01 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2019, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (-6/1°C), soboto (-5/3°C) in nedeljo (-3/4°C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

Petek, 4. januarja 2018â€

ĹĄtevilka 1 | leto 66â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nine 03 898 17 50 â€

cena 1,90 â‚Ź

TAKO mislim

Spremembe Tina Felicijan

Naj bo kar najbolj SREÄŒNO 2019!

Veselo smo stopili v novo leto 2019, tudi tokrat polni priÄ?akovanj. Kako uspeĹĄno jih bomo uresniÄ?ili, bo seveda odvisno predvsem od nas samih.

Zelo veliko prebivalcev Ĺ aleĹĄke doline in bliĹžnje okolice je polnoÄ?no odĹĄtevanje doÄ?akalo na Titovem trgu v Velenju, kjer je potekalo tradicionalno silvestrovanje na prostem. ZaÄ?elo se je Ĺže z veÄ?ernim slovesom od dedka Mraza, nadaljevalo pa z rajanjem pozno v noÄ?. Ob polnoÄ?i je zbrane nagovoril Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki se je optimistiÄ?no zazrl v letoĹĄnje leto, ki bo znova za obÄ?ino naloĹžbeno zelo bogato.

Leto bo zaznamovala tudi ĹĄestdesetletnica mesta Velenje, pa razreĹĄevanje odprtih gospodarskih dilem in gradnja hitre ceste, Ä?e omenimo le nekatere.

Silvestrovanje so pripravili tudi v Ĺ oĹĄtanju. Organizirala ga je krajevna skupnost.

Zbrane je pozdravil Ĺžupan Darko Menih, ki je pozval k strpnosti in medsebojnemu sodelovanju. V imenu organizatorja pa jih pozdravila tudi predsednica krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj UrĹĄa Kurnik, ki je zagotovila, da bodo silvestrovanja v Ĺ oĹĄtanju na prostem potekala vsaj ĹĄe naslednja 4 leta. đ&#x;”˛ VeÄ? na strani 3.â€

radio velenje com

Del boĹžiÄ?no-novoletne 'folklore' je tudi obraÄ?unavanje s starim letom in delanje naÄ?rtov za novo. Kar ni del vsakodnevne rutine, radi postavimo v nek kontekst, zato najbrĹž razmislek o preteklem in prihodnjem obdobju paÄ? postavimo v kontekst novega leta kot nekega mejnika, Ä?eprav bi lahko (ali pa bi morali?) samoevalvacijo ali neko interno inventuro opravili vsak dan ali katerikoli drugi dan v letu. Pa vendar – bolj, ko se pribliĹžujeta zadnji in prvi dan po gregorijanskem koledarju, bolj pogosto nam zleti besedna zveza Âťpo novem letu.ÂŤ To je namreÄ? Ä?as simboliÄ?nih koncev in zaÄ?etkov. PriÄ?akovanj, da bo vse drugaÄ?e, ali da bomo drugaÄ?ni mi sami. Zato ni Ä?udno, da v tem Ä?asu pogosto reÄ?emo, kaj v smislu Âťkomaj Ä?akam, da se to leto konÄ?a in zaÄ?ne novo,ÂŤ ali pa Âťupam, da bo naslednje leto vsaj tako dobro ali boljĹĄe,ÂŤ kot bi bilo od datuma na koledarju odvisno, kakĹĄno je bilo ali bo naĹĄe Ĺživljenje.

NajbrĹž iz istega razloga ni Ä?udno, da ravno na prelomu leta delamo naÄ?rte za razne spremembe. Bodisi gre za opuĹĄÄ?anje ali uvajanje navad, bodisi za osebnostne spremembe, spremembe v karieri, odnosih ali Ä?emerkoli drugem. S tem ko spremembe naveĹžemo na neko prelomnico, pa naj bo to novo leto, rojstni dan, kak pomemben dogodek ali kaj podobnega, jih verjetno skuĹĄamo osmisliti, jim dati neke temelje.

Spremembe – tako tiste, ki jih zaÄ?nemo delati sami, kot tiste, ki pridejo same od sebe – so namreÄ? stres, ker nas meÄ?ejo iz udobja ustaljenih rutin in predvidljivega sosledja akcij in reakcij. Zahtevajo izjemno voljo, energijo in osredotoÄ?enost na premagovanje samega sebe – svojih miselnih vzorcev in avtomatizmov. Zahtevajo razlog in posledico, cilj in pot.

Zaradi vse te kompleksnosti ni Ä?udno, da nam marsikatere spremembe ne uspe izpeljati, pa Ä?e jim ĹĄe s takim zagonom stopimo nasproti. CiniÄ?en lik iz popularne TV serije je v neki epizodi dejal: ÂťLjudje se ne spreminjamo. Vsaj ne na naÄ?in, da bi res kaj pomenilo.ÂŤ NajbrĹž bi rekel tudi, da bo veÄ?ina, ki se je 1. januarja lotila sprememb, kmalu izgubila navduĹĄenje ter Ä?ez noÄ? ali postopoma odnehala. VeÄ?ina bo verjetno res, nekaterim pa bo mogoÄ?e uspelo. Katerim? Tistim, ki so dobro naÄ?rtovali (ker je naÄ?rtovanje najboljĹĄa formula za uspeh) in se bodo naÄ?rta dosledno drĹžali? Tistim, ki bodo uporabili popularni recept razbijanja starih in ustvarjanja novih vzorcev razmiĹĄljanja in ravnanja v 21-dnevnem obdobju intenzivnega ponavljanja novih manter in zavestnega zavraÄ?anja starih? Tistim, ki bodo bolj zaupali doktrini postopnega in poÄ?asnega otresanja starega in sprejemanja novega?

Ali tistim, ki bodo uporabili dobro staro metodo korenÄ?ka in palice? Znanost ponuja mnoge moĹžnosti, a nobena ni univerzalna in brez pomanjkljivosti, ker je pri vsaki kljuÄ?en Ä?loveĹĄki faktor. Zato se spremembe, pa naj bodo v naÄ?inu prehranjevanja, v odnosu do drugih, v dnevnih rutinah ali Ä?emerkoli Ĺže – verjetno lahko posreÄ?ijo le tistim, ki jih delajo sami na sebi in zaradi sebe ter zato, ker si jih res Ĺželijo in so zanje pripravljeni Ĺžrtvovati, kar so do sedaj bili.

To namreÄ? pomeni in hkrati zahteva sprememba – odreÄ?i se staremu in se potruditi za novo. đ&#x;”˛

Naj bo vsaj tako kot leto 2018 Barbara Mumelj iz Ĺ martnega ob Paki: ÂťPreteklo leto je bilo zame kar pestro. Zapolnilo ga je polno dogodkov, predvsem praznovanj raznih okroglih obletnic. Pestro je bilo tudi na delovnem mestu na KliniÄ?nem centru v Ljubljani, kjer smo medicinske sestre prav tako zelo obremenjene kot v drugih bolniĹĄnicah. Sem tudi Ä?lanica odbora vaĹĄke skupnosti Slatina in Konjerejskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki, s katerim je bilo potrebno sodelovati na raznih akcijah.

Za leto 2019, v katero smo stopili pred nekaj dnevi, nimam posebnih naÄ?rtov. Cilje oblikujem bolj sproti, glede na priloĹžnosti in moĹžnosti. Si pa Ĺželim, da bi bilo vsaj takĹĄno kot minulo: kolikor toliko uspeĹĄno in zdravo.ÂŤ

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

4. januarja 2019

Na krilih uspehov gradimo prihodnost Ĺ martno ob Paki, 26. decembra

SreÄ?anje starejĹĄih krajanov Velenje – Decembra so se v gostiĹĄÄ?u Verdelj v Ĺ aleku na sreÄ?anju zbrali starejĹĄi krajni KS Ĺ alek, ki so stari nad 70 let. V kraju je takĹĄnih Ĺže nekaj veÄ? kot sto, na sreÄ?anju pa se jih je zbrala veÄ? kot polovica, ki je preĹživela skupaj nekaj prijetnih ur.

Pozdravil jih je predsednik KS Ĺ alek Rafael GorĹĄek, za kulturni program pa so poskrbeli glasbeni nadobudneĹži z osnove ĹĄole Ĺ alek, ki so priÄ?arali lep boĹžiÄ?ni glasbeni program. Po pogostitvi je obiskovalce zabaval zvok harmonike, za kar je poskrbel Peter PostruĹžin. Dogodek ima v KS Ĺže dolgoletno tradicijo. đ&#x;”˛

Dejan Jan

Predavanja za bodoÄ?e starĹĄe tudi letos Celje – Na GinekoloĹĄko-porodniĹĄkem oddelku SploĹĄne bolniĹĄnice Celje so na zaÄ?etku lanskega leta zaÄ?eli brezplaÄ?na predavanja za noseÄ?nice in njihove partnerje. Z njimi je Ĺželelo zdravstveno osebje oddelka vzpostaviti neposredno komunikacijo z bodoÄ?imi starĹĄi, v katerih bi ti dobili odgovore na ĹĄtevilna, vÄ?asih zelo kompleksna in raznovrstna vpraĹĄanja o noseÄ?nosti, porodu, negi in oskrbi novorojenÄ?ka. S tem – menijo – je mogoÄ?e zmanjĹĄati strah pred porodom, uskladiti priÄ?akovanja z realnimi moĹžnostmi in mlade starĹĄe z informacijami pripraviti na izkuĹĄnjo, ki je pred njimi. NoseÄ?nice in njihovi partnerji so predavanja, ki jih izvajajo ginekologi, pediatri, diplomirane babice, medicinske sestre in anesteziologi, zelo dobro sprejeli. Poleg tega, da so dobro obiskana, so tudi povratne informacije ob koncu sreÄ?anj tako pozitivne, da so se v bolniĹĄnici odloÄ?ili za nadaljevanje predavanj tudi v letu 2019. Predavanja bodo potekal naÄ?eloma vsak drugi in Ä?etrti teden v mesecu, ob sredah od 14.15 do 18. ure. đ&#x;”˛

Mag. Milena Brusnjak, ravnateljica Vrtca Ĺ oĹĄtanj: ÂťPri nas je bilo vse leto pestro. Dogajale so se mnoge aktivnosti, ki so pripomogle k temu, da vrtec Ĺživi kot kraj veselja, optimizma in doĹživetij.

Posebej sem ponosna na knjigo z naslovom Gozd in inteligenca narave, ki je plod strokovnega dela in truda vseh vzgojiteljic Vrtca Ĺ oĹĄtanj. Po slovenskih vrtcih se Ĺže ĹĄirijo informacije o tem, kako Ä?udovito didaktiÄ?no gradivo je to.

Tudi v prihodnje bomo v vrtec, tako kot smo doslej, z radostjo in odprtim srcem sprejemali otroke. Vsem v novem letu Ĺželim veliko optimizma, poguma in Ĺživljenjske energije.ÂŤ

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

Veselite se Ĺživljenja!

krilih graditi prihodnost. Enako velja za obÄ?ino. ÂťNi res, da domovina pripada le eni stranki, je pa res, da jo imamo premalo radi, da smo premalokrat ponosni na uspehe. Tudi z majhnimi koraki prispevamo k temu, da nam bo jutri vsem lepĹĄe,ÂŤ je sklenil Janko KopuĹĄar.

Poleg domaÄ?ega zbora so za prazniÄ?no razpoloĹženje z odliÄ?nim petjem poskrbele Ä?lanice vokalne skupine Cvetke iz Ĺ entilja pri Velenju.

Andrej JuriÄ?, Lokovica: ÂťV letu 2018 je bilo veliko veselih in lepih trenutkov in teĹžko bi izloÄ?il samo enega. ÄŒe se zna Ä?lovek veseliti Ĺživljenja, na svet gledati s pozitivne plati, potem je tako. To bi priporoÄ?il vsem, zaĹželel pa veliko zdravja. ÄŒe bo moje leto 2019 takĹĄno, kot je bilo to, ki se je izteklo, bom povsem zadovoljen.ÂŤ đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Ĺ martno ob Paki – Zadnji Ä?etrtek v letu 2018 je potekala v Lutkovnem gledaliĹĄÄ?u v Ljubljani prireditev, na kateri sta Zveza prijateljev mladine Slovenije in zasebni zavod za informiranje in izobraĹževanje ÄŒasoris oziroma njegov spletni Ä?asopis razglasila Faco leta 2018. Gre za akcijo, v kateri so Âťpoiskali, prepoznali in nagradili otroke, ki izstopajo po posebnem talentu in so navdih mladim in starejĹĄim.ÂŤ Med nominiranci je bil tudi Oskar Hudolin, uÄ?enec osnovne ĹĄole bratov Letonja Ĺ martno ob Paki. Bil je Faca meseca oktobra, ko se je posebno komisija spraĹĄevala, zakaj je igra fortnike tako priljubljena med otroki. Kot so zapisali v obrazloĹžitvi za izbor, jo je znal Oskar predstaviti tako, da je pomiril vsaj nekaj starĹĄev.

Sprejeli jih bodo z radostjo in odprtim srcem

Na odru so gostitelji in gostje zapeli nekaj pesmi skupaj in poskrbeli za prazniÄ?no razpoloĹženje.

tp

Oskar Hudolin med kandidati za Faco leta 2018

đ&#x;”˛

– V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki Ĺže vrsto let zaznamujejo dan samostojnosti in enotnosti z boĹžiÄ?nonovoletnim koncertom, ki ga pripravlja v dvorani tamkajĹĄnjega kulturnega doma domaÄ?i meĹĄani pevski zbor. Tudi letos je bilo tako, koncert pa je bil 25. po vrsti.

Slavnostni govornik – Ĺžupan Janko KopuĹĄar – je med drugim dejal, da se 26. decembra spominjamo dne, ko smo se Slovenci odloÄ?ili Ĺživeti v samostojni drĹžavi. Modri in pogumni so bili takratni voditelji skupnosti, ko so uvrstili plebiscit v zadnjih dneh leta, v dneh, ko smo pomirjeni, ko si vzamemo veÄ? Ä?asa eden za drugega in za razmislek, kako naprej. Âť26. decembra pred 28 leti so razglasili rezultate plebiscita. Slednjega ne doĹživi vsaka generacija. NaĹĄa je dobila to priloĹžnost in jo izkoristila. V letih samostojnosti drĹžave se je zgodilo veliko uspehov, priloĹžnosti, bile so grenke in lepe izkuĹĄnje.

Prevladovala je pozitivna energija. Ta naj prevladuje ĹĄe danes,ÂŤ je med drugim menil KopuĹĄar.

Kot je ĹĄe dodal, si nikoli nismo predstavljali, da se bomo v vstopu v EU sreÄ?evali z bodeÄ?o Ĺžico, ograjami, ovirami. Morda so te tudi v naĹĄih srcih, glavah. Vsak zase in vsi skupaj lahko z njihovo odstranitvijo poskrbimo, da nam bo v prihodnje bolje.

Tudi na uspehe, ki jih v letih samostojne drĹžave ni bilo malo, ne velja pozabiti, ampak na njihovih

tp

S trdnim korakom in dobro voljo v novo leto Bo (ĹĄe) boljĹĄe – Ĺ˝ivahen stoletnik – Dobrodelna tovarna – Avtobus zamuja – Sadike za malÄ?ke Se ĹĄe spomnite tiste pesmi z refrenom: Saj po novem letu boljĹĄe bo.

Gotovo se je in verjetno bi bili veseli, Ä?e bi se ta refren tudi tokrat izpolnil. Ĺ e posebej zato, ker nekateri Ĺže Ä?rnogledo napovedujejo, da se obdobje debelih krav konÄ?uje. Na to so mnogi opozarjali Ĺže ob Ĺželjah po veÄ?anju plaÄ? – tako v javnem sektorju kot morda nekateri ĹĄe glasneje tudi v zasebnem. Treba naj bi bilo paÄ? misliti na zaloge, da nas nova kriza ne bi preveÄ? presenetila. Upajmo, da Ä?e Ĺže bo kakĹĄno poslabĹĄanje, da to ne bo prehudo. Na sreÄ?o s(m)o z raznimi ÂťtelovadbamiÂŤ vsaj dosegli, da nas ni in menda kmalu tudi ne bo udaril kakĹĄen stavkovni val.

Na ÂťnormalnemÂŤ gospodarskem okolju temelji tudi srednjeroÄ?ni poslovni naÄ?rt zreĹĄke druĹžbe Unior. Sprejeli so ga prejĹĄnji mesec, Âťna praguÂŤ 100-letnice delovanja druĹžbe, ki jo bodo proslavili to leto.

Unior je zdaj evropsko (svetovno) znan predvsem po izdelkih za avtomobilsko industrijo, in to za najprestiĹžnejĹĄe znamke. Pred sto leti je kot Ĺ tajerska Ĺželezoindustrijska druĹžba delal navadno orodje, Ĺže pred zadnjo svetovno vojno pa je kovaĹĄki obrat Ĺ tajerska ZreÄ?e zaposloval 250 ljudi, kovali so kmetijsko in gozdarsko orodje ter orodje za razliÄ?ne obrti. V 70. letih so ÂťposegliÂŤ ĹĄe v turizem. Zrasla sta klimatsko-smuÄ?arski center na Rogli ter Terme v samih ZreÄ?ah. Drzen je tudi naÄ?rt, ki so ga zastavili do leta 2022, saj naÄ?rtujejo poveÄ?anje vsek kazalcev poslovanja.

Ene tovarne se krepijo, druge zapirajo. Tako so pred dnevi eno tovarno zaprli tudi v Celju. In to tovarno posebne vrste – zaprli so jo le za eno leto. Gre za BoĹžiÄ?kovo tovarno daril, edino tovrstno tovarno v drĹžavi, ki je v Planetu TuĹĄ v Celju v predprazniÄ?nih dneh delovala Ĺže Ä?etrto leto. Pripravlja jo humanitarno druĹĄtvo Enostavno pomagam. ÂťDelavciÂŤ pa so dobri obiskovalci, ki so pripravljeni obdariti otroke socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin iz ĹĄirĹĄe celjske regije. Letos so zbrali darila za veÄ? kot tisoÄ? otrok. V akciji je sodelovalo veliko prostovoljcev, pri razdeljevanju so jim letos priskoÄ?ili na pomoÄ? tudi gasilci.

Ni pa uspel BoĹžiÄ?ek lani Celjanom ÂťprinestiÂŤ vsaj prvih zaÄ?etkov mestnih avtobusnih prevozov. Po optimistiÄ?ni varianti naj bi odprli vsaj

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

krajĹĄo linijo, pa se ni izĹĄlo. Ob trasi mestnega avtobusa ĹĄe vedno urejajo postajaliĹĄÄ?a, Ä?e bo ĹĄlo vse po sreÄ?i, bo ta z evropskim denarjem podprt projekt zaĹživel vendarle ĹĄe ta mesec. Ker bodo avtobusi vozili na plin, se Celjanom zaradi tega ni bati ĹĄe veÄ?jega onesnaĹževanja okolja. ÂťÄŒistejĹĄaÂŤ vozila naj bi v prihodnje vozili tudi taksisti. Nasploh naj bi letos v kneĹžjem mestu uvedli veÄ? reda tudi med tovrstno sluĹžbo.

PritoĹžbe nad njo se vleÄ?ejo Ĺže dolgo Ä?asa. Nejevoljni so potniki, nejevoljni pa so tudi taksisti, saj v mestu zanje ni primernih mest. Zato se nekaterim zdi kar Ä?udeĹžno, da naj bi vse to uredili na hitro. In to tako, da bi bili zadovoljni obe strani. In ĹĄe obÄ?ina.

V svojevrstni prenovi so tudi v Ĺ marju pri JelĹĄah. TamkajĹĄnjo osrednjo cerkev Marijinega vnebovzetja so zaÄ?asno za bogosluĹžje odprli le med b oĹžiÄ?em in naslednjo nedeljo, sicer pa je zaradi temeljite obnove zaprta Ĺže vse od sredine leta 2017. Okoli 800 let staro cerkev bodo temeljito obnovili, med deli so naleteli tudi na nekatere nepoznane zanimivosti. Pod oboki so naĹĄli 400 let stare freske, ki jih bodo seveda obnovili. Celotna obnovitvena dela naj bi trajala ĹĄe dobro leto. V Ĺ marju torej obnavljajo staro cerkev, v Novi Cerkvi pa so Ĺže konÄ?ali prenovo stavbe v srediĹĄÄ?u kraja. Stavba, ki je spomeniĹĄko zaĹĄÄ?itena, je Ĺže oĹživela, saj so se prvi stanovalci vanjo Ĺže vselili.

Ni pa bilo v prazniÄ?nih dneh povsod le lepo in veselo. Na Rogli so se malo pred prazniki sicer veselili odprtja povsem obnovljenega istoimenskega hotela, a pred dnevi je pri njih zagorelo v lesenem prizidku gostinskega objekta na MaĹĄin Ĺžagi. Na sreÄ?o to ni bila resna ovira za nemoteno smuÄ?anje na bliĹžnji smuÄ?arski progi. Takoj pa so se tudi lotili saniranja in ureditve tega pomoĹžnega objekta.

Pa ĹĄe to: Kozjansko je znano po tradicionalnih sortah jabolk in hruĹĄk, taki nasadi naj bi se ĹĄe poveÄ?ali. Za koliko – to je odvisno tudi od pridnosti mladih starĹĄev. ObÄ?ina se je namreÄ? odloÄ?ila, da bo mladim druĹžinam ob rojstvu otroka razen 200 evrov Âťdenarne spodbudeÂŤ podarila tudi sadiko jablane ali hruĹĄke. Na letoĹĄnjem sreÄ?anju mladih druĹžin so jih podelili Ĺže 27.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2019, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

3

AKTUALNO

4. januarja 2019

Veselo in sreÄ?no v novo leto 2019!

V Velenju je za zabavo skrbela skupina Mambo Kings

Tik pred polnoÄ?jo se je skupini Mamgo Kings, ki je skrbela za zabavo, pridruĹžil Ĺžupan Bojan KontiÄ? in skupaj z navduĹĄeno mnoĹžico odĹĄteval zadnje sekunde lanskega leta.

Velenje znova veliko naloĹžb in pomemben jubilej – mesto Velenje bo staro 60 let. Ĺ e dolgo v noÄ? so se obÄ?ani veselili s skupino Mamgo Kings.

Veselo in razigrano je bilo tudi v Ĺ oĹĄtanju, kjer je za dobro razpoloĹženje skrbel ansambel Stil.

Zbrane sta pozdravila Ĺžupan

Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Skoka v novo leto sta bila na Titovem trgu v Velenju in na Trgu svobode v Ĺ oĹĄtanju vesela in razigrana. Veliki mnoĹžici sta se brezskrbno zabavali in prepustili prijateljskemu razpoloĹženju. Samo Ĺželimo si, da bi bilo tako veselih dni v letu, ki se je komaj zaÄ?elo, Ä?im veÄ? in da bi znali tako druĹžno in dobre volje, kar najveÄ?krat preĹživljati prosti Ä?as.

V Velenju se je tudi tokrat silvestrovanje zaÄ?elo z otroĹĄko prireditvijo, na kateri so se mladi poslovili od dedka Mraza, z njim ĹĄe zadnjiÄ? zarajali in seveda tudi dobili tiste najbolj sladke bombonÄ?ke, ki jih deli samo dobri moĹž. Slovo je bilo prisrÄ?no in mnoĹžiÄ?no obiskano.

Veliko silvestrovanje, v Velenju Ĺže devetindvajseto na prostem, se je zaÄ?elo ob 22. uri. Titov trg se je iz minute v minuto bolj pol-

nil, stopnjevalo se je razpoloĹženje, ki je viĹĄek seveda doseglo okoli polnoÄ?i, ko je obÄ?ane pozdravil tudi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?. Skupaj so odĹĄtevali zadnje sekunde leta in navduĹĄeni in polni priÄ?akovanj pozdravili novega. SreÄ?en je bil tudi Ĺžupan, ko je gledal pred sabo tolikĹĄno mnoĹžico veselih obÄ?anov. ZaĹželel jim je sreÄ?no leto, veliko medsebojnega razumevanja, strpnosti in sodelovanja. OptimistiÄ?no se je zazrl v novo leto, v katerem Ä?aka Mestno obÄ?ino

Darko Menih, ki jim je zaĹželel Ä?im veÄ? razumevanja, strpnosti, spoĹĄtovanja in sodelovanja ter

predsednica krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj, UrĹĄka Kurnik, ki je v imenu organizatorjev obljubila,

da bo silvestrovanje v Ĺ oĹĄtanju potekalo ĹĄe vsaj ĹĄtiri leta. đ&#x;”˛

mz

Otroci so navduĹĄeno ĹĄe zadnjiÄ? v letu 2018 pozdravili dedka Mraza in se veselili z njim.

Ĺ oĹĄtanjÄ?ane je zabaval ansambel Stil

V Ĺ oĹĄtanju sta zbrane pozdravila Ĺžupan Darko Menih in predsednica krajevne skupnosti Ĺ oĹĄtanj UrĹĄka Kurnik.

ÄŒaka jih veliko izzivov Tretji Pozdrav novemu letu privabil ĹĄe veÄ? obÄ?anov obÄ?ine Ĺ martno ob Paki – Naj osebnost leta 2018 Ivan Koren, rejnik in ata Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 1. januarja 2019 – Naj bo sreÄ?no, predvsem

pa zdravo so bile najpogosteje izreÄ?ene besede ob stisku rok udeleĹžencev prireditve Pozdrav novemu letu na ploĹĄÄ?adi za HiĹĄo mladih v Ĺ martnem ob Paki.

TretjiÄ? zapored jo je opoldan na novega leta dan pripravil tamkajĹĄnji javni zavod Mladinski center v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Ob tej priloĹžnosti so obiskovalci prireditve lahko ÂťosveĹžiliÂŤ spomin na dogodke, ki so najbolj zaznamovali leto 2018 v ĹĄmarĹĄki obÄ?ini. V kroniki jih je strnil Franc KaÄ?iÄ?nik – Anti. TamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar se je v nagovoru zbranim zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da je bilo leto 2018 za lokalno skupnost uspeĹĄno in v katerem se je zvrstilo veliko dogodkov. ÂťZa nami je najdaljĹĄa noÄ? v

Tudi lepo, prav spomladansko vreme je pripomoglo k veÄ?ji udeleĹžbi na prireditvi

Ivanu Korenu – naj osebnosti leta 2018 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki – je zroÄ?il spominsko darilo Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

letu, noÄ?, po kateri se zaÄ?ne Ä?as uresniÄ?evanja priÄ?akovanj. Vsak med nami jih ima, ima jih tudi obÄ?ina. ÄŒaka nas mnogo izzivov.

Zahtevali bodo veliko dela, znanja, odrekanja, potreben bo tudi kanÄ?ek sreÄ?e. Verjamem, da bo-

mo obÄ?inska uprava ter svetniki vlekli voz v pravo smer do ciljev, ki vodijo v boljĹĄe Ĺživljenje in pomenijo uresniÄ?itev danih obljub na lanskih lokalnih volitvah.ÂŤ KopuĹĄar je ĹĄe menil, da lahko k zagotavljanju boljĹĄih pogojev in

uresniÄ?evanju potreb prispeva tudi vsak posameznik na svojem podroÄ?ju. Vsem je zaĹželel vse dobro v novem letu.

TretjiÄ? zapored so na prireditvi razglasili tudi naj osebnost preteklega leta v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki. Na razpis so prispeli trije predlogi, in sicer za predsednico ĹĄmarĹĄkega meĹĄanega pevskega zbora Mojco Polak RoĹžiÄ?, za najemnika doma na gori Oljki Berto in AleĹĄa Urlep ter za rejnika Ivana Korena iz ReÄ?ice ob Paki. ObÄ?ani so glasovali s kuponi, objavljenimi v obÄ?inskem gla-

silu Ĺ OP in po elektronski poĹĄti.

Tokrat so se odzvali precej bolje kot lani. Na 235 izpolnjenih kuponih je bilo najveÄ?krat zapisano ime Ivana Korena. Koren se je na seznamu dosedanjih prejemnic tega naziva pridruĹžil alpski smuÄ?arki Ani Drev ter predsednici ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Mojci Praprotnik. ÂťPriznanje me je zelo presenetilo. Hvala vsem, ki ste glasovali zame,ÂŤ je ganjen dejal ob prejemu kristalne vaze, ki mu jo je izroÄ?il Janko KopuĹĄar.

Prireditev, ki so jo tudi tokrat

popestrili godbeniki veterani Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje, vsako leto privabi veÄ? obÄ?anov. LetoĹĄnji obisk je organizatorje nekoliko presenetil. Kljub temu, da so kupili 200 kozarcev za penino (za Ä?etrtino veÄ? veÄ? kot minula leta), so nekateri udeleĹženci ostali brez spomina na letoĹĄnjo prireditev. Organizatorji so obljubili, da bodo kozarec dobili nekoliko kasneje. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

4. januarja 2019

V novo leto z novim tehniÄ?nim pravilnikom

Trendi zahtevajo nenehno izobraĹževanje

2. januarja je PUP Saubermacher odvoz meĹĄanih komunalnih odpadkov in meĹĄane embalaĹže, skladno z novim tehniÄ?nim pravilnikom za stanovanjske hiĹĄe uvedel na tri tedne – V blokovni gradnji ostaja po starem

Zdravstveno stanje Ĺživali v Ĺ aleĹĄki dolini ne odstopa od slovenskega povpreÄ?ja – S preselitvijo iz Ĺ oĹĄtanja v Velenje bliĹže lastnikom hiĹĄnih ljubljencev

Milena KrstiÄ? – Planinc

Tako kot v zaÄ?etku minulega Po podatkih ĹĄtevilo malih Ĺžileta bo imelo tudi v zaÄ?etku levali v Sloveniji naraĹĄÄ?a. Je trend ta 2019 deset zaposlenih na Veprisoten tudi v Ĺ aleĹĄki dolini? terini Velenje polne roke dela ÂťJe. Ĺ e bolj smo ga zaznali po s cepljenjem Ĺživali proti bolepreselitvi iz Ĺ oĹĄtanja v Velenje. zni modrikastega jezika. ÂťCeVeÄ?jega ĹĄtevila pacientov v napljenje zahteva precej Ä?asa, poĹĄi ambulanti smo veseli tudi zacepiti je treba govedo in ovce, to, ker potrjuje pravilnost odnekatere celo dvakrat. Po oceloÄ?itve prihoda v Velenje. Tuni je v Ĺ aleĹĄki dolini od di tako smo se Ĺžele9 do 10 tisoÄ? glav goli pribliĹžati njihovim vedi, ovc in koz pa od lastnikom. NajbrĹž 1.500 do 2.000,ÂŤ pravi pa ni niÄ? posebnega direktor Veterine Veleto, kar opaĹžajo vetenje Tomo WankmĂźller rinarji drugod po drin nadaljuje. ÂťPri tem Ĺžavi: da se ob boleznova priÄ?akujemo pozni hiĹĄnega ljubljenmoÄ? in sodelovanje laca precej zmanjĹĄajo stnikov Ĺživali, ostale, ki entuziazem, volja, bodo potrebovali veteĹželja njihovih lastnirinarske storitve v tem kov po tem, da ostaÄ?asu, pa prosimo za ranejo Ĺživali v druĹžini. zumevanje. V tem Ä?asu Je pa treba priznati, se namreÄ? teĹžje odzivada je zapuĹĄÄ?enih, zamo na ostale potrebe, vrĹženih Ĺživali zaradi ker vse sile namenjazagotavljanja sledljimo Ä?imprejĹĄnjemu dovosti manj v primerkonÄ?anju cepljenja.ÂŤ K Tomo WankmĂźller: ÂťBolj ko so Ĺživali obremenjene, javi s preteklimi leti. temu jih zavezuje tudi veÄ?je teĹžave so pri njihovi reprodukciji.ÂŤ Poleg tega pri tistih, uredba, ki doloÄ?a, do ki prihajajo na veterikdaj morajo akcijo konÄ?ati. kakĹĄne teĹžave pri porodih. Pri no ob pojavu bolezenskih znaSicer pa je bilo leto 2018 za konjih prevladujejo ĹĄportni, kjer kov hiĹĄnih ljubljencev, opaĹžamo Veterino Velenje, pravi sogovor- pa zaznavajo veÄ? poĹĄkodb, po- vse bolj spoĹĄtljivo skrb zanje. To nik, glede zdravja Ĺživali, oseme- trebnih je tudi veÄ? kirurĹĄkih po- nam narekuje potrebo po stalnjevanja kar turbulentno. V ne- segov. ÂťSeveda ne moremo mi- nem izobraĹževanju, da lahko katerih obdobjih so imeli toliko mo teĹžave pri reprodukciji veli- sledimo stroki in trendom.ÂŤ dela, da so ga komajda zmogli, kih Ĺživali. Tudi zanje pri kravah Posebnosti v letu 2019 ne so bila pa tudi obdobja, ko je prevladuje med vzroki njihova predvidevajo. Poleg uteÄ?enih bilo tega manj, kot bi ga lahko preobremenjenost ali stres, pri aktivnosti (oznaÄ?evanje psov opravili. konjih slabĹĄa krma. SlabĹĄe kli- in cepljenje proti steklini, bolematske razmere Ä?ez leto vpliva- zni modrikastega jezika ‌) si jo na njeno kakovost, temu pri- bodo prizadevali za ĹĄe veÄ? stroIntenzivna proizvodnja merni so rezultati osemenjeva- kovnega izobraĹževanja, da bovpliva na zdravje Ĺživali Zdravstveno stanje Ĺživali v Ĺ a- nja, zaradi katerih je prisotna do lahko strankam ponudili ĹĄe leĹĄki dolini, zagotavlja Wank- slaba volja pri lastnikih.ÂŤ Pri kakĹĄno storitev veÄ?, kot so jo v mĂźller, ne odstopa bistveno od malih Ĺživalih so stalnica teĹžave preteklem letu. Predvidevajo ĹĄe slovenskega povpreÄ?ja. Lastni- pri porodih, poĹĄkodbe in zlomi. posodobitev nekatere opreme. đ&#x;”˛ ki velikih Ĺživali jih najpogosteje Nekatere poĹĄkodbe zdravijo sapokliÄ?ejo zaradi teĹžav pri poro- mi, ostale poĹĄiljajo v referenÄ?ne dih in po njih ter pri presnovnih ambulante ter klinike.

Velenje, Mozirje – V PUP Saubermacherju, kjer storitve obvezne javne gospodarske sluĹžbe ravnanja z odpadki opravljajo za blizu 53 tisoÄ? obÄ?ank in obÄ?anov v osmih obÄ?inah (Velenju, Ĺ oĹĄtanju, Ĺ martnem ob Paki, Nazarjah, Gornjem Gradu, Ljubnem ob Savinji, LuÄ?ah in SolÄ?avi), pravijo, da smo na dobri poti do ciljev, ki so postavljeni.

Rezultati bodo objavljeni prihodnje leto, ko bo tudi vse seĹĄteto, a prve ocene so spodbudne.

Prvi cilj, ki ga je potrebno izpolniti na drĹžavni ravni, je, da do leta 2020 loÄ?eno zberemo 50 odstotkov frakcij. Ta cilj v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini Ĺže dosegamo. ÂťTeĹžave pa se ĹĄe vedno pojavljajo pri Ä?istosti frakcij in oddaji frakcij v prave zabojnike,ÂŤ pravi ekotehnologija Alenka Centrih Ocepek. Po evropskih direktivah sledimo dvema ciljema: do leta 2030 loÄ?eno zbrati 80 odstotkov frakcij, do leta 2035, pa bo lahko meĹĄanih komunalnih odpadkov samo ĹĄe 10 odstotkov. To bo najbrĹž trd oreh, a ne neizvedljiv,ÂŤ pravi.

Spreminja se frekvenca odvozov

ÂťZaradi izpolnjevanja zahtev nove zakonodaje smo pripravili tehniÄ?ni pravilnik. V njem smo upoĹĄtevali predlagane minimalne standarde ravnanja z odpadki glede na Uredbo o obvezni obÄ?inski gospodarski javni sluĹžbi zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga v praksi zaÄ?nemo izvajati od novega leta naprej.ÂŤ Nov tehniÄ?ni pravilnik uvaja frekvence odvozov meĹĄanih komunalnih odpadkov (Ä?rn zabojnik) v

hiĹĄah namesto dosedanjih 14 dni na tri tedne, odvoz meĹĄane embalaĹže (rumen zabojnik) pa namesto enkrat na mesec na tri tedne. V blokovni gradnji se vsaj za zdaj frekvence odvozov ne bodo spreminjale, ostajajo take, kot so bile.

Brez plaÄ?ila do 300 kilogramov gradbenih odpadkov

Gradbeni odpadki, ker to niso komunalni odpadki, so plaÄ?ljivi. V Ĺ aleĹĄki dolini del tega bremena

nase prevzamejo ObÄ?ine. Tako bo tudi prihodnje leto, vendar samo do teĹže 300 kilogramov. Tisti, ki bo gradbene odpadke pripeljal v zbirni center, pa se bo moral tako kot doslej identificirati s poloĹžnico in osebnim dokumentom, ob zakljuÄ?ku oddaje bo podpisal tehtalni list. Za koliÄ?ine, veÄ?je od 300 kilogramov, bo dobil raÄ?un.

Vedeti pa je treba ĹĄe nekaj. Azbestni odpadki, ki so sicer gradbeni, so nevarni odpadki. Teh pa v PUP Saubermacherju po novem letu ne bodo veÄ? sprejemali brez plaÄ?ila, ampak bodo plaÄ?ljive vse koliÄ?ine. Tudi tiste do 300 kilogramov. đ&#x;”˛

Javna razgrnitev OPN-ja ReÄ?ica ob Savinji – V prostorih Medgen borze na ReÄ?ici ob Savinji bo od 3. do 18. januarja 2019 potekala javna razgrnitev sprememb in dopolnitev obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta (OPN).

Javna obravnava bo v sredo, 9. januarja, ob 16. uri.

Lokalna skupnost je pristopila k spremembam in dopolnitvam OPN-ja zato, ker so v obdobju po njegovi uveljavitvi pri upora-

Veseli se vsakega dne H a n i fa O s m i ć , Ĺ oĹĄtanj: ÂťV Ĺ oĹĄtanju Ĺživim Ĺže 35 let in tukaj sem sreÄ?na.

Veselim se vsakega dne posebej. Leto 2018 mi je prineslo veliko lepih trenutkov.

PresreÄ?na sem bila, ko so me v tajniĹĄtvu druĹžbe Esotech, kjer Ä?istim prostore, vpraĹĄali, koliko vnukov imam. Si lahko mislite, da so vsem petim, Ä?eprav nisem zaposlena neposredno pri njih, pripravili in podarili boĹžiÄ?na darila?

Od veselja in sreÄ?e sem se smejala in jokala obenem. Na vnuke sem zelo ponosna. LepĹĄajo mi vsakdan, ĹĄe posebej najmlajĹĄi, dve leti star Lovro.

Vsem Ĺželim v novem letu veliko zdravja. ÄŒe je zdravje, je Ä?lovek kos vsem tegobam, ki se postavijo predenj. Ĺ˝elim pa si tudi, da ne bi bila vse Ĺživljenje na minimalcu, da bi bil kak mesec vsaj kak evro, Ä?e Ĺže ne dva, Ä?ez.ÂŤ

bi naÄ?rta tako obÄ?ina kot mozirska upravna enota, projektanti in lastniki zemljiĹĄÄ? oziroma investitorji ugotovili nekatere nejasnosti, neusklajenosti ter nova dejstva, ki jih ob pripravi veljavnega OPN pristojni niso mogla đ&#x;”˛ tp upoĹĄtevati.â€

Tatjana PodgorĹĄek

boleznih. ÂťVzrok zanje je najpogosteje moÄ?an stres kot posledica genetsko pogojene intenzivne proizvodnje. Niso tako redki tudi kirurĹĄki posegi, takĹĄne in drugaÄ?ne poĹĄkodbe, zlomi, ki jih pri velikih Ĺživalih ne zdravimo, ampak gredo v zakol.ÂŤ Pri drobnici izvajajo bolj preventivne kot kurativne veterinarske ukrepe, tu in tam zabeleĹžijo ĹĄe

Bolezni malih Ĺživali lastnikom jemljejo voljo

Prvo, a zagotovo ne zadnje druĹženje Ĺ martno ob Paki, od 20. do 22. decembra – DruĹĄtvo vinogradnikov Ĺ martno ob Paki je v Martinovi vasi ob tamkajĹĄnji ĹželezniĹĄki postaji pripravilo prireditev z naslovom PrazniÄ?no druĹženje z vinogradniki.

Ciljev prireditve je bilo veÄ?: druĹženje obÄ?anov, promocija vin Ä?lanov druĹĄtva ter popestritev dogajanja v vasi, ki je obiÄ?ajno v zadnjem mesecu leta samevala. ÂťDruĹženje je uspelo. Menim, da smo vse cilje dosegli. Na to smo upali, ko smo se za prireditev Ä?lani upravnega odbora druĹĄtva, ki smo delali kot ekipa, odloÄ?ali. SplaÄ?alo se je potruditi.

Dokazali smo, da Ä?e vloĹžiĹĄ trud, pozitivno energijo, so cilji dosegljivi,ÂŤ je strnila oceno prireditve predsednica ĹĄmarĹĄkega druĹĄtva vinogradnikov Mojca Praprotnik.

Organizatorji so veseli spodbudnega odziva obÄ?anov, obÄ?ank ter obiskovalcev od drugod. Vsi so pohvalili prireditev in okrasitev Martinove vasi, za kar je poskrbela cvetliÄ?arka Karmen Horvat, jelenÄ?ke je

V Martinovi vasi je bilo res veselo in pravljiÄ?no.

izdelal Sandi Ocepek. Za prazniÄ?no razpoloĹženje so poleg organizatorjev poskrbeli ĹĄe ĹĄtevilni domaÄ?i mladi glasbeniki, kulturni ustvarjalci, otroci iz tamkajĹĄnjih vrtcev Bambi ter SonÄ?ek in uÄ?enci ĹĄmar-

ĹĄke osnovne ĹĄole. Tudi ponudniki na stojnicah ter lokalni obrtniki, pravi sogovornica, so pripomogli k uspeĹĄni izvedbi prireditve. ÂťKar smo ugotovili kot pomanjkljivost, jo bomo prihodnjiÄ? odpravili. Bi-

lo je paÄ? prviÄ?, a zagotovo ne zadnjiÄ?,ÂŤ je ĹĄe dejala Mojca Praprotnik ter se zahvalila vsem, ki so jim pri organizaciji in izvedbi dogodka stali ob strani. đ&#x;”˛

Tp

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2019, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

4. januarja 2019

Rastejo po ĹĄtevilu Ä?lanov in finanÄ?nih rezultatih

GOSPODARSKE novice Banka zniĹžala napovedi rasti Banka Slovenije je kar obÄ?utno zniĹžala napoved rasti slovenskega gospodarstva. Lanska rast bo predvidoma dosegla 4,2 odstotka, letoĹĄnja bo 3,4 odstotka in leta 2020 tri odstotke. Pri 2,9 odstotka, naj bi ostala tudi leta 2021. Pred tem je Banka Slovenije priÄ?akovala ĹĄe 4,6-odstotno krepitev BDP v lanskem letu, 3,9-odstotno gospodarsko rast v 2019 in 3,4-odstotno poveÄ?anje gospodarske dejavnosti leta 2020. Tveganja za finanÄ?ni sistem, ki izhajajo z nepremiÄ?ninskega trga, naraĹĄÄ?ajo; na BS opozarjajo tudi na potroĹĄniĹĄka posojila in tveganja v mednarodnem okolju. Inflacija naj bi bila lani pri dveh odstotkih, letos okoli 2,2 odstotka, leta 2020 pa 2,3 odstotka.

Slovenija se bo lahko zadolĹžila za 2,1 milijarde Slovenija se bo v tem letu za financiranje drĹžavnega proraÄ?una lahko zadolĹžila v skupni viĹĄini 2,1 milijarde evrov, je doloÄ?ila vlada. DrĹžava namerava ob tem letos odplaÄ?ati za nekaj manj kot tri milijarde evrov glavnic. Ob predvideni zadolĹžitvi bo dolg drĹžavnega proraÄ?una konec leta znaĹĄal 28,3 milijarde evrov. To je 58,4 odstotka BDP, so izraÄ?unali na ministrstvu za finance. Dolg drĹžavnega proraÄ?una bi se tako zmanjĹĄal za 5,4 odstotne toÄ?ke BDP.

Cene stanovanj letijo v nebo V Sloveniji cene stanovanj, posebej v Ljubljani in turistiÄ?nih zahodnih krajih, letijo v nebo. Za veÄ?ino so postale povsem nedosegljive ali vsaj nesmiselno drage. Posredniki ob tem ugotavljajo, da je na trgu premalo nepremiÄ?nin, zato so cene zelo navite. Statistika sicer kaĹže, da ne gradimo tako malo. V primerjavi z predlanskim oktobrom so imele najveÄ?je rasti obsega gradbenih del Poljska (+19,4 odstotka), MadĹžarska (+18,5 odstotka) in Slovenija (+18,3 odstotka). Analitiki ocenjujejo, da se cene stanovanj v turistiÄ?no zanimivih krajih dvigujejo tudi zaradi spletne ponudbe na Airbnb.

Savine gume gredo dobro v promet Goodyear v Kranju naÄ?rtuje 94 milijonov evrov vredno naloĹžbo, s katero bo za pribliĹžno 25 odstotkov poveÄ?al zmogljivosti svoje kranjske tovarne. NaloĹžba, ki se bo zaÄ?ela januarja letos, bo omogoÄ?ala proizvodnjo do 1,8 milijona dodatnih pnevmatik in bo zagotovila okoli 160 novih delovnih mest. Od leta 1998 je mednarodna druĹžba Goodyear v razvoj svojega obrata v Sloveniji vloĹžila Ĺže veÄ? kot 270 milijonov evrov.

PriÄ?akovanja obrtnikov in podjetnikov v drĹžavi veÄ?ja od dejanj vlade – Dobro delo velenjske obmoÄ?ne zbornice – Seznam prednostnih nalog za leto 2019 praktiÄ?no nespremenjen Tatjana PodgorĹĄek

Obrtniki in podjetniki v drĹžavi so preko svoje stanovske organizacije – Obrtno-podjetniĹĄke zbornice – pogosto opozarjali na ĹĄtevilne pomanjkljivosti, ki zavirajo njihov razvoj in rast. Branko Meh, predsednik zbornice in hkrati vrĹĄilec dolĹžnosti predsednika ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje, pravi, da so bila njihova priÄ?akovanja v iztekajoÄ?em se letu veÄ?ja od dejanj tisti, ki imajo pri tem v rokah ĹĄkarje in platno, saj je bilo uresniÄ?enih zahtev zelo malo.

UresniÄ?enih malo zahtev

Prizadevali so si, pravi Meh, za zagotovitev normalnega poslovnega okolja, za sprejem zakonodaje, ki bo reĹĄila teĹžave v izobraĹževanju, zdravstvu, administraciji, ki bo zagotovila njihovim zaposlenim dostojne plaÄ?e. ÂťPri sedanjih obremenitvah obrtniki in podjetniki slednjega ne moremo udejanjiti. Na eni strani moramo zniĹževati cene storitev in izdelkov, na drugi drĹžava Ĺželi dvigniti prispevke in davke. Ĺ e vedno Ä?a-

Branko Meh: ÂťTako kot smo zaÄ?eli, bomo tudi nadaljevali, saj po rezultatih ugotavljamo, da je smer prava.ÂŤ

kamo na reĹĄitev najbolj izpostavljenih vpraĹĄanj. Res so se vmes zgodile drĹžavnozborske volitve in daljĹĄe sestavljanje slovenske vlade, a kljub temu. Smo pa veseli, da je sedanji predsednik vlade RS imenoval drĹžavnega sekretarja za malo gospodarstvo, Ä?eprav smo si Ĺželeli ministra, s katerim bomo v neposrednih stikih in s tem tudi do odgovornih za posamezna podroÄ?ja. Korak najprej lahko oznaÄ?imo tudi pogovor z ministrom za zdravje v doloÄ?ilih pravilnika o poklicnih boleznih. ÄŒe bomo nadaljevali tako, bo na-

ĹĄa skupna smer prava.ÂŤ Sicer pa sogovornik meni, da dela zbornica dobro in da njeni Ä?lani to tudi cenijo. V minulih ĹĄtirih letih so zbornico stabilizirali, prav tako zborniÄ?ni sistem.

Rastejo po finanÄ?nih kazalcih in po ĹĄtevilu Ä?lanov. Obrtno-podjetniĹĄka zbornica je s 25 tisoÄ? Ä?lani danes najmoÄ?nejĹĄa zbornica v drĹžavi. Samo od letoĹĄnjega januarja do decembra se je v njen sistem vkljuÄ?ilo na novo 1000 obrtnikov in podjetnikov. ÂťPredvsem smo aktivni pri izobraĹževanju, svetovanju ter zastopanju interesov obrtnikov ter podjetnikov, za kar je bila zbornica tudi ustanovljena.ÂŤ

Ĺ tevilo Ä?lanov raste tudi tu

Podobno kot za krovno organizacijo Meh ocenjuje tudi delo ObmoÄ?ne obrtno-podjetniĹĄke zbornice Velenje, ki se je v preteklih letih sreÄ?evala s precejĹĄnjimi kadrovskimi teĹžavami. Kot pravi sogovornik, je skupĹĄÄ?ina obmoÄ?ne zbornice odstavila prejĹĄnjega predsednika in ga imenovala za vrĹĄilca dolĹžnosti predsednika. Izvedli so doloÄ?ene poteze, ki so se pokazale za uÄ?inkovite. Ureditev nekaterih odprtih vpraĹĄanj iz preteklosti jih ĹĄe Ä?aka. ÂťSamo letos je obmoÄ?na zbornica pridobila 18 novih obrtnikov in pod-

jetnikov iz Ĺ aleĹĄke doline. Moram pohvaliti strokovno delavko Petro Avbreht, ki marljivo opravlja vlogo povezovalke obrtnikov in podjetnikov kot tudi izvajalke svetovanja, izobraĹževanja ter pomoÄ?i za laĹžje sooÄ?anje z izzivi, ki jih prinaĹĄa poslovni svet.

To je tisto, kar je naloga zbornic – delati v dobrobit njenih Ä?lanov in s tem tudi druĹžbe. Sploh ob takĹĄni podpori, kot ga ima malo gospodarstvo in obrtniĹĄtvo v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki.ÂŤ

ÄŒe se bomo posluĹĄali in sliĹĄali ...

Tako kot v podjetjih, gospodarskih druĹžbah so tudi na Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije opredelili prednostne naloge za prihodnje leto. K zahtevam po ureditvi zakonodaje, ki bo obrtnikom, podjetnikom omogoÄ?ala rast in razvoj, so na seznam uvrstili Ĺže dalj Ä?asa izraĹženo potrebo po reĹĄitvi regresnih zahtevkov, popravke pravilnika o poklicnih boleznih, ĹĄe glasneje bodo opozarjali na potrebo po odpravi nekaterih nepotrebnih birokratskih ovir ter zniĹžanju prispevkov za plaÄ?e, kar bo omogoÄ?ilo viĹĄje meseÄ?ne prejemke delavcev. Po poroÄ?ilu OECD-ja je Slovenija druga drĹžava v EU z najbolj obremenjeno plaÄ?o s prispevki. ÂťÄŒe se bomo posluĹĄali in sliĹĄali, bo ĹĄlo vsem dobro,ÂŤ je ĹĄe dejal Branko Meh. đ&#x;”˛

Izpuste je treba zniĹžati Po napetih pogajanjih so se pogajalci Evropskega parlamenta in drĹžav Ä?lanic dogovorili, da je treba izpuste ogljikovega dioksida iz novih avtomobilov v EU do leta 2030 zniĹžati za 37,5 odstotka glede na leto 2020. Iz zdruĹženja nemĹĄke avtomobilske industrije VDA so sicer Ĺže sporoÄ?ili, da cilji do leta 2030 niso realni. V zdruĹženju so tudi izpostavili, da bo dogovor oslabil poloĹžaj Evrope na avtomobilskem trgu in ogrozil mnoga delovna mesta. Politiki vseeno vztrajajo pri napovedani ĹĄtevilki.

Mega M z novo ponudbo Mega M, je skupaj UniqCast in proizvajalcem televizij Phillips nominiran za TV aplikacijo z najboljĹĄo uporabniĹĄko izkuĹĄnjo.

Podjetje Mega M, ki je ponudnik tako fiksne kot mobilne telefonije, je zaÄ?el ponujati Premium TV storitev na televizijah Phillips. S tem uporabnik ne potrebuje kot do sedaj, dodatne naprave in kable v svoji dnevni sobi, marveÄ? je naprava Ĺže del same televizije.

KljuÄ?nega pomena je enostaven in uporabniku prijazen grafiÄ?ni vmesnik, ki omogoÄ?a hitro menjavanje TV kanalov, gledanje TV vsebin za nazaj ter izbiro drugih TV vsebin. đ&#x;”˛

mz

EDavki na mobilni aplikaciji Informacijski sistem eDavki FinanÄ?ne uprave RS (Furs) je sedaj za fiziÄ?ne osebe na voljo tudi prek mobilne aplikacije. Prek nje lahko zavezanci dostopajo do vseh obrazcev s podroÄ?ja delovanja Fursa ter tiste, ki jih je tudi sicer mogoÄ?e oddati prek sistema eDavki.

PlastiÄ?ne vreÄ?ke se umikajo Od zaÄ?etka leta so na blagajnah trgovin v Sloveniji prepovedane brezplaÄ?ne plastiÄ?ne nosilne vreÄ?ke. PotroĹĄniki bodo na prodajnem mestu vreÄ?ko sicer ĹĄe vedno lahko kupili, prav tako pa bodo ĹĄe naprej na voljo zelo lahke plastiÄ?ne nosilne vreÄ?ke, ki so namenjene za primarno embalaĹžo sveĹžih Ĺživil, ki niso predpakirana. Slovenija Ĺželi do konca leta 2019 zmanjĹĄati potroĹĄnjo lahkih plastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k pod 90 takih vreÄ?k na osebo, do konca leta 2025 pa naj bi poraba padla pod 40 vreÄ?k na posameznika.

Gospodinjstva poveÄ?ujejo potroĹĄnjo in varÄ?evanje Slovenska gospodinjstva so se v tretjem letoĹĄnjem Ä?etrtletju veselila viĹĄjega bruto razpoloĹžljivega dohodka kot pred letom prej; rast je bila 4,6-odstotna. Dodatni denar so gospodinjstva enakomerno razdelila - polovica je ĹĄla v dodatno potroĹĄnjo, polovica pa za varÄ?evanje, so povedali na statistiÄ?nem uradu. V absolutnem znesku se je razpoloĹžljivi dohodek poveÄ?al za 300 milijonov evrov. đ&#x;”˛

Dijaki Ĺ CV bogatijo naĹĄo kulinariÄ?no kulturo Velenje – 8. oktobra je bil Sloveniji podeljen uradni naziv Evropska gastronomska regija 2021. Tudi s pomoÄ?jo tega naziva si bo drĹžava prizadevala doseÄ?i boljĹĄo kakovost Ĺživljenja s poudarjanjem edinstvene kulinariÄ?ne kulture, izobraĹževanjem za bolj zdravo in sonaravno Ĺživljenje ter spodbujanjem inovativnosti v gastronomiji. Podeljeni naziv bo lahko upraviÄ?ila, Ä?e se bodo med seboj povezali in uresniÄ?evali zastavljene cilje vsi udeleĹženci turistiÄ?no-gastronomske ponudbe Slovenije.

Na Ĺ oli za storitvene dejavnosti Ĺ CV Velenje so Ĺže zavihali rokave in s Srednjo ĹĄolo za gostinstvo in turizem v Ljubljani organizirali posvet na temo Trendi in izzivi v gastronomiji, petzvezdiÄ?no doĹživetje. V drĹžavnem zboru Republike Slovenije se je v sredo, 19. decembra, zvrstilo na posvetu 17 govornikov iz ĹĄolstva, Ministrstva za gospodarski ra-

ÄŒim viĹĄjo pokojnino Viktor Parfant iz Ĺ martnega ob Paki: ÂťZame je bilo leto 2018 malo posebno. Posebno zaradi tega, ker sem se upokojil. Vstopil sem torej v tretje Ĺživljenjsko ob-

Na fotografiji so predstavniki ĹĄole na predstavitvi dobrot in posvetu v drĹžavnem zboru (od leve proti desni): Loti Dobnik, Simona Pompe, AmbroĹž KavĹĄek, Kosta Kocev, ravnateljica Mateja KlemenÄ?iÄ?, UrĹĄka Jazbec, Sara KlanÄ?nik in Janez JevĹĄnik.

zvoj in tehnologijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti, TGZ Slovenije, Slovenske turistiÄ?ne organizacije,

dobje, v katerem bom imel, upam, veÄ? Ä?asa zase. Poleg omenjenega si bom leto 2018 zapomnil po tem, da je bilo kar uspeĹĄno, ker sem pri hiĹĄi dokonÄ?al Ĺže dalj Ä?asa naÄ?rtovana manjĹĄa zakljuÄ?na dela. Zaznamovale so ga ĹĄe volitve, ki so bile uspeĹĄne za stranko, katere Ä?lan sem.

V letu 2019 si Ĺželim Ä?im

DruĹĄtva kuharjev in natakarjev, baristi, barmani, somelierji ter predstavnik cateringa.

O kakovosti izobraĹževalnih institucij se je lahko prepriÄ?alo okrog 300 udeleĹžencev uvodne-

viĹĄjo pokojnino. Prav tako obilo zdravja, ki mi bo med drugim omogoÄ?alo Ä?im veÄ? vzponov na bliĹžnjo Goro Oljko in tudi na druge slovenske vrĹĄace. Mislim, da se ne bom dolgoÄ?asil. ÄŒe drugega ne, je pri hiĹĄi vedno potrebno kaj postoriti.ÂŤ

ga nagovora v drĹžavnem zboru.

14 srednjih ĹĄol Slovenije se je predstavilo s slovenskim kulinariÄ?nim biserom – potico. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

ÄŒetrtek, 27. decembra Ministrstvo za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport je objavilo javni razpis Prva zaposlitev v vzgoji in izobraĹževanju, v okviru katerega Ĺželi zaposliti 118 novincev.

Sindikat zaposlenih v Centrih za socialno delo je preklical za 9. januar napovedano opozorilno stavko. Z ministrstvom so dosegli dogovor o reĹĄevanju kadrovske stiske, ki bo letua 2019 prinesel 73 dodatnih zaposlitev.

Tudi policijski sindikalisti so z vlado podpisali stavkovni sporazum. S tem so konÄ?ali veÄ? mesecev trajajoÄ?o stavko.

Policisti so konÄ?ali veÄ? mesecev trajajoÄ?o stavko.

Iz Avstralije so prihajale informacije in podobe o visoki vroÄ?ini. Temperature na zahodu drĹžave so se povzpele vse do 49 stopinj Celzija, zaradi Ä?esar so oblasti izdale opozorilo pred gozdnimi poĹžari in onesnaĹženjem zraka.

V NemÄ?iji se je porodila ideja o obdavÄ?itvi muslimanskih vernikov, ki je zasnovana podobno, kot je obdavÄ?itev katoliÄ?anov s cerkvenim davkom – z njo Ĺželi nemĹĄka vlada predvsem distancirati islam od vpliva tujih drĹžav.

Petek, 28. decembra Skupnost socialnih zavodov Slovenije je premierja Marjana Ĺ arca pozvala, naj zaÄ?ne takoj uresniÄ?evati zagotovila, da bo vlada priskrbela sredstva za dogovorjen dvig plaÄ?.

V francoskih Alpah so naĹĄli in reĹĄili 12-letnega deÄ?ka, ki je bil kar 40 minut zasut pod sneĹžnim plazom. Po pregledu v bolniĹĄnici so ugotovili, da je fiziÄ?no nepoĹĄkodovan.

Teroristi so tokrat naÄ?rtovali napade v Egiptu.

Z dekretom je kralj Savdske Arabije Salman odredil zamenjavo zunanjega ministra Adela Al DĹžubeirja, ki ga je nasledil nekdanji finanÄ?ni minister Ibrahim Al Asaf.

Ruski predsednik Vladimir Putin je pozdravil zadnje preizkuse hipersoniÄ?ne rakete, zaradi katere bodo, kot je Ĺže napovedal v preteklosti, dosedanji protiraketni sistemi postali neuporabni.

Hekerji so ukradli osebne podatke pribliĹžno tisoÄ? beguncev iz Severne Koreje, ki so prebegnili v JuĹžno Korejo.

Egiptovska policija je po bomb-

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

nem napadu na avtobus v bliĹžini piramid v Gizi v racijah ubila 40 oboroĹženih upornikov, ki naj bi pripravljali veÄ? napadov na turistiÄ?nih toÄ?kah, na cerkve in vojaĹĄko osebje.

dniĹĄke volitve, ki so jih pred tem prelagali veÄ? kot dve leti.

Na beograjskih ulicah so se Ĺže Ä?etrti teden zapored zbrali nasprotniki srbskega predsednika Aleksandra VuÄ?ića. PriĹĄlo jih je najveÄ? doslej, okoli 25 tisoÄ?.

Sobota, Ponedeljek, 29. decembra 31. decembra

Sindikat vojakov Slovenije in sindikat ministrstva za obrambo sta opozorila, da uredba, ki naj bi jo vlada sprejela v ponedeljek, ni usklajena in ohranja plaÄ?ne anomalije v Slovenski vojski.

Ministrstvo za pravosodje je v medresorsko usklajevanje poslalo prevetren predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki ne vsebuje veÄ? doloÄ?b o zasliĹĄanju osumljencev in toĹžilski preiskavi, ki so v preteklosti vzbudile najveÄ? kritik.

Geodetska uprava je pripravila osnutek zakona, na osnovi katerega bodo vzpostavili kataster nepremiÄ?nin.

V Veliki Britaniji so razglasili izredne razmere zaradi vse veÄ?jega ĹĄtevila prebeĹžnikov.

Britanski notranji minister Sajid Javid je zaradi vse veÄ?jega ĹĄtevila prebeĹžnikov, ki skuĹĄajo s Ä?olni preÄ?kati Rokavski preliv, razglasil izredne razmere.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je izrazil dvom, da romunska vlada resniÄ?no razume, kaj pomeni ĹĄestmeseÄ?no predsedovanje Svetu Evropske unije, ki ga prevzema 1. januarja.

Nedelja, 30. decembra Veljati je zaÄ?ela sprememba zakona o povraÄ?ilu ĹĄkode izbrisanim, po kateri denarna odĹĄkodnina zaradi izbrisa ni veÄ? omejena.

Ruske oblasti so v odziv na nove ukrajinske gospodarske sankcije prepovedale uvoz veÄ? deset proizvodov iz Ukrajine, med drugim pĹĄenice, Ä?okolade in piva.

Uporne Savdijke so na protestih snemale svoje nikabe in jih teptale, fotografije dejanj pa objavile na druĹžbenih omreĹžjih.

Novi predsednik Brazilije Jair Bolsonaro je sporoÄ?il, da Ĺželi po doslej veljavnih stroĹžjih pogojih za noĹĄnjo oroĹžja le-to znova pripeljati v vsak brazilski dom.

V nemirni DemokratiÄ?ni republiki Kongo so potekale predse-

Protestnikov v Beogradu je bilo okrog 25 tisoÄ?.

4. januarja 2019

Vlada je sprejela spremembo uredbe, s katero vsi vojaki pridobivajo najmanj en plaÄ?ni razred, nekateri pa dva. A v Sindikatu ministrstva za obrambo in Sindikatu vojakov Slovenije so ob tem opozorili, da uredba z njima ni bila usklajena.

Vesela vest je priĹĄla iz Rusije: tamkajĹĄnji reĹĄevalci so po 35 urah na ledenem mrazu izpod ruĹĄevin bloka, v katerem je dan prej odjeknila eksplozija, naĹĄli teĹžko poĹĄkodovanega, a Ĺživega 11-meseÄ?nega deÄ?ka. V nesreÄ?i je po dosedanjih podatkih umrlo 24 ljudi, 20 jih ĹĄe vedno pogreĹĄajo.

ZaÄ?etek leta se je konÄ?al tragiÄ?no za mladostnika iz Avstrije, ki je ob priĹžiganju eksplozivne krogle s premerom 15 centimetrov izgubil Ĺživljenje. Ĺ e dve Ĺžrtvi pirotehnike sta bili na Nizozemskem in v Friziji.

V rimski porodniĹĄnici Gemelli sta se rodila dvojÄ?ka v razmaku dveh minut, a v dveh razliÄ?nih dneh in dveh razliÄ?nih letih.

Sreda, 2. januarja Ministrstvo za delo bo letos upokojencem omogoÄ?ilo dvojni status. Ob vnoviÄ?ni vkljuÄ?itvi v delovno aktivnost in plaÄ?evanju prispevkov jim bo omogoÄ?iV Ljubljani je na prostem lo prejemanje celotne pokojnine.

Na podroÄ?ju cestne infrastruksilvestrovalo okrog 50 tisoÄ? ture bosta tudi letos v ospredju ljudi. druga cev predora Karavanke in Na zadnji dan koledarskega le- tretja razvojna os, a KoroĹĄci zata so se predsedniki na nas obr- radi novih naÄ?rtov s hitro cesto nili s poslanicami. Pahor je za- grozijo s protesti, izvajalec del Ĺželel, da bi bili ÂťnaĹĄim otrokom na Karavankah pa ĹĄe ni znan. zgled ponosnega naroda in veliV Sloveniji imamo 20 praznike domovine, kjer je dovolj pro- kov, od tega je 15 takĹĄnih, ki so stora za vse,ÂŤ, veliko uspeha in dela prosti dnevi. Lani je kar 13 strpnosti pa sta v novem letu za- praznikov, ki so dela prosti dneĹželela tudi Dejan Ĺ˝idan in Mar- vi, padlo na dneve med tednom. jan Ĺ arec.

Leto 2019 bo sicer nekoliko Sicer pa so ljudje prihod novega manj radodarno, a bo ĹĄe vedno leta marsikje priÄ?akali na prazno- ponudilo 12 od 15 dela prostih vanjih na prostem. NajveÄ? se jih dni, ki bodo padli na delovni je tudi letos zbralo v prestolnici. dan med tednom. Od tega boV stanovanjski hiĹĄi na jugoza- mo ĹĄtirikrat uĹživali podaljĹĄani hodu Rusije so v eksploziji plina vikend, saj bodo ĹĄtirje prazniki umrli najmanj ĹĄtirje ljudje, reĹĄe- padli na bodisi ponedeljek, bovalci pa so se lotili iskanja preĹži- disi petek. velih pod ruĹĄevinami.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je na danaĹĄnji Vatikan je v uradni izjavi spo- s p l o ĹĄ n i roÄ?il, da je papeĹž FranÄ?iĹĄek spre- avdienci jel odstop tiskovnega predstavni- v Vatikaka in njegove namestnice. nu kritiziral hinavĹĄÄ?ino med nekaterimi kristjani.

Kot je deKot vleeva tradicija, smo na jal, pogonovega leta dan izvedeli, kje so sto vidise rodili prvi drĹžavljani. V letu mo ljudi, 2019 je prva na svet prijokala de- ki vsakodnevno hodijo v cerkev, v vsakdanjem Ĺživljenju pa sovraklica Jana v Celju. Ĺžijo druge ljudi in jih V novo leto so opravljajo. Za takĹĄne vstopili tudi tisti, ljudi bi bilo po njegokaterih ura je za vem bolje, da ne hodinaĹĄo. Ves dan pa jo v cerkev. smo imeli priloĹ tevilo Ĺžrtev poneĹžnost spremljati deljkove eksplozije podobe najveÄ?jih plina v stanovanjski praznovanj vstopa zgradbi v Magnitov novo leto z vsega gorsku na jugozahodu sveta.

S eve r n o ko r ej Pirotehnika je v Rusije se je po navedski voditelj Kim Evropi vzela tri bah ruske civilne zaDĹžong Un je v noĹživljenja. ĹĄÄ?ite povzpelo na 37.

V ĹželezniĹĄki nesreÄ?i voletni poslanici opozoril ZDA, naj ne zahteva- na Danskem je umrlo ĹĄest ljudi, jo enostranskih ukrepov, saj bo 16 jih je bilo ranjenih. NesreÄ?a Pjongjang prisiljen Âťubrati no- se je zgodila na mostu, ki povevo potÂŤ. zuje dva danska otoka.

Policisti so poroÄ?ali o napadu Kitajski predsednik Xi Jinping z noĹžem na silvestrovo na tri lju- je dejal, da je zdruĹžitev Tajvana di na ĹželezniĹĄki postaji v Man- s Kitajsko neizbeĹžna, in posvaril, chestru, policisti iz Tokia pa o da je Peking pripravljen tudi na neznancu, ki je z avtomobilom uporabo sile, Ä?e bo treba. zapeljal v peĹĄce in ranil devet ljudi.

Torek, 1. januarja

Pa sreÄ?no Zakorakali smo v novo leto, spet polni upanja, priÄ?akovanj, Ĺželja.

Vsako novo leto si postavljamo nove cilje, se odloÄ?amo za nove doseĹžke. Novo je kljuÄ?na beseda.

A ko zaÄ?ne v novo leto vstopati staro, spet Ä?akamo, da bo leto naokoli, in to leto je nekaj v zraku. Nekaj starega, pa ne lanskega. Napovedujejo, da bo leto upora. Uvod so bili protesti na MadĹžarskem in Parizu. Skoraj soÄ?asno so drĹžavljani protestirali proti politiki Viktorja Orbana in Emmanuela Macrona. Dva razliÄ?na politika, dve razliÄ?ni politiki? Protesti proti obema kaĹžejo, kako zelo podobna so staliĹĄÄ?a levih in desnih, proti- in proevropsko usmerjenih, avtokratov in demokratov; v obeh deĹželah se je uprlo izkoriĹĄÄ?ano Ĺ pela KoĹžar ljudstvo. IzkoriĹĄÄ?anje je kljuÄ?na beseda.

AmeriĹĄki dokumentarist Michael Moore se v zadnjem filmu spraĹĄuje: Kako je mogoÄ?e, da je postal ameriĹĄki predsednik Donald Trump. Ĺ tab Clintonove, desniÄ?arska televizijska mreĹža Fox, ljudje na ulici – vsi so priÄ?akovali prvo ameriĹĄko predsednico. Tudi Donald Trump ob razglasitvi ni imel nasmeĹĄka. Moore je s filmom Fahrenheit 11/9 (da, prejĹĄnjega o padcu newyorĹĄkih dvojÄ?kov je naslovil Fahrenheit 9/11; da, 11. september in 9. november sta bila usodna za ameriĹĄko zgodovino; ĹĄe kdo ne verjame v numerologijo?) rekel bobu bob. Razkrinkal je umazanost obeh politiÄ?nih polov – AmeriÄ?ani namreÄ? v veÄ?ini podpirajo dvig minimalne plaÄ?e, brezplaÄ?no ĹĄolstvo in zdravstvo ..., t. i. ukrepe skrajne levice, kot pri nas temu pravi skrajna desnica. Zakaj torej v ovalni pisarni ne sedi demokrat? Ne gre le za dejstvo, da je ljudstvo izvolilo Clintonovo (okoli 3 milijone ljudi veÄ?), elektorski glasovi pa Trumpa, gre za naslednje dejstvo, kot je Moore dobro prikazal s ĹĄe enim statistiÄ?nim podatkom: sto milijonov ljudi se ni odloÄ?ilo, da gredo na voliĹĄÄ?a, saj se poÄ?utijo prezrte, pozabljene, izkoriĹĄÄ?ane. VeÄ?ina AmeriÄ?anov prisega na liberalne vrednote, a ne (iz) volijo demokratov! Ker so ti enaki republikancem, ker oboji prisegajo na neoliberalizem, ker diktat kapitala s strani korporacij narekuje zakonodajo.

Vrata neoliberalistiÄ?ni logiki sta na ĹĄiroko odprla tandem Thatcher-Reagan in vzpostavilo se je evropsko-ameriĹĄko zavezniĹĄtvo.

Zato na zahodu niÄ? novega, zato v Evropi ni niÄ? drugaÄ?e; mnoĹžice protestirajo proti levo usmerjeni politiki Macrona in desno usmerjeni politiki Orbana. PreĹživetje je kljuÄ?na beseda.

2019 bo torej uporniĹĄko, bomo videli, kako uspeĹĄno. To je namreÄ? tudi leto evropskih volitev in teĹžko je napovedati, koliko glasni bodo vzklili: Populisti, nacionalisti vseh deĹžel, zdruĹžimo se!

Gotovo bodo, saj nekateri evropski voditelji niti ne skrivajo veÄ? Ĺželje po razpadu Unije.

Preteklo leto smo obeleĹžili 80. obletnico kristalne noÄ?i in stoto obletnico konca prve svetovne vojne. Vrenje po evropskih mestih spomni na atmosfero tik pred pogromom.

Ah, atmosfera, nekateri v naĹĄi deĹželi pravijo celo, da niti besede ne ubijajo. Predsednik drĹžave pa celo, da ni sovraĹžnega govora veÄ? kot nekoÄ?, je samo drugaÄ?en, da se je spremenila kakovost in ne koliÄ?ina. In zato je predsednikovo novoletno voĹĄÄ?ilo v slogu: bodimo strpni eden do drugega.

In moje? Da se zavemo, kam nas lahko pljuvanje eden drugega privede. In kam lahko privede(mo) Evropsko unijo.

ZDA, kot smo jo poznali, ni veÄ?, bo leto 2019 zaÄ?etek konca EU? Michael Moore film konÄ?a z orisom enakih karakteristik med Hitlerjem in Trumpom. Tudi v Evropi smo v priÄ?akovanju novega Hitlerja. Le da nekateri ĹĄe vedno o tem ne Ĺželijo govoriti na glas, odkrito, reÄ?i bobu bob. đ&#x;”˛

Majda Kotnik: ÂťPreteklo leto si bom najbolj zapomnila po uspehih naĹĄih vnukinj. Ena je zaÄ?ela ĹĄtudirati, druga pa je maturantka. Obe sta odliÄ?ni uÄ?enki in Ä?udoviti dekleti. Za novo leto pa si Ĺželim predvsem zdravja in veliko miru. Ne le osebnega, ampak tudi v druĹžbi. Zdi se mi, da se vse tako Ä?udno napleta, mir pa je tako krhek in moramo ga ohraniti.ÂŤ

107,8 MHz

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2019, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

KULTURA

4. januarja 2019

Da se lahko vrneĹĄ domov, moraĹĄ potovati Ob pravkarĹĄnjem izidu zbirke izbranih potopisov iz 30-letnega potopisnega knjiĹžnega opusa in nedavnem izidu knjige Utopija in resniÄ?nost: ob zatonu evropske civilizacije smo se sreÄ?ali z avtorjem Borutom Korunom Tina Felicijan

42 let je sluĹžboval kot zobozdravnik v Ĺ oĹĄtanju, v prostem Ä?asu pa je Ĺže od srednjeĹĄolskih let dalje potoval. Ko pogleda nazaj, se mu vÄ?asih zdi, da je bil v Ĺživljenju popotnik, v prostem Ä?asu pa zobozdravnik. PopotniĹĄtvu je namreÄ? bil tako predan, da je leta 1982 delovno razmerje prekinil za pet mesecev, da je lahko odpotoval v JuĹžno Ameriko. In jemal ga je tako resno, da je pred vsako potjo temeljito preĹĄtudiral zgodovino, etnologijo, antropologijo, kulturo krajev in narodov, ki jih je obiskoval, nato pa poskuĹĄal Ä?im veÄ? prebranega doĹživeti in zbirko gradiva dopolniti. Brez resnih ĹĄtudijskih priprav namreÄ? ni bilo prave pustolovĹĄÄ?ine, ki ga je glede na preprost in Ä?im bolj prvobiten naÄ?in potovanja vsekakor vedno Ä?akala. ÄŒeprav je veÄ?ji del Ĺživljenja popravljal zobe, je po duĹĄi humanist. Je izjemno razgledan in tako do zgodovinskih dogodkov kot do aktualnega dogajanja ima

preudarno in utemeljeno staliĹĄÄ?e. A tudi biologija in delovanje Ä?loveĹĄkega telesa sta ga zanimala, zato mu danes ni Ĺžal, da je izbral poklic zobozdravnika, Ä?eprav si je po maturi Ĺželel, da bi lahko izbiro kariere ĹĄe malo preloĹžil.

S potovalno mrzlico se je ÂťokuĹžilÂŤ kot maturant

Ko so se gimnazijci dogovorili, da bodo na maturantski izlet odpotovali v GrÄ?ijo, se je Borut

â?ą

bolezni, po kopnem in z ladjami obkroĹžil Sredozemlje, naĹĄteva mladostniĹĄka potovanja. Ko si je lahko privoĹĄÄ?il veÄ?, je tudi potovati zaÄ?el drugaÄ?e. Po kopnem v Indijo in nazaj, denimo. Pa s kanujem po rekah, ki teÄ?ejo skozi prvobitno divjino, v kateri je sam, s partnerko ali sopotnikom vsak veÄ?er daleÄ? od civilizacije postavil tabor. Poti ni podrobno naÄ?rtoval. Vedno pa se je poglobil v zgodovino in kulturo deĹžel, ki jih je obiskoval. Ĺ e vedno ve-

To so prava potovanja. Je res naporno, ampak je neka katarza, kot bi rekel filozof Aristotel. Ko prideĹĄ domov, si morda fiziÄ?no bolj utrujen, si pa psiholoĹĄko napolnjen in to je najveÄ?ji uĹžitek,ÂŤ pojasnjuje.

Uveljavljen potopisec

Borut Korun je samo letos izdal dve knjigi – zbirko Izbrani

potopisi in ĹĄtudijo Utopija in resniÄ?nost: ob zatonu evropske civilizacije. Sicer jih je podpisal Ĺže deset, Ä?lanke je prispeval v mnoge zbornike in objavil ĹĄtevilne Ä?asopisne Ä?lanke. VeÄ?ino na temo spoznanj s svojih potovanj in ĹĄtudij. DnevniĹĄkih zapiskov na potovanjih ne dela, zato pa fotografira, da se ob posnetkih spomni situacij in jih opisuje.

Ker poti ne naÄ?rtuje, se zgodbe piĹĄejo kar same, saj mu pot prinese marsikaj nepriÄ?akovanega.

Prek njegovih potopisov pa velikokrat kaj izjemnega prinese tudi bralcem. Njegovi zapisi iz le-

Borut Korun gre na vsako pot, v vsako Ä?akalnico s knjigo. Da ne izgublja Ä?asa, pravi.

Korun takoj zaÄ?el pripravljati na

potovanje in prebirati literaturo o antiÄ?ni GrÄ?iji. ÄŒeprav so naposled morali na pot po domovini, se je Borut z dvema prijateljema odpravil v GrÄ?ijo. In tako se je ÂťokuĹžilÂŤ s potovanji. Kot ĹĄtudent je preĹĄtopal Evropo, TurÄ?ijo, Severno Afriko, spal za cesto, trpel popotniĹĄke prebavne

Ä?inoma potuje v lastni reĹžiji. ÂťZ druĹžino smo ĹĄli na nekaj organiziranih potovanj v skupinah, ampak taka potovanja so me vedno pustila nekako nezadovoljenega. ÄŒe te nekdo vodi, se pustiĹĄ voditi in enostavno si ne zapomniĹĄ toliko. Treba se je boriti, moraĹĄ se spraĹĄevati, kam boĹĄ ĹĄel, kaj si boĹĄ ogledal, kako boĹĄ priĹĄel tja.

VideÄ?nikova sled ĹĄteje 98 let Zgodovinar, publicist in urednik Aleksander VideÄ?nik iz Mozirja stopa proti stotici ÄŒlovek, ki je dal duĹĄo za etnografsko in zgodovinsko dediĹĄÄ?ino Zgornje Savinjske in v dokajĹĄnji meri tudi Ĺ aleĹĄke doline, nekdanji Celjan (rojen v Gornjem Gradu) in zdaj Ĺže veÄ? desetletij Mozirjan Aleksander VideÄ?nik je 11. decembra 2018 Âťspravil pod strehoÂŤ Ĺže 98 let. Od pred nedavnim je poiskal nekaj veÄ? druĹžbe v domu za starejĹĄe – duhovno-prosvetnem centru na JoĹžefovem hribu v Celju in se tako spet vrnil v Celje, kraj svojega osrednjega delovnega obdobja. V najbolj ustvarjalnem obdobju se je izobraĹževal, ukvarjal s tiskarstvom, zaloĹžniĹĄtvom (doma in Ä?ezmejno), bil je vodstveni in vodilni kader, ukvarjal se je z raziskovanjem in zgodovino KoroĹĄke, Celjskega, Zgornje Savinjske doline, ne nazadnje tudi zgodovino Ĺ aleĹĄke doline. Vsa ta desetletja pa je ostal kot zgodovinar in raziskovalec zvest zapisovanju, zbirateljstvu in urednikovanju. Pisatelj je postal ĹĄele v tretjem Ĺživljenjskem obdobju, ko ga ni pobrala niti zahrbtna bolezen, zaradi nje se je preselil iz zakajenega Celja v enega lepĹĄih krajev Zgornje Savinjske doline v Mozirje. Tu je kot zgodovinar, muzealec (Ä?astni Ä?lan Ĺ aleĹĄkega muzejskega in zgodovinskega druĹĄtva Velenje) deloval kot eden uglednejĹĄih sodelavcev, kot predavatelj in raziskovalec. Ĺ˝e kmalu po preselitvi v njemu zelo ljubi kraj Mozirje je pisateljsko kar izbruhnil. Napisal je okrog ĹĄtirideset knjiĹžnih del, kot publicist pa deluje tudi ĹĄe sedaj, saj se njegovo pero ne ustavi, tipke ĹĄe naprej bogatijo Âťbele poljaneÂŤ njegovih dognanj, tiskarske pole so ĹĄe polne izpo-

najveÄ?jo uvrstil osamljenost. Tudi Ä?e ni povsem sam, najveÄ? Ä?asa preĹživi med stenami in knjiĹžnimi policami, zelo je vesel obiskov in pogovorov z ljudmi. Zelo obÄ?uduje ljudi slovenskega podeĹželja, ljudi iz viĹĄjih predelov KoroĹĄke, Ĺ aleĹĄke in Savinjske krajine, prouÄ?eval in natisnil v knjigah je raziskovalne zgodbe o VoĹĄnjakih kot velepodjetnikih iz Ĺ oĹĄtanja. Sandi je znan po prouÄ?evanju hranilniĹĄtva ter razvoja in propada usnjarske industrije. Predvsem pa kot nekdanji ugleden poslovneĹž, banÄ?nik in Ĺže lepa leta modrec, Ĺživi krepostno Ĺživljenje in se s svojo upornostjo in trmo marsikdaj poistoveti kar z ljudmi pod gorskimi vrĹĄaci, ki jih je brusilo trdo Ĺživljenje in kmeÄ?ka, pa olcarska pamet. Muzealist, ki ga cenijo vsi mlajĹĄi poznavalci preteklosti in razliÄ?nih muzejskih zbirk iz Ĺ aleĹĄke Aleksander VideÄ?nik, portret doline, predvsem tudi knjiĹžniÄ?arji in direktorica OsreÄ?asa, zgodovine in literarnih del dnje knjiĹžnice Mozirje Petra Ĺ iroz. dragocenih dokumentov, ki ko, ki o VideÄ?niku pove vedno le jih je odkril in prouÄ?eval na svo- Ĺžlahtne besede. In Barbara Ĺ oster jih raziskovalnih pohodih. Veliko Rutar, direktorica Muzeja Vrbotega pa je podaril tudi Pokrajin- vec, ki je Aleksandru VideÄ?niku skemu muzeju Celje. Sandija, kot Sandiju hvaleĹžna za vsa raziskoga kliÄ?ejo, pa cenijo tudi politiki, vanja o lesarstvu, vlcerjih in zgorsaj se kljub njegovi prepoznavni njesavinjskih grÄ?ah. VideÄ?niku so drĹži klenega Slovenca ne vpleta podelili visoka obÄ?inska priznav nobene strankarske polemike, nja domala v vseh obÄ?inah Zgorker so njegova prepriÄ?anja nad nje Savinjske doline, kjer je potenjimi, nad Âťpolitikantskim priÄ?- gnil iz naftalina razliÄ?ne zgodbe, kanjem, ki ne vodi v dobro dr- dokumente in priÄ?evanja zanamĹžave in drĹžavljanomÂŤ, nam je Ĺže cem, saj je slovenski rod tod hopred leti pojasnil svojo opredelje- dil in se obdrĹžal zahvaljujoÄ? tudi nost. VeÄ?krat je tudi potoĹžil, da takĹĄnim ljudem, kot je VideÄ?nik. đ&#x;”˛JoĹže Miklavc razume starost, staranje in tegobe starejĹĄih ljudi, med nje pa kot vedi in leporeÄ?ja. Aleksander je zelo cenjen moĹž, Ĺželen gost in iskriv sogovornik, saj njegova dejanja, znanje in prijetno kramljanje navdihujeta ljudi. Osrednji knjiĹžnici Mozirje je Ĺže pred dvema desetletjema zapustil bogato zbirko starin, predvsem dokumentov

Letos predstavljena knjiga Utopija in resniÄ?nost: zaton evropske civilizacije je Korunov razmislek o naraĹĄÄ?ajoÄ?ih migracijah v Evropo, ki jih postavlja v ĹĄirĹĄi okvir. Opisuje zgodovino evropske civilizacije, utemeljuje njen razcvet in opozarja na pospeĹĄevanje njenega zatona. V knjigi Izbrani potopisi, ki je izĹĄla pri Velenjski knjiĹžni fundaciji, pa je presekal svoj bogati potopisni opus. Upa, da to ni znak za njegovo zadnje dejanje na potopisnem podroÄ?ju, saj si Ĺželi napisati ĹĄe kaj.

ta 1982 o indijanskem plemenu Cogi v kolumbijski pokrajini Sierra Nevada de Santa Marta, ki izolirani Ĺživijo v visokih predelih in niso gostoljubni, zato so tudi ohranili svojo prvobitnost, meni Korun, so ĹĄe danes etnoloĹĄka zanimivost. Prav tako drugi zapisi, ki so priznanje dobili tudi z letoĹĄnjo razstavo, ki sta jo na temo Korunovih potovanj po poreÄ?jih pripravila kustosa velenjskega muzeja in ljubljanskega etnoloĹĄkega muzeja.

Ĺ e ga vleÄ?e v nove deĹžele

VÄ?asih je bil drzen popotnik. Z avtobusi se je prevaĹžal po afganistanskih in pakistanskih deĹželah, ob juĹžnoameriĹĄkih rekah se je sreÄ?eval z indijanskimi plemeni, a le tu in tam imel kako teĹžavo.

Bolj nevarna so se mu zdela velemesta in njihova predmestja kot divjina. Najbolj so se mu vtisnila potovanja po Peruju, kjer ga je prevzela tradicionalna glasba, Indijo si je zapomnil po njeni Ä?arobni drugaÄ?nosti, GrÄ?ija je bila prva in zato posebna.

Danes se v Indijo po kopnem ne bi veÄ? odpravil. Razmere so se preveÄ? spremenile. Ga pa ĹĄe vleÄ?e na pot in marsikateri koĹĄÄ?ek sveta je pustil neraziskan. ÂťNisem bil v Rusiji, na Kitajskem, na Japonskem, v Indoneziji, Angliji, Avstraliji. VleÄ?e me ĹĄe voĹžnja na sever v Skandinavijo. Afrika, razen Severne Afrike, mi ni preveÄ? zanimiva. Bil pa sem veÄ?krat v JuĹžni Ameriki.

PaÄ? greĹĄ, kamor te vleÄ?e,ÂŤ je ĹĄe povedal in dodal, da zdaj potuje enkrat do dvakrat na leto. S partnerko bosta kmalu obiskala Ĺ rilanko. Ko bo tudi ona v pokoju, pa bo njune Ĺželje po potovanjih omejeval le ĹĄe denar. ÄŒasa bosta namreÄ? imela na pretek. đ&#x;”˛

Imajo veliko Ä?lanov, a bi jih Ĺželeli ĹĄe veÄ?

Velenje – Na Univerzi za III. Şivljenjsko obdobje so aktivni tudi v letoťnjem ťtudijskem letu. Izvajajo kar 46 kroŞkov, ki so razdeljeni v devet sklopov, septembra so imeli dan odprtih vrat in konferenco, oktobra so pripravili in izvedli 5. mednarodni festival vezenja, z glasbenimi kroŞki redno nastopajo na prireditvah, redno pa se vsi zaintere-

sirani vsak mesec sreÄ?ujejo tudi ob sredinih veÄ?erih na njihovem sedeĹžu. Dodatno aktivni so seveda v upravnem in strokovnem odboru, v katerem so ponosni, da je letoĹĄnje ĹĄtudijsko leto zanje Ĺže 33. po vrsti. ÂťLetos je sicer tako Ä?lanov Univerze kot sluĹĄateljev naĹĄih kroĹžkov okrog 10 % manj kot leto prej, a smo vseeno optimistiÄ?ni,ÂŤ pravi predsednica

Zdenka UrĹĄnik in pojasnjuje, da so predlanskega decembra beleĹžili 480 Ä?lanov in 598 sluĹĄateljev, letos pa je Ä?lanov 435, sluĹĄateljev pa 552. ÂťPredvidevam, da se nam bodo nekateri ĹĄe pridruĹžili, in vse, ki so radi aktivni, vabim, da to tudi storijo. Pri nas bomo vedno optimistiÄ?ni in polni energije verjeli v lepo prihodnost,ÂŤ ĹĄe đ&#x;”˛ vabi UrĹĄnikova. â€

ÄŒlani upravnega in strokovnega odbora Univerze za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje se na sestankih sreÄ?ujejo vsak mesec. (Foto: Marija Skrt)

NaĹĄ ­Ä?as, 4. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

4. januarja 2019

V iskanju sebe Mlada velenjska gledaliĹĄÄ?nica Noemi ÄŒop o svojih igralskih zaÄ?etkih, aktualnih projektih in sanjah Med igranimi in lutkovnimi predstavami

Tina Felicijan

GledaliĹĄÄ?e je vzljubila pred 15 NajveÄ?ji izziv pri igri je vĹživljaleti, ko je zaÄ?ela obiskovati lut- nje v lik, ki ga igralec interprekovne predstave svoje mame Ali- tira, posnemanje njegovega kace ÄŒop. Igra, tako gledaliĹĄka kot rakterja, ki vÄ?asih ostane z igralfilmska, pa jo je prevzemala, Ĺže ci, tudi ko je predstave Ĺže konec. odkar pomni. Kako je bilo odra- ÂťPri zadnji gledaliĹĄki vlogi, ko ĹĄÄ?ati v druĹžini, v kateri je gleda- igram Matejo v drami Divjad liĹĄÄ?e del vsakdana? ÂťZelo teatral- Nejca Gazvode, sem Ä?utila njeno no,ÂŤ v smehu pove mlada igral- prisotnost tudi, ko je nisem igraka. ÂťZ bratom imava oba burna la. Mateja je zelo melanholiÄ?na, karakterja, zato je skoraj vsak kar se je nekako vpilo vame in dan v najini sobi kaka drama. vplivalo na moje razpoloĹženje.

Sicer pa lepo, saj ko Ä?lovek Ĺživi Medtem ko so liki v lutkovnih v srediĹĄÄ?u vsega tega dogajanja, predstavah tako karikirani, da se zaÄ?ne ceniti gledaliĹĄÄ?e in ume- mi to ne dogaja. Ĺ e dobro, saj bi tnost nasploh,ÂŤ pravi maturant- me namreÄ? verjetno poslali na ka velenjske likovne gimnazije, zdravljenje, Ä?e bi postala LisiÄ?ki je prepriÄ?ana, da so vse zvrsti ka Zvitorepka,ÂŤ se smeji Noemi, umetnosti med seboj povezane. nadaljuje pa resno. ÂťDve leti sem Od tega, da ji je bilo gledaliĹĄÄ?e ÂťIgralec je dober takrat, ko lahko vĹĄeÄ?, do tega, da gledalec Ä?uti, kar Ä?uti igralec. In je zaÄ?ela nastopato mu mora uspeti na premieri ti, je bila dolga in muÄ?na pot, pravi. in vsaki reprizi. Znova in znova ÂťVÄ?asih sem imemora prepriÄ?ati s svojimi Ä?ustvi.ÂŤ la problem, da sem si neÄ?esa zelo Ĺželela, ko sem Ĺže priĹĄla v nek se ukvarjala samo z lutkami, zaansambel, pa sem hitro obupala. to sem morala biti pri ĹĄtudiju noV prvem letniku, ko je moj ati ve gledaliĹĄke vloge zelo pozorna, Kajetan ÄŒop pripravljal predsta- da nisem pretiravala z barvanjem vo Gospod poslanec in je nujno besed, intonacijo, gibi, saj je slopotreboval igralko, me je angaĹži- vensko gledaliĹĄÄ?e zelo realistiÄ?no ral in takrat sem se Ĺže toliko za- in dialogi med liki posnemajo revedala odgovornosti, da nisem sniÄ?no Ĺživljenje. Pri igri z lutkaveÄ? rekla ne, in sem zadevo spe- mi pa moramo biti bolj Ĺživahni, ljala do konca. Tako sem se pov- da damo Ĺživljenje lutki. Skratka, sem zaljubila v gledaliĹĄko igro.ÂŤ oboje je velik izziv, ampak oboje

â?ą

Novi zaÄ?etki, vedno znova NataĹĄa Tajnik Stupar

Noemi ÄŒop: ÂťVsakiÄ? znova, ko odigraĹĄ predstavo, ponovno zaĹživiĹĄ to vlogo. Spet greĹĄ od samega zaÄ?etka. Kot bi se z vsako predstavo znova rodil, Ĺživel in umrl. To je lepota Ĺživljenja v uri in pol.ÂŤ

hvaleĹžno delo,ÂŤ utemeljuje razliko med igranim in lutkovnim gledaliĹĄÄ?em. Lani je v enem tednu odigrala dve premieri, in sicer z GledaliĹĄÄ?em Velenje dramo in z Lutkovnim gledaliĹĄÄ?em Velenje otroĹĄko lutkovno predstavo, kar zaradi obremenitve glasu ni bil majhen zalogaj. Je bil pa zelo dragocen, Âťsaj skozi spoznavanje lika, ki ga Ä?lovek igra, spozna samega sebe v razliÄ?nih pogledih. Ni smisel v tem, da Ä?lovek postane lik, ampak da lik postane Ä?lovek, ki ga igra. Na odru si namreÄ? veliko bolj pristen in gledalec ti veliko bolj verjame, Ä?e temu liku dodaĹĄ tudi svoje karakteristike. Ko se zaÄ?neĹĄ na tak naÄ?in raziskovati, o sebi odkrijeĹĄ marsikaj, gledalcu pa omogoÄ?iĹĄ,

da vidi to Ĺživljenje na odru, kar je najlepĹĄi del tega poklica,ÂŤ pravi.

Jemlje zalet za sprejemne izpite

Noemi trenutno pavzira in se ĹĄe iĹĄÄ?e, pravi. Po maturi je ĹĄtudirala primerjalno knjiĹževnost in Ä?eĹĄki jezik ter knjiĹževnost, a je med letom ugotovila, da se s tem ne bi rada ukvarjala celo Ĺživljenje. PosveÄ?a se gledaliĹĄkim projektom in ĹĄtudentskemu delu, tako pa nabira delovne izkuĹĄnje, pravi, in jemlje zalet za sprejemne izpite na igralsko akademijo. Svojo prihodnost namreÄ? vidi v gledaliĹĄÄ?u. Ĺ˝eli si postati profesionalna igralka, predvsem pa, da bi bila sreÄ?na v tem, kar poÄ?đ&#x;”˛ ne. â€

Zarja znova navduĹĄila Ĺ oĹĄtanj, 23. decembra – Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj je pred prazniki poskrbel za ĹĄe eno nepozabno doĹživetje. Z boĹžiÄ?no-novoletnim koncertom je tudi tokrat navduĹĄil. Pripravil ga je v ĹĄportni dvorani Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha.

Orkestru pod dirigentsko palico Mirana Ĺ umeÄ?nika pa so se na odru pridruĹžili mnogi gostje.

Foto Tekauc

Klic iz omare

V soboto, 22. decembra, je v KnjiĹžnici Velenje potekal Ĺže 9. sejem igraÄ? in 6. dobrodelni bazar rabljene opreme za Ĺživali. NamreÄ? v KnjiĹžnici Velenje si lahko Ĺže nekaj let izposodite igraÄ?e na dom – Igroteka ĹĄteje trenutno kar 485 igraÄ?, veliko ĹĄtevilo jih je bilo kupljenih tudi s pomoÄ?jo donacije Rotary kluba Velenje. Tudi letoĹĄnje leto so donirali 300 evrov, knjiĹžnica je kupila novega pliĹĄastega medveda in nekaj didaktiÄ?nih igraÄ?. Izposoja igraÄ? v knjiĹžnici Ĺže nekaj Ä?asa naraĹĄÄ?a, tako so povpreÄ?no izposodili 145 igraÄ? na mesec.

Skupaj je bilo vseh izposoj v letu 2018 kar 1800. Vsako igraÄ?o v knjiĹžnici pregledajo in oÄ?istijo.

Silvestrski veÄ?er se navadno za veliko ljudi zaÄ?ne z nemirom v duĹĄi, z nekim priÄ?akovanjem po spremembi, mogoÄ?e po neki osvoboditvi iz nevidnih spon, ki so lahko sestavljene iz letoĹĄnjih/lanskih neuspehov, minulih dogodkov ali celo ljudi, s katerimi tvorimo druĹžinske in druge odnose. ZadnjiÄ? smo bili na obisku pri starih prijateljih in smo veselo razglabljali o smislu (Ĺživljenja), se zraven veselo in s polnimi Ĺželodci reĹžali. Jajaja, Ä?e naĹĄi otroci ne bodo naĹĄli smisla, jih bomo poslali na Susak; je bila zakljuÄ?na ugotovitev veÄ?era. Vendar sedaj Ĺže cel teden razmiĹĄljam o tem in o zgodbi poznega dvajsetletnika, ki je izgubil svoj ‘smisel’ in ki Ĺžalostno tava od dejavnosti do dejavnosti, od zdravnika do fitnesa in nazaj. Zelo kruto, Ä?e se postavim v njegovo koĹžo. In Ä?e razmiĹĄljam o njegovem izgubljenem smislu, ga lahko hitro razumem, ga objamem, in Ä?e bi ĹĄlo, za trenutek posodim svoj ‘smisel’.

VpraĹĄanje, ali je Ĺživljenje smiselno, je lahko popolnoma in samo po sebi zelo nesmiselno. Stvar namreÄ? ni v tem, ali ima objektivno Ĺživljenje kakrĹĄenkoli smisel, namen in pomen. Predhodno vpraĹĄanje je, v kakĹĄnem kontekstu govori in razmiĹĄlja tisti, ki to vpraĹĄanje v prvi vrsti postavlja; Ä?e smo ekstremni, je to lahko tudi samomorilÄ?evo vpraĹĄanje. To nas lahko spominja na Descartesa, ki je s svojo formulo cogito, ergo sum postavil trditev, da je dokaz o obstoju Ä?loveka to, da ta Ä?lovek misli, med drugim tudi o smislu. “Zadeli smo filozofijo v Ä?elo. NaĹĄli smo bit, okroglo in debelo. Se je skrivala na otoku, sredi oceana S sladoledom v roki, vsa nasmejana. O bit, ti nesreÄ?na, zakaj si se skrila? Ko te ni bilo, je svet zmeda prekrila. Ljudje levo, desno brezglavo hitijo, smisla in bistva si srÄ?no Ĺželijo. O bit, usmili se nas in povej enkrat za vselej na glas. Kaj je smisel in namen, kako je treba Ĺživet? Da bomo sreÄ?ni in zdravi, od glave do pet. Smisel Ĺživljenja je leĹžanje na plaĹži, z moĹžgani na off in Ä?ivavo na straĹži.

Visenje v mreŞi med dvemi drevesi, slalom v ravnini z zarjavelimi kolesi. Smisel Şivljenja je jahanje oblakov, pihanje v sonce in lomljenje korakov, sanjanje parnika na modrem ogledalu, piknik z mravljico in luknja v sandalu. Kasneje je priznala, da je Şe nekaj spila, in da sta z Aristipom enega prej pokadila, vseeno se ni zmedla in je ťe enkrat ponovila, modri nasvet in plava navodila ‌, tako pravijo Zmellkow.

Mislim, da sta sreÄ?a in smisel zelo povezana med sabo, a sreÄ?a je Ä?isto naĹĄa in vaĹĄa stvaritev. Njen nastanek globoko v vas pa je povezan z marsiÄ?im in tudi odvisen od vsega tega, kar ste svojo sreÄ?o nauÄ?ili najprej vaĹĄi starĹĄi in potem ĹĄe vi sami. Ob vsem v kar nas kapitalizem sili in prepriÄ?uje, da potrebujemo za lastno sreÄ?o, je najhuje ravno to, da Ĺže mislimo, da smo konÄ?no ‘skapirali’, pa spet pademo na isto finto in si nekaj zaĹželimo.

Potem marsikdo vse zavrĹže, druĹžino, prijatelje, dokler ni ‘sreÄ?a’ (ta tukaj je opoteÄ?a) tiha in zadovoljna. To je ena zgodba, Ĺžal resniÄ?na, druga ‌, tudi resniÄ?na, je bolj normalna, prijaznejĹĄa in modrejĹĄa; ta je, da nas ĹĄe vedno lahko osreÄ?i otrokov nasmeh, drobne malenkosti, prekrasen sonÄ?ni zahod, glas tiĹĄine, vonj poletnega deĹžja in razmoÄ?ene zemlje, okus cimeta, da Vincijeva svetloba poznega popoldneva, ĹĄum v ĹĄkoljki, jurÄ?ek pod listjem, kraguljÄ?ki, Eric Satie, ĹĄirina sveta in mleÄ?ne ceste ‌ Smisel Ĺživljenja je to, da ga Ĺživite, se veselite. Sami si vedno znova podarite smisel. Nekateri bi rekli, da vedno znova, kadar odkrijemo smisel, ga moramo spet iskati. Picasso je rekel, da je smisel v tem, da odkrijeĹĄ svoj dar in ga potem razdajaĹĄ. Dar pa ni le talent ali veĹĄÄ?ina, dar je lahko tudi dobro srce, ki s svojim delovanjem spreminja tudi ostala srca. In zavedajoÄ? se smisla, vedno znova smo lahko tudi mali in nepomembni ljudje sreÄ?ni.

ZaÄ?eli smo z devetnajst, nov zaÄ?etek, nov nepopisan list.

Upam, da ga vsi zdravi napolnite z veliko smisla in sreÄ?e. Ĺ kodilo ne bo tudi kaj navdiha, poguma in drznosti izreÄ?i resnico, dvigniti glavo in tudi kaj pomesti, Ä?e bo treba. đ&#x;”˛ Vse dobro! â€

'Krivica boli' bo na sporedu ves januar Najbolj se izposojajo lego kocke in druĹžabne igre. Tudi vzgojiteljice Vrtca Velenje pogosto poseĹžejo po tem t. i. neknjiĹžnem gradivu.

ÄŒlani druĹĄtva PoĹživ Velenje so pripravili Ĺže 6. dobrodelni bazar opreme za Ĺživali. IzkupiÄ?ek bodo namenili za oskrbo brezdomnih Ĺživali, za katere skrbi druĹĄtvo

PoĹživ. Nekaj hiĹĄnih ljubljenÄ?kov se je smukalo okoli miz v preddverju KnjiĹžnice Velenje in tako priÄ?aralo prijetno ozraÄ?je v tem đ&#x;”˛ predprazniÄ?nem Ä?asu.â€

Ĺ entilj – ÄŒlani gledaliĹĄke sekcije Kulturnoprosvetnega druĹĄtva Ĺ entilj so krajanke in krajane ter druge obiskovalce ponovno razveselili s silvestrsko premiero. Tudi tokrat so naĹĄtudirali besedilo Toneta PartljiÄ?a – komedijo Krivica boli. Na sporedu Doma krajanov Ĺ entilj bo ponovno danes (v petek, 4. januarja) on 19.30, nato pa ĹĄe 6. in 20. januarja ob 15. uri ter 18. in 19. januarja ob 19.30. đ&#x;”˛

tf

Naš ­čas, 4. 1. 2019, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

9

107,8 MHz

4. januarja 2019

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Hvala za čestitke in dobre želje Sami verjetno zelo dobro veste, kako zelo razveseli iskrena čestitka, še posebej takšna, ki jo pošiljatelj umetelno izdela sam.

Presenečeni smo bili, koliko ste nam jih namenili tudi letos. Iskrena hvala vsem, ki ste nam jih poslali in nam zaželeli vse lepo.

Tudi mi vam, drage bralke, dragi bralci, želimo v letu, ki se je komaj »rodilo«, veliko veselja, brezskrbnosti, predvsem pa zdravja. Seveda si zelo želimo tudi, da bi ostali naši redni poslušalci in bralci.

Eno čestitko pa bi radi še posebej izpostavili. Izdelali so jo otroci iz Vrtca Velenje (vidite jo na sredini kupa čestitk, ki smo jih prejeli). Velikokrat občudujemo izdelke, ki jih naredijo s pomočjo svojih vzgojiteljic iz različnega materiala, tokrat pa so čestitko izdelali iz našega in vašega časopisa Naš čas. Seveda je bilo še veliko lepih čestitk, nekatere so bile že kar mali umetniški izdelki, narejeni z veliko truda in ljubezni.

Hvala vsem in vsem naj veliko uspehov, energije, dobre volje in dobrih idej prinese tudi to leto.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. TANJA ŽAGAR – Pet do polnoči 2. LUKA BASI – Sedam noči 3. SKUPINA EROS – Šum na srcu Tanja Žagar je nekaj dni pred iztekom leta 2018 predstavila svojo novo skladbo z naslovom Pet do polnoči, ki pa jo njeni poslušalci že precej dobro poznajo. Skladba, za katero je glasbo in besedilo napisal Aleš Klinar, je dobila tudi video podobo, ki je luč sveta ugledala tik pred skokom v novo leto, pet minut pred polnočjo na silvestrovo.

Hvala malčki in hvala vzgojiteljice in vodstvo Vrtca. Hvala pa seveda tudi vsem ostalim, ki ste se nas spomnili.

GLASBENE novice

Glasbeniki se bodo poklonili Arethi Franklin Ameriška diskografska akademija, ki podeljuje grammyje, in glasbeni producent Clive Davis pripravljata koncert, posvečen letos preminuli pevki Arethi Franklin. Koncert z naslovom Aretha!

A Grammy Celebration for The Queen of Soul, bo 13. januarja v Los Angelesu. Med nastopajočimi bodo tudi Alicia Keys, Patti LaBelle in Celine Dion. Nekatere največje uspešnice, ki jih je prepevala kraljica soula, bodo izvedli še Kelly Clarkson, Yolanda Adams, Shirley Caesar, John Legend, SZA, Janelle Monae, Common, BeBe Winans, Brandi Carlile, Chloe x Halle, H.E.R. in Alessia Cara. Aretha Franklin je umrla avgusta lani na svojem domu v Detroitu za posledicami raka na trebušni slinavki. Stara je bila 76 let. Bila je dobitnica kar 18 nagrad grammy, vključno z nagrado za življenjske dosežke.

Znana imena izvajalcev na Emi 2019

Znana so imena izvajalcev, ki bodo nastopili na izboru EMA 2019. Nastopili bodo Fed Horses, Inmate, Kim, Lumberjack, Okustični, Raiven, Renata Mohorič, Rene, Ula Ložar ter Zala Kralj & Gašper Šantl.

Deset pesmi in izvajalcev je med 103 prijavami izbrala štiričlanska komisija v sestavi Lea Sirk, Mojca Menart, Žiga Klančar in Aleksander Radić. Izbor EMA bo februarja 2019. O dveh superfinalistih bo najprej odločala strokovna žirija, o zmagovalcu pa izključno gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem. Tekmovanje za pesem Evrovizije 2019 bo letos gostil Tel Aviv. Polfinalna večera 64. tekmovanja bosta 14. in 16. maja, finale pa dva dni kasneje,18. maja. Lani je na Emi zmagala Lea Sirk.

Nuč iz Flipping Arta. Za videospot je poskrbela ekipa Maag Visuals z režiserjem Markom Maagom na čelu, ki je v zadnjem času ustvarila vrsto video izdelkov za različne glasbenike (Neisho, Anabel ...).

Marko Hatlak predstavlja videospot

Mariah Carey z božično uspešnico postavila nov mejnik

Tilen Lotrič ima prvi singel Nadarjeni vokalist in finalist letošnjega šova Slovenija ima talent Tilen Lotrič predstavlja svoj prvi singel.

Mladega pevca smo lahko spremljali v zadnji sezoni šova Slovenija ima talent, na katerem je nastopil v superfinalu, a je na koncu več glasov osvojila plesna akrobatka Tjaša Dobravec. S prvim singlom se želi pokloniti svojim zvestim podpornikom in vsem, ki so glasovali zanj. Besedilo za čustveno in izpovedno ljubezensko pesem je napisal Igor Pirkovič, glasbo pa mladi avtor Nino Ošlak. Posneli so tudi videospot, v katerem nastopa tudi finalist Tim Udovič in Tim

koncertu predstavil tudi kot pevec.

Za naslovno skladbo, ki je tudi prvi single z albuma, je besedilo napisal priznani tekstopisec Drago Mislej – Mef. V minulih prazničnih dneh je skladba dobila tudi videospot, ki je kombinacija posnetkov septembrskega koncerta v Kinu Šiška, ko se je nastopajočim na odru pridružil tudi Matevž Šalehar Hamo, ter posnetkov plesnega para Špele Premelč in Jureta Rusa, ki so nastali v središču Ljubljane.

Septembra lani je mojster harmonike Marko Hatlak z zasedbo BAND, ki jo sestavljajo Leon Firšt (klaviature, klavir, kitara), Erik Čebokli (bas), Lazaro Amed Hierrezuelo (tolkala, violina) in Žiga Kožar (bobni), v Kinu Šiška premierno predstavil pesmi s svojega novega albuma Ko ni noč in ni dan. Pesmi so večinoma avtorske, Marko pa se je na

Božična uspešnica All I want for Christmas is You ameriške pevke Mariah Carey je stara že skoraj 25 let in velja za eno najbolj priljubljenih božičnih pesmi. V vsem tem času se je ljudje niso naveličali. Nasprotno, priljubljenost uspešnice raste in na zadnji božični večer je skladba zabeležila nov rekord. Uvrstila se je na vrh seznama največkrat pretočenih skladb v enem dnevu. 24. decembra je bila skladba na glasbeni platformi Spotify poslušana kar 10,8-milijonkrat. Pesem vsako leto Mariah Carey, ki je tudi njena soavtorica, prinese več kot pol milijona evrov od avtorskih pravic.

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1 SLOVENSKI ZVOKI – Vse okrog mene bel božič slavi 2 ANSAMBEL POGUM – Novoletne želje 3 JODEL EXPRESS – Oprosti božiček 4 MLADI BELOKRANJCI – Hej, Rudolf 5 NAVIHANI MUZIKANTI –Božič je 6 POWER – Rad bi bil tvoj božiček 7 ČRNA MAČKA – Dobri možje 8 FANTJE IZPOD LISCE – Padal bo sneg 9 GAŠPERJI – Snežna pravljica 10 IGOR IN ZLATI ZVOKI – Na božični večer

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO RAFKO IRGOLIČ Legenda slovenske zabavne glasbe Rafko Irgolič je konec lanskega leta praznoval 85. rojstni dan. Uveljavil se je kot pevec v času razcveta slovenske popevke, najbolj znan pa je po skladbi Moj črni konj, ki jo pogosto slišimo še danes.

BILBI Bilbi je v sodelovanju z igralcem Tarekom Rashidom posnela videospot za skladbo Romanca v dvigalu. Videospot je posnet v slogu detektivske kriminalke in filma noir, Romanca v dvigalu pa je aktualni single s pevkinega albuma Šibke točke. Avtorja besedila in glasbe sta Bilbi in Gregor Stermecki.

JAN & NINA Priljubljeni slovenski glasbenik Jan Plestenjak bo letos za valentinovo vse svoje oboževalke (in oboževalce) razveselil z Valentinovim koncertom v velenjski Rdeči dvorani. Na

koncertu, ki bo prav na 14. februarja, bo nastopil skupaj z eno najbolj priljubljenih pevk pri nas Nino Pušlar.

ZDRAVKO ČOLIĆ Legendarni sarajevski pevec Zdravko Čolić bo svoje slovenske privržence razveselil z velikim koncertom v ljubljanskih Stožicah.

Priljubljeni glasbenik se v Ljubljano vrača po sedmih letih, v dvorani Stožice pa bo nastopil v okviru turneje Ono malo sreće.

ANTIVALENTINOVO Dvodnevna glasbena žurka z naslovom Antivalentinovo bo letos v Ljubljani razveselila številne alternativce. Dogodek se bo zgodil v ljubljanski Cvetličarni, na njem pa bodo v sredo, 20. februarja, nastopili LET3, TBF in Vojko V, v četrtek, 21. februarja, pa Edo Maajka, Elemental in Klemen Klemen.

Naš ­čas, 4. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

4. januarja 2019

frkanje » Levo & desno «

Iskrice Novoletne lučke in iskrice so že večinoma ugasnile.

Upajmo, da različni državni in politični ukrepi ne bodo ugasnili še iskric – v naših očeh.

Preobrat

⏫

⏬

Če ni videla prej, bo žena šoštanjskega župana Darka Meniha Marjana videla zdaj! A po prešernem nasmehu je videti, da sluti, kaj mož počne za njenim hrbtom. Verjame pa seveda ne. Kazanje rogov je bil samo trenutni navdih, ki ga je dobil, ko sta skupaj občudovala jelene in jelenčke v adventnem dvorcu Gutenbuchel.

Ko so ga fantje zadaj trdo prijeli, je naš znani literat Ivo stropnik le priznal, da so njegove pesmi včasih res hudomušno nabrite, tudi ljubezensko zavite, za politično ost pa je treba pogledati malo med vrstice.

Obljubil je, da bo vse nove knjige Šivala je zvezda deklico umaknil, če bo le kakšna slučajno ostala, in da bo v prihodnje bolj pazil, kako pohujšuje dolino Šaleško. Kot je Čvek slišal, mu fantje niso storili sile.

⏪

Le aplavz! Na odru športne dvorane v Mozirju je pred kratkim spet vrtela mikrofon in sladek jezik radijska in TV voditeljica iz naše doline Andreja Petrovič. Športnika leta Zgornje Savinjske doline iz Hramš nad Vinsko Goro je menda vprašala, ali poleg skokov v svetovnem pokalu tako super skače tudi že kje drugje? »Eh, gospa Andreja, za vsak dober skok se za menoj mečejo, le da jaz še ne vem, za kaj drugega, kot za blažen občutek, ko odskočim, jadram in pod seboj opazim lasersko zeleno črto. In aplavz. Saj ste imeli v mislih tudi vi kaj takega?!«

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Pri 108 letih umrl gospod, ki je pred nacisti rešil več sto otrok V minulem tednu je umrl Georges Loinger – gospod, ki je med drugo svetovno vojno pred nacisti rešil več sto judovskih otrok, katerih starši so bili ubiti ali poslani v koncentracijska taborišča. Loinger se je rodil leta 1910 v judovski družini. Ko je služil v francoski vojski, so ga

Nekatere je tudi oblekel kot žalujoče in jih peljal na obmejno pokopališče, kjer so nato s pomočjo pogrebniške lestve preplezali ograjo in pobegnili. Skupno je rešil okoli 350 otrok. Francija in Izrael sta Loingerja za njegovo delo večkrat nagradila, prejšnji teden pa je umrl v starosti 108 let.

Rodila 6,4 kilograma težkega sina V porodnišnici v Arlingtonu v zvezni državi Teksas v ZDA so pred kratkim zabeležili nov rekord: domačinka Jennifer Medlock je namreč rodila 6,4 kilogramov težkega otroka. Kot je povedala, je med nosečnostjo

leta 1940 ujeli nacisti, a zahvaljujoč modrim očem, svetlim lasem in atletskim sposobnostim v njem niso prepoznali Juda, tako da je kmalu uspel pobegniti. Vrnil se je v Francijo in se pridružil skupini Oeuvre de Secours aux Enfants, ki je otroke v majhnih skupinah tihotapila čez slabo zavarovano francosko-švicarsko mejo. Loinger jih je reševal tudi tako, da jih je pod krinko poletnih taborov peljal na nogometno igrišče na meji s Švico, kjer je žogo poslal proti meji in otroke pozval, naj gredo ponjo.

pričakovala, da bo novorojenček tehtal približno 4,5 kilograma – kot je ob rojstvu tehtala njena zdaj dveletna hči. »Nisva pričakovala dobrih šestih kilogramov. Nihče jih ni,« je dejala.

Sina je rodila s carskim rezom, takoj zatem pa so dečka zaradi nizke ravni krvnega sladkorja in rdečih krvničk, kar je bila posledica njegove velikosti, sprejeli na

intenzivno nego. Njegovo zdravstveno stanje se je hitro izboljšalo in z mamo sta lahko teden dni kasneje odšla domov.

Uničili so mu stanovanje

Vdovi se bosta povzpeli na očaka Pred leti sta na dveh ločenih vzponih na Mount Everest umrla moža, katerih vdovi sta se zdaj našli in sklenili, da bosta dokončali »delo« svojih preminulih partnerjev. Odpravili se bosta torej na sam vrh gore, da bi se tako soočili z bolečino ter se obenem poklonili soprogoma. »Osvojili bova Everest, ki ga onadva nista nikoli,« sta povedali. Zavedata se, da bo treba za uspešen podvig prej veliko trenirati. Furdiki Šerpe in Nima Doma Šerpe želita to odpravo izkoristiti, da bi svetu poslali sporočilo, da lahko vdove veliko dosežejo v življenju. Katero pot na Mount Everest bosta ubrali, pa za zdaj še ni jasno.

je manjkalo, steklo na mojem stopnišču je bilo počeno, celo tla so se mi zdela neravna. Opazil sem, da so za čiščenje uporabili moje najboljše rjuhe in brisače,« je povedal nesrečni lastnik.

Rezerviral šest letov, da bi bil s hčerko stevardeso

Trend oddajanja in najemanja nepremičnin prek platforme Airbnb zadnje čase kaže tudi slabe plati. Tako iz New Yorka prihaja zgodba moškega, ki je dal svojo hišo na voljo decembra.

Sprva je imel z gosti, ki so hišo najeli, same lepe izkušnje. Nato pa jo je najel neki 20-letnik.

Lastnik je hišo pred oddajo očistil, najemnik pa je prišel točno in je bil spoštljiv. Rekel je, da bo prišlo še nekaj prijateljev, ko pa je lastnik naslednje jutro prišel prevzet svojo hišo, ga je pričakalo pravo razdejanje. »Tla so bila videti, kot da bi nekdo nanje zlil jägermeister in penino ter nato plesal po tej packariji. Vse je bilo narobe; mojih umetnin ni bilo nikjer, pohištvo

Božično-novoletne praznike večina ljudi najraje preživi v družbi najbližjih. In tudi Američan Hal Vaughan si je želel biti z družino. Dejstvo, da je imela njegova hči Pierce prav v tem času službene obveznosti, ga ni odvrnilo od tega, da bi praznike preživel v njeni družbi. In to kljub temu, da je imela Pierce, ki je pri letal-

Ni še dolgo tega, ko je od vseh strani donelo: stavka bo! Tik pred novim letom je sledil še zadnji dokončni preobrat: stavke ne bo. A po mnenju nekaterih to ne pomeni, da so zdaj končno res vsi zadovoljni.

Želje, želje …

Ob božiču in novem letu smo izrekli veliko želja, v upanju seveda, da se nam bodo izpolnile. Država in politiki pa nič.

Srečno!

Najpogostejši praznični pozdrav in želja sta bila srečno. Upajmo, da bo to veljalo tudi za tiste, katerim je to delovni pozdrav.

Ostreje Ponekod že odmevajo ostrejši ukrepi za tiste, ki izrabljajo urgenco, nujno medicinsko pomoč. Kazni jih seveda ne bodo ozdravile, bodo pa zdravilno učinkovale na tiste, ki tako pomoč res potrebujejo. »Izrabljevalci« pa bodo čutili bolečino. Zaradi plačila.

Večni!

Slišati je veliko kritik, ker da je pri nas preveč večnih politikov. Večni so menda zato, ker ne znajo delati nič drugega kot zdrahe.

Oživitev Večina občin je po zadnjih volitvah že dodobra oživela. Dobila so telesa.

Delovna.

Dolgo, daljše Trasa hitre ceste »v pričakovanju« je bolj ali manj ves čas enako dolga. Roki za izgradnjo pa vse daljši.

Zanimanje Zadnji čas slišimo, kako se je tudi pri nas povečalo zanimanje za bankomate.

Zanje se zanimajo predvsem vlomilci.

Koroški vrh ski družbi Delta Air Lines zaposlena kot stevardesa, za božič na urniku kar šest različnih poletov.

Hal se je tako odločil, da se bo kot potnik vkrcal na vseh šest letal, na katerih je delala njegova hči. In se tudi je. Njegovo dejanje pa je še posebej vredno občudovanja, ker Hal še okreva po poškodbi vratu, ki jo je utrpel na začetku leta.

Nekateri Celjani prizadeto tarnajo, da Celje dobiva vse bolj koroški vrh. Mislijo predvsem na vodilne v Policijski upravi Celje.

Minljivost Zelo hitro je minil ta praznični december. Kar prehitro smo se prebudili v kruto stvarnost.

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 11

11

PRAZNIÄŒNI POGOVORI

4. januarja 2019

Praznikov ĹĄe ni konec, bliĹža se badnji dan Pravoslavni verniki bodo boĹžiÄ? praznovali 7., novo leto pa 14. januarja – V tradiciji boĹžiÄ?nega praznovanja ohranjajo badnjak, pivkanje in Ä?esnico – Bistvo boĹžiÄ?a vidijo v novem rojstvu, ki pomeni nov zaÄ?etek Mojca Ĺ truc

Ko se v novem koledarskem letu vrnemo na delo in boĹžiÄ?no-novoletni prazniki sodobnega sveta poÄ?asi izgubljajo svoj bliĹĄÄ?, se pri pravoslavnih vernikih praznovanje ĹĄele zaÄ?enja.

Ker namesto gregorijanskega uporabljajo julijanski koledar, praznujejo z zamikom pribliĹžno 13 dni. Tudi sicer pa so njihove prazniÄ?ne ĹĄege nekoliko drugaÄ?ne od najbolj oglaĹĄevanih.

Post in badnji veÄ?er

40 dni pred boĹžiÄ?em se pravoslavni verniki drĹžijo posta. V tem Ä?asu ne uĹživajo hrane ali izdelkov Ĺživalskega izvora. ÂťVzdrĹžimo se tudi alkohola, cigaret in slabih misli. To je namreÄ? Ä?as, ko se skuĹĄamo umiriti, da bi lahko bolje razmislili o sebi,ÂŤ je povedal VelenjÄ?an Ilija Vasiljević. Kot je pojasnil, post zakljuÄ?ijo ĹĄele na

badnji (boĹžiÄ?ni) dan, kar pomeni, da je veÄ?er prej miza ĹĄe vedno skromno obloĹžena. ÂťDan pred praznikom gre moĹĄki v druĹžini v gozd, kjer poiĹĄÄ?e lepo hrastovo drevo,ÂŤ je povedal Vasiljević.

ZveÄ?er drevo, ki ga imenujejo badnjak, prinesejo v hiĹĄo, ob tem pa sveÄ?ano pozdravijo zbrano druĹžino. Gospodinja prinaĹĄalca badnjaka zasipa z Ĺžitom, pomeĹĄanim z oreĹĄÄ?ki, Ä?okoladicami, kovanci in drugimi prijetnimi skromnimi darovi. Gospodar nato badnjak postavi na pripravljeno slamo, temu pa sledi pijukanje. Gre za ĹĄego, v kateri gospodinja prevzame vlogo koklje, vsi ostali pa so piĹĄÄ?eta. Medtem ko gospodinja ĹĄe naprej potresa drobne dobrote, jih piĹĄÄ?eta iĹĄÄ?ejo in nabirajo.

Nekaj pred polnoÄ?jo so nato verniki zbrani v cerkvi. ÂťV dogovoru z upokojenim ĹĄkofom LipovĹĄkom uporabljamo pravoslav-

V cerkvi vse veÄ? mladine

ni verniki cerkev sv. Maksimilijana v Celju, je povedal Vasiljević.

Tudi v cerkev prinesejo badnjak.

Tega duhovnik posveti, po polnoÄ?nici pa vsaka druĹžina na svoj dom odnese vejico badnjaka, povezano z Ĺžitom.

Namesto materialnega bolj pomembno medosebno obdarovanje

Na badnji dan mora prva vstati gospodinja. Njena naloga je, da speÄ?e Ä?esnico – boĹžiÄ?no pogaÄ?o brez kvasa, v katero vselej skrije kovanec. Po druĹžinski molitvi pred prazniÄ?nim zajtrkom vsi zbrani primejo pogaÄ?o in jo tako razlomijo. ÂťPo tradiciji velja, da bo tisti, ki je v svojem kosu dobil kovanec, vse leto sreÄ?en,ÂŤ pripoveduje Vasiljević, a dodaja, da ne gre za vraĹževerje, temveÄ? za simbolno poudarjanje medosebnega sodelovanja in povezova-

ÂťNaĹĄa Tinka je srce in duĹĄa ĹĄmarĹĄkega Karitasa. Tudi sicer prostovoljka od nog do glave. Nikoli v ospredju, Ä?eprav bi lahko bila. Pridna kot mravljica, srÄ?na, Ä?ustvena, vrsto let mati samohranilka, ki je lepo vzgojila svoje ĹĄtiri izobraĹžene otroke, saj so ti lahko za vzor marsikaterim njihovim vrstnikom. Ljudje so radi okoli nje, ker izĹžareva energijo, ki prijaÂŤ. Vse te besede so nekateri obÄ?ani v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki namenili svoji soobÄ?anki Martini Hrastnik.

Kar malo je zardela, ko sem ji povedala, kaj menijo drugi o njej, kako jo vidijo. ÂťO sebi Ä?lovek teĹžko kaj reÄ?e. Vsaj jaz. PaÄ? pomagam, kjer in kar lahko. Vedno in povsod kot invalid tretje kategorije ne morem, se pa trudim. DrĹži, da rada komu naredim kaj dobrega. ÄŒe tega nimaĹĄ v sebi, nisi pravi prostovoljec,ÂŤ se je odzvala. ÄŒut za soÄ?loveka, potrebnega pomoÄ?i, je prinesla od doma, pravi, iz druĹžine s ĹĄestimi otroki. Poprijeti so morali za delo tam, kjer je bilo treba, pomagati drug drugemu. Dober obÄ?utek za opravljeno dobro delo jo je vedno navdajal s posebnim zadovoljstvom in tako je ĹĄe danes. Pri ĹĄmarĹĄkem Karitasu je takih s posluhom za soÄ?loveka kar nekaj, je razmiĹĄljala glasno.

Res je glavnina starih 50+, nekaj je tudi mladih, delajo pa dobro.

Znajo prejemniki pomoÄ?i to ceniti? ÂťGlede tega je najbrĹž tako kot marsikje drugje. Eni so neizmerno hvaleĹžni, sploh tisti, ki ne morejo veÄ? hoditi, ki so odvisni od drugih. Drugi menijo, da jim

Martina Hrastnik: ÂťZa nekatere je Ĺže to, da jim samo prisluhnem, vredno zlata, drugi morda priÄ?akujejo veÄ?.ÂŤ

trudila pomagati. To mi da energijo in ta mi je potrebna, da breme zgodb, ki se me dotaknejo, ni preteĹžko.ÂŤ V Ĺživljenju ji ni bilo postlano z roĹžicami in najbrĹž je tudi Tinka kdaj pa kdaj potrebovala kakĹĄno ramo, na katero bi se lahko naslonila, sem menila. Prihodnje leto bo namreÄ? minilo 20 let, odkar je ostala brez moĹža, sama s ĹĄtirimi otroki. OÄ?i so se ji orosile ob pripovedovanju, da je imela takrat najmlajĹĄa ĹĄele 7 let, najstarejĹĄi sin je odhajal na ĹĄtudij na fakulteto v Maribor. MoĹževa

ljujemo pot Ĺživljenja,ÂŤ je pojasnil Ilija Vasiljević. Badnji dan tako pravoslavni verniki preĹživijo ob svojih najbliĹžjih, udeleĹžijo pa se tudi ÂťsluĹžbeÂŤ ali ÂťliturgijeÂŤ, kakor imenujejo obred v svetiĹĄÄ?u. Ves prazniÄ?ni dan je miza neprekinjeno polna, pri kosilu se na njej obiÄ?ajno znajde odojek z razliÄ?nimi prilogami in omakami.

đ&#x;”˛

Zadnji veÄ?er koledarskega leta veÄ?ini med nami ogromno pomeni.

Trenutke, ko razmiťljamo o minulem in zbiramo Şelje za prihodnje obdobje, tako Şelimo preŞiveti obdani z najbliŞjimi. Toda nekatere sluŞbe terjajo deŞurno prisotnost – tudi na silvestrovo.

SreÄ?anje s prostovoljko Martino Hrastnik iz Ĺ martnega ob Paki pomoÄ? pripada, tretji so prepriÄ?ani o Ä?em drugem. Za take in njim podobne pravim, da morda ne znajo drugaÄ?e izraziti hvaleĹžnosti.ÂŤ Pri iskanju odgovora na vpraĹĄanje, kaj pa je zanjo plaÄ?ilo, je malo pomislila, nato pa dejala: ÂťIskrica v oÄ?eh, nasmeh na obrazu tistega, ki sem se mu

nja, ki je bistveno pomembnejĹĄe od zunanjega obdarovanja. Tega med pravoslavnimi verniki, kljub sodobnemu naÄ?inu Ĺživljenja, ni. ÂťNe, bliĹĄÄ? za nas ni pomemben in tudi obdarovanje ne. Tega ni.

Bistvo boĹžiÄ?a je namreÄ? v novem zaÄ?etku. Novo rojstvo pomeni novo priloĹžnost, da vse, kar je teĹžkega, odpustimo in olajĹĄani nada-

V sluĹžbi preĹživela luĹĄtno silvestrovo

ÄŒe se je treba zjokati, se je najbolje na samem Tatjana PodgorĹĄek

Zakonca Vasiljević Ĺželita vsem sreÄ?en badnji dan.

ÄŒeprav se morajo v cerkev odpeljati v Celje, velenjski pravoslavni verniki pripovedujejo, da je tam vedno gneÄ?a. ÂťCerkev je zelo polna, predvsem pa nas veseli, da prihaja vedno veÄ? mladine,ÂŤ razmiĹĄlja Ilija Vasiljević.

Vesel je, da jih vodi duhovnik Milan Duduković, ki ga sam doĹživlja kot izjemno inteligentnega, izobraĹženega in za vsebino vere zavzetega gospoda. ÂťNa njegovo pobudo imajo tudi otroci pravoslavnih vernikov iz Velenja konÄ?no verouk v domaÄ?em kraju. On sam jih prihaja pouÄ?evat v tukajĹĄnjo cerkev sv. Marije.

Vsako nedeljo in vsak praznik pa mi odhajamo na obred v Celje,ÂŤ je ĹĄe dejal Vasiljević. Ni jim teĹžko. Tako kot jim ni teĹžko Ä?akati na praznovanje badnjega dne, medtem ko veÄ?ina praznovanje Ĺže zakljuÄ?uje. ÂťÄŒe je dobra volja, je tudi to moĹžno,ÂŤ v smehu pravi Ilija in pojasnjuje, da sta oba z Ĺženo rojena v isti vasi in ponosna, da s srcem nadaljujeta tradicijo prednikov.

nesreÄ?a je bila ĹĄok za vse, zanjo ĹĄe najbolj, Ä?eprav je ni tako sprejemala, je dejala. ÂťNi bilo Ä?asa za Ĺžalovanje, Ĺžalost so zamenjale velike skrbi. Otroci, sorodniki so mi bili takrat v oporo, a ‌ Za vse je bila to velika preizkuĹĄnja.

Pomagali smo si, kot smo najbolje vedeli in znali. Otroci so med ĹĄtudijem tudi delali, da nam je bilo laĹžje, saj je bilo s plaÄ?o delavke v Elkroju, nato z invalidsko pokojnino teĹžko preĹživeti. Danes se lahko naslonim na rame sinov Gregorja, Klemna, Urbana, na hÄ?er Tinko, prijatelje, sorodnike, tiste, ki delamo pri Karitas. Smo povezani. ÄŒe se je pa potrebno zjokati, pa je to najbolje nekje na samem, da te drugi ne vidijo.ÂŤ Kljub zdravstvenim tegobam ji ne manjka optimizma. Obisk svete maĹĄe jo umiri. Je Ä?lovek, ki za ovire, ki jih sreÄ?uje na Ĺživljenjski poti, ne krivi drugih, ampak jih sprejme, saj jih tako laĹžje prenaĹĄa. V veselje so ji ĹĄtirje vnuki, najmlajĹĄa je stara dober mesec. NajstarejĹĄi sin Ĺživi z druĹžino doma, doma je tudi hÄ?i, ostala dva sta na svojem. Zadovoljna je, ker so vsi pri kruhu. Praznikov se je veselila. ÂťBoĹžiÄ? je zelo lep druĹžinski praznik. Takrat sedemo za skupno mizo, se druĹžimo, veselimo ob toplini domaÄ?ega ognjiĹĄÄ?a.ÂŤ S kakĹĄnimi Ĺželjami pa stopa v leto 2019? ÂťNimam posebnih. Ĺ˝elim si, da bi bili moji otroci dobri, da bi imeli soÄ?utje do pomoÄ?i potrebnih, Ä?esar je danes v druĹžbi vse manj in tudi za to je med nami kar nekaj reveĹžev. Ĺ e vedno verjamem, da se dobro z dobrim poplaÄ?a,ÂŤ je sklenila pogovor Martina Hrastnik. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

VeÄ? jih je, kot bi si mislili.

Zdravniki, policisti, reĹĄevalci, farmacevti in veterinarji so v resnici le nekateri od tistih poklicev, ki vkljuÄ?ujejo deĹžurstva.

Med ĹĄtevilnimi drugimi so tudi zaposleni v centrih ali domovih za starejĹĄe. V topolĹĄkem Centru starejĹĄih Zimzelen je zadnjih devet let zaposlen zdravstveni tehnik Slavko StaniÄ?, zadnjo polovico leta pa tudi bolniÄ?arka Lea Sili. NaĹĄo pozornost sta pritegnila zato, ker sta se pred letoĹĄnjim silvestrovim sama oglasila, da bi Ĺželela prevzeti deĹžurstvo. In sta tudi ga. ÂťV naĹĄem kolektivu vsa deĹžurstva naÄ?rtujemo skupaj in v medsebojnih pogovorih ugotavljamo, koga lahko razporedimo v katerega od terminov,ÂŤ je povedala vodja zdravstvene nege in oskrbe Martina KlobÄ?ar in dodala, da so bili letos ob samoiniciativni zglasitvi prijetno preseneÄ?eni. ÂťTreba pa je povedati, da je naĹĄa ekipa mlada in med seboj zelo kolegialna,ÂŤ je zaposlene pohvalila direktorica Centra starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica Andreja Ĺ tefan BukoviÄ?.

DeĹžurstvo je najprej delo

Tako Lea kot Slavko sta Ĺže bila deĹžurna ob praznikih, a ĹĄe nikoli doslej na silvestrovo. Ona ima doma druĹžino, v njej pa majhnega otroka, zato si je bolj kot veÄ?er med starim in novim koledarskim letom Ĺželela doma preĹživeti boĹžiÄ?. On pravi, da se zaveda, da je od deĹžurstva za silve-

strovo doslej izpadel po kopici nakljuÄ?ij. Zdelo se mu je poĹĄteno, da tudi sam izpolni deleĹž ekipne odgovornosti, za povrh pa so se mu letos osebne okoliĹĄÄ?ine uredile tako, da mu to sploh ni bilo teĹžko. ÂťSicer pa smo s stanovalci zelo povezani, tako da je lahko tudi v sluĹžbi zelo lepo,ÂŤ je dejal StaniÄ?.

Tako kot vsako deĹžurstvo se je tudi na silvestrovo delo zaÄ?elo ob 18.30, zakljuÄ?ilo pa ob 6.30 naslednji dan. V centru je ostala

paj pogrela in pojedla. ÂťSva tudi nazdravila, a brez alkohola, saj ta nikakor ne sodi na delovno mesto,ÂŤ je povedala Lea Sili. Kot je ĹĄe poudarila, se oba s Slavkom zavedata, da sta stanovalcem druga druĹžina.

Ti sicer silvestrovega v Centru starejĹĄih Zimzelen TopolĹĄica ne praznujejo organizirano. Kar se tiÄ?e praznovanj, pripravijo tam zanje Ĺže prej v decembru sveÄ?ano kosilo, na katerega povabijo tudi svojce. Na silvestrovo pa si

Lea Sili in Slavko StaniÄ? sta bila na silvestrovo deĹžurna.

veÄ?ina od 157 stanovalcev, Lea in Slavko pa sta deĹžurala vsak na svoji enoti. Odgovorila sta na vsak zvonÄ?ek in bila – kot vedno – pripravljena tudi na vse izredne situacije.

Nekaj trenutkov tudi za praznovanje

A Ä?eprav sta bila delovno zelo vestna, Lea in Slavko nista pozabila, da je silvestrovo. Ĺ˝e prej sta se dogovorila, da si doma skuhata veÄ?erjo, ob prihodu novega koledarskega leta pa sta jo sku-

tisti med njimi, ki radi prijateljujejo, sami naredijo lep veÄ?er. ÂťZato sva bila zelo vesela, da smo praznovali tudi skupaj. S tistimi, ki so Ĺželeli, smo si voĹĄÄ?ili, pa tudi malo zapeli,ÂŤ je dejala Silijeva. Slavko je njeno razmiĹĄljanje dopolnil s pripovedjo o stanovalcu, ki igra harmoniko in vselej poskrbi za Ĺživahno preĹživljanje prazniÄ?nih veÄ?erov. ÂťRes smo si naredili luĹĄtno,ÂŤ je ĹĄe dejal StaniÄ?. đ&#x;”˛

Naš čas, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 12

12

NAGRADNA KRIŽANKA

Nagradna križanka Mestne občine Velenje

Srečno, zdravo in uspešno leto 2019 vam želijo župan, svet in uprava Mestne občine Velenje.

4. januarja 2019 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »križanka Mestne občine Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 22. januarja.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade.

Naš čas, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

PREGLED LETA

4. januarja 2019

Želeli ali ne, preč je še eno leto Velenjčani so, ko je ura v letu 2017 (in tudi 2018) odbila polnoč, napolnili Titov trg, Šoštanjčani Trg svobode, v Šmartnem ob Paki pa so si segli v roke in si zaželeli, kaj naj se jim lepega v novem letu dogodi, kar pod kozolcem pri Hiši mladih opoldne na novoletni dan Milena Krstič - Planinc

Podražilo se je ogrevanje

Januarja je bilo zanimanje za cepljenje proti gripi večje, kot so v Zdravstvenem domu – pa tudi drugje – naročili cepiva. Po dodatnih količinah so prišli na vrsto vsi. Nasploh se je januarja veliko štelo.

Tudi to, koliko preveč je bilo zapravljenega za praznovanja, in tudi to, koliko dni še manjka do plače. Preštevati so se začeli tudi rudarji. Bi se stavke, če bi bila, udeležili ali ne? Ogrevanje se je podražilo za 10–15 odstotkov.

Zagoreli kresovi

Maja so zagoreli kresovi, dlan pa v pest ni bila stisnjena tako močno kot nekdaj, čeprav so govorniki na prvomajskih srečanjih grmeli, da delavski boj še ni izbojevan. Vodilno kitajsko podjetje v elektroniki, gospodinjskih aparatih in multimedijskih sistemih je objavilo ponudbo za odkup vseh delnic našega, slovenskega Gorenja. Vse pogosteje se je spet začelo dokazovati in kazati na preplačanost bloka 6 šoštanjske termoelektrarne.

Šli smo nad ambrozijo

Septembra so v Šoštanju poskusno za tri mesece uvedli Šoštanjski bus, brezplačne lokalne prevoze za občane do pokopališča ter nazaj, in to šestkrat dnevno. Malo manj kot 40 potnikov je v poprečju peljal dnevno. Bo to dovolj, da se obdrži zdaj, ko je poskusnega obdobja konec, še računajo. Pika Nogavička se je letos poglobila v živalski svet, cela dolina pa v ambrozijo, invazivno tujerodno rastlinsko vrsto, ki je prihajala vse bliže mestu. Velenje in Šoštanj sta praznovala.

Pika je za en teden prevzela oblast.

Skodelica Cankarja z gimnazijci v Velenju.

Redki so bili dnevi, ko so se otroci veseli snega. Bilo ga je za vzorec.

Mesto za kaljenje pametnih rešitev

Februarja so v Velenju odprli Vzorčno mesto, namenjeno kaljenju pametnih rešitev z naprednimi tehnologijami. Šoštanjski pust se je spopadal z nespametnimi rešitvami in z njimi nasmejal množico obiskovalcev. Sindikati pa so se začeli pogajati. Treslo se je zaradi stavkovnega vala javnega sektorja. A vlada ni popustila. Vreme pa tudi ne. S stavko so začeli rožljati tudi v Gorenju, pa zamisel hitro opustili. Dva meseca kasneje pa je stavko opustila tudi peščica rudarjev, ki so jo sicer začeli, a jo na sredini končali. Če ni stavkajočih, tudi stavke ni.

Začela se je kampanja za lokalne volitve

V parlament izstrelili le enega

Junija so bile predčasne volitve. V Šaleški dolini je bilo veliko poklicanih, a malo izvoljenih. Pravzaprav je bil izvoljen le eden. In to iz Šoštanja. Dež je padal, gobe so rasle. Tudi tiste nore, a k sreči brez (zdravstvenih) posledic. Brez vseh posledic je minil tudi navoz sporne zemljine iz Celja na pregrado med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom. Zemljina ni bila okužena, prevoz pa.

Oktobra se je začela volilna kampanja. Taka mlahava, dolgočasna, z vnaprej znanimi izidi, brez vseh presenečenj in brez vsakega presežka. Aktualni in kasneje izvoljeni stari novi župani Bojan Kontič, Darko Menih in Janko Kopušar bi lahko z domačega kavča spremljali, kako se soočajo njihovi tekmeci. Rezultat bi bil isti.

Podjetno Velenje se je predstavilo.

Predčasne državnozborske volitve, Urška in Janez Janša volita v Šentilju.

Iz štirice zadnja para Velenje je postalo bogatejše za Vzorčno mesto.

Kako čim hitreje do Ljubljane?

Marca so velenjski lutkarji osvajali slovenske odre. Pokazali so, da se da. Le prijemi morajo biti pravi. Prijeme so začeli vaditi tudi politiki, čeprav še niso slutili, da bodo volitve na državni ravni (še) prej, kot si mislijo. Sprožil jih bo odstop predsednika vlade. Veliko smo se spet pogovarjali o tem, kako čim hitreje do Ljubljane. Spet je bilo slišati veliko obljub, povezanih s tretjo razvojno osjo in tem, kako teče vse po rokovniku, čeprav je potem rokovnik s krakom proti Koroški muca snedla. Čudili smo se ideji, ki je prišla k nam čez Rokavski preliv. Velenjsko jezero bo dobilo plavajoči hotel, le tega, kdaj, se še ni (z)vedelo.

Julija je na polno zaživela Velenjska plaža. Obiskovalci so lahko od tam opazovali še zadnjo paro, ki se je širila iz četrtega bloka v Šoštanju, in premišljevali, kako bo ob jezeru, ko bo tam postavljen prireditveni prostor. Rudarjem so se začele dogajati težave pri odkopu premoga. Pripeljale so do tega, da so do konca leta nakopali 300.000 ton lignita manj, kot so načrtovali. Na Koroškem so julija protestno hodili čez cesto, ovirali promet in povzročali zastoje. Naj v Ljubljani vidijo, da je skrajni čas za hitro cesto. Minister za infrastrukturo je miril, da ne vidi nobenih ovir, ki bi preprečevale začetek gradnje leta 2019. Pa jih res ni?

Dobri možje so jo mahnili po nakupih

Vsi trije župani so novembra volitve dobili v prvo. V Šmartno ob Paki je prišla nova infrastrukturna ministrica in povedala, da je 3. razvojna os postala tudi njen izziv in bo to tudi ostal. Dars pa je spet zagotavljal, da izvaja naloge po zastavljenem planu. V Šmartnem ob Paki so nazdravili prazniku in Martinu. Ponekod so Božički že začeli pripravljati darila. K temu so jih spodbujali trgovci in praznična okrasitev. V Velenju so novembra postavili smreko, niso pa še prižgali lučk.

Krompirjeve počitnice so bile kratke, a sladke.

Priložnost za novo Zadnja para iz bloka 4 šoštanjske Termoelektrarne

Na maturantskih plesih so se veselili mladosti.

Kar ne ožge, ne moti

Od besed k dejanjem?

Aprila je tretja razvojna os prešla od besed k dejanjem. Priprave na gradnjo hitre ceste so položili pred budne oči lokalnih skupnosti, v Darsu so jim zagotavljali, da delajo, količijo, dajejo v podpis soglasja za zemljišče, arheologom pa možnost, da razkopavajo po njih.

Konec leta, ko so se delali obračuni, se je ta pokazal brez krčmarja.

Decembra so lučke, in to za vsakega Velenjčana in Velenjčanko po ena, zagorele, ozračje je ogrelo kuhano vino, zadišalo je po cimetu.

Nič pa po snegu. Šoštanj je iz teme potegnil Pusti grad. Seštevalo, odštevalo, preštevalo in oštevalo se je. Največ tega je bilo povezano z energijo. Bo podražitev? Prišel je Miklavž, prišel je Božiček, prišel je Dedek Mraz. Naš, šaleški, je napovedal upokojitev, napovedali so jo tudi mnogi od tistih rudarjev, ki so izpolnili pogoje. Da bodo dali mesto in priložnost mladim. Mlado leto so številni že po tradiciji pričakali na prostem. Slišalo se je pokanje šampanjca, slišale so se lepe želje, slišale so se novoletne zaobljube. »Žal naj ti bo le za tri reči tvojih preteklih dni: za hudo storjeno, za dobro zamujeno in za izgubljeni čas,« je pred skoraj dvema stoletjema zapisal Anton Martin Slomšek. Misel je še vedno aktualna.

Spomnite se je kdaj tudi v letu, ki je že tu – 2019.

Toplo in mokro poletje

Priprave na gradnjo hitre ceste pod budnim očesom lokalnih skupnosti

V Šoštanju so avgusta zelo delali. Začenjali so glasbeno zgodbo (gradnjo objekta glasbene šole), dokončevali pa cestno, v kateri so prenovili 44 kilometrov cest. V Velenjskem jezeru so se pojavile sladkovodne meduze. Ker te ne ožgejo, se kopalci z njimi niso obremenjevali. V Velenju so risali tudi projekt za novo tržnico in napovedali prihod treh sirskih družin. Dve sta kasneje prišli, ena se je tukajšnjemu gostoljubju odpovedala. Zakaj že?

V decembru so prišli trije dobri možje, tudi Dedek Mraz.

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

KRONIKA

4. januarja 2019

Mladinski center dobil priznanje za solidarnost

Svet v 2019 – svet tveganj

Aktualen projekt Mladinskega centra Velenje o mednarodnem prostovoljstvu se ĹĄe posebej osredotoÄ?a na spodbujanje sodelovanja in solidarnosti Tina Felicijan

Nacionalna agencija MOVIT je Mladinskemu centru Velenje podelila priznanje za solidarnost za projekt mednarodnega prostovoljstva v okviru programa Erasmus +. Sredi lanskega leta je namreÄ? stopil v veljavo novi samostojni program Evropske unije Evropska solidarnostna enota (ESE), ki med mladimi spodbuja medsebojno sodelovanje in solidarnost oziroma prostovoljno delo tako na lokalni kot mednarodni ravni. MCV je vrednote novega programa upoĹĄteval Ĺže pri lanskoletnem novem projektu s podroÄ?ja prostovoljstva Naredimo skupaj!, ki z osredotoÄ?anjem na solidarnost in druge predstavlja dober uvod v ESE, zato pa dobil priznanje za solidarnost. Prizadevanje za spodbujanje medsebojnega sodelovanja in solidarnosti pa je MVC potrdil tudi z lansko mladinsko izmenjavo, ki je junija potekala na temo prostovoljnega dela. UdeleĹženci iz sedmih drĹžav so spoznavali organizacijo in delo prostovoljne skupine Udarnik MC Velenje. ÄŒlanom so se pridruĹžili na delovnih akcijah, z drugimi aktivnostmi v izmenjavi pa ozaveĹĄÄ?ali o pomenu solidarnosti in drugih vidikih prostovoljnega dela. ÂťPriznanje nam pomeni potrditev, da smo tako pri desetletnem izvajanju programa za vkljuÄ?evanje mednarodnih prostovoljcev

kot pri uvajanju novega programa ESE ubrali pravilne pristope in razvili uspeĹĄne prakse. Ker je izpostavljeno ravno to, da z aktualnim projektom dobro povezujemo mlade in druge akterje v mladinskem delu, smo ponosni, da so tudi drugi prepozna-

gostijo dva prostovoljca iz TurÄ?ije – GĂśkberka in Emreja. V Velenju bosta delovala celo leto 2019. Projekt temelji na spoznavanju delovanja mladinskega centra prek aktivnega sodelovanja v njegovih programskih enotah ter projektih, njihovi nadgra-

ÂťPreko povezovanja razliÄ?nih enot MCV in sodelovanja z lokalno skupnostjo se s projektom prostovoljstva Naredimo skupaj! krepita solidarnost in socialno vkljuÄ?evanje,ÂŤ je zapisano v utemeljitvi priznanja za solidarnost, ki ga ponosno kaĹžeta direktor MCV Marko PritrĹžnik in koordinatorica mednarodnih projektov Ĺ pela Verdev.

li vlogo in pomen mladinskega centra v Velenju kot povezovalne organizacije, ki vkljuÄ?uje mednarodne prostovoljce. Vsekakor pa je to tudi pohvala, da delamo prav in nadpovpreÄ?no v Sloveniji,ÂŤ priznanje komentira direktor MCV Marko PritrĹžnik.

V okviru nagrajenega projekta Naredimo skupaj! trenutno

Policisti konÄ?ali stavko Ljubljana, 27. december – Predstavniki policijskih sindikatov in vlade so podpisali stavkovni sporazum. S tem so policisti konÄ?ali veÄ? mesecev trajajoÄ?o stavko, med katero se varnost drĹžave in drĹžavljanov ni zmanjĹĄala, so ob podpisu poudarili predstavniki vladne in sindikalne strani. Sporazum prinaĹĄa policistom boljĹĄi socialni in poklicni status. Podpisa se je ob generalni direktorici policije Tatjani Bobnar udeleĹžil tudi predsednik vlade Marjan Ĺ arec, ki je ob tem napovedal, da bodo v prihodnje kadrovskim teĹžavam policije posvetili ĹĄe veliko pozornosti.

Predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan MlekuĹĄ je prepriÄ?an, da bodo tudi z izboljĹĄanim statusom dosegli, da bo poklic pođ&#x;”˛ licista bolj privlaÄ?en.

dnji in izvajanju novih. Oba prostovoljca Ĺže sodelujeta pri izvajanju popoldanskega programa za otroke in mladino, med katerimi so tudi migranti. V okviru programa Moj klub delata z osebami s teĹžavami v duĹĄevnem zdravju. Z Udarniki sta Ĺže obiskala Dom za varstvo odraslih, zaÄ?ela sta sodelovati z BoĹĄnja-

ĹĄkim mladinskim kulturnim druĹĄtvom, nameravajo pa ju povezati tudi z MedobÄ?insko zvezo prijateljev mladine Velenje, centrom HiĹĄa za namestitev brezdo-

â?ą

MCV je evropski program Evropska prostovoljna sluĹžba, ki se je preimenoval v projekt prostovoljstva, zaÄ?el izvajati pred desetimi leti. Do sedaj je gostil okoli 20 prostovoljcev iz TurÄ?ije, Latvije, Srbije, Ĺ panije, Portugalske, Italije, Gruzije in Poljske.

mnih oseb in mnogimi drugimi organizacijami. ÂťPrisluhnili bomo njunim Ĺželjam. Eden je psiholog, drugi pa uÄ?itelj angleĹĄÄ?ine, zato bosta zagotovo dodana vrednost v organizacijah, ki ju bodo sprejele in vkljuÄ?ile v izvajanje svojih programov,ÂŤ pravi koordinatorica projekta Ĺ pela Verdev in vabi vse organizacije v lokalni skupnosti, ki bi Ĺželele sodelovati s prostovoljcema, da se obrnejo na mladinski center in zaÄ?nejo skupno zgodbo. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Vlomilci odĹĄli z motornimi Ĺžagami Velenje, 24. decembra – V ponedeljek so policisti obravnavali vlom v skladiĹĄÄ?e na Cesti Simona Blatnika. Neznanci so odtujili tri motorne Ĺžage, baterijski vrtalnik in pnevmatsko kladivo, vse skupaj vredno okoli 1.500 evrov.

Odnesel prstana Ĺ˝alec, 25. decembra – V torek je bilo vlomljeno v stanovanjsko hiĹĄo v KamenÄ?ah pri Ĺ˝alcu. Neznanec je iz spalnice odtujil dva zlata prstana, veÄ?jo ĹĄkodo pa je povzroÄ?il z vlamljanjem.

Pohodnica si je zlomila nogo Ĺ oĹĄtanj, 27. decembra – V Ä?etrtek okoli poldneva so bili policisti obveĹĄÄ?eni o poĹĄkodbi 42-letne pohodnice. V bliĹžini koÄ?e na Smrekovcu je pri sestopu z ledene povrĹĄine padla in si zlomila nogo. Po nudeni zdravstveni pomoÄ?i so jo s helikopterjem prepeljali na zdravljenje v SploĹĄno bolniĹĄnico Celje.

Ni dolgo tega, ko so nam obljubljali, da se bosta po letu 2000 cedila med in mleko. Tehnologija, podprta z raÄ?unalniki in informatiko, kot tudi globalizacijski procesi so napovedovali, da bo Ĺživljenje Ä?loveka boljĹĄe, laĹžje, bolj humano in Ä?loveĹĄko. Toda navkljub vsem obljubam, ki smo jih bili deleĹžni o boljĹĄem in lepĹĄem svetu, s tem pa tudi Ĺživljenju, danes, 19 let po prehodu v novo stoletje in tisoÄ?letje, ne Ĺživimo tako. Italijanski filozof Umberto Galimberti je zapisal, da se je v danaĹĄnjem Ä?asu Adil Huselja oznaka prihodnosti spremenila. Ĺ e nedolgo tega je veljalo, da je prihodnost obljuba in da varnostno ogledalo bo slednja zaradi tehnoloĹĄkega in vsesploĹĄnega razvoja druĹžbe pozitivna in cvetoÄ?a.

Danes o prihodnosti govorimo povsem drugaÄ?e, prihodnost je postala groĹžnja. Ko navajam prihodnost, v mislih nimam le oddaljene prihodnosti, ampak tudi dneve, ki so pred nami v letoĹĄnjem letu. ÄŒeprav smo ĹĄele dobro vstopili v leto 2019, lahko reÄ?emo, da je prihodnost negotova, ne glede, ali govorimo o Ä?loveku, skupnosti, drĹžavi, kontinentu ali celotnem svetu. Nihilizem in razvrednotenje temeljnih (druĹžbenih) vrednot vse bolj naÄ?enja temeljne druĹžbene postavke svetovne skupnosti, v kateri vse bolj v ospredje prihaja tekmovalnost, nevoĹĄÄ?ljivost, agresivnost, pohlepnost ‌, kar onemogoÄ?a ohranitev in uveljavitev tistih vrednot, ki so kljuÄ?ne za obstoj Ä?loveka in sveta. Negotovosti se vse bolj pridruĹžuje ogroĹženost. OgroĹženost temeljnih Ä?loveĹĄkih in druĹžbenih vrednot, ogroĹženost naravnega okolja in virov, ogroĹženost zaradi vse bolj ĹĄkodljivega globalnega onesnaĹževanja okolja ter posledic, ogroĹženost zaradi vojn in oboroĹženih konfliktov, sili vse veÄ? ljudi, da zapuĹĄÄ?ajo svoje domove in iĹĄÄ?ejo koĹĄÄ?ek tega sveta za dostojno Ĺživljenje – preĹživetje.

V osemdesetih letih prejĹĄnjega stoletja je nemĹĄki sociolog Ulrich Beck zapisal, da Ĺživimo na vulkanu civilizacije. ÄŒeprav takrat ni bilo jasnih odgovorov, kdo bo prevladal v svetu in kdo bo najbolj vplival na Ĺživljenje milijard ljudi, takrat zagotovo ni nihÄ?e pomislil, da bomo od svetovne vojne in jedrske kataklizme oddaljeni le en klik ali tvit. Z eno izjavo ali le z nekaj besedami se ustvarjajo borzni potresi in cunamiji, ki v ozadju pomenijo izgubo, poraze, slo po maĹĄÄ?evanju, Ĺželjo po prevladi ‌, kar le poveÄ?uje nestabilnost in ogroĹženost sveta.

Prerivanju na vrhu, kjer se ZdruĹžene drĹžave Amerike z Donaldom Trumpom na Ä?elu nezadrĹžno oddaljujejo od njegovega volilnega slogana; Rusija, ki s premiĹĄljenimi potezami vleÄ?e geostrateĹĄke poteze, ki spominjajo na premiĹĄljene in natanÄ?ne poteze ĹĄahovskih velemojstrov; Kitajska, ki z naÄ?rti o novi svileni cesti ter s prevzemom visokotehnoloĹĄkih podjetij in vlaganjem v znanost in raziskovanje prodira v vse kotiÄ?ke sveta, pri Ä?emer intenzivno krepi lastno vojsko; Indija, ki sicer ni tako marketinĹĄko prisotna na svetovnem trgu, a se vztrajno in nezadrĹžno povzpenja proti vrhu; ni videti konca. Evropska unija, ki je tisoÄ?letja zibelka civilizacij, znanja, humanizma in gospodarsko-tehnoloĹĄkega razvoja, zaradi svoje neenotnosti – izstopa Velike Britanije, pa tudi vmeĹĄavanja Big Brotherja z uveljavljanjem ameriĹĄkih (profitnih) interesov, ustvarjanjem vojn in z njimi rek beguncev in odkritim vplivanjem na mnenja drĹžav Ä?lanic in balkanskih drĹžav – vse bolj izgublja moĹžnosti, da bi se sooÄ?ila in kosala z velikimi in ambicioznimi drĹžavami, ki so zaznale trenutek, da je zdaj treba uveljaviti moÄ? in nagrabiti Ä?im veÄ? strateĹĄkih dobrin in poloĹžajev, da bodo v prihodnosti imeli glavno besedo.

Multipolarnost sveta, zavestno ignoriranje opozoril znanstvenikov, Ä?lovekoljubov in humanistov, milijonske reke prestraĹĄenih, razoÄ?aranih in razÄ?loveÄ?enih ustvarja nevarno zmes, ki lahko v trenutku eksplodira. Toda ne glede na vse naĹĄteto, upajmo, da bo vendarle prevladal zdrav razum in da nam bo leto 2019 ostalo v prijetnem spominu. SreÄ?no! đ&#x;”˛

NesreÄ?a pri delu v gozdu Ĺ˝alec, 27. decembra – Okoli 15. ure v Ä?etrtek se je pri podiranju drevja v kraju ÄŒreta pri Vranskem hudo poĹĄkodoval 36-letni domaÄ?in. Odrezani spodnji del drevesa mu je potisnil levo nogo med ĹĄtor in skalo. Pri tem je utrpel zlom levega gleĹžnja. Z reĹĄevalnim avtomobilom je bil prepeljan v celjsko bolniĹĄnico, kjer je ostal na zdravljenju.

PGD Ĺ alek

V garaĹžni hiĹĄi zagorel avto

Naj bo leto, ki prihaja zaznamovano s prijaznimi besedami in najboljĹĄimi Ĺželjami.

SreÄ?no 2019!

VaĹĄe gasilsko druĹĄtvo se zahvaljuje vsem krajankam in krajanom za darovane prostovoljne prispevke.

Eksplozija plinske kartuĹĄe

Ĺ alek 24 | Velenje

Velenje, 27. decembra – V Ä?etrtek nekaj po 20. uri zveÄ?er so bili policisti obveĹĄÄ?eni o poĹžaru na osebnem avtomobilu v garaĹžni hiĹĄi na KoĹželjskega ulici v Velenju. Do poĹžara je priĹĄlo pod prednjim delom vozila. Nastala je gmotna ĹĄkoda v viĹĄini okoli 5.000 evrov.

Vzrok poĹžara ĹĄe ugotavljajo.

Velenje, 31. decembra - Nekaj pred 16. uro so bili policisti obveĹĄÄ?eni, da je priĹĄlo na obmoÄ?ju Velenja, zaradi pregretja, do eksplozije manjĹĄe plinske kartuĹĄe v garaĹžnih prostorih stanovanjske hiĹĄe, pri Ä?emer se je hudo poĹĄkodovala 69-letna Ĺženska, 39-letni moĹĄki pa laĹžje.

UrĹĄka Ĺ ilc: ÂťPreteklo leto je zaznamovalo, da sem konÄ?no dokonÄ?ala prvi letnik ĹĄtudija. Ponosna sem, da je naĹĄe druĹžinsko podjetje Ĺ ili testenine zaÄ?elo rasti. Lepo je, ko nekaj razvijaĹĄ skupaj z druĹžino in opazujeĹĄ uspeh. To so lepi trenutki. V novem letu si Ĺželim Ä?im veÄ? veselja, osebne in skupne sreÄ?e, da bi bili vsi Ä?im bolj zadovoljni in nasmejani in bi se Ä?im manj 'seđ&#x;”˛ kirali'.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 15

Cilja na stopniÄ?ke Kljub zdravstvenim teĹžavam med pripravami se je nova sezona za slovensko deskarko na snegu, trikratno udeleĹženko olimpijskih iger, VelenjÄ?anko Glorio Kotnik zaÄ?ela obetavno Po lanskih olimpijskih igrah, prihodnji razplet sezone.

Gloria Kotnik je ĹĄe povedala, na katerih je Gloria Kotnik dosegla 15. mesto, je bila nekoliko da je tudi sicer njeno Ĺživljenje razoÄ?arana, pravi, saj to ni bil kar pestro. ZakljuÄ?uje magistrnjen cilj. ÂťVendar ko pogledaĹĄ ski ĹĄtudij menedĹžmenta, zaÄ?ela nazaj, se zaveĹĄ, da je trikratna pa si je tudi utirati pot v poslu. uvrstitev na olimpijske igre sa- V vsem, kar poÄ?ne, poskuĹĄa najma po sebi nek doseĹžek, ki ne ti neko zadovoljstvo. Predvsem uspe vsakomur,ÂŤ pravi vrhunska ĹĄport ji ga da veliko. Tudi zato, ĹĄportnica, ki pa je zelo zadovoljna s prvim vidnejĹĄim rezultatom v novi sezoni. Na prvem paralelnem veleslalomu sezone v Cortini je namreÄ? zasedla Ä?etrto mesto. ÂťPo koncu lanske sezone sem imela veliko zdravstvenih teĹžav. Zaradi bolezni sem morala izpustiti tri mesece treninga. Zato je bil trening za letoĹĄnjo sezono zelo prilagojen. Nekaj segmentov sem izpustila. Ne samo fiziÄ?nih priprav, tudi treningov na snegu nisem imela toliko kot pred pretekliGloria Kotnik se je z novo sezono mi sezonami. Zato sem vesela in spoprijela samozavestno in Ĺže zadovoljna, da mi je uspelo osta- zabeleĹžila spodbudne rezultate. ti na istem nivoju.ÂŤ Uspeh slabĹ˝eli jih ĹĄe izboljĹĄati. ĹĄim pripravam navkljub pripisuje izkuĹĄnjam in tehniÄ?ni podkova- ker lahko veliko Ä?asa preĹživi v nosti, ki lahko privedejo do do- naravi, v hribih, kjer se odliÄ?brega rezultata tudi v okoliĹĄÄ?i- no poÄ?uti, pravi. V preteklem se letu je imela veliko vzponov nah, ki niso optimalne. in padcev, najbolj Zdaj je zdrava ÂťPonosna sem, vesela pa je, da in se dobro poji druĹžina, prijaÄ?uti. Po pr vih da sem trikrat telji, bliĹžnji, tudi tekmah je dobila zastopala pokrovitelji stojiveliko zagona in Slovenijo na jo ob strani. ÂťLjumotivacije za naolimpijskih bezen domaÄ?ih in daljevanje sezoigrah.ÂŤ njihova pomoÄ? mi ne. Pred praznik najveÄ? pomenita.ÂŤ in tudi med njimi je uĹživala na sneĹžnih treningih, Kaj pa Ĺželje? Na ĹĄportnem popo novem letu deskarji zaÄ?nejo droÄ?ju si Ĺželi dobre voĹžnje s tres slalomom v Avstriji, sledi pa ningov pokazati tudi na tekmodomaÄ?a tekma svetovnega po- vanjih. ÂťPrepriÄ?ana sem, da bom kala na Rogli. KakĹĄni so njeni dosegla tudi stopniÄ?ke in konÄ?acilji v tej sezoni? ÂťV to sezono la tik pod zmagovalnim odrom,ÂŤ sem res stopila s posebno Ĺželjo. pravi in ob tem poudarja skrb za In sicer Ĺželim najti zmerno me- zdravje in dobre medsebojne odjo in ostati zdrava. Za zdaj mi nose. đ&#x;”˛ Tina Felicijan to dobro uspeva in s pametnim treningom stopnjujem normo,ÂŤ s pozitivnimi mislimi gleda na

â?ą

Ĺ˝ivljenje je igra, ki jo moraĹĄ igrati Za strelcem invalidom FranÄ?kom Gorazdom TirĹĄkom zanimivo leto – ÄŒe si skromen, spoĹĄtljiv, ti je lepĹĄe – Verjeti je treba vase Gornji Grad doma in po svetu ni poznan le po tamkajĹĄnji katedrali. Marsikje in mnogo bolj ga poznajo po FranÄ?ku Gorazdu TirĹĄku, strelcu invalidu, veÄ?ini poznanem z imenom Nani, ki je spomladi leta 2003 doĹživel hudo prometno nesreÄ?o, po kateri se je v bolniĹĄnici zbudil hrom. Napovedi zdravnikov so bile slabe, on pa je z moÄ?no voljo poskrbel, da je Ĺže rehabilitacijo na SoÄ?i zapustil na nogah. Od takrat osvaja medalje vseh vrst, tudi olimpijske. Pred nedavnim je Ä?lan Strelskega druĹĄtva MroĹž Velenje bogati zbirki dodal ĹĄe zlato z evropskega tekmovanja v streljanju z zraÄ?no puĹĄko stoje.

nam je dejal, da je po naravi vztrajen. Ne Ĺželi se nikomur smiliti. NiÄ? ni ÂťubogÂŤ, kot kdo rad reÄ?e – Ĺživi tako kot vsi drugi. Ima paÄ? nekaj svojih teĹžav, ampak gre naprej. ÂťJaz pravim, da se vse da, Ä?e se hoÄ?e.ÂŤ To vedno znova in znova dokazuje. Aktiven je tudi v gobarskem druĹĄtvu in pri gasilcih. Mama ga menda zna pohvaliti, da veliko pomaga v domaÄ?i gostilni Pri JoĹĄku. ÂťJe zelo dober v kuhinji, zelo rad in zelo dobro kuha. Ima iz-

Leto 2018 pestro in zanimivo

Zelo zelo redkokdaj ga je videti brez smeha na obrazu. Malo bolj trpkega videza je bil le, ko je na lanskem svetovnem prvenstvu v JuĹžni Koreji osvojil 4. mesto. ÂťÄŒlovek ne more biti vesel, Ä?e mu gre vse do finala kot po maslu. Ko je bila potrebna le ĹĄe pika na i, ti pa sreÄ?a obrne hrbet. Vendar Ä?e danes pogledam nazaj, je tudi 4. mesto na svetovnem prvenstvu vrhunski uspeh. Ĺ˝al pa ĹĄtejejo le medalje,ÂŤ je razmiĹĄljal pred nedavnim.

Sicer pa je bilo leto 2018, pravi, zanj pestro in zanimivo. Poleg omenjenega svetovnega prvenstva je nastopil ĹĄe na tekmovanju za svetovni pokal v Al Ainu v ZdruĹženih arabskih emiratih v zaÄ?etku leta, kjer je zmagal in osvojil svetovni pokal. Zaradi teĹžav s hrbtom in oÄ?mi je izpustil tekmo svetovnega pokala v Franciji, da bi se lahko bolje pripravil na decembrsko preizkuĹĄnjo na evropskem prvenstvu v Beogradu. OdloÄ?itev se mu je obrestovala.

Vztrajnost, moÄ?na volja in zaupanje vase

Nani je prijeten in simpatiÄ?en sogovornik.

Njegove besede so izbrane, pove jih ne preveÄ? in ne premalo. TakĹĄen, pravijo mnogi njegovi soobÄ?ani, je tudi sicer v vsakdanjem Ĺživljenju. Vztrajnost, moÄ?na volja in vera v zmago so zanj pravi sinonimi. Pred Ä?asom

igrati. Lahko se zahvalimo, da nam je dano, da ga smemo Ĺživeti. ÄŒe si skromen, spoĹĄtljiv, ti je lepĹĄe. Tako je tudi v ĹĄportu. MoraĹĄ biti skromen, verjeti vase in seveda paziti, da ne pozabiĹĄ nase. To je pot do zmage in uspehov.ÂŤ Je teĹžje biti ĹĄportnik invalid ali ĹĄportnik neinvalid? ÂťJa, mislim, da je teĹžje biti ĹĄportnik invalid, in to predvsem zato, ker zahteva vsako potovanje, tekmovanje veliko dodatne logistike, ostale pomoÄ?i. ÂťNam teĹžave povzroÄ?a marsikaj, kar ĹĄportniki neinvalidi niti ne zaznajo, ne opazijo. To so recimo stopnice, takĹĄne in drugaÄ?ne prepreke.

Potrebno je nositi opremo, sestaviti naÄ?in treninga in podobno. ÄŒe stisnemo zobe, pa se z veseljem pomerimo s ĹĄportniki neinvalidi. Rezultati govorijo, da nismo niÄ? slabĹĄi od njih.ÂŤ

Na prvem mestu zdravje

FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek: ÂťVsak, ki trenira ali dela, si mora postaviti cilje. Ti morajo biti realni, a teĹžko dosegljivi. Z vizijo, trdim delom in poĹĄtenjem se vselej pride do konca. Treba je verjeti vase.ÂŤ

reden okusÂŤ. Nismo preverjali, Ä?e ga pozimi ĹĄe veseli delanje klobas, nas pa je zanimalo, ali je ĹĄport srediĹĄÄ?e njegovega Ĺživljenja. ÂťÄŒe se enkrat predaĹĄ ĹĄportnemu Ĺživljenju, Ä?e ĹželiĹĄ biti vrhunski, Ä?e hoÄ?eĹĄ krojiti svetovni vrh, je treba Ĺživljenje podrediti ĹĄportu. To zahteva veliko odrekanja, samodiscipline, pa tudi veÄ?krat je treba stisniti zobe, iti Ä?ez vÄ?asih nemogoÄ?e situacije in vztrajati.ÂŤ Ĺ port je kot Ĺživljenje samo – polno je takĹĄnih in drugaÄ?nih ovir. Življenje pa je igra, ki jo je treba

Ko Nani ni na tekmovanjih, ko ne trenira, je ‌ v naravi. Ta ga drĹži pokonci. Je balzam za njegovo srÄ?no duĹĄo, telo. V njej se najbolj sprosti, odkopi glavo, v njej uĹživa. Zanj je dobra sprostitev. Kolikor je v njegovi moÄ?i, je prisoten tudi v domaÄ?i gostilni. Pravi, da e veseli tega, da jo gostje radi obiskujejo, in vesel je vsakega novega obraza, ki pride zaradi domaÄ?nosti in gostoljubnosti.

O ciljih za leto 2019 za zdaj ĹĄe ne govori. Z mislimi je pri nujni rehabilitaciji, saj ga telo Ĺže kar moÄ?no opominja, da kljub njegovi trmi, vztrajnosti in moÄ?ni volji ne bo nikoli veÄ? tako, kot je bilo. Posvetoval se bo z vrhunskimi fizioterapevti, ki se jim mora zahvaliti za vso podporo in pomoÄ?, prav tako zdravniĹĄki sluĹžbi. KakĹĄne pa so Ĺželje? ÂťPrva je, da se ÂťsestavimÂŤ nazaj, da bi mi zdravje sluĹžilo in da ostanem nasmejan kot sem sedaj – v stiku z vsemi prijetnimi ljudmi, ki jih sreÄ?ujem, s katerimi nekako tudi sodelujem. Zahvaliti se moram vam novinarjem, ki nas spremljate ter predstavljate delo in uspehe ljudem, da so na tekoÄ?em in navijajo za nas,ÂŤ je sklenil sreÄ?anje FranÄ?ek Gorazd TirĹĄek – Nani. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Predsedovanje AK Velenje prevzel Steiner Velenje, 28. decembra – Atletski klub Velenje je po uspeĹĄnih petindvajsetih letih predsedovanja Marjana Hudeja (na sliki levo) dobil v petek novega predsednika Luka Steinerja. ObÄ?ni zbor AKV je soglasno potrdil tudi vse predlagane Ä?lane upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije, kjer je prav tako zapihal nov veter. V upravni odbor kluba so bili imenovani Marjan Hudej, ki je tudi podpredsednik kluba z izvrĹĄno funkcijo, in Ä?lani: Maja Makovec - BrenÄ?iÄ?, Andreja JoĹĄt, Branko NaverĹĄnik, Anton Brodnik, Peter Mraz, Darjo Pungartnik in Miran Hudournik.

Z znanjem in izkuĹĄnjami preĹžeti obstojeÄ?i Ä?lani so v svoje vrste dobili novo, mlado energijo. Tako bosta v prihodnjih letih v AK Velenje modrost đ&#x;”˛ in mladost hodila z roko v roki in hitela novim zmagam naproti.

Radi igrajo namizni tenis

Pripravljeni na nove izzive PodĹžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, Viki Drev: ÂťBilo je pestro leto. Pol-

27. sreÄ?anje lepo uspelo V mariborski dvorani Tabor so se v Ä?etrtek, 20. decembra, sreÄ?ali Ä?lani DruĹĄtva invalidov Maribor (DIM) in Ä?lani MedobÄ?inske zveze druĹĄtev upokojencev in invalidov Velenje. To je bilo njihovo 27. sreÄ?anje, prvo pa je bilo leta 2004 v Mariboru. Istega leta je bilo sreÄ?anje ĹĄe enkrat v Velenju. Takrat so se na pobudo Janka MeĹĄiÄ?ka iz Maribora in

15

Ĺ PORT

4. januarja 2019

27. sreÄ?anje ljubiteljev namiznega tenisa iz Velenja in Maribora v dvorani Tabor

Toneta Lebra iz Ĺ oĹĄtanja dogovorili, da se bodo sreÄ?evali dvakrat na leto.

Da so taka sreÄ?anja dobrodoĹĄla med ljubitelji namiznega tenisa, je na Ä?etrtkovem turnirju poudaril predsednik DIM Franjo ZajĹĄek in zaĹželel uspeĹĄno igra-

nje. Turnir je potekal med osmimi ĹĄtiriÄ?lanskimi ekipami, domaÄ?ini pa so tokrat zmagali z visokim rezultatom 9 : 1. Med posamezniki so najboljĹĄa mesta prav tako osvojili MariborÄ?ani, in sicer Drago Klep in Ljubo ÄŒaks ĹĄtiri zmage, Engelbert RajĹĄp tri

(vsi DIM), Slavko KovaÄ? tri, JoĹže Javornik in Ivan Grobelnik po dve zmagi za VelenjÄ?ane. V moĹĄki konkurenci sta nastopili tudi Milena Jan in Irena Klosternik (obe Velenje). đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

no izzivov. ZakljuÄ?ek investicij po koncesijski pogodbi za vzdrĹževanje obÄ?inskih cest, zaÄ?etek izgradnje glasbene ĹĄole in doseĹžen dogovor s HSE o sredstvih, ki nam v Ĺ oĹĄtanju pripadajo in brez katerih ne bi mogli izvesti veÄ?ine naÄ?rtovanih naloĹžb, pa je tisto, kar je leto 2018 v Ĺ oĹĄtanju posebej zaznamovalo in po Ä?emer si ga bomo zagotovo zapomnili. Izzivi se nadaljujejo v letoĹĄnjega. PodraĹžitev toplotne energije na pragu TeĹĄa je zelo pereÄ? problem, ki pa ga ne smejo nositi naĹĄi obÄ?ani. V letu 2019 Ĺželim vsem veliko zdravja. Zdravi bomo kos vsem izzivom, da bomo lepĹĄe in bolje Ĺživeli.ÂŤ đ&#x;”˛

Naš čas, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

TV SPORED

Petek, 4. januarja

06.05 07.00 10.05 11.15 11.55 12.30 13.00 13.35 14.35 15.20 16.25 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.25 21.55 22.00 22.55 0.40 01.05 02.00

06.30 07.00 07.05 07.10 07.20 07.35 07.45 07.50

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda, dokumentarna ser.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Svet v letu 2018 Globus Mostovi, odd. TV Lendava Kozmo, belgijska otroška nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Zaljubljenost Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozabavna odd.

Med valovi Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Fantom svobode, fr.-it. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

04.20

Otroški kanal Penelopa, ris.

Milan, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris. Žvenkci, ris.

Vetrnica, otroška odd.

Iz popotne torbe: Vse je enkrat prvič Tončka Balončka, kratki igr. film Zmaj v Postojnski jami, muzikal za otroški zbor in pevca - raperja Aleksandrinke, dok. film Dobro jutro Dober dan Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, prenos iz Innsbrucka Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Oto Pestner - 60 let: Vse najboljše!

Umor, je napisala (XII.), am. nan.

Male sive celice: VIP - novoletna odd.

Bukvožer, otroška odd. o knjigah Krematorij, ind.-fr. film Televizijski klub: Grom Vikend paket Janez Bončina Benč - September in prijatelji, koncert Videotrak Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, prenos iz Innsbrucka Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.35 07.55 08.15 08.20 08.35 08.50 09.20 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.25 22.30 23.55 02.05 02.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Heidi, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Grossery Gang, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/2 TV prodaja Pozor, priden pes!

Okusi brez meja TV prodaja Moč in strast, 1/132 TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/47 TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/48 Usodno vino, 4/69 Dedinja Vendavala, 1/139 Moč in strast, 1/133 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2/49-50 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1/20-21 24UR zvečer Eurojackpot Dolga noč, am. film Elizabethtown, am. film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

8.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.35 12.00 12.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Praznična Naj viža, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Zoran Pevec- Pesnik iz province Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Nepal s Tonetom Škarjo Regionalne novice 3 Pop corn, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Zoran Pevec - Pesnik iz province Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.10 08.25 09.30 11.05 12.45 13.45 15.50 16.15 18.10 19.10 19.55 20.00 21.50 22.45 00.00 01.45 02.45

18.55 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.10 23.15 23.20 23.40

4. januarja 2019

Sobota, 5. januarja

06.15 07.00 07.05 07.30 07.50 08.15 08.40 08.50 09.20 10.00 10.15 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 14.10 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.35 18.40 18.55 19.00 19.15 19.25 20.00 21.55 23.00 23.30 00.10 01.40 02.35

06.30 07.00 10.00 11.25 11.55 12.10 12.50 14.00 15.05 15.50 16.50 18.15 19.10 19.30 20.00 21.40 22.25 00.05 01.30 02.30 03.00 04.00

Kultura, odmevi Bukvožerček: Zverinice od A do Ž Telebajski, lutkovna nan.

Biba se giba, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Medvode in OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Zaljubljenost Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Magnifico Razkošje lepega; 100 let Narodne galerije, dok. film Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Vatikanski zakladi, dok. odd.

Mame (II.), slov. nan.

Circom Regional, kopr. magazinska odd.

Poročila ob petih, šport, vreme Duhovni utrip: Ljubiti in živeti po ločitvi Alpe-Donava-Jadran: Baranja Kuharija na kubik, kuharska odd.

Ozare Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik Sobotni dnevnikov izbor Utrip, šport, vreme Simfonična ekstaza II, koncert Prevara (IV.), am. nad.

Poročila, šport, vreme Lisičja vila Liza, madžarski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, izbor, utrip, šport, vreme Info kanal

10 domačih Najboljše jutro Skodelica kave, dok. film Med valovi Čarokuhinja pri atu: Avstrija 10 domačih Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Zagreba Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, 10 km (Ž) - skupinski start, prenos iz Val di Fiemmeja Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, 15 km (M) - skupinski start, prenos iz Val di Fiemmeja Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Zagreba Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije, prenos iz Bischofshofna Z NST Umor, je napisala (XII.), am. nan.

Infodrom, tednik za otroke in mlade Osvežilna fronta: Zaljubljenost Poletje v pritličju, fr.-nem. film Zvezdana: Hvaležna Društvo mrtvih pesnikov »Astronavt«, koncert Elton John - Še stojim, pozdrav grammyjem Videotrak Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, kvalifikacije, posnetek iz Bischofshofna Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.55 08.10 08.35 09.00 09.10 09.35 10.00 11.40 12.15 14.30 16.15 18.05 18.40 18.55 18.58 20.00 21.55 00.15 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Oddbods, ris.

Pod košem, ris.

Zak nevihta, ris. Ženska džungla, 2/8-9, am. nan.

Zdravo, Tereza!

Elizabethtown, am. film Casper, am. film Gorski reševalci, 1/1-2, nem. nan.

Vrtičkanje Avto karaoke 24UR vreme 24UR Jutranje veselje, am. film Terminal, am. film Punčka, am. film Zvoki noči

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Nepal s Tonetom Škarjo Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, glasbena oddaja z narodno zabavno glasbo Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojac in medvedek Jaka, Praznično ustvarjanje in rajanje Videospot dneva Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Magda Šalamon - Ogrnjena svetloba Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2627. VTV magazin, regionalni informativni program Jutranji pogovori Večer glasbe Lojzeta Slaka, posnetek 1. in2. dela koncerta Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

10.45 11.10 15.25 15.30 15.55 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 20.30 22.00 00.50 00.55 1.15

Nedelja, 6. januarja

07.00 07.00 07.05 07.20 07.30 07.55 08.05 08.10 08.25 08.30 08.45 08.55 09.10 09.20 10.00 11.00 11.05 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.10 17.00 17.20 17.45 18.40 18.55 19.00 19.15 19.25 20.00 20.30 21.25 22.15 22.40 0.15 0.25 0.50 01.05 01.15 01.40

Živ žav Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belgijska otroška nan.

Nedeljska maša, prenos iz župnije Reteče pri Škofji Loki Letni časi – Zima, Mate Bekavac, Nuška Drašček, Aco Bišćević in godalni orkester Zvočnost slovenske duše: Pozimi, Ansambel Trutamora Slovenica Ozare Obzorja duha Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.

Moje poletje v Provansi, fr. film Poročila ob petih, šport, vreme Slastna kuhinja Čez planke: Gruzija Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna, šport, vreme Ekipa Bled, slovenska nad.

Ku'damm 56, nemška nad.

Intervju: Franci Just Poročila, šport, vreme Žvižgači digitalne dobe, dok. film Za lahko noč: Komorni zbor AVE Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna, šport, vreme Info kanal

07.00 Duhovni utrip 07.15 Mozartine: Simfonični orkester RTV Slovenija in Yi-Chen Lin 08.00 Mate Bekavac in Orkester Slovenske filharmonije 08.55 Slastna kuhinja: Pečena jegulja 09.40 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

10.50 Športnih 365, pregled športnega leta 2018 12.05 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 01. vožnja, prenos iz Zagreba 13.00 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, zasledovalno (Ž), prenos iz Val di Fiemmeja 13.55 Nogomet - SP 2018: Anglija, zgodba o reprezentanci 14.40 Nordijsko smučanje - SP: novoletna tekaška turneja, zasledovalno (M), prenos iz Val di Fiemmeja 15.30 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Zagreba 16.45 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, prenos iz Bischofshofna 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zgodba o Bogu II, am. dok. ser.

20.55 David Bowie - zadnjih pet let, britanski dok. film 22.25 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 22.55 Simfonična ekstaza II, koncert 00.40 Videotrak 01.45 Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

02.15 Nordijsko smučanje - SP: novoletna skakalna turneja, prenos iz Bischofshofna 03.20 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.55 08.10 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 11.55 12.30 14.15 16.15 18.05 18.40 18.55 18.58 20.00 21.50 23.45 02.00

08.25 08.30 09.00 09.40 10.05 10.10 11.10 12.10 13.00 15.50 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.55 20.00 21.30 21.35 00.05 00.10 00.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Pod košem, ris.

Zak nevihta , ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris. Ženska džungla, 2/10-11, am. nan.

Zdravo, Tereza!

Polarni vlak, am. film Jutranje veselje, am. film Gorski reševalci, 1/3-4, nem. nan.

Vrtičkanje Avto karaoke 24UR vreme 24UR Ti nisi ti, am. film Roast Martine Ipša Krožna cesta, am. film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš 2627. VTV Vabimo k ogledu Novoletna glasbena zabava Pogovor z Rokom Metličarjem, škofijskim uprav. Škofije Celje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Večer glasbe Lojzeta Slaka, posnetek 1. in2. dela koncerta Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Ivan Cankar - Šla si mimo mojega življenja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Praznična Naj viža Napovedujemo Jutranji pogovori Spoznajmo jih ... beremo skupaj, Ivan Cankar - Šla si mimo mojega življenja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 7. januarja

06.10 07.00 10.05 11.15 11.40 12.30 13.00 13.35 14.40 15.05 16.10 16.15 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.25

0.35 01.05 01.55

06.00 11.00 11.50 14.20 15.45 16.25 17.15 18.05 19.00 19.20 20.00 20.55 22.05 23.45

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.35 07.55 08.15 08.20 08.35 08.50 09.20 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.20 00.10 01.00 01.50 02.25

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 11.25 12.10 15.30 15.55 17.30 17.55 18.00 19.30 19.35 19.40 19.45 19.55 20.00 22.40 22.45 22.50 23.50 23.55 00.00 00.25

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda, dok. ser.

Obzorja duha: Duhovnost kraljev cest Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Najbolj nenavadne hiše na svetu, angleška dok. odd.

S-prehodi: Prostovoljstvo in dobrodelnost Dober dan, Koroška Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Garlik Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Umetnost igre: P. Delbono, T. Janežič, I. Svetina Glasbeni večer: H. Purcell: Dido in Enej, opera - Vokalna akademija Ljubljana, VAL Camerata, solisti in Stojan Kuret Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Slastna kuhinja: Kunec z zelenjavo Dobro jutro Dober dan Med valovi Pappenstory, štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst, dok. film Ljudje in zemlja Umor, je napisala (XII.), am. nan.

Studio kriškraš, odd. za otroke Videotrak Svetovni popotnik: New Delhi in Radžastan Smodnik, britanska nad.

Theeb, jordansko-ang. film Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Heidi, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Grossery Gang, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/3, belg. nan.

TV prodaja Pozor, priden pes!

Okusi brez meja TV prodaja Moč in strast, 1/133, meh. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/49, tur. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/50, tur. nan.

Usodno vino, 4/70, slov. nan.

Dedinja Vendavala, 1/140, meh. nan.

Moč in strast, 1/134, meh. nan.

24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2/51-52, tur. nan.

24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1/22-23, tur. nan.

24UR zvečer Smrtonosno orožje, 2/13, am. nan.

Lucifer, 1/8, am. nan.

Vikingi, 3/2, irska nan.

Gotham, 1/21, am. nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2627. VTV magazin, regionalni informativni program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 10 čarobnih let tria Šubic, posnetek koncerta Regionalne novice Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Torek, 8. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.40 12.25 13.00 13.35 14.45 15.35 16.00 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 0.30 0.55 01.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan, Primorska Zapeljevanje pogleda, dok. ser.

Umetnost igre: P. Delbono, T. Janežič, I. Svetina Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Duhovni utrip: Ljubiti in živeti po ločitvi Kanape, odd. TV Lendava Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Koda Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Skupna od-ločitev, danska nad.

Tomos, narejeno v Jugoslaviji, dok. film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: prof.dr. Miloš KobalBorut, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Krompirjeva enolončnica z omako putanesca 11.10 Dobro jutro 13.40 Dober dan, Primorska 14.30 Simfonična ekstaza II, koncert 16.55 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

17.55 Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Flachaua 19.00 Deskanje na snegu: paralelni slalom, prenos iz Bad Gasteina 20.40 Alpsko smučanje - SP: slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Flachaua 21.35 Lov (III.), britanska nad.

22.40 Vina sveta, razv. odd.

23.30 Kaj govoriš? = So vakeres?

23.50 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.35 07.55 08.15 08.20 08.35 08.50 09.20 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 18.55 18.58 20.00 21.50 22.45 23.20 00.10 01.00 01.50 02.25

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.25 11.45 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 18.40 19.00 19.55 20.00 20.25 21.55 22.00 23.00 23.05 23.10 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Heidi, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Grossery Gang, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/4, belg. nan.

TV prodaja Pozor, priden pes!

Okusi brez meja TV prodaja Moč in strast, 1/134, meh. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/51, tur. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/52, tur. nan.

Usodno vino, 4/71, slov. nan.

Dedinja Vendavala, 1/141, meh. nan.

Moč in strast, 1/135, meh. nan.

24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2/53-54, tur. nan.

24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1/24-25, tur. nan.

Preverjeno 24UR zvečer Lucifer, 1/9, am. nan.

Vikingi, 3/3, irska nan.

Gotham, 1/22, am. nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Aktualno, 60 let Oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2628. VTV magazin, regionalni informativni program S klasiko v ROCK-i, letni koncert ob 25-letnici glasbene šole Lipičnik Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda, 9. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 16.10 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.25 21.55 22.00 22.55 23.50 0.20 0.45 01.45

06.00 10.15 10.45 11.00 12.55 14.20 15.10 16.00 16.45 17.00 17.55 18.45 19.10 19.50 20.00 20.55 21.50 23.05

06.00 07.00 07.01 07.05 07.15 07.30 07.35 07.55 08.15 08.20 08.35 08.50 09.20 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.10 01.00 01.50 02.25

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.55 11.20 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.20 19.55 20.00 21.05 21.10 22.10 23.10 23.15 23.20 23.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda, dok. ser.

Koda Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju: Franci Just Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Medvode in OŠ Maksa Pleteršnika Pišece Poročila ob petih, šport, vreme Družbeni fenomeni: Maraton, izob. ser.

50 knjig, ki so nas napisale: Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Devet krogov, dok. film Devet krogov nekega raja, 6. epizoda igrane nan.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet Družbeni fenomeni: Maraton, izob. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

Info kanal Kanape, odd. TV Lendava Slastna kuhinja: Musaka Dobro jutro Deskanje na snegu: paralelni slalom - ekipno, prenos iz Bad Gasteina Skrivnostni Kjoto, jap. dok. odd.

Dober dan Slastna kuhinja: Prepelica v medeni marinadi Slastna kuhinja: Jeseter Čez planke: Gruzija Umor, je napisala (XII.), am. nan.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Čarobni trenutki glasbe – Maria Callas, Tosca, nemški glasbeni dok. film Moje mnenje Češko stoletje: 1918 – Veliko rušenje, češka nad.

Videotrak, zabavni kanal

Četrtek, 10. januarja

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan, Štajerska, odd. TV Maribor 11.15 Zapeljevanje pogleda, dok. ser.

11.40 Družbeni fenomeni: Maraton, izob. ser.

12.25 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Moje mnenje 14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava 16.10 Timi gre, ris.

16.30 Studio kriškraš, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Makroregije - Jadransko-jonska: Potovanje kave 18.00 Balončkovo, ris.

18.10 Mišo in Robi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.20 Smodnik, britanska nad.

0.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.05 Šport 02.10 Vreme 02.15 Info kanal

06.00 10.45 11.00 13.20 14.25 15.40 16.50 18.00 18.55 19.20 20.00 20.50 21.40 22.35 23.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Heidi, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Grossery Gang, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/5, belgijska nan.

TV prodaja Pozor, priden pes!

Okusi brez meja TV prodaja Moč in strast, 1/135, meh. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/53, tur. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/54, tur. nan.

Usodno vino, 4/72, slovenska nan.

Dedinja Vendavala, 1/142, meh. nan.

Moč in strast, 1/136, meh. nan.

24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2/55, tur. nan.

Pohlepna gospa Fazilet, 2/56, tur. nan.

24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1/26, tur. nan.

Lepotica in zver, 1/27, tur. nan.

24UR zvečer Chicaška policija, 2/20, am. nan.

Lucifer, 1/10, am. nan.

Vikingi, 3/4, irska nan.

Gotham, 2/1, am. nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.55 08.15 08.20

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2628. VTV magazin, regionalni informativni program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija Regionalne novice Spoznajmo jih ... beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, Zobozdravstvo Regionalne novice POP CORN Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 17.15 17.55 18.00 18.40 18.45 18.35 19.00 19.55 20.00

08.35 08.50 09.20 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.10 01.00 01.50 02.25

21.15 21.20 21.50 22.50 22.55 23.00 23.25

Info kanal Slastna kuhinja: Solata iz tunine Dobro jutro Dober dan, Štajerska, odd. TV Maribor Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Oberhofa Televizijski klub: Grom Peš ob Nilu, potopisna ser.

Umor, je napisala (XII.), am. nan.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Indija z Joanno Lumley, dok. ser.

Zelena energija gozda, dok. odd.

Ingmar Bergman - v očeh koreografa, švedski plesni film Slovenska jazz scena: Trenutki z Jožetom Privškom, Big band RTV Slovenija in Nina Strnad Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Grossery Gang, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1/6, belgijska nan.

TV prodaja Pozor, priden pes!

Zabeljeno po ameriško TV prodaja Moč in strast, 1/136, meh. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/55, tur. nan.

TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2/56, tur. nan.

Usodno vino, 4/73, slovenska nan.

Dedinja Vendavala, 1/143, meh. nan.

Moč in strast, 1/137, meh. nan.

24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2/57, tur. nan.

Pohlepna gospa Fazilet, 2/58, tur. nan.

24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1/28, tur. nan.

Lepotica in zver, 1/29, tur. nan.

24UR zvečer Chicaška policija, 2/21, am. nan.

Lucifer, 1/11, am. nan.

Vikingi, 3/5, irska nan.

Gotham, 2/2, am. nan.

24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu POP Corn, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Spoznajmo jih ... beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice Dotiki gora, Poti po Himalaji, Helambu Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih ... beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 17

17

PRIREDITVE

4. januarja 2019

PICEJ, Renata: ÄŒas ladij od – Odrasli / 821.163.6 - Slovenski druĹžbeni romani

Zgodba se bere kot prvoosebna pripoved KoroĹĄice, popotnice, ki se sredi ĹĄtiridesetih let znajde na Ĺživljenjskem razpotju. OdloÄ?i se, da bo po propadlem zakonu in nekaj neuspeĹĄnimi zvezami kot mati samohranilka svoje Ĺživljenje zaĹživela polno in bogato. Ob naÄ?rtovanju skupnega potovanja s sinom vzdolĹž jadranske obale se intuitivno odloÄ?i za ladjo Krona Jadrana, kjer se zgodi usodno sreÄ?anje s kapitanom ladje. Njord, kot ga avtorica poimenuje v zgodbi, je lju-

nutka, ko nam je dana svoboda Ä?asa in prostora, da lahko znova premislimo o svojih Ĺživljenjskih ciljih, sprejmemo morebiti nove odloÄ?itve ali pa ostanemo opazovalci ustrojene poti in ponotranjimo vse tisto, kar smo se v zadnjem obdobju nauÄ?ili iz Ĺživljenja. Kako odloĹžiti prazniÄ?no napetost, zadihati in narediti prostor vsemu, kar Ĺželimo doĹživljati, ne da bi se pri tem obremenjevali z zunanjimi dejavniki? PriroÄ?nik vas bo spodbudil k razmiĹĄljanju o smiselnosti danaĹĄnjih pretirano potroĹĄniĹĄkih in storilnostno naravnanih praznovanjih, navdihnil pa vas bo tudi z zgodbo o galebu, ki jo je prispevala soavtorica Josipa Prebeg.

KESIČ DIMIC, Katarina: Vzgojarije

Slovo staremu letu Ĺ martno ob Paki, 30. decembra – TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ martno ob Paki je zadnjo nedeljo v lanskem letu v Martinovi vasi ob ĹĄmarĹĄki ĹželezniĹĄki postaji prviÄ? pripravilo prireditev z naslovom Slovo staremu letu.

Na druĹžabnem sreÄ?anju, ki so ga popestrili Ä?lani domaÄ?ega meĹĄanega pevskega zbora, so ob sproĹĄÄ?enem razpoloĹženju obujali pozabljene ĹĄege in navade, znaÄ?ilne za prehod iz

ÄŒlani turistiÄ?nega druĹĄtva so povabili tudi svoje simpatizerje na sproĹĄÄ?eno druĹženje.

starega v novo leto. Poleg tega so organizatorji poskrbeli za to-

ple napitke in pestro izbiro peciva. DruĹženje so popestrili ĹĄe

z Ĺžrebanjem prazniÄ?nih dobrot. đ&#x;”˛

tp

V novo leto samozavestno

od – Odrasli / 37 – Vzgoja in izobraŞevanje

Na trdni strokovni podlagi je nastal vzgojni priroÄ?nik, ki se bere kot napeta zgodba, polna resniÄ?nih Ĺživljenjskih situacij z otroki, ki seĹžejo v srce in dajo misliti. Nastal je iz zbirke blogov, ki jih je avtorica objavljala na svoji spletni strani, a sem prepriÄ?ana, da bodo po knjigi posegali vsi tisti, ki jim ni mar, v kakĹĄne odrasle ljudi zrastejo naĹĄi otroci. Avtorica, ki se profesionalno ukvarja z otroki s posebnimi potrebami, nas s svoji-

Slovenska ĹĄportnica leta 2018 je veÄ? kot zasluĹženo Ä?lanica Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka Janja Garnbret Tina Felicijan

ÂťTa naziv mi veliko pomeni, ker sem si Ĺže od nekdaj Ĺželela postati ĹĄportnica Slovenije,ÂŤ pravi 19-letna Janja Garnbret, ĹĄportna plezalka, ki je zaenkrat prva in edina svetovna prvakinja v treh razliÄ?nih disciplinah ĹĄportnega plezanja na svetu. ÂťZa mano je odliÄ?no leto. Dosegla sem svoje sanje,ÂŤ govori o svojih lanskoletnih uspehih – zlata kolajna na svetovnem prvenstvu v balvanskem plezanju, zmaga v olimpijski kombina-

bezen njenega Ĺživljenja, ona pa njegova usodna, a ne edina Ĺženska. Zgodba se v nekaterih delih bere kot slikovit opis naravnih in kulturnih znamenitosti obale Jadrana in nekaterih kotiÄ?kov sveta, hkrati pa jo bogati tudi pripoved avtorice o neverjetni volji in boju za njeno lastno sreÄ?o, uĹžitke in radosti ob doĹživljanju resniÄ?ne ljubezni.

TRATNIK, Suzana: Noben glas

ciji teĹžavnostnega, balvanskega in hitrostnega plezanja, s katero se je v zgodovino zapisala kot najmlajĹĄa tekmovalka z najviĹĄjimi doseĹžki v treh disciplinah, bila pa je tudi skupna zmagovalka svetovnega pokala v teĹžavnostnem plezanju in kombinaciji ter Ä?etrta v skupnem seĹĄtevku svetovnega pokala v balvanskem plezanju. ÂťDa sem bila ob koncu leta nagrajena ĹĄe z nazivom ĹĄportnica leta, je vse ĹĄe toliko boljĹĄe,ÂŤ je povedala.

Zato ni Ä?udno, da bo Janji

Garnbret preteklo leto ostalo v posebnem spominu. ÂťÄŒe gledam na ĹĄportno podroÄ?je, mi bo najbolj ostalo v spominu svetovno prvenstvo v Innsbrucku, kjer sem postala svetovna prvakinja v balvanih in kombinaciji. ÄŒe pogledam ĹĄe na druga podroÄ?ja, pa si bom leto 2018 zagotovo zapomnila tudi po tem, da sem opravila maturo,ÂŤ pravi.

V novo leto gre z zagonom in Şarom, s kakrťnim se bori za svoje ťportne uspehe. Želim si, da bi kar se da najbolj uŞivala v plezanju, da bi uŞi-

vala na tekmah, doĹživljala lepe trenutke in ustvarjala lepe spomine ter imela veliko sreÄ?e in zdravja,ÂŤ je ĹĄe povedala ĹĄportnica leta 2018. đ&#x;”˛

od – Odrasli / 821.163.6-32 Slovenska kratka proza

Zbirko sedmih kratkih zgodb je napisala nagrajenka PreĹĄernovega sklada, sicer pa pisateljica, prevajalka in publicistka Suzana Tratnik. Glavna junakinja, deklica na prehodu med otroĹĄtvom in najstniĹĄtvom, je potisnjena v dogajanja, katera interpretira znaÄ?ilno otroĹĄko, naivno in z veliko mero domiĹĄljije, kar je v nasprotju s suhoparnim, obremenjenim odraslim pogledom na svet, s katerim se prviÄ? spogleduje. Dogodki so skrbno izbrani, nekateri so znani Ĺže iz predhodnih del avtorice. Gre za izgubo ljubljene osebe, verbalne igre uÄ?iteljice, razdor druĹžine, slovo od domaÄ?ega okolja, izkljuÄ?enost iz druĹžbe, ki posameznika zaznamujejo za celo Ĺživljenje. Zbirka Noben glas je bila v naboru kvalitetnega branja za mladino izbrana kot darilo, ki ga je v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu dobil vsak slovenski dijak prvega letnika v okviru projekta Rastem s knjigo, katerega organizira Javna agencija za knjigo v sodelovanju s slovenskimi sploĹĄnimi knjiĹžnicami.

REBULA, Alenka: Pristno prazniÄ?ni od – Odrasli / 159.9 – Psihologija

Alenka Rebula, filozofinja in psihologinja, avtorica ĹĄtevilnih priroÄ?nikov na podroÄ?ju globinske psihologije, vzgoje in samovzgoje, se je v priroÄ?niku posvetila obÄ?utku prazniÄ?nosti in doĹživljanju le-tega nekoÄ? in danes. Poudarila je pomembnost potrebe po prazniÄ?nosti, o vrednosti vsakega tre-

mi zgodbami velikokrat spomni, da moramo za zanesljive vzgojne rezultate in reĹĄitve najprej zaÄ?eti delati na sebi. Vzeti si Ä?as za otroke ne pomeni, da otroke razvajamo, paÄ? pa, da o vzgoji razmiĹĄljamo, da reÄ?eno izpolnimo in da se odrekamo tistemu, kar krade Ä?as, ki ga lahko preĹživimo z otrokom. ResniÄ?no pouÄ?en, iskren, hudomuĹĄen in strokovno podkovan vzgojni priroÄ?nik.

ROWLING, J. K.: Zelo dobra Şivljenja od – Odrasli / 821-32 – Kratka proza

Kaj bi povedali diplomantom Harvardove univerze, Ä?e bi vas doletela Ä?ast, da nagovorite zbrane na podelitvi diplom? Rowlingova, ki je za svoje doseĹžke na podroÄ?ju mladinske knjiĹževnosti prejela viteĹĄki naslov, je z diplomanti delila izkuĹĄnje svojega Ĺživljenja od dneva, ko je diplomirala in jim skozi govor zastavila vpraĹĄanja, ki vodijo k razmisleku o Ä?loveĹĄkih merilih za uspeh in temeljnih Ĺživljenjskih vrednotah. KljuÄ?ni temi njenega govora in nauka, ki ga je izluĹĄÄ?ila iz osebnih izkuĹĄenj, sta postranska korist neuspeha in moÄ? domiĹĄljije. Govor zakljuÄ?i s starim rimskim izrekom Seneke: ÂťKakor velja za pripovedi, tako velja tudi za Ĺživljenje: ne ĹĄteje, kako dolgo je, temveÄ?, kako dobro.ÂŤ đ&#x;”˛

VELENJE Sobota, 5. januar 7.00

PloĹĄÄ?ad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo prevleko za blazino 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana LisiÄ?ka Zvitorepka, lutkovna predstava Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje

dvorana CesariÄ?ina nova oblaÄ?ila, glasbena predstava OĹ Gustava Ĺ iliha Velenje 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Postani glasbena zvezda 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Tromboniada, 21. tradicionalni koncert uÄ?encev in dijakov pozavne 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Andrej Podvratnik: Strasti, predstavitev pesniĹĄke zbirke

Ponedeljek, 7. januar

Sreda, 9. januar

17.00 Vila RoĹžle Ĺ ola za starĹĄe: Vzgoja za reĹĄevanje konfliktov, predavanje Tanje PovĹĄiÄ?

19.19 KnjiĹžnica Velenje ZvoÄ?na kopel 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Dekle, drama

10.00 Center za druŞine Harmonija, Druťtvo NOVUS Skrivnost naťih moŞganov, pogovorna delavnica 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Pridi, poglej, pridruŞi se nam pod mavrico znanja – predstavitev programov in poklicev Šolskega centra Velenje

Torek, 8. januar 17.00 Dom kulture Velenje, velika

17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, velika dvorana Zapopajmo v novo leto, koncer otroĹĄkega in mladinskega pevskega zbora ĹĄole 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Hospickafe: Ĺ˝alovanje otrok z motnjo v razvoju

Ĺ OĹ TANJ Ponedeljek, 7. januar 10.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj KnjiĹžni sejem

Ĺ MARTNO OB PAKI Ni dogodkov.

Lunine mene

6.

januarja, ob 2:28, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 4.1. od 14. ure: kmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 6.1. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Muca Mija in novoletno darilo • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 27.1.2019 na osrednjem prostoru – Trije praĹĄiÄ?ki v izvedbi Grajskega lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Sevnica

Vesna GP

SNEĹ˝NA KRALJICA: DEĹ˝ELA ZRCAL Tanja MeĹža Jurjovec: ÂťLeto 2018 je bilo prav solidno. Med drugim si bom zapomnila lanska potovanja. Malo smo spremenili naÄ?in potovanja in najeli avtodom ter osvajali juĹžno Italijo, kar nam je ostalo v lepem spominu. Upam, da nam bo novo leto prineslo veliko zdravja, Ä?asa za druĹženje s prijatelji in za druĹžino, pa nova potovanja.ÂŤ đ&#x;”˛

Snezhnaya koroleva. Zazerkale, animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 80 minut (Rusija) ReĹžija: Robert Lence, Aleksey Tsitsilin Petek, 4. 1., ob 17.00 Sobota, 5. 1., ob 17.00, 3D Nedelja, 6. 1., ob 16.00 – otroĹĄka matineja

MARY POPPINS SE VRAÄŒA Mary Poppins Returns, druĹžinski domiĹĄljijski muzikal, 130 minut (ZDA) ReĹžija: Rob Marshall Igrajo: Emily Blunt, Meryl Streep, Colin Firth, Emily Mortimer, Angela Lansbury Petek, 4. 1., ob 21.05

Sobota, 5. 1., ob 18.45 Nedelja, 6. 1., ob 18.00

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija), reĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ?. Pripovedovalec: Jure Longyka Petek, 4. 1., ob 17.30 – mala dvorana Sobota, 5. 1., ob 17.30 – mala dvor.

Nedelja, 6. 1., ob 16.30 – mala dvor.

JUŽNI VETER JuŞni vetar, kriminalka, 130 minut (Srbija) ReŞija: Miloť Avramović Igrajo: Miloť Biković, Miodrag Radonjić, Dragan Bjelogrlić, Nebojťa Glogovac,

Jovana Stojiljković, Srđan Todorović Petek, 4. 1., ob 18.40 Nedelja, 6. 1., ob 20.30

KURSK: PREKLETSVO GLOBINE Kursk, zgodovinska vojna drama, 117 minut (Belgija, Luksemburg) ReĹžija: Thomas Vinterberg Igrajo: LĂŠa Seydoux, Colin Firth, Matthias Schoenaerts, Max von Sydow, Michael Nyqvist Sobota, 5. 1., ob 21.15 Ponedeljek, 7. 1., ob 17.30

POJ MI PESEM Dokumentarni film, 107 minut (Slovenija) ReĹžija: Miran ZupaniÄ?

Nastopajo: Vlado Kreslin, Eva Strmljan Kreslin, Katarina Kreslin, Milan Kreslin, Vera Pergar, BlaŞ Ogorevc, Jure Potokar, Anton Avbelj, Marjan Bokan, Vojko Kokot, Mali bogovi in Beltinťka banda Petek, 4. 1., ob 19.00 – mala dvorana Sobota, 5. 1., ob 20.00 – mala dv.

Nedelja, 6. 1., ob 19.00 – mala dv.

DEKLE Girl, drama, 105 minut (Belgija, Nizozemska) ReĹžija: Lukas Dhont Igrajo: Victor Polster, Arieh Worthalter, Katelijne Damen, Valentijn Dhaenens Ponedeljek, 7. 1., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

OBVEĹ ÄŒEVALEC

4. januarja 2019 Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo RaÄ?unalniĹĄke novice.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

ÄŒeprav ste zaÄ?eli Ĺželje, ki ste jih imeli ob prehodu starega v novo leto, Ĺže tlaÄ?iti v podzavest, se bodo stvari zaÄ?ele odvijati v vaĹĄo korist. In to Ĺže konec tega tedna. Res je, da ste lahko zadovoljni Ĺže s tem, kar ste dosegli, a ste tip Ä?loveka, ki mu nikoli ni dovolj. Samozavest, ki ni vaĹĄa najmoÄ?nejĹĄa toÄ?ka, bo v naslednjih dneh kljuÄ?na, Ä?e Ĺželite, da se vam uresniÄ?ijo Ĺželje, na katere nikakor ne morete pozabiti. Dela boste imeli malo, zato vam bodo misli pogosto odtavale k bolj prijetnim platem Ĺživljenja. PrivoĹĄÄ?ili si boste nekaj, kar si Ĺže dolgo niste.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

ZaÄ?etek leta 2019 bo preprosto lep. Izzivov za vaĹĄe moĹžgane bo v naslednjih dneh veliko, saj letos prazniÄ?nega vzduĹĄja ne boste mogli podaljĹĄati. ÄŒaka vas preveÄ? dela, Ä?e Ĺželite letos spremeniti in izboljĹĄati svojo sluĹžbeno pot.

Hladni zimski dnevi bodo Ĺžal prinesli tudi utrujenost, nekaterim se bodo spet oglasile stare zdravstvene teĹžave. Priznajte, da ste veliko krivi tudi sami, saj premalo pazite nase. Partnerja potrpeĹžljivost poÄ?asi mineva, zato bo dobro, da ne bosta veliko skupaj.

Sploh, ker od njega res veliko priÄ?akujete, on pa ni prepriÄ?an, da bo zmogel.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

ÄŒeprav boste imeli Ĺže v prvih delovnih dneh leta veliko dela, si nujno vzemite Ä?as tudi za partnerja, ki se je med dolgimi prazniki kar malce razvadil. Vsaj kakĹĄen veÄ?er preĹživita sama. Na poslovnem podroÄ?ju se bo vse, Ä?esar se boste lotili v teh dneh, obrnilo v vaĹĄ prid. Uspeli ste pokrpati finanÄ?ne luknje, ki so zevale kar nekaj mesecev, zato lahko konÄ?no mirno dihate. DrĹžite se zaobljub in nikar ne stecite spet v trgovino, tudi na sezonske popuste pozabite. TeĹžko verjetno je, da vam bo to uspelo, a vsaj poskusite lahko. Da se zgodba s finanÄ?no luknjo ne ponovi.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Partner bo Ĺželel govoriti o tem, kaj bosta poskuĹĄala urediti v letoĹĄnjem letu, vi pa ne boste pokazali zanimanja zato. Sploh, ker si niste veÄ? Ä?isto na jasnem, ali si sploh Ĺželite kakĹĄnih sprememb, saj se vam zdi, da Ĺživita lepo in da vama niÄ? ne manjka. Ko boste na glas povedali, kako si predstavljate prihodnost in stvari poskuĹĄali postaviti na pravo mesto, ne bo ĹĄlo gladko. Ni dvakrat za reÄ?i, da ne bo prepir hujĹĄi kot si Ĺželite. Tokrat vztrajajte pri svojem videnju stvari, saj veste, da si ne Ĺželite sprememb, ki si jih Ĺželi partner. Kar bo, paÄ? bo. ÄŒe bo to zaÄ?etek konca, boste vedeli Ĺže v nekaj dneh.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

UĹživali boste v vsakem januarskem dnevu posebej, saj vam bo kristalno jasno, da ste konÄ?no na pravi poti. Tlakovali ste jo sicer Ĺže v lanskem letu, sedaj pa bo pot zaÄ?ela dobivati bolj jasne obrise. Tudi, Ä?e si boste Ĺže v prvih dneh leta na glavo nakopali veliko dela, se ne boste jezili. Opravili ga boste sproti, saj boste polni energije in elana, ki ga je s sabo prinesel obÄ?utek zmage nad Ĺživljenjem.

Imeli boste toliko energije, da boste poskuĹĄali Ĺživljenje urediti in organizirati tudi drugim.

Pri tem pa pazite, kako daleÄ? v zasebnost boste posegali. Vsem vaĹĄa dejanja ne bodo vĹĄeÄ?.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

NeĹželena sporoÄ?ila v obliki telefonskih klicev vse pogostejĹĄa RaÄ?unalniĹĄki virusi so med nami praktiÄ?no Ĺže skoraj od priÄ?etka rabe osebnih raÄ?unalnikov in so v dobi interneta zaradi enostavnega ĹĄirjenja doĹživeli pravi razcvet. Kasneje se jim je pridruĹžila ĹĄe druga ĹĄkodljiva programska oprema, poznana tudi po vzdevku "malware". Ker pa vse veÄ? uporabnikov raÄ?unalnikov prisega na protivirusne in druge zaĹĄÄ?itne programe, so nepridipravi njihove aktivnosti ÂťusmeriliÂŤ na neĹželena sporoÄ?ila, ki pa jih vse bolj opravljajo kar z uporabo telefona. Podjetje Truecaller je namreÄ? pred kratkim razkrilo, da se je ĹĄtevilo tovrstnih ÂťnapadovÂŤ v letoĹĄnjem letu poveÄ?alo za kar 300 odstotkov.

ZdaleÄ? najveÄ? neĹželenih telefonskih klicev prejmejo uporabniki v Braziliji, kjer vsak prebivalec v enem mesecu prejme v povpreÄ?ju veÄ? kot 37 tovrstnih klicev, v lanskem letu pa je bilo tovrstnih klicev meseÄ?no ÂťzgoljÂŤ 21. Na drugem mestu s 22,3 meseÄ?nimi klici najdemo Indijo, na

PETEK, 4. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

sosednjo Italijo, kjer prebivalci meseÄ?no v povpreÄ?ju prejmejo kar 10,8 neĹželenih klicev. Skoraj polovica teh je komercialne narave (48 odstotkov), 25 odstotkov tovrstnih klicev pa se nanaĹĄa na mobilne telekomunikacijske storitve. Na tretjem mestu s 15 odstotki pa najdemo finanÄ?ni sektor, ki je seveda kot nalaĹĄÄ? za pridobitev banÄ?nih podatkov in podatkov o plaÄ?ilnih sredstvih. đ&#x;”˛

107,8 MHz

Na glavo ste si Ĺže na zaÄ?etku novega leta nakopali celo kopico dela. UĹživali boste v njem, vendar boste zaradi tega pozabili na vse okoli sebe. Partner bo nekaj dni ĹĄe tiho, potem vam bo povedal svoje. Ne, ne bo teÄ?en, ampak zelo realen. Tokrat boste morali priznati, da ima prav. ÄŒe se ne boste spremenili, vam, bo spet zaÄ?elo nagajati zdravje. Novica, povezana z vaĹĄim sorodnikom, ne bo najboljĹĄa, najslabĹĄa pa tudi ne. Ne bo vam Ĺžal niti minute, ki mu jo boste posvetili, saj gre za Ä?loveka, ki je v preteklosti veliko naredil za vas. A tudi pri tem s partnerjem ne bosta na istem bregu, zato bo doma napeto.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

ÄŒeprav je letoĹĄnja zima bolj zelena kot bela, si Ĺželite, da bi Ä?im prej minila.

PodvrĹženi boste prehladom, pa tudi poÄ?utje ne bo prav bleĹĄÄ?eÄ?e. Ĺ˝al zato ne bo krivo le vreme, a si tega nekaj Ä?asa ne boste priznali. PoskuĹĄajte se znebiti vsaj nekaj dela, saj ste Ĺže nekaj tednov preobremenjeni. Ko boste zaÄ?utili, da lahko doma povsem odmislite sluĹžbene zadeve, boste na pravi poti. Prej pa ne priÄ?akujte, da bo poÄ?utje kaj boljĹĄe. ÄŒustveno bo teden hladen, finanÄ?no pa soliden. A to vam tokrat ne bo v uteho.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒe si boste Ĺželeli ali ne, tok dogodkov bo takĹĄen, da bi se najraje za nekaj Ä?asa potuhnili pred svetom in predvsem ljudmi, ki vam veliko pomenijo.

Dobro se boste namreÄ? zavedali, da je letoĹĄnje leto prelomno in da boste v njem svoje Ĺživljenje morali zastaviti na novo. Ne boste pa se mogli odloÄ?iti, da bi naredili odloÄ?ilen korak, saj vas ni strah le samote, ampak tudi prihodnosti.

Dobro veste, da ste mojster reĹĄevanja zapletenih Ĺživljenjskih teĹžav, a si ves Ä?as Ĺželite, da do njih ne bi prihajalo. Dobro bo, Ä?e se bo vaĹĄ ljubezenski zaplet konÄ?al brez veÄ?jih zapletov.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ne boste vedeli, kaj se v prvih dneh leta dogaja z vami, saj izkuĹĄenj s podobnimi situacijami nimate veliko. Ĺ e sreÄ?a, saj boste precej izgubljeni in razdvojeni. Glava vam bo velela eno, srce pa Ä?isto nekaj drugega. Nehote boste sanjarili o spremembi naÄ?ina Ĺživljenja, ki se ne dotika le vas, ampak tudi vaĹĄega partnerja. Zavedate se, da se Ä?isto preveÄ? prilagajate njegovim Ĺželjam, na svoje pa pogosto pozabite. Ko si boste to priznali, boste lahko zaÄ?eli graditi drugaÄ?en odnos. Partnerju ne bo vĹĄeÄ?, vam pa vsak dan bolj. Do sredine januarja vas Ä?aka zelo naporno obdobje, zato poÄ?utje ne bo najboljĹĄe.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 6. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 8. januarja

Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

SOBOTA, 5. januarja

PONEDELJEK, 7. januarja

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

VÄ?asih vas jeza zanese in poveste veÄ? kot bi bilo treba. S tem boste v naslednjih dneh doma nehote poskrbeli za slabo voljo. KakĹĄen plaz lahko povzroÄ?i nekaj nepremiĹĄljenih besed, boste obÄ?utili od nedelje dalje.

Nekdo, ki vam je doslej verjel, bo povsem spremenil svoje mnenje o vas. ÄŒeprav si boste dopovedovali, da vam je vseeno, vam ne bo. V naslednjih dneh boste izvedeli tudi lepo novico, ki vam bo dala nov polet. Prav zaradi nje boste zaÄ?eli Ĺživljenje bolj skrbno naÄ?rtovati. Vse bolj se boste namreÄ? zavedali, kaj je pomembno. Imunsko ste spet ĹĄibki, zato preÄ?istite telo.

Zdravniťki nasveti, gostja: Aleksandra Vasiljević, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: novoletne zaobljube

tretjem mestu pa ÄŒile, in sicer s 21,9 klicev na mesec. ÂťNepridipraviÂŤ se telefona pogosto posluĹžujejo za pridajanje raznovrstnih izdelkov ter poskuĹĄajo pridobiti osebne podatke Ĺžrtve, pri Ä?emer priÄ?akovano prevladuje telekomunikacijski in finanÄ?ni sektor.

Slovenije na sreÄ?o ni med 20 drĹžavi z najveÄ?jim povpreÄ?nim ĹĄtevilom neĹželenih klicev na svetu. Na tem seznamu pa najdemo

VaĹĄe misli ne bodo niÄ? kaj lahkotne, saj vas je prazniÄ?no razpoloĹženje zapustilo Ĺže drugi dan v januarju. Razlog bo razumljiv. Skrbi, ki vas bodo zaÄ?ele hromiti, se bodo delno izkazale za upraviÄ?ene. Delno pa se boste konÄ?no pomirili in nehali ves Ä?as misliti le na to, kaj se lahko zgodi, Ä?e se vaĹĄi sumi izkaĹžejo za resniÄ?ne. OdloÄ?ili se boste, da boste tudi v novem letu vztrajali pri novem naÄ?inu Ĺživljenja, ki sicer ni lahek, ugotavljate pa, da vam zelo paĹĄe. Sploh, ker vam bolje sledita tako telo kot duĹĄa. Utrujenosti, ki vas je spremljala zadnje mesece v preteklem letu, ne boste veÄ? Ä?utili. Le teĹžkih misli ĹĄe ne boste znali utiĹĄati. ÄŒeprav za vas teĹžko reÄ?emo, da ste se med letoĹĄnjimi prazniki spoÄ?ili, boste v novo leto stopili polni novih idej. Ĺ˝e v prvih dneh leta boste pretiravali z aktivnostmi. Posledice bodo hitro tu. Energije v naslednjih dneh ne boste imeli prav na pretek. Zaobljuba po bolj zdravem naÄ?inu Ĺživljenja, v katerem bo manj stresa, bo tako zelo hitro zbledela. Ob koncu tedna vas Ä?aka veliko preseneÄ?enje, ki ne bo povezano z delom, ampak z osebno sreÄ?o. Vi Ĺže veste, kaj vas osreÄ?uje. Zato poskrbite, da bo trajalo! In da se bo vse, kar boste sejali v teh dneh, obrnilo v vaĹĄo korist.

RADIO VELENJE

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIĹ KA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 9. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

ÄŒETRTEK, 10. januarja

DeĹžurna

Ĺ TEVILKA

080 80 34

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 NaĹĄ gost; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 24. do 30. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Ĺ oĹĄtanju, Ĺ kalah, Pesju in na mobilni postaji Ĺ oĹĄtanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 24. do 30. decembra niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 24. do 30. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti preseĹžena veÄ? kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava. AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 24. do 30. decembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost. 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 19

19

OBVEĹ ÄŒEVALEC

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? al-

koholikom.

Gsm. 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE GARAĹ˝O 36 m2 za skladiĹĄÄ?e, oddam. Tel. 03 583 15 20 ali Gsm: 031

539 051

RAZNO JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

VINO, rdeÄ?e, domaÄ?e Ĺžganje, kocke sena, okrogle bale, prodam. Gsm: 051 388 874 VERIGE za traktor Fergeson in ostale verige in plug za oranje snega, prodam. Tel. 03 583 15 20 ali Gsm: 031 539 051

IĹ ÄŒEM IĹĄÄ?emo zanesljivo in PRIJAZNO mlajĹĄo gospo ali gospoda za pomoÄ? starejĹĄi osebi na domu v Velenju 1 x tedensko, kasneje po potrebi tudi veÄ?krat tedensko. VaĹĄ dopis poĹĄljite na info@adriatikus.eu oz. pokliÄ?ite na 041 645 157.

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

GIBANJE prebivalstva UE Velenje

POROKE

nedeljah in drĹžavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 5. 1. do 6. 1. 2019, Para Kamcheva, dr. dent. med.

VETERINA Ĺ OĹ TANJ Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

radio velenje

od 4. do 10. januarja • 4. januarja 1834 se je v Ĺ oĹĄtanju v znani ĹĄoĹĄtanjski usnjarski druĹžini rodil zdravnik, dramatik, publicist, pesnik, politik in slovenski narodni buditelj dr. Josip VoĹĄnjak; • 4. januarja 1907 se je v Ĺ entilju pri Velenju rodil drevesniÄ?ar, strokovni pisec, kmet in pisatelj Anton Jelen; • 5. januarja 1871 se je v Ĺ enbricu pri Velenju rodil redovnik, zborovodja, in skladatelj Anton OĹĄtir (redovno Filip); ukvarjal se je ĹĄe z rezbarstvom, slikanjem in fotografiranjem, poznal pa je tudi filmsko tehniko in snemanje; umrl je 31. marca leta 1934 na Trsatu na HrvaĹĄkem; • 5. januarja 1875 se je rodil Ivan Keller, ki je v Velenje priĹĄel kot spovednik druĹžine Herbersteinov; med 2. svetovno vojno je bil edini Ĺžupnik, ki je ostal v Velenju in opravljal vse maĹĄniĹĄke obrede; sudetski Nemec Ivan Keller je bil izredno priljubljen

SMRTI GORIÄŒANEC MLADEN, roj. 1950, Velenje, Jenkova cesta 11 PIRNAT ADOLF, roj. 1943, Ĺ oĹĄtanj, Skorno pri Ĺ oĹĄtanju 41c

107,8 MHz

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

• v zaÄ?etku leta 1970 je imelo Velenje 10826 prebivalcev; • 6. januarja 1947 je umrl dolgoletni Ĺžupan Velenja, posestnik in gostilniÄ?ar Josip Skaza (p. d. Ĺ penk); konec 19. stoletja in prvih dvajset let 20. stoletja je bil Ĺžupan Velenja in je kot zaveden Slovenec pomembno zaznamoval politiÄ?no Ĺživljenje takratnega trĹĄkega kraja;

Volbeng Pajk (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

• 7. januarja 2005 je umrl znani velenjski fotograf Volbeng Pajk, ki je v fotografski objektiv ujel in zabeleŞil neťteto podob naťih krajev in ljudi; • 8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemťkim okupatorjem na Osankarici padli

vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona; med njimi je padel tudi zdravnik in Ä?lan ĹĄtaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr.

DuĹĄan Mravljak – MroĹž iz Ĺ oĹĄtanja; • 8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila huda delovna nesreÄ?a, v kateri so Ĺživljenje izgubili ĹĄtirje rudarji; • 9. prosinca se je leta 1856 na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton AĹĄkerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v Ĺžupniji sv. Jurija v Ĺ kalah pri Velenju; • 9. januarja 1918 so posebno izjavo za MajniĹĄko deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Ĺ oĹĄtanj; izjavo so takrat podpisali Ĺžupani veÄ?ine ĹĄaleĹĄkih obÄ?in, med njimi pa ni bilo Ĺžupana obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj mesto, kjer so imeli obÄ?insko oblast v rokah Nemci; • 9. januarja 1978 se je v Novem mestu rodil velenjski in slovenski glasbenik Robert JukiÄ?; • 10. januarja 2001 je Muzej premogovniĹĄtva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine.

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Prodaja, hiĹĄa, samostojna: VINSKA GORA, PRELSKA, 57 m2, zgrajena l. 1942, 1.891 m2 zemljiĹĄÄ?a, K+P+M, ER: D (60 - 105 kWh/ m2a). Cena: 65.000 â‚Ź.

com

Porok za objavo ni bilo.

med prebivalstvom, kar kaĹže tudi ĹĄtevilna udeleĹžba na njegovem pogrebu 11. februarja 1955; • 5. januarja 1919 je nova obÄ?inska uprava v Ĺ oĹĄtanju zaprosila Narodno vlado SHS v Ljubljani, naj potrdi dr.

Frana Mayerja za gerenta mestne uprave v Ĺ oĹĄtanju in mu izroÄ?i ustrezno legitimacijo; ob prevzemu obÄ?inske uprave je bil za Mayerjevega namestnika imenovan Matko Zalar, ki je bil hkrati odgovoren za obÄ?insko blagajno; vodja obÄ?inske pisarne je postal ĹĄolski ravnatelj Alojzij Trobej, obÄ?inski tajnik pa uÄ?itelj MiloĹĄ Tajnik; dr. Mayer se v dokumentih omenja tudi kot Âťpredsednik okrajne organizacije narodnega svetaÂŤ; • 6. januarja je praznik Svetih treh kraljev, imenovan tudi tretji boĹžiÄ?, ko Cerkev slavi "epifanijo" oziroma "razglaĹĄenje Gospodovo"; stara navada je bila tudi blagoslavljanje sob po hiĹĄah, in kjer je duhovĹĄÄ?ina ta blagoslov zaÄ?ela opuĹĄÄ?ati, ga je prevzel hiĹĄni gospodar in med tem domaÄ?im obredom na vrata s kredo napisal tri kriĹže in zaÄ?etnice Svetih treh kraljev ter letnico novega leta; napis ostane na vratih do prihodnjega leta;

Lahko oddate preko elektronske poĹĄte ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

đ&#x;”˛

Nagrajenci prazniÄ?ne kriĹžanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 20. decembra so: • JoĹže OberÄ?, Florjan 184, 3325 Ĺ oĹĄtanj • Franc ÄŒas, GubÄ?eva 14, 3320 Velenje • Olga FilipÄ?iÄ?, Ravne 42 a, 3325 Ĺ oĹĄtanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Nagrade dvignejo na sedeĹžu podjetja Elektro Jezernik.

ReĹĄitev kriĹžanke: VSE LEPO V PRIHAJAJOÄŒEM LETU!

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih

Prodaja, hiĹĄa, samostojna: LJUBIJA, MOZIRJE, 135 m2, zgrajena l. 2018, 547 m2 zemljiĹĄÄ?a, P+1, EI v izdelavi. Cena: 142.000 â‚Ź.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaťih Şeljah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroťkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Na voljo smo vam

Damijan KljajiÄ?

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

4. januarja 2019

ZAHVALA

24ur/dan

Z boleÄ?ino sporoÄ?amo, da je ĹĄla od nas naĹĄa ljuba Ĺžena, zlata mamica, stara mama in prababica

KRISTINA KUGLER ZAHVALA

iz Vinske Gore

5. 11. 1933 – 23. 12. 2018

Poslovila se je ljuba mama, babica in prababica

VALÄŒI Ĺ˝OHAR 2. 2. 1932 – 12. 12. 2018

Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na zadnji poti.

Hvala tudi Univerzi za tretje Ĺživljenjsko obdobje, Komunalnemu podjetju Velenje, MO Velenje in krajanom TavÄ?arjeve ulice.

Spominjali se je bomo z ljubeznijo, spoĹĄtovanjem in hvaleĹžnostjo.

Sorodniki

Srce tvoje veÄ? ne bije, boleÄ?in veÄ? ne trpiĹĄ, nam pa Ĺžalost srce trga, solza lije iz oÄ?i, dom je prazen in otoĹžen, ker te veÄ? med nami ni.

Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v teĹžkih trenutkih slovesa stali ob strani in nam pomagali. Ĺ e posebej se zahvaljujemo MPZ druĹĄtva upokojencev Velenje z gospo Metko Smirnov. Za dolgoletno zdravljenje se zahvaljujemo Dr. MuĹĄiću iz Zdravstvene postaje Dobrna, Dr. BrunĹĄek StraĹĄek iz ZD Velenje ter zdravstvenemu osebju BolniĹĄnice TopolĹĄica. Hvala patronaĹžni medicinski sestri ge. Petri DrobeĹž - ÄŒater. Zahvaljujemo se g. duhovniku za Ä?ustven cerkveni pogreb ter cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala govornici ge. Magdi za poslovilne besede in podjetju "pogrebne storitve Usar".

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Ĺ˝alujoÄ?i: moĹž Franci, otroci Nada, Drago in Jelka z druĹžinami

NaĹĄ Ä?as, 4. 1. 2019, barve: CMYK, stran 20

Nazdravili v globinah mrzlega jezera Velenjski potapljaÄ?i so tudi letos na novoletni dan Ĺže 24. nazdravili novemu letu na jezerskem dnu, pridruĹžili pa so se jim ĹĄtevilni kolegi iz vse Slovenije, med drugim Ä?lani podvodne reĹĄevalne sluĹžbe Slovenije. Imeli pa so tudi veliko gledalcev, ki so se Ä?udili njihovi hrabrosti, saj je voda v Velenjskem jezeru zelo mrzla, ima od 5 do 7 stopinj. VeÄ?ino pa je tudi zanimalo, kako je pravzaprav mogoÄ?e nazdraviti nekaj metrov pod vodo.

Skrivnost nam je razkril Marko MileĹĄiÄ?, ki se Ĺže nekaj let udeleĹžuje tega tradicionalnega potopa: Šampa-

njec pod vodo odpremo, ga takoj zamaĹĄimo s palcem in ga ponesemo do ust, je dejal, tik preden se je potopil, videti pa je bilo, da se veseli novega podviga. Med njimi je bila tudi UrĹĄka Holer iz Ljubljane, ki se je tega podviga udeleĹžila prviÄ?, zagotovo pa spet pride, Ĺže zaradi druĹžbe in res enkratnega razpoloĹženja. Nikakor na tem dogodku ne Ĺželi manjkati VelenjÄ?an Jernej Prednik. ÂťPrav je, da novo leto zaÄ?neĹĄ s tistim, kar delaĹĄ najraje in zame je to potapljanje,ÂŤ pravi, udeleĹžuje pa se tudi vseh aktivnosti, ki jih pripravlja velenjski potapljaĹĄki klub. Lani so

dvakrat predstavljali svojo dejavnost nakljuÄ?nim obiskovalcem velenjske plaĹže, varovali pa so tudi prireditve, ki so potekale na jezeru, med drugim razne regate. ÄŒlani kluba vodnih ĹĄportov so potapljaÄ?e pozdravili na svojstven naÄ?in, na jezeru so pluli s ĹĄtevilnimi plovili, predvsem jadrnicami in supi. Pozdravljali pa so jih tudi balonarji in motorni zmaj, ki so jadrali nad Velenjskim jezerom.

Ves dogodek je bil prav zanimiv in gotovo napoveduje pestro dogajanje ob Velenjskem jezeru đ&#x;”˛ mz tudi vse letoĹĄnje leto.

'Vsi smo zmagovalci' Ĺ martno ob Paki, 31. decembra – Lepo ĹĄtevilo gledalcev se je zadnji dan leta 2018 zbralo na tribuni nogometnega igriĹĄÄ?a z umetno travo pri osnovni ĹĄoli bratov Letonja v Ĺ martnem ob Paki, kjer sta se na tradicionalni silvestrski tekmi sreÄ?ali tamkajĹĄnji ekipi DruĹĄtva za ĹĄport in rekreacijo Klub 81 ter Malega Ajaksa. LetoĹĄnja tekma je bila jubilejna, 30. po vrsti.

Zaradi jubileja naj bi bila bolj revijalna, a so jo nogometaĹĄi Malega Ajaksa vzeli zelo zares. Po golu, ki so ga prejeli ÂťklubovciÂŤ, so ti zaznali, da ne bo ĹĄale z nasprotniki in prevzeli vajeti v svoje roke, poslali na igriĹĄÄ?e tudi mlajĹĄe naslednike, kar se jim je obrestovalo. Izid sreÄ?anja je bil 7 : 2 za starejĹĄe in izkuĹĄenejĹĄe.

To naj bi bila – po informacijah -

najviĹĄja zmaga Kluba 81 na vseh 30 medsebojnih sreÄ?anjih doslej.

Tekmo sta komentirala ĹĄportni novinar Ivo MilovanoviÄ? in eden najuspeĹĄnejĹĄih slovenskih trenerjev, domaÄ?in Bojan PraĹĄnikar.

Oba sta menila, da je bilo sreÄ?anje zanimivo. Na svoj raÄ?un so priĹĄli gledalci tudi po tekmi, saj so se jim ÂťklubovciÂŤ za njihovo zvestobo zahvalili s ĹĄampanjcem in prĹĄutom.

Peter Irman, predsednik DruĹĄtva za ĹĄport in rekreacijo Klub 81 je po koncu tekme dejal: ÂťMenim, da smo ne glede na rezultat zmagovalci vsi vkljuÄ?no z najstarejĹĄimi iz naĹĄih vrst, ki ĹĄtejejo Ĺže veÄ? kot 70 let. 30-krat organizirati mali nogomet na silvestrski dan ni maÄ?ji kaĹĄelj. Do ŞivegaÂŤ nam niso priĹĄli nobeni vremenski pogoji. Lahko smo ponosni

Dejali so, da so zmagovalci vsi in si po jubilejni tekmi oblekli vsi enake majice

NajstarejĹĄi in najmlajĹĄa igralca sreÄ?anja. Od leve proti desni: 16-letni Ĺ˝iga Fajdiga, Franc PodgorĹĄek (75 let) in 17-letni Ĺ˝an KopuĹĄar

na doseĹženo.ÂŤ O tem, ali bodo nadaljevali tradicijo igranja tekme na zadnji dan v letu sami ali jo bo kdo drug, se bodo - pravi Irman – ĹĄe pogovarjali. ÂťPriĹĄli smo do toÄ?ke, ko se nam zdi, da smo s silvestrsko tekmo odigrali svoje. Smo pa veseli, ker smo zaznali zanimanje za nadaljevanje dogodka pri drugih nogometnih skupinah. O tem se bomo

odloÄ?ili po temeljitem pogovoru s fanti, ki izkazujejo najveÄ?je zanimanje.ÂŤ Njihovi nasledniki bodo zanesljivo tisti, ki so se uÄ?ili igranja nogometa na ĹĄmarĹĄkih zelenicah. V njih vidijo svoje naslednike, ki bi lahko dostojno nadaljevali tradicijo igranja malega nogometa na igriĹĄÄ?u z umetno travo na silvestrski dan. đ&#x;”˛

Tp

Na ĹĄtefanovo tradicionalno blagoslovili konje V Ĺ entilju in Ĺ martnem ob Paki konjem zaĹželeli sreÄ?no in varno pot V Ĺ entilju proslavili tudi dan drĹžavnosti in enotnost

Ĺ entilj, 26. december – Dan drĹžavnosti in enotnosti ter hkrati ĹĄtefanovo je v Ĺ entilju minil po ustaljenih tirnicah in v znamenju konjskih podkev. 26. decembra namreÄ? goduje sv. Ĺ tefan, zavetnik konj, zato v Ĺ entilju Ĺže 23 let prirejajo blagoslov.

Tradicionalni blagoslov konj v Ĺ entilju je od nekdaj slovel po izjemni obiskanosti. Ĺ e vedno je najveÄ?ji v Ĺ aleĹĄki dolini, pravi Poldka ÄŒas iz TuristiÄ?nega dru-

ĹĄtva Ĺ entilj, ki je organizacijo blagoslova prevzel od pobudnika Mirka Vranjeka. Ta veliki ljubitelj plemenitih Ĺživali je dve polni desetletji prirejal blagoslov, v turistiÄ?nem druĹĄtvu pa so ponosni, da lahko ohranjajo to prireditev.

Je namreÄ? ena najveÄ?jih in najbolj obiskanih v kraju ter odliÄ?na priloĹžnost za sreÄ?anje konjerejcev, drugih kmetovalcev in ljubiteljev bodisi Ĺživali bodisi dobre druĹžbe, saj nikoli ne manjkajo kulturni in zabavni program ter stojnice z domaÄ?imi dobrotami.

In ljudje ga, kot kaĹže, radi obi-

skujejo, Ä?etudi niso konjerejci, saj je bilo na minulem blagoslovu bistveno veÄ? jeklenih konjiÄ?kov in njihovih lastnikov kot tistih iz mesa in krvi in konjerejcev. Konj je namreÄ? v Ĺ aleĹĄki dolini vse manj. ÂťZ veterinarske sluĹžbe smo dobili informacijo, da se je Ä?reda konj v Ĺ aleĹĄki dolini zmanjĹĄala za okoli 30 odstotkov. Lahko smo zadovoljni, da veÄ?ina ljudi, ki ĹĄe ima konje v dolini, svoje Ĺživali privede na blagoslov v Ĺ entilj,ÂŤ pravi Poldka ÄŒas in dodaja, da so letos blagoslovili 48 konj, kar je sicer precej manj kot v preteklih letih. Da je konj v dolini vse manj, je potrdil tudi predsednik ĹĄaleĹĄke konjenice Stane Tepej. ÂťRekordno ĹĄtevilo konjev na tem blagoslovu je bilo 127, lani jih je bilo okrog 80, letos manj kot 50 ‌ Ĺ aleĹĄka konjenica je ob ustanovitvi ĹĄtela 61 Ä?lanov, danes nas je samo ĹĄe 23. Ljudje nimajo veÄ? Ä?asa za konje, mladi pa sploh ne oziroma jih imajo le redki ljubitelji. Res je tudi, da mnogi v teh praznikih potujejo, gredo v hribe ali kam drugam, zato se ne udeleĹžijo blagoslova,ÂŤ je povedal Stane Tepej, ki na blagoslov konj v Ĺ entilj prihaja od leta 2000. Takrat je namreÄ? kupil konja, pravi, in dodaja, da konjenikom blagoslovi veliko pomenijo, saj se sreÄ?ajo med sabo, se spoznavajo, delijo izkuĹĄnje, predvsem pa so veseli, kadar jih

Letos so lastniki pripeljali veÄ? konjskih vpreg.

druĹžba sprejme, kajti marsikje niso dobrodoĹĄli. ÂťKonji puĹĄÄ?ajo za sabo iztrebke, zato nas marsikje grdo gledajo,ÂŤ pojasnjuje.

Tina Felicijan

Tradicijo ohranjajo tudi v Ĺ martnem ob Paki

Ĺ martno ob Paki, 26. decembra – ÄŒlani Konjerejskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki so v Martinovi vasi ob tamkajĹĄnji ĹželezniĹĄki postaji, kjer imajo tudi svoje druĹĄtvene prostore, na god sv. Ĺ tefa-

na pripravili blagoslov konj. LetoĹĄnji je bil 22. po vrsti, lastniki pa so nanj pripeljali 17 konj, kar je nekaj manj kot preteklo leto.

Posebnost letoĹĄnjega je bila tudi ta, da je bilo veÄ? vpreg kot posa-

meznih konj. Ĺ˝e 22 let blagoslovitveni obred opravlja ĹĄmarĹĄki Ĺžupnik Ivan Napret. ÄŒlani moĹĄkega pevskega zbora Franca KlanÄ?nika Ĺ martno ob Paki pa prav tako Ĺže vrsto let dodajo dogodku kulturno noto. Predsednik ĹĄmarĹĄkega konjerejskega druĹĄtva Cveto Jordan je med drugim dejal, da je bilo leto 2018 za druĹĄtvo jubilejno, saj je praznovalo 20-letnico samostojnega delovanja. Prvi blagoslov konj je pripravilo leta 1997 in to je bila prva organizirana prireditev druĹĄtva. Postala je tradicionalna in verjame, da bo tako tudi v prihodnje. Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar se je Ä?lanom druĹĄtva zahvalil za njihov prispevek k bogati druĹĄtveni dejavnosti v okolju, blagoslov konj pa je uvrstil v splet prireditev, ki se v lokalni skupnosti vrstijo v prazniÄ?nih dneh. Je nepogreĹĄljiva, tudi z njo pa Ä?lani druĹĄtva dokazujejo, da nanje lahko vedno raÄ?unajo. Vse dobro je njim in udeleĹžencem prireditve zaĹželel v letu 2019. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Ali blagoslov konj kaj zaleĹže? ÂťZa zdravje konja so pomembni predvsem redno gibanje, kakovostna krma, primerna zdravila, ko je to potrebno. Morda pa tudi blagoslov kaj pripomore,ÂŤ pove konjerejec Stane Tepej.