02 2014 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 1

V petek (4/8 °C), soboto (5/9 °C) in nedeljo (6/9 °C) bo oblačno in delno deževno.

številka 2

četrtek, 16. januarja 2014

1,80 EVR

Blok 6 v kavni usedlini

Pomlad sredi zime

Milena Krstič - Planinc

Blok 6 je zdaj, ko si je politika znova začela lomiti zobe na njem, spet začel polniti časopisne strani in bloke radijskih in televizijskih oddaj. Med časopisi, ki jih redno ali občasno prebiram, ga samo še v Lady nisem zasledila. Ampak saj tam tudi Okteta TEŠ še ni bilo. Niti tistikrat ne, ko je s pesmijo Oj, Triglav, moj dom, dvigoval prah po domovini. Drugje danes, ko mu do izgradnje manjka le še četrtina in ko od 1,428 milijarde ni poravnanih »le« še kakšnih 400 milijonov evrov, berem in poslušam, da bi eni projekt enostavno ustavili.

Tako mislim

Letošnji januar nas vse manj spominja na zimo. Nekateri že nabirajo regrat, drugi uživajo v prijetnih, skoraj aprilskih temperaturah, ki kar vabijo na prosto, tretji pa so vseeno zimsko razpoloženi. Saj bi nam bilo kar všeč, če nas ne bi že skrbelo, da bo prava zima potrkala spomladi. n bš

Pri takih razmišljanjih prednjačita Pozitivna Slovenija in Državljanska lista, ki kot argument navajata, da projekt ne bo rentabilen in bo zaradi nerealno ocenjenih stroškov povzročal izgubo. V DeSUS-u podpirajo revizijo, ki je predlagana, ne pa tudi ustavitve gradnje. Ustavitve projekta ne podpirajo tudi v SD, le da bi tam revizijo opravili po tem, ko bo projekt končan. Z blokom 6 se ukvarjajo tudi drugi. Tudi komisije. Tudi tiste, ki se ukvarjajo z odgovornostjo in korupcijo. Je že prav tako. Ker je eno in drugo potrebno razčistiti. Čim prej, tem bolje.

K sreči pa je prisotna tudi stroka. Ta pravi »poti nazaj ni, vsaj brez gromozansko gromozanskih stroškov ne. Stop projektu bi bila norost.« V TEŠ-u denimo ocenjujejo, da bi ob ustavitvi znašale nastale obveznosti več kot dve milijardi evrov. Pri tem imajo v mislih izključno stroške ukinitve bloka 6, ne pa tudi posrednih stroškov, ki bi jih zaustavitev potegnila za seboj. Med drugim zapiranje premogovnika, ki ne bi imel več komu prodajati premoga. In ukinjanje številnih delovnih mest, ki jih posredno vežeta nase oba giganta. Le upamo lahko, da zaveze, ki so bile sprejete med vpletenimi, tudi kaj veljajo.

Resnica o Teš V Termoelektrarni Šoštanj so pripravili ob zadnjih političnih prepihih okoli 6 bloka podrobno analizo stanja, ki jo povzemamo. Če bi prišlo do zaustavitve projekta, kot se zavzemajo nekatere politične stranke, bi to pomenilo več kot dve milijardi evrov neposrednih stroškov, ki jih niti Teš niti Holding Slovenske elektrarne (HSE) ne bi bila sposobna prenesti. Unovčitev državnega poroštva bi bila neizogibna. Če bi zraven prišteli še posredne stroške, potem bi ta vrednost dosegla več milijard evrov. Slovenski energetski sistem bi ostal brez več kot 33 odstotkov proizvedene električne energije, v sušnih obdobjih pa tudi več kot 50 odstotkov. Verjetno malokdo ve, da je Teš največji proizvajalec električne energije za Slovenijo. Projekt je zaključen v skoraj 90 odstotkih, podpisanih je približno 99 odstotkov vseh pogodb, pozitivne lastnosti nadomestnega bloka 6 so znane, zato je govorjenje o zaustavitvi projekta nerealno. Večkrat se vprašam, s kakšnimi informacijami razpolagajo politične stranke. Prepričan sem, da večinoma operirajo z neverodostojnimi in izkrivljenimi informacijami. Če k temu prištejemo še medijsko gonjo, je seveda njihov dvom o tem projektu nekoliko bolj razumljiv. Večkrat sem že povedal, da so vrata Teša odprta vsakomur, še posebej pa predstavnikom slovenske vlade. Naj izkoristim to priložnost in jih tudi javno povabim, naj pridejo v Teš, kjer jim z veseljem argumentirano predstavimo pomen Teša in nadomestnega bloka 6 za slovensko energetiko, predstavimo svoje delo in infrastrukturo. Na žalost do danes ni bilo v Teš niti enega predstavnika vlade.

Sama pa še vedno računam na Lady in to, da tudi ona napiše kaj o bloku 6. Če drugje ne, pa vsaj v rubriki vedeževanje. Konec koncev pogleda v kavno usedlino ni naročil še nihče. n

V ponedeljek predinformativni dan

Velenje – Šolski center Velenje in Svetovalno središče Velenje, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Velenje, bosta že šestič pripravila predinformativni dan. Nanj sta povabila predstavnike različnih fakultet, da dijakom zaključnih letnikov predstavijo svoje študijske programe in možnosti za pridobitev želene izobrazbe. S tem naj bi jim pomagala pri lažji odločitvi o njihovi nadaljnji izobraževalni poti. Predinformativni dan bo v ponedeljek, 27. januarja, v dopoldanskem času v prostorih Ljudske univerze Velenje in velenjskega Šolskega centra. n tp

Most na promenadi bodo porušili Izgradnja promenade v središču Velenja dobro napreduje, gradijo pa jo pretežno z evropskimi in državnimi sredstvi Mira Zakošek

Letošnje vreme, ki je bolj pomladansko kot zimsko, gre izvajalcem prenove promenade »zelo na roke«. Dela dobro napredujejo, bodo pa v prihodnjih tednih povzročili kar ne-

kaj težav pešcem, ki jim bodo pot podaljšali. Porušili bodo namreč obstoječi most, kar pomeni, da bodo morali občani Pako prečkati ali na Kidričevi cesti ali pa v bližini Poslovnih prostorov Ere. Nevšečnosti bodo trajale kakšna dva me-

seca, potem pa bo večina grobih del opravljenih, začeli bodo urejati okolico, junija pa naj bi promenado že predali namenu. Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je zelo

zadovoljen, da vse kaže, da se bodo tudi z lastniki stavbe Farmina, ki je v precej slabem stanju, dogovorili, da bodo v tem času obnovili fasado. Lepe zunanje podobe so ali pa jih

še bodo dobili kar vsi objekti na tem območju, ki so jih oziroma jih še bodo energetsko prenovili. To velja tudi za velenjski zdravstveni dom. Ob njem je že skorajda dograjena nova

garažna hiša, ki bo pomembno razbremenila težave s parkiranjem na tem območju. Prenova promenade je bila po besedah župana nujno potrebna. Most, ki ga bodo v kratkem porušili, je postal zaradi dotrajanosti poplavno nevaren za Velenje, povsem dotrajana pa je bila tudi komunalna, elektro in komunikacijska infrastruktura. »Vse to smo zdaj uredili, razrešili bomo vprašanje parkiranja, v Velenju pa dobili nov prostor za druženje in prireditve. Bo edinstven, v obliki amfiteatra ob reki Paki, » pravi Kontič. Za promenado so uspeli pridobiti večino potrebnih sredstev iz evropskih in državnih skladov. n

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

Banka zapira poslovalnico

Slovenske občine precej zadolžene Skupna zadolženost slovenskih občin se iz leta v leto povečuje. Konec leta 2012 je skupni dolg 211 občin znašal 836,7 milijona evrov, kar je 3,9 odstotka več kot leto prej. Najbolj zadolžena je po teh podatkih občina Ljubljana, in sicer je njen dolg konec predlanskega decembra znašal 219 milijonov evrov. Toda drugačna je slika, če pogledamo zadolženost občin glede na število njihovih prebivalcev. Tu vodi občina Gornji Petrovci, kjer je vsak občan v povprečju zadolžen kar za 1.740 evrov. S 1.334 evrov dolga na prebivalca sledi občina Solčava, po več kot 1.000 evrov dolga na prebivalca pa znašajo še dolgovi občin Koper, Kostel in Šalovci. n mz

Za turizem 26 tisoč evrov Velenje, 10. januarja - Mestna občina Velenje je objavila Javni razpis za sofinanciranje programov in projektov v turizmu za leto 2014. Finančno bodo s proračunskimi sredstvi podprli programe in projekte promocijsko-informativne aktivnosti, ohranjanje naravne in kulturne dediščine in spodbujanje prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma. Razpisali so tri področja; s prvim bodo podprli delovanje turističnih društev in turistične zveze, za kar bodo namenili 19 tisoč evrov. Za silvestrovanje na prostem bo občina prispevala 14 tisoč evrov, za sofinanciranje programov turističnih podmladkov, ki delujejo v okviru turističnih društev ali turistične zveze, pa 3 tisoč evrov. Razpis bo odprt do 19. februarja.

V občini Šmartno ob Paki so se na obvestilo o zaprtju odzvali – Hud udarec za občane in tudi gospodarstvo Tatjana Podgoršek

Močno presenečeni so bili na upravi Občine Šmartno ob Paki prejšnji torek ob prebiranju obvestila NLB, delniške družbe. V njem ta obvešča občinsko upravo o zaprtju poslovalnice banke v središču Šmartnega ob Paki. Zaprli naj bi jo čez tri mesece. V obvestilu so v banki zapisali, da s 143 poslovalnicami, 16 podjetniškimi centri ter 638 ban-

komati presegajo obseg poslovne mreže konkurenčnih bank. Da bi prilagodili svojo strukturo in obseg poslovanja gospodarskim razmeram na slovenskem bančnem trgu, so med ukrepi predvideli zaprtje nekaterih poslovalnic, med katerimi je tudi šmarška. Na občinski upravi so se na obvestilo odzvali z dopisom, v katerem pozivajo odgovorne v NLB, da še enkrat skrbno pretehtajo odločitev o zaprtju poslovalnice, ki deluje v tamkajšnjem okolju

Prva seja skupnega organa Prva predsednica nazarska županja – Nujnih potreb za 2,3 milijona evrov

n bš Tatjana Podgoršek

Letošnji proračun nekoliko nižji Luče – Minuli teden so v osrednjem delu občine Luče namestili avtobusna postajališča. Ta so sestavni del projekta ureditve središča lokalne skupnosti, kjer so v minulih dveh letih urejali pločnike, parkirišča, država pa je preplastila cesto. Za zdaj so postavili 4 avtobusne postaje, kar bo občino stalo blizu 30 tisoč evrov. Zagotovila jih je že v lanskem občinskem proračunu. Sicer pa je župan Ciril Rosc povedal, da se pripravljajo na letošnjo prvo sejo občinskega sveta. Ta naj bi bila v naslednjih dneh, na njej pa naj bi v drugo obravnavali letošnji občinski proračun. »Težak« je slaba 2,5 milijona evrov in je za približno 200 tisoč evrov nižji od lanskega. Rosc pravi, da je zelo varčevalen in da ne pričakuje težav pri sprejemanju, saj tudi na nedavno končani javni obravnavi nanj ni bilo pripomb.

Nazarje – V občinah Zgornje Savinjske doline se že nekaj časa dogovarjajo in pogovarjajo o vrsti nerešenih vprašanj v zvezi z javnim zavodom Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Eden od pomembnejših korakov za razrešitev gordijskega vozla naj bi bil sprejem odlokov o ustanovitvi zdravstvenega doma ter ustanovitvi skupnega organa občin za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem zavodu. Naslednji korak pa seja omenjenega skupnega organa. Ta je bila minulo sredo. Na njej so se dogovorili, da bo prva predsednica sveta ustanoviteljic za dobo 2 let nazarska

županja Majda Podkrižnik. Ta je povedala, da so župani in predstavniki občin na seji sprejeli več sklepov, med drugim so naložili vodstvu javnega zavoda pripravo finančnega načrta za leto 2014 ter dokumenta identifikacije investicijskega projekta prizidka k zdravstvenemu domu v Nazarjah do začetka prihodnjega meseca. Niso pa dali soglasja k statutu sveta zavoda. Pripombo nanj je dala Občina Rečica ob Savinji, obrazložila pa jo je s tem, da v njem še vedno nima svojega predstavnika. V nadaljevanju seje so pozornost namenili dokumentu identifikacije investicijskega projekta izgradnje prizidka in rekonstrukcijo zdravstvene postaje v Nazarjah. Po njem bi zavod

16. januarja 2014

že 28 let in je edina bančna poslovalnica. Njeno zaprtje bi pomenilo hud udarec za lokalno skupnost, občane, tamkajšnje podjetnike ter občane sosednje občine Braslovče, ki prav tako koristijo njene storitve. Najbližjo poslovalnico banke bi ti imeli v Mozirju ali Velenju. Ali bo do zaprtja poslovalnice prišlo ali ne, bo več znanega že jutri (v petek), ko naj bi predstavniki Občine Šmartno ob Paki predstavili argumente za njeno ohranitev na srečanju s predstavniki NLB. Če se bo omenjena banka umaknila iz Šmartnega ob Paki, bodo v občini – po zagotovilih šmarškega župana Janka Kopušarja – poskušali poiskati drugo banko in s tem omogočiti občanom opravljaje bančnih storitev v domačem kraju. n

za izpolnjevanje pogojev za opravljanje storitev, potrebnih za obstoj samostojnega zdravstvenega doma, potreboval 2,3 milijona evrov (od tega približno 500 tisoč evrov samo za opremo). Prav tako bi morali letos odkupiti manjkajoče zemljišče za prizidek in pripraviti vse za pridobitev gradbenega dovoljenja, kar bi bila osnova za prijave na razpise za pridobitev sofinanciranega denarja. Stroški za omenjeno znašajo 185 tisoč evrov. »Nekaj denarja za to je večina občin predvidela v letošnjih občinskih proračunih. Ne pa tudi Občina Mozirje. Dokler tega ne bo zagotovila, aktivnosti ne moremo nadaljevati.« Kljub temu so – pravi Podkrižnikova – direktorici javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje naložili, da v zavodu do 1. februarja poleg finančnega načrta za leto 2014 pripravijo seznam potrebne opreme, s čimer bi se prijavili na razpis ministrstva za zdravje za pridobitev nepovratnega denarja v letih 2015 in 2016. Naslednja seja sveta ustanoviteljic javnega zavoda Zgorjesavinjski zdravstveni dom Nazarje bo na začetku februarja. n

n tp

Most redno pregledujejo Šmartno ob Paki – Uprava Občine Šmartno ob Paki je v minulih letih večkrat opozorila Direkcijo RS za ceste o dotrajanosti mostu v Rečici ob Paki, ki je bil zgrajen leta 1956. Po njem se odvija gost promet, med udeleženci v prometu je veliko težjih tovornjakov. Na sestanku sredi lanskega leta so jim predstavniki direkcije povedali, da za zdaj most še zagotavlja varnost udeležencev v prometu, saj izvajajo na njem redne preglede. So pa predvideli njegovo obnovo. Obnovili naj bi robne vence, hidroizolacijo, celoten zgornji ustroj s pločniki za pešce. Slednjega naj bi podaljšali do križišča v Rečici ob Paki. Dela naj bi se lotili, ko bo denar. Tp

Podpisali pogodbo Gornji Grad - V Občini Gornji Grad so v minulih dneh podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem za izvedbo projekta Ureditev okolice občinske stavbe in preplastitev krajevne ceste«. Projekt je vreden blizu 350 tisoč evrov, od tega je lokalna skupnost zanj na razpisu Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja pridobila blizu 60 odstotkov nepovratnih sredstev. V sklopu projekta predvidevajo ureditev parkirišč in izgradnjo pločnika. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi predvideva, da bodo aktivnosti na terenu stekle na začetku letošnjega marca, projekt pa mora biti končan do izteka tega leta. n tp

Podaljšan delovni čas knjižnice Šmartno ob Paki – Občani občine Šmartno ob Paki, predvsem iz vrst upokojencev, so naslovili na občinsko upravo pobudo o podaljšanju delovnega časa tamkajšnje knjižnice. Uprava je ukrepala in se z vodstvom Knjižnice Velenje, s katero ima sklenjeno pogodbo o izvajanju knjižnične dejavnosti, za podaljšan delovni čas tudi dogovorila. Tako je šmarška knjižnica ob torkih odprta od 12. do 18. ure, odpiralni čas ob četrtkih pa je od 10. do 16. ure. Knjižnica ima približno 600 članov, kar je dobrih 18 odstotkov vseh prebivalcev občine. n Tp

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

V novo ob starih še z novimi težavami HSE, TEŠ in ACH – V Trnovljah se bojijo ringlšpila – v Celei še po starem – V Galiciji solidarnost brez meja – V Preboldu start februarja Kaj storiti z novim nadomestnim blokom šoštanjske termoelektrarne!? To je bilo in je še eno od osrednjih vprašanj, ki je v ospredju pozornosti politikov in tudi nekaterih »navadnih« ljudi. Reševanje tega energetskega vprašanja ima dva nasprotna pola: od tega, da je treba izvajanje projekta pospešiti in ga čim prej dokončati, drugi je, da ga je treba takoj ustaviti in »pokopati«. Vmes je še nekaj variant. In o vsem tečejo razprave, ki pa so bolj politične kot strokovne. Kot že mnogokrat doslej. Ni pa pri nas govora le o HSE in TEŠ, tudi o ACH. Ta ljubljanska družba, ki se je znašla v resnih težavah, niti ne bi bila toliko zanimiva za naše območje, če z njo ne bi bil tesno povezan politik in gospodarstvenik Herman Rigelnik. Ta je namreč močno zaznamoval tudi naše širše območje. Saj je bil med drugim generalni direktor celjske Kovinotehne, osem let tudi predsednik uprave Gorenja, pred 20 leti pa je postal direktor družbe ACH, nekdanjega Autocommerca. Sicer pa že nekaj časa gnečo na geodetskih upravah in še nekaterih drugih institucijah povzroča novi zakon na nepremičnine. Ta je res premaknil ljudi! Mnogi namreč iščejo vse mogoče načine, da bi znižali svojo novo dajatev. Nekaterim bo verjetno uspelo, saj imajo za to nekatere stvarne možnosti, večini ne. Mnogim ne tudi zato, ker se ne znajdejo. Seveda ostaja še vedno tudi pobožna želja, da nove dajatve sploh ne bo. Kot je znano, je kar nekaj takih, ki so vložili predloge za ustavno presojo tega zakona. In upajo na uspeh. Nad Celjem pa je spet temen madež. Tako menijo nekateri ob zadnjih zapletih ob nameravani selitvi romske družine iz središča mesta v Trnovlje. Tako kot se pred kratkim nekateri stanovalci novega bloka niso strinjali, da bi javno kuhinjo namestili v pritličje njihove stavbe, so

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

v Trnovljah ustanovili civilno iniciativo, da bi preprečili selitev romske družine, ki že veliko časa prebiva v Celju. Poslopje, v kateri prebiva osemčlanska družina, pa je tako dotrajano, da je za bivanje nevarno. Zato jim občina išče novo domovanje. Primerna hiša je na obrobju Celja, a okoliški stanovalci se s tako priselitvijo ne strinjajo. Ne motijo jih toliko stanovalci sami, bolj stvari, ki naj bi jih s sabo pripeljali. Eden od mlajših članov družine si namreč služi kruh tudi z »ringlšpilom«. Celje seveda ni nikakršna slovenska izjema, ko gre za sprejemanje stanovalcev romske skupnosti v svoje okolje. Slovenci sicer radi rečemo, da smo dobri, da nas nič ne moti – če se le to dogaja malo stran od nas. Ne pa v naši soseščini. Bolj pozitivno je dogajanje v Galiciji v sosednji žalski občini. Eno od tamkajšnjih družin je malo pred koncem lanskega leta prizadel požar. A kar šestčlansko družino je takoj sprejel pod streho sosed, okoličani in tudi dobri ljudje s širšega območja pa so takoj začeli akcijo, da družini zagotovijo ustrezno bivanje. Za vselitev bi radi čim prej usposobili spodnji del poškodovane hiše, ob novem letu pa je značilna tesarska smrečica že tudi stala na novem ostrešju. Ljudje so že takoj po nesreči pomagali odpravljati posledice, pomagajo pri obnovi, darujejo material in denar. Skratka, solidarnost je spet zasijala v najlepši luči. V pričakovanju pa so še v Preboldu. Z manjšo zamudo, šele s 1. februarjem, naj bi v »novi obliki« zaživel dom starejših v tem kraju. Zdaj kot enota trboveljskega Doma upokojencev. Objavljen je že bil razpis za 28 delavcev, ki jih potrebujejo. Ker se bodo ravnali po tem, kakšen kader res potrebujejo, vsi, ki so v domu starejših zaposleni zdaj, dela ne bodo mogli zadržati. Ni pa se še rešil zaplet v zvezi s celjskim hotelom Celeia. Kot smo poročali prejšnji teden, je zaradi dolgov ta hotel Zvoneta Štormana zasegla družba NKB Lizing oziroma novi lastniki. Čeprav so mnogi pravniki opozarjali, da česa takega brez odredbe sodišča ne bi smeli narediti, se sodni mlini v korist Štormana še niso zavrteli. Stvari so očitno bolj zapletene, nastopajo pa tudi močni igralci. Pa še to: okrog celjske bolnišnice se že nekaj časa dogaja pravi »direndaj«. Zaradi gradnje nove urgence – seveda!

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

16. januarja 2014

Pozna se tudi bližina Avstrije

uradov za delo, se pa v tujino zaposlujejo tudi brezposelni iz Velenja.« Znotraj posameznih skupin brezposelnih se je zmanjšal delež iskalcev prve zaposlitve in dolgotrajno brezposelnih, še vedno pa navzgor izstopajo brezposelne ženske, mladi do 25 let, starejši od 50 in invalidi. Najhitreje so do zaposlitve prišli brezposelni s srednjo poklicno izobrazbo. »Delodajalci so povpraševali tudi po drugih poklicih, manj sicer, a zaposlitve so bile tudi zanje.« Pri družboslovnih poklicih so za zaposlitev vse bolj pomembna širina, nova znanja in veščine, ki brezposelnim povečajo možnost zaposlitve v kakšnem drugem, sorodnem poklicu.

Brezposelnost lani enaka predlanski Milena Krstič – Planinc

Velenje, 9. januarja – Brezposelnost na območju pristojnosti celotne Območnei službe Zavoda za zaposlovanje Velenje je bila lani takšna kot leto pred tem. Konkretno: konec decembra 2013 je bilo na šestih uradih za delo, dveh v šaleško-savinjskem delu in štirih na Koroškem, v evidenci brezposelnih prijavljenih 7.824 oseb, na ta dan leto pred tem pa 7.805.

Največ so zaposlovala večja podjetja v dolini, a tudi manjši delodajalci v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, gradbeništvu in kovinarstvu.

Branka Škulj Nussdorfer: »Tukaj bomo marca odprli pisarno za delodajalce.«

»Zelo zadovoljni pa smo, da se je znotraj tega brezposelnost na območju pristojnosti Urada za delo Velenje zmanjšala za skoraj pet odstotkov,« pravi Branka Škulj Nussdorfer, vodja Urada za delo. »K

temu so pripomogli tako naši svetovalci, delodajalci, ki so zaposlovali brezposelne iz naših evidenc, v veliko podporo pa so bili tudi ukrepi Aktivne politike zaposlovanja.« Da se brezposelnost ni poveče-

Država zanje namenja precej sredstev

vala tako, kot se je ponekod drugje po Sloveniji, je v delu tega prostora pomembno prispeval tudi odprt trg s sosednjo Avstrijo. »Precej se pozna,« pravi Škulj Nussdorferjeva. »Najbolj v obmejnem delu koroških

V lanskem letu so v OS Velenje v javna dela vključili 392 oseb, od tega z UD Velenje 130. Letos predvidevajo še večje število vključitev, saj imajo na voljo tudi več sredstev. Javno povabilo je odprto do porabe sredstev oziroma najdlje do začetka letošnjega oktobra. Do sedaj so prejeli 286 ponudb in jih 256 tudi že potrdili. To v tem trenutku predstavlja približno 340 novih delovnih mest. Vključitev pa bo še več, v OS pričakujejo do konca leta vključitev 400 oseb. Zanimalo nas je, kdo koga išče za javna dela, brezposelni delodajalca ali delodajalec brezposelno osebo? »Odprti sta obe možnosti. Delodajalci, ki vidijo potrebo, lahko prijavijo javno delo, in mi iščemo brezposelno osebo, ki bi bila primerna za to delo. Možnost pa je tudi, da brezposelna oseba pride k delodajalcu kot ponudnik, ki predlaga, da se prijavi javno delo. Tukaj pa smo tudi mi, ki prepoznamo včasih ene, včasih druge in predlagamo oddajo ponudbe.«

Med brezposelne se prijavljajo osebe, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas, in osebe po izteku javnih del. Nič drugače ni letos. Je pa tokrat med brezposelne takoj na začetku leta stopilo tudi nekaj zaposlenih iz poslovnih razlogov. pomoč. Pred operacionalizacijo je tudi shema za mlade do 30. leta starosti, za njihovo lažje vključevanje na trg dela. Med drugim uvajamo zanje posebnega svetovalca. Organizirali bomo zaposlitveni sejem,

2.866 oseb, samo z Urada za delo (UD) Velenje 1.155.

Največ na usposabljanju

V ukrep usposabljanja na delovnem mestu je bilo lani v OS Velenje vključilo 470 oseb, z UD Velenje 186. »Javno povabilo v ta ukrep je še odprto, delodajalci še vedno lahko podajo vloge.«

»Delodajalec dobi delno povrnjene stroške usposabljanja,« pravi Sovič Pečnikova. Plačane ima tudi stroške za zdravniški pregled, zavarovanje za primer nesreče pri delu, delno tudi mentorstvo. »Oseba, ki se usposablja, dobi dodatek za aktivnost in za prevoz.« Delodajalec v času usposabljanja nima nobenih drugih obveznosti kot to, da usposobi osebo za konkretno delo. »Delavec v tem času

Zavod za zaposlovanje je že objavil javno povabilo za javna dela v letu 2014. Za vključitev 9.000 dolgotrajno brezposelnih namenja več kot 43 milijonov evrov. Ukrep je namenjen delodajalcem, ki želijo brezposelno osebo usposabljati v podjetju na konkretnem delovnem mestu. Pogoj za vključitev je, da je brezposelna oseba tri mesece prijavljena na zavodu za zaposlovanje, nima pa potrebnih znanj za to.

ne prejema, plače ker ne gre za zaposlitev, ampak za usposabljanje. Traja lahko največ tri mesece.«

Zaposli.me

Veliko zanimanja je bilo za zaposlitev brezposelnih oseb iz ciljne

Za ukrepe 6.300.000 evrov V letu 2013 so za namene aktivne politike zaposlovanja v Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje (za vseh šest upravnih enot pod okriljem tega zavoda – Velenje, Mozirje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi, Dravograd) izplačali približno 6.300.000 evrov. Za usposabljanje in izobraževanje (Nacionalne poklicne kvalifikacije, Institucionalno

kamor bomo povabili tako naše kot tuje delodajalce, in poglobljeno delali s specifičnimi skupinami, kot so varnostniki, vozniki, gradbeniki, gostinci ...«, je nekaj o dogajanju, ki ga načrtujejo letos, povedala vodja urada. n

Veliko dela so imeli zlasti pri tujskih zadevah – Po številu vseh pa bo lansko leto najverjetneje primerljivo s prvim letom krize

Za samozaposlitve so lani v OS Velenje sklenili pogodbe z 225 osebami, z UD Velenje 89. To pomeni tudi toliko novih podjetnikov. Za primerjavo: v letu 2012 je bilo samozaposlitev v celotni OS samo 135.

Darinka Sovič – Pečnik: »Smo v pričakovanju novega javnega povabila delodajalcem Zaposli.me.«

Napovedi za letos? »Mi upamo na najboljše. Napovedi kažejo, da naj bi se brezposelnost zmanjševala. Na Uradu za delo Velenje se pripravljamo na odprtje nove pisarne za delodajalce, kjer bodo ti na enem mestu dobili vse informacije v zvezi z ukrepi Aktivne politike zaposlovanja, tako nasvete kot tudi pravno

Iz leta v leto manj uradnikov

Veliko samozaposlenih

Milena Krstič – Planinc

V javnih delih 340 oseb

V prvih dneh januarja so vrste

Območna služba Velenje decembra – 7.824 brezposelnih, Urad za delo Velenje – 2.758.

Brezposelnost blažijo ukrepi APZ Velenje, 10. januarja – Ukrepi Aktivne politike zaposlovanja so lani pomembno blažili brezposelnost (tudi) v prostoru Območne službe (OS) Zavoda za zaposlovanje Velenje. Narobe bi bilo, če bi bilo drugače, saj država zanje namenja precej sredstev. »V primerjavi z letom 2012 se je vključenost v ukrepe, ki so bili na voljo, povečala za kar 43 odstotkov,« je zadovoljna Darinka Sovič Pečnik, vodja oddelka programov zaposlovanja. Vanje so vključili

Milena Krstič - Planinc

skupine težje zaposljivih po javnem povabilu z naslovom Zaposli.me. V OS so v ukrep vključili 304 osebe, na UD Velenje 107. Delodajalci, ki so uporabili sredstva tega ukrepa, so brezposelno osebno dolžni imeti zaposleno neprekinjeno 12 mesecev. »Pričakujemo pa nadaljevanje teh zaposlitev in to, da jih bo večina prešla v zaposlitev za nedoločen čas.« Prvo javno povabilo, ki ga pričakujejo letos, je prav to – Zaposli.me. V Sloveniji naj bi dobilo možnost zaposlitve 1.000 težje zaposljivih oseb, od tega bo za OS Velenje na razpolago približno 80 subvencij. Pričakujejo tudi drugi del tega javnega povabila, za katerega pa se še ne ve, kdaj bo.

Tečaji, nacionalne kvalifikacije

V institucionalno usposabljanje – gre za usposabljanje na različnih tečajih, od jezikovnih do računalniških, pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij – so lani v OS Velenje vključili kar 591 oseb, od tega 227 z UD Velenje.

Velenje, 9. januarja – Čeprav na Upravni enoti Velenje še nimajo natančnih statističnih podatkov o dogajanju v lanskem letu, pa je že jasno, da so imeli v obravnavi manj zadev kot leto pred tem. Leto 2012 je bilo namreč posebno leto, obdobje množičnega menjanja osebnih dokumentov. Lansko leto naj bi bilo po številu zadev primerljivo z letom 2009, ko se je začenjala kriza. Od takrat so Po grobi oceni naj bi tudi na Upravni enoti Velenje vsalani imeli v delu okoli ko leto načrtovali zmanjševanje šte18.000 zadev brez vila zadev, a se praktično do lani to upravnih nalog, ki ni zgodilo. jih je bilo tudi treba Največji upad – že na pogled – beopraviti ležijo na oddelku okolje in prostor. Ljudje (in podjetja) so manj gradili. Da se bo to zaradi krize slej ko prej poznalo, so pričakovali. Na drugi strani pa beležijo precejšen porast zadevv zvezi s tujci, kar je bilo zaradi gradnje bloka 6 tudi pričakovati. Po grobi oceni so imeli na tem področju lani v obdelavi skoraj dvakrat toliko zadev kot leto pred tem. Če so lansko leto na gradbišču Termoelektrarne Šoštanj prevladovali Poljaki, je zdaj na gradbišču od tujcev največ Italijanov in Romunov. Imeli pa so tudi manj zaposlenih uradnikov. Uradniki so tisti, ki opeLani so obravnavali rativno rešujejo zadeve. V letu 2011 2.732 vlog za tujce, jih je bilo 40, predlani 38, lani pa le leto pred tem 1.598 še 34. »Opraviti pa so morali več dela. To se vidi, ko preračunamo obremenjenost, torej število rešenih zadev na posameznega zaposlenega. V tem je številka krepko presežena v primerjavi z letom ali dvema pred tem,« pravi Fidel Krupič, načelnik UE Velenje. Nekateri postopki, zlasti zadeve, povezane s tujci (denimo združitev družine), pa so tudi zahtevnejši. »Na tem področju je bila obremenitev velika,« pravi načelnik. n

Mlinarjeva zidanica usposabljanje, Projektno učenje za mlade, Formalno izobraževanje, Usposabljanje za življenjsko uspešnost, Usposabljanje na delovnem mestu) 980.000 evrov, vključili so 1.548 oseb; za spodbude zaposlovanju (Zaposli.me, Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov denarno socialnih pomoči, program 50+) 1.200.000 evrov, vključenih 356 oseb; za kreiranje novih delovnih mest (Javna dela, Prvi izziv) 3.500.000 evrov, vključene so bile 403 osebe in za spodbujanje samozaposlovanja (Delavnice za samozaposlitev, Subvencije za samozaposlitev) 620.000 evrov za 559 oseb.

Šmartno ob Paki – Med zanimivimi objekti v občini Šmartno ob Paki je Mlinarjeva zidanica. Predstavlja edinstven primer tovrstne arhitekture iz prve polovice 16. stoletja. Njena posebnost so freske na fasadi in kamniti okenski okviri, izdelani iz enega kosa kamna. Pred več leti jo je lokalna skupnost odkupila in v načrtih predvidela preureditev objekta v turistične namene. Zaradi pomanjkanja denarja se obnove še niso lotili. Da bi rešili znamenitost pred nadaljnjim propadanjem, je javni zavod Mladinski center, ki mu je občina zaupala skrb zanj, pred nedavnim poskrbel za začasno sanacijo strehe, ki sta jo dodobra uničila lanska zima in veter. Kdaj se bodo lotili njene načrtovane obnove oziroma če se je sploh bodo, se v lokalni skupnosti za zdaj še niso izrekli.

n tp

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

Kar nekajkrat smo v našem tedniku že predstavili nov šesti noveliran investicijski program šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, v katerem vodstvo zagotavlja, da bo ta blok, ki bo tehnološko najsodobnejši in okoljsko sprejemljiv, skozi celotno obdobje obratovanja rentabilen. V političnih in vladnih krogih pa je bilo v zadnjih dneh znova izrečenih veliko nasprotujočih si mnenj, celo takšnih, da bi nekateri ta blok, za katerega je večina pogodb že sklenjenih, porabljenega pa je že več kot milijardo 100 milijonov evrov denarja, celo ustavili. Očitno vlada nima vseh podatkov in očitno jih tudi ne skuša pridobiti. Kako si je mogoče drugače razlagati dejstvo, da si te največje slovenske investicije v Šoštanju, ki od središče Ljubljane ni oddaljena niti sto kilometrov, še nihče od ministrov ni ogledal. Direktor Peter Dermol ves čas poudarja, da so njihova vrata vsem odprta. Vodstvo termoelektrarne se je odločilo, da odgovornim predstavi »Resnico o TEŠ«. Gradivo povzemamo.

Primerjava izpustov CO2 na B3-5 in B6

Lastna cena električne energije

5000000 4000000 3000000 2000000 1000000 0

CO2 Bloki 3-5

Blok 6

Primerjava izpustov SO2 in NOx na B3-3 in B6 8000 7000 6000 5000 4000 3000 2000 1000 0

Termoelektrarna Šoštanj je v skupini Holdinga slovenskih elektrarn največji proizvajalec električne energije, za slovenske potrebe pa proizvede več kot tretjino potrebne elektrike. Tudi na celotnem državnem nivoju je TEŠ največji proizvajalec električne energije za Slovenijo, saj je delež proizvedene električne energije iz TEŠ v zadnjem obdobju vedno višji kot 30 odstotkov. V sušnih obdobjih TEŠ edini znotraj holdinga zagotavlja konstantno količino električne energije, zato v tem obdobju proizvede na dnevnem nivoju tudi

SO2

NOx

2009

2010

2011

2012

DEM

2.153

2.565

3.277

2.841

2.428

2.645

SENG

380

576

543

808

555

641

TEŠ

3.756

3.850

3.753

3.946

3.779

3.742

TET

630

654

642

513

669

569

129

189

320

195

218

6.919

7.774

8.404

8.428

7.626

7.815

Skupaj

66,8 54,8

72,8

15 20 Cena kuponov CO2 [EUR/t] Bloki 3 do 5

Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je zaskrbljen zaradi vnovičnih političnih poizkusov, da bi ustavili blok šest Termoelektrarne Šoštanj, čeprav je dograjen že več kot 90-odstotno, sklenjenih pa je že več kot 99 odstotkov vseh pogodb. Ob tem najbolj zaskrbljujejo igrice s ceno električne energije. Ta, ki jo želi HSE vsiliti TEŠ za letošnje leto, zagotovo ni sprejemljiva, z njo pa bi očitno radi prikazali, da bo blok šest nerentabilen, in to kljub dejstvu, da je lani posloval z dobičkom. Ob tem ne razume, zakaj si želi-

72,4

Blok 6

Prikaz poslovnega izida poslovanja Bloka 6 120 100 80 60 40 20 0 LETO

danje elektrarne z bloki 3-5. Poslovanje nadomestnega bloka 6 bo, v primeru izpolnjevanja podpisanih pogodb in zavez, skozi celotno življenjsko obdobje pozitivno.

Z novim blokom tudi do 60 milijonov evrov boljši poslovni izid

Razlika med ceno elektrike iz obstoječih blokov in iz novega bloPeter Dermol, direktor TEŠ: »Lani smo bili ključni steber ka je v odvisnosti zanesljive oskrbe.« va od cene CO2 kura ob 45 odstotkov in od za 14 20 tu bo porabil manj premoga, bo tudi ponov tudi do 18 le v Š e prihodek TE e za 9 odstotkov nj le Ve ku manj emisij tako CO2, SO2, NOx HSE znižuj evrov na MWh, ni ov og Prem dvig cene premoga in drugih polutantov. kar ob povprečni letni proizvojanj (junij – avgust bili pri obratovanju obstoječih pro- dnji 3.500 GWh prinaša tudi do 63 Iz diagrama 1 je razvidno, da se bo z blokom 6 močno znižal eko- 2013) z Alstomom znižana za več izvodnih blokov. Znižanje stroškov milijonov boljši rezultat letno. kot 15 milijonov evrov. Investicij- bo imelo pozitivni učinek na nižjo loški vpliv na okolico. ska vrednost predstavlja 19,2 od- lastno ceno proizvedene električne Blok 6 bo celo Elektrika iz TEŠ bo stotka v strukturi lastne cene ele- energije iz bloka 6. V odvisnosti od življenjsko dobo konkurenčna ktrike proizvedene iz bloka 6, sku- cene kuponov CO2 bodo na letni rentabilen Investicijska vrednost bloka 6 paj s stroški financiranja za izvedbo ravni stroški obratovanja bloka 6 V diagramu 3 je prikazano poznaša eno milijardo 428 milijonov projekta blok 6 pa 23,3 odstotkov. nižji tudi do 63 milijonov evrov v slovanje bloka 6 skozi življenjsko evrov in je bila na podlagi pogaIz diagrama 2 je razvidno, da je primerjavi s stroški obratovanja se- obdobje. Razvidno je, da blok 6 ni

Bojan Kontič, župan Mestne občine Velenje: »Mislim, da je skrajni čas, da nadzorniki in vodstva HSE, TEŠ, PV najdejo skupni jezik in pripravijo rešitve, ki jim bo prisluhnilo tudi ministrstvo in vlada. Na to temo bodo tudi izredne seje, in če vsi vpleteni ne bodo nastopali z usklajenimi podatki, bo potrebne rešitve težko doreči. Vse drugo je po mojem neresno in neodgovorno početje, ki lahko ogrozi tudi energetsko oskrbo Slovenije.«

Blok šest je treba po besedah župana Mestne občine Velenje Bojana Kontiča nemudoma dokončati in razrešiti tudi vsa druga odprta vprašanja jo nekateri v Sloveniji razbiti tako uspešno energetsko strategijo, ki jo imamo zdaj, temelji pa na treh stebrih (hidro, jedrska in termo) in je zanesljiva in konkurenčna. Prav tako pa je po njegovih besedah tudi nerazumljivo, zakaj ne prisluhnemo stroki, ki meni, da je treba blok šest nemudoma dokončati. »Mislim, da je pošteno do doline, ki je v preteklosti plačala velik okoljski davek (pravzaprav ga plačuje še danes), da blok 6, ki bo ekološko mnogo bolj sprejemljiv kot obstoječi bloki, čim prej postavimo. Ta blok bo tudi tehnološko bolj dovršen, kar bo pomenilo, da bomo za enako količino elektrike

90,6

84,7

*Upoštevana povprečna cena za B6 v obdobju 2015–2054 in B–-B5 v obdobju 2014–2027 ter cena premoga, določena po dolgoročni tripartitni pogodbi.

»Stopiti je treba skupaj« Mira Zakošek

63,6

59,2

povprečna lastna cena bloka 6 bistveno nižja od lastne cene obstoječih proizvodnih enot B3-5. Pomeni, da proizvedena EE iz bloka 6 prinaša boljši poslovni izid kot obstoječi bloki 3-5, kar je pogoj za vračilo najetih kreditov. Zaradi 30 odstotkov nižje porabe premoga za enako količino proizvedene energije (3500 gigavatnih ur letno) bodo stroški premoga in emisijskih kuponov za 30 odstotkov nižji, kot bi

Blok 6 bo proizvajal elektriko z občutno nižjo lastno ceno kot trenutni bloki 3-5 in pri tem porabil 30 odstotkov manj premoga. Ker

2008

60,8 50,4

78,7

ČISTI DOBIČEK (mio EUR)

Blok 6 bo ekološko sprejemljiv

2007

HESS

Blok 6

več kot 50 odstotkov proizvedene električne energije (EE). TEŠ je zaradi svojega delovanja (zanesljivosti, razpoložljivosti, prilagojenosti) nujno potreben za stabilen, zanesljiv in neodvisen slovenski elektroenergetski sistem. Trenutno TEŠ proizvaja električno energijo iz obstoječih zastarelih premogovnih blokov 3-5. Po letu 2016 bo blok 6 nadomestil vse trenutno obratujoče bloke, blok 5 bo razpoložljiv kot hladna rezerva.

Tabela 1: delež proizvedene električne energije po posameznih družbah v skupini HSE v obdobju 2007-2012

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

Diagram 3: grafični prikaz poslovnega rezultata bloka 6 v življenjski (obratovalni) dobi Bloki 3-5

TEŠ zagotavlja Sloveniji več kot tretjino električne energije

16. januarja 2014

Diagram 2: grafični prikaz primerjave povprečne lastne cene električna energija med obstoječimi bloki 3-5 in blokom 6 glede na ceno CO2 (za celotno obratovalno obdobje) in prodajno ceno

Cena električne energije [EUR/MWh]

Resnica o TEŠ

Diagram 1: primerjava izpustov emisij med obstoječimi bloki 3-5 in blokom 6.

POSLOVNI IZID- DOBIČEK (MIO EUR)

porabili 30 odstotkov manj premoga in ozračje za toliko manj tudi obremenili,« pravi Kontič, ki meni, da je pri vseh tej zgodbi vsekakor tudi problematično nesodelovanje obeh energetskih kolektivov iz Šaleške doline. Po njegovih besedah so bila določena nesoglasja prisotna vedno, z izjemo obdobja, ko sta bila oba kolektiva sestavni del Rudarskega elektroenergetskega kombinata. Nekateri zato menijo, da bi bilo smiselno ponovno oblikovati družbo, ki bi skrbela tako za proizvodnjo premoga kot električne energije. Druga zgodba je po Kontičevih besedah povezana s ceno premoga

in podpisano tripartitno pogodbo, s katero se je Premogovnik Velenje obvezal, da bo dosegel do leta 2015 za GJ električne energije 2,25 evra. To ceno pa so bili prisiljeni zniževati že veliko prej, zdaj pa ugotavljajo, da takšne cene ne morejo zagotavljati. »Razlog je jasen: v tej ceni je upoštevano, da bi se tudi v bodoče skozi njo zagotavljali stroški posledic rudar-

jenja in nove investicije. Če bi te stroške od te cene odšteli, bi lahko Premogovnik obratoval normalno. Brez tega pa po mojem cena 2,25 GJ ni dosegljiva in prav zato se tudi pojavljajo težave,« pravi Bojan Kontič, ki se zaveda zavez v tripartitni pogodbi, ki bi lahko povzročile odstop bank od odobrenih kreditov, kar bi vsekakor ogrozilo šesti blok, za katerega pa je prepričan,

da je rentabilna investicija, seveda če umetno ne dvigujemo cene premoga in na drugi strani znižujemo ceno proizvodnje elektrike iz TEŠ. Takšne poteze po njegovem vodijo k temu, da bi razmišljali, da trenutno lastništvo ni najbolj primerno in da bi bilo dobro, da bi vanj vstopil kdo tretji … n

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

16. januarja 2014

TEŠ presegla načrtovani dobiček

nasedla naložba, saj nobeno leto ne bo posloval z izgubo. Pogoj za to je, da se upoštevajo vse do sedaj podpisane pogodbe glede investicije bloka 6, zlasti Dolgoročna pogodba o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med HSE/PV/TEŠ, s katero je določen odkup električne energije, zagotovljena moč in zagotovljene količine in cena premoga ter da se spoštujejo zaveze, ki sta jih HSE in TEŠ dala evropskim bankam. Tripartitna pogodba med HSE-TEŠ-PV je bila ena od osnov do bank, na osnovi katere so evropske banke odobrile posojilo za blok 6 v višini 750 milijonov evrov. Sprememba te pogodbe lahko ima za posledico unovčenje državnega poroštva. Iz diagrama 3 je razvidno, da če se spoštujejo vse podpisane pogodbe in zaveze, bo blok 6 skozi celotno življenjsko (obratovalno) obdobje posloval pozitivno (bo ustvarjal dobiček).

V TEŠ računajo, da se bodo sprejete pogodbe spoštovale

Z evropskimi bankami sta tako HSE kot TEŠ, podpisali pogodbe, s katerimi so se zavezali, da bodo spoštovali sprejete dogovore, naloge in obveznosti. Ena temeljnih zavez je bila tudi spoštovanje določil (cena premoga) iz podpisane dolgoročne pogodba o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije med HSE/PV/TEŠ. Naloga in dolžno odgovorno ravnanje direktorjev družb je, da spoštujejo te zaveze, saj lahko sicer povzročijo odhod bank iz projekta ter posledično unovčenje starševskih garancij ali celo državnega poroštva. Verjetna posledica bi bila ustavitev projekta. Ocenjena neposredna škoda bi v tem primeru znašala preko 2 milijard evrov. Omenjene dolgoročne pogodbe o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije ni mogoče spreminjati brez soglasja vseh udeleženih, tudi evropskih bank. HSE znižuje prihodek TEŠ v letu 2014 za 45 odstotkov.

Čeprav a so lani opravili remont blokov 3 in 4, so presegli načrtovano proizvodnjo in dobiček – V avgustu so Sloveniji zagotavljali celo 57 odstotkov potrebne električne energije Mira Zakošek

TEŠ je treba nemudoma zaključiti! • okoli 90 odstotkov del je že zaključenih, podpisanih je tudi 99 odstotkov vseh pogodb. • Teš 6 je nadomestni blok, ki bo nadomestil vse obstoječe proizvodne enote v Tešu, z njim pa bodo ob isti količini proizvedene električne energije ustvarili za najmanj 63 milijonov evrov boljši poslovni izid na letni ravni • Teš je največji proizvajalec električne energije v Sloveniji, proizvede 33 odstotkov potrebne električne energije, neizgradnja šestega bloka bi postavila pod vprašaj stabilnost elektroenergetska sistema. • Če upoštevamo stroške, ki bi nastali s samo zaustavitvijo projekta, govorimo o več kot dveh milijardah evrov neposrednih stroškov, če prištejemo še posredne stroške, pa je ta številka veliko višja • Že leta 2009 je bila ob podpisu pogodbe z Alstomom ocenjena investicijska vrednost znašala 1,4 milijarde evrov. Potem so jo zaradi takšnih

TEŠ-u HSE znižuje ceno za 45 odstotkov

HSE je večinski lastnik Premogovnika Velenje, ki je izključni dobavitelj premoga za TEŠ. HSE je obenem lastnik TEŠ in izključni kupec EE iz TEŠ. Pomeni, da TEŠ dobiva

Termoelektrarna Šoštanj je lani kar nekajkrat dokazala, kako pomembna je njena vloga v slovenskem elektroenergetskem sistemu. Takrat, ko odpovedo naravne danosti (zmanjšan vodostaj), se lahko nemudoma odzovejo. Tako je bilo tudi lani, še posebej pa so se izkazali avgusta, ko so dosegli svoje rekordne dnevne proizvodnje, Sloveniji pa zagotavljali kar 57 odstotkov potrebne električne energije. Z doseženo letno proizvodnjo so bili največji proizvajalec elektrike znotraj Holdinga slovenske elektrarne, Sloveniji pa so zagotovili več kot tretjino letnih potreb po elektriki. V letu 2013 so tako kljub izredno dobremu vodostaju slovenskih rek, nizkim cenam električne energije in dvomesečni zaustavitvi blokov 3 in 4 – zaradi izvedbe remontnih del, proizvedli 3.607 GWh električne energije. Ob objavi rezultatov obsega lanskoletne proizvodnje je direktor TEŠ Peter Dermol poudaril: »Izvedeni ukrepi, trdo delo vseh zaposlenih in rekordna proizvodnja so prinesli dober poslovni rezultat. Prav zaradi tega je TEŠ v slovenskem energetskem prostoru ključni steber zanesljive oskrbe. V prihodnost zremo z optimizmom, saj napovedujemo še boljše proizvodne, ekonomske in ekološke učinke po začetku obratovanja, v vseh pogledih boljšega in energetsko bistveno učinkovitejšega bloka 6, izgradnjo katerega pa želimo čim prej zaključiti.« Za doseganje rekordne proizvodnje je TEŠ na dan porabila tudi več kot 12 tisoč ton premoga.

in drugačnih mahinacij umetno zniževali in ob nastopu mandata Petra Dermola aprila lani so javnosti predstavili realno stanje na tem projektu, danes znaša investicijska vrednost z 1,428 milijarde evrov, kar je približno toliko kot leta 2009 • Oktobra lani so šesti novelirani investicijski program posredovali vladi. Vhodni podatki so bili verodostojni in takšni, ki imajo pravno podlago. Na podlagi teh podatkov Dermol ugotavlja, da je projekt od prvega dne dalje rentabilen in pozitiven. • Razni pritiski, ki se danes izvajajo z namenom, da bi se cena premoga zvišala, cena električne energije pa znižala, po Dermolovih besedah negativno vplivajo na poslovanje Teša. • »Nemoralno in neodgovorno je, da od mene kot direktorja Teša nekdo pričakuje ali izsiljuje, da bi v neki uradni dokument, kot je NIP 6, vnesli neuradne podatke. Program temelji na verodostojnih podatkih, ki jih nekateri ne želijo sprejeti, verjetno tudi zato, ker govorijo, da je Teš 6 rentabilen od prvega dne,« poudarja PeterDermol.

plačilo za predelavo premoga v EE. Po napovedih za prihodnja leta HSE občutno znižuje odkupne cene električne energije proizvedene v TEŠ, kar se odraža pogubno na poslovanje elektrarne, njen poslovni izid in onemogoča iskanje potrebnih finančnih virov za dokončanje pro

jekta bloka 6. Priznana cena predelave premoga v električno energijo naj bi se v letošnjem letu znižala za 45 odstotkov glede na preteklo leto. Odkupne cene so se zmanjšale tudi drugim elektrarnam v skupini HSE, vendarle znižanje ni tako drastično. To znižanje je najizrazitejše prav v naslednjem 3 letnem obdobju, ko mora TEŠ začeti z vračanjem posojil.

Premog naj bi se podražil?

V Tešu se ne bojijo revizije projekta »Ravno nasprotno! Želim si temeljite revizije celotnega projekta nadomestnega bloka 6 od začetka do konca. Vsi dosedanji očitki in medijska gonja proti Tešu temeljijo na revizijah, ki to sploh niso bile, vsebina le te pa ne vzdrži strokovne presoje. Do danes ni nihče potrkal na vrata Teša in rekel, da prosi za dokumentacijo zato, ker se izvaja revizija projekta. Če ne drugače, bomo v Tešu sami naročili revizijo, ki bo temeljila na verodostojnih podatkih. Za svoj

mandat lahko zatrdim, da delamo gospodarno in preudarno. Ponosni smo, da smo uspeli podpisati z Alstomom prvi aneks, ki gre nedvoumno v korist Tešu, s katerim smo skrajšali rok dokončanja del za več kot pet mesecev in znižali vrednost investicije za več kot 15 milijonov evrov. Z vso vnemo in pripadnostjo bomo tudi v prihodnje sprejemali odgovorne in za družbo Teš koristne odločitve,« pravi Peter Dermol. n

»Besedo naj ima stroka« Sindikati podpirajo dokončanje izgradnje šestega bloka, saj so prepričani, da bi bilo vse drugo nespametno, celo zločin

Čedalje pogosteje se pojavljajo namigi, da cena premoga ne bo dosežena v višini, kot je določena z omenjeno dolgoročno pogodbo. Spomniti velja, da je cena premoga ena izmed bistvenih postavk v lastni ceni električne energije in odločilno vpliva na ekonomiko projekta bloka 6. V pogodbi določena cena je bila zavezujoč pogoj za izdajo državnega poroštva. Nedopustnost spremembe cene iz te pogodbe izhaja tudi iz zakona o poroštvu Republike Slovenije iz julija 2012. Spreminjanje cene premoga bi bilo protipravno in bi pomenilo kršitev pogodbenih zavez do države in evropskih bank. Kot že omenjeno, je lahko posledica tega odhod bank iz projekta in unovčitev državnega poroštva, v končnem pa tudi ustavitev projekta. V preteklosti smo bili priča mnogim polemikam o bloku 6, v katerih so se sodelujoči sklicevali na podatke, ki dostikrat niso bili realni niti resnični. Posledica so bile tudi nepotrebne zamude in dodatni stroški v breme projekta. Gradnja bloka 6 se bliža koncu, izvajajo se prvi zagonski preizkusi, do uspešnega zagona nas loči le še nekaj mesecev. Ustavljati projekt v tej fazi bi bila velika napaka, posledice pa katastrofalne.

Sindikat delavcev dejavnosti energetike po besedah predsednika Branka Sevčnikarja budno spremlja pregreto politično ozračje v zvezi z gradnjo šestega bloka. Ob tem nikakor ne razumejo, da pri tem nima glavne besede stroka. »Prepričan sem, da bo pri odločitvah prevladala zdrava pamet, če bi se pa zgodilo karkoli negativnega v tej smeri, bi vsekakor terjali odgovornost,« pravi in dodaja, da bi bila zaustavitev te, za nadaljnji razvoj slovenske energetike tako pomembne investicije, velik zločin. Še posebej Brano Sevčnikar zaskrbljen pa je, da v tej čudni zgodbi sodelujejo tudi akterji iz skupine Holdinga slovenske elektrarne in njenih odvisnih družb. »Po mojem nekateri ne razumejo več svojega poslanstva in dejstva, zakaj smo HSE sploh ustanovili. Njegova prednost je enotno nastopanje z »miksom« cen slovenske elektrike na evropskem trgu, « pravi Branko Sevčnikar, ki je prepričan, da bo ekonomika bloka 6 takšna, da bo zagotavljala Holdingu slovenske elektrarne in slovenski državi predviden donos in zadovoljstvo vseh potrošnikov, uporabnikov energije. Kako pa je z jesensko burno razpravo o napovedani reorganizacijei hčerinskih podjetij HSE. Kot je znano, je sindikat naročil svojo analizo. »Aktivnosti še tečejo, predstavljana je že bila analiza za obdobje leta 2012, sicer še ne v grafični podobi in besedilu, primernem za objavo. Rezultati pa so dobri in kažejo povsem drugačno sliko, kot nam je bila predstavljena. Dogovorili smo se, da jo bomo razširili še na kakšno leto, a osebno menim, da bodo rezultati podobni kot za leto 2012.«

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 6

UTRIP

OD SREDE DO TORKA Sreda, 8. januarja V ospredju domačih žarometov je bil dan pred tem izpostavljen Gašpar Gašpar Mišič. Ob plazu kritik zaradi vožnje pod vplivov alkohola je odločno zavrnil možnost, da bi ponudil odstop z mesta prvega moža Luke Koper, češ da je tako bolje za Luko samo, obenem pa zagotovil, da bo članom nadzornega sveta pojasnil vse, kar jih bo zanimalo.

Predsednik uprave Luke Koper je odločno zavrnil možnost odstopa.

Zaključen je bil narok za prijave na mesta v tričlanskem senatu Komisije za preprečevanje korupcije. Našteli so 55 vlog. Novinarji so razkrivali, da naj bi policija zaradi suma nepravilnosti pri javnem razpisu, na katerem je zmagal projekt FDV, prejela ovadbo zoper nekdanjega in sedanjega šolskega ministra Igorja Lukšiča. Kitajska je presenetila z odločitvijo, da namerava še letos sprejeti prepoved kajenja na javnih krajih. Tovrstno razmišljanje posebej preseneča, ker je ta država s 300 milijoni kadilcev največji potrošnik tobaka na svetu. V ZDA so zaključevali boj s polarnim mrazom. A ta je bil tako hud, da so morali v živalskem vrtu v Chicagu v zavetišče spraviti celo polarnega medveda.

Četrtek, 9. januarja Vlada je sprejela program za financiranje letošnjega proračuna. Predviden obseg zadolževanja znaša 3,532 milijarde evrov, za manevrski prostor pa so nam pustili do 7,744 milijarde evrov.

Vlada je sprejela program za financiranje letošnjega proračuna.

Pred kolegi iz vlade je na očitke iz interpelacije odgovarjal minister za infrastrukturo. Tisti, ki so ga poslušali, so bili zadovoljni. Malo manj pa so se potešili novinarji. Minister je namreč njihova nova odkritja povsem ignoriral in na vprašanja v zvezi z njimi ni odgovarjal. Slišali smo, da naj bi v Agrokorju konzorciju prodajalcev Mercatorja poslali novo nižjo ponudbo za odkup njegovih delnic.

Slišali smo še nekaj, morda še bolj ekstremnega. Davčna uprava je šla namreč tako daleč, da je na znanem spletnem portalu med drugim prodajala tudi zaseženo žensko in moško spodnje perilo. Združeni narodi so opozarjali, da grozi Srednjeafriški republiki humanitarna katastrofa. Le dan po tem je tamkajšnji predsednik odstopil.

Petek, 10. januarja Mislili smo, da bodo na seji nadzornega sveta Luke Koper odločili o usodi Gašparja Gašparja Mišiča. Pa niso, saj so sklicano sejo predstavniki delavcev in lokalne skupnosti zapustili ter tako onemogočili sklepčnost in tako na svojstven način zaščitili predsednika uprave. Veljati je začela odločitev vlade, da subvencij za samozaposlovanje ne bo več. Predstavniki Irana in svetovnih velesil so dosegli dogovor o tem, kako naj bo uresničen zgodovinski dogovor o spornem iranskem jedrskem programu. Alenka Bratušek se je na povabilo madžarskega premierja Viktorja Orbana udeležila odprtja nove ceste v Porabju na Madžarskem.

in zahodni svet pa objokovali. Žalujemo za »največjim zaščitnikom Izraela, ki ni poznal strahu,« je dejal izraelski predsednik Šimon Perez. V tajski prestolnici Bangkok so divjali protivladni protestniki. Pa ne samo oni. Protestniki so bili namreč tarča streljanja, pri čemer je bilo ranjenih sedem ljudi, med njimi eden huje. Protestirali so tudi v Kijevu. Med protestniki in policisti je pri tem izbruhnilo nasilje, v katerem je bilo ranjenih več ljudi, med njimi eden vodilnih opozicijskih politikov in nekdanji notranji minister Ukrajine Jurij Lucenko. V turškem parlamentu pa je pretep izbruhnil med razpravo o reformah, ki naj bi prevetrile tudi nedavni korupcijski škandal.

Nedelja, 12. januarja

pa Karl Erjavec medijem pojasnil, da je premierkino zagotovilo, da ne bodo posegali v pokojnine, razumel tako, kot da bodo to tudi zapisali v koalicijsko pogodbo. S prenosom stanovanj v Celovških dvorih na slabo banko se je ustavila tudi njihova prodaja. Evropska centralna banka je predstavila nov bankovec za 10 evrov, ki bo v obtoku od septembra dalje. Kar nekaj pozornosti je pritegnil Miloš Mally, četrtni svetnik iz vrst SD, ki je konec tedna pijan sedel za volan in se zabil v blok, v katerem sicer živi. Ker je »grobo kršil cestnoprometne predpise«, sta ga predsednik stranke Igor Lukšič in predsednik MO SD Anton Colarič pozvala k odstopu. Ulice Bangkoka je preplavilo na desettisoče protestnikov, ki so ohromili promet, s čimer želijo vlado prisiliti k odstopu.

Do svoje prve zmage je poletel Peter Prevc. Francija se je ukvarjala s predsednikovo domnevno afero.

Francoski predsednik Francois Hollande pa se je bojeval za svojo zasebnost. Potem ko je revija Closer namigovala na to, da se je zapletel v ljubezensko afero z igralko Julie Gayet, je namreč njegova partnerica pristala v bolnišnici, Hollande pa je razmišljal o tožbah.

Sobota, 11. januarja Uživali smo v smučarskih poletih in se veselili drugega mesta Petra Prevca. Najbolj je odjeknila vest, da je po osmih letih v komi bitko za življenje izgubil Ariel Šaron. Palestinci so njegovo smrt praznovali, Izraelci

Znova je bil dan slovenskega športa. Razveselili so nas mnogi, najbolj znova Peter Prevc – tokrat s svojim prvič prvim mestom. V Dražgošah je potekala prireditev ob 72. obletnici dražgoške bitke. Zbralo se je okoli 10 tisoč ljudi, ki jih je nagovoril Viktor Žakelj, politik, pisatelj in ekonomist. Podrobno je opisal dogajanja na Jelovici v začetku leta 1942 in dejal, da sta bila poljanska vstaja in dražgoška bitka nujni v boju proti nacizmu. EU in ZDA so sklenile, da bodo 20. januarja zoper Iran sprostile določene sankcije, kar je v skladu z dogovorom, ki so ga države sprejele decembra lani, ko je Iran privolil v zamrznitev jedrskega programa. V Kijevu se je zbralo okoli 50 tisoč proevropskih protestnikov, ki so bili ogorčeni nad nasiljem policistov dan pred tem.

Ponedeljek, 13. januarja

Za vedno se je poslovil Ariel Šaron.

Vlada je zasedala na kolegiju. Med drugim so se pogovarjali tudi o novi koalicijski pogodbi in javnosti razkrili, da v njej ne bo nič o možni ustavitvi projekta Teš 6, prav tako se niso dogovorili niti, ali bo v pogodbi natančen dogovor, katera podjetja bodo prodajali. Je

Kaj bo in česa ne bo v novi koalicijski pogodbi?

Torek, 14. januarja

16. januarja 2014

Dva ducata let kasneje Jure Trampuš

Pred tedni se je na youtubu pojavil, pravzaprav ga je tja naložil nekdanji sošolec, posnetek srednješolske Slovenovizije, star okoli dva ducata let. Posnetek je digitalno obdelan, izvira iz časov VHS-a, zato je kričeč, moten, tresoč, a hkrati odličen dokument ugašajočih osemdesetih, s frizurami, oblekami, besedami, pesmimi, z vsem, kar je sodilo v tisti mladostniški čas. Gre za posnetek srednješolske predstave, glasbenega šova, parodije na evrovizijske spektakle, v kateri smo si takratni dijaki malce privoščili svet okoli sebe, stereotipe, samega sebe. Slovenovizija je doživela nekaj ponovitev, polne dvorane, vsesplošno rajanje in prepričanje, vsaj na strani nastopajočih, da smo najboljši in da nas ne more nihče ustaviti. Posnetek se je pojavil povsem nepričakovano, zaokrožil je med vrstniško skupino, priklical pozabljene spomine. Če ga takole kritično opazuješ, slišiš kakšnega pevca, ki ne poje natančno, slišiš, kako se voditelja simpatično zapletata, kako bas kitarist tu in tam zgreši noto ali dve. A če nisi kritizerski, lahko opaziš nekaj povsem drugega. Lahko prepoznaš, kako je skupina mladih sama od sebe brez resnih vaj in premišljanj ustvarila dvourno prireditev, ki je zabavala, opozarjala, ki je pokala od idej, domislic, mladostniške energije. Točno tako je tudi bilo. Nekdo se je spomnil, kaj bi lahko počeli, ta je to povedal drugemu, ki je pridal idejo ali dve, prišel je še tretji, ki je poznal nekaj glasbenikov, četrti, ki je že kdaj stopil na odrske deske kulturnega doma, potem nas je bilo deset, petnajst, dvajset in na koncu smo napolnili nekaj dvoran. Nič se nam ni zdelo nedosegljivo, pa četudi je bila vse skupaj le dobra srednješolska predstava. Danes, toliko let kasneje, je življenje drugačno, pojavila se je beseda »ampak«, pojavile so se ovire, premišljevanja, samozadostnost v predvidljivosti, zavračanje sprememb. Kaj to pomeni? Ko si mlad, ti je povsem vseeno, kaj se lahko zgodi na poti, ne sprašuješ se, kaj bo na odru, če ansambel glasbenikov ne bo usklajen s pevcem, čisto vseeno ti je, če mikrofon ni najboljše kvalitete, zabavaš se in uživaš. Toliko let kasneje je spontanosti manj, več je vprašanj, pomislekov, ovir, modrih dvomov, pa četudi večina ne nastopa več na odrih, pač pa tu in tam, ujeta v varen vsakdan.

Na Brdu pri Kranju se je zgodil razširjeni vrh koalicije, na katerem je premierka Alenka Bratušek predstavila osnutek nove koalicijske po-

Kriminalisti so pridržali direktorja občinske uprave Ajdovščina.

godbe. Ta je bila zaradi umika najbolj problematičnih točk bolj okrnjena, kot so nekateri pričakovali, premierka pa je ob tem poudarila, da koalicijo čaka veliko dela in da »so skupne prioritete gospodarstvo, skrb za mlade, zdravje, pravna država in boj proti korupciji.« Precej zanimanja je pritegnila Univerza na Primorskem, ki po lanskoletnih hudih obtožbah na račun lastnega dela, zdaj ni želela sodelovati z zunanjo revizorsko hišo. Nekaj je bilo narobe tudi na občini Ajdovščina. Kriminalisti so preiskovali razpis za delovno mesto iz leta 2011 in pri tem pridržali direktorja občinske uprave. Francoski predsednik Francois Hollande je javnosti predstavil načrte za oživitev oslabelega francoskega gospodarstva. Ob tem se ni mogel izogniti vprašanjem o zasebni ljubezenski aferi, vendar odgovoril nanje ni. Rusija je izgnala v Moskvi živečega ameriškega novinarja Davida Satterja, nekdanjega dopisnika Financial Timesa.

Deli ekipe Slovenovizije, december 1991

Slovenovizije ne bi bilo nikoli, če bi nas želele uokviriti modre roke mentorjev, če mladosti ne bi pustili pretiravanj, napak, samovšečnosti, če mladosti ne bi zaupali, če bi čakali, da nas čas zagrabi za vrat in nas vrže čez prag, kot da nas nikoli nikjer ni bilo. Nismo čakali, tako kot ne čakajo generacije, ki so prišle po naši, ter one, ki so hodile pred nami. Ideja o »fenomenu Mandićeve generacije«, o kateri je še danes slišati po Velenju, je falsifikat. Vsaka generacija ima svojo zgodbo, vsaka je po svoje iskrena, vsaka na svoj način, vsaka mladost je začetek, enaka v svoji iskrenosti, različna na svojih poteh. In vsaj zame je ta posnetek opozorilo, da se lahko svet vrti tudi drugače, opozorilo, da zadovoljstvo odebeljenih občanov ni edina, kaj šele najboljša možnost. Rutina ubija kreativnost, druga beseda za modrost pa je starost. Danes si želimo kave brez kofeina, piva brez alkohola, ljubezni brez njenih nevarnih trenutkov, rad kriči Slavoj Žižek. V svoji narcisoidni majhnosti smo zelo hitro zadovoljeni. A ko si mlad, ko nastopaš na odru, si želiš veliko več, želiš si uloviti svet. n

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 7

GOSPODARSTVO

16. januarja 2014

»Podjetjem pomagamo bolje delovati ...,« novodskih servisov … Zelo močni so v avtomobilistični panogi; njihove rešitve uporabljajo Selmar, Peugeot Slovenija … Ob koncu sogovorniki poudarijo, da so zaposleni v podjetju NORMA soft stalnica; prihajajo novi, a stari ne odhajajo. »Pri nas ostajajo, ker so zadovoljni. Da je ekipa stabilna, pa je pomembno tudi za

pravijo v velenjskem podjetju NORMA soft, ki je danes eno vodilnih slovenskih podjetij v aplikacijah za vodenje poslovanja – Prednost pred konkurenco je celovita ponudba in hitra odzivnost

Vztrajajo pri vrhunskih storitvah

Danes več kot 1000 malim in srednje velikim podjetjem omogočajo kvalitetno storitev na vseh segmen-

naše stranke, saj nam tudi zato bolj zaupajo,« doda Stojan Smrekar. Izvemo še, da pri njih vse račune poravnavajo na rok, plače pa nikoli ne zamujajo. Poleg tega imajo v podjetju velik socialni čut, tako za zaposlene, njihove družine kot tudi za okolje, v katerem delajo, zato pogosto prispevajo tudi v humanitarne namene. »Želimo, da imajo naši zaposleni tudi čas za svoje družine, zato smo tudi pri organizaciji dela zelo fleksibilni. To nam vračajo s pridnostjo in prizadevnostjo,« še izvemo na koncu. n

Most na cesti Arja vas – Velenje bodo obnavljali

Bojana Špegel

Velenje, 6. januarja - Velenjsko podjetje NORMA soft, ustanovljeno pred več kot 20 leti, je danes eno vodilnih podjetij v aplikacijah za vodenje poslovanja v Sloveniji. Programsko opremo, optimirano za majhna in srednja podjetja, so v dveh desetletjih prilagodili različnim vrstam dejavnosti, ki skupaj z rabo v računovodskih servisih zaokrožajo celovitost njihove ponudbe. Več nam je povedal direktor podjetja Gorazd Fric, pri pogovoru pa sta sodelovala tudi solastnika podjetja Tomaž Potočnik in Stojan Smrekar. Tudi zato, ker v 16-članskem kolektivu redno zaposlenih – imajo pa tudi nekaj rednih zunanjih sodelavcev – velikokrat poslovne rešitve iščejo skupaj. Še več, pohvalijo se lahko s poslovno in finančno stabilnostjo. V zadnjem času se želijo širiti tudi v sosednjo Avstrijo, kjer že preučujejo trg in zakonodajo. V podjetju si namreč postavljajo visoke cilje tudi za prihodnost.

Tomaž Potočnik, Stojan Smrekar in Gorazd Fric so poslovni partnerji v podjetju že dobri dve desetletji.

tih poslovanja. Poslovna strategija podjetja je jasna. »Ne zanimajo nas najcenejše rešitve, ampak le vrhunske, ki našim strankam omogočijo dosegati dobro poslovanje. Tehnološko postajajmo po naši oceni eno najbolj kompletnih podjetij v državi. To pomeni, da imamo poleg osnovne aplikacije tudi spletni Calculus 4 in internetno trgovino. Končujemo tudi prvo aplikacijo za androidne telefone, ki je povezana s Calculus 4. Podjetij, ki bi nudila vse to, je v Sloveniji izredno malo. Zato se nam pogosto zgodi, da nas ob predstavitvi naše ponudbe vprašajo, kje se skrivamo. Sploh, ker našim strankam naše rešitve omogočajo doseganje dobrih rezultatov z minimalnim naporom in za zmerno ceno,« zatrdi direktor. »Ko ima naša stranka težave, se takoj odzovemo. Tudi to je naša prednost kot tudi hitra odzivnost na vse spremembe

v zakonodaji, ki jih takoj vključimo v naše produkte,« še doda Gorazd Fric. Da so strankam še bližje, imajo tudi svoj dokumentacijski sistem, uvedli so povezavo z IP telefonijo strank. »Telefonske pogovore snemamo in jih takoj »prilepimo« stranki, imamo tudi povezavo na SMS center,« še izvemo. NORMA soft je Microsoftov partner pri neodvisnih proizvajalcih programske opreme. Uporabljajo tudi njihov certificiran software. »Pri razvoju naših produktov uporabljamo najnovejšo opremo, delamo z Microsoftovimi razvojnimi orodji. Tehnološko je to zelo napredno, možnost napak pa minimalna. »Poleg tega veliko vlagamo v izobraževanje; imamo licence za revizorje informacijskih sistemov preko ameriškega ISACA inštituta (CISA, CISM, PRIS), ki veljajo po vsem svetu,« nam pove Tomaž Potočnik.

Veliko rešitev »na ključ«

Izvemo še, da programske rešitve vedno prilagodijo podjetju, vsakega se lotijo na svoj način. Zato imajo veliko t. i. specialnih rešitev, narejenih »na ključ«, npr. za upravljanje prostorov, turistične agencije, celo za upravljanje pokopališč in podjetje, ki izposoja mobilna stranišča. Podjetjem, s katerimi delajo, pa nudijo tudi gostovanje (hosting) in kvalitetno arhiviranje podatkov ter popolno strokovno podporo pri nabavi in vzdrževanju računalniške opreme in računalniških omrežij. Strankam nudimo tudi računovodsko svetovanje. Tudi to je redkost na trgu, ki je njihova velika prednost. »Da delamo dobro, nam dnevno potrjujejo novi in novi poslovni partnerji. Med njimi so v Velenju Gorenje, d. d., Gost, HTZ, Leplast, Andrejc, DBSS, MPT, nekaj raču-

Konec januarja bo Direkcija za ceste omejila nosilnost na 15 mostovih po Sloveniji, kar utemeljujejo z meritvami zavoda za gradbeništvo. V državi imamo sicer 1.404 mostove, od tega naj bi jih bilo 180 potrebnih sanacije. Grožnja, da naj bi za težke tovornjake zaprli tudi cesto Arja vas – Velenje je bila za to okolje zastrašujoča. Samo iz Gorenja in v Gorenje odpelje oziroma pripelje vsaj 200 takšnih tovornjakov dnevno. Že obstoječa cestna povezava je povsem neustrezna, preusmeritev tega prometa drugam pa povsem nesprejemljiva. Direkcija za ceste pa je vendarle zagotovila sredstva za dva najbolj problematična odseka, tudi za problematični most na cesti Arja vas Velenje. Bo pa tu delna zapora, ki naj bi preprečila, da se na mostu dva tovornjaka srečata hkrati. Sicer pa si je prenovo, ki pa se zna zaradi zime zelo zavleči, ob tako gostem prometu težko predstavljati. Dokaz več, kako zelo to okolje potrebuje sodobno hitro cesto. n Mz

Prvič presegli 60 milijonov evrov

Arja vas – Leto 2013 je bilo za mlekarno Celeia v Arji vasi zelo naporno. Zaradi lanskih posledic suše se je v Sloveniji in tudi Evropi močno povečalo povpraševanje po mleku, zaradi česar so se v zadnji četrtini leta vsak mesec spremenile odkupne cene mleka. Po zagotovilih vodstva omenjene mlekarne so v obdobju december 2012 – december 2013 dvignili kar za 19,6 odstotka, to pa je zelo veliko, so dodali. Počivala ni tudi konkurenca. Kljub temu so lani prvič v zgodovini podjetja presegli 60 milijonov evrov realizacije, na domačem trgu je mlekarna prodajo povečala za več kot 6 odstotkov, in to navkljub za 3–3,5 odstotka manjšemu odkupu mleka v primerjavi z letom 2012. n tp

Karmen Dvorjak spet direktorica

V tovarni nogavic Polzela imajo majhno zmešnjavo z imenovanjem direktorjev. Karmen Dvorjak, ki je bila pred enajstimi dnevi razrešena, je bila v sredo zvečer ponovno imenovana za predsednico uprave Polzele. Robert Tomazin, največji delničar in direktor med tem kratkim časom, pa je ponovno le član uprave, odgovoren za proizvodnjo. Odpravljen je tudi sklep, ki je Tomazinu omogočal odločanje s soglasjem, zaradi katerega je Dvorjakova odstopila.

Znova državne štipendije za dijake

n mz

Od 1. januarja dodeljevanje štipendij po starem in novem zakonu – Najvišja osnovna štipendija 190 evrov Tatjana Podgoršek

Med večjimi spremembami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in sprememb Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki so stopile v veljavo 1. januarja letos, so spremembe pri štipendiranju. Darinka Špacapan, strokovna delavka na Centru za socialno delo Velenje, je povedala, da novi zakon o štipendiranju daje znova pravico za pridobitev državne štipendije mladoletnim dijakom, ki pa od zdaj ne bodo več upravičeni do posebne višine otroškega dodatka. Za državno štipendijo lahko zaprosijo tisti, ki je doslej niso prejemali, seveda če izpolnjujejo za to pravico zahtevane pogoje. Ti se v primerjavi s prejšnjimi bistveno ne razlikujejo. Novost je ta, da se državna štipendija podeli za študij zgolj na prvi in drugi bolonjski stopnji, za podiplomski študij pa ne. Prav tako štipendist ne sme biti v delovnem razmerju ali imeti statusa brezposelne osebe. Štipendijsko razmerje sklenejo za ves čas izobraževalnega

Darinka Špacapan: »Na centru ugotavljamo, da veliko štipendistov in njihovih staršev ne pozna obveznosti.«

programa. »Novi zakon o štipendiranju velja za tiste, ki bodo sklenili štipendijsko razmerje po letošnjem 1. januarju. Za tiste, ki so sklenili štipendijsko razmerje pred tem, pa

veljajo določila Zakona o štipendiranju iz leta 2007.« Po besedah Špacapanove na centru opažajo, da veliko štipendistov in njihovih staršev ne pozna obve-

Višina osnovne štipendije znaša največ 190 evrov, najmanj 100 evrov. Dodatek za uspeh od 17 do 40 evrov, dodatek za bivanje več kot 25 kilometrov od prijave stalnega prebivališča 80 evrov, dodatek za posebne potrebe 50 evrov.

znosti, med katere sodijo uspešno končano izobraževanje v programu, za katerega je prejemnik pridobil štipendijo v zadnjem letniku izobraževalnega programa, predložitev dokazila o izpolnjevanju pogojev za ponovno odmero oziroma nadaljnje prejemanje štipendije na začetku šolskega oziroma študijskega leta. Prav tako je štipendist dolžan center v roku osmih dni obvestiti o vseh spremembah, ki se zgodijo v tekočem šolskem ali študijskem letu in bi lahko vplivale na štipendijsko razmerje (prekinitev ali zaključek izobraževanja, sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove). Če štipendist letnika ne konča uspešno, se mu štipendijsko razmerje prekine, štipendijo za neuspešen letnik pa mora vrniti. n

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 8

INTERVJU

16. januarja 2014

»Morali bi biti partnerji, ne sovražniki!« Tatjana Podgoršek

prečevanje korupcije v odstopu pre za sije mi ko ika dn dse pre ico stn linšek, name Pogovor s Šmarčanko dr. Liljano Se

Minuli ponedeljek se je iztekel rok, ki ga je bra. Takrat so določil predsednik države za začenekateri označili, da je to črn petek tek prvega letošnjega odmevnega boja proti korupciji v Sloveniji. kadrovanja – za člane izbirne komi»Upam, da to ne bo črni petek. sije za določitev kandidatk in kan- Dejstvo je, da smo odstopili s prididatov za novo vodstvo komisije marnim namenom še enkrat opozoza preprečevanje korupcije. Kot je riti na globoke sistemske težave in znano, je to odstopilo konec lanske- da se je potrebno teh zadev lotevati ga novembra. Poleg predsednika resno, ne s figo v žepu. Ne dvomim, komisije Gorana Klemenčiča sta ne- da se bo boj proti korupciji v Slopreklicno odstopila z mesta njego- veniji uspešno nadaljeval, saj sem vega namestnika tudi Rok Prapro- prepričana, da ta boj ne more biti tnik ter Liljana Selinšek, Šmarčan- oseben. Upam, da bo predsednik ka, ki zadnjih 15 let živi v Maribo- republike imenoval nove člane koru. Je doktorica pravnih znanosti, misije, ki bodo na boljši pravni podnjeni diploma, magisterij in dok- lagi in mogoče z malo drugačnimi torat pa so s področja kazenskega izhodišči lahko to delo uspešno naprava. Bila je docentka na Pravni daljevali.« fakulteti v Mariboru, pred prihoKaj ste imeli v mislih glede drugačdom v protikorupcijsko komisijo nih izhodišč? je delovala kot svetovalka v uradu »Eno od naših pojasnil ob odstoinformacijske pooblaščenke. Njeno pu je bila tudi delno neprimerna novoletno kosilo pri starših v Šmar- zakonska osnova, po kateri komitnem ob Paki smo izkoristili sija deluje. Namreč od te koza pogovor o njej in njemisije javnost pričakuje nem delu v omenjeni zelo veliko, komisija Odstopili komisiji. pa nima na voljo smo, ker Ste Šmarčanka, takšnih orodij, da smo želeli še Mariborčanka bi ta pričakovanja enkrat opozoriti ali Ljubljančanv celoti izpolnila. na globoke ka? Na osnovi zakonsistemske »Nisem človek, ki ske podlage smo mi težave. bi se vezal na določen naredili največ, kar se kraj. Zadnjih slabih 15 je dalo. Poleg tega je pri let živim v Mariboru, delno tej instituciji pomembno, da se počutim Mariborčanko, ampak jo začne politika spoštovati. Ne mine avtohtono. V osnovi sem in bom slim na strahospoštovanje, ampak Šmarčanka, ker sem bila tukaj roje- predvsem na to, da jo politično okona, tu sem odraščala. Gotovo pa ni- lje sprejme kot partnerja, ki lahko sem niti malo Ljubljančanka.« pomaga pri vzpostavljanju pravilRazmišljate morebiti o vrnitvi v nih standardov, po katerih mora domače okolje? delovati tudi politika in ki hkrati, »Te možnosti sicer ne izključu- ko na nekaj opozori, to politiki tujem, da bi posebej razmišljala o di nekaj pomeni. Trenutno vodstvo tem, pa ne.« komisije tega spoštovanja pri poliSe pogosto vračate in kako vidite tični eliti v Sloveniji ni doživelo.« svoj rodni kraj? Vas preseneča takšen odziv poli»V Šmartno ob Paki pridem v tike? Nekateri imajo občutek, da povprečju vsakih 14 dni. Tu imam vaše delo ovira bolj opozicija kot starše, k sreči tudi čile in zdrave stavladajoča struktura? re starše. Kraj spremljam kot zu»S tem se povsem ne strinjam. nanja opazovalka in se mi zdi, da Dejstvo je, da sta pri nas izrazita se kaj dosti ni spremenil. Opazila dva politična pola: levi in desni, in pa sem, ko pridem z malo večjega dejstvo je, da izražata svoj odnos mesta, da tukaj čas teče malo po- do različnih institucij pravne držačasneje.« ve na zelo različne načine. Oba pa So vas povabili v protikorupcijsko – vsaj po mojem dojemanju – še komisijo ali ste se prijavili? vedno naše komisije ne vidita kot »Prijavila sem se, potem ko je od- partnerja v boju zoper korupcijo. stopil eden od izbranih namestni- Metode diskreditacije institucije so kov predsednika in je bil zanj raz- različne. Ne bi mogla soglašati s pis ponovljen. Šla sem čez celoten tem, da jih je na eni strani več kot izbirni postopek, na koncu katere- na drugi. Morda so na drugi strani ga je takratni predsednik Danilo manj prepoznavne, mi jih pa ravno Türk ocenil, da sem primerna za tako občutimo.« to dolžnost. Imenovana sem bila Ob odstopu ste navedli 15 ukrepov. za dobo 5 let.« Odgovorni sedaj namesto uresničeVodstvo komisije je iz protesta vanja vaših opozoril zavzeteje iščejo odstopilo konec lanskega novemvaše naslednike.

»Če bi se teh 15 točk resno lotili, bi bil lahko to – po naši oceni – začetek procesa očiščevanja, ki ga Slovenija potrebuje na sistemski ravni, vključno s politiko. V tem trenutku z njimi kaže slabo, ker nobeden od teh ukrepov še ni bil izve-

Dr. Liljana Selinšek: »Delo v protikorupcijski komisiji je fantastična služba za pridobivanje sovražnikov.«

den. Sedaj se znova razpravlja, žal, o drugih stvareh. Še vedno upam, da ti ukrepi – od javnih preiskav do sprejemanja zakonodaje – ne bodo izzveneli v prazno, ker smo mi z njimi mislili zelo resno. Če bi se ti res izvedli konstruktivno in transparentno, bi bil to pozitiven korak najprej.«

o korupcijskih primerih. Ti glede na naše pristojnosti v bistvu predstavljajo tretjino našega dela. Imamo še kopico drugih institutov, ki jih nadziramo in se dogajajo: od nezdružljivosti funkcij, nasprotja interesov, do omejitve poslovanja, vprašanja daril, nadzora nad premoženjskim stanjem. To so institu-

Članica komisije je postala 1. januarja 2011. Kot namestnica predsednika komisije vodi in organizira delo na področju omejevanja poslovanja, nasprotja interesov, sprejemanja daril in analize zakonodaje z vidika protikorupcijskih tveganj ter priprave normativnih sprememb. Poleg tega je vodja slovenske delegacije v OECD in nadzira ter usklajuje delo (tudi z drugimi državnimi organi) na področju obveznosti, ki jih ima Slovenija po Konvenciji OECD, obenem pa je pristojna za usmerjanje celostnega pristopa k omejevanju korupcije in nasprotja interesov v lokalnih skupnostih. O čem odločate kot namestnica predsednika komisije? »Komisija je kolegijski organ, sestavljen iz predsednika in dveh namestnikov. Ta imata pri odločanju o zadevah, ki so v pristojnosti komisije, enako močne glasove. O zadevah odločamo na sejah senata. Naši strokovni delavci vodijo posamezne primere, ki so lahko po vsebini zelo različni. Svoje izsledke

Za več kot 50 odstotkov manj raka materničnega vratu Celje - Oddelek za patalogijo in citologijo Splošne bolnišnice Celje ter Območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje sta konec minulega tedna organizirala tradicionalni posvet strokovnjakov s Celjskega, povezanih v prizadevanjih za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu. Udeležilo se ga je blizu 50 strokovnjakov. Na posvetu so ti med drugim z zadovoljstvom ugotavljali, da je triletna pregledanost žensk v programu ZORA v celjski regiji med najvišjimi v Sloveniji. V obdobju 2010–2013 je dosegla že blizu 75 odstotkov. Število novih primerov raka materničnega vratu se je od uvedbe programa

in predloge nato predstavijo na seji senata, na kateri mi potem odločamo, kaj se bo s primerom zgodilo: ali ga vrnemo strokovnemu sodelavcu v dodelavo ali odločimo o zadevi vsebinsko. Napačno je mnenje v javnosti, da odločamo samo

ti, ki so povezani s preprečevanjem korupcije, niso pa edini, ki neposredno odločajo o njej. Vse našteto sodi v delovno področje naše službe za nadzor in preiskave. Na drugi strani pa imamo center za integriteto in preventivo, ki se ukvarja z raznimi preventivnimi akcijami. Zelo odmevna je bila lani akcija pisma poslancem. S podobnimi akcijami poskušamo že pri mladih in tudi na

različnih drugih ravneh poudariKakšna, menite, je pri tem vloga ti pomen preventivnega delovanja medijev? proti korupciji, da opozarjamo na »Medijem, odgovorom na novinevarnosti pojava, ki ga je potreb- narska vprašanja vsak dan nameno preprečevati, in da mora biti do njamo veliko časa. Tega prej nisem njega ničelna toleranca.« poznala, zato je bilo to zame eno Je naša družba zelo koruptivna? večjih presenečenj. Prav tako me »To je težko vprašanje, ker je poje presenetilo, kako zelo pomemgojeno s tem, kaj štejemo za ko- bno je, da zadeve razložiš tako, da rupcijo. Ali mislimo samo na mo- so konstruktivne. Med presenečedre kuverte ali tudi na sistem zvez nja uvrščam še dejstvo, da določeni in poznanstev ali mislimo tudi na mediji sporočila, ki jim ga daš, da širše nepravilnosti, ko nekdo nare- tistega, kar želiš povedati, nočejo di neko napako in ima zaradi tega slišati. Vloga medijev v družbi bi drugi korist. Na osnovi izkušenj in morala biti izjemno pozitivna. Moprimerov dela v komisiji lahko re- rali bi objektivno prikazati določečem, da podkupovanje, ko je treba ne okoliščine, objektivno poročati za določeno storitev plačati, da je o določenih dogodkih in nato z nata opravljena, nedvomno obstaja. činom poročanja usmerjati družbo Malih zadev, ko naj bi podkupili v pravilno konstruktivno, pozitivno policista, carinika, kakšnega inšpek- razmišljanje. V minulih 3 letih sem torja – tega ni več kot v kakšnih dru- videla precej primerov, ko še zdaleč gih državah. Težava pa je sistemska ni bilo tako. Menim, da so za krizo oziroma strukturna korupcija, ki vrednot, za ta pesimistični duh, v je v Sloveniji povezana z dolgole- katerem je v tem trenutku Slovetnim delovanjem družbe po siste- nija, delno odgovorni tudi mediji.« mu zvez in poznanstev, ko so na Je bolje predavati študentom na položaje imenovani ljudje, ki dobifakulteti kot delati v protikorupjo službe na osnovi poznanstva in cijski komisiji? ne na osnovi svojih sposobnosti. Ta »To sta dve tako različni področji, zadeva je zelo pereča. Tovrstna ka- da bi težko rekla, ali mi je bilo bolj drovanja so bolj izrazita v javnem všeč eno ali drugo. Delo na fakulteti sem imela zelo rada, posektorju. » sebej delo s študenti. Vas je presenetilo Delo v komisiji pa takšno (ne)sodeMediji bi je izjemno nalovanje z vašo morali objektivno porno, zame še komisijo? poročati in nato z malo bolj, ker »Ravno prenačinom poročanja se vsak dan senetilo me usmerjati družbo v vozim v služni. Komisija pravilno konstruktivno, bo iz Mariboza preprečepozitivno ra v Ljubljano. vanje korupJe pa to delo, pri razmišljanje. cije je v osnovi katerem se marsiinstitucija, ki mokaj naučiš, vidiš stvara biti pri vladajoči ri, ki jih na fakulteti s teostrukturi nepriljubljena. Bog ne daj, da bi bili mi prijatelji. retičnega zornega kota nikoli ne bi. Morali pa bi biti neke vrste partner- Ta služba je izjemna izkušnja, je pa ji, kadar gre za to, da stvari vodijo tudi fantastična služba za pridobivav pravo smer. Po drugi strani pa je nje sovražnikov. Verjetno najboljša naloga komisije, da vsako vladajočo v Sloveniji.« Do prvega marca naj bi bili znani strukturo – ne glede na barve, leve, vaši nasledniki. Kam po tem? desne – opozori na to, da nekaj ni »V tem trenutku tega še ne vem. prav. To, kar me je malo presenetilo, bolj razžalostilo, pa je nizka Vsi trije smo se zavestno odločili, raven politične kulture, s katero se da bomo delo v komisiji opravljali pristopa ne samo do naše, ampak s polno delovno vnemo do konca. Zavedam se, da bom potrebovala v tudi do drugih institucij.« Poleg kritik gotovo prejemate za kratkem času novo službo. Že razmišljam, nisem pa naredila še nosvoje delo tudi pohvale. »Poleg negativnih javnih odzi- benega konkretnega koraka. Če bi vov, ki so tudi brez osnove, dobi- se dalo, bi rada združila vse pridovamo izraze podpore. Ti so neke bljene izkušnje. Delovala bi še vevrste priznanje, ki si ga vesel. Pri- dno na področju boja proti korupjetno je dobiti potrditev, da delaš ciji, morda bolj na akademski ravni. dobro, od ljudi, ki so neobreme- Vsekakor se bom trudila še najprej njeni z – na primer – našimi kon- delati stvari, ki bodo spodbujale to kretnimi postopki. Človeka takrat, družbo k boljšemu jutri.« n ko je hudo, spodbudijo, da vztraja v zadevah.«.

Pravice staršem po novem za eno leto

Zora (leta 2003) do leta 2012 v celjski regiji zmanjšala za 55 odstotkov, v Sloveniji v istem obdobju za 45 odstotkov. Strokovnjaki si na različne načine prizadevajo privabiti v program ženske, ki se ne odzivajo na povabilo programa za pregled. Tako se nameravata celjska in mariborska regija v naslednjih letih pridružiti izvajalcem testiranja dopolnilnega presejanja v okviru projekta Onkološkega inštituta. Po njem naj bi si ženske same vzele vaginalni vzorec za test na okužbo HPV, ki je odgovoren za nastanek omenjenega raka. n tp

Zaradi sprememb Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in spremembe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki veljajo od letošnjega januarja, bodo na centrih za socialno delo upravičencem, ki so vložili kakršnokoli vlogo ali kakršnokoli spremembo, po uradni dolžnosti preračunali vse pravice, do katerih so upravičeni. Tako bodo starši, ki so v decembru vložili vlogo za subvencijo vrtca, ta mesec prejeli odločbo o vseh pravicah, do katerih so upravičeni, čeprav zanje ne bodo zaprosili. O pravici do subvencije v vrtcu se po novem odloča za eno leto in ne za koledarsko leto tako kot doslej. Kaj to pomeni za starše, ki so – na primer – septembra lani oddali vlogo za subvencijo vrtca? Jo bodo morali ponovno vložiti septembra letos? »Tisti, ki so

v lanskem septembru vložili vlogo, so imeli odločbo le do izteka leta 2013. V decembru so morali podati novo vlogo, da so lahko uveljavljali pravico tudi od letošnjega januarja dalje,« so pojasnili na velenjskem centru za socialno delo. Kako pa bo s tistimi, ki bodo na primer podali vlogo za subvencijo sredi leta? Če jo bodo vložili na primer septembra, bo odločba veljavna do 31. avgusta prihodnje leto. Dodelitev pravice za eno leto je po zagotovilih centra za starše ugodnejša, saj jim ne bo treba vložiti vloge dvakrat v enem letu. Manj ugodno zanje pa je dejstvo, da bodo po novem morali sami skrbeti in paziti, kdaj jim poteče pravica. n tp

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 9

KULTURA

16. januarja 2014

Uspešna črno-bela plesna zgodba spominov Največji »honorar« za Nino Mavec Krenker in njen Plesni studio N je bil odziv nekdanjih plesalk na povabilo za pripravo plesne produkcije ob 20-letnici delovanja Polna dvorana doma kulture navdušena – S plesom sta z mamo Dragico »okužili« dolino in jo postavili na slovenski plesni zemljevid Velenje, 11. januarja – Plesati je začela pri rosnih štirih letih v velenjski glasbeni šoli, pri mami Dragici. Ta je poznala tudi trdo skorjo plesnega kruha, zato je želela, da si Nina izbere drugačen poklic. Po končani velenjski gimnaziji je opravila sprejemne izpite na fakulteti za šport, pa ni šla tja. Vpisala je novinarstvo in po uspešno končanem prvem letniku ugotovila, da odločitev ni bila prava. Vmes je namreč že delala v Slovenskem mladinskem gledališču v predstavi Šeherezada. Ob tem je spoznala, da želi le plesati in koreografirati. Sodobni ples je študirala v Belgiji, po končani akademiji pa je nekaj časa profesionalno plesala v Španiji. Potem se je vrnila v Velenje. 23. septembra 1993 je registrirala Plesni studio N z željo, da svoje plesno znanje predaja mlajšim. To uspešno počne že 20 let, jubilej pa je nadgradila sobotna plesna predstava, za katero si je izposodila misel Milojke B. Komprej »Včasih pa me preprosto ni … takrat me je pravzaprav največ.« In ja, ko so na odru le njene plesalke, ki skozi njeno koreografijo

Čeprav so pripadnice različnih generacij, je 35 nekdanjih plesalk na odru dokazalo, da je ples energija, ki povezuje. Tudi tiste, ki ga le opazujejo. Nina Mavec Krenker med iskrenim, glasnim aplavzom občinstva in njenih plesalk po koncu uspešne plesne predstave.

govorijo zgodbo, je res ni na odru. A je je takrat tam največ. V soboto na predstavi, posvečeni jubileju, ni le koreografirala, je tudi plesala. Skupaj z mamo Dragico Mavec in hčerko Zojo Krenker. In skupaj s kar 34 nekdanjimi učenkami. V življenju je pogosto vse črno-belo. Tako je bilo tudi v predstavi. Črn oder, beli stoli. Črno-belo odete plesalke so tkale zgodbo

na glasbo Staneta Špegla in Nikolasa Jaara, ki je nihala od radožive hitrosti do umirjene temine, celo popolne tišine. Gib je bil tisti, ki je pripovedoval zgodbo, tu in tam le z eno plesalko v ospredju, vedno drugo. Simbolno so jo s premikanjem stolov, po katerih je lahkotno polzela začetnica sodobnega plesa v Velenju Dragica Mavec, ki še vedno poučuje, zgodbo nadgradile vse šti-

ri mentorice v Plesnem studiu N. In s solo plesnim vložkom tudi Nina sama. Vsem na odru je bil skupen ples deklet in žena, katerih poti so nekoč tekle skupaj, se razšle in se spet združile v tej predstavi. Da, bil je večer spominov in nostalgije. Bil je preprosto lep večer, v katerem smo veliko in iskreno ploskali. Vsem na odru in vsem, ki so pomagali Plesnemu studiu N, da je zgradil uspešno plesno zgodbo, ki je Velenje postavila na plesni zemljevid in številnim mladim pokazala, kako lepo je, ko zakroži plesna energija. Ta namreč prebudi tudi ustvarjalnost. In v gledalcih budi čustva, ki se jih morda sicer sploh ne bi zavedali.

Slovenskim dodali dalmatinske

Nina Mavec Krenker: »Res je bil čustven večer, za nas na odru prelep, verjetno pa tudi za gledalce v dvorani. Polna dvorana je fantastična nagrada za vse nastopajoče, zame največja nagrada pa je bil odziv mojih nekdanjih plesalk, da so se ob jubileju odzvale vabilu in delale z mano to predstavo. Kar 6 jih je bilo iz čisto prve generacije, te so bile tudi prve na treningu. Ostale so pripadnice različnih generacij mojih plesalk, a so se med nastajanjem predstave fantastično ujele med seboj, si pomagale, se bodrile. Kmalu ni bilo več občutka, da se do prve vaje med seboj sploh niso poznale. Vsaj tretjina plesalk, ki ste jih danes videli na odru, se še vedno aktivno ukvarja s plesom, nekatere tudi kot učiteljice in profesionalne plesalke. Pri nastajanju predstave sem jih postavila pred izziv. Želela sem, da se same spomnijo koreografije, plesne kombinacije, ki so jo osvojile v času, ko so plesale pri meni. Ker se je slog plesa in moj slog koreografiranja spremenil, smo jo potem predrugačili. Imele so veliko svobode, iskale so po spominu in svojem telesu.« Rosana Horvat, profesionalna plesalka: »Občutki po predstavi so nepopisni. To je bila pika na i dogodkom zadnjih tednov; delati z Nino, z njo ustvarjati, uživati, se smejati, narediti nekaj novih gibov in spustiti kakšno solzo. Sama sem se po plesnih začetkih v Plesnem studiu N profesionalno šolala v New Yorku, ko sem se vrnila v Velenje, sem 7 let učila v Plesnem studiu N. Moja plesna pot se še vedno nadaljuje, sedaj v Zasavju. Bilo je res lepo, ko smo pripravljale to plesno predstavo. Kar nekaj nas je bilo iz prve Ninine generacije; lepo se je bilo spet videti in skupaj ustvarjati. Uživale smo na vajah in danes zvečer na odru. Tega dogodka še dolgo ne bom pozabila.«

n bš

V Centru starejših Zimzelen bodo zopet ustvarjali V Centru starejših Zimzelen v Topolšici z namenom prijetnega druženja in ustvarjanja različnih veščin že nekaj časa organizirajo delavnice učenja ročnih spretnosti, ustvarjanja uporabnih izdelkov in razdeljevanja znanja. V okviru krožkov Socvetje bodo v januarju izvedli dve zanimivi delavnici – izdelavo ljudskih glasbil in copat iz domače volne. »Ljudje smo zakladnica najrazličnejših znanj in spretnosti, tako tistih, zaradi katerih smo uspešni na poklicni poti, kot takšnih, ki jih negujemo in bogatimo za svoje lastno zadovoljstvo. In bolj, kot znanje delimo, več ga imamo.« Takšno

Oktet TEŠ zadnja tri leta deluje pod umetniškim vodstvom Blanke Rotovnik. (foto: M. Vranič)

Oktet TEŠ je najbolj prepoznaven doma, v Šaleški dolini, gostovali pa so celo v Avstraliji Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 11. januarja – »V dvajsetih letih, kar delujemo, je naša pesem zvenela na številnih revijah, srečanjih, prireditvah in tudi ob žalostnih trenutkih,« pravi Grega Kladnik, predsednik okteta in eden od dveh prvih tenorjev v njem. V oktetu poje štirinajst let. »Prvič sem zapel z njimi na svete Tri kralje, 6. januarja,« se spomni.

Začeli pa so novembra leta 1993. Po dvajsetih letih so v spomin na to pripravili tudi jubilejni koncert, izdali zgoščenko in posneli nekaj video spotov. Čeprav nosijo ime Oktet TEŠ, niso vsi člani zaposleni tam. Pet jih je, dva sta zaposlena v Gorenju, eden v Premogovniku. Največ nastopov imajo v Šoštanju z okolico. Pesem Okteta TEŠ pa se je razlegala tudi že po Nizozemski, Nemčiji, Rusiji, celo Avstraliji, tudi Češki ter Švici. So dobitniki številnih priznanj, med drugim zlate plakete 18. mednarodnih dnevov zborovskega petja leta 2004 v Pragi. So nosilci zlatega žiga Javnega sklada za kulturne dejavnosti Slovenije, lani ob jubileju pa so prejeli tudi

priznanje župana Občine Šoštanj. Oktet TEŠ danes sestavljajo Janez Brglez, Grega Kladnik (oba prvi tenor), Franc Gregorc, Zvonko Lah (druga tenorja), Rado Gregorc, Peter Zgoznik (prva basista) ter Silvo Medved in Marko Balažic (druga basista). V oktetu pa so prepevali tudi Bojan Zorko, Matjaž Posinek, Mitja Venišnik (do leta 2010 je bil tudi umetniški vodja okteta) in Janko Zacirkovnik. Zadnja tri leta je umetniška vodja Blanka Rotovnik. Kaj najraje prepevajo? »Različno. Vsak posamezni član ima rad kaj svojega. S tem tudi širimo nabor pesmi, ki jih pojemo. Slovenske pesmi pa so še vedno tiste, ki nam vsem ležijo. Pod novo umetniško vodjo smo usvojili tudi nekaj dalmatin-

skih. Te so med poslušalci tudi zelo dobro sprejete.« Vadijo redno enkrat tedensko, ob pomembnejših in večjih nastopih ali revijah pa večkrat na teden. V jubilejnem letu so posneli zgoščenko in videospot. Po »zaslugi« tistega za pesem Oj Triglav, moj dom, ki so ga snemali med deponijo premoga in termoelektrarno, objavljen pa je bil tudi na YouTube, so postali znani širše. Eni so rekli, da z njim izzivajo. Pa ni bilo mišljeno to. »Saj veste, kako je, ko v zanosu kaj pripravljaš. Mi smo tudi ta spot posneli z najboljšimi nameni, čeprav so eni menili drugače.« Eno pa je dejstvo. Da dobro in lepo pojejo, je spoznalo občinstvo širše. Vprašanje, če bi, če tega spota n ne bi bilo.

Copati iz domače volne

razmišljanje je zaposlene v Centru starejših Zimzelen vodilo k organizaciji krožkov Socvetje. Krožki so namenjeni vsem, ki se želijo ob prijetnem druženju naučiti še novih veščin, obogatiti se z novim znanjem ter pridobiti najrazličnejše koristne nasvete. Včeraj so izdelovali ljudska glasbila, 29. januarja pa si bodo lahko udeleženci pod mentorstvom Ane Sedar po metodi mokrega polstenja izdelali copate iz domače volne. n

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

16. januarja 2014

»Kultura je preživela vse čase« Ljubiteljska kultura ima v Šaleški dolini veliko podporo – Število kulturnih društev se že nekaj let ne spreminja

Velenje, 10. januarja – V Šaleški dolini je v letu 2013 delovalo 42 kulturnih društev, od tega 28 v MO Velenje, 12 v občini Šoštanj in 2 v občini Šmartno ob Paki. Po podatkih Zveze kulturnih društev Šaleške doline, ki jih združuje, število društev že vrsto let ostaja enako. »Ena društva bolje delajo kot druga, nekatera imajo tudi dolgoletno prekinitev, nobeno društvo pa ni prenehalo delovati,« nam je v uvodu povedala strokovna sodelavka zveze Tatjana Vidmar. Ob tem izvemo, da med kulturnimi društvi prevladujejo pevski zbori in sestavi, kar velja za vse tri občine. »V zadnjih letih se je zelo razmahnila gledališka dejavnost, ki ima sedež v vseh treh občinah. Posamezna društva pa združujejo prebivalce vseh treh občin, kar se mi zdi, da je posledica dejstva, da smo v Šaleški dolini pred leti ohranili trezno glavo in Zveze nismo delili po posameznih občinah,« še doda Tatjana Vidmar. In kakšno podporo daje Zveza društvom? Trenutno jim pomagajo pripravljati vloge za razpise, na katerih pridobijo sredstva za delovanje. Trenutno je aktualen razpis za kulturne programe

Tatjana Vidmar: »V zadnjih letih se je najbolj okrepila gledališka dejavnost.«

in projekte v MO Velenje ter republiški, ki ga je razpisal Javni sklad za kulturne dejavnosti RS. Lani so bila šaleška kulturna društva na njem zelo uspešna. »Odprt je do 3. februarja. Lansko leto smo tu sredstva pridobili za kar 11 kulturnih projektov v Šaleški dolini. Je pa dejstvo, da bo

letos na državnem razpisu manj denarja, kot ga je bilo lani, kar pa ne drži za velenjski občinski razpis, kjer sredstev niso zmanjšali,« še izvemo. Kot tudi, da vse tri občine v dolini dajejo veliko podporo društvom pri delovanju tudi s tem, da jim ni treba plačevati najemnin za prostore, kjer delujejo, pa tudi obratovalnih stroškov ne. »Takšna praksa je v slovenskem prostoru redkost, v veliki večini morajo društva drugje plačevati oboje. Že stroški ogrevanja jim poberejo velik del sredstev za delovanje.« Čeprav že vsaj dve leti govorimo o krizi, društva dobro delujejo. Na zvezi so prepričani, da bo tudi letos tako, je pa dejstvo, da morajo biti v posameznih društvih še bolj zagnani in iznajdljivi. Kultura je preživela vse čase,« doda naša sogovornica. Več o letu 2013 so povedali na redni letni skupščini v torek zvečer v vili Bianca. »Vedno so kratke in jedrnate. Povemo, kaj smo počeli in kaj bomo, izmenjamo izkušnje in mnenja. To so dobri, konstruktivni sestanki ljubiteljskih kulturnikov,« meni naša sogovornica. In dejstvo je, da si nihče ne zna zamišljati kulture brez deleža, ki ga vanjo vtke ljubiteljska kultura. Ta osrečuje tako tiste, ki se z njo ukvarjajo, kot tiste, ki v njej uživajo kot gledalci in poslušalci. n bš

Čakajoč na novo življenje Kina Velenje Digitalizacija kina letos spomladi – Ponudbe za nakup že odprli, izbor še opravljajo – Filmi bodo potem hitreje na ogled – Vsaj pol bo art programa Bojana Špegel

Velenje, 9. januarja – Čas gre naprej, tehnologije tudi. Časi, ko so v kinematografih filme vrteli s 35-milimetrskimi filmskimi trakovi, bodo kmalu preteklost. Zato je tudi za slovenske kinematografe postalo nujno, da v svojih dvoranah poskrbijo za ustrezne digitalne naprave, saj sicer novih filmov ne bodo modo mogli več predvajati. Tega so se zavedali tudi v Kinu Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje. Digitalizacijo so načrtovali lani, a se je postopek malo zavlekel. Zato nas je zanimalo, kdaj bo do nje prišlo. Direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny nam je o digitalizaciji dvorane povedala: »Postopek teče, imeli smo že odpiranje ponudb, tako da smo že blizu zaključku projekta. V slabem mesecu dni bo izbran ponudnik, sledilo bo naročilo naprave. Računamo, da bomo na pomlad, če ne bo pritožb, začeli z novim življenjem velenjskega kina. Digitalna oprema bo namreč omogočala veliko novosti, predvsem pa bomo lahko nove filme vrteli takoj, ko bodo prišli na slovenska tla. Izkušnje kolegov, ki so dvorane že digitalizirali, so odlične. Število obiskovalcev se jim je bistveno povečalo. Številni Velenjčani še vedno nove filme hodijo gledat v Celje, po digitalizaciji našega kina pa te potrebe ne bo več.« Izvemo tudi, da so se za zdaj odločili na nakup t. i. 2K tehnologije, ki pa jo

2014 sta oblast in denar Aleš Ojsteršek

Moram priznati, da so me moč, stopnjevanje in vztrajnost številnih zahtev, ki padajo na mojo delovno mizo v začetku tega leta spodbudile do tega, da sem nenavadno izkušnjo podelil s kolegi. Praviloma so se strinjali in ugotavljajo podobno. Ne ravno, kot bi kdo odprl Pandorino skrinjo, vsekakor pa, kot bi se zbudilo nekaj do sedaj spečih. V bistvu sem se tega razveselil. Naj se dogaja! Končno. Od tem, ki smo jih obravnavali v alternatorju, so vsaj razvoj, aktivni državljan za večjo kakovost življenja, človekove pravice, mediji, kultura, umetnost, šola, vera in civilna družba tista področja, ki jim napovedujem pestrost in veliki finale, pa naj bo ta po prvih ali drugih volitvah, ali decembra, da se le prebijemo do konsenzov in s tem do rešitve. Katera koli tema naj je, videti je, kot da soglasje deležnikov ni mogoče; zdi se, kot da tisti, ki vodijo razprave, ne zmorejo poiskati skupnih imenovalcev udeležencev in se zato izgubljamo v »lastnih prav argumentih«. S tega vidika se nam letos ponujata dve zgodbi, dvoje volitev, kjer bodo kandidati za čestitke morali pokazati svoj voditeljski značaj in ciljno povezovanje. Priznam, da alternative volitvam ne vidim, izbrancev nikakor ne morem ponotranjiti, vendarle pa ostaja vedno manj manevrirnega prostora za neumnosti, vsaj od kar je v družbi močneje čutiti sodno vejo oblasti. Poskusite, zdi se, kot da so kandidati dobili ušesa in zdaj slišijo besedo transparentnost nekoliko natančneje. Druga velika zgodba je področje usklajevanja države Slovenije z Evropsko komisijo glede skupnih razvojnih ciljev do leta 2020. Pogajanja glede tega prihajajo v zaključno fazo in vztrajnost Evropske komisije pri svojih zahtevah dnevno razkrije kakšno figo, ki jo je ta ali oni slovenski udeleženec uspel skrivati po dokler-pač-gre principu. Kot smo na tem mestu večkrat izpostavili, bo prihodnost pripadla tistim, ki se bodo znali širše povezati, pri čemer ne gre spregledati, da bo najbolj na udaru karakter vrtičkarstva. Po principu, da so pametni že povezani, me je danes strah, ker se bojim, da nam je ta vlak mogoče že pobegnil. Nikjer lokalno namreč nisem zasledil, da bi imel tozadevno kdo pod streho že kakšno uspešno zgodbo. Kot mogoče izjeme vidim polje kulture in mlade, ki jim sicer vrtnarjenje tako ali tako še ni imanentno, kar pa se tiče izobraževanja, medijev in civilne družbe, pa se negotovosti še nisem uspel znebiti. Podobno pestro leto se kaže tudi na področju rimskokatoliške Cerkve, kjer novi papež vztraja na svoji poti in s stališči vidno pretresa molčečnosti vajene javnosti, doma pa obglavljena cerkev v upanju postavlja pot do nove oblasti. Naj bo 2014 naklonjena torej predvsem vsem nam, modrosti v presoji, zaupanju v sposobnost sprejemanja lastnih odločitev in odločnosti v ukrepanju. n

V velenjskem kinu pripravljajo številne premiere slovenskih filmov, na katerih se predstavi tudi ekipa ustvarjalcev. To je pomembno tudi za filmsko vzgojo, zato bodo le-to nadaljevali.

lahko nadgradijo s 4K, ta pa omogoča tudi ogled v 3D tehniki. Te torej zaenkrat v Velenju še ne bo.

Del evropske filmske mreže

V velenjskem kinu vrtijo veliko filmov art programa, za kar dobijo tudi sredstva Ministrstva za kulturo. »Država to umetnost podpira, pri nas je v poslovnem letu 2013 bilo umetniškemu programu namenjenih kar 55 % filmov. To je zelo lepa številka, ki je tudi potrebna, če želimo ostati del evropskega projekta Evropa Cinemas.« Velenjski kino je namreč financiran iz treh virov; prvi je lokalni, torej MO Velenje, drugi nacionalni, ki ga predstavlja kulturno ministrstvo in slovenski filmski center, tretja pa Evropska unija.

Obisk še raste

Obisk Kina Velenje je bil v letu 2013 za 5 % višji kot leto prej. Pa že takrat so bili zelo zadovoljni, saj so

segli v sam slovenski vrh med manjšimi kinematografi. »Lani smo zavrteli 212 različnih filmov v 646 predstavah. Našteli smo17 tisoč 864 obiskovalcev. K tej številki prištevamo tudi obiskovalce poletnega kina. Za nas je to velik uspeh, saj smo uspeli številko povečati, čeprav dvorane še nismo digitalizirali.« Sicer pa so bili lani v Kinu Velenje najbolj gledani slovenski filmi. Na prvem mestu je Gremo mi po svoje 2. Potrudili so se tudi, da so pripravili veliko premier s predstavitvami filmskih ekip. »To bomo nadaljevali, saj je pomembno tudi za kulturno vzgojo, vsak pogovor z ustvarjalci prinese nekaj novega. Predvsem pa bomo skušali za film še bolj spodbujati domače producente, sploh študente filmske režije, ki smo jim že doslej pomagali pri produkciji in premierah njihovih filmov.« n

Vabljeni na sprehod Razstava »igra in po West Endu prijateljstvo« Nuška Drašček na zimskih Trianglovih večerih jutri zvečer v Centru Nova Velenje, 17. januarja - Regionalna kulturna naveza Triangel, ki je pred dobrima dvema letoma v sodelovanju povezala Festival Velenje, Hišo kulture Celje in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, se je v širšem kulturnem prostoru močno uveljavila s štirimi vsebinskimi večeri, ki so vezani na letne čase. Zimski je že tradicionalno namenjen muzikalu. Na letošnjem se bo s projektom Sprehod po West Endu predstavila odlična in vsestranska pevka Nuška Drašček, ki bo nastopila ob spremljavi pianista in dirigenta Simona Dvoršaka, enega največjih poznavalcev te glasbene zvrsti, basista Andreja Pušenjaka in tolkalca Vida Ušeničnika. V Žalcu so koncert že izvedli včeraj, nocoj ob 19.30 bo koncert v velenjski dvorani Centra, jutri pa še na Centru konjeniškega športa Celje. n

Velenje, 6. januarja - V avli Mestne občine Velenje si lahko od ponedeljka ogledate razstavo likovnih del učencev Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje z naslovom »Igra in prijateljstvo«. Učenci so ustvarjali pod mentorskim vodstvom Roberta Klančnika, profesorja likovne pedagogike. Z eksperimentalno likovno tehniko, v kateri so uporabljali šablone, spreje in tiske s pečatniki, so ustvarili umetniška dela, ki govorijo o prijateljstvu. Razstavo si lahko ogledate do petka, 7. februarja 2014. n

Na ogled katalogi Šoštanj – Danes (četrtek, 16. januarja ob 13. uri) bodo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem odprli razstavo katalogov proizvajalcev strojne opreme in pomožnih sredstev za usnjarsko industrijo 20. stoletja. Prikazani bodo katalogi, ki jih hranijo v muzeju. n mkp

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

16. januarja 2014

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

Uči se novih stvari Leto dni je, odkar Vesna Glinšek iz Hrastovca pri Velenju preživlja v studiu Radia Velenje manj popoldnevov, kot jih je. Razlog je služba, v kateri – kot zatrjuje - uživa in v kateri se je v tem času naučila veliko novega. »Če potegnem vzporednice z delom moderatorke na radiu in občasno tudi avtorice radijskega ter časopisnega prispevka, moram reči, da so mi pri sedanjem delu prišle prav predvsem izkušnje pri oblikovanju novičk oziroma njihovih atraktivnih naslovov, prav tako nimam nobenih težav pri navezovanju stikov s poslovnimi partnerji. Vse ostalo pa so nove zadeve, povsem drug svet. Mislim, da se v marketingu danes že kar dobro »znajdem«. Poleg novosti je razlog za zadovoljstvo tudi mlad kolektiv, v katerem so predvsem fantje,« dodaja Vesna. Radio še pravi, je itak super služba, velika ljubezen, s katero pa v današnjih časih težko preži-

viš. Kakšne nedeljske popoldneve, praznike pa si še vedno rezervira za radijsko kramljanje s poslušalci ali radijskimi gosti. »Kolikor se bo le dalo, bom vztrajala, da ohranim stik z mikrofonom. Zakaj? Zato, ker v studiu preprosto uživam!« Kljub obilici dela Vesna še vedno najde čas za svojo dolgoletno ljubezen – konje. Zadnji dve leti se je podala tudi v tekmovalne vode. S svojim Gentelmanom preživi na treningu vsak drugi dan, prav vsak popoldan pa skupaj migata. Skrb zanj se ji obrestuje, saj sta z vztrajnim delom že dosegla kategorijo L, pri kateri višina ovir dosega 120 centimetrov. Vesna pravi, da je odločena nastopiti letos na državnem tekmovanju za amaterje v preskakovanju ovir. »Vendar je do tja še dolga pot. Veliko bo treba delati. To je namreč šport, v katerem sta pomembna predvsem disciplina in dolgoletno vztrajanje … Prostega časa skorajda nimaš, prijatelji se počutijo zapostavljene … Pa vendar, name in na moj natrpan urnik so se že navaVesna Glinšek: »Delo na radiu je sicer dili ter sprejeli dejstvo, da to ni le hobi, ampak super služba, a se v današnjih časih šport, ki zahteva celega človeka – to je način samo od nje ne da preživeti.« življenja,« še dodaja. n

Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke sceni, so nastopili na številnih koncertih in nastopih, predstavili so štiri nove pesmi in dva videospota, tretji, za aktualni singel Zgodba zase, pa je tik pred objavo. Pri ustvarjanju prihajajočega albuma so intenzivno sodelovali tudi sami člani zasedbe, producentsko delo pa so zaupali izkušenemu mojstru Dejanu Radičeviću. Prvi album zasedbe IN&OUT bo izšel 14. februarja 2014.

Foto Ksenija Mikor

Anu pravi: »Vzemite si čas!« Barvit soulovski vokal mlade velenjske pevke Anu postaja vedno bolj prepoznaven na domači glasbeni sceni. Po prvi pesmi z naslovom Dekle z naslovnice pa se Velenjčanka zdaj predstavlja z novo skladbo z naslovom Vzem si čas. Lani novembra jo je v dveh dneh posnela ob pomoči ekipe izkušenih glasbenikov, ki so jo sestavljali Ivo Rimc (bobni), Miha Koren (bas), Erik Marenče (Hammond), Miha Koretič (kitara), Tomaž Gajšt (trobenta), Vid Žgajner (pozavna), Lovro Ravbar (saksofon). Gre za optimističen in sočen funky z bogatimi v živo odigranimi instrumentali, ki simpatično, a zgovorno opozarja, kako se nam stalno nekam mudi in nimamo več časa zase. Zato Anu predlaga, da si vzem'te čas. Zase in tudi za dobro glasbo.

IN&OUT v pričakovanju prvenca Še mesec dni nas loči od izida prvenca fantovske zasedbe IN&OUT, ki je Slovenijo navdušila z nastopi na resničnostnem šovu X Factor. Od avgusta 2012, ko so se fantje resneje pojavili na domači glasbeni

1. COTO, JAN PLESTENJAK IN MODRIJANI - En poljub 2. MILEY CYRUS - Adore you 3. IL DIVO FEAT. NICOLE SCHERZINGER - Memory Jan Plestenjak in Modrijani, ena najpopularnejših domačih narodnozabavnih zasedb, so že večkrat skupaj stopili na oder. Tokrat so prvič združili moči tudi v studiu in skupaj posneli skladbo z naslovom En poljub. V studio se je pet glasbenikov zaprlo na Janovo pobudo, pesem pa je že dobila tudi video podobo. Pod besedilo skladbe se je podpisal Jan, glasbo pa je napisal znani primorski kitarist Zdenko Cotič – Coto.. Foto Primož Predalič

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10.

Savinjski kvintet - Biser, školjka in žarek Novi spomini & Mama Manka... - Sneg je Trio Šubic - Čarobna pravljica Mladika - Zmagovalna kombinacija Storžič - Lušten par Gašperji - Snežna pravljica Biseri - Tvoja Vikend - Tvoj glas Okrogli muzikanti - Najlepši spomin Zlatih 6 - Zlata polka

... več na www.radiovelenje.com

Adelin album 21 v digitalnem formatu dosegel rekord Album britanske pevke Adele z nenavadnim naslovom 21 velja že vse od izida pred tremi leti za enega najuspešnejših albumov zadnjih let. Doslej je bilo prodanih že 26 milijonov izvodov tega albuma, ki je hkrati postal prvi, katerega prodaja v digitalnem formatu je presegla tri milijone prodanih izvodov v ZDA. V podjetju Nielsen, ki se ukvarja s tržnim razi-

Apolonia menja življenje

skovanjem, uspeh albuma pripisujejo predvsem uspešnicam, kot sta Rolling in the Deep ali Someone Like You. Album je bil na podelitvi grammyjev leta 2012 razglašen za album leta, Adele pa je takrat s prireditve odnesla še pet drugih grammyyev. Britanska pevka, ki bo maja dopolnila 26 let, je lani prejela oskarja za pesem iz Bondovega filma Skyfall, letos pa naj bi snemala nov album.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Vsestranska umetnica, glasbenica in pevka Apolonia predstavlja nov single s pomenljivim naslovom Menjam life. Pesem je nastala v deževnih dneh lanske jeseni in v besedilu sporoča iskreno izpoved trenutnega počutja in obenem splošnega apatičnega stanja v tej lepi deželici pod Alpami, kjer se dogaja precej, a se hkrati prav nič ne premakne. Apolonia je tudi tokrat združila moči s kitaristom in producentom Markom Lemerjem, s katerim sta ustvarjalni team že skoraj desetletje.

Koncert v spomin Beatlom Letos mineva 50 let, odkar so legendarni Beatli prvič nastopili v ZDA. V spomin na ta dogodek bo-

Foto Marko Delbello Ocepek

do 27. januarja, dan po podelitvi grammyjev, v Los Angelesu pripravili poseben spominski dogodek koncert z naslovom The Night That Changed America (Noč, ki je spremenila Ameriko). Grammyja za življenjsko delo bodo letos podelili tudi legendarni liverpoolski skupini, na koncertu pa bodo znani glasbeniki izvajali njihove pesmi. Kot duet bosta nastopila tudi 14-kratna prejemnica grammyja Alicia Keys in devetkratni dobitnik te nagrade John Legend, ki bosta zapela znamenito skladbo Let It Be. Skladba Don't Let Me Down pa bo izzvenela v interpretaciji Johna Mayerja in Keitha Urbana. Beatlom se bo z nastopom poklonila tudi ameriška zasedba Maroon 5, na koncertu pa bosta kot Eurythmics ponovno nastopila tudi Annie Lennox in Dave Stewart. Glasbenika sta se sicer razšla leta 1990, ponovno pa sta svoje moči združila za dva albuma - leta 1999 (Peace) in leta 2005 (Ultimate Collection).

Čaka nas športna sobota Za nami so dnevi preobjedanja s prazničnim pecivom, mesnimi in nemesnimi dobrotami. Pred nami so dnevi učenja med izpitnim obdobjem. Zunaj nas vsak dan pozdravljajo nizke temperature in velikokrat oblačni dnevi. Za vse tegobe ima ŠŠK odlično rešitev. Soboto,18. januarja, bomo ŠŠK-jevci preživeli aktivno. Pred nami je že 4. tradicionalni turnir z loparji, ki bo potekal v Rdeči dvorani v Velenju. Igral se bo tenis, badminton, namizni tenis in squash. Vsi nastopajoči se bodo lahko preizkusili tudi v »speedmintonu«, ne bo pa manjkalo niti testnih loparjev za tenis in badminton. Tudi letos bo na teniškem turnirju potekalo tekmovanje za najhitrejši servis, v katerem bo novopečeni Ivo

BUMFEST 2014

V Žalcu bo od petka, 17. januarja, do nedelje, 19. januarja, potekal že 8. mednarodni tolkalski festival. Na edini tovrstni prireditvi v Sloveniji se bodo tokrat predstavili španska zasedba ODAIKO, Slovenski tolkalski projekt SToP in avstrijsko-nemško-srbska zasedba Human Dong. V času festivala bodo potekale tudi zanimive glasbene delavnice.

ANJA BAŠ

Nimaš kej je naslov četrte avtorske skladbe mlade glasbenice Anje Baš, ki se je doslej podpisala pod pesmi Skušnjava, S tabo in Smisel. S četrto avtorsko skladbo glasbenica pridno niza skladbe za svoj prvi samostojni album, ki bo izšel jeseni.

JERNEJ ZORAN

Po lanskoletni uspešnici Kisik (šlo je za predelavo Jernejevega singla iz obdobja, ko je nastopal s skupino Društvo mrtvih pesnikov) ter skladbi To

Karlovič dobil »gajbo« piva. Začetek vseh športov bo na dan turnirja, 18. januarja, ob 10. uri zjutraj. Hkrati bo potekal tudi turnir v košarki. ta bo potekal od 11. do 16. ure. Vsi udeleženci bodo dobili priložnost aktivno in športno preživeti mrzle januarske dni, poleg tega pa počasi sestavljati ekipo za izenačeno in zelo močno študentsko ligo, ki se bo začela januarja. Igralo se bo po turnirskem sistemu. Prijavite se lahko le kot posameznik, saj bomo mešane trojke izžrebali na dan turnirja. Za vodo in malico bo poskrbljeno. Nagrade za vse »nosilce medalj« bodo praktične, prvotni namen turnirja pa je druženje ob športu. Po športnem sobotnem dnevu pa ste vabljeni vsi na družabni večer ob igranju tombole. Igralni listek s številkami dobite ob nakupu pijače za šankom. Žrebanje se prične ob 22. uri. Za najboljše imamo pripravljene nagrade.

je ljubezen, Jernej predstavlja novo skladbo Čutim te bolj (kot si upam priznati). K sodelovanju je povabil pevca Marijana Novino, sam pa je odigral kitare, bas, tolkala in klaviature ter se pod skladbo podpisal tudi kot producent.

ZAKLONIŠČE PREPEVA

Novogoriški rokerji snemajo nov videospot. Video podobo bo dobila njihova skladba Samo da prodje demokratija (Samo da mine demokracija), režijo pa so zaupali priznanemu režiserju videospotov Venu Jemeršiču.

SLOVENSKA POLKA IN VALČEK 2013

Minuli petek je v organizaciji RTV Slovenija potekal izbor za naj polko in valček. Najlepša polka je postala Skrivnostno dekle v izvedbi ansambla Tapravi faloti, najlepši valček Na lepih prtičkih pa je zaigral ansambel Nemir. V finalu je nastopilo dvanajst izvajalcev.

Minulo soboto smo organizirali predavanje Jud in prostitutka v stavbi Gaudeamus, kjer smo gostili dr. Dušana Rutarja. Predavatelj je govoril o izključevanju drugačnih ljudi in o mehanizmih, zaradi katerih se to dogaja, pa tudi o strategijah preživetja in solidarnosti, ki jih razvijajo izključeni in družbeno segregirani ljudje. Čez dva tedna sledi tudi nadaljevanje predavanja. Uradne ure kluba: v prostorih kluba eMCe plac od četrtka do nedelje med 17. in 19. uro. n

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 12

12  Cvetka Jaklič, upokojena vzgojiteljica, danes pa tudi svetnica v svetu Mestne občine Velenje, sodi med tiste ženske, ki rade in z veseljem spremljajo modo, in tiste, ki ničesar ne prepuščajo naključju. Po modni nasvet, kadar ga potrebuje, ji ni treba daleč. Dobi ga lahko pri hčeri, modni oblikovalki Petri Meh ali njeni prijateljici, prav tako modni oblikovalki Jeleni Stevančević. »Dekleti, začnita. Lokalne volitve so pred vrati. V novo obdobje bo treba stopiti z novim staylingom. Naj bo drzen, ne pa predrzen,« jima je naročila.

Iz trte izvito V zunajparlamentarni stranki TRS vladi predlagajo takojšnjo ustavitev gradnje Teš 6. Po mnenju drugih je taka zahteva povsem iz trte izvita.

Za srečo Ne ob prihodu dimnikarjev, ob prihodu poštarjev se bomo v prihodnjih dneh držali za gumbe. Ko nam bodo prinašali sporočila o izračunih za plačilo davka na nepremičnine. A kaj, ko računi ne bodo odvisni od sreče. Mnogi morajo šele zdaj priznati, kaj vse imajo.

 Eva Kumer je dobrovoljka. To vedo mladi gasilci, ki jim predaja svoje znanje, skrbi pa tudi, da imajo med letom številne aktivnosti. In to vedo na »njeni« škalski šoli, kjer je kot učiteljica in vodja podružnice zelo priljubljena. In kaj je bil tokrat vzrok za tako prešeren smeh? Nova igrala pred šolo in nova telovadnica? Ne. Prej iskrice v otroških očeh, ki so ob otvoritvi grele vse, ki so bili zraven. Eva že ve, koliko so vredne. Neprecenljive so. In vedno grejejo.

Stara igra Ministrstvo in Direkcija za ceste se s še nekaterimi drugimi igrata igro »Ali je kaj trden most«. To je sicer stara slovenska ljudska igra, ki pa je sedaj ljudje nič kaj igrivo ne sprejemajo.

 Nekdanja sodelavca na Šolskem centru Velenje: mag. Ivan Kotnik, direktor centra, in Marjeta Primožič, upokojena koordinatorka gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, občasno tudi »deklica« za stike z javnostjo … »Ah, Ivč, saj ne vem, ali je bilo bolje prej, ko sem hodila v službo, ali sedaj, ko sem upokojena. Prej ste me jezili in veselili eni in drugi, sedaj ti drugi skrbijo, da mi ne pade adrenalin. Saj veš, Marko (mož) je več na bazenu kot doma in tako sem sama pogosto za vse. Če sem bila prej občasna varuhinja Nejkinim otrokom, sem sedaj še Juretovim. Saj to rada počnem, ampak »babiju« je kar naporno slediti njihovim vragolijam.«

Prodali dovoljenje za lov na črnega nosoroga

Nov bazen Le zakaj so nekateri zaskrbljeni, če je v spodnji del vele poslopja na Gorici prodrla voda. Saj Velenje vendarle potrebuje novo pokrito kopališče.

Največji

revež – spi na tleh, ponoči v majhni utici, njegovo najvidnejše imetje pa je jeklena cev, s pomočjo katere kadi živalske iztrebke.

Kavarna, ki namesto kave računa čas

V ZDA je minuli vikend potekala dražba, na kateri so prodajali dovoljenje za lov na črnega nosoroga v Namibiji. Če upoštevamo dejstvo, da je črni nosorog ena najbolj ogroženih živalskih vrst na svetu, ne preseneča informacija, da so lastnikom

kluba, kjer je dražba potekala, grozili tudi s smrtjo. Pred stavbo se je zbralo veliko število protestnikov, ki so dražbo označili za perverzno. »Te živali je treba varovati, ne pa jih prodajati najvišjemu ponudniku,« je bil zgrožen Jeffrey Flocken iz mednarodne organizacije za zaščito živali. A se je dražba vseeno zgodila – dovoljenje za lov so prodali za 350 tisoč dolarjev. V Namibiji sicer živi tretjina od okoli 5.000 primerkov črnega nosoroga, Američani pa pojasnjujejo, da bo ravno lov pomagal pri obstoju te ogrožene vrste, saj da bo imel lovec dovoljenje za lov le na enega nosoroga – samca, ki ne more več oploditi samice. Kot so dodali, naj bi tako zmanjšali nevarnost za mlajše samce, ki so pogosto tarča starejših in bolj nasilnih nosorogov ter jim s tem omogočili preživetje.

Fotografija božje roke Nič novega ni trditev znanstvenika, da je s pomočjo teleskopa v eksplodiranih zvezdah uzrl podobo božjega očesa. Tokrat pa prihaja iz NASE poročilo o videni božji roki – ta se nahaja v ozvezdju Circinus (Šestilo), od nas pa je oddaljena okoli 17 tisoč svetlobnih let. Od tam prihaja fotografija, ki jo je posnel Nasin teleskop Nustar in ki je nastala po eksploziji zvezde, po kateri se je sprostil ogromen oblak materiala. Na fotografiji je torej posneto močno sevanje, ki je vidno kot modri del, rentgenski žarki z nizko energijo pa so zeleni in rdeči. Ker so nekateri v prikazanih vesoljskih meglicah uzrli obris roke, se je fotografije prijelo ime »božja roka«.

16. januarja 2014

Umil se ni 60 let Da, tudi danes živijo ljudje, ki opuščajo osnovno higieno. Pa ne le dnevno ali tedensko, obstajajo tudi takšni, ki so jo povsem opustili že pred mnogimi leti. Eden njih je Amoo Hadji iz Irske, ki se ni skopal že 60 let. Približno 80-letni starček ima luskasto kožo, komaj vidne oči, smrad, ki ga oddaja, pa je nemogoč. Sam ne zna povedati, zakaj je opustil umivanje, dejstvo pa je, da je

V londonskem okrožju Shoreditch je vrata odprla prva britanska podružnica ruske kavarne, ki gostom ponuja neomejene količine kave, čaja in sladic – zaračuna pa jim čas, ki ga preživijo v njej. Nam nekoliko nenavadna zamisel v Rusiji žanje lepe uspehe; kavarna je namreč tako priljubljena, da je v zadnjih dveh letih odprla devet novih poslovalnic, ki jih na mesec obišče okoli 30 tisoč gostov. Pravila so preprosta: gost mora ob prihodu vzeti budilko, si zapisati čas

ke pa si lahko pripravijo v kuhinji, kjer za sabo tudi pomijejo. Lastnik Ivan Mitin pravi, da je sicer smešno videti ljudi, kako v vrsti čakajo za pomivanje svoje posode, vendar poudarja, da to ni obvezno – »smo pa hvaležni tistemu, ki se odloči za to,« še dodaja. Da je bolj zabavno, so v kavarni še klavir, gramofon in neomejen Wi-Fi dostop.

Na podzemno brez hlač 13 let je minilo, odkar je v New Yorku gledališka skupina za potegavščino izvedla projekt »Brez hlač na podzemno«. Čeprav je bilo takrat udeleženih le sedem ljudi, je ideja prerasla v nadvse priljubljen tradicionalni dogodek. Tudi letos so tako v več kot 60 mestih po ZDA hladnim temperaturam navkljub pripravili dan, ko je več tisoč udeležen-

Po tem, ko ima Velenje še vedno največji Titov spomenik, bi eni radi, da bi v Šaleški dolini dobili še največji gospodarski spomenik. Teš 6! So seveda tudi taki, ki menijo, da bi bil tak spomenik lahko tudi spomenik neumnosti. Čigavi?

Razlika Nekateri pravijo, da med bučami in bučmani ni razlike. Pa je. V bučah nekaj vendarle je. Je pa tudi nekaj podobnosti. Oboje rado uspeva na gnoju. Takem ali drugačnem.

Čistka Marko Zidanšek je odstopil kot prvi mož nadzornega sveta HSE. Ne vem, ali je to res prav. Ker je direktor celjskega »čistilnega podjetja« Simbio, ima morda največ znanja in izkušenj, da bi stvari počistil in odstranil, če je kaj nesnage.

Na udaru

ter jo imeti ob sebi vse do odhoda. Fiksna cena je tri penije na minuto, kar pomeni, da enourni obisk kavarne stane le 1,80 funta, ne glede na to, koliko skodelic čaja in piškotkov pospravite. Po drugi strani vas bo na hitro popita kava stala le nekaj penijev. Gostje si strežejo sami – kavo in čaj iz avtomatov; prigriz-

cev le v spodnjih hlačah potovalo s podzemno železnico proti Union Squareu. Tudi tokrat so se ob tem pretvarjali, da se ne poznajo, dokler niso prišli do cilja - Union Squara, kjer so se srečali in se veselili z glasbo ter plesom. Še posebej radi pa so se ob tem nastavljali fotografom.

Nekdaj znani Rudnik pub je sicer že dolgo zaprt, a še vedno na udaru kritikov. Zdaj ne zaradi nočnega hrupa, ampak zaradi »dan-in-nočne« neurejenosti.

Vredna imena Na nedeljski rokometni tekmi v Velenju je bilo v nekaterih trenutkih tako »vroče«, da bi bila dvorana res lahko rdeča.

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, s tran 13

MED VAMI

16. januarja 2014

Igralcev kar veliko, sreče bolj malo Mladi raje igrajo igre z višjimi glavnimi dobitki, starejši prisegajo bolj na loto – Mlajši zaupajo izbiro številk računalniku, starejši stavijo na svoje številke – Vplačila pogostejša, vsote manjše Tatjana Podgoršek

Slovenijo že več kot pet let pretresa gospodarska kriza, a sreča še obišče njene redke posameznike. V decembru lani sta se med te vpisala dva iz Slovenije. Na Loteriji Slovenije še vedno čakajo na srečneža, ki je zadel na Euro Jackpotu vrtoglavih 21 milijonov evrov, na obali pa je nekdo vplačal srečko na lotu za glavni dobitek v višini 1,5 milijona evrov. V teh časih je iskanje sreče, priti do čim več denarja čim bolj lahko in enostavno za vse več, predvsem mladih ljudi, pravi izziv. Zanimalo nas je, ali je v našem okolju veliko takih, ki poskušajo srečo v igrah loterije, ali tudi kaj zadenejo, koliko so pripravljeni za to odšteti. Odgovore na zapisana in še nekatera druga vprašanja smo poiskali v poslovalnici Loterije Slovenije v centru Interšpar na Selu pri Velenju.

»Če zadel bi jaz na lotu, bi …« Prav zabavno je bilo prisluhniti tistim, ki so se ustavljali pri plačilnem okencu in vplačevali predvsem loto in Jackpot. »Tako. V igri sem za milijone,« so pokomentirali nekateri, potem ko so za stavni listič odšteli znesek, ki v času naše prisotnosti ni presegel 30 evrov. »Igram tisto, kar prinaša milijon, rabim pa vsega 10 jurjev,« se je pošalil drugi. »Če bi jaz zadel glavni dobitek na lotu, bi … Ah, kaj bi imel od tega? Bolela bi me glava, ker ne bi vedel, komu naj zaupam večjo vsoto denarja. Za kaj bi jo porabil? Morda za malo boljši avtomobil,« je komentiral

tretji. »Doslej sem namesto dobitka, ki sem ga pričakovala, dobila odgovor: več sreče prihodnjič. Ne verjamem, da bo tokrat kaj drugače. A če ne vplačam, še tega ne morem pričakovati,« je opravičevala svoje

more pričakovati. Poznam ljudi, ki so pripravljeni za igre na srečo zapraviti celo plačo, med srečneži pa so zelo zelo redko. To je zame delček navade, tudi priložnost za druženje. Pretirane sreče doslej še

občine Šoštanj vplačal 400 evrov. »Tudi sicer vplačuje več kot drugi in tudi nekaj dobi,« je dejala in dodala, da so vplačila zelo različna. Sedaj, ko se ve, da je dobitnik velike milijonske vsote na Euro Jackpotu plačal za igro 2,20 evra, večina igra za ta znesek, prej pa so bili igralci pripravljeni odšteti precej več.

Loto in Jackpot Po njenih besedah v tukajšnjem okolju ljudje kar pogosto poskušajo srečo na igrah. Večkrat, razumljivo, dobijo tisti, ki igrajo redno. Največ

Več prodajnih mest, kriza …

Mirjam Brišnik: »Ljudje prihajajo pogosto, a so njihova vplačila manjša.«

dejanje igralka lota. Boljša polovica starejšega zakonskega para pa je takrat, ko se je od prodajnega okenca mož malo oddaljil, ugotavljala, da se tudi človek, ki poskuša srečo z manjšimi vplačili, znebi na mesec kar lepe vsote denarja. Bolj gostobeseden je bil Zvone Schmidt: »Redno igram loto in Jackpot, a ne za velike zneske. Na teden sem pripravljen, odvisno od velikosti dobitka, odšteti od 4,40 do 6 oziroma 10 evrov. Kdor ne igra, tudi upanja na kakšen dobitek ne

nisem imel, toliko, da sem si poravnal stroške, pa že.«

Vsi govorijo, da ne bi imeli tega denarja, a zanj igrajo Mirjam Brišnik, ki deli srečo v centru Interšpar na Selu pri Velenju, je povedala, da vsi govorijo, kako ne bi imeli najvišjega dobitka, a zanj igrajo. Malo pred našim prihodom je menda upokojenec iz

Mirjam je še dejala, da spremembe tudi igranja na srečo niso zaobšle. Velik dobitek Slovenca na Euro Jackpotu ter nato še 1,5 milijona evrov na lotu pred novim letom je zanimanje za igranje kar povečalo. Sicer pa se je za igranje iger Zvone Schmidt: »Nisem strasten, sem na srečo zanimanje v pa reden igralec iger na srečo. To je zadnjih letih zmanjzame tudi ena od oblik druženja.« šalo za približno 20 odstotkov. Razloge za zanimanja je za igri z najvišjimi to je poleg krize pripisala podražitvi dobitki – lotu in Jackpotu. Igralci vplačil in uvedbi višjega davka na so različnih starosti. Mlajši zaupajo dodano vrednost, večjemu številu izbiro številk računalniku, starejši prodajnih mest, nasičenemu trgu igralci stavijo na svoje številke. Je z igrami.

Tudi z manj se da narediti več Čeprav je denarja za delovanje Šaleškega študentskega kluba vse manj, nova ekipa načrtuje veliko dogodkov – Najbolj turbulentno je bilo lansko leto, letos le nadaljujejo zastavljeno delo – Priprave na Dneve mladih in kulture že stekle Bojana Špegel

Velenje, 13. januarja – Dobrih 40 dni po tem, ko je absolvent strojništva Janž Krofel prevzel vodenje Šaleškega študentskega kluba (ŠŠK), smo ga povabili na klepet. Da je z delom v klubu seznanjen že od prej, priča dejstvo, da je bil zadnje leto podpredsednik kluba. V njem je, izvemo, aktiven že nekaj let.

V prostorih ŠŠK-ja imajo uradne ure od četrtka do nedelje od 17. do 19. ure. Takrat pisarna nikoli ne sameva. »V klub sem se včlanil pred leti z željo, da bi izboljšal položaj športa med mladimi v Šaleški dolini. Takrat je to področje zelo upadalo, saj se je vedno manj članov vključevalo v športne aktivnosti. Bil sem

pa povedala še to zanimivost, da mlajši in stari od 30 do 40 let raje igrajo Jackpot, ostali loto. »To kaže, da se ti zadovoljijo z nižjimi zneski, mladi pa želijo na hitro obogateti. 27 let sem že uslužbenka Loterije Slovenije, od tega 11 let v centru Interšpara na Selu. Tu sem že kar nekajkrat delila srečo, in sicer sem prodala srečko za štiri sedmice in enega lotka.« Najvišja glavna premija na njenem prodajnem mestu je znašala 872 tisoč evrov, lani najvišje vplačilo pa 1.800 evrov, in sicer zadnji mesec v letu, ki je tudi sicer najbolj privlačen mesec za igre na srečo.

Janž Krofel v pisarni ŠŠK-ja: »Vesel sem, ker število članov v klubu še vedno narašča.«

aktiven košarkar, zato sem si želel, da šport med študenti spet zaživi. Pred tremi leti sem postal še aktivnejši; najprej sem bil član upravnega odbora, leta 2012 pa sem postal podpredsednik kluba. Takrat sem svoje delovanje v klubu razširil tudi na druga področja; sodeloval sem pri pripravi Dnevov mladih in kulture, organizaciji akademskega plesa … Ob koncu leta 2013 pa sem postal predsednik. Trudil se bom, da zgodbo, ki smo jo postavili pred petimi leti, nadaljujem,« nam je povedal Janž v uvodu.

Dovzetni za vse predloge

Ker je dobro poznal delo in ekipo, ki je v prejšnjem študijskem letu sestavljala jedro kluba, te ni veliko spreminjal. »Imamo super, zelo široko ekipo, ki je sposobna delati na več področjih. Vključili smo tudi mlade, bruce, ker vemo, da je podmladek zelo pomemben.

Članstvo smo še okrepili, mladi se zavedajo, da jim nudimo zelo veliko. Trudimo se, da jih informiramo, kaj počnemo, uspešno jih privabljamo v naše aktivnosti.« Člani, med njimi je več kot 500 študentov, tako uporabljajo številne ugodnosti za cenejšo rekreacijo, tudi v mestih, kjer študirajo. Pozimi so zelo iskane karte za smučanje na Golteh, Rogli in Krvavcu. Mnogi se v študijska mesta vozijo s Šamu tursom, s katerim ima klub sklenjeno za študente cenovno zelo ugodno ponudbo. Mesečno za prevoz odštejejo 15 evrov. Ob koncih tedna študenti redno prihajajo v eMCe plac, kjer jim pripravljajo koncerte, stand-up

Občinski proračun bogatejši za … Ali so v občinah Šaleške in nekaterih Zgornje Savinjske doline občani rojeni pod srečno zvezdo, kar se tiče iger na srečo? O tem presodite sami iz podatkov, ki smo jih pridobili na občinskih upravah. V zadnjih petih letih se je v proračun Mestne občine Velenje od davka iger na srečo nateklo slabih 208 tisoč evrov. Največ v letu 2012, in sicer dobrih 152 tisoč, najmanj pa leta 2011 (nekaj manj kot 11 tisoč evrov). V občini Šoštanj je bil v istem obdobju proračun bogatejši za dobrih 14 tisoč evrov. Od tega se je nekaj manj kot polovico nateklo v letu 2012, sploh »vrhunsko« pa je bilo minulo leto, ko je od iger na srečo občina »zaslužila« 2,81 evra. Z velikim zneskom davka od iger na srečo se za obdobje 2009–2013 ne morejo pohvaliti tudi v občini Šmartno ob Paki. Nekaj več kot 16 tisoč evrov se je nateklo v občinski proračun, od tega največ leta 2009 (5.000 evrov), najmanj pa leta 2010 (slabih 1.700 evrov). Iz nekaterih občin Zgornje Savinjske doline pa smo pridobili naslednje podatke o sreči njihovih občanov pri igranju iger na srečo v zadnjih petih letih: Solčava: nekaj več kot 1.756 evrov, Ljubno 5.281, Mozirje 5.453, Nazarje 2.500, Rečica ob Savinji pa kar 67 tisoč evrov.

In kaj smo storili ob koncu obiska na prodajnem mestu loterije? Vplačali navaden loto. Rezultat žrebanja? Več sreče prihodnjič. Nič novega. n

doživeli zelo turbulentno leto, ker so se sredstva za delovanje kluba močno zmanjšala. »Sedaj vemo, da se da vseeno pripraviti dober program, čeprav koncesijske dajatve še kar upadajo. To smo predvideli tudi v programu dela. Vseeno bomo izpeljali vse stalne aktivnosti, maja bomo izdali tudi naš časopis Racionalno izbrane teme (RIT), ki že nastaja. Naš spletni časopis Skovik pa je postal eden kvalitetnejših študentskih mesečnikov v državi. Zasluge ima urednik Matevž Vogrinec.« Januarja v Velenju načrtujejo več športnih turnirjev; 18. januarja pripravljajo košarkarski turnir in

ŠŠK s svojimi partnerji letno izvede preko 100 projektov – od kulture, športa, sociale, izobraževanja in zabav. in druge dogodke. Tako bo, poudari Janž, tudi naprej. »Koncept dela je dober, uveljavljen, zato ga ne bomo spreminjali. Smo pa veseli vsakega predloga, trudimo se, da želje študentov vključimo v naš program.« Sicer pa v teh dneh že pripravljajo program za največji dogodek v letu, Dneve mladih in kulture. »Program že sestavljamo, trajali bodo od 9. do 25. maja. Končali jih bomo s koncertom na gradu, če nam bo le vreme naklonjeno,« doda Janž. Ob tem pove, da so lani v klubu

4. turnir v igrah z loparjem. Oba bosta v Rdeči dvorani. Od 6. do 9. marca študente vabijo na smučanje v Nassfeld. Stekle so tudi priprave na Akademski ples, ki bo letos 12. aprila. Da bo maj zelo aktiven, pa vedo že sedaj. Po njem si bodo ŠŠK-jevci vzeli čas za izpite, med poletnimi počitnicami pa bodo spet šli v Ribno na taborjenje. n

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

16. januarja 2014

Na Gustavki imamo svoje Vrt v podeželskem okolju Prvi vrtec v Velenju osončje že pred več kot sto leti

Na osnovni šoli Gustava Šiliha Velenje so učenci svečano odprli svoje šolsko osončje. Pri predmetu fizika imajo osmošolci poglavje, namenjeno astronomiji. Ker zelo radi pripravljajo referate, smo se odločili za njihovo posebno predstavitev. Skupaj smo stopili k učiteljici fizike in glasbe ter učitelju likovne umetnosti in tehnike ter se medpredmetno povezali. Planete našega osončja smo predstavili na poseben način. Pri pouku fizike smo planete obravnavali s fizikalnega stališča. Pri tehniki so planete izdelali tako, da so balone kaširali s časopisnim papirjem in lepilom. Učiteljica glasbene umetnosti je planete glasbeno opremila. Ob otvoritvi so učenci planet predstavili z očmi fizika, povedali pa so tudi pomen planeta v rimski mitologiji. V ozadju se je vrtel ustrezen stavek iz Holstove simfonije z naslovom Planeti. Ker Zemlja v tem delu nima svojega stavka, smo ga naredili kar sami. Učenci so iz kitare, saksofona in violončela izvabili zvoke znane slovenske popevke Zemlja pleše in ob tem ubrano zapeli. Tako smo skupaj z Zemljo odplesali v novo leto.

V torek, 7. januarja, so v šoštanjski knjižnici gostili v okviru projekta Z znanjem na(d) vas: vseživljenjsko učenje za vsakogar, strokovnjakinjo za vrtove Alenko Gorza. Tema predavanja je bila vrt v podeželskem okolju, kar se pokazalo za izredno zanimivo in aktualno temo, četudi smo še v koledarski zimi. Obiskovalci večera so v uro in pol trajajočem predavanju spoznali sodobne trende v oblikovanju vrtov, s poudarkom na pri nas znanem gartelcu, v Angliji kitchen garden. Gre za manjši vrt v neposre-

n Karin Sirovina Dvornik

dni bližini hiše, kjer vzgajamo vse najnujnejše za kuho in tudi okrasitev doma. Srečni so tisti, ki si danes lahko privoščijo »pravi« okrasni in zelenjavni vrt ter ob tem pridelajo še gajbico sadja, razmišlja predavateljica. »Razmerja med posameznimi deli vrta so se med časom spreminjala. Zelenjavnemu in sadnemu vrtu je bilo včasih namenjeno veliko več prostora in pozornosti kot okrasnem, ki pa je v zadnjih desetletjih z dvigom našega standarda vedno bolj dobival pomembnost. Ekonomska kriza in ozaveščenost ljudi pa ponovno obračata kolo vrta, vendar tako, da se navezujeta na vsa pretekla znanja, uporabljata vse sodobne ugotovitve in upoštevata smernice vrtnega oblikovanja.« Slovenci imamo prevelike in preveč urejene vrtove, polaga na znanje strokovnjakinja in priporoča več sproščenosti z obvezno postavitvijo klopce na vrtu. n Brina Zabukovnik Jerič

Mnenja in odmevi Dodatno pojasnilo Glede na ponovno pisanje gospoda Kuzmana o postopku policistov z občanko 3. decembra 2013 želimo dodati le še to, da smo občanko na podlagi njene pravočasno podane zahteve za sodno varstvo, v kateri so bili zaznani tudi znaki pritožbe

Nos … okras na obrazu ali kaj več? Nos krasi obraz in podarja lastniku drugačnost. Kdo se ne spomni dolgonosih junakov, kot sta bila slavni Cyrano de Bargerac ter lahkoverni Ostržek, značilnega nosa šarmantne igralke in pevke Barbre Streisand ter s svojim centralnim okrasom večno nezadovoljnega Michaela Jacksona?

pripravljen zrak. Podnevi si še nekako pomagamo in se trudimo z dihanjem skozi nos, ponoči pa se v snu taki ljudje prepustijo dihanju skozi usta. Taki bolnik imajo zato pogosto vnete mandeljne, žrelo, grlo, sapnik, bronhije, zbolevajo za pljučnicami, obstruktivno apnejo v spanju ali astmo.

sta nosna prehoda ponoči večkrat zaprta, se taki ljudje ponoči zbujajo s suhimi usti, zjutraj pa imajo občutek hrapavosti v žrelu in cmok v grlu. Pri dolgotrajnem vnetju nosne sluznice se lahko postopno izgubi občutek vonja, oteženo se izenačuje

na postopek policistov, seznanili z ugotovitvami Ministrstva za notranje zadeve, ki je pristojni organ za odločanje v pritožbenih zadevah. Občanka ima torej še vedno odprte vse možnosti, da se odloči za pritožbo na postopek policistov. n Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostjo

Kaj vam predlagamo Če imate ponoči kronično in pretežno zaprt nos, obiščite svojega osebnega zdravnika in mu potožite o svojih težavah. Verjetno vas bo glede na klinično simptomatiko napotil k specialistu za nos (specialistu ORL) ali za pljučne bolezni in alergijo (pulmologu). Poleg pregleda je večkrat potreb-

Najpogostejši vzroki za zamašen nos so:

Poleg lepote ima nos svojo funkcijo, na njem pa se lahko večkrat odražajo razne sistemske bolezni. Kdo naj bo posebej pozoren na ta članek: ljudje, ki ponoči pretežno dihajo skozi usta. To ni običajno in ni dobro!

Funkcija nosu Nos je pomemben za pljuča, enako kot je veža za dnevni prostor; če veže ni, je dnevna soba poleti pretopla, pozimi pa premrzla. Nos s sinusi, ki ga obdajajo, vdihani zrak segreje, navlaži in očisti prahu in mikroorganizmov. Če je nos pretežno zaprt, tudi ko nismo nahodni in predvsem ponoči, prehaja v pljuča preko ust neustrezno

• kronično vnetje kot posledica deviacije nosnega pretina, polipov, obolenja zob, deformiranih sinusov … • alergije, predvsem na celoletne alergene (pršice, dlaka psa in mačke, perje papig ali pri profesionalni izpostavljenosti, npr. pek - moka?), • pomanjkanje vitaminov, hormonske spremembe, • neustrezno okolje: plini, kemikalije, prah, kajenje, delo v hladilnicah …, • poškodbe in ostalo.

Kakšni so znaki kronično obolelega nosu Najpogosteje se pojavlja nosni izcedek, kot da bi bili stalno nahodni. Izcedek je največkrat voden ali belorumen. Predvsem ponoči lahko izcedek zateka v grlo in povzroča moteč kašelj, zjutraj ob prebujanju pa izkašljevanje zasušene sluzi. Ker

Ivanka Trojar (1894–1965) se je rodila Šinkovčevi rudarski družini v Idriji. V družini so bili štirje otroci, tri hčerke in sin. V času Avstro-Ogrske se je Ivanka v Lichtenturnskem samostanu v Ljubljani pripravljala za vzgojiteljski poklic. Pred začetkom prve svetovne vojne jo je neka neugotovljena slovenska organizacija poslala v Velenje, da bi kot protiutež nemškemu vrtcu pridobila otroke za slovenski vrtec. Pogumno sedemnajstletno dekle se je zagnano lotilo dela, obiskovala je slovenske družine in kljub hudemu nasprotovanju nemškega življa ji je podvig uspel. Prvi slovenski vrtec v Velenju je bil kar pri njej doma pri Šinkovčevih v Stari vasi. Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 in nastanku nove države, ki je združevala Srbe, Hrvate in Slovence in se je kasneje preimenovala v Jugoslavijo, je Ivankin slovenski vrtec deloval v stavbi nekdanje nemške osnovne šole na velenjskem trgu vse do okupacije leta 1941. Ko se je Idrija znašla v Italiji, so idrijski Šinkovci dobili zatočišče pri sorodnikih v Velenju. Oče rudar je že prej zgodaj umrl, Ivanka se je poročila s prometnikom na velenjski železni-

• Največkrat pomaga redno vlaženje nosnih hodnikov s slano vodo (fiziološka raztopina). • Če imate predpisane steroidne pršilke za nos, jih ne prenehajte jemati ob prvemu izboljšanju. Posvetujte se z zdravnikom. • Izogibajte se alergenom, če ste alergični. Ob začetku simptomatike s kihanjem, nosnim izcedkom, ščemenjem v očeh in kašljanjem uporabljajte zdravila, ki vam jih predpiše zdravnik: antihistaminike. • Če redno smrčite ter se zbujate zjutraj utrujeni, izpolnite vprašalnik o motnjah spanja (ESS vprašalnik), ki je na povezavi www.apneja.si, in ga pokažite osebnemu zdravniku.

Simptomi kronično vnete nosne sluznice?

sluh (podobno kot pri hitrem dvigu npr. v dvigalu), predvsem pozimi pa se pojavlja prekomerno solzenje. Pojavlja se lahko redno smrčanje ali celo prenehanje dihanja med spanjem, t. i. apneje v spanju. Na te najpogosteje opozori partner smrčača. Večkrat se lahko pojavljajo čelni glavoboli, občutek tiščanja v obraznem delu glave, obolenja in vnetja sinusov. Ko se pojavi kronični kašelj, občutek utesnjenosti v prsnem košu ter zadihanost ob naporu ali športu, je astma že na obzorju.

no opraviti kožno testiranje na alergije, rentgenski posnetek nosu in sinusov, preiskave pljučne funkcije in provokacijske teste za izključitev sovpadajoče astme ter poligrafijo spanja pri smrčačih z apnejo v spanju (www.pulmolog.com).

Kaj lahko naredite sami? • Izogibajte se onesnaženega okolja. • Ne kadite. Tudi pasivno kajenje je škodljivo. • Priporočljiva je redna higiena nosnih hodnikov.

• nezmožnost dihanja skozi nos, predvsem ponoči, • nosni izcedek ali zatekanje sluzi iz nosnih hodnikov in sinusov v grlo, • pogosta vnetja sinusov, • zbujanje zjutraj z zasušenim žrelom in občutek cmoka v grlu, • jutranje izkašljevanje, • smrčanje in/ali prenehanje dihanja ponoči (apneja), • nekakovosten spanec s pogostim prebujanjem, • izguba zaznavanja vonjav, • težje izenačevanje pritiska v ušesih, • prekomerno solzenje, • obrazna bolečina in občutek pol-

ški postaji Štefanom Trojarjem. Trojarji, pri katerih so se rodili trije fantje, so prebivali v Cviklovi vili v Stari vasi. Sin Štefan, doktor zgodovine, je bil izredni profesor na ljubljanski univerzi. Po oku-

paciji se je družina preselila na Jesenice. Najstarejši Velenjčani se še spominjajo prve pogumne velenjske vzgojiteljice Ivanke, ki jim je s slovensko besedo obogatila rano mladost. Ne bi bilo narobe, če bi kakšen današnji velenjski vrtec poimenovali po njej. n Bojan Glavač

zdravnik svetuje nosti v sinusih, • pogoste krvavitve iz nosu ali smrdeče vonjave. Recept za slano vodo za vlaženje nosnih hodnikov: zavrite 1 liter vode iz pipe, dodate 1 malo žličko kuhinjske soli, raztopino ohladite … to je vse! Predvsem pred spanjem si ne pozabite izdatno navlažiti nosne hodnike s slano vodo. n Prim. mag. Igor Koren, dr. med, specialist interne medicine in pulmologije

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, s tran 15

ŠPORT

16. januarja 2014

Le še korak do svetovnega prvenstva Najboljši slovenski rokometaši so se s sijajno igro oddolžili Ukrajincem za nepričakovan poraz v njihovi dvorani - Junija zadnja, odločilna tekma za odhod na svetovno prvenstvo

Navijači so jih s huronskim navijanjem ponesli do pomembne zmage.

»Samo da bodo glave prave!« Uvodnim besedam o pomembni in pričakovani zmagi je Boris Denič še dodal: »Fantje so pokazali, da so pravo moštvo. Treba jim je resnično čestitati. Tak-

od nas. Toda če jo podcenjuješ, te hitro kaznuje. Na prvi tekmi so nas kaznovali in zasluženo zmagali. Danes niso imeli nobene možnosti. Na začetku je bilo malo težav z zadevanjem. Toda obramba je bila odlična: Škof fantastičen, tudi zaradi igralcev pred sabo, saj so

odlično onemogočali gostujoče strelce. Hvala tudi občinstvu, ki je prišlo v tolikšnem številu. Vseskozi nas je bučno podpiralo, nas poneslo, da smo lahko izžareli vso energijo, ki se je nabrala v nas v vseh teh mesecih. Vsak je odigral to, kar je moral.

MLEČNA KRALJICA ZELENE DOLINE SLOVENIJE

Matej Gaber, še v prejšnji sezoni v velenjskem dresu (sedaj član francoskega Montpellierja), med zabijanjem enega od svojih štirih golov.

samem začetku, je bil izid izenačen (1 : 1). Proti koncu tekme je naš selektor dal priložnost za igro vsem svojim izbrancem, tudi vratarju Matevžu Skoku, ki se je izkazal s štirimi odličnimi obrambami. V 5. krogu prejšnji četrtek so naši rokometaši v gosteh premagali Švico z 31 : 23. Končni vrstni red (6

tično so res odigrali vrhunsko. Dogovorili smo se, da igramo na polno od prve do zadnje minute. Nismo jim ponudili nič, nismo jim dali nič. Enostavno – vzeli smo tisto, kar nam pripada. Tudi za incident mi je pomembno, da smo ga 'dobili' mi. Ukrajina je slabši nasprotnik

V Golovcu za pokalno lovoriko Ljubljana, 8. januarja - Rokometni klub Celje Pivovarna Laško bo že četrto leto zapored gostil zaključni turnir štirih najboljših moških ekip za pokal Slovenije. Celjski klub je edini izpolnil vse razpisne pogoje Rokometne zveze Slovenije za organizacijo sklepnega turnirja, ki bo 1. in 2. marca v dvorani Golovec. Na zaključnem turnirju bodo poleg Celja Pivovarne Laško nastopili n še Sviš Ivančna Gorica, Trimo Trebnje in Gorenje Velenje.

n Stane Vovk

Iščemo novo

Mlečno kraljico ZELENE DOLINE Slovenije 2014

izločilni dvoboj v juniju. Njihov nasprotnik bo ena od reprezentanc, ki se ne bo uvrstila v boj za medalje na evropskem prvenstvu, ki se je prav tega dne začelo na Danskem. Končalo se bo 26. januarja, ko bo opravljen tudi žreb. Nanj se naši fantje niso uvrstili, zato so bili v teh kvalifikacijskih bojih dodatno odločeni, da 'morajo' videti Katar. Velenjska tekma pa bo ostala v spominu ne le po njihovi na trenutke vrhunski igri in skoraj fanatični borbenosti, ampak žal tudi po tem, da se je zgodilo to, kar vsekakor ne sodi na športna igrišča, v dvorane … in je v nasprotju z upoštevanjem pravil ferpleja. Tekma je bila na trenutke (pre)ostra. Najbolj vroče je bilo sredi drugega polčasa, ko je bil zmagovalec že zdavnaj odločen,

Kdo bo zadnji nasprotnik? Na to nimamo vpliva. Ne sme nas biti strah dodatne tekme. Razmišljamo samo o tem, da se uvrstimo na prvenstvo. Samo da bodo glave spet prave!«

Slovensko mlekarstvo jamči potrošniku za kvalitetne mlečne izdelke, ki so narejeni iz kvalitetnega in zdravega mleka, obilo znanja in izkušenj pri proizvodnji in predelavi mleka ter s sodobno mlekarsko opremo. Da bi pomen domačih mlečnih izdelkov lahko približali kar najširšemu krogu ljudi, tudi letos izbiramo Mlečno kraljico ZELENE DOLINE Slovenije 2014. V svojem mandatu bo kraljica prevzela odgovorno nalogo promoviranja slovenske proizvodnje in prodaje mlečnih izdelkov ter zdravega načina življenja. Prijave pošljite najkasneje do 4. 2. 2014 na naslov: Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče, s pripisom za Mlečno kraljico Slovenije.

Več informacij o pogojih sodelovanja si oglejte na www.zelenedoline.si

Andreja Jurhar, Mlečna kraljica 2013

krogov): 1. Slovenija 6 tekem – 10 točk, Ukrajina 6 – 9, Švica 6 – 5, Luksemburg 6 – 0.

Nosilec projekta: Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče

»Igrali smo, borili smo se, tepli, saj so naši reprezentanti vodili že z pa spet igrali in zasluženo slavili 28 : 15. Grob prekršek enega od …« S temi besedami je selektor ukrajinskih igralcev je izzval sploslovenske najboljše rokometne šno prerivanje na igrišču, med katevrste Denis Denič nadvse zadovo- rim so pljuski leteli na vse strani. V ljen slikovito opisal dogajanje na to 'petelinjenje' so se vmešali tudi zelo pomembni, zadnji tekmi kva- igralci s klopi, uradnim osebam, lifikacij za nastop na svetovnem varnostnikom ter policistom pa je prvenstvu prihodnje leto (med 17. po nekaj minutah le uspelo umijanuarjem in 2. februarjem v riti razgrete glave. Ukrajinci, Katarju) med njegovimi ki so jih Slovenci do a k fanti in Ukrajinci. tega 'izbruha' povVelenjsne bo V čudovitem sem nadigrali, ozračju, ki ga je so se pač težko tekma spominu v i r a ustvarilo blizu sprijaznili, da l g i a ost vrhunski i dva tisoč ljubije zanje konec n le po raj fanatič ak sanj o nastopu teljev rokometa, in sko nosti, amp se je v nedeljo v na svetovnem velenjski Rdeči prvenstvu. Na borbeal tudi po ž dvorani najboljša srečo so se po tej u pretep slovenska moška prekinitvi glave oborokometna reprezentanjih vendarle ohladile in ca še za korak približala uvrstitvi gostujoči reprezentanti so po na to veliko svetovno tekmovanje. zadnjem sodnikovem pisku – kot se V zadnji kvalifikacijski tekmi so spodobi – prijateljsko stisnili roko naši zelo motivirani fantje povsem našim fantom. Neljubo dogajanje nadigrali Ukrajino in jo premagali pa bi bila gotovo lahko preprečila s 35 : 22, torej kar s 13 goli razliki. izraelska sodnika z bolj odločnim S tem so se jim obilno oddolžili za sojenjem. presenetljiv poraz s štirimi goli razSicer pa so bili Slovenci zlasti ob like (32 : 28) v prvi tekmi v gosteh, odlični obrambni igri in sijajnem po kateri je slovenski selektor Denis vratarju Gorazdu Škofu, ki je zbral Denič celo razmišljal o odstopu. S kar 18 obramb (gostujoča vratarpeto zmago in točko prednosti pred ja skupaj le 13), boljši od prve do Ukrajinci so osvojili prvo mesto v zadnje minute. Ukrajinci niso niti tretji skupini in si priigrali dodaten enkrat vodili. Le enkrat, in to na

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

16. januarja 2014

Elvis Bratanović nogometno znanje preizkuša na Češkem

Tiha želja še bliže vrhu Nogometaši Rudarja bodo drugi del nadaljevali s petega mesta – V prvi spomladanski tekmi bodo 8. marca gostovali v Celju

Te dni so začeli priprave na spomladanski del prvenstva tudi nogometaši velenjskega Rudarja. Jesen so na zadovoljstvo vodstva kluba in tudi navijačev končali na dokaj dobrem petem mestu. Ob tem pa imajo gotovo oboji v mislih dejstvo, da je vedno lahko še bolje; seveda tudi slabše. Kot je bilo slišati na uvodnem sestanku z vodstvom kluba, so želje vseh, da bi se še za kakšno mesto približali vrhu lestvice in morda na koncu celo pristali na mestu, ki bi jih popeljalo v enega od tekmovanj evropske nogometne zveze. Te želje so vsekakor stvarne, če bo v nadaljevanju prvenstva Mate Eterović, ki si po jesenskem

delu na lestvici njaboljših strelcev deli prvo mesto z novogoriškim igralcem Massimom Coda (oba 11 golov), skupaj s soigralci še učinkovitejši, njihova obramba pa je bila tako najboljša. V 20 tekmah je prejela najmanj golov, samo 16, celo tri manj kot Maribor in Gorica (po 19). V jesenskem delu so si priigrali kar 32 točk (šest manj od vodilnega Maribora, ki mora odigrati še zaostalo tekmo z Olimpijo. Na sporedu bo 2. marca. Za 2. Koprom in 3. Zavrčem zaostajajo za štiri točke, za četrto Gorico pa le za tri. Najbolj 'zaslužni' za ta zaostanek so gotovo nogometaši Krke, ki so jesen kon-

čali na predzdanjem mestu s samo 15 točkami, zadnji pa je Triglav s 13. Novomeščani so jim odščipnili celo štiri točke. Na svojem igrišču so z rudarji igrali neodločeno 0 : 0, ob jezeru pa zmagali z 1 : 0. V spodnjem delu lestvice je velenjskim nogometašem najbližja Olimpija. Na šestem mestu za njimi zaostaja kar za šest točk. Na tem prvem letošnjem srečanju je predsednik kluba Dejan Radovanovič obljubil, da se bodo še naprej trudili za nemoteno delo vseh v klubu. Od njih pa pričakuje, da jih bo tudi v bodoče krasila enotnost in da bodo svojo čvrstost še nadgradili. Večji del priprav bodo opravili

Lokalni derbi Hopsom

Šoštanj, 14. januarja - V Šoštanju je bila v torek na sporedu še zaostala tekma 10. kola Lige Telemach. K Elektri je prišel Slovan, ki je v soboto ugnal ekipo Tajfuna. Domači so proti Ljubljančanom iskali tretjo zmago v sezoni, s katero bi se lahko odlepili z dna lestvice. V razburljivi končnici jim je to tudi uspelo. Ekipi sta bili vso tekmo zelo izenačeni. Pomembno prednost so si v deveti minuti tekme priigrali gostje, ki so pobegnili na 21:16, a so domači zaostanek nato zmanjšali. V 15. minuti so pobudo prevzeli gostitelji in povedli s 30:27, a so štiri minute kasneje gostje spet vodili za plus 7 (33:40). Kljub temu se domači niso predali in so spet ujeli priključek. Tudi v nadaljevanju sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, srečanje pa je ostalo neodločeno vse do konca. V 37. minuti so domači povedli s 67:65, ko je Đorđe Lelić najprej uspešno polagal, nato pa po prekršku gostujoče obrambe zadel še dosojeni prosti met. Vjeran Soldo je izenačil na 67:67, pol minute pred koncem pa je Andrej Podvršnik s trojko domače popeljal na 70:67. Na drugi strani je bil Luka Kokol dvakrat neuspešen, najprej v metu za tri točke. Ko je ujel odbito žogo, pa je zgrešil še za dve točki in zmaga je ostala doma. Pri domačih je bil na koncu s 17 točkami najuspešnejši Podvršnik, ki je trikrat zadel tudi za tri točke, pri gostih jih je Jan Močnik dosegel 18.

n tr, foto: Sini

Judoisti v Lendavi Klub borilnih veščin KBV Lendava je preteklo soboto organiziral že 16. mednarodni turnir za judoiste v starostni skupini U12, U14 in U16. Na turnirju se je med sabo pomerilo veliko število – več kot 300 – tekmovalcev: iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške, BiH, Srbije, Slovaške,

Romunije in Slovenije. Turnir je za nekatere pomenil zadnjo preizkušnjo pred državnimi prvenstvi, ki bodo v naslednjih tednih. Dobro pripravljenost so pokazali tudi velenjski tekmovalci. Nekaj je že preizkušenih in v Sloveniji dobro poznanih borcev, drugi pa se učijo in iščejo izkušnje. Prvo mesto je v svoji kategoriji osvojila zelo obetavna tekmovalka Tea Laznik. Za osvojitev prvega mesta je morala premagati štiri tekmovalke. Z drugim mestom

Na uvodni sestanek z vodstvom kluba in nato trening je prišlo 25 nogometašev. Med njimi tudi Almedin Muharemović, ki uspešno okreva po operaciji pogačice lansko jesen. Manjkal je le oboleli Leon Črnčič. V Rudarjevem dresu pa ne bo več člana mlade slovenske reprezentance Elvisa Bratanovića, ki je pet sezon igral za člansko moštvo. Nogometno znanje bo naslednje tri sezone dokazoval na Češkem pri članu prve lige NK Teplice. Koliko moči so ohranili po jesenskem delu, bodo prvič preizkusili

že v soboto, ko se bodo pomerili s svojimi mladinci. Težja preizkušnja bo sledila že v sredo na gostovanju v Kidričevem pri članu 2. lige Aluminiju. Še nekaj naslednjih nasprotnikov: 24. 1. Rovinj – Slaven Belupo (Hrvaški prvoligaš); 29. 1. bodo na svojem igrišču gostili Roltek Dob, vodilno moštvo 2. lige, 1. 2. pa avstrijski Wolfsberger. n S. Vovk

Nujna zmaga

Košarkarji Elektre so leto 2014 začeli s porazom in ostajajo pri dveh prvenstvenih zmagah. Na lokalnem derbiju proti Hopsom so v svoji dvorani gladko izgubili s 73 : 90. Sosedske tekme so praviloma zelo izenačene in napete, tokrat pa so Šoštanjčani uspeli držati korak z odličnimi gosti le do sredine druge četrtine, ko so še imeli prednost nekaj točk (39 : 35), nato so pobudo prevzeli Polzeljani. Hopsi so z novo okrepitvijo, 214 cm visokim centrom – Američanom Christopherjem Jamesom Gabrielom, izkoristili prednost pod obema obročema, novinec v njihovi ekipi pa se je že na prvi tekmi izkazal z 20 točkami in 7 skoki. Hopsi so v tretji četrtini naredili odločilni korak in si priigrali neulovljivo prednost dvajsetih točk (73 : 53) in jo nato brez večjih težav zadržali do konca srečanja. Ivan Smiljanić, trener Elektre Šoštanja: »Ekipa Hopsov je individualno boljša in boilj izkušena. To je botrovalo našemu porazu. Nasprotniki so si zmago priigrali z odličnim skokom in točkami pod obročem. Tam jim preprosto nismo bili konkurenčni.« Tudi Šoštanjčani so se okrepili, novinec v njihovi ekipi je belopolti Američan Roger Nathan Russell Priest, ki bo sedaj prvič zaigral v Evropi. 205 cm visoki krilni igralec je svoja študentska leta preživel na univerzi UNC Pembroke v drugi diviziji Lige NCAA. Minuli dve sezoni je igral za Big Texas v eni od ameriških regionalnih lig (TRBL). V tej sezoni je na 12 tekmah v povprečju dosegal 20,8 točke (64,8 % za dve, 50 % za tri, 68,3 % prosti meti), 12,5 skoka ter 1,8 podaje na tekmo. Na srečanju s Hopsi Nate, kot ga kličejo prijatelji, zaradi poškodbe ni zaigral. Elektra je v torek odigrala zaostalo tekmo 10. kroga s Slovanom, v soboto pa Šoštanjčani gostujejo v Treh lilijah pri Zlatorogu.

Judo

doma, vmes pa se za teden dni preselili tudi v hrvaški Medulin. Vanje so vključili tudi nekaj mladincev, »kar pomeni, da ne gledamo samo na sedanjost, ampak razmišljamo tudi o prihodnosti,« je med drugim poudaril tehnični vodja Miran Jalušič. Nekaj igralcev bo tudi spomladi dvojno registriranih in bo pomagalo k dobrim igram drugoliogašu Šmartnu 1928 (Klemen Bolha, Aljaž Krefl, Enis Saramati in Aldin Omerovič), Davorin Gosak pa bo tudi spomladi nosil dres Dravinje, ki igra v 3. SNL – vzhod.

se je izkazal v starostni kategoriji U12 Sid Sarač. Tik pod odrom za zmagovalce pa so ostali: Tjaž Medved s četrtim mestom, Miha Ciglar in Urban Marič s petim mestom. Dobre izkušnje so si nabrali Vid Jelaš, Urban Kuhar, David Hostič in Urh Štober, ki so se v svojih kategorijah uvrstili od sedmega do devetega mesta. n

Ivan Smiljanić, trener Elektre Šoštanja: "To je bila težka, psihološko zahtevna tekma. Morali smo zmagati, če smo želeli ostati v borbi za obstanek. Ekipa Slovana je zelo dobro moštvo, z dobrim trenerjem, ki ga zelo spoštujem. Mi smo bili na koncu srečnejši in spretnejši, a tudi morebitna zmaga Slovana ne bi bila nezaslužena. Od naših igralcev pričakujem, da iz te tekme potegnejo pozitivno energijo, ki jo bomo potrebovali na treningih in naslednjih tekmah." V 12. Krogu, v soboto, 18. Januarja, bo Elektra ob 19. uri gostovala pri Zlatorogu iz Laškega. n tr, foto: Sini

Tako so igrali Liga Telemach, 10. krog Elektra Šoštanj - Slovan 72:71 (19:21, 36:40, 53:55)

Elektra Šoštanj: Vasić 4 (2:2), Kosi 2, Podvršnik 17 (4:4), Zagorc 7, Lelić 6 (2:2), Bajramlić 7 (1:3), Hasić 6, Atanacković 13 (0:1), Brčina 10.

11. krog Elektra Šoštanj – Hopsi Polzela 73 : 90 (60 : 78, 43 : 52, 28 : 23)

Elektra Šoštanj: Vasić 7, Kosi 6 (0-1), Šlutej,

U. Bukovič 6 (2-4), Podvršnik 6 (2-2), Zagorc 9 (3-4), Lelić, G. Bukovič, Bajramlić 7, Hasić, Atanacković 10 (4-4), Brčina 22 (5-5) Vrstni red: 1. Helios Domžale 20, 2. Rogaška, 3. Hopsi Polzela oba 19, 4. Grosuplje 18, 5. Portorož 17, 6. Maribor Nova KBM, 7. Zlatorog Laško, 8. Slovan (-1) vsi 15, 9. Elektra Šoštanj 14, 10. Tajfun 13.

1. DOL moški, 16. krog Salonit Anhovo – Šoštanj Topolšica 3 : 0 (22, 21, 21)

Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Zupanc, Lipovac, Bojinović, Port, Kumer, Rojnik, Pavič, Menih,

Koželnik, Uršič. Vrstni red: 1. Salonit Anhovo 36, 2. Calcit Volleyball 33, 3. Panvita Pomgrad 28, 4. Lunos Maribor, 5. GO Volley 23, 6. Fužinar Metal Ravne 15, 7. Šoštanj Topolšica 14, 8. Krka 12, 9. Astec Triglav 8

Kegljanje, 2 liga - vzhod 10. krog Šoštanj : Fužinar 7:1 ( 3288 : 3186 )

Šoštanj: Fidej – 525 (0), Sečki – 535 (1), Jug – 558 (1), Pintarič – 562 (1), Kramer – 568 (1), Hasičič – 540 (1)

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, s tran 17

ŠPORT IN REKREACIJA

16. januarja 2014

Salonit upravičil vlogo favorita Šoštanjski odbojkarji so si letos želeli podobno sezono kot lani, vendar bodo v nadaljevanju letošnjega prvenstva nastopili v zeleni skupini, medtem ko se bodo najboljše slovenske ekipe pomerile v modri. V soboto so morali priznati premoč vodilni ekipi prvenstva – Salonitu Anhovo. Kanalci so bili v svoji dvorani boljši s 3 : 0, za zmago pa so se morali precej bolj potruditi, kot kaže končni izid. Odbojkarji Šoštanja

Topolšice so podobno kot že tolikokrat letos nekaj delov tekme odigrali odlično, vendar jim je v zaključkih posameznih nizov zmanjkalo moči in zbranosti za presenečenje. Do drugega tehničnega odmora so imeli v prvem nizu še pobudo, nato popustili in dovolili gostiteljem, da z izidom 25 : 22 povedejo z 1 : 0. V drugem nizu so bili gostitelji tisti, ki so si hitro priigrali prednost nekaj točk, a Kanalci niso ponovili napake Šoštanjčanov in

prednost zadržali do konca (25 : 21) ter povedli z 2 : 0 v nizih. Kljub zaostanku se varovanci Zorana Kedačiča niso vdali, saj je bil tretji niz izjemno izenačen, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, Šoštanjčani so vodili še z 19 : 18, a znova slašbe zaigrali v zaključku niza, ki so ga odbojkarji Salonita nato ponovno dobili na 21. Vodilna ekipa prvenstva se je tako proti Šoštanjčanom veselila zaslužene dvanajste letošnje zmage, medtem ko odbojkarji Šoštanja Topolšice ostajajo pri petih. Sinoči (v sredo) je v Šoštanju gostoval Lunos Maribor, v soboto pa bodo odbojkarji zaključili prvi del prvenstva – Šoštanjčani gostujejo v Kranju. n

„Moj najhitrejši krog“ Ljubitelji teka in hoje v naravi v Šaleški dolini se vse bolj množično udeležujejo tekov, predvsem decembrskega teka sv. Barbare, vzponov na Veliko Gradišče „8 ur Jakca“ in teka okoli jezer „Moj najhitrejši krog“. Teke prirejajo, posebej slednjega, z namenom, da bi tekači in pohodniki celo zimo vzdrževali višjo raven telesne vzdržljivosti. „Moj najhitrejši krog“ se je v nekaj letih trdno zasidral med tekači Velenja, vse več pa je tudi udeležencev iz Savinjske doline ter Koroške. Teki

Kregljanje

Zmagala reprezentanta V Šoštanju se je končal 13. božično-novoletni turnir. Okoli 200 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni v štiri skupine – registrirani in rekreativci, se je od 14. decembra do 5. januarja borilo za visok denarni sklad in za mesta, ki so vodila v finale. V finalu je nastopilo 8 najboljših s predtekmovanja, med tem ko so si rekreativci mesta delili po rezultatih. V predtekmovanju je blestel domačin Kramer, ki je s 619 podrtimi keglji slavil pred reprezentantom Mahkovicem (618) in mladinskim reprezentantom Vindišem (602) podrta keglja. Pri tekmovalkah je vodila Kozmusova pred Strelčevo in Savičevo. Finale

V novo leto s pomembno zmago Skupinski posnetek ob devetih zjutraj; zamudniki smejo na tek ali pohod tudi kasneje.

so vsako soboto s startom ob 9. uri pri stadionu ob Škalskem jezeru. Letos so progo zaradi ugrezanja sicer lepo urejenih pohodnih poti okoli jezer spremenili, vendar je tudi nekaj krajša. Sedaj poteka od stadiona okoli Škalskega jeze-

ra proti Beli dvorani in nazaj do stadiona. Do sobote, 11. januarja, je prizadevni organizator tekov Stane Meža v računalnik vpisal že 61. tekača, doslej najboljši čas pa sta dosegla Boža Meža (0:25:50) ter

Igor Cvikl (0:19:14). Teki bodo organizirani do sredine februarja, nato pa bodo priredili privlačen zaključek akcije. n Hinko Jerčič

Tilnu Potočniku je šport način življenja Članom slovenske ekipe Adventure race so največja opora družine in nekaj sponzorjev, ki pomagajo, da lahko uresničujejo športne sanje

17 je prinesel dramatične zaključke tako v moški kot ženski kategoriji. Rezultati finalnih nastopov: Registrirani igralci: Klemen Mahkovic (KK Kamnik - rep.) - 589, Franc Kramer (KK Šoštanj) - 568, Sandi Sajko (KK Konstruktor rep.) – 554, Uroš Vanek (KK Konstruktor) - 554, Miran Kopmajer (KK Fužinar) - 534, Rasim Hasičič (KK Šoštanj) – 525, Brane Arnuš (TEŠ) - 520, Damir Vindiš (KK Konstruktor mlad. rep.) – 510 podrtih kegljev. Registrirane igralke: Barbara Fidel (KK Celje – rep.) – 592, Nada Savič (KK Celje – rep.) – 591, Anja Kozmus (KK Celje – rep.) - 574, Brigita Strelec (KK Celje – rep.) -565, Mira Grobelnik (KK Celje) – 558, Noemi Živkovič (KK Proteus – rep.) – 550, Hermina Dvoršak (KK Šoštanj) – 520, Milena Prelog (KK Šoštanj) – 508 podrtih kegljev n

Po mesecu dni se je v vseh kegljaških ligah nadaljevalo državno prvenstvo. Šoštanjčani so na domačih stezah gostili ekipo Fužinarja, še lani člana 1. B lige. Domači igralci so se Ravenčanom oddolžili za jesenski poraz in prikazali eno najlepših iger v tej tekmovalni sezoni. Gostje so v Šoštanj prišli po obe točki, vendar so se pošteno zmotili. Domači trener je nekoliko prevetril ekipo, česar gostje niso pričakovali. Že prvi domači par je prikazal odlično igro, a kljub temu

so gostje pri rezultatu 1 : 1 vodili za kar 46 kegljev. Drugi domači par je po odlični igri domačine povedel v vodstvo s 3 : 1, prednost 36 kegljev pa je bila sedaj za domače igralce. Ravenčani so se v začetku igre tretjega para nekoliko rezultatsko približali domačinoma, ki sta nato pospešila tempo ter s tem zapečatila usodo Korošcev. Zmaga domačih igralcev je povsem zaslužena, saj so tokrat prikazali izredno dobro igro. Kljub zmagi Šoštanjčani ostajajo na zadnjem mestu, so pa nekoliko zmanjšali razliko do predzadnjih ekip. Šoštanjčani za šestim mestom zaostajajo le za tri točke, za sedmim pa le dve. V prihodnjem krogu Šoštanjčani gostujejo v Radencih, kjer jih pričakuje šestouvrščena ekipa Nafte. n

kilometrov v enem tednu. Bili smo res totalni novinci. Uspeh je bil že to, da smo tekmovanje zaključili, da smo se uvrstili v prvo polovico uvrščenih ekip, pa je za nas velikanski uspeh. Še vedno je to zelo solidna uvrstitev. Leta 2007 nam je uspela kar dobra dirka na Adventure race Slovenija. Takrat smo prvič zmagali in za zdaj smo tudi edina slovenska ekipa, ki ji je uspelo zmagati na tej tekmi,« pravi. Med drugimi odmevnejšimi rezultati pa je tudi

pokala v Franciji. Šlo bo za eno težjih dirk, tajala bo šest, sedem dni, pretežno v Alpah. Razdeljena bo na klasične Adventure race discipline, se pravi gorsko kolesarstvo, tek, veslanje in še kakšna dodatna naloga. Poškodbe so prisotne tudi v tem športu, pravi, in potrka po leseni mizi ter doda: »K sreči kakšnih večjih še ni bilo. Pride pa kdaj pa kdaj do kakšnega zvina, udarca, ureznine ...« Ekipe maserji in medi-

Tilen je drugi z leve.

Milena Krstič – Planinc

Triintridesetletni Tilen Potočnik se ima še vedno za Šoštanjčana, čeprav nekaj zadnjih let z družino, partnerko in 13-letno hčerko Piko živi nekaj kilometrov stran, bolj proti Mozirju. Pozna pa vse Šoštanjčane. »Vesel sem, da sem si ustvaril družino. Razumemo se, veliko se ukvarjamo s športom. Tak način življenja smo si izbrali, uživamo v njem in se veselimo vsake minutke, ki jo lahko skupaj preživimo v naravi,« pravi. Je eden štirih iz ekipe slovenske avanture Adventure race. Tistih, ki jim žulji, kilometri, psihični in fizični napori niso tuji, tisti, ki dobesedno preizkušajo meje. Skrajnosti? »O skrajnosti bi se lahko pogovarjala. Sam menim, da ne gre za to, zahteva pa določena odrekanja in disciplino, je šport, ki je primerljiv z drugimi športi.« Z Adventure racingom se je začel ukvarjati leta 2005, ko se je vključil v tekmovanje Slovenska avanture. »Povsem slučajno. Pripeljal me je zdajšnji zelo dober prijatelj,

Vztrajnost

ki sem ga tisto zimo šele spoznal. Zelo hitro sva se ujela in v dvojicah tudi zelo dolgo skupaj tekmovala.« Kako vzdržuje kondicijo? Kako se pripravlja na tekmovanja? »Šport je moj način življenja, ki mu prilagajam skoraj ves prosti čas. Ker sem redno zaposlen, se velikokrat zgodi, da treningi potekajo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj, včasih tudi čez noč. Večino treningov opravim na kolesu in peš, s teki v naravi, na

trekingih in v hribih. Seveda tudi z veslanjem, plezanjem ... Daleč stran od mestnega vrveža.« Načrt treninga prilagodi času, ki ga lahko za to nameni in podredi načrtu tekmovanj. Zadnje tekmovanje, ki se ga je udeležil, je bilo pred štirimi meseci v Španiji na tekmi svetovnega pokala. Trajalo je pet, šest dni, dirka je bila dolga 600, 700 kilometrov, neprekinjeno od starta do cilja.« Na celotni trasi se etape

delijo na kolesarski del, pohodništvo, tek, veslanje po divji in mirni vodi, včasih še kakšno rolkanje, plezanje, spuščanje po vrvi, običajno pa avturiste čaka še kakšno presenečenje. Za največji uspeh ekipe še vedno šteje 15. mesto na svetovnem prvenstvu v Kanadi leta 2006. »Takrat smo se spuščali malo v neznano, bila je prva dirka za svetovno prvenstvo, doslej tudi najdaljša – 1.000

6. mesto na svetovnem pokalu leta 2008 v Španiji in ponovitev najboljše uvrstitve lansko leto, prav tako v Španiji. V tem delu Evrope, v Sloveniji in na Hrvaškem, pa v glavnem pobirajo stopničke na krajših, enoin dvodnevnih tekmovanjih. Ko končate, padete dol? »Seveda si utrujen, a adrenalin še deluje. Počutiš se dobro in to ti da novo energijo. Fizično pa si izčrpan, sploh po večdnevnih tekmovanjih. Pomanjkanje spanca je težava še tudi potem. Precej upočasnjeno funkcioniraš. Med samim tekmovanjem je načrtovanje počitka zelo pomembno, na kakšnih dirkah tudi odločilno.« Prvi naslednji izziv čaka ekipo septembra na tekmi svetovnega

cinsko osebje na tekmovanjih ne spremljajo. »Delujemo zaradi dobre volje. Kar pa se tiče podpore, so to predvsem družine, ki nas spremljajo in nam omogočijo, da lahko to počnemo. Strokovne podpore nimamo, imamo pa nekaj sponzorjev, ki pomagajo, da lahko športne sanje uresničujemo.« Začel je kot kolesar. Aktivno kolesarstvo, s tekmovanji, je zaključil pred leti, ko si je ustvaril družino, dobil otroka in se mu je življenje v marsičem spremenilo. »Vesel sem, da se je tako zgodilo. S kolesarstvom sem pridobil red, sistem, po katerem pelješ aktivnosti naprej. Vse je povezano. In vztrajen moraš biti. Tudi malo trmast. Oboje poman ga tudi v življenju.«

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

Pogojna kazen za smrt dveh delavcev na Golteh Celje, 13. januarja – Nekdanjega vodjo del na delovišču na Golteh leta 2002 – Fridricha Grechhamerja – je celjsko okrožno sodišče spoznalo krivega za smrt dveh delavcev, 33-letnega Bojana Mazeja iz Lepe Njive in tri leta mlajšega Pavla Herlaha iz Globoke pri Žekovcu. Obsodilo ga je na pogojno kazen dveh let zapora s preizkusno dobo treh let. Nesreča se je zgodila pri menjavi nosilne vrvi na nihalni kabinski žičnici Golte, ko sta se delavca spustila v jašek, stopila na nezavarovano protiutež in začela demontažo varovalne potisne plošče nosilne vrvi. Ker za to delo nista bila usposobljena in sta bila brez nadzora, sta naredila napako. Odmontirala sta namreč glavno potisno ploščo, zato je nosilna vrv zdrsnila z nje, protiutež pa je skupaj z njima zgrmela sedem metrov globoko. Delavca sta umrla na kraju nesreče. n

Sedem lažje poškodovanih Trčenje pri restavraciji Jezero Velenje, 10. januarja – Na Koroški cesti v Velenju v bližini odcepa za restavracijo Jezero se je v petek zvečer zgodila prometna nesreča. Trčila sta voznik in voznica osebnih avtomobilov. V trčenju sta oba voznika in njunih pet sopotnikov utrpeli telesne poškodbe. Z reševalnimi vozili so jih prepeljali v dežurno ambulanto in Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da so v nesreči utrpeli lahke telesne poškodbe. n

Lepljivi prsti Velenje, Šoštanj, 7. januarja – Tatovom pride vse prav. V torek je z dvorišča stanovanjske hiše v Ravnah na območju Šoštanja neznanec ukradel zaklenjeno gorsko kolo znamke X-fact misional črno-bele barve. V četrtek, 9. januarja, so v trgovini Mercator v Šoštanju prodajalke zalotile 36-letnega moškega, ki je vzel več zobnih past in pršut. Z ogledom nadzornih kamer so ugotovili, da je kradel tudi že dvakrat prej. V noči na ponedeljek, 13. januarja, je bil lastnik zasebnega podjetja iz Podkraja ob osem novih pnevmatik za tovorno vozilo in eno rabljeno pnevmatiko s platiščem. V enem od dveh lokalov, v katerih se je v Šoštanju zadrževal oškodovanec, pa je ta ostal brez mobilnega telefona. Nekomu se je prilepil na prste, ko je segel v njegovo bundo.

Vlomi v vozila Velenje, 7. januarja – V torek opoldne in popoldan so policisti obravnavali poskus vlomov v dva osebna avtomobila, v enega na parkirišču na Efenkovi cesti in v enega v garaži na Kardeljevem trgu. Vlomilec iz prvega

ni odnesel ničesar, iz drugega pa je vzel manjšo vsoto denarja in ključe stanovanja. V noči na soboto, 11. januarja, je bilo vlomljeno v kombinirano vozilo, parkirano na Efenkovi cesti. Vlomilec je odnesel več kosov električnega orodja različnih znamk.

Čez vikend serija vlomov Velenje, 10. januarja – Velenjski policisti so se med vikendom ukvarjali s prijavami o vlomih in ogledi krajev. V petek s tremi. Dopoldan so obravnavali vlom v objekt podjetja v stečaju na Selu. Neznanec je odnesel 200 metrov električnega kabla in štiri akumulatorje. Popoldan med 14. in 17. uro je vlomilec prišel v notranjost stanovanjske hiše v Prelski. Pregledal jo je, odnesel sicer ni ničesar, je pa pri vlomu lastnikom povzročil kar nekaj škode na stavbnem pohištvu. V Metlečah na območju Šoštanja so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo, v katero je vlomilec na silo prišel že prej, v času po 15. decembru. Odnesel je več kosov zlatega nakita. V soboto, 11. januarja, ponoči so obravnavali vlom v stanovanjsko hišo v Šaleku. Vlomilec je prišel v hišo

Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo je nevarna Ljubljana, Velenje, 13. januarja – V ponedeljek so policisti povsod po Sloveniji začeli akcijo z naslovom Bodi trenutno nedosegljiv, če želiš ostati živ. Z njo želijo udeležencem v cestnem prometu dopovedati, kako nevarna je uporaba mobilnih telefonov med vožnjo. Že telefoniranje, kaj šele tisto, kar nekateri tudi počno – brskanje po telefonu in pisanje SMS sporočil. Uporaba mobilnih telefonov med vožnjo vpliva na slabši reakcijski čas voznika, počasnejše je zaznavanje prometne signalizacije in reagiranje nanjo, daljši je zavorni čas ter večje tveganje pri odločitvah. Zbranost, ki bi morala biti usmerjena v dogajanje v prometu, je usmerjena drugam. Kot poudarjajo pri Javni agenciji za varnost prometa, je ključno sporočilo akcije, naj vozniki med vožnjo ne uporabljajo mobilnih telefonov, ampak naj se raje ustavijo na primernem mestu in opravijo telefonski klic ali pošljejo SMS sporočilo. n mkp

popoldne, pregledal del prostorov in odšel. Vzel ni ničesar. V nedeljo, 12. januarja, so bili v garaži ob vikend hiši v Malem Vrhu. Vlomilec je prišel v notranjost na silo, odnesel pa več kosov električnega orodja ter krovski material. Z objekta je odstranil tudi več bakrenih elementov. Iz kleti v stanovanjskem bloku na Prešernovi cesti v Velenju je neznanec odnesel glasbene pripomočke – mešalni mizi, mikrofon in električno kitaro. V noči na ponedeljek, 13. januarja, je neznani storilec vlomil na delovišče veterinarske postaje na Štrbenkovi cesti. Ukradel je več različnega orodja in oškodoval dve podjetji. Enemu oškodovancu je ukradel orodje za stiskanje cevi, kotno brusilko, varilni aparat in električni vrtalnik. Materialna škoda znaša okoli 3.000 evrov. Drugi oškodovanec pa pogreša kotno brusilko in krožno žago za beton, oboje skupaj je vredno 2.000 evrov.

Voznik kombiniranega vozila naj se javi Velenje, 10. januarja – V petek okoli opoldneva je na regionalni cesti Graška gora–Plešivec neznani voznik kombiniranega vozila bele barve na odseku, kjer potekajo dela, iz Plešivca pripeljal po levi strani. Nasproti vozeča voznica osebnega avtomobila se je, da bi preprečila trčenje, uma-

knila skrajno desno. Pri tem je oplazila prometni znak, ki označuje delo na cesti, in poškodovala svoje vozilo. Ker je voznik kombiniranega vozila odpeljal naprej v smeri Graške gore in ga ob prihodu policistov ni bilo na kraju, ga pozivajo, da se zaradi razjasnitve okoliščin nezgode oglasi na Policijski postaji Velenje.

Izsilil prednost Velenje, 12. januarja – V nedeljo zvečer je počilo pri odcepu za Ljubljansko cesto na odseku Velenje– Polzela. Voznik osebnega avtomobila je izsilil prednost in trčil v voznico osebnega avtomobila. V trčenju sta voznica in njena sopotnica utrpeli lažje telesne poškodbe. Istega dne so v dežurni ambulanti oskrbeli tudi voznico osebnega avtomobila. Poškodovala se je v prometni nesreči na Žarovi cesti. V njeno vozilo je trčil voznik osebnega avtomobila. Vzrok naj bi bila prekratka varnostna razdalja.

Ukradli megana Žalec, 13. januarja – V ponedeljek je bil v Žalcu ukraden osebni avto renault megane. Storilec ga je odpeljal s parkirišča stanovanjskega bloka na Bevkovi ulici. Avtomobil je srebrne barve, letnik 2010, registrskih oznak LJ UL-152. Lastnik ocenjuje, da je s tatvino oškodovan za okoli 10.000 evrov.

Iz policijske beležke Preveč glasno

Vpila na prijatelja

Velenje, 8. januarja – Policisti so v sredo ponoči obiskali stanovalko na Šaleški cesti, ki je s predvajanjem glasne glasbe motila nočni mir drugim stanovalcem. Napisali so ji plačilni nalog.

Velenje, 13. januarja – V ponedeljek zvečer so zaradi vpitja posredovali na Goriški cesti. Mlajša ženska, povratnica, se je žaljivo in nesramno vedla do prijatelja. Prislužila si je plačilni nalog.

Znanec ga je

En pijan pridržan

Velenje, 10. januarja – V petek ponoči je v lokalu Pit stop na bencinskem servisu znanec fizično napadel znanca. Napadalec naj bi se pred tem nedostojno vedel do prijateljice. Plačilni nalog bo prejel naknadno.

Preglasno in nedostojno Šoštanj, 12. januarja – V nedeljo ponoči so se policisti zapeljali v Šoštanj, da so stanovalcem na Kajuhovi cesti zagotovili mirno noč. Kratila jim ga je glasna glasba, ki je odmevala iz enega od stanovanj. Stanovalec, ki se je ob prihodu policistov nedostojno vedel do soseda, je prejel plačilni nalog za dva prekrška.

Velenjski policisti so v petek zaradi vinjenosti pridržali voznika osebnega avtomobila.

Zasegli štiri avte Zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov so velenjski policisti v zadnjem tednu zasegli štiri osebne avtomobile, enega v torek, enega v petek, enega v nedeljo in enega v ponedeljek.

Vredno pohvale Policisti hranijo šop osmih ključev cilindričnih ključavnic z obeskom in kapo z všitkom Stamion. Velenjčanka jih je v soboto, 11. januarja, našla na Goriški cesti. Lastnik jih lahko prevzame na Policijski postaji Velenje.

16. januarja 2014

Pričakujejo mirnejše leto V prostovoljnih gasilskih društvih so začeli redne letne občne zbore – Dokončna ocena leta bo znana 21. marca po redni letni skupščini gasilke zveze Šaleške doline – Letos brez večjih prireditev, upajo, da tudi intervencij ne bo več Velenje, 10. januarja – V soboto so se začeli letošnji redni občni zbori prostovoljnih gasilskih društev, ki se združujejo v Gasilsko zvezo (GZ) Šaleške doline. Svoje delo v lanskem letu so prvi obravnavali v PGD Paška vas, ob koncu tega tedna pa občni zbor pripravljajo v Gaberkah. Največ društev bo o svojem delu lani in načrtih za letos spregovorilo v februarju in marcu. 21. marca bodo podrobno prerešetali še delo v gasilski zvezi. Do takrat bodo znani tudi vsi statistični podatki o delu gasilcev za lani, vključno s podatki o intervencijah; ti trenutno še niso znani. »Govorimo o letu, ki je bilo za našo zvezo zelo naporno in hkrati zelo uspešno,« nam je ob tem povedal predsednik zveze Jože Drobež. Da je tako, pričajo številne državne prireditve in tekmovanja, ki jih je v letu 2013 pripravila ali soorganizirala GZ Šaleške doline. »Izobraževanju smo lani posvečali veliko pozornosti. Del ga izvedemo spomladi, del pa jeseni, ko imajo naši člani več časa. Spomladi so se izobraževali gasilski častniki, jeseni pa smo izvedli nadaljevalni tečaj za gasilca in izobraževanje za mlade gasilce. Od večjih prireditev naj omenim le tekmovanje GZ Šaleške doline, ki ga je lani vzorno organiziralo društvo Šmartno ob Paki. Mladi so tekmovali na Titovem trgu, kjer se je ob veliki pozornosti mimoidočih pomerilo kar 65 ekip. Najpomembnejši dogodek so bili oktobrski Dnevi zaščite in reševanja. Veliko dela smo imeli, da smo organizirali mednarodno tekmovanje na mestnem stadionu. Prireditev je uspela, tudi vse vaje, ki smo jih pomagali izvesti, so dobile zelo dobre ocene. To velja tudi za državno vajo, na kateri smo se preizkusili v ukrepanju ob nevarnih snoveh in morebitnem terorističnem napadu. Lahko si štejemo v čast, da smo dobri organizatorji. Zato so nam tudi za letos ponudili, da pripravimo državno gasilsko tekmovanje. Ker že vemo, kako zahtevno je to, smo ponudbo zavrnili.« Tako bo letošnje leto, doda naš sogovornik, nekoliko mirnejše. Tudi nobeno od društev letos ne bo obeležilo kakšnega visokega, okroglega jubileja. Lani sta praznovali dve: v PGD Šalek so praznovali 80 let delovanja, v PGD Šmartno ob Paki pa 110. Tudi letos bodo veliko energije posvečali izobraževanju, še izvemo. Kot tudi pripravam na tekmovanja, ki bodo stekla spomladi. Ob tem so veseli, da so vse tri občine v Šaleški dolini za delo gasilskih društev in zveze namenile prav toliko kot prejšnja leta, sredstev niso zmanjševale. To pa žal ne velja za državo; od nje bo denarja za zaščito in reševanje manj, manj bo tudi sredstev za delovanje gasilskih društev prvega reda. V Šaleški dolini je to PGD Velenje, ki ima tudi poklicno jedro. »Kot kaže, bo manj sredstev predvsem za tehnične intervencije na cestah, torej pri prometnih nesrečah, in intervencijah zaradi nevarnih snovi,« še izvemo. n bš

Z donacijo lažje do potopne črpalke Velenje, 13. januarja – Dva velenjska Petrolova bencinska servisa – oba stojita ob cesti Velenje–Arja vas, sta se odločila, da sredstva iz projekta 'Naša energija povezuje' donirata Prostovoljnemu gasilskemu društvu Velenje. Podarili so jim 400 evrov, v gasilskem društvu pa so donirana sredstva porabili za nakup večje gasilske potopne črpalke Rosenbauer Nautilus za prečrpavanje umazanih voda ob poplavah. Vrednost nakupa črpalke sicer znaša dobrih 1.400 evrov, z njo pa bodo ob poplavah še bolj učinkoviti. n bš

Usposabljaje, izobraževanje, tekmovanja … Paška vas, 11. januarja – Že nekaj let zapored člani Prostovoljnega gasilskega društva Paška vas »odprejo« sezono občnih zborov gasilskih društev v Šaleški dolini. Tudi letos je bilo tako, in sicer minulo soboto. Predsednik društva Peter Lever je v poročilu o opravljenem delu v preteklem letu med drugim dejal, da so leto 2014 začeli optimistično, saj so lani uresničili vse načrtovane naloge. Organizirali so tradicionalno prireditev Noč na vasi v Paški vasi, družili so se na akcijah pri vzdrževanju gasilskega doma, na družabnih dogodkih društva. Marko Kumar, poveljnik društva, pa je med drugim dejal, da je operativa tudi lani prizadevno delovala v štirih dejavnostih: pri usposabljanju in izobraževanju članov, na gasilskih vajah za tekmovanja se je urilo več kot 100 članov društva, zabeležili so tudi tri intervencije. Celo leto so vzorno skrbeli za vzdrževanje vozil in opreme. Redne operativne dejavnosti, vzdrževanje gasilskih domov, izvedba tradicionalne prireditve Noč na vasi v Paški vasi ter redne aktivnosti ob mesecu požarne varnosti pa so osrednji poudarki iz letošnjega delovnega programa društva. n tp

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, s tran 19

UTRIP

16. januarja 2014

Oven od 21. 3. do 21. 4. Če vam je letos v januarju kaj všeč, je to zima. Tako mile že dolgo ni bilo, vam pa to več kot ustreza. Tako ste več v naravi, med ljudmi, kar ste na prelomu leta precej pogrešali. Ne le, da si boste želeli še toplejših in prijetnejših dni, tisti, ki bodo imeli to možnost, bodo zagotovo že v teh dneh načrtovali obisk toplih krajev. Ali pa tja tudi odpotovali. Dovolj bo že kakšen dan oddiha, morda le celodnevni izlet, daleč od doma. Tudi zato, da zberete misli in občutja, ki so v teh dneh prava zmešnjava. Med realnimi možnostmi in vašimi željami zeva velika luknja. Tega se boste vsak dan bolj zavedali. Kako bi to spremenili, pa vam ni jasno. Ali pa vam noče biti. A malo napora ne bi škodilo, kajne?

Bik od 22. 4. do 20. 5. Le zakaj se trudite, da preslepite vse okoli sebe? Na zunaj še vedno kažete nasmejan obraz, vaša notranjost pa je precej razburkana. Sami nase boste še nekaj dni jezni tudi zato, ker ne znate in ne zmorete iz krize, ki jo sicer opazijo le vaši najbližji. Jasno vam je, da si želite v življenju veliko sprememb. Morda celo preveč naenkrat, saj sploh ne znate ustaviti konjev. Če jih ne boste sami, jih bodo drugi. Tokrat boste težko čakali na neki odgovor, ki ga pravzaprav sploh ne pričakujete. Želite pa si, da bi prišel. In da bi bil pozitiven. Držite pesti, kajti tokrat kaže, da bi se lahko tehtnica obrnila na vašo stran. In to tam, kjer si najbolj želite. S čustvi pa bo še nekaj časa križ. Nočete videti, kar je očitno. In nočete sprejeti. Trmasto vztrajanje v preteklosti je napaka.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Uživali boste tako v delu kot trenutkih prostega časa, ki vam jih v teh dneh ne bo manjkalo. Januar je letos veliko bolj počasen kot prejšnja leta, to pa vam še kako godi. Če boste poskrbeli za nekaj dodatnih prostih dni, pa tudi ne bi bilo čisto nič narobe, saj vaša delovna vnema še ni na višku. Pa tudi energije vam še malo primanjkuje. Vzrok poznate, zato ne imejte slabe vesti zaradi tega. Včasih se zdi, da prav v delu iščete tolažbo in užitek, ker tako ubežite problemom doma. Tokrat bo obratno. Od dela in obveznosti boste bežali v varno zavetje doma, kjer vam bo najlepše. Novica, povezana z družino ali bližnjim sorodstvom, bo dobra. Tudi zato boste lažje zadihali. Pripravljeni boste narediti več, da se vse razreši tako, da bo nekdo, ki ga imate radi, spet srečen. Povejte mu, da lahko računa na vas.

Rak od 22. 6. do 22. 7. Čeprav je večino že minilo, kar so si obljubili ob novem letu, vi še vztrajate. Odločitev, da boste svoj prosti čas bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna. Po vašem pogostem lenarjenju in neaktivnosti v zadnjih tednih bi lahko rekli, da bi bila to tudi dobra naložba v zdravje in dobro počutje. A kaj lahko se zgodi, da bo ostalo le pri odločitvi, ki pa je ne boste zmogli kaj dolgo izpolnjevati. Predvsem zato, ker vam bo manjkalo vztrajnosti, po svoje pa tudi poguma. Morda ste si izbrali tudi napačno motivacijo. Daleč najboljša je, če je povezana z ljubeznijo, kjer je trenutno pri vas precej mrtvo. In zakaj? Ker se bojite ponovnega razočaranja. Če bi poskusili, bi tokrat verjetno uspeli. To čutite, kajne? Zberite pogum in se premaknite iz mrtve točke.

Lev od 23. 7. do 23. 8. Leto se je začelo tako kot ste si želeli, to pa še kar traja. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami želeli. In želeli si boste veliko. Delo vam bo v teh dneh kot terapija, ki jo boste sprejemali z obema rokama. Nihče pa ne bo slutil, da se za nasmehom skriva bolečina. Pravi vzrok tega početja bo v tem, da boste bežali od partnerja. Zelo vas bo strah, da se soočita in si razkrijeta, kaj se dogaja z vama. S tem si ne delate usluge. Čeprav imate srečo, da zna biti partner zelo potrpežljiv, gredo sedaj stvari že predaleč. Zato se ne igrajte z ognjem, če niste pripravljeni vsega, kar trenutno imate, postaviti na kocko. Poskrbite vsaj za to, da se boste sprostili in iz sebe vrgli najhujše napetosti, ki bodo, če tega ne boste znali, vplivali na vaše zdravje. Da je tako, že čutite, a si prav tako ne priznate. V torek pričakujte obisk, ki vam bo odprl oči. Boste potem vendarle ukrepali?

Devica od 24. 8. do 23. 9. Čeprav ste po navadi zelo premišljeni, tokrat niste bili. Žal vam bo, ker ste nekomu, ki vam sicer sploh ni blizu, razlagali zelo osebne stvari. Na uho bodo namreč prišle povsem napačni osebi, saj jih seveda ne bo zadržal le zase. Povedano bo preveč vroče, da bi, sploh, ker je osebno vpleten tudi sam. Ker pa bo vsakdo še kaj dodal, bo informacija dobila povsem novo razlago in zalet. To vas bo močno prizadelo, a kare je, je. Kdor molči, še vedno številnim odgovori. Vi boste. Tokrat boste molčali predvsem zato, ker vam bo nerodno, da bi stvar vsaj poskušali razjasniti. Bolje bo, da stvari ne zaostrujete, ampak pustite času čas. Ne bodo hitro pozabili, a bodo. Predvsem pa bodo spoznali, da vse, kar so izvedeli, ni res. In to vam bo v tolažbo.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10. Januar se je prevesil v drugo polovico, vi pa še niste prišli do cilja, ki ste si ga zastavili že pred novim letom. Zadnje čase gre pri vas vse bolj počasi. Prezahtevno bi trenutno bilo tudi, če bi pričakovali, da se bo tisto, kar vas najbolj moti, spremenilo kar čez noč. Ob vsej svoji odločnosti ste za povrhu še precej počasni pri urejanju uradnih zadev. To sicer za vas ne velja, zato se še sami sprašujete, kaj se dogaja z vami. Čestitate pa si lahko, da še vedno vztrajate pri eni od novoletnih zaobljub. Ste na dobri poti do uspeha, ni kaj. Malo pomaga tudi to, da tudi tako varčujete, stroški v zadnjih tednih pa so presegli vsa vaša pričakovanja in zmožnosti. Ne posegajte še po zlati rezervi, ker boste še bolj nemirni. Raje nekomu, ki spet pričakuje vašo pomoč, recite ne.

Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Še vedno boste precej melanholični. Tudi prave volje do življenja in dela še nekaj dni ne boste imeli. Dobro veste, da ni kriva le zima, ki je letos tako mila, da je še sovražiti ne morete. Tudi kratki dnevi naj vam ne bodo izgovor. Čeprav ne boste čisto nič krivi in toka dogodkov ne boste mogli spremeniti, boste ob koncu tega tedna še bolj nemirni. Skrbelo vas bo, kako se bo vse skupaj izšlo. Brez potrebe. Dovolj ste vložili, da se težko ponesreči. Na koncu bo izpadlo bolje, kot si lahko mislite. Finančno stanje vam še nekaj tednov ne bo dopuščalo, da bi se igrali z denarjem, čeprav vas bo močno mikalo, da čustveno praznino zapolnite s kakšnim pregrešnim nakupom. Vsaj kakšnega manjšega pa si le privoščite, saj boste s tem pobožali svojo dušo.

Strelec od 23. 11. do 21. 12. Zadnje dni hitite počasi in uživate v vsaki mali zmagi posebej. To si lahko privoščite, saj ste lani delali dobro in veliko. Rezultati pa so vidni prav v teh dneh. Prijatelji vam bodo v dneh, ki prihajajo, v veliko pomoč. Dobro vedo, da ste zanesljiv človek, ki pomaga vedno, ko to potrebujejo. Zato vam bodo le vračali, kar ste jim vi že dali. Občutek bo res dober. Mnogi bodo menili, da ste zadnje čase strogi do sebe, do vseh okoli vas pa ste dobri kot kruh. A saj veste, da se vse dobro dvakrat povrne in vam se bo začelo vračati že v teh dneh. Zmeda na čustvenem področju pa še ne bo minila. Krivili boste sebe, a tokrat brez potrebe. Partner je že nekaj časa povsem v svojem svetu, na drugem planetu. Pomagate mu lahko, da spet stopi iz oblakov na Zemljo.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1. Sprašujete se, pred kom bežite. Čisto preveč se spet zapirate v svoje stanovanje in čas preživljate sami ali v dvoje. To ni dobro ne za vaše počutje. Je pa dobro za vaše ljubezensko življenje, saj se partnerju posvečate več kot ste se mu kdajkoli. Včasih bo celo podvomil, da je vaše početje iskreno. Zna biti, da bo celo pomislil, da nekaj skrivate. Prepričajte ga, da ni tako, da gre enostavno za iskrena čustva. A ne z besedami, tem ne verjame. Tokrat bodo potrebna dejanja. Pa nikar ne mislite, da lahko ob vaši pasivnosti vse ostane tako kot je bilo. Če se boste bolje počutili, če boste bolj aktivni, bo šlo le še navzgor. Tudi pri delu, kjer bodo od vas pričakovali zelo veliko. Vi pa se boste tega zelo resno lotili. Zdravje bo trdno.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2. Želeli si boste ustaviti čas. Dnevi vam bodo namreč tudi v tem tednu vse prehitro minevali, sploh, ker so še vedno kratki. Kljub temu se vam bo zdelo, da ste premalo učinkoviti in da ste postali rahlo leni. To se vam sicer zgodi skoraj vsako zimo, saj se veliko manj kot sicer gibljete po svežem zraku. Tudi letos, ko je vreme prijazno, ni nič drugače. Če se le dam, ste najraje na toplem, brez fizičnih aktivnosti. To pa paše tudi partnerju. Da, veliko bosta skupaj. In res bosta uživala. Pri tem vam sploh ne bo mar, kako bo to sprejemala družina in kako prijatelji. Ti vas kar malo pogrešajo, a nočejo biti vsiljivi. Ob koncu tedna si vseeno vzemite čas zanje. Ne bodo prosili, le vedeti vam bodo dali, da si to želijo. Poskrbeli bodo za smeh in dobro voljo. Oboje še kako potrebujete.

Ribi od 20. 2. do 20. 3. Prijatelj vam bo le nakazal, kaj se dogaja, pa boste že padli v paniko. Strah vas bo, ker niste bili iskreni do partnerja. Iskreni pa niste bili, ker vas je bilo strah. Začaran krog boste morali prekiniti sami. Če bo še tako težko, ni več časa za odlašanje. Enostavno boste morali reči bobu bob. Če boste pogovor prelagali, bo le še slabše. Zato se potrudite, da čim prej najdete primeren trenutek in partnerju iskreno poveste, kaj se dogaja z vami. Vaše početje si namreč že narobe razlaga, kar je vzrok za njegovo umikanje iz vaše družbe. Bodite prizanesljivi do njega in do sebe. Oba si zaslužita boljše počutje, brez potrebe trpita. To pa se obema pozna tudi pri delu. Čeprav se trudita, rezultati niso takšni, kot si želita. Čustva so premočna, ubijajo kreativnost.

Ko bom velik, bom pilot Srečanje z Matjažem Kačičnikom iz Šmartnega ob Paki – Prvi pilot vladnega letala Falcon Tatjana Podgoršek

Med znanimi in zanimivimi obrazi iz občine Šmartno ob Paki zagotovo ne smemo spregledati Matjaža Kačičnika – prvega pilota vladnega letala Falcon 2000 EX. Tik pred novoletnimi prazniki smo ga povabili na klepet.

Se sprašujem, kaj me je vleklo Suhljat, skromen, simpatičen 44-letnik je že v otroštvu vedel, kaj bo počel v življenju. »Če se dobro spomnim, je bilo treba v prvem spisu, ki smo ga pisali v osnovni šoli, v treh oziroma štirih stavkih napisati, kaj boš, ko boš velik. Napisal sem: ko bom velik, bom pilot. Vozil bom potniško letalo in videl bom veliko sveta. Danes je res tako.« Kaj vleče v tem poklicu? Uniforma, dejstvo, da pilot ne more biti vsak … Po tehtnem premisleku je odgovoril, da se tudi sam sprašuje, kaj neki ga je vleklo. »Želja. Ta mora biti glede na to, koliko ovir je na tej poti, zelo močna. Nato možnost leteti v tretji dimenziji oziroma upravljanje s stroji, izdelanimi z najboljšo tehnologijo, iz najboljših materialov, naprave, ki so »top« v tej industriji. Da, človek se čuti kar malo izbranega, da lahko to upravlja.«

Izkušnje, natančnost, odgovornost … Krmaril je že vojaške jeklene ptice, poslovna letala, od novembra 2012 je njegov »zračni ferrari« falcon. Biti prvi kapitan vladnega letala je zagotovo »oh in sploh«. Prikimal je in priznal, da je to zanj velika čast. Sploh, ker so ga povabili na

selekcijski izbor. Opravil ga je uspešno, pridobil licenco za upravljaje falcona – z letalom, ki ga je očaralo zato, ker je hitro, ima odlično elektroniko, ker lahko leti na višini več kot 14 kilometrov. Kakšen mora biti človek, ki je prvi kapetan na vladnem letalu, nas je zanimalo. »Zanimivo vprašanje. Dobro bi ga bilo postaviti komisiji, ki je opravila izbor kandidatov,« se je odzval Matjaž in našteval: pomembne so izkušnje iz prometnega letenja s celega sveta, odgovornost, natančnost, komunikativnost, zbranost … Za njim je 16 let izkušenj v vojaškem letalstvu. Ker po toliko letih tu ni videl prave prihodnosti, je za 4 leta »presedlal« v civilno, natančneje v poslovno letalstvo, dobro leto je vladni pilot. Z letali je »obredel« dobršen del sveta: od zelo vročih predelov do zelo mrzle Rusije. Na krovu je doslej segel v roko vsem slovenskim predsednikom, večini ministrov, pri prejšnjem delodajalcu so bili njegovi potniki člani pomembnih delegacij, od ukrajinskega, hrvaškega predsednika … »Za zdaj nimam z nikomer slabih izkušenj.« Po Matjaževih besedah vplivajo na to, kakšen bo let za potnike, vremenske razmere. Najslabša je turbulenca, neprijetni znajo biti močan veter predvsem pri vzletu in pristanku letala, nevihtni oblaki, v alpskih predelih se pojavljajo vetrovi. Za prvega kapitana letala pa je poleg tega pomembna še – na primer – organizacija poleta: od načrta leta do cateringa. Običajno je načrt leta – pojasnjuje Matjaž – za določeno uro urejen, a kaj, ko vsi potniki niso nikoli točni. Pri cateringu so mu ostale v spominu specifične zahteve predvsem potnikov iz Ruske federacije. Je drzen pilot? Za odgovor na vprašanje ni potreboval sekunde:

Ne kupujte mačka v žaklju! SI-CERT ob vseevropskem mesecu kibervarnosti opozarja na prevare pri spletnih nakupih Evropska unija letos prvič organizira vseevropsko kampanjo (European Cyber Security Month), s katero želi spodbuditi ozaveščenost o kibervarnosti med državljani. Slovenija v evropski akciji sodeluje z nacionalnim programom ozaveščanja Varni na internetu, ki ga koordinira center za odzivanje na omrežne incidente SI-CERT. Z medijsko kampanjo se osredotočajo na spletne goljufije, ki lahko spletnim uporabnikom povzročijo resno finančno škodo. S tem namenom danes predstavljajo prvi video vodič, ki spletnim uporabnikom razkriva vse pasti spletnega nakupovanja.

Velik porast prijav spletnih prevar

SI-CERT je v letu obravnaval 442 prijav spletnih goljufij, kar predstavlja skoraj 100-odstoten porast v primerjavi z letom 2011 (227 prijav).

Projekcija za leto 2013 napoveduje še rahel porast, predvidevajo, da se bo število prijav ustavilo pri številki 475. Gole številke razkrivajo neverjetne zgodbe, od nakupa več tisoč evrov vrednega bagra v lažni spletni trgovini do zlomljenega srca, ko se sanjsko dekle iz Moskve, ki nujno potrebuje denar za vizo, izkaže za prevaranta. Kot izpostavljajo na SI-CERT: »Spletni uporabniki v Sloveniji v večini poskrbijo za osnovno zaščito svojega računalnika, so pa zato veliko bolj ranljivi na t. i. socialni inženiring, kjer jih s preprostim sporočilom o nagradi nekdo želi prepričati, da kliknejo povezavo, pošljejo svoje osebne podatke ali celo nakažejo denar. V takšnih primerih ne pomaga še

Mu je bilo kdaj vroče ne zaradi temperatur, ampak zaradi nevšečnosti? O da, pestra so bila minula štiri leta, smo izvedeli. Kar nekaj-

zvečer … Glede na to, da je bil pred tem štiri leta v poslovnem letalstvu, mu prilagajanje zahtevam in potrebam ni tuje. Prizna pa, da je lahko to kar velika težava. Leti, dodaja, so sicer najavljeni, vendar je od najave do dogodka na voljo malo časa, pa tudi načrti letov se pogosto spreminjajo. Je pa vse v mejah zakonodaje in zahtev po zagotavljanju varnosti.Glede na 24-urno pripravljenost mora biti človek zelo »fit«, modrujemo. Iz pritajenega Matjaževega nasmeha hitro razbereš: pa še kako »fit«. Poleg zdravstvenih zahtev, ki jih preverjajo dvakrat na leto, mora vzorno skrbeti še za fizično kondicijo. Že zaradi samega počutja, zagotavlja Matjaž, se ukvarja z rekrea-

krat so v določenih državah preklicali dovoljenje za prelet in je moral čakati, da je po posredovanju služb na zemlji lahko nadaljeval pot. Tudi okvare, pa razne »variante« z novinarji je uvrstil med neprijetne dogodke. »Vozil sem zelo znane osebnosti, do katerih so želeli priti novinarji na vsak način,« je pojasnil. Kot prvi kapetan na vladnem letalu mora biti v pripravljenosti praktično 24 ur na dan. Klic lahko pričakuje ob tretji uri zjutraj, ob desetih

cijo, kolikor mu ob dveh majhnih nadobudnežih dopušča čas. Največ teče, obišče tu in tam kakšen fitnes, kolesari, se poda z družino v hribe. Pri željah, s katerimi je vstopil v leto 2014, se ne razlikuje od večine: zdravje, sreča, zadovoljstvo, »da bi se razumeli v družini tako, kot se. Želim si, da bi kriza minila, da bi se vrnili časi, ki so bili do vseh bolj pošteni in za večino bolj sprejemljivi,« je sklenil zanimivi pogovor n Matjaž Kačičnik.

tako napreden antivirusni program, potrebno je prepoznati znake poskusa prevare.«

ugodnih cenah. V lovu za dobro ceno se kupci pogosto odločijo za nakup ponaredkov znanih in prestižnih blagovnih znamk, vendar je promet s ponaredki v EU prepovedan, zato so takšni paketi na slovenski carini zaseženi in uničeni. V nekaterih primerih morajo celo kupci sami poravnavati stroške uničenja. Za spletne goljufe so zelo privlačni tudi spletni oglasniki, saj je vzpostavitev kontakta z morebitno žrtvijo zelo enostavna. Goljuf objavi privlačen mali oglas, nato pa s ponarejenim sporočilom logistične službe prepriča kupca, da je njegov izdelek že na poti. Kot najboljše vabe se izkažejo najnovejši modeli pametnih telefonov in tablic, so pa na SI-CERT obravnavali več prijav zaradi goljufa, ki je prek oglasnika »prodal« nekaj profesionalnih koles, vrednih več tisoč evrov. Prevaram so izpostavljeni tudi prodajalci, saj se goljufi odzovejo na njihov objavljen mali oglas in jih z lažnimi potrdili o bančnem nakazilu prepričajo, da izdelek oddajo na pošto. Še več nasvetov, kako v množici ponudb na spletu ugotovite, kdaj gre za prevaro, najdete v infografiki 5 korakov do varnega spletnega n nakupa.

»Na vsakem letu, ne glede, kdo je na krovu, mora biti na prvem mestu varnost. Promet v letalstvu je nevaren, čeprav je cestni še bolj. Vendar se v zraku odvija v drugačnih razmerah. Te zakonitosti je treba upoštevati.«

Kar pestro je bilo

Tvegani spletni nakupi

Na SI-CERT opozarjajo, da obravnavajo vedno več prijav lažnih spletnih trgovin, ki pa so zgolj kulise z lepimi slikami, za spletno predstavitvijo pa ne stoji legitimno podjetje. Takšen nakup predstavlja veliko tveganje, saj kupec plačanega

blaga ne bo prejel, lahko pa pride tudi do zlorabe podatkov kreditne kartice. Kot vedno aktualne se izkažejo lažne spletne trgovine, ki obljubljajo priljubljene blagovne znamke, npr. iPhone, iPad, Ugg, fotografsko opremo, po neverjetno

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, s tran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

16. januarja

Petek,

Sobota,

Nedelja,

17. januarja

18. januarja

19. januarja

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Male sive celice, kviz 11.55 O živalih in ljudeh, tv Maribor 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.20 Sloveci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Bela, ris. 15.55 Adi v vesolju, ris. 16.00 Vse o Rozi, ris. 16.10 Firbcologi: O skokih, kositru in centrifugi 16.45 Dobra ura z Boštjanom 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Boštjanom 18.30 Infodrom 18.35 Pipi in Melkijad, ris. 18.40 Manja, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tarča (pogovor o Dosjeju) 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Firbcologi: O skokih, kositru in centrifuga 11.00 Hiša eksperimentov: Strelologija 11.55 Panoptikum, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, pog. odd. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Aleks in glasba, ris. 15.50 Moja soba: Hana 16.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Akijem 18.30 Infodrom 18.35 Angelina balerina, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta: Na vlaku, 15/18 20.30 Noč Modrijanov 2013, 1. del 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Obrazi alkoholizma 00.15 Kaj govoriš?=So vakeres? 00.30 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Infokanal

07.00 Kanopki, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Minuta v muzeju, ris. 07.20 Kuža Šap, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.35 Minuta v muzeju, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Lokomotivček Tomaž in prijatelji, ris. 07.55 Klasične pravljice: Zlati dotik kralja Midasa, ris. 08.00 Male sive celice, kviz 08.40 Infodrom, denvnik za otroke in mlade, ponov. 08.50 Otroški kanal 10.15 Dobra ura z Milico 11.35 Dobro jutro 13.55 Slovenski vodni krog: Mutska Bistrica, nan. 14.25 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos 15.45 Človeški planet, 2/8 16.35 Točka preloma 17.05 Ljudje podeželja: Črni riž, 12/25 17.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki, prenos 19.15 Žrebanje Deteljice 19.20 Umetnostno drsanje, ep, plesni pari, prosti program, vključitev v prenos 21.55 Skrivnost Edwina Drooda, 1/2 22.50 Izgnanstvo, 2/2 00.15 Točka, glasb. odd. 01.05 Zabavni infokanal

07.00 Kanopki, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Minuta v muzeju, ris. 07.20 Kuža Šap, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.30 Minuta v muzeju, ris. 07.35 Vse o Rozi, ris. 07.55 Deklica z vžigalicami, ris. 08.00 Firbcologi: O skokih, kositru in centrifugi 08.25 Hiša eksperimentov, poučna nan. 08.45 Infodrom, dnevnik za otroke in mlade, ponov. 08.55 Otroški kanal 10.20 Alp. smuč., sp, superkombi. (M), VSL, prenos 11.30 Dobra ura z Boštjanom 12.50 Dobro jutro 13.50 Alp. smuč., sp, superkomb. (M), SL, prenos 14.50 Biatlon, sp, sprint (M), prenos 16.35 Skrivnosti glasbe, 2/5 16.55 Priletni parazit ali kdo je Marko Brecelje?, dok. film 17.55 Rokomet, ep, (M), Hrvaška : Švedska, prenos 19.30 Knjiga mene briga 19.55 Umetnostno drsanje, ep, (Ž), prosti program, vključ. v prenos 21.55 Sodobna družina (III.), 9/24 22.15 Ura (II.), 5/6 23.15 Gostitelj, korejski film 01.05 Točka, ponov. 01.55 Zabavni kanal

06.10 Odmevi 07.00 Čarobne roke, poučna odd. 07.02 Veliki stroji: Gasilno vozilo 07.05 Zgodbe iz školjke: Izbira, odd. za gluhoneme 07.15 Bine: Dirigent, odd. za gluhoneme 07.30 Bine, čuvaj parka, ris. nan. 07.55 Zviti črvički: Želva, ris. nan. 08.00 Studio Kriškraš: Fotografija 08.25 Kulturni brlog 08.29 Živalske zgodbe: Golobi poštarji 08.30 Ribič Pepe 08.50 Snežna kraljična, otr. ser. 08.55 Veliki prijatelji, otr. ser. 09.00 Firbcologi: O drobižu, paleontologih in ratraku 09.20 Hannah, dok. film 09.40 Bizgeci, ris. 09.45 Male sive celice, kviz 10.30 Infodrom 10.50 Resnična zgodba o Obutem mačku, anim. film 12.10 Odpeti pesniki: Župančič, Zajc, Kosovel 12.20 Moja soba: Hana 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.30 Skrivnost čebeljega panja, dok. odd. 15.20 Slovenski magazin 15.50 Keramika iz časa Rimljanov, dok. odd. 16.25 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Človeški planet, 3/8 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Bob leta 2013 21.30 Življenje Tomaža Kajzerja, 2/6 22.15 Poročila, vreme, šport 22.50 Vitez, 1/8 23.35 Ozare, ponov. 23.40 Dnevnik, ponov. 00.30 Dnevnik Slovencev po svetu 00.55 Infokanal

07.00 Musti, ris. 07.05 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Dinko pod krinko, ris. 07.30 Svet živali, ris. 07.35 Tip in Top, ris. 07.40 Simfonorije, ris. 07.45 Božičkov vajenček, ris. nan. 07.55 Drago, debelušni zmajček, ris. 08.05 Manja, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Vse o Rozi, ris. 08.35 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 08.40 Pokukajmo na zemljo, ris. 08.45 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 Minuta v muzeju, ponov. 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.25 Božičkov vajenček, nan. 09.35 Kuža Šap, ris. 09.45 Marči Hlaček, ris. 10.10 Minuta v muzeju, ris. 10.15 Darilo za Selima, ris. film 10.45 Sledi 11.10 Ozare 11.15 Obzorja duha: Pastorala tujcev 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Noč Modrijanov 2013 14.45 Slovenski vodni krog: Spodnja Soča 15.15 Izgubljeno kraljestvo Atlantida, anim. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Legende velikega in malega ekrana 18.40 Prihaja Nodi, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oblast (II.), 16. del 21.00 Intervju 21.55 Ljudje podeželja, 13/25 22.05 Vdih drugega, dok. odd. 22.40 Poročila, vreme, šport 23.10 Slovenski magazin 23.35 Dnevnik, vreme, šport 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Infokanal

07.30 Slovenci v Italiji 08.30 Posebna ponudba, svet. odd. 08.50 Platforma 09.20 Osmi dan 10.20 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos 11.40 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), prenos 12.20 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos 13.40 Deskanje, sp, (M+Ž), vključ. v prenos 15.45 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn. 16.15 Nord. smuč., sp, sprint (M+Ž), posn. 17.10 Smučarski skoki, prenos iz Zakopan 19.00 Umetnostno drsanje, ep, (M), prosti program, posn. 21.00 Sivi kamion rdeče barve, koprod. film 22.40 33/45, sobotna glas. noč 23.35 Zabavni infokanal

07.50 Globus 08.20 Turbulenca 08.50 Glasbena matineja 10.05 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja 11.20 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos 12.35 Zima je zakon, športna odd. 13.05 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja 13.55 Smučarski skoki, prenos iz Zakopan 15.45 Biatlon, sp, štafete (Ž), posn. 17.00 Biatlon, sp, štafete (M), posn. 18.15 Umetnostno drsanje, ep, pari, prosti program, posn. 20.00 Žrebanje Lota 20.10 Športni izziv, ponov. 20.55 Rokomet, ep (M), prenos 22.30 Lojze se je zbudil, kot ponavadi, igrani film 22.55 Ta zahvalni dan, tv igra 23.45 Zabavni infokanal

06.00 Medvedek Benjamin, ris. 06.20 Raziskovalka Dora, ris. 06.45 Pikica in Pepermint, ris. 06.50 Pingvini z Madagaskarja, ris. 07.05 Svingerji, nan. 07.30 Vihar, nan. 08.20 Prepovedana ljubezen, nan. 09.10 Tv prodaja 09.25 Ko listje pada, nan. 10.20 Tv prodaja 10.35 Ko listje pada, nan. 11.30 Tv prodaja 11.45 Divja v srcu, nan. 12.40 Tv Dober dan, nan. 13.40 Svingerji, nan. 14.10 Petične nosečnice, am. ser. 15.05 Razočarane gospodinje, nan. 15.55 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nan. 18.00 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Afera Thomasa Crowna, am. film 22.05 24ur zvečer 22.35 Na kraju zločina, nan. 23.30 Dvojnica, nan. 00.20 Lov na osumljenca, nan. 01.10 Petične nosečnice, am. ser. 02.05 24ur 03.05 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 POP CORN - Robert Kreslin, Werefox 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Migaj raje z nami 21.50 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.20 Prodajno TV okno 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

06.00 Medvedek Benjamin, ris. 06.20 Raziskovalka Dora, ris. 06.45 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 07.10 Svingerji, nan. 07.40 Vihar, nan. 08.30 Prepovedana ljubezen, nan. 09.20 Tv prodaja 09.35 Ko listje pada, nan. 10.30 Tv prodaja 10.45 Ko listje pada, nan. 11.40 Tv prodaja 11.55 Divja v srcu, nan. 12.45 Tv Dober dan, nan. 13.35 Svingerji, nan. 14.10 Petične nosečnice, am. ser. 15.05 Razočarane gospodinje, nan. 15.55 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nan. 18.00 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Tašča, da te kap, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Vojakova nevesta, ang. film 23.05 Eurojackpot 23.08 Vojakova nevesta, nad. filma 00.25 Divji roži, am. film 02.10 24ur 03.10 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža 11.50 Napovedujemo 11.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Prodajno TV okno 12.40 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (66) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

07.00 Oto čira čara 07.01 Drobižki, ris. 07.05 Franček, ris. 07.30 Chuggington, ris. 07.40 Meteor, ris. 07.50 Doktor Glavca, ris. 08.00 Sabrinino skrivno življenje, ris. 08.20 Skrivnostni ranč, ris. 08.45 Dežela konjičkov, ris. 09.05 Neobičajna šola, ris. 09.10 Pikica in Pepermint, ris. 09.15 Grozni Gašper, ris. 09.25 Pingvini z Madagaskarja, ris. 09.35 Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.40 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 10.05 Zoey 101, nan. 10.30 Poroči se z mano, am. film, 1/2 12.15 Mentalist, nan. 13.10 Prevarana talka, am. film 14.50 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 15.15 Prenovimo kopalnico, ang. ser. 15.40 Zvezde dizajna, am. ser. 16.35 Kenguru Joey, avstral. film 18.25 Okusi brez meja 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Avatar, am. film 22.55 Srečnež Slevin, am. film 01.00 Zasebno letovišče, am. film 02.30 24ur 03.30 Zvoki noči

09.00 Miš maš: Gibajmo se tudi pozimi 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (78): Obešalnik za shranjevanje rutk in šalov 10.15 Oglasi 10.20 Gostilna pr Francet (66), zabavno glasbena oddaja 11.20 Napovedujemo 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.30 Rad igram nogomet, ponovitev 18.50 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2173. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Butalci, burka s petje, Poletno gledališče Studenec pri Domžalah 22.35 Jutranji pogovori, ponovitev 23.55 Prodajno TV okno 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

07.00 OTO čira čara 07.01 Drobižki, ris. 07.05 Chuggington, ris. 07.15 Meteor, ris. 07.25 Doktor glavca, ris. 07.35 Knjiga čarovnij, ris. 08.00 Sabrinino življenje, ris. 08.20 Skrivnostni ranč, ris. 08.45 Dežela konjičkov, ris. 09.05 Neobičajna šola, ris. 09.10 Grozni Gašper, ris. 09.20 Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.25 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 09.50 Hotel 13, nan. 10.10 Poroči se z mano, am. film, 2/2 11.55 Mentalist, nan. 12.50 Prekinjeno življenje, kanad. film 14.30 Jamie – obroki v pol ure 15.00 Sočna strast, ser. 15.55 Enostavni obroki Rachel Allen, ser. 16.25 Ljubezen na drsalkah, am. film 18.20 Okusi brez meja 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kaj pa zdaj, am. film 00.10 Glava v oblakih, ang. film 02.20 24ur, ponov. 03.20 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Gibajmo se tudi pozimi 09.40 Oglasi 09.45 2172. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Napovedujemo 10.10 2173. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Poslanska pisarna: Jakob Presečnik, poslanec SLS v DZ RS 11.30 Naj viža: ans. Donačka, ans. Šaljivci 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.35 Prodajno TV okno 13.50 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.50 Napovedujemo 17.55 Ustvarjalne iskrice (77): koledar 18.15 Čas za nas – mladi za Veleje Predstavitev MC Velenje in EVS 18.50 Napovedujemo 18.55 Pop corn: Robert Kreslin, Jana Morel, Werefox 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.30 Popotniške razglednice: Kitajska 22.30 Vurberk 2013, ponovitev 1. dela koncerta 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek, 20. januarja

16. januarja 2014

Torek,

Sreda,

21. januarja

22. januarja

07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Infodrom 10.50 Angel, igrani film 11.05 Moja soba: Hana 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Obrazi alkoholizma 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Trnovo robidovje: Jesenska zgodba, ris. nan. 16.05 Studio Kriškraš: Fotografija 16.30 Kultuni brlog, kult. novičke za otroke, ponov. 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Bernardo 18.30 Infodrom 18.35 Knjiga o džungli 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Pisave 23.35 Knjiga mene briga 23.55 15. festival Slowind 2013 00.30 Dnevnik, vreme, šport 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal

06.10 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Studio Kriškraš 11.00 Kulturni brlog 11.05 Zgodbe iz školjke 11.10 Bine, lutke 11.30 Hannah, dok. film 12.15 Pisave 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Neli in Cezar, ris. 15.55 Oddaja za otroke 16.05 Dragi domek, ris. 16.10 Ribič Pepe 16.45 Dobra ura z Jasno 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Jasno 18.30 Infodrom 18.40 Zakaj? Zato!, ris. 18.45 Pujsa Pepa, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Življenja Tomaža Kajzerja, nan. 20.55 Mama Evropa, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju, ponov. 00.25 Posebna ponudba, ponov. 00.40 Dnevnik, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

06.10 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Ribič Pepe 10.55 Pepi vse ve o lutkah 11.15 Veliki prijatelji 11.50 Mama Evropa, dok. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Pujsa Pepa, ris. 15.45 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Dobra ura z Milico 18.30 Infodrom 18.35 Svet živali, ris. 18.40 Neli in Cezar, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Kraljica Montreuila, franc. film 21.30 Oči, ali lahko jaz šofiram, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Tarča, ponov. 23.10 Dosje, ponov. 00.00 Tarča, ponov. 00.50 Turbulenca, ponov. 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.35 Infokanal

07.00 Kanopki, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Minuta v muzeju, ris. 07.20 Kuža Šap, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.30 Minuta v muzeju, ris. 07.35 Vse o Rozi, ris. 07.55 Bremenski mestni godci, ris. 08.00 Infodrom 08.15 Angel, igrani film 08.30 Moja soba: Hana 08.55 Otroški kanal 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobra ura z Akijem 11.35 Dobro jutro 14.40 Točka, glasb. odd. 15.30 Intervju 16.30 Kaj govoriš?=So vakeres? 16.50 Dober, dan Koroška 17.30 Plinski monopoli, dok. odd. 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Dediščina Evrope: Racija, franc. film 22.00 Vera (III.), 1/4 23.30 Točka, glasb. odd. 00.15 Zabavni infokanal

07.00 Kanopki, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Minuta v muzeju, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.35 Minuta v muzeju 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.55 Klasične pravljice: Grdi raček, ris. 08.00 Studio Kriškraš 08.25 Kulturni brlog 08.30 Zgodbe iz školjke: Izbira 08.35 Zgodbe iz školjke: Bine dirigent 08.50 Hannah, dok. film 09.05 Infodrom 09.15 Otroški kanal 10.15 Dobra ura z Bernardo 11.35 Dobro jutro 14.20 Točka, glasb. odd. 15.15 Bob leta 2013 16.55 Glasnik 17.30 Mostovi Hidak 18.00 Vdih drugega, dok. odd. 18.35 Slovenski vodni krog: Spodnja Soča 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.30 Na utrip srca 21.10 Tisoč stvari, šved. film 22.45 Točka, ponov. 23.35 Zabavni kanal

06.00 Medvedek Benjamin, ris. 06.20 Raziskovalka Dora, ris. 06.45 Pingvini z Madagaskarja, ris. 06.55 Svingerji, nan. 07.25 Vihar, nan. 08.15 Prepovedana ljubezen, nan. 09.10 Tv prodaja 09.25 Ko listje pada, nan. 10.20 Tv prodaja 10.35 Ko listje pada, nan. 11.30 Tv prodaja 11.45 Divja v srcu, nan. 12.40 Tv Dober dan, nan. 13.30 Svingerji, nan. 14.05 Petične nosečnice, am. ser. 15.00 Razočarane gospodinje, nan. 15.50 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldan 17.10 Vihar, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Greva narazen, am. film 21.55 24ur zvečer 22.25 Na kraju zločina, nan. 23.20 Dvojnica, nan. 00.10 Lov na osumljenca, nan. 01.05 Petične nosečnice, am. ser. 02.00 24ur 03.00 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2173. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Napovedujemo 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Zakladi preteklosti 18.40 Regionalne novice 3 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Napovedujemo 21.10 Pr Francet (66) 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

06.00 Medved Paddington, ris. 06.20 Raziskovalka Dora, ris. 06.45 Pingvini z Madagaskarja, ris. 06.55 Svingerji, nan. 07.25 Vihar, ris. 08.15 Prepovedana ljubezen, nan. 09.10 Tv prodaja 09.25 Ko listje pada, nan. 10.20 Tv prodaja 10.35 Ko listje pada, nan. 11.30 Tv prodaja 11.45 Divja v srcu, nan. 12.40 Tv Dober dan, nan. 13.30 Svingerji, nan. 14.05 Petične nosečnice, am. ser. 15.00 Razočarane gospodinje, nan. 15.50 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nan. 18.00 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Na poti 22.35 Na kraju zločina, nan. 23.30 Dvojnica, nan. 00.20 Lov na osumljenca, nan. 01.10 Petične nosečnice, am. ser. 02.05 24ur 03.05 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Županja z vami: mag. Romana Lesjak, županja Občine Črna na Koroškem 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.55 Napovedujemo 13.00 Prodajno TV okno 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Kako se kuha pravljica o Rdeči kapici 18.30 Videospot dneva 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2174. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Medvedja jama 20.55 Napovedujemo 21.00 To bo moj poklic 21.30 Jesen življenja, izbor 2013 21.00 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva

07.00 Kanopki, ris. 07.05 Gregor in dinozavri, ris. 07.15 Minuta v muzeju, ris. 07.25 Bob in Bobek, ris. 07.35 Minuta v muzeju, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.55 Zlata goska, ris. 08.00 Ribič Pepe 08.20 Pepi vse ve o kiparstvu, nan. 08.40 Infodrom 08.45 Otroški kanal 09.20 Zabavni kanal 10.20 Dobra ura z Jasno 11.40 Dobro jutro 14.30 Točka 15.30 Legende velikega in malega ekrana 16.45 Glasnik, tv Maribor 17.20 Evropski magazin, tv Maribor 17.35 Mostovi Hidak 18.05 O živalih in ljudeh 18.30 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Predstavitev olimpijske reprezentance, prenos 21.00 Zima je zakon, magazinska športna oddaja 21.30 Športni izziv 22.00 Bleščice, odd. o modi 22.30 Božji možje, franc. film 00.30 Točka 01.20 Zabavni kanal 06.00 Medved Paddington, ris. 06.20 Raziskovalka Dora, ris. 06.45 Pikica in Pepermint, ris. 06.50 Svingerji, nan. 07.20 Vihar, nan. 08.10 Prepovedana ljubezen, nan. 09.05 Tv prodaja 09.20 Ko listje pada, nan. 10.15 Tv prodaja 10.30 Ko listje pada, nan. 11.25 Tv prodaja 11.40 Divja v srcu, nan. 12.35 Tv Dober dan, nan. 13.30 Svingerji, nan. 14.05 Petične nosečnice, am. ser. 15.00 Razočarane gospodinje, nan. 15.50 Prepovedana ljubezen, nan. 16.50 Vihar, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Vihar, nan. 18.00 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Delfinova zgodba, am. film 22.05 24ur zvečer 22.35 Gasilci v Chicagu, nan. 23.25 Dvojnica, nan. 00.15 Lov na osumljenca, nan. 01.05 Petične nosečnice, am. ser. 02.00 24ur 03.00 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2174. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.20 To bo moj poklic 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice: Dišeča sovica 18.20 Rad igram nogomet 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regionalne novice 3 21.05 POP CORN, glasbena oddaja 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, s tran 21

PRIREDITVE

16. januarja 2014

Knjižne novosti KARZ, Zippora: Brezsladkorna vila

od – Odrasli / 821-94 Spomini Osemnajstletna Zippora je postala ponosna članica priznanega baletnega ansambla New York City Ballet. Življenje se je zdelo kot sanje, pridno in nadarjeno dekle je že pri dvajsetih debitirala kot Sladkorna vila v Hrestaču. Potovala je po svetu, uživala življenje. Pri enaindvajsetih pa se je njena pravljica končala. Z vso silo je pristala na trdih tleh. Dobila je diagnozo – sladkorna bolezen. Prizadelo jo je čisto na človeški ravni, zdelo se ji je, da se ji je podrl svet. Ravnotežje med uravnanim krvnim sladkorjem in baletom se je izkazalo za precej krhko in težko ulovljivo. Po diagnozi gre avtorica čez več faz sprejemanja diabetesa: najprej ga zanika, nato se pojavi sram, bolezen napačno razume … Na koncu jo sprejme in to se pokaže kot edina rešitev. Zaživi aktivno, uravnoteženo in zadovoljno življenje. Knjiga nam iz prve roke govori o čisto človeških strahovih, ko spozna, da ni popoln. Kaj »popolnost« sploh je? In potem o veliki moči, vztrajnosti in ne nazadnje o mnogo boljšem poznavanju samega sebe, ki ga povzroči ravno življenje z boleznijo. Vsi smo v sebi mnogo močnejši, kot si mislimo!

pokaže na osebo ali predmet, ki ustreza kocki. Igra je postavljena v okolje cirkusa, ena od ploskev je namenjena klovnom, plesalkam, krotilcem in akrobatom. Naslednja se prestavi v cirkuški živalski vrt, na tretji nas zabava čarovnik, na zadnji pa na nas čaka veliki finale.

SIVEC, Ivan: Moji edini, ki jo ljubim: Kajuhova prva ljubezen od – odrasli / 821-312.6 Biografski romani

Poezija Karla Destovnika Kajuha spada v sam vrh svetovne lirike. Poleg lirike upora je pisal tudi vrhunske ljubezenske pesmi. In ta roman govori o ljubezenski zgodbi med Kajuhom ter Marijo Medvedovo. Je poseben dokument Kajuhovega časa, pričevanje njegovega poguma in ljubezni. Pesnika poznamo predvsem po njegovem bogatem opusu uporniških,

MINATTI, Ivan: Prisluškujem tišini v sebi od – odrasli / 821.163.6-1 Slovensko pesništvo

Pesnik in prevajalec Ivan Minatti se je rodil 22. 3. 1924 v Slovenskih Konjicah. S književnostjo se je začel ukvarjati kot petošolec. Kasneje je skupaj s prijatelji začel pisati v rokopisni almanah Utrinki, ki so ga izdajali zase in je izšel v nekaj izvodih. Njegove prve pesmi so bile objavljene v partizanih v raznih bataljonskih glasilih. Po drugi svetovni vojni pa je s svojimi pesmimi in številnimi prevodi sodeloval v vseh glavnih slovenskih revijah in listih. V tej knjigi zbranih pesmi so združene njegove zbirke: S poti, Pa bo pomlad prišla, Nekoga moraš imeti rad, Termitnjak, Ko bom tih in dober, Oko sonca. Minatti je pesnik za vse generacije in vse čase. Spomnimo se le njegove pesmi Nekoga moraš imeti rad: »Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode, moraš dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice sanj, svoje plašne ptice nemoči …«

TRI, štiri, zdaj!

ml – mladina / 793 Ples. Družabne igre Didaktična knjiga / igrača, ki jo lahko zaradi priročne oblike uporabimo kjerkoli. Prav nam bo prišla ob zimskem poležavanju na postelji, pri dolgočasnem čakanju na zdravniški pregled ali pa med dolgo vožnjo. Namenjena je vsaj dvema igralcema, starima 4 ali več let. Knjiga je sestavljena iz štirih igralnih plošč in dveh kock, ki sta vloženi v platnico. To je izjemno priročno, saj nam kock ni potrebno iskati vsepovsod naokoli. Igralec zavrti eno ali obe kocki, odvisno od igralne plošče, na kateri igra. Ko se kocka ustavi, igralca čim prej pokažeta zahtevano obliko ali barvo. Igro dobi tisti, ki prvi s prstom

partizanskih pesmih. Ta roman nam ga predstavi na čisto človeški, topel način. Bil je velik lirik tudi v ljubezenskih pesmih in pismih. »Draga moja zlata Mičica! Gotovo se Ti je čudno zdelo, da sem Ti pisal kar dve karti in to celo pred soboto. Pa ni nič čudnega v temu. Le rad Te imam, tako zelo, zelo rad, da sem bolan od ljubezni. Skoro vsak trenutek se spomnim nate. Še nobene noči nisem prej zatisnil oči, dokler se Ti nisem spet čisto približal, dokler si nisva govorila iz srca v srce. Morda sem se šele zdaj dodobra zavedel, kaj si zame Ti …«

OWEN, Cheryl: Illustrated project book of making gift cards and scrapbooking

od – odrasli / 74 – Risanje. Oblikovanje Knjiga nam ponuja šopek idej za ustvarjanje. Z njeno pomočjo bomo lahko ustvarili voščilnice, darilne oznake, okrasili darilni papir, spominske albume, beležke. Kakršenkoli stil nam je všeč, vse najdemo v tem priročniku, naj nam je ljubše tradicionalno ali retro. Ideje so primerne za odrasle in otroke vseh starosti. Vsak posamezni postopek ustvarjanja je prikazan korak za korakom, tako, da uspeh in veselje s končnim izdelkom ne more izostati. Knjiga ponuja 360 idej, bogati jo 2300 nazornih fotografij. S to knjigo, nekaj materiala in dobro voljo je mogoče ustvariti marsikaj! n Stanka Ledinek

Kdaj - kje - kaj VELENJE

Četrtek, 16. januar 11.00 Galerija Velenje Delavnica Osnove risane animacije 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje Z dojenčkom po Novi Zelandiji

Petek, 17. januar 9.00 Šolski center Velenje – Športna dvorana Državno tekmovanje: Olimpiada poklicev - mehatronika 19.19 Knjižnica Velenje Predstavitev stripa in pogovor Meksikajnarji IV 19.30 Dvorana Centra Nova Sprehod po West Endu, koncert Nuške Drašček z najlepšimi muzikali 21.00 eMCe plac Klubski večer

Sobota, 18. januar 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 8.00 Šolski center Velenje – Športna dvorana Državno tekmovanje: Olimpiada poklicev - mehatronika 10.00 Rdeča dvorana Velenje ŠŠK turnir z loparji 10.00 Mercator center Velenje Lumparije -otroška ustvarjalna delavnica z animacijo 10.30 Dom kulture Velenje Učenje s čarovnijo (Pikin abonma in izven) 17.30 KAC, Efenkova 61 paLAČENka party 21.00 eMCe plac Klubski večer 22.00 eMCe plac Tombola

zvezdami (Abonma Nedeljsko gledališko popoldne in izven) 18.00 KAC, Efenkova 61 Predavanje Čas v katerem živimo

Ponedeljek, 20. januar 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 18.00 Dom kulture Velenje Glasbena pravljica Deklica z vžigalicami.com 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: romantična drama Adelino življenje

Torek, 21. januar 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 Kuharska delavnica: Glavne jedi 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert tolkalcev 19.19 Knjižnica Velenje Kako se rodovnik na ogled postavi, srečanje rodoslovne skupine Velenje

Sreda, 22. januar 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic

ŠOŠTANJ

Četrtek, 16. januar 13.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Katalogi proizvajalcev opreme in pomožnih sredstev za usnjarsko industrijo 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Nina Mav Horvat: Neredko! | Pripoveduje Marjetka Blatnik)

Koledar imen (Elektra Šoštanj : AKK Branik)

8.00 18.00

Marcel

17. Petek - Anton 18. Sobota -

Sreda, 22. januar 19.00 Kulturni dom Šoštanj Sleparja v krilu (komedija) – KUD Gornji Grad 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Predstavitev knjige (Borut Korun: Odisej sem, Itaka dom je moj sončni)

Marjetka

19. Nedelja Marij

20. Ponedeljek Boštjan

21. Torek - Neža 22. Sreda - Cene

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 16. januar 18.00 Dvorana Marof Vodena vadba koronarnega društva 18.00 Hiša mladih Šiviljski tečaj 20.00 Dvorana Marof Pilates

Lunine mene

Petek, 17. januar 17.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina)

Sobota, 18. januar

16.

9.00 do 12.00 Dvorana Marof Kmečka tržnica 18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Rekreacija KŠŠF

Ponedeljek, 20. januar

Nedelja, 19. januar

Torek,21. januar

18.00 Športna dvorana Šoštanj 1.SKL za mladince U18, 14. krog

18.00 Dvorana Marof Joga

januarja, polna luna (ščip), ob 5.52

CITY CENTER Celje

16.45 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (šolska skupina) 17.00 Dvorana Marof – sejna soba Poslanska pisarna Srečka Meha

17.00 Dom kulture Velenje Komedija Nasvidenje nad

Zgodilo se je … od 17. do 25. januarja 2000 preraslo v Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije; - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem; - 19. januarja 1903 je bil v Šoštanju rojen duhovnik, narodni delavec, partizan, publicist in politik Jože Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije; - 21. januarja 1917 se je v Puli rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc;

16. Četrtek -

Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje Kavarna Šoštanj Redni bridge tedenski turnir

Nedelja, 19. januar

- 17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2.000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave; - 17. januarja 1996 je bila v Škalah priložnostna slovesnost ob dokončanju prve faze plinifikacije Škal in Hrastovca; - 17. januarja 1998 sta NTK Tempo in ŠRZ Rdeča dvorana v Velenju organizirala 1. mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki je leta

Januar/prosinec

Ponedeljek, 20. januar

Jože Lampret (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med in po drugi svetovni vojni; - takoj po koncu druge svetovne vojne so v večini krajev Šaleške

• četrtek, 16.1., od 14.00-19.00 Biotržnica • nedelja, 19.1. , 11.00 pravljične urice v Džungli Plastenka Nevenka • vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki

doline zopet oživili delo gledaliških odrov; že konec leta 1945 je igralska družina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom »Svet brez sovraštva«, v tem času pa je pripravila tudi Klinarjevo igro »Plavž«, s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v Braslovčah in Mežici; - 21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem zmagal Velenjčan David De Costa; - 22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge; - 22. januarja 1996 je nekdanje velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski pošti začelo graditi novo nakupovalno središče. n Damijan Kljajič

www.drva.info • T: 051 359 555

112 paleta

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

�a��aria��.�.�.� Mariborska�� e��e Te�.�� varia.ce@varia.si

www.varia.si

��

drva

185

240

briketi

peleti

tona

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

16. januarja 2014

Nagradna križanka Mobtel Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje Tel.: 03 587 63 76 GSM: 051 344 244

Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje Tel.: 03 587 63 57 GSM: 041 703 699

Prodajalna MOBTEL Mozirje

Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) Tel.: 03 583 42 95 GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

•sklepanje in podaljševanje naročnin •prodaja akcijskih mobitelov •prodaja Mobi paketov in Mobi kartic •prosta prodaja mobilnih telefonov in dodatne opreme Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 27. 1. 2014 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 lepe nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in torbico za GSM. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA:

GRAVITACIJA (Gravity) Znanstvenofantastična drama, 90 minut / ZDA,VB. Režija: Alfonso Cuarón. Igrajo: Sandra Bullock, George Clooney, Eric Michels, Basher Savage, idr. Petek, 17. 1., ob 20.30 Sobota, 18. 1., ob 20.00 Nedelja, 19. 1., ob 18.00 Režiser fantazijskih spektaklov Harry Potter in jetnik iz Azkabana ter Jaz pa tebi mamo predstavlja osupljivo vesoljsko pustolovščino, v kateri se znajdeta znanstvenica Ryan in astronavt Matt. Med poletom v zemeljsko orbito opravljata rutinski sprehod po vesolju, ko deli odsluženega satelita zadenejo in uničijo njuno plovilo. Prepuščena lastni iznajdljivosti se morata soočiti z vrtoglavo gravitacijo in drugimi elementi surovega vesolja, možnost njunega preživetja pa se manjša iz minute v minuto. Zlati globus za režijo 2014, še 68 nagrad in 66 nominacij na različnih festivalih in proglasitvah v letih 2013 in 2014. S podporo Ministrstva za kulturo !

ČEFURJI RAUS! Drama, 100 minut / Slovenija. Režija in scenarij: Goran Vojnović. Igrajo: Benjamin Krnetić, Dino Hajderović, Ivan Pašalić, Jernej Kogovšek, Mediha Musliović, Emir Hadžihafizbegović, , Zoran Cvijanović, Polona Juh, Daria Lorenci Flatz, Milan Pavlović, idr.

Petek, 17. 1., ob 20.00 - mala dvorana Sobota, 18. 1., ob 19.00 - mala dvorana Nedelja, 19. 1., ob 20.00 Film, posnet po slovenski knjižni uspešnici, predstavi monotono življenje mladih fužinskih domačinov Marka, Adija, Acota in Dejana, ki med uganjanjem norčij najraje brezdelno posedajo pred domačim blokom. Markov oče ima s sinom velike košarkarske načrte, toda konfliktni Marko se spre s trenerjem in preneha z igranjem. S prijatelji se zapleta vedno globlje v težave, poleg nadležnih policistov in nerazumevajočih staršev pa se mora soočiti tudi s težavnimi miselnimi in kulturnimi razlikami, ki jim je vsakodnevno izpostavljen. S podporo Ministrstva za kulturo

SMRKCI 2 (The Smurfs 2) - sinhroniziran v slovenščino. Igrano-animirana pustolovščina, 101 minut / ZDA. Režija: Raja Gosnell. Slovenski glasovi: Janez Hočevar-Rifle, Kataya Ayster, Jure Mastnak, Aljaž Jovanovič, Vlado Vlaškalić, idr. Petek, 17. 1., ob 18.00 Sobota, 18. 1., ob 18.00 Nedelja, 19. 1., ob 16.00 – otroška matineja Po zadnjem spopadu s Smrkci je zlobni čarovnik Gargamel ostal ujet v našem svetu, vendar ga to ni ustavilo pri kovanju novih zarot. Da bi se maščeval Smrkcem, s posebnim napojem ustvari popolno smrčje nasprotje - par Žlehtkov, ki želita zgolj nagajati in uničevati. Da bi Smrkce ujel v past, skuša Gargamel z Žlehtkoma na temno stran

RADIO VELENJE ČETRTEK, 16. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje

PETEK, 17. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 18. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 19. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 20. januarja

porednežev zvabiti tudi Smrketo, toda mali modri dobrovoljčki so odločeni, da bodo s skupnimi močmi Gargamela znova ugnali v kozji rog.

ADELINO ŽIVLJENJE (La vie d'Adele) Romantična drama, 175 minut. Režija: Abdellatif Kechiche Igrajo: Léa Seydoux, Adele Exarchopoulos, Salim Kechiouche, Jeremie Laheurte, Catherine Salée, Aurélien Recoing, Mona Walravens, idr. Ponedeljek, 20. 1., ob 20.00 Letošnji zmagovalec filmskega festivala v Cannesu. Iskren film o lezbični ljubezni, ki je občinstvo presenetil z nedvoumnimi prizori spolnosti. Adele je 15-letna dijakinja, ki se nekega dne na ulici zagleda v Emmo, študentko umetnosti z modrimi lasmi. Ko jo spozna, se najprej poglobita v debato o filozofiji in glasbi, nato pa ji Emma začenja razkrivati svet pristnega poželenja. To je izkušnja, ki bo Adele privedla v spor s sabo in z okolico. Cannes 2013 zlata palma, Liffe 2013, Motovun 2013, Sarajevo 2013, Stockholm 2013 … S podporo Ministrstva za kulturo !

Naslednji vikend, od 24. 1. do 27. 1. napovedujemo:

akcijsko kriminalko NAČRT ZA POBEG, družinsko pustolovščino INUKOVO POTOVANJE, biografsko dramo MOJE ŽIVLJENJE Z LIBERACEJEM, romantično dramo ADELINO ŽIVLJENJE, ter v filmskem gledališču komično kriminalko, dramo SVINJARIJA.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 21. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 22. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 6. do 12. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

Jera Jutreša, roj. 1953, Laško, Brezno 4a; Antonija Krivograd, roj. 1931, Ravne na Koroškem, Čečovje 10 a; Ana Omersa, roj. 1933, Kranj, Šempeterska ulica 12; Marija Založnik, roj. 1924, Šoštanj, Ravne 113 d; Radovan

Kobilšek, roj. 1951, Rogaška Slatina, Steklarska ulica 3; Anton Adam Pušnik, roj. 1920, Šentjur, Tratna pri Grobelnem 42; Matilda Retko, roj.1928, Ljubno, Planina 1; Martin Borovnik, roj. 1929, Topolšica, Topolšica 165; Anton Grabner, roj. 1934, Šoštanj, Zavodnje 15; Milena Kaluder, roj. 1956, Laško, Zgornja Rečica 5; Franc Skale, roj. 1963, Šentjur, Košnica 1a.

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 6. do 12. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, s tran 23

OBVEŠČEVALEC

16. januarja 2014

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)

OBVESTILO V PAKI pri Velenju se je izgubil nemški ovčar, črnorjave barve, okrog vratu ima verigo. Vse, ki bi karkoli vedeli prosim, da me pokličejo. Koren Franc, gsm: 040 431 555

IŠČEM IŠČEM kakršnokoli delo. Gsm: 040 395 158

PODARIM KUHINJSKO mizo podarim. Gsm: 041 449 208

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

DEŽURSTVA

NEPREMIČNINE

VOZILO

SAVUDRIJA – ravna dolina, 50 m od morja, nasproti savudrijskega svetilnika, v starem objektu, 2. nadstropje, stanovanje v izmeri 52 m2, s teraso, lep razgled, prodamo za 61.000,00 evrov. Gsm: 040 550 270 V NAJEM oddamo 24 m2 velik prostor, primeren za pisarno ali drugo dejavnost, v Starem Velenju. Cena po dogovoru. Gsm: 031 418 249, tel. 03 5871 156 STANOVANJE, 2- sobno, v Šoštanju, oddam. Gsm: 041 448 722 ali 041 489 671

TRAKTOR dojč, 25 kM, l. 1960, z vso dokumentacijo, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 070 419 686 FIAT BRAVO 1.4, l. 2008, prevoženih 38.000 km, garažiran, odlično ohranjen, prva lastnica, prodam. Gsm: 031 265 805

PRIDELKI

RAZNO RAČUNALNIK, HP DX2300, dvojedrni procesor 1.8 Ghz, 2 GB rama, 160GB disk, DVD, HP LCD 17'' monitor, miška, tipkovnica, zvočna kartica, čitalec kartic, Win XP + Office 2007, prodam za 160 evr. Gsm: 041 692 995

REFOŠK, rose, savinon in muškat – klet Čehovin, prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI ŽREBIČKO, staro 6 mesecev, poni, prodam. Gsm: 041 978 280 PRAŠIČE, težke od 80 do 100 kg, mesnate pasme, primerne za dopitanje, krmljene izključno domačo hrano (drobljenec, trava, kuhan krompir) prodam. Gsm: 031 523 748

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

PRODAMO • Zazidljivo parcelo v Kavčah, v bližini Velenja, velikost 1156 m2. Cena 30.100 evr. • 4-sobno stanovanje v centru Velenja , 95 m2, 4/4 nad., zgrajeno 1963. Cena 86.000 evr.

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

18. in 19. 1. – Maja Kipič, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

( 898 17 50 epp@nascas.si

V SPOMIN

Boleč je spomin na dan, ko si za vedno odšla od nas, draga naša mama, stara mama in prababica

Minevata dve leti, odkar sveča ti v spomin gori.

FRANC DEBERŠEK

MARIJA KOLENC Podgora 50, Šmartno ob Paki

Eno leto že v grobu spiš, v naših srcih še živiš, ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.

Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in delo si imel. Vse življenje boriti si se znal, a v zimskem jutru na svojem domu za vedno si zaspal.

Hvala vsem, ki jo ohranjate v spominu in obiskujete njen zadnji dom. Žalujoči vsi njeni

Vsi njegovi

ZAHVALA

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 90. letu starosti zapustila draga mama, stara mama, oma, sestra, teta in tašča

MARIJA ZALOŽNIK

STANKO KOVAČ

26. 4. 1924 – 7. 1. 2014

13. 9. 1927 - 23. 12. 2013

iz Raven 113 d, Šoštanj

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, sočustvovali z nami, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Posebna zahvala patronažni službi, pevcem MPZ Ravne za lepo odpete žalostinke, gospe Marjani Kotnik za ganljiv govor ob slovesu, nosilcem praporov RK Ravne in DU Ravne, gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, izvajalcu Tišine, Pogrebni službi Usar ter sorodnikom in sosedom.

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sokrajanom in znancem, da ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Vsi njegovi

Žalujoči vsi njeni

ZAHVALA

Na novoletno jutro je tiho in nenadoma sklenila svojo življenjsko pot

Zapustil nas je dragi mož, oče, tast in stari ata

TEREZIJA ČREP

ANTON GRABNER

iz Ul. Dušana Kvedra 18, Velenje

iz Zavodenj

14. 1. 1934 – 3. 1. 2014

29. 9. 1933 – 1. 1. 2014 »Po isti poti, koder odhaja, nevidno prihaja nazaj – med svoje, ki jih ne neha ljubiti … In njena prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej, na vseh poteh in vseh rasteh, od korenin in vej …« (neznani avtor)

Za nesebično pomoč in izrečeno sožalje ob nenadni izgubi drage mame in ome se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in sorodnikom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Zelo te bomo pogrešali! Žalujoči vsi njeni

Tvoj prelepi glas je onemel, tvoj pogled je izbledel; a v naših srcih ostal bo lep spomin na te. M. K.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Toni z družinama ter sin Cveto

Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CMYK, stran 24

Miganje bo sedaj (še večji) užitek Obnovljena telovadnica podružnične šole v Škalah razveselila tudi krajane in krajanke, ki jo popoldne uporabljajo za rekreacijo – Pogoji dela veliko boljši, otroci veseli tudi igral Velenje, 9. januarja – Pred tednom dni, ko smo še imeli pomlad v januarju, so se pred podružnično osnovno šolo v Škalah zbrali številni krajani. Otroci se niso mogli upreti mamljivi novi gugalnici; kljub uradno zimskemu času so se med čakanjem na začetek otvoritve novih igral pred šolo veselo gugali. Res ni veliko zim, ko je to sploh mogoče, še redkejše pa so v tem zimskem času otvoritve otroških igrišč. Toda šola ni dobila samo to, ampak predvsem prenovljeno telovadnico. Trak so zato rezali kar dvakrat. In obakrat so učenci šole, ki jih je letos 34, pripravili simpatičen kulturni program, v

katerem so nam prikazali delček projekta »Od zibeli do poroke«. Nove pridobitve so bile vesele tudi učiteljice na šoli. Vodja podružnice Eva Kumer nam je povedala: »Počutimo se krasno. Prejšnja telovadnica je bila namreč res dotrajana. Zato sedaj uživamo. Krstili smo jo že pred novim letom in tudi igrala pred šolo. Izvajalci so dela opravili odlično. Pogoji za naše delo so sedaj veliko boljši, želimo pa si še novih žog, kolebnic in drugih manjših stvari, ki bodo še popestrile športno vzgojo.« Predsednik krajevne skupnosti Škale – Hrastovec Božidar Repnik je v prvi vrsti hvaležen, da je velenj-

ska občina financirala posodobitev šole, ki krajanom veliko pomeni. »Za nas je šola izjemnega pomena. Naša krajevna skupnost je vedno imela šolo, sedanji objekt pa je star dobrih 20 let. Telovadnica, ki jo uporabljajo tako otroci kot popoldan tudi krajani, je bila dotrajana in potrebna obnove. Veseli smo seveda tudi novih igral,« nam je povedal po otvoritvi.

razsvetljavo, z boljšo izolacijo podstrešja pa je postala tudi bolj topla. Iz proračuna je občina za to namenila skoraj 60 tisoč evrov. Izvajalci del so bila podjetja HTZ, d. o. o., String, d. o. o., in Simon Razdev-

vlagali v šolske prostore precej tudi za to, ker so bili ponekod že dotrajani. Tako smo na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda morali nujno poseči v komunalno infrastrukturo in toplotno ogrevanje, saj sicer šola ne

tisoč evrov. Tudi župan je bil vesel, ko je videl, kakšno veselje so z naložbo naredili domačinom. »Šola je tukaj duša, srce kraja. Ko vidim nasmejane obraze in svetleče oči naših najmlajših, so vsa naša dejanja poplačana,« je dodal. Na naše vprašanje, če je že preizkusil nove gugalnice, pa je med smehom odgovoril, da jih tudi ne bo. »Odkar sem sedanjo evropsko poslanko, nekdanjo

Občina veliko vlaga v šolske prostore V šolski telovadnici so v minulih dveh mesecih zamenjali parket in

Učenci so skupaj s tovarišicami pripravili prikupen program, ki je nasmejal in osrečil starše in druge goste.

Najprej so trak prerezali pred šolo, kjer po novem stojita dvojna gugalnica in tobogan s hišico, potem pa še v notranjosti pri vhodu v telovadnico.

šek, s. p. Na otroškem igrišču so za nakup in postavitev dveh novih igral – dvojno gugalnico in malo hiško s toboganom ter gumirano podlago pod igrali – namenili še slabih 7 tisoč evrov. Izvajalec del je bilo podjetje Veplas, d. d. Zbrane je ob odprtju pozdravil tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki nam je med drugim povedal: »V zadnjih letih smo

bi izpolnjevala pogojev za delovanje. Tudi na ostalih starejših šolah postopno izvajamo obnove, kaj in kje, pa je že vnaprej določeno. Včasih tudi kaj preskočimo; to se je lani poleti zgodilo z osnovno šolo v Cirkovcah. Uredili smo tudi učilnico v šoli v Plešivcu, kjer bomo v teh dneh zamenjali še okna.« Samo za vzdrževanje šolskih prostorov nameni občina letno približno 400

Pravljična joga otroke umirja in povezuje Po letu dni, odkar jo izvajajo v velenjski knjižnici, je pristašev vse več – Otroci najprej prisluhnejo pravljici, potem izvajajo vaje joge – Tudi umiriti se znajo Velenje – Kar nekaj mamic mi je prišepnilo, kako krasna je Pravljična joga, ki jo od lanskega januarja vsako zadnjo sredo v mesecu pripravljajo v velenjski mestni knjižnici. Prav poseben 45 minut dolg dogodek za otroke od treh let starosti dalje izvajata knjižničarka Metka Pivk Srdič in učiteljica

Potem pa je čez noč začutila željo, da bi jogo poučevala. Leta 2012 je zaključila izobraževanje in pridobila mednarodno licenco za učenje joge. Ni pa je zanimala le joga za odrasle. Njena hči Miša je, čeprav je imela le dobra tri leta, zelo rada posnemala mamico, kadar je delala vaje joge. Zato se je

težje kot odrasle,« iskreno prizna naša prva sogovornica, preden knjižničarko Metko Pivk Srdič povprašamo, kako se je začelo njuno sodelovanje. »V knjižnici smo že kar nekaj časa želeli nadgraditi naše običajne ure pravljic. Najprej smo jih nadgradili z angleškimi in nemškimi, nato pa smo želeli dodati še nekaj novega. Želeli smo nekako povezati pravljični in gibalni del, pa nismo vedeli, kako to izvesti. Pravljična joga se je zdela idealna rešitev, a knjižničarke obvladamo pripovedovanje pravljic, joge pa ne tako dobro. Potem pa je nekega dne pri nas potrkala Nina z idejo, da bi v knjižnici izvajali jogo za otroke. Združili smo pravljice in jogo in nastala je Pravljična joga. Odlično je sprejeta tako med otroki kot starši. Včasih nas je v pravljični sobi tudi 30 in več,« nam pove Metka.

otrokom pove pravljico, Nina z njimi izvaja jogijske vaje asane. »Zgodbo, ki jo izbere Metka, najprej dobro spoznam, potem pa naredim simpatično vadbo. Spreminjamo se v različne živali, ki jih tudi oponašamo. Spreminjamo se v dež, pozdravimo sonce in dihamo. Skozi dihanje se umirimo. Tako otroci pravljico doživijo drugače, saj se jim vtisne v spomin. Prepričana sem, da lahko iz nje pozneje črpajo nauke, ki jim bodo prišli prav v življenju.« Upo-

zdravstveno ministrico videl, kako se je gugala pred kliničnim centrom, potem pa je šlo vse narobe, nimam več želje po guganju.« Da pa je gugalnica očitno dobra, je še dodal, saj so eno ukradli takoj po tem, ko so jo namestili.

rabljata tudi glasbila; tibetanske zvončke, posode in činele … »Pri pravljični jogi spodbujamo netekmovalnost. Vsi otroci so dobri, najboljši. Nimamo najboljšega in slabšega. Vsak dela po svojih močeh in domišljiji. In vse je dobro. To otroci občutijo. Hkrati spodbujamo spoštovanje do sebe, do drugih, narave in do sveta,« še doda Nina in prizna, da se tudi veliko objemajo. Tako se hitreje spoznavajo in spoprijateljijo. Na koncu vaj je čas za sproščanje in meditacijo. Kako to uspeva pri otrocih? »Čudežno je, da se umirijo. Celo uživajo v tem. Dejstvo je, da tudi otroci potrebujejo pomiritev, saj je tempo življenja nor. Opažam, da jih najbolj umirijo zvoki inštrumentov,« izvemo. Kot tudi, da imajo jogo s pravljico še v ptujski knjižnici, kjer pa jo izvajajo drugače. Metka in Nina sta to preverili v živo. Metka doda: »Kolikor vem, druge slovenske knjižnice tega ne izvajajo, verjamem pa, da v prihodnosti bodo.« V Velenju bodo to zagotovo nadaljevali. Ker je preprosto »fajn«. Tako za otroke kot obe izvajalki.

Najprej pravljica, potem asane joge Nina Časl. Radovednost nam ni dala miru, saj vsi, ki so kdaj poskusili vaje joge, vedo, da te niso prav lahke. Zato nas je zanimalo, kako so pravljično jogo sprejeli velenjski malčki. Nina Časl je začela jogo najprej vaditi sama. Postala ji je zelo všeč; znala se je umiriti, prisluhniti sebi, počutila se je bolje.

Nina odločila, da opravi še izobraževanje za poučevanje joge za otroke. »Tempo našega življenja je skoraj nor, zato tudi otroci potrebujejo umiritev in sprostitev. To bi jih rada naučila,« doda. Nina je najprej res poučevala odrasle. Otroke je začela učiti prav v projektu Pravljična joga za otroke. »Moram pa priznati, da je poučevati otroke veliko

n Bojana Špegel

In kako poteka sodelovanje med Metko in Nino? Izvemo, da Metka izbere pravljico, Nina pa v njej najde elemente, ki jih potem izvajajo Metka Pivk Srdič, Miša Časl in Nina Časl. Miša je mamico spodbudila, da ob dogodku. Po opravi izobraževanje za učiteljico joge za otroke, nam pa je povedala, da tem, ko Metka redno vadi z mamico. Tudi na Pravljični jogi v velenjski knjižnici.

n Bojana Špegel