01 2021 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 1

V petek (-8/1 0C), soboto (-8/0 0C) in nedeljo (-9/-1 0C) bo delno oblačno.

Četrtek, 14. januarja 2021

številka 1 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Takšne zime že dolgo nismo imeli Jasmina Škarja

Prelepa zima vabi Letošnja zima je vsaj po hribih spet nekaj takšnega, kot smo poznali nekoč. Nekaj nepopisno lepega, pravljično presenetljivega, kar daje človeku možnost, da se igra z domišljijo in čudi čudovitim podobam narave.

Ker vsi ne zmoremo poti na visoke hribe in gore, da bi sami uživali to lepoto, začenjamo leto s tole sliko, ki nam jo je poslal Ivo Avberšek - Hans. Potešite si želje po popolni zimi ali pa še bolje, naj vas posnetek zvabi tja med vršace, neokrnjeno naravo

in metrske zaplate snega. A previdno, če turnega smučanja in potepa po zasneženih gorah niste vešči, potem raje ostanite na ravninskih poteh. Vabijo tekaške steze ob Velenjskem jezeru. 🔲

Tovarna televizorjev že obratuje V tovarni Hisense Europe Electronic je že stekla proizvodnja televizorjev, v kateri dela trenutno 350 zaposlenih, do konca januarja pa se bo to število povečalo na 520. Trenutno izdelajo okoli 800 televizorjev dnevno, ko bodo vzpostavili celotno proizvodnjo, pa bodo izdelovali dva milijona televizijskih aparatov letno, nato pa bodo glede na zahteve s trgov proizvodne zmogljivosti v naslednjih dveh letih povečevali do skoraj 4 milijonov aparatov letno. 🔲

🔲

Pred vrati informativni dnevi Predinformativni dan za vse dijake zaključnih letnikov bo 20. januarja, informativni za devetošolce pa 12. in 13. februarja

Objavljene prednostne liste prosilcev Testirali več kot 700 občanov za stanovanja Velenje – Od 4. januarja so zaposleni Zdravstvenega doma Velenje na Mestna občina Velenje je že oblikovala prednostne liste stanovanj, ki so objavljene na občinski spletni strani in v današnji številki Našega časa. Na listo A (neprofitna stanovanja) se je uvrstilo 243 prosilcev, na listo B (plačilo lastne udeležbe in varščine) pa 42. Stanovanja po novi listi dodeljujejo sproti po vrstnem redu, glede na vračanje stanovanj obstoječih najemnikov. Števila stanovanj, ki jih bodo dodelili v letošnjem in prihodnjem letu, ni mogoče predvideti; glede na izkušnje upajo na 50 stanovanjskih enot vsako leto.

Reci adijo smučarski sezoni, preden se je dodobra začela, zveni zelo pesimistično. Žal tudi po slabi tretjini neizkoriščene še ni razloga za optimizem. Ampak če se spomnimo preteklih smučarskih počitnic nekaterih smučarskih navdušencev, ki so še marca lovili svoje zadnje smučarske zavoje v sosednji Italiji in Avstriji in prinesli s seboj domov virus, smo lahko, kljub temu da komaj čakamo, da stopimo na smučišča, precej manj nejevoljni. Čeprav je res, da je zaščita smučarja v naravi dobra: čelada, rokavice, šal, očala in varnostna razdalja med smučarji, je razlogov za in proti kar nekaj. Skoraj toliko, kot je za žičničarje stresnih sprememb, povezanih z obratovanjem in zapiranjem smučišč in preverjanjem s hitrimi testi. Da je njihov in smučanja željnih državljanov obup še večji, vpliva tudi končno spet ena s snegom obdarjenih zimskih sezon. Krvni tlak obojim zadnji čas zato dvigujejo predpisane omejitve, ki so milejše do aktivnosti v športnih objektih kot za šport, ki se odvija v naravi. Vsi tarnamo tudi nad omejitvami na občine, pa vendar še kako drži, kar sem slišala pred časom od prostovoljke, ki obiskuje starostnike v domovih za ostarele, kjer so ti večinoma omejeni na sobe in postelje, pa vseeno ostajajo optimisti. Zato bodimo obzirni, strpni in manj egoistični, tudi ko gre za odločitev o cepljenju proti koronavirusu, ki se v tem trenutku zdi edina pot k naši ponovni svobodi. Tako kot bi lahko z manj egoizma, pa z doslednejšim upoštevanjem zahtev NIJZ in vlade (pa če bi bili ti dobri ali slabši) že zdavnaj močno oklestili okuženost in rešili mnogo življenj. Tako nam ostane zgolj čakanje, pa kašno sankanje ali »štamfanje«, če to še sploh znamo in se nam ljubi. Priznam, da četudi nisem ravno zimski tip, mi sneg običajno nariše veselje na obraz, saj tudi snežna belina po svoje predstavlja svobodo in poskrbi za nekaj romantičnih in pravljičnih trenutkov v naravi – še posebej otrok, ki se letošnjo zimo lahko vsaj kepajo in delajo snežake, za sankanje in prve korake na smučeh pa je primeren tudi bližnji hribček pred hišo. Najpomembneje je, da smo v naravi in na varni razdalji, ker potep v naravi pomeni sprostitev ter balzam za dušo in telo. Takrat, ko bo dovolj ljudi precepljenih, ko bo epidemiološka slika ugodnejša, pa bo pot k svobodnejšemu druženju znova na obzorju. In upajmo, da bo do takrat vlada našla rešitev tudi za smučišča in smučarska središča, da zaradi izgub ne bodo odšla na smetišča, ampak bodo lahko še naprej eden od temeljev naših zimskih doživetij.

presejalnem testiranju na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi testirali že več kot 700 oseb iz celotne Šaleške doline, 27 testov je bilo pozitivnih. Testiranja bodo izvajali še najmanj do petka, 15. januarja, in sicer med 10. in 14. uro v prostorih Rdeče dvorane Velenje. Po priporočilih zdravstvene stroke občankam in občanom priporočajo izvedbo presejalnega testiranja s hitrimi testi, saj gre za izjemno pomemben ukrep, ki v času epidemije in visokih tveganj okužbe pomaga zaustavljati širitev virusa in hkrati omogoča omejeno opravljanje določenih dejavnosti. Prav tako po priporočilih stroke svetujejo, da se čim več občank in občanov odloči za cepljenje, ko bodo prišli na vrsto, saj bomo le tako uspešni pri zaustavitvi virusa in bomo končno 🔲 mz lahko spet normalno zaživeli brez mask, razkužil in izolacije.

V tem času se na Šolskem centru Velenje pripravljajo na virtualni predinformativni dan, ki bo 20. januarja. Na njem bodo imeli maturantje priložnost spoznati različne fakultete in študijske programe, kar jim bo dobrodošla pomoč pri načrtovanju Glede na zadnji odlok in Sklep o začasni obliki izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih se izobraževanje na daljavo izvaja še vsaj do 18. januarja

nadaljnje poklicne kariere. Direktor Šolskega centra Velenje Janko Pogorelčnik pove, da so k sodelovanju povabili številne fakultete in institucije, ki se bodo po videokonferenci predstavile dijakom, ki bodo na njej lahko kljub virtualnemu srečanju aktivno sodelovali. Kaj pa informativni dnevi za osnovnošolce? »12. in 13. februarja bomo svoje izobraževalne programe predstavili tudi devetošolcem, ki se bodo o izkušnji šolanja lahko pogovorili tudi z dijaki,« še pove direktor Šolskega centra Velenje. 🔲

jš

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, s tran 2

OD SREDE DO TORKA

Svetniki MO Velenje potrdili

LOKALNE novice

Dopolnili komisije

Mestna blagajna tudi letos Projekt Mestna blagajna bo Mestna občina Velenje naslednji dve leti izvajala v prostorih Delavske hranilnice. Občani mestne občine Velenje in občine Šoštanj lahko položnice brez provizije plačujejo na posebej označenih okencih hranilnice, in sicer v Poslovni enoti Velenje (Šaleška cesta 20) vsak delovni dan od 8.30 do 12. ure in od 13. ure do 16.30, ob sredah do 17. ure, v Poslovalnici Velenje (Kidričeva cesta 12) pa vsak delovni dan od 8.30 do 12. ure in od 13. ure do 16.30. Zaradi poteka pogodbe o izvajanju plačilnih storitev Mestne blagajne so k sklenitvi pogodb o nadaljevanju sodelovanja povabili tudi vsa doslej vključena podjetja in javne zavode. Na njihov poziv se je odzvalo 20 poslovnih subjektov. Nekatere pravne osebe, ki so doslej sodelovale v projektu, še niso podpisale pogodb o nadaljnjem sodelovanju. Podjetja se zaradi povečanja bančnih stroškov še odločajo, če bodo v projektu sodelovala tudi v prihodnje.

Prenovljeno parkirišče pri Najdihojci Velenje – Konec decembra je Mestna občina Velenje zaključila rekonstrukcijo parkirišča med vrtcem Najdihojca in objektom Kraigherjeva 1. Pridobili so dodatna parkirišča, ki bodo namenjena stanovalcem bloka in potrebam vrtca. S tem so tudi zaključili projekt prometne infrastrukture na območju Prešernove ceste med Rudarsko in Jenkovo cesto. Dela so veljala skoraj 94 tisoč evrov, opravilo pa jih je podjetje Tegar.

Na predlog predsednika Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Bojana Škarje so svetniki za članico Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenovali Aleksandro Vasiljević, za članico Občinske volilne komisije pa mag. Mileno Pečovnik.

Rdečo dvorano bo še naprej vodil Marjan Klepec

Na osnovi javnega razpisa so svetniki za direktorja Rdeče dvorane Velenje imenovali dosedanjega direktorja Marjana Klepca. Z njegovim delom so zadovoljni.

Še naprej pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja

Iz proračuna Mestne občine Velenje bodo tudi v prihodnje zagotavljali nepovratna sredstva

na osnovi pravilnika, ki so ga potrdili na zadnji seji za naslednje petletno obdobje.

Za več kot milijon evrov nakupov zemljišč

Mestna občina Velenje vsako leto opredeli, koliko sredstev bodo namenili za nakup in prodajo zemljišč in drugega nepremičnega premoženja. V prihodnjem letu je predvideno za to 7,5 milijona evrov. Po besedah vodje Urada za okolje in prostor mag. Branke Gradišnik so to v prihodnjem letu gradbena zemljišča za individualno stanovanjsko gradnjo v Škalah, Hrastovcu, na območju Gorice, Črnove in Pesja, Trebuše, Trebeliškega, Vinske Gore … ter na območju deponije komunalnih odpadkov. Prihodki od prodaje zemljišč v prihodnjem letu so predvideni višini 5,7 milijona evrov, prihodki od prodaje stavb ali delov stavb

Bodo sejo o sosežigu prenašali neposredno?

Karte za parkiranje je treba obnoviti Letne parkirne abonmaje za letošnje leto je možno zamenjati januarja, letos prvič preko e-naročanja. Stanovalci območja določene modre cone lahko parkirajo z abonmaji, ki se glasijo na registrsko številko avtomobila. Stanovalci so upravičeni do največ dveh abonmajev, prvi abonma stane 12 evrov, drugi pa 45 evrov. Abonma velja le v eni coni in se zanj plača letni pavšal, ki se med letom ne spreminja.

Vabljeni k izvedbi proslav Velenje – V Mestni občini Velenje so se odločili, da omogočijo v času, ko so zaradi epidemije kulturni ustvarjalci pri svojem delu zelo omejeni in prikrajšani, da ti pripravijo osrednje občinske proslave. Za to so v proračunu rezervirali 18 tisoč evrov (po 3000 evrov za vsako proslavo). Rok za prijavo za proslavo ob kulturnem prazniku se je že iztekel, za vse ostale pa prijave 🔲 mz sprejemajo do 26. februarja.

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V MESTNI OBČINI VELENJE ZA LETO 2021 Mestna občina Velenje obvešča, da je na spletni strani www.velenje.si objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Mestni občini Velenje za leto 2021. Javni razpis bo odprt do vključno 9. februarja 2021.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

14. januarja 2021

Šoštanj – Predvidoma v sredo, 27. januarja, bodo v Šoštanju na seji sveta obravnavali Poročilo o vplivih na okolje za sosežig nenevarnih odpadkov v TEŠ, ki so ga pripravili v Termoelektrarni Šoštanj, in recenzijo tega poročila, ki ga je Občina Šoštanj naročila

v višini 600 tisoč evrov, stavb z zemljišči pa za dobrega 1,1 milijona evrov. Za nakupe zemljišč imajo rezerviran dober milijon in pol evrov. Županu Mestne občine Velenje so dovolili, da odloča o morebitnih nakupih, ki se pojavijo na trgu, niso pa opredeljeni v proračunu, do višine 20 odstotkov proračunsko opredeljenih sredstev za nakup oziroma odprodajo nepremičnin, to pomeni nekaj manj kot 320 tisoč evrov.

UN centralnih predelov mesta prilagodili obstoječemu stanju

Pobudo za spremembe in dopolnitve obstoječega Odloka o ureditvenem načrtu za centralne predele mesta Velenje je podal Urad za urejanje prostora Mestne občine Velenje zaradi prilagoditve obstoječega odloka dejanskemu stanju na terenu in zamenjav

pri Inštitutu za okolje in prostor Celje. Bojana Žnider (SD) je v imenu krajank in krajanov Šoštanja na zadnji seji sveta v lanskem letu podala pobudo, da se ta seja predvaja v živo. »Gre za zelo pomembno temo. Krajani in krajanke želijo slišati stališča svetnic in svetnikov, ki so jih izvolili zato, da jih zastopajo in v njihovem imenu tudi odločajo,« meni. 🔲

obstoječih grafičnih prilog z novimi, digitalnimi grafičnimi prilogami. V novih grafičnih prilogah so objekti, ki so že zgrajeni, označeni kot obstoječi objekti, predvideni objekti pa so preštevilčeni z novim vrstnim redom objektov. Pri pripravi sprememb in dopolnitev, ki ne spreminjajo namenske rabe zemljišč na obravnavanem območju, so upoštevane tudi smernice nosilcev urejanja prostora ter izvedene na področju varstva kulturne dediščine, v katerem so v spremembe in dopolnitve obstoječega odloka vključene dopolnitve teksta na osnovi mnenja Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

V Šaleku še tri hiše

Svetniki so spremenili zazidalni načrt na območju Šaleka in s tem omogočili še gradnjo treh stanovanjskih hiš. 🔲

Na prireditvenem prostoru tekaške poti Mestna občina Velenje je pridobila uporabno dovoljenje za prireditveni prostor in oder, za katerega so pridobili več kot 70 odstotkov nepovratnih sredstev. Naložba, s katero so tudi rekultivirali degradirano območje, pa je veljala dobrih 9 milijonov evrov. V teh dneh urejajo na tem območju tekaške poti, ki naj bi »zaživele« s ponedeljkom.

mkp

🔲

Savinjsko-šaleška naveza

Leto smo menjali, težave ostajajo KV in tresenje – Obnova in prizidek – Za mlade in starejše – Terme v holding – Sava kot zorilnica Nekako tako majavo, kot smo končali lansko leto, nadaljujemo tudi letošnjega. Največja stalnica je nesrečni koronavirus, ki se nikakor ne da. Nekateri pravijo, da se tudi ne more, ko pa mu mnogi tako pomagajo. Na vseh ravneh. Mnogi ukrepi, ki so bili, imajo kratek rok trajanja, zato tudi želenih učinkov ne more biti. Pa tako zdaj, čeprav je na mnogih smučiščih sneg, (spet) smučanja ni. Sicer se bomo spominjali, da letošnja menjava let ni bila pretresljiva le zaradi koronavirusa, tla so se res tresla. Najprej smo čutili potres, ki se je k nam razširil iz Hrvaške, na novoletni dan še šibkejše »domače«. V Celju, Vojniku, v ponedeljek se je streslo še nam najbliže, v Topolšici. V petek se je zatreslo v Celju še enkrat. Ne zaradi potresa, ampak zaradi eksplozije, ki je odjeknila na glavni celjski avtobusni postaji. Vzrok: uhajanje plina; posledice: trije ranjeni ljudje ter precejšnja gmotna škoda. Brez pretresov pa se nadaljuje obnova prostorov »novega« dodatnega Zdravstvenega doma v Celju. ZD in občina Celje bosta skupno ubili dve muhi na en mah: po »črki zakona« bodo obnovili objekt ob Gregorčičevi ulici, ki sodi v nepremično kulturno dediščino Celja, v njem bo prepotrebne prostore dobil celjski Zdravstveni dom. Vsa potrebna obnovitvena dela naj bi končali v naslednjih mesecih. Prostorov, ki jih bo tu pridobil celjski ZD, bo kar precej, tudi za fizioterapijo, ki se zdaj »stiska« v kletnih prostorih objekta ZD »čez cesto«. Ustreznejše prostore bodo dobile še mnoge druge dejavnosti tega doma. Še ta mesec se bodo v Celju lotili tudi gradnje prizidka k osnovni šoli Hudinja; pred dnevi so izvajalce že »uvedli« v delo. To šolo so zgradili pred okoli 70 leti, pred dvajsetimi so ji dodali prvi prizidek z učilnicami in kabineti, zaradi vse večjega števila otrok je bila nujna še dodatna dozidava. Nov del šole naj bi končali do konca tega šolskega leta. V podčetrtški občini mislijo na mlade in starejše (seveda tudi na tiste vmes). Tako naj bi še letos začeli graditi prizidek k vrtcu pri

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

osnovni šoli v Pristavi pri Mestinju. Dosedanji je že premajhen, razen tega pričakujejo še več otrok, saj se z novimi gradnjami stanovanj to območje precej pomlajuje. V samem Podčetrtku se bodo skupaj z Domom upokojencev Šmarje pri Jelšah lotili tudi gradnje prizidka tamkajšnjega doma za starejše. Podčetrtški dom pri Zdravstvenem domu deluje kot enota te šmarske ustanove. V njem je zdaj prostora za 20 postelj, v novem delu ga bo še za 30. Še en za Podčetrtek pomemben dogodek se je zgodil, ampak v Ljubljani, vplival pa naj bi na delovanje in nadaljnji razvoj Term Olimia. Agencija za varstvo konkurence je namreč prižgala zeleno luč, da Slovenski državni holding prevzame te terme. Prek različnih družb so te terme, ki so zrasle iz podčetrtških Atomskih toplic, sicer že doslej bile v dobršnem delu v državnih rokah, končno naj bi pristale v načrtovanem državnem turističnem holdingu. Kot je znano, je glavni zagovornik takega holdinga sedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Prav on je bil dolga leta direktor Term Olimia. V Radečah se tudi letos niso izneverili že nekajletni tradiciji in reko Savo izrabili za »vinsko klet« oziroma zorilnico. Zorilnico penine iz bližnje znane Vinske kleti. Tradicionalno so dan pred božičem v Savo spustili tristo steklenic te žlahtne pijače. Po polletnem objemu bistre Save jih bodo potegnili iz reke še žlahtnejše. V tem kraju tudi nestrpno spremljajo obnovo ceste proti Zidanemu Mostu, torej tudi proti našemu območju. Zaradi obnove zahtevnega dela promet že nekaj časa poteka enosmerno. Tako naj bi bilo do konca februarja, obnovitvena dela, ki bodo omogočila veliko bolj normalen promet, naj bi dokončali do konca tega leta. Še to: pa naj še kdo reče, da sodi Šmarje med nerazvita območja! Lepo se razvija in sega tudi po »uradno« razvitejših centrih. Tamkajšnja Tačka, veterinarska postaja, je pred časom že stegnila tačke proti Šentjurju, zdaj pa že kar proti Celju. Pridobila je namreč večinsko lastništvo v Veterinarskem centru Celje. Nekateri ob tem pravijo, da ne gre le za šmarsko-celjsko navezo, ampak celo ljubljansko. Večinski lastnik Veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah je namreč Tomi Rumpf, ki je, kot je znano, v »kriznem času« postal direktor slovenskih blagovnih rezerv.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje. 02426- 0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

14. januarja 2021

»Bomo izbrali življenje ali bolezen?« Cepljenje proti covid virusu, ki nam greni življenje že vse od lanskega marca, se je začelo tudi v tukajšnjem okolju najprej za starejše od 80 let – V Zdravstvenem domu Velenje iz osebnih ambulant kličejo bolnike, ki sodijo v prioritetne skupine, da se opredelijo, če se želijo cepiti. Mira Zakošek

V Zdravstvenem domu Velenje so bili zelo veseli, ko so izvedeli, da bodo prejeli cepivo C-19 in takoj po božičnih praznikih (v nedeljo, 27. decembra), cepili varovance in zaposlene Domov za varstvo odraslih v Velenju in v Topolšici. Prav tako so bili veseli, ko so sredi prejšnjega tedna prejeli cepivo za zaposlene v zdravstvu in ko so izvedeli, da bodo ta teden cepili tudi že populacijo starejšo od 80 let. S tem cepljenjem so že zaželi včeraj. Na pogovor smo povabili strokovno direktorico Zdravstvenega doma Velenje dr. Katarino Rednak Paradiž. Prvo cepivo, ki ste ga prejeli v velenjski Zdravstveni dom, vam je pomenilo, kot ste mi dejali, veliko upanje, da bo virus vendarle kmalu premagan? »Res je. V ZD Velenje smo takoj po prejemu Nacionalne strategije cepljenja COVID aktivno začeli z organizacijo. Oblikovali smo skupino za cepljenje in pristopili k aktivnostim. Kljub mnogim neznankam smo uspešno pristopili k cepljenju. Naše dobro sodelovanje z vodstvom obeh DSOjev ter povezanost naših zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo vsakodnevno pri zdravljenju in oskrbi oskrbovancev v obeh DSOjih je doprineslo k temu, da je akcija cepljenja potekala hitro in gladko. Z velikim zadovoljstvom ugotavljam, da se je cepila večina, ki bolezni v zadnjih treh mesecih ni prebolela (tisti pridejo na vrsto kasneje). Prav tako lahko z veseljem povem tudi, da pri cepljenju ni bilo posebnih zapletov.« V sredo prejšnji teden pa ste prejeli tudi cepivo za zaposlene zdravstvu na našem območju? »Tudi v tem primeru je cepljenje steklo takoj, ko je bilo cepivo na voljo, saj smo sezname tistih, ki so se odločili za cepljenje, pripravili vnaprej. Naše zaposlene smo že pred prazniki pozvali, da

se vpišejo na seznam za cepljenje, če se želijo cepiti. Zaposleni so izkazali zelo dober interes za cepljenje C-19. V primerjavi z interesom za cepljenje proti gripi je bil odziv zaposlenih trikrat večji. V dveh dneh smo porabili vse prejeto cepivo. S prejeto pošiljko smo cepili tudi zunanje zdravstvene delavce (koncesionarji, farmacevti …). Cepljenje je potekalo brez zapletov. Ste se cepili tudi vi? »Seveda in odlično se počutim, da sem to storila. S cepljenjem želim zaščititi sebe in svoje domače pred hudim COVID obolenjem. Družba kot celota bo varna pred virusom, ko bo precepljeno več kot 60 % populacije, in s tem, da sem se cepila, dodajam svoj prispevek. In ne nazadnje s cepljenjem se mi v daljavi odpira možnost svobodnega življenja brez omejitev druženja s prijatelji, potovanj in raziskovanj po svetu, vsega, kar v prostem času obožujem. Cepljenje je seveda prostovoljna odločitev vsakega posameznika, zato je tudi prav, da je človek sam prepričan o tem, da je to dobro tako zanj kot celotno družbo. Dostopnih je veliko znanstvenih člankov odličnih strokovnjakov, ki to potrjujejo. Kot strokovnjakinja na zdravstvenem področju se zelo dobro zavedam, kako zelo zahrbtna je lahko ta nevidna bolezen, ki je tako korenito posegla v naša življenja. To ne velja zgolj za samo prebolevanje, ki včasih mine celo brez simptomov ali pa v zelo blagi obliki, ampak lahko prinaša številne kasnejše zaplete in posledice. Skratka vesela sem, da sem cepljena. Mnogi dvomijo o cepivu, ki je prišlo v uporabo mnogo hitreje kot so kazale dosedanje prakse? »Sama zaupam cepivu in verjemite, da sem se v njegove karakteristike tudi zelo poglobila. Izbrane tehnologije (vektorska cepiva, cepiva na osnovi

informacijske RNK) so se v preteklih letih izkazale pri pripravi inovativnih, a še neregistriranih cepiv (SARS, Ebola, rak). V času epidemije in nujne potrebe po hitrem razvoju orožja proti virusu pa so omogočile hitro raziskovalno zasnovo ceDr. Katarina Rednjak Paradiž: »Cepivo odpira možnost svobodnega življenja.«

piv za covid-19 in nato še hitrejši prehod v fazo kliničnih testiranj ter v industrijsko proizvodnjo. Vsa cepiva, tudi COVID-19, morajo iti skozi enake, točno določene procese testiranja. COVID 19 cepiva so bila preizkušena v kliničnih testiranjih, v katerih je sodelovalo več deset tisoč ljudi. Časovnica je bila res strnjena, ampak preskočil se ni noben zahtevan korak in nadzor varnosti cepiv se nadaljuje. Cepivo se je izkazalo za varno in učinkovito. Sama mu torej zaupam. Odločitev o tem ali se cepiti, ali ne pa sprejemam kot odločitev za bolezen ali življenje. Seveda je moja odločitev življenje in upam, da bo to tudi prevladalo pri večini. Potrebujemo namreč vsaj 60-odstotno precepljenost.

Na volilni skupščini Združenja borcev za vrednote NOB Velenje je bila za predsednico izvoljena Andreja Katič

Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Velenje je na svoji volilni skupščini konec decembra izvolilo novo vodstvo. Delo dolgoletnega predsednika in župana Bojana Kontiča bo nadaljevala Andreja Katič, dosedanja članica izvršnega odbora, prejemnica priznanja Zlate plakete Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije ter nekdanja ministrica za obrambo Republike Slovenije. Delo združenja temelji na tradicijah slovenskega odporništva, v boju za narodni obstoj, svobodo in samostojnost. Združenje skrbi za ohranjanje, razumevanje in posredovanje zgodovinske resnice o narodnoosvobodilnem boju Slovenije 1941-1945 in o vseh demokratičnih pridobitvah tega boja.

»Vsekakor. Vsi si želimo, da znova zaživimo čim bolj normalno in svobodno, predvsem pa privoščimo našim otrokom, da se čim prej vrnejo v šole in vrtce, in zato moramo vsi skupaj nekaj narediti. Naj pa ob tem opozorim, da bomo neke preventivne ukrepe morali še nekaj časa izvajati. Bojim se, da bo virus še ostajal med nami.« Pomemben nadaljnji korak je cepljenje populacije nad 80 let, s čimer ste že začeli? »Gre za najbolj ranljivo skupino. Tudi na to cepljenje smo se zelo temeljito pripravili. K zbiranju prijav za cepljenje smo pristopili aktivno. Prednostne skupine ljudi za cepljenje jasno določa nacionalna strategija za

Borce vodi Andreja Katič Mira Zakošek

Seveda pa je ta odločitev pomembna tudi, ker se s tem odločamo, kakšno bo naše življenje v prihodnje, bomo živeli tako kot v zadnjem letu …?

»Žal smo vse pogosteje priča poskusom razvrednotenja partizanskega narodnoosvobodilnega boja in temu se moramo upreti,« je poudarila Katičeva: »Seveda mora biti naš pogled uprt v razvoj prihodnosti. A če se iz zgodovine ne bomo nič naučili, bomo delali enake napake. Združenje se zavzema se za mir, za varnost v najširšem pomenu besede, ki jo je možno zagotoviti le v demokratični družbi in državi, kjer si prizadevamo za ohranjanje tovariških in prijateljskih vezi. Kjer si bomo, tako kot nekdaj partizanke in partizani, prizadevali za vrednote solidarnosti, enakopravnosti, humanosti in socialne pravičnosti,« pravi novo izvoljena predsednica. 🔲

cepljenje. Iz ambulant osebnih zdravnikov smo 6. januarja začeli telefonsko kontaktirati paciente starejše nad 80. let, da le ti izrazijo svojo voljo, če se želijo cepiti. Zanje so cepivo že prejeli in včeraj tudi začeli s cepljenjem. Zavedati se je treba, da se cepivo dostavlja v cepilne centre postopno, v količinah, ki jih centralno določi država. Takoj, ko bo znano kdaj in koliko cepiva bo še dostavljenega v naš ZD, bomo vse paciente, ki bodo glede na oblikovano prednostno listo (starost) na vrsti za cepljenje, obvestili o natančnem datumu, uri in lokaciji cepljenja. Podobno bomo ravnali z naslednjimi prioritetnimi skupinami (naslednja pride na vrsto starostna skupina od 70 do 80 let, potem pa še od 60 do 70 let). Kako bo s cepljenjem za vse ostale, pa bomo pravočasno obvestili.« To se pravi, naj se pacienti ne naročajo, z njimi boste kontaktirali vi? » Tako je. To velja za prednostne skupine ljudi, kajti zelo pomembno je, da v prvi vrsti zaščitimo najbolj ranljive skupine prebivalstva in s tem zmanjšamo umrljivost zaradi covida. Ker vemo, da starejša populacija ni tako vešča komunikacije preko mailov, platform, aplikacij in ker se zavedamo, da so naše telefonske linije zelo zasedene, smo se odločili, da to skupino pacientov kontaktiramo sami. Tako smo v prejšnjem tednu že oblikovali seznam naših

starostnikov nad 80. let, ki so se prijavili na cepljenje proti koronavirusu. V kolikor kdo od te prednostne skupine še ni bil kontaktiran in ima izbranega zdravnika v ZD Velenje. lahko pričakuje poziv za opredelitev glede cepljenja po pošti ali telefonu v tem tednu. Občani, ki nimajo izbranega zdravnika v ZD Velenje, imajo možnost, da se prijavijo za cepljenje po telefonu ali po spletni platformi, kjer lahko pacienti najdejo tudi dodatne strokovne informacije o samem cepljenju oz. imajo možnost postaviti svoja vprašanja, dileme posredovati svojemu osebnemu zdravniku. Bi pa še enkrat vsem svetovala, da se čim bolj informirajo o cepljenju in tako razčistijo vse dvome. Strokovnega gradiva na temo cepljenja proti covidu je veliko. Občanom priporočam internetno stran NIJZ, kjer so navedeni odgovori na najpogostejša vprašanja in dileme (www.nijz.si/sl/najpogostejsa-vprasanja-in-odgovori-glede-cepljenja-proti-covid-19). Odgovore na pogosta vprašanja najdejo tudi na internetni strani Infekcijske klinike v Ljubljani (www.kclj. si/index.php?dir=/pacienti_in_ obiskovalci/klinike_in_oddelki/ klinika_za_infekcijske_bolezni_ in_vrocinska_stanja/cepljenje_ proti_covid19) in svoja vprašanja imajo možnost preko maila info.infekcijska@kclj.si posredovati največjim strokovnjakom na področju infektologije v Sloveniji.« 🔲

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, s tran 4

GOSPODARSTVO

Manjši prihodki, a zato večji razvojni koraki

GOSPODARSKE novice Na leto 2020 bi najraje pozabili

V Skupini Veplas Velenje zaradi posledic epidemije koronavirusa ocenjujejo za dobrih 20 % manj prihodkov – Z robotsko celico vse bliže industriji 4.0 Tatjana Podgoršek

V Skupini Veplas Velenje, ki zaposluje dobrih 200 delavcev, so bili ob koncu prvega vala epidemije Covid-19 optimisti. Po ocenah bi bili sicer zaradi posledic ob blizu milijon evrov prihodkov, a so z izboljšanjem stanja in sprejetimi prilagoditvenimi ukrepi predvidevali, da bodo izpad lahko nadomestili. Danes ugotavljajo, da ne bo povsem tako.

Letalska industrija povsem »zaprta«, program medicine močno okrnjen

Po besedah dr. Gregorja Vedenika, izvršnega direktorja skupine, so prvi val epidemije prešli dokaj dobro predvsem zaradi močno povečanih naročil za opremo za avtodome. Na drugi val epidemije Covid-19 so bili pripravljeni, sprejeli so vrsto ukrepov za morebitna negativna presenečenja, »vendar ga v takšni obliki, kot je, nismo pričakovali. Letalska industrija je danes praktično »zaprta«, program medicine je zastal v precejšnji meri, program obramba je sicer stabilen, vendar je trg vezan na različne tenderje. Na srečo še vedno ostaja rastoč program avtodomov. Po trenutnih ocenah bomo letos zaradi covid krize ob dobrih 20 % manj prihodkov ali za 1,6 milijonov evrov. Se pa stvari zelo hitro spreminjajo tudi pri poslovnih partnerjih. Tako nas je pred prazniki Rosenbauer, ki »oskrbuje« letališča z vozili, obvestil, da zapira proizvodnjo za naslednja dva meseca, za lanski december in letošnji januar. To pomeni za nas znova prilagajanje

Pobuda Mladih za Šoštanj naletela na hiter odziv TEŠ so zaprosili, da uredi območje, ki je po izgradnji bloka 6 na videz zapuščeno Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 3. januarja – Lista Mladi za Šoštanj, svetniki Žan Delopst, Deja Božič in Matic Mežar, so na generalnega direktorja Termoelektrarne Šoštanj dr. Viktorja Vračarja in direktorja Mitja Tašlerja v prvih dneh novega leta naslovili prošnjo za ureditev območja med Aškerčevo in Levstikovo cesto v Šoštanju. Prijetno so bili presenečeni nad hitrim odzivom. Gre za območje nasproti bencinskega servisa Petrol, ki je bilo v času gradnje bloka 6 namenjeno pisarniškim kontejnerjem,

in nujni sprejem ukrepom, ki bodo zagotovili stabilno poslovanje Skupine.«

deli mnenje z mnogimi gospodarstveniki, ki menijo, da ukrepi niso zadostni. Zavedajo se zahtevnosti razmer, dodaja, kljub temu pa bi pričakovali bolj življenjske ukrepe.

V drugem valu epidemije v povprečju tudi do 40-odstotni izpad števila delavcev

Ob zapisanem povzroča težave – tako kot v drugih gospodarskih okoljih – tudi odsotnost zaposlenih zaradi vseh interventnih državnih ukrepov, povezanih z novim virusom. V Skupini so dokaj zgodaj sprejeli vrsto preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja bolezni in z zadovoljstvom ugotavljajo, da doslej še niso zabeležili interne okužbe. Nimajo pa vpliva na njihov vnos v podjetje. V prvem valu so v povprečju zabeležili od 20 do 30 % odsotnosti delavcev, v zadnjem obdobju drugega vala pa tudi do 40 %. »Moram priznati, da se bojimo božično-novoletnih praznikov, ko se bodo ljudje bolj družili. Načrtujemo še dodatne ukrepe, s katerimi bomo poskrbeli

Zelo pomembna tehnološka posodobitev

Gregor Vedenik: »Prilagajamo se in sprejemamo ukrepe, ki bodo zagotovili stabilno poslovanje Skupine.«

za nemoten proizvodni proces.« Sogovornik meni, da je gospodarstvu za omilitev posledic koronakrize dobrodošla vsaka pomoč države, vendar je prepričan, da

14. januarja 2021

Še zlasti to velja za naložbe. Gregor Vedenik pravi, da so korona leto izkoristili za nove poslovne usmeritve, reorganizacijo. Tako so se že lotili izgradnje nove poslovne hale v industrijski coni v Stari vasi, kamor nameravajo preseliti podjetje Veplas lak. Velika tehnološka posodobitev proizvodnje pa je nova robotska celica za obdelavo površin izdelkov, s kakršno se lahko pohvali malo podjetij v Evropi. Vlaganja so stala približno pol milijona evrov. Veliko truda so vložili še v uvajanje novega informacijskega sistema, s katerim bodo poskušali uvesti načela industrije 4.0.

Letos znova rast

Posledice epidemije Covida-19 niso zamajale osnovnih strateških usmeritev, poudarja Vedenik. Ostajajo v letalski industriji z obrambo, pri medicinskem programu v avtomobilski industriji, ki se deli na avtodome in strojegradnjo. Ne glede na posebnosti leta 2020, za letos ostajajo optimisti in načrtujejo ponovno rast, seveda na področjih, nakaterih jo bo mogoče uresničiti. Za zdaj kaže, da bo znova v ospredju proizvodnja opreme za avtodome. 🔲

Velik razvojni korak predstavlja robotska celica.

Leto, ki se je izteklo, gotovo sodi v anale tistih, ki bi jih najraje pozabili. Kolesje naše družba in gospodarstva je povsem vrgel iz tira drobni virus in nam povzročil neizmerno škodo in bolečino. Zato tudi v novo leto ne stopamo z blestečimi obeti kljub prihajajočemu cepivu, saj bodo minili meseci, da bodo naša življenja spet tekla bolj normalno, kot so v zadnjem letu. A to se je že začelo čudno in pokazalo, da v krizi, s katero se otepamo tudi drugače, ne gre lahko. Kako daleč so nas pripeljale feke news in twiteraške, facebookove ali druge podobne druščine prepotentnih posameznikov, smo lahko opazovali ob nasilnem naskoku protestnikov na ameriški kongres. Tempelj demokracije je omadeževan in naj se še tako sprenevedamo, je dejstvo, da je politika tam, pa tudi drugje po svetu, s svojim populizmom, nasilnim besedovanjem in delovanjem močno zamajala osnovne demokratične norme. Upajmo, da je vsaj za nekaj časa prišel čas streznitve. Tudi doma se leto ni začelo najbolje, saj je upanje, da bodo epidemijo virusa s čarobno palico pregnali dobri decembrski možje, kmalu zamrlo. Jasno je, da nas vsaj še nekaj mesecev čakajo različna odrekanja in vse bolj šepajoče gospodarstvo. Seveda pa stok in jok ne pomagata veliko. Zato so tisti, ki znajo in zmorejo, še odločneje stopili izzivom naproti.

Pred rudarji je zahtevno leto Prejšnji ponedeljek so spet zavihali rokave zaposleni na Premogovniku Velenje. Tu so imeli kolektivni dopust vse od 18. decembra. V letošnje leto so stopili z zahtevnimi cilji, saj želijo doseči precej višjo proizvodnjo, kot so jo dosegli lani. Nakopali naj bi namreč kar 3 milijone 300 tisoč ton premoga. Lansko leto so uspeli izkopati 3.160.000 ton, kar je bilo precej za zastavljenim načrtom v začetku leta, ki je predvideval izkop več kot 3.580.000 ton lignita. Zaradi prepleta težav je bilo ta cilj že kmalu treba zmanjšati.

Kmalu odločitev, do kdaj Premogovnik Še pomembnejša kot letošnji izkop bo za velenjske rudarje odločitev, do kdaj naj bi Premogovnik Velenje še obratoval. Ministrstvo za infrastrukturo je tik pred koncem leta pripravilo osnutek okoljskega poročila, ki bo osnova Nacionalne strategije za izstop iz premogovnih regij. Ta sicer dokončnega datuma zaprtja Premogovnika še ne določa, vsekakor pa bi bil lahko prvi datum že leto 2035. Ker pa je scenarij fleksibilen, na HSE računajo vsaj na letnico 2042 ali še kakšno leto kasneje. Bo pa za državljane in državo pomembno, kako bomo nadomestili izgubljeno energijo. Verjetno se bo ob zadnjih potresih na Hrvaškem javno mnenje zelo upiralo gradnji nove atomske elektrarne.

Sodeloval bo tudi sindikat Tudi v sindikatu pridobivanja energetskih surovin Premogovnika Velenje se zavedajo, da je pred podjetjem in delavci zelo zahtevno obdobje. Predsednik sindikata Simon Lamot pravi, da se bodo ob sprejemanju odločitev o nadaljnji usodi rudarstva v Šaleški dolini zelo aktivno vključevali tudi sindikati, ki že zdaj spremljajo vse aktivnosti v zvezi s tem.

Območje je bilo v času gradnje šestega bloka namenjeno pisarniškim kontejnerjem.

Čez praznike je obratoval peti blok Prejšnji ponedeljek ob 4.44 so blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki so ga 24. decembra plansko zaustavili, ponovno sinhronizirali z elektroenergetskim omrežjem Slovenije. V času zaustavitve je bila proizvodnja električne energije in toplote za Šaleško dolino zagotovljena z obratovanjem bloka 5. Na bloku šest so opravili zgolj »negovalna« dela.

V TEŠ utemeljujejo smiselnost sosežiga od zaključka projekta, tega bo že pet let, pa je območje nefunkcionalno. »Trenutni videz močno kazi podobo mesta. Zato smo se na TEŠ in njenega lastnika Holding Slovenske elektrarne obrnili s prošnjo za ureditev območja. Predlagali smo, da betonske temelje in ograjo odstranijo, na celotnem območju pa uredijo zelenico,« pojasnjuje pobudo Žan Delopst. »Tako bi bil prvi vtis ob

prihodu v mesto precej lepši, sam poseg pa gotovo ne bi predstavljal tolikšnega stroška, da bi lahko bila zaradi tega ureditev težavna, so prepričani v Listi Mladi za Šoštanj. Samo dva dni po tem, ko so posredovali pobudo na TEŠ, so dobili odgovor. V njem sta ju direktorja najprej seznanila s tem, da to območje uporabljajo med izvedbo večjih remontnih del in ostalih investicij, da je očiščeno

in urejeno, zaradi varnosti pa tudi ograjeno in zaklenjeno. »Po izvedbi remonta na bloku 6 v letošnjem letu lahko območje dodatno uredimo oziroma ozelenimo, vendar tako, da bo lahko tudi v prihodnje služilo svojemu namenu. Prepričani smo, da je sodelovanje z lokalno skupnostjo velikega pomena, zato smo veseli pobud, kot smo jo prejeli od vas, in bomo vaš predlog seveda pre🔲 učili, so jim sporočili.

Ministrstvo pripravilo program razvojnih spodbud Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je sporočilo, da je pripravilo program razvojnih spodbud za letos, ki vključujejo tako nepovratna kot povratna sredstva, s katerimi bo prispevalo h gospodarskemu okrevanju po zaključku epidemije. Med prioritetami sta zagotavljanje likvidnosti podjetjem in pomoč za njihov zeleni in digitalni

prehod za višjo dodano vrednost, pravijo. Celotna vrednost pomoči gospodarstvu skozi razvojne spodbude bo znašala 660 milijonov evrov, od tega je 248 milijonov evrov nepovratnih in 410 milijonov evrov povratnih sredstev. 🔲

V Termoelektrarni Šoštanj si še vedno prizadevajo, da bi prepričali javnost o smiselnosti sosežiga nenevarnih odpadkov SRF, saj so prepričani, da bi ti okolje onesnaževali manj, kot ga lignit. Zato so bili zelo presenečeni nad ugotovitvami recenzije, ki jo je naročila Občina Šoštanj in v kateri Inštitut za okolje in prostor iz Celje ugotavlja, da bi sosežig poslabšal zdravstveno stanje v tukajšnjem okolju. Pravijo, da meritve niso bile ustrezno interpretirane in da niso skladne z dokumentom Presoja vplivov na okolje, ki je trenutno v obravnavi na Ministrstvu za okolje in prostor. Z recenzijo pa so zadovoljni pri Šaleškem EKO gibanju, ki se zavzema za prepoved sosežiga odpadkov v TEŠ 6.

Začenja se prehod v brezogljično družbo Ena od osrednjih tem Savinjsko-šaleške regije bo kar nekaj prihodnjih let, če že ne desetletij, prehod v brezogljično družbo. Trenutne potekajo aktivnosti v smeri, da bi sedanjo proizvodnjo premoga in elektrike nadomestili z novimi programi, ki prinašajo višjo dodano vrednost. Mednarodni družbi Deloitte, ki jo je evropska komisija pooblastila za pripravo programov, so tukajšnje lokalne skupnosti, institucije in podjetja do konca decembra, ko se je rok iztekel, prijavile 45 projektov, ki bi lahko prinesli nove zaposlitve in omogočili nadaljnjo gospodarsko rast doline. Ti projekti morajo sedaj skozi ustrezna sita, veliko pa bi jih verjetno lahko dobilo zagonska sredstva iz evropskih in republiških skladov, namenjenih za prestrukturiranje premogovnih regij. 🔲

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 5

Tovarna televizorjev že obratuje

V proračune prispevali 200 milijonov evrov Družbe iz skupine Holding Slovenske elektrarne so po decembrski oceni v lanskem letu v državni in lokalne proračune prispevale več kot 200 milijonov evrov – Največji je prispevek za emisijske kupone, zanje so namenili 65 milijonov evrov Mira Zakošek

Za različne prispevke in dajatve ter donacije so družbe, ki delujejo v Skupini HSE, lani prispevale več kot 200 milijonov evrov. Največ, kar 65 milijonov evrov, so namenili v Sklad za podnebne spremembe za emisijske kupone. Ta sredstva se skladno s sprejetim programom za obdobje 2020 do 2023 namenjajo razvoju obnovljivih virov energije in tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljikovega dioksida, financiranju raziskav in razvoja energetske učinkovitosti in čistih tehnologij … 1,2 milijona evrov so plačali za monitoring in 227 tisoč evrov drugih dajatev za varstvo okolja ter 35 tisoč evrov ekološke takse. Seveda so plačevali tudi ostale predpisane dajatve. Tako so v državni proračun vplačali več kot 62 milijonov evrov davka na dodano vrednost, 18,9 milijona evrov davka od dohodkov pravnih oseb, 18 milijonov delodajalskih prispevkov in 4,6 milijona evrov provizije za poroštvo države za najem kreditov. Več kot 10 milijonov pa so namenili za uporabo stavbnih zemljišč. Za koncesijski prispevek za uporabo vodnih virov so plačali 19 milijonov evrov dajatev, za vodna povračila pa dodatnih 8,2 milijona evrov.

18 milijonov delodajalskih prispevkov

Skupaj zaposlujejo več kot 3000 delavcev, zanje so v proračun prispevali 18 milijonov evrov

(prispevki od plač, nadomestila plač, bonitet in drugi prejemki), od tega približno 55 odstotkov (kar je skoraj deset milijonov evrov) za prispevke pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dajatve skupine HSE za dodatno pokojninsko zavarovanje so v letu 2020 znašale 4,5 milijona evrov. V kvote za invalide so prispevali več kot 80 tisoč evrov dajatev.

Največ novih zaposlitev v Šaleški dolini

Skupini se je lani pridružilo 156 novih sodelavk in sodelavcev, od tega kar 80 odstotkov v Šaleški dolini (Premogovnik Velenje, RGP, TEŠ).

Za stavbna zemljišča 10,7 milijona

Ob tem so družbe v skupini HSE, ki delujejo v skoraj vseh slovenskih regijah, za nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga prejemajo lokalne skupnosti, leta 2020 plačale 10,7 milijona evrov.

V Hisense Gorenje so uspešno startali v letošnje leto, saj imajo veliko naročil, na njihovi lokaciji pa je stekla tudi proizvodnja televizorjev blagovne znamke Hisense za evropski trg

❱

Mira Zakošek

Velenje, 4. januarja – V Gorenju so ponovno zavihali rokave, in to še bolj, saj trenutno poslujejo zelo uspešno in skušajo ta pozitivni trend ohraniti tudi v prihodnje, predvsem pa izkoristi čas, ko je prodaja na vrhuncu. Poleg tega pa so v prvih dneh novega leta nadaljevali usposabljanje ekipe in začeli tudi že poskusno proizvodnjo televizorjev blagovne znamke Hisense za evropski trg. Ta je v tem tednu tudi že redno stekla. V tovarni Hisense Europe Electronic že dela več kot 350 zaposlenih, do konca januarja pa se bo to število povečalo na 520, kar je celo več, kot so napovedovali konec lanskega leta. Prvih nekaj tednov bodo izdelali okrog 800 televizijskih aparatov dnevno, ko bo vzpostavljena celotna proizvodnja, pa bodo izdelovali dva milijona televizijskih aparatov letno, nato pa bodo glede na zahteve s trgov proizvodne zmogljivosti v naslednjih dveh letih povečevali do skoraj 4 milijonov aparatov letno. Dražji aparati sodijo v sam vrh tovrstne ponudbe v svetu. Gorenje je sicer po lanski krizi spomladi, ko so predvideli velika odpuščanja in jih nekaj tudi uresničili, potem

V drugi polovici lanskega leta so v Hisense Gorenje zaposlili več kot 1000 ljudi in še vedno zaposlujejo.

❱

Pol milijona donacij

Zadovoljni tudi v sindikatu

Poleg tega, da so v državni in lokalne proračune prispevali 200 milijonov evrov, so skoraj pol milijona evrov namenili tudi za družbeno odgovornost. Večino sredstev so namenili humanitarnim, športnim in izobraževalnim programom v regijah, v katerih delujejo družbe skupine HSE. Obljubljajo, da bodo takšno prakso nadaljevali tudi v prihodnje.

Uradno odprtje tovarne TV aparatov bodo, upoštevajoč epidemiološko situacijo, predvidoma pripravili februarja.

korake usmerilo povsem drugače, močno povečalo prodajo, stopilo na nove trge in je postalo spet največji zaposlovalec v dolini. V drugi polovici lanskega leta so zaposlili več kot tisoč ljudi.

V novi tovarni bo delalo 500 delavcev

Naložba je pomembna tudi za Velenje in širšo regijo, saj

vzpostavitev proizvodnje TV aparatov Hisense, ki prinaša več kot 500 delovnih mest, prispeva k zmanjšanju lokalne brezposelnosti, širitvi proizvodnih aktivnosti, trajnostnemu razvoju ter večji konkurenčnosti in internacionalizaciji. Dodana vrednost nove TV tovarne v smeri razvoja regije bo tudi možnost vzpostavitve lokalne dobaviteljske mreže, s čimer podpiramo tudi razvoj malega gospodarstva.

Še veliko bodo zaposlovali

V Gorenjevih tovarnah gospodinjskih aparatov bodo z dodatnim zaposlovanjem nadomeščali prezaposlitve v TV tovarno, prav

S trenutnim stanjem je zadovoljen tudi sindikat Skei Gorenja, ki se je lani zelo uspešno boril za ohranitev delovnih mest. V preteklih dneh so v sindikatu pripravili volilne zbore po posameznih obratih. Ti so potekali v manjših skupinah, večinoma na daljavo. Ta mesec jih čakajo še volitve v vrh podjetniškega sindikata.

🔲

tako pa v prihodnjih mesecih v Gorenju še dodatno zaposlili več sto delavcev.

Centralizirajo proizvodne baze v Evropi

Hisense s to naložbo podpira strategijo centraliziranja proizvodnih baz v Evropi ter tako povečuje učinkovitost delovanja tudi s stroškovnega vidika, Slovenija pa je postala center Hisensovih proizvodnih operacij, prav tako tudi sedež evropskega dela skupine. Naložba v tovarno TV aparatov je bila vredna sedem milijonov evrov. 🔲

14. MLEČNA KRALJICA ZELENE DOLINE SLOVENIJE

Postani

14. Mlečna kraljica ZELENE DOLINE Slovenije 2021

Licitacija vrednejšega lesa 2021

V ZELENIH DOLINAH smo ponosni na mlečne izdelke vrhunske kakovosti, ki nastajajo le iz najboljšega mleka slovenskih kmetij. Zavedamo se, kako pomembna je zdrava in domača hrana, v katero so zapisane zgodbe o slovenski kakovosti in utripu slovenskega podeželja. Prav zato s ponosom iščemo že 14. mlečno kraljico ZELENE DOLINE Slovenije 2021. Sprejmi izziv, s katerim te čaka:

. enoletno poslanstvo promocije mlečnih izdelkov

in zdravega načina življenja,

. avtomobil znamke Peugeot,

Nekatera društva lastnikov gozdov organizirajo skupinski prevoz, lahko pa se med seboj poveže več lastnikov, ki si organizirajo skupni prevoz in s tem zmanjšajo stroške. Hlodi morajo biti očiščeni, še posebej čela, in ustrezno izmerjeni. Dosedanje izkušnje kažejo, da je zelo dobro kar najboljše pripraviti hlode, saj lahko tako dosežejo

višjo ceno in večje zadovoljstvo tako prodajalca kot tudi kupca. Za sortimente oreha platane in oreškarja mora lastnik obvezno pridobiti rastlinski potni list, kar je treba storiti pravočasno. 🔲

Marijan Denša, univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Nazarje

Nosilec projekta: Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče

Priprave na letošnjo licitacijo vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu so že v polnem teku. Letošnja licitacija bo 15. po vrsti. Dovoz hlodovine poteka še do 18. januarja. Ogled hlodovine za dražitelje bo od 25. januarja do 4. februarja do 10. ure, ko se bo začelo odpiranje ponudb. Dan odprtih vrat, ko bodo znani rezultati dražbe in si bo možno razstavljene sortimente lesa ogledati, bo 18. februarja 2021. Nekateri lastniki gozdov imajo les za licitacijo že pripravljen, ostali pa se bodo morali kar podvizati, če bodo hoteli urediti vse potrebno. Pomembno je, da za posek izberejo res najvrednejši les, saj so kupci pripravljeni dobro plačati samo za vrhunsko kvaliteto. Še pomembneje je, da les pravilno skrojijo. O tem naj se posvetujejo z revirnim gozdarjem ali drugim poznavalcem. Za prevoz lesa mora poskrbeti vsak lastnik sam in ga opremiti z vso potrebno dokumentacijo.

GOSPODARSTVO

14. januarja 2021

ki te bo spremljal ves mandat,

. plačano delo ambasadorke mleka

in mlečnih izdelkov ZELENE DOLINE, . obilo izkušenj in novih poznanstev. Prijavi se še danes! Prijave z motivacijskim pismom in priloženo fotografijo sprejemamo do 28. 1. 2021, na e-naslov: info@mlekarna-celeia.si ali na naslov: Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče, s pripisom za Mlečno kraljico Slovenije. Teja Žogan, Mlečna kraljica 2020

Več informacij o pogojih sodelovanja si oglejte na www.zelenedoline.si

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

OD PETKA do torka Petek, 1. januar Vstop v novo leto je potekal brez tradicionalnih silvestrovanj, druženja pa so bila omejena. Upravljalci smučišč so znova zagnali žičniške naprave, vendar je bila smuka dovoljena le smučarjem z negativnim testom na novi koronavirus.

Ognjemetov pri nas ni bilo, v Sydneyju pa se je nebo ob vstopu v novo leto bogato razsvetlilo.

Prvi satelitski posnetki po torkovem rušilnem potresu na Hrvaškem so pokazali, da naj bi se tla v Petrinji premaknila za več kot 10 centimetrov. Na jugozahodu Bosne in Hercegovine so žalovali, saj se je v silvestrski noči osem mladih, štiri fantje in štiri dekleta, starih med 18 in 20 let, zastrupilo z ogljikovim oksidom iz agregata za elektriko.

Sobota, 2. januar Na petih prehodih s Hrvaško in na brniškem letališču so uvedli možnost brezplačnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi. Iran je obvestil Mednarodno agencijo za jedrsko energijo, da namerava proizvajati do 20-odstotno obogaten uran. Združeno kraljestvo je po izstopu iz Evropske unije odpravilo davek na dodano vrednost za ženske higienske pripomočke. Po izstopu iz EU Močno je snežilo so v Združenem na severu Italije in kraljestvu po svoje na avstrijskem Koroprilagodili zakone. škem.

Nedelja, 3. januar Predsednik Pahor je položil venec k spominskemu obeležju padlim borkam in borcem Pohorskega bataljona na Osankarici. V dveh usklajenih napadih džidahistov na vasi v Nigru blizu meje z Malijem je bilo po zadnjih podatkih ubitih sto ljudi, še 75 je bilo ranjenih. Demokrati v ZDA so v nedeljo na ustanovnem zasedanju Nancy Pelosi je bila novega 117. zveznevnovič izvoljena na ga kongresa ZDA temesto predsednice sno z le 216 glasovi predstavniškega spet izvolili 80-letno doma. demokratko Nancy Pelosi na mesto predsednice predstavniškega doma. Zanjo sicer niso glasovali vsi demokrati.

Ponedeljek, 4. januar Pred torkovo vrnitvijo otrok s posebnimi potrebami v šole in zavode so se začela testiranja za njihove učitelje in zaposlene. Testiranje ni bilo obvezno, temveč priporočljivo, da bi se lahko čim varneje vrnili v prostore zavodov in šol. Na Japonskem zaradi porasta okužb Ob vnovičnem z novim koronaviporastu okužb so rusom razmišljajo o na Japonskem ponovni uvedbi izre- razmišljali o uvedbi izrednih razmer. dnih razmer za širše

14. januarja 2021

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

območje Tokia, je sporočil japonski premier Jošihide Suga.

Torek, 5. januar Karl Erjavec je napovedal, da bo 15. januarja vložena konstruktivna nezaupnica vladi Janeza Janše, v kateri pričakuje 43 poslanskih podpisov. Vlada je z odlokom do vključno 13. janu- Vlada je podaljšala arja podaljšala trenuomejitve v trgovini tno veljavne omejitve in ponujanju v trgovini in ponujastoritev. nju storitev. Nemčija je do 31. januarja podaljšala stroge ukrepe in nekatere še okrepila. V Združenem kraljestvu so dan po oznanitvi zaprtja prvič potrdili več kot 60 tisoč novih okužb.

Sreda, 6. januar Policija v Hongkongu je aretirala okrog 50 aktivistov in politikov, ker naj bi poskušali zrušiti lokalno vlado. V Italiji so v zadnjih 24 urah potrdili več kot 20 tisoč novih okužb s koronavirusom, umrlo pa je 548 bolnikov s covidom. Proti večeru so 48 kilometrov od Zagreba na območju Petrinje zaznali potres z magnitudo okrog 5,0. Privrženci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so vdrli v kongres in prekinili proces potrditve izida novembrskih volitev.

Sobota, 9. januar Ob lepem vremenu so izletniške turistične točke preplavili obiskovalci. V ZDA so tri dni po nasilnem vdoru v kongresno stavbo aretirali vse tri najprepoznavnejše obraze upora. Ameriški demokrati so

Priljubljene turistične točke so bile na lep sončni dan precej oblegane.

ob tem napovedali, da nameravajo pripraviti ustavno obtožbo proti predsedniku Donaldu Trumpu. Medtem je Twitter za stalno blokiral Trumpov račun.

Nedelja, 10. januar

Zima je pokazala zobe.

Letošnjo obletnico dražgoške bitke so zaznamovali le s polaganjem vencev. Po petkovem močnem sneženju, ki je zajelo osrednjo Španijo in v katerem so umrli štirje ljudje, so se v državi pripravljali na prihod mraza. Hladno je bilo tudi drugje po Evropi. Trumpovi privrženci so nasilno vdrli v ameriški parlament.

Četrtek, 7. januar Zaradi slabšanja epidemioloških razmer v državi je vlada podaljšala večino obstoječih ukrepov, in sicer za sedem dni. Predstavniki zdravstvene stroke in premier Janez Janša so se strinjali, da ostanejo zaprte tudi še šole. Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden je vdor podpornikov predsednika Donalda Trumpa v ameriški kongres označil za enega najmračnejših dni v zgodovini ZDA. Negativni odzivi so se vrstili tudi iz drugih držav.

Ponedeljek, 11. januar Evropska komisija je sporočila, da se lahko pod določenimi pogoji nadomestilo tiskovni agenciji dodeli brez predhodne odobritve. Ustavno sodišče je tudi uradno sporočilo, da je EK pravi, da je mogoče nadomestilo STA pod do dokončne oddoločenimi pogoji ločitve o ustavni nadomestiti brez skladnosti zadrpredhodne odobritve. žalo izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovenski vojski od letos do leta 2026. V Grčiji je temperatura narasla na 23 stopinj Celzija.

Torek, 12. januar Vlada je odločila, da bodo šole še zaprte.

Petek, 8. januar Izvedeli smo za možnost postopnega odpiranja šol po regijah, v čemer je šolska ministrica prepoznala spodbujanje regij s slabšo epidemiološko sliko. Protivladni protestniki so na notranjem ministrstvu vložili pritožbo zoper delo policistov. Evropska unija se je s podjetjema Pfizer in BioNTech dogovorila za razširitev pogodbe in nabavo še dodatnih 300 milijonov odmerkov cepiva.

Evropska komisija je zagotovila dodatno cepivo.

Notranji minister Aleš Hojs je ob stavki policistov objavil seznam plač, na katerem pa so poleg zneskov navedeni vsa imena, položaji, ki jih zasedajo, oddelki ter policijske uprave, ki jim zaposleni pripadajo.

Objavljeni podatki so razkrili tudi policiste z nenavadno visokimi zneski plač.

Ob novih podatkih o številu okužb pri nas je Jelko Kacin povedal, da pogoji za sproščanje, kot so določeni z načrtom sproščanja ukrepov, še niso izpolnjeni.

Dihanje in letenje Po navadi pred letenjem eno noč ne spim, tokrat nisem štiri. Enaintridesetega dopoldne kličem pet različnih številk, da mi zadnja, srečna, pove, naj pokličem drugega ob sedmih zjutraj na tretjo. Enaintridesetega popoldne se sankam, zvečer pa plešem, zelo – ples zdravi – in jokam, da mi črno mezi iz oči – tudi jok zdravi, kakor Kaja Avberšek kdaj, no, očiščuje vedno. Prvega me ob jezeru najde nenavadna mačka, majhna, vendar obilna, kratkega, vendar zajetnega repa, okrogle glave, snežno bela z oranžastimi in sivkastimi lisami po hrbtu, mehkih in popolnoma čistih šapic (v tistem blatu!), rožnatega, rahlo tumpastega smrčka ter prosojnih rumenkasto zelenih oči. Sedi na eni od klopc, opazuje labode, čaka in je, potem pa se kar ne moreva ločiti. Lepa dušica si mislim, dober znak na prvi dan novega Leta. Kasneje jemo sarme in še kasneje ne spim. Drugega zjutraj kličem na tisto tretjo številko, na testiranje naj prideva čez dve uri, potrdilo o plačilu naj pa kar takoj pošljem na ta in ta elektronski naslov. Malo manj kot dvesto evrov, stol iz šolske učilnice pod improvizirano streho, iz zamolklo sivega neba kapljá, palčka v obe nosnici, da bi človek kihnil, jutri dopoldne potujemo, potrdilo o izvidu naj bo v angleščini, saj bo ob pravem času, kajne, hvala. Greva na kavo k Titotu? Ja, prosim! Oh, kako fino, da imate odprto, saj smo imeli tudi včeraj, a smem na stranišče, ja, pa dajte, ampak na hitro, seveda, kakopak, en kapučino in en dvojni ekspreso z mlekom, pa srečno novo leto, naj bo bolje, zdaj imam pa že res poln kufer, ja, a ne, zdaj je pa res že dovolj, dobro bo, gotovo, mora biti, če ne drugega, nam bo povsem jasno, da je biti človek človeku – človek življenjskega pomena. Drugega popoldne pakiram in srce mi skače. Kasneje pijemo belgijsko pivo in v ustih topimo čokolado, še kasneje ne spim. Tretjega zjutraj čakam na potrdila o izvidih, čas se krajša, pokličem, prijazna gospa jih ima ravnokar v pripravi, prispejo, dodamo jih na kup ostalih dvajsetih natisnjenih dokumentov za potovanje v Španijo, in ne samo na Kanarske otoke, kjer je birokracija še malo drugačna. Poleg debelega svežnja papirja imamo na pametnih telefonih tudi posebne QR kode, ki vsebujejo podatke o vsakem od potujočih in se zgenerirajo na osnovi izpolnjenih dodatnih dvajsetih strani dokumenta, brez katerega se trenutno v Španijo vstopati ne sme. Pregledujem sobe, solze se mi ritmično usipljejo po licih. Poslavljamo se in jokam, vsi jokamo, zato je poslavljanja dobro čimbolj skrajšati in v nekaterih primerih celo preskočiti ter si tako prišparati malo žalosti za kasneje. Avtocesta je prazna, kar je (bilo) po navadi super, zdaj pa daje občutek tesnobno nedomačega, postapokaliptičnega. Na italijanski meji nikogar, razen pregledovalcev slovenskih vinjet. “Končno smo v Italiji, a je tole naš hotel?” “Oh, ne, Kalin, zdaj se bomo vozili še malo, potem pa bo!” “O, ne! Pa zakaj je tako daleč? Nisem hotel, da je tako daleč!” Kalinu zamolčim, da se bomo vozili še štiri ure. Tudi avtocesta na severu Italije, ki je sicer (bila) znana po venomer močno zgoščenem prometu, je prazna. Tu in tam kakšen šleper, pa švicarski avtomobili s potniki balkanskega videza. Imigranti, kot mi. Kalin zaspi, hotel ima pogled na letališče, recepcija je praznično okrašena, strežejo večerjo in zajtrk, zadeve delujejo normalneje, kot nas prepričujejo. Nazdravimo z mini penino, ki je ostala od praznikov, potrebno je vrniti izposojeni avto, naredimo si piknik z mrežno pečenko, parmezanovimi jajčevci iz mikrovalovke in jabolčnim štrudljem. Kasneje ne spim, nihče ne spi. Zbudimo se ob treh zjutraj, Kalina trese od neprespanosti in globoke noči, mami, jaz imam en tak potres v telesu! Kombi nas za petnajst evrov v pentljah odpelje na letališče na drugi strani avtoceste. Vstopimo in dobimo še dva papirja, ki ga izpolnimo, že nekako, ni miz, večina stolov je prepovedanih. Povsod plastične ograje, v gosji red, papirje pokažemo enemu policaju, nato še dvema, ki sedita za mizico. Kalin hoče, da ga vlečeva na njegovi potovalki – tigrčku. Prtljago imamo rahlo pretežko, pa tokrat to ni pomembno. Zanimivo, si mislim, zdaj sploh ni več pomembno, da si na dokumentu, s katerim potuješ, na sliki ti, saj si z masko tako in tako neprepoznavna. Kavarne na letališču so odprte, letalo je prazno. Kalin zaspi za dvajset minut, ostale štiri ure in pol sprašuje, če smo že tam. Pristanemo, letališče je spremenjeno v labirint in prazno. Opozorilo, da je na tem ozemlju maska obvezna venomer in povsod. Hodimo naokoli, da pridemo nazaj na isto mesto malo naprej, kjer moramo tisto strašno QR kodo pokazati enkrat, nato pa še enkrat, ošvrknejo jo tako, na uč, pa še tako, nekaj na računalniku … in … nič. Popolnoma nič. Uspelo nam je in vse skupaj … nič. Kasneje izvem, da bi moral biti naš test uradno sodno preveden. Ampak saj ga nihče niti pogledal ni. Res, vsi imajo vsega poln kufer. Četrtega smo in kasneje … ne spim. Nihče ne spi. Spimo šele kasneje, kasneje. Naj nam bo v novem letu lažje dihati in leteti! 🔲

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 7

DOGODKI

14. januarja 2021

Terme Topolšica nebrušen diamant s potencialom Direktor Bojan Trifković je tik pred božično-novoletnimi prazniki šoštanjskim svetnikom in svetnicam predstavil vizijo družbe – Odgovoril je tudi na očitkih o odpuščanju delavcev in da ni odprl zunanjih bazenov in wellnessa Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Direktor Term Topolšica Bojan Trifković je na decembrski seji sveta Občine Šoštanj predstavil vizijo razvoja družbe. Položaj vodilnega v njej je prevzel pred dvema letoma s precejšnjim bremenom. Z bogatimi izkušnjami v turizmu – ne samo doma, ampak tudi na tujem – je v Topolšico prinesel drugačna razmišljanja, drugačen način vodenja, pa tudi drugačne poglede, kot se je pokazalo na razpravi ob predstavitvi na sobivanje z lokalno skupnostjo. A za slednje so se dogovorili, da se bo to spremenilo, da bodo skupaj poskrbeli za to, da do komunikacijskih in drugih šumov, ki jih je bilo doslej nekaj, ne bo prihajalo.

Najprej rešiti podjetje

V Šoštanju so si želeli direktorja Term videti in slišati tudi zaradi pripovedi odpuščenih delavcev in zaradi tega, ker ni odprl zunanjega bazena in wellnessa, ki so ga precej uporabljali zunanji goste, veliko med njimi je bilo tudi Šoštanjčanov. Trifković je bil v

Glede zunanjega bazena je povedal, da je potreben temeljite obnove. Tega pa si ne morejo privoščiti, ker denarja za to enostavno nimajo. Še huje je z neučinkovito naložbo – wellnessom, ki je začel propadati takoj po izgradnji in ni še niti en dan posloval pozitivno. »Najprej moramo rešiti podjetje, urediti bazen in sobe v hotelu. To so naše prioritete.«

Bojan Trifković: »Poleg milijonske izgube sem podedoval tudi milijonske dolgove do bank.«

zvezi s tem jasen: »Bili smo pred stečajem in od nekaterih sodelavcev smo se morali posloviti. Sobaric je bilo denimo občutno preveč glede na standarde, ki veljajo v hotelirski branži. Delovne obveznosti vseh zaposlenih pa smo določili bolj transparentno. Ne more namreč biti, da nekdo v štirih urah naredi več kot kdo drug v osmih.«

Z uporabo premišljenih marketinških prijemov in strateško zastavljenimi cilji jih je v enem letu obiskalo dobrih 50 odstotkov novih gostov. Večina jih prej sploh ni slišala za Topolšico oziroma so mislili, da je v Topolšici samo bolnišnica.

Poleg izgube tudi bremena do bank

Veliko izzivov ga je čakalo v prestrukturiranju – finančnem, organizacijskem, poslovnem in tržnem. Najprej je bilo treba poskrbeti, da ne potonejo, da lahko plačajo obveznosti. Terme so leto 2018 zaključile z malo več kot 4-milijonsko izgubo. Že po

Ocene poslovnega leta 2020 še nimajo, bo pa izguba precejšnja, je povedal direktor. Trudijo se, da preživijo do ponovnega odprtja. »Računamo, da bo to aprila, da bomo lahko bankam odplačali vsaj nekaj glavnice. Poleg milijonske izgube sem namreč podedoval tudi milijonske dolgove do bank. V družbi je izredno težka situacija, ampak se borimo.«

Z drugačno promocijo pritegnili nove goste

Veliko so vlagali v promocijo, da bi pritegnili nove goste. Pred

se je zelo hitro tudi poznalo. Izkazalo se je, da je bila Topolšica bližnji okolici sicer znana, širši pa ne – vključno z menoj, pa živim le eno uro vožnje stran. Z uporabo premišljenih marketinških kanalov in strateško zastavljenimi cilji smo imeli leta 2019 že dobrih 50 odstotkov novih gostov. Od 90.000 ustvarjenih nočitev je to veliko. Večina jih prej sploh ni slišala za Topolšico oziroma so mislili, da je v Topolšici samo bolnišnica.« Uspelo jim je povečati tudi obisk družin. »Če je bilo med

❱

Terme tržijo kot doživetje celotne Saša regije.

Postati želijo sinonim za vrhunsko doživetje

»Naša vizija je, da Terme Topolšica postanejo sinonim za vrhunsko zdravstveno-termalno doživetje, podprto s srčno storitvijo. Širokemu naboru gostov želimo ponuditi dostopno in edinstveno osebno izkušnjo. Stene ali hotel niso tisto, kar ustvari prijetno destinacijo, ampak je to skupek različnih elementov, ki ustvarijo doživetje, in za to si prizadevamo. V Termah vidimo potencial, vidimo jih kot nebrušen diamant. Prepričan sem, da bomo čez nekaj let med najbolj prepoznavnimi,« je poudaril. Hitrejši razvoj pa jim zdaj, to je večkrat ponovil, omogočajo podedovani dolgovi.

Čez nekaj let, takšna je njihova vizija, bodo terme Topolšica med najbolj prepoznavnimi.

letu dni so preštevali dobiček. Če ne bi prišla kriza z epidemijo, bi bile terme (tudi globoko zakreditirane in tik pred stečajem) že nad vodo. Tako pa se iz meseca v mesec še vedno borijo za obstoj.

tem so bili to bolj ali manj stalni, ki so v Terme Topolšica prihajali 20, 25 let. Teh pa je bilo zaradi visoke starostne strukture tudi iz leta v leto manj. »Na tem področju smo naredili ogromno in to

poletnimi meseci med gosti hotela 30 ali 40 otrok, jih je bilo leta avgusta 2019, ki je naša visoka sezona, že več kot 120.« 🔲

Kadrovanje v bolnišnicah Če si priden, te imajo ljudje radi Celje, Slovenj Gradec – V Splošnih bolnišnicah Celje in Slovenj Gradec, kamor je napotena na specialistične preiskave in na zdravljenje večina bolnikov iz regije Saša, iščejo direktorja. V obeh naj bi na sejah sveta zavoda do imenovanja že prišlo, vendar so se v obeh stvari nekoliko zapletle in v obeh je pred ponovnim glasovanjem prišlo do sprememb v sestavi sveta zavoda, ki jih je izvedla Vlada RS kot ustanoviteljica bolnišnic. V celjski bolnišnici naj bi o direktorju na seji sveta zavoda odločali pred tednom dni, a se to ni zgodilo. Sejo naj bi po uradni obrazložitvi prestavili zaradi bolezni ali službene zadržanosti nekaterih članov sveta zavoda, neuradno pa naj bi bil razlog za prestavitev seje ta, da vladna kandidatka Margareta Guček Zakošek še naj ne bi imela zagotovljenega potrebnega števila članov sveta zavoda za izvolitev na mesto direktorice, čeprav je vlada zamenjala vseh pet svojih predstavnikov in razrešila tudi dosedanjo predsednico sveta zavoda bolnišnice Hedviko Stanič Igličar ter za novega člana sveta zavoda imenovana šentjurskega svetnika iz vrst SDS-a Lovra Perčiča. Da se zna znova zaplesti pri odločanju o novem direktorju te bolnišnice, je moč sklepati iz dopisa, ki ga je članom sveta zavoda prejšnji torek zvečer poslala pred nedavnim odpuščena finančna direktorica bolnišnice Vesna Lavrič. V njem je namreč zapisala kar nekaj hudih obtožb na račun Guček Zakoškove. Tretjo največjo bolnišnico v državi za zdaj kot vršilec dolžnosti vodi kardiolog Dragan Kovačević. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec pa je vlada razrešila članico sveta zavoda Danico Repas, namesto nje pa za novega predstavnika ustanovitelja imenovala dr. Štefana Šumaha iz vrst SDS. S to potezo naj bi poskušala povečati možnost za vrnitev na mesto direktorja Janezu Lavretu, ki je odstopil s tega položaja zaradi objave žaljivega tvita. Člani sveta zavoda so za vršilko dolžnosti direktorja imenovali pravnico Alenko Jezernik. Pred torkovo sejo sveta slovenjgraške bolnišnice, ki je imela na dnevnem redu odločanje o direktorju, je strokovni svet opozoril, da menjava vodstva v času epidemije covida-19 lahko ogrozi delovanje zavoda ter da se ne strinja z načinom dela sveta zavoda, „ki si z menjavami članov v zadnjih trenutkih zagotavlja politično večino“, ne sliši pa zaposlenih. Na torkovi seji so člani sveta zavoda na tajnem glasovanju imenovali Janeza Lavreta. Soglasje k imenovanju mora podati še vlada. Poleg omenjenega se je na že tretji razpis za direktorja prijavil le priznani zdravnik Bojan Vujkovac, ki v bolnišnici vodi Center za zdravljenje Fabryjeve bolezni. Po razglasitvi rezultatov glasovanja je člane sveta zavoda seznanila s svojim odstopom strokovna direktorica bolnišnice Jana Makuc, kar je sicer napovedala na novinarski konferenci dan pred sejo sveta zavoda. Na strokovnega direktorja so vezani tudi mandati vseh predstojnikov v bolnišnici, zato z odstopom strokovne 🔲 tp direktorice prenehajo tudi njihove funkcije.

Naj osebnost leta 2020 v občini Šmartno ob Paki upokojeni rudar Anton Cigler – Pomoč sočloveku mu je v veselje Tatjana Podgoršek

Naj osebnost leta 2020 v občini Šmartno ob Paki je Anton Cigler iz vaške skupnosti Gavce – Veliki Vrh. Tako so odločili občani, ki so sodelovali v akciji tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center ter Občine Šmartno ob Paki. Akcija je potekala že petič zapored, naj osebnost leta pa so razglasili na prvi dan v novem letu na prireditvi Pozdrav novemu letu, ki je tokrat zaradi ukrepov za preprečevanje novega koronavirusa potekala po spletnih omrežjih. Občani so za naj osebnost leta 2020 predlagali tri kandidate, in sicer Majo Ažman, Vesno Pusovnik ter Antona Ciglerja. Organizator je prejel 141 glasovnic.

Pomaga vsakemu, ki ga za to poprosi

Anton, za prijatelje Toni, je upokojeni rudar, ki svoj prosti čas namenja delu in pomoči posameznikom, številnim društvom ... Kot član šmarškega Moto kluba Packenstein je zavzet ambasador kluba in lokalne skupnosti, nepogrešljiv pri delu vaše skupnosti, pri pripravi prireditev različnih društev … »Vselej in vsakomur, ki ga za to poprosi, priskoči na pomoč. Toni ni človek, ki bi svoje delo obešal na veliki zvon. Niti ni človek, ki bi se izpostavljal z

zvenečimi funkcijami v društvih. Je skromen, tih in najpogosteje premalo opazen. Njegovo srce je široko in roke delavne. To je človek, ki bo vedno pomagal s svojo zavzetostjo,

skrbno in dosledno,« so med drugim zapisali predlagatelji v obrazložitvi. Da to res drži, smo se lahko prepričali, ko smo se z njim srečali, saj je bilo z njegovega obraza kljub nadeti maski razbrati, da mu je ob tem kar malo nerodno. Je bil izbor zanj presenečenje? »Seveda, in še kakšno. Vesel sem ga, saj sta se za naslov potegovali še dve dekleti. Ob znani kandidaturi so mi mnogi dejali, da bodo glasovali zame, ker sem najbolj priden. Ja, če si tak, te imajo ljudje radi,« se je odzval. Povedal je še, da so ga mnogi spraševali, kdo ga je predlagal. Vsakemu je povedal, da je pobuda prišla iz moto kluba, konkretneje od njegovega predsednika Petra Podgorška.

Anton Cigler: »Priznanje je presenečenje in sem ga zelo vesel. Dokazuje, da ni potrebno, da si ravno predsednik ali da imaš v društvu kakšno vodilno funkcijo.«

»Človek je zadovoljen, ko vidi, da ljudje opazijo tvoj prispevek pri tem in onem ter te predlagajo za takšno priznanje. Je pa tudi res, da delam, pomagam pri vsem, za kar me poprosijo. To mi je v veselje.« Je priznanje postavil na posebno mesto? Je, izvemo, in sicer v vitrino pri računalniku, na katero lahko »vrže oči« ob vsakem vstopu v prostor. V njej so še druga priznanja, ki jih je prejel kot član omenjenega kluba, športnega društva Premogovnika Velenje, Športno-rekreativnega društva Gavce – Veliki Vrh … Čut za pomoč sočloveku v stiski … »Večina knapov ga ima,« je odgovoril pred dokončanjem vprašanja in nadaljeval, »sploh jamski delavci, kar sem bil 28

Dosedanje osebnosti leta v občini Šmartno ob Paki

Doslej so v občini Šmartno ob Paki na prireditvi Pozdrav novemu letu na 1. januarja ob 12. uri z nazivom Naj osebnost leta »okitili« smučarko Ano Drev, predsednico šmarškega društva vinogradnikov Mojco Praprotnik, rejnika Ivana Korena in športnika invalida Aleša Povšeta. let tudi sam. Delal sem na čelu, v jami in vem, kaj pomeni solidarnost. Bil sem vodja delovišča, pa inštruktor v rudniku v Bosni, kamor je Premogovnik Velenje prodal mehanizacijo.« So se priznanja veselili tudi njegovi domači? Živi sam z ženo, ki se je lani upokojila. Hčeri imata družini v drugih okoljih. »Odkrito povedano, ne vem natančno, saj sem cele dneve od doma. Zjutraj grem, zvečer pridem. Poskušam pa, da vikende preživiva skupaj. Takrat se ob pitju kave pogovarjala, kaj je treba storiti na vrtu, kaj pri hiši in podobno.« Zanj je priznanje obveza za nadaljevanje tega, kar počne že sedaj. Dokler bo šlo, bo tako, dodaja. V času novega koronavirusa je to težje, a verjame, da bo tega kmalu konec in bo znova marsikaj bolje, predvsem pa veselo. 🔲

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, stran 8

OBJAVA

14. januarja 2021

Prednostne liste za dodeljevanje stanovanj Na podlagi 87. Člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US, 27/17, 59/19), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 ZUE, 11/09, 81/11, 47/14), zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 36/20 - ZZUSUDJZ, 61/20 - ZZUSUDJZ-A, 175/20), Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje, po Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanja v najem, objavljenim dne 14. 5. 2020

OBJAVLJA Prednostne liste za dodeljevanje stanovanj v letu 2021 in 2022 Prosilci, ki so uvrščeni na prednostno listo A

ADMIRA JAŠAREVIĆ

460

112

MARKO OBRADOVIĆ

380

171

MONIKA KERIN

320

230 NINA HRAPIĆ

280

SABINA SADIKOVIĆ

280

HAVKA KADRIĆ

460

113

PAJA ILIĆ

380

172

LEONIDA ŽGANJER

320

231 ALMIR KOVAČEVIĆ

270

NEDŽAD AVDIBAŠIĆ

260

MATJAŽ BAŠKOVIČ

450

114

DAMJAN IRŠIČ

380

173

DRAGANA KUSIĆ NIKOLIĆ 310

232 DANIJELA PAVKOVIĆ

270

VOJISLAV STOJANOVIĆ

260

MARJETA JEDLOVČNIK

450

115

SLADJANA ARNAUTOVIĆ

380

174

KARMEN ŽNIDAR

310

233 MIRNESA NEZIROVIĆ

260

ROK SRNOVRŠNIK

260

MILAN BREZNIK

450

116

MIHA LUZAR

380

175

BRIGITA TAJNŠEK

310

234 BRANKICA RADOČAJ

250

MLADEN MIJIĆ

240

VALENTIN ZIJAN

450

117

MARTINA ZAVEC

380

176

IDA ŽLIČAR

310

235 SMAJIL REDŽIĆ

240

ARNES IMŠIROVIĆ

210

Št.

Ime priimek

št. točk

SONJA CVIKL

450

118

PAVEL BRDNIK

380

177

ANGJELE KRSTANOVSKI

310

236 SLAVKO GUČEK

240

AMELA KARUPOVIČ

750

MOJCA DVORJAK

450

119

ZIKRET DURIĆ

370

178

IDA PESJAK

310

237 UROŠ MRAVLJAK

240

MAJA RUŽIČ

650

FARUK PIJAKOVIĆ

450

120

ELMEDIN BULJUBAŠIČ

360

179

MIHAELA JAMNIKAR

310

238 BELMA HADŽIĆ

220

JASMIN OMEROVIĆ

610

ELMIRA JLASSI

450

121

SUZANA ZERA

360

180 QEMAL GUTAJ

310

239 KLAVDIJA ŽUNKOVIČ

220

ELVISA MEMIĆ

610

ANICA PODLESEK

450

122

DUŠKO STEVANOVIĆ

360

181

310

240 ELMA KOVAČEVIĆ

210

SINIŠA MILISAVIĆ

580

BILJANA RAĐEN

440

123 IVAN PLEČKO

350

182 JASMINA BRATUŠEK

305

241

NEBOJŠA KATANIĆ

210

DUŠKO ĐUMIĆ

560

TOMAŽ TRATNIK

440

124

350

183 NATAŠA KLEMENC

300

242

DAMIR SELIMOVIĆ

190

URŠKA BOGATAJ

550

SMILJA BOROVNIK

440

125 ANA RAKIĆ

350

184 KLAVDIJA KUS

300

243

VALMIKI KUDER

190

DARKO BLATEŠIĆ

540

FAHRUDINA MUŠIĆ

440

126

MOJCA ZADRAVEC

350

185 ŠEVAL SMAJLOVIĆ

300

MATEJA POZNIČ

530

DANIJELA MITROVIĆ

440

127

BEKIM PLJAVA

350

186 DAVID SKALE

300

AISEL BERIŠA

530

LINDIART SINANI

435

128

GABRIEL JEŽOVNIK

350

187

300

AMELA ZAHIROVIĆ

530

NIKOLA VIDMAJER

430

129

SNJEŽANA LUKIĆ

350

188 PREDRAG ERIĆ

300

NERMINA MAŠIĆ

520

MARKO JANEŽIČ

430

130

TEA GOLAVŠEK

350

189 BORIS SIMIĆ

300

REŠEN PO RAZPISU 2018

520

MIRSADA TABAKOVIĆ

430

131

MAJA JOZIĆ

350

190 EDINA SMAJLOVIĆ

300

ANJA KONDIĆ

510

GREGOR FLIS

430

132

MILENKO BUJDO

350

191

ALMIRA ZORNIĆ

300

PETRA KOZAREVIĆ

510

TOMISLAV NAVERŠNIK

430

133

RATKO KOVAČEVIĆ

350

192

ALDIN SMAJLOVIĆ

300

ROBERT OSTROVRŠNIK

500

EDIN MUSTAFIĆ

430

134 TJAŠA PERŠ

350

193

PETRA HUDOURNIK

300

VITOMIRA ČANČ

500

SUZANA PART

430

135

350

194 MATEJA ČREP

REŠEN PO RAZPISU 2018

500

HEJDI KAJTEZ

430

136

REŠEN PO RAZPISU 2018

SABINA BERČON NUŠA KAVČIČ

340

195

MAJDA PLESNIK

REŠEN PO RAZPISU 2018

MILENA ŠTRBAC

Prosilci, ki so uvrščeni na prednostno listo B Št.

Ime priimek

Št. točk

290

MATEJ REDNAK

570

290

SRĐAN ŠUMAR

510

AIDA ARNAUTOVIĆ

480

SEBASTIJAN ZAJC

490

SAŠA MRDŽIĆ

430

137

ALISA SARAJLIĆ

340

196 BOŠTJAN MELANŠEK

290

DEJAN JAVERNIK

490

GORDANA STOJANOVIĆ

430

138

DŽEVAD ŠEHIĆ

340

197

DEJAN ŠKERJANC

280

ISMET ZUKIĆ

440

ANJA BEZJAK

490

MIRELA MILKUNIĆ

430

139

DUŠAN KUKIČ

340

198

MILAN MARIČIĆ

280

VANJA RAVLJEN

410

ALENKA HRIBERŠEK

410

MARUŠA ARISTOVNIK

490

BARBARA LIPIČNIK

420

140 MARJAN ŠUNKO

340

199 ELVIR IMERI

280

SVETLANA GLINŠEK

490

ALEŠ RAJH

420

141

VLASTA KRESEVIČ

340

200 VESNA JOSIĆ

280

NINA GLOBOČNIK

410

ELVISA ŠILJEGOVIĆ

490

ANELA CIKAJ

420

142

DANICA KOS

340

201 BRATISLAV LJOLJIĆ

280

SAMO PUČNIK

400

BORIS TRS

480

AMEL PAŠIĆ

410

143

MAJDA KUKIČ

340

202 KATICA KUMER

280

EDIS ČEHIĆ

400

LIDIJA KOCA

480

SANELA ZUKIČ

410

144 MOJCA PUŠNIK

340

203 MAJA PAN

280

TANJA ŽNIDARKO

380

PETRA HERPERGER

480

BRANKO OŽIR

400

145

340

204 JAKOV ŠIMIĆ

280

NERMIN IMAMOVIĆ

375

BILJANA RUTAR

480

PETER BURŠIČ

400

146 REŠEN PO RAZPISU 2018

340

205 SARA BAJEC

280

ELVIR IMAMOVIĆ

375

SIMONA KRK

480

ERVIN SAGMEISTER

400

147

330

206 ADMIR HADŽIABDIĆ

280

ALEKSANDRA VASILJEVIĆ 360

ROSVITA REDNAK

480

REŠEN PO RAZPISU 2018

400

148 IGOR KUKOVEC

330

207 URŠKA ZUPANČIČ

280

DUŠAN MEH

350

MATEJA STANKO

480

MILAN DESTOVNIK

400

149

ANDREJ VRBEC

330

208 MILORAD NOVAKOVIĆ

280

SUADA IBRAHIMOVIĆ

350

NELI KEREZOVIĆ

480

GORDANA KULIĆ

400

150

REŠEN PO RAZPISU 2018

330

209 PRIMOŽ BENKO

280

TINA KOTNIK

350

MAŠA PEČOVNIK

480

GORAN LOZANIĆ

400

151

ERVIN MEJRIĆ

330

210

BOJANA ŠTRBAC

280

SREČKO KRALJ

350

NEŽA DROL

480

TEREZIJA POKLEKA

400

152

KAN ŠTRUC

330

211

ALEN JUKAN

280

MIRKO ANŽEL

340

DANIJEL TOPČIĆ

480

IZTOK GROBELNIK

400

153

PETER KRČAR

330

212

ŠEJLA MURIĆ

280

SENDI MIČIĆ

340

VALERIJA ŠKOF

480

ANTON KLINAR

400

154 ROBI KOZJAK

330

213

MIHAEL NOVAK

280

SANJA VASIĆ

340

JOŽICA REDNAK

470

MATIC ŠIMUNKOVIĆ

400

155

ALEKSANDER TRSTENJAK 330

214

OGNJEN JOSIĆ

280

ALMIR SOFTIĆ

340

NERMIN ZUKIĆ

460

STANISLAVA ŽIVKO

400

156

TEO ČAMER

330

215

MARINKO ŠIMIĆ

280

ALEŠ KAJBA

330

REŠEN PO RAZPISU 2018

460

ROBERT MRAVLJAK

400

157

ANŽE KOPINA

330

216

NINA MEŽNARC

280

JASMIN ARNAUTOVIĆ

330

MIRJANA JANJIČ

460

MARINA LESJAK

400

158

ŽAN TAJNIK

330

217

DAVID HUDOURNIK

280

IGOR STJEPANOVIĆ

330

KAROLINE PETRIČ

460

100 MILICA DANIČIĆ

400

159

JURE BEDEK

330

218

DAVOR GVOZDEN

280

SAMRA MEŠANOVIĆ

330

NATAŠA BRGLEZ

460

101

LILIJANA JEROMEL

400

160 SIBILA KLARA PONGRAČIČ 330

219

KLEMEN NOVAK

280

NEDELJKO MARTINOVIĆ

330

NIKOLINA NOVAKOVIĆ

460

102

ADEM SMAJLOVIĆ

400

161

330

220 KATJA PUSTATIČNIK

280

TADEJ JAVORNIK

330

DIANA KALABIĆ

460

103

PATRICIJA HUDARIN

400

162 KLEMEN JAVORNIK

330

221 SINIŠA MARTINOVIĆ

280

AJRUDIN DEDIĆ

330

NEŽA MIKLAVŽINA

460

104 SAVO GURDELJEVIĆ

400

163 LUKA STJEPANOVIĆ

330

222 DRAŽEN MARINOVIĆ

280

FERUZ ČANIĆ

330

DENIS ŠALDIĆ

460

105 ANITA PAVIČIĆ

400

164 BARBARA GORENJC

330

223 EMIR BIŠČIĆ

280

ALMIRA VIDAKOVIĆ

330

KAJA GOSTEĆNIK

460

106 DRAGICA GALOF

390

165 DAVID VOLAVC

330

224 ROMEO MANDIĆ

280

SILVA CVIKL

330

MARTINA PODLESEK

460

107

390

166 DALIBOR PANIĆ

330

225 MANCA ZUPANC

280

BARBARA PAULOVIĆ

300

EMIR ZORNIĆ

460

108 ELVIR KOVAČEVIĆ

390

167

330

226 PIA TAJNIK

280

FADIL AHMEDINOVIĆ

290

ANŽEJ KNEZ

460

109 SEBASTJAN PURG

380

168 NEŽA JOVAN

330

227 HADŽIĆ SAMRA

280

AMEL MRKONJIĆ

280

MARJETA BOLHA

460

110

SLAVKO BIOČANIN

380

169 DIJANA KARABASIL

330

228 KONRAD VOLAVC

280

MATEJ SEVŠEK

280

DAVOR KOVAČEVIĆ

460

111

JASMIN ČAUŠEVIĆ

380

170

320

229 LARA PFEIFER

280

IVA LILIJA

280

REŠEN PO RAZPISU 2018

BOGDAN TOMAŠEVIĆ BORIS KLEMENC

GORAN STOJNIĆ

NISVETA HODŽIĆ

TINA KAMENICKI

Prosilci za zamenjavo stanovanj prednostna lista B • • • • • • •

SEDINA HASIĆ MIREL HANKIĆ DINO HALILOVIĆ SONJA KOLAR SUZANA RODIĆ NENAD TOPIĆ BREDA ŽNIDARŠIČ

Prosilci za zamenjavo stanovanj prednostna lista A • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •

AHMETAŠEVIĆ NEDŽAD ASANI EMRAN BAŠIĆ EHLIMANA BULJUBAŠIĆ ANA ĆOVIĆ DRAGANA ĆUMURDŽIČ BRANKO DAKIĆ SUZANA DAVIDOVSKI MARIO DEDIĆ RABIJA DŽANANOVIĆ SUZANA GNEZDA SIMEON GREBENŠEK BARBARA HOJNIK ANTONIJA ISLAMOVIĆ IBRAHIM IVANOVIĆ SADETA KOVŠE STANISLAV KULIĆ NARCIS LEŠNIK ERMINA MAČEK DARJA MARINIĆ ANICA MAUER JOŽICA MIHALINEC ŠTEFAN MILOŠEVIĆ MIRJANA MUJAKOVIĆ IBRIĆ ELVEDINA MULEJ DRAGICA OMLADIČ IVAN PERŠAK DIDI PIRC MARIJA SADIKU SLAVICA SALIBAŠIĆ ALDIJANA SARAJLIĆ ELVISA STEVIĆ MIRA STOJNIĆ RUŽICA ŠIMIĆ SADETA ŠKODA BRANIMIR ŠKODA MARUŠKA ŠTEFANIŠ BORISLAVA ŠTRUC LEONELA TERBOVŠEK OTO TRINKAUS MARIJA URŠEJ ANDREJA VUZEM KLEMEN ZALOŽNIK TJAŠA ŽEPINIĆ RADMILA

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 9

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA

14. januarja 2021

Večina otrok s posebnimi potrebami že v šoli V šolo se je vrnilo petinosemdeset odstotkov učencev – Zadovoljni tako starši kot otroci Jasmina Škarja

Po dvomesečnem premoru so se otroci s posebnimi potrebami kot prvi vrnili v običajen delovni proces. V ponedeljek so potekale priprave in preventivna ter prostovoljna testiranja zaposlenih. Tudi na Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje se vrača otroški živ-žav,« kar veseli ravnatelja šole mag. Aleksandra Vališerja, ki poudarja, da se tako učenci kot učitelji vračajo v šolo z mešanimi občutki. »Opažam, da so se nekateri otroci vrnitve veselili, saj so pogrešali šolo, prijatelje, tudi učitelje, drugi pa bi raje imeli še naprej poučevanje na daljavo in jim ta sistem bolj ustreza,« pravi ravnatelj šole, ki zagotavlja, da je delovni proces stekel zelo dobro in so bili nanj pripravljeni. »V šolo se je vrnilo petinosemdeset odstotkov učencev, kar je precej. Doma ostajajo le tisti, ki bi jih morebitna okužba še posebej ogrozila, saj epidemiološka slika v državi še ni dobra. Smo tudi med prvimi, ki se vračamo z znanim načrtom prednostnega vračanja otrok v šole, kot

neke vrste poskusni zajčki med prvimi, ko bi se vendarle morali med zadnjimi,« je kritičen Aleksander Vališer.

S strokovnega stališča samo spreminjajo lokacijo šolanja otrok

Pri izvedbi programa bodo tudi v prihodnje morali upoštevati vse ukrepe, sam način izobraževanja pa za večino otrok ne bo bistveno drugačen. »Naše strokovno osebje je pripravljeno, intenzivno smo delali ves čas. Tudi sam sem pri delu na daljavo spremljal učitelje, hospitiral in lahko rečem, da je vse potekalo gladko. Malo težje je bilo pri otrocih posebnega programa, kjer je razumevanje snovi oteženo in je bila vloga staršev večja. S strokovnega stališča samo spreminjamo lokacijo in nadaljujemo tam, kjer smo pred počitnicami končali. Z organizacijskega pa smo tudi že vajeni sprememb, saj smo se maja in junija vračali po daljšem obdobju karantene nazaj v šole in smo morali sprejeti ukrepe, ki so še zdaj v veljavi in jih upoštevamo.«

Mnogi starši so bili v težkem položaju

Izobraževanje na daljavo je bilo po dveh mesecih za nekatere premor, za druge pa so aktivnosti potekale čisto po običajnem urniku naprej. Učitelji so otrokom zadnji teden lanskega leta že napovedovali, da se po novem letu vidijo v živo, kar so v skladu z odločbo ustavnega sodišča, ki je določilo

skrajni rok 4. januar kot datum vračanja otrok s posebnimi potrebami, tudi začeli upoštevati. Ravnatelj CVIU Velenje Vališer še doda, da so prednosti šolanja v živo, da z otroki dela strokovno usposobljen kader, ki uporablja primerne metode in oblike dela. »Vemo, da so bili starši v zelo težkem položaju. Naši učitelji imajo znanje, v šoli delamo po

individualnem principu in se skušamo približati vsakemu otroku posebej, zanj pripraviti naloge, ki so ustrezne zanj, starši pa so morali poleg vseh svojih obveznosti prevzeti še breme šolanja otrok.«

❱

Hitrega testiranja se je od sedeminštiridesetih zaposlenih, ki se vračajo v delovni proces v šolo, udeležilo štiriindvajset zaposlenih – ena oseba je bila pozitivna.

Za varno okolje naj se testirajo učenci

Po mnenju ravnatelja mag. Aleksandra Vališerja so šole in zavodi na vrnitev otrok pripravljene, pri izvedbi programa pa bodo tudi na njihovi šoli upoštevali vse ukrepe za omejevanje širjenja novega koronavirusa.

Ponedeljkovega hitrega testiranja zaposlenih Centra za vzgojo izobraževanje in usposabljanje Velenje se je od sedeminštiridesetih zaposlenih, ki se vračajo v delovni proces v šolo, udeležilo štiriindvajset zaposlenih (malo manj kot polovica jih opravlja delo v mobilni specialnopedagoški službi in je njihovo delo vezano na

vrnitev učencev večinskih šol in vrtcev). Ena oseba je bila pozitivna. Ravnatelj Vališer številke komentira takole: »Testiranje je prostovoljno, čeprav priporočljivo. Me pa vseeno veseli podatek, da se je za testiranje odločilo več učiteljev, kot je bilo predhodnih prijav. Starši in otroci niso izražali želje po testiranju, testiral se je samo en otrok z očetom. So pa učitelji izrazili pomislek v zvezi s testiranjem otrok, da bi jih bilo zaradi varnega delovnega okolja dobro testirati. Lahko povem tudi, da so mnenja kolektiva o cepljenju deljena. Tudi ministrstvo še ni pozvalo, da povemo, kako in kaj, kar pomeni, da nam prvi odmerki tudi ne pripadajo. Pogledi so gotovo različni. Ne upam napovedati, kakšno je razpoloženje za in proti v našem kolektivu. Ker delam tudi v zdravstvu, se sam zavedam, da je cepljenje zelo pomembna zaščita, saj bo od tega odvisno nadaljnje dogajanje in življenje. Sam sem zagovornik cepljenja in se bom cepil, ko bo to mogoče in bomo na vrsti po načrtu, ki si ga je zastavila vlada,« sklene ravnatelj CVIU Velenje Aleksander Vališer. 🔲

Teatralna ekspresivnost tudi na spletu Poslovil se je Arpad Šalamon

Ob prelomu leta modni oblikovalec, Velenjčan Matic Veler, razstavlja v Galeriji Velenje umetniške modne skulpture V Galeriji Velenje so decembra odprli novo razstavo z naslovom Modni svetovi Matica Velerja: Teatralna ekspresivnost. Ker razstava poteka za zaprtimi vrati galerije, so pripravili virtualno predstavitev, ki je dostopna na spletnem naslovu maticveler.com. Omogoča ogled del, ki bodo v Galeriji Velenje gostovala do 25. januarja in si jih bodo obiskovalci lahko ogledali v živo takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Filozofija ustvarjanja Velenjčana Matica Velerja, diplomiranca Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani in magistra Royal Collega of Art v Londonu, temelji na doživljanju umetnosti, spoznavanju sebe, svoje estetike in njenega razvoja. Odraščanje v Velenju, mestu z brutalistično arhitekturo, zgrajenem v času socializma, in spoznavanje zgodovine umetnosti je pripeljalo do razvoja njegove estetike – primerjave kontrastov med starim in novim, hladnim in toplim, krhkim in trdnim. »Aktualna razstava je zastavljena kot osebni umetniško

estetiziran modni projekt. Zgrajen je na avtorjevi izhodiščni ideji, ki mu jo je za ključno odločitev za njegovo karierno pot v svetu mode še posebej vzbudil prostor Galerije Velenje s svojo izjemno

modernistično arhitekturo. Dojemanje te globine in razvijanje individualnosti v odnosu do okolja in bivanja so odlike odprtosti mladega oblikovalca, ki jih vedno znova realizira v novih materialih

Vprašanje, kako vzbuditi čustva v ljudeh, kar se Maticu Velenju zdi pri umetnosti najpomembneje, skuša razvijati v tej smeri, da predstavlja modo kot umetnost in ne le nekaj vsakdanjega, kar zavržemo – z različnimi instalacijami, kosi oblačil, ki delujejo kot skulptura, maketami instalacij ter z drugimi umetniškimi pristopi. Za več svojih del je prejel različne nagrade in priznanja.

in eksponatih,« je zapisala kustosinja mag. Milena Koren Božiček. Veler v modnih skulpturah prepleta različne kontraste, navdih pa pogosto najde v umetnosti in arhitekturi. Njegov proces ustvarjanja je razpet med čisto linijo modernizma in dediščino baročnega izročila, ki ga povezuje v ideji, opredmetenju in izvedbi s sodobno tehnologijo. Tako lahko v njihovih podrobnostih prepoznamo različne elemente iz slogovnih obdobij 17. in 18. stoletja, ki so nadgrajeni z uporabo sodobnih tehnologij, denimo laserskim izrezom, s katerim dvodimenzionalnim izrezom dodaja tridimenzionalne učinke. V Galeriji Velenje je Veler s skrbno koncipirano razstavo tri ključne nosilce – modne skulpture, prostorske instalacije in video – povezal v celostno instalacijo, ki v kompleksnost estetizacije pomembno dodaja konkretni galerijski interier. V tej teatralni ekspresiji so njegovi artefakti primeri svojevrstne arhitekturne estetike, kosi visoke mode in vizualnih instalacij. 🔲

Velenje – Ta konec tedna so se najožji družinski člani v Podkraju za vedno poslovili od znanega likovnega pedagoga, slikarja in grafika Arpada Šalamona. Arpad, ki je v začetku lanskega septembra dopolnil devetdeset let, se je rodil leta 1930 v Subotici madžarskim staršem. Po končani osnovni šoli, gimnaziji in učiteljišču v Subotici je leta 1954 diplomiral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Leta 1981 je v Beogradu diplomiral še iz mikrografije. Od

leta1950 je poučeval likovno in tehnično vzgojo na Hodošu, v letih 1954–1961 v Lendavi, 1961–1976 pa tehnično vzgojo in fiziko na OŠ Mihe Pintarja – Toleda in Gustava Šiliha Velenje. Od 1976 do upokojitve 1988 je bil zaposlen na Zavodu za urbanizem Velenje. Leta 1963 je bil soustanovitelj in 1968 predsednik društva modelarjev Modelar. S svojimi učenci je v Velenju organiziral prve modelarske krožke, s katerimi so dosegali najvišja priznanja v SFRJ. Po upokojitvi, ko se je preselil v Slovenske Konjice, se je pričel še intenzivneje ukvarjati z likovno umetnostjo, še posebej z grafiko. Bil je eden vodilnih članov Društva šaleških likovnikov v Velenju in Društva konjiških likovnikov, kjer je zadnja leta živel in ustvarjal. Lanskega avgusta je bila v Galeriji Velenje odprta njegova razstava Različnost generacij. Sicer pa je imel okoli 400 samostojnih in več kot 1600 skupinskih razstav. Za svoje delovanje je prejel številna 🔲 priznanja in nagrade.

Pripravljajo spletni portal ocvetlicimo.si Velenje – V Mestni četrti Velenje – Levi breg vzhod so se pred dvema letoma aktivno lotili spreminjanja podobe strnjenega blokovskega naselja s skoraj 1000 gospodinjstvi in več kot 1100 balkoni in okenskimi policami, ki so »žal,« pravijo v svetu MČ, večinoma prazni. S triletnim projektom Ocvetličimo balkone so začeli spodbujati prebivalce k ocvetličenju

balkonov in urbanemu vrtnarjenju z izvedbo predavanj in delavnic ter ocenjevanjem urejenosti. Odločeni so, da bodo ob razumevanju in podpori Mestne občine Velenje, posameznih partnerjev v projektu ter strokovnjakov vrtnarstva in cvetličarstva spremenili navade prebivalcev in tako videz mestne četrti. Zato bodo v tem (tretjem) letu izvajanja projekta

objavili nov spletni portal ocvetlicimo.si, ki bo ažurno obveščal uporabnike o aktivnostih projekta in postregel z aktualnimi nasveti različnih strokovnjakov o vzgoji in negovanju cvetlic, povrtnin, zelišč ter zdravilnih rastlin v urbanem okolju. 🔲

Za kulturo 3,3 milijona evrov Mestna občina Velenje je v letošnjem proračunu za kulturo zagotovila 3,36 milijona evrov, od tega bodo namenili za ohranjanje kulturne dediščine dobrih 550 milijonov, dobrih 2,8 milijona evrov pa za programe v kulturi. 🔲

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, s tran 10

KULTURA

14. januarja 2021

Pripravljajo se na avtomatizacijo Knjižnica Velenje je ta čas, ko bralci žal ne morejo med knjižne police, s pridom izkoristila za prvo fazo avtomatizacije knjižnične izposoje Tina Felicijan

Knjižnica Veleje si je v strateškem načrtu za obdobje v letih med 2020 in 2025 zastavila, da bo poskrbela za avtomatizirano izposojo. »To pomeni, da si bodo lahko obiskovalci, če bodo želeli, sami izposojali in vračali gradivo s pomočjo avtomatov,« pojasnjuje direktor Vlado Vrbič in nadaljuje, da se je knjižnica na to začela pripravljati že pred dvema letoma, ko je prilagodila pult za izposojo. Čeprav je bila izvedba avtomatizacije (tudi finančno) predvidena šele v letošnjem letu, »je korona proces pospešila – to je ena njenih pozitivnih posledic.« Tako kot so v knjižnici prvi val epidemije izkoristili zaprta vrata za inventuro, da jim za to ne bi bilo treba kasneje ponovno zapreti knjižnice, so jesenski val (s posluhom občine, ki je zagotovila

❱

sredstva) izkoristili za izvedbo prve faze avtomatizacije – opremljanje knjig z RFID nalepkami s čipi, ki omogočajo izposojo z uporabo avtomatiziranega čitalca za knjige (knjigomata). Tik pred

Avtomatizacija knjižnice bo omogočila samostojno, nenazadnje brezstično izposojo. Pa tudi lažjo inventuro. Ne pomeni pa izgubljanja delovnih mest. Sodelavci se bodo namreč lahko bolj posvetili svetovanju, načrtovanju in izvedbi prireditev, ki jih je v Knjižnici Velenje kar 500 na leto. božično-novoletnimi prazniki so zaključili montažo novega alarmnega sistema proti kraji knjig. Hkrati pa že teče naslednja faza avtomatizacije – usklajevanje podatkov na RFID nalepkah s

Potresno v novo leto Matjaž Šalej

Sodelavci Knjižnice Velenje so knjige opremili s kar 150 tisoč nalepkami.

podatki o knjigah v računalniških bazah. Naslednji korak je javno naročilo za nakup knjigomatov za izposojo in vračilo knjig, ki ga bodo izvedli januarja. Za njihovo

namestitev bodo delno preuredili prostor knjižnice pri Sončni steni. 🔲

Z glasbo kličejo k uporu Manifest je mlad punk-rock bend s pozabljene Koroške. Svoj uporniški žanr utemeljujejo z avtorsko glasbo. Gaber Bobek pove, da so tam, kjer je treba biti, ko je to potrebno. »Lani smo igrali tudi na protestih pred parlamentom in ugotovili, da so ljudje razdeljeni celo tam. Mladi opažamo, da nam oblastniki, katerih manipulacija je »varikina« v oči ljudstva, na prefinjen a uspešen način kradejo neprespane noči, enotnost ter v celoti našo mladost,« komentira stanje kulture, glasbe in države koroški glasbenik. Skupina zadnjih nekaj mesecev promovira videospota in skladbi Protestni in

»Mimo realnosti, skozi polja neprebranih romanov mečemo psu, ki grize, kost. Da se razbije potreba po fenomenih, da je katarza vsak dan bolj uresničljiva, da ljudje slišijo. Za to je in smo – Manifest.«

Ne damo vam mladosti – z glasbo, ki spodbuja in kliče k uporu. »Ker pri nas se pač radi razdvajamo, čeprav smo navadno na

istih straneh in imamo skupne želje,« še doda Bobek, ki si želi, da bi bili skladbi most med spori in poziv k boljši prihodnosti

ter dokaz, da mladim ni vseeno. Vsem trenutnim oblastnikom še želijo sporočiti, da jim ne dajo 🔲 jš svoje mladosti!

Stodesetkrat o Šoštanju v enem odstavku Za 110 let tisoč tristo izvodov nove knjige – Občina Šoštanj popularizira svojo izjemno bogato in raznoliko naravno in kulturno dediščino Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 3. januarja – Šoštanj bo letos zaznamoval 110. obletnico podelitve mestnih pravic. Njegova precej daljša zgodovina je ob tej priložnosti predstavljena v publikaciji, ki jo je izdala Občina Šoštanj – Stodesetkrat o Šoštanju v enem odstavku, avtorja Roka Polesa. Z dopolnjeno in popravljeno izdajo knjige (izšle pred petimi

leti) Stopetkrat o Šoštanju – ta je že zdavnaj pošla – se Šoštanj tokrat predstavlja z izborom 110 ključnih identifikacijskih elementov zahodnega dela Šaleške doline. Knjižica je izšla v nakladi 1.000 izvodov v slovenskem in 300 izvodov v angleškem jeziku. V knjižici žepne velikosti so kratka besedila in živopisne ilustracije, ki bodo zagotovo znova pritegnile tako otroke kot odrasle. V to izdajo so vključena tudi

Z novim letom je ob vstopu v praznovanje 110. obletnice dodelitve mestnih pravic Šoštanju izšla drobna, a bogata knjižica Stodesetkrat o Šoštanju v enem odstavku. (foto: T. R.)

nova dognanja domoznanskih raziskav, povezanih predvsem z zgodovino trga. Občina Šoštanj se je za novo različico odločila zaradi izjemno pozitivnega odziva ljudi in tudi naklonjenosti stroke. Zaradi

svojstvenega pristopa k popularizaciji dediščine je prva izdaja prejela nagrado Zlata kocka Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter priznanje Naša Slovenija gibanja Kultura-natura. 🔲

Ne mine dan v zadnjih štirinajstih dneh, da poleg vremena na portal Agencije za okolje RS dnevno ne preverim tudi potresnega stanja. Res je, aktualni hrvaški potresi in vsakodnevni sunki so me (in tudi veliko nas) zaznamovali bolj kot kateri koli potres do sedaj, čeprav sem jih kar nekaj doživel. Na svoj način so obeležili že tako drugačne praznične dni. Blizu so sorazmerno, celo tako blizu, da nas je v zadnjih nadstropjih višjih stolpnic kar močno treslo. A predvsem to, vsi večji sunki so me našli doma v budnem stanju, v nekakšni »umirjeni« praznični osamitvi. Od 28. decembra do danes so seizmografi v slovenski potresni merilni mreži zabeležili kar 32 potresnih sunkov nad jakostjo (magnitudo) nad 3 po Evropski potresni lestvici (EMS), ki je naslednica podobne Merkatorjeve lestvice. In vsi ti potresi se lahko čutijo tudi pri nas, najmočnejši še kako zelo konkretno. Tudi predpotresna sunka dan prej (2) in številni popotresni sunki, nam dajo močno misliti. Slovenija ima več kot trideset stalnih potresnih opazovalnic. Nam najbližja na obrobju Šaleške doline je v Zavodnjah nad Šoštanjem. Tukajšnje merilno mesto je na redkejših, starih magmatskih kameninah, ki so samo tu, na severnem obrobju naše doline (in tudi na Pohorju). Zanimivo je, da potrese čutimo bolj kot recimo v Dalmaciji, ki leži linearno z epicentrom, in podobno kot prizadeti kraji na širšem robu Jadranske geološke plošče. Izguba potresne moči glede na oddaljenost od epicentra do našega območja je ena do dve stopnji (magnitudi). Bližje smo, kot si mislimo in potresno valovanje ima, kot je videti, večjo moč pravokotno na osnovno geološko strukturo kot na sam rob te subkontinentalne plošče. Tako je Petrinjski potres močno vplival na nas, še bolj pa na sorojake, ki živijo v bolj jugovzhodnem delu države, bližje žarišču. Starejše in gradbeno manj ustrezne hiše so dobile kakšno razpoko. Nuklearka Krško se je preventivno sama ustavila, ponekod je potres pustil kakšno rano tudi v kulturi, recimo na stenah Lendavske galerije, pa na starejših, tudi sakralnih objektih. No, v Šaleški dolini imamo še kar srečo, da ležimo v potresno manj aktivni coni, čeprav ležimo ob dveh manjših tektonskih prelomih, kjer je nastajal lignit. In tukaj občutljive seizmografske naprave zabeležijo tudi stebrne udare (»faleršus«), ki se dogodijo ob kopanju premoga. Smo pa na srečo izven direktnega stika te, tako imenovane Jadranske plošče, ki jo velika kontinentalna Afriška plošča nariva proti Evropi in zaradi katere so se posledično dvignile Alpe. Na obrobju te Jadranske plošče, med Dinaridi in Apenini (vzhod in zahod), ki zavzema v večji meri podmorski svet Jadranskega morja so tektonski premiki ustvaril mlado nagubana gorstva. Te plošče se dolgoročno intenzivno premikajo in gibajo (trenje) ter ustvarjajo potrese. Tokratni potresi se sproščajo na notranji strani Dinaridov (Sisek, Petrinja, Glina). Očitno so tam največji trenutno pritiski in se sproščajo največja energija. Lahko pa bi se morda tudi ob Idrijski prelomnici, od Breginja do Vrhnike, Ljubljane ali naprej proti Krškem in Zagrebu. Tu so imeli potres pred letom dni. Vsa največja tragedija potresa pa je gmotna in seveda predvsem socialna … Potresi so bili in bodo. Nič pa ne more nadomestiti domov, ki jih ni več. Nič ne more vrniti življenj, pa ne samo človeških tudi tistih v domačijah in gospodarskih poslopjih kmetov, saj gre ne nazadnje za kmetijsko območje, da ne govorimo o porušenih kmetijah samih. Bodo ljudje še povezani toliko na tamkajšnjo plodno zemljo, ki jo močno trese? In ne nazadnje se porajajo tudi socialne dileme o pomoči. Bo njihova država dala res vse od sebe, da bo pomagala tem ljudem? Se bo potem, s časom, pozabilo na njih, ko bo konec tresenja in ko bo začetna solidarnostna vnema upadla? Bo problem šel v pozabo, ko bo nastopil toplejši letni čas in se bodo tudi stanovanjski, bivalni in še kakšni problemi zdeli milejši, kot sedaj ko jih je gorje hujše od vojne prizadelo ob vremensko zelo neprimernem času. Če je kakšen čas sploh lahko primeren. Na ta vprašanje je težko odgovoriti že zdaj. Tudi mi mislimo nanje, pomagamo jim lahko simbolno, humanitarno, tudi moralno. Država mora pomagati sosednji državi, sredstva se zbirajo preko humanitarnih organizacij in medijskih hiš … Ob misli na prizadete pa se vsi problemi povezani z epidemijami zdijo vsaj na trenutek, majhni in v času koronakrize ter času porasta precepljenosti tudi premagljivi. 🔲

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, stran 11

Radijski in časopisni MOZAIK

V novo stopili polni upanja Za nami je leto, ki ga želimo čim hitreje pozabiti. Pa vendar tudi to leto dokazuje, da je vsaka stvar za kaj dobra in tudi tokrat smo se veliko naučili, marsikaj, kar bo dodobra spremenilo naše navade in način dela. Če se na primer samo spomnimo, koliko nejevolje je bilo pred nedavnim, ko so v zdravstvu uvedli elektronske napotnice

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

in recepte. Si danes predstavljate, kako bi v tej koronakrizi funkcioniralo naše zdravstvo brez tega. Si na primer predstavljate, kakšen vik in krik bi nastal, če bi bili pred časom vnesli v šole (pa tudi druge institucije in podjetja) več virtualnega dela in poslovanja. Ko smo bili v to potisnjeni dobesedno preko noči, pa smo vse skupaj hočeš nočeš, morali sprejeti. Tudi pri nas je bilo tako in marsikaj od tega bomo vsekakor vnesli v vsakodnevno prakso. Nikakor pa ne vsega, saj smo vendar tisti, katerih osnovno delo je druženje z vami na različnih dogodkih, pogovorih, srečanjih. Se vam pa tudi tu zahvaljujemo za vašo veliko pripravljenost na sodelovanje, ki je bila pogosto takšna, da ste po telefonu, preko spleta ali pa kar pisno, odgovarjali na naša vprašanja. Kadar pa

se je le dalo, smo se le srečevali in iskreno upamo, da bo teh srečanj spet vse več. Pred nami je še nepopisan list leta, v katerega smo pravkar vstopili in poleg današnje številke, še nenapisanih 50. Izšle bodo vse, saj v tem letu le malo praznikov pade na delovne dni. Naj vam še enkrat zaželimo vse lepo in seveda tudi čim več prijetnih dogodkov in druženj z nami. In naj vas še enkrat povabimo – sodelujte z nami. Veliko je stvari, ki jih ne vidimo, bodite tudi vi kdaj naše oči in ušesa in nam namignite, kaj zanimivega smo spregledali, čemu je vredno nameniti pozornost. Tudi utemeljene kritike se ne branimo. Z njo bomo gotovo še boljši. 🔲

GLASBENE novice

Neil Young prodal 50-odstotkov pravic za svojo glasbo Kanadski rocker in kantavtor Neil Young se je odločil, da 50-odstotkov pravic, ki jih ima za svoje skladbe, proda britanskemu investicijskemu podjetju Hipgnosis Songs. Neil Young se podpisuje pod uspešnice, kot so Heart of Gold, Rockin in the Free World ter Cowgirl in the Sand. Izdal je več kot 40 albumov, ki so plod samostojnega dela in sodelovanj s skupinami, kot so Crosby, Stills, Nash & Young, Crazy Horse in Buffalo Springfield. Doslej je Neil Young slovel po tem, da se je izrekal proti komercializaciji glasbe. Ustanovitelj podjetja Hipgnosis Songs Fund Merck Mercuriadis pa je ob odkupu polovičnega deleža glasbenikovih pravic nad skladbami dejal, da je dolgoletni oboževalec Neila Younga, in zagotovil, da bo njegova glasba v prihodnje uporabljena premišljeno.

Maja Keuc se od leta 2020 poslavlja s skladbo Goodbye

Postanite naročnik

107,8 MHz

14. januarja 2021

Od precej turbulentnega leta 2020 se Maja Keuc, ki ustvarja z imenom Amaya, poslavlja s skladbo Goodbye, s katero vstopa v novo leto polna elana. Ko se je v prvem valu pandemije iz Švedske vrnila v domovino, si ni predstavljala, da bo doma preživela skoraj celo leto. Pesem Goodbye je nastala že po koncu njene dolgoletne zveze z nekdanjim zaročencem Jonahom, a je Amaya ni mogla izdati, dokler ni čutila, da je razhod resnično dokončen, kar je trajalo skoraj tri leta. Pod skladbo se sicer podpisujejo Maja Keuc, Anouk Hendriks in Vid Turica. Poleti, ko so se ukrepi sprostili, je Amaya pod taktirko režiserja Maxa Petača posnela še videospot, ki je narejen v enem posnetku od začetka do konca, kar pomeni, da morajo biti vsi elementi popolni.

Podelitev grammyjev zaradi Covida-19 preložena na marec Podelitev glasbenih nagrad grammy, ki je bila načrtovana za 31. januar v Los Angelesu, je zaradi hitrega širjenja novega koronavirusa v ameriški zvezni državi Kalifornija preložena na

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ŠTAJERC PRODUCTION feat. LARA KRNEŽA – Dekle iz zlate ladjice 2. KVATROPIRCI – V Štajerski kleti 3. ANJA RUPEL – Preden gre 2020 21-letna Lara Krneža je v studiu Stayercproduction posnela plesno priredbo zimzelene pesmi Dekle iz zlate ladjice, ki je bila v produkciji Stayercproduction ustvarjena v spomin na velikega slovenskega glasbenika Tadeja Hrušovarja. Študentka prava in nekdanja finalistka tekmovanja za miss Slovenije ima še veliko načrtov, med drugim tudi samostojno skladbo in nastop na festivalu ter številnih drugih prireditvah, ko bodo te seveda spet dovoljene.

LESTVICA domače glasbe

Dua Lipa, Taylor Swift in raper Roddy Ricch.

Evrovizijsko tekmovanje letos bo Organizatorji letošnjega tekmovanja za pesem Evrovizije pravijo, da tekmovanje bo, ne glede na okoliščine. Če se tekmovalci zaradi ukrepov za zajezitev pandemije ne bodo mogli neposredno udeležiti tekmovanja, bodo lahko svoje točke posneli v studiu v domači državi. Posnetke bodo nato predvajali na velikih ekranih na tekmovanju oziroma prenašali v televizijskem prenosu. Ob tem bodo za snemanje posnetkov veljala ista pravila kot za nastope na tekmovanju, posnetki pa ne bodo smeli biti dodatno obdelani. Kljub vsemu pa organizatorji ostajajo optimistični in so prepričani, da jim bo uspelo vse nastopajoče 22. maja pripeljati v Rotterdam. Skoraj zagotovo pa tam ne bo gledalcev, ki tekmovanje spremljajo v živo.

San Di Ego obeležuje osem let ustvarjanja Skupina San Di Ego praznuje 8-letnico skupnega ustvarjanja, ki jo je proslavila z izidom pesmi in koncertnega videospota Večno zaljubljeni. 5. januarja pred natanko osmimi leti so se štirje ljubitelji rocka dobili v studiu. Nikoli prej niso zaigrali skupaj, nekaj mesecev pred tem pa so v lokalni oštariji sklenili, da poizkusijo ustvariti nekaj za svojo dušo, in začela se je zgodba, imenovana San Di Ego. V osmih letih so posneli tri studijske albume in nastopili na številnih koncertih. Zadnji album Zdaj je čas, na katerem je enajst skladb, je izšel aprila lani. Zasedba napoveduje za pomlad nove skladbe. Pred kratkim je prišlo tudi do zamenjave basista. Martina Rozmana, ki je v zasedbi deloval od samega začetka, je nasledil Mitja Kobal (Mary Rose).

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA - Očetove pesmi 2. VESELI SAVINJČANI - Novo leto 3. ANSAMBEL MLADIKA - Tvoje sanje 4. ANSAMBEL DAR - Najlepši cvet življenja 5. ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA - Frajerka Štajerka 6. ANSAMBEL JAVOR - Zdaj je vse drugače 7. ANSAMBEL FEHTARJI IN KVATROPIRCI - Decembrski dan 8. PRIMORSKI FANTJE - Polnoč 9. TONI SOTOŠEK Z DRUŽINO - Naša špajza 10. TRIO FAKINI - Božično voščilo

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO DARJA GAJŠEK Darja Gajšek v sodelovanju z avtorjem Goranom Šarcem predstavlja skladbo Solza. Skladba opisuje bolečino ob slovesu od partnerja in je napisana v mediteranski glasbeni maniri. Videospot v režiji mladega Domna Jančiča je bil posnet v razkošju dvorca Štatenberg, le streljaj od Darjinega rojstnega kraja.

NANA MILČINSKI Leta 2018 je izšla glasbena knjiga Nanine pesmi, ki jih je Frane Milčinski - Ježek napisal za svojo vnukinjo Nano. Leta 2020 so Nanine pesmi zaživele kot glasbeno-plesna predstava, zdaj pa so skladbe v aranžmajih Janija Heceta in Matije Krečiča izšle tudi na albumu z naslovom Nanine pesmi za balet.

14. marec, je sporočila Ameriška diskografska akademija. Dodali so, da ni nič pomembnejšega od zdravja in varnosti ljudi v glasbeni skupnosti in vseh tistih, ki sodelujejo pri pripravi prireditve. Že pred časom so sicer organizatorji sporočili, da bo letošnja podelitev večji del virtualna. Nominirance je Ameriška diskografska akademija razglasila konec novembra, z največ nominacijami pa se lahko pohvalijo Beyonce,

NEŽA PANČUR

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Pevka Neža Pančur po krajšem glasbenem premoru in materinskem dopustu predstavlja novo avtorsko skladbo Olivia, ki jo je poimenovala po svoji hčeri. Pesem

je ustvarila skupaj s soprogom, priznanim producentom Damjanom Pančurjem. Za skladbo, v kateri opeva svojo družinsko srečo, je posnela tudi videospot.

SEVERA GJURIN V preteklem letu je Severa Gjurin izdala več skladb in kar dva albuma. Konec poletja je izdala ploščo Ali je še kaj prostora?, decembra pa z bratom Galom akustičen album Srčno, v živo. V dnevih pred božičem sta se z režiserjem Borisom Bezićem razveselila tudi otroka. V novem letu predstavljata svež glasbeni izdelek, skladbo Sonce, ki jo odlikuje čaroben videospot.

UNIKAT Čeprav bi glede na njihovo ime pričakovali originalnost, so se člani ansambla Unikat odločili, da naredijo novo priredbo. Izbrali so pesem Faraonov Ne bom pozabil na stare čase, za katero so se odločili, ker besedilo seže do srca in govori o dobrih starih časih in o resničnem prijateljstvu, kar v času omejitev še kako pogrešamo.

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

14. januarja 2021

⏬

Novoletno praznovanje je minilo doma, brez druženja in brez ognjemetov. No, skoraj brez. V eMCe placu so na prvi delovni dan v letu takole prižgali novoletne iskrice - v izolaciji in brez pokov. Uporništvo po predpisih si misli Čvek.

frkanje » Levo & desno «

Novo upanje Če bodo držale napovedi, te se sicer pri nas pogosto hitro spreminjajo, bomo letos predčasno doživeli velikonočni čas. Po Erjavcu naj bi veliki petek pri nas imeli že jutri. Političnega! Od nezaupnice do novega upanja.

Ni le eden

⏫

Župan občine Šoštanj Darko Menih je pozoren do svojih občank in občanov. Nobene njihove visoke okrogle obletnice ne spregleda. Prejšnji teden je častitljivih 90 let praznovala vitalna gospa Silva Srebre iz Lokovice. Obiskal in voščil ji je skupaj s predsednikom sveta krajevne skupnosti Petrom Radojem. Dogodek je potekal času in epidemiji primerno – brez stiskov rok, na ustrezni varnostni razdalji, brez posedanja in dolgih stavkov ter z omejenim številom prisotnih. Mični gospodični, ki jima kažeta hrbet, nista bili fizično prisotni.

Janez Janša ni le eden, Janezov Janš je še več; a le eden je ta glavni, in še ta je nekaterim odveč.

Posebne razmere Božiček in Dedek Mraz sta letos res delala v posebnih razmerah. In v glavnem sta bila res tudi nevidna. A sta vseeno opravila svoje dela – otroci so darila dobili. Starejši na kakšna »darila« od zgoraj še čakajo. Pa ne od Dedka Mraza ali Božička.

Potreba Le kdaj bo spet prišel čas, ko si bomo lahko podali roke?! A za to, da si jih ne, na raznih področjih še zdaleč ni kriv samo koronavirus.

⏪

Polni upanja zreta v novo leto svetnici DeSUS-a v Mestni občini Velenje Majda Gaberšek in Darinka Mravljak, ki opravlja tudi funkcijo podžupanje. Še posebej ponosna je, da jim je uspelo zagotoviti sistemsko financiranje tukajšnjih upokojenskih organizacij. »Samo da odženemo še ta zlobni virus, potem pa bo spet živahno in veselo,« je poudarila optimistično in dodala, da ima še več skritih želja.

V Indiji se v teh tednih pripravljajo na prihajajoči državni preizkus iz znanja o kravah, ki ga bodo izvedli februarja. Gre za najnovejši poskus hindujske nacionalistične vlade za promocijo in zaščito teh živali, ki v Indiji veljajo za svete. Enourni preizkus znanja bodo pisali tako otroci kot odrasli in celo tujci – obsegal bo sto vprašanj z več možnimi odgovori v hindujskem, angleškem in 12 regionalnih jezikih. Po navedbah agencije za zaščito krav je namen preizkusa ugotoviti, koliko ljudje vedo o kravah, ter jih izobraziti. »Ljudje se ne zavedajo prave gospodarske in znanstvene vrednosti krav,« je dejal vodja agencije. Za priprave na izpit so pripravili gradivo, ki med drugim vsebuje informacije o različnih pasmah krav,

med drugim pa tudi teorijo, da njihov zakol povzroča potrese. Vsi, ki bodo preizkus opravili, bodo dobili potrdila, najuspešnejši reševalci pa tudi nagrade in priznanja.

Prstan z več kot 12 tisoč dragimi kamni V Guinnessovo knjigo rekordov se je pred kratkim vpisal indijski draguljar Harshit Ben-

sal, ki je uspel na prstan spraviti 12.638 diamantov. Prstan z imenom »Marigold« ali »Prstan blaginje« je sestavljen iz obročka, ki ga krasi cvetni ornament. Na njem se blešči na tisoče 38.08 karatnih diamantov, težak pa je nekaj čez 165 gramov. Avtor, sicer ustanovitelj podjetja Renani Jewels, je

Nekateri predstavniki Slovenije imajo toliko različnih idej in rešitev, da bi jih lahko celo izvažali. Saj pač niso za domačo rabo.

Dobre želje Ob letošnjem novem letu je bilo izrečenih še posebno veliko dobrih želja. Na vseh področjih. A so mnogokrat želje izrekali tudi taki, ki bi marsikatere lahko oziroma morali uresničiti sami.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Državni preizkus znanja iz znanja o kravah

Idej za izvoz

na dosežek izjemno ponosen. Prejšnji rekord je imel prstan s 7.801 diamantom.

torej oči, ušesa, samo obliko obraza oz. glave in podobno. Postopek prepoznave traja manj kot sekundo in je več kot 99,9-odstotno zanesljiv.

Prepoznava obraza tudi ob nošenju Najstarejša maske oseba na svetu Japonska družba NEC, ki se praznovala ukvarja z razvojem sistemov za prepoznavo obraza, je raz- 118. rojstni dan vila tehnologijo, ki prepoznavo obraza omogoča tudi takrat, ko oseba nosi zaščitno masko. Razlog pa ni koronavirus – omenjena družba se je z razvojem sistema za prepoznavo obraza, ki bi deloval tudi, če oseba no-

si zaščitno masko, ukvarjala že pred pojavom koronavirusa. »Se je pa z izbruhom pandemije potreba po takšnem sistemu še povečala,« so povedali v družbi. Pojasnili so, da se nova tehnologija pri prepoznavi osredotoča na tiste dele obraza, ki so kljub uporabi zaščitne maske vidni,

Japonka Kane Tanaka, po Guinenessovi knjigi rekordov najstarejša oseba na Zemlji, je nedavno praznovala svoj 118. rojstni dan. Tanaka je bila rojena 2. januarja 1903, letošnji rojstni dan pa je preživela v domu za ostarele v Fukuoki, kjer preživlja jesen življenja. Ob visokem jubileju je slavljenka zaploskala sama

sebi in pripomnila, da želi zdrava dočakati 120 let. Gospa Tanaka je zdrava, vsak dan ima tri obroke in se starosti primerno tudi rekreira. Trenutno je sicer nekoliko žalostna, saj jo zaradi pandemije koronavirusa sorodniki ne morejo obiskati.

Čokolada z viskijem Švicarska multinacionalka Nestlé, ki proizvaja čokolado kitkat, je pred kratkim na japonskem trgu predstavila posebno različico čokoladne ploščice. Kitkat iz čokolade, ki je bila pod nadzorom japonskega kuharskega mojstra Jasumase Takagija šest mesecev starana v sodih za viski na škotskem otoku Islay, bo naprodaj samo na Japonskem in samo v zimskem času. V Nestléju pravijo, je novi kitkat izdelan iz grenke čokolade, ki odraslim omogoča, da uživajo v aromah in okusu viskija, na katerega so Japonci še posebno nori. V deželi vzhajajočega sonca ga bo mogoče kupiti za 300 jenov oziroma za 2,4 evra.

Vroče – mrzlo Res bi bilo čudno, če bi predlog o zamrznitvi minimalne plače uspel, saj je zaradi predloga med mnogimi zelo močno vrelo.

Upanje Nekateri so nam dali (po) novoletno upanje, da bomo koronavirus kmalu premagali. In tedaj bomo lahko tudi sneli maske. Lepo bi bilo, če ne le protivirusnih.

Tolažba? Mnogi pri nas so trdno prepričani, da bomo prej premagali Covid-19 kot pa domače politične prepire.

Konec dober … Zaposleni v Gorenju so lani precej spreminjali svoje obraze. Enkrat so bili »normalni«, drugič zaskrbljeni, na koncu prijazno vedri. Da bi le obveljalo: konec dober, vse dobro – tudi še za naprej.

Dilema? Še vedno je bolje, da se ustavi javno življenje, kot da bi se ustavila številna človeška življenja.

»Podražitev« Zaradi nesrečnega koronavirusa je »cena« zdravja močno porasla. Cena zdravljenja tudi.

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 13

Gasilci opozarjajo: grejte se varno

25. blagoslov konj so v Šentilju opravili po spletu V videu, premierno objavljenem na štefanovo, so blagoslovili 66 konj, pripravili pa so tudi spremljevalni kulturni program Šentilj, 26. december 2020 – Razmeram, ki še vedno ne dopuščajo organizacije prireditev, so se spretno prilagodili tudi v Turističnem društvu Šentilj, ki zadnja leta bdi nad eno najbolj tradicionalnih in običajno najbolj množično obiskanih prireditev v Šentilju – blagoslov konj na štefanovo. Konjerejce, jezdece in druge, ki imajo to plemenito žival, so v začetku decembra povabili, naj na naslov društva pošljejo fotografije svojih konj in nekaj informacij. Nato pa so pripravili video, v katerem so blagoslov konj dopolnili z arhivskimi in novimi posnetki, tako pa je nastala prava spletna prireditev po vzoru tradicionalnega »žegnanja konj« pri šentiljski cerkvi. Začeli so s slovensko himno, ki so jo na slovesnosti ob dnevu državnosti na velenjski promenadi odpele Cvetke – ženska vokalna skupina iz Šentilja, saj je 26. december, ko goduje sv. Štefan, zavetnik konj in druge živine, tudi slovenski dan samostojnosti in enotnosti. Zato v Šentilju ob blagoslovu konj

vedno pripravijo tudi proslavo v počastitev praznika. Sledila sta nagovora predsednice TD Šentilj Poldke Čas in predsednika KS

Šentilj Janeza Podpornika, ki je med drugim dejal: »Kot smo stopili skupaj leta 1990, pokažimo to tudi sedaj in spoštujmo ukrepe vlade in zdravstvene stroke ter premagajmo ta virus in se naslednje leto spet zdravi in veseli srečajmo v Šentilju.« Nato

je župnik Andrej Mazej, tokrat v cerkvi, opravil obred blagoslova konj ter gledalce nagovoril k spoštljivemu in skrbnemu odnosu

do živali, pa tudi k ohranjanju samostojnosti in krepitvi enotnosti. Nato so se zvrstile fotografije 66 konj, ki so jih poslali predvsem lastniki iz okolice in širšega celjskega območja, prispele pa so tudi fotografije dveh konj iz Idrije in štirih iz Šentilja pri Mariboru.

Konji nekaterih so blagoslov prejeli prvič, nekaj pa je bilo tudi tistih, ki se po blagoslov v Šentilj vračajo že več kot desetletje ali

celo dve. Božo Delčnjak iz Škal s konjem Windom (na sliki levo) in domačinka Tina Vranjek s kobilo Tiso (na sliki desno) sta se udeležila že vseh 25 blagoslovov. 🔲

že 26. potopom niso dobesedno skočili v novo leto. Prvega novoletnega potopa so se na nekem decembrskem druženju domislili trije člani društva, je nadaljeval ob arhivskem posnetku. Nato pa se je oglasil član začetne trojice Anton Travner in razkril, da je

bil glavni pobudnik Benjamin Strozak, ki je Travnerja in Predraga Ružiča dolgo prepričeval in uspel: prvič so v novo leto zaplavali 1. januarja 1996 z obale pod Kunta Kintami. Bilo jih je 11, kar je tudi najmanjše število potapljačev na vseh 25 potopih,

V zimskem času s kurilnimi napravami poskrbimo za topel dom, a ga lahko tudi ogrozimo. Ne le s požarom, temveč tudi z izpusti ogljikovega monoksida, opozarja poveljnik PGD Velenje Bojan Brcar in navaja nekaj praktičnih nasvetov. • Redno skrbimo, da so kurilne naprave in dimniki strokovno pregledani in očiščeni. • Za prižiganje goriva v kurilnih napravah ne uporabljajmo vnetljivih tekočin. • Ne kurimo papirja in podobnih materialov ali predmetov, katerih goreče delce lahko zračni vzgon dvigne skozi dimnik na prosto. • Pazljivo ravnamo s pepelom. Bodimo pozorni, da ne vsebuje več žerjavice. Najbolje ga je zmočiti z vodo, preden ga odvržemo. Ne zbirajmo ga v vnetljivem zabojniku ali v bližini lahko vnetljivih predmetov in materialov. • V bližini kaminov in drugih kurilnih naprav (tudi električnih, kot so radiatorji, kaloriferji, grelne spirale) ne shranjujemo predmetov in snovi, ki zlahka zagorijo. • Kamin ali drug odprti ogenj imejmo ves čas pod nadzorom. • Gasilni aparat naj bo v bližini kurilnih naprav. Redno skrbimo, da je gasilni aparat tehnično brezhiben. • Namestimo javljalnike požara (dima) in povišane koncentracije ogljikovega monoksida. Slednji nastaja pri izgorevanju fosilih goriv, zastrupitev z njim pa je lahko smrtonosna. Ker nima barve, vonja ali okusa, ga ne moremo zaznati. Javljalniki so učinkovita in cenovno dostopna rešitev, ki lahko reši življenje. tf

Veliko pozornosti poplavni varnosti

26. novoletni potop Društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje je potekal s spletnim srečanjem in obujanjem spominov

Novoletni potop iz leta 2000

V času kurilne sezone je potrebno poskrbeti za požarno varnost, da se topel dom ne spremeni v gorečo hišo

🔲

Novoletni potop na daljavo Velenje, 1. januarja – Potapljaško društvo DPD Jezero na prvi januarski dan tradicionalno izvede novoletni potop v Velenjsko jezero, na katerem potapljači pod gladino veselo nazdravijo novemu letu in s tem odprejo potapljaško sezono. Letos zaradi omejitev druženja niso skočili v jezero, so pa potapljače in vse, ki so si atraktivni novoletni potop z veseljem ogledali, povabili na spletno srečanje. Dobili so se na video konferenci, nazdravili na varno potapljaško sezono in zvrteli video predstavitev spominov na minule potope – vse od prvega, leta 1996, do letošnjega, ki so ga nadomestili s spletno prireditvijo. Zbrane je pozdravil predsednik društva Staš Strozak, ki si je za boljše vzdušje nadel potapljaško masko kar za računalnikom. »Tradicija gre naprej,« je začel optimistično, čeprav člani 1. januarja z

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

14. januarja 2021

največje pa 52. »Zelo sem vesel, da se je ideja prijela in so potopi vsakoletni,« je povedal Travner, ki se je tudi spomnil, da so že od začetka pod vodo odpirali penino, kot član z najvišjo potapljaško licenco pa jo je vedno pil prvi in res pod vodo. Ker tedaj potapljaške obleke zaradi prepustnosti še niso omogočale daljšega namakanja v mrzli vodi, so bili potopi krajši. Sčasoma so pritegnili vedno več potapljačev in radovednežev. Leta 2001 se je novoletnemu potopu pridružil tudi balonarski polet. Jernej Herman je edini, ki se je udeležil vseh novoletnih potopov in vedno s prepustno obleko. Odločeni so, da bodo potope izvajali, dokler bo vsaj 10 potapljačev pripravljenih na podvodno zdravico. 🔲

Šoštanj – Občina Šoštanj namenja veliko pozornosti poplavni varnosti. S številnimi ukrepi, ki so jih izvedli v zadnjih nekaj letih, so varnost v tem že močno izboljšali. Dela pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje.

Pretočnost Toplice in Pake bo boljša. (foto: T. R.)

Občina Šoštanj je že naročila čiščenje prepusta Toplice pod železniško progo v Pohrastniku. Gre za čiščenje prepusta, ki so ga izvedli pred šestimi leti kot zagotovitev poplavne varnosti v Pohrastniku. Z njim se ob večjih vodah izboljša pretočnost Toplice in tudi Pake, v katero se Toplica izliva v neposredni bližini. Čiščenje izvaja samostojni podjetnik Franc Sovič. 🔲

mkp

Harmonija za plemenitost Zahvalna srebrna smreka zdravstvenim delavcem in zaslužnim občanom Šoštanj – Članice društva KUD Harmonija iz Šoštanja, ki ga vodi Sonja Bercko Eisenreich, so po božiču in med praznovanjem praznika vetih Treh kraljev pri Zdravstvenem domu v Šoštanju pripravile lepo presenečenje. Postavile so v večji posodi rastoče zimzeleno drevo – srebrno smreko, okrašeno z umetniškimi obeski iz lončevine, ki so jih izdelale njihove članice – umetnice oblikovanja v

glini (keramiki), ki so ga izdelale Ljubica Donko, Nataša Kopušar ter Zdenka Uršnik, ob sodelovanju z osnovno šolo KDK Šoštanj ter KUD Gambatte Šaleške doline. Simbolični obeski krasijo srebrno smreko in so zahvalna gesta zaslužnim občanom prostovoljcem ter zdravstvenemu osebju, ker v težkih časih epidemije dajejo vse od sebe, da bi zaščitili občane pred težkimi posledicami bolezni. »Še

je svetloba in ta prihaja z upanjem za vse nas. Je klic po dobroti, žrtvovanju, reševanju življenj vsakega od nas. Tako

rastemo in se razvijamo v »Človeka«, je dejala Bercko Eisenreichova ob srečanju s predstavnicami zdravstvenega doma.

🔲

Jože Miklavc

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, s tran 14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Kdaj nadaljevanje obnove objekta Cesta talcev 2? V Šoštanju ob ureditvi trškega jedra urejajo tudi zaledje

Veliko nevarnost pa, tako meni, predstavljajo tudi luknje in neurejen teren na dvorišču, kjer imajo prebivalci vhod v objekt. »Ta sodi v varovani režim Registra kulturne dediščine – območje trškega jedra, zato menimo, da je prav, da je poleg ureditve in prenove starega

trškega jedra urejeno tudi okoliško zaledje. Predvsem pa je treba delovati in zagotoviti varnost sleherniku,« pravi. Svetnik želi izvedeti, kako sanacija poteka in kdaj bodo v Šoštanju dela nadaljevali. 🔲

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Svetnik LMŠ v svetu Občine Šoštanj mag. Damjan Konovšek je na zadnji lanski seji konec decembra postavil vprašanje o sanaciji objekta Cesta talcev 2 v Šoštanju. »Stanovalci na tem naslovu so nas opozorili, da je Občina obljubila sanacijo fasade in dvorišča. Streho so prekrili, dela pa potem ustavili. Pri tem opozarjajo, da predstavlja veliko nevarnost odpadanje materiala (opeke, ometa) izpod napušča strehe, ki naj ne bi bil pravilno zaključen in obnovljen ob prekritju strehe. Občina ima pred objektom že nekaj časa deponirane tudi tlakovce in zanima nas, kaj je s tem,« je vprašal.

Pred okencem na upravnih enotah je lahko le ena stranka Za osebne dokumente in prijavo bivališča se je treba naročiti, za vozniška dovoljenja in registracije vozil gre brez tega Milena Krstič – Planinc

Treba je urediti, treba pa je zagotoviti tudi varnost.

Čebelarje presenetil prezgoden razpis za pomoč Rok za oddajo vlog za Tehnično pomoč čebelarjem je začel teči 6. januarja – Ponudbo za opremo in vsa dokazila je bilo težko pridobiti Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano obvešča čebelarje, da sta bila 18. decembra, v Uradnem listu Republike Slovenije objavljena dva javna razpisa za čebelarje, in sicer za oddajo vlog za ukrepa Tehnična pomoč čebelarjem in Racionalizacija sezonske selitve panjev. Skupna višina nepovratnih sredstev znaša do 216.000 evrov. Rok za oddajo vlog pri ukrepih Tehnična pomoč čebelarjem in Racionalizacija sezonske selitve panjev je začel teči 6. januarja 2021 in traja do zaprtja javnega razpisa oziroma do 20.

14. januarja 2021

aprila 2021. Mag. Miran Glinšek, podpredsednik Čebelarske zveze SA-ŠA in predsednik Čebelarskega društva Mlinšek, razloži, da je čebelarje izid javnega razpisa za Tehnično pomoč čebelarjem s svojo zgodnjo objavo malo presenetil. »Običajno javni razpis izide nekje aprila, maja (takrat se tudi zaključijo čebelarski sejmi in se kupuje največ opreme), kar pa letos verjetno še ne bo možno. Po objavi 18. decembra je bilo zelo zahtevno pridobiti ponudbe za opremo, ker vsi dobavitelji žal še ne poslujejo preko spleta. Tu so še korona

ukrepi in prepoved prehoda občinskih meja, prav tako v vsaki občini nimajo dobavitelja opreme,« našteva Miran Glinšek, ki še poudarja, da mnogi ob objavi niso imeli izpolnjenih vseh zahtevanih pogojev, saj je bilo skoraj nemogoče pridobiti vsa potrebna dokazila, ker se predavanja še niso začela. »Zamudniki si lahko želimo, da razpis ne bo prehitro zaprt. Za vse, ki se jim ni uspelo prijaviti na to sofinanciranje opreme, pa upamo, da jeseni ponovijo razpis.« 🔲

jš

Božična bajka v Mozirskem gaju ob množičen obisk Ko bodo odprte občinske meje, bo ogled možen vsak dan do konca februarja

Velenje, 11. januarja - Razglasitev epidemije nalezljive bolezni Covid-19 in njeno širjenje je ob ostalih ukrepih, zahtevalo sprejem začasnih ukrepov, ki vplivajo tudi na uveljavljena procesnopravna razmerja med organi in strankami v upravnih postopkih. Z zmanjšanjem števila kontaktov med uradnimi osebami in strankami ter drugimi udeleženci v upravnem postopku se preprečuje možnost njihove okužbe in širjenje nalezljive bolezni, ne samo med omenjenimi, ampak v vsej populaciji.

❱

Vloge lahko stranke oddajo po e-pošti, s klasično pošto ali v nabiralnik pri vhodu.

Na Upravni enoti Velenje tako kot na drugih po Sloveniji, od sredine decembra omejeni fizični pristopi strank. Za vloge, ki jih je potrebno oddati osebno (osebni dokumenti, prijava prebivališča) se je treba naročiti, vse ostale vloge pa stranke lahko (kar je tudi najbolj zaželeno) oddajo po e-pošti, s klasično pošto, možna pa je tudi oddaja vloge v nabiralnik pri vhodu v prostore upravne enote. »Izjemoma je

dovoljen prost vstop za področje prometa (vozniška dovoljenja, registracija vozil). Tudi te vstope v prostore upravne enote nadzoruje varnostnik, ki poskrbi, da se na hodnikih ne pojavi več strank naenkrat,« pravi načelnica mag. Franja Tevž.

❱

Za obisk Krajevnega urada Šoštanj najava ni potrebna.

Število oseb, ki jih lahko naročijo na uradni dan, prilagajajo kadrovskim zmožnostim. Dejstvo je, da tudi uradniki zbolevajo, so odstotni zaradi varstva otrok, dela na domu … zato lahko na kakšen dan naročijo več, na kakšnega pa manj strank. Ta ponedeljek so imeli še nekaj terminov za petek, 15. januarja, sicer pa so stranke naročili za naslednji teden. Načelnica je povedala še, da lahko stranke v Krajevni urad Šoštanj (uradne ure ima ob četrtkih od 8. do 15. ure), pristopajo brez poprejšnjega naročila, in da je na upravnih enotah spet mogoče tudi sklepanje zakonskih zvez, pri tem pa so lahko prisotne samo tri osebe – matičar in mladoporočenca. Izjemoma, če je to potrebno, tudi tolmač. 🔲

Božični čas, božični navdih.

Zimska pravljica v Mozirskem gaju bo odprta vse petke, sobote in nedelje v januarju in februarju, med 16.30. in 20. uro. Zadnji vstop bo mogoč ob 19.30. Tako bo veljalo, če bodo ukrepi ostali enaki.

Na peto decembrsko gala predstavo, po izvoru iz Hrvaške, od koder je podjetnica Ana Bertić pripeljala prvih več sto tisoč led lučk in z vodjem Mozirskega gaja Darkom Beletom sklenila dolgoročno sodelovanje, so se v parku cvetja v Mozirju dobro pripravili tudi na letošnjo decembrsko dekorativno razsvetlitev parka. Kljub tveganju zaradi ukrepov epidemije so gaj okrasili tokrat z rekordnimi, kar milijon 600 tisoč lučkami v verigah in nad stotino svetlobno okrašenih grmičev, dreves ter objektov. Za električne napeljave je poskrbel mojster Drago Poličnik, za oblikovanje

in aranžiranje pa Elica Bele s sodelavci. Velik projekt sta že več mesecev pripravljala vodja parka Darko Bele in njegov pomočnik Gregor Pajk. Ko so koronavirusni protiukrepi dopustili, so omogočili še brezplačen ogled parka vsem domačinom občine Mozirje. Bele nam je povedal, da so bili po komaj polovičnem poletnem obisku pred dilemo, ali naj sploh pripravijo Božično bajko. Kljub temu so se odločili, da pripravijo tudi ta svetlobni spektakel. V gaju smo pripravili čudovito pravljico z rekordnimi 1,6 milijona led lučkami. 13 decembra si je razstavo brezplačno

ogledalo okrog 2.500 domačinov. Konec prepovedi omejitve gibanja med občinami so dočakali 24., 25. in 31. decembra ter 1. januarja letos. Predstavitev je potekala brez vonja po zakuhančku, brez prodajnih stojnic, dobrih mož, pravljičnih bitij. Bil pa je možen le romantični sprehod med lučkami, ki je bil po izjavah obiskovalcev navdušujoč«. Takoj, ko bodo spet odprte regionalne in medobčinske meje, bodo vsak dan vabili na ogled od 16. do 20. ure, saj je to v teh težkih dneh zapore sproščujoče in varno doživetje v naravi, seveda z zagotavljanjem potrebne distance.

Etnografski objekti so svetlobno orisani v temno srebrne silhuete, ob potoku skoz gaj, malem bajerju in jezeru pa odsevajo odsevi fantastičnih prelivajočih se barv. Nekaj drugačnega, nekaj, kar obiskovalce popelje vsaj za uro, dve iz naveličane sivine vsakodnevnih opravil, skrbi ter rutine. »Videti letos nove odseve, posneti drugačne like in se napolniti s svetlobno močjo prazničnega in zimskega vzdušja, ki ga je po večini uničila teža ukrepov,« je bil namen letošnjega truda upravljalcev Mozirskega gaja, pravi predsednik EHD Mozirski gaj Darko Bele. 🔲

Jože Miklavc

Petru Bačovniku iz Belih Vod postavitev jaslic vsako leto pomeni veliko, saj poleg vsega prijaznega, kar praznični čas nosi s sabo, pri postavljanju jaslic nastane nekaj novega. Tudi sedaj v tem času, ko je vse težje zaradi korone, je imel željo in motiv, da razširi in poveča jaslice, ter tako ustvari veliko božično upanje in veselje. Ker je pogled nanje prijeten in ker je bilo dela precej, bodo jaslice postavljene vse do 2. februarja. 🔲

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 15

PROSTOVOLJSTVO

14. januarja 2021

Ko začutiš, da lahko pomagaš, potem moraš pomagati Pri prostovoljstvu je dobrodošlo vsako znanje, različne spretnosti, veščine in izkušnje – Oskrbovanci niso omejeni le na občine kot mi, omejeni so na sobo ali le posteljo, ki večkrat sploh ni njihova, poznana, domača, ampak … Jasmina Škarja

Med tistimi, ki so se v času covida pridružili prostovoljcem in aktivnostim za blaženje posledic epidemije, je tudi gospa Darja Katanec, diplomirana medicinska sestra in profesorica na Srednji zdravstveni šoli v Slovenj Gradcu. Prihaja iz Šmartnega ob Paki, pridružila pa se je ekipi, ki pomaga najranljivejši skupini ljudi – starostnikom v Domu za varstvo odraslih Velenje. Katančeva pravi, da je za prostovoljstvo zmeraj pravi čas. »Ni potrebno čakati na katastrofe ali izredna stanja, da bi pomagali ljudem v stiski. Pa ne le ljudem, tudi živalim, naši naravi …« Čas epidemije je čas stiske posameznika in celotne družbe. Mogoče ga v nekem oziru lahko primerjamo s časom vojne, saj lahko bolezen, ki se hitro širi, in vse kar je z njo povezano, prizadene vsakogar od nas, še najbolj pa najranljivejše dele družbe. Naenkrat zboli ali celo umre zelo veliko ljudi. Za vse bolne je težko dobro poskrbeti. Po drugi strani pa smo v takšnem času najbolj odvisni drug od drugega. En brezvestnež lahko prenese bolezen ali celo smrt mnogim. Zato je prav, da stopimo skupaj, da si pomagamo. Vsak po svojih močeh. Ja, tudi s prostovoljstvom. Kakšen notranji klic dobi človek, ki želi v krizni situaciji pomagati drugim? »Vedno obstajajo ljudje, ki potrebujejo našo pomoč. V vsakodnevni rutini in hitrem tempu življenja pogosto njihovih stisk niti ne opazimo. Ali pa nas več ne gane, ko npr. po televiziji gledamo, kako težko nekateri živijo: gledamo premražene begunce, naše državljane, ki so ostali brez vsega: zdravja, denarja, spoštovanja, tople besede … Včasih smo slepi, čustveno neodzivni. Mogoče smo preveč zagledani vase in tako stisk bližnjih ne prepoznamo. Lahko pa se prebudimo iz sna svojega udobja in se odločimo za dobro delo. Iz hvaležnosti za vse, kar imamo: zdravje, dom, dobre ljudi okoli sebe. Ko se odločiš za poklic medicinske sestre, ta odločitev ni samo izbira

polica, ampak odločitev slediti notranjemu klicu, želja pomagati bližnjim, ne glede na okoliščine. To je poslanstvo: biti pripravljen pomagati štiriindvajset ur na dan, sedem dni v tednu, 365 dni v letu (letos 366J). In to je v tebi. Ko začutiš, da lahko pomagaš, potem moraš. Sicer si notranje nemiren, in dokler nisi v akciji, te kliče neki glas, vest, ki ti ne da miru. Takšni so bili moji občutki. Podobno so mi povedale tudi prijateljice in kolegice iz zdravstvene šole. Prepričana sem, da se s takšnimi občutki srečujejo tudi ljudje v drugih poklicih.« Katera znanja, veščine, izkušnje so pri tem delu najbolj dobrodošle? »Vsako znanje, spretnosti, veščine in izkušnje so dobrodošli. Vendar lahko ne glede na to vsak pomaga. Vsem nam so bili dani različni talenti, le najti in izkoristiti jih moramo. Za delo v zdravstveni negi je seveda dobrodošla ustrezna izobrazba. Hvaležna sem, da mi je bilo na moji poklicni poti dano pridobiti delovne izkušnje tako v zdravstvu, sociali in sedaj tudi v šolstvu, kar mi precej pomaga pri mojem prostovoljnem delu.«

Takšne drobne pozornosti, večkrat, tako mimogrede.« Kako je videti vključevanje prostovoljcev (kako jih sprejemajo pomoči potrebni, stanovalci ranljive skupine)? »Dom za varstvo odraslih Velenje nas je lepo sprejel, tako zaposleni kot tudi oskrbovanci.

Vodstvo doma in negovalni kader vsak dan izkazujejo hvaležnost za delo, ki ga opravimo, čeprav sami delajo z nadčloveškimi močni. Tudi po dvanajst in več ur dnevno, brez pravega počitka. Prostovoljci imamo na voljo vso potrebno kvalitetno zaščitno opremo. Oskrbovanci pa so nas sprejeli čisto za svoje. Prostovoljci jim

»Vse, kar nas obkroža in kar doživimo v življenju, ima svoj namen. Vse je za nekaj dobro. Tudi ta čas, ki kar kliče po našem prostovoljstvu. Ko nekaj malega damo in mnogo več prejmemo: hvaležne poglede in prijaznost tistih, ki jim pomagamo, občutek, da smo nekaj naredili dobro, in v drobno zahvalo za vse, kar nam je dano. Vabim vse, ki čutijo, da bi se nam lahko in radi pridružili, da to storijo.«

Kaj najbolj potrebujejo ljudje – pogovor, stisk roke, materialno pomoč? »Če je nekdo lačen, premražen in podobno, potem je treba najprej poskrbeti za osnovne dobrine. Bolne je potrebno zdraviti, jim lajšati bolečine. Ampak tudi osamljenost, socialna izoliranost, potrtost in duhovna praznina povzročajo ogromno težkih, večkrat nepremagljivih stisk. V domovih za ostarele ljudje potrebujejo pomoč pri osnovnih življenjskih aktivnostih, ki pa seveda niso samo fiziološke, ampak so tudi duševne, socialne in duhovne. Oskrbovancu pogosto več kot sam prevez rane pomeni čas, ki smo mu ga namenili. Veliko mu pomeni pogovor, ki je ob tem stekel, in mogoče še kakšna manjša pozornost, prijazen nasmešek, pa čeprav ga je začutil zgolj v naših očeh ali glasu, stisk roke, pa čeprav skozi rokavice.

Direktorica Violeta Potočnik Krajnc: »Prostovoljstvo je nekaj, brez česar si dela v službi ljudi ne znam predstavljati. V časih, v katerih smo se znašli, pa prav zagotovo ne. Darja je oseba z veliko začetnico. Ona je tista, ki me je že v prvem valu epidemije v spomladanskih mesecih prva poklicala in se ponudila za pomoč. Vsaka roka nam pride prav, vsekakor, čeprav je v dnevih, ko se je okužba pri nas z astronomsko hitrostjo širila, bilo nemogoče sprejeti vsakršno pomoč. Pa ne iz razloga, da je ne bi potrebovali, ampak predvsem zato, ker moramo biti odgovorni in pri tem zaščititi tudi prostovoljce, popolnoma enako, kot vse druge, tako stanovalce kot zaposlene. Darja je s svojim zgledom nagovorila še kar nekaj dijakov. To je tisto pravo. Zgled, ki nam da največ. Nas navdihuje, daje novih moči in željo po tem, da posnemamo. Kar nekaj prostovoljcev se je odločilo in nam priskočilo na pomoč. Tudi hči naše stanovalke, ki je dva tedna svojega dopusta namenila za to, da je prostovoljno delala v našem domu. To nam veliko pove, predvsem pa pogreje srce. Zavedanje, da nismo sami, je nekaj, česar se ne da opisati. Neskončno hvaležna sem – tako kot direktorica doma kot preprosto Violeta, ki mi prostovoljstvo ni tuje. Tisti, ki me poznate, veste, da sem se vedno udejstvovala kot prostovoljka na področjih tako v skrbi za ljudi kot v kulturi in še kje. Prav zato znam prostovoljce še bolj ceniti. Iskrena hvala vsem, ki prostovoljno pomagate. Tudi zaradi vas smo Hiša s srcem in naj tako tudi ostane. Hvala iz srca!«

Nogavice kot babičine

s kmečkimi opravili, preživljali ob pletenju, po domače štrikanju. To je bilo del vsakdanjika naših prednikov, ki so se ob večerih zbrali v topli hiši, predli, pletli, si pripovedovali zgodbe in ob tem tudi zapeli in zaplesali. Danes ta veščina tone v pozabo, vendar prav Muzej Velenje v sodelovanju z društvi in posamezniki skrbi, da spretne pletilje dobijo priložnost za prikaz spletanja volnenih niti v najrazličnejša oblačila. Na spletni prireditvi

Kdo najbolj pomaga (so to mlajši, starejši), kdo se najpogosteje javlja za pomoč? »Največ prostovoljcev je med mladimi. Vsi so sočutni in prijazni. Čeprav je delo z zaščitno opremo še posebej naporno, se ne pritožujejo. Med njimi je največ študentov, so pa tudi dijaki. Kot učiteljica Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec sem zelo vesela, da se je kar nekaj naših dijakov odločilo pomagati in jim kljub nemalo šolskih obveznostih uspe dobro delati na obeh področjih. Zelo sem ponosna na te naše junake. Na zdravstveni šoli si prizadevamo, da dijakom poleg posredovanja potrebnega znanja spodbudimo in utrdimo tudi delavnost, odgovornost in empatijo do soljudi, ki se kaže v razumevanju, prijaznosti in toplini.« S kakšnimi strahovi se sooča prostovoljec? »Biti prostovoljec v teh časih ni vedno lahko. Ob epidemiji se lahko vsak boji, da bi se okužil in zbolel, da bi okužbo prenesel na starostnike, sodelavce, predvsem pa na svoje najbližje, svojo družino. Marsikdo se ne počuti dovolj zdravega ali sposobnega, da bi bil kos vsem obremenitvam pri takšnem delu in možnim zapletom, če zboli. Nekateri bi radi pomagali, pa imajo majhne otroke brez varstva ali šolarje, ki potrebujejo njihovo pomoč pri učenju, ostarele, rizično bolne starše ... Dobrodošla je podpora družine. Ko imam zjutraj običajno pouk na daljavo s svojimi dijaki, popoldne pa grem delat kot prostovoljka, morajo nekaj mojih domačih obveznosti prevzeti domači. Brez tega bi težko zmogla.«

Zakaj še vedno manjka prostovoljcev? »Kot sem omenila, se mogoče marsikdo boji, da bi s svojim prostovoljnim delom ogrozil svoje zdravje, predvsem pa zdravje svojih domačih. Mogoče komu manjka samozavesti in potrebuje samo malo spodbude. Marsikdo bi z veseljem opravil kakšno uro prostovoljnega dela, pa je vpet v delo doma in pomoč svojim otrokom pri učenju na daljavo. Mogoče bi takšna družina še sama potrebovala pomoč. Mnogi mladi bi se radi vključili v prostovoljno delo, pa so večkrat preobremenjeni s šolskimi aktivnostmi, se bojijo za zdravje družinskih članov, pomagajo staršem pri domačih opravilih in pri učenju ter varstvu mlajših bratov in sester.« Zgodba prostovoljca. Kaj se ga najbolj dotakne? »Mnogo je zgodb, še posebej življenjskih zgodb ljudi, ki jih srečuješ in ti sežejo do srca. Marsikatero je preveč boleče povedati in jo dati iz sebe, bo pa za vedno ostala v mojem spominu. Težke zgodbe. Naj bo to zgodba sirske družine, ki smo jo srečali v begunjskem centru: otrok in njihove stare matere, ki je pri petinsedemdesetih letih s popolnoma zateklimi nogami, tako da ni mogla obuti škornjev, v natikačih, mrazu in snegu prepešačila dolgo pot skozi več držav. Takrat je bila tudi moja mama bolna, z zateklimi nogami, v postelji. Tudi naši otroci so bili enakih let kot ti begunci …V domovih za ostarele je polno zgodb zaposlenih, ki delajo v teh časih z nečloveškimi napori najprej v službi, potem še doma. Predvsem pa so tu stiske starostnikov, ki so vse življenje trdo delali, na koncu pa jim je en majhen virus onemogočil, da bi videli svoje najdražje, jih objeli … Pogosto imajo stik samo z ljudmi z maskami, vezirji, v skafandrih … in še to za le nujen, karseda kratek čas. Niso omejeni le na občine kot mi, omejeni so na sobo ali le posteljo, ki večkrat sploh ni njihova, poznana, domača, ampak … Ob njihovih stiskah me je sram, sram, da sem tiho, ko se nekdo ob meni pritožuje nad ukrepi, ko hoče biti svoboden in pomemben.« 🔲

Karitas izdatno pomaga

Turistično društvo Šentilj je v sklopu spletne prireditve Zima na Grilovi domačiji obudilo veščino, ki gre v pozabo – pletenje nogavic Večeri se, v peči prasketa ogenj, v hiši diši po svežem kruhu in suhem sadju – to je najboljši čas za obujanje ročnih spretnosti, ki so jih mojstrsko obvladovale še naše babice, sodobni način življenja, ki nas kar naprej nekam priganja, pa jih je že skoraj povsem izrinil. Mira Laubenstein in Olga Skutnik iz Turističnega društva Šentilj še dobro pomnita, kako so mrzle dneve in dolge zimske večere, ko ljudje na podeželju niso bili zaposleni

lahko namreč namenimo malo več časa, ne le za nego, tudi za pogovor ali drobne pozornosti. Ko jih je potrebno zaradi manjše možnosti širjenja okužbe premestiti na drugo lokacijo, so včasih zaskrbljeni, ali jih bomo lahko našli. Seveda jih poiščemo. In se razveselimo drug drugega. Včasih pa se žal zgodi, da koga ne moremo več najti. Takrat se nam večkrat zarosijo oči.«

Zima na Grilovi domačiji so bile v ospredju nogavice. Video prikaz pletenja nogavic je objavljen na družbenih omrežjih in spletni strani Muzeja Velenje. 🔲

tf, foto: Tanja Verboten

Velenje – Tudi Župnijska Karitas Velenje razmeram navkljub deluje nemoteno. Trenutno s humanitarno pomočjo oskrbuje 352 prosilcev, ki so razvrščeni v skupine – posamezniki in družine. »Oskrbujemo dvo-, tri-, štiri-, pet- in šestčlanske družine. Opažamo povečano potrebo po humanitarni pomoč v tem času epidemije, povečalo se je število prosilcev zaradi izgub zaposlitve, mater samohranilk in dalj časa trajajočih bolniških odsotnosti iz dela. Opazne so stiske ljudi zaradi osamljenosti in nerazumevanja v družinah,« poroča sekretarka Jelka Borovnik. V prazničnem času so pripravili obogaten božični paket, ki je vseboval čokolado, kavo, čaj, sladkor, piškote, jušne kroglice, gobovo juho, govejo kocko, kakav, hren, preliv za testenine, puding, lešnikov namaz, mesni narezek, piščančji narezek, sardine, krekerje, medenjake in ješprenj. Priložili so tudi higienske potrebščine: 3 kilograme pralnega praška, šampon za lase in detergent za pomivanje posode. Poleg tega so z večjo količino higienskih potrebščin obdarovali uporabnike velenjskega centra za brezdomne. V Dom za varstvo odraslih Velenje pa so poslali 48 ročno izdelanih voščilnic osebno 🔲 tf naslovljenim varovancem doma.

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, s tran 16

RAZVEDRILO

Nagradna križanka Mestne občine Velenje

14. januarja 2021 Rešitev križanke pošljite na naslov Naš čas, d o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Mestna občina Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 25. januarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestilo o nagradi prejeli po pošti.

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 17

ŠPORT

14. januarja 2021

Po kratkem odmoru priprave v polnem teku Rokometaši Gorenja se bodo že v soboto udarili s prvaki, nato še dvakrat

Zapustil jih je Vladan Lončar

Ta občasni reprezentant Bosne in Hercegovine je julija lani z Velenjčani podpisal enoletno pogodbo. Zanj so se odločili po odhodu Grega Okleščena, ki je odšel tako kot njihov nekdanji trener Branko Tamše v Katar. (Tamše se je medtem vrnil v Velenje). »Pri nas ni dobil toliko priložnosti za igranje, kot je želel. Tega mu nisem mogel zagotovi in odločili smo se, da nas lahko zapusti,« je njegov odhod pojasnil trener Jovičić.

Stane Vovk

Moštva v najmočnejši domači rokometni ligi so imela pa jesenskem delu krajši odmor kot običajno. Velenjčani so zadnjo tekmo v prejšnjem koledarskem letu odigrali 19. decembra, ko so na Finskem dokončno izločili iz evropskega pokala Cockse, njihovega predstavnika v evropskem pokalu. Po vrnitvi domov so dobili odmor, ki pa ni trajal dolgo. Prav tako ni bil povsem brezskrben, saj je trener Zoran Jovičić pripravil zanje individualni vadbeni program. Medtem je za njimi že deset dni priprav na drugi del tekmovanja, med katerimi dosledno upoštevajo vsa navodila glede covida –19. »Vsekakor je bil odmor razmeroma kratek, a smo veseli, da smo znova začeli delati. Komaj smo čakali, da se spet zberemo,« je povedal po uvodnem treningu trener. Prišli so vsi razen Ibrahima Hajseljića (bil je v reprezentanci BiH) in Kenana Pajta, ki je po vrnitvi iz tujine moral v izolacijo. Zaradi kratkih priprav v Ormožu na mladinsko svetovno prvenstvo na Madžarskem (od 22. junija do 4. julija) so nekaj dni manjkali tudi Domen Tajnik,

Jernej Drobež in Timotej Grmšek. V preteklosti njihov najboljši strelec Matic Verdinek prve dni še ni vadil, medtem pa je že dobil zeleno luč od zdravnikov, da po nesrečni poškodbi palca leve roke lahko začne, a previdno. Prvi teden so trenirali kombinirano. V fitnesu so pod nadzorom Nine Djordjevič (njihova trenerka za telesno pripravo) krepili telesno moč, v drugem delu dneva

pa s trenerjem vse več pozornosti namenjali taktični pripravljenosti. Tokrat niti niso potrebovali veliko časa za obnovitev moči, saj so igralci dobili program vadbe med odmorom. Poleg tega ni več daleč dan, ko se bo spet začelo zares. Zato so hitro začeli treninge tudi z žogo. Drugi del tekmovanja se zanje začne že zadnjo soboto v tem mesecu, ko bodo v zaostali tekmi 11.

kroga gostili Koper. Do prvega dvoboja za točke v tem letu naj bi po trenerjevih besedah odigrali tudi dve prijateljski tekmi. Za več ne bo časa. »Zaradi virusa ne moremo privabiti kakšnega tujega nasprotnika. Tudi sami zaradi tega ne moremo nikamor, zato jih bomo iskali doma,« je povedal po ponovnem srečanju trener. Tako kot jeseni bodo eno izmed tekem odigrali s Celjani,

Rezultati: Krka - Ptuj 44:27 (20:9), Šola rokometa Zagorje - Mlinotest Ajdovščina 21:21 (14:9), Trgo ABC Izola - Krim Mercator 14:33 (9:13) Litija Z'dežele (20. 1.); prestavljeno: Ž.U.R.D. Koper - Zelene doline Žalec, Z'dežele proste.

Matic Verdinek, pred dvema sezonama najboljši igralec in kralj strelcev lige, po hudi poškodbi spet trenira – Upa na najboljše

Ta odlični rokometaš je naslednji dan po drugem krogu aktualne sezone lige NLB, v katerem so gostovali pri Slovanu, pri domačem opravilu, cepljenju drv, ostal skoraj brez celega palca leve roke. Po dolgem okrevanju je pred dnevi dobil zeleno luč zdravnikov in začel trenirati. Njegove vrnitve so se v klubu seveda zelo razveselili. «

prejšnji sezoni. Kot drugi se tudi sam držim vodila, da gremo tekmo za tekmo. Na koncu pa bomo potegnili črto in videli, kje smo pristali.«

si prizadevamo, da mi bo najlažje. Imam še nekaj pregledov pri 'dohtarjih'. Prepričan sem, da bom dobil zeleno luč tudi za nastop na začetku drugega dela

Bili ste tudi blizu reprezentance, v širšem izboru? »To je čast za vsakega igralca. Upam, da bom še kdaj pritegnil selektorjevo pozornost. Če ne, pa tudi ne bom slabe volje.« Kako ste preživljali čas brez žoge? Pravimo: v vsaki stvari je nekaj dobrega. Bili ste doma z družino? »Nekaj časa sem se zdravil v celjski bolnišnici, nato sem prišel domov in bil v domači oskrbi. Vsaj delno sem v teh mesecih nadomestil tiste dneve, ko sem bil manj z otrokom in punco. Lepo je bilo biti toliko časa skupaj s svojimi, zdaj pa bom znova živel še z žogo in si prizadeval skupaj s soigralci navduševati naše ljubitelje. Upam, da se mi v bodoče ne bo zgodilo spet kaj tako hudega, čeprav radi pravimo, da nesreča nikoli ne počiva. Tekmovanje brez poškodb želim tudi soigralcem in vsem v klubu, ki so bili do mene zelo pozorni.«

Veliko časa je minilo, odkar ste imeli zadnjič žogo v rokah? »Res je. Upam, da bo tole čim prej mimo. Sedaj, na začetku, imam še malce težav, moram se navaditi. Preizkušamo vse možnosti, kako naj bi igral. 'Ful' si želim vrnitve v ekipo in upam na najboljše.« Aktualno sezono ste začeli odlično, tudi vi osebno: z visokima zmagama proti novincema, najprej doma proti Ljubljani, nato v gosteh proti Slovanu. Na obeh ste bili s po sedmimi goli najboljši strelec. S tem ste znova napovedali boj za kralja strelcev lige. Potem se je zgodila 13. septembra ta huda poškodba? »Res sem začel dobro. Tudi celotna ekipa. Prvo polletje s(m)o odigrali resnično dobro, doživeli le en poraz. Upam, da bomo tako nadaljevali. Upam, da bom čim prej v takšni formi, v kakršni sem bil na uvodnih tekmah. Kot vedno bom tudi v bodoče dajal svoj maksimum. Verjamem, da tudi drugi fantje, da bi dosegli čim boljšo uvrstitev. Vsekakor boljšo od četrtega mesta v

Zaostala tekma 7. kroga

prst, ki ga skoraj ni več. Celjani so pač nasprotnik, proti kateremu se ne moreš 'šparati'. Veselim se ponovnega igranja.«

Matic Verdinek

Se strinjate, da je bila sreča v nesreči, da ste si poškodovali palec leve roke, vi pa ste desničar?« »Res je bila to sreča v nesreči. Za zdaj me še malo ovira, moram se še navaditi občutka, da nimam na levi roki vseh pet prstov. Vse

proti Slovanu. Morda bom v postavi že v soboto na prijateljski tekmi s Celjem. To bo odvisno od mene in trenerja. Dvoboj z glavnim kandidatom za naslov bi bila zame najlepša priložnost, da po dolgem neigranju vidim, kako se bo obnašala leva roka oziroma

Ste imeli kaj težav s koronavirusom? »Na srečo ne in želim, da bi bilo še naprej tako. Upam, da bodo imeli več sreče z njim tudi soigralci, pa tudi drugi. Vsi bomo zelo veseli, če bodo uslišane besede, ki jih vseskozi povaljamo: »Želimo si samo, da smo zdravi!« 🔲

predlagajo datuma. Doslej še nismo dobili nobenega obvestila,« pojasnjuje trener. Pričakuje, da jih bodo 'pokrili' šele marca ali celo v aprilu. Tudi odvisno, če bodo napravili naslednji korak v Evropi – izločitev Borca. To si želijo in upajo, da bo tako, enako tudi njihovi ljubitelji, ki pa najbrž še nekaj časa ne bodo mogli spremljati tekem v živo in jim kot osmi igralec pomagati k čim boljši igri. Pač odvisno od koronavirusa oziroma vladnih odločitev v zvezi epidemijo. »Borac je klub z veliko tradicijo. Bil je tudi že evropski prvak, za nas atraktiven nasprotnik. Čakata nas dve zelo težki tekmi. Prepričan sem, da se bomo nanj zelo dobro pripravili. Želimo jih izločiti!« odločno pribija trener Jovičić. 🔲

TAKO so igrali Prva A državna rokometna liga (ženske), 12. krog

Komaj čaka, da bo spet zaigral Stane Vovk

druga bo predvidoma z novinko Ljubljano. S prvaki si bodo nasproti stali že v soboto ta teden. Ta dvoboj bo v bistvu že prava generalka za 'spopad' s Koprom. Jeseni so se v velenjski Rdeči dvorani Velenjčani in Celjani razšli z neodločenim rezultatom (31 : 31). Bilo je sploh prvič, da sta večna tekmeca odigrala medsebojno pripravljamo tekmo. Sicer pa bo njihov urnik zelo natrpan in v drugem mesecu leta si bodo dvoboji najbrž sledili v ritmu sreda – sobota … Odigrali naj bi štiri tekme domačega prvenstva (Slovan, Slovenj Gradec, Urbanscape Loka, Dobova) in predvidoma 13. februarja v 4. krogu evropskega pokala gostovali v BiH pri banjaluškem Borcu. Kdaj bodo na sporedu zaostali srečanji z aktualnimi prvaki in z Mariborom še ne vedo. »Čakamo, da nam kot gostitelji sporočijo oziroma

Krim Mercator – Velenje 39:27 (18:10) Velenje: Simič, Hadžič; Smonkar 4 (1),

Tomič 2, Brcar, Ferenc 4, Žekič, Pritržnik 3, Franc 1, Tabakovič 1, Borišek 5 (2), Paradiž 1, Dobrotinšek, Brglez, Pikl 6; trenerka Snežana Rodić. Sedemmetrovke: Krim 6 (4), Velenje 4 (3); izključitve: Krim 2 minuti, Velenje 8 minut. Vrstni red po 12. krogu: 1. Ajdovščina 10 tekem – 19 točk, 2. Krim 7 - 14, 3. Žalec 7 - 12, 4. Krka 8 - 12, 5. Z›dežele 8 - 10, 6. Zagorje 10 - 7, 7. Velenje 8 - 6, 8. Izola 10 - 5, 9. Litija 9 4, 10. Koper 7 - 3, 11. Ptuj 8 - 0.

Šoštanjski odbojkarji na vrhu lestvice Šoštanj, 9. januarja – Na zaostali tekmi 6. kroga 1. B državne lige so šoštanjski odbojkarji na domačem parketu s 3 : 0 (14, 21, 15) premagali četrtouvrščeno ekipo OK Radenci. S to zmago so zasluženo skočili na vrh lestvice kljub odigrani tekmi manj. Varovanci Zorana Kedačiča so še enkrat pokazali, da so v domači dvorani nedotakljivi, izkazali so se na servisu – dosegli so 11 asov, krasila pa jih je tudi borbena igra v bloku in obrambi. Ekipi sta se še enkrat pomerili včeraj, 13. januarja, v Radencih. 🔲

mkp

Šmarčan Klemen Bolha pri Aluminiju Šmartno ob Paki – Ekipa Aluminija iz Kidričevega, ki nastopa v prvi slovenski nogometni ligi, se je za spomladanski del tekmovanja okrepila z nogometašem Klemnom Bolho iz Šmartnega ob Paki. Rdeče - belim pod trenerskim vodstvom Oskarja Drobneta se je pridružil po vrnitvi v Slovenijo po letu in pol igranja v litovskem Žalgirisu. Pogodbo z Aluminijem je podpisal do 30. maja 2022. 27-letni obrambni igralec je svojo nogometno pot začel pri domačem Nogometnem klubu Šmartno 1928, nato je vrsto let krepil vrste velenjskega Rudarja. Za velenjske knape je Bolha zabeležil kar 164 nastopov ter dosegel devet zadetkov. V dresu litovskega Žalgirisa je nastopil 23–krat. V Slovenijo se je vrnil po izteku pogodbe. V ekipi Aluminija bo nosil dres s številko 19. 🔲

Športna dvorana in telovadnica Partizan dobita novo razsvetljavo Šoštanj – Občina Šoštanj bo letos zamenjala razsvetljavo v Športni dvorani Šoštanj in TVD Partizan. V obeh objektih so reflektorji stari in zelo potratni, poleg tega žarnice niso več dobavljive in jih ni mogoče zamenjati, tako da tudi svetloba v telovadnici ni takšna, kot bi morala biti. Dotrajano razsvetljavo bodo nadomestili z novimi LED lučmi ustrezne svetilnosti. Zamenjava bo stala okoli 50.000 evrov. Najugodnejšega izvajalca bodo izbrali v teh dneh, razsvetljavo pa bo zamenjali predvidoma marca. 🔲

mkp

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, s tran 18

MODROBELA KRONIKA

Gasilcem več kot milijon evrov Za dejavnost zveze in gasilskih Velenje – Mestna občina Velenje bo za izvajanje javne gasilske službe društev slabih 35 tisoč evrov

letos namenila več kot milijon evrov. Financirali bodo plače 15 poklicnih gasilcev v poklicnem jedru PGD Velenje, nakup opreme, vzdrževali gasilske domove in sofinancirali nakup kar treh gasilskih vozil. Načrtujejo pa tudi izgradnjo heliporta pri Gasilskem domu Velenje. Na območju mestne občine Velenje izvaja javno gasilsko službo sedem prostovoljnih gasilskih društev (PGD) ter Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo Premogovnik Velenje in Poklicna enota Gorenje, ki delujeta znotraj podjetij. Kljub epidemiji se operativno delo gasilcev ni zmanjšalo, je pa manj dela z mladimi, organizacijskega dela in druženja, tekmovanj ter usposabljanj. Gasilci še vedno skrbijo, da so v dobri operativni formi in pripravljeni na vse vrste izzivov, s katerimi se dnevno soočajo. V letu 2019 so gasilske enote PGD na območju mestne občine Velenje opravile 506 intervencij, v letu 2020 pa 476 intervencij. 🔲

Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki delujeta dve prostovoljni gasilski društvi (PGD), ki si lahko na osnovi predvidenega denarja v letošnjem občinskem proračunu obetata za delovanje dobrih 28 tisoč 300 evrov. Od tega PGD Paška vas več kot 12 tisoč 400 evrov, PGD Šmartno ob Paki pa slabih 16 tisoč evrov. V znesku za slednjega za zdaj ni predviden denar za načrtovan nakup gasilskega vozila. Vodstvo društva in lokalne skupnosti sta se namreč dogovorili, da bosta počakali na potek dogodkov zaradi epidemije novega korona virusa čez leto in da bosta o tem znova razpravljali pred sprejemom rebalansa letošnjega občinskega proračuna. V proračunski postavki za izvajanje letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini za letos je – poleg denarja za dejavnost omenjenih gasilskih društev – še blizu 5000 evrov za Medobčinsko gasilsko zvezo Šaleške doline in 1200 evrov za zdrav🔲 tp stveno preventivo.

Mladi terjajo več luči Šoštanj, 11. januarja – Mladi za Šoštanj so na župana Darka Meniha, podžupana Vikija Dreva in direktorja občinske uprave Draga Korena naslovili pobudo po nujni ureditvi javne razsvetljave na vpadnicah v mesto Šoštanj in v samem mestu Šoštanj. »Šoštanj je nekdaj bil mesto svetlobe. Danes je slika drugačna. Med odcepom za Premogovnik Velenje pa do krožišča v Šoštanju je 30 stebrov javne razsvetljave, sveti jih samo osem,« pišejo in k pobudi dodajajo tudi fotografijo. 🔲

mkp

Ne gre za žalosten pogled, ko se pripelješ v mesto, ampak gre predvsem za prometno varnost.

POLICIJSKA kronika Zapeljal z vozišča Velenje, 29. decembra – V torek, pol ure po polnoči, je občan policiste obvestil, da je v Paki pri Velenju naletel na prometno nesrečo, v kateri je voznik zapeljal z vozišča. Policisti, ki so odhiteli na kraj, so za voznika, ki je kazal očitne znake alkoholiziranosti, odredili preizkus alkoholiziranosti. Ta je potrdil, da je bil alkohol najbrž sekundarni dejavnik za to, da je voznik zaradi nepravilnega premika s parkirnega prostora zapeljal z vozišča, kjer je vozilo obstalo.

Kradli lani, kradejo letos Velenje, 30. decembra – Na prehodu iz lanskega v letošnje leto, so se vrstile tudi kraje. Dva dni pred novim letom je bila v trgovini Jager ukradena pirotehnična pištola, ki pa ni bila dolgo pri novem lastniku. Policisti so namreč na podlagi video nadzornega sistema storilca izsledili. Zadnji dan starega leta pa je v trgovini Spar v Nakupovalnem centru Velenje varnostnik pri tatvini pralnega praška zalotil Velenjčanko, staro znanko policistov, s katero se zaradi tovrstnih dejanj večkrat srečajo. V četrtek, 7. januarja, je občanka policistom prijavila krajo iz avtomobila. Tega je pustila odklenjenega na parkirnem prostoru na Partizanski cesti, neznanec pa je priložnost, ki se mu je ponujala, nemudoma izkoristil. Oškodoval jo je za okoli 250 evrov. Naslednji dan, v petek, 8. januarja, je neznanec v trgovini na Cesti Simona Blatnika ukradel nekaj alkoholnih pijač.

V soboto, 9. januarja pa so policiste klicali iz trgovine v Šoštanju. Neznana moški in ženska sta ukradla škatlo s prehrambnimi izdelki v vrednosti za 715 evrov. Trgovka, ki je to videla, je stekla za njima. Neznanca sta med begom škatlo odvrgla, dogajanje pa je zabeležil video nadzorni sistem, ki bo policistom olajšal delo pri ugotavljanju okoliščin.

Nasilje v družini tudi med prazniki Velenje, 30. januarja – V sredo okoli 3. ure zjutraj so morali policisti zaradi nasilja v družini posredovati pri družini, kjer je zaradi finančnih težav najprej prišlo do spora med zakoncema. V prepiru je partner postal nasilen do partnerke, prijel jo je za roko tako, da je padla. Izrekli so mu ukrep prepoved približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo.

Poskus vloma na Kunta - Kinte Velenje, 3. januarja – V nedeljo je prišlo do poskusa vloma v vikend na Kunta – Kinte. Neznanec je skušal vanj vlomiti, vendar ni uspel, uspelo pa mu je poškodovati vrata. Gmotna škoda znaša 250 evrov.

Voznici krepko napihali Velenje, Žalec, 8. januarja - V petek so policisti obravnavali voznici, ki sta vozili krepko pod vplivom alkohola. Voznica, ki so

jo ustavili na območju Velenja je imela 1,3 promila alkohola v krvi, voznica, ki so jo obravnavali na območju Žalca pa 1,4 promila alkohola v krvi. Ker je vozila brez vozniškega dovoljenja, so ji avto zasegli. Zoper obe pa sledita obdolžilna predloga.

Po nasprotni strani v nesrečo Šoštanj, 11. januarja - V Gaberkah se je v ponedeljek trčenju dveh osebnih vozil poškodovala voznica. Vanjo je zaradi vožnje po nasprotni strani vozišča trčil voznik osebnega vozila.

Policisti pozivajo voznika in očividce, da se jim javijo

poškodovana peška, povzročitelj pa je s kraja nesreče odpeljal, ne da bi ustavil. Neznani voznik neznanega osebnega vozila črne ali temno modre barve, je v semaforiziranem križišču iz smeri Ceste talcev zavijal desno na Partizansko cesto, v smeri Šoštanja. Pri tem je trčil v peško, ki je vozišče na prehodu za pešce prečkala pri zeleni luči. Voznik je peško s sprednjo levo stranjo vozila zadel v desni bok. Peška je padla po vozišču in se lažje poškodovala. Policisti pozivajo voznika, da se zaradi razjasnitev okoliščin prometne nesreče oglasi na Policijsko postajo Velenje ali pokliče na telefonsko številko 03 898 61 00 oziroma na telefonsko številko 113. Za informacije prosijo tudi morebitne očividce.

Velenje, 12. januarja – V torek ob 6.45 se je v Velenju zgodila prometna nesreča, v kateri je bila

Šoštanj, Velenje, 31. decembra – Zadnji dan lanskega leta so policisti v Šoštanju pri redni kontroli mlajšemu moškemu zasegli bel prah, podoben prepovedni drogi. Zvečer pa so pri Šoštanjčanu našli nekaj zelenega in tudi to zasegli. Domnevajo, da prepovedano marihuano. V soboto, 2. januarja, okoli 23. ure pa so imeli policisti v postopku Velenjčanko, ki je imela pri sebi zavitek z neznano belo snovjo. Sama ni znala pojasniti, ali gre za prepovedano drogo, zato bodo to skušali ugotoviti policisti.

Virusi, ki ogrožajo (varnost) v letu 2021 »Vstop« v leto 2021 naj bi predstavljal nov začetek in po eni strani to zagotovo drži. Toda štirinajst dni po najdaljši noči je stanje približno enako, kot je bilo v preteklem letu. Navkljub voščilom in željam po uspešnem, srečnem in predvsem zdravem letu smo še vedno ujeti v okoliščine, ki smo jim bili priča večino lanskega leta. Nespremenljivost, ki se odraža z negotovostjo in odvisnostjo od epidemiološke razsežnosti ter ukrepov za njeno zajezitev, z negotovostjo in zamegljeno prihodnostjo namreč še vedno vpliva na naša življenja. Na naše občutke in počutje vpliva dogajanje tudi drugje v svetu in predvsem izpostavljenost množici informacij, ki nas ne puščajo ravnodušnih. Množica informacij ne vpliva le na naše trenutno počutje in pogled na prihodnost, ampak tudi na zavedanje o preteklem času. Se še spomnite, kaj je zaznamovalo prehod iz leta 2019 v leto 2020? Če se ne spomnite, je to povsem razumljivo. Se spomnite silovitih pariških demonstracij, ki so decembraa dobile status najdaljše stavke v Franciji po letu 1986? Ali se spominjate obsežnih požarov v Avstraliji, ki so bili vidni celo iz vesolja? Da ne omenjam drugih naravnih nesreč po vsem svetu, ki so v veliki meri posledica nespametnega človekovega ravnanja. Začetek lanskega leta je zaznamoval tudi ameriški atentat na iraškega generala v Bagdadu. Dogodek je razvnel ogenj nezaupanja in sovraštva na Bližnjem vzhodu. Posledice raketnega napada se niso hitro razblinile, saj jih tamkajšnji ljudje še dandanes čutijo. Začetek letošnjega leta si bomo zapomnili zaradi istega človeka, ki je odobril uporabo ameriških oboroženih sil na ozemlju tuje države, povsem na drugem koncu sveta, zoper osebo, ki je predstavljala potencialno nevarnost za velike Združene države Amerike, pa tudi civilne osebe, ki so se v tistem trenutku znašle na (usodnem) napačnem mestu. Odveč je pripisati, da v popolnem nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom, kaj šele splošnim mednarodnim pravom, ki predstavlja sistem pravil, po katerih se morajo ravnati države v medsebojnih odnosih. Tako v lanskem kot letošnjem letu so bili dogodki, ki so v trenutku obšli svet, v domeni enega in istega človeka. Aktualnega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je tako v primeru atentata Kasima Sulejmanija v Bagdadu kot vdora njegovih privržencev v ameriški kongres dal povod in dovoljenje za eskalacijo nasilja in preprečitev procesa ratifikacije predsedniških volitev. Koronavirus Covid-19 zagotovo ni edini virus, ki ogroža zdravje in varnost ljudi ter zaradi večplastnih posledic negativno vpliva na življenje ljudi po vsem svetu. Virusi nerazumevanja, nesprejemanja, netolerantnosti, sovraštva, agresije in nasilja so zagotovo veliko bolj nevarni in ogrožajoči kot nevidni a nevarni Covid-19. Poleg upoštevanja nasvetov za zmanjšanje tveganja za okužbo so cepiva, ki jih je iz dneva v dan več tudi v naših zdravstvenih ustanovah, sredstva, s katerimi lahko s skupnimi močmi vendarle zajezimo to epidemijo. Tehtno vprašanje pa je, kako obsežne in tragične posledice bodo nastale, če tisti drugi virusi prekoračijo rubikon. Manifestacija zavračanja uradnih podatkov, odločitev sodišč v številnih državah in končno ratifikacije predsedniških volitev zaznamuje bližajoči se konec nekega obdobja. Toda hkrati napoveduje začetek novega, saj (vsaj) 72 milijonov ljudi trdno verjame, da so bile ameriške volitve ukradene, ponarejene in ne odražajo realnega stanja. Poleg vseh naštetih virusov nas bodo v letu 2021 zagotovo ogrožali še virusi zaslepljenosti, nerazgledanosti, prostaštva, hujskaštva, neodgovornosti … Boris Zakošek je kolumno zadnje lanske številke časopisa naslovil z »Ne dovolimo si, da nas tok le premetava!« Zato odprimo oči in ne dovolimo, da kdorkoli manipulira z nami. Poglejmo na svet in življenje z občutkom empatije, sočutja, odgovornosti, dostojnosti … ter zakorakajmo optimistično in odločno. Do sebe in drugih. In tako bo naš svet varnejši in lepši.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Iz POLICISTOVE beležke Nekaj belega, nekaj pa zelenega

14. januarja 2021

V nedeljo, 10. januarja, malo po poldnevu pa so policisti na Tavčarjevi v Velenju občanu zasegli posušeno rastlino, za katero obstaja sum, da gre za prepovedno drogo. Zasežene snovi so poslali v analizo. Če se bo izkazalo, da je šlo za prepovedane droge, bodo zoper »bivše lastnike« spisali prekrškovne postopke.

Prijatelj jo je udaril Velenje, 2. januarja – V soboto so šli policisti v Šalek, kjer je mladoletno dekle s plosko roko udaril njen prijatelj. O tem jih je obvestil dekličin oče. Po zbranih podatkih so »prijatelju« napisali plačilni nalog.

Ni se strinjal s covid ukrepi Velenje, 4. januarja – V ponedeljek okoli 6. ure je na vhodu v enega od velenjskih podjetij zaradi ukrepov, usmerjenih v zajezitev epidemije, prišlo do spora med delavcem in varnostnikom. Delavec se je varnostniku tudi uprl. Ker je kazal znake utesnjenosti, ga je pregledal zdravnik. Ta ga je napotil v domačo oskrbo.

Center porisan s črno Velenje, 4. januarja – V ponedeljek so policisti opravili ogled vhodnih vrat na objektu Centra za socialno delo v Velenju. Neznanec jih je porisal s črno barvo.

Nesramna do sosede Velenje, 8. januarja – V petek okoli 15. ure se je na Jankovi cesti soseda

nesramno vedla do sosede. Policisti so preverili okoliščine, prekrškovni organ pa bo odločil, kako bo dejstva uporabil.

Prijavila tasta in taščo, ker se družita s sosedi Velenje, 10. januarja – V nedeljo sta na Policijsko postajo Velenje prišli dve osebi, ena z Dobrne, ena pa s Ptuja. Prijavili sta tasta in taščo, ki kršita zakon o nalezljivih boleznih tako, da se družita s sosedi. Policisti so njuni izjavi zapisali, o prekršku pa bo odločal pristojni organ. Ob tem pa so policisti obema prijaviteljema napisali plačilni nalog, saj sta tudi sama kršila omenjeni zakon.

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 19

UTRIP

14. januarja 2021

Civilna zaščita nenehno »na preži« Civilna zaščita Mestne občine Velenje je delila zaščitno opremo in tople obroke ter odpravila številne nevšečnosti, ki so se pojavljale med epidemijo Mira Zakošek

Civilna zaščita Mestne občine Velenje je bila aktivna vse od razglasitve epidemije 13. marca lansko leto. Odzivali so se na vse težave, ki so se pojavljale na terenu. Najprej so zagotavljali zaščitno opremo, ki so je razdelili za okoli 150 tisočakov (105.000 zaščitnih mask, več kot 1.000 lateks

in nitrilnih rokavic, 351 razkužil, 43 očal in 238 kosov zaščitnih oblek Tyvek). Približno polovico teh sredstev sta jim zagotovili Mestna občina Velenje in država, preostalo pa so zbrali z donacijami. Donatorjev ni bilo malo, še posebej pomembno pa je bilo, da so jim ti priskočili na pomoč v času, ko je bilo na trgu zelo težko priti do zaščitne opreme.

V drugem valu epidemije so poskrbeli za dostavo brezplačnega toplega obroka na dom, in sicer za starostnike, gibalno ovirane, osebe v karanteni, ki nimajo možnosti, da bi jim svojci pomagali, in tiste, ki si v tem zahtevnem obdobju zaradi socialne stiske ne morejo skuhati ali privoščiti toplega obroka. Za pripravo toplih obrokov skrbijo v kuhinji

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, za razvoz pa prostovoljci skupine Udarnik Mladinskega centra Velenje. Na različne lokacije v Velenju pa tedensko dostavijo skoraj 160 brezplačnih toplih obrokov v ocenjeni vrednosti 18.000 evrov. 🔲

V prvih tednih letošnjega leta se boste počutili zelo utrujeni in brez energije. Vsako delo se vam bo zdelo naporno in samo pasivno boste spremljali vihar, ki se dogaja okoli vas. V odnosih bodite previdni, saj se lahko zaradi prepira ali nesporazuma znajdete v zelo neprijetnem položaju, kar vam bo odprlo oči. Šele ko boste zares razmislili o svojih preteklih dejanjih boste ugotovili, kaj ste naredili narobe in zakaj vam je neka oseba zelo zamerila vaše obnašanje. Ne bodite trmasti in ne jemljite tega kot neuspeh, ampak kot priložnost, da v prihodnje ne boste delali enakih napak.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Na delovnem mestu boste dobili edinstveno priložnost, ki je ne smete izpustiti iz rok. Ugotovili boste, kdo so vaši pravi prijatelji in kdo od vaših znancev ali sodelavcev ima slabe namene. Tisti, ki vas imajo radi, vas bodo namreč podpirali, drugi pa si bodo poskušali prilastiti vaše uspehe in jih prikazati kot svoje. Ne smete se ustrašiti, saj boste s svojo trmo in bojevitostjo uspeli obvladovati dogajanje in dokazati, da si res zaslužite nagrado in odobravanje vaših nadrejenih. Po tem intenzivnem preobratu vas spet čaka mirno obdobje, v katerem se boste ukvarjali predvsem z intelektualnim delom.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Začetek leta je za vas relativno miren. Na delovnem področju lahko pričakujete pohvale od svojih nadrejenih, saj boste vse delovne naloge opravili vestno in natančno. Drugačna slika pa se bo pokazala v odnosu z vašim partnerjem, saj bo ob nekem prepiru prišla na dan vaša dvojna osebnost. Vse boste lahko rešili z mirnim pogovorom ali kompromisom. Nikakor ne smete biti agresivni ali trmasti pri soočanju s tovrstnimi težavami, saj jih boste v tem primeru le še bolj poglobili. Bodite odprti za različne rešitve, ne le za tiste, ki se zdijo prave samo vam. Vaš imunski sistem ni najboljši, zato ukrepajte. Tokrat dodatni vitamini ne bodo dovolj.

CZ v veliko pomoč občanom Vsako popuščanje in neupoštevanje ukrepov, povezanih z zajezitvijo epidemije, se pokaže s porastom števila okuženih Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Leto, ki je za nami, je bilo nenavadno in drugačno od prejšnjih tudi za člane štaba Civilne zaščite občine Šoštanj. Po besedah poveljnika Petra Radoja jih je pandemija sicer ujela malce nepripravljene, a je vse potrebno za zajezitev virusa steklo

dokaj hitro in tudi učinkovito. »Najtežje je bilo, ker na začetku, ob razglasitvi prvega vala epidemije, ni bilo nikjer možno dobiti zaščitnih mask oziroma opreme, velika neznanka pa je bila tudi bolezen sama. Vendar smo s pospešenim angažiranjem začetno krizo hitro premagali,« pravi. Največ opreme so dobili

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Življenje v naši dolini Virus nas je izoliral, v karanteni smo. Pa res pomaga zaščitna maska, ki jo uporabljamo vsi? Tukaj v Hiši smo zelo zaskrbljeni, vse razkužimo večkrat na dan. Veseli smo, da je naš župan ozdravel in se vrnil v službo. Podpiramo, da ni bilo pretiranih lučk in ognjemeta, naj raje podarijo ta denar dijakom. Lepa gesta. Tudi v našem mestu živimo v negotovosti. Kako naprej? Kako bomo živeli? Bomo spet funkcionirali? Upamo in si želimo, da bomo kmalu zaživeli bolje. Novo leto je. Naj se upanje uresniči. 🔲 F. N., Društvo Hiša Srečno Velenje, srečno Slovenija!

od Regijskega centra CZ za Zahodno Štajersko, nekaj tudi od donatorjev. »Člani našega štaba so opravili več kot 200 ur z dežurstvi v trgovinah ter javnih ustanovah zaradi nadzora nad izvajanjem kontrole vladnih ukrepov. Z zaščitnimi maskami smo sproti oskrbovali centralno in podružnično šolo

Rak, 22. 6. – 22. 7.

pri prestavitvi obolelih z območja Koroške v Wellnes center Zala v Topolšico ter pri vzpostavitvi prostorov in varnostne cone okoli teh prostorov. Korona je na žalost posegla tudi med člane štaba in v občinsko upravo. Vseeno pa so dnevno preverjali situacijo in pošiljali poročila regijskemu štabu. Po besedah poveljnika Radoje so občani in občanke dokaj resno jemali izvajanje ukrepov v javnih prostorih in na javnih površinah. Večjo težavo je predstavljalo druženje v zasebnih prostorih in podjetjih. »Razumem težo dolgotrajnosti in psihološkega učinka ukrepov, ki veljajo v času borbe za zajezitev epidemije, vendar se vsako popuščanje in neupoštevanje ukrepov pokaže s porastom števila obolelih. Kljub težki situaciji ni druge rešitve, kot da še nekaj časa potrpimo,« pravi.

❱

»Ni druge, kot da še nekaj časa potrpimo.«

ter vse enote vrtca. Pomagali smo tudi pri delitvi in razvažanju prehrambnih paketov Rdečega križa in Karitasa, kar dva meseca pa smo obolele občanke in občane oskrbovali s toplimi obroki iz kuhinje Bolnišnice Topolšica.« Med drugim so opravili tudi izredni prevoz občanke na očesno kliniko v Ljubljano in pomagali

🔲

Že v prvih tednih letošnjega leta se boste morali soočiti z vrsto skrbi. Pri vaših najbližjih se lahko pojavijo zdravstvene težave, kar vas bo zelo prestrašilo. V kratkem času boste morali svojo lestvico prioritet postaviti na glavo. Družina mora v najtežjih trenutkih ostati povezana, zato ji bodite ves čas v oporo. Naj vam ne bo težko kadarkoli priskočiti na pomoč, če vam bodo vaši bližnji pokazali, da vas potrebujejo. Pri delu ne bo večjih novosti in pritiskov, zato si boste lahko vsaj na tem področju nekoliko oddahnili in odpočili po stresnem decembru. Posvetite se osebnim financam, prihranki kopnijo.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Izkoristite začetek leta za sprejemanje pomembnih odločitev, za katere v preteklosti ni bilo prave priložnosti. Obrestovalo se vam bo tudi načrtovanje, tako v službi kot zasebnem življenju. V naslednjih mesecih vas namreč čaka več pomembnih preobratov. Spoznali boste, kaj bi lahko storili drugače, vendar bo prepozno, da bi lahko naredili korak nazaj. Ugotovili boste, da ste svoje bližnje pogosto in brez pravega razloga potiskali na stranski tir. Bodite prijazni z njimi in najdite način, da popravite stare napake in se primerno odkupite. Korona kriza vam je odprla oči. Sedaj veste, kaj je pomembno in kaj ne.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Prvi mesec v novem letu bo pravi čas in priložnost, da lahko storite velik korak naprej v poklicno, kar bo vplivalo tudi na razvoj vaše osebnosti. Bodite samozavestni in se novega projekta lotite brez strahu, čeprav boste morali delati tudi stvari, s katerimi še nimate nobenih izkušenj. Med reševanjem težav v partnerskem odnosu ne bodite agresivni, saj vam to ne bo pomagalo, ampak bo situacijo le še poslabšalo. Družinski člani in prijatelji vam bodo rade volje ponudili roko in vam dali kakšen dober nasvet v nastali situaciji. Ne zavrnite pomoči in jih poslušajte, saj se boste sicer znašli v še večjih težavah.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

V službi ne boste imeli nobenih težav, saj ste na delovnem mestu znani kot zelo zanesljivi in ambiciozni. Uspevate lahko na mnogih področjih, zato tudi tisti, ki ste jim konkurenca, cenijo vaše lastnosti in uspehe. Delovni rezultati bodo odlični, morda boste celo napredovali. Uspešni boste tudi v medsebojnih odnosih. Tisti, ki ste vezani, boste uživali v harmoniji, miru in blagostanju. Razumeli se boste tako s svojim partnerjem kot z ostalimi družinskimi člani in prijatelji. Če ste samski, naj vas ne bo strah novih poznanstev. Kmalu se vam bo ponudila priložnost za romanco, ki lahko preraste tudi v resno dolgotrajno zvezo.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Skozi tančice ženskega pogleda

V soju luči Barvna paleta padajočih svetlob z neba, odmev poznane pesmi, smeh ljudi, pričakovanje, odštevanje. Hiter miselni prelet preteklega leta in hitro načrtovanje prihodnjega. Zaključek bilance, ki je kljub vsemu pozitivna. Vsi težki dnevi preživeti in hitro pozabljeni, obogateni z novim znanjem in izkušnjami. Ko pogled ozre osvetljeno nebo in zasliši glasno odštevanje vse do vzklika »srečno novo leto!«, se mi od pričakovanja zvrti v glavi. Objemi, poljubi in hitro izrečene želje me napolnijo z radostjo, upanjem in hvaležnostjo. S polno pričakovanja se zbudim v prvi dan novega leta. Ob sebi posedem družino in jim povem, kakšno želim, da je prihajajoče leto. Zavedamo se, da je zdravje zelo pomembno, a zdi se mi, da tega lahko najbolje ohranjamo, če smo v življenju, ki ga živimo, zadovoljni in to, kar smo. Da lahko živimo sami sebe, brez nepotrebnih pretvarjanj, mask in iger, ki jih pogosto uprizorimo, da ugajamo, spadamo ali smo všečni. Želim si, da vsak dan znova cenimo, kar nam je dano, ali pa smo se za to potrudili sami. Pogosto se ob vstopu v novo leto lotevamo raznih zaobljub. Sama se zaobljub v smislu, da bom vsak dan telovadila, jedla več sadja in zelenjave, uživala majn sladkorja in podobno, raje ne lotevam, saj sem

premalo dosledna, da bi jih izpeljala. Zato si raje kaj obljubim. Obljub se rada držim, saj se me bolj dotakne na čustveni ravni. Obljube, ki si jih dajem letos, so predvsem povezane s tem, da se cenim, se poslušam in upoštevam. Da nisem preveč zahtevna do sebe, da si dopuščam »padce« in odvržem tisto, kar me duši. Da si ob pogledu in dojemanju oseb, ki so v mojem življenju, najprej nadenem očala ljubezni, skozi katera jih vidim, slišim, pomagam. Da ostajam dobra in pristna. Ob lepih besedah, ki jih izrečem, ne ostajam naivna. Vem, da življenje prinaša tudi trenutke, ob katerih lahko pozabiš na vse to. Ko pozabiš na lepe besede, ki so ti jih izrekli drugi. Pozabiš na ognjemet, ki te je navdal z radostjo in znana pesem z upanjem. Ogenj, ob katerem smo bili z družino zbrani ob pričakovanju novega leta, me greje, daje mi občutek varnosti. Ob njem sem mirna. Ob pogledu na plamen, ki se vije in nežno prepleta, premišljujem o preteklem letu, za katerega tako radi rečemo, samo da je mimo, in da upamo, da bo tokratno boljše. Meni je dalo preteklo leto mnogo več, kot bi si lahko želela. Podarjeno nam je bilo novo življenje, nešteto skupnih trenutkov, ki bi jih drugače preživeli hite od ene obveznosti do druge. Kadar so prišli težki trenutki, so se pojavile nove rešitve. Ko nas je bilo strah, se je nadenj razbohotil smeh, ki ga je razgnal. Spodbudil nas je k

inovativnim rešitvam in drugačnim načinom komuniciranja. Kakorkoli se sliši pozitivno, mi je žal, saj verjamem, da vsak na preteklo leto ne more gledati tako. Žal mi je, ker ne morem najti besed za vsakogar, v katere bi res lahko verjeli. Besede, ob katerih nam ne bi bilo treba reči, da so brez pomena in je resnično življenje drugačno. Vsak od nas ima svojo barvno paleto in čopič, s katerim si lahko naslika ognjemet po lastni izbiri. Vsak ima možnost zamrmrati pesem, ki je njemu ljuba. Ne ponujam sladkih besed, ponujam pa spodbudo k zavedanju, da je življenje kot prikaz srčnega utripa. Vzpon in padec ter zopet vzpon. V življenju nič ni stalnica, saj se ves čas vse spreminja. Poznamo rek, da je sprememba edina stalnica v življenju. Zato ga sprejmimo takšnega, kot je in ob vsakem padcu se spomnimo na prejšnji vzpon. Ta nam bo dal ponoven zalet, saj če smo se zmogli vzpeti že tolikokrat, potem je mogoče, da se vedno znova in znova. Naj bo leto pred nami ognjevito kot soj tisočerih luči ognjemeta, harmonično kot pesem, ki poboža srce. Naj spremembe učijo hvaležnosti, potrpljenja in tiste prave vrednosti življenja. Ko ti življenje da limone, si naredi limonado. Srečno. 🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

Preostale zimske mesece boste posvetili predvsem družini, v kateri bo življenje potekalo harmonično prav po vaši zaslugi. Če bo kljub temu izbruhnil kakšen prepir, ga boste uspeli rešiti mirno in s kompromisi, ki bodo v prid vseh vpletenih. Izkoristite to svojo značilnost tudi na delovnem področju in ponudite pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Prijatelj vam bo zelo hvaležen za vašo pomoč in vam bo uslugo z veseljem vrnil, ko jo boste potrebovali vi. Pazite na prehrano, saj znate sicer imeti težave s prebavo in trebušnimi bolečinami. Odlična odločitev bi bil kratek post.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Leto 2021 vam bo prineslo veliko novih priložnosti. Dobili boste ponudbo, ki jo boste težko zavrnili. Po drugi strani pa se boste morali zaradi tega tudi odreči nekaterim stvarem, ki vam veliko pomenijo. Ko se boste ukvarjali z dilemo, kaj storiti, boste v očeh vaših bližnjih videti zaprti vase. Za nasvet prosite nekoga, ki mu popolnoma zaupate, saj bosta skupaj našla pravo rešitev. Prosti čas preživljajte v naravi in se čim več ukvarjajte s športom. Ne poležavajte samo doma, hitro se vam namreč lahko začnejo kopičiti odvečni kilogrami. Na svežem zraku boste tudi lažje umirili svoje misli, med rekreacijo pa boste dobivali tudi odlične ideje.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Nepričakovan dogodek bo terjal od vas hitro odločitev. Če ne boste reagirali premišljeno, bo prišlo do težav na delovnem mestu ali pri vaših socialnih stikih. Ko boste prebrodili težke trenutke, boste ugotovili, da ste človek, ki ga ni mogoče zlahka obrniti. Z neko osebo, ki vam je precej blizu, boste prekinili vse odnose. Ugotovili boste, da vam ne privošči nič dobrega. V odnosu z vašim partnerjem pa boste ponovno našli harmonijo, ki ste jo v preteklih mesecih za nekaj časa izgubili. Posvetite mu več svojega časa, če ga boste še enkrat zanemarili, se lahko to obrne proti vam in povzroči dolgotrajno krizo. Ta se bo odražala tudi v kvaliteti spanca.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Pri delu boste imeli priložnost, da končno dosežete svoje dolgo zastavljene cilje. Pospešili boste delovni ritem, kar bodo opazili tudi vaši nadrejeni. Za uspešno dokončan projekt vas bodo primerno nagradili. Dobro delovno razpoloženje bo vplivalo tudi na vaše zasebno življenje. S partnerjem bosta uživala ob romantičnih večerih v dvoje. V tem obdobju stabilnosti se boste marsikdaj ozrli nazaj in ugotovili, da ste uspešni na vseh področjih predvsem zato, ker znate vse težave prebroditi mirno in brez večjih konfliktov. Bodite ponosni sami nase in na to, kar ste dosegli.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Začetek leta bo v znamenju razočaranj in uspehov. V službi se boste morali nekoliko bolj potruditi in dokazati, tudi v škodo svojega prostega časa. To vas bo spravilo v zelo slabo voljo, saj ste že v zadnjih mesecih opravili veliko nadur. Čakajo vas številne zahtevne preizkušnje, vendar ne obupajte. Pretekle izkušnje so vas utrdile in sami veste, da so težave in preobremenjenost samo začasne. Po nekaj neprespanih nočeh boste uspeli dokončati nakopičeno delo in ponovno vam bo uspelo vzpostaviti notranje ravnovesje. Že proti koncu tedna se boste počutili veliko bolj sproščeno in mirno.

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. januarja

06.20 06.25 07.00 10.05 10.45 11.20 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.55 15.20 15.50 16.15 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.25 00.20 00.50 01.15 01.45 02.00 02.05 02.10

04.00 10.50 13.25 14.25 15.55 22.00 22.30 23.00

23.50 01.10 02.10

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 07.55 08.00 08.15 08.30 09.30 10.20 11.20 12.10 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.05 22.45 23.35 00.25 01.15 01.45

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.35 21.40 22.10 22.15 23.05 23.35

Kultura Odmevi Dobro jutro Družbeni fenomeni, Čas brez časa Strasti Biotopi, Družabno življenje živali Moje mnenje, Covid 19 – tretji val Prvi dnevnik Šport Vreme Nadnarava, Premikanje, francoska dok. serija Slovenski utrinki Težišče - Sulypont, pogovorna oddaja Z kot Zofka Sobotni krompir Poročila ob petih Šport Vreme Ugriznimo znanost, Vpliv metana na podnebje, oddaja o znanosti Na kratko, Zeleni dogovor Dinotačke, Kar je bilo kaj drugega, Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Doktor Thorne, britanska nad. Ugriznimo znanost, Vpliv metana na podnebje Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Dobro jutro Profil, Dario Varga Biatlon - SP, sprint (Ž) Ptuj 20 20, 51. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, 1. del Avtomobilnost Ambienti 75 let Big banda RTV Slovenija: Authorized, Big band RTV Slovenija in Tadej Tomšič, televizijski koncert Biatlon - SP, sprint (Ž) Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris. Florini zmajčki, ris. Ruby Mavrica, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Pirati iz soseščine, ris. Robovlaki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 4. sez., 18. del Solze v raju, 1. sez., 95. del Solze v raju, 1. sez., 96. del Lepotica in zver, 1. sez., 47. del Betty v New Yorku, 1. sez., 99. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 1. sez., 163. del Komisar Rex, 4. sez., 19. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 97. del Solze v raju, 1. sez., 98. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 164. del Ugodno oddam sina, 1. sez. 24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 4. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 8. del Slab policist, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 2814. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva 30 let VTV: Znani obrazi: Arpad Šalamon Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Parada humorja, posn. prireditve, 1999, 1.del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Mojca in medvedek Jaka: Rad imam ... Spoznajmo jih ... Polona Lavrinšek, harfa, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: 15 let Ansambla Mikola, 2001 Regionalne novice, inf. prog. Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 2. del Spoznajmo jih ... Polona Lavrinšek, harfa, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

14. januarja 2021

Sobota,

15. januarja

06.20 06.25 07.00 10.05

00.05 00.35 01.00 01.15 01.25 01.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Ugriznimo znanost, Vpliv metana na podnebje, oddaja o znanosti Strasti, TV-nad., 1. sezona Naravni parki Slovenije, Geopark Karavanke, 1. del, dok. oddaja Globus Točka preloma Prvi dnevnik Šport Vreme Nadnarava, Odpornost, francoska dok. serija Prisluhnimo tišini, Invalidi v času epidemije Mostovi - Hidak Danin dinosvet, Varuhinja dinozavrov - Dinozavrsko poletje Osvežilna fronta, Kalorije Infodrom Poročila ob petih Šport Vreme Premagajmo covid 19 Duhovni utrip, Srbska pravoslavna cerkev in epidemija Bacek Jon, Ovratnica Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Ptuj 20 20, 51. festival narodno-zabavne glasbe Slovenije, 2. del Alpske vasi, Francija, potopisna oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Kinoteka: Gori, gospodična, češkoslovaško-italijanski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

04.00 10.05 11.55 12.25 14.25 16.10 20.00 21.55 22.40 00.00 00.55

Info kanal Dobro jutro Alpski magazin Alpsko smučanje - SP, smuk (M) Biatlon - SP, štafeta (M) Alpsko smučanje - SP, smuk (M) Glasba tišine, italijanski film Zadnja beseda! - izbor Alpsko smučanje - SP, smuk (M) Videotrak Info kanal

10.50 11.20 12.00 12.30 13.00 13.20 13.30 13.50 15.00 15.15 15.50 16.10 16.40 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.10 18.25 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.25 21.55 22.00 22.30 22.45 22.50 22.55

16. januarja

13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.05 22.45 22.50 00.30 02.05 02.35

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris. Florini zmajčki, ris. Ruby Mavrica, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Pirati iz soseščine, ris. Robovlaki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 4. sez., 19. del Solze v raju, 1. sez., 97. del Solze v raju, 1. sez., 98. del Lepotica in zver, 1. sez., 48. del Betty v New Yorku, 1. sez., 100. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 1. sez., 164. del Komisar Rex, 4. sez., 20. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 99. del Solze v raju, 1. sez., 100. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 165. del Ugodno oddam sina, 1. sez. 24UR zvečer Eurojackpot Ljubezen med selitvami, ameriški film Liz in Dick (Liz & Dick), ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Milan, Na tržnici Ava, Riko, Teo, Ubrano kihanje Mandi, Ptiček Timi gre, Oblikovanje Jurij in Pavel, Smrčanje Živživalice, Rak Niko, Glej na cesto Mucika, Zvezdni utrinek Svetovalka Hana, Ljubosumna žirafa Čarli in Lola, Tudi jaz bi rada igrala Trobka in Skok, Marljiv kot čebela Pujsa Pepa, Izpad elektrike Mali Timotej, Drobec Zemlje Knjiga o džungli, Slap Kalimero, Kralj origamija Šola za pošasti, V višave Dinotačke, Kar je kazalo Nejko, Kateri dan je danes Bacek Jon, Romantična večerja Danin dinosvet, Kličem vse pleziozavre - Kralj plesišča, kanadska otroška nan. Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice Ozare Obzorja duha, Ekumenizem Ljudje in zemlja #Zelena generacija - Generation, Manca, Renewal/YVF Prvi dnevnik Šport Vreme Ptuj 20, 51. festival narodnozabavne glasbe Slovenije, 2. del Alpske vasi, Francija, potopisna oddaja TV-izložba Kitajska roba, francoski film Poročila ob petih Šport Vreme Z Levisonom Woodom po Arabiji, Dolina preteklosti, potopis Objemi me, Čebele gor ali dol Bacek Jon, Čarovnik Timi Šola za pošasti, Lužica Mali Timotej, Ristanc z asteroidi Mulčki, Od ust do ust Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport Vreme Primeri inšpektorja Vrenka, Zlatovranka, 2. del, slov. nad. Intervju Poročila, šport, vreme Naslednja postaja Kiosk, Saša J. Mächtig, arhitekt in industrijski oblikovalec J. in O. Bubeniček: Doktor Živago (duet Lare in Viktorja Komarovskega) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna Šport, vreme Napovedujemo

06.30 06.45 07.00 10.05 11.00 11.30

04.00 07.00 08.30 10.35

04.00 Info kanal 05.40 Videotrak 06.45 Duhovni utrip, Srbska pravoslavna cerkev in epidemija 07.00 Premagajmo covid 19 07.30 Začnimo znova, Ovni bogato obrodijo 08.00 Začnimo znova, Stanovanje z razgledom 08.50 Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž), 1. vožnja 10.10 Alpsko smučanje - SP, slalom (M), 1. vožnja 11.50 Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž), 2. vožnja 13.10 Alpsko smučanje - SP, slalom (M), 2. vožnja 14.15 Biatlon - SP, skupinski start (Ž) 14.55 Biatlon - SP, skupinski start (M) 15.50 Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (M) 17.50 Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž) 19.50 Žrebanje Lota 22.00 Gori, gospodična, češkoslovaškoitalijanski film 23.15 Zvezdana, Prva pomoč za starše 00.10 Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž) 01.35 Videotrak 02.40 Info kanal

20.00 20.45

12.25 13.35 15.10

20.00 22.35 23.35 01.05 02.45 03.40

06.00 07.00 07.02 07.15 07.35 07.45 08.10 08.20 08.35 08.55 09.15 09.40 10.05 10.30 10.45 11.25 13.05 13.20 14.55 15.10 17.05 17.55 18.50 18.55 20.00 21.55

11.30 11.55 12.25 13.15 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 22.20 22.25 23.15 23.45

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 30 let VTV: Spomini Rdečega kralja Nestla Žganka Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Parada humorja, posn. prireditve, 1999, 2.del Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Tim Cergol, Matej Ferlež, klavir, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Baltske dežele Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: 30 let Godalnega orkestra Glasbene šole Velenje Spoznajmo jih ... Tim Cergol, Matej Ferlež, klavir, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Info kanal Najboljše jutro Pričevalci, Marjan Vidmar Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž), 1. vožnja Alpsko smučanje - SP, smuk (M) Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž), 2. vožnja Biatlon - SP, štafeta (Ž), prenos iz Oberhofa Nordijsko smučanje - SP, smučarski skoki (M), ekipna tekma Novoletni koncert z Dunaja, dirigent, Riccardo Muti Zvezdana, Prva pomoč za starše Laibach - Divided States of America, dok. film Alpsko smučanje - SP, veleslalom (Ž) Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Heidi, ris. Maša in medved, ris. Luna Petunija, ris. Male opice Mončiči, ris. Robovlaki, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Divja brata Kratt, ris. Zak nevihta, ris. Grozni Gašper, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. PJ Masks – Pižamarji, ris. Mali šef Slovenije Liz in Dick, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen med selitvami, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Lov za svobodo, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez. Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Denarne igre, ameriški film Ljubezen je luštna stvar, ameriški film Naključna varuška, ameriški film Pavza!

08.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Zakaj nisi pohrustal svojega očeta, anim. kom. pustolovščina 10.40 Jutranji pogovori 1 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.35 Na obisku ... pri dr. Emilu Šterbenku 13.35 30 let VTV: Orfejčkova parada, 1997, 1. del 14.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.00 Jutranji pogovori 2 17.30 Spoznajmo jih ... Karin Kopušar, harfa, GŠ Velenje 17.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: Rad imam ... 18.40 Spoznajmo jih ... Andreja Šadl, harfa, GŠ Velenje 18.45 Dotiki gora: Himalaja - Helambu 19.05 Vrtnarski kotiček 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 2815. VTV magazin, reg. inf. odd. 20.30 Spoznajmo jih ... Filip Ocvirk, Neža Kikec, klavir, GŠ Velenje 20.35 30 let VTV: H2O SHOW, 2004 21.55 Popotniške razglednice: Baltske dežele 22.55 30 let VTV: glasbeni gost: skupina Veter 23.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.50 Nočni program

08.00 08.15 08.20 08.25 08.30 08.40 08.55 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 11.20 11.25 12.00 12.45 13.00 13.15 13.20 13.25 14.45 15.15 15.30 17.00 17.10 17.15 17.20 18.20 18.30 18.35 18.40 18.45 18.55 18.57 19.15 19.25 19.40 19.55 20.00 20.50 21.40 22.05 23.20 23.30 23.55 00.10 00.20 00.35 00.50

06.00 07.00 07.02 07.15 07.35 07.45 08.10 08.20 08.35 08.55 09.20 09.40 10.05 10.45 12.00 12.50 13.05 14.40 14.55 17.10 18.00 18.50 18.55 20.00 22.00 23.40 01.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Heidi, ris. Maša in medved, ris. Luna Petunija, ris. Male opice Mončiči, ris. Robovlaki, ris. Miraculous - Čarobni dragulj, ris. Divja brata Kratt, ris. Grozni Gašper, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Mali šef Slovenije, 1. sez., 7. del Ljubezen po domače Pavza! Vaše zdravje, naša skrb Naključna varuška, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen je luštna stvar, am. film Posel mojega življenja, 8. sez. Popolna preobrazba doma, 7. sez. 24UR vreme 24UR Kot noč in dan, ameriški film Dekleta iz visoke družbe, am. film Lov za svobodo, ameriški film Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš Maš, otroška oddaja 2814. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2815. VTV magazin, reg. inf. odd. Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 2. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja 30 let VTV: Orfejčkova parada, 1997, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Robo TV 30 let VTV: Mala Miška in veliko rdeče jabolko, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2008 Spoznajmo jih ... Polona Lavrinšek, harfa, GŠ Velenje 30 let VTV: Informativni prog. Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Znani obrazi: Arpad Šalamon 30 let VTV: 30 let Godalnega orkestra Glasbene šole Velenje Spoznajmo jih ... Tim Cergol, Matej Ferlež, klavir, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

11.20 11.50 13.20 14.10 15.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.30 19.15 19.55 20.00 20.30 21.40 21.45 23.15 23.45

Torek,

18. januarja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50

00.15 01.45 08.30 08.55 09.00 09.05 10.15

17. januarja

Ponedeljek,

06.15 Kultura 06.25 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, To sem jaz: Lola in Flint 07.05 Lojzek, Lojzek, nariši mi volka, 07.15 Lili in Čarni zaliv, Mamica 07.20 Ava, Riko, Teo, Zvezdno nebo 07.30 Kalimero, Pripravljen na vzlet 07.40 Hej, hej, Šapice!, Benijev rojstni dan 07.45 Ernest in Celestinca, Gumb za harmoniko 08.00 Z kot Zofka 08.25 Ribič Pepe, Premagali smo strah 08.45 Buck, Napake in vesoljci, belgijska otroška nad. 09.00 Buck, Kokoši in ovojni papir, belgijska otroška nad. 09.15 Sobotni krompir 09.55 Male sive celice, OŠ Lucija in OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 10.35 Infodrom 10.50 Varuška nindža, Premikaj se neslišno, nizozemska nad. za mlade 11.30 Tarča 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik 13.15 Šport 13.20 Vreme 13.25 O živalih in ljudeh 14.10 Znanost o virusu, Cepljenje 14.30 Na kratko, Pametna mesta 14.35 Prisluhnimo tišini 15.05 Povezani svet, Motnje, ameriška dok. serija 16.00 Alpe-Donava-Jadran 16.30 Na vrtu 17.00 Poročila ob petih 17.10 Šport 17.15 Vreme 17.20 Ambienti 17.45 Zadnja beseda! 18.35 Ozare 18.40 Vrtne prigode, Štefanov ples 18.55 Vreme 18.57 Dnevnik 19.15 Sobotni dnevnikov izbor 19.25 Utrip 19.40 Šport 19.55 Vreme 20.00 Sam pred vsemi, dok. film o zgodovini standup komedije v Sloveniji 21.00 Neustrašna, britanska nad. 21.50 Poročila 22.00 Šport 22.10 Vreme 22.15 Sedmi pečat: Dan gneva, španski film 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.10 Dnevnik 00.30 Sobotni dnevnikov izbor 00.35 Utrip 00.50 Šport 01.00 Vreme 01.05 Napovedujemo

16.05 06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 07.55 08.00 08.15 08.30 09.30 10.20 11.20 12.10

Nedelja,

12.00 13.00 13.20 13.30 13.35 14.40 15.25 15.55 16.00 16.10 16.10 16.25 17.00 17.15 17.20 17.25 18.00 18.05 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 21.00 21.55 22.00 22.30 22.40 22.45 22.50 23.25 00.15 00.40 01.10 01.25 01.30 1.35

04.00 10.30 11.30 14.05 14.20 15.30 16.25 17.10

21.40 22.30 01.45 02.45

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 07.55 08.10 08.25 09.25 10.15 11.15 12.10 13.00 13.15 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.00 22.40 23.40 00.30 01.20 01.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 13.45 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 21.55 22.15 23.05 23.35

Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Obzorja duha, Ekumenizem Strasti, TV-nad. Naravni parki Slovenije, Geopark Karavanke Intervju Prvi dnevnik Šport Vreme Primeri inšpektorja Vrenka, Zlatovranka, 2. del, slovenska nad. S-prehodi Dober dan, Koroška Milan, Recitacija Živživalice, Rak Šola za pošasti, Lužica Bacek Jon, Romantična večerja Ribič Pepe, Premagali smo strah Poročila ob petih Šport Vreme Kulturni vrhovi, Tunjice pri Kamniku, dok. oddaja Nejko, Kljunaš išče sostanovalca Simon, Skrivnost Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pisave, Brane Senegačnik, Anja Golob in Ivan Antić Jože Vidic, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao (M. Musorgski/D. Šostakovič, P. Grainger) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini Moj narobe svet, dok. film Zadnja beseda! Ljudje in zemlja #Zelena generacija - Generation, Manca, Renewal/YVF Odpotovanja, Kanada: Na sever Dediščina Evrope: Doktor Thorne, britanska nad. Z Graysonom Perryjem po ZDA, Wisconsin, britanska dok. serija Boris, Milena, Radko, TV-priredba gledališke predstave SNG Drama Ljubljana Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris. Florini zmajčki, ris. Ruby Mavrica, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Pirati iz soseščine, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 4. sez., 20. del Solze v raju, 1. sez., 99. del Solze v raju, 1. sez., 100. del Lepotica in zver, 1. sez., 49. del Betty v New Yorku, 1. sez., 101. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez. Šverc komerc, 1. sez., 165. del Komisar Rex, 5. sez., 1. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 101. del Solze v raju, 1. sez., 102. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 166. del Ugodno oddam sina, 1. sez. 24UR zvečer Hiša iz kart, 6. sez., 2. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 9. del Slab policist, 1. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 2815. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro 30 let VTV: Informativni prog. 8 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Števerjan, 1996, posnetek festivala, 1. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 3. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Ljubezen, družina, vrednote in medsebojni odnosi: gost prof. dr. Janek Musek Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Informativni prog. 8 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa, GŠ Velenje 30 let VTV: Glasbeni gost: Šank rock, 1991 Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

19. januarja

06.20 06.25 07.00 10.05 10.55 11.30 12.00 13.00 13.20 13.30 13.50 14.55 15.10 15.40 15.50 16.00 16.20 16.35 17.00 17.15 17.20 17.25 17.55 18.20 18.50 18.57 19.25 19.45 19.55 20.00 20.50 21.55 22.00 22.30 22.40 22.50 22.55 01.30 02.00 02.25 02.40 02.50 02.55

04.00 11.00 12.15 14.35 15.20 16.10 17.15 18.15 22.00 23.30 01.05 02.10

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 08.30 09.30 10.20 11.20 12.10 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.00 23.00 23.40 00.30 01.20 01.50

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 13.50 15.30 16.00 16.05 17.10 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 22.10 22.10 23.00 23.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Pisave, Brane Senegačnik, Anja Golob in Ivan Antić Strasti, TV-nad., 1. sezona Naravni parki Slovenije, Geopark Karavanke, 3. del, dok. oddaja Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Nadnarava, Čutila, francoska dok. serija Duhovni utrip, Srbska pravoslavna cerkev in epidemija Kanape - Kanape, oddaja za mlade Lili in Čarni zaliv, Podivjani peteršilj, , Oblakov kruhek, Težave s kolcanjem Ernest in Celestinca, Gumb za harmoniko Buck, Napake in vesoljci, belgijska otroška nad. Buck, Kokoši in ovojni papir, belgijska otroška nad. Poročila ob petih Šport Vreme Premagajmo covid 19 Kalimero, Pripravljen na vzlet Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Koristolovec, britanska nad. Urad 39 Kimov bankomat, nemška dok. oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Jožko Berce, dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

Info kanal Videotrak Dobro jutro Alpe-Donava-Jadran Avtomobilnost Mama je ena sama, slovenska dok. povest Sam pred vsemi, dok. film o zgodovini standup komedije v Sloveniji Slovenec po izbiri, dok. film Kitajska roba, francoski film Kaj govoriš? So vakeres? Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris. Florini zmajčki, ris. Ruby Mavrica, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Robovlaki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 1. del Solze v raju, 1. sez., 101. del Solze v raju, 1. sez., 102. del Lepotica in zver, 1. sez., 50. del Betty v New Yorku, 1. sez., 102. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 1. sez., 166. del Komisar Rex, 5. sez., 2. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 103. del Solze v raju, 1. sez., 104. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 167. del Ugodno oddam sina, 1. sez. Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 3. sez., 10. del Slab policist, 1. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 30 let VTV: Ljubezen, družina, vrednote in medsebojni odnosi: gost prof. dr. Janek Musek Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro 30 let VTV: Informativni prog. 8 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Graška Gora poje in igra, 2002, 1. del Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Informativni prog. 9 Spoznajmo jih ... Pia Landeker, Lenart Šonc, klavir, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2816. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Pršivec 30 let VTV: H2O SHOW, 2004 Spoznajmo jih ... Lenart Šonc, klavir, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

20. januarja

04.00 11.00 12.15 14.35 15.20 16.10 17.15 18.15 22.00 23.30 01.05 02.10 04.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 08.30 09.30 10.20 11.15 12.10 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.00 22.40 23.30 00.20 01.05 01.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.35 12.05 12.55 13.40 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.00 23.30

Kultura Odmevi Dobro jutro Pisave, Brane Senegačnik, Anja Golob in Ivan Antić Strasti, TV-nad. Naravni parki Slovenije, Geopark Karavanke, 3. del, dok. oddaja Tednik Prvi dnevnik Šport Vreme Nadnarava, Čutila, francoska dok. serija Duhovni utrip, Srbska pravoslavna cerkev in epidemija Kanape - Kanape Lili in Čarni zaliv, Podivjani peteršilj, , Oblakov kruhek, Težave s kolcanjem Ernest in Celestinca, Gumb za harmoniko Buck, Napake in vesoljci, belgijska otroška nad. Buck, Kokoši in ovojni papir, belgijska otroška nad. Poročila ob petih Šport Vreme Premagajmo covid 19 Kalimero, Pripravljen na vzlet Vem!, kviz Vreme Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Koristolovec, britanska nad., Urad 39 Kimov bankomat, nemška dok. oddaja Vreme Odmevi Kultura Šport Vreme Pričevalci, Jožko Berce, dok. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Slovenska kronika Šport Vreme Napovedujemo

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Florini zmajčki, ris. Ruby Mavrica, ris. Rev & Roll štirikolesniki, ris. Robovlaki, ris. Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 2. del Solze v raju, 1. sez., 103. del Solze v raju, 1. sez., 104. del Lepotica in zver, 1. sez., 51. del Betty v New Yorku, 1. sez., 103. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez. Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 1. sez., 167. del Komisar Rex, 5. sez., 3. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 105. del Solze v raju, 1. sez., 106. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 168. del Ugodno oddam sina, 1. sez. 24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 5. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 11. del Gotham, 4. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Dobro jutro, inf.-razv. odd. 2816. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja 30 let VTV: Glasbeni gost: Šank rock, 1991 Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro 30 let VTV: Informativni prog. 9 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Graška Gora poje in igra, 2002, 2. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog. Robo TV 2 30 let VTV: Malinova babica, gled. pred. Vrtca Velenje, 2008 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Andreja Šadl, harfa, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Ali jih poznate? Gost Ivo Ban Regionalne novice, inf. prog. 30 let VTV: Okarina Folk festival Bled, 1997, Matching Ties, posn. Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Andreja Šadl, harfa, GŠ Velenje Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 21

Kdaj | Kje | Kaj

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM

• Prodaja, hiša, samostojna: PAŠKI KOZJAK, 174 m2, zgrajena l. 2001, 958 m2 zemljišča. Priložnost za nakup 2 stanovanjskih hiš za ceno ene! ER: EI v izdelavi. Cena: 185.000 €.

TRAKTOR Deutz 45, dobro ohranjen in redno vzdrževan, prodam. Gsm: 070 430 021.

Lunine mene

VELENJE

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

Četrtek, 14. 1. 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Festivalske četrtinke: Čarovnik iz Oza, muzikal Projektnega gledališča Velenje

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Sobota, 16. 1.

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

VOZILA

OBVEŠČEVALEC

14. januarja 2021

PE Energetika 10.30 Spletni dogodek Festivala Velenje mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl. Festivalske sobotnice: Metuljček PE Komunala Cekinček, lutkovna predstava Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba Lutkovnega gledališča Velenje elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

• Prodaja, hiša, samostojna: ČRNOVA, 174 m2, zgrajena l. 1970, 928 m2 zemljišča. ER: EI v izdelavi. Cena: 150.000 €.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava: Mislinja, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, gsm 031 751 675.

prvi krajec

lokalne novice

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

20. januarja, ob 22.01,

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 4. do 10. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 4. do 10. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 4. do 10. januarja (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

vsak dan

Seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode v Šaleški dolini v letu 2021 Zdravstveno ustrezna pitna voda je ključnega pomena za zdravje vsake skupnosti. Pomembno je, da smo vedno pripravljeni na morebitne izredne razmere in ustrezno seznanjeni, na kakšen način bomo v teh primerih obveščeni o potrebnih ukrepih. V Komunalnem podjetju Velenje imamo izdelan načrt ukrepanja in obveščanja uporabnikov v

primeru izvajanja ukrepov, omejitev ali prepovedi glede uporabe pitne vode iz javnih vodovodnih sistemov v Šaleški dolini. V spodnji tabeli so prikazani načini obveščanja in podajanja informacij v različni situacijah. Svetujemo vam, da redno spremljate vsaj en medij, preko katerega podajamo informacije.

Načrt obveščanja in podajanja informacij o kakovosti pitne vode v Šaleški dolini v letu 2021 Oskrbovalno območje

Oskrbovane krajevne skupnosti, mestne četrti in vaške skupnosti

Obvestila o omejitvah, prepovedih pitja pitne vode, o ukrepih ter odstopanjih

R1 Velenje

Konovo, Šmartno, Šalek, Paka pri Velenju, Bevče, Gorica, Stara vas, Črnova, Prelska, Vinska Gora

Paški Kozjak

Paški Kozjak, Paka pri Velenju

Grmov vrh

Šoštanj, Skorno-Florjan, Lokovica, Pesje, Stara vas, Staro Velenje, Levi breg zahod, Levi breg vzhod, Desni breg, Podkraj, Kavče, Šentilj, Andraž, Veliki Vrh - Gavce, Šmartno ob Paki, Gorenje - Skorno, Mali Vrh, Gora Oljka, Paška vas, Podgora, Rečica ob Paki

Mazej

Topolšica, Ravne, Plešivec, Gaberke, Škale, Hrastovec, Cirkovce, Konovo

Moj radio Radio Velenje www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje www.velenjcan.si www.velenje.com www.velenje.si www.sostanj.si www.smartnoobpaki.si VTV studio

Bele Vode

Bele Vode, Visočki Vrh

Javni objekti

Šaleška dolina

Časovna opredelitev obveščanja in časovni roki

Kaj zajema načrt obveščanja uporabnikov pitne vode? Načrt obveščanja uporabnikov pitne vode v Šaleški dolini zajema nabor sredstev javnega obveščanja, ki bi jih v podjetju uporabili za obveščanje uporabnikov v primeru, ko voda zaradi različnih razlogov ne bi bila varna za uporabo. Naravne nesreče (poplave, potresi, žled, nevihte, suša…), rutinske napake (okvare na cevovodih, napake v delovanju črpalk ali opreme, izpadi

Obvestila o neskladnostih v hišnem omrežju

Obvestila o večjih okvarah in sanacijah

Letno poročilo o kvaliteti pitne vode

Rezultati analiz, izjave o skladnosti

Moj radio Radio Velenje www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje www.velenjcan.si www.velenje.com VTV studio

Naš čas www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje

www.kp-velenje.si Facebook: Komunalno podjetje Velenje Služba za tehnologije in nadzor, Primorska 8a, Šoštanj vprašanja: kpv@kp-velenje.si

Napovedane prekinitve 24 ur prej, nepredvidene čim prej

do 31.3. za preteklo leto

pon-pet, 7:00-15:00

Osebno obvestilo Čim prej, najkasneje v 2 urah

Čim prej, najkasneje v 7 dneh

Komu oziroma kam sporočiti, če so težave s pitno vodo? V primeru, da imate pomisleke glede kakovosti pitne vode ali težave zaradi nezadostne oskrbe, lahko to sporočite 24-urni dežurni službi Komunalnega podjetja Velenje na telefonski številki 03 898 94 20 (hladna pitna voda), 03 896 12 56 (ogreta pitna voda) ali pokličete na brezplačno številko 080 80 34. električne energije…) in druge nepredvidljive nesreče (razlitje nevarnih snovi v prometnih nesrečah ipd.) lahko vplivajo na kakovost pitne vode. Če bi bile težave neobvladljive in bi pitje vode lahko predstavljalo tveganje za uporabnike, bi v podjetju takoj izvedli obveščanje uporabnikov s pomočjo sredstev javnega obveščanja, ki so navedena v načrtu obveščanja. Uporabniki bi

bili obveščeni o potrebnih ukrepih, kot so prepoved pitja vode iz javnega vodovoda, prekuhavanje vode, možnostih nadomestne oskrbe, priporočilo pitja embalirane vode, prepoved pitja vode iz pipe za rizične skupine ipd. Javne ustanove, kot so vrtci, šole, zdravstvene ustanove, domovi za ostarele in živilski obrati, bi obvestili tudi osebno.

Načrt obveščanja uporabnikov vključuje tudi ustaljene postopke obveščanja s pomočjo sredstev javnega obveščanja v primeru večjih okvar in sanacij vodovodnega omrežja.

Kje uporabniki dobijo informacije o kakovosti pitne vode? Informacije o kakovosti pitne vode so objavljene na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje www.kp-velenje.si. Za morebitna vprašanja smo vam na razpolago tudi na elektronskih naslovih pitnavoda@kp-velenje.si ali kpv@kp-velenje.si. Vsi rezultati analiz pitne vode so dostopni na vpogled v Službi za tehnologije in nadzor, na Primorski cesti 8a, v Šoštanju. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o.

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, s tran 22

OBVEŠČEVALEC

od 15. do 21. januarja • januarja leta 1982, ko so praznovali 30-letnico igranja rokometa v Velenju, je osnovna šola s prilagojenim programom 14. divizija (danes osnovna šola Šmartno) iz Velenja prejela Bloudkovo nagrado za najboljše šolsko športno društvo v šolskem letu 1980/81; • 15. januarja 1842 se je v Mozirju rodil duhovnik in politik Ivan Lipold, ki je bil župnik v Šmartnem pri Velenju od leta 1872 do leta 1892; leta 1890 je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za deželnega poslanca; • 15. januarja 1915 se je v Kočevju rodil vrtnar Alojz Jaklič, ki je v mnogočem zaslužen za razvoj zelenega Velenja po drugi svetovni vojni; umrl je v Velenju 24. septembra 1972; • 16. januarja 1949 se je v Ormožu rodil glasbenik in dirigent Nikolaj Žličar, ki od leta 1992 poučuje klavir na glasbeni šoli v Velenju; • 16. januarja 1950 se je v

Celju rodil novinar in fotograf Jože Miklavc Pepi iz Velenja; • 17. januarja 1918 se je v Borovljah na avstrijskem Koroškem rodil strokovnjak za zgodovino slovenskega in velenjskega premogovništva, rudarski inženir Anton Seher, ki je umrl 10. marca 2015; • 17. januarja 1943 se je v Železnem pri Žalcu rodil akademski kipar Anton Herman; šolanje je začel v Žalcu, nadaljeval v Celju in študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1975; od 1967 do 1986 je bil zaposlen kot učitelj likovne vzgoje na osnovnih in srednjih šolah v Šaleški dolini, kasneje v svobodnem poklicu; • 17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave; • med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem; • 19. januarja 1903 je bil v

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 16. 1. in nedeljo, 17. 1. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 484, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje.

Šoštanju rojen duhovnik, narodni delavec, partizan, publicist in politik Jože Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije; umrl je 23. maja 1969 v Ljubljani; • 19. januarja 1925 se je v Gaberkah rodil Maks Lomšek (psevdonim LoM); po končani meščanski šoli v Šoštanju je šolanje nadaljeval na srednji tehniški šoli v

Dr. Jože Medič (Arhiv Muzeja Velenje)

Ljubljani; bil je prvi predsednik Delavskega sveta TEŠ (1957–1959), dolgoletni tajnik Društva energetikov, pobudnik izhajanja glasila Informator ter scenarist filma o TEŠ; ukvarjal se je tudi

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

s klasično enigmatiko in je avtor številnih križank, ki so izšle v Našem času; umrl je 4. novembra 2013; • 19. januarja 1927 se je v Korpah pri Blagovici rodil kulturni delavec, literat in učitelj Franc Hudomal, ki je veliko postoril pri življenju v Ravnah pri Šoštanju; • 20. januarja 1898 se je v Framu pri Mariboru rodil dolgoletni šoštanjski zdravnik dr. Stane Medič; • 20. januarja 1916 je v Mariboru umrl literat in duhovnik Jernej Voh, ki se je rodil v Arnačah pri Velenju; napisal je več knjig in člankov s področja liturgije, cerkvenega prava in zgodovine; • 21. januarja 1917 se je v Puli rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc; ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med 2. svetovno vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju; Aladin Lanc je umrl 2. novembra 1990 v Ljubljani; • 21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem zmagal Velenjčan David De Costa. 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

Nagrajenci praznične križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas dne 24. decembra 2020, so: • Ana Pavšek, Šalek 81, 3320 Velenje; • Martina Seme, Gregorčičeva 20, 3320 Velenje; • Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Elektro Jezernik. Čestitamo!

vsak dan

Naročniki jih objavite ceneje.

RADIO VELENJE

ČETRTEK, 14. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 15. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 16. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 17. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 18. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 19. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 20. januarja

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si

14. januarja 2021

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame, ome in tašče

MARIJA SOVIČ

CECILIJE NAHTIGAL

14. 8. 1944 – 16. 12. 2020

15. 11. 1942 – 17. 12. 2020 Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo, draga mama, med nami si…

Ob izgubi drage žene, mame, stare mame, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter darovane svete maše. Hvala družini Pečnik za zapeti žalostinki, govornici Sandri za čustveno izrečene besede, hvala dekanu Jožetu Pribožiču za pogrebni obred, ter praporščakom za zadnji pozdrav. Hvala vsem, ki ste se v molitvi povezali s pokojno in z nami delite lepe spomine nanjo. Žalujoči: mož Franc ter sinovi Franc, Jože in Martin z družinami

Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, res težko je slovo, a v večnosti se zopet snidemo.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, sveče in svete maše. Hvala govornici Sandri Sovič za besede slovesa, družini Pečnik za odpete pesmi, gospodu župniku Jožetu Pribožiču in pogrebni službi Usar za opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter hvala tudi vsem, ki ste bili z mislimi z nami in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni

Naš čas, 14. 1. 2021 barve: CMYK, stran 23

GIBANJE prebivalstva

NAŠ ČAS online UE Velenje www.nascas.si

V SPOMIN

POROKE:

www.issuu.com/nascas Porok ni bilo.

KARLI ZALEZNIK 28. 8. 1944 – 6. 1. 2020 Le cvetlico, svečko lahko ti prižgem in nemo tiho v grob tja zrem. Želim počitek miren ti tja gor nekje med zvezdami.

OBVEŠČEVALEC

14. januarja 2021

Tiha bolečina spremlja spomin na 6. 1. 2020, ko si za vedno zatisnil svoje oči dragi brat. Slovo pomeni, da nikoli pozneje no more biti več tako kot je bilo. Nekaj je odšlo iz našega življenja. Hvala za vsako misel nanj in prižgano svečko. Tvoja sestra Silva

SMRTI:

NAŠ ČAS online www.nascas.si

Kroflič Jožef, roj. 1961, Velenje, Črnova 2 Špilak Zofija, roj. 1933, Šmartno ob Paki, Gavce 26 A

www.issuu.com/nascas

radio velenje com

ZAHVALA

Jordan Karl, roj. 1934, Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 93 Pačnik Jožef, roj. 1942, Šoštanj, Tovarniška pot 14 Podvratnik Amalija, roj. 1924, Šoštanj, Skorno pri Šoštanju 46 Varga Ladislav, roj. 1966, Velenje, Šercerjeva cesta 17 Novinšek Ivan, roj. 1944, Velenje, Paka pri Velenju 30 C

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

Za vedno je zašlo sonce življenja, tiho brez slovesa predragemu možu, atiju, dediju, tastu, bratu, stricu in svaku.

Zdaj sem enak brezmejni, prosti, divji stepi! Zdaj sem močno razburkano bučeče morje, vršenje zvezdnih sem vrtincev vsemogočno! (Leopold Staff)

Na voljo smo vam

24ur/dan

OTON GANTAR

ZAHVALA

6. 3. 1937 - 27. 12. 2020

V 71. letu starosti je tiho zaprl knjigo svojega življenja dragi mož, oče, dedek in pradedek

Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom Toledove ulice, še posebej družinam Novak, Stojanovič in Čebul za vso pomoč, sveče, cvetje, sv. maše in vsa ustna in pisna sožalja. Hvala tudi Alenkinim sodelavcem iz podjetja Makom in Marjetinim sodelavcem Zobozdravstva Velenje.

Posebna zahvala dr. Pučkovi ZD Velenje in osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec za vso skrbnost in prijaznost. Hvala g. župniku Luki Mihevcu za pogrebni obred in sv. maše, praporščakom, DU-Pesje, ZB-Pesje, RK-Pesje, pevcem, citrarkama Neli in Karmen za čutno petje in igranje, ganljive besede slovesa g. Dragu Kolarju, mestni občini Velenje in pogrebni službi Tišina. Hvala vam, ohranite ga v lepem spominu. Zapel je zvon, tebi v slovo, poln bolečin, ostaja spomin, ostaja praznina, molk, tišina … V globoki žalosti žena Majda, hčerki Alenka in Marjeta z družinama, sestri Olga in Cvetka z družinama ter ostalo sorodstvo

JOŽE STVARNIK Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni. Ostala je praznina, ki hudo boli.

1949 - 2020 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za vse izkazane pozornosti, izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena zahvala gospe Magdi Stvarnik za ganljive besede slovesa, gospodu župniku za lep pogrebni obred in mašo, pevcem skupine Eros za doživeto odpete pesmi ter pogrebni službi Usar za organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 87. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedi

Življenjsko pot je sklenil dragi mož, oče, dedi in pradedi

KARL JORDAN Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate.

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

27. 10. 1934 – 27. 12. 2020 iz Šmartnega ob Paki Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno pisno ali ustno sožalje, besede tolažbe, pomoč, darovane svete maše in darove. Iskrena hvala g. župniku Ivanu Napretu za opravljen obred, pogrebni službi Morana ter vsem tistim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Za vedno ga bomo ohranili v najlepšem spominu.

BOGOMIR KRALJ Ko življenje tone v noč, žarek upanja še išče pot. Ostala je le bolečina in tiha solza večnega spomina.

1932 – 2020 Iskrena hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in ob slovesu sočustvovali z nami. Vsi njegovi

Žalujoča žena Herta in hčerki Meta in Boga z družinama

V SLOVO

Tiho je sklenila svojo življenjsko pot mama, oma, praoma in tašča

Zapustil nas je dragi

MIL AN RAZDRIH

MARJETA SKVARČ rojena Oremuž 1930 – 2020 Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in jo boste ohranili v lepem spominu. Hčerki Blanka in Urša z družinama

Življenje se konča kot se začne potovanje: s slovesom in z upanjem na ponovno snidenje.

5. 9. 1961 - 25. 12. 2020 Od njega smo se poslovili v družinskem krogu na pokopališču Podkraj pri Velenju. Hvala vsem za sočustvovanje. Žalujoči mama in brat Boris z družino

Naš čas, 14. 1. 2021, barve: CMYK, s tran 24

Omejitev gibanja nam je dala nov pogled na okolje, v katerem živimo Slikovitih pohodniških poti je v naši dolini precej – Zelo pomemben dejavnik je, da ne onesnažujemo okolja, plašimo živali in jezimo domačinov – Pomembna je tudi naša psihofizična pripravljenost in izbira primernega vremena za obisk poti Jasmina Škarja

Covid-19 in z njim povezani vladni ukrepi za zajezitev pandemije so nas za določena obdobja omejili na dokaj prosto gibanje znotraj svojih občin. V tem pogledu smo ljubitelji narave, planinskih poti z osvajanjem primernih vrhov (kondicijska sposobnost, tehnična pripravljenost posameznika), izgubili kar lep del leta za osvajanje le-teh. Še posebej jesen, ki je v očeh mnogih planincev najlepši letni čas za obisk gora. Planinski vodnik Primož Grudnik, ki je tudi načelnik Turnokolesarskega odseka PD Šoštanj, prizna, da nam je omejitev gibanja znotraj lastnih občin dala nov pogled na okolje, v katerem živimo. »Če so nam bili prej zanimivi le tisti oddaljeni vrhovi, smo prenekateri dodobra raziskali tudi naše Šaleške poti, hribe, vrhove, naravne in kulturne znamenitosti …«

Krožne planinske poti v Šaleški dolini

V Šaleški dolini se lahko pohvalimo v vseh treh občinah (MO Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki) z dobro delujočimi planinskimi društvi, ki po večini v svojih občinah zgledno skrbijo za urejanje in promocijo planinskih poti, dobrim delovanjem planinskih krožkov v vrtcih

del poti poteka tudi po Koroški in Dobrni), Trška pot (Šoštanj), Ravenska pot (Šoštanj) in Martinova pot (Šmartno ob Paki, manjši del Šoštanj). Te poti nam prikažejo Šaleško podeželje z mnogimi naravnimi in kulturnimi posebnostmi. Seveda zaradi ukrepov določenih poti ne bomo mogli prehoditi v celoti.«

Tematske poti namenjene tudi mladim družinam

Za spoznavanje naravnih znamenitosti imamo v dolini tudi tematske poti, ki so lahko namenjene tudi mladim družinam oziroma najmlajšim. »Želodkova pot (nekdanja gozdna učna pot Konovo

Vse več družin ne more plačevati položnic

Eno so prehrambni izdelki, drugo pa redni stroški, ki jih vse več družin ni sposobnih poravnavati. Zato so se odločili, da tudi v teh primerih priskočijo na pomoč, da tako družine ne bodo ostale brez

Tudi v domačem lokalnem okolju najdemo nekaj slikovitih pohodniških doživetij, bodisi za zahtevnejše ali družinske pohode streljaj od mestnega središča. »Iz Velenja se lahko povzpnete na Špik na Paškem Kozjaku (najvišji vrh MO Velenje), čeprav gre za tehnično lahko pot, je zaradi strmega terena ne smemo podcenjevati. Koželj je priljubljena planinska točka mnogih Velenjčanov, imamo pa tudi v Škalah dve priljubljeni točki, in sicer Lubelo in Vodemlo, ki s svojima čudovitima legama navdušujeta s svojim razgledom. Lepote okoliških gozdov, priljubljenih tako lahkih kot zahtevnejših poti lahko Šoštanjčani

in osnovnih šolah ter seveda promocijo izletništva, ki predstavlja največji del delovanja društev. Vodnik Primož Grudnik našteje nekaj krožnih planinskih poti v Šaleški dolini: »Šaleška planinska pot (MO Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki,

osnovnih dobrih, kot je elektrika, telekomunikacije in komunalne storitve. Navsezadnje vse to še kako potrebujejo otroci, ki se šolajo na daljavo, seveda pa tudi njihovi starši, ki delajo od doma.

Še posebej so pozorni na otroke z redkimi boleznimi

V tem okolju je kar nekaj primerov otrok z redkimi boleznimi in tudi njim namenjajo posebno pozornost, in to predvsem v smislu nakupa pripomočkov in zanje primerne hrane, ki je praviloma zelo draga. S prispevki pa pomagajo tudi pri njihovem zdravljenju. Enkratne pomoči, ki jo prejemajo, so zanje mnogo premalo. Zaradi vsega tega so torej zelo dobrodošli tudi finančni prispevki.

Znova potrebe po računalnikih

Zelo uspešno so lani spomladi in ob začetku šolskega leta zagotavljali računalnike otrokom, ki se šolajo na daljavo. Razdelili so jih preko 170. Vsakega podarjenega računalnika so zelo veseli, ga nadgradijo in podarijo otrokom. Ker pa gre večinoma za rabljene računalnike, so se nekateri že pokvarili, tako da so se znova pojavile potrebe po njih. Torej, če jih imate, podarite jih Medobčinski zvezi prijateljev mladine. Nekaj pa jih bodo tudi dokupili s podarjenimi sredstvi. Otroci jih bodo zelo veseli. Seveda lahko podarite tudi denar.

podoživijo z obiskom Smrekovca – najvišje točke Šaleške doline, ki s svojimi čudoviti potmi, ki so speljane po gozdovih, popelje pohodnika malo stran od mestnega vrveža z vrhom, ki ima lep razgled na Šaleško dolino in ostale regije. Gre za tehnično lahko pot. Podate se lahko na prav tako tehnično lahko pot na Sleme, kamor vodi veliko različnih poti, ki peljejo mimo veliko naravnih in kulturnih znamenitosti, ali na Sveti Križ – razgledno goro, ki je tudi priljubljeno romarsko središče. Tisti iz Šmartnega ob Paki pa lahko zagrizejo v strmino Gore Oljke in se podajo po Martinovi poti, ki vsebuje vse vrhove (Brezovec in Bezgovec ...),« našteva planinski vodnik Primož Grudnik.

V zimskem času so nevarna spolzka tla, zato previdnost ne bo odveč

Poudariti je treba, da imamo v dolini še mnogo poti, ki jih posamezniki uporabljajo za vzdrževanje in pridobivanje kondicije. Še posebno v tem občutljivem času Covida-19 je treba paziti na medsebojno razdaljo in seveda, da se ne zadržujemo predolgo v naseljenih okoljih (razen z masko). Zelo pomemben dejavnik v naravnem okolju (gozdovi, travniki, potoki ...) je, da ne onesnažujemo okolja, ne plašimo živali in ne jezimo domačinov – lastnikov gozdov. »Seveda je pomembna tudi naša psihofizična pripravljenost in izbira primernega vremena za obisk poti. V zimskem času so lahko prisotna spolzka tla (priporočljive so derezice na čevljih), dodatna topla oblačila, kakšen prigrizek in seveda topli napitek,« zaključi Primož Grudnik, ki vsem pohodnikom in sprehajalcem želi še varen korak v leto 2021. 🔲

Pust Šoštanjski letos s poletnim karnevalom?

Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje je bila v zadnjem obdobju predvsem humanitarna organizacija, Dedek Mraz pa je uspešno izvedel obdaritve

Do nedavnega je bila humanitarna dejavnost Medobčinske zveze prijateljev mladine zgolj ena od njihovih dejavnosti, povezana predvsem z zagotavljanjem letovanja za zdravstveno in socialno ogrožene otroke, v zadnjem letu pa je bila to njihova prioriteta. Zaznavajo namreč, da vse več družin z otroki potrebuje njihovo pomoč. »Zelo smo se potrudili, da so socialno ogrožene družine preživele prehod v novo leto brez pomanjkanja. Obdarili smo jih z bogatimi paketi, vrednimi 100 in več evrov. Imamo kar nekaj dobrih donatorjev, v tem času pa se tudi zaključuje donatorska akcija v Lidlu, ki zbira za nas prehrambne artikle. V zadnjem obdobju imamo vedno nekaj zalog, tako da lahko, ko izvemo za težavo (in jo seveda tudi preverimo, saj imamo za to tudi posebno komisijo), takoj odreagiramo. V pakete, če se le da, dajemo tudi izdelke za osebno higieno, saj se zelo dobro zavedamo, kako vesele so jih družine,« pravi sekretarka Bojana Špegel.

Sprehajalne in pohodne poti v času koronavirusa

»Če so nam bili prej zanimivi le oddaljeni vrhovi, smo v tem času prenekateri dodobra raziskali tudi naše Šaleške poti, hribe, vrhove, naravne in kulturne znamenitosti.«

Vse več družin potrebuje pomoč

Mira Zakošek

– Debrca) (Velenje), gozdna učna pot Gaberke (Šoštanj), Pozojeva grajska pot (Velenje), Za metulji na potep (Topolšica – Šoštanj). Za najmlajše so seveda zanimive tudi urejene sprehajalne poti okoli Šaleških jezer (Velenje, Šoštanj), za tiste z željo po osvojitvi kakšnega vrha pa so seveda zanimivi tudi lokalni vrhovi,« našteva Grudnik.

Na pustno soboto so ga že odpovedali – Zbirajo sredstva za pomoč prizadetim v Petrinji in okolici, kjer imajo zelo dobre karnevalske prijatelje

Potreb bo tudi letos veliko

Špeglova se zaveda, da bo potreb po humanitarnih aktivnostih tudi letos veliko. Pravzaprav jih sploh niso prekinili. Poznajo vse več družin (večino so spoznali, ko so bili njihovi otroci na letovanju), ki so v težavah. Vedno odkrivajo nove primere. Žal so se med tistimi, ki so v stiski, znašli tudi takšni, ki so do nedavnega sami prispevali za humanitarne namene. Seveda pa vse primere skrbno preuči posebna komisija, tako da je pomoč dodeljena resnično tistim, ki jo najbolj potrebujejo.

Dedek Mraz je uspešno opravil svoje delo

Seveda tega, kar si otroci pred novim letom najbolj želijo, neposrednega stika z Dedkom Mrazom, niso mogli zagotoviti. So pa poskrbeli, da so se srečali z njimi nekajkrat virtualno, tiste otroke, ki so obiskovali vrtec, pa je tudi neposredno obiskal in jih pozdravil v manjših skupinah »čez steklen pregrado«. Prav tako pa so razdelili s pomočjo prostovoljcev in gasilcev skoraj vseh 2000 daril, ki jih v Šaleški dolini že tradicionalno zagotovijo občine. Nekaj daril pa je v vili Rožle še (starše so obvestili, naj jih pridejo iskat). 🔲

Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Pust Šoštanjski se je že odločil. Letos karnevala, ki ga v Šoštanju prirejajo že od leta 1953, ne bo. Če ne bi bilo »covida«, ki se mu je postavil počez, bi letošnjega organizirali na pustno soboto, 13. februarja. A v turistično-olepševalnem društvu, ki bo naslednje leto staro 120 let in ki je s pustom vpisalo Šoštanj na zemljevid evropskih karnevalskih mest, se mu za letos še niso povsem odpovedali. Vrata mu puščajo še malo odprta. Ob prenehanju pandemije

bodo poskusili organizirati poletni karneval. V začetku junija bodo namreč v Šoštanju za en dan gostili srečanje predstavnikov Evropske federacije karnevalskih mest. Dogodek je bil predviden že za leto 2020, a je bil zaradi virusa odpovedan. Če bodo razmere dopuščale, vsi pa si želimo in upamo, da bodo, potem se bodo šoštanjski pustnjaki prvič s karnevalom doma predstavili poleti. Čeprav so projekti, s katerimi se ponaša Turistično-olepševalno društvo Šoštanj, letos bolj kot ne »v zraku«, pa to ne pomeni, da

člani in članice niso dejavni. Trenutno v društvu zbirajo sredstva za pomoč prizadetim v potresu v Petrinji in okolici, kjer imajo zelo dobre karnevalske prijatelje. V to dobrodelno akcijo se je vključilo celotno združenje evropskih karnevalskih mest. »Torej lahko rečemo, da karnevali združujejo ljudi v vseh pogledih,« pravi predsednik Turistično-olepševalnega društva Šoštanj in vidni član združenja Peter Radoja. 🔲

Kaj pomeni Cona 20? Šoštanj, 11. januarja – Z obnovo se je na Glavnem trgu v Šoštanju spremenil tudi prometni režim. V križišču Ceste talcev in Primorske ceste je s prometno signalizacijo označena Cona 20. Ker policisti v zadnjem času prejemajo pritožbe krajanov nad obnašanjem voznikov osebnih vozil, ki ne spoštujejo določil, pojasnjujejo, kaj Cona 20 pomeni. Gre za skupni prometni prostor na javni površini (ulici, trgu), kjer ni delitve glede na različne uporabnike prostora oziroma

motorizirane in nemotorizirane udeležence v prometu. Vsi udeleženci souporabljajo vso površino, pri čemer imajo pešci prednost. Namesto označb, ki določajo, kje lahko pelje motorizirano vozilo, kje kolesar in kje lahko hodi pešec, imajo vsi prosto izbiro, kako se bodo gibali. Vodila so torej enakopravnost, svoboda in spoštovanje, ki vodijo do višje kakovosti življenja v urbanem okolju, večje varnosti in izboljšanja prometne kulture vseh udeležencev.

Koncept skupnega prometnega prostora se delno prekriva s pojmom območja umirjenega prometa, vendar je pri skupnem prometnem prostoru poudarek na souporabi skupne površine in odsotnosti prometnih znakov te delitev prostora glede na različne uporabnike, kar ni nujno lastnost vseh območij umirjenega prometa, pojasnjujejo na Policijski postaji Velenje. 🔲

mkp