02 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (0/3 °C), soboto (-4/3 °C) in nedeljo (-5/3 °C) bo delno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 14. januarja 2016â€

ĹĄtevilka 2 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,80 â‚Ź

Mramorjevo priznanje Tatjana PodgorĹĄek

MinistriÄ?in delovni obisk Ĺ oĹĄtanj, Velenje, 11. januarja – Vzgoja in izobraĹževanja je eno od prednostnih podroÄ?ij v Ĺ aleĹĄki dolini. Primerov dobrih praks povezovanja in sodelovanja med gospodarstvom in izobraĹževanjem ne manjka. O tem se je lahko na delovnem obisku v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj prepriÄ?ala tudi ministrica za izobraĹževanje, znanost in

Na obisku v vrtcu Ĺ oĹĄtanj so otroci skupaj z vzgojiteljicami ministrici, predstavnikom ministrstva ter lokalne skupnosti pripravili prisrÄ?en priloĹžnostni program.

ĹĄport dr. Maja Makovec BrenÄ?iÄ?. TakĹĄne oblike sodelovanja Ĺželi ministrstvo spodbujati v drĹžavi v prihodnje iz vsaj dveh razlogov: zaradi uÄ?inkovitosti obstojeÄ?ih primerov in dejstva, da so v novi finanÄ?ni perspektivi sredstva za infrastrukturo v lokalnih skupnođ&#x;”˛ Tp stih zelo omejena. VeÄ? na strani 3.â€

Izigrano poroĹĄtvo?

Preiskave o odgovornosti za zavajajoÄ?o investicijsko ceno ĹĄestega bloka naj bi bile kmalu zakljuÄ?ene Mira ZakoĹĄek

Lani avgusta je RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e predstavilo revizijsko poroÄ?ilo o uÄ?inkovitosti obvladovanja denarnih tokov skupine HSE zaradi investicije v ĹĄesti blok. Predsednik sodiĹĄÄ?a TomaĹž Vesel je takrat dejal, da HSE pri tem ni bil uÄ?inkovit, saj je bila po njihovem mnenju Ĺže predraÄ?unska vrednost doloÄ?ena v nerealni viĹĄini, krĹĄili so se tudi pogoji iz poroĹĄtvenega zakona. Prav tako so ocenili, da Slovenski drĹžavni holding (SDH) ni opravil zadostnega nadzora te investicije. Od HSE in SDH so zahtevali odzivno poroÄ?ilo, ki je bilo zadovoljivo. Vesel pa pripominja, da si bo mogoÄ?e bolj jasno sliko postaviti, ko bodo tudi v Premogovniku Velenje opravili revizijo okoliĹĄÄ?in pri doloÄ?anju cen premoga. ÂťVsi izkazani popravljalni ukre-

pi so bili ocenjeni kot zadovoljivi,ÂŤ so sporoÄ?ili iz HSE, kar vidijo kot potrditev, da so njihove strateĹĄke usmeritve pravilne in se bodo njihovega izvajanja lotili ĹĄe bolj odloÄ?no.

RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je pregledalo tudi Zakon o drĹžavnem poroĹĄtvu za ĹĄesti blok, ki ga je leta 2012 sprejel drĹžavni zbor. Ta vsebuje doloÄ?ilo, da investicijska vrednost ne sme preseÄ?i 1,3 milijone evrov. Ocenili so, da gre za veÄ? zavestnih zavajanj in da je moralo biti vodilnim tako v TEĹ kot HSE Ĺže leta 2011 znano, da to ne bo mogoÄ?e.

Zato so zahtevali preuÄ?itev odĹĄkodninske odgovornosti vodstva in nadzornikov tako HSE kot Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Preiskave naj bi bile zakljuÄ?ene v kratkem, takrat pa se bodo odloÄ?ili tudi za morebitne odĹĄkođ&#x;”˛ dninske toĹžbe. â€

4

Te dni veliko posluĹĄamo o aferi Mramor in Makovec BrenÄ?iÄ?eva, za katera so nekateri mnenja, da ne moreta veÄ? verodostojno opravljati svoje funkcije, zaradi izplaÄ?il dodatkov za pripravljenost na fakulteti, drugi pa menijo drugaÄ?e. Tudi meni se zdi to izplaÄ?evanje povsem neprimerno, a se mi vse skupaj ob tem zdi straĹĄno po Slovensko. Zakaj? Zato ker, Ä?e odstope zahtevamo od enih, je prav, da to zahtevamo tudi od drugih, ki so si na takĹĄen naÄ?in poveÄ?evali svoj meseÄ?ni zasluĹžek.

Tale zgodba z naĹĄim ministrom Mramorjem mi je zanimiva tudi zato, ker dokazuje, da so v tej drĹžavi eni paÄ? naĹĄi drugi pa ne, in tisti bodo od nasprotnikov vedno deleĹžni kritik, pa tudi, Ä?e opravijo kakĹĄno dobro delo.

Revija The Banker iz skupine Financial Times je slovenskega ministra za finance DuĹĄana Mramorja izbrala za evropskega finanÄ?nega ministra leta 2016. Naziv mu je podelila za njegov prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije in stabilizaciji banÄ?nega sistema, za njegove uspehe pri nadaljevanju privatizacije in pri implementaciji celovitega programa reform ter aktivnosti v smeri postopne javnofinanÄ?ne konsolidacije Slovenije. Namesto da bi bili mednarodnega priznanja veseli, so mnenja krenila v drugo smer. Eni Ä?estitajo, veliko je takih, ki grajajo. TipiÄ?no slovensko. ÄŒeprav so na ministrstvu za finance ob tem zapisali, da je Mramor zelo poÄ?aĹĄÄ?en in vesel mednarodnega priznanja Sloveniji, bi brez zglednega sodelovanja vlade, drĹžavnega zbora, Banke Slovenije tega ne mogli doseÄ?i. Iz tega sledi, da si priznanja ne prisvaja. Je merila za izbor morda napisal sam Mramor, je pri kom zlobiral za priznanje ali so pri reviji spregledali, kdo si ga resniÄ?no zasluĹži, se spraĹĄujem ob ĹĄtevilnih negativnih mnenjih. Pri tem mi bolj v ospredje sili razmiĹĄljanje o tem, da je bila znova Âťna deluÂŤ fovĹĄija. ÄŒe bi revija priznanje namenila vladi, Mramorjevim predhodnikom sem prepriÄ?ana, da bi imeli znova pripombe, pomisleke. Ker ti v naĹĄi druĹžbi obstajajo povsod, razen morda pri doseĹžkih ĹĄportnikov. Pa ĹĄe pri tem bi se naĹĄel kdo, ki bi imel razlago, Ä?ĂŠmu vse pripisati zasluge za to, da je – na primer Peter Prevc nosilec zlatega orla.

Hudo je, ker vse bolj hodimo drug mimo drugega, se ne poskuĹĄamo razumeti niti posluĹĄati, ampak postajamo ujetniki lastnih prepriÄ?anj, ki prepogosto nimajo niti realne osnove. Vse bolj postajamo povrĹĄni, poenostavljeni, negativni ... kot splet, na katerem preĹživljamo vedno veÄ? Ä?asa, kot resniÄ?nostni ĹĄovi, ki nam kaĹžejo, da je Ĺživljenje lahko ĹĄe bolj primitivno od naĹĄe vsakdanjosti.

Kako znamo tudi zaradi tega sprejeti dobre zgodbe, nam dokazujejo primeri iz prakse. Ni dolgo tega, ko sem Ĺželela pisati o doseĹžkih podjetja s kar nekaj zaposlenimi in veÄ? kot 20-letno tradicijo na podroÄ?ju tehnoloĹĄkih reĹĄitev, ki svoje izdelke trĹži tudi na zahtevnih mednarodnih trgih, a mi je njegov direktor prijazno povedal: v naĹĄi viziji ni nastopanje v javnosti. Kajti Ä?e se hvaliĹĄ, to nekateri teĹžko prenesejo in ti – Ä?e drugega ne – poĹĄljejo Âťna glavoÂŤ inĹĄpektorje, Ä?e pa kaj pokritiziraĹĄ, so pa odzivi ‌ Ĺ e zdaleÄ? se mi ni to zgodilo prviÄ? in bojim se, da bo takih primerov v prihodnje glede na stanje duha v naĹĄi druĹžbi ĹĄe veÄ?.

Kaj poreÄ?i ob tem? Najbolje, Ä?e uporabim besede ĹĄmarĹĄkega Ĺžupana: bodite uspeĹĄni in privoĹĄÄ?ite uspeh tudi drugim! đ&#x;”˛

Velenjska promenada med Gorenje v Teheranu top turistiÄ?nimi destinacijami Teheran, 11. januarja – V Teheranu se je te dni mudila delegacija ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter ĹĄtevilnih gospodarstvenikov pod vodstvom ministra Zdravka PoÄ?ivalĹĄka. Podpisani so bili ĹĄtevilni dogovori, ki vodijo k cilju, da bi drĹžavi v prihodnjih letih dosegli 100 milijonov evrov trgovinske menjave, kar je vsaj petkrat veÄ? kot doslej. Med tistimi, ki z Iranom uspeĹĄno delajo, je Gorenje, ki ima tam prav tako velike naÄ?rte. Ravno v tem Ä?asu so v glavnem đ&#x;”˛ mestu odprli svoj prestiĹžni prodajno-razstavni salon. â€

Velenje, 12. januar – Spletni portal LandArchs www.landarch. com, na katerem spremljajo novice in trende krajinske arhitekture, je objavil seznam desetih turistiÄ?no najbolj zanimivih toÄ?k krajinske arhitekture v Evropi. Velenje oziroma velenjska promenada je na odliÄ?nem tretjem mestu top destinacij. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

14. januarja 2016

Kaj zanima velenjske svetnike?

Obravnavajo prispele vloge

Razbrazdane povrĹĄine niso nepravilnost

Velenje – ÄŒeprav ima Mestna obÄ?ina na voljo okoli 60 stanovanj, jih ne more razdeliti, dokler ne zakljuÄ?ijo vseh postopkov javnega razpisa, na katerega je prispelo veÄ? kot 300 vlog.

Po besedah Ĺžupana Bojana KontiÄ?a strokovni delavci trenutno opravljajo in preverjajo vse z zakonske zahteve. ÂťVsekakor bomo pohiteli, da bodo vsi postopki, ki pa morajo biti seveda pregledni, opravljeni pravoÄ?asno. Seveda se tudi nam zdi ĹĄkoda, da so stanovanja prazna, ljudje pa nestrpno Ä?akajo nanje. Alenka Rednjak z Urada za razvoj in investicije, pod okrilje katerega sodi tudi stanovanjsko podroÄ?je, je povedala, da Ĺže na terenu zaÄ?enjajo preverjanja stanovanjskih stanj prosilcev in da naj bi prednostne liste pripravili Ĺže februarja. Nato pa preteÄ?e spet precej Ä?asa, ker nekateri odloÄ?b ne dvignejo, upoĹĄtevati pa je treba zakonsko doloÄ?ene roke morebitnih pritoĹžb. Tako lahko tisti, ki bodo dobili proĹĄnje ugodno razreĹĄene, raÄ?unajo na stanovanja ĹĄele nekje v maju.

Mag. AlbinVrabiÄ? (SDS) je, kot je dejal, z veseljem opazil, da so bile popravljene nepravilnosti na promenadi ob Cankarjevi 2 v Velenju, na kar so veÄ?krat opozorili. Zanimalo pa ga je, kdaj bodo popravljene ĹĄe vse ostale razbrazdane povrĹĄine. V kabinetu Ĺžupana so mu ponovno pojasnili, da razbrazdane povrĹĄine niso nepravilnost. Pri Cankarjevi 2 so jih uredili zaradi pritiska stanovalcev, ostale povrĹĄine pa bodo ostale do izteka pogodbenih doloÄ?il v sedanjem stanju.

đ&#x;”˛

mz

Gorenje in Rotary varni hiĹĄi zamrzovalno omaro Velenje – Rotary klub Velenje Ĺže 10 let stoji ob strani Varni hiĹĄi Velenje, ki je tik pred novim letom izrazila nujno potrebo po novi zamrzovalni omari. Rotary klub Velenje je navezal stik z velenjskim Gorenjem, ki je Varni hiĹĄi podarilo Ä?isto novo za-

mrzovalno omaro. Na sliki ob predaji: predsednik Rotary kluba Robert Goter, svetovalka Varne hiĹĄe UrĹĄa Polko, predstavnik Gorenja Andrej PirmanĹĄek in Ä?lan Rotary kluba Matej Jenko.

Dodaten prehod za peĹĄce pri bazenu ni moĹžen

Toneta De Costo (SDS) je zanimalo, kako daleÄ? so aktivnosti za ureditev varnega prehoda v smeri Gorica. Po njegovem bi ga bilo smiselno postaviti tam, kjer se na cesto prikljuÄ?i peĹĄpot proti Gorici. Na Uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da morajo biti prehodi za peĹĄce med seboj oddaljeni najmanj 100 metrov. Glede na to, da sta Ĺže sedaj na cesti dva prehoda na razdalji manj kot 100 metrov, bi po nji-

hovem mnenju z novim varnost na tej cesti za peĹĄce poslabĹĄali.

PeĹĄci, ki pridejo z Gorice, lqhko gredo Ä?ez cesto pri bazenu ali pa v kriĹžiĹĄÄ?u pri avtobusni postaji.

Kolesarske steze v fazi idej

Toneta De Costo (SDS) je tudi zanimalo, kako je z ureditvijo evropskih peĹĄ in kolesarskih poti od Mislinje proti Velenju in naprej proti Zgornji Savinjski dolini. V Uradu za urejanje prostora pojasnjujejo, da so pridobili za kolesarsko stezo od Mislinje do Velenja idejni projekt, ki je tudi Ĺže recenziran. Izvedba pa je odvisna od drĹžavnih sredstev.

Za nadaljevanje kolesarske poti proti Zgornji Savinjski dolini pa pripravljajo idejni projekt, ki naj bi bil konÄ?an do konca leta.

Kako je z vleÄ?nico na Velenjskem jezeru?

Mihael Letonje (SLS) meni, da bi bilo potrebno pohiteti s postavitvijo vleÄ?nic na Velenjskem jezeru. V Uradu za razvoj in investicije pojasnjujejo, da je kar nekaj zainteresiranih Ĺže pri-

ĹĄlo predstavit projekt postavitve, eden med njimi je tudi Ĺže podal zahtevo za pridobitev najprimernejĹĄe lokacije, kar bo pripravil PV Invest. Na obÄ?ini pravijo, da bodo pri izvedbi pomagali, sami pa tega ne bodo investirali.

PUP in Komunala se obveĹĄÄ?ata

Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je predlagal, da se Komunalno podjetje Velenje in PUP dogovorita, katera dela naÄ?rtujeta na cestah. V Uradu za komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da to prakso o skupnem dogovoru Ĺže dosledno uresniÄ?ujejo.

S PC Standard do poslovno intenzivnejĹĄega gospodarstva

Mitja Jenko (samostojni svetnik) je Ä?estital ob odprtju PodjetniĹĄkega centra, ob tem pa predlagal, da pogreĹĄa industrijske in proizvodne prostore. V Uradu za investicije so mu pojasnili, da je Mestna obÄ?ina Ĺže leta 2011 z izvedbo projekta Poslovna cona Rudarski dom industrijske in

proizvodne prostore na povrĹĄini 2.300 kvadratnih metrov, zagotovila. Osnovni namen PodjetniĹĄkega centra Standard pa je vzpostavitev spodbudnega podjetniĹĄkega okolja, ki bo na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z viĹĄjo dodano vrednostjo ter prestrukturiranje gospodarstva v dohodkovno intenzivnejĹĄe.

Doslej desetina malih Ä?istilnih naprav

Andreja Kuzmana (NSi) je zanimalo, koliko obÄ?anov se je Ĺže priklopilo na male Ä?istile naprave.

Pohvalil je, da obÄ?ina to subvencionira, in predlagal, da bi obÄ?ina tistim obÄ?anom, ki tudi subvencioniranega zneska ne zmorejo, pomagala s kreditom. Na Uradu za Komunalne dejavnosti pojasnjujejo, da je bilo registriranih 108 malih Ä?istilnih naprav, kar je desetina predvidenih. Mestna obÄ?ina je sprejela pravilnik o subvencioniranju – torej dodelitvi nepovratnih sredstev, med tem ko imajo obÄ?ani kredite moĹžnost pridobiti pri EKO skladu. đ&#x;”˛

mz

In kupci naj bi postali solastniki trgovca

đ&#x;”˛

KonÄ?no uporabni dovoljenji Ĺ martno ob Paki – Osnovna ĹĄola bratov Letonja Ĺ martno ob Paki in tamkajĹĄnji vrtec SonÄ?ek sta pred iztekom lanskega leta konÄ?no pridobila uporabni dovoljenji.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da nedokonÄ?ani postopki izgradnje objektov ter pridobitve ustreznih dovoljenj segajo ĹĄe v Ä?as nekdanje enovite obÄ?ine Velenje. Zaradi Ä?asovne odmaknjenosti ter nedelovanja takrat delujoÄ?ih organov (nadzor, izvajalec, projektanti) se je izkazal projekt pridobivanja dokumentacije tako Ä?asovno kot tudi finanÄ?no za zelo obseĹžen. Vsem oviram navkljub je ekipa, sestavljena iz projektantov ter sodelavcev obÄ?inske uprave ter Upravne enote Velenje, pridobila vso dokumentacijo za vrtec SonÄ?ek in prizidek k osnovni ĹĄoli. Lokalno skupnost so aktivnosti stale blizu 30 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

Tp

Kanalizacija ReÄ?ica ob Paki Ĺ martno ob Paki – Po naroÄ?ilu ObÄ?in Ĺ martno ob Paki in BraslovÄ?e je Komunalno podjetje Velenje izdelalo projekt za izgradnjo kanalizacije na obmoÄ?ju ReÄ?ice ob Paki ter LetuĹĄa med desnim bregom reke Pake ter levim bregom reke Savinje.

Zaradi prepletenosti hiĹĄ na tem obmoÄ?ju sta se obe obÄ?ini Ĺže leta 2009 odloÄ?ili za skupen pristop pri ureditvi javne fekalne kanalizacije. Po preuÄ?itvi vseh prednosti in slabosti izdelanih variant se bodo na Ä?istilno napravo v Podgori prikljuÄ?ila gospodinjstva na celotnem obravnavanem obmoÄ?ju, razen na desnem bregu LetuĹĄa, kjer bodo moĹžnosti ĹĄe preuÄ?ili.

Celotno omreĹžje fekalnih vodov in prikljuÄ?kov bo izvedeno po sistemu vakuumskega pretoka, kar bo za obÄ?ino Ĺ martno ob Paki novost, kajti do sedaj so vsi vodi zgrajeni po gravitacijskem principu odtoka fekalij. Lokacija za vakuumsko postajo, ki bo stala na desnem bregu reke Pake, ĹĄe ni dokonÄ?no doloÄ?ena, zanjo pa bo potreben poseben projekt. Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za cevovode za odpadne vode so vloĹžili na Upravno enoto Velenje pred iztekom leta 2015. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

tp

Peter, Karl in vmes – Potroťniťka zadruga Tuť – Pivo iz fontane, vino v Savo – Je pomagala metla?

Kar pestri dnevi so zaznamovali zadnje dni. Med imeni sta vsekakor prednjaÄ?ila Peter in Karl; prvi po dobrem, drugi po malo manj.

NaĹĄ smuÄ?arski skakalec je postavil pokonci skoraj vso Slovenijo, naĹĄe himne pa nismo ĹĄe menda nikoli sliĹĄali zapeti tako iz srca – in to na tujem. Kako dobro bi bilo, Ä?e bi kak politik znal tako prepriÄ?ati ljudi. Ampak za to je potrebnega veliko marljivega dela. O tem, da slabo dela, pa so zadnje dni prepriÄ?evali (predvsem) predstavniki SDS in Nove Slovenije. Mislili pa so seveda na naĹĄega ÂťveÄ?negaÂŤ zunanjega ministra Karla. Ta je mnogim res trn v peti, pa vendar vse kaĹže, da bo preĹživel tudi sedanjo interpelacijo. Pozornost je veljala tudi nekaterim univerzitetnim ustanovam, na katerih so se ĹĄli posebne vrste pripravljenost. Dobro plaÄ?ano. In v mreĹžo sta bila vpletena tudi dva ministra oziroma ministrica in minister. Tudi njima se kaj hujĹĄega menda ne bo zgodilo. Vrnila bosta – kot drugi vpleteni – nekaj fiÄ?nikov, pa mirna Slovenija. O morali pa niÄ?.

Pisali smo Ĺže o ideji, da bi trgovsko druĹžbo TuĹĄ, ki je v resnih teĹžavah, reĹĄili po zadruĹžniĹĄko. Da mislijo resno, kaĹže analiza o upraviÄ?enosti takega projekta, ki so jo pripravili na PoÄ?ivalĹĄkovem ministrstvu. Da se ne bi ponovila zgodba z Mercatorjem, ko so tudi razmiĹĄljali o tem, vendar premalo resno in prepoÄ?asi, pa je prej pristal v hrvaĹĄkih rokah. Morda pa je kdo imel pri tem tudi figo v Ĺžepu. S potroĹĄniĹĄko zadrugo naj ne bi reĹĄevali (le) TuĹĄa, tudi verigo kmetijskih pridelovalcev in predelovalcev ter drugih. Mnogi se namreÄ? bojijo, da bodo pri tujih trgovcih izviseli, Ä?eprav zadnji Ä?as ti kar tekmujejo, kdo da je bolj ÂťslovenskiÂŤ. V to zadrugo bi se lahko vkljuÄ?ili tudi kupci in tako dobili svojega trgovca. Med velikimi zagovorniki TuĹĄeve potroĹĄniĹĄke zadruge je drĹžavni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik iz Slovenskih Konjic. Kot zanimivost naj spomnim, da je Mirko TuĹĄ prvo trgovino odprl prav v Slovenskih Konjicah.

Ne vem, Ä?e so v Slovenskih Konjicah (ĹĄe) ponosni, da so rojstni kraj tega trgovca, je pa res, da naj bi bili mnogi Ĺ˝alÄ?ani ponosni na posebno fontano, ki naj bi Ĺže letos stala v parku sredi mesta. Ne gre za navadno fontano, ampak, kot se za kraj hmeljarstva in pivovar-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

stva spodobi, fontano piv. Vsem pa to le ni vĹĄeÄ? in ima pobuda ĹĄe vedno nekaj nasprotnikov. Nekateri seveda pravijo, da je v ta projekt ÂťtrÄ?ilaÂŤ tudi politika. A ker naj bi mu bilo denarno naklonjenih veliko gospodarstvenikov, bodo ta novi turistiÄ?ni produkt, kot reÄ?emo temu lepo po slovensko, skoraj zagotovo dobili. In s pivom iz te posebne fontane naj bi nazdravili ĹĄe letoĹĄnje poletje.

Nekaterim v naĹĄi regiji je zdaj Ĺžal, da jih je zapustila obÄ?ina Bistrica ob Sotli. Sicer bi se lahko ponaĹĄali, da imamo (spet) vinsko kraljico. Nedavno je v Radencih kmetijski minister Dejan Ĺ˝idan ob pomoÄ?i prvega moĹža Pomurskega sejma za novo vinsko kraljico okronal BistriÄ?anko Saro Stadler. Kot se za vinsko kraljico spodobi, izhaja iz znane vinogradniĹĄke druĹžine, sicer pa je ĹĄtudentka agronomije. V bliĹžnjih RadeÄ?ah pa so opravili posebno dejanje z Ĺžlahtno penino. Tradicionalni potop Ĺžlahtne penine v Savo. Tam bo na posebnem zorenju, vendar le, dokler voda ne bo pretopla.

V Celju pa naj bi letos konÄ?no le ÂťpometliÂŤ Muzejski trg. Zaradi sramotne ureditve tega trga je Mestni obÄ?ini turistiÄ?no in kulturno druĹĄtvo Ĺže pred letoma podelilo sramotilno metlo. Ne vem, Ä?e jih je to spodbudilo, da so zaÄ?eli za ureditev tega trga malo bolj migati. V proraÄ?unu, ki ga sicer Celjani ĹĄe niso sprejeli, naj bi zagotovili denar tudi za odpravo te sramote. Letos naj bi (konÄ?no) zgradili tudi novo telovadnico pri Prvi osnovni ĹĄoli. Zgradili naj bi jo Ĺže lani, pa so zaÄ?etek premaknila arheoloĹĄka raziskovanja. Tudi v Slovenskih Konjicah izvajajo ÂťdvoletnoÂŤ naloĹžbo. Lani so v glavnem komunalno povsem uredili novo obrtno cono, tako da lahko interesenti za poslovne objekte Ĺže zaÄ?nejo pridobivati vse potrebno za zaÄ?etek gradnje. V konjiĹĄki obÄ?ini so se na zaÄ?etku bali, da zanimanja ne bo dovolj, pa se je izkazalo drugaÄ?e.

Pa ĹĄe to: Skupaj bomo moÄ?nejĹĄi! To znano geslo ponavljajo tako v zreĹĄko-mariborski firmi SwatyComet kot v ameriĹĄki Weiler. AmeriĹĄka, ki je kupila slovensko, ima manj zaposlenih; a oÄ?itno veÄ? denarja.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

14. januarja 2016

3

AKTUALNO

Trasa Ĺ entrupert–Velenje v ponovno razpravo Na lansko razgrnitev osnutka drĹžavnega prostorskega naÄ?rta gradnje hitre ceste od Velenja do Ĺ entruperta je bilo veÄ? kot 300 pripomb – Dopolnjena trasa je krajĹĄa in cenejĹĄa Mira ZakoĹĄek, Tatjana PodgorĹĄek

Hitra cesta od KoroĹĄke do avtoceste bi morala biti Ĺže zdavnaj zgrajena, a Ĺžal ĹĄe na velikem delu niti ni umeĹĄÄ?ena v prostor. To velja tudi za odsek od Velenja do avtoceste. A smo zdaj lahko veseli, da so se aktivnosti vendarle pospeĹĄile. Marca lani je vlada sprejela sklep, da se aktivnosti nadaljujejo na trasi, ki jo strokovno imenujejo varianta F2-2.

Gre pa za navezavo od Velenja do Ĺ entruperta.

Osnutek drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za to traso je bil lani poleti javno razgrnjen, nanj pa je bilo podanih ogromno, kar veÄ? kot 300 pripomb. Vse je bilo treba pregledati, se do njih opre-

deliti, nanje odgovoriti in jih po moĹžnosti upoĹĄtevati. In veliko so jih. Te so zdaj zbrali v optimizirani varianti, ki se kar precej razlikuje od prejĹĄnje. V celoti jih bodo ÂťobdelaliÂŤ do poletja, ko naj bi to dopolnjeno varianto ponovno posredovali v javno razpravo.

Kaj pravijo v Velenju?

Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? je bil po delovnem sestanku, ki so ga imeli prejĹĄnji teden s predstavniki ministrstva za okolje in Darsa, zadovoljen. ÂťNova trasaÂŤ bo prizadela manj kmetijskih povrĹĄin, z njo so dosegli, da bo tudi manj delitev posameznih parcel, bo tudi krajĹĄa, na avtocesto pa naj bi se navezala nekaj sto metrov od BraslovÄ? bliĹžje proti

Ljubljani. Zato bo tudi cenejĹĄa.

Na velenjskem obmoÄ?ju bo najveÄ?ja sprememba v bliĹžini pokopaliĹĄÄ?a, pomikajo jo bolj vzhodno, tako da bo potekala od 10 do 15 metrov mimo pokopaliĹĄÄ?a.

S tem so se izognili bliĹžnjemu hribu in globokemu vkopu, ki bi ga morali sicer zgraditi. Ni jim pa uspelo v ta v projekt vkljuÄ?ili protihrupnih ograj na Partizanski cesti, kar so Ĺželeli krajani. Sicer pa bo nova cesta preÄ?kala Partizansko – tako kot je bilo predvideno Ĺže prvotno – v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Hartl.

Za obÄ?ino Ĺ martno ob Paki nadaljnji postopki niso obetavni

Janko KopuĹĄar, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki, je po sestanku

povedal: ÂťPisna staliĹĄÄ?a do pripomb in predlogov, podanih v Ä?asu lanske javne razgrnitve osnutka drĹžavnega prostorskega naÄ?rta za drĹžavno cesto od prikljuÄ?ka na avtocesto A1 Ĺ entilj–Koper pri Ĺ entrupertu do prikljuÄ?ka Velenje jug, in usmeritve, s katerimi so nas seznanili predstavniki mi-

â?ą

Cesta bo preÄ?kala Partizansko v Velenju – tako kot je bilo predvideno Ĺže prvotno – v bliĹžini gostiĹĄÄ?a Hartl.

nistrstva za infrastrukturo, za obÄ?ino Ĺ martno ob Paki niso ugodna. Po prvih ocenah lahko ugotovimo, da veÄ?ina naĹĄih pripomb ni bila upoĹĄtevana, v celoti pa so bile zavrnjene tudi vse naĹĄe pripombe in predlogi, ki se nanaĹĄajo

Delovni obisk ministrice za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport dr. Maje Makovec BrenÄ?iÄ? v obÄ?inah Velenje in Ĺ oĹĄtanj

Ĺ oĹĄtanj, Velenje, 11. januarja – Na povabilo Lokalnega odbora Stranke modernega centra (SMC) Ĺ aleĹĄka dolina se je na delovnem obisku v obÄ?inah Ĺ oĹĄtanj in Velenju mudila ministrica za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport dr. Maja Makovec BrenÄ?iÄ? z ekipo, v kateri sta bila ĹĄe po-

â?ą

V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj iĹĄÄ?ejo pomoÄ? pri sanaciji objektov, v velenjski priÄ?akujejo veÄ? razumevanja za moĹžnosti izobraĹževanja na podroÄ?ju visokega ĹĄolstva

ni perspektivi za infrastrukturo v lokalnih skupnostih ni na voljo veliko denarja. Predsednik uprave druĹžbe Esotech, ki je zgradila ĹĄoĹĄtanjski vrtec (in ki bo 15 let skrbela za njegovo investicijsko vzdrĹževanje, ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj pa ji plaÄ?uje za ta Ä?as najemnino, nato pa bo postala lastnica vrtca), je med drugim dejal, da jim ta projekt odpira vrata pri in izgradnji inĹženiring objektov ter projektov, javno-zasebno partnerstvo pa je pomembna referenca pri sklepanju koncesij. Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih je

oddelka glasbene ĹĄole.

VeÄ? razumevanja za dodatne moĹžnosti izobraĹževanja

V Velenju, kjer je ministrica nadaljevala obisk, se je najprej seĹĄla na pogovorih z vodstvom Mestne obÄ?ine Velenje. Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? ji je med drugim povedal, da so v lokalni skupnosti ponosni, ker ne poznajo loÄ?nic med osnovnoĹĄolskim, srednjeĹĄolskim in viĹĄjeĹĄolskim izobraĹževanjem. V okolju se zgodbe v izobraĹževanju pre-

dijakov, ĹĄtudentov in tudi odraslih. Tako kot MIC je primer dobre prakse tudi Visoka ĹĄola za varstvo okolja. Koordinator za podroÄ?je visokoĹĄolskega izobraĹževanja v Mestni obÄ?ini Velenje dr. Franc Ĺ˝erdin pa je izpostavil prizadevanja v zvezi z akademijo za glasbo, za katero si v tukajĹĄnjem okolju prizadevajo Ĺže blizu dve desetletji, ter z ustanovitvijo visokoĹĄolskega zavoda za podroÄ?je politehnike. Po zagotovilih ministrice pripravljajo na podroÄ?ju visokoĹĄolskega izobraĹževanja v naslednjih mesecih kar

Za cesto na odseku Velenje jug–Slovenj Gradec jug je bilo junija lani Şe izdano okoljevarstveno soglasje, letos pa se postopki nadaljujejo. Na Darsu tudi za aktivnosti na tem odseku

đ&#x;”˛

Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki vsako leto nameni skromno vsoto denarja za spodbujanje in razvoj malega gospodarstva. Za pripravo predloga razporeditve tega je bila najprej zadolĹžena komisija za razvoj malega gospodarstva in podjetniĹĄtva. Ĺ˝e takoj na zaÄ?etku delovanja so njeni Ä?lani izrazili Ĺželjo po sistemskem pristopu, kajti tudi relativno malo sredstev je treba razporediti transparentno in uÄ?inkovito. Za ta namen so na obÄ?inski upravi pripravili pravilnik o spodbujanju razvoja malega gospodarstva – podjetniĹĄtva – v lokalni skupnosti, ga zaradi upoĹĄtevanja evropskih meril o moĹžnostih financiranja gospodarstva poslali v presojo ustreznim drĹžavnim organom, na lanski zadnji seji obÄ?inskega sveta pa so ga tamkajĹĄnji svetniki tudi potrdili.

Po pravilniku lahko obrtniki in podjetniki v obÄ?ini kandidirajo za spodbujanje usposabljanja in izobraĹževanja, za zaÄ?etne naloĹžbe in vlaganja v razĹĄirjanje dejavnosti ali razvoj, odpiranje novih delovnih mest in socialno podjetniĹĄtvo. Razpis za spodbujanje malega gospodarstva oz. podjetniĹĄtva bo obÄ?ina objavila v naslednjih mesecih. đ&#x;”˛

SporoÄ?ilo za javnost

slanca v drŞavnem zboru Saťa Tabaković (SMC) in Jan Škoberne (SD) ter velenjska podŞupanja Breda Kolar. Ministrica je ob obisku zagotovo spoznala, da je Šaleťka dolina spodbudno okolje v povezovanju in sodelovanju izobraŞevanja ter gospodarstva.

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da bo v Uradnem listu RS, ki bo izĹĄel v petek, 15. januarja 2016, objavljen

Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2016 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje.

Vrtec – zgleden primer javno-zasebnega partnerstva

Delovni obisk je zaÄ?ela z ogledom vrtca v Ĺ oĹĄtanju in zanj dejala, da sodi med primere dobre prakse javno-zasebnega partnerstva in tvornega sodelovanja z lokalno skupnostjo. In to je nekaj, kar poskuĹĄajo spodbujati v Sloveniji v prihodnje. Toliko bolj, ker so uÄ?inki sodelovanja vseh udeleĹženih v takih projektih uspeĹĄni in ker v novi finanÄ?-

Kako pa proti KoroĹĄki?

navajajo, da je za nadaljnje postopke bistven sprejem operativnega programa, ki ga pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo, in nato sprejem novega poroĹĄtvenega zakona, ki bo Darsu omogoÄ?il ugodnejĹĄe zagotavljanje finanÄ?nih virov za izvedbo projektov. Ĺ ele na to bodo znani ostali roki. Postopki za zadnja dva odseka severnega dela tretje razvojne osi, to je odseka Slovenj Gradec–Dravograd in Dravograd– Holmec, Ĺže dlje Ä?asa mirujejo.

Zato so se KoroĹĄci, naveliÄ?ani Ä?akanja na drĹžavo, odloÄ?ili sami umestiti cesto v prostor na teh dveh odsekih.

O toÄ?nih rokih, kdaj bi vendarle dela tudi stekla, je v tem Ä?asu teĹžko govoriti, a Ä?e bo ĹĄlo vse po naÄ?rtih, bi traso od Ĺ entruperta do Velenja lahko zaÄ?eli delati leta 2019. Tako je zagotovil tudi predsednik vlade Miro Cerar na lanskem obisku na KoroĹĄkem.

Sistemska reĹĄitev spodbude

Mnogo primerov dobrih praks Tatjana PodgorĹĄek

na umestitev ceste zunaj trase F22. Prav obetavni niso predstavljeni nadaljnji postopki v procesu umeĹĄÄ?anja trase ceste v prostor in aktivnosti, ki potekajo na ministrstvih v zvezi z optimiziranjem trase in upoĹĄtevanjem predlogov ter pripomb z javne razgrnitve. Glede na posredovano si bomo v obÄ?ini ĹĄe naprej prizadevali zaĹĄÄ?ititi interese lokalne skupnosti ter obÄ?ank in obÄ?anov, ki jih predvideni posegi kakorkoli prizadenejo.ÂŤ

Ministrica med ogledom MIC-a

gostji ob tej priloĹžnosti predstavil zgodovino ĹĄolstva v lokalni skupnosti, ministrico pa prosil tudi za pomoÄ? pri iskanju virov financiranja za potrebe, ki jih imajo pri vzdrĹževanju osnovnoĹĄolskih objektov ter pri izgradnji blizu 1,5 milijona evrov vrednega prizidka za potrebe ĹĄoĹĄtanjskega

pletajo, institucije med sabo dobro sodelujejo, rezultatov takĹĄnega tvornega sodelovanja je veÄ?, o Ä?emer priÄ?ajo primeri dobrih praks. Med drugim je izpostavil MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center (MIC) Ĺ olskega centra Velenje, kjer na sodobni opremi poteka praktiÄ?no izobraĹževanje

nekaj sprememb, ki naj bi imele pozitivne uÄ?inke.

Ministrica Maja Makovec BrenÄ?iÄ? je delovni obisk sklenila z ogledom PodjetniĹĄkega inkubatorja Standard, MIC-a ter velenjske glasbene ĹĄole. đ&#x;”˛

Javni razpis bo trajal od 15. januarja 2016 do 15. februarja 2016.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (za obÄ?ane/javne objave in razpisi).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

14. januarja 2016

Lani Premogovnik ni uresniÄ?il zastavljenih naÄ?rtov

Preiskovalna komisija bo zasliĹĄala direktorje TEĹ

Delovni pogoji so bili celo leto zahtevni, saj so jih slabĹĄali stebrni udari – Niti proizvodnega niti kaloriÄ?nega plana niso dosegli, sredstva za plaÄ?e pa presegli – Znova pred zahtevnim planom

Ljubljana – Preiskovalna komisija DrĹžavnega zbora za ugotavljanje politiÄ?ne odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri naloĹžbi v TEĹ 6 bo ĹĄe ta mesec zaÄ?ela zasliĹĄevati v zvezi z veÄ?anjem moÄ?i ĹĄestega bloka in ceno investicije, potem ko je konÄ?ala zasliĹĄanja v zvezi s premogom, ki ga kurijo v Ĺ oĹĄtanju. Komisija bo zasliĹĄala tudi direktorje Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj.

Mira ZakoĹĄek

Premogovnik Velenje lani ni uresniÄ?il naÄ?rta proizvodnje v viĹĄini 3,5 milijona ton. Tako so med letom tudi predvidevali, saj so se sreÄ?evali z velikimi odkopnimi teĹžavami. Zaradi tega so bili prisiljeni predÄ?asno zakljuÄ?iti odkop CD 1, odkop E 80 so zaÄ?eli s trimeseÄ?no zakasnitvijo, nekoliko pa so zamujali tudi z naÄ?rtovanim zaÄ?etkom odkopavanja na odkopih E in B na koti -80. VeÄ?ji del leta so imeli slabo odkopno fronto, aprila so se sooÄ?ili tudi z moÄ?nim stebrnim udarom v odvozni progi odkopa 65 D. DoseĹžena proizvodnja v letu 2015 je tako znaĹĄala 3.167.580 ton, povpreÄ?na kurilna vrednost pa je dosegala 11,467 GJ/tono.

To seveda pomeni, da je tudi doseĹžena proizvodnja v energiji pod planom (Ä?eprav so ĹĄe tik pred koncem leta upali in tudi naÄ?rtovali, da jo bodo dosegli).

ZnaĹĄala je 36.322.640 GJ oziroma 36.322 TJ. Za letnim naÄ?rtom so zaostali za 355 TJ oziroma nekaj manj kot 300.000 ton.

Da bi dosegli energijski plan, so nameravali delati vse delovnike do konca leta, a se je vodstvo Premogovnika potem odloÄ?ilo

drugaÄ?e. Ker je bilo pred prazniki na deponiji dovolj premoga (257 tisoÄ? ton), na bloku ĹĄest Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj pa so izvajali remontna dela, znano pa je tudi Ĺže bilo, da po novem letu blok 4 ne bo obratoval, ker ĹĄe nima okoljskega dovoljenja, so naÄ?rtovane delovnike preklicali. Ĺ e posebej, ker so Ĺže do takrat stroĹĄek dela zaradi po-

veÄ?anega obsega dela, ki so ga zahtevale prej omenjene odkopne teĹžave, presegli. Lani so na novo izdelali 4824,5 metra jamskih prog, pretesarili pa so jih 1741,1 metra.

In s kakĹĄnimi plani so vstopili v letoĹĄnje leto?

Znova jih Ä?aka zahteven delovni naÄ?rt, izdelati in popravi-

ti pa bodo morali tudi kar 6300 metrov novih jamskih prog, na 1200 metrih pa naÄ?rtujejo pretesarbe. Na tem podroÄ?ju so v zadnjem obdobju precej za planom, saj so se morali zaradi ĹĄtevilnih stebelnih udarov in teĹžkih razmer v jami ukvarjati predvsem s tem.

Nakopati nameravajo 3,3 milijona ton premoga, kar pri

Lansko leto je bilo proizvodno zelo zahtevno, saj so rudarje spremljali stebrni udari, ki so tudi glavni krivec, da proizvodnih naÄ?rtov niso dosegli. (Foto: Arhiv Premogovnika Velenje)

predvideni kaloriÄ?ni vrednosti 11,26 GJ na tono znaĹĄa 37.466 TJ energije. Dnevna proizvodnja naj bi v prvih treh mesecih znaĹĄala 15.000 ton, kar pomeni, da bi do konca marca nakopali skoraj milijon ton premoga. Takrat naj bi odkop 80 E konÄ?al proizvodnjo, kar bo odkopne pogoje precej poslabĹĄalo.

Julija bo Premogovnik vkljuÄ?il nov odkop 80 D. Za doseganje letnega delovnega naÄ?rta se bo novembra odkopoma CD 2 in 80 D pridruĹžil ĹĄe odkop 80 C, ki bo dajal glavnino proizvodnje v prihodnjem letu.

Trenutno obratuje samo ĹĄestica

Ĺ oĹĄtanj – Vlada je konec leta sprejela uredbo o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav. Ta prinaĹĄa nove, Letos pozitivna niÄ?la?

Ob vseh teh zahtevnih delov- stroĹžje mejne vrednosti emisij. nih naÄ?rtih bodo nadaljevali Sprejela je tudi prehodni nacioprogram poslovnega in finanÄ?- nalni naÄ?rt za velike kurilne nanega prestrukturiranja in od- prave in tako nekaterim omogoprodajo poslovno nepotrebnega Ä?ila podaljĹĄano obratovanje. NapremoĹženja. Lani so ustvarili za daljnje obratovanje je tako omookoli 15 milijonov izgube (ta je goÄ?ila tudi Ä?etrtemu bloku TEĹ , bila tudi predvidena). LetoĹĄnje kar pomeni, da v Ĺ aleĹĄki dolini leto pa po besedah predsednika naj ne bi imeli teĹžav z zagotavljauprave mag. Ludvika Goloba na- njem toplovodnega ogrevanja ob povedujejo uravnoteĹženo poslo- morebitnem izpadu ĹĄestega blovanje, prihodnje leto pa naj bi Ĺže ka. Vendar pa trenutno obratuje le blok 6, Termoelektrarna Ĺ oizkazali dobiÄ?ek. đ&#x;”˛ ĹĄtanj mora namreÄ? na osnovi vladne uredbe pridobiti ĹĄe ustrezno okoljsko dovoljenje. đ&#x;”˛

mz

Gorenje odprlo razstavno-prodajni salon v Teheranu Med obiskom ministra PoÄ?ivalĹĄka in slovenskih gospodarstvenikov v Teheranu je Gorenje tam ĹĄe razĹĄirilo sodelovanje – Na tem trgu imajo velike ambicije Mira ZakoĹĄek

Teheran, 11. januarja – Gorenje je na prestiŞni in zelo dobro obiskani lokaciji v centru Teherana na 350 kvadratnih metrih odprlo razstavno-prodajni salon.

Predstavljajo celotno ponudbo velikih gospodinjskih aparatov viĹĄjega srednjega in premium cenovnega razreda.

Na iranskem trgu je Gorenje prisotno Ĺže veÄ? desetletij. IzvrĹĄni regijski direktor za prekomorske drĹžave BoĹĄtjan Vodeb pravi: ÂťPolitiÄ?na situacija je povzroÄ?ila, da so bile naĹĄe aktivnosti v obdobju embarga manj intenzivne od

Ĺželenih, vendar pa si z odpravo gospodarskih sankcij spet obetamo veÄ?ji obseg poslovanja. Leta 2015 smo sklenili novo distribucijsko pogodbo z renomiranim lokalnim partnerjem. PoslediÄ?no smo znova zaÄ?eli skupaj graditi prodajno mreĹžo in organizirati oskrbno verigo.ÂŤ Svoje izdelke ponuja Gorenje v treh razstavno-prodajnih salonih v Teheranu ter v veÄ? specializiranih trgovinah v tem mestu, pa tudi v drugih veÄ?jih srediĹĄÄ?ih Irana. Upajo, da jim bo letos uspelo vstopiti v eno od veÄ?jih trgovskih verig. Skupaj s tamkajĹĄnjimi distributerji so si zastavili zelo viso-

80-milijonski iranski trg veliko obeta

80-milijonski iranski trg je eden od bolj pomembnih izvoznih trgov za slovensko gospodarstvo v tem delu sveta. Gospodarska zbornica Slovenije priÄ?akuje ukinitev mednarodnih sankcij proti tej drĹžavi, kar bi sodelovanje med drĹžavama ĹĄe okrepilo. Med zanimivimi panogami za slovenska podjetja veljajo gradbeniĹĄtvo in inĹženiring, informacijsko-komunikacijske tehnologije, energetika, avtomobilska industrija, farmacija, kmetijstvo, kovinsko redelovalna industrija in logistika.

Vsak peti proizvod naj bi bil Gorenjev

Gorenje ima v Iranu velike ambicije. Skupaj s tamkajĹĄnjimi distributerji Ĺželijo v petih letih doseÄ?i, da bo vsak peti prodani vgradni gospodinjski aparat Gorenjev. Tja nameravajo izvaĹžati predvsem aparate viĹĄjega, srednjega in premium razreda. ke cilje. V petih letih hoÄ?ejo postati ena od petih najbolje prodajanih blagovnih znamk vgradnih gospodinjskih aparatov v Iranu. ÂťZaradi relativno visokih uvoznih dajatev gre naĹĄe kratkoroÄ?no razmiĹĄljanje k vzpostavitvi sestavljalnice, v kateri bi sestavljali pralne in suĹĄilne stroje ter s tem pridobili konkurenÄ?nost v tem segmentu, v katerem je cenovna elastiÄ?nost zelo velika. DolgoroÄ?no naÄ?rtujemo krepitev prodaje in poveÄ?anje trĹžnega deleĹža,ÂŤ razmiĹĄlja BoĹĄtjan Vodeb.

Razstavno-prodajni salon je Gorenje predalo namenu med obiskom slovenske gospodarske delegacije, ki je bila pod vodstvom gospodarskega ministra Zdravka PoÄ?ivalĹĄka na delovnem obisku v tej drĹžavi. Med drugim

so pripravili slovensko-iranski poslovni forum z dvostranskimi razgovori med slovenskimi in iranskimi poslovneĹži. Minister PoÄ?ivalĹĄek je s sodelavci in gospodarstveniki obiskal tudi ministrstva za energijo, informacijske in komunikacijske tehnologije ter za nafto in plin. PoÄ?ivalĹĄek je Ĺže pred odhodom v Iran napovedal, da bodo med drugim podpisali memoranduma o gospodarskem sodelovanju in sodelovanju v energetiki. "V vsakem primeru menim, da moramo kot drĹžava pomagati gospodarstvu odpirati nove trge in Iran je ena od drĹžav, za katero menimo, da imata Slovenija in njeno gospodarstvo kar nekaj moĹžnosti," je ocenil. đ&#x;”˛

Foto: arhiv Gorenja

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

14. januarja 2016

5

GOSPODARSTVO

NajpomembnejĹĄa zanesljiva oskrba Ĺ aleĹĄka dolina se lahko pohvali z enim od najsodobnejĹĄih komunalnih sistemov, ki ga bodo skrbno vzdrĹževali tudi v prihodnje Mira ZakoĹĄek

Zadnja leta so bila v urejanju komunalne infrastrukture v Ĺ aleĹĄki dolini res izjemna. Ta je bila Ĺže moÄ?no dotrajana, s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih kohezijskih in drĹžavnih sredstev pa jim jo je uspelo velik del obnoviti. Tako imamo zdaj enega najsodobnejĹĄih in zanesljivih vodovodnih sistemov, ki se lahko pohvali tudi z odliÄ?nimi Ä?istilnimi napravami. ObÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj pa imata posodobljen tudi velik del kanalizacijskega sistema in Ä?iĹĄÄ?enja odplak. O tem – o poslovanju v lanskem letu in naÄ?rtih za letos – sem se pogovarjala z direktorjem Komunale Velenje dr. UroĹĄem Rotnikom.

Dela, ki ste jih opravili, so res ogromna, komunalna infrastruktura, ki je sicer last obÄ?in ustanoviteljic, pa veliko premoĹženje, ki pa seveda pomeni tudi veÄ?jo amortizacijo. Ali to pomeni tudi viĹĄje cene komunalnih storitev? ÂťUporabniki ĹĄiroke potroĹĄnje, to so praktiÄ?no vsi obÄ?ani obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, ne bodo plaÄ?evali zaradi tega veÄ?. ObÄ?ine lastnice komunalnega podjetja so se odloÄ?ile, da bodo zaradi veÄ?je amortizacije razliko subvencionirale v ceni.

Skratka, namesto uporabnikov bodo razliko v ceni pokrile obÄ?ine.ÂŤ So bila tako velika vlaganja res potrebna, saj bodo zdaj pomenila tudi draĹžje vzdrĹževanje? ÂťPa ĹĄe kako zelo so bila potrebna, saj je naĹĄ vodovodni, pa tudi kanalizacijski sistem dobesedno pokal po ĹĄivih. Bil je zastarel in potreben zamenjave. Prav zaradi tega smo imeli iz leta v leto veÄ? vzdrĹževalnih posegov in tudi prekinitev dobave. Sedaj pa se bodo stroĹĄki vzdrĹževanja na tem podroÄ?ju moÄ?no zniĹžali in poslediÄ?no bo zaradi tega vzdrĹževanje cenejĹĄe. Ĺ e bolj pomembno pa je

to, da oskrba ne bo motena tudi v suĹĄnih Ä?asih.

Ne znam si predstavljati, kaj bi se zgodilo, Ä?e ne bi bili ukrepali pravoÄ?asno. Za to se moram vsekakor zahvaliti prejĹĄnjemu vodstvu Komunalnega podjetja, ki je skupaj z obÄ?inami pravoÄ?asno pripravilo projekte. Z njimi smo bili uspeĹĄni in zagotovili tukajĹĄnjim obÄ?anom – in seveda tudi podjetjem, res vrhunski vodovodni in kanalizacijski sistem, ki bi moral biti vzdrĹžen ĹĄtiri desetletja. Seveda smo z njim tudi bistveno poveÄ?ali vrednost komunalne infrastrukture, torej knjigovodsko vrednost, ki je osnova za obraÄ?un amortizacije, ta pa je potem tako in tako pomembna za nadaljnje obnove, ki pa so za zanesljivost sistema vedno potrebne.ÂŤ

Zanesljivo oskrbo z vodo imajo tudi naselja, ki je doslej niso imela

Zagotovili ste zanesljivo oskrbo in poskrbeli, da so vodo dobili tudi tisti zaselki, ki je doslej ĹĄe vedno niso imeli? ÂťRes je tako. Z ravnokar zakljuÄ?enim projektom kohezije smo v Ĺ aleĹĄki dolini zagotovili varno in zanesljivo vodooskrbo za naslednjih 40 let. Z izgradnjo novih transportnih cevovodov iz Ljubije ter Hude Luknje smo dolini zagotovili zanesljivo dobavo potrebnih koliÄ?in surove pitne vode. Na treh novih sodobnih napravah za pripravo pitne vode s tehnologijo ultrafiltracije je zagotovljena zdravstveno ustrezna in zelo kakovostna pitna voda, ki jo po obstojeÄ?ih in novih cevovodih distribuiramo uporabnikom.

V okviru kohezije smo zgradili tudi povezovalne cevovode, s katerimi smo vse obstojeÄ?e vodovode povezali v enoten vodooskrbni sistem, s tem pa zagotovili zanesljivo in varno vodooskrbo na obmoÄ?jih Ĺ martnega ob Paki, Cirkovc in Raven. Delovanje

GOSPODARSKE novice Vlada ni podprla spremembe poroĹĄtva za TEĹ Ĺ oĹĄtanj, Ljubljana, 7. januarja – Vlada ni podprla predloga Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj in Holdinga Slovenske elektrarne za spremembe v zvezi s poroĹĄtvom drĹžave za TeĹĄ 6 in za uvedbo prednostnega dispeÄ?iranja elektrike iz ĹĄestega bloka.

Vlada Slovenskemu drĹžavnemu holdingu predlaga, naj prouÄ?i ukrepe HSE za prestrukturiranje skupine, da bo jasno, ali je prednostno dispeÄ?iranje res zadnji moĹžni ukrep, da bo TeĹĄ lahko poplaÄ?eval posojilo.

Gorenje izplaÄ?alo komercialne zapise Velenje – DruĹžba Gorenje je tik ped prazniki izplaÄ?ala imetnike

10-meseÄ?nih komercialnih zapisov, ki so bili izdani februarja lani v skupni nominalni vrednosti 29,1 milijona evrov. Obresti so bile v viĹĄini 2,2 odstotka, izdali pa so jih z namenom sezonskega financiranja poslovanja ter razprĹĄitve kratkoroÄ?nih virov dolĹžniĹĄkega financiranja.

Gorenju priznanje na MadĹžarskem Velenje – Gorenje je prejelo ĹĄe eno pomembno priznanje. Postalo je najbolj energijsko varÄ?na blagovna znamka na MadĹžarskem. Tako je odloÄ?ila njihova agencija, ki vsako leto izbere in nagradi najbolj energijsko varÄ?ne aparate za dom na njihovem trĹžiĹĄÄ?u. Gorenju je podelila kar dve nagradi, in sicer posebno priznanje za najbolj energijsko varÄ?no blagovno znamko in nagrado za najbolj energijsko varÄ?en sesalec.

enotnega vodooskrbnega sistema neprenehoma nadziramo s posodobljenim in nadgrajenim sistemom daljinskega nadzora in krmiljenja z vzpostavljenim sistemom tehniÄ?no ekonomske optimizacije s poudarkom na zmanjĹĄevanju vodnih izgub.

Skratka, na razpolago imamo najsodobnejĹĄo potrebno infrastrukturo, ki nam omogoÄ?a, da bomo lahko v prihodnje uporabnikom zagotavljali

Dr. UroĹĄ Rotnik, direktor Komunalnega podjetja Velenje: ÂťIdej imamo ĹĄe veliko.ÂŤ

zanesljivo, varno in stroĹĄkovno optimalno oskrbo s pitno vodo.ÂŤ Kako pa je trenutno z zagotavljanjem toplotne energije. Vemo, da pogodba s TEĹ ĹĄe ni podpisana in da trenutno tam obratuje samo blok 6? ÂťOdprta vpraĹĄanja v zvezi z dobavo toplotne energije skuĹĄamo s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj razreĹĄiti s pomoÄ?jo mediacije.

Vsekakor raÄ?unam, da se cena vsaj do konca te ogrevalne sezone ne bo spremenila glede na sodoben in tehnoloĹĄko popolnejĹĄi blok 6, ki pomeni tudi boljĹĄi izkoristek. Tako bi moralo ostati tudi v prihodnje.ÂŤ Ĺ e posebej ste ob TEĹ -evi enostranski odpovedi pogodbe o dobavi toplotne energije poudarja-

Esotech se usmerja na trge Balkana Velenje – Podjetje Esotech je lani uspeĹĄno zakljuÄ?ilo ĹĄtevilne pomembne tehnoloĹĄke objekte.

NajveÄ? jih je bilo s podroÄ?ja vodooskrbe, sofinanciranih iz kohezijskih skladov, ki so bili zaradi razpisnih pogojev zakljuÄ?eni v jesenskem obdobju. Ĺ˝al tovrstnih del v prihodnje v Sloveniji skorajda ne bo, se bodo pa bolj usmerili na tuje trge, predvsem na Balkan.

Prestrukturiranje TuĹĄa v zadrugo Ljubljana, 8. januarja – Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so pripravili elaborat o ekonomski upraviÄ?enosti prestrukturiranja podjetja TuĹĄ v potroĹĄniĹĄko zadrugo, ki bi lahko po besedah ministra Zdravka PoÄ?ivalĹĄka sluĹžil za morebitno odloÄ?itev o takĹĄnem prestrukturiranju trgovca. Za

li problem z nezanesljivo dobavo, kar smo nekajkrat tudi obÄ?utili. Kaj torej pomeni zdaj to za nas, ko vsaj zaÄ?asno obratuje samo blok 6, ker za ĹĄtirico (ta naj bi sluĹžila kot rezerva) TEĹ ĹĄe ni pridobil potrebnih okoljskih dovoljenj? ÂťVerjamem, da je blok 6 dobro narejen in da bo njegovo obratovanje, ĹĄe posebej potem, ko bodo zakljuÄ?ili poskusno obratovanje, zelo zanesljivo. S tem bo zagotovljena tudi zanesljiva dobava toplotne energije. Se pa tudi ni treba bati, da bi nas zeblo, saj je predvideno, da bi ob izpadu bloka 6 toplotno energijo zagotavljali vsaj s pomoÄ?jo plinskih turbin.

To

je bilo preizkuĹĄeno decembra lani in ni bilo prav niÄ? teĹžav. Vsekakor pa si tudi mi Ĺželimo, da bi lahko v TEĹ -u obratovala blok 4 in blok 5, saj bo potem potrojena zanesljivost dobave toplote in seveda tudi elektrike.ÂŤ

Izpolnili zastavljene plane

Vem, da v tem Ä?asu ĹĄe nimate celovitih finanÄ?nih pokazateljev, ali lahko kljub temu ocenite, kako ste poslovali lani? ÂťV lanskem letu smo poslovali po naÄ?rtih. Vsi zaposleni so se zavedali, kakĹĄne naloge imajo, in te, menim, so tudi uspeĹĄno opravili. Poslovno bomo zakljuÄ?ili leto 2015 z nekaj deset tisoÄ? evri dobiÄ?ka.ÂŤ

zdaj je to ĹĄele ĹĄtudija, ki ji bo v primeru pozitivne odloÄ?itve sledil elaborat.

TuĹĄ po neuradnih podatkih bankam dolguje nekaj manj kot 400 milijonov evrov, minister pa raÄ?una, da bodo „na ekonomskih temeljih tudi banke pripravljene slediti naÄ?rtu prestrukturiranja v zadrugo, saj bo to koristno za vse.

Po besedah drĹžavnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Tadeja Slapnika so pri analizi raÄ?unali na med 150.000 in 200.000 Slovencev, ki bi se pridruĹžili zadrugi, kar je okoli tre-

V prihodnje naj bi dejavnost nekoliko razĹĄirili, med drugim naj bi prevzeli skrb za parkiriĹĄÄ?a (modre cone). Kako daleÄ? so te aktivnosti? ÂťTako so se odloÄ?ili naĹĄi lastniki. Dejansko bo Komunalno podjetje Velenje prevzelo tudi parkiriĹĄÄ?a, trenutno usklajujemo vse potrebno in raÄ?unam, da bomo na to pripravljeni Ĺže v pomladanskem Ä?asu.ÂŤ V vaĹĄe prostore, v pritliÄ?je, kjer je bila nekoÄ? trgovina, se je preselilo redarstvo. Bo to tudi sodilo k vam?

Ne ne! Redarstvo je samostojno. Mi smo jim dali le naĹĄe prostore v najem. Oni bodo svojo dejavnost ĹĄe naprej samostojno in neodvisno opravljali tudi na obmoÄ?ju modrih con, kjer bodo v primeru krĹĄenja predpisov tudi ukrepali. NaĹĄa skrb pa bo upravljanje modrih con in v zvezi s tem tudi vodenje potrebne administracije.ÂŤ SliĹĄi se, da naj bi v prihodnje prevzeli tudi skrb za stanovanja, ki jih ima Mestna obÄ?ina Velenje veliko, kar blizu tisoÄ?? ÂťTrenutno se pripravljamo na ÂťprevzemÂŤ modrih con, seveda pa smo pripravljeni prevzeti tudi stanovanjsko podroÄ?je, Ä?e se bodo lastniki tako odloÄ?ili.ÂŤ Zadnja tri leta so bila, kot sva ugotavljala na zaÄ?etku, investicijsko moÄ?no zaznamovana. NaÄ?rtujete kaj naloĹžb tudi sedaj, ko je veÄ?ina sistema prenovljenega? ÂťNaĹĄe podjetje je takĹĄno, da se mora na investicijskem podroÄ?ju vedno nekaj dogajati, in tudi v prihodnje se bo. Letno namenjamo za to od 3 do 4 milijone evrov. Le tako lahko zagotavljamo zanesljivo oskrbo. V tem letu – 2016 – je kar nekaj pomembnih projektov, med katerimi so zagotovo nadaljevanje rekonstrukcije vodovoda Podkraj–Jakec, zamenjava dotrajanih vodovodnih cevi po Velenju in Ĺ kalah, obnova glavnih zbirnih rezervoarjev pitne vode, ureditev ogrevanja v Lokovici, preureditev toplotnih postaj na Gorici,

prikljuÄ?itev veÄ?jih novih uporabnikov in zamenjava dotrajane toplotne izolacije.ÂŤ

tjina vseh Ä?lanov TuĹĄevega kluba zvestobe.

Seveda pa je tudi kritik tega projekta precej. Marsikdo ugotavlja, da je to ĹĄe eno reĹĄevanje naĹĄih tajkunskih zgodb na pleÄ?ih drĹžavljanov.

kov drĹžavnih ĹĄtipendij bo pribliĹžno 3200 veÄ? kot leta 2015, subvencioniranih kosil za uÄ?ence pa 28.900 veÄ?. Denarna socialna pomoÄ? za samske se je z dosedanjih 271 evrov zviĹĄala na 289 evrov.

ViĹĄji socialni prejemki Ljubljana – Z letoĹĄnjim letom so se otroĹĄki dodatki v petem in ĹĄestem dohodkovnem razredu vrnili na raven pred uveljavitvijo varÄ?evalnega zakona. Prejemni-

Smo spet pred vrati krize?

Analitiki pri banki Royal Bank Of Scotland vlagateljem svetujejo odprodajo vseh naloĹžb, razen prvovrstnih obveznic. ÂťV natrpani dvorani so izhodna vrata majhna,ÂŤ so zapisali. Epicenter vseh finanÄ?nih pretresov je po mnenju RBS-ja Kitajska, kjer je divje gospodarske rasti, ki jo je poganjalo predvsem nebrzdano zadolĹževanje, konec. OkuĹžba se lahko razĹĄiri na ves svet, tako da je poloĹžaj podobno napet kot leta 2008 pred zlomom banke Lehman Brothers.

Plin trenutno ni rentabilen

Gospodarite tudi s plinovodom, to pa Ĺžal ni najbolj rentabilno podroÄ?je? ÂťZ njim se ogrevajo uporabniki tistih obmoÄ?ij Ĺ aleĹĄke doline, kjer napeljava toplovodnega sistema ni bila smiselna. Res je to ogrevanje vsaj v tem trenutku draĹžje za uporabnika, mi pa tudi ne dobimo iz postavke omreĹžnine toliko denarja, kot imamo stroĹĄkov na plinovodnem omreĹžju, zato imamo pri plinu izgubo.

Ampak celovito gledano je prav, da lokalna skupnost to podpira, saj tam, kjer uporabljajo plin, ni veÄ?jega onesnaĹževanja, ker ni individualnih kuriĹĄÄ?, v katerih pa obÄ?ani mnogokrat pokurijo ĹĄe marsikaj drugega kot samo drva.ÂŤ Kako pa je kaj z ohlajevanjem? ÂťV vroÄ?ih poletnih dneh hladimo zgradbo ob avtobusni postaji in obÄ?insko zgradbo. NaÄ?rti iz preteklosti, da bodo hlajeni ĹĄe ostali objekti, kot je upravna enota, sodiĹĄÄ?e, RdeÄ?a dvorana, potekajo prepoÄ?asi predvsem zaradi tega, ker bi morali lastniki teh prostorov v samih prostorih preurediti sistem hlajenja. To je seveda povezano s stroĹĄki, denar za to je torej treba imeti oziroma ga zagotoviti. Dokler ne bo prikljuÄ?eno na sistem veÄ? uporabnikov, bomo na komunalnem podjetju postorili vse, da izvajamo to storitev s Ä?im niĹžjimi stroĹĄki.ÂŤ Tudi pokopaliĹĄka dejavnost ne dosega rentabilnih cen? ÂťRes je tako, subvencionirajo jih obÄ?ine. A naĹĄe pokopaliĹĄÄ?e je eno najlepĹĄih pokopaliĹĄÄ? v Sloveniji. Je pa na zelo zahtevnem, plazovitem terenu, kar pomeni tudi visoke stroĹĄke vzdrĹževanja.

Kljub temu se cena na poloĹžnicah ne bo spremenilaÂŤ đ&#x;”˛

11 odstotkov veÄ? registriranih vozil Ljubljana – V Sloveniji je bilo lani prviÄ? registriranih 66.902 vozil, kar je 11 odstotkov veÄ? kot leto prej. Med znamkami sta prevladovala Volkswagen in Renault. Gledano po razredih so lani prevladovala majhna vozila in vozila srednjega spodnjega razreda, ki zapolnjujejo veÄ? kot pol trga. Pri znamkah osebnih vozil sta bila v ospredju Volkswagen in Renault, kar nekaj za njima pa Ĺ koda, Opel in Ford.

Med modeli je v Sloveniji daleÄ? najbolj priljubljen Renaultov clio, sledijo Volkswagnova golf in polo ter Ĺ kodini octavia in fabia. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6 OD

PREGLED TEDNA SREDE

do

Sreda, 6. januarja Peter Prevc je s ťe eno zmago dobil tudi zlatega orla – skupni seťtevek novoletne skakalne turneje – in s tem pisal zgodovino.

VeÄ?ji del kristjanov je praznoval Gospodovo razglaĹĄenje oziroma praznik svetih Treh kraljev.

Predsednik republike je ob tej priloĹžnosti sprejel kolednike iz Ĺžupnije Sostro. Pravoslavni kristjani pa so prav na ta veÄ?er priÄ?akovali dan Jezusovega rojstva.

torka

Mojca

Ĺ truc

JoĹĄke do KoroĹĄke

vlade Robert Fico napovedal, da njegova drĹžava ne bo sprejela nobenega muslimanskega prebeĹžnika veÄ?.

(zadnjiÄ?)

Petek, 8. januarja Poslanski skupini SDS in NSi sta zahtevali sklic izredne seje drĹžavnega zbora, na kateri bi razpravljali o predlogu SDS za prepreÄ?itev nadaljnjih negativnih posledic prebeĹžniĹĄke krize.

MnoĹžice so protestirale na veÄ? koncih sveta.

kali protesti, h katerim so pozvale tri opozicijske stranke. Zbralo naj bi se okoli 100 tisoÄ? ljudi.

V ĹĄtevilnih poljskih mestih so potekale demonstracije nasprotnikov nove desne vlade in novega medijskega zakona, ki ga je ta pred kratkim sprejela.

Policija je v KĂślnu zaradi izbruha nasilja prekinila protest okoli 1700 privrĹžencev protiislamskega gibanja Pegida in skrajne desniÄ?arske skupine Pro NRW.

Nedelja, 10. januarja Drugi Slovenec z zlatim orlom.

Vse bolj napeto je bilo med nezadovoljnimi policisti; njihov stavkovni odbor se je pripravljal na zaostritev stavke z blokiranjem juĹžne meje.

NemĹĄka policija je po poroÄ?anju o napadih na Ĺženske v KĂślnu in Hamburgu pridrĹžala ĹĄtiri osumljence, ki naj bi Ĺženske ropali in spolno nadlegovali.

Severna Koreja je oznanila, da je uspeĹĄno izvedla prvi poskus z vodikovo bombo.

ÄŒetrtek, 7. januarja Vlada je sporoÄ?ila, da Slovenija po evropski uredbi ne bo prevzela odgovornosti za sprejem tistih tujcev, ki jim je bila v Sloveniji izdana odloÄ?ba o dovolitvi zadrĹževanja na podlagi zakona o tujcih, ter pojasnila, da dovolitev zadrĹževanja ne ĹĄteje kot dovoljenje za prebivanje v smislu uredbe.

Policijska sindikata sta od notranje ministrice Vesne GyĂśrkĂśs Ĺ˝nidar prejela izraÄ?une oz. simulacije za odpravo plaÄ?nih anomalij in sporoÄ?ila, da bosta odloÄ?itev o stavkovnih aktivnostih sprejela po preuÄ?itvi predloĹženega.

Sejo so pripravili nadzorniki obveĹĄÄ?evalnih sluĹžb v drĹžavnem zboru. PriÄ?akovali so Karla Erjavca, saj so se zbrali prav zaradi njegovih izjav o odkritju sirskih borcev na slovenski meji – a zunanjega ministra ni bilo.

Egiptovske varnostne sile so sporoÄ?ile, da so prepreÄ?ile teroristiÄ?ni napad na letoviĹĄÄ?e Bella Vista v Hurgadi.

Poslanci SDS in NSi so predlagali razreĹĄitev zunanjega ministra Karla Erjavca. OÄ?itali so mu Âťvodenje improvizirane, nedosledne, nejasne, nenaÄ?elne, neodloÄ?ne in statiÄ?ne zunanje politikeÂŤ. Erjavec interpalcijo vidi kot oÄ?itke brez argumentov.

Potem ko se je veliko pisalo o spornem prejemanju dodatka za stalno pripravljenost v Ä?asu profesure zdaj finanÄ?nega ministra DuĹĄana Mramorja, je ta sporoÄ?il, da bo denar vrnil ne glede na konÄ?no odloÄ?itev organov.

Po silvestrskem dogajanju v NemÄ?iji je slovaĹĄki predsednik

Znova je razveselil Peter Prevc, ki je V Willingenu v teĹžkih vetrovnih razmerah ĹĄe enkrat osvojil najviĹĄje mesto.

Premier Miro Cerar je pojasnil, da je vladna ekipa trdna in da neupraviÄ?eno izplaÄ?evanje dodatkov za stalno pripravljenost ni razlog za razmiĹĄljanje o resnejĹĄih sankcijah zoper ministre.

Policijski stavkovni odbor je sporoÄ?il, da zaenkrat ne bodo zaostrovali ukrepov.

V DraĹžgoĹĄah je potekala slovesnost ob 74. obletnici draĹžgoĹĄke bitke. Na njej se je zbralo veÄ? kot 3000 ljudi.

Na Trgu republike v Parizu pa se je po enem letu okoli tisoÄ? ljudi poklonilo Ĺžrtvam napada na satiriÄ?ni tednik Charlie Hebdo.

TeĹžave nam je povzroÄ?alo vreme.

ĹĄli na pogovorih o iskanju poti za dosego miru med afganistansko vlado in talibani.

TurÄ?ija je sporoÄ?ila, da bo sirskim beguncem omogoÄ?ila pridobitev delovnih dovoljenj, saj Ĺželijo s tem doseÄ?i, da bi manj prebeĹžnikov nadaljevalo pot v severno in zahodno Evropo.

NemÄ?ija je Avstriji vrnila veÄ? sto migrantov, ki so Ĺželeli preÄ?kati NemÄ?ijo, ne da bi v njej zaprosili za azil, ob tem pa so avstrijski organi na meji s Slovenijo tudi Ĺže zavraÄ?ali migrante, ki so Ĺželeli le preÄ?kati Avstrijo.

Torek, 12. januarja Zunanji minister Karl Erjavec se je ukvarjal z oÄ?itki o sovpadanju obnove njegovega poÄ?itniĹĄkega stanovanja in nabave patrij. Da bi jih zavrnil, je pokazal dokumente o njegovem nakupu.

Nekdanji veleposlanik Milan BalaĹžic je zatrdil, da je KPK v svojih ugotovitvah potrdil, da je kabinet premierke Alenke BratuĹĄek dajal navodila glede komuniciranja z Nicholasom Omanom.

Vojska je v Beli krajini zaÄ?ela odstranjevati ograjo, in sicer ob kopaliĹĄÄ?u v Damlju in ob mejnem prehodu v Vinici.

Avstrija je bila na nogah. Ker je nemĹĄka policija na dan zavrnila okoli 200 prebeĹžnikov in jih

Egiptovske oblasti so sporoÄ?ile, da so prepreÄ?ile teroristiÄ?ni napad v znanem letoviĹĄÄ?u.

Mehiťke oblasti so uspeťno prijele mamilarskega kralja Joaquina Guzmana – El Chapa, ki je pred ťestimi meseci pobegnil iz strogo varovanega zapora.

Minister pravi, da interpelacija nima argumentov.

14. januarja 2016

Sobota, 9. januarja Na Osankarici pri Treh Ĺžebljih je potekala spominska slovesnost ob 73. obletnici zadnjega boja Pohorskega bataljona. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Andreja KatiÄ?.

Ruska letala so na severozahodu Sirije izvedla zraÄ?ni napad, v katerem je umrlo najmanj 39 ljudi, med njimi so bili tudi civilne Ĺžrtve.

Dan pred iztekom roka so stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost Katalonije, dosegle dogovor o oblikovanju nove regionalne vlade.

Pred vladno palaÄ?o in parlamentom v PriĹĄtini so znova pote-

V Parizu so se poklonili Ĺžrtvam lanskega napada.

ZDA so na jedrski poskus Severne Koreje odgovorile s preletom strateĹĄkega bombnika B-52 Ä?ez Korejski polotok.

V Jemnu so bili najmanj ĹĄtirje ljudje ubiti, deset pa ranjenih, ko je izstrelek zadel bolniĹĄnico Zdravnikov brez meja.

Ponedeljek, 11. januarja Doma nas je jezilo vreme. Na severnem Primorskem so se razlivale posamezne reke, na KoroĹĄkem, Dolenjskem in tudi v osrednji Sloveniji pa je teĹžave povzroÄ?al moÄ?an veter.

Ob takĹĄnih razmerah je reka Kolpa poplavila tudi ĹžiÄ?nato ograjo.

Predstavniki Afganistana, Pakistana, Kitajske in ZDA so se se-

na meji vrnila nazaj v Avstrijo, ja avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner zahtevala nujen sestanek z nemĹĄko kanclerko.

Po protestih skrajnodesniÄ?arske Pegide v KĂślnu je policija posredovala tudi na protestih v Leipzigu, kjer so protestniki med drugim zahtevali odstop Angele Merkel.

V TurÄ?iji je odjeknil teroristiÄ?ni napad. V bliĹžini Modre moĹĄeje in Hagije Sofije v Carigradu ga je izvedel 28-letni Ä?lan IS in ubil vsaj 10 ljudi ter jih 15 ranil; veÄ?ina umrlih so bili nemĹĄki turisti.

TeroristiÄ?ni napad se je tokrat zgodil v TurÄ?iji.

Doma sem. Pride patronaĹžna sestra. “Poglejte moje ranjene prsi. Plenice polagam nanje, pa zdravilne gaze, rane se mi vedno znova odpirajo ...â€? “Joj, ne pumpat! Dajte s temle sprejem posprejat, pa bo. No, kdaj pa vseeno malo popumpajte ...â€? Trije dnevi. “NiÄ? ni bolje. NiÄ? se ne celi. Boli, boli.â€? Ĺ e trije dnevi. StraĹĄanski glavobol spremlja zloveĹĄÄ?i zvok mlekarniĹĄke pumpe. Pumpanje boli, hrbet boli, vse miĹĄice bolijo. Evo, vroÄ?ina. “Ojej, k deĹžurnemu, Ä?im prej!â€? PoÄ?utim se kot tisoÄ?krat izĹžeta cota, ki je Ĺže povsem izgubila prvotno barvo in je samo ĹĄe prosojno umazano siva.

Medicinski bratje velenjske urgence izgledajo kot teĹžkometalni bend. Urgentnega zdravnika se spominjam iz gimnazije, generacija pred mano. “Ojej.

Kaja Avberťek Tako hudega primera mastitisa pa ťe nisem videl ... Tukaj imate napotnico za bolniťnico!� DeŞuje.

Peljeva se ... ja, seveda. ÄŒez ride in deĹž in sivino v Slovenj Gradec. “Če bom morala ostati, se mi bo utrgalo. Zdajle bi tri Ä?ike in deci ĹĄnopsa.â€?

(Omenjenim zadevam se odpovem, saj sem vendar odgovorna mati.)

Tretje nadstropje v neonski poltemi. Dve polzaspani sestri, ena ĹžveÄ?i jabolko. “Zdravnico boste morali Ä?akati kakĹĄno uro. Na carskem rezu je.â€? OdliÄ?no. Ura in pol, dve. “Bolje, da ostanete tu.â€? Antibiotik, dvojna doza, v Ĺžilo. “Ojej, saj vam ne najdem Ĺžile, ojej, spet ne, ah, ta je tudi poÄ?ila, marija sveta, Ä?isto ste presuĹĄeni ... Tale kanal pa menda ja bo deloval ...?â€? Spet so me zluknjali. Ne, ne otroka k meni to noÄ?. “Ampak je bolje, da je z mamico!â€? Ja? Z mamico s takole vroÄ?ino, presuĹĄeno in preluknjano, izmozgano, res? “Dajte mi najprej analgetik, prosim.â€?

Vse se izteÄ?e vame. “Zdaj pa si pojdite s toplo vodo premasirat prsi, potem pa na pumpo.â€? V kopalnico moram odpeljati stojalo z infuzijami. Kolesca ĹĄtekajo. Spet: nagravĹžna spalna srajca, turkizen ĹĄlafrok.

Cevke imam speljane nekje spodaj. Nimajo brisaÄ?e, nimajo plenice.

Ni tople vode. Gledam se v bele plastiÄ?ne natikaÄ?e. V mreĹžasti vreÄ?i sem komaj naĹĄla ujemajoÄ?i se par. Mleko mi kaplja nanje. PrivleÄ?em se v “laktarijâ€?. Stojalo s kapalko moram nositi. PoÄ?ene Ĺžile na rokah skelijo. Da ne bi o joĹĄkih. “O, ste spet tu!â€? Seveda, dvojna sreÄ?a. MleÄ?na Ä?rpalka in tista sestra, se ĹĄe spomnita, s pomanjĹĄevalnico namesto imena. Iz mene brizga mleko, pomeĹĄano s krvjo. Zaspim, nekako. Na sosednji postelji torbica in revija za Ĺženske. Lastnica obojega se zjutraj pojavi v sobi, vsa nasmejana. “Kaj pa vi, ste rodili?â€? “Ja, sestra! ZveÄ?er ob osmih sem ĹĄla gor, ob desetih je bilo vsega konec! In moram se vam zahvaliti, res, tako ste fajn!â€? Toliko o subjektivnosti izkuĹĄnje. Zjokam se. Ĺ˝ivci se mi utekoÄ?injajo. Mali cvrÄ?ek je Ĺže z mano, previjati ga moram na postelji. Jokam, a bo tega Ĺže konec, tega nikoli ne bo konec ...

Prideta dva hecna hiĹĄnika. “Ja, a vam pa radiator ne dela?â€? MajÄ?keno mi posvetlita dan, pojavi iz hiĹĄniĹĄke risanke. Eden ima ogromne brke in bundesliga Ä?opek. Drugi ima ogromne zalizce in afro frizuro. Malo smrdita. Nekaj ĹĄarita po radiatorju, voda ĹĄkropi po mojih plenicah, tega ne zaznata, niÄ? hudega, oprostim jima, ker sta prijazna. “Tega radiatorja se ne da popraviti. MogoÄ?e bo ĹĄe kdo drug priĹĄel pogledat.

A vas zebe?â€? “Mene ne. Nafilana sem s hormoni. Ne vem pa, kako je z otroÄ?kom ...â€? Pride tretji hiĹĄnik. Ta ne uporablja besed, kot so “alâ€?, â€œĹĄtkâ€?, â€œĹĄtuleâ€? in â€œĹĄtamâ€? (ki so se mi, mimogrede, zdele pred mojo bolniĹĄniÄ?no rezidenco tako zelo simpatiÄ?ne). Tudi ta je prijazen, tudi ta nosi modro haljo s kulijem, zataknjenim v Ĺžep. Poleg vseh hiĹĄniĹĄkih pritiklin ima ĹĄe zobotrebec za uĹĄesom. Tudi ta precej smrdi. ÄŒebulni izparki so tolikĹĄne jakosti, da za kar nekaj ur zavladajo sobi. “Nea bo ĹĄlo gospa, Ä?e vas bo zeblo, naj vam sestra prinese peÄ?ko. Nasvidenje, lep dan!â€? HiĹĄniĹĄki dan, izgleda. Spoznam namreÄ? ĹĄe Ä?etrtega. Ta v sobo vstopi s sestro, ki nosi debelo kito in poudarjeno kosmate noge. “Uro vam bomo naĹĄtimali nad vrata!â€? “Pa saj je ne rabim.â€? “Me jo pa rabimo, al!â€? Saj res. Vse ĹĄtiri ure, viseÄ?e iz stropa hodnika, kaĹžejo drugaÄ?en Ä?as. “Mojaâ€? ura na sreÄ?o ne tiktaka. Kaj hujĹĄega kot vednogoreÄ?a neonska luÄ? in vednotiktakajoÄ?a ura. Manjka le ĹĄe voda, simetriÄ?no kapljajoÄ?a na sredo Ä?ela. “Dajte pospravit svoje stvari z umivalnika, saj imate svojo omarico, pa odstranite tistile modrc z radiatorja!â€? Sama sem v sobi in ne smem imeti svoje zobne ĹĄÄ?etke na umivalniku. In kako, lepo prosim, naj posuĹĄim smrdljivi modrc ali mokro brisaÄ?o, mi prinesete suho, seveda, nimate je, saj nima smisla, radiator tako ne dela ... Krava v klavnici sem! Sem SPET preobÄ?utljiva? Kako je mogoÄ?e, da ima celoten ginekoloĹĄko-porodniĹĄki oddelek zaposleno eno samo “sestro za dojenjeâ€?? Vse ostale pa so specializirane za preoblaÄ?enje postelj in raznaĹĄanje obrokov? Tista edina sestra zdravnici zagotovi, da bo z mano, da me bo spremljala in mi pomagala. Tista sestra se naslednjega pol dneva ne prikaĹže. Grem jo iskat. “Ja, ja, gospa A., nisem ĹĄe uspela do vas, tudi ĹĄe ne bom, saj ĹĄe nikamor ne greste, pa saj znate sami!â€? AAA!! DOVOLJ! Te joĹĄke so Ĺže do Tokia. “Ati, prosim, ustavi tule in mi prinesi en sladoled. Pol jogurt z jagodo, pol kinder.â€? Mali Ä?opi spi v svojem avtomobilskem sedeĹžu poleg mene. Skozi okno zagledam atija z dvema nenormalno velikima sladoledoma v sladkih kornetih, s pol litra Ä?okolade poÄ?ez. “Sladoledar ti poĹĄilja Ä?estitke in tole ...â€? Solzne oÄ?i dobim. Gromozanski mega ultra deluxe sladoled pojem do konca, brez najmanjĹĄega oklevanja. ÄŒLOVEK + PRIJAZNOST = NAJVEÄŒ OD VSEGA. Sladoledar je nehal obratovati, preden se mi je uspelo privoziÄ?kati do mesta. Sladoledarska vrata odpre 3. marca. Ĺ e isti dan se bom z velikanskim nasmeĹĄkom prikazala pred njegovo sladoledno skrinjo.

In skoraj bo pomlad. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

14. januarja 2016

7

UTRIP

Nisem rojena za politiko, zato je zelo teĹžko Poslanka DeSUS-a v drĹžavnem zboru Marija Antonija KovaÄ?iÄ? o svojem dosedanjem delu – Med letoĹĄnjimi prednostnimi nalogami ustanovitev demografskega sklada Tatjana PodgorĹĄek

Marija Antonija KovaÄ?iÄ? iz Velenja je kot izvoljena poslanka DeSUS-a sedla na klopi drĹžavnega zbora septembra 2014. Po dobrem letu opravljanja te sluĹžbe pravi: ÂťZaupala sem novi vlogi, v kateri sem se znaĹĄla, razmiĹĄljala pozitivno, napredno, danes ugotavljam, da je ta sluĹžba zame zelo zelo teĹžka. Nisem rojena za politiko. Rada imam konkretne stvari, dobre, pozitivne dogovore, lep dialog, spoĹĄtovanje sogovornika. Vsega tega pa Ĺžal v parlamentu ni bilo. Za mano je zelo pestro, naporno leto, v katerem sem se morala nekatere stvari uÄ?iti na novo.ÂŤ

NajpomembnejĹĄe dejanje poslancev sprejem fiskalnega pravila

Sogovornica je povedala, da so ji kot Ä?lanici poslanske skupine DeSUS dodelili tudi mesto v delovnih telesih parlamenta. Povsod, sploh pa na podroÄ?jih, kjer je ÂťdomaÂŤ, je Ĺželela s svojo pobudo prispevati k reĹĄitvi obravnavanih tem, a v

parlamentu deluje hierarhija dogovarjanja, ki posamezniku ne daje moĹžnosti za kaj takega. ÂťPotrebno je usklajevanje na veÄ? ravneh, zato so bile veÄ?krat sprejete reĹĄitve, ki niso bile povsem po moji volji.ÂŤ Med najpomembnejĹĄa lanska dejanja drĹžavnega zbora ĹĄteje sprejem fiskalnega pravila. Po burnih razpravah, dokazovanjih, velikih naporih ministrov, koalicije so ga sprejeli z dvotretjinsko veÄ?ino. Ob tem pa so se zavedali, da to pomeni nadaljnje varÄ?evanje, za katerega vse veÄ? drĹžavljanov meni, da ga je preveÄ?. ÂťNe glede na to smo menili, da je pravilo potrebno in danes Ĺže imamo potrditev o naĹĄem pravilnem ravnanju.ÂŤ

Ne le upokojenci, tudi drugi

Kot poslanka deluje v odborih za finance in monetarno politiko, za zdravstvo, je podpredsednica odbora za kulturo in Ä?lanica preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem banÄ?nem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za Ĺže drugo sanacijo banÄ?nega siste-

tev pokojnin. Pri tem smo bili uspeĹĄni. Januarja letos so se te malo poveÄ?ale. Ljudje na terenu me opozarjajo, da ĹĄe premalo, a sem zagovornik tistega: danes nekaj, jutri nekaj, pa bomo dosegli Ĺželeno.ÂŤ Kot pravi, jo Ĺžalosti, da je med upokojenci vse veÄ? revnih, ker jim njihova pokojnina ne zagotavlja preĹživetja. Zato si poslanska skupina, kjer le more, prizadeva izboljĹĄati razmere v gospodarstvu, za odpiranje novih delovnih mest in ustvarjanje takih pogojev, da bodo mladi izobraĹženi ostali doma. Tako bo veÄ? prispevkovÂŤ v pokojninski blagajni in poslediÄ?no veÄ? denarja za poĹĄtene pokojnine. ÂťTo in demografski kazalci o ĹĄtevilu upokojencev terjajo oblikovanje demografskega sklada, v katerega bomo prispevali vsi za sedanje in bodoÄ?e upokojence. To bo ena od naĹĄih letoĹĄnjih prednostnih nalog.ÂŤ

Tudi letos bo zelo pestro Marija KovaÄ?iÄ?: ÂťRada imam konkretne stvari, dobre, pozitivne dogovore, lep dialog, spoĹĄtovanje sogovornika. Tega v parlamentu ni bilo.ÂŤ

ma v samostojni Sloveniji. Se pri vkljuÄ?evanju v razprave zavzema le za boljĹĄi poloĹžaj upokojencev? ÂťNe, za vse skupine drĹžavljanov.

Sem pa res ĹĄe bolj pozorna tam, kjer so stvari za upokojence morda pomembnejĹĄe kot za druge.

Eno takih vpraĹĄanj je uskladi-

Za zdaj demografski sklad ĹĄe ne deluje, a bodo v poslanski skupini DeSUS – tako Marija KovaÄ?iÄ? – vztrajali tako dolgo, da se bo to zgodilo. Sicer pa bo leto 2016 v poslanskih klopeh znova zelo pestro, ocenjuje.

Odprtih je veliko vpraĹĄanj, po-

membnih za nadaljnji razvoj drĹžave in izboljĹĄanje poloĹžaja njenih drĹžavljanov. Med drugim jih Ä?aka reforma ĹĄolstva, zdravstva, skrb za nova delovna mesta, za razvoj lokalnega okolja, za Ä?im veÄ? doma pridelane zdrave hrane ...

Erjavec v parlament, Marija domov

Marija KovaÄ?iÄ? je sedla na poslanski stol po tem, ko je ta po izvolitvi predsednika stranke DeSUS Karla Erjavca za zunanjega ministra ostal prazen. Zanj je bila pred tednom dni vloĹžena interpelacija. ÂťOb tej novici se mi je prikradel na obraz nasmeh: predsednik stranke v parlament, Marija domov. Mislim, da ne bo tako,ÂŤ je dodala. Meni, da oÄ?itki opozicije zoper ministra ne drĹžijo. Pa bi si Ĺželela Âťpobrati kovÄ?ke in oditi? ÂťTo je dobro vpraĹĄanje.

Sem Ĺže imela malo krizo in rekla, da bom pobrala kovÄ?ke, ker ne zmorem veÄ?, ker se tako ne znam pogovarjati, a ko sem zadevo prespala, mi je bilo jasno, da to ne gre kar tako. V Ljubljano so me vendar ÂťposlaliÂŤ tukajĹĄnji volivci,ÂŤ je ĹĄe dejala Marija Antonija KovaÄ?iÄ?. đ&#x;”˛

Prostori starega vrtca VarÄ?evalni ukrepi in sprememba zakonodaje spreminjajo namembnost Milena Cigale bo naÄ?elnica Upravne enote Mozirje ĹĄe naslednjih pet let – Aktivnosti v zvezi z reorganizacijo bodo zavzeto spremljali Tatjana PodgorĹĄek

Milena Cigale je zadnji lanski mesec zaÄ?ela drugi petletni mandat kot naÄ?elnica Upravne enote Mozirje, ki se z veÄ? kot 16.600 prebivalci v sedmih obÄ?inah uvrĹĄÄ?a med manjĹĄe, s 508 kvadratnih kilometrov velikim obmoÄ?jem pa je na 11. mestu med 58 upravnimi enotami v Sloveniji.

vseh ĹĄestih krajevnih uradov. Poleg omenjenega je bilo minulo mandatno obdobje pestro tudi zaradi sprememb zakonodaje na razliÄ?nih podroÄ?jih.

Cilj: med uspeĹĄnejĹĄimi upravnimi enotami

Novosti v svojem drugem mandatu za zdaj ne predvideva, bo pa nadaljevala vizijo: da postane mozirska upravna enota prepoZmanjĹĄali materialne znavna v slovenskem okolju po stroĹĄke za veÄ? kot 40 svojih kakovostnih storitvah, zaodstotkov konitem in transparentnem deloCigalova je pri tem, kaj je najvanju ‌ oziroma Âťmed uspeĹĄnejbolj zaznamovalo njen prvi manĹĄimi upravnimi enotami v drĹžavi.ÂŤ dat, dejala, da so bili to varÄ?evalIzziv ne bo enostaven, saj je na ni ukrepi na vseh ravneh. Zaradi obzorju reorganizacija javne upraukinitve izplaÄ?ila redne delovne ve. ÂťNa lanski zadnji seji sosveta uspeĹĄnosti je bilo treba poiskati koordinacije so se dogovorili, da vzvode, kako motivirati zaposlebodo aktivnosti v zvezi z reorgane za delo. Izbrani naÄ?ini so se nizacijo pozorno spremljali, opopokazali za uspeĹĄne, kar kaĹžejo zarjali na specifiko doline in dotudi rezultati anket o zadovoljstvu bre izkuĹĄnje ter odnose znotraj zaposlenih. Analiza varÄ?evalnih upravnega centra. Med sedmimi ukrepov je pokazala, da so v micilji aprila lani sprejete strategije nulih petih letih zmanjĹĄali materiMilena Cigale: ÂťOdloÄ?itev za sta v tem trenutku aktualna dva. alne stroĹĄke za veÄ? kot 40 odstotkandidaturo za drugi mandat V okviru uÄ?inkovite organizirakov. Pravi izziv je bil, dodaja Mileni bila teĹžka, saj sem imela nosti predvideva strategija oblina Cigale, kako z manj sodelavci podporo sodelavcev, Ĺžupanje in kovanje upravnih okrajev, tam, (5 se jih je upokojilo) zagotoviti Ĺžupanov ter posameznikov.ÂŤ kjer bodo moĹžnosti za moÄ?nejĹĄe kakovostno izvajanje vseh nalog. lokacijsko zdruĹževanje, pa se boPo ocenah strank so jih opravili dobro, saj bele- do kot naÄ?in poslovanja organov javnega sektorja Ĺžijo rast tudi njihovega zadovoljstva. Âť Lani smo na enem mestu oblikovali upravni centri. MoĹžnost dobili soglasje pristojnega ministrstva in po ĹĄestih za ohranitev centra v Mozirju je ĹĄe odprta. Nekoliletih zaposlili novega sodelavca.ÂŤ Cigaletova je iz- ko bolj zaskrbljujoÄ?e pa so aktivnosti za uÄ?inkovipostavila ĹĄe odliÄ?no delo informacijske pisarne to uporabo virov, kot so premeĹĄÄ?anja informatikov in svetovalke za pomoÄ? strankam, ĹĄtevilo sklenje- z upravne enote na ministrstvo za javno upravo, nih zakonskih zvez (konstantno blizu 90 na leto), zdruĹževanje kadrov, finanÄ?ne sluĹžbe in upravljanje upravna enota je prepoznavna tudi po vstopni toÄ?- nepremiÄ?nin. Te aktivnosti Ĺže potekajo. đ&#x;”˛ ki e-vem. Ĺ˝al pa so razmere zahtevale tudi ukinitev

Poleg prostorov za dejavnost druťtev ťe podjetniťki center in ťest novih stanovanj – Projekt vreden 160.000 evrov Tatjana Podgorťek

Ĺ oĹĄtanj, 8. januarja – Leto 2016 so v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zaÄ?eli, kot so si Ĺželeli. Na priloĹžnostni slovesnosti v tamkajĹĄnji vili Mayer je namreÄ? ĹĄoĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih podpisal z iz-

RazliÄ?no velika stanovanja

Stanovanja v prenovljenih prostorih bivĹĄega vrtca Brina na Kajuhovi cesti v Ĺ oĹĄtanju bodo razliÄ?no velika. Dve bosta merili do 35 kvadratnih metrov, dve do 55, preostali dve pa veÄ? kot 55 kva-

vanj zelo dobrodoĹĄlih. ÂťKar nekaj stanovanj v lasti obÄ?ine je potrebnih prenove in tudi pri tem se trudimo skupaj z upravljlci izboljĹĄati bivalne razmere uporabnikom.ÂŤ Direktor podjetja Nivig Luka Petrak je ob podpisu pogodbe dejal, da se bodo izvedbe del lo-

â?ą

ÄŒe se bodo drĹžali predvidenih rokov, bodo upraviÄ?enci dobili kljuÄ?e stanovanj maja letos.

Darko Menih in Luka Petrak sta podpisala pogodbo v vrednosti blizu 160 tisoÄ? evrov.

branim izvajalcem del – domaÄ?im podjetjem Nivig – pogodbo o preureditvi dela nekdanjih prostorov vrtca v ĹĄest stanovanj.

Projekt je vreden blizu 160 tisoÄ? evrov z DDV-jem, zagotovila jih bo lokalna skupnost v obÄ?inskem proraÄ?unu. Rok za dokonÄ?anje del je 90 dni.

dratnih metrov. Tako so se odloÄ?ili zato, da bodo lahko ugodili Ä?im veÄ? Ä?akajoÄ?im na stanovanja, kajti potrebe po njih so velike. 130 stanovanj v lasti obÄ?ine je v tem trenutku zasedenih, na listi Ä?akajoÄ?ih pa je blizu 75 prosilcev. Vsako leto prispe na razpis pribliĹžno 60 vlog, ugodijo lahko redkim, zato bo ĹĄest novih stano-

tili takoj in da se bodo drĹžali pogodbenega roka, kar pomeni, da bi lahko upraviÄ?enci z liste Ä?akajoÄ?ih dobili kljuÄ?e stanovanj predvidoma maja letos.

Sicer pa je obÄ?ina del prostorov bivĹĄega vrtca Brina Ĺže preuredila v podjetniĹĄki center Pristop. V vili LuÄ?ka, ki bo namenjena dejavnosti druĹĄtev, pa v teh dneh zakljuÄ?ujejo predvidena dela. ÄŒlani Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka zakljuÄ?ujejo izgradnjo plezalne stene, uredili so Ĺže manjĹĄi mladinski hotel, spodnje nadstropje pa Ä?aka na dokonÄ?anje skupnih prostorov. Takoj za tem bo lokalna skupnost vloĹžila vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja za prostore, saj bodo ti spremenili svojo namembnost. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

KULTURA

14. januarja 2016

Ljudje Ä?utijo, ali si pri stvari PriÄ?akujejo s srcem gradbeno dovoljenje SreÄ?anje z Alenko Felicijan iz Ĺ entilja – nepoklicno gledaliĹĄÄ?nico in uÄ?iteljico Tatjana PodgorĹĄek

NajbrĹž ga ni, ki v Ĺ entilju pri Velenju ne bi poznal Alenke Felicijan. Sploh tisti, ki spremljajo delovanje gledaliĹĄke skupine tamkajĹĄnjega kulturnega druĹĄtva. V preteklih letih se je na odru Ĺže preizkusila kot igralka, a je ugotovila, da mora v ansamblu nekdo poiskati primerno odrsko delo, drĹžati skupino skupaj ‌ To nalogo je prevzela nase in v zadnjem Ä?asu sedi na reĹžiserskem stolu. ÂťLjudem oÄ?itno to ustreza, sicer bi me Ĺže zamenjali,ÂŤ je dejala dobrovoljna Alenka, ki je bila v zadnjih dneh lanskega in prvih dneh letoĹĄnjega leta znova veÄ? v domaÄ?i dvorani. Minulo soboto so namreÄ? ĹĄentiljski gledaliĹĄÄ?niki premierno postavili na oder delo Slovenija, da te kap. Predlogo zanjo so poiskali pri Tonetu PartljiÄ?u.

Vaje te ÂťnafilajoÂŤ

ÂťKrajani Ĺ entilja so Ĺže nekaj let vajeni, da okrog boĹžiÄ?a ali novega leta pripravimo premiero kakĹĄne igre. Tokrat se nam iz opraviÄ?ljivih razlogov to ni izĹĄlo. Premiero smo premaknili na prve dni novega leta. PartljiÄ?eve komedije so ravno pravĹĄnje za to.ÂŤ Od kod ji ljubiteljsko spogledovanje z gledaliĹĄkim odrom? O joj, nikoli se ni vpraĹĄala, izvem. Od nekdaj je rada nastopala, danes pa jo vaje ÂťnafilajoÂŤ z novo energijo. Sploh takrat, ko je naveliÄ?ana sluĹžbenih obveznosti, gospodinjskih opravil. OÄ?itno pa ne samo nje, ampak tudi ostale Ä?lane skupine.

VsakiÄ? se nasmejijo, uÄ?ijo drug drugega, se spodbujajo ‌ ÂťTukaj so ljudje,

ki skupaj z mano vztrajajo Ĺže veÄ? kot 20 let. To je dobro,ÂŤ je dodala in pri tem in prav po gledaliĹĄko ÂťpotelovadilaÂŤ z rokama.

Alenka Felicijan: ÂťMed gledaliĹĄÄ?em in delom uÄ?itelja so povezave. Vedno si na odru, vedno izpostavljen kritiÄ?nim oÄ?em.ÂŤ

Je uÄ?iteljica, bila bi tudi trafikantka

Globok izdih in ĹĄe globlji razmislek je potrebovala za odgovor na vpraĹĄanje, ali je to, da rada nastopa, vplivalo na odloÄ?itev za poklic uÄ?iteljice? Na osnovni ĹĄoli Antona AĹĄkerca Velenje uÄ?i biologijo, gospodinjstvo, naravoslovje in sodobno pripravo hrane. Da, je povezava, je priznala. Vsak dan je na odru uÄ?ilnice, izpostavljena kritiÄ?nim oÄ?em uÄ?encev, ki jo ocenjujejo iz vseh zornih kotov: od strganih noga-

vic, oblike frizure, barve las ‌ Ne glede na omenjeno bi ĹĄe enkrat izbrala poklic uÄ?iteljice, Ä?eprav bi z veseljem delala tudi v trafiki. Na naĹĄe preseneÄ?enje ‌ ÂťVonj po Ä?asopisu, znamkah ‌ je pojasnila.

Enkrat ena je, pravi, da svoje delo rada opravlja. Enkrat ena je, dodajamo mi, da je med uÄ?enci priljubljena.

Pred osmimi leti je prejela priznanje Bravo – druĹĄtva, ki se ukvarja z otroki s specifiÄ?nimi uÄ?nimi teĹžavami, predvsem disleksijo. ÂťTako kot igralci tudi uÄ?enci Ä?utijo, ali si pri stvari s srcem in duĹĄo, kdaj si pristen in kdaj se delaĹĄ takega. Ponosna sem, da so bila takrat moja prizadevanja opaĹžena in vesela, ker najdemo z uÄ?enci skupne toÄ?ke. Zadovoljna sem tudi s kolektivom. Se dopolnjujemo. Ĺ˝al pa se v vsakem poklicu najdejo ljudje, ki dela ne opravljajo s srcem in duĹĄo ali pa ga morajo, da preĹživijo.ÂŤ Rada ima izzive, rada ima, da se okrog nje nekaj dogaja. Ko zadovolji ĹĄolskim obveznostim (te velikokrat prinese iz ĹĄole tudi domov), ko nima vaj, nastopov s skupino, jo mahne na sprehod, kdaj pa kdaj sede na kolo ali z motorjem na izlet. ÂťZadnja leta tudi poÄ?itnice preĹživljamo bolj potovalno.

Ko smo doma, varÄ?ujemo za takrat, ko nas ni.ÂŤ Temelj vsake sreÄ?e, pravi Alenka, je poleg zdravja in sreÄ?e v vseh oblikah tudi zadovoljstvo. To pa bo zanjo najveÄ?je takrat, ko bosta njena otroka, ki stopata po poti samostojnega Ĺživljenja, dobila sluĹžbo. đ&#x;”˛

Prizidek h kulturnemu domu v Ĺ oĹĄtanju najveÄ?ja letoĹĄnja naloĹžba v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj – Za zdaj ne predvidevajo zadolĹževanja Tatjana PodgorĹĄek

Med veÄ?jimi naloĹžbami, ki jih letos naÄ?rtujejo v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj, je najveÄ?ja izgradnja prizidka k tamkajĹĄnjemu kulturnemu domu. Projekt je vreden blizu 1,5 milijona evrov. Otvoritveni trak naj bi prerezali v ĹĄolskem letu 2017/2018.

ne ĹĄole bomo pridobili skoraj dvakrat veÄ? povrĹĄine od sedanje. Na 1.445 kvadratnih metrih bo 17 uÄ?ilnic za potrebe glasbene ĹĄole (tej bo v celoti namenjeno nadstropje), novo veliko vadbeno dvorano bo dobil 110-Ä?lanski pihalni orkester, v primernejĹĄih prostorih bo lahko vadilo pribliĹžno 50 Ä?lanov pevskega zbora.ÂŤ

Del denarja letos, preostanek prihodnje leto

Prostorska stiska

Po pojasnilu ĹĄoĹĄtanjskega Ĺžupana Darko Meniha je naloĹžbo narekovala prostorska stiska. S to se sreÄ?ujejo v programih oddelka velenjske glasbene ĹĄole v Ĺ oĹĄtanju, kjer se poveÄ?uje vpis uÄ?encev, in tudi ostali uporabniki – Ä?lani tamkajĹĄnjega meĹĄanega pevskega zbora Svoboda, ki danes za svoje potrebe uporabljajo kar malo dvorano kulturnega doma in Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj. ÂťDodatnih vadbenih prostorov ni na voljo. Z izgradnjo prizidka in z v celoti predelanimi obstojeÄ?imi prostori glasbe-

Projekt je vreden blizu 1,5 milijona evrov, denar bo v celoti zagotovila lokalna skupnost.

PribliĹžno 600 tisoÄ? evrov je za naloĹžbo predvidenih v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu, preostanek v proraÄ?unu 2017. Za zdaj zadolĹževanja – po zagotovilu Darka Meniha – niso predvideli. Za morebitna odstopanja imajo izdelan rezervni naÄ?rt, po katerem predvidevajo zadolĹžitev do 200 tisoÄ? evrov. Projekt je izdelal arhitekturni biro Modular arhitekti iz Ljubljane (tudi avtor projekta za tamkajĹĄnji vrtec), do konca tega meseca v obÄ?inski upravi priÄ?akujejo gradbeno dovoljenje. Temu bo takoj sledila objava razpisa za izvajalca del. V ObÄ?ini si Ĺželijo, da bi bila dela konÄ?ana in prizidek predan svojemu namenu v ĹĄolskem letu đ&#x;”˛ 2017/2018. â€

Tom in Jerry Dva nekdanja soĹĄolca, poznavalca raÄ?unalniĹĄke tehnologije, ljubitelja elektronske glasbe, ob vsem tem in ĹĄe Ä?em pa akrobatski duet drug drugega dopolnjujeta na nastopih in delavnicah Tina Felicijan

TomaĹž BriĹĄnik, stari znanec kolonij MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine Velenje v Savudriji, je prav na njihovo povabilo, naj kot klovn nastopi za otroke, iz balonov in moke izdelal svoje prve Ĺžonglerske Ĺžogice in se kar preko videa na spletu zaÄ?el uvajati s to akrobatsko veĹĄÄ?ino. Ĺ˝al je ravno za Ä?as prvega nastopa zbolel, a je doma ves Ä?as vadil Ĺžongliranje. Ko je Ĺžogice prinesel v ĹĄolo, jih je pograbil tudi soĹĄolec na srednji raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli Jernej Gruber, ki se je kot otrok

tudi sam navduĹĄil za Ĺžongliranje, ko je bil prav tako bolan in je z Ĺžogicami za pranje perila posnemal Ĺžonglerja na televiziji. V ĹĄoli v naravi pa je prviÄ? vozil monocikel in si obljubil, da ga bo nekoÄ? imel, danes pa z njim ne izvaja le cirkuĹĄkih trikov, ampak se spuĹĄÄ?a tudi po gozdnih strminah.

Tako sta si Tom in Jerry izmenjala znanje, ga skupaj izpopolnjevala in ga ĹĄe danes nadgrajujeta.

Barvita zabava in vadba

Prvi nastop sta izvedla na povabilo MZPM in nadaljevala z dobrodelnimi in drugimi javnimi

TomaĹž ni le samouki klovn, ampak se je sam nauÄ?il marsiÄ?esa drugega. Z ljubljanske fakultete za raÄ?unalniĹĄtvo in informatiko se je hitro prepisal na mariborsko, a ĹĄtudija telekomunikacij ni dokonÄ?al in se je raje zaposlil, saj se je Ĺže med ĹĄolanjem sam osredotoÄ?il na sistemsko administracijo, vzdrĹževanje streĹžnikov, spletne storitve, za kar ni ravno primerne ĹĄole v Sloveniji, pravi.

Jernej pa je najprej ĹĄtudiral medijske komunikacije, ki mu niso ustrezale, ker se je Ĺže v srednji

Tom in Jerry od Ä?asa do Ä?asa nastopata tudi za odrasle.

nastopi za razna druĹĄtva in na prireditvah za otroke ne le v Velenju in okolici, ampak tudi drugod. Kmalu sta postavila spletno stran in zaÄ?ela nastopati tudi na zasebnih zabavah. Akrobatske

ĹĄoli usmeril v spletne tehnologije, spletne strani, grafiÄ?no oblikovanje, Ä?esar na tem programu ni bilo. Zdaj zakljuÄ?uje ĹĄtudij informatike in tehnologije komuniciranja ter dela kot programer.

Oba sta aktivna v novoustanovljenem druĹĄtvu za promocijo in razvoj elektronske glasbe in z njo povezano kulturo Universe. TomaĹž skrbi za vizualno izkuĹĄnjo pri glasbenih dogodkih, Jernej pa je aktiven kot DJ.

trike kombinirata s ÂťcirkuĹĄkim afnanjemÂŤ ter z mimiko, kretnjami ter hecnimi zvoki, s katerimi sicer improvizirane ĹĄove oblikujeta v humorne skeÄ?e. Ĺ˝onglirata z Ĺžogicami (trenutno pilita nastop s petimi), keglji, obroÄ?i, rutkami, izvajata trike s kontaktnim Ĺžongliranjem, ko je Ĺžogica ves Ä?as v stiku s telesom, s poi (nekakĹĄnimi Ĺžogicami na vrvicah, ki jih vrtita in s tem ustvarjata zanimive vzorce), diablom, kitajskimi kroĹžniki ter posebno palico na vrvici, s katero delata iluzijo, da lebdi. Oblikujeta pa tudi skulpture iz balonov, za katere otroci Ä?akajo v dolgih vrstah in se ne naveliÄ?ajo niti ta-

krat, ko jima prsti od zatezanja Ĺže zakrvavijo.

NakljuÄ?na samouka s cirkuĹĄkimi spretnostmi seznanjata tudi druge. Ĺ˝e v srednji ĹĄoli sta imela kroĹžek cirkuĹĄkih spretnosti, delavnice vodita na Pikinem festivalu, v kolonijah in drugje. Ĺ˝ongliranja ne priporoÄ?ata le za zabavo, ampak tudi za izboljĹĄanje koordinacije, refleksov in perifernega vida. Vrtenje kitajskih kroĹžnikov pa ojaÄ?a miĹĄice v zapestju.

Otroci so nepredvidljivo obÄ?instvo

Triindvajsetletna Tom in Jerry v ĹĄov rada vkljuÄ?ita otroke, ki jih ne le spodbujata, da jima po-

magajo razvijati zgodbo z odzivom na njune vragolije in ÂťneumnostiÂŤ, ampak tudi povabita v Âťareno,ÂŤ da lahko preizkusijo rekvizite ali posnemajo modeliranje z baloni. Odzovejo se veliko prej in bolj iskreno kot odraslo obÄ?instvo.

NajveÄ?ji vtis na otroke naredijo akrobacije z monokolesom, Âťnajbolj vĹžgejo pa skeÄ?i,ÂŤ pravi Jerry. Pri Ĺžongliranju pa hitro pade pozornost, zato je treba rekvizite, trike in akrobacije hitro menjati in veliko improvizirati, prav s tem pa so se jima posreÄ?ile toÄ?ke, ki navduĹĄujejo.

Sicer pa je ozraÄ?je na ĹĄovu zelo odvisno od okolice. ÂťNastopi v naravi so bolj pristni, otroci so bolj mirni, povezani,ÂŤ pravi Tom, ki opaĹža, da so otroci na podeĹželju bolj umirjeni kot v mestu. Se tudi zgodi, da jima kak Âťbolj ĹživahenÂŤ otrok Ĺžogico, ki jima pri Ĺžongliranju pade, vrĹže v glavo, na kar starĹĄi navadno reagirajo ali pa ga z mimiko opozorita kar sama.

Pozorna morata biti tudi na varno razdaljo pri akrobacijah z monokolesom, da ne bi komu zapeljala Ä?ez prste ali jima monocikel pri balansiranju ne bi padel na obÄ?instvo, zato jima pri ĹĄovu obÄ?asno pomaga tudi asistentka.

Ker so otroci zahtevno obÄ?instvo, ki se hitro naveliÄ?a starih trikov, je vsak njun ĹĄov unikaten.

Da je zanimiv, pilita akrobatske veĹĄÄ?ine z rekviziti, ki so jima blizu, trike nadgrajujeta in razvijata skeÄ?e. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

14. januarja 2016

Z ulic na odre IzuÄ?en za natakarja je stregel po raznih gostilnah, nato pa se je odloÄ?il, da bo ĹĄel v Ĺ vico iskat sluĹžbo, a s kitaro pot konÄ?al na Kanarskih otokih Tina Felicijan

Pri nas so ga oklicali za slovenskega Boba Dylana, saj tako po glasbenem Ĺžanru kot po svoji pojavi na odru spominja na tega pesnika med glasbeniki, nikakor pa ga ne imitira, saj je Vasja MihajloviÄ? razvil tako melodiÄ?no kot liriÄ?no svojevrstno glasbo v ritmu njegovega nenavadnega popotovanja.

sploh ĹĄe nisem razumel niti mi ni bilo vĹĄeÄ?.ÂŤ ÄŒeprav ni imel posebnega zanimanja in kitare ni igral redno, se je nauÄ?il nekaj osnov.

Igral je za prijatelje.

Nato je zaÄ?el raziskovati tradicionalne ameriĹĄke glasbene sloge – blues, country – ter izvajalce, ki so veÄ?inoma Ĺže pokojni. ÂťOdloÄ?il sem se, da bom 'nagruntal' te stile. Fajn se mi sliĹĄi, kaj lahko en Ä?lovek naredi z enim inĹĄtrumentom.ÂŤ OÄ?e mu je dal nekaj smernic. Tudi to, da si mora sam 'priti gor', Ä?e se hoÄ?e kaj nauÄ?iti. Zato je znova in znova preigraval znane pesmi, pilil izvedbo, iskal svoj slog.

na poÄ?ivaliĹĄÄ?u in iĹĄÄ?eĹĄ prevoz naprej,ÂŤ razlaga, kako se je lotil ĹĄtopanja – naÄ?ina potovanja, ki zahteva veliko iznajdljivosti, zaupljivosti, tudi poguma. ÂťVsak dan te skrbi, kje boĹĄ spal, sploh Ä?e ne greĹĄ v hostel,ÂŤ pravi.

Sam je veÄ?inoma spal zuÂťBolj ĹĄtopaĹĄ, veÄ? izkuĹĄenj imaĹĄ.ÂŤ naj. ÂťPrvih nekaj dni na

V Ĺ vico po kruh

Pred dobrima dvema letoma je odpotoval v deĹželo gora, da bi si poiskal dobro sluĹžbo, Âťa se nisem dovolj potrudil,ÂŤ je 26-letnik preprosto pojasnil, zakaj mu ni uspelo. Ĺ e nekaj Ä?asa je Ĺživel pri prijatelju, nato pa namesto da bi se vrnil v rodno Velenje, ĹĄtopal na jug, skozi Francijo proti ĹĄpanski Malagi in naprej do Barcelone. ÂťÄŒe imaĹĄ sreÄ?o, lahko v enem dnevu prideĹĄ z juga Francije na sever NemÄ?ije. PostaviĹĄ se na dovoz za avtocesto, izstopiĹĄ ÂťVÄ?asih, ko ni bilo interneta, si sliĹĄal en komad na radiu, se ti je dopadel, a si si zapomnil samo refren. V tebi pa je bila taka Ĺželja do tega komada, da si si sam izmislil ostalo besedilo in po svoje odigral. ÄŒar te folk muzike je, da ti daje svobodo za improvizacijo.ÂŤ

nje, Ä?eprav je veliko odvisno od obÄ?instva, ki se raje ustavi, Ä?e te Ĺže veÄ? ljudi posluĹĄa, Ä?e preigravaĹĄ znane komade. Španci ne marajo ravno bluesa. Niti ga ne razumejo,ÂŤ je dal za primer.

Nastopa vedno veÄ?

S Kanarskih otokov, zadnje postaje svojega prvega pustolovskega potovanja, ki ga je lani v bolj organizirani razliÄ?ici ponovil in s pouliÄ?nimi koncerti dobro zasluĹžil, se je vrnil v Velenje. ÂťZakaj sem ĹĄel nazaj? Itak malo pogreĹĄaĹĄ dom. Pa prideĹĄ pozdravit.

Potem pa itak lahko spet greĹĄ, Ä?e te zamika.ÂŤ Zdaj vedno veÄ? koncertira. VeÄ?ji izziv je nastopati na ulici, ker je teĹžje pritegniti pozornost kot na odru, izvedba in uĹžitek v igranju pa sta enaka. Posnel je Ĺže album, ki bo kmalu izĹĄel. Ideje za svojo avtorsko glasbo dobiva sproti, med vajo. Za besedila pa ga navdihujejo razni pripetljaji s poti. ObÄ?utek ima, da ljudi najprej potegne glasba sama, nato besedila. ÂťVaĹžno je, kako vse spraviĹĄ skupi, to je potem umetnost.ÂŤ ÂťVeliko je na videzu. ÄŒe si ves zaraĹĄÄ?en, obleÄ?en kot kloĹĄar, igraĹĄ pa kot Jimmy Hendrix, te nihÄ?e ne bo upoĹĄteval. Pomemben je oÄ?esni stik, nasmeh, najbolj pa to, da ti uĹživaĹĄ.ÂŤ

Vasja MihajloviÄ? je ogreval obÄ?instvo pred lanskim nastopom Adija Smolarja v eMCe placu, njegova glasba pa je bila vĹĄeÄ? tudi temu priljubljenemu kantavtorju. Foto: Martina Hrastnik

poti te pri srcu malo stiska, po kakem mesecu pa se Ĺže navadiĹĄ, postaneĹĄ domaÄ? v okolju.ÂŤ

Popotnik, umetnik, uliÄ?ar

OÄ?e, Âťzelo dober kitarist,ÂŤ pravi Vasja, mu je kitaro kupil v Ä?etrtem razredu in ga Âťposiljeval s Knocking on Heavens Door in House of Rising Sun, ko tega

Ĺ˝e ko se je s prijatelji v Velenju druĹžil zunaj, ga je prijelo, da bi igral na ulici. Na popotovanju pa je le poskusil. Poiskal je ravno pravo mesto – ne preblizu lokala, pretoÄ?no, vidno, z dobro akustiko. ÄŒeprav ga je skrbelo, da ga bodo nagnali in ali mu bo sploh kdo vrgel kak kovanec, je bil uspeĹĄen. ZasluĹžil je dovolj, da bi si lahko plaÄ?eval stanova-

ÄŒeprav je pri nas zima, Vasja pa rad gre s kitaro za poletjem, bo te mesece ostal v Velenju in se posvetil promociji albuma.

Kmalu pa si Ĺželi kupiti avto, ker bo kljub temu, da se je izuril v ĹĄtopanju, tako laĹžje potoval. đ&#x;”˛

ÄŒeprav bo 19. Festival mladih kultur Kunigunda potekal od 19. do 27. avgusta, se je oĹžja programska ekipa Ĺže sestala – Zbrali so ideje za program in premiĹĄljevali o nekaterih novih usmeritvah – Zastavljeni finanÄ?ni okvir je slabih 50 tisoÄ? evrov

organizaciji kot izvedbi. Mednarodni projekti, ki so jih do sedaj izvajali – kot je Evropska prostovoljna sluŞba ali mednarodni delovni tabor, so se izkazali za dobrodoťlo popestritev in priloŞnost za promocijo, zato bodo ťe naprej iskali moŞnosti za mednarodna sodelovanja in obiske.

Ker so imeli do sedaj precej teĹžav s pridobivanjem sponzorjev, bodo na tem podroÄ?ju poiskali pomoÄ?. Promocije se bodo lotili tudi prek sodobnih komunikacijskih kanalov ter predfestivalskih

dogodkov, v okviru katerih naÄ?rtujejo razne intervencije v lokalnem okolju in gostovanja domaÄ?ih umetnikov po kulturnih klubih in galerijah po Sloveniji.

Veliko so govorili o spremembah na glavnem prizoriĹĄÄ?u pred eMCe placom, kjer poteka veÄ?ina koncertov. Ustvariti Ĺželijo bolj intimno vzduĹĄje, v katerem bi obÄ?instvo in umetniki imeli bolj pristen stik. Tudi pekarna ne bo namenjena le razstavam, ampak Ĺželijo vanjo postaviti veÄ? interaktivnega dogajanja. Ponovno pa

iĹĄÄ?ejo nove lokacije za izvedbo koncertov in drugih dogodkov.

V naslednjih mesecih bodo razvijali ideje o projektih lastne produkcije – teh tudi letos ne bo malo. Navezujejo se na aktualno druĹžbeno problematiko, predvsem paniÄ?ni strah pred tujci in terorizem, ter tabuje. Spet bodo obravnavali uliÄ?no umetnost, poiskali kako zanimivo gledaliĹĄko predstavo in k sodelovanju povabili velenjska kulturna druĹĄtva in druge interesne skupine. đ&#x;”˛

Slovenija, da te kap Tako je Tone PartljiÄ? preimenoval ĹĄtiri desetletja staro komedijo Ĺ Ä?uka, da te kap, ki jo je aktualiziral za gledaliĹĄko sekcijo ĹĄentiljskega kulturnega druĹĄtva Ĺ entilj, 9. januarja – ÂťKulturno druĹĄtvo Franc Schreiner Ĺ entilj, ki ima veÄ? kot osemdesetletno tradicijo, prireja lokalne proslave ob drĹžavnih praznikih in dnevu Ĺžena, sreÄ?anje pevskih zborov, pri mlajĹĄi generaciji pa si prizadeva vzbuditi zanimanje za folklorno dejavnost in druge aktivnosti v kulturi. Ĺ˝e ves Ä?as je aktivna gledaliĹĄka sekcija, od leta 2000 do danes so na odrske deske spravili deset komedij,ÂŤ ponosno pove reĹžiserka veÄ?ine predstav Alenka Felicijan, ki tudi skrbi za organizacijo. Ena najbolj uspeĹĄnih predstav je bila leta 2008 odigrana (prav tako) PartljiÄ?eva komedija ÄŒaj za dve, ki so jo ponovili desetkrat, Ida Rebernik v glavni vlogi pa je prejela priznanje Odbora za organizacijo Linhartovega sreÄ?anja amaterskih skupin za celjsko obmoÄ?je.

V glavni vlogi je ponovno blestel MatjaĹž Kuhar, ki se je moral poleg poraza na lokalnih volitvah, izgube direktorskega stolÄ?ka in kapi ukvarjati ĹĄe s fanatiÄ?no oboĹževalko, ki jo je odigrala Ida Rebernik.

Postavili osnove Kunigunde Ljubno ob Savinji, 8.–10. januar – Dvanajst snovalcev devetdnevnega mladinskega festivala z novo programsko vodjo MaruĹĄo SkorniĹĄek na Ä?elu je pretekli vikend razpravljalo o programu letoĹĄnje Kunigunde. Vodja koncertnega cikla bo tudi letos Matej Voglar, Nina Cvirn bo ĹĄe naprej vodila pripravo art podroÄ?ja, odnose z javnostjo bo prviÄ? vodil Vid Stropnik, ostalih veÄ?jih sprememb v ekipi pa zaenkrat ne bo.

V uvodu so udeleĹženci programskega vikenda razmislili o notranjih prednostih in slabostih festivala ter priloĹžnostih in groĹžnjah iz zunanjega okolja. Med drugim se strinjajo, naj Kunigunda ĹĄe naprej nudi Ä?im bolj pester nabor kulturnih vsebin, kakrĹĄne v Ĺ aleĹĄko dolino ne zaidejo, tako pa ostaja festival, ki predvsem mladim, seveda pa tudi ĹĄirĹĄemu obÄ?instvu v lokalnem okolju predstavlja razliÄ?ne mlade kulture. PriloĹžnost vidijo v ĹĄe tesnejĹĄem povezovanju z drugimi prireditelji predvsem kulturnih dogodkov v Velenju, od katerih si Ĺželijo veÄ? pomoÄ?i na nekaterih podroÄ?jih tako pri

9

KULTURA

Tina Felicijan, foto: V. Stropnik

ÂťJedro gledaliĹĄke sekcije sestavlja kakih osem ljudi. Tudi tokrat v glavnih vlogah nastopata MatjaĹž Kuhar in Biserka HrnÄ?iÄ?. Vsako leto k sodelovanju povabimo tudi mlade krajane in nove igralce. Tako imamo pri letoĹĄnji predstavi tri debitante,ÂŤ je po sobotni premieri jubilejne komedije z naslovom 'Slovenija, da te kap' povedala reĹžiserka. Tatjana Vidmar iz JSKD Velenje pa je MatjaĹžu Kuharju, Biserki HrnÄ?iÄ?, Idi Rebernik, Vitu Felicijanu in Alenki Felicijan podelila zlate Linhartove znaÄ?ke, ki jih javni sklad podeljuje za 15- in veÄ?letno delo ljubiteljskim gledaliĹĄÄ?nikom.

Prvi dve uprizoritvi sta bili razprodani – dvorana sprejme 150 gledalcev – reprize, med katerimi bo tudi letos vsaj ena namenjena dobrodelnosti ali pa bo izkupiÄ?ek dobila krajevna skupnost za svoje potrebe, pa bodo 21. (ob 19.30), 24. (ob 15.00) in 31. januarja (ob 15.00) ter 12. februarja ob 19.30 v dvorani Doma krajanov Ĺ entilj. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

SreÄ?anje harmonikarjev PleĹĄivec, 27. decembra – Zadnja nedelja v mesecu decembru je za PleĹĄivÄ?ane Ĺže tradicionalno rezervirana za ÂťSreÄ?anje harmonikarjevÂŤ. Kulturno druĹĄtvo Ivan Cankar Ĺže skoraj vsa leta od zaÄ?etka njegovega obstoja – kar zadnjih 37 let – organizira prijetne zimske urice z narodnozabavno glasbo. To je priloĹžnost, ko se lahko pokaĹžejo tudi ĹĄe neuveljavljeni, mladi in nekoliko starejĹĄi godci, pa naj si bodo to samouki ali ljudje, ki se redno izobraĹžujejo pri profesionalcih. Kljub zaÄ?etnim zapletom je letoĹĄnje sreÄ?anje zelo dobro uspelo. Ĺ olska dvorana je bila po nekaj letih zopet polna skoraj do zadnjega kotiÄ?ka. Tudi letos smo se lahko zanesli na ÂťveteraneÂŤ, kot so Gvido Ĺ korjanec, MaĹĄa Sebanc, BoĹĄtjan Volk, MeĹĄani pevski zbor IC PleĹĄivec in naĹĄi ĹĄolarÄ?ki, ki imajo skupaj z uÄ?iteljico Franko KlanÄ?nik idej in volje do nastopanja v izobilju. Da pa ni vse staro in po priÄ?akovanjih, je letos poskrbelo kar precej nastopajoÄ?ih. Ĺ e posebej veseli smo bili naĹĄih mladih harmonikarjev Natalie Jakop in Matica Balanta, ki sta kljub svojim rosnim letom poskrbela, da je obÄ?instvo z vnetim ploskanjem pospremilo vsako njuno pesem. Novinci so bili tudi Kvartet Grmada PleĹĄivec, ki je dokazal, da se dobri pevci znajdejo tudi brez frajtonarice v ozadju. Nov zagon za ohranjanje tega sreÄ?anja pa po svoje dajejo muzikantje iz bliĹžnje in daljne okolice, ki se v naĹĄe kraje in na naĹĄe prireditve kljub razdalji zelo radi vraÄ?ajo. TakĹĄna sta bila letos Franc Jurko in Zlatko Nemec. Slednji je kot edini med nastopajoÄ?imi poprijel v roke klavirsko harmoniko in nam pokazal, da tudi tako slovenske viĹže zelo lepo zvenijo. Ker pa bi bilo Ĺže res nekoliko nenavadno, da bi na t. i. veselici – ÂťsreÄ?anju harmonikarjevÂŤ – manjkali ravno najĹĄtevilnejĹĄi in vedno bolj znani domaÄ?i PleĹĄivĹĄki harmonikarji, so tudi ti zakuhali prav zanimive in poskoÄ?ne glasbene trenutke. Po uradnem delu je bilo nekoliko bolj sproĹĄÄ?eno, saj so obiskovalci z veseljem pokomentirali letoĹĄnje nastope in ugotovili, da jim je bilo sreÄ?anje kljub prenekaterim novostim vendarle vĹĄeÄ?. SliĹĄati je bilo, da bo prihodnja prireditev, vsaj po vtisih sodeÄ?, ĹĄe bolj obiskana kot letoĹĄnja, Ä?e bo res tako, pa boste ugotovili le, Ä?e si za nas prihranite zadnjo nedeljo v decembru 2016. đ&#x;”˛

Polona Ĺ˝lebnik ArliÄ?

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

14. januarja 2016

Dubravka TomĹĄiÄ? Srebotnjak po 24 letih v Velenju Prva dama med slovenskimi virtuozi bo v glasbeni ĹĄoli otvorila nov koncertni klavir Steinway Velenje – V torek, 19. januarja, bo v sklopu Abonmaja Klasika Festivala Velenje na Glasbeni ĹĄoli Frana Koruna KoĹželjskega prva dama med slovenskimi virtuozi odigrala klavirski recital. Svetovno znana pianistka Dubravka TomĹĄiÄ? Srebotnjak se v Velenje vraÄ?a po 24 letih. Ob tej priloĹžnosti bodo prviÄ? zazvenele Ä?rno-bele tipke novega koncertnega klavirja Steinway, ki je nova pridobitev velenjske glasbene ĹĄole. Umetnica je lani proslavila 70-letnico prvega samostojnega koncerta, zato je priloĹžnost, da prisluhnemo njenemu samostojnemu klavirskemu recitalu, edinstvena.

V Velenju je Dubravka TomĹĄiÄ?

Srebotnjak nazadnje nastopila pred ĹĄtiriindvajsetimi leti, in si-

cer marca 1992. Tokrat se bo v klavirskem recitalu predstavila s svojimi najljubĹĄimi skladatelji in znanimi skladbami Johanna Sebastiana Bacha, Domenica Scarlattija, Ludwiga van Beethovna in FrĂŠdĂŠrica Chopina. Virtuozinja je pred dobrimi 30 leti v zaÄ?etku osemdesetih krstila tudi prvi velenjski koncertni klavir znamke Steinway, tokrat pa bo prviÄ? zaigrala tudi na nov koncertni klavir Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje.

Izjemna virtuozinja je na klavirju prviÄ? samostojno nastopila na koncertnem odru kot petletna deklica. Na lanskih DubrovniĹĄkih poletnih igrah je proslavila 70-letnico prvega samostojnega koncerta in ob tej priloĹžnosti do-

bila zahvalno plaketo tega velikega festivala. UmetniĹĄka pot Dubravke TomĹĄiÄ? Srebotnjak ĹĄteje veÄ? kot pet tisoÄ? nastopov. Igrala je na vseh najpomembnejĹĄih svetovnih koncertnih odrih, sodelovala na ĹĄtevilnih festivalih in igrala z vsemi pomembnimi svetovnimi orkestri. Pri rosnih 17 letih je imela TomĹĄiÄ?eva prvi samostojni recital v Carnegie Hallu, kar je v svoji biografiji navduĹĄeno zapisal sloviti Arthur Rubinstein, s katerim je delala dve leti. Posnela je veÄ? kot 90 zgoĹĄÄ?enk, ploĹĄÄ?a s posnetkom Lisztovih skladb pa ji je oktobra 2003 prinesla nagrado ZdruĹženja Ferenca Liszta iz BudimpeĹĄte za ploĹĄÄ?o leta. TomĹĄiÄ?eva je tudi Ä?lanica Ĺžirij na najveÄ?jih kla-

Analogni spomeniki NataĹĄa Tajnik Stupar

Dubravka TomĹĄiÄ? Srebotnjak

virskih tekmovanjih in obÄ?asno pripravlja mojstrske teÄ?aje. Ob ĹĄtevilnih nagradah in priznanjih je prejela tudi PreĹĄernovo nagrado za Ĺživljenjsko delo. Je Ä?astna Ä?lanica Slovenske filharmonije in Ä?astna meĹĄÄ?anka Ljubljane. đ&#x;”˛

Razstava grafiÄ?nih delavnic Velenje, 8 januarja – DruĹĄtvo ĹĄaleĹĄkih likovnikov je ob podpori ZKD Ĺ aleĹĄke doline in JSKD – ObmoÄ?na izpostava Velenje, minuli petek na razstavnem prostoru vile Bianca odprlo razstavo grafik.

Osemnajst avtorjev je razstavilo grafike, ki so jih ustvarili med leti 1987 in 1996 na razliÄ?nih lokacijah pod mentorstvom Arpada Ĺ alamona.

Predsednik DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Salih BiĹĄÄ?ić je pohvalil celotno dejavnost druĹĄtva in prizadevnost mentorja Ĺ alamona ob njegovem visokem Ĺživljenjskem jubileju. Prav gotovo je veliko likovnikov v Ĺ aleĹĄki dolini z njegovo pomoÄ?jo pridobivalo znanja o grafiÄ?nih tehnikah, kar je bila primerna odskoÄ?na deska vsem bodoÄ?im slikarjem, kiparjem in likovnim ustvarjalcem, ki so dosegali visoke naslove in stopnje izobrazbe.

Kulturni program sta pripravila Zmago Ĺ tih (harmonika) in Marko Zaletelj (kitara).

Na ogled razstave vabijo likovni ustvarjalci Peter Bizjak, Inge-

borg BoliÄ?, Irena BuÄ?ek, Anja JerÄ?iÄ? Jakob, Zlatko Kraljić, Sebastjan KurmanĹĄek, Viktorija Meh, Sabina Molan, Irena Pevnik, Anga Pinter, Boris Sovinc,

Oskar Sovinc, Mladen Stropnik, NataĹĄa Tajnik Stupar, Arpad Ĺ alamon, Heda Vidmar Ĺ alamon, Peter VrÄ?kovnik in JoĹže Ĺ˝lavs. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

SreÄ?anje Ä?lanov druĹĄtva po veÄ? kot dveh desetletjih je bilo prisrÄ?no.

Ustvarjalna delavnica nakita z Niko Petek V LuÄ?ah ob Savinji so za konec lanskega leta pod vodstvom mentorice Nike Petek, profesorice likovne umetnosti, organizirali delavnico izdelave nakita. V tamkajĹĄnji dvorani kulturnega doma smo se sredi dela sreÄ?ali s 17 udeleĹženci, med Ĺženskami in dekleti sta oblikovala filcane sestavine za nakit tudi dva fanta.

Polizdelke za izdelavo konÄ?nih oblik nakita iz filca ter drugih materialov so imeli izdelane Ĺže v prepoznavni obliki, s ĹĄivanjem, vezanjem in lepljenjem pa so dodajali ĹĄe druge elemente. Kot je kasneje o izvedbi delavnice pojasnila mentorica Nika, so uporabili kombinacije razliÄ?nih tehnik tovrstnega roÄ?nega dela. ÂťNa zaÄ?etku smo tudi filcale na osnovo, ki nam je dajala obliko ogrlice. Uporabili smo sivo ali belo domaÄ?o volno, tokrat kupljena merino barvna volna, ki je mehkejĹĄa na otip in za koĹžo. UdeleĹženci so si izbrali vsak zase primerno barvno kombinacijo; osnovno podlago iz filcane volne, prejo, nit in razliÄ?ne perlice ter lesene perle, se lotili ĹĄivanja oz. konÄ?nega oblikovanja, posamezne elemente pa nanizali na vrvice in dokonÄ?no izdelali dopadljive ogrlice.ÂŤ Z veliko vneme in ustvarjalnosti si je lah-

UdeleĹženci delavnice izdelave nakita v LuÄ?ah so izkoristili lanski predzadnji dan za prijetno in ustvarjalno druĹženje.

ko vsak izdelal model, ki naj bi pristajal izbrani osebi, priÄ?eski, njeni obleki oz. priloĹžnosti.

Nekateri so nadaljevali izdelavo ujemajoÄ?ih se dodatkov (zapestnice, prstani in uhani). Ker je takĹĄen nakit po mnenju profesorice Petkove

uporaben prav vsak dan, je dobro, Ä?e si navduĹĄenci izdelajo veÄ? barvnih in oblikovnih razliÄ?ic, ki jih nato uporabljajo ob razliÄ?nih priloĹžnostih in razpoloĹženju. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Razstava Pogledi na slovensko kiparstvo 1975–2015 po izboru, ki je potekal v okviru Slovenskega druťtva likovnih kritikov in ki je postavljena v Galeriji Velenje, me je napeljala k pisanju danaťnje kolumne.

Kiparstvo je danes ena od umetniĹĄkih panog, ki je zelo zapostavljena, tako v umetniĹĄkem sistemu kot tudi kot dobrina, ki je bila v preteklosti referenÄ?na umetniĹĄka panoga na umetniĹĄkem trgu, danes pa, kot sem zapisala, je zapostavljena, nemoderna in zastarela. Ĺ˝e v samem procesu danaĹĄnjega umetniĹĄkega izobraĹževanja se kiparstvo pogosto preusmeri v medij 'sodobnosti' oz. – Ä?e se lahko izrazim drugaÄ?e – v iskanje vzporednic s t. i. sodobnimi praksami, katerih mediji in tehnologije izraĹžanja nimajo veÄ? Ä?esa skupnega s kiparstvom v pravem pomenu besede. Primarni stik Ä?loveka z nekim materialom, iz katerega ta poizkuĹĄa kreativno ustvariti nekaj novega, tridimenzionalnega, haptiÄ?nega in fiziÄ?no obstojnega / obstojeÄ?ega, je star toliko, kot je staro Ä?loveĹĄtvo. Vendar se zdi, da je v danaĹĄnjem Ä?asu ta potreba po novem (kot izkuĹĄnja neÄ?esa novega, kot videno novo, ustvarjeno novo) izraĹžena v drugem kontekstu iskanja neÄ?esa novega, ne veÄ? kot nastali 'novo-tvor' temveÄ? naĹĄe vsakodnevno sreÄ?evanje z novim (kupljenim, pridobljenim ...). MogoÄ?e nas to zadovolji in nekako (kot druĹžbena celota in posamezniki) nimamo Ĺželje ustvarjati neÄ?esa novega, kar bi intelektualno izzvalo nove obÄ?utke ob sreÄ?anjih z novonastalimi tridimenzionalnimi objekti, ki z uporabnostjo v vsakdanjem Ĺživljenju nimajo stiÄ?nih toÄ?k.

Wikipedija definira spomenik ali javni spomenik kot objekt, ki so ga zgradili ali oblikovali prvenstveno zaradi njegove spominske ali druge simboliÄ?ne funkcije. PosveÄ?eni so osebam ali dogodkom, redkeje drĹžavam, Ĺživalim, predmetom. Kiparstvo je skozi zgodovino oblikovalo kvaliteten in trajen zapis Ä?asa, prostora in celotne druĹžbe. Skozi stoletja se je na preprost in uÄ?inkovit naÄ?in ohranilo neĹĄteto kiparskih zapisov, ki so zaradi uporabe naravno trajnih materialov ostali dostojno ohranjeni vse do danes. Poleg t. i. osnovne funkcije ohranjanja kolektivnega spomina pa je kiparstvo (Ä?e ga obravnavam v kontekstu spomenika) in njegova materialna pojavnost zagotovo vzbujala v ljudeh kreativen napredek, Ĺželjo po novem, neznanem.

Danes imamo v Sloveniji veliko dobrih umetnikov, ki navkljub sodobnim teĹžnjam po uporabi nekonvencionalnih materialov in 'novih' medijev vztrajajo pri uporabi trajnih kiparskih materialov, kot so kamen, bron, odlitki v druge kovine ‌, v katere zapisujejo duha Ä?asa, raztegujejo meje kreativnega in raziskujejo uporabo le-teh v ĹĄe ne izraĹženih oblikah in pojavnostih.

Vendar – na Ĺžalost – je galerijski sistem v zadnjih dveh desetletjih postavil kiparstvo na stranski tir, saj je uporaba 'novih medijev' in zapisov cenejĹĄa v smislu produkcije in same izvedbe postavitve neke razstave. Sicer je moje, za nekatere zelo konservativno razmiĹĄljanje, naravnano predvsem v polje obstojnosti medijev. Ĺ˝e sami lahko ob vsakodnevni uporabi informacij in prenosnikov le-teh opazite, da nimamo preverjenega Ä?asa trajanja teh medijev. V dvajsetih letih je npr. disketo zamenjal cd nosilec z razliÄ?icami, ki so nekatere danes povsem neuporabne. Podatki pa na Ĺžalost izgubljeni ali deformirani. V tem kontekstu ima kiparstvo zagotovo veliko prednost pri zapisovanju kolektivnega spomina neke druĹžbe skozi, kot sem jih poimenovala, analogne spomenike v naravi trajnih materialih, ki imajo daljĹĄi Ĺživljenjski rok. V Velenju se je v zadnjih dveh desetletjih postavilo in obnovilo veÄ? kiparskih spomenikov.

Pred leti je bila tudi Ĺželja po postavitvi kiparske Forma vive, ideja Franca AvberĹĄka, ki pa Ĺžal zaradi pomanjkanja sredstev ni bila uresniÄ?ena. Spodbujanje in prenos kiparskih znanj je zelo pomembno, saj se tako ohranjajo tisoÄ?letna znanja obdelave v naravi trajnih materialov. Pomembna pa je tudi, ne glede na trenutni trend uporabe 'novih' medijev, kontinuiteta postavljanja in ustvarjanja novih kiparskih postavitev. Ker konec koncev je po naravi materiala to ĹĄe vedno najtrajnejĹĄi in najzanesljivejĹĄi naÄ?in zapisa. Kako pa izvesti njegovo vsebino, da bo konkurirala fleksibilnosti 'novih' medijev, je verjetno vpraĹĄanje za prihodnjo generacijo umetnikov. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

14. januarja 2016

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

VeÄ?no zelene V oddajah Radia Velenje namenjamo izboru glasbe veliko pozornosti. Predvsem naĹĄi tonski tehniki se trudijo, da je te Ä?im veÄ? za vse okuse in starosti.

Poleg glasbenih Ĺželja vabimo posluĹĄalce in posluĹĄalke k sodelovanju ĹĄe pri izbiri hita dneva, pri pesmi tedna ter oblikovanju rubrike 10 + 10, v kateri poleg slovenske in tuje zabavne glasbe lahko glasujejo ĹĄe za najboljĹĄe narodnozabavne melodije.

Nekoliko drugaÄ?na od omenjenih pa je glasbena oddaja VeÄ?no zelene. Na sporedu je ob sobotah ob 17.30, pripravlja in obiÄ?ajno vodi pa jo naĹĄ radijski sodelavec Mitja Ĺ vener. Že sam naslov oddaje pove, da gre za evergrine – melodije,

ki ostajajo ne glede na svojo starost, na spremenjene okuse posluĹĄalcev in posluĹĄalk ĹĄe vedno posluĹĄane.ÂŤ V zaÄ?etku je veÄ? pozornosti namenil slovenski popevki, predstavil zmagovalce festivalov. Vmes sta se Ĺže zvrstili dve posebni oddaji, in sicer v minulih boĹžiÄ?no-novoletnih praznikih, eno pa je namenil ansamblu The Beatles, ker so prav na dan, ko je bila rubrika na sporedu, pred veÄ? leti izdali ploĹĄÄ?o s skladbami, na katerih so danaĹĄnji evergrini. Poleg slovenskih izvajalcev veÄ?no zelenih, kot so Stane Mancini, Majda Sepe, Rafko IrgoliÄ? ‌ ÂťgradivoÂŤ za rubriko iĹĄÄ?e tudi pri svetovno znanih izvajalcih, kot so Barbra Streisand, Franck Sina-

1. LIDIJA BAÄŒIĆ – Prokleto dobro ljubiĹĄ 2. TABU – Greva dol 3. MIKA – Staring at the sun

Mitja Ĺ vener

tra, Şe omenjeni The Beatle's ‌ Kot pravi Mitja, je tudi njemu ta glasba ljuba in glede na odzive posluťalcev je tudi njim. Razmiťljam, da bi jo popestril s stiki posluťalcev. Vendar ne tako, da bi ti povedali svoje glasbene Şelje, ampak svoje mnenje in sodelovali pri oblikovanju

predlogov za naslednje oddaje,ÂŤ je ĹĄe dejal Mitja Ĺ vener, ki je na Radiu Velenje tudi moderator in tonski tehnik v eni osebi, sicer pa se ukvarja ĹĄe z lutkami, povezuje prireditve, je ljubiteljski igralec kerlinga, glasbenik in ĹĄe in ĹĄe. đ&#x;”˛

Tp

GLASBENE novice

Adelin album 25 obveljal za najboljĹĄi britanski album leta 2015 Tretji album britanske pevke Adele 25, ki ga je, tako kot prejĹĄnja dva – 19 in 21, naslovila po starosti, v kateri ga je zaÄ?ela ustvarjati, se je uvrstil na sam vrh lestvice najboljĹĄih britanskih albumov v letu 2015. V prvih ĹĄestih tednih od izida so ga prodali v 2,5 milijona izvodih. Lestvica temelji na uradnih podatkih prodaje albumov in storitev po-

nudnikov pretoÄ?nih glasbenih vsebin. Album 25 je obenem zaenkrat tudi Adelin najuspeĹĄnejĹĄi album, saj je bil Ĺže v prvih desetih dneh prodan v milijonski nakladi. Na drugo mesto britanske lestvice 40 najboljĹĄih britanskih albumov leta 2015 se je uvrstil album Eda Sheerana X, na tretje album Sama Smitha In The Lonely Hour, na Ä?etrto pa posebna orkestralna izdaja uspeĹĄnic Elvisa Presleyja If I Can Dream.

Med deseterico so ĹĄe albumi Justina Bieberja, Taylor Swift, Jess Glynne, Jamesa Baya, skupine Coldplay in Georga Ezre.

Kdo bo sodeloval na EMI 2016 Anja BaĹĄ, Anja Kotar, D Base, ManuElla, NuĹĄa Derenda, Raiven, Regina, SAN Di EGO, Sebastijan Lukovnjak in Ĺ˝an SerÄ?iÄ? so izvajalci, ki se bodo 27. februarja pomerili na Emi 2016.

Na razpis se je sicer prijavilo 61 izvajalcev, letoĹĄnja novost med pogoji pa je bila, da morata biti avtor ali izvajalec skladbe slovenska drĹžavljana. Strokovno komisijo, ki je izbrala pesmi in izvajalce, so sestavljali pevka Alen-

11

107,8 MHz

ka Godec, glasbenik, avtor in glasbeni producent Gaber RadojeviÄ?, glasbeni urednik na Valu 202 Jernej Vene in urednik projekta EMA – Pesem Evrovizije 2016 Aleksander Radić. Tri izbrane skladbe so v slovenskem jeziku, sedem pa v angleĹĄkem.

Izbor Ema 2016 bo sicer enak kot v letih 2011, 2014 in 2015.

Zmagovalec bo znan po dveh krogih glasovanja. V prvem krogu bo triÄ?lanska strokovna Ĺžirija na osnovi glasovanja doloÄ?ila dva superfinalista, v drugem pa bo zmagovalec izbran s telefonskim glasovanjem obÄ?instva.

Umrl legendarni britanski glasbenik David Bowie Legendarni britanski glasbenik David Bowie, ki je minuli petek, 8. januarja, dopolnil 69 let, je po veÄ?meseÄ?nem boju z rakom umrl v ponedeljek. Na uradnem profilu glasbenika na druĹžbenih omreĹžjih so sporoÄ?ili, da je

umrl mirno v krogu svoje druĹžine. Svoj zadnji album Blackstar je objavil minuli petek na svoj rojstni dan, njegov zadnji nastop v Ĺživo pa je bil na dobrodelnem koncertu leta 2006 v New Yorku. Album Blackstar sledi veÄ? kot dvema ducatoma prejĹĄnjih ploĹĄÄ?, kritiki pa ga ocenjujejo kot najbolj inovativen album doslej.

David Bowie, ki je zadnja leta Ĺživel v ZDA, se je leta 1947 rodil v Londonu. V zgodovino pop glasbe se je zapisal kot Ä?lovek tisoÄ?erih obrazov, umetniĹĄkih imen in glasbenih slogov – od glam rocka, soula do elektronske glasbe.

Nastopil je tudi v veÄ? filmih in televizijskih produkcijah. Za njim bo ostala bogata dediĹĄÄ?ina sodobne popularne glasbe.

albuma. Od umetnice in producenta jih je loÄ?evalo le steklo.

46-letna glasbenica je svojo kariero sicer zaÄ?ela leta 1988 v skupini Automatic Diamini. Tri leta pozneje je ustvarila svoj trio, s katerim je izdala dva albuma – Dry in Rid of Me, leta 1993 pa se je podala na samostojno kariero. Umetnica s svojimi skladbami ves Ä?as premika meje in se spogleduje s poezijo, arhitekturo in umetnostjo. Je edina glasbenica, ki je osvojila dve prestiĹžni nagradi mercury in se zaradi tega zapisala tudi v Guinnessovo knjigo rekordov. V svoji karieri je sodelovala z glasbeniki, kot so Thom York, Josh Homme, Nick Cave in BjĂśrk.

Raf beleĹži 20 let samostojnega glasbenega ustvarjanja

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. Ansambel Tonija Verderberja – Kaj bi brez tebe 2. Ansambel PoljanĹĄek – Veselo zavriskaj 3. Gadi – Brez tebe 4. MiheliÄ? & Ĺ˝lindra – Nasmehni se 5. Ansambel Jureta Zajca – Ljubezen je kriva za vse 6. Ansambel Pogum – Novoletne Ĺželje 7. Skupina Ĺ pica – Od sneĹžaka do bedaka 8. Fantje z vseh vetrov – Si rekla da ne smem 9. Ansambel Klemna RoĹĄerja – Nevesta moja 10. Euro kvintet – Ko starka zima bo odĹĄla

www.radiovelenje.com

D BASE D Base je trojec, ki ga sestavljata dva raperja, David in 9ka, ter vokalist Benjamin Dolić, ki se je Sloveniji predstavil kot imitator Michaela Jacksona v prvi sezoni oddaje Slovenija ima talent. D Base bodo kot prva hip-hop zasedba nastopili na letoťnji EMI.

PJ Harvey poleti z novim albumom v naĹĄi neposredni bliĹžini

Britanska glasbenica PJ Harvey bo spomladi izdala dolgo priÄ?akovani deveti studijski album.

Posnela ga je kot del inĹĄtalacije v londonskem Somerset Housu, kjer so obiskovalci skoraj mesec dni lahko spremljali nastajanje

Popularna hrvaĹĄka pevka Lidija BaÄ?ić je presenetila svoje oboĹževalce in tik pred koncem lanskega leta istoÄ?asno izdala kar dve novi skladbi. Gre za pesmi Prokleto dobro ljubiĹĄ in Sat otkucava. In zakaj kar dve? Pevka pravi, da gre za novoletno darilo njenim zvestim privrĹžencem, ki so z nestrpnostjo priÄ?akovali nove skladbe. Za obe pesmi je 30-letna SplitÄ?anka posnela tudi videospota.

2CELLOS

Slovenski glasbenik Rafael Zupanc ali kar kratko Raf letos praznuje 20-letnico samostojnega glasbenega delovanja. Ob tej priloĹžnosti bo izdal ploĹĄÄ?o s skladbami, ki so mu osebno pri srcu, a ĹĄe niso bile objavljene kot singli. Bil najin je dan (v novi preobleki) je ena od skladb, ki bodo izĹĄle na novi ploĹĄÄ?i in jo predstavlja v teh dneh. Zanjo je Ĺže narejen tudi video spot. Vse skladbe je Raf posnel v svojem snemalnem studiu R.ZX.05 v RogaĹĄki Slatini. Avtor aktualne skladbe in tudi video spota je prav tako Raf sam.

Na prestiĹžni podelitvi zlate Ĺžoge za leto 2015, na kateri je najbolj prestiĹžno nagrado Ĺže petiÄ? prejel Lionel Messi in kjer se je zbrala vsa nogometna smetana, je izjemna Ä?ast ob otvoritvi pripadla nastopu dua 2CELLOS, ki je navduĹĄil z energiÄ?no izvedbo uspeĹĄnice Thunderstruck.

DAMIR KOVAÄŒIĆ & D.A.Z. Pevec Damir KovaÄ?ić je zdruĹžil moÄ?i z duetom D.A.Z., ki ga sestavljata Dadi Daz in Zvone Hranjec, in na-

stala je skladba z naslovom Ona će biti moja. Zanjo so ustvarili tudi simpatiÄ?en in duhovit videospot.

DAVOR RADOLFI Tudi v Sloveniji zelo priljubljen hrvaĹĄki pevec Davor Radolfi se predstavlja z novim videospotom za pesem Ne diraj moju ljubav. Spot je nastal med njegovim decembrskim koncertom v ljubljanskih StoĹžicah, za reĹžijo pa je poskrbel njegova hÄ?i Lea.

RADE ŠERBEDŽIJA Rade ŠerbedŞija, ki je posnel ťest odmevnih glasbenih albumov, je svojemu bogatemu opusu dodal ťe dva albuma s koncerta v zagrebťki dvorani Lisinski.

Tam je bil njegov gost tudi dolgoletni prijatelj in zdaj Şal Şe pokojni Arsen Dedić.

Z dvojno zgoĹĄÄ?enko, na kateri je 26 pesmi, je izĹĄel tudi DVD s kar ĹĄtiridesetimi posnetki.

Naš ­čas, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏩

14. januarja 2016

frkanje

Klara in Ivo Stropnik imata veliko skupnega, med drugim neizmerno ljubezen do jezika.

A ravno to je tudi področje, zaradi katerega se največkrat »spreta«. Saj veste: »al prav se piše …« Ob nastajanju knjige (Kažipot k boljši velenjščini) je bilo takšnih sporov še posebej veliko. A konec dober, vse dobro. Ko je knjiga ugledala luč sveta, sta bila oba zelo zadovoljna.

» Levo & desno «

Kako res bo

⏬

Medtem ko so tudi ob koncu lanskega leta nekateri peli »saj po novem letu boljše bo«, realisti letos pravijo, da bi le bilo tako kot lani. Pa bomo veseli.

Rado Jeromel, vodja velenjske izpitne komisije, rad fotografira. Sploh, kadar se njegovi stanovski prijatelji, šoferji in avtomehaniki pražnje oblečejo. »Fotoaparat res ni velik, ima pa veliko moč.

Tudi v temi mi je uspelo, je komentiral, ko je kolege že ujel v foto objektiv. In kje bomo lahko fotografijo občudovali? »Morda na Facebooku, morda pa kje drugje,« je bil skrivnosten priložnostni fotograf.

Varčevanje V kulturi uvajajo v Velenju novo matematiko: eno plus ena je ena. Namesto dveh javnih zavodov le eden. Pa še pri pisanju in govorjenju bodo 'prišparali'. Oba zavoda bomo lahko poimenovali le FEGAVE.

Čebele niso krive Zadnji čas so padle ocene o tako opevani kakovosti našega domačega meda.

A čebele niso nič krive. Če je kaj narobe, so za to krivi tisti, ki so jim dajali kaj slabega.

⏪

Alma Glotič in Maša Kočevar iz kabineta župana Mestne občine Velenje se znata vedno zavrteti tako, kot je treba.

V predprazničnih dneh sta bili na številnih sprejemih, proslavah in drugih dogodkih in sta bili res polno angažirani. A jima »gužva« še kako koristi. Kar presodite sami!

V New Yorku so se odločili za razširitev ponudbe za petične sladkosnede: odslej je tako na meniju krof s polnilom iz penine in posipom iz zlatih lističev 24-karatnega zlata. A ni samo za gledanje; to je zlati krof, ki ga lahko tudi pojeste. Za en tovrsten krof je treba odšteti 92 evrov, za ducat pa 919 evrov, pri čemer je dostava že vključena v

ceno. S tem si je sanje uresničil Bjorn DelaCruz, glavni kuhar v Manilla Social Clubu v Brooklynu, ki je dobil navdih, potem ko se je združil s krajevno varilnico piva in ustvaril preliv iz piva, ki je bil posut z zlatom. Za naslednji korak se mu je zdelo popolnoma normalno ustvariti nekaj posebnega ob novem letu – konkretna ideja pa se je porodila, ko je sam ob krofu srkal penino. »Deluje sicer samo sijoče in zlato, a se odlično zlije v fantastičen krof, ne glede na to, kako noro se sliši,« je dejal DelaCruz.

Ne le v Velenju, tudi v drugih občinah opažajo, da najmlajši »poberejo« zelo veliko občinskega proračunskega denarja. Državnega pa tudi tisti, ki delajo preveč otročje.

Priznanja V nekaterih občinah ni predlogov za občinska priznanja, drugod jih izbrani odklanjajo. Ne vem, kaj je slabše.

ZANIMIVOSTI

Krof za bogate

Pri temeljih

Matematično rezanje pice Če ste kdaj rezali pico (ali torto), veste, da rezanje na enake dele sploh ni lahko – posebej, če vam pod nož gleda več parov lačnih oči.

Pa so prišli na pomoč matematiki! Z ekipnim delom so iznašli kar nekaj novih načinov za rezanje italijanske instant dobrote na enake dele. Delo ekipe matematikov iz univerze v Liverpoolu temelji na rezanju pice na šest enakih delov in potem še naprej na skupno 12 kosov. Še več; novi pristop kaže, da je pico mogoče razrezati tudi na bolj kompleksne in številčnejše kose, tako da so še vedno povsem enako veliki. S to novo metodo je torej pico mogoče rezati na neomejeno število enakih koščkov, le da za kaj takšnega potrebujete že zares velikansko pico, precizen nož in ne preveč lačno publiko.

Pametna prha V dobi, ko se v glavnem vsi zavedamo, kako pomembna dobrina je pitna vodovodna voda, je Hydrao Gabriel Della Monica iz francoskega mesta Grenoble zasnoval t. i. pametno prho. Izhajal je iz dejstva, da običajno za

Tresenje

desetminutno prhanje sicer porabimo tudi do 200 litrov vode; če imamo prho z natančnejšo glavo, ki kapljice vode razpršijo, pa polovico manj – a še vedno do 100 litrov vode. Podatki raziskovalnih inštitutov razkrivajo, da pod prho in v kadi porabimo okrog 40 odstotkov vse vode v gospodinjstvu, v zadnjih desetih letih pa se je poraba vode povečala za 33 odstotkov. Hydrau se je zde-

lo pomembno, da smo o porabi vode torej opozorjeni. T. i. pametna prha tako vsebuje barvno indikacijo porabe vode: ena barva led svetlobe zasveti za prvi dosežen prag porabe, druga za drugega in tretja za tretjega.

Preoblikovana plaža Zlatni rat Ena najlepših plaž v Jadranskem morju, v preteklosti imenovana celo za najlepšo plažo Evrope – Zlatni rat, ki leži v kraju Bol na otoku Brač, je minuli

Energetske težave so močno stresle tudi šoštanjsko Elektro. Tudi tu so se že morali nasloniti le na lastne oziroma domače sile.

Vsak svoje Občina Ljubno se je za dograditev skakalnice morala zadolžiti. Verjamemo, da se jim bodo skakalke oddolžile.

teden pod rokami moči narave spremenila svojo podobo. Zaradi izjemno močnega severnega vetra, ki je v Dalmaciji pihal s hitrostjo do 100 kilometrov na uro, so nastajali valovi, ki so rt peščene plaže obrnili v nasprotno smer. Domačini celo pravijo, da bi lahko valovi skrajni vrh plaže v prihodnjih dneh popolnoma ukrivili – če se bo to res zgodilo, bo Zlatni rat sredi plaže dobil malo jezerce.

Pitje kave povečuje željo po alkoholu Ministrstvi za kmetijstvo in zdravstvo ZDA sta prvič po petih letih spremenili smernice za zdravo prehrano glede uživanja sladkorja, kave in holesterola. Ugotavljajo, da je vse zdravo v zmernih količinah. Že doslej je ameriška vlada priporočala, naj ljudje zmanjšajo dnevno uživanje dodanega sladkorja, to je

Kako naprej V novo leto smo v glavnem zakorakali kar strumno. Da le naprej ne bomo le stopicali.

Brez trgovanja sladkorja, ki je hrani dodan in ni že sam po sebi njena sestavina.

Zdaj navodila pravijo, da mora dnevno uživanje sladkorja ostati pod desetimi odstotki vseh dnevno zaužitih kalorij. Pivci kave se lahko pomirijo, saj nova navodila, ki se sicer s kavo ukvarjajo sploh prvič, pravijo, da je zmerno uživanje kave del zdrave prehrane. Ministrstvi pa odsvetujeta uživanje kave z alkoholom, saj menda pitje kave povečuje željo po alkoholu. Glede holesterola Američani priporočajo, naj ljudje uživajo čim manj s holesterolom bogate hrane.

Več naših krajev ima Trge svobode. To seveda nikakor ne sme pomeniti, da s(m)o za svobodo pripravljeni trgovati.

(Ne) sprememba Tudi pri tako imenovanih mestnih oziroma podobnih blagajnah, na katerih lahko občani plačujejo položnice brez provizije, je prišlo do sprememb. A glavno je ostalo: vse račune je vseeno treba poravnati.

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

14. januarja 2016

13

REPORTAŽA

Za druĹženje na ledu vse veÄ? zanimanja Na velenjskem drsaliĹĄÄ?u je veselo vse dni v tednu – Otroci in odrasli prihajajo na rekreacijo in druĹženje – Pravkar se je zaÄ?el nov teÄ?aj drsanja Tina Felicijan

Zima je v Velenje priĹĄla Ĺže sredi novembra, saj od takrat ponovno obratuje drsaliĹĄÄ?e v SonÄ?nem parku, ki so ga postavili Mestna obÄ?ina Velenje, RdeÄ?a dvorana in velenjski hokejski klub. Ko je zapadel tudi sneg, je bilo razpoloĹženje na drsaliĹĄÄ?u res idiliÄ?no. Ljudje vsak dan prihajajo v ĹĄe veÄ?jem ĹĄtevilu kot prejĹĄnja leta, pravi nadzornik BoĹĄtjan Kralj, ki vsak dan naĹĄteje najmanj sto obiskovalcev. Ti si drsalke lahko izposodijo, na drsaliĹĄÄ?u lahko nabrusijo svoje, marsikdo pa se med drsanjem z veseljem pogreje z vroÄ?im Ä?ajem ali se osveĹži s pivom. Tako ljudje ne prihajajo le na rekreacijo, ampak tudi na druĹženje. Zato je ozraÄ?je ĹĄe toliko bolj prijetno.

Ä?eri kerlingu, v soboto pa je do 22. ure odprt disko na drsalkah.

Predvsem dopoldne drsaliĹĄÄ?e obiskujejo skupine, ĹĄole, ki pridejo na ĹĄportne dneve.

Da bi obiskovalci v vsakem delu dneva drsali po Ä?im bolj gladkem ledu, ga obnavljajo trikrat

sneg, zadaj pa z vroÄ?o vodo zgladi brazde,ÂŤ pojasnjuje podpredsednik HKV Janez Slivar. Optimalna debelina ledu je od sedem do osem centimetrov. Osnovo so pripravili Ĺže ob odprtju, ko so v veÄ? plasteh zalivali povrĹĄino z vodo, pred kratkim pa so

Kljub mrazu na velenjskem drsaliĹĄÄ?u ne manjka nasmejanih obrazov.

dnevno – med popoldanskim premorom, pred veÄ?erno rekreacijo in po njej, sploh po hokeju, ki je najbolj agresivna oblika drsanja in led tudi najbolj uniÄ?i. ÂťLed gladimo s posebnim strojem, ki spredaj pobira nadrsan

led obnovili. Skrbno brusijo tudi drsalke. ÄŒeprav so naÄ?rtovali, da bo na drsaliĹĄÄ?u tudi kulturni program, animacija za otroke in podobno, so iz izkuĹĄenj spoznali, da bi se ljudje paÄ? radi drsali. ÂťKul-

za to. Ravno sem izvedel, da je eden od teÄ?ajnikov Ĺže zaÄ?el trenirati v Celju.ÂŤ Tako je drsaliĹĄÄ?e tudi okrepilo zanimanje za zimske ĹĄporte.

Red pa mora biti

Na drsaliĹĄÄ?u velja pet osnovnih pravil: ÂťVsi drsajo v isto smer, pingvine uporabljajo samo otroci, ki se ne znajo drsati, ne smejo se loviti in kepati, prepovedan je vnos hrane in pijaÄ?e, obiskovalci lahko gredo na led samo z drsal-

Muzej premogovniĹĄtva Slovenije lani obiskalo blizu 19 tisoÄ? obiskovalcev – ZmanjĹĄali stroĹĄke, prihodkov pa ne bistveno – Tudi letos novosti

Po izvedenih rednih vzdrĹževalnih delih je Muzej premogovniĹĄtva Slovenije v Velenju znova odprt. Doslej si je zgodbo o slovenskem premogovniĹĄtvu v njem ogledalo Ĺže veÄ? kot 412 tisoÄ? obiskovalcev, od tega lani blizu 19 tisoÄ?, kar je pribliĹžno toliko kot zadnja tri leta. Stojan Ĺ pegel, vodja muzeja, pravi, da bi si jih Ĺželeli ĹĄe veÄ?, a so zadovoljni z obiskom, prav tako z rezultati njihovih prizadevanj po ohranjanju rudarske dediĹĄÄ?ine in priprave novih scen.

zaenkrat pa se ji zdi vse v redu. ÂťRekla bi, da je ambient prijeten, poskrbljeno je za dobro poÄ?utje, fajn je. Poskrbljeno je za varnost, vĹĄeÄ? mi je bilo, da ljudje spoĹĄtujejo pravila na drsaliĹĄÄ?u. Ravno imam na poÄ?itnicah vnukinjo in seveda bova ĹĄe priĹĄli.ÂŤ Kljub temu, da so se otroci ravno vrnili z ledu, so bili polni energije. Na drsaliĹĄÄ?e radi prihajajo, pravijo.

pripravljajo razne prireditve, rojstnodnevne zabave in poroke. Opravili so kopico manjĹĄih vzdrĹževalnih del. Lansko leto so zaznamovale tudi nekatere odmevne prireditve, koncerti, razstave. ÂťNaĹĄa osnovna opredelitev za omenjene dogodke je tako imenovana industrijska umetnost s poudarkom na ru-

industrijske umetnosti iz sveta (Industrial art 2), ki jo je pod okriljem portala Industrial Art izbral Stojan Ĺ egel.

Ukrepi za zmanjĹĄanje stroĹĄkov in veÄ? prihodkov

Je blizu 19 tisoÄ? obiskovalcev dovolj za pokrivanje stroĹĄkov delovanja muzeja? ÂťMuzeji so ustanovljeni zato, da ohranjajo kulturno dediĹĄÄ?ino in se ne morejo sami vzdrĹževati, ampak je to skrb drĹžave, lokalne skupnosti ali podjetja. Z vstopnino, prodajo spominkov, organizacijo raznih prireditev si prizadevamo, da bi tudi sami Ä?im VeÄ?ja in veÄ? prispevali k mumanjĹĄa zejskemu proraÄ?unu.ÂŤ obnovitvena Po zagotovilih Ĺ pegla so se pred dvema letodela Lani so povsem ma lotili reorganizaciobnovili del jamStojan Ĺ pegel: ÂťZ raznimi dejavnostmi se trudimo v je muzeja. Lani so na skega dela muzeja muzejski proraÄ?un Ä?im veÄ? prispevati tudi sami.ÂŤ primer skrajĹĄali urnik in del jamske prodelovanja muzeja za ge, kjer lahko obiskovalci vidijo darstvu, ni pa to pogoj.ÂŤ V naj- 48 ur. Ukrepi Ĺže dajejo Ĺželene izdelovaje teh prog, obnovili so globlje leĹžeÄ?em razstaviĹĄÄ?u v rezultate, saj so stroĹĄke zmanj'kapijo' ob vhodu v muzej, naj- Sloveniji, 160 metrov pod ze- ĹĄali, prihodki pa zaradi tega niveÄ?ji muzejski eksponat – izva- meljsko povrĹĄino, je ĹĄe ta mesec so bili bistveno niĹžji. Glavni inĹžalni stroj Dominion (ta je da- na ogled razstava skulptur Sta- vestitor muzeja je Premogovnik nes na ogled v prvotni obliki in neta Ĺ pegla z naslovom Podze- Velenje in sogovornik ne priÄ?abarvi), z lepĹĄo podobo se po- mni Nezemljani, na povrĹĄju pa kuje, da bi bilo v prihodnje kanaĹĄa Ligijev salon, v katerem je prikazana razliÄ?na tematika ko drugaÄ?e.

in brez strahu, da jih bo kdo podrl in se bodo poĹĄkodovali.

Vesela druĹĄÄ?ina

Sploh popoldne pride na drsaliĹĄÄ?e veliko otrok, pa tudi odraslih. Nadzornik opaĹža, da jih vedno veÄ? pride s svojimi drsalkami. Drsanje je torej vse bolj priljubljeno. PrviÄ? pa je drsaliĹĄÄ?e obiskala Sakiba OsmanÄ?ević v druĹžbi vnukinje in prijateljev. ÄŒe bi priĹĄla veÄ?krat, bi morda opazila kakĹĄno pomanjkljivost,

Led je dobro pripravljen, drsalke so ostre, pravila pa tudi poznajo in jih upoĹĄtevajo. ÂťNe smemo se loviti in kepati,ÂŤ so soglasni. Da je vse dobro organizirano, meni tudi Mirela Dedić. ÂťÄŒisto je, postreĹžba je v redu, fajn je, da je obiskano, zato je otrokom zanimivo. Pogledajo si, kaj drugi poÄ?nejo. VĹĄeÄ? mi je tudi, da prihajajo starejĹĄi. Videti je, da se radi s tem ukvarjajo,ÂŤ pravi in upa, da se bodo, Ä?e jim bo Ä?as dopuĹĄÄ?al, Ä?im pogosteje vraÄ?ali. đ&#x;”˛

Rojstvo

Odmevne razstave, nove scene Tatjana PodgorĹĄek

kami – zaradi poĹĄkodb, do katerih je prihajalo na drugih drsaliĹĄÄ?ih,ÂŤ jih naĹĄteje nadzornik. NamreÄ? pripetilo se je Ĺže, da je kdo ostal brez prstov, zato BoĹĄtjan Kralj svetuje tudi uporabo rokavic in Ä?elade, ta pa na drsaliĹĄÄ?u ĹĄe ni obvezna. K sreÄ?i nezgod letos ni bilo, saj ljudje gojijo bonton drsanja in spoĹĄtujejo pravila, da lahko pri drsanju uĹživajo vsi

DrsaliĹĄÄ?a so ĹĄe posebej veseli hokejisti, ki sicer morajo na rekreacijo v Celje. Foto: AnĹže KovaÄ?

Drsanje, hokej, kerling

DrsaliĹĄÄ?e upravlja Hokejski klub Velenje, za to, da vse steÄ?e kot po ledu, pa skrbijo tudi prijateljske organizacije. Med tednom je odprto od 9. do 19. ure s premorom med 13. in 15. uro, med vikendom pa se odmor za kosilo konÄ?a Ĺže ob 14. uri. VeÄ?eri od ponedeljka do Ä?etrtka so namenjeni hokeju, petkovi ve-

turnega dogajanja je v mestu dovolj. DrsaliĹĄÄ?e je namenjeno rekreaciji,ÂŤ pravi Slivar in naĹĄteva ĹĄportne aktivnosti. ÂťTakoj po otvoritvi smo zaÄ?eli ĹĄolo hokeja za najmlajĹĄe, ki poteka vsak torek in petek popoldne in jo obiskuje osem otrok. PouÄ?uje profesionalni trener iz Celja, ker sami tega kadra zaenkrat ĹĄe nimamo, Ä?eprav si tudi prizadeavamo

â?ą

Med obiskovalci muzeja prevladujejo Slovenci, ki so organizirani kot izletniki v veÄ?jih skupinah. Muzej je zanimiv tudi za tujce. Teh je zlasti poleti veÄ? kot Slovencev. Med tujimi obiskovalci prevladujejo drĹžavljani Izraela, Nizozemske in NemÄ?ije.

Zgodilo se je v Ä?asu, ko je imel vlak savinjÄ?an potniĹĄke vagone, kakrĹĄne dandanes vidimo le ĹĄe v ĹželezniÄ?arskem muzeju. Tudi lokomotiv, ki so pihale dim in paro, Ĺže dolgo ni veÄ?.

Bil sem celjski gimnazijec. Vlak iz Velenja je odhajal zgodaj, kmalu po peti uri. V vagonu, v katerega sem vstopil, je bila le peĹĄÄ?ica potnikov in ni imel kupejev. Notranjost je bila razdeljen na dva dela, lesene klopi so bile neudobne in kosti so med voĹžnjo terjale veÄ?kratno spreminjanje sedalnega poloĹžaja.

V Ĺ martnem ob Paki se je v poltemi ulegla na nasprotno klop majhna Ĺženska. Na vlaku smo veÄ?krat dremali, kadar je bil prostor, smo se tudi zleknili. Nenadoma je zaÄ?ela Ĺženska jeÄ?ati.

VpraĹĄal sem jo, kaj jo boli, ona pa mi je odgovorila, da bo rodila. Vzelo mi je sapo, priĹĄel je sprevodnik, in ko je zaznal poloĹžaj, je pohitel po vagonih iskat pomoÄ?. NaĹĄel jo je, sicer ne babice, a se je na rojevanje spoznala, saj so nekoÄ? otroci na kmetih priĹĄli na svet kar doma. Ker je bila praznih rok in je potrebovala kose perila, je stekla nabiralna akcija in potniki so perilo hitro zbrali. Jaz sem prispeval spodnjo majico. Sprevodnik mi je naroÄ?il, naj se, ko bo vlak obstal na postaji, postavim med vrata in ljudi usmerim v sosednji vagon. To sem tudi storil in jim pojasnil, da v

Novost – slikanje za obiskovalce

Poleg osnovnih dejavnosti, kot so ogledi, razstave, organiziranje prireditev oziroma dogodkov Ĺželijo obstojeÄ?i zgodbi o slovenskem premogovniĹĄtvu dodati ĹĄe kakĹĄno novost. Tako od letos dalje obiskovalci Ĺže lahko spoznajo Âťrazstreljevanje. Poleg eksplozije doĹživijo ĹĄe vse drugo, kar se ob tem dogaja. Ĺ˝elimo si ponudbo muzeja obogatiti ĹĄe s kakĹĄno sceno, kot je – na primer – slikanje za obiskovalce, da jih bo na obisk muzeja spominjala tudi slika,ÂŤ je ĹĄe dejal Stojan Ĺ pegel. đ&#x;”˛

vagonu Ĺženska rojeva. Preden smo se ustavili v Ĺ empetru, je zavekal novorojenÄ?ek. Zato sem na naslednjih postajah ljudem povedal, da ne morejo v vagon, ker se je v njem rodil novi Zemljan.

Na celjski postaji je tik ob pristajalnem tiru Ĺže Ä?akalo reĹĄevalno vozilo. Po vlaku se je razĹĄirila vest o nenavadnem dogodku, zato so mnogi potniki poÄ?akali, da bi videli mamico, ki jo je prehitelo, in na vlaku rojeno dete. Kmalu so ju reĹĄevalci prinesli na nosilih in novorojenÄ?ek je v maminem objemu glasno oznanjal, da je Ĺže med nami. RadovedneĹži so stegovali vratove, in ko je eden zaÄ?el ploskati, so to vsi povzeli za njim.

Nikoli nisem zvedel, ali je bil fantek ali punÄ?ka. Sem pa veÄ?krat razmiĹĄljal, da so bili najbrĹž pristojni v zadregi, ko so vpisovali kraj rojstva. đ&#x;”˛

Bojan GlavaÄ?

Naš ­čas, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

PREGLED LETA

14. januarja 2016

Novoletni razgled na staro leto Eni pravijo, da se v preteklost ne gre ozirati, ker da se nam tam lahko zatakne pogled in ne bomo videli predse. Drugi pravijo, da je preteklost treba pomniti in se iz nje učiti za sedanjost in prihodnost. Mi pa pravimo: kar je dobrega, naj dolgo blizu ostane, slabega pa se čim prej otresimo.

Tina Felicijan

Da bi vas ob novem začetku – vsaj simboličnem, kar pravzaprav je novo leto – opomnili, kaj se je v starem dogajalo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki tako v politiki in gospodarstvu kot v družbi, kulturi in športu, smo pripravili pregled leta 2015, v katerem se je marsikaj vleklo že od prej in še ni za nami, veliko se je ponovilo, zgodilo se je tudi kaj novega, le malokaj pa je dobilo svoj epilog.

predvsem učenci, ki so ostali doma, odpadla pa je tudi osrednja prireditev ob kulturnem prazniku. A gospodarstvo zato ni zastalo. Mestni svetniki so se seznanili s spodbudami v podjetništvu, za katere je občina namenila 900 tisoč evrov. Družba Premogovnik Velenje se je skladno z načrtom dezinvestiranja odločila za javni razpis zbiranja ponudb za odprodajo nepremičnin v svoji lasti. Zaradi negotovih razmer v Ukrajini in Rusiji je Gorenje

Prosinec (januar)

V novo leto so dobesedno skočili potapljači in preverili, če tudi zdaj, 'ko je vse drugače', znajo plavati. 20. novoletnega potopa v Velenjsko jezero se je udeležilo 17 potapljačev iz vse Slovenije, tudi iz Društva za podvodne dejavnosti Velenje. Uprava Premogovnika Velenje in socialni partnerji so podpisali nov socialni sporazum, s katerim so ohranili delovna mesta, a znižali plače. Šoštanjska mladina se je lotila udarniškega prenavljanja izpraznjenih prostorov vrtca Lučka.

Dolgoletni velenjski glasbeni pedagog in ravnatelj tukajšnje glasbene šole ter častni občan Ivan Marin je od Zveze slovenskih godb dobil častni prstan za svoj prispevek k razvoju instrumentalne glasbe, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pa mu je podelil zlato priznanje za življenjsko delo in izjemne dosežke v glasbeni dejavnosti. Zaradi ekonomske stiske je vrata zaprl eden od dolgoletnih hramov kulture Kulturnica. Direktorica velenjskega družinskega podjetja Plastika Skaza Tanja Skaza je prejela priznanje mlada menedžer-

Tim Kevin Ravnjak je osvojil bron na svetovnem prvenstvu.

ka leta 2014. To leto bo zanjo in podjetje še posebej uspešno, saj v tem letu Tanja in podjetje prejmejo še vrsto raznih priznanj.

Velenjski deskar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak je na svetovnem prvenstvu v snežnem kanalu osvojil bron, velenjska plavalka Nastja Govejšek pa je na prvem zimskem državnem prvenstvu osvojila štiri zlate in tri srebrne medalje ter v disciplini 50 m delfin postavila nov absolutni državni rekord. Velenjski župan Bojan Kontič pa je postal še predsednik Združenja mestnih občin Slovenije.

Svečan (februar)

Na začetku meseca je obilno snežilo, česar so se razveselili

prejemanje daril, nalaga pa jim tudi osebno odgovornost za vsakršno nasprotje interesov in nezdružljivost funkcij. Mladinski pevski zbor Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega si je pod taktirko Matjaža Vehovca pripel prvo mesto v kategoriji otroških zborov na mednarodnem pevskem tekmovanju young2015prague. Škalčan Nejc Pačnik je postal svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko v skupini seniorjev. Rokometaši Gorenja so na zadnji tekmi skupinskega dela pokala EHF na gostovanju premagali norveški Haslum, Ivan Vajdl pa je odstopil z mesta trenerja članske ekipe Rokometnega kluba Gorenje. Nadomestil ga je Gregor Cvijič.

zlato značko Evropske atletske zveze. Športnika leta v mestni občini Velenje postaneta Nastja Govejšek in Rok Marguč.

Veliki traven (maj)

Andreja Katič je postala ministrica za obrambo, njeno mesto v državnem zboru pa je zasedel Velenjčan Jan Škoberne. Delegacija več kot dvajsetih predstavnikov gospodarskih družb iz Republike srbske (BiH) je vrnila obisk, namenjen pospeševanju gospodarskega sodelovanja. Novi direktor Zdravstvenega doma Velenje je postal Zdenko Kikec.

TEŠ je uspešno opravila tehnični pregled šestega bloka, čigar

Po skoraj desetih letih se je zaključil kohezijski projekt Celovita oskrba s pitno vodo.

obletnice konca druge svetovne vojne. Izšla je knjiga velenjskega etnologa, zgodovinarja in pedagoga dr. Jožeta Hudalesa z naslovom Življenje v novem mestu:

Mali traven (april)

Prešernov nagrajenec Jure Pukl

po več kot desetletju rasti znižalo svoja pričakovanja o prihodkih. Termoelektrarna Šoštanj je predstavila gradnjo šestega bloka in neizpolnjene lanske poslovne načrte, družba pa je bila do bank zadolžena za 764 milijonov evrov. Velenjski jazzovski saksofonist in skladatelj Jure Pukl je na osrednji državni slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku prejel nagrado Prešernovega sklada. Tednik Naš čas pa je izšel v novi grafični podobi.

O tretji razvojni osi so na pobudo Župana MOV Bojana Kontiča in podpredsednice državnega zbora Andreje Katič razpravljali župani in poslanci našega območja ter predstavniki ministrstva za okolje in prostor. Po tem, ko se je nadzorni svet Premogovnika Velenje seznanil z izgubo več kot 30 milijonov evrov, ki jo je Premogovnik prigospodaril v preteklem letu, objavijo insolventnost in potrdijo predlog o dokapitalizaciji. Mladi raziskovalci Šaleške doline so v tem šolskem letu oddali 49 raziskovalnih nalog, 19 osnovnošolskih in 15 srednješolskih pa se je uvrstilo na državno tekmovanje. Po vrhunski kuhi je zadišalo iz Vile Herberstein, kjer je vodja kuhinje

Velenjski grad se je sprememenil v Electronic Fortress.

Velenje in njegove urbane identitete 1945–1960. Kulturno društvo glasbene umetnosti in MOV sta začela 5. Mozaik Jazz Festival. Potekal je najstarejši študentski festival v samostojni Sloveniji. 25. Dneve mladih in kulture je zaznamoval koncert elektronske glasbe v atriju in za obzidjem Velenjskega gradu.

Sušec (marec)

Zgodaj so želi velenjski policisti, ki so v hiši 32-letnega Velenjčana našli sadike konoplje.

Velenjski župan Bojan Kontič in takrat še podpredsednica državnega zbora Andreja Katič sta na povabilo predsednice vlade Republike srbske Željke Cvijanović obiskala Banjaluko z namenom pospešitve gospodarskega sodelovanja med regijama. Velenjski mestni svetniki so sprejeli kodeks ravnanja izvoljenih in imenovanih predstavnikov. Zavezuje jih k vestnemu in odgovornemu odpravljanju svojega dela, prepoveduje jim izrabljanje njihovih pravic v svojo ali tujo korist,

Svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko Nejc Pačnik

drugem mestu med predsedniki uprav, Gorenje pa v očeh poslovne javnosti na tretjem mestu med podjetji. Preizkušanje nove velenjske promenade se nadaljuje s sklopom prireditev Večeri v amfiteatru. Začele so se tudi 31. Poletne kulturne prireditve, v okviru katerih je Festival Velenje postregel z 52 raznovrstnimi kulturnimi dogodki. Mešani pevski zbor Gorenje v Olomucu na češkem osvoji dve zlati medalji. Mladi osnovnošolci sklenejo jubilejni 20. projekt Odpadek naj ne bo samo odpadek. Radio Velenje je ob 40-letnici delovanja na Titovem trgu pripravilo prireditev Skok v poletje. Dijakinja športne gimnazije in članica ŠAO Janja Garnbret je tretjič zapored postala evropska in mladinska prvakinja v športnem plezanju.

Rožnik (junij)

Poslanka SD Andreja Katič je postala obrambna ministrica.

Anja Drev, dobitnica bronaste kolajne v smuku na 18. olimpijskih igrah gluhih

postal Andrej Kuhar, edini slovenski kuhar, ki si je v Nemčiji šest let zapored prikuhal Michelinovo zvezdico. Parkirna hiša na velenjski promenadi je na mednarodnem arhitekturnem natečaju Architizer A+ Award zmagala v kategoriji parkirnih prostorov.

Oblikovalka Mateja Krašovec Pogorelčnik je za kolekcijo kozarcev na podstavku iz orehovega lesa in velenjskega ksilita prejela srebrno nagrado za izjemne oblikovalske dosežke ADesign Award. Šoštanjski slikar Uroš Potočnik prejme Jakopičevo priznanje. Šoštanjčanka Anja Drev je na 18. olimpijskih igrah gluhih osvojila bron v smuku. Predsednik Atletskega kluba Velenje in podpredsednik Atletske zveze Slovenije Marjan Hudej je za dolgoletno delo v atletiki prejel

moč je 545,5 MW. Velenjski župan Bojan Kontič in direktor Esotecha Marko Škoberne sta podpisala 583 tisoč evrov vredno pogodbo o izgradnji tretje faze vodovoda v Vinski Gori. V Šoštanju obeležijo dve desetletji izhajanja mesečnika List. S prireditvijo v amfiteatru velenjske promenade se je začel sklop prireditev v MOV v počastitev 70.

Optimizirano traso F2-2 hitre ceste Šentrupert–Velenje predstavijo v polni velenjski skupščinski dvorani, predlog o usmeritvi trase pa so obravnavali tudi svetniki Občine Šmartno ob Paki.

V Lajšah so prebivalke in prebivalci treh šaleških občin slavili zaključek 35,8 milijona vrednega projekta celovite oskrbe s pitno vodo, ki bo kakovostni vir življenja zagotavljal naslednjih 40 let. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je bil po rezultatih 20-letne raziskave družbe Kleine&partner Ugled 2015 na

Otvoritev prenovljenega vodovoda in kanalizacije v Paški vasi

Najboljša plezalka med mladinkami na svetu Janja Garnbret

Mali srpan (julij)

Sredi poletja smo se tresli, da nas bo pozimi zeblo. Termoelektrarna Šoštanj je namreč Komunalnemu podjetju Velenje odpovedala pogodbo o dobavi toplotne energije. Generalni direktor HSE Blaž Košorok pa je napovedal dokapitalizacijo TEŠ v višini 248 milijona evrov. Skupini Gorenje in Panasonic sta razširili sodelovanje. Poljska družba Tesla Recycling pa je kupila večinski delež v podjetju Gorenje Surovina. Delničarji Premogovnika Velenje so izglasovali dokapitalizacijo družbe v višini 71,6 milijona evrov, predsednik nadzornega sveta Jože Kaligaro pa je podal odstopno izjavo. Šoštanjski župan Darko Menih in župan Občine Tešanj Suad Huskić sta podpisala pismo o nameri o sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in športnem področju.

Muzej premogovništva Slovenije je gostil 400-tisočega obiskovalca. Medtem ko je velenjski stadion obeležil 60 let, je tam potekal 20. mednarodni atletski miting,

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

14. januarja 2016 prvencu Zorana BenÄ?iÄ?a, je na Festivalu slovenskega filma prejel nagrado zdruĹženja slovenskih filmskih kritikov. Potekal je 26.

Pikin festival, katerega Ä?astna pokroviteljica je bila igralka in televizijska voditeljica velenjskih korenin Katarina ÄŒas. ZakljuÄ?il pa se je tudi Poznopoletni festival Mladinskega centra Ĺ martno ob Paki. V Velenju so predali v uporabo prenovljeno Galerijo, Jenkovo cesto in PodjetniĹĄki center Standard, v Ĺ oĹĄtanju javnosti predstavijo dvorec Gutenbuchel.

drsalna sezona, so zaznamovale premiere: Balkan Dance Project Vol.1 v produkciji Festivala Velenje, plesna predstava Mejna Ä?rta Plesnega teatra Velenje, gledaliĹĄka predstava Vse o Ĺ ejkspiru GledaliĹĄÄ?a Velenje in predstava Romeo in Julija Lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Velenje. Ansambel Spev je spet napolnil RdeÄ?o dvorano.

Atletska zveza Slovenije je Majo Mihalinec imenovala za najboljĹĄo atletinjo leta. ÄŒlani druĹĄtva vinogradnikov v Ĺ martnem ob Paki pa sklenejo prireditev Kleti odprtih vrat.

Atletski miting Dvorec Gutenbuchel se prviÄ? predstavi za javnost.

na katerem so nastopili atletinje in atleti iz veÄ? kot 20 drĹžav, med njimi JuĹžnoafriÄ?an Akani Simbine, ki je razdaljo 100 metrov prvi na slovenskih tleh pretekel v manj kot desetih sekundah. Na 55. Skoku Ä?ez koĹžo je v rudarski stan vstopilo 57 novincev.

Vinotok (oktober)

Veliki srpan (avgust)

Medtem ko je Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj zabeleĹžila rekordne proizvodne rezultate v zgodovini druĹžbe, so predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje in Komunalnega podjetja Velenje protestirali proti enostranski odpovedi pogodbe TEĹ o dobavi toplotne energije za daljinsko ogrevanje. Drama se je v burlesko prevesila, ko je direktor TEĹ dr. MatjaĹž Eberlinc dobil grozilno pismo z modrozelenim prahom. Zaradi tega odpadlo novinarsko konferenco so nadomestili Ä?ez nekaj dni ter na njej predstavili pomembnost elektrarne v slovenskem energetskem okolju v suĹĄnem obdobju, proces racionalizacije poslovanja in spregovorili o reĹĄitvah za nemoteno dobavo toplotne energije. Ob 29. spominskemu sreÄ?anju borcev, planincev in Ä?lanov veteranskih zdruĹženj je Ĺžupan MOV in predsednik ObmoÄ?nega zdru-

15

PREGLED LETA

Preformans Staneta Ĺ pegla ob odprtju Galerije Velenje

VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ani so si v najlepĹĄe urejenem veÄ?jem slovenskem mestu, kakor so ga imenovali na Dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici, oblizovali prste na Promenadi okusov in uĹživali v SenzoriÄ?nem gledaliĹĄÄ?u, ki so ga lani prviÄ? pripravili MOV, Festival Velenje, Ĺ Ĺ K, Mladinski center in TIC. MedobÄ?inska zveza prijateljev mladine Velenje se je iz vile Mojca preselila v prenovljeno vilo RoĹžle. V Mravljakovi hiĹĄi so odprli PodjetniĹĄki center Pristop Ĺ oĹĄtanj, da bi obudili tamkajĹĄnje podjetniĹĄtvo, ki je po propadu usnjarne zamrlo. Ĺ˝upan Darko Menih odpre eno najpomembnejĹĄih naloĹžb v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj –

da je v njegovih jamah ĹĄe dobrih 123 milijonov ton odkopne zaloge premoga. Dovolj, da ga bo TEĹ kuril do leta 1054.

Listopad (november)

Praznovala je ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki. Grb obÄ?ine je ob tej priloĹžnosti prejel FranÄ?iĹĄek Ber-

Atletinja leta Maja Mihalinec

Gruden (december)

Pretekli mesec je poleg bolj ali maj neprimernih razprav o noveli zakona o zakonski zvezi in druĹžinskih razmerjih in referenduma proti zaznamovala dobrodelnost, ko so ta in ona druĹĄtva, podjetja, ĹĄole, drugi zavodi in ĹĄe kdo prirejali koncerte in druge prireditve ter obdarovanja predvsem za socialno ĹĄibkejĹĄe obÄ?anke in obÄ?ane. Poleg tega je predprazniÄ?ni Ä?as mineval na sprejemih Ĺžupanov za prostovoljce,

Nova absolutna drĹžavna rekorderka Nastja GovejĹĄek

PodjetniĹĄki center Standard

prenovljeni Trg svobode. S proslavami in novimi pridobitvami svoj praznik zaznamujejo gasilci vseh treh obÄ?in. UspeĹĄen velenjski triatlonec David PleĹĄe je prviÄ? zmagal na tekmovanju Ironman v Barceloni. Ponosni smo bili, da sta Ä?lana slovenske moĹĄke odbojkarske reprezentance, ki je na evropskem prvenstvu osvojila drugo mesto, tudi VelenjÄ?an Dejan VinÄ?iÄ? in Jan KlobuÄ?ar iz Florjana pri Ĺ oĹĄtanju.

Esotech je podpisal pogodbo za izvedbo 900 tisoÄ? evrov vredne Ä?istilne naprave v Lokah. Premogovnik Velenje pa je zagotovil,

Odslej skupni LAS za Ĺ aleĹĄko in Zgornjo Savinjsko dolino

dnik. Gorenje je z novim strateĹĄkim naÄ?rtom do leta 2020 predvidelo rast prodaje za 400 milijonov evrov. Ĺ oĹĄtanj se lahko pohvali z novim prostorskim naÄ?rtom. Mesec, ko se je zaÄ?ela tudi

Jadranske igre v Velenju

Ĺženja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan KontiÄ? odprl Spominski park GraĹĄka Gora. Potekal je 18. Festival mladih kultur Kunigunda. Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina v Ĺ entilju obeleĹži 60-letnico delovanja. V Ĺ oĹĄtanju pripravijo prvi Festival piva, v Velenju Jadranske igre, Paddle the lake in VIP turnir, v Ĺ martnem ob Paki pa poznopoletni festival.

Velenjska atletinja Maja Mihalinec je na balkanskem prvenstvu zmagala v teku na 100 metrov in postavila nov osebni rekord. ÄŒlanica Ĺ aleĹĄkega alpinistiÄ?nega odseka Janja Garnbret pa je postala svetovna mladinska prvakinja v balvanskem plezanju.

Kimavec (september)

V osnovne ĹĄole v Ĺ aleĹĄki dolini vstopi 3.899 osnovnoĹĄolcev, v ĹĄole Ĺ olskega centra pa 1.900 dijakov. Na osrednji slovesnosti ob prazniku MOV je dolgoletni

Ĺžupan SreÄ?ko Meh prejel najviĹĄje obÄ?insko priznanje Ä?astni obÄ?an.

Na slavnostni seji ob prazniku obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pa podelijo posmrtno naziv Ä?astni obÄ?an Ninu OĹĄlovniku. Gorenje je v Berlinu na najveÄ?jem sejmu elektronike v Evropi predstavilo novo oblikovalsko kolekcijo aparatov Gorenje by Starck. 14. mednarodno sreÄ?anje knjiĹževnikov Lirikonfest je gostilo knjiĹževnike in prevajalce iz osmih evropskih drĹžav. Nagrado velenjica je prejela Maja Vidmar, Pretnarjevo nagrado Slovak Karol Chmel, Lirikonfestov zlat pa slovensko-avstrijska prevajalka Daniela Kocmut in slovenski prevajalec Andrej Pleterski. Muzejska svetnica v Galeriji Velenje Milena Koren BoĹžiÄ?ek je prejela nagrado za likovno kritiko in kuratorstvo. Film mladega velenjskega reĹžiserja Mateja Nahtigala Psi brezÄ?asja, posnet po knjiĹžnem

Prenovljen ĹĄoĹĄtanjski Trg svobode

invalide, krvodajalce, novinarje ‌ Odobravanje je poĹžela odloÄ?itev velenjskega Ĺžupana, da bodo v Velenju namesto z ognjemetom razsvetljenega novoletnega neba kupili 3-D tiskalnike velenjskim ĹĄolam. V bolniĹĄnici TopolĹĄica poÄ?asi zakljuÄ?ujejo zahtevno obnovo, nekatere obÄ?ine in podjetniki so jim z donacijami priskoÄ?ili na pomoÄ?. ObÄ?ine, javni zavodi, podjetja, druĹĄtva iz Ĺ aleĹĄke in Zgornje Savinjske doline so zdruĹžili obe Lokalni akcijski skupini (LAS), da bodo moÄ?nejĹĄi pri pridobivanju evropskega denarja za razvoj podeĹželja.

SAĹ A Inkubator se je pohvalil z novico, da so prostori PodjetniĹĄkega centra Standard oddani.

Po veÄ?meseÄ?nem kombiniranju, kako reorganizirati velenjske javne zavode, je napovedana zdruĹžitev Festivala Velenje in Galerije Velenje. Mlada plavalka Nastja GovejĹĄek je na evropskem plavalnem prvenstvu v kratkih bazenih dosegla doslej najboljĹĄe rezultate v absolutni Ĺženski konkurenci. V Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki s kopico novoletnih prireditev stopimo v boĹžiÄ?ni Ä?as in novo leto. Naj bo vsaj kanÄ?ek đ&#x;”˛ lepĹĄe, kot je bilo minulo.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

Ĺ PORT

14. januarja 2016

Hitro ujeli veter v jadra KleÄ? podaljĹĄal, vrnili ZaponĹĄka, Bećiri v Maribor, nova tudi PotoÄ?nik in Mitrović Za rokometaĹĄi Gorenja je slabih deset dni priprav. O prvih dneh v novem okolju trener Marko Ĺ ibila: ÂťHitro smo se ujeli z novim okoljem, igralci, vodstvom kluba. Igralci so profesionalci, vedo, kakĹĄna je njihova obveznost, to velja tudi zame.

To je moj ne vem koliki Ĺže klub, tako da se navajen menjavati okolja. TakĹĄen je paÄ? trenerski

Vsaka tekma bo kvalifikacijska V zaÄ?etku tedna zaÄ?eli priprave na drugi del tudi velenjski nogometni rudarji – Ĺ˝e od septembra menda brez plaÄ?e PrvoligaĹĄka nogometna moĹĄtva so te dni Ĺže zaÄ?ela priprave na drugi del prvenstva. Tega bodo nadaljevali s tekmami 23. kroga 27. februarja. V ponedeljek so se zbrali na prvem treningu v tem letu tudi nogometaĹĄi velenjskega Rudarja. Jesen so konÄ?ali na predzadnjem mestu.

Priigrali so le 22 toÄ?k. Za primerjavo, vodilna Olimpija 46, Maribor na drugem tri manj.

Kljub slabemu poloĹžaju na lestvici verjamejo v obstanek v druĹžbi najboljĹĄih moĹĄtev.

Na njihovo sreÄ?o imata skromno jesensko bero tudi sedmi Koper in osma Krka, deseto, zadnje KrĹĄko pa za njimi zaostaja za tri toÄ?ke. Zanimivo je trenerjevo razmiĹĄljanje o njihovem mestu: ÂťPred zaÄ?etkom prvenstva smo kljub teĹžavam upali, da bomo kakĹĄno mesto viĹĄe, v prvi polovici lestvice. Predzadnje mesto je torej manj kot smo naÄ?rtovali. Kar je, je. Dogodkov ne moremo spreminjati za nazaj. Ker pa nas od ĹĄestega mesta (na njem je Celje – op. p.) loÄ?i le toÄ?ka, mislim, da deveto mesto niti ni tako slabo. Zakaj ne? ÄŒe bi bili ĹĄesti z enakim ĹĄtevilom toÄ?k, kot jih imajo Celjani,

bi bilo to mazanje oÄ?i, saj bi pod vtisom tega mesta morda igrali preveÄ? sproĹĄÄ?eno.ÂŤ Vsekakor je pred trenerjem Jernejem Javornikom in nogometaĹĄi zahteven drugi, spomladanski del, v katerem so odloÄ?eni dokazati, da njihovo mesto ni na dnu lestvice. Prav zato se s predzadnjim mestom trener ne obremenjuje preveÄ?, a poudarja: ÂťVemo, da nas Ä?aka trdo delo. Veliko elementov igre moramo ĹĄe zboljĹĄati. Verjamem, da jih bomo, saj imamo v svoji igri ĹĄe veliko rezerv. Vsaka tekma v nadaljevanju prvenstva bo kvalifikacijska, vsak toÄ?ka bo v boju za obstanek pomembna. VloĹžiti bomo morali veliko truda, da bomo prvenstvo konÄ?ali v mirnih vodah. Optimist sem in verjamem, da se bo to zgodilo.ÂŤ ÄŒeprav so bili igralci Ĺže Ĺželjni Ĺžoge, je v njihovi duĹĄi vendarle bilo precej grenkobe. Menda Ĺže od septembra (!?) niso dobili plaÄ?e. To je bil najbrĹž tudi razlog, da so na zadnjem sestanku ĹĄele po pribliĹžno enournem pogovoru odĹĄli nabirat moÄ?i v naravo, na pomoĹžno travnato igriĹĄÄ?e. Trener in igralci priÄ?akujejo, Âťda se kolikor toliko ure-

di financiranje kluba, da bi postal trden prvoligaĹĄki klub. Vemo, da to ne bo lahko glede na poloĹžaj, v kakrĹĄnem je naĹĄe gospodarstvo. Mi bomo naredili svoje, vse, da ostanemo v prvi ligi.ÂŤ Kljub teĹžkemu finanÄ?nemu stanju vendarle upajo, da jim bo vodstvo kluba po dveh letih spet omogoÄ?ilo nekajdnevne priprave tudi izven Velenja, v hrvaĹĄko Istro. Menijo, da je takĹĄno celodnevno 'druĹženje', zelo koristno.

Trener ima na spisku pribliĹžno 25 igralcev. Ali se bodo okrepili ĹĄe s kakĹĄnim, trenutno ĹĄe ne ve: ÂťTo bo odvisno od tega, Ä?e bo kdo odĹĄel. ÄŒe se bo to zgodilo, bomo skuĹĄali dobiti kakĹĄno okrepitev, seveda Ä?e bo denar.ÂŤ Dogovorili so tudi Ĺže za prijateljske tekme. Med drugi bodo 'doma' igrali z Aluminijem, Dobom, Gorico. Med skupnimi pripravami pa naj bi bili njihovi nasprotniki tudi zagrebĹĄki Dinamo, Partizan, Istra ‌ Zadnji test pa bodo imeli z DomĹžalami, od koder je k njim priĹĄel kot posojeni igralec Mate Eterović. đ&#x;”˛

S. Vovk

Kljub porazu zadovoljni Povsem pomlajena ekipa Elektre se v prvi letoĹĄnji tekmi ni mogla enakovredno boriti z domĹžalskim Heliosom Z novim letom so se v klubu razĹĄli z Ä?urico, Taylorjem, Avramovskim, Milovcem in Urbanom BukoviÄ?em, trener DuĹĄko MaliÄ?eviÄ? je za nadaljevanje prvenstva tako zbral deset domaÄ?ih igralcev, katerih povpreÄ?na starost ni niti 18 let, najstarejĹĄi pa je bil kapetan Aldin Hasić (21 let), ki je bil ob koncu s 16 toÄ?kami tudi najboljĹĄi strelec ekipe.

Mladi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so sreÄ?anje zaÄ?eli preveÄ? spoĹĄtljivo, naredili so kar nekaj napak in zgreĹĄili precej odprtih metov, tako da so v prvi Ä?etrtini dosegli zgolj dve toÄ?ki. V nadaljevanju so se otresli uvodne treme in veliko bolje nadaljevali sreÄ?anje. Kljub temu so bili izkuĹĄenejĹĄi gostje priÄ?akovano boljĹĄi. NereĹĄljive teĹžave so Elektri povzroÄ?ali visoki AtanackoviÄ?, ÄŒakarun in Zagorac pod obema obroÄ?ema. AtanackoviÄ? in Zagorac sta z indeksom uspeĹĄnosti 22 postala tudi najko-

ristnejĹĄa igralca 10. kroga, vsi trije pa so bili uvrĹĄÄ?eni v najboljĹĄo peterko tega kroga.

Do polÄ?asa pa so se tudi domaÄ?i fantje vsaj malo otresli silovitega pritiska gostov. Organizator Preunseis je bolj hrabro in uspeĹĄno povezoval akcije, pod koĹĄema pa sta se proti viĹĄjim gostom v neenakovreden, vendar odprt boj spustila Jan Kosi in Domen OmladiÄ? – oba sta zaigrala tudi na letoĹĄnjem All-staru (v ekipi Ä?lanov do 20 let in med mladinci). Ĺ e posebej razigran v tem delu pa je bil mladi Purnat, ki je s 13 toÄ?kami in tremi skoki postal najuspeĹĄnejĹĄi domaÄ?i igralec. ÄŒeprav so tudi v nadaljevanju prevladovali in narekovali tempo gostje, so z nekaterimi uspeĹĄnimi akcijami razveseljevali gledalce tudi domaÄ?i koĹĄarkarji.

Mlade koĹĄarkarje Elektre so za bojevitost in prikazano igro ob koncu navijaÄ?i nagradili z

glasnim aplavzom, fantje pa se med seboj odliÄ?no razumejo, tako da je v garderobi res dobro vzduĹĄje. Trener DuĹĄko MaliÄ?eviÄ? je bil s prikazanim zadovoljen: ÂťKljub porazu moram reÄ?i, da sem zadovoljen in ponosen na 10 domaÄ?ih fantov, ki so veÄ?inoma mladinci in kadeti. Zadnje tri Ä?etrtine smo odigrali povsem korektno in dosegli 57 toÄ?k. VzduĹĄje v moĹĄtvu je odliÄ?no in verjamem, da bo po nekaj dneh ĹĄe boljĹĄe.ÂŤ Spodbudne besede je domaÄ?emu klubu namenil tudi gostujoÄ?i trener JakĹĄa VuliÄ?, ki je med drugim dejal: ÂťDomaÄ?ine je potrebno pohvaliti za prikazano veliko Ĺželjo ter za vse, kar delajo, da bi to koĹĄarkarsko sredino obdrĹžali pri Ĺživljenju. Ni jim lahko, a dajejo vse od sebe, zato si zasluĹžijo Ä?estitke.ÂŤ Tekma se je konÄ?ala z rezultatom 108 : 57 za igralce Helios Sunsov. V nadaljevanju bodo koĹĄarkarji Elektre gostovali pri ekipi Ĺ enÄ?urja, nato pa 23. januarja v Ĺ oĹĄtanj prihaja vodilna ekipa RogaĹĄke. đ&#x;”˛

vse druge tekmeceÂŤ.

Direktor velenjskih rokometaĹĄev Matej Avanzo pa medtem zavzeto sestavlja moĹĄtvo za novo tekmovalno sezono, v kateri Ĺželijo znova osvojiti drĹžavni naslov.

Obenem upajo, da bodo novo dodali Ĺže na koncu letoĹĄnje sezone. To bi bila njihova Ä?etrta, devetnajst zvezdic imajo Celjani, po eno pa nekdanja Cimos

V teh dneh bo njihov najveÄ?ji nasprotnik deĹž.

poklic. To zame ni noben stres.

Hitro 'smo ujeli veter v jadra' in se poĹĄteno lotili dela. V vadbo sem vkljuÄ?il tudi nekaj mladih, ker je nekaj igralcev v reprezentancah, nekaj poĹĄkodovanih, zato smo paÄ? morali za nemoteno delo dopolniti moĹĄtvo.

Vadijo dvakrat na dan, naÄ?rtujejo osem do devet treningov na teden, potem sledijo tekme.

Prvo so odigrali Ĺže vÄ?eraj. Njihov nasprotnik je bila reprezentanca AlĹžirije. Potem pa Âť... se Ĺželimo enakovredno vkljuÄ?iti v boj za naslov drĹžavnega prvaka.

Glavni naĹĄ tekmec je Celje, ob tem pa moramo spoĹĄtovati tudi

Koper in Prule 67. Med sedanjimi igralci, ki bodo ĹĄe naprej v njihovem dresu, je tudi kroĹžni napadalec MatjaĹž KleÄ?. PrejĹĄnji teden je zvestobo velenjskemu klubu obljubil do konca sezone 2016/17 z moĹžnostjo podaljĹĄanja ĹĄe za eno sezono. RazĹĄli pa so se z 21-letnim Kristianom Bećirijem, ki je postal igralec Maribora in upa, da bo tam dobil veÄ? priloĹžnosti za igro kot pri sedaj Ĺže prejĹĄnjem klubu. V novi sezoni bo zanje igral tudi Luka Mitrović, 28-letni srbski reprezentant, ki se najbolje znajde na poloĹžaju srednjega zunanjega igralca. Trenutno je Ä?lan norve-

ĹĄkega Elveruma, ki v tej sezoni igra v Ligi prvakov. Po poĹĄkodbi prvega vratarja na reprezentanÄ?nih pripravah Klemna Ferlina so iz Slovenj Gradca vrnili Roka ZapoĹĄka. Sosedom so ga posodili z upanjem, da bo pri njih veÄ? branil kot bi sicer v Velenju ob Ferlinu in Benjaminu Buriću.

Najmanj dve sezoni bo njihov igralec tudi 23-letni levi zunanji igralec Gregor PotoÄ?nik. V zadnjih sezonah je nosil dres Celja Pivovarn e L a ĹĄko ter trebanjskega Trima. O tem prestopu je Avanzo dejal: ''Na Ĺželjo novega trenerja dr.

Marka Ĺ ibile smo se v klubu, po dodatnih preverjanjih, odloÄ?ili, da se potrudimo, da v Velenje pripeljemo Gregorja PotoÄ?nika, trenutno ĹĄe Ä?lana Celja. Z vodstvom celjskega kluba smo se dogovorili o vseh podrobnostih prestopa, zatorej bi izkoristil to priloĹžnost ter se direktorju Celja Gregorju Plantevu zahvalil za izjemno korektnost. PotoÄ?nik kot eden najbolj nadarjenih slovenskih rokometaĹĄev na poloĹžaju levega zunanjega igralca za naĹĄ klub predstavlja velik izziv, tudi zanj je to izjemna priloĹžnost, da dokaĹže in potrdi talent ter se izstreli v slovensko rokometno orbito.'' đ&#x;”˛

S. Vovk

Za ĹĄport namenjenih 671 tisoÄ?akov Mestna obÄ?ina Velenje je Ĺže objavila razpis za sofinanciranje ĹĄporta – Tudi letos podpirajo vrhunske doseĹžke Mestna obÄ?ina Velenje je v proraÄ?unu za letos namenila za sofinanciranje ĹĄporta 671 500 evrov.

Razpis so Ĺže objavili, odprt pa je do 3. februarja. Nanj se lahko prijavijo ĹĄportna druĹĄtva, obÄ?inske ĹĄportne zveze in zavodi s podroÄ?ja vzgoje in izobraĹževanja ter zavodi, gospodarske druĹžbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v ĹĄportu oziroma povezane s ĹĄportom iz lokalne skupnosti.

Javni razpis obsega tri podro-

Ä?ja. 291.000 evrov je namenjenih za interesno ĹĄportno vzgojo otrok, mladine in ĹĄtudentov, ĹĄportno vzgojo otrok in mladine s posebnimi potrebami ter ĹĄportno vzgojo otrok in mladine, ter tiste, ki so usmerjeni v kakovostni in vrhunski ĹĄport, ĹĄportno rekreacijo, ĹĄport invalidov, organizacijo ĹĄportnih prireditev ter tudi za delovanje zvez in druĹĄtev, ustanovljenih za obmoÄ?je mestne obÄ?ine Velenje. 80.500 evrov namenjajo obÄ?inski ĹĄpor-

tni zvezi – za usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, mednarodno in medobÄ?insko dejavnost v ĹĄportu, priznanja ĹĄportnikom, ĹĄportnim delavcem in ĹĄportnim organizacijam ter za spodbujanje vrhunskega ĹĄporta ter opismenjevanje predĹĄolskih in ĹĄoloobveznih otrok v smuÄ?anju. Za 300 tisoÄ? evrov pa se lahko potegujejo ĹĄportna druĹĄtva za nadpovpreÄ?ne ĹĄportne doseĹžke. đ&#x;”˛

mz

TAKO so igrali Liga Telemach, 10. krog Elektra Ĺ oĹĄtanj – Helios DomĹžale 57 : 108 (37 : 79, 21 : 54, 2 : 26) Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi 9 (3-4), OmladiÄ?

6 (2-2), Praunseis 7 (1-2), Trap 2, Ĺ˝nidar PetelinĹĄek 2, T. Kosi 2, BukoviÄ?, Hasić 16 (1-2), Purnat 13 (3-4), IvenÄ?nik Vrstni red: 1. RogaĹĄka 17, 2. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba (-1), 3. Helios

Suns, 4. Zlatorog LaĹĄko, 5. LTH Castings vsi 15, 6. PortoroĹž 13, 7. Lastovka, 8. Elektra Ĺ oĹĄtanj oba 10, 9. Hopsi Polzela

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

14. januarja 2016

17

Ĺ PORT

Led, kamni in metle Odkar imamo v Velenju vsako sezono drsaliĹĄÄ?e, so zimski ĹĄporti vse bolj priljubljeni – Med njimi je tudi kerling – Dve ekipi nastopata tudi v drugi slovenski ligi Tina Felicijan Foto: AnĹže KovaÄ?

Velenjsko drsaliĹĄÄ?e ni le prijeten druĹžabni prostor, kamor se obiskovalci od blizu in daleÄ? zatekajo na drsanje, disko na drsalkah ali le topel napitek. Je tudi kalilnik novih strasti in poligon za ljubitelje ledenih ĹĄportov. Tako se vse bolj razvija hokej, nov ĹĄport na velenjski ledeni sceni pa je kerling, ki so ga ĹĄe posebno vzljubili Ä?lani ekip Rolba team in Abooh Pro curling team.

Tako so prek Hokejskega kluba Velenje, ki je lani ustanovil ker-

Ä?ijo, se led zaÄ?ne taliti, kar olajĹĄa drsenja kamna v smeri, ki jo je doloÄ?il kapetan. Ta meÄ?e zadnji, cilj igre pa je izbiti nasprotnikove kamne in svoje postaviti Ä?im bliĹžje sredini.

Rolba teamu so pri kerlingu najbolj vĹĄeÄ? Âťtaktika, zbranost, spoĹĄtovanje do nasprotnika, na Ä?emer temelji igra, ki je ena najbolj poĹĄtenih na svetu,ÂŤ pravi kapetan BoĹĄtjan Kralj. ÂťPravila niso tako jasno doloÄ?ena, paÄ? pa je veliko odvisno od presoje igralcev. Namesto sodnikov ka-

kov,ÂŤ opisuje etiko igre, ki temelji na nepisanih pravilih, ki jih igralci kljub temu upoĹĄtevajo.

Obema ekipama je ĹĄe posebej vĹĄeÄ?, da zmagovalci plaÄ?ajo pijaÄ?o poraĹžencem.

Aboohi so sicer sodelavci, ki se radi druĹžijo tudi v prostem Ä?asu. ÂťKerling je timski ĹĄport na sveĹžem zraku in tudi rekreacija – pometanje v eno smer je kot sprint na 60 metrov,ÂŤ pravi prvi pometaÄ?, kapetan pa kerling primerja s skupinskim ĹĄahom, pri katerem sta potrebni taktika

â?ą

ZaokroĹžen kamen iz ĹĄkotskega granita je teĹžak kakih 20 kilogramov. Na zgornji strani ima pritrjen roÄ?aj, dno pa je vboÄ?eno, tako da drsi po kolobarju.

ling sekcijo in podpira razvoj ĹĄporta, tudi vstopili v drugo slovensko ligo in Ĺže odigrali prvo tekmo. Naslednja preizkuĹĄnja jih Ä?aka konec meseca.

Plemenita igra

Novi ĹĄport, za katerega je zanimanja vse veÄ?, je VelenjÄ?anom predstavila Curling zveza Slovenije. Pri kerlingu ekipo sestavljajo ĹĄtirje igralci. Kapetan nakazuje smer in moÄ? meta, medtem ko igralci poĹĄiljajo kamne Ä?im bliĹžje sredini in jim pometajo pot. Zaradi trenja, ki ga povzro-

ÂťVse v enega, pa Aboohi nam niÄ? ne morejo,ÂŤ je moto Rolba teama, ki tekmecem sporoÄ?a: ÂťPripravite se, vidimo se v Ljubljani.ÂŤ BoĹĄtjan Kralj, Mitja Ĺ vener, AljoĹĄa ÄŒutuk (tekmoval je lani) in Klemen BlaĹžiÄ?

â?ą

ÄŒlani obeh ekip pripravijo tri proge na drsaliĹĄÄ?u in rekvizite za petkove treninge, ki so vse bolj obiskani, oboji pa si Ĺželijo ĹĄe kakĹĄen termin za trening veÄ?.

petana odloÄ?ata, kateri kamen je bliĹžje, ali se je kamen morda po pomoti zbil in ga je treba prestaviti nazaj na isto mesto, ni nobenega oviranja nasprotni-

in komunikacija. ÂťVedno se najde eden od ĹĄtirih, ki se v tistem trenutku ne strinja s taktiko in je potrebno dogovarjanje.ÂŤ Kot sodelavci so postali prijatelji, kot

Velenjski sabljaÄ?i odliÄ?ni na drĹžavnem prvenstvu Ljubljana, 9. januarja – SabljaÄ?i SabljaĹĄkega kluba Rudolf Cvetko Velenje so se udeleĹžili drĹžavnega prvenstva v sabljanju.

Tokrat je za kadete in mladince prviÄ? potekalo loÄ?eno od ostalih kategorij. Velenjski sabljaÄ?i so se zopet odliÄ?no odrezali in dokazali, da v teh kategorijah tvorijo vrh slovenskega sabljanja. Jure Mravljak je nastopil v dveh kategorijah, in sicer med mladinci, med katerimi je osvojil tretje mesto, in floret – mladinci, pri katerih je nastopil v finalu in osvojil drugo mesto. V kategoriji floret kadeti je Luka Mravljak nastopil v finalu ter na koncu osvojil drugo mesto. Na tretje mesto pa sta se uvrstila Borut Mohorko in Rok KovaÄ?. V kategoriji floret kadeti sta kot zaÄ?etnika v tej kategoriji nastopila ĹĄe Jakob Jurjovec in Emanuel Planko. Oba sta se po skupinskem delu prebila do izloÄ?ilnih bojev. ÄŒeprav dlje nista priĹĄla, sta prikazala zelo dobro sabljanje in zagotovo bosta v

prijatelji pa naĹĄli aktivnost, ki smeji BoĹĄtjan. Skupne priprave izkuĹĄnje in moĹžnosti za priprani povezana s sluĹžbo, ampak je so vsak petek zveÄ?er, v prostem ve mu zavida cela ekipa, pravi povsem prostoÄ?asna. ÄŒeprav se Ä?asu pa vsak posamiÄ?no dela va- kapetan Janko Urbanc, sicer na kerlingu veÄ?krat skregajo kot je. ÂťPreizkuĹĄamo razliÄ?ne takti- direktor mladinskega kulturnev sluĹžbi, ta ĹĄport krepi njihove ke proti nasprotnikom, uÄ?imo ga kluba eMCe plac, ki je raje odnose in sogovoril o drugih delovanje tukot o sebi. Drugi ÂťLed je vrhunski, veliko boljĹĄi kot lani,ÂŤ pravi di v okvir u meÄ?e Jure SirĹĄe, BoĹĄtjan Kralj in dodaja, da so pogoji za trening grafiÄ?ni oblikovasluĹžbe. kerlinga na velenjskem drsaliĹĄÄ?u dobri. lec v Kunigundi, ki skrbi za ozraRolba : Predvsem hokejisti pa si Ĺželijo veÄ?je igriĹĄÄ?e v Ä?je v ekipi. Tretji Abooh pokriti dvorani. metalec in druAktualni vegi najboljĹĄi polenjski prvaki so ÂťÄ?lovek z veliko talenti – ra- pa se jih tudi preko posnetkov metaÄ? Âťzaradi hitrosti, moÄ?iÂŤ dijski voditelj, tonski tehnik, lut- drugih bolj izkuĹĄenih ekip,ÂŤ pra- pa je Janez Slivar, podpredsekar, igralec, glasbenikÂŤ ter prvi vi Mitja. NajveÄ?ji izziv jim pred- dnik HKV in vodja projektov v metalec Mitja Ĺ vener, nekdanji stavlja rivalska ekipa Abooh Pro Mladinskem centru Velenje. V predsednik Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudent- curling team. ÂťNjihova krila bo- rezervi imajo direktorja velenjskega kluba in idejni vodja ra- do kmalu prirezana,ÂŤ napovedu- skega mladinskega centra Marka PritrĹžnika. ZdruĹžili so se na znih prireditev Ĺ˝iga KoÄ?evar Dimitrijevo pobudo, ko nakljuÄ?meÄ?e drugi, BoĹĄtjan Kralj, sicer no oblikovana ekipa, ki se je lanadzornik na drsaliĹĄÄ?u, ki prvi Pri kerlingu je ni uvrstila v slovensko ligo, ni pometa in je tudi kapetan ekibolje izgubiti kot redno obiskovati tekem. pe, meÄ?e tretji, zagrizen igralec nepoĹĄteno zmagati, mogla Naredili so si drese, Âťda bodo hokeja in blader Klemen BlaĹžiÄ? pravi Ĺ˝iga KoÄ?evar. na igriĹĄÄ?u vsaj najlepĹĄi, Ä?e Ĺže ne usmerja igro, prav tako hokejist bodo najboljĹĄi.ÂŤ Zaenkrat se ĹžePrimoĹž Pergovnik pa je rezerva. lijo vrniti v prvo ligo, ambicij pa Kapetan pove, da jih je kerling zaÄ?el zanimati po predstavitvi je Ĺ vener. S svojo prvo sezono v jim tudi po tem ne manjka. ĹĄporta na velenjskem drsaliĹĄÄ?u, drugi slovenski ligi Ĺželijo konÄ?aPoleg rekreacije, druĹženja na ekipa pa se je po nakljuÄ?ju na- ti med 1. in 4. mestom in vreÄ?i prostem, krepitve odnosov in rednih petkovih izhodov pa je moĹĄla na lanskem drugem prven- vsaj 500 kamnov. stvu Velenja, na katerem so tuAbooh Pro curling team pa tivacija obeh ekip za igranje tega di zmagali. V igri uĹživajo in jo sestavljajo Dimitrij Amon, me- ĹĄporta vse veÄ?ja priljubljenost in zelo intenzivno doĹživljajo. ÂťJe stni svetnik, vodja Kunigunde Ĺželja, da bi bil tudi vse boj presproĹĄÄ?ena in zabavna druĹžabna – regionalnega multimedijske- poznaven. đ&#x;”˛ igra,ÂŤ pravi Mitja, Ä?eprav Âťmo- ga centra, sicer pa Âťprvi metagoÄ?e kdaj zbudimo celo naselje, lec in prva metla tako na kerlinko spodbujamo pometaÄ?e,ÂŤ se gu kot tudi doma.ÂŤ Dolgoletne

â?ą

â?ą

Jubilejni 40. planinski ples

SabljaÄ?i: Rok, Luka in Borut

prihodnjih letih osvajala mesta, ki vodijo na oder za zmagovalce.

V naslednjih tednih Ä?akata Jureta in Luka Mravljaka, Roka KovaÄ?a in Boruta Mohorka ĹĄe moÄ?na mednarodna turnirja v Bratislavi ter Zagrebu, kjer bodo

Abooh Pro curling team tekmecem svetuje, naj se drĹžijo mota: ÂťVaja dela mojstra.ÂŤ Marko PritrĹžnik, Janko Urbanc, Jure SirĹĄe in Dimitrij Amon.

s svojimi uvrstitvami skuĹĄali uloviti normo za vstop v slovensko reprezentanco in s tem nastop na evropskem prvenstvu za kadete in mladince. đ&#x;”˛

A. Mravljak

Planinsko druĹĄtvo Velenje prireja 23. januarja svoj tradicionalni planinski ples, tokrat Ĺže ĹĄtiridesetiÄ? zapovrstjo. Prvi planinski ples je bil sicer Ĺže leta 1954 v ZadruĹžnem domu (danes trgovina Kmetijske zadruge in pekarna Presta), organizirali pa so ga Ciril in Gustl Vedelj, Valter DemĹĄar, Rudi in Edi Hudovernik, Franc in Mirko Antlej ter Milica Prodnik. Toda ta podatek so planinci izbrskali ĹĄele kasneje, zato je ples leta 1977 v restavraciji Nama zabeleĹžen kot prvi planinski ples. Odprl ga je Miha Polh s citrami, za dekoracijo na mizah je poskrbel JoĹža Krofl – Ĺ Ä?etinko, v programu pa so sodelovali celo Ä?lani ĹĄaleĹĄkega amaterskega gledaliĹĄÄ?a.

Za ples je celo noÄ? skrbel Ĺ aleĹĄki instrumentalni kvintet.

Ples je postal tradicionalen in tudi datum – tretjo soboto v januarju, po plaÄ?i rudarjev! Restavracija Nama je planince gostila petnajst let zapored, naslednji dve leti so plesali v Delavskem klubu, nato v hotelu v TopolĹĄici in v Vinski Gori. Vrsto let zatem

je bila njihov gostitelj Bela dvorana, dvakrat celo RdeÄ?a dvorana, od koder so se selili v Restavracijo Jezero, pa v gostiĹĄÄ?e Rednak v Ĺ oĹĄtanju, dokler se nismo ustalili v restavraciji Pod Jakcem. Za sceno Ĺže od leta 1992 skrbita JoĹže in Milica Napotnik, Ĺže petintridesetiÄ? pa jih bo s svojim spominki na mizah presenetil neumorni Edi HriberĹĄek.

Ples planincem ne pomeni zgolj plesno prireditev. Ob pestrem kulturnem in zabavnem programu obujajo spomine na skupne poti v preteklih letih in pokramljajo o novih naÄ?rtih in se sreÄ?ajo s skrbniki Ĺ aleĹĄke planinske poti. Prireditev jih poveĹže v veliko planinsko druĹžino. đ&#x;”˛

Andrej Kuzman

LetoĹĄnjemu jubilejnemu plesu planinci posveÄ?ajo ĹĄe posebno pozornost. Ob ansamblu SaĹĄa Avsenika, ki zna poleg veÄ?no mladih melodij Slavka in Vilka Avsenika zaigrati ĹĄe marsikaj, se bodo potrudili, da bo veÄ?er kar se da veder in raznovrsten.

Cena 20 evrov vkljuÄ?uje tudi veÄ?erjo, vstopnice pa so na voljo v pisarni Planinskega druĹĄtva Velenje (informacije 040 128 081).

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Gasilci prejeli donacijo Vinska Gora – Pred kratkim so v gasilskem domu PGD Vinska Gora sprejeli predstavnike podjetja Petrol. K njim so priĹĄli, ker so se zaposleni na bencinskih servisih Petrol v Velenju in odloÄ?ili, da svojo letoĹĄnjo donacijo namenijo prav temu druĹĄtvu za nakup novega vozila. Vsak servis je imel na voljo 200 evrov, skupaj je to zneslo 800 evrov. Kot je znano, Skupina Petrol tudi s tem izkazuje svojo druĹžbeno odgovornost, saj Ĺže vrsto let pomaga do bolj razgibanega Ĺživljenjskega sloga in h kakovostnemu Ĺživljenju nasploh. Ob sprejemu so gasilci izvedli sveÄ?ano predajo donacij ob prisotnosti vseh vodij omenjenih servisov in obmoÄ?nega direktorja podjetja Petrol. Ob tem so jim pokazali novo vozilo GVGP-2, ostala vozila ter opremo. Da je

V Ä?elnem trÄ?enju hudo poĹĄkodovana voznica Studence, 5. januarja – PrejĹĄnji torek nekaj po 14. uri se je na glavni cesti zunaj naselja Studence zgodila huda prometna nesreÄ?a. 54-letni voznik osebnega vozila je vozil iz smeri Velenja proti Veliki PireĹĄici. V rahlem levem ovinku je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal v desno in z desnim delom vozila oplazil zaĹĄÄ?itno kovinsko ograjo, nato ga je zaneslo v levo na nasprotni vozni pas. V tistem trenutku je iz nasprotne smeri pravilno pripeljala 42-letna voznica osebnega

PoĹžar je bil podtaknjen Lokovica, 6. januarja – V sredo zveÄ?er, nekaj Ä?ez 20. uro, so bili velenjski policisti obveĹĄÄ?eni o poĹžaru. Zagorelo je v objektu delavnice v betonarni v Lokovici. Zgorelo je nekaj kalupov za vlivanje betonskih izdelkov. Kriminalisti so v toku preiskave ugotovili, da je bil poĹžar podtaknjen. Policisti se trudijo, da Ä?im prej odkrijejo, kdo je poĹžigalec. Ko ga najdejo, ga bodo kazensko ovadili.

Varnost na naĹĄih cestah

Predstavniki Petrola so PGD Vinska Gora izroÄ?ili donacijo, potem pa so se popeljali z novim gasilskim vozilom za gaĹĄenje gozdnih poĹžarov.

bil sprejem bolj sveÄ?an, so poskrbeli Ä?lani Ansambla Moment, katerega dva Ä?lana sta tudi tamkaj-

ĹĄnja gasilca. Goste so z vozilom, za katerega so namenili donacijo, popeljali po njihovem poĹžarnem

okoliĹĄu. S tem so se skromno oddolĹžili za donacijo.

vozila. Kljub umikanju voznice osebnega avtomobila sta vozili Ä?elno trÄ?ili. V trÄ?enju se je 42-letna voznica hudo poĹĄkodovala.

PovzroÄ?itelj prometne nesreÄ?e ni bil poĹĄkodovan.

na 8 tisoÄ? evrov. Policisti vlomilce ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

v Gornjem Gradu. Storilec je v hiĹĄo vlomil skozi pritliÄ?no okno.

Ukradel je veÄ? kosov zlatnine.

Policisti nepridiprava ĹĄe niso izsledili.

Ukradel 7 Ĺžag

Velenje, 8. januarja – V petek so policisti obravnavali poskus vloma v avtohiĹĄi nad avtobusnim postajaliĹĄÄ?em. Neznanec je v steno, ki meji na manjĹĄe skladiĹĄÄ?e, naredil luknjo. Policisti ĹĄe ne vedo, ali je to naredil le iz radovednosti, da odkrije, kaj je za steno, saj ĹĄe ni znano, ali je iz skladiĹĄÄ?a tudi kaj izginilo. V vsakem primeru bodo storilca, Ä?e ga izsledijo, kazensko ovadili.

Ĺ˝alec, 6. januarja – V Lokah pri Taboru, na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske postaje Ĺ˝alec, je prejĹĄnjo sredo neznanec vlomil v delavnico gospodarskega objekta in ukradel sedem motornih Ĺžag. Policija dolgoprstneĹža ĹĄe iĹĄÄ?e.

Luknja v steni le iz radovednosti?

Ogenj zaradi pregretega dimnika Ostal brez jakne in Mozirje, 7. januarja – V Ä?etrdenarnice tek okoli 19.30 je zagorel leseni vikend na Lepi Njivi. Do poĹžara je najverjetneje priĹĄlo zaradi pregretja dimniĹĄke tuljave. Lastnika ocenjujeta povzroÄ?eno ĹĄkodo na okoli 20 tisoÄ? evrov.

Odnesel bogat plen Velenje, 8. januarja – V petek so neznanci vlomili v stanovanje na TomĹĄiÄ?evi 10/b v Velenju.

V stanovanje so vstopili po tem, ko so zlomili kljuÄ?avnico na vhodnih vratih. Iz stanovanja so odnesli dva fotoaparata, dva tabliÄ?na raÄ?unalnika, veÄ? kosov zlatnine in za okoli 5 tisoÄ? evrov gotovine. Lastniki ocenjujejo ĹĄkodo

Velenje, 8. januarja – Policisti veÄ?krat opozarjajo, da v avtomobilih ne puĹĄÄ?amo vrednejĹĄih predmetov na vidnih mestih. To si bo sedaj zagotovo zapomnil voznik kombija, ki so mu na parkiriĹĄÄ?u pri pekarni Presta v petek iz odklenjenega kombija odnesli jakno. V njej je imel tudi denarnico. Tat, ki ga policisti ĹĄe iĹĄÄ?ejo, tokrat ni imel teĹžkega dela.

Vlomil skozi okno Gornji Grad, 9. januarja – V soboto so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v stanovanjsko hiĹĄo

đ&#x;”˛

Kdo pogreĹĄa 400 evrov?

Velenje, 9. januarja – PoĹĄteni najditelj je v soboto v bankomatu v nakupovalnem centru Interspar na Selu v reĹži bankomata naĹĄel 400 evrov in banÄ?no potrdilo o dvigu. Oboje je izroÄ?il velenjskim policistom, ki skuĹĄajo ugotoviti, kdo je pozabljivi sreÄ?neĹž. Ta se lahko na velenjski policijski postaji javi tudi sam, Ä?e se prepozna v tem opisu dogodka, da mu bodo denar vrnili.

S parkiriĹĄÄ?a ukradli ĹĄkodo Velenje, 11. januarja – Na parkiriĹĄÄ?u Stantetove ulice v Velenju je bilo v noÄ?i iz nedelje na ponedeljek ukradeno vozilo ĹĄkoda octavia scout karavan, svetlo modre barve. Registrska ĹĄtevilka avtomobila je CE AC 811. V ukradenem avtu sta 2 otroĹĄka sedeĹža belo-Ä?rne barve, na sedeĹžu je pritrjen nosilec za tabliÄ?ni raÄ?unalnik. Policija prosi vse, ki bi kar koli vedeli o dogodku, da jih pokliÄ?ejo in pomagajo izslediti tatu.

Iz POLICIJSKE beleĹžke ZaĹželel si je nove copate Velenje, 6. januarja – V velenjski trgovini Daichman so trgovke ugotovile, da je neznanec ukradel copate. Policisti ga ĹĄe iĹĄÄ?ejo.

Ĺ˝ena prijavila moĹža Velenje, 6. januarja – Policisti so se odzvali na prijavo Ĺžene, ki je prijavila, da njen moĹž v stanovanju na Jenkovi cesti nad njo izvaja nasilje. Ugotovili so, da znakov nasilja ni bilo, poroÄ?ilo o svojih ugotovitvah pa bodo poslali na drĹžavno toĹžilstvo.

Sosede motil hrup Velenje, 6. januarja – V stanovanju na GoriĹĄki 65 so glasno praznovali. To je motilo sosede, zato so za pomoÄ? zaprosili velenjske policiste. Ti so hrupnega soseda opozorili, da njegovo poÄ?etje ni dovoljeno. Opozorilo je zaleglo.

Alarm sproĹžen zaradi napake Velenje, 7. januarja – V Ä?etrtek se je sproĹžil alarm v banki SKB v Velenju. Policisti so ugotovili, da je ĹĄlo k sreÄ?i le za napako in ne za vlom.

Goljufivi podjetnik?

Velenje, 8. januarja – Velenjski policisti so v petek obravnavali poslovno goljufijo. Postopek preiskave so

sproĹžili na podlagi pisne prijave. Trenutno ĹĄe raziskujejo, ali je bila prijava resniÄ?na in kaj vse naj bi zagreĹĄil domnevno goljufivi podjetnik.

Dvakrat trpela ploÄ?evina Velenje, 8. januarja – V petek so policisti obravnavali dve prometni nesreÄ?i, v katerih je k sreÄ?i trpela le ploÄ?evina. Prva se je zgodila pri podjetju Skaza, druga pa pri avtohiĹĄi Praprotnik. V obeh primerih je nastala materialna ĹĄkoda.

Metalcev kep niso ulovili Velenje, 9. januarja – Otroci so vedno veseli snega.

Tudi kepajo se radi. Ni pa dobro, Ä?e to poÄ?nejo tako, kot so v soboto. Skupina otrok je namreÄ? metala kepe s strehe nakupovalnega centra Velenjka. O njihovem poÄ?etju so obvestili policiste, patrulja pa otrok, ki so si omislili to zimsko zabavo, ni izsledila, saj so se razbeĹžali pred njihovim prihodom.

Z ogledalom zbil peĹĄko Velenje, 9. januarja – V kriĹžiĹĄÄ?u TomĹĄiÄ?eve in KoroĹĄke ceste, pri Ĺ umiju, je voznik z osebnim avtom na prehodu za peĹĄce z ogledalom zbil peĹĄko. Ta si je v nesreÄ?i laĹžje poĹĄkodovala glavo. NesreÄ?o je povzroÄ?il voznik avtomobila, saj je peĹĄki, ki je pravilno preÄ?kala prehod, izsilil prednost.

14. januarja 2016

Ujet na kraju dejanja Velenje, 9. januarja – V trgovini Lidl varnostniki Şe dobro poznajo dolgoprste povratnike. Eden od njih je v soboto spet priťel po nakupih. Nekaj dni prej je v trgovini ukradel med, a ga takrat varnostnikom ni uspelo ujeti. Tokrat so ga zadrŞali takoj po vstopu v trgovino in poklicali policiste, ki so ga zasliťali. Sedaj bodo tudi ukrepali.

Veselica se je zavlekla v jutro Silova, 9. januarja – V soboto zveÄ?er je bilo v zaselku Silova v KS Ĺ entilj glasno. Zasebna zabava je motila sosede, zato so poklicali policiste. Ti so krĹĄitelje opozorili, naj zmanjĹĄajo hrup. Opozorilo ni zaleglo za dolgo, saj so se zaradi hrupa morali na isti naslov vrniti v nedeljo zjutraj.

Za dolgo in glasno zabavo bo krĹĄitelj plaÄ?al tudi globo.

Sin oÄ?eta s Ä?evljem po glavi Velenje, 10. januarja – V nedeljo so velenjski policisti posredovali v druĹžinskem sporu v Pesju. Tam je sin oÄ?eta s Ä?evljem udaril po glavi. Policisti so na kraj dogodka poklicali deĹžurnega zdravnika, ki je za sina, ki ima oÄ?itno psihiÄ?ne teĹžave, odredil hospitalizacijo.

V prvih dneh letoĹĄnjega leta so nas predstavniki Javne agencije Republike Slovenije za varnost v prometu seznanili, da bo med 8. in 24. januarjem potekala nacionalna akcija ÂťMobilni telefoni v prometuÂŤ. Z akcijo Ĺželijo seznaniti udeleĹžence v prometu o nevarnostih uporabe mobilnega telefona med voĹžnjo. Z razvojem mobilne telefonije ter tehnoloĹĄkih izboljĹĄav in raznovrstnosti uporabe mobilnih telefonov je med vozniki vse veÄ? takĹĄnih, ki poleg telefoniranja telefon uporabljajo tudi za pisanje (kratkih) ali daljĹĄih sporoÄ?il in brskanje po spletnih straneh. Edina pomanjkljivost navedene akcije so stavkajoÄ?i policisti, ki zagotovo ne bodo opravili dela, kot so ga na agenciji priÄ?akovali, zato so v izvajanje aktivnosti vkljuÄ?ili tudi mestne redarske sluĹžbe.

V ozadju akcije je nedvomno cilj pristojnih institucij, da se statistiÄ?ni trend letos vrne na zastavljene tirnice. V letu 2015 se je na Ĺžalost prekinil ugoden statistiÄ?ni trend zmanjĹĄevanja prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom in hudo telesno poĹĄkodovanimi. Edino tolaĹžilno dejstvo je, da je v letu 2015 bilo manj prometnih nesreÄ?, kot jih je bilo v letih 2014 in 2013. Lani (2015) se je namreÄ? zgodilo 17.617 prometnih nesreÄ?, kar je za tri odstotke manj kot leta 2014. Na slovenskih cestah je umrlo 121 ljudi, leta 2014 pa je bilo 108 smrtnih Ĺžrtev. Strokovnjaki so ocenili, da je glavni vzrok za takĹĄno stanje lanskoletni julij, ko je v prometnih nesreÄ?ah umrlo kar 27 udeleĹžencev v prometu, kar je bistveno veÄ? kot v zadnjih letih. Med smrtnimi Ĺžrtvami julija je bilo namreÄ? osem kolesarjev, ĹĄest voznikov motornih koles, trije peĹĄci, trije vozniki avtomobilov in pet potnikov, en voznik tovornega vozila in en traktorist.

ZnaÄ?ilnost julijskih nesreÄ? je tudi ta, da je bilo med smrtnimi Ĺžrtvami veliko t. i. najĹĄibkejĹĄih udeleĹžencev v prometu (peĹĄci, kolesarji, vozniki motornih koles).

Prva letoĹĄnja akcija s podroÄ?ja opozarjanja in osveĹĄÄ?anja zagotovo tudi ne bo zadnja, kar je seveda odvisno tudi od stavkajoÄ?ih policistov, za katere upamo, da bodo s predstavniki vlade Republike Slovenije vendarle naĹĄli ustrezne reĹĄitve za ureditev stavkovnih zahtev oziroma teĹžav, s katerimi se policisti sreÄ?ujejo pri svojem delu. Neizpodbitno dejstvo je, da policistov primanjkuje in to odkrito priznava tudi prvi moĹž slovenskih policistov. ÄŒe je bilo letua 2008 v policiji veÄ? kot 500 prometnikov, jih je danes le 320.

Navkljub napredku in zavedanju, da je za varnost potrebno spoĹĄtovati predpise, brez policistov na cesti enostavno ne gre. Ĺ e vedno smo priÄ?a objestnim voznikom, ki se ÂťpoĹžviĹžgajoÂŤ na pravila varne voĹžnje in predpisane kazni in le odloÄ?ni policisti jim lahko prepreÄ?ijo divjanje po cesti in ogroĹžanje ostalih udeleĹžencev. Veliko voznikov upoĹĄteva predpise in se drĹži omejitev le zaradi policistov in strahu pred globami in kazenskimi toÄ?kami. Ĺ˝al je tako in zaradi tega potrebujemo tudi zadostno ĹĄtevilo policistov, ki bodo lahko delovali preventivno, s svojo navzoÄ?nostjo umirjali hitrost voĹžnje in poleg tega pri udeleĹžencih spodbujali upoĹĄtevanje pravil varne voĹžnje ter prometne signalizacije, zoper povratnike in objestneĹže pa represivno ukrepali.

Toda ĹĄtevilo policistov in njihova opremljenost nista edina faktorja, pomembno vlogo bo imela tudi cestna infrastruktura. Avtocestni kriĹž je nedvomno pripomogel, da danes lahko govorimo o pozitivnem statistiÄ?nem trendu, toda (avto)cestne odseke bo treba tudi vzdrĹževati in obnavljati. Ne morem pa mimo kljuÄ?ne stvari. To je naĹĄa miselnost in odnos do svojhe in varnosti drugih udeleĹžencev v prometu. ÄŒe se bomo zavedali, da lahko najveÄ? naredimo sami, potem bomo lahko na koncu letoĹĄnjega leta rekli, da se ugoden statistiÄ?ni trend v cestnem prometu spet nadaljuje.

Za vsemi statistiÄ?nimi podatki, vzroki, okoliĹĄÄ?inami ‌ so vendarle ljudje in njihova Ĺživljenja. Promet je sestavni del naĹĄega Ĺživljenja in prav bi bilo, da spoĹĄtujemo pravila, ki nam omogoÄ?ajo potovanje in preĹživetje na cesti. SreÄ?no!

Adil Huselja varnostno ogledalo

đ&#x;”˛

Ne telefonirajte, ko vozite Ljubljana – Vozite previdno. ZaÄ?ela se je akcija Mobilni telefoni v prometu, ki bo potekala od 8. do 24. januarja. Namen akcije, pri kateri sodeluje tudi Policija (policisti in obÄ?inski redarji bodo izvajali poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med voĹžnjo), je osveĹĄÄ?ati o nevarnostih uporabe mobilnega telefona med voĹžnjo in zmanjĹĄati tveganja za nastanek prometnih nesreÄ?. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

14. januarja 2016

UTRIP

Duda in palec?

zdravnik svetuje

Ali naj dovolimo svojemu otroku sesanje dude ali palca? KakĹĄne so lahko posledice? Kako otroka odvaditi?

Eden najmoÄ?nejĹĄih refleksov pri sesalcih je prav sesalni. Z njim pride na svet vsak novorojenÄ?ek in je neprecenljive vrednosti za njegovo prehranjevanje, hkrati pa je sesanje nujno potrebno za otrokov obÄ?utek varnosti in zadovoljstva. Tisti otroci, ki ne poteĹĄijo potrebe po sesanju z dojenjem ali hranjenjem po stekleniÄ?ki, vztrajno iĹĄÄ?ejo nadomestilo, bodisi dudo, prst ali kak drug predmet, ki ga sesajo. Ta otroka po navadi pomirja in mu daje obÄ?utek varnosti. S stomatoloĹĄkega vidika je zaradi rasti zob najbolje, Ä?e otrok ne sesa niÄ?esar, vendar pa

gibanje jezika ter s tem povzroÄ?ajo ĹĄtevilne nepravilnosti, kot so motnje govora, motnje v razvoju obraza, motnje pri ĹžveÄ?enju in pa seveda okrnejo estetski videz obraza.

KakĹĄne so lahko posledice?

Do 2. leta starosti se zobne in kostne nepravilnosti navadno odpravijo v 6 mesecih, ko otrok preneha sesati. Kasneje se nepravilnosti, ki se niso popravile same, reĹĄujejo s pomoÄ?jo ortodontskega aparata, pri Ä?emer velja opozoriti, da teĹžkih deformacij kasneje ni vedno moĹžno

19

biti obratno.

Na sliki vidimo kriŞni griz, protruzijo sekalcev in odprti griz – vse pri istem pacientu –kot posledico sesanja.

PogostejĹĄa vnetja srednjega uĹĄesa: neprestano sesanje razĹĄiri sluĹĄne kanale bolj kot obiÄ?ajno, zaradi Ä?esar lahko bakterije iz grla vdrejo v srednje uho in tako povzroÄ?ijo vnetje.

Kako malÄ?ka odvaditi sesanja?

Dokler otroka ne odvadimo sesanja, je treba skrbeti za higieno. Dudico veÄ?krat sterilizirajte oziroma razkuĹžite, bodisi

ral Ĺže zdavnaj posloviti od nje. S takĹĄno razlago lahko otroku povzroÄ?ite teĹžave, saj je na dudo ĹĄe vedno navezan. ÄŒe ne gre drugaÄ?e, vam bo morda priĹĄla prav kakĹĄna zvijaÄ?a. Recimo ta, da dudo naredite neuporabno, ali ga prepriÄ?ate, da jo komu podari.

Otroci pogosto sesajo palec, kadar se poÄ?utijo negotovi, zato je smiselno, da najprej poskusite odpraviti vzrok za tesnobo in strah in otroka potolaĹžite. Namesto da otroka karate zaradi njegovega poÄ?etja, ga raje pohvalite, kadar se odreÄ?e sesanju, in ga celo nagradite, kadar mu to uspeva dalj Ä?asa ali v stresni situaciji (npr. ob daljĹĄi odsotnosti starĹĄev). Otrokov zobozdravnik naj mu pojasni, kaj se lahko zgodi z zobmi, Ä?e ne bo prenehal sesati palca, in ga tako motivira.

Oven, 21. 3. - 20. 4.

KonÄ?no se bodo vaĹĄe sanje in cilji zaÄ?eli uresniÄ?evati. Ob tem priÄ?akujte tudi velike spremembe v svojem Ĺživljenju, ki bodo za vas veÄ?inoma pozitivne. RaÄ?unajte na krajĹĄa potovanja ali izlete, preko katerih boste spoznali nove ljudi in navezali nova prijateljstva.

Lahko se vam zgodi celo, da se boste popolnoma nepriÄ?akovano moÄ?no zaljubili. Veliko vpraĹĄanje je, ali boste imeli pogum za tako veliko spremembo v Ĺživljenju, ki jo to lahko prinese za seboj. Morda bi bilo dobro, da malo poÄ?akate in pred usodnimi koraki preverite, ali je ĹĄlo le za trenutno Ä?ustveno zmedenost ali gre za pravo ljubezen. Nikamor se vam ne mudi, zima pa sama poskrbi za to, da se poÄ?utimo bolj ranljivi in da potrebujemo veÄ? druĹžabnosti. Zadnje Ä?ase ste, priznajte, Ä?isto preveÄ? osamljeni.

Bik, 21. 4. - 20. 5.

Veseli boste, da je zaÄ?etek januarja preteklost. Sedaj je Ä?as, da se spet moÄ?neje aktivirate. V ospredje bodo v naslednjih dneh konÄ?no stopili vaĹĄi cilji in vaĹĄe srÄ?ne Ĺželje. Pri svojih odloÄ?itvah se ne boste ozirali na druge, niti jih ne boste spraĹĄevali po nasvetih.

VÄ?asih je bolje malo razmisliti in se o nekaterih stvareh posvetovati z ljudmi, ki jim zaupate. Pa Ä?etudi niso Ä?isto niÄ? povezani z zadevo. V sedanjem primeru bo to ĹĄe bolje, saj bodo nepristranski.

Prenagljena dejanja boste morda kasneje ĹĄe moÄ?no obĹžalovali. Sploh, Ä?e gre za sluĹžbo ali novo partnersko zvezo. Enkrat ste se Ĺže opekli, pa od tega ni minilo prav veliko Ä?asa. Previdni bodite tudi z denarjem, saj Ä?as za nepotrebne nakupe ni pravi. Prilivov bo ĹĄe manj, kot ste raÄ?unali. Zdravje? ObÄ?utljivo bo, viroze in prehladi vas verjetno ne bodo zaobĹĄli.

DvojÄ?ka, 21. 5. - 21. 6.

Zaradi nekega doslej zelo dobrega prijateljstva se boste poÄ?utili izdani. Morda boste ugotovili, da ni iskrenosti in topline na obeh straneh, morda le, da je ni na eni strani.

Slednje bo ĹĄe huje, saj tega nikoli niste bili navajeni. Znani ste po tem, da naravnost poveste, kaj mislite in kaj si Ĺželite. ÄŒeprav imate veliko znancev pa zelo malo pravih prijateljev, vas bo nastala situacija precej strla. Najbolje je, da se ne obremenjujete preveÄ? in s to osebo prekinete vse stike. Le tako boste namreÄ? lahko spet normalno zaĹživeli. Zdravje bo veliko boljĹĄe, tudi zato, ker ste si po prazniÄ?nih dneh, v katerih ste preveÄ? pili, jedli in poÄ?ivali, Ĺže uspeli nabrati nove energije in moÄ?i. Najbolj utrujajo vas razmere v druĹžini, pri Ä?emer partner ni kriv Ä?isto za vse. Bodite iskreni, Ä?e bi bili vi drugaÄ?ni do njega, bi bil tudi on do vas.

Rak, 22. 6. - 22. 7.

Precej aktivnosti vas Ä?aka v drugi polovici januarja, sploh v sluĹžbi. Zato boste zveÄ?er pogosto utrujeni in raztreseni. Prenaporni in stresni dnevi vas lahko stanejo tudi vaĹĄega zdravja, bliĹžnji pa vam bodo za povrhu oÄ?itali, da si zanje Ĺže nekaj tednov ne vzamete dovolj Ä?asa. V mislih imejte, da sluĹžba in obveznosti, ki se vam zdijo neodloĹžljive, niso vedno na prvem mestu. PrivoĹĄÄ?ite si veÄ? Ä?asa zase, tudi za lenarjenje in poÄ?itek. Pri tem ne smete imeti slabe vesti, ker je nimate zakaj imeti. DomaÄ?i vas bodo v teh dneh z veseljem razvajali, Ä?e si boste to Ĺželeli. ÄŒe si ne boste, vas bodo pustili na miru. Dobro vedo, kakĹĄni ste, ko niste najboljĹĄe volje. In Ĺžal ĹĄe nekaj dni ne boste.

Lev, 23. 7. - 23. 8.

Z dojenjem otrok poteĹĄi sesalni refleks, ki je neprecenljivega pomena za njegov razvoj.

je veliko bolje ugoditi otrokovi sesalni potrebi kot jo zanemariti. ÄŒe si otroci poiĹĄÄ?ejo prst, priporoÄ?amo, da jim starĹĄi v zameno ponudijo raje dudo. Prst je sicer veliko bolj praktiÄ?en, ker je vedno na voljo, vendar tudi bolj teĹžaven, ko pride do odvajanja. Sesanje dude lahko zaÄ?nemo opuĹĄÄ?ati po ĹĄestem mesecu, ko sesalnega refleksa ni veÄ? treba vzdrĹževati. Otrok naj ima dudo v ustih le toliko Ä?asa, da se potolaĹži, umiri in zaspi, potem pa mu jo vzemite. Po dopolnjenem prvem letu in najkasneje do tretjega rojstnega dne je Ä?as, ko naj bi se otroci dokonÄ?no poslovili od svoje dude. Tujki v ustih, (duda, prst, stekleniÄ?ka) vplivajo tako na pravilno rast zob kot na rast Ä?eljustnic in motijo naravno

Na sliki vidimo kriŞni griz, protruzijo sekalcev in odprti griz – vse pri istem pacientu – kot posledico sesanja.

zadovoljivo korigirati, zato je treba razvado (sesanje dude ali palca) Ä?im prej odpraviti – seveda na otroku najbolj prijazen naÄ?in.

Motnje, ki nastanejo kot posledica sesanja, so odprti griz, protruzija zgornjih sekalcev in posteriorni kriĹžni griz, pogostejĹĄa pa so tudi vnetja srednjega uĹĄesa.

Odprti griz: ob ugrizu na zadnje zobe se sprednji ne stikajo oziroma pokrivajo. Odprte grize se v zgodnji otroĹĄki dobi ureja z miĹĄiÄ?nimi vajami, kasneje pa z ortodontsko terapijo.

Protruzija zgornjih sekalcev: zgornji zobje pokrivajo spodnje preveÄ? spredaj in â€œĹĄtrlijoâ€? naprej.

Posteriorni kriĹžni griz: zgornji koÄ?niki so zataknjeni med spodnje koÄ?nike, Ä?eprav bi moralo

s sterilizatorjem ali pa jo za nekaj minut potopite v vrelo vodo. ÄŒe dudica pade na tla, jo vedno operite pod tekoÄ?o vodo, Ä?e je le mogoÄ?e, vroÄ?o. SkuĹĄajte se izogibati temu, kar poÄ?ne veÄ?ina starĹĄev. Ko duda pade na tla, jo poberejo in nesejo v svoja usta.

Po njihovem mnenju je tako dobro umita. Ne poÄ?nite tega, tudi vaĹĄa usta niso sterilna! S tem v otrokova usta vnesete nove bakterije, ki jih sam ĹĄe nima, in mu delate ĹĄkodo.

Najbolje je, da se z otrokom skupaj odloÄ?ita, kako se bo znebil dude, potem pa naj se malÄ?ek sam poslovi od nje. Nikar mu ne vzbujajte obÄ?utka, da se mora dude sramovati. Nikar ga ne zasmehujte, Ä?eprav je po vaĹĄem mnenju Ĺže velik in bi se mo-

ÄŒe tudi to ne uspe, se lahko odloÄ?ite za povijanje palÄ?ka ali noĹĄenje bombaĹžnih rokavic ponoÄ?i. Ne nazadnje pa lahko otrokov pediater predpiĹĄe mazilo neprijetnega okusa, ki naj bi otroka odvrnilo od sesanja palca, zobozdravnik pa predpiĹĄe uporabo pripomoÄ?ka, ki onemogoÄ?i vrivanje palca v usta.

NaÄ?inov za odpravljanje razvade vaĹĄega otroka je seveda veÄ?, najustreznejĹĄi naÄ?in pa izberite sami, saj ga najbolj poznate. Pomembno je, da vztrajate in ne obupate, saj s tem otroku naredite veliko uslugo, pediatri in zobozdravniki pa naj vam bodo pri tem v pomoÄ? in moralno podporo. đ&#x;”˛

Maja Kipić, dr. dent. med.

Druga polovica januarja bo letos tudi Ä?as streznitve, saj boste v teh dneh nehali sanjariti.

MogoÄ?e ste se predolgo zavajali o nekaterih dejstvih o vaĹĄi trenutni Ĺživljenjski situaciji.

Priznajte, da Ĺže nekaj Ä?asa beĹžite od resnice. Sprenevedanje ni ostalo nespregledano, vsaj pri partnerju ne. Do konca prihodnjega tedna se boste napolnili z novo energijo.

Potem boste vse, kar se vam dogaja, doĹživljali popolnoma drugaÄ?e. Ugotovili boste, da le niste rojeni pod nesreÄ?no zvezdo, saj vam bo vse, kar si boste zadali, ĹĄlo kot po maslu. Tudi tokrat se bo izkazalo, da Ä?as vedno zaceli rane, tudi Ä?e so te precej hude. In da je potrpeĹžljivost lastnost, ki se vedno obrestuje. Zdravje bo obÄ?utljivo; pazite se prepiha, mrzlih nog in preveÄ? ohlajenih pijaÄ?. Te vam bodo kljub zimi Ä?isto preveÄ? godile.

Devica, 24. 8. - 23. 9.

Obdobje jeze bo konÄ?ano. Tudi svojo trmo, ki tokrat ne bo prav moÄ?na, boste prav tako potlaÄ?ili. In to zato, da bi bil mir v hiĹĄi. Pripravljeni boste na kompromise, Ä?eprav bodo odloÄ?itve zelo teĹžke, lahko pa bi jih sprejeli tudi sami. Dogovori v teh dneh bodo izjemno dobri. Poleg tega boste veseli, ker boste spet polni dobrih idej, kar se vam Ĺže nekaj tednov ni dogajalo. Tako boste v nadaljevanju meseca zelo ustvarjalni in polni pozitivne energije, ki jo boste naĹĄli predvsem v sebi. In to zato, ker si boste spet zaupali. Zdelo se vam bo, da letite visoko nad oblaki, saj se vam bo po teĹžki odloÄ?itvi odvalil kamen od srca. Zdravje bo trdno, poÄ?utje odliÄ?no. Denarnica pa ravno prav debela, da vam ne bo treba skrbeti.

Tehtnica, 24. 9. - 23. 10.

V naslednjih dneh se vam bo zdelo, da se vse odvija prepoÄ?asi. Zaradi tega boste precej obremenjeni, celo ĹživÄ?ni. Pa ne bi bilo treba, Ä?e bi se sprostili in se zaÄ?eli zavedati, da delo ni vse, kar je pomembno v Ĺživljenju. VÄ?asih je treba enostavno pozabiti nanj. Vsak za kakĹĄen dan. Zaradi tega, kako se obnaĹĄate v zadnjih dneh, krepko trpi tudi vaĹĄe zdravje.

Ob koncu tega tedna boste spoznali, da veÄ?inoma ne morete niÄ? spremeniti in se boste vdali v te okoliĹĄÄ?ine. ÄŒe pa ste bolj avanturistiÄ?ni tip, vas morda Ä?aka veÄ?ja sprememba. ÄŒe razmiĹĄljate o selitvi, Ä?as ni najboljĹĄi, Ä?e pa o menjavi delovnega mesta, pa je. A le, Ä?e boste zbrali pogum in se res odloÄ?ili, da tvegate. Ker brez tveganja ne v prvem in ne v drugem primeru ne bo ĹĄlo. Partner bo bolj racionalen kot vi, zato mu prisluhnite.

Ĺ korpijon, 24.10. - 22. 11.

Za mnoge se bo Ĺživljenje za nekaj dni vrnilo na stare tirnice. ÄŒisto resno bo. Partner bo imel pomembno vlogo pri nekaterih vaĹĄih odloÄ?itvah, Ä?eprav si boste Ĺželeli nekatere stvari opraviti brez njegovega soglasja. Marsikaj mu boste celo povsem zamolÄ?ali, saj se bojite, da bo njegova reakcija burna. To vas bo malce jezilo, vendar pa do hujĹĄih prepirov ne bo priĹĄlo, Ä?e se boste le uspeli brzdati svojo jezo in prizadetost. V mislih imejte, da tudi vi prispevate velik del pri njegovih Ĺživljenjskih odloÄ?itvah. In da vas vedno vpraĹĄa za vaĹĄe mnenje. V sluĹžbi priÄ?akujte nenapovedano nagrado, ki se je boste krepko razveselili. PriĹĄla bo v pravem Ä?asu, saj boste v naslednjih tednih poskuĹĄali osveĹžiti tudi dom. Zato bo dodaten denar priĹĄel ravno v pravem Ä?asu. NiÄ? ne bo narobe, Ä?e ga porabite za nakup neÄ?esa, kar si osebno Ĺželite. VÄ?asih moramo razvajati tudi sami sebe, kajne?

Strelec, 23. 11. - 21. 12.

V nedeljo tradicionalno novoletno sreÄ?anje ÄŒlani univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje zastavljene cilje uresniÄ?ujemo tudi v letu 2016 Na rednem meseÄ?nem sreÄ?anju smo se Ĺže sestali animatorji in upravni odbor Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje. Ocenili smo opravljene dejavnostii v tem ĹĄolskem letu. Vse potekajo po zastavljenem programu.

Sta se pa kroĹžka Kaligrafija in Likovni kroĹžek preselila v vilo RoĹžle, kjer delujeta v zelo dobrih pogojih.

Dramski kroĹžek Ĺže nekaj Ä?asa pridno vadi skeÄ?, ki ga bodo zaigrali na naĹĄem tradicionalnem novoletnem sreÄ?anju Ä?lanov univerze, ki bo 17. januarja. Dani-

Vse, kar boste delali v prihodnjih dneh, bo bolj na silo. Ne boste lenarili, a pravega veselja pri delu ne boste Ä?utili. Kot da se vas je lotilo zimsko maloduĹĄje, saj pravih iskric ne boste obÄ?utili niti ob delu, ki vas najbolj veseli. Ĺ˝e na zaÄ?etku prihodnjega tedna boste temeljito premislili o svojih Ä?ustvih, dejanjih in odnosih. Ugotovili boste, da ĹĄe sami ne veste veÄ?, kaj hoÄ?ete. To vas ne sme spraviti v slabo voljo ali obup. Celotno situacijo raje vzemite kot zaÄ?etek novega poglavja v svojem Ĺživljenju. Poskusite nekaj novega ali pojdite nekam, kjer ĹĄe niste bili. Sploh, ker si to finanÄ?no lahko privoĹĄÄ?ite, saj ste lansko leto precej privarÄ?evali. PrivoĹĄÄ?ili pa si niste prav veliko. Prijatelj vam bo ob koncu tedna zaupal nekaj zelo lepega. Njegova skrivnost bo pri vas ostala varna. Zelo vam bo hvaleĹžen.

Kozorog, 22. 12. - 20. 1.

Do sredine prihodnjega tedna boste zelo odloÄ?ni. Poleg tega boste imeli nadzor nad vsakim trenutkom poslovnega ali zasebnega dogajanja. Ker pa boste hoteli imeti vse niti v svojih rokah, zna priti do prepirov tako v sluĹžbi kot tudi s partnerjem. Zvezde vam priporoÄ?ajo, da vsaj malo popustite, saj bo sicer vse skupaj iz dneva v dan slabĹĄe.

Posvetite se kakĹĄnemu hobiju, ki vas bo umiril. ÄŒe bo ustvarjalen, bo v teh dneh vaĹĄa domiĹĄljija dobila krila.

Prijatelji vas bodo konec tedna presenetili z vabilom, ki ga ne priÄ?akujete. Ne razoÄ?arajte jih! ÄŒetudi vam ne bo za veÄ?jo druĹžbo, pojdite vsaj za nekaj Ä?asa. ÄŒe boste ĹĄli, vam ne bo Ĺžal. Izvedeli boste marsikaj, kar vam bo v naslednjih tednih pomagalo pri poslih. Zdravje? Brez boleÄ?in ne bo ĹĄlo, a prehudo ne bo.

Vodnar, 21. 1. - 20. 2.

Animatorji in upravni odbor Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje napovedujejo pester program.

ca Rozman, animatorka kroĹžka elektriÄ?ne klaviature, nas je seznanila, da praznuje kroĹžek ElektriÄ?ne klaviature letos 15 let delovanja in Ĺželi to zaznamovati s koncertom.

VÄ?eraj smo pripravili veÄ?er s pesnikom in pisateljem Petrom Rezmanom, jutri ob 18. uri pa Irena KoÄ?evar, mentorica kroĹžka

Kuhajmo, tudi odliÄ?na slikarka, vabi na ogled razstave To sem jaz v prostorih KS Stara vas v Velenju.

Citrarke Marjanke se pripravljajo na Marjanov veÄ?er, ki poteka tradicionalno v spomin na mentorja kroĹžka citrark Marjana MarinĹĄka. Ta bo v soboto, 30. januarja, ob 19. uri v vili Bianci.

Tudi v letu 2016 nas lahko spremljajte ob torkih ob 17. uri na Radiu Velenje v oddaji NaĹĄi kraji in ljudje, v kateri predstavljamo svoje Ä?lane in vse, ki so z nami povezani! đ&#x;”˛

Marija Skrt

Kljub zimi boste izjemno aktivni tako v zasebnem kot tudi druĹžabnem Ĺživljenju. Polni boste energije, ki jo boste poskuĹĄali pokuriti na vse moĹžne naÄ?ine. Vse skupaj se bo navezovalo tudi na vaĹĄo kariero, saj boste dodatno energijo lahko koristno porabili za dosego ciljev, ki so vam pomembni. ÄŒe boste ohranili pobudo, vam napredovanje ne bo uĹĄlo. Pri tem pa ne smete biti neuÄ?akani in nestrpni, saj ĹĄe ni Ä?as za velike spremembe. Se pa napovedujejo in v njih boste vi vsekakor na boljĹĄem kot doslej. V naslednjih dneh boste obkroĹženi z dobrimi prijatelji. Ugotovili boste, da vam paĹĄe, Ä?e z njimi niste prepogosto, saj se vse ponavlja. Ĺ e vedno boste najraje sami s partnerjem.

Ta vam pripravlja prijetno preseneÄ?enje ĹĄe pred vaĹĄim osebnim praznikom.

Ribi, 21. 2. - 20. 3.

Mnenja drugih se vas bodo v naslednjih dneh dotaknila bolj kot po navadi. ObÄ?utljivi boste, saj boste psihiÄ?no precej izÄ?rpani. Poleg tega boste brskali po skrivnostih in globljih motivih vaĹĄe druĹžine, okolice in partnerja. BliĹžnjim boste tudi teĹžko zaupali, kaj se vam dogaja, saj se vam bo zdelo, da ste na dveh razliÄ?nih bregovih. Sami veste, da se vÄ?asih preveÄ? obremenjujete z drugimi in tem, kaj si bodo mislili o vas, zato poskusite sprostiti svoje misli z dolgimi sprehodi ali kakĹĄnim drugim razvajanjem, ki si ga Ĺže dolgo obljubljate. Na ljubezenskem podroÄ?ju se bo konÄ?no premaknilo. Sploh, Ä?e se boste prepustili resniÄ?nim Ä?ustvom in na ljubezen nehali gledati le z moĹžgani. Zapomnite si; kolikor dajete, toliko dobite nazaj. Vi pa zadnje tedne niste dajali dovolj.

Naš ­čas, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

14. januarja

15. januarja

05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 12.00 Turbulenca 12.30 Kako sem videl svet izpod mize, nad.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Ljubljana, London, New York, dok. film 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.40 Penelopa, ris.

15.45 Firbcologi 16.25 Profil: dr. Radovan Pulko 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Otok Samso 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.55 Prava ideja: Tax Fin Lex 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Shakespeare stroj 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil: dr. Radovan Pulko 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Infokanal

05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem! kviz 12.00 Ugriznimo znanost 12.25 Kako sem videl svet izpod mize, nad.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris.

15.50 Studio kriškraš: Muzej 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Koncert ansambla Biseri 21.25 Na naši zemlji 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Valerio Zurlini, pogovor z Denisom Valičem 23.20 Dekle s kovčkom, ital. film 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov.

02.45 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 09.05 09.50 10.10 11.00 12.45

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Jani Nani, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Berta in Ufek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Čarovnik Točka, glasb. odd.

Na naši zemlji Alpe, Donava, Jadran Dobro jutro Svet. prvnestvo v poletih, kvalif., prenos iz Kuelna 14.10 Biatlon, sp, posam. tekma (Ž), prenos iz Ruhpoldinga 16.00 Čas za Manco Košir 17.00 Halo TV 18.00 Fina gospa, 2/7 18.30 Fina gospa, 3/7 19.05 Penelopa, ris.

19.10 Male sive celice, kviz 20.00 Avtomobilnost 20.30 Andrej Šifrer in prijatelji, koncert 22.25 Heinekenova ugrabitev, nizoz. film 00.20 Točka, glasb. odd.

01.05 Halo TV 02.05 Športni posnetki sledi Sp v poletih, kvalif., posn.

03.20 Biatlon, sp, posami. tekma (Ž), posn.

04.50 Zabavni kanal

07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.30 09.15 10.25 11.35 12.45 14.55 15.25 17.20 18.25 19.25 20.00 22.10 22.35 23.45 00.30 01.20 02.55 sledi 04.20

06.00 07.00 07.10 07.30 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser.

13.50 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.50 Kar bo, pa bo, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Kaj pričakovati, ko pričakuješ, am. film 21.50 24ur zvečer 22.30 Kosti, nan.

23.20 Na čelu države, nan.

00.10 Policijska družina, nan.

00.55 24ur zvečer, ponov.

01.30 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pravilno ločevanje odpadkov, pogovor 11.35 Pop corn 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Prodajno TV okno 13.15 Videospot dneva 13.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Migaj raje z nami 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Jani Nani, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Berta in Ufek, ris.

Neli in Cezar, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Živahni London Točka, glas. odd.

Prisluhnimo tišini Alp. smuč., sp, smuk (M) kombinacija, prenos iz Wengna Halo TV Sp v poletih, posam. tekma, prenos s Kuelna Alp. smuč., sp, SL kombin. (M), posn.

Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Flachaua Biatlon, sp, štafeta (M), posn.

Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Flachaua Otroški program OP! Rokomet, ep (M), Poljska – Srbija, prenos iz Krakova Bučke, satirično informativna parodija Polnočni klub: Za sanjski, novi, nori svet!

Popravljena krivica, 9/10 Točka, glasb. odd.

Zabavni kanal Športni posnetki Sp v poletih, posam. tekma, posn.

Rokomet, ep (M), Pojska – Srbija, posn.

06.00 24ur, ponov.

07.00 Mifi, ris.

07.05 Waybuloo, ris.

07.25 Želvica Lulu, ris.

07.40 Kaja, ris.

07.55 Čebelica Maja, ris.

08.10 Pikica in Pepermint, ris.

08.20 Morske deklice H20, nan.

08.45 Tv prodaja 09.00 Dr. Oz, am. ser.

09.50 Tv prodaja 10.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

11.10 Tv prodaja 11.25 Velika ang. pekarija, ang. ser.

12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser.

13.50 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.50 Kar bo, pa bo, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Lepotica pod krinko, am. film 22.00 24ur zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Antwone Fisher, am. film 00.50 Milost, am. film 02.30 24ur zvečer, ponov.

03.05 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža, 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz arhiva VTV: Koncert Okteta Lesna 22.35 Iz oddaje Dobro jutro 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila

Sobota,

16. januarja

Nedelja,

17. januarja

05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Vreme 07.15 Čebelica Maja, ris. nan.

07.35 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

08.00 Studio kriškraš: Dinozavrov dnevnik 08.25 Ribič Pepe 08.45 Firbcologi 09.10 Male sive celice, kviz 09.55 Počitnice, igrani film 10.10 Infodrom 10.20 V svojem ritmu: Hip Hop, 5/7 11.05 Tv arhiv 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Zdravje Slovencev: Možganska kap 15.00 Brazilija: boj za zemljo v Matu Grossu 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen, 2. del 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vaje v objemu, slovenski film 21.35 Fortitude, 1/12 22.25 Poročila, šport, vreme 23.00 Sneguljčica, film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov.

02.05 Info-kanal

07.00 Živ žav sledi Pipi in Melkijad, ris.

07.05 Penelopa, ris.

07.10 Zajček Belko, ris.

07.15 Tork, ris.

07.20 A veš, koliko te imam rad, ris.

07.30 Čarli in Lola, ris.

07.40 Timi gre, ris.

07.50 Kioka, ris.

08.00 Fifi in Cvetličniki, ris.

08.10 Prihaja Nodi, ris.

08.20 Sara in Raček, ris.

08.25 Poldi, ris.

08.35 A veš, koliko te imam rad, ris.

08.45 Muk, ris.

08.55 Zu, ris.

09.05 Knjiga o džungli, ris.

09.15 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

09.40 Pujsa Pepa, ris.

09.45 Pika Nogavička, ris. nan.

10.10 Nabriti detektivi, 20/26 10.55 Sledi, dok. odd.

11.25 Ozare, ponov.

11.25 Obzorja duha: Celibat 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Ansambel Biseri, ponov.

14.55 Dnevi vina in vrtnic, am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Broadchurch (I.), 1/8 20.50 Intervju, Aleks Štakul 21.45 Poročila, šport, vreme 22.10 Rušenje tabujev, dok. odd.

23.10 Pogum, poljski film 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, ponov.

01.50 Info-kanal

06.00 06.30 07.00 09.00 10.30

05.40 Glasovi strahu 06.00 Posebna ponudba 06.50 Duhovni utrip 07.05 Glasbena matineja 08.00 Avtomobilnost 09.10 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Flachaua 10.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Wengna 11.25 Nord. smuč., sp, smuč. teki, ekipni sprint, prenos iz Planice 12.15 Alp. smuč., sp, VSL (Ž), 2. vožnja, rpenos iz Flachaua 13.15 Nogomet: FIFA magazin – Pot v Rusijo, 5. del 13.45 Sp v poletih, ekipna tekma, prenos s Kulma 16.00 Biatlon, sp, štafeta (Ž), posn. iz Ruhpoldinga 16.35 Smuč. prostega sloga, sp, kros, posn. iz Watlesa 17.10 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, posnetek iz Wengna 18.05 Rokomet, ep (M), Srbija : Francija, prenos iz Krakova 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Vse in nič, 2/2 21.00 Vera (V.), 4/4 22.30 Vikend paket, ponov.

23.40 Zvezdana, ponov.

00.25 Zaljubljeni v življenje, ponov.

01.15 Športni posnetki 05.25 Zabavni kanal

10 domačih Na naši zemlji Najboljše jutro Dober dan Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, prenos iz Planice 11.25 Smuč. prostega sloga, sp, kros, vključ.v prenos iz Watlesa 12.25 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Wengna 13.45 Sp v poletih, posam. tekma, prenos s Kulma 15.45 Smučarjev dnevnik 06.05 Biatlon, sp, skup. start (M), prenos iz Ruhpoldinga 18.50 Glasovi strahu, koprod. ser.

19.15 Infodrom 19.25 V svojem ritmu: Hip hop, 5/7 20.00 Smuč. pros. sloga sp, kros, posn.

20.30 Rokomet, ep (M), Slovenija : Švedska, prenos iz Vroclava 22.30 Zvezdana 23.15 Presenečenja, 2. sez., 8. del 00.05 Artimični koncert, ponov.

01.10 Polnočni klub: Tv sansjski, novi, nori svet!

02.30 Športni posnetki

06.00 24ur, ponov.

07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris.

07.15 Želvica Lulu, ris.

07.40 Chuck in prijatelji, ris.

08.05 Radovednica Bibi, ris.

08.35 Smrkci, ris.

08.50 Maša in medved, ris.

09.00 Wendy, ris.

09.25 Winx klub, ris.

09.50 Peter Pan, ris.

10.15 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

10.40 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

11.05 Tv prodaja 11.20 Za živo mejo, am. film 12.50 Tv prodaja 13.05 Zdravo hujšanje, am. ser.

13.55 Delovno dekle, am. film 16.05 Očetov dan, am. film 17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Forrest Gump, am. film 22.30 V pogubo, am. film 00.40 V ringu, am. film 02.40 Zvoki noči

06.00 24ur, ponov.

07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris.

07.15 Želvica Lulu, ris.

07.40 Chuck in prijatelji, ris.

08.05 Radovednica Bibi, ris.

08.35 Smrkci, ris.

08.50 Maša in medved, ris.

09.00 Wendy, ris.

09.25 Winx klub, ris.

09.50 Peter Pan, ris.

10.15 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

10.35 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

11.05 Tv prodaja 11.20 Ramona in Beezus, am. film 13.15 Tv prodaja 13.30 Zdravo hujšanje, am. ser.

14.20 Vrtinec izsiljevalcev, am. film 16.00 Vse je mogoče, am. film 17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Pingvini gospoda Popperja, am. film 21.40 Seks v mestu, am. film 00.20 Božje skrivnosti, am. film 01.55 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (143).

Naredimo žig 10.00 Jesen življenja – LUŠni orkester 10.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 10.55 Prodajno TV okno 11.10 Videospot dneva 11.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Dotiki gora: Kamnik 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2355. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 1. dela 21.40 Jutranji pogovori 23.10 Pravilno ločevanje odpadkov, pogovor 00.10 Videospot dneva 00.15 Videostrani, obvestila

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2354. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 2355. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Urgentni center Celje 11.45 Koncert ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 1. dela 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (142) 18.20 Mladi za Veleje: Kaj prinaša nova strategija MOV do 2020 19.00 Pop corn: Billysi, Happy Oi' McWeasel 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža, ans. Rosa, ans. Pojav 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Popotniške razglednice: Južna Romunija 23.50 Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

14. januarja 2016

Torek,

Sreda,

18. januarja

19. januarja

20. januarja

06.05 Utrip 06.20 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen, 2. del 10.35 10 domačih 11.05 Vem!, kviz 11.50 NaGlas!

12.20 Kako sem videl svet izpod mize, nad.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Panoptikum 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Lojzek, ris.

15.45 Danov Dinosvet, 3/26 16.25 Točka preloma 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu: Metal, 6/7 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Jani Nani, ris.

18.18 Muk, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umetni raj: Sedmina 23.40 Glasbeni večer 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik 02.00 Info-kanal

05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz!

11.55 Obzorja duha 12.30 Kako sem videl svet izpod mize, nad.

13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres?

15.00 Poročila 15.10 Kanape, tv Lendava 15.40 Muk, ponov.

15.50 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Moj pogled na znanost, prof. dr.

Marko Mikuž 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki 18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 2/10 20.55 Pozdrav domovini, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Franc Ravšelj 00.30 Profil 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov.

02.15 Info-kanal

05.50 Kultura 05.55 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Umetni raj: Sedmina 12.25 Kako sem videl svet izpod mize, nad.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: Aleks Štakul 14.20 Prava ideja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd.

17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Samooskrba Železne Kaple 18.05 Sara in Raček, ris.

18.15 Simfonorije, ris.

18.20 Vem! kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Arabski ples, izrael. film 21.40 Kino Fokus 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Naše matere, naši očetje: Drugačna dežela, 3/3 00.45 Turbulenca 01.10 Profil 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, ponov.

02.55 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Berta in Ufek, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodba iz školjke: Posladkajmo se 08.40 Točka, glasb. odd.

09.40 Strah ostane, dok. film 11.00 Dobro jutro 13.50 Polnočni klub 15.30 Ljudje in zemlja 16.20 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 18.00 Rokomet, ep (M), Slovenija : Španija, prenos iz Vroclava 20.00 Zakon srca, 1/14 20.50 Darilo, 2/2 23.50 Halo TV 00.40 Točka, glasb. odd.

01.25 Športni posnetki 03.30 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Dr. Oz, am. ser.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser.

13.50 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.50 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Kje sta Morganova?, am. film 21.50 24ur zvečer 22.25 Kosti, nan.

23.15 Buden, nan.

00.05 Policijska družina, nan.

00.55 24ur zvečer, ponov.

01.30 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2355. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Iz arhiva VTV: Flying Picket 19.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, Janko Kos, župan Občine Žalec, ponovitev 20.55 Regionalne novice 21.00 Ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 1. dela koncerta 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.00 08.05 08.55 10.10 11.00 11.50 14.00 16.00 17.00 18.05 19.55 22.00 22.50 00.30 01.15 03.00 05.30

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

Ali veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Olivija, ris.

Berta in Ufek, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Bine – Vreme Točka, glasb. odd.

Tv arhiv Halo TV Dobro jutro Pesmi naše mladosti, koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji, 2. del Dober dan Halo TV Rokomet, ep (M), Makedonija : Srbija, prenos iz Krakova Odbojka, liga prvakinj, Calcit : Novara, prenos iz Ljubljane Presenečenja, 9. del Pelikanova kri, ang. film Slovenska jazz scena Točka, glasb. odd. Športni posnetki Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 Mifi, ris.

07.05 Waybuloo, ris.

07.25 Želvica Lulu, ris.

07.40 Kaja, ris.

07.55 Čebelica Maja, ris.

08.10 Pikica in Pepermint, ris.

08.20 Morska deklica H20, nan.

08.45 Tv prodaja 09.00 Italijanska nevesta, nan.

09.50 Tv prodaja 10.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

11.10 Tv prodaja 11.25 Kuharski dvoboj tortic, am. ser.

12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser.

13.50 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.50 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Preverjeno 21.00 Jezero skrite ljubezni, nan.

22.05 24ur zvečer 22.40 Kosti, nan.

23.30 Buden, nan.

00.20 Policijska družina, nan.

01.10 24ur, ponov.

01.45 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Župan z vami, Janko Kos, župan Občine Žalec, ponovitev 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš, Kaj je zumba?

18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2356. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Janezove poti po Golteh 20.55 Okarina Festival: Natalie Mac Master 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Pokukajmo na Zemljo, ris.

Olivija, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Kaj je za zmeraj 08.10 Zgodbe iz školjke: Detektiva 08.20 Kanape, tv Lendava 09.10 Točka, glasb. odd.

10.10 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.10 Dobro jutro 14.30 Vikend paket 16.00 Dober dan 17.00 Rokomet, ep (M), Slovenija : Nemčija, prenos iz Vroclava 19.00 Olivija, ris.

19.10 Lojzek, ris.

19.15 Ribič Pepe 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Rokomet, ep (M), Španija : Švedska, prenos iz Vroclava 21.35 Na utrip srca 22.35 Bleščica, odd. o modi 23.10 Aritmični koncert – Izštekanih 10 00.45 Točka, glasb. odd.

01.30 Športni posnetki 04.30 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris.

Kaja, ris. Čebelica, Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser.

13.50 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.50 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Popoln moški, am. film 21.50 24ur zvečer 22.25 Kosti, nan.

23.15 Buden, nan.

00.05 Policijska družina, nan.

00.50 24ur zvečer, ponov.

01.25 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2356. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI144) 18.20 Otroški program 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Damir Kovačič, 3SOMS 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

14. januarja 2016

WANG, HUIQIN: Ferdinand Avguťtin Hallerstein – Slovenec v prepovedanem mestu

svojih razmerij vidi skozi prizmo Ĺživljenja.

NerazreĹĄeno mladostniĹĄko ljubezen s poroÄ?enim moĹĄkim za nazaj analizira pri psihoterapevtki, naklonjen odnos do pokojnega oÄ?eta popiĹĄe v romanu, teĹžaven odnos z materjo se zaÄ?ne rahljati ob njeni nakazujoÄ?i se demenci. In konec koncev zaradi mlaÄ?nega, povrĹĄinskega odnosa z moĹžem se zaplete v strastno razmerje z uÄ?iteljem svoje najstniĹĄke hÄ?erke. Skratka, odsev razliÄ?nih razmerij.

ml – Mladina, 929 – Biografije in sorodne ťtudije

BEHNKE, BENJAMIN: Preprosto in uporabno 365 praktiÄ?nih nasvetov za vsak dan

Knjiga je lanskoletna dobitnica nagrade zlata hruĹĄka, v kategoriji najboljĹĄa izvirna slovenska mladinska pouÄ?na knjiga, ki je Ĺže vrsto let sinonim kakovosti otroĹĄkih in mladinskih del. Leta 2014 pa je bila dobitnica nagrade Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico. Gre za biografijo (pre)malo znanega Slovenca, Ferdinanda AvguĹĄtina Hallersteina, ki je v 18. stoletju kot misijonar skupaj s kitajskimi uÄ?enjaki v Pekingu deloval na podroÄ?ju astronomije.

Ob sprejemanju kitajske kulture si je nadel zveneÄ?e kitajsko ime Liu Songling. Liu je kitajski priimek, ki ga ĹĄe danes nosi veÄ? kot 80 milijonov Kitajcev, Songling pa pomeni dolgo in Ä?astno Ĺživljenje. Gre za povezovanje dveh kultur, znanosti in umetnosti, zato je slikanica Huiquin Wang pravi sodobni medkulturni biser za bralce vseh generacij.

od – Odrasli, 37 – Vzgoja in izobraŞevanje V knjigi je zbranih 365 genialnih domislic in nasvetov, s katerimi si lahko pomagamo v vsakdanjem Şivljenju. Kako najhitreje odstraniti vodni kamen? Kako uporabiti lestev kot bar? Kako preprosto osveŞiti

Romaneskni prvenec na prvi pogled nikakor ne bi pripisali doktorici matematiÄ?nih znanosti.

Glavni lik je pisateljica in prevajalka Veronika, ki na pragu ĹĄtiridesetih let zaÄ?ne razpletati razliÄ?ne identitetne vozle in jih stke v berljivo intimno dramo. Zrcalne podobe

CHAPMAN, GARY in ARLENE PELLICANE: DruĹžabno odraĹĄÄ?anje od – Odrasli, 37 – Vzgoja in izobraĹževanje Je sploh ĹĄe mogoÄ?e, v Ä?asu vseh mogoÄ?ih mobilnih naprav, otroke spraviti na plano, jih zbezati iz njihovih udobnih naslanjaÄ?ev in prepriÄ?ati, da so odnosi v Ĺživo veliko pristnejĹĄi in bolj polni kot virtualni?

Avtorja knjige DruĹžabno odraĹĄÄ?anje sta prepriÄ?ana, da lahko. Kajti kljub mamljivim pastem virtualnega sveta, ĹĄtevilnim podobam, preganjanjem dolgega Ä?asa z neĹĄtetimi igrami otroci v svojem bistvu ĹĄe vedno potrebujejo bliĹžino, pogovor in obÄ?utek, da se v vsakem trenutku lahko na nekoga obrnejo. Seveda pa od najzgodnejĹĄih let otroci sledijo starĹĄem, ki so jim pomemben zgled. In vzorce obiÄ?ajno prenesejo tudi v dobo odraĹĄÄ?anja. Zato je Ä?as, ki ga kakovostno preĹživimo s svojimi otroki, resniÄ?no odliÄ?na naloĹžba. đ&#x;”˛

18.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za najstnike 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Monokomedija Mali priroÄ?nik biznisa (Zeleni abonma in izven) 21.00 Klub eMCe plac Klubski veÄ?er Ĺ˝eleznega aktivizma PITnik Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Sisol Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Gora Oljka PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druĹženje NajhitrejĹĄi krog po kolesarsko sprehajalni poti 10.00 Zbirno mesto: glavni vhod PC Standard Tematsko turistiÄ?no vodenje za obÄ?ane: Standard 10.00 Stari trg 19, nad HiĹĄo Mineralov Ĺ aleĹĄki grad in EkenĹĄtajn,

ustvarjalna delavnica na prostem 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje (Abonma POP Velenje in izven) 21.00 Klub eMCe plac PosluĹĄalnice: The new era of music

Nedelja, 17. januar

6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Suho RuĹĄje 7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Veliki Slom 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 16.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Po poti uspehov, koncert Nejca PaÄ?nika – absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatoniÄ?no harmoniko z gosti

Ponedeljek, 18. januar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? Papir, 2. del – Ustvarjalni mini klub za uÄ?ence 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Papirne igrarije, 2. del – Ustvarjalni klub za odrasle 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek ÄŒarobna svetilka, otroĹĄka ustvarjalna delavnica 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: vestern Podlih osem

Torek, 19. januar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 17.00 Vila RoĹžle v SonÄ?nem parku Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in starĹĄe 18.00 Velenjski grad Klepet pod arkadami 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje Milana DomitroviÄ?a Treking po Kanarskih otokih

To sem jaz Velenje, 15. januarja – Jutri ob 18. uri bodo v prostorih KS Stara vas odprli razstavo likovnih del Irene KoÄ?evar. ÄŒlanica DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov jo je poimenovala ÂťTo sem jazÂŤ, posvetila pa jo je spominu na svojo mamo. Razstava bo na ogled ĹĄe v soboto, 16. januarja, in nedeljo, 17. januarja, med 10. in 12. uro.

Razstavlja Boris Bizjak Velenje, 11. januar – V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko do 5. februarja ogledate slikarsko razstavo vsestranskega umetnika Borisa Bizjaka. Razstavljena dela so ustvarjena v slikarski tehniki akrilnih sprejev.

Boris Bizjak je multiinstrumentalist, ki igra harmoniko, klaviature, kitaro, bas kitaro, bobne, orglice, prepoznaven pa je tudi po

19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvor.

Klavirski recital Dubravke TomĹĄiÄ?

Srebotnjak (Abonma Klasika in izven)

Sreda, 20. januar 7.00

13.00

Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod: Anina pot Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 17.30 Ljudska univerza Velenje Predstavitev zimskih jezikovnih teÄ?ajev na Ljudski univerzi Velenje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje z Bernardom Zabukovnikom – Spomini na NOB

Ĺ OĹ TANJ

Sreda, 20. januar 14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 16. januar X

Gora Oljka (pohod Zdravju naproti!); PD Ĺ martno ob Paki 9.00 Marof KmeÄ?ka trĹžnica

Sreda, 20. januar 10.00 Marof PokuĹĄina vin DruĹĄtva vinogradnikov Ĺ martno ob Paki

CITY CENTER Celje

ÄŒetrtek, 14. januar 8.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pohod 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Ĺ˝iva Viviana Doria: ÄŒudeĹžna skleda medu 18.00 Muzej usnjarstva Slovenije Predstavitev zbornika Usnjarstvo na Slovenskem

Petek, 15. januar 8.30 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica

Nedelja, 17. januar 16.00 REKS Ravne Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje

• ÄŒetrtek, 14. 1., BiotrĹžnica • Petek, 15. 1. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja,17. 1., 11.00 PravljiÄ?ne urice Sofija in SreÄ?ko • 9. 1. do 19. 1. Lego festival • 11. 1. do 26. 1., slikarska razstava Harmonija vesolja • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Lunine mene

Ponedeljek, 18. januar 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 19. januar 9.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj RoÄ?na dela 18.00 Vila Mayer Odprtje razstave pletarskih izdelkov Ivana Verdnika iz Ĺ oĹĄtanja

vokalu s ĹĄirokim razponom.

V prostem Ä?asu se ukvarja z zabavno magijo (pripravlja Ä?arodejske trike, iluzije) in izdeluje razne skulpture iz balonov. Pod mentorskim vodstvom VelenjÄ?ana Milana Jenka uspeĹĄno ustvarja tudi v slikarstvu.

Predstavitev zbornika o usnjarstvu Ĺ oĹĄtanj 11. januarja – V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju so septembra lani gostili Ĺže 4. simpozij o kulturni dediĹĄÄ?ini s podroÄ?ja usnjarstva na Slovenskem. Na simpoziju se je s svojimi prispevki predstavilo dvanajst strokovnjakov, ki se pri svojem delu ukvarjajo z razliÄ?nimi vidiki usnjarske dediĹĄÄ?ine pri nas. Prispevke so velenjski muzealci zbrali v posebnem zborniku.

Predstavitev bodo pripravili v Ä?etrtek, 14.

17. januarja, ob 0.26 Prvi krajec

januarja, ob 18. uri v Muzeju usnjarstva v Ĺ oĹĄtanju. Zbrane bo nagovoril Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, zbornik pa predstavil urednik Miran Aplinc. Predstavitev bo z nastopom popestril trobilni kvartet uÄ?encev Glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje.

Novoletni koncert velenjskih godbenikov Pihalni orkester Premogovnika Velenje nadaljuje jubilejno, deseto sezono abonmajskega cikla. V soboto, 16. januarja, bodo pripravili Ĺže tradicionalni Novoletni koncert z vokalnim tercetom CASTA DIVA. Kot solista se bosta orkestru pridruĹžila flavtistka Irena Birsa in mladi domaÄ?i klarinetist David Gregorc. đ&#x;”˛

mz

Metka Pivk Srdić

BUMfest desetiÄ? Ĺ˝alec – V Ĺ˝alcu se obeta ÂťnoroÂŤ festivalsko dogajanje. Od 22.–24. januarja bo tu Ĺže deseti mednarodni festival tolkalnih skupin z imenom BUMfest 10.

Skupine in posamezniki tokrat prihajajo med drugim iz Avstrije, Belgije, Italije, NemÄ?ije, Venezuele, Burkina Fasa, Irana, Sirije in seveda Slovenije.

Festival bo tudi v znamenju

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 13.00 RazstaviĹĄÄ?e Gorenje Odprtje pregledne razstave Bernarda SeĹĄla 18.00 Galerija Velenje Omizje ob razstavi Pogledi na slovensko kiparstvo 1975 - 2015 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Potopisno predavanje Sama Zabovnika Ladakh, indijski del Himalaje 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert uÄ?encev oddelka Ĺ oĹĄtanj 21.00 Klub eMCe plac Antologija glasbe z DJ Vasjo

5.00

7.00

8.00

zrak? Kako igrati golf s frnikolami? Kako se znebiti statiÄ?ne elektrike? Kako ostanejo banane dolgo Ä?asa sveĹže? Kako z lahkoto jesti s kitajskimi palÄ?kami? To je samo nekaj praktiÄ?no hudomuĹĄnih in marsikdaj, ĹĄe kako dobrodoĹĄlih nasvetov za prav vsak dan v letu.

od – Odrasli, 821-163.6 – Slovenski druŞbeni romani

ÄŒetrtek, 14. januar

Sobota, 16. januar

ml – Mladina, C-Sz – Cicibani – Slikanice zaboj

RASMUSSEN, KARIN C.: Razmerja v ogledalu

VELENJE

Petek, 15. januar

MCRITCHIE, REBECCA: Edvard in veliko odkritje

SimpatiÄ?na slikanica se zaÄ?ne takole: ÂťEdvardova mama je arheologinja. Edvardov oÄ?e je arheolog. Edvardova dedek in babica sta arheologa. In prav vsi so odkrili pomembna odkritja.ÂŤ Zato se Edvardu zdi, da mora na steno s slavnimi druĹžinskimi Ä?lani obvezno Ä?im prej dodati tudi neko svoje pomembno odkritje. A naj ĹĄe tako iĹĄÄ?e, prav niÄ?esar ne odkrije. Nekega dne pa najde v zemljo zakopano veliko jajce. Je konÄ?no na sledi velikemu odkritju?

21

PRIREDITVE

HOKUS POKUS ALBERT

najveÄ?jega tolkalnega orkestra, ki je sestavljen in pripravljen zgolj za 10. obletnico festivala.

Na odru bo najmanj 30 tolkalcev, zdruĹženih v orkester, ki mu bo dirigiral Simon Robinson.

Skratka – za ljubitelje pa tudi samo za 'firbce' takĹĄnih dogodkov se obeta marsikaj zanimivega. đ&#x;”˛

mz

Hokus Pokus Albert Ă…berg (NorveĹĄka) OtroĹĄki animirani film sinhroniziran v slovenĹĄÄ?ino, 88 minut ReĹžija: Arne Lindtner NĂŚss Glasovi: Teja Bitenc, GaĹĄper Jarni, Andrej Murenc, Vesna PernarÄ?iÄ?, Maja KunĹĄiÄ? idr.

Petek, 15. 1., ob 18.00 Sobota, 16. 1., ob 18.15 – mala dvor.

Nedelja, 17. 1., ob 16.00 – otroťka matineja

DANSKO DEKLE The Danish Girl (VB, NemÄ?ija, ZDA) Biografska drama, 120 minut ReĹžija: Tom Hooper

Igrajo: Alicia Vikander, Eddie Redmayne, Amber Heard, Matthias Schoenaerts, Ben Whishaw idr.

Petek, 15. 1., ob 19.30 Nedelja, 17. 1., ob 20.00 Ponedeljek, 18. 1., ob 17.30

VICTORIA Victoria (NemÄ?ija) Kriminalka, triler, 140 minut ReĹžija: Sebastian Schipper Igrajo: Laia Costa, Frederick Lau, Franz Rogowski, Burak Yigit, Max Mauff, AndrĂŠ M. Hennicke idr.

Petek, 15. 1., ob 20.15 – mala dvor.

Sobota, 16. 1., ob 18.00

Nedelja, 17. 1., ob 19.00 – mala dvor.

SVAKA POD KRINKO Ride Along 2 (ZDA) Akcijska komedija, 102 minuti (ZDA) ReĹžija: Tim Story Igrajo: Ice Cube, Kevin Hart, Tika Sumpter, Benjamin Bratt, Olivia Munn, Ken Jeong, Glen Powell idr.

Sobota, 16. 1., ob 20.30 Nedelja, 17. 1., ob 18.00

ÄŒISTO NOVA ZAVEZA Le tout nouveau testament (Belgija, Francija, Luksemburg) Komedija, 113 minut

ReŞija: Jaco van Dormael Igrajo: Pili Groyne, BenoÎt Poelvoorde, Catherine Deneuve, François Damiens, Yolande Mi Idr. Petek, 15. 1., ob 18.15 – mala dvor.

Sobota, 16. 1., ob 20.00 – mala dvor.

PODLIH OSEM The Hateful Eight (ZDA) Vestern, 167 minut ReĹžija: Quentin Tarantino Igrajo: Samuel L. Jackson, Kurt Russell, Jennifer Jason Leigh, Walton Goggins idr.

Ponedeljek, 18. 1., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš ­čas, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka »Okrepčevalnica Nostalgija« Šaleška cesta 20 e, 3320 Velenje

Jedi z žara (čevapčiči, pleskavica, hamburger, cheeseburger, žar klobasa, pečena slanina, piščančja bedrca in perutničke, piščančji file, ražnjiči, vratovina)

14. januarja 2016

RADIO VELENJE Gost Zdravniških nasvetov bo Brane Breznikar, predstojnik oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, tema pa operativno zdravljenje čezmerne debelosti.

Gurmanske jedi z žara (kraljevi čevapčiči, dimljena ali polnjena vešalica, prekajena ali gurmanska pleskavica, plošča Nostalgija)

Pizze (klasika, margerita, lucky lukas, gapuzl, mely, tuna, nostalgija)

Solate in solatni korižniki Dostava – 070 211 111 (dostava v mestu 1 €, izven mesta 2 €)

Delovni čas: Ponedeljek – četrtek: 8.00 – 01.00 Petek – sobota: 9.00 – 05.00 Nedelja in prazniki: 11.00 – 23.00 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Okrepčevalnica Nostalgija«, najkasneje do ponedeljka 25. januarja.

Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

POIŠČI 10 razlik!

ČETRTEK, 14. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 15. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SOBOTA, 16. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

NEDELJA, 17. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PONEDELJEK, 18. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 19. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 20. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TV Naš čas

ONESNAŽENOST ZRAKA ko!

o sli Mi ustvarim

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si

TV kanal Naš čas ... je v lasti časopisno-radijske hiše Naš čas d.o.o. iz Velenja. Videostrani se predvajajo v neskončnem ciklu, 24 ur dnevno, 7 dni v tednu, v podlagi pa je slišen Radio Velenje. TV kanal Naš čas je viden v obeh shemah, analogni in digitalni. Zaradi prisotnosti signala v sistemu Telemach na Štajerskem, si lahko videostrani ogleda več kot 80.000 gospodinjstev.

Cena je za tako veliko območje izjemno ugodna.

Le 7 evrov na dan (+DDV).

Oblikovanje je vključeno v ceno.

V tednu od 4. januarja do 10. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

14. januarja 2016

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 031 443 365 (AA)

NUDIM SAMI BREZPLAÄŒNO odpeljemo staro Ĺželezo, kmetijske stroje, razne peÄ?i. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI-POZNANSTVA Ĺ˝ENITNE ponudbe za razliÄ?ne starosti, zahteve z vse drĹžave. Leopold OreĹĄnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

Ä?evec, medenovec in veÄ? vrst Ĺžganja prodam. Gsm: 041 687 371.

PRODAM fiĹžol sivÄ?ek, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah. Gsm: 041 905 999 STANOVANJE v Ĺ oĹĄtanju, 65 m2, visoko pritliÄ?je, prodam za 800 evrov m2. Gsm: 031 311 757 STANOVANJSKO hiĹĄo in gradbene parcelo (2227 m²) primerno za obrtno dejavnost v k.o. Lokovica pri Ĺ oĹĄtanju prodamo.

Gsm: 041 349 033.

• 2-sobno stanovanje, TomĹĄiÄ?eva, Velenje, 65 m2, adaptirano 2014, 4/5. Neposr. bliĹžina OĹ , odliÄ?na razporeditev, z minimalnim posegom je lahko tudi 3-sobno. ER: D, 60-105 kWh/m2a. Cena: 68.000 â‚Ź

ŽIVALI

ODDAM dvojni grob na pokopaliĹĄÄ?u Podkraj – Velenje.

Gsm: 041 754 699

PRIDELKI

RAZNO

SENO v kockah, plug motokultivator Gorenje z okroglo glavo in Ĺžganje prodam. Gsm: 051 388 874 FIĹ˝OL sivÄ?ek prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovni-

• HiĹĄa v PaĹĄki vasi, novogradnja, 3. GF, P+1, 153 m2, zgrajena 2015, parcela 950 m2, vsi prikljuÄ?ki, moĹžna izgradnja na kljuÄ?. BliĹžina Velenja, Ĺ oĹĄtanja, Mozirja, avtoceste ...

Cena: 120.000 â‚Ź.

NEPREMIÄŒNINE

PRAĹ IÄŒA, krmljenega z drobljencem, travo in krompirjem, prodam.

Gsm: 031 523 748 PRAĹ IÄŒA, teĹžkega 150 kg, domaÄ?e reje, prodam za 1,80 evra/kg.

Gsm: 041 942 898

ODDAM

VGRADNI ĹĄtedilnik, lepo ohranjen, 17 let star, 4 x elektriÄ?na ploĹĄÄ?a in elektriÄ?na peÄ?ica. Cena: 50,00 evrov. Gsm: 031 496 705 CIRKULAR Ĺžamar in cirkular za drva prodam. Gsm: 041 881 218 Nagrajenci nagradne kriĹžanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku NaĹĄ Ä?as, 30. decembra 2015 so:

DEĹ˝URSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - SpoĹĄtovane zavarovanke, spoĹĄtovani zavarovanci, obveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo.

Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne.

Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

1. Marija LesniÄ?ar, Jenkova 21, 3320 Velenje; 2. Ĺ tefan NoviniÄ?, Kersnikova 15, 3320 Velenje; 3. Marjana PodkriĹžnik, Florjan 47, 3325 Ĺ oĹĄtanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po poĹĄti. Nagrade dvignejo na sedeĹžu podjetja Krevzel v Ĺ oĹĄtanju, MetleÄ?e 14 a.

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

16. in 17. 1. – DaĹĄa BurĹĄiÄ?, dr. dent. med.

od 15. 1. do 21. 1.

- od 15. do 17. januarja 1988 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu; - 15. januarja 1999 so v okolici Velenjskega jezera opazili stopinje rjavega medveda, ki je sicer redek gost naĹĄih krajev, a se tu in tam le pojavi tudi v naĹĄi okolici; - 17. januarja 1976 so v RdeÄ?i dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Ĺ aleĹĄki dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave; - 17. januarja 1996 je bila v Ĺ kalah priloĹžnostna slovesnost ob dokonÄ?anju prve faze plinifikacije Ĺ kal in Hrastovca; - 17. januarja 1998 sta NTK Tempo in Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana v Velenju organizirala 1. mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki je leta 2000 preraslo v Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu; - 18. januarja 1986 je bil v RdeÄ?i

TiÄ? Franc in TiÄ? Dragica, Velenje, GoriĹĄka cesta 44.

SMRTI VrtaÄ?nik Marija, roj. 1920, Ljubno, Radmirje 14; Doler Viktor, roj. 1930, Prebold, Marija reka 36; GlinĹĄek Stanislav, roj 1933, Velenje, ArnaÄ?e 31; Brusnjak Ĺ tefanija, roj. 1927, Ĺ oĹĄtanj, Florjan 55; LenoĹĄek Marija, roj. 1929, BraslovÄ?e, PariĹžlje 72.

- 19. januarja 1902 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen duhovnik JoĹže Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije; - 21. januarja 1917 se je v Pulju rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc; ljudsko in meĹĄÄ?ansko ĹĄolo je konÄ?al v Ĺ oĹĄtanju, kjer je nekaj Ä?asa Ĺživel tudi med in drugo svetovno vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo

vraĹĄtva, v tem Ä?asu pa je pripravila tudi Klinarjevo igro PlavĹž, s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v BraslovÄ?ah in v MeĹžici; - 21. januarja 1984 je bila v velenjski knjiĹžnici prva projekcija Kina16; - 21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na KoroĹĄkem zmagal VelenjÄ?an David De Costa. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

POROKE

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni Ä?as ambulante v Ĺ oĹĄtanju, Kajuhova 13: ZaÄ?asno zaprto.

mladost v Ĺ oĹĄtanju; - takoj po koncu druge svetovne vojne so v veÄ?ini krajev Ĺ aleĹĄke doline zopet oĹživili delo gledaliĹĄkih odrov; Ĺže konec leta 1945 je igralska druĹžina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom Svet brez so-

NamiznoteniĹĄki turnir v RdeÄ?i dvorani leta 2012 (Foto: Arhiv Muzeja Velenje)

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

GIBANJE

VETERINARSKA POSTAJA

dvorani plesni turnir Slovenija pleĹĄe; - med sodobnike slovenske moderne priĹĄtevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja leta 1886 v Ĺ mihelu nad Mozirjem;

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Miroslav Mohorko (1952–2016) V spomin ustanovitelju strokovnega DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev DVI Velenje V soboto so na Muti ob Dravi poloĹžili v prerani grob strokovnjaka, zanesenjaka za varnost ljudi pri delu, ustanovitelja DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev Velenje. V svoji poslovni karieri, ki jo je zaÄ?el in veÄ?ino delovne dobe opravil v nekdanjem Vegradu, je premagoval ovire, ustvarjal pogoje za boljĹĄe zdrave in laĹžje humanejĹĄe delo, ni pa zmogel boja proti bolezni. Ko smo pred kratkim obeleĹžili 35 let delovanja druĹĄtva DVI Velenje, ki ga je ustanovil skupaj s ĹĄe nekaj deset somiĹĄljeniki in kolegi varnostnimi inĹženirji, smo mu zaĹželeli, da Ä?im prej okreva.

To se Ĺžal ni zgodilo, starosta varnostnih inĹženirjev iz KoroĹĄke in Ĺ aleĹĄke doline je tiho omahnil v prerani grob.

Miro je bil vedno trdnega znaÄ?aja, odloÄ?en v sklepih pri strokovnem delu, podjeten kot strokovni vodja v sluĹžbah varnosti in poĹžarne varnosti, odliÄ?en in zahteven vodja projektov, kredibilen v druĹžbenem dogajanju v domaÄ?em okolju ter uspeĹĄen kot samostojni podjetnik. Bil je tudi dva mandata predsednik DruĹĄtva varnostnih inĹženirjev DVI Velenje. Zaradi tega je bil zgled mnogim, a obenem tudi partner in izvajalec razliÄ?nih strokovnih tematik. V spoĹĄtljivosti do njegovih plemenitih dejanj, do druĹžine ter nekdanjih sodelavcev Ĺželimo zdaj, ko je naĹĄ cenjeni kolega

izgubil bitko, ĹĄe enkrat povedati, da je bil zgled Ä?loveka, ki je skozi svoje strokovno in ljudsko delovanje skrbel za zdravje in poÄ?utje mnogo drugih. Za svoje delo, humanitarna dejanja in zavzetost za ĹĄirjenje stroke, izobraĹževanje in usposabljanje ter ozaveĹĄÄ?anje ljudi, tudi nas, varnostnih inĹženirjev, je v svoji vnemi znal in zmogel ĹĄiriti ideje in aktivnosti v dobrobit skupnosti, podjetniĹĄtva, Ä?loveka. S svojim delom, vizionarstvom, mentorstvom ter ogromno izvedenimi projekti je bil mojster svojega podroÄ?ja. Za vse to smo mu hvaleĹžni. Podeljena priznanja Fundacije Avgusta Kuharja ter najviĹĄje priznanje druĹĄtva, ki ga je pred 35 leti skupaj s somiĹĄljeniki ustanovil ter vrsto let vodil in usmerjal, so le delÄ?ek zahvale in izraĹžene pozornosti do vrlin, ki jih je Miro delil s to druĹžbo, varnostnimi inĹženirji ter drugimi.

Po dolgoletnem bivanju in sluĹžbovanju v Velenju si je v bliĹžini rojstnega kraja zgradil dom in zaĹživel sreÄ?no Ĺživljenje na Muti ob Dravi. Njega in njegovo druĹžino je Ĺžal sreÄ?a zapustila mnogo prerano, usoda pa nam je vzela prijatelja, sodelavca in borca za dobro drugih ljudi. Spominjali se ga bomo z najviĹĄjo moĹžno spoĹĄtljivostjo. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc in Ä?lani DVI Velenje

Nenadoma nas je zapustila draga Ĺžena, mama in babica

MARJETA DREN iz Velenja

(rojena 3. 7. 1956) Od nje smo se poslovili v nedeljo, 3. 1. 2016, na pokopaliĹĄÄ?u v Podkraju.

Iskrena hvala vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izkazano soÄ?utje. Ĺ˝alujoÄ?i moĹž Marjan in hÄ?erki Tatjana in Cvetka z druĹžinama

NaĹĄ ­Ä?as, 14. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

PriÄ?akovanja niso realna Na Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije prepriÄ?ani, da ukrep uvedbe davÄ?nih blagajn ne bo dosegel pravih – ÄŒe bo to vplivalo na zmanjĹĄanje sive ekonomije, bi morali biti vsi veseli Tatjana PodgorĹĄek

Od 2. januarja je v Sloveniji uporaba davÄ?nih blagajn obvezna za vse zavezance, ki morajo izdati raÄ?un za dobavo blaga ali storitev, ki morajo voditi poslovne knjige in evidence, pa tudi za tiste, ki za dobavljeno blago ali storitev prejmejo plaÄ?ilo v gotovini. ÄŒeprav uvedba te novosti ni priĹĄla Ä?ez noÄ?, je 2. januarja od predvidenih 60 do 80 tisoÄ? blagajne uporabljalo nekaj manj kot 20 tisoÄ? zavezancev. Namensko digitalno potrdilo, brez katerega te ne delujejo in pomeni ĹĄele prvi korak do njih, pa je prevzelo blizu 36 tisoÄ? zavezancev.

FinanÄ?na uprava RS po uvedbi davÄ?nih blagajn priÄ?akuje do pet milijonov raÄ?unov na dan.

Ĺ uĹĄmarjev ukrep ne bo dosegel

Po Mehovih besedah je zbornica nasprotovala uvedbi davÄ?nih blagajn tudi zato, ker menijo, da ukrep ne bo pripomogel k zmanjĹĄanju sive ekonomije, kar naj bi bil eden od njegovih ciljev. ÂŤGovorimo o sivi ekono-

preoptimistiÄ?na. Kot je ĹĄe dejal, politiki znajo povedati, koliko so v sosednji HrvaĹĄki ÂťpobraliÂŤ denarja na ta naÄ?in, ne povedo pa, da tamkajĹĄnji obrtniki, podjetniki niso imeli pred tem nobenih oblik davÄ?nih blagajn. Zato so lahko z njihovo uvedbo in hkrati s povezavo s finanÄ?no upravo

omenjenih mnogo hujĹĄa, kot je.

Menim, da tudi ostale oblike pomoÄ?i, sploh svetovanje, ki ga je vsak dan veÄ?, dobro izvajamo.ÂŤ

V skladu s priÄ?akovanji

Direktor Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice Franci Kotnik ocenjuje, da je uvedba davÄ?nih blagajn v skladu z njihovimi priÄ?akovanji. ÂťDobrĹĄen del zavezancev je Ä?akal do zadnjega trenutka, zadeve pa sedaj urejajo pet minut Ä?ez dvanajsto.ÂŤ Za ustrezno je ocenil nastop in-

Na Obrtno- podjetniĹĄki zbornici Slovenije so prepriÄ?ani, da je uvedba davÄ?nih blagajn le dodatno breme za gospodarstvo. Njen predsednik Branko Meh nam je vnoviÄ? zatrdil, da se podjetniki ne strinjajo z njihovo uvedbo, saj bodo obremenile tiste, ki Ĺže izdajajo raÄ?une, ne pa ĹĄuĹĄmarjev. ÂťMnogokrat se sliĹĄi, da obrtniki in podjetniki nasprotujejo davÄ?nim bla-

â?ą

gajnam, ker Ĺželijo utajiti davke.

Vendar ni tako. Ĺ˝elimo plaÄ?evati davke, sorazmerno – kot vsi ostali. ÄŒe se Ĺže uvajajo davÄ?ne blagajne, potem naj to ne bo dodaten stroĹĄek za slovenska mala in mikro podjetja, samostojne podjetnike. Ministrstvo za finance je zagotavljalo, da postopek povezave s FinanÄ?no upravo RS ne bo viĹĄji od 300 evrov. Praksa kaĹže, da imajo tisti, ki imajo samo eno napravo, stroĹĄkov Ĺže od 500 do 1800 evrov. V podjetjih z veÄ? napravami pa ti dosegajo tudi 10 tisoÄ? evrov. Upam, da ne bomo ugotavljali, da je zaradi tega ukrepa zaprlo vrata toliko in toliko obrtnikov in podjetij.ÂŤ

Tako trgovci, obrtniki, gostinci in drugi, ki poslujejo z gotovino, kot kupci se te dni navajajo na nov reĹžim, ki so ga uvedle davÄ?ne blagajne.

Vodja izmene v trgovini Spar Andrej GrubiÄ? pravi, da z uvedbo davÄ?ne blagajne niso imeli nobenih teĹžav. ÂťZa stranke to pravzaprav ne pomeni niÄ? drugega, kot da morajo s sabo jemati raÄ?une. Nekateri ga vzamejo, veliko pa ne, ker se jim zdi nesmiselno. V bistvu ima od tega najveÄ? drĹžava, ne pa stranka. Poleg tega pa inĹĄpektor stranke ne more oglobiti, Ä?e nima raÄ?una, ker nima pooblastila, da zahteva osebni dokument brez prisotnosti policista. Ta pa tudi ne bo poÄ?el tega, ker to ni njegovo delo.

Tako je zaenkrat vse po starem.ÂŤ Kako se na davÄ?no blagajno navajajo gostinci, smo preverili v lokalu Max, kjer je natakarica povedala, da ni opazila teĹžav. ÂťStranke niti ne povpraĹĄujejo po raÄ?unih. Bolj jih jaz opominjam, da jih nosijo ven. Vsak reÄ?e, da je to njegova stvar, a bo raÄ?un vzel ali ne.ÂŤ Pa zasebniki in prodajalci na drobno? Pridelovalka poljĹĄÄ?in in branjevka na velenjski trĹžnici Zvonka Oblak z ekoloĹĄke kmetije Eko Mlinar pravi: ÂťDavÄ?ne blagajne so nova stvar, ki se je je treba navaditi. Tudi pri ponudnikih je ĹĄe kar nekaj stvari odprtih in nedodelanih. Marsikaj je ĹĄe v uvajanju. Zaenkrat se naĹĄe poslovanje zaradi davÄ?ne blagajne ni bistveno spremenilo, saj nimamo toliko prometa, da bi izdajanje raÄ?unov bilo tako breme.

Na Fursu Stranke pa so se zaÄ?ela zanimati za raÄ?une, saj jih skrbi, ocenjujejo, da bo da bodo kaznovane. Zdaj jih davÄ?ne blagajne bolj vestno jemljejo,ÂŤ gospodar uporabljalo med kmetije Avgust Oblak pa do60 in 80 tisoÄ? daja: ÂťNi nam teĹžko delati po zavezancev. neki zakonodaji, ampak ni ĹĄe vse doreÄ?eno tako, kot bi moralo biti. Za stranke se ni niÄ? kaj spremenilo, edino v teh zimskih mesecih morajo malo dlje Ä?akati na raÄ?un, ker so prsti bolj trdi,ÂŤ se je poĹĄalil.

Ker smo pred novim letom lahko opazovali, da kupci v trgovinah, na blagajniĹĄkih pultih in samopostreĹžnih blagajnah puĹĄÄ?ajo raÄ?une, nas je zanimalo, ali jih zdaj, ko jih opuĹĄÄ?eni raÄ?uni lahko veliko stanejo, kaj bolj vestno spravljajo v Ĺžepe. Poleg tega pa, ali bodo sodelovali v odmevni nagradni igri, v kateri lahko s skeniranimi raÄ?uni (z aplikacijo, ki nekaj Ä?asa deluje, nekaj Ä?asa pa ne) dobijo denarno nagrado.

Lojzka VodoĹĄek: ÂťMislim, da je davÄ?na blagajna potrebna, sem pa prepriÄ?ana, da tisti, ki so delali na Ä?rno, bodo ĹĄe naprej. Menim, da tisti, ki prej niso izdajali raÄ?unov, tega ne bodo poÄ?eli niti sedaj. Siva ekonomija ostaja. Jaz vedno vzamem raÄ?un, Ĺže zaradi kake reklamacije. Zdaj pa sploh. Tudi za drobne nakupe, za kavico. Ni pomembno. V nagradni igri pa ne bom sodelovala, ker se mi ne zdi humano, saj gre nagrada iz naĹĄega denarja in mislim, da bi bilo prav, da bi ga namenili za kaj drugega.ÂŤ Franc KoĹĄir: ÂťUkrep je v redu. Naj davke plaÄ?ujejo vsi, ki poslujejo. MogoÄ?e bo le veÄ? pobranih davkov pri tistih, ki jih utajujejo in delajo na Ä?rno. Mislim, da se bo nekaj poznalo.

Jaz raÄ?un vzamem, Ä?e ne drugega, zaradi reklamacije in garancije. Zdaj pa ĹĄe bolj redno.

Nagradna igra pa je kot palica in korenÄ?ek.

Mislim, da nagrada za jemanje raÄ?unov ni potrebna. Mi pa tudi ni vĹĄeÄ? kazen, Ä?e raÄ?una ne vzameĹĄ. ÄŒe si plaÄ?al, lahko sam odloÄ?aĹĄ o tem. Davek se itak avtomatsko odĹĄteje in je drĹžava svoje dobila.ÂŤ Meta Ĺ oster: ÂťMislim, da je to kar koristen ukrep, Ä?eprav se mi zdi, da vseh ĹĄe vedno ne bo zajel. Mislim, da je ĹĄe veliko dejavnosti, v katerih se raÄ?uni ne izdajo. Sploh servisi, friziranje na domu in podobne storitve. Sama raÄ?une jemljem dokaj redno, saj si vodim evidenco o porabi in je to pri meni ustaljena praksa. Z nagradno igro drĹžava Ĺželi stimulirati potroĹĄnike, da jemljemo raÄ?une. A se mi ne zdi najbolj primeren naÄ?in. Zdi se mi, da bi bilo bolj pametno, da bi se raÄ?uni uveljavili kot davÄ?na olajĹĄava.ÂŤ

â?ą

DavÄ?ne blagajne le dodatno breme

Informacijska pooblaĹĄÄ?enka opozarja, da na raÄ?unih, ki se izpiĹĄejo s pomoÄ?jo davÄ?nih blagajn, ne sme biti osebne davÄ?ne ĹĄtevilke blagajnikov oz. prodajalcev.

RaÄ?un v roke

â?ą miji pri obrtnikih, podjetnikih, ki dejavnost opravljajo legalno.

V tem ni toliko sive ekonomije, da bi bil potreben tako drastiÄ?en poseg. Ukrep ne bo dosegel pravih, to je ĹĄuĹĄmarjev. Ti nimajo blagajn, ne plaÄ?ujejo davkov, drĹžavi ne prinaĹĄajo nobenega denarja, obrtnikom in podjetnikom pa so nelojalna konkurenca.ÂŤ Po mnenju sogovornika so priÄ?akovanja o uÄ?inkih uvedbe nerealna. Virtualne davÄ?ne blagajne je drĹžava uvedla Ĺže pred dvema letoma, pobrala iz tega blizu 100 milijonov evrov. Predvidevanja, da bo povezava davÄ?nih blagajn s finanÄ?no upravo napolnila drĹžavno blagajno ĹĄe za 100 milijonov evrov, so zanj

obogatili drĹžavni proraÄ?un s tako velikimi zneski.

PomoÄ? pri izobraĹževanju, svetovanju, davÄ?ni zakonodaji

Na vpraĹĄanje, ali zbornica pomaga svojim Ä?lanom pri reĹĄevanju nastalih teĹžav in Ä?e, kako, pa je Branko Meh odgovoril: ÂťZborniÄ?ni sistem pomaga predvsem s svetovanjem, izobraĹževanjem in zastopanjem interesov malih, mikro podjetij in samostojnih podjetnikov. Pri nastopanju do drĹžave nismo vedno tako uspeĹĄni, kot si Ĺželimo. Lahko pa vam zagotovim, da Ä?e zborniÄ?nega sistema ne bi bilo, bi bila marsikatera sprejeta zakonodaja do

Tistim, ki davÄ?nih blagajn ĹĄe niso uredili, na finanÄ?ni upravi svetujejo aplikacijo mini blagajna, ki je brezplaÄ?no na voljo na njihovih spletnih straneh. Kot izhod v sili za zavezance, ki so storili vse za pridobitev davÄ?ne blagajne, a jim jih teh iz objektivnih razlogov ĹĄe ni uspelo pridobiti ali nadgraditi obstojeÄ?e, pa za zdaj dopuĹĄÄ?ajo izdajo raÄ?unov na stari blagajni, pri Ä?emer pa mora vse tako izdane raÄ?une potrditi naknadno. Sicer pa je prihodnji dve leti ĹĄe vedno mogoÄ?e uporabljati papirna potrdila iz vezane knjige raÄ?unov, a tudi ta je treba najpozneje v 10 dneh vnesti v informacijski sistem davÄ?ne uprave.

Nadzorniki so do Ä?etrtka opravili 1191 nadzorov pri zavezancih za davÄ?ne blagajne, pri Ä?emer so nepravilnosti ugotovili v 85 primerih.

ĹĄpektorjev, ki v tem zgodnjem obdobju uvedbe obveznosti zavezance predvsem opozarjajo in izobraĹžujejo, kaznujejo pa samo tiste, ki se obnaĹĄajo do ukrepa ignorantsko. Po informacijah, ki jih imajo, je takih primerov veÄ? pri manjĹĄih poslovnih subjektih, veÄ?ji pa so za to pravilo poskrbeli pravoÄ?asno.

Je uvedba davÄ?nih blagajn potrebna ali ne? ÂťGlede na pozitivne izkuĹĄnje v drugih drĹžavah lahko podobne uspehe priÄ?akujemo tudi pri nas, kar pomeni zmanjĹĄanje sive ekonomije. ÄŒe se bo to zgodilo, bi morali biti vsi zadovoljni, saj se bo poslediÄ?no davÄ?no breme za tiste, ki so Ĺže doslej praviÄ?no plaÄ?evali svoje obveznosti do drĹžave, zmanjĹĄalo.ÂŤ Kotnik je ĹĄe dejal, da je v fazi uvajanja te obveznosti gospodarska zbornica predlagala, da bi stroĹĄek uvedbe prevzela drĹžava, kar pa se ni zgodilo. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Velenjski ĹĄolarji na zimskih igrah Velenje – Na mednarodnih zimskih igrah ĹĄolarjev v avstrijskem mestu Innsbruck prviÄ? sodelujejo tudi velenjski ĹĄportniki. Tekmovanja so se zaÄ?ela vÄ?eraj in bodo potekala do konca tedna. Pred odhodom na tekmovanje so jih sprejeli predstavniki Mestne obÄ?ine Velenje. Tekmovanja se udeleĹžujejo ĹĄportniki SmuÄ?arskega kluba Velenje, ki tekmujejo v veleslalomu in na ekipnem paralelnem vele-

slalomu, in SmuÄ?arsko skakalnega kluba Velenje.

Velenjski ĹĄportniki vsako leto potujejo tudi na poletne mednarodne igre ĹĄolarjev. Tako so bili lani na Nizozemskem, letos julija pa potujejo na Tajvan.

Letos pa so se zaradi bliĹžine organizatorja zimskih mednarodnih iger ĹĄolarjev – mesta Innsbruck, odloÄ?ili, da se ekipa Mestne obÄ?ine Velenje prviÄ? udeleĹži tudi zimskih mednarodnih iger ĹĄolarjev. đ&#x;”˛

Pred odhodom so tekmovalce, trenerje in predstavnike klubov sprejeli na Mestni obÄ?ini Velenje.