinsko stavbo Vstop v adventni čas z blagoslovom adventnega venca

Nedelja, 27. 11.

13:00 Bojan Rakun (Mali Vrh), Turistična kmetija Fajfar (Slatina) Kleti odprtih vrat Sreda, 30. 11.

10:00 MC Šmartno ob Paki – dv. Marof Delavnica uporabe pametnih telefonov

Kulturni program: Mešani pevski zbor DU Šoštanj Folklorno društvo Oglarji Šoštanj Pihalni orkester Zarja Šoštanj

Sobota, 26. 11. 2022, od 9. do 13. ure Trg svobode Šoštanj

Skozi tančice ženskega pogleda

Raje ne povej

Ko se izražam, v bistvu največ povem o sami sebi in ne toliko o vsebini kot takšni. Lahko govorim o vremenu, prijateljstvu, življenju nasploh. Tema ni toliko bistvena, bolj je pomembno to, kako govorim. Na kakšen način govorim o vremenu? Tako, da se mi zdi vsak dež »brezveze« ali pa ga vidim kot priložnost za lep deževen dan? Na kakšen način se lotevam pogovora? Jamram ali pa poskušam držati in ohranjati pozitiven pogled na vsakdanje dogajanje? Se zatekam v pogrevanje situacije, ki je bila neprijetna ali pa se raje fokusiram na to, kar je bilo v dnevu dobrega?

Način, kako se izražam, razkriva moja notranja prepričanja o sami sebi. Navsezadnje se soočam s svojim življenjem jaz sama. Seveda imam podporne ljudi okoli sebe, pa tiste malo manj podporne. Pomembno pa se mi zdi, zakaj se nam je nekje med medosebnimi odnosi zataknilo, ko drug drugemu dajemo občutek, da je bolje biti tiho in ne spregovoriti o pomembnih stvareh.

Pod vsemi vsakdanjimi pogovori, ki so lahkotni, nasmejani, neobremenjeni in bežni, ležijo neizgovorjena sporočila, ki si jih prenašamo. Eno od teh je –raje ne povej, če imaš za povedati kaj »težkega«.

Kot vmesni člen sem bila prisotna pri pogovoru med prijateljicama. Dokler je tekel pogovor o frizuri, menjavi termina za masažo, katera telovadba je boljša za trebušne mišice – je bilo vse ok. Ko pa je ena od prijateljic spregovorila, da je imela težak pogovor s svojo mamo, s katero je že nekaj časa v sporu, je druga prijateljica utihnila, se povlekla in hitro spremenila temo. Raje ne povej, se je čutilo v zraku. Kadar sta partnerja pred odločitvijo, ki bo vplivala na oba in ni prijetna, se pogosto dogaja »ples izmikanja in sprenevedanja«. »Raje ne povej« je močan in lažje se je umakniti v ne-pogovor, kakor v pogovor, ki bo konfrontalen.

Danes je lažje napisati nekomu, da nimaš časa ali interesa, kakor mu iskreno povedati to v živo. Raje ne povej, ampak zapiši na daljavo, je lažji pristop. Pa dolgoročno?

Kam to vodi? Ali se razdalja med ljudmi zaradi tihega »raje ne povej« dogaja, ker nimamo časa poslušati, se poglabljati in prisluhniti? Nam v resnici ni mar ali pa nam je tako zelo mar, da je za nas pretežko poslušati in se ustaviti?

Tudi meni se zgodi, da si mislim »raje ne povej«. Priznam, včasih se mi dozdeva, da bi mi bilo lažje, če ne bi izvedela, slišala in poslušala. Mogoče, ker sem tisti trenutek utrujena, morebiti sem v časovni stiski ali pa se mi zgodi, da sem z mislimi pri svojih razreševanjih, ki jih ne podelim, ampak jih razrešujem v svoji glavi.

Vendar mi to odrivanje ni všeč. Skušam ga ozavestiti, saj želim slišati. Želim prisluhniti in biti prisotna. To, da ni lahko, je življenjsko. Niti ni treba rešiti zadeve. Vsi mi potrebujemo ljudi okoli sebe, ki jim je mar in ki nam želijo prisluhniti. Bodimo drug drugemu ta opora. Zato vsak dan pomislim, ali se mi je čez dan zgodil ta »raje ne povej«, in ga skušam ujeti. Ko ga ujamem, ga pretvorim v – povej mi, prosim. Tukaj sem in te poslušam. �� Ines Vugrinec

Lunine mene novembra, ob 15:36, prvi krajec 30.

OBJAVE, OBVEŠČEVALEC

Svečano odprtje prenovljene prodajalne Uniforest

v Celju

Odziv na odprtje prenovljene prodajalne Uniforest Celje je presegel vsa pričakovanja.

Drugi četrtek v letošnjem novembru so sredi dneva svečano odprli prenovljeno prodajalno Uniforest Celje. Na lokaciji »stare Gozdne« je podjetje PAN TIM, d. o. o., prevzelo prostore, v katerih Celjanke in Celjani že tradicionalno najdejo širok nabor orodij in strojev za delo v gozdu in urejanje okolice. Priznane blagovne znamke motornih žag, različnih vrst kosilnic in osebne varovalne opreme boste poleg pribora, potrošnega materiala in rezervnih delov našli v čisto novi preobleki na Lavi 6 v Celju.

Tradicija prodaje in servisa izdelkov za gozdarje sega že več desetletij nazaj, pod okriljem podjetja Pan Tim, d. o. o., oziroma blagovne znamke Prodajalna Uniforest pa je ponovno doživela osvežitev z novo notranjo opremo in zunanjo podobo na Lavi 6. Temeljita adaptacija prostora ter osvežitev fasade in vhodov sta prinesli svež veter. Tako vam je na voljo strokovna in izkušena ekipa prodajnih svetovalcev, serviserjev in monterjev na terenu. Dogodek so obiskali poslovni partnerji, kupci, sodelavci in številni drugi, udeleženi v projekt prenove. Po uvodnem programu z voditeljem in nastopom »hišnega ansambla« partnerskega podjetja Uniforest sta vodja poslovalnice Aleksander Bobovnik in mojster servisa strojev za delo v gozdu in urejanje okolice Alojz Verhovšek slavnostno prerezala trak. Gostje so v prodajalni že lahko spoznali večino prodajnega programa, ki pa se stalno prilagaja potrebam trga oziroma željam kupcev. Sem sodijo vse vrste kosilnic, vrtnih traktorjev, motor-

nih škarij in kos, motornih žag, zaščitne opreme in drugega orodja ter strojev za urejanje okolice in varnega upravljanje z gozdom. Prav tako pa je na voljo širok obseg rezervnih delov, potrošnega materiala in seveda tudi nekaj za naše najmlajše. Vodja prodajalne Uniforest Celje Aleksander Bobovnik je med drugim povedal: »Prenova poslovnega prostora prodajalne je bila nadvse zahtevna, vendar sem zadovoljen z rezultatom in tudi med samimi deli smo za naše stranke poskrbeli, kot so vajene v prodajalni Uniforest. Servis in prodajalna sta bila odprta, izdelki na zalogi. Ta zajema velik spekter motornih žag, opremo za gozdarstvo in urejanje okolice. Prav tako imamo v ponudbi gozdarske vitle in cepilnike Uniforest pa tudi za najmlajše se najdejo zanimivi izdelki. Sodelavca Alojz in Luka imata že več let izkušenj – prvi v servisu strojev za gozdarstvo in urejanje okolice, drugi pa v prodaji. Tudi sam kot gozdar lahko strankam dobro svetujem na tem področju. Ob vsakem letnem času boste našli, kar potrebujete. Trenutno pa lahko izkoristite tudi otvoritveni popust, ki bo trajal do konca meseca oziroma do razprodaje zalog.« Predstavnik podjetja Husqvarna Dušan Husel je dodal naslednje misli: »Husqvarna ima v Celju že 40-letno tradicijo. Na tej lokacij smo imeli enega prvih pooblaščenih servisov v Sloveniji. Sedaj lahko rečem, da imamo v Celju oziroma na Celjskem eno najlepših trgovin oziroma poslovalnic Husqvarne, v kateri nudimo stroje za domačo in profesionalno rabo. S prodajalno Unifo-

rest odlično sodelujemo, že od začetka sodelovanja so se izkazali kot profesionalen poslovni partner, vedno pripravljen na napredek in inovacije. Enako kot Husqvarna, ki je bila v teh 333 letih vodilna na svojem področju in uspešno usmerjala trg.« Promocijsko besedilo

UNIFOREST PRODAJALNA

PAN TIM, d. o. o. Latkova vas 81d, 3312 Prebold www.uniforest.si

PRODAJALNA CELJE

Lava 6, 3000 Celje GSM: 051 301 777 prodajalna.celje@uniforest.si

PRODAJALNA LATKOVA VAS

Latkova vas 81 d, 3312 Prebold GSM: 051 665 566 prodajalna@uniforest.si

šujejo kakovost proizvodov ter zagotavljajo zadovoljstvo strank.

Oven, 21. 3. – 20. 4.

V teh dneh vas premaguje utrujenost, primanjkuje pa vam tudi prave volje, da bi se lotili dela, ki vas čaka že dlje časa. Nizka telesna aktivnost in brezvoljnost vplivata na vaše zdravje, ki je v tem času že tako dovolj na udaru. Privoščite si še kakšen dan zase, da se pomirite in obnovite notranjo harmonijo, nato pa poprimite za delo in si na novo zastavite rutino, ki bo blagodejna za vaše počutje in bo vključevala tudi skrb za dobro telesno kondicijo.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Ne posvečajte pozornosti manjšim nesporazumom, saj si boste s tem nakopali zgolj dodatne skrbi, ki vas bodo ustavljale in omejevale tudi na drugih področjih in vam onemogočale, da se posvetite tistim stvarem, ki so za vas najpomembnejše. Počutje bo močno vezano na vaš način razmišljanja, zato poskušajte ostati mirni in se ne predajajte negativnim mislim. Če boste uspeli ostati zbrani, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Šele ko se boste prenehali obremenjevati z ljudmi, ki vam po nepotrebnem jemljejo energijo in vas spravljajo ob živce, boste lahko razmišljali o novih načrtih in uspešno dokončali projekte, ki ste si jih zastavili. Dobro razmislite, komu in čemu boste namenjali pozornost, da se ne boste ponovno znašli v okolici, ki vas omejuje in vam ne dovoljuje, da bi razmišljali s svojo glavo. Če se boste znali izolirati od motenj, se vam bosta kmalu povrnila tudi samozavest in dobro počutje.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

V nov teden se boste končno podali bolj spočiti. Polni boste delovnega elana in zagona, ki ga lahko izkoristite na vseh področjih. Teden bo ugoden za opravljanje obveznosti, s katerimi že nekaj časa odlašate, podate pa se lahko tudi v kakšno novo aktivnost, ki vam bo prinesla dodaten val energije. To je odlična priložnost, da se soočite tudi z najbolj zapletenimi težavami in stvari končno spravite v red. Pri tem lahko računate tudi na vaše najbližje, ki bodo prepoznali vašo vnemo in vam z veseljem priskočili na pomoč.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

Ker ste se v zadnjem času preveč prepustili udobju, ste obstali na mestu. Za napredek je treba kdaj stopiti tudi iz svoje cone udobja in se spopasti s kakšnim novim izzivom. Ne zapirajte se pred novimi idejami in se ne bojte kratkotrajnega nelagodja, ki vam lahko na dolgi rok prinese številne pozitivne spremembe. Če se boste znebili strahu in se podali na drugačno pot, se boste končno poslovili tudi od določenega načina razmišljanja, ki vas zgolj omejuje in ne prinaša želenih rezultatov.

Podjetje VI-JA iz Gotovelj pri Žalcu je imelo konec oktobra slavnostno odprtje nove trgovine v Levcu, v bližini Celja. Kot je ob tem zbranim gostom dejal direktor podjetja VI-JA Janez Vipotnik, bodo v modernem prostoru ves čas razstavljali več kot 200 strojev. Poleg lastne proizvodnje mesarske in sirarske opreme ter izdelave različnih inox pol-

izdelkov in izdelkov po naročilu nudijo tudi usluge krivljenja, izsekovanja, varjenja, strojne

obdelave, struženja ter vrtanja različnih kovin. Sledijo tehnološkim napredkom, s čimer zvi-

Na 400 kvadratnih metrih površin lahko obiskovalci najdejo prav vse za koline in predelavo na enem mestu. In to ne le za predelavo mesa, temveč tudi za sirarstvo, peko kruha, predelavo sadja in druge dopolnilne dejavnosti. Razstavno prodajni salon VI-JA na lokaciji Levec 71b, Gotovlje pri Žalcu je med tednom odprt od 8. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure. Vabljeni na ogled! Oglasno sporočilo

Ljubljani rodil nekdanji predsednik Okrajnega sodišča v Velenju Miran Topolovec. Umrl je v Topolšici 12. septembra 1987;

- 28. novembra 1918 je bil v Velenju ustanovljen Narodni svet, ki je prevzel vodenje občinske uprave;

- 25. novembra 1955 so prvič v zgodovini velenjskega premogovnika dosegli letno proizvodnjo milijon ton premoga.

Do konca leta 1955 so rudarji nakopali 1.116.500 ton lignita;

- 26. novembra 1976 so odprli 9,6 kilometra dolg vročevodni cevovod od Šoštanja do Velenja;

- velenjska občinska skupščina je na svoji seji 27. novembra 1967 skupno z upravnim odborom Svobode sprejela odločbo o ustanovitvi zavoda »Dom kulture Velenje«, ki so mu predali v uporabo velenjski Dom kulture in kinodvorano;

- leta 1903 se je 28. novembra v Plešivcu rodil Ivan Lambizer, literat in nekdaj najbolj iskan ljudski godec v Šaleški dolini. Umrl je 12. julija 1975;

- 28. novembra 1919 se je v

- 28. novembra 1974 so v naselju Gorenje odprli Gorenjevo tovarno keramičnih ploščic;

- 28. novembra 1978 so se dijaki v Velenju veselili odprtja novega dijaškega doma;

- 28. novembra 1999 je v Šoštanju potekal prvi krog nadomestnih volitev za župana. V drugi krog sta se z največ glasovi uvrstila Darko Menih in Milan Kopušar, ki je z zmago v drugem krogu postal župan Šoštanja;

- 29. novembra 1953 je bil v vili Herberstein v Velenju odprt Dom počitka za 50 oskrbovancev;

- 29. novembra 1953 se je v Celju rodil pedagog, publicist in urednik dr. Jože Vugrinec, ki je mladost preživel v Velenju;

- 29. novembra 1959 je Termoelektrarna Velenje začela proizvajati toplotno energijo

za potrebe novozgrajenega daljinskega ogrevanja novega mestnega središča Velenje kot prvi sistem daljinskega ogrevanja v Sloveniji in takratni Jugoslaviji;

- 29. novembra 1960 so v novem mestnem središču Velenja svečano odprli Dom kulture;

- 29. novembra 1976 so v bolnišnici Topolšica predali namenu preurejeno zgradbo Planike;

- 30. novembra 1851 se je v Negovi rodil literat in duhovnik Andrej Fekonja. 1899 se je upokojil kot župnik v Bučah in se nato preselil v Šoštanj, kjer je tudi umrl. Pisal je literarnozgodovinske prispevke in biografije, priložnostne prispevke o zgodovini Slovencev ter literarne ocene. Za tukajšnjo lokalno zgodovino so pomembni njegovi članki, ki so v letih 1895, 1897 in 1899 z na-

slovom Celje in okolica izhajali v Domu in svetu. Bil je tudi sodelavec Kresa, Ljubljanskega zvona, Slovana in Slovenskega sveta. Umrl je v Šoštanju 17. oktobra 1920;

- 1. decembra 1935 je v Šaleku umrl slovenski komponist, pevovodja, kapelnik in glasbeni pedagog Fran Korun Koželjski;

- 1. decembra 1941 se je v Mariboru rodil Emil Prah, učitelj fizike in matematike na Osnovni šoli Gustava Šiliha v Velenju, direktor Vzgojno izobraževalnega zavoda Velenje in od leta 1991 do upokojitve leta 1998 ravnatelj osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj;

- 1. decembra 1994 so velenjski rudarji dosegli dotedanji rekordni dnevni izkop, in sicer kar 26 tisoč ton lignita.

�� Damijan Kljajič

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Vedno bolj vas obremenjujejo dogodki iz preteklosti, a spremembe na bolje bodo v vaše življenje vstopile le, če se boste znebili bremen iz preteklosti in se osredotočili na sedanjost. Dobro premislite, kaj je tisto, kar vas vedno znova vleče nazaj in vam prepričuje, da bi začeli znova. Ob tem ne bežite od novosti in se ne bojte novih izzivov, ki vam lahko prinesejo številna spoznanja in korak naprej.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Pred vami so številne pomembne odločitve. Preden jih sprejmete, dobro premislite o tem, česa si zares želite in kakšne kompromise ste pripravljeni sprejeti v prihodnosti. Izkoristite to obdobje za spoznavanje samih sebe. Ponovno se vprašajte po svojih prioritetah in jih postavite na svoje mesto. V vsakem primeru pa se ne odločajte na podlagi mnenj drugih in se ne obremenjujte s tem, kaj bo o vas mislila okolica, temveč sledite temu, kar čutite, da je prav za vas.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Zahteve in pričakovanja določenih oseb vas precej obremenjujejo. Občutek imate, da se zadnje čase preveč uklanjate drugim, zase pa naredite bore malo. To v vas prebuja željo, da končno naredite tudi nekaj zase in ostale vsaj za nekaj časa postavite na stranski tir. Sledite svojim občutkom in intuiciji ter se končno postavite na prvo mesto. Lotite se stvari, ki so namenjene samo vam in ostanite predani samim sebi. To vam bo prineslo osebno zadovoljstvo, blagodejno pa bo vplivalo tudi na vaše počutje.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Razmislite o svojih navadah, ki vas spravljajo v slabo voljo, saj se to pozna tudi na vaših odnosih in počutju. Če boste na novi poti vztrajni, se vam obetajo spremembe, ki bodo v vaše življenje prinesle zadovoljstvo. To pa bo močno izboljšalo tudi vaše počutje. Samski se sprostite in se prepustite toku, saj na določene situacije ne morate vplivati. Tisti v razmerju bodite pozorni, saj vas lahko razburijo najmanjše malenkosti. Ne prepirajte se in ohranite mirne živce, saj se v nasprotnem primeru obeta prava čustvena drama.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Vaše splošno počutje bo iz dneva v dan nihalo, zato boste težje uresničevali načrte, ki ste si jih zadali. Kljub temu pa ne obupajte, temveč po svojih zmožnostih sledite svojim ciljem in se ne obremenjujte, če nekaj dni ne bo šlo vse tako, kot ste si zamislili. Ob tem ne odlašajte s skrbjo za počutje. Dlje ko boste odlašali, slabše bo na dolgi rok, zato se čimprej ponovno vzemite v roke in okrepite svoje zdravje. Predvsem pa počnite vse tisto, kar vas polni z energijo in krepi vašo samozavest, da se boste lažje soočili z napornim obdobjem, ki je pred vami.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Vaš trud bo prišel do izraza, kar vam bo prineslo izredno zadovoljstvo in dodaten zagon, da vztrajate še naprej. Morda boste v naslednjih dneh postavljeni na mesto, kjer se ne počutite povsem odločni, vendar boste kljub temu kos nalogam in izzivom, ki so pred vami. V veliko pomoč vam bo predvsem podpora najbližjih, ki vas bo napolnila s pozitivno energijo. Lažje boste prepoznali priložnosti za nova spoznanja in dosežke, pazite le, da si ne nakopičite preveč stvari naenkrat, saj lahko s tem pokvarite ravnovesje, ki ste ga uspeli vzpostaviti.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Zadovoljni boste s trenutno situacijo in počutjem, zato boste v sebi precej umirjeni. Tudi zdravstvene težave, ki so vas pestile v preteklosti, se bodo končno izboljšale. To vam bo prineslo novo energijo in ustvarjalnost, ki vam je še nekaj dni ne bo primanjkovalo. Pri tem boste z veseljem sodelovali z drugimi in izmenjavali znanja in mnenja. Morda boste morali sredi naslednjega tedna spremeniti nekatere svoje načrte, a ne dopustite, da vas to spravi iz tira in pokvari vaše odlično počutje.

Gorenjeva tovarna keramičnih ploščic v Gorenju (Arhiv Muzeja Velenje) od 25. 11. do 1. 12.

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

KROMPIR za krmo, prodam. Gsm: 070 201 292.

KRMNO PESO za prašiče, prodam. Gsm: 041 261 676.

JABOLČNIK , prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

TELIČKO, pasme Limuzin, težko 300 kg, pašno, prodam. Gsm: 031 640 369.

TELIČKO, pasme ČB, težko 80 kg, prodam. Gsm: 041 776 064. NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodaja v Šaleku, nedeljo, 27. 11. 2022 od 8.00 do 8.30. Zadnja

prodaja letos! Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjsko Dobravo, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji, doma smo iz Mute. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali Gsm 031 653 250.

KOKOŠI NESNICE - rjave, rdeče grahaste, plave, jerebičaste, zelenojajčne bele, golovratke in štajerske. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

GIBANJE prebivalstva

UE Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

• Suhovršnik Sergej , roj. 1968, Velenje, Cesta talcev 18

• Meža Ana, roj. 1931, Velenje, Škale 22

• Nedeljko Stanislav, roj. 1937, Velenje, Šenbriška cesta 13

• Tandara Josip, roj. 1943, Velenje, Stantetova ulica 6

• Delopst Jožef, roj. 1933, Šoštanj, Florjan 252

ONESNAŽENOST

V tednu od 14. do 20. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2 in PM10, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne koncentracije.

Skupna občinska uprava SAŠA regije (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 26. 11. 2022 in nedeljo, 27. 11. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 56 42. Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male

živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev

35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

OBVEŠČEVALEC

Kaj imata skupnega movember in modrozelena barva?

WHO, svetovna zdravstvena organizacija, je 17. novembra 2020 lansirala globalno strategijo za eliminacijo raka materničnega vratu, zato Slovenija na ta dan zažari v modrozeleni barvi, barvi odprave raka materničnega vratu. Slovenija je sicer na poti k eliminaciji raka materničnega vratu v preteklem letu pomembno povečala precepljenost deklic proti HPV, a slovenski strokovnjaki v upanju in želji po eliminaciji RMV v Sloveniji še vedno pozivajo k odločitvi za cepljenje proti HPV in ženske med 20. in 64. letom, naj se redno udeležujejo presejalnih pregledov ZORA pri osebnem

ginekologu vsake tri leta.

S presejalnimi programi namreč lahko odkrivamo raka ali predrakave spremembe materničnega vratu, še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni. Če torej dobite pisno vabilo za presejanje, se odzovite! Ginekolog lahko namreč s testom PAP (brisom materničnega vratu) predrakave celice odkrije in pravočasno zdravi. Skupaj z Ministrstvom za zdravje RS in Zvezo slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana v novembru pozivamo tudi moške k izbiri zdravega življenjskega

sloga, s katero lahko pomembno vplivamo na zmanjšanje raka prostate, mod in prispevamo k zmanjšanju moških samomorov. Z vidika moške populacije namreč statistika kaže, da letno za rakom zboli več kot 7.500 moških in da bo za njim do svojega 75. leta zbolel eden od dveh dečkov, rojenih do leta 2014. Kljub vsemu pa MOVEMBER naj ne bo le novembrska skrb, temveč skrb skozi celotno življenjsko obdobje vsakega moškega.

�� Društvo za boj proti raku Velenje

adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at

Mesoreznice Reber,

December vabi v praznično razpoloženje

Velenje dobiva praznično podobo –Novoletna jelka bo zasijala v četrtek, 1. decembra, ob 18. uri s koncertom Ines Erbus in Davida Amara

Velenje, 24. novembra –

Prejšnji četrtek so s pomočjo krajanov Cirkovc in Šentilja ter mehanizacijo Glušič dvigala, prevozi in storitve na Titovem trgu postavili več kot 15 metrov visoko jelko, ki jo je mestu podaril Jože Činžar s Splitske ulice na Gorici. 1. decembra bo zasijala v prazničnih lučeh. S koncertom Ines Erbus in Davida Amara na Titovem trgu bo tako narejen uvod v decembrsko praznovanje pod imenom Čarobni december.

5. decembra pride v Staro Velenje Miklavž, 8. decembra pa na Titov trg dedek Mraz. 17. decembra bo v mestnem središču Praznični sejem drobnih daril in dobrot, manjši praznični sejem bo že 3. decembra na Velenjskem gradu,

mini šolski bazar pa 20. decembra na Titovem trgu.

Čarobna promenada

19. decembra bodo na Titovem trgu odprli sklop prazničnih dogodkov pod imenom Čarobna promenada, ki bo trajal do 30. decembra, z vmesno prekinitvijo med 23. in 26. decembrom. V sklopu Čarobne promenade se bodo na trgu zvrstili koncerti (med drugimi bodo nastopili The Moonlighting Orchestra, Bilbi, Slavko Ivančič, Pop Delux band, Smooth band, LPS …), predstavitve osnovnih šol, animacije za otroke, poskrbljeno bo tudi za gostinsko ponudbo in praznična presenečenja.

Bogat bo tudi decembrski praznični program v dvoranah in notranjih prizoriščih. Prve tri decembrske sobote bodo v Domu kulture Velenje pripravile Čarobne sobotnice s predstavami za najmlajše, ob nedeljah pa bodo na Velenjskem gradu brali pravljice.

Galerija Velenje, Knjižnica Velenje, Muzej Velenje, MZPM Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline in drugi bodo v decembru priredili več prazničnih ustvarjalnih delavnic.

Pester program z več kot 20 dogodki z obdarovanjem in obiskom dedka Mraza v Šaleški dolini že tradicionalno prireja MZPM Velenje. Bogat glasbeni program pripravlja

Znova bo zasvetilo 1,7 milijona lučk

tudi Glasbena šola Velenje, ki bo v decembru povabila na več prazničnih koncertov.

Kar nekaj decembrskih koncertov se bo zvrstilo tudi v Mladinskem centru Velenje, sicer pa bo cel mesec zanimiv kulturno-umetniški program tudi na odru Doma kulture Velenje. V Muzeju Velenje bodo tudi letos odprli razstavo jaslic, in sicer 3. decembra.

V Rdeči dvorani v Velenju bodo decembra trije večji koncerti, ki jih pripravljajo zasebniki: 2. decembra bo koncert Tragom Olivera, 23. decembra bo nastopila zasedba Šank Rock z gosti, 25. decembra pa Luka Basi z gosti.

Znova silvestrovanje na Titovem trgu

Letos bo po dveh letih prekinitve v Velenju ponovno potekalo silvestrovanje na Titovem trgu. Ob 18. uri se bo začelo otroško silvestrovanje, ob 22. uri pa zabava z zasedbo Rok 'n' band.

Praznični projekt Čarobni december 2022 vodi Festival Velenje, pri izvedbi pa sodelujejo še Mladinski center Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana, Zavod za turizem Šaleške doline ter drugi velenjski javni zavodi in organizacije. ��

Zadnji mesec v letu s številnimi dogodki v čast Kajuhu

Občini Šoštanj in Zavodu za kulturo izvedba dogodkov veliko pomeni – Kajuhov festival bo potekal v tednu med 7. in 13. decembrom

Občina Šoštanj s ponosom neguje spomin na velikega rojaka Karla Destovnika - Kajuha. Poseben poudarek v jubilejnem letu namenjajo aktivnemu vključevanju mladih. »Narodni heroj in pesnik si to zasluži, zato bodo decembra v Šoštanju potekali številni dogodki,« pove direktor Zavoda za kulturo Šoštanj in vodja organizacijskega odbora Kajetan Čop »Občini Šoštanj in Zavodu za kulturo izvedba dogodkov veliko pomeni, tudi to, da je vlada na pobudo ministrstva za kulturo leto 2023 razglasila za leto pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Nacionalna obeleži-

Sporočilo 7. Božične bajke v Mozirskem

gaju: upanje, ljubezen in pozitivizem

Tatjana Podgoršek

Park cvetja ob reki Savinji oziroma Mozirski gaj je edinstveni cvetlični park, ki je hkrati muzej na prostem. Že več kot štiri desetletja je sprehod med številnimi skrbno urejenimi cvetličnimi gredicami in tematskimi vrtovi prava paša za oči. Etnološki objekti, kot so stara kašča, kmečka hiša, mlin, žaga in kovačija njegovo podobo bogatijo na svoj način. Prav

da bi po ena zagorela za prav vsakega Slovenca, a smo se iz solidarnosti do evropske energetske krize odločili, da števila lučk ne bomo povečali. Tako jih bo, tako kot lani, zagorelo 1,7 milijona. Naj pa ob tem povem, da že od prve Božične bajke Slovenije koristimo tehnologijo LED, kar pomeni, da lučke potrebujejo zelo malo energije. Vse skupaj namreč porabijo le 8 kW/h elektrike, kar je enako porabi povprečnega slovenskega

Kajetan Čop: »Čeprav malo pozno, smo veseli, da bo Kajuhovo leto tudi na nacionalni ravni prepoznano in predstavljeno vsem Slovencem.«

tev Kajuhovega leta, ki bo poklon pesnikovi ustvarjalnosti in njegovi vlogi v kolektivni

Kapelica na travnikih Velenja

Zanimive zgodbe iz zgodovine

Fišerjeve kapele

Ne tako dolgo, morda pred 70 leti, je kraljevala kapelica sama na travnikih Velenja. Le zakaj so se lastniki odločili za takšno lokacijo, mi bega po mislih. Nekdo je z veliko ljubezni zasnoval to gotsko kreacijo, ki je kot pomanjšana verzija ene velike pomembne katedrale. Vse to mi bega po mislih, ko že iščem, kje bi lahko dobila odgovore. Nekaj telefonskih klicev mi pojasni, da je kapelica zasebna last. Danes je obzidana z bloki na Tomšičevi ulici,

zavesti Slovencev, bo sovpadala z 79. obletnico pesnikove smrti. Čeprav malo pozno, smo veseli, da bo Kajuhovo leto tudi na nacionalni ravni prepoznano in predstavljeno vsem Slovencem. Na kulturen način želimo izpostaviti, tako lokalno kot celotni Sloveniji, tudi temeljne človeške vrednote,« pove Čop in povabi na prireditve, ki se bodo zvrstile v decembru.

Kajuhov festival bo potekal med 7. in 13. decembrom. Začelo se bo z nastopom kantavtorice Ditke, nastopom skupine MI2, MEPZ Svoboda Šoštanj in predstavitvijo zgo-

ščenke, na kateri so lokalni ustvarjalci uglasbili Kajuhove pesmi v različnih glasbenih zvrsteh. Pripravljajo tudi razstavo in predpremiero filma o Kajuhu, ki so ga posneli na Televiziji Slovenija. Centralna prireditev bo 13. decembra potekala v Šoštanju. Prihodnje leto pa bo zaokrožilo številne prireditve in projekte, ki so se odvili že v letu 2022, ko praznujemo 100. obletnico pesnikovega rojstva. 21. februarja 2023 bo namreč svečana akademija v njegovo čast v Cankarjevem domu v Ljubljani.

tako vzpon na razgledni stolp in zvok največjih uglašenih vetrnih zvončkov v Evropi. V letu 2018 so temu pridjali še otroški začarani vrt, pred dvema letoma otroško igrišče. Pri iskanju odgovora, kako privabiti v gaj ljudi od blizu in daleč tudi v čarobnem zimskem času, pa so se leta 2016 upravljavci parka (člani Ekološkega hortikulturnega društva Mozirje) v sodelovanju z Ano Bertić domislili Božične bajke Slovenije in z njo zadeli glavico na žebljico. Letošnja bo tako sedma po vrsti, trajala pa bo od sobote, 26. novembra, do nedelje, 8. januarja prihodnje leto. Vrata gaja bodo odprta vsak dan od 16. do 21. ure.

Razsvetljava

energetsko varčna

»Pri organizaciji letošnje

Božične bajke smo si zadali cilj prižgati 2 milijona lučk,

da je oko skoraj ne opazi. Odvisna od srčnih ljudi, ki prostovoljno skrbijo zanjo in predvsem bijejo bitke s časom, ko je bila potrebna obnove. Eden teh ljudi nam danes, na naši poti po novo zgodbo o Velenju, odpre njena vrata. Lado Planko, publicist, urednik, glasbenik, prevajalec in predvsem človek, ki mu je mar za zgodovino in našo kulturno dediščino, je tisti, ki je svojo energijo in čas vložil v raziskovanje njenega nastanka. In ravno danes smo z njim izvedeli o življenju lastnikov. Z velikimi ušesi smo poslušali zapleteno ljubezensko zgodbo tukaj pokopanih in njihovih sorodnikov. Kako drugače gledamo na stavbe, če jim dodamo vsebino in zgodbo. Prej je kapelica oz. grobnica kar ušla našemu pogledu na sprehodu skozi mesto. Od zdaj naprej pa ji bomo mimogredoč vedno namenili pogled in pomislili na tam pokopane in njihovo zanimivo življenje. ��

Adrijana Ježovnik

gospodinjstva,« je pojasnila predstavnica Mozirskega gaja Maja Horvat. Po njenih zagotovilih bodo zato še več pozornosti namenili etnološkim objektom in tematskim vrtovom. S tem želijo, dodaja, obiskovalcem ponuditi čim več prijetnih in posebnih doživetij. Japonski vrt bo nosil sporočilo vseh vrst ljubezni, drevored Evropske unije z razglednim stolpom bo v modri in zeleni barvi poudarjal podporo Ukrajini in hkrati vrednotam, kot so mir, solidarnost in sodelovanje. Z okrasitvijo etnoloških objektov pa želijo poudariti pomen ohranjanja kulturne dediščine in običajev.

Tudi letos bodo dogajanje ob vikendih popestrili z obiski dveh decembrskih dobrih mož – Miklavža in Božička, obiskovalci pa se bodo občasno lahko sprehodili med stojnicami, na katerih se bodo predstavili različni prodajalci in lokalni obrtniki. »Naj ob tej priložnosti povabim obiskovalce, da nas obiščejo kmalu po otvoritvi in če je le mogoče med tednom. S tem se bodo izognili gneči. Ta je največja med božično-novoletnimi prazniki. Če pa obisk med tednom ni mogoč, pa priporočamo ogled 7. Božične bajke Slovenije po 19. uri, saj je do 21. ure, ko gaj zapre vrata, dovolj časa za sprehod in ogled.«

Lani si je Božično bajko Slovenije v 45 dneh ogledalo več kot 40 tisoč obiskovalcev. S tem so podrli rekord iz leta 2019, ko jih je obiskalo nekaj več kot 35 tisoč. Podobnega obiska se nadejajo tudi letos. ��

Na letošnji Božični bajki Slovenije bo zagorelo toliko luči kot lani –1,7 milijona. (foto: Maja Horvat)