02 2018

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (2/5 °C), soboto (2/4 °C) deĹževno, v nedeljo (-1/2 °C) oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 11. januarja 2018â€

ĹĄtevilka 2 | leto 65â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Veliki apetiti Mira ZakoĹĄek

Foto: Miran BeĹĄkovnik

Stavka knapov ĹĄe ni izkljuÄ?ena Velenje, 11. januarja – Stavka na velenjskem Premogovniku ĹĄe ni izkljuÄ?ena, Ä?eprav bo, Ä?e bo do nje priĹĄlo, to skrajno sredstvo, po katerem bodo posegli Ä?lani stavkovnega odbora v sindikatu SDRES. Danes bo jasno, ali se jim bo v pogajanjih

s poslovodstvom Premogovnik Velenje pridruĹžil tudi sindikat SPESS, saj naj bi 13 stavkovnih zahtev podprlo tudi kar nekaj njihovih Ä?lanov. Koliko je sicer podpisnikov, ne ve nihÄ?e, saj sindikat SDRES podpisov ni pokazal, trdijo pa, da

jih imajo 650. Danes toÄ?no ob 14.14 bo stavkovni odbor poslovodstvu Premogovnik Velenje, ki zaostrovanje ocenjuje za nepotrebno, predal konÄ?no besedilo stavkovnih zahtev, potem pa naj bi se đ&#x;”˛ bĹĄ zaÄ?ela pogajanja. VeÄ? na strani 3.â€

ToĹžba proti TEĹ Vodstvo Mestne obÄ?ine Velenje se je odloÄ?ilo, da odĹĄkodnino, za katero so leta 2015 podpisali s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj in Holdingom Slovenske elektrarne tripartitno pogodbo, za leto 2016 pa je niso prejeli, izterjajo s toĹžbo preko sodiĹĄÄ?a.

Za to so pooblastili odvetniĹĄko druĹžbo VerstovĹĄek. ÂťUpam, da bo sodiĹĄÄ?e v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu odloÄ?ilo nam v korist. PrepriÄ?ani smo, da je naĹĄe staliĹĄÄ?e utemeljeno in da nam odĹĄkodnina za grobe posege energetskih objektov v naĹĄ prostor tudi pri-

pada,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki vedno znova poudarja, da to podroÄ?je v Slovenji ni enakopravno urejeno, saj si je, denimo, Posavje uspelo z zakonom zagotoviti bistveno viĹĄje odĹĄkodnine, kot so te, o katerih se pogovarjajo v Ĺ aleĹĄki dolini, pa ĹĄe te niso pokrite. Od HSE torej zahtevajo enakovrednejĹĄo obravnavo, ĹĄe zlasti, ker daje to obmoÄ?je Sloveniji tretjino potrebne energije. đ&#x;”˛

mz

ObÄ?ine potrebujejo 600 evrov povpreÄ?nine Velenjski Ĺžupan Bojan KontiÄ? si je celo mandatno obdobje, ko je med drugim opravljal tudi najodgovornejĹĄe naloge v skupnosti obÄ?in in skupnosti mestnih obÄ?in, prizadeval, da bi obÄ?ine vendarle pridobile povpreÄ?nino, s katero bi lahko nemoteno pokrivale svoje potrebe. Delno so bili uspeĹĄni, saj se povpreÄ?nina iz leta v leto dviguje, a Ĺželene viĹĄine ĹĄe vedno ne dosega.

DrĹžava namreÄ? s prenosom nekaterih obveznosti, ki so zakonsko doloÄ?ene, ni prenesla tudi dovolj velikega finanÄ?nega vira.

Vlada je izraÄ?unala, da bi obÄ?ine potrebovale 600 evrov povpreÄ?nine, a jim je namenila celih 10 odstotkov manj. ÂťTo je nesprejemljivo, izvira pa iz Ä?asov finanÄ?ne in gospodarske krize, ko je bilo razumljivo, da smo pristajali na niĹžje vire,ÂŤ poudarja KontiÄ?, ki se s tem ne more strinjati tudi zato, ker bodo finanÄ?no tako obuboĹžane obÄ?ine teĹžko zagotavljale sredstva za naloĹžbe, za katere bi lahko Ä?rpale nepovratna đ&#x;”˛ mz evropska sredstva.â€

Pa smo stopili v volilno leto, tokrat kar dvojno. Kot obiÄ?ajno, bo tudi to preĹžeto s kopico pasti, v katere se rade ujamejo odhajajoÄ?e vlade in politiki. Nekatere od pasti jim ÂťprijateljskoÂŤ pomaga nastaviti tudi opozicija.

Trenutno najbolj aktualni duh je uĹĄel iz stekleniÄ?ke Ĺže takrat, ko je vlada popustila zdravnikom. Tudi prakse, ki so jo ob tem ubrali, verjetno v svetu ni enake, zniĹžati normative in poveÄ?ati plaÄ?e, zraven pa ĹĄe upati, da se bodo zmanjĹĄale Ä?akalne dobe, ki presegajo vse dopustne meje! Seveda se ni izĹĄlo, rezultati pa so veÄ? kot oÄ?itni. In dejstvo, da odgovorni vsi po vrsti sesipajo nekoÄ? dobro javno zdravstvo, tudi.

Pobegli duh je seveda ÂťrazsvetlilÂŤ tudi druge in klobÄ?iÄ? raznih zahtev, ki so navsezadnje razumljive, saj Ä?e zviĹĄaĹĄ plaÄ?e enemu, zakaj jih ne bi tudi drugemu, je poloĹžaj vlade ĹĄe bolj zapletel.

GroĹžnje s stavkami se zdaj vrstijo. Opozicija pa k temu spretno pristavlja svoj ÂťpiskrÄ?ekÂŤ in podĹžiga zdaj tega, zdaj onega.

Po gasilcih, ki so bili delno usliĹĄani, sedaj uÄ?itelji 14. februarja grozijo z najveÄ?jo stavko doslej, saj ugotavljajo, da so njihove plaÄ?e v bruto znesku za 500 evrov niĹžje kot drugje v javni upravi. Podobnih zahtev po razliÄ?nih sektorjih javne uprave pa je ĹĄe veliko, toliko, da se jih je menda nabralo Ĺže za debelo milijardo evrov.

Vlada pa ĹĄe vedno, namesto da bi nastopila enotno in celovito ter javni sektor spravila v red (ob zmoĹžnosti drĹžave in gospodarstva), ukrepa parcialno in popuĹĄÄ?a zdaj tu, zdaj tam. In kje bo zakrpala luknjo? Novi drĹžavni krediti niso dopustni, zato se Ĺže sliĹĄijo ideje po dvigu DDV. Pa ga naĹĄe malo gospodarstvo s svojim skromnim trgom res zmore? In sploh. Ob prejĹĄnjih podobnih apetitih smo ga Ĺže poveÄ?ali, pa so sedaj Ĺže vsi pozabili, da zgolj zaÄ?asno.

Dejstvo je, da smo v lanskem letu dosegli visoko, skoraj 5-odstotno rast in da je za letos ta napovedana v viĹĄini malo manj kot 4 odstotke, toda ta rast nikakor ne zadosti velikih, zagotovo prevelikih apetitov. Ob tem je treba ĹĄe upoĹĄtevati, da ne Ĺželijo veÄ?jih plaÄ? le delavci javnega sektorja, ampak tudi delavci v gospodarstvu, ki za svoje delo prejemajo zgolj minimalne (ali kanÄ?ek boljĹĄe) plaÄ?e. Zato se Ĺže oglaĹĄajo.

In kakĹĄne so pravzaprav te naĹĄe plaÄ?e? Oktobra lani (zadnji znan javno objavljen podatek) so bile v primerjavi z enakim obdobjem predlani tako v zasebnem kot javnem sektorju viĹĄje za dobra dva odstotka. PovpreÄ?na slovenska bruto plaÄ?a je znaĹĄala 1.621 (neto 1056), v javnem sektorju bruto 1.899 (neto 1.226), od tega v drĹžavni upravi bruto 1.909 (1.234 neto) in v zasebnem sektorju bruto 1.486 (973 neto). Kaj pa upokojenci. No, nanje, se zdi, bi tako v drĹžavi najraje pozabili (ne le vlada, tudi vsi ti drugi silni sindikati). 62 odstotkov upokojencev prejema niĹžje pokojnine od 700 evrov, mnogo jih je, ki kljub polni delovni dobi Ĺživotarijo na robu preĹživetja. Pozabili pa bi najraje tudi na vse tiste, ki se s socialo spotikajo na obrobju vse te hlastajoÄ?e druĹžbe.

Pa bi bilo pravzaprav lahko zelo enostavno, Ä?e bi v tej mali drĹžavi gospodarili tako, kot moramo doma: sedli bi za isto mizo, pogledali, koliko imamo in koliko komu lahko delimo. Kako preprosta raÄ?unica! Le koga bi morali kdaj pa kdaj ťvrcnitiÂŤ po prstih. đ&#x;”˛

Slovenska olimpijska bakla na drsaliĹĄÄ?u Velenje, 19. januarja – Ĺ portna zveza Velenje, Slovenia Olympic team in Mestna obÄ?ina Velenje bodo poskrbeli, da bo mesec dni pred zaÄ?etkom zimskih olimpijskih iger v juĹžnokorejskem PjongÄ?angu slovenska olimpijska bakla obiskala tudi Velenje. PriĹžig bakle se je zaÄ?el v torek, 9 januarja, ob 17. uri na Trgu mladih v BTC-ju, sedaj pa bo obiskala veÄ? slovenskih mest.

V Velenje bo prispela v petek, 19. januarja. Sprejeli jo bodo na velenjskem drsaliĹĄÄ?u v SonÄ?nem parku, kjer bodo poskrbeli za dogajanje od 16. do 18. ure. Nosilec bakle bo hokejist TomaĹž Razingar, tam pa bo tudi velenjski olimpijec, smuÄ?ar prostega sloga Tim Kevin Ravnjak. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 2

2

OD SREDE DO TORKA

ObÄ?ina Velenje pred ambicioznimi naÄ?rti

Omejitev obiskov TopolĹĄica - Zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila prehladnih in virusnih obolenj so v bolniĹĄnicah omejili obiske pri bolnikih. V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec velja od prejĹĄnjega Ä?etrtka omejitev obiskov na vseh oddelkih, v celjski bolniĹĄnici so se takĹĄen ukrep odloÄ?ili dan kasneje za zdaj na GinekoloĹĄko-porodniĹĄkem oddelku. Na zaÄ?etku tega tedna pa velja omejitev tudi v BolniĹĄnici TopolĹĄica. Obisk pri bolnikih je omejen na enega zdravega odraslega obiskovalca. V bolniĹĄnici v TopolĹĄici so k temu dodali ĹĄe Ä?as obiska: najveÄ? 30 minut. đ&#x;”˛

Velenje, 5. januarja – ÄŒeprav je letoĹĄnji januar dokaj topel in na mestnih ulicah ne manjka kolesarjev, med njimi ni rdeÄ?ih krpanov iz sistema za izposojo mestnih koles Bicy. Strokovnjaki opravljajo pregled celotnega sistema in odpravljajo pomanjkljivosti na kolesih. Zaradi vzdrĹževalnih del so, kot smo Ĺže pisali, sistem zaprli Ĺže sredi decembra. Predvidoma ga bodo ponovno odprli konec februarja. đ&#x;”˛

bĹĄ

Podpis pogodbe Ĺ martno ob Paki – Pred minulimi prazniki je Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar z DruĹžbo za naÄ?rtovanje in inĹženiring ZEU iz Murske Sobote podpisal pogodbo o izdelavi obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta za lokalno skupnost. DruĹžba je bila ena od treh ponudnikov storitve na razpisu, ki ga je ĹĄmarĹĄka obÄ?ina objavila oktobra lani. Vrednost pogodbe je dobrih 53 tisoÄ? evrov brez DDV-ja. Hkrati s tem so s predstavniki ponudnika izvedli Ĺže prvi usklajevalni sestanek. Rok za izdelavo obÄ?inskega prostorskega naÄ?rta je 24 mesecev. đ&#x;”˛

tp

ViĹĄje cene vozniĹĄkega izpita Z novim letom je zaÄ?ela veljati tarifa o doloÄ?itvi cen vozniĹĄkega izpita javne agencije za varnost v prometu, ki zviĹĄuje cene izpita. Cena teoretiÄ?nega dela, ki je enotna za vse kategorije, se je zviĹĄala za dobrih deset evrov in je 24 evrov. Cene za praktiÄ?ni del za posamezne kategorije pa so viĹĄje tudi za veÄ? kot polovico. TeoretiÄ?ni del vozniĹĄkega izpita poteka enako ne glede na kategorijo motornega vozila, zato je cena enotna. Pri praktiÄ?nem delu vozniĹĄkega izpita pa so kategorije zdruĹžene glede na trajanje izpita in minimalno predpisano ĹĄtevilo ocenjevalcev.

Kot so pojasnili na agenciji, se cena vozniĹĄkega izpita ni spremenila od leta 2004. đ&#x;”˛

mz

Prvi posredovalec V preteklem letu so predstavniki Zdravstvenega doma Velenje, Slovenskega reanimacijskega sveta in Slovenskega zdruĹženja za urgentno medicino izvedli poskusni projekt ÂťPrvi posredovalecÂŤ, kjer so uspeĹĄno opravili usposabljanje tistih, ki pridejo na kraj nesreÄ?e prvi – gasilci, policisti, medicinsko osebje. V Velenju bodo v petek na novinarski konferenci predstavili rezultate tega projekta. đ&#x;”˛

Napovedi za odmero davkov Z novim davÄ?nim letom se zaÄ?enja tudi sezona oddajanja napovedi za odmero davkov. V prihodnjih tednih bo tako treba prijaviti prihodke od najemnin, kot tudi lani prejete obresti in ustvarjene kapitalske dobiÄ?ke. Letos pa na FinanÄ?ni upravi RS (Furs) napovedujejo tudi poostren nadzor nad vsemi, ki oddajajo nepremiÄ?nine v turistiÄ?ni najem. Pred tem tistim, ki doslej niso napovedali vseh tovrstnih dohodkov, ponujajo moĹžnost samoprijave. Z njo se bodo izognili postopku o prekrĹĄku in globi, vloĹžijo pa jo lahko do 31. januarja. đ&#x;”˛

ViĹĄje vrednosti nepremiÄ?nin Geodetska uprava RS (Gurs) bo ta mesec vrednosti nepremiÄ?nin v registru nepremiÄ?nin prilagodila stanju na trgu v obdobju 2014-2017. Vrednosti stanovanj se bodo zviĹĄale tudi do 25 odstotkov, pisarn in lokalov zniĹžale za do 20 odstotkov, pri kmetijskih zemljiĹĄÄ?ih pa bodo spremembe v obe smeri. Kot pravijo na ministrstvu za okolje in prostor, katerega del je Gurs, je glavni razlog za zviĹĄanje cen v zadnjih letih poveÄ?ano povpraĹĄevanje zaradi veÄ?je kupne moÄ?i in ugodnih stanovanjskih posojil na eni strani ter razmeroma majhna ponudba na drugi strani. đ&#x;”˛

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5 % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15 %, polletne 11 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 5 % popusta.

Mestna obÄ?ina Velenje vstopa letos v nov velik naloĹžbeni ciklus, med drugim naÄ?rtujejo tudi izgradnjo kolesarskih poti – ProraÄ?unski preseĹžek jim omogoÄ?a normalno likvidnostno poslovanje

Po lanskem zaÄ?etnem skopem letu – kar se tiÄ?e evropskih razpisov – jih je bilo v drugi polovici leta kar nekaj objavljenih s podroÄ?ja celostnih teritorialnih naloĹžb. V Mestni obÄ?ini Velenje so se nanje pravoÄ?aDo 8. januarja sno pripravili in bili tudi uspeĹĄni. je imel In to bo v veliki velenjski meri zaznamovaproraÄ?un 300 lo letoĹĄnje leto. tisoÄ?akov Po b e s e d a h Ĺžupana Bojaprihodkov in na KontiÄ?a bomilijon evrov do kmalu zaÄ?eli izdatkov. obnovo Starega Velenja, kjer bodo najprej poruĹĄili dva objekta, pripravljeno pa imajo tudi vse za zaÄ?etek gradnje odra in prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru. Pripravljajo tudi dokumentacijo za naloĹžbe v energetsko sanacijo treh stanovanjskih objektov, katerih lastnik je obÄ?ina.

Kot vse kaĹže, bo s pomoÄ?jo sredstev regionalnega razvoja na osnovi sklenjenega partnerstva med lokalno skupnostjo, drĹžavo in Evropo vendarle stekla gradnja Ĺže dolgo Ĺželenih kolesarskih poti. ÂťVsekakor si mi Ĺželimo

11. januarja 2018

proti Vinski Gori in naprej proti Celju. Na ta naÄ?in bomo postali turistiÄ?no prepoznavni tudi za kolesarje,ÂŤ pravi Ĺžupan KontiÄ?, ki se veseli tudi drugih naÄ?rtovanih projektov. Mednje vsekakor sodi naÄ?rtovani vrtec v Vinski Gori, ki ga nameravajo zgraditi z javno-zasebnim partnerstvom, drĹžava pa je tudi obljubila prenovo Ĺ aleĹĄke in KidriÄ?eve ceste. VeÄ?ino teh projektov je zastavljenih za dveletno obdobje.

Seveda je treba vse te naloĹžbe skrbno naÄ?rtovati, da ne zaide obÄ?inski proraÄ?un v likvidnostne teĹžave. Res je, da bodo veÄ?ino nalog opravili s pomoÄ?jo nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev celo v viĹĄini okoli 80 odstotkov, a preostanek so lastna sredstva. Obdobje velikega vlaganja je tuVelenje Ĺželi di sicer likvibiti turistiÄ?no dnostno zahprepoznavno tevno, saj poravnavata drtudi po Ĺžava in Evropa kolesarskih svoje obveznopoteh, v sti z zamudo, prihodnjih obÄ?ina kot naletih se Ĺželijo z roÄ?nik pa monjimi povezati ra dela izvajalcem sproti pov vse smeri. ravnavati. ÂťPogosto nam oÄ?itajo, da nam gre dobro, saj proraÄ?unska leta zakljuÄ?ujemo s preseĹžkom sredstev. A ravno danes sem gledal prihodke in odhodke letoĹĄnjega leta in ugotovil, da smo imeli zgolj 300 tisoÄ? evrov prilivov in kar milijon odhodkov. ÄŒe torej ne bi imeli proraÄ?unskega preseĹžka ob koncu leta, ne bi mogli izplaÄ?ati plaÄ? v ĹĄolah, vrtcih, drugih javnih zavodih, obÄ?inski upravi ‌ To se vidi, kako pravilna je naĹĄa odloÄ?itev, da naÄ?rtujemo proraÄ?unski ostanek,ÂŤ poudarja KontiÄ?.

â?ą

Mira ZakoĹĄek

tp

Bicya ĹĄe ni

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

â?ą

Bojan KontiÄ?: ÂťÄŒe ne bi imeli ob koncu lanskega leta proraÄ?unskega preseĹžka, ne bi mogli izplaÄ?ati plaÄ? v javnih zavodih in obÄ?inski upravi.

povezave s KoroĹĄko, za katero smo s projekti in dogovori Ĺže zelo daleÄ?, prijavili smo jih tudi za obmoÄ?je zahodnega dela s povezavo do Ĺ oĹĄtanja, Ĺ martnega ob Paki in Mozirja, seveda pa si Ĺželimo kolesarske povezave tudi

đ&#x;”˛

V priÄ?akovanju naĹĄih dobrih moĹž - in Ĺžena Iskanje (od)reĹĄenikov – Policisti preko meje – VeÄ? muh na en mah – ÄŒiĹĄÄ?enje Celja – Odnosi OdĹĄli so trije dobri decembrski moĹžje, ki so obdarovali predvsem otroke, odĹĄli trije januarski moĹžje z darili za novorojenega odreĹĄenika, mi pa Ä?akamo na dobre moĹže in tudi Ĺžene, ki naj bi bili tudi neke vrste ÂťodreĹĄenikiÂŤ za naĹĄo prepirov in drugih zagat polno domovino.

Saj veste: vstopili smo v leto, ko bodo volitve na drĹžavni in lokalni ravni. In na obeh teh ravneh bi radi ljudi, ki bodo hoteli in znali narediti kaj dobrega. Ne le za svojo stranko in svoje, ampak za vse ljudi, za Slovenijo. No, Boruta in Alojza Ĺže imamo. A bo na mestu Mira ostal Miro, na mestu Milana Milan, ali pa bomo na visokih mestih videli Janeza ali Marjana ali ‌? Volitve so lahko presenetljiva zadeva! Ljudje, ki volijo, pa tudi. Ob volilnem sistemu, kakrĹĄnega imamo, nekateri paÄ? pravijo: volivci obraÄ?ajo, politika (lahko) obrne.

Leti sta se zamenjali, niÄ? kaj veliko pa se ni spremenilo v mejnem ÂťodnosuÂŤ med naĹĄo in jugovzhodno sosedo. Na kopnem je sicer mirno, na morju se ob ribiÄ?ih ÂťsreÄ?ujejoÂŤ tudi naĹĄi in hrvaĹĄki policisti. Resnih sporov ni, pravega sodelovanja pa tudi ne. A to ne pomeni, da naĹĄa in sosednja policija ne sodelujeta. Ne na morju, ampak na kopnem. HrvaĹĄki policisti tudi letos pomagajo delati red in skrbijo za varnost na nekaterih slovenskih smuÄ?iĹĄÄ?ih, predvsem tam, kjer je veliko smuÄ?arjev iz HrvaĹĄke. Tako tudi na Rogli. MeddrĹžavna meja tudi ne dela teĹžav pri nekaterih mednarodnih projektih, tudi v Obsotelju, kjer Ĺželijo obÄ?ine na obeh straneh meje pridobiti evropski denar za vnoviÄ?no oĹživitev Vonarskega jezera. Slovensko-hrvaĹĄki je tudi projekt o nesreÄ?ni Veroniki, ki na naĹĄi strani zajema predvsem obÄ?ini BraslovÄ?e in Celje, na hrvaĹĄki pa Tabor v Zagorju. Za nekatere je ta meddrĹžavni projekt ÂťrazumljivÂŤ, saj naj bi Veronika to obmoÄ?je ÂťpovezovalaÂŤ, v tistem Ä?asu pa je velik del posestev na HrvaĹĄkem pripadal Celjskim.

Projekt ÂťVonarskoÂŤ ni edini na naĹĄem obmoÄ?ju, za katerega bi lahko trdili, da Âťubija dve muhi na mahÂŤ. V tem primeru v zaÄ?etku pred veÄ? desetletji kar tri: razen zaĹĄÄ?ite pred poplavami in dopolni-

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

tev turizma je tedaj ĹĄe oskrboval del HrvaĹĄke s pitno vodo. O dveh Âťmuhah na mahÂŤ govorijo tudi v PodÄ?etrtku ob naÄ?rtovani novi glasbeni ĹĄoli. To namreÄ? ne bo le tovrstna ĹĄola, zgraditi nameravajo kar hram kulture, v katerem bo tudi manjĹĄa veÄ?namenska dvorana. To kraj, pravijo, nujno potrebuje. Pregovorno o Âťmuhah na en mahÂŤ menda govorijo tudi kmetje v Spodnji Savinjski dolini. Ti se nikakor ne strinjajo z naÄ?rtovanimi suhimi zadrĹževalniki, s katerimi naj bi prepreÄ?ili poplavljanje Celja, ampak se zavzemajo za mokre. Tudi z njimi bi prepreÄ?ili poplave, vodo pa zadrĹževali na obrobju doline in jo v suĹĄnem Ä?asu uporabljali za namakanje polj. Kdaj bo padla konÄ?na odloÄ?itev in kakĹĄna bo, bomo ĹĄele videli.

Kar zadeva sanacije nezakonitega odlagaliĹĄÄ?a nevarnih odpadkov v BukovĹžlaku na obrobju Celja pa je odloÄ?itev sicer Ĺže znana, vendar sama sanacija ĹĄe ne bo kmalu konÄ?ana. Izbrano podjetje mora v letu in pol ĹĄele konÄ?ati idejne projekte za sanacijo tega obmoÄ?ja. Sama sanacija bo trajala ĹĄe kakĹĄni dve leti. ÄŒeprav so pred leti veliko govorili, da je znano, kdo je nevarne odpadke tja vozil, za to menda ne bo odgovarjal nihÄ?e. Denar za sanacijska dela pa bo dala drĹžava. Ureditev divjega odlagaliĹĄÄ?a v BukovĹžlaku s sodbo terja tudi Evropska komisija. Celjska obÄ?ina pa je v zadnjih letih Ĺže porabila dober milijon za sanacijo manjĹĄega odlagaliĹĄÄ?a nevarnih odpadkov v poslovni coni Gaberje.

V novo leto smo vstopili na razliÄ?ne naÄ?ine, v Vitanju z novim centrom. Konec leta so ostali brez Ksevta, dobili pa so Center Noordung.

Po teĹžavah, o katerih smo Ĺže pisali, je drĹžava vendarle naredila rez, sprejela soustanoviteljstvo, vlada pa tudi soglaĹĄala, da se ta zavod javnega pomena odslej na kratko imenuje Center Noordung. Oziroma Center vesoljskih tehnologij Hermana PotoÄ?nika Noordunga.

Pa ĹĄe to: vÄ?asih je bilo to, da so za kakĹĄno druĹžbo rekli, da v njej veljajo prijateljski ali kar familiarni odnosi, nekaj slabega, druĹžbeno nesprejemljivega. Zdaj nekateri menijo, da so se stvari oÄ?itno spremenile. Ker da zdaj dobivajo veljavo druĹžinam prijazna podjetja. SliĹĄi se sicer podobno, pa vendarle nikakor ni povsem enako. Gre za druĹžbeno odgovorno sodelovanje z zaposlenimi. Tista prva ÂťfamiliarnostÂŤ pa je povsem nekaj drugega. A pravijo, da je je marsikje ĹĄe kar precej.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

13 stavkovnih zahtev bodo poslovodstvu predali danes Stavkovni odbor sindikata SDRES naj bi na zborih delavcev dobil podporo veÄ?ine zaposlenih – Njihovih podpisov ĹĄe niso pokazali – Poslovodstvo Premogovnika Velenje ne vidi osnove za stavko Bojana Ĺ pegel

Velenje, 5. januarja – V petek, malo po koncu prve izmene, je Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES), katerega izvrĹĄilni odbor se je 28. decembra preimenoval v stavkovni odbor, sporoÄ?il, da bodo zaÄ?eli stopnjevati stavkovne aktivnosti na Premogovniku Velenje. Za zaÄ?etek tega tedna so napovedali, da bodo s stavkovnimi zahtevami seznanili poslovodstvo Premogovnika Velenje, saj naj bi po trditvah predstavnika sindikata Asmirja BeÄ?arevića stavkovne zahteve podprlo kar dve tretjini zaposlenih, v torek pa je trdil, da imajo 650 podpisov. Sprva so v stavkovnem odboru SDRES oblikovali 6 stavkovnih zahtev, v Ä?etrtek pa so zaposlenim v skupini Premogovnik Velenje poslali obvestilo, v katerem je 13 stavkovnih zahtev.

Predstavili so jih zaposlenim v celotni skupini Premogovnik Velenje, saj so se Ĺže prej odloÄ?ili, da bodo stopnjevali stavkovne aktivnosti le, Ä?e jih podpre veÄ?ina zaposlenih. VeÄ?ina stavkovnih zahtev je usmerjenih v varno odkopavanje premoga, ureditev delovnega Ä?asa in ekonomsko-socialni poloĹžaj zaposlenih.

Asmir BeÄ?arević nam je v petek malo po 14. uri povedal, da so v Ä?etrtek in petek zjutraj za-

3

AKTUALNO

11. januarja 2018

poslenim predstavili vseh 13 stavkovnih zahtev. Povedal nam je: ÂťPodpora zaposlenih je zelo pozitivna, stavkovne zahteve je podprlo pribliĹžno dve tretjini zaposlenih. Za razliko od prviÄ? te odloÄ?itve nismo potrjevali z dvigom rok, ampak smo se odloÄ?ili za zbiranje podpisov. Zato lahko povem, da bomo zaÄ?eli stopnjevati stavkovne aktivnosti.ÂŤ Ob tem je poudaril, da to ĹĄe ne pomeni, da bodo knapi stavkali. ÂťTo je zadnje sredstvo za dosego naĹĄih stavkovnih zahtev. Najprej bomo stavkovne zahteve predstavili poslovodstvu druĹžbe. Dolo-

Ä?ili bomo tudi rok, do katerega se bodo morali opredeliti oz. izpogajati. ÄŒe pri pogajanjih ne bomo uspeĹĄni, pa bomo napovedali datum stavke.ÂŤ Zagotovil pa je, da bo, Ä?e do stavke pride, ta izvedena v skladu z zakonom. ÂťZa tem bodo stali tudi naĹĄi zaposleni, ne s podpisi, ampak s telesi,ÂŤ je dodal.

ÂťVzduĹĄje v jami ni dobroÂŤ

V petek smo govorili tudi s predsednikom veÄ?inskega sindikata na Premogovniku Simonom Lamotom iz SPESS-a. Povedal

nam je, da uradno ĹĄe niso prejeli stavkovnih zahtev SDRES-a, so pa te med zaposlenimi res kroĹžile kot obvestilo. Tudi v ponedeljek, ko jih je sindikat SDRES pozval, da se lotijo stavkovnih aktivnosti, teh ĹĄe niso prejeli. Lamot nam je med drugim povedal: ÂťVsi smo v petek Ä?akali na 14. uro, tudi zato, da izvemo, ali bo 13 stavkovnih zahtev, ki so kroĹžile med zaposlenimi, tudi uradni predlog SDRES-a. Ĺ ele ko bomo dobili uradne zahteve, se bo izvrĹĄilni odbor naĹĄega sindikata sestal na izredni seji in opredelil nadaljnje ukrepe. Vse-

Danes ob 14. 14 uri bo stavkovni odbor SDRES pod vodstvom Asmirja Bećarevića stavkovne zahteve predal poslovodstvu. To bodo storili ne glede na odloÄ?itev veÄ?inskega sindikata SPESS.

Kaj zahtevajo (neuradno) rudarji?

1. da se od januarja 2018 pa vse do prenehanja odkopavanja premoga pri naÄ?rtovanju plana proizvodnje v letu 2018 upoĹĄteva – poleg geomehanskih razmer v jami, projektnih razmer in tehnoloĹĄkih razmer – ĹĄe ĹĄtevilo zaposlenih v proizvodnem procesu pridobivanja premoga v zakonsko doloÄ?enem delovnem Ä?asu; 2. da poslovodstvo pripravi obraÄ?un zneskov premalo izplaÄ?anih plaÄ? delavcem za polni delovni Ä?as v Ä?asu od januarja 2012 do decembra 2016 ter se s stavkovnim odborom sklene sporazum o naÄ?inu obrestovanja in povraÄ?ilu tega zneska; 3. da se od 1. februarja 2018 v efektivni delovni Ä?as delavcev vĹĄteje tudi Ä?as, ko je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, k Ä?emur nedvomno sodi tudi Ä?as priprave na delo, Ä?as preoblaÄ?enja v delovna oblaÄ?ila in nameĹĄÄ?anja zaĹĄÄ?itnih sredstev, kopanje ipd., ter naredi poraÄ?un oziroma obraÄ?un dela v efektivnem delovnem Ä?asu za obdobje zadnjih pet let ter se s stavkovnim odborom sporazume o naÄ?inu obrestovanja in povraÄ?ilu tega zneska; 4. generalni direktor zagotovi, da Ä?e pride do nenadnega zmanjĹĄanja proizvodnje ali manjĹĄega odvzema premoga, ne bo zniĹževal stroĹĄka dela oziroma mase plaÄ?, ter zagotovi socialno varnost zaposlenim v premogovniĹĄtvu pri prehodu v nizkoogljiÄ?no druĹžbo (pri postopnem zapiranju Premogovnika); 5. da odpravi kadrovske primanjkljaje na posameznih delovnih mestih in delavcem predloĹži v podpis pogodbe o zaposlitvi za delo, ki ga dejansko opravljajo; 6. zagotovi izboljĹĄanje delovnih pogojev ter stalno pravoÄ?asno zagotavlja vsa predpisana potrebna in ustrezna osebna varovalna sredstva, zlasti zagotovi dovolj zaĹĄÄ?itnih mask, oÄ?al, Ä?evljev, Ä?epov za uĹĄesa, zagotovi ustrezne stacionarne in prenosne merilne naprave, ki bodo imele delujoÄ?e senzorje za monoksid, dodatno nameĹĄÄ?ene senzorje za dimetil-sulfid in amonijak ter zagotovi dovolj izpravnega orodja, in sicer zasekaÄ?ev, verig za ropanje, pnevmatskih strojev za zategovanje objemk in za vrtanje ter redno in dosledno dostavo materiala;

7. dvig osnovnih plaÄ? za 15 % in od 1. januarja 2018 v osnovno plaÄ?o vkljuÄ?i ĹĄe tako imenovano stimulacijo druĹžbe v viĹĄini 1,94 % ter od januarja 2015 do decembra 2017 poraÄ?una stimulacijo druĹžbe v viĹĄini 1,94 % in se s sindikatom dogovori za podpis sporazuma o naÄ?inu obrestovanj in povraÄ?ilu tega zneska; 8. izplaÄ?ilo dela plaÄ?e oziroma tradicionalne oblike stimulacije ob koncu leta za leto 2017 v viĹĄini 280,00 EUR bruto najpozneje do 28. 2. 2018 in naredi poraÄ?un premalo izplaÄ?anih plaÄ? iz postavke tradicionalnih oblik stimulacije za obdobje zadnjih pet let ter se s stavkovnim odborom sporazume o naÄ?inu obrestovanja in povraÄ?ilu tega zneska; 9. izplaÄ?ilo dela plaÄ?e za delovno uspeĹĄnost zaradi poveÄ?anega obsega dela in doseĹžene rezultate dela za leto 2017 v viĹĄini 600,00 EUR bruto najpozneje do 28. 2. 2018 in naredi poraÄ?un za neizplaÄ?an del plaÄ?e iz postavke uspeĹĄnosti poslovanja za leta 2014, 2015, 2016 in 2017 ter sporazum s stavkovnim odborom o naÄ?inu obrestovanja in povraÄ?ilu tega zneska; 10. do 30. junija 2018 izplaÄ?ilo polnega regresa za letni dopust za leto 2018 v viĹĄini 70 % povpreÄ?ne plaÄ?e zaposlenih v premogovniĹĄtvu in se sporazume s stavkovnim odborom o datumu izplaÄ?ila neizplaÄ?anega regresa za leto 2017; 11. zagotoviti pravico do 30 minutnega odmora med delovnim Ä?asom, kot to doloÄ?a zakon; 12. takoj prekine pogodbe z vsemi zunanjimi izvajalci in agencijami, s katerimi delavci opravljajo dela pod nadzorom in v skladu z navodili druĹžb v Skupini Premogovnika Velenje ali preteĹžno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa v Skupini PV ali pa delavec dela v prostorih Skupine PV oziroma jih Skupina PV uporablja za svoj delovni proces veÄ? kot tri mesece v koledarskem letu s polnim delovnim Ä?asom, ter da takoj zaposli vse te delavce za nedoloÄ?en Ä?as v druĹžbe Skupine PV; 13. redno izplaÄ?ilo plaÄ? za pretekli mesec najkasneje do 15. dne tekoÄ?ega meseca. ÄŒe izplaÄ?ilni dan pride na nedeljo, praznik ali dela prost dan, se mora izplaÄ?ilo realizirati dan prej.

kakor bomo pri tem upoĹĄtevali mnenje naĹĄih Ä?lanov.ÂŤ Teh tudi v ponedeljek, ko jih je stavkovni odbor SDRES uradno pozval, da zaÄ?nejo aktivnosti, niso prejeli vse do torka popoldne, SDRES pa naj bi se bil pripravljen pogovarjati tudi o preoblikovanju stavkovnih zahtev. Prav danes ob 7. uri zjutraj pa naj bi izvrĹĄilni odbor SPESS-a zaÄ?el izredno sejo, na kateri se bodo opredelili do vsake stavkovne zahteve posebej. Ĺ ele potem se bodo odloÄ?ili, ali bodo uradno podprli stavkovne aktivnosti ali ne.

S tem, kar se od sredine decembra dogaja v Premogovniku, se je po naĹĄih virih razpoloĹženje med zaposlenimi, sploh v jami, pa tudi drugje v Skupini PV, moÄ?no poslabĹĄalo. To je potrdil tudi Lamot, ki nam je povedal, da je vzduĹĄje med zaposlenimi zelo negativno. ÂťPo mojem je bilo zaostrovanje, ki so ga zaÄ?eli tik pred boĹžiÄ?nimi prazniki, nepotrebno in prenagljeno. Sploh, ker se je zaÄ?elo finanÄ?no stanje v skupini PV izboljĹĄevati, kar se je Ĺže poznalo pri plaÄ?ah in ostalih prejemnikih, ki smo jih dogovorili s poslovodstvom. Tudi o stavkovnih zahtevah se bo treba usesti za mizo in dogovarjati.

Sploh, ker se zavedamo, da so med podpisniki tudi Ä?lani naĹĄega sindikata.ÂŤ Povedal nam je, da je zahteve prebral. ÂťMarsikaj je upraviÄ?eno, a ne vem, Ä?e vse sodi med stavkovne zahteve, saj se o tem lahko izpogajamo. Nekatere zahteve so tudi zelo vĹĄeÄ?ne, sploh 15-odstoten dvig osnovnih plaÄ?. NaĹĄ sindikat si je v preteklih letih prizadeval za ohranitev delovnih mest in zaposlitev.

To nam je uspevalo. Ne vem pa, Ä?e smo Ĺže v takĹĄni kondiciji, pa bi si lahko zaÄ?eli izplaÄ?evati toliko viĹĄje plaÄ?e in vse ostale prejemke za nazaj, ki so opredeljeni v stavkovnih zahtevah. To bodo pokazala ĹĄele pogajanja.ÂŤ

Nerealno, nepotrebno, neupraviÄ?eno

Vodstvu Premogovnika Velenje naj bi po naĹĄih informacijah Ä?lani stavkovnega odbora stavkovne zahteve predali danes ob 14.14.

Ugibanja, koliko zaposlenih se je pisno izreklo za stopnjevanje stavkovnih aktivnosti, so velika.

Sindikat SDRES podpisov ni pokazal, bilo pa naj bi jih precej manj, kot so trdili v petek. NaĹĄi

viri so nam povedali, da naj bi jih zbrali med 560 in 620, kar pa ni niti polovica zaposlenih. Sindikat SPES naj bi poslovodstvo Premogovnika Velenje pozval k zaÄ?etku pogajanj, tudi Ä?e se sindikat SPESS ne bo pridruĹžil.

Generalni direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob je v petek zahteve sindikata SDRES, ki so jih seveda Ĺže poznali iz obvestila, ki je kroĹžilo med zaposlenimi, ocenil za nerealne, zaostrovanje razmer pa za nepotrebno in neupraviÄ?eno. ÂťV Premogovniku Velenje ne vidimo nobene osnove za njihove groĹžnje s stavko, saj tako v matiÄ?nem podjetju kot hÄ?erinskih druĹžbah izpolnjujemo zaveze iz kolektivne pogodbe. PrepriÄ?ani smo, da zgledno skrbimo za varnost, tudi lanska proizvodnja je bila doseĹžena, vsi skupaj pa smo po nekajletni teĹžki finanÄ?ni situaciji uspeli stabilizirati poslovanje celotne Skupine PV. Ĺ˝al si v tem trenutku ne moremo privoĹĄÄ?iti dodatnih obremenitev poslovanja in nenaÄ?rtovanih izplaÄ?il, saj bi to povzroÄ?ilo nelikvidnost, podjetje pa bi se ponovno znaĹĄlo na robu insolventnosti.

Breme iz preteklosti, to je 33 milijonov evrov bilanÄ?ne izgube iz preteklih let, je tisto, na kar ne smemo pozabiti, ko gledamo pozitivno poslovanje samo enega leta.ÂŤ Lani so precej truda vloĹžili v obvladovanje stroĹĄkov. UÄ?inki so vidni predvsem pri stroĹĄkih materiala in storitev, medtem ko je viden negativni odklon zlasti pri stroĹĄkih dela. Kljub temu nihÄ?e od zaposlenih doslej ni izgubil dela. ÂťNe moremo razumeti, da skuĹĄajo doloÄ?eni posamezniki z zavajanjem zaposlenih zaradi osebnih razlogov znova in znova podirati vse tisto, kar smo s trudom ustvarili – vloĹženega je bilo namreÄ? izjemno veliko dela in naporov, da smo druĹžbe v Skupini Premogovnik Velenje izvlekli iz insolventnosti in razmer, ki so nakazovale steÄ?aj. Zavedati se namreÄ? moramo, da kljub temu da je bil plan proizvodnje premoga v koliÄ?ini in energiji doseĹžen, pa z vidika poslovanja oz. stroĹĄkovne uÄ?inkovitosti ne bo. Rezultat bo sicer pozitiven, vendar bo ta po trenutnih ocenah pribliĹžno 1,3 mio â‚Ź pod planom,ÂŤ je ĹĄe dodal Golob.

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje izvajanja letnega programa ĹĄporta v Mestni obÄ?ini Velenje iz proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje za leto 2018 Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a, da je v Uradnem listu Republike Slovenije, ki je izĹĄel v petek, 5. januarja 2018, objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ĹĄporta v Mestni obÄ?ini Velenje iz proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje za leto 2018.

Javni razpis bo odprt do 29. januarja 2018.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (Javne objave).

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 4

4

GOSPODARSTVO

ÂťTo delamo zato, da bi vsi zaÄ?utili prazniÄ?ni utripÂŤ

GOSPODARSKE novice Letos nizka kaloriÄ?na vrednost premoga Velenje – Po nekajletni dobri kaloriÄ?ni vrednosti velenjskega lignita v Premogovniku Velenje ocenjujejo, da bo ta letos v popreÄ?ju znaĹĄala zgolj 10,59 GJ/tono, kar pomeni, da bo treba pri letnem naÄ?rtu 39.029 TJ energije odkopati dobrih 300.000 ton premoga veÄ? kot lani, torej 3.686.000 ton.

Predstavljamo gostinca, ki sta decembra ÂťgrelaÂŤ goste na ÄŒarobni promenadi – Oba pohvalila letoĹĄnji program in obisk Bojana Ĺ pegel

Velenje, 30. decembra – Predzadnji dan v letu 2017 je po 15 dneh delovanja zaprla vrata Čarobna promenada sredi Velenja.

Na njej sta za goste skrbela dva gostinca. DruĹžina Ĺ ilc in druĹžina Verdev iz Velenja sta na ÄŒarobni promenadi prisotna Ĺže od prvega leta delovanja, oba pa to poÄ?neta tudi zato, ker si Ĺželita, da VelenjÄ?ani obÄ?utimo utrip prazniÄ?nega decembra. Sploh, ker druĹžina Ĺ ilc sicer nima gostilne, gostiĹĄÄ?e Verdev iz Ĺ aleka pa ima Ĺže dolgoletno druĹžinsko tradicijo.

Gregor Ĺ ilc nam je povedal, da se po treh letih delovanja ÄŒarobna promenada res prijemlje med Ĺ aleÄ?ani. ÄŒudi pa ga, da med gostinci ni veÄ? zanimanja za sodelovanje na njej, saj se jih je prijavilo zelo malo. ÂťVse od 16. do 30. decembra smo se trudili, da je bila naĹĄa ponudba kvalitetna in raznolika. Poleg toplih napitkov smo stregli tudi sladice. Ĺ˝al mi je, da domaÄ?ini dogajanja na promenadi ne izkoristijo ĹĄe bolj pogosto. Sploh, ker je bil program letos res dober. ÄŒe ga primerjam s prvim in drugim letom delovanja, je bil letoĹĄnji program veliko bolj pester. Tisti, ki so prihajali, so lahko zaÄ?utili utrip boĹžiÄ?a in novega leta.ÂŤ Obisk je bil po dnevih zelo razliÄ?en. Vedno je bil obisk dober, ko je potekal program za otroke, na veÄ?ernih koncertih pa je nihal. Odvisen je bil tudi od vremena, ne le od nastopajoÄ?ih. ÂťVseeno lahko reÄ?em, da smo zadovoljni, zato se bomo na ÄŒarobno promenado ĹĄe vrnili. Veseli smo bili tudi vsake pohvale gostov in teh ni bilo

malo,ÂŤ je za konec povedal naĹĄ sogovornik, ki se sicer ukvarja z izdelavo testenin.

Aleksandra Verdelj Rakef ima prav tako triletne izkuĹĄnje s

smo, Ä?e sem iskrena, kar malo oklevali, ali naj se prijavimo ali ne. Predvsem zato, ker na drugi ÄŒarobni promenadi obisk in promet nista bila najboljĹĄa. Se-

â?Ť DruĹžina Ĺ ilc je bila s ÄŒarobno promenado 2017 res zadovoljna. ÂťProgram je bil boljĹĄi kot prejĹĄnja leta, obisk tudi. A bi lahko bil ĹĄe veÄ?ji.ÂŤ

ponudba je bila prav tako pestra, poleg toplih napitkov, sploh belega in rdeÄ?ega ÂťzakuhanÄ?kaÂŤ, so mnogi izbrali tudi pikantno vino, punÄ? ali grog. NajveÄ?ji hit pa je bila vroÄ?a Ä?okolada. Tudi s prodajo prigrizkov so bili zadovoljni. ÂťNaĹĄ ho dog je bil malo drugaÄ?en in se je dobro prijel. Prav tako palaÄ?inke, ťmornÂŤ, krompirÄ?ek, mafini in naĹĄ ĹĄtrudelj,ÂŤ je dodala sogovornica. Po slednjem so Ĺže dolgo znani, tradicija pa se ĹĄe nadaljuje. ÂťZa leto 2017 je moja hÄ?i postala ťtrudelj mojstrica letaÂŤ, tekmovanje je bilo na Kozjanskem. Moram priznati, da se je prodaja tudi zato poveÄ?ala, Ä?eprav ga pripravljamo Ĺže dolga leta. In vedno je dober,ÂŤ izvemo za konec prijetnega klepeta z oÄ?itno zadovoljnima gostincema, ki sta, skupaj z druĹžinskimi Ä?lani uspe-

tp

Lanske ugodne gospodarske razmere Slovenija prenaťa tudi v letoťnje leto. Gospodarska rast bo po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj 3,9-odstotna in bo tako ťe vedno viťja od evrop­ske.

Rast bosta ĹĄe naprej poganjala izvoz, ki naj bi zrasel za okoli 7,5 odstotka, zasebna potroĹĄnja bo triodstotna, gospodarsko rast pa bo poganjalo tudi gradbeniĹĄtvo, saj se bodo bruto naloĹžbe poveÄ?ale za devet odstotkov.

Stopnja brezposelnosti naj bi padla na 8,7 odstotka Stopnja brezposelnosti, ki je bila lani 9,5-odstotna, bo ĹĄe vedno padala na okoli 8,7-odstotka. Delavce bo vse teĹžje dobiti, zato naj bi narasle tudi bruto plaÄ?e za pribliĹžno 3,6 odstotka. Skratka, videti je, da se obeta eno prijaznejĹĄih let, in Ä?e smo se iz krize kaj nauÄ?ili, bomo v naslednjo (ki gotovo pride), zajadrali bolje pripravljeni.

LastniĹĄtvo se utegne spremeniti tudi v Gorenju in Mercatorju. Gorenje iĹĄÄ?e strateĹĄkega partnerja ali lastnika, pri Mercatorju pa zna ruska drĹžavna banka Sberbank svoje interese v Agrokorju zavarovati z zasegom delnic slovenskega trgovca. daj lahko reÄ?em, da smo zelo zadovoljni, zato se bomo tudi mi verjetno ĹĄe vrnili sem. Tudi obiskovalci so nam povedali, da so letos tukaj zelo uĹživali.ÂŤ Njihova

la premagovati tudi decembrski mraz. K sreÄ?i ta ni bil prehud, Ä?e Ä?lovek dela, pa mu je tudi hitro toplo. đ&#x;”˛

poznan pa je po uspeĹĄnih zgodbah posameznikov. Karla Sitar, direktorica SAĹ A inkubatorja, je ob zakljuÄ?ku lanskega leta dejala: ÂťV inkubatorju si bomo leto 2017 zapomnili po izjemni energiji mladih, intenzivnem programu in tempu, ki smo ga vzdrĹževali celo leto, po evropskih projektih in seveda uspehih naĹĄih podjetij; po novih delovnih mestih in novoustanovljenih podjetjih. Odpiramo priloĹžnosti v Silicijevi dolini in pri investitorjih.

Povezujemo. Motiviramo. Pomagamo. Gremo novim zmagam naproti!ÂŤ đ&#x;”˛

Za pospeĹĄevanje kmetijstva 14 tisoÄ? evrov Gostov veÄ?, povpreÄ?en Ä?as bivanja krajĹĄi

đ&#x;”˛

LetoĹĄnja gospodarska rast naj bi bila 3,9-odstotna

LastniĹĄtvo se lahko spremeni v Gorenju in Mercatorju

Balkan Start:up pa sta lani dala nov zagon in priloĹžnosti start:up ekipam iz SAĹ A regije in tujine. Razvoju idej in prestopu v inovativno podjetniĹĄtvo je bilo posveÄ?enih veÄ? kot 800 ur osebnega svetovanja ekipe SAĹ A inkubatorja in zunanjih mentorjev. PriloĹžnosti, ki so jih mladi prepoznali v programu SAĹ A inkubatorja, so botrovale rojstvu 12 novih podjetij in odprtju 23 novih delovnih mest. V PodjetniĹĄkem centru Standard imajo uporabniki odliÄ?ne pogoje za delo. SAĹ A inkubator izstopa tudi po vrhunskih podjetniĹĄkih programih in odmevnih dogodkih. Ĺ e posebej

Ĺ martno ob Paki – ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki je minuli teden objavila razpis za dodelitev denarja za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeĹželja za letos.

Za ta namen je v obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih dobrih 14 tisoÄ? evrov ali toliko kot lani. Od tega je lokalna skupnost namenila za pomoÄ? pri plaÄ?ilu zavarovalnih premij 11000 evrov, ostalo za preostalih pet ukrepov (za naloĹžbe v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo, v predelavo in trĹženje kmetijskih in Ĺživilskih proizvodov, v nekmetijsko dejavnost na kmetiji, za pomoÄ? pri izobraĹževanju in usposabljanju na podroÄ?ju nekmetijskih dejavnosti na kmetiji, za vlaganja v predelavo in trĹženje, pomoÄ? za gozdarstvo ter za podporo delovanju druĹĄtev s podroÄ?ja kmetijstva in razvoja podeĹželja).

Vloge bodo na obÄ?inski upravi zbirali do 23. februarja, za pomoÄ? za plaÄ?ilo zavarovalnih premij pa do 30. avgusta.

mkp

Letos naj bi Slovenija prodala tri banke, in sicer NLB, Abanko in Gorenjsko banko, morda pa tudi kakĹĄno manjĹĄo banko ali hranilnico.

Slovenski drĹžavni holding bo morda ponovno tehtal moĹžnost privatizacije Telekoma Slovenije. Na njegovem prodajnem seznamu pa je sicer 15 naloĹžb, med njimi tudi deleĹža nam bliĹžnjih Uniorja in Cetisa.

V SAĹ A inkubatorju novim zmagam naproti Velenje, 4. januar 2018 – V Mestni obÄ?ini Velenje nove podjetniĹĄke ideje spodbujajo Ĺže pri osnovnoĹĄolcih in dijakih, ki na podjetniĹĄkih kroĹžkih pridobivajo znanja in veĹĄÄ?ine, ki so potrebni za uspeh ne samo v podjetniĹĄtvu, ampak tudi v Ĺživljenju samem. Lani je SAĹ A inkubator za mlade organiziral dva Start:up vikenda, na katerih je sodelovalo 150 dijakov, ki so oblikovali 36 dijaĹĄkih ekip.

V prostorih SAĹ A inkubatorja so izvedli ĹĄtevilne kreativne oblike izobraĹževanj, delavnic in predavanj, ki se jih je udeleĹžilo veÄ? kot 3 tisoÄ? ljudi. Programa PodjetniĹĄki trampolin in

đ&#x;”˛

Prodali bomo tri banke

â?Š Aleksandra Verdelj Rakef je s svojo ekipo priÄ?arala obiskovalcem del decembrskega razpoloĹženja tudi Ĺže tretje leto zapored. ÂťTokrat je bilo najbolje doslej. Pri nas je bila hit vroÄ?a Ä?okolada, krompirÄ?ek in hot dog, pa tudi domaÄ? ĹĄtrudelj, po katerem smo vse bolj znani.ÂŤ

streĹžbo na ÄŒarobni promenadi.

Nad zadnjo je bila najbolj navduĹĄena. ÂťZelo mi je vĹĄeÄ?, ker je prostor sicer majhen in omejen, a ravno zato je bila promenada res Ä?arobna tudi v dneh, ko obisk ni bil mnoĹžiÄ?en, saj je hitro obÄ?utek, da je tu vse polno. Letos

11. januarja 2018

SolÄ?ava – Po podatkih Centra Rinka SolÄ?ava je v lanskih 11 mesecih obiskalo SolÄ?avsko dobrih 9200 gostov ali za 1200 veÄ? kot predhodno leto.

Tako kot leta 2016 so tudi lani zaznali porast ĹĄtevila tujih gostov.

Teh je bilo pred dvema letoma 32, lani Ĺže 40 odstotkov. Lepote Logarske doline in ostalih turistiÄ?nih zanimivosti SolÄ?avskega si je med tujimi gosti ogledalo najveÄ? Ĺ pancev (slabih 5 odstotkov), manj kot 4 odstotke je bilo Nizozemcev, AmeriÄ?anov, KanadÄ?anov, Izraelcev, Nemcev in Belgijcev. Tem sledijo Italijani, AngleĹži, drĹžavljani HrvaĹĄke, Francije, odstotek pa je bilo Avstrijcev. Najbolj obiskan mesec je bil avgust. Gostje so ustvarili veÄ? kot 19 tisoÄ? noÄ?itev, slabih 60 odstotkov tuji, kar je ravno obratno v primerjavi z letom 2016.

Manj zadovoljstva prinaĹĄa podatek, da se povpreÄ?en Ä?as bivanja gostov na obmoÄ?ju ĹĄe najprej skrajĹĄuje. đ&#x;”˛

to

Ĺ tevilo normirancev raste Ĺ tevilo davÄ?nih zavezancev, ki osnovo za obraÄ?un davka od dohodkov ugotavljajo z upoĹĄtevanjem normiranih odhodkov, zadnja leta raste. Po podatkih FinanÄ?ne uprave RS (Furs) je bilo v letu 2016 t. i. normirancev 38.029, kar je 88,6 odstotka veÄ? kot dve leti prej.

NajveÄ? jih je v strokovnih, znanstvenih in tehniÄ?nih dejavnostih.

FiziÄ?ne osebe, ki opravljajo dejavnost, lahko takĹĄen naÄ?in ugotavljanja davÄ?ne osnove priglasijo davÄ?nemu organu, Ä?e njihovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo 50.000 evrov oz. 100.000 evrov, Ä?e imajo zaposleno vsaj eno osebo za polni delovni Ä?as.

ObdavÄ?itev normirancev je ugodna, ob tem pa tudi birokratsko precej bolj enostavna. Za razliko od samostojnih podjetnikov z dejansko obdavÄ?itvijo jim namreÄ? ni treba oddajati letnih poroÄ?il in izpolnjevati nekaterih obrazcev. V letu 2016 je bil povpreÄ?na efektivna davÄ?na stopnja za te zavezance 4,1 odstotka. Zaradi poveÄ?anega ĹĄtevila normirancev pa se obeta tudi ostrejĹĄa kontrola inĹĄpektorjev.

Ob navduĹĄenju nad bitcoini tudi vse veÄ? kritikov Ob vse veÄ?jem navduĹĄenju nad bitcoini se mnoĹži tudi ĹĄtevilo kritikov. Tako se je guverner avstrijske centralne banke in Ä?lan sveta Evropske centralne banke Ewyld Nowotny zavzel za regulacijo trgovanja z bitcoini in za njihovo obdavÄ?itev, ob tem pa kriptovaluto oznaÄ?il za predmet ĹĄpekulacij in orodje za pranje denarja.

Egiptovski veliki mufti Ĺ avki Alam pa je izdal fatvo, verski ukaz, ki prepoveduje bitcoine, Ä?eĹĄ da je trgovanje s kriptovalutami podobno kockanju, ki ga islam prepoveduje.

Prenehanje nekaterih varÄ?evalnih ukrepov Z novim letom se premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za 150.000 javnih usluĹžbenk in usluĹžbencev vraÄ?ajo na polno viĹĄino. Po navedbah Sindikata vzgoje, izobraĹževanja, znanosti in kulture (Sviz) je od 1. januarja meseÄ?na premija za najniĹžji premijski razred 28,31 evra, za najviĹĄjega pa 57,75 evra. Prav tako se delu zaposlenih na univerzah in samostojnih visokoĹĄolskih zavodih zviĹĄujejo osnovne plaÄ?e, so izpostavili v Svizu. Letos bodo sicer vsi zaposleni dobili regres za letni dopust v viĹĄini zakonskega minimuma. Veljati prenehajo tudi omejitev pri ĹĄtevilu dni dopusta, t. i. prisilna upokojitev ter prepoved sklepanja avtorskih in podjemnih pogodb v javnem sektorju. mz

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

Znamo delati Kmetijska zadruga Šaleťka dolina vse bliŞje cilju biti prva zadruga v drŞavi – PriloŞnost v proizvodnji eko hrane Tatjana Podgorťek

Na Kmetijski zadrugi Ĺ aleĹĄka dolina, ki zdruĹžuje veÄ? kot 300 pridelovalcev mleka in govedorejcev iz Ĺ aleĹĄke, Zgornje Savinjske doline in tudi ĹĄirĹĄe, so pred vstopom v svoje poslovne prostore zapisali, da Ĺželijo v dobro lokalnih proizvajalcev postati prva zadruga v drĹžavi. Po zagotovilih njenega direktorja Ivana Dreva zastavljen cilj postopoma izpolnjujejo in v naslednjih treh letih bi bil ta Ĺže precej dosegljiv.

kar za 24 odstotkov, pri odkupu ekoloĹĄkega mesa za 27 odstotkov, v trgovinah pa za 11 odstotkov,ÂŤ pravi Drev. Pod ciljno Ä?rto je le proizvodnja jabolk. NaÄ?rtovali so blizu 400 ton pridelka, bilo ga je kar za 90 odstotkov manj, razlog za to pa je predvsem pozeba.

Presegli skoraj vse naÄ?rte

Leta 2016 je zadruga ustvarila nekaj manj kot 15 milijonov evrov prihodkov, za lansko leto jih naÄ?rtujejo 17 milijonov evrov. ÂťZ letom 2017 smo lahko zadovoljni, saj smo vse naÄ?rte presegli. Obrestujejo se nam premiĹĄljena vlaganja v minulih letih, predvsem v trĹženje eko mesa in ĹĄiritev prodaje v Zgornjo Savinjsko dolino. Dobro posluje Trgovski center SaĹĄa v Nazarjah, prav tako trgovina v LuÄ?ah.

Pojav konkurence v Zgornji Savinjski dolini je dobrodoĹĄel, saj se bodo Ä?lani zadruge in potroĹĄniki lahko ĹĄe bolj prepriÄ?ali, da smo poslovni partner, vreden zaupanja.ÂŤ NaÄ?rtovali so od 2- do 3-odstotno rast, plane pa so pri odkupu Ĺživine in mleka presegli

Ivan Drev: ÂťOskrbo z ekoloĹĄkim mesom bomo letos razĹĄirili ĹĄe na Primorsko in Dolenjsko.ÂŤ

Zajeli veter v jadra

V novo leto – tako Ivan Drev – so vstopili ĹĄe bolj pogumno kot v preteklo. Znova naÄ?rtujejo rast, in Ä?e ne bo veÄ?jih pretresov, se za njihovo uresniÄ?itev ni bati. ÂťZnamo delati, kar dokazujemo vsako leto bolj.ÂŤ Projektov jim ne manjka, vendar bodo pred novimi vlaganji

Nivig lani solidno Poslovno leto bodo zakljuÄ?ili pozitivno, z nekaj dobiÄ?ka Milena KrstiÄ? - Planinc

Šoťtanj – Lansko leto bi lahko ocenil za solidno. Zagotovo pa je bilo dosti boljťe kot dve pred njim. Projektov, na katerih smo delali, je bilo sicer manj, so bili pa obseŞnejťi, pravi Luka Petrak, direktor Niviga, podjetja za nizke gradnje in komunalno infrastrukturo ter druge storitve s sedeŞem v Šoťtanju.

Delujejo na podroÄ?ju izgradnje in vzdrĹževanja komunalnih cevovodov, kanalizacije, vodovodov, plinovodov, zemeljskih del, izkopov, gradijo ceste, ploÄ?nike, dvoriĹĄÄ?a, urejajo okolice, ukvarjajo se z montaĹžo in zagonom malih komunalnih Ä?istilnih naprav.

NajveÄ? so delali na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje. ÂťTudi najveÄ?ji projekt, na katerem smo delali, je bil v tej obÄ?ini, in sicer kanalizacija v Vinski Gori ter nadaljevanje izgradnje Ä?istilne naprave.ÂŤ Kar nekaj del pa so izvedli tudi na obmoÄ?ju obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj.

Kako kaĹže za letos? ÂťZaÄ?etek leta je vedno teĹžaven, vedno smo v krÄ?u in strahu, kako bo. A po prvih naloĹžbenih napovedih kaĹže, da naj bi bilo letos dovolj dela za vse gradbince.ÂŤ Da prideĹĄ do posla, je treba ves Ä?as budno spremljati razpise. Petrak pravi, da to poÄ?no vsakodnevno, da se tudi vsak dan

5

GOSPODARSTVO

11. januarja 2018

ukvarjajo s pripravo dokumentacije. Vsak razpis, ki se jim zdi vsaj malo primeren, dobro prouÄ?ijo in pretehtajo, Ä?e je vredno oddati ponudbo. KakĹĄen pa je izkupiÄ?ek? ÂťIz statistike prejĹĄnjih let, ki jo pravkar zakljuÄ?ujem, se vidi, da dobimo pribliĹžno deseti-

odprodali nepotrebno premoĹženje in se z odplaÄ?ilom nekaterih kreditov tudi tako izognili izpostavljenemu finanÄ?nemu tveganju. Tega, v kaj nameravajo vlagati, Drev za zdaj ĹĄe ne razkriva, saj morajo prej stvari potrditi Ä?lani upravnega odbora.

Je pa jasno, tako sogovornik, da vidijo svojo priloĹžnost v ĹĄe veÄ?ji proizvodnji eko hrane. Prvi v Sloveniji so vpeljali sledljivost mesa, njihovi izdelki se ponaĹĄajo s certifikatom Izbrana kakovost. ÂťZ odkupom ekoloĹĄko pridelanega govejega mesa smo ujeli veter v svoja jadra.ÂŤ Pri oskrbi s tem mesom sodelujejo z veÄ? kot 100 javnimi zavodi od Maribora do Ljubljane, v novem letu bodo ĹĄirili prodajo ĹĄe na Primorsko in Dolenjsko, pri ostalih potroĹĄnikih pa prizadevanja na tem podroÄ?ju ĹĄe nadgradili.ÂŤ Zaradi odvzema Velenjskega griÄ?a, kjer so imeli nasad jabolk, so bili prisiljeni v prestrukturiranje proizvodnje omenjenega sadja. ÄŒlani upravnega odbora so Ĺže potrdili vlaganja v ekoloĹĄko sadjarstvo – letos na 3 hektarjih povrĹĄin, naslednje leto ĹĄe na treh hektarjih. Hkrati bodo uredili tudi namakalni sistem. Na vpraĹĄanje, kako daleÄ? je projekt pridelave ekoloĹĄke zelenjave na povrĹĄinah vodnega Ä?rpaliĹĄÄ?a, ki jim jih je za ta namen ponudila ObÄ?ina Ĺ martno ob Paki, je Ivo Drev odgovoril: ÂťNi nam uspelo priti ĹĄe daleÄ?, ker je interesov v celjski regiji na tem podroÄ?ju precej, zato je teĹžje priti do korita z evropskimi sredstvi. Upam, da bo v naslednjih 2, 3 letih ta projekt izvedljiv, saj je omenjeno obmoÄ?je zelo primerno za ekoloĹĄko pridelavo zelenjave.ÂŤ đ&#x;”˛

la. Na razpis pa se seveda lahko prijavi vsak. Velikim podjetjem z moÄ?no mehanizacijo in ĹĄtevilnimi kadri je kar teĹžko konkurirati.ÂŤ Kako daleÄ? pa sami segajo s ponudbo? ÂťDoslej v radiju od 30 do 40 kilometrov, kar je za gradbeniĹĄtvo v takĹĄnem obsegu, kot ga izvajamo mi, nekaj normalnega. Lani pa smo bili za spremembo prisotni tudi dlje. Delali smo za zasebnega naroÄ?nika v Bohinju, delali pa smo tudi za Mercator.ÂŤ Poslovno leto bodo zakljuÄ?ili pozitivno, z dobiÄ?kom. ÂťTa ne bo

â?ą

Nadzorniki Gorenja ostajajo Na 25. skupĹĄÄ?ini delniÄ?arjev druĹžbe Gorenje delniÄ?arji niso podprli predloga za zamenjavo predsednika nadzornega sveta Gorenja Marka VoljÄ?a ter Ä?lana nadzornega sveta UroĹĄa Slavinca Mira ZakoĹĄek

Velenje, 9. januarja – Na izredni seji skupĹĄÄ?ine, ki so jo sklicali na osnovi zahteve delniÄ?arjev Home Products Europe B. V. z Nizozemske, hrvaĹĄkih Raiffeisenbank Austria, Splitske banke in Unicredit Bank Hungary z MadĹžarske, delniÄ?arji niso potrdili predlaganega odpoklica dveh Ä?lanov nadzornega sveta, zato tudi niso glasovali o predlogu o imenovanju dveh novih Ä?lanov Philipa Sluiterja in Roberta LiÄ?na. Na skupĹĄÄ?ini je bilo zastopanih 16.914.487 delnic z glasovalno pravico ali 69,6 odstotka vseh delnic druĹžbe z glasovalno pravico. Od odda-

nih 16.897.414 glasov je zamenjavo nadzornikov podprlo 44,7 odstotka udeleĹženih, kar predstavlja 31,1 odstotek vseh delnic druĹžbe z glasovalno pravico, zato predlog zamenjave nadzornikov ni bil sprejet. Za zamenjavo nadzornikov pred potekom mandata je bila glede na statut druĹžbe potrebna 75-odstotna veÄ?ina prisotnega kapitala na skupĹĄÄ?ini.

Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je po skupĹĄÄ?ini dejal: ÂťZadovoljni smo, da so delniÄ?arji podprli stabilen, dolgoroÄ?en razvoj Gorenja in ne parcialnih interesov doloÄ?enih posameznikov. Pomembno sporoÄ?ilo so s svojim glasovanjem dali tudi veliki lastniki, ki so s

tem dali podporo nadzornemu svetu in upravi, da dokonÄ?ata zastavljeno delo. Poslovanje v lanskem letu je bilo zelo zahtevno in marsikaj ĹĄe moramo narediti, da bomo stanje izboljĹĄali, a teĹžavne razmere na trgih obvladujemo. V luÄ?i dolgoroÄ?nega ustvarjanja vrednosti za vse naĹĄe deleĹžnike smo resno zastavili tudi iskanje bodoÄ?ega strateĹĄkega partnerja, kar bo poleg izboljĹĄanja poslovanja v letu 2018 ena kljuÄ?nih nalog uprave.ÂŤ Oceno poslovanja v lanskem letu ter gospodarski naÄ?rt za letos so predstavili po vÄ?erajĹĄnji seji nadzornega sveta (po zakljuÄ?ku naĹĄe redakcije), zato o tem v prihodnji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa.†đ&#x;”˛

VzorÄ?no mesto je tu! ÄŒisto zares ga bodo odprli 1. februarja, veliko pa jih je vanj Ĺže vstopilo in jih ĹĄe bo Ĺže pred tem Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – ÂťRojeva se poseben projekt z moĹĄko energijo, VzorÄ?no mesto Velenje, ’Pattern City’.

Gre za Ĺživ organizem, sistem, ki se bo ves Ä?as spreminjal. V njem se bo 1. februarja zaÄ?elo Ä?isto zares,ÂŤ pravi direktorica Ljudske univerze Velenje Brigita KropuĹĄek – Ranzinger.

VzorÄ?no mesto predstavlja inovativen ekosistem izobraĹževanja, v katerem bodo spodbujali radovednost, raziskovanje, inovativnost, povezovanje lokalnih in Ä?ezmejnih skupnosti. Ima visoko vizijo – zviĹĄati znanstveno pismenost po vsej Sloveniji, kar bo omogoÄ?ala vrsta izobraĹževalnih orodij. Za VzorÄ?no mesto vlada

veliko zanimanja. Kot so Ĺže pred etiko, druĹžbo, tehniko in raÄ?unovim letom povedali snovalci, nalniĹĄke znanosti.

VzorÄ?no mesto je udejanjenje imajo do junija napovedanih veÄ? ideje – prve v Sloveniji in Evropi kot 3.000 obiskov.

Vsebine bodo spreminjali. Le- – dveh VelenjÄ?anov, ki sta ĹĄtuditos naÄ?rtujejo tri sklope. V Ro- rala in delala v tujini, Mihe Cojhbolektriki (elektronika, roboti- tra, ki je v Avstriji doĹĄtudiral interaktivne komunika, elektrika) bodo kacije in te vsebine zdruĹževali znanLetos stvene panoge v Robolektrika, vnesel v njihov kurikul, in Erika Kapovezavi z novimi 10.000 milj, pferja, pionirja v tehnologijami, se Vojne sveta. uporabi sodobnih seznanili s tehnointeraktivnih tehlogijo robotov ter medpredmetnim povezovanjem nologij, ki je pred VzorÄ?nim mefizike, kemije, tehnike, v 10.000 stom Velenje ustvarjal Pametno milj bodo interaktivno razisko- mesto – ’Smart City’ – na Nizovali planet Zemlja in medseboj- zemskem. Decembra se jima je no povezali biologijo, geografi- pridruĹžil AngleĹž Rob Ewbank, jo, umetnost, druĹžbo, tehniko izvrsten programer, ki je razvil in raÄ?unalniĹĄke znanosti. V Voj- svojo platformo za Computer Vi-

â?ą

Letos naj bi imeli gradbinci dovolj dela.

Luka Petrak: ÂťLani smo na novo zaposlili dva delavca, v visoki sezoni pa si pomagamo z najetimi delavci.ÂŤ

no oddanih ponudb preko javnih naroÄ?il. Obsegajo pa 90 odstotkov naĹĄih poslov. Deset odstotkov jih opravimo za zasebnike.ÂŤ Konkurenca je velika, ponudniki prihajajo od vsepovsod. ÂťÄŒe bi v dolini delali le domaÄ?ini, ne bi imel nihÄ?e teĹžav z iskanjem de-

bajen. Bo pa. Ĺ˝al ga ne bo toliko, da bi lahko z njim obnovili mehanizacijo, kar si zelo Ĺželimo.ÂŤ PlaÄ?e? ÂťZa nekaj odstotkov smo jih dvignili. Za spodbudo.

Kar pa se drugih priboljĹĄkov tiÄ?e, regresa, trinajste plaÄ?e oziroma boĹžiÄ?nice, je pa tako, da je to uvedel Ĺže oÄ?e (Josip Petrak, ustanovitelj podjetja, ki ga je na mestu direktorja nasledil sin Luka) in tudi pri meni velja, da je to obveza do zaposlenih, ki celo leto trdo delajo in si tudi zasluĹžijo nagrado.ÂŤ Sicer pa Petrak starejĹĄi kot prokurist vsakodnevno prihaja v firmo. Petrak mlajĹĄi pravi, da so njegove izkuĹĄnje ĹĄe kako dobrodoĹĄle. đ&#x;”˛

Tematsko vodenje za obÄ?ane

V soboto, 20. januarja, pripravljajo po njem tematsko vodenje (ekspedicijo) za obÄ?ane. Trajalo bo od 10. do 11.30 ure. Zbor bo pred poĹĄto.

Nekateri so v svet znanosti Ĺže stopili in se prepustili interaktivni tehnologiji. Fotografija je z Ĺžupanovega novoletnega sprejema za predstavnike medijev.

nah sveta, pri katerih se bodo ukvarjali z vzroki in posledicami vojn, bodo pogledali v svetovne vojne od prazgodovine do danes in medpredmetno povezali zgodovino, geografijo, arhitekturo,

Blok 6 znova v omreĹžju Ĺ oĹĄtanj, 8. januarja – Blok 6, ki so ga 19. decembra ustavili in na njem odpravljali napake, ki so jih ugotovili v Ä?asu naÄ?rtovane novembrske ustavitve, je od ponedeljka od sedmih zjutraj znova sinhroniziran v omreĹžje. Ĺ lo je za garancijska popravila kolektorja pare zaradi nevarnosti pojava razpok.

StroĹĄke popravila je kril General Electric. Ĺ es-

sion ter izdelavo aplikacij brez programiranja.

VzorÄ?no mesto ima prostore v Nakupovalnem centru Velenje, v 1. nadstropju. đ&#x;”˛

ti blok je lani izpolnil priÄ?akovanja, obratoval je 7.226 ur in proizvedel 3.116 GWh elektriÄ?ne energije. Je bil pa zaradi napovedanih in nenapovedanih ustavitev iz omreĹžja izkljuÄ?en kar 14-krat. VeÄ? o tem v naslednji ĹĄtevilki NaĹĄega Ä?asa. VÄ?eraj po zakljuÄ?ku redakcije so namreÄ? v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj o tej temi pripravili novinarsko konferenco. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torkaâ€

Sreda, 3. januarja Takoj po zaÄ?etku delovnega leta je vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov poudaril, da vlada Âťne spoĹĄtuje lastnih zakonov in zavezÂŤ.

K napovedani sploĹĄni stavki javnega sektorja je pristopilo Ĺže 18 sindikatov.

Istega dne so bili v drugem sindikatu zadovoljni. Poklicni gasilci so vlado obvestili, da so pripravljeni podpisati stavkovni sporazum.

Egiptovski veliki mufti Ĺ avki Alam je izdal verski ukaz, ki prepoveduje bitcoine, Ä?eĹĄ da je trgovanje s kriptovalutami podobno kockanju, ki ga islam prepoveduje.

Zaradi orkanskega neurja Eleanor, ki je s sunki vetra do 160 kilometrov na uro med drugim pustoĹĄil po Irskem, Veliki Britaniji, Franciji in NemÄ?iji, je veÄ? tisoÄ? gospodinjstev ostalo brez elektrike.

V samomorilskem napadu na severovzhodu Nigerije je bilo ubitih 14 ljudi, medtem pa je veÄ? kot 700 ljudi, ki jih je ugrabila skrajna skupina Boko Haram, pobegnilo iz ujetniĹĄtva.

Severna in JuĹžna Koreja sta odprli komunikacijski kanal, po katerem se bosta pogovarjali o sodelovanju na olimpijskih igrah.

Iran je v pismu, naslovljenem na ZdruĹžene narode, ZDA obtoĹžil ÂťgrotesknegaÂŤ vmeĹĄavanja v svoje notranje zadeve.

Petek, 5. januarja Predsednik Borut Pahor in varuhinja Ä?lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer sta se na delovnem sreÄ?anju strinjala, da bi bilo treba ustanoviti posebno komisijo, ki bi se ukvarjala z najteĹžjimi primeri.

Ministrica za obrambo Andreja KatiÄ? in predsednik sindikata poklicnega gasilstva Aleksander Ogrizek sta podpisala stavkovni sporazum in aneks h kolektivni pogodbi za dejavnost poklicnega gasilstva.

Premier Miro Cerar je v nagovoru udeleĹžencem posveta slovenske diplomacije na Brdu pri Kranju poudaril, da bo Slovenija dosledno vztrajala pri uresniÄ?itvi arbitraĹžne odloÄ?be.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v Parizu sestal s turĹĄkim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po sreÄ?anju je dejal, da se ne strinjata glede vpraĹĄanja Ä?lovekovih pravic in da zato ni moĹžnosti za napredek TurÄ?ije pri pribliĹževanju EU. Severovzhodni del ZDA je zajelo sneĹžno neurje, ki so ga vremenoslovci oznaÄ?ili za ciklonsko bombo. Ogromno poĹĄiljko snega so dobili tudi v veÄ? italijanskih, ĹĄvicarskih in francoskih zimskoĹĄportnih srediĹĄÄ?ih.

Trump si je Ĺželel izdajo knjige prepreÄ?iti, njeno vsebino pa je oznaÄ?il za laĹžno.

Izdana je bila knjiga Michaela Wolffa o dogajanju v Beli hiĹĄi – in to navkljub poskusom odvetnikov Donalda Trumpa, da prepreÄ?ijo izdajo.

Sobota, 6. januarja

Ker v Mariboru ni bilo snega, je Zlata lisica potekala v Kranjski Gori.

V.d. generalnega direktorja policije je Simon VeliÄ?ki.

V samomorilskem napadu ob policijski nadzorni toÄ?ki v Kabulu je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, 30 je bilo ranjenih.

Poljska vlada je na spletu objavila javni register obsojenih pedofilov.

V Kranjski Gori je potekala veleslalomska tekma Zlata lisica.

Pri Treh Ĺžebljih na Osankarici so obeleĹžili 75. obletnico padca Pohorskega bataljona. Zbralo se je okoli tisoÄ? udeleĹžencev, pred katerimi je slavnostni govornik Borut Pahor izpostavil zavezanost k miru.

11. januarja 2018

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

ÄŒetrtek, 4. januarja Sindikati policistov, zaposlenih v ĹĄolstvu in drugih sindikatih javnega sektorja so predstavili svoje razloge za nezadovoljstvo. Vladne stranke so do zahtev ostale zadrĹžane, saj denarja za njihovo uresniÄ?itev ni.

Vlada je sklenila, da bo od predsednika nadzornega sveta SDH Damjana BeliÄ?a terjala pojasnilo zaradi drastiÄ?nega poviĹĄanja plaÄ? predsednici in Ä?lanici uprave SDH. Na predlog ministrice za notranje zadeve Vesne GyĂśrkĂśs Ĺ˝nidar je vlada za vrĹĄilca dolĹžnosti generalnega direktorja policije imenovala Simona VeliÄ?kega.

Na dan, ko so katoliÄ?ani in evangeliÄ?ani zaznamovali praznik Gospodovega razglaĹĄenja oziroma praznik Svetih treh kraljev, so pravoslavni verniki priÄ?akali boĹžiÄ?.

Na jugu Avstralije so bile temperature tako visoke, da se je talil asfalt na cestah.

Na Cipru so aretirali izraelskega drĹžavljana, obtoĹženega, da je pred desetimi leti sodeloval v trgovini s Ä?loveĹĄkimi organi na Kosovu.

HrvaĹĄki minister za pravosodje je dejal, da bo HrvaĹĄka morebitne slovenske kazni za hrvaĹĄke ribiÄ?e v Piranskem zalivu obravnavala kot pravno niÄ?ne, saj Slovenija ne more izrekati kazni na tujem ozemlju.

Nedelja, 7. januarja V Mariboru se je zjutraj odvil pretep, po katerem so tri osebe odpeljali v bolniĹĄnico. Ena se je za svoje Ĺživljenje borila.

Po pretepu v Mariboru se je 25-letnik boril za Ĺživljenje.

Aktivisti stranke Levica in hrvaĹĄke Delavske fronte so se zbrali pri mejnem prehodu SeÄ?ovlje in demonstrirali proti razpihovanju ÂťnacionalistiÄ?ne megleÂŤ.

Dejali so, da Piranski zaliv ni ne slovenski ne hrvaĹĄki, temveÄ? naĹĄ skupen.

Pravoslavni verniki so praznovali praznik Jezusovega rojstva – boĹžiÄ?.

Iranski parlament se je seĹĄel na izrednem zasedanju za zaprtimi vrati, na njem pa so razpravljali o zadnjih protestih v drĹžavi.

V NemÄ?iji so Konservativna unija CDU in CSU ter socialdemokratski SPD vendarle zaÄ?eli uvodne pogovore o moĹžnosti oblikovanja nove velike koalicije.

V Sydneyju so izmerili 47,3 stopinje Celzija in opazili, da se od vroÄ?ine tali celo asfalt.

Pred vzhodno obalo Kitajske sta trÄ?ila tanker in tovorna ladja. PogreĹĄanih je ostalo 32 ljudi, vnel se je tudi poĹžar.

Ponedeljek, 8. januarja Iz UKC Ljubljana so sporoÄ?ili, da je priĹĄlo na PediatriÄ?ni kliniki do vnosa oĹĄpic. OkuĹžena je bila odrasla oseba, ki je tja priĹĄla na obisk. Kot so povedali, se trudijo, da bi v najkrajĹĄem moĹžnem Ä?asu poiskali vse osebe, s kateri-

Vse, kar si Şeliť? Že istega dne so naťli 250 ljudi, ki je bil v stiku z okuŞenim.

mi je bila okuĹžena oseba v stiku, da bi kar se da omejili morebitno ĹĄirjenje okuĹžbe.

Z boleznijo oslovskega kaĹĄlja pa so se ukvarjali na osnovni ĹĄoli Trnovo v Ljubljani. Zbolel je uÄ?enec devetega razreda.

Podpredsednik stranke SD Janko Veber, ki je pred kratkim izstopil iz poslanske skupine SD in napovedal samostojno poslansko pot do konca mandata, je izstopil tudi iz stranke SD. V Iranu so prepovedali pouÄ?evanje angleĹĄÄ?ine v osnovnih ĹĄolah, Ä?eĹĄ da je tamkajĹĄnja osnovna ĹĄola namenjena vzpostavljanju temeljev iranske kulture in ne promociji tuje kulture.

OÄ?i sveta so bile zazrte v tanker, ki je dva dni pred tem trÄ?il ob tovorno ladjo pred vzhodno obalo Kitajske in na katerem je zatem izbruhnil velik poĹžar.

Medtem ko je iz ladje iztekala nafta, sta tankerju grozili eksplozija in potopitev.

Torek, 9. januarja Na izredni seji DrĹžavnega zbora so poslanci na predlog SDS zaradi oÄ?itkov zlorabe poloĹžaja pri primeru sirskega begunca Ahmada Ĺ amija odloÄ?ali o ustavni obtoĹžbi premierja Mira Cerarja. ÄŒeprav je seja trajala veÄ? kot sedem ur, predlog ni bil uspeĹĄen, saj so se prav vse parlamentarne stranke – z izjemo SDS – strinjale, da gre pri primeru predvsem za predvolilno kampanjo SDS.

Znanec mi je za novo leto poslal Ä?estitko, ki me je presenetila: â€?V novem letu ti Ĺželim Ä?im veÄ? dobrega. VÄ?asih to pomeni, da ne dobiĹĄ tistega, kar hoÄ?eĹĄ imeti, ampak tisto, kar je dobro zate. Ljudje le redko vemo, kaj je dobro za nas.â€?

Dokler ne odrastemo, so starĹĄi tisti tisti, ki odloÄ?ajo, kaj je dobro za nas. Sploh najstniki se z njimi pogosto ne strinjajo. Takrat si starĹĄi lahko le mislijo ali pa tudi izreÄ?ejo, da bodo otroci nek ukrep ali odloÄ?itev razumeli, ko bodo odrasli.

Tako minejo leta, preden starĹĄe vidimo v drugaÄ?ni luÄ?i kot v preteklosti in cenimo kakĹĄen nasvet ali kakĹĄno prepoved.

Manj kot slediĹĄ “naravnemuâ€? poteku Ĺživljenja – ĹĄola, sluĹžba, ljubezen, druĹžina, upokojitev – veÄ? dvomov se lahko naseli v tvoje Ĺživljenje.

Med dvajsetim in tridesetim letom mi na pamet padeta dva scenarija: mladi, ki so izguTjaĹĄa Zajc bljeni, ker ne vedo, kaj bi ĹĄtudirali ali poÄ?eli v Ĺživljenju. Na drugi strani so mladi, ki imajo zaÄ?rtano prihodnost, velike upe o spreminjanju sveta in neusahljivo energijo za delo od zore do mraka. Ko se malo postarajo, ugotovijo, da sluĹžba morda le ni vse, da je bolj smiselno tudi Ĺživeti. ÄŒe so na delovnem mestu, ki jim to dopuĹĄÄ?a, z veÄ?jo normalnostjo sprejemajo, da se nobeno delo ne naredi samo in da prav nikamor ne bo uĹĄlo, Ä?e poÄ?aka na naslednji dan.

Na poti v ZDA sem brala knjigo nekdanjega podpredsednika Joa Bidna, v kateri piĹĄe o svojem delu na mestu podpredsednika v Ä?asu, ko je zaradi moĹžganskega tumorja umiral njegov sin.

KljuÄ?no vpraĹĄanje druĹžine v tem obÄ?utljivem obdobju je bilo, ali naj oÄ?e kandidira za predsednika ali ne. Odgovor je bil za druĹžino politikov enoglasen: seveda mora, Ä?e ima moĹžnost prispevati k ĹĄirĹĄemu dobremu, k boljĹĄi drĹžavi. To je njegova dolĹžnost. Razumljivo razmiĹĄljanje za patriotski narod.

Bidnov sin je umrl dve leti po diagnozi. PriÄ?akovala sem, da bom v knjigi naĹĄla obĹžalovanje, da z druĹžino ni preĹživel veÄ? Ä?asa, a sem naĹĄla nasprotno: zato, da je preĹživel, se je vrgel v delo. Spodbudne besede soproge ob tem so bile, da Ä?e bi veÄ? Ä?asa preĹživel ob sinu, bi to sinu dalo signal, da bo zmagala bolezen. Obupati si niso smeli pustiti!

Sploh, ko gre za bolezen, je teĹžko najti mejo med upanjem in nerealnimi priÄ?akovanji. Ravnamo v upanju na boljĹĄo prihodnost, je bolj spodbudno. Posledice pa so lahko kasneje teĹžje prebavljive. Atule Gawande v knjigi o smrtnosti piĹĄe o dilemah, s katerimi se sooÄ?ajo zdravniki ob smrtonosnih diagnozah, kot so razliÄ?ne vrste rakov. Bolniki vedno postavijo vpraĹĄanje, koliko Ä?asa ĹĄe imajo. TeĹžava je, da bolniki in svojci razmiĹĄljajo v razponu med deset in dvajset let. Statistike pa realno govorijo o dveh do petih letih. TakĹĄnega odstopanja ni lahko sporoÄ?iti druĹžini in ob tem lahko tudi zdravnike popade dvom, ki vpliva na odloÄ?itve o zdravljenju: kaj pa, Ä?e bo ravno ta bolnik eden tistih Ä?udeĹžnih bolnikov, ki Ĺživijo zunaj statistiÄ?nega povpreÄ?ja?

O pozitivnih afirmacijah in moÄ?i samoprepriÄ?evanja obstaja nemalo knjig. V reklamni ĹĄpici slavnih predavanj TED talks so besede: “Verjeti smo morali v nemogoÄ?e ...â€? Misel je bolj kot nam blizu AmeriÄ?anom, pri katerih je kapitalistiÄ?na atmosfera katalizator prepriÄ?anja, da je vse mogoÄ?e, da lahko vsakdo uspe. ÄŒe ne drugaÄ?e, pa tako, da se pretvarjaĹĄ, da si uspeĹĄen, dokler to res ne postaneĹĄ. VÄ?asih to deluje, drugiÄ? ne. Eden od prijateljev rad ponavlja: vedno imaĹĄ izbiro. Ampak ko se za nekaj odloÄ?iĹĄ, moraĹĄ stati za posledicami.

Poslanci so se ukvarjali z ustavno obtoĹžbo zoper Mira Cerarja.

Prav ta dan so se mediji ukvarjali tudi z informacijo, da so si v SDS pred volitvami pri podjetnici iz Srbije izposodili 450 tisoÄ? evrov. ÄŒeprav se jim v stranki to ni zdelo sporno, je raÄ?unsko sodiĹĄÄ?e napovedalo revizijo.

Borut Pahor se je sreÄ?al z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergjem. Pogovarjala sta se o izdatkih naĹĄe drĹžave za obrambo.

V NemÄ?iji je tekel tretji dan uvodnih koalicijskih pogovorov med konservativno unijo in nemĹĄkimi socialdemokrati. Zaznamoval ga je spor med strankami, saj se unija ni drĹžala dogovora o molku pred koncem pogajanj.

đ&#x;”˛

Brezposelnost decembra narasla Brezposelnost se je decembra v primerjavi s prejĹĄnjim mesecem poveÄ?ala v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah zavoda. NajviĹĄjo rast so zabeleĹžili v Murski Soboti (za sedem odstotkov), obÄ?utneje se je poveÄ?ala tudi na obmoÄ?ni enoti Velenje (+3,9 odstotka).

Se je pa v celotnem letu od decembra 2016 do decembra lani brezposelnost v vseh obmoÄ?nih sluĹžbah obÄ?utno zmanjĹĄala. Najbolj se je zmanjĹĄala v Trbovljah (za 21 obÄ?utno pa tudi v obmoÄ?ni enoti Velenje za -14 odstotkov.

Delodajalci pa trenutno najbolj iĹĄÄ?ejo Ä?istilce, streĹžnike in gospodinjske pomoÄ?nike v uradih, hotelih in drugih ustanovah (481). Sledijo delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (423) ter vozniki teĹžkih tovornjakov in vlaÄ?ilcev (268). đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

UTRIP

11. januarja 2018

Bojan KontiÄ? poklonil koncert vrhunskih domaÄ?ih ustvarjalcev Nastopilo je deset VelenjÄ?anov, ki ĹĄtudirajo doma in v tujini, kjer dosegajo vrhunske rezultate – Mnoge med njimi ĹĄtipendira Mestna obÄ?ina Velenje Mira ZakoĹĄek

Velenje, 3. januarja – Ĺ˝e tretjiÄ? zapored je Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? povabil na novoletni koncert in se tako zahvalil tistim, ki pomagajo razvijati tukajĹĄnje okolje. To je v pozdravnem govoru posebej poudaril in nanizal nekaj najvidnejĹĄih uspehov. Posebej se je zahvalil za podporo pri uresniÄ?evanju programov za ranljive skupine v tem okolju, pa tudi pri programih za tiste, ki beĹžijo sem iz vojnih obmoÄ?ij. Izrazil je upanje, da je pred VelenjÄ?ani lepo leto, saj so obÄ?inski programi dobro zastavljeni tako pri naloĹžbah kot tudi drugem, s katerimi obÄ?ina in obÄ?ani ohranjajo doseĹženi nadstandard. Ob novoletni zdravici je vsem zaĹželel nadaljnje soĹžitje in medsebojno razumevanje.

Program je prisrÄ?no povezovala nekdanja VelenjÄ?anka Tanja PostruĹžnik, pripravili pa so ga domaÄ?i glasbeni ustvarjalci, ki nabirajo znanje doma in v tujini (veÄ? kot polovico jih ĹĄtipendira Mestna obÄ?ina Velenje) ter Plesni studio N. Prisotni, ki so povsem napolnili veliko dvorano glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega, so lahko uĹživali ob Ä?udovitih zvokih desetih vrhunskih glasbenikov Zarje GoĹĄnik (izjemna glasbenica – igra violino, klavir in je dih jemajoÄ?a solopevka. Je nepogreĹĄljiva Ä?lanica Ĺ aleĹĄkega akademskega pevskega zbora, sicer pa ĹĄtudira slovenĹĄÄ?ino in angleĹĄÄ?ino v Ljubljani); Davida Gregorca (z igranjem na klarinet prepriÄ?a tako strokov-

no kot laiÄ?no javnost; je prejemnik ĹĄtevilnih prestiĹžnih priznanj je ĹĄtudent magistrskega ĹĄtudija na Akademiji za glasbo v Ljubljani, aktiven Ä?lan Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje in pridruĹžen Ä?lan ĹĄtevilnih drugih glasbenih sestavov); Larise Kompan (ne odlikuje je le izjemen vokal, temveÄ? je tudi izvrstna flavtistka. Sodelovanje z razliÄ?nimi glasbenimi sestavi ves Ä?as dopolnjuje z izobraĹževanjem in strokovnim usposabljanjem.

Zadnja leta svoje bogato glasbeno znanje predaja tudi mlajĹĄim generacijam); Urba-

tno ĹĄtudent magistrskega ĹĄtudija v Gradcu, prejemnik ĹĄtevilnih mednarodnih nagrad. Katarina glasbeno pot gradi kot solist-

ga po najviĹĄjih mestih na ĹĄtevilnih tekmovanjih doma in v tujini; njeni solo koncerti so razprodani, stroka jo je umestila med

dni ravni, ĹĄtudira v Gradcu in Ljubljani na Univerzi za glasbo in akademiji za glasbo); Jureta Smirnova OĹĄtirja (je violinist svetovnega kova, ki ĹĄtudira na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu in je redni Ä?lan orkestra Kraljeve akademije v Lon-

po ĹĄtudiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani ĹĄolanje nadaljuje v Londonu, kjer zakljuÄ?uje magisterij; duet Smirnov OĹĄtir je sinonim za odliÄ?nost in perfekcijo); Arisa Vehovca (dobitnik ĹĄtevilnih drĹžavnih in mednarodnih priznanj, trenutno pa

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ?

Program so pripravili vrhunski domaÄ?i ustvarjalci

ĹĄtudent magistrskega ĹĄtudija na glasbeni akademiji v Ljubljani in nepogreĹĄljiv Ä?lan Policijskega orkestra). Glasbene nastope so popestrile ĹĄe plesalke plesnega Studia N in solo plesalki Zoja Krenker (podprvakinja med mladimi plesnimi ustvarjalci Slovenije) in Vita Hofinger MiheliÄ?.

Bil je lep Ĺžupanov veÄ?er, ki je odstrl tudi del palete ĹĄtevilnih glasbenih in plesnih ustvarjalcev v Velenjski obÄ?ini in navduĹĄil obÄ?instvo v dvorani, ki se je potem zadrĹžalo ĹĄe ob prijaznem druĹženju.

Ustvarjalci programa so navduĹĄili prisotne v povsem napolnjeni dvorani

na in Katarine MeĹža (vokalistka in kitarist sta sestra in brat, ki sodelujeta kot duet Ĺže od malih nog. Urban je diplomirani glasbenik in profesor kitare, trenu-

ka in Ä?lanica glasbenih zasedb, je tekstopiska in skladateljica, hkrati pa je tudi ĹĄtudentka biologije na BiotehniĹĄki fakulteti v Ljubljani); Naje MohoriÄ? (pose-

10 najbolj nadarjenih harfistk na svetu, preizkusila se je tudi v jazz vodah); Lare OpreĹĄnik (je prejemnica ĹĄtevilnih priznanj in nagrad na drĹžavni in mednaro-

donu, igra na znamenito violino iz leta 1780); Mihe Smirnova OĹĄtirja (pianist, ki se je od odra tukajĹĄnje glasbene ĹĄole povzpel na svetovno znana prizoriĹĄÄ?a,

Starostnikom je v Velenju lepo Ĺživeti Na pogovor smo povabili podĹžupana Mestne obÄ?ine Velenje SreÄ?ka KoroĹĄca – Velenje starosti prijazno mesto – Letos zaÄ?etek gradnje varovanih stanovanj in obnove Doma za varstvo odraslih Mira ZakoĹĄek

SreÄ?ko KoroĹĄec, podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje in vodja svetniĹĄke skupine DeSUS, je v obÄ?inskem svetu z opravljenim delom v zadnjem mandatu zelo zadovoljen. To ĹĄe posebej velja za lansko leto. ÂťLeto je bilo dokaj pestro, veliko nalog in projektov smo razvijali, mnoge izvedli, druge pa pripravili, da jih bomo lahko udejanjili v naslednjih letih. Svetniki stranke DeSUS se veselimo uspeĹĄnega razvoja, ĹĄe posebej pa nas veseli, da ima Mestna obÄ?ina Velenje toliko posluha za starejĹĄe. Poudarim naj tudi, da je spodbudno, da se je ĹĄtevilo brezposelnih v tem okolju v zadnjih mesecih tako zniĹžalo in da je padel tudi odstotek nezaposlenih mladih.ÂŤ Kaj pa je tisto, na kar ste bili vi osebno v letu 2017 najbolj ponosni? ÂťNa prvo mesto bi vsekakor postavil uspeĹĄen zakljuÄ?ek druge faze Poslovne cone Stara vas, ki smo jo tudi Ĺže predali bodoÄ?im investitorjem, ki bodo zaÄ?eli v tem letu na tem obmoÄ?ju tudi na novo

zaposlovati. Vsako novo delovno mesto je za to okolje ĹĄe kako pomembno. PrepriÄ?an sem, da bomo v to smer nadaljevali tudi v prihodnje.ÂŤ Precej Ä?asa ste si prizadevali, da bi zagotovili tudi v tem okolju varovana stanovanja, po katerih je veliko povpraĹĄevanja. Kako daleÄ? ste s tem?

â?ą

Velenje je starosti prijazna obÄ?ina, skrb zanjo je treba ĹĄe nadgrajevati.

ÂťTa Ĺželja je stara Ĺže skoraj desetletje, a smo jo vendarle konÄ?no premaknili z mrtve toÄ?ke. TeĹžave so se kopiÄ?ile najprej zaradi zemljiĹĄÄ?a (sosedje so gradnji varovanih stanovanj nasprotovali) in potem ĹĄe projekta. To je zdaj zakljuÄ?eno, stanovanja bomo zaÄ?eli graditi letos, prihodnje leto pa bodo Ĺže vseljiva. Pridobili jih bomo 15.ÂŤ Tudi Dom za varstvo odraslih boste nadgradili?

ÂťTo je Ĺže veÄ? kot nujno, saj je zastarel in utesnjen. FinanÄ?na konstrukcija za njegovo obnovo in nadgradnjo je zakljuÄ?ena. Naj pa poudarim, da s tem ne pridobivamo novih zmogljivosti, ampak dvigujemo standard. To seveda pomeni, da teĹžav domskega varstva za starejĹĄe s tem ne bomo razreĹĄili in nas torej to ĹĄe Ä?aka. Trenutno je dom povsem zaseden, za sprejem vanj so Ä?akalne vrste.ÂŤ Ĺ˝e nekaj let je Mestna obÄ?ina Velenje starosti prijazna obÄ?ina, ocenjujete, da si ta naziv zasluĹži? ÂťVsekakor, saj namenjamo resniÄ?no veliko pozornosti, da bi bilo Ĺživljenje starejĹĄe generacije, ki seveda tudi v SreÄ?ko KoroĹĄec: ÂťV tem okolju smo za starejĹĄe tem okolju naraĹĄÄ?a, Ä?im bolj res veliko postorili.ÂŤ prijazno. Ĺ tevilne programe udejanjamo, in sicer v obliki nepo- mo prosti Ä?as starejĹĄih, mnogih sosredne pomoÄ?i starejĹĄim, tako da lah- cialnih programih in ĹĄtevilnih brezpko ti Ä?im dlje ostajajo v svojem do- laÄ?nih aktivnosti od prireditev do LomaÄ?em okolju, da ne govorim o vseh kalca in ĹĄe bi lahko naĹĄteval. Seveda tistih aktivnosti, s katerimi popestri- pa moramo vse to ĹĄe nadgrajevati, saj

đ&#x;”˛

bo, kot sem Ĺže poudaril, ta generacije v prihodnje ĹĄe ĹĄtevilnejĹĄa.ÂŤ Kaj pa stranka upokojencev DeSUS, v Velenju ste v koaliciji, to pa velja tudi za drĹžavni nivo, ste zadovoljni z opravljenim v zadnjem letu? ÂťTukajĹĄnji obmoÄ?ni odbor zdruĹžuje odbore vseh treh obÄ?in, povsod smo dobro zastopani in tudi uresniÄ?ujemo interese upokojencev. V velenjskem se konkretno sestanemo pred vsakim obÄ?inskim svetom in skupaj oblikujemo predloge. Ĺ e posebej skrbno obdelamo

â?ą

Pokojnine se bodo po dolgih letih konÄ?no zaÄ?ele usklajevati, dve uskladitvi sta predvideni Ĺže letos.

vse teme, ki so pomembne za starejĹĄe.

Zadovoljni pa smo tudi z zadnjimi odloÄ?itvami na drĹžavni ravni, saj se bodo pokojnine uskladile Ĺže letos dvakrat, potem pa naj bi se normalno, skladno z rastjo plaÄ? in Ĺživljenjskih stroĹĄkov.

Letos bomo tudi vsi upokojenci dobili regres. Seveda pa bo treba ĹĄe veÄ? narediti, da bodo pokojnine viĹĄje, saj tiste najniĹžje – in teh je zelo veliko – ne presegajo praga revĹĄÄ?ine. Torej nas Ä?aka tudi v prihodnje veliko dela.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 8

8

UTRIP

11. januarja 2018

Imajo fiziÄ?ne osebe raje papir?

DavÄ?ni zavezanci, ki bodo vlogo za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane oddali v elektronski obliki, bodo lahko sodelovali v nagradni igri in se potegovali za 10.000 evrov Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje, Ljubljana – Eden od ĹĄestnajstih finanÄ?nih uradov, ki delujejo v okviru FinanÄ?ne uprave Republike Slovenije, je FinanÄ?ni urad Velenje. UvrĹĄÄ?a se med manjĹĄe, pristojen pa je za obmoÄ?je tako imenovane SAĹ A regije oziroma obmoÄ?je upravnih enot Velenje in Mozirje. V njem izvajajo postopke odmere in kontrole ter izvrĹĄbe davÄ?nih zavezancev iz krajevne pristojnosti.

Lani (do konca novembra) so prejeli in obdelali dobrih 81.600 davÄ?nih napovedi in obraÄ?unov davka ter skoraj 8.700 vlog za izdajo potrdil in razkritij podatkov.

Kako navduĹĄiti za poslovanje v elektronski obliki?

Med drugim so izdali 46.270 informativnih izraÄ?unov dohodnine, 24.100 odloÄ?b iz odmere nadomestila za uporabo

stavbnega zemljiĹĄÄ?a, 3.700 odloÄ?b o odmeri akontacije dohodnine od davka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, 1.260 odloÄ?b o odmeri

â?ą

tudi fiziÄ?ne osebe,ÂŤ pravi direktorica FinanÄ?nega urada Velenje Darija Vidmar.

To bi radi spremenili.

Ĺ tevilo zavezancev, vpisanih v davÄ?ni register, se je lani poveÄ?alo za 1,4 odstotka v primerjavi z letom 2016, ĹĄtevilo pravnih oseb za 3,2 odstotka, ĹĄtevilo fiziÄ?nih oseb z dejavnostjo pa za 2,3 odstotka.

davka od premoĹženja ter preko 1.100 odloÄ?b o odmeri davka na promet nepremiÄ?nin in davka od dediĹĄÄ?in in daril. ÂťUsluĹžbenci urada se trudimo za hitro in uÄ?inkovito reĹĄevanje zadev, pri Ä?emer nam je v pomoÄ? tudi to, da zavezanci z nami v veliki meri Ĺže poslujejo v elektronski obliki preko informacijskega sistema FinanÄ?ne uprave, portala eDavki. Ĺ e vedno pa ugotavljamo, da v premajhnem ĹĄtevilu z nami tako poslujejo

Vloge za vzdrĹževane Ä?lane preko eDavka brez certifikata

Za odmero dohodnine za leto 2016 so na FinanÄ?nem uradu Velenje leta 2017 prejeli 8.250 vlog za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane na papirju, preko eDavkov pa je bilo vloĹženih blizu 700 vlog, kar je zelo malo.ÂŤ FinanÄ?na uprava je letos naredila korak naprej na tem podroÄ?ju in postopek elektronske oddaje vloge poenostavila

BrezbriĹžni nikakor ne moremo biti!

Margareta Seher ZupanÄ?iÄ?: ÂťNe morem reÄ?i, ali je strah upraviÄ?en ali ne. Smo pa zdravniki Ĺže veÄ? let opozarjali, da se nam lahko ponovno zgodi ne le izbruh, ampak tudi epidemija oĹĄpic.ÂŤ

OĹĄpice zelo nalezljive, prenaĹĄajo se z dotikom okuĹženega, s kaĹĄljem Primarijka Margareta Seher ZupanÄ?iÄ? iz Zdravstvenega doma Velenje ob tem pravi, da je stroka ob naraĹĄÄ?anju ĹĄtevila necepljenih otrok na moĹžnost vnoviÄ?nega pojava oĹĄpic opozarjala Ĺže dalj Ä?asa in da lahko izbruh bolezni preraste v epidemijo. OĹĄpice so namreÄ? ena najbolj nalezljivih virusnih okuĹžb, saj zboli devet od desetih ljudi (poleg otrok tudi odrasli), ki pridejo v stik z virusom. PrenaĹĄajo se s stikom obolelega in s kuĹžnimi kapljicami, ki so lahko v zraku, kjer se je zadrĹževal bolnik, obstojne ĹĄe dve do tri ure.

Po inkubacijski dobi (ta traja v povpreÄ?ju 10 dni, lahko pa tudi od 5 do 21 dni) se pojavijo visoka temperatura, kaĹĄelj, izcedek iz nosu, nato pa po treh do petih dneh ĹĄe izpuĹĄÄ?aj. Ta se najprej pojavi za uĹĄesi, nato pa po celotnem telesu. Glavne znaÄ?ilnosti oĹĄpic so vroÄ?ina, vnetje oÄ?esnih veznic, nahod, kaĹĄelj in zlivajoÄ? znaÄ?ilen izpuĹĄÄ?aj (rdeÄ?kast izpuĹĄÄ?aj, ki je dvignjen nad nivojem koĹže). NajpogostejĹĄi in dokaj pogosti zapleti zaradi oĹĄpic so vnetje srednjega uĹĄesa in pljuÄ?nica. Encefalitis oziroma vnetje moĹžganov prizadene enega od tisoÄ?ih obolelih, eden ali dva od tisoÄ?ih pa zaradi zapletov umreta. ÂťPomembno je, da oĹĄpice pravoÄ?asno prepoznamo. ÄŒe se pri otroku ali odraslem po potovanju pojavijo znaÄ?ilni bolezenski znaki, o tem po telefonu takoj obvestimo izbranega osebnega zdravnika in ostanemo doma. Ne hodimo v

Ä?akalnico in ne ĹĄirimo bolezni. Glede nadaljnjega ukrepanja upoĹĄtevamo navodila zdravnika,ÂŤ svetuje Margareta Seher ZupanÄ?iÄ?.

Epidemiologi in tudi sogovornica opozarjajo, da v Sloveniji ne moremo biti ravnoduĹĄni do pojava oĹĄpic. Preceplje-

Pomemben datum 5. februar

Zavezanec, ki med letom ni uveljavljal olajĹĄav, in tisti, ki Ĺželi medletno olajĹĄavo spremeniti, mora najpozneje do 5. februarja vloĹžiti Vlogo za uveljavljanje posebne olajĹĄave za vzdrĹževane druĹžinske Ä?lane pri informativnem izraÄ?unu dohodnine.

Ste prijavili vse dohodke z oddajanjem nepremiÄ?nin v turistiÄ?ni najem?

FinanÄ?na uprava pa v tem mesecu izvaja poostrene aktivnosti pri fiziÄ?nih osebah, fiziÄ?nih osebah z dejavnostjo in pravnih osebah, ki pridobivajo dohodke z oddajanjem nepremiÄ?nin v turistiÄ?ni najem. FURS je namreÄ? pridobil podatke o dohodkih, doseĹženih z oddajanjem nepremiÄ?nin v turistiÄ?ni najem.

Predlagajo, da ponovno preverite, ali ste napovedali vse dohodke, doseĹžene z oddajanjem. Ĺ e vedno imate Ä?as, da to storitev do 31. januarja z uporabo instituta samoprijave in se tako izognete plaÄ?ilu globe. đ&#x;”˛

Ali velenjski Center za socialno delo izgublja samostojnost?

OĹĄpice spet na pohodu – Inkubacijska doba do 21 dni V UKC Ljubljana so takoj po novoletnih praznikih sprejeli otroka, ki je zbolel za oĹĄpicami. Po informacijah Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje se je otrok pred tem mudil v Srbiji. Primer je povzroÄ?il v slovenski javnosti precejĹĄnje vznemirjenje. Po podatkih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje okuĹžbo v Slovenijo ljudje prinesejo iz tujine, zanjo pa v 91 odstotkih zbolijo tisti, ki proti oĹĄpicam niso cepljeni.

tako, da je uvedla vstop v eDavke brez certifikata.ÂŤ ÂťVabimo vse davÄ?ne zavezance, da vloge oddajo elektronsko in tako sodelujejo tudi v nagradni igri. ÄŒe zavezanec Ĺželi sodelovati v nagradni igri, se mu za oddan obrazec preko eDavkov dodeli sreÄ?ka, s katero se bo potegoval za nagrado v viĹĄini 10.000 evrov.ÂŤ

Z oddajo vloge preko eDavki si zavezanci prihranijo pot do urada, izognejo se Ä?akanju v vrsti. ÂťIzognili pa se bodo tudi morebitnim naĹĄim napakam pri prepisovanju njihovih podatkov.ÂŤ

nost Slovencev namreÄ? upada in je Ĺže pod mejo, ki drĹžavi zagotavlja varnost pred okuĹžbo. Pomembna je tudi kolektivna imunost, saj tako zaĹĄÄ?itimo tudi tiste, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo biti cepljeni. O njej pa lahko govorimo le, Ä?e je deleĹž cepljene populacije dovolj visok, pri oĹĄpicah je ta prag pri 95 odstotkih. Najdlje od tega cilja je ljubljanska regija, kjer je precepljenost proti oĹĄpicam, mumpsu in rdeÄ?kam Ĺže manj kot 90-odstotna. V celjski regiji, v katero sodita tudi Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina, je bila precepljenost s prvim odmerkom cepiva leta 2016 96,6-odstotna.

Lani so v Sloveniji potrdili sedem primerov oĹĄpic. đ&#x;”˛

Pred oĹĄpicami so povsem zaĹĄÄ?iteni tisti, ki so oĹĄpice Ĺže preboleli. 97 do 99 odstotno zaĹĄÄ?iteni pa so tisti, ki so prejeli dva odmerka cepiva. Epidemiologi priporoÄ?ajo, naj se otroke s prvim odmerkom cepi Ä?im prej po dopolnjenem prvem letu starosti, drugi odmerek pa naj bi prejeli do vstopa v ĹĄolo, sploh, Ä?e gredo na potovanje. Med prvim in drugim odmerkom cepiva mora miniti vsaj mesec dni.

Zaradi svojega zdravstvenega stanja ne smejo biti cepljeni dojenÄ?ki, noseÄ?nice, osebe, ki se zdravijo zaradi onkoloĹĄkih boleznim, in ljudje s teĹžkimi sistemskimi boleznimi.

tp

V Velenju sedeĹž obmoÄ?nega centra SaĹĄa za enote Velenje, Mozirje in Ĺ˝alec – Sprememb za stranke ne bo, zaposlene pa razbremenjuje administrativnega dela – PriloĹžnost za veÄ? dela na terenu Tatjana PodgorĹĄek

Novela zakona o socialnem varstvu, ki je zaÄ?ela veljati sredi lanskega oktobra, prinaĹĄa reorganizacijo centrov za socialno delo. Ta sicer ohranja obstojeÄ?ih 62 centrov in 1248 zaposlenih, uvaja pa 16 obmoÄ?nih centrov po regijah.

Znana direktorica obmoÄ?nega centra SaĹĄa

ÂťReorganizacija centrov za socialno delo teÄ?e po zastavljenih smernicah. Decembra lani je vlada RS sprejela Uredbo o doloÄ?itvi centrov, njihovega sedeĹža in teritorialno pristojnost. Prav tako je doloÄ?ila enote centrov in njihovo obmoÄ?no delovanje. Po tej uredbi bo naĹĄ center od 1. oktobra letos, ko naj bi projekt reorganizacije v celoti zaĹživel, enota, v Velenju pa bo sedeĹž Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka, kamor bosta sodila ĹĄe obstojeÄ?a centra v Mozirju in Ĺ˝alcu. Izbrana je Ĺže tudi vrĹĄilka dolĹžnosti direktorice obmoÄ?nega centra, in sicer Helena Bezjak Burjak, aktualna direktorica Ĺžalskega centra,ÂŤ je povedala Valerija KidriÄ?, direktorica Centra za socialno delo Velenje. Na vpraĹĄanje, ali po povedanem velenjski center izgublja samostojnost, je sogovornica odgovorila: ÂťEnote bodo izgubile finanÄ?no samostojnost, samostojnost odloÄ?anja in odloÄ?anja o novih zaposlitvah.

Te ne bodo imele veÄ? direktorjev, ampak le pomoÄ?nike direktorjev.ÂŤ

Za stranke z UE Velenje sprememb ne bo

Kot je ob tem poudarila KidriÄ?eva, za stranke na obmoÄ?ju Upravne enote (UE) Velenje reorganizacija ne prinaĹĄa sprememb. ObstojeÄ?i center bo ĹĄe naprej opravljal javna pooblastila, naloge in storitev, kot jih je do sedaj. ObÄ?ani, upraviÄ?eni do pomoÄ?i, bodo tudi v prihodnje vloge za pravice oddajali na obstojeÄ?i lokaciji centra. ObmoÄ?ni centri bodo izvajali pravne, finanÄ?ne in raÄ?unovodske zadeve ter naloge s podroÄ?ja informatike za lokalne enote centrov v regiji. VkljuÄ?evali bodo tudi strokovno mobilno skupino, regijsko interventno sluĹžbo in v nekaterih regijah krizni center za mlade.

Pomemben del reorganizacije centrov sta tudi izvajanje socialne aktivacije in uvedba informativne odloÄ?be. Programe socialne aktivacije Ĺže izvajajo, informativni izraÄ?un, ki naj bi ljudem olajĹĄal uveljavljanje enoletnih pravic iz javnih sredstev, bo uveden predvidoma 1. septembra letos. ÂťGre za avtomatiziran izraÄ?un in racionalizacijo postopkov odloÄ?anja o pravicah do otroĹĄkega dodatka, zniĹžanega plaÄ?ila v vrtcih, subvencija malice in kosila za uÄ?ence in dijake ter drĹžavne ĹĄtipendije.ÂŤ IzraÄ?un bo urejen podobno kot informativni izraÄ?un za dohodnino.

Cilj reorganizacije naj bi bil pribliĹžati socialno dejavnost ljudem. Bo ta cilj doseĹžen? ÂťReorganizacijo jemljemo kot izziv,ÂŤ odgovarja Valerija KidriÄ? in dodaja, da bodo z zaÄ?etkom uvajanja informativnega izraÄ?una na centrih razbremenjeni nekaterih administrativnih nalog in to bo gotovo priloĹžnost za uspeĹĄnejĹĄe in predvsem strokovno ter uÄ?inkovito delo zaposlenih tudi zato, ker vkljuÄ?uje veÄ? terenskega dela, ki bistveno vpliva na kakovost storitev. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

9

KULTURA

11. januarja 2018

Notranje podobe nadgrajuje z industrijskimi motivi Slikar in pesnik Stojan Ĺ pegel lani navduĹĄeval z razstavami iz ciklov z industrijskimi in rudarskimi motivi – Izdal tudi pesniĹĄko zbirko SonÄ?nica, vsa nora od svetlobe Bojana Ĺ pegel

Velenje, 5. januarja – Najprej je bila glasba, potem poezija, kmalu tudi slikarstvo. Ĺ˝e od otroĹĄkih let ne zna drugaÄ?e, kot da ustvarja. Zadnja leta se najveÄ? posveÄ?a slikarstvu, je pa leto 2017 zaznamoval tudi izid njegove Ä?etrte pesniĹĄke zbirke. Lani spomladi je Stojan Ĺ pegel, ki Ĺživi in ustvarja v Ĺ oĹĄtanju, svoje znanje slikarstva nadgradil z dokonÄ?anjem druge stopnje ĹĄtudija na Visoki ĹĄoli za risanje in slikanje, pri pripravi magisterija pa se je ĹĄe bolj kot v preteklosti posveÄ?al industrijskim motivom. Zagotovo tudi zato, ker je z njimi povezano njegovo delo v velenjskem Premogovniku in v zadnjih letih kot vodje Muzeja premogovniĹĄtva Slovenije v Velenju. ÂťSlikarstvo in pesniĹĄtvo sta ob mojem poklicnem delu, ki ga opravljam z vso resnostjo, nadgradnja. V Ĺživljenju imaĹĄ zakljuÄ?ene in nezakljuÄ?ene kroge. Za nadaljevanje ĹĄtudija sem se odloÄ?il tudi zato, ker sem spoznal, da je napoÄ?il Ä?as, da svoje znanje ĹĄe nadgradim z novimi teoretiÄ?nimi osnovami. Vedel sem, da bom ob tem razvil tudi nov slikarski ciklus. Prav preko ĹĄtudija sem priĹĄel do novih spoznanj. Ĺ˝e prej sem razvijal tako imenovan industrijski motiv, vendar sem tokrat ustvaril nov sistem, ki je zame ce-

lota,ÂŤ pripoveduje umetnik, ki so doda, zato se njegovi cikli moÄ?no umetnikov Maribor, pred tem pa ga lani povabili v kar nekaj slo- ĹĄirijo. ÂťZame je to Ĺživljenje. Mo- v veliki galeriji Kosovelovega dovenskih in tujih razstaviĹĄÄ?, kjer ja osnovna predpostavka je bila, ma v SeĹžani, v RazstaviĹĄÄ?u Gorese je predstavil z razliÄ?nimi cikli da se vrnem v predindustrijsko nje in Novi galeriji v Delavskem slik, veÄ?ina je bila s podroÄ?ja in- obdobje, v Ä?as, ko smo ĹĄe znali domu Trbovlje.ÂŤ Slednjo so odprli dustrijske dediĹĄÄ?ine. ÂťZanimivo posluĹĄati ptice, ĹĄum vode ‌ Ko decembra, na god sv. Barbare, zavetnice rudarjev, obiskalo pa je, da vse slike, ki jih v teh jo je res veliko obiskovalcev. ciklih ustvarjam v triptihih, ÂťOb razstavi ne predstavim najprej naredim na ipadu. le slik, ampak tudi svoj poSlikam jih s prsti po ekranu. gled na temo industrijske deTo so osnove, ki jih potem diĹĄÄ?ine in umetnosti. Vse to realno naslikam z akrilnimi pa se v zadnjem Ä?asu odraĹža barvami. Ob tem sem ugotatudi v mojih pesmih. V njih vljal, kakĹĄna je razlika v sevskuĹĄam ubesediti iskrenost, nosti raÄ?unalniĹĄko ustvarjesebe.ÂŤ Vesel je, ker do njega nih slik in tistih, ki jih reprovelikokrat pridejo odzivi obiduciram na platnu. Ugotovil skovalcev razstav. In zakaj sem, da imajo originalne slitriptihi? ÂťPrva v nizu je kot ke veÄ?jo energijo in avro. Po oÄ?e, ki se vpraĹĄa, kaj je naumojem se tudi zato bolj priÄ?il sina. ÄŒe hoÄ?e iti na viĹĄji bliĹža gledalcem, Ä?etudi na nivo, mora iti v viĹĄje sfere, nezavedni osnovi,ÂŤ pripovekar prikaĹžeta druga in tretja duje. Pomembno mu je tudi, slika. Pride Ä?as, ko se vse to kakĹĄen razvoj se je dogajal poveĹže.ÂŤ A ĹĄe pred zadnjimi od idejne zasnove likovnih cikli so nastali ÂťjaĹĄkiÂŤ. ÂťTe del, slikanja z elektronskimi sem najprej ÂťobdelalÂŤ v napomagali ter na osnovi teh ĹĄem okolju, potem pa vse, ki slikanje z barvami, podprtiso ĹĄe v Sloveniji. Prav iz temi s kolaĹžnimi sistemi. Naslanja se na trditev Walterja Stojan Ĺ pegel postaja likovni skrbnik ga sem izhajal, ko sem zaÄ?el Benjamina, da se s koliÄ?ino industrijske dediĹĄÄ?ine. ZaÄ?el je z jamskimi nadgrajevati industrijski moreprodukcij manjĹĄa avra lijaĹĄki, nadaljuje z motivi razliÄ?nih tiv. Vnesel sem druge motikovnega dela. ÂťSam skuĹĄam industrijskih krajin. (Foto: Peter MarinĹĄek) ve, druga obÄ?utja, rekultivacijo narave. Gre za naĹĄ oddoseÄ?i ravno obratno. Iz raÄ?unalniĹĄkih osnutkov, ki jih lahko sem preuÄ?eval to zgodovino, sem nos do te teme. Pomembno je, reproduciramo v nedogled, sku- ustvarjal na razliÄ?ne teme, ki pa da se je zavedamo in jo skuĹĄamo ĹĄam naslikati samo eno sliko, ki so postale zanimive razstaviĹĄÄ?em. uporabiti tudi za ureditev okolja, bi izĹžarevala veÄ?jo avro.ÂŤ Tem v Lani sem imel ĹĄtiri razstave iz teh v katerem so nekdanji industrijindustrijski umetnosti je veliko, ĹĄe ciklov, zadnjo v DruĹĄtvu likovnih ski objekti.ÂŤ Ĺ pegel pravi, da na

ZaÄ?enja se 11. Max klub Jazz festival mentorjev. Letos bodo mladim glasbenikom znanje predajala zelo znana imena iz sveta jazz glasbe,ÂŤ ĹĄe izvemo. Mentorji bodo Shai Maestro, Gregory Hutchinson, Joe Sanders, Melissa Aldana, Philip Dizack, Sachal Vasandani, Ĺ˝an TetiÄ?koviÄ? in domaÄ?ina Jure Pukl ter Miha Koren. V Ä?asu klinike bodo po mestu koncertirali tako mentorji kot njihovi mladi uÄ?enci.

Program je tudi letos pripravil Jure Pukl.

Koncerti od januarja do aprila

Prvi od sedmih koncertov letoĹĄnjega Max klub jazz festivala bo Ĺže Ä?ez teden dni. Vsi bodo letos v velenjskem Max klubu. Prvi koncert bo ob 20.30 uri pripravila slovenska zasedba Artbeaters, ki v svoji edinstvenosti violine v zasedbi uspeĹĄno ustvarja novo vejo slovenskega glasbenega prostora. Glasbeniki preigravajo avtorske skladbe, mojstrsko prehajajoÄ? v lepe in prepletajoÄ?e se improvizacije. Njihova glasba briĹĄe meje med notirano glasbo in prosto improvizacijo. Tako nastanejo edinstvene zvoÄ?ne pokrajine, ki ĹĄe vedno zajemajo iz tradicije jazza, hkrati pa

Svetla, Ä?ista poezija

Ĺ pegel pravi, da pogosto povezuje besede in slike. Njegova Ä?etrta pesniĹĄka zbirka je izĹĄla po 10 letih, je pa vmes pesmi objavljal v razliÄ?nih literarnih revijah. ÂťVsaka zbirka ima svoj Ä?as.

Prijavil sem se na razpis HiĹĄe po-

ezije in bil izbran. Pesmi, ki sem jih poslal, sem po razpisu ĹĄe nadgrajeval. Ko sem ugotovil, da ĹĄe nekaj manjka, sem dodal ĹĄe nekaj pesmi, ki so nastale res v zadnjem obdobju. V njih povem, kaj Ä?utim. Zdi se mi, da je nastala svetla, Ä?ista knjiga, meni zelo draga. To je poezija, ki dejansko pove, kdo sem jaz.ÂŤ Tema razpisa je bila sonÄ?nica. ÂťTaki razpisi so redki, zato ni Ä?udno, da se je prijavilo skoraj 90 pesnikov, med njimi tudi zelo priznani ustvarjalci. Izbrali in izdali so 5 avtorjev, sedaj pa skupaj predstavljamo knjige po Sloveniji.ÂŤ Predstavili jih bodo tudi v velenjskem Muzeju premogovniĹĄtva, v Ligijevem salonu v podzemnem delu muzeja. Prireditev pripravljajo v soboto, 27. januarja, ob 11. uri. ÂťZdi se mi, da bo v tem prostoru ĹĄe posebej priĹĄel do izraza notranji odmev, ki se odraĹža v pesmih vseh petih izbranih avtorjev. Pospremili jih bomo z zvoÄ?nimi kulisami in zvoÄ?no poezijo. Hkrati bomo odprli jamsko poetiÄ?no progo, ki smo jo obudili po veÄ? kot 100 letih. Vsem znani Anton AĹĄkerc je namreÄ? ustvarjal tudi v rudniĹĄkih jaĹĄkih, za kar je imel pisno dovoljenje nadrejenih,ÂŤ pravi Ĺ pegel. Ob progi so Ĺže postavili posebne table, na katerih so predstavljeni avtorji, ki so ustvarjali v muzeju, pod zemljo. ÂťVsi so bili veseli, ker so lahko postali del poetiÄ?ne proge,ÂŤ ĹĄe doda. đ&#x;”˛

ZakljuÄ?ek nateÄ?aja ÂťZaÄ?asna sreÄ?a – omame svetÂŤ

Nova velenjska jazzovska zgodba se bo odvila med 18. januarjem in 26. aprilom – Na Kreativni jazz kliniki tudi letos mladi glasbeniki iz ĹĄtevilnih drĹžav Velenje, 18. januarja – Max klub jazz festival je s svojo glasbeno programsko sveĹžino in glasbenim ugledom eden najpomembnejĹĄih in prepoznavnih kulturnoumetniĹĄkih in glasbenih produktov mesta Velenje. LetoĹĄnji bo nosil ĹĄtevilko enajst, programski vodja Jure Pukl pa se je potrudil, da bodo ljubitelji jazza tudi letos uĹživali na sedmih koncertih v Max klubu, v Ä?asu Kreativne jazz klinike pa jih bodo pripravljali tudi po drugih lokacijah v mestu. ÂťMax klub Jazz festival v Velenju je doslej gostil najveÄ?je slovenske jazzovske umetnike.

Nosilci zasedb so bodisi velikani sodobnega slovenskega jazza, pa tudi mladi umetniki, ki se s svojim delom vztrajno vzpenjajo na zemljevid domaÄ?e jazz scene. V klubskem glasbenem vzduĹĄju se ob kvalitetnih glasbenih veÄ?erih in ob domaÄ?ih ustvarjalcih pojavljajo tudi ugledna imena evropskega in svetovnega jazza,ÂŤ pravi Jure Pukl, nagrajenec PreĹĄernovega sklada, saksofonist, ki zadnja leta Ĺživi in ustvarja v New Yorku. Z domaÄ?im mestom ostaja tesno povezan tudi zaradi festivala, ki ga sooblikuje vse od leta, ko je bilo Velenje del evropske prestolnice kulture.

Naj spomnimo, da je prva ĹĄtiri leta festival programsko oblikoval hrvaĹĄki vibrafonist in izjemna glasbena avtoriteta evropskega glasbenega prostora BoĹĄko Petrović, potem je festival ÂťzaspalÂŤ, lani pa so ga nadgradili tudi s Kreativno jazz kliniko, ki je poĹžela veliko zanimanja med mladimi udeleĹženci iz vsega sveta. Zato ne Ä?udi, da so tudi letos hitro zapolnili prosta mesta v njej. Tudi letos bo ta potekala v velenjski glasbeni ĹĄoli od 28. februarja do 3. marca. ÂťTudi sam sem zaÄ?el ÂťjazziratiÂŤ prav na tej kliniki, pred pribliĹžno dvema desetletjema, zato vem, kako dobro je, Ä?e lahko ustvarjaĹĄ pod vodstvom dobrih

njegovih novejĹĄih slikah niso le industrijski motivi in da se v prihodnje verjetno ne bo posveÄ?al le njim. ÂťUgotavljam, da se ti cikli vse bolj Ä?istijo, izbiram vse veÄ? odprtih ploskev, na njih pa se pojavi le posamezni motiv, ki pove ĹĄe veÄ?.ÂŤ Spreminja tudi barve. Ker je vsaka slika razdeljena na tri, zato pazi, da jih uskladi tako, da so videti kot celota. Želim, da Ĺžari in izĹžareva milje, ki ga nudi industrijski objekt, okolje ali pa sama misel, ki se ob tem poraja,ÂŤ poudari umetnik. Zato vsako razstavo poveĹže tudi z industrijo v okolju, kamor prihaja s svojimi deli. ÂťIndustrijski obrati so nekdaj sluĹžili razvoju deĹžele, pa danes nemalokrat samevajo in propadajo, zato je umeĹĄÄ?anje umetniĹĄkih projektov v industrijske objekte, izdelava umetniĹĄkih ali oblikovnih osnutkov z uporabo industrijskih objektov ali pokrajine, viri umetniĹĄkih del s tematiko industrijskih objektov kot priÄ?evalec Ä?asa ali zgodovinski spomin.ÂŤ Lani se je z malimi formati slik predstavil tudi v srbskem Valjevu, poleti pa je sodeloval na mednarodni likovni koloniji v Krakovu, kjer je prav tako predstavljal svoj pogled na industrijsko umetnost.

premikajo meje sodobne improvizirane glasbe. Naslednji koncert bo v Ä?etrtek, 25. januarja, ob 20.30, ko se bo predstavila slovenska zasedba Tadej Kampl ÂťLife is GoodÂŤ.

Gre za avtorski projekt in album doma in v tujini priznanega slovenskega basista Tadeja Kampla, ki Ä?rpa iz jazza, funka, afro beata in podobnih glasbenih zvrsti. 8. februarja bo na festivalu nastopila zasedba Kukushai, ki preigrava avantgardni pop-jazz, rock in celo punk. 2. marca bo Maxu nastopila zasedba Jure Pukl feat Sachal s projektom Songs and Chants. Zasedba, v kateri so razen Jureta vsi glasbeniki iz ZDA, bo predstavila skladbe, ki bodo letos ali najpozneje prihodnje leto izĹĄle tudi na ploĹĄÄ?i. 22. marca bo nastopila izjemna mlada jazz pevka Ajda Stina Turek, spremljal pa jo bo njen kvartet, sestavljen iz mladih glasbenikov, ki jih je spoznala med ĹĄtudijem na prestiĹžnem Berklee College of Music v Bostonu (ZDA). Predstavili bodo Ajdin debitantski album. 5. aprila se bo na festivalu predstavila ĹĄvedsko slovenska zasedba Marina MĂĽrtensson Band, v kateri je tudi VelenjÄ?an Miha Koren. V glasbenem programu bodo tako avtorske skladbe kot tudi znane priredbe uspeĹĄnic, ki jih ĹĄvedska pevka slovenskih korenin podaja z zelo poosebljeno interpretacijo. LetoĹĄnji festival se bo konÄ?al 26. aprila s koncertom mednarodne zasedbe Jan Kus & The Slavo Rican Assembly. Skupina v svoji glasbi zdruĹžuje melanholijo balkanskih napevov in slovanskega ljudskega glasbenega izroÄ?ila s plesnim veseljem karibskih ritmov. Zasedba je do sedaj nastopila na ĹĄtevilnih newyorĹĄkih odrih, med drugim v sloviti Carnegie Hall. đ&#x;”˛

bĹĄ

Velenje, 12. januarja – V velenjskem eMCe placu bodo jutri ob 20. uri zakljuÄ?ili literarni nateÄ?aj na temo ZaÄ?asna sreÄ?a: Omame svet. Z njim so nagovorili mlade k pesniĹĄkim in proznim refleksijam na temo drog in zasvojenosti. Odziv je bil dober; iz vseh koncev Slovenije so mladi poslali 39 literarnih del. Ob zakljuÄ?ku projekta bodo v eMCe placu pripravili razstavo in hkrati predstavili tiskano zbirko vseh prispevkov. Razglasili bodo tudi zmagovalce; nagradili bodo tri mlade đ&#x;”˛ bĹĄ pesnike in tri ustvarjalce proznih del na temo zasvojenosti.â€

Mestna obÄ?ina Velenje obveĹĄÄ?a vse zainteresirane osebe, da je na spletni stani www.velenje.si objavljen

Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2018 sofinancirala Mestna obÄ?ina Velenje.

Javni razpis traja od 10. januarja 2018 do 12. februarja 2018.

Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena na spletni strani Mestne obÄ?ine Velenje www.velenje.si (za obÄ?ane/javne objave in razpisi).

Vljudno vabljeni k sodelovanju.

Mestna obÄ?ina Velenje

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 10

10

KULTURA

11. januarja 2018

Otvoritev razstave Heterogenost/simultanost 6 Iztok Ĺ majs – Muni se v velenjski Galeriji predstavlja s pregledno razstavo Velenje, 11. januarja – Danes ob 19. uri bodo v Galeriji Velenje odprli pregledno razstavo Heterogenost/simultanost 6 VelenjÄ?ana Iztoka Ĺ majsa – Munija, ki predstavlja izbor slik, risb, grafik in fotografij iz svojega ĹĄtiridesetletnega opusa. Razstava je delno tudi retrospektivnega znaÄ?aja. Avtor se ukvarja s kontinuiteto in suspenzom narativnega, serializmom, pred-

stavno redukcijo, dado, z izjemno sporoÄ?ilnostjo, patoloĹĄkim izrazoslovjem in poetiÄ?nim izrazom, z ekscentriÄ?no abstrakcijo, redukcijo predstavnosti ‌ Vse navedeno nekako preveva 40 let celostnega delovanja slikarja, ki se je ĹĄolal tako doma kot v tujini. Od leta 1980 je samozaposlen v kulturi. Imel je ĹĄtevilne razstave v tujini in bil ĹĄtipendist simpozija nove-

ga slikarstva v Kanadi. V tujini – Rotterdamu, Londonu, Ĺ˝enevi, New Yorku, Torontu, Brisbanu – se je uveljavil s predstavitvami svojih fotografskih konceptov (fotografija z risbo ali sliko). V Sloveniji je pripravil na desetine samostojnih predstavitev. Razstavo, ki bo na ogled do 10. februarja, sta postavila slikar in đ&#x;”˛ kustodinja Milena Koren BoĹžiÄ?ek.â€

V mestu svetlobe nocoj Mesto svetlobe

MatjaĹž Ĺ alej

Ustvarjalca dokumentarnega filma Marko Kumer MurÄ? in Nina Cijan v priÄ?akovanju odziva domaÄ?ega obÄ?instva – Mesto svetlobe zaÄ?enja distribucijo v Ĺ oĹĄtanju Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Nocoj (Ä?etrtek, 11. januarja) bodo ob 19. uri v Kulturnem domu v Ĺ oĹĄtanju pospremili na pot dokumentarni film z naslovom Mesto svetlobe. Gre za poetiÄ?ne pripovedi ĹĄtirih druĹžin, ki jim je skupna Termoelek-

mer MurÄ? iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju.

Zadnjih sedemnajst let Ĺživi v Ljubljani. Scenaristka filma je Nina Cijan. Kot scenaristka in novinarka dela v izobraĹževalnem uredniĹĄtvu TV Slovenija.

VpraĹĄali smo ju, kako mislita, da bodo film sprejeli v Ĺ oĹĄtanju.

KakĹĄne odzive priÄ?akujeta?

Ideja za film se je porodila Kumru. ÂťIz teh krajev sem. OdraĹĄÄ?al sem v okolju, ki se je vsakodnevno spreminjalo. Iz zgodnjega otroĹĄtva se spomnim, da so imeli hribi v okolici narisan prstan posuĹĄenih smrek, posledic strupenih izpuhov termoelektrarne. V Ä?asu, ko sem obiskoval osnovno ĹĄolo, so

verzalna. Vsako mesto ima svoj ’teť’, nekaj, kar v mestu obstaja in ni zares v moÄ?i prebivalcev, da bi karkoli spremenili. Skozi ĹĄtiri zelo Ä?loveĹĄke zgodbe se lahko marsikdo poistoveti. Podobne objekte imajo ĹĄe kje, ne samo v Ĺ oĹĄtanju,ÂŤ pravi Cijanova.

Marko Kumer MurÄ? v filmu

Izseki iz filma.

trarna Ĺ oĹĄtanj. Na projekciji bodo prisotni ustvarjalci filma in nekateri protagonisti. V Velenju bo film v Kinu Velenje predvajan 22. januarja ob 20. uri.

Film, kot pravijo ustvarjalci, ne iĹĄÄ?e krivcev za teĹžave, v katerih se je znaĹĄlo mesto in njegovi prebivalci, ampak raziskuje posledice danes zelo aktualnega vpliva velikih sil na Ĺživljenje malega Ä?loveka.

ReĹžiser in producent filma je tukajĹĄnjih krajev list Marko Ku-

Kumer pravi, da tudi njega zelo zanima, kako bodo na zgodbe gledali doma. Cijanova pa dodaja, da je v priÄ?akovanju celotna ekipa. Želeli bi si pozitivnih odzivov. Film je specifiÄ?en, poseben. V njem smo spremljali drobne zgodbe ljudi in utrinke iz njihovega Ĺživljenja, s katerimi se vsakodnevno sreÄ?ujejo prav zato, ker Ĺživijo v tem mestu.ÂŤ V njem nastopajo druĹžine Tinauer, Laznik, Rezman in dva Ä?lana druĹžine Urbanc.

na stenah zaÄ?ele nastajati razpoke, saj se je ĹĄolska zgradba zaÄ?ela pogrezati v tla, pod katerimi so rudarili. Ĺ˝iveti v Ĺ oĹĄtanju je pomenilo Ĺživeti v svetu popaÄ?enega realizma, ki so ga domaÄ?ini ignorirali. Name je to naredilo velikanski vtis. Moral sem nekaj narediti.ÂŤ Tematika je lokalna. V ospredju je vseprisotnost stroja – Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. Koliko lahko taka tematika nagovarja ĹĄirĹĄe obÄ?instvo? ÂťTematika je res lokalna, a v resnici zelo uni-

Ĺ entiljÄ?ani znova na odru GledaliĹĄka sekcija KPD Ĺ entilj je na oder postavila ĹĄe eno PartljiÄ?evo komedijo z ostro in provokativno politiÄ?no noto Ĺ entilj, 6. januarja – Ljubiteljski gledaliĹĄÄ?niki iz Ĺ entilja se druĹžijo in ustvarjajo Ĺže 15 let, med veÄ? kot desetimi predstavami, ki so jih v tem Ä?asu uprizorili, pa je osem komedij Toneta PartljiÄ?a. Pretekli konec tedna

so uspeĹĄno izvedli premiero svojega novega projekta, PartljiÄ?eve politiÄ?ne satire Za nacionalni interes.

Deseterici stalnih Ä?lanov, ki so vsi amaterji, izobraĹžujejo pa se na raznih seminarjih, se

izpostavlja tudi glasbo. ÂťTa je nekaj, na kar sem zelo ponosen.

Ustvaril jo je Goran Krmac, skladatelj, jazz glasbenik, ki se je ekipi prikljuÄ?il zelo zgodaj. Izumil je ĹĄoĹĄtanjski etno. V nekaterih komadih zapoje Dunya Tinauer, operna pevka, ki je tudi ena od protagonistk filma.ÂŤ Samo snemanje je potekalo dobro leto, ko je filmska ekipa v Ĺ oĹĄtanj prihajala vsak teden, film pa je nastajal precej dlje. đ&#x;”˛

vsako leto pridruĹži kak debitant, na katere je idejna vodja sekcije in reĹžiserka Alenka Felicijan posebno ponosna, seveda pa tudi na nagrade, ki so jih tako celotna zasedba kot posamezni Ä?lani prejeli v teh letih. ÂťV novi predstavi prviÄ? nastopajo Domen Stvarnik, Maja GlinĹĄek, Olga Skutnik in Nina Koren.

Na premieri je Tatjana Vidmar iz velenjske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti podelila zlato Linhartovo znaÄ?ko igralcema Andreju GlinĹĄku in Petru Vranjeku, Ä?astno Linhartovo znaÄ?ko pa spremljevalki iz zakulisja Milojki Kuhar,ÂŤ je povedala, ob GledaliĹĄka sekcija KPD Ĺ entilj bo gledaliĹĄko igro Toneta PartljiÄ?a Za nacionalni interes odigrala ĹĄe 14. januarja ob 15. uri, 26. januarja ob 19.30 in 28. januarja ob 15. uri v dvorani doma krajanov v Ĺ entilju.

Dobro uigrana ekipa gledaliĹĄke sekcije ĹĄentiljskega kulturnoprosvetnega druĹĄtva bo komedijo Za nacionalni interes najprej uprizarjala na domaÄ?em odru, veselijo pa se tudi gostovanj drugje.

Podalpska (samo) zadostnost

tem pa poudarila, da so bolj kot doseĹžki pomembna druĹženja na vajah in zadovoljstvo sokrajanov, ki nestrpno priÄ?akujejo nove predstave. Tako jih je razveselila tudi aktualna igra Za nacionalni interes, v kateri se prepletata druĹžinska zgodba in predvolilno dogajanje, postavljeno v vaĹĄko okolje, kjer vsakdo ve vse o vsem. Tako vedno aktualno tematiko spremljajo situacije z radovednimi sosedi, malimi lopovi, politiÄ?nimi spletkami, radovednimi mediji in seveda sreÄ?en konec. đ&#x;”˛

tf

To zadostnost bi lahko poimenovali tudi slovenska odliÄ?nost. Zakaj? VÄ?asih se mi zdi, sicer bolj redko, da v Sloveniji ĹĄe vlada zdrav razum, kar se odraĹža recimo v politiÄ?nem ÂťtelesuÂŤ. Mnogi se bodo nasmejali. Pa vendar. Ne mislim Ä?isto konkretne, sploĹĄne nacionalne ali lokalne politike. Mislim zdrav razum drĹžavljanov, ki paÄ? volijo vsakih nekaj let (kot paÄ? volijo). Mislim in ciljam na druĹžbena dogajanja, ekonomsko-socialna in okoljska gibanja ... PreudarnejĹĄi drĹžavljani so se tako ali tako ognili politike in uravnavanja demokracije, tudi zato, ker mlada Slovenija vseh otroĹĄkih bolezni demokracije ĹĄe ni prebolela. Prav strinjam se z nekaterimi starejĹĄimi upokojenimi politiki, da je bila zrelost politiÄ?ne demokracije prva leta po osamosvojitvi na viĹĄji ravni, kot je danes. ÄŒe se danes ozremo samo na tako imenovano zahodno civilizacijo, ki jo razumemo v ĹĄirĹĄih okvirjih nekje od ruskega (Putinovega) Urala do severne (Trumpove) Amerike, Ĺže samo ta dva izvoljena in izpostavljena drĹžavna voditelja dveh najveÄ?jih svetovnih velesil ponazorita vse stranpoti takĹĄne ali drugaÄ?ne politiÄ?ne demokracije in svobode. In ob tem (in hkrati) celotnega (ne)racionalnega dojemanja sveta te naĹĄe zahodne civilizacije, od ekonomije do okoljskih vpraĹĄanj. Pa saj vmes, od zahodne in juĹžne Evrope, do Ruskih meja ni kaj dosti bolje. Da ne govorimo o arabskih, korejskih, podsaharskih afriĹĄkih in drugih globalnih nasprotjih. Tudi Ä?e pometamo samo pred svojim osrednjeevropskim pragom, se lahko Ä?udimo recimo francoskim populistiÄ?no desniÄ?arskim vzponom in padcem, ĹĄpanskemu postfrankovskemu desniÄ?arstvu, ki duĹĄi Katalonce, Baske in GalicijÄ?ane. In Ä?e nadaljujemo z ÂťbrexitskimiÂŤ nebulozami AngleĹžev, veÄ?nimi antagonizmi belgijskih Flamcev in Valoncev, pa fenomenu vzpona in padca Berlusconija, pri zahodnih sosedih ĹĄe juĹžnotirolskega ter lombardijskega vpraĹĄanja (da Furlane, Slovence in ĹĄe koga v Italiji pustimo ob strani), nam je jasno, da vse okoli nas tudi zna biti precej nenormalno. Pa saj se tudi Poljaki, ÄŒehi, Slovaki, Avstrijci in MadĹžari ukvarjajo z ultra populizmom, ki meji na hud nacionalizem in radikalno nestrpnost. In vse naĹĄe soseske drĹžave imajo morda ĹĄe veÄ? teĹžav kot mi sami. Pa bom naĹĄe juĹžne sosede kar izpustil, jih preveÄ? poznamo, da aktualna mejna vpraĹĄanja lepe njihove z Âťmojo deĹželoÂŤ in preostankom Balkana pustimo ob strani.

In tako pridem do tega, da je pri nas lahko najboljĹĄe, najlepĹĄe, vse naj. Tako nas vidijo premnogi turisti in obiskovalci. Pa nas vseeno lokalno in drĹžavno marsikaj teĹži, recimo mnogo prepoÄ?asen razvoj tretje prometne razvojne osi, termoelektrarniĹĄka ĹĄestica, lokalna poplava priĹĄlekov (predvsem Albancev) v mestu. In Ä?e Ĺželite (kakorkoli Ĺže), je aktualno tudi vpraĹĄanje: Se dotakniti ali ne marĹĄalovega kipa? Ko preslikamo probleme na nacionalno raven, se poraja vpraĹĄanje o drugem tiru primorske Ĺželeznice, pa o tem, kaj pri vsem tem poÄ?nemo z referendumi, muÄ?i nas ograjevanje z Ĺžico pred begunci, ko s tem ograjujemo le svoj zaprt vrtiÄ?karski pogled na svet. Neproduktivno in nekonsistentno pa se ukvarjamo tudi s svojim pogledom na vse zgoraj omenjene tweĹžave danaĹĄnjega sveta: Kam in kako ÂťzlestiÂŤ Trumpu in Putinu, kako zamolÄ?ati svobodomiselne Katalonce, ko smo sami imeli podobno nacionalno pot in usodo?

Da pa le ni tako slabo, je svojevrsten znak tudi ta, da je bilo lansko leto tudi leto bitcoina, da se je z njim rudarilo (v dobrem in slabem) tudi v Sloveniji. Da nam gre kar dobro, je pokazatelj tudi ta, da vlada izbrancem v javni upravi neselektivno dviguje plaÄ?e, pod pretvezo vzdrĹžnih javnih financ pa varÄ?uje pri tistih, ki vzgajajo, kulturno vzgajajo, Ä?uvajo red in javni mir in se izpostavljajo v javno dobro. Hkrati je to tudi slab znak drĹžavne politike.

Prav ti nezadovoljni usluĹžbenci so najpomembnejĹĄi ob dejstvu, da lahko turisti, tujci v socialnem pogledu Slovenijo oznaÄ?ujejo za recimo turistiÄ?ni Ä?udeĹž, gospodarsko gazelo v svetu (pustimo tokrat naravne lepote ob strani). VarÄ?uje se v ĹĄolstvu, kulturi, pri gasilcih, policajih, vojski ... pri stvareh, ki naĹĄo podalpsko drĹžavo delajo varno, svetovljansko, turistiÄ?no, znanstveno, okoljsko, paÄ? zanimivo in privlaÄ?no deĹželo.

Slovensko odliÄ?nost (tudi Ä?e ji reÄ?emo samozadostnost) vidim predvsem v vzdrĹžnem sonaravnem razvoju, energetski samozadostnosti (kar naĹĄega ĹĄaleĹĄkega staliĹĄÄ?a drĹžava ne Ĺželi razumeti), razvoju znanja, kadrov, ÂťterciarizacijiÂŤ Ĺživljenja, ki nam lahko prinese to, kar vemo. ÄŒe so naĹĄi ĹĄportniki, kulturniki, znanstveniki odliÄ?ni, je lahko odliÄ?no tudi naĹĄe tukajĹĄnje bivanje, de ne izustim ravno izraz drĹžava. In potem bomo lahko zamolÄ?ali znan Domicljev napev ÂťSaj po novem letu boljĹĄe bo.ÂŤ Verjetno nam je lepo Ĺže danes. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

11. januarja 2018

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

SNOP je ugasnil VeÄ? kot desetletje trajajoÄ?ega noÄ?nega programa (SNOP), ki smo ga druĹžno soustvarjale radijske postaje posebnega pomena, Ĺžal od novega leta ni veÄ?. Na zaÄ?etku je bilo vanj vkljuÄ?enih vseh 15 radijskih postaj s tem statusom, potem pa so te druga za drugo poÄ?asi odpadale. Ene zato, ker je priĹĄlo v njihovi lastniĹĄki strukturi do sprememb in so postale del drugih sistemov, ki imajo svoje noÄ?ne programe, ĹĄe posebej Radia 1 (KoroĹĄki radio, Radio Triglav, Radio Kranj, Radio Robin), Aktuala (Radio Trbovlje, Radio Ptuj), druge zato, ker so se jim ekipe zmanjĹĄale in tega zajetnega programskega zalogaja niso zmogle. Dejstvo je namreÄ?, da noÄ?ni program za oglaĹĄevalce ni posebej zanimiv in ga nismo uspeli iztrĹžiti.

V lanskem letu smo tako SNOP ustvarjali le ĹĄe Murski val, Radio Slovenske Gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Velenje.

Radio Ptuj in Radio Slovenske Gorice sta svoj odstop napovedala Ĺže novembra, na zaÄ?etku decembra se jima je pridruĹžil ĹĄe Radio Celje. Tako smo ostali le mi in Murski val, ki pa sama tega programa ne moreva pripravljati. Seveda nam je Ĺžal za vsa prija-

zna druĹženja in vezi, ki so se spletle v teh letih. Navsezadnje smo marsikomu polepĹĄali noÄ?no delo ali zgolj nespeÄ?nost, Snopovci (posluĹĄalci), te prijazne noÄ?ne ptice, pa so se preko naĹĄih oddaj povezali tudi med sabo in pripravljali razliÄ?na sreÄ?anja. Ostaja

upanje, da morda v prihodnosti ĹĄe najdemo podobno pot. Iz studi Radia Velenje seveda tudi zdaj pripravljamo noÄ?ni program, ki pa ne poteka v Ĺživo, je pa kljub temu bogat z razpoloĹženjsko glasbo. đ&#x;”˛

Nekateri naĹĄi posluĹĄalci so ukinitev programa SNOP vzeli zelo prizadeto, Ä?eprav smo se med radijskimi postajami od njega poslovili zadnji. Nekdo najbolj uĹžaloĹĄÄ?en pa je naĹĄo jutranjo ekipo presenetil s turobno popotnico v studijske prostore.

GLASBENE novice tudi francoska ikona elektronske glasbe Jean-Michel Jarre, legendarni David Byrne iz zasedbe Talking Heads in newyorĹĄka raperka Cardi B.

Lestvica najveÄ?jih zasluĹžkarjev leta 2017 lestvice singlov, na kateri je pesem Perfect Ĺže ĹĄtiri tedne na vrhu, bila pa je tudi vodilna boĹžiÄ?na pesem na Otoku.

Umrla je pevka France Gall

buma namerava zvezdnik predstaviti ĹĄe tri spote, in sicer vsak teden od 18. januarja naprej po enega. Album sicer zdruĹžuje tradicionalni ameriĹĄki rock z modernimi pridihi, navdih zanj pa je pevec naĹĄel v svoji druĹžini, Ĺženi Jessici Biel in sinu Silasu, in pravi, da je zelo oseben. Le dva dni po izidu albuma pa Justina Ä?aka ĹĄe en zgodovinski dogodek – nastopil bo namreÄ? v polÄ?asu Superbowla – finala ameriĹĄkega nogometa, kar je Ä?ez luĹžo najpomembnejĹĄi ĹĄportni dogodek leta.

Za Edom Sheeranom je uspeĹĄno leto 26-letni pevec in avtor pesmi Ed Sheeran se je z albumom á (Divide) vrnil na prvo mesto uradne britanske lestvice albumov, kjer je bila ploĹĄÄ?a Ĺže sedemkrat, skupaj pa je postavil rekord, in sicer kar 19 tednov na vrhu lestvice. Sheeran je tako prehitel Sama Smitha, Ä?igar prvenec In The Lonely Hour se je ĹĄestkrat vrnil na prvo mesto, kjer je leta 2015 vztrajal osem tednov. Ed je tudi na vrhu

V starosti 70 let je preminula pevka France Gall, ki je z glasbenimi uspeĹĄnicami zaslovela Ĺže v najstniĹĄkih letih in se s svojim ustvarjanjem zapisala v zgodovino francoske ter evropske pop glasbe. France Gall, ki je preminula po dolgem boju z rakom, je slavo dosegla Ĺže v najstniĹĄkih letih, pri tem pa ji je poleg druĹžine

podporo nudil tudi legendarni pevec, pisec pesmi, igralec in reĹžiser Serge Gainsbourg. Skupaj sta sodelovala pri uspeĹĄnici Poupee de cire, poupee de son, s katero je zmagala na Evroviziji leta 1965. Po evrovizijski zmagi je veliko nastopala v drugih evropskih drĹžavah, zlasti v NemÄ?iji, kjer je snemala ploĹĄÄ?e v nemĹĄkem jeziku. Svoj zadnji album France je izdala leta 1995. Poleg evrovizijske uspeĹĄnice je njena najbolj znana skladba Ella elle l´a, ki jo je posvetila ameriĹĄki jazz pevki Elli Fitzgerald.

Skladba Zimska dueta BQL je ena prvih skladb letoĹĄnjega leta, morda ne le v Sloveniji. ÄŒlana priljubljenega dua Rok in Anej PiletiÄ? sta jo namreÄ? izdala 1. januarja opolnoÄ?i, ko sta objavila tudi videospot. Zimska je romantiÄ?na akustiÄ?no obarvana skladba, ki je nastala spontano, spot zanjo pa so posneli v Bad Kleinkirchheimu. Gre sicer za skladbo, ki jo je napisal Raay in jo pred leti tudi Ĺže objavil v svoji izvedbi.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Justin Timberlake z novim albumom in novim hitom 36-letni pevec in igralec Justin Timberlake je naznanil, da bo izdal novi album z naslovom Man of the Woods, napovedal pa ga je z izdajo novega singla in spota za pesem Filthy. Man of the Woods bo Timberlakeov Ä?etrti studijski album in prvi po letu 2013, izĹĄel pa bo 2. februarja. Do izdaje al-

1. BQL – Zimska 2. GRUPA VIGOR – Marija 3. NINO – Nekaj je na tebi

Znana imena festivala Coachella Beyonce, Eminem in The Weeknd bodo glavna imena letoĹĄnjega 19. glasbenega festivala Coachella, ki bo tradicionalno potekal v ameriĹĄki zvezni drĹžavi Kalifornija dva zaporedna aprilska konca tedna, od 13. do 15. in od 20. do 22. aprila. Med najbolj priÄ?akovanimi je nastop ameriĹĄke pevke Beyonce, ki bi morala nastopiti Ĺže lani, a so ji, ker je takrat priÄ?akovala dvojÄ?ka, zdravniki nastop odsvetovali. Zamenjala jo je Lady Gaga, Beyonce pa je obljubila, da se bo vrnila letos. Na letoĹĄnji izdaji bo nastopil tudi raper Eminem, za katerega bo to prvi koncert po decembrskem izidu novega studijskega albuma Revival, in kanadski R&B izvajalec The Weeknd, ki je zaslovel z uspeĹĄnicama Can't Feel My Face in I Feel It Coming.

Na letoĹĄnji izdaji bodo nastopili

Na vrh lestvice najveÄ?jih koncertnih zasluĹžkarjev leta 2017 so se zavihteli irski rokerji U2. Na turneji Joshua Tree, ki so jo pripravili ob 30. obletnici izdaje istoimenskega albuma, je bilo na petdesetih koncertih prodanih veÄ? kot 2 milijona in 700 tisoÄ? vstopnic, kar je skupini prineslo 263 milijonov evrov zasluĹžka. Drugo mesto je pripadlo ameriĹĄki skupini Guns N' Roses, ki je v Ĺžep pospravila 243 milijonov evrov, tretje pa skupini Coldplay, ki so ji letoĹĄnji koncerti prinesli 197 milijonov evrov zasluĹžka. ÄŒetrto mesto je zasedel Bruno Mars (166 milijonov evrov), peto pa Metallica, katere Ä?lani so s prodajo vstopnic zasluĹžili 126 milijonov evrov.

Do desetega mesta so se zvrstili ĹĄe Depeche Mode (117 milijonov evrov), Paul McCartney (110 milijonov evrov), Ed Sheeran (103 milijone evrov), The Rolling Stones (100 milijonov evrov) in country pevec Gareth Brooks (84 milijonov evrov).

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Slovenski zvoki – VÄ?asih ljubezen paÄ? mine Spev – Za muziko bi dala vse Ansambel SaĹĄa Avsenika – SankaĹĄka polka Potepini – ÄŒas Ansambel Maj – RibiĹĄka Mladi gamsi – Ni se ĹĄe taka rodila Ansambel Stanka Fajsa & DruĹžina Fajs – Tam kjer je pesem doma 8. Fantje s Praprotna – Hodil k najlepĹĄi sem deklici 9. Lojtrca – Ohcetna 10. Mladi Belokranjci – Angel

www.radiovelenje.com

DKF feat.

TINKARA KOVAÄŒ 3. februarja bo v Areni Bonifika v Kopru retrospektivni koncert ob peti obletnici smrti Danila KocjanÄ?iÄ?a in posthumnem izidu njegove zadnje ploĹĄÄ?e. Ta teden je izĹĄel single Nisi prva, nisi zadnja, v katerem gostuje Tinkara KovaÄ?, akustiÄ?na skladba pa je emocionalen odziv dveh vrhunskih vokalistov Ladija MljaÄ?a in Tinkare KovaÄ? ter kitarista MatjaĹža SterĹžeta na Danilovo ustvarjanje.

MODRIJANI Modrijani so uspeĹĄno zakljuÄ?ili leto 2017 in za silvestrovo nastopili v Zagorju ob Savi.

V leto 2018 so vstopili polni priÄ?akovanj zaradi priprav na NoÄ? Modrijanov 2018. Kmalu bodo tudi razkrili toÄ?en datum in lokacijo letoĹĄnjega spektakla, ki bo nadaljeval uspeĹĄno tradicijo tega odmevnega dogodka zadnjih nekaj let.

NUĹ A DERENDA NuĹĄa Derenda letos obeleĹžuje 20. obletnico samostojne glasbene poti. Jubilej bo zaznamoval tudi niz posebnih

dogodkov, med drugim tudi razstava njenih najvidnejĹĄih oblek iz obdobja zadnjih 20 let ter zanimivih predmetov, ki bo od 26. januarja na ogled v Posavskem muzeju BreĹžice.

NuĹĄa ob zaÄ?etku leta svojim oboĹževalcem podarja tudi nov videospot za pesem Naj mi deĹž napolni dlan.

BQL Brata Rok in Anej PiletiÄ?, ki sestavljata priljubljeni duet BQL sta v preteklem letu stala na veÄ? kot 80 odrih po Sloveniji, decembra pa sta pripravila tudi boĹžiÄ?no-novoletno turnejo. V zahvalo zvestim oboĹževalcem sta toÄ?no ob polnoÄ?i objavila pesem z naslovom Zimska, tudi v novem letu pa Ĺže pripravljata novo serijo koncertov po Sloveniji.

NINO Nekaj je na tebi je naslov nove skladbe, s katero v leto 2018 vstopa vsestranski glasbenik, avtor in izvajalec Nino OĹĄlak.

Zanj je posnel tudi videospot, Ĺže deseti po vrsti, morda pa nova skladba pomeni tudi napoved novega albuma.

Naš ­čas, 11. 1. 2018, barve: ­CMYK, s­ tran 12

12

⏪

11. januarja 2018

frkanje

Pravijo ji »mama vseh borcev«. Da bo še lažje opravljala svoje delo, so jo pred iztekom lanskega leta razveselili z novo pisalno mizo v pisarni. Marjana Koren se je ob njej takoj počutila domače. »Kar poglejte, preobula sem se v copate. Za to mizo bom vedno kot doma,« je komentirala.

» Levo & desno «

Minljivost

⏩

Čarobni dnevi, ko so bile dovoljene sanje, so hitro minili. Iz pravljic smo se zbudili v kruto stvarnost.

Jože Borštner iz Šentilja je svojstven inovator. Vešč dela z lesom in dleti ne le da sam izdeluje zanimive družabne igrice iz lesa, tudi zamisli si jih sam. Da so te trd oreh, je spoznal tudi Tone Brodnik, ki je na velenjski občini glavni za komunalne zadeve. Reševal je in reševal, pa ni šlo najbolje. Bil pa je vztrajen. Kot se za politika tudi spodobi.

Hlapci Stopili smo v Cankarjevo leto. V letih hlapcev smo že dolgo.

Obiranje Trgovci so nas za praznike dodobra obrali. Tako močno, da so lahko sklenili, da bodo zdaj trgovine ob nekaterih nedeljah zaprte.

⏪

Niso se po naključju našli na skupnem vozu predsednik Konjerejskega društva Šmartno ob Paki Cvetko Jordan (prvi z desne), Timi Kreft (prvi z leve), v ozadju pa pomembna člana šmarškega moškega pevskega zbora: predsednik Dejan Vodovnik (prvi z leve) ter zborovodja Marko Lekše. »Nismo slavni, smo pa glavni.

Brez komande danes ne gre nikjer.«

Zaskrbljenost Zdravniki so resno zaskrbljeni. Za novo leto smo si vsi zaželeli veliko zdravja. Že vemo, zakaj!

Dobra vila V šoštanjski vili Mayer so lani zabeležili toliko porok kot še nikoli doslej. Verjetno so se pari tu poročali tudi zato, da bi jim kakšna drugačna vila pomagala v zakonskem stanu.

Ne za vse V zadnjem času je vse bolj »poskrbljeno« za mnoge zaposlene. Tudi za vse več otrok. Le na upokojence pozabljajo. Ti so za večino še vedno le veliko breme.

ZANIMIVOSTI

Pozor, pozor!

Umetna inteligenca Pozor, kuščar pada! zanesljivejša od V ameriški zvezni državi Florida so vajeni prostoživečih kušzdravnikov?

Kardiologi po vsem svetu trenutno zdravstvene težave pacientov ugotavljajo s preiskavami srca. A zdravniki so le ljudje, ki se lahko hitro zmotijo in kaj spregledajo. Prav lahko se zgo-

čarjev. Niso pa vajeni nizkih temperatur – in tudi tamkajšnji kuščarji ne. Ko temperatura pade pod 10 stopinj Celzija, namreč začnejo mrzlokrvni kuščarji in legvani hibernirati, kar pomeni, da njihovo telo otrpne oziroma

na dvorišču najdete zmrznjenega kuščarja, ga pustite pri miru. Ko se bo temperatura nekoliko dvignila, se bo znova začel premikati in če se bo čutil ogroženega, lahko človeka pošteno ugrizne,« je posvarila strokovnjakinja za legvane in dodala, naj ljudje v takšnih situacijah nikoli ne predvidevajo, da so kuščarji poginili.

Predebeli jež

»Vesoljske smeti« spet drvijo proti Zemlji

Nizozemcem bodo vrane pomagale pobirati smeti

Nič novega ni informacija, da stari sateliti in druge »vesoljske smeti« padejo na Zemljo. Vendar pa tokrat znanstveniki precej nemirno opazujejo približno 8500 kilogramov težko vesoljsko postajo, ki okoli našega planeta kroži v nepredvidljivi tirnici. Ki-

Vrane zaradi svoje napadalnosti, zaletavosti in navdušenja nad brskanjem po smeteh niso dobrodošle prebivalke mest in ni skrivnost, da se jih želijo marsikje znebiti. Nizozemci pa so se sprijaznili in sklenili, da bodo

Običajna teža ježka je med 600 in 900 gramov. Okrog novega leta pa so v kliniko za divje živali živalskega vrta v bližini izraelskega mesta Tel Aviv sprejeli ježka, ki tehta 1,6 kilograma. Poimenovali so ga Šerman in ugotovili, da se ježek zaradi prevelike tedi, da pacienta pošljejo domov, kjer zaradi napačne diagnoze doživi srčni napad ali pa kasneje prestane nepotrebno operacijo. V bolnišnici Johna Radcliffa v angleškem Oxfordu so pred kratkim razvili umetno inteligenco Ultromics, ki srčne preiskave analizira veliko bolj natančno, saj vidi podrobnosti, ki jih zdravniki niso sposobni videti.

Po pregledu sistem poda priporočilo in zdravnikom olajša delo.

Sistem Ultromics bo brezplačno na voljo vsem bolnišnicam pod Angleško državno zdravstveno službo od letošnjega poletja naprej. Po njihovih izračunih bodo z umetno inteligenco prihranili več milijard funtov, saj bodo bolezni prepoznane veliko hitreje.

si privošči zimsko spanje. Je pa precej nenavadno, če živali na to niso pripravljene in jih hlad preseneti med tem, ko so npr. na drevesni veji. Prav to se trenutno dogaja na Floridi, ki sicer velja za »sočno državo«, trenutno pa je za kuščarje premrzla. Ti zmrznjeni padajo z dreves na dvorišča prestrašenih prebivalcev. »Če

lesne teže ne more ne premikati ne zviti v klobčič. »Debeli jež ni več kos življenju v naravi, saj ima težave pri premikanju, predvsem pa je brez zaščite, saj se ne more več zviti v klobčič,« je povedal veterinar Jigal Horovic. Ježek se je tako zredil, ker je jedel mačjo hrano, veterinar pa mu je predpisal posebno dieto.

Zdaj še posebno pazite, kaj politiki govorijo in obljubljajo. Počasi, a vztrajno vse bolj tonemo v pravi predvolilni čas.

Slovenija, kje si?

Zadnji čas večkrat slišimo, da je Slovenija zelo iskana turistična destinacija. Kako ne bi bila »iskana«, ko pa je tako majhna, da jo ljudje na zemljevidu težko najdejo.

Cena Elektrika se draži. Bo tako končno tudi Teš 6 bolj cenjen?

Partnerstvo tajska vlada, ki je pred časom omenjeno postajo poslala v vesolje, je pred časom v javnosti oznanila, da naj bi postaja na Zemljo strmoglavila konec leta 2017. Zaradi njenih netočnih napovedi so strokovnjaki začeli sklepati, da Kitajska zanesljivo ne ve, ne kdaj ne kje bo postaja pristala. Evropska vesoljska agencija se je tako dela lotila sama.

Ocenila je, da bo vesoljsko plovilo okoli Zemlje »zagotovo prenehalo krožiti nekje med januarjem in marcem 2018, nato pa nenadzorovano ponovno vstopilo v ozračje.« Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da bo večina plovila zgorela ob vstopu v našo atmosfero, vendar svarijo, da bi lahko nekateri deli pot preživeli in dosegli površje Zemlje.

z njimi enostavno sobivali. Trenutno tamkajšnje vrane se tako učijo pobiranja cigaretnih ogorkov z ulic. Za vse skrbijo v podjetju Crowded Cities, kjer ugotavljajo, da ideja ni tako nora, kot morda zveni, saj so vrane ene najinteligentnejših živali in so zelo učljive. Proučevalci vran so že ugotovili, da so te ptice sposobne uporabljati preprosta orodja, gojiti zamero in celo pripraviti nekakšen pogreb za poginule pripadnice jate. V okviru sedanjega učenja vran so izdelali avtomat, ki pticam ponuja priboljške za cigaretne ogorke. Osnovna ideja projekta je torej, da bi vrane v zameno za hrano mesto očistile cigaretnih ogorkov.

Celje kmalu naj ne bi bilo več tako partnersko mesto kot zadnjega nekaj časa. Župan Bojan naj bi partnerski odnos s Katarino poglobil s poroko.

Podobnost Vse bolj smo podobni pticam. Saj vse več čivkamo.

Le pravih kril še nimamo.

NaĹĄ Ä?as, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 13

Nadarjena mlada glasbenika, brata Miha in Jure Smirnov OĹĄtir, ki sta se zaÄ?ela izobraĹževati na velenjski glasbeni ĹĄoli, zdaj pa ĹĄtudirata v Londonu, blestita tako na samostojnih recitalih kot na koncertih z orkestri, posebno rada pa nastopata v duu klavirja in violine.

Tako izkoristita vsako priloĹžnost za sodelovanje, saj sta z leti vsak na svojem podroÄ?ju tako napredovala in toliko dozorela, da pri skupnem delu drug drugega bogatita, bratska povezanost pa njunim interpretacijam daje poseben peÄ?at.

Ostajata v Londonu VelenjÄ?ana Miha in Jure Smirnov OĹĄtir sta med boĹžiÄ?no-novoletnimi prazniki navduĹĄevala domaÄ?e obÄ?instvo, pred katerim rada nastopata, a oba veÄ? priloĹžnosti za glasbeno kariero vidita v Londonu

Na kraljevi akademiji se poÄ?uti domaÄ?e

VeÄ?krat nagrajeni violinist in gost prestiĹžnih svetovnih odrov Jure zakljuÄ?uje dodiplomski ĹĄtudij na Kraljevi akademiji v Londonu, v preteklem letu pa je Ĺže opravil sprejemne izpite na magistrski ĹĄtudij. Od naĹĄega zadnjega sreÄ?anja ob lanskem obisku domaÄ?ega Velenja je nanizal ĹĄtevilne uspeĹĄne samostojne koncerte in druge projekte, tudi sam je zaÄ?el pouÄ?evati, njegovo leto pa so zaznamovale orkestralne izvedbe. ÂťName je velik vtis napravilo iz-

â?ą

Miha Smirnov OĹĄtir: ÂťSprva so bila najina sodelovanja bolj preprosta. Ko sva se vse boj izobraĹževala, je postalo nekoliko teĹžje, ker je vsak hotel uveljaviti svoje mnenje o interpretaciji. Zdaj pa sva oba toliko dozorela, da posluĹĄava in sprejemava kritike drug drugega.ÂŤ

13

REPORTAŽA

11. januarja 2018

Miha in Jure Smirnov OĹĄtir sta nastopila tudi na novoletnem sprejemu velenjskega Ĺžupana Bojana KontiÄ?a; na njem sta navduĹĄila s Ciganskimi melodijami Pabla de Sarasatea in Debussyjevim Clair de Lune.

vajanje Mahlerjeve Simfonije ĹĄt.

2 z 250-Ä?lansko zasedbo v kraljevi festivalni dvorani, ko smo dobili stojeÄ?e ovacije. Tudi izvedba Mahlerjeve Simfonije ĹĄt. 9 z maestrom Semyonom Bychkovim, ki je fenomenalen dirigent, od katerega se lahko veliko nauÄ?iĹĄ. Sodeloval sem s priznanim violinistom Jamesom Enesom in najina javna ura je zelo dobro uspela,ÂŤ je naĹĄteval poudarke iz preteklega leta in dodal, da po ĹĄtevilnih sodelovanjih z vrhunskimi svetovnimi glasbeniki pri sebi ne opaĹža le napredka v tehniki igranja, ampak predvsem mentalni napredek, saj drugaÄ?e gleda na glasbo, ki jo izvaja, kar mu zelo pomaga pri pouÄ?evanju. ÂťMislim, da sem bolj zrel

in samozavesten in grem po pravi poti, profesorji in drugi na akademiji pa me pri tem usmerjajo.ÂŤ V novem letu se bo osredotoÄ?al na diplomski koncert, ki ga Ĺželi izpeljati po svojih najboljĹĄih moÄ?eh, na recitale, ki mu odpirajo nove priloĹžnosti, in sodelovanje z bratom ter partnerko – novozelandsko violinistko Kate Oswin, ki je med prazniki priĹĄla z njim v Velenje. Njuna spontana odloÄ?itev, da v intimnem vzduĹĄju Kamre na Velenjskem gradu odigrata nekaj skladb, je obrodila ganljiv koncert violinskega dua, v katerem je Jure izjemno uĹžival. ÂťS Kate sva razvila dobro profesionalno sodelovanje. Tudi pri pripravah na solistiÄ?ne nastope jo prosim za mnenje,

ki je pomoÄ? in potrditev, vÄ?asih pa kritika. Od osebe, ki ti veliko pomeni, jo je laĹžje sprejeti.ÂŤ

Iskal bo nove poti

StarejĹĄega brata Miha v poletnih mesecih Ä?aka zakljuÄ?ek magisterija na londonskem Trinity Laban konservatoriju za glasbo in ples, na katerega se intenzivno pripravlja, ob tem pa s pridom izkoriĹĄÄ?a priloĹžnosti za nastope.

Ker je klavir predvsem solistiÄ?ni instrument, so koncerti z orkestri bolj redki, zato pa je toliko veÄ? moĹžnosti za solo nastope, ki se jih je v preteklem letu nabralo kar nekaj. ÂťV Saint Mary cerkvi blizu London Bridgea sem odigral lunchtime recital. V Londo-

nu je namreÄ? razĹĄirjena praksa prirejanja zgodnjepopoldanskih koncertov, ki jih ljudje obiskujejo v Ä?asu kosila. Bil je zelo obiskan in obÄ?instvo je bilo izjemno zadovoljno. UdeleĹžil sem se tudi Ealing festivala in v odprti kategoriji dosegel prvo mesto. To je eden od uspehov, na katere sem zelo ponosen,ÂŤ je povedal in izpostavil ĹĄe sodelovanja s svetovno znanimi pianisti, kot so Megumi Masaki iz ZDA, Marta Zabaleta iz Ĺ panije in Pascal Roge iz Francije. ÂťTaka sreÄ?anja so zelo zanimiva izkuĹĄnja, ki je ĹĄe kako potrebna za osebni razvoj mladega glasbenika. Vsak glasbenik se v Ä?em razlikuje od drugega, zato sodelovanja z njimi odpirajo no-

ve poglede na skladbe in interpretacije, izbereĹĄ pa tistega, ki tebi najbolj ustreza.ÂŤ Dodaja, da tujina glasbenikom puĹĄÄ?a bolj odprte roke pri interpretaciji skladb.

Sam se novih tekstov loteva najprej s preigravanjem, nato pa se poglobi v ozadje skladbe in tako izoblikuje svoj peÄ?at. ÂťV tujini zelo cenijo glasbenikov osebni pristop k izvedbi skladbe in njegov lastni vloĹžek pri interpretaciji.ÂŤ Miha, ki se je kot pianist predstavil Ĺže na ĹĄtevilnih festivalih in ob najrazliÄ?nejĹĄih priloĹžnostih, ob ĹĄtudiju pouÄ?uje klavir ter izvaja korepeticije na baletni ĹĄoli.

Njegov cilj je ostati v Londonu in nizati koncerte. Velik izziv so duo z bratom Juretom in solo recitali.

Ker sta v Londonu oba zelo zaposlena, teĹžko najdeta Ä?as za njuna glasbena sreÄ?anja, a ker sta Ĺže dobro uigrana, brez teĹžav redno pripravljata nov program in izvajata koncerte, ki jih oba zelo cenita.

Posebno pa tiste pred domaÄ?im obÄ?instvom, saj ni lepĹĄega, pravita, kot videti ljudi, ki te spremljajo Ĺže od zaÄ?etka in te posluĹĄajo na vseh koncertih.

â?ą

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Jure Smirnov OĹĄtir: ÂťUĹživam v vsem, kar je povezano z glasbo in violino v razliÄ?nih sestavih. Orkester me vÄ?asih zelo gane, pa manjĹĄe zasedbe tudi.

Solo z Mihom pa je nekakĹĄna prioriteta in na recitalih, ko sem individualno na odru, lahko iz sebe dam, kar Ĺželim, brez nekih omejitev.ÂŤ

Življenje je vrednota

Franc AvberĹĄek povabil prijatelje v Belo garderobo Na ogled je postavil kipe in slike iz Ä?asov pred nesreÄ?o in po njej – Zdaj riĹĄe s pomoÄ?jo ust Mira ZakoĹĄek

V Beli garderobi Muzeja PremogovniĹĄtva v Velenju je Ĺže od sredine lanskega decembra, in tako bo ĹĄe do 25. januarja, na ogled razstava skulptur in slik Franca AvberĹĄka, znanega VelenjÄ?ana, ki je bil med drugim direktor Premogovnika Velenje (v tem kolektivu je opravljal ĹĄe ĹĄtevilne druge pomembne naloge, med katerimi je bila tehniÄ?ni vodja, glavni inĹženir razvoja) in InĹĄtituta za ekoloĹĄke raziskave Erico Velenje, pred upokojitvijo pa je vodil Rudnik Ĺ˝irovski Vrh v zapiranju. V vladi dr. Janeza DrnovĹĄka je bil minister za energetiko, bil pa je tudi poslanec.

Delal je v druĹĄtvih, med drugim je bil predsednik Lovske zveze Slovenije.

Pred dvema letoma in pol ga je doletela nesreÄ?a, ki ga je pahnila na invalidski voziÄ?ek. DruĹžina, ĹĄe posebej Ĺžena Alenka, mu stoji ves Ä?as ob strani in tako se Franc AvberĹĄek vse bolj vraÄ?a v druĹžbeno Ĺživljenje. Marsikje ga je bilo mogoÄ?e sreÄ?ati, zadnje poletje in jesen, decembra lani pa se je v Beli garderobi Muzeja premogovniĹĄtva predstavil s samostojno razstavo. Ĺ tevilni njegovi

Mag. Franc AvberĹĄek s sorodniki in prijatelji

znanci smo bili veseli prijaznega vabila: Âť Ob vsem ostalem sem bil vse Ĺživljenje predan in povezan z umetnostjo, risanjem in kiparjenjem. V zadnjih letih sta me prevzela glina in les. Po nesreÄ?i pred dvema letom in pol poskuĹĄam Ĺživeti kar se da ustvarjalno, a drugaÄ?e, s Ä?opiÄ?em v ustih.

Pogosto so moj motiv drevesa, ker tako kot jaz Ĺživijo povsem na mestu, a vseeno neprestano rastejo. Kljub skrajĹĄanim vejam se

je z druĹžino ob strani moÄ? upirati deĹžju in nevihtam ter slaviti Ĺživljenje. Ĺ e vedno lahko nariĹĄem sonÄ?ne slike.ÂŤ Na druĹženje ob razstavi je povabil pred prazniki, druĹžina pa je poskrbela za odliÄ?en kulturni program (v rodbini imajo veliko glasbenikov), nastopil pa je tudi Miha Smirnov OĹĄtir, eden tistih velenjskih perspektivnih glasbenikov, za katere je Franc AvberĹĄek skupaj s hÄ?erko Ano

(prav tako glasbenico) organiziral koncerte, katerih izkupiÄ?ek so namenjali njihovemu izobraĹževanju.

ViĹĄek veÄ?era pa je bil, ko je Franc AvberĹĄek s pomoÄ?jo mikrofona vse prisotne tudi nagovoril in natrosil mednje polno mero Ĺživljenjske energije. Zares iskrene Ä?estitke za neverjetne doseĹžke tako Francu kot njegovi druĹžini. Razstavo pa si le oglejte. đ&#x;”˛

Plesna skupina Katja Dance Company je v letu 2017 izvedla 14 plesnih predstav po razliÄ?nih odrih Slovenije. S plesno predstavo Ĺ˝ivljenje je vrednota zbirajo denarna sredstva za ustanovo Mali vitezi, fundacijo za pomoÄ? mladim, ki so zboleli za rakom. Profesionalni plesalci (dva med njimi nastopata v muzikalu Mama mia) nastopajo zastonj, ker Ĺželijo pomagati, zato se vsa vstopnina podari lokalnim malim vitezom (takoj po konÄ?ani predstavi).

Prva vrhunska predstava, ki jo plesna skupina pripravlja v letu 2018, bo v Velenju, in sicer v soboto, 13. januarja, v kulturnem domu. IzkupiÄ?ek od prodanih vstopnic (10 evrov) se bo po koncu predstave doniral malim vitezom iz velenjske obÄ?ine. ÄŒastna pokroviteljica plesne predstave je Vlasta Nussdorfer, varuhinja Ä?lovekovih pravic, ki bo tudi prisotna na predstavi in bo nagovorila zbrane obiskovalce.

Plesna predstava, ki jo pleĹĄe dvanajst plesalcev in plesalk, z zgodbo in gibom nagovarja gledalce in opozarja na bolezen, ki med nami tiho vdira v naĹĄa Ĺživljenja.

Kratek povzetek zgodbe: Ĺ˝enska oboĹžuje svoj poklic zdravnice, ker lahko pomaga ljudem in je zavezana ideji, da je Ĺživljenje vrednota. SreÄ?a ljubezen svojega Ĺživljenja, se zaljubi, uĹžije trenutke ljubezni in sreÄ?e, nenadoma hudo zboli. Zdaj je na drugi strani – na strani tistih, ki ji je varovala, jim pomagala, sebi pa ne more pomagati. IĹĄÄ?e sebe, pot in izhod iz boleÄ?ine. Oklepa se Ĺživljenja in se zaveda minljivosti. ÄŒe uĹživate v vrhunskem plesu ali Ĺželite zgolj pomagati malim vitezom, vam gotovo ne bo Ĺžal trenutkov, ki jih boste ob tej predđ&#x;”˛ stavi preĹživeli v velenjskem kulturnem domu.

NaĹĄ Ä?as, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

11. januarja 2018

Rada imam izzive

loĹĄkemu pridelovanju grozdja, pripoveduje in doda, da se tudi sami ÂťobraÄ?ajoÂŤ v to smer. Ker so mali vinogradniki, bolj butiÄ?ni, bo projekt teĹžje izpeljati, a bo Ĺže ĹĄlo. Pri kletarjenju pa so hit rozeji, kombinacija razliÄ?nih sortnih vin z bolj izraĹženimi doloÄ?eni okusi in vonji. Mojca je bila v domaÄ?em in tudi ĹĄirĹĄem okolju prva, ki je natoÄ?ila v kozarec s pecljem vino roza barve. ÂťBil je odliÄ?no sprejet, kar nas je spodbudilo, da smo lani poskusili ĹĄe s kombinacijo diĹĄeÄ?ega traminca in rumenega muĹĄkata.ÂŤ Po krajĹĄem predahu je proĹĄnjo, da bi jim uspelo, tudi tokrat, ÂťpospremilaÂŤ z rokama ter posebno mimiko na obrazu.

SreÄ?anje z Mojco Praprotnik, vinogradnico kletarko iz Ĺ martnega ob Paki – Naslednji izziv teÄ?aj someljejstva – Mika jo penina Tatjana PodgorĹĄek

ÂťÄŒe si nekaj vtepe v glavo, potem tako dolgo vztraja, da tudi naredi,ÂŤ pravijo v Ĺ martnem ob Paki tisti, ki poznajo Mojco Praprotnik, vÄ?asih v domaÄ?em okolju bolj poznano kot ĹĄiviljo, danes pa uspeĹĄno vinogradnico kletarko. Glede na vinogradniĹĄko kletarski kratek staĹž se ponaĹĄa s kar zavidljivimi priznanji.

Kaj boĹĄ pa ti?

ÂťVinogradnica kletarka danes ni niÄ? nenavadnega. Je pa res, da sem v tukajĹĄnjem okolju ena redkih, za nameÄ?ek ĹĄe mlajĹĄa, kar je za dejavnost, ki je bolj v domeni moĹĄkih, kar malo drzno. Na zaÄ?etku so bili nekateri v DruĹĄtvu vinogradnikov Ĺ martno ob Paki skeptiÄ?ni, me gleda-

li postrani in po njihovih pogledih sem vedela, da si mislijo: kaj boĹĄ pa ti? A mene to ni ustavilo. Po treh letih sem Ĺže nekoliko Âťprebila ledÂŤ, danes posluĹĄamo drug drugega in se kar dobro razumemo,ÂŤ je povedala z nasmehom na ustih in pri tem trenila z oÄ?mi. Je danes veÄ? v kleti, pri sodih kot za ĹĄivalnim strojem?

Usta so se ĹĄe bolj razlezla v nasmeh: ÂťV tem trenutku pa res.

Vino zahteva svojo pozornost, vseskozi ga moraĹĄ nadzorovati, spremljati dogajanje v sodih, da stvari ne Âťgredo po svojeÂŤ, sicer je ves trud zaman. Pa ĹĄe stranke, ki zelo dobro loÄ?ijo, kaj je dobro in slabo, razoÄ?araĹĄ. Njihovo zaupanje si je po tem teĹžko pridobiti nazaj.ÂŤ Vinogradnica kletarka je postala po Âťsili razmerÂŤ. OÄ?e, ki se je

Mojca Praprotnik danes vse redkeje sede za ĹĄivalni stroj. Vino zahteva svojo pozornost in skrb, pojasnjuje.

s tem ukvarjal veÄ? let, se je pred tremi leti odloÄ?il, da se tega ne bo ťel veÄ?ÂŤ. S sestro Karmen (cvetliÄ?arko) sta staknili glavi in se odloÄ?ili, da bosta poskusili stvar peljati naprej. Ker je lahko kletar le en pri hiĹĄi, se je odloÄ?ila, da bo to vlogo prevzela sama. Ni enostavno, ugotavlja, iz veÄ? razlogov: za to je potrebnega

Truditi se je treba za ĹĄe veÄ?jo prepoznavnost

precej znanja, ki ga je za zdaj pridobila predvsem iz knjig in strokovne literature, nekaj od oÄ?eta, manjka pa ji ĹĄe vinogradniĹĄki teÄ?aj. Glede na to, kako se tudi v vinogradniĹĄtvu in pri kletarjenju stvari spreminjajo, moraĹĄ slediti trendom, biti na trgu inovativen, pojasnjuje. In kakĹĄni so danes trendi? Vedno bolj slediti eko-

Lanska letina je bila pri PrimoĹžiÄ?evih po koliÄ?ini manjĹĄa v primerjavi z lansko. Pozeba jim je odnesla nekaj pridelka, predvsem rumenega muĹĄkata, kakovost grozdja pa je bila boljĹĄa. 1700 trsov je treba obrezovati, negovati, nato pa kletariti s pribliĹžno 3500 litri vina na leto. ÂťKar gre, ker za to skrbiva dve

druĹžini – moja in sestrina. MoĹĄkim bolj prepustiva fiziÄ?na dela, pomagava pa tudi sami.ÂŤ ÄŒe je bila zanjo na zaÄ?etku dejavnost bolj posledica oÄ?etove odloÄ?itve, da tega ne poÄ?ne veÄ?, ji danes to predstavlja izziv. Kot pravi, je takĹĄna, da rada iĹĄÄ?e novosti, moĹžnosti, priloĹžnosti. Teh, meni, je v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki v turizmu in vinogradniĹĄtvu veliko, le prepoznati jih je treba. ÂťTruditi se moramo vsi, da bo naĹĄe vino ĹĄe bolj prepoznavno, da mu bomo dali ĹĄe veÄ?jo dodano vrednost in ga prodali drugaÄ?e, na svojstven naÄ?in.ÂŤ Pri tem stavi na maja lani odprto vinsko turistiÄ?no pot – projekt, ki sta ga zasnovala z AnĹžetom PodgorĹĄkom, prav tako tamkajĹĄnjim mladim vinogradnikom.

Idej ji ne manjka, volje in ciljev prav tako ne. Želim pridobiti ĹĄe veÄ? znanja, seveda opraviti vinogradniĹĄki teÄ?aj, pridobiti naziv someljejke, zelo pa me mika ĹĄe kakĹĄna penina iz grozdja, pridelanega v ĹĄmarĹĄkem vinorodnem okoliĹĄu,ÂŤ je sklenila pogovor Mojca Praprotnik, naj obÄ?anka leta 2017 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki.

Vse se dogaja med ljudmi in za ljudi ÄŒeprav vaĹĄke skupnosti v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki niso samostojne pravne osebe, kljub temu sodelujejo z lokalno skupnostjo na vseh ravneh – Letos v ospredju lani zaÄ?ete naloĹžbe Tatjana PodgorĹĄek

V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki deluje 10 vaĹĄkih skupnosti (VS), ki niso pravne osebe, a kljub temu sooblikujejo razvoj okolja praktiÄ?no na vseh ravneh, pravi tamkajĹĄnji Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Vez med njimi in lokalno skupnostjo je odbor predsednikov VS, ki deluje kot posvetovalno telo Ĺžupana, zato je sam prevzel vlogo koordinatorja med njimi in obÄ?ino. Zagotovil je, da tvorno sodelujejo in da so na osnovi dosedanjega dela v leto 2018 vstopili optimistiÄ?no. Po besedah KopuĹĄarja se trudijo, da se v vsaki VS vsako leto kaj dogaja, aktivnosti pa prilagajajo glede na dogovore in moĹžnosti. ÂťVse se

dogaja med ljudmi in za ljudi.ÂŤ Odgovor na vpraĹĄanje, kaj od priÄ?akovanega bodo lahko uresniÄ?ili v VS letos, Ĺže vedo, saj so se predsedniki odborov o tem dogovorili z vodstvom lokalne skupnosti na sestanku pred pripravo obÄ?inskega proraÄ?una za leto 2018, pri programu pa so upoĹĄtevali tudi realne potrebe, izraĹžene na lanskih zborih krajanov.

Letos v ospredju Ĺže zaÄ?ete naloĹžbe

LetoĹĄnje dogajanje v vaĹĄkih skupnostih je sogovornik strnil v tri sklope: protokolarne aktivnosti (oÄ?iĹĄÄ?evalna akcija, Martinovanje, vaĹĄke igre, zaÄ?etek adventnega Ä?asa, proslave, prireditve);

drugega predstavljajo manjĹĄe akcije, pri izvedbi katerih obÄ?ina sodeluje tako, da zagotovi potrebne materiale, dela pa opravijo krajani sami (urejanje bankin, vodotokov, odvodnjavanje, manjĹĄe urejanje komunalne infrastrukture, nameĹĄÄ?anje urbane opreme, sodelujejo pri postavitvi in ureditvi ekoloĹĄkih otokov za zbiranje odpadkov, opozarjanje na ureditev varnosti udeleĹžencev v prometu, peĹĄpoti na doloÄ?enih odsekih, postavitev prometne signalizacije), razliÄ?ne oblike druĹženja za svoje krajane (izleti, pikniki, pohodi ...) ter vzdrĹževanje oziroma skrb za objekte, prostore in ĹĄportne povrĹĄine, ki jih upravljajo in si v sodelovanju z obÄ?ino prizadevajo, da ti sluĹžijo

Eno veÄ?jih gradbiĹĄÄ? je tudi v PaĹĄki vasi

svojemu namenu. ÂťNajzahtevnejĹĄi je seveda tretji sklop, v katerem gre za veÄ?je naloĹžbe, za izvedbo katerih so potrebni postopki javnega naroÄ?anja. Letos bodo pri tem v ospredju projekti, ki smo jih v sodelovanju z drĹžavo zaÄ?eli lani in presegajo vrednost 900 tisoÄ? evrov.ÂŤ TakĹĄni so ureditev komunalne in cestne infrastrukture v VS ReÄ?ica ob Paki, PaĹĄka vas oziroma Gavce in Skorno. V okviru teh projektov bodo poleg posodobitve cestnih odsekov obnovili tu-

di vodovodno in kanalizacijsko omreĹžje, uredili javno razsvetljavo in zgradili manjkajoÄ?e ploÄ?nike. V naÄ?rtu je odpravljanje posledic drsenja zemlje, ureditev veÄ?jih vodotokov, zapiranje ĹželezniĹĄkih prehodov, v VS PaĹĄka vas, Veliki Vrh in Slatina bodo izvajali obseĹžnejĹĄa posodobitvena dela na cestah, zanemarljiva niso dogovorjena vlaganja skupaj z velenjskim Komunalnim podjetjem. ÂťZavedamo se pomembnosti sodelovanja med obÄ?ino in VS, zato v najveÄ?ji moĹžni

Mnenja in odmevi Norosti na obÄ?ini Velenje Po Titu Tito Umrl je tovariĹĄ Tito. S temi besedami se je tiste dni maja leta 80 vse zaÄ?enjalo in hkrati v drĹžavi vse obstalo. Kot bi bil konec Jugoslavije in da nihÄ?e ne ve, kako naprej s to drĹžavo. Potem je vrh komunistov le sporoÄ?il, da bo po Titu Tito. Moja generacija, a tudi starejĹĄa se spominja tega gesla. Bilo je glasno, prodorno, nabito s Ä?ustvi. Kaj pa se je v resnici dogajalo po Titu Tito, je vsem dobro znano: srdit boj njegovih komunistov za prevlado, potem vojne Titovih generalov, neÄ?loveÄ?nosti, taboriĹĄÄ?a, masovni poboji, genocidi. Norosti primerljive Hitlerjevim.

In kaj je imel Tito pri tem? Odgovor je logiÄ?en brez poglobljenih zgodovinskih raziskav in je na ravni preprostega ljudskega uma. Noben drĹžavnik za seboj ne zapusti toliko norosti v tako kratkem

Ä?asu. Zlasti ne tisti drĹžavnik, ki je bil tako dolgo na oblasti kot Tito in je hote ali ne moral zaznamovati prihodnost.

Njegova dediĹĄÄ?ina, ki so jo njegovi dediÄ?i razgrnili pred ljudi po njegovi smrti, se meri v ĹĄtevilu mrtvih, litrih krvi, tiraniji, neÄ?loveÄ?nosti. Kdo je bil potem v resnici Tito? Vsakdo ima o tem svojo predstavo in mnenje.

Mene ne bilo motilo, Ä?e bi pri tem tudi ostalo. NamreÄ? pri tem, da ima vsak svoje mnenje o Titu in po Titu Tito.

MoteÄ?e pa je, da funkcionarji na obÄ?ini Velenje, zlasti Titovi partijski dediÄ?i, vsiljujejo vsem po Titu Tito, kljub znanim dejstvom iz tega Ä?asa. VeÄ? kot sto tisoÄ? evrov obÄ?inskega denarja za obnovo Titovega spomenika pred obÄ?ino je norost. Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? me ni presenetil, ko je predlagal to norost.

Je Ä?lan in predsednik Zveze borcev v Velenju, a Titov spomenik je njihova identiteta. O vrednotah NOB pa niÄ?, oziroma vsiljuje se komunistiÄ?na revolucija med NOB kot vrednota NOB. Do

kdaj bo trajala ĹĄe ta norost. Verjetno so si borci s KontiÄ?em na Ä?elu zadali nalogo, da z obÄ?inskim denarjem obnovijo spomenik in poglobijo to svojo identiteto za naslednja desetletja. ÄŒe me ni presenetil KontiÄ?, so me dodobra presenetili mestni svetniki, ki so brez glasu proti potrdili KontiÄ?evo norost in je ta poslej postala obÄ?inska in ne veÄ? le KontiÄ?eva kot Ĺžupana in predsednika velenjskih borcev.

Obstaja sum, da je Bojan KontiÄ? kot Ĺžupan Ĺže dlje Ä?asa v izrazitem konfliktu interesov, zaradi Ä?esar pri njem obstaja tudi izrazito korupcijsko tveganje, ker je hkrati predsednik zveze borcev iste obÄ?ine, ki se sofinancira z obÄ?inskim denarjem. Ta sum je toliko bolj skrb vzbujajoÄ? z namero izdatnega financiranja obnove Titovega spomenika z obÄ?inskim denarjem. Bojan KontiÄ? kot Ĺžupan lahko zatrjuje, da povezava Ĺžupan – predsednik borcev nima niÄ? s tem, a je nepristranskost neprepriÄ?ljiva.

Po moje bi bilo najbolje, da se Titov

spomenik prestavi s trga pred obÄ?ino na obmoÄ?je Velenjskega gradu, torej v muzejsko okolje,, in bi se istoÄ?asno trg preimenoval v glavni trg. Tito je nedvoumno zgodovinska osebnost, sicer za nekatere negativna, za druge pozitivna, a je zagotovo zgodovinska za vse.

Zato ni razlogov, da njegov spomenik ne postane muzejski eksponat. Tako kot so druge reÄ?i iz njegovega obdobja v arhivih in muzejih za preuÄ?evanje in oglede. Dokler pa bo spomenik na trgu pred obÄ?ino, bo ideoloĹĄki simbol nekega preteklega Ä?asa, ki se je krvavo konÄ?al in je zgodovinsko delil narod.

Kot predsednik IzvrĹĄnega sveta obÄ?ine sem tako reĹĄitev leta 1992 poskuĹĄal urediti z ureditvenim naÄ?rtom centralnih predelov mesta Velenja. Ĺ˝al ni ĹĄlo zaradi groĹženj, pa tudi razliÄ?ni pritiski so bili hudi. Danes bi moralo biti in tudi je vse laĹžje, samo malo veÄ? prave volje bi bilo treba, razmisleka, pa tudi vizionarstva v dobro vseh. đ&#x;”˛

Franjo Bartolac, Velenje

meri upoĹĄtevamo njihove predloge. Tiste, ki jih lahko izvedeno takoj, to storimo, za veÄ?je pa se dogovorimo za vrstni red izvedbe. TakĹĄna praksa se je pokazala za dobro in verjamem, da bo tudi letos tako.ÂŤ Zadnjih nekaj let je za samo delovanje VS namenjenih v obÄ?inskem proraÄ?unu po 500 evrov ter potreben denar za Ĺže dogovorjene projekte, za nepredvidene dogodke pa – tako KopuĹĄar – bodo denar zagotovo naĹĄli v đ&#x;”˛ proraÄ?unu.

Javni razpis za sofinanciranje ĹĄporta Velenje, 5. januar 2018 – V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ĹĄporta v mestni obÄ?ini Velenje iz proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje za leto 2018. Javni razpis bo odprt do 29. januarja 2018. Nanj se lahko prijavijo ĹĄportna druĹĄtva, obÄ?inske ĹĄportne zveze in zavodi s podroÄ?ja vzgoje in izobraĹževanja ter zavodi, gospodarske druĹžbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v ĹĄportu oziroma povezane s ĹĄportom.

Za javni razpis MO Velenje namenja 701.100 evrov. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani obÄ?ine. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 15

Na zadnjih drĹžavnozborskih volitvah je prviÄ? za poslansko mesto na listi stranke SDS uspeĹĄno kandidirala tudi Nada BrinovĹĄek iz Mozirja. Kot poslanka stranke danes deluje v ĹĄestih delovnih telesih parlamenta – v odborih za: finance in monetarno politiko, notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, zdravstvo, odboru za izobraĹževanje, znanost, ĹĄport in mladino ter v komisiji za poslovnik in v preiskovalni komisiji za ugotavljaje zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na podroÄ?ju prodaje in nakupa Ĺžilnih opornic. Kot pravi, izraza poÄ?itnice skorajda ne pozna veÄ?, dela 24 ur na dan in ĹĄe to ji je velikokrat premalo. Ob izteku prvega mandata smo ji zastavili nekaj vpraĹĄanj, nanje pa je takole odgovorila: ÄŒe se ozrete na minula tri leta, ste lahko zadovoljni s svojim delom v parlamentu, komisijah, v katerih delujete? ÂťVeÄ?krat sem Ĺže dejala, da sem ponosna na svoje delo. ÄŒe pa pogledam, kaj smo kot opozicijska stranka dosegli, pa nikakor ne morem biti zadovoljna. Povsem neuspeĹĄno ves mandat opozarjamo na nepravilnosti na ĹĄtevilnih podroÄ?jih, na korupcijo, sploh v zdravstvu, na slabe odloÄ?itve vlade, posameznih ministrstev. Vse naĹĄe predloge, pobude koalicija zavrne. NaĹĄa poslanska skupina je vloĹžila v zadnjem letu interpe-

Na svoje delo sem ponosna Pogovor s poslansko stranke SDS v drĹžavnem zboru Nado BrinovĹĄek iz Mozirja, ki je Ĺže zaÄ?ela kampanjo za vnoviÄ?no izvolitev lacijo za ĹĄtiri ministre (za izobraĹževanje, znanost, ĹĄport, dve interpelaciji za ministrico za zdravje, za delo, druĹžino in socialne zadeve, ministra za pravosodje), z nobeno ni uspela. Ob koncu mandata si bom delo te vlade zapomnila le po dvigovanju davkov in Ä?akalnih vrstah. Povsod so – na mejah, v sodstvu, na zavodih za zaposlovanje, kjer se sicer radi pohvalijo z zmanjĹĄanjem ĹĄtevila brezposelnih, a ni tako. Najbolj skrb vzbujajoÄ?e so v zdravstvu, saj so se v tem mandatu poveÄ?ale za 30 odstotkov. Da ne omenjam posebej afer, teĹžko me bo kdo prepriÄ?al, da Slovenija ni sposobna sama financirati izgradnje 27 kilometrov ĹželezniĹĄke proge ‌ Lahko bi ĹĄe naĹĄtevala in naĹĄtevala. V tem mandatu smo priÄ?akovali reformo v zdravstvu, financah, sodstvu, pri pokojninah. Boli pa me, da ta vlada ĹĄe bolj kot prejĹĄnje, deli naĹĄe drĹžavljane na prvo- in drugorazredne, prav tako obÄ?ine. Mestnim z levo roko dodeli milijone evrov, pozablja pa na podeĹželske obÄ?ine, ki so gibalo razvoja slovenskega podeĹželja in tamkajĹĄnjih ljudi.ÂŤ

nujne medicinske pomoÄ?i v Nazarjah. Zavzeto sem se vkljuÄ?ila tudi v reĹĄevanje poplavne varnosti reke Savinje v dolini, kjer pa v tem mandatu ni priÄ?akovati sprememb, ker je hidroloĹĄko-hidravliÄ?na ĹĄtudija padla v vodo.ÂŤ V parlamentu ste trije poslanci iz regije SaĹĄa. Ste vzpostavili kakĹĄno obliko sodelovanja vsaj pri kljuÄ?nih vpraĹĄanjih za to obmoÄ?je? ÂťPri tem bom omenila BolniĹĄnico TopolĹĄica. NaĹĄa poslanska skupina je zaÄ?ela opozarjati na teĹžave v zvezi z njo in vesela sem, da se je v reĹĄevanje aktivno vkljuÄ?il tudi poslanec stranke SD Jan Ĺ koberne. Po zadnjih in-

Nada BrinovĹĄek: ÂťBoli me, ker ta vlada, ĹĄe bolj kot vse prejĹĄnje, deli drĹžavljane na prvo- in drugorazredne, prav tako obÄ?ine.ÂŤ

Ste vi kot poslanka dosegli kaj takĹĄnega, na kar ste ĹĄe posebej ponosni? ÂťNa svoje delo v poslanski skupini sem ponosna. Po anketi sodim med 10 poslancev, ki so tej

vladi zastavili najveÄ? pisnih vpraĹĄanj. Kar pa zadeva Zgornjo Savinjsko dolino, iz katere prihajam, moram reÄ?i, da sem malo manj uspeĹĄna. Sem pa vesela, da sem pomagala pri ohranitvi

Velenje, 8. januarja – Ko je Brigita Verboten pred dobrimi tremi leti prevzela vodenja sveta KS Cirkovce, ni toÄ?no vedela, kaj jo Ä?aka. ÂťPriznam, da sem imela povsem drugaÄ?no vizijo. A tudi z novo, ki je nastala v tem mandatu, sem zadovoljna. Mislim, da je dobra, zato jo bomo vodili naprej. Ĺ˝elimo si, da se tisto, Ä?esar v tem mandatu nismo izpeljali, razreĹĄi v naslednjem,ÂŤ nam pove, ko se ob koncu tedna dobimo v Cirkovcah, kjer nas tu in tam presenetijo zaplate snega, ki ga v dolini Ĺže dolgo nismo videli.

Sogovornica me preseneti tudi s podatkom, da so Cirkovce po povrĹĄini ĹĄesta od 19 krajevnih skupnosti v MO Velenje, imajo pa le 270 prebivalcev, kar jih umeĹĄÄ?a na zadnje mesto v obÄ?ini.

Odkar so posodobili cesto proti KoroĹĄki, skozi Poseljenost je v Cirkovcah zelo ÂťrazmetanaÂŤ, zato je potreb po Cirkovce ĹĄe veÄ? prometa – Nevaren ovinek pri osnovnih infrastrukturnih dobricerkvi ÂťreĹĄujejoÂŤ Ĺže dobro desetletje nah veliko. ÂťMarsikje je asfaltna cesta ĹĄe poboĹžna Ĺželja in bo verjetno to ĹĄe nekaj Ä?asa tudi ostala.

Prebivalci pa Ĺživimo tudi s tem, Velenje zelo naklonjena in skr- zato si Ĺže veÄ? kot desetletje pri- vemo. Kot tudi, da je to najveÄ?ja da potrebujemo veliko prevozov, bi tudi za naĹĄe potrebe.ÂŤ Je pa v zadevajo, da bi cesto speljali po prometna rak rana v kraju, zato da svojim otrokom omogoÄ?imo kraju odsek, ki je prav s posodo- levi strani ob cerkvi, kjer je do- si v svetu KS Cirkovce Ĺželijo, da obĹĄolske dejavnosti,ÂŤ nadaljuje bitvijo ceste proti KoroĹĄki postal volj prostora. OÄ?itno pa ni do- projekt, ki naj bi bil narejen Ĺže ĹĄe bolj neva- volj politiÄ?ne volje in denarja, iz- 12 let, tudi uresniÄ?ijo.

Verbotnova, ki si Ĺželi, da bi vsako Tudi teĹžki tovornjaki ren, kot je bil.

Gre za cesto, leto v kraju privse pogosteje ki vodi mimo dobili toliko novozijo po preozki cerkve in povih metrov asfalta, kot so ga lacesti mimo cerkve, druĹžniÄ?ne ĹĄole. Po njej nani. ÂťBera je bila ki meji ĹĄe na vozi vse res bogata, saj so domaÄ?ijo BritovĹĄek. mreÄ? veÄ? teĹžkih toposodobili cesto Krajani si tudi vornjakov, ki Cirkovce–Grazato Ĺželijo novo jim navigacijĹĄka Gora–Sloske naprave venj Gradec v obvoznico ob levi povedo, da razdalji skoraj 2 strani cerkve. (licenca SPL) gre za najbliĹžkilometra. Obnojo cestno povljena je tudi cePriÄ?etek usposabljanja: januar 2018 sta Avbreht–GraĹĄka Gora in ce- vezavo do Velenja. ÄŒe pripeljejo sta Zgornji Pustijek–Kavnik, pa prehitro, zelo teĹžko zvozijo oster Ĺ aleĹĄki aeroklub: www.saleskiaeroklub.si ĹĄe bi se naĹĄel kak krajĹĄi odsek. ovinek, saj je na eni strani visok 041 470 340 - Z. Mavri Upamo, da bomo v prihodnosti oporni zid, na drugi pa domaÄ?ija KoroĹĄki aeroklub: www.kas-aeroklub.si obnovili in z asfaltom preplastili BritovĹĄek, ki ima vhod v hiĹĄo tik 041 349 788 - A. Fink tudi ceste na obrobnih delih kra- ob cesti. Ja, tudi v njihovi hiĹĄi so ja. Lahko reÄ?em, da nam je MO Ĺže ÂťkonÄ?aliÂŤ neprevidni vozniki,

Vabita na usposabljanje za jadralne pilote

Letalska ĹĄola 2018

KOROĹ KI in Ĺ ALEĹ KI AEROKLUB

formacijah ostaja organiziranost bolniĹĄnice takĹĄna, kot je danes.

Naj ob tem ĹĄe dodam, da sem v drĹžavnem zboru opozorila, da je bolniĹĄnica od 136 milijonov evrov za pokrivanje izgub dobila zelo malo.ÂŤ Za vas nekateri pravijo, da ste Ĺže na zaÄ?etku poslanskega mandata dejali, da se boste za sedeĹž v parlamentu potegovali ĹĄe enkrat. DrĹži? ÂťNe povsem. Na zaÄ?etku prvega mandata sem rekla, Ä?e bom zdrĹžala do konca, se bom upokojila, Ä?e mi bo sreÄ?a naklonjena, bom dobila vnuka. Pred 4 meseci sem dobila vnukinjo. Glede na dogajanje pa ocenjujem, da kot poslanka lahko ĹĄe veliko naredim zlasti z opozarjanjem na potrebne spremembe, na odpravo nepravilnosti ‌, zato sem se odloÄ?ila za vnoviÄ?no kandidaturo. Na stranki so me Ĺže potrdili in svojo kampanjo sem na terenu tudi Ĺže zaÄ?ela.ÂŤ đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Rekli so â?ąNada BrinovĹĄek o tem, ali so kritike ĹĄtevilnih drĹžavljanov na delo drĹžavnega zbora upraviÄ?ene: ÂťMenim, da ne. Ljudje mi velikokrat poreÄ?ejo, da nas v parlamentu ni. V drĹžavnem zboru delam 12 ur. Morda nisem vedno v dvorani in ne posluĹĄam vseh razprav, sem pa v pisarni in se pripravljam na svoje toÄ?ke, ki jih bodo poslanci v nadaljevanju seje obravnavali. Prav tako sprejemam predstavnike raznih ustanov, institucij, opravljam delo na terenu. Glede na naÄ?in in izvajanje razprav nekaterih poslancev bi pa lahko rekla, da bi se nekateri morali moÄ?no umiriti.ÂŤ

Da so krajani Cirkovc kljub razdaljam med njihovimi domovi tesno povezani, skrbita dve druĹĄtvi; Kulturno druĹĄtvo ansambla bratov Avbreht in Ĺ portno druĹĄtvo, imajo pa tudi pododbor RdeÄ?ega kriĹža. Ob koncu minulega tedna so tudi pri njih koledovali Trije kralji. S tem, kar so zbrali, bodo pripravili veselico. Ta ne bo edina, saj se trudijo, da se poveselijo veÄ?krat na leto. Krajevna skupnost skupaj s krajevnim odborom RdeÄ?ega kriĹža poskrbi, da vsa-

V Cirkovcah siti obljub o obvoznici mimo cerkve

â?ą

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

11. januarja 2018

â?ą

ÂťMarsikje je asfaltna cesta ĹĄe poboĹžna Ĺželja in bo verjetno to ĹĄe nekaj Ä?asa tudi ostala.ÂŤ

Brigita Verboten: ÂťPoseljenost Cirkovc je razprĹĄena, zato se trudimo, da med letom pripravimo Ä?im veÄ? dogodkov.

DruĹženje nam je pomembno.ÂŤ

HvaleĹžni, da imajo ĹĄolo in vrtec

Šola in vrtec sta srce in duĹĄa kraja. ÄŒe nam to vzamejo, zaprejo, bi umrla tudi naĹĄa krajevna skupnost,ÂŤ je prepriÄ?ana predsednica. V podruĹžniÄ?ni ĹĄoli je letos le 5 otrok, v enoti vrtca pa 10. ÂťTudi tu nam obÄ?ina moÄ?no stoji ob strani, vidijo, da se trudimo in da Ĺživimo s ĹĄolo in vrtcem, za kar smo jim iskreno hvaleĹžni.ÂŤ Je pa dejstvo, da v ĹĄoli uÄ?enci po konÄ?anem pouku nimajo podaljĹĄanega bivanja, zato so se nekateri starĹĄi Ĺže morali odloÄ?iti, da otroke vozijo v ĹĄolo v dolino. V ĹĄoli si Ĺželijo tudi prenovo sanitarij, saj jih niso posodabljali, odkar je bila ĹĄola zgrajena.

ko leto pripravijo sreÄ?anje krajanov, starejĹĄih od 70 let, vsako leto pa se spomnijo tudi pohoda 14. divizije skozi Cirkovce. Skupaj s ĹĄolo in vrtcem vsako leto poskrbijo, da obeleĹžijo materinski dan, veselico pa pripravijo tudi ob krajevnem prazniku. ÂťLani smo izvedli tudi sekaĹĄko tekmovanje gozdarjev Ĺ aleĹĄke doline, ki je odliÄ?no uspelo. Vsako leto pa poskrbimo, da naĹĄe otroke obiĹĄÄ?e Dedek Mraz, da izvedemo ĹĄaljivo tekmovanje med Âťledik in oĹženjenimiÂŤ,ÂŤ ĹĄe doda Verbotnova. Prireditve so namreÄ? najboljĹĄa priloĹžnost, da se krajani sreÄ?ajo in druĹžijo. NajveÄ?krat se dobijo pred ĹĄolo ali v njej in na ĹĄolskem igriĹĄÄ?u pri njej. ÂťDelamo pa tudi prireditve, ki teÄ?ejo od vrat do vrat. Lani decembra je tako vse domaÄ?ije obiskal MiklavĹž v spremstvu angelov in parkeljnov, pri tem pa so obdarili otroke. Tako je bilo Ĺže tretje leto zapored in bo tudi v prihodnje. đ&#x;”˛

Bojana Ĺ pegel

NaĹĄ Ä?as, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 16

16

MED VAMI

11. januarja 2018

BISERI maturantskega plesa

Leto v znamenju cvetja Dijakinje in dijaki najviĹĄjih letnikov se seveda Ĺže vse od zaÄ?etka ĹĄolskega leta ukvarjajo z mislijo na maturantski ples.

Pred njimi je tudi veÄ?na dilema: kaj obleÄ?i za ta sveÄ?ani dogodek, ki poleg mature simbolizira prehod v odraslost. Nekateri med njimi pozabljajo, da Âťgaudeamus igitur, iuvenes dum sumusÂŤ, pomeni veselje, mladost ‌ ne strogo toaleto, v kateri se ne znajo gibati ne plesati. Zatorej: ÂťVeselimo se, dokler smo mladiÂŤ, in izberite temu primerno maturantsko obleko, pravita naĹĄi modni strokovnjakinji.

Tokrat sta pripravili nasvete za maturantke.

barva, ki komunicira z duhovnim razmiĹĄljanjem. Ĺ e vedno se nista poslovili pink in roĹžnata barva. V ospredje so zopet priĹĄle apneno rumena, rdeÄ?a, modra in oranĹžna.

Leto 2018 bo zaznamovalo cvetje. Prisotno je v vseh oblikah in na vseh oblaÄ?ilnih kosih.

Vrtnice, kale, nageljni, orhideje v kombinaciji z usnjem in punk dodatki naredijo iz punÄ?ke dekle, ki Ĺželi biti opaĹženo. Potrebujete le dobro presojo, da ne prestopite meje drznega v predrznega ter ljubkega v kiÄ?astega.

Ne pozabite, da ste na plesu, ne na maĹĄkaradi.

Tudi karo vzorec je letos ĹĄe vedno velik modni hit. Mikro ali makro, barvni ali enobarvni, karo je v vseh oblikah in razliÄ?icah. Gre za brezÄ?asen vzorec, ki nam prinaĹĄa kanÄ?ek nostalgije. Trend metalnih odtenkov in bleĹĄÄ?ic se nikakor noÄ?e poslo-

viti. Omislite si lahko preprosto ozko obleko ali hlaÄ?ni komplet oz. kombinezon, saj material zaradi svojega polnega in teĹžkega videza ne potrebuje zahtevnih krojev in dodatkov. Pri tem velja pravilo Âťmanj je veÄ?ÂŤ. Preprosto obleko lahko okrasite tudi z manjĹĄo koliÄ?ino perja. Trakovi s perjem so na voljo v vseh trgovinah z blagom. Pritrdite jih na robove rokavov ali spodnji del obleke.

Z malo spretnosti se lahko poigrate z barvami za tekstil in si same priÄ?arate unikatno maturantsko obleko. Z napisi in risbami

V ospredju je vijoliÄ?na barva

Modni trendi za leto 2018 ĹĄe vedno ponujajo bleĹĄÄ?ice, resice, perje, karo in cvetliÄ?ne vzorce.

LetoĹĄnja ÂťnajÂŤ barva, barva inĹĄtituta Pantone, je ultravijoliÄ?na, modro nasiÄ?ena vijoliÄ?na

na njej lahko ustvarite svojevrstno sporoÄ?ilo vsem okoli sebe.

Kratka sploťna navodila, kaj in kako: •

Obleka naj se po obliki, barvi in dolĹžini prilega obliki telesa. • Naj ne bo prekratka oziroma naj ne razkriva preveÄ?. • Pod njo nosite perilo, ki se ga ne vidi. • Obleka naj bo letom primerna.

Maturantski ples in matura sta vaĹĄi vstopnici v svet odraslih. Kako se boste predstavile, je odvisno od vaĹĄe kreativnosti, drznosti in pogleda na svet.

Verjemite, da to, kakĹĄen bo vaĹĄ konÄ?ni videz, ni odvisno od debeline denarnice. Imeti denar ĹĄe ne pomeni imeti okus. Ĺ˝al se v pretiranem poseganju po popolnosti vaĹĄa generacija, generacija selfijev, spreminja v klone. Nehajte slediti ÂťÄ?rediÂŤ in si ustvarite Ä?isto svoj, prepoznaven slog. đ&#x;”˛ Jelena StevanÄ?ević in Petra Meh

Tradicionalni pohod z baklami Ä?ez Lom KulinariÄ?ni vrhunec v Hotelu Planinka Ob vstopu v novo leto 2018 sta Planinska sekcija TopolĹĄica in TuristiÄ?no druĹĄtvo TopolĹĄica izvedla tradicionalni, Ĺže 19. pohod Z baklami Ä?ez Lom, od letos dalje preimenovan v Duletov pohod v spomin na naĹĄega dolgoletnega hribovskega prijatelja in hkrati predsednika TD v naĹĄem kraju – DuĹĄana Krivca.

Zbor pohodnikov je bil letos na zadnji prazniÄ?ni dan, 2. januarja, pri Domu krajanov. Od tu smo krenili proti hotelu Vesna, kjer se nam obiÄ?ajno pridruĹžijo tudi nekateri gostje, ki so tu na dopustu, obenem pa smo si ogledali boĹžiÄ?ne jaslice, ki jih je postavilo TD PodeĹželje. Nadaljevali smo mimo doma ostarelih Zimzelen in se usmerili v poboÄ?je proti domaÄ?iji PenĹĄek. Po kratkem predahu smo pot nadaljevali proti domaÄ?iji Volk. Tu pa nas je Ĺže Ä?akalo okrepÄ?ilo z aperitivom, Ä?ajem in zakuhanÄ?kom, za kar so poskrbele Ä?lanice TD TopolĹĄica. Od tu smo se spustili mimo Adama do Laha in zavili levo na gozdno stezo, ki pripelje na preval, kjer smo se spustili do cerkve sv. Jakoba. V njej smo si spet ogledali – Ĺže druge – jaslice, ki so bile tudi prav Ä?udovite.

Kegljanje Rada SaviÄ? in UroĹĄ Stoklas slavila v Ĺ oĹĄtanju S finalnimi nastopi osmih najboljĹĄih tekmovalcev in tekmovalk se je na kegljiĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju konÄ?al 17. Mednarodni boĹžiÄ?no - novoletni turnir Ĺ oĹĄtanj 2018. Turnir v Ĺ oĹĄtanju se uvrĹĄÄ?a med najveÄ?je tako po ĹĄtevilu tekmovalcev, kot po nagradnem skladu. LetoĹĄnjega se je udeleĹžilo preko 160 tekmovalcev, ki so

Skozi gozd smo se nato spustili do starega gasilnega doma. Tu pa smo se ustavili ĹĄe ob tretjih jaslicah, zelo velikih in tudi lepih, ki jih je postavilo TD TopolĹĄica.

Nadaljevali smo po novi peĹĄpoti ob potoku Toplica do Ä?udovito urejene in osvetljene domaÄ?i-

je RoĹžiÄ?, kjer smo bili ponovno pogoĹĄÄ?eni. Tudi tu so nas presenetile lepo urejene jaslice, Ĺže Ä?etrte na tej poti. Sledil je ĹĄe kratek sprehod do Doma krajanov in tu je bil zakljuÄ?ek uspeĹĄnega pohoda s pogostitvijo.

Za udeleĹžbo na mnoĹžiÄ?nem

bili razvrĹĄÄ?eni v ĹĄtiri skupine (registrirani – moĹĄki, Ĺženske in rekreativci – moĹĄki, Ĺženske ). Gledalci so videli odliÄ?ne kegljaÄ?e, Ä?lane drĹžavne reprezentance in tudi tekmovalce, ki nastopajo v tujini. V finalu se je pomeril tudi domaÄ?in Rasim HasiÄ?iÄ?, ki pa s svojim nastopom ni bil najbolj zadovoljen. BuÄ?en aplavz je prejel Ä?lan drĹžavne reprezentance Stoklas, ki je za svojim rekordom kegljiĹĄÄ?a zaostal le za 4 keglje. đ&#x;”˛

tf

Rezultati finala Ĺženske: Rada SaviÄ? (KK Celje) -591 podrtih kegljev, Anja Kozmus (KK Celje) – 570, JoĹžica Ĺ eĹĄko (KK Celje) – 553, Mira Grobelnik (KK Celje) – 551, Dra-

pohodu (106 udeleĹžencev) so bili ĹĄe posebej zasluĹžni druĹžina Krivec, predsednik PD Velenje Andrej Kuzman, predstavniki PD Vinska Gora, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih s soprogo ter predsednik TD TopolĹĄica Darko Delopst, ki je poskrbel za

pokritje stroĹĄkov pohoda.

Naj novo leto nosi obilo zdravja, sreÄ?e in zadovoljstva ter varen korak na vseh poteh. đ&#x;”˛

Marjan KarlovÄ?ec - Kara

gica DuriÄ? (KK Remoplast) – 532, Majda Grahor (KK Remoplast) – 510, Marica LoziÄ?

(KK Šoťtanj) – 484.

Rezultati finala moĹĄki: UroĹĄ Stoklas (KK Rot- Weiss Zerbst) – 655 podrtih kegljev, Davor SoboÄ?an (KK Ljubelj) – 585, Igor Zamljen (KK Calcit Kamnik) – 573, Jure Fleischman (KK Triglav) -567, Grega BajĹželj (KK Ljubelj) – 522, Jure MejaÄ? (KK Ljubelj)551, Janez ÄŒerin (KK Ljubelj) – 548, Rasim HasiÄ?iÄ? (KK Ĺ oĹĄtanj) – 542.

Pri rekreativcih je slavil Janko Karun (ABC Rent a car) - 572, Brane Dreu (Premogovnik Velenje) – 570, Miro Homar (Kegelj tea) – 536.

Med rekreativkami je slavila Ema Zajc (KK Ljubelj) – 506 – Ä?iĹĄÄ?enje – 147, Ĺ tefka Flerin (KK Kamnik) – 506 – Ä?iĹĄÄ?enje 141, Francka Stare Novak (KK Triglav) – 502.

Ljubno – Hotel Planinka je znan gostinski objekt v samem srediĹĄÄ?u Ljubnega ob Savinji, Ĺže od nekdaj dobro obiskan, sedaj pa prenovljen in posodobljen v prijeten lokal, ki po dobro zaÄ?rtanih ciljih lastnikov Helene Bizjak Ĺ˝erovnik in TomaĹža Ĺ˝erovnika ubira novo, drugaÄ?no zgodbo v gostinski ponudbi Zgornje Savinjske doline. Kajti ponudba na meniju lokala je drugaÄ?na, posebna, namenjena vsem tistim, ki jim kulinariÄ?no druĹženje ob skrbno izbranih menijih nudi posebno kulinariÄ?no doĹživetje.

Konec decembra so v kuhinji Hotela Planinka gostili kuharskega mojstra iz Bruslja, ki se ponaĹĄa z Michelinovo zvezdico.

Erik Lindelauf, ki svoje kreacije ustvarja v bruseljski restavraciji La Truffe Noire, je v Planinki kuharsko taktirko prevzel za en dan. Z vodjem kuhinje Zdravkom RobiÄ?em sta za izbrane goste ustvarila izjemne gurmanske mojstrovine, ki so bile prava paĹĄa za oÄ?i in balzam za okuĹĄanje, vse zaÄ?injeno z vrhunskimi tartufi. Po pozdravu iz kuhinje je sledil mariniran losos s kremnim namazom tartufov in praĹženim sezamom, temu pa tartufi, ĹĄampinjoni in zeleno polnjen raviol s sokom Ä?rnih tartufov. Za ljubitelje morske hrane so postregli Jakobove kapice s karijem, krompirjevim Ä?ipsom, mladim korenÄ?kom in prelivom Ä?rnih tartufov, medtem ko je srnin file spremljala omaka perigourdine z buÄ?no kremo in testeninami z maslom raÄ?jih jeter in gobami.

V nadaljevanju sta mojstra kroĹžnik ÂťobloĹžilaÂŤ z domaÄ?imi siri, obogatila pa s sirupom z dateljni in oreĹĄÄ?ki. Za konec pa "Poezija treh Ä?o-

Zdravko RobiÄ?, Helena Bizjak Ĺ˝erovnik in Eric Lindelauf

kolad Valhrona" s prstanom hrustljavega biskvita, malinovim sorbetom in ananasovimi kockami s pehtranom ter listiÄ?i zlata.

Lastnika hotela Planinka Helena Bizjak Ĺ˝erovnik in TomaĹž Ĺ˝erovnik, ki uspeĹĄno vodita hotel Ĺže veliko let, sta ponosna, da lahko gostita tako izjemnega kuharja, kot je Lindelauf, Ĺže drugiÄ? in s tem popestrita hotelski meni. Belgijski ÂťperfekcionistÂŤ svoje znanje prenaĹĄa na ĹĄefa kuhinje tamkajĹĄnjega hotela Planinka,

deluje kot svetovalec oz. RobiÄ?ev mentor, kar se je hotelu Ĺže obrestovalo, saj je bila njihova restavracija deleĹžna Ĺže velike pozornosti slovenskih kulinariÄ?nih recenzentov.

Helena pove, da bodo menijske posebnosti povezane z domaÄ?im okoljem obdrĹžali tudi v prihodnje, obogatili pa so jih Ĺže z novostmi posebne kulinarike.

Z obiskom so zadovoljni in Ä?utijo, da je pot prava. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 17

Vstopili v olimpijsko leto Ĺ martno ob Paki, 6. januar – 54. tekmovanje Zlata lisica v Kranjski Gori seveda ni minila brez ene najveÄ?jih in najbolje organiziranih navijaĹĄkih skupin v Sloveniji, kot pravijo zase Ä?lani DruĹĄtva ĹĄportnih navduĹĄencev Fan kluba Ane Drev iz Ĺ martnega ob Paki. Kar 60 jih je spodbujalo ob veleslalomski progi svojo sokrajanko Ano Drev in se ob izteku proge veselilo uspeha Tine Robnik ter Mete Hrovat skupaj z

17

Ĺ PORT

11. januarja 2018

njunimi navijaÄ?i. Sploh veseli so bili svojega podmladka – skupine uÄ?encev iz ĹĄmarĹĄke osnovne ĹĄole, ki so pokazali, kako pridno se uÄ?ijo tudi navijaĹĄkih veĹĄÄ?in. ÄŒlani Fan kluba Ane Drev Ĺ martno ob Paki bodo vraĹžje Slovenke in ĹĄe posebej Ano bodrili tudi na naslednji veleslalomski preizkuĹĄnji na Kronplatzu 10. februarja, ĹĄtirje med njimi pa odhajajo ĹĄe na olimpijske igre v juĹžnokorejski PjeongÄ?ang.

Mladi plavalci do prepriÄ?ljive zmage

Prav olimpijsko leto, menijo, bo najbolj zaznamovalo 15-letnico delovanja omenjenega druĹĄtva.

NiÄ? pa ne bi bilo narobe, Ä?e bi ga z dobro uvrstitvijo nadgradila ĹĄmarĹĄka vraĹžja Slovenka, za katero ter za preostale Ä?lanice slovenske olimpijske alpske smuÄ?arske ekipe bodo zagotovo stiskali pesti tudi ostali domaÄ?ini in ĹĄirĹĄa slovenska javnost. đ&#x;”˛

Tp

Podmladek navijaĹĄke skupine v Kranjski Gori

TekaÄ?i so odtekli najhitrejĹĄi krog

V troboju zgodovinska ekipna zmaga mladih plavalcev ter klubski rekord Jureta FrankoviÄ?a V nedeljo, 7. januarja, je velenjski plavalni klub v domaÄ?em bazenu organiziral tretji del troboja, na katerem sta poleg domaÄ?inov tekmovala ĹĄe ravenski FuĹžinar in mariborski Branik.

Plavalni klub Velenje je na tekmovanju zastopalo 56 plavalk in plavalcev iz dveh najmlaj-

toÄ?k) in premagal plavalce FuĹžinarja (2.347,5 toÄ?k) in Branika (2.230,5 toÄ?k). Zelo dobre nastope velenjskih plavalcev je potrdil ĹĄe Jure FrankoviÄ?, ki je v disciplini 200 m hrbtno odplaval nov klubski rekord za mlajĹĄe deÄ?ke (2:32,78). Med najboljĹĄe tri so se v posameznih discipli-

200 m prosto in 100 m prsno, 2. mesto na 100 m delfin), Val GoliÄ?nik (3. mesto na 100 m prsno), AnĹže GuĹĄtin (2. mesti na 200 m prosto in 200 m hrbtno, 3. mesto na 50 m prosto) in Dane Ĺ ibanc (2. mesto na 50 m prosto, 3. mesta na 200 m prosto, 200 m hrbtno in 100 m pr-

ĹĄih kategorij. Na tretjem delu troboja so osvojili prvo mesto s 1.005 toÄ?kami, pred FuĹžinarjem (876,5 toÄ?ke) in Branikom (817,5 toÄ?ke). Med ĹĄtirimi velenjskimi ekipami sta prvo mesto dosegli ekipi mlajĹĄih deÄ?kov (318 toÄ?k) in deklic (244 toÄ?k). Po vseh treh delih troboja je Plavalni klub Velenje prviÄ? v svoji zgodovini zmagal (2.916

nah uvrstili: Ema Jovan (2. mesto na 50 m prosto), Sara Navodnik (3. mesto na 200 m hrbtno), Manca PoberĹžnik (2. mesto na 100 m prsno), Ĺ pela Pohorec (3. mesti na 50 m prosto in 100 m prsno), Nina Princl (3. mesto na 100 m prsno), Luka AÄ?imović (3. mesti na 200 m hrbtno in 400 m meĹĄano), Jure FrankoviÄ? (1. mesta na 50 in

sno). Za najmlajĹĄi kategoriji je to spodbudna napoved za bliĹžajoÄ?i drĹžavni prvenstvi, ki bosta februarja v Mariboru (deÄ?ki in deklice) in Celju (mlajĹĄi deÄ?ki in mlajĹĄe deklice). đ&#x;”˛

Marko PrimoĹžiÄ?

Pri stadionu ob jezeru tekaÄ?i zakljuÄ?ili Ĺže 10. zimsko tekaĹĄko sezono km, od leta 2013 pa okoli Ĺ kalskega jezera do kampa (plaĹže ob Velenjskem jezeru) ter nazaj v skupni dolĹžini 5,7 km. TekaÄ?i so lahko organizirano tekli 11 sobot v zimskem obdobju od novembra do januarja in uradno merili preteÄ?ene kroge in Ä?as. Tokrat so tekli med 4. novembrom lani in 6. januarjem letos, ko je bil tudi zakljuÄ?ni, malce prazniÄ?ni dan.

Zmagovalce v posameznih starostnih kategorijah (moĹĄki, Ĺžen-

bel Vasja JerÄ?iÄ?. LetoĹĄnja super zmagovalca najhitrejĹĄega kroga v absolutni konkurenci sta postala Mozirjana, maratonca Berny ÄŒeplak PozniÄ? (Ĺženske) in Milan Vivod (moĹĄki).

ske) so v zadnjih letih doloÄ?ali s seĹĄtevkom ĹĄtirih najboljĹĄih tekov.

V povpreÄ?ju je na vsako soboto teklo 32 tekmovalcev.

Po 10 letih bi MeŞeva dala ťtoparico drugim, a ju prijatelji ne izpustijo

Svoj Ä?as so prihajali na te teke tudi iz oddaljenega Prekmurja in Novega mesta, v zadnjih letih pa v glavnem iz KoroĹĄke, Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. ÄŒeprav je bila organizacija na pleÄ?ih para MeĹža, pa je bila zelo dobrodoĹĄla pomoÄ? iz Ĺ portne zveze Velenje, delno tudi Premogo-

Teki z imenom NajhitrejĹĄi krog potekajo Ĺže od leta 2008 in so bili takratnega decembra speljani okoli Velenjskega jezera po urejeni poti, ki jo je vzdrĹževal Premogovnik Velenje v dolĹžini 7,2

Lepo je, ko bije bitko vsak tekaÄ? s seboj

vnika Velenje in MOV Velenje.

Slavko MeĹža, nekdaj zaposlen na Premogovniku, je dejal, da je njegova dvajsetletna tekaĹĄka aktivnost vir zdravja in navdiha, pa tudi korak k prijaznejĹĄemu staranju, saj zanj kar nima Ä?asa. Tako kot vsakiÄ? so si udeleĹženci tudi letos ob koncu stisnili roke, Ä?estitali najboljĹĄim ter se pogostili v lastni reĹžiji ob gobarskem golaĹžu, ki ga vedno pripravita BoĹža in Slavko, strastna gobarja na

hitrih nogah.

Zmagovalci po starostnih kategorijah (seĹĄtevek ĹĄtirih tekov) moĹĄki: Peter Pfeifer (do 45 – 1:26:38), Milan Vivod (do 60 – 1:24:37), Ivan Planinc (nad 60 – 1:47:49); Ĺženske: Berny ÄŒeplak PozniÄ? (do 45 – 1:32:51), Doroteja Krajnc (do 60 – 1:57:07), BoĹža MeĹža (nad 60 – 2:11:28) NajhitrejĹĄa na enem teku dolĹžine 5,7 km: Berny ÄŒeplak PozniÄ? 0:23:02 (rekord trase med Ĺženskami), Jernej Vivod 0:21:02. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

Minulo soboto so se na zadnjem sezonskem druĹženju zbrali tekaÄ?i, ki se udeleĹžujejo t. i. NajhitrejĹĄega kroga ob Velenjskem jezeru. PriĹĄlo jih je okoli petdeset, kar je okoli polovica tistih, ki so v sezoni vsaj obÄ?asno organizirano tekli po 5,7-kilometrski rekreacijski stezi. Ĺ˝e deset let tekmovanje organizirata BoĹža in Slavko MeĹža ob obÄ?asni pomoÄ?i ĹĄe nekaterih udeleĹžencev, za rezultate pa je skr-

VSAK DAN OB 10. IN 17. URI

od 15. do 21.1.2018

Vabljeni na zabavne in pouÄ?ne znanstvene dogodivĹĄÄ?ine in eksperimente v druĹžbi prof. Pipete.

WWW.CITY-CENTER.SI

CITYCENTER.CELJE

NaĹĄ Ä?as, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

11. januarja 2018

Klicala je dolĹžnost, ĹĄe bolj pa mlado Ĺživljenje Jan Luknar iz Ĺ martnega ob Paki prejemnik medalje za izjemen prispevek k varnosti drĹžavljanov Tatjana PodgorĹĄek

odprl njegova vrata in v zadimljeni notranjosti opazil negibno osebo. Potegnil sem jo iz avtomobila, spravil k zavesti in poskuĹĄal poklicati reĹĄevalce, kar pa ni bilo enostavno.ÂŤ Kot je pojasnil, je poskuĹĄal osebo, ki je hotela storiti samomor, skuĹĄal naprej pomiriti, se z njo pogovoriti, a se je na trenutke obnaĹĄala malo nasilno. Ĺ˝elela je namreÄ? prepreÄ?iti, da bi o dogodku obvestil policijo oziroma naj-

skala zdravniĹĄko pomoÄ? in po informacijah je na dobri poti okrevanja.ÂŤ Jan je policist dobrih 10 let in v tem Ä?asu se je Ĺže sreÄ?al z vrsto neprijetnih dogodkov: s smrtjo, hujĹĄimi kaznivimi dejanji, nasiljem v druĹžini ‌ Nekateri se ga dotaknejo bolj, drugi manj. Trudi se, da preveÄ? tovrstnega bremena ne prinaĹĄa s sabo v domaÄ?e ognjiĹĄÄ?e, da s tem, kar ga teĹži, ne obremenjuje preveÄ?

Ministrstvo za notranje zadeve in Generalna policijska uprava sta pred iztekom minulega leta podelila trem obÄ?anom in 20 policistom medalje za njihov izjemni prispevek k varnosti drĹžavljanov in ugledu Slovenske policije. Med prejemniki medalje je bil s Policijske postaje Celje Jan Luknar iz Ĺ martnega ob Paki. Jan je 28. julija lani v svojem prostem Ä?asu v zadnjem trenutku reĹĄil Ĺživljenje mlademu sokrajanu, ki je Ĺželel storiti samomor z zaduĹĄitvijo z izpuĹĄnimi plini.

Jan Luknar si bo leto 2017 zapolnil tudi po tem, da je sokrajanu reĹĄil Ĺživljenje.

prej reĹĄevalce. ÂťV bliĹžini sem opazil moĹĄkega, ki se je s traktorjem pripeljal na polje, ga poklical k sebi, Ä?eprav je Ĺže sam zaznal, da se dogaja nekaj nevsakdanjega. PriskoÄ?il mi je na pomoÄ?. Skupaj sva osebo umirila, poklicala reĹĄevalce, ki so se odzvali res zelo hitro. Zdravnik v reĹĄevalni ekipi je dejal, da je ĹĄlo za sekunde.ÂŤ Julijskega dogodka Jan zlepa ne bo pozabil tudi zato, ker je bila oseba v avtomobilu njegov znanec iz otroĹĄkih dni, s katerim sta se veliko druĹžila, ki ga v svojem kraju pogosto videva. ÂťPreseneÄ?enje je bilo bolj podobno manjĹĄemu ĹĄoku. Odzval bi se tako tudi, Ä?e bi bil neznanec. Vesel sem, da je oseba poi-

starĹĄev, sorodnikov, predvsem pa Ĺžene, ki mu vedno prisluhne in mu na doloÄ?en naÄ?in tako tudi pomaga. ÂťNa policiji imamo nekaj psihologov, s katerimi se lahko pogovorimo o marsiÄ?em. Za zdaj se za kaj takega nisem odloÄ?il. Se pa zna zgoditi v bliĹžnji prihodnosti, saj se pomisleki, vpraĹĄanja ÂťnalagajoÂŤ in je treba sebe in misli razbremeniti.ÂŤ Ne glede na zapisano Jan ne razmiĹĄlja, da bi morebiti v Ĺživljenju poÄ?el kaj drugega. ÂťDa mi je poklic pisan na koĹžo, sem vedel, ko sem se vpisal v ĹĄolo. Po kakĹĄnem letu me je veselilo ĹĄe bolj in Ä?e bi se moral ĹĄe enkrat odloÄ?iti, bi se odloÄ?il enako,ÂŤ je sklenil pogovor Jan Luđ&#x;”˛ knar.

Cena ostaja enaka kot lani – V coni D lahko stanovalci namesto prvega abonmaja izberejo dovolilnico za garaĹžno hiĹĄo Milena KrstiÄ? – Planinc

mesto prvih abonmajev za parkiranje v modri coni lahko odloÄ?ili za dovolilnice za garaĹžno hiĹĄo.ÂŤ

Velenje, 3. januarja – Na prvi delovni dan letos je Komunalno podjetje Velenje v Pisarni modrih con v stavbi Mestne obÄ?ine Velenje zaÄ?elo prodajo in obnovo abonmajev za parkiranje v modrih conah, do katerih so upraviÄ?eni stanovalci. ÂťSistem prodaje abonmajev je uteÄ?en,ÂŤ pravi Rudi Vuzem, ki v Uradu za komunalne dejavnosti v Mestni obÄ?ini Velenje bdi nad modrimi conami. V prvih dveh tednih leta so na vrsti upraviÄ?enci iz cone A in B, v tretjem tednu

Karte za modre cone in garaĹžne hiĹĄe

Cene ostajajo enake, kot so bile lani.

januarja upraviÄ?enci za cono C, v Ä?etrtem tednu pa upraviÄ?enci cone D. Stanovalci znotraj obmoÄ?ja doloÄ?ene cone lahko na teh obmoÄ?jih parkirajo z abonmaji, ki se glasijo na registrsko ĹĄtevilko avtomobila, znotraj ÂťsvojeÂŤ modre cone so upraviÄ?eni do najveÄ? dveh abonmajev, pri Ä?emer je drugi draĹžji od prvega. Letos bodo cene ostale takĹĄne, kot so bile lani.

Golte, 5. januarja – Na obmoÄ?ju Golt v obÄ?ini Mozirje se je v petek pri rekreativni voĹžnji z motornimi sanmi smrtno ponesreÄ?il znani mozirski podjetnik Marjan Benda.

Policisti so bili o nesreÄ?i obveĹĄÄ?eni nekaj po 21. uri. 50-letnik je z motornimi sanmi vozil iz smeri hotela Golte do vrha proge. Na vrhu ga je zaradi velike hitrosti dvignilo v zrak, nakar je s sanmi trÄ?il ob tla. Od tam ga je ponovno odbilo Ä?ez smuÄ?arko progo. Ob progi je s krmilno smuÄ?ko sank trÄ?il v veÄ?jo smreko. Po trÄ?enju je obleĹžal v neposredni bliĹžini smreke in na kraju umrl.

Pred to nesreÄ?o, popoldan, pa sta na progi Medvedjak na Golteh med vijuganjem po progi trÄ?ila 82-letni slovenski smuÄ?ar in 52-letni smuÄ?ar iz HrvaĹĄke. 82-letnik se je v trÄ?enju izredno hudo poĹĄkodoval.

Rudi Vuzem: ÂťModre cone so povsod, v vseh conah, kjer so jih v Velenju uvedli, izboljĹĄale standard parkiranja. Z njimi je veÄ? reda, veÄ? nadzora, veÄ? moĹžnosti parkiranja. Slabih izkuĹĄenj ne beleĹžimo. Tisto, kar je dobro, pa je treba nadgrajevati. Gotovo se bodo modre cone v takĹĄni ali podobni obliki v mestu ĹĄe ĹĄirile.

NajveÄ? abonmajev je v coni D

V coni A je bilo lani prodanih 424 prvih abonmajev in 86 drugih, v coni B 91 prvih in 24 drugih, v coni C 392 prvih in 206 drugih, najveÄ? pa so jih prodali

v coni D, ki je tudi sicer najveÄ?ja, 997 prvih in 200 drugih abonmajev. ÂťK abonmajem v coni D pa je treba priĹĄteti ĹĄe 116 dovolilnic za stanovalce za garaĹžno hiĹĄo Gorica. Tukaj je namreÄ? posebnost, da so se stanovalci na-

Razdalja je bila prekratka

Tat odnesel Ĺželezno blagajno

Velenje, 5. januarja – V petek dopoldne se je na regionalni cesti na vinskogorskem klancu zgodila prometna nesreÄ?a, do katere je priĹĄlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Voznica osebnega avtomobila je trÄ?ila v vozilo pred sabo. Nastala je gmotna ĹĄkoda.

Velenje, 6. januarja – V soboto so policisti na TomĹĄiÄ?evi 13 v Velenju obravnavali kaznivo dejanje velike tatvine. Neznanec je izkoristil nepazljivost stanovalca, ki je stanovanje, ko ga je zapustil za deset minut, pustil odklenjeno. Odnesel je Ĺželezno prenosno blagajno, v kateri je bilo 1.700 evrov gotovine.

Dolguje mu tri plaÄ?e Ĺ oĹĄtanj, 5. januar – Delavec, ki je delal pri podjetniku iz Ĺ oĹĄtanja, je ostal brez treh meseÄ?nih plaÄ?, ki jih je zasluĹžil pri njem.

Z dokumentacijo, iz katere je to razvidno, se je obrnil na policiste. Ti bodo zadeve preverili ĹĄe pri podjetniku, ga zasliĹĄali in zanj napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje krĹĄitev temeljnih pravic delavcev.

TrÄ?ili vozili

Obnavljajo abonmaje za parkiranje

â?ą

Voznik motornih sani umrl, smuÄ?ar izredno hudo poĹĄkodovan

đ&#x;”˛

Ĺ lo je za sekunde

ÂťLepo je, Ä?e te nekdo nagradi za takĹĄno dejanje, Ä?eprav naj bi bila dolĹžnost vsakega drĹžavljana nuditi pomoÄ? soÄ?loveku v stiski, za policiste pa je varovanje ljudi in njihovega premoĹženja zakon. Marsikdo od drĹžavljanov bi se v mojem primeru obrnil vstran in pustil, da bi ugasnilo mlado Ĺživljenje, sam pa sem vedel, kaj mi je storiti,ÂŤ se je odzval na vpraĹĄanje, kako ocenjuje pozornost svojih nadrejenih prejemnik medalje.

Dobro delo je Jan opravil v svojem prostem Ä?asu, med koriĹĄÄ?enjem oÄ?etovskega dopusta ob rojstvu druge hÄ?ere. Na sprehodu ob reki Savinji je opazil parkirano vozilo, ki prvotno ni vzbudilo njegovega posebnega zanimanja. Ko pa se mu je nekoliko bolj pribliĹžal, je zasliĹĄal, da je motor v pogonu, v oÄ?i mu je ÂťpadlaÂŤ cev, napeljala iz izpuĹĄnega kanala v notranjost avtomobila, nato z brisaÄ?ami in drugimi tekstilnimi izdelki ÂťzadelanaÂŤ stekla. ÂťTakoj sem vedel, da si nekdo poskuĹĄa vzeti Ĺživljenje. Stekel sem do avtomobila,

Dve hudi nesreÄ?i na Golteh

Na obmoÄ?ju Velenja je parkiranje plaÄ?ljivo v vseh ĹĄtirih modrih conah, pa tudi v garaĹžnih hiĹĄah Mercator, Avtobusno postajaliĹĄÄ?e, Gorica in Zdravstveni dom.

Za plaÄ?ilo parkiranja so na voljo razliÄ?ne vrste parkirnih kart – letnih in meseÄ?nih (ene veljajo samo za modre cone, ene samo za parkirne hiĹĄe, tako imenovane zlate pa veljajo za oboje).

Posebnost pa so tedenske karte za garaĹžne hiĹĄe. Posebej zanimive so denimo tistim, ki gredo na dopust ali se bojijo, da bi jim toÄ?a ali kakĹĄna druga vremenska nevĹĄeÄ?nost na odprtem parkiriĹĄÄ?u poĹĄkodovala vozilo.

Lahko tudi preko spleta

Parkirnino v modrih conah za kratkotrajno parkiranje pa je moĹžno poravnati na parkomatih, preko SMS sporoÄ?il ali z brezplaÄ?no mobilno aplikacijo ParkMeWise, ki je na voljo v slovenskem, italijanskem in angleĹĄkem jeziku. Uporabniki si jo lahko prenesejo s spletne strani aplikacije; je za Android in iOS. đ&#x;”˛

Ĺ˝alec, 6. januarja – V Galiciji sta v soboto trÄ?ili dve osebni vozili. NesreÄ?o je povzroÄ?il 39-letni voznik, ki ni vozil po sredini svojega voznega pasu in je z levim delom vozila trÄ?il v vozilo 71-letnega voznika, ki mu je pripeljal naproti. 39-letnik se je v trÄ?enju hudo poĹĄkodoval, 71-letnik pa laĹžje.

Kdo izsiljuje trinajstletnika?

Velenje, 7. januarja – V nedeljo sta se pri policistih zglasila mati in njen trinajstletni sin, ker je slednji na svoj telefon prejel tri sporoÄ?ila z grozilno vsebino.

Policisti so v zvezi s tem napisali zapisnik o kaznivem dejanju izsiljevanja, zbirajo obvestila, zoper storilca pa bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje izsiljevanja.

Ukradel pet koles Velenje, 8. januarja – V ponedeljek so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v klet v stanovanjskem bloku na Kardeljevem trgu. Vlomilec je ukradel pet koles. Za storilcem poizvedujejo.

Iz POLICISTOVE beleĹžke OÄ?etu ne sme blizu

V Štali je bila ’ťtala’

Velenje, 3. januarja – V sredo je v stanovanju na Ĺ ercerjevi sin pretepel oÄ?eta. Udaril ga je s sekiro po glavi in laĹžje poĹĄkodoval. Policisti so sinu izrekli prepoved pribliĹževanja, za kaznivo dejanje nasilja v druĹžini pa ga bodo tudi kazensko ovadili.

Velenje, 6. januarja – V soboto ponoÄ?i je razjarjeni gost v lokalu Ĺ tala nadlegoval prijateljico, ki je tam zaposlena kot natakarica. Drugi gost ga je skuĹĄal pomiriti, krĹĄitelj pa ga je udaril. Udaril je tudi natakarico in ji onemogoÄ?il, da bi o krĹĄitvi obvestila policiste. Ker se je ob njihovem prihodu nedostojno vedel tudi do njih, krĹĄenje pa nadaljeval, so mu odredili pridrĹžanje do streznitve.

PosuĹĄena rastlina pri policistih Velenje, 4. januarja – V Ä?etrtek malo pred polnoÄ?jo se je policijska patrulja sreÄ?ala z osebo, ki je imela pri sebi neznano posuĹĄeno rastlino zelene barve. Policisti so posumili, da gre za marihuano, zato so snov zasegli in poslali v analizo. ÄŒe bo analiza pokazala, da gre za prepovedano drogo, bodo obÄ?anu napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Nespodobno v knjiŞnici Velenje, 8. januarja – V ponedeljek popoldne so ťli policisti v velenjsko knjiŞnico, kjer se je nespodobno in nasilno vedel obiskovalec. Pomagal je zdravnik, ki ga je napotil v bolniťnico.

Za osvetlitev prehodov 40 tisoÄ?akov Velenje, 4. januarja – V Mestni obÄ?ini Velenje so lani naredili raziskavo o varnosti prehodov za peĹĄce. Veliko so jih tudi obnovili in dodatno osvetlili, za kar so iz proraÄ?una namenili 80 tisoÄ? evrov. Letos bodo obnove nadaljevali. Uredili bodo prehode za peĹĄce na Cesti talcev ter PreĹĄernovi in KidriÄ?evi cesti, za kar bodo namenili 40 tisoÄ? evrov. đ&#x;”˛

bĹĄ

NaĹĄ Ä?as, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

11. januarja 2018

19

Oven od 21. 3. do 21. 4.

ÄŒeprav niste velik ljubitelj zime, si je boste sedaj res Ĺže Ĺželeli. To, da bi sredi januarja cvetele trobentice, vam ni vĹĄeÄ?, saj veste, da se zna zgoditi, da bo zima pokazala zobe ĹĄele v pomladnem Ä?asu. Sneg in mraz pa si boste vse bolj Ĺželeli tudi zato, ker veste, da prihaja obdobje, ko boste spet imeli veÄ? dela. Za ĹĄtirimi stenami paÄ? laĹžje zdrĹžite, Ä?e je zunaj slabo vreme. Ko boste opravili z glavnino dela, kar ne bo pred torkom, boste imeli spet Ä?as, da se posvetite partnerju. Zameri vam, ker se obnaĹĄate, kot da ste sami na svetu. ÄŒim prej se vzemite v roke in zaÄ?nite spet planirati aktivnosti v dvoje. NiÄ? ne prelagajte na jutri, kot kaĹže, vas lahko v posteljo poloĹži kakĹĄna viroza.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Ĺ˝ivljenje se vam ne bo vrtelo tako kot si Ĺželite. Dobro veste, kaj vam najbolj manjka. Potrebni ste spremembe okolja. To Ä?utite Ĺže nekaj Ä?asa, a se ne morete odloÄ?iti, da bi tudi ukrepali. DruĹžina vas bo podprla v vsem, kar si boste zaĹželeli.

Podprli vas bodo tudi, Ä?e bodo vaĹĄe ideje zvenele malce noro. Malo manj razumevanja za vaĹĄe ideje bodo imeli v sluĹžbi. A se bodo sprijaznili. Kar se zdravja tiÄ?e, boste lahko sreÄ?ni, saj se spet dobro poÄ?utite. Sicer pa ste v zadnjih tednih spoznali, kaj vas spravlja v slabo poÄ?utje.

Energije boste imeli vsak dan veÄ?, boleÄ?ine v sklepih bodo izzvenele. Ljubezen sredi zime? Ĺ˝al bo to ostala le Ĺželja, krivi pa ste sami. Nekdo vas res rad vidi, vi pa se skrivate pred njim.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

SreÄ?ko RamĹĄak: ÂťPred druĹĄtvenimi prostori nimamo parkirnega mesta za invalide.ÂŤ

Se bo treba usesti, pogovoriti in kaj storiti NajveÄ? krĹĄitev parkiranja na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, ob veÄ?jih prireditvah in praznikih – Parkirnih mest za invalide pred druĹĄtvenimi prostori ni Tatjana PodgorĹĄek

Mestna obÄ?ina Velenje je bila med prvimi v drĹžavi, ki se je ponaĹĄala z nazivom obÄ?ina po meri invalidov, zato veÄ?ine ni presenetilo njeno sporoÄ?ilo o rezultatih akcije ÂťParkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalideÂŤ, h kateri je lokalne skupnosti ob mednarodnem dnevu invalidov (3. decembru) pozvala Javna agencija RS za varnost v prometu. Z njo je ta Ĺželela zmanjĹĄati krĹĄitve parkiranja na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. V primerjavi s ĹĄtudijo Fakultete za varnostne vede, Univerze v Mariboru, ki je pokazala, da kar 63 odstotkov parkiranih vozil na teh mestih ni imelo invalidske izkaznice, je 14-dnevni poostren nadzor v prvi polovici lanskega decembra pokazal, da Âťv Velenju res znamo izgovore parkirati drugam.

Mestno redarstvo sicer nadzira ta parkirna mesta vse leto, v

od 12. 1. do 18. 1.

- 13. januarja 1958 se je rodil dolgoletni sodelavec Radia Velenje, sicer uspeĹĄen zdravnik, gledaliĹĄki igralec in humorist JoĹže Robida; skupaj z JoĹžetom Krajncem se je odloÄ?il, da ljudi ne bo zdravil le s pomoÄ?jo medicine, temveÄ? tudi s humorjem in s smehom, ki ga Slovencem vÄ?asih tako zelo primanjkuje; ob njegovi ĹĄestdeset letnici mu Ĺželimo ĹĄe veliko uspehov na poklicnem podroÄ?ju, z Ĺželjo, da bi ĹĄe dolgo vztrajal tudi na tisti drugi, vÄ?asih ĹĄe veliko bolj trnovi poti Ä?loveka, ki zna Slovence razveseliti, jih pripraviti do smeha in spraviti tudi v dobro voljo; - 13. januarja 1992 je koncern Gorenje v spremstvu takra-

dneh poostrenega nadzora so tega ĹĄe poveÄ?ali in ugotovili le dve krĹĄitvi,ÂŤ so ĹĄe zapisali v sporoÄ?ilu za javnost Mestne obÄ?ine Velenje. Ta ugotovitev je ÂťzbodlaÂŤ nekatere invalide, Ä?eĹĄ da v praksi vendar ni povsem tako.

Pred druĹĄtvenimi prostori ni parkiriĹĄÄ? za invalide

ÂťSo teĹžave in vÄ?asih kar velike,ÂŤ nam je zatrdila invalidka Doroteja Kunst ter nadaljevala: ÂťKar pogosto naletim na to, da ne morem parkirati svojega vozila na parkirnem mestu, rezerviranem za invalide pri velenjskem zdravstvenem domu, pri Centru Nova. Moram pa priznati, da je glede tega marsikje precej slabĹĄe kot v Velenju.ÂŤ ÂťSe zgodi, da kdaj ne najdeĹĄ prostora za parkiranje, a zaradi tega bi teĹžko dejala, da so krĹĄitve pri omenjenem parkiranju za nas invalide, ki smo upraviÄ?eni do uporabe parkirnega mesta,

tnih podpredsednikov slovenske vlade dr. Andreja Ocvirka, ministrov DuĹĄana Ĺ eĹĄoka, Igorja Umeka in Izidorja Rejca obiskal takratni predsednik slovenske vlade Lojze Peterle; - 14. januarja 1979 se je zveÄ?er pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treĹĄÄ?ila na tla; na sreÄ?o se je nesreÄ?a na Golteh konÄ?ala brez smrtnih Ĺžrtev; - 14. januarja 1994 je Radio Velenje zaÄ?el oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju; - 14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado VrbiÄ? v Stockholmu izroÄ?il ĹĄvedski pisateljici Astrid Lindgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Ĺ vedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki NogaviÄ?ki podelil tudi Ä?astni znak svobode Republike Slovenije; - od 15. do 17. januarja 1988 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvora-

pereÄ?e,ÂŤ pa je menila Anica Kos. Za mnenje smo zaprosili ĹĄe predsednika MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄka dolina Velenje SreÄ?ka RamĹĄaka. ÂťV celoti z ugotovitvijo iz sporoÄ?ila Mestne obÄ?ine Velenje tudi sam ne soglaĹĄam. Nekateri naĹĄi Ä?lani poudarjajo omenjene teĹžave, sam pa sem tudi Ĺže opazil, da so najpogosteje ob praznikih, veÄ?jih prireditvah, na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide, parkirana vozila brez ustrezne nalepke. Sploh velja to za parkiriĹĄÄ?a pri trgovskih centrih v vseh treh obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline.ÂŤ Ob tem je RamĹĄak opozoril ĹĄe na to, da ponekod parkirna mesta za invalide niso primerno oznaÄ?ena. Ob sneĹžnih padavinah, ko parkiriĹĄÄ?a ĹĄe niso spluĹžena, ne moreĹĄ videti talnih oznaÄ?b, drugih tabel pa ponekod ni, je pojasnil. Tudi sam je v takem primeru Ĺže parkiral na mestu za invalide, ki mu ne pripada.

Bolj kot omenjene teĹžave pa ga ÂťmuÄ?ijoÂŤ parkirna mesta za invalide pred druĹĄtvenimi prostori. ÂťNimamo jih. So na skupnem parkiriĹĄÄ?u za stanovalce bloka in za stranke bliĹžnjega trgovskega centra na Kersnikovi cesti v Velenju. Ta so pogosto zasedena in za invalide na voziÄ?kih ter teĹžje gibalno ovirane Ä?lane druĹĄtva predaleÄ?. Za nameÄ?ek invalidom ovira dostop do druĹĄtvenih prostorov ĹĄe klanÄ?ina pred njimi.ÂŤ Bodo ukrepali? Bodo, pravi RamĹĄak, in verjame, da bodo (tako kot vedno doslej) pripeljali do Ĺželenega cilja. ÂťSe bo treba usesti, pogovoriti in kaj storiti. Najmanj sem optimistiÄ?en glede ureditve parkirnih mest pred druĹĄtvenimi prostori. Po informacijah naj bi bila obstojeÄ?a parkirna mesta ob objektu naprodaj, druĹĄtvo pa denarja nima,ÂŤ je ĹĄe dejal SreÄ?ko RamĹĄak đ&#x;”˛

V novo leto ste spet stopili polni zaobljub, sredi januarja pa se vam zdi, da je ĹĄe kar Ä?as praznikov. Ĺ˝al ni, tudi Ä?asa za dopust ĹĄe nekaj tednov ne bo. Sedaj vam je Ĺže jasno, da boste morali vloĹžiti zelo veliko truda, Ä?e boste Ĺželeli, da se uresniÄ?ijo. Ne iĹĄÄ?ite veÄ? izgovorov. ÄŒe ne boste zaÄ?eli takoj, tudi letos ne bo ĹĄlo po naÄ?rtih. ÄŒeprav radi tudi poÄ?ivate in uĹživate v brezdelju, se bo to v naslednjih tednih moralo spremeniti. Ker Ä?utite, da vam letos res lahko uspe, to od jutri dalje ne bo veÄ? teĹžko in hudo. A najveÄ? boste morali narediti za svoje zdravje. ÄŒe ne boste poskrbeli zanj, pozabite na vse drugo. TeĹžave, ki se oglaĹĄajo, niso od vÄ?eraj.

VaĹĄe telo je utrujeno od strupov, ki jih vnaĹĄate vanj. PreÄ?istite telo in misli, tudi te niso pozitivne.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Ustvarjalni boste krepko manj kot sicer, kar vam bo Ĺže kmalu zaÄ?elo iti na Ĺživce.

Kje je vzrok le slutite, priznati pa si ĹĄe ne boste hoteli. Ugotovili boste, da je obdobje, ki vas je skoraj izÄ?rpalo, preteklost. ÄŒetudi tega ne boste pokazali navzven, bo v vas vse kipelo od razburjenja in navduĹĄenja, ko bo pot krenila navzgor. A to se bo zgodilo ĹĄele, ko boste sami sebi priznali, da ste ljudi vi potiskali stran on sebe in ne oni vas. ÄŒe boste znali prav organizirati Ä?as, kar je vedno vaĹĄa ĹĄibka toÄ?ka, bodo naÄ?rti, ki ste si jih zastavili na zaÄ?etku tega leta, celo izvedljivi. Da, visokoleteÄ?i so, a vas kaj manj sploh ne zanima.

PovpreÄ?ja imate dovolj, Ĺželite si le ĹĄe preseĹžke.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Imeli boste veliko dela, a si boste priznali, da vas to tudi osreÄ?uje. Zato boste vse opravljali z nasmehom na obrazu. Ker bo vaĹĄ pristop pozitiven, bo tudi delo dobro teklo. Ovir ne bo, dokler si jih ne boste postavili sami. Tudi zato, ker veste, kako nesreÄ?ni ste, kadar nimate kaj poÄ?eti, si jih ĹĄe nekaj dni ne boste. SreÄ?a je, da bo tudi vaĹĄ partner ljubeÄ? in pozoren, predvsem pa bo razumel, kaj se vam dogaja. A tudi njegova potrpeĹžljivost ne bo veÄ?na. Zavedajte se, da so dobri odnosi doma vredni veÄ? kot poslovni uspeh.

Zato vlagajte tudi v vajino zvezo. Sorodniki vas bodo presenetili s ponudbo, ki bo dobra le na prvi pogled. Preden reÄ?ete, da, vse trikrat preverite. Sploh, ker bodo vmeĹĄane vaĹĄe finance.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ĺ portne aktivnosti vam bodo pomagale prebroditi Ä?udne obÄ?utke, s katerimi se borite zadnje Ä?ase. Le voljo, da se jih zaÄ?nete res lotevati, morate konÄ?no zbrati. ÄŒe vam ni, da bi migali sami, poiĹĄÄ?ite pomoÄ? prijateljev, ki to Ĺže poÄ?nejo. Takoj bo laĹžje steklo. Ljubezensko podroÄ?je v naslednjih dneh ne bo prav niÄ? razburljivo.

Lahko bi rekli, da se z njim tudi ne obremenjujete. Živite od danes na jutri, brez Şelje po intimnosti.

Da to ni dobro, se boste zaÄ?eli zavedati v soboto, ko boste v druĹžbi para, ki je ĹĄe moÄ?no zaljubljen.

Da, nevoĹĄÄ?ljivi boste. Ĺ˝eleli si boste, da iskrice, ki jih med vami in partnerjem ni veÄ?, spet vzplamtijo. ÄŒe boste ĹĄe kaj naredili zato, bodo. A ne Ä?ez noÄ?.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V naslednjih dneh vam bodo prijatelji, s katerimi ste se Ĺže nekaj Ä?asa bolj malo videli, polepĹĄali kar nekaj dni. Najprej, ker se bodo sploh javili, in potem ĹĄe z obiskom v Ĺživo. A prihodnji teden ne bo v celoti lep. NajveÄ? teĹžav boste pravzaprav imeli s poslovnimi partnerji. Zato ukrepajte, preden se boste zaÄ?eli utapljati v nedokonÄ?anih poslih, ker dobro veste, kako vas moti, Ä?e delo ne teÄ?e po vaĹĄih Ĺželjah. Kar se Ä?ustev tiÄ?e, bo teden prijeten in topel. Tudi zato boste precej sanjarili, kar vam bo v teh dneh res dovoljeno.

Nekatere sanje pa se bodo uresniÄ?ile Ĺže v prvih dneh naslednjega tedna. Le Ĺželja, da bi imeli veÄ? Ä?asa zase, bo ĹĄe najprej neizpolnjena. Zdravje bo tudi zato precej obÄ?utljivo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ker ste zadnje tedne precej energije vlagali v svoje poÄ?utje, boste imeli energije dovolj prav za vse, kar vam bo v naslednjih dneh prinesel januar. Med dogodki, ki se vam obetajo, bo diĹĄalo tako po roĹžicah kot pelinu. Je paÄ? tako, da Ĺživljenje ni vedno prijazno. Prijateljica vas bo pravoÄ?asno opozorila na neko zadevo, ki vam Ĺže nekaj Ä?asa ne pusti mirno spati. Ukrepali boste pravilno. Neko slovo, ki bo neizogibno, bo zelo teĹžko.

Bolj za vas kot za nasprotno stran. VaĹĄ pogled na zaplet bo predvsem Ä?ustven, zato se vam bo resnica ĹĄe izmikala. Pravi pogled na Ä?loveka, ki vam veliko pomeni, vam bo prinesel torek. DoĹživeli boste ĹĄok.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

V veliki dilemi boste, saj ne boste vedeli, ali naj poĹžrete veliko Ĺžalitev in projekt, ki vam je vzel Ĺže veliko Ä?asa, speljete do konca. Lahko pa ste tudi trmasti in ostanete ponosni in naÄ?elni. Zadeva je tako vroÄ?a, da bo najbolje, Ä?e jo dobro prespite. VÄ?asih se dan ne pozna po jutru in tokrat zna to drĹžati tudi v vaĹĄem Ĺživljenju. Bodite bolj zviti kot nasprotna stran, ki vas oÄ?itno podcenjuje. ÄŒe boste znali zaÄ?utiti pravi trenutek, ko bo res treba reagirati, boste vi glavni zmagovalec. ÄŒe ne, vam zna biti Ĺžal. Partner vam bo ves Ä?as stal ob strani. Kakorkoli se boste odloÄ?ili, mu bo prav. Pomagal vam bo bolj, kot bi mu bilo treba. Sploh, ker vi do njega zadnje Ä?ase niste bili prav prijazni. Zdravje bo dobro, kaj veÄ? pa ne.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Vlado VrbiÄ? med podeljevanjem plakete Astrid Lindgren (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ni neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu; - 17. januarja 1976 so v RdeÄ?i dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Ĺ aleĹĄki dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave; - 17. januarja 1996 je bila v Ĺ kalah priloĹžnostna slovesnost ob dokonÄ?anju prve faze plinifikacije Ĺ kal in Hrastovca;

- 17. januarja 1998 sta NTK ERA – Tempo in Ĺ RZ RdeÄ?a dvorana v Velenju organizirala 1. Mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu, ki je leta 2000 preraslo v Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije; Ĺžal ga Ĺže nekaj let ni veÄ? v Velenju; - 18. januarja 1986 je bil v RdeÄ?i dvorani plesni turnir Slovenija pleĹĄe. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

ManjĹĄe zdravstvene teĹžave vam bodo malce pokvarile poÄ?utje, ki pa bo na sploĹĄno ĹĄe nekaj dni dobro. Zakaj ste tako zadovoljni, veste vi in le ĹĄe nekdo, ki pa ostaja zadrĹžan. Razumite ga, njemu je tokrat teĹžje kot vam, saj lahko tudi izgubi veÄ? kot vi. ÄŒeprav se ne bo zgodilo Ä?ez noÄ?, se boste kmalu spet imeli Ä?esa veseliti. SreÄ?a bo na vaĹĄi strani tudi kar se financ tiÄ?e. A brez skrbi, tokrat se bo vse odliÄ?no izteklo.

Bolje se sploh ne bi moglo. NauÄ?ili se boste, da je vÄ?asih dobro sprejemati drugaÄ?e misleÄ?e in iz tega celo potegniti kakĹĄno korist. VaĹĄa potrpeĹžljivost bo tokrat res bogato nagrajena. A ne materialno.

ObÄ?utek bo ĹĄe boljĹĄi, kot Ä?e bi se poznalo tudi na banÄ?nem raÄ?unu.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Ne odlaĹĄajte z vsem tistim, kar si Ĺže dolgo obljubljate. Nagrada bo dvojna. Partner se bo tokrat odloÄ?il, da bo igral vaĹĄo igro. Ko se bo zaÄ?el upirati ustaljenim tirnicam vajinega vsakdana, pa vam ne bo veÄ? vseeno. Lahko se zgodi, da boste izgubili preveÄ?.

Predvsem pa se ne boste veÄ? mogli izgovarjati in sprenevedati. Denar bo tema, ki bo oba spravila v slabo voljo. Zato, ker se ne bosta mogla dogovoriti, kako bosta v prihodnosti sodelovala na tem podroÄ?ju. A skupni naÄ?rti zahtevajo tudi skupne finance. Tega pa vi ne boste najbolje sprejeli. Oddahnili si boste, ko bosta konec tega tedna dosegla kompromis. IzuÄ?ilo pa vas ne bo, zato se bo kmalu spet zapletlo.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Vedno vas je bolj skrbelo za druge kot zase. Sedaj, ko ste konÄ?no spremenili vzorec in poskrbeli tudi za svojo prihodnost, pa to marsikomu ne bo ĹĄlo v raÄ?un.

Tudi zato vas bodo zasuli z delom. Ker bo veÄ?ina takega, ki vam prinaĹĄa tudi izziv in veselje, ne bo hudo. Novo energijo boste nabirali v naravi in med prijatelji.

Redki so, ki jim res zaupate, zato boste skrbno izbirali tudi v naslednjih dneh. Nikoli niste prihodnosti naÄ?rtovali daleÄ? vnaprej. Letos bo drugaÄ?e. Ugotovili boste, da vas to bega, saj dobro veste, da se lahko zgodi ĹĄe marsikaj. Prepustite se toku, saj tokrat na potek dogodkov ne boste mogli veliko vplivati.

V torek boste izvedeli, da se bodo vaĹĄe Ĺželje kmalu uresniÄ?ile. PoÄ?utje se vam bo takoj izboljĹĄalo.

Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

11. januarja

06.00 06.10 07.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.30 14.30 15.00 15.50 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.30 00.35 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.50 07.55 08.20 09.10 10.00 10.45 11.00 11.35 14.15 16.05 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 18.55 19.25 20.05 21.10 23.05 23.50 01.00 02.40

Kultura Odmevi Dobro jutro Vem!, kviz Turbulenca, izob. odd.

Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Prvi dnevnik, šport, vreme Dosje: 30 let Utripa Slovenci v Italiji Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava Prava ideja: Vinarstvo Steyer Naš vsakdanji kruhek: Ženske težave, moški problemi, slov. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost Novice Eko utrinki Zu, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Osmi dan Umetnost Francije: Tekla bo kri, britanska dok. ser.

Ugriznimo znanost Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Niko, ris. Čarli in Lola, ris.

Gozdna druščina, ris.

Mulčki, ris.

Zlatko Zakladko: Potepanje okrog Metlike Kokolorek, ris.

Koda, izob. odd.

Mestne promenade: Ribnica, dok. ser.

Kino Fokus Halo TV Dobro jutro Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (Ž), pren. iz Ruhpoldinga Jedi za vsak dan z Rachel Allen Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, inf. odd. TV Maribor Primorska kronika Tedenski izbor Ribič Pepe, odd. za otroke Nagelj, japonska nad.

Svobodne kitare, am. dok. odd.

Krogi, koprodukcijski film Slovenska jazz scena: Oto Pestner in Jazz Club Gajo Quartet Glasbeni spoti Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (Ž), posn. iz Ruhpoldinga Zabavni kanal, glasbeni spoti

8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 0.30 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 12.05 12.30 12.55 15.30 15.55 16.55 17.15 17.20 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.15 21.20 22.05 23.05 23.30

24UR, pon.

Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 8. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 5. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 55. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 90. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 79. del Usodno vino, 1. sez., 7. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 6. del Padli angel, 1. sez., 56. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 91. del Gospodarica zlata, 1. sez., 80. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 9. del Moja boš, 1. sez., 10. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 3. sez., 4. del Jordskott, 1. sez., 8. del Policijska družina, 5. sez., 12. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Strpnost – vrednota in pravica Pop corn Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2535 VTV magazin Kultura, Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice Kmetijski razgledi Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sobota,

12. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 12.00 12.30 13.00 13.30 15.20 16.10 16.25 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 23.10 01.00 01.25 02.20

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.50 07.55 08.20 09.00 09.50 10.25 11.50 13.55 14.45 15.50 16.30 17.20 17.55 20.00 20.20 22.05 22.45 23.45 00.55 02.30 04.10

6.00 7.00 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25

11. januarja 2018

Kultura, odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Skrivnostni Kjoto, japonska ser.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Duhovni utrip: Čitalnica svetega pisma Naš vsakdanji kruhek: Konkurenca, slov. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Slovenski magazin Novice Infodrom, tednik za mlade Pujsa Pepa, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Noč Modrijanov 2014: Lepo je biti skupaj ...

Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Ženska zadeva, fran. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Niko, ris. Čarli in Lola, ris.

Gozdna druščina, ris.

Mulčki, ris.

Bine: Pravljica o duhcu Odmev davnine: Gorska bitja, izob. odd.

Hišica v preriji, am. nad.

Alpski magazin Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, smuk (M), pren. iz Wengna Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, pren. s Kulma Alpsko smučanje - svetovni pokal: alpska kombinacija, slalom (M), pren. iz Wengna Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), vključitev v pren. iz Ruhpoldinga Magazin Fifa - Pot v Rusijo Halo TV Na vrtu, izob. odd. TV Maribor Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, pren. iz Bad Gasteina Odd. o evropskem prvenstvu v rokometu Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Hrvaška : Srbija, pren. iz Splita Zvezdana Večer v Palladiumu Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, kvalifikacije, posn. s Kulma Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Hrvaška : Srbija, posn. iz Splita Zabavni kanal, glasbeni spoti

13. januarja

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Bukvožerček: Alberta išče ljubezen 07.05 Biba se giba, ris.

07.25 Marcelino Kruh in vino, ris.

07.50 Studio kriškraš: Žogarjevi 08.10 Ribič Pepe, odd. za otroke 08.35 Govoreči Tom in prijatelji, ris.

08.45 Firbcologi, odd. za otroke 09.10 Mulčki, ris.

09.20 Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Šmarje-Sap, kviz 10.05 Infodrom, tednik za mlade 10.20 V svojem ritmu: Country, dok. ser. za mlade 10.50 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 11.40 Tednik 12.40 NaGlas 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 13.50 Na vrtu, izob. odd. TV Maribor 14.35 Mame: Gostja, slov. nan.

15.00 Ambienti 15.30 Profil 15.55 Cesarjev kuhar, japonska ser.

17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Mestne promenade: Izola, dok. ser.

17.45 Pogled na ..., dok. odd.

18.00 Sladko življenje z Rachel Allen 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.05 Kapitan Fantastični, am. film 22.00 Prevara, ameriška nad.

23.10 Poročila, šport, vreme 23.40 Dekle, ki se je igralo z ognjem, kopr. film 01.55 Profil 02.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.45 Dnevnik, utrip, šport, vreme 03.40 Info-kanal

06.15 07.00 08.10 09.15 10.40 11.35 12.25 13.30 14.00 16.15 17.05 19.00 21.25 22.20 00.00 01.00 02.50 04.25

6.00 7.00 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 22.30 23.05 23.10 1.20 1.55

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.45 12.10 15.30 15.55 16.55 17.20 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.40 23.40 00.05

24UR, pon.

Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 9. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 6. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 56. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 91. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 80. del Usodno vino, 1. sez., 8. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 7. del Padli angel, 1. sez., 57. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 92. del Gospodarica zlata, 1. sez., 81. del 24UR vreme 24UR Hobit: Bitka petih vojska, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Ogledalo, ameriški film 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev 2536. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice, Nacionalni parki ZDA Regionalne novice 3 Bela in Sebastijan, film Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.35 7.40 7.50 8.15 8.40 9.05 9.30 9.55 10.10 10.25 10.40 11.40 12.30 13.20 14.10 16.00 17.55 18.55 18.58 20.00 23.00 0.45 2.35

08.25 08.55 09.00 09.40 09.45 09.50 11.00 12.00 12.25 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.55 19.00 19.55 20.00 20.20 20.25 22.05 22.10 23.40 00.05

10 domačih Najboljše jutro Skrivnostni Kjoto, japonska ser.

Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), posn. iz Sapora Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), pren. iz Bad Kleinkircheima Smučanje prostega sloga svetovni pokal: smučarski kros, vključitev v pren. iz Idreja Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), pren. iz Wengna Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski teki, sprint, vključitev v pren. iz Dresdna Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, pren. s Kulma Biatlon - svetovni pokal: štafeta (Ž), posn. iz Ruhpoldinga Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Nemčija : Črna Gora, pren. iz Zagreba Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Makedonija : Slovenija, pren. iz Zagreba Derren Brown: Ukane Božič s Kylie, koncert iz Royal Albert Halla Glasbeni spoti Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski poleti, posn. s Kulma Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Makedonija : Slovenija, posn. iz Zagreba Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Oddbods, ris.

Grozni Gašper, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Peter Pan, ris.

Pod košem, ris.

Sabrina, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Amika (Amika), 1. sez., 7. del Amika (Amika), 1. sez., 8. del Amika (Amika), 1. sez., 9. del Ljubezen po domače Shark (Shark), 2. sez., 3. del Shark (Shark), 2. sez., 4. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 3. del Do zadnjega piškota, kanadski film Nimaš pojma, ameriški film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Avstralija, ameriški film Bodi moj Valentin, kanadski film Nimaš pojma, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Vabimo k ogledu Miš maš Videospot dneva Napovedujemo Iz glasbenega arhiva VTV, Pro arte in Čobi Pogovor: doc.dr. Mitja Slavinec, predsednik društva poslancev 90 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, Lov na skriti zaklad Ustvarjalne iskrice (224) Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2537 VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2017 Napovedujemo Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

14. januarja

07.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.45 07.55 08.00 08.25 08.35 08.45 09.05 09.15 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 15.05 16.45 17.00 17.15 18.40 18.55 19.00 20.00 20.25 21.55 22.45 23.15 00.10 00.20 00.45 01.40

Živ žav Čarli in Mimo, ris.

Minka, ris.

Penelopa, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Dinko pod krinko, ris.

Primer za prijatelje, ris.

Niko, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Lili in Čarni zaliv, ris.

Piknik s torto, ris. film Kalimero, ris.

Zmajči zmaj, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Džamila in Aladin, ang. nan.

Nedeljska maša, pren. iz župnije Dob pri Domžalah Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Obzorja duha: Orgle in orglice Ljudje in zemlja Prvi dnevnik, šport, vreme Noč Modrijanov 2014: Lepo je biti skupaj ...

Blodnje, nemški film Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vita Mavrič: Sprehod - večer brezčasnih šansonov Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Mame: Avdicija, slov. nan.

Modna hiša Velvet, španska nad.

Intervju Poročila, šport, vreme Rodbina Trump: od priseljenca do predsednika, brit. dok. odd.

Za lahko noč: F. Schubert: Zimski večer (Matjaž Robavs in Andreja Kosmač), posn. z Ljubljanskega gradu Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Info-kanal

06.00 Duhovni utrip: Čitalnica svetega pisma 06.15 Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

07.25 Slastna kuhinja: Solata avokadov duet 08.00 Glasbena matineja 08.00 Katice: Oj, fijole, novo leto je!, zimske koledniške pesmi 08.15 Zvočnost slovenske duše: Pozimi, Trio Trutamora Slovenica 08.50 Nordijsko smučanje - SP: smuč. skoki (Ž), posn. iz Sapora 10.10 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, pren. iz Wengna 11.10 Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž) 12.15 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), pren. iz Ruhpoldinga 13.10 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, pren. iz Wengna 14.10 Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, pren. s Kulma 16.15 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posn. iz Idreja 17.20 Biatlon - SP: skupinski start (Ž), posn. iz Ruhpoldinga 18.15 Nordijsko smučanje - SP: smuč. teki, ekipni sprint, posn. iz Dresdna 19.20 Z glasbo in s plesom 19.20 Slovenski izbor za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci 2017 19.55 Evrovizijski zbor leta 2017, Carmen manet, posn. iz Rige 20.00 Žrebanje Lota 20.20 Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Islandija : Hrvaška, pren. iz Splita 22.05 Goljufija, danska nad.

23.15 Nordijsko smučanje - SP: smučarski poleti, posn. s Kulma 01.05 Vita Mavrič: Sprehod - večer brezčasnih šansonov 02.20 Glasbeni spoti 03.30 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, posn. iz Wengna 04.20 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, posn. iz Wengna 05.25 Glasbeni spoti

6.00 7.00 7.01 7.15 7.20 7.30 7.45 7.50 8.00 8.25 8.50 9.15 9.40 10.05 10.20 10.35 10.50 11.50 12.45 13.40 14.35 15.30 17.25 18.55 18.58 20.00 22.05 0.40 2.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Tika taka, ris.

Oddbods, ris.

Grozni Gašper, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Maša in medved, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Peter Pan, ris.

Pod košem, ris.

Sabrina, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Amika, 1. sez., 10. del Amika, 1. sez., 11. del Amika, 1. sez., 12. del Ljubezen po domače Shark (Shark), 2. sez., 5. del Shark (Shark), 2. sez., 6. del Klub srečnih ločenk, 1. sez., 4. del Ženska džungla, 2. sez., 9. del Blondinka s Harvarda, ameriški film Kraljevska avantura, ameriški film 24UR vreme 24UR Max (Max), ameriški film Na žaru - Lado Bizovičar Ljubezen med platnicami, ameriški film Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

08.55 Vabimo k ogledu 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (224) 09.55 Napovedujemo 10.00 2536 VTV magazin 10.20 Kultura, Kultura, inf. oddaja 10.25 Spomini na preteklo dobo, dokumentarni film 10.45 2537 VTV magazin 11.10 Kultura, informativna oddaja 11.15 Gospodarstveniki: Martin Novšak, generalni direktor GEN energija 12.15 Športnik leta Zgornje Savinjske Doline 2017 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Lestvica zabavnih in narodnozab.

15.45 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.

17.55 Napovedujemo 18.00 Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Jesen življenja: Ida Kotnik iz Nazarij 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop corn 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab.

00.15 Videostrani, obvestila

Torek,

15. januarja

06.10 07.00 10.15 10.45 11.20 12.05 12.25 13.00 13.30 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.30 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.35 01.05 01.55

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.50 07.55 08.30 09.10 10.20 11.10 13.45 14.50 16.00 16.30 17.45 20.20 22.00 23.00 23.50 00.50 02.30

6.00 7.00 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.25 0.35 1.25 2.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 11.25 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.35 22.40 23.40 00.05

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Sladko življenje z Rachel Allen 10 domačih Vem!, kviz NaGlas Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: »Spet dati dušo Evropi«, papež Frančišek S-prehodi Dober dan, Koroška Osmi dan Z glasbo in s plesom: Vokalna skupina Plamen iz Toronta Naš vsakdanji kruhek: Sosed sosedu sosed, slov. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Latino glasba, dok. ser. za mlade Novice Young Village Folk: Stoyan in prepelice Lili in Čarni zaliv, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Pisave Glasbeni večer: »Neznano«, Mate Bekavac, Godalni kvartet Akademije Kronberg in Miha Firšt Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Niko, ris. Čarli in Lola, ris.

Gozdna druščina, ris.

Mulčki, ris.

Sprehodi v naravo: Velika kopriva Odmev davnine: Baba, izob. odd.

Andrej Gosar: Mislec v prelomnih časih, dok. portret Halo TV Dobro jutro Derren Brown: Ukane Ljudje in zemlja Izzivi – obrt in podjetništvo, inf. odd. TV Maribor Halo TV Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Slovenija : Nemčija, pren. iz Zagreba Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Črna Gora : Makedonija, pren. iz Zagreba Časnik, hrvaška nad.

Ko se zemlja zdi lahka, dok. odd.

Glasbeni spoti Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Slovenija : Nemčija, posn. iz Zagreba Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 10. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 7. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 57. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 92. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 81. del Usodno vino, 1. sez., 9. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 8. del Padli angel, 1. sez., 58. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 93. del Gospodarica zlata, 1. sez., 82. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 11. del Moja boš, 1. sez., 12. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 3. sez., 5. del Jordskott, 1. sez., 9. del Policijska družina, 5. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, inf. oddaja Napovedujemo 2537. VTV magazin Kultura, inf. oddaja Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Pop corn Napovedujemo Kmetijski razgledi Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu O akupresuri, gostja: Helena Bizjak Regionalne novice Divji lovec, posnetek gledališke predstave KUD Miran Jarc Škocjan Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Sreda,

16. januarja

06.00 07.00 11.15 11.50 12.30 13.00 13.30 14.40 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.50 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 23.00 00.05 00.30 01.25

Kultura, odmevi Dobro jutro, dober dan Vem!, kviz Obzorja duha: Orgle in orglice Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio City Kino Fokus Lučka, odd. TV Lendava Firbcologi, odd. za otroke, Jedi za vsak dan z Rachel Allen Naš vsakdanji kruhek: Irena, lahko noč, slov. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Koda, izob. odd.

Novice Piknik s torto, ris.

Niko, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Kjer bom doma, avstral. nad.

Sam svoj: Jože Babič, dok. film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Spomini: Drago Senica, dok. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

17. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.00 12.30 13.00 13.30 14.35 15.00 15.35 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.25 21.55 22.00 22.55 23.50 00.30 01.00 01.55

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.25 09.05 09.35 10.15 11.00 11.40 14.15 15.25 16.30 17.15 18.10 18.40 18.55 19.25 20.20 22.00 00.00 01.00 02.40

6.00 7.00 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 23.00 23.35 0.25 1.35 2.25 3.00

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.30 11.55 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.55 20.00 20.20 20.25 22.05 23.05 23.30

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Kravica Katka, ris.

Niko, ris.

Gozdna druščina, ris.

Mulčki, ris.

Bukvožerček: Alberta išče ljubezen Martina in ptičje strašilo: Žalost Odmev davnine: Vodna bitja, izob. odd.

Ljudje podeželja: Naš raj, dok. ser.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Slovenski magazin Halo TV Dobro jutro Dober dan Športnih 365, pregled športnega leta 2017 Halo TV Hišica v preriji, am. nad.

Tele M, inf. odd. TV Maribor Primorska kronika Iz popotne torbe, odd. za otroke Nagelj, japonska nad.

Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Hrvaška : Švedska, pren. iz Splita Nekaj je v zraku, fran. film Glasbeni spoti Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Hrvaška : Švedska, posn. iz Splita Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Ben 10, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 11. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 8. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 58. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 93. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 82. del Usodno vino, 1. sez., 10. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 9. del Padli angel, 1. sez., 59. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 94. del Gospodarica zlata, 1. sez., 83. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 13. del Moja boš, 1. sez., 14. del Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 3. sez., 6. del Jordskott, 1. sez., 10. del Policijska družina, 5. sez., 14. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo O akupresuri, gostja: Helena Bizjak Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Čas za nas, tabornike!

Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2538. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2017 Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

06.30 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.35 07.45 07.55 08.15 09.00 09.50 11.00 11.35 14.05 14.50 16.15 18.05 19.50 20.00 22.20 23.25 00.25 02.00

6.00 7.00 7.15 7.25 7.40 8.00 8.25 8.40 8.55 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 0.40 1.30 2.05

08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.25 10.30 12.10 12.35 13.00 15.30 15.55 16.55 17.55 18.00 18.10 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 23.05 23.30

Kultura, odmevi Dobro jutro Dober dan Vem!, kviz Slastna kuhinja: Palačinke z lososom Pisave Skrivnostni Kjoto, jap. ser.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Duhovni utrip: Čitalnica svetega pisma Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice: OŠ Ljudski vrt Ptuj in OŠ Šmarje-Sap, kviz Naš vsakdanji kruhek: Dobra mačka, slov. nan.

Poročila ob petih, šport, vreme Turbulenca, izob. odd.

Novice Dinotačke, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Film tedna: Z druge strani Moški, kratki igrani film Vreme Odmevi, šport, kultura, vreme Panoptikum Turbulenca, izob. odd.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme Info-kanal

Otroški kanal Penelopa, ris. Živalski čira čara, ris.

Pujsek Bibi, ris.

Kravica Katka, ris.

Niko, ris.

Gozdna druščina, ris.

Mulčki, ris.

Ribič Pepe Lučka, odd. TV Lendava 10 domačih Hišica v preriji, am. nad.

Halo TV Dobro jutro Dober dan Vita Mavrič: Sprehod - večer brezčasnih šansonov Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - moški, kratki program, posn. iz Moskve Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Nemčija : Makedonija, pren. iz Zagreba Žrebanje Lota Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Črna Gora : Slovenija, pren. iz Zagreba Umetnostno drsanje: evropsko prvenstvo - športni pari, kratki program, posn. iz Moskve Glasbeni spoti Rokomet - evropsko prvenstvo (M): Črna Gora : Slovenija, posn. iz Zagreba Zabavni kanal, glasbeni spoti

24UR, ponovitev Pixi in čarobni zid, ris.

Kaja, ris.

Grozni Gašper, ris.

Winx klub, ris.

Beyblade, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 12. del TV prodaja Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 9. del TV prodaja Padli angel, 1. sez., 59. del TV prodaja Resnične ljubezni, 1. sez., 94. del TV prodaja Gospodarica zlata, 1. sez., 83. del Usodno vino, 1. sez., 11. del Gozdarska hiša Falkenau, 22. sez., 10. del Padli angel, 1. sez., 60. del 24UR popoldne Resnične ljubezni, 1. sez., 95. del Gospodarica zlata, 1. sez., 84. del 24UR vreme 24UR Moja boš, 1. sez., 15. del Moja boš, 1. sez., 16. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 3. sez., 7. del Jordskott, 2. sez., 1. del Policijska družina, 5. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2538. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2017 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev O akupresuri, gostja: Helena Bizjak Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (225) Otroški program Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Skrbimo za zdravje, Kdaj v dežurno ambulanto?

Regionalne novice POP CORN Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

21

Harmonija Brezglutenska prehrana, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom 17.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica SreÄ?anje Ä?lanov Likus 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Glasbe ĹĄepet za ĹĄirok nasmeh, dobrodelni koncert OĹ Ĺ alek

18.20 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Viki GroĹĄelj: 40 let mojih sooÄ?anj s Himalajo

11. januarja 2018

FORMAN, GAYLE: ÄŒe ostanem od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Izjemno topla zgodba o druĹžini, ljubezni in medosebnih odnosih. SrednjeĹĄolka Mia starĹĄe preseneti Ĺže v osnovni ĹĄoli, ko se odloÄ?i, da bo igrala Ä?elo. NihÄ?e v druĹžini namreÄ? nikoli ni bil privrĹženec klasike.

Vendar jo starĹĄa podpreta, ko vidita, da si resniÄ?no Ĺželi postati Ä?elistka. Tudi sicer je v zgodbi resniÄ?no lepo opisan njihov odnos in razumevanje. Vse Miine sanje pa se razblinijo tisti trenutek, ko se druĹžina nekega

mno kakovostno in odmevno serijo. Leta 2017 je avtorica za knjigo Deklina zgodba prejela mednarodno nagrado Franz Kafka, kar je bila najbrĹž odliÄ?na spodbuda, da so knjigo pri Mladinski knjigi izdali tudi v slovenskem jeziku. Sama zgodba je postavljena na zaÄ?etek 21. stoletja, v utopiÄ?no drĹžavo Gilead, kjer skrajne organizacije prevzamejo oblast in kjer je veÄ?ina prebivalstva zasuĹžnjena, glavna naloga Ĺžensk pa je samo ĹĄe razplod. Zgodba je napisana v prvi osebi, pripoveduje pa jo ena od zasuĹžnjenih in nadzorovanih Ĺžensk, ki se razÄ?loveÄ?ene in brezÄ?utne druĹžbe prav dobro zaveda in se na vse pretege trudi uiti iz nje.

HROVAT, KUHAR EVA: Izzivi sodobne vzgoje od – Odrasli / 37 – Vzgoja in izobraĹževanje Avtorica o knjigi pravi: ÂťOtroci so lahko neĹžni, srÄ?kani, zaupljivi, ljubeÄ?i, zvesti.

Hkrati pa so lahko tudi besni, neredni, ignorantski, zahtevni, brez obÄ?utka za potrebe drugih. Kot ĹĄampon Âťvse v enemÂŤ.

Le da vam lahko uÄ?inki tega ťamponaÂŤ

zasneĹženega dne, ko odpade pouk, odpravi na obisk k babici in dedku. V nesreÄ?i, ki se je Mia sicer sploh ne spomni, umrejo mama, oÄ?e in mlajĹĄi brat. Miino Ĺživljenje pa visi na nitki. Celotna knjiga je torej preplet njenega Ĺživljenja do nesreÄ?e in njenega doĹživljanja ob tem, ko leĹži v komi in se nenehno spraĹĄuje, kako bo, Ä?e ostane. In predvsem, ali bi bilo sploh dobro ostati ali bolje umreti.

PODVRATNIK, ANDREJ: Mali mravljinÄ?ek se prebudi in druge pesmice za otroke ml – Mladina / C-Sz – Cicibani – Slikanice zaboj PesniĹĄka zbirka Mali mravljinÄ?ek se prebudi in druge pesmice za otroke VelenjÄ?ana Andreja Podvratnika prinaĹĄa simpatiÄ?ne pesmice, veÄ?inoma o Ĺživalih. Se pa najde vmes tudi takĹĄna o kratkohlaÄ?nikih in mavrici. Prijazen format v obliki slikanice je z igrivimi ilustracijami dopolnila mlada ilustratorka Anja Jaklin.

ATWOOD, MARGARET: Deklina zgodba od – Odrasli / 821-311.2 – DruĹžbeni romani Margaret Atwood sodi med najbolj znane kanadske pisateljice in je prejemnica ĹĄtevilnih nagrad. Prav knjiga Deklina zgodba, ki jo je sicer napisala Ĺže daljnega leta 1985, je zagotovo eno njenih odmevnejĹĄih del, zato ne preseneÄ?a dejstvo, da je bila knjiga navdih za opero, film in tudi izje-

CITY CENTER Celje • ÄŒetrtek, 11.1. BiotrĹžnica • Petek, 12.1. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 14.1. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - SneĹžek in njegova skrivnost • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 28.1.2018 na osrednjem prostoru - Prometne zagate, v izvedbi GledaliĹĄÄ?a PravljiÄ?arna. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

VELENJE ÄŒetrtek, 11. januar 11.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Treningi starĹĄevstva: ÄŒustvena inteligenca v vzgoji, delavnica 11.00 Hotel Paka Velenje Redni tedenski bridge turnir 16.00 VeÄ?namenski dom v Vinski Gori 1. sreÄ?anje Ä?lanov DU Vinska Gora 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave Iztoka Ĺ majsa – Munija: Heterogenost/simultanost 6 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Madagaskar: Hollywoodski film ali kalejdoskop sveta, potopisno predavanje

Petek, 12. januar 17.00 Vila Bianca Odprtje razstave KIÄŒ, ki je nastala v likovni delavnici pod vodstvom UrĹĄule SkornĹĄek 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni kroĹžek za mlade 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Z druĹžino po JuĹžni Ameriki, potopisno predavanje 20.00 eMCe plac Odprtje razstave ZaÄ?asna sreÄ?a: Omame svet 20.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert dua EMinEN – violina in kitara

Sobota, 13. januar 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 16.00 KAC, Efenkova 61B, Velenje DruĹžabni veÄ?er za otroke in mlade 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana

prinaĹĄajo veselje in sreÄ?o, v naslednjem trenutku pa vam povsem uniÄ?ijo dan in samozavest.ÂŤ Knjiga je polna praktiÄ?nih nasvetov, kako ravnati v razliÄ?nih situacijah, od jeznih in besnih otroĹĄkih izbruhov, do tega, kako ohraniti mirne Ĺživce pri najrazliÄ?nejĹĄih poizkusih otroĹĄkega izsiljevanja. Predvsem pa, kako Ä?im bolj mirno in brez nenehnega prepiranja, vzgojiti zdrave, vedoĹželjne, soÄ?utne in iznajdljive otroke, ki bodo zrastli v mladostnike z veliko mero spoĹĄtovanja do sebe in drugih.

COTTON, FEARNE: Joga malÄ?ki

Molly's Game, kriminalka, drama, 140 minut (ZDA) ReĹžija: Aaron Sorkin Igrajo: Jessica Chastain, Idris Elba, Natalie Krill, Michael Cera, Kevin Costner, Chris O'Dowd Petek, 12. 1., ob 19.45 Sobota, 13. 1., ob 22.00 Nedelja, 14. 1., ob 20.15

VAMPIRÄŒEK The Little Vampire, animirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 83 minut (NemÄ?ija) ReĹžija: Chris Brouwer, Karsten Kiilerich Petek, 12. 1., ob 18.00

ml – Mladina / C-S – Cicibani – Slikanice Otroci so praviloma izjemno gibÄ?ni, nikoli niso pri miru in vedno znova radi preizkuĹĄajo nove stvari. Zato je joga za malÄ?ke resniÄ?no primerna dejavnost. Ker pa se je joge za malÄ?ke treba lotiti seveda na popolnoma drugaÄ?en naÄ?in kot joge za odrasle, je avtorica v simpatiÄ?ni slikanici razkrila drobne namige, kako se lotiti joge z malÄ?ki skozi igro. Otroci naredijo asane oz. jogijske poloĹžaje kar mimogrede, z oponaĹĄanjem Ĺživali, dreves in predmetov. đ&#x;”˛

VELIKA IGRA

Metka Pivk Srdić

KiÄ? v slikarstvu Velenje, 12. januarja – ÄŒlani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov bodo jutri ob 17. uri v razstaviĹĄÄ?u vile Bianca odprli razstavo del, ki so nastala na delavnici Uporaba elementov kiÄ?a v slikarstvu.

Vodila jo je akademska slikarka UrĹĄula SkornĹĄek.

Razstavljali bodo JoĹžica Klanfer, Andrej Krevzel, Majda Lisac, Mirjam OremuĹž, Peter PetroviÄ?, JoĹžica SlemenĹĄek, Oskar Sovinc, Milena Gabriela Ĺ tajner in Jana ZagoriÄ?nik Ĺ˝iÄ?kar. đ&#x;”˛

bĹĄ

Tujost kot del naravnega Šoťtanj – Jutri, v petek, 12. januarja, bodo ob 18. uri v Mestni galeriji Šoťtanj odprli novo razstavo. S tematsko razstavo z naslovom Tujost kot del naravnega se bo predstavila slikarka Olga Milić.

V svojih delih se ukvarja z odnosi med Ä?lovekom in naravo ter naÄ?ini njunega prostorskega sobivanja. Prizore v slikah sklada tako, da prikaĹže protislovja, ki jih karakterizirajo.

Slikarka je Rusinja, ki se je preselila v Slovenijo. Doslej je imela tukaj Ĺže nekaj razstav (v Ljubljani, Kranju, Kopru, PortoroĹžu), tukajĹĄnjemu obÄ?instvu pa svoja dela na ogled postavlja prviÄ?. đ&#x;”˛

mkp

Življenje je vrednota, dobrodelna gledaliťko-plesna predstava 20.00 eMCe plac Winter Days of Metal: Noctiferia, Lintver, Alter Era in Snøgg

Nedelja, 14. januar 16.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Spin Show: BoĹžiÄ?ek gre na poÄ?itnice (tudi ob 18.30)

Ponedeljek, 15. januar 14.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Izdelava magiÄ?nih sneĹžnih kroglic, ustvarjalna delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek SvinÄ?nik – sneĹžak, ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Zlati kotiÄ?ek v Mercator centru KvaÄ?kajmo skupaj, ustvarjalna delavnica 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana DekliĹĄÄ?ina, komedija Ĺ pas teatra

Torek, 16. januar 17.00 KAC, Efenkova 61B, Velenje Okusni recepti za prepreÄ?evanje raka 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: PravljiÄ?ni junaki 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje rodoslovne skupine Velenje

Sreda, 17. januar 9.00

DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine Harmonija Senzibilno starĹĄevstvo za albansko govoreÄ?e mamice, pogovorna delavnica (tudi ob 11.00) 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja, bralni klub za odrasle 16.00 DruĹĄtvo Novus, Center za druĹžine

Sobota, 13. 1., ob 18.00 Nedelja, 14. 1., ob 16.00 – otroťka matineja

JUMANJI: DOBRODOŠLI V DŽUNGLI Jumanji: Welcome to the Jungle Akcijska pustolovska komedija, 119 minut (ZDA) ReŞija: Jake Kasdan Igrajo: Zach Helm, Chris McKenna, Jeff Pinkner, Scott Rosenberg, Erik Sommers Petek, 12. 1., ob 22.15 Sobota, 13. 1., ob 19.45 Nedelja, 14. 1., ob 18.00

Sreda, 17. januar X

Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Abonma – komedija Ob letu osorej 13.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje IzboljĹĄajmo uporabo pametnih telefonov 14.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje RaÄ?unalniĹĄka pomoÄ?

Ĺ OĹ TANJ

Ĺ MARTNO OB PAKI

ÄŒetrtek, 11. januar

Ponedeljek, 15. januar

X

Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Mesto svetlobe, reĹžija Marko Kumer – MurÄ?

17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ura pravljic

Petek, 12. januar X 9.00

Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Odprtje likovne razstave Olge MiliÄ?

SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje Govorim slovensko - uÄ?enje slovenĹĄÄ?ine

Nedelja, 14. januar 18.00 REKS Ravne Letni koncert ŽPZ Planike z gosti: Oktet Zarja

Ponedeljek, 15. januar 8.30

Zbirno mesto pred ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje V Evropi sem doma: slovenĹĄÄ?ina za priseljenske druĹžine 18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir

Torek, 16. januar 10.00 SrediĹĄÄ?e za samostojno uÄ?enje S pomoÄ?jo branja do znanja slovenĹĄÄ?ine

VOJNA ZVEZD: POSLEDNJI JEDI Star Wars: The Last Jedi ZF akcijski spektakel, 150 minut (ZDA) ReĹžija: Rian Johnson Igrajo: Daisy Ridley, Domhnall Gleeson, Adam Driver, Oscar Isaac, Benicio Del Toro, Mark Hamill, Gwendoline Christie, Carrie Fisher Ponedeljek, 15.1., ob 17.15

PASLIKA Powidoki, zgodovinska biografska drama, 98 minut (ZDA) ReŞija: Andrzej Wajda Igrajo: Bogusław Linda, Bronisława Za-

19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki zvoÄ?na kopel z gongi

Torek, 16. januar 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Otvoritev razstave in predstavitev knjige: Friderik II. Celjski in Veronika DeseniĹĄka

Sreda, 17. januar 17.00 Mladinski center Ĺ martno ob Paki – HiĹĄa mladih RaÄ?unalniĹĄka delavnica, VeÄ?generacijski center Planet generacij

Lunine mene

17. januarja, ob 3:17,

prazna luna (mlaj)

machowska, Zofia Wichłacz, Tomasz Włosok, Paulina Gałązka, Irena Melce Petek, 12. 1., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 13. 1., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 14. 1., ob 19.00 – mala dv.

Z LJUBEZNIJO, VINCENT: VAN GOGHOVA SKRIVNOST Loving Vincent, animirana biografska kriminalka, 94 minut (ZDA) ReĹžija: Dorota Kobiela, Hugh Welchman Glasovi: Douglas Booth, Robert Gulaczyk, Eleanor Tomlinson, Jerome Flynn Ponedeljek, 15. 1., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

11. januarja 2018

Nagradna križanka Osmica

RADIO VELENJE Trgovina Osmica,

PE Velenje, Koroška 44 GSM: 041 869 832 prodajavelenje@osmicacenter.si pon. – sob.: 7.– 20., ned.: 8. – 13.

Trgovina Osmica,

PE Šoštanj, Aškerčeva 24 GSM: 041 300 040 prodajasostanj@osmicacenter.si pon. – pet.: 7. – 19., sob.: 7. - 18., ned.: 8. – 13.

Zdravniški nasveti, gostja: Janja Ocepek, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: osteoporoza

Dobrodošli vseh osem dni v tednu!

IZJEMNO UGODNE CENE! Maloprodaja in veleprodaja pijač in ostalih živil. Vse, kar vsakodnevno potrebujete.

• Odlična izbira živil in pijač • Dnevno sveži okusni sendviči in solate • Priprava jedi po naročilu (kuhane krače, kanapeji, narezki …)

• Plinske jeklenke

Za enostaven nakup - parkirišče ob trgovini!

Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 22. januarja 2018 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Osmica«.

Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 15 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

www.nascas.si • www.radiovelenje.com

ČETRTEK, 11. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 12. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 13. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 14. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 15. januarja

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

KLANČNIK EDVARD, roj. 1941, Šmartno ob Paki, Podgorje 8 MEH ŠTEFANIJA, roj. 1929 , Šoštanj, Ravne 167 PLASKAN MARIJA, roj. 1949, Šoštanj,

• •

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 13.1. in 14.1.2018 – Aleksandra Klanjšček, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

GIBANJE prebivalstva SMRTI

• • •

ZOBOZDRAVNIKI

Nagrajenci praznične križanke Elektro Jezernik, objavljene v tedniku Naš čas, 21. decembra so: • Martina Pokleka, Lokovica 28 E, 3325 Šoštanj • Irena Kozmel, Partizanska 12, 3325 Šoštanj • Alenka Felicijan, Silova 23, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Elektro Jezernik. Rešitev križanke: SREČNO V NOVEM LETU!

Upravna enota Velenje

Komunalno podjetje Velenje

Lokovica 121 A ČAS ELIZABETA, roj. 1926, Velenje, Gubčeva cesta 22

POROKE MUŠIĆ ADIS, Velenje, Cesta Simona Blatnika 1A in ČAJIĆ MIDHETA, BIH, Soko b.b. Gračanica

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 16. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 17. januarja

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

w w w. k p - v e l e n j e . s i

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 1. do 7. januarja niso povprečne koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 1. do 7. januarja niso povprečne niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 1. do 7. januarja niso povprečne (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 1. do 7. januarja niso povprečne (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 11. 1. 2018, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

11. januarja 2018

mali OGLASI

NUDIM

HIŠO z parcelo 800 m2 in vrtom v Velenju, oddam ali dam v najem, pozneje možen tudi odkup.

Gsm: 041 683 580 NOVEJŠO HIŠO prodam za polovično ceno. Tel. 03 58 62 007

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

PRIDELKI

STIKIPOZNANSTVA

RAZNO

ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve iz vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold. Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495.

SOPLESALKO – starejšo, za vadbo družabnih plesov, iščem.

Gsm: 040 306 497

NEPREMIČNINE STANOVANJE, cca. 80 m², na Ljubnem ob Savinji (Prod 5), v dvostanovanjski hiši v pritličju, takoj vseljivo, prodam. Cena: 35.000 evrov. Gsm: 040 677 046.

ELEKTRIČNI stroj HILTI za globinsko vrtanje, cena 50 €. Vse v pogonu, prodam. Gsm: 041 355 416

ŽIVALI PRAŠIČE, težke 140 - 180 kg, prodam. Gsm: 041 936 919 BIKCE ČB, stare od 20 dni do 2 meseca, za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194 PRAŠIČA, težkega okrog 140 kg, krmljen z domačo krmo, prodam.

Cena po dogovoru.

Gsm: 041 852 529 TELIČKO Angus, staro 10 dni, mesni tip, prodam. Gsm: 064 110 515

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

GUGALNICA – kovinsko ogrodje, sedišče leseno (1 m širina), prodam. Gsm: 051 626 788 ENOFAZNI stroj za mletje mesa.

Cena 100 €, prodam.

Gsm: 041 355 416 ELEKTRIČNI hobel stroj, širine 25 cm, kpl. s strojem in motorjem. Cena 150 €, prodam. Gsm: 041 355 416 ELEKTRIČNO 4 KW motor komplet z vsem. Cena 100 €, prodam.

Gsm: 041 355 416 ENOFAZNI motor 1,5 kW, cena 100 € STIHL žago za podiranje z dolgo žago. Cena 50 €, prodam. Gsm: 041 355 416

Mali oglasi Oddaja vsak delovnik od 8.00 do 14.30 ure.

• Prodaja, hiša, samostojna: VELIKI VRH, PAŠKA VAS, ŠMARTNO OB PAKI, 119 m2, zgrajena l. 2017, 489 m2 zemljišča, EI: Izračun ni mogoč, 165.000 €

www.radiovelenje.com

ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate preko elektronske pošte ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si • Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, KOŽELJSKAGA ULICA, 84 m2, zgrajeno l. 1978, 2/5 nad., EI v izdelavi, 75.000 €

 898 17 50

Naročniki jih objavite ceneje.

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

epp@nascas.si

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

V SPOMIN

www.usar-pogrebne-storitve.com

STANISLAV POVŠE

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

25. 10. 1934 – 10. 1. 2017 Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ohranjate spomin nanj.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

Hvala, ker si v sili vse izpustil iz rok in pritekel.

Hvala, ker si se lotil česarkoli.

Hvala, ker si nam pomagal iz težav.

(Pam Brown)

Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal.

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Vsi njegovi

ZAHVALA

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

Utrujen od bolezni je v 69. letu starosti umrl naš dragi mož, oče, tast in dedi Tonči

Zapustila naju je draga mama, tašča

ŠTEFANIJA MEH

ANTON GROSMAN

iz Raven pri Šoštanju

1949 – 2018

1929 – 2017 Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem za izrečena sožalja, posebno še Majdi in dr. Sabini Jurkovnik, družini Očko, Mileni Štelcer.

Zahvaljujeva se tudi Patronažni službi za negovanje mame v času nepokretnosti.

Zahvala gre tudi pogrebni službi Usar kot tudi govornici Magdi Stvarnik in gospodu župniku za opravljen obred.

Kogar imaš rad, nikoli ne umre … le daleč, daleč je….

(Tone Pavček)

Na zadnjo pot ga bomo pospremili v petek, 12. 1. 2018, ob 14. uri na pokopališču v Podkraju. Žara pokojnega bo v vežici na dan pogreba od 11. ure dalje.

Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjajo.

Žalujoča žena Sonja in sin Matjaž z družino

Žalujoča sin Branko z Mojco

ZAHVALA

ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila

ALEŠ MRAZ

MARIJA PLASKAN

8. 12. 1968 – 23. 12. 2017

Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni.

rojena Grabner

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, stiske rok, tolažilne besede, denarne prispevke, cvetje in sveče.

Zahvala tudi pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, g. župniku Luku Mihevcu za opravljen obred in g. Dragu Kolarju za poslovilne besede.

Hvala vsem, ki ste nam v težkih dneh pomagali in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi

14. 5. 1949 – 31. 12. 2017 Čisto mirno in potiho si zaspala, niti roke v slovo nam nisi podala, a v naših srcih draga mama, boš za vedno ostala.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za nesebično pomoč, izrečena sožalja, besede v tolažbo, darovane svete maše, cvetje in sveče.

Zahvala tudi g. župniku Jožetu Pribožiču, govornici PGD Lokovica, g. Andreju Volku, bolnišnici Celje in pogrebni službi Usar.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči vsi njeni

NaĹĄ ­Ä?as, 11. 1. 2018, barve: ­CMYK, ­stran 24

Pravoslavni boĹžiÄ?

Srbsko druťtvo dr. Mladen Stojanović v Velenju organiziralo ’pijukanje’

’Pijukanje’ so v Velenju pripravili petiÄ? zapored.

VeÄ? zanimanja za cepljenje proti gripi Velenje – V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje ugotavljajo poveÄ?ano zanimanje za cepljenje proti gripi tako pri otrocih kot odraslih. Prvotno so naroÄ?ili 2000 doz cepiva, v minulih dneh ĹĄe 500. Po zagotovilih Tanje KontiÄ?, pomoÄ?nice direktorja javnega zdravstvenega zavoda, imajo z dobavitelji dogovor za morebitno takojĹĄnjo dobavo novih doz, Ä?e bodo takĹĄne tudi potrebe. Poleg cepljenja v zdravstvenih postajah v Velenju, Ĺ oĹĄtanju in Ĺ martnem ob Paki iz-

vajajo cepljenje tudi na terenu, v kolektivih, kjer je med zaposlenimi izkazano veÄ?je zanimanje za najuÄ?inkovitejĹĄi ukrep zaĹĄÄ?ite pred gripo.

Za paciente s kroniÄ?nimi boleznimi obtoÄ?il, dihal, seÄ?il, jeter, metabolne bolezni (sladkorna bolezen ‌), nekatere ĹživÄ?no-miĹĄiÄ?ne in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni krvi in krvotvornih organov, bolezni, ki slabijo imunski odziv, za osebe, stare 65 let in veÄ? in noseÄ?nice stane cepivo proti gripi 7 evrov, za otroke do 3. leta starosti 12 in za vse ostale, ki se Ĺželijo zavarovati pred gripo, 14 evrov. tp

đ&#x;”˛

VeÄ? kot 20 tisoÄ? obiskovalcev

Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – Predstavniki pravoslavnih cerkva boĹžiÄ?, dan Jezusovega rojstva, praznujejo 7. januarja. Uporabljajo julijanski koledar, ki za gregorijanskim zaostaja za trinajst dni.

Dan pred boĹžiÄ?em praznujejo badnji dan, dan priÄ?akovanja, ko se odpravijo v cerkve, priĹžgejo sveÄ?e za Ĺžive in pokojne.

Veliko jih pride z badnja- Danijela Mitrović: ÂťOhranjamo kom (ĹĄopek hrastovih venavade, kulturo. Na naĹĄe jic in slame), ki simboliÄ?dogodke vabimo tudi Milorad Rusmir: ÂťVnuk me je vse jutro no poustvarja skromen pripadnike drugih narodnosti.ÂŤ priganjal – greva, greva ...ÂŤ. prostor, v kakrĹĄnem se je Vnukom, ki igrajo piĹĄÄ?anÄ?ke, v teĹžko Ä?akal, vse jutro me je prirodil Jezus.

Z badnjim dnem je povezano slamo, ki simbolizira rojstvo Je- ganjal – greva, greva ‌ Lep obi’pijukanje’, ĹĄega, ki jo je v Vele- zusa in kamor posedejo otroci, Ä?aj je to,ÂŤ je pripovedoval. Nanj nju petiÄ? zapored za otroke pri- meÄ?e sladkarije, leĹĄnike, orehe. ima tudi sam najlepĹĄe spomine pravilo Srbsko druĹĄtvo dr. Mla- ÂťCilj je razveseliti otroke,ÂŤ je za- iz svojih otroĹĄkih dni.

Sicer pa se udeleŞuje vseh doden Stojanović. V dvorani Gau- dovoljna, ker se jih je na dogoddeamus so ga pripravili dan ka- ku zbralo toliko, pripovedovala godkov, ki jih pripravi druťtvo, ki sneje, da so se z njim prilagodili mamica ťtirih otrok, ki je dogo- se trudi ohranjati svoje ťege, svojo kulturo. Na vse dogodke vastarťem. Pijukanja se posebej ve- dek vodila.

Milorad Rusmir je na ’pijuka- bimo tudi pripadnike drugih naselijo otroci.

Kot je razloĹžila Danijela Mitro- nje’ pripeljal vnuka. ÂťBoĹžiÄ? mi rodov in narodnosti ter tako bović, gre za druĹžinsko tradicijo, ki veliko pomeni. Na badnji dan gatimo drug drugega.ÂŤ Tokratnese odvija na poseben naÄ?in. V smo vsi doma, pogrnemo mi- ga so se udeleĹžile tudi slovenske njej ima obiÄ?ajno babica, lahko zo, nanjo postavimo jedi, gremo druĹžine, Ä?esar so bili zelo veseli. đ&#x;”˛ pa je tudi kdo drug, vlogo koklje. v cerkev. Vnuk je tale dogodek

Trije kralji obiskovali domove Kot Ĺže vrsto let doslej, so marsikje v Ĺ aleĹĄki dolini domove obiskali Sv. trije kralji. Po odpetih pesmih so domaÄ?inom zaĹželeli sreÄ?e v novem letu. Nato so na podboj nad vhodom v hiĹĄo napisali letnico 2018 in zaÄ?etnice imen Svetih treh kraljev: G., M., B. Kot narekuje ĹĄega, marsikje Sveti trije kralji ne le da prejmejo dar, ampak tudi oni s priloĹžnostnim darilom obdarujejo domaÄ?ine. V Podkraju, kjer je tokrat nastala slika, prinesejo setveni koledar. FeĹĄta pa ĹĄe bo. V Ĺ aleku so Sv. trije kralji tokrat zbirali prispevke za v poĹžaru uniÄ?eno domaÄ?ijo, seveda tudi na darilo niso pozabili. Tako pa je bilo verjetno povsod. Zbrana darila gredo za druĹženja ali blaĹžitev doloÄ?enih stisk. Dobrodelnost med Slovenci paÄ? Ĺživi. Ĺ˝al pa tudi to, da najraje dajo tisti, ki jim je Ĺže tako teĹžko. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

Mozirje – Minulo soboto se je v Mozirskem gaju iztekla druga BoĹžiÄ?na bajka Slovenije, s katero so upravljalci parka – Ä?lani tamkajĹĄnjega ekoloĹĄkega hortikulturnega druĹĄtva – podaljĹĄali sezono parka cvetja praktiÄ?no na celo leto.

Druga BoĹžiÄ?na bajka Slovenije, ki je bila v primerjavi s prvo enkrat veÄ?ja tako glede prosto-

ra kot ĹĄtevila luÄ?i, je privabila v park v Mozirje veÄ? kot 20 tisoÄ? obiskovalcev ali za blizu 30 odstotkov veÄ? v primerjavi s predhodno. ÂťZ obiskom smo zelo zadovoljni. Ob tej priloĹžnosti smo ÂťmeriliÂŤ tudi utrip obiskovalcev.

Ti so naĹĄa prizadevanja po privlaÄ?nem parku tudi v zimskem Ä?asu zelo dobro sprejeli, zato gledamo v zvezi s tem projektom v

prihodnje zelo pogumno,ÂŤ pravi Darko Bele, predsednik omenjenega druĹĄtva.

Tudi letos bo priloĹžnosti za ogled parka kar nekaj. Prva sredi aprila, ko bo v gaj vabilo na tisoÄ?e tulipanov in drugega spomladanskega cvetja. đ&#x;”˛

tp

V Celju manj, v Slovenj Gradcu veÄ?

Slovenj Gradec, Celje – Po podatkih Nacionalnega inťtituta za javno zdravje je bilo v slovenskih porodniťnicah (po ťe neuradnih podatkih) 19.706 porodov ali za 92 porodov manj kot v letu 2016.

Rodilo se je pribliĹžno 20.000 novorojenÄ?kov. Odkar spremljajo podatke (od leta 1988) se je najmanj otrok rodilo leta 2003, in sicer le 17.160. Od takrat pa do leta 2010 je ĹĄtevilo rojenih otrok naraĹĄÄ?alo. Od leta 2011 pa ĹĄtevi-

lo novorojenÄ?kov znova upada. Ĺ tevilo porodov je lani v primerjavi z letom 2016 upadlo v 10 od 14 porodniĹĄnic v drĹžavi, veÄ? porodov pa so zabeleĹžili v porodniĹĄnicah Kranj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Trbovlje.

V porodniĹĄnici v Slovenj Gradcu so lani opravili 960 porodov ali 96 veÄ? kot predhodno leto, na svet pa je privekalo 970 otrok, kar je 99 veÄ? v primerjavi z letom 2016.

Manj zadovoljni so bili glede ĹĄtevila porodov v SploĹĄni bolniĹĄnici Celje, kjer so zabeleĹžili 1758 porodov ali 134 manj kot leta 2016. Rodilo se je 1775 otrok ali 136 otrok manj kot predhodno leto. V obeh porodniĹĄnicah pa sta se zadnji v letu 2017 rodili deklici, na novega leta dan pa deÄ?ka. đ&#x;”˛

Janja Garnbret preplezala smer 9a Konec decembra je Janji Garnbret uspel ĹĄe en osebni podvig - preplezala je svojo prvo smer s teĹžavnostjo 9a.

S tem doseĹžkom je tako postala ĹĄele druga Slovenka (prva je bila leta 1975 PtujÄ?anka Mina MarkoviÄ?) s preplezano smerjo 9a. Janja Garnbret je v Santa Linyi v ĹĄpanski Kataloniji uspeĹĄno preplezala 40 m dolgo smer SelecciĂł Natural (9a). Gre za previsno in teĹžko smer v masivni steni, za

katero je potrebovala le pet poskusov. To je njena prva preplezana smer s teĹžavnostjo 9a, s katero se je pridruĹžila mnogim uspeĹĄnim plezalkam in plezalcem v klubu 9+.

"Clipped the chains of Seleccio Natural!!

My first 9a! Such an amazing climb," se je na Instagramu veselila Janja. Janji je uspelo ponoviti tudi smer Open your mind (8c+). đ&#x;”˛

tp