02 2015

Naš ­čas, 8. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-3/7 °C), soboto (0/9 °C) in nedeljo (1/9 °C) bo delno oblačno.

šte­vil­ka 1

četrtek, 8. januarja 2015

1,80 ­EVR

Vse več jih vse manj pušča državi Milena Krstič – Planinc

Vse manj davčnih zavezancev pušča del svoje dohodnine, pol odstotka, državi. Vse več jih je, ki so odločeni o tem, komu bo šel njihov denar, odločati sami. Je pa pri tem pomenljivo, da je kljub temu skupna vrednost donacij iz leta v leto nižja.

»Želim si veliko srečnih obrazov« Šaleška dolina, 31. decembra – V Šaleško dolino je prišel 12. decembra, poslovil pa se je na silvestrovo.

Dobrega moža s sivo kučmo in belo brado so pričakali številni otroci in njihovi starši. Ob slovesu jih je sicer zadnji večer v letu na Titov trg prišlo veliko manj, a ti so se kljub mra-

zu imeli lepo. Zato sta poskrbela tudi Šalček in zvita lisica (Boštjan Oder in Sabina Plaznik), ki sta otroke ogrevala med čakanjem na dedkov prihod. Potem so na Titovem trgu z njim peli, rajali, mahali s kresničkami in se veselili bombonov, ki jih je vsakemu izročil kar sam.

Preden se je pravljični junak za leto dni poslovil, smo ga vprašali, kako je bilo med Šaleškimi otroki. Odgovoril je: »Odlično. Otroci so tisti, ki dajejo. Tako s svojim pogledom kot nasmehom. Kadarkoli sem z njimi, sem poln energije, kar mi daje moč, da jih lahko obiskujem od

jutra do večera in še ponoči. Moja največja želja za leto 2015 pa je, da bi videl veliko nasmejanih in srečnih obrazov. Če komu ob slovesu leta 2014 nisem privabil nasmeha, naj mu ga prinese novo leto.« n bš

Hop v mrzlo jezero Velenje, 1. januarja - Jubilejni 20. potop v Velenjsko jezero je bil tokrat konkreten. Prvi dan v letu potapljači niso odprli le svoje, ampak tudi kopalno sezono, in to ne le v Velenju, ampak verjetno kar v vsej Sloveniji. Več na strani 19. n bš

Tako mis­lim

Možnost, da del dohodnine doniramo konkretni humanitarni ali kateri drugi nevladni organizaciji, sindikatu, verski skupnosti, politični stranki, nam je bila prvič dana leta 2007. Že prvo leto se je za to, da bodo o tem odločali sami, odločila petina zavezancev, že naslednje leto četrtina, za leto 2013 pa se je za to možnost po podatkih davčne uprave odločilo že 40 odstotkov zavezancev.

Tudi krog upravičencev, vsako leto ga potrdi vlada, se iz leta v leto širi. Letos jih je na seznamu že 5.375. Vsi delujejo s splošno koristnim namenom in vsem pol odstotka donirane dohodnine pride še kako prav. Čeprav je donatorjev iz leta v leto več, pa v zadnjih letih povprečna vrednost donirane dohodnine pada. Največji padec je bil zabeležen v letu 2013, ko so davkoplačevalci na račun dela dohodnine darovali približno 3,6 milijona evrov. Na seznamu upravičencev, organizacij torej, ki delujejo s splošno koristnim namenom, jih je bilo istega leta 5.165, denar pa je bil porazdeljen med približno 4.400 upravičencev. Podatki za leto 2014 še niso znani, davčni organi pa bodo upoštevali zahteve, ki so jih prejeli do 31. decembra.

Večja kot je odmerjena dohodnina, večja je donacija. Poprečno je v letu 2013 znašala 9,6 evra, kar je manj kot prvo leto, torej leta 2007, ko je bila poprečna vrednost doniranega dela dohodnine 12,64 evra.

Komu ste donirali največ? Že od prvega leta je po številu donacij in prejemkih iz tepostavke na prvem mestu po prejetih dohodninskih donacijah Slovenska Karitas.

V letu 2013 je prejela preko 12.000 donacij v višini dobrih 132.000 evrov, sledijo Rdeči noski z 88.000 evri, Unicef Slovenije z 63.000 evri, Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije z 48 tisoč in Zveza prijateljev mladine Slovenije s 47.000 evri. Če se boste odločili, da donirate del dohodnine organizacijam, ki delujejo v splošno koristne namene, se lahko za to odločite kadar koli med letom, finančna uprava bo vašo željo upoštevala v naslednjem letu, ko bo pripravila informativne izračune za leto pred tem.

S tem, da bi tisti, ki mu donirate del svoje dohodnine, vedel za vas, pa se ne obremenjujte. Ker ne ve. Razen, če ste mu povedali. Kar se mene tiče, že od prvega leta doniram istemu. Zame ne ve, vem pa jaz zanj.

Ga spremljam. Gledam, kaj počne. Ko in če ne bo delal tako, kot pričakujem, ga bom »menjala«. Tudi ta možnost je dana. n

Država izpolnila obveznosti Sredi decembra lani smo poročali, da je velenjski župan Bojan Kontič opozoril odgovorne v državi, da ne poravnavajo redno obveznosti iz nepovratnih in evropskih sredstev za projekte, ki jih izvajajo

Velenjski svet o energetiki Na zadnji seji sveta Mestne občine Velenje v preteklem letu, prisostvovalo je vseh 33 svetnikov, so v prisotnosti najodgovornejših razgrnili, probleme energetike v Šaleški dolini. Zgodbe, ki so jih poslušali, so resne in razreševanja se bodo tako v Termoelektrarni Šoštanj kot Premogovniku Velenje morali lotevati z vso resnostjo in odgovornostjo. Trenutno finančno stanje zahteva korenite ukrepe. Svetniki pa so v razpravi opozorili tudi na mnoge nerazrešene težave, ki vplivajo na trenutni finančni položaj obeh družb.

Prav tako so opozorili na neenakopravno obravnavanje tega okolja in zahtevali okrepitev socialnega dialoga. Več na strani 3. n

v tem okolju. Prav zaradi tega so imeli tudi v vseh treh občinah Šaleške doline, kjer zaključujejo obsežen kohezijski projekt vodooskrbe in kanalizacije, vreden kar 42 milijonov evrov, velike likvidnostne

težave. Podobno je veljalo tudi za druge projekte, ki jih sofinancirajo iz nepovratnih sredstev. Opozorila so zalegla in Mestna občina Velenje je dobila v decembru poravnane zapadle obveznosti. Tako so poplačali tudi vse izvajalce in seveda upajo, da so ti tudi svoje podizvajalce. n mz

Naš ­čas, 15. 1. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Za hitrejši razvoj ob jezerih

Prva davčna napoved – najemnine Ljubljana, Velenje – Danes, 15. januarja opolnoči, se izteče rok, do katerega je treba finančni upravi poročati o zaslužkih iz najemnin.

Davkoplačevalci z napovedjo za odmero dohodnine iz oddajanja premoženja v najem poročajo o najemninah, ki so jih v dohodninskem letu plačali posamezniki, tako imenovane fizične osebe. Lastnikom, ki premoženje oddajajo v najem pravnim osebam, napovedi ni treba vložiti, saj o tem poročajo sami.

V MO Velenje ustanovili Strateški svet – Letos številne aktivnosti in oblikovanje strategije razvoja

n mkp

Premično in nepremično premoženje Šmartno ob Paki – Po izdelanem načrtu ravnanja z nepremičnim premoženjem za letos v Občini Šmartno ob Paki pričakujejo od prodaje nepremičnin več kot 95 tisoč evrov prihodkov. Lokalna skupnost načrtuje prodajo nepremičnin, za katere nima interesa biti njihova lastnica.

V načrtu ravnanja s premičnim premoženjem pa predvidevajo nakup računalnikov za svetnike in občinsko upravo. V kolikšni višini, bo odločil župan.

Velenje – Lani decembra je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič imenoval Strateški svet, ki se bo ukvarjal z razvojnim projektom Je-

zera v Šaleški dolini. Predseduje mu sam, vanj pa so imenovali številne strokovnjake z različnih področij. Želijo si, da bi vključili tudi čim več laične javnosti, zato bodo letos or-

ganizirali številne dejavnosti.

V Šaleški dolini so tri jezera, katerih potencial ni dovolj izkoriščen ne za razvoj turizma ne drugih poslovnih priložnosti. Zaradi narave

15. januarja 2015 njihovega nastanka je še posebej pomembno, da bo nadaljnji razvoj območja dejavnosti trajnostno naravnan in da bodo okoljski, socialni in ekonomski vidiki med sabo uravnoteženi in skrbno načrtovani. V letu 2014 je Mestna občina Velenje izdelala dokument, v katerem je bila za nekatere predele ob jezerih nastavljena zasnova novih dejavnosti in za nekatere od njih tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje. Letos bodo izvedli več delavnic z različnimi interesnimi skupinami, organizirali mednarodno konferenco, pripravili več srečanj s strokovnjaki iz Slovenije ter tujine, spoznali primere dobrih praks v sosednji Avstriji in drugje. V letu dni želijo izdelati strateški dokument, s katerim bodo usmerjali nadaljnji razvoj območja in si prizadevali pridobiti investitorje za načrtovane projekte. n

n Tp

Obnovitvena dela na poslovilnem objektu

Šoštanj bodo lišpali

Podkraj, 8. januarja – Komunalno podjetje Velenje je v četrtek začelo izvajati obnovitvena dela na prečnih nosilcih poslovilnega objekta mrliške vežice na pokopališču v Podkraju. Dela so potekala v času, ko vežice niso bile zasedene in niso potekale pogrebne svečanosti.

Dela naj bi predvidoma zaključili danes, 15. januarja.

Trg svobode, Tresimirjev športni park, prizidek h glasbeni šoli in sedem stanovanj

n mkp

Tudi druga licitacija neuspešna

Milena Krstič – Planinc

Šmartno ob Paki – Za kamnolom tufa v vasi Gorenje v občini Šmartno ob Paki je bila konec lanskega leta druga licitacija. Tudi tokrat lokalna skupnost na njej ni sodelovala ne glede na to, da je kamnolom ena od možnih lokacij za ureditev obrtne cone.

Po pojasnilu občinske uprave je bila izklicna cena – več kot 300 tisoč evrov – za lokalno skupnost še vedno previsoka. Sicer pa licitacija tudi tokrat ni uspela.

Šoštanj – Meščani Šoštanja težko čakajo prenovo Trga svobode, prostora pred občinsko zgradbo. Dolgo so si želeli posodobitve, in ko so lani že mislili, da bo, se je obrnilo drugače. Letos se ne bo, so odločeni v Šoštanju, kjer bodo glavnino letošnjega proračuna namenili za naložbe v mestu.

Lanski razpis obnove Trga svobode je padel, ker je nanj prispela le ena prijava, pa še ta je bila cenovno

n Tp

Vrednost točke nespremenjena Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki ostaja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2015 nespremenjeno. Tako je predlagala občinska uprava, s predlogom pa so soglašali tudi tamkajšnji svetniki.

Lani se je iz te postavke nateklo v občinsko blagajno približno 117 tisoč evrov od plačila nadomestila pravnih oseb in blizu 35 tisoč od fizičnih oseb.

prezahtevna. »Razpis zdaj obnavljamo, objavili ga bodo v kratkem. V projektu smo nekatere stvari spremenili in predvsem na račun nekaterih materialov bo izvedba lahko dostopnejša,« pravi župan Darko Menih, pri čemer računa, da bo razpis tokrat uspel in da bodo v Šoštanju spomladi začeli delati.

Ne bo pa to edina pridobitev, ki se mestu obeta še letos. Drug večji naložbeni poseg čaka prostor ob Tresimirjevem parku, ki postaja vse bolj priljubljeno zbirališče otrok, mla-

dih in starejših. Z novimi športnimi vsebinami ob njem bodo na svoj račun prišli tudi starejši, upokojenci. Uredili bodo dvostezno balinarsko igrišče, rusko kegljišče, postavili klopi in objekt za rekvizite, sanitarije, igrišče za odbojko na mivki in košarko. Od lanskega septembra je tam že tudi ena do dveh šoštanjskih postaj za mestna kolesa. Kot pravi župan, so za dokumentacijo že poskrbeli, v pripravi je razpis.

V pripravi pa je tudi pridobitev dokumentacije za gradnjo prizidka h glasbeni šoli. To letno obiskuje približno 200 učencev. Glasbena šola, ki ima prostore v objektu kulturnega doma, se sooča s precejšnjo prostorsko stisko, prav tako kot Pihalni orkester Zarja Šoštanj, ki ima prostore v istem objektu. Usklajevanje urnikov postaja vse bolj naporno. Ker oba, tako glasbena šola

kot pihalni orkester, s svojo dejavnostjo in nastopi dvigujeta kakovost življenja v mestu in ljudem z glasbo privabljata nasmeh na obraz, so se odločili, da jim omogočijo pogoje, da bodo lahko ustvarjalni še naprej.

Naposled pa bo tudi občina Šoštanj dobila še nekaj novih stanovanj. Za zdaj jih ima približno 120, vsa so zasedena. Letos bodo sedem stanovanj, različno velikih, uredili v dveh nekdanjih enotah vrtca, ki so ostali po selitvi v novega prazni, v Barbki in Brini. »Trudimo se, da prosilcem za neprofitna stanovanja – razpis objavimo vsaki dve leti – ustrežemo, kolikor je v naši moči, a prosilcev za stanovanja je iz leta v leto več. Vsekakor pa bo teh sedem novih stanovanj pomembno prispevalo k temu, da lestvica prosilcev ne bo več tako dolga,« pravi župan Men nih.

Država na krilih polzelske lastovice

n tp

Spremenjene pešpoti pri galeriji Velenje, 13. januarja – Kot smo že poročali, so gradbena dela v stavbi Galerije Velenje stekla prejšnji teden. Temeljita obnova galerije bo končana do konca septembra. V njej bo po prenovi zaživel Center kreativnih industrij, galerija pa bo poslej imela status regijske.

Pokrivala bo deset občin Savinjsko-šaleške regije. S svojimi rednimi, novimi in nadgrajenimi programi naj bi okrepili segment kreativnih industrij tako v mestni občini Velenje kot tudi v širšem prostoru. V objektu bo po prenovi urejena tudi manjša kavarna in informacijska arhitekturna točka.

Država se povsod ne umika – Slovenija razdeljena: po Alenki nad Danila – Naša klobasa in hmelj – Minister premagal župana

n

Zadnje čase se nadaljujejo razprave o prodaji državnih podjetij. Čas zanje naj bi bil izbran menda zato, ker se bliža finale prodaje Telekoma, ki ga imajo nekateri za pomembno državno srebrnino. Nekateri so proti prodaji tudi zato, ker nam naj bi šlo že tako dobro, da si to lahko privoščimo. Ko bi le bilo res tako!

Vse več mladih živi pri starših Delež prebivalcev Evropske unije, starih od 25 -3 4 let, ki še živijo pri starših je vse večji tudi v Sloveniji, kjer znaša kar 43,5 %. Največ jih je sicer na Slovaškem 56,6 odstotka, najmanj pa na Švedskem, le 4 odstotke. n

Slovenija deveta Ljubljana – Tujci nam skušajo že nekaj časa dopovedati, da jih pri nas sicer še marsikaj moti, a vendar je veliko stvari, ki jih zadovoljujejo, pa tudi navdušujejo. In to tudi v gospodarstvu. Tako objavljena raziskava Euro Plus Monitor ugotavlja, da je Slovenija po uspešnosti spopadanja s krizo deveta v območju evra. Država je izboljšala konkurenčnost, je pa šibka pri finančni vzdržnosti, ocenjujejo avtorji.

Prav finančna nevzdržnost bremeni naš državni proračun, ki je novembra zabeležil 75,9 milijona evrov primanjkljaja. S tem se je skupni primanjkljaj letos povzpel na nekaj manj kot 1,17 milijarde evrov in tako že dosegel s proračunskim rebalansom predvideno številko. Davčni prihodki so bili sicer večji od pričakovanj, napovedi pa je preseglo tudi črpanje sredstev EU.

A ko eni zagotavljajo, da se država mora umakniti iz podjetij, gre ponekod prav obratno pot.

Pred dnevi je država skoraj milijon evrov svojih terjatev v Tovarni nogavic Polzela, znani pod znakom lastovice, spremenila v lastniški delež. In tako postala skoraj tretjinska lastnica te družbe. Res pa je, da država s tem izpolnjuje obljubo, ki jo je dala že pred časom, da bo pomagala tej polzelski tovarni znova vzleteti. Seveda še ob pomoči bank in drugih, ki sodelujejo pri dokapitalizaciji. Ob tem pa »lastovica« še vedno čaka na princa na belem konju, ki naj bi jo dokončno privlekel v lepše in stabilnejše čase.

In zaposlene v njej! Jeklene konjičke, kot sta novi BMW serije 7 in novejši Porsche, pa naj bi še bolj povlekel žalski Novem Car. Zanju bodo

delali lesene okrasne letve – ne le sedanji zaposleni, še kakšnih 150 jih bodo zaposlili na novo.

Nismo pa Slovenci razdeljeni le pri vprašanju prodaje podjetij ali pomoči podjetjem, še vedno smo, ali so, razdeljeni tudi, ko bi bilo treba kakšnega Slovenca postaviti na »kadrovski zemljevid Evrope ali sveta«. Saj se še spomnite, kakšne kritike so se vsule na Alenko, ko je kandidirala ne le za komisarsko, ampak s tem za podpredsedniško mesto Evropske komisije. Naši ljudje so »oborožili« zasliševalce, da so ji postavljali zoprna vprašanja. Zdaj, ko je vlada za kandidata za sekretarja OZN potrdila Danila Türka, se je znova vnel odpor z desnice. In ponavljanje njegovih »napak«, zaradi katerih da ni primeren za to mesto.

Bili pa smo enotni, da si posebno priznanje »osebnost leta 2104« zaslužijo slovenski prostovoljni gasilci; v konjiški občini pa so še kar nekako razdeljeni, kaj si zaslužijo nekateri njihovi. Očitki o nečedni dejavnosti nekaterih članov so sicer že malo potihnili, zdaj, ko so o tem začeli »govoriti« pred sodniki, so se spomini obudili. Kakšna je resnica, bomo šele videli.

Ne vem, če bo Bojan Kontič dejal, da je zanj Celje kraj nesrečnega imena, res pa je, da je tu v soboto izgubil podpredsedniško mesto v svoji stranki. Tudi mnogi drugi so mislili, da bo velenjski župan premagal obrambnega ministra Janka Vebra, a je ta imel očitno dovolj obrambe. A ni bil Kontič edini z našega območja, ki je »odletel«. (Pre)malo glasov je dobil tudi Bran-

ko Verdev, tajnik celjske SD, ki je kandidiral za mesto glavnega tajnika stranke. Tako sta v vrhu stranke ob evropski poslanki dva ministra.

Predsednik je namreč uradno postal kmetijski minister Dejan Židan. Ta je ob izvolitvi dejal, da se bo zavzemal, da bi bilo v državi dobro vsem. Kot táko nekateri razumejo tudi njegovo prizadevanje v vlogi kmetijskega ministra, da bi bilo naše domače res naše, tudi v svetu prepoznavno. V zadnjem času je bil predvsem boj za zaščito kranjske klobase, zdaj še štajerskega hmelja. To območje zajema predvsem Spodnjo Savinjsko in Mislinjsko dolino in Dravsko polje. Tu raste 15 sort hmelja, najbolj znane pa so sorte aurora, bobek, celeia in seveda savinjski golding. Pot do zaščite bo, kot kažejo izkušnje, seveda še dolga.

Medtem ko se v Celju še vedno ni polegel prah zaradi porušenja zaščitenega Rakuschevega mlina, se nekaj podobnega obeta v občini Rogaška Slatina, čeprav na nižji ravni. V Kostrivnici nameravajo porušiti staro osnovno šolo.

Tudi ta je zaščitena, vendar le kot spomenik lokalnega pomena. Zato se državne institucije v to menda ne bodo vmešavale.

Pa še to: celjska bolnišnica je že konec lanskega leta dobila uporabno dovoljenje za nov urgentni center. Vendar ga še ne morejo uporabljati, ker še nimajo opreme. Če bo šlo vse po sreči, naj bi bil v začetku drugega polletja vendarle uporaben. nk

n NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­-0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNA TEMA

15. januarja 2015

Revščina vedno huje trka na vrata Na Območnem združenju RK Velenje in Karitas Velenje lani pomagali še več občanom v stiski – Hrane iz EU za dve tretjini manj Tatjana Podgoršek

Posledice gospodarske krize širijo sezname pomoči potrebnih tudi v Šaleški dolini. Vsaj tako so nam zatrdili na Območnem združenju RK Velenje in na Karitas Velenje ter dodali: »V socialni dejavnosti ni konkurence, ker je dela za vse dovolj.«

karjeve so lani zadostili potrebam predvsem po zaslugi občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, ki so poskrbele za tri delitve paketov hrane in pralnega praška. Njihov posluh za socialno šibke občane jim

ni. Izjema so šolske potrebščine.

180 otrokom iz Šaleške doline so lani razdelili bone v vrednosti dobrih 9.000 evrov oziroma po 50 evrov vsakemu. Krajevne organizacije na terenu so za enkratne izjemne po-

virov. Kljub temu računamo še na enodelitev. Pakete naj bi zagotovil RK Slovenije, vendar ti niso tako bogati kot lokalni.« Glede na to, da se povečuje število oseb z alergijami, boleznimi, ki prepovedujejo vsebnost nekaterih sestavin, nas je zanimalo, ali lahko pomagajo tudi tem? »Posamezniki z omejitvami uporabe živil se pojavljajo, a jim žal ne moremo po-

Nekatere so morali odkloniti Darja Lipnikar, sekretarka območnega združenja, je povedala, da so s paketi hrane in pralnega praška lani pomagali 778 družinam (1478 posameznikom), kar je 35 družin več kot leta 2013. Glede na število tistih, ki so potrkali na njihova vrata, bi bil seznam še večji. »Žal smo nekatere morali odkloniti, čeprav bi si na pogled pomoč zaslužili. Niso je dobili, ker so po zahtevanih podatkih za malenkost presegli mejo upravičenosti. Pri delitvi hrane se

Pri območnem združenju RK so do pomoči upravičeni posamezniki, ki živijo sami in njihov dohodek ne presega 450 evrov na mesec, ter družine, katerih dohodek na posameznega člana ne presega 250 evrov na mesec. držimo veljavnih meril. Na letošnji prvi delitvi hrane bomo vsem našim uporabnikom ponudili vlogo, ki jo bodo morali izpolniti, če bodo želeli prejemati pakete tudi letos. Izpolnjene vloge bo pregledala naša komisija za socialno dejavnost in proučila, ali bi lahko merila nekoliko znižali.« Po besedah Lipni-

Darja Lipnikar

je prišel zelo prav, saj je bilo hrane iz EU kar za dve tretjini manj kot predhodno leto. Te je bilo za slabih 9 ton, upravičencem pa so razdelili še 19,6 ton jabolk, 39 ton prehrambnih paketov Tuš ter več kot 3.900 paketov pralnega praška.

Na mesec od 40 do 50 družin v skladišču Tudi skladišče rabljenih oblačil in obutve, ki je odprto vsako prvo in drugo sredo v mesecu ali po dogovoru, je bilo lani dobro obiskano. 40 do 50 družin na mesec so oskrbeli z oblačili. »Ob tem bi rada povedala, da imamo pred skladiščem zabojnik, v katerega lahko občani odložijo oblačila, primerna za tiste, ki jih potrebujejo. Zabojniki na drugih lokacijah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki pa niso naši.« Z denarjem upravičencem ne pomagajo, ker donatorskih sredstev

moči namenile 2.230 evrov, in sicer za plačilo položnic. Lipnikarjeva je omenila še akcijo Drobtinica, katere izkupiček (nekaj manj kot 1.600 evrov) so namenili za prehrano socialno ogroženim otrokom v osnovnih šolah ter letovanje, ki so ga omogočili 22 učencem ter 5 starostnikom na Debelem Rtiču.

Za zdaj kaže dobro Letošnje napovedi za zdaj kažejo – pravi Darja Lipnikar –, da bodo lahko zagotovili potrebno hrano in pralni prašek za upravičence. Z omenjenimi lokalnimi skupnostmi so se dogovorili za tri delitve paketov, razen če ne bo večjih sprememb, tudi na RK Slovenije so dobili zagotovilo, da bodo živila redno prihajala. Hrana iz EU naj bi prav tako bila. Če te ne bo, bodo namesto petkrat delili pakete le trikrat? »Če je ne bo, bodo tudi paketi lokalnih skupnosti skromnejši. Namreč tem dodamo hrano iz EU in ostalih

Milica Kovač

magati. V pošiljkah so živila, ki jih uporablja večina ljudi« je še dejala Darja Lipnikar.

Po pomoč prihajajo brezposelni, upokojenci in tudi zaposleni Pri Karitas Velenje so v preteklih letih imeli na seznamih od 150 do 160, tu in tam 180 upravičencev, lani so jih zabeležili 200. Pridejo po pomoč v hrani, oblačilih, včasih iščejo kose pohištva, gospodinjske aparate. »Pri slednjih smo posredniki. Imamo sicer skladišče, dobili smo ga lani in smo zanj zelo hvaležni, vendar le za hrano, obleko, obutev. Na seznamu upravičencev ni nekaterih rednih prejemnikov, ker potrebne po pomoči nimajo več, jih je pa na njem nekaj novih. Take naročim v naših prostorih posebej, ker je njihov prvi korak k

nam zelo težak in jih je nemalokrat potrebno potolažiti in jim dopovedati, da ni žaljivo prositi za pomoč,« je povedala Milica Kovač, vodja Karitas Velenje. Med njihovimi strankami so brezposelni, upokojenci, tudi zaposleni z nizkimi osebnimi dohodki ter večjim številom otrok.

Območno združenje RK Velenje je lani pomagalo 778 družinam (1478 posameznikom), kar je 35 družin več kot leta 2013.

Pri Karitas Velenje so lani pomagali iz stiske s paketi hrane, oblačili in obutvijo 200 upravičencem.

5 ton hrane pobrali prostovoljci z njiv, vrtov …

Leto 2014 je Kovačeva označila za uspešno leto na vseh področjih, s katerimi se ukvarja Karitas Velenje, tudi pri zagotavljanju hrane upravičencem ne glede na to, da je hrana iz EU v celoti izpadla. O tem so bili pravočasno obveščeni in so se na nove razmere pripravili. Pri tem sta jim podali roko Mestna občina Velenje ter Škofijska Karitas. »Niti enkrat se ni zgodilo, da ne bi imeli v skladišču kilograma živila. Hrano smo delili na 6 do 8 tednov, razdelili pa smo je 30 ton. Zelo veliko je bilo ozimnice. Lansko jesen so se naši sodelavci na Škofijski Kari-

Pomoč v denarju za 16 družin Na začetku posledic gospodarske krize je Karitas Velenje pomagal pomoči potrebnim tudi z denarjem.

Tega je zadnja leta precej manj. Lani so plačali manjše zneske na položnicah 16 družinam. Približno 10 tisoč evrov je znašal »proračun«, poleg župljanov pa so vanj prispevale še članice skupine, v katerih izdelujejo ročna dela. »Teh ne prodajamo, ampak ponudimo. Zanje dobimo toliko, kot zainteresirani menijo, da so vredni. Sicer pa vsi prostovoljci pri Karitas Velenje delamo vse povsem brezplačno. Že 14 let delam kot prostovoljka in sem letos prvič kupila znamke za Karitas iz njegove blagajne.«

Za zdaj hrano iz EU in Škofijske Karitas Kot je še dejala Milica Kovač, se pripravljajo na letošnjo prvo delitev paketov. Živila z dolgotrajnim rokom uporabe (moka, riž, testenine, olje …) so v skladišču, njihov nakup je financiral evropski sklad za pomoč. Količina naj bi zadostovala do naslednje delitve, ki bo predvidoma konec marca oziroma aprila.

Letos upajo in pričakujejo iz EU 5, 6 takih dobav. Pralni prašek kupijo sami. Nekaj hrane naj bi zagotovila Škofijska Karitas. Za zdaj se po pomoč na Mestno občino Velenje še niso obrnili, ker upajo, da bodo lahko zagotovili zadostne količine n iz prej omenjenih naslovov.

Vse bolj iskani prehrambni paketi

MZPM Velenje vse bolj humanitarna organizacija – Na srečo je veliko ljudi in organizacij, ki pomagajo dar si ne želimo teh akcij, ker menimo, da bi morala država poskrbeti, da so pogoji za prav vsako družino taki, da lahko s svojim delom preživijo sebe in svoje otroke. Rada pa bi rekla velik »hvala« vsem donatorjem, ki so nam čez leto pomagali ali materialno ali finančno, da smo lahko z njihovo pomočjo prižgali iskrice v otroških očeh.« Ob tem še enkrat poudari, da so njihova poglavitna skrb šaleške družine z otroki, ki jim tudi namenjajo vso zbrano humanitarno pomoč. Spisek podarjenega in razdeljenega je dolg. S pomočjo vseslo-

tas zelo potrudili, saj so izkoristili možnosti, ki so jih dali lastniki njiv vrtov in sami pobirali pridelke: od kumar, čebule, paradižnika do solate, krompirja, paprike, jabolk. Te hrane je bilo za več kot 5 ton. Naše stranke so bile zelo zadovoljne, pri količini ozimnice jih tudi nismo omejevali.«

Območno združenje RK je razdelilo lani 9 ton hrane iz EU, 19,6 tone jabolk, 39 ton prehrambnih paketov Tuš ter več kot 3.900 paketov pralnega praška.

Pri Karitas Velenje pa 30 ton hrane, od tega je bilo 5 ton ozimnice, ki so jo zbrali prostovoljci Škofijske Karitas sami.

»Bojimo se, da so nekateri otroci res lačni«

Velenje, 9. decembra – Velenjska Medobčinska zveza prijateljev mladine je tudi humanitarna organizacija. K sreči so v lanskem letu s pomočjo donatorjev uspeli zbrati veliko sredstev za pomoč družinam, po drugi strani pa Tinca Kovač pravi, da se je število tistih, ki trkajo na njihova vrata, močno povečalo. Otroci iz Šaleške doline so z njihovo pomočjo vključeni tudi v akcijo Botrstvo. Trenutno trije mesečno dobivajo po 30 evrov, ki jim jih darujejo anonimni botri. Akcij je bilo sicer veliko, a za nekatere družine tudi premalo, ker enostavno stroškov ne zmorejo več. »Na humanitarnem področju smo bili proti pričakovanju lani zelo uspešni, ven-

3

flickr.com

: www. l Newton, vir Foto: Michae

venske akcije Pomežik soncu in FIHO so 10 otrokom iz doline omogočili brezplačno letovanje ob morju. S pomočjo vseh treh Šaleških občin in še drugih donacij so zbrali dovolj, da so brezplačno desetdnevno letovanje omogočili 53 otrokom, delno pa so ga plačali 32 otrokom. To je več kot leto prej. Mnogim so poleti omogočili tudi brezplačne dnevne tabore na Golteh in v Vili Mojca. 7 otrok je poleti s pomočjo Rotary klubov letovalo v Trenti, de-

cembra pa je 8 otrok iz doline brezplačno preživelo 4 dni na Pohorju. Decembra so osrečili 100 družin z boni za nakup zimskih oblačil za otroke, kar je omogočila donacija podjetja Skaza. Mnoge so oblekli s pomočjo akcije velenjske trgovine Humell, ki je zbrala več škatel športnih oblačil in obutve.

52 otrok so osrečili z mobilnimi telefoni, ki so jih dobili v okviru akcije »Orto dober«.

Društvo Never Give up jim je predalo skoraj 1.200 evrov, ki so jih porabili za plačilo položnic družini v hudi stiski.

»Žal se vse pogosteje dogaja, da družine prihajajo direktno k nam s prošnjo po prehrambnih paketih, česar prej nismo bili vajeni. Hudo mi je, ker vem, da to pomeni, da je stiska res huda in da so zato tudi otroci v teh družinah lačni,« izvemo ob tem. Kot tudi, da nikoli nič ne podarijo brez tega, da dobro preverijo finančno stanje družine in resničnost podatkov. »Imeli smo srečo, da smo dobili zelo bogate prehrambne pakete Drogerie Markta, s katerimi smo osrečili 25 družin, decembra pa so smo 14 velikih paketov podarili s pomočjo velenjskega Lidla, kjer pomoč še zbirajo.« S pomočjo poštarja Pavlija so 25 družinam pomagali s šolskimi potrebščinami. Nekaj pomoči za plačilo položnic eni od družin v hudi stiski jim je namenila tudi krovna zveza, saj nenehno sodelujejo z ZPMS. Poleg naštetega so pomagali tudi poplavljenim družinam v BiH, skupaj s Premogovnikom Velenje pa so organizirali tudi akcijo zbiranja donacij za 5 družin smrtno ponesrečenih rudarjev v Tuzli. Trenutno so s pomočjo SMS donacij s ključno besedo »Knap5« zbrali nekaj manj kot 5 tisoč evrov, akcija pa še ni končana. n bš

⏩

Naš ­čas, 15. 1. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

AKTUALNA TEMA

Brez provizije nanese

»Vsaka pomoč je skrbno pretehtana«

Če ni treba plačati provizije pri plačilu položnic, se da prihraniti veliko – Velenjska mestna blagajna bo prve tri mesece letos zagotovo še odprta

V odboru za pomoč občanom in občankam Velenja obravnavajo vse več prošenj za pomoč – Lani razdelili dobrih 17 tisoč evrov – Na računu imajo 22 tisoč evrov

Milena Krstič – Planinc Bojana Špegel

mem, da smo družini polepšali praznike. Pomagali smo tudi družinam, ki jim je grozila deložacija.«

Velenje, 9. decembra – Leta 2009, ko je ob propadanju podjetja Vegrad veliko njihovih delavcev potrebovalo pomoč, so v Velenju, znanem po solidarnosti, ustanovili Odbor za pomoč občankam in občanom mestne občine Velenje. Tudi zato, da bi do pomoči lahko prišli res vsi, ki jo potrebujejo, in ne le tisti, ki jo znajo poiskati. Odbor že polnih pet let skrbi za uravnotežene in koordinirane dobrodelne aktivnosti za pomoč posameznikom, družinam in skupinam. K sreči imajo trenutno na računu, ki je odprt pri MO Velenje, dovolj sredstev, da bodo lahko pomagali tudi letos. K sreči zato, ker predsednik odbora Drago Kolar pravi, da so stiske Šalečanov vse večje. Po njegovih besedah pa najbolj naraščajo med

Pomoči niso visoke

Zanimivo je, da so glavni vir za financiranje pridobili že v prvem letu delovanja. Takrat so v velenjskem domu kulture pripravili dobrodelni koncert z avkcijo slik članov društva Šaleških likovnikov in zbrali zavidljivih 136 tisoč evrov. Drugi pomembni vir financiranja je dotacija MO Velenje. Lani je odbor na svojem podračunu zbral nekaj več kot 10 tisoč evrov. »Želeli smo pripraviti še en humanitarni dogodek, saj se je račun hitro praznil. Lani ga potem nismo pripravili, ker nas je z donacijo rešila občina, načrti pa še ostajajo,« doda Kolar. Ob novem letu so imeli na računu dobrih 22 tisoč evrov, kar verjetno zadošča še za eno leto delovanja odbora.

Lani so namreč razdelili dobrih Stiske najbolj 17 tisoč evrov. »Pomagali smo 38 naraščajo med posameznikom ter družinam za upokojenci, pokojnine ne Drago Kolar: »Pomoči nakup osnovnih življenjskih poposameznikom niso visoke, ker trebščin in hrane. Za to smo nazadoščajo več niti več ne zmoremo. Potreb je žal vse menili dobrih 5 tisoč evrov. Plaza položnice. več.« čali smo tudi precej položnic in dodatna zdravstvena zavarovanja upokojenci, saj imajo mnogi tako nizke pokojnine, da tistim, ki tega niso več zmogli. 6 tisoč evrov smo namene zadoščajo več niti za položnice. nili Karitasu za nakup prehrambnih paketov, 3 tisoč »Odkar je odbor ustanovljen, je naša edina skrb, da evrov smo namenili za nakup šolskih potrebščin preko pomagamo ljudem. Sprva smo delovali v vseh treh ob- OO Rdečega križa Velenje, 3 tisoč evrov pa smo prispečinah, potem je odbor postal le velenjski. Sestavljamo vali MZPM Velega ljudje iz številnih organizacij, od humanitarnih do nje za letovanje javnih zavodov. Zelo pomembno je, da je zraven tudi otrok na morju.« Ob novem letu so Center za socialno delo Velenje, v katerem imajo največ Vloge za poimeli na računu podatkov o ljudeh, ki pomoč res potrebujejo. Pomagadobrih 22 tisoč evrov, moč sprejema mo tistim, ki so res v stiski, pogosto tudi lačni, pravila koordinatorica kar verjetno zadošča za dodelitev pomoči so stroga in dobro razdelana. Mi projekta Katja še za eno leto pa svoje delo opravljamo odgovorno in pošteno.« DoRemic Novak iz delovanja odbora dal je še, da delajo veliko. Samo v letu 2014 so se sestali Urada za družosemkrat, dvakrat so zaradi nujnosti opravili še dopisni bene dejavnosti seji. »Vedno več prosilcev za pomoč je starejših, ki jim MO Velenje. Ožji odbor jih potem obravnava in pripo plačilu položnic ne ostane nič ali pa še zase nima- pravi predloge za sejo širšega odbora. Večini vlog ugojo. Nanje se obračajo tudi mladi brezposelni. V hudih dijo, še vedno pa najnižja pomoč znaša 120 evrov, najstiskah so tudi družine, v katerih je prisotna bolezen. višja pa nekaj več kot 200 evrov. n Decembra so eni od družin, ki ni več zmogla plačevati položnic, odklopili elektriko. Odbor je plačal zapadle obveznosti in tako so jim jo pred božičem vrnili. Verja-

Dodatna sredstva za javna dela

Ljubljana, Velenje, 8. januarja – Vlada Republike Slovenije je prejšnji teden Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za letošnje leto zagotovila dodatnih 8 milijonov evrov za javna dela v letu 2015.

Zavod za zaposlovanje bo zdaj objavil spremembo javnega povabila

ter razdelil nove kvote za vključitev. Koliko dodatnih sredstev bo za javna dela dobila Območna služba zavoda za zaposlovanje Velenje, še ni znano, ker aneksi še niso podpisani. Po prvem javnem povabilu so imeli na voljo 1.460.000 evrov, kar pomeni 150 vključitev dolgotrajno brezposelnih oseb v javna dela.

To pa je bistveno manj, kot je imela Območna služba na voljo za le-

Računajo na 800.000 evrov

Po oceni vodje programov zaposlovanja v Območni službi zavoda za zaposlovanje Velenje Darinki Sovič Pečnik naj bi Območna služba Velenje iz kvote dodatnih sredstev za javna dela dobila 800.000 evrov. Še vedno pa bo to premalo, da bi lahko zadostili vlogam vseh ponudnikov javnih del. Sredstva – če jih bo toliko – pa bi zadoščala za blizu 100 vključitev dolgotrajno brezposelnih oseb v programe javnih del.

za naročnino časopisa poravnajo v mestni blagajni.

V projekt so povabili vse, ker so želeli, da bi občani na enem mestu lahko poravnali čim več položnic.

Nekateri se za to niso odločili, ker možnost plačila brez provizije občanom ponujajo v svojih blagajnah.

to 2014, ko je lahko s 3,3 milijona evrov v javna dela vključila skoraj 500 brezposelnih oseb.

Kot smo že pisali, je župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, zato pristojne na ministrstvu pozval, da čim prej zagotovijo dodatna sredstva za izvajanje javnih del.

Po prvem javnem povabilu je namreč »zunaj« ostalo še okoli 150 ponudnikov.

Skupaj z obstoječimi sredstvi bo tako za javna dela v letu 2015 v Sloveniji namenjenih 33,6 milijona evrov, kar bo zadostovalo za 6.000 vključitev. V letu 2014 je bilo za javna dela porabljenih 38 milijonov evrov za 6.661 vključitev. n

Kako v Šoštanju?

V Šoštanju so mestno blagajno odprli pred petnajstimi meseci. Uredili so jo v pritličju občinske stavbe. V tem času, do vključno 7. januarja, je mesto blagajno obiskalo 6.900 občank in občanov, ki so v njej poravnali 16.500 položnic. Samo v lanskem decembru jih je 540 poravnalo 1.450 položnic.

Velenje, 7. januarja – Časi so taki, da vsak cent šteje. S plačili položnic, ki jih lahko Velenjčani plačujejo v mestni blagajni brez provizije, pa ti ne prihranijo le centov, ampak javnih del, s katerim pripomore k precej evrov. Pet, šest položnic, kolidvigu kakovosti bivanja in reševakor jih poravna poprečna slovennju socialnih stisk občank in obska družina na mesec, nekaj načanov. Ker je Mestna občina Venese. Precej nanese. lenje po zadnjem javnem povaAmra Kadrič z Urada za javbilu ostala kar brez 20 vključitev ne finance in splošne zadeve v dolgotrajno brezposelnih oseb v Mestni občini Velenje tudi sama javna dela, smo vodjo Urada za del položnic poravna v tej blajavne finance in splošne zadeve gajni. »Projekt mestne blagajne povprašali tudi, kaj to pomeni se je zelo dobro prijel,« pravi in za mestno blagajno. »Vsa ta leta postreže s podatki. »Na začetku, smo v ta projekt vključili brezpoob uvedbi, je bilo v mestni blagajselne osebe in jim tako omogoni vplačanih poprečno 11 tisoč čili delo preko javnih del. V teh položnic na mesec, danes jih je novih okoliščinah smo se odloči17.700. Samo v decembru so Veli, da v prvih treh mesecih letolenjčani in Velenjčanke v njej pošnjega leta projekt nadaljujemo. ravnali 18.500 položnic.« Ministrstvu za delo, družino, soPrihajajo vsi, zaposleni, nezacialne zadeve in enake možnosti posleni, upokojenci, dijaki ... »V smo poslali pobudo in prošnjo, prvih letih so prihajali predvsem da zagotovijo dodatna sredstva starejši, do danes pa se je to močAmra Kadrič: »Samo decembra je za javna dela. Upamo, da bomo no spremenilo,« pravi. bilo v mestni blagajni poravnanih uslišani. V prvih treh mesecih Vseh položnic v mestni blagaj18.500 položnic.« letošnjega leta bomo delovanje ni sicer ni mogoče poravnati, je mestne blagajne krili s sredstvi iz pa nabor kljub temu zelo širok. V Čeprav občani provizije pri plači- proračuna, potem pa si je želeti, da projekt je vključenih 27 pravnih lu položnic ne plačamo, pa mora bo posluh, da se bodo naoseb. Med drugim je v mestni bla- nekdo poravnati stroške delošla dodatna sredstva gajni možno poravnati položnice in vanja mestne blagajne. »Del in bo blagajna, ki Plačilo račune, ki jih izstavlja Mestna obči- stroškov – bančne, provizije res dober propoložnic je na Velenje, položnice za elektriko, je, za svoje položnice krijekt, ostala.« možno zgolj z T2, položnice podjetij, ki se ukvar- jejo podjetja, preostanek Mestna blagajgotovino jajo z upravljanjem, kot sta Habit in stroškov pa krijemo iz prona pa ni edina Linea, pa položnice PUP Sauber- računa,« pove Kadričeva. usluga, ki jo MO macherja, PV Investa, obveznosti, Mestna blagajna v Velenju je nudi občanom brezki jih izstavljajo šole .... Tudi naroč- eden tistih projektov, ki jih Mestna plačno, da ljudem lajša niki Našega časa lahko položnico občina izvaja s pomočjo programa vsakdanjost, socialno in finančno stisko. Občani lahko brezplačno uporabljajo tudi mestni avtobus Kdaj v Velenju, kdaj v Šoštanju?

Lokalc, kolesa Bicy, na voljo imaV blagajni Mestne občine Velenje je možno poravnati položnice brez jo pravno svetovanje, poskrbljeno provizije vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 11. ure in od 12. je za hišo za brezdomce in javno do 14. ure, ob sredah do 16. ure, ob petkih do12. ure. kuhinjo. n V Šoštanju je blagajna odprta ob ponedeljkih in sredah, od 8. do 11. ure in od 12. do 15.30. ure.

Dobrodelni koncert dijakov Gimnazije Velenje

Koliko bo od 8 milijonov evrov kvota Območne službe zavoda za zaposlovanje Velenje, še ni znano Milena Krstič - Planinc

15. januarja 2015

Od nekdaj so lepa – če ne kar najlepša – dijaška leta. Ob tem dejstvu pa se dijaki velenjske gimnazije zavedajo, da so nekateri njihovi sošolci in sošolke iz socialno šibkejših družin. Pomagati po svojih močeh je še vrednota! V želji, da bi bili skupaj deležni gimnazijskih strokovnih ekskurzij, naravoslovnih, športnih in kulturnih dnevov, tekmovanj, nepozabne maturantske ekskurzije pa šole v naravi idr. (ob)šolskih dejavnosti, organizirajo družno s Šolskim skladom Gimnazije Velenje v sredo, 21. januarja, ob 19. uri v domu kulture dobrodelni koncert Darujmo ... Osrečimo. V kulturnem programu bodo nastopili dijaki umetniškega oddelka velenjske gimnazije, mladi in uveljavljeni glasbeniki Glasbene šole ter posebna glasbena gostja.

Z dobrodelnim koncertom zbrana sredstva od prodanih vstopnic (cena 5 eur) bodo razdeljena dijakom velenjske gimnazije v tem šolskem letu.

Darujmo ... Osrečimo s prisotnostjo na ponedeljkovem gimnazijskem dobrodelnem koncertu! Podprimo dijaško solidarnost! n

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

15. januarja 2015

5

Z dobrimi storitvami do novih članov Branka Meha je na predsedniškem mestu Območne obrtnopodjetniške zbornice Velenje zamenjal Rok Bezlaj Tatjana Podgoršek

Velenje, 6. januarja – Poročali smo že, da je Območna obrtno-podjetniška zbornica lani jeseni preložila skupščino, na kateri naj bi med drugim izvolili njenega novega predsednika, za nedoločen čas. Minuli torek so skupščino izpeljali, na njej pa za novega pred-

nez Podbornik in Branko Meh) bila člana odbora že v prejšnjem mandatu, ostali pa v njem res niso delovali. Generacijsko smo »porazdeljeni«. Izbral sem ljudi, ki imajo vizijo razvoja lastnega podjetja, prav tako pa želijo s svojo energijo prispevati k temu, da bo zbornica dober servis svojim članom.« Položaj zbornice res ni blesteč, je še menil,

Rok Bezlaj: »Potrebno je pogumno razmišljati, zbornico okrepiti ter s kakovostnimi storitvami poskrbeti, da bo ta dober servis njenim članom.«

sednika območne zbornice izvolili Roka Bezlaja. Ta je na omenjenem mestu zamenjal Branka Meha, ki je vodil stanovsko organizacijo obrtnikov in podjetnikov v Šaleški dolini osem let, en mandat pa je bil tudi predsednik upravnega odbora. Bezlajeva protikandidatka je bila Vera Oštir. Izvolitev je bila za nekatere presenečenje. V odzivih zato ni manjkalo takšnih in drugačnih mnenj in ugibanj o nadaljnji poti zbornice, »saj v novi sestavi upravnega odbora pravzaprav ni veliko vidnejših obrtnikov, podjetnikov.

Prav tako ni veliko članov z dolgoletnimi izkušnjami.« Še največ pa jih je menilo, da naj se izkažejo mladi in da bo ustreznost izbora pokazal čas.

Večinska podpora Rok Bezlaj (samostojni podjetnik je štiri leta, ukvarja pa se z e-komunikacijami – internetno tehnologijo) je povedal, da je izkušnje s področja obrti in podjetništva najprej pridobival v družinskem podjetju z dolgoletno tradicijo in da je njegov program na skupščini podprla večina članov. »Pri sestavi 7-članskega upravnega odbora zbornice sem poskrbel za kontinuiteto, saj sta oba njena podpredsednika (Ja-

dobrih praks, ki so se prijele pri delovanju zbornic v drugih okoljih.

Ker je zbornica na trgu, bodo poskušali povečati njen finančni priliv z določenimi tržnimi aktivnostmi, večjo promocijo njenih dosežkov ... Na vprašanje, katere so bile doslej največje pomanjkljivosti v delovanju območne zbornice in kateri bo prvi ukrep novega predsedni-

Branko Meh: »Potrebno je imeti bistro glavo in delati v korist obrtnikov in podjetnikov. Če ne bo tako, obstajajo vzvodi v organih zbornice za njihov odpoklic.«

razloge za to pa pripisal predvsem prehodu iz obveznega v prostovoljno članstvo.

Program, s katerim želijo povečati število članov Med prednostnimi nalogami vodstva zbornice je Bezlaj izpostavil povečanje števila članstva. Za to naj bi poskrbeli z uresničevanjem v programu predvidenih aktivnosti. Precej stavijo na projekt Kupuj lokalno, pri katerem naj bi se povezali z vsemi tremi občinami v Šaleški dolini in s pomočjo tudi njihovih spletnih strani predstavili vse člane zbornice po sekcijah ter njihovo ponudbo. Več članov si obetajo še s predstavljanjem prednosti kartice Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Mozaik podjetnih, dodatno okrepitvijo brezplačnih storitev za člane, »predvsem pa jim predstaviti, kaj lahko od zbornice pričakujejo in tudi dobijo.« V program so, dodaja sogovornik, zapisali še vrsto drugih aktivnosti: od tesnejšega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, ustanovami pri določenih projektih, v katerih obstajajo sinergijski učinki, več druženja s člani, do ideje o ustanovitvi sekcije trgovine in izvajanje

Branko Meh o očitkih stanovskih kolegov, da je poudarjal, da naj bo zbornica tista, ki jo bodo člani čutili kot desno roko pri reševanju težav, a naj ne bi bilo tako: »To je v veliki meri odvisno od zaposlenih. Ti so generator vsake zbornice. Odnos do obrtnika, člana, ki pride po pomoč na zbornico, mora biti spoštljiv in pomoč mora tudi dobiti. Glede na to, da je na zbornici zaposlena le ena delavka in je zaradi padca števila članov tudi manj denarja, je najbrž vplivalo na to, da podpora včasih morda ni bil takšna, kot bi si jo člani želeli.«

ka, pa je dejal: »Nobenega ukrepa ne mislim omenjati, ker ni težav v kadrih. Delali bomo po potrjenem programu.«

Branko Meh: »Zbornica je delala dobro« V pogovoru nam je dosedanji predsednik območne zbornice in prvi mož krovne organizacije Branko Meh dejal, da je območna zbornica doslej delala dobro. Od njenega novega vodstva pričakuje, da bo delo nadgradilo, predvsem pa izvajalo to, za kar je bila zbornica ustanovljena: zastopanje, svetovanje in izobraževanje obrtnikov. »Če bo tako, bo stanovska organizacija znova pridobila ugled in zaupanje.

Tržne dejavnosti so pomembne za njeno preživetje, niso pa toliko pomembne za njene člane. Zgolj tovrstno delovanje bo, ocenjujem, zanjo pogubno.« Po njegovem mnenju bo moralo mlado vodstvo iskati tudi pomoč izkušenih ljudi v obrti in podjetništvu. »Mladi so včasih preambiciozni. Treba je imeti bistro glavo in delati v korist obrtnikov in podjetnikov. Če ne bo tako, obstajajo vzvodi v organih zbornice za njihov odpoklic.« Da so ga izvolili za podpredsednika območne zbornice, si šteje v čast. Hkrati pa je zanj omenjena izvolitev tudi dodatna odgovornost.

Od slednje ni nikoli bežal. »28 let opravljam funkcije v zbornici. Trudim se jih opravljati odgovorno in pošteno.« n

Paket NLB Poslovni Start za samo 1 EUR/mesec.

Ob prvih korakih po odprtju svojega d.o.o. ali s.p. potrebujete prave rešitve, da vam olajšajo vstop v podjetniški svet. Za vas imamo paket Poslovni Start, ki združuje osnovne bančne storitve za vsakodnevno poslovanje.

Obiščite nas v kateri koli NLB Poslovalnici, spoznajte prednosti paketa in plačujte samo 1 evro na mesec*.

Prave rešitve vas spomladi čakajo tudi v NLB Centru inovativnega podjetništva, s katerim stopamo na novo pot sooblikovanja podpornega podjetniškega okolja.

Pospešeno naprej!

www.nlb.si/poslovni-start

Kontaktni center: 01 477 20 00

*Ponudba velja za novoustanovljena podjetja, podjetnike in zasebnike iz segmenta malih podjetij (mikro in majhne družbe), ki na trgu poslujejo manj kot eno leto. Paket je omejen na obdobje 18 mesecev od odprtja NLB Poslovnega računa.

Oglas_138x405.indd 1

1/8/15 2:16 PM

Naš ­čas, 15. 1. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

UTRIP

OD SREDE DO TORKA Sreda, 7. januarja

Petek, 9. januarja

ZZZS je v 11 bolnišnicah, kjer opravljajo operacije kolka in kolena, našel številne nepravilnosti pri vodenju čakalnih seznamov – od preskakovanja čakalnih vrst do prijavljanja daljših čakalnih dob. Še smo se vrteli okrog odločitve ustavnih sodnikov, da morajo biti tudi zasebne osnovne šole brezplačne. In smo računali: država je za financiranje programov zasebnih šol lani namenila nekaj manj kot 2,8 milijona evrov, odslej naj bi odštela 290 tisočakov več.

Pravoslavni kristjani so praznovali božič.

Na Bližnjem vzhodu je tokrat težave povzročalo močno sneženje.

V še posebej težkem položaju so se znašli sirski begunci na vzhodu Libanona.

Medtem ko so se po vsem svetu še vedno vrstile obsodbe krvavega napada v Parizu, je na Facebooku nekdo z lažnim profilom objavil grožnje s smrtjo novinarjem Demokracije in Reporterja.

ZL je zahtevala ponovno obravnavo privatizacije 15 državnih podjetij. Ob tem so napovedali, da če pri strankah ne bo posluha, ne iz-

Politika pripravlja reze v izobraževanju.

Skodela Kaja Avberšek

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović

vanjem nasilja, če ne prekliče ustave in sprejme islama.

Ameriško sodišče je skrajnega islamskega klerika Abuja Hamzo Al Masrija zaradi spodbujanja terorizma obsodilo na dosmrtni zapor.

Iz morja so potegnili rep potniškega letala AirAsia, ki je pred skoraj dvema tednoma strmoglavilo s 162 ljudmi na krovu. V repu so našli črni skrinjici, s katerima bodo pojasnili vzroke nesreče.

Nedelja, 11. januarja

Skrajneža sta napadla uredništvo satiričnega časopisa v Franciji in ubila 12 ljudi.

Svet je pretresel napad na sedež francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo v Parizu. Ubitih je bilo 12 ljudi. Z vsega sveta so prihajale obsodbe krvavega napada in izrazi sožalja svojcem žrtev.

Četrtek, 8. januarja Vlada je sprejela prenovljen program ukrepov za preprečevanje korupcije, ki se poleg ministrstev nanašajo tudi na poslovne subjekte v večinski ali popolni lasti države.

Skoraj isti hip smo izvedeli, da so ministrstva, organi v sestavi in vladne službe lansko leto za avtorske, podjemne in svetovalne pogodbe z zunanjimi sodelavci odštela najmanj 133 milijonov 86 tisoč evrov.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je zahteval, naj ministrstvo za izobraževanje umakne začasno ukinitev financiranja učne pomoči.

Sestali so se koalicijski partnerji. Pred sejo vlade so pri premierju razpravljali o rebalansu proračuna za letos, o SDH-ju in privatizaciji.

Francoska policija je vso energijo vlagala v iskanje bratov, ki so ju osumili napada na satirični tednik dan pred tem.

ključujejo možnosti demonstracij ali razpisa referenduma.

Vlada je na dopisni seji zagotovila še osem milijonov evrov sredstev za aktivno politiko zaposlovanja. Premier Miro Cerar se je sešel z rektorji javnih univerz. Po srečanju je bil zadovoljen.

V Parizu se je nadaljevalo izredno stanje. V trgovini je napadalec zadrževel več talcev; policija je vdrla, ubila napadalca, pri čemer so umrli tudi štirje talci. Francoska policija je vdrla tudi v tiskarno v bližini Pariza, v katero sta se zatekla osumljenca napada na satirični tednik brata Kouachi in ju ubila.

Avstrijska vlada je popustila pritisku evroskeptikov in dovolila zbiranje podpisov za referendum o izstopu iz EU. Nad Škotsko se je razbesnelo hudo neurje z močnim vetrom, ki je dosegel 180 kilometrov na uro.

Sobota, 10. januarja Stranka SD je pripravila kongres.

Na njem so z 252 glasovi (od 286 možnih) za predsednika izbrali edinega kandidata za to mesto Dejana Židana. Podpredsednika sta postala Tanja Fajon in Janko Veber, glavni tajnik pa Dejan Levanič.

V Dražgošah se je ob 73. obletnici dražgoške bitke zbralo več tisoč ljudi. Akademik Anton Vratuša je poudaril pomen sprave in ljudi pozval, naj stopijo skupaj in si sežejo v roke.

Nigerijski skrajneži so v smrt poslali dve desetletni dekleti, ki sta se razstrelili na tržnici na severovzhodu države in ubili tri ljudi.

Neimenovan moški je v objavljenem videu prevzel odgovornost za četrtkov uboj policistke in petkov napad na judovsko trgovino v Parizu, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Poročila o novem grozovitem pokolu so prišla iz Nigerije – v mestu Baga na severovzhodu države, je skrajna islamska skupina Boko Haram pobila okoli dva tisoč ljudi.

Dejan Židan je tudi uradno postal predsednik SD.

Kamerun je zaprosil za mednarodno vojaško pomoč v boju proti skrajni islamski skupini Boko Haram, ki je državi zagrozila s stopnje-

nemškega ministra za pravosodje, naj organizatorji protiislamističnih protestov Pegida zaradi dogodkov v Franciji te odpovedo, zbralo 15 tisoč ljudi.

Nova predsednica Hrvaške je postala 46-letna Kolinda Grabar Kitarović, nekdanja hrvaška zunanja ministrica in dolgoletna članica stranke HDZ. Francozi so sklenili, da bo za varnost na njihovih ulicah odslej skrbela tudi vojska.

Torek, 13. januarja Stanka Setnikar Cankar je opozorila, da bo, v primeru, da bodo zahteve po rezanju stroškov tako visoke, da šolstvo ne bi moglo delovati, kot ministrica odstopila.

Potem ko smo ugotovili, da pokojninska blagajna sama ni sposobna financirati dodatnih 45 milijonov evrov, kolikor bi bilo potrebnih za izredno uskladitev pokojnin, je bilo slišati, da naj bi to breme padlo na državni proračun. Finančno ministrstvo je zato izredni uskladitvi pokojnin za letos nasprotovalo.

Potekala je javna predstavitev mnenj o morebitni spremembi volilnega sistema v Sloveniji. Udele-

V Parizu se je zbralo okoli milijon in pol ljudi. V prvih vrstah številni politiki.

Hrvatje so volili predsednika oziroma predsednico.

Neznanci so napadli sedež nemškega časopisa Hamburger Morgenpost, ki je ponatisnil karikature revije Charlie Hebdo. Ranjenih ni bilo.

Največ medijske pozornosti dneva je dobil pohod ob dnevu solidarnosti po krvavih terorističnih napadih, ki se ga je v Parizu udeležilo kar milijon in pol ljudi. V prvih vrstah so bili številni svetovni voditelji.

Ponedeljek, 12. januarja Iz Nigerije prihajajo poročila o grozljivih pokolih.

15. januarja 2015

Premier Miro Cerar je z opozicijo začel nov krog usklajevanj za dvotretjinsko podporo izvedbenemu zakonu o fiskalnem pravilu.

Opravil pa je tudi intervju, v katerem je napovedal nadaljevanje privatizacije in to, da se seznam 15 podjetij ne bo spreminjal. Opozoril je, da bi nas v nasprotnem primeru čakale tožbe in izguba zaupanja.

V Dresdnu se je kljub pozivom

V DZ so se vsi udeleženci javne predstavitve mnenj zavzeli za spremembe ali vsaj izboljšave volilnega sistema.

Letos sva za novoletno jelko imela palmo po imenu Phoenix Canariensis oziroma Kanarski Feniks. Ob vsem katalonskem soncu in morju konec decembra se je tako še najbolj spodobilo. Okrasila sva jo z drobnimi lučkami (in zato, ker so namesto z debelim in grdim zelenim ali belim plastičnim kablom povezane s strašno finim bakrenim, sva zanje odštela, no, malo več. So pa te lučke toliko bolj fantastične, ker se lahko oblikujejo v različna svetlobna telesa, uporabna v vseh letnih časih!), pa s kopico ruskih bombonov, zavitih v pisane bleščeče papirje (v Barceloni je zelo uporabna ruska trgovina, kjer sem stalni odjemalec ajdove kaše in kefirja), pa z bleščičastimi ptički od soseda Kitajca.

Našla sva tudi posebne patriotsko začinjene novoletne bunkice z motivom katalonske zastave, kar se nama je zdelo še posebej špasno. (Katalonci in njihova zastava, ta tema zasluži le njej namenjeno, specializirano kolumno). Seveda sem za na novoletno palmo (in novoletne želodce) spekla tudi kekse. Testo je dišalo po maslu, pomarančah in lešnikih (zunaj so namesto snežink naletavali zeleni papagaji). Nisem imela modelčkov, pa sem zvezde izrezovala kar z nožem in poleg srkala desetletni konjak katalonskega porekla (kajpada!), pri čemer mi je pomagal Tio Mitja (izgovori se “miča”). Tio Mitja je katalonski dedek Mraz, hecen hlodek, košček lesa (najraje plutovega) na dveh tačkah z narisanima očescema in prijaznim nasmehom ter značilno rdečo katalonsko čepico (najin ima rdeče pobarvan želodek). Čez telesce ima ogrnjeno (najraje karirasto) pregrinjalo in menda funkcionira tako, da izpod njega pokaka darila. No, tale najin Tio je majčken, malo večji od naprstnika. Obstajajo pa tudi velikanski in predvidevam, da imajo oni večje riti. (Tile Katalonci so kar odštekani. Očitno so podvrženi nekakšni analni fiksaciji. Druga kurioziteta, ki jo često vključujejo v svoje jaslice, je namreč figura z imenom “cagon”. To je človek, ki čepi in … no … iz riti mu leze drek, da ne ovinkarim.)

Sonce in morje, že že. Za božično-novoletni čas pa vendarle ne. Zame bo za vedno edina prava podoba tega obdobja ilustracija Andersenove Snežne kraljice. In vsak konec decembra, kjerkoli že bom, bom gledala risanko Sneženi mož – angleško klasiko iz leta mojega rojstva. In potočila najmanj eno solzico snežene nostalgije. Bela idila, bela umirjenost, srednjeevropski podalpski človek govori iz mene, saj saj, kolikokrat sem že rekla, da kri ni voda.

Konec je torej že mimo, s španskim “hamonom”, katerega taca s črnim parkljem še vedno visi izpod trama z vanjo zapičenim nožem. Pa z bolgarskim banketom neparnega števila slastnih jedi (najmanj devet jih mora biti!) in z Martinovo raco dan kasneje (bolgarska tradicija govori, da naj se dne petindvajsetega decembra pojé žival s krili.

Pa sem se spomnila na mojo specialiteto, ki je ponovno požela mnogo navdušenja, tokrat pa tudi čudenja nad, za neslovenske narode, eksotičnim mešanjem slanega in sladkega, mesa, suhega in svežega sadja pa cimeta, klinčkov in muškatnega oreščka ter globoko vijoličnega dušenega rdečega zelja (mlince sem seveda takoj odmislila.) Sledila je poljska večerja s špageti in rakci, pa polnočni činčin s plastičnim kozarcem v baru, katerega lastnik je menda Manu Chao (ali pa samo vrtijo njegovo muziko, kdo bi vedel.) Vmes pa darila in špricanje alkohola pa kakšna prebavna težava in kakšen sprehod ... intenzivno skratka in prav lepo.

In konec je začetek. Ljudje odhajajo in ljudje prihajajo. Tako narava.

Krogi se zapirajo. Ali bolje, ni krogov, so spirale. “Krogi ... ponavljamo se v zaprtem krogu, ponavljamo ljudi in situacije. Ko pa krog poči, se vzpnemo navpično navzgor, ” je nekje zapisal portugalski pisatelj José Cardoso Pires.

Naenkrat sem se znašla sama. Z vsem morjem in soncem, sliši se rajsko. (Da ne rečem, da sem tretjega januarja bosa brodila po vodi in izvajala peščeni nožni piling.) Pa vendar v nemiru, z občutkom tiste prvinske samote – biti sam v vesolju, čeprav nas je toliko. Naenkrat nikogar ne poznam (še same sebe ne dovolj), govorim nekakšno portunjolščino, komu sem v namen, za koga naj bom koristna? Strah me postane. Ampak! Strah te ne utiša, strah te prebudi! Vzamem kolo in sledim morju, in ko morje izgine, sledim ljudem, ki poznajo skrivne prehode in tunele, da ga spet najdem. In se počutim kot Alica v Čudežni deželi, ki sledi Belemu zajcu. Vzamem vlak in cel dan malo po občutku in malo po mapi pešačim po velikem in šarmantnem, s turisti posutem mestu. Seveda, saj vendarle moram vreči sidro. Jutri bova spet dva. In naslednjič bom morebiti že govorila katalonsko. In spet bom komu v namen. Komu novemu.

Ste vedeli, da se skodeli po katalonsko reče “escudella”?

ženci so se soglasno zavzeli za spremembo ali vsaj izboljšavo sistema.

Islamska država je na spletu objavila posnetek, na katerem deček ustreli domnevna vohuna ruske obveščevalne službe, ki naj bi vohunila za pripadniki IS. Na vzhodu Ukrajine je domnevna raketa proruskih separatistov zadela avtobus, pri čemer je umrlo najmanj 11 civilistov, več kot deset ljudi pa je bilo ranjenih.

n

Cene mleka padle za 20 odstotkov Zaradi ruskega embarga so odkupne cene mleka v Evropi in tudi pri nas v zadnjih nekaj mesecih padle za okoli 20 odstotkov.

Pridelovalci mleka so še januarja lani dobili 40 centov za liter mleka, konec leta pa le še 32 centov. Za kmetijo, ki ima 40 krav molznic, to pomeni okoli 2.800 evrov manj na mesec. n

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

POLITIKA

15. januarja 2015

7

»Nasprotujemo razprodaji državnega premoženja« Na pogovor smo povabili poslanko SD in podpredsednico državnega zbora Andrejo Katič Andreja Katič je bila dolga leta tesno povezana s tukajšnjo lokalno skupnostjo, nazadnje je bila direktorica velenjske občinske uprave in vidna članica SD. Od sredine lanskega leta je poslanka SD in podpredsednica državnega zbora. Povabili smo jo na pogovor.

Kako ste se znašli v novi vlogi? Na katerih področjih delujete? »Delo poslanca mi ni tuje, saj sem že kot direktorica občinske uprave sodelovala v zakonodajnem postopku preko skupnosti občin. Seveda sem spremljala tudi delo dosedanjih poslancev iz Velenja Bojana Kontiča in Srečka Meha. Je pa naporno.

Sama delujem v Odboru za gospodarstvo, Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor ter v Komisiji za peticije ter človekove pravice in enake možnosti. Delo poslancev ni le na seji državnega zbora, skoraj vsak dan potekajo tudi seje njegovih delovnih teles, predstavitve gradiv, usklajevanja.

Dodatne naloge sem prevzela kot podpredsednica državnega zbora, sodelujem na kolegijih predsednika, poleg vodenja sej pa tudi predstavljam in zastopam parlament v času odsotnosti ali zasedenosti predsednika. Večji izziv je zagotovo sodelovanje s tujimi državniki tako na obisku v Sloveniji oziroma zastopanje Slovenije v tujini.« Pa ženska v politiki na splošno.

Kako gledate na to, smo enakopravne in zakaj mislite, da nas je toliko manj kot moških? »V sedanji sestavi državnega zbora je več žensk, kot jih je bilo v preteklih sklicih, vendar še vedno ne toliko, kot bi si želele, da bi lahko enakopravno zastopale žensko populacijo. Razlike pri samem načinu vodenja sej pa niso toliko odvisne od spola, bolj od odločnosti posameznika. Kolegice in kolegi, tako iz pozicije kot tudi opozicije, mi priznavajo veliko mero odločnosti pri

vodenju sej. Mi pa pri tem pomagajo tudi dosedanje izkušnje in osebne lastnosti, poznam poslovnik in lahko hitro sprejemam odločitve.

Bi si pa želela več spoštovanja institucije. Parlament je namenjen zlasti tudi temu, da se v njem krešejo različna mnenja. Želela pa bi si, da bi izmenjava izkušenj potekala tako, da bi na koncu razprave dobili najboljšo rešitev za ljudi, za Slovenijo.« Torej na tem področju vseeno še nismo enakopravne? »Mislim, da ženske še vedno nismo enakopravne. Morale bi biti še bolj odločne, se boriti za bolj odgovorne funkcije. Je pa narejen korak naprej. V poslanski skupini Socialnih demokratov smo enakopravno zastopane. A dejstvo je, da je opravljanje javne funkcije za ženske, ki smo tudi matere, zelo naporno. Čeprav imaš podporo doma, opravljanje te funkcije pa tudi drugih odgovornih nalog pomeni delo, ki krepko presega povprečni delovnik. In otrok pričakuje, da je mama vedno na razpolago. Pa tudi podpora družine se včasih na trenutke skrha.

Sploh če na eni strni poslušaš večkrat negativne kot pozitivne odzive javnosti, v bistvu pa vsak dan zanemarjaš družino, prijatelje.« Poenostavljeno bi lahko rekli, da je parlament nekaj podobnega kot občinski svet. Pa je delo res podobno ali pa je bolj zbirokratizirano? »Občinski svet je parlament na lokalni ravni. Oba imata tako določen okvir delovanja z ustavo in predpisi kot tudi območje, v katerem odločitve, ki jih sprejemata, veljajo. Vendar svet Mestne občine Velenje odstopa pri tem, da se dogovarjamo in vsi skupaj velikokrat soglasno sprejemamo odločitve. V državnem zboru Republike Slovenije žal verjetno nikoli ne bo tako. Politične stranke imajo bistveno različne poglede na to, v katero smer naj se razvija Slovenija. Nekateri daje-

mo večji poudarek ljudem, nekateri kapitalu. Veliko je tudi populizma, nastopov, ki so všečni določenemu delu ljudi. Vsega tega na lokalni ravni ni toliko. So pa tudi občine različne. Sama sem vesela, da lahko skoraj na vseh področjih poudarim

račun. Finančna situacija je res težka. Vendar bi morala ministrstva več naporov vložiti v to, da predlagajo sistemske rešitve, ne pa, da s spremembami pravzaprav le gasimo posamezna žarišča. Res je, da smo najmanjši koalicijski parter, a

Andreja Katič: »Ponosna sem na Velenje, za katerega menim, da sodi v sam vrh evropskih razvitih mest.«

posamezne velenjske projekte kot primere dobre prakse.« Kako ocenjujete obdobje, ki ste ga preživeli v parlamentu? »Čas hitro teče. Sama pogrešam konkretne predloge vlade – izpolnjevanje obljub, rešitve, ki smo jih zapisali v koalicijski pogodbi. Veliko časa izgubljamo s temami, ki jo forsira določena stranka, pa tudi s sprejemom rebalansa za preteklo leto, ki ga ni bilo več možno spreminjati, saj je v bistvu povzel narejeno in je bil bolj kot ne zaključni

vendar menim, da moramo Socialni demokrati še bolj odločno zahtevati izpolnitev zavez in takojšnje posredovanje rešitev, o katerih smo se dogovorili, v sprejem državnemu zboru, da preidemo od besed k dejanjem.« Pa se je zgodilo v tem času kaj takšnega, na kar ste ponosni? »Če bi poudarila posamezne dosežke … Velenje je predstavljeno v parlamentu. Ne predstavljam si, kako bi lahko kdo, ki ni tu doma, predstavljal in zastopal interese Šaleške

doline pa tudi Koroške in Zgornje Savinjske. Osebno pa bi poudarila, da sem vesela, da mi je 61 poslank in poslancev sopodpisalo Zahtevo za oceno ustavnosti določenih členov Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. To je pravzaprav ustavna večina.« Dejstvo je, da politika nima ugleda. Kaj torej storiti, da bi politiki vrnili ugled? »Politiki lahko vrnemo ugled le z lastnim zgledom. Bi pa morali biti tudi pošteni pri ustvarjanju javnega mnenja in ne vseh politikov metati v isti koš. Štela naj bi dejanja, ne le obljube. Je pa res tudi to, da morajo politične stranke na odgovorna mesta delegirati odgovorne in strokovne posameznike, ki so se že izkazali z delom v korist ljudi.« Kakšne načrte imate za letos? »Upam, da mi bo uspelo prepričati predsednika vlade in ministra za infrastrukturo, da resnično potrebujemo 3. razvojno os in bolj varne ostale prometne povezave. Žal osnutek prometne strategije tega ne nakazuje, vendar računam tudi na podporo in glasno zahtevo vseh poslancev s tega območja, še zlasti tiste, iz katere prihajata pristojni minister in predsednik vlade.

Upam, da bom dovolj glasno povedala, da zaposleni v Skupini Premogovnik Velenje in TEŠ niso krivi za nastalo situacijo in da je to slovenski projekt, ki ga naša država potrebuje zaradi energetske neodvisnosti. Elektrika vedno ne bo tako poceni, saj mora svetovno gospodarstvo zopet začeti delati s polno paro, če želimo preseči krizo.

In upam, da bodo koalicijski partnerji prisluhnili našim argumentom. Potrebujemo nova delovna mesta. Ljudje, delavci soustvarjajo dobiček, ta ni odvisen le od kapitala in zato se ne bi smeli klanjati kapitalu. Socialni demokrati smo branik javnega šolstva. Zdravstvo mora biti dostopno vsem. Ne smemo zanemariti ljudi, ki potrebujejo pomoč. Težko je bilo prepričati fi-

nančnega ministra, da smo zagotovili več sredstev za javna dela in tako ohranili delovna mesta.

Najpomembnejše pa je zagotovo upoštevanje stališč SD glede privatizacije. Mi nasprotujemo razprodaji državnega premoženja, pristajamo pa na razumno upravljanje premoženja. Želim si tudi, da bi dosegla, da v sprejem državnemu zboru ponovno ponudimo zakon, ki ureja obvezno delitev dobička med zaposlene, ki ga je v preteklosti že pripravil in vložil Bojan Kontič.« Poslancem pogosto očitamo, da izgubijo stik z okoljem? Najbrž si tega ne boste dovolili, verjetno tudi za to delujete tudi v občinskem svetu? »Če je le možno, se aktivno vključujem tudi v delo v lokalnem okolju. Samo če dobro poznam problematiko, lahko ustrezno ukrepam, delujem v parlamentu. Letos nameravam še okrepiti svoje delo, prisotnost, ne le v Šaleški dolini, tudi na širšem območju in ne le pri delu lokalnih skupnosti, temveč tudi drugih področjih. Želim se sestati tako z gospodarstveniki, obrtniki, predstavniki zaposlenih v posameznih podjetjih, z nevladnimi organizacijami … Poslancem bodo v sprejem predloženi številni dokumenti in prav je, da javnost, ki jih uporablja, tudi aktivno sodeluje pri njihovem oblikovanju.« Kako Velenje vidite s svojega novega položaja? »Ponosna sem nanj in kot sem že rekla, v vsakem trenutku poudarim kakšen primer dobre prakse iz naše doline. Poslanci temu prisluhnejo in povedo, da se mi vidi, da imam rada to mesto. Verjamem, da bo Velenje tudi v prihodnje raslo in se razvijalo. Prav je, da smo Velenjčanke in Velenjčani ponosni na naše velike dosežke in sama se rada pohvalim, da sodimo v sam vrh razvitih evropskih mest.« n

Gradnja na Gorici naj bi bila končana maja

Celjsko sodišče razveljavilo ukrep o preiskavi Rotnika

MO Velenje obiskali predstavniki Stanovanjskega sklada RS

Celje, 10. januarja - Celjsko sodišče je razveljavilo sklep o uvedbi preiskave v primeru nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroša Rotnika, nekdanjega prvega moža borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik Bogdana Pušnika in davčnega svetovalca Darka Končana. Primer se zdaj vrača k preiskovalnemu sodniku, ki bo moral v nadaljevanju navesti konkretne dokaze, o tem, kako naj bi Rotnik zlorabljal položaj in s tem omogočil pranje denarja. Vrhovno sodišče je že pred tem zaradi nezakonitosti razveljavilo sklep o priprtju Rotnika.

Velenje, 6. januarja – Mestna občina Velenje in podjetje IGEM, d. o. o., sta soinvestitorja gradnje Poslovno-stanovanjskega objekta Gorica Velenje. Kot vemo, gradnja precej zamuja, bodoči najemniki neprofitnih stanovanj pa težko čakajo, da bo objekt končan. MO Velenje jim bo stanovanja razdelila po veljavni čakalni listi.

Mestna občina Velenje investira pridobitev 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih pripadajočih parkirnih mest. Skupna vrednost deleža občine znaša dobrih 11 milijonov evrov. Podjetje IGEM, d. o. o., pa financira gradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovski center z zunanjimi 62 parkirnimi mesti, poslovne prostore za prodajo na trgu in okoli 460 pokritih parkirnih mest. Celotna vrednost naložbe znaša okoli 24 milijonov evrov. S prijavo na javni razpis Stanovanjskega sklada Repu-

n mz

Blok 4 TEŠ do leta 2023?

Direktor Stanovanjskega sklada RS Žiga Andoljšek s predstavniki MO Velenje

blike Slovenije je Mestna občina Velenje pridobila soinvestitorska sredstva za 65 stanovanj in 98 pokritih parkirnih mest v višini skoraj 5 in pol milijona evrov. Rok za predajo stanovanj in pokritih parkirnih mest je bil po veljavnem terminskem planu 28. februarja lani, kot vemo, pa se je potem močno zapletlo zaradi likvidnostnih težav podjetja IGEM, zato so dela obstala. Mestna občina Velenje je za poplačilo podizvajalcev in zagotovitev nadaljevanja del sklenila predpogodbo za odkup dela pokritih parkirnih

mest, končni rok predaje celotnega objekta pa se je podaljšal do konca maja letos. Na Stanovanjski sklad Republike Slovenije so poslali vlogo za podaljšanje roka izvedbe del, in ta ga je sprejel.

Prejšnji ponedeljek je v prostorih mestne hiše potekalo srečanje med predstavniki Stanovanjskega sklada Republike Slovenije ter županom Bojanom Kontičem in sodelavci, ki so pristojni za to področje.

Trenutno je objekt končan približno 90-odstotno – niso še zaključena dela na poslovnem objektu,

poteka pa finalizacija garaž. Predstavniki stanovanjskega sklada z direktorjem Žigo Andolškom na čelu so zagotovili, da bo sklad še naprej poravnaval svoje finančne obveznosti. Povedal je, da je gospodarska situacija neugodna za gradbena podjetja, zato je stanovanjska gradnja po občinah zamrla. Prisotni na sestanku so se strinjali, da morajo čim prej urediti etažno lastnino in vložiti vse napore za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekt na Gorici. Upanje, da bo ta res končan do konca maja, pa je sedaj realno. n

Iz Termoelektrarne Šoštanj so ministrstvo za okolje in prostor obvestili, da želijo kurilno napravo na bloku 4 uporabljati do konca leta 2023, čeprav naj bi po načrtih četrti blok letos prenehal obratovati. Odločitve o tem še ni, zagotovo pa bodo v tem primeru potrebna dodatna ekološka vlaganja. n

Velenjska občina letos za naložbe 8,7 milijona evrov Mestna občina Velenje ima tudi za letos investicijsko naravnan proračun, znašal bo 43 milijonov evrov, od tega namenjajo 45 odstotkov naložbam.

Takšen obseg bodo lahko uresničili, ker so uspeli iz državnega in evropskega proračuna v te namene pridobiti kar 8,7 milijona evrov nepovratnih sredstev. Največje naložbe so predvidene za oskrbo z vodo, delovanje in vzdrževanje vrtcev, urejanje cestnega prometa, spodbujanje razvoja malega gospodarstva, investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest.

Največ prihodkov in prejemkov bodo pridobili iz naslova dohodnine, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, iz programa kohezije in nan mz jemnine za komunalno infrastrukturo.

Naš ­čas, 15. 1. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

MED VAMI

Prostorska stiska ostaja V zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom že rešili nekatere težave – Nujno potreben prizidek – Vloga za nove dejavnosti Tatjana Podgoršek

Zaradi nerešenih težav, tako organizacijskih kot tudi neizpolnjevanja normativov za izvajanje nekaterih dejavnosti, je javnemu zavodu Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje pretila izguba samostojnosti in ukinitev nekaterih dejavnosti. Ali ta grožnja še vedno obstaja?

Uredili precej stvari

Direktorica javnega zavoda Darja Es, ki je prevzela njegovo vodenje kot vršilka dolžnosti oktobra 2012, je povedala, da so v zadnjem času postorili že precej stvari. Lani so uredili osnovno dokumentacijo za delovanje zavoda (odlok, status) in so prvi tovrstni zavod v Sloveniji s svetom ustanoviteljic, preko katerega komunicirajo z lokalnimi skupnostmi. Podpisane imajo vse potrebne pogodbe. Prav tako so v precejšnji meri zadostili pogojem za opravljanje dejavnosti, v kateri je komisija pristojnega ministrstva ugotovila pomanjkljivosti. V tem

trenutku se več ukvarjajo z ureditvijo nujne medicinske pomoči. »Zgornja Savinjska dolina bo sodila pod urgentni center v Celju, ki naj bi zaživel junija letos, pristojno ministrstvo pa še ni povedalo, kako naj bi bili organizirani. Urgentna služba je v dopoldanskem času organizirana na zdravstveni postaji Nazarje, nekaj težav je še glede popoldanskega dežurstva. Najbolj problematični so petki popoldan, ker ljudje iščejo, kje je dežurni zdravnik. Kaže, da bomo to letos lahko uredili.«

Medicina dela, predvsem pa rešitev prostorske stike

Za ohranitev samostojnega zavoda pa še niso rešili predvsem dveh težav. Največji zalogaj bo odprava prostorske stiske. Po zagotovilih sogovornice so se na lanski decembrski seji sveta z župani sedmih občin, ki so soustanoviteljice javnega zavoda, pogovarjali o odkupu zemljišča za izgradnjo prizidka k zdravstveni postaji Nazarje in o iz-

Darja Es: »Za odpravo prostorske stiske načrtujemo izgradnjo prizidka. Upamo, da bomo izgradnjo začeli v začetku prihodnjega leta.«

V Občini Šmartno ob Paki v šestem mandatu samostojnosti ni več svetnikov iz minulih obdobij

Šmartno ob Paki, 7. januarja – Na pobudo članov sveta Občine Šmartno ob Paki je tamkajšnja občinska uprava pripravila minulo sredo srečanje bivših svetnikov in zaposlenih

uprave. Pred tem pa tudi mašo za pokojne svetnike, preminula župana Alojza Podgorška ter Ivana Rakuna ter podžupana v prvem mandatu Martina Hrastnika. Opravil jo je domači župnik in dekan Ivan Napret.

Na srečanju v gostišču Malus je

Rdeče številke

Na ugotovitev, da bo izpolnitev pogojev velik finančni zalogaj, javni zavod pa je tudi lansko leto končal v rdečih številkah, Esova pravi: »Izguba je nastala zaradi padca cen storitev, za visoke stroške dela oziroma materialne stroške pa je kriva razpršenost dejavnosti po terenu.

Sedaj imamo – na primer – dva urgentna centra: v Mozirju, kjer dežurajo, v Nazarjah pa je organizirana pripravljenost urgentnega zdravnika čez dan. Prav s projektom prizidka bomo lahko bistveno znižali materialne stroške, ker bomo stvari centralizirali. Za preprečitev insolventnosti smo se dogovorili z župani o delnem pokritju izgube, za prihodnje pa upamo na pridobitev novih dejavnosti in s tem več denarja.« Vložili so vlogo za tri referenčne ambulante, ki bi jim na leto prinesle približno 90 tisoč evrov dodatnih prihodkov. A tudi zanje morajo najprej zagotoviti ustrezne prostore. n

Srečanje bivših svetnikov Tatjana Podgoršek

delavi izvedbenega načrta še v tem letu. K izgradnji upajo, naj bi pristopili v začetku leta 2016. Poleg zapisanega ne izpolnjujejo tudi pogojev glede medicine dela. »Z razpisom specializacije, kar sem predlagala predstavnikom ustanoviteljic zavoda, bi lahko uredili tudi službo tržne dejavnosti.«

šmarški župan Janko Kopušar dejal, da je bilo razlogov za srečanje več: 20-letnica delovanja samostojne občine, novoletni čas, spremembe glede zaposlenih v občinski upravi ter dejstvo, da v šestem mandatu delovanja lokalne skupnosti ni več

nobenega svetnika iz minulih petih mandatov. Edini svetnik, ki je bil član občinskega sveta od prvega do konca prejšnjega mandata Bojan Kladnik (LDS) – tudi prvi predsednik tamkajšnjega občinskega sveta – na lanskih oktobrskih volitvah ni kandidiral.

Kopušar se je udeležencem srečanja (od 31 se ga je udeležilo 22 vabljenih) zahvalil za njihovo opravljeno delo za blaginjo lokalne skupnosti in njenih občanov. Spomnil je na nekatere dosežke in odzive na izzive demokracije, s katerimi upravičujejo obstoj samostojne občine.

Začetki so bili težki, je dejal, vsi cilji pa so bili in so še vedno usmerjeni v razvoj okolja ter zadovoljstvo občanov. »Opravljenega je bilo veliko dela, ki ga sedanja občinska uprava v sodelovanju s svetniki nadgrajuje.

Pri tem so interesi posameznikov potisnjeni ob stran, prevladuje to, kar je najboljše za skupnost.« Prvi vtisi o delovanju občinskega sveta v novi sestavi so dobri, vsi stavijo na povezovanje in sodelovanje, zato ocenjuje, da bodo lahko kljub krizi uresničili pogumno zastavljene cilje. Pozval je bivše svetnike in upokojene člane občinske uprave, da s pobudami, predlogi, tudi kritikami pri tem sodelujejo. n

15. januarja 2015

Krajani že težko čakajo Vreme največja težava pri izgradnji toplifikacije v KS Lokovica – Prispevek podoben kot v zgornjem delu kraja – Največ vlaganj potrebujejo ceste Tatjana Podgoršek

Že pred več kot 10 leti so v krajevni skupnosti (KS) Lokovica predvideli sistem daljinskega toplovodnega ogrevanja. V sezoni 2000/2001 so se gospodinjstva v zgornjem delu KS nanj že priključila, od letošnjega oktobra pa poteka izgradnja druge faze toplifikacije še v spodnjem delu kraja.

Največ težav povzroča vreme

Po besedah novega predsednika sveta KS Lokovica Marka Juriča krajani, ki se bodo priključili na toplovod, na to težko čakajo. Druga faza predvideva izgradnjo treh vej, na sistem pa se bo priključilo blizu 25 gospodinjstev.

Hkrati z vejo proti Ježovniku bodo zgradili še kanalizacijo. »Težav seveda ne manjka, največjo pa pri izvajanju predvidenih del povzroča vreme. Zaradi dežja je teren moker, kar zahteva od podizvajalca – podjetja AG Nemec – precej dodatnih del. Zahvaliti se moram krajanom, ki so doslej pokazali precejšnjo mero strpnosti. Tudi s tem dokazujejo, da podpirajo vlaganja v čistejše okolje ter si želijo še kakovostnejše bivanje v kraju.« Dela naj bi bila končana do pomladi prihodnje leto. Kdaj bo območje v celoti toplificirano glede na načrt, pa bo odvisno od stanja v šoštanjskem občinskem proračunu. Ali bo to konec leta 2016 ali še kakšno leto kasneje.

Glavni investitor je Občina Šoštanj.

O tem, koliko bo moralo za Marko Jurič: »Prisluhnili bomo potrebam krajanov, upoštevali priključek odšteti gospodinjstvo, pa bomo tudi finančne Jurič ne želi govoriti. Več bodo zmožnosti.« o financah pripravljeni povedati odgovorni v občinski upravi in tudi sam ob koncu naložbe. »Lahko rečem le to, da bo blizu tistemu, ki so ga imela gospodinjstva v zgodnjem delu kraja.« Razmišljanja, ali so vlaganja ekonomsko upravičena ali ne, so na terenu deljena. »Zadeva je taka,« odgovarja Jurič: »Krajani Lokovice smo bili v preteklosti zaradi delovanja Teša ekološko obremenjeni. Danes smo bistveno manj, a dogovor je bil, da kot nadomestilo za vpliv »dobimo« sistem daljinskega ogrevanja. Tisti, ki so nanj že priključeni, so zelo zadovoljni in verjamem, da bodo veliko lepega znali o njem povedati tudi prihodnji odjemalci toplotne energije.« Po končanju naložbe naj bi bilo na sistem priključenih približno 150 gospodinjstev.

Več družabnosti

Marko Jurič je še povedal, da so se v svetu KS že dogovorili za okvirni delovni program za prihodnje leto. Koliko od tega bodo lahko uresničili, bo odvisno od razpoložljivega denarja v občinskem proračunu in dogovora občine s Tešem. Po svoje bo pričakovanja krojila še zimska služba. Če bodo snežne padavine obilnejše, bo na voljo manj denarja za vlaganja v posodobitev cest, ki so najbolj potrebne pozornosti. Za zdaj so predvidene posodobitve cest Križnik–Komprej, dogovarjajo se še o približno 150-metrski asfaltni prevleki ceste pri Ježovniku ter pri Juriju Klancu. Vse ostale bodo posodabljali po zmožnostih. Prihodnje leto bi radi uredili še razsvetljavo pri večnamenskem igrišču, zamenjali strop v dvorani doma krajanov. »Ugotavljali smo še, da smo v minulih letih nekoliko zanemarili družabno življenje. Tega bomo spodbujali na vseh področjih delovanja naših društev,« je še dejal Marko Jurič. n

V Lučki zavihali rokave

V notranjosti bodo veliko potrebnih del opravili sami.

Veliko potrebnih del pri prenovi ene od izpraznjenih enot vrtca bodo opravili mladi sami Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 12. januarja – V ponedeljek so mladi v Šoštanju zavihali rokave. Dobesedno. Tako so se namreč začela dela pri prenovi ene od štirih izpraznjenih enot Vrtca Šoštanj – Lučke, kjer bodo veliko potrebnih del (prenašanje pohištva, brušenje, kitanje in barvanje sten ...) opravili mladi oziroma bodoči najemniki prostorov.

Občina Šoštanj jim namreč namenja nove vsebine in novo namembnost. Tega se veselijo v Mladinskem centru, Planinskem društvu, taborniki rodu Pusti grad in v alpinističnem odseku. V sklopu prenove bodo uredili tudi manjši hostel.

Projekt je izdelal arhitekt Gregor Gojević, Občino Šoštanj pa bodo prenovitvena dela stala okoli 60.000 evrov. Denar za prenovo je v letošnjem proračunu zagotovljen, in kot

napoveduje župan Darko Menih, naj bi bila dela končana do maja, ko se bodo društva lahko vanje tudi vselila.

Dve garaži v neposredni bližini bodo prav tako obnovili, uporabljali pa jih bodo zlasti taborniki, saj bodo tu lahko hranili opremo. n

Najbolj težko na vselitev, ki predstavlja trajnejšo rešitev prostorskih zagat, čakajo mladi.

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

15. januarja 2015

Množični, a tudi kvalitetni Ljubiteljska kultura v Šaleški dolini še vedno raste – Lani območni JSKD pripravil 33 prireditev in izobraževanj – Občine imajo velik posluh za njihovo delo Bojana Špegel

Velenje, 9. januarja - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) – Območna izpostava Velenje je v Šaleški dolini organizacija, ki se ukvarja z ljubiteljsko oz. društveno kulturo. V sodelovanju z drugimi institucijami podpira širok spekter različnih oblik kulturnega udejstvovanja, od ohranjanja tradicij do najsodobnejših oblik umetniškega izraza. Sklad spodbuja tudi medkulturni dialog s tem, da podpirata kulturno udejstvovanje pripadnikov drugih narodov in narodnosti v Sloveniji, tako s sofinanciranjem programov in projektov preko javnega poziva kot z organizacijsko in strokovno pomočjo pri izpeljavi ne-

Delo velenjskih kulturnikov je pogosto opaženo tudi v državnem merilu. Lani je Karli Čretnik v Postojni prejel častno Linhartovo priznanje, ki jih podeljuje državni sklad za kulturne dejavnosti, za dolgoletno delo na gledališkem področju.

katerih prireditev. Lansko leto vodja izpostave Nina Mavec Krenker ocenjuje kot zelo plodno. »Pripravili smo 33 različnih prireditev in izobraževanj. Naša društva so se udeleževala tudi regijskih in državnih prireditev in izobraževanj. Lahko

rečem, da smo na področju ljubiteljske kulture res pridno delali, bili pa smo uspešni tudi na finančnem področju, pa čeprav nam država konstantno reže sredstva, imajo pa zato občine toliko večji posluh za nas,« je dodala.

V Šaleški dolini, kjer deluje 39 kulturnih društev, njihovo delo močno podpirajo vse tri občine.

Večina društev prostore za delo in vadbo uporablja brezplačno, sredstva pa jim delijo tudi z razpisi. Lani so bili uspešni tako na občinskih kot na državnem, ki ga pripravi JSKD. Lani junija so prvič v sodelovanju Zvezo kulturnih društev Slovenije pripravili »Vseslovenski teden ljubiteljske kulture«. V Šaleški dolini so ta teden društva počastila s številnimi prireditvami, od razstav do kulturnih večerov, društva pa so odprla vrata tudi na svoje vaje, da so njihovo delo ljudje spoznali še bolje. Župan MO Velenje Bojan Kontič in župan občine Šoštanj Darko Menih sta v podporo ljubiteljski kulturi v svojih občinah zasadila sadni drevesi. Simbol tedna ljubiteljske kulture je namreč rodovitno drevo, ki ponazarja široko dostopnost in raznolikost naše

KULTURA

9

kulture. »Pripravili ga bomo tudi letos, a tokrat prej, že v mesecu maju. Takrat imajo društva zaključne produkcije, zato verjamem, da bo letos program še bolj bogat.« Izvedli so tudi vse tradicionalne prireditve, največji zalogaj pa je bila 2. Mednarodna konferenca plesne pedagogike, ki se jo je udeležilo skoraj 120 mentorjev in slušateljev iz domovine in tujine. Še naprej jo bodo na dve leti pripravljali v Velenju.

trije koncerti,« izvemo. Kot tudi, da bodo pomladi v pozdrav na posebni prireditvi plesali in peli otroški pevski zbori vrtcev Šaleške doline.

Lani je na revijah prepevalo 1.852 pevcev različnih starosti, letos jih zna biti še več. Potem bodo sledile še druge revije, kot vedno najprej na območnih revijah, najboljši pa bodo po piramidalnem sistemu barve doline zastopali na regijskih in državnih srečanjih. »Tudi letos bomo pripravili kiparsko in slikarsko delavnico, tudi Pika miga bo spet v Velenju. V času Kunigunde bomo organizirali 3. tabor mladih kultur. Prva dva sta bila zelo uspešna.

Pričakujemo tudi nekaj novih gledaliških predstav. Ob 8. februarju bomo pripravili kulturni program, na prireditvi pa bomo podelili tudi skladova priznanja društvom, ki so bila lani uspešna.«

Uspešnih nikoli ne spregledajo

Program prireditev in izobraževanj bodo tudi letos začeli 24. januarja z izobraževanjem mentorjev otroških folklornih skupin, sledila bo revija teh skupin. Nadaljevali ga bodo z nizom koncertov »Pozdrav pomladi 2014«. »Letos bomo prvič pripravili samostojni koncert vokalnih sestavov, pevski zbori pa bodo nastopili posebej. Torej bodo tokrat

Bogata bera državnih priznanj

Leto 2014 je bilo tudi leto nagrad in priznanj, ki so jih prejeli kulturniki, ki delujejo v ljubiteljski kulturi: Dragica Karolina Mavec je prejela srebrno plaketo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za ustvarjalni prispevek v sodobnema plesu, Karli Čretnik je za dosežke v gledališču prejel Linhartovo listino, Alice in Kajetan Čop sta prejela posebno priznanje regijskega selektorja za odrasle gledališke predstave Mihe Goloba, za konceptualno domišljeni predstavi »Gospod poslanec (Udar po kurje)« (KD Gledališče Velenje) in »Iz življenja žuželk« (AGledaš Šoštanj),

n

Peter Iršič za vlogo Janeza Novaka v Gospodu poslancu (Udar po kurje) in Tomaž Potočnik za vlogo direktorja pokopališča v Nasvidenje nad zvezdami.

Za dolgoletno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi so podelili tudi področne značke.

28. januarja pa bo v slovenski filharmoniji potekala podelitev nagrad državnega JSKD za leto 2015.

Med dobitniki najvišjega priznanja, zlate plakete, je tudi Velenjčan mag. Ivan Marin za njegov prispevek k razvoju instrumentalne glasbe. Na prireditvi bo s polurnim koncertom sodeloval tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje.

Veliko dogodkov »Močan« začetek Max Klub Jazz Festivala za vse okuse Festival z zgodbo bo letos postregel s sedmimi koncerti – Začnejo januarja, končali bodo sredi aprila – Izbor je pester, v vseh zasedbah vodilni Slovenci

Festival Velenje jih bo januarja pripravil kar dvanajst – Lani z obiskom zelo zadovoljni Velenje, 6. december 2015 – Festival Velenje leto 2015 začenja s povabilom obiskovalcem v prenovljeno malo dvorano, kjer bodo januarja štirje žanrsko različni projekti. Bogata ponudba kulturnih dogodkov bo tudi na drugih prizoriščih.

Sicer pa so bili lani z obiskom prireditev zelo zadovoljni, zato bodo bogato ponudbo dogodkov različnih žanrov in zvrsti nadaljeval tudi v letu 2015. V januarju se jih bo zvrstilo kar dvanajst.

Mala dvorana bo prostor za velika doživetja. Prvi dogodek v njej bo jutri. Posvečen bo 100. obletnici rojstva Franeta Milčinskega Ježka. Njegovi trije vnuki Nana in Juš Milčinski ter Rifle – Janez Hočevar bodo ob klavirski spremljavi Jožeta Šaleja in pod režijsko taktirko Matije, Ježkovega sina, uprizorili komorni kabaret v obliki radijske oddaje z izbranimi Ježkovimi besedili. Regionalna kulturna naveza Triangel, v katero je vključen tudi Festival Velenje, 24. januarja pripravlja Zimski večer muzikala. Obiskovalci bodo prisluhnili najlepšim melodijam znanih muzikalov, ki jih bo prepeval gost iz Velike Britanije Sam O‘Hanlon. V spomin na kulturnika Marjana Marinška 30. januarja pripravljajo glasbeni večer. Slovenski citrarski kvartet in skupina Marjanke bodo z lepimi melodijami obudili spomin na človeka, ki je v slovenskem in domačem kulturnem okolju pustil velik pečat. Zadnji januarski dan pa bodo oder male dvorane zasedle Štiri črne mravljice. Lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana bo poslastica za najmlajše občinstvo.

V kulturnem domu se bodo na velikem odru januarja zvrstile kar štiri odlične odrske produkcije: Pajacek in punčka je zgodba lani preminulega Kajetana Koviča, ki jo v srcu nosijo tako mali kot veliki otroci. Nova uspešnica Špas teatra 'Ko ko komedija' s Katarino Čas in Ano Marijo Mitić pa bo občinstvo nasmejala 19. januarja, zadnji del komične trilogije z naslovom Mulc … te gleda, v kateri Bojan Emeršič osvetli svet odraslih z zornega kota otroka, pa bo v okviru Zelenega abonmaja na ogled 23. januarja. V Glasbeni šoli Velenje bo v sklopu Abonmaja Klasika koncert avstrijske komorne skupine Atout, ki jo sestavlja šest odličnih mladih glasbenikov. Čedahuči so sveža etno zasedba, ki se ponaša z avtorsko glasbo pod taktirko Blaža Učakarja. Koncert, kjer bodo preigravali pesmi z novega albuma Severnica, bo v dvorani Centra Nova 17. januarja v okviru abonmaja Klub. n

Velenje, 12. januarja – V petek, 23. januarja, se začne letošnji Max Klub Jazz Festival. Tudi letos ga je pripravil velenjski saksofonist Jure Pukl, ki zadnja leta živi in ustvarja v New Yorku. Vsako leto, odkar so ponovno obudili festival, na njem nastopi tudi sam, vsako leto z drugačno zasedbo. Tako bo tudi letos, ko so pod pokroviteljstvom MO Velenje (v organizaciji podjetja Činela in Festivala Velenje) na spored umestili sedem odličnih koncertov. Že prvi bo prava poslastica.

Jure Pukl, ki se je pred kratkim vrnil z uspešne turneje po Japonski, trenutno pa nastopa v Čilu, nam je zaupal, da se je potrudil, da je v program umestil zasedbe, ki bodo zagotovo navdušile iskreno in zvesto velenjsko jazzovsko publiko. »Tudi tokrat bo festival potekal s sloganom Festival z zgodbo. Letos sem k sodelovanju povabil slovenske jazzovske ustvarjalce, ki se bodo na odru Max cluba predstavili skupaj s tujimi gosti. Tako bomo nadaljevali tradicijo, saj so doslej na odru Maxa že nastopili številni svetovno znani jazzovski ustvarjalci,« pravi Pukl.

Pravljičnih sedem

Prvi koncert bo zagotovo med odmevnejšimi. Max klub bo gostil saksofonista Lenarta Krečiča in Big Band RTV Slovenija. Pukl pojasni: »Big Band RTV Slovenija, ki deluje že od leta 1945, bo v Velenju vodil saksofonist, aranžer in skladatelj Lenart Krečič, ki je v ZDA končal magisterij. Doslej je nastopil s številnimi velikani jazza. Gosta bosta Američan Gene Lake, čigar življenjepis odseva veliko navezanost na funk sedemdesetih in osemdesetih let. Drugi gost pa je dvakratni dobitnik nagrade grammy, basist Boris Kozlov, ki se je rodil v Moskvi, že več kot 20 let pa živi v ZDA. Koncert bo snemala tudi RTV Slovenija.« Že drugi koncert, ki bo 12. februarja, bo pripravil naš sogovornik, ki v teh dneh končuje tudi novo avtorsko ploščo. »Projekt sva pripravila skupaj z nemškim trobentačem Bastianom Stein`som, poimenovala pa sva ga NEOgravity. Na odru se nama bodo pridružili pianist Pablo Held, basist Phil Donkin in bobnar Colin Stranahan. Z Bastianom sva se srečala na Dunaju med študijem na Univerzi za glasbo in upodabljajo-

Lenart Krečič

Jure Pukl

čo umetnost. Raziskovanje živahne in razvejane jazz scene v avstrijski prestolnici naju je močno zbližalo in kmalu sva postala dobra prijatelja. Z deljenjem in razvijanjem svežih umetniških idej sva zasnovala odličen temelj za kvartet, ki ga boste letos slišali v Maxu.« 26. februarja bo tretji koncert, ki ga bo izvedel mednarodni band Velkro, v katerem igra tudi Slovenec Boštjan Simon. »Pri njih so elementi roka in elektronske glasbe prav tako pomembni kot elementi kreativnega jazza in proste improvizacije. Fantje iščejo povezave v nezdružljivem, pri čemer je rezultat lahko ritmičen, hrupen, poetičen ali sanjav,« izda Pukl. 12. marca bo koncert pripravil Nina Rotner Band. »Nina zadnja štiri leta živi, študira in ustvarja v Berlinu. Leta 2010 je bila kot prva Slovenka sprejeta na sloviti Jazz Institut Berlin, kjer je tudi diplomirala. Leta 2013 je med tekmovalci iz vsega sveta zmagala na prestižnem pevskem tekmovanju Voicingers na Poljskem. Velenjskemu občinstvu bo tokrat predstavila svoj projekt “In This Time”, s katerim je posnela tudi svoj prvi avtorski CD.« 26. marca bo sledil čisto slovenski projekt, ki ga pripravljata Zlatko Kaučič in Milko Lazar »Multiinstrumentalist Milko Lazar in tolkalist Zlatko Kaučič sta se po dolgih letih prijateljevanja vendarle našla tudi v

glasbenem smislu. Duo je našel pot do skupne govorice s popolnoma različnih glasbenih izhodišč,« izvemo. Festival bo 2. aprila nadaljeval Igor Bezget Trinity. »Gre za vrhunski kitarski trio, v katerem je komponist in kitarist Igor Bezget našel ploden in praktično neomejen teren za ustvarjanje enega od pomembnih delov njegovega glasbenega opusa. Od prvega studijskega snemanja v sredini devetdesetih let pa do današnjih dni se je nabral obsežen seznam skladb, ki jih bomo slišali tudi v Velenju.« Festival bo 16. aprila zaključil Gašper Bertoncelj Trio. »Bobnar že vrsto let koncertira po Ameriki in Evropi in je zagotovo najbolj priznan slovenski jazz bobnar na tujem. Svoj bobnarski pečat je dodal številnim vrhunskim glasbenikom kot nepogrešljivi del ritem sekcije, v svetovni glasbeni prostor pa se je umestil tudi kot vodja, komponist, promotor ter avtor knjige o igranju z metlicami. Tokrat bo na našem odru gostil tudi legendarnega ameriškega saksofonista in flavtista Lew Tabackina, ki prav te dni slavi 75. rojstni dan,« še izda Pukl. Organizatorji ljubiteljem jazza ponujajo abonma za obisk vseh koncertov, lahko pa se odločite tudi za obisk posameznih. n bš

Naš ­čas, 15. 1. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

Legende v živo zvenijo še bolje

Vaja zbora

Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje navdušil – Ganjen nad odzivom občinstva tudi gost Mojmir Sepe Velenje, 10. januarja – Da so odlični, so zagotovo veseli prav vsi, ki so v soboto zvečer napolnili veliko dvorano velenjskega doma kulture. Da vedno pripravijo drugačen program z zanimivimi gosti, tudi.

Pihalni orkester Premogovnika Velenje tudi letos na tradicionalnem novoletnem koncertu ni razočaral. Lahko rečemo, da so navdušili, njihov letošnje gost Mojmir Sepe Mojzes pa je doživel stoječe ovacije. »Včasih se mi zdi, da sem iz nekih drugih časov. Ob tako toplem odzivu, kot je vaš, sem ves presenečen, ker vidim, da se me tudi današnji svet še spominja. Hvala vsem, še posebej odličnemu orkestru in dirigentu Matjažu Emeršiču,« je ob tem

15. januarja 2015

Aleš Ojsteršek Pihalni orkester Premogovnika Velenje je pripravil barvit, glasbeno raznolik program, ki je zadovoljil še tako zahtevne poslušalce. Odlični so bili tudi solisti.

Mojmir Sepe je igral klavir, pel in dirigiral. Čeprav je že stopil v deveto desetletje svojega življenja, je s svojo energijo in ljubeznijo do glasbe preprosto navdušil.

povedal vidno ganjeni »Mojzes«. A ganjeno je bilo tudi občinstvo. Letošnji koncert so razdelili v dva dela.

V prvem, ki je bil zelo umetniški, sta se z orkestrom predstavila dva odlična solista. Saksofonistka Sara Beriša je dolgoletna članica POP-a.

Diplomantka zagrebške akademije za glasbo se še vedno izobražuje. Zdaj je na izpopolnjevanju na Konservatorju za glasbo v Amsterdamu, doslej pa je prejela številna priznanja in nagrade na uglednih mednarodnih tekmovanjih. Zakaj, je dokazala z odličnim nastopom.

To velja tudi za pozavnista Domna Jerašo, ki je sicer član orkestra Slovenske filharmonije.

Po odmoru je sledil sklop skladb, v katerih se je predstavil Mojmir Sepe. Skupaj z orkestrom je zaigral na klavir, dirigiral in pel. Njegova neverjetna energija je dokaz več, kako ljubi svoje delo. Številne zimzelene uspešnice še vedno sežejo do srca. V skladbi »Nekoga moraš imeti

rad«, ki jo je po besedilu Ivana Minattija uglasbil Mojmir Sepe – mojster je torej uglasbil mojstra – se je kot solist predstavil še en domačin, rogist Alojz Kompan. Seveda smo pred koncem koncerta, ki se je zaradi navdušenja publike še podaljšal, slišali tudi rudarsko koračnico.

Presenečenje več pa je bilo, da so na prireditvi mag. Ivanu Marinu podelili častni prstan za leto 2015.

Podeljuje ga Združenje godb Slovenije, dobil pa ga je za svojo bogato življenjsko delo pri razvoju glasbe za pihalne orkestre in delo v glasbenem izobraževanju, v katerem je nekdanji ravnatelj velenjske glasbene šole pustil ogromen pečat. Zagotovo je bil tudi zaradi tega sobotni večer večer legend. nbš

Dobili svoj »Grunt« Kulturno društvo Medžimurje Velenje je eno od štirih tovrstnih, ki delujejo v Sloveniji – Vse več nastopajo – Finančno jih podpira tudi hrvaško veleposlaništvo v Sloveniji Bojana Špegel

Velenje, 9. januarja – Letos bodo postali polnoletni, lani pa so prvič 'šli na svoje'. »Moram pohvaliti velenjsko občino, ki ima izreden posluh tako za kulturo kot društveno delovanje.

Kot prvo kulturno društvo smo lani od občine dobili v brezplačno uporabo lastne prostore, ki smo jih poimenovali »Grunt«, po naše torej,« nam je v uvodu povedal predsednik velenjskega Kulturnega društva Medžimurje Matija Blagus.

Niso pa le novi prostori zaznamovali njihovega leta 2014. Uspešni so bili na razpisih, uspešno so izvedli zelo bogat program dela. Ta bo v prihodnje še bogatejši tudi zato, ker je delo v lastnih prostorih veliko lažje. V njih delujejo vse sekcije razen folkloristov, ki za vaje potrebujejo več prostora, zato jih izvajajo v dvorani Centra Nova.

Trenutno je v društvu nekaj več kot 200 članov in članic, njihovo število pa se žal zmanjšuje, saj se po upokojitvi nekateri vračajo živet v rodne kraje. Društvene prostore imajo nad nekdanjim Rudnik pubom nasproti stare Tržnice. »Gre za 65 kvadratnih metrov velik prostor, ki smo ga dobili v tretji gradbeni fazi, z udarniškim delom pa smo prostor dokončali in v njem uredili tudi kuhinjo. Tako imajo tudi naše članice sedaj odlične pogoje za pripravo slaščic, s katerimi obogatijo naše prireditve in druženja. V novih prostorih vadi naša dramska sekcija, tamburaši, pripravljamo različne aktivnosti za naše otroke. Pogosto se v

19. decembra lani so se vse sekcije velenjskega Kulturnega društva Medžimurje predstavile v vili Bianci, odprli pa so tudi likovno razstavo.

njih le družimo, klepetamo, preberemo kakšen časopis, igramo šah …,« še izvemo. »Veseli smo, ker smo s projektom »Medžimursko prošče'je v Vele'ju«, ki sodi med naše tradicionalne prireditve, oživili atrij pri stari Tržnici, kjer so tudi naši prostori. V njem bi radi pripravljali še več prireditev, saj želimo, da oživimo tudi zgornji del Velenja,« še izvemo.

Tudi letos vsaj 10 večjih projektov

Prvih deset let so se v društvu, ki ohranja kulturo »njihovega« Medžimurja, kar je glavno poslanstvo društva, še malo iskali. Zadnjih sedem let točno vedo, kaj delajo in kaj želijo, saj je to čas, ko pod njihovim okriljem delujeta tudi tamburaška in folklorna skupina. Ne bi ju bilo brez velike pomoči Mileta in Neve Trampuš, ki sta o Medžimurju in naših navadah vedela več kot mi sami, med smehom doda naš sogovornik. Sedaj plešejo in igrajo tudi slovenske plese in plese drugih hrvaških področij. »Veliko nastopamo doma, v Velenju, pa tudi drugod po Sloveniji. Nastopili smo tudi na Madžarskem. Sicer pa izvedemo od 10 do 15 različnih projektov letno, nekatere

že tradicionalno. Finančno nam pri tem pomaga MO Velenje, JSKD, pa tudi hrvaško veleposlaništvo v Sloveniji. Večino denarja pridobimo na razpisih,« še izvemo. Kot tudi, da med štirimi medžimurskimi društvi, ki delujejo v Sloveniji, veljajo za zelo aktivne in uspešne. Sodelujejo z njimi kot tudi z drugimi hrvaškimi društvi v Sloveniji.

Letos 2014 so uspešno končali z odprtjem likovnih del, ki so nastala v 8. likovni koloniji, ki jo pripravljajo skupaj z Društvom Šaleških likovnikov. »Avgusta je kolonija potekala v Slatinah, poimenovali smo jo Zavedanje preteklosti. Sodelovalo je 21 umetnikov. Umetnine so navdušile obiskovalce razstavišča v Vili Bianci,« izvemo.

Blagus doda, da so seveda ob odprtju razstave, ki je bila na ogled od 19. decembra do 6. januarja letos, v dvorani pripravili tudi pester kulturni program, v mansardi pa pogostitev s tradicionalnimi dobrotami iz Medžimurja. V teh dneh pa v društvu pripravljajo dokumentacijo za prijave na razpise za projekte, ki jih bodo izvajali letos. Ne bo jih manj kot lani, vsaj 10 bo večjih. n

Vse je pomembno, zato je danes pravilna presoja o tem, kaj je zares in zelo pomembno, umetnost preživetja. Spremljanje medijskih topik pravzaprav nikoli niti ni bilo posebno merilo za ocenjevanje stanja, če pa že, so bili zaključki praviloma enaki – nekako v smislu »svet je padel s tečajev«. V teh dneh se ponovno zdi, da je tako. Tokrat smo naravne ujme prehiteli ljudje s svojimi klasikami v obliki nasilja in nesreč vseh vrst. Tokratni obseg presega večino dosedanjega, zato smo se v oblikah podpore humanizmu zbrali globalno in v velikem številu. Adventno sporočilo Luči miru ni tudi zares globalno, takšna očitno še ni bila prižgana in sporočilo še ne napisano.

V teh dneh mi je poleg medijev dano pobližje spremljati ustroje tega, čemur pravimo priprava podlag za financiranje razvoja do leta 2020. Od vstopa v Evropsko unijo je Slovenija večino svojega razvojnega denarja vezala na skupno evropsko razvojno politiko in to je to, kar je zelo pomembno.

Ponavlja se stari vzorec, ločimo se na prve, ki vemo samo, kje je denar, na druge, ki vemo še, kaj pomeni skupni razvojni cilji in na tretje, ki vedo, da to ni pomembno.

Prvi in tretji so pomoči potrebni, zdaj torej nastopi členjenje na te, ki so jo voljni sprejeti in druge, ki ponovno odpadejo. Prvi se bodo rešili, drugim ni pomoči. Te je treba umestiti na naloge, kjer v opisu ni navedeno, da morajo pomagati drugim. Nekaj satire v nedoločniški obliki ne škodi, saj do junija dejansko vstopamo v čas, ko se od nas pričakuje premislek in sprejemanje odločitev, ki bodo močno vplivala na družbeni ustroj.

Slovenija se tokrat pomembneje kot do sedaj namreč osredotoča na le nekaj razvojnih prioritet, vsekakor pa na manj, kot je bilo teh doslej, ko se je očitalo, da so cilji preveč razpršeni in aktivnosti tečejo nepovezano. Pomemben napredek se kaže tudi v razumevanju pojma strateško načrtovanje, saj je zaznati rast števila okolij, ki so osvojili te metode dela. Pri tej oceni gre za lastno izkušnjo, vendar pa so zaznave tako močne, da je sklepanje v tej smeri več kot utemeljeno. Včasih se ni moglo zgoditi, da bi se vabila na to ali ono usklajevanje prekrivala, saj tega praktično ni bilo. Vrata so bila zaprta ali pa ograje jasno postavljene, zdaj je tega povpraševanja in pobud na pretek. Če je bila včasih vodilna tema svetovanj Kako pripraviti dober projekt, je danes to ta, kako se pri načrtovanju svojih razvojni poti, čim bolje omrežiti.

Naše ožje razvojno okolje je območje občin v Savinjski regiji. Razvoju dogajanja in načrtu nastajanja predloga razvojnega dokumenta je mogoče slediti, saj so informacije dostopne že preko medijev. Iz predloga je mogoče zaslediti, da skupno vizijo gradimo na trajnostnem razvoju in ob zavedanju, da gre pri tem tudi za stanje duha, za medosebne odnose, družbeno sprejemljivost in zaupanje, socialno občutljivost in odnos do okolja in vsega, kar nas obdaja. Skratka za to, česar ne manjka samo nam, sicer ne bi bilo tega, kar uvodoma izpostavljam – nasilja človeka nad človekom. Razsežnosti so pomembne in hvaležen sem strpnosti, ki je doma v mojem okolju, in zaskrbljen nad nestrpnostjo in nasiljem v okolju, ki ga čutim domačega v širšem smislu. Optimizem za skupno načrtovanje razvoja je mogoče črpati tudi iz te zaveze. Je pomembno in veliko za začetek, nikakor pa ne dovolj. Izpostavljeno zgoraj, mreženje in sodelovanje, mora namreč zaživeti še v praksi. In vstopamo v nekajmesečno obdobje, ko bodo načrti morali dobiti mrežne podpore.

Tokrat pozabimo na solistične predloge in ubrano jamranje. Šalečanke in Šalečani blestimo namreč v zborovski kulturi. n

Njegov barviti svet Prebold, 7. januarja – V Knjižnici Prebold so prvo sredo v januarju odprli pravo samostojno razstavo Rudija Friškovca, člana Društva šaleških likovnikov (DŠL). V domačem kraju se predstavlja z razstavo, ki jo je imenoval Moj pogled na barviti svet. Ob dobro obiskani otvoritvi razstave so pripravili pogovor s prijatelji iz društev, v katerih je Friškovec aktiven že vrsto let. Med drugimi se ga je poleg številnih avtorjevih prijateljev udeležil tudi predsednik DŠL Salih Biščič, ki je sodeloval v pogovoru. Razstavo je n odprl župan Vinko Debelak.

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

107,8 MHz

15. januarja 2015

11

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE

»Ne bom zapečkarski upokojenec«

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

Janez Pravdič je tisti velenjski policist, ki je skoraj 15 let prihajal na Radio Velenje, kjer je vsak četrtek povedal, kaj so počeli velenjski policisti v minulem tednu. Poročila o dogodkih je kasneje začel pripravljati tudi za Naš čas in druge medije v dolini. To je delal ob tem, da je bil vodja okoliša Velenje - mesto, saj delovnega mesta za stike z javnostjo na PP Velenje nimajo.

Zakaj pišemo v pretekliku? Ker se je, od včeraj abrahamovec, Janez z novim letom upokojil. »Odločitev, da se upokojim, je bila nenadna, iz danes na jutri. V decembru smo skupaj s sindikatom ugotovili, da imamo policisti še vedno pogoje za predčasno upokojitev, jaz pa sem decembra izpolnil pogoje,

1. ANTONELA DOKO – Ludi ti 2. ANDREJ ŠIFRER – Srce in razum 3. SAM SMITH – I'm Not The Only One

saj sem imel dolga leta benificiran staž. Odločitev je bila morda lažja tudi zato, ker upam, da bom še naprej delal v preventivi, kar res rad počnem,« izvemo. In še, da so se njegovi kolegi upokojevali tudi mlajši od njega, s pokojninsko reformo pa se bodo kasneje. »Pravega občutka, da sem penzionist, še nimam. Na postaji moram še izprazniti pisalno mizo, vrniti vso opremo, januarja pa sem že opravil tudi preventivno predavanje na ŠCV, saj so ta načrtovana za celo šolsko leto. Vsekakor ne

Čeprav Janez Pravdič ne bo več v policijski uniformi, se bo pa s preventivo ukvarjal tudi v prihodnje.

bom tiste vrste upokojenec, ki bo dneve preživljal med štirimi stenami. Rad imam šport, sem vrtičkar, počel bom marsikaj« je prepričan. Vesel je, da je posluh za preventivo tudi na MO Velenje, kjer se že dogovarja, da bo preventivna predavanja v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah še nadaljeval. Imeli so ga tudi »njegovi« komandirji, saj so statistični podatki o varnosti v dolini dokazovali, da preventiva pomaga. Medije bo, pravi, kar malo pogrešal. »Vesel sem, ker sem vedno tudi v poročilih o dogodkih uspel delovati preventivno. Najbolj ljubko mi je bilo, ko sem v svojih poročanjih začel dodajati rubriko »Dejanje, vredno pohvale« in za to požel veliko odobravanja. Z anonimnimi pohvalami sem verjetno dosegel, da so ljudje razmišljali o tem, kako pomembno je biti pošten, na policijsko postajo prinesti izgubljen predmet in tako osrečiti lastnika,« še doda upokojenec, ki se bo na svoj novi status še nekaj časa navajal. n bš

Antonela Doko je mlada hrvaška pevka, ki prihaja z Reke. Nase je opozorila z lanskoletno spomladansko uspešnico Voli me, ki jo je zapela v duetu z Dinom Antonićem, spot pa je bil eden največkrat predvajanih na hrvaškem glasbenem tv programu CMC. Tokrat se mlada Rečanka predstavlja z novo skladbo Ludi ti, za katero je v svojem domačem mestu posnela tudi videospot.

Glasbene novičke • Glasbene novičke • Glasbene novičke

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas

Prihaja že deveti BUMfest Od 23. do 25. januarja bo v Žalcu potekal že 9. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest 9. Prvič se je festival odvil že leta 2007, Žalec pa je postal center tolkalnega dogajanja v Sloveniji. Tu se vsako leto znova predstavijo številni svetovno znani tolkalisti, pa tudi slovenski glasbeniki. Doslej so se na festivalu predstavile skupine in solisti s Tajvana, iz Brazilije, ZDA, Mehike, Japonske, Španije, Švedske, Francije, Belgije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Letošnji festival se bo začel v petek, 23. januarja, ob 10. uri z matinejskim nastopom verjetno najbolj znane slovenske tolkalne skupine SToP. Uradna otvoritev festivala bo ob 18. uri, sledil pa bo nastop belgijske zasedbe 4PK. V soboto, 24. januarja, bo prav tako ob 18. uri nastopila francoska skupina Quatour Beat, festival pa se bo zaključil v nedeljo, 25. januarja, ob 18. uri z nastopom hrvaške zasedbe Sudar.

zinec in kosti očesne votline. Zaradi poškodb je Bono odpovedal vse javne nastope v začetku letošnjega leta. Priznal je, da je okrevanje veliko težje, kot je sam pričakoval, tako da tudi ni prepričan, ali bo lahko še kdaj igral kitaro. Zatrdil je še, da se bo moral zelo potruditi, da bo fizično pripravljen do začetka nove koncertne turneje skupine U2, ki naj bi se predvidoma pričela maja s koncertom v kanadskem Torontu. in ko je s to pesmijo nastopil v eni od TV oddaj in mu je na desetine ljudi s sporočili in klici čestitalo, je doumel, da je imel njegov sin prav, in kocka je padla.

Bono zaradi nesreče mogoče nikoli več ne bo igral na kitaro Pevec irske rock skupine U2 Bono morda nikoli več ne bo mogel igrati na kitaro, potem ko so mu za-

Srce in razum Andreja Šifrerja Z aktualnega Šifrerjevega albuma Srce in razum doslej poznamo dva singla – Naj se je, pije, uživa in počiva in Največje ljubezni. V začetku leta pa Andrej predstavlja že tretjo skladbo s te plošče. Tokrat je to kar naslovna skladba Srce in razum. Čeprav je Andrej vedno znova omenjal, da je zanj ta posnetek najčistejši in najbolj muzikalen, se mu je zdel preveč radikalen za single. Šele ko mu je sin Martin omenil, da posnetek deluje kot vrhunska produkcija v svetovnem merilu, se je odločil, da ga izpostavi. Andrej je večkrat v pogovorih omenil, da so otroci njegovi najstrožji kritiki,

HouseMouse za en dan vstal od mrtvih in objavil še zadnji šlager Stane Špegel alias Monom (včasih bolj znan kot HouseMouse) se po lanskemu poslovilnem nastopu na festivalu Kunigunda še enkrat vrača med žive. Tokrat s skladbo Daydreamer, ki jo je prav na tem samoukinitvenemu multimedijskemu dogodku izvedel skupaj s celjsko pevko LadyBird. Stane z Barbaro Mratinkovič sicer sodeluje tudi v skupini The Stroj, ki je s skladbo Terminator precejšnji del lanskega novembra in decembra zasedala vrh lestvice Točka slovenske nacionalne televizije.

Skladba Spet najbolj predvajana slovenska pesem lanskega leta Pesem Spet, s katero je Tinkara Kovač predstavila Slovenijo na Evroviziji, je po podatkih združenja SAZAS postala največkrat predvajana slovenska skladba leta 2014.

Pesem je pristala na sedmem mestu lestvice največkrat predvajanih skladb lanskega leta na slovenskih radijskih postajah. Na vrhu lestvice, ki zajema podatke 61 slovenskih radijskih postaj, je pristal nemški duet Milky Chance z uspešnico Stolen Dance. Med prvo deseterico so se uvrstile še skladbe Jubel (Klingande), Budapest (George Ezra), Happy (Pharrell Williams), Waves (Mr. Probz), Addicted To You (Avicii), Timber (Pitbull feat. Kesha), Summer (Calvin Harris) in Can't Remember To Forget You (Shakira feat. Rihanna). Od slovenskih izvajalcev se je skladba Nov dan skupine Muff uvrstila na 20. mesto, Pozitivne misli (Dan D) na 29. mesto, Paše mi v izvedbi April na 41., Nekoč, nekje (Tabu) na 42. mesto in Nasmeh življenja v izvedbi Nike Zorjan na 46. mesto.

1. Veseli svatje - Preden grem 2. Pogum - Novoletne želje 3. Okrogli muzikantje & Sandra Križan - Ta noč bo le za...

4. Poljanšek - Za stare čase 5. Golte - Snežna pravljica 6. Ans. Roka Žlindre - Le tvoj parfum 7. Mladi Dolenjci - Najini poljubi 8. Jurčki - Snežna polka 9. Prva liga - Povej naprej 10. Zaka pa ne - Srčki v omaki

... več na www.radiovelenje.com

ALYA

Alya bo danes v Katarju skupaj s 23 izbranimi pevci iz vsega sveta, ki so sodelovali pri snemanju himne svetovnega prvenstva v rokometu, nastopila na velikem odru, kjer bodo ob otvoritvi prvenstva zapeli himno Live It.

KALAMARI

Primorska zasedba se po več kot 20-letnem delovanju predstavlja z novim frontmanom. Pridružil se jim je Darjan Gržina, multinstrumentalist, vsestranski glasbenik in avtor z več kot 15-letnimi mednarodnimi glasbenimi izkušnjami. Za nov začetek so posneli skladbo Za dvajset let, ki naznanja pomembno prelomnico v delovanju skupine.

THE TIDE

The Tide so enega prihranili še za zimo, da slučajno ne pozabimo na

radi novembrske kolesarske nesreče komolec okrepili s ploščicami iz titana. 54-letni glasbenik je padel s kolesa, ko se je v Central parku v New Yorku poskušal izogniti drugemu kolesarju. Pri tem si je na šestih mestih zlomil nadlahtnico, na treh mestih ključnico, lopatico, me-

lani predstavljen album Landings.

Singel Lay Me Down je ravno dovolj umirjen, da prav paše v januar, ko nekateri zdravijo december, drugi pa se s polno močjo zaganjajo v novo leto.

CHALLE SALLE

Glasbenik in zagovornik zdravega načina življenja Challe Salle predstavlja še en duet. Tokrat je v sodelovanju z Raletom posnel singl Nebo gori, za katerega sta v okrašeni Ljubljani posnela tudi videospot.

ERAZEM

Svetovna uspešnica 21-letne pevke Meghan Trainoer All About That Bass, ki smo jo v zadnjem času neštetokrat slišali, je dobil narodnozabavno preobleko. Ansambel Erazem je skladbi dodal harmoniko in nastala je polka. Kaj na to pravi Meghan, ni znano.

Naš ­čas, 15. 1. 2015, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

15. januarja 2015

Vse bolj (nam) je ravno Zaradi plazov je Slovenija vse bolj ravna. Bodo zato oni iz Ljubljane vendarle bolje videli tudi naše bolj zakotne kraje!?

Nič kaj po vrsti Drugi tir bo imel prednost pred tretjo osjo.

Kdo bo pa prvi? Vse ostale ceste bodo zakrpali za prvo silo.

⏫

Franc Ravnjak, Silverij Koželjnik, Boštjan Bizjak: »Ni kaj skrivati. Mi smo ribiči in to je naš dom.

Včasih prvi, včasih drugi ...

Odvisno od okoliščin.«

Seje pod napetostjo

⏩

⏫

Župan Občine Šoštanj Darko Menih in Peter Radoja, šoštanjski svetnik, glavni šoštanjski pustnak ter bivši predsednik krajevne skupnosti Lokovica, sta preverjala, ali je novo igralo za otroke v Lokovici varno in primerno. Pri tem ju je zalotil Čvek.

Fanta sta se znašla in dejanje komentirala: »Odlično je. Če je naju zdržalo, bo še tiste, ki jim je namenjeno.

Sva pa tudi živ dokaz trditve, bolj star, bolj …«

Nostalgično srečanje - Ob zaključku super koncerta Pihalnega orkestra PV, ki mu je dal močno nostalgično noto eden največjih slovenskih vsestranskih glasbenih »primarijev«, maestro Mojmir Sepe, se mu je pridružil znani Velenjčan Bojan Glavač Boy in ob debati na vratih je kar zaprasketalo … »Kako si pa kaj ti, moj dragi sošolec, naš slavni »Mojzes«? Lepo te je bilo slišati peti in igrati, pa dobro izgledaš za svojih 85 let ?!« Mojmir je prijel sošolca iz celjske gimnazije čez ramena in z nasmehom dodal … »O, ti moj fant, ti naš Boy. Vidiš, sva prava letnika in generacija. Tak fajn se drživa!« In sta se še kar držala!

Razprave o bloku 6 in Premogovniku Velenje še vedno niso potihnile.

Očitno si lahko še vedno tudi obetamo seje občinskih svetov v naelektrenih razmerah. Da bo le elektrika.

Vse več »javnosti« Imamo javno zdravstvo, javno šolstvo, javna dela, tudi vse več javnih kuhinj, menda tudi nekaj »prikritih« javnih hiš. Pa je vseeno še veliko kritik, da je premalo javnosti dela in zato javnost premalo ve, kaj vse se res dogaja. Na srečo.

Brez težav

Za pot okoli sveta je potreboval dekle z imenom prejšnjega Kanadčan Jordan Axani je z dekletom načrtoval pot okoli sveta; rezerviral in plačal je tudi vozovnici. A njegova zveza je šla kmalu po

Čeprav še ni težav, v Šaleški dolini spet terjajo pripravo zakona o zapiranju šaleškega premogovnika. Saj če se priprav ne bodo lotili kmalu, bodo lahko res težave.

prinese veselje,« je med drugim zapisal. Kmalu se je usul plaz ponudb deklet, ki so bila pripravljena spremeniti svoje ime. Tistih, ki so izpolnjevale oba pogoja – ne le ustrezno ime, pač pa tudi državljanstvo – je bilo osemnajst. Kanadčan je za sopotnico izbral 23-letno študentko Elizabeth Quinn Gallagher iz province Nova Škotska. Kot je pojasnil, so ga prepričale njene življenjske

Črno o belem

tudi zares polili in si tako pridobili posebno spoštovanje, saj na Japonskem verjamejo, da bo ledena kopel očistila dušo in izostrila um ter ju tako pripravila za nove stvari, ki jih bo prineslo leto.

tem po gobe. Ker vozovnic ni bilo mogoče razveljaviti niti prodati naprej, se je zdelo, da mu ne preostane drugega, kot da vozovnico, na kateri je bilo zapisano ime njegovega nekdanjega dekleta, vrže v smeti in na dolgo potovanje odide sam.

A 28-letnik se je domislil boljše rešitve: na spletnem portalu je objavil oglas, v katerem je srečni izbranki ponudil zastonj potovanje okoli sveta – pod pogojem, da je Kanadčanka in da ji je ime tako kot njegovemu nekdanjemu dekletu, torej Elizabeth Gallagher. »Ničesar si ne želim v zameno. Ne iščem partnerstva, romance, mamil ali ustvarjanja selfijev pred božičnim trgom v Pragi. Edino, kar si želim, je, da uživaš na tem potovanju in da ti izkušnja

ambicije – želi si postati socialna delavka – in prostovoljsko delo, ki ga opravlja med študijem.

Čiščenje duše?

Na Japonskem z vedrom Na Japonskem so pripravili festival Daikoku, ki v njihovi mitologiji predstavlja boga bogastva. V znamenje želje po čiščenju duše si je 40 udeležencev na glavo poveznilo vedro, polno ledeno mrzle vode. Še pred tem so se slekli do spodnjega perila, le ženske so na sebi obdržale bele halje. Vsi prijavljeni so bili dovolj pogumni, da so vodo po sebi

Odpustili so ga, ker je pred 24 leti šel na dopust in se ni vrnil

Birokratski mlini radi meljejo počasi, primer iz Indije pa se vendar sliši neverjetno: Indijca A. K. Verma, ki je zasedal mesto pomočnika glavnega inženirja in je šel leta 1990 na dopust, s katerega se ni vrnil – so odpustili šele pred nekaj dnevi. Da je kriv »zavestne odsotnosti z dela«, so sicer odkrili že leta 1992, a so kot kaže izredno popustljivi do uslužbencev v javni upravi. Ti so že sicer znani po tem, da zamujajo v službo, za več ur odhajajo na kosilo ali pa del službenega časa preživijo na

golf igrišču. V izjavi vlade pretekli teden so zapisali, da Indijec zaradi svoje odsotnosti z dela ni bil sankcioniran, zato je indijski minister za razvoj M. Venkaiah Naidu ukazal njegovo odpustitev.

Odkrit nov antibiotik Ekipa znanstvenikov je po skoraj treh desetletjih z revolucionarnim pristopom odkrila antibiotik, ki bi lahko prinesel rešitev vedno večjega problema odpornih bakterij. Z novo metodo gojenja so sicer prišli do 25 novih antibiotikov, najbolj obetaven med njimi pa je teixobactin.

Doslej so ga testirali na miših, pri

katerih je antibiotik uničil odporne seve tuberkuloze in stafilokokov – virov kožnih, krvnih in pljučnih infekcij, pa tudi vraničnega prisada in bakterije Clostridium difficile, ki povzroča diarejo. Raziskovalci so prepričani, da je le malo možnosti, da bi bakterije razvile odpornost na teixobactin – ta namreč cilja na maščobe, ki so ključne za izgradnjo bakterijskih celičnih sten in torej

Tudi našemu mlekarstvu naj bi se zaradi ukinitve mlečnih kvot pisalo bolj črno. Morda pa bodo zaradi večje konkurence malo na boljšem vsaj potrošniki.

Blagajna ostaja Tudi v Velenju »brezplačna« mestna blagajna zaenkrat še ostaja. Seveda bi bili občani za to, da jo zaprejo – če bi to pomenilo, da jim ni treba plačevati položnic.

Mladim luč preprečuje nastajanje celičnih sten, na kar pa naj bi bilo težko razviti odpornost. Posebej so znanstveniki poudarili, da miši pri zdravljenju s teixobactinom niso pokazale nobenih stranskih učinkov, seveda pa je potrebno zdravilo zdaj preizkusiti še na ljudeh. Na voljo naj bi bilo v petih ali šestih letih.

Mladi v Šoštanju imajo vendarle svetlejšo perspektivo. Njihov mladinski center bo delal v nekdanjem vrtcu Lučka.

Med vozniki Med vozniki na naših luknjastih cestah je vse pogosteje slišati znani stavek: »A s ti tud' not' padu!?«

Naš čas, 15. 1. 2015, barve: CMYK, stran 13

TURIZEM

15. januarja 2015

Nove aparature in medicinski programi na začetku maja, ko je bil svetovni dan smeha, ki ste ga obeležili tudi v Termah Topolšica. Kaj je joga smeha in komu jo priporočate? »Joga smeha je kombinacija smeha, dihalnih vaj, plesnih tudi za otroke, predvsem za hitrejše gibov in učenja jezika brez pomeceljenje ran in zmanjšanje vnetja na (»žlobudravščine«). Naši dve kože (npr. atopijski dermatitis). smejalni terapevtki s posebnimi Tistim, ki so nagnjeni k sezonski tehnikami izzoveta najprej narejeni otožnosti (zaradi pomanjkanja smeh, ki pa kmalu preide v pristsončnih žarkov lahko pozno jeseni, nega. Naši možgani ne ločijo med pozimi in zgodaj pomladi pride do izzvanim in pristnim smehom. V depresije), pa svetujemo polikro- vsakem primeru se začnejo sproščamatsko fototerapijo za izboljšanje ti endorfini (molekule, ki zmanjšajo bolečino), serotonin (možganski prenašalec, ki omogoča občutenje ugodja). Pod vplivom smeha, pravilnega dihanja, gibanja se zniža krvni sladkor, izboljšajo se predihanost pljuč, prekrvavitev celega telesa, delovanje imunskega sistema, uravna se krvni tlak, izboljša se samopodoba udeleženca in zmanjša občutek stresa, nelagodja. Joga smeha poteka v skupini najmanj petih oseb.

Ugotovili so, da je zelo primerna za izboljšanje povezanosti med ljudmi (team building), v delovnih skupnostih, kjer so jo uporabljali, je bilo manj bolniških odsotnosti.

Zato jo pri nas uporabljajo podjetja, ki organizirajo team buildinge v našem zdravilišču. Ker je smeh več kot pol zdravja, jo priporočam vsem.« V našem okolju se prebivalstvo stara. Kaj lahko poleg zdraviliške rehabilitacije in ambulantne fizioterapije ponudite osebam v tretjem življenjskem obdobju? »K sreči je vse več starejših ljudi, ki so v dobri kondiciji in skrbijo za svoje zdravje in dobro počutje.

Tudi zanje bo antistresni Polikromatska

S Katarino Lahovnik, vodjo medicine, smo se pogovarjali o novih aparaturah in zdraviliških programih – specialne fizioterapevtske obravnave v Zdravilišču Topolšica Mira Zakošek

Medicina in fizioterapija sta zelo napredovali, zato danes uspešno zdravijo vrsto bolezni, poškodb, pa tudi drugih težav, ki so se nekoč zdele nerešljiva težava. Zdravilišče v Topolšici je že vrsto let znano po uspešni rehabilitaciji bolnikov z nevrološkimi, revmatološkimi in degenerativnimi obolenji. Zelo dobre uspehe dosegajo tudi pri bolnikih s poškodbami gibal. Z dodatno strokovno usposobljenimi fizioterapevtkami izvajajo specialne fizioterapevtske obravnave, ki jih lahko predpiše osebni zdravnik. Sodobna znanja iz rehabilitacije prenašajo v vsakodnevno delo s pacienti. Vlagajo tudi v nove naprave. Z najnovejšo aparaturo za zdravljenje inkontinence tako uspešno pomagajo ljudem tudi pri tej težavi. Ker postaja stres eden najpogostejših povzročiteljev bolezni našega časa, pa so pred nedavnim uvedli antistresni program. O tem in novih izzivih pri zdravljenju različnih bolezni smo se pogovarjali z vodjo medicine v Naravnem zdravilišču v Topolšici Katarino Lahovnik, specialistko zdravniške medicine.

Zdravilišče Topolšica je osrednje zdravilišče SAŠA in Koroške regije, zato najbrž želite prisluhniti potrebam ljudi v tem okolju? »Vsekakor. Naše zdravilišče vidim kot prostor sprostitve, nabiranja nove energije in preventive pred boleznimi sodobnega časa, ki jih prinašata stres in nenehno hitenje.

Tisti, ki pa že imajo obolenja gibal ali so imeli poškodbe, so deležni pri nas celovite rehabilitacije. Imamo še poseben program za osebe s sladkorno boleznijo predvsem tipom 2, ki je tudi v našem okolju vse pogostejša in se pojavlja pri vedno mlajših ljudeh. Z gibanjem (plavanjem v termalni vodi, vadbo v telovadnici, fitnesu) in pravilno prehrano lahko bolezen preprečimo oziroma pri tistih, ki jo že imajo, izboljšamo nadzor nad krvnim sladkorjem, krvnim tlakom, holesterolom.« Kaj lahko ponudite osebam, ki čutijo utrujenost, pomanjkanje energije, ki imajo stresno službo? »V našem zdravilišču smo ravno

zaradi zaznavanja vse večjih potreb po sprostitvi sestavili program, ki vključuje plavanje v termalni vodi, sprostitvene masaže, polikromatsko fototerapijo in smejalno jogo. Seveda pa se mora vsakdo, ki ima težave z občutkom stresa, nelagodja, tesnobe zaradi preobremenjenosti zavedati, da lahko to vodi v resna

sproščujoče.

Druga masaža, ki jo priporočamo, je masaža celega telesa s toplimi kamni, ki jo izvajamo s posebnimi olji, sprostitvenimi masažnimi tehnikami in gretjem.« Kaj je polikromatska fototerapija in komu jo priporočate? »Polikromatska fototerapija je

Vodja zdravilišča Katarina Lahovnik pred uporabo natančno razloži delovanje aparata

obolenja, kot so depresija, srčnožilna in nevrološka obolenja. Zato si mora vzeti čas za počitek, gibanje in sprostitev, še preden pride do dodatnih zdravstvenih težav.« Kakšni so ugodni učinki termalne vode na telo? »V termalni vodi se mišice sprostijo, zmanjša se bolečina in gibanje je pod vplivom vzgona lažje. S plavanjem se izboljša prekrvavitev, izboljša se mišična moč in okrepi splošna psihofizična kondicija.« Kakšne vrste sprostitvenih masaž nudite? »Po plavanju priporočamo antistresno masažo obraza in lasišča, ki vsebuje tehnike klasične masaže, ter Shiatsu in Reiki.

Pri tem uporabljamo olja, gretje in tehnike, ki delujejo pomirjujoče in

terapija s polarizirano svetlobo valovnih dolžin od 480 nm do 3400 nm z energijsko gostoto 2,4 J/ cm2. Ta svetloba deluje tako, da

izboljša prekrvavitev tkiv in obnavljanje celic. Na osvetljevanem predelu se tako tkiva hitreje obnavljajo, zmanjša se bolečina in pospeši se celjenje poškodovanih tkiv. Izboljšata se tudi imunski odziv in limfni obtok. Ta svetloba nima nobenih stranskih učinkov in je primerna

fototerapija

psihičnega počutja. V tem primeru svetlobo usmerimo na obraz in v predel nadledvičnih žlez. Pri osvetljevanju obraza uporabimo še posebno pršilo s kisikom, ki skupaj s polikromatsko fototerapijo deluje pomlajevalno na kožo.« O jogi smeha smo že nekaj pisali

program zelo blagodejen.

Kljub dobri skrbi za zdravje pa pri ženskah po menopavzi pogosto pride do urinske inkontinence, ki je lahko stresna (uhajanje nekaj kapljic urina ob smehu, kašlju, kihanju, dvigovanju bremen) ali urgentna (takoj, ko začutijo, da morajo na

13

vodo ali slišijo curljanje vode, morajo čim prej na stranišče, sicer jim voda uide). Moški pa imajo težave s povečano prostato in erektilno disfunkcijo. V našem zdravilišču imamo na voljo zelo drago aparaturo, ki zdravi vse vrste inkontinence in erektilno disfunkcijo. Imenuje se funkcionalna magnetna stimulacija, ki deluje na mišice medeničnega dna, ki so zadolžene za preprečevanje nehotenega uhajanja urina.

Magnetno polje je tako močno, da močno stisne omenjene mišice in jih okrepi. Hkrati deluje magnetno polje na vse organe medenice regenerativno (pomlajevalno) in blaži bolečine v križu in kolkih« Ali je potrebna kakšna posebna priprava na to terapijo? Ali je boleča? Za koga je primerna? »Terapija je za uporabnika zelo preprosta. Oblečen se usede na stol, ki ima v sedišču magnetno sondo. Vsakih 6 sekund začuti stiskanje mišic medeničnega dna, ki je neboleče; nato 6 sekund mišice počivajo. Pred terapijo se s pacientom pogovori zdravnik, ugotovi vrsto težav in preveri, da ni kakšnih ovir za izvajanje terapije (kontraindikacije so srčni spodbujevalniki, globoka možganska stimulacija, kovinski tujki, nosečnost, menstruacija, rakava obolenja v predelu trebuha in male medenice). Terapija poteka pod nadzorom zdravnika.

Primerna je za vse, ki jim občasno uhaja urin ali blato, ter za moške s težavami z erekcijo. Posebej bi izpostavila še mamice po rojstvu otroka za čim hitrejše okrevanje rodil po porodu in preprečevanje urinske inkontinence ter moške po operaciji prostate, ki imajo težave z zadrževanjem urina in erektilno disfunkcijo.« Glede na to, da smo šele dobro vstopili v leto 2015, me zanima, kaj si v Naravnem zdravilišču Topolšica obetate od njega? »Predvsem si želimo, da bi ljudje, ki se soočajo z različnimi zdravstvenimi težavami, čim bolje spoznali naše terme z zdravilno termalno vodo, dobrimi fizioterapevti, maserji, medicinskimi sestrami in zdravniki. Le tako bomo lahko učinkovito pomagali čim več gostom, ki prihajajo k nam v upanju po izboljšanju njihovega zdravstvenega stanja.« 

Turistična zveza se bo polprofesionalizirala V petek opravili redno letno skupščino – Letos bodo nadgradili delo v društvih in zvezi – Zgledno sodelovanje z občino in TIC-em Velenje, 9. januarja – »Letos smo s skupščino Turistične zveze Velenje res pohiteli, saj upamo, da bo leto 2015 za nas posebno tudi zato, ker bomo dobili strokovno sodelavko, ki bo za potrebe društva in zveze delovala v prostorih velenjske vile Biance po 4 ure dnevno.

Upamo, da bo to obogatilo naše delo,« nam je povedal predsednik zveze Franc Špegel. Udeležba je bila odlična, saj so prišli tako predstavniki vseh društev kot predstav-

niki lokalne skupnosti in Turistične zveze Slovenije (TZS). Strokovna sekretarka zveze Karmen Burger je prisotnim glasno povedala, da so v Velenju vzorčni primer dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo in krovno državno zvezo.

Tudi tokrat so si na skupščini vzeli čas, da so pregledali delo vsakega društva posebej, potem so preleteli akcije zveze, na koncu pa začrtali delo letos. »V vseh 7 društvih, ki delujejo pod okriljem naše zveze, so

lani izvedli prav vse, kar so zapisali v svoje programe. Lahko rečem, da prav vsako društvo pripravi po vsaj dve odmevni prireditvi, so tudi gonilna sila dogajanja v posameznih krajih. Večina prireditev je že tradicionalnih, vsako leto pa se trudimo, da jih pripravimo še bolj kakovostno, dodajamo novosti. To nam žal lani ni povsem uspelo, a slabše kot prejšnja leta niso bile.« Zagotovo bi jim bilo to laže, če delo turističnih društev ne bi temeljilo

Na redni letni skupščini so si vzeli čas, da so pregledali delo vseh turističnih društev in tudi zveze. Tudi zato, da ga bodo lahko letos še nadgradili.

le na prostovoljnem delu članov in sredstvih, ki jih pridobijo na občinskih razpisih. »Lani smo prvič pridobili 1000 evrov za eno od prireditev pri TZS,« doda Špegel, ki je vesel, da bodo letos Srednjeveški dan na Velenjskem gradu izvzeli iz občinskega razpisa, občina pa ga bo, da bo lahko še bogatejši, financirala posebej. »Poleg tega bomo ver-

jetno letos v času turističnega tedna, ki ga pripravljamo na pragu poletja, gostili vsa turistična društva slovenskega podeželja, ki so vključena v TZS. To bo novost, želimo pa si, da postane tradicija,« še izvemo. Tudi letos bodo ocenjevali urejenost krajev na širšem področju, posamezna društva in zveza pa bodo pripravila veliko prireditev. »Upamo, da bodo

vse, ki jih ljudje že poznajo, letos še bolje uspele. Strokovna sodelavka bo namreč društvom pomagala tudi pri pripravi posameznih prireditev, kar se bo zagotovo poznalo. Doslej so pomoč morali iskati sami, to pa je enim uspevalo bolje, drugim slabše.  bš

Naš čas, 15. 1. 2015, barve: CMYK, stran 14

14

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

15. januarja 2015

Prednost bo imelo mesto Šoštanj

Nagec

V razvoj podeželja je bilo v občini Šoštanj vloženega veliko denarja – Zdaj prihaja na vrsto mesto – Lani s TEŠ in HSE podpisali sporazum, ki jim zagotavlja 2,1 milijona evrov letno Milena Krstič – Planinc

Šoštanj – Šoštanjske svetnice in svetniki bodo 21. januarja obravnavali predlog proračuna Občine za letošnje leto. V njem bo dobrih 16 milijonov evrov. Od naložb, ki jih napovedujejo za letos, si lahko največ obeta mesto. Kljub temu pa v občini ne bodo dali na stranski tir drugih, za ljudi pomembnih projektov, ki se nanašajo predvsem na ceste in komunalno infrastrukturo.

Jih bo pa manj, pravi podžupan Občine Šoštanj Viki Drev.

Pomeni to, da bodo šoštanjske ceste bolj luknjaste, ali to, da ste na cestnem in komunalnem področju že dosegli optimum? »Delež v obnovo cest se zmanjšuje. Zavestno smo se odločili, da bomo letos v samem mestu Šoštanj nadomestili tisto, česar nismo mogli prej, ko smo se morali bolj posvečati razvoju podeželja. To je bilo nujno potrebno. Zdaj zaključujemo intenzivno gradnjo kanalizacije in vodovodov, tako imenovani projekt kohezije. V to je bilo vloženega zelo veliko denarja, bistveno več, kot bi ga lahko, če za te projekte ne bi dobili nepovratnih sredstev.«

Kaj lahko pričakuje podeželje letos?

»Nekaj manjših projektov na področju kanalizacije in vodovodov. Med drugim načrtujemo obnovo vodovoda v Zavodnjah in na vrhu Loma ter levem delu Raven. Pri kanalizaciji pa ureditev le-te v Zavodnjah, Florjanu in delu Topolšice, kjer kanalizacijski sistem še ni zgrajen, in Lokovici, kjer bomo urejali toplifikacijo, ob tem pa tudi kanalizacijo. Zadnji del projekta toplifikacije letos še ne bo realiziran, kar je posledica precej visokih odškodninskih zahtevkov naroč-

nikov in tudi že omenjenih obnov v mestu.« Večkrat ste v Občini Šoštanj v zadnjem času poudarjali, da je bilo proračun zelo težko sestaviti.

Razlogov je menda več. Je razlog tudi povprečnina?

Država ima v načrtu, da jo zniža. Koliko se bo Šoštanju to poznalo?

potrebujejo, ravno tako pa ga potrebujejo tudi za socialne transferje in gospodarstvo. Proračun je bilo težko sestaviti tudi zato, ker v perspektivi 2014–2020 praktično ne poznamo niti enega razpisa, ki bi ga lahko vključili v proračun kot sredstva iz EU in države.« Sobivanje občine in TEŠ se kaže tudi v sporazumih. Lani ste sklenili triletni tripartitni sporazum Občina–HSE–TEŠ. Kako se uresničuje? »Za zadnje obdobje so značilni številni pretresi znotraj elektrarne, vsi so v največji meri povezani z izgradnjo šestega bloka. Vsakič, ko prihaja do menjav v TEŠ, prihaja do težav. Kljub temu pa je treba poudariti, da je Občina Šoštanj

Občina Šoštanj bo od TEŠ letos in prihodnje leto na osnovi tripartitnega sporazuma, sklenjenega tudi s HSE, prejela 2.100.000 evrov. Svoje sporazume s TEŠ pa imajo sprejete tudi krajevne skupnosti.

Viki Drev: »Občina ne zahteva nič več, kot je bilo dogovorjeno.«

»Koliko, bo znano šele, ko bo do odločitve prišlo. Občine srčno upamo, da povprečnina ostaja na višini prejšnjih let. Kot veste, se predvideva tudi zakon o nepremičninah. Uveljavitev tega zakona pomeni ukinitev nadomestil za uporabo stavnih zemljišč, ki je za vse občine v Sloveniji lasten prihodek in to zelo velik. V Šoštanju bomo letos iz te postavke zbrali 2.100.000 evrov. Ta sredstva namenjamo predvsem naložbam. Verjetno se bodo tako država kot poslanci morali zavedati, da občine lasten denar za preživetje

z vsemi direktorji dobro sodelovala, dobro je sodelovanje tudi s sedanjim. Zadnji dogovori z novim direktorjem so bili tudi uresničeni. Takšno sodelovanje si želimo tudi naprej. Tako kot prejšnjšnjemu smo tudi novemu direktorju predstavili in povedali, da je Občina Šoštanj za blok 6 na podlagi pooblastila države vodila lokacijski državni načrt. V sklopu tega je bilo marsikaj dogovorjenega in obljubljenega v termoelektrarni. Občina pa ne zahteva nič več in nič manj, kot je bilo dogovorjeno in obljubljeno.« 

ku modelarstva. Modele iz gline, polepljene s časopisom, je sušila v domači krušni peči, in ko jih je, potem ko so se posušili, pobarvala, so nastale čudovite lutke in maske.

Kasneje ob družini, domu in službi za čopič in glino ni bilo več časa. V zadnjih letih, ko so otroci odrasli in ko se je njeno poklicno delo delno ustavilo, pa se je ta ustvarjalna žilica zopet oglasila.

Doma ustvarja sama, išče pa stike s sebi enakimi. Že četrto leto je članica Kulturno-umetniškega društva Polzela, v katerem je dobila številne koristne napotke za svoje

 Bojan Glavač

Legendarni kralj Matjaž bo spet oživel Krajanka Kavč Jožica Špegel je sokrajane presenetila z razstavo svojih umetnin.

delo. Razstavlja skupaj z ostalimi člani društva, priznanje je prejela tako za svoj slikarski kot za kiparski izdelek. »V tem delu najdem sama sebe. Takrat, ko ustvarjam, pozabim na vse težave, na vse svoje

probleme, živim v svojem svetu«, pravi sama. Želimo ji še mnogo ustvarjalnih uric v želji, da se nam s svojimi likovnimi izdelki še večkrat predstavi.  AK

Črna na Koroškem, 30. januarja – Ob koncu januarja in začetku februarja bodo v Črni na Koroškem že triindvajsetič (če je ne bo zagodlo vreme) pripravili zimsko pravljico, imenovano Gradovi kralja Matjaža. Tradicionalna obuditev legende kralja Matjaža bo potekala pod koroško goro Peco na ravnici Mitnek nad Črno, kjer so od daljnega 1993 zgradili že 1250 snežnih gradov in skulptur. Simpatična prireditev je magnet za obiskovalce iz vse Slovenije in sosednje avstrijske Koroške. Med njimi so vsako leto tudi ekipe iz Šaleške doline. K obisku jih pritegne tudi kulturno in športno dogajanje, koroške tradicionalne dobrote in razigrano zimsko vzdušje.  bš

Mnenja in odmevi

Kje ste, Škalčani?

Sprejem za mlade gasilke Lokovice Šoštanj – Župan Darko Menih je pripravil sprejem za državne podprvakinje v gasilskem tekmovanju v kvizu, za pionirke PGD Lokovica, mentorice Karmen Ledinek. Te so bile na državnem tekmovanju v kvizu, v kterem mladi gasilci tekmujejo v teoretičnem gasilskem znanju in praktičnih vajah poznavanja gasilskega orodja in opreme ter v vezanju vozlov, med 97 ekipami druge, takoj za nekoliko boljšimi škalskimi pionirkami. Odlično so se izkazali tudi gasilci pripravniki PGD Lokovica, ki so bili deveti, mladinci istega društva pa dvanajsti. Župan je državnim podprvakinjam čestital za izvrsten uspeh, jim podaril simbolično darilo ter jih pozval, naj tudi v prihodnje pridno sodelujejo pri gasilcih.

Za gradom na vrhu vzpetinice, kjer ni mogel biti nikomur na očeh, si je grof omislil bazenček, v katerem se je brezskrbno namakal, ko je pritisnila vročina. Dva radovedna šolarja sta zlezla na bližnje drevo, da bi videla, kako grof uživa sredi zelenja pod milim nebom. Budno sta spremljala obred njegove kopalne aktivnosti v Adamovem kostimu.

Ko sta se čez čas nekontrolirano zahihitala, je grof zgrožen opazil njuno prisotnost, se pognal v bazen, da bi voda zakrila nagoto, in na ves glas preklinjal nepridiprava ter jima obljubljal hudo kazen. Radovedneža sta urno smuknila z drevesa in varno zapustila kraj dogodka, saj si nagec ni upal iz bazena.

O podvigu sta šolarja zaupno pripovedovala razburljivo zgodbo vrstnikom, ki so hoteli na vsak način zvedeti vse potankosti. Na koncu se je izkazalo, da nista videla nič nadnaravnega, saj je tudi grof le človek z vsemi oznakami človeškega rodu.

Likovna razstava za srečanje starejših Velenje, 9. januarja – Letošnje srečanje starejših krajanov Kavč – zbrali so se v zadnjem tednu prejšnjega leta – je bilo drugačno od vseh dosedanjih. Jožica Špegel,, ena od udeleženk srečanja, je presenetila vse ostale z razstavo svojih likovnih del. Da v prostem času že vrsto let uspešno vrti čopič ali gnete glino, je namreč doslej skromno in sramežljivo skrivala pred sokrajani.

Zaupala nam je, da se ji je želja po likovnem ustvarjanju začela oglašati že v osnovni šoli v Doliču, kjer je učitelje opozorila nase pri urah likovnega pouka in na krož-

Na Velenjskem gradu je pred drugo svetovno vojno bival ugledni grof Coronini, postaven, prijazen in spoštovan gospod. Z domačini se je veliko družil, bil pa je tudi strasten lovec na divjad in tudi ribe v Paki pred njim niso imele miru. Na gradu mu je delal družbo pravcati orel, kateremu je pri tržaškem mesarju Piberniku kupoval prvovrstno meso.

Za poslastico so bile orlu uboge velenjske mačke, ki so mu jih prinašali otroci in bili nagrajeni z dinarjem. Nekoč je orel ušel iz kletke, a ni mogel odleteti daleč. V ujetništvu so mu peruti oslabele, potikal se je po drevju in ker ni znal loviti, je omagal in se spet kmalu znašel v svojem domovanju, kjer ni poznal lakote. Čeprav je grof na gradu živel sam, je bilo v grajskih sobanah pogosto živahno. V njih, tako so pripovedovali obrekljivi jeziki, so se občasno zbirali izbranci obeh spolov in menda zganjali pohujšljivo nemoralo. Kako globoka o tem je resnica, je bilo težko soditi, da pa je bil grof človek, ki je življenje zajemal z veliko žlico, ni bila nobena skrivnost.

V naši KS Škale je res že dolgo nekaj narobe, dotaknila pa se bom samo nekaterih dogodkov. 27. decembra je v našem Gasilskem domu gostovala gledališka skupina s Ptuja s komedijo »Poštar Jakec«.

Povabil jih je, kot že nekajkrat prej, predsednik KS Škale-Hrastovec.

Vstop je bil prost, vendar pa so se med obiskovalci zbirali prostovoljni prispevki za posodobitev vrtca Jurček v Škalah. V tem vrtcu je vsaj 30 otrok, predstavo pa si nas je prišla ogledat le peščica. Kje so bili ostali?

Sramota.

Župan je sprejel mlade gasilske podprvakinje iz Lokovice.

Še beseda tistim, ki so se v našo krajevno skupnost priselili od drugje, vendar nikoli ne pridejo na naše prireditve. Pa tudi tistim krajanom, ki so tu že od nekdaj, pa jih prav tako ne vidimo na nobeni prireditvi, ki je vedno tudi druženje sosedov.

Vzemite si za zgled KS Gaberke.

Tam so složni, zato imajo veliko različnih prireditev. V taki krajevni skupnosti ima predsednik – za razliko od naše – zagotovo veselje in voljo delati. V Škalah pa ga ob pogledu na pol prazno dvorano verjetno mine.  Ana Repnik

Naš čas, 15. 1. 2015, barve: CMYK, stran 15

ZANIMIVO

15. januarja 2015

15

Biseri maturantskega plesa 2015 Nasveti za maturantke Maturantski ples je ena od prelomnic v življenju vsakega dekleta. Zahteva obsežne priprave, saj želite na ta dan izgledati kar najbolje. Estetika ima pomembno vlogo, zato lahko priprave začnete že danes, saj bosta v Velenju letos maturantska plesa že konec februarja. Vsaka malenkost je pomembna. Obleka, pričeska, čevlji, negovana koža ...

Začnimo z obleko. Postavite se pred ogledalo in bodite kritične.

Preučite svoje telo in razmislite, kaj se vam poda. Razmislite, kaj želite in v čem se boste dobro počutile.

Ni prijetno ves večer preživeti v toaletnih prostorih in si popravljati naramnice, razporek in plitko dihati. Na voljo imate ogromno domačih modnih oblikovalcev, ki izdelujejo oblačila po naročilu.

Tako boste dobile obleko, ki bo

unikatna, zanimiva in predvsem modna. Verjemite, da cene niso pretirane. Zapomnite si, kakovost se vedno plača in tudi poplača.

Seveda so vam na voljo tudi modne trgovine, v katerih lahko najdete svojo sanjsko obleko.

Odločitev je vaša.

Kaj je letos 'in'?

Ženska silhueta iz 50-ih let. Široko krilo, srednje dolžine in povišan pas, poslikave in rožnati potiski. Med seboj lahko mešate različne printe, črte, pike in cvetlice. Bolj mešate, bolj ste unikatne in modne. Predstavljajte si dolgo, široko karo krilo s povišanim pasom, ozko belo bluzo z dolgimi rokavi in večjim ovratnikom, ki si ga zavihate navzgor, pinki širokim pasom in spetimi lasmi.

Lahko ste romantične in nežne

ter si omislite čipke. Čipko lahko kombinirate z vzorci in različnimi teksturami. Za samozavestne so na voljo prosojni materiali v kom-

binaciji z ostalimi tkaninami, ki vas naredijo ženstvene.

Vam ni všeč? Mogoče retro s sodobnim pridihom? Na voljo so

vam nora 70. leta. Široke hlače, potiskane vrečaste obleke, dolga valovita krila in ozki zgornji deli, resice, široki ovratniki, močne barve, trapez, midi, maksi ...

Povprašajte babice, te obvladajo retro, ve dodajte le še inspiracijo. Kot pravi eden prvih modnih zgodovinarjev James Laver:: moda se ponavlja vsakih 30, 40 let.

Barve so žive in sveže. Oranžna, vijolična, rdeča in pinki so letos priljubljene na modnih pistah. Če se vam zdijo preveč vpadljive, lahko izbirate med nežnimi pastelnimi toni ali pa posežete po prež-

večeni in klasični črni. Moda v letu 2015 meša boho chic, etno, disko, military ...

Sedaj pa čevlji. Vračajo se „špičaki“. Niso ravno udobni, zato pa naredijo nogo lepo in dolgo. Za vsak primer imejte s seboj balerinke ali all starke, saj boste verjetno po polnoči postale pepelke. Še vedno pa lahko obujete čevlje s platformo ali celo gladiatorke.

Zapomnite si – ni lepšega kot zaplesati z očetom, razjokati mamo, ki končno ugotovi, da ste odrasle, uživati v dobri družbi in noreti celo noč s sošolci.  Jelena Stevančević in Petra Meh

»Na svoje mesto bi morali biti bolj ponosni« Tako pravi avtor všečnega promocijskega filma o Velenju Matej Vranič – Med polletnim snemanjem je mesto spoznaval tudi sam – Film posnel s fotoaparatom Bojana Špegel

Velenje, 13. januarja – Lansko leto je bilo za Velenje prav posebno, saj je mesto z več dogodki spomnilo na jubilejnih 55 let od odprtja novega mestnega središča in 750 let od prve pisne omembe trga. Ob tem jubilejnem letu je velenjska občina naročila tudi izdelavo promocijskega filma. Film je posnel domačin Matej Vranič, res všečen film pa si lahko ogledate na Youtubu.

Tisti, ki so to že storili, so enotni – film je

let pa je vse težje, saj poklicnim fotografom kruh odžirajo tisti, ki, kot poudari Matej »se imajo za fotografe in pogosto delajo na črno«, so pa seveda cenejši. »Tudi zato sem se pred dvema letoma začel ukvarjati z videom, ki mi sedaj vzame največ časa.

Priznam, da mi

bene videospote in različne promocijske filme. In eden od njih je promocijski film za moje mesto, « pripoveduje Matej.

Ko je sprejel naročilo, da posname in režira ta film, je bil to zanj velik izziv. »Video je nasta-

letih sem bil tako mahnjen na orožje, da so se nekateri že bali, kam to vodi. Tudi ko sem obiskoval srednjo strojno šolo, je to še trajalo,« izvemo. Strast do fotografije je odkril dokaj pozno, pri svojih 24 letih. Takrat je že delal v Gorenju, kjer je nabral 13 let delovne dobe. »Ko sem začel, sem najprej fotografiral zase, pa prijatelje, naravo. Od leta 2000 dalje pa sem začel svoje fotografije tudi prodajati.

Fotoaparat je tudi odlična kamera

Matej med fotografiranjem krajine iz zraka ….

drugačen, izjemno dobro posnet in režiran, preprosto všečen. Zato je prav, da vam predstavimo avtorja.

Na vse ali nič Matej je Velenjčan, ki je nekaj let živel tudi v Ravnah pri Šoštanju. Tam so doma njegovi stari starši in verjetno sploh ni naključje, da je bil poklicni fotograf tudi njegov ded. »Po mojem sem po njem podedoval trmo in voljo, ne verjamem pa, da tudi ljubezen do fotografije,« med smehom pove 40-letnik, ki je v življenju počel že marsikaj. V mladosti ga fotografija ni zanimala, zaljubljen pa je bil v orožje. »V vsakem obdobju življenja sem imel kakšno strast, konjičke, ki sem se jim vedno povsem posvetil. V najstniških

Leta 2006 sem se odločil, da pustim službo, opravim mojstrski izpit in grem na samostojno pot. To ni bil majhen korak, saj greš na vse ali nič. Verjel sem vase, in še danes verjamem, da če verjameš v svoje delo, prideš do cilja.« Prepoznaven je postal, ko je začel delati za slovensko izdajo revije Nacional Geografic, pa čeprav je pred tem s fotografijami opremil že vrsto knjig in revij. »Živali sem imel vedno rad, zato se veliko posvečam fotografiranju živali, in to čisto od blizu. To zahteva veliko časa. A ko mi fotografija uspe, četudi sem včasih cele dneve v gozdu, je to vedno poplačano.

Pogosto delam stvari, ki jih ni še nihče, ki še niso bile videne. To je zame največji izziv,« doda Matej. Od fotografije se je, pravi, dalo nekaj let dobro živeti, zadnjih pet

saj sem prepričan, da nisem edini. Zato sem jih želel še bolj veličastno prikazati in s tem vsem someščanom povedal, da moramo biti bolj ponosni na svoje mesto, da smo lahko večji patrioti. Velenje je res lepo, zeleno, urejeno mesto,« pripoveduje Matej. Prizna, da skoraj nikoli ni obiskoval velenjskih prireditev, lani pa jih je videl ogromno. »Tiste, ki sem jih posnel, so bile bolj kot ne moje prve, ki sem jih obiskal v Velenju. Zagotovo pa sem mesto lani spoznal vsaj za 40 odstotkov bolje, kot sem ga poznal prej,« iskreno prizna Matej.

…. In med čakanjem na nočni posnetek divje živali. Zanimajo ga le tisti, ki jih naredi čisto od blizu. (Foto: Klemen Skornšek)

je bila gibljiva slika že od nekdaj še bolj zanimiva kot fotografije, a prej nisem imel priložnosti, da bi se dokazal v teh vodah. To se je spremenilo, ko sem spoznal Andreja Partnemerja, ki je od nekdaj snemal videe.

Začela sva ustvarjati skupaj, pri čemer sem se najprej učil od njega. Sedaj delava tudi velike, zahtevne projekte, največkrat glas-

jal pol leta. Žal smo imeli veliko težav z vremenom, naročnik pa je želel, da se v filmu začutita obe obletnici. Želeli so, da se Velenje predstavi v najboljši luči. Imel sem občutek, da kot Velenjčan poznam vse zanimive lokacije v mestu. Izkazalo se je, da za veliko stvari, ki sem jih potem posnel, nisem vedel. To je bil zame izziv,

Tisti, ki so ga med snemanjem opazovali pri delu, so bili precej presenečeni. »Namenoma sem večino filma posnel s fotoaparatom, le nekaj kadrov je posnetih s kamero. To pa zato, ker so fotoaparati dosti lažji, enostavno jih je nositi naokoli. Dobri fotoaparati so zelo zmogljivi, naredijo skoraj takšno filmsko sliko kot vrhunska filmska kamera.

Imeti pa moraš tudi dobre objektive, ne le fotoaparat. Ker sem želel, da bo slika v filmu čim bolj dinamična, sem uporabljal tudi posebna stojala. Tehnike se hitro spreminjajo, če jim slediš, dejansko lahko vsako leto posnameš boljše gibljive slike.« Matej prizna, da je imel s promocijskim filmom, ki Velenje prikaže v najlepši možni luči, res veliko dela. »Lahko povem, da je bil sam projekt velik 600 giga bajtov, montaža mi je vzela vsaj 500 ur. Pri montaži sem imel pomoč prijatelja, ki je naredil animacije. Te so dale videu dodatno pestrost in vrednost.« Veliko plačilo mu je bilo, da je bil naročnik, ki ga je redno seznanjal s svojim delom, na koncu zadovoljen. In da so tudi odzivi ljudi dobri. »Celo sosedje so bili presenečeni. Odzivi so dobri, zato sem ne le vesel, ampak tudi počaščen,« doda med smehom.

Seveda je še vedno tudi fotograf. »Nikoli me niso zanimale povprečne stvari. Zato sem se specializiral za fotografiranje ponoči. Že kmalu bom v razstavišču na prostem razstavil fotografije divjih zveri v mestu.

Da, tudi v Velenje zaidejo, doslej mi ni uspelo uloviti le lisice. Vedno mi jo je, predem sem jo uspel ujeti v objektiv, povozil avto. A še nisem obupal.« 

Naš ­čas, 15. 1. 2015, barve: ­CMYK, s­ tran 16

16

ŠPORT

Športno je upati Nogometaši Rudarju se bodo skušali 'izkopati' četrto mesto Podobno kot druga moštva se tudi nogometaši velenjskega Rudarja nadvse zavzeto pripravljajo za drugi del prvenstva. Jesen so končali na šestem mestu, sezono pa želijo končati v prvi polovici lestvice.

Pred začetkom prvenstva so upali na ponovitev lanskega tretjega mesta, ki jim je prineslo igranje v pokalu evropske nogometne zveze.

Glede na to, da trenutno za tretjim mestom, na katerem so Celjani, zaostajajo kar za štirinajst točk, so možnosti najbrž zgolj teoretične.

Ob tem poudarjajo: tudi v drugem delu bo žoga okrogla in športno je razmišljati o tem, kar se morda trenutno zdi nemogoče. Lahko pa se zgodi, da bo za igranje v omenjenem evropskem pokalu dovolj tudi četrto mesto, če bo pokal osvojilo moštvo, ki bo na prvenstvu prvo, drugo ali tretje.

Naj spomnimo, v polfinalni del pokala so se uvrstili trenutno prve Domžale, drugi Maribor, tretje Celje in sedmi Koper. Prvi polfinalni tekmi bosta 8. aprila, drugi del prvenstva pa se bo s tekmami 21. kroga začel predzadnji teden v februarju. V uvodnem boju za točke bodo nogometaši Rudarja gostovali v Domžalah, pri novincu, zadnjih Radomljah, ki so si v lanskem delu prvenstva priigrale le osem točk. Rudarji jih imajo 26. Za vodilnimi Domžalami zaostajajo za osemnajst točk, drugim Mariborom petnajst, tretjim

Toda podobno kot v drugem krogu proti istemu tekmecu na svojem igrišču so tudi na njegovem zaigrali nerazumljivo slabo in še enkrat so bili Haložani boljši.

Kako so igrali, najbolje pove statistika: na obeh tekmah z njimi je bilo skupaj neposrednih Rudarjevih strelov v okvir vrat le Celjem štirinajst, za četrto Olimpijo devet nepričakovanih porazov oziroma izgube toliko, kot je prstov na eni roki. Nato je in za petim Zavrčem, ki so ga v zadnji točk, predvsem v 2. krogu z Zavrčem in sledil spodbuden niz, kar sedem krogov jesenski tekmi premagali kar s 7 : 2, za v 8. s Koprom, obakrat ob jezeru. Toda brez poraza. In prav te igre so po besedah tri točke. trdo delo in vse boljša uigranost sta se trenerja Jerneja Javornika dober obet za Novo sezono začeli slabo, saj so v prvih začela odražati tudi v igri in v devetem pomlad. »Precej časa smo potrebovali, da petih krogih osvojili le tri točke, in to proti krogu na gostovanju v Celju (1 : 1) so smo se uigrali. Proti koncu jesenskega dela Radomljam. Slabi igri je botroval pred- si priigrali prvo točko proti enemu od pa vendarle potrdili, da se lahko kosamo vsem odhod Elvisa Bratanovića, Rajka moštev iz zgornje polovice lestvice. Toda z vsakim nasprotnikom.« Trener je prepriRotmana, Mateja Eterovića, pa tudi Mate- sledila sta spet dva poraza. Po zelo dobri čan, da bodo na nadaljevanje bolje pripraja Podlogarja. Namesto njih so se okrepili in enakovredni igri so namreč v 10. krogu vljeni, kot so bili na začetku tekmovalne sezone, saj bodo vsi igralci opravili zahtevne priprave. Ob tem dodaja: »Želimo biti še boljši, kot smo bili proti koncu prvega dela. Kljub dokaj velikemu zaostanku si je športno želeti, da znova zaigramo v Evropi,« optimistično napoveduje. Ob takšnem razmišljanju trener seveda upa, da bodo v klubu ostali vsi igralci. Trenutno ima na voljo iste igralce kot jeseni. Ali bo takšna slika tudi v nadaljevanju prvenstva, bo znano po januarskem prestopnem roku. Pogodbi omogočata Džiniču in Damjanu TrifkoZa prva dva poraza so se rudarji obilno oddolžili Haložanom v tretji tekmi. viću, da klub lahko zapustita v tem mesez Draganom Jelićem (s sedmimi goli je v gosteh z Mariborom nesrečno izgubili z cu, a trener upa, da bosta ostala zvesta trenutno prvi Rudarjev strelec), Mariom 0 : 1. Aktualni prvaki so edini gol dosegli Rudarjevemu dresu. V staro okolje se je Babićem in Elvedinom Džinićem, ki je na v zadnjih sekundah, pred tem, prav tako v med tem želel vrniti Mate Eterović, ki je klubski strelski lestvici skupaj z Ivanom sodnikovem dodatku, pa so gostje (Milan kot najboljši Rudarjev strelec odšel v Iran.

Firerjem s petimi goli drugi. K Rudarju Kocić) zadeli prečko. Očitno so po dobri To pa se verjetno ne bo zgodilo, saj komajso prišli, ko je prvenstvo že teklo, in prav predstavi razmišljali, da bodo na naslednji da životarijo iz meseca v mesec. Še sreča, neuigranost je bila gotovo vzrok nekaterih tekmi v gosteh zlahka opravili z Zavrčem. da so nekaj zaslužili z odhodi oziroma

15. januarja 2015 prodajo igralcev, s čimer so si nekoliko finančno opomogli. Poleg tega pa bodo po besedah tehničnega vodje Mirana Jalušiča nadaljevali z vzgojo svojih igralcev.

Vse več mladih

Prav zato so v vadbo s člani vključili tudi nadarjene mladince Saja Gavranovića, Tilna Lešnika, ki je prišel iz Dravinje, in Semina Omerovića. S prvim moštvom trenutno trenirajo tudi Saša Dokić, Žan Mišetić in Gašper Kurež, ki so jeseni igrali za Šmartno 1928. Verjetno bodo tudi spomladi nekateri Rudarjevi igralci nosili šmarški dres. O tem se namreč vodstvi klubov že pogovarjata.

V strokovni del pa so znova pritegnili Marjana Marjanovića, ki je njihov nekdanji igralec in trener prvega moštva, nazadnje pa tudi trener Dravinje (2. liga).

Skrbel bo za organizacijo in delo trenerjev, obenem pa treniral mladinsko moštvo.

Franci Oblak bo odslej treniral kadete, Rudija Hudarina pa so imenovali za vodjo nogometne šole.

Seveda pa so se v klubu razveselili, da se je njihov nadarjeni igralec Semin Omerović zelo izkazal v slovenski izbrani vrsti do 19 let na močnem mednarodnem turnirju v ruskem Sankt Peterburgu. Dosegel je tri pomembne gole in bil med najbolj zaslužnimi, da so mladi Slovenci osvojili tretje mesto. Na tekmi proti vrstnikom iz Belorusije (2 : 1) je bil strelec obeh slovenskih golov, še bolj pa se je gotovo veselil zadetka protin St. Petersburgu (1 : 0), s katerim so mladi Slovenci osvojili tretje mesto za Rusi in Korejci.

Kar devet zahtevnih preizkušenj

Do začetka drugega dela prvenstva bodo predvidoma odigrali devet prijateljskih tekem. Njihovi nasprotniki bodo Sturm (Gradec), Crvena zvezda, Osijek, Aluminij, Zagreb, Sak Celovec, Wolkfsberger, Roltek Dob in Krško. n S. Vovk

Urban Bukovič Težave glede organizacije, v peterki 13. kroga lige Telemach kadrov in denarja Košarkarji Elektre so v Mariboru še dvanajstič letos izgubili Po dobrem začetku so v nadaljevanju popustili in proti enemu od neposrednih tekmecev za obstanek v ligi še drugič letos izgubili.

Za najbližjimi zasledovalci zaostajajo štiri zmage. Tekem do konca je sicer še dovolj, vendar bodo morali začeti zmagovati. V Mariboru so v prvem delu dokazali, da znajo igrati dobro košarko. Z odlično igro so si do 14. minute priigrali že 13 točk prednosti (29 : 16), vendar v nadaljevanju naredili veliko napak in dovolili domačim, da se približajo. V drugem polčasu so nato vajeti

igre v svoje roke vzeli Mariborčani.

Izkoristili so napake šoštanjskih košarkarjev in si priigrali 12 točk naskoka; bilo je 70 : 58 v 37. minuti.

Z delnim izidom 9 : 2 so do konca srečanja košarkarji Elektre znižali zaostanek, do prve zmage pa jim ni uspelo priti, saj so košarkarji Maribora slavili z 72 : 67.

Izvrstno je srečanje v Mariboru odigral mladi Šoštanjčan Urban Bukovič, ki je v 33 minutah igre dosegel 22 točk, 5 skokov, 5 podaj in 1 ukradeno žogo, statistični indeks učinkovitosti pa je imel kar

23. S takšno statistiko se je uvrstil v najboljšo peterko 13. kroga lige Telemach.

Jernej Kobale, trener Elektre Šoštanj, je bil po srečanju razočaran: »V napadu smo bili premalo agresivni, poleg tega pa smo v prvem polčasu metali le 2 prosta meta oziroma skupaj štirinajst.

Opozarjal sem na napadalni skok Maribora Nove KBM in tu smo zatajili ter posledično izgubili tekmo. Zmaga gostiteljev je bila povsem zaslužena.« V sredo je v Šoštanju gostovala Krka, nato so košarkarji Elektre prosti, saj imajo naslednjo tekmo šele zadnjo soboto v januarju. n

Z Oblakom v pomlad Jutri se bodo začeli pripravljati na drugi del prvenstvene sezone tudi nogometaši Šmartna 1928. Igralcev pa na uvodnem treningu ne bo več pozdravil dosedanji trener Oskar Drobne, ki je med tem prevzel vodenje rogaškega Mons Claudiusa (3.

SNL - sever), ampak novi Simon Oblak.

Ljubitelji nogometa ga poznajo kot zelo dobrega dolgoletnega

Rudarjevega branilca, nosil pa je tudi dres kluba, v katerem je sedaj postal 'glavni'. Trenerske izkušnje je doslej več sezon nabiral kot mladinski trener v Šmartnem ob Paki, zadnjo jesen pa tudi v Velenju kot trener kadetov.

Vsekakor stopa v zahtevne čevlje, saj je pred nadaljevanjem tekmovalne sezone zelo pomlajeno moštvo prvi del končalo na zadnjem, dese-

Razmere v Nogometnem klubu Šmartno 1928 zaskrbljujejo tudi tamkajšnje svetnike Vsaj tako je sklepati na osnovi vprašanja, ki so ga na zadnji lanski seji postavili županu Janku Kopušarju.

Ta jim je med drugim povedal, da se klub srečuje s težavami tako pri organiziranosti, kadrih, tekmovanjih, največje pa so denarne. Za nemoteno delovanje in obstanek v drugi nogometni ligi bi potreboval

približno 100 tisoč evrov. Kljub temu – po Kopušarjevem mnenju – ni razlogov za obup, saj si tisti, ki delajo v društvu, po svojih močeh prizadevajo za nemoten potek dejavnosti vseh selekcij. Kronično primanjkuje denarja za pokrivanje nujno potrebnih stroškov, kot so prevozi, tekmovanja in vzdrževanje igrišč. »Lokalna skupnost

redno izpolnjuje svoje obveznosti in se trudi pomagati na vse načine. Treba pa je poudariti, da so športni objekti dobro urejeni ter vzdrževani. Veseli tudi dejstvo, da se je mladinski program, ki združuje več kot 120 mladih, okrepil in deluje zelo dobro. To dejstvo nas hrabri in obvezuje, da storimo vse za nadaljevanje tradicije nogometa v našem okolju,« še dodaja Janko Kopušar. n tp

Tako so igrali

Za šport dobrih 658 tisoč evrov

Liga Telemach, 13. krog Maribor Nova KBM – Elektra Šoštanj 72 : 67 (53 : 50, 30 : 31, 16 : 20)

tem mestu. V petnajstih krogih so zbrali le sedem točk in za predzadnjo Dravinjo zaostajajo za šest, za predpredzadnjim Šenčurjem pa za sedem točk. Med tamkajšnjimi ljubitelji nogometa je večkrat slišati slogan: Vijolice cvetijo pomladi.

Seveda si tamkajšnji ljubitelji nogometa želijo, da bi spet zacvetele z novim trenerjem.

Velenje, 9. januarja – V republiškem Uradnem listu, ki bo izšel jutri, v petek, bo objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v mestni občini Velenje v letu 2015. Javni razpis bo odprt do 9. februarja 2015. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na občinski spletni strani. Nanj se lahko prijavijo športna društva, občinske športne zveze in zavodi v vzgoji in izobraževanju ter zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu oziroma povezane s športom. Za javni razpis Mestna občina Velenje namenja 658.500 evrov.

n vos

n

Elektra Šoštanj: Kosi 2, Zagorc 7 (1-2), Malus 13 (1-1), Lekič 2, G. Bukovič, U. Bukovič 22 (2-4), Bajramlič 7 (3-3), Hasić 5 (0-2), Brčina 9 (1-2) Vrstni red: 1. Tajfun 24, 2. Zlatorog 21, 3. Rogaška 20, 4.

Grosbasket 19, 5. Krka (-1), 6. Šenčur Gorenjska gradbena družba oba 18, 7. Helios Suns, 8. Portorož, 9. Maribor Nova KBM vsi 16, 10. Hopsi Polzela (-1) 15, 11. Elektra Šoštanj 12

Kegljanje, 2 liga – vzhod 10.

Krog Fužinar: Šoštanj 4 : 4 (3294 : 3287)

Šoštanj: Pintarič – 609 (1), Jug – 570 (1), Hasičič - 510 (0), Kramer -117- Fidej – 410 – 527 (0), Sečki – 526 (1), Arnuš – 545 (1).

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

ŠPORT

15. januarja 2015

Brez drsalk, a z metlo v roki Nova ograja, nov vhod in oprema za curling – Petkovi večeri na ledu odlično obiskani – Obisk drsališča podoben kot lani Bojana Špegel

Velenje, 9. januarja – V petek zvečer, malo pred 20. uro, stroj čisti led na velenjskem drsališču. To počne vsak dan, a pred treningom curlinga mora dobro zgladiti led nad oznakami, ki so jih na kotalkališču zarisali, preden so naredili led. Curling ima čisto svoja pravila, zagotovo pa gre za šport, ki ne pozna let. Tekmovalci se na led podajo brez drsalk, granitni kamni in prav posebne metle jih že čakajo na njem. Potem se začne. V petek so keglje po ledu proti »hiši«, kjer je cilj za drseče kamne, pošiljale štiri generacijsko pisane ekipe. Igrajo ga od 15 do 70 let stari tekmovalci. Da, igrajo ga tudi dekleta, ki so nad njim navdušena. Pa čeprav imajo pogosto po treningu kakšno modrico na kolenu.

Predsednik hokejskega kluba

Kegljanje Šoštanjčani ostajajo vodilni S tekmami 10. kroga se je nadaljevalo državno prvenstvo v kegljanju. Šoštanjčani se s prvega letošnjega gostovanja vračajo z osvojeno točko, z malo več sreče pa bi se lahko vrnili z obema. Gostovanje na Ravnah na Koroškem si bo zagotovo zapomnil Sebastjan Pintarič, ki je porušil kar 609 kegljev in s tem dosegel osebni rekord. Gostujoči strateg je domačine presenetil z zelo napadalno igro, za nameček pa še spremenil postavo, kar je domačega stratega zelo presenetilo. Tako sta Šoštanjčana v prvem paru igrala proti najboljšemu domačem paru in nepričakovano osvojila točki, za nameček pa še priigrala 60 kegljev prednosti. Toda prišel je slabši

bodo lahko pozneje prestavili kam drugam. Strošek nakupa ograje je manjši, kot je bil lani strošek za plačilo varovanja drsališča. Ker je v snežnih dneh sneg padal s šotora, smo postavili tudi varnostni vhod,« nam pove Matjaž Novak. V torek so začeli tudi tečaj igranja hokeja in osnov drsanja. Za slednjega je bil interes večji kot za hokej, vseeno pa upajo, da bodo pomladili svoje vrste in velenjski hokej postavili še stopničko višje. »Sicer pa je bil doslej obisk drsališča dober, podoben kot lani, je pa januarja večji kot lani.

Nihanj v obisku je celo manj, lahko rečem, da je obisk kar konstanten.

Matjaž Novak: »Povabili so nas na rekreativni curling turnir. Ta teden gremo prvič.«

V petek so curling igrale 4 generacijsko mešane ekipe.

Pri tem so se tako fantje kot dekleta močno zabavali.

Velenje Matjaž Novak pove, da so znotraj kluba ustanovili curling sekcijo, ko je članski predstavitveni dan tega športa močno navdušil Velenjčane. »Seveda smo morali kupiti opremo. Potrudili smo se, da smo našli rabljene kamne, kupi-

Jure Vasle uspešen v Orlandu Orlando – Na prvenstvu PARS Florida International Junior Championship, ki se ga je med udeleženci iz 25 držav udeležil član GK Velenje in dijak 2. letnika športne gimnazije Velenje Jure Vasle, je na zahtevnem igrišču Orange County National v Orlandu, kjer profesionalni golfisti PGA Toura vsako leto igrajo finalne kvalifikacije za nastop na turneji, zasedel odlično 17. mesto.

Po ponesrečenem nastopu v prvem dnevu (+10 udarcev nad parom igrišča) je z drugim najboljšim rezultatom drugega dne (-2 udarca pod parom) in zelo dobro igro (par igrišča) v zadnjem ter deževnem tretjem dnevu zasedel odlično 17. mesto. Za mladega golfista je tekmovanje predstavljalo merjenje trenutne forme, odpravljanje pomanjkljivosti v igri in primerjavo z ostalimi tekmovalci vsega sveta. Pomanjkljivosti bo potrebno odpraviti do pričetka sezone v Evropi, ki se prične konec marca. Jure je tudi na manjšem preizkusu na testiranju za vstop v univerzitetno ekipo ene od floridskih univerz z igro 6 udarcev pod

eden na Jesenicah, tu pa smo sedaj tudi mi,« še izvemo.

Pravila mi medtem, ko opazujem tekmovalce, ki so prav zabavni, veliko pa se smejijo tudi sami sebi, razlaga Mitja Mrkoja, ki je član velenjskega hokejskega kluba vsaj 5 let. Trenutno je poškodovan, zato se ni pridružil igralcem. »Curling je super, mene je navdušil že na predstavitvi. Zdi se mi, da tisti, ki prihajajo vsak petek – in teh ni malo – že odlično igrajo. Pravila niso težka; imamo dve črti, en krog in par kamnov, ki morajo zdrseti čim bliže rdečega kroga v središču »hiše«,« mi pove med smehom. In ko nekaj časa

17

li pa smo jih 32. Pri tem nam je pomagala slovenska curling zveza.

Tudi metle niso čisto originalne, a delujejo,« izvemo. Ta dan je prvič preizkušal škropilnico za led, ki jo je naredil sam. »Tista prava stane 400 evrov, mi pa moramo gledati na vsak evro. Zato sem jo izdelal iz škropilnice za sadje,« pove med smehom. S kapljicami iz nje naredi »pot« za keglje bolj gladko. »Vse od prvega petka, odkar je drsališče odprto, je obisk petkovih curling večerov odličen. Ponavadi se zbere 6 ekip, danes so štiri, pa vidite, da je drsališče polno. Več kot šest ekip naenkrat ne more igrati.« Sezono so začeli s ponovno predstavitvijo tega športa, za kar je poskrbela Curling zveza Slovenije.

Pravila so enostavna, razumeli so vse, zato posebnih trenerjev nima-

opazujem tekmoce, je meni

Mitja Markoja: »Pravila so enostavna, igra pa zabavna.«

jo. Tudi sodnikov ni, pošteno si sodijo sami. Bodo pa konec januarja ali na začetku februarja spet pripravili celodnevni turnir curlinga s pomočjo zveze. »V Sloveniji vsakih 14 dni poteka rekreativna curling liga. So nas že povabili zraven, ta teden gremo na tekmovanje v Ljubljano. Sicer pa so v prestolnici 4 curling klubi, eden je v Mariboru,

valtudi

vse jasno. A da bi prijela metlo v roke, me še ne »prime«.

Obiskovalci iz širše okolice

Dober mesec po tem, ko je drugo leto zapored za obiskovalce še vedno brezplačno drsališče odprlo vrata, se lahko pohvalijo z dvema novostima. »Mestna občina Velenje je financirala nakup nove varnostne ograje, ki je mobilna, zato jo

Drsalci prihajajo tudi iz Celja,

Zgornje Savinjske doline in Koroške. Teh je več kot lani. Moram pa reči, da ima večina drsalcev že svoje drsalke, kar se nam kot klubu pozna v negativnem smislu. Izkupiček od izposoje drsalk bo letos veliko manjši kot lani,« še izvemo. Kot tudi, da hokejisti še vedno tekmujejo, niso v ligi, a so vedno boljši. Pozna se, da imajo »svoje« drsališče, na katerem lahko vadijo vsaj 5 večerov v tednu. n

Karateisti so se »udarili« v Velenju vidnejšo uvrstitev. Skupno torej 5 uvrstitev za medalje od podeljenih 47 medalj. Izkupiček velenjskih tekmovalk in tekmovalcev je bil kar 10,6 %. Naši tekmovalci so dosegli naslednje rezultate. V kate-

(10 tekmovalcev), Igor Bahor – 3. mesto, Karate klub Velenje. V kategoriji borbe – člani do 37 let, + 84 kg (6 tekmovalcev), Omer Tabaković – 2. mesto, Karate klub Tiger Velenje.

Sezona karate tekmovanj, za leto 2015, se je s tem začela in Velenjčani, so bili že na prvi tekmi uspešni.

Se je pa na letošnjem državnem prvenstvu v karateju odvijala še

uvrsti v olimpijsko gibanje in seveda na Olimpijske igre. Le tako bo karate dosegel mesto med športi, ki mu pripada.

Prvič smo v Velenju doživeli tudi ekshibicijski nastop imenovan »Nigiri Game« (vadba karateja z glinenimi posodami), ki jo je predstavil demonstrator karateja Teo Oršenič. To je bila še ena popestritev prireditve, ki jo je omogo-

goriji kata – članice do 37 let (12 tekmovalk), Alena Musić – 3. mesto, Karate klub Velenje. V kategoriji kata – mlajše veteranke do 50 let (6 tekmovalk), Šefka Golać – 1. mesto, Karate klub Rudar Velenje in Natalija Anastazija Kenda – 2. mesto, Karate klub Velenje. V kategoriji kata – veterani nad 50 let

ena predstavitev karateja, in sicer parakarate. Prvič v Sloveniji smo Velenjčani videli izredno lep prikaz karateja oseb s posebnimi potrebami in nastop invalida karateista. In zakaj je to za karate, kot športno disciplino pomembno? Zato, da širši javnosti pokažemo, da se v več slovenskih karate klubih ukvarjamo s treniranjem oseb s posebnimi potrebami. Pa tudi, da se po dolgih letih prizadevanj karate kot šport

čil sponzor, Lončarstvo Bahor iz Topolšice.

Organizatorji prireditve so seveda hvaležni vsem, ki so jim pri tem zahtevnem projektu stali ob strani ali jim s svojim delovanjem pomagajo zagotavljati pogoje dela.

Karate tudi zato kot način življenja in športna dejavnost živi, ter pri mladih in malce manj mladih uživa velik sloves in ugled.

Državno karate prvenstvo - Velenjčani so se izkazali z organizacijo in na tekmah

parom igrišča pokazal, da lahko s trdim delom in ob ustrezni pomoči strokovne ekipe GK Velenje ter dobrem sodelovanju in razumevanju Gimnazije Velenje še krepko napreduje in svoje dosedanje delo nadgradi s še vidnejšimi uspehi. n

nastop drugega gostujočega para. Domačina sta že v prvem setu izničila prednost in povedla domače v vodstvo. Hitra reakcija trenerja Šoštanja, ki je zamenjal igralca, se je obrestovala, saj sta domačina popustila v igri, a kljub temu slavila. Tako je bil pred nastopom tretjega para rezultat izenačen na 2 : 2, prednost 16 kegljev je bila v korist gostujoče ekipe. Zelo slab začetek tretjega para, ki sta izgubila prvi set, je že kazal na poraz Šoštanjčanov. A kot da je to prebudilo gostujoča igralca, ki sta nato osvojila vse tri sete in ekipi priigrala še dve dodatni točki. Do popolne zmage je goste ločilo le 7 kegljev. Šoštanjčani tudi po 10. krogu ostajajo vodilna ekipa s 14 točkami, sledi Litija - 13, Miklavž - 12 … V 11. krogu bo na stezah šoštanjskega kegljišča gostovala ekipa Rudnika iz Hrastnika, ki je trenutno peta z 11 točkami. Srečanje bo v soboto z začetkom ob 14 uri. Ljubitelji kegljanja, n vabljeni na ogled srečanja.

Velenje, 10. januarja - V soboto je v športni dvorani Šolskega centra Velenje, pod pokroviteljstvom Karate zveze Slovenije in v organizaciji Karate kluba Velenje, potekalo Državno karate prvenstvo 2015, namenjeno članicam in članom v katah in borbah, ter veterankam in veteranom v katah. Prvenstva se je udeležilo 80 tekmovalk in tekmovalcev iz 37. slovenskih klubov.

Pomerili so se v 11. kategorijah.

Tekmovanja se je iz 4. velenjskih klubov udeležilo 9 karateistk in karateistov. Karate klub Rudar Velenje je bil zastopan s štirimi tekmovalci, Karate klub Velenje so zastopali trije Karate klub Tiger Velenje pa dva tekmovalca. V kategoriji kate so velenjski tekmovalci dosegli 4 in v kategoriji borbe 1.

n M. Cesar

Naš čas, 15. 1. 2015, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

15. januarja 2015

Prvi vtisi so zelo dobri

prometnih nesreč, hitrost, izsiljevanje prednosti, vožnja pod vplivom alkohola.« Čeprav je v Velenju kratek čas, je tudi sam opazil tisto, na kar v tem okolju opozarjajo že leta, celo desetletje – kadrovsko podhranjenost.

Letos, ko naj bi se na šolanje napotilo sto O tem, ali je policistov dovolj, da novih policistov, se tudi v Velenju nadejajo bo lahko delo organiziral tako, da kadrovske okrepitve se bomo Šalečani počutili varne, pa pravi: »Število kadrov na policijskih postajah je skoraj povsod po Milena Krstič – Planinc ja ter izkusil vse vrste služb. Potem Sloveniji težava. Velenje je pri tem je sedem let delal na inšpektoratu morda bolj izpostavljeno, ker se ta Velenje – Pred enim mesecem, oziroma v Sektorju uniformirane težava vleče že dalj časa. Poskušamo jo reševati z začasnimi napotipo odhodu dotedanjega koman- policije na Policijski upravi Celje, tvami policistov na to postajo. dirja mag. Iztoka Morija za v. d. od tam ob vzpostavitvi nove mejne Zunaj je razpis za policiste direktorja uprave Mestne občine policijske postaje Bistrica ob Velenje, je naloge komandirja na Sotli prevzel naloge komanv okviru premestitev na tukajšnji policijski postaji prevzel dirja, pred Velenjem pa bil, območju celjske regiBoštjan Debelak. Njegovo zadnje kot že rečeno, komandir je. Bomo videli, kaj bo prinesel, čeprav službovanje pred tem je bilo na v Rogaški Slatini, kjer je območju Rogaške Slatine, na tam- delal zadnjih pet let. se tudi s tem še ne »Prvi vtisi na Policijski bomo bistveno kajšnji policijski postaji, kjer je bil kadrovsko okrepikomandir. Pred tem je »preizkusil« postaji Velenje so zelo že kar nekaj policijskih postajah dobri. Spoznal sem li. Imamo pa upana območju pristojnosti Policijske sodelavce, se seznanje, da bomo uprave Celje. nil s problematiko Boštjan Debelak je novi komandir Policijske postaje Velenje. kakšnega poliKariero policista je začel leta tega okolja, opracista dobili iz 1993 na Policijski postaji Šmarje vil nekaj stikov,« pravi. Smernic, drog, premoženjsko kriminaliteto kvote stotih, ki naj bi bili na šolanje pri Jelšah, kjer je, kot pravi, celovito ki so začrtane, ne bo spreminjal. in nasilje v družini. Pri prometu napoteni letos,« pravi in dodaja: »A spoznal delo na policijskih postajah »Šli bomo po poti, ki so jo začrtali bodo naši ukrepi in delo stremeli brez skrbi. Še vedno nas je toliko, in je napredoval od policista pri- predhodniki. Prioriteta na področju k preprečevanju tistih kršitev, ki so da naloge za zagotavljanje varnosti  pravnika do pomočnika komandir- kriminalitete bo boj zoper zlorabo najpogostejši vzroki za nastanek občanov lahko opravljamo.«

Skupila jo je pločevina Velenje, 6. januarja – V zadnjem tednu se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo nekaj »bližnjih srečanj«, pri katerih pa k sreči ni šlo za kaj težjega. V večini primerov jo je skupila le pločevina.

V torek opoldne je počilo na parkirišču Jenkove v Velenju. Očividec, ki je trk videl, si je zapisal registrsko številko vozila pobeglega voznika in jo javil policistom. Ti so se z njim srečali kmalu za tem in mu napisali plačilni nalog za dva prekrška, nepravilen premik z vozilom in pobeg s kraja.

V petek, 9. januarja, okoli 9. ure je na relaciji Velenje–Škale voznica osebnega avtomobila z vozilom trčila v drog javne razsvetljave. Ker se je o poravnavi škode z oškodovanci dogovorila sama, na njenem vozilu je nastala le manjša gmotna škoda, sama pa v nesreči ni bila poškodovana, so se policisti odločili za odstop od ogleda.

V soboto, 10. januarja, okoli 11. ure je do prometnega dogodka prišlo na Tomšičevi v Velenju. Voznica, ki je povzročila nesrečo, je s kraja odpeljala, a so jo policisti kasneje izsledili, jo seznanili z obema prekrškoma, ki ju je storila – izsiljevanje prednosti in pobeg – in mandatno kaznovali. Popoldan pa je voznica osebnega avtomobila izsilila prednost vozniku v Podkraju. Posledica sta bila zvita pločevina in plačilni nalog za povzročiteljico.

V nedeljo, 11. januarja, v jutranjih urah je voznik osebnega avtomobila v Florjanu, na območju Šoštanja, izgubil oblast nad vozilom, zapeljal z vozišča in trčil v drevo. Pri tem se je lažje poškodoval, zdravniško pomoč je iskal sam. Policisti pa so ga za nameček še oglobili, ker je vozil z neprilagojeno hitrostjo glede na stanje in razmere na vozišču.

Denarnica dobila krila Šmartno ob Paki, 6. januarja – V torek v jutranjih urah je gostja v kavarni Karmen v Šmartnem ob Paki pozabila denarnico z 250 evri in osebnimi dokumenti. Neznanec, ki je denarnico našel, pa jo je odtu-

jil. S tem je storil kaznivo dejanje zatajitve.

Ukradli skobeljni stroj Mozirje, 6. januarja – V Mozirju so neznanci iz prostorov mizarstva ukradli večji skobeljni stroj.

Povzročeno škodo ocenjujejo na 1.500 evrov.

Utopitev v Paki Šoštanj, 7. januarja – V sredo dopoldne je občan v Šoštanju ob Aškerčevi cesti v reki Paki opazil truplo in o tem obvestil policijo.

Gasilci so truplo starejše gospe iz vode potegnili na brežino. Na truplu ni bilo opaziti sledov nasilja.

Vlom v stanovanje Velenje, 8. januarja – V četrtek so bili policisti obveščeni, da je v dneh pred tem neznanec vlomil v stanovanje na Efenkovi. Odnesel je nekaj osebnih dokumentov.

Dolg izterjal s silo Šoštanj, 8. januarja – Šoštanjčan, ki si je od znanca izposodil večjo količino denarja in se obvezal, da ga bo vrnil v dveh mesecih, je policistom naznanil kaznivo dejanje izsiljevanja. Znanec, ki mu je denar posodil, mu je vzel bančno kartico s pin kodo in ga prisilil, da mu je dvignil in vrnil izposojeni denar, do njega pa se vedel nasilno. Posojilodajalca so policisti ovadili za kaznivo dejanje izsiljevanja.

Mimo blagajne Velenje, 9. januarja – V petek v večernih urah so dva moška in dve ženski v trgovini Eurospin mimo

blagajne odpeljali za 480 evrov različnih prehrambnih izdelkov, ne da bi jih plačali. Policisti so jih izsledili, čaka jih ovadba za kaznivo dejanje tatvine.

Dan za tem, v soboto, 10. januarja, okoli poldneva pa je neznanec pred trgovino Takko na Partizanski cesti s stojala odtujil 50 oblačil v skupni vrednosti 350 evrov in pobegnil.

Skrival se je v termah Topolšica, 10. januarja – Velenjski policisti so v torek v hotelu v Topolšici prijeli storilca kaznivih dejanj in ga privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Celje.

Zoper njega je Interpol v Bosni in Hercegovini razpisal tiralico.

predlog na sodišče.

Velenje, 6. januarja – V torek okoli 18. ure je v stanovanjskem bloku na Cesti bratov Mravljakov pod težo alkohola obležal moški, stari znanec policije, in zaspal. Prebudili so ga policisti in mu za prekršek napisali tudi plačilni nalog.

Vpil po ambulanti

So delci zelene rastline droga?

Velenje, 7. januarja – V sredo popoldan so policisti v Zgornjem Šaleku občanu zasegli posušene delce zelene rastline, za katere so sumili, da je prepovedana droga. Če bo analiza pokazala, da to drži, bodo zoper lastnika napisali odločbo o prekršku.

Voznici zasegli avto Velenje, 7. januarja – V sredo ponoči so policisti voznici, ki je vozila brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola, zasegli avto. Čaka jo tudi obdolžilni

Šoštanj, 11. januarja – V noči na nedeljo je neznanec iz tovornega vozila v Florjanu ukradel okoli 400 litrov nafte. Lastnika je oškodoval za okoli 600 evrov.

Nasilen mladenič Velenje, 12. januarja – V ponedeljek zvečer so policisti obravnavali kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, do katere je prišlo na šolskem avtobusu med prepirom.

Mladoletnik je mladoletnici poškodoval prst. Zdravniško pomoč je iskala v bolnišnici.

Velenje, 8. januarja – V četrtek malo pred 13. uro je v ambulanti Zdravstvenega doma Velenje z vpitjem in nedostojnim vedenjem kršil javni red in mir pacient.

Policisti so se z njim srečali v dežurni ambulanti in njegovo obnašanje kaznovali s plačilnim nalogom.

domu pretepli. Stanovalci, s katerimi so se policisti pogovorili, pa so imeli drugačno zgodbo. Prijavitelja so namreč pospremili iz samskega doma, ker mu v njem niso dovolili prespati. To ga je tako razburilo, da jim je, preden je odšel, namenil precejšnjo količino grdih besed in se nasploh vedel nedostojno. Po zbranih obvestilih so policisti lahko ugotovili le, da je prijavitelj tudi kršitelj, zato so ga oglobili.

Ni si upal iz stanovanja

S kresničko bi bilo varneje

Velenje, 11. januarja – V nedeljo je policiste poklical občan in povedal, da mu znanec grozi po telefonu, zato si ne upa iz stanovanja prijateljice. Policisti se bodo z domnevnim kršiteljem pogovorili.

Velenje, 12. januarja – V ponedeljek zvečer je policiste poklical skrben voznik, ki je vozil iz smeri Črnove proti Dobrni. Na vozišču je opazil pešca, ki je predstavljal nevarnost sam sebi in drugim udeležencem v prometu.

Oblečen je bil v črna oblačila, bil je brez kresničke, s katero bi bil bolj viden, njegova hoja pa je bila nezanesljiva.

Policisti so šli takoj na teren, se pogovorili z njim in mu za kršitev napisali plačilni nalog.

Kršitelj je bil prijavitelj Velenje, 12. januarja – V ponedeljek okoli 22.30 je policiste poklical občan in povedal, da so ga v samskem

PGD Paška vas: Niti slutili niso, kaj jih čaka Paška vas, 10. januarja – Tako kot že nekaj minulih let so tudi letos med društvi Gasilske zveze Šaleška dolina prvi pripravili občni zbor gasilci Paške vasi.

Peter Lever, predsednik društva, je med drugim povedal, da so z optimizmom vstopili v leto 2015. Za njimi je delovno leto, v katerem so uresničili vse zastavljene naloge. Poleg izobraževanja ter usposabljanja članov, preventivnih aktivnosti, urjenja desetin, prireditve Noč na vasi v Paški vasi, družabnih srečanj so opravili še nekatera vzdrževalna dela na obeh gasilskih domovih.

Zadovoljni so, ker je družba prepoznala njihov prispevek pri reševanju življenj in premoženja v naravnih in tudi drugih nesrečah.

S tekmovanj so desetine prinesle toliko pokalov, da so morali naročiti novo vitrino, je dejal poveljnik društva Marko Kumar in dodal, da so imeli lani pet intervencij (od tega tri požarne), v njih je sodelovalo 118 gasilcev. Opravili so blizu 1000 prostovoljnih ur in porabili več kot 850 litrov naftnih derivatov. Daleč najzahtevnejše delo je bilo odpravljanje posledic želodoma. »Niti slutili nismo, kaj nas čaka ob prvem klicu 1. februarja lani. V osemdnevnih aktivnosti ni bil poškodovan nihče od gasilcev, tega pa ne morem reči za opremo. Odpravljanje posledic žledoloma je bil velik izziv, ki je opozoril na to, da potrebujemo še dodatna znanja in opremo.« Letošnji delovni program društva je podoben lanskemu. Izobraževanje, usposabljanje članov, družabna srečanja, tekmovanja desetin … Več energije nameravajo vložiti v širjenje vrst z mlajšimi, saj si bodo s tem zagotovili obstoj in razvoj društva. Zgledno sodelovanje z Občino Šmartno ob Paki bi radi še nadgradili. Želijo si, da bi z njeno pomočjo leta 2020, ko društvo praznuje 100-letnico delovanja, predali svojemu namenu novo avtocisterno.

Ob koncu občnega zbora so najzaslužnejšim članom podelili še priznanja Gasilske zveze Šaleška dolina ter Gasilske zveze Slovenije.  Tp

Tankal v tujem

Iz policijske beležke Alkohol ga je uspaval

Iz dela gasilskih društev

Previdno na bankomatih

V zadnjem obdobju je bilo obravnavanih več primerov napadov na bankomate s pomočjo pasti za gotovino, znane tudi pod imenom "cash trapping". V teh primerih storilci s pomočjo lepila ali obojestranskega lepilnega traku namestijo letev na režo bankomata za izdajanje denarja, ki je identična originalu. Postopek dviga gotovine uporabnika sicer poteka kot običajno. Ob zaključku dviga, ko bankomat uporabnika pozove, naj vzame gotovino, pa zaradi nameščene letve to ni mogoče. Uporabniki običajno sumijo na tehnično napako na bankomatu in bankomat zapustijo. V tem času pa storilci pristopijo do bankomata, odstranijo letev z zagozdenim denarjem in si na škodo uporabnikov nezakonito prilastijo denarna sredstva v višini nameravanega dviga uporabnika.

Policija je v zadnjih treh mesecih obravnavala več kot 10 primerov takšnih napadov, pri čemer so bili ti opravljeni večkrat na območju Ljubljane, nekaj pa tudi na območju Kopra, Maribora, Ptuja in  Murske Sobote.

V obtoku ponarejeni kovanci za dva evra V obtoku so ponarejeni kovanci za dva evra, opozarja Zveza potrošnikov Slovenije. Zato svetujejo previdnost. Kovanec za dva evra sodi med najpogosteje ponarejane evro kovance. 

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

15. januarja 2015

Od Gornjega Doliča do Mislinje Prvi pohod letos smo izvedle s članicami krožka Pohodništvo UNI 3 in si za njegov dobri začetek zaželele predvsem zdravja. V Gornjem Doliču, kjer smo izstopile iz avtobusa, sta nas pričakali Urška in Barbara, saj sta bili naši vodički in nas sproti seznanjali s posebnostmi in zanimivostmi domačih krajev.

Na pot smo se podale po kolesarski stezi, ki sprva poteka ob glavni cesti, zatem pa se od nje poslovile. Ob vzpenjanju smo prispele do gozda in krenile desno po cesti, ki nas je vodila sem in tja, dokler se niso pred nami odprli lepi razgledi.

Pred nami so bile bližnje Završe s cerkvicama sv.

Vida in sv. Ruperta. V nadaljevanju se je dvigal Lučenec, ki se je spuščal proti Mislinji, kjer ob vznožju Pohorja stoji že kar veliko naselje. Nad njim bdi cerkvica sv.

Lenarta, mimo katere smo se spustile do nekdanje mogočne žage iz časov železniške proge. Tu je bilo pomembno trgovanje z lesom in marsikateri družini je to bil vir dohodkov.

privabil in kar v njegovem preddverju smo imele postanek, saj je bilo topleje kot zunaj.

Po klepetu smo pot nadaljevale skozi Straže v smeri Šentilja pod Turjakom z istoimensko cerkvico.

bočila Uršlja gora. Prečile smo reko, prav tako tudi prometno cesto in se spet povzpele na kolesarsko cesto, ki teče po nekdanji trasi železniške proge. Čeprav se z nostalgijo spominjamo časov, ko je tod sopihal vlak, je veselje gledati, kako jo ljudje koristno uporabljajo za rekreativne dejavnosti (kolesarjenje, pešačenje, tek …).

Me smo krenile levo v smeri Mislinje mimo zanimive cerkvice sv. Ahaca. Večina se nas je odločila za takojšen odhod z avtobusom, nekaj pa se jih je podalo do izhodišča pohoda v Gornji Dolič. Vesele, da smo se spet srečale in poskrbele za lep sprehod, smo se poslovile z željo, da nam bodo tovrstna druženja omogočena tudi v prihodnje! n Marija Lesjak

Planinsko društvo Velenje vabi v soboto, 24. januarja, ob 19 uri na tradicionalni, že 39. planinski ples v Restavracijo Jezero. Zabaval nas bo Legende band, ki ga sestavljajo naši prijatelji z Visa.«

Tudi pozimi je lahko pohod pravi užitek.

Skozi lepo urejeno naselje smo se usmerile do mogočnih stavb centra Tuš, ki obvladuje kraj in ljudi privablja z živimi fasadnimi barvami kot čebele. Tudi nas je

Ob pokopališču smo zavile proti jugozahodu in se čudile neverjetni debelini ledu na potočku Brložnica. Steza se je po dolini pridružila reki Mislinji, pred nami pa se je

Skoki

Oven 21. 3. - 20. 4.

Ob novih poznanstvih boste dobili veliko novih možnosti za poslovna sodelovanja, ki jih ne smete izpustiti iz rok. V prihodnosti vam bodo namreč prišla še kako prav. Čeprav se boste počutili nekoliko odsotno, boste z lahkoto delali in reševali stvari, ki jih prej niste mogli. Spoznali boste, da imate iskrene prijatelje, ki so vam kadarkoli pripravljeni pomagati. Preostanek januarja bo za vas minil brez večjih pretresov, rahlo se boste zapletli le v finančne težave, saj ste v zadnjem času zapravljali precej nekontrolirano. Spoznali boste, da so bila nekatera pričakovanja zgrešena, vendar si tega ne ženite preveč k srcu. Čaka vas namreč izjemno razburljivo in srečno obdobje.

Bik 21. 4. - 20. 5.

S težavami se ne boste preveč obremenjevali, zato vam nov januarski teden prinaša veliko pozitivne energije. Vaši bližnji se bodo čudili, da ste tako razigrani in veseli, saj ste drugače precej resna osebnost. Dobili boste občutek, da obvladate vse, kar se dogaja okoli vas. Vendar pa vseeno ne bodite preveč samozavestni in zadržite kakšno misel tudi zase, saj vam vaš dolgi jezik lahko prinese precej nevšečnosti.

Vaša pričakovanja pri nekem pomembnem projektu bodo velika in čeprav se bodo delno uresničila, boste na koncu razočarani. Zelo pa boste zadovoljni z vašim počutjem, saj je končno prišel čas, ko bodo minile vse vaše zdravstvene težave.

Dvojčka 21. 5. - 21. 6.

Obdobje zatišja je mimo. Dobro je, če sprejmemo neke odločitve šele takrat, ko smo premislili o vseh možnih izhodih. Prenagljena dejanja vas namreč znajo drago stati. Šele ko boste začutili, da je primeren trenutek, boste dopustili, da se vaši načrti tudi uresničijo. Poskusite se sprostiti v družbi svoje družine, ki ste se ji v zadnjem času tako ali tako premalo posvetili. V službi pa boste morali povzdigniti glas. Čas je, da se spustite na realna tla in končno vidite, da vas neka oseba le izkorišča. Sredi prihodnjega tedna boste s pomočjo pomembnih dogovorov dokončali neko delo in poželi uspehe. Tako se bo popravil vaš finančni položaj in tudi vaše notranje zadovoljstvo.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Letošnji januar ni po vaši meri. Poskusite se sprostiti na način, ki vam najbolj ustreza.

Odpravite se vsaj na izlet ali pa si privoščite masažo. Vprašajte se, kaj sploh potrebujete - tako v fizičnem materialnem svetu kot na čustvenem področju. Šele ko boste prišli stvari do dna, boste lahko spet normalno zaživeli. Zdelo pa se vam bo, da ste doživeli izjemen uspeh. Dokončali boste namreč predolgo nedorečeno zgodbo. Oddahnili si boste, vendar bo slaba izkušnja iz preteklosti še vedno rahlo vplivala na vaše počutje. Pomembno je, da ste zadovoljni sami s seboj. Če bo tako, vas tudi zdravje ne bo pustilo na cedilu. Zadovoljni boste tudi s trenutnim finančnim stanjem.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Gal Žilavec tretji

Vaše razpoloženje bo ves čas nihalo. Žal boste z živci precej na tleh, čeprav za to ne boste imeli nobenega dobrega, konkretnega razloga. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, vrzite iz sebe največje strahove. V drugi polovici januarja vas bo razveselila nepričakovana novica, o kateri niste niti sanjali. To vam bo vlilo novo energijo za prihodnje obdobje. Veliko boste razmišljali o zapletih iz preteklosti, ki še vedno vplivajo na vaše življenje. Ko jih boste razumeli, se vam odpirajo možnosti, da dokončno razčistite s temi dogodki. Previdni bodite pri poslih in ljudem, ki jih ne poznate dobro. Ne zaupajte na slepo, sladke besede naj vas ne zavedejo. Zdravje? Rahlo občutljivi boste.

V Planici je bilo v nedeljo, 11. januarja, tekmovanje za Pokal Cockta, ki so se ga udeležili tudi mladi skakalci velenjskega skakalnega kluba. Mladi skakalci in skakalke so se v močni konkurenci dobro borili, Gal pa je stal tudi na stopničkah.

Rezultati: dečki do 11 let: Gal Žilavec, 3., Miha Jevšenak, 15.; dečki do 10 let: Patrik Hladin, 7.; deklice do 11 let: Kaja Toplak, 6.

Devica 24. 8. - 23. 9.

n

Zgodilo se je … od 6. do 22. januarja - 17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave; - 17. januarja 1996 je bila v Škalah priložnostna slovesnost ob dokončanju prve faze plinifikacije Škal in Hrastovca; - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem; v letih, ko se je razširilo pri nas novoro-

19

mantično in impresionistično prizadevanje, je Levstik ne samo v praksi, temveč tudi teoretično poudarjal potrebo po realizmu; v tem slogu, ki se tu in tam stopnjuje v naturalizem, so napisana njegova najboljša dela: ljubezenski roman Zapiski Tine Gramontove, povest iz prve svetovne vojne Gadje gnezdo (s kmetico Kastelko, eno najboljših ženskih figur v slovenski prozi), Rdeči volk, Minehaha, Hilarij Pernat in druge; - 19. januarja 1902 je bil v Šoštanju rojen duhovnik Jože Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske

Jože Lampret (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

divizije; - 21. januarja 1917 se je v Pulju rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc; ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med drugo svetovno vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju;

- takoj po koncu druge svetovne vojne so v večini krajev Šaleške doline zopet oživili delo gledaliških odrov; že konec leta 1945 je igralska družina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom »Svet brez sovraštva«, v tem času pa je pripravila tudi Klinarjevo igro »Plavž«, s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v Braslovčah in v Mežici; - 21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem zmagal Velenjčan David De Costa; - 22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge; - 22. januarja 1996 je nekdanje velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski pošti začelo izgradnjo novega nakupovalnega središča. n Damijan Kljajič

KAMNOSEŠTVO PODPEÈAN SEBASTJAN, s. p. Šalek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300

GSM: 070 849 569, del. èas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov.

www.kamnosestvo-podpecan.si

DO KONCA FEBRUARJA

15%

POPUST

NA VSE STORITVE

V teh zimskih dneh pravzaprav ne boste potrebovali prav veliko. Veselili se boste časa z družino in prijatelji, saj samoto zadnje čase zelo težko prenašate. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu, čeprav bodo vsi okoli vas smrkali in kašljali. Doletelo vas bo sicer neko razočaranje, verjetno že ob koncu tedna, vendar pa vas to ne bo spravilo s tira. Kmalu boste namreč spoznali, da stvari niso tako črne, kot jih trenutno vidite vi.

Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe, saj tokrat velikega vpliva na potek dogodkov ne boste imeli.

Pri financah vam kaže dobro, čeprav ste pričakovali katastrofo. Morda tudi zato, ker ste zavestno močno zategnili pas. Nikar ga ne popustite prehitro, še nekaj časa ne boste imeli dovolj, da bi brezglavo zapravljali.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Razočarani boste zaradi sodelovanja, ki se ni odvijalo po vaših pričakovanjih. Vendar ne obupajte, saj se bodo rezultati pokazali z zamikom. Prvi znaki, da gre vse po vaših željah, bodo vidni že v teh dneh. Sami pri sebi veste, da je včasih z ljudmi, ki vam jemljejo energijo, vračati pa je ne znajo, bolje prekiniti stike. Ne čakajte, ukrepajte takoj. Uprli se boste tudi bližnji osebi, saj boste imeli v sebi veliko notranjega ognja. Čeprav se boste počutili ujete, dobro premislite, če se vam splača kregati. Če boste preveč nepopustljivi, lahko pride do hudega spora. Samskim se obeta avantura, ki je še zlepa ne bodo pozabili. Če se boste potrudili, se lahko razvije v dolgotrajno razmerje. Vezane čaka mirno obdobje, v katerem bosta s partnerjem vedno na istem bregu.

Škorpijon 24. 10 - 22. 11.

Spoznali boste, da ste za marsikatero oviro v življenju zadnje čase krivi sami. Šele ko se boste zavestno odločili, da prekinete z lastnimi omejitvami, se boste lahko sprostili in prepustili toku življenja. Še najbolj pomemben bo vaš kompromis s samim seboj.

Pokažite, da ste odrasli, da ste odgovorni in da lahko po svoji vesti sprejemate tudi pomembne odločitve. Ljubljeni osebi se boste zelo zamerili, čeprav sprva ne boste vedeli, kaj ste naredili narobe. Položaj lahko popravi le iskreno opravičilo, saj boste tokrat prizadeli tudi ponos. Če imate možnost, si vzemite vsaj kakšen prost dan in zbežite od doma. Nujno je, da pozabite na resničnost, saj vas ta preveč utruja.

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Zelo boste radovedni, kar sicer ni v vaši naravi. Zaželeli si boste kakšne nenavadne dogodivščine, kar je prav tako nenavadno za vas. Partner vas bo čudno gledal, komentiral še ne bo. A dejstvo je, da se zadnje čase dobro počutite v svoji koži, kar vpliva na vse vidike vašega življenja. Če vam finančno stanje to dovoljuje, se odpravite na krajše potovanje ali oddih v enem samem kraju, ki bo potešilo vaše skrite želje.

S partnerjem boste imeli pri tem nekaj težav, saj se bodo vajina mnenja razhajala. Če želite, da se položaj razreši mirno, boste morali pristati na kompromis. Sicer pa boste spet začutili notranjo moč in ustvarjalnost.

Prijatelji bodo zato zelo veseli vaše družbe, saj bo vaša sproščenost vplivala tudi na njihovo počutje.

Kozorog 22. 12.- 20. 1.

Kar nekajkrat boste morali zajeti sapo, ko vam bo nekdo od bližnjih povedal, kaj ga zadnje čase moti pri vas. Tudi zato zadnje dni preveč namreč razmišljate o napakah iz preteklosti, ki jih ne morete več popraviti. Recite si, da ste se iz njih nekaj naučili in se osredotočite na prihodnost. V naslednjem tednu vas namreč čaka prijetno presenečenje, ki bo pozitivno zaznamovalo tudi prihodnje tedne. Kar se ljubezni tiče, teden ne bo takšen, kot si želite. Tudi zato, ker bo partner z mislimi pri povsem drugih stvareh, ki so povezane z vso družino. Zato ga poskušajte razumeti, čeprav vam ne bo lahko. V mrzlih večerih boste pogrešali toplino, ki vam jo zna dati le on. Pazite na svoje zdravje, saj boste težko ušli prehladu. Ukrepajte in okrepite svoje telo.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Precej nemirni boste, pa sami ne boste vedeli, zakaj. To bo vplivalo tudi na odnose z vašimi bližnjimi, še bolj pa na odnose v službi. Ne v prvem in ne v drugem primeru ne bodo najboljši. To vas bo jezilo, pomagati pa si ne boste znali. Očitno je zamera hujša, kot ste si sprva priznali. Še pred iztekom januarja boste spoznali osebo, ki bo že kmalu močno vplivala na vaše odločitve. Čeprav boste sprva nezaupljivi, boste kmalu ugotovili, da gre za resnično dobrega prijatelja. Taki so res redki, zato se potrudite, da vajini stiki ostanejo pristni. Preveč ste pričakovali od ljudi, ki vas obdajajo, zato bo novo prijateljstvo res blagodejno. Finančno stanje se počasi popravlja, zato boste spet začeli kovati načrte za več mesecev vnaprej. Na prvo mesto boste tokrat postavili sebe.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Novo! Optimizacija vozil.

Prednosti: optimalen izkoristek motorja, povečana navor in moč, boljši pospešek vozila, ugodnejša poraba goriva (do 20 %).

Avto Glinšek d.o.o., 03 891 30 30 • 041 776 059

AVTODELI D.O.O.

08 205 53 52

anih proizvajalcev NAJUGODNEJŠI deli prizn ta 99 aa cesta Va ces NOVa ŠERNO PRE PREŠER

Če imate trenutno finančne težave, se ne obremenjujte preveč, saj je to le prehodno obdobje. Po drugi strani pa ne bo nič narobe, če se v prihodnje bolj vzamete v roke in živite v skladu s svojimi zmožnostmi. Dobro veste, kako hitro vas zanese, zadnje čase pa se zelo dobro obvladate. Ugotovili boste, da ste nekatere ljudi, ki so vam v preteklosti veliko pomagali in pomenili, čisto preveč dali na stranski tir. Vzpostavite spet stik z njimi, da vam ne bo žal. In da ne bo prepozno. No dovolj, da se veliko posvečate družini, tudi in tam potrebujete tudi pobeg od domačih zadev. Doslej ste ga našli prav pri prijateljih. Sreča bo v teh dneh na vaši strani in vse, česar se boste lotili, se bo odvijalo po vaših načrtih. Zato postanite bolj drzni, saj ste zadnje čase čisto preveč otopeli.

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

15. januarja

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Turbulenca: Kako se rešiti glavobola?

11.10 Odprta knjiga, Jane Austen: Mansfield Park 11.55 NaGlas!

12.10 Glasnik, inform. odd.

12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 S Trevorjem McDonaldom po mogočnem Misisipiju, 1/3 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Sončni mlin, ris.

15.50 Firbcologi, ponov.

16.15 Točka preloma, ponov.

17.00 Poročila ob petih 17.25 Ugriznimo znanost 18.00 Infodrom 18.05 Živalski čira čara, ris.

18.10 Bacek Jon, ris, 18.20 Fina gospa (I.), 4/6 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Prava ideja!

22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.25 Ugriznimo znanost 00.50 Dnevnik, ponov.

01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris.

07.05 Leni in Čivka, ris.

07.10 Pokukajmo na zemljo, ris.

07.15 Zoran in Žarko, ris.

07.20 Slastni prigrizki, ris.

07.25 Žanov svet, ris.

07.30 Božičkov vajenček, ris. nan.

07.40 Neli in Cezar, ris.

07.45 Vesela kmetija, ris.

07.50 Živalski čira čara, ris.

07.55 Pujsa Pepa, ris.

08.00 Slastni prigrizki, ris.

08.05 Male sive celice, kviz 08.50 Infodrom, ponov.

09.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro, ponov.

13.10 Pričevalci: Franc Kavčič in Minka Hobjan 14.25 Biatlon, sp, štafeta (M), prenos 15.50 Po Braziliji z Michaelom Palinom, 2/4 16.50 Mostovi Hidak 17.25 Nordij. smuč., sp, smuč. skoki, prenos 19.15 Smučanje prostega sloga: skoki, posn.

20.10 Žrebanje Deteljice 20.15 Armin, koprod. film 21.40 Sodobna družina (III.), 13/24 22.00 Pina, dokum. film 23.45 Točka, glasb. odd.

00.35 Zabavni kanal 06.00 24ur, ponov.

07.00 Drobižki, ris.

07.10 Angelina balerina, ris.

07.40 Doktor Glavca, ris.

08.00 Tara, ris.

08.25 Queen Latifah show, am. ser.

09.10 Tv prodaja 09.25 Moje srce je tvoje, nan.

10.15 Tv prodaja 10.30 Barva strasti, nan.

11.20 Tv prodaja 11.35 Toskana, ljubezen moja, nan.

13.10 Tv prodaja 13.25 Kuhajte kot Heston, ang. ser.

14.00 Ana kuha 14.30 Queen Latifah show, am. ser.

15.20 Moje srce je tvoje, nan.

16.15 Barva strasti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.15 Toskana, ljubezen moja, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Epilog 21.05 Samo prijatelja, am. film 22.50 24ur zvečer 23.20 Nepremagljivi dvojec, nan.

00.10 Kralji bega, nan.

01.05 24ur zvečer 01.35 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Pop Corn: Marija Masle, Katarina Mala 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka: hop, hop, hop 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Okajeni muzikanti, ans. Okej, Jodlar Lojz 21.15 Regionalne novice 21.20 Račun za energente v spremenjeni podobi in z novimi funkcionalnostmi 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

Petek,

16. januarja

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Ugriznimo znanost 11.25 Prava ideja!

11.55 Panoptikum 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Mali kralj, ris.

15.55 Vipo, ris.

16.05 Kapitan Sabljezobi, 16/26 16.20 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Razred zase 18.00 Infodrom 18.10 Pujsek Bibi, ris.

18.20 Fina gospa (I.), 5/10 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ansambel Spev, 1. del 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub 00.15 Dnevnik, ponov.

01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris.

07.05 Leni in Čivka, ris.

07.10 Pokukajmo na zemljo, ris.

07.15 Zoran in Žarko, ris.

07.20 Slastni prigrizki, ris.

07.25 Prihaja Nodi, ris.

07.30 Božičkov vajenček, ris. nan.

07.40 Neli in Cezar, ris.

07.45 Vesela kmetija, ris.

07.50 Živalski čira čara, ris.

07.55 Pujsa Pepa, ris.

08.00 Slastni prigrizki, ris.

08.05 Firbcologi, ponov.

08.30 Infodrom, ponov.

08.40 Impro Tv, odd. za mlade 09.30 Zabavni kanal 10.25 Alp. smuč., sp, superkombinacija, SVSL (M), prenos 11.40 Deskanje na snegu, kros, prenos 13.55 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja 14.45 Rokomet, sp (M): Slovenija – Čile, prenos iz Dohe 16.55 Rokomet, sp (M): Nemčija – Poljska, prenos iz Dohe 18.40 Biatlon, sp, sprint (Ž), posn.

20.00 Z Jonathanom Dimblebyjem po Južni Ameriki: Brazilija, 3/3 21.10 Miranda (III.), 5/6 21.30 Broadchurch, 7/8 22.20 Albatros, ang. film 23.55 Točka, glasb. odd.

00.40 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Drobižki, ris.

07.10 Angelina balerina, ris.

07.40 Tara, ris.

08.05 Minuscule, ris.

08.10 Queen Latifah show, am. ser.

09.00 Tv prodaja 09.15 Moje srce je tvoje, nan.

10.05 Tv prodaja 10.20 Barva strasti, nan.

11.10 Tv prodaja 11.25 Toskana, ljubezen moja, nan.

13.05 Tv prodaja 13.20 Nigellissima, ang. ser.

14.00 Ana kuha 14.30 Queen Latifah show, am. ser.

15.20 Moje srce je tvoje, nan.

16.15 Barva strasti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.15 Toskana, ljubezen moja, nan.

18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Seks na eks, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Sladki november, am. film 23.15 Eurojackpot 23.20 Sladki november, nad. filma 00.30 Podle igre 3, am. film 02.05 24ur zvečer 02.35 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Naj viža: Okajeni muzikanti, ans. Okej, Jodlar Lojz 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 13.15 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Slovenija v štirih letnih časih 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz arhiva VTV: Koncert Parni valjak, 2. del 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

Sobota,

15. januarja 2015

Torek,

Sreda,

17. januarja

Nedelja,

18. januarja

Ponedeljek, 19. januarja

20. januarja

06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine 07.15 Vetrnica: Samira gre drsat 07.20 Hura za Hopka, ris.

07.45 Tabaluga, ris. nan.

08.05 Studio Kriškraš: Darilo za rojstni dan 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom 10.20 Opus 1, plesna miniatura 2014 10.25 Razred zase, ponov.

11.00 S Trevorjem McDonaldom po mogočnem Misisipiju, 2/3 11.55 Tednik, ponov.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na vrtu, izob. odd.

13.55 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.25 Komisar Rex (XII.), 2/12 15.15 Moj pogled na znanosti, 1/2 15.50 Po Braziliji z Michaelom Palinom, 3/4 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Ljudje podeželja, 10/11 17.30 Velika imena malega ekrana: Dušan Hren, 1. del 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec: Povest o skrivnostnem tatu, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Bob leta 2014, prenos 21.30 Posebni odnosi, am. film 23.00 Poročila, vreme, šport 23.35 V ritmu soula, 1/4 01.05 Ozare, ponov.

01.10 Dnevnik, ponov.

02.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal

07.00 Živ žav sledi Nanigugu, ris.

07.05 Svet živali, ris.

07.10 Vivi Vijak, ponov.

07.15 Žanov svet, ris.

07.20 Živalski čira čara, ris.

07.25 Minuta v muzeju, ponov.

07.30 Larina zvezdica, ris.

07.40 Zajček Belko, ris.

07.45 Svetovalka Hana, ris.

07.55 Vesela kmetija, ris.

08.00 Olivija, ris.

08.15 Mucika, ris.

08.25 Mili in Moli, ris.

08.35 Oblakov kruhek, ris.

08.45 Pujsek Bibi, ris.

08.55 Adi v človeškem telesu, ris.

09.00 Peter Zajec, ris.

09.15 Knjiga o džungli, ris.

09.25 Pokukajmo na Zemljo, ris.

09.30 Timotej hodi v šolo, ris.

09.50 Pim in Pom, ris.

10.00 Tabaluga, ris. nan.

10.20 Minuta v muzeju: Inuitska obredna maska 10.25 Danov Dinosvet, 11/26 10.45 Sledi, dokum. odd.

11.20 Ozare, ponov.

11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Ans. Spev, 1. del 15.10 Čaj za dva, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Velika imena malega ekrana: Dušan Hren, 2. del 18.20 Aplavzi 18.35 Eko utrinki 18.40 Mucika, ris.

19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Naš vsakdanji kruhek, 15/18 20.25 Zapuščina, 7/10 21.30 Intervju 22.20 Moj pogled na znanost, prof. dr.

Zvezdan Pirtovšek, 2/2 22.55 Poročila, vreme, šport 23.25 Slovenski magazin, ponov.

23.50 Dnevnik, ponov.

00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Infokanal

06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Obzorja duha 11.10 Pogled na … sliko Toneta Kralja 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub, ponov.

15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Otroški program sledi Maks in Rubi, ris.

15.55 Studio Kriškraš, ponov.

16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Čarli in Lola, ris.

18.20 Fina gospa (I.), 6/10 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Pisave 23.35 Slovenska jazz scena 00.25 Duhovni utrip, ponov.

00.40 Dnevnik, ponov.

01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal

06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Duhovni utrip 10.50 Sledi, dokum. odd.

11.55 City folk: Haag 12.20 Osmi dan 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov.

14.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Viki Vijak: Madež, ponov.

15.55 Ribič Pepe 16.15 Pisave, ponov.

17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Posebna ponudba, izob. odd.

17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Olivija, ris.

18.20 Fina gospa (II.), 7/10 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pokličite babico, 7/10 21.00 Za pogledom, dokum. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov.

23.35 Pričevalci: Dora Žebot Lavrenčič 01.10 Posebna ponudba 01.35 Dnevnik, ponov.

02.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.50 Infokanal

08.25 Tv poroka 09.05 Na lepše 09.45 Alp. smuč., magazin 10.15 Zima je zakon, studijska oddaja 10.30 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos 11.30 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint (M+Ž), vključ. v prenos 12.25 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos 13.45 Športni izziv, ponov.

14.30 Rokomet, sp (M), Beorusija – Slovenija, prenos iz Dohe 16.55 Nord. smuč., sp, smuč. skoki, ekipna tekma (M), prenos 18.55 Biatlon, sp, sprint (M), posn.

19.45 Deskanje na snegu, snežni kanal, posn.

20.25 Odbojka, pokal Slovenije, finale (M), prenos iz Šempetra 22.30 Laibach – Spectre, koncert 23.50 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 OTO čira čara 07.01 Tobi in njegov lev, ris.

07.10 Liza in Pavel, ris.

07.20 Meteor, ris.

07.35 Yoohoo in prijatelji, ris.

07.50 Lupdiru, ris.

08.05 Pikica in Pepermint, ris.

08.10 Želvica Lulu, ris.

08.25 Maša in medved, ris.

08.35 Skrivnostni ranč, ris.

09.00 Otroci, to smo mi, avstr. ser.

09.25 Vprašaj Laro, ris.

09.40 Lovci na zmaje, ris.

10.05 Tenkai vitezi, ris.

10.30 Anubisov hiša, nan.

10.40 Tv prodaja 10.55 Ljubezensko pismo, am. film 12.35 Tv prodaja 12.50 Downton Abbey, nan.

13.45 Jesse Stone: Velika sprememba, am. film 15.25 Anna in kralj, am. film 18.00 Skriti šef 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Avatar, am. film 22.50 Zbiralec kosti, am. film 00.55 Oko kamere, am. film 02.50 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (101): pisan šal 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice: Slovenija v štirih letnih časih 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka – hop, hop, hop 18.40 Račun za energente v spremenjeni podobi in z novimi funkcionalnostmi 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2262. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Spomin na pevca še živi, posnetek 1. dela koncerta 21.40 Pogovor z Marto Turk, predsednico GZ osrednjeslovenske regije 22.40 Jutranji pogovori 00.10 Videostrani, obvestila

07.35 Glasbena matineja 09.30 Zima je zakon, studijska oddaja 09.45 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja 10.55 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos 12.25 Biatlon, sp, skup. start (Ž), prenos 13.10 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja 13.45 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos 15.40 Biatlon, sp, skup. start (M), prenos 16.40 Odbojka, pokal Slovenije, finale (Ž), prenos 18.55 Rokomet, sp (M), Češka – Švedska, prenos 20.40 Žrebanje Lota 20.50 Osebnost Primorske 2014 22.10 Narkokultura, dokum. odd.

23.45 Božji otroci, dokum. film 00.00 Laibach – Spectre, koncert, ponov.

01.20 Zabavni kanal 06.00 24ur, ponov.

07.00 OTO čira čara 07.01 Tobi in njegov lev, ris.

07.10 Liza in Pavel, ris.

07.20 Hobonavti, ris.

07.35 Yoohoo in prijatelji, ris.

07.50 Lupdidu, ris.

08.05 Pikica in Pepermint, ris.

08.10 Želvica Lulu, ris.

08.25 Maša in medved, ris.

08.35 Legende Chime, ris.

09.00 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

09.25 Vprašaj Laro, ris.

09.40 Lovci na zmaje, ris.

10.05 Tenkai vitezi, ris.

10.30 Anubisova hiša, ang. nan.

10.45 Tv prodaja 11.00 Ljubezen je dolgo potovanje, am. film 12.40 Tv prodaja 12.55 Downton Abbey, ang. nan.

13.55 La bamba, am. film 16.00 Lak za lase, am. film 18.00 Skriti šef 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Njuna družina, am. film 21.50 21 gramov, am. film 00.10 Razglasitev vojne, franc. film 02.00 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2263. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2264. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Poslanska pisarna: Jelka Godec, poslanka SDS v Državnem zboru RS 11.40 Jesen življenja – izbor 2014 12.20 Kad bi bio Bijelo dugme, 3. del 13.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (97): Pladenj za piškote 18.20 Mladi za Veleje – strat up kotiček v Velenju 19.00 Pop corn: Marija Masle, Katarina Mala 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: Okajeni muzikanti, ans. Okej, Jodlar Lojz 21.20 Napovedujemo 21.25 Račun za energente v spremenjeni podobi in z novimi funkcionalnostmi 21.55 Jutranji pogovori 23.25 Videostrani, obvestila

06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris.

07.05 Leni in Čivka, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Zoran in Žarko, ris.

07.20 Slastni prigrizki, ris.

07.25 Prihaja Nodi, ris.

07.30 Božičkov vajenček, ris. nan.

07.40 Neli in Cezar, ris.

07.45 Vesela kmetija, ris.

07.50 Živalski čira čara, ris.

07.55 Pujsa Pepa, ris.

08.00 Slastni prigrizki, ris.

08.05 Zgodbe iz školjke, ponov.

08.25 Infodrom 08.40 Enajsta šola, ponov.

09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.35 Točka, glasb. odd.

13.20 Velika imena malega ekrana: Dušan Hren, 1. del 14.20 O živalih in ljudeh, izob. odd.

14.50 Prava ideja!, ponov.

15.20 Z Jonathanom Dimblebyjem po Južni Ameriki: Brazilija, 3/3 16.30 Rokomet, sp (M), Slovenija – Katar, prenos 19.10 Točka, glasb. odd.

20.00 Dediščina Evrope, ang. film 21.30 Lov, 3/3 23.00 Seks, smrt in smisel življenja, 3/3 23.45 Odprta knjiga, ponov.

00.10 Točka, glasb. odd.

00.55 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Drobižki, ris.

07.10 Angelina balerina, ris.

07.40 Legende Chime, ris.

08.05 Minuscule, ris.

08.10 Queen Latifah show, am. ser.

08.55 Tv prodaja 09.10 Moje srce je tvoje, nan.

10.00 Tv prodaja 10.15 Barva strasti, nan.

11.05 Tv prodaja 11.20 Toskana, ljubezen moja, nan.

13.00 Tv prodaja 13.15 Njuna družina, am. film 15.15 Moje srce je tvoje, nan.

16.10 Barva strasti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.15 Toskana, ljubezen moja, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Z roko v roki, am. film 22.20 24ur zvečer 22.50 Na kraju zločina, nan.

23.45 Nepremagljivi dvojec, nan.

00.35 Kralji bega, nan.

01.25 24ur zvečer 01.55 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2264. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj razrednega pouka 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Kako do Energetskih izkaznic?

21.00 Regionalne novice 21.05 Spomin na pevca še živi, posnetek 1. dela koncerta 22.20 Iz oddaje Dobro jutro, ponovitev 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris.

07.05 Leni in Čivka, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Zoran in Žarko,r is.

07.20 Slastni prigrizki, ris.

07.25 Prihaja Nodi, ris.

07.30 Medvedek, ris.

07.35 Svet živali, ris.

07.40 Neli in Cezar, ris.

07.45 Vesela kmetija, ris.

07.50 Živalski čira čara, ris.

07.55 Pujsa Pepa, ris.

08.00 Slastni prigrizki, ris.

08.05 Studi Kriškraš 08.25 Zgodbe iz školjke: Bine 08.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 13.20 Točka, glasb. odd.

15.00 Na vrtu 15.30 Bob leta 2014, posn.

17.00 Mostovi Hidak 17.50 Everest – film o nemogočem, dokum. odd.

18.55 Rokomet, sp (M): Danska – Nemčija, prenos 20.40 Žrebanje Astra 20.05 Glasbena oddaja 21.30 Shell, ang. film 23.00 Smrt v imenu zakona, dokum. odd.

00.05 Točka, glasb. odd.

00.50 Zabavni kanal 06.00 24ur, ponov.

07.00 Drobižki, ris.

07.10 Angelina balerina, ris.

07.40 Doktor Glavca, ris.

08.00 Minuscule, ris.

08.05 Queen Latifah show 08.50 Tv prodaja 09.05 Moje srce je tvoje, nan.

09.55 Tv prodaja 10.10 Barva strasti, nan.

11.10 Tv prodaja 11.15 Toskana, ljubezen moja, nan.

12.50 Tv prodaja 13.05 Nigellissima, ang. ser.

13.45 Ana kuha 14.20 Queen Latifah show, am. ser.

15.15 Moje srce je tvoje, nan.

16.10 Barva strasti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.15 Toskana, ljubezen moja, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Trgovanje z belim blagom, kanad. film 22.50 24ur zvečer 23.20 Nepremagljivi dvojec, nan.

00.15 Kralji bega, nan.

01.05 24ur, ponov.

01.35 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Kako do Energetskih izkaznic?

11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Samotna jelka, gledališka predstava po knjižni zasnovi Vladimirja Verdnika 18.25 Veliki lov na pošast, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.45 Oglasi 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2265. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke (7) 21.30 Dotiki gora: Ledeno plezanje – Teranova smer, slap 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Migaj raje z nami 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

21. januarja

06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.35 Posebna ponudba 11.30 Pisave 12.00 Za pogledom, dokum. film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju, ponov.

14.20 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Globus, ponov.

17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd.

17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek, ris.

18.15 Minuta v muzeju, ponov.

18.20 Fina gospa (II.), 8/10 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Lahka tarča, am. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.35 Točka preloma 23.35 Turbulenca 00.10 Dnevnik, ponov.

01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Infokanal

06.00 Otroški kanal 07.00 Slastni prigrizki, ris.

07.05 Leni in Čivka, ris.

07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris.

07.15 Zoran in Žarko, ris.

07.20 Slastni prigrizki, ris.

07.25 Prihaja Nodi, ris.

07.30 Medvedek, ris.

07.35 Svet živali, ris.

07.40 Neli in Cezar, ris.

07.45 Vesela kmetija, ris.

07.50 Živalski čira čara, ris.

07.55 Pujsa Pepa, ris.

08.00 Slastni prigrizki, ris.

08.05 Ribič Pepe 08.30 Sejalci svetlobe, otr. ser.

08.50 Infodrom 10.15 Dobro jutro 12.30 Točka, glasb. odd.

13.20 Velika imena malega ekrana: Dušan Hren, 2. del 14.30 Rokomet, sp (M): Slovenija – Brazilija, prenos 16.55 Rokomet, sp (M): Makedonija – Hrvaška, prenos 18.35 Odbojka, liga prvakov, Rzeszow – ACH Volley, vključ. v prenos 20.15 Žrebanje Lota 20.25 Smuč. prost. sloga: slopestyle, posn.

21.10 Športni izziv 21.45 Bleščica, oddaja o modi 22.15 Računaj name, am. film 00.05 Točka, glasb. odd.

00.55 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Drobižki, ris.

07.10 Angelina balerina, ris.

07.40 Doktor Glavca, ris.

07.50 Minuscule, ris.

07.55 Queen Latifah show 08.45 Tv prodaja 09.00 Moje srce je tvoje, nan.

09.50 Tv prodaja 10.05 Barva strasti, nan.

10.55 Tv prodaja 11.10 Toskana, ljubezen moja, nan.

12.45 Tv prodaja 13.00 Nigellissima, ang. ser.

13.40 Ana kuha 14.15 Queen Latifah show, am. ser.

15.10 Moje srce je tvoje, nan.

16.05 Barva strasti, nan.

17.00 24ur popoldne 17.10 Toskana, ljubezen moja, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Ujemi me, če me moreš, am. film 22.35 24ur zvečer 23.05 Na kraju zločina, nan.

00.00 Nepremagljivi dvojec, nan.

00.50 Kralji bega, nan.

01.20 24ur, ponov.

01.50 Zvoki noči

08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2265. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videospot dneva 11.35 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (102): leseni škratki 18.20 Žogarija (12) 18.40 Regionalne novice 18,45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Skrbimo za zdravje 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn: Orlek 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

PRIREDITVE

15. januarja 2015

Knjižne novosti CARR, Robyn: Dobrodošli v Virgin River od – Odrasli / 821.111 – Družbeni roman

Melinda Monroe je medicinska sestra in babica iz Los Angelesa. Pred slabim letom dni je bil v roparskem napadu ubit njen mož. Melinda, ki se odtlej v mestu poču-

Kdaj - kje - kaj

BITENC, Janez: Pesmi o zimi in Dedku mrazu ml – Mladina/ C-S - Slikanice

Skladatelj Janez Bitenc, ki bi letos praznoval 90 let, je svoje življenjsko poslanstvo videl predvsem v ustvarjanju za otroke.

Le kdo ne zasliši melodije, ko se spomni besedila: »Na okno, tok, tok, je dežek potrkal ...«, »Potoček, postoj in povej …« ali »Metuljček cekinček, ti potepinček ...«? Njegove pesmice so postale uspešnice in generacija, ki ima že svoje otroke, jih še danes pozna.

Knjiga »Pesmi o zimi in dedku mrazu« je zbirka 20 pesmi in govori o zimi in njenih radostih. Mnoge od teh pesmic so ponarodele, vse pa so še posebej prepoznavne ob poslušanju posnetkov na priloženi zgoščenki.

WEBB, Holly: Izgubljeni kužek

ml – Mladina/ C-Sz – Slikanice zaboji

ti ogroženo in je od vsakdanjega stresa na urgenci popolnoma izčrpana, si sedaj želi le, da bi začela z novim življenjem. Ko opazi oglas, da se v idilični vasici Virgin River s petsto prebivalci išče medicinska sestra oziroma babica, se hitro odloči, da bi to znal biti pravi kraj zanjo. Obeta se ji idilično življenje, a njeni upi se še isti dan sesujejo v prah. Hiša, kjer naj bi živela, je podrtija in stari zdravnik je ne želi imeti za pomoč. Mel spozna svojo napako in se odloči, da bo naslednji dan odšla. Toda, ko se zjutraj odpravlja, pred vrati zdravnikove hiše najde zapuščenega novorojenčka. To spremeni njene načrte. Veliko vlogo pri njeni spremembi načrta pa igra tudi bivši marinec Jack ...

PARR, Maria: Tonja iz Hudega brega

ml – Mladina/ P – Leposlovne knjige d 10. do 13. leta Navihana rdečelasa deklica Tonja stanuje v odmaknjeni hribovski vasici Hudi breg in je edini otrok v tej vasici. Zato si za najboljšega prijatelja izbere sedemdesetletnega Gunnvalda, ki skozi okno svoje delavnice vsak dan opazuje breg, po katerem se s smučkami spušča Tonja in poskuša narediti salto. Njeno divjanje in glasno prepevanje med hribi in dolinami moti edino Klausa Hagna, novega lastnika zdraviliškega kampa, ki ne mara otrok. Njeno petje naj bi motili dopustnike. A Tonja in Gunnvald se ne zmenita zanj. Njun najnovejši projekt so perfektne dirkalne sanke, ki potrebujejo le še nekaj dodelav. Toda nekega dne se Gunnvald znajde v bolnišnici in v njegovo hišo se naseli skrivnostna Heidi. Na plan pride velika skrivnost in izkaže se, da Tonja svojega prijatelja sploh ni tako dobro poznala, kot si je zamišljala. To je zabavni in ganljivi roman o prijateljstvu, zaupanju, ljubezni in razočaranju norveške avtorice, ki ji pravijo tudi Astrid Lindgren mlajše generacije. Leta 2009 je avtorica za knjigo prejela prestižno literarno nagrado Brage in nagrado norveških kritikov.

21

Kužek Tim se zelo rad igra in komaj čaka, da ga Eva prvič pelje v park. Tim je tekel po parku in navdušeno mahal z repom.

Nenadoma mu je mimo smrčka švignila

živo rdeča žoga. Privzdignil je ušesa in se pognal za njo. Nenadoma je zaslišal renčanje. Nad sabo je zagledal dva ogromna psa, ki sta strmela vanj. Tim se je prestrašil in stekel proti gozdu. Psa pa sta se pognala za njim. Tim se sredi gozda izgubi in ne najde poti nazaj. Na srečo mu pomaga rdečkasta mucka, ki ga je opazovala …

ESENKO, Ivan: Kako živijo ptice na krmišču

VELENJE

Četrtek, 15. januar 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Galerija Velenje Predstavitev kataloga ob razstavi Generacije 19.19 Knjižnica Velenje Razdvojeno srce, odprtje razstave in pogovor o ukradenih otrocih 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert učencev oddelka Šoštanj in dijakov umetniške gimnazije Velenje

Petek, 16. januar 18.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Združeni z glasbo, koncert 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.30 Dom kulture Velenje Sto svečk za Ježka, komorni kabaret 21.00 eMCe plac Klubski večer Where the hood at?!

Sobota, 17. januar 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 17.00 KAC, Efenkova 61 paLAČENka party 19.00 Drsališče Velenje Disco na ledu 20.00 Dvorana centra Nova Koncert Čedahuči (Abonma Klub in izven) 21.00 eMCe plac Klubski večer – turnir v ročnem nogometu

Tekmovanje za novoletni koktajl Velenje, 15. januarja – Danes od 16. ure dalje bo v kavarni velenjskega hotela Paka potekalo tekmovanje članov Društva barmanov Slovenije. Tradicionalno namreč ob prelomu leta pripravijo tekmovanje v mešanju najboljšega novoletnega

n AS

Letos že 9. BUMfest

NEUKLONLJIV Unbroken (ZDA) Drama, 137 minut. Režija: Angelina Jolie. Igrajo: Maggie Jack O'Connell,Takamasa Ishihara,Domhnall Gleeson,Jai Courtney, idr.

Sobota, 17. 1., ob 20.30 Nedelja, 18. 1., ob 18.20 Režiserka balkanske vojne drame V deželi krvi in medu predstavlja neverjetno resnično zgodbo atleta in vojaka Louisa Zamperinija. Sin italijanskih emigrantov je v ZDA preživljal težavno otroštvo, toda trdoživa narava in vztrajnost na atletskih stezah sta ga pripeljala na berlinske olimpijske igre leta 1936. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil vpoklican v vojsko in z bombnikom strmoglavil nad Pacifikom, kjer je po dolgih sedmih tednih na morju padel v roke Japoncem. Kljub obupnim razmeram v ujetništvu, se je odločil kljubovati neusmiljenim stražarjem in do konca vojne ostal neuklonljiv

ZGODBE IZ HOSTE

Žalec, 23. januarja - »BUMfest je ime festivala, ki se je »rodil« leta 2007 v Žalcu in tam »živi« še danes. Gre za prav poseben festival, ki je povezan s tolkali in tolkalno glasbo. Ljudje si niti ne morejo predstavljati, kaj vse so glasbeniki zmožni pričarati z bogato in neskončno družino tolkal,« pravi umetniški direktor festivala Dejan Tamše. Kot je znano, je tudi član skupine STOP, ki je bila pobudnica festivala, vsako leto pa na njem izvaja tudi delavnice za mlade udeležence. Od petka, 23., do nedelje, 25. januarja, bo namreč zaradi odličnih odzivov v preteklih letih v Žalcu, ki je postal slovenski center tolkalnega dogajanja, potekal že 9. mednarodni festival tolkalnih skupin BUMfest 9. »Do sedaj so se nam na BUMfestu predstavile skupine in solisti iz Tajvana, Brazilije, ZDA, Mehike, Japonske, Španije, Švedske, Francije, Belgije, Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije, s čimer pa našega popotovanja še ni konec. Letos bomo v petek gostili skupino 4PK iz Belgije, v soboto Quatuor Beat iz Francije in v nedeljo Sudar iz Hrvaške,« še dodaja Tamše. Vsi koncerti bodo ob 18. uri. n bš

14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Otroška ustvarjalna delavnica Jelen Jarko 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Ko ko komedija, uspešnica Špas teatra 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: dokumentarni film Višja sila

Torek, 20. januar 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Start:up Velenje (poleg stranskega vhoda v Rdečo dvorano) Arhitekturni kotiček 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje Rodoslovno srečanje

Sreda, 21. januar 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Sonje Auberšek Pot do duševne, fizične in razumske svobode

dvorana Koncert učencev oddelka Šoštanj in dijaki umetniške gimnazije

Petek, 16. januar 8.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Ustvarjalna delavnica skupaj z gostjo go. Melito Praznik

Sobota, 17. januar X

Odhod iz AP Šoštanj Gora Oljka - Pohod Zdravju naproti

Ponedeljek, 18. jan.

18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Sreda, 21. januar 12.30 Drsališče Šoštanj Drsanje

ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 15. januar

17.00 Hiša mladih – sejna soba Glasbena šola GVIDO – klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates

Petek, 16. januar 18.30 Hiša mladih – sejna soba Uvodni fotografski tečaj – Kako narediti lepo fotografijo

ŠOŠTANJ

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Mojiceja Podgoršek: Tina in Tine | Pripoveduje Andreja Kolenc) 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska

Ponedeljek, 19. jan.

koktajla. Vsako leto poteka v drugem mestu, letos pa so na pobudo njihove članice domačinke Anice Oblak izbrali Velenje. »Tekmovali bomo v dveh kategorijah, v prvi bodo mlajši, v drugi pa seniorji.

Pričakujemo vsaj 50 udeležencev.

Da bo vse skupaj bolj zanimivo, bomo tekmovanje izvedli v kavarni, kjer bodo lahko obiskovalci tudi

Torek, 20. januar 14.00

18.00

18.00

19.15

Hiša mladih – sejna soba Glasbena šola GVIDO – kitara Marof – zgornja dvorana Joga Dvorana Marof Tečaj družabnih plesov Marof – sejna soba Šiviljski tečaj

Sreda, 21. januar 16.30

18.00

Hiša mladih - dile Plesna šola Spin Dvorana Marof Filmska predstava - Razdvojeno srce (ganljiva zgodba o ukradenem šoštanjskem dečku)

Lunine mene

Sobota, 17. januar 9.00

19.30

Četrtek, 15. januar

Boruta (šolska in predšolska skupina) 18.00 Dvorana Marof – Sejna soba poslanska pisarna (Andreja Katič SD) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba

Dvorana Marof Kmečka tržnica Kulturni dom Šmartno ob Paki predstava FLORENTINSKI SLAMNIK (gledališka skupina KD Svoboda Elektroelement Izlake)

16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone

poskusili naše koktajle. Večer bomo zaključili z novoletnim srečanjem barmanov, ki bodo v Velenju tudi prespali, saj jim bomo v petek pokazali vse lepote našega mesta,« nam je povedala Oblakova. Tekmovanje je torej odprtega tipa, zato danes popoldne vabijo v kavarno vse, ki jih zanima, kako pijače mešajo najboljši slovenski barmani. n bš

20.

januarja, ob 14:14, prazna Luna - Mlaj

CITY CENTER Celje • • • •

Četrtek, 15.1., 14.00-19.00 Biotržnica Petek, 16.1., 14.00 Kmečka tržnica Nedelja, 18.1. 11.00 Pravljične urice, Karirasta sova Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info toč

KINO VELENJE • SPORED

ml – Mladina/ 59 – Živalstvo

Pozimi pticam primanjkuje hrane, zato jim lahko pomagamo s krmljenjem. Krmiti jih začnemo s prvim snegom ali hudim mrazom in ne nehamo do pomladi. Če bi krmljenje prekinjali, bi s tem ptice begali.

V zimskih razmerah morajo imeti stalen in zanesljiv vir hrane, kajti stradanje je zanje lahko usodno. Knjiga nam poda kratka navodila za postavitev krmilnice, kje jo postaviti ter kakšna hrana je primerna za posamezne vrste ptic. Če bo krmilnica postavljena tako, da bo dobro vidna skozi okno stanovanja, se bomo vso zimo z lahkoto seznanjali s pticami in z njihovimi življenjskimi navadami. Zbirka »Kako živijo« predstavlja posamezne živalske vrste in njihov pomen za okolje. V zbirki so še: Kako živijo dvoživke, Kako živijo glodavci, Kako živijo netopirji, Kako živijo sove in Kako živijo plazilci.

Ponedeljek, 19. jan.

Into the Woods (ZDA). Domišljijska družinska pustolovščina, 124 minut. Režija: Rob Marshall. Igrajo: Johnny Depp, Anna Kendrick, Chris Pine, Emily Blunt, Meryl Streep, Lucy Punch, Christine Baranski, idr.

Petek, 16. 1. ob 18.00 Sobota, 17. 1., ob 18.00 Nedelja, 18. 1., ob 16.00 – otr. mat.

Režiser z oskarji nagrajenih filmov Chicago in Gejša predstavlja zabaven ter nenavaden preplet priljubljenih pravljic bratov Grimm. Pek in njegova žena zlobno čarovnico prosita, da bi preklicala urok, zaradi katerega ne moreta dobiti otrok.

Pretkana starka jima naroči, naj ji iz začaranega gozda prineseta plašč Rdeče kapice, Pepelkine čeveljce, Motovilkine zlate lase in belo kravo malega Jakca, ki v

zameno dobi čarobne fižolčke. Ker podvig spremeni usode številnih ljudi, je potrebno s skupnimi močmi, obilico poguma in kančkom pravljične čarovnije spisati povsem nove nepozabne pustolovščine.

UGRABLJENA 3 Taken 3 (ZDA) Akcijski triler, 109 minut.

Režija: Olivier Megaton. Igrajo: Maggie Grace, Liam Neeson, Famke Janssen, Forest Whitaker, Dougray Scott, Jon Gries, idr.

Petek, 16. 1. ob 20.30 Ponedeljek, 19. 1., ob 18.00 Liam Neeson se vrača kot upokojeni agent Bryan Mills – a njegov povratek v mirno življenje se obrne na glavo, ko ga po krivici obtožijo umora nekdanje žene v njegovem losangeleškem stanovanju. Na begu in z detektivom Frankom Dotzlerjem (Forest Whitaker) za petami mora Mills še zadnjič uporabiti vse svoje posebne veščine, da izsledi pravega morilca, dokaže lastno nedolžnost in zaščiti edino ljubljeno osebo, ki mu je še ostala – svojo hčer.

SAMBA Samba (Francija) Komedija, 120 minut.

Režija: Olivier Nakache, Eric Toledano.

Igrajo: Omar Sy, Charlotte Gainsbourg, Tahar Rahim, Izia Higelin, idr.

Nedelja, 18. 1., ob 20.45 Senegalec Samba, ki že deset let živi v Franciji, se preživlja z občasnimi honorarnimi deli; Alice dela na visokem položaju, a je povsem zgarana. On si je že neštetokrat skušal urediti status priseljenca, ona si skuša opomoči tako, da dela kot prostovoljka v organizaciji za skrb za priseljence. Oba skušata najti pot iz svoje slepe ulice in nekega dne se njuni poti križata… in njuna usoda – skozi humor in solze – jo ubere sreči naproti. Kaj pa, če

ima življenje boljšo domišljijo kot onadva?

20.000 DNI NA ZEMLJI 20,000 Days on Earth (VB) Dokumentarec, 97 minut. Režija: Iain Forsyth, Jane Pollard. Igrajo: Nick Cave, Susie Bick, Warren Ellis, Kylie Minogue, Blixa Bargeld, Arthur Cave, Earl Cave, Kirk Lake, idr.

Petek, 16. 1. ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 17. 1., ob 20.45 – mala dvor.

Celovečerni dokumentarni prvenec britanskih režiserjev Iaina Forsytha in Jane Pollard v namišljenem dnevu oriše življenjsko zgodbo avstralskega glasbenika Nicka Cava. Filmska pripoved razlaga Cavov pogled na svet in njegovo filozofijo, ki jo prenaša na glasbeno ustvarjanje. Dramatizirani prizori se vračajo v glasbenikovo otroštvo, njegovi glasbeni sopotniki, kot sta Blixa Bargeld in Kylie Minogue, pa se spominjajo minulih sodelovanj. Kombinacija igranih in dokumentarnih posnetkov na vsakem koraku briše mejo med umišljenim in resničnim ter med zasebnim in javnim. Dvajset tisoč dni na Zemlji ni toliko klasični dokumentarec kot portret nebrzdane ustvarjalnosti. » 20.000 dni iz naslova filma se nanaša na čas, ki ga je Cave po lastnih izračunih preživel od rojstva do začetka snemanja svojega petnajstega studijskega albuma Push The Sky Away.

MARINA Marina (Belgija, Italija) Glasbena biografska drama, 118 minut. Režija: Stijn Coninx. Igrajo: Matteo Simoni, Cristiaan Campagna, Luigi Lo Cascio, Donatella Finocchiaro, Evelien Bosmans, idr.

Petek, 16. 1. ob 20.15 – mala dvor.

Sobota, 17. 1., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 18. 1., ob 19.00 – mala dvor.

Biografska drama o Roccu Granati, enem

najbolj priljubljenih italijanskih popevkarjev, prikazuje njegovo težko otroštvo, ko je zaradi revščine s starši emigriral v Belgijo.

Zaradi nepoznavanja jezika je imel v šoli številne težave, zato se mu je obetala zgolj služba rudarja. Toda Rocco jev sebi odkril strast do igranja harmonike in petja, zato je ustanovil skupino in začel nastopati v lokalni gostilni. Kljub prepričanju staršev, da se s prepevanjem ne bo mogel preživljati, je mladenič sledil svojim sanjam in s svojo strastjo do glasbe ustvaril nepozabne pesmi, ki so osvojile ljudi po vsem svetu.

VIŠJA SILA Turist/Force Mejeure (Švedska, Danska, Norveška) Drama,komedija, 118 minut.

Režija: Ruben Östlund. Igrajo: Johannes Bah Kuhnke (Tomas), Lisa Loven Kongsli (Ebba), Clara Wettergren (Vera), Vincent Wettergren (Harry), Kristofer Hivju (Mats), Fanni Metelius , idr.

Ponedeljek, 19. 1., ob 20.00 – filmsko gledališče Film v središče postavlja preprosto ugotovitev: nikoli ne moremo vedeti, kako bomo ravnali v kriznih razmerah, zavedamo pa se, da nas bodo drugi vedno ocenjevali prav po našem ravnanju.

Ebba in Tomas z otrokoma za nekaj dni odpotujeta na smučarski oddih v francoske Alpe. Nekega dne družino med kosilom v gorski koči prestraši snežni plaz in idila se v trenutku sprevrže v nočno moro.

V koči zavlada preplah, Ebba na pomoč kliče Tomasa, da bi ji pomagal zaščititi njune otroke. A Tomas se na njene obupane klice ne odzove; beži in razmišlja le o tem, kako bi sam odnesel celo kožo. Izkaže se, da je šlo le za preplah, a Tomasov in Ebbin zakon nenadoma zaide v krizo.

Naš čas, 15. 1. 2015, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

22

15. januarja 2015

Nagradna križanka »Frizerski studio MH« Marko Hriberšek s.p.

GSM: 031 594 451 Kidričeva 2 b, Velenje Kletni prostori NC Velenje

RADIO VELENJE

NAJ BODO VAŠI LASJE NA OČEH DRUGIH • • •

Moško, žensko in otroško frizerstvo Modno barvanje in striženje po zadnjih modnih smernicah Upokojenci, dijaki in študentje – 10 % popust

Frizerski studio MH se nahaja na prijetni in dostopni lokaciji v sproščenem okolju – v kletni etaži Nakupovalnega centra Velenje (Spar).

V „Frizerskem studiu MH“ vam poleg klasičnih frizerskih storitev pozdravijo poškodovane lase.

Delajo po naročilu in vam svetujejo kakšno pričesko in barvo izbrati, da boste v koraku z aktualnimi modnimi smernicami.

Delovni čas: Pon., sre., pet.: 11.00 – 19.00 Tor., čet.: 8.00 – 15.00 Sob.: 8.00 – 13.00

kraljico ZELENE DOLINE Slovenije 2015 Slovensko mlekarstvo jamči potrošniku za kvalitetne mlečne izdelke, ki so narejeni iz kvalitetnega in zdravega mleka, obilo znanja in izkušenj pri proizvodnji in predelavi mleka ter s sodobno mlekarsko opremo. Da bi pomen domačih mlečnih izdelkov lahko približali kar najširšemu krogu ljudi, tudi letos izbiramo Mlečno kraljico ZELENE DOLINE Slovenije 2015.

V svojem mandatu bo kraljica prevzela odgovorno nalogo promoviranja slovenske proizvodnje in prodaje mlečnih izdelkov ter zdravega načina življenja.

Prijave pošljite najkasneje do 6. 2. 2015 na naslov: Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče, s pripisom za Mlečno kraljico Slovenije.

Nosilec projekta: Mlekarna Celeia, d.o.o., Arja vas 92, 3301 Petrovče

Iščemo novo Mlečno

Natalija Dečman, Mlečna kraljica 2014

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Frizerski studio MH«, najkasneje do ponedeljka 26. januarja.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ZELENE DOLINE SLOVENIJE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 16. januarja

Posebnost za MATURANTKE – zablestite na maturantskem plesu z novo pričesko po zadnjih modnih zapovedih. Na profesionalni make-up vam podarijo 50 % popusta!

MLEČNA KRALJICA

ČETRTEK, 15. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 17. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 18. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 19. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 20. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15; Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 21. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 5. do 11. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA

Več informacij o pogojih sodelovanja si oglejte na www.zelenedoline.si

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 5. do 11. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 15. 1. 2015, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

OBVEŠČEVALEC

15. januarja 2015

mali OGLASI ODDAM garsonjero v Šoštanju, 35 m2, v celoti obnovljena, vseljiva takoj.

Gsm: 041 491 709.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

PRIDELKI NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

NEPREMIČNINE V NAJEM oddam vrt.

Tel: 03 5893 522

FIŽOL sivček prodamo. Možna dostava. Lokacija: Braslovče – Parižlje.

Gsm: 040 346 940 SUHA bukova drva prodamo.

Gsm: 031 404 610 SILAŽNE bale lucerna, koruzo in tretjikalo prodam. Gsm: 041 946 944 FIŽOL sivček prodam za 5,00 evrov/ kg. Gsm: 041 946 944 JABOLČNIK, race, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI TELIČKO simentalko, staro 6 tednov, prodam. Gsm: 031 774 520 PRAŠIČA, težkega okoli 170 kg,

Nagrajenci praznične nagradne križanke »ELEKTRO ENERGIJA« , objavljene v tedniku Naš čas 23.decembra so:

23

DEŽURSTVA krmljen z domačo hrano, prodam.

Gsm: 031 523 748 PRAŠIČE težke 170 in 200 kg, ekološka reja, prodam. Gsm: 041 936 919 DVA bikca, stara tri tedne, prodamo.

Gsm: 041 693 313 BIKCA, čb, težkega 60 kg, 14 dni star, prodamo za nadaljnjo rejo.

Gsm: 031 266 194 PRAŠIČE, 3 kom, težke od 180 do 210 kg, domača hrana, prodam.

Gsm: 041 261 676 DVA prašiča, težka od 140 do 180 kg, prodam. Možna tudi polovica.

Gsm: 041 986 071

RAZNO DVE letni gumi na platiščih, eno sezono rabljene, za Hyundai getz, ugodno prodam. Gsm: 031 213 044 SKRINJO Gorenje, dim. 110/85/65, prodamo. Gsm: 031 650 528 PC računalnik HP 6000 PRO E8400, z monitorjem, miško, tipkovnico. Licenčni windows 7 slo. Prodam za 179 evr.

Gsm: 041 692 995

1. nagrada: 40 evr v protivrednosti električne energije v paketu Zanesljivi 12 ali 24 prejme: Jože Janežič, Podkraj 33 b, Velenje 2. nagrada: 40 evr v protivrednosti električne energije v paketu Zanesljivi 12 ali 24 prejme: Marjan Intihar, Žlebič 27, Ribnica 3. nagrada: 40 evr v protivrednosti električne energije v paketu Zanesljivi 12 ali 24: Jožica Kmetec, Starše 28, Starše Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dobili po pošti! Čestitamo!

• Parcelo za stanovanjsko ali poslovno gradnjo , 6.740 m2, v celoti ali po dogovoru v Šmartnem ob Paki, na lepi sončni legi, v bližini šole in nogometnega igrišča.

Cena 35 evr / m2.

• Več parcel na odlični, sončni legi na Konovem, namenjene stanovanjski gradnji, velikosti od 700 m 2 dalje z vsemi priključki v bližini ( elektrika, vodovod, daljinsko ogrevanje).

Cena 40 evr /m2.

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00

do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

17. - 18. 1. – Mojca Pusovnik, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI

Šarlah Herta, roj. 1928, Celje, Na otoku 15; Verk Marija, roj. 1937, Velenje, Šaleška cesta 19; Šteklič Vilma, roj. 1941, Celje, Zadobrova 15; Turnšek Marija, roj. 1928, Celje, Brezova 13; Žnidar Frančišek, roj. 1930, Velenje, Jenkova cesta 29; Kovač Janez, roj. 1935, Šentjur, Šibenik 39; Auberšek Ivan, roj.1922, Velenje, Erjavčeva cesta 6; Bastl Maks, roj. 1941, Celje, Lisce 10; Zavolovšek Pavla, roj.

1932, Velenje, Laze 34; Javornik Erna, roj.1938, Žalec, Prešernova ulica 3.

ZAHVALA

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka

V SPOMIN

JANEZA NAHTIGALA

Minevata dve leti, odkar si nas zapustila draga mama, babica in prababica

Topolšica 203 a, Šoštanj

26. 6. 1937 – 7. 1. 2015

MARIJA KOLENC

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, nam Vse odhaja kakor tiha izrazili sožalje, darovali za svete maše, cvetje in sveče. Velika zahvala reka, le spomini tudi osebju Bolnišnice Topolšica, Splošne bolnišnice Slovenj Gradec spremljajo človeka. in Patronažni službi ZD Velenje, ki so skrbeli zanj in mu lajšali bolečine. Zahvaljujemo se tudi Pogrebni službi Usar in Premogovniku Velenje za opravljeno pogrebno slovesnost.

iz Podgore 50

Katerikrat začutimo, kako iztezaš roko k nam od drugod.

In toplina, ki je bila samo tvoja, je za kratek dragocen trenutek spet z nami.

Spomin nate živi, čeprav sreče brez tebe ni.

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu.

Vsi njeni

ZAHVALA

Žalujoči vsi njegovi

ZAHVALA

Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, brat, tast in dedi

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija

JOŽE STROPNIK iz Florjana

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

VINKA KRAJNCA

13. 3. 1941 - 1. 1. 2015

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu priskočili na pomoč v času bolezni, in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče in cvetje ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala bolnišnici Topolšica, dr. Pirtovšku, dr. Špitalovi, urgenci NMP Velenje, dekanu Jožetu Pribožiču za opravljen pogreb, Premogovniku Velenje, godbi za odigrane žalostinke, Filipu Vrabiču za poslovilni govor, pevcem KUD Ravne in pogrebni službi Usar.

1928 – 2014

Vsi njegovi

Žalujoči vsi njegovi

Naš čas, 15. 1. 2015, barve: CMYK, stran 24

Sezona gripe in akutnih okužb dihal vladuje podtip virusa, za katerega je cepivo neučinkovito A (H3N2).«

V Sloveniji prevladuje virus influence A (H1N1), cepivo pa je neučinkovito za podtip virusa influence A (H3N2) – Cepljenje še vedno priporočljivo – Gripa še ni dosegla vrhunca Tatjana Podgoršek

Čakalnice v zdravstvenih domovih so polne. Bolniki kihajo, kašljajo, smrkajo. »Gripa je na pohodu. Število bolnikov s potrjeno gripo je začelo naraščati v prvi polovici lanskega decembra. Poleg tega so prisotni še prehladni in drugi virusi, med otroki pa okužba z respiratornim sinicicijskim virusom, povzročiteljem akutnega bronhitisa,« je povedala primarij Alenka Trop Skaza, vodja območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje. Čeprav je obolelih za gripo vse več, sezona bolezni še ni dosegla vrhunca. Kot

Splošni preventivni ukrepi

Poleg cepljenja je Alenka Trop Skaza opozorila še na potrebo po izvajanju drugih preventivnih ukrepov, ki so primerni tudi v času, ko kroženje virusov gripe in prehlada ni tako intenzivno: uživanje sadja in zelenjave, gibanje, prezračevanje prostor, izogibanje prostorov,

je zagotovila, je cepljenje proti gripi še vedno priporočljivo, sploh za skupine s povečanim tveganjem za težek in zapleten potek infekcije (starejšim od 65 let in bolnikom s kroničnimi boleznimi). »Bi pa ob tem opozorila, da se v organizmu stvori zadostna zaščita po 10 do 14 dneh po cepljenje. Če v tem času pride slučajno do okužbe v virusom gripe, človek kljub cepljenju zboli.«

Cepivo neučinkovito za podtip virusa influence A (H3N2)

Po besedah Trop Skazove je stanje glede števila obolelih za gripo podobno stanju v enakem lanskem

v katerih se zadržuje večje število ljudi, umivanje rok. »Virusi se na kljukah, telefonih, mobitelih, zadržujejo dalj časa in če si rok ne umijemo dobro, jih lahko zanesemo v usta in okužba se hitro širi. Ob bolezni je potrebna tudi higiena kašljanja in pravilna uporaba robcev.« Če zbolimo, dodaja Trop Skazova, pa bomo najbolje pomagali sebi in obvarovali druge pred okužbo, če ostanemo nekaj dni doma. 

Gripa pred vrati obdobju. Ni bistvenih odstopanj.

Nekoliko prej so morda zaznali intenzivnejše kroženje virusov. Na vprašanje, ali potemtakem tokratno cepivo proti gripi ni manj učinkovito, kot je bilo slišati decembra lani, je sogovornica odgovorila: » Cepivo

proti gripi varuje proti trem različnim podtipom virusov, in sicer A (H1N1), B in A (H3N2). Laboratorijsko potrjeni primeri gripe za zdaj kažejo, da pri nas povzroča bolezen podtip virusa influence A (H1N1), drugje po Evropi in ZDA pa pre-

Zaradi gripe so obiski omejeni na več oddelkih slovenskih bolnišnic.

Ukrepi tako veljajo v celjski, novomeški in slovenjgraški bolnišnici, ter v mariborskem in ljubljanskem UKC. V večini primerov so obiski omejeni na enega zdravega svojca pacienta, v ljubljanskem UKC pa so obiske sploh prepovedali.

Gripa se je tokrat pojavila prej kot prejšnja leta in glede na isto obdobje lani je primerov okužb več. Predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle pravi, da bi že lahko govorili o epidemiji.

Ukrotili Toplico S prepustom pod železniško progo in vzporednim koritom razbremenili Pako in ljudi, ki živijo ob Toplici Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – »Od prvih poplav novembra leta 1990 mi je žena večkrat rekla – kam boš le hodil. Doma bodi. Kaj pa če spet privre Toplica,« je pripovedoval Jože Delopst iz šoštanjske krajevne skupnosti Skorno – Florjan, ki živi samo 50 metrov stran od vodotoka. Neizmerno je hvaležen tistim iz uprave Občine Šoštanj, ki so poskrbeli, da bo zdaj lahko mirno kdaj pa kdaj odšel od doma.

Močni lokalni nalivi so na tem območju namreč večkrat povzročali težave in poplave. »Zaradi

Toplice smo zagotovo plavali vsaj desetkrat,« je pripovedoval Delopst. »Največjo težavo so povzročale meteorne vode, podtalnica. Strah je bil nenehno prisoten. Velikokrat smo morali premeščati in odmikati stroje iz pralnice in čistilnice,« je pripovedoval. »Res ni šlo več tako naprej.« Za poplave je bila kriva neprepustnost vodotokov Toplice, Florjanščice in Bačovnice, predvsem pa je bil premajhni prepust Toplice pod železniško progo, ki je preprečeval izliv večjih vod v Pako, čeprav njeno korito še ni bilo polno. Zadevo so v Šoštanju rešili v dogovoru s

Slovenskimi železnicami tako, da so izliv Toplice v Pako uredili z vzporednim koritom in novim prepustom pod železniško progo.

Izgradnje protipoplavnega kanala pa se ne veseli samo Delopst, ampak prebivalci vseh, kot je rekel, 52 hiš v spodnjem delu Pohrastnika. Povedal je tudi, da je bila njegova hiša in delavnica ogrožena tudi 5. novembra lani, ko je deževje in razmočen teren potegnil plaz v Penku. »Takrat smo morali tudi mi poklicati na pomoč gasilce.« Velikih poplav, ki so jih prizadele med 16. in 20. septembrom leta 2010, pa se sploh ne želi več spominjati. Takrat

100 let Fanike Andrejc

Pohod z baklami v Topolšici

Šoštanj – V krogu najbližjih je stoti rojstni dan praznovala Fanika Andrejc iz Lokovice. Fani se za svoja častitljiva leta odlično drži. Nekoliko slabše sicer vidi, s hudomušnimi pripombami pa odlično sledi pogovoru in zabava družino, ki zanjo lepo skrbi, z veliko ljubezni ter spoštovanja. Za stoti rojstni dan ji je čestital tudi župan Darko Menih in ji zaželel predvsem veliko zdravja. 

Tudi letos je Turistično društvo Topolšica organiziralo že tradicionalni pohod z baklami čez Lom, ki ga vsako leto pripravijo prvi dan novega leta. Pohod je bil letos že šestnajstič. Začetek pohoda je vsako leto izpred gasilskega doma, kjer prižgejo bakle in pot nadaljujejo mimo hotela, doma starostnikov Zimzelen proti Lomu, mimo domačije Vržišnik in zaključijo v gostišču Laguna. Pohod traja dve uri zmerne

Jože Delopst: »Zdaj bom lahko mirno kdaj odšel od doma.« Razbremenitveni kanal oziroma vzporedno korito za Toplico.

je bilo grozljivo. »Meter visoki valovi. Si predstavljate?« Povedal je še, da v Florjanu živi

že štirideset let, ampak da takšnih stvari, kot so se z vodami dogajale po letu 1990, ne pomni. »Z razbre-

menitvenim kanalom je zdaj rešena glavnina težav,« je bil zadovoljen.

hoje, na kateri jih na dveh postojankah pričakajo s čajem in kuhanim vinom. Pohod je namenjen predvsem rekreaciji, druženju in boljše-

mu medsebojnemu spoznavanju.

Med pohodom je namreč dovolj časa za prijeten klepet. Pohoda se vsako leto udeleži tudi veliko gostov

hotela Term Topolšica. Letos so bili med njimi gostje iz Italije, Avstrije in Anglije.

Tradiciji zadoščeno

Dobrodelni koncert za Angeliko Vrtec Velenje vabi na dobrodelni koncert za bolno punčko Angeliko.

Ta bo pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje 27. januarja ob 17.30 v Domu kulture v Velenju.

Medijska pokrovitelja Naš čas in Radio Velenje. Vstopnice prodaja Festival Velenje. 

Tudi letos so marsikje sv. Trije kralji s pesmijo in žarečo zvezdo oznanjali Kristusovo rojstvo. Prepevanje so večinoma začeli že sredi popoldneva na predvečer sv. Treh kraljev in ga sklenili pozno v noč. Šli so od hiše do hiše. Na podboje vrat so napisali letnico 2015 in začetnice imen svetih Treh kraljev: G., M. in B. Domačinom so voščili vse lepo v novem letu in jim ponekod izročili stenski koledar. Domačini pa so se jim oddolžili s prispevki, ki jih kralji potem po navadi namenijo za prireditve ali naložbe v krajevni skupnosti.  Hinko Jerčič



 Turistično društvo Topolšica

Tile kralji so iz Podkraja pri Velenju.