46 2022

Nataša Pirc Musar je prva predsednica Slovenije!

Ljubljana, 13. novembra – Državljani in državljanke Republike Slovenije so na nedeljskih, sedmih predsedniških volitvah, za prvo predsednico države izvolili pravnico Natašo Pirc Musar, ki jo je v drugem krogu podprlo slabih 54 odstotkov volivcev. Drugega kroga predsedniških volitev se je v nedeljo udeležilo 53 odstotkov volilnih upravičencev oz. 898.007 volivcev.

Natašo Pirc Musar je po 99,99 odstotka preštetih glasov podprlo 53,86 odstotka volivcev, ki so oddali svoj glas. Njen protikandidat, poslanec SDS in predsednik sveta SDS Anže Logar, ki se je razglasil za neodvisnega kandidata, je prejel 46,14 odstotka glasov. Pirc Musarjevo je podprlo 478.399 volivcev, Logarja pa 409.761 volilnih upravičencev. Nova predsednica Slovenije, ki bo mandat nastopila 23. decembra letos, je slavila v šestih izmed osmih volilnih enot. Anže Logar je prejel večino glasov v volilnih enotah Ptuj in Maribor.

V primerjavi z okoliškimi volilnimi okraji je bila v okraju Velenje 1 in Velenje 2 na letošnjih predsedniških volitvah udeležba nekoliko nižja.

Kako smo volili v Šaleški dolini? Pirc Musarjeva je slavila v volilnem okraju Velenje1, kjer je bila udeležba 50,43-odstotna, v okraju Velenje 2 pa je največ glasov prejel Logar. Volilna udeležba tam je bila 53,65-odstotna.

Nadaljevanje na strani 2

Velenje nagrajeno v sklopu projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna

Laško, 14. novembra - V okviru Dnevov slovenskega turizma je potekala razglasitev zmagovalcev natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna, ki ga že 31. leto izvaja Turistična zveza Slovenije in poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Velenje, ki je bilo med nominiranci prestižnega priznanja v kategoriji velikih mest, je strokovna komisija uvrstila na 3. mesto (Koper, Celje). Velenje je prejelo tudi priznanje kot zmagovalec spletnega glasovanja v kategoriji velikih mest in posebno priznanje »ljubljenec ljudskih src« Preko spletnega glasovanja je Mladinski hotel Velenje osvojil 2. mesto v kategoriji Mladinska prenočišča, domačija Lamperček pa 3. mesto v kategoriji Izletniške točke Breda Kolar, predsednica Turističnega društva Šalek, je prejela posebno priznanje za najbolj prizadevno prostovoljko. Priznanja TZS so prejeli tudi prostovoljci iz turističnih društev pod

okriljem Turistične zveze Velenje - Turistično društvo Šentilj, Društvo Revivas in Turistično društvo Vinska Gora.

Letošnje 31. tekmovanje je potekalo pod sloganom Kjer je zdravje doma, s čimer želijo poleg slovenskih lepot in gostoljubnosti poudariti tudi dejstvo, da v Sloveniji velik pomen posvečamo zdravemu načinu življenja in spoštovanju načel trajnostne interakcije z naravo.

Velenje je doslej v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna že devetkrat prejelo prvo nagra-

do za urejenost; petkrat je osvojilo drugo mesto, tretje mesto pa dvakrat. Prejete nagrade in nazivi so dodatna spodbuda, da tudi v prihodnje posebno skrb namenjamo urejenemu in čistemu okolju.

Gremo na volitve –tretjič

To nedeljo, 20. novembra, se bomo prebivalci Slovenije tretjič to jesen podali na volišča – tokrat bomo v 212 občinah volili župane, županje, člane občinskih svetov, v nekaterih občinah pa tudi člane krajevnih, vaških oziroma četrtnih skupnosti. Kjer bo potreben drugih krog volitev županov, bo ta v nedeljo, 4. decembra.

V MO Velenje se za župana potegujejo štirje kandidati in dve kandidatki za županjo, v Občini Šoštanj je šest kandidatov, v Občini Šmartno ob Paki pa so štirje kandidati. Še danes do 19. ure je možno predčasno glasovanje. ��

��

Velenje bo kmalu praznično okrašeno

Od danes na Titovem trgu stoji več kot 15 metrov visoka jelka, ki jo je mestu podaril občan Jože Činžar s Splitske ulice na Gorici. Novoletna jelka bo v soju prazničnih luči zasijala v četrtek, 1. decembra, ob 18. uri s koncertom Ines Erbus in Davida Amara

Foto: Ksenija Mikor

TAKO mislim

Mladi volivci so najboljše upanje za prihodnost

Šaleška dolina je pred veliko prelomnico, časi pred nami so zahtevni, odgovoriti si bomo morali na številna vprašanja. V katero smer razvojno zapeljati voz, da se bomo odločali modro in se dvignili kot feniks iz pepela na zeleno vejo, med uspešnejše slovenske občine, v zeleno prihodnost. Dejstvo je, da so pred regijo številni izzivi. Odgovori, kje iskati nove priložnosti, razvojne programe in nov zagon so tisti, ki zagotavljajo svetlo prihodnost. Mnoge odločitve so v naših rokah. Jih bomo znali poiskati, ustvariti dodano vrednost, izkoristili znanje, zagnanost in voljo mladih, izkušenih, pridnih, marljivih in uspešnih ljudi?

Iz sklada za pravičen prehod, ki se v sklopu evropske kohezijske politike vzpostavlja prvič, bo premogovna regija SAŠA prejela okrog 170 milijonov evrov za zeleni prehod in ustvarjanje novih delovnih mest. Denarja ni malo, zato so pomembne modre, preudarne in pametne odločitve. Jim bomo kos?

Tukaj in zdaj, saj gre za našo prihodnost, prihodnost mladih. Tudi volitve predstavljajo neke vrste prelomnico v razvoju. Zato je pomembno, da se zavedamo njihovega pomena, čeprav se mnogim zdijo dolgočasne. Lahko rečemo, da je bila letošnja kampanja živahna, intenzivna, naporna kot že dolgo ne. So pa lokalne volitve iz določenih razlogov tudi dobre. Dela se, obnavlja, gradi, mesto diha in živi ... Celotna skupnost lahko sodeluje pri gradnji lokalne skupnosti. Pa so pritegnile mlade? Se bodo udeležili lokalnih volitev? Zavedati se moramo, da so mladi naše najboljše upanje za prihodnost, saj bo njihova mlada energija rešila težave starajoče se države, družbe, misli ... Zaslužijo si priložnost. Zato jim moramo pomagati poiskati primerno službo, stanovanje, ponuditi izobraževalne priložnosti. Čeprav so tisti, ki jih pogosto kritiziramo, moramo razumeti, da se generacijsko razlikujemo. Današnja mladina je odrasla z mobilnimi telefoni, zato so izjemno vešči in vajeni komuniciranja na družbenih omrežjih. Ker so individualisti, se moramo tega zavedati in to spoštovati. Kot kaže, nas čaka digitalna prihodnost. So e-volitve lahko naša rešitev?

Zaenkrat veljavna volilna zakonodaja ne predvideva oblik glasovanja, pri katerih se ne bi zahtevalo osebne prisotnosti na volišču, predvsem pa ne določa internetnega načina glasovanja. Prednosti takšnega glasovanja so po mnenju mnogih predvsem v tehnološki posodobitvi ter poenostavitvi postopka glasovanja, s čimer lahko pričakujemo povečano sodelovanje na volitvah in s tem tudi večjo demokratičnost volitev. Mogoče ne bi bilo slabo poiskati prepričljive in zaupanja vredne rešitve, ki bo zanimiva mladim generacijam, ki se jim zdijo lokalne volitve izguba časa. So pa tudi takšni, ki se zavedajo pomena volilne pravice, ki je naša državljanska dolžnost. Na volitvah smo namreč vsi enaki, glas vsakega volivca ima enako težo, je enako pomemben in potreben. Z udeležbo pokažemo, da smo zreli ljudje, ki želimo odločati o sebi in svoji prihodnosti. Zato pojdimo na volitve, saj si mesto Velenje to zasluži. Zasluži si, da začnemo ali nadaljujemo z načrtovanjem svetle prihodnosti. Zavedati se moramo, da smo sami odgovorni zanjo. Imamo številne razloge, da stopimo skupaj in poskrbimo, da bo mesto čez štiri leta videti boljše in svetlejše. Ne glede na to, koga volite, ne pozabite glasovati. Zaenkrat na standarden način, na volišču. Za prihodnost e-glasovanja bodo poskrbele bodoče generacije. ��

NAŠ ČAS izdaja časopisnazaložniška in RTV družba, d. o. o., Velenje Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 € cena izvoda brez DDV 2,10 € ). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Jasmina Škarja, Tea Rednak, Lara Oprešnik, Tatjana Podgoršek. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak.

Nova predsednica bo zaprisegla decembra

Pirc Musarjeva: Ljudje so povedali, kakšno Slovenijo si želijo

Nadaljevanje s strani 1 Nova slovenska predsednica Nataša Pirc Musar se je v svojem prvem pozdravnem nagovoru zahvalila vsem, ki so se udeležili volitev in oddali svoj glas. Čestitala je protikandidatu Anžetu Logarju in mu zaželela srečo na nadaljnji poti. V tem času ga je, kot je dejala, na neki način začutila kot prijatelja; temu je dodala, da sta dokazala, da se da spoštljivo komunicirati, zato upa, da bo »zadržal tako retoriko«. V nadaljevanju je dejala, da so ljudje povedali, kakšno Slovenijo si želijo. Dodala je, da bo s ponosom vstopila v predsedniško palačo in se potrudila, da bo predsednica vseh in bo garala za »temeljne človekove pravice, ustavne pravice in demokracijo«.

Povedala je, da se bo zavzela, da se bodo poenotili glede temeljnih strateških točk. Zahvalila se je tudi vsem tistim, ki so volili za Anžeta Logarja. Ob tem je dejala, da je Slovenija »čudovit mozaik različnosti«.

Logar: Slovenija bolj kot kadarkoli potrebuje predsednico vseh

Logar je v izjavi v medijskem središču čestital izvoljeni prvi predsednici republike Nataši Pirc Musar. Želi si, da bi delovala povezovalno in bila predsednica vseh. »To Slovenija zdaj potrebuje še bolj kot kadarkoli do zdaj,« je dejal. Večji del izjave je Logar namenil svoji nasprotnici v drugem krogu predsedniških volitev. Po njegovi oceni je Pirc Musarjeva med volilno kampanjo, ki ni bila lahka, trdo garala.

»Med kampanjo so jo že odpisali, a je vztrajala, tako kot jaz, ni se dala in danes je zmagala,« je dejal. Imata različne poglede, verjame pa, da je slišala njegovo ključno sporočilo

o sodelovanju in pričakovanju, da bo predsednica vseh. Želi si namreč, da bi Pirc Musarjeva delovala povezovalno. »V interesu nas vseh je, da imamo dobro predsednico,« je poudaril.

Predsednica Državnega zbora se veseli Logarjevega povratka Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je ob objavi prvih delnih izidov drugega kroga predsedniških volitev pridružila naj-

vu »gremo na volitve«. »Prav je, da so šli ljudje na volišča, da so izrazili svojo voljo,« je navedla.

Golob: Državljani podprli temeljne prvine demokracije

Tudi predsednik vlade Robert Golob je novi slovenski predsednici Nataši Pirc Musar čestital za zmago na predsedniških volitvah.

»Spoštovana predsednica, volivke in volivci so vas izbrali za predsednico Republike Slovenije. Čestitam vam ob izvolitvi, ki je dokaz, da si državljani in državljanke želijo živeti v državi, v kateri bodo

novoizvoljena predsednica pa bo mandat nastopila 23. decembra, ko funkcija poteče trenutnemu predsedniku Borutu Pahorju.

Kako smo volili v Šaleški dolini in okoliških okrajih?

V volilnem okraju VELENJE 1 je od 16.212 upravičencev volilo 8.175, volilna udeležba je bila 50,43 %, leta 2017 pa 40,54 %. Nataša Pirc Musar je prejela največ glasov, 55,87 %, Anže Logar pa 44,13 %.

V Volilnem okraju VELENJE2, ki ima 17.412 volilnih upravičencev, jih je glas oddalo 9.342. Udeležba je bila 53,65 %, pred petimi leti pa 43,04 %. Največ glasov je prejel Anže Logar 55,37 %, Nataša Pirc Musar 44,63 %.

V volilnem okraju SLOVENJ GRADEC, ki ima 17.983 volilnih udeležencev, je bila volilna udeležba 55,87 %. Svoj glas je oddalo 10.048 volilnih upravičencev, pred petimi leti 47,40 %. Slavila je Nataša Pirc Musar s 53,12 %, Anže Logar je prejel 46,88 % glasov.

verjetnejši zmagovalki Nataši Pirc Musar v njenem štabu. Kot pravi, je izjemno počaščena, da je lahko »prva čestitala prvi predsednici republike«. Verjame v tvorno sodelovanje Pirc Musarjeve z zakonodajno vejo oblasti. Na vprašanje, kaj pričakuje od Logarja, ki ostaja v parlamentu, pa je Klakočar Zupančičeva dejala, da je vesela, da se vrača v parlament. »V svoji predsedniški kampanji je zagovarjal vrednote, kot so spoštovanje, vključevanje drugače mislečih, spoštovanje ustavnosti in zakonitosti, spoštovanje ustavne države, spoštovanje ustavnega sodišča, sloga in združevanje. Seveda od njega pričakujem, da bo vse te vrednote, ki jih je naštel, dosledno uveljavljal kot poslanec poslanske skupine SDS,« je dejala predsednica DZ. Kot je še dodala, je vesela, da se je Slovenija odzvala pozi-

spoštovane temeljne prvine demokracije: človekove pravice, vladavina prava, neodvisni mediji, svoboda in spoštljiv dialog. Prepričan sem v najino dobro sodelovanje pri naslavljanju skupnih izzivov prihodnosti in krepitvi odprte, vključujoče družbe, ki v ospredje postavlja solidarnost in povezovanje, ter v skupna prizadevanja za razvoj države v dobrobit vseh. Srečno, predsednica,« se glasi Golobovo sporočilo.

Končni izidi volitev bodo znani do 29. novembra

Na uradne rezultate predsedniških volitev bo sicer treba počakati, saj bo Državna volilna komisija izidom prištela še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije ter glasovnice iz tujine. Končni izidi bodo uradno znani do 29. novembra,

Volilni okraj MOZIRJE ima 13.671 volilnih upravičencev. Udeležba na tokratnih predsedniških volitvah je bila 57,47 %. Svoj glas je oddalo 7.857 volilnih upravičencev, leta 2017 pa 48,17 %. Slavil je Anže Logar, 61,06 %, Nataša Pirc Musar je dobila 38,92 % glasov.

V volilnem okraju ŽALEC 1 je bila volilna udeležba 54,52%. Volilo je 9.851 volilnih upravičencev od skupno 18.069. Leta 2017 je bila volilna udeležba 45,28 %. Anže Logar je prejel 52 %, Nataša Pirc Musar pa 48 %.

V volilnem okraju ŽALEC 2, ki ima 18.677 volilnih upravičencev, se je volitev udeležilo 10.785 volivcev ali 57,74 %, leta 2017 pa 47,18 %. Izid je bil izjemno tesen, a v korist Logarja, ki je prejel 50,50 %, Pirc Musarjeva pa 49,50 % glasov. �� Mo, Mk in STA

med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Velenje, 14. novembra –Med pomembnimi projekti Mestne občine Velenje je tudi dograjevanje javne razsvetljave. Letos so postavili nove svetilke na Cesti talcev, Cesti na Vrtače, Zidanškovi cesti, na območju Kinta Kunte, v Kavčah (Babja Klada) in Bevčah, kjer so postavili tudi novo, pametno odjemno mesto, prvo v Velenju. Do konca leta 2022 bodo postavili še nove svetilke, ki bodo osvetlile več kot 2.000 m novih poti.

Postavitev je predvidena na različnih lokacijah (pokopališče v Vinski Gori, Črnova, Cirkovce, Kavče, Zidanškova cesta, Konovo, Kinta Kunte, Škale, Bevče, Gorica, Cesta talcev, Šalek). V naslednjem letu pa je postavitev svetilk načrtovana še v Podkraju, Šentilju itd. V sklopu projekta Pametno mesto bodo uredili neposreden nadzor nad javno razsvetljavo, da bo ta ob povečanem prometu svetila močneje in obratno.

S prenovo javne razsvetljave in zamenjavo z novimi LED svetili se izboljšuje kakovost razsvetljave in zmanjšujejo stroške elektrike in vzdrževalnih del. Letos je MO Velenje zaključila izvedbo druge faze prenove javne razsvetljave, ki je zajemala 655 svetilk, s katerimi bo po oceni prihranjenih dodatnih 31 % energije. Poleg tega koncesionar drogove javne razsvetljave redno vzdržuje.

Pri optimizaciji stroškov raz-

svetljave in porabe električne energije ima pomembno vlogo poleg sodobne tehnologije, kot je LED, tudi način upravljanja razsvetljave. Novodobna javna svetilka je opremljena z različnimi senzorji in krmilniki, ki dodatno optimizirajo delovanje luči. Senzorji lahko merijo, na primer, razpoložljivo naravno svetlobo in njej primerno prižigajo oziroma ugašajo posamezne svetilke ter prilagajajo jakost razsvetljave. ��

Jasmina Škarja

Energetska pisarna odprla svoja vrata

Velenje, 15. novembra – Na Šaleški cesti 18 je vrata odprla nova Energetska pisarna Velenje, kjer lahko občani dobijo informacije in konkretne napotke glede energetske prenove svojih domov, zmanjšanja porabe in stroškov energije ter glede možnosti pridobitve subvencij za energetske prenove. Z brezplačnimi nasveti strokovnjakov želita MO Velenje in Občina Šoštanj, ki sofinancirata pisarno, občanom zagotavljati informacije o učinkoviti rabi toplotne energije, varčnejši rabi toplotne in električne energije, spodbujanju energetske samooskrbe z električno energijo ter obveščati o preobrazbi sistema daljinskega ogrevanja.

Pri izvajanju nalog Energet-

ske pisarne Velenje MO Velenje sodeluje z Zavodom Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Zavod KSSENA), Komunalnim pod-

jetjem Velenje in upravniki večstanovanjskih stavb.

Svetovanje in ozaveščanje

Svetovalci v energetski pisarni bodo nudili brezplačno pomoč in informacije o postopku in izvedbi investicije v proizvodno napravo ali energetsko sanacijo, vendar ne bodo izbirali tehnologije ali tehnike, izvajalca ali delali izračunov ekonomike projekta. Ponujali pa bodo informativni seznam oziroma nabor

Skupaj v Misiji 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest

Preobrazba

Ljubljana, 9. novembra –Župani Mestnih občin Velenje, Ljubljana in Kranj Peter Dermol, Zoran Janković in Matjaž Rakovec so v Cukrarni podpisali Zavezo za vzpostavitev slovenskega partnerstva v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest. Omenjena Misija je program Evropske komisije, ki bo izbrana mesta spremljala in podpirala pri preobrazbi za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030.

Namen misije je pospešiti napredek najbolj ambicioznih evropskih mest, ki bodo navdih vsem mestom v Evropi na njihovi poti do podnebne nevtralnosti. Sodelujoča mesta bodo deležna podpore in svetovanja, prednosti pri črpanju evropskih sredstev, sodelovanja v inovacijskih aktivnostih ter pilotnih in demonstracijskih projektih, možnosti povezovanja, izmenjav dobrih praks in visoke prepoznavnosti.

Vsa tri slovenska mesta v misiji se zavedajo, da preobrazba v ogljično nevtralno mesto zahteva številne spre-

membe, ki jih lahko uresničimo le s skupnimi močmi, zato so župani omenjenih mestnih občin podpisali Zavezo za vzpostavitev slovenskega partnerstva v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest, s katero se zavezujejo, da bodo: imenovali člane medmestne delovne skupine z namenom medsebojne pomoči, izmenjave dobrih praks, znanja in izkušenj za pospešitev razogličenja; sodelovali pri pripravi in izvedbi skupnih dogodkov za različne javnosti z namenom ozaveščanja, informiranja in izobraževanja o podnebnih spremembah in podnebni

nevtralnosti; sodelovali v državnih in evropskih institucijah pri obravnavi izvajanja misije in doseganja podnebne nevtralnosti; sodelovali pri pripravi in izvajanju evropskih projektov, ki bodo prispevali k podnebni nevtralnosti; sodelovali pri pripravi in izvedbi pilotnih projektov za doseganje podnebne nevtralnosti; spodbujali meščanke in meščane k aktivni vlogi pri oblikovanju in izvajanju ukrepov prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb ter spodbujali tudi druga slovenska mesta k izvajanju ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti. ��

energetskih svetovalcev in izvajalcev tovrstnih storitev. Eden izmed ciljev pisarne je tudi ozaveščanje, da je varčna in učinkovitejša raba energije dolgoročna pot do zniževanja stroškov za energijo. K temu spada tudi ozaveščanje lastnikov stanovanj v večstanovanjskih stavbah, da se odločijo za energetsko obnovo stavb.

Najbolj zgovorne so številke na položnici

Jožica Borovnik je v imenu upravnika večstanovanjskih stavb Habit povedala, da lastnikom stanovanj svetujejo in s podatki dokazujejo prihranke, ki nastanejo po energetski obnovi stavbe. “Ljudi pač najbolj prepričajo številke na položnici. Prihranki so od 20 do 30 odstotkov, pri tem pa lastnikom svetujemo tudi glede pravilnega ogrevanja in zračenja prostorov, pomena vgradnje termostatskih ventilov in podobno. V Velenju je že več kot 30 stavb energetsko saniranih, kar pomeni tudi boljše vzdrževanje in lepši izgled,” je povedala.

Kot je ob odprtju povedal župan Peter Dermol , sta energetsko pisarno finančno podprli občini Velenje in Šoštanj, saj imajo občani v obeh dostop do daljinskega ogrevanja. “Smo na zelenem prehodu daljinskega ogrevanja, kjer bo treba sprejeti mnoge ukrepe, tako na ravni občanov, javnih institucij kot gospodarstva,” je poudaril Dermol.

Ukrepi se bodo nanašali na zmanjšanje porabe toplotne

energije, optimiziranje obstoječega sistema za zmanjšanje izgub ter prehod na nizkotemperaturni režim, kar je nujno, da lahko v sistem vključimo obnovljive vire toplote. Nato sledi še postavitev novih postrojenj proizvodnje obnovljivih virov energije ter priključitev v sistem, ki bo stabilen, ekonomsko vzdržljiv in prijazen do okolja. Končni cilj preobrazbe je zanesljiva oskrba s toploto iz obnovljivih virov energije, zmanjšanje toplogrednih plinov, varen, stabilen in neodvisen vir energije za trajnostno oskrbo ter primerljive cene ogrevanja za prebivalce Šaleške doline.

Mag. Gašper Škarja, direktor Komunalnega podjetja Velenje, je povedal, da apelirajo na različna ministrstva, da bi več sredstev namenili tudi za energetske spodbude za občane, pojasnil pa je tudi trenutno stanje pri prenovi daljinskega sistema ogrevanja: “Predstavljen je osnutek načrta, usklajujemo ga z vsemi deležniki – ministrstvom za infrastrukturo, Evropsko komisijo, nevladnimi organizacijami. V začetku leta 2023 bi radi prišli do končnega predloga akcijskega načrta, ki ga bodo obravnavali svetniki občin Velenje in Šoštanj. To bo podlaga za nadaljevanje vseh aktivnosti.” ��

Svetovalci občanom brezplačno svetujejo o učinkoviti rabi toplotne energije ter varčnejši rabi toplotne in električne energije – Pospešiti je treba energetsko prenovo stavb

Rakovec, MO Ljubljana

MO Velenje Peter Dermol (od

Korošec ostaja na čelu SŠGZ

Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica z večjim poudarkom manjšim gospodarskim subjektom in izvedbi informativnega dneva

Velenje, 8. novembra – Skupščina Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice je na volilni seji izvolila organe upravljanja za mandatno obdobje 2022–2027. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Tomaž Korošec, izvršni podpredsednik za proizvodnjo v Gorenju, izvoljena pa sta bila tudi 15-članski upravni in 3-članski nadzorni odbor.

Krepitev vloge SŠGZ v lokalnem okolju

Tomaž Korošec je uvodoma povedal, da je SŠGZ v minulem petletnem obdobju realizirala skoraj vse zastavljene cilje. Med slednjimi je še posebej izpostavil krepitev regionalne infrastrukture, delo s člani, razvoj podjetništva, izobraževanje, ocenjevanja inovacij in spodbujanje inovacijske klime v regiji ter organizacijo odmevnih razvojnih konferenc in dogodkov SAŠA regije.

V predstavitvi programskih izhodišč za mandatno obdobje 2022–2027 je izpostavil krepitev vloge zbornice v lokalnem in regionalnem okolju, podporo gospodarskim subjektom pri procesu prestrukturiranja premogovne regije, nadaljevanje prizadevanja večje vklju-

čenosti in vloge regionalnih struktur pri odločanju in informiranje o stanju prestrukturiranja, ohranitev položaja in vloge SŠGZ v sistemu GZS, pridobivanje novih članov, zlasti iz segmenta malih in srednjih podjetij.

»Usmeritve pri delovanju SŠGZ se bodo osredotočale na pet fokusnih področij: članstvo, razvoj podjetništva, inovacijska dejavnost, izobraževanje in prestrukturiranje. Na področju članstva bomo dali večji poudarek manjšim gospodarskim subjektom in izvedbi informativnega dneva za potencialne člane ter usmeritev v problematične teme, vezane na razpoložljivost delovne sile, absentizem, energetsko učinkovitost, izmenjavo dobrih praks, seje UO pri gospodarskih subjektih in odpiranje poslovnih priložnosti.«

Gradijo nov terminal

Velenje, 9. novembra – Po uspešnih testnih transportih, ki so jih opravili junija letos, so v Hisense Gorenje sredi oktobra skupaj s prevoznikom Cosco vzpostavili redno železniško linijo Trst–Velenje, po kateri posebni Hisensov kontejnerski vlak že dovaža surovine in komponente za proizvodnjo, ki na Coscovih ladjah prispejo v luko Trst.

d. o. o. – Mitja Tašler in Turna, d. o. o. – Vladimir Pogač

Strateška partnerja Cosco in Hisense bosta to obliko sodelovanja v logistiki poskušala še nadgraditi v obojestransko korist in v prihodnje še povečati zmogljivosti kontejnerskega vlaka do Velenja, ki od sredine oktobra redno vozi enkrat tedensko in iz tržaške luke neposredno v velenjski industrijski park pripelje po 32 kontejnerjev materiala. Zato že gradijo večji kontejnerski terminal znotraj velenjske industrijske lokacije Hisense Europe, ki bo predvidoma dokončan še letos in je pogoj za povečanje zmogljivosti kontejnerskih prevozov, kot ga načrtujejo v prihodnje. Obsega 6.000 kvadratnih metrov ter bo lahko sprejel do 250 kontejnerjev, skupaj z obstoječim terminalom pa 350. Hisensovi kontejnerski vlaki so sicer dolgi tudi do 500 metrov in jih morajo v Velenju pred prihodom na cilj na tovarniški kontejnerski terminal razstaviti v več delov. Po pretovoru polnih kontejnerjev na Hisensov terminal na vlak naložijo prazne kontejnerje, ki se vrnejo

v luko. V prihodnje bo Hisensov vlak iz Velenja v Trst prevažal tudi končne izdelke, ki jih bodo nato na Coscovih ladjah odpremili po svetu. Kompozicija od Trsta do Velenja potuje približno 12 ur, kontejnerski oceansko-železniški intermodalni promet pa je manj odvisen od človeških virov, ima velik obseg prometa in je bolj zelen in nizkoogljičen.

Redna kontejnerska železniška proga Trst–Velenje pomeni veliko izboljšavo transportnega sistema za Hisensove tovarne v Velenju ter za zagotavljanje stabilne dobavne verige, s tem pa podpirajo njihov glavni cilj: zagotavljanje visokokakovostnih izdelkov in storitev evropskim kupcem, kar jim omogočajo tudi razvoj, lociran v Evropi, lokalizirana proizvodnja in

prodaja. Izdelke, izdelane v Evropi, namreč poleg številnih evropskih trgov prevažajo tudi na trge v Aziji, Ameriki in drugih območjih po svetu. Omrežje prevoznika Cosco Shipping je v veliko pomoč, da lahko kljub aktualnim negotovim in spremenljivim razmeram v logistiki, ki močno vplivajo na dobavne verige, uspešno izpolnijo povpraševanje trgov, njihovih končnih kupcev ter lastno razvojno strategijo rasti.

China Cosco Shipping Group je eden največjih ladijskih prevoznikov na svetu, s floto več kot 1400 plovil in skupno zmogljivostjo več kot 112 milijonov ton. Od tega kontejnerska flota obsega 507 ladij z zmogljivostjo 3,04 milijona kontejnerjev. ��

Lista Borisa Goličnika: pomembni ste ljudje!

Goličnik (Šoštanj)

Kurnik (Šoštanj)

Lambizer (Lokovica)

Stropnik (Šoštanj)

Skornšek (Skorno)

Burkelc (Šoštanj)

Potočnik (Ravne)

Hrastnik (Gaberke)

Bricman (Florjan)

Jazbec (Ravne)

Pučko (Šoštanj)

Kac (Šoštanj)

Zagar (Topolšica)

Irman (Lokovica)

Jan (Gaberke)

Kotnik (Ravne)

V zadnjem mandatu so v občinskem svetu delovali poleg Borisa Goličnika še Urška Kurnik, Boris Lambizer in Maša Stropnik.

Svetniška skupina liste Lista Borisa Goličnika je že vsa leta ena najbolj aktivnih ekip v občinskemu svetu, v posameznih komisijah ter v svetih različnih zavodov.

Ves čas so na sejah podajali kvalitetne predloge in pobude, podpirali so projekte, za katere so bili mnenja, da so dobri, do nekaterih pa so bili tudi kritični.

Boris Goličnik rad poudari, da ničesar, kar je v življenju že dosegel, ni dosegel sam. Za kvalitetno opravljenim delom vedno stoji mnogo posameznic in posameznikov.

Kot župan Občine Šoštanj bi si zadal zahteven program

delovanja, za katerega bo vsekakor potrebna izjemna ekipa. Sestavil je listo 20 kandidatk in kandidatov za svet Občine Šoštanj, v svete vseh devetih krajevnih skupnosti pa je predlagal kar 45 kandidatk in kandidatov. Na vsako kandidatko in vsakega kandidata je izjemno ponosen,

Lenko (Ravne)

Krajnc (Šoštanj)

Tomaž Slamek (Gaberke)

Boštjan Golub (Topolšica)

do vseh čuti veliko spoštovanje. Pravi, da so to ljudje z bogatimi izkušnjami in z znanjem na mnogo različnih področjih, predvsem pa so to izjemno srčni, pošteni in delavni ljudje, ki imajo Občino Šoštanj v srcu.

Naročnik oglasa: Lista Borisa Goličnika

Kandidat za župana Občine Šoštanj Boris Goličnik je v lokalni politični svet vstopil leta 2010, ko je ustanovil svojo listo – Listo Borisa Goličnika

Hisensov kontejnerski vlak začel z rednimi prevozi od Trsta do Velenja

Večji kontejnerski terminal znotraj bo predvidoma dokončan še letos. (Foto: Hisense Gorenje)

Dobri znaki za Gorenje

Janežič

Velenje, 14. novembra – »V slovenskem delu Gorenja je bilo prejšnji mesec zaposlenih 5.555 delavcev. Naj bo ta številka simbolična za odlično,« pravi predsednik sindikata SKEI v Hisense Gorenju Žan Zeba, ki smo ga povabili na pogovor.

Kakšno je stanje v Gorenju, kako poslujete, kako deluje sindikat?

Kakor nam je letošnje poslovanje predstavil naš novi lastnik in glede na svetovno krizo, rezultati niso slabi. Pogajamo se za nov plačni sistem in upam, da bomo do konca leta našli skupno rešitev. Veliko naših delavcev v proizvodnji namreč prejema dodatek do minimalne plače. Težava je, da se stalno dviguje minimalna plača, kar je prav, a pri tem se podre celoten plačni sistem, ne rešuješ plač drugih zaposlenih. To je problem v vsej Sloveniji. Do 11. decembra se moramo dogovoriti tudi za višino božičnice. V začetku je trajalo nekaj časa, da smo se navadili na nove lastnike in oni na nas, na navade drug drugih. Skupaj smo uspeli, veliko je bilo narejenega pri dvigu proizvodnje. Tržni delež Gorenja v Evropi se je dvignil za skoraj en odstotek, pri tem pa je pomembno, da gre za naše aparate, ne za dokup. V Velenju je bila zgrajena tovarna televizorjev, odprt je bil razvojni center, gradi se kontejnerski terminal in vse to nakazuje, da ima lastnik s tovarno na tej lokaciji resne namene. Zame so to dobri znaki. Nekaj je tudi investicij v lakirnico, v dele proizvodnje.

To je drugače, kot je kazalo še pred dvema letoma.

Res je. Leta 2020 je imel lastnik namen odpustiti nekaj sto zaposlenih, v nekem trenutku je bila številka celo tisoč. Z nekaterimi našimi akcijami smo uspeli odpuščanja zamakniti oziroma preprečiti. Verjetno se Velenjčani še spomnijo akcije na Titovem trgu pod geslom Brez Gorenja ni Velenja. Kasneje se je pokazalo, da se je trg odprl in smo imeli še premalo zaposlenih. Pri tem je bilo zelo dobro, da smo imeli podporo MO Velenje in osebno župana Petra Dermola, ki je tudi sodeloval

na naših protestih. Spomnimo se, da je bilo to v času epidemije kovida, zapovedani so bili različni ukrepi, a smo proteste vseeno speljali.

Sodelovanje z občino? V Gorenju sem zaposlen 36 let, predsednik sindikata sem od leta 2009, ko se je zgodila velika stavka. Povedati moram, da nas prejšnji župan niti enkrat ni poklical na pogovor, vedno se je bolj pogovarjal z managementom. S sedanjim županom pa se srečava vsaj tri krat na leto, povabljen sem – tako kot tudi na primer predsednik sindikata SPESS v Premogovniku Velenje – na

čji. Pomanjkanje kadra nas sili v zaposlovanje delovne sile iz nekdanjih jugoslovanskih republik, iz drugih držav, a to pomeni tudi manjšo pripadnost podjetju, veliko fluktuacijo, saj delavci ostajajo v kolektivu krajši čas, le kakšno leto. To se pozna tudi pri procesih. Torej je treba začeti še več vlagati v posodabljanje proizvodnje, avtomatizacijo tehnoloških procesov.

Morda bo kdo ob tem dejal, da to pomeni zmanjšanje števila delavcev. Toda delovni kolektiv je »star«, novih delavcev na trgu ni dovolj, zato se te posodobitve zdaj lahko

logaj odnosi. Na to je lastnike opozoril tudi sindikat in skupaj smo sklenili, da se bomo po pogajanjih za nov plačni sistem resneje lotili tega področja.

Ali se je organizacija dela zelo spremenila?

Nekatere stvari so se zelo spremenile, a to za delavce ni problem. Problem je tempo dela, ker, kot sem že omenil, smo starejši kolektiv in delavci nas na to opozarjajo. Zato je rešitev v avtomatizaciji nekaterih procesov oziroma olajšanju najtežjih del. V novi tovarni televizorjev so delovna mesta lažja.

Kako deluje sindikat, imate nove člane?

Z upokojitvijo člani odhajajo, mlade, nove sodelavce pa je težje včlanjevati, ker nimajo pogodbe o zaposlitvi za nedoločen ali daljši čas. V nekem obdobju je bil odstotek začasno zaposlenih dokaj visok, več kot 30 odstotkov. To nam dela težave. Sicer pa imamo v primerjavi s podjetji v naši branži kar dobro število članov. ��

Pismo ministru Mescu

Opozorili na nujnost ureditve poklicnega (beneficiranega) upokojevanja rudarjev pri postopku prestrukturiranja

Sindikat pridobivanja energetskih surovin Slovenije (SPESS), ki zastopa interese in pravice delavcev, zaposlenih v premogovništvu, se je obrnil na župana Mestne občine Velenje Petra Dermola in opozoril na nujnost zakonske ureditve poklicnega upokojevanja rudarjev. Sindikat je dopis z omenjeno tematiko julija že naslovil na ministra Luko Mesca. V njem so med drugim zapisali, da analize Kapitalske družbe kažejo, da bi bila ustrezna prispevna stopnja za financiranje dodane dobe v celotnem obdobju zaposlitve 11,03 odstotka in da bodo člani iz SDM 4 = 12/17 imeli v obdobju do leta 2050 primanjkljaj vplačila sredstev za več kot 11,4 milijona evrov. Najvišji primanjkljaj se kaže po letu 2030, ko ne bo več zavarovancev, ki so bili vključeni v sistem beneficirane delovne dobe, ki je veljal do 31. 12. 2000. To bi pomenilo, da se rudarji ne bi mogli predčasno upokojevati, ker bodo imeli na računih premalo sredstev. Šaleška dolina je v obdobju prestrukturiranja

in skupaj z vsemi deležniki se zavzemamo za pravičen prehod, za socialno varnost posredno in neposredno zaposlenih v premogovniški in energetski dejavnosti. Nezaupanje rudarjev v uspešnost procesa prestrukturiranja je veliko, zato sta podpora in sodelovanje lokalne skupnosti in pristojnih ministrstev še toliko pomembnejša.

Kot lokalna skupnost si nenehno prizadevamo za varstvo pravic rudarjev, zato je potrebno najti ustrezno sistemsko rešitev znotraj obstoječe zakonodaje ali urejanje pravic rudarjev umestiti v nov Zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki ga bomo v lokalni skupnosti podprli.

V dopisu župan Peter Dermol navaja, da je varstvo pravic rudarjev v obdobju prestrukturiranja prioriteta lokalne skupnosti in v skladu s smernicami za pravičen prehod si moramo za to prizadevati vsi. ��

občinske prireditve. Vsekakor je sodelovanje občinske uprave, župana in največjih zaposlovalcev v lokalni skupnosti zelo pomembno.

Kako pa ocenjujete, da sodelujejo MO Velenje in novi lastnik? Izmenjujejo informacije? Kako se v lokalnem okolju kaže vpetost Gorenja kot družbeno odgovornega podjetja?

Menim, da je še veliko rezerve, a stvari se odvijajo v pravo smer. Pri tem vsekakor ni druge poti, kot da občina in tako velik zaposlovalec v lokalnem okolju sodelujeta. Po začetnem tipanju so se postavili temelji, vodstvo podjetja in občine se večkrat sestanejo. Tudi socialni dialog je bolje stekel. Predstavniki sindikata SKEI se sestajamo z vodstvom, obravnavamo pereče teme. Vsekakor se od tako velikega delodajalca pričakuje večjo vpetost v lokalno okolje; morda je lastnikom to treba drugače predstaviti. Nimam pa občutka, da bi ne bili pripravljeni česa prispevati, podpirati. Nenazadnje družbi Hisense ni vseeno za ugled v državi, kjer deluje.

Kakšne spremembe so prinesli novi lastnik in nove razmere v gospodarstvu? Pritisk na tempo dela je ve-

dobro izpeljejo. Ni tehnologov, razvojnikov, strojnikov, prav tako delavcev za delo v proizvodnji. Veliko ljudi pa se vozi v Velenje na delo iz drugih krajev Slovenije. Morda bo avtocesta k nam pripeljala tudi nove sodelavce.

Glede krize – energetske in pri dobavi materialov – pa največ težav čuti Gorenje Keramika, ker je ta proizvodnja zelo odvisna od plina. Keramika je začasno zaprta, deluje le prodaja, proizvodne delavce smo prezaposlili v druge dele Gorenja. Zelo si želim, da bi zaprtje bilo res začasno, keramične ploščice iz tega obrata slovijo kot zelo kakovostne.

Kako delavci sprejemajo novega lastnika, multinacionalko?

Ker se je dalj časa govorilo, da prihaja nov lastnik, ki bo pomenil tudi rešitev, ni bilo večjega odpora, težav. Tudi zdaj tega ni, je pa res, da imamo veliko rezervo za izboljšanje medsebojnih odnosov. Zaradi slabih odnosov imamo več bolniške odsotnosti, slabšo kakovost, z boljšimi odnosi bomo tudi bolj prijazen delodajalec. Ob prevzemu je novi lastnik dal več poudarka izboljšanju razmer v proizvodnji, čiščenju, optimiziranju proizvodnih procesov, organizaciji dela, zdaj pa so velik za-

Diana

Tržni delež Gorenja se je v Evropi dvignil za skoraj en odstotek – Pomanjkanje kadra, rešitev avtomatizacija procesov – Podjetje se vpenja v lokalno okolje

Šmarskemu Vitli Krpan zlata gazela Slovenije

Ljubljana, 26. oktobra – Z razglasitvijo treh najboljših hitrorastočih podjetij v državi se je v Cankarjevem domu končal izbor letošnjih gazel, ki med slovenskimi podjetniki velja za enega najbolj prestižnih. Za zlato gazelo je bilo izbrano podjetje Pišek-Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah, ki je bilo med najboljšimi tudi lani, saj je dobilo srebrno nacionalno priznanje. V malo več kot dveh desetletjih so kar dvanajstkrat najboljše gazele Savinjske regije dobile tudi nacionalno priznanje. Imajo sedem zlatih priznanj, tri srebrna priznanja in dve bronasti, kar regijo po številu prejemnikov uvršča na prvo mesto v državi. Na regijski lestvici stotih gazel je po rasti prihodkov v zadnjih petih letih podjetje Pišek-Vitli Krpan zasedlo šele 86. mesto. Hitra rast torej ni najpomembnejše merilo pri izboru najboljših. Večine podjetij, ki so se v preteklih enaindvajsetih letih potegovala za najboljšo gazelo v Savinjski regiji in s tem tudi v državi, ni na letošnji lestvici. To ne pomeni, da so opešala in poslujejo slabo, le njihova rast se je umirila.

Prodajo povečali za sedemkrat

Letos se je med gazelami iz Savinjske regije najvišje na lestvici uvrstilo konjiško podjetje Echo Instruments, ki razvija in izdeluje merilne sisteme na področju ekologije, medicine, farmacije in biotehnologije. Med letoma 2016 in 2021 je prihodke od prodaje povečalo za sedemkrat. Za približno tolikokrat je v zadnjih petih letih prihodke povečal tudi

proizvajalec betonskih armatur Rakan iz Celja. Sledi mu še eno celjsko podjetje – AVK Avtomatizacija, ki se ukvarja s strojno in z elektromontažo.

Podjetje je bilo ustanovljeno leta 2014, od leta 2016 do lani je svoje prihodke povečalo za malo več kot petkrat.

družinska podjetja. Z najboljšimi desetimi hitro rastočimi podjetji iz Zasavja (v Ljubljani so namreč »zaradi metodologije izbora« umetno ustvarili savinjsko-zasavsko regijo) so lani zaposlovala 4.057 ljudi, imela približno 800 milijonov evrov prihodkov in malo več

znašali 43,8 milijona evrov –je podjetje Pišek-Vitli Krpan. Sledi šempetrski Sip, med najuspešnejša velika hitro rastoča podjetja pa so se med drugim uvrstili še Cetis Flex, Hermi, Turna, Roboteh, Uniforest, Aplast in Fanuc Adria. Najmanjše na lestvici je turi-

v leto boljša, vsekakor sodijo Kronoterm, Skaza in KLS. Kronoterm se je na lestvico sto najboljših in tudi med nominirance uvrstil skoraj vsako leto od leta 2007. Najboljša gazela v regiji in bronasta v državi je bil leta 2013. Velenjsko podjetje Skaza je bilo trikrat najboljša regijska in enkrat tudi državna gazela, KLS je bil dvakrat najboljša regijska gazela, ponaša se tudi s srebrno in z zlato nacionalno gazelo.

V petih letih podvojili prodajo

Slovenija z Alžirijo sklenila sporazum o dobavi zemeljskega plina

Med podjetji, ki so v zadnjih petih letih zabeležila indeks rasti, višji od 400, so še Smarty in Profi T. I. M. iz Žalca, Gradnje Geni iz Laškega, Šeško iz Vojnika, GT Trans iz Slovenskih Konjic in Nada Transport iz Celja, ki je lani zasedel vrh regijske lestvice.

Največji Pišek, najmanjši Plesnik Tako kot vsa leta doslej tudi letošnjo lestvico savinjskih gazel večinoma sestavljajo

kot 34 milijonov evrov čistega dobička. Povprečna dodana vrednost na zaposlenega je znašala 45.104 evre, kar je manj od povprečja gazel v

stično podjetje Plesnik iz Solčave, ki je lani ustvarilo 1,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje. Med letoma 2016 in 2021 je svoje prihodke

❱Med podjetja, ki jim hitra rast ni škodila in so iz leta v leto boljša, vsekakor sodijo Kronoterm, Skaza in KLS.

drugih regijah in tudi manj kot v celotnem gospodarstvu.

Največja letošnja gazela po obsegu prihodkov – lani so

povečalo za 172 odstotkov in se uvrstilo na 44. mesto.

Med podjetja, ki jim hitra rast ni škodila in so iz leta

Podjetje Pišek-Vitli Krpan sodi med najbolj priznane in prepoznavne proizvajalce gozdarskih vitlov na svetu. Že 30 let ima jasno vizijo rasti, nenehno skrbi za razvoj in je pomemben zaposlovalec v Občinah Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Rogatec, Rogaška Slatina in Kozje. Lani je imelo 43,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni podvojitev prodaje v petih letih. Nadpovprečni rezultati so plod inovativnosti, vlaganja v znanje in robotizacije proizvodnje. V podjetju trenutno dela 246 ljudi, ki so lani ustvarili 76.447 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.

�� Janja Intihar

Slovenska delegacija z ministrom za infrastrukturo mag. Bojanom Kumrom in zunanjo ministrico mag. Tanjo Fajon na čelu je v Ljudski demokratični republiki Alžiriji sklenila sporazum o dobavi zemeljskega plina v Slovenijo. Pogodba o dobavi zemeljskega plina, ki sta jo podpisala predstavnika slovenskega podjetja Geoplin in alžirske družbe Sonatrach za obdobje treh let in na vsebini katere je ekipa ministrstva za infrastrukturo delala nekaj časa, predstavlja pomemben dokument, s katerim si je Slovenija v negotovih časih zagotovila dodatno zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom v obsegu približno ene tretjine letnih potreb oziroma 300 milijonov kubičnih metrov plina. Alžirski plin bomo v Slovenijo dobili 1. januarja 2023.

»S podpisom si bomo v manj gotovih časih zagotovili dodatno zanesljivost pri oskrbi s plinom, zato sem vesel in ponosen, da nam je uspelo,« je ob podpisu dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Savinjska regija je po številu hitrorastočih podjetij, ki so dobila zlate, srebrne ali bronaste gazele, še vedno najbolj uspešna med slovenskimi regijami.

»Naš cilj je, da danes podpisano zelo pomembno strateško dolgoročno pogodbo še nadgradimo in povečamo oskrbo Slovenije s plinom iz Alžirije. Prav tako vidimo veliko možnosti za razvoj sodelovanja na področju obnovljivih virov energije s poudarkom na sončni energiji in izmenjavo dobrih praks na teh področjih,« je še poudaril minister Kumer. ��

Končan izbor letošnjih najboljših hitrorastočih podjetij – V dveh desetletjih so 12-krat najboljše gazele Savinjske regije dobile tudi nacionalno priznanje

Franc Pišek, ustanovitelj in direktor podjetja Pišek-Vitli Krpan, je k lanski srebrni gazeli letos postavil še kipec zlate gazele. (Foto: arhiv NT/Andraž Purg-GrupA)

Bodimo še naprej tako povezani in sodelujmo

Šmartno ob Paki, 11. novembra – Na praznični dan Občine Šmartno ob Paki je v dvorani kulturnega doma potekala osrednja prireditev ob prazniku – slavnostna seja šmarškega občinskega sveta, ki so ji poleg dobitnikov občinskih priznanj in nagrad pridali svečano noto tudi polna dvorana kulturnega doma in kakovosten kulturni program v izvedbi mladih domačih ustvarjalcev. Občinska priznanja in nagrade so prejeli občani za uspehe, zaradi katerih so »odskočili« od povprečja in z njimi prispevali k razvoju okolja ter k večji prepoznavnosti lokalne skupnosti.

Plaketo občine je prejel Robert Crnjac za delo v šmarškem kulturnem društvu, priznanja župana pa: gasilci in gasilke Prostovoljnih gasilskih društev Šmartno ob Paki in Paška vas, ki so pomagali gasiti požar na Krasu, družinsko podjetje Avtocenter Krbavac iz Rečice ob Paki za prispevek in uspehe na področju podjetništva, županovo priznanje mladim pa je šlo v roke diamantnemu maturantu Vitu Kumru ter zlatim maturantom Lovru Napotniku, Janezu Simoniču ter Anžetu

Kongres Gibanja Svoboda

Maribor, 12. novembra – Četrtega kongresa stranke Gibanje Svoboda se je fizično ali preko digitalnih omrežij udeležilo 800 članov stranke. Tudi Lokalni iniciativni odbor Šaleške doline je na kongresu aktivno sodeloval. V ospredju je bil združitveni postopek strank Gibanje Svoboda, LMŠ in SAB, ki so ga stranke postopkovno zaključile po aprilskih parlamentarnih volitvah v juniju. Kot pravni naslednik je Gibanje Svoboda prevzelo celotne arhive LMŠ in SAB ter vstopilo v vsa pravna razmerja obeh strank, ki sta prenehali obstajati. Prav tako so s pripojitvijo prenehali obstajati regionalni in lokalni odbori obeh strank, formalno potrditev pa je postopek dočakal na kongresu. Lokalni iniciativni

odbor Gibanje Svoboda Šaleške doline je z ustanovitvijo v avgustu pričel pripojitvene aktivnosti v zvezi z usklajevanjem članstva, člani LMŠ in SAB so prejeli poziv na uskladitev in posodobitev podatkov, predložitev priporočil in potrditev članstva. Člani prejšnjih strank LMŠ in SAB se tako lahko še do konca leta verificirajo in potrdijo članstvo v združeni stranki Gibanje Svoboda.

Z ustanovitvijo Lokalnega iniciativnega odbora v Šaleški dolini so se člani začeli povezovati tudi na lokalni ravni v okviru lokalnih volitev, kar je pripeljalo do uspešne vložitve list v MO Velenje in Občini Šoštanj in ki predstavljata združeno stranko na letošnjih lokalnih volitvah.

��

drugim

največja investicija v 28-letni samostojnosti lokalne skupnosti – gradnja prizidka in energetska sanacija vrtca. Na dosežek so ponosni toliko bolj, ker so ga uresničili v načrtovanih rokih ter v okviru predvidenih sredstev. Proračunski denar in kredit so oplemenitili z na razpisu pridobljenim nepovratnim denarjem ministrstev za izobraževanje in infrastrukturo in Eko sklada.

Svoje misli je župan sklenil z zahvalo občanom, ki so na takšen ali drugačen način pomagali pri doseženih uspehih. »Brez vas nam vsega tega zagotovo ne bi uspelo udejanjiti. Dobro smo sode-

lovali in si med seboj pomagali. Bodimo še

Dvorec Pakenštajn

»Biti prejemnik priznanja na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku ima veliko težo, ker so te zanj predlagali ljudje, s katerimi živiš in delaš. Občutek, da to, kar delaš, ni neopaženo, me navdaja z novim elanom in hkrati z zavestjo vztrajati še naprej.

Mladim sokrajanom – dobitnikom priznanj – polagam na dušo, naj svoja znanje in sposobnosti poskusijo unovčiti tudi v domačem kraju. Nenazadnje smo vsi osnovno znanje dobili v tukajšnjem okolju in domači osnovni šoli. Splača se delati za domači kraj in tukajšnje ljudi.«

Šmartno ob Paki – V Občini Šmartno ob Paki ni veliko večjih zgradb, ki bi bile uvrščene v nabor kulturne dediščine. Med slednjimi je objekt v lasti občine –dvorec Pakenštajn, med domačini bolj poznan kot Baronija v bližini podjetja MPT in trgovine Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Z njim je imela lokalna skupnost v preteklosti nekatere načrte, danes pa služi kot stanovanjski objekt, ki v teh dneh že dobiva lepšo zunanjo podobo. Na občinski upravi so povedali, da je občina kot lastnik stavbe zavezana k vzdrževanju in ohranitvi kulturne dediščine. Pred nekaj leti so že obnovili streho in zaščitili temelje, zdaj so se lotili fasade. Skladno z zahtevami Zavoda za naravno in kulturno dediščino bo ta obnovljena tehnično in oblikovno tako, kot je bila prvotno, torej v originalu. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bodo sanacijska dela končana v dveh mesecih.

Terbovšku

Bili so delavni in uspešni Župan Janko Kopušar se je v slavnostnem nagovoru zbranim v dvorani med

ozrl na opravljeno delo v preteklem letu. »Bili smo delavni in uspešni,« ga je označil. Brez dvoma, je pojasnil, ga je zaznamovala

naprej tako povezani in sodelujmo,« je še poudaril Janko Kopušar. �� Tatjana Podgoršek

Na slavnostni seji Sveta Občine Šmartno ob Paki podelili plaketo občine, priznanje župana pa mladim, družinskemu podjetju ter gasilcem PGD Šmartno ob Paki in Paška vas – Bili so delavni in uspešni

Robert Crnjac med drugim v zahvali v imenu vseh nagrajencev:

Franci Lenart

Delegati na kongresu iz Šaleške doline Tadej Kramer, Damjan Konovšek in Tilen Vozelj (od leve)

Darko Menih svoje delo zaključuje

optimistično

dvorani Občine Šoštanj je potekala zadnja letošnja seja Občinskega sveta, na kateri so obravnavali Predlog Odloka o proračunu Občine Šoštanj za leto 2023 in Predlog Sklepa o sprejetju načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Šoštanj v letu 2023.

Župan Darko Menih, ki je seji predsedoval zadnjikrat v svojem mandatu in za novega ne kandidira, se je svetnikom zahvalil za dobro delo in sodelovanje v zadnjih štirih letih, prav tako se je zahvalil svetnikom krajevnih skupnosti, podžupanu, direktorju uprave, zaposlenim in vsem društvom, zavodom, podjetnikom in drugim ustanovam, s katerimi je Občina dobro sodelovala. Povedal je, da delo zaključuje optimistično.

»Nekaj težav nismo rešili, a ne po naši krivdi. Za tiste, ki jih nismo, se opravičujem. Bile so tik pred izvedbo,« je pojasnil župan in izpostavil zračilni jašek, adrenalinski park, trgovino v bližini TEŠ, kjer jim ni uspelo odkupiti

zemljišča. Opozoril je tudi na težko pridobivanje soglasij za nekatere projekte, saj nekateri občani soglasij niso dali in so morali kakšen projekt ustaviti oziroma odpovedati. Dodal je, da je svet delal odlično, da so večje težave reševali s konsenzom in so lahko zadovoljni, da so korektno reševali tudi največje probleme. Ob koncu seje se je v imenu svetniške skupine SDS svetnica mag. Judita Čas Krneža zahvalila županu za odlično delo v šestnajstih letih in izpostavila Muzej usnjarstva, Vilo Mayer, Vrtec Šoštanj, gradnjo REKS v Ravnah, večnamenski dom v Topolšici, Dom v Zavo-

dnju,

Predlog Odloka o proračunu Občine Šoštanj

Irena Skornšek, višja svetovalka za finance, je predstavila predlog Odloka za prihodnje leto, katerega višina je 21 milijonov, kar je za slabih 630.000 evrov več, kot je bil osnutek proračuna. Za to vrednost so višji odhodki in prihodki. Pri prihodkih je dohodnina višja za 419.000 evrov, povečal se je prihodek

za uravnoteženje razvitosti občin za 32 tisoč evrov. Povečujejo se prihodki od prodaje zgradb in prostorov ter menjave in prodaje zemljišč v skupni višini 179.500 evrov.

Pri investicijskem vzdrževanju cest se sredstva povečujejo zaradi stroška sanacije mostu v Penku ter za sofinanciranje rekonstrukcije mostu čez reko Pako v Lokovici. Večja so sredstva za knjižnično dejavnost in delovanje Muzeja usnjarstva, kjer je zaradi vandalizma treba namestiti višjo ograjo.

Stroški pri šoli se povečujejo zaradi višjih materialnih stroškov, višje je regresiranje pre-

vozov učencev zaradi dnevne cene. Zaradi planiranih odkupov zemljišč za gradnjo zadrževalnika na sotočju Pečovnice in Klančnice, se povečuje postavka za ukrepe poplavne ogroženosti. »Odkupi zemljišč v tem letu ne bodo realizirani, zato bomo sredstva vključili v proračun leta 2023. Za 300.000 evrov je planiran višji prenos sredstev v leto 2023, glede na razpoložljive prihodke je planirana nižja zadolžitev kot v osnutku. Prenos sredstev je planiran za milijon 100 tisoč evrov, zadolžitev za milijon 700 tisoč evrov.«

Svet se je seznanil tudi s predlogom sklepa o sprejetju

načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem Občine Šoštanj v letu 2023. Peter Vidmar, podsekretar za okolje in prostor, je pojasnil, da gre večinoma za nepremičnine, povezane z urejanjem lastništva prometne infrastrukture in posledično menjavo nepremičnin glede na dejansko stanje v naravi. Pri seznamu odprodaje gre za nepremičnine, za katere ocenjujejo, da jih občina ne potrebuje oz. niso v interesu občine ali javnem interesu.

Pobude in vprašanja svetnikov

Urša Kurnik je spomnila na slabo razsvetljavo v okolici kulturnega doma in glasbene šole, kjer zaradi del v Kajuhovem parku ne dela del javne razsvetljave. Dela so v zaključni fazi in bodo poskrbeli, da bo v bližnji prihodnosti Šoštanj spet polno razsvetljen. Judita Čas Krneža je kot predstavnica Sveta ZD Velenje izpostavila problem zdravstvenih domov po celi Sloveniji ter opozorila na izgorelost zdravnikov, ki jih je vedno manj. Pomembno se ji zdi, da čim prej poiščejo novega vodjo nujne medicinske pomoči, ker je treba zagotavljati nepretrgano zdravstveno varstvo, čeprav ni dovolj osebja. Član Sveta Janez Zelcer je pozval k popravilu multivizije pri Kajuhovem spominskem obeležju. ��

Skornem, Glasbeno šolo v Šoštanju, preimenovanje Trga Bratov Mravljak v Glavni trg, ureditev Glavnega trga in Trga Svobode.

Po šestnajstih letih se od županovanja poslavlja Darko Menih. Svetniki so se v duhu prazničnega leta Karla Destovnika - Kajuha še zadnjič v takšnem sestavu skupaj postavili pred objektiv.

Jeklenega konjička je pred zimo dobro pregledati

Letna pnevmatika ni primerna za vožnjo pozimi, zato priporočajo zimsko ali celoletno – Na Medpodjetniškem izobraževalnem centru so skrbeli za brezhibnost jeklenih konjičkov

Velenje, 15. novembra – V delavnicah Medpodjetniškega izobraževalnega centra Šolskega centra Velenje je pod okriljem Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje potekal vsakoletni brezplačni zimski pregled osebnih vozil, kjer so lahko občani preverili brezhibnost svojih jeklenih konjičkov. Zakon o pravilih cestnega prometa namreč predpisuje, da morajo biti motorna in priklopna vozila med 15. novembrom in 15. marcem ter v zimskih razmerah, ki se pojavijo zunaj omenjenega obdobja, opremljena z zimsko opremo.

Z zimskimi pnevmatikami lahko vozimo poleti, obratno ne Učitelj Šole za strojništvo, geotehniko in okolje Boštjan Hribar pove, da je dobro

montažo pnevmatik prepustiti strokovnjaku, ki bo poskrbel tudi za ustrezno optično nastavitev in centriranje, čeprav je veliko voznikov, ki menjavo opravijo sami. Pomembno pa je, da vemo, za kakšno vožnjo bom o gume uporabljali, po kakšnem cestišču se bomo vozili in temu primerno je dobro izbrati ustrezno pnevmatiko. »Vsekakor pa je svojega jeklenega konjička

pred zimo dobro pregledati –hladilno tekočino, nivo čistila za pranje vetrobranskega stekla, brisalce in pnevmatike. Pri menjavi gum moramo biti pozorn i tudi na starost pnevmatike in podatek, da mora imeti najmanj 3-mm profila.« Hribar še doda, da zimske pnevmatike nudijo večjo varnost pri nižjih temperaturah, boljši oprijem in so prilagojene različnim vremenskim

Boštjan

"V šoli dajemo

poudarek strokovni

in znanjem, kjer se praksa in teorija prepletata skozi ves proces izobraževanja. Prihodnost avtoserviserjev in avtoservisnih tehnikov, ki imajo ogromno praktičnega znanja, je svetla. Izšolamo veliko strokovnjakov, ki delajo na servisih, tehničnih pregledih ... V vsakem letniku imamo tudi kakšno dijakinjo, saj delo ni več tako fizično zahtevno kot nekoč. Tudi uspešne so in rade opravljajo svoje delo."

VERJAMEMO v občino Velenje 9

Ključne programske točke NSi za Velenje 2022-2026: • digitalizacija poslovanja z občinsko upravo, • vzdrževanje in nadgradnja infrastrukture (ceste, kolesarske steze, prazni objekti), • medgeneracijsko povezovanje, • področje mladih, delovnih mest in gospodarstva, • teme povezane s premogovnikom in daljinskim ogrevanjem. Naš načrt je mnogo širši – predstavljenih je le nekaj idej in rešitev, ki jih bomo SKUPAJ uresničili za skupno dobro. Želimo vam ponuditi ljudi, ki bodo v občinski svet prinesli novo energijo, nove ideje, premišljene odločitve in zavzeto delo za prihodnost občine. Ker si občina Velenje to zasluži!

vplivom, pri letnih pa je ravno obratno. »Z zimskimi pnevmatikami se lahko vozimo tudi poleti, obratno ne, razen če imamo snežne verige v prtljažniku in vsaj 3 mm profila na pnevmatikah. Letna pnevmatika ni primerna za vožnjo pozimi in zato priporočamo zimsko ali celoletno pnevmatiko za manj zahtevne voznike, ki lahko izberejo te, ki so primerne v vseh štirih letnih časih.«

Skrbeti

moramo za primerne pnevmatike, zavore, žaromete

Nejc Žerak: »Učimo se popravljanja in priprave vozil za tehnične preglede, servise. Menjujemo pnevmatike in popravljamo malenkosti na avtomobilih. Zavedam se, da je pomembno in potrebno v šoli pridobiti ustrezno znanje. Stranke pa opozarjamo, da morajo v zimskih mesecih poskrbeti za primerne pnev-

matike, zavore, žaromete.«

Miha Cesar: »Delo imam rad, zavedam se, da je avtomobilov na cesti vedno več in imam delo zagotovljeno, saj se bodo avtomobili kvarili tudi v bodoče, pozna se tudi, po kakšnem terenu se vozijo. Voznike, ki avtomobile pripeljejo na pregled, najbolj zanima, koliko časa bo trajalo popravilo. V sklopu akcije pregledamo pnevmatike, sklopke, amortizerje, podvozje.« �� jš

Literarni uspehi Anastazije Gračner

V literarnem svetu mladih ustvarjalcev so bili letošnji jesenski meseci obarvani s tematiko ljubezni. KD Josipine Turnograjske vsako leto razpisuje natečaj za najboljše ljubezensko pismo. Letos je bil zaradi velikega zanimanja razpisan tudi prvi natečaj za najboljšo ljubezensko pesem. Na obeh je sodelovala maturantka 4. C Gimnazije Velenje Anastazija Gračner, ki je v kategoriji poezije dosegla absolutno prvo mesto.

Dijakinja s tem društvom sodeluje že vse od svojega prvega letnika ter tako na tem kot tudi na drugih literarnih natečajih dosega odlične rezultate. Čeprav se naslednje

Pri svetnikih NOVE SLOVENIJE zagotovo drži, da bodo kot do sedaj pripravljeni prisluhniti vsakemu občanu in ga dostojno zastopati v občinskem svetu. Poštenost in marljivost nam bosta pri tem zelo pomagali.

V novem mandatu imamo 5 glavnih ciljev in sicer:

1 . Potrebe in želje prebivalcev ne bodo preslišane. Občanom bo potrebno ustvariti pogoje za dostojno bivanje in delovanje. Podpora društvom in ostalim organizacijam, ki so ogledalo našega mesta ter gonilo razvoja, bomo še naprej posvečali prav posebno pozornost.

2. Še naprej bomo sodelovali pri ustvarjanju pogojev za rast in razvoj malih podjetij in kmetijskih gospodarstev v naši občini.

3. Trudili se bomo, da bo okolje, v katerem živimo, zdravo in varno. Naš cilj je torej ustvariti takšno okolje, v katerem bo vsak želel ostati in se bo vanj tudi z veseljem in ponosom vrnil.

4. Sodelovali bomo pri ustrezni in uravnoteženi porabi proračunskega denarja, saj je le-ta last vseh občanov – ravno ti pa morajo biti deležniki pri njegovi porabi. Usmerjenost bomo posvečali predvsem dobrim razvojnim in transparentnim projektom.

5. Do degradacije in neustreznih posegov v naše okolje bomo še naprej imeli ničelno toleranco. Izzivi, ki so pred nami, niso zanemarljivi, a se bo naša ekipa svetnikov potrudila, da bo vsak z veseljem rekel: »RAD IMAM TO NAŠE MESTO.«

leto natečaja ne bo mogla več udeležiti, pa se njeno druženje z Josipino Turnograjsko nadaljuje, čeprav v drugačni obliki; predsednica društva dr. Mira Delavec Tauhami jo je namreč povabila v ocenjevalno komisijo obeh natečajev. Ker je omenjeno tekmovanje v slovenskem prostoru

in v zamejstvu zelo odmevno, mu je vsako leto posvečena oddaja radijska Gymnasium na Prvem. Povabilo v oddajo je zaradi svojega uspeha prejela tudi Anastazija. V oddaji 16. novembra je spregovorila o svojem dolgoletnem ustvarjanju.

Zgodila pa se je tudi 23. Pesniška olimpijada, kjer prav tako najdemo Anastazijino poezijo, kjer pa se ji je letos zaradi hude konkurence (v kategoriji dijakov so namreč sodelovali tudi študenti) uvrstitev med finaliste za las izmuznila. Anastaziji čestitamo in ji želimo še veliko ustvarjalnega navdiha!

�� Jožica Plešnik

Marko Dado BRVAR, Koroška cesta 32, Šoštanj

Jolanda SEVČNIKAR, Lokovica 28, Šoštanj

Franc PEČNIK, Lokovica 20/b, Šoštanj

Mateja JURKOVNIK, Skorno pri Šoštanju 46, Šoštanj

Drago KOREN, Lokovica 143/a, Šoštanj

Suzana MENHART, Topolšica 54/b, Topolšica

Miran STOPAR, Florjan 181, Šoštanj

Nina KRT, Ravne 64, Šoštanj

Zvonimir LEVAR, Cesta talcev 3/b, Šoštanj

Mojca MIKEK, Florjan 156, Šoštanj

Peter TURINEK, Skorno pri Šoštanju 1, Šoštanj

Katja BRVAR, Koroška cesta 32, Šoštanj

Valentin ATELŠEK, Florjan 175, 3325 Šoštanj

Polonca ČREMOŽNIK, Topolšica 130, Topolšica

Janez ATELŠEK, Lokovica 26, Šoštanj

Jolanda BELAVIČ, Metleče 23, Šoštanj

Romana SEVČNIKAR, Koroška cesta 12, Šoštanj

Tomislav BELAVIČ, Metleče 23, Šoštanj

Ana STROPNIK, Florjan 156, Šoštanj

Nataša LEBER BRVAR, Koroška cesta 32, Šoštanj

Krajevne skupnosti:

KS RAVNE Nina KRT

KS SKORNO-FLORJAN

Miran STOPAR Vlado STROPNIK Mojca MIKEK

KS ŠOŠTANJ

Marko Dado BRVAR

KS LOKOVICA Jolanda SEVČNIKAR

Hribar :

velik

teoriji

Lista kandidatk in kandidatov za občinski svet:

Akcija se je z leti prijela, vedno več občanov pripelje svojega konjička na pregled.

Novo v Knjižnici: Zbirka Lažje berem

Velenje, 14. novembra –

Eno od osnovnih načel splošnih knjižnic je načelo dostopa za vse. V Knjižnici Velenje se zavedamo, da imajo vsi ljudje pravico do branja in pridobivanja informacij. Biti pismen v sodobnem času pomeni brati hitro in prebrano tudi razumeti. Prav zaradi tega v Knjižnici Velenje posvečamo posebno skrb ciljnim skupinam, ki potrebujejo našo podporo in prilagoditve. Po vzoru Kompetenčnega centra za lahko branje Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika smo tudi v naši knjižnici oblikovali posebno zbirko, ki je pravzaprav namenjena vsem, še posebej pa tistim uporabnikom, ki potrebujejo besedila v prilagojeni obliki in lažjem jeziku. Nekateri potrebujejo besedila v prilagojeni obliki zaradi različnih oviranosti skozi vse življenje, nekateri pa morda le začasno (priseljenci, ki se šele učijo novega jezika, bolniki po možganski kapi, ki se na novo učijo besed itd.).

Zbirko smo poimenovali Lažje berem. Vanjo smo vključili knjižno in neknjižno gradivo, ki je razdeljeno v naslednje skupine: brajica, znakovni jezik, zvočne knjige, disleksija, večji tisk in lahko

branje. Gradivo smo opremili s slikovnimi oznakami, piktogrami, za še lažje in boljše prepoznavanje. Vsaka izmed zgoraj omenjenih skupin ima namreč svojo slikovno oznako, ki pripomore k hitri orientaciji, najprej v prostoru, potem pa tudi med gradivom.

Poleg zbirke smo uredili tudi kotiček za druženje, v katerem v prihodnje načrtujemo različna srečanja in dogodke, predvsem s Centrom za vzgojo, izobraževanje in usposa-

bljanje Velenje, v okviru katerega sodelujemo s testno skupino za lahko branje. Postavili smo sedežno garnituro, poskrbeli za računalnik z dodatno osvetlitvijo in sintetizatorjem govora slovenskega jezika (e-Bralec), uporabnikom pa so na voljo tudi različni pripomočki za branje (očala, ravnila za dislektike, lupe).

Kotiček Berem lažje ni pomemben le za uporabnike ciljnih skupin, ki potrebujejo prilagoditve in podporo, am-

pak daje možnost vpogleda v raznolikost bralnih zmožnosti prav vsem ljudem. Zagotovo pa je nujno, da je bralna kultura omogočena vsem, tudi tistim, ki berejo s težavo, ampak kljub temu radi berejo. Različnost je prisotna tako v knjigah kot pri ljudeh, prav pa je, da so možnosti za branje enake za vse. Z novo zbirko Lažje berem smo v knjižnici poskrbeli, da bo temu res tako.

Praznično bogat november Doma Kulture Velenje

November je za Dom kulture Velenje praznični mesec, 29. novembra 1960 je namreč s Cankarjevo predstavo Hlapec Jernej gledališki zastor na odru velenjskega hrama kulture prvič razprl svoja krila. Ob 62-letnici odprtja se bodo na

odru zvrstile štiri premiere. Prva, glasbena komedija dijakov ŠCV Otroci s postaje Zoom, je bila na sporedu v ponedeljek, 14. novembra. To soboto, 19. novembra, sledi premiera Lutkovnega gledališča Velenje, lutkovna predstava z

naslovom Pujski so zakon!, v nedeljo, 27. novembra, plesna predstava Capoeiraigra brez konca. Prav na praznični dan, 29. novembra, pa vabljeni na premiero gledališke predstave Burundanga, Kulturnega društva Gledališče Velenje. ��

Intelektualni elitizem

Včasih se mi zdi, da je vse že stokrat povedano in prežvečeno, da nobeno mnenje ni novo. Ne da se mi več kregati z ljudmi. Tudi na velenje.com rubriko “Diskusije” redkokdaj še zaidem, čeprav nam je s prijatelji bil to včasih hobi – branje anonimnih, brezveznih kregarij. Od zmeraj mi je pa dosti bolj povšeči kreganje (lahko bi temu rekli tudi diskutiranje) z Velenjčani kot pa z Ljubljančani. Čeprav zdaj večino časa preživim v Ljubljani zaradi študija in obštudijskega dela, mislim, da v ogromni večini nisem kompatibilna z ljudmi, ki so odraščali v prestolnici. Se opravičujem za posploševanje, ampak sem se ravno zaradi pogovora z Ljubljančanom spomnila, o čem bom javno jamrala tokrat.

Čemu potreba človeka, da mora najbolj preproste teme zakomplicirati, kar se le da, uporabljati besede, ki so same sebi namen? Zakaj je treba v pogovoru s sogovornikom vsako besedo zaviti v neko nerazumljivo verbalno jufko? Ne razumite me narobe, saj imam tudi sama rada umetnost, literaturo in vse, kar paše zraven, vendar nikoli nisem imela potrebe, da bi ob uživanju v umetnosti prikrajšala uživanje nekoga drugega z nekakšnim “jaz pa vem, ti pa ne” odnosom. Na tem je nekaj skrajno nečloveškega, uporabniki takšne dikcije pa (po mojem) želijo umetnost odtujiti neizobraženim ljudem, četudi na nezavednem nivoju. Sem sovražnik intelektualnega elitizma, s katerim se lahko srečaš na skoraj vsaki brošuri kakršnekoli umetniške razstave v večjih mestih.

Večina teh ljudi se ima za (vsaj do neke mere) ljudi, ki jim ideja socialne družbe ni tuja, zato mi je precej zanimivo to vratarjenje kulture, branjenje ljudi pred njo. Kot da se ne bi zavedali, da nekateri niso imeli niti priložnosti za izobrazbo, imajo pa vseeno željo po njej. To pa se ne konča le pri lastnem ustvarjanju. Ogromno ljudi vratari tudi razne glasbenike, glasbenice, želijo jih ohraniti pod zemljo, neznane. Kot da jim na neki način ne bi privoščili uspeha.

Do neke mere to razumem, saj sem podobno počela v srednji šoli, v času, ko sem celo svojo identiteto tvorila okoli medijev, ki sem jih konzumirala. Ker sem bila nesigurna vase, so bili ti mediji drugačni, kot so jih spremljali na primer moji sošolci. In ker sem bila vsaj tukaj nekaj posebnega, sem se tega oklepala, kolikor se je le dalo. Takrat bi morda tudi mene zaskelelo, če bi kakšna stvar, ki sem jo imela za samo mojo, postala popularna. Vendar iz tega naj bi na neki točki človek odrasel. Nekateri očitno nikoli niso. Obožujem umetnost in res rada se pogovarjam o njej z drugimi. Čeprav se včasih tudi sama rada poigram z besedami in sklepam stihe ter nerazumljive, smešne stavke, sem mnenja, da bi bilo dosti lepše, če bi lahko delila svojo ljubezen do umetnosti z več, ne pa z manj ljudmi. ��

z podpora

društvom; z spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja; z izgradnjo še več oskrbovanih stanovanj in stanovanj za mlade; z prilagoditev tistih občinskih stanovanj za starejše in invalide, kjer jih le-ti že uporabljajo; z pravičen prehod iz premogovne regije s poudarkom na razvoju domačega gospodarstva, turizma, krajevnih skupnosti in zaposlovanje mladih; z ustanovitev posebne skupine za sodelovanje z ZDUS pri sprejemanju zakonov za izboljšanje položaja starejših, odprave revščine med starejšimi in dostojnih pokojnin.

Tara Semečnik

Kandidatke in kandidati ZaS – Liste za starejše Velenje za člane občinskega sveta Mestne občine Velenje: Franc Vedenik, Darinka Mravljak, Ivan Planinc, Mira Tepej, Alojz Leskovšek, Milena Hrustelj Reherman, Milan Tepej, Zdenka Berlot, Ladislav Bračič, Vladimira Tisnikar, Franc Pečečnik, Marija Antonija Kovačič, Ivan Glinšek, Marija Pajenk, Franc Vodončnik, Ana Vedenik, Milan Ugovšek, Sonja Malovšek, Franc Kos, Darja Štraus, Srečko Korošec, Lidija Gluk, Feliks Srečko Forštner, Sonja Druks, Danijel Berzelak, Majda Gaberšek, Marjan Štumpfel, Nina Papež, Ivan Goričanec, Stanko Krištof, Jožef Korošec, Boris Rak, Jože Pe čečnik.

Radijski in časopisni MOZAIK

Vse najboljše, Tomaž!

V naši medijski hiši se po vsem opravljenem delu radi tudi podružimo. Kadar pa kdo izmed ustvarjalcev Našega časa in radia Velenje praznuje, pa je vzdušje še posebej veselo. V preteklem tednu smo nazdravili grafičnemu oblikovalcu in postavljavcu spletnih vsebin Tomažu Geršaku. Tomaž se je poleg delovnih vrlin, ki jih ima, izkazal tudi kot barman. Za praznovanje je pripravil prav posebne

GLASBENE novice

120. pesem in koncert za

25 let

Ena naših najžlahtnejših pop skupin, ki se je pri poslušalcih v preteklosti zapisala z uspešnicami Romeo in Julija, Ko je ni, Njena balada, V mojem telesu in Inja obeležuje 25-letnico delovanja. Zasedba FLIRRT je lani z novo verzijo zimzelenčka Romeo in Julija za tri tedne zasedla vrh lestvice najbolj predvajanih skladb v Sloveniji, to pomlad pa pobarvala s hitom Kako si kaj?, občinstvo navdušuje z novo skladbo z naslovom Ko leživa, s katero se vrača k svojim glasbenim koreninam. »To je zelo čustvena in osebna pesem,« pravi avtor in pevec skupine Rok Lunaček. »Zame je to, da bi nekdo v tem svetu ostal sam, brez sorodne duše, nekaj najbolj bolečega, kar si lahko predstavljam. Cela pesem je poklon iskanju nekoga, ki je pravi za nas v tem življenju in trenutku, ko nas ta oseba najde in doda smisel našemu celotnemu bivanju.«Skupina FLIRRT torej praznuje 25 let čiste romantike. Jubilej bodo fantje proslavili z velikim koncertom z glasbenimi gosti in

prijatelji v nostalgično-romantičnem ambientu ljubljanske Festivalne dvorane, v petek, 25. Novembra, ob 20. uri.

Jubilejnih 30 let Kvarteta Svit iz Vinske Gore

Kulturno-umetniško društvo kvartet Svit ima svoj sedež na Lopatniku, v okolici Vinske Gore. Na martinov petek so pripravili slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja. Vokalni kvartet je z leti prerasel v kvintet (pridružil se jim je tudi harmonikar Brane Klavžar). Ukvarjajo se s štiriglasnim a cappella petjem slovenskih ljudskih, domoljubnih in ponarodelih pesmi, njihov repertoar pa

obsega tudi slovenske umetne, cerkvene, božične pesmi ter pesmi tujih avtorjev. Radi zapojejo tudi dalmatinske pesmi. Posebnost njihove zasedbe so citre. Ob posebnih priložnostih petju in citram dodajo kitaro, kontrabas in tudi harmoniko.

Nastopajo na raznih prireditvah po Sloveniji, na porokah in različnih praznovanjih. Vsako leto se udeležijo revije malih vokalnih skupin. Do zdaj so izdali devet zgoščenk, na koncertu pa predstavili deseto.

la v družinskem krogu bratov Grabner, Jožeta Silva Toneta in Staneta. Pridružili so se jim Janez in Zdravko Friškovec Karel Rogelšek in Alojz Jevšnik. To je bil prvi sestav, ki je deloval v okviru KD Ivan Napotnik Zavodnje. V prvem desetletju delovanja je prišlo do menjave kar polovice članstva, bratom Grabner so se namesto prej omenjenih pridružili Miha in Janez Brglez, Franc Glasenčnik in Janez Grabner Danes sta od naštetih še vod-

ČETRTEK, 17. novembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev PETEK, 18. novembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 19. novembra 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA , pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

45 let ubranega petja v Zavodnju

Oktet Zavodnje iz Zavodnja nad Šoštanjem je letos spomladi dopolnil 45 let delovanja, njegova zgodba pa se je zače-

ja Jože in Janez Grabner. Zasedba je pomlajena z Jankom Matkom, Davidom Štrucem in Boštjanom Lahom ter stabilna zaradi dolgoletnih članov Vlada Kompana, Janka Stropnika in Mira Perovca, ki je predsednik sestava in pobudnik, da je Oktet Zavodnje od leta 2006 samostojno društvo.

Oktet je znan po svojem bogatem repertoarju, ki ga sproti dopolnjuje. Kadar ni not za pesem, ki jim je všeč, Jože kar sam naredi priredbo, nekaj ima tudi avtorskih komadov. Člani sestava so poleg vokala vešči različnih instrumentov. Nastopajo skozi celo leto, na obletnicah, samostojnih koncertih v cerkvi, ob zadnjem slovesu ali na kulturnih dogodkih. Med večje projekte štejejo koncerte ob božično-novoletnih praznikih in odprtjih razstav v šoštanjski galeriji ali drugje. Izdali so kaseto, CD in zbornik, ob naslednjem okroglem jubileju pa spet lahko pričakujemo kakšen zvočni medij. (Milojka Bačovnik Komprej) ��

NEDELJA, 20. novembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00 GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLDNE; 16:00 NOVICE SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev PONEDELJEK, 21. novembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK , oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 22. novembra 6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK , oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 23. novembra

6:00 – 10: 00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA , najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

praznične koktajle. Dragi Tomaž, želimo ti zdravja, poln koš ljubezni, veselja in da bi rad prihajal na delo ter

nas še kdaj razveselil z barmanskimi mojstrovinami.

Miro Perovec, predsednik, ter Jože Grabner, ustanovitelj in vodja okteta Zavodnje (Foto: arhiv okteta)

⏩»Džuuuli, Džuuuuli …« je odmevalo v soboto na Cankarjevi ulici v Velenju z ene od številnih (hrupnih) stojnic županskih kandidatov. Čvek je hitel pogledat, če (malo hripavo) poje kandidat ali pa res ON spet kliče svojo ljubico. In je bil ON. Danijel Popović. Na žalost volivcev, ki so se ob tem sladkali s palačinkami in vneto fotografirali, je Čvek izvedel, da ga v nedeljo na glasovnicah ne bodo našli.

Velenje, 10. novembra – V učilnici za strežbo Šole za storitvene dejavnosti ŠCV je dišalo po kavi in sveže pečenem pecivu, oglasila se je harmonika. S kavo in zvokom sta nas postregli dijakinji Saša Miklavžina in Sara Klančnik, ovenčani z zlatimi medaljami, pokali in diplomami, ki sta jih prinesli iz Splita, Hrvaška, kjer je potekalo mednarodno tekmovanje Škmer/Grand Gourmet v kategoriji priprave kave in kavnih napitkov, in sicer v kategorijah espresso in kapučino, latte art (risanje na kavo s spenjenim mlekom le s pomočjo lončka) in lastna kreacija kavnega napitka. Šola za storitvene dejavnosti je dobila pokal kot absolutni zmagovalec tekmovanja.

Sara Klančnik je v vseh treh kategorijah med juniorji prejela zlate medalje in postala absolutna prvakinja, za kar je poleg priznanj prejela tudi denarno nagrado 3000 kun, med seniorji profesionalci pa je prejela bronasto medaljo za latte art in zlati medalji za espresso in kapučino. Saša Miklavžina je med juniorji prav tako prejela zlate medalje v vseh treh kategorijah.

Pometli s konkurenco

Ponosne zaradi uspeha so žarele tudi ravnateljica Šole za storitvene dejavnosti Helena Zupanc ter mentorici Simona Pompe in Marijana Novak. Na tekmovanju je bila Slovenija kot država deležna

Vija vaja ven

Izbrisani: spet

Nov recept za krajšanje vrst v zdravstvu: zbriši napotnice.

Volitve 1

⏫

Da so po dveh letih v Šmartnem pod Goro Oljko menda prvič premaknili martinovanje na dan za tem, je botrovalo več razlogov, le eden med njimi pa je zares čisto pravi. Žirija Vinogradniškega društva se je kar dva dni posvetovala, ali naj še drugič

Namesto velikih idej lahko ljudem daš tudi veliko hrupa. A Shakespeare je napisal: Mnogo hrupa za nič.

Volitve 2

Dobro, da je martinovo bilo pred županskimi volitvami. Trezni bomo lažje obkrožali imena.

Volitve 3

Glede na to, da Nataša Pirc Musar vozi motor, letalo, popravlja avtomobile …, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo postala predsednica države.

Ugled

Zdravniki ugotavljajo, da jim je upadel ugled. Ugled si ustvariš sam in sam ga tudi lahko zapraviš.

Ni vsaka kava dobra kava

Dijakinji ŠCV Šole za storitvene dejavnosti pometli s konkurenco – Slovenci smo že občutljivi na to, kakšno kavo serviramo kot ponudniki in kakšno pijemo kot gostje

Grand Gourmet je mednarodni festival, v okviru katerega poteka posamično tekmovanje natakarjev, barmanov, baristov in gostinskih objektov ter timsko tekmovanje natakar -kuhar. Letos je sodelovalo 150 udeležencev iz šestih držav.

❱Ta teden so dijakinje v Šibeniku, saj so dobile povabilo na še eno mednarodno tekmovanje.

velike pozornosti medijev, vihar navdušenja pa so na šoli poželi ob vrnitvi med sošolci in profesorji. Zaradi nagrad pa tudi zato, ker vsako mednarodno tekmovanje ponese ime šole po Sloveniji in širše. Kot je dejala ravnateljica, smo Slovenci vedno bolj zahtevni glede kave. »Kultura pitja kave in kavnih napitkov je na vedno višjem nivoju. Slovenci smo že občutljivi na to, kakšno kavo serviramo kot ponudniki in kakšno pijemo kot gostje. Tega se zavedamo tudi na naši šoli, zato temu področju posvečamo poseb-

no pozornost. Slovenija je Evropska gastronomska regija in pomembno je dvigniti nivo priprave in pitja kave, kot tudi poudariti pomembnost drugih področij gastronomije.«

Marjana Novak, učiteljica strokovnih modulov v gastronomiji, je povedala, da se je šola letos prvič udeležila tega mednarodnega tekmovanja. Z velikim spoštovanjem, a lahko rečemo, da so pometli s konkurenco. »Dijakinji sta pokazali, da smo vrhunski strokovnjaki v kuhanju kave. Da do tega prideš, pa so po-

trebne ure in ure vaje, dobro poznavanje kavnega aparata in kav. Konkurenca je bila zelo velika, sodelovalo je šest držav, udeleženci so sodelovali v štirinajstih različnih tekmovanjih. Konkurenca je bila že na naši šoli, kjer imamo več odličnih dijakinj in dijakov, in smo morali izvesti interno tekmovanje za izbor udeležencev v Splitu.«

Simona Pompe, strokovna učiteljica strokovnih modulov v gastronomiji, je spomnila, da je šola pred leti že osvojila zlato medaljo na tem tekmovanju v pripravi tatar-

skega bifteka. »Ob tekmovanju v vseh kategorijah je bilo pomembno pripraviti tudi primerno vzdušje, tematiko, v sklopu katere so stregle pripravljene napitke. Predstavili smo Slovenijo kot državo, dekleti sta zaigrali na harmoniko in poželi smo veliko navdušenja. Predvsem pa je treba poudariti, da sta dekleti pokazali izjemno znanje in spretnost. Tudi sicer nas veseli, da dijaki pokažejo zanimanje za gastronomijo in znajo svoja znanja pokazati. To je kasneje njihova dodana vrednost na trgu dela.«

Saša Miklavžina je dijakinja programa gastronomske in hotelske storitve, Sara Klančnik pa programa gastronomija. Obe sta ljubiteljici kave, še bolj pa risanja na kavo. Saša: »Ko pridem v lokal na kavo, je zame pomembno, da dobim dobro kavo. To je sicer stvar okusa, pa vendar, dobra kava ne sme biti zažgana, vsakokrat je treba v avtomatu skuhati kavo iz nove doze sveže kave, torej ne iz že uporabljene.«

Sara je za kreativni napitek uporabila fige, vanilijev sirup, kozje mleko in cimet, nanj pa narisala dva laboda. Saša je za latte art narisala tri tulipane, za kavni napitek pa je ob dveh espresso kavah uporabila rdečo peso, karamelo, smetano, na vrhu je naredila penico iz ajdove kaše, kuhane v jabolčnem soku.

Sara in Saša želita svoje gastronomsko znanje in ljubezen do ustvarjanja v prihodnje pokazati v gostinstvu, mika ju turizem na kmetiji. Ob energiji, ki ju izžarevata, idejah, ki jima jih ne manjka, in že pridobljenem znanju, bosta svoje sanje in načrte zagotovo izpolnili.

Diana Janežič

⏫Organizatorica martinovanja v Šmartnem pod goro Oljko, duša Mladinskega centra Mirjam Povh diskretno, skromno in predano nalogam deluje iz ozadja. Ko pa stopi v prvi plan, preverja mnenja poznavalcev, »če je vse ok, če bi še bilo treba kaj takoj urediti, ker škoda je priložnost zamuditi«. Ob tem ji je pred dnevi svetovala poznavalka javnih mnenj in folka sploh »naščasni press« Tatjana Podgoršek. »Saj vidiš, Mirjam, pri nas je mošt že včeraj zrel postal, a vino danes, dan za tem, še bolj je zdrav!« (foto: J. M.)

podeli zaslužen ključ od kleti in to visoko društveno priznanje kletarki leta Mojci Praprotnik iz Vinotoča Primožič v Malem Vrhu. Edini razlog proti je menda bil, da imajo pri Primožičevih vendarle le ena vrata v kevder. Še vedno župan Kopušar, nagrajenka in vinogradnik Peter Krajnc pa v krohot! (foto J. M.)

Radi jo pijeta, še rajši rišeta nanjo

Ponosne ob uspehu (z leve): Marjana Novak, Saša Miklavžina, Sara Klančnik, Simona Pompe in Helena Zupanc.

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Staro Velenje – Staro po imenu, posodobljeno po videzu

Sodobno Velenje se je razvilo ob vznožju strmega griča, na katerem stoji mogočen Velenjski grad, ki se prvič omenja leta 1270. Pod njim se skriva naselbina Staro Velenje. Velenje se kot trg omenja že leta 1264. Spada med najstarejše srednjeveške trge na Slovenskem, tlorisna zasnova prvotnega trga pa je ostala do danes nespremenjena. Nižje pod gradom stoji gotska cerkev Svete Marije oziroma Matere Božje. Leta 1801 je požar upepelil celotni trg in cerkev. O tem dogodku priča plošča, vzidana nad vhodna vrata nekdanje občinske hiše v Starem Velenju.

Od Gorenja do Velenjke

KS Staro Velenje šteje okrog

1200 krajanov in predstavlja najstarejši del Mestne občine Velenje. Krajevna skupnost je razpotegnjena in sega na zahodu od trgovine Hofer prek Hisense Gorenja in železniške postaje skozi center mesta do nakupovalnega centra Velenjka na vzhodu ter na jugu po Ljubljanski cesti pod Velenjskim gradom do KS Kavče.

Poleg starega mestnega jedra z imenom Stari trg zajema še Ljubljansko, Žarovo, Celjsko in Partizansko cesto ter Cesto Talcev, Srebotnikovo in Štrbenkovo cesto.

»Ker smo v središču mesta, mejimo na več krajevnih skupnosti. To so KS Kavče, Podkraj, Gorica, Pesje, Šentilj, Bevče, Stara vas ter mestni četrti Levi breg zahod in Desni breg,« najprej pove predsednik Sveta KS Stanislav Brglez in se pohvali, da je v KS veliko pomembnih objektov, ustanov in podjetij.

»Na prvem mestu seveda moram omeniti Gorenje, pa železniško postajo, trgovske centre, sicer pa krajevno skupnost bogatijo številne turistične znamenitosti, med drugim Muzej Velenje, protokolarni objekt Vila Bianca, Hiša mineralov in cerkev Sv. Marije, ki je bila prvič pisno omenjena že leta 1477. Najbolj pa smo, seveda, poznani po središču, Starem Velenju in Starem trgu, kot osrednjo ulico naselja pod gradom.«

Propadalo, a znova zaživelo

Ko se je gradilo novo mesto, je stari del mesta počasi propadal in životaril, nato

doživljal vzpone in padce. V zadnjih letih je bilo Staro Velenje končno obnovljeno in skupaj z gradom predstavlja zgodovinski in neprecenljivi del mesta.

»Marsikdo ne ve,« pripoveduje Brglez, »že leta 1574 je bila na območju Starega Velenja prva osnovna šola, ki je stala na mestu, kjer je danes stavba s sedežem KS in Hišo mineralov. Pomembno je še to, da je Staro Velenje imelo še do 2. svetovne vojne hotel –Rakov hotel, bilo je veliko gostiln, trgovine, mesnica, krojaška in čevljarska delavnica …

Potomci njihovih lastnikov še danes živijo v Velenju, o tem pričajo priimki Skaza, Ježovnik, Gol, Lahovnik, Hudovernik …«

Prva prenova naselja se je začela v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je Staro Velenje za krajši čas ponovno zaživelo, pravi preporod pa doživlja v zadnjih letih. »Na srečo s finančno pomočjo EU in velikim posluhom vodstva

Lastniki Velenjskega gradu

Prvi lastniki gradu so bili gospodje Kunšperški (veja ptujske gospode) do 14. stoletja, potem pa je grad pogosto menjeval lastnike, od katerih je bila najpomembnejša rodbina Wagen – Liechtenberški iz 16. stoletja, nato rodbina Adamovich (1858–1918). Zadnji predvojni lastnik gradu pa je bila italijanska plemiška rodbina Coronini – Kromberg (1918 – 1943, 20. stoletje). Danes je v gradu sedež Muzeja Velenje.

MO Velenje,« poudarja Brglez. Porušena je bila pekarna, že več let zapuščen objekt, ki nikakor ni spadal v to okolje, obnovljena je bila celotna infrastruktura, zrušen je bil objekt z naslovom Stari trg 11, zgrajen pa je bil Kreativni center Čuk, s prostori za podjetnike, zagonska podjetja, kreativne delavnice.

»Obnovljena je bila Vila Bianca iz 19. stoletja, v kateri so desetletja živeli zelo različni prebivalci, propadala je, danes pa ima v njej sedež Zavod za turizem Šaleške doline, tam je gostinski lokal, vila pa služi tudi kot protokolarni

objekt občine. Lahko smo ponosni nanjo, turisti so navdušeni nad obnovo kot tudi nad novo podobo Starega trga,« pravi Brglez.

V Starem Velenju ni več kant za smeti

V Svet KS prihajajo ideje, potrebe, želje krajanov iz celotnega območja KS, saj Svet sestavljajo predstavniki vseh treh volilnih enot. »To prenašamo odločevalcem, torej MO Velenje in njeni upravi. Smo slišani in v zadnjem mandatu je bilo za investicije v našo KS vloženo več kot 5 milijonov evrov. V sklopu

prenove trga smo tudi prvi v MO Velenje dobili podzemno zbiralnico odpadkov in zdaj v Starem trgu nimamo več kant za smeti.

Urejena so bila parkirišča, pri gasilskem domu postajališče za helikopterje, obnovljene so bile skakalnice v Skakalnem centru … Imamo še nekaj idej in želja in v mandatu, ki se zaključuje, vsega načrtovanega nismo izpolnili. To je na primer projekt gradnje pločnika od odcepa za Podkraj do odcepa za Kavče. Ker smo blizu mesta, spodbujamo mobilnost ljudi, šolarjev, da bi več hodili peš, poskrbeti pa je seveda treba za njihovo varno pot,« pravi Brglez, ki kandidira tudi za naslednji mandat. Ob tem omeni še druge pomembne investicije v KS, ki jih v sodelovanju z njo izvaja MO Velenje. Z gradnjo 3. razvojne osi pri odcepu za pokopališče upa, da bo razrešen tudi problem velikega tovornega prometa po Partizanski cesti. Enako naj bi izgradnja novega krožišča pri Momaxu izboljšala prometne

tokove po Celjski cesti, ki je posebej ob prometnih konicah zelo obremenjena. Pomembna investicija je na Žarovi cesti, kjer že raste objekt z varovanimi stanovanji. »Vloga KS pri teh investicijah je, da prenaša informacije od MO Velenje krajanom, na drugi strani pa želje, potrebe krajanov do MO Velenje. Zdaj je prometni režim na Žarovi cesti povsem spremenjen, zato sproti skušamo odpravljati težave.«

Od društev v KS so najbolj aktivni gasilci – seveda v njihovo KS spada tudi gasilski dom s poklicnim jedrom -, pododbor DU Staro Velenje, člani KO RK, ZZB NOB, Društvo Rudolfa Maistra, mladi so aktivni predvsem v zaselku za gradom … »S prenovo Starega trga smo v MO Velenje dobili še en prireditveni prostor za kulturne, kulinarične, glasbene in druge dogodke, katerih organizatorji so Mladinski center, Zavod za turizem ŠD, Festival Velenje, Muzej Velenje. Z vsemi KS sodeluje pri prireditvah, sami pa organiziramo miklavževanje in praznik KS ter manjša družabna srečanja društev,« pove predsednik.

Tudi sprehajalne poti vabijo

Stanislav Brglez je doma na Starem trgu in na vprašanje, zakaj je lepo živeti v KS Staro Velenje, je naštel: »Zato, ker je centralni del zelo lepo obnovljen, infrastrukturno urejen na najvišjem nivoju. Zato, ker imamo dostop do mesta in smo del mesta. Zato, ker so tu doma prijazni ljudje. Zato, ker se tukaj počutim v redu – imamo Velenjski grad, sprehajalne poti, ki jih bomo tudi v prihodnje obnovili.« �� Diana Janežič

Predstavitev KS vsak petek ob 11.20 in 18.20 na

Pomembna investicija je na Žarovi cesti, kjer že raste objekt z varovanimi stanovanji.

Radiu Velenje v oddaji Naše zgodbe.

Stanislav Brglez: »Najbolj smo, seveda, poznani po središču, Starem Velenju in Starem trgu kot osrednji ulici naselja pod gradom.«

S prenovo Starega trga smo v MO Velenje dobili še en prireditveni prostor za kulturne, kulinarične, glasbene in druge dogodke. (Foto: Roman Bor)

za naše zdravje

Z majhnimi dejanji do velikih prihrankov pri kuhanju

Pri kuhanju največkrat uporabljamo vodo

Pomembna lastnost vode je, da je pri normalnih pogojih ne moremo segreti na višjo temperaturo od vrelišča (100 °C). Z intenzivnejšim gretjem povzročimo le burnejše vretje, hrana pa se med tem ne bo prej skuhala. Izgube energije zaradi izparevanja vode lahko delno zmanjšamo tako, da posodo pokrijemo. To lahko storimo med kuhanjem in tudi pred zavretjem vode.

V posodah, ki jim po domače pravimo ekonom lonci, se zaradi vodne pare poveča tlak, zato lahko voda vre pri višji temperaturi in hrana se tudi prej skuha. Na tak način privarčujemo do polovico potrebne energije za kuhanje.

Kaj lahko torej storimo, da prihranimo energijo?

Pomembno je vedeti:

• Količina vode za kuho naj ne bo po nepotrebnem prevelika, saj je hrana, kuhana v manjši količini vode, okusnejša.

• Kuhamo v pokritih posodah.

• Kadar je le mogoče, uporabimo ekonom lonec.

• Ko voda zavre, zmanjšajmo moč kuhalne plošče oziroma plinskega gorilnika do točke, ko voda še vedno vre.

• Hrana je okusnejša, če je ne raz-

Poraba energije in goriv v gospodinjstvih.

Pridobljeno 10.8.2022: http://kazalci.arso. gov.si/sl/content/poraba-energije-goriv-vgospodinjstvih-2

kuhamo. S skrajšanjem časa kuhanja varčujemo z energijo in s svojim časom.

Kaj moramo vedeti o klasičnem električnem štedilniku?

Običajno na našo odločitev pri nakupu štedilnika ali pečice vpliva predvsem cena, kar pa ni vedno najugodnejša rešitev. Ob nakupu ne bi smeli pozabiti na stroške za energijo, ki nam jih bo prinesla slabo izolirana pečica ali kuhalna plošča s slabim izkoristkom.

Izkoristek navadnih električnih plošč ne presega niti 50 odstot-

kov, izgubljena toplota se porazgubi po drugih delih štedilnika, pravimo, da pobegne mimo loncev. Druga značilnost klasičnih grelnih plošč je groba nastavitev njihove temperature. Tipično lahko izbiramo le med tremi ali štirimi stopnjami grelne moči.

Na kaj moramo biti pozorni oziroma kako ravnati?

• Velikost kuhalne plošče vedno izberemo glede na premer naše posode. Majhna posoda na veliki plošči pusti neizkoriščen obod, od koder energija uhaja v zrak.

• S kuhanjem v pokriti posodi lahko zmanjšamo porabo električne energije tudi

do trikrat.

• Kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je v plošči dovolj toplote, ki nam bo hrano skuhala do konca.

Kaj moramo vedeti o pečici?

Če smo električne kuhalne plošče obsodili kot velike porabnike energije, lahko povsem enako trdimo za klasične pečice.

• Za varčno in smotrnejšo rabo pečic bi morali vedeti predvsem naslednje:

• Pri pečicah, ki so dlje časa v uporabi, je dobro preveriti tesnjenje vrat.

• Kupujmo pečice z dobro izoliranimi stenami in večplastnimi stekli na vratih.

• Vrata pečice med peko odpremo čim manjkrat.

• Če imamo v pečici na razpolago ventilator, ga uporabljamo čim pogosteje.

• Če je le mogoče, pecimo več jedi hkrati.

• Za odtajevanje zmrznjenih jedi raje uporabimo mikrovalovko, če jo imamo.

• Električno pečico izklopimo vsaj 10 minut pred koncem peke, saj je v njej dovolj vročega/toplega zraka, ki bo jed spekel do konca.

• Jedi raje pogrevajmo na

kuhalnih ploščah kot v klasičnih pečicah, še bolje v mikrovalovkah.

Kaj je dobro

Ob vse večjih podražitvah energentov se vedno več gospodinjstev sprašuje, kako prihraniti pri energiji. Čeprav se zdi, da lahko posamezno gospodinjstvo privarčuje le malo energije, raziskave kažejo, da temu ni tako. Privarčujemo lahko pri ogrevanju prostorov, razsvetljavi in vseh gospodinjskih opravilih. Tudi vsakodnevna priprava hrane terja znatne količine energije. Kozarec

vedeti o mikrovalovnih

pečicah?

V njih se peka odvija s pomočjo mikrovalov, ki zanihajo molekule vode in tako povečajo temperaturo jedi. Pri tem ostanejo vse snovi, ki ne vsebujejo vode, hladne. To pomeni, da se v mikrovalovni pečici posoda ne segreva. Pri tem načinu segrevanja je potrebno veliko manj energije za peko in pogrevanje hrane ter pripravo toplih napitkov kot v klasičnih pečicah.

Primerjava

različnih

aparatov za kuhanje in peko

Prostor v pečici bomo najbolje izkoristili, če v njej pečemo več jedi hkrati. Kozarec vode bomo do vrenja najbolj učinkovito segreli v mikrovalovni pečici ali grelniku vode.

Za kuhanje testenin oz. zelenjave je priporočljivo, da vodo segrejemo v grelniku vode oz. mikrovalovni pečici, nakar to vodo prelijemo v posodo. Podatki v primeru pogrevanja enolončnice in kuhanja kaše kažejo, da je najbolj učinkovit način raba mikrovalovne pečice.

Če primerjamo rabo štedilnikov, ugotovimo, da je raba energije indukcijskega štedilnika nižja od klasičnega električnega štedilnika.

Gospodinjstva si danes težko predstavljamo brez gospodinjskih aparatov, energija, ki jo pri vsakodnevnem delovanju porabijo, pa predstavlja pomemben delež v skupni porabi energije. Zaradi tega je pomembno, da pri nakupu novega gospodinjskega aparata razmislimo o nakupu varčnega. Pri tem nam lahko pomaga energijska nalepka, ki je enostaven grafični prikaz najpomembnejših podatkov o rabi energije in ostalih standardiziranih podatkov za posamezne gospodinjske aparate. Da bi se lažje odločili za nakup varčnega gospodinjskega aparata, pa je pomembno poznati njeno vsebino.

za naše zdravje

Kako pomembno je uživanje citrusov?

V jesenskih dneh nam citrusi na naše mize prinašajo sonce. Niso pa le prijetnega vonja in lepi na pogled, ampak so zelo koristni tudi za naše zdravje. Pomembno je, da jih uživamo pogosto, sploh če nas mučijo prehladi, smo utrujeni in nahodni. Zakaj bi v prehrano vključevali tablete in praške z vsebnostjo C-vitamina, ko pa imamo citruse ali agrume – limone, pomaranče, mandarine, grenivke in limete – na dosegu roke.

Od kod prihajajo?

Gre za plodove, ki rastejo na cvetočih drevesih in grmih. Njihova značilnost je usnjata lupina in bela kožica, ki obdaja seme sadeža. V naravi rastejo v Avstraliji, na Novi Gvineji, Novi Kaledoniji in v Jugovzhodni Aziji. V tropskem in subtropskem podnebju jih gojijo povsod po svetu. Države, največje pridelovalke, so Španija, Brazilija, Kitajska, Združene države, Mehika in Indija. Nam najbližje limone in mandarine prihajajo s sosednje Hrvaške. Zato je dobro posegati po njih, saj imajo najkrajšo pot od grma do krožnika.

Za kaj je koristen vitamin C?

Vitamin C spada med antioksidante, ki ščitijo tkiva pred poškodbami. Sodeluje pri uničevanju strupov, ki pospešujejo nastanek raka, pomemben pa je tudi pri krepitvi imunskega sistema. Poleg omenjenega je še v veliko pomoč pri izrabljanju železa, prispeva pa tudi pri nastajanju kolagena za normalno delovanje kosti, hrustanca, dlesni, zob in kože. Samo s polovico pomaranče pokrijemo dnevne potrebe po tem vitaminu. Agrumi vsebujejo veliko drugih vitaminov in mineralov, vključno z vitamini B, kalijem, fosforjem, magnezijem in bakrom. Vsebujejo še rastlinske snovi (več kot 60 flavonoidov, karotenoidov in esencialnih olj), ki med drugim delujejo protivnetno in antioksidativno.

So dober vir vlaknin

Že en kozarec pomarančnega soka vsebuje 4 grame vlaknin. Strokovnjaki pravijo, da je dobro, da na vsakih 1000 zaužitih kalorij zaužijemo tudi 14 g vlaknin. Te izboljšujejo prebavo in pomagajo pri hujšanju. Še posebej veliko vlaknin vsebujejo pomaranče.

Imajo izjemno malo kalorij

Zmanjšajo verjetnost ledvičnih kamnov

Mandarine

Ledvični kamni so boleči mineralni kristalčki. Nastanejo v primeru, da je naš urin zelo koncentriran ali pa imamo v njem večje količine mineralov, iz katerih se oblikujejo kamni. Ledvični kamni se oblikujejo tudi zaradi nizkih stopenj citratov v urini – te pomagajo zviševati prav citrusi.

Dobri za srce

Neka japonska študija je odkrila, da ljudje, ki pojedo večje količine tega sadja, redkeje zbolevajo za srčnimi infarkti in kapmi. Grenivke naj bi celo pomagale zniževati sistolični krvni tlak.

Za kaj so koristne pomarančne,

in

Pomaranče izvirajo iz Azije. Vsebnost vitamina C v pomarančah zagotavlja antioksidativno zaščito pred prostimi radikali, ki povzročajo raka. Vitamin C v pomarančah lahko zmanjša tudi tveganje za smrt, pridružene bolezni srca in ožilja.

V jeseni, ko naš imunski sistem ogrožajo razne bakterije, virusi in okužbe iz okolice, mandarine ščitijo naše telo, saj ga oskrbujejo kar z dvakratno mero vitamina C, kot nam ga ponujajo pomaranče. Poleg vitaminov so obogatene z vlakninami in vodo, ki dajejo občutek sitosti. Pektin iz

olja delujejo proti stresu ter tesnobnim, depresivnim in nervoznim občutkom

mandarine preprečuje rast sladkorja v krvi. Vsakodnevno uživanje se priporoča vsem, ki se borijo s kilogrami in prevelikim apetitom, saj preprečujejo občutek lakote.

Vitamin C spada med antioksidante, ki ščitijo tkiva pred poškodbami.

Grenivke so k nam prišle z Jamajke. Plodovi so odličen vir vitamina C. To je pomembno za zdravje imunskega sistema. Vsebnost vitamina C v grenivkah skrajša trajanje prehlada in zmanjša resnost simptomov. Grenivke vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in hranilnih snovi, ki so lahko koristen dodatek k dnevni prehrani.

Limone so uporabne na različnih področjih. Pomagajo zmanjšati otekline in vnetja. Idealne so za ljudi, ki trpijo zaradi okužbe sečil in visoke vsebnosti kisline v urinu. Pomagajo pri odpravi škodljivih bakterij iz telesa. Vsebujejo veliko hranilnih snovi, vitaminov in mineralov, ki imajo

dober vpliv na splošno zdravje in počutje.

S citrusnimi olji tudi nad stres

A zato veliko vode in vlaknin, ki nas nasitijo. Ena majhna klementina ima 35 kalorij, srednje velika pomaranča pa 62. Sok ene limone ima le 12 kalorij.

Nespečnost, glavoboli, prebavne težave, zvišan krvni tlak, vrtoglavica in tresavica, potne roke, slabost, bolečine v vratu, ramenih in hrbtu ter posledično oslabljen imunski sistem – telo se odzove na stres različno, vsekakor pa nas vedno pravočasno opozori tako na psihični kot fizični ravni. Citrusna olja vsebujejo učinkovino d-limonen, ki deluje proti stresu ter tesnobnim, depresivnim in nervoznim občutkom. Le nekaj kapljic v izparilniku bo 'razkužilo' in poživilo prostor, osredotočilo um ter dvignilo razpoloženje, medtem ko bo nekaj kapljic v masažnem olju ali kopeli sprostilo mišice, bolečine v vratu in ramenih, ki nam

Uživanje

naj bo zmerno

Uživanje citrusov ima sicer tudi nekaj slabih plati, zato s količinami ne pretiravajmo. Ob zaužitju prevelikih količin se namreč poveča tveganje zobnih obolenj, ker kislina v tem sadju poškoduje zobno sklenino. Prav tako ni dobro piti prevelikih količin sokov citrusov zaradi dodanega sladkorja, temveč je bolje zaužiti sadje kot tako. Če jemljemo določena zdravila, se pri zdravniku pozanimajmo tudi o možnih stranskih učinkih, ki bi jih imelo hkratno uživanje zdravil in grenivke.

mandarine, grenivke

limone?

otrdijo v stresnih situacijah ali ob napornejših obdobjih.

Zanesljivo tudi proti Kopru

Velenjčani v drugem polčasu pritisnili na plin in si priigrali 4. zaporedno zmago v domačem prvenstvu

Velenje, 13.

novembra –

Rokometaši Gorenja Velenja nadaljujejo mini serijo zmag. Po slavju v 2. krogu Evropskega pokala in suvereni zmagi v pokalu Slovenije so se veselili tudi v osmem krogu domačega prvenstva. Na domačih tleh so se pomerili s Koprčani, ki so se v izenačenem prvem polčasu uspešno upirali domačinom in si v 23. minuti priigrali prednost treh zadetkov (13 : 10). Velenjčani večjega pobega niso pustili in si do odmora priigrali vodstvo z minimalno prednostjo (15 : 14). V nadaljevanje srečanja so se podali brez Branka Pre-

doviča, ki si je prislužil rdeči karton. Tudi v uvodnih minutah drugega polčasa so navijači v Rdeči dvorani spremljali izenačen obračun. Velenjčani

so si prvo večjo zalogo zadetkov priigrali na polovici drugega dela, ko je za 24 : 19 zadel Tilen Sokolič. Izdatnejšo prednost pa so si priborili v

zadnjih desetih minutah tekme in se ob sodnikovem žvižgu veselili zmage s 34 : 26. Enajst zadetkov je za Velenjčane prispeval Tilen Sokolič, ki je bil sedemkrat uspešen s sedmih metrov.

Varovanci Zorana Jovičića po šesti zmagi v letošnji sezoni lige NLB ostajajo za petami Celjanom in Trebanjcem. Slednji so v preteklem krogu aktualnim državnim prvakom iz knežjega mesta suvereno odščipnili prvi dve točki, tokrat pa so nadigrali še Slovenj Gradec.

Emir Taletović, RK Gorenje: »Odigrali smo zelo dobro tekmo. Predvsem v drugem polčasu, ko smo stopili skupaj in popravili napake iz prvega. Na rezultatu se vidi, da smo na koncu zasluženo slavili zmago.«

�� tr, foto: RK Gorenje Velenje

Delitev točk na velenjski zelenici

Rudarji

Velenje, 13. novembra –Drugoligaši so pretekli vikend vstopili v drugo polovico letošnje sezone, ki je postregla z nemalo presenečenji. Od svojega cilja – povratka med elito – so se v prvem delu sezone dodobra oddaljili toplo hladni Velenjčani, ki so si svoj prvi polni izkupiček točk priigrali šele v petem krogu, ko so na gostovanju premagali Dob. Sledila je zmaga na domačih tleh, kjer so premagali Brinje Grosuplje, nato pa so zapadli v novo rezultatsko krizo. Ta je s trenerskega stolčka odnesla Simona Dvoršaka, na njegovo mesto pa je sedel Adnan Zildžović. Pod taktirko novega stratega so se Rudarji le nekoliko prebudili in na treh zaporednih domačih dvobojih vknjižili tri zmage. Pozitivno serijo je v prejšnjem krogu prekinila Ilirija, ki jih je v Ljubljani ugnala s 3 : 1.

Knapi tudi preteklo nedeljo niso našli poti do zmage. Na stadionu Ob jezeru so v 16. krogu gostili Beltinčane, ki so se z Velenjčani pomerili že na uvodni tekmi letošnje sezone

in jim zadali prvi poraz. Gostje so povedli že v 6. minuti srečanja, za minimalno prednost (1 : 0) na velenjski zelenici je poskrbel Henrik Nerguti, ki je postavil tudi izid prvega polčasa. V drugem polčasu so Prekmurci vodstvo zvišali, v 54. minuti je za 2 : 0 zadel Maksimiljan Zorman Zaostanek domačih je le nekaj minut kasneje znižal Omar Kočar, nato pa je Velenjčane v 77. minuti v igro vrnil Nik Omladič, ki je poskrbel za izenačenje (2 : 2). Zadnje minute obračuna niso prinesle preobrata in ekipi sta se morali zadovoljiti s točko.

Rudarji tudi po 16. krogu ostajajo na 7. mestu lestvice, z znatnim zaostankom (17 točk) za vodilno Rogaško, ki bo Velenjčane gostila v naslednjem krogu. Slatinčani so že 13 krogov zapored neporaženi, z zmago proti Iliriji pa so obdržali tudi minimalno prednost pred Kidričani, ki jim s točko manj dihajo za ovratnik.

�� Tr, foto: Stane Vovk

Atleti lahko trenirajo pod šotorom

Velenje, 10. novembra – Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana je na pobudo Atletskega kluba Velenje pokril malo atletsko stezo za treninge atletov v zimskem času. Šotor v velikosti 36 x 12,5 metra bo osvetljen po standardih za izvedbo treningov in jih bo omogočal tudi v večernih urah. Športniki bodo treninge pod šotorom na podlagi iz tartana lahko izvajali predvidoma do aprila prihodnjega leta.

Pod šotorom je mogoče trenirati štart šprinta, skok v višino in ostale osnovne

tehnike atletike. Na vzhodni strani je možno stranico odpreti, kar omogoča iztek za atlete, za kar je Rdeča dvorana ŠRZ dodatno uredila peščeno podlago in na njo namestila podlago iz umetne trave. Šotor ni namenjen zgolj atletom, ampak je namenjen za treninge tudi drugim športnim klubom in društvom, predvsem nogometašem NK Rudar in klubu ameriškega nogometa Črni rudar Velenje. Športnikom je na voljo tudi vsa športna infrastruktura na Mestnem stadionu Velenje. ��

V pokalnem tekmovanju do osmine finala

Četa Adnana Zildžovića se preizkuša tudi v Pokalu Pivovarne Union. Po suverenih zmagah proti nižjeligašem (z 8 : 0 so ugnali Vojnik, s 4 : 0 Posavje Krško, z 10 : 0 Brežice in s 4 :1 Premium Dobrovce) so se Velenjčani uvrstili med najboljših 16.

TAKO so igrali

2. SNL, 16. krog

Drugi rezultati: Krško – Riko Ribnica 32:33, Slovenj Gradec Trimo Trebnje 29:40, Celje Pivovarna Laško – Urbanscape Loka 31:24, Krka – Dobova 30:25, Maribor Branik – Sviš Ivančna Gorica 27:28, Jeruzalem Ormož - LL Grosist Slovan 27:33.

Lestvica: 1. Trimo Trebnje (14), 2. Celje Pivovarna Laško (14), 3. Gorenje Velenje (13), 4. Riko Ribnica (12), 5. Krka (10), 6. Slovenj Gradec (9), 7. Urbanscape Loka (8), 8. Sviš Ivančna Gorica (6), 9. Jeruzalem Ormož (6), 10. Koper (5), 11. LL Grosist Slovan (4), 12. Dobova (4), 13. Maribor Branik (3), 14. Krško (2).

Pokal Slovenije, 1/16

finala

Dobova – Gorenje Velenje 24 : 33 (11:17)

Gorenje Velenje: Skok, Taletović, Tajnik 2, Pipp 3, Pajt 3, Hebar 1, Drobež, Kovačič 1, Sokolič 5 (3), Verdinek 2, Šiško 8, Grmšek 1, Slatinek Jovičič 3, Mlivić 2, Predović 2, Hriberšek.

Martinovič (od 65. Baruca), Karabatić, Bošković. Drugi rezultati: Brinje Grosuplje –Krka 1:3, Rogaška – Ilirija 1911 1:0, Kety Emmi&Impol Bistrica – Jadran Dekani 1:1, Fužinar Vzajemci – Roltek Dob 2:2, Triglav Kranj – Vitanest Bilje 0:1, Nafta 1903 – Primorje 2:4, Aluminij – Krško 2:0.

Lestvica: 1. Rogaška (37), 2. Aluminij (36), 3. Krka (31), 4. Ilirija 1911 (29), 5. Nafta 1903 (25), 6. Beltinci Klima Tratnjek (22), 7. Rudar (30), 8. Kety Emmi&Impol Bistrica (30), 9. Vitanest Bilje (20), 10. Vitanest Bilje (17), 11. Triglav Kranj (18), 12. Fužinar Vzajemci (17), 13. Jadran Dekani (16), 14. Krško (15), 15. Roltek Dob (14), 16. Brinje Grosuplje (12).

Pokal Pivovarne Union, 1/16 finala

Rudar Velenje – Premium Dobrovce 4:1 (2 : 0) Strelci: 1:0 Omladič (3.), 2:0 Omladič (41.), 3:0 Mezga (59.), 3:1 Polak (76.), 4:1 Pejović 0:2 (91.)

Ose do osmine finala

Dobova, 9. novembra – Velenjčani so se predpreteklo sredo podali v boj za svoj četrti naslov pokalnih prvakov. Osmino finala so si priigrali v Dobovi, kjer ni prišlo do kakšnega presenečenja. Favorizirane ose so po petnajstih minutah igre povedle s petimi zadetki prednosti (10 : 15), v drugi polčas pa so vstopile s prednostjo petih golov - 17 : 11. Varovanci Zorana Jovičića tudi v drugem delu niso popuščali in si z zmago 33 : 24

priigrali osmino finala. »Pričakovali smo težko tekmo na gostujočem igrišču. V teh dveh dneh smo se na nasprotnika dobro pripravili, kar smo na tekmi tudi pokazali in se zasluženo veselili visoke zmage in napredovanja,« je po tekmi dejal Peter Šiško, ki je za aktualne pokalne prvake prispeval sedem golov. ��

ZAPOSLIMO

Kolektiv Energetike Celje razpisuje prosto delovno mesto: STROJNIK

– m/ž

Minimalni pogoji za zasedbo delovnega mesta:

• stopnja-raven izobrazbe: IV. stopnja izobrazbe elektro ali strojne smeri,

• poklic: elektrikar, elektromehanik, strojni mehanik, ključavničar in drugi poklici srednje poklicne izobrazbe elektro ali strojne smeri,

• alternativa: mehatronik, strojni tehnik, elektrotehnik

• delovne izkušnje: 3 leta na enakih ali podobnih delih,

• tekoče razumevanje, govorjenje in pisanje v slovenskem jeziku,

• vozniški izpit B kategorije, splošna zdravstvena sposobnost (zdravniško spričevalo pooblaščenega zdravnika).

Od kandidatov pričakujemo poznavanje tehnike in tehnologije za proizvodni energetski obrat, računalniškega sistema centralnega nadzornega sistema, osnove predpisov in internih pravil iz tehničnega okoljevarstvenega področja dela in ekologije.

Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev (z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja za nedoločen čas), zaradi povečanega obsega dela, s polnim delovnim časom, delo je organizirano v turnusu. Delo se opravlja na objektu termične obdelave odpadkov.

Kratka vsebina dela:

• nadzorovanje, obratovanje in posluževanje vseh postrojev v obratu termične obdelave, skladno z obratovalnimi navodili, tehničnimi predpisi, varstvom okolja, vzdrževalnimi navodili in predpisi varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti,

• vodenje obratovalnih dnevnikov, knjig periodičnih pregledov in posegov ter podajanje mesečnih poročil vodji,

• izvajanje vzdrževalnih in remontnih del na postrojenju obrata in v priročni delavnici,

• sprejemanje in oddajanje odpadkov, aditivov, ostale dobave, v skladu s tehničnimi predpisi in navodili.

Kandidati pošljejo prošnje z dokazili in življenjepisom s podrobnim opisom delovnih izkušenj na naslov sedeža podjetja v Celju, Smrekarjeva 1 ali na el. naslov: info@energetika-ce.si

Zadnji dan za oddajo prošnje: 27. 11. 2022

Uspešen začetek boja za ubranitev naslova pokalnih prvakov

Slovenke na velenjskih tleh spisale izjemno teniško zgodbo

Slovenska ženska teniška reprezentanca ob bučnem vzdušju poskrbela za senzacijo in premagala favorizirane Kitajke, ki so klonile še pred dvobojem parov – Kaja Juvan in Nina Potočnik sta poskrbeli za teniško poslastico in Belo dvorano dvignili na noge

Velenje, 11. in 12. novembra – Velenjska Bela dvorana je bila pretekli petek in soboto prizorišče teniškega spektakla. Slovenska in kitajska ženska teniška reprezentanca sta se namreč borili za nastop v finalu kvalifikacij za zaključni turnir pokala Billie Jean King. Slovenska izbrana vrsta se je v dvoboj podala močno oslabljena, vsaj na papirju. Svoj nastop je najprej odpovedala Tamara Zidanšek. Zaradi poškodbe se je morala tekmovanju odpovedati tudi specialistka za igro dvojic Andreja Klepač (36. WTA med dvojicami), ki je z reprezentantkami sicer pripotovala v Velenje in o svoji poškodbi spregovorila tudi na novinarski konferenci pred obračunom: »Že eno leto imam težave s hrbtom, na zadnjem turnirju v Mehiki sem se dodatno poškodovala. Opravila sem nekaj pregledov, fizioterapijo, poskusila sem vse, da bi bila pripravljena, ampak so mi zdravniki odsvetovali kakršnokoli aktivnost. Kaže na daljši odmor,« je dejala Klepačeva, ki je dekleta nato spodbujala s klopi. V Šaleški dolini so se poleg poškodovane Klepačeve zbrale še Živa Falkner, Pia Lovrič, Nina Potočnik in Kaja Juvan, na katero je po odpovedi dveh igralk padlo tudi breme rezultata, med omenjeno četverico je namreč edina, ki je na lestvici WTA uvrščena med najboljših sto. Po drugi strani je Kitajska v Velenje pripotovala s kar štirimi tenisačicami, ki se uvrščajo med stoterico najboljših: Qinwen Zheng (25.), Xiyu Wang (50.), Yue Yuan (74.) in Xinyu Wang (97.).

Neustavljiva Juvanova do izenačenja

Kapetan Andrej Kraševec z ekipo je na velenjski pesek poslal Kajo Juvan in Nino Potočnik. Slednja je proti petindvajseti igralki sveta Qinwen Zheng v petek odigrala uvodni obračun in kljub porazu navdušila občinstvo v Beli dvorani. Petindvajsetletna Ptujčanka se je v prvem nizu odlično upirala Kitajki, ki je v podaljšani igri povedla, nato pa v drugem setu upravičila vlogo izrazite favoritke in Kitajski z zmago (7:6, 6:3) priborila prvo točko. »Moj glavni cilje je bil, da prikažem dobro igro, mislim, da mi je to tudi uspevalo, proti koncu pa mi je nekoliko zmanjkalo moči,« je po dvoboju dejala Potočnikova.

Rezultat je v naslednjem dvoboju izenačila Kaja Juvan, ki je še tretjič v karieri premagala Xinyu Wang (6 : 3, 6 : 1).

Juvanova je na igrišče stopila po nekajtedenskem tekmovalnem premoru, a je hitro ujela pravi ritem igre. »Na začetku sem bila nervozna, na koncu pa sem uživala v igri,« je dejala Ljubljančanka, ki je ni zmedla niti prekinitev tekme zaradi preobremenjenosti električnega omrežja v dvorani. »Niso me ustavile luči, niti ona,« je še pripomnila po zmagi.

Na krilih navijačev do senzacije

Po izenačenem prvem dnevu je bil v soboto najprej na vrsti obračun najbolje uvrščenih reprezentantk Qinwen Zheng in Kaje Juvan, ki je prikazala eno svojih najboljših predstav v dresu Slovenije ter zabeležila deveto zmago zapored v posamičnih nastopih za slovensko reprezentanco. Prvi niz je sicer pripadel Kitajki, drugega pa je Juvanova dobila v izjemni podaljšani igri, v kateri je najprej zapravila vodstvo s 6 : 2, nato pa končno strla Zhengovo, se suvereno podala v tretji niz in z novo zmago (2 : 6, 7 : 6(6), 6 : 3), Sloveniji priborila pomembno točko za vodstvo (2 : 1).

»Zelo vesela sem, da mi je uspelo. Res je kvalitetna nasprotnica, ne vidim veliko aspektov igre, ki ji ne grejo. Jaz pa že precej časa, razen včeraj,

Slovenija – Kitajska 3 : 1

Nina Potočnik - Qinwen Zheng 6:7 (1), 3:6

Kaja Juvan - Xinyu Wang 6:3, 6:1

Kaja Juvan - Qinwen Zheng 2:6, 7:6 (6), 6:3

Nina Potočnik - Xiyu Wang 6:3, 6:2

nisem igrala tekme. Kakšno točko, ki je ne bi smela, sem izgubila v prvem setu, v drugem sem ponovno malo spustila in se je hitro obrnilo, ampak sem si rekla, da se bom še borila. Vse skupaj se je povrnilo v tretjem setu, kjer sem se ponovno sprostila, začutila tekmovalni ritem in se vrnila v igro.« Po pravi teniški poslastici je na velenjskih tleh sledil še vrhunec sobotnega popoldneva. V dvoboj proti 50. igralki sveta, Xiyu Wang, se je podala Nina Potočnik, ki je Belo dvorano dvignila na noge. Uspešno se je zoperstavila več kot 200 mest višje uvrščeni Kitajki (6 : 3, 6 : 2) in poskrbela za eno najbolj odmevnih zmag v slovenskem ženskem tenisu.

Gostje iz Kitajske so tako s 3 : 1 klonile še pred dvobojem parov, slovenska izbrana vrsta pa se je uvrstila v finale kvalifikacij za zaključni turnir pokala BJK.

Prednost dala reprezentanci

Nina Potočnik , ki je pred velenjskim občinstvom prikazala dve izjemni predstavi in poskrbela za prijetno presenečenje sobotnega popoldneva, je bila v slovensko vrsto vpoklicana tik pred zdajci. Štajerka je pokazala svoj ekipni duh v sicer individualnem športu in reprezentanco postavila na prvo mesto, čeprav je s tem izpustila nastope, ki bi ji lahko prinesli kvalifikacije na OP Avstralije.

»Igrati za državo je posebna čast, ki ti da motivacijo, še posebno, če igraš na domačem terenu pred domačim občinstvom, zato sem še toliko bolj vesela.

Kadarkoli so me vpoklicali sem se odzvala in brez kakršnega koli dvoma se vedno bom,« je dejala Potočnikova, ki je prav v tem mesecu dosegla svojo najvišjo uvrstitev v karieri, 270. mesto. »Letošnja sezona je ena izmed boljših v moji karieri. V zadnjem času sem odigrala veliko kvalitetnih tekem proti dobrim nasprotnicam in mislim, da sem naredila nadgradnjo.« Slovensko tenisačico je v preteklih letih pestila poškodba kolka, ki bi jo lahko stala tudi igranja tenisa. »To smo nekako sanirali, tako da zdaj je bolje. Me je pa to oviralo na treningih in tekmah. Veliko mi pomeni, da lahko grem zdaj na igrišče s prazno glavo in brez dvomov,« je o zahtevnem obdobju spregovorila Nina Potočnik, ki tudi v Velenju ni bila povsem zdrava. »Poškodba vratne mišice se je pojavila na zadnjem turnirju pred tremi tedni. Nismo je mogli sanirati, ampak naš fizioterapevt je odlično poskrbel za nas, rama je zdržala, a bolečina je še vedno prisotna,« je še dejala junakinja turnirja, ki je kljub bolečinam stisnila zobe in dokazala, da se lahko zavihti še višje. »To si že ves čas želim, ampak konkurenca je tudi na nižjih turnirjih zelo močna. Še posebej po koroni je zelo ostra in je velik problem priti v stoterico. Si pa želim in upam, da mi uspe.«

Odločitev za Velenje ni bila težka

Uspešno sodelovanje z lokalno skupnostjo – Posebna pozornost tudi za Velenjčanko Katarino Srebotnik

Po tem ko so si slovenske teniške igralke v Turčiji zagotovile nastop v polfinalu kvalifikacij za zaključni turnir svetovne skupine pokala BJK 2023, jim je ples kroglic namenil Kitajsko. Kljub na papirju precej neugodnim tekmicam, pa se je slovenski izbrani vrsti izpolnila želja nastopa pred domačim občinstvom. V Tenis Sloveniji so obračun sprva načrtovali v Ljubljani, a tam zanje niso imeli posluha. »Kot preostali opciji sta se izkazovala Maribor in Velenje, ampak smo se za Velenje odločili že zelo kmalu, še preden so stekli konkretni pogovori z Mariborom. Tukaj je dvorana s peščenim igriščem, ki je primerna tudi za to, da se okoli nje zgradi oziroma postavi vse potrebno. Pripadajoča infrastruktura, ki je zraven, je odtehtala. Morali smo namreč postaviti vse od prostora za tekmovalce, zdravnike, gledalce, novinarje … Je bila pa to tudi edina teniška dvorana v Sloveniji s peščenim igriščem, ki zadovoljuje meram za igriščem za potrebe televizijskega prenosa. Tudi Šaleški teniški klub na čelu z Matjažem Končanom se je pozitivno odzval in odločitev ni bila težka,« je izbiro velenjskega prizorišča pokomentiral direktor Tenis Slovenije Gregor Krušič

Organizacija turnirja v Velenju je sicer prinesla tudi številne izzive, s katerimi pa se je izkušena ekipa uspešno spopadla. »Ne bom rekel, da je šlo vse kot po maslu, ampak v skladu s pričakovanji.« Svoj košček v mozaik teniškega spektakla je dodala tudi velenjska lokalna skupnost. »Hvala Šaleškemu teniškemu klubu Velenje s predsednikom Matjažem Končanom in njegovo ekipo, županu Petru Dermolu, ki nas je podpiral pri projektu, zagotovo pa tudi predstavnikom Premogovnika Velenje in Hisense Gorenja, ki so nas tudi sponzorsko podpirali. Moram reči, da smo s sodelovanjem lokalne skupnosti zelo zadovoljni.«

Ker se je obračun odvijal v domačem mestu izjemne teniške igralke Katarine Srebotnik , ki je nedavno zaključila svojo dolgoletno kariero, so ji organizatorji med petkovima dvobojema pripravili manjšo slovesnost. »Katarina je izjemna tenisačica, športnica, ki si zasluži vse časti. To smo ji izkazali že v Portorožu in želeli smo ji še v njenem domačem mestu. Takoj, ko smo ji to omenili, je rekla, da ostaja v Sloveniji, čeprav vemo, da je ogromno tudi v tujini,« je o Srebotnikovi, ki je bila prisotna tako na slovesnosti kot na vseh dvobojih, povedal Krušič.

»Že včeraj sem videla, da se jim da parirati. Držala sem se dogovorjene taktike, na igrišču sem dala svoj maksimum, se borila za vsako točko in mislim, da je bilo to ključno,« je po zmagi dejala Ptujčanka, ki je dodala, da ni prikazala svoje najboljše igre, je pa zato dosegla najslajšo zmago. »Zelo mi je pomagala tudi publika, atmosfera je bila odlična. Igrati za državo je posebna čast, ki ti da dodatno motivacijo, zato sem toliko bolj vesela, da sem tukaj dosegla to zmago,« je tudi velenjsko občinstvo pohvalila Potočnikova.

»Res fenomenalno. Mi smo verjeli v zmago in upali, ampak da se bo obrnilo tako kot se je … to je pa samo za v knjigo. Veseli smo, presrečni, nadaljuje se pravljica iz Antalije. Vsa

čast Velenju, publika je bila fenomenalna, dihala je z nami,« je bil po zmagi navdušen kapetan Andrej Kraševec, ki je sicer Sloveniji minimalno prednost napovedoval že pred velikim obračunom.

»Vse skupaj se je povezalo. Zame je to poseben občutek, ekipa je velika, res smo povezani med sabo, vsi navijamo.

Tudi to, da sem lahko bila na klopi, ko je Nina igrala in naredila zadnjo točko, je bilo nekaj posebnega. V takšnih razmerah, proti takšni igralki, je pa to še toliko bolj sladko,« pa je po zmagi Slovenije dejala še Kaja Juvan. ��

Dan po sobotnem slavju je žreb Slovenkam že določil tekmice v finalu kvalifikacij za zaključni turnir svetovne skupine pokala BKJ. Slovenska ženska teniška reprezentanca se bo 14. in 15. aprila pomerila z Romunijo. »Naša želja je bila, da igramo doma, zato sem z žrebom zelo zadovoljen. Upam, da bomo aprila prihodnje leto Romunijo gostili pred polnimi tribunami slovenskih navijačev, ki bodo lahko na terenu bodrili najboljše slovenske igralke,« je po žrebu za STA dejal Andrej Kraševec.

Namizni tenis

Dva poraza igralcev Tempa

V soboto, 12. novembra, so igralci Tempa nastopili dvakrat. Najprej so dopoldan igrali tekmo 6. kroga proti ekipi Mengeš I in izgubili z rezultatom 0 : 4. Vse partije so odigrali na razliko, uspešnejši pa so bili igralci iz Mengša. Tekma je bila preložena, saj bo v soboto, 19. novembra, v

Velenju potekalo mednarodno prvenstvo Velenja za veterane in rekreativce. Popoldan pa so odigrali še tekmo 5. kroga proti ekipi Savinja I v Lučah. Tu so Velenjčani Tadej Vodušek, Andrej Gobec in Miha Kljajič odigrali nekoliko slabše in rezultat je bil na koncu 4 : 0 za ekipo Savinja I. Ekipa Tempa je na lestvici sedma s štirimi osvojenimi točkami.

Tea Rednak

Nina Potočnik

Samo bodi

Pater Karel Gržan meni, da bi morala biti vsaka šola posebna šola – Odtujeni smo od samega sebe, ker moramo nenehno nekomu ustrezati – Manipuliranje s slabimi novicami

Šoštanj, 9. novembra – Več kot petdeset poslušalcev je v Vili Mayer zbrano prisluhnilo patru Karlu Gržanu, se zamislilo, prikimalo in tudi nasmejalo njegovemu razmišljanju o nas samih, odnosih, šoli, vzgoji in izvirnosti vsake osebe. Na pogovorni večer z naslovom V odnosih povezani nas je povabila Sonja Bercko Eisenreich, patra pa povabila k besedi z vprašanjem: Zakaj človek beži od sebe?

Izvirnost osebnosti

»Kdo pa nas je prepoznal, da bi se mi poznali in ne bi bili odtujeni od samega sebe?« je naprej odgovoril in nadaljeval: »Koncept našega življenja je, da nam bližnji želijo samo dobro. Svet je pri tem postavil normative. Ko starš opazuje svojega otroka, ki mu želi le dobro, stalno preverja, ali bo otrok ustrezal pričakovanim konceptom: da bo v šoli dobil petico, da bo dobil dobro službo, da bo dobro situiran … Zato mu pripoveduje predvsem stvari, ki (še) niso dobre, kjer (še) ni uspešen. A vsi smo v marsičem dobri, v marsičem pa tudi nebo-

gljeni. Predvsem pa smo osebnostno zelo izvirni, neponovljivi. V želji, da bi tudi otrok ustregel staršem, začne igrati pričakovanja in stalno preverja, ali ustreza staršem, učiteljem, vsem, ki človeka ocenjujejo. S tem pa se človek oddaljuje od samega sebe.«

Ni bolj ali manj vrednih ljudi

Ena od manipulacij je, da ne prepoznamo slehernega človeka v odličnosti, izvirnosti njegove osebnosti. Ni bolj ali manj vrednih, vsak je polnovreden v originalu. Kdo nas prepozna kot take, se sprašuje Gržan.

Pri tem je podal dobro primerjavo: če bi pred skupino ljudi dal kotel vrele vode in različna zelišča, od katerih bi vsak izbral eno in naredil iz njega čaj, kakšen čaj bi dobil vsak od nas? »Vsak bi dejal, da je njegov čaj dober za to in za to. Zakaj tega ne znamo reči za ljudi? V proces izobraževanja, vzgoje dobimo zlata bitja, osebnosti, ki je vsaka vredna polnega spoštovanja in ovrednotenja. Zakaj tega ne znamo narediti pri ljudeh? Povedati, da je vsak dober za nekaj.«

Nisem mogel ustrezati normativom

Pater Gržan je dislektik in je imel v osnovni šoli zelo velike težave pri slovenskem jeziku, kjer je imel negativne ocene. Hoteli so ga poslati v posebno osnovno šolo. »Vsaka šola bi morala biti posebna šola. Šola, ki ne jemlje otroka kot posebnega, ga ne jemlje kot osebnega, ga industrializira. Spominjam se trpljenja, ki sem ga doživel, ker me niso prepoznali v izvirnosti moje osebnosti, ker sem moral ustrezati normativom. S tem sebe zapustiš … Ko me je zadela možganska kap, sem bil sam do sebe najbolj neprizanesljiv. Ker nisem mogel biti priden, nisem ustrezal pričakovanjem, nisem mogel … A že kot osnovnošolec nisem mogel …«

Zavest se prebuja

Vendarle Karel Gržan gleda na svet pozitivno. »Zavest se prebuja. Prepričan sem, da bo prišel čas –ne še takoj – ko bodo slehernega ob vstopu v proces vzgoje in izobraže-

Spoštovani Velenjčanke in Velenjčani,

veliko pogovorov smo opravili v zadnjem času Iz njih je bilo razbrati nezaupanje in nezadovoljstvo s sedanjim načinom vodenja občine in skrb za prihodnost Velenja. Volitve so čas za vaš glas, volitve so priložnost za spremembe! Priložnost, da začnemo skupaj, povezani, pisati novo uspešno zgodbo o mestu, ki je vzor drugim, o občini, ki je prijazna do vseh. Zgodbo, ki ne bo le virtualna, ampak resnična in bo naše življenje spremenila na bolje!

Mogoče ste ob vseh poskusih očrniti me v vaših očeh v dvomih Če doslej še niste dobili informacij iz prve roke, vas vabim, da si ogledate nekaj kratkih prispevkov, ki sem jih posnel za vas. V njih odgovarjam na neresnice, ki jih širijo o meni predvsem ljudje, ki me niti ne poznajo. Najdete jih na spletni strani www milanmedved si

Zdaj imamo priložnost spremeniti, kar nas moti! In, saj veste: "Priložnost zamujena ne vrne se nobena!" Zato zgrabimo priložnost in gremo v nedeljo na volitve! Izberimo lepo in varno prihodnost s številko 4!

vanja prepoznali v izvirnosti njegove osebnosti. Ta izvirnost je razpeta med tem, da nekaj zmorem, da imam talente, in nemočjo. Otroku je danih kup inteligenc, ne le racionalna. 98 odstotkov otrok je visoko nadarjenih. Sedanji pedagoški pristop jih priznava samo 2 odstotka. Inteligenca je čustvena, duhovna, socialna, odnosna, estetska, intuitivna, praktična, ekološka … Tudi racionalna, a ta za žlahtno sobitje ni kraljevska. Briljantni umi brez srčne inteligence so človeštvu naredili veliko slabega. Prepoznati je treba pri otroku koktejl danih inteligenc in šibka področja, na katerih mu lahko pomagamo.«

Genij je človek z napako

V njegovi posebnosti in z napako disleksije bi Karla tako v osnovni kot srednji šoli slabi pedagogi lahko »pokopali«. Danes ima, med drugim, doktorat iz literarnih ved, piše knjige in je odličen pripovedovalec. »Ker mi možgani po ustaljeni poti niso delovali, sem iskal pot k ustreznemu

rezultatu na svoj način. Na tej poti pa so vedno tudi nova odkritja, ki jih da kreativno mišljenje.« O genijih z napako piše zgodovina velikih genijev, ki so prišli do za človeštvo pomembnih odkritij po »napačni« poti.

Manipuliranje s strahom

Ljudje, ki danes manipulirajo z množicami, to počnejo s strahom, strašenjem in slabimi novicami. »Če boš gledal stene, ki te strašijo, te bo strah. Gledaš lahko naprej, v novi svet. V medijih prevladujejo slabe novice. Včasih je bilo razmerje pri poročanju 1 : 7 za slabe novice, zdaj je 1 : 17. Zakaj nam servirajo le to, kar nas straši – lakota, vojna, zeblo nas bo, potres, zbolel boš? To je manipulativni pristop. Med novicami bi morale biti tudi take, ki te stimulirajo, prebujajo zavest, prebujajo novost. Trije miselno prebujeni na 1.000 prebivalcev naredijo kvantni premik zavesti. Tega se manipulatorji bojijo, kajti če ljudje slabe novice širijo naprej, so te dobili na svojo st

Karel Gržan je po novem kaplan kar v treh župnijah, Solčava, Luče in Ljubno, živi pa po preživeli možganski kapi na samem na gorski jasi z gospo Katro – kobilo.

Čas za zimsko opremo

Ob vojni v Ukrajini in negativnih novicah glede oskrbe z energijo v zimskem času smo oktober in prve dneve novembra preživeli ob dokaj visokih temperaturah in lepem vremenu. A 15. november je za nami, in od takrat veljajo zakonske določbe za obvezno zimsko opremo, ki jih moramo upoštevati. Osebno menim, da ne zgolj zaradi predpisanih glob, ampak predvsem zaradi lastne varnosti in varnosti ostalih udeležencev v prometu ter nevšečnosti, ki jih lahko imamo, če se znajdemo na cesti v zimskih razmerah brez ustrezne opreme.

Pravilnik o delih in opremi vozil za zimsko opremo motornih vozil določa naslednje pogoje.

1. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo, morajo biti:

• zimske pnevmatike na vseh kolesih ali

• letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa.

Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled).

2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo, morajo biti:

• zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali

• letne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa.

Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato.

3. Kanali dezena pnevmatik morajo biti globoki najmanj 3 mm.

4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo proizvajalčevo oznako "M+S" ali ''M.S''ali ''M&S''.

Pri zamenjavi pnevmatik so vulkanizerji in avtomehaniki pozorni na tlak v pnevmatikah, od katerega je odvisno, ali bodo pnevmatike izkoriščene optimalno ali preslabo glede na svoje lastnosti. Poleg oprijema vozišča in stabilnosti vozila pri vožnji je od tlaka v pnevmatikah odvisna tudi poraba goriva. Glede na visoke cene goriva se splača vsaj enkrat na mesec preveriti tlak v pnevmatikah in tako poleg dobrih voznih lastnosti poskrbeti tudi za cenejšo vožnjo. Vulkanizerji svetujejo, da upoštevamo navodila proizvajalcev, prav tako pa da pnevmatike (zaradi nižjih temperatur) napolnimo z eno oziroma dvema desetinkama bara več. Prenizek tlak je razlog za večjo obrabo zunanjih robov pnevmatike, če je previsok, pa je izpostavljen osrednji del.

Zimske pnevmatike je treba namestiti tudi na avtomobile s štirikolesnim pogonom. Brez njih je vožnja veliko bolj tvegana in nevarna. Ob sneženju in poledeneli cesti štirikolesni pogon brez ustreznih zimskih pnevmatik z ustreznim profilom ne pomeni veliko. Štirikolesni pogon sicer omogoča boljšo stabilnost vozila, vendar je treba kljub temu upoštevati vozne razmere in okoliščine na cesti in temu prilagoditi hitrost vožnje. Poleg zimskih pnevmatik policisti svetujejo, naj takoj poskrbimo tudi za ostalo opremo in pripomočke, ki nam omogočajo brezskrbno in predvsem varno vožnjo v zimskih razmerah. V teh dneh na številnih pooblaščenih servisih ponujajo ugodno menjavo metlic na brisalcih, ki morajo biti v dobrem stanju, da lahko očistijo vetrobransko steklo. Preverimo tudi količino tekočine za vetrobransko steklo z dodatkom proti zmrzovanju ter v avto postavimo strgalo za led in metlico, ki sta nepogrešljiva dela zimske opreme vsakega avtomobila. Slabše vozne razmere v zimskem času zahtevajo dodatno pozornost. Ne pozabimo tega in se na pot odpravimo pravočasno, hitrost vožnje pa vedno prilagodimo voznim razmeram. Srečno in varno!

MODROBELA KRONIKA

Nove javne električne polnilnice

Velenje, 14. novembra –Na parkiriščih ob Prešernovi cesti bo podjetje Mega M do konca novembra postavilo pet novih električnih polnilnic za električna vozila, ki se bodo pridružile dvema električnima polnilnima postajama za brezplačno polnjenje štirih vozil hkrati (štirje priključki Type 2; hitro polnjenje moči 22 kW-AC). Ena je v kletni etaži garažne hiše Mercator, druga pa na parkirišču za upravno stavbo Mestne občine Velenje. Obe sta v lasti MO Velenje. V mestu bodo tako na razpolago javne elek-

Zakaj ne v Zbirni center?

V bližini Škalskega jezera in paintball igrišča že nekaj časa nekdo odlaga različne betonske odpadke, kose asfalta, pesek in drug gradbeni material, sanitarno opremo, smeti … Glede na količine in vrsto odpadkov ti tja niso mogli biti prineseni peš, temveč pripeljani z večjim vozilom. Kar kažejo tudi blatne sledi, ki jih je vozilo pustilo na glavni cesti … In glede na to, da je v neposredni bližini Zbirni center Velenje, bi pričakovali, da bo voznik zapeljal le malo dlje in odpadke odložil tja, kamor spadajo, in ne na travnik. In zakaj jih ne? Kdo jih bo odstranil? �� Dj, jš

Prosjačil je za denar

Velenje, 10. november – V trgovini je varnostnik zadržal tujca, ki je nadlegoval stranke in prosjačil za denar. Policisti so mu na kraju izrekli globo za prekršek.

Nepravilno vključevanje v promet

Velenje, 10. november – Na Cesti talcev je prišlo do prometne nesreče zaradi nepravilnega vključevanja v promet. Ena oseba je pri tem utrpela lažje telesne poškodbe. Povzročitelju so izdali plačilni nalog.

Pridržali vinjenega voznika

Velenje, 10. november – V četrtek zvečer so policisti do streznitve pridržali voznika osebnega avtomobila, ki je vozil pod vplivom alkohola nad najvišjo dovoljeno mejo. Zanj bodo podali obdolžilni predlog.

Mastil se bo

Velenje, 10. november – V trgovini je neznani storilec ukradel več suhomesnih izdelkov v vrednosti 76 evrov, pri begu iz trgovine pa odrinil varnostnika, ki ga je poskušal ustaviti. Za storilcem še poizvedujejo.

POLICIJSKA kronika

Ni dobil pijače

Gaberke, 11 november – Občan je pod vplivom alkohola v lokalu zahteval pijačo, vendar mu natakarica ni postregla. Jezen je prevrnil kozarce s točilnega pulta. Z dejanjem si je prislužil kazensko ovadbo za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, proti njemu pa bodo sprožili tudi prekrškovni postopek zaradi kršitve javnega reda in miru.

Iz lope odnesel pijačo

Bele Vode, 12. november – Neznani storilec je vlomil v leseno vrtno lopo in iz notranjosti odtujil karton piva in steklenico žgane pijače. Policisti za storilcem poizvedujejo.

Zapeljal na bankino in trčil

Velenje, 12. november – V Podkraju je voznik osebnega avtomobila zapeljal na bankino in trčil. Pri trku je utrpel lažje telesne poškodbe. Zoper voznika sledi prekrškovni postopek.

Ni upošteval navodil varnostnika in policistov

Velenje, 13. november – V nedeljo okoli tretje ure so policisti posredovali v lokalu, kjer je vinjen gost zahteval alkoholno pijačo, s katero mu niso postregli. Na

trične polnilnice za polnjenje devetih vozil hkrati.

V prihodnjih letih občina načrtuje širitev polnilne infrastrukture v skladu z usmeritvami Agencije za energijo, pri čemer občina aktivno spremlja uporabo naših električnih polnilnic ter skladno z nacionalnimi razvojnimi usmeritvami načrtuje razvoj polnilne infrastrukture, podpira razvoj alternativnih pogonov vozil in uvajanje potrebne infrastrukture.

Sprejet je bil tudi odlok, ki ureja in omogoča postavitev polnilnih postaj zainteresiranim podjetjem. ��

kraju ni upošteval navodil varnostnika, kasneje pa se tudi ob prihodu policijske patrulje ni pomiril in ni upošteval ukazov policistov. Pridržali so ga do streznitve, izdali mu bodo tudi plačilni nalog zaradi več kršitev javnega reda in miru ter Zakona o zasebnem varovanju.

Snaha jo je zmerjala in žalila

Velenje, 13. november – V nedeljo popoldan se je na policijski postaji oglasila občanka in povedala, da je bila dan prej na obisku pri snahi, ki jo je verbalno napadla, zmerjala in žalila. Zoper kršiteljico bodo uvedli prekrškovni postopek.

Ukradel aluminijasto žico

Velenje, 14. november – Neznanec je iz kontejnerja na Dinosu ukradel okoli 400 kg aluminijaste žice v vrednosti 574 evrov. Za storilcem poizvedujejo.

Prijeli vandala iz garažne hiše

Velenje – Nedavno smo poročali o poškodovanju kamer in gasilnih aparatov v garažni hiši Mercator centra in pri avtobusni postaji v Velenju. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da sta kaznivega dejanja osumljena mladoletnika. Zoper oba bodo na okrožno državno tožilstvo podali kazensko ovadbo.

Adil Huselja varnostno ogledalo

Ob postavitvi polnilnih postaj na Prešernovi cest parkiranje vozil v tem času na določenih mestih ne bo možno.

PIRC, DUŠAN M.:

Kajuh v prozi

od – Odrasli 821.163.6-32 – Slovenske novele

Letošnja stoletnica rojstva šoštanjskega barda, ki je zaslovel s svojo socialno in uporniško protifašistično poezijo, ne bo ostala v kolektivnem spominu le kot jubilejno leto praznovanj. Trajni presežek bo namreč sedem monografij, posvečenih Karlu Destovniku - Kajuhu, ki njegovo dejavnost in življenje, ne le pesnjenje, proučujejo z različnih vidikov, od njegove proze, prevodov njegovih pesmi, uglasbljene poezije in dopisovanja, kar je doslej izšlo v štirih knjigah, ki jim sledijo še tri. Kajuh je bil pesnik, in dejstvo, da je napisal le malo proznih besedil, bi pisca monografije lahko spravilo v veliko zadrego. Rešitev je našel v povsem legitimni odločitvi o tematizaciji Kajuhovega proznega ustvarjanja v domačih in šolskih nalogah v zgodnjem najstniškem obdobju ter v mladostniških letih, ko je ob poeziji pisal tudi črtice, eseje, literarno kritiko, dramska besedila ter nekaj prevodov. In malo nenadoma postane veliko, ko upoštevamo, da je avtor živel komaj nekaj več kot enaindvajset let. Med drobci Kajuhovega proznega ustvarjanja je po obsegu najdaljša drama Mati, ki sta jo napisala skupaj z Bojanom Štihom, in prevoda dveh daljših proznih besedil. Pesnikovo prozno ustvarjanje je kronološko razdeljeno na najzgodnejše celjsko obdobje, ko je pisal šolske naloge, vaje in črtice, ter s prispevki med drugim sodeloval z revijo Slovenska mladina. Temu sledi mariborsko obdobje, med katerim je prevajal, ter ljubljansko obdobje umika pred Nemci in življenja v ilegali. Knjiga je izšla ob stoletnici Kajuhovega rojstva v mariborski založbi Litera.

KVARTIČ, AMBROŽ:

Križem svet: pesmi, uganke in dopolnjevanke

Do – Domoznanski oddelek 821-93 – Mladinsko leposlovje

Tematsko raznolika slikanica velenjskega etnologa in folklorista, novinarja in mladinskega pisatelja je že tretja njegova knjiga za otroke, zabavna in poučna ter opremljena z odličnimi ilustracijami Zvonka Čoha. Vsaki zgodbici v verzih, kot so denimo potovanje kapljice po oceanu, ledena doba, vulkani, potresi, plohe ali pa razgibani možgani sledi uganka ali dopolnjevanka. Tako se pojavi iz žive in nežive narave iskrivo in humorno povezujejo v poučne pesmi, ki pri malem bralcu vzbujajo domišljijo. Slikanica je izšla pri Mladinski knjigi.

�� S. G.

KINO spored

KAPA

Božični družinski film, 86 min (SLO)

Režija: Slobodan Maksimović Igrajo: Gaj Črnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Mašković, René Štur, Klemen Slakonja, Zala Djuric, Mila Maksimović, Tilen Kolbe, Emil Kulović, Jernej Kuntner, Klemen Klemen, Jaka Fon, Lotos Vincenc Šparovec, Nina Valič, Primož Pirnat Petek, 18. 11., ob 17. uri, velika dvorana

ČRNI PANTER: WAKANDA ZA VEDNO

Black Panther: Wakanda Forever, akcijska avanturistična drama, 161 min (ZDA). Režija: Ryan Coogler

Igrajo: Angela, Basset, Letitia Wright, Tenoch Huerta, Martin Freeman, Lupita Nyongo Petek, 18. 11., ob 19. uri, mala dvorana

Sobota, 19. 11., ob 17. uri, velika dvorana

MENI

The Menu, komični triler, 106 min (ZDA)

Režija: Mark Mylod. Igrajo: Anya Taylor-Joy, Arturo Castro, Ralph Fiennes Petek, 18. 11., ob 20. uri, velika dvorana

ZAPUŠČINA

The Estate, komedija, 95 min (ZDA)

Režija: Dean Craig. Igrajo: Toni Collette, Anna Faris, David Duchovny, Kathleen Turner, Rosemarie Dewitt, Ron Livingston Sobota, 19. 11., ob 19. uri, mala dvorana

ČRNI ADAM

Black Adam, akcijska pustolovščina, 124 min (ZDA). Režija: Jaume Collet-Serra Igrajo: Dwayne Johnson, Sarah Shahi, Pierce Brosnan

Sobota, 19. 11., ob 20.30, velika dvorana

VESELA POŠASTNA DRUŽINA 2

Happy family 2, sinhronizirana animirana pustolovščina, 103 min (ZDA)

Režija: Joann Sfar. Glasovi: Tina Ogrin, Mirko Medved, Aleksander Golja, Peter Urbanc, Katja Ogrin Nedelja, 20. 11., ob 16. uri, velika dvorana

DOBA ARMAGEDONA

Armageddon Time, drama, 114 min (ZDA). Režija: James Gray. Igrajo: Anthony Hopkins, Anne Hathaway, Banks Repeta, Jeremy Strong, Jaylin Gray Nedelja, 20. 11., ob 18. uri, mala dvorana

PR' HOSTAR 2

Komedija, 80 min (Slovenija)

Režija: Luka Marčetić. Igrajo: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Mario Ćulibrk, Niko Zagode, Aljoša Armuš, Haris Raković, Mateja Terseglav, Miha Brajnik Nedelja, 20. 11., ob 19. uri, velika dvorana

GAJIN SVET 2

Mladinska romantična komedija, 97 min (Slovenija). Režija: Peter Bratuša Igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar Ponedeljek, 21. 11., ob 18. uri, mala dvorana

SARAJEVO SAFARI

velenjska premiera z gostom Dokumentarni film, 75 min (SLO)

Režija: Miran Zupanič Sodelovali so: Stana Ćišić, Samir Ćišić, Faruk Šabanović, Edin Subašić Ponedeljek, 21. 11., ob 19. uri, velika dvorana

VELENJE

Četrtek, 17. 11.

10.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Moč branja: bralni klub za odrasle 18.00 Spletne platforme Knjižnice Velenje Spletni bralni klub Sončni žarek: Prestreljene sanje (Vlado Vrbič) 18.00 Velenjski grad Umetniška zbirka Galerije Velenje, 20. in 21. stoletje/stalna postavitev, odprtje prenovljene stalne postavitve Petek, 18. 11.

19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Koncert - Florian Palier (Avstrija), kitara 20.00 eMCe plac Snogg – Meltdown, black metal zabava ob izidu nove plošče Sobota, 19. 11.

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Pujski so zakon!, premiera Lutkovnega gledališča Velenje

20.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Noreia, koncert za Abonma Klub in izven

21.00 eMCe plac Blues punk koncert: The Hooten Hallers

Nedelja, 20. 11.

10.00 Velenjski grad

Mladi muzealci: Verzi, vrezani v

Velenje

Ponedeljek, 21. 11. 8.00-19.00

Knjižnica Velenje Brezplačen vpis ob dnevu splošnih knjižnic

10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Muzejski odmevi: 65 let Muzeja Velenje, podkast Torek, 22. 11.

17.00 Vila Rožle

Torkova peta: ustvarjalna delavnica in zaključek razstave "Ustvari cvet, en češnjev cvet"

18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami: Franc Žerdoner

19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovno srečanje Sreda, 23. 11.

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Povem vam zgodbo - potepanje po Velenju

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Spopad harmonik, Miha Debevec in Dejan Kušer, koncert za Abonma Mladost in izven

ŠOŠTANJ

Četrtek, 17. 11.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta Ponedeljek, 21. 11.

10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Dan splošnih knjižnic Torek, 22. 11.

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj D. Vidmar Čeru: Fürstentum Liechtenstein: Spregledani biser Evrope

ŠMARTNO OB PAKI

Sobota, 19. 11.

8:30 Zbirno mesto v Martinovi vasi Tradicionalni Martinov pohod s konji po mejah občine

14:00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Turnir pod šolskimi koši

15:00 Kleti odprtih vrat: Vinotoč Primožič in Špančeva zidanica (v Malem vrhu)

Nedelja, 20. 11.

13:00 Kleti odprtih vrat: Vinotoč Primožič in Špančeva zidanica (Mali vrh) Sreda, 23. 11.

18:00 Ob spomeniku padlim v I. svetovni vojni v Šmartnem ob Paki Regijska proslava ob državnem prazniku, dnevu Rudolfa Maistra

Lunine mene

novembra, ob 23:57, prazna luna (mlaj) 23.

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

• Mini DJ akademija za mlade od 9 – 12 let do 25. novembra

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Božični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do sobote od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si

Obuditi želijo krožno kulturo dajanja

Izmenjevalnica in odprtje dobrodelne trgovine Skupno dobro – Pomoči potrebnih družin je veliko

Šoštanj, 28. oktobra – V zgornjih prostorih Mercatorja Šoštanj so odprli dobrodelno trgovino Skupno dobro. Prostor bo namenjen spodbujanju dobrodelnosti, ponovne uporabe in sodelovanja. Franci Pečnik, predsednik Društva Pristop, ki deluje od leta 2018, je pojasnil: “Podjetniki z družbenim učinkom v sodelovanju z Zavodom Živim, ki znotraj svojega programa vzpostavlja prvo aktivnost, vzpodbujajo dobrodenost. Gre za nadgradnjo obstoječe de-

Skozi

javnosti – dobrodelno trgovino, spodbujanje in ozaveščanje o ponovni uporabi. Želimo si, da dobita dajanje in prejemanje enako vrednost.”

Darove

donatorjev podarijo naprej družinam Zavod Živim s programom Preživim pomaga družinam, ki

tančice

Večer na kavču

Danes razmišljam o tem, kako izgleda moj večer, in o tem, kako se razlikuje od tvojega.

Morda ob večerih bereš knjigo, posedaš pred televizorjem, pišeš, klepetaš z družino, prijatelji, se še zadržuješ v kakšnem fitnesu, morda si v službi, večerni šoli. Zagotovo bi se našlo veliko različnih odgovorov, če bi vprašali množico ljudi. Svoje večere rada preživim s slušalkami na ušesih. Seveda, ko mi dopušča čas in ko otroke poljubim za lahko noč. Spalnica je moj najljubši kotiček, kjer se lahko umirim in se posvetim tistemu, kar mi po dnevu napolni baterije. In to so izobraževanje, meditacija, reiki, glasba. Navdušena sem nad možnostmi, ki nam jih daje dostop do spleta. Koliko različnih stvari se lahko naučimo, izvemo, ugotovimo. Poslušamo lahko odlične svetovne in do-

so se kljub težki situaciji v nosečnosti pogumno odločile za ohranitev življenja otroka in v nosečnosti ter po porodu potrebujejo pomoč na različnih področjih. “Darove, ki jih dobimo od donatorjev, podarimo družinam. Dobrodelnost želimo širiti po zgledu drugih, da lahko svoj dar širijo in v trgovini izberejo izdelek po lastnih že-

ženskega pogleda

mače predavatelje, glasbenike, mislece, modrece, strokovnjake s področij alternativnih in novodobnih medicinskih spoznanj, enkratne vodene meditacija, telovadbe, recepte. Skratka, poplava vsega, s čimer lahko hranimo svojo dušo. Le na tem je, da vemo, s čim jo želimo hraniti. Večerno poslušanje poročil zame ni hrana za dušo, ampak je hrana za negativno obremenjevanje možganov in srca. Zato te spodbujam, da razmisliš, kako hraniš svojo dušo. Veš, pomembno je. Vse, kar slišiš in s tem počneš, tvori tvojo realnost. Pa je tvoja realnost res tisto, s čimer se lahko poistovetiš? Si to res ti? Večkrat sem že slišala o tako lepi besedni zvezi »moj notranji zemljevid sveta«. To je kot npr. zemljevid sveta. Če odpremo atlas, lahko natanko razberemo, kakšni so pokrajina sveta, značilnosti podnebja, gospodarstvo, skratka do potankosti vse značilnosti le-tega. In enako bi bilo, če bi

ljah. Vsi prihodki so namenjeni družinam v stiski in poslanstvu zavoda, saj je družin, ki potrebujejo pomoč, res veliko,” pojasni Pečnik, ki vidi, da so ljudje pripravljeni pomagati, če jim damo priložnost. “Večkrat smo to dokazali, skozi lokalne pobude in akcije, poleg tega želimo širiti dobrodelnost z zbiranjem materialne pomoči in promovirati dejavnost, razvijati in delati z družinami ter ljudi informirati, da odkrivajo nove oblike priložnosti dajanja.” Enkrat mesečno želijo pričeti z aktivnostjo druženj, ki jih imenujejo Izmenjevalnice, kjer posamezniki lahko prinesejo oblačila in otroško opremo in jo podarijo oziroma izmenjujejo.

Na Facebooku bodo obveščali o odpiralnem času dobrodelne trgovine Skupno dobro. V prvi fazi bo odprta enkrat tedensko.

lahko na vpogled prejeli svoj notranji zemljevid sveta. Tam so vse naše značilnosti, naša identiteta, naši načini odzivanja in videnja sveta ... Bi ti bilo všeč, kar bi videl/a? Bi si želel/a kaj spremeniti?

Besede, da nekaj že vemo, dejansko poskrbijo za to, da ne uspemo oziroma se težje premaknemo, vedeti ali se zavedati, da pa se lahko besede, ki smo jih slišali že mnogokrat, v nekem trenutku v nas vsidrajo čisto drugače, pa je dopuščanje rasti, dopuščanje, da duša prejme hrano, ki jo potrebuje, po kateri hrepeni. Naj ti bodo v korist vse brezplačne možnosti, ki nam jih dajejo splet, narava ali srčni ljudje. Poišči in sledi vsemu, kar bogati tvojo identiteto, jo dela edinstveno, predvsem pa ti je v ponos in veselje. Če je splet nekaj, česar ne maraš, pa so na voljo knjižnice, razni centri, društva. Verjamem, da je nekje kotiček za vsakokar, ki ne bremeni financ in tako dragocenega časa, ki nam je dan.

Vse dobro ti želim.

�� Renata P. Knez

Dobrodelnost je vezana tudi na krožno gospodarstvo. Gre za dobrine, ki krožijo in jih dajemo v ponovno uporabo.

Je značilna obleka moškega romarja v Meko (hadž) ali bela tkanina, podobna rjuhi, ki si jo verniki ovijejo okoli telesa, za lažje premikanje pa si nadenejo še pas. K temu sodi samo par sandal. Enotnost pri oblačenju simbolizira enotnost vseh vernikov v Alahovih očeh. Ženske pa po navadi nosijo preprosto belo ali črno obleko, seveda pa uporabljajo tudi naglavno pokrivalo. Vernik se takrat, ko je tako oblečen, ne sme briti, se nadišaviti, striči nohtov ali nositi nakita. Ko si nadeva oblačilo, mora ob tem moliti posebej za to predvideno molitev.

Oven, 21. 3. – 20. 4. Zadnje dni ste bili izpostavljeni stresnim situacijam, a z začetkom novega tedna se boste nekoliko umirili. Določene stvari se vam bodo končno razjasnile, zato boste veliko bolj jasno strmeli v prihodnost. Zaradi manjše obremenjenosti in sproščenega odnosa boste čutili manj preprek in ovir, kar vam bo dalo še dodaten zagon in motivacijo. Imeli pa boste tudi več časa za družino in prijatelje, ki vam bodo še posebej naklonjeni, zato imate izjemno priložnost, da se končno pokažete v najlepših barvah.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Z dobro energijo in potrpežljivostjo boste uspešno krmarili skozi vse težave, ki se bodo pojavljale v naslednjih dneh. Ob koncu tedna boste zaradi obilice obveznosti nekoliko raztreseni, a to ne bo znatno vplivalo na vaše delovanje. V ključnih trenutkih se boste namreč znali zbrati in se spopasti tudi z najtežjimi izzivi. Ko se boste končno rešili vseh obveznosti, boste lahko uredili tudi svoje misli in se lotili nekaterih bolj zabavnih in sproščujočih aktivnosti.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

Na videz vam bo vse šlo kot po maslu, a sami pri sebi ne boste zadovoljni, kar vam bo povzročalo precej nemira in stresa. Vse preveč se obremenjujete in spuščate v razmišljanja, ki žal ne morejo obroditi veliko dobrega. Če boste svoje misli naravnali v bolj pozitivno smer, se boste lažje razbremenili in našli rešitve za svoje probleme. Manjša skrb, povezana z vašim zdravjem, bo v naslednjih dneh odpadla, kljub temu pa še naprej skrbite za svoje počutje, ki vam ob obilici stresa ne bo naklonjeno.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Uživali boste v družbi ljudi, kjer ste lahko popolnoma sproščeni in lahko odprete svojo dušo in izpoveste svoje misli in stališča. Končno boste imeli tudi dovolj časa, da se posvetite razmišljanju o stvareh, ki so vas mučile že dlje časa. Premislek vam bo prinesel nova spoznanja o določenih ljudeh in odnosih, ki še zdaleč niso takšni, kot bi si želeli. Dobro veste, da boste morali ukrepati in čim prej pristopiti k reševanju težav, če želite, da se stvari spremenijo na bolje. Lev, 23. 7. – 22. 8.

Ne pustite, da vas stara čustva zavedejo. Osredotočite se na dogajanje v sedanjosti in razmišljajte raje o prihodnosti. Če ste v razmerju nezadovoljni, je pravi čas, da se iskreno pogovorite s partnerjem in poskušate preusmeriti razmerje na pravo pot. V službi boste na trenutke nezadovoljni, saj boste preobremenjeni, a trdo delo vam lahko prinese dobre rezultate in možnost za napredovanje, zato ne obupajte. Ne prepustite se malodušju ali depresiji, ki se v tem jesenskem času še posebej rada razbohotita.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Nikoli ne boste mogli ugoditi prav vsem, zato je pravi čas, da se nehate obremenjevati z mnenji drugih. Ne predajajte se več pritiskom iz okolice, temveč sledite svojim občutkom in intuiciji. Pogum, da sledite samim sebi in počnete stvari na svoj način, vam lahko na dolgi rok prinese ogromno spoštovanja, predvsem pa osebnega zadovoljstva. Tudi na zasebnem področju se bodo stvari uredile takoj, ko se boste znebili bremen okolice in se prepustili raje tistim stvarem, ki v vas vzbujajo dobre občutke.

Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

- 19. novembra 1925 je bil rojen športnik in nogometni trener Slavko Hudarin, ki je umrl v Velenju 26. novembra 2011;

- 19. novembra 2009 so v Šoštanju slovesno odprli Muzej usnjarstva Slovenije, ki deluje v okviru Muzeja Velenje. Odprtja se je udeležilo veliko število obiskovalcev;

- v okviru Kulturno prosvetnega društva »Svoboda« Velenje je nekaj let uspešno delovala skupina mladih igralcev, ki se je imenovala »Mladinski oder«. Skupina se je novembra leta 1962 preimenovala v Amatersko gledališče Velenje in uspešno deluje še danes;

- v Gaberkah pri Šoštanju se je 21. novembra 1927 rodil glasbenik, dirigent in kapelnik šoštanjske pihalne godbe Zarja Silvo Tamše. Umrl je v Šoštanju 6. junija 1993;

- 21. novembra 1937 se je v Celju rodil pedagog, fizik,

direktor Gospodarske zbornice Velenje in predsednik Izvršnega sveta občine Velenje Božo Lednik; - 21. novembra 1968 se je v Velenju zgodil svečan podpis listine o ustanovitvi Karate kluba Velenje; - 21. novembra 1977 so delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine Franca Leskoška - Luko soglasno proglasili za častnega občana občine Velenje in mu hkrati podelili tudi zlati grb občine Velenje, ki ga je kot prvi prejel Josip Broz Tito;

- 20. in 21. novembra 1999 se je harmonikar Robert Goter iz Laz odlično odrezal na svetovnem prvenstvu v igranju na diatonično harmoniko v Italiji, saj so ga po dveh osvojenih prvih mestih na tem tekmovanju razglasili za absolutnega svetovnega prvaka v igranju na »frajtonarico«;

- 22. novembra 1996 je Velenjčanka Vera Zupančič prejela Bloudkovo plaketo za življenjsko delo na področju športa;

- 22. novembra 1998 je bil na lokalnih volitvah za župana Mestne občine Velenje že v prvem krogu ponovno izvoljen Srečko Meh. V Občini Šoštanj sta se v drugi krog

županskih volitev uvrstila Bogdan Menih in Matjaž Natek, v Občini Šmartno ob Paki pa Ivo Rakun in Alojz Podgoršek. V drugem krogu sta na volitvah zmagala Bogdan Menih v Šoštanju in Ivo Rakun v Šmartnem ob Paki; - 23. novembra 1997 so na voliščih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so spadale v 7. in 8. volilni okraj, potekale volitve za predsednika Republike Slovenije. V obeh volilnih okrajih je največ glasov volivcev dobil Milan Kučan, ki je zmagal že v prvem krogu predsedniških volitev;

- 24. novembra 1961 je v Mariboru umrl naš rojak, slovenski pisatelj in pedagog Gustav Šilih. Šilih se je vse življenje rad vračal

v Velenje oziroma v Šaleško dolino, ki ji je s svojo mladinsko povestjo Nekoč je bilo jezero in romanom Beli dvor zapustil dragoceno popotnico za vse naslednje rodove. Velenje se je rojaku Gustavu Šilihu vsaj deloma oddolžilo leta 1963, ko so po njem poimenovali osnovno šolo ter s ponovno izdajo obeh njegovih leposlovnih del - leta 1997 Beli dvor in leta 1999 Nekoč je bilo jezero v izdaji velenjskega založništva Pozoj in v jezikovni posodobitvi Iva Stropnika;

- 24. novembra 1975 se je rodil slovenski nogometni reprezentant Spasoje Bane Bulajić iz Velenja; - 24. novembra 1985 so odprli prenovljeno in skoraj v celoti asfaltirano cesto do Belih Vod;

- 24. novembra 1996 je bilo v velenjski Rdeči dvorani državno prvenstvo v dviganju uteži za člane in mladince.

Velenjčani so osvojili tri naslove: veteran Justin Vanovšek je bil najboljši v kategoriji do 99 kg, Milan Zep v kategoriji do 70 kg, Janoš Kavnik je v kategoriji do 70 kg osvojil državni mladinski naslov, v članski konkurenci pa je bil tretji.

�� Damijan Kljajič

Zajelo vas je malodušje, ki vas nikakor noče zapustiti. Ne najdete pravega zagona, da bi situacijo spreobrnili na voljo, zato se mu z vsakim dnem bolj prepuščate. Razlog za slabo počutje in nemotiviranost se skriva tudi v tem, da se vam zdi v zadnjih dneh vse, kar počnete, zaman. Ob tem imate občutek, da se vse odvija ravno obratno od želenega. To naj vas spodbudi, da pobrskate po vaši notranjosti in najdete tisto, kar bo ponovno zbudilo tisti delček vas, ki se zna spopasti in soočiti tudi z najtežjimi izzivi.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Nakopičilo se vam bo precej stvari, zato je pomembno, da se dobro organizirate, da boste lahko ponovno vzpostavili red. V tem času boste bolj občutljivi na zdravstvene tegobe, ki pa ne bodo resnejše narave. Na ljubezenskem področju tako za samske kot za vezane ne bo večjih sprememb, zato se lahko za nekaj časa sprostite in se osredotočite na reševanje službenih obveznosti. Če boste ostali sproščeni in umirjeni, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto. V nasprotnem primeru se bodo problemi samo kopičili in vas dodatno obremenjevali.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Opustite slabe navade in vzorce, ki vas omejujejo. Dokler se jim prepuščate, ne morate storiti koraka naprej. Že drugačen pristop bo dvignil vaše razpoloženje in vašo notranjo moč. Ne izogibajte se samoti in soočenju s sabo, vzemite si čas in premislite o stvareh, ki vam preprečujejo, da dokončno napredujete. Ne upirajte se spremembam in ne dopustite, da vas ustavljajo nerešene zadeve, ki jih vztrajno vlečete za seboj. V teh dneh bodite še posebej preudarni s financami, saj boste nagnjeni k nepotrebnemu zapravljanju.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Ljubezen se običajno zgodi takrat, ko to najmanj pričakujemo, zato pazite, da se ne ujamete v zanko nenehnega iskanja. Raje bolj aktivno živite svoje življenje, prepustite se toku in se pustite presenetiti. Če boste zadovoljni sami s seboj, boste v svoje življenje pritegnili pozitivne ljudi in morda že kmalu spoznali tudi primernega partnerja. V vsakem primeru pa je v tem obdobju najbolje, da se posvetite predvsem sebi in razrešite najprej pretekla bremena, ki vas omejujejo in vam preprečujejo, da bi zares zaživeli.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Vaše razpoloženje bo nihalo iz ene skrajnosti v drugo. Vaša vnema in zagnanost bosta na močni preizkušnji, saj se bo situacija pogosto obračala v povsem nepričakovano smer, ki ji boste težko sledili. A če boste vztrajni in se boste uspeli prilagajati, se vam bo to v naslednjih dneh obrestovalo. Tudi na ljubezenskem področju boste pluli po rahlo razburkanem morju, zaradi česar boste še dodatno občutljivi. Največ boste pridobili z umirjenim in preudarnim odzivom, četudi vas bo okolica napeljevala k prepirom.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Naslednji jesenski dnevi bodo prinesli bolj umirjen tempo. Oddahnili si boste od nekaterih težav, ki so vas obremenjevale že dalj časa, vendar bo stres preteklih dni še vedno znatno vplival na vaše zdravje. Lotite se aktivnosti, ki spodbujajo dobro fizično in psihično počutje in se ne predajajte slabim razvadam. Dobro vam bosta dela tudi mir in tišina, ki vam bosta omogočila, da si končno odpočijete od preteklih dni in si napolnite baterije.

ADY, Endre - madžarski lirik in publicist, ARAGO - jama v vzhodnih Pirenejih v bližini Perpignana, BERSA - plesen na vinu

Robert Goter (Foto Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

ŽIVALI

TELIČKO, pasme Limuzin, težko 300 kg, prodam. Gsm: 031 640 369. OVCO za zakol, prodam. Tel. 03 589 32 79 ali Gsm: 041 598 813

NESNICE rjave, grahaste, črne pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Prodajamo tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, tel.: 02 582 14 01 ali Gsm 031 653 250.

KOKOŠI NESNICE - rjave, rdeče grahaste, plave, jerebičaste, zelenojajčne bele, golovratke in štajerske. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje,

Mozirje, Ljubno... Kmetija Šraj, Gsm: 031 751 675.

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

RAZNO

KROMPIR za krmo, prodam. Gsm: 070 201 292.

PEČ za centralno kurjavo, rabljeno, prodam. Gsm: 041 881 218.

ŽGANJE- jabolčno, prodam. Tel. 03 589 32 79 ali Gsm: 041 598 813

KRMNO PESO za prašiče, prodam. Gsm: 041 261 676.

JABOLČNIK , prodam. Gsm: 051 388 874.

DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 19. 11. in nedeljo, 20. 11. je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 50 06 - Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 80, 3327 Šmartno ob Paki. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146 Dežurni

Stanje na področju krvodajalstva je slabo

Velenje, 8. do 11. novembra – Štiri dni je v sodelovanju z Zavodom RS za transfuzijsko medicino Ljubljana, zadnji dan pa še s Centrom za transfuzijsko medicino UKC Maribor potekala tradicionalna krvodajalska akcija. Predsednik Območnega združenja Rdečega križa Velenje Jože Kožar pojasni, da se ljudje zadnje čase žal ne udeležujejo akcij in se ne odzivajo na vabila v takšnem številu kot v časih pred covidom.

»Vsem, ki so lani darovali kri, smo tudi letos poslali sporočilo, da se akcije udeležijo, vsak posameznik pa se odloči in javi zavodu sam, saj je protokol v tem času spremenjen. Žal pa že nekaj časa opažamo upad števila krvodajalcev. Številke so slabe. Če smo

UE Velenje POROKE

imeli v dobrih časih 350 odvzemov dnevno, jih imamo danes 80, na letni ravni smo imeli včasih več kot 5.000 odvzemov, zadnja leta se je številka prepolovila. Tudi le-

ONESNAŽENOST

V tednu od 7. do 13. novembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2 in PM10, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne koncentracije.

tošnje jesenske akcije se je udeležilo skupno le 406 krvodajalcev. Stanje je na ravni države podobno, vendar ne tako kritično kot pri nas, kjer je padec zelo opazen,« poja-

sni Kožar, ki se mu zdi, da je za to več vzrokov.

»Ni spodbud, podjetja so v zasebni lasti, tudi transfuzijski zavodi med seboj ne sodelujejo, kot bi morali. Nekaj bo treba narediti, da se bo stanje začelo spreminjati. Skrbi nas, kaj se bo zgodilo, če nastopi kriza in pri oskrbi s krvjo ne bomo samozadostni. Trenutno še ne čutimo pomanjkanja zaradi tega, ker nekateri zdravstveni programi še ne delajo optimalno, zato ni takšne potrebe po krvi. Problem predstavljajo zdravila iz krvi. Očitno bo morala nastopiti večja kriza, da bodo ljudje stopili skupaj in si pomagali,« razmišlja predsednik Območnega združenja Rdečega križa Velenje Jože Kožar.

dnevno, danes le 80 – Ni vzpodbude za krvodajalce, podjetja so v zasebni lasti

Krvodajalske akcije se je skupno udeležilo 406 krvodajalcev.

Ljudje so pogrešali druženje

Velenje, Šmartno ob Paki, Mozirje, 11., 12. novembra – Praznovanje goda sv. Martina s krstom moštva v vino je tradicionalen in zelo tipično slovenski običaj, ki pa ga je v minulih dveh letih pandemija prekinila oziroma zelo omejila. Tudi zato so gotovo ljudje letos toliko bolj množično in veselo znova martinovali –tako v velikih mestih, še bolj pa na deželi, v vaseh.

V Šmartnem ob Paki letošnja prireditev presežek

Vesela martinova sobota kot največja kulturno-zabavna prireditev v okviru prazni ka Občine Šmartno ob Paki je privabila v Martinovo vas ob šmarški železniški postaji veliko ljudi od blizu in daleč. Organizatorji prireditve – Jav ni zavod Mladinski center – jo označujejo kot presežek in do dajajo, da se je potrdilo mne nje, da so ljudje željni druže nja in zabave.

»Služilo nam je vreme, ponudniki na stojnicah na kmečki tržnici in društva, ki imajo v Martinovi vasi svoje hiške, so se potrudili, prav tako 60 nastopajočih otrok iz šmarškega vrtca in osnov ne šole ter oddelka velenjske glasbene šole, mladi harmo nikarji Glasbene šole Rober ta Goličnika so pridali svoje, prav tako pet vaških skupno sti, ki so na vozovih prikaza le stare običaje. Prireditev je bila vesela, razigrana, druščina pisana. Dva mandata sem direktorica javnega zavoda in ne pomnim toliko obiskovalcev na prireditvi, kar so mi potrdili tudi nekateri domačini. Prišli so od blizu in daleč, na plesišču so se zavrteli celo izletniki iz avtobusa z Gorenjske,« je dejala dan po prireditvi direktorica Mladinskega centra Šmartno ob Paki Mirjam Povh

Zadovoljni z obiskom so bili tudi člani Planinskega društva Šmartno ob Paki, saj se je zadnjo nedeljo v oktobru ter minulo soboto podalo na Martinovo pot več kot 80 pohodnikov in več kot 10 kolesarjev. 18 članov Društva šaleških likovnikov je sodelovalo na Martinovi likovni koloniji, člani domačega društva vinogradnikov pa so poskrbeli za krst mošta v vino in razglasili kletarja leta. Drugič zapored je to postala predsednica njihovega društva Mojca Praprotnik

Družno ohranjajo

kulturno dediščino

Turistično društvo Šmartno ob Paki in društvo vinogradnikov sta pred petimi leti uvrstila v program svoje dejavnosti tudi gospodarjev krst vina v vinski kleti, s prireditvijo pa družno ohranjajo kulturno dediščino, povezano z vinogradništvom.

»Dejavnost je v tukajšnjem okolju prisotna že vrsto let in zdelo se nam je prav, da na predvečer goda sv. Martina naredimo to, kar je nekoč na-

Vrha, Malega Vrha in Podgore. Vandranje poleg pokušine novega vina vedno popestrijo s temo iz zakladnice naravne dediščine. Tokrat so »obdelali« poroko in rojstvo.

V Starem Velenju nazdravljali od jutranje ure 11.11 do večerne 11.11.

Zavod za turizem Šaleške doline in Mladinski center

Sv. Martin napovedal pustni čas

Društvo Pust Mozirski že četrt stoletja združuje pustovanje in praznik, povezan z vinogradništvom in pitjem žlahtnega pridelka iz grozdja, martinovo. Tokratna martinova slovesnost se je začela s sprejemom mozirskih pustnakov pri aktualnemu županu Ivanu Suhoveršniku Z vprego v konjiče zaljublje-

»Sveti Martin« (Leopold Mikek) je najprej podučil malo množico Mozirjanov, da se na ta sveti trenutek ne spodobi doma smiliti sam sebi, natrosil je nekaj resnic in nato s pooblastilom trškega viničarja mozirskega, vinskega viteza Mihaela Fajfarja, blagoslovil mošt, ki je po volji boga in na željo vinogradnikov ter ljubiteljev vinske kapljice le-to tudi postal.

Krst mošta po međimursko Velenje, 11. novembra –»Negovanje in ohranjanje tradicije je osnovna naloga članov Kulturnega društva Međimurje, ki imajo svoje korenine iz Međimurja, Zagorja in Podravine,« je razlo-

smo nastopov, druženj. Do konca leta bomo pripravili tri odmevne prireditve. Prva je bila pred dnevi uspešno izpeljana enodejanka, pri kateri je šlo za skupen nastop dramske in tamburaške skupine. Prikazali smo krst mošta in ta obred v krajih Prekmurja, Međimurja in Slovenskih goric. Kulinarična skupina je poskrbela za međimurske dobrote, lokalne jedi, ki sodijo na martinovo mizo in so simbolika praznika. Po običaju so tudi naše mize bogato obložene s hrustljavo zapečeno gosjo, kračo, raco, potico ...«

Do novega leta društvo pripravlja še dve prireditvi.

6. decembra bodo skupaj s Knjižnico Velenje predstavili

vse, ki so med letom pomagali pri delu v vinogradu. Ob tej priložnosti so krstili mošt v vino in se zabavali do jutranjih ur,« je pojasnila Boža Polak, predsednica šmarških turističnih zanesenjakov.

V novih časih to naredijo malo drugače in pred tednom dni so najprej krstili mošt v vino v Vinotoču Primožič, nato pa »vandrali« od kleti do kleti po obronkih Velikega

dvorano Velenje in ob podpori Mestne občine Velenje so vabili na prvo veselo martinovanje v Staro Velenje. Na Starem trgu je bilo od dopoldneva do poznih večernih ur zelo živahno. Številni lokalni in drugi ponudniki vina in hrane so poskrbeli za žejne in lačne. Veselim omizjem so razpoloženje dvigovali zvoki harmonike in Kristina Oberžan z bendom.

trušču pustnega benda »Boj sega« popeljal poleg Suhoveršnika še pustnega župana Draga Poličnika in pospremil pustno bratovščino na plac »Šajspah«. Tam je po običaju topovski strel s pustnim kanonom zatresel okoliške zgradbe v starodavnem kraju Prassberg. 11. 11. ob 11. 11. je na placu z likom kovinskega Pustnaka prvi topničar Janez Pirnat gromko usekal in s tem oznanil, da je »na-počil« nov pustni cajt letnika 23.

žil predsednik društva Matija Blagus. Ves čas delovanja se trudijo biti prepoznavni na različnih področjih, tako v lokalnem kot širšem okolju. V Domu kulture Velenje so v čast sv. Martinu prikazali enodejanko etnološko glasbenega značaja Krst mošta. Blagus pojasni, da so veseli, ker jim je po dveh letih uspelo oživiti društvene aktivnosti. »Lačni

međimursko popevko, na kateri bodo predstavili svoje izvirne pesmi in odprli razstavo 15. likovne kolonije, ki so jo organizirali avgusta. 17. decembra bodo prikazali, kako izgleda božič na gruntu, kjer bodo pripravljali praznične jedi.

�� Tatjana Podgoršek, Diana Janežič, Jasmina Škarja, Jože Miklavc

V Starem Velenju so veselo nazdravljali od jutranje ure 11.11

Originalni blagoslov mošta v vino po medžimursko

Pet od desetih vaških skupnosti Šmartna ob Paki je obiskovalce navdušilo s predstavitvijo običajev.

Vrli domači vinogradniki so razglasili najboljšega kletarja minulega leta. Drugič zapored je laskavi naslov prejela Mojca Praprotnik.

Sveti Martin je v Mozirju najprej nazdravil z mladim vinom.