01 2022 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 6. 1. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (-7/-2 0C) bo sončno, v soboto (-8/0 0C) in nedeljo (-7/1 0C) pretežno oblačno. V nedeljo možen sneg.

Četrtek, 6. januarja 2022

številka 1 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Tako mislim … Maja Oderlap

Podoknice navdušile Velenje – Silvestrovanja na Titovem trgu tudi ob prehodu v letošnje leto ni bilo mogoče organizirati, prav tako so morali odpasti tudi številni napovedani dogodki. Je pa Festival Velenje, skupaj z MZPM in MOV Velenje namesto silvestrskega programa za otroke in odrasle pripravil na prostem prijetne Silvestrske

podoknice. V sodelovanju z glasbeniki in s Plesno šolo Spin so marsikomu razvedrili pozni popoldan in večer, najmlajše pa je še zadnjič v minulem letu obiskal tudi dedek Mraz. 🔲

Velenje – mesto s srcem Mestna občina Velenje ima novo celostno podobo. Ker je Velenje že prepoznavno po rumenih srcih iz sončnic, s katerimi so obeleževali 60-letnico mesta in začeli mesto promovirati kot

mesto, ki ima srce in srčne ljudi, so tako poimenovali tudi nov slogan: Velenje – mesto s srcem. »Velenje je srčno mesto, je sončno mesto, zeleno mesto, in to ponazarjajo naše sončnice.

Kombinacija vsega tega bo ponazarjala mesto, prehod iz rumene barve na zeleno pa bo na nek način tudi simbolično okarakteriziral pravičen prehod, prehod na zeleno, torej stran od premoga

in seveda iskanje nekih novih tehnologij, novih alternativ, ki bodo okolju prijaznejše,« pravi župan Peter Dermol. Idejama o srčnosti mesta in svetli zeleni prihodnosti bodo sledili tudi pri drugih projektih. 🔲

Pozdravilo nas je novo leto … ob vstopu vanj si ljudje želimo spisati lepšo zgodbo življenja. Želje so podobne – najprej zdravje, dodamo še srečo, ljubezen, veselje, boljšo službo, več razumevanja, še več zadovoljstva … a četudi je želja veliko, se na trenutke zdi, da smo v času obstali. Ne gre ne naprej in ne nazaj. Ko se nekega večera sprehodim skozi mesto, slišim, da se velika večina pogovarja prav o spremembah. Želimo si jih … želimo si, da je vse drugače. Želimo si boljšega življenja. Če vse to res želimo imeti, moramo nekaj narediti. Nekaj moramo spremeniti. Začnemo lahko le pri sebi. Toda kaj, ko ljudje ne maramo spreminjati že ustaljenih tirnic … eden izmed velikih modrecev je dejal, da skoraj vse spremembe vzbujajo strah. Ne samo »slabe« spremembe, ampak tudi tiste na bolje. Skrajšamo si lase in v hipu nas postane strah. Kaj, če bom videti smešna? Prepleskamo stanovanje v čudovite barve pomladi. In v hipu nas postane strah. Kaj, če partnerju nove barve ne bodo všeč? Odločimo se za poroko. In v hipu nas postane strah. Kaj, če ljubezen ne bo trajala? Zakaj tako ravnamo? Ker nespremenjenost pomeni lagodje. Celo nespremenjenost, ki nas ubija, celo nespremenjenost, ki je na smrt dolgočasna. Spremembe so nadležne, neudobne in nas spravijo s tira. Zaradi njih se moramo premakniti iz svoje cone udobja. To pa je naporno, zahteva razmišljanje in zavihane rokave. V naših življenjih vsak trenutek prihaja do mnogih sprememb. Ali morajo res pomeniti krizo? Ko smo bili otroci, smo jih oboževali. Učili smo se govoriti, hoditi, spremembe so prinašale nova spoznanja, nas osvobodile in širile obzorja. Nič nas ni ustavilo. Kljub padcem in potolčenim kolenom smo bili neustrašni. Nekje v dobi odraščanja, ko smo pogumno osvojili vse »največje vrhove«, pa smo se srečali z egom. Spoznali smo, da so spremembe lahko tudi boleče in naporne. In začeli smo se jim izogibati. Ko se jim upiramo, pa se zataknemo. Zataknemo se v odnosih, v čustvih, v razmišljanju, in si nehote otežimo življenje. Zato spoštovane bralke in bralci! V mladem, še skoraj nepopisanem letu, vam poleg zdravja in vsega lepega želim tudi veliko pogumnih odločitev. Upajte si, ustvarjajte nove zgodbe, pišite čudovite spomine, pokličite nekoga, ki ga že dolgo niste in vam veliko pomeni, vzemite si čas za skok na katerega izmed naših hribov, uživajte v drobnih malenkostih in spremembam na široko odprite vrata. Vedno, kadar pridejo, je zanje pravi čas. Pa srečno! 🔲

Cesti Škale–Gaberke in Škale–Graška Gora odprti

Ker smo radi

na kamot. 107,8 MHz

Velenje, 29. decembra – Na gradbišču 3. razvojne osi v Škalah so uspešno asfaltirali dva odseka cest na tretji razvojni osi, opravili potrebne preglede in tudi že sprostili promet po cestah Škale–Gaberke in Škale–Graška Gora. Čimprejšnje odprtje odsekov so zahtevali tako Mestna občina Velenje kot uporabniki teh cest. »Vesel sem, da se nam je uspelo dogovoriti, da takoj po pregledih sprostimo promet. Smo se pa pri tej gradnji tudi veliko naučili in bomo to prenesli tudi na druge odseke. Predvsem bomo naredili vse, da bo gradnja čim manj moteča za prebivalce,« pravi župan Peter Dermol. Za dokončanje del, ki niso povezana s sprostitvijo prometa, je izvajalec del pripravil nov elaborat začasne prometne ureditve. Izvajalec del je sicer podaljšal dovoljenje za začasno prometno

ureditev do 13. maja letos, kar pa ni pomenilo, da bo do tega datuma zapora ceste popolna. Cesta bo uradno prevzeta, ko bo odsek dokončan v celoti. V obdobju do popolnega dokončanja odseka bodo možne tudi občasne kratkotrajne popolne zapore. Nadaljevala se bo tudi izgradnja severnega dela tretje razvojne osi, med Velenjem in Slovenj Gradcem. Letos načrtujejo pričetek gradnje na štirih novih sklopih: Velunja, Škale, Konovo in Škalsko jezero. Načrtujejo pa tudi pričetek izvedbe razpisa za pridobitev izvajalca del na prvem sklopu odseka Šentrupert–Velenje. Več o tej temi na zadnji strani. 🔲

vsak dan

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Dve novi sodobni reševalni vozili za Zdravstveni dom Velenje

LOKALNE novice

Več kot 1000 porodov Celje, Slovenj Gradec – Iz Splošne bolnišnice Celje so sporočili, da so lani v bolnišnici opravili 1500 porodov. Rodilo se je 1509 otrok, od tega 801 deček in 708 deklic, 9 – krat so se rodili dvojčki. Zadnja novorojenčica v lanskem letu je bila deklica, ki je privekala na dan na silvestrovo minuto pred 20. uro. Povila jo je mamica iz Žalca. Leto 2022 pa je »otvoril« deček, in sicer nekaj minut čez deveto uro dopoldan in s tem osrečil mamico iz Šempetra v Savinjski dolini V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec pa so kar 20 let čakali na 1000 porodov, lani so jih tudi dočakali. Na oddelku za porodništvo so opravili 1032 porodov, rodilo se je 1040 otrok. Prvi otrok v novem letu je bila deklica Izabela, rodila se je na novega leta dan malo pred 16. uro. Kot posebnost so omenili večje število porodov v vodi (teh je bilo lani 53), zabeležili so tudi več porodnic od drugod. 🔲

Ukinili brezplačne avtobusne linije Šoštanj – Občina Šoštanj je sredi lanskega leta uvedla poskusne linije brezplačnih prevozov po krajevnih skupnostih. Prevoze so opravljali dvakrat dnevno, ob tem pa so skrbno evidentirali, koliko potnikov je brezplačne prevoze izkoristilo. Upoštevali so tudi to, da poteče kar nekaj časa, da se ljudje na takšne novosti navadijo. Z brezplačnimi prevozi so vztrajali pol leta, zdaj pa ob dejstvu, da so beležili manj kot dva potnika na prevoz, z novim letom to ugodnost ukinili. Ostaja pa brezplačni prevoz za uporabnike redne avtobusne linije na relaciji Topolšica–avtobusna postaja Šoštanj–Podkraj pri Velenju (vsak delovni dan z odhodom iz Topolšice ob 9:12, 10:12, 16:12, in 17:12 ter odhodom iz Podkraja ob 10:32, 11:32, 17:32 in 18:32). V praksi to pomeni, da so ob navedenih urah prevozi brezplačni od Topolšice do Gorice v Velenju, saj gre za isto avtobusno linijo in se navezuje na brezplačni velenjski Lokalc.

Zanemarjena gozdna pot Velenje – Dimitrij Amon (SD) je na zadnji seji sveta v lanskem letu opozoril na to, da je gozdna pot med bazenom in Goriško cesto zelo zanemarjena, čeprav gre za zaščiten gozd in učno pot. Mag. Branka Gradišnik, vodja Urada za okolje in prostor, je povedala, da so z Mestne občine lastnika (država) na to že opozorili in tudi dobili zagotovilo, da se bodo del lotili. Začeli so jih že na območju nad Šaleškim gradom.

Pešci imajo na voljo le 8 sekund Velenje – Kar dve svetnici, Veronika Juvan (NSi) in Brigita Tretjak (Moja dežela), sta opozorili na dejstvo, da gori na semaforju Šaleške ceste zelena luč za pešce samo 8 sekund. Tone Brodnik iz Urada za komunalne dejavnosti je pojasnil, da na tej državni cesti drugačne rešitve zaradi bližine krožišča ni. Dodal je tudi, da so časovni intervali dovolj dolgi, da lahko pešec, ki stopi na cesto pri zeleni luči, pride na drugo stran.

Arnovski gozd bodo še širili Žalec – Žalska občina se je odločila za že tretjo razširitev poslovne cone Arnovski gozd ob avtocesti Maribor–Ljubljana. Tokrat se je občina lotila izgradnje in ureditve cestne mreže s pripadajočo komunalno infrastrukturo, za kar bodo namenili več kot dva milijona evrov. Zanimanje gospodarskih subjektov za vzpostavitev različnih poslovnih dejavnosti na območju Arje vasi je namreč izjemno veliko. S to širitvijo bodo zagotovili 15 novih parcel.

130 let organizirane turistične dejavnosti Mozirje – Občina Mozirje bo letos obeleževala 130-letnico organizirane turistične dejavnosti pa tudi 140-letnico organizirane telovadne dejavnosti. Jubilejev pa bo še veliko, med drugim bodo zelo slovesno obeležili tudi stoletnico pevskega društva Raduha.

Kmetijska zadruga Šaleška dolina v Ljubljani Ljubljana – Kmetijska zadruga Šaleška dolina, ki vse bolj širi svojo dejavnost in poslovanje, je decembra odprla svojo novo poslovalnico v Ljubljani, pod Plečnikovimi arkadami, v bližini Zmajskega mostu. Tam prodajajo butične izdelke proizvajalcev iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

6. januarja 2022

Nova pridobitev je ključnega pomena – Upajo na čim manj intervencij na terenu, ko pa se zgodijo, je pomembno, da pridejo ljudem v stiski na pomoč čimprej Jasmina Škarja

Zdravstveni dom Velenje je 24. decembra predstavil dve novi reševalni vozili, ki omogočata boljše pogoje dela na področju nujne medicinske pomoči. Skupno imajo v avtoparku več kot 40 vozil. Nova so prirejena in prilagojena boljši oskrbi pacientov.

Pričakujejo odlično poslovno leto 2022

Moderno opremljeni vozili predstavljata veliko pridobitev za vse občanke in občane Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Paki,« je ob prevzemu vozil poudaril direktor Zdravstvenega doma Velenje Janko Šteharnik in dodal, da je, kolikor je obdobje covida slabo za ljudi, finančno gledano dobro za zdravstveni dom. »Posledično smo si lahko privoščili novi vozili, pričakujem pa tudi odlično poslovno leto 2021«. Kaj pa načrti za leto 2022? »Precej jih je, žal se opozicija trudi, da jih ne bi izvajali. Prvi načrt, ki ga pripravljamo skupaj z MO Velenje, je vzpostavitev satelitskega urgentnega centra. Načrtovani so predvsem na območjih, ki so za hitro posredovanje v nujnih primerih preveč oddaljena od urgentnih centrov. Satelitski urgentni centri so torej namenjeni predvsem dopolnjevanju urgentnih centrov po državi. Gre za nekaj modernega, zato verjamem, da delamo najboljše za zaposlene in vse občane,« je dodal Šteharnik, ki ga veseli, da so programi za prihodnje leto definirani ter da se je število zaposlenih v zadnjih letih povečalo za 100. Na vprašanje, ali bo Mateju Jenku odgovoril na javno zastavljena vprašanja o vodenju zdravstvenega doma, pa je odvrnil, da bodo odgovor podali njegovi odvetniki.

❱

Gre za pomembno pridobitev in kakovostna vozila, ki pomenijo večjo varnost za paciente, ko ti potrebujejo nujno medicinsko pomoč.

V Reševalni postaji Velenje je zaposlenih 19 reševalcev in 5 medicinskih sester, ki delajo v nujni urgentni ambulanti in morajo enkrat letno tudi na usposabljanje.

pomagamo vsem, ki potrkajo na naša vrata,« je dodala specialistka družinske medicine Anelija Gaceva, in povedala še, da je v enoti redno zaposlenih 9 zdravnikov (eden je na prilagoditvenem obdobju), 16 diplomiranih medicinskih sester, 9 reševalcev in voznikov reševalnih vozil. Kaj pa protokol sprejema bolnikov v času koronavirusa? »S pacienti, ki so pozitivni na covid, se po telefonu dogovorimo za način prihoda. Imamo dva infekcijska

boksa, kamor sprejemamo in kjer obravnavamo pozitivne paciente. Nova pridobitev je ključnega pomena, veseli smo, da imamo dve sodobni vozili,« je še komentirala prihod novih reševalnih vozil in izpostavila, da upa na čim manj intervencij na terenu, če pa že, pa je pomembno, da pridejo ljudem v stiski na pomoč čimprej.

Nova vozila pomenijo tudi boljše pogoje dela za zaposlene

Reševalna služba Zdravstvenega doma Velenje zagotavlja reševalne prevoze vse dni v letu – neprekinjeno – in ima v svojem parku različne tipe vozil, namenjene prevozom zdravnikov in pacientov, in take za sanitetne prevoze. Vodja Reševalne postaje Velenje Damijan Ločičnik je pritrdil, da gre za dve urgentni vozili za nujno medicinsko pomoč, ki sta namensko narejeni za nudenje nujne pomoči. Za kakšna vozila gre? »Vozila imajo stalni štirikolesni pogon, 177 konjskih moči, opremljena so s signalnimi

Vedno prisotni in odzivni

»Ambulanta nujne medicinske pomoči in dežurna ambulanta sta občankam in občanom na voljo 24 ur, vse dni v letu,« je povedala vodja SNMP Anelija Gaceva, dr. med., spec. druž. med. »Pomoč in posredovanje v primerih zdravstvenih stisk sta še kako pomembna, saj se zavedamo pomena prisotnosti in odzivnosti. Čeprav naj bi bili v naši ambulanti obravnavani samo nujni primeri, tisti, pri katerih bi zaradi nenudenja zdravniške pomoči lahko prišlo do poslabšanja stanja, se dogaja, da prihajajo tudi pacienti, ki ne sodijo v skupino življenjsko ogroženih. Vendar se trudimo, da

Največkrat uporabljena naprava je defibrilator – lifepack, kombinirana naprava, s katero merijo vitalne parametre pacientov.

Odslej 500 evrov več za male čistilne naprave Šmartno ob Paki – Na lanski zadnji seji sveta so svetniki občine Šmartno ob Paki soglašali s predlogom občinske uprave o višjem deležu sofinanciranja gospodinjstvom za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav za obstoječe objekte, tam, kjer izgradnja javnega

Uredništvo: Maja Oderlap (direktorica in urednica Radia Velenje), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Mira Zakošek, (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

kanalizacijskega omrežja ni predvidena. Doslej so upravičenci prejeli po 1.000 evrov, od letos dalje bodo 1500 evrov. Višina sredstev za ta namen ostaja v občinskem proračunu enaka znesku nekaj zadnjih let – 10 tisoč evrov. Na občinski upravi so pojasnili, da so

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje 02426- 0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

lučkami in sireno, kar pomeni, da so na terenu zelo opazna. Imajo vse sklope, ki omogočajo varnost vožnje in vrhunsko opremo. Za nakup novega reševalnega vozila je bilo treba odšteti okrog 200.000 evrov,« je razložil Ločičnik. Reševalec Alen Krklec pa je opozoril na pomen odzivnega časa in potrebo po sodobnih vozilih, še posebej zaradi razvejanega terena in vožnje po nepreglednih cestah in makadamu, ter na to, da so prometne konice velika ovira, čeprav ljudje večinoma upoštevajo in opazijo vozila na nujni vožnji. »Šoferji vozil obiskujejo izobraževanje varne vožnje, kjer se soočajo z različnimi situacijami, v katerih se lahko znajdejo v realnem življenju. Največ intervencij imamo ravno v času prometnih konic, sicer pa ni pravila. Kakšen dan je bolj mirno, kakšen spet zelo živahno. Raje bi imeli enakomeren ritem dela, vendar to pri našem delu žal ni izvedljivo,« je prepričan Krklec. Poudaril je še, da imajo okrog novega leta več dela in intervencij, saj se ljudje v času praznikov več družijo in potujejo, kar posledično privede do več nezgod. Stresne situacije in travme pa rešujejo po sistemu zaupništva, imajo dva reševalca, s katerima se pogovorijo, kadar pride do posebej travmatične izkušnje, in kadar reševalna ekipa ali posameznik potrebujejo psihološko pomoč. Da bo služba nujne medicinske pomoči učinkoviteje izvajala svoje poslanstvo tudi zaradi sodobnih vozil, se je strinjala tudi Aleksandra Vasiljević. »Gre za pomembno pridobitev in kakovostna vozila, ki pomenijo večjo varnost za paciente, kadar bodo potrebovali nujno medicinsko pomoč. Nova vozila pomenijo tudi boljše pogoje dela za zaposlene.« 🔲

se tako odločili na osnovi dosedanjega zanimanja za to obliko pomoči. Lokalna skupnost sofinancira omenjeno izgradnjo od leta 2014 dalje in v tem času so odobrili 28 vlog v skupnem znesku 28 tisoč evrov. 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 6. 1. 2022 barve: CMYK, stran 3

»Občani opazili tudi tiste, ki ne silimo v ospredje« Naj osebnost leta 2021 v občini Šmartno ob Paki je Darko Pergovnik – Ponosen in zadovoljen, a štejejo dejanja Tatjana Podgoršek

Javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki je v lanskem decembru izvedel tradicionalno glasovanje za Naj osebnost leta. Za laskavi naziv leta 2021 so se potegovali trije kandidati: poleg uspešnega atleta Tima Dolarja in zavzetega tabornika Luka Povšeta še Darko Pergovnik. Občani so največ glasov namenili slednjemu. V obrazložitvi predloga zanj je predlagatelj Jože Aristovnik med drugim zapisal, da je Darko izredno prizadeven in dejaven na humanitarnem področju ter da je krajan z izrednim občutkom za hortikulturno podobo svojega bivalnega okolja, saj je imel najlepše urejen balkon med stanovalci stanovanjskega bloka v središču Šmartna ob Paki. Vedno je nasmejan in pripravljen nesebično ponuditi pomoč vsakemu, ki jo potrebuje.

Vredno se je potruditi

Kar malo sramežljivo, a z zanj značilnim nasmehom na ustih nam je prišel nasproti in na vprašanje, ali je bil zanj najprej predlog za Naj osebnost leta 2021, nato izbor, presenečenje, odgovoril: »Malo pa že. To dokazuje, da občani opazijo tudi ljudi, ki ne silimo v ospredje. Ni zanemarljivo spoznanje, da v teh časih ljudje sočloveka še cenijo po dejanjih. Ponosen in zadovoljen

AKTUALNO

6. januarja 2022

sem, čeprav je naziv zame velika obveza. Trudil se bom ostati takšen, kot sem, in pomagati tam, kjer bo moja pomoč potrebna. Ta čut v meni je in negoval ga bom, dokler bom lahko,« se je odzval. Pravega razloga za odločitev o svojem humanitarnem po-

potolažiš, žal pa mu ne moreš pomagati finančno ali materialno.« V več kot 50 letih zavzetega delovanja v vrstah PGD Šmartno ob Paki, v šmarškem občinskem štabu Civilne zaščite, je doživel veliko nesrečnih in tudi srečnih zgodb. V mnogih se je naučil kaj

Darko Pergovnik: »V življenju mi ni bilo vedno lahko, a če se le da, vse obrnem na veselo plat.«

slanstvu pravzaprav nima, pravi. Med gasilce je stopil kot sedem let star fantič pred več kot 50 leti, ker so se tako odločili njegovi prijatelji. Z leti je postajal čut, zlasti njegova pripravljenost pomagati sočloveku v stiski, vse močnejši. »Ko ti prizadeti v nesreči ne glede na posledice zanj stisne roko, se ti zahvali za tvoje delo, je zadovoljstvo, ki ga občutim ob tem, ob opravljenem dobrem delu, veliko. V stiski sočloveka vsaj duševno

novega, predvsem pa je spoznal, da se je ne glede na to, kdo in kakšno pomoč potrebuje, vredno potruditi, čeprav kot gasilec pri posredovanju lahko ogroziš lastno življenje. Tudi z ljubeznijo do rož na neki način dokazuje še en čut – čut za lepo okolje, naravo. Rože, pojasnjuje, človeka spremljajo od začetka do konca življenjske poti. Pogled na cvetoča korita in lonce mu popestri trenutke, ga spravi v

dobro voljo, mu polepša bivalno okolje. Ob tem ni pozabil povedati, da mu svetuje in zasadi rože v cvetlično korito šmarška cvetličarka, nadaljnja skrb zanje pa je seveda povsem njegova.

Leto 2021 zaznamovala tudi upokojitev

Leto 2021 si bo Darko zapomnil še po eni prelomnici – po tem, da je sredi lanskega januarja stopil »na tretji del življenjske poti«. Tako je namreč poimenoval upokojitev. Pozdravlja z ‹nimam časa›? »Ne, ker si ga vzamem za tisto, kar mi je ljubo.« Sicer pa so dnevi zapolnjeni, še dodaja, saj se vedno najde kdo, ki potrebuje njegovo pomoč, vrstijo se akcije, v katerih je njegovo sodelovanje dobrodošlo. Če ni enega, drugega ali tretjega, najde zadovoljstvo na sprehodih. Nasmeh na obrazu … »tega vsak opazi. V življenju mi ni bilo vedno lahko, a če se le da, vse obrnem na veselo plat. Rad se smejem, tudi za to, ker pravijo, da je smeh pol zdravja,« je sklenil pogovor Darko Pergovnik. Za naziv Naj osebnost leta 2021 mu je v imenu občanov in občank občine Šmartno ob Paki tamkajšnji župan Janko Kopušar čestital zadnji dan minulega leta. Žal ne v živo na prireditvi Pozdrav novemu letu, ampak po spletu.

IN SRČNIMI LJUDMI

🔲

Prenove velike sejne dvorane Občine Šoštanj so se razveselili tudi svetniki in svetnice Občina Šoštanj je obnovila veliko sejno sobo v občinski stavbi. Prenova je bila celovita in je zajemala tudi strojne in elektro inštalacije s poudarkom na multimedijih, ki bo omogočala modernizirano in kvalitetno izvedbo sej občinskega sveta, elektronsko glasovanje in tudi kvalitetno snemanje. Razveselili so se je tudi šoštanjski svetniki, ki so zadnjo decembrsko sejo že zasedli prostore na novi lokaciji. Kaj so povedali? Judita Čas Krneža, SDS: »Vesela sem, da je dvorana končno obnovljena in se nam je na zadnji seji leta že uspelo sestati v novih prostorih, kar je bila naša želja že kar nekaj časa. Končno smo vsi skupaj in sedimo v krogu. To nam je očitno prinesel Božiček.« Boris Goličnik, Lista Borisa Goličnika: »Vesel sem nove pridobitve. Kar nekaj časa smo čakali novo dvorano, tudi naložba je bila precej visoka, vendar verjamem, da je narejena za nadaljnjih štirideset mandatov. Najbolj vesel pa sem tega, da je dobro tehnično opremljena in bomo končno dočakali tudi, da bo prenos sej možno spremljati v živo, da bodo tudi občanke in občani videli kdo so aktivni svetniki in svetnice, ter bodo lahko spremljali samo dogajanje.« Žan Delopst, Mladi za Šoštanj: »Zadovoljen sem, da smo končno dobili novo dvorano, ki se je vsako leto nekako izmikala. Zdaj je končno uspelo. Gre za naložbo, ki bo dolgoletna in gotovo uporabna.« 🔲

jš

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

6. januarja 2022

Najpomembneje je ostati gospodarski zaupnik strank

GOSPODARSKE novice Gospodarstvo lani večinoma uspešno

Podjetja so se različno odzvala na krizo v letu 2021, nekaterim so se prihodki povečali, nekaterim znižali in celo ogrozili poslovanje – Tudi v letu 2021 se je bilo treba ukvarjati s (po naši oceni) prekomerno administracijo Jasmina Škarja

Zastopnica podjetja APO ACCOUNTING, d. o. o. Janja Praznik je neke vrste ambasadorka vpeljave najboljših praks v računovodske servise, ki vrsto let deluje na področju zasebne dejavnosti vodenja poslovnih knjig za gospodarstvo in negospodarstvo. Zanimalo nas je, kako je poslovno doživljala leto 2021 in na kaj je pri svojem delu najbolj ponosna.

priča smo rasti cen nepremičnin, surovin, energentov. V letu 2021 so še vedno rastli delniški trgi, nekateri bi celo množično vlagali v virtualne valute brez predhodnih informacij. Očitno je rastlo tudi povpraševanje po delovni sili, saj se je brezposelnost zniževala, hkrati pa smo priča dejanskemu pomanjkanju kadrov pri nekaterih poklicih, ki se množično nadomešča s prihodom tuje delovne sile. Skratka, poslovno okolje in kazalniki so neobičajni,« odgo-

informiranje strank o njihovem premoženjskem in finančnem stanju. To štejemo za našo najpomembnejšo nalogo. Da je zadeva s koronskimi pomočmi izjemno resna, je pokazalo leto 2021, ko je začela Finančna uprava redne nadzore upravičenosti dodeljenih pomoči. Ti nadzori se bodo nadaljevali po pričakovanjih tudi v letu 2022. Sprašujemo se, ali si gospodarstvo ne zasluži morda tudi odškodnin, brez postavljanja pogojev.«

Leto 2021 je bilo zahtevno in nepredvidljivo

Njihovo podjetje se trudi ves čas ostati gospodarski zaupnik svojih strank. Ko govorijo o finančnih in davčnih podatkih, je vedno prvi pogoj zaupanje med partnerji. Kako turbulentno leto je bilo leto 2021? »Leto 2021 je tudi naše zaposlene zaznamovalo z nadaljevanjem epidemije covida-19. Danes se lahko pohvalim s stabilnim računovodskim podjetjem, ki uspešno pluje in se prilagaja zahtevnemu trgu. Leto 2021 je bilo tudi zelo zahtevno in nepredvidljivo, predvsem zaradi pandemije. Omenjene razmere so prinesle ogromno omejitev, nova pravila in zakonodajo, kar je zahtevalo tudi ažurnost. S poslovnega vidika pa je to pomenilo povečan obseg dela in nove naročnike. Sicer pa kot računovodsko in svetovalno podjetje najbolj čutimo in poznamo težave družb in podjetništva,« razlaga Praznikova.

Kako so se podjetja odzivala na krizo?

»Zanimivo je, da so se podjetja različno odzvala na krizo v letu 2021, nekaterim so se prihodki povečali, nekaterim znižali in celo ogrozili poslovanje. Dejansko si je trenutno stanje v ekonomiji težko razložiti, ker ne obstajajo več nekdanje predpostavke. Če že pogledamo makro okolje, imamo prekomerno zadolževanje držav (Slovenije in tudi vseh drugih v EU), imamo ničelne ali negativne obrestne mere, poslovne banke so prekomerno likvidne,

strank nikakor ne smejo prepustiti davčnemu tveganju. V ta namen in tudi na področju cenitev podjetij in premoženja sodelujejo tudi z zunanjim partnerjem. Na kaj ste najbolj ponosni in kaj bi izpostavili? »Če bi morala odgovoriti z eno besedo, bi rekla na podjetje. Ampak kaj podjetje pravzaprav je? To je najina ekipa in so zunanji sodelavci, s katerimi smo z leti ustvarili prijetno in varno delovno okolje. Držimo se zastavljenih ciljev in nobena ovira nas ne zaustavi,« razmišlja Praznikova, ki jo veseli, da kljub negotovemu poslovnemu okolju niso pozabili na izobraževanje zaposlenih, pri katerem uspešno sodelujejo tudi z Visoko šolo za računovodstvo in finance iz Ljubljane.

Kako si boste zastavili leto 2022?

»Sama osebno upam na uspešno volilno leto 2022. Aktivno sem se

vključila v politično stranko Naša dežela predsednice dr. Aleksandre Pivec. Snujemo gospodarski program, ki bo pomenil odgovor vsem izzivom in težavam večletnega obdobja, ki je za vse nas nekaj novega.

varja zastopnica podjetja in pove, da se z vsem omenjenim srečujejo tudi njihove stranke. »Tudi v našem podjetju APO ACCOUNTING (kot tudi ostali) smo se morali ukvarjati s koronskimi pomočmi in številnimi pogoji, ki so za to potrebni. Težava torej je, da smo se morali tudi v letu 2021 ukvarjati s (po naši oceni) prekomerno administracijo, pri tem pa smo komaj lovili čas za sprotno

Strank ne smejo prepustiti davčnemu tveganju

V podjetju se tudi danes trudijo ponuditi celoten spekter poslovnih storitev (ne le računovodenja, ampak tudi kadrovanje, organizacijo, osnovne pravne nasvete na področju gospodarskega in delovnega prava). Posebno pozornost namenjajo tudi davčnim pojasnilom strankam, saj se zavedajo, da

»Zdravje ljudi je na prvem mestu. Strankam želimo predstaviti, da sta tudi promocija zdravega delovnega okolja in njihova družbena odgovornost temelj za uspešno poslovanje. Ponosni smo, da so stranke v veliki meri vključene v kulturno, športno, znanstveno in izobraževalno dogajanje v naši regiji. Vložek v te dejavnosti se vedno bogato obrestuje.«

»S srčnostjo in z ljubeznijo do dela, raznimi športnimi aktivnostmi ter druženjem z zaposlenimi, s poslovnimi partnerji in prijatelji. Na takšnih temeljih sva z možem pred 33 leti začela, praktično iz nič in od začetka. Tega se drživa in k temu stremiva tudi v bodoče. Za leto 2022 si vsekakor želimo umiritve in zaustavitve zdravstvene krize, kar bo koristilo vsem v našem kolektivu, našim poslovnim partnerjem in celotnemu poslovnemu okolju. Strankam bomo še naprej nudili čim boljši poslovni servis na številnih segmentih. Na zakonodajnem področju si želimo dejanske debirokratizacije, vendar na pravilen način, ki ne bo povzročil še večje zmede. Želimo si razbremenitve plač zaposlenih in nižjih davčnih obremenitev pravnih oseb in podjetnikov. Pri tem je seveda nujna proračunska previdnost, nižji davki morajo prinesti bistveno višjo ekonomsko aktivnost, sicer davčna reforma ne bo smiselna in bo pomenila dodatno siromašenje javnega servisa (zdravstva, šolstva, pokojninske blagajne),« zaključi zastopnica podjetja Janja Praznik. 🔲

oziroma HSE nimata vpliva na cene emisijskih kuponov. Pred HSE je tudi implementacija strategije za izstop iz premoga, ki jo bo sprejela vlada, v strateške načrte HSE in začetek njene izvedbe. Letos naj bi bil sprejet tudi že za lani obljubljeni zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki bo omogočil nadzorovan izhod iz premoga in s tem povezane finančne vire za to. HSE ob tem računa, da bo ohranil energetsko lokacijo in delovna mesta v Šaleški dolini.

Sicer pa je skupina HSE lani obeležila 20-letnico obstoja. V prejšnjem letu je dosegla nekaj pomembnih mejnikov. Ugodna hidrologija v prvi polovici leta je omogočila rekordno proizvodnjo elektrike v hidroelektrarnah, stekla je gradnja sončne elektrarne Prapretno, skupina pa je vstopila na maloprodajni trg električne energije. Lani so se uspešno zaključili tudi večletna pogajanja HSE, Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in General Electrica. Marca je

Že 10. sveženj ukrepov Državni zbor je 27. decembra sprejel že 10. sveženj protikoronskih ukrepov, ki prinaša dodatne ukrepe za omilitev posledic epidemije, med katerimi so tudi novi dodatki za najranljivejše, več ukrepov za pomoč gospodarstvu, podaljšanje lanskih bonov ter odškodninska odgovornost za primer zapletov pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19. Do 28. februarja je s sklepom podaljšan ukrep delne povrnitve izgubljenega dohodka za samozaposlene, družbenike in kmete. Opozicija je ta sveženj ocenila kot predvolilni bombonček, ki bo bolj malo prinesel v žep najbolj ogroženim, več pa tistim, ki imajo že tako vsega dovolj. Predvsem pa bo na koncu vse zapitke iz protikoronskih ukrepov, posebej še tiste, ki niso bili smiselni, čutila denarnica vseh državljanov. Šele čas pa bo pokazal, kakšne bombice je vlada tudi zapakirala in skrila v teh deset paketov in bodo čez leto pokale državljanom in morebitnim novim vladam.

Življenje bo dražje Življenje je v lanskem letu postalo, trend pa se nadaljuje, vse dražje. Medtem ko so nekateri inflacijo zadnja leta že močno pogrešali, je sedaj udarila zelo močno. V Sloveniji so se cene letos zvišale za 4,9 odstotka. Na inflacijo so najbolj vplivale višje cene naftnih derivatov – dizelsko gorivo se je podražilo za 34,5 odstotka, bencin za 31,8 odstotka, tekoča goriva pa za 13,7 odstotka. Stanovanja so šla v nebo, z njimi pa tudi ogrevanja, elektrika še pride na vrsto.

Gorenje poslovno leto dobro sklenilo V tukajšnjem največjem kolektivu Gorenju so bili predpraznični dnevi letos prežeti z zadovoljstvom, saj so poslovno leto kljub številnim težavam, ki so jih pestile, prvič, od kar sodijo pod Hisense, sklenili brez izgube. Posebej veliko rast so beležili na področju TV aparatov, saj so od vzpostavitve tovarne Hisense Europe Electronic januarja lani, televizorji Hisense že v pol leta postali tretja najbolje prodajana znamka televizij v Sloveniji. Za letos načrtujejo nadaljnje povečanje proizvodnje, prva dva meseca sta z naročili že zapolnjena. Načrtujejo dodatna zaposlovanja. Lani so zaposlili skoraj tisoč delavcev, v prihodnjem pa naj bi jih še nekaj sto. Že ta in prihodnji mesec nameravajo zaposliti najmanj 200 proizvodnih delavcev, kasneje pa še več.

Veliko besed, a malo dejanj Lansko leto je tudi leto, ko smo v Šaleški dolini največ pozornosti namenjali Premogovniku in Teš ter prestrukturiranju doline zaradi izhoda iz premoga. Izrečenih je bilo veliko besed, a bolj malo dejanj, ki bi pokazala, da bo delavcem in dolini po zaprtju premogovnika omogočena prijazna perspektiva. Že sedaj se vidi, da se premnogim predvsem cedijo sline ob napovedanih evropskih sredstvih, bolj malo pa je videti idej, ki bi resnično zagotavljale nova delovna mesta in še manj tistih, ki bi resnično zagotavljale delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. Sicer pa se je napovedani datum sprejetja ustrezne zakonodaje zaprtja premogovnika prestavil v letošnje leto in bo očitno predmet predvolilnega političnega kupčkanja. Tja bo gotovo padla spet tudi izgradnja tretje osi od Velenja do Šentruperta.

Zapiralna dela še vsaj 15 let po zaprtju

Zakon o postopnem zapiranju premogovnika sprejet letos? Ljubljana, Šoštanj – Na Holdingu Slovenske elektrarne pravijo, da cene elektrike in toplotne energije oblikujejo po tržnih mehanizmih na dereguliranem trgu. Proizvajalci, ki so obremenjeni s stroškom emisijskih kuponov, kot je konkretno v primeru TEŠ, ter z relativno visokimi obveznosti do virov sredstev zaradi obratovanja s še neamortiziranimi proizvodnimi napravami, so v neprimerljivo slabšem konkurenčnem položaju ali pa obratujejo z izgubo. Ob tem ponovno omenimo, da TEŠ

Na gospodarskem področju smo ob koncu leta poslušali veliko slavospevov. V Sloveniji nam je med drugim uspelo zmanjšati brezposelnost in, kot pravi premier: »Ohranili smo kapacitete slovenskega naroda, slovenske države, slovenskih javnih sistemov in podsistemov ter seveda slovenskega gospodarstva. Od tod pa denar prihaja.« Politika se seveda rada pohvali, a rada tudi zamolči tista bolj mrakobna dejanja, katerih posledice bodo opazne morda čez leto ali tri. Trenutno je sicer videti, da smo na dobri poti, da se iz korona krize izvijemo gospodarsko solidno, če že ne dobro, če le ta ne bo trajala predolgo in nam premočno krnila proizvodnjo.

bila v korist Teša podpisana 261 milijonov evrov vredna izvensodna poravnava. S tem je bil zahtevek iz uveljavljanja škode slovenskih družb v arbitražnem postopku zaradi investicije iz leta 2008 umaknjen. Omenimo, da je skupina HSE tudi največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, saj le te proizvedejo več kot 80 odstotkov. 🔲

Za Premogovnik Velenje sta najpomembnejša dva ključna mejnika: obdobje pred letnico prenehanja odkopavanja in obdobje po njej. Do ciljne letnice bo namreč proizvodnja v Premogovniku Velenje potekala skladno z načrti. Po prenehanju odkopavanja pa bodo v družbah Skupine Premogovnik Velenje še vedno potrebovali številna delovna mesta, s katerimi bodo še najmanj petnajst let po prenehanju odkopavanja skrbeli za izvedbo vseh zapiralnih del. Trenutno predlagana letnica 2033 tako pomeni še vsaj dvajset let izvajanja rudarskih del.

Teš 6 po remontu spet obratuje Blok 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), ki so ga 24. decembra lani načrtovano zaustavili, je bil 3. januarja ponovno sinhroniziran z elektroenergetskim omrežjem Slovenije. V času zaustavitve so nemoteno proizvodnjo električne energije in toplote za Šaleško dolino zagotavljali blok 5 ter plinski enoti. TEŠ proizvede kar tretjino vse električne energije v Sloveniji. Leta 2021 jo je proizvedla 3.166 GWh, od tega samo blok 6 2.507 GWh. Proizvedene je bilo tudi 343 GWh toplotne energije, kar je 20 GWh več kot v letu 2020. 🔲

Naš čas, 6. 1. 2022 barve: CMYK, stran 5

V novo leto smo stopili polni upanja, obljub in načrtov Svoje so nam razkrili vodje svetniških skupin Mestne občine Velenje. Zanimalo nas je: 1. 2. 3. 4. 5.

Kaj je po vašem mnenju najbolj zaznamovalo preteklo leto v Mestni občini Velenje? Kaj vas najbolj jezi? Na kaj ste najbolj ponosni? Kaj bi si želeli še postoriti do konca mandata? 🔲 Mira Zakošek Kako vidite leto, v katerega smo pravkar vstopili?

Duh dolgoletnih zgrešenih potez Jože Hribar, Naše Velenje:

»1. Najbolj je leto zaznamoval duh dolgoletnih zgrešenih potez občine, ki jih sedaj občani plačujemo, skozi položnice za ogrevanje, da ni v mestu nobenih stanovanj za mlade, da je mesto polno poceni delovne sile iz Kosova ... izkazalo se je, da je projekt Vista slabo narejen, vse napake pa so se pokazale na sami otvoritvi. Ob manjšem nalivu je prizorišče ostalo brez elektrike, pokazale so se pa tudi druge pomanjkljivosti. Pravljice o lepši prihodnosti, množičnem turizmu in prireditvah so se razblinile kot milni mehurček. Motijo me tudi rošade pri kadrovanju. Letos so si malo premešali direktorske stolčke. Direktorji so obdržali direktorske stolčke, da bi kakšen nov obraz prišel zraven, je nemogoče. Vse ostane v krogu «družine». 2. Veliko je dobrih stvari! To je treba priznati. A je tudi veliko slabih, tega pa noče nihče priznati. Kot na primer pri obnovi Ceste Talcev, kjer je po novem pločnik širši od cestišča in sedaj prihaja do nesreč. Pa menjava mastodontov ob jezeru. Sami odločevalci vedo, da sta nova dva mastodonta grda, da ju ljudje niso sprejeli, ampak ... vztrajajo pri svoji zablodi. Moti me tudi, da projektov in investicij, ki jih izpeljejo, potem ne znajo vzdrževati. Opevana

promenada je po nekaj letih popolnoma pozabljena in zapuščena. Tudi ni nobenih trgovin tam, gostinske ponudbe ... ničesar. Pa tudi preveč se zapravlja, za res nepotrebne stvari. Treba pa je nujno urediti zdravstvo. To, kar imamo v Velenju, je že več kot sramota! Še mavca na zlomljen prst ti ne znajo narediti v Vele-

nju. O ogrevanju sploh ne bom zgubljal besed ... ker me trenutno stanje hudo jezi! 3. Ponosen sem na Velenjčanke in Velenjčane. V mestu smo mešanica ljudi iz vseh možnih krajev, kultur, ver, a se vseeno razumemo. Ker najprej smo Velenjčani, potem pa vse ostalo. 4. Vprašanje bi bilo pravilno zastavljeno: «Kaj bi si želeli še postoriti do konca mandata, če

bi lahko?» Ves čas trdim, da je aktualna občinska oblast izgubila kompas. Denar se zapravlja za projekte, ki so obsojeni na neuspeh, preveč se zapravlja za marketing tako plaže kot ostalih projektov, ki so na koncu le prazne besede. Pozabili so, da je župan v mestu kot hišnik. Da skrbi, da je mesto urejeno, da so ceste vzdrževane, da ni treba ljudem prositi, da jim popravijo most. Te zadeve bi morale teči. Saj je na občini zaposlenih več kot dovolj ljudi, da bi lahko aktualne pomanjkljivosti sami ugotovili, ne pa da morajo ljudje skorajda prositi, da se jim uredijo dovozi in podobne stvari, ki stanejo manj kot kakšna svečana večerja, ki jih pri nas ne manjka. Naj se manj zapravlja za piar, sprejeme, potovanja ... in več za ljudi. Pa naj ljudem na tako imenovanem Zlatem griču omogočijo poceni in dostopne montažne pritlične hiše in poceni stanovanja, ne pa spet drage parcele za izbrano elito. Montažne hiše do 100 m2 se dobijo za manj kot 40.000 evrov!!! Naj občina z nizkimi cenami pokaže svojo solidarnost in čut do ljudi! 5. Optimist je v danih časih biti težko, a je treba vztrajati. Lahko pa s 100 % natančnostjo napovem, da bo v letu 2022 spet zmanjkalo asfalta. Volitve prihajajo in ljudem je hitro treba pokazati, da se dela ...«

»Obkrožajo me ljudje, polni srčnosti in optimizma« Aleksandra Vasiljević, SD

1. »Leto, ki je za nami, je zagotovo v znamenju uspešno izvedenih forumov: Forum mladih, Forum Starejših in Forum na temo izobraževanja. Na pobudo župana, Petra Dermola, je Mestna občina Velenje organizirala forume za različne interesne skupnosti, kjer je bilo moč slišati glas, potrebe in pobude tako mladih kot starejših. Forumi, kot odlična priložnost za pridobivanje pobud in zastavljanje skupnih ciljev so pripomogli k (že) vidnim pozitivnim spremembam: sprejeli smo Pravilnik o sofinanciranju društev upokojencev iz proračuna MOV, Pravilnik o dodeljevanju najemnih stanovanj v najem mladim in podprli sofinanciranje komunalnega prispevka z mlade v naši občini. Poleg vseh izvedenih aktivnosti, ki ohranjajo visoko kakovost bivanja v Velenju, smo optimistično zrli v prihodnost in ohranjali prizadevanja za pravičen prehod iz premogovnih regij. Tudi letošnje leto ne bo izjema, saj se borimo za ohranjanje delovnih mest rudarjev in vseh, ki so zaposleni v energetiki. Preteklo leto je bilo uspešno tudi na področju pridobivanja novih

POLITIKI O VELENJU

6. januarja 2022

investitorjev v Poslovni coni v KS Stara vas kot tudi na področju zaključenih projektov, med katerimi bi izpostavila obnovo Starega Velenja.

2. Velenje je moj dom, moje mesto. Mesto, v katerem živim od rojstva, mesto, kjer je moja družina in vsi moji prijatelji, zato ne morem najti stvari, ki bi me motila. Preprosto, rada imam vse, kar je v povezavi z Velenjem. Velenje je tudi mesto, ki je razvojno naravnano in MOV ima veliko pripravljeni projektov, ki zaradi postopkov pridobitev različnih dovoljenj in birokratizacije še vedno čakajo na realizacijo. A to

je ovira, s katero se soočajo vse slovenske občine in ne le naša. 3. S ponosom me navdaja to, da me obkrožajo ljudje, Velenjčanke in Velenjčani, polni srčnosti in optimizma. Kamorkoli grem, pa kot podžupanja in kot Velenjčanka vedno z zanosom govorim o naših prostovoljcih in o Velenju povem, da smo prejemniki številnih nazivov in nagrad (kar ni samoumevno): »Naj kopališče«, »Mladim prijazna občina«, »Velenje-ljubljenec ljudskih src«, »Najbolj varno mesto«, Otrokom, starejšim in invalidom prijazna občina … 4. Skupaj z Velenjčankami in Velenjčani, skozi Koalicijo z občani, poiskati možne rešitve in odgovore za izboljšanje kakovosti življenja v Velenju, uspešno zaključiti projekt »Urbani park« in ga predati v uporabo mladim. 5. Prepričana sem, da je leto, v katero smo vstopili drugačno. Boljše. Pripravljeni smo na različne izzive, ki jih bomo premagovali le z dobrim in povezovalnim odnosom. Super volilno leto, ki je pred nami, pa prinaša možnost novega začetka in svežega vetra na državni ravni. Uspelo nam bo!«

Vista velika dodana vrednost Darinka Mravljak, SAB

1. »Zagotovo so to aktivnosti v zvezi s prestrukturiranjem premogovne regije, oziroma »prehod iz premoga«. Veliko aktivnosti je na tem področju že bilo storjenih v preteklem letu, ki pa se bodo seveda nadaljevale še vrsto let, a zelo pomembni so prvi koraki, oziroma pravilno, pravično in pravočasno načrtovanje, vključno s finančnimi sredstvi, da bomo še naprej mesto priložnosti. 2. Vandalizem. Ne razumem ljudi, ki namerno uničujejo, kar je na nek način tudi njihovo. Bolj bodo uničevali naše lepo mesto, več sredstev bomo morali namenjati iz proračuna za sanacije in popravila, manj bo za druge prepotrebne namene. Ne razumem, res ne razumem teh ljudi in njihove vzgoje. 3. Joj, na veliko kaj. Ponosna sem na revitalizacijo starotrškega jedra, na katerega smo v preteklosti kar pozabili. Danes je to eden izmed najlepših delov Velenja,

ki nas spominja na to, da zametki današnjega Velenja dejansko segajo že v sredino 13. stoletja. Lepo, da smo to ohranili.

Zelo velika dodana vrednost bo tudi Vista, le vsebino mu moramo še dodati, pa bo to ne samo za Velenje, ampak za celotno Slovenijo velika atrakcija. Glede na mlado ekipo, ki je avtorica nove Strategije razvoja in trženja

turizma v Velenju ne dvomim, da Vista to ne bo v zelo kratkem času tudi postala. 4. Kot predstavnica starejše generacije si želim, da bi bilo tudi v bodoče dovolj posluha za želje starejših, upokojencev, invalidov in pomoči potrebnih občank in občanov. Naše mesto je bilo zgrajeno na prostovoljstvu, zato je ta gen vgrajen v naš DNK in tako naj ostane tudi v prihodnje. Želim si, da bi bilo zgrajenih še več oskrbovanih stanovanj, seveda ne na račun mladih. Tudi za njih je potrebno zgraditi stanovanja, da bodo lahko ostali in ustvarjali doma – v Velenju. Veliko možnosti in priložnosti za mlade vidim tudi zaradi prestrukturiranja. 5. Sem optimistična. Verjamem, da bo to leto, leto novih priložnosti in uspehov. Le nekaj potrpežljivosti, zaupanja in sodelovanja potrebujemo, pa bo zopet vse tako, kot je bilo.«

Velenje že vrsto let propada Matej Jenko, Dobra država

1. »Postavljate me pred težko dilemo. Razgaliti je treba to oblast, saj Velenje že vrsto let propada, je na robu kolapsa (TEŠ, PV). Velika hvala, da predsednik uprave Gorenja ni preselil proizvodnje. 2. Velenje je še vedno brez prave vizije, strategije, z nedomišljeni projekti izključno stranke Socialnih demokratov (SD), ki so se po dolgih letih enoumja in vodenja MO Velenje nabrali na površju: TEŠ6, daljinsko hlajenje, podražitev ogrevanja, prireditveni prostor Vista, nizkocenovni turizem, aroganten odnos do Hisense – Gorenja, gradbeni projekti, razprodaja in razpad hčerinskih družb Premogovnika, Vegrada, edino mesto brez obvoznice in AC … za celo stran bi jih lahko naštel! Čeprav se ves čas hvalijo, smo v 30 letih v Velenju po BDP-ju s samega vrha padli že pod slovensko povprečje, grozi nam kolaps delovnih mest (tudi povprečnih), mladi, izobraženi, perspektivni kadri, naši otroci, vnuki, se ves ta čas izseljujejo iz Velenja, saj tu ne vidijo perspektive.

3. Bolj ali manj ista oblast (SD + DESUS oz. SAB) vodi Velenje navzdol, ob tem pa zapravljajo na milijone evrov in s propagando ter samohvalo prikrivajo svojo neuspešnost. Prospekti, brošu-

re, zastonj prireditve, pivo, vino ob govorih županov, nepomembne nagrade, pristrižene zelenice, nove črte na cestah … vse, da bi ljudje nasedli navideznim uspehom, da se ljudi slepi, medtem ko Velenje propada. Ni pa novih, dobrih delovnih mest, ni stanovanj, ni razvoja mesta, ni domišljenih rešitev.

4. Navkljub temu da je v mestnem svetu zelo težko delovati konstruktivno, sam vedno znova rad pohvalim, izpostavim dobro, dajem pobude, predloge. A občinska oblast onemogoča opozicijo na vsakem koraku. Mene še posebej. Navkljub stalnim političnim pritiskom, grožnjam, posmehovanju, omalovaževanju in tudi onemogočanju političnega delovanja bom vztrajal in opozarjal. Tudi na to, da direktorju zdravstvenega doma na naslednji seji ne bodo dovolili stečaja zdravstvenega doma skozi privatizacijo. 5. Interesi in apetiti posameznikov so neverjetni. Govorim o evropskih milijonih na mizi, s katerimi je sedanji župan Dermol nagovoril šaleško gospodarstvo in upravo: Verjetno imate kakšne projekte v predalih, da pridobimo denar iz EU (kot pri Visti!). Verjamem, da se bo z letošnjimi volitvami to spremenilo. S to oblastjo se nam v Velenju in Šaleški dolini ne piše dobro. Danes potrebujemo vodstvo, ki bo znalo in zmoglo postaviti Velenje na pot razvoja. Skrajni čas je za spremembo!«

Najbolj motita razdvojenost in razklanost družbe Brigita Tretjak, Naša dežela

1. »Po našem mnenju je leto 2021 v Mestni občini Velenje najbolj zaznamoval težko pričakovan pričetek del na trasi 3. razvojne osi, ki je izjemno pomemben projekt tako na lokalni in regionalni kot državni ravni. 2. Najbolj nas motita razdvojenost in razklanost družbe in politike, ki nas zavira, ustvarja nepotrebne prepreke, nas vleče v brezno, sam družbeni dialog pa je osiromašen s premajhno mero zmernosti, preudarnosti in razsodnosti. 3. Ponosni smo na vse uspešno izpeljane in izvedene projekte v

lokalnem okolju, ki so bili zaključeni v preteklem letu v MO Velenje. Ponosni smo tudi na

pridobitve novih prostorov stranke Naša dežela na Prešernovi cesti 22c v Velenju, kjer deluje medobčinski odbor Velenje – Šoštanj članov stranke Naša dežela in kjer prav tako deluje svetniška pisarna in uradne ure svetnice. 4. Želimo si konstruktivno sodelovati pri vseh odprtih zadevah, ki jih je treba izvesti do konca mandata. Želimo si, da takšen pristop ne bi imel dolgoročnih ekonomskih posledic. 5. Leto, v katerega smo pravkar vstopili, bo izzivov polno. Priložnost, da lahko naredimo več za ljudi in okolje, v katerem živimo, vidimo tudi v prihajajočih volitvah v Državni zbor Republike Slovenije.« Nadaljevanje prihodnjič 🔲

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

6. januarja 2022

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 29. decembra Epidemiološki kolegij Nacionalnega inštituta za javno zdravje je soglasno ocenil, da trenutno ne more podpreti uvedbe obveznega cepljenja proti covidu-19. Epidemija covida-19 je sicer v Sloveniji zadnjih nekaj dni ponovno v porastu. Notranji minister Aleš Hojs je v predstavitvi dosežkov slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju notranjih zadev izpostavil sprejetje skupne izjave o krizi v Afganistanu in potrditev sklepov o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen.

WHO opozarja, da lahko različici novega koronavirusa omikron in delta zdravstvene sisteme potisneta na rob propada.

Na območju Ilirske Bistrice se je zgodila množična zastrupitev, verjetno s hrano. Okoli sto ljudi je obolelo zaradi okužbe z norovirusom. Preiskava je v teku. Cunami okužb z različicama novega koronavirusa omikron in delta bo zdravstvene sisteme potisnil na rob propada, je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija in ponovno pozvala države, naj pravičneje porazdelijo odmerke cepiv proti covidu-19.

Četrtek, 30. decembra Premier Janez Janša je v novoletni poslanici poudaril, da se končuje še eno leto številnih preizkušenj in težkih odločitev. Kljub temu da nas je zdravstvena kriza prignala do roba zmogljivosti, pa smo dosegli tudi številne pomembne zmage, ki bodo Slovenijo pospremile na pot največjega investicijskega cikla v zgodovini, je med drugim poudaril. Predsednik DZ Igor Zorčič pa je v novoletni poslanici ocenil, da je bilo leto 2021 težko in zahtevno, a je bilo tudi leto uspehov in zmag. Ob oblikovanju prihodnjih politik in zavezništev imejmo pred očmi odgovornost, ki jo pred nas postavljajo izzivi časa, je pozval.

Predsednika ZDA in Rusije, Joe Biden in Vladimir Putin, sta se v četrtkovem telefonskem pogovoru dogovorila za nadaljevanje dialoga.

Petek, 31. decembra Prebivalci tihomorskih otoških držav Samoa, Tonga in Kiribati so kot prvi vstopili v leto 2022. Marsikje so nebo znova razsvetlili ognjemeti. Pri nas se od starega leta tudi letos nismo poslovili z bučnimi silvestrovanji na prostem, saj zaradi epidemije covida-19 niso bila dovoljena. V Velenju so zato pripravili prepevanje podoknic. Predsednik republike Borut Pahor je v novoletni poslanici spomnil, da občudujemo slovenske športnike, njihove dosežke in njihovo zmagovalno miselnost, ki jo kdaj pogrešamo pri nas samih. »Zdaj jo mogoče malček pogrešamo v soočanju s covidom. Zato si moramo pomagati, se spodbujati, vztrajati in skupaj zmagati,« je pozval.

Vstop v novo leto so marsikje razsvetlili ognjemeti.

Premier Janez Janša je slovensko predsedovanje Svetu EU označil za uspešno in ocenil, da so bili doseženi številni vsebinsko pomembni premiki. Petkovi protestniki so se tudi na zadnji petek v letu zbrali na Trgu republike v Ljubljani ter pozvali k transparentnosti in sankcioniranju zlorab medijev in podjetij v večinski lasti države. V Sloveniji je trenutno potrjenih šest primerov aviarne influence pri labodih in en primer pri domači perutnini. Vojaške sile mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA so končale svojo bojno misijo in zapustile Irak.

Sobota, 1. januarja Vstopili smo v leto 2022. Prvi novorojenčici v novem letu sta se minuto čez polnoč rodili v Ljubljani in Mariboru.

Slovenija je zaključila svoje drugo polletno predsedovanje Svetu EU in ga predala Franciji. Predsednika Joe Biden in Vladimir Putin sta se dogovorila za nadaljevanje dialoga.

Predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je v izjavi o širjenju koronavirusne različice omikron posvarila, da se čez štiri tedne lahko zgodi, da bo za delo sposobna le polovica ljudi. Na posodobljenem zemljevidu Evropskega centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (ECDC) skorajda celotna Evropa ostaja obarvana rdeče ali temno rdeče. V slednji kategoriji je še vedno tudi Slovenija.

Slovenija je zaključila svoje drugo polletno predsedovanje Svetu EU in ga predala Franciji. Med pomembnejšimi temami predsedovanja Francije bodo prizadevanja za reformo evropskega azilnega sistema in schengena ter tudi podnebne spremembe. Pred 20 leti so državljani 12 evropskih držav namesto svojih nacionalnih valut v roke dobili skupno evropsko valuto evro, pred natanko 15 leti tudi Slovenci. Evro je danes uradna valuta v 19 državah od 27 članic EU, uporablja pa ga približno 341 milijonov ljudi.

V katedrali svetega Jurija v Cape Townu je potekal državni pogreb enega najbolj znanih borcev proti apartheidu, nadškofa Desmonda Tutuja. Papež Frančišek je v pridigi v baziliki svetega Petra odločno pozval h končanju nasilja nad ženskami. Kot je poudaril, poškodovati žensko pomeni užaliti Boga. V Avstriji je z novim letom začel veljati nov zakon, ki odraslim osebam z neozdravljivo boleznijo ali s trajnim hudim zdravstvenim stanjem omogoča, da se odločijo za asistirano smrt. Dunajski filharmoniki na matinejskem novoletnem koncertu ponovno nastopajo ob navzočnosti občinstva, a pred največ 1000 poslušalci. V Izraelu so poročali o prvem uradno potrjenem primeru t. i. flurone, hkratne okužbe z novim koronavirusom in virusom gripe.

Nedelja, 2. januarja Anketa Mediane za Radiotelevizijo Slovenija kaže, da je podpora stranki SDS zrasla za 1,3 odstotne točke, volilo bi jo namreč 17,6 odstotka vprašanih. SD bi podprlo 12,4 odstotka vprašanih, Levico 6,8, LMŠ 5,5, NSi 4,6, SAB 3,9, DeSUS 1,5, SNS 1,4 in Konkretno 0,8 odstotka. Okrožno državno tožilstvo v Kranju je zavrglo kazensko ovadbo zoper predsednika stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, ki jo je policija podala zaradi suma storitve kaznivega dejanja hujskanja k upiranju.

Poslopje parlamenta v južnoafriškem Cape Townu je zajel obsežen požar.

Ameriški predsednik Joe Biden je v telefonskem pogovoru v nedeljo zvečer ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu zatrdil, da se bodo ZDA v primeru ruske invazije na Ukrajino odločno odzvale. Poslopje parlamenta v južnoafriškem Cape Townu je zajel obsežen požar, ki je uničil dvorano narodne skupščine, kjer zasedajo poslanci. Nemčija in Avstrija sta se kritično odzvali na predlog Evropske komisije, da bi pridobivanje energije v jedrskih elektrarnah in z zemeljskim plinom pod določenimi pogoji označili kot zeleno dejavnost oz. trajnostno naložbo.

Ponedeljek, 3. januarja Minuli teden so pri nas potrdili okoli 10.800 novih primerov koronavirusnih okužb, dobrih 3200 več kot teden prej. Zaradi pospešenega širjenja koronavirusne različice omikron so na mizi vsi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim koronavirusom, je na novinarski konferenci povedal minister za zdravje Janez Poklukar. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo upokojencem solidarnostni dodatek, ki ga predvideva novi interventni zakon za omilitev

posledic covida-19, izplačal 14. januarja. Izplačan bo v višini od 130 do 300 evrov, odvisno od višine pokojnine. Na Hrvaškem so lani zabeležili skoraj 14 milijonov prihodov turistov, kar je 77 odstotkov več kot predlani.

Pet svetovnih sil se je zavezalo, da se bodo izogibale jedrskemu konfliktu.

Pet svetovnih sil se je zavezalo, da se bodo izogibale jedrskemu konfliktu in preprečevale širjenje jedrskega orožja. Rusija, Francija, Kitajska, Velika Britanija in ZDA so v skupni izjavi poudarile, da se v jedrski vojni ne more zmagati in zato do nje ne sme nikoli priti. Ameriška vojska je za vojno proti terorizmu, ki se je začela leta 2001 v Afganistanu in se leta 2003 razširila na Irak, vmes pa tekla tudi drugje po Bližnjem vzhodu, porabila skupaj 14.000 milijard dolarjev. Naziv Evropska prestolnica kulture so s 1. januarjem za eno leto pridobila tri evropska mesta: Esch-sur-Alzette v Luksemburgu, Kaunas v Litvi in srbski Novi Sad.

Torek, 4. januarja Delež okužb s koronavirusno različico omikron naj bi bil v Sloveniji že več kot polovičen. Komisija za medicinsko etiko je pozvala k razmisleku o obveznosti cepljenja skupin s tveganjem za težji potek covida-19 in vseh, ki se vsakodnevno poklicno srečujejo s skupinami ljudi. V ZDA so v ponedeljek po podatkih univerze Johnsa Hopkinsa zabeležili več kot milijon novih primerov okužbe z novim koronavirusom, kar velja za svetovni rekord.

Varnost Med trenutno najbolj gledanimi serijami na Netflixu je tudi Maid (Čistilka). Zgodba, posneta po knjigi z resnično zgodbo avtorice, govori o mladi, 25-letni mami Alex. Ta se znajde v nezdravem domačem okolju z alkoholikom, ki postaja vse bolj emocionalno nasilen, ona pa je v vse bolj nemogočem položaju, saj je brezposelna, tudi lastnega bančnega računa nima, ker za finance skrbi partner. Neke noči se prepir konča z luknjo v steni in razbito posodo, zaradi česar se Alex odloči zapustiti dom. Zaposli se kot čistilka. Njeno delo nikakor ne pokriva življenjskih stroškov, kaj šele najemnino in varstvo za hčer, zato z nemalo težavami navigira med pogoji za pravno ureditev skrbništva nad hčerko ter zahtevami za pridobitev socialne pomoči. Med razmisleki ob novem letu je gotovo tudi vprašanje varnosti. Varnosti, ki jo zagotavlja Tjaša Zajc streha nad glavo. Varnosti, ki jo dobimo z redno službo in s prihodki. Varnosti v družinskih razmerjih. Varnosti v nepredvidljivosti podnebnih sprememb. Za številne ljudi je bila v zadnjih dveh letih varnost v vsaj eni izmed naštetih kategorij ogrožena. Za koronavirusom je v Sloveniji umrlo 5600 ljudi. Poraba alkohola se je znotraj štirih sten povečala, po podatkih NIJZ je v Sloveniji v času epidemije od 8 do 14 odstotkov odraslih ljudi pilo več alkohola kot pred epidemijo. V kriznih časih nasilje v družini navadno naraste, v pandemiji pa je bila sploh problematična odsotnost možnosti za umik ali srečanja s prijatelji in podpornimi skupinami, tako za otroke kot odrasle. Podnebne spremembe so poleti pustile svoj pečat tudi v Ljubljani, najbolj vidno z rekordno količino padavin, ki so poplavile nemalo kleti in zalile ceste. Ekonomija je v čudnem limbu naraščajoče inflacije in nenormalne rasti cen nepremičnin in najemnin. Negotovost je postala nova normalnost. Lani smo upali, da do leta 2022 pandemije ne bo več, saj so na trg prišla cepiva. Letos upe polagamo v mutacije in slabljenje virusa – različica omikron naj bi bila po različnih analizah manj nevarna kot delta. Tudi če se zdravstvena kriza umiri, se ekonomska, kaj šele podnebna, ne bosta kar tako. Ob vsem tem je težko biti optimističen, zato ni nič čudnega, da sta zadnji dve leti minili tudi v znamenju ozaveščanja o duševnem zdravju in stiskah. Marsikdo je v tem prepoznal tržni potencial. Tisoče podjetij obljublja digitalne rešitve za zasvojenost, tesnobo, depresijo in izboljšanje emocialnega počutja. Po podatkih ameriške družbe Rock Health so investitorji leta 2011 v rešitve s področja duševnega zdravja vložili 35,2 milijard ameriških dolarjev, leta 2020 pa skoraj 2,4 milijarde dolarjev. Izziv duševnega zdravja je, da je izjemno odvisen od okolja in konteksta: če nekdo v službi doživlja mobing ali živi v slabi partnerski zvezi, nobena meditacija ali aplikacija tega ne bosta mogli rešiti. Morda bosta posamezniku pomagali sprejeti odločitev za spremembo v realnem življenju. Včasih je za boljše počutje dovolj že, da nekaj dni ne spremljamo novic. Vsekakor pa za leto 2022 kot vsako leto velja optimizem, da bodo nekatere stvari boljše. Konec koncev so težave tudi motivacija za iskanje rešitev. 🔲

Solidarnostni dodatek za upokojence Cene plina v Evropi znova občutno rastejo.

Slovenija se bo v kratkem vnovič zadolžila. Kakšna je predvidena višina zadolžitve, na finančnem ministrstvu niso navedli. Medletna rast slovenske zunanje trgovine se je novembra lani nadaljevala. Izvoz blaga je bil večji za 24,1 odstotka, uvoz pa za 25,6 odstotka. Kočevski župan Vladimir Prebilič je na 136 slovenskih županov naslovil pobudo za ustanovitev Kluba neodvisnih županj in županov. Cilj je povečati vpliv županov na oblikovanje politik, ki zadevajo občine. Cene plina v Evropi znova občutno rastejo, razlog za to pa je upad dobave ruskega plina po ključni plinski poti skozi Ukrajino.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije bo upokojencem solidarnostni dodatek, ki ga predvideva novi interventni zakon za omilitev posledic covida-19, izplačal 14. januarja. Izplačan bo v višini od 130 do 300 evrov, odvisno od višine pokojnine oziroma nadomestila, ki ga je uživalec prejel v mesecu decembru 2021. Solidarnostni dodatek za upokojence in uživalce invalidskih nadomestil, ki so brezposelne osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, bo zavod izplačal v treh različnih višinah: prejemnikom pokojnin oz. nadomestil v višini do 523 evrov v višini 300 evrov, prejemnikom pokojnin oz. nadomestil v višini od 523,01 do 628 evrov v višini 230 evrov, prejemnikom pokojnin oz. nadomestil v višini od 628,01 do 732 evrov pa v višini 130 evrov. Solidarnostni dodatek za upokojence bodo prejeli tudi tisti zavarovanci, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni za ožji obseg pravic, Prav tako ga bodo prejeli tisti, ki so bili upokojeni na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov. 🔲

Naš čas, 6. 1. 2022 barve: CMYK, stran 7

KULTURA

6. januarja 2022

Šaleška dolina poznana tudi kot dolina gradov 25 gradov na majhnem prostoru – Tisti, ki ostajajo v zavesti ljudi, so pomembni in se jim ljudje zagotovo ne bi odrekli – Gradovi predstavljajo zelo močno simbolno točko Jasmina Škarja

Občina Šoštanj je ob letošnji 110. obletnici pridobitve mestnih pravic dobila tudi svojo številko ugledne znanstveno-strokovne revije Kronika, v celoti posvečene zgodovini Šoštanja. Kronika s tremi izdajami letno pokriva slovensko krajevno zgodovino. Dotika se tudi gradov v Šaleški dolini, ki predstavljajo zgodovino, bogato kulturno zapuščino, znamenitosti in turistične točke. O dveh izpostavljenih (Žamberk in Forhtenek) v letošnji Kroniki smo se pogovarjali z dr. Tonetom Ravnikarjem, doktorjem znanosti in pedagogom.

bodisi na strmih pobočjih. Ni veliko ljudi, ki jih zanimajo razvaline in nekaj ostankov kamnov. Vsekakor pa je pomembno, da so tisti, ki ostajajo v zavesti ljudi, pomembni, in se jim Velenjčani zagotovo ne bi odrekli. Vsi se strinjamo – ko se pripeljemo v Velenje in zagledamo Velenjski grad, si rečemo, da smo doma.«

pozneje kot grajsko jedro. Morda sta nastala šele zatem, ko je bil grad že razvaljen, in ju je treba povezati s protiosmanskim utrjevanjem koroške deželne meje. Grad stoji v Zavodnju nad cerkvijo. Žal je bil močno poškodovan, ko se je gradilo smučišče, še vedno pa je vidno toliko, da ga prepoznamo. Grad je bil postavljen kot upravna točka. Skoraj gotovo je nastal znotraj večjega posestva Guštanj, ki je bil takrat bamberški. Gre za pomembno rodbino, ki so jo upravljali gospodje iz Orta. Njihov odnos je bil ohlapen. Na skrajni jugozahodni točki so postavili grad, da so upravljali ta del posesti. Ver-

stavbo, z osrednjim mogočnim stolpom, ki je imel obrambno in bivanjsko funkcijo. Za njim je bilo obzidje, notranje dvorišče z vodnjakom, kar je zelo značilno. Oblika gradu in struktura nista posebni. Živel je dosti dlje, nad Velunjo iz Mislinjske v Šaleško dolino je predstavljal funkcijo obrambe, kontrole. Kot zanimivost lahko povem, da gre za edino grajsko stavbo v dolini, ki je pripadala šentpavelskemu samostanu, ki ga je dajal v zakup. Med kmečkimi upori (17. stoletje) je bil grad porušen, nakar ga niso več pozidali. Šivani robovi in struktura gradnje nam dokazujejo čas nastanka gradu v zgodnji

Ni veliko ljudi, ki jih zanimajo razvaline in nekaj ostankov kamnov

Zavedanje, da vsak grad v sebi nosi svojo zgodbo, posebno energijo in skrivnost, ki predstavlja ostanek naše preteklosti, buri našo domišljijo. Za mnogimi, ki nudijo čudovite razglede, so ostale samo ruševine, ki se skrivajo za debelimi zidovi. Veliko jih je tudi v Šaleški dolini, razlaga poznavalec zgodovine Šoštanja in se spomni časov, ko je bil še zaposlen v Muzeju Velenje in so dolino propagirali kot dolino gradov. »Vsega skupaj imamo 25 gradov, na majhnem prostoru. Gotovo vsi poznajo gradove Velenje, Šalek in Šoštanj (ki se ga je prijelo ime Pusti grad in ga je grad dobil, ko je opustel; stoji namreč sredi strmega pobočja nad istoimenskim mestom Šoštanj. Mogoče ljudje poznajo še nekaj gradov, ki stojijo nižje, kot sta npr. grad Turn in Gutenbuchel. Tisti, ki stojijo višje, pa pogosto uidejo iz spomina. Mnogi so zgolj razvaline, ki se komaj vidijo, npr. Žamberk in Kacenštajn, ki je bil eden najstarejših in najpomembnejših,« opisuje navdušeni raziskovalec kulturne dediščine Tone Ravnikar. Zakaj številne slabo poznamo? »Veliko jih je izginilo, za mnoge je potrebnega precej napora, saj stojijo bodisi nad previsnimi stenami

Dr. Tone Ravnikar: »Gradovom se približujemo s posebnim spoštovanjem – deležni so posebne naklonjenosti. Postavljeni so zelo premišljeno, na težko dostopnem in za obleganje neugodnem terenu.«

Grad Žamberk

V hribovju severno od Šoštanja sta na prehodu iz visokega v pozni srednji vek nastala manjša gradova, ki sta s svojima nekdanjima stavbnima zasnovama med grajsko kulturno dediščino v slovenskem prostoru zelo posebna. Grad Žamberk je nastal skoraj gotovo v 13. stoletju, opuščen oziroma uničen pa je bil že pred 16. stoletjem. Talna ploskev nekdanjega grajskega jedra kaže, da je tam stala manjša obodna grajska zasnova z obzidanim dvoriščem in bivalno stavbo ali pa je območje grajskega jedra v celoti zavzemala večja dvonadstropna bivalna stavba brez obzidanega dvorišča. Pri analiziranju grajskih ostalin je treba upoštevati možnost, da bi nenavadna velika koncentrična obrambna jarka z okopoma utegnila nastati

Ruševine gradu Forhtenek, foto Blaž Verbič, iz arhiva Muzeja Velenje

Grad Forhtenek, avtor grafike Vischer, iz arhiva Muzeja Velenje

jetno je to vsa zgodba. Po izumrtju Ortov, ko je grad prešel v roke Šaumberkov, Vovbržanov in Celjanov, je izgubil na pomenu. Upravljanje prostora je bila njihova naloga, vendar znotraj velike celjske posesti (bil je samo eden manjših) počasi ugaša.

Grad Forhtenek ima še pri ljudeh danes pomembno vlogo

Sosednji grad Forhtenek je nastal okoli leta 1090. Bil je eden redkih srednjeveških gradov na sedanjem slovenskem ozemlju, ki poleg glavnega stolpa in obodnega obzidja ni imel še posebne bivalne stavbe – palacija – in ki ga pozneje niso širili. V razvalino se je spremenil v 17. stoletju. »Gre za tipično srednjeveško grajsko

Poglej kulturi v oči Velenje, 4. januarja – V torek se je v avli Mestne občine Velenje in v avli Doma kulture Velenje odprla fotografska razstava portretov kulturnih delavcev z naslovom Mi smo kultura. Gre za projekt Jerneja Čamplja, ki je pred enim letom na družbenih omrežjih začel objavljati portrete delavk in delavcev v kulturi in kreativni industriji. Razstava, ki je že bila na ogled po številnih slovenskih mestih, ozavešča o njihovem položaju v času epidemije, ko so ostali prezrti. Razstava s sloganom Poglej kulturi v oči nagovarja obiskovalce,

gotiki. Zato so razvaline še danes vredne ogleda. Gre za mogočno institucijo, ki je po nekem spletu okoliščin prešel v roke št. pavelskega samostana, ki ga je oddal naprej. Še danes ima pomembno vlogo. Sam občutek biti v bližini je prijeten. Poznam ogromno ljudi, ki so čustveno vezani na Forhtenek in ga redno obiskujejo. Stoji namreč na zelo prijazni točki,« je prepričan raziskovalec.

Gradovi so nekaj posebnega. Zakaj?

Gradovi predstavljajo zelo močno simbolno točko tako v času kot v prostoru človekovega dojemanja. »Zdi se, da se gradovom približujemo s posebnim spoštovanjem in so deležni posebne naklonjenosti. Postavljeni so zelo

premišljeno, na težko dostopnem in za obleganje neugodnem terenu. Stojijo na točkah, kjer je posebna energija, ki se je ne da opisati. Jih je pa v naši okolici še kar nekaj. Katere gradove bi izpostavili? »Kacenštajn, ki stoji nad potokom Šentflorjanščica v bližini cerkvice sv. Florjana. Pozidali naj bi ga v 12. stoletju. Pa Limberk, ki je stal na hribu Gradišče nad Pesjem pri Velenju. Grad, o katerem praktično ni več sledu in ga lahko iščemo le še pod zemeljsko površino, se omenja v virih od sredine 13. stoletja dalje. Švarcenštajn v Šentilju je pomemben kot značilen primer poznosrednjeveškega gradiča, ki je poleg večinoma intaktne zasnove ohranil tudi mnoge dragocene arhitekturne prvine iz časa svojega nastanka. Grad stoji na lahni vzpetini v naselju Laze pri Velenju. Je v zasebni lasti. Omenil bi še razvalino gradu Ekenštajn, ki predstavlja ostanek gradu razpotegnjenega tipa gotske dobe,

ki se v svojem jedru naslanja na starejšo romansko tradicijo. Grad se prvič omenja leta 1329 in je razpadel v 17. stoletju, ko so ob njegovem vznožju pozidali graščino Gorica. Gre za izgubljeno ruševino. Mnogi so prepričani, da je bil Šaleški stolp obrambni stolp gradu Ekenštajn, kar ne drži, saj gre za dve povsem različni zgodbi. Grad Turn ima zelo burno in zanimivo preteklost. Pomemben je zaradi svoje srednjeveške zasnove, saj sodi med redke ohranjene srednjeveške grajske stavbe na Slovenskem, ki so se, čeprav z mnogimi spremembami in dozidavami, ohranile do danes. Leži na položni vzpetini v naselju Hrastovec pri Velenju,« pripoveduje dr. Tone Ravnikar, ki je prepričan, da je opozarjanje nad kulturno dediščino tudi za Šaleško dolino v prihodnje zelo pomembno. 🔲

Razstava Dan slovenskega Kreativni športa poziv domačim Velenje, 5. januarja – Včeraj je v Velenje pripotovala razstava, inovatorjem

da ozavestijo prispevek delavk in delavcev v kulturi k bogatenju življenja vsakega posameznika. Na razstavi so predstavljene vse doslej nastale fotografije odmevnega fotografskega projekta. Med njimi tudi fotografije velenjskih kulturnikov, ki jih je

posnel fotograf in tudi dramski igralec Jernej Čampelj. Razstava bo na ogled do 10. februarja – v avli Mestne občine Velenje v delovnem času mestne hiše, v avli Doma kulture Velenje pa v času prireditev. 🔲

posvečena dnevu slovenskega športa. Premierno predstavitev je doživela na dan praznika (23. septembra lani) pred Predsedniško palačo v Ljubljani, zdaj pa s pomočjo petnajstih regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez obiskuje slovenske kraje. Otvoritev razstave na hodniku pri glavnem vhodu v Rdečo dvorano je popestril krajši športno-kulturni program. Razstava Dan slovenskega športa ima pet vsebinskih sklopov, ki nudijo kratek pregled nekaterih zgodovinskih okoliščin in dogodkov ter osebnosti, ki so pomembno prispevale k temu, da se danes uvrščamo med ene redkih narodov v svetu, ki so prepoznali vlogo športa pri ohranjanju svoje samobitnosti. Tako omogoča vsebinski uvid v temelje, iz katerih je danes zraslo mogočno in čvrsto drevo slovenskega športa. »S ponosom ga negujemo vsi, po svojih močeh prispevamo k njegovemu nadaljnjemu razvoju in uživamo v njegovih plodovih,« sporočajo soustvarjalci. »To se na eni strani odraža z našo ozaveščenostjo in visokim deležem državljanov, ki telovadimo, se ukvarjamo s športom, tako skrbimo za svoje dobro počutje in zdravje ter na drugi strani s številom posameznikov, ki jim spodbudno okolje omogoča razvoj talenta do te mere, da nas lahko vedno znova razveseljujejo z uspehi na mednarodnih športnih prizoriščih.« Razstava bo v Rdeči dvorani na ogled do 17. januarja. 🔲

Velenje – Še do 15. januarja je aktualen kreativni poziv domačim inovatorjem, ki ga je Galerija Velenje razpisala ob aktualni razstavi umetnice Jane Zornik. Avtorican namreč znotraj svojega umetniškega ustvarjanja raziskuje in se ukvarja z vsakdanjimi ljudmi in domiselnimi popravki oziroma adaptacijami v naših domovih. »V marsikaterem na prvi pogled povsem običajnem domu se skrivajo največji kreativci človeške družbe. Tisti, ki ne odvržejo, ampak stvar prilagodijo, ki ne kupujejo do onemoglosti, ampak ustvarijo nekaj iz ‚ničesar‘,« razmišlja in nakazuje rdečo nit natečaja Išče se domači inovator, s katerim Galerija Velenje vabi vse ustvarjalce v lokalnem okolju, da svoje kreativne zamisli do 15. januarja 2022 pošljejo na info@galerijavelenje.si. Med prejetimi adaptacijami bodo najbolj kreativno tudi nagradili. 🔲

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 8

KULTURA

6. januarja 2022

Jajčne zgodbe skozi čas, prostor in ostale dimenzije Nova knjiga umetnice Kaje Avberšek – Knjiga z jajčki Lara Oprešnik

Kaja Avberšek je vizualna umetnica, ki je ravno pred kratkim svetu predstavila novo večdimenzionalno knjigo z naslovom Knjiga z jajčki. Marsikdo se bo ob naslovu spraševal, kaj knjiga ponuja. Morda recepte? Morda zgodbo o jajcih? Roman, kriminalko? Gre za veliko več. V knjigi je umetnica Kaja združila zgodovino, sodobno umetnost, simboliko, pregovore, filozofska vprašanja pa tudi dejanske recepte, vse skupaj pa je začinila s hudomušnostjo ter z barvitimi risbami, ki bralca popeljejo v večdimenzionalni svet. Knjiga je v novembru izšla pri Stripburgerju (Forum Ljubljana) v obliki inovativno kreiranega stripa. (Kaja je sama ustvarila besedilo in risbe).

doda sliko k besedilu. V stripu pa slika v povezavi z besedilom ustvari nekaj tretjega – tretji sloj branja (novo dimenzijo).«

Veliko več od le kuharske knjige

Kaja pravi, da ima izjemno rada hrano, v vseh pogledih. Rada jo pripravlja, gleda ... »Hrana me zanima tudi z nekega sociološke-

realizirala. Pred tremi leti se je pobliže spoznala z jajci, ko jih je začela pogosteje uživati in uporabljati v svojih jedeh, po nasvetu in zdravstvenem priporočilu. »Začela sem eksperimentirati z jajci. Vmešavala sem različne sire, zelenjavo, sestavine vseh barv in oblik. V tem času sem zelo spremenila svojo prehrano, kmalu sem bila navdušena nad kuharskim eksperimentiranjem. »Veliko inspiracijo in posledično idejo za moje delo mi je dala knjiga o jajcih, ki sem jo pred leti kupila v New Yorku. Gre za pravo jajcologijo! V tem času pa sem zaradi navdušenja nad jajci nabrala tudi ogromno receptov z jajci. Kmalu se je ideja o moji knjigi začela realizirati.«

Strip, ki ob besedi in sliki ustvarja tretji sloj branja

Kaja je študirala industrijsko oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost, vzporedno pa jo je ves čas zanimala tudi ilustracija, iz katere je kasneje tudi diplomirala. V otroštvu ter kasneje v srednji šoli se je kot navdušenka nad književnostjo pogosto literarno izražala preko ustvarjanja in pisanja lastnih pravljic, zgodb in esejev. Čez nekaj let je vizualno umetnost oz. ilustracijo povezala s pisanjem. »Medij, ki res dobro poveže besedo in sliko, je strip oz. grafična novela. Večina ljudi si sicer še danes strip predstavlja po svoje,« pripoveduje Kaja. S sodelovanjem pri Stripburgerju je spoznala alternativni strip, ki predstavi strip kot umetnost v pravi luči. »Ilustracija sama po sebi samo »V moji knjigi se lahko zazna vseživljenjska težnja oz. zanimanje, kako iz človeške evolucije, neskončnih miselnih procesov skanalizirati eno. Knjiga ima sicer več plasti, da ti misliti.«

»Pomembna je distanca. Do samega sebe in do zunanjega sveta. Ta distanca je med drugim tudi humor. Jaz še vedno mislim, da je ena izmed prvih stvari, ki lahko reši človeštvo, nek zdrav humor.«

Kaj je bilo prej – kokoš ali jajce? (Eno največjih filozofskih in znanstvenih skrivnosti, ki se ga dotakne tudi avtorica.)

»Na to nimam odgovora. Mislim, da smo od renesanse naprej tako zelo v neki linearnosti. Linearno določamo čas, človekovo bivanje itd. Jaz pa verjamem v cikličnost časa. Seveda je ogromno napisanega na to temo, obstaja veliko teorij. Razmišljam, da živimo v času, ko moramo vse zelo točno vedeti, vse pod mikroskopom videti in vse Kaja Avberšek natančno definirati. Sledi vprašanje: zakaj bi morali vse točno vedeti? Ravga vidika. Vse stvari se vrtijo okoli hrane. Vsi no tu je nek čar in drugačen svet oz. naravni pogovori, pomembna biznis srečanja se zgo- svet – narava. Na ta svet smo malo pozabili. dijo ob hrani«, razlaga Kaja. Že nekaj časa Je pa vedno bolj moderno vračanje k naravi, je v njej živela ideja o kuharski knjigi. Med ki ga nujno potrebujemo. Ko smo v stiku z drugim sta bili prvotni ideji za knjigo njena naravo, vidimo, da se ravno v naravi stvari ilustracija ter besedilo, obdano s kuharskimi ciklično dogajajo. 🔲 recepti zunanjega kuharja, ki pa se ni nikoli

Mala zakladnica božične glasbe Pol milijona obiskovalcev Neli in Karmen Kos Karmen Kos in Neli Kos Zidar, sestrski citrarsko vokalni duet s Ponikve pri Žalcu (Neli je znana citrarka in aktualna predsednica Citrarskega društva Slovenije), sta pred dnevi pri Založbi Ognjišče izdali zgoščenko Božična skrivnost z vokalno in instrumentalno glasbo. Nekaj slovenskih, nekaj tujih skladb. Pesmi imajo večinoma versko tematiko, nekaj je zimzelenih in tudi svetovno znanih, kot so Sveta noč, Feliz Navidad, Let it snow. Nekatere so stare, manj znane slovenske božične, kot so O, jaslice borne, lesene, Nebo je nocoj razsvetljeno idr. »Želja in ideja izdaje zgoščenke je v naju rasla že nekaj let. S številnimi koncerti in z nastopi v adventnem in božičnem času preteklih let se je nabral daljši seznam pesmi, ki sva ga za ta projekt strnili v zgoščenko. V času najinega študija v tujini sva spletli prijateljske vezi z mnogimi slovenskimi izseljenci in prijatelji drugih narodnosti, to zgoščenko bova ponesli tudi

Citrarski duet Neli in Karmen Kos

mednje. V tujini sva na zelo iskren in pristen način doživljali ljubezen do domovine in praznovanje praznikov s slovensko tradicijo in vrednotami. Glasba

nama je bila položena v zibelko, zato pri nama ne mine praznik brez glasbe«, je zapisano v popotnici mali zakladnici prazničnega božičnega petja in blagozvočnih strun citer znanih umetnic iz Savinjske doline, ki pogosto navdušujeta tudi občinstvo v Šaleški dolini in po Sloveniji. 🔲

Jože Miklavc

Muzej premogovništva Slovenije, ki je ena od najbolj obiskanih turističnih točk v Velenju, je v dobrih 22 letih delovanja obiskalo več kot 500.000 obiskovalcev iz vsega sveta, ki po obisku pritrjujejo, da je muzej zelo zanimiv. Njihovemu mnenju pa pritrjujejo tudi strokovnjaki, ki so muzeju doslej podelili že številna priznanja. V Muzeju premogovništva Slovenije potekajo tudi številni kulturni, izobraževalni in zabavni dogodki, zadnja leta pa še kulinarični. Čas korona krize seveda tudi edinemu slovenskemu podzemnemu muzeju ni bil naklonjen. Kadar je smel biti odprt, so bile skupine omejene, odpadle pa so tudi številne predvidene prireditve. V teh dneh v muzeju potekajo nekatera redna obnovitvena dela. Ponovno bo odprt 11. januarja. 🔲

vsak dan

S kulturo v novo leto Matjaž Šalej

V novo leto vstopamo polni optimizma, da epidemija izzveni, da bo super volilno leto prineslo to, kar si zaslužimo, in da bomo dobili nov družbeni zagon. Pa tudi to, da bo kultura dosegljivejša, kot je bila v skoraj dveh minulih letih. No, vsaj kar se tiče zadnje pol leta, nekako od poletja, ko sta bili stroka in politika že nekako utečeni glede sprejemanja ukrepov, se nad kulturno ponudbo ne bi bilo treba preveč pritoževati. Tisti, ki si je res želel kulturnega presežka, je to dobil, saj profesionalna kultura ni mirovala. Ti, ki pa prisegajo na kulturo kot zabavo in morajo ob glasbi še kaj popiti, da se kulturno sprostijo, pa so ob odsotnosti veselic in popularne kulture seveda precej prikrajšani. No, tudi lokalno se je kar veliko zgodilo. Poletni kulturni dogodki Festivala Velenje so minili brez kakršnekoli vremenske odpovedi pa še raven je bila zavidljivo visoka, abonmaji končno utečeni. Res pa je, da so (in bodo) masovne zabave v stilu kruha in iger zreducirane. Morda bodo tudi manjkajoče politiki na rovaš predvolilnega dogajanja v letošnjem supervolilnem letu. Precej kulturno je minil tudi veseli december, kdor si je želel, je lahko pristavil tudi svojo kulturno skodelico. Od tega veselega dneva kulture se je zvrstilo kar nekaj dogodkov, tako za otroke kot odrasle. Ko se ozremo na domače dogodke v kulturnem domu, knjižnici, galeriji, muzeju, glasbeni šoli in še kje, je vse potekalo precej normalno. Od domače produkcije pa bi vendarle izpostavil vsaj tri lokalne presežke. Izid novih Šaleških razgledov, božični koncert Šaleškega akademskega pevskega zbora in televizijsko filmsko premiero domačega filmarja in strokovnjaka za snemanje favne in flore Mateja Vraniča z naslovom Divja Slovenija. In če nas veseli, da Šaleški razgledi ostajajo osrednja humanistična periodika, saj so nova dognanja, premisleki in premišljeni drobci zgodovine in aktualnega stanja v okolju in družbi vredni znova in znova redne strokovne obravnave, nas veseli vrnitev izborne vokalne glasbe, predvsem zborovske (tudi na občinski proslavi) ter produkcijski korak naprej v Vraničevem dokumentarno filmskem opusu. Medtem ko se novih, osemnajstih Šaleških razgledov še nisem zares lotil, a je prvi vtis odličen, moram dodati, da me je Vraničev dokumentarni film že na nacionalki navdušil. Navdušil predvsem z zgoščenostjo biodiverzitetnega prikaza naše zelene domovine. Prav škoda je, da TV Slovenija ne premore tako obsežne dokumentarne produkcije, kot jo imajo nacionalne televizijske hiše velikih držav, izjemen primer je recimo BBC v Angliji. Kljub svoji majhnosti imamo v tem pogledu pokazati več kot nekatere nekajkrat večje evropske države, saj Slovenija slovi kot biodiverzitetna vroča točka stare celine. Avtor filma je naredil produkcijski korak naprej, naslednji korak pa bo morda še težji, korak tovrstne nacionalne produkcije, da naredi premik naprej v strokovnem smislu, morda celo s serijo tovrstnih dokumentarcev. Nekaj podobnega na glasbeni ravni in predvsem za praznični okus ljubiteljev vokalne glasbe je v občutkih poslušalcev vzbudil pred novim letom Šaleški akademski pevski zbor. Od njegovega nastanka ga prepričljivo umetniško vodi Danica Pirečnik. Na božičnem koncertu v Orgelski dvorani Glasbene šole Velenje je z instrumentalisti (v večini profesorji) Glasbene šole Velenje in svojimi solisti zbor pripravil božični koncert. S programom francoskega skladatelja Camillea Saint-Saënsa in sodobnega slovenskega skladatelja Andreja Makorja so obiskovalcem pričarali žlahtno praznično vzdušje z izbranimi stavki božičnega oratorija francoskega skladatelja in Makorjevo Božično kantato Sveta noč. Prav zaradi Saint-Saënsovega božičnega oratorija, ki je napisan tudi z orgelsko spremljavo, je bil koncert v premajhni (epidemiološki ukrepi) Orgelski dvorani, zato ga bodo ponovili čez približno 14 dni. In če bi moral kot nekdanji zborist dati besedo za kakšen domač kulturni presežek v prazničnih dneh, bi ga gotovo hvaležno namenil glasbi, ki najbolje zveni in ti seže pod kožo ravno v prazničnem vzdušju ob koncu leta. In ne bom izgubljal besed o tem, da glasba kot nematerializirana (zvočna) umetnost ravno ob praznikih daje tisto, kar človek najbolj potrebuje. Spokojnost za uho, pozitivne vibracije in glasbeno idejo, ki prehaja iz božične tradicije v glasbeno podzavest. S petjem in z instrumentalnimi deli so nam ga glasbeniki polepšali na krasnem koncertu. In na koncu seveda na kratko, zgoščeno: Srečno in zdravo »dvatisočdvaindvajseto«! 🔲

Naš čas, 6. 1. 2022 barve: CMYK, stran 9

107,8 MHz, KULTURA

6. januarja 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Radio Velenje: slovensko z bogatimi lokalnimi vsebinami za vsakogar

Med naravo in domišljijo Med tremi literarnimi prvenci, ki so lani izšli pri Velenjski knjižni fundaciji, je tudi zbirka kratkih zgodb V glavi zidam mesto, ki jo je napisala in ilustrirala Dona Pratnekar Tina Felicijan

Radio Velenje je naša najljubša družba že od leta 1974. Ustvarja raznovrstne informativne, gospodarske, izobraževalne, kulturne, športne, verske pa tudi zabavne vsebine. Z letošnjim letom pa je, kot pravi odgovorna urednica in direktorica Maja Oderlap: »Radio je prešel na novo, modernejšo programsko shemo, s katero bomo program še bolj približali poslušalcem. Poslušalci so danes drugačni, zahtevnejši. In prav je tako. Mi smo tukaj za vas. Brez vas ni radia. Zato bi radi, da skupaj ustvarimo najboljši in najbolj poslušan radio v regiji. Za vas bomo spremljali lokalno dogajanje in vam informacije podajali hitro in korektno. Naša programska shema je z novim letom bogata

z oddajami, ki vsebujejo še več lokalnih, regionalnih informacij. Vsakodnevno so v etru informativne oddaje: Šaleška danes – gre za dnevno analizo poglobljenih dogajanj v regiji, Naš čas – osrednja informativna oddaja ob 13-ih in vedno sveža Aktualna minuta, kjer lahko vsako uro izveste najbolj pomembne informacije iz lokalnega okolja.« Poleg informativnih oddaj pa je nova shema Radia Velenje

bogata tudi z drugimi oddajami, ki bodo poslušalcem olajšale vsakodnevno življenje. »Naši poslušalci imajo pravico biti obveščeni o vsem dogajanju v regiji. Zato se novinarji vedno trudijo biti prvi in jim ponuditi najbolj sveže lokalne informacije« še dodaja Oderlapova, ki se skupaj s celotno radijsko ekipo veseli tudi slovenske glasbe na Radiu Velenje. 🔲

GLASBENE novice Britney Spears se podaja v nove projekte Ameriška zvezdnica Britney Spears je napovedala, da se bo z novim letom posvetila novim projektom. 40-letna pevka, ki je zaslovela že kot najstnica, je od novembra, ko je kalifornijsko sodišče dokončno odpravilo skrbništvo njenega očeta Jamesa Spearsa nad njo in njenim premoženjem, svobodna. Odprta je za najrazličnejše poslovne možnosti in pričakujemo lahko, da se bo lotila tudi kakšnega glasbenega projekta, kar je nakazala z objavo

Skoraj četrtino vseh prodanih albumov, 23 odstotkov, so lani na Otoku prodali v obliki vinilnih plošč, pri čemer je bilo največ povpraševanja prav po novem albumu skupine Abba Voyage. Trend rasti prodaje vinilnih plošč opažajo že zadnjih 14 let, v zadnjih devetih letih pa je opazna tudi rast prodaje kaset, čeprav te danes predstavljajo le majhen delež na glasbenem trgu. Ob tem beležijo negativen trend pri prodaji zgoščenk. Lani jih je bilo prodanih le 14 milijonov, kar je najnižja številka vse od leta 1988.

naslednje leto pa rock album Peace and Noise. Leta 2020 je izšel njen zadnji album Peradam. Pevka, ki je dvakrat nastopila tudi v Ljubljani, leta 2001 in nato ponovno leta 2015, je napisala tudi več knjig, za svoje delo na glasbenem in literarnem področju pa je prejela več nagrad.

Legendarna pevka Patti Smith dopolnila 75 let

Zoran Predin je konec lanskega leta s koncertoma v Cankarjevem domu predstavil novo ploščo z naslovom Takšnih več ne delajo. Posnel jo je z zasedbo reškega bobnarja Tončija Grabušića, ki je med drugim sodeloval s preminulim Đorđem Balaševićem. Po Predinovih besedah gre pravzaprav za dve plošči, slovenska nosi naslov Takšnih več ne delajo, hrvaška različica pa Gastarbajter trubadur. Z izidom nekoliko zamujata, ker je zmanjkalo

Ameriška pevka Patti Smith je 30. decembra dopolnila 75 let. Legendarna glasbenica, ki se je drži tudi vzdevek mama, botra, babica punka, je leta 1975 ustanovila skupino The Patti Smith Group in posnela svoj prvi album Horses. Leta 1978 je izdala album Radio Ethiopia,

Zoran Predin predstavil ploščo Takšnih več ne delajo

posnetka na Instagramu, na katerem v svoji kopalnici poje novo pesem. Posnetek je komentirala z besedami: »Nova skladba v delu.« Britney Spears je sicer zaslovela leta 1999, z izdajo prvega albuma Baby One More Time. Leta 2007 je po številnih težavah v zasebnem življenju doživela živčni zlom. Zaradi več dogodkov, ki naj bi pričali o njenem slabem psihičnem stanju, je skrbništvo nad njo prevzel oče, kar se je zdelo precej sporno.

Rast prodaje vinilk Prodaja vinilnih plošč v Veliki Britaniji je v lanskem letu prvič po letu 1991 ponovno poskočila. Temu so botrovali predvsem albumi legendarne skupine Abba, ki se je znova združila za ta projekt, dolgo pričakovani album pevke Adele in novi album priljubljenega glasbenika Eda Sheerana.

Likovna, literarna in glasbena ustvarjalka Dona Pratnekar, ki je odraščala v Veliki Pirešici, živi in ustvarja med Velenjem in Celjem. Biva pa med naravo in domišljijo. Vsaj tako kažejo njene pravljične zgodbe in ilustracije, ki jih je lani nanizala v zbirko V glavi zidam mesto. Za tem ko se je lokalnemu občinstvu že večkrat predstavila predvsem z likovnimi in tudi literarnimi deli, je namreč lani oboje združila in se podpisala pod knjižni prvenec, ki je izšel pri Velenjski knjižni fundaciji v zbirki Čokolada s knjigo. »Že nekaj let imam navado ob slikah razstavljati besedila. Pripravljam jih tudi za razstave drugih umetnikov. Sicer sliko, besedilo in glasbo doživljam kot preplet. Med kolegi likovniki in glasbeniki sem našla podporo, da se moje zgodbe staknejo z njihovimi slikami oziroma moje slike z njihovo glasbo,« je osvetlila svoje ustvarjalno polje, na katerem ima knjižni prvenec posebno mesto. Odraščala je s knjigo v roki in pod blazino. V njej je iskala nove dogodivščine, kraje, ljudi. »Zgodbe so način, da doživiš več, živiš več življenj, imaš več pogledov hkrati,« pravi. Od otroštva je njen način življenja tudi zahajanje v naravo, ki je v njenem umetniškem delu izhodišče in obenem zatočišče. »V naravi se najbolj pomirim, se najdem, spomnim, kaj je sploh smisel … Pogosto za mojo sliko ali zgodbo narava ni le scena, ampak glavna junakinja zgodbe, ki pripoveduje, kaj se tekom dne dogaja na nekem koščku zemlje,« pojasnjuje. V zgodbe in ilustracije vpleta motive izpred praga in okolice hiše, v kateri je odraščala. Gradi tudi na dogodivščinah iz realnega življenja. »Sicer pa zgodbe upodabljajo nekakšen z nadrealnostjo spleten realen svet, ki ga lahko neobremenjeni z realnostjo gledamo iz domišljijskega zornega kota, nato pa ga prenesemo v stvarnost.« Če se je včasih sprehajala s knjigo v

Dona Pratnekar: »Um je tisto, kar sveti, bit je tisto, kar žari,« zapiše Dona Pratnekar v eni svojih zgodb. »Mogoče je to moja tolažba in upam, da bo še komu. V smislu, da upanje umre zadnje in je potrebno postaviti veliko vprašanj, preden prideš do bistva.«

roki, se zdaj predvsem s skicirko, v katero zarisuje zanimive prizore, ki jih opazi v vsakdanjem življenju. Tako se v likovnih in literarnih delih Done Pratnekar nalaga dediščina prebranega, opaženega in domišljenega. Veliko je motivov iz narave, ljudskih pravljic, običajev, šeg, predvsem slovanske mitologije. Na drugi strani najdemo motive iz urbanega okolja, ki postane nek pravljični, magični ambient, najdemo pa tudi motive iz fantazijske in druge literature, ki jo je brala kot mladostnica. Poetični opisi narave, pozabljenih urbanih kotičkov in fantazijskih pokrajin, ritmičen in melodičen jezik, poln jezikovnih iger, bogato besedišče, subtilno prehajanje med stvarnim in nadrealističnim nagovarjajo predvsem odrasle bralce, prav tako pa mestoma humorne ilustracije. »Upam, da je zbirka tako z zgodbami kot ilustracijami privlačna tako srednjim kot starejšim generacijam zaradi jezika in motivov, zaradi

tekočega zvena pa tudi mlajšim in bodo vsi našli stik s temi motivi, kraji, občutji in izkustvi.« »Glava sanja svoj svet, podnevi in ponoči,« piše. »V glavi pogosto najdem, česar tam nisem pričakovala,« nadaljuje v naslovni zgodbi zbirke trinajstih kratkih zgodb V glavi zidam mesto. Slednja se bere kot metafora Doninega ustvarjalnega procesa, motanja po mislih, prepletanja vtisov iz narave in fantazijskih tvorb. »Nekateri pred spanjem štejejo ovce, jaz pa sem vedno gradila neke svoje zgodbe, svetove, premišljevala sem, kako bi delovali. Pred spancem začne podzavest delati drugače in se zamisli najlepše sestavijo. Če imaš srečo, se zjutraj še spomniš, velikokrat pa je potrebno graditi znova,« pravi. Po izidu prvenca je Dona Pratnekar začela graditi nove zamisli, ki se zaradi aktualnih omejitev pri izvajanju kar kopičijo. Aktivna je tako na likovnem kot literarnem in glasbenem področju. Izvaja likovne delavnice, deluje tudi kot kustosinja in likovna kritičarka. Sodeluje z lokalnimi umetniki. Nov korak, ki ga želi narediti, pa je priprava zvočne knjige. 🔲

kitarista Igorja Polaka in kontrabasista Damjana Grbaca.

Poslovil se je DJ Pero dve leti kasneje pa svoj najbolj uspešen album Easter, na katerem je tudi njena najbolj poznana pesem Because the Night. Po albumu Wave (1979) je skoraj za deset let prekinila kariero ter se posvetila vzgoji otrok in pisanju. Leta 1988 je predstavila album Dream Of Life, v 90. letih pa je pisala predvsem filmsko glasbo in kratko prozo. Leta 1996 je posnela album balad Gone Again,

granulata, vinila, na katerega režejo plošče, sta pa oba albuma že septembra izšla v pretočni obliki in sta na voljo na spletu. Na ploščah je deset pesmi, pri čemer imajo pesmi v slovenščini v hrvaški različici drugačno temo. Glasbo sta z reškim bobnarjem Tončijem Grabušićem posnela že februarja lani, Grabušić pa je k muziciranju povabil še solo kitarista Zvonimirja Radišića, ritem

Tik pred iztekom lanskega leta je slovensko glasbeno sceno pretresla novica, da se je poslovil Peter Plesec, bolj znan pod umetniškim imenom DJ Pero. Star je bil 53 let, po poročanju nekaterih medijev pa naj bi umrl za posledicami okužbe s koronavirusom. Bil je eden prvih slovenskih didžejev, ki je glasbo vrtel na radijskih postajah in plesiščih širom Slovenije. Številni kolegi se ga

spominjajo kot človeka, ki je bil »vedno poln energije in je znal začutiti ljudi«. Na družabnih omrežjih se je od njega poslovilo veliko

znancev in kolegov, s katerimi je zaznamoval obdobje slovenskih diskotek in številnih zabav.

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 10

VRTILJAK

6. januarja 2022

⏩

frkanje

»Ne, maske pa niso del naše uniforme,« so bili sklepčni velenjski praporščaki Hazim Mujkanović, Bogdan Plaznik, Robert Kričej, Jože Sušec, Srečko Ramšak in Stojan Kukovica. »Mi moramo pokazati pravi obraz veteranskih društev,« so se odločno postavili.

» Levo & desno «

Leva sredina Pred volitvami imamo pri nas tako rekoč skoraj same sredinske stranke (tako vsaj sami zase govorijo), volivce pa očitno močno »leve«, ker kar naprej trdijo, da teh (izvoljenih) pa oni niso volili.

Oh, ta asfalt Začenjajo se priprave na volitve. Dars bo za obnove in gradnje namenil 150 milijonov. Župani pohitite. Spet bo zmanjkalo asfalta. Letala in cepljenje Država razmišlja o obveznem cepljenju. Morda pa ni treba, morda bi šlo s preletom italijanskih letal.

⏬

Lastnik Mojega radia Boris Sušin si je na novoletnem sprejemu predstavnikov medijev za družbo izbral finančnico Amro Kadrić, ki pa ni bila navdušena nad tem, da ji je prepustil kruh, zase pa izbral pršut. Pa saj sta se kasneje uskladila in si oboje prijateljsko razdelila, in nasmeh je bil pri obeh bolj sladek.

Brezposelni V Sloveniji je 5-odstotna brezposelnost. Dva odstotka jih ni zaposljivih, dva odstotka pa pravi, da država »bolš plača. Socko dobiš, pa se še premaknit ni treba.« Kaj pa en odstotek. No, ti še iščejo službo.

Žičnice

⏫

Doživetje socializma je eden izmed odlično sprejetih produktov Zavoda za turizem Velenje. Popolnoma je prevzel tudi naša propagandista Jureta Beričnika (prvi z leve) in Bernardo Matko ter oblikovalko Janjo Košuta Špegel (druga z leve) in računovodkinjo (desno) Suzano Goršek Brglez. Tudi v naši redakciji so pred koncem leta poskrbeli za spomine, predvsem pa za odlično razpoloženje. No, da bo vse uravnoteženo, so dodali še dva božička.

Strokovnjaki pravijo, da imamo varne žičnice, ki pa so potrebne obnove. Halo! Imamo tudi varne ceste, ki so potrebne obnove, pa očitno samo nekoliko zdrave ljudi, ki so bolni.

ZANIMIVOSTI

Nelagodje ob objemu Zakaj se nekateri izogibajo objemom in dotikom? Je vzrok v otroštvu? Ameriški znanstveniki so poskušali strokovno razložiti, kaj pri nekaterih ljudeh povzroča težave ob fizičnem stiku. Na osnovi raziskav znanstveniki večinoma menijo, da je vzrok največkrat treba iskati v vzgoji in

da odpor nekaterih odraslih do objema v večini primerov izvira iz otroštva. Profesorica Suzanne Degges White z Univerze v Severnem Illinoisu pravi: »Nagnjenost k fizičnemu stiku, pa naj gre za objem, trepljanje po glavi ali ramenih ali stisk roke, je pogosto posledica izkušenj iz zgodnje mladosti.« Študija iz leta 2012 kaže, da so ljudje, ki so odraščali s starši, ki so jih objeli in crkljali, nadaljevali to prakso in isti vzorec vedenja kasneje uporabili pri svojih otrocih. Rezultati študije kažejo, da so »objemi bistveni del

otrokove čustvene vzgoje«. Toda Degges White predstavlja tudi drugačno, protislovno možnost, ki jo otroštvo nosi tudi brez pogostih objemov. Pri nekaterih ljudeh ima namreč takšno obnašanje kasneje nasproten učinek. Pojasnilo omenjenega znanstvenika se glasi: »Nezadostno objeti otroci kasneje pogosto hlepijo po fizičnem stiku.« Teorijo o velikem vplivu otroštva pa podpira tudi psihologinja Darcia Narvaez z univerze Notre-

-Dame. Pojasnjuje, da so raziskave pokazale, da lahko nezadostno objemanje vpliva na razvoj na dva načina. Prvi je nerazvit vagusni živec, ki lahko povzroči zmanjšano zmožnost intimnosti in sočutja. Drugi je nezadostno sproščanje hormona oksitocina, ki pomaga pri ustvarjanju tesnih vezi med ljudmi. Pa ne samo med ljudmi. Znanstveniki pa se strinjajo, da pri fizičnem stiku in objemanju med ljudmi ne gre zanemariti kulturnih elementov. Kot primer so navedeni prebivalci Severne Amerike in Velike Britanije, ki se po

podatkih iz leta 2010 objemajo redkeje kot prebivalci Francije ali Portorika. Degges White tudi meni, da ni nič narobe, če se izogibamo objemanju neznancev in da ima vsak pravico do nadzora nad tem, kaj se dogaja z njegovim telesom. Dodaja tudi, da je odpor do objemanja mogoče premagati. Pa tudi, da ni nič narobe, če se objemanju izognete in zato ne smete čutiti pritiska.

Mercedes z dosegom do 1000 kilometrov Mercedes je ta teden predstavil električno limuzino z dosegom 1000 kilometrov! Ob najbolj aerodinamični karoseriji EQXX prinaša revolucionarno električno baterijo naslednje generacije – s silikonskimi anodami. Revolucionarno električno limuzino, ki bo z enim polnjenjem prevozila kar 1000 kilometrov, so v Mercedesu napovedali že konec leta 2019 in obljubo držali. Dve leti pozneje so na CES Consumer Electronics Show v Las

Vegasu predstavili – resnici na ljubo le digitalno, zaradi novega vala pandemije – novi EQXX, ki spominja na koncept IAA, predstavljen leta 2016. Novi Mercedes-Benz je za zdaj resda le kot prototip z lažnimi zadnjimi vrati in sedeži, a z dosegom 1000 kilometrov po novem standardu WLTP. Skrivnost je najprej v najbolj aerodinamični karoseriji na svetu – koeficient zračnega upora je le 0,17! Prejšnji rekord je imel še en Mercedes, lani predstavljeni EQS, s koeficientom 0,20. Tri desetinke se morda ne zdijo veliko, a vsaka desetinka manj pomeni 2,5 odstotka več dosega – skupaj

7,5 odstotka oziroma 58,5 kilometra v primerjavi z EQS (780-kilometrski doseg po WLTP). Vendar pa ni pomemben le koeficient odpornosti. Enako pomembna za celoten zračni upor je čelna projekcija, ki je pri novem EQXX manjša od 2,2 kvadratnega metra, kar je manj kot pri Smart Fortwo (EQS meri kar 2,5 metra). Najbolj zanimiv del avtomobila pa so baterije nove generacije 100 kWh. Več kot 200 celic je nameščenih v štirih vrstah, celotna baterija skupaj z inverterjem

pa tehta 495 kilogramov, kar je 30 odstotkov manj kot pri Mercedesu EQS. Posledično je teža pri eni električni limuzini ostala precej omejena – le 1750 kilogramov, 200 manj kot pri EQA. Zato ne preseneča, da bi morala biti poraba po standardu WLTP pod 10 kWh/100 km. V notranjosti pade v oči 111 centimetrov širok zaslon. Ne gre namreč za tri zaslone pod skupnim steklom kot pri EQS, temveč za enega samega z dimenzijami 7680 x 660 slikovnih pik.

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 11

KITAJSKI HOROSKOP

6. januarja 2022

VELIKI KITAJSKI HOROSKOP ZA 2022 Kitajsko novo leto se začne 1. februarja in bo posvečeno vodnemu tigru Tiger velja za zelo agresivno in nepredvidljivo žival, vendar ga bo ublažil element vode, ki prinaša nežnost in harmonijo. To pomeni, da bo leto 2022 dinamično ter aktivno, vendar tudi stabilno. V Aziji horoskopa ne sestavljajo po SONCU, po katerem se ravnajo astrologi na zahodu, temveč po LUNI. Če smo bolj natančni, je kitajski horoskop pravzaprav naravnan po luninih letih, zato je praktično skoraj vse odvisno le od tega, ali smo rojeni v Luninem dobrem ali slabem letu. Za razliko od zahodne astrologije vsako znamenje kitajskega zodiaka vlada skozi vse leto in s seboj nosi določeno energijo za vse, kar se bo zgodilo v nasle-

SHU – PODGANA 1924, 1936, 1948, 1960, 1972, 1984, 1996, 2008, 2020 Ob začetku leta boste zanetili strasti stare ljubezni in navezali dobre poslovne stike. Trud, ki ga boste vložili v ljubezensko življenje, bo obrodil sadove že do poletja, med tem, ko bo v poslovnih okoljih več dobrih priložnosti jeseni. Poslovna pogajanja bodo še posebej dobra tista, ki se bodo odvijala v tujini ali s tujci. V vsakem primeru poskrbite, da boste dokončali tisto, kar ste si zadali. Kolegova trma vam lahko povzroča težave med poletjem ter pokvari tudi kakšen poletni oddih. Vse drugo bo šlo gladko, še zlasti, če se boste založeni z energijo. Po finančni plati je vse tako, kot mora biti in to je najboljše obdobje za odplačevanje starih dolgov. Načrtujte in imejte pod kontrolo tudi svoje prehranjevanje zlasti tekom jesensko zimskih mesecev.

NIU – BIVOL 1925, 1937, 1949, 1961, 1973, 1985, 1997, 2009, 2021 V tem letu boste vsako ponujeno priložnost izkoristili dvakrat. To pa bo tudi dober vidik za premagovanje ovir. Poročeni boste v prvi polovici leta imeli več težav s partnerji, med tem, ko se prostim bivolom svetuje stabilizacija življenja v drugi polovici leta. NIU- ji, ki načrtujejo otroka, lahko pričakujejo dobre novice. Leto tigra vam do poletja prinaša karierni vzpon, med tem, ko bo za delo z denarjem zlasti ugodno jesensko obdobje. Med pomladjo boste deležni vračanih ljubezni ter tudi velikih romantičnih dogodivščin, ki vam popestrijo večino leta. Povečajte skrb za zdravje ter tudi počutje, ki ga lahko s povečano mero gibanja oplemenitite. V vašem domu bo v pomladno jesenskem času čutiti nove izvire sreče, ki lahko pride iz JV strani neba.

HU – TIGER 1926, 1938, 1950, 1962, 1974, 1986, 1998, 2010, 2010 Čas, v katerega stopate, vam prinaša povečanje srečnih naključij ter tudi dobrih priložnosti za delo z ljudmi, potovanja in poslovne pomembne dogodke. Zlasti pomladno poletno obdobje je tisto, ki ga morate izkoristi za svoje še tako zahtevne cilje. Napredovali boste pri svojih prizadevanjih, in če se boste potrudili, boste razcveta uspešnih dogodkov deležni že spomladi. V par-

dnjih 12 mesecih. Vidik tega časa bo v spremembah. Tiger je simbol velike energije in hitrosti, zato lahko mnoge od nas motivira, da se podamo na velike življenjske dogodivščine. Nekaterim bo dano, da spremenijo svojo poklicno usmeritev, spet drugi bodo začeli svoj lastni posel, tretji, lahko dajo odpoved ali odpotujejo v tujino. Vodni tiger prinaša številne priložnosti, ki vam lahko naredijo življenje svetlejše in zanimivejše. Bodite pripravljeni sprejeti nove predloge, še zlasti, če v njih vidite dobro perspektivo. Za razliko od konservativnega Bivola (leto, ki se konča 31. januarja 2022) bo Tiger pomagal uresničiti na videz nore načrte in vas pripeljal do uspešnega konca. Pri tem bodo še posebej uspešni tisti, ki so rojeni v znamenju TIGRA. Pred nami je čas za pogumne, odgovorne, če ne celo za odlične. Prevzemite odgovornost za svoja dejanja in le tisti, ki prebudijo notranjo moč, lahko dosežejo trajno srečo ter zadovoljstvo.

tnerskih okoljih nastale težave čez leto rešujte s humorjem ter upočasnjenim življenjskim tempom. Januarja razširite krog poznanstev in naredite finančni načrt. Denar boste vlagali v prenovo doma ali nakup nepremičnine, kar vam lahko prinese finančne težave, a tudi povečanje notranjega zadovoljstva. Z vidika zdravja je priporočljivo vzdrževanje kondicije ter uživanje zdrave hrane. V romantičnih okoljih boste največje radosti deležni med pomladno jesenskim obdobjem.

TU – ZAJEC (MAČKA) 1927, 1939, 1951, 1963, 1975, 1987, 1999, 2011 Kot kaže, boste v novo leto stopili pod vplivom palete raznolikih čustev. Razčiščevaje blokad, stresov ali zamerljivih situacij bo najbolje rešiti v začetku leta. Zimsko pomladno obdobje bo za večino TU-jev težavnih. V nadaljevanju leta se obeta več radosti in veselja zlasti v romantičnih okoljih ter tudi za vse tiste, ki si želijo povečanja družine. TU-ji boste poletje najbolje izkoristili skozi boemski duh. Finančno stabilnost boste v glavnini izkoristili za nove poslovne priložnosti ter tudi pritikline. Čustvene težave bodo škodile vašemu zdravju, to pa bo vplivalo tudi na vaše delo zlasti v obdobju jeseni. Izogibajte se stresu, pri tem pa vam lahko pomagajo glasba, umetnost ali kakšen drug hobi. Sinhronizirano počutje boste ponovno ujeli med septembrom in z njim nadaljevali med jesenjo.

LONG – ZMAJ 1928, 1940, 1952, 1964, 1976, 1988, 2000, 2012 V leto tigra boste stopili z nekaj negotovosti, ki pa se bo od marca dalje že umaknila jasnim delavnim ter tudi čustvenim vizijam. Podoba LONGA je mogočna zato z malo diplomacije in samoiniciativnosti lahko osvojite nezamisljive cilje. Pomladno poletno obdobje bo postreglo z velikimi romantičnimi izzivi, ki jih dobro preučite. Med tem, ko se poslovno - finančnega delovanja lotite v tujini ter na J strani neba. Jesen bo prinesla zanimiva potovanja ali selitve, rešitev dednih sporov ter tudi povečanje navdiha za delo z otroki. Za novosti, navezavo stikov s svetom ali odpiranje lastnih podjetij, večje nakupe izkoristite čas poletja. Za vas je zelo pomembno, da najdete pravo sorazmerje med delom

in počitkom ter tudi, da poskrbite za dobro prehrano vašega srca.

SHE – KAČA 1929, 1941, 1953, 1965, 1977, 1989, 2001, 2013 Vaše znanje bo v letu tigra v polnem zamahu. V pomladnem obdobju se lotite intelektualnih novosti, ki se vam v hitrem času bogato obrestujejo. Pri denarnih zadevah povečajte previdnost med junijem ter septembrom. To bo tudi čas, ko vam na poslovnem področju ne bo šlo vse po maslu. Če se kje kaj zatakne, nasvet poiščite na V strani neba od doma. Stres ali osebna nemoč utegne postati črv, ki bo najedal vaše zdravje ter tudi vaše počutje. Do jeseni uredite dedna vprašanja in si ne pustite zavajanju sorodnikov. Posebnega navdiha za globoko čutne zadeve boste deležni med jesenjo, med tem, ko bo navdih za umetniško ustvarjanje prišel do izraza v oktobru. Ko boste razpletli čutne mreže, pazite, da ne boste imeli opraviti že z oddano osebo. Sprostitvenega učinka boste deležni na potovanjih ter ob nekonvencionalnih športnih aktivnostih.

MA – KONJ 1930, 1942, 1954, 1966, 1978, 1990, 2002, 2014 V letu tigra boste deležni veliko prijetnih poslovnih priložnosti, ob katerih boste beležili hitri porast dohodka. Med majem in junijem povečajte previdnost pri porabi denarja, saj lahko dosežete dno limita ali padete celo še globlje. Poletni čas vam prinese povečano harmonijo v zakon ali zvezo, domače okolje, dobro pa se boste počutili tudi v poslovnem okolju. Potovanja na S strani neba vam med letom prinašajo nova poznanstva ter dobre prijatelje. MA se dobro počuti, če je aktiven, njegova hoja in razmišljanje sta tisto, kar ga uvršča med kralje živali. Če boste prevzeli nekaj njegovih karakteristik, vam lahko le te pomagajo uspeti na področjih, kjer stopijo le redki. Dobro kondicijo ohranjajte s športom, za zdravje pa poskrbite zlasti septembra ter oktobra.

YANG – KOZA 1931, 1943, 1955, 1967, 1979, 1991, 2003, 2015 Leto tigra vam prinese zbližanje s tistimi ljudmi, ki so vam pomembni v

življenju. Večino časa boste preživeli z družino, otroki, starši ali pa boste imeli težnje, da si ustvarite lastno. Vse do pomladi se vam obeta veliko romantičnega dogajanja, vrnitev partnerjev, prijateljev še zlasti, če le ti prihajajo iz J strani neba. Med poletjem boste deležni dobrih poslovnih priložnosti in s prikazanim boste zadovoljni. Finance bodo stabilne, zato bi bilo modro do jeseni tudi kaj privarčevati ali vložiti v nov posel mogoče v nakup nepremičnine. Ko gre za zdravje, se boste psihično počutili odlično, to pa bo vplivalo tudi na vaš fizični videz. Vidik velikega poslovnega uspeha boste doživeli med zgodnjo jesenjo, na poti, kjer boste imeli opraviti z drugačno kulturo.

HOU – OPICA 1920, 1932, 1944, 1956, 1968, 1980, 1992, 2004, 2016 Opica zaseda deveto mesto v kitajskem horoskopu in je znak zelo pozitivnih lastnosti. Le te so, radovednost, pronicljivost, veselost in igrivost. HOU – so bitja, ki nimajo zlih namenov, a vendar se mnogokrat dogaja, da s svojimi šalami drugim povzročijo čustveno bolečino. V letu tigra boste svojo dinamično kreativnost močno povečali, obenem pa boste sledili tudi novim izzivom, še zlasti dobro za vas je, če so le-ti začeti na V strani neba. Poletje bo dobro za zaslužek, novo službo ter tudi za gradnjo lastnega posla. Zima vam prinese nekaj zmede v ljubezni, od maja pa vse do septembra razprite romantične mreže, za dober ali konstantni ulov denarja ter domačih zadev. Telesno zdravje je dobro, vendar ga ne pozabite vzdrževati z športnimi aktivnostmi.

JI – PETELIN 1921, 1933, 1945, 1957, 1969, 1981, 1993, 2017 Prva polovica leta bo prinesla spremembe v poslovno ter tudi v romantično okolje. Kar se tiče kariere, bodo stvari tekle počasi in osvojiti boste morali veliko novosti. V letu tigra za povečanje osebnega kapitala izberite poletje, med tem, ko za večja potovanja izberite Z stan neba. Finančna slika bo vse leto stabilna, za večje projekte si rezervirajte termin jeseni, dani čas bo naklonjen za selitev ter tudi povečanje vaše družine. PETELINI – boste do pomladi deležni romantično sušnega obdobja. Srečnih okoliščin, radosti, ljubezni in dobrih življenjskih priložnosti boste deležni zlasti

v maju in avgustu. Za dobro mentalno in fizično počutje uporabite humor ter gibanje v vodnih okoljih.

GOU – PES 1922, 1934, 1946, 1958, 1970, 1982, 1994, 2006, 2018 Leto tigra vam prinese mirno stanje duha. V poslovnih okoljih se nadejajte novosti, ki vam postrežejo z novim vodstvom, radoživim okoljem ali z možnostmi lastnega posla. Z denarjem ravnajte do pomladi previdno, kasnejši zlasti jesenski čas, bo z dobrim priložnostim za zaslužek bolj naklonjen. Na S strani neba boste našli srečo, študij, mnogi tudi ljubezen. Ljubezenske možnosti bodo vse do aprila zelo erotične in samski boste imeli priložnost najti ljubezen svojega življenja. Čarobne navdihe boste poleg romantičnega okolja lahko čez leto črpali tudi v naravi ter iz okolja, kjer najraje preživljate svoj prosti čas. Za vaše zdravje je pomembno, da ohranite optimističen duh v zdravem telesu.

ZHU – PRAŠIČ (MERJASEC) 1923, 1935, 1947, 1959, 1971, 1983, 1995, 2007, 2019 V letu tigra boste morali več delati na sebi. Sicer boste težko sledili delavnim ter tudi čustvenim izzivom. V ljubezni bo nekaj krize tekom maja in septembra, med tem, ko bodo poletni meseci ter november čudovit čas za pomembne čustvene dialoge ter podvige. Januarja se vam se v vašem življenju pojavijo stari obrazi, ki bodo hoteli od vas tisto nekaj, česar niste pripravljeni dati. V poslovnih okoljih se nadejajte uspehov tja do poletja, nato nastopi nekaj sušnega časa, v katerem boste iskali nove priložnosti. Z denarjem previdno v maju in septembru. Težave v avgustu bodo prišle iz S strani neba, žalost pa prinese nove ne slutene preobrate v življenju tja do decembra. Stara Kitajska modrost pravi: »Kjer ni gibanja, tam duša ne poje!«

GOU NJEN HAO ... SREČNO NOVO LETO 🔲

Dora Mar mag Ast / 031 830 751

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 12

POGOVOR

Po nekaterih zbranih podatkih je v Sloveniji od 35.000 do 40.000 oseb z lažjo motnjo v duševnem razvoju, okrog 10.000 z zmerno motnjo in od 2.000 do 3.000 oseb s težjo oziroma težko motnjo. Ocenimo lahko, da se v Sloveniji 10.000 do 20.000 družin dnevno sooča s skrbjo za osebo z motnjo v duševnem razvoju. Celovita družbena skrb za osebe z motnjo v duševnem razvoju predstavlja razvojno naravnanost vseh institucij države, ki v skrbi za nenehno družbeno vključenost oseb s posebnimi potrebami pomagajo posameznikom, njihovim družinam in organiziranim skupinam, da kvalitetno preživljajo svoje življenje.

6. januarja 2022

Vsak otrok z motnjo v duševnem razvoju je del družine in si zasluži biti ljubljen

Kaj se je do današnjih dni spremenilo in kako v prihodnje? »Veliko majhnih etapnih porazov in uspehov je bilo potrebnih, da smo na dolgi poti prišli do še enega cilja. Vidim, da smo veliko dosegli, da smo vključili svojo populacijo in se je članstvo iz začetnih petdeset povečalo na dvesto članov, saj smo vedeli, da je samo močno društvo lahko primeren sogovornik lokalni politiki in stroki. Veliko se je spremenilo od takrat. Ljudje, starši, bolj korajžno povemo, da imamo prizadetega otroka, tudi razvoj se je spremenil tako, da se je približal staršem in varovancem. Danes je drugače kot v šestdesetih in sedemdesetih, kar me zelo veseli in izpopolnjuje,« iskreno pove Grebenšek in doda, da so bili na svoji poti deležni tako razumevanja in pomoči kot tudi lažnega sočutja in zavrnitve. »Toda počasi smo pletli mrežo, ki vključuje skoraj vse oblike varstva za vse starostne skupine. Žal vedno z zamudo, a je le nastajalo. Starši, združeni v društvo Sožitje, smo na tej poti iskali in našli pomembne zaveznike.« V tem času se veselijo projekta, nove bivalne enote v Velenju, stanovanjske skupnosti, ki bo kmalu zaživela. Odločilno pomoč in razumevanje sta pokazala pokojni župan Bojan Kontič in predstojnik urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek. Strokovne nastavke je pripravila nekdanja direktorica VDC SAŠA Darija Lesnjak, za realizacijo pa z neverjetno korajžo in udejanjanje skrbi sedanja direktorica Darja Fišer. Tudi župan Peter Dermol je pokazal, da mu ni vseeno za probleme ljudi, ki si še posebej zaslužijo našo pozornost in sočutje.

Zainteresirana javnost ima pravico, da je stalno informirana o družbeni skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju – Starši otrok s posebnimi potrebami deležni razumevanja in pomoči, včasih pa tudi lažnega sočutja in zavrnitve

čemer so nam vzor družtežjo in težko, so po pobe z visoko razvito intedaljšanem obdobju osnovPovojni začetki segajo v gracijo OMRD v vsakdanošolskega izobraževanja leto 1958, ko so v Velenju njem življenju,« poudari ostajale doma ali pa so jih ustanovili ''posebno osnovin izpostavi Medobčinsko starši dali v zavode (VDC) no šolo'', ki se je v novo Osebe z motnjami v društvo Sožitje, ki pri izven Velenja,« opiše Grezgradbo vselila leta 1975. duševnem razvoju svojem delu z osebami benšek, ki spomni, da se Takrat in do skoraj sredine morajo biti sprejeti del z motnjami v duševnem je ta proces izrazito poosemdesetih let govorimo družbe in telesnem razvoju upojavil v Velenju, zato so se samo o šoloobvezni poAndrej Grebenšek, inženir rabljajo temeljna načela starši temu uprli in začeli pulaciji z lažjo in zmerno strojništva, dolga leta eden vo- (individualizacijo kot iskati možnosti dnevnega motnjo v duševnem razdilnih uslužbencev v Gorenju pravico do enakih movarstva v domačem okolju. voju. Otroci in odrasli vseh in družbenopolitično aktivni žnosti, nediskriminacijo ostalih starostnih skupin občan, ki je nekoč opravljal v vseh izraznih oblikah, Samo močno in stopenj prizadetosti so tudi funkcijo podpredsednika normalizacijo kot ustvardruštvo je lahko ostajali doma ali pa so bili Skupščine občine Velenje, pred- janje pogojev, ki omogomočen sogovornik po priporočilu CSD nastasednik in član Medobčinskega čajo normalno vključitev lokalni politiki in njeni v zavode po Sloveniji društva Sožitje Velenje, predse- v vse oblike družbenega stroki (Dobrna, Dornava, Črna dnik sveta zavoda VDC SAŠA, življenja, inkluzijo, ki poZa organiziranje in iz…). Nekateri starši so se tepredvsem pa oče danes štiride- meni dejansko sprejetost vajanje celovite družbene mu uprli. Vsak otrok, tudi setletnega Tomaža, ki vsa leta in integracijo OMDR skrbi za OMDR, še posetisti z motnjo v duševnem potrebuje zav vse oblike bej za njen razvoj, so v prrazvoju, je del družine, zavetje, podporo skrbi za ljudi vi vrsti odgovorne pristojto je prav tako kot normaDanes je in strokovno s posebnimi ne državne institucije. Pod len otrok ljubljen in ima Andrej Grebenšek: »Vsak otrok z motnjo v drugače kot v pomoč, je že potrebami in državo na lokalnem nivoju pravico, da živi z nami ali duševnem razvoju je del družine, je tako kot vrsto let aktemelji na pre- normalen otrok ljubljen in zanj želimo, da živi z pojmujemo občine, ki so blizu nas. šestdesetih in tivno vključen poznavanju na področju negospodarnami ali blizu nas.« sedemdesetih v pomoč oseposameznikoskih dejavnosti odgovorbam z motnjo vih sposobnosti in časi smo pletli mrežo, ki vklju- duševnem razvoju so strokovne ne, da zagotavljajo pogoje za v duševnem razvoju. V uvodu posebnosti, pravico do izbire in čuje skoraj vse oblike varstva za delavke na CSD kmalu po roj- celovito družbeno skrb svojih pove, da je del celovite družbe- osebne udeležbe pri odločanju, vse starostne skupine. Ko se je stvu predlagale, da jih oddajo občanov. Zavedati se moramo, ne skrbi za osebe z motnjami ki posamezniku ali njegovim v šestdesetih in sedemdesetih v celodnevno oskrbo v zavodih da je celovita družbena skrb za v duševnem razvoju (OMDR) svojcem omogoča svobodno od- letih prejšnjega stoletja v dru- Dornava, Dobrna, Črna itd. Iz- osebe z motnjo v razvoju potretudi spodbujanje delovanja ci- ločanje in vplivanje na kvaliteto žini rodil otrok z motnjo v du- postavim lahko tudi, da je bilo ba in pravica določene skupine vilnih organizacij in gibanj, lastnega življenja, ter samozago- ševnem razvoju, so morali starši v sedemdesetih letih družbeno ljudi, ki jih je življenje prikrajša🔲 Jasmina Škarja ki so pomembna neposredna vorništvo in zagovorništvo, ki iti skozi mučen proces kategori- varstvo v Velenju rešeno samo lo za popolni duševni in telesni pomoč prizadetim, hkrati pa dopuščata, da svobodno izraža zacije oz. ugotavljanja stopnje za osnovnošolsko populacijo z razvoj. Ti ljudje so med nami in učinkovit sogovornik državnih svoje potrebe in voljo). prizadetosti. Pri otrocih z lažjo lažjo in zmerno motnjo v du- potrebujejo našo skrb in pomoč. institucij. Del teh organizacij in zmerno motnjo so bili starši ševnem razvoju. Varstvo ni biso tudi medobčinska društva za Starši so iskali možnosti prepuščeni sami sebi in morali, lo organizirano za predšolsko pomoč OMDR, ki delujejo pod dnevnega varstva v ko so bili v službah, do 7. leta populacijo in za populacijo, ki Vse oblike družbenega varstva so nastale zaradi jasno izraimenom Sožitje, in so poveza- domačem okolju otrokove starosti poiskali dopol- je zaključila osnovnošolsko izoženih potreb, predlogov in zahtev staršev, ki so bili vključeni v na v nacionalno zvezo društev. Kako se spominjate začetkov? dansko varstvo (matere so osta- braževanje na ''posebni osnovni društvo za pomoč duševno prizadetim osebam, kasneje Med»Zainteresirana javnost ima pra- »Bili smo deležni razumevanja le doma, stari starši, zasebno šoli''. Zaradi pritiska staršev se občinsko društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem vico, da je stalno informirana o in pomoči, včasih pa tudi lažne- varstvo, delno v VVZ). Staršem je začelo podaljševati in zadržerazvoju Sožitje Velenje. Društvo in posamezniki so imeli celotno družbeni skrbi za OMRD, pri ga sočutja in zavrnitve. Toda po- otrok s težjo in težko motnjo v vati otroke na osnovni šoli tudi obdobje pobudo in so z nenehnimi pritiski na lokalno politiko do 21. leta. Osebe z motnjo v ter stroko lahko zgradili to, kar imamo danes. duševnem razvoju, še posebej

❱

Peca Ko na Golteh še ni bilo žičniških naprav, smo se navdušeni velenjski smučarji hodili smučat na avstrijsko Peco. Neko nedeljo, ob sobotah je še bil pouk, sem jo mahnil na goro s svojim Citroenovim spačkom in pomotoma odnesel s seboj mesečno plačo, ki sem jo dvignil v šolskem tajništvu. V tistem času smo lahko Jugoslovani prenesli preko meje, ki se je šele dobro odprla, zelo omejeno število dinarjev, zato sem se v sili domislil, zavil na gozdno pot in odvečni denar skril pod trhel štor, šilinge pa v spodnje perilo. Malo me je sicer zaskrbelo, da denarja ne bi morda izbrskala kaka radovedna lisica. Komaj sem dobro pritisnil na plin, zagledam ob cestnem robu zajetnega povoženega zajca, ki je bil še živ in je otresal zadnje tačke. Zgrabim ga za ušesa in vtaknem v prtljažnik. Na meji me carinik vpraša, kam potujem, in odgovorim, da na Peco. Sledilo je vprašanje, kje imam smuči. Odprem zadaj in videl jih je vtaknjene pod sedeže, kar je bilo pri spačku mogoče. Zajec je še kazal znake življenja in presunil carinika. Mož postave je malo zastal, komaj kaj poslušal mojo razlago in tjaven-

dan zamahnil z roko, naj nadaljujem z vožnjo. Na Peci je bila takrat smučarjem na voljo le sedežnica, za katero so pravili, da je najdaljša v Srednji Evropi. Vožnja je trajala okoli pol ure, da nismo prezebli, pa so nas odeli z debelo koco. Dandanes se Peca ponaša s sodobno kabinsko žičnico, na kabinah so tudi oprijemi za specialna gorska kolesa, s katerimi, ko ni snega, drvijo v dolino pogumni vozniki. Kolo je možno tudi najeti, najem za ves dan stane menda 35 evrov. Ko sem se vračal, sem naletel na istega carinika. Seveda se me je spomnil in ukazal, naj zadaj odprem. Ko je ugledal negibno crkotino, je samo izustil, da ga je vzelo, in pokazal naprej. Malo sem pozabil na dinarje, se zapeljal mimo skrivališča in se moral vrniti. Denar v kuverti me je seveda počakal, a na njej je bilo polno mravelj. Razdražene gozdne gospodarice niso mogle vedeti, zakaj jih je tujec zmotil v njihovem skritem domovanju. Doma sem zajca, ki je bil kar dostojen primerek svoje vrste, rutinsko odrl, saj sem nekoč gojil kunce, ki so pogosto bogatili naš jedilnik. Tri dni je v stanovanju dišalo po divjačini in vselej je kosmatinca nekaj ostalo za sosedovo mačko, našo stalno gostjo, ki se je vsakič hvaležno oblizovala. 🔲

Bojan Glavač

, š i č o r a Naš čas n . š i b o d o majic

Velja za prvih 20 naročnikov letnih naročnin. Pokličite:

03 898 17 50

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 13

Prvi potop v letu je minil v sončnem vremenu S šampanjcem pod gladino so tudi letošnje leto pričeli potapljači Društva za podvodne dejavnosti Jezero Velenje – Letošnji prvi dan novega leta si bodo zapomnil po sončnem dnevu, s temperaturo jezerske vode okrog pet stopinj Celzija Jasmina Škarja

Idejni vodja prireditve Benjamin Strozak o zgodovini novoletnega druženja pod vodo pove, da se je zgodba novoletnega potopa začela na novoletni dan leta 1996, ko so trije potapljači sklenili, da gredo ohladit svoje glave na dno Velenjskega jezera. Uradnega dogodka in potopa letos niso smeli organizirati zaradi trenutno veljavnih predpisov, vendar so se nekateri člani vseeno odločili, se podali pod vodo in nazdravili srečnim in varnim potopom v letu 2022. Letos so zabeležili že 27. novoletni potop in tako otvorili novo potapljaško sezono. Kako izgledajo novoletni potopi v jezeru? »V 27 letih se nam je zgodilo prav vse. Niti dva potopa nista enaka. Bodisi zaradi temperature bodisi zaradi snega ali vidljivosti. Potekali so v čisto pravih poletnih razmerah, pa tudi v povsem zimskih in zamrznjenih. Vseskozi pa ostaja konstanta prisotnost jezera ter to, da gre za prijeten in varen potop, ko vsi prisotni potapljači nazdravimo novemu letu,« opiše Strozak, ki si bo letošnji prvi dan novega leta zapomnil po sončnem dnevu, s

Od novega leta dalje je na Visti možno teči na smučeh, kjer so s pomočjo tehničnega snega postavili osvetljeno tekaško progo dolžine 380 metrov. V prihodnjih dneh naj bi uredili še eno, tako da bi zagotovili več kot 500 metrov tekaških poti. Poskrbeli pa bodo tudi za najmlajše in postavili 40-metrsko sankališče in otroško smučišče, da bodo omogočili prve zavoje smučanja najmlajšim tudi na Visti. Pogoji za vstop na stezo pa so takšni, kot jih trenutno določajo ukrepi.

Priprava tehničnega snega je zelo zahtevna

Velenjčani smo lansko leto dokazali, da smo ljubitelji rekreativnega teka na smučeh, saj je progo ob Visti obiskalo več kot tisoč obiskovalcev, za urejenost proge pa so organizatorji, Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana, zgledno poskrbeli tudi v teh dneh. Direktor Športno rekreacijskega zavoda Dimitrij Amon

REKREACIJA

6. januarja 2022

Benjamin Strozak: »Svet pod vodo je nekaj povsem drugega. Človek ostane sam s sabo v prostoru, ki zanj ni naraven. Danes je oprema precej dostopna, saj lahko zelo kakovostno dobimo že za majhen denar.«

temperaturo zraka med 8 in 12 stopinj Celzija in temperaturo vode okrog 5 stopinj Celzija, kar je za ta del leta prijetna temperatura. V vodo se je na novega leta dan podalo tudi kar nekaj kopalcev, ki gotovo na podoben način ohranjajo tradicijo.

Dogodek je bil sončen, žlahten in namenjen srečnim potopom v novi sezoni.

Tudi v jezeru pogoji primerni za skladiščenje vina

Na dnu morja, kjer sta ustrezni svetloba in temperatura, se ustvarijo odlični pogoji za skladiščenje vina. Poseben čar vina, ki se stara na takšen način, so steklenice, na katerih se naberejo morski organizmi, alge, školjke in korale. Prav tako kot v morju so tudi v jezeru pogoji

primerni za skladiščenje vina. Dokaz za to je Blejsko jezero, v katerem so že večkrat skladiščili steklenice vina. Bi lahko kaj podobnega počeli tudi v Velenjskem jezeru? »Gotovo. Poskusili so tudi v reki Dravi in še kje drugje, vendar je to stvar kletarjenja pod vodo. Zanimiva ideja za pridelovalce vina, da poskusijo, kako bi bilo, če bi nekaj steklenic pustili pod vo-

do, zakopanih v mulj oziroma v pepel nekaj časa,« odgovarja Strozak.

Organizirali 28 potopov za tuje goste

Tudi sicer so bili lansko leto precej aktivni, čeprav se je tudi potapljačev deloma dotaknilo leto koronavirusa. Katere dogodke bi izpostavili? »Kljub vsemu nam je uspelo organizirati

Tekaška zimska rekreacija na obrobju mesta Ljubitelji teka na smučeh se lahko rekreirajo na Visti – Letošnja novost je izposoja tekaške opreme – Tudi pri učenju osnov teka na smučeh je najpomembnejša volja pove, da so se zaradi dobrega odziva ljudi tudi letos v Rdeči dvorani odločili, da pripravijo tekaško progo. »Naša želja je, da jo povečamo, čim bodo vremenske razmere to dopuščale in bomo lahko pripravili podaljšanje steze. Vsebovala bo tudi spust in dvig za bolj izkušene tekače. Letošnja pridobitev in novost je izposoja tekaške opreme, ki smo jo pripravili skupaj s Športno zvezo Velenje in Smučarsko skakalnim klubom Velenje,« pove Amon in poudari, da je priprava tehničnega snega zelo zahtevna, saj ga začnejo delati šele, ko so vremenske razmere primerno nizke. »Pripravili smo približno 150.000 kubikov snega, proga Matjaž Grosman: »Čeprav je videti, kot da sem prvič na tekaških smučeh, sem tukaj že tretjič. Tudi sicer se veliko rekreiram in spremljam različne športne panoge po televiziji, tako da res pohvalno. Lansko leto sem tekel na smučeh na Rogli, saj tukaj še ni bila možna izposoja opreme. Veseli me, da je letos na voljo za izposojo, kar sem izkoristil in bom, kolikor bo mogoče, tudi dvakrat tedensko prihajal na Visto.«

Med 11. in 13. februarjem bodo na Visto postavili olimpijski studio

Bogdan Plaznik, Peter Dermol in Dimitrij Amon: »V naslednjih dneh, ko bodo dnevi hladnejši, bomo dogajanje še popestrili.«

je kljub otoplitvam kvalitetno pripravljena. Obetamo si dobro sezono, teči sredi mesta je nekaj posebnega, z vsem spremljevalnim programom je to le še dodana vrednost za Visto in velenjski šport,« je prepričan Amon.

Tudi pri učenju osnov teka na smučeh je najpomembnejša volja

Predsednik Športne zveze Velenje Bogdan Plaznik je prepričan, da je bila nabava smuči in opreme dobra naložba, ki je hkrati spodbuda vsem, da preizkusijo zanimiv zimski šport. Boste organizirali tudi kakšne tečaje? »Dogovorjeni smo s Smučarsko-skakalnim klubom Velenje, da bo dvakrat tedensko (ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro) prisoten trener, ki bo pokazal

osnove in tehniko priljubljenega teka na smučeh. Kot pri vseh športih je tudi pri učenju osnov najpomembnejša volja, s pomočjo katere lahko človek osvoji prav vsak šport,« je prepričan Plaznik, ki komaj čaka, da se temperature znova spustijo pod ledišče in jim bo na Visti uspelo zasnežiti tudi delno 40-metrsko sankališče in mini smučišče za najmlajše ter organizirati tečaj za vrtce in mlajše šole smučanja.

Župan MO Velenje Peter Dermol je bil ob ogledu proge navdušen. Priznal je, da si bo tudi letos vzel nekaj časa za učenje in izpopolnjevanje klasične in drsalne tehnike teka na smučeh, vendar ne v soju žarometov pred kamero. Kaj pa sam odziv občank in občanov? »Lani smo preizkusili, kakšen bo odziv ljudi, tudi gostov našega mesta, projekt pa se je izkazal kot odlična investicija v ljudi in športne aktivnosti, s katerimi se radi ukvarjajo. Prepričan sem, da je tudi letos odločitev prava, saj želimo vsem skupaj ponuditi dodatno športno aktivnost, da se lahko tudi v času, ko nimamo snega, na stezi razmigamo in navdušujemo nad športnimi aktivnostmi. Vemo, da kar nekaj nordijskih kombinatorcev prihaja iz MO Velenje, zato se mi zdi prav, da spodbujamo tovrstne športne aktivnosti in skušamo omogočiti čim bolj kakovostno bivanje in druženje. Tudi v naslednjih dneh, ko bodo dnevi

Takoj ko bodo vremenske razmere dopuščale, bodo progo podaljšali ter uredili dva kroga, manjši in večji, ki bosta med seboj povezana. Tekačem omogočajo tudi izposojo tekaške opreme, cena je 6 evrov, obratujejo pa vsak dan od 8. do 20. ure, ko bodo temperature bolj zimske, pa bodo uredili tudi manjše sankališče in smučišče za učenje prvih smučarskih zavojev, ki bo veliko približno 600 kvadratnih metrov.

28 potopov za tuje goste, ki so prišli in se želeli potapljati organizirano in si pogledati podvodje jezera. Ukvarjali smo se z izobraževanjem, saj v okviru našega kluba deluje tudi enota Podvodne reševalne službe. Naši člani so sodelovali na treh dogodkih, ki so se zgodili na Dravi. Pridobili smo pet novih članov, imamo tri inštruktorje (od tega enega z licenco M2), organizirali smo izobraževanje z uporabo potapljaškega čolna na jezeru in uporabo kompresorja za polnjenje jeklenk,« razlaga Strozak, ki zaključi, da si vsako leto zastavijo isti plan, le da letos računajo, da bo vse teklo bolj svobodno in da bodo lahko opravili več potopov tako na jezeru kot na morju, kjer bodo organizirali kakšen tabor. Kadar imajo tečaje za začetnike, jih namreč vedno sklenejo z zaključnim izpitom na morju. Ponosni so tudi na članstvo v klubu, v katerem trenutno deluje 31 članov, njihova glavna dejavnost pa ostaja izobraževanje. Poleg novoletnega potopa vsako leto pripravijo tudi dneve odprtih vrat, na katerih predstavijo klub, potapljanje in opremo ter interesente vzamejo tudi na potop. V spomladanskem in jesenskem času organizirajo tudi čistilno akcijo Velenjskega jezera in nočni potop 31. oktobra, ob noči čarovnic. 🔲

Jasmina Škarja

hladnejši, bomo dogajanje še popestrili. Pričakujemo še več obiskovalcev,« razloži župan, ki ga veseli, da na tak način tudi promoviramo mesto in omogočamo dodatno druženje številnim športnim navdušencem. Župan omeni še, da bodo na Visti med 11. in 13. februarjem postavili olimpijski studio, saj se bomo iz Velenja aktivno vključevali v dogajanje olimpijskih iger. »Vsaka takšna aktivnost pripomore k prepoznavnosti našega mesta in lahko pokažemo, kaj mesto s srcem ponuja.« 🔲

Jasmina Škarja

Boris Krofl: »Vsa pohvala organizatorjem, da so pripravili takšno progo. Lansko leto sem se pogosto rekreiral, letos prihajam prvič, a zagotovo ne zadnjič.«

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 14

KRONIKA

6. januarja 2022

Iz cvrtnika v motor Pravilno ravnanje z odpadnim jedilnim oljem je zdaj nekoliko lažje, saj ga lahko zbirate v prilagojenih posodah in oddate tudi v zbiralnike, nameščene na osmih ekoloških otokih v Šaleški dolini, ki se že pridno polnijo Tina Felicijan

Odlivanje odpadnega jedilnega olja iz ponve ali posode, cvrtnika ali pekača je vse prej kot prijetno gospodinjsko opravilo. A je neizogibno. Odpadno jedilno olje je namreč prepovedano mešati z drugimi odpadki, ga spirati v odtok, greznico ali naravo. Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi tudi gospodinjstvom nalaga ločeno zbiranje olja in odlaganje v zbirnih centrih ali na terenskih zbiralnih akcijah odpadkov. Zbiranje in oddajanje odpadnega jedilnega olja pa je v Šaleški dolini zdaj vsaj nekoliko olajšano. Z namestitvijo zbiralnikov na nekaterih ekoloških otokih je prebivalcem Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Paki prihranjena pot do velenjskega zbirnega centra, od koder olje posredujejo v predelavo. Iz odpadnega jedilnega olja namreč pridelujejo biodizel.

Olje ne sodi v odtok

Odpadno jedilno olje sicer ni klasificirano kot nevarni odpadek, pravi sodelavec PUP Saubermacher Jože Povše, a nikakor ne sodi v okolje, kjer povzroča visoko organsko onesnaženje. Doma pa maši cevi. »Jedilno olje se zaradi temperaturnih razlik prijema na stene odtočnih cevi. Toplo olje teče, hladno pa je pravzaprav mast. Zaradi odlivanja olja v odtok se odtočne cevi zamašijo. Obenem pa olje onesnažuje vodo, zato v odtoku nima kaj iskati.«

PUP Saubermacher odpadno jedilno olje zbira že dve desetletji. V zbirnem centru in na zbiralnih akcijah ga na leto zberejo od tri do pet tisoč litrov iz gospodinjstev, kar je glede na število gospodinjstev zelo malo. »S postavitvijo zbiralnikov na osmih lokacijah želimo priti naproti

iz gospodinjstev, kjer je še veliko potenciala.

Ponovna uporaba odpadnega jedilnega olja

Odpadno jedilno olje je trajnostna surovina. »To pomeni, da ga lahko dobro predelamo,«

rafinerij, ki proizvajajo biodizel, je na severu Evrope. Gre za globalna podjetja, ki surovino pridobivajo iz celega sveta. Pri nas zbrano odpadno olje je le kapljica napram količinam, ki jih zberejo v tujini.« Pa je odpadno jedilno olje tudi dragocena surovina? »Odvisno od cene, ki jo dosega na trgu. Pri nas se bolj kot na ekonomski vidik osredotočamo na ekološkega. Tudi kadar cena surovine ekonomsko ni sprejemljiva, olje zbi-

❱

zmanjšanju uporabe fosilnih goriv in povečanju uporabe obnovljivih virov ima odpadno jedilno olje vse večji potencial, ki je razmeroma neizkoriščen, saj velik del te surovine ne konča v zbirnih centrih, da bi ga lahko predelali v gorivo. »Prav zato smo šli v ta pilotni projekt. Spremljali bomo rezultate. Če bo zbiranje uspešno, bomo postavili še več zbiralnikov. Glede na izkušnje drugod po Sloveniji pa smo optimistični.«

ralnik pa ima tudi zunanji števec. V prvem mesecu smo opravili nekaj obhodov, da smo preverili, kakšna je kakovost zbranega olja. Za enkrat smo pozitivno presenečeni,« poroča Tomaž Lončar in dodaja, da so ljudje očitno sprejeli novost, saj se vseh osem zbiralnikov pridno polni. V Velenju so na dobri tretjini, en zbiralnik v Šoštanju pa je že skoraj poln. Sprejmejo 200 litrov olja. Doselj se je v vseh skupaj nabralo več kot 520 litrov.

Kje so zbiralniki?

Kako v gospodinjstvu pravilno zbiramo olje?

Odpadno gospodinjsko olje lahko prelijete v rumene zbiralnike, ki so nameščeni na ekoloških otokih na Stritarjevi in Tomsičevi cesti, na Kardeljevem trgu in na Gorici v Velenju, v Šoštanju jih najdete v Metlečah, na Kajuhovi in Aškerčevi cesti, v Šmar-

PUP Saubermacher nudi tudi namenske posode s cedilom, prilagojene lažjemu vlivanju in izlivanju. Svojo lahko prevzamete na sedežu podjetja, kupnino pa bodo prišteli znesku naslednje položnice, pojasnjujeta Jože Povše in Tomaž Lončar.

Odpadno motorno olje nikakor ne sodi v rumene zbiralnike za odpadno jedilno olje! »Samo en liter motornega olja, ki je popolnoma drugačne sestave kot rastlinsko olje, lahko uniči celotno vsebino zbiralnika,« opozarja Jože Povše. Tudi svinjska ali druga mast ni dobrodošla. Le tekoče olje.

ljudem. Pričakujemo, da bomo tako zbrali veliko več odpadnega olja iz gospodinjstev kot doslej,« pravi Povše. Gostinskim obratom in drugim poslovnim subjektom, ki odpadno olje zbirajo v namenski embalaži, pa PUP Saubermacher nudi odvoz in na ta način zbere znatno več olja kot

pojasnjuje Povše. V velenjskem zbirnem centru zbrano olje le očistijo trdih nečistoč in delno tudi neemulgirane vode. Nato pa ga posredujejo v predelavo v avstrijske obrate, kjer pridelujejo biodizel – gorivo za dizelske motorje, izdelano iz rastlinskih ali živalskih maščob. »Največ

ramo in oddajamo v predelavo. Bolj kot zaslužek je pomembno, da preprečimo nepravilno odlaganje odpadnega olja in njegove škodljive vplive na okolje.« Ta trenutek se računica izide. Cena končnega produkta, torej biodizla, namreč niha skupaj s ceno nafte. »Trenutno ima gorivo, pridobljeno iz mineralnih surovin, izredno visoko ceno, zato ima tudi odpadno jedilno olje visoko ceno. Vsak trenutek pa se lahko cena surovin na trgu spremeni. Bili so že časi, ko smo morali plačevati, da smo odpadno jedilno olje lahko predali v predelavo.« Glede na globalno potrebo po

POLICIJSKA kronika Prometna nesreča v Lazah Velenje, 27. decembra – V dopoldanskih urah so policisti v Lazah obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami, do katere je prišlo zaradi nepravilne smeri oz. strani vožnje. Povzročitelju bo izdan plačilni nalog.

Lastnik ni obvladoval svojega psa Velenje, 27. decembra – Policisti so popoldne na Gorici obravnavali kršitev zakona o zaščiti živali, kjer za zdaj še neznani lastnik psa ni zagotovil fizičnega varstva svojega psa, ki je skakal v otroke. Za lastnikom še poizvedujejo.

Zaseg pirotehnike in prepovedane substance Šoštanj, 27. decembra – V nočnih urah so policisti osebi zasegli pirotehnična sredstva in neznano zeleno rastlino, za katero sumijo, da gre za prepovedano substanco. Ko bodo prejeli rezultate analize, bodo zoper osebe ustrezno ukrepali.

Vlomil in poškodoval vrata Šoštanj, 27. decembra – Zjutraj so bili policisti obveščeni o vlomu v lokal. Neznanec je vlomil med vikendom, vendar ni ničesar ukradel, povzročil pa je materialno škodo na dvojnih vratih.

Zaseg petard

Grozil ji je po spletu

Nesreča na delu

Velenje, 27. decembra – Dopoldan so policisti obravnavali kaznivo dejanje grožnje, ko je znanec po spletu grozil oškodovanki. Zoper osumljenca bodo podali kazensko ovadbo.

Kradel v trgovini

Velenje, 29. decembra – Policisti so obravnavali delovno nesrečo, kjer so pri zbiranju obvestil in ogledu kraja nesreče ugotovili, da je delavcu na delovišču stisnilo prst, pri čemer se je lažje telesno poškodoval. O dogodku bodo obvestili sodišče.

Velenje, 27. decembra – Policisti so v trgovini obravnavali tatvino. Varnostnik je občana zalotil pri kraji. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba.

Ponovno je kradel v isti trgovini

Spor med bivšima partnerjema Velenje, 27. decembra – Ponoči so policisti na Kosovelovi ulici obravnavali kaznivo dejanje nasilništva, ko je prišlo do spora med bivšima partnerjema. Pri zbiranju obvestil je bilo ugotovljeno, da je osumljeni pri kaznivem dejanju uporabil tudi nož. Izrekli so mu ukrep prepovedi približevanja, zoper njega pa bo podana kazenska ovadba.

Vozil brez vozniškega dovoljenja Velenje, 29. decembra – Policisti so obravnavali prometno nesrečo, v kateri je povzročitelj pobegnil s kraja nesreče, nato pa ga je ustavila druga patrulja. Ugotovljeno je bilo, da voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, zato so mu vozilo zasegli. Svoja dejanja oz. kršitve bo zagovarjal pri sodniku za prekrške.

tnem ob Paki pa pri pokopališču. Zbiralniki stojijo na utrjeni plošči z rešetom, pod katerim je pivnat tekstil, ki bo prestregel morebitno razlitje. Sprejmejo 200 litrov olja. Sprejmejo 200 litrov olja. Doselj se je v vseh skupaj nabralo več kot 520 litrov. Zbiralniki se že pridno polnijo. »V tem pilotnem projektu tudi testiramo daljinsko odčitavanje polnosti zbiralnikov. Stanje v posameznem zbiralniku lahko redno spremljamo, pri tem pa nam ni treba na teren. Tako bomo lahko pravočasno poslali vozilo za praznjenje, da bo v zbiralnikih vedno dovolj prostora. Vsak zbi-

Velenje, 29. decembra – V dopoldanskih urah je storilca varnostnik zalotil pri kraji v trgovini. Pri kraji ga je zalotil že večkrat. V popoldanskih urah pa so policisti ponovno obravnavali krajo v isti trgovini, kjer je bil prijet drug storilec oz. osumljenec. Proti obema bo podana kazenska ovadba.

Ukradel 11 plinskih jeklenk Velenje, 29. decembra – V sredo so policisti prejeli obvestilo o vlomu v skladišče, od koder je neznanec odtujil 11 plinskih jeklenk.

Voznik je trčil v objekt Velenje, 30. decembra – V četrtek zvečer je v Šaleku policijska enota posredovala pri prometni nesreči, kjer je voznik zaradi nepravilnega premika trčil v objekt in nato s kraja odpeljal. Voznik je bil izsleden, proti njemu pa bodo uvedli prekrškovni postopek.

Velenje, 30. decembra – V dopoldanskih urah so policisti osebi zasegli petarde; proti njej bodo uvedli prekrškovni postopek.

Kolesar trčil v mamo in otroka Velenje, 31. decembra – V dopoldanskih urah je kolesar, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo in po površini, ki ni namenjena kolesarjem, trčil v otroški voziček in peško. Voziček se je prevrnil, pri čemer je otrok padel iz vozička. Na srečo se otrok pri padcu ni poškodoval. V trčenju je bila lažje poškodovana mati otroka. Povzročitelju so policisti izdali plačilni nalog.

Oseba ni upoštevala navodil Velenje, 31. decembra – Nekaj minut pred 12. uro so policisti posredovali v trgovini, ker oseba ni upoštevala navodil oz. ukaza varnostnice. Zoper

Pomembno je, da odstranimo vse večje ostanke hrane in olje čim bolj precedimo. Najlažje ga zbiramo v posodi ali steklenici s čim širšim grlom. Imejmo v mislih, kako bomo posodo najlažje napolnili in izpraznili, da bo v njej ostalo čim manj olja. Posodo nato lahko izpraznimo v zbiralnik. Dvignemo pokrov na vrhu zbiralnika, v lijak vlijemo olje in pokrov zapremo – to je vse. 🔲

Količine zbranega odpadnega olja iz gospodinjstev naraščajo, odkar to surovino sprejemajo ne le v zbirnem centru, temveč tudi na letnih terenskih zbiralnih akcijah. »Vsekakor je nerodno, da olje zbiramo in hranimo doma do zbiralne akcije ali odvoza v zbirni center. Oddajanje olja v nove zbiralnike pa je mogoče 24 ur na dan vse dni v letu,« je Jože Povše poudaril prednost pridobitve, ki veliko obeta, saj pričakujejo, da bodo tako zbrali več odpadnega olja, s tem pa zmanjšali obremenitev okolja in povečali ponovno uporabo.

kršitelja bodo uvedli prekrškovni postopek.

Spor med bratom in sestro Velenje, 31. decembra – V popoldanskih urah so policisti posredovali na Selu, kjer je prišlo do spora med sestro in bratom, pri čemer je brat pri prepiru uporabil tudi kuhinjsko kladivo. V zvezi s kaznivim dejanjem so policisti opravili ogled ter zasegli predmet. Zoper osumljenca pa bodo podali kazensko ovadbo.

Psihično in fizično nasilje v družini Velenje, 2. januarja - Na Kosovelovi ulici so policisti obravnavali kaznivo dejanje Nasilje v družini. Osumljeni je vršil psihično in tudi fizično nasilje nad oškodovanko. Osumljenemu so izrekli ukrep prepovedi približevanja, zbrali obvestila, zoper njega pa bodo podali kazensko ovadbo.

Iz POLICISTOVE beležke Spor med sosedoma Velenje, 28. decembra – V Šaleku so policisti posredovali v sporu med sosedoma. Kršitelj je med drugim odrinil prijavitelja. Kršitelju so zaradi kršitve izdali plačilni nalog.

Imela sta nočno zabavo Velenje, 29. decembra – V nočnih urah so policisti obravnavali dve kršitvi javnega reda in miru.

Kršitelja sta z glasno glasbo oz. zabavo motila nočni mir in počitek. Obema so izrekli opozorilo.

Porisal je stene javnega stranišča Velenje, 31. decembra – V petek dopoldne so policisti obravnavali kaznivo dejanje poškodovanja tuje lastnine. Neznanec je namreč porisal stene v javnem stranišču.

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 15

UTRIP

6. januarja 2022

Ločevanja odpadkov še ne obvladamo Sortirane analize mešanih komunalnih odpadkov razkrivajo napake pri ločevanju odpadkov v gospodinjstvih Tina Felicijan

pirja (na dobrih 13 odstotkov). »Pri pregledu zabojnikov smo ugotovili, da veliko gospodinjstev v večstanovanjskih objektih uporablja eno vrečo za vse odpadke,« poroča sodelavka PUP Saubermacher Alenka Centrih.

Največ je biorazgradljivih odpadkov

Največji delež odpadkov, ki ne sodijo v črne zabojnike, predstavljajo biorazgradljivi odpadki. Graf kaže, da je njihov delež z dobrih 30 odstotkov v letu 2019 upadel na slabih 23 odstotkov v letu 2021. To je še vedno preveč, saj biorazgradljive odpad-

leto

2019

2020

2021

k an e ost

les od o bla pa čila dn ae lek tro ple nik nic e, k a era mi ka

ko vin

ste k

dp ad ki pla sti ka

bio o

zel e

od rez

35 30 25 20 15 10 5 0

pa pir

% odpadkov

Sortirna analiza mešanih komunalnih odpadkov v Šaleški dolini v letih 2019, 2020, 2021

Šaleška dolina – Ločevanje odpadkov je že dolgoletna, a še vedno le deloma usvojena praksa. To kaže vsebina zabojnikov za mešane komunalne odpadke, v katerih bi morali končati le tisti odpadki, ki jih ne moremo (vsaj delno) predelati v surovino. V zbirnem centru podjetja PUP Saubermacher, ki na območju Šaleške doline izvaja javno službo ravnanja z odpadki, pri izvajanju sortirnih analiz mešanih komunalnih odpadkov ugotavljajo, da je delež nepravilno ločenih odpadkov več kot 60 odstoten.

Okrog 20 odstotkov vsebine mešanih komunalnih odpadkov sestavljajo plenice in manjši keramični kosi. Ti sodijo v črne zabojnike. Biorazgradljivi odpadki, plastika, papir, oblačila, kovine, steklo in drugi odpadki, ki jih lahko predelamo, pa ne. ke lahko predelajo v kompost – naravno gnojilo, ki ga lahko uporabimo na vrtu. Prisotnost bioloških odpadkov v odpadkih, ki gredo na odlagališče, pa povzroča tvorjenje toplogrednega plina metana. Poleg nevarnih odpadkov, ki nikakor ne sodijo v noben zabojnik, še manj pa v naravo, povzročajo veliko nadlogo, saj onesnažijo ostale odpad-

Oven, 21. 3. – 20. 4.

❱

Še vedno je najpogostejša napaka pri ločevanju odpadkov odlaganje biorazgradljivih odpadkov v zabojnik za mešane komunalne odpadke.

ke in ovirajo pravilno ravnanje z njimi. »Zato je zelo pomembno, da se biološki odpadki pravilno kompostirajo – bodisi v lastnem kompostniku bodisi v regijskem centru za ravnanje z odpadki Celje.« Letos se je nekoliko zmanjšal tudi delež plastike (16 odstotkov) in oblačil (skoraj 10 odstotkov), povečal pa se je delež pa-

»Poleg tega je v zabojnikih za mešane komunalne odpadke veliko kosovnih odpadkov, gradbenih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme. Enako v zbiralnicah,« dodaja. 🔲

Bodite previdni pri uporabi bankomatov in plačilnih kartic Čas praznikov je tudi čas potrošništva. Posledično uporabljamo bankomate pogosteje. Pri tem se poveča tudi nevarnost zlorab negotovinskih plačilnih sredstev. Ena izmed njih je namestitev skimming naprav ali pasti za denar na bankomatih.

Pri uporabi bankomatov poskušajte upoštevati naslednje nasvete :

• pred uporabo bankomata je dobro, da ste pozorni na sumljive osebe v bližini, • natančno preglejte bankomat, preden ga uporabite, • prekrijte vtipkano PIN številko, • uporabljajte SMS obveščanje o opraljenih transakcijah,

stavljena številka, • policisti priporočajo, da prodajalci uporabljajo pisala za preverjanje bankovcev (nakup možen v trgovinah s pisarniško opremo ali po spletu), ki reagirajo na ponarejen bankovec tako, da pustijo na njem barvo, medtem ko na pristnih bankovcih pisala ne reagirajo, • če je možno, naj prodajalci uporabljajo aparate za preverjanje pristnosti denarja. Ob morebitnem sumu, da je bankovec ponarejen, se obrnite na policijo, pri tem pa si poskušajte zapomniti opis osebe, ki je ponarejen bankovec izročila oz. naj oseba do prihoda policije po🔲 čaka na kraju.

Bodite pozorni na ponarejene bankovce!

ba pogledati pod svetlobo, pri čemer se morajo na pristnem bankovcu, in sicer na obeh straneh, videti vodni znak, varnostna nitka in se-

Skozi tančice ženskega pogleda

Kdaj si nazadnje preverila svojo moč? Kot se rado reče, knjiga najde tebe in ne obratno. Pravljico Priklenjeni slon od Jorge Bucay sem poznala že leta. A izključno zadnje leto mi ta čudovita zgodba dobesedno sledi. Ko je bilo očitno, da mi »ne bo dala miru« in da naj ji že enkrat zares namenim svojo pozornost v polnosti, sem se vanjo poglobila. Njeno sporočilo je tako zame postalo neke vrste mantra za leto 2022! Odrasel slon je bil privezan na količek. Živel je v cirkusu, kar naj bi pomenilo, da je udomačen. Le kako to, da močan in ogromen slon ni izpulil količka in se s tem osvobodil? To bi navsezadnje storil z lahkoto. Zakaj je sploh bil privezan, če

pa je bil udomačen? Zgodba nosi izjemno močno sporočilo. Odrasel slon se je vdal v usodo. Kot majhen slonček je trdoživo poskušal izpuliti količek in se osvoboditi, a mu ni uspelo. Tako je nekega dne nastopil najbolj žalosten dan v slončkovem življenju: vdal se je usodo. Nikoli več ni preveril, kako močan je. Verjel je, da količka ne zmore izruvati. Zato ni prav nikoli več preveril svoje moči. Tudi kot odrasel, vsemogočni slon ne. Zadelo me je kot strela! Kako zelo premalo preverjamo svoje lastne moči!!! Količki v naših življenjih se glasijo: ne morem/ ne zmorem/ne bo mi uspelo/zaman je ves trud/redki dosežejo, jaz nisem med njimi/nima smisla/sem poskusila, pa mi

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Veseli ste, da je leto 2021 preteklost, saj za vas ni bilo najboljše. V novo leto ste stopili s skromnimi željami, ki se že uresničujejo. Ta teden boste vi tisti, ki boste vplivali na potek dogodkov. Če boste k izzivom pristopili pozitivno, se bodo tako tudi odvijali. Počutili se boste fantastično in ne bi bilo smiselno, da si povzročate skrbi z zadevami, ki lahko počakajo. Ker se v naravi počutite izjemno dobro, izkoristite proste dni ob koncu tedna za sprehode in rekreacijo v bližnjem gozdu ali pa si privoščite kratek izlet. Doma pa se zamotite z branjem in ustvarjanjem, saj to v kratkih, po zimi dišečih januarskih dnevih, najbolj prija.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

V teh dneh boste opravili nekaj obiskov. Srečanje z osebo, ki je doslej niste poznali, bo bežno, a se vam bo močno vtisnilo v spomin. Ne bojte se narediti prvega koraka, sploh, ker osebo poznate že od prej. Na delovnem mestu ne postavljajte novih zahtev glede plače ali napredovanja. Vse bo prišlo ob svojem času, zato brzdajte svojo neučakanost. Ne pustite tekmovalnim in zavistnim sodelavcem, da vam pridejo do živega. Če razmišljate o delu v tujini ali o sodelovanju s tujino, lahko to močno izboljša vašo kariero in finančno stanje. Poguma vam ne manjka, idej tudi ne, zato le pogumno naprej.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Decembra ste zapravili preveč, zato se boste v začetku novega leta zapletli v finančne težave, ki jih ne bo lahko rešiti. Prihranki bodo hitro kopneli, vsekakor pa ne bodo zadoščali, da bi splavali na površje. Edina možna rešitev za vaše težave je dodaten zaslužek. Potrudite se, da ga zagotovite. Če boste vztrajni, si lahko z njim ustvarite novo delo, s katerim boste lahko prav lepo živeli. A popustiti ne smete, sploh, ker boste nekaj časa morali delati več kot 8 ur dnevno. Ne belite si glave s tem, kakšne možnosti imata s partnerjem za skupno prihodnost. Sprostite se in uživajte, vsaj dokler traja. Imunski sistem ni najboljši, okrepite ga!

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Po prazničnih dnevih ste imeli krizo, ko ste se morali vrniti v vsakdanjik. Res vam je godilo, da ste lahko več časa preživeli z družino in se videli s prijatelji, ki ste jih že zelo pogrešali. Tudi v službi vas čaka pestro obdobje, kar danes že slutite. Prihodnji teden boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali, kar vam ni uspelo pred iztekom leta. Pohvalili vas bodo za opravljeno delo. To vas bo zelo razveselilo, saj ste v projekt vložili ogromno svojega truda in časa. Veseli boste, ker boste tokrat nagrajeni tudi finančno, ne le z besedami. Bolečin ne zanemarjajte, odkrijte vzrok. Čeprav ni lahko priti do zdravnika, se potrudite.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

• celoten dvig opravite pazljivo in nemudoma pospravite gotovino.

Policisti prepoznavajo vedno več ponarejenih bankovcev, zato bodite še posebej pozorni pri prepoznavanju le teh. Ob tem bodite pozorni na: • kakovost papirja; pri tem bodite pozorni na otip – pri ponarejenih bankovcih boste čutili samo gladek papir, pri pristnih bankovcih pa gre za reliefni potisk, kjer lahko z otipom čutite, da površina bankovca ni v celoti gladka, • bankovec, za katerega se sumi, da je ponarejen, je tre-

V prvih dneh januarja ste spoznali, da imate prijatelje, ki so vam vedno pripravljeni pomagati. Znali vas bodo potolažiti in spraviti v dobro voljo. Res jih ni veliko, a so ti, ki jih imate, v vaši trenutni situaciji več kot dragoceni. Zahvalite se jim s kakšnim majhnim presenečenjem, ki jim ga lahko pošljete tudi po pošti, če si zaradi naraščajoče epidemije ne boste upali k njim na obisk. Sedaj, ko se je vaše finančno stanje bistveno popravilo, bo obdarovanje drugih osrečilo tudi vas. Potrebujete več gibanja. Zaradi lenobe ne bo trpela samo vaša postava, temveč tudi vaše zdravje, tako telesno kot duševno. Prisilite se in postanite bolj aktivni.

ni uspelo in zato sem odnehala/bolje biti realen in na varnem/tvegati je neumno/ nimam šans/nisem dovolj sposobna/nimam izobrazbe/prepozno je zame/tega bi se morala lotiti pred leti, itd. Prepoznaš kakšen svoj količek? Vsi jih imamo. Nekateri so trdovratni, močno zakoreninjeni v tla. Nekatere smo premagale in jih izpulile. Spomni samo sebe, da vedno znova preverjaš lastno moč. Tako rasteš in se razvijaš. Ne išči varnosti, sledi napredku. Lastnemu. Tistemu v duši. In ko se zaveš, da si močna, si močnejša od svojih dvomov in strahov. Stori to zase, podaj roko drugim, ki morebiti potrebujejo spodbudo za lastno moč in vedi – moč lahko daš samo sama sebi. In obratno – moč odvzameš samo sama sebi. 🔲

Ines Vugrinec (Društvo SŽM)

Neka oseba, ki vam tudi sicer ni najljubša, vam bo na začetku prihodnjega tedna zagrenila življenje, saj bo o vas znancem natrosila kup laži. Ja, prizadelo vas bo. Zavedajte se, da se ne smete preveč obremenjevati z mnenji drugih, saj sami pri sebi veste, kaj je res in kaj ne. Nekaj znancev boste dali na stranski tir, škode pa ne bo nobene. Kratki dnevi in dolgi večeri ne bodo po vaši meri. Počutili se boste nekoliko utrujeno in brezvoljno. Prave energije ne boste imeli še nekaj dni, saj tudi premalo naredite, da bi se vam vrnila. Morda pa potrebujete še nekaj dni odklopa od vsakdanjih skrbi in obveznosti. Privoščite si več razvajanja, sploh, ker lahko!

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Ob koncu tega tedna boste skupaj s partnerjem sanjarili o novih načrtih za prihodnost, saj sta se končno znašla na točki, ko je ta postala realnost. Večeri v dvoje bodo sproščeni, vajina ljubezen pa se vam bo zdela brezmejna. Že v začetku prihodnjega tedna se zna situacija hitro spremeniti in sproščeni pogovori se bodo sprevrgli v prepire, če se ne boste brzdali in boste trmasto vztrajali pri svojem. Imejte v mislih, da se včasih splača tudi nekoliko popustiti. Najbolj pomembno pa je, da se boste glede vajinih različnih želja znali tudi prilagoditi. Ne vsiljujte mu svojega razmišljanja in stališč, temveč poskušajte najti skupne rešitve.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Vedno bolj vas obremenjuje občutek, da vas drugi ne razumejo. Zato boste veliko sami, saj boste tako v najboljši družbi. Ko vas bo kontaktirala oseba, ki vam je ogromno pomenila, boste v precepu. Ne boste si želeli, da bi se zgodba, ki ni imela srečnega konca, ponovila. Po drugi strani pa ste zamere že pozabili in boste dobro pripravljeni na srečanje s to osebo, če se zanj dogovorite. Tvegati boste morali sami. Poskusite se umiriti in popraviti vajin odnos, saj sta še vedno lahko prijatelja. V kaj več pa se raje ne spuščajte, saj bi se igrali z ognjem. Počutje bo boljše, kot je bilo, ne bo pa še idealno.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Zelo ustvarjalni boste, zato boste delali več kot običajno. Največkrat se vam bodo nove ideje porajale ponoči. Zapišite si jih, da jih ne pozabite. To, da boste veliko delali, ne bo všeč vašemu partnerju. Ne bo se pritoževal, vam bo pa kmalu dal vedeti, da vaš odnos do njega ni pravi. Tudi molk je lahko zelo zgovoren. Ob spremembi vremena boste čutili težave, ki se pogosto vrnejo prav v tem času leta. Čeprav se trudite, da skrbite za svoje telo, ste v zadnjem času popustili pri zdravi prehrani. Čiščenje telesa bo dobrodošlo, pa čeprav ne bo lahko. Finančno stanje vam še naprej ne bo všeč, ideje, kako bi ga popravili, pa ne boste imeli.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Pred vami je naporen teden. Neki dogodek vas bo prizadel in razžalostil. Tokrat se ne boste hitro potolažili, saj bo prizadet tudi vaš ego. Žal boste vi stvari videli povsem drugače kot nasprotna stran, kompromis pa tokrat ne bo možen. Bodite zelo iskreni in se raje umaknite, sicer bo stanje še slabše. Negativnih dogodkov ne boste mogli pozabiti, naredili pa boste vse, da se boste sprostili. Končno boste imeli več časa zase. Veliko uteho boste našli v branju knjig, za katere doslej niste imeli časa, in v druženju s tistimi družinskimi člani, ki vas vedno spravijo v dobro voljo. Z večjo naložbo pa raje še malo počakajte, saj čas še ni zrel zanjo.

Vodnar, 21. 1. – 20. 2.

Leto se je začelo z veliko spremembo na delovnem področju. Žal ta za vas ne bo dobra, zato boste v službo hodili s cmokom v grlu. Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja pri že prej pričakovanih in dogovorjenih spremembah zgrešena. To vas bo potrlo, vendar si ne smete dopustiti, da bi bilo to vidno tudi sodelavcem. Preveč časa porabite za razmišljanje o stvareh, ki so se vam zgodile v preteklosti. Ne bodo se vrnile, spremembe na bolje pa bodo v vaše življenje prišle le, če se boste tudi sami potrudili zanje. Ničesar se ne lotevajte nepremišljeno. Najprej ustvarite načrt, preverite teren, šele potem ukrepajte.

Ribi, 21. 2. – 20. 3.

Letos ste začeli z istim tempom, kot ste ga končali. Ni vam treba hiteti, zato si v januarju vzemite čas tudi zase. Sploh, ker bo kmalu tu obdobje, ko si res ne boste mogli privoščiti prostih dni. Prosti čas izkoristite v celoti, pa ne s poležavanjem, ampak z ustvarjalnostjo. Posvetite se hobiju, ki vas je v preteklosti vedno spravil v dobro voljo. V njem lahko izrazite vso svojo kreativnost. Pazite tudi na svoje zdravje. Ukrepajte preventivno in zaužijte čim več vitaminov in mineralov, sladkorju pa se za nekaj časa odrecite. Dnevno si privoščite vsaj kratek sprehod, ne glede na to, kakšno bo vreme. Novoletnih zaobljub nikar ne pozabite prehitro.

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 16

TV SPORED Četrtek,

Petek,

6. januarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Družbeni fenomeni, Digitalna preobrazba, izob. oddaja 10.45 Kuharija na kubik, Sladica s kranjsko klobaso, kuh. oddaja 11.30 Naravni parki Slovenije, Logarska dolina, dok. oddaja 11.55 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Želite, milord? (III.), hum. nan. 14.45 Slovenci v Italiji 15.15 Moj gost/Moja gostja Vendegem, portretna oddaja 15.55 Šola za pošasti, risanka 16.10 Vrtne prigode, risanka 16.35 Tib in Tamtam, risanka 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost, Pes kot biomedicinski model, oddaja o znanosti 17.55 Na kratko, Viralnost 18.05 Reaktivčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport 22.45 Vreme 22.50 Osmi dan 23.20 Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, fran. nad. 00.25 Ugriznimo znanost, Pes kot biomedicinski model, oddaja o znanosti 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.15 Napovedujemo

10.30 Dobro jutro 13.10 Panoptikum, Kultura cepljenja v pandemiji 14.10 Biatlon - svetovni pokal, sprint (M), prenos iz Oberhofa 15.50 Ne grem na koleno, dok. film 17.15 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, novoletna skakalna turneja, prenos iz Bischofshofna 20.05 Kdo je napisal Sveto pismo, francosko-kanadska dok. oddaja 21.00 Avtomobilnost 21.30 Ambienti 22.00 Hej, partizan! Partizanski pevski zbor R. Gobec, z orkestrom 22.40 Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija, Teo Collori, Momento Cigano in Lojze Krajnčan, 1. del

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 8.10 8.30 8.35 09.00 10.15 11.15 12.05 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.50 21.50 22.30 23.45 00.40 01.30 02.10

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Vsevedi, 1. sezona, 7. del, Otroci, to smo mi, 1. sezona Gorski zdravnik, 1. sez., 3. del Podaj mi roko, 1. sez., 117. del Zlata kletka, 1. sez., 24. del Zlata kletka, 1. sez., 25. del Usodno vino, 3. sez., 32. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Sanjski moški, 19. sez. Gorski zdravnik, 1. sez., 4. del Zlata kletka, 1. sez., 26. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 11. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 1. sez., 8. del Črni seznam, 7. sez., 12. del Črni seznam, 7. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Popotniške razglednice: Svet pod Himalajo, 2012 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 TV prodajno okno 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Nerodna Auguština, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:25 Lahko noč, otroci! Čudežni vrt 18:40 Spoznajmo jih … 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih … 21:10 Božična skrivnost, koncert citrarskega dueta Neli in Karmen Zidar Kos 21:40 Videospot dneva 21:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:40 Nočni program

6. januarja 2022

Sobota,

7. januarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost, Pes kot biomedicinski model, oddaja o znanosti 10.45 Kuharija na kubik, Lazanja z bikovim repom in hrenovim sladoledom, kuharska oddaja 11.30 Naravni parki Slovenije, Pragozd Krokar, dok. oddaja 12.00 Globus 12.30 Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Želite, milord? (III.), hum. nan. 14.45 Prisluhnimo tišini, Baby Signs, izob. oddaja 15.00 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15.45 Vrtne prigode, risanka 16.00 Tib in Tamtam, risanka 16.15 Kapucar, belg. mladinska nad. 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran, Vzhodna Nemčija v retrospektivi 17.55 Duhovni utrip: Evropski dnevi judovske kulture 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Zimski pozdrav 21.25 OdBita pot, Mehika, popot. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport 22.50 Vreme 23.05 Kinoteka: Božanski dnevi, am. f. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo

10.10 12.55 13.35 14.10 15.20 17.55 19.05 20.05 22.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.30 08.35 09.00 09.15 10.15 11.15 12.05 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 22.40 00.20 02.10 02.50

Dobro jutro O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Biatlon - svetovni pokal, sprint (Ž), prenos iz Oberhofa Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert Plečnikov skriti biser, dok.-igr. f. Goljufije s hrano in organizirani kriminal, fran. dok. oddaja Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč, ameriško-francoski film Sveto, jap.-ameriški dok. film

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Vsevedi, 1. sez., 8. del Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 1. sez., 4. del Podaj mi roko, 1. sez., 118. del Zlata kletka, 1. sez., 26. del Zlata kletka, 1. sez., 27. del Usodno vino, 3. sez., 33. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Sanjski moški, 19. sez. Gorski zdravnik, 1. sez., 5. del Zlata kletka, 1. sez., 28. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji, hrvaška serija Gorski čuvaj, 6. sez., 12. del 24UR zvečer Eurojackpot Popolna poroka, ameriški film Rop iz ljubezni, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 ROBO TV 27 10:30 Na obisku … pri Maji Štamol Droljc 11:30 Videospot dneva 11:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:30 Iz oddaje Dobro jutro 13:20 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš, oddaja za otroke 18:40 Spoznajmo jih … 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Islandija, 2013 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih … 21:10 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

Nedelja,

8. januarja

06.10 07.00 07.10 07.20 07.30 07.45 07.45 08.00 08.20 08.45 09.10 09.50 10.35 10.50 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.05 21.55 22.20 00.00 00.25 01.15

Kultura, Odmevi Čudogozd: Čudotrgovina Žanov svet, risanka Šola za pošasti, risanka Vrtne prigode, risanka Tib in Tamtam, risanka Pujsa Pepa, risanka Ribič Pepe, oddaja za otroke Z kot Zofka, oddaja za otroke Skoraj nikoli I., ang. mlad. nad. Krompir, razv. oddaja za mlade Male sive celice: OŠ Prežihovega Voranca Bistrica in OŠ Dob Infodrom, tednik za mlade Kapucar, belg. mladinska nad. Tarča NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja TV-izložba Podjetno naprej: Maja Kosi, izdelava opreme za pse Moč igre, kanad. dok. oddaja Rojaki, oddaja o zamejcih Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! - izbor Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Ave, Cezar, koprod. film Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Arktika, islandski f. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 Pričevalci, Meri Bric 09.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna 12.05 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna 14.25 Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni veleslalom, prenos iz Scuola 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), prenos iz Bischofshofna 17.55 Katar 2022, Fifina magazinska oddaja 18.50 Košarka - liga ABA: Cedevita Olimpija - Borac, prenos iz Ljubljane 20.55 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Daniel Barenboim, posn. iz Zlate dvor. Musikvereina 23.30 Tisoč let jušne osnove, japonska dok. oddaja

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.10 08.20 08.25 08.50 09.10 09.35 10.00 10.10 10.20 10.45 11.40 13.00 13.15 15.00 15.15 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.55 00.15 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Domače živalice, 1. sez., 15. del Grozni Gašper, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 1. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 1. del Vaše zdravje, naša skrb Rop iz ljubezni, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Popolna poroka, ameriški film Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Zgodilo se je na Manhattnu, ameriški film Pokliči me po svojem imenu, italijanski film Cimra, ameriški film Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, oddaja za otroke 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Jutranji pogovori 2 17:10 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Nerodna Auguština, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:20 Lahko noč, otroci! Čudežni vrt 18:35 Spoznajmo jih … 18:40 Dotiki gora: Ute 19:00 Vrtnarski kotiček 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2905. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Pri belem konjičku, veseloigra, KD Miran Jarc Škocjan pri Domžalah 22:30 Spoznajmo jih … 22:35 Iz oddaje Dobro jutro 3 23:35 Nočni program

9. januarja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.45 07.55 08.05 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.15 09.20 09.30 10.00 11.15 11.20 11.55 13.00 13.25 14.45 15.10 17.00 17.20 17.45 17.55 18.55 18.57 20.00 20.50 21.40 22.05 23.00 23.05 23.30 00.25

Zajček Belko, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan. Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Mimi in Liza, risanka Bela in Sebastijan, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., nizoz. nan. Nedeljsko bogoslužje, prenos iz župnije Sveti Duh pri Škofji Loki Ozare Obzorja duha, Znamenja časov z očmi vere Ljudje in zemlja, izob. oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zimski pozdrav OdBita pot, Mehika, popot. odd. Neodvisne, brit.-francoski film Poročila ob petih, Šport, Vreme V petek zvečer, izbor popularnih skladb Družina Jazbečjak, risanka Čez planke, Kitajska Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Leninov park, slov. nad. Intervju Poročila, Šport, Vreme Tekma, dok. film Za lahko noč: Gardenfound Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 Duhovni utrip: Evropski dnevi judovske kulture 07.15 Koda 07.45 40. festival tamburašev in mandolinistov Slovenije, posnetek iz Šmartna pri Litiji 08.20 Ambienti 09.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna 12.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Kranjske Gore 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna 14.40 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Oberhofa 15.20 Biatlon - svetovni pokal, zasledovalna tekma (M), posnetek iz Oberhofa 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal, smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Bischofshofna 18.00 Odpotovanja, Antartika, potopis 18.55 Zaznavanje in resničnost: znanost o čarovniji, kan. dok. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 V osrčju razbitin Titanika, fran. dok. oddaja 20.55 A-ha, norveška dok. oddaja 22.00 V imenu zemlje, francoski film 23.45 Čez planke, Kitajska

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.10 08.20 08.25 08.50 09.10 09.35 09.55 10.10 10.20 10.35 11.30 12.45 13.00 14.45 15.00 16.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 22.10 23.45 01.40

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 13:50 15:50 16:20 17:30 17:55 18:00 18:15 18:40 18:45 19:35 19:55 20:00 21:00 21:05 21:50 22:20 23:20 23:35

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Domače živalice, 1. sez., 2. del Grozni Gašper, ris. Grizzy in glodavčki, ris. Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 2. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 2. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Vaše zdravje, naša skrb Malčki na obisku, 1. sez. Zgodilo se je na Manhattnu, ameriški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. COVID-19: zgodbe prebolevnikov 24UR vreme 24UR Pravičnik 2, ameriški film Tiho mesto, ameriški film Ne čakaj na maj, slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2904. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2905. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Na obisku … pri Maji Štamol Droljc Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 23 Zvezdica Zaspanka, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Feri Lainšček v Knjižnici Velenje Božična skrivnost, koncert citrarskega dueta Neli in Karmen Zidar Kos Jutranji pogovori 3 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

10. januarja

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Obzorja duha, Znamenja časov z očmi vere 11.05 Kuharija na kubik, Postrv s polento, kuharska oddaja 11.30 Za stopinjo preveč, izob. film 12.00 Intervju 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Želite, milord? (III.), hum. nan. 14.45 S-prehodi 15.15 Dober dan, Koroška 15.45 Vrtne prigode, risanka 15.55 Ribič Pepe, oddaja za otroke 16.20 Z kot Zofka, oddaja za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Podjetno naprej: Sončni raj, kmetovanje in turizem 18.00 Kepice, risanka 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.15 Frfra in Cufek, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Podoba podobe 23.25 Ob 150-letnici Glasbene matice 23.30 Orkester in Zbor Slovenske filharmonije, Mešani in Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana, Philipp von Steinaecker in Alienor Feix 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.40 Napovedujemo

11.10 Dobro jutro 13.55 Prisluhnimo tišini, Slovenska ustava za vse ljudi!, izob. oddaja 14.05 Saša Vuga, portretni film 15.15 OdBita pot, Mehika, popot. odd. 16.00 Zadnja beseda! - izbor 17.00 Ljudje in zemlja, izob. oddaja 17.55 Skrivnosti Yucatana - zid kraljev, dok. film 18.55 Kdo je napisal Sveto pismo, francosko-kanadska dok. oddaja 20.00 Alpske vasi, potopisna oddaja 21.00 Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, francoska nad. 22.00 Podjetno naprej: Sončni raj, kmetovanje in turizem 22.30 1/2, kratki igrani film AGRFT 22.55 Naša demokracija, TV-igra AGRFT

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.30 08.35 08.50 09.55 11.00 11.55 12.45 13.40 13.55 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.35 00.25 01.20 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Vsevedi, 1. sez., 9. del Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 1. sez., 5. del Podaj mi roko, 1. sez., 119. del Zlata kletka, 1. sez., 28. del Zlata kletka, 1. sez., 29. del Usodno vino, 3. sez., 34. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Sanjski moški, 19. sez. Gorski zdravnik, 1. sez., 6. del Zlata kletka, 1. sez., 30. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 13. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 1. sez., 9. del Črni seznam, 7. sez., 14. del Črni seznam, 7. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2905. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Lepote sveta: Avstralija, 1. del 18:35 Spoznajmo jih … 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Poslanska pisarna: Franc Bogovič, evropski poslanec 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:05 Spoznajmo jih … 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

Sreda,

11. januarja

06.20 07.00 10.05 10.50 11.15 11.55 13.00 13.35 14.45 15.15 15.45 16.00 16.20 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 23.05 01.55 02.20 03.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Podoba podobe Kuharija na kubik, Pica, kuh. odd. Krasni Kras, dok. film Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord? (III.), hum. nan. Duhovni utrip, Evropski dnevi judovske kulture Kanape - Kanape, odd. za mlade Vrtne prigode, risanka Špasni učitelj II., nizoz. nan. Skoraj nikoli I., ang. mlad, nad. Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Kukavici, češka nad. Kitajska na Arktiki zakulisje nekega načrta, fr. dok. oddaja Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci, Jože Pugelj Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

12. januarja

06.20 07.00 10.05 10.45 11.30 11.55 13.00 13.35 14.45 15.15 15.40 16.10 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.10 00.35 01.30

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda Kuharija na kubik, Breza in fižol, kuharska oddaja Biotopi, dok. oddaja Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord? (III.), hum. nan. Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Prežihovega Voranca Bistrica in OŠ Dob Poročila ob petih, Šport, Vreme Družbeni fenomeni, Sodobni oče, izob. oddaja 50 knjig, ki so nas napisale, Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Ciganska kraljica, avstrijski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Družbeni fenomeni, izob. oddaja Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

11.30 Dobro jutro 14.15 Alpe-Donava-Jadran, Vzhodna Nemčija v retrospektivi 14.45 Šamanka Branka, dok. portret 15.50 Avtomobilnost 16.35 Čez planke, Kitajska 17.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Flachaua 18.40 Deskanje na snegu - svetovni pokal, paralelni slalom, prenos iz Bad Gasteina 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Flachaua 21.45 Dokler sva še mlada, am. film 23.20 NaGlas! 23.40 Spolne sužnje v katoliški cerkvi, koprodukcijska dok. serija

09.30 Kanape - Kanape, odd. za mlade 10.00 Dobro jutro 12.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal, tekma mešanih dvojic, prenos iz Bad Gasteina 14.25 Biatlon - svetovni pokal, sprint (Ž), prenos iz Ruhpoldinga 16.00 Deskanje na snegu - svetovni pokal, tekma mešanih dvojic, posnetek iz Bad Gasteina 17.20 Ambienti 17.55 Josip Jurčič, dok. portret 18.50 Kitajska na Arktiki zakulisje nekega načrta, fr. dok. oddaja 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Moj klasični hit, Ivo Boscarol 20.10 Ko pop sreča klasiko, dok. odd. 21.05 Moje mnenje 21.55 Telesni stražar, britanska nad. 23.10 Zadnji ledeni lovci, dok. film

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.30 08.35 09.00 09.15 10.15 11.15 12.05 13.00 13.55 14.10 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.05 23.05 23.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.30 08.35 09.00 09.15 10.15 11.15 12.05 12.55 13.50 14.05 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.50 21.55 22.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Vsevedi, 1. sez., 10. del Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 1. sez., 6. del Podaj mi roko, 1. sez., 120. del Zlata kletka, 1. sez., 30. del Zlata kletka, 1. sez., 31. del Usodno vino, 3. sez., 35. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Sanjski moški, 19. sez. Gorski zdravnik, 1. sez., 7. del Zlata kletka, 1. sez., 32. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 14. del Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta , 1. sez., 10. del 01.00 Črni seznam, 7. sez., 16. del 01.50 24UR zvečer, ponovitev 02.20 Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Poslanska pisarna: Franc Bogovič, evropski poslanec 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Nekoč je bilo jezero, dokumentarni film ob 50. obletnici rodu Jezerski zmaj 19:15 Spoznajmo jih … 19:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:45 Videospot dneva 19:50 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2906. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Kangčendzenga, 1. del 20:50 Iz našega arhiva: BUMfest 2008 21:55 Spoznajmo jih … 22:00 Videospot dneva 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 22:55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:30 Nočni program

23.35 00.25 01.20 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Vsevedi, 1. sez., 11. del Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 1. sez., 7. del Podaj mi roko, 1. sez., 121. del Zlata kletka, 1. sez., 32. del Zlata kletka, 1. sez., 33. del Usodno vino, 3. sez., 36. del TV prodaja Ljubezen na vasi Avstralija, 7. sez. Gorski zdravnik, 1. sez., 8. del Zlata kletka, 1. sez., 34. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 15. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 1. del Črni seznam, 7. sez., 17. del Črni seznam, 7. sez., 18. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2906. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Lepote sveta: Avstralija, 1. del 11:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 24 18:20 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:45 Spoznajmo jih … 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Karliju Stropniku na Konovem 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 17

Odraščal je na ulicah Velenja, ki je takrat segalo le do Kidričeve ceste, za katero so se še razprostirala žitna polja in hmeljišča. Opazoval je, kako se je razvijalo, a ohranjalo identiteto sodobnega rudarskega mesta, v katerem je, na srečo, pravi, lahko stopil tudi na karierno pot. »Zdaj je mladim marsikaj težko dosegljivo, a tudi prej ni bilo ravno lahko. Služba ni bila kar samoumevna. Kot lokalpatriot sem vesel, da sem lahko ostal v Velenju,« pove zgodovinar in sociolog Vinko Mihelak, ki se kot sodelavec Muzeja Velenje ukvarja predvsem z novejšo zgodovino Šaleške doline. Med drugim je pred dvema letoma posodobil stalno razstavo o razvoju Velenja po drugi svetovni vojni. V dogajanje na Šaleškem v osamosvojitvenih procesih se je v sodelovanju s člani veteranskih

❱

Ne le država, Slovenija je domovina Na srečanju ob izteku leta, v katerem smo praznovali 30. obletnico osamosvojitve Slovenije, smo s sodelavcem Muzeja Velenje Vinkom Mihelakom, ki se ukvarja predvsem z novejšo zgodovino, iskali refleksijo tedanjih dogodkov in življenja po njih isti dokument brala v različnih kontekstih, ga ne bosta enako razumela. Zgodovina ni kot naravoslovje, ki temelji na neizpodbitnih teorijah, temveč se spreminja in vsaka tema se dopolnjuje.« Zato je pisanje zgodovine, posebno pa sodobne, polno pasti. »Sodobni pristop nam narekuje, da kot zgodovino obravnavamo vse, kar se je zgodilo včeraj. Prav zaradi različnih pogledov na dogajanje je težko izluščiti povsem objektivno zgodbo, 'dokončno resni-

V Sloveniji pogreša celovito muzejsko predstavitev osamosvojitvenih procesov na nacionalni ravni. Morda je po 30 letih še nimamo prav zato, ker je novejšo zgodovino tako težko objektivno obravnavati.

društev poglobil med snovanjem Spominskega centra 1991. Naslednje veliko poglavje v lokalni zgodovini pa bo verjetno obravnavalo prestrukturiranje – proces, ki ga bodo zgodovinarji zagotovo z zanimanjem spremljali.

Različni viri, različne zgodbe ...

»Vedel sem, da ne bom inženir, nisem pa od vedel, da bom zgodovinar. Družba me je od nekdaj zanimala. Navdušil pa me je srednješolski profesor za zgodovino, ki je bil izjemen pripovedovalec,« pravi. »Zgodovina je lahko tudi dolgočasna, če le niza mnogokrat zelo suhoparna dejstva.. Del zgodovine je namreč tudi interpretacija in postavljanje določenih dejstev v širši družbeni in časovni kontekst.. Če bosta dva človeka

co'.« Dejstva namreč niso vedno za vse prijetna. Zato ima resnica več obrazov, dileme in včasih tudi pritiski pri iskanju pravega pa niso redki. »Če je to slabost proučevanja novejše zgodovine, pa je velika prednost zagotovo spoznavanje številnih ljudi z zelo zanimivimi zgodbami,« doda, da so srečanja s pričevalci časa poseben privilegij, ki ga raziskovalci davnih zgodovinskih obdobij nimajo.

Prej …

Rodil se je v času »trdega socializma,« odraščal je v »tistih čudnih 80-ih,« v delovno dobo je prešel v času »družbenopolitične tranzicije« in napetosti v regiji, budno pa spremlja nastajanje novih poglavij v zgodovini Slovenije. »Seveda – v Jugoslaviji smo živeli drugače. Marsik-

ŠALEŠKI RAZGLEDI: osemnajsti zvezek

bila najbolj dolgočasna stvar na svetu.« Kako pa kot zgodovinar gleda na razvoj Velenja – mesta, ki so mu rekli čudež? »Zagotovo je zgodba Velenja posebna, čeprav ni povsem unikatna. Ne vem, ali je zelo velika, je pa vsekakor zanimiva. Zasluži si pozornost in

❱

Vinko Mihelak: »Zgodovine ne moremo brati po poglavjih. Vse je prepleteno. Aktualno dogajanje ima svoje temelje v preteklosti.«

»Slovenci smo se vedno znali poenotiti, ko smo začutili zunanjo grožnjo. Pravi čudež je, da smo kot tako majhna skupnost na geografskem območju pod vplivom tako različnih kultur in interesov preživeli do 21. stoletja,« poudarja Vinko Mihelak in pogovor sklene z mislijo, ki je tudi glavno sporočilo Spominskega centra 1991: »Razmišljajmo o Sloveniji kot domovini, ne le kot državi.« do bi rekel, da marsičesa nismo imeli. Ampak obenem ničesar nismo pogrešali. Materializem, kot ga poznamo danes, se še ni razmahnil. Polne police nam niso toliko pomenile. Kar smo potrebovali za življenje, je bilo dosegljivo. Danes banane gnijejo v trgovinah, ljudje pa se zato ne zdijo bolj srečni,« je namignil na enega najbolj banalnih očitkov prejšnjemu režimu, ki ga ne idealizira, čeprav mladosti ni pustil grenkega priokusa. »Mislim,

da je bilo čutiti manj napetosti, pritiskov vsakodnevnega boja. Kakovost življenja je bila za vse solidna, a tudi takrat nis(m)o vsi živeli popolnoma enako. S pridnostjo in znanjem so si lahko nekateri ustvarili boljši standard in partijska izkaznica ni bila pogoj za kaj takšnega. Res pa je, da tako velikih razlik kot danes med ljudmi ni bilo. Sam nisem čutil, da bi bila šola zelo obremenjena z režimom. S politiko se nismo ukvarjali. Večerna poročila so

VELENJE

Ponedeljek, 10. 1.

Četrtek, 6. 1. 17.00 Rdeča dvorana Dan slovenskega športa, odprtje razstave 17.00 Galerija Velenje Pladenj po svoji meri, kreativna delavnica

0 – Splošno Sp Do – Serijske publikacije, domoznanski oddelek

Letošnji zvezek Zbirke Šaleški razgledi v začetnem tematskem sklopu Šaleška dolina na razpotju razširi refleksijo o poti šaleškega gospodarstva v deindustrializacijo in zeleno preobrazbo, ki se je začela z razmišljanjem avtorjev v 17. številki in se bo nadaljevala tudi v prihodnjih zvezkih. Prinaša tudi nekaj novih odkritij in razmislekov o preteklosti in zdajšnjosti Šaleške doline ter se zazira v prihodnost. Vsebinsko bogata in raznolika 18. številka odstira nova spoznanja o stavbni zgodovini Velenjskega gradu, oživlja čas med prvo svetovno vojno skozi korespondenco na razglednicah in osvetljuje živahno dogajanje otroške kolonije v Topolšici, ki jo je leta 1918 organizirala ugledna dunajska intelektualka in filantropinja Eugenie Schwarzwald. Nadaljnja prispevka predstavita dogodke na predvečer koroškega plebiscita, usodo slovenskih Primorcev in vzroke za vztrajanje nemštva v Šaleški dolini tudi po ustanovitvi države SHS ter odkritje, da je vilo Gutenbuchel leta 1929 obnovil cenjeni dunaj-

KULTURA, PRIREDITVE

6. januarja 2022

Sobota, 8. 1. 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Krickrac, to sem jaz!, Plesni teater Ljubljana, AEIOU gledališče za dojenčke in malčke, Mini in Mega Pikin abonma in izven

19.00 Kino Velenje, velika dvorana Najbolj grozen človek na svetu, komična drama (Filmsko gledališče) 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Tutošomato, glasbena komedija, SNG Nova Gorica in Gledališče Koper, Beli abonma in izven

»Menda ima vsak narod takšno oblast, kot si jo zasluži, saj si jo tudi izvoli. Je pa problematično, da je aktivna manjšina volivcev. Brez volilne udeležbe demokraciji manjka bistvena sestavina. Eden največjih in obenem najbolj tehtnih očitkov prejšnjemu režimu je politično enoumje. Danes ljudje imajo izbiro, pa vendar mnogi ne izberejo.«

lahko jo s ponosom pripovedujemo. Čutiti je, da se je skupaj z mestom ustvarjala skupnost, ki je imela neko pozitivno energijo. Nenazadnje je tudi takratna predvsem republiška politika, ki je precej nasprotovala lokalnim načrtom, naposled spoznala, da Velenje ni običajno mesto.«

… in potem

Pripada zadnji generaciji, ki jo je zavezovalo služenje vojaškega roka. Septembra 1990 je bil v Vinkovcih na Hrvaškem – na območju, kjer so se tako rekoč sprožili prvi streli. Tako v nasprotju z mnogimi vrstniki, ki so tisti čas doživljali bolj evforično, nima prijetnih spominov na osamosvojitvene procese. Čutiti je bilo veliko napetosti, negotovosti in vse bolj je postajalo jasno, da se država, kot smo jo poznali, bliža 'prepadu', za

ali pornografija?, odprtje likovne razstave, Društvo šaleških likovnikov, ZKD Šaleške doline, JSKD-OI Velenje

Večgeneracijski center Planet generacij Prostoročno oblikovanje gline, delavnica 17.00 Vila Bianca Provokacija v umetnosti/erotika

preživeli dokaj normalno. Nisem pa prepričan, da bomo tudi naslednjih 30 let živeli na takšnem civilizacijskem nivoju. Čutiti je, da nestrpnost postaja običajen diskurz, kar je skrb vzbujajoče.« Prav je, da smo kritični, meni. »Nezadovoljstvo je motor družbenih sprememb.« Vendar imamo Slovenci tudi veliko razlogov za ponos, dodaja. »Premalo se zavedamo, da je samostojnost in neodvisnost Slovenije v svetovnem merilu velik dosežek. Vsak, ki je k temu pripomogel, si zasluži spoštovanje. Me pa moti, da si nekateri posamezniki ali skupine pripisujejo neke posebne zasluge. Dejstvo je, da smo Slovenci kot narod z odločnostjo in enotnostjo omogočili lastno državo.« Kako smo jo ukrojili – to pa je stvar interpretacije. 🔲

Tina Felicijan

Lunine mene

Sreda, 12. 1. 17.00 Galerija Velenje Kreativna delavnica za odrasle 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljične ure

Torek, 11. 1. 9.00

katerega nihče od nas ni vedel ne kako globok je, ne kaj nas čaka na dnu. Prihodnosti Jugoslavije nismo videli. Vendar pa ni bilo tako gotovo, da se bomo osamosvojili. Bila je prisotna tesnoba. Kakorkoli – dva milijona nas je. Svet ni bil naklonjen 'malim narodom'. Zato mislim, da smo imeli ob dokaj premišljenem vodenjem procesov tudi precej sreče.« So se sanje tistega junijskega večera uresničile? »Slovenija ni Indija Koromandija, ni pa vse tako črno, kot se zdi. Mislim, da globalno gledano nimamo razloga za prehud pesimizem, vedno pa bi lahko bilo bolje. Teh 30 let smo po merilih neke sodobne države

ŠOŠTANJ

januarja, ob 19:11, prvi krajec

Četrtek, 6. 1. 08.30 Pokopališče Podkraj Sočutna info točka za žalujoče

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA

ski arhitekt Alfred Keller. Kulturni sklop 18. zvezka predstavlja uglasbeno Kajuhovo poezijo in primer izginotja kipa Cirila Cesarja. Preglednemu članku o filmski zgodovini v Šaleški dolini sledijo prispevki o ilegalnem ponatisu prepovedane pesniške zbirke Franceta Balantiča, esej o malo znani pesniški zbirki Zdenke Gajser in njenem lezbičnem naboju, samorefleksija Petra Rezmana o njegovem knapovskem opusu petih romanov ter prispevek o nastanku imena Velenje. Zadnje poglavje predstavlja šaleške knjižne novosti. 🔲 Andreja Ažber

SPIDER MAN: NI POTI DOMOV Spider Man: No Way Home, znanstvenofantastična akcija, 159 min (ZDA) Režija: Jon Watts Igrajo: Tom Holland, Zendaya, Benedict Cumberbatch, Jon Favreau, Jacob Batalon Petek, 7. 1., ob 19. uri

BERTOV DNEVNIK Berts dagbok, družinska komedija, 90 min (Švedska). Režija: Michael Lindgren Igrajo: Hugo Krajcik, Julia Pirzadeh, Frank Dorsin Sobota, 8. 1., ob 17. uri

THE KING'S MAN: ZAČETEK The King's Man, akcijska komična pustolovščina, 131 min (ZDA) Režija: Matthew Vaughn Igrajo: Ralph Fiennes, Gemma Arterton, Rhys Ifans, Matthew Goode, Tom Hollander, Harris Dickinson, Daniel Brühl, Djimon Hounsou, Charles Dance Sobota, 8. 1., ob 20. uri Nedelja, 9. 1., ob 19. uri

ZAPOJ 2 Sing 2, sinhronizirana glasbena pustolovščina, 112 min (ZDA) Režiser: Garth Jennings.Glasovi: Matthew McConaughey, Reese Witherspoon,

Scarlett Johansson, Taron Egerton, Tori Kelly, Nick Kroll, Bobby Cannavale, Halsey, Pharrell Williams, Letitia Wright, Eric Andre, Chelsea Peretti, Bono Nedelja, 9. 1., ob 16. uri

NAJBOLJ GROZEN ČLOVEK NA SVETU Verdens verste menneske Komična drama, 127 min (Norveška, Švedska, Danska, Francija) Režija: Joachim Trier Igrajo: Renate Reinsve, Anders Danielsen Lie, Herbert Nordrum Ponedeljek, 10. 1., ob 19. uri

• Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 18

MNENJA, OBVEŠČEVALEC

6. januarja 2022

Mnenja in odmevi Ob rob 130-letnici savinjske železnice O težavah okrog nove železnice Ob pohvalnih in vznesenih besedah govornikov na odlično organizirani obletnici smo slišali številne izjave o pomenu »železne ceste« za razvoj naših krajev. Pričakovano in upravičeno. A vendar: pregled izvirnih poročil tiska iz tistega časa nam razkrije tudi nekatere težave in nasprotovanja. Gre za boleče poglavje rabe slovenščine na železnici, za visoke cene prevoza in za povečano splošno nevarnost na nezavarovanih prehodih čez progo.

Borba za slovenske napise

Slovenščina kot drugi deželni jezik ob prelomu stoletja ni imela dostopa do uradnih oz. državnih zadev, med katere so šteli tudi železnico. Tu je bilo vse podrejeno uradnemu nemškemu jeziku. Tako je bilo tudi na novi savinjski progi: vsi napisi na zgradbah, v čakalnicah, v uradih, vozni redi, vozovnice, usmerjevalne table, vse je bilo le v nemščini. Na postajnem poslopju v Velenju se je bohotil napis: WOLLAN. Le tu in tam se je ob cesti našel osamljen slovenski opozorilni napis »Pozor vlak«. Domoljubno zavedni Slovenci, zlasti napredna inteligenca, se s tem dejstvom niso sprijaznili. Tako so že v pripravah na izgradnjo železnice Celje–Velenje okrajni zastopniki v Šoštanju sklenili podpreti gradnjo proge z 10.000 goldinarji pod pogojem, da bodo napisi dvojezični. Tudi občine savinjske in šaleške doline so zaprosile, naj se ta zahteva upošteva. Odgovor deželnega odbora v Gradcu pa je bil odklonilen, celo žaljiv, in je med ljudmi povzročil hudo nejevoljo. Oglejmo si,

kako je burno polemiko z zasedanja deželnega zbora za Štajersko v Gradcu spomladi 1892 povzel časopis Slovenski gospodar*: »Deželni poslanec dr. Lipold je protestiral: »Kakor smo se tudi slovenski Štajerci, posebno v Savinjski in Šaleški dolini, veselili nove železnice, vendar pa sedaj, ko je završena, naše veselje ni popolno; prav neljubo – naj ne rečem ostreje besede – zadela nas je nedobrohotnost deželnega odbora, ki ni sprejel enakopravnosti slovenskega jezika ter je dal napise pri postajah narediti le v nemškem jeziku …« Ugovarjal mu je poslanec dr. Schmiderer, da so napise zahtevala mesta in tudi več slovenskih občin. Pa da bi dvojezični napisi samo motili … Med slovenskimi poslanci je završalo. Hoteli so izvedeti imena teh občin ter koga in zakaj bi dvojezični napisi motili. V polemiko se je vključil poslanec dr. Dečko iz Celja s trditvijo, da železnica teče po ozemlju, kjer žive pretežno Slovenci in dvojezičnost nikogar ne bi žalila. Kot skrajno neprimerno pa je citiral izjavo deželnega glavarja grofa Wurmbranda, ki je na otvoritvi v Velenju na vljudni pozdrav občine zbranim povedal, da »naj manj pijejo in več delajo«. Takšno javno izjavo bi si po Dečkovem mnenju lahko privoščil samo kakšen turški paša. Baron Hackelberg je oporekal Dečku, da tukaj živijo tudi Nemci, ki da jim Slovenci ne priznavajo enakopravnosti, kajti v več občinah ne najde človek nemških napisov. Zakaj se torej Slovenci postavljajo na zadnje noge … (velik krik na strani slovenskih in konservativnih poslancev). Baron se je izgovarjal, da mu je beseda ušla ter da ni hotel žaliti slovenskih poslancev. Če hočejo slovenske napise na železniških postajah, naj pustijo tudi nemške

napise v občinah. Dober odgovor je baronu dal poslanec Mihael Vošnjak iz Šoštanja, nakar sta barona branila še dva poslanca z nemške strani, za katera bi bilo bolje, če bi bila držala jezik za zobmi.« Kakorkoli že, oblast je ostala pri svojem. Nemška liberalna stran je bila v večini in je »povozila« 8 slovenskih in 12 nemško konservativnih poslancev. Šele razpad Avstro Ogrske po končani

1. svetovni vojni in ustanovitev Kraljevine SHS novembra 1918 sta dokončno odpravila nemščino na vseh postajah. A glej ga, zlomka – kmalu so morale železniške postaje k slovenskim imenom pripisati tudi imena v cirilici.

Gradnja proge

Progo je gradilo (podatek za julij 1891) kar 1279 težakov in 288 zidarjev, kamnosekov, minerjev in drugih obrtnikov iz vseh koncev monarhije, zlasti z italijanskega ozemlja pod upravo Avstro-Ogrske. A domačini teh prišlekov niso bili ravno veseli. Zakaj: ob prostih nedeljah so si Italijani po svoji tradiciji

radi privoščili »piknike« na prostem in je zato marsikatera domača mačka ali kokoš izginila in skrivaj pristala na njihovem ražnju. Podobno, kot se je to dogajalo 97 let pozneje, ko se je gradila avtocesta po Spodnji Savinjski dolini.

Počasni prevoz in visoke voznine

Veljavne prevozne tarife so bile zelo visoke, tako da je bil prevoz z vprežnimi vozovi cenejši. Potniški promet so vzdrževali z mešanimi potniško-tovornimi vlaki, zato je zaradi številnih

preklapljanj vagonov na posameznih postajah vožnja od Velenja do Celja trajala več kot dve uri in pol. Hitreje je šlo z vozom kot z vlakom. A zaradi velikih količin prepeljanega lignita iz Šaleških premogovnikov je bila proga od prvega dne rentabilna.

Zgodba z otvoritve savinjske železnice **

»Napočil je 27. december 1891, ki ga je vsa Štajerska z veseljem pričakovala. Slavnostni vlak je s strojem »Austria« iz Celja odpeljal ob 8.30. V vseh edinicah je bil predviden postanek; tam je čakala množica ljudstva. Vlado je zastopal

Nagradna križanka »Železnina Hudovernik«

deželni glavar grof Wurmbrand, ki ga je spremljal cel štab višjih uradnikov in političnih prijateljev. Ti so ga med drugim informirali, da je Savinjska dolina zelo narodno zavedna. Opozorjen je bil na žalskega slovenskega župana Hausenbichlerja in na nemčurskega župana Lenka iz Petrovč. Nesreča za zadnjega pa je bila ta, da je vladni zastopnik zamenjal osebi obeh županov. Tako se je zgodilo, da je slovenskega župana izredno pohvalil, nasprotno pa petrovškega okrcal, češ da naj se bolj posveti županovanju in ne politiki, ki je ne razume. Pripomnil je še, da naj Lenko malo manj pije. Ta curek zbadljivk je napravil mučen vtis na prizadetega in tudi na navzoče, ki so pričakovali za Lenka pohvalo. Slavnostni vlak je dosegel končno postajo Velenje ter se po postanku 15 minut vrnil v Škale, kjer je bilo kosilo do 15. ure. Vlak in gosti so se v Celje vrnili ob 16.50.« Naj dodam, da je deželni glavar grof Ladislav Wurmbrand, sicer po poklicu ugledni avstrijski arheolog, istega dne otvoril tudi novo deželno hiralnico (dom za ostarele) v Vojniku in tam zagotavljal enako skrb države za vse siromake ne glede na narodnost. A kot zvest pripadnik nemško liberalne stranke ni ves dan spregovoril nič po slovensko, pa čeprav je kot lastnik gradu Borl ob Dravi tamkaj preživel kar nekaj časa in mu naš jezik ni mogel ostati popolnoma neznan. A to je že politika, ki je po njegovi izjavi petrovški župan Lenko pač ne razume. 🔲

Jože Tlaker

* Časopis Slovenski gospodar, Maribor, št. 14, od 7. aprila 1892. ** Jože Jenko: Savinjska železnica, zbornik Kronika, Ljubljana 1964

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 27. decembra do 2. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

Partizanska 2, Velenje Tel.: 03 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 27. decembra do 2. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Obiščite oddelke: • • • • • •

kemije orodja elektrotehničnega materiala okovja zelenega programa ZAŠČITNE OPREME

V našem salonu keramike izjemna ponudba: • • • •

KERAMIKE sanitarne opreme talnih oblog 3 d izris kopalnic

SO ZAMAŠENI ODTOKI TEŽAVA? Priporočamo DELEO - čistilo z levjo močjo - odmaši v 2 minutah!

VSEM KUPCEM SE ZAHVALJUJEMO ZA OBISK V LETU 2021 IN JIM ŽELIMO VSE DOBRO V LETU 2022! Rešitev pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«, najkasneje do 17. januarja 2022. Izžrebali bomo tri nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po priporočeni pošti.

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 27. decembra do 2. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 od 27. decembra do 2. januarja (v mikro-g/m3); op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 19

OBVEŠČEVALEC

6. januarja 2022

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

STIKIPOZNANSTVA

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

JAVNA ZAHVALA

IŠČEM resno, starejšo soplesalko za tečaj plesa po novem letu. Gsm: 040 306 497.

PRIDELKI

JAVNO bi se želela zahvaliti gasilcem Velenja, ki so požrtvovalno in urgentno reševali in uspešno rešili najino muco, ki je padla iz petega nadstropja in se zatekla pod blok skoraj do kleti. Rok Matjačič in mama Žaneta

ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

V soboto, 8. 1. 2022 in nedeljo, 9. 1. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 642 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

lokalne novice

od 7. 1. do 13. 1. - 7. januarja 2005 je umrl znan velenjski fotograf Volbenk Pajk, ki je skozi fotografski objektiv ujel in zabeležil nešteto podob naših krajev in ljudi. Rojen je bil 21. oktobra 1915 v Duropolju na Kozjanskem; - 8. januarja 1830 je bil na Konovem pri Velenju rojen duhovnik Lavrencij Lovro Vošnjak. Služboval je v Šoštanju, med letoma 1868 in 1872. V tem času je spisal kroniko Župnije svetega Mihaela v Šoštanju, po kateri se je kasneje zgledoval in jo za svoje zgodovinske opise uporabil šoštanjski učitelj in ravnatelj Franc Hribernik. Umrl je 1. julija 1896; - 8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupatorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona. Med njimi je padel tudi zdravnik in član štaba Pohorskega bataljona ter narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož iz Šoštanja; - 8. januarja 1977 se je v velenjskem premogovniku zgodila hu-

GIBANJE prebivalstva

•

Nagrajenci praznične križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas, 23. decembra so:

Berlinger Nick , Velenje, Efenkova cesta 17 in Kokić Irma, Velenje Efenkova cesta 17

SMRTI •

Blagotinšek Franc, roj. 1933, Velenje, Podgorje 16

Matjaž Cvikl (Arhiv Muzeja Velenje) 20. stoletja je bil župan Velenja in je kot zaveden Slovenec pomembno zaznamoval politično življenje takratnega trškega kraja. Umrl je v Velenju 6. januarja 1947; - 12. januarja 1915 je umrl poklicni vojak Ivan Samonigg. Končal je vojno akademijo in bil leta 1893 na Dunaju imenovan za generalnega inšpektorja vseh vojnih šol. Rodil se je 20. decembra 1839 v Šoštanju; - 12. januarja 1938 se je v Somborju rodil zborovodja Zmago Frankovič. Diplomiral je iz solopetja na višji glasbeni šoli. Od leta 1966 do leta 1971 je bil zaposlen na OŠ Gustava Šiliha kot predmetni učitelj glasbe. Od leta 1971 do upokojitve je delal kot poslovodja v Mladinski knjigi v Velenju. Od

1968 do 1974 je bil vodja Šaleškega okteta, med letoma 1972 in 1993 zborovodja moškega pevskega zbora Kajuh Velenje, med letoma 1987 in 2004 vodja lovskega pevskega zbora Škale, od 1997 do 2004 vodja Konovskega okteta, od 1989 pa vodja moškega zbora društva Trim Kavče – Podkraj; - 13. januarja 1958 je bil rojen tudi dolgoletni sodelavec Radia Velenje, sicer uspešen zdravnik, gledališki igralec in humorist Jože Robida; - 13. januarja 1967 se je v Slovenj Gradcu rodil Matjaž Cvikl. Nogometno kariero je začel v NK Rudar v Velenju in jo nadaljeval v NK Maribor. Med 1993 in 1995 je igral tudi za turški nogometni klub Zeytinburnuspor. V letih 1992�1995 je bil član slovenske nogometne reprezentance. Umrl je v Ljubljani 27. julija 1999; - 13. januarja 1980 se je rodil dr. Oki Blatnik, ki je obiskoval osnovno šolo v Topolšici in v Šoštanju ter gimnazijo v Velenju. Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani je diplomiral leta 2004. Na isti fakulteti je leta 2009 dosegel doktorski naziv. Ukvarjal se je predvsem z elektroerozijo in obdelavo biopolimerov. Umrl je 17. aprila 2012. 🔲 Damijan Kljajič

mali OGLASI

Upravna enota Velenje

POROKE

• Damjana Kumer, Lokovica 97, 3325 Šoštanj • Nataša Jelen, Ulica Janka Ulriha 2, 3320 Velenje • Ana Oberč, Florjan 184, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Elektro Jezernik.

da delovna nesreča, v kateri so življenje izgubili štirje rudarji; - 9. prosinca se je leta 1856 na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od leta 1894 do leta 1898 tudi kaplan v župniji sv. Jurija v Škalah pri Velenju; - 9. januarja 1918 so posebno izjavo za majniško deklaracijo sprejeli tudi na plenarnem zasedanju okrajnega zastopa Šoštanj. Izjavo so tedaj podpisali župani večine šaleških občin, med njimi pa ni bilo župana občine Šoštanj mesto, kjer so imeli občinsko oblast v rokah Nemci; - 9. januarja 1978 se je v Novem mestu rodil velenjski in slovenski glasbenik Robert Jukič; - 10. januarja 2001 je Muzej premogovništva Slovenije iz Velenja prejel Fordovo nagrado za ohranjanje naravne in kulturne dediščine; - 11. januarja 1983 so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci javnost obvestili o ukinitvi tovarne Koerting Elektronic v Grassau v Zvezni republiki Nemčiji, ki jo je Gorenje kupilo nekaj let pred tem; - 12. januarja 1866 se je v Velenju rodil dolgoletni župan Velenja, posestnik in gostilničar Josip Skaza, (p. d. Špenk). Konec 19. stoletja in prvih dvajset let

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

03 898 17 50

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

ZAHVALA V svet naših spominov je v 83. letu odšla draga mama, tašča, babica in prababica

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil oče, dedi in pradedi

ŠTEFKA KOROŠEC 18. 12. 1939 – 26. 12. 2021

FRANC BLAGOTINŠEK 30. 9. 1933 – 23. 12. 2021 Podgorje 16, Velenje Tiho si odšel, kot lepa misel, ki ne mine in nam pustil le spomine.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za vse lepe misli in darovane svete maše. Iskrena hvala osebju internega oddelka Bolnišnice Topolšica, dr. Boštjanu Rožiču in osebnemu zdravniku dr. Sergeju Rusu. Zahvaljujemo se tudi govorniku, pevcem, rudarski častni straži, praporščakom, rudarski godbi in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči vsi njegovi

Angeli živijo, tudi če ljudje ne čutijo. Angeli živijo, v vsako dušo tiho pridejo. Na srečno pot nas spremljajo, nas spremljajo, varujejo. (E. Fliser)

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih njenega slovesa stali ob strani in nam olajšali dušo ob njeni smrti s sočutnimi tolažilnimi besedami, podarjenim cvetjem, svečami in molitvijo. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in pospremili k njenemu zadnjemu počitku ter jo ohranjate med najlepšimi spomini. Iskrena hvala tudi nečakinji Branki, ki je njen odhod med angele oplemenitila z najlepšimi besedami slovesa. Z žalostjo v srcu vsi njeni.

Naš čas, 6. 1. 2022, barve: CMYK, stran 20

Končani prvi objekti na tretji razvojni osi Kaj je na razcepu Gaberke zgrajeno?

Kot novoletno darilo se je slišala novica, da je bila ob koncu leta v uporabo predana cesta Škale–Gaberke in Škale–Graška Gora. Na pobudo krajank in krajanov Krajevne skupnosti Škale–Hrastovec in Plešivec ter Mestne občine Velenje je bil odsek odprt pred zaključkom vseh del na gradbišču, ki sicer niso vezana na sprostitev prometa. Izvajalec je pripravil nov elaborat začasne prometne ureditve, hkrati pa podaljšal dovoljenje za začasno prometno ureditev do 13. maja 2022. S tem je bistveno olajšal dostop lokalnim prebivalcem, ki so slabo leto uporabljali strme ozke lokalne ceste, ki so v primeru slabega vremena ali celo snega postale nevarne. Cesta bo uradno prevzeta, ko bo odsek dokončan v celoti. V obdobju do popolnega dokončanja odseka bodo možne tudi občasne kratkotrajne popolne zapore ceste. Mestna občina Velenje je v svoji izjavi za javnost navedla, da bodo s krajani Krajevne skupnosti Škale–Hrastovec tudi v prihodnjem letu nadaljevali z delovnimi srečanji skupaj z investitorjem DARS in DRI.

Na Ljudski univerzi Celje izvajajo projekt Socialna aktivacija albansko govorečih žensk, in sicer na treh lokacijah: Celje, Velenje in Slovenske Konjice, poteka pa od septembra 2019 do septembra 2022. V celotnem obdobju bo vanj vključenih 225 albansko govorečih žensk. V Velenju program, ki ga izvajajo strokovne delavke in kulturne mediatorke, poteka od začetka. Vsebine projekta so aktivnosti, ki so naravnane v razvoj in izvajanje programov socialne aktivacije ter povezovanje z ostalimi programi na področju socialne aktivacije, socialnega varstva, zdravstvene preventive, izobraževanja ter zaposlitve. Doseči želijo, da bi se ženske socialno vključile v našo državo ter povečale svoje izobraževalne in zaposlitvene možnosti.

Udeleženke so tako mlada dekleta kot starejše ženske

Na območju razcepa Gabrke je v tem trenutku narejenih več deviacij oziroma celotna prestavitev regionalne ceste z dvema krožnima križiščema premera triintrideset in štirideset metrov. Zgrajeni so večja betonska brežina, dostopna cesta do Premogovnika Velenje ter viadukt v dolžini 196 metrov in širine

13,26 metra. V prihodnjih tednih sledi še premik zemljine ter trajna posaditev in ozelenitev. Cena omenjenih del je v razpisni dokumentaciji ocenjena na 8,4 milijona evrov. Sicer je gradbišče v Gaberkah kljub majhnemu obsegu del eno najpomembnejših, saj predstavlja vstopno točko za gradbišča tako na sever kot na jug. Gradbišče so odprli pozno v jeseni leta 2020, zato je bilo med gra-

Nova gradbišča spomladi

Poleg zaključevanja del v Gaberkah poteka na koroškem delu 3. razvojne osi gradnja slabe pol kilometra dolgega viadukta Jenina. Trenutno so v teku javna naročila in že spomladi bi lahko

dili kar 10 viaduktov. Dela za celoten odsek Velunje, ki bodo povezala odsek Gaberke in Jenina na koroški strani, so ocenjena na 218 milijona evrov.

Odsek Velenje–Šentrupert

Na odseku Velenje–Šentrupert potekajo odkupi zemljišč. Trenutno je pridobljenih 45 % vseh potrebnih zemljišč. V tem delu trase je sicer prisotnih še veliko neznank. Prva od njih je okoljevarstveno dovoljenje, ki naj bi ga po oceni ministrstva pridobili v prvi polovici leta 2022. Druga neznanka je financiranje, saj je treba za gradnjo omenjenega odseka najprej spre-

jeti zakon o poroštvu. Minister za infrastrukturo je na zadnji koordinaciji Odbora za izgradnjo 3. razvojne osi pojasnil, da mora zakon o poroštvu potrditi le še ministrstvo za finance, preden gre zakon v potrjevanje v Državni zbor, kar pa naj bi se zgodilo kmalu.

Znova možni zapleti

Kot smo že navajeni, pa se znajo nadaljnji postopki za začetek gradnje med Velenjem in Šentrupertom znova zaplesti, ker Računsko sodišče v reviziji projekta 3. razvojne osi ugotavlja, da je bilo v obdobju 2015-2020 ministrstvo za infrastrukturo neučinkovito pri vodenju projekta, ministrstvo za okolje pa je bilo pri prostorskem načrtovanju projekta le delno uspešno. 🔲

Andrej Grobelnik

stekla dela na odseku B – Škalsko Jezero in odseku H – Konovo. Največje gradbišče, ki bo potekalo preko doline Velunje, je predvideno za leto 2023, ko bodo v dolini Velunje gra-

V Slovenijo so prišle zaradi boljšega življenja ali za svojimi možmi Projekt Socialna aktivacija albansko govorečih žensk uspešno poteka tudi v Velenju – Doseči želijo, da bi se ženske socialno vključile v državo ter povečale svoje izobraževalne in zaposlitvene možnosti cialne in funkcionalne kompetence za učinkovito spopadanje z ovirami, ki tem osebam preprečujejo vstop na trg dela in jih posledično vodijo v socialno izključenost in življenje pod pragom revščine. Med udeleženkami so tako mlada dekleta kot starejše ženske,« povesta v uvodu in dodata, da se program izvaja v dvojicah – strokovna delavka in medkulturna mediatorka, ki predstavlja most med dvema kulturama.

ženskam omogočile lažje vstopanje v tukajšnje okolje, družbo in trg dela.«

V projektu albansko govorečih žensk naslavljajo problematiko integracije žensk v lokalno okolje

Z aktivnostmi si želijo uporabnice opremiti s potrebnimi socialnimi veščinami in jim pomagati odpravljati funkcionalne ovire v socialnem okolju, spodbujati želijo razvoj njihove socialne mreže in pomagati pri dvigu motivacije za reševanje zahtevnejših življenjskih in socialnih situacij. »Želimo, da bi udeleženke naših programov razvijale svoje oseb-

Prizadevajo si okrepiti

V Sloveniji smo priča pove- socialno vključenost čanemu priseljevanju albansko žensk drugega govorečih žensk, ki prihajajo k kulturnega okolja nam zaradi boljše perspektive in Medkulturno mediacijo lahboljšega življenja ali pa za svo- ko najbolje definiramo kot vrjimi možmi. Ti so večinoma v sto aktivnosti, katerih cilj je Slovenijo prišli že pred časom zmanjševanje negativnih poin si tukaj poiskali delo, žene pa sledic jezikovnih in kulturnih se jim z ostalimi člani družine priNamen programa je okrepiti družijo kasneje. socialno vključenost Strokovna delavka Maruša Ščuka udeleženk, povečati njihove in medkulturna zaposlitvene možnosti, jim mediatorka Fludvigniti motivacijo, pomagati rina Ametaj popremagovati ovire, ki jim udarita pomen opolnomočenja preprečujejo vstop na trg dela. albanskih žensk na vseh življenjskih področjih ter intenzivno ovir ter napetosti, ki lahko vzniusvajanje slovenskega jezika. knejo pri dostopu tujejezičnih »Namen programa Socialna uporabnikov. Flurina Ametaj: aktivacija albansko govore- »Mediator albansko govorečim čih žensk je okrepiti socialno ženskam pomaga, da se lažje vključenost udeleženk, povečati vključujejo v slovensko družbo, njihove zaposlitvene možnosti, Slovencem pa, da lažje živijo z jim dvigniti motivacijo, krepiti njimi in jih lažje razumejo. V probstoječe ter pridobiti nove so- vi vrsti je vloga medkulturnega

❱

dnjo kar nekaj vremenskih težav. Težave so bile tudi zaradi covid ukrepov, kar je gradnjo nekoliko podaljšalo.

Foto: J. Miklavc

Razcep D – Gaberke predan v uporabo; olajšanje za lokalno prebivalstvo

Ključna želja je zaposlitev, motivacija, da izpopolnijo svoje znanje. Udeleženke vidijo, da so marsičesa sposobne, pa tega še niso preizkusile. Flurina Ametaj (levo) in Maruša Ščuka se zavedata, da je delo težko, a hkrati osvobajajoče, saj pomaga ljudem premagati predsodke. Volje, motivacije in priložnosti je veliko.

mediatorja tolmačenje. Poleg tega ima medkulturni mediator še vlogo pojasnjevalca, kulturnega posrednika in zagovornika. Slovenski družbi pomaga, da lažje razume zadržke in ovire, ki jih imajo ženske. Lažje se naučimo živeti z njimi. Ženskam pa hkrati pomagamo z vključevanjem v slovensko družbo,« pripoveduje in pove, da je albanskim ženskam najtežje na začetku, ko se spoprijemajo z osnovami, kot so upoštevanje urnika, točnost prihajanja na ure, skratka stvari, ki so večini Slovencev samoumevne. Predvsem pa se

vsi skupaj učimo strpnosti,« razlaga Ametajeva. S projektom si prizadevajo okrepiti socialno vključenost žensk drugega kulturnega okolja v širše družbeno okolje, povečati motivacijo in krepiti obstoječe ter pridobiti nove socialne situacije, ki jih postavljajo v odvisen položaj in jim omejujejo možnosti vključevanja in integracije v širše socialno okolje. Strokovna delavka Maruša Ščurek izpostavi izobraževanje in pridobivanje kompetenc na pomembnejših življenjskih področjih. »Gre za vrsto dejavnosti, ki bodo tem

❱

Projekt financirata Evropski socialni sklad in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, izvaja pa se od septembra 2019 do septembra 2022.

ne potenciale, presegle vsakdanje ovire in okrepile svojo vlogo v javnem ter zasebnem življenju ter v procesu učenja skozi delo pridobile delovne kompetence,« dodajata obe sogovornici, in sicer ena v vlogi organizatorke izobraževanj, druga pa v vlogi mediatorke, ki je v delovnem procesu neke vrste kulturni posrednik, glavni most med obema kulturama, ki učinkovito spleta trdno

vez med izvajalkama programa in skupino, pri čemer je ves čas sodelavki v veliko pomoč pri samem razumevanju albanske kulture in ji pomaga, da se lažje približa ciljni skupini. Ključna želja programa? »Zaposlitev udeleženk, motivacija, da izpopolnijo svoje znanje, obisk tečajev, podaljšanje prakse. Predvsem pa je pomembno, da udeleženke vidijo, da so marsičesa sposobne, pa tega še niso preizkusile. Veliko je pozitivnih dosežkov in rezultatov programa, zaradi česar se splača vztrajati,« pritrjujeta Ščurkova in Ametajeva.

Kako preživljajo praznike?

Albanske ženske obvladajo kuho, njihova gastronomija je odlična. Najbolj poznane so po pripravi baklave v različnih velikostih in vrstah. Božiča ne praznujejo tako kot pri nas, čeprav ponekod postavijo smrečico, ki zanje nima večjega pomena. Tudi božične tradicije, kot jo poznamo pri nas, nimajo, saj imajo svoje praznike. Pa vendarle pečejo slaščice, s katerimi večkrat navdušijo tudi udeleženke projekta in številne Slovence. »Večkrat organiziramo tradicionalne zajtrke, z njihovimi tradicionalnimi jedmi. Njihova najpomembnejša skrita sestavina je ljubezen do kuhinje, ki je mnogi ne razumejo. Albanske ženske v svojih jedeh pustijo srce in dušo. Navdušene so, kadar jih prosimo za recept, vstanejo sredi noči, da pečejo in kuhajo. Specifičnih prazničnih jedi nimamo, imamo pa bajram, ki se dolgo praznuje,« opisuje Ametajeva, kosovska mediatorka, rojena in šolana v Sloveniji, ki iskreno zaupa tudi, da želi osvojiti nekatere vrednote, ki jih imajo v Albaniji, in jih prenesti na svoje otroke, a ji vse niso blizu. 🔲

Jasmina Škarja