01 2018

NaĹĄ ­Ä?as,4. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (2/10 °C), soboto (6/11 °C) in nedeljo (5/12 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 4. januarja 2018â€

ĹĄtevilka 1 | leto 65â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nine 03 898 17 50 â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Za dostojno Ĺživljenje Tatjana PodgorĹĄek

Naj bo zdravo, sreÄ?no ... zadovoljno!

Veselja, sreÄ?e in razigranosti je bilo v preteklih dneh povsod na pretek. Lepo je bilo gledati razposajene obiskovalce ĹĄtevilnih prireditev, ĹĄe posebej na obeh mnoĹžiÄ?no obiskanih silvestrovanjih v Velenju in Ĺ oĹĄtanju ter na prireditvi Pozdrav novemu letu v Ĺ martnemu ob Paki.

PriÄ?akovanja so ob vstopu v novo leto velika, naj se v Ä?im veÄ?ji meri izpolnijo, lepo pa bo tudi, Ä?e bo veselja in dobre volje tudi med letom obilo. SreÄ?no!

V novo leto s stavkovnimi zahtevami

Iz majhnega raste veliko

IzvrĹĄilni odbor manjĹĄega sindikata na Premogovniku Velenje SDRES se je preoblikoval v stavkovni odbor – Pogajanja s poslovodstvom bodo zaÄ?eli, Ä?e Poslovila se je tudi ÄŒarobna promenada sredi mesta – Kljub mokremu decembru so jih bo podprla veÄ?ina zaposlenih program skoraj v celoti izpeljali Velenje, 28. decembra – 20. decembra je Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), v katerega je v skupini Premogovnik Velenje vÄ?lanjenih nekaj veÄ? kot 10 % zaposlenih, pripravil novinarsko konferenco, na kateri so predstavili svoje nezadovoljstvo z dogajanjem v edinem slovenskem ĹĄe delujoÄ?em premogovniku. Napovedali so, da bodo v Ä?etrtek, 28. decembra, zaÄ?eli stopnjevati sindikalne aktivnosti, ki bi lahko vodile tudi v stavko dela velenjskih knapov. Njihovih aktivnosti v veÄ?inskem sindikatu SPESS niso podprli; menili so, da je zaostrovanje razmer v skupini Premogovnik Velenje nepotrebno.

Predstavniki sindikata SDRES so se pred tednom dni res seĹĄli na seji izvrĹĄilnega odbora. Tega so preoblikovali v stavkovni odbor, oblikovali pa so tudi predlog stavkovnih zahtev.

Kot nam je v Ä?etrtek zveÄ?er, takoj po tem, ko so konÄ?ali sejo, sporoÄ?il predstavnik sindikata SDRES Asmir Bećarević, bo-

do predlog stavkovnih zahtev najprej predstavili zaposlenim, v konÄ?ni obliki pa jih bodo predloĹžili poslovodstvu Premogovnika le, Ä?e jih bo podprla veÄ?ina zaposlenih. K temu je dodal: ÂťStopnjevanje oziroma umirjanje sindikalnih aktivnosti stavkovnega odbora, ki ne izkljuÄ?uje stavke, bo odvisno od Ĺželje poslovodstva po vzpostavitvi socialnega miru z oblikovanjem socialnega sporazuma oziroma s pogajanji in izpolnjevanjem naĹĄih zahtev.ÂŤ Zaradi praznikov so aktivnosti stavkovnega odbora zastale do danes, ko so se zaÄ?eli zbori delavcev. ÄŒe v pogajanjih ne bodo uspeĹĄni, je torej res moĹžna tudi stavka dela velenjskih knapov, ki, kot pravijo, niso zadovoljni s pogoji dela, varnostjo v jami, novo sistematizacijo delovnih mest in neizplaÄ?ilom boĹžiÄ?nice ali nagrade za uspeĹĄnost ĹĄe v letu 2017. O slednji naj bi se po napovedih poslovodstva in veÄ?inskega sindikata SPESS prav tako pogovarjali v naslednjih dneh. đ&#x;”˛

bĹĄ

Velenje, 30. decembra – ÄŒeprav vreme ni bilo niÄ? kaj decembrsko, se je dogajanje na ÄŒarobni promenadi sredi mesta, ki je zaĹživela 16. decembra, dobro prijelo. Le prejĹĄnjo sredo so morali zaradi obilnega deĹžja odpovedati program, vse ostale dni pa je ta potekal po napovedanem urniku. Ĺ e posebej dobro so bile obiskane popoldanske prireditve, namenjene druĹžinam in najmlajĹĄim. ÂťTako kot vsaka zgodba tudi za to lahko trdimo, da iz majhnega raste veliko. Obisk je bil letos ĹĄe boljĹĄi kot pretekla leta, si pa Ĺželimo, da bi jo obÄ?ani ĹĄe bolj vzeli za svojo. OpaĹžamo, da se prijemlje tudi veÄ?erno druĹženje na prostem ob dobri glasbi, ognju in toplih napitkih,ÂŤ nam je v soboto, ko so potekali ĹĄe zakljuÄ?ni dogodki na njej, v imenu organizatorjev projekta povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. PrazniÄ?ni otroĹĄki program se je v soboto zakljuÄ?il z nastopom cir-

kusa ÄŒupakabra, zadnje veÄ?erno veselo druĹženje pa je popestrila odliÄ?na pop skupina Panda. đ&#x;”˛

bĹĄ

Veliko raje kaj pohvalim kot grajam. A napovedi o dostojnem Ĺživljenju si zasluĹžijo kakĹĄno kritiÄ?no. Ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve Anja KopaÄ? Mrak je pri uvajanju nekaterih sprememb na svojem resorju napovedala, da se socialna politika v drĹžavi letos znova vraÄ?a k druĹžinam, da bo ĹĄe bolj socialna, predvsem pa bo Ĺživljenje tudi tistim, ki so bili doslej pod pragom revĹĄÄ?ine in so si pomagali ÂťprebitiÂŤ mesec tudi s trkanjem na vrata humanitarnih organizacij, s ĹĄtevilnimi donatorskimi akcijami bolj dostojno. To pomeni, da se zakon o uravnoteĹženju javnih financ, ki je vse preveÄ? drĹžavljanom krojil usodo zadnjih pet let, poslavlja tudi v socialni politiki. Ob teh napovedih se tisti, ki Ä?akajo na uveljavitev sprememb in sodijo med najĹĄibkejĹĄe Ä?lene druĹžbe (denar je paÄ? sveta vladar), in tudi drugi, ki smo se bolj poglobili vanje, spraĹĄujemo, ali se poslavljajo varÄ?evalni ukrepi samo zaradi bliĹžajoÄ?ih se volitev. Ĺ˝e doslej je med politiki veljalo, da je Slovenija socialna drĹžava.

V vsakdanjem Ĺživljenju pa veliko ljudi tega obÄ?utka ni imelo. Minimalna plaÄ?a znaĹĄa 614 evrov neto, kar je dva evra niĹžje od praga tveganja revĹĄÄ?ine. Po novem naj bi bila viĹĄja, za koliko, ministrica ne razkriva. Po neuradnih informacijah naj bi se ta gibala med 630 in 640 evri. Predvideva se dvig viĹĄine dohodka za samske ljudi z 297 na 313 evrov. Je s tem moĹžno preĹživeti oziroma dostojno Ĺživeti ob najavah novih obremenitev in viĹĄjih cen?

Spodbudno je, da se bo razĹĄiril krog upraviÄ?encev do otroĹĄkega dodatka. Teh bo 300.000, med njimi (po napovedih ministrice) tudi 50.000 novih, predvsem iz sedmega in osmega dohodkovnega razreda. V povpreÄ?ju se bo proraÄ?un v druĹžinah omenjenih dohodkovnih razredov dvignil za 20 oziroma 22 evrov. OtroĹĄki dodatek naj bi bil dopolnilni prejemek za preĹživljanje, vzgojo in izobraĹževanje otroka, na centrih za socialno delo pa vse bolj ugotavljajo, da v revnih druĹžinah pravzaprav otroci preĹživljajo svoje starĹĄe, namesto da bi bilo obratno, ĹĄe posebej, Ä?e so slednji ostali brez druge socialne pomoÄ?i. VraÄ?anje univerzalne pomoÄ?i ob rojstvu otroka v viĹĄini 280 evrov ter plaÄ?anih pet dni veÄ? za oÄ?ete ob rojstvu otroka govori v korist napovedim ministrice o dostojnejĹĄem Ĺživljenju, a le za kratek Ä?as.

Bolje nekaj kot niÄ?, bi rekli nekateri. Vendar kampanjsko in ne sistemsko urejanje socialne politike ne vodi do Ĺželenega cilja. Tudi gospodarska rast najbolj ranljivim (ĹĄe) ni dala kruha.

Ustvarjanje zaÄ?asnih pogojev, ki ljudem omogoÄ?ajo, da si s svojim delom zagotavljajo dostojno Ĺživljenje, upokojenci primerne pokojnine ‌, je sicer dobrodoĹĄlo, a brez sistemskih reĹĄitev biti vĹĄeÄ?en le pred volitvami, je najveÄ?krat jalov posel, tako za ÂťdobrotnikeÂŤ, ĹĄe bolj pa za prejemnike. đ&#x;”˛

Program letoĹĄnje ÄŒarobne promenade je bil zelo raznolik. Zadnji dan je otroke zabaval cirkus ÄŒupakabra, odrasle pa skupina Panda.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

4. januarja 2018

SreÄ?anje s predsedniki KS je tradicionalno Ĺ oĹĄtanj – Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih je ob koncu leta pripravil tradicionalni sprejem za predsednike vseh devetih krajevnih skupnosti v obÄ?ini. Pregledali in ocenili so opravljeno delo v tekoÄ?em letu, ob tem pa spregovorili o teĹžavah, Ĺželjah in naÄ?rtih. Ĺ˝upan jim je ob tej priloĹžnosti podaril slike njihovega kraja, ki jih je narisal slikar domaÄ?in Ivo Kolar.

Stopili v volilno leto Ljubljana – Letos bodo v Sloveniji potekale parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma v zaÄ?etku junija.

IzteÄ?e pa se tudi 4-letni mandat vodstvom 212 slovenskih obÄ?in. Volitve bodo sedme po vrsti. Po uzakonitvi stalnega datuma, to je tretja nedelja v novembru, bodo te 18. novembra. đ&#x;”˛

mkp

V vili Mayer lani najveÄ? porok doslej

đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj – Vila Mayer, v kateri so ĹĄtiri stalne zbirke kulturne dediĹĄÄ?ine, z delom vrta pa je razglaĹĄena za kulturni spomenik lokalnega pomena, je protokolarni objekt ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. V njej potekajo Ĺžupanovi sprejemi, v njej podpisujejo vse pomembne pogodbe, vila pa je tudi uradni prostor za sklepanje zakonskih in partnerskih zvez. Lansko leto je bilo v slednjem zelo plodno, v njej se je poroÄ?ilo 31 parov, kar je najveÄ? doslej. Leta 2016 je bilo v vili Mayer sklenjenih 27 zakonskih zvez. đ&#x;”˛

mkp

Za zakljuÄ?ene druĹžbe lahko tudi dlje Ĺ oĹĄtanj – V Ĺ oĹĄtanju so dopolnili Pravilnik o merilih za doloÄ?itev podaljĹĄanega obratovalnega Ä?asa gostinskih lokalov in kmetij, na katerih opravljajo gostinsko dejavnost. Nosilci dejavnosti bodo lahko podali vlogo za podaljĹĄan Ä?as obratovanja, kadar bodo v svojih objektih ob posebnih dogodkih (praznovanja osebnih praznikov, najavljene skupine ‌) gostili zakljuÄ?ene druĹžbe.

Nosilec gostinske dejavnosti pa bo moral, ko bo pridobil za to soglasje, poskrbeti, da zunanji obiskovalci v Ä?asu odprtja lokala v takih primerih ne bodo imeli vstopa v obrat. đ&#x;”˛

mkp

Velenje – Center ponovne uporabe Velenje je v letu 2017 zaznamoval peto obletnico delovanja. Kupci so v njem v teh letih opravili preko 20.000 nakupov in podarili novo priloĹžnost veÄ? kot 142 tonam izdelkov. đ&#x;”˛

Za opravljeno delo se je zahvalil tudi predstavnikom javnih zavodov in drugim, s katerimi sodeluje med letom.

Sprejem za dobitnike obÄ?inskih nagrad Ĺ martno ob Paki – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je zadnje dni minulega leta izkoristil ĹĄe za kratek klepet z letoĹĄnjima prejemnikoma obÄ?inskih priznanj, ki se slovesnosti ob obÄ?inskem prazniku nista mogla udeleĹžiti in sta priznanji takrat prevzela njuna svojca. Ĺ˝upanovega povabila je bil izjemno vesel Cveto Glojek, dobitnik plakete ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, za dolgoletno prizadevno delo v gasilskem druĹĄtvu PaĹĄka vas in vaĹĄki skupnosti, prav tako Lara PraĹĄnikar, ki je prejela Ĺžupanovo priznanje za izjemne doseĹžke v ĹĄportu. V prijetnem klepetu so spregovorili o prejetih priznanjih, preteklem letu in aktualnih dogodkih. Ĺ˝upan je obema nagrajencema ponovno Ä?estital in jima izroÄ?il priloĹžnostni darili. đ&#x;”˛

V CPU preko dvajset tisoÄ? nakupov

Ponovno prodajajo nekdanji glinokop Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je ponovno objavila razpis za prodajo glinokopa, ki je v lasti vseh treh Ĺ aleĹĄkih obÄ?in. Ĺ oĹĄtanjska in ĹĄmarĹĄka obÄ?ina sta namreÄ? za prodajo pooblastili MO Velenje. Gre

Ĺ portu namenjajo 125 tisoÄ? evrov

đ&#x;”˛

mkp

Nakup zemljiĹĄÄ? Ĺ martno ob Paki – Na upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki skupaj z ministrstvom za infrastrukturo pripravljajo projektno nalogo za ureditev prometa od bivĹĄega podjetja Vino do glavnega prehoda drĹžavne ceste preko Ĺželeznice ter lokalne ceste proti tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli.

Tu sprejet obÄ?inski prostorski naÄ?rt predvideva izgradnjo kroĹžiĹĄÄ?a na kriĹžanju drĹžavne in lokalne ceste proti ĹĄoli. Na obÄ?inski upravi so se zato Ĺže lotili pridobivanja zemljiĹĄÄ? na obmoÄ?ju bodoÄ?ega rondoja in v dneh pred minulimi prazniki sodelovali na javni draĹžbi za nakup zemljiĹĄÄ?a zanj. Na draĹžbi je obÄ?ina uveljavila svojo predkupno pravico. Podpis pogodbe o nakupu so opravili v zadnjih dneh minulega leta. đ&#x;”˛

tp

Obisk starejĹĄih v domovih Ĺ martno ob Paki – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je ob koncu leta obiskal starejĹĄe obÄ?ane, ki prebivajo v domovih za starejĹĄe v Velenju, TopolĹĄici, na Polzeli, v Preboldu, Celju, Vojniku in Ĺ torah. V vseh teh domovih je trenuten dom naĹĄlo 24 obÄ?anov omenjene lokalne skupnosti, nekaterim pa obÄ?ina tudi sofinancira domsko varstvo v skladu z zakonodajo. ÂťS skromno pozornostjo, dobrimi Ĺželjami ob praznikih in kratkim klepetom tudi tako izkazujemo skrb za te obÄ?ane ter jim dajemo obÄ?utek, da nanje nismo pozabili ter da so ĹĄe vedno pomemben Ä?len naĹĄe skupnosti.ÂŤ Kot je ĹĄe dejal KopuĹĄar, ugotavljajo, da je za starejĹĄe v domovih dobro poskrbljeno ter da so tudi sami z nastanitvijo in uslugami domov zadovoljni. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5 % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15 %, polletne 11 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 5 % popusta.

tp

mkp

Ĺ oĹĄtanj – Konec decembra je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj objavila javni razpis za sofinanciranje ĹĄporta v letoĹĄnjem letu. Za sofinanciranje programov iz obÄ?inskega proraÄ?una lahko kandidirajo ĹĄportna druĹĄtva, zveze ĹĄportnih druĹĄtev, zavodi vzgoje in izobraĹževanja ter drugi, ki so po zakonskih predpisih registrirani za opravljanje dejavnosti ĹĄporta v obÄ?ini. ViĹĄina sredstev, ki je namenjena programom ĹĄporta v letu 2018, znaĹĄa 125.000 evrov.

Rok za predloĹžitev prijav se izteÄ?e 31. januarja ob 12. uri.

tp

mkp

za dobrih 44 tisoÄ? kvadratnih metrov travnikov ter stavbnih zemljiĹĄÄ? in dobrih 1000 kvadratnih metrov gozda s posebnim pomenom, ki so znotraj pridobivalnega prostora velenjskega premogovnika. IzhodiĹĄÄ?na cena je dobrih 573 tisoÄ? evrov, nepremiÄ?nine pa bodo prodali najugodnejĹĄemu ponudniku. Javno zbiranje ponudb za nakup se bo izteklo 10. januarja ob 10. uri, javno odpiranje pa bo 12. januarja ob 11. uri. đ&#x;”˛

bĹĄ

ZniĹžanje bolniĹĄkih nadomestil Ministrstvo za zdravje se namerava problema naraĹĄÄ?ajoÄ?ih dolgotrajnih bolniĹĄkih odsotnosti v okviru predlagane reforme lotiti tako, da bi osebni zdravnik delavca, ki je na bolniĹĄki dlje kot tri mesece, napotil k specialistu za medicino dela. Predlog zakona predvideva tudi zmanjĹĄanje nadomestila zavarovanca po enem letu staleĹža, in sicer na 60 odstotkov zavarovalne osnove. To naj bi veljalo v primeru 12 mesecev neprekinjenega staleĹža, pa tudi v primeru bolniĹĄkega staleĹža s prekinitvami, ki skupaj trajajo veÄ? kot 12 mesecev v zadnjih dveh letih. Konec maja lani je bilo dlje kot eno leto bolniĹĄko odsođ&#x;”˛ tnih pribliĹžno 6535 oseb. â€

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Leto, ko nas bodo imeli politiki radi Bo res bolje? – Celjska kotlina v Ä?istilnico – Penina med ribami – Varnost pred drevesi Tako! Pa smo se Ĺže vsaj malo oddahnili od boĹžiÄ?no-novoletne evforije. Ĺ˝ivljenje gre poÄ?asi v normalne kolesnice, v veÄ?ini pa se tolaĹžimo z znano Domiceljevo viĹžo Saj po novem letu boljĹĄe bo. Ne le tisti, ki (tudi) menijo, da zasluĹžijo viĹĄje plaÄ?e, kot jih dobivajo, pa tisti, ki dolge mesece Ä?akajo na pregled pri zdravniku; tudi mnogi, ki se Ä?utijo prikrajĹĄane in Ä?akajo, da pride tudi Âťnjihov Ä?asÂŤ. Mnogi kazalci kaĹžejo, da bi Slovenci morali Ĺživeti bolje. Vsi, ne le nekateri. Na sreÄ?o so v veÄ?ini obÄ?in kljub tarnanju nad drĹžavo pogumno zastavili programe za letoĹĄnje leto, za boljĹĄe pogoje za Ĺživljenje obÄ?anov. Da bo letoĹĄnje leto spet vĹĄeÄ?no vsaj nekaterim Slovencem, pa lahko poskrbijo tudi naĹĄi smuÄ?arji vseh vrst na olimpijskih igrah.

A najpomembnejĹĄe je, da smo se po novoletni zabavi zbudili v volilnem letu. Sedanja opozicija je prepriÄ?ana, da bo sedanji koaliciji odklenkalo, saj da bodo ljudje spoznali, da lahko le oni popeljejo Slovenijo v dobre Ä?ase. Ĺ˝e sliĹĄano! Nekateri tudi ob teh volitvah napovedujejo Âťnove obrazeÂŤ, ne ve pa se ĹĄe, kdo bi s kom in zakaj ne.

OÄ?itno se nam obeta pestro predvolilno dogajanje ter povolilni Ä?as, poln kombinatorike. Jeseni pa nas Ä?akajo ĹĄe lokalne volitve, ki so za nekatere ĹĄe pomembnejĹĄe od drĹžavnozborskih.

Ta predvolilni Ä?as je seveda tudi Ä?as za razne obljube. Kot tako nekateri ocenjujejo predlog poslanke najveÄ?je koalicijske stranke Janje Sluga o ekoloĹĄki sanaciji Celjske kotline. Sama sicer pravi, da misli resno, da so predlog zakona pripravili v sodelovanju s stroko, tudi nastal ni Âťkar naenkratÂŤ, ampak so ga pripravljali poldrugo leto. Za osnovo pa jim je sluĹžil odlok o prav tako ekoloĹĄko obremenjeni MeĹžiĹĄki dolini. In ĹĄe je Ä?as, da bi ga v drĹžavnem zboru lahko obravnavali ĹĄe pred volitvami. To pa, kar zadeva reĹĄevanja nesnage v Celju, ĹĄe ni vse. Ministrstvo za okolje je namreÄ? Ĺže pred novim letom podpisalo pogodbo z izvajalcem za izdelavo idejnega projekta za sanacijo BukovĹžlaka. Gre za odpravljanje Âťstarih grehovÂŤ, ki jih zahteva tudi Evropa. Po projektih naj bi se prava sanacija zaÄ?ela prihodnje leto.

Vse te ekoloĹĄke pobude in aktivnosti pa se dogajajo prav v Ä?asu, ko celjska Cinkarna dosega izjemne poslovne rezultate. In mnogi Celja-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

ni sedanjo Cinkarno ĹĄe vedno povezujejo s starimi celjskimi ekoloĹĄkimi grehi. Zato tudi menijo, da bi morala sodelovati pri sanaciji. ÂťNiÄ? se bati!ÂŤ pa odgovarjajo v RadeÄ?ah, ko so bili nekateri zaskrbljeni zaradi viĹĄjega vodostaja Save. Vanjo so namreÄ? pred boĹžiÄ?em potopili 300 steklenic penine iz Mastnakove vinske kleti. Ĺ˝e petiÄ? so letos spustili na zorenje penino posebne vrste. V hladni reki bo zorela pol leta in si pridobila posebno Ĺžlahtnost. Malo drugaÄ?e – Še je Ä?as!ÂŤ – pa pravijo ob drĹžavni meji s HrvaĹĄko. Zaradi odĹĄkodnine, vendar nikakor povezane z arbitraĹžo in novim potekom meje. Ĺ e je Ä?as za vlaganje zahtevkov za odĹĄkodnine na zemljiĹĄÄ?ih, kjer je postavljena panelna ali ĹžiÄ?na ograja. Prav na pobudo obÄ?ine Rogatec so sprejeli novelo zakona o meji ter rok za oddajo zahtevkov podaljĹĄali do konca letoĹĄnjega marca.

Kljub tarnanju v veÄ?ini obÄ?in naĹĄega obmoÄ?ja pravijo, da so letoĹĄnji proraÄ?uni naravnani zelo investicijsko. Napovedujejo gradnje in nakupe. Pri tem bodo v raznih obÄ?inah kupovali razliÄ?ne stvari. V laĹĄki, na primer, lilije. Ne ene, kar tri naj bi kupili. Seveda ne gre za navadne roĹže s tem imenom, ki so sicer simbol LaĹĄkega, ampak za znano laĹĄko dvorano Tri lilije. Ta je za zdaj ĹĄe v lasti druĹžbe Pivovarna LaĹĄko Union, a LaĹĄÄ?ani jo nameravajo odkupiti, saj jo Ĺže zdaj uporabljajo za razne prireditve. Tako so v proraÄ?unu za letoĹĄnje leto za ta namen ÂťpripraviliÂŤ 400 tisoÄ?akov.

Pa ĹĄe to: v Celju so mnogi obÄ?ani izredno obÄ?utljivi na odstranjevanje dreves v mestu. Tako so nekateri skoÄ?ili pokonci, ko so opazili, da se dogaja nekaj z drevesi pri ÂťrdeÄ?i hiĹĄiÂŤ v bliĹžini trĹžnice. Ne da bi vedeli, za kaj gre, so takoj ÂťobsodiliÂŤ mestno oblast, da bo podrla vsa drevesa, da bi ÂťveljakiÂŤ v hiĹĄi (v njej so zdaj v veÄ?ini odvetniki, ne politiki) imeli dovolj parkirnih mest. ObÄ?ina je seveda morala obÄ?ane takoj potolaĹžiti, da so nekaj dreves morali odstraniti, saj jih je poĹĄkodovalo moÄ?no neurje, ki je zajelo tudi Celje. Da pa bodo spomladi vsa nadomestili z novimi. Varnost ljudi je na prvem mestu! so ĹĄe dejali. Pa ĹĄe lepo je, da na obÄ?ini mislijo na obÄ?ane.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

Naš ­čas,4. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

4. januarja 2018

Spet je eno preč Izteklo se je še eno leto, polno dogodkov.

O tistih, ki so se zgodili v Šaleški dolini, smo redno poročali na straneh enainpetdesetih številk Našega časa. Ob koncu leta smo jih za vas še enkrat prelistali in nekatere izstopajoče povezali v kroniko leta.

Milena Krstič – Planinc

Januar V novo leto so ponekod skočili, ponekod – kot v Velenju – pa se tudi potopili. Velenjsko jezero je imelo ob potopu šest stopinj, nekaj dni za tem pa Škalsko jezero že toliko, da se je naredil na njem led.

Ledeno ploskev so najpogumnejši takoj preizkusili. To okolje pa je naposled dočakalo eno najpomembnejših zagotovil, da se bo lahko po hitri cesti hitreje premikalo naprej. 300 milijonov evrov vreden projekt gradnje cestne povezave med Šentrupertom in Velenjem je bil umeščen v načrt razvojnih programov Slovenije za obdobje 2017– 2021. Veselili smo se bronaste medalje z evropskega rokometnega prvenstva. Zanjo so bili zaslužni tudi ’naše gore’ fantje, Vid Kavtičnik, Matevž Skok in Blaž Blagotinšek.

PREGLED LETA

3

April Na zaključni prireditvi Biseri maturantskega plesa sta po mnenju bralcev Našega časa zmagala maturanta gimnazije Lara Grazer in Žan Brinovšek. Upravno sodišče pa se je spet ukvarjalo z zadevami, povezanimi s tem okoljem. Civilni iniciativi je onemogočilo zbiranje podpisov za naknadni referendum o azilnem domu v Velenju. A saj je ideja o njem tako ali tako padla v vodo. Nameravana pripojitev Bolnišnice Topolšica celjski bolnišnici je v protest strnila vrste prebivalcev celotne doline. Na predvečer praznika dela so zagoreli kresovi na Gorici, Lubeli, v Gaberkah in Topolšici.

Maj Na Graški gori in Pristavi sta ob brezplačnem golažu potekali veliki prvomajski srečanji. Cene daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini pa so se dvignile za kar 57 odstotkov. Ob obisku vlade na Celjskem sta dve ministrici obiskali tudi Šaleško dolino. V Bolnišnico Topolšica je prišla zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc, ERICo je obiskala Irena Majcen. V Velenju so odprli smučarskoskakalni center, velenjski rudarji pa izkopali 245-milijonto tono premoga. Živel 1. maj!

Dan, ko smo imeli vsi krompir.

Oktober Rok Puvar je na Velenjskem jezeru postavil nov Guinessov rekord v supanju. V Galeriji Velenje so odprli razstavo akademske slikarke in naše rojakinje Majde Kurnik. Na ogled so postavili 190 njenih del.

Mestna občina Velenje je odprla Poslovno cono Stara vas. Za člana državnega sveta, predstavnika lokalnih interesov pa so elektorji znova izvolili Bojana Kontiča.

Ko so poslovno cono Stara vas še gradili ...

Najbolj drzni so izkoristili zaledele površine Škalskega jezera.

Junij

Februar V Šoštanju so kot prva slovenska občina dobili celostno prometno strategijo, malo za tem so se z njo pohvalili tudi v Mestni občini Velenje. Ustanovljen je bil Klub podjetnikov Savinjsko-šaleške regije.

Prvi predsednik je postal Franjo Bobinac. Bloudkovo nagrado za življenjsko delo v športu je prejel predani atletski zanesenjak, Velenjčan Martin Steiner. V vili Bianca je potekal poročni sejem, v Šoštanju pa so na pustno soboto priredili velik mednarodni karneval.

Pust je naznanil konec zime in začetek pomladi.

Civilna iniciativa za ohranitev Bolnišnice Topolšica je zbrala 16.500 podpisov. Bolnišnico odločno podpreta tudi občinska sveta Šoštanja in Velenja. Župani šaleških občin ponosno sprejmejo najboljše učence, velenjski Bojan Kontič sprejme 58 devetošolcev in 36 srednješolcev, ki so vsa leta šolanja zaključili z odličnim uspehom, šoštanjski Darko Menih 18, župan Šmartnega ob Paki Janko Kopušar pa devet. Inštitut za ekološke raziskave ERICo je prevzela svetovna veriga okoljskih laboratorijev Eurofins Group. Na Velenjski plaži je prireditev Skok v poletje obiskalo menda kar 15.000 ljudi.

Julij Na Skoku čez kožo je v rudarski stan skočilo 49 novincev, jamska reševalna služba Premogovnika pa je zaznamovala 110 let delovanja.

Ministrica za zdravstvo je združevanje bolnišnic Topolšica in Celje preložila do konca leta. V Gorenju je še en mandat prevzel Franjo Bobinac, zaposleni pa so se podali na kolektivni dopust. Velenjska plaža je iz tedna v teden rušila rekorde.

November Na travniku ob Šoštanjskem jezeru so tekmovali evropski žerjavisti.

V Šmartnem ob Paki so krstili vino, za kletarja leta pa izbrali Jožeta Kuglerja. V drugem krogu predsedniških volitev je bil (tudi) v Šaleški dolini za predsednika republike ponovno izvoljen Borut Pahor.

Janja Garnbret je osvojila naslov zmagovalke svetovnega pokala v plezanju v težavnosti in kombinaciji. Premogovnik Velenje je prodal kompleks vile Široko, v dvorcu Gutenbuchel v Ravnah pa so odprli razstavo Adventna pravljica.

Evropsko tekmovanje je pritegnilo tudi bodoče žerjaviste.

Na Velenjski plaži se je trlo obiskovalcev.

December Marec Po zimskem premoru je začel delovati sistem Bicy. Na tradicionalnem koncertu ob 8. marcu sta Rdečo dvorano napolnila Patar Grašo in Danijela Martinović. Sodba Upravnega sodišča, ki je potrdila ugotovitev Finančne uprave, da je pri direktorju Komunalnega podjetja Velenje Urošu Rotniku odkrila za 3,9 milijona evrov nepojasnjenega premoženja in mu odredila 1,6 milijona evrov davka, ga je odnesla s položaja. Svet ustanoviteljev mu odpravnine ni dal. Krvodajalske akcije se je v Velenju udeležilo 1.230 ljudi, področje Vodemlje pa je prizadel eden najhujših požarov v zadnjem desetletju.

V Hrastovcu je divjal največji območni gozdni požar v zadnjem desetletju.

Avgust Za generalnega direktorja Holdinga Slovenske elektrarne za mandat štirih let je bil imenovan Matjaž Marovt in postal (tudi) nov sogovornik pri dogovarjanjih o zaostalih odškodninah lokalnim skupnostim, povezanih z degradacijo okolja in kakovostjo življenja tukajšnjih prebivalcev zaradi vplivov energetike. Zaradi suhega in vročega poletja je Termoelektrarna Šoštanj obratovala s polno paro.

Vegradovemu stečaju, ki se je začel leta 2010, pa še kar ni bilo videti konca. Začel se je jubilejni 20. festival mladih kultur Kunigunda.

Simon Turnšek je iz Šoštanjskega jezera potegnil soma, težkega 83 kg in dolgega 234 centimetrov.

September Velenje je gostilo svetovni festival praženega krompirja, ki je pritegnil več kot 10.000 obiskovalcev. Veliko, a veliko manj jih je bilo v Šoštanju na festivalih vina in piva. Začel se je izvrstno obiskan Pikin festival, v Zavodnjah pri Žlebniku pa odprli novozgrajen Kajuhov spominski objekt in se tako poklonili 95-letnici rojstva Karla Destovnika – Kajuha. Slavnostni govornik je bil predsednik državnega zbora Milan Brglez. Univerza za III. Življenjsko obdobje je razpisala 58 krožkov.

Po gladini Šoštanjskega jezera je zaplavalo 10.000 lučk v spomin na potopljeno vas Družmirje. Volivci v Šaleški dolini so na referendumu podprli izgradnjo 2. tira Divača–Koper.

Nastopil je čas za človeško toplino. Na Trebeliškem je požar uničil hišo Rednakovim. Gasilci so jo nesebično pomagali najprej gasiti, po tem pa se še enkrat izkazali s človečnostjo. Organizirali so dobrodelno akcijo za obnovo njihovega doma. Predsednik vlade Miro Cerar je obiskal božično-novoletni bazar osnovne šole Karla Destovnika – Kajuha v Šoštanju, rokometaši Gorenja pa so se žal poslovili od lige prvakov; po delih Slovenije in tudi tod naokoli je pustošil močan veter, za sabo pa puščal podrto drevje, odkrite strehe in stisko ljudi.

Na Titovem trgu je prevrnil celo novoletno jelko. Povsod so ocenjevali leto, ki se je iztekalo, novemu pa nazdravljali tudi na številnih silvestrovanjih na prostem.

Predsednik vlade je po darilca prišel v Šoštanj.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

ZDRAVSTVO, Ĺ OLSTVO

Za manj zdravil in veÄ? zdravja V Lekarni Velenje izvajajo storitev pregled uporabe zdravil, farmakoterapijski pregled pa za zdaj strokovnjaki od drugod – Storitev 'pregled uporabe zdravil' brezplaÄ?na Tatjana PodgorĹĄek

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v okviru prizadevanj za manj zdravil in veÄ? zdravja uvedel novo storitev – farmacevtsko svetovanje v zdravstvenih domovih – farmakoterapijski pregled. Zanjo je predvidel veÄ? kot 720 tisoÄ? evrov. Program je namenjen bolnikom, ki jemljejo veÄ? zdravil hkrati in imajo lahko zaradi tega dodatne zdravstvene zaplete ali pa neĹželene uÄ?inke. Na ta pregled napoti bolnika zdravnik. Storitev izvajajo Ĺže v kar nekaj slovenskih zdravstvenih domovih. Zanimalo nas je, kako je to na obmoÄ?ju, na ka-

terem deluje javni zavod Lekarna Velenje. ÂťNa obmoÄ?ju v pristojnosti ObmoÄ?ne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenje Ravne na KoroĹĄkem, za katero so pristojne poleg Lekarne Velenje ĹĄe KoroĹĄke lekarne in Lekarna Mozirje, v tem trenutku ĹĄe nimamo farmacevta specialista kliniÄ?ne farmacije ali lekarniĹĄkega farmacevta z opravljenim izpitom za izvajanje te storitve, zato to storitev izvajajo strokovnjaki iz drugih obmoÄ?ij Slovenije. Si pa zanj prizadevamo in letos bomo napotili na zahtevno dodatno strokovno izobraĹževanje enega od kolegov,ÂŤ je povedala

Sabina Grm: ÂťV naĹĄih lekarnah ne pospeĹĄujemo prodaje zdravil.ÂŤ

direktorica javnega zavoda Lekarne Velenje Sabina Grm in dodala, da pa se od lani vkljuÄ?ujejo v prizadevanja za manj zdravil in veÄ? zdravja z izvajanjem storitve pregled uporabe zdravil. Za to so doslej usposobili tri farmacevtke, februarja letos bodo na potrebno dodatno usposabljanje napotili ĹĄe eno, naÄ?rtujejo pa, da bi opravila izpit za farmacevta svetovalca veÄ?ina njihovih zaposlenih.

4. januarja 2018

Storitev je brezplaÄ?na

Tudi storitev pregled uporabe zdravil je namenjena bolnikom, ki jemljejo veÄ? vrst zdravil, vsem tistim, ki niso prepriÄ?ani, ali jih pravilno uporabljajo ali pa menijo, da so njihove zdravstvene teĹžave povezane z zdravili, ki jih uĹživajo. ÂťNaj ob tem poudarim, da ne gre za svetovanje, ki ga dobijo bolniki ob izdaji zdravil z receptom ali brez njega. Za to svetovanje se je treba naroÄ?iti, poteka v posebni sobi, stran od izdajnega pulta. Zanj se lahko odloÄ?i pacient sam.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali je storitev plaÄ?ljiva, je Grmova odgovorila, da je na nacionalni ravni storitev, ki traja vsaj 30 minut, ovrednotena na 27,6 evra. Ker pa jo v njihovem zavodu ĹĄele razvijajo, je brezplaÄ?na.

Po mnenju nekaterih gre pri svetovanju o uporabi zdravil v lekarnah za goljufijo, saj so lekarne trgovine z zdravili. ÂťLekarne niso klasiÄ?na trgovina, Ä?eprav imajo vÄ?asih takĹĄen prizvok. LekarniĹĄka dejavnost je del zdravstvene dejavnosti in s polno odgovornostjo trdim, da v naĹĄih lekarnah delamo v skladu s poslanstvom in da naĹĄ cilj ni samo zasluĹžek. Velikokrat se je Ĺže zgodilo, da smo odklonili prodajo kakĹĄnega zdravila ali drugih sredstev za varovanje zdravja, ker smo presodili, da zdravilo

Rekli so â?ą Vesna Lah, specialistka sploĹĄne medicine

Zdravstvenega doma Velenje, o prizadevanjih za manjĹĄo uporabo zdravil in veÄ? zdravja. ÂťZdravniki na primarni ravni se v zvezi s tem trudimo osveĹĄÄ?ati bolnike. V minulih dneh smo pacientom delili zloĹženke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Pozdravite se brez antibiotikov, v kateri predvsem pri starejĹĄih zaznamo teĹžave. Tem je treba stvari pojasnjevati veÄ?krat. Z uvedbo e-receptov imamo veÄ?ji pregled nad izdanimi zdravili posameznemu bolniku, zdravstvena zavarovalnica nam je omogoÄ?ila tudi vpogled v bazo podatkov, da lahko preverimo, koliko zdravil smo komu predpisali mi ali drugi zdravniki, Ä?e in kje odstopamo od slovenskega povpreÄ?ja. OpaĹžamo, da smo mlajĹĄi zdravniki pri predpisovanju zdravil bolj osveĹĄÄ?eni, sploh pri uporabi antibiotikov in da se smernic na tem podroÄ?ju ne drĹžijo specialisti na sekundarni ravni.

Ali zdravniki predpisujemo danes manj zdravil kot pred leti?

TeĹžko pritrdim, kajti v porastu je uporaba antidepresivov, pa zdravil za zdravljenje holesterola, demenco, sladkorno bolezen ‌ Skratka, zdravil za zdravljenje bolezni sodobnega Ä?asa.ÂŤ ni primerno za pacienta. V naĹĄih lekarnah prodaje zdravil ne pospeĹĄujemo.ÂŤ

Ĺ tevilo izdanih ĹĄkatlic ni veÄ? ustrezen podatek

ToÄ?nega podatka o tem, ali se uporaba zdravil v Ĺ aleĹĄki dolini poveÄ?uje ali morebiti zmanjĹĄuje, v javnem zavodu za zdaj nimajo. V zvezi z izdajo zdravil na recept jih imajo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v zvezi z vsemi zdravili (na recept ali brez njega) pa na Nacionalnem inĹĄtitutu za javno zdravje. ÂťPo ocenah smo v ĹĄtevilu izdanih receptov lani zaznali manjĹĄi porast v primerjavi z

letom 2016. V prosti prodaji pa je odstotek izdaje zdravil brez recepta v veÄ?jem porastu v primerjavi z lanskim letom.ÂŤ Sogovornica je ĹĄe dejala, da ĹĄtevilo izdanih ĹĄkatlic zdravil danes ni veÄ? ustrezen podatek o veÄ?ji ali manjĹĄi porabi zdravil. Spreminja se namreÄ? trend njihovega predpisovanja. Zdravniki vse pogosteje predpisujejo veÄ?ja pakiranja in kombinacije zdravil, zato bi bil za toÄ?en odgovor potreben preraÄ?un na enoto oziroma na posamezno tableto. đ&#x;”˛

Tudi naĹĄ okoliĹĄ sodeluje z zasebnim ĹĄolstvom Waldorfska zasebna ĹĄola nedaleÄ? od nas – UÄ?enci Ĺže tretje leto uĹživali na pastirskih dnevih na ekoloĹĄki kmetiji PotoÄ?nik Poprask v Skornem Ko so v zadnjih mesecih v parlamentu razpravljali o financiranju zasebnega ĹĄolstva, veÄ?ine v naĹĄi dolini to ni posebej zanimalo. V Ĺ aleĹĄki dolini paÄ? nimamo zasebnih ĹĄol in zato nas problematika teĹžko osebno motivira.

Pa vendar imamo le za luÄ?aj stran – v Ĺ˝alcu – zasebno osnovno ĹĄolo. Imenuje se Waldorfska ĹĄola Ljubljana, OE Savinja. In aktivno sodeluje tudi z naĹĄim okoljem. NiÄ? nenavadnega, saj je tudi v Velenju leta 2009 delovala iniciativa starĹĄev, ki je v mesto skuĹĄala pripeljati waldorfsko ĹĄolo. ÂťCeljska iniciativa je bila takrat ĹĄtevilÄ?nejĹĄa, zato se je leta 2011 ĹĄola odprla v Celju, nato pa se je dve leti kasneje zaradi boljĹĄih prostorskih pogojev selila v Ĺ˝alec,ÂŤ je povedal ravnatelj zasebne ĹĄole iz Ĺ˝alca BoĹĄtjan Ĺ trajhar.

Waldorfske ĹĄole so najveÄ?je nereligiozno zasebno vzgojno gibanje na svetu, ki skladno s poznavanjem razvoja Ä?loveĹĄkih moĹžganov deluje tako, da otroku ob pravem Ä?asu na pravi naÄ?in posreduje primerne vsebine. Konkretno se program v ĹĄoli precej razlikuje od tistega, ki ga poznamo iz javnih ĹĄol. Predmetnik je obseĹžnejĹĄi in vkljuÄ?uje tudi obvezna roÄ?na dela, tuje jezike, igranje na glasbila, lesorestvo, evritmijo (umetnost gibanja) in gledaliĹĄke predstave. UÄ?enci ne uporabljajo delovnih zvezkov in uÄ?benikov in tudi nimajo domaÄ?ih nalog. Ker v programu ne Ĺželijo ocenjevati zgolj ozkega spektra otrokovih sposobnosti in spodbujati tekmovalnosti, uÄ?enci ne piĹĄejo testov. Namesto tega so vsa leta opisno ocenjeni in le v primeru prepisa v javno ĹĄolo se opisno spriÄ?evalo pretvori v ĹĄtevilÄ?no.

Waldorska ĹĄola v Ĺ˝alcu zaenkrat ponuja program za prvih sedem razredov osnovne ĹĄole in program vrtca. ÂťKo smo leta 2011 ĹĄolo odprli, smo v prvi razred sprejeli 15 otrok. Danes imamo v prvih sedmih razredih 140 otrok, v eni skupini v vrtcu pa 19 otrok. Ko bomo imeli polno devetletko, priÄ?akujemo, da bomo imeli pribliĹžno 180 otrok, nato pa sledi projekt zasebne waldorfske srednje ĹĄole,ÂŤ

je dejal Ĺ trajhar. Interes za vpis je precejĹĄen. Velik del stroĹĄkov osnovnoĹĄolskega izobraĹževanja tudi za waldorfsko ĹĄolo pokriva ministrstvo za ĹĄolstvo, za kritje ostalih stroĹĄkov pa starĹĄi uÄ?encev plaÄ?ujejo ĹĄolnino. ÂťPri vpisu otroka je pomembno, da starĹĄi res poznajo naĹĄe vrednote in naĹĄ naÄ?in dela. NaĹĄ moto je, da je Ĺživljenje potovanje in ne tekmovanje,ÂŤ je pojasnil Ĺ trajhar in dodal, da njihova ĹĄola nima predpisanega ĹĄolskega okoliĹĄa in jo tako lahko obiskujejo uÄ?enci iz osemnajstih slovenskih

njim tudi krog ljudi, ki pozna naĹĄo kmetijo,ÂŤ je dejala Ĺ tancar Popraskova. Povedala je, da se poleg osnovne kmetijske dejavnosti, ki zajema Ĺživinorejo in poljedelstvo, na kmetiji ukvarjajo ĹĄe z mnogimi dopolnilnimi dejavnostmi. ÂťDodatne dejavnosti so nujne, da naĹĄa druĹžina lahko preĹživi,ÂŤ je dejala in povedala, da izdelujejo lesene izdelke, sama peÄ?e pecivo, kuha marmelade, pripravlja sirupe ‌ in organizira delavnice z razliÄ?nimi tematikami za otroke in najstnike. ÂťDanes sta pridnost in delavnost sicer pomembni vrlini, vendar nista dovolj. Treba si je upati poskusiti nekaj novega, drugaÄ?nega,ÂŤ je ĹĄe povedala Tatjana Ĺ tancar Poprask in dodala, da si tudi v prihodnje Ĺželi, da bi jih ljudje prepoznali po prijaznosti, odprtosti in odliÄ?nosti. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc, foto: Luka Rojnik

Naj bo tudi leto 2018 podobno lanskemu

Waldorfska ťola – urejanje gredice: V waldorfski ťoli skuťajo vzgajati za trajnostni razvoj.

Waldorfska ĹĄola – pastirski dnevi: V okviru pastirskih dnevov so uÄ?enci strigli ovce.

obÄ?in, od Maribora do Mozirja prek Hrastnika in Zagorja.

Izjemno privlaÄ?na je tudi informacija, da na ĹĄoli od 4. do 9. razreda izvedejo kar 13 ĹĄol v naravi. ÂťVsaka je tematsko dodelana in osmiĹĄljena. Ĺ ola v naravi za nas pomeni resniÄ?en stik z naravo, izkustveno uÄ?enje in ne bivanja v hotelih. To je vzgoja za trajnostni razvoj, to je izkustveno uÄ?enje in tako otroci res ponotranjijo znanje,ÂŤ je ĹĄe povedal ravnatelj BoĹĄtjan Ĺ trajhar.

Prva od ĹĄol v naravi v programu waldorfske ĹĄole iz Ĺ˝alca so t. i. pastirski dnevi. Otroci striĹžejo ovce, mikajo volno, molzejo krave, ovce in opravljajo druga kmeÄ?ka opravila ter naredijo gozdno bi-

valiĹĄÄ?e. Prav v tem so v Ĺ˝alcu naĹĄli stik s Ĺ aleĹĄko dolino. Pred tremi leti, ko so iskali primerno lokacijo za izvedbo omenjenega programa ĹĄole v naravi, so odkrili ekoloĹĄko kmetijo PotoÄ?nik–Poprask v Skornem. Tam delata AleĹĄ in Tatjana. Slednja je po izobrazbi uÄ?iteljica. ÂťPri izbiri kmetije je za nas pomembno, da ima gospodar posluh za otroke, da je pripravljen na to, da otroci omenjene stvari izkusijo in ne samo vidijo,ÂŤ je pojasnil Ĺ trajhar. ÂťSvoje izkuĹĄnje iz let pouÄ?evanja sem Ĺželela prenesti na kmetijo. Zadovoljstvo je obojestransko, otroci so navduĹĄeni, mi pa bogatejĹĄi za nove izkuĹĄnje,ÂŤ pa je pristavila Tatjana Ĺ tancar Poprask. Oba z AleĹĄem sta ponosna na kmetijo, na kateri Ĺže sedemnajsto leto delata po naÄ?elih ekoloĹĄkega kmetovanja. ÂťNajbolj smo ponosni na to, da kljub slabim pogojem kmetovanja in majhni povrĹĄini naĹĄa druĹžina Ĺživi izkljuÄ?no od kmetijstva. V to vlagamo ves trud, Ä?as, energijo in ideje. Je pa vse poplaÄ?ano, ko se stranke vraÄ?ajo, obseg prodaje se poveÄ?uje in z

Gregor BratkoviÄ? iz Ĺ martnega ob Paki: ÂťSlabo je to, ker smo za leto dni starejĹĄi, sicer pa lahko ocenim leto 2017 kot dobro.

UresniÄ?il sem vse zastavljene cilje, moram pa hkrati priznati, da ti niso bili tako visoki.

Lansko leto so zaznamovali uspeh v sluĹžbi, sluĹžilo mi je zdravje, ljubiteljsko sem se zaÄ?el ukvarjati s pridelavo piva in morda se mi je zgodila ĹĄe kakĹĄna malenkost, ki pa se je v tem trenutku ne spomnim.

V leto 2018 vstopam z Ĺželjo, da bi bilo vsaj takĹĄno, kot je bilo lansko. Tudi zanj si posebnih ciljev ne zastavljam, ker bi bil lahko razoÄ?aran, Ä?e jih ne bi uresniÄ?il.

Bom pa toliko bolj vesel, Ä?e bom katerega, ki ga sicer ne naÄ?rtujem. Poleg nadaljnjega uspeha v sluĹžbi in zdravja imam na obzorju nekaj projektov, povezanih ĹĄe z drugo ljubiteljsko dejavnostjo, kot je omenjeno pridelovanje piva. Vsem Ĺželim Ä?im bolj prijazno leto 2018.ÂŤ

NaĹĄ ­Ä?as,4. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

4. januarja 2018

5

AKTUALNO

GOSPODARSKE novice 9. januarja skupĹĄÄ?ina Gorenja

Internetno omreĹžje za vse Velenjski obÄ?inski svet sprejel naÄ?rt odprtega ĹĄirokopasovnega omreĹžja v obÄ?ini.

BliĹža se januarska skupĹĄÄ?ina Gorenja, ta je sklicana za 9. januar.

Na njej bodo razgrnili nekatere poslovne podatke, spregovorili pa tudi o ustreznosti nadzornega sveta, ki mu del delniÄ?arjev oporeka verodostojnost. Spregovorili bodo gotovo ĹĄe o nekaterih vpraĹĄanjih, ki so zakroĹžila po medijih, sproĹžena oÄ?itno tudi v Ĺželji, da se vrĹže Ä?rna luÄ? na upravo in uspeĹĄnost podjetja v celoti. Gotovo bo po skupĹĄÄ?ini postalo jasneje, kdo so bili iniciatorji teh aktivnosti, kakĹĄen je njihov cilj in ali njihove navedbe morda drĹžijo.

turna vlaganja), s Ä?imer se uvrĹĄÄ?a med tiste slovenske obÄ?ine, ki najveÄ? vlagajo v ĹĄport.

Imate "turistiÄ?no" idejo?

VeÄ? kot ĹĄtiriodstotna rast Sloveniji se za lani obeta morda celo skoraj petodstotna gospodarska rast, ki se bo letos po napovedih nekoliko upoÄ?asnila. Po mnenju razliÄ?nih organizacij, ki ocenjujejo gibanje gospodarske rasti, bo ta letos, ko Slovenijo Ä?akajo parlamentarne volitve, ostala sicer ĹĄiroko zasnovana, zaustavile pa bi jo lahko predvsem niĹžja drĹžavna vlaganja. Ĺ˝e predlanska gospodarska rast Slovenije je bila spodbudna, saj je dosegla 3,1 odstotka, lanska pa bo obÄ?utno viĹĄja, po ocenah se giblje od 4,2 pa skoraj do 5 odstotkov. Poleg osebne potroĹĄnje (ta se krepi Ĺže tri leta in pol) se krepijo tako izvoz kot naloĹžbe ter potroĹĄnja drĹžave. Za letos Umar priÄ?akuje, da se bo gospodarska rast gibala okoli ĹĄtirih odstotkov.

Slovenija je iskana turistiÄ?na destinacija Slovenija je bila lani iskana turistiÄ?na destinacija in v svetovnih medijih vidna in prepoznavna kot ĹĄe nikoli. TuristiÄ?ni delavci so do konca novembra naĹĄteli Ĺže veÄ? kot 4,4 milijona turistiÄ?nih prihodov in veÄ? kot 11,3 milijona turistiÄ?nih prenoÄ?itev. To je 14 odstotkov veÄ? turistiÄ?nih prihodov in 11 odstotkov veÄ? prenoÄ?itev turistov kot v enakem obdobju leta 2016. Po prenoÄ?itvah je bilo s tem Ĺže novembra preseĹženo rekordno predlansko leto. Rast tujih turistov je v Sloveniji ĹĄe posebej nadpovpreÄ?na, saj so ti ustvarili skoraj 7,7 milijona vseh turistiÄ?nih prenoÄ?itev, kar je za 15 odstotkov veÄ? kot v enakem obdobju leta 2016 in veÄ? kot 3,2 milijona prihodov, kar pomeni 17-odstotno rast. Evropa bo na primer beleĹžila dvo- do triodstotno rast ĹĄtevila mednarodnih turistov, Avstrija okoli ĹĄtiriodstotno, HrvaĹĄka pa nam je bliĹžje s 14-odstotno rastjo.

Tudi za letos kaĹže, da bo slovenski turizem spet dosegal rekorde.

To pa pomeni, da se bo treba na goste dobro pripraviti, opozarjajo turistiÄ?ni delavci, obenem pa upajo na izdatnejĹĄo pomoÄ? drĹžave pri vlaganjih in infrastrukturi. Tudi v Velenju se lahko pohvalijo s poveÄ?anim obiskom turistov, ki jim je bila letos ĹĄe posebej privlaÄ?na velenjska plaĹža. Zato obÄ?ina tu naÄ?rtuje nadaljnja vlaganja.

Napovedujejo se stavke Gospodarska rast seveda prebuja tudi Ĺželje po rasti izdatkov na ĹĄtevilnih podroÄ?jih. Sindikati v javnem sektorju zahtevajo odpravo ĹĄe zadnjih v krizi sprejetih varÄ?evalnih ukrepov, spomladi dogovorjeno boljĹĄe vrednotenje delovnih mest za zdravnike pa je sproĹžilo plaz zahtev po zviĹĄanju plaÄ? tudi v drugih poklicih. Te zdaj zahtevajo medicinske sestre, ĹĄolniki, gasilci, policisti, vojaki in drugi. Nekateri sindikati so Ĺže sporoÄ?ili datume stavke.

Tako je tudi na velenjskem Premogovniku, kjer manjĹĄi od obeh sindikatov napoveduje stavko, v Ä?etrtek pred prazniki pa je oblikoval tudi stavkovne zahteve.

Energetski koncept Slovenije Slovenska energetika naj bi letos le dobila krovni strateĹĄki dokument, ki bo zaÄ?rtal smernice za prehod v nizkoogljiÄ?no druĹžbo.

Energetski koncept Slovenije bo najprej do sredine januarja v javni obravnavi, v tem Ä?asu bo predvidoma narejena celovita presoja vplivov na okolje. Ministrstvo za infrastrukturo raÄ?una, da bi DZ o njem odloÄ?al marca. Poleg usmeritev, ki se tiÄ?ejo tudi obeh naĹĄih energetskih gigantov, so postavljeni ĹĄe mnogi drugi cilji.

Med njimi je recimo spodbujanje energetske prenove stavb. Spodbude pa bodo namenjene tudi trajnostni mobilnosti, kot so javni potniĹĄki promet, peĹĄaÄ?enje, kolesarjenje, skupna raba prevoznih sredstev (npr. car-sharing) in raba alternativnih goriv v prometu.

Na obmoÄ?ju velenjske obÄ?ine je 244 gospodinjstev v t. i. belih lisah – obmoÄ?jih, na katerih ni bilo ekonomskega interesa za izgradnjo infrastrukture za ĹĄirokopasovno internetno omreĹžje, zaradi Ä?esar prebivalci do njega nimajo dostopa. NaloĹžba je ocenjena na 638 tisoÄ? evrov. Na drĹžavni razpis za 50-odstotno subvencioniranje vzpostavitve prikljuÄ?kov, ki bo objavljen v zaÄ?etku leta, se bodo lahko prijavili le operaterji, obÄ?ina pa je morala sprejeti naÄ?rt razvoja odprtega ĹĄirokopasovnega omreĹžja v obÄ?ini, da bo lahko izdala soglasja za sluĹžnost. S soglasnim sprejemom naÄ?rta so potrebni pogoji za razĹĄiritev ĹĄirokopasovnega omreĹžja tudi na obmoÄ?jih ÄŒrnove, JanĹĄkovega

sela, LoĹžnice, Lopatnika, Pake in Podkraja pri Velenju, PleĹĄivca, PaĹĄkega Kozjaka, Silove in Ĺ martinskih Cirkovc zagotovljeni. Svetnice in svetniki so sprejeli tudi spremembe in dopolnitve prostorskega naÄ?rta za TehnoloĹĄki park Velenje, v katerem bodo ob soglasju obÄ?ine dopustne tudi trgovske in gostinske dejavnosti.

Skoraj 2 milijona za ĹĄport

Svetnice in svetniki so podprli predlog letnega programa ĹĄporta, ki mu bo obÄ?ina v naslednjem letu namenila 5 odstotkov proraÄ?una oziroma slaba 2 milijona evrov (veÄ?ino za dejavnosti izvajalcev ĹĄportnih aktivnosti, programov in prireditev ter za infrastruk-

82 milijonov za zaposlovanje Ministrstvo za delo bo tudi letos izvajalo ukrepe aktivne politike zaposlovanja, za katere bo namenjenih skupno skoraj 82 milijonov evrov. Poudarek bo ĹĄe naprej na mladih, starejĹĄih, niĹžje usposobljenih in dolgotrajno brezposelnih.

V prvi polovici leta se po besedah ministrice obetata dva pomembna razpisa. Prvi bo namenjen sofinanciranju inovativnih projektov za zaposlovanje mladih, drugi pa za sofinanciranje zaposlitvenih projektov na lokalni oziroma regionalni ravni. đ&#x;”˛

mz

Adaptacije brez nepravilnosti

Nadzorni odbor Mestne obÄ?ine Velenje ni ugotovil nepravilnosti pri javnem naroÄ?ilu za adaptacijo 11 stanovanj. Med 15 ponudniki je obÄ?ina izbrala najcenejĹĄega – Litostrojsko invalidsko podjetje. PravoÄ?asno in kakovostno je izvedlo zakljuÄ?na gradbena dela, elektro in strojne instalacije v vrednosti dobrih 50 tisoÄ? evrov. Prav tako pa ni bilo nepravilnosti pri zaposlitvi treh oseb v obÄ?inski upravi in medobÄ?inski inĹĄpekcijski sluĹžbi, in sicer na delovna mesta viĹĄjega referenta, raÄ?unovodje in inđ&#x;”˛ tf ĹĄpektorja. â€

Koncesija bistveno poveÄ?uje stroĹĄke poslovanja V naravnem zdraviliĹĄÄ?u Terme TopolĹĄica ob enaki porabi koliÄ?ine termalne vode za koncesijo iz 15 na 70 tisoÄ? evrov – Eden od ukrepov za zmanjĹĄanje stroĹĄkov energije izgradnja toplotne Ä?rpalke Tatjana PodgorĹĄek

VeÄ?ino slovenskih naravnih zdraviliĹĄÄ? je sredi lanskega decembra razburjala predvidena izhodiĹĄÄ?na vrednost za doloÄ?itev koncesnine za uporabo termalne vode. Ta naj bi bila po predlogu enkrat viĹĄja kot pri porabnikih za kmetijsko rabo (tako imenovani faktor D), kar pomeni, da bi zdraviliĹĄÄ?a za ta namen odvajala drĹžavi 1 odstotek od doseĹženih prihodkov od prodaje na leto, sa-

Tega stroĹĄka ne moremo prevaliti na gosta

ÂťVlada je sicer sprejela 40-odstotno zniĹžanje izhodiĹĄÄ?ne vrednosti za doloÄ?itev koncesnine za uporabo termalne vode, kar je morda za nekatera zdraviliĹĄÄ?a veliko, za nas je to malo. Ne glede na to koncesnina bistveno poveÄ?uje stroĹĄke poslovanja in tega

Elektrika se draĹži Vse kaĹže, da se veÄ?letno obdobje nizkih cen elektriÄ?ne energije konÄ?uje. Cene so se Ĺže lani zaÄ?ele krepiti, njihovo nadaljnjo rast pa je priÄ?akovati tudi v prihodnje. Cena elektrike je v Sloveniji od pomladi, ko je znaĹĄala 38 evrov, zrasla na 48 evrov za megavatno uro oz. za dobro Ä?etrtino. Cene med 50 in 55 evri za megavatno uro pa, kot pravijo strokovnjaki, zagotavljajo dolgoroÄ?no stabilno in dobiÄ?konosno proizvodnjo z moĹžnostjo nadaljnjih vlaganj. KonÄ?ni potroĹĄniki bodo podraĹžitev obÄ?utili ĹĄele leta 2019.

Podprli so tudi pravilnik o sofinanciranju programov in projektov za turizem v obÄ?ini, opozorili pa na nejasnosti o tem, kdo lahko sodeluje na razpisih, in predlagali, da naj bodo to vsi tisti, ki imajo dobro idejo za razvoj turizma. Seznanili so se s programom obnove in vzdrĹževanja javne razsvetljave, ki se je po poroÄ?ilu koncesionarja podjetja Javna razsvetljava v letu 2017 uspeĹĄno izvajal, v letu 2018 pa naÄ?rtujejo obnovo antikorozivnih sredstev na veÄ? drogovih, deset drogov bodo zamenjali z betonskimi temelji vred, obnovili pa bodo tudi nekaj priĹžigaliĹĄÄ?.

Lidija FijavĹž Ĺ peh: ÂťKoncesnina za uporabo termalne vode je Ĺže v tem trenutku, ko zdraviliĹĄÄ?a ĹĄe ne plaÄ?ujemo polnega zneska, velika obremenitev pri poslovanju.ÂŤ

ma pa so zahtevala, da mora biti faktor D pol niĹžji. V svojih zahtevah so delno uspela. Vlada je namreÄ? na seji v drugi polovici decembra sklenila, da znaĹĄa faktor izhodiĹĄÄ?ne enote posebne rabe vode za potrebe kopaliĹĄÄ? in ogrevanje 0,6.

Marko Lesjak: ÂťOÄ?itek, da namenjamo premalo pozornosti vraÄ?anju termalne vode v naravo, za nas ni upraviÄ?en.ÂŤ

ne moremo prevaliti na konÄ?nega uporabnika – gosta, sicer ne bomo konkurenÄ?ni,ÂŤ je povedala direktorica Term TopolĹĄica Lidija FijavĹž Ĺ peh.

Koncesnino plaÄ?ujejo od leta 2016 dalje, ko je pristojno ministrstvo reĹĄilo njihovo vlogo, ki so jo vloĹžili Ĺže pred 10 leti. V tem Ä?asu jo je ministrstvo podelilo le dvema zdraviliĹĄÄ?ema za dobo 10 let pod precej boljĹĄimi pogoji, kot so ti danes. ÂťNe drĹži,

da smo pred uvedbo koncesnine uporabljali termalno vodo brezplaÄ?no. PlaÄ?evali smo tako imenovano vodno gospodarsko dovoljenje, ki je temeljilo na 10-letni povpreÄ?ni porabi. Trditev, kako veliko obremenitev predstavlja koncesnina za zdraviliĹĄÄ?e, naj podkrepim s podatkom, da smo pred njeno uvedbo plaÄ?evali za uporabo termalne vode 15 tisoÄ? evrov, po trenutnih podatkih pa bomo za enako koliÄ?ino porabljene vode plaÄ?ali ob polni obremenitvi leta 2020 70 tisoÄ? evrov na leto.ÂŤ Po besedah Marka Lesjaka, vodje investicijskega vzdrĹževanja v naravnem zdraviliĹĄÄ?u, so leta 2016 porabili 148 tisoÄ? kubiÄ?nih metrov termalne vode. Podobne bodo tudi lanske koliÄ?ine. Na oÄ?itek ministrstva za okolje in prostor, da bi lahko zdraviliĹĄÄ?a zmanjĹĄala stroĹĄek koncesnine z vraÄ?anjem vode v naravo, pa Lesjak pravi: ÂťPri nas ta ukrep ne pride v poĹĄtev, ker uporablja-

mo naravni izvir termalne vode, ki priteÄ?e na povrĹĄje in se torej ne steka v bazen.ÂŤ

Za zmanjĹĄanje stroĹĄkov energije vgradnja toplotne Ä?rpalke

Ker so s termalno vodo povezani tudi stroĹĄki energije (vodo morajo namreÄ? dogrevati), so za njihovo zniĹžanje vgradili toplotno Ä?rpalko. Ta danes zagotavlja tretjino vseh potreb ogrevanja v zdraviliĹĄÄ?u. Kot je pojasnila Lidija FijavĹž Ĺ peh, so z naloĹžbo reĹĄili dve muhi na mah: ÂťZmanjĹĄali smo stroĹĄke energije, ki so se lani bistveno poveÄ?ali predvsem zaradi avgustovskega 65-odstotnega dviga cene za porabljeno kilovatno uro toplotne energije, hkrati pa smo zmanjĹĄali ĹĄe odvisnost od obratovanja TeĹĄa. Kot je znano, smo imeli leta 2016 zaradi izpada dobave toplotne energije iz TeĹĄa prav v Ä?asu najveÄ?je zasedenosti velike teĹžave pri zagotavljanju ustreznih koliÄ?in in ustrezne temperature vode. S toplotno Ä?rpalko smo si zagotovili konstantno dobavo,ÂŤ je ĹĄe dejala Lidija FijavĹž Ĺ peh.

ÂťIzgubil sem TrezikoÂŤ Pavel Lampret, Velenje: ÂťLansko leto je bilo dokaj obiÄ?ajno, a si ga bom vseeno zapomnil ĹĄe dolgo. Ĺ˝al ne po dobrem dogodku. Izgubil sem namreÄ? dolgoletno prijateljico, muco Treziko. Skoraj dvajset let je bila z mano, zato me ni sram priznati, pa Ä?eprav sem moĹĄki, da me je njen odhod zelo prizadel. PogreĹĄam jo, a nove muce ne bom imel. Je prehudo, ko se jim Ĺživljenje izteÄ?e. V novem letu si Ĺželim veliko dobrega zdravja, pa penzijo naj mi pustijo takĹĄno, kot je. Ĺ˝e 27 let sem upokojeni rudar. Sem eden tistih redkih upokojencev, ki sem zadovoljen s pokojnino. Mislim, da bi te tistim z zelo nizkimi morali vsaj malo popraviti.ÂŤ

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Ministrica je opozorila, da se z novim letom sproĹĄÄ?ajo nekateri varÄ?evalni ukrepi.

V supermarketu v Sankt Peterburgu je odjeknila eksplozija, v kateri je bilo ranjenih najmanj deset ljudi. Predsednik Putin je eksplozijo oznaÄ?il za teroristiÄ?ni napad.

Srbski policisti so odstranili okoli 150 prebeĹžnikov, ki so na meji med Srbijo in HrvaĹĄko protestirali dva dni.

Prav iz Srbije pa so istega dne poroÄ?ali o prvi smrtni Ĺžrtvi zaradi oĹĄpic.

ÄŒetrtek, 28. december Mediji so poroÄ?ali, da je hrvaĹĄka policija na posvet povabila ribiÄ?e in jim svetovala, naj tudi po 29. decembru nadaljujejo obiÄ?ajno delo v Piranskem zalivu do sredinske Ä?rte.

V naĹĄem uradu vlade za komuniciranje so ob koncu leta izpostavili vladne doseĹžke: upad brezposelnosti in gospodarsko rast.

Upravno sodiĹĄÄ?e je ugodilo sirskemu pre-

Luka Koper je dobila novega predsednika uprave.

poĹĄkodovali in odnesli veÄ? poĹĄiljk.

Potem ko je vzhod ZDA zajel polarni mraz, se je oglasil ameriĹĄki predsednik Donald Trump. Z razmiĹĄljanjem, da ob takĹĄnem mrazu res ni razloga za boj proti globalnemu segrevanju, Âťki bi nam priĹĄlo prav,ÂŤ je poĹžel obilo ogorÄ?enja.

Iz Mumbaja v Indiji so poroÄ?ali o hudem poĹžaru. Ognjeni zublji so terjali najmanj 15 Ĺživljenj, ĹĄe veÄ? ljudi je bilo ranjenih.

Sobota, 30. december Po pretekli polovici leta od razsodbe arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a o meji med Slovenijo in HrvaĹĄko je Slovenija zaÄ?ela izvajati njeno implementacijo, medtem ko HrvaĹĄka odloÄ?itev ĹĄe naprej zavraÄ?a.

Izvedeli smo, da je upravno sodiĹĄÄ?e zavrnilo toĹžbo druĹžbe Lafarge Cement proti drĹžavi zaradi delne odloÄ?be agencije za okolje, ki je podjetju maja 2016 zavrnila okoljevarstveno soglasje.

Ruska obveĹĄÄ?evalna sluĹžba je aretirala moĹĄkega, ki naj bi naÄ?rtoval in izvedel bombni napad v supermarketu v Sankt Peterburgu.

Zambijski predsednik Edgar Lungu je vojski ukazal, naj sodeluje pri zajezitvi kolere, ki je v prestolnici Lusaka ubila 41 ljudi in

za katero je od septembra zbolelo veÄ? kot 1500 ljudi.

Ugrabitelji so v Ukrajini izpustili analitika za trg bitcoina Pavla Lernerja, saj je nekdo v bitcoinih zanj plaÄ?al odkupnino.

Po dveh dneh protivladnih protestov in veÄ? aretacijah so se v Iranu zbrali tako podporniki kot nasprotniki vlade. Na nekaterih protestih je izbruhnilo tudi nasilje.

HrvaĹĄka policija je njihovim ribiÄ?em svetovala, naj nadaljujejo obiÄ?ajno delo.

beĹžniku Ahmadu Ĺ amiju in njegov primer vrnilo ministrstvu za notranje zadeve v ponovno odloÄ?anje.

DelniÄ?arji Luke Koper so na izredni skupĹĄÄ?ini izglasovali nezaupnico upravi pod vodstvom Dragomirja Matića.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je uradno razpustil parlament, ki je pred dnevi potrdil proraÄ?un za prihodnje leto.

Po Balkanu se je razĹĄirila novica, da se je pod hrvaĹĄkim avtobusom na poti iz Beograda pet ur vozil 21-letni IraÄ?an. HrvaĹĄka je sklenila, da slepega potnika vrne v Srbijo.

Severni, osrednji in vzhodni del ZDA je zajel arktiÄ?ni mraz. V veÄ? krajih so namerili rekordno nizke temperature, tudi do minus 38 stopinj Celzija.

Nedelja, 31. december Bil je zadnji dan leta in ljudje po vsem svetu so silvestrovali. V New Yorku pri -12 stopinjah Celzija, v Moskvi na deĹžju, pri nas ob toplem vetru.

NaĹĄ premier Cerar je v novoletni poslanici dejal, da je bilo leto, Âťki se izteka, za Slovenijo zelo uspeĹĄnoÂŤ. Za leto 2018 si je zaĹželel modrih odloÄ?itev.

HrvaĹĄko zunanje ministrstvo se je odzvalo na napovedi slovenskih pristojnih oblasti, da

Petek, 29. december OboroĹženi zamaskirani neznanci so okoli polnoÄ?i v bliĹžini poĹĄtnega logistiÄ?nega centra v Ljubljani napadli poĹĄtarja, ga pri tem

bi lahko hrvaĹĄkim ribiÄ?em izrekle denarne kazni, Ä?e bi brez dovoljenja lovili v delu Piranskega zaliva, ki po razsodbi arbitraĹžnega sodiĹĄÄ?a pripada Sloveniji. Dejali so, da Slovenija nima pravice uveljavljati svojih predpisov na obmoÄ?ju HrvaĹĄke.

V DemokratiÄ?ni republiki Kongo so skuĹĄali katoliĹĄki aktivisti organizirati proteste proti predsedniku Josephu Kabili in njegovemu samovoljnemu podaljĹĄevanju mandata.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je podpisal tri zakone, ki podpirajo njegovo davÄ?no reformo in druge predvolilne obljube.

Iranski predsednik Hasan Rohani se je prviÄ? odzval na mnoĹžiÄ?ne proteste v drĹžavi in poudaril, da je nasilje protestnikov nesprejemljivo.

Ponedeljek, 1. januar Z vstopom v novo leto je Slovenija za leto dni prevzela predsedovanje Svetu ZdruĹženih narodov za Ä?lovekove pravice, vodilnemu mednarodnemu telesu za Ä?lovekove pravice.

Potem ko so milijoni po svetu v nov dan vstopili s slavjem in ognjemeti, so iz nekaterih krajev poroÄ?ali o tragiÄ?nih zgodbah.

Na Reki sta med kopanjem v razburkanem morju utonila moĹĄka, petarde v NemÄ?iji so zahtevale dve smrtni Ĺžrtvi, na Filipinih poĹĄkodovale 200 ljudi, v Londonu pa so ĹĄtirje ljudje umrli ob nepovezanih napadih z noĹži.

Izrael je proti 17-letni Ahed Tamimi, ki je

Protestom v Iranu ni bilo videti konca.

Analitika so izpustili, ko je bila zanj plaÄ?ana odkupnina v bitcoinih.

Mnoga velika mesta so ob vstopu v novo leto osvetlili ognjemeti.

4. januarja 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Sreda, 27. december Pred iztekom koledarskega leta je ministrica za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti Anja KopaÄ? Mrak opozorila na sprostitev nekaterih varÄ?evalnih ukrepov v novem letu.

Premier Miro Cerar je organiziral delovno sreÄ?anje, na katero je povabil predsednike republike, drĹžavnega zbora in drĹžavnega sveta ter ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca. Seznanil jih je z dejavnostmi za implementacijo arbitraĹžne odloÄ?be.

Novega lastnika in direktorja je dobila druĹžba NiceHash, ki se ukvarja z rudarjenjem kriptovalut in je bila nekaj Ä?asa pred tem tarÄ?a odmevnega hekerskega napada.

dva tedna pred tem oklofutala, obrcala in opsovala vojaka, vloĹžil obtoĹžnico, v kateri jo obtoĹžuje kamenjanja, oviranja vojske in pozivanja k protestom, za kar je predvidena kazen deset let zapora.

V veÄ? mestih v Iranu so Ĺže peti dan potekali uliÄ?ni protivladni protesti.

Kljub krizi se je venezuelski predsednik Nicolas Maduro odloÄ?il za 40-odstotni dvig minimalne plaÄ?e.

Torek, 2. januar Tudi drugi dan novega leta smo Slovenci uĹživali v dela prostem dnevu.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je izrazil zaskrbljenost zaradi mejnega spora med Slovenijo in HrvaĹĄko. Kot je dejal, si Ĺželi po svojih moÄ?eh pomagati k iskanju mirne reĹĄitve.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je objavil prvi tvit v letu 2018. V njem je zapisal, da Pakistan laĹže in zavaja ZDA, medtem ko dobiva milijarde dolarjev zunanje pomoÄ?i.

JuĹžna Koreja je Severni Koreji za 9. januar

Privilegij Ä?asa Naj mi bralci vsaj za ta postnovoletni Ä?as oprostijo tole samoironizirajoÄ?e pisanje, ki ima slediti v naslednjih vrsticah, a Ä?e me je katera od Ä?estitk, ki so te dneve mnoĹžiÄ?no priromale k meni po takĹĄnih in drugaÄ?nih poteh, najbolj zmedla, je bila to tista, ki mi je zaĹželela, da naj bo leto 2018 leto miru, leto, Âťkjer bo vse prav in tako, da je lahko Ä?lovek mirenÂŤ. ÄŒlovek, ki mi jo je poslal, ni kakĹĄen poduhovljen prijatelj, pravzaprav je sodelavec, ki v tedenskem ciklu odkrivanja in pozabljanja zgodb Ä?epi zraven mene tukaj na uredniĹĄtvu, sestavlja Ä?rke, besede, odstavke, od srede do srede, kot tisti Ĺžebljarji v Ĺ˝upanÄ?iÄ?evi pesmi kuje Ä?lanke in strani, vÄ?asih bolje, drugiÄ? slabĹĄe, kot vsak med Jure TrampuĹĄ nami, ki piĹĄe ali nastopa na tem odru Ĺživljenja.

Zakaj torej mir? Kapitalizem, protestantska etika, druĹžba proizvajanja in potroĹĄnje, darvinistiÄ?no tekmovanje, kakorkoli se Ĺže imenuje sistem, v katerega smo ujeti, nas sili k vseobseĹžnemu delu. Lenoba pa je ne drugi strani nekaj nemoralnega, greh, zgolj delo je vrednota. To velja seveda le za tisto delo, ki je vse obÄ?e priznano kot koristno, torej delo v sluĹžbi, delo doma, delo na sebi, tudi rekreacija, obiskovanje terapevtskih teÄ?ajev in Ä?iĹĄÄ?enje Ä?aker. Naj bolje pojasnim: dobri so torej tisti, ki veliko delajo, ki proizvajajo koristne, uporabne stvari, slabi pa oni, ki ali ne poÄ?nejo niÄ?esar ali pa naj bi bilo njihovo delo nepotrebno. Prvi teh sumljivih posameznikov so umetniki, filozofi, sledijo uÄ?itelji, akademiki, raznovrstni usluĹžbenci, nekje med njimi se znajdemo tudi novinarji, uredniki, ki naj bi bili v Ä?asu druĹžbenih omreĹžij odveÄ?, zastareli in – kot se lepo reÄ?e s tujko – obsoletni.

Moja teza je ravno nasprotna. V krajih svobode, v teh drobnih otoÄ?kih oddiha od dela, kot je nekoÄ? z marksistiÄ?nim besednjakom pojasnil Simon Hajdini, se generira prava preseĹžna vrednost. Lenoba je tista, ki spodbuja, pravzaprav omogoÄ?a kreativnost, lenoba je tako, Ä?e Ĺže Ĺželite, produktivna.

Naj se ob tem vrnem k novoletnemu voĹĄÄ?ilu. VeÄ? miru hkrati pomeni veÄ? svobode. VeÄ? svobode pomeni veÄ? Ä?asa. VeÄ? Ä?asa pomeni veÄ? ustvarjalnosti, veÄ? spoznavanja, odpiranje, odkrivanja novih zgodb, veÄ? moÄ?i za umovanje. DruĹžbo smo potisnili tako daleÄ?, da otroci nimajo veÄ? Ä?asa za igro, da njihovi starĹĄi nimajo Ä?asa zanje, da si dedki in babice komaj organizirajo kakĹĄno uro ali dve za druĹžinska kosila, potem pa odhitijo dalje. In to ne velja zgolj za medosebne odnose. Podobno je recimo pri branju, zakaj danes tako malo ljudi zares bere knjige ali pa vsaj prelistuje Ä?asopise, zakaj je moĹžnost branja pravzaprav privilegiji. Ne zgolj zato, ker zahteva nekaj veÄ? moÄ?i, znanja kot gledanje televizije ali srfanje po facebooku, branje je postal privilegij, ker preprosto zahteva veÄ? Ä?asa, Ä?as pa naj bi bil denar in denarja se paÄ? ne meÄ?e stran.

Zato ĹĄe enkrat: naj bo to leto vseeno leto, ki bo vsaj dopuĹĄÄ?alo lenobo, brezdelje, obÄ?utek neskonÄ?ne svobode in miru, kot ga je recimo Ä?util tisti Bralec iz Calvinove knjige o neki zimski noÄ?i, v kateri je popotnik, sklanjaje se s strme obale, iskal zgodbo, ki je tam spodaj Ä?akala na svoj konec, ali paÄ? miru in neskonÄ?ne visokogorske modrine neba, ki sem jo na zadnji dan minulega leta opazoval sam, ko sem – Ä?etudi Ĺže malo zlovoljen in s klecajoÄ?im korakom – po zasneĹženi poti proti Raduhi vlekel sanke z otrokom, ki si je pel pesmice, mene pa je Ä?akala ĹĄe dolga pot, ki se je vila gor in naprej. đ&#x;”˛

Prelomno in pogumno leto Se bosta Koreji vendarle zaÄ?eli pogovarjati?

predlagala pogovore na visoki ravni.

V nasilju, ki se je ĹĄe eno noÄ? veÄ? nadaljevalo v Iranu, je ugasnilo devet Ĺživljenj – skupaj Ĺže 20.

Okoli 300 Ĺžensk hollywoodske filmske, televizijske in gledaliĹĄke industrije je ustanovilo gibanje Zdaj je Ä?as, katerega namen je boj proti spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu po vseh ZDA.

Marko Govek, Velenje: ÂťZame je bilo leto 2017 prelomno leto. OdloÄ?il sem se, da zapustim redno sluĹžbo in konÄ?no uresniÄ?im svoje poslovne ideje. Podal sem se torej na samostojno podjetniĹĄko pot, pogum pa mi je dal tudi SaĹĄa inkubator s svojimi projekti. Ni mi Ĺžal. V novem letu si Ĺželim, da moje poslovne ideje ĹĄe bolj zaĹživijo, saj se trenutno lepo razvijajo, verjamem, da bom v letu 2018 napisal ĹĄe eno zgodbo o uspehu. Ĺ˝elim si tudi veliko zadovoljstva v druĹžinskem krogu. Kot gasilec pa si Ĺželim, da uspeĹĄno konÄ?amo humanitarno akcijo za druĹžino Rednak iz TrebeliĹĄkega, ki ji je pogorel dom. Ĺ˝elim si tudi Ä?im veÄ? novih usposabljanj, dobre volje in pozitivne kemije v gasilskih druĹĄtvih, obenem pa Ä?im manj intervencij in sooÄ?anja s stiskami naĹĄih obÄ?anov.ÂŤ

NaĹĄ ­Ä?as,4. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

4. januarja 2018

7

MED VAMI

Leto sklenili prijetno in delovno

PoÄ?itniĹĄke delavnice

Muzej Velenje ĹĄe ni konÄ?al praznovanja 60-letnice delovanja – V letu 2018 se bodo posveÄ?ali kulturni dediĹĄÄ?ini

Ĺ martno ob Paki – V Mladinskem centru Ĺ martno ob Paki so za otroke ob zakljuÄ?ku leta 2017 pripravili poÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice z otroĹĄkim silvestrovanjem ter predstavo MaĹĄa in medved. Tudi te delavnice so bile brezplaÄ?ne, potekale pa so vsak dan od 10. do 12. ure. V omenjenem javnem zavodu Ĺže vrsto let prirejajo poÄ?itniĹĄke ustvarjalne delavnice za otroke in mlade. Pripravljajo jih med vsemi ĹĄolskimi poÄ?itnicami ter tudi ob posebnih prazniÄ?nih dneh. V poletnih poÄ?itnicah pa organizirajo tudi poÄ?itniĹĄke delavnice z varstvom otrok od zgodnjih jutranjih ur do popoldneva. V sklopu teh delavnic prirejajo teÄ?aje rolanja, hoje po vrvi ‌ Tradicionalno so poÄ?itniĹĄke delavnice, pravi direktorica zavoda Mirjam Povh, dobro obiskane, saj se jih v povpreÄ?ju udeleĹži od 18 do 20 otrok. To je dokaz, ĹĄe meni, da so starĹĄi in predvsem otroci z njimi zadovoljni. Seveda pa je to tudi pokazatelj za zaposlene v Mladinskem centru, da delajo dobro.

In ti obljubljajo, da se bodo trudili in delali dobro tudi v letu 2018.

Velenje, 29. decembra – Leto 2017 je bilo za velenjske muzealce posebno, saj so z njim dopolnili ĹĄest desetletij delovanja. V njegovih dvanajstih mesecih so skuĹĄali ohraniti, predstaviti in ustvariti Ä?im veÄ? spominov, saj nas, kot pravijo, spomini bogatijo in uÄ?ijo ter nam pomagajo spoznavati, kdo smo in kam naj gremo. Za zakljuÄ?ek leta so pripravili ĹĄe dve prazniÄ?ni preseneÄ?enji v srediĹĄÄ?u Velenja.

Pred boĹžiÄ?em so ob velenjsko trĹžnico postavili ĹĄest okraĹĄenih smreÄ?ic, pred novim letom pa bodo v Podhodu PoĹĄta postavili ĹĄe zadnjo razstavo v letu 2017. Praznovanje bodo konÄ?ali ob slovenskem kulturnem prazniku, ko bodo izdali publikacijo, v kateri bodo predstavili dogodke, ki so jih pripravili ob 60-letnici delovanja.

V Muzeju Velenje pa so zadovoljni tudi z dogodki, ki so jih pripravili zadnji mesec v letu. Drugo leto zapored je obiskovalce gradu razvajala PrazniÄ?na kamra. Ta je privabljala

đ&#x;”˛

PrazniÄ?na kamra je v soboto za leto dni zaprla svoja vrata. V njej se je zadnji mesec v letu res veliko dogajalo, program pa je bil zanimiv vsem generacijam.

ne le zaradi prijetnega ambienta, ampak tudi ĹĄtevilnih in raznolikih dogodkov v njej. Vrata je zaprla v soboto, 30. decembra, ko jo je obiskal Dedek Mraz, zadnji koncert v njej pa je pripravila velenjska zasedba Mihajlov trio. Ta je januarja lani v njej napovedala svoj prvi album, ki je med letom tudi ugledal luÄ? sveta, zato ji je pripadla Ä?ast, da tudi zakljuÄ?i dogajanje v njej. Sicer pa so decembra v muzeju naĹĄteli veliko obiskovalcev tudi zara-

di ogleda prazniÄ?nih razstav, med katerimi je najveÄ? pozornosti pritegnila razstava Jaslice.

Ta bo odprta ĹĄe do 2. februarja. Veliko dela pa velenjske muzealce Ä?aka tudi v prihjajoÄ?em letu, saj je to proglaĹĄeno za evropsko leto kulturne dediĹĄÄ?ine. Kot javni zavod, ki zanjo skrbi na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, bodo z razliÄ?nimi razstavami in dogodki izpostavljali njen pomen za lokalno okolje in ĹĄirĹĄe. đ&#x;”˛

bĹĄ

tp

Kajuhove pisemske korespondence Velenje, 3. januarja – Ob obletnici rojstva pesnika Karla Destovnika Kajuha so v velenjski mestni knjiĹžnici pripravili razstavo o njegovi pisemski korespondenci. V ospredju je Kajuhovo dopisovanje z njegovo prvo ljubeznijo Marijo Medved. Razstavo je pripravila Andreja Jurkovnik, na pogled pa je v razstaviĹĄÄ?u ob domoznanskem oddelku. đ&#x;”˛

bĹĄ

Želim si le zdravjaÂŤ Terezija Sente, Velenje: ÂťZame je bilo leto 2017 teĹžko leto, saj sem imela veliko teĹžav z zdravjem. Ĺ˝ivim sama, otroci so v Ljubljani, zato prazniÄ?ni Ä?as ni veÄ? tako Ä?aroben, kot je bil nekoÄ?. ÄŒe bi bila vsaj pokojnina viĹĄja, bi bilo Ĺže laĹžje. Vseeno ob sprehodu po mestu Ä?utim prazniÄ?ni Ä?as, kar je lepo.

V novem letu pa si Ĺželim le zdravja. ÄŒe imaĹĄ tega, imaĹĄ res veliko.ÂŤ

ÂťÄŒudovit je ta svet ...ÂŤ

Ogromno dobrih dogodkov Zbor in skupina ob koncu nastopa v domu kulture v Velenju

V sredo zveÄ?er, 27. decembra, so ljubitelji zborovskega petja napolnili veliko dvorano kulturnega doma v Velenju, kjer so glasbeni nastop pripravili Ä?lani MeĹĄanega pevskega zbora Gorenje in spremljevalna skupina Ajmer band iz OĹ Mozirje. Zbor Gorenja vodi

mag. Ĺ pela Kasesnik, ki je pripravila lep pevski veÄ?er. Duhovit, pester izviren je bil tudi nastop uÄ?encev iz Mozirja, ki jih vodi Rozika Kanjir. Sicer pa so lani, v letu 2017, Ä?lani MepZ pripravili nov program, s katerim se bodo letos predstavili ĹĄirĹĄemu obÄ?instvu.

ÂťMarsikdo ne ve, kako veliko truda je vloĹženega, preden zbor stopi na oder,ÂŤ pove zborovodkinja Ĺ pela Kasesnik. Zbor Gorenja bo letos maja slavil 40 let obstoja in prepevanja, kar potrjuje, da je ta Âťsvet zares Ä?udovitÂŤ. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

Ĺ e naprej bo zaupala intuiciji S ĹĄpansko prostovoljko Gemmo, ki je veÄ? kot leto dni Ĺživela v Velenju, o tukajĹĄnjem dogajanju in spominih Tina Felicijan

Gemma Gelabert Gonzalo je zavedna Katalonka, srÄ?na prostovoljka, ljubiteljica narave in kolesarjenja, svoj Ä?as pa najraje porabi za to, da pomaga drugim.

Prek programa Evropska prostovoljna sluĹžba je eno leto delovala pod okriljem Mladinskega centra Velenje, nato pa v mestu ostala ĹĄe nekaj mesecev, saj je Ĺželela zakljuÄ?iti ĹĄe nekaj projektov, ki jih je zasnovala samoiniciativno, ĹĄe enkrat doĹživeti festival Kunigunda, se druĹžiti s prijatelji in izkoristiti Ä?as za izlete v okolici Ĺ aleĹĄke doline, ki jo je navduĹĄevala z jezeri, gozdovi, planinskimi potmi in kolesarskimi stezami. V rodno Barcelono pa se je vrnila ravno pred katalonskim referendumom, saj ni hotela zamuditi Âťpomembnega zgodovinskega dogodka,ÂŤ je zapisala. Želja po tem, da na domaÄ?ih ulicah

doĹživim ta trenutek, me je med drugim spodbudila k temu, da se vendarle vrnem domov in tam poiĹĄÄ?em nove izzive.ÂŤ NaĹĄla jih je tudi v spremljanju gibanja za neodvisnost Katalonije – moÄ?no namreÄ? verjame v moÄ? skupnosti in civilne manifestacije, kar je pokazala tudi pri svojem delu v Velenju.

Lahko je uresniÄ?evala svoje ideje

Gemma je EVS v velenjskem mladinskem centru izbrala, ker ji je organizacija nudila moĹžnosti za sodelovanje v zelo razliÄ?nih projektih. Tako je lahko s kamero beleĹžila dogajanje v mestu in montirala video reportaĹže, udeleĹževala se je prostovoljskih akcij skupine MC Udarnik, v SrediĹĄÄ?u mladih in otrok je popoldneve preĹživljala z otroki, v Mojem klubu se je druĹžila z odraslimi uporabniki andragoĹĄke-

Gemma Gelabert Gonzalo: ÂťNa prostovoljnem delu v Velenju sem se ĹĄe bolj prepriÄ?ala, da rada delam na lokalni ravni in tako vplivam na globalno.ÂŤ

Ivan Razbornik, DoliÄ?: ÂťLansko leto si bom zapomnil po veliko dobrih dogodkih. KonÄ?al sem fakulteto, videl Skandinavijo, kar sem si dolgo Ĺželel, bil na morju, izdal sem glasbeni CD, s skupino smo imeli nekaj zanimivih koncertov ‌ Leto 2017 je bilo zame prijazno in dobro v vseh pogledih. Za novo leto si lahko Ĺželim le, da bi mi prineslo vsaj toliko zanimivih dogodkov, predvsem pa, da bi bilo zdravo leto. Kar se mene tiÄ?e, grem novim akcijam naproti.ÂŤ

ga programa, zasnovala je vrsto projektov, namenjenih druĹžbeno izkljuÄ?enim skupinam ljudi, popravljala je kolesa, ki jih je mladinski center podaril mladim z manj priloĹžnostmi, poslikavala stene in tla z risbami in druĹžabnimi igrami, tako pa pustila trajen peÄ?at. ÂťMoj najljubĹĄi del prostovoljnega dela v Velenju je bila moĹžnost, da se resniÄ?no vkljuÄ?im v skupnosti in poveĹžem z ljudmi, ki so mi pomagali uresniÄ?iti ideje, hkrati pa sem imela proste roke pri zasnovi projektov, ki sem jih lahko prilagajala svojemu zanimanju,ÂŤ danes razmiĹĄlja o svojem delovanju v Velenju. ÂťNajbolj ponosna sem na razstave Skozi oÄ?i beguncev, na katerih sem prikazala razmere v begunskih taboriĹĄÄ?ih, ter druge projekte, namenjene ljudem na robu druĹžbe. Najbolj uĹživala pa sem pri ustvarjanju stenskih poslikav, saj sem tako lahko prenesla svoje sporoÄ?ilo o miru, prijateljstvu, enakopravnosti, strpnosti in drugih vrednotah, ki jih sama cenim in jih v druĹžbi Ĺželim krepiti.ÂŤ V Velenju se je zlahka udomaÄ?ila in se je brez teĹžav zaposlila tudi v prostem Ä?asu. Tako je dodobra spoznala mesto in okolico ter toliko ljudi, da se je steĹž-

ka poslovila, saj bi z veseljem ostala ĹĄe dlje. ÂťVedno sem imela obÄ?utek domaÄ?nosti. V Velenju mi je posebno vĹĄeÄ? poudarjanje kulture in kulturnih prireditev, ki imajo v lokalni skupnosti pomembno vlogo. In seveda lokacija mesta, saj sem lahko iz centra mesta v nekaj minutah pobegnila v gozdove ali ob jezera in napolnila baterije.ÂŤ Danes, ko je doma, najbolj pogreĹĄa obÄ?utek, ki ga je imela v Velenju: ÂťDa je vsaka ideja uresniÄ?ljiva.ÂŤ Svojih doĹživetij v Velenju se z veseljem spominja, pravi, Ä?eprav se ji ves Ä?as dogaja kaj novega, vznemirljivega. Preteklo leto ji bo ostalo v lepem spominu tudi zato, ker je veÄ?ino preĹživela v Velenju. Doma pa se je takoj vkljuÄ?ila v civilne manifestacije za neodvisnost Katalonije, alternativne projekte in prostovoljno delo. Novoletnih Ĺželja nima povsem izoblikovanih. ÂťOdprta sem za vse, karkoli mi bo Ĺže leto prineslo, upam pa, da Ä?im veÄ? priloĹžnosti za doĹživetja, ki me izpolnjujejo. Zaupam intuiciji in Ä?asu.

Bo, kar bo,ÂŤ je sklenila Gemma, ki pri tem, da pomaga drugim in ob tem bogati sebe, nima obstanka. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

4. januarja 2018

NavduĹĄili nabito polno dvorano SimfoniÄ?ni orkester in uÄ?itelji Glasbene ĹĄole Velenje pripravili izvrsten prazniÄ?ni koncert

Novoletne Ĺželje NataĹĄa Tajnik Stupar

SimfoniÄ?ni orkester Glasbene ĹĄole Velenje, uÄ?iteljski pevski zbor, dirigent: Miran Ĺ umeÄ?nik (foto: www.fotodavid.si)

Velenje, 22. decembra – V veliki dvorani glasbene ĹĄole je potekal prav poseben koncert. V prazniÄ?nem ozraÄ?ju so povezano nastopili simfoniÄ?ni orkester glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskga Velenje, uÄ?iteljski pevski zbor ter uÄ?itelji solisti.

Koncert je uvedla nova skladba v Velenju delujoÄ?ega skladatelja in glasbenega pedagoga Slavka Ĺ uklarja z naslovom Sveta poroka. Izvedla sta jo tolkalista TomaĹž Lojen in Marina Golja, pridruĹžil pa se jima je dramski igralec Jure IvanuĹĄiÄ?, ki je prepriÄ?ljivo deklamiral besedilo Vlada Ĺ˝abota. Sledila je simfoniÄ?na pesnitev za orkester in zbor Finlandia Jeana Sibeliusa, nato pa premi-

ĹĄljeno sestavljen preplet skladb za simfoniÄ?ni orkester, ki so se mu pridruĹžili posamezni uÄ?itelji glasbene ĹĄole kot solisti. Najprej sta s stavkom s Koncerta za klavir ĹĄtiriroÄ?no Leopolda KoĹželuha s simfoniÄ?nim orkestrom nastopila harmonikarja Izidor Kokovnik in PrimoĹž Krajnc. Sledil je poÄ?asni stavek s Koncerta za klavir in orkester v c-molu Sergeja Rahmaninova, v katerem je kot solistka zaigrala Pascal Vehovec. Mezzosopranistka Gordana Hleb je nato odpela arijo Dalile iz opere Samson in Dalila Camilla Saint-SaĂŤnsa. Prvi sklop skladb je zakljuÄ?ila skladba Ottorina Respighija Adagio con variazioni, v kateri je kot solistka

nastopila violonÄ?elistka Tamara GombaÄ?. Drugi del je uvedla Kavatina iz filma Lovec na jelene Stanleya Myersa, ki sta jo ob spremljavi orkestra zaigrala kitarista Monika Krajnc Ĺ tih in Boris Ĺ tih. Saksofonist AleĹĄ Logar je bil solist v Piazzolovi Baladi para un loco, trobentar David Ĺ pec pa v ĹĄpanski tradicionalni skladbi La virgen de la Macarena. Sledile so Zgodbe iz dunajskega gozda Johanna Straussa ml., v katerih je bil solist na citrah oz. violini Peter Napret. PrazniÄ?ni koncert je sklenila umirjena Et misericordia iz Magnificata Kima AndrĂŠja Arnesena, v kateri je skupaj z orkestrom in pevskim zborom nastopila so-

pranistka Dunja Tinauer. SimfoniÄ?ni orkester, v katerem so igrali tako uÄ?enci glasbene ĹĄole kot dijaki umetniĹĄke gimnazije in posamezni uÄ?itelji, sta izmenjaje vodila dirigenta Miran Ĺ umeÄ?nik in Nikolaj Ĺ˝liÄ?ar. Svojo nalogo na koncertu je orkester z dirigentoma veÄ? kot odliÄ?no opravil, saj je dobro zaigral zahteven in obseĹžen program, odliÄ?ni pa so bili tudi uÄ?itelji solisti. Koncert je izvirno pokazal, da so sodelovanja med glasbeniki krasna priloĹžnost tako za ustvarjalnost kot povezovalnost. Velika dvorana glasbene ĹĄole je bila nabito polna, ozraÄ?e slavnostno, koncert pa nepozaben. đ&#x;”˛

U. Ĺ ramel

Od uspeĹĄnega leta so se poslovili z barvami Ob koncu leta so v DruĹĄtvu ĹĄaleĹĄkih likovnikov ponosni na dobro obiskane delavnice in kolonije, ki jih vodijo akademski likovniki, odliÄ?no sodelovanje pri izvajanju raznih kulturnih prireditev in priznanja svojih Ä?lanov Tina Felicijan

Velenje, 19. decembra – Glede na to, kako pisana druĹĄÄ?ina so ljubiteljski ustvarjalci v DruĹĄtvu ĹĄaleĹĄkih likovnikov, je naslov zadnje razstave, ki so jo postavili v lani, ĹĄe kako pomenljiv. Pisano slovo od leta 2017 je mozaik 33 del 29 avtorjev, ki so ob tej priloĹžnosti predstavili predvsem slikarske izdelke, katerih motivi so tokrat veÄ?inoma vezani na ĹĄaleĹĄko industrijsko in arhitekturno dediĹĄÄ?ino, nekaj keramiÄ?nih izdelkov in eno skulpturo velike forme.

ÄŒlani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov so ob koncu ĹĄe enega ustvarjalnega leta postavili pregledno razstavo svojih del; ta bo v prihodnjih tednih na ogled na Velenjskem gradu.

UresniÄ?ili so svoje naÄ?rte

Predsednik druĹĄtva Salih BiĹĄÄ?ić je ponosen, da so s Ä?lani in partnerji uspeli uresniÄ?iti zastavljene cilje minulega leta. Znova so sodelovali na ĹĄtevilnih kulturnih prireditvah v obÄ?ini, kot so CvetliÄ?ni sejem, Jesenski sejem, Poletje na travniku in Pikin festival, na katerih so otroci spoznavali likovno umetnost predvsem na prostem in samo na najveÄ?jem otroĹĄkem festivalu v Sloveniji ustvarili veÄ? kot 3000 likovnih del. Z namenom ĹĄirjenja prepoznavnosti druĹĄtva in obÄ?ine ter ĹĄirjenja obzorij Ä?lanov vsako leto sodelujejo s ĹĄtevilnimi sorodnimi druĹĄtvi iz vse Slovenije.

Na likovno kolonijo Moje mesto, rad te imam, denimo, vsako leto povabijo Ä?lane enega od druĹĄtev

in tokrat je na koloniji gostovala likovna sekcija kulturnega druĹĄtva s Polzele.

Organizirali so izobraĹževalne delavnice pod mentorstvi akademskih likovnikov v dveh terminih tako za slikarje kot kiparje. ÂťIzobraĹževanje naĹĄih Ä?lanov v likovni umetnosti je eden osrednjih ciljev naĹĄega druĹĄtva.

Trudimo pa se izobraĹževati tudi druge, predvsem najmlajĹĄe. Tako smo ob prazniku krajevne skupnosti Gorica v sodelovanju s tamkajĹĄnjo osnovno ĹĄolo izvedli likovno kolonijo za njihove uÄ?ence, delavnice pa so vodili naĹĄi Ä?lani,ÂŤ je povedal predsednik in nadaljeval, da je druĹĄtvo tudi v

tem letu uspeĹĄno sodelovalo na razpisih. Tako so v okviru razpisa JSKD z naslovom Velika Ä?rta izvedli delavnice pod mentorstvom akademskega slikarja Denisa SenegaÄ?nika, ĹĄtevilni udeleĹženci pa so dobili priloĹžnost za predstavitev na regijski razstavi v Preboldu. ÂťPosebno ponosni smo na Ä?lane, ki na raznih razpisih in nateÄ?ajih ter drugih sreÄ?anjih dobivajo priznanja in certifikate. Tako se lahko pohvalimo s petimi zlatimi priznanji na razpisu Velika Ä?rta ter eno srebrno paleto.ÂŤ Program dela v tem letu je prav tako ambiciozen kot je bil lanski. Razpisali bodo spomladan-

ske in jesenske delavnice za slikarje in kiparje pod mentorstvi akademikov ter veÄ? likovnih kolonij – nekatere so Ĺže tradicionalne, druge pa imajo tudi mednarodni znaÄ?aj. Poleg izobraĹževalnih projektov se veselijo tudi kulturnih prireditev, na katerih bodo sodelovali. ÂťMed drugim Ĺže vrsto let gostimo projekt Zlata paleta, ob katerem se na razstavi sreÄ?ajo Ä?lani druĹĄtev iz vse Slovenije, kar je lepa priloĹžnost, da jim predstavimo naĹĄe mesto.

Zlata paleta na temo klasiÄ?nega slikarstva na Velenjski grad prihaja aprila,ÂŤ je ĹĄe napovedal Salih BiĹĄÄ?ić. đ&#x;”˛

ÄŒeprav so prazniki in praznovanje prihoda Silvestra Ĺže minili in smo se Ĺže, z novim upanjem, vpregli v 2018. Pred 18 leti so nekateri paniÄ?no priÄ?akovali konec sveta in prestraĹĄeno priÄ?akovali raÄ?unalniĹĄkega hroĹĄÄ?a, ki bi ustavil celoten globalni sistem banÄ?niĹĄtva, interneta in komunikacije. Mi, takrat ĹĄtudenti, pa smo ĹĄli na silvestrovanje v Prago. Z avtobusom, ki je peljal najhitreje 80 km/h. Vozili smo se skoraj dva dni do silvestrskega cilja. VeÄ?ina se je, verjetno iz obupa, zverinsko napila. HroĹĄÄ?a ni bilo in tudi globalnega kolapsa ne.

Danes, 2018, pa z veÄ? modrosti in izkuĹĄenj zrem(o) v prihodnost, ki ni niÄ? manj negotova, kot je bila, le da se strahovi in priÄ?akovanja spreminjajo v izzive in nove obveznosti, ki jih imamo do nas samih, naĹĄih otrok in druĹžbe, v kateri Ĺživimo.

Ne moremo reÄ?i, da Ĺživimo v druĹžbi, ki ne potrebuje korekcije. Vsak potrebuje korekcijo, Ä?e si je ni sposoben zagotoviti z zazrtjem vase, je potem lahko vsaj toliko napreden, da dovoli mogoÄ?e nastavljenemu ogledalu, da mu z odsevom prikaĹže podobo, ki jo potem samokritiÄ?no popravi in na novo izgradi. Ĺ˝al je v naĹĄi druĹžbi preveÄ? posameznikov, ki niso sposobni sprejeti kritike in raje nemoteno jadrajo na krilih svojega ega. Tem Ĺželim, da si vendar najdejo svojo novo podobo ali da sprejmejo kakĹĄno skorigirano.

Potem si Ĺželim, da delodajalci ne bi izvajali ali omogoÄ?ali mobinga nad zaposlenimi. To je ena grozljivejĹĄih stvari, ki se ti lahko zgodi. Ĺ˝elim si, da bi se delodajalci spremenili v velike 'empate' in bi zaÄ?utili stiske, ki se dogajajo med njihovimi delavci. Ĺ˝elim si spoĹĄtovanje dela in njegovo poĹĄteno in dosledno vrednotenje s plaÄ?ilom. Tisti, ki dela veÄ?, naj ima veÄ?. Ĺ˝elim si, da bi se ukinila uravnilovka, ki vse delavce enaÄ?i ne glede na to, koliko kdo dela. Sploh v javnem sektorju, kjer zaradi uvedene varÄ?evalne politike ni veÄ? nagrajevanja in plaÄ?anega dela zunaj obveznosti, projekti pa so vseeno zaĹželeni, narejeni in neplaÄ?ani. Ĺ˝elim si, da ne bi izkoriĹĄÄ?ali tujih delavcev in jih pravno nemoÄ?nih zlorabljali v svojo korist.

Naslednja v vrsti je, da bi se mladina vsaj malo manj drogirala. Da bi v mestu naĹĄli neko pot preko mladinskih programov: motivacijskih, kreativnih dejavnosti, ki bi mlade odvrnila od poseganja po drogah. Ta simptom govori med drugim tudi o zdolgoÄ?asenosti med mladimi, saj je bolj zabavno biti zadet s prekriĹžanimi rokami. Ĺ˝elim si tudi, da bi izkoreninili revĹĄÄ?ino. Da bi nam uspelo sistem uravnati tako, da bi bil praviÄ?en za vse, ne samo ugoden za zaprta omreĹžja in elito. Sploh izkoreniniti revĹĄÄ?ino med otroki. Ĺ˝elim si tudi, da bi uspeĹĄno ustavljali digitalno demenco med otroki, ki je zaÄ?ela z uporabo mobilne in sodobne tehnologije skokovito naraĹĄÄ?ati, in da bi med otroke uvajali dejavnosti, ki niso ĹĄkodljive razvoju njihovih mladih moĹžganov. Te dejavnosti so analogne in ustvarjalne narave in omogoÄ?ajo nemoten otroĹĄki razvoj v zdrave, uspeĹĄne in kreativne posameznike.

Ker je kolumna vsaj malo lokalna, si Ĺželim, da bi mestne oblasti spoĹĄtovale in varovale naĹĄo kulturno dediĹĄÄ?ino in bi pred poseganjem vanjo posegle tudi s posvetovanjem in v konsenzu z Zavodom za varstvo kulturne dediĹĄÄ?ine Republike Slovenije ter se po zdravi pameti in z velikim spoĹĄtovanjem do zgodovine in umetnosti odloÄ?ale za posege vanjo. Ĺ˝elim si tudi bolj smotrno vlaganje obÄ?inskih sredstev, saj je zadnjiÄ? sliĹĄani rek "Ä?uj, mi bomo poskrbeli za keĹĄ, ne skrbi ‌" zaskrbljujoÄ?, saj je pozabiti na to, Ä?igav je ta ‘keť’, po mojem osebnem mnenju resniÄ?no skrb vzbujajoÄ?e. Tudi to ‌ o tem, kdo ste vi in kdo smo mi. Ĺ˝elim si tudi samoevalvacije mestnih oblasti, sploh za kulturo, saj bo le ta omogoÄ?ila bolj napredno in kvalitetno postavljeno kulturno krajino. NihÄ?e ne more vedeti vsega, zato si Ĺželim veÄ? javnega diskurza o teĹžavah in dejavnostih na omenjenem podroÄ?ju, sploh pa vkljuÄ?evanje stroke pri odloÄ?anju o pomembnih odloÄ?itvah in posegih v javni prostor, tako fiziÄ?ni kot kulturni. Ne pozabite, veÄ? glav veÄ? ve. Ĺ˝elim si tudi manj nestrpnosti. Tako med nami kot vami, Ä?e ohranim to Ä?udaĹĄko imenovanje. Mostovi med ljudmi so znanilo napredne druĹžbe. NeizkljuÄ?evalna naravnanost druĹžbe je eno od gonil Ä?loveĹĄkega napredka.

Vam pa, dragi moji bralci, najprej Ĺželim zdravja, potem navdiha in veselja. Tudi vztrajnosti, ki je vÄ?asih zmanjka. Ĺ˝elim tudi resnice in praviÄ?nosti za vse nas. Lepo bodite in imejte se radi, vedno, ne samo v 2018. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as,4. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

4. januarja 2018

107,8 MHz

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Hvala vsem za nazaj in za naprej!

V Ä?asih sodobnih tehnologij in njihove uporabe je pisanje Ä?estitk ob praznikih pravi podvig. To zaznamo pri svojem delu na terenu vse bolj, zato smo bili toliko bolj veseli vsake Ä?estitke, prispele v naĹĄo medijsko hiĹĄo ob izteku minulega leta. Pozornost, ki gane in Ä?loveka navdaja z zadovoljstvom. Do srca so nam segle unikatne Ä?estitke, ki ste jih izdelali naĹĄi cenjeni bralci, bralke, posluĹĄalci in posluĹĄalke sami, ganile so nas lepe misli in Ĺželje, zapisane vanje. Vsakemu posebej se ne moremo zahvaliti, zato naj velja: Hvala vsem, ki naĹĄe delo cenite, ĹĄe posebej pa tokrat tistim, ki ste si vzeli Ä?as in nam to z napisano voĹĄÄ?ilnico tudi sporoÄ?ili.

Veseli bomo, Ä?e boste v novem letu ĹĄe naĹĄi tesnejĹĄi sodelavci pri oblikovanju vsebin

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. Ĺ ANK ROCK – Ljubezen dela Ä?udeĹže 2. FLIRRT – Ko spleza Ä?as po rami gor 3. COLONIA – Que sera

ÄŒestitke, ki ste jih bralci in posluĹĄalci namenili ustvarjalcem Ä?asopisnih in radijskih vsebin, so nam polepĹĄale minule praznike.

oddaj na Radiu Velenje in v tedniku NaĹĄ Ä?as. S tem bogatite naĹĄa skupna druĹženja, za katera verjamemo, da jih bo tudi letos veliko – vsaj ob izidu tednika vsak Ä?etrtek in ob vsakdanjem posluĹĄanju radijskega

programa na frekvenci 107,8 mHz. Hvala za nazaj in za naprej!

Vsem Ĺželimo v letu 2018 vse dobro, Ä?im veÄ? prijaznih poti, pozitivne energije in prađ&#x;”˛ tp vih prijateljstev!â€

GLASBENE novice

Marleyjeve uspeĹĄnice Ĺže 500 tednov med najbolj priljubljenimi v ZDA Posthumno izdani album Legend iz leta 1984, na katerem so zbrane najveÄ?je uspeĹĄnice Boba Marleyja in skupine The Wailers, se je na Billboardovo lestvico najpopularnejĹĄih albumov prviÄ? uvrstil kmalu po izidu ter se nato nanjo redno uvrĹĄÄ?al vse do poletja 1991. Sledila je sprememba Billboardove politike, po kateri so se na lestvico lahko uvrĹĄÄ?ali le novejĹĄi albumi. Leta 2009 je Billboard preklical omejitev in album Legend se je nemudoma vrnil na lestvico najpriljubljenejĹĄih. Vrhunec je po zaslugi spletne prodaje dosegel leta 2014, ko se je povzpel do petega mesta, pretekli teden pa je postavil poseben mejnik, saj se je med najpriljubljenejĹĄih 200 albumov v ZDA uvrstil 500. teden zapored. S tem je ploĹĄÄ?a postavila drugi najdaljĹĄi neprekinjeni staĹž na Billboardovi lestvici albumov.

Rekord z 943 zaporednimi tedni na lestvici ĹĄe vedno drĹži album The Dark Side of the Moon zasedbe Pink Floyd.

9

21-letna novozelandska pop zvezdnica hrvaĹĄkih korenin Lorde je odpovedala svoj nastop v Tel Avivu. To je storila potem, ko se je nanjo vsul plaz kritik, Ä?eĹĄ da z nastopanjem v Izraelu podpira njegovo politiko. Lorde bi morala v Tel Avivu nastopiti 5. junija v sklopu svoje turneje Melodrama.

Na druĹžbenih omreĹžjih so Lordino odloÄ?itev ĹĄtevilni pozdravili, nekateri pa menijo, da je koncert odpovedala bolj zaradi tega, ker je bila v to prisiljena, kot pa zaradi svoje naÄ?elnosti in politiÄ?nih staliĹĄÄ?. Koncerti tujih izvajalcev v Izraelu so sicer postali vroÄ?a tema. Letos so bili tako na udaru Ĺže ĹĄtevilni glasbeniki, ki so se odloÄ?ili koncertirati v drĹžavi, ki ji oÄ?itajo hude krĹĄitve Ä?lovekovih pravic, povezanih s Palestino. Podobnih kritik so bili tako deleĹžni Radiohead pred julijskim koncertom v Tel Avivu. Pobuda Artists for Palestine je britansko skupino pozvala, naj ĹĄe enkrat razmisli o koncertiranju v drĹžavi, v kateri so "palestinskemu ljudstvu vsilili sistem apartheida". Med podpisniki peticije sta bila tudi juĹžnoafriĹĄki nadĹĄkof Desmond Tutu in Roger Waters iz skupine Pink Floyd.

Lea Sirk napoveduje nov album Primorska pevka Lea Sirk po mesecih nastopov v ĹĄovu Znan obraz ima svoj glas spet predstavlja le sebe in svojo glasbo. Svoje oboĹževalce je razveselila z novo skladbo Back to being me s sve-

vodila od koprske glasbene ĹĄole preko UmetniĹĄke gimnazije v Kopru do Konservatorija za glasbo v Ĺ˝enevi. Zgodaj je zaÄ?ela nastopati in se udeleĹževati festivalov, kot so FENS, EMA in Slovenska popevka. Nastopala je tudi na drĹžavnih in mednarodnih tekmovanjih v sklopu glasbenega izobraĹževanja.

Bodisi s flavto bodisi z vokalom je Lea na odrih in tekmovanjih pobi-

LESTVICA domaÄ?e glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1 SLOVENSKI ZVOKI - VÄ?asih ljubezen paÄ? mine 2 ANS. STANKA FAJSA & DRUĹ˝INA FAJS Tam kjer je pesem doma 3 ANSAMBEL MAJ - RibiĹĄka 4 ANSAMBEL SAĹ A AVSENIKA - SankaĹĄka polka 5 FANTJE S PRAPROTNA - Hodil k najlepĹĄi sem deklici 6 LOJTRCA - Ohcetna 7 MLADI BELOKRANJCI - Angel 8 MLADI GAMSI - Ni se ĹĄe taka rodila 9 POTEPINI - ÄŒas 10 SPEV - a muziko bi dala vse

rala nagrade tako doma kot v tujini. Leta 2014 je izdala svoj prvi samostojni album RoĹža, kot avtorica pa je ustvarila mnogo skladb za druge izvajalce.

Zvezda je rojena z Lady Gaga Nova priredba filmske klasike Zvezda je rojena, v kateri sta glavni vlogi odigrala Lady Gaga in Bradley Cooper, bo v kinematografih na ogled pet mesecev kasneje, kot je bilo naÄ?rtovano. Filmski muzikal bo v ameriĹĄkih kinematografih na ogled 5. oktobra. Prvo-

Lorde odpovedala nastop v Tel Avivu

Ĺžim, modernim plesnim aranĹžmajem. S skladbo napoveduje nov album, zanjo pa je posnela tudi videospot.

Lea Sirk je svojo glasbeno pot zaÄ?ela Ĺže pri petih letih, pot jo je

bolj tone. RomantiÄ?no zgodbo so prviÄ? posneli leta 1937, obstajata pa tudi razliÄ?ici z Judy Garland in Jamesom Masonom v glavnih vlogah iz leta 1954 ter z Barbro Streinsand in Krisom Kristoffersonom iz leta 1976. Za Lady Gaga je to prva glavna vloga, doslej je odigrala le nekaj manjĹĄih in nastopila v peti sezoni ameriĹĄke serije AmeriĹĄka grozljivka: Hotel.

Skupina Ĺ ank Rock, ki je 29. decembra z velikim koncertom v velenjski RdeÄ?i dvorani zakljuÄ?ila obeleĹževanje 35-letnice svojega delovanja, je zmagovalka ĹĄe zadnjega izbora pesmi tedna na Radiu Velenje v letu 2017. Zmagala je z balado Ljubezen dela Ä?udeĹže, ki jo najdemo na njihovem aktualnem albumu Nekaj veÄ?.

tno je bila premiera miĹĄljena maja, ta odloÄ?itev pa bi lahko ustvarjalcem poveÄ?ala moĹžnosti za oskarje. Remake, v katerem je Cooper prviÄ? poprijel za reĹžijo, je Ä?etrta priredba uspeĹĄnice o glasbeniku, zasvojenem z alkoholom, ki se zaljubi v mlado Ĺžensko in ji pomaga pri pevski karieri. Medtem ko se pevka strmo vzpenja, sam vse

www.radiovelenje.com Tri desetletja Bele sneĹžinke Le kdo ne pozna uspeĹĄnice Bela sneĹžinka, ki se na radijskih postajah vrti vsako zimo, ĹĄe posebej v prazniÄ?nem decembru. V tem letu ta najbolj znana skladbe skupine Veter praznuje Ĺže svojo 30-letnico.

Tri desetletja jo torej Şe prepevamo ob vsakem prvem snegu, malo manj pa je znano, da gre v originalu pravzaprav za ťe starejťo skladbo. Gre za pesem, ki jo je leta 1940 napisal takrat ťe zelo mladi hrvaťki avtor Mario Kßhnel. Naslov skladbe je bil SnijeŞi, njen avtor pa je bil takrat star ťele 20 let. Nekaj let kasneje jo je zapel takrat tudi ťe zelo mladi Ivo Robić.

Prvo slovensko priredbo je skladba dobila leta 1957, ko jo je posnel vokalni kvintet Optimisti ob spremljavi Ljubljanskega jazz ansambla, takrat z naslovom Tiho pada sneg. HrastniĹĄka skupina Veter pa jo je predelala leta 1988 in prav ta verzija je v Sloveniji postala velika uspeĹĄnica, skoraj ponarodela, saj jo Ĺže trideset let v tem Ä?asu prepeva staro in mlado.

Spevovci konÄ?no izdali novo zgoĹĄÄ?enko Sredi decembra je izĹĄla teĹžko priÄ?akovana zgoĹĄÄ?enka ansambla Spev z naslovom Ona diĹĄi po pomladi.

Spevovci, ki delujejo Ĺže 15 let in ves ta Ä?as hodijo po Slakovi poti, so album oblikovali skoraj tri leta. Na njem je enajst skladb, glasba pa je zelo pestra. Med skladbami najdete njihove nove uspeĹĄnice Ona diĹĄi po pomladi, Gasilka in ZapleĹĄi z mano, poleg tega pa ĹĄe priredbo dalmatinske Vedno bom ob tebi, pa vse do Slakovih najbolj priljubljenih pesmi, kot so Krka sanjava, Dekle povej ter do duetov z ansamblom Smeh (Leta niso vaĹžna) in z legendarnim Wernerjem v nostalgiÄ?ni uspeĹĄnici Stara domaÄ?ija. Avtorji, ki so sodelovali pri ustvarjanju albuma, so: Igor PirkoviÄ?, Rok Ĺ vab, Erik Hribernik, Lojze Slak, Niko Zlobko, Tine Lesjak, Edvard Rednak, Kristijan Kolenc, Alojz GriÄ?nik, BoĹĄtjan MeĹžnar, Ivica Badurina, Tanja Ĺ˝agar, Marko Pezdirc, Tatjana RodoĹĄek, Bernard Miklavc, Ĺ˝iga RamĹĄak, MiĹĄo Kontrec, Drago Horvat in AleĹĄ Zibelnik.

Naš ­čas, 4. 1. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

⏩

Če želite dobro izpeljati dražbo, pokličite Draga Martinška. Prvo je izpeljal že pred četrt stoletja, zanjo pa si je kladivo izdelal iz več kot sto let starega lesenega kladiva iz domače zidanice. Takrat ga je, ker je bila dražba namenjena otrokom, pobarval v žive barve. »In takšno je tudi ostalo. Danes na dražbah z njim tolčem po mizah, če je treba, pa tudi po kakšnem kolenu. Deluje,« je komentiral, ko je uspešno dvigal izklicne cene na dražbi v velenjskem Centru ponovne uporabe.

⏬

Mi smo velenjski praporščaki, pa tudi naš bobnar je Velenjčan,« so ponosno povedali fantje, ki zastopajo različne domoljubne organizacije. Po stažu je med njimi najmlajši praporščak Maks Arlič (prvi v vrsti), ki so ga dobro izšolali za praporščaka šaleškega društva »General Maister«. Čvek prizna, da prav vsem uniforme dobro stojijo in da svoje poslanstvo opravljajo ponosno in strumno.

4. januarja 2018

frkanje » Levo & desno «

Na cesti Tudi letos je veliko ljudi novo leto dočakalo na cestah, trgih in ulicah.

Upam, da tudi čez leto delavcem ne bo treba ne ceste in ulice.

Stopi ski ta veseli decembr vino go tr v n ča le dan znani Ša da kupil or m bi da a, nj v centru Vele ga imajo ki r, da i kole kakšen lep stensk čno opaznem mestu. iro doma vedno na pr koledarji, ljubezniva s e lic po do i Stop u lahko ti vprašat, s čim m ramo hi ga pa ka al aj z prod posebnega išče. Če pomaga in če kaj lep koledar, in ona mu ji pravi, da kakšen "Veste, zdaj imamo gole : ustrežljivo odvrne mačin seveda zastriže Do " ženske v akciji! e k njej, in ponovi: z ušesi, se obrn imate?", pa "A, gole ženske "Ja, in prodajalka takoj: to v akciji!"

Praznik

⏫

Prostovoljki društva za zaščito živali Poživ Irena Jager in Matea Morel sta na novoletnem bazarju opreme za živali imeli pomoč. Obiskovalce knjižnice je k nakupu spodbujala Katarina Jerenec, ki pogosto pomaga tudi obiskovalcem knjižnice, ko iščejo kakšno revijo ali zanimivo knjigo. »Ne pozabite, da živali ne marajo petard. Bodite pametni in ne pokajte,« je še komentirala gostobesedna in simpatična Katarina.

Prvotnemu prazniku samostojnosti smo pred leti dodali še enotnost.

Pa se bodo menda ja odnosi spet zboljšali in nam »iz praznika« ne bo treba spet kdaj odvzeti enotnosti.

Računanje Občine in občani morajo na vse načine preračunavati, da preživijo.

Ker država preveč zaračunava.

Možje in žene Praznična darila nosijo v decembru trije dobri možje. Ostale mesece za dobrodelnost bolj skrbijo ženske.

Težko za lažje Veseli bomo, če res drži: težki občinski proračuni, lažje življenje občanov.

Kaj pa zdravje?

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Družina na letališču že dva meseca Družina s štirimi odraslimi in štirimi otroki iz Zimbabveja že dva meseca ždi na letališču v tajski prestolnici Bangkok. Po navedbah tajske migracijske policije je družina na Tajsko prišla s turističnim vizumom maja letos, 23. oktobra pa je želela odleteti

je razširila po svetovnem spletu in pojavila so se vprašanja, kako jim je sploh uspelo tako dolgo preživeti na letališču. Družino so doslej s hrano oskrbovale različne letalske družbe, predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Bangkoku pa je potrdila, da trenutno proučujejo različne rešitve za družino, a zaradi zaupnosti ni razkrila podrobnosti.

živke. V vodo se vrne tako, da naredi več 180-stopinjskih »poskokov«.

Po božiču je čas za veliko noč

Nenavadna riba

nimajo jasnih odgovorov. Tako kot jih nimajo niti ob dejstvu, da omenjena riba enako živi ne glede na različne koncentracije soli v vodi. Še bolj nenavadno pa je, da lahko ta vrsta preživi do dva meseca zunaj vode, kjer diha skozi kožo, podobno kot dvo-

do ponesrečenke zaradi visokega snega niso mogli priti, so jo izkopali kar z bagrom in jo v bolnišnico prepeljali kar v nakladalni žlici stroja.

Veter jo je odpihnil z balkona

Poroka dobro vpliva na ljudi

Ni šala: 70-letno Rusinjo, ki je kadila na balkonu svojega stanovanja na otoku Sahalin na skrajnem vzhodu Rusije, je snežni vihar odpihnil z balkona v 4. nadstropju večstanovanjske zgradbe. Močan veter jo je premaknil v kup snega, tako da je ženica padec preživela. A ker reševalci

Riba vrste Mangrove rivulus je ena od tistih dveh rib, ki se razmnožuje s samooploditvijo in že nekaj časa bega znanstvenike. Ti se namreč trudijo pojasniti, kako je možno, da pri takšnem načinu razmnoževanja ta vrsta ohranja genetsko raznolikost. Za zdaj še v Španijo, a so jo letalske službe zavrnile. Tako je zato, ker so brez vizumov, ki bi jim omogočili nadaljevanje potovanja. Ker nazaj v Zimbabve ne želijo in so uradno že predolgo na Tajskem, da bi jim pristojne oblasti dovolile ponovno vstopiti v državo, so obtičali na letališču. Javnost je za družino izvedela, ko je eden od tajskih uporabnikov družbenih spletnih omrežij objavil fotografijo, kako je otrokom razdelil božična darila. Objava, v kateri je tudi opisal stanje družine, se

početje iz leta v leto ponavlja, so kupci ogorčeni, svoje nezadovoljstvo pa delijo na socialnih omrežjih, na katerih se razvijajo prave debate.

Kot večina ljudi na svetu si tudi Britanci še niso zares dobro opomogli od božičnih praznikov, obilice hrane in množičnega nakupovanja. A njihovi trgovci že gledajo naprej, k veliki noči. Le nekaj dni po božiču so v Veliki Britaniji na policah trgovskih centrov že velikonočna jajca in čokoladni zajčki. Trgovci ob tem zatrjujejo, da drugače ne gre, saj da imajo težave s skladiščenjem izdelkov. In čeprav se njihovo

Nove britanske in kanadske raziskave razkrivajo, da naj bi imela poroka dolgoletne pozitivne posledice na dobrobit ljudi.

Strokovnjaki pravijo, da je stopnja sreče najvišja pri tistih, ki svojega zakonca vidijo kot najboljšega prijatelja. Dolgoletni pari, ki so v monogamni zvezi, a se niso nikoli poročili, imajo prav tako podobne izkušnje, čeprav so raziskovalci prepričani, da sreča prihaja prav iz unikatne forme življenjsko dolgega prijateljstva. Študije so pokazale, da obstaja povezava med poroko in srečo, saj imajo poročeni pari precej višjo stopnjo zadovoljstva z življenjem kot tisti, ki so samski, ločeni, razvezani ali so vdovci oz. vdove.

To bi lahko pomenilo, da se srečni ljudje raje poročijo ali imajo več možnosti, da se poročijo.

Slovenci imamo pravico do sojenja v razumnem roku. Kaj pa pravica do zdravljenja v razumnem roku?!

Pogajanje Za marsikatero stvar rečemo: dokler se pogajamo, je še dobro. Tudi Šoštanjčani (in še kateri) se s tem lahko tolažijo. Čeprav so pogajanja s tremi velikimi težka. Na drugi strani niso trije dobri možje.

Strah pred …

Le malo Slovencev uporablja sistem eDavki. Ne da bi jih bilo strah pred naprednim »e-jem«. Le z drugim delom nimajo radi opravka.

Luč miru Tudi pri nas se je »luč miru« dobro prijela. Nekateri pravijo, da bi jo skavti morali večkrat ponesti tudi okoli družb ali po njih – kjer »proizvajajo« luč ali osnovo zanjo.

Vseživljenjsko Že dolgo časa govorimo o vseživljenjskem učenju. To je tudi prav, saj zadnji čas vse več govorimo tudi o vseživljenjskem delu.

Naš čas,4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 11

11

HOROSKOP

4. januarja 2018

VELIKI KITAJSKI HOROSKOP ZA 2018 V Aziji horoskopa ne sestavljajo po Soncu, po katerem se ravnajo astrologi na zahodu, temveč po Luni. Če smo še bolj natančni, je kitajski horoskop pravzaprav naravnan po luninih letih, zato je praktično skoraj vse odvisno le od tega, ali smo rojeni v Luninem dobrem ali slabem letu.

Preden se posvetimo prazniku pomladi (kit. chunjie [čun đje] 春节 – chun pomeni pomlad, jie pa praznik), kot kitajsko novo leto imenujejo Kitajci, si poglejmo še, kako se določi datum tega praznika. Postopek določanja datuma so določili v času dinastije Han 汉, ki je na Kitajskem vladala med letoma 206 pred Kr. in 220 po Kr. In sicer: vedeti moramo, kdaj je drugi mlaj po zimskem obratu ali solsticiju.

Mlaj je položaj Lune, ko je ta v vodoravni liniji med Soncem in Zemljo. Ker je njena osvetljena stran obrnjena stran od Zemlje, je skoraj ne vidimo. Zato mlaju pravimo tudi prazna Luna.

Sončev obrat ali solsticij je trenutek, ko je Sonce opoldan v svojem zenitu (tj. navidezna točka, ki je pravokotno nad opazovalcem neba) na svoji najbolj severni ali najbolj južni točki. Sonce je na najbolj severni točki 21. decembra – takrat je zimski solsticij, ki velja za začetek zime. Poletni obrat ali solsticij

PODGANA – SHU

Pred vami je dobro leto, v katerem se boste počutili dovolj samozavestno, da boste znali prevzeti pobudo takrat, ko bo to najbolj potrebno. V začetku leta se osredotočite predvsem na finančno področje, saj so vas pretekle zgrešene odločitve najbrž veliko stale. Čas je, da odplačate dolgove in manj zapravljate, v nasprotnem primeru boste sredi leta spet zabredli v finančno luknjo, iz katere boste težko našli izhod brez izdatne pomoči drugih. V službi se boste srečali z novimi izzivi, zato bodite potrpežljivi in predvsem prijazni tudi takrat, ko vas bo razganjalo od besa.

Pozitiven odnos z nadrejenimi je nujen. V ljubezni v prvi polovici leta ne pričakujte posebnih sprememb.

Te bodo prišle v drugi polovici leta, ko boste samski imeli več možnosti za spoznavanje novih partnerjev, tisti v razmerju pa se boste znašli pred neljubimi odločitvami in ovirami, povezanimi s skupno prihodnostjo, finančnim stanjem in naraščajem. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo februar, marec, julij in december, najslabši pa junij.

BIVOL – NIU

Glede na to, da je to leto psa, lahko vsi predstavniki tega znamenja pričakujete uspešno leto, v katerem se vam bo izpolnila marsikatera želja. Za vami je večletno obdobje preizkušenj in izzivov, ki so vas pahnili na pot samoizpraševanja in duhovne rasti, zdaj pa je čas, da vaše delo na sebi obrodi sadove.

Odločitve boste sprejemali z zrelostjo in potrpežljivostjo, bolj zbrani boste in pripravljeni sprejeti izziv.

V ljubezni to lahko pomeni, da boste končno zbrali pogum in se poslovili od osebe, ki vam je dolgo grenila življenje. Po drugi strani vam lahko vaše leto prinese poroko ali naraščaj, če ste samski, pa boste najbolj zadovoljni v novem razmerju s tigrom, konjem ali zajcem. V službi in tudi sicer bodite predvsem praktični in mislite na finančne nagrade. Izogibajte se utopičnim projektom, velikopoteznim ciljem drugih in obljubam, ki so težko izpolnjive.

Ostanite trdno na zemlji, verjemite vase in sodelujte s tistimi, ki jim zaupate. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo februar, marec in junij, najslabši pa april.

TIGER – HU

Čaka vas kaotično leto, ki prinaša veliko več vprašanj kot odgovorov. Kaže, da vas bodo okoliščine silile k temu, da temeljito premislite o svojem dosedanjem delovanju in se odločite za določene spremembe. V službi nič ne bo šlo tako, kot bi si želeli, zato boste nazadnje prisiljeni prositi za nasvet druge. Tako boste spoznali, da sodelovanje in druženje s kolegi ni znamenje šibkosti, kot ste morda mislili do sedaj, ampak vam prinaša veliko koristi. Predvsem novi poslovni projekti bodo zahtevali veliko druženja s sodelavci in vplivnimi drugimi, zato bodite prilagodljivi, nasmejani ter pripravljeni na kompromise. Na finančnem področju boste nagnjeni k zapravljanju.

Izogibajte se nepotrebnim nakupom in denar raje namenite odplačevanju starih dolgov. V ljubezni boste imeli priložnost, da popravite načet odnos ali pa da se dokončno poslovite od odnosa, ki vas ne osrečuje. Samski boste ljubezen morda našli na delovnem mestu, lahko pa vas čaka razmerje na daljavo.

Najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo april, maj in januar, najslabši pa marec.

pa je takrat, ko je Sonce na najbolj južni točki. Tako se poletje začne enkrat med 21. in 23. junijem, ko pride do takšne lege Sonca.

Nesreča pazi, prihaja rdeča!

Tako še danes vidimo, kako je kitajsko novo leto rdeče. Rdeča barva naj ne bi odganjala samo zverine Nian, ampak vse zlobne duhove in nesrečo. Tako so ulice in domovi polni rdečih lampijončkov, na podbojih so izobešene dobre želje, napisane na rdeč papir, ognjemetom pa kar ni konca. Da bi pregnali nesrečo, ob glasnem bobnanju uprizarjajo tudi zmajeve ali levje plese.

MAČKA (ZAJEC) – TU

Pred vami je dinamično leto, v katerem se zanesite predvsem na svojo intuicijo. Lažje boste razumeli druge ljudi in svoje okolje, bolj čuječi boste in pripravljeni na dobre in slabe pripetljaje. Veliko boste razmišljali o preteklih odločitvah in lažje boste uvideli, kje in kdaj ste storili napako ter kako bi se lahko drugače odzvali na določene okoliščine. Ker letos ne boste hoteli ponavljati preteklih napak, boste malce bolj previdni pri svojih izbirah, tako v poslovnem kot ljubezenskem smislu. Službeni projekti bodo malce zastali, pojavile se bodo nepričakovane ovire, zato boste morali zavihati rokave in kar precej truda vložiti v to, da dosežete svoj cilj. Splača se vztrajati, izkoristiti kreativnost ter se zanesti na nove zamisli. S tem boste pridobili tudi spoštovanje sodelavcev. Računajte tudi na njihovo pomoč. V tem letu vam lahko uspe odplačati precejšen del dolga ali pa se boste morda končno odločili za posojilo, s katerim ste dolgo odlašali. Če ste samski, je možno, da boste vzpostavili ljubezenski odnos z enim od svojih dolgoletnih prijateljev. Ne branite se pozitivnih čustev, tudi vi imate pravico biti srečni v ljubezni. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo april, maj, november in december, najslabši pa februar.

ZMAJ – LONG

Pred vami je precej mešano leto, polno sprememb in zadržkov. Od vas je odvisno, katere priložnosti in poti boste izbrali, vse skupaj pa bo odvisno predvsem od vašega trenutnega počutja, v tem smislu vam priporočamo veliko zmernosti in obvladovanja svojih čustev. Ne dovolite, da prepiri zagrenijo vaše delovno okolje, včasih se bolj splača potrpeti in sodelovati kot pa vztrajati pri svojem in se osamiti. Na začetku leta pričakujte manjša delovna bremena, ki pa se bodo proti sredini leta močno povečala. Osredotočite se na podrobnosti in se prilagodite sodelavcem, ki niso prav nič manj sposobni kot vi. V začetku leta boste imeli več sreče pri finančnih manevrih, med tem ko boste v poletnih mesecih nagnjeni k pretiranemu zapravljanju. V ljubezni boste morali prevzeti odgovornost za kakovost partnerskega odnosa in narediti več za to, da boste zadovoljni tako vi kot ljubljena oseba. Bodite bolj pozorni, bolj komunikativni in bolj strastni. Če ste samski, boste še sami presenečeni, s kakšno lahkoto boste osvajali. Pazite le, da vas pestro ljubezensko življenje preveč ne izčrpa. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo marec, april, maj, junij in november, najslabši pa januar 2019.

KAČA – SHE

V novem letu boste morali veliko narediti za uspeh in zadovoljstvo. Znani ste kot zelo aktivno znamenje, zato v tem smislu letos ne bo prav nič drugače, res pa je, da boste nekoliko več časa imeli za stvari, ki jih delate z veseljem. Zahtevni projekti bodo malce zastali, zato ni priporočljivo trmasto vztrajati pri njih. Raje si

vzemite malce oddiha ali pa se osredotočite na bolj kreativne zamisli, iz katerih bi se lahko rodili dobri projekti. Pomembna bodo sodelovanja, zato se bolj potrudite navezati pristnejši stik s svojimi kolegi, pa tudi s šefom. Če ste samski, vas bo novo ljubezensko razmerje začelo hitro utesnjevati, zato se boste morali odločiti, kako naprej. Pokazala se bo priložnost, da obnovite zvezo z nekom, ki vas je v preteklosti že razočaral. Dobro premislite, ali se splača spet podoživeti srčne bolečine. Obremenjevala vas bo neka družinska tema, ki je morda povezana s svojcem, s katerim se ne razumeta, ali pa z birokratskimi nevšečnostmi.

Najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo februar, junij, julij in oktober, najslabši pa december.

KONJ – MA

V letu rjavega zemeljskega psa boste bolj spontani in malce bolj pripravljeni na novosti. Počutili se boste malce svobodnejše in se lažje odločali za nove korake v ljubezni ter na poklicnem področju. Možna je menjava službe, veliko priložnosti bo tudi za nove ljubezenske partnerje. Že v začetku leta se obeta sprememba na osebnem področju v smislu novega prijateljskega kroga. Izogibati se boste začeli ljudi, ki so vam prej v breme kot v pomoč in oporo, zato si boste našli nov krog ljudi, ki vas bodo znali usmeriti na nove življenjske poti in vam spotoma še svetovati. Morda boste dobili nove sodelavce, ki vas bodo motivirali k spremembi in večjemu prilagajanju. Vse to bo dobro vplivalo na vaše službene ambicije. Če ste samski, se v ljubezni odločajte za partnerje s podobnim vrednostnim sistemom in podobnim vzorcem čustvovanja, saj bi se sicer lahko hitro zapletli v čustveno naporen odnos. Če ste v resnem odnosu, je možna poroka. V tem letu boste lahko pridobili nekaj kilogramov, zato popazite na svoje telo in bodite aktivnejši. Najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo avgust, september in julij, najslabši pa november.

KOZA – YANG

Pred vami je leto izzivov, zato je pomembno, da ostanete pozitivni in ne obupujete. Več zaupanja boste

16. februarja 2018 bo z novim kitajskim letom napočilo obdobje rjavega zemeljskega psa. Njegova glavna značilnost je akcija, zato se pripravimo na dejavno leto, ki prinaša veliko naporov, pa tudi nagrad.

Rjavi zemeljski pes

Zaradi močnega elementa zemlje je zemeljski pes najstabilnejši in najmodrejši izmed vseh psov v kitajskem horoskopu. Je zelo delaven in usmerjen v praktične cilje, zato bomo tudi mi kos nalogam, a njihovo zanemarjanje nas lahko v novem letu drago staneta, zato zavihajmo rokave in se lotimo dela. Leto rjavega zemeljskega psa prinaša pozitivno in svežo energijo, ki bo pospešila delovne aktivnosti in v naša življenja vnesla nekoliko več stresa, pritiskov in utrujenosti, a bi jo bilo kljub temu dobro izkoristiti za doseganje različnih osebnih ciljev.

imeli v prihodnost in svoje sposobnosti, bolje vam bo šlo. Ne zapravljajte časa za projekte, ki bi zahtevali preveč vašega časa in denarja in ki tako ali tako ne obetajo veliko.

Zagrizite raje v tiste, prek katerih se lahko nekaj novega naučite, izpilite svojo veščino in obenem še kaj zaslužite. Dodatna izobraževanja bodo naporna, a so skorajda nujna.

Izogibajte se finančnim tveganjem, saj obstaja možnost, da boste ob občuten del svojih finančnih sredstev. Previdno pri izbiri počitnic, saj bi lahko zanje odšteli preveč denarja. V ljubezni vam številni ljubezenski partnerji ne bodo prinesli tako želene sreče. Prej jo boste našli v trdnem partnerstvu, pa čeprav se boste sprva upirali prevzeti odgovornost za razmerje.

Dolgoletna partnerstva lahko zaidejo v krizo, zato čim manj kritizirajte in očitajte ter se raje bolj potrudite v odnos vnesti pozitivno energijo. Vaši najboljši meseci v leto rjavega zemeljskega psa bodo april, avgust, september in december, najslabši pa oktober.

OPICA – HOU

Čaka vas izredno uspešno leto, v katerem bo vse potekalo hitro in učinkovito. Edini pogoj za vaš uspeh je, da boste odprli vrata spremembam. Če se boste držali rutine in se izogibali novostim, boste s tem sami sebi naredili medvedjo uslugo. Bodite pogumni in tvegajte, saj nove službene priložnosti pomenijo možnost napredka in možnost boljšega zaslužka. V ljubezni boste samski nagnjeni k ljubezni na prvi pogled, a se vzdržite pretiranih obljub in načrtovanj skupne prihodnosti. Najprej postavite solidno in trdno osnovo za vajin odnos. Če ste v razmerju, se lahko v odnosu pojavijo razpoke, ki bodo zahtevale veliko medsebojnega zaupanja. Potrudite se za svojo srečo. Letošnje leto bo primerno tudi za pogostejše rekreiranje in hujšanje.

Več boste pripravljeni storiti za boljše počutje, zato vam priporočamo tek, kolesarjenje in redno obiskovanje telovadnice. Najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo marec, julij, oktober in november, najslabši pa september.

PETELIN – JI

Pred vami je dobro leto, v katerem bo skorajda vse šlo kot po maslu. Priložnosti bodo prišle in odšle, od vas pa je odvisno, katere boste zgrabili in katere ne. Leto rjavega zemeljskega psa se splača izkoristiti za nove dejavnosti in projekte. Če opravljate rutinsko delo, ki vas ne veseli, je zdaj idealen čas za spremembo. Četudi bo včasih naporno in boste obupavali, mislite raje na dolgoročne koristi, ki jih boste imeli od svojega garanja. Vaše finančno stanje v prihodnje bo v marsičem odvisno od vaših finančnih navad. Če boste imeli nekaj več pod palcem, lahko to seveda zapravite, toda veliko bolje bi bilo, da bi denar romal na varčevalni račun. V ljubezni boste zahrepeneli po spremembi, morda v smislu novega partnerja ali pa boste v ustaljeni odnos vnesli malce več živahnosti. Nagnjeni boste k varanju in ljubezenskim trikotnikom, zato vas

vnaprej opozarjamo, da boste s takšnim ravnanjem v svoje življenje vnesli zgolj stres in nepotrebno dramo. Če načrtujete naraščaj, vam bo to leto zelo naklonjeno. Družinski odnosi bodo zadovoljivi, pričakujte nekaj več družinskih ali prijateljskih zabav. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo junij, oktober in november, najslabši pa avgust.

PES – GOU

Pričakujte stabilno in uspešno leto. Bolj potrpežljivi boste kot sicer, znali boste obvladati svojo jezo in poskušali biti bolj razumevajoči. V poslovnem svetu si boste prizadevali za spremembe, ki jih sicer ne marate, a so tokrat nujne za vaše napredovanje. Čutili boste, da ste končali neko poglavje in da je čas za novo. Nov sodelavec ali kakšna druga novost na službenem področju vas lahko za trenutek spravi s tira, a se boste znali obvladati in iz novih okoliščin potegnili kar največ.

Nazadnje boste hvaležni za novosti, ki vam bodo sprva delale preglavice. V kriznih trenutkih sumničavosti in dvomov ne valite krivde na druge, temveč se vprašajte, ali niste morda sami krivi za trenutne okoliščine. Doma pričakujte nekaj prepirov na račun neke nepremičnine ali posesti, morda dediščine. Odzivajte se umirjeno in ne zganjajte drame po nepotrebnem. Če ste samski, boste prek spletnih strani za zmenke spoznali nekaj zanimivih ljudi. Izogibajte se ljubezenskim zvezam s prijatelji, saj bi lahko s tem več izgubili kot pridobili.

Ustaljenim partnerstvom letos zelo dobro kaže. Vaši najboljši meseci v letu rjavega zemeljskega psa bodo marec, maj, september in december, najslabši pa julij.

MERJASEC – ZHU

Pred vami je leto počitka, v katerem se boste nehali oklepati preteklosti in sprejeli stvari takšne, kot so.

Malce se boste umaknili od hrupa in 'ponorelega sveta' in si vzeli več časa zase, da si napolnite baterije.

Novi izzivi in projekti bodo morali počakati, raje si omislite kakšen nov hobi in počnite vse tisto, za kar prej niste imeli časa. V poslovnem smislu se izogibajte različnim tveganjem, saj bi vas nepremišljene poteze lahko pahnile v finančno stisko. Načrtovanje novih projektov je zelo zaželeno, z njihovim uresničenjem pa raje počakajte še kakšno leto dni. Če ne morete čakati, vam priporočamo, da svoje naloge opravljate pod svojimi pogoji, saj sodelovanja letos ne bodo preveč uspešna. V ljubezni boste nagnjeni k spremembam, zato boste v razmerje vnesli nekaj več svežine.

S partnerjem bodita čim aktivnejša, čas je primeren tudi za naraščaj. Če ste samski, boste doživeli veliko novih ljubezenskih izkušenj, če ste v razmerju in še neporočeni, pa se v letu rjavega zemeljskega psa izogibajte poroki. Vaši najboljši meseci v kitajskem letu rjavega zemeljskega psa bodo april, avgust, december in januar 2019, najslabši pa bo junij. 过年好(guo nian hao [guo njen hao])! ali 恭喜发财 (gongxi facai [gungši facaj])!

SREČNO NOVO LETO! Pripravila Dora Mar, mag. astrologije

GSM: 031 830 751

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 12

12

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

4. januarja 2018

Dvigala tudi za manjĹĄe bloke v Ĺ aleku?

V Krajevni skupnosti Ĺ alek v lanskem letu pripravili ĹĄe veÄ? prireditev kot prejĹĄnja leta – Bile so dobro obiskane – Ĺ˝elijo si, da bi k sodelovanju pritegnili veÄ? ljudi iz blokovskega dela kraja Bojana Ĺ pegel

Velenje, 27. decembra – Tik pred iztekom leta smo se pogovarjali s predsednikom in tajnikom Krajevne skupnosti (KS) Ĺ alek. Rafael GorĹĄek in Dejan Jan se ob skorajĹĄnjem izteku mandata sveta krajevne skupnosti lahko pohvalita z marsiÄ?im. ÂťKo smo pred tremi leti in pol prevzeli mandat, smo morali marsikaj postaviti na novo. Sedaj smo zadovoljni; delali smo dobro, najbolj pa nas veseli, da nam je uspelo poveÄ?ati ĹĄtevilo dogodkov in da nanje prihaja vse veÄ? ljudi,ÂŤ sta nam povedala najprej. Ĺ alek je delno mestna, delno pa primestna krajevna skupnost, saj je moÄ?no razvejana. SedeĹž imajo v v gasilskem domu, kar sploh ni Ä?udno. ÂťVse, kar pripravljamo, teÄ?e z roko v roki z naĹĄimi gasilci in turistiÄ?nim dru-

Ĺ marÄ?ane ogrela silvestrska tekma

ĹĄtvom. Vedno stopimo skupaj, kar opazijo tudi ljudje,ÂŤ je poudaril GorĹĄek, ki je seveda tudi gasilec. ÂťVeliko Ä?asa in prizadevanj smo vloĹžili v raznovrstne prireditve in druĹženje krajanov.

Trud se je poplaÄ?al, dal pa nam je tudi krila, da bomo prireditve, ki so postale Ĺže tradicionalne, le ĹĄe nadgrajevali, ĹĄe doda GorĹĄek.

Dejan Jan nam je naĹĄtel, kaj vse so pripravili v lanskem letu. ÂťNa zaÄ?etku marca smo skupaj s TD Ĺ alek in PGD Ĺ alek priredili tradicionalni Pokop pusta Pepija. 8. aprila smo oÄ?istili kraj na vsakoletni spomladanski oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji. Na nekdanji dan mladosti, 25. maj, smo tudi letos pripravili tradicionalni pohod po meji Ĺ aleka. V vroÄ?em poletju smo se ohladili ob breĹžini reke Pake na tradicionalnih igrah pri BlazinĹĄku. NajveÄ? dogodkov pa smo pripravili jeseni,ÂŤ pripoveduje.

Ob prazniku Mestne obÄ?ine Ve-

jane in krajanke. Decembra so se potrudili in staremu Ĺ aleku z okrasitvijo nadeli boĹžiÄ?no-novoletno podobo. ÂťNaloĹžba ni bila majhna, a ljudje so si to Ĺželeli.

Drugo leto bomo kupili ĹĄe nekaj okraskov, tako da bo predel pod Ĺ aleĹĄkim gradom ĹĄe bolj bogato okraĹĄen,ÂŤ izvemo.

V letu 2017 ni bilo veliko naloĹžb, a so veseli, da so na kmeÄ?ki trĹžnici pri Mercatorju uredili pitnik vode. Tam si sedaj Ĺželijo ĹĄe ograjo in streho, da bodo ta-

Vse, kar se dogaja v Ĺ aleku, redno objavljajo na spletnih straneh, na prireditve pa krajane vabijo tudi s pomoÄ?jo informativnih tabel. Krajane vabijo, da sledijo vabilom na skupne akcije in dogodke.

Predsednik in tajnik KS Ĺ alek Rafael GorĹĄek in Dejan Jan sta zadovoljna, ker se njihovih akcij in dogodkov udeleĹžuje vse veÄ? ljudi.

lenje so priredili pikado turnir v gasilskem domu Ĺ alek, slabo vreme pa jih je prisililo, da so prireditev Predstavitev jedi krajanov in krajank KS Ĺ alek prestavili za en teden. Ni jim bilo Ĺžal, saj se je na sonÄ?no jesensko nedeljo na trĹžnici pred trgovino Mercator zbralo veÄ? kot 200 obiskovalcev, ki so uĹživali v kulinariÄ?nih

dobrotah, ki so jih pripravili domaÄ?ini. Oktobra so na domaÄ?iji GorĹĄek obudili spomin na stare Ä?ase. Obudili so ĹĄego koĹžuhanja koruze. V sodelovanju z osnovno ĹĄolo Ĺ alek so jeseni po dolgih letih premora priredili kostanjev piknik, ki so ga bili najbolj veseli osnovnoĹĄolci. Novembra so na sreÄ?anje povabili starejĹĄe kra-

Za vedno v lepem spominu Marko Pokleka, Ĺ oĹĄtanj: ÂťLeto 2017 mi bo za vedno ostalo v lepem spominu. Dobil sem drugega otroka in kaj je lahko lepĹĄega kot to? Na ĹĄportnem podroÄ?ju naĹĄ odbojkarsk i k lub Ĺ oĹĄtanj – TopolĹĄica zelo do bro nastopa v drugi drĹžavni ligi. Pred zaÄ?etkom sezone smo si zadali tihi cilj – vrnitev v najboljĹĄo ligo in na dobri poti smo, da ga izpolnimo. Za novo leto si Ĺželim, da ne bi bilo preveÄ? razburkano, predvsem pa, da bi bili vsi zdravi.ÂŤ đ&#x;”˛

druĹĄtva, je ob tej priloĹžnosti izrazil zadovoljstvo, ker je tudi letos spremljalo dogajanje na igriĹĄÄ?u s tribun toliko ljudi. ÂťCenijo tradicijo nogometa v kraju in dejstvo, da sreÄ?anje ne glede na

vremenske razmere v 29 letih nismo odpovedali. Veseli dejstvo, da se druĹžimo tudi na starega leta dan, obujamo spomine in da v ekipi pobudnikov sreÄ?anja danes igrajo tudi sinovi zaÄ?etnikov

ko branjevci kot obiskovalci bolj zaĹĄÄ?iteni pred slabim vremenom. Postavili so mizo in klopi za varovance Ĺ ole zdravja.ÂťNa naĹĄ pritisk so uredili tudi boljĹĄo noÄ?no osvetlitev ceste od predora pod Ĺ aleĹĄkim gradom do Sela. Vsi vemo, da so tam v preteklih letih ugaĹĄala Ĺživljenja peĹĄcev, zato upamo, da bo sedaj bolje,ÂŤ dodata sogovornika. Ker so spoznali, da so prireditve, ki jih pripravijo v blokovnem nase-

eno otroĹĄko igriĹĄÄ?e, saj je otrok v kraju vedno veÄ?. Vse veÄ? pa je tudi starejĹĄih, kar najbolj obÄ?utijo tisti v blokih. Zato si tudi v niĹžjih blokih, ki nimajo veÄ? kot ĹĄtiri nadstropja, Ĺželijo dvigala. ÂťKo smo se pozanimali na obÄ?ini, smo ugotovili, da to ni le teĹžava Ĺ aleka. Sedaj iĹĄÄ?ejo moĹžnosti za pridobitev evropskih sredstev, s pomoÄ?jo katerih bi uredili dvigala. Upamo, da jim uspe,ÂŤ izveđ&#x;”˛ mo za konec.

Ĺ ola hvaleĹžna dobrotnikom

V ekipi organizatorjev silvestrske tekme danes igrajo Ĺže sinovi njenih pobudnikov.

Ĺ martno ob Paki, 31. decembra – ÄŒlani druĹĄtva za ĹĄport in rekreacijo Klub 81 iz Ĺ martnega ob Paki nadaljujejo tradicijo igranja nogometne tekme na zadnji dan starega leta, zaigrali so Ĺže 29. Tokrat so se pomerili z ekipo Malega Ajaksa. Slavili so organizatorji z 8 : 4. V skupnem seĹĄtevku je doslej 14-krat slavila ekipa Kluba 81, 10-krat njihovi nasprotniki, 5-krat pa se je sreÄ?anje konÄ?alo z neodloÄ?enim rezultatom.

Matija Molnar, predsednik

lju, bolje obiskane kot v starem Ĺ aleku, jih bodo v tem letu ĹĄe veÄ? pripravili tam. ÂťTam je center dogajanja. Pri posameznih akcijah krajani starega Ĺ aleĹĄka delajo veÄ?, tiste iz blokov zelo teĹžko pritegnemo. Upamo, da bo v novem letu drugaÄ?e, saj so nam Ĺže obljubili, da bodo sodelovali pri spomladanski oÄ?iĹĄÄ?evalni akciji okolja.ÂŤ Pri vlaganjih raÄ?unajo, da bodo uredili ĹĄe nekaj prehodov za invalide, Ĺželijo pa si postaviti ĹĄe

December je predvsem za otroke lep in prijeten mesec – zunaj je zima (vÄ?asih z njo pride tudi zelo zaĹželeni sneg), ves mesec je vse okraĹĄeno, dogajajo se prireditve, obdarovanja, blizu so prazniÄ?ni prosti dnevi, polni smo priÄ?akovanja. Otroke v tem Ä?asu

ĹĄa energija povezujeÂŤ, ki namenja sredstva za pomoÄ?i potrebne in v skupno dobro v svojem okolju, naĹĄim uÄ?encem prinesli vsak svojo donacijo za 200 evrov – skupaj torej kar nepredstavljivih 600 evrov.

Vsi uÄ?enci in uÄ?itelji vseh petih

obiĹĄÄ?ejo kar trije dobri moĹžje – MiklavĹž, Dedek Mraz in BoĹžiÄ?ek – in to celo po veÄ?krat (doma, v ĹĄoli, pri babici, v razliÄ?nih ustanovah ...). Tudi ĹĄolarje na POĹ Vinska Gora so obiskali vsi prej omenjeni.

Ampak zadnji dan pouka so jih obiskali ĹĄe trije moĹžje, obleÄ?eni v rdeÄ?e – to je tudi njihova delovna, prepoznavna barva. In to so bili res pravi DOBROTNIKI! PriĹĄli so iz treh PETROLOVIH bencinskih servisov (Ĺ oĹĄtanj, Velenje – Partizanska in Velenje – Celjska vzhod) ter v sklopu njihovega projekta ÂťNa-

razredov naĹĄe podruĹžniÄ?ne ĹĄole smo bili darila neizmerno veseli in se ĹĄe enkrat zahvaljujemo za prijazno gesto, potrjuje naĹĄe prepriÄ?anje, da naĹĄa ĹĄola dela dobro, saj ste nam mnogi (tudi gospod SreÄ?ko SevĹĄek, tokratni pobudnik izpeljane akcije) zaupali vzgojo svojih otrok in vnukov.

Denar, ki je bil na ĹĄolo Gorica Velenje Ĺže nakazan, bomo vsekakor zelo racionalno in koristno porabili. Vse dobro in sreÄ?no 2018 Ĺželimo vsem skupaj tako na delovnem mestu kot doma v krogu svojih druĹžin.

silvestrske tekme,ÂŤ je dejal Molnar, ki je bil z mislimi Ĺže pri 30. jubilejni tekmi, ki jo napovedujejo konec letoĹĄnjega decembra. đ&#x;”˛

tp

Ĺ estiÄ? tekli v spomin na Ruth Mozirje - Le dan pred razglasitvijo Ĺ portni- tonska preizkuĹĄnja Âť50-kaÂŤ Ob mrzli reki v Ajdoka leta Zgornje savinjske doline so v Mozirju vĹĄÄ?ini, je kot strastna podpornica ĹĄporta dejala, Ĺže ĹĄestiÄ? priredili 5 in 10 km spominski noÄ?ni da Âťsem sreÄ?na, da lahko teÄ?em in ob delu votek Ruth Mozirje 2017, ki se ga je udeleĹžilo nad jakinje uĹživam v krogu svoje druĹžine na Brezju 50 maratoncev in ultra tekaÄ?ev iz vse Slovenije. pri MozirjuÂŤ, in dodala, da je to tudi njena noMed njimi tudi od vÄ?eraj nova ambasadorja te- voletna Ĺželja. đ&#x;”˛ JoĹže Miklavc ga teka, Ĺ partatlonka NataĹĄa Robnik in ekstremni ultramaratonec in Ĺ partatlonec Miha Podgornik, sin pokojne Ĺ partatlonke Ruth Podgornik-ReĹĄeve. Prirediteljica, vojakinja Slovenske vojske, ultra maratonka iz Mozirja Bernarda ÄŒeplak PozniÄ? je Ä?lanom PGD Mozirje namenila prostovoljne prispevke udeleĹžencev in tako spominskemu noÄ?nemu teku, tokrat v deĹžju, dodala humanitarno noto. Tek so udeleĹženci izvedli ali prehodili (iz Mozirja v Nazarje in Loke) tudi kot druĹžabno sreÄ?anje ob zakljuÄ?ku tekaĹĄke sezone maratoncev. Bernarda, ki Ĺ e zadnje organizacijske priprave pred tekom. Z leve Berny ÄŒeplak PozniÄ? in Miha Podgornik, letoĹĄnji ambasador teka za Ruth . jo Ä?ez slab mesec Ä?aka ultra mara-

đ&#x;”˛

Nada Ĺ travs

NaĹĄ Ä?as,4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 13

13

SREÄŒANJA

4. januarja 2018

Osebno izpovedni komik, ki na faksu uÄ?i matematiko Leta 2012 je bil dr. UroĹĄ Kuzman slovenski stand up komik leta – Leta 2017 je docent na ljubljanski fakulteti za fiziko in matematiko prejel listino za izjemne pedagoĹĄke doseĹžke Bojana Ĺ pegel

Velenje, 29. decembra – Matematik dr.

UroĹĄ Kuzman zase pravi, da je Âťrojen in vzgojen VelenjÄ?anÂŤ. OdraĹĄÄ?al je v KavÄ?ah, kamor se pogosto vraÄ?a na obisk k starĹĄem. Odkar se je pred letom dni z druĹžino spet preselil v Velenje, mu to uspe ĹĄe pogosteje kot prej, ko so nekaj let Ĺživeli v Ljubljani. Ne ve, ali sta oÄ?e Andrej, ki je matematiko pouÄ?eval na velenjskem ĹĄolskem centru, in osem let starejĹĄi brat BoĹĄtjan, prav tako doktor matematike, ki uÄ?i na ljubljanski PedagoĹĄki fakulteti, zasluĹžna za to, da je imel matematiko rad Ĺže od rosnih otroĹĄkih let. ÂťTega nisem opazil,ÂŤ pove med smehom in doda: ÂťTo je bila zame naravna pot. V osnovni ĹĄoli sem odkril talent za matematiko. Hitro sem ugotovil, da mi gre dobro, bolje kot soĹĄolcem. S tem sem Ĺže zelo zgodaj dobil veselje do nje.ÂŤ UroĹĄ ni tipiÄ?en znanstveni tip. Vedno je bil srediĹĄÄ?e dogajanja, znal je poskrbeti, da so se v njegovi druĹžbi veliko smejali. V gimnazijskih letih je igral v dolgolasem najstniĹĄkem metal bendu, od nekdaj je rad pel v pevskih zborih. Ĺ e vedno je Ä?lan Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega okteta, ki pa je trenutno Âťna offÂŤ, ker Ä?lani gradijo svoje osebne zgodbe. ÂťNe vemo ĹĄe, kaj bo v prihodnje. Morda bomo konÄ?no spremenili ime, morda bomo zgodbo zakljuÄ?ili. Prijatelji, in to zelo dobri, pa smo ĹĄe vedno.ÂŤ Fantje si namreÄ? pospeĹĄeno ustvarjajo druĹžine. Enega dojenÄ?ka so Ĺže dobili, na dva v teh dneh ĹĄe Ä?akajo. Prizna, da je ljubezen do nastopanja znal preliti tudi v standup nastope. Prvi so bili verjetno prav tisti na koncertih okteta, ki jih je vedno rad povezoval. In Ä?e se vam zdi, da je tipiÄ?en profesor matematike strog in nepriljubljen, to za UroĹĄa ne drĹži. RazloĹži mi, da gre res le za stereotip,

Velenje, 1. januarja – Ĺ e nikoli v 23 let dolgi zgodovini novoletnih potopov v Velenjsko jezero vreme ni bilo tako Ä?udno kot letos. Bila so leta, ko je bilo izjemno toplo, pa leta, ko so morali potapljaÄ?i razbijati led, da so se spustili v ledeno mrzlo jezero, in leta, ko je bilo veliko snega.

Letos pa jih je prviÄ? med pripravami na potop biÄ?al deĹž, pihal pa je tudi neprijeten veter. Ĺ˝al je verjetno prav zato prvi potop sezone spremljalo manj ljudi kot prejĹĄnja leta, na potop pa je pri-

saj je veliko njegovih kolegov aktivnih in uspeĹĄnih v ĹĄportu, glasbi ali kulturi. ÂťVeÄ?ina si matematiko predstavlja kot zastarel ĹĄtudij, kar pa ne drĹži. Rad povem, da imamo na fakulteti oglasno desko, kjer imamo oglase za delo. Teh je vsako leto veÄ? kot imamo diplomantov, zato ti dobijo res dobre sluĹžbe.ÂŤ

ÂťBeg moĹžganovÂŤ ni zanj

Že v osnovnoťolskih letih je veliko tekmoval, neredko je bil drŞavni prvak.

Najpogosteje se je z vrstniki iz vse drĹžave meril v logiki, kemiji, fiziki, matematiki in zabavni matematiki. ÂťOd marca dalje me Ä?ez vikende ni bilo doma, ker sem bil na razliÄ?nih tekmovanjih. To sem nadaljeval tudi v gimnaziji. Bil sem tudi pomoÄ? mentorjem, eno leto sem celo jaz pripravljal ekipo za tekmovanje iz logike. Kmalu sem zaÄ?el svoje soĹĄolce inĹĄtruirati matematiko. Ko pa sem se odloÄ?al, kaj bi ĹĄel ĹĄtudirat, sem kolebal med matematiko in fiziko. Da nisem izbral fizike, je bilo krivo tekmovanje iz tega predmeta v zadnjem letniku gimnazije. Spomnim se, da me je na njem nekaj razjezilo, zato sem vpisal matematiko. OdloÄ?itev ni bila premiĹĄljena, a vedel sem, da sta mi obe vedi lepi in da se z obema da dobiti dobro sluĹžbo. Sam sem s svojo zelo zadovoljen. Z naĹĄo plaÄ?o se da dostojno Ĺživeti. Delo v ĹĄolstvu je zame odliÄ?no tudi zaradi urnika, saj ta ni tako fiksen in zacementiran, da si ne bi mogel privoĹĄÄ?iti ukvarjanja ĹĄe s Ä?im drugim.ÂŤ Po diplomi, za katero je dobil PreĹĄernovo nagrado, je bil mladi raziskovalec. ÂťMoja sluĹžba je bila, da Ä?im prej doktoriram, vmes pa sem ĹĄe malo uÄ?il. Takrat je bila gospodarska rast visoka, zato je bilo mest za mlade raziskovalce veliko. Ozko grlo je

ĹĄtiri mesece v Oslu na ĹĄtudijskem dopustu. ÂťMed rednim ĹĄtudijem nikoli nisem ĹĄel na ĹĄtudentsko izmenjavo Erasmus, za kar mi je ĹĄe danes Ĺžal. Kot doktorski ĹĄtudent pa sem to nadoknadil. Fajn je, da vidiĹĄ drug svet, saj laĹžje oceniĹĄ to, kar doĹživljaĹĄ doma. Velikokrat me vpraĹĄajo o begu moĹžganov. Sam nikoli nisem imel Ĺželje, da bi ĹĄel za dlje Ä?asa delat v tujino. V Sloveniji so stvari Ä?isto ÂťokÂŤ. Kot Ä?lani druĹžbe smo ljudje, ki smo zaposleni na slovenskih fakultetah, relativno spoĹĄtovani.ÂŤ Vesel je, ker ĹĄtudenti njegovo delo zelo dobro ocenjujejo. In da so to, da je dober uÄ?itelj, opazili tudi njegovi kolegi na fakulteti, ki so ga predlagali za Âťmladega uÄ?itelja univerzeÂŤ. Tudi zato, ker je moÄ?no angaĹžiran pri popularizaciji znanosti. Ĺ˝e tretjo sezono sodeluje v TV oddaji Ugriznimo znanost. ÂťLjudje me ustavljajo in povedo, da so reĹĄevali moje uganke. Zame je to zanimiv stik, saj se moraĹĄ Dr. UroĹĄ Kuzman: Študij navaditi, da matematike je zelo nekaj razlosodoben, kar pogosto ĹžiĹĄ v kratkih skuĹĄam povedati dijakom, ĹĄtirih minuki se odloÄ?ajo, kam se bodo tah.

NauÄ?iĹĄ vpisali. Pri tem ne ĹĄkodi, da se spretnosti, znam nastopati.ÂŤ ki se jih v razredu teĹžko. ÄŒe ne bi imel izkuĹĄenj kot standup komik, bi se tega zelo teĹžko lotil.ÂŤ

nastopilo s prihodom gospodarske krize. Ravno takrat sem konÄ?al doktorat.

Imel sem sreÄ?o, da sem toliko odstopal od svoje generacije, da so mi ponudili sluĹžbo.ÂŤ UÄ?i ÂťanalizoÂŤ, mi pove. ÂťÄŒe zelo poenostavim, gre za matematiko, ki je najbolj blizu srednjeĹĄolski matematiki, saj se ukvarja z odvodi, integrali in obseĹžnim poljem podobnih reÄ?i. Vsako leto dobim nove predmete. VĹĄeÄ? mi je, ker uÄ?im tudi na drugih faksih.

UÄ?il sem kemike, rudarje, geotehnologe in raÄ?unalniÄ?arje. Osebno mi je najbolj vĹĄeÄ? uÄ?iti na drugi bolonjski stopnji, na kateri so ĹĄtudentje zelo zaintere-

Na odru se precej razgali

sirani. Predmeti so malo teĹžji, kar je zame izziv, dela pa se v manjĹĄih skupinah.ÂŤ Njegova ĹĄtudentska leta so, ko se danes ozre nazaj, najbolj zaznamovali obiski v tujini; ĹĄtiri mesece je bil v Lillu v Franciji, prav toliko v Lionu in Grenoblu. Pred kratkim je bil s celo druĹžino

Ja, UroĹĄ ĹĄe vedno veliko nastopa kot standup komik. Na to, da jih je vedno veÄ?, gleda pozitivno. ÂťVeÄ?ja kot je scena, veÄ?jo moÄ? ima. Zato laĹžje Ĺžanjemo sadove svojega dela. VÄ?asih smo nastopali v zelo slabih pogojih, tudi honorarji so bili prej izjema kot pravilo. Sedaj, ko smo priĹĄli tudi na televizijo in ko scena raste, je marsikdo v nas spoznal potencialne nove voditelje.ÂŤ Dela je veÄ?, prizna,

sploh december je bil zanj ÂťnorÂŤ. Kot tudi, da ni veÄ? res, da je, ko greĹĄ na stand-up veÄ?er, vedno dobro. ÂťNi, ker veÄ?ja koliÄ?ina pomeni slabĹĄo kvaliteto. Zato je treba malo preveriti, koga greĹĄ posluĹĄat.ÂŤ Zase pravi, da je osebnoizpovedni komik. ÂťVedno imaĹĄ dve moĹžnosti; govoriĹĄ o neÄ?em, kar je vsem blizu, imajo mnenje o tem, ali pa izhajaĹĄ iz sebe. To je vedno unikatno in vsem zanimivo.

Na odru se precej razgalim. Mislim pa, da sem uspel najti pravo mero, da nisem Ĺžaljiv do nikogar.ÂŤ Tega, da njegovi ĹĄtudenti vedo za njegove nastope, ni nikoli direktno zaznal. ÂťZdelo se mi je, da se malo ve, da so zaradi tega na trenutke malo bolj sproĹĄÄ?eni, kot bi bili sicer.

Kadar sem nastopal na kakĹĄni veÄ?ji prireditvi ali na televiziji, mi je pasalo, Ä?e mi naslednji dan ni bilo treba v predavalnico, da so na to malo pozabili. Mislim, da sem se nauÄ?il na odru ohranjati integriteto. Zato nimam slabe vesti, ker se mi zdi, da na odru ne govorim niÄ? takega, da ne bi mogel sproĹĄÄ?eno iti pred ĹĄtudente.ÂŤ Ob tem se zelo trudi, da ima do njih profesionalni odnos. ÂťKo sem zaÄ?el delati v pedagoĹĄkem poklicu, sem bil prva leta preveÄ? sproĹĄÄ?en. Ĺ tudentom sem dovolil, da me tikajo, bil sem prijateljski. Hitro sem ugotovil, da se ti tak odnos zelo maĹĄÄ?uje. Ko pride slab del te sluĹžbe, ocenjevanje torej, ĹĄtudenti ne loÄ?ijo, da je situacija drugaÄ?na. Vedno jim dam oceno, ki si jo zasluĹžijo. V naravi Ä?loveka je, da teĹžko sprejme kritiko, kar je lahko tudi ocena na izpitu.ÂŤ In kako to, da se je z druĹžino preselil nazaj v Velenje? Ko so se v ĹĄtiriÄ?lanski druĹžini odloÄ?ali, da najemniĹĄko stanovanje zamenjajo za lastniĹĄko, so bile cene v Ljubljani bistveno viĹĄje kot v Velenju. ÂťZa to se ne bi odloÄ?il, Ä?e ne bi imel poklica, ki mi omogoÄ?a, da mi ni treba vsak dan v Ljubljano. Po drugi strani me je vleklo nazaj tudi zato, ker imam tu veÄ? prijateljev kot v Ljubljani, ker tu Ĺživijo oboji stari starĹĄi, ki radi priskoÄ?ijo na pomoÄ? pri varstvu otrok, mesto pa je druĹžinam prijazno mesto. Priznam, da smo se lepo navadili na to, da smo spet ta pravi VelenjÄ?ani.ÂŤ

Trikrat moker novoletni potop V deĹževnem in vetrovnem vremenu se je prvi dan leta pod gladino Velenjskega jezera potopilo in nazdravilo 19 potapljaÄ?ev

DPD Jezero ima trenutno 14 Ä?lanov in Ä?lanic, od tega jih je kar 8 Ä?lanov podvodne reĹĄevalne sluĹžbe Slovenije. ÄŒe vas potapljanje veseli, se jim pridruĹžite. ĹĄlo veÄ? potapljaÄ?ev, kot so priÄ?akovali organizatorji druĹĄtva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje. Potop je opravilo 19 junakov z vseh koncev Slovenije. Bili pa so kar trikrat mokri – od deĹžja, vode in penine. Voda je imela na povrĹĄju 8 stopinj, pod gladino pa okoli 6 stopinj Celzija. Zrak na obali je dosegel 4 stopinje, ob moÄ?nem vetru pa se je zdelo ĹĄe hladneje. Za dobro voljo potapljaÄ?ev so poskrbele tri penine,

dnik velenjskega druĹĄtva potapljaÄ?ev DPD Jezero, nam je povedal, da so se Ĺže pred leti odloÄ?ili, da bodo tradicijo novoletnih potopov prekinili, Ä?e se jim bo kdaj pridruĹžilo manj kot 10 potapljaÄ?ev. ÂťLetos smo se kar malo bali, da se bo to zgodilo, prav zaradi nenavadnega vreme-

na. Pa se ni. PriĹĄlo jih je veÄ?, kot smo priÄ?akovali, Ä?eprav smo v preteklih letih imeli na potopu Ĺže tudi 53 potapljaÄ?ev, najmanj pa 11. Letos se nas je ob dogovorjeni uri zbralo 15, potem pa so se nam pred spustom v jezero pridruĹžili ĹĄe ĹĄtirje.ÂŤ PriĹĄli so iz KoroĹĄke, Bleda, Bohinja, obale

vodo. Penina je pod pritiskom, obrnemo jo na glavo in odpremo pod vodo. Potem jo naslonimo na usta, pihnemo vanjo zrak, pa priteÄ?e ĹĄampanjec,ÂŤ nam razloĹži Strozak. Pri tem vedno poskrbijo tudi za varnost potapljaÄ?ev. Ker je vidnost pod vodo slaba, se drĹžijo za vrvico, ki jih poveĹže tudi pod gladino vode. ÂťLanska potapljaĹĄka sezona je bila odliÄ?na; izvedli smo kar nekaj potapljaĹĄkih izletov in tudi nekaj teÄ?ajev potapljanja. To bomo nadaljevali tudi letos. V druĹĄtvu nas je trenutno 14, od tega kar 8 Ä?lanov podvodne reĹĄevalne sluĹžbe Slovenije. Ĺ˝elimo si novih Ä?lanov,ÂŤ ĹĄe izvemo za konec novoletnega podviga, ko smo si tudi mokri gledalci Ĺželeli le Ä?im prej na toplo in v suha oblaÄ?ila. Ja, na obali smo bili tokrat vsi mokri. đ&#x;”˛

Tih, deĹževen in vetroven prvi dan v letu so zagotovo razgibali potapljaÄ?i, ki jih nista ustavila ne deĹž ne veter. Pod vodo so nazdravili in si zaĹželeli veliko varnih potopov v letu 2018.

ki so jih s posebno tehniko spili pod vodo in tako simboliÄ?no zaÄ?eli novo potapljaĹĄko sezono.

StaĹĄ Strozak, predse-

đ&#x;”˛

‌ Od Ä?lanov velenjskega druĹĄtva so letos le trije skoÄ?ili v ledeno mrzlo jezero, med njimi tudi Jernej Herman, ki je manjkal le na enem novoletnem potopu doslej. ÂťVsi, ki so danes priĹĄli na potop, vedo, kaj jih Ä?aka. V preteklih letih smo uspeĹĄno razvili tehniko pitja in nazdravljanja pod

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

MODROBELA KRONIKA POLICIJSKA kronika

Pretepeni pozival k pretepu Velenje, 29. decembra - V petek so policiste poklicali iz velenjskega zdravstvenega doma in jih obvestili, da so oskrbeli moĹĄkega, ki ga je nekdo udaril pred RdeÄ?o dvorano. Po pogovoru z njim so policisti zaÄ?eli iskati neznanca, ki je to storil. A so se morali vrniti v zdravstveni dom, saj je moĹĄki, ki naj bi bil Ĺžrtev pretepa, zaÄ?el Ĺžaliti medicinsko osebje. Ob tem je ĹĄe pljuval in jih izzival k pretepu. Policisti so tokrat jeznoritega in opitega moĹĄkega odpeljali s seboj na policijsko postajo, kjer je ostal do streznitve. PridrĹžanje je spremljal ĹĄe zajeten plaÄ?ilni nalog, ki ga bo moral krĹĄitelj poravnati v roku ĹĄestnajstih dni.

Hudo poĹĄkodovana pri padcu s konja Velenje, 29. decembra - V petek so policisti ugotavljali, zakaj se je hudo telesno poĹĄkodovala sedemnajstletnica, ki je padla s

konja. O ugotovitvah bodo obveĹĄÄ?ali drĹžavnega toĹžilca.

Vlomilci ne poÄ?ivajo Velenje, 29. decembra – V petek so bili na delu vlomilci. V PireĹĄici so skozi okno nepovabljeni priĹĄli v hiĹĄo, ki so jo preiskali, a s seboj niso vzeli niÄ?. DrugaÄ?e pa je bilo v Paki pri Velenju, kjer je nepridiprav po vlomu v hiĹĄo iz spodnje etaĹže odnesel nekaj gotovine in dva prstana. Iz stanovanja v zgornji etaĹži pa je ukradel veÄ? gotovine in zlatnine.

Razgibana silvestrska noÄ?

Velenje, 31. decembra - Na silvestrski veÄ?er so imeli velenjski policisti kar precej dela. Najprej sta se sprla soseda v Paki pri Velenju. Ni ostalo le pri hudih besedah, sosed je sosedu metal tudi kamenje in drva. Policisti so ju opozorili, da njuno vedenje ni primerno. Na Ĺ˝arovi cesti je voznik trÄ?il v parkirano vozilo in potem

4. januarja 2018

pobegnil. Policisti ga ĹĄe iĹĄÄ?ejo. Na Kardeljevem trgu so obravnavali nasilje v druĹžini. Policisti so nasilnemu oÄ?etu izrekli ukrep prepovedi pribliĹževanja. Dvakrat so morali posredovati zaradi preglasne glasbe, ki je motila obÄ?ane.

Ene je motila zabava na Titovem trgu, druge pa zabava v Vinski Gori. Pred lokalom Max so imeli varnostniki teĹžave z nasilnim gostom, ki je na vsak naÄ?in hotel vstopiti v lokal. Soseda s Kersnikove je poklicala, da ji sosed zvoni in tolÄ?e po vratih. Z avtobusne postaje je poklical voznik avtobusa, ki je povedal, da potnik, ki je zaspal na avtobusu, tudi po tem, ko ga je prebudil, noÄ?e z avtobusa. Policisti so ga pospremili z avtobusa, a avtobusne postaje ni zapustil. Policisti so morali zato nazaj, saj je Ĺžalil potnike, ki so Ä?akali na avtobus. Tokrat so mu policisti izroÄ?ili plaÄ?ilni nalog. Potem so si policisti ogledali ĹĄe razbito steklo na velenjskem McDonaldsu, kjer vandala ĹĄe iĹĄÄ?ejo. Na GoriĹĄki cesti je neznanec prerezal vse ĹĄtiri pnevmatike na osebnem avtomobilu, parkiranem pred blokom, s tem pa se je konÄ?alo praznovanje novega leta tudi za velenjske policiste.

Majhen narod prepriÄ?al svet Prvo praznovanje svetovnega dneva Ä?ebel v Ĺ˝irovnici Tatjana PodgorĹĄek

New York, 20. decembra – Generalna skupĹĄÄ?ina ZdruĹženih narodov (ZN) je na slovensko pobudo soglasno razglasila 20. maj za svetovni dan Ä?ebel. Namenjen je zavedanju izjemnega pomena Ä?ebel za preĹživetje Ä?loveka. 20. maj je rojstni dan zaÄ?etnika modernega Ä?ebelarstva Antona JanĹĄe z Breznice pri Ĺ˝irovnici na Gorenjskem, zato ne preseneÄ?a, da bo pr-

vo praznovanje svetovnega dne v omenjenem kraju.

Slovenija je predlagala, da se svetovni dan Ä?ebel zaznamuje maja, ker so Ä?ebele na severni polobli takrat najdejavnejĹĄe in se zaÄ?nejo razmnoĹževati, obenem pa je v tem Ä?asu potreba po opraĹĄevanju najveÄ?ja, na juĹžni polobli pa je tedaj jesen, Ä?as spravila Ä?ebeljega pridelka ter s tem dnevi in tedni medu. Podatki Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo kaĹžejo, da imajo Ä?ebele in drugi opraĹĄevalci neprecenljivo vrednost pri zagotavljanju svetovne varnosti preskrbe s hrano. Od opraĹĄevanja

Na koncu leta vsi delamo razne obraÄ?une, bilance in se oziramo nazaj na preteklo pot. Tudi Planinska zveza Slovenije (PZS) ni izjema.

V decembru podeljuje najviĹĄja priznanja kot simboliÄ?no nagrado in izraz spoĹĄtovanja prejemnikom za njihovo dolgoletno in neutrudno prostovoljno delo. Izredno lepa podelitev se je dogajala 2. decembra v Mislinji, kjer je sveÄ?ane listine PZS prejelo deset zasluĹžnih posameznikov. Ti so svoje Ĺživljenje posvetili planinstvu in njeni organizaciji ter s svojo prizadevnostjo pustili trajno sled v njej.

Enaindvajset planincev je ob Ĺživljenjskih jubilejih prejelo spominske plakete, kar je prav tako nagrada za predano in uspeĹĄno delo. Pet priznanj je vodstvo PZS podelilo za posebne doseĹžke v letu 2017. SveÄ?ano podelitev je PZS pripravila v sodelovanju s Planinskim druĹĄtvom Mislinja in ObÄ?ino Mislinja. UdeleĹžili so se je ĹĄtevilni gostje – Ĺžal pa zaradi bolezni ne njen predsednik Bojan Rotovnik. Slavnostni govornik je bil Ivan Kotnik, nam vsem znani domaÄ?in, pedagog in vrhunski alpinist. V njem se je poleg Ä?estitk in zahvale za dolgoletno prostovoljno delo v planinskih organizacijah spomnil tudi na Janjo Garnbret, ki bo ĹĄportno plezanje ponesla na olimpijske igre.

Pozdravni govor je imela tudi ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?, v njem pa je poudarila gorniĹĄko tradicijo Slovencev. V njej igra po-

Velenje, 2. januarja – Po tem, ko policisti prvi dan v novem letu niso imeli veliko dela, je prazniÄ?ni torek minil v starem ritmu. Najprej so mirili nasilnega sina na Ĺ ercerjevi cesti, kasneje pa so obravnavali ĹĄe dve manjĹĄi tatvini. Nekdo je ukradel kljuÄ?e avtomobila v SonÄ?nem parku, na JanĹĄkovem selu pa pogreĹĄajo orodje.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Spal na dvoriĹĄÄ?u Velenje, 30. decembra - V soboto so velenjski policisti izrekli opozorilo moĹĄkemu, ki je spal na dvoriĹĄÄ?u doma za varstvo odraslih v Velenju. Napotili so ga domov, saj je motil stanovalce.

Silvestrsko razbijanje Velenje, 31. decembra - V nedeljo so policisti preverili, zakaj moĹĄki razbija v stanovanju na Stanetovi cesti. Policisti razloga niso ugotovili, saj se je, ko so priĹĄli na kraj dogodka, Ĺže umiril.

Marko Drev iz Ĺ martnega ob Paki, eden veÄ?jih Ä?ebelarjev v Ĺ aleĹĄki dolini, je ob razglasitvi 20. maja za svetovni dan Ä?ebel dejal, da ga to dejanje navdaja z veseljem in da si Ä?ebele zaradi svoje velike in pomembne vloge v naravi ta dan zasluĹžijo. ÂťSem del te zgodbe o velikem uspehu, ki med drugim potrjuje dobro delo vseh slovenskih Ä?ebelarjev in njihove zveze. Gre za uspeh Ä?ebelarjev majhnega naroda, ki je s svojo pobudo prepriÄ?al ves svet!ÂŤ Od razglasitve si obeta boljĹĄe pogoje za delo s Ä?ebelami, veÄ?jo ozaveĹĄÄ?enost ljudi o vlogi Ä?ebel, delu Ä?ebelarjev, pomenu kakovostnih Ä?ebeljih pridelkov. Kot ĹĄe dodaja, bi danes Ä?ebela v naravi brez Ä?ebelarja teĹžko preĹživela. đ&#x;”˛

Po hribih

Del prejemnikov spominskih plaket.

membno vlogo sodelovanje Slovenske vojske s PZS pri gorskem reĹĄevanju. Obljubila je tudi ĹĄe nadaljnjo pomoÄ? pri obnovi planinskih poti in koÄ?. Brez tega si ne moremo predstavljati mnogih del, kot je npr. primer ureditve planinskega doma na KoroĹĄici po tem, ko ga je uniÄ?il poĹžar.

Prisotne sta nagovorila tudi Ĺžupan ObÄ?ine Mislinja mag. Bojan Borovnik in predsednik PD Mislinja Ivan Arko. Na sveÄ?ani prireditvi v centru Lopanj v sneĹžni in sonÄ?ni Mislinji so bili prisotni tudi mnogi pomembni gostje.

Zelo lepo kulturno prireditev so z glasbo in plesom ustvarili kvintet PojoÄ?i gorniki, meĹĄani komorni zbor Carinthia CĂĄntat in folklorna

skupina Rej. V preddverju dvorane si je bilo moĹžno ogledati lepe in zanimive razstave, po druĹženju in pogostitvi pa obiskati rojstno hiĹĄo slikarja JoĹžeta Tisnikarja.

Ob tej priloĹžnosti je bil izdan tudi bilten: SveÄ?ana podelitev najviĹĄjih priznanj PZS za leto 2017, ki je obenem spomin na ta zelo lep dogodek.

V imenu prejemnikov najviĹĄjih priznanj PZS se je zahvalil Rudi AmbroĹž, Ä?emur se na tem mestu pridruĹžujem tudi sama, saj mi bo podelitev ostala v prelepem spominu. Naslednje leto bo tovrstni slavnostni dogodek v Mojstrani. đ&#x;”˛

Desetletni pogled na varnost skozi Varnostno ogledalo V teh prvih januarskih dneh izzvenevajo novoletna voĹĄÄ?ila in predvsem beseda sreÄ?no, ki izvira iz besede sreÄ?a. V Slovarju slovenskega knjiĹžnega jezika je sreÄ?a opisana z veÄ? pomeni, ki se nanaĹĄajo na duĹĄevno in telesno ugodje. Toda beseda sreÄ?no ima v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe drugaÄ?en pomen zaradi naĹĄih sorodnikov, prijateljev in sosedov, ki smo jih pozdravljali in jih ĹĄe pozdravljamo ob odhodu v jamo. In tako lahko na hitro besedo sreÄ?no zamenjamo z besedo varno. Varnost je kompleksen pojem in ga ni moÄ? enostavno interpretirati. Ko govorimo o varnosti, imamo v mislih varnost posameznika na njegovem domu, v njegovem kraju, mestu, drĹžavi, na potovanju, dopustu; varnost prebivalcev doloÄ?ene ulice ali mesta, regije, drĹžave; in ob globalnih podnebnih spremembah varnost kontinentov in celo samega planeta Zemlje.

Varnost je nekaj, kar je najpomembnejĹĄe tako za posameznika kot za drĹžave v danaĹĄnji sodobni druĹžbi groĹženj in tveganj. ÄŒeprav se to na prvi pogled ne zdi, je vendarle res. Varnost, varno Ĺživljenje, posameznikove svoboĹĄÄ?ine in osebnostne pravice so preveÄ? pomembne, da bi si jih lahko prisvojil katerikoli subjekt v drĹžavi ali svetu. Gre za skupno dobro in zato tudi za skupno odgovornost. Za visok nivo varnosti je potrebno odgovorno delo posameznikov, institucij, organizacij, skratka celotne druĹžbe. To ĹĄe zlasti velja v danaĹĄnji globalni druĹžbi, v kateri dejavniki ogroĹžanj varnosti ne poznajo drĹžavnih meja. Navkljub dobri varnostni situaciji v naĹĄi drĹžavi ĹĄe ne moremo zatrditi, da smo stoodstotno varni. Prometna nesreÄ?a z udeleĹžbo tovornjaka – cisterne z nevarno snovjo (brez teroristiÄ?nega ozadja) lahko v hipu ogrozi na tisoÄ?e Ĺživljenj. Ali pa posledice preslabega varnostnega sistema ene od vzhodnoevropskih jedrskih elektrarn. Saj res, ali se spominjamo ÄŒernobila? NaĹĄo (finanÄ?no) varnost lahko ogrozi celo nadobudni raÄ?unalniĹĄki strokovnjak s povsem drugega konca planeta tako, da nam ÂťdvigneÂŤ gotovino z banÄ?nega raÄ?una ali nam celo ukrade identiteto in v ÂťnaĹĄem imenuÂŤ stori kriminalno dejanje. In ĹĄe bi lahko naĹĄtevali.

Res je tudi, da vsak Ä?lovek lahko varnost obÄ?uti drugaÄ?e. In kako smo varni mi, tukaj v Velenju, ĹĄaleĹĄko–savinjski regiji, Sloveniji ali celo v Evropi? Ali se lahko poÄ?utimo ogroĹžene in Ä?esa nas je najbolj strah? Ne glede na statistiÄ?ne podatke in poroÄ?ila pristojnih institucij bi lahko vsak od nas povedal drugaÄ?en odgovor. To je tudi razumljivo, saj ima vsak od nas svoj pogled na Ĺživljenje in druĹžbo in vsak od nas Ĺživi v svojem svetu, v katerem je malo ali veliko kriminogenih dispozicij ter dejavnikov, ki vplivajo na naĹĄ obÄ?utek varnosti. ÄŒe pogledamo poroÄ?ila iz drugih evropskih drĹžav ali celo drugih delov sveta, lahko reÄ?emo, da smo lahko sreÄ?ni, da Ĺživimo tukaj in zdaj. Toda navkljub temu prevzemimo del odgovornosti za svojo varnost in s tem tudi za varnost drugih ljudi okoli nas. Tako bomo najveÄ? storili zase, svojo druĹžino in skupnost, v kateri Ĺživimo.

Prvi trije odstavki so vsebina prve kolumne v rubriki Varnostno ogledalo, ki je Ĺže deset let vsakih ĹĄtirinajst dni del tega Ä?asopisa.

PrepriÄ?an sem, da tega ne bi ugotovili, Ä?e tega ne bi sam napisal, kajti vsebina je povsem aktualna. In to le potrjuje dejstvo, da je varnost temeljna dobrina, je brezÄ?asna, veÄ?dimenzionalna, univerzalna, globalna ‌ Brez nje naĹĄe Ĺživljenje ne bi bilo takĹĄno, kot je, kajti brez varnosti je odveÄ? govoriti o Ä?lovekovih svoboĹĄÄ?inah in pravicah, demokraciji, znanosti, izobraĹževanju, Ä?loveĹĄkem dostojanstvu, ljubezni ‌ Varnost namreÄ? omogoÄ?a, da Ä?lovek Ĺživi in da skupaj z ostalimi sodeluje in ustvarja skupni Ĺživljenjski prostor, ne glede, ali govorimo o druĹžini, soseski, mestu, drĹžavi, kontinentu ali celotnem svetu.

To je razlog, da se Ä?lovekova potreba po varnosti ne spreminja navkljub ĹĄtevilnim spremembam, ki smo jim priÄ?a ne le v zadnjem desetletju, ampak odkar Ä?lovek obstaja. Zato naj bo leto 2018 predvsem varno, kajti Ä?e bo varno, bo lahko tudi uspeĹĄno in sreÄ?no. đ&#x;”˛

Adil Huselja varnostno ogledalo

ÄŒebele si to zasluĹžijo

je namreÄ? odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja Ĺžlica hrane.

"Ne samo slovenski Ä?ebelarji, ampak celotna Slovenija je ob tem uspehu dosegla veliko zmago, ki nas postavlja na svetovni zemljevid," je med drugim dejal glavni pobudnik svetovnega dneva Ä?ebel, predsednik ÄŒebelarske zveze Slovenije BoĹĄtjan NoÄ?. ÂťSedaj bo treba konÄ?no od besed k dejanjem, ustaviti podnebne spremembe, za katere je odgovoren Ä?lovek, veÄ? vlagati v razvoj sonaravnih sredstev za zatiranje raznih ĹĄkodljivcev in bolezni, ki uniÄ?ujejo Ä?ebele.ÂŤ

Planinska slovesnost v Mislinji

Nasilje in kraje med prazniki

Marija Lesjak

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

NaĹĄ Ä?as,4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 15

Ĺ PORT, UTRIP

4. januarja 2018

Zahvala za ustvarjalnost, odrekanja, skrbi in delo

Bizjak namesto Avanza

Osem zmagovalcev izbora Ĺ portnik Zgornje Savinjske doline 2017 – Prihodnje leto v Nazarjah ali LuÄ?ah ?

Tatjana PodgorĹĄek

Mozirje, 28. decembra – V ťportni dvorani v Mozirju je potekala druga prireditev Športnik Zgornje Savinjske doline 2017, na kateri so razglasili zmagovalce izbora v osmih kategorijah.

Zmagovalci

Izbrali so jih na osnovi spletnega glasovanja, kuponov v tamkajĹĄnjem lokalnem Ä?asopisu, glavno besedo pa je imela komisija, sestavljena iz predstavnikov vseh sedmih obÄ?in doline. ÂťV igriÂŤ je bilo blizu 30 ĹĄportnikov, ĹĄportnic, organizatorjev ĹĄportnih dogodkov, klubov od SolÄ?ave do Mozirja, med 1300 prispelimi glasovi pa so postali zmagovalci v posameznih kategorijah: ekipe: NamiznoteniĹĄki klub Savinja LuÄ?e; mlajĹĄe ĹĄportnice: Ä?lanica mozirskega odbojkarskega kluba Nika Cigale (naslov je osvojila tudi lani); mlajĹĄi ĹĄportniki: Ä?lan SmuÄ?arskoskakalnega kluba Ljubno BTC Timi Zajc; organizatorji ĹĄportnih prireditev: organizacijski komite SmuÄ?arskoskakalnega kluba Ljubno BTC; priznanje za Ĺživljenjsko delo: Alojz Murko z Ljubnega; ĹĄportnica: gorska kolesarka Monika Hrastnik; ĹĄportnik: strelec FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek (drugiÄ?).

Na letoĹĄnji prireditvi so prviÄ? podelili priznanja za izredne doseĹžke. Prejeli so jih: alpska smuÄ?arka Anja Drev, kolesar Erik Rosenstein in ultramaratonka Bernarda Zvir.

V imenu Ĺžupanje in Ĺžupanov obÄ?in Zgornje Savinjske doline je zbrane nagovoril Ĺžupan ObÄ?ine Ljubno Franjo NaraloÄ?nik. Kot je dejal, je prav, da izjemne doseĹžke ĹĄportnic in ĹĄportnikov – najbolj opaznih predstavnikov male drĹžave – zna druĹžba ustrezno ceniti in spoĹĄtovati. Delo in uspehe domaÄ?ih vzornikov je oznaÄ?il kot vraÄ?anje neĹĄte-

tih vloĹženih prostovoljnih ur in drugih pomembnih prispevkov v njihovo ĹĄportno vzgojo. Izrazil je prepriÄ?anje, da se trud in pripravljenost za zagotavljanje osnovnih pogojev za delo zgornjesavinjskih ĹĄportnikov izraĹža v mnogih naloĹžbah lokalnih skupnosti doline, v finanÄ?nih ter drugaÄ?nih, lokalnim potrebam naravnani podpori. Zahvalil se je vsem ĹĄportnikom, ĹĄportnicam, klubom, organizatorjem ĹĄportnih prireditev, ĹĄportnim navduĹĄencem Zgornje Savinjske doline za njihovo ustvarjalnost, odrekanje, skrbi in delo.

Prireditev tudi priloĹžnost za tesnejĹĄe povezovanje obÄ?in

Idejni vodja in glavni organizator prireditve Ivo MilovanoviÄ? nam je dejal, da si zgornjesavinjski ĹĄportniki zasluĹžijo tako pozornost in da je ĹĄirĹĄa javnost premalo seznanjena z njihovimi doseĹžki, ki so primerljivi tudi s tistimi v mednarodnem merilu. Dolina je Ĺže dala nekaj udeleĹžencev olimpijskih iger. ÂťPrireditev je korak k temu, da se slovenska javnost bolje seznani z uspehi ĹĄportnikov doline. Z njo pa Ĺželimo pomagati tudi k povezovanju sedmih obÄ?in v njej. Moj obÄ?utek, obÄ?utek priseljenca v Mozirje je, da so te premalo povezane, ĹĄport pa je zagotovo ena od lepih priloĹžnosti za to.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali lahko Ĺže zagotovi, da bodo prireditev pripravili tudi prihodnje leto, je Ivo MilovanoviÄ? odgovoril: ÂťNe. O tem se bomo Ä?lani posebne komisije in organizacijskega odbora odloÄ?ili po odmevih, zbranih vtisih z letoĹĄnje prireditve. Ĺ˝elimo si, da bi postala tradicionalna. ÄŒe bomo nadaljevali, bomo tretjo prireditev Ĺ portnik Zgornje Savinjske doline za tekoÄ?e leto organizirali v ĹĄportni dvorani v Nazarjah ali v novi ĹĄportni dvorani v LuÄ?ah.ÂŤ đ&#x;”˛

15

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Po dobrih dveh letih se z mesta direktorja Rokometnega kluba Gorenje Velenje poslavlja Matej Avanzo, ki se seli nazaj v koĹĄarkarske vode. Kljub vrsti opaznih potez se mu v naĹĄi sredini najveÄ?ja Ĺželja, da bi Ä?lansko moĹĄtvo osvojilo katero od lovorik, ni uresniÄ?ila. Njegovo mesto bo pri slovenskih podprvakih zasedel VelenjÄ?an Rok Bizjak. Bizjak v klubu ni novinec, saj je v njem od jeseni 2015 opravljal naloge sodelavca za finance in marketing.

Z novim direktorjem se sicer strategija in cilji kluba ne bodo bistveno spremenili. Ob tem bo klub ĹĄe naprej vztrajal tudi pri finanÄ?ni sanaciji, ki je trenutno uresniÄ?ena 60-odstotno, dokonÄ?ana pa bo leta 2022. đ&#x;”˛

Vreme bo zelo vplivalo na vas, kar se vam zadnje Ä?ase dogaja bolj pogosto kot v preteklosti. Vsako spremembo boste Ä?utili tudi telesno. ÄŒeprav vas bo jezilo, vam bo jasno, da ne morete kaj veliko pomagati. Boste pa zato spet na veliko sanjarili.

Tudi zato, ker ste bili zadnje tedne precej nesreÄ?ni. Sanjarili boste tudi sredi dneva, kar bodo tisti, ki ne bi smeli, Ĺžal hitro opazili. Na vpraĹĄanja, kaj bi bilo, Ä?e bi se stvari odvile drugaÄ?e, kot so se, odgovora ne boste naĹĄli. Predvsem zato, ker ga ni mogoÄ?e najti. ZmanjĹĄajte Ĺželje in potrebe, sploh Ä?isto zasebne. Z nakupi ne boste potolaĹžili svoje duĹĄe, zaĹĄli pa boste v dolgove.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Zvezde vas Ĺže nekaj Ä?asa razvajajo in tako bo vsaj ĹĄe v prvi polovici januarja. V zasebnem Ĺživljenju vas v teh dneh Ä?aka sreÄ?a, ki bo na vaĹĄem obrazu kar nekaj dni risala iskren nasmeh. Tudi dogodek, ki vas bo najbolj razveselil v prvih dneh novega leta, bo oseben. Ĺ˝eleli si boste, da bi ga lahko delili z vsemi, ki jih imate radi, pa ne boste upali. Ĺ e vedno se lahko kaj zalomi, zato jezik za zobe. Vsaj ĹĄe kakĹĄen teden naj bo tako. PoÄ?utje bo odliÄ?no, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Razlog za vse to bo seveda ljubezen, pa naj gre za novo ali staro. Partner sicer ne bo Ä?isto zadovoljen z vaĹĄimi potezami. Pokazal pa vam bo. Pogosto.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

V zadnjih dneh ste se moÄ?no spoÄ?ili in pomirili. Sklenili ste tudi nekaj novoletnih zaobljub in si zabiÄ?ali, da se jih morate tokrat res drĹžati. Dobro opravljeno delo je sicer vedno v zadovoljstvo, v ĹĄe veÄ?je pa je, Ä?e ob tem znate poskrbeti tudi zase in za svoje poÄ?utje. Prav to pa ste zadnje Ä?ase zanemarjali, zato ni niÄ? Ä?udno, da nimate veÄ? pravega delovnega elana. Sploh, ker se vam zdi, da ste eden redkih, ki mu je mar. S partnerjem bosta uskladila razliÄ?na mnenja, ki so vaju zadnje Ä?ase kar malce razdvajala. Pri tem bosta tokrat zelo diplomatska. Da bo vse tako, kot je bilo, pa se bo treba ĹĄe bolj potruditi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

V novo leto vstopate zmedeni. PosluĹĄajte svoj notranji glas, pa boste videli, da se bo vse izteklo tako, kot je prav. ÄŒetudi morda ne bo ĹĄlo zelo na hitro, tokrat ne boste nestrpni. Zavedate se, da gre za tek na dolge proge. Ĺ e najbolj zadovoljni boste z zdravjem. Kot kaĹže, je vse, kar vas je doletelo v za vas res napornem decembru, s prihodom novega leta konÄ?no minilo. VraÄ?a se vam stara forma. ÄŒeprav brez stresa ne znate Ĺživeti, bo kakĹĄen brezdelen dan prav blagodejen. To ste ugotovili med prazniki, ko ste se kar teĹžko umirili.

Ko ste se, pa ste zelo uĹživali. Obveznosti bodo poÄ?akale, tudi tiste, ki vam ne diĹĄijo. Za nekaj dni jih ĹĄe lahko odloĹžite.

Lev od 23. 7. do 22. 8.

BoĹžiÄ?ni turnir v petanki Ĺ portno druĹĄtvo Zarja iz Ljubljane je 16. decembra organiziralo za vse ljubitelje petanke tradicionalni BoĹžiÄ?ni turnir v petanki – trojke. Potekalo je v dvorani Ĺ D Zarja. Prijavljenih je bilo 28 ekip. Velenjsko druĹĄtvo je zastopalo 5 igralcev. Z dobro igro sta igralca velenjske ekipe MIX (Praprotnik, Lukman – DP Velenje, GorĹĄe – Ĺ D Zarja Ljubljana) dosegla 2. mesto in po celodnevnem merjenju moÄ?i odĹĄla domov s pokali in praktiÄ?nimi nagradami. S tem turnirjem se je zakljuÄ?ila tekmovalna sezona 2017, ki je bila za DruĹĄtvo petanke Velenje zelo uspeĹĄna. Poleg dobrih uvrstitev na tekmovanjih jim je uspelo organizirati tudi tri turnirje v petanki z medđ&#x;”˛ narodno udeleĹžbo.

V novo leto ste vstopili polni nove energije. Z njo bodo priĹĄle tudi nove ideje, ki bodo svojo moÄ? dobivale tudi zato, ker bo vaĹĄe poÄ?utje odliÄ?no. ÄŒeprav skoraj vedno ugodite vsem proĹĄnjam nadrejenih, tokrat ne boste tako zlahka popustili njihovim zahtevam. Vedeli boste, da se motijo. Zbrali boste pogum in to tudi glasno povedali.

Brez zamere ne bo ĹĄlo, a Ĺže v nekaj dneh bodo spremenili svoje mnenje. Sodelavci vam bodo hvaleĹžni, saj so istega mnenja kot vi. Od ponedeljka dalje to ne bo veÄ? vpraĹĄanje, saj boste dobili potrditev, da ne. Nekdo, ki ga ne poznate dolgo, se bo vse pogosteje pojavljal v vaĹĄih sanjah. Tako lepe bodo, da se sploh ne boste Ĺželeli prebuditi iz sna.

Devica od 23. 8. do 22. 9.

V prvih dneh januarja boste zadovoljni sami s seboj in svojim Ĺživljenjem. Dobra volja pa Ĺžal ne bo dolgo trajala. Zato bo tokrat poskrbel eden od bliĹžnjih sorodnikov, s katerim sta se v zadnjem Ä?asu precej odtujila. Zna se zgoditi, da boste tako jezni nanj, da se bosta ĹĄe bolj. Jeza, ki vas bo ob tem razjedala, bo seveda vplivala tudi na vaĹĄe poÄ?utje. Odslej boste v druĹžinskem Ĺživljenju hoteli imeti glavno besedo, saj si ne Ĺželite veÄ? neprijetnih preseneÄ?enj, ki vas na koncu udarijo ĹĄe po Ĺžepu. Za marsikatero besedo vam bo v naslednjih dneh Ĺžal takoj, ko jo boste izrekli. A si ne boste znali pomagati.

Tehtnica od 23. 9. do 22. 10.

Veliko boste razmiĹĄljali o spremembah, ki si jih Ĺželite v Ĺživljenju. ZaÄ?nite skromno, po korakih. DrugaÄ?e vas bo prehitro minilo. Ĺ˝al ĹĄe nekaj dni ne boste v takĹĄni kondiciji, kot ste vajeni. Imeli boste obÄ?utek, da lahko vsak hip zbolite. Kadar se vam to dogaja, dobro veste, da ste pretiravali. Dobro bi bilo, Ä?e bi se umirili in ĹĄe malo izklopili. A kakrĹĄni ste, boste to teĹžko izvedli. ÄŒe ne boste, boste postali odrezavi in teÄ?ni. DrĹži, da ne vsak dan, a bodo prevladovali teÄ?ni dnevi. PoÄ?akajte, da mine, od sobote dalje vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. VÄ?asih vam manjka diplomatskih veĹĄÄ?in. Delajte na njih, sicer se tudi neki Ĺže sklenjen dogovor ne bo izĹĄel.

Ĺ korpijon od 23. 10. do 22. 11.

PoÄ?utje, ki Ĺže nekaj dni ni najboljĹĄe, vas bo vsak dan bolj skrbelo. Za zdaj boste ĹĄe molÄ?ali, nikomur si ne boste upali niÄ? povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate in da so strahovi preveliki. Mirni pa ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja z vami. Prijateljica bo tista, ki vam bo vlila moÄ?i za prvi korak, potem pa bo ĹĄlo Ĺže laĹžje. Sploh, ker vas bodo Ĺže kmalu pomirili, strahovi pa bodo postali votli. Zapletlo pa se bo na poslovnem podroÄ?ju. Tok dogodkov bo tako moÄ?an, da pravega vpliva ne boste imeli. Zato raje modro molÄ?ite, saj gre tokrat za precej drzno potezo vaĹĄih nadrejenih. Izkazalo pa se bo, da se je drznost izplaÄ?ala. VaĹĄ molk pa tudi. Previdno z denarjem, Ĺže kmalu ga boste potrebovali veÄ?, kot ga imate.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

od 5. 1. do 11. 1.

- 5. januarja 1871 se je v Ĺ enbricu pri Velenju rodil redovnik, zborovodja in skladatelj Anton OĹĄtir (redovno Filip); ukvarjal se je ĹĄe z rezbarstvom, slikanjem in fotografiranjem, poznal pa je tudi filmsko tehniko in snemanje; umrl je 31. marca leta 1934 na Trsatu na HrvaĹĄkem; - 5. januarja 1875 se je rodil Ivan Keller, ki je v Velenje priĹĄel kot spovednik druĹžine Herbersteinov; med 2. svetovno vojno je bil edini Ĺžupnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse maĹĄniĹĄke obrede; sudetski Nemec Ivan Keller je bil izredno priljubljen med prebivalstvom, kar kaĹže tudi ĹĄtevilna udeleĹžba na njegovem pogrebu 11. februarja leta 1955;

- 5. januarja 1919 je nova obÄ?inska uprava v Ĺ oĹĄtanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr. Frana Mayerja kot gerenta mestne uprave v Ĺ oĹĄtanju in mu izroÄ?i ustrezno legitimacijo; ob prevzemu obÄ?inske uprave je bil za Mayerjevega namestnika imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za obÄ?insko blagajno; vodja obÄ?inske pisarne je postal ĹĄolski ravnatelj Alojzij Trobej, obÄ?inski tajnik pa uÄ?itelj MiloĹĄ Tajnik; dr. Mayer se v dokumentih omenja tudi kot Âťpredsednik okrajne organizacije narodnega svetaÂŤ; - 6. januarja je praznik "Svetih treh kraljev" imenovan tudi "tretji boĹžiÄ?", ko Cerkev slavi "epifanijo" oziroma "razglaĹĄenje Gospodovo"; stara navada je bila tudi blagoslavljanje sob po hiĹĄah, in kjer je duhovĹĄÄ?ina ta blagoslov zaÄ?ela opuĹĄÄ?ati, ga je prevzel hiĹĄni gospodar in med tem domaÄ?im obredom na vrata s kredo s tremi kriĹži zaznamoval zaÄ?etnice Svetih treh kraljev in letnico novega leta;

Anton OĹĄtir Filip (Foto Arhiv Muzeja Velenje) napis ostane na vratih do prihodnjega leta; - 8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemĹĄkim okupatorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona, med njimi tudi zdravnik in Ä?lan ĹĄtaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. DuĹĄan Mravljak – MroĹž iz Ĺ oĹĄtanja; - 8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, v kateri so Ĺživljenje izgubili ĹĄtirje rudarji; - 9. prosinca se je leta 1856 v

Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton AĹĄkerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v Ĺžupniji sv.

Jurija v Ĺ kalah pri Velenju; - 9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniĹĄko deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Ĺ oĹĄtanj; izjavo so tedaj podpisali Ĺžupani veÄ?ine ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, med njimi pa ni bilo Ĺžupana obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj mesto, kjer so imeli obÄ?insko oblast v rokah Nemci; - 10. januarja 2001 je Muzej premogovniĹĄtva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine; - 11. januarja 1983 so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci obvestili javnost o ukinitvi tovarne Koerting Elektronic v Grassau v Zvezni republiki NemÄ?iji, ki jo je Gorenje kupilo nekaj let pred tem. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Kar oddahnili ste si, ko so se prazniki iztekli. Vsako leto manj uĹživate v njih. Tudi zato, ker ste v dneh brezdelja nervozni, ker se morate druĹžiti tudi z ljudmi, ki jih nimate najraje. Od jutri dalje se boste zaÄ?eli bolj ozirati v prihodnost. Imate namreÄ? obÄ?utek, da ste obtiÄ?ali in da boste tokrat res teĹžko kar koli premaknili na bolje.

K sreÄ?i to ne drĹži. Ko boste zaÄ?eli delati tudi tisto, kar zavedno potiskate na stranski tir, bodo dogodki obrnili tok, ki bo konÄ?no ĹĄel na vaĹĄ mlin. Tudi poÄ?utili se boste iz dneva v dan bolje. Lansko leto ni bilo dobro na vaĹĄem zdravstvenem podroÄ?ju, letoĹĄnje pa bo. Spremenili boste kar nekaj nezdravih navad in Ĺže kmalu ugotovili, da vam je telo hvaleĹžno. Partner tudi!

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Ves Ä?as govorite, da si Ĺželite drugaÄ?nega, bolj mirnega Ĺživljenja, ko pa bi lahko za to naredili kaj tudi sami, ne ukrepate. Tako se obnaĹĄate predvsem zato, ker si ne Ĺželite konfliktov. A v naslednjih dneh vam to ne bo veÄ? uspevalo. Brez truda in poguma ne bo ĹĄlo, vsaj tokrat ne. Strah je moÄ?an gospod, najlaĹžje pa je skozi Ĺživljenje iti tako, da ni treba preveÄ? spreminjati sebe in svojih navad. Prav v tem leĹži kljuÄ? do reĹĄitve vaĹĄe trenutne Ĺživljenjske situacije. Ko boste opravili s slabo vestjo, ki jo imate Ä?isto po nepotrebnem, bo vsak dan boljĹĄe tudi vaĹĄe poÄ?utje. Ljubezen? NiÄ? novega. S staro boste Ä?isto zadovoljni. Razvajala vas bo in vam brala misli.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒaka vas ĹĄe nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neuÄ?inkovita. Od torka dalje pa bo k sreÄ?i ĹĄlo vse navzgor. Tako poÄ?utje kot upanje, da prihodnost vendarle ne bo tako Ä?rna, kot so vam jo hoteli naslikati prijatelji. Oddahnili si boste, mirni pa ĹĄe ne boste. FinanÄ?no stanje boste spravili v okvire, ki vam bodo zagotavljali mirno spanje. ReĹĄeni ĹĄe ne boste, zato se drĹžite novoletnih zaobljub in finanÄ?nega naÄ?rta.

Na Ä?ustvenem podroÄ?ju pa bo zmeda ĹĄe nekaj dni popolna. Partner ne bo veÄ? dolgo tiho. Njegove besede bodo bolele, a bodo ĹĄe kako resniÄ?ne. Zato si boste obljubili, da boste odslej bolj iskreni. Do sebe in do njega. Da mislite resno, mu boste dokazali Ĺže v soboto. Oba bosta uĹživala.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

To, da ne boste veÄ? le Ä?akali na boljĹĄe Ä?ase, ampak jih boste zaÄ?eli tudi ustvarjati, vam bodo v dobro ĹĄteli prav vsi! Da, opazili bodo. Vi pa ĹĄe ne takoj. Imeli boste namreÄ? preveÄ? dela sami s sabo in slabo vestjo, ker partnerju niste povedali vsega, kar se vam dogaja. Tokrat ne gre le za vas, ampak za celo druĹžino. NaÄ?rti so bili lepi, veliko vpraĹĄanje pa je, ali boste tako zadovoljni tudi, ko bo teden jemal slovo. Izdali vas bodo ljudje, ki ste jih imeli za prijatelje. ÄŒe dobro pomislite, ste bili vi tisti, ki ste dajali, oni pa so le jemali. Vrnili vam niso z dobrim, ampak so vam zasadili noĹž v hrbet. Brez skrbi, ĹĄe vedno drĹži, da za vsako rit raste palica.

Tudi za njihovo. Tokrat jim boste res prekriĹžali naÄ?rte. Predvsem z iskrenostjo.

Naš čas, 4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

4. januarja

6.05 6.10 7.00 8.00 11.15 11.45 12.20 13.00 13.20 13.25 13.35 14.35 15.00 15.50 16.25 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.25 0.25 0.50 1.15 1.45 1.55 2.05 2.10

6.30 7.00 7.05 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 7.50 7.55 8.35 9.15 9.55 11.00 12.35 13.45 16.20 17.40 18.50 19.20 19.40 20.05 21.10 22.40 23.30 0.35 2.25 5.20

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.05 22.00 22.35 0.35 1.45 2.30 3.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.10 12.10 12.35 13.00 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 22.05 23.50 00.50 01.10

Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Vem!, kviz Turbulenca: Vsako leto starejši Čokoladne sanje, 10/10 Prvi dnevnik Šport Vreme Zgodbe Kristine Brenkove, dok. portret, pon.

Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyító alatt Prava ideja: Mlin Korošec Naš vsakdanji kruhek: Čik, 2/18 Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost: Kako iz umazane vode narediti čisto Novice Eko utrinki: Ogrevalni sistemi Zu: Zu se opraviči, risanka, pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Slovenija v letu2017 Studio 3: Tarča Vreme Odmevi Šport Kultura Vreme Osmi dan Umetnost Francije: Vse se spreminja, 1/3 Ugriznimo znanost: Kako iz umazane vode narediti čisto, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Penelopa: Penelopa se igra ob morju, risanka, pon. Živalski čira čara, risanka Pujsek Bibi: Kihec, risanka, pon.

Niko: Razkrinkan, risanka, pon.

Niko: Doma na plaži, risanka, pon.

Vipo: Kitajska - Nindža preizkus, risanka, pon. Čarli in Lola: Pač ne maram pajkov, risanka, pon.

Vse najboljše za rojstni dan: Težave z Jakcem, risanka, pon.

Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Ob bregovih Lahinje Med valovi Samorastniške kronike, dok. feljton Bloški asi, dok. film Dobro jutro Alpsko smučanje - SP: slalom (M),1. vožnja, Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja Alpsko smučanje - SP: slalom (M),2. vožnja, prenos iz Zagreba Biatlon - SP: sprint (Ž), posnetek iz Oberhofa Mestne promenade: Škofja Loka, 2/4 Nagelj, 115/151 Nagelj, 116/151 The Rolling Stones - koncert v Havani Velika laž, francoski film, pon.

Slovenska jazz scena: Rok Golob in Big Band RTV Slovenija Glasbeni spoti, pon.

Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja Info-kanal Glasbeni spoti, pon.

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 3. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 21. sez., 14. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 50. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 85. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 74. del Usodno vino, 1. sez., 2. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 1. del Padli angel, 1. sez., 51. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 86. del Gospodarica zlata, 1. sez., 75. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Moja boš, 1. sez., 2. del 24UR zvečer Vem, kdo si, 1. sez., 16. del Jordskott, 1. sez., 4. del Policijska družina, 5. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo V sliki in besedi skozi leto 2017 Silvestrski Pop corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev V sliki in besedi skozi leto 2017 Napovedujemo Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Silvestrska Naj Viža, ponovitev Regionalne novice Kmetijski razgledi Božično novoletni koncert godbe Zarja Šoštanj z gosti Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

4. januarja 2018

Sobota,

5. januarja

6.00 6.10 7.00 10.05 11.15 12.05 12.35 13.00 13.20 13.25 13.30 14.30 15.20 16.05 16.25 17.00 17.15 17.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 0.55 1.20 1.50 2.00 2.10 2.15

6.30 7.00 7.05 7.10 7.15 7.20 7.25 7.40 7.50 7.55 8.35 9.35 10.15 11.00 12.55 14.10 15.50 16.50 18.40 18.55 19.40 20.05 21.50 22.35 0.00 1.00 2.30 6.15

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 22.55 23.30 23.35 1.40 2.15

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 12.05 12.30 12.35 12.50 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 23.35 00.00

6. januarja

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost: Kako iz umazane vode narediti čisto Pogled na Križana iz Kopra in Pirana Prvi dnevnik Šport Vreme Slovenija v letu2017 Studio 3: Tarča Mostovi - Hidak, Duhovni utrip: Vrata upanja Naš vsakdanji kruhek: Ljubezen je hudič, 3/18, pon.

Poročila ob petih Šport Vreme Alpe-Donava-Jadran: Srednjeveška poroka v Landshutu Novice Infodrom, tednik za otroke in mlade Pujsa Pepa: Kombi gospoda Lisjaka, risanka, pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Noč Modrijanov2014: Lepo je biti skupaj..., 1. del, pon.

Vreme Odmevi Šport Kultura Vreme Nevarna razmerja, ameriški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

6.00 6.10 7.00

Otroški kanal Penelopa: Penelopa je vljudna, risanka, pon. Živalski čira čara, risanka Pujsek Bibi: Luža, risanka, pon.

Niko: Zabavna škatla, risanka, pon.

Niko: Tihi dan, risanka, pon.

Vipo: Vipolandija - Ljubo doma, risanka, pon. Čarli in Lola: O, kako mi je darilo zate všeč!, risanka, pon.

Vse najboljše za rojstni dan: Koliko dni je še do rojstnega dne?, risanka, pon.

Zgodbe iz školjke: Bine: Novo leto, pon.

Skodelica kave, dok. film O živalih in ljudeh Na vrtu Dobro jutro Deskanje na snegu - SP: paralelni veleslalom Biatlon - SP: sprint (M) Alpski magazin Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije Primorska kronika Male sive celice: Novoletna oddaja z znanimi osebnostmi, kviz, pon.

Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon.

Berlin1936, nemški film, pon.

Zvezdana Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon.

Glasbeni spoti, pon.

Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije Info-kanal Glasbeni spoti, pon.

2.10 2.35 3.00 3.25 3.40 3.50 3.55

24UR, ponovitev OTO čira čara, slovenska serija Robocar Poli, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 4. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 1. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 51. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 86. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 75. del Usodno vino, 1. sez., 3. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 2. del Padli angel, 1. sez., 52. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 87. del Gospodarica zlata, 1. sez., 76. del 24UR vreme 24UR Hobit: Smaugova pušča, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Hiša strahov, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Gospodarstveniki: Martin Novšak, generalni direktor GEN energija Napovedujemo Miš maš, Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Regionalne novice 3 Žurerka, drama Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

7.05 7.25 7.50 8.15 8.40 8.50 9.15 9.20 10.05 10.15 10.45 11.35 12.40 13.00 13.15 13.20 13.25 13.50 14.35 15.00 15.35 16.00 17.00 17.10 17.15 17.20 17.45 18.00 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 22.00 23.05 23.35

6.15 7.00 8.00 8.30 Z9.15 10.25 12.00 13.25 14.25 14.55 15.40 16.45 19.05 20.05 21.50 22.45 0.05 1.15 2.05 2.50 4.35 5.25

Kultura Odmevi Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Uročeni Horrendo, pon.

Biba se giba: Biba in Negovalček, risana nanizanka, pon.

Marcelino Kruh in vino: Zajtrk za vojvodo Studio kriškraš: Zidajmo veselo!

Ribič Pepe: Kako obogateti Govoreči Tom in prijatelji: Namišljeni Henk, pon.

Firbcologi: O akrobatski košarki, zlomljenih rokah in razkritju Pijinega sefa Mulčki: Varnost, risanka, pon.

Male sive celice: OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Infodrom, pon.

V svojem ritmu: Swing, pon Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Saša Lošić Dosje: Lustracija Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik Šport Vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Mame: Rojstni dan, 1/18 Ambienti Profil Cesarjev kuhar, 1/13 Poročila ob petih Šport Vreme Mestne promenade: Ribnica, 3/4 Pogled na geme Sladko življenje z Rachel Allen: Poletne sladice, pon.

Ozare Kalimero: Nič ne vidim, risanka, pon.

Vreme Dnevnik Utrip Šport Vreme Brezčasna Adaline, ameriški film Prevara (III.), ameriška nad., 5/10 Poročila, šport, vreme Dekle z zmajskim tatujem, koprodukcijski film Profil, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Utrip, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

10 domačih, pon.

Najboljše jutro Čarokuhinja pri atu: Grška kuhinja Čokoladne sanje, 8/10 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž),1. vožnja Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M),1. vožnja Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž),2. vožnja Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M),2. vožnja Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja skupinski štart (Ž) Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M) Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja skupinski štart (M), Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž) Dan osvoboditve, dok. film Derren Brown: Ukane: Kako nadzorovati ljudstvo?, pon.

Koncert: Pankrti - 40 let, pon.

Glasbeni spoti Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž),1. vožnja Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž),2. vožnja Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja Info-kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.40 8.05 8.30 8.55 9.20 9.45 10.00 10.15 10.30 11.05 11.40 12.30 13.25 14.15 16.00 17.55 18.55 18.58 20.00 23.00 1.50

24UR, pon.

OTO čira čara Tika taka, ris.

Grozni Gašper, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Peter Pan, ris.

Pod košem, ris.

Sabrina, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Amika, 1. sez., 1. del Amika, 1. sez., 2. del Amika, 1. sez., 3. del Londonska kuhinja Rachel Khoo Londonska kuhinja Rachel Khoo Shark, 1. sez., 21. del Shark, 1. sez., 22. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 1. del Posredniška mama, ameriški film Zlobna dekleta, ameriški film Preverjeno, pon.

24UR vreme 24UR Avstralija, avstralski film Lincoln, ameriški film Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Narodnozabavni žur do jutranjih ur Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Silvestrska Naj Viža, ponovitev Spomini na preteklo dobo, dokumentarna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje Ustvarjalne iskrice (221) Zvezdica želja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2535 VTV magazin Kultura, Kultura, inf. oddaja Božično novoletni koncert Godbe Zarja Šoštanj z gosti Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

11.45 12.10 15.30 15.55 16.45 17.05 17.55 18.00 18.40 18.50 18.55 19.55 20.00 20.20 20.35 22.20 22.25 23.55 00.20

Ponedeljek,

7. januarja

7.00 7.25 7.30 7.35 7.40 7.50 8.00 8.05 8.10 8.20 8.30 8.40 8.50 Z9.05 Z9.15 Z9.30 10.00 10.10 10.20 10.50 11.25 11.30 12.00 13.00 13.25 15.05 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 20.25 21.55 22.45 23.15 0.15 0.30 0.55 1.50

Telebajski: Snežen dan Čarli in Mimo: Glasbenik Čarli, risanka, pon.

Minka: Ribice, risanka, pon.

Penelopa: Penelopa poimenuje pujske, risanka, pon.

Pujsek Bibi: Snežak, risanka, pon.

Dinko pod krinko: Dinko eskim, risanka, pon.

Primer za prijatelje: Lažna kraljična Niko: Pomisli na druge, ris., pon.

Vrtni palček Primož: Florjanova nagrada, risanka Lili in Čarni zaliv: Velika sinja gmota, risanka, pon.

Leonardo: Slap, risanka, pon.

Kalimero: Darilo, risanka Zmajči zmaj: Zmajeva skala, risanka, pon.

Božičkov vajenček: Spremenite vse!, pon.

Božičkov vajenček: Očka Božiček Tabaluga: Dve muhi na en mah, pon.

Govoreči Tom in prijatelji: Angelčina kritika, risanka Džamila in Aladin: Žalostni sultan, 27/52 Džamila in Aladin: Obtoženi Aladin, 28/52 Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 50 let, 2/3 Ozare Močne korenine, navdih za prihodnost Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Noč Modrijanov 2014: Lepo je biti skupaj...,1. del Moja sestra suhica, kopr. film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Avsenik s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, pon.

Zmajči zmaj: Blatna pošast, risanka, pon.

Vreme Dnevnik Zrcalo tedna Šport Vreme Mame: Gostja, 2/18 Modna hiša Velvet (IV.): Dobrodošli v šestdesetih, 1/11 Intervju: Dejan Valentinčič Poročila, šport, vreme Angela Merkel - kanclerka nepričakovanosti, pon.

Za lahko noč: Bravo orkester!: A. I. Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slo.in En Shao, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Zrcalo tedna, šport, vreme, pon.

Info-kanal

8. januarja

6.10 6.25 7.00 10.15

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Sladko življenje z Rachel Allen: Poletne sladice, pon.

10.45 10 domačih 11.25 Vem!, kviz 12.10 Kaj govoriš? = So vakeres?

12.30 Skrivnostni Kjoto, 1/100 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Šport 13.25 Vreme 13.30 Ljubi Bog ji je dal tolk talentov, pon.

14.30 S-prehodi: Happy Day 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Osmi dan, pon.

16.05 Z glasbo in s plesom: Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 50 let, 3/3 16.25 Naš vsakdanji kruhek: Najboljši par, 4/18, pon.

17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.20 Vreme 17.30 V svojem ritmu: Country 17.55 Novice 18.00 Young Village Folk: Peter iz Bacheva - Študij na športni akademiji spodbudil idejo sobivanja konjev in otrok s posebnimi potrebami 18.10 Lili in Čarni zaliv: Čas za oddih, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.25 Slovenska kronika 19.45 Šport 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi 22.30 Šport 22.40 Kultura 22.50 Vreme 22.55 Umetni raj:14. Animateka 23.30 Glasbeni večer: "Neznano", Mate Bekavac in Godalni kvartet Akademije Kronberg,1. del 0.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.05 Dnevnik, pon.

1.35 Slovenska kronika, pon.

1.50 Šport, pon.

1.55 Vreme, pon.

2.00 Info-kanal

6.30 7.00 7.05 7.10 7.15

6.30 6.45

22.50 Z 0.05 Z 0.50 1.40 2.40 5.25

Duhovni utrip: Vrata upanja, pon.

Glasbena matineja: Policijski orkester: Tra-ta-ta: J. Lotrič, A. Godec, M. Mrak in M. Šurbek, pon. Čokoladne sanje, 9/10 Čokoladne sanje, 10/10 Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),1. v.

Alpsko smuč. - SP: slalom (M),1. v, Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),2. v.

Alpsko smuč. - SP: slalom (M),2. v.

Biatlon - SP: štafeta (M) Nordijsko smuč. - SP: novoletna tekaška tur. - zaključna etapa (M) Biatlon - SP: štafeta (Ž) Nordijsko smuč. - SP: novoletna tekaška tur. - zaključna etapa (Ž) Mestne promenade: Ribnica, 3/4, pon.

Z glasbo in s plesom Katice: Oj, fijole, novo leto je!, zimske koledniške pesmi, pon.

Bravo orkester!: Klasične uspešnice s Simf. orkestrom RTV Slov. (M. Glinka, P. Mascagni, A. Vivaldi, J. Offenbach), pon. Žrebanje Lota Leonardo - človek, ki je rešil znanost Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih Avsenik s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, pon.

Goljufija (I.), 6/10, pon.

Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),1. v.

Alpsko smuč - SP: slalom (Ž),2. v.

Glasbeni spoti Info-kanal Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.10 7.20 7.30 7.40 8.05 8.30 8.55 9.20 9.45 10.00 10.15 10.30 11.05 11.40 12.30 13.25 14.15 15.10 16.55 18.55 18.58 20.00 21.25 23.25 1.45

24UR, pon.

OTO čira čara Tika taka, ris.

Grozni Gašper, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Peter Pan, ris.

Pod košem, ris.

Sabrina, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Amika, 1. sez., 4. del Amika, 1. sez., 5. del Amika, 1. sez., 6. del Londonska kuhinja Rachel Khoo Londonska kuhinja Rachel Khoo Shark, 2. sez., 1. del Shark, 2. sez., 2. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 2. del Ženska džungla, 2. sez., 8. del Srečna v ljubezni, kanadski film Zaradi Winnija Dixieja, amer. film 24UR vreme 24UR Hipnoza: Dobra zabava Bes pod kontrolo, ameriški film Frost Nixon, ameriški film Zvoki noči

7.50 8.35 9.15 10.25 12.00 13.25 14.25 15.50 16.30 17.40 18.35 19.00 19.00 19.20 19.50 20.00 20.55 21.30

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (184), Krogla lepih želja 09.55 Napovedujemo 10.00 2535 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, inf. oddaja 10.25 V sliki in besedi skozi leto 2017 11.15 Pop rock novoletni žur, ponovitev 12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Iz glasbenega arhiva VTV: Seid Memić Vajta in Težka industrija 14.05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike 18.25 Jesen življenja: Center starejših Laško 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Silvestrska Naj viža 20.50 Napovedujemo 20.55 Pop corn 22.30 Jutranji pogovori 00.00 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.25 Videostrani, obvestila

Torek,

7.20 7.25 7.35 7.50 8.00 8.35 9.15 10.25 11.30 14.10 14.50 16.00 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.20 19.35 20.00 20.55 22.30 23.30 0.40 1.45 5.25

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.40 23.30 0.40 1.30 2.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.20 23.20 23.45

Otroški kanal Penelopa: Igra z barvami, risanka, pon. Živalski čira čara, risanka Pujsek Bibi: Pokrivala, risanka, pon.

Niko: Jesensko listje, risanka, pon.

Niko: Drsanje, risanka, pon. Čarli in Lola: Čisto vse moram vzeti, risanka, pon.

Gozdna druščina: Spet v šoli, risanka Vse najboljše za rojstni dan: Sloničina pita, risanka, pon.

Zgodbe iz školjke: Sprehodi v naravo: Žlahtne dalije Sir s sedmimi skorjami, dok. film.

Dva vodika, en kisik, dok. film Derren Brown: Ukane Dobro jutro Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih Ljudje in zemlja Izzivi – obrt in podjetništvo Halo TV Hišica v preriji (VII.),15/22 Tele M Primorska kronika Studio kriškraš: Zidajmo veselo!

Nagelj, 117/151 Nagelj, 118/151 Svetovni popotnik: Švica Maigret (II.): Noč na križišču zločina,1/2 Časnik, 11/12, pon.

Sedem pesmi za dolgo življenje, pon.

Glasbeni spoti Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 5. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 2. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 52. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 87. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 76. del Usodno vino, 1. sez., 4. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 3. del Padli angel, 1. sez., 53. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 88. del Gospodarica zlata, 1. sez., 77. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Moja boš, 1. sez., 3. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 3. sez., 1. del Jordskott, 1. sez., 5. del Policijska družina, 5. sez., 9. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2535. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop rock žur Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Gospodarstveniki: Martin Novšak, generalni direktor GEN energija Regionalne novice Iz glasbenega arhiva VTV, Pro arte in Čobi Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

9. januarja

6.00 6.10 7.00 10.05 11.15 12.00 12.30 13.00 13.20 13.25 13.30 14.45 15.00 15.30 15.30 16.00 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 23.10 0.40 1.05 1.35 1.45 1.55 2.00

6.30 7.00 7.05 7.10 7.15 7.20 7.25 7.35 7.50 7.55 8.00 8.40 9.20 9.45 10.25 11.30 12.20 14.45 15.50 16.50 17.55 19.00 19.25 19.45 20.00 20.40 21.50 23.35 0.20 1.20 2.20 3.25 5.25

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 23.05 23.40 0.30 1.40 2.30 3.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 21.25 22.55 23.55 00.20

10. januarja

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Močne korenine, navdih za prihodnost Skrivnostni Kjoto, 2/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Studio City Kino Fokus Kanape - Kanapé, Tedenski izbor Firbcologi: O akrobatski košarki, zlomljenih rokah in razkritju Pijinega sefa Jedi za vsak dan z Rachel Allen: Domače sestavine Naš vsakdanji kruhek: On ali ona, 5/18 Poročila ob petih Šport Vreme Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja Novice Piknik s torto: Zajček z zmajem, risanka, pon.

Niko: Stopinja, risanka, pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Kjer bom doma (V.), 1/12 Dosje: 30 let Utripa Vreme Odmevi Šport Kultura Vreme Pričevalci: Tone in Marija Brne Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

6.00 6.10 7.00 10.05 11.15 11.45

Otroški kanal Penelopa: Penelopa poje, ris., pon. Živalski čira čara, risanka Pujsek Bibi: Džungla, ris., pon.

Niko: Ledene sveče, risanka, pon.

Niko: Spomladanska mrzlica, risanka, pon. Čarli in Lola: Tudi jaz bi rada igrala, risanka, pon.

Gozdna druščina: Grad, risanka Vse najboljše za rojstni dan: Medvedkov rojstni dan, ris., pon.

Zgodbe iz školjke: Bukvožerček: Uročeni Horrendo, pon.

Zgodbe iz školjke: Martina in ptičje strašilo: Nočni tatovi Zavržene tačke Village Folk - Ljudje podeželja: Čebulaž, dokumentarna serija Alpe-Donava-Jadran: Srednjeveška poroka v Landshutu Hišica v preriji (VII.), 15/22 Halo TV Dobro jutro Dober dan Svetovni popotnik: Švica Hišica v preriji (VII.), 16/22 Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),1. v.

Iz popotne torbe: Vse je enkrat prvič, poučna oddaja za otroke Nagelj, 119/151 Nagelj, 120/151 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),2. v.

Superklasiko, danski film, pon.

NLP: razkritje, pon.

Glasbeni spoti Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),1. v.

Alpsko smuč. - SP: slalom (Ž),2. v.

Zabavni kanal Glasbeni spoti

6.30 7.00

24UR, pon.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 6. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 3. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 53. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 88. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 77. del Usodno vino, 1. sez., 5. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 4. del Padli angel, 1. sez., 54. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 89. del Gospodarica zlata, 1. sez., 78. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Moja boš, 1. sez., 4. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 3. sez., 2. del Jordskott, 1. sez., 6. del Policijska družina, 5. sez., 10. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Gospodarstveniki: Martin Novšak, generalni direktor GEN energija Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Nanovo, Je bloganje/vloganje lahko poklic?

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2536. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Pogovor: doc.dr. Mitja Slavinec, predsednik društva poslancev 90 Žurerka, film Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

12.00 12.30 13.00 13.20 13.25 13.30 14.35 15.00 15.35 15.35 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 20.05 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55 23.55 0.45 1.10 1.35 1.50 1.55 2.00

7.05 7.10 7.15 7.20 7.25 7.35 7.50 7.55 8.15 9.05 9.55 11.00 13.35 14.15 16.30 17.05 17.50 19.50 20.00 21.00 22.00 0.20 1.20 3.00 4.45 5.25

6.00 7.00 7.01 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.05 22.05 22.40 23.30 0.40 1.30 2.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.40 12.05 12.30 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.10 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz, pon.

Slastna kuhinja: Solata avokadov duet Umetni raj:14. Animateka, pon.

Skrivnostni Kjoto, 3/100 Prvi dnevnik Šport Vreme Intervju: Dejan Valentinčič Duhovni utrip: Vrata upanja Mostovi - Hidak, Tedenski izbor Male sive celice: OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka in OŠ XIV. divizije Senovo, kviz Naš vsakdanji kruhek: Hujšanje ni nobena znanost, 6/18 Poročila ob petih Šport Vreme Turbulenca Novice Dinotačke: Kar smo rešili, risanka, pon.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Film tedna: Inverzija, iranski film Kratki film Vreme Odmevi Šport Kultura Vreme Sveto in svet: "Spet dati dušo Evropi", papež Frančišek Turbulenca, pon.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, pon.

Slovenska kronika, pon. Šport, pon.

Vreme, pon.

Info-kanal

Otroški kanal Penelopa: Penelopina sladica, risanka, pon. Živalski čira čara, risanka Pujsek Bibi: Pulover, risanka, pon.

Niko: Za zdravo telo, risanka, pon.

Niko: Niko ima slabi dan, risanka, pon. Čarli in Lola: Če imam pa preveč dela, risanka, pon.

Gozdna druščina: Čarobni zvezdni utrinek, risanka Vse najboljše za rojstni dan: Presenečenje, risanka, pon.

Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe: Žabe svatbo so imele, pon.

Kanape - Kanapé, 10 domačih Hišica v preriji (VII.), 16/22 Dobro jutro Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih Biatlon - SP: posamična tekma (M) Halo TV Silence, glasbenika s konca sveta, dok. feljton, pon.

Rokomet - prijateljska tekma, Slovenija : Srbija Žrebanje Lota Na utrip srca: Zgodba Florence Foster Jenkins, nemški igrano dok. film Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek Mamica, kanadski barvni film, pon.

Glasbeni spoti Biatlon - SP: posamična tekma (M) Rokomet - prijateljska tekma, Slovenija : Srbija Zabavni kanal Glasbeni spoti

24UR, pon.

OTO čira čara Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 7. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 4. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 54. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 89. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 78. del Usodno vino, 1. sez., 6. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 5. del Padli angel, 1. sez., 55. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 90. del Gospodarica zlata, 1. sez., 79. del 24UR vreme 24UR Ljubezen po domače Moja boš, 1. sez., 5. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 3. sez., 3. del Jordskott, 1. sez., 7. del Policijska družina, 5. sez., 11. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2536. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Iz glasbenega arhiva VTV, Pro arte in Čobi Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pogovor: doc.dr. Mitja Slavinec, predsednik društva poslancev 90 Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (224) Jaz sem najmočnejši, gledališka predstava Vrtca Velenje Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Strpnost – vrednota in pravica Regionalne novice POP CORN Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as,4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 17

DICKER, JoĂśel: Resnica o aferi Harry Quebert od- Odrasli / 821-311.2 DruĹžbeni roman Konec avgusta 1975 pretrese mesto Aurora v New Hampshiru dvojni zloÄ?in. Petnajstletno Nolo Kellergan vidijo teÄ?i po gozdu, potem pa se za njo izgubi vsaka sled.

Kasneje so v domaÄ?i hiĹĄi naĹĄli ustreljeno Deboro Cooper, ki je malo pred tem telefonirala na policijsko postajo, Ä?eĹĄ da nekdo zasleduje neko dekle. Zgodba se nadaljuje 33 let kasneje, ko uspeĹĄni mladi pisatelj

RANKEL, Erin: ÄŒudna!

VELENJE ÄŒetrtek, 4. januar

ml – Mladina / 159.9 – Psihologija Luisa ima teĹžavo. Ima soĹĄolko, ki ne glede na to, kar stori, reÄ?e, da je Ä?udna. Ko dvigne roko, da bi odgovorila na vpraĹĄanje pri matematiki, reÄ?e, da je Ä?udna. Ko bi rada pri kosilu povedala zabavno ĹĄalo, reÄ?e, da je Ä?udna ... Vsak dan je na tisoÄ?e otrok podvrĹženih nasilju raznih oblik, od nesramnih vzdevkov, groĹženj, Ĺžalitev, poniĹževanj, zasmehovanj, ĹĄirjenj govoric do rasistiÄ?nih klevet. S pomoÄ?jo knjig, kakrĹĄna je ÄŒudna, lahko pomagamo otrokom, kot je Luisa, ki

13.30 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Branje je potovanje, bralni kroĹžek za priseljence 18.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje SreÄ?anje Ä?lanov gobarskega druĹĄtva Marauh Velenje

Petek, 5. januar 13.30 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Medgeneracijski turnir v biljardu 19.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Tramvaj PoĹželenje, gledaliĹĄka predstava GledaliĹĄÄ?a Velenje

Sobota, 6. januar 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru NajhitrejĹĄi krog po kolesarsko sprehajalni poti okoli Velenjskega jezera

9.00

Ponedeljek, 8. januar

Marcus Goldman obiĹĄÄ?e svojega mentorja Harryja Queberta, enega najbolj spoĹĄtovanih pisateljev v drĹžavi, v upanju, da mu bo pomagal premagati ustvarjalno krizo, v kateri se je znaĹĄel. Oddih se spremeni v odkrivanje resnice in pranju madeĹža z imena Harryja Queberta, ko na njegovem posestvu najdejo truplo petnajstletne Nole Kellergan. Da bi Marcus reĹĄil Harryja, mora najti odgovore na vpraĹĄanja: Kdo je umoril Nolo Kellergan? Kaj se je v mestecu zgodilo tistega meglenega jutra avgusta 1975?

ABBOTT, Jacob: Viljem Osvajalec od- Odrasli / 929 Biografije Viljem I., bolj znan kot Viljem Osvajalec je bil sedmi normandijski vojvoda. Od leta 1035 je bil najprej vojvoda Normandije. Po dolgem boju za vzpostavitev svoje moÄ?i je bilo do leta 1060 njegovo vladanje v Normandiji varno, ĹĄest let pozneje pa je zaÄ?el osvajati Anglijo. Preostanek njegovega Ĺživljenja so zaznamovali boj za utrditev poloĹžaja v Angliji in njegovih celinskih ozemljih in teĹžave z najstarejĹĄim sinom. Knjiga o Viljemu Osvajalcu spada v serijo oseb, ki jih je izbral Jacob Abbott in njegova Ĺželja je bila, da podrobno opiĹĄe njihov znaÄ?aj in najpomembnejĹĄe dogodke v njihovem Ĺživljenju na privlaÄ?en in pouÄ?en naÄ?in. V tej seriji so predstavljeni takĹĄni velikani zgodovine, kot so npr. Hanibal, Aleksander Veliki, Julij Cezar, Kleopatra, Richar LevjesrÄ?ni, DĹžingiskan ...

17

PRIREDITVE

4. januarja 2018

so tarÄ?e ustrahovanja, razumeti, kako naj prosijo za pomoÄ? in kako lahko besede, ki si jih govorijo sami, njihov notranji monolog, zoperstavi Ĺžaljivim besedam drugih. Serija knjiĹžic ÄŒudno nudi bralcem priloĹžnost za raziskovanje treh razliÄ?nih pogledov na medvrstniĹĄko nasilje: ÄŒudna, otroka, ki je opazovalec v knjiĹžici Drzna! In otroka, ki je pobudnik nasilja v knjiĹžici Groba!

V zbirki so ĹĄe napotki za uÄ?itelje in starĹĄe, kako se pogovoriti tako z Ĺžrtvijo kot z ustrahovalcem.

SCHMIDT, Annie M. G.: Vihec iz VrhoviĹĄnika

17.00 Vila RoĹžle Otroci so naĹĄe najveÄ?je bogastvo, 3. sreÄ?anje ĹĄole za starĹĄe 19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel, sprostitev ob zvokih gongov

Torek, 9. januar 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija SoÄ?utno starĹĄevstvo, predavanje 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Cikel Ruskega filma: PuĹĄkin – zadnji dvoboj

17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Moj koledar za vsak dan 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Po ljudsko v novo leto, koncert 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje BoĹĄtjan M. Turk: Kota 101, predstavitev knjige 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Glorious!, glasbena komedija

Sreda, 10. januar 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Odvisnost od sladkorja in kje vse se skriva sladkor, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ustvarjalno druĹženje, ustvarjalna delavnica za odrasle 17.00 PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola Ĺ kale Pletenje izdelkov iz koruznega liÄ?ja, uvodna delavnica 18.00 RdeÄ?a dvorana Velenje Prijateljska rokometna tekma Slovenija: Srbija 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Improvizacijska predstava

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 4. januar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Ĺ oĹĄtanj Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Ponedeljek, 8. januar 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 12.30 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem

10.00 Dvorana Marof Delovna pokuĹĄnja vin, DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ oP

Sreda, 10. januar 17.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki – HiĹĄa mladih Delavnica meditacija z zdravljenjem, VeÄ?generacijski center Planet generacij

Torek, 9. januar 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Ĺ oĹĄtanj S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Na poti po bivĹĄi Jugi - Potovanje po nekdanji skupni domovini

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 4.1. BiotrĹžnica • Petek, 5.1. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Ĺ MARTNO OB PAKI Petek, 5. januar 17.00 Cerkev sv. Martina v Ĺ martnem ob Paki Tradicionalni orgelski koncert po veÄ?erni maĹĄi

Lunine mene

Nedelja, 7. januar 10.30 Cerkev sv. Martina v Ĺ martnem ob Paki Po maĹĄi krajĹĄi koncert zbora iz Kamnika

Petek, 5. januar

Ponedeljek, 8. januar

9.00

18.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje

Ta vesela urica

Torek, 9. januar

8.

januarja, ob 23:25, zadnji krajec

Mesto svetlobe prihaja v distribucijo Film je ljubezenska zgodba med ljudmi in njihovim mestom Ĺ oĹĄtanj, ki se poÄ?asi potaplja

ml – Mladina / C – Leposlovje do 9. Leta "Vihec je imel majhen rdeÄ? tovornjak z Ĺžerjavom. Z njim se je vozil po vsem mestu in iskal hiĹĄo, v kateri bi lahko stanoval. Tu in tam se je ustavil. Potem je vpraĹĄal ljudi: "Ali morda veste, kje bi lahko stanoval?"

Takrat so ljudje malo pomislili in odvrnili. "Ne." Vse hiĹĄe so bile namreÄ? zasedene." Vihec je zvedav, ljubezniv deÄ?ek, ki povsod najde prijatelje. Naposled se mu je nasmehnila sreÄ?a, saj je le naĹĄel dom v stolpu visoke stolpnice. Spoznal je veliko novih, prav posebnih, prijateljev. Spoprijatelji se z gospodom Peresnikom in ĹĄÄ?urkom Ĺ˝uĹžo, z Ĺživahnimi TopotaÄ?kovimi, z malo NeĹžko, in tudi z njeno sprva s Ä?istoÄ?o obsedeno mamo gospo SijajĹĄek. Na Nizozemskem je knjiga izĹĄla Ĺže pred tridesetimi leti. Danes je Vihec ĹĄe toliko bolj privlaÄ?en zato, ker ne Ĺždi venomer za raÄ?unalnikom, temveÄ? se zna prepustiti lastni domiĹĄljiji. đ&#x;”˛

AS

TeÄ?aj avtorskega gledaliĹĄÄ?a Velenje, 28. decembra – Lutkovno gledaliĹĄÄ?e Velenje pripravlja teÄ?aj avtorskega gledaliĹĄÄ?a. Vodila ga bo scenaristka in reĹžiserka Alice ÄŒop, udeleĹženci pa se bodo nauÄ?ili osnov pisanja odrskih zgodb, interpretacije zgodb, nastopanja na odru, vodenja lutk, sodelovali pa bodo tudi pri izvedbi kratkih skeÄ?ev. TeÄ?aj bo potekal od januarja do marca – ure in dneve bodo doloÄ?ili naknadno, po posvetu z vsemi udeleĹženci. Prijave zbirajo do 7. januarja na: lutke.velenje@ gmail.com đ&#x;”˛

bĹĄ

Kako biti sreÄ?en otrok?

Velenje, 8. januarja – V ponedeljek bodo v vili RoĹžle nadaljevali Ĺ olo za starĹĄe. Tokrat bodo ob 17. uri gostili Tanjo PovĹĄiÄ?, ki bo predavala o tem, kako otroke nauÄ?imo, da so sreÄ?ni. Predavateljica je transformativni mediator in Zagovornica otrok preko Urada varuha Ä?lovekovih pravic RS; Ĺže vrsto let se ukvarja z vodenjem razliÄ?nih delavnic s podroÄ?ja mehkih psiholoĹĄkih veĹĄÄ?in. Dela z razliÄ?no starostno populacijo. Njeno vodilo je lastna aktivnost, optimizem, biti naraven in radost do Ĺživljenja, svoje delavnice pa vedno obogati s konkretnimi primeri. đ&#x;”˛

bĹĄ

Milena KrstiÄ? - Planinc

Ĺ oĹĄtanj – V januarju prihaja v distribucijo dokumentarni film z naslovom Mesto svetlobe, ustvarjalcev Marka Kumra MurÄ?a in scenaristke Nine Cijan. Nastal je v produkciji EnaBanda, sofinancirala sta ga Slovenski filmski center in Viba filma.

â?ą

11. januarja, ob 19. uri bo prikazan v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj, 22. januarja ob 20. uri v Kinu Velenje

Mesto svetlobe je poetiÄ?na pripoved o ĹĄtirih druĹžinah, vsaki s svojimi sanjami in Ĺželjami, pa tudi s svojimi boleÄ?inami in upanjem za prihodnost. Skupna jim je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj, ki je bila nekoÄ? ponos mesta, danes pa je sinonim za politiÄ?ne mahinacije, ekoloĹĄko katastrofo in korupcijo.

Film je bil Ĺže predvajan na festivalih doma

POPOTOVANJE CESARSKEGA PINGVINA 2 L'empereur 2, sinhroniziran dokumentarni film, 82 minut (Francija) ReĹžija: Luc Jacquet Pripovedovalec: Ivan LotriÄ?

Petek, 5. 1., ob 18.00 Sobota, 6. 1., ob 18.00

MENJAVA BOĹ˝IÄŒKOV Snekker Andersen og Julenissen, druĹžinska boĹžiÄ?na komedija s podnapisi za 8+, 70 minut (NorveĹĄka) ReĹžija: Terje Rangers Igrajo: Thor Michael Aamodt, Anders Baasmo Christiansen, Ann Carnarius Elseth, Erik Hivju Petek, 5. 1., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 6. 1., ob 18.30 – mala dvor.

Rekli so â?ą ReĹžiser Marko Kumer MurÄ? o ideji za film: Živel sem v mestu, ki je razpadalo pred mojimi oÄ?mi. ÄŒudil sem se, zakaj ljudje ne reagirajo, so sprijaznjeni s situacijo, so apatiÄ?ni, zakopani v svoje teĹžave in skrbi. Okoli nas pa se je pogrezalo mesto, suĹĄila so se drevesa, pokali so zidovi ĹĄole, v katero smo hodili. Svet, v katerem smo Ĺživeli, se je dobesedno pogrezal v jezero, mi pa, kakor da smo bili odmaknjeni od te realnosti. ÄŒutil sem Ĺželjo in potrebo govoriti o tem.ÂŤ Scenaristka Nina Cijan o izboru protagonistov filma: ÂťMarko je vedel za druĹžino Laznik, ki Ĺživijo na hribu in gledajo na elektrarno s ptiÄ?je perspektive. Potem sva se povezala s pisateljem in ekoloĹĄkim aktivistom Petrom Rezmanom, ki je med drugim veÄ? let delal tudi v rudniku. On naju je napotil do Cvetke Tinauer, ki je pred leti celo kandidirala za Ĺžupanjo mesta in je v projektu Mesto svetlobe pobarvala fasade hiĹĄ. Ker smo vedeli, da Ĺželimo v filmu imeti tudi prizore podvodnega sveta Ĺ oĹĄtanja, smo naĹĄli potapljaÄ?a Danija.ÂŤ in v regiji. Med drugim na Mednarodnem festivalu dokumentarnega filma MakeDox v Makedoniji, Festivalu Slovenskega filma 2017 in na Dnevih slovenskega filma v Beogradu v Srbiji.

V Ä?etrtek, 11. januarja, ob 19. uri bo film premierno prikazan v domaÄ?em okolju, v

kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju, 22. januarja ob 20. uri pa prihaja na spored Kina Velenje.

Na obeh projekcijah bodo prisotni ustvarjalci filma in nekateri protagonisti.

ÄŒUDO

NAJVEÄŒJI Ĺ OVMEN

Wonder, drama, 113 minut (ZDA) ReĹžija: Steve Chbosky Igralci: Julia Roberts, Jacob Tremblay, Owen Wilson, Mandy Patinkin, Daveed Diggs, Sonia Braga Petek, 5. 1., ob 19.30 Nedelja, 7. 1., ob 18.00

The Greatest Showman, biografski muzikal, 105 minut (ZDA) ReĹžija: Michael Gracey Igrajo: Hugh Jackman, Zac Efron, Zendaya, Rebecca Ferguson, Michelle Williams, Fredric Lehne, Yahya Abdul-Mateen II, Jamie Jackson Sobota, 6. 1., ob 19.30 Nedelja, 7. 1., ob 20.15

VOJNA ZVEZD: POSLEDNJI JEDI Star Wars: The Last Jedi, ZF akcijski spektakel, 150 minut (ZDA) ReŞija: Rian Johnson Igrajo: Daisy Ridley, Domhnall Gleeson, Adam Driver, Oscar Isaac, Benicio Del Toro, Mark Hamill, Gwendoline Christie, Carrie Fisher Petek, 7. 1., ob 21.30 – 3D Sobota, 8. 1., ob 22.00

SLOVENIJA, AVSTRALIJA IN JUTRI VES SVET KomiÄ?na drama, 116 minut (Slovenija) ReĹžija: Marko NaberĹĄnik. Igrajo: Jure Ivanusic, Minca Lorenci, Aljosa Ternovsek, Vlado Novak, Milada Kalezic, Mojca Simonic, Bojan Emersic, Tadej Tos, Simon Serbinek, Primoz Ekart, Julian Rhind-Tutt, Jernej Kuntner, Tjasa Zeleznik,‌

đ&#x;”˛

Sobota, 6. 1., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 7. 1., ob 19.00 – mala dvor.

Ponedeljek, 8.1., ob 18.00 – m. dvor.

KOKO IN VELIKA SKRIVNOST Sinhronizirana animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 106 minut (ZDA) ReĹžija: Lee Unkrich Nedelja, 7. 1., ob 16.00, 3D – otroĹĄka matineja

PASLIKA Powidoki, zgodovinska biografska drama, 98 minut (ZDA) ReŞija: Andrzej Wajda Igrajo: Bogusław Linda, Bronisława Zamachowska, Zofia Wichłacz, Tomasz Włosok, Paulina Gałązka, Irena Melce Ponedeljek, 8.1., ob 20.00 – mala dvorana

Naš čas, 4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Mestne občine Velenje Srečno, zdravo in uspešno leto 2018 vam želijo župan, svet in uprava Mestne občine Velenje.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Mestne občine Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 22. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

4. januarja 2018

Naš čas,4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEŠČEVALEC

4. januarja 2018

mali OGLASI

DEŽURSTVA

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

NEPREMIČNINA STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov.

Gsm: 040 677 046.

ZD VELENJE Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za

PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

RADIO VELENJE •

ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 6.1. in 7.1.2018 – Mojca Pusovnik dr. dent. med

Prodaja, stanovanje, 2-sobno: VELENJE, STANTETOVA, 64,2 m2, zgrajeno l. 1980, P/6 nad., EI v izdelavi, 66.000 €

VET. POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00. Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: začasno zaprto.

•

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, ŠALEK, 76,3 m2, adaptirano l. 2013, 5/8 nad., ER: C (35 - 60 kWh/m2a), 79.900 €

GIBANJE prebivalstva

ŽIVALI NESNICE, ki so cepljene, prodaja v Šaleku, v nedeljo, 7. januarja od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

SMRTI UE Velenje Gubenšek Jožefa, roj. 1940, Velenje, Cesta IV 6 Šterbenk Angela,

Porok ni bilo za objavo.

SOBOTA, 6. januarja

ONESNAŽENOST ZRAKA

Od 24. do 30. 12. koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 24. do 30. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 24. decembra do 30. decembra (v mikro-g/m3), op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

roj 1936, Šmartno ob Paki, Slatina 21A

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

ČETRTEK, 4. januarja

PETEK, 5. januarja

KONCENTRACIJE PM10 MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Zdravniški nasveti, gostja: Marjetka Polak, specialistka klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik.

Tema: o sreči in smislu življenja

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 7. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 8. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 9. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ZAHVALA

SREDA, 10. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Poslovil se je naš dragi oče, brat, dedi in stric

CVETO RING

Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, Cveto, bo vedno ostal.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, stiske rok, tolažilne besede, darovano cvetje in sveče.

Zahvala tudi pogrebni storitvi Komunalnega podjetja Velenje, kolektivu Zimzelen, g. Francu Vedeniku, pevcem in g. župniku Luku Mihevcu za opravljen obred.

Hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

ZAHVALA

ZAHVALA

Z bolečino v srcu sporočamo, da se je poslovil od nas dragi mož, oče, dedi, pradedi in stric

Zapustila nas je draga mama, oma, prababica, tašča, sestra, teta in svakinja

ALOJZIJ STRAUSS

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

1940 – 2017

Iz Podkraja pri Velenju 13 b

ROZINA VRABIČ

6. 6. 1933 – 20. 12. 2017

roj. Stropnik

iz Šoštanja

19. 3. 1929 – 20. 12. 2017

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče.

Zahvala govornici Magdi Stvarnik za ganljive besede slovesa, pevcem Flamingo, Društvu upokojencev Šoštanj, Pihalni godbi Premogovnika Velenje in častni straži, pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba ter gospodu kaplanu Urbanu Lesjaku za pogrebni obred in sveto mašo.

Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

Žalujoči vsi njegovi

Iskreno se zahvaljujemo osebju Bolnišnice Topolšica, zdravnici Ivani Ramšak Kolar in osebju Doma za varstvo odraslih Velenje.

Hvala g. župniku Luku Mihevcu za opravljen obred, pogrebni službi Usar, govornici ge. Magdi, kvartetu trobil, pevcem za zaigrane in zapete žalostinke.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.

Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je …

Žalujoči vsi njeni

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2018, barve: CMYK, stran 20

Silvestrovanja na prostem so v Ĺ aleĹĄki dolini Ĺže tradicionalna, v Velenju pa smo bili med tistimi, ki smo se med prvimi odloÄ?ili za takĹĄno obliko skoka v novo leto.

LetoĹĄnje Ĺže 28. je potekalo v organizaciji Mestne obÄ?ine Velenje in Zavoda za turizem. ZaÄ?elo se je ob 18. uri, ko se je od otrok poslovil Dedek Mraz, v druĹžbi plesalk Mdance pa so doĹživeli veselo in razigrano otroĹĄko silvestrovanje.

Sledilo je veliko silvestrovanje, za zabavo je tokrat skrbela skupina Victory, zbrane pa je tik pred polnoÄ?jo nagovoril Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?, ki jim je zaĹželel zdravja, uspehov in strpnosti.

Nanizal je ĹĄtevilne uspehe zadnjega obdobja in se optimistiÄ?no zazrl v prihodnost. đ&#x;”˛

PrisrÄ?na in razposajena silvestrovanja Ĺ oĹĄtanj – OdloÄ?itev Krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, da v mestu pripravijo silvestrovanje na prostem, se je pokazala za odliÄ?no.

To se vidi po tem, da se na Trgu svobode iz leta v leto zbere veÄ? ljudi, ki skupaj skoÄ?ijo in nazdravijo novemu letu.

Tokratno silvestrovanje je bilo najbolj mnoĹžiÄ?no doslej. Mno-

Ĺžico je v novo leto popeljal ansambel Stil, pozdravila pa sta jo Ĺžupan Darko Menih in predsednica KS Ĺ oĹĄtanj UrĹĄa Kurnik, ki sta poleg lepih novoletnih Ĺželja izrazila tudi upanje, da se bo to okolje tudi v prihodnje uspeĹĄno razvijalo. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani napolnili Trg svobode RazpoloĹženje na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju je bilo prijetno.

mkp, foto: bz, A. RoĹĄkar

Ĺ marÄ?ani praznovali v ponedeljek Naj obÄ?anka vinogradnica - kletarka Mojca Praprotnik Opoldne na novega leta dan so si lahko obÄ?ani obÄ?ine Ĺ martno ob Paki tretjiÄ? zapored segli v roke in si zaĹželeli Âťnaj bo sreÄ?no, predvsem pa zdravoÂŤ na prireditvi Pozdrav novemu letu.

Nadomestila je silvestrovanje na prostem. Prijela se je, kar je pokazala tudi udeleĹžba na letoĹĄnji, saj se je pod kozolcem in na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih kljub deĹžju zbralo ĹĄe veÄ? ljudi kot na pretekli.

O tem, kaj je najbolj zaznamovalo leto 2017 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, je ÂťporoÄ?alaÂŤ kronika, ki jo je tokrat pripravil ĹĄmarĹĄki podĹžupan Janko AvberĹĄek. TamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar je v nagovoru oznaÄ?il leto 2017 kot dobro leto, v katerem so se Ä?utili ponoven zagon, rast in pozitivna energija. Na prireditvi so drugiÄ? razglasili naj obÄ?ana ozi-

Kljub deĹžju je bilo razpoloĹženje na prireditvi prijetno.

Naziv naj obÄ?anka za leto 2017 je prejela Mojca Praprotnik.

Priznanje ji je izroÄ?il Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

roma obÄ?anko obÄ?ine Ĺ martno ob Paki za leto 2017. NajveÄ? glasov so med petimi kandidati na-

menili mladi vinogradnici – kletarki Mojci Praprotnik. Dogodek so popestrili godbeniki veterani

Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, na letoĹĄnjo prireditev pa bo udeleĹžence spominjal ĹĄe kozarec za penino, s katero so si nazdravili. đ&#x;”˛

Berite nas tudi na spletu:

www.nascas.si

mz