02 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 1

V petek (-6/1°C), soboto (-5/4°C) in nedeljo (-2/6°C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 10. januarja 2019â€

ĹĄtevilka 2 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Gorenje in Hisense v Las Vegasu sestavljata pametni dom

Na najveÄ?jem sejmu potroĹĄniĹĄke elektronike in inovativnih tehnologij na svetu v Las Vegasu se letos pod okriljem Skupine Hisense s svojimi izdelki prviÄ? predstavlja tudi Skupina Gorenje.

Njihova osrednja novost, ki je Ĺže rezultat uspeĹĄne integracije Gorenja v Skupino Hisense, je nova platforma ConnectLife, ki bo omogoÄ?ala neovirano brezĹĄivno komunikacijo med povezljivimi izdelki vseh podjetij iz skupine Hisense.

Na sejmu se predstavlja veÄ? kot 4500 razstavljalcev, tako tehnoloĹĄkih velikanov kot prodornih startupov. ÂťNaĹĄa predstavitev je jasen signal celotni industriji bele tehnike, da v Skupini Hisense zdruĹžujemo razvojno in proizvodno znanje za prav vse naprave, ki bodo v prihodnje del pametnih domov.

To je tudi dokaz, da je bila odloÄ?itev za strateĹĄkega partnerja za

Kako bomo letos Ĺživeli?

Tatjana PodgorĹĄek

Gorenje prava, saj smo v zelo kratkem Ä?asu naredili odloÄ?ne in pomembne korake, ki so naĹĄe izdelke pripeljali na najveÄ?ji sejem elektronskih naprav na svetu. S pomoÄ?jo tega sejma pa tudi v ĹĄe veÄ? domov po vsem svetu,ÂŤ je prepriÄ?an Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja ter podpredsednik za marketing v Hisense International.

Platforma ConnectLife je integrirana tudi z digitalnimi pomoÄ?niki Skupine Gorenje ter storitvami in izdelki zunanjih partnerjev, povezana pa je tudi z digitalnimi osebnimi pomoÄ?niki, kot so Alexa, Google, Siri itd. Gorenje bo platformo ConnectLife ter linijo povezanih aparatov na trgih ponudilo v letoĹĄnjem letu. đ&#x;”˛

mz

Veliki kitajski horoskop

Podjetje Andrejc je pred novim letom dogradilo 117 novih stanovanj, ki imajo Ĺže tudi uporabno dovoljenje. ÄŒakajo ĹĄe na dokumentacijo, raÄ?unajo, da se bodo kupci lahko kmalu vselili. Nekaj stanovanj

je ĹĄe na prodaj. Izvajalec del je bilo podjetje EJ Projekt. Gradnja je dobro potekala, stanovanja so zgradili v dobrem letu. VeÄ? na strani 5. đ&#x;”˛

mz

Mestna blagajna bo ĹĄe naprej brezplaÄ?na Velenje, Ĺ oĹĄtanj – Mestna blagajna Mestne obÄ?ine Velenje deluje Ĺže od leta 2010. V njej lahko obÄ?anke in obÄ?ani obÄ?in Velenje in Ĺ oĹĄtanj plaÄ?ujejo poloĹžnice za razliÄ?ne storitve na enem mestu

brez plaÄ?ila provizije. Enako lahko obÄ?ani obeh obÄ?in te storitve opravijo tudi v Mestni blagajni v Ĺ oĹĄtanju. ObÄ?ini sta tudi za letoĹĄnje in prihodnje leto podpisali pogodbo z Delavsko hranilnico. †đ&#x;”˛ mz

Pa smo spet na zaÄ?etku leta, v katerem bomo Slovenci, pravijo, v povpreÄ?ju Ĺživeli bolje kot lani. Za 29 evrov se zviĹĄuje minimalna plaÄ?a, pokojnine Ä?akajo na dvojno uskladitev, viĹĄji bodo tudi nekateri socialni transferji. DomaÄ?e in tuje institucije napovedujejo sicer umirjanje gospodarske rasti, a kljub temu naj bi slovenski gospodarski voz ĹĄe naprej dohiteval evropskega. ÄŒe ‌ ÄŒe se bodo nadaljevali dobri Ä?asi.

Nekaj podobnega smo Ĺže sliĹĄali in tudi to, da smo v povpreÄ?ju Ĺživeli dobro. ÂťPovpreÄ?je me ne zanima, zanima me, kako bom Ĺživela jaz in moja druĹžina. Bog, ne daj, da bi kdo zbolel,ÂŤ je komentirala optimistiÄ?ne napovedi znanka, ki – tako kot njen moĹž – prejema minimalni osebni dohodek, njuna dva najstnika pa nista upraviÄ?ena do nobene socialno denarne pomoÄ?i. DruĹžina nima drugega premoĹženja kot dvosobno stanovanje v bloku.

DruĹžin, v katerih oba starĹĄa prejemata minimalca, pravijo na velenjskem centru za socialno delo, je za veliko skupino. In to zaskrbljuje. Tudi veÄ? kot 260 tisoÄ? Slovencev in Slovenk, ki Ĺživijo pod pragom revĹĄÄ?ine (kar je veÄ? kot predhodno leto), povpreÄ?je gotovo tudi ne zanima, ampak se bolj ukvarjajo z iskanjem odgovora na vpraĹĄanje, kako Ĺživeti in preĹživeti.

Pri izraĹžanju novoletnih Ĺželja sem veÄ?krat sliĹĄala, da nam manjka optimizma. Res nam ga, a roko na srce, ga je pri mnogih vpraĹĄanjih, ki vplivajo na Ĺživljenje druĹžbe in posameznikov v njej, kar teĹžko nekam umestiti. Ob ĹĄe vedno visoki zadolĹženosti drĹžave, ob napovedih o umirjanju gospodarske rasti, je vlada doslej le delila denar najbolj prodornim in jih tako s 500 milijoni evrov za socialni mir nekoliko pomirila, na drugi strani pa povzroÄ?ila slabo voljo pri drugih. Kako bo zagotovila dodaten denar ob dejstvu, da je blizu 93 odstotkov odhodkov drĹžavnega proraÄ?una fiksnih ali relativno fiksnih in jih ni mogoÄ?e zmanjĹĄati brez sprememb zakonov, ni pojasnila. Le pozvala je proraÄ?unske porabnike, katerih poraba presega doloÄ?ene okvire, naj izvedejo ukrepe za zniĹžanje odhodkov iz svoje pristojnosti. Gotovo tako kot mene tudi mnoge druge zanima, kateri so to. Eni in drugi pa Ĺže nekaj let vemo, da so na marsikaterem podroÄ?ju potrebne sistemske in ne parcialne ter trenutno vĹĄeÄ?ne spremembe.

VÄ?asih gledati roĹžnato ni dovolj, potreben je stik z realnostjo. Pri tem pa upati na veter, ki bo omogoÄ?il, da bo Ä?im veÄ? ljudi sposobnih prilagoditi jadra tako, da bodo lahko gledali na jutriĹĄnji dan z veÄ?jim optimizmom. đ&#x;”˛

lokalne novice

14

Na Selu dograjenih 117 stanovanj

cena 1,90 â‚Ź

Nova kolesarska pot Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je uspeĹĄno kandidirala na javnem razpisu trajnostne mobilnosti za izgradnjo mestnega kolesarskega omreĹžja in tudi Ĺže izvedla prvo povezavo. Decembra lani so podpisali pogodbo o izgradnji kolesarskega omreĹžja vzhod, za katerega so pridobili dobrih 485 tisoÄ? evrov nepovratnih sredstev, celotna naloĹžba pa bo presegla milijon evrov. đ&#x;”˛

Izvajalec kolesarskih poti je podjetje Andrejc, ki je Ĺže zgradilo povezavo na KidriÄ?evi cesti kot dvosmerno kolesarsko stezo v dolĹžini 326 metrov.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Priprava proraÄ?una za leto 2019 Ĺ martno ob Paki – Zaposleni v upravi ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki so Ĺže pred Ä?asom pripravili predlog obÄ?inskega proraÄ?una za leto 2019, ki ga bo Ĺžupan Janko KopuĹĄar svetnikom predstavil na seji obÄ?inskega sveta v ponedeljek, 14. januarja.

Med naloĹžbami so predvidena sredstva za rekonstrukcijo cestnega prikljuÄ?ka v ReÄ?ici ob Paki v vrednosti 110.000 evrov, izgradnjo kanalizacije v Gavcah v viĹĄini 60.000 evrov, obnovo kanalizacije in vodovoda v Malem vrhu in Ĺ martnem ob Paki v vrednosti 125.000 evrov. V okviru izvedbe LAS-a regije SaĹĄa je predviden projekt Martinov svet v vrednosti 100.000 evrov. Med veÄ?jimi proraÄ?unskimi postavkami sta ĹĄe obnova cestne infrastrukture v vrednosti 85.000 evrov in pridobivanje dokumentacije za okoli 65.000 evrov.

Na obÄ?inski upravi ĹĄe dodajajo, da priÄ?akujejo ĹĄe nekaj denarja iz drĹžavnega proraÄ?una za odpravo plazov oziroma posledic naravnih nesreÄ?, za vlaganja v drĹžavno cesto omreĹžje in vzdrĹževanje vodotokov. đ&#x;”˛

tp

PomoÄ? na domu jih uporablja petintrideset Ĺ oĹĄtanj – ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj zagotavlja in sofinancira socialnovarstveno storitev 'pomoÄ? druĹžini na domu' za 35 svojih obÄ?ank in obÄ?anov. V popreÄ?ju so stari 81 let, med njimi jih je 11, ki so starejĹĄi od 85 let. V popreÄ?ju potrebujejo po 21 ur pomoÄ?i meseÄ?no. Primerjalno z Velenjem in Ĺ martnim ob Paki gre za viĹĄjo popreÄ?no starost uporabnikov in za najviĹĄji popreÄ?ni deleĹž ĹĄtevila ur pomoÄ?i. đ&#x;”˛

mkp

Za ĹĄolske prevoze pol milijona evrov Ĺ oĹĄtanj – VeÄ? kot 60 odstotkov od 777 uÄ?encev Osnovne ĹĄole Karla Destovnika – Kajuha je vozaÄ?ev. StroĹĄki ĹĄolskih prevozov ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj stanejo pol milijona evrov letno. Proge potekajo na 13 relacijah. Izvajalec prevozov je podjetje APS s partnerjem Nomago in podizvajalci – samostojnimi podjetniki JoĹžefom Mazejem, Romanom Streharjem in Rudolfom VrÄ?kovnikom. đ&#x;”˛

Upokojenec Ivan Koren naj osebnost leta 2018 v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki – ÄŒeprav jih ĹĄteje Ĺže 72, se v druĹžbi treh najstnic ÂťmoraÂŤ poÄ?utiti mlad Tatjana PodgorĹĄek

Lani za materinski dan smo na straneh tednika NaĹĄ Ä?as predstavljali upokojenega voznika tovornjaka Ivana Korena iz ReÄ?ice ob Paki, ki po smrti svoje druge Ĺžene skrbi za njene tri vnukinje, tri odraĹĄÄ?ajoÄ?a dekleta: 12-letno Nastjo, 15-letno Ano Kristino ter 20-letno Ĺ pelo. Rejnika, ata, mamo v eni osebi, predvsem pa Ä?loveka s ĹĄirokim srcem, so obÄ?ani obÄ?ine Ĺ martno ob Paki izbrali za naj osebnost leta 2018 v lokalni skupnosti.

Koren je tako tretji obÄ?an v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki, ki se ponaĹĄa s tem nazivom.

Vidno ganjen je stopil na oder, pogledoval zdaj proti Ĺžupanu, zdaj proti spominskemu darilu, ki ga je drĹžal v roki, in se dokaj srameĹžljivo obrnil proti zbranim na prireditvi Pozdrav novemu letu, na kateri so ga razglasili za naj osebnost leta 2018. Nam pa je Ivan Koren dejal: ÂťTo je veliko preseneÄ?enje. Kar obstal sem, ko so mi sporoÄ?ili, da sem prejel najveÄ? glasov. Besede mi zastajajo v grlu.

Kar ne morem verjeti, da so obÄ?ani zaznali mojo skrb za dekleta, ki jim je bolezen pred blizu 10 leti ÂťvzelaÂŤ mamico, pred manj kot tremi leti ĹĄe njihovo babico. ÄŒeprav z njimi nisem v krvnem sorodstvu, so moja. Nisem imel srca, da bi jih po smrti njihove babice in moje druge Ĺžene prepustil komu drugemu. Ĺ˝e od malega so z mano in tako bo ostalo, dokler se ne bodo osamosvojile. Ne moreĹĄ jih kar zavreÄ?i. To so vendarle naĹĄi otroci.ÂŤ Da je priznanje priĹĄlo v prave roke, so potrdili udeleĹženci prireditve, saj so mu ob

razglasitvi toplo zaploskali. Sam priznava, da za najstnice ni lahko skrbeti, predvsem pa je odgovorno. ÂťBi kdo mislil, da je enostavno.

DaleÄ? od tega. Treba jih je nadzorovati, spremljati, vzgajati ...ÂŤ Ni veÄ? mlad, dodaja, saj je dopolnil 72 let, za rejnika se mora izobraĹževati, dekleta imajo ĹĄolske obveznosti, pri katerih jim ne more veÄ? toliko pomagati,

opravilih, Âťgledajo nanjÂŤ. Sploh najmlajĹĄa.

Ko ga ni takoj domov takrat, ko misli, da bi moral priti, sledi: ÂťÄŒuj, ate, kje si pa bil, zakaj pa nisi priĹĄel tako hitro? Tudi po tem sklepam, da me imajo koj rade.ÂŤ Za leto 2019 si Ĺželi, da bi bil zdrav, da bi tako laĹžje skrbel zanje. Zdravja Ĺželi tudi svojim dekletom, da bi uspeĹĄno konÄ?ale ĹĄolanje in

Ivanu Korenu so stisnili roko mnogi obÄ?ani in mu s tem pokazali, da si je naziv zasluĹžil.

kot bi bilo treba. ÂťKo je bila Ĺžena oziroma njihova babica ĹĄe Ĺživa, je bilo breme manjĹĄe.

No ja, pa saj kar gre. Na leta ne smeĹĄ gledati, po srcu moraĹĄ ostati mlad, da jim laĹžje slediĹĄ.ÂŤ Ali dekleta cenijo njegovo skrb? So kar rade z njim, pove. Mu pomagajo pri hiĹĄnih

priĹĄle do zastavljenega cilja, do svojega kosa kruha in do Ĺživljenja, kakrĹĄnega si Ĺželijo same in njihov rejnik – ata. đ&#x;”˛

mkp

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

PodĹžupan JoĹže Jelen Mozirje – Ĺ˝e med lanskimi lokalnimi volitvami so poznavalci politiÄ?nega dogajanja v obÄ?ini Mozirje napovedali, da bo v novem mandatu tamkajĹĄnji podĹžupan obÄ?inski svetnik iz stranke SDS JoĹže Jelen. To se je tudi zgodilo. ÄŒlani tamkajĹĄnjega obÄ?inskega sveta v novi sestavi so predlog Ĺžupana Ivana SuhoverĹĄnika potrdili. V minulih dveh mandatih je dolĹžnost podĹžupana v obÄ?ini opravljal Roman ÄŒretnik (SLS), ki je na lanskih lokalnih volitvah kandidiral za svetnika, vendar v obÄ?inski svet ni bil izvoljen. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj, Velenje – Program EkoĹĄola in Lidl Slovenija Ĺže peto leto zapored izvajata projekt Hrana ni za tjavendan, ki nagovarja otroke, mladostnike, uÄ?itelje in starĹĄe k zmanjĹĄevanju koliÄ?in zavrĹžene hrane ter razmisleku o socialnih, okoljskih in ekonomskih vpraĹĄanjih, povezanih z zavrĹženo hrano.

V ĹĄolskem letu 2018/2019 se je v projekt prijavilo rekordnih 111 izobraĹževalnih ustanov iz vse Slovenije, od tega 24 vrtcev, 71 osnovnih ĹĄol in ĹĄol za otroke s posebnimi potrebami ter 16 srednjih ĹĄol. Med prijavljenimi sta tudi Vrtec Ĺ oĹĄtanj in Vrtec Velenje – enote Najdihojca, LuÄ?ka in Tinkara. Letos se projekt ĹĄe posebej osredotoÄ?a na spremljanje koliÄ?in zavrĹžene hrane v domaÄ?ih gospodinjstvih, zato so partnerji projekta pripravili poseben druĹžinski dnevnik zavrĹžene hrane, ki ga bodo sodelujoÄ?i otroci izpolnjevali skupaj s svojimi starĹĄi. đ&#x;”˛

mkp

V domovih za starejĹĄe 25 obÄ?anov Ĺ martno ob Paki – Ĺ˝upan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki Janko KopuĹĄar je kot vsako leto tudi tokrat v minulih prazniÄ?nih dneh obiskal starejĹĄe obÄ?ane, ki prebivajo v domovih za starejĹĄe v Velenju, TopolĹĄici, Polzeli, Preboldu, Celju, Vojniku in Ĺ torah. V vseh teh domovih trenutno biva 25 obÄ?anov iz lokalne skupnosti, nekaterim pa ta tudi sofinancira domsko varstvo v skladu z zakonodajo. ÂťS skromno pozornostjo, dobrimi Ĺželjami ob praznikih in kratkim klepetom jim tudi tako izkazujemo skrb zanje ter jim dajemo obÄ?utek, da nanje nismo pozabili ter da so ĹĄe vedno pomemben Ä?len naĹĄe skupnosti,ÂŤ pojasnjuje KopuĹĄar. Dejal je ĹĄe, da je za starejĹĄe v domovih dobro poskrbljeno in da so tudi sami z nastanitvijo in uslugami domov zadovoljni. đ&#x;”˛

Sestop z oblakov na stvarna tla Proti zvezdam – Nedelavni starťi – Celjan ugaťa Tomos – Vrtec in ťola – Šolske stiske – Taksisti na izpitih

tp

Hrana ni za tjavendan

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

10. januarja 2019

Kar obstal sem ob novici

LOKALNE novice

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

tp

Zadnje dni smo ĹĄe nekako plavali v prazniÄ?nih valovih, saj je bilo treba tudi ĹĄe v prvih delovnih dneh ÂťpremletiÂŤ veliko spominov na boĹžiÄ?no-novoletne dneve; zdaj smo vendarle Ĺže pristali v Âťkruti stvarnostiÂŤ. Ni sicer za vse kruta, a vsem se med in mleko vendarle (ĹĄe) ne cedita. Pa bi vsi radi, da bi se. In od vseh novih vlad priÄ?akujemo, da bodo storile vse, da bo res tako. A saj veste: navadni ljudje obraÄ?ajo, politiki obrnejo. In to ne vedno v dobro prvih.

Sicer po obÄ?inah Ĺže ocenjujejo, kaj si lahko obetajo v tem in naslednjih letih. Predvsem tam, kjer so dobili nova vodstva. Tam bodo sicer morali biti malo bolj potrpeĹžljivi, drugaÄ?e pa je tam, kjer se vodstvene ekipe niso dosti spremenile. Tam je paÄ? konec volilne gradnje v oblakih. Pa Ä?eprav so, kot na primer v Celju, Ĺže takoj po volitvah napovedali, da segajo visoko. Novi in Ĺže dolgoletni Ĺžupan je dejal, da je Celje vedno stremelo k zvezdam. Po njegovem bo tudi leto 2019 odliÄ?no. Podkrepljeni z evropskim denarjem Ĺže uresniÄ?ujejo in naÄ?rtujejo veliko pomembnih projektov. Te dni bo tudi v kneĹžjem mestu konÄ?no zaĹživel javni potniĹĄki promet, dopolnili bodo kolesarskega, zaÄ?eli graditi 134 najemnih stanovanj, se lotili severne vezne ceste. In – seveda – resno bodo zaÄ?eli uresniÄ?evati projekt Generator z bogato vsebino. Nadaljevali bodo urejanje Ĺ martinskega jezera ter uredili ĹĄe veliko drugega, da bi kneĹžje mesto postalo ĹĄe bolj zanimivo za obiskovalce. Ob vsem tem, kar Ĺže ima trdno podlago, seveda ni zamrla ideja o postavitvi viseÄ?ega mostu med MiklavĹĄkim hribom in poboÄ?jem Starega gradu.

ZlobneĹži, ki jih tudi v kneĹžjem mestu ne manjka, pravijo, da bodo ta most morda doÄ?akali tisti, ki so se zdaj ĹĄele rodili. V celjski bolniĹĄnici so bili slovenski prvaki posebne vrste. Tu se je namreÄ? rodilo prvo dete v letoĹĄnjem letu. Pa dojenÄ?kova starĹĄa nista iz Celja, ampak iz Grobelnega. Od starega leta pa so se v celjski porodniĹĄnici poslovili z dvojÄ?koma. Sicer pa smo Slovenci oÄ?itno bolj zaposleni z drugimi opravili, kot da bi se posveÄ?ali otrokom. Ĺ tevilo novorojenÄ?kov upada Ĺže sedem let. Lahko bi rekli, da ta sedmica v tem primeru ni ravno sreÄ?na. Ĺ e posebno za pomlajevanje naĹĄe drĹžavice ne.

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Morda se sliĹĄi malo Ä?udno, a le dve leti mlajĹĄe je naĹĄe sodelovanje s Hrvati. Mislim na sodelovanje naĹĄih in hrvaĹĄkih policistov na naĹĄih smuÄ?iĹĄÄ?ih. Tudi letos so priĹĄli k nam na smuÄ?iĹĄÄ?a v Kranjsko Goro, na Kope in bliĹžnjo Roglo. Rogla je za smuÄ?arje iz HrvaĹĄke res priroÄ?na, saj sem prihajajo mnogi tudi na enodnevno smuko. Saj te razdalje ni teĹžko premagati. Ĺ e dve leti je mlajĹĄa celjsko-koprska zgodba o nekoÄ? svetovno znanem Tomosu. Celjski, nekoÄ? kabelski podjetnik, je po nakupu te druĹžbe napovedal njen vnoviÄ?ni razcvet, a se je vse skupaj klavrno konÄ?alo. Ob Ĺže tako velikih teĹžavah naj bi Âťzadnji ĹžebeljÂŤ zabila naĹĄa PoĹĄta, ki se je odpovedala sicer znanim mopedom. RazliÄ?ni tipi teh vozil so nekoÄ? ÂťtekliÂŤ po vsem svetu, zdaj bodo menda dokonÄ?no ÂťstekliÂŤ. Saj je druĹžba godna za steÄ?aj.

Pa k prijetnejĹĄi temi. Prostorskih teĹžav v vrtcu na Frankolovem naj bi bilo kmalu vendarle konec. Pisali smo Ĺže o veliki prostorski stiski, tako da nekaj malÄ?kov ÂťgostujeÂŤ v tamkajĹĄnji osnovni ĹĄoli. Pa ĹĄe tisti prostori, ki so, niso primerni. Teh teĹžav naj bi bilo po naÄ?rtih konec Ĺže prihodnje leto. VojniĹĄka obÄ?ina se je odloÄ?ila za gradnjo novega vrtca, kjer bo prostor za vse otroke. In Ä?e je prej ĹĄola pomagala vrtcu, bo zdaj vrtec ÂťpomagalÂŤ ĹĄoli. V njem bosta tudi nova kuhinja in jedilnica, ki ju bodo uporabljali tudi ĹĄolarji. Ves objekt pa bo tudi energetsko varÄ?en, zato priÄ?akujejo tudi pomoÄ? Eko sklada.

Ko smo Ĺže pri naloĹžbah v ĹĄolstvo – letos se bodo tudi v Celju lotili gradnje prizidka k osnovni ĹĄoli Hudinja. Tu imajo Ĺže dolgo Ä?asa veliko prostorsko stisko, delno so jo reĹĄevali tudi s ÂťpreusmeritvijoÂŤ nekaterih uÄ?encev v druge celjske ĹĄole. Celjane Ä?aka ĹĄe en velik zalogaj, saj Âťpoka po ĹĄivihÂŤ tudi II. osnovna ĹĄola.

Pa ĹĄe to: v Celju bo konÄ?no veÄ? reda! Vsaj v taksi sluĹžbi. Sprejeti odlok (med drugim) ne terja le, da morajo biti vozila ekoloĹĄko sprejemljivejĹĄa, ÂťustreznejĹĄiÂŤ morajo viti tudi vozniki. Zato morajo vsi, ki Ĺželijo voziti taksije, opraviti izpit o poznavanju obÄ?ine in njenih lokalnih znaÄ?ilnosti. Izpitni roki potekajo prav ta mesec. Znanje đ&#x;”˛ k tujih jezikov menda ni pogoj. Ni potrebe?!

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 3

AKTUALNO

10. januarja 2019

3

Namesto reĹĄitev novi hladni tuĹĄi Tik pred prazniki je Ĺ aleĹĄka dolina doĹživela dve neprijetni preseneÄ?enji, podraĹžitev toplotne energije in vnoviÄ?ni zamik gradnje hitre ceste – O tem in drugih naÄ?rtih za letos smo se pogovarjali z Ĺžupanom Mestne obÄ?ine Velenje Bojanom KontiÄ?em Mira ZakoĹĄek

Pravzaprav bi prebivalci Ĺ aleĹĄke doline tako sofinancirali okoljsko sanacijo drugih okolij?

Namesto da bi nakopiÄ?ena nerazreĹĄena vpraĹĄanja razreĹĄevali, se ta dodatno zapletajo, ĹĄe vedno niste prejeli vhodnih podatkov za izraÄ?un predlanske podraĹžitve toplote, sledila je nova podraĹžitev, in to celo za nazaj?

ÂťToÄ?no tako. Trdim, da je ta odloÄ?itev, da plaÄ?ujemo emisijske kupone za toplotno ogrevanje, sporna. Resda se malo

ÂťTega nikakor nisem priÄ?akoval. Ĺ e vedno Ä?akamo na vhodne podatke za izraÄ?un cene za prejĹĄnjo podraĹžitev, Ä?esar nikakor ni mogoÄ?e razumeti. Zdaj pa smo s preseneÄ?enjem ugotovili, da naj bi znotraj cene toplotne energije pokrivali tudi nabavo oziroma nakup emisijskih kuponov. Z zaÄ?udenjem zato, ker je ta dolina specifiÄ?na. SreÄ?evali smo se z zelo hudimi ekoloĹĄkimi vpraĹĄanji, tako velikimi, da so bila ogroĹžena Ĺživljenja.

Z ogromnimi napori smo okolje sanirali. ÄŒisto je tudi zato, ker uporabljamo daljinsko ogrevanje.ÂŤ Zdaj pa naj bi tudi za toplotno ogrevanje plaÄ?evali emisijske kupone? ÂťV tej odloÄ?itvi je veliko sarkazma. To namreÄ? pomeni draĹžje daljinsko ogrevanje, kar seveda pomeni, da bodo ljudje vedno bolj razmiĹĄljali o alternativnih toplotnih virih, kar lahko poslediÄ?no prinese, da bomo imeli veliko novih individualnih kuriĹĄÄ? in bomo seveda naĹĄe okolje ponovno onesnaĹžili. To nikakor ni sprejemljivo in tudi ni skladno s pogoji za umestitev energetskih objektov v tukajĹĄnji prostor. IroniÄ?no je, da bi mi s plaÄ?evanjem teh kuponov polnili podnebni sklad, ta pa bi potem sofinanciral alternativne vire energije drugje po Sloveniji, samo sanacije te doline ne. Pa naj kdo to razume!ÂŤ

polno individualnih kuriĹĄÄ?, ki so ravno tako spuĹĄÄ?ala strupene zmesi v zrak in je bilo naĹĄe okolje ekoloĹĄko zelo sporno.

A korak za korakom smo uspeli vse to sanirati in doseÄ?i, da zdaj dihamo Ä?ist zrak. To smo Ĺželeli tudi ohraniti, zato smo pristali v investicijo ĹĄestega bloka, ki je ekoloĹĄko sprejemljivejĹĄi in ima manjĹĄi vpliv na okolje. S to zadnjo odloÄ?itvijo pa je spet vse postavljeno na glavo.ÂŤ S tem se ne strinjate, zato ste poslali v Ljubljano dve odprti pismi, prvega vladi, drugega vodstvu HSE? ÂťDa, vsem, ki odloÄ?ajo o teh vpraĹĄanjih. Mislim namreÄ?, da je dozorel Ä?as, da si nalijemo Ä?istega vina tudi zaradi odnosa drĹžave do te doline zaradi naloĹžbe v blok 6, ki je bila, kot ocenjujejo, precenjena in netransparentno vodena.

Ampak za to nismo krivi tukajĹĄnji prebivalci. Ve se, kdo je odgovoren za te projekte, kdo mora odgovarjati zanje.

Nikakor pa ni sprejemljivo, da se zaradi njih tako ravna s tem okoljem. To je treba razÄ?istiti.ÂŤ

Bojan KontiÄ?: ÂťDozorel je Ä?as, da si nalijemo Ä?istega vina!ÂŤ

Ä?udno sliĹĄi, da s kurjenjem velenjskega premoga za daljinsko ogrevanje prispevamo k Ä?istejĹĄemu zraku. A dejstvo je, da je tako. Ni ĹĄe namreÄ? daleÄ? Ä?as, ko smo imeli v Ĺ aleĹĄki dolini takĹĄno Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj, ki je spuĹĄÄ?ala v ozraÄ?je strupene pline in smo imeli vse

Z energetskimi kolektivi pa imate ĹĄe veÄ? odprtih vpraĹĄanj? ÂťRes je, tudi ta Ĺželimo razÄ?istiti. OdĹĄkodnino od TEĹ uveljavljamo preko sodiĹĄÄ?a. Podobno nerazreĹĄeno zgodbo imamo s HTZ, s katerim ĹĄe nimamo v celoti razreĹĄene naloĹžbe na Gorici (garaĹžna mesta niso bila terminsko narejena po pogodbi in tudi kakovost izvedbe spodnje etaĹže je vpraĹĄljiva).ÂŤ Pa ste se v zvezi s to temo Ĺže sestali? ÂťZ vodstvom HTZ in Premogovnika smo se dobili in razpravljali o razreĹĄitvi

V obvestilu DruĹĄtva etaĹžnih lastnikov neresnice

Kako pa bo s ceno toplote za uporabnike? ÂťKot je znano, je za zdaj nismo podraĹžili, kljub temu da mora Komunalno podjetje glede na odloÄ?itev pristojne agencije plaÄ?evati viĹĄje raÄ?une od 12. novembra dalje. Vsekakor upam, da bodo naĹĄi argumenti v zvezi z emisijskimi kupiv sprejemljivi in da nam jih ne bo treba plaÄ?evati. Vsekakor pa se bo svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje sestal ĹĄe ta mesec in odloÄ?il, kako bo s ceno v bodoÄ?e.ÂŤ Niti se ĹĄe niste oddahnili od teh informacij, ko je priletela nova puĹĄÄ?ica, cesta se spet odmika? ÂťNe razumem, kaj se pravzaprav dogaja v Sloveniji, da ne moremo prav nobene naloĹžbe zastaviti in izpeljati tako kot je treba. Kar poglejte, kaj se dogaja z drugim tirom.

Pri tej naĹĄi cesti, ki jo utemeljujemo Ĺže dve desetletji, pa se mi zdi, da je ĹĄlo lani za predvolilni manever Stranke modernega centra, ki je pravzaprav preko ministra za infrastrukturo Ĺželela ljudem sporoÄ?iti, da je s cesto vse v redu, da se bodo projekti nemoteno nadaljevali in da ni razlogov, da ne bi verjeli tej zgodbi.

Seveda so priÄ?akovali, da bodo potem ljudje tudi glasovali zanje. Danes se kaĹže, da je minister zavajal Dars ali pa jih je postavil pred zakljuÄ?eno dejstvo. Vsekakor bomo vztrajali pri Ä?asovnih popravkih,

Ste Ĺže dobili kakĹĄen odgovor? ÂťDa, 16. januarja se bo sestal koordinacijski odbor, po moji oceni je ministrica za infrastrukturo sporoÄ?ila Darsu, da mora pripraviti novo Ä?asovnico, takrat pa bomo tudi izvedeli, kakĹĄni so nadaljnji naÄ?rti.

To sta vsekakor najpomembnejĹĄi vpraĹĄanji, ki se ju lotevate v tem mesecu, imeli pa boste tudi Ĺže prvo vsebinsko sejo obÄ?inskega sveta novega mandata? ÂťUstanovne postopke smo zakljuÄ?ili, moramo le ĹĄe dopolniti nekatera delovna telesa. Med drugim bo potreben rebalans proraÄ?una. Imamo sicer sprejetega, tako da delo nemoteno poteka, potrebne pa bodo predvsem spremembe zaradi celostnih teritorialnih naloĹžb, ki jih nismo zaÄ?eli v lanskem letu zaradi zelo poÄ?asnih postopkov. Zato moramo sredstva, ki jih zagotavljamo z lastno udeleĹžbo, prenesti v letoĹĄnje leto. Uskladiti pa bo treba ĹĄe marsikaj, kar je povezano z zadnjim dvigom plaÄ? javnega sektorja. Samo za vrtce bomo iz obÄ?inskega proraÄ?una namenili dodatnih 500 tisoÄ? evrov, to pa je toliko, kot smo dobili veÄ? iz povpreÄ?nine. Ceno v vrtcih bo treba dvigniti, pa pomoÄ? na domu ... ÂŤ Sicer pa zagotavljate javnim zavodom tudi za to leto normalno delo? ÂťObÄ?inska uprava se bo morala nekoliko prilagoditi predvsem izvajanju ĹĄtevilnih naloĹžbenih projektov, od javnih zavodov pa seveda priÄ?akujemo dobro delo, za kar jim bomo tudi zagotavljali pogoje, aktivnosti pa bodo morali naÄ?rtovati skladno s proraÄ?unskimi moĹžnostmi.

Pri tem bomo skuĹĄali tudi v prihodnje ohranjati vse nadstandardne programe.ÂŤ đ&#x;”˛

VeÄ? pozitivne energije V obÄ?ini Mislinja nujno potrebujejo nov vrtec – Marca prihodnje leto otvoritev Centra za zdravje in ĹĄport

Mestna obÄ?ina Velenje zanika navedbe , ki jih ĹĄiri omenjeno druĹĄtvo Mestna obÄ?ina Velenje se je odzvala na obvestilo DruĹĄtva etaĹžnih lastnikov v zvezi z etaĹžno lastnino na Stantetovi ulici v Velenju. Kot je znano, so ti tam pravdo, povezano z etaĹžno lastnino, izgubili. V obvestilu krajanom DruĹĄtvo etaĹžnih lastnikov navaja, da so etaĹžni lastniki iz lastnih sredstev urejali in vzdrĹževali sedaj obÄ?ini dodeljena zemljiĹĄÄ?a. Na obÄ?ini pa ugotavljajo, da ta trditev ne drĹži, saj so kot lastniki zemljiĹĄÄ?a le-tega ves Ä?as vzdrĹževali in urejali. Parcele, ki pa so s sklepom sodiĹĄÄ?a doloÄ?ene kot pripadajoÄ?e zemljiĹĄÄ?e, spadajo po koncesijski pogodbi v cono II, za vzdrĹževanje katere v celoti skrbi koncesionar. Letni stroĹĄek vzdrĹževanja teh zelenic, brez urejanja drevnine in grmovnic, znaĹĄa pribliĹžno 3 tisoÄ? evrov. Tudi za zunanja parkiriĹĄÄ?a, ki spadajo v modro cono C, skrbi koncesionar (letno in zimsko vzdrĹževanje). Ocenjen letni stroĹĄek tega vzdrĹževanja znaĹĄa malo manj kot 6 tisoÄ? evrov,ÂŤ so zapisali in dodali, da izvajajo na Stantetovi ulici in Kardeljevem trgu najnujnejĹĄa

spora, ki ga urejamo v zvezi z garaĹžami na Gorici preko sodiĹĄÄ?a, in upam, da bomo to tudi razreĹĄili, vodstvo HSE pa nam je obljubilo odgovore tudi na ostala vpraĹĄanja, povezana z nadaljnjim razvojem Premogovnika.ÂŤ

saj je trenutni plan za nas nesprejemljiv.

Nikakor ne smemo dovoliti odmika od naÄ?rtovanega razvoja gospodarstva, ki je vsekakor povezan s to cesto.ÂŤ

Tatjana PodgorĹĄek

dela prepreÄ?itve pretoka vode skozi razpoke v garaĹžne bokse ter sanacijo poĹĄkodovanih betonov), opravljajo tudi korodiranja armatur na mostovih za peĹĄce in ostalih konstrukcijah v obmoÄ?ju garaĹžnih boksov. Popravila izvajajo izkljuÄ?no zato, da prepreÄ?ijo morebitno ĹĄkodo na avtomobilih

bodo uredili tako, da bodo namenjena resniÄ?no le parkiranju vozil in ne za delavnice oz. skladiĹĄÄ?enje razliÄ?nih stvari, za kar garaĹže sedaj uporabljajo nekateri stanovalci.

Pripravili so tudi skico, iz katere je razvidno, da stavbe ohranjajo doloÄ?ena pripadajoÄ?a zemljiĹĄÄ?a v

najemnikov garaĹž in zaradi varnosti uporabnikov ter mimoidoÄ?ih osebÂŤ.

Na obÄ?ini tudi zanikajo druge obtoĹžbe iz obvestila, kot je recimo prodaja parkirnega prostora nekomu, ki ne Ĺživi v soseski. Sicer pa pripravljajo projektno dokumentacijo, ki predvideva odstranitve vseh vrat s pokritih parkirnih prostorov. Parkirna mesta

obsegu, ki ga potrebujejo za normalno rabo, vkljuÄ?no z dovozi in dostopi ter prostori za smetnjake.

PripadajoÄ?a zemljiĹĄÄ?a bodo morali etaĹžni lastniki urejati in vzdrĹževati sami ter tudi plaÄ?evati stroĹĄke za to. đ&#x;”˛

mz

namenili za posodobitev ter vzdrĹževanje cest, odpravili so ĹĄe kar nekaj plazov.

Bojan Borovnik, ki vodi obÄ?ino Mislinja od V letu 2019 si Borovnik Ĺželi veÄ? pozitivne maja 2015 in so ga volivci izvolili za Ĺžupana energije ter tvornega sodelovanja z vsemi, tudi na letoĹĄnjih lokalnih volitvah, nam je ki lahko pripomorejo k izvedbi naÄ?rtovanih na prednovoletnem sreÄ?anju z obÄ?inskimi nalog. NaÄ?rtujejo preselitev knjiĹžnice, s Ä?imer svetniki, predstavniki javnih zavodov, dru- bodo pridobili prostore za dva oddelka vrtca. ĹĄtev, institucij ‌ v dvorani PC Lopan dejal, ÂťZaradi prostorske stiske vsi starĹĄi svojih otrok da je lahko ob pogledu na vanj ne morejo vpisati. Nujno opravljeno delo zadovoljen. potrebujemo nov vrtec, ki ÂťNaredili smo veliko. Ĺ˝eleli ga nameravamo zgraditi pri bi si postoriti ĹĄe kaj veÄ?, a osnovni ĹĄoli v Mislinji. Pogosmo glede na stanje zadovori o odkupu zemljiĹĄÄ?a Ĺže voljni.ÂŤ potekajo in verjamem, da se Pravi, da je ponosen, da bomo ob koncu tega mandagre izgradnja blizu 3 milijone ta veselili tudi te pridobitve.ÂŤ evrov vrednega Centra za V minulem mandatu so v zdravje in ĹĄport pri mislinjPC Lopanj odkupili prostore ski osnovni ĹĄoli h koncu. za preselitev zdravstvenega Marca letos naÄ?rtujejo otvodoma, vse ĹĄportne dejavnosti, ritev objekta, za katerega so ki so v omenjenem centru, pridobili 1,5 milijona evrov pa bodo prestavili v novo nepovratnega denarja, za ĹĄportno dvorano oziroma blizu 1,6 milijona evrov je omenjeni center. NadaljeobÄ?ina najela kredit. Center Bojan Borovnik je na vali bodo ĹĄe obnovo cest. ob otvoritvi ne bo povsem prednovoletnem sreÄ?anju ÂťPri tem prosimo lastnike za takĹĄen, kot so si ga zamislili, zbrane pozval, naj zdruĹžijo moÄ?i brezplaÄ?en prenos zemljiĹĄÄ? saj so morali nekatere stvari pri uresniÄ?evanju naÄ?rtovanih na obÄ?ino, saj bomo le tako prestaviti na kasnejĹĄi Ä?as. nalog. lahko naredili veÄ?. Tam, NaÄ?rtujejo, da bodo letos kjer se bo pri tem zataknilo, uredili dvigalo, Ä?ez dve leti pa ĹĄe izvleÄ?ne bomo aktivnosti prestavili na lokacijo, kjer tribune. Stekla so ĹĄe dela pri obnovi vodovo- bodo obÄ?ani to pripravljeni storiti,ÂŤ je ĹĄe dejal dnega omreĹžja v srediĹĄÄ?u Mislinje, s Ä?imer Bojan Borovnik. đ&#x;”˛ bodo obÄ?anom zagotovili kakovostno oskrbo s pitno vodo. Od 600 do 700 tisoÄ? evrov so

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

POKOJNINE

10. januarja 2019

VeÄ? starostnih, manj invalidskih in vdovskih pokojnin V regiji SaĹĄa lani najveÄ?ji porast ĹĄtevila upokojencev v mestni obÄ?ini Velenje – PovpreÄ?na starostna pokojnina najviĹĄja v velenjski, najniĹžja v obÄ?ini LuÄ?e Tatjana PodgorĹĄek

Trendi v upokojevanju se v Sloveniji v zadnjih letih umirjajo, manj je tudi takih, ki se odloÄ?ajo za predÄ?asno upokojitev. Podobno je v regiji SaĹĄa, pravi vodja velenjske izpostave Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Tadeja Dremel.

992 ali osem veÄ? kot konec leta 2017, ko jih je bilo 984. V manjĹĄih obÄ?inah Zgornje Savinjske doline, pojasnjuje Dremlova, se je ĹĄtevilo prejemnikov pokojnin v letu 2018 zniĹžalo. Najmanj upokojencev je v najmanjĹĄi obÄ?ini po ĹĄtevilu obÄ?anov – v SolÄ?avi, in sicer 143 (oktobra 2018).

Do konca lanskega oktobra 53 upokojencev veÄ?

NajviĹĄja povpreÄ?na pokojnina v velenjski, najniĹžja v luÄ?ki obÄ?ini

Po statistiÄ?nih podatkih zavoda se je ĹĄtevilo upokojencev (uĹživalcev starostnih, invalidskih, vdovskih in druĹžinskih pokojnin) v regiji SaĹĄa lani poveÄ?alo. Konec leta 2017 je bilo vseh upokojencev v Ĺ aleĹĄki in Zgornji Savinjski dolini 16.383, konec oktobra 2018 pa 16.436. ÂťRast beleĹžimo pri ĹĄtevilu uĹživalcev starostnih pokojnin. Teh je bilo decembra 2017 11.552, oktobra 2018 jih je bilo 11.747, kar je 195 veÄ? prejemnikov ali 1,7Â %. Negativni trend pa beleĹžimo pri ĹĄtevilu invalidskih, vdovskih ter dr uĹžinskih pokojnin. Ĺ tevilo invalidskih upokojencev se je iz 2591 (konec leta 2017) zmanjĹĄalo na 2519 ali za 3Â % (oktobra 2018). Podobno je stanje pri ĹĄtevilu druĹžinskih oziroma vdovskih upokojencev. Teh je 70 manj (leta 2017 2240, lani 2170).ÂŤ Znotraj regije je lani najbolj poraslo ĹĄtevilo upokojencev v mestni obÄ?ini Velenje, kjer je 50 prejemnikov veÄ? ali 0,6Â % (iz 8.887 na 8.937), v ĹĄoĹĄtanjski obÄ?ini je bilo oktobra 2018 2.205 vseh prejemnikov pokojnin, kar so trije veÄ? kot konec leta 2017, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa jih je bilo

Razveseljujejo nekoliko viĹĄji povpreÄ?ni zneski pokojnin v regiji. PovpreÄ?na starostna pokojnina se je konec leta 2017 iz dobrih 722 dvignila na slabih 745 evrov na mesec (oktobra 2018). Znesek povpreÄ?ne invalidske pokojnine

je porasel iz dobrih 545 evrov (leta 2017) na slabih 565 evrov na mesec (oktobra 2018). Podobno velja za vdovske in druĹžinske pokojnine: povpreÄ?en znesek konec leta 2017 je bil dobrih 538 evrov, konec lanskega oktobra pa 566 evrov na mesec. NajviĹĄji so zneski starostnih pokojnin, sledijo invalidske, najniĹžja je viĹĄina druĹžinskih in vdovskih pokojnin. ÂťPrimerjava viĹĄine zneskov pokojnin po obÄ?inah pa kaĹže, da

prejemajo najviĹĄje povpreÄ?ne zneske pokojnin prejemniki v mestni obÄ?ini Velenje, sledita obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Odstopa znesek povpreÄ?ne starostne pokojnine, ki je konec lanskega oktobra znaĹĄal v velenjski obÄ?ini veÄ? kot 822 evrov na mesec, v ĹĄoĹĄtanjski 727, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 689 evrov na mesec. Za zanimivost naj povem, da prejemajo najniĹžji znesek povpreÄ?ne starostne pokojnine v regiji prejemniki v obÄ?ini LuÄ?e, in sicer 530 evrov na mesec, kar je za 292 evrov ali 55Â % manj od povpreÄ?nega zneska v velenjski obÄ?ini. Ĺ e vedno je zaradi viĹĄjih pokojnin rudarjev povpreÄ?na pokojnina v slednji

viĹĄja od povpreÄ?ne v Sloveniji, kar je posledica relativno viĹĄjih plaÄ? v regiji v preteklosti.ÂŤ

Za zdaj ĹĄe niÄ? pretresljivo novega

Lani se pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni dogajalo kaj presenetljivo novega.

Zakonodaja se ni spreminjala, pojasni sogovornica, izvajanje je potekalo ustaljeno, prejemki upokojencem so se lani uskladili

dvakrat, in sicer najprej za 2,2Â % in nato ĹĄe za 1,1Â %, izplaÄ?an je bil tudi letni dodatek. ÂťOb izteku leta ni manjkalo klicev na naĹĄo izpostavo z vpraĹĄanjem, ali so predvidene kakĹĄne spremembe za leto 2019.

Za zdaj novosti ni predvidenih. Ĺ e

Tadeja Dremel: ÂťPretresljivih novosti v letu 2019 ne priÄ?akujemo.ÂŤ

Prejemniki POKOJNIN PO OBÄŒINAH, 12/2017 obÄ?ina starostne pokojnine povpreÄ?ni ĹĄtevilo znesek bruto pokojnine Gornji Grad 519 548,88 Ljubno 465 568,04 LuÄ?e 271 514,87 Mozirje 804 638,48 Nazarje 464 590,67 ReÄ?ica ob Savinji 444 592,89 SolÄ?ava 96 531,06 Ĺ martno ob Paki 692 666,86 Ĺ oĹĄtanj 1.449 699,87 Velenje 6.348 800,44 SKUPAJ 11.552 722,56 Prejemniki POKOJNIN PO OBÄŒINAH, 10/2018 obÄ?ina starostne pokojnine povpreÄ?ni ĹĄtevilo znesek bruto pokojnine Gornji Grad 521 566,65 Ljubno 476 587,93 LuÄ?e 271 530,33 Mozirje 815 666,44 Nazarje 474 610,81 ReÄ?ica ob Savinji 450 610,87 SolÄ?ava 102 555,36 Ĺ martno ob Paki 713 689,40 Ĺ oĹĄtanj 1.481 727,31 Velenje 6.444 822,41 SKUPAJ 11.747 744,98

300,01 - 400,00

do 300,00 300,01 - 400,00 400,01 - 500,00 500,01 - 600,00 600,01 - 700,00 700,01 - 800,00 800,01 - 900,00 900,01 - 1.000,00 od 1.000,01 skupaj

56 168 121 55 44 22 16 9 519

27

19

29 37 10 8 14 7 4 1 4 3 0 0 0 1 94 125 REÄŒICA OB SAVINJI starostne/ invalidske druĹžinske/ delne pokojnine vdovske pokojnine pokojnine 21 4 31 34 18 16 148 28 22 94 13 7 48 7 1 34 6 4 27 1 0 9 2 0 29 0 0 444 79 81

102

35

234 139 76 49 29 16 10 738

161 92 63 25 14 8 28 465

skupaj 56 68 198 114 56 44 28 11 29 604

29

20

32 27 19 7 14 4 10 1 0 1 1 2 2 1 115 94 SOLÄŒAVA starostne/ invalidske druĹžinske/ delne pokojnine vdovske pokojnine pokojnine 8 0 7 16 9 3 29 4 11 14 1 2 13 1 0 8 0 0 4 2 0 1 0 0 3 0 0 96 17 23

84

37

220 118 81 36 15 11 31 674

88 49 31 19 6 8 5 271

skupaj 15 28 44 17 14 8 6 1 3 136

Odmerni odstotki se prav tako ne bodo spremenili. Ĺ e vedno bo moĹžno uveljavljati izplaÄ?ilo 20Â % dela pokojnine v primeru izpolnitve pogojev za upokojitev in nadaljnjega neprekinjenega dela s polnim delovnim oziroma zavarovalnim Ä?asom. Prav tako se niÄ? ne spreminja pri delnem upokojevanju, ugodnejĹĄem vrednotenju pokojninske dobe v primeru, Ä?e zavarovanec dela nad 40 let pokojninske dobe brez dokupa (dobi 4Â % na leto oziroma 1Â % na 3 mesece dobe), vendar najveÄ? do treh let zavarovanja (skupaj 12Â %). V letu 2019 je predvideno izplaÄ?ilo letnega dodatka.

Tudi v invalidskem zavarovanju spremembe niso predvidene. Zanesljivo bodo potekale aktivnosti za pripravo pokojninske reforme,ÂŤ je ĹĄe dejala Tadeja Dremel. đ&#x;”˛

invalidske pokojnine povpreÄ?ni ĹĄtevilo znesek bruto pokojnine 94 482,59 115 496,03 60 446,75 149 540,40 114 509,77 79 496,48 17 463,39 159 555,24 413 516,10 1.391 573,17 2.591 545,60

druĹžinske in vdovske pokoj. povpreÄ?ni ĹĄtevilo znesek bruto pokojnine 125 373,97 94 399,03 76 381,86 131 476,80 89 422,72 81 366,07 23 362,85 133 483,13 340 510,44 1.148 624,95 2.240 538,66

invalidske pokojnine povpreÄ?ni ĹĄtevilo znesek bruto pokojnine 95 513,58 107 518,20 58 461,11 148 557,09 111 540,09 78 498,22 17 478,78 153 572,47 397 536,13 1.355 592,11 2.519 564,96

druĹžinske in vdovske pokoj. povpreÄ?ni ĹĄtevilo znesek bruto pokojnine 114 402,11 85 403,36 73 397,81 128 490,58 81 458,14 74 387,35 24 368,36 126 504,97 327 539,01 1.138 652,17 2.170 566,19

skupaj ĹĄtevilo 738 674 407 1.084 667 604 136 984 2.202 8.887 16.383 skupaj ĹĄtevilo 730 668 402 1.091 666 602 143 992 2.205 8.937 16.436

Vir: Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

RAZPOREDITEV POKOJNIN (Z VKLJUÄŒENIMI UĹ˝IVALCI SORAZMERNIH DELOV POKOJNIN) PO OBÄŒINI IN VRSTI POKOJNINE, 12/2017 zneski pokojnin v â‚Ź GORNJI GRAD LJUBNO LUÄŒE starostne/ invalidske druĹžinske/ skupaj starostne/ invalidske druĹžinske/ skupaj starostne/ invalidske druĹžinske/ delne pokojnine vdovske delne pokojnine vdovske delne pokojnine vdovske pokojnine pokojnine pokojnine pokojnine pokojnine pokojnine do 300,00 28 6 49 83 39 8 31 78 28 7 22 400,01 - 500,00 500,01 - 600,00 600,01 - 700,00 700,01 - 800,00 800,01 - 900,00 900,01 - 1.000,00 od 1.000,01 skupaj zneski pokojnin v â‚Ź

naprej se bodo ljudje upokojevali po doloÄ?bah ZPIZ-2.ÂŤ To pomeni, da so tudi od letoĹĄnjega 1. januarja pogoji za pridobitev starostne pokojnine trije: dopolnjena starost 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa let za moĹĄke in Ĺženske, Ĺženska z 20 let dopolnjene pokojninske dobe se lahko upokoji pri 64 letih in pol, pri najniĹžji zavarovalni dobi 15 let pa je zahtevana dopolnjena starost 65 let. Seveda se lahko starost pod doloÄ?enimi pogoji zniĹža zaradi dela pred 18. letom, skrbi za otroka, pri moĹĄkih zaradi sluĹženja vojaĹĄkega roka, benifikacije. ÂťPokojnine se bodo tudi letos odmerjale od pokojninske osnove, izraÄ?unane na osnovi povpreÄ?ja najugodnejĹĄih 24 zaporednih let plaÄ?. Valorizacijski koliÄ?niki bodo doloÄ?eni, ko bodo znani uradni podatki o rasti povpreÄ?ne bruto plaÄ?e na zaposlenega v letu 2018.

20

11

19 33 6 6 4 3 2 1 2 0 0 0 0 0 60 76 Ĺ MARTNO OB PAKI starostne/ invalidske druĹžinske/ delne pokojnine vdovske pokojnine pokojnine 25 3 16 35 36 29 145 41 39 122 24 22 101 26 10 94 14 8 69 5 4 39 4 1 62 6 4 692 159 133

skupaj 57

MOZIRJE starostne/ invalidske druĹžinske/ delne pokojnine vdovske pokojnine pokojnine 42 12 24

68

58

140 61 38 22 8 8 5 407

205 148 98 76 72 39 66 804

skupaj 44 100 225 168 137 116 78 44 72 984

25

24

44 44 23 11 23 8 4 9 5 3 6 2 7 6 149 131 Ĺ OĹ TANJ starostne/ invalidske druĹžinske/ delne pokojnine vdovske pokojnine pokojnine 59 32 60 70 82 40 330 136 88 193 58 36 165 50 46 151 21 35 138 14 26 112 6 5 231 14 4 1.449 413 340

skupaj 78

NAZARJE starostne/ invalidske druĹžinske/ delne pokojnine vdovske pokojnine pokojnine 16 5 30

107

34

293 182 129 89 80 47 79 1.084

149 101 68 31 32 9 24 464

skupaj 151 192 554 287 261 207 178 123 249 2.202

29

15

42 22 17 7 7 7 4 1 3 3 1 1 6 3 114 89 VELENJE starostne/ invalidske druĹžinske/ delne pokojnine vdovske pokojnine pokojnine 114 70 166 241 309 77 1.010 349 117 800 164 131 680 148 157 607 114 213 658 84 142 605 55 76 1.633 98 69 6.348 1.391 1.148

skupaj 51 78 213 125 82 36 38 11 33 667 skupaj 350 627 1.476 1.095 985 934 884 736 1.800 8.887

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 5

5

GOSPODARSTVO

10. januarja 2019

Ĺ esti blok spet obratuje

GOSPODARSKE novice Manj denarja za financiranje javnih del RazliÄ?na druĹĄtva, zavodi in socialna podjetja v socialnem varstvu ostro obsojajo obÄ?utno zmanjĹĄanje financiranja javnih del v letu 2019, pri Ä?emer ni znano, ali bodo ta sredstva namenjena za druge oblike podpornih zaposlitev in podpore dolgotrajno brezposelnih.

V primerjavi z lani bo letos na voljo kar 1700 mest manj oziroma 10 milijonov evrov manj. Zato so vlado in ministrstvo za delo pozvali, naj prihodnje leto zagotovita vsaj enako vsoto za izvajanje javnih del.

Dodatna sredstva za obÄ?ine Ljubljana - Vlada je ministrstvu za finance iz sredstev sploĹĄne proraÄ?unske rezervacije zagotovila dodatnih nekaj veÄ? kot tri milijone evrov za obÄ?ine. Ukrep je bil potreben zaradi novembra sklenjenega dogovora o poviĹĄanju povpreÄ?nine, so sporoÄ?ili iz vladnega urada za komuniciranje. Sredstva sploĹĄne proraÄ?unske rezervacije se po zakonu o javnih financah uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proraÄ?unu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaĹže, da ni zagotovljenih dovolj sredstev, ker jih pri pripravi proraÄ?una ni bilo mogoÄ?e naÄ?rtovati.

Naravne nesreÄ?e lani povzroÄ?ile za 139 milijard evrov ĹĄkod Svetovne finanÄ?ne izgube iz naslova naravnih katastrof so lani znaĹĄale 139 milijard evrov, kar je precej manj kot leto prej, ko so se ustavile pri 350 milijardah. Naravne nesreÄ?e so ob tem lani terjale 10.400 smrtnih Ĺžrtev. Kljub temu da so se finanÄ?ne izgube lani zmanjĹĄale, je bila vsota ĹĄe vedno nad 30-letnim povpreÄ?jem, ki je pri 122 milijard evrov. Podobno kot pretekla leta so naravne nesreÄ?e najveÄ?jo ĹĄkodo povzroÄ?ile v ZDA, kjer so Ĺže drugo leto zapored zabeleĹžili rekordno ĹĄkodo, ki so jo povzroÄ?ili poĹžari. Samo v Kaliforniji je poĹžar povzroÄ?il za 20 milijard evrov ĹĄkode. đ&#x;”˛

Po poŞaru, ki se je zgodil 16. decembra, in rednih vzdrŞevalnih delih je blok 6 spet v omreŞju – Lani je proizvedel 2.865.901 MWh Mira Zakoťek

Ĺ oĹĄtanj, 5. januarja – V petek so v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj ponovno sinhronizirali v omreĹžje blok 5, ki od sredine lanskega decembra ni obratoval. Ustaviti so ga morali zaradi poruĹĄitve materiala stene ene od visokotlaÄ?nih oljnih dovodnih cevi na hidravliÄ?nem cilindru visokotlaÄ?nega varnostno regulirnega ventila na kotlu. Zaradi tega je priĹĄlo do manjĹĄega poĹžara, ki pa so ga gasilci hitro pogasili. Popravilo je stalo pribliĹžno 25.000 evrov.

Bloka po tem niso vkljuÄ?ili v

omreĹžje, saj so imeli za 21. december naÄ?rtovano ustavitev bloka zaradi vzdrĹževalnih del.

Ta so bila doloÄ?ena Ĺže v letnem naÄ?rtu in naj bi bila opravljena od 21. decembra lani do predvidoma 3. januarja letos. V tem Ä?asu so vgradili dodatno odvodnjavanje

na nekaterih kotlovskih kolektorjih, zamenjali so obrabljene cevi na ponovnem pregrevalniku, popravili pogon ventilov visokotlaÄ?ne postaje in opravili ĹĄe vsa druga redna vzdrĹževalna dela.

V lanskem letu je ĹĄesti blok proizvedel 2.866 GWh elektriÄ?ne

energije, kar je za 0,47 odstotka veÄ? od naÄ?rtovane proizvodnje.

Obratoval je 270 dni, naÄ?rtovano je miroval 83 dni, nenaÄ?rtovano pa 12 dni.

Toplotno oskrbo Ĺ aleĹĄke doline sta med mirovanjem zagotavljala đ&#x;”˛ blok 5 in plinska turbina. â€

Letos iz TEĹ 3.753 GWh elektriÄ?ne energije

V lanskem letu je znaĹĄala celotna proizvodnja elektriÄ?ne energije termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj 3.753 GWh, zanjo pa so pokurili 3.171.393 ton premoga.

Proizvodnja toplotne energije je znaĹĄala 332 GWh, zanjo pa so porabili 87.183 ton premoga.

Med pregledom regenerativnega grelnika zraka

Trije stolpiÄ?i stanovanj na Selu dograjeni Podjetje Andrejc je zaÄ?elo septembra leta 2017 izgradnjo 117 stanovanj na Selu v Velenju – Izvajalec del je bilo podjetje EJ Projekt – Stanovanja so dograjena, uporabno dovoljenje pridobljeno, Ä?akajo le ĹĄe na potrebno dokumentacijo, potem bodo vseljiva Mira ZakoĹĄek

ÄŒe stopijo skupaj pravi ljudje, ki poznajo posel, so uspehi tu.

In v Ĺ aleĹĄki dolini smo lahko ponosni, da jih imamo. Plod takĹĄnega uspeĹĄnega sodelovanja je tudi izgradnja 117 stanovanj v novi stanovanjski soseski na Selu v Velenju.

Investitor tega velikega projekta je podjetje Andrejc, katerega lastnik je Mirko Andrejc, izvajalec

del pa je prav tako domaÄ?e, prav za ta posel ustanovljeno podjetje EJ Projekt, katerega lastnik je Vlado Jezernik (tudi veÄ?inski lastnik podjetja Elektro Jezernik) ter njegova sin in hÄ?i.

Tako Mirko kot Vlado, pa tudi Franc Krevzel (lastnik Krevzel instalacije) so v zadnjih desetletjih veliko sodelovali, sreÄ?evali pa so se predvsem kot podizvajalci pri razliÄ?nih gradbenih projektih. Tokrat so na pobudo Mirka Andrej-

zares iskreno Ĺželeli, da dela opravimo po zastavljenih standardih in v dogovorjenih rokih.ÂŤ ÄŒeprav so prijatelji in dobri sodelavci, pa se zelo dobro zavedajo, da je posel posel in da morajo biti izpolnjeni tudi ekonomski kriteriji. Vlado zato tudi upa, da bodo, Ä?e bo do dogovora priĹĄlo, dobili posel tudi pri

gradnji stanovanj v Mariboru.

Mirko pravi, da jih bo vsekakor povabil k sodelovanju, seveda pa bodo morali izpolniti zahtevane kriterije.

Stanovanja na Selu bodo torej kmalu vseljiva, velik del so jih Ĺže prodali, nekaj pa jih je ĹĄe na voljo. đ&#x;”˛

PROSTA DELOVNA MESTA Zaradi ĹĄiritve na nova trĹžiĹĄÄ?a vabimo v svojo ekipo nove sodelavce.

KOMERCIALISTE PRODAJE

Mirko Andrejc in Vlado Jezernik

Obe podjetji imata trdne naslednike

Mirko Andrejc je vodenje podjetja Andrejc Ĺže pred Ä?asom prepustil hÄ?erki Vesni in sinu Mirku. Vodita ga kot sodirektorja, sam pa je ostal lastnik in prokurist. Obema zaupa in se veseli, da podjetje uspeĹĄno vodita in ga razvijata.

Podobno je tudi s podjetjem Elektro Jezernik. Vlado Jezernik je vodenje zaupal sinu BoĹĄtjanu, hÄ?erka je prokuristka, prokurist pa je tudi sam. Podjetje Elektro Jezernik je tudi ustanovitelj podjetja EJ Projekt. Tudi Vlado Jezernik je s sinovim vodenjem podjetja (to mu v celoti prepuĹĄÄ?a) zadovoljen.

ca stvari postavili na glavo. Glavni izvajalec in seveda koordinator projekta izgradnje stanovanj je bilo podjetje EJ Projekt, nosilec pa Vlado Jezernik s svojimi bogatimi izkuĹĄnjami. K sodelovanju so za gradbena in obrtniĹĄka dela pritegnili podjetje Markomark Nival, za strojne inĹĄtalacije podjetje Krevzel in za elektro inĹĄtalacije podjetje Elektro Jezernik.

Dela so stekla 15. septembra leta 2017, stanovanja pa so bila dograjena ĹĄe pred koncem lanskega leta. Trenutno urejajo ĹĄe vso potrebno dokumentacijo in raÄ?unajo, da se bodo stanovalci lahko vselili ta mesec ali na zaÄ?etku prihodnjega. ÂťProjekt smo odliÄ?no izpeljali, seveda ni ĹĄlo Ä?isto brez zapletov, ki pa smo jih hitro in uÄ?inkovito razreĹĄevali,ÂŤ je zadovoljen Mirko Andrejc, ki si Ĺželi izkuĹĄnjo, ki jo je pridobil pri tej gradnji, ĹĄe obogatiti. V Mariboru se dogovarja ĹĄe

Stanovanja so velika od 27 do 105 kvadratnih metrov

117 stanovanj je razporejenih v treh stolpiÄ?ih, v prvih dveh jih je po 35, v tretjem pa je 47 stanovanj, velika so od 27 do 105 kvadratnih metrov. Kupci imajo na voljo tudi pokrita garaĹžna mesta in kleti. za veliko veÄ?ji projekt, izgradnjo okoli 800 stanovanj.

Zadovoljen je tudi Vlado Jezernik, ki je seveda prviÄ? koordiniral tako velik projekt: ÂťDoslej je bilo naĹĄe podjetje Elektro Jezernik podizvajalec, tokrat glavni izvajalec. Vendar s tem nisem imel kakĹĄnih posebnih teĹžav. Vsi, ki smo se sreÄ?evali na gradbiĹĄÄ?u, smo bili dobri znanci, ki si med sabo zaupamo, in vsi smo si tudi

Ĺ˝elena znanja, lastnosti in kompetence: • aktivno znanje tujih jezikov ( ruĹĄÄ?ina, Ä?eĹĄÄ?ina, slovaĹĄÄ?ina, poljĹĄÄ?ina, ĹĄpanĹĄÄ?ina, italijanĹĄÄ?ina) • odliÄ?na sposobnost komuniciranja • organizacijske sposobnosti, samoiniciativnost, eksibilnost,‌ • pripravljenost na sluĹžbena potovanja • znanje administrativnih del Naloge in zadolĹžitve: NaÄ?rtovanje in izvedba prodajnih aktivnosti, iskanje novih poslovnih partnerjev in sodelovanje z obstojeÄ?imi, sodelovanje na demonstracijah in sejmih kmetijske mehanizacije.

Nudimo: Urejeno in eksibilno delovno okolje, moĹžnost osebnega in profesionalnega razvoja, zaposlitev za poln delovni Ä?as, redno plaÄ?ilo in moĹžnost dodatnega izobraĹževanja.

Oblika zaposlitve: NedoloÄ?en Ä?as s poizkusno dobo 6 mesecev, doloÄ?en Ä?as z moĹžnostjo podaljĹĄanja v nedoloÄ?en Ä?as.

Motivirani in zanesljivi kandidati oddajte vlogo v roku 14 dni na sedeĹž podjetja Tehnos, d.o.o., Cesta ob Ĺželeznici 1, 3310 Ĺ˝alec, ali na elektronski naslov ďŹ nance@tehnos.si.

Za vse dodatne informacije pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 03 713 30 79.

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

ÄŒetrtek, 3. januarja Po boĹžiÄ?no-novoletnih praznikih je okoli 257 tisoÄ? uÄ?encev in dijakov znova sedlo v ĹĄolske klopi.

Mediji so poroÄ?ali, da je investitor Joc PeÄ?eÄ?nik podal izjavo o umiku svoje vloge iz postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja za gradnjo BeĹžigrajskega ĹĄportnega parka.

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

veÄ?ina vojakov ostala brez 19-odstotnega dodatka k plaÄ?am, dodatek za poveÄ?an obseg dela in delovnih obremenitev z januarjem pripada le ĹĄe 1.300 vojakom.

Delati je zaÄ?el nov ameriĹĄki kongres. PredstavniĹĄki dom, v katerem imajo veÄ?ino demokrati, je izglasoval zakon o obnovi financiranja vladnih agencij, ni pa potrdil sredstev za gradnjo zidu na meji z Mehiko, kar zahteva predsednik Donald Trump.

do streljanja na kegljiĹĄÄ?u. Ubite so bile tri osebe, ĹĄtiri pa ranjene.

MoÄ?no sneĹženje, ki je zajelo severno stran Alp, je povzroÄ?ilo ĹĄtevilne nevĹĄeÄ?nosti na cestah predvsem v Avstriji in na Bavarskem, kjer so odpovedali tudi 120 poletov.

V Franciji so znova potekali protesti t. i. rumenih jopiÄ?ev, ki so jih tudi tokrat zaznamovali izgredi.

V BudimpeĹĄti se je na pobudo opozicije spet zbralo okoli 10 tisoÄ? ljudi na protestu proti konservativni vladi madĹžarskega premierja Viktorja Orbana.

Pred poslopjem Filozofske fakultete v Beogradu pa se je zaÄ?el peti protest proti vladavini predsednika Aleksandra VuÄ?ića s sloganom ÂťEden od petih milijonovÂŤ.

Ponedeljek, 7. januarja Koprski obÄ?inski svet je poslal sklep o zavrnitvi pritoĹžbe Borisa PopoviÄ?a in potrditvi Ĺžupanskega mandata AleĹĄu BrĹžanu. PopoviÄ?ev odvetnik pa je ob tem napovedal pritoĹžbo na upravno sodiĹĄÄ?e.

Slovenska vojska je na mariborskem letaliĹĄÄ?u predstavila delo deĹžurnih posadk helikopterske nujne medicinske pomoÄ?i. Karl Erjavec je ob tem spomnil na koalicijski dogovor o nakupu treh helikopterjev.

V Avstriji je zaradi obilnih sneĹžnih padavin in plazov umrlo najmanj ĹĄest ljudi, veÄ? jih je ostalo pogreĹĄanih.

Nedelja, 6. januarja Novinarji so veliko poroÄ?ali o postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja za gradnjo BeĹžigrajskega ĹĄportnega parka.

Predsednik ZDA Donald Trump in kongresni demokrati po sestanku v Beli hiĹĄi niso dosegli dogovora o obnovi proraÄ?unskega financiranja vladnih agencij.

Iz Avstrije, HrvaĹĄke, Bosne in Hercegovine in Srbije so poroÄ?ali o teĹžavah v prometu zaradi snega in vetra.

Vodja italijanske zdravstvenoraziskovalne organizacije je sporoÄ?il, da je bil prisiljen odstopiti zaradi ÂťprotiznanstvenihÂŤ politik trenutne populistiÄ?ne vlade.

V Parizu so aretirali enega vidnejĹĄih predstavnikov gibanja rumenih jopiÄ?ev Erica Droueta, ker naj bi organiziral protest, ne da bi o tem obvestil policijo.

V Savdski Arabiji se je zaÄ?el sodni proces zaradi umora savdskega novinarja DĹžamala HaĹĄokdĹžija na savdskem konzulatu v Carigradu.

Petek, 4. januarja

V hekerskem napadu v NemÄ?iji so storilci vdrli v zasebne dokumente veÄ? sto nemĹĄkih politikov, tudi kanclerke Angele Merkel, in osebne podatke objavili na spletu.

Ministrstvo za delo je objavilo javni razpis za sofinanciranje projektov s podroÄ?ja enakosti, ki je osredotoÄ?en na vpraĹĄanje nasilja med zmenkanjem in na delo s fanti za preseganje stereotipov.

NemĹĄki finanÄ?ni minister opozarja, da gospodarski zagon v NemÄ?iji usiha.

Britanska premierka Theresa May je poslance in poslanke pozvala, naj podprejo njen dogovor z Evropsko unijo o brexitu, Ä?eĹĄ da je to edini naÄ?in, da se spoĹĄtuje izid referenduma in zaĹĄÄ?iti gospodarstvo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je obsodil izgrede ob novih protestih rumenih jopiÄ?ev v Parizu in zatrdil, Âťda bo pravici zadoĹĄÄ?enoÂŤ.

NemĹĄki finanÄ?ni minister Olaf Scholz je posvaril, da gospodarski zagon v NemÄ?iji usiha.

Izvedeli smo, da Joc PeÄ?eÄ?nik oz. druĹžba BĹ P ni odstopila od projekta BeĹžigrajski ĹĄportni park, temveÄ? je na okoljskem ministrstvu podala zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.

V razmahu smuÄ?arske sezone sta na pomoÄ? slovenskim policistom priĹĄla hrvaĹĄka kolega – eden bo prisoten na Rogli in Kopah, drugi v Kranjski Gori, po potrebi pa tudi na Krvavcu in Voglu.

V sindikatih vojske in obrambe so opozorili, da je zaradi ukaza, izdanega pred dvema tednoma,

Torek, 8. januarja Osrednja vest doma je bila odloÄ?itev upravnega sodiĹĄÄ?a, da na pobudo okoljevarstvenikov zadrĹži izvajanje odstrela medveda. Ob podatku, da je trenutno pri nas 750, letni prirastek pa je 200 kosmatincev, so kmetovalci napovedovali katastrofo.

HrvaĹĄka tudi uradno zavraÄ?a pristojnost sodiĹĄÄ?a EU.

Protestov ni (z)manjkalo. V Franciji so se znova zbrali t. i. rumeni jopiÄ?i.

Po veÄ? desetih napadih v tednu dni je brazilsko pravosodno ministrstvo v severovzhodno mesto Fortaleza napotilo okoli 300 vojakov, da bi zaustavili porast nasilja.

Savdska Arabija je sporoÄ?ila, da uvaja regulacijo, ki naj bi prepreÄ?ila, da Ĺženske ne bi izvedele za lastno loÄ?itev.

AmeriĹĄki kongres se ne strinja z naloĹžbo v zid na ameriĹĄko-mehiĹĄki meji.

SneĹžnim padavinam v Avstriji in nekaterih drugih drĹžavah ni bilo videti konca.

Po sedmih dneh molka se je oglasil vodja protestov Pravica za Davida v Bosni in Hercegovini Davor DragiÄ?ević, ki je zagotovil, da je Ĺživ in zdrav.

PapeĹž FranÄ?iĹĄek je opozoril pred vzponom nacionalistiÄ?nih in populistiÄ?nih gibanj oziroma voditeljev, ki po njegovem mnenju slabijo sistem multilateralizma.

Sobota, 5. januarja Pri Treh Şebljih na Osankarici so zaznamovali 76. obletnico zadnjega boja Pohorskega bataljona. Slavnostni govornik je bil predsednik drŞavnega zbora Dejan Židan, ki je posvaril pred nevarnostmi populizma.

Na Poljskem je poĹžar zajel t. i. sobo pobega, pri Ä?emer je umrlo pet najstnic.

Potem ko se z demokratskimi voditelji ni mogel dogovoriti o svoji zahtevi po 5,6 milijarde dolarjev za gradnjo zidu na mehiĹĄki meji, je predsednik ZDA Donald Trump zagrozil, da bo ohranjal delno blokado vlade mesece ali celo leta.

V Kaliforniji v ZDA je priĹĄlo

10. januarja 2019

Slovenija je tudi uradno prejela odgovor HrvaĹĄke, ki jo toĹži zaradi krĹĄenja evropskega pravnega reda, ker ne spoĹĄtuje arbitraĹžne razsodbe o meji med drĹžavama.

HrvaĹĄka v ugovoru zavraÄ?a pristojnost SodiĹĄÄ?a EU v tej zadevi.

Severnokorejski predsednik Kim DĹžong Un je nenapovedano prispel na tridnevni obisk v Peking. Francoska vlada je napovedala zakon, s katerim bo zaostrila kazni za tiste, ki bodo sodelovali na neprijavljenih protestih, in za tiste, ki bodo na protestih nosili obrazne maske.

Po hekerskem napadu na okoli tisoÄ? nemĹĄkih politikov, zvezdnikov in novinarjev so v zvezni deĹželi Hessen prijeli 20-letnika, ki je priznal, da je objavil njihove osebne podatke in zasebne dokumente.

Temen konec sveta Michael Moore, z oskarjem nagrajeni reĹžiser dokumentarnih filmov, nam v zadnjem filmu Fahrenheit 11/9 poskuĹĄa razloĹžiti, kaj za vraga se je zgodilo v ZDA, v tej deĹželi svobode in liberalnih nadzorov, v deĹželi, ki nam je pred desetletji prinesla poletje ljubezni, zdaj pa je izvolila Trumpa, hodeÄ?o katastrofo na obeh nogah, za katero ne moreĹĄ niti vedeti, kaj ĹĄele napovedati, kaj bo storila in rekla v naslednjih dneh.

Je morda kriv elektorski volilni sistem, katerega izvor sega v Ä?ase ameriĹĄke drĹžavljanske vojne? Je kriv prikriti rasizem ameriĹĄke druĹžbe? So krivi tisti, ki se Ä?utijo razĹžaljene in zapuĹĄÄ?ene, pa Ä?etudi so Ĺžrtve pobesnele ekonomije in populistiÄ?nega demagoga, ki sovraĹži Jure TrampuĹĄ Ĺženske in vse, kar je povezano z razumom?

Moore v filmu ne poda jasnega odgovora, prikaĹže le opozorilo – pri tem v zadnjem Ä?asu ĹĄe zdaleÄ? ni edini, podobni procesi kot v ZDA morebiti manj kriÄ?avo in bolj prikrito, a vseeno enako nevarno potekajo tudi v evropskih demokracijah – da odsotnost obÄ?utka za soÄ?loveka vodi v faĹĄizem.

Pravi vzrok za dehumanizacijo, pa naj bo to revna Ä?rnska populacija, ki je mesece pila s svincem umazano vodo v industrijskem Flintu, v mestu kakĹĄnih 100 kilometrov severno od Detroita, ali pa uÄ?itelji iz Zahodne Virginije, ni le brezbriĹžnost, individualizem, apatija, seveda vse to, a glavni razlog za dehumanizacijo je pohlep, Ĺželja po profitu, imperativ po ekscesnem bogastvu. Neoliberalizem generira kriviÄ?nost, izkljuÄ?enost, poÄ?asi kuri ogenj pod bombo socialnega nezadovoljstva. Neregulirana pravila trga so neposredni nasprotnik vladavini prava, Ä?lovekovih svoboĹĄÄ?in in socialni praviÄ?nosti. V takĹĄnem okolju neizbeĹžnosti zmagujejo ljudje, kot je Trump in drugi populisti. Seveda niso volivci krivi sami, da se poÄ?utijo razĹžaljeni in pozabljeni, krivi so najprej politiki, ki so zgradili sistem kriviÄ?nosti, in tudi tisti, ki na njegove napake opozarjajo zgolj zato, da bi se laĹžje prikradli na oblast – s figo v Ĺžepu namenoma zavajajo Ĺže tako frustrirane mnoĹžice.

Naj navedem le en primer, omenjen v filmu. UÄ?itelji javnih ĹĄol iz nekaterih krajev v Zahodni Virginiji so slabo plaÄ?ani, nekateri med njimi so upraviÄ?eni do t. i. Âťbonov za hranoÂŤ, s katerimi Ĺželi zvezna ameriĹĄka oblast zmanjĹĄati revĹĄÄ?ino. V ZDA je trenutno 44 milijonov AmeriÄ?anov, ki so upraviÄ?eni do te vrste socialne pomoÄ?i, 14 % populacije (v Sloveniji delno primerljivo denarno socialno pomoÄ? v povpreÄ?ju prijema malo veÄ? kot 50.000 ljudi ali 2,5 % vse populacije). A to poniĹžanje uÄ?iteljev, pritisk proti meji revĹĄÄ?ine, ni bil dovolj. Od ponekod se je priplazila ideja, da bi morali vsi uÄ?itelji, vkljuÄ?eni v zdravstveno zavarovanje, nositi ÂťFitbits zapestniceÂŤ, ki bi merile ĹĄtevilo korakov in drugih fiziÄ?nih dejavnosti, ki jih zaposleni v ĹĄolstvu storijo Ä?ez dan. Kdor ne bi bil dovolj aktiven, kdor ne bi dovolj dobro skrbel za zdravje, bi moral plaÄ?ati dodatno zavarovanje. Nato je uÄ?iteljem prikipelo, dovolj je, so rekli, in lansko zimo v stavki, ki je potekala mimo sindikatov, v dobrih dveh tednih dosegli 5-odstotno poviĹĄanje plaÄ? – ne samo zase, paÄ? pa tudi za drugo ĹĄolsko osebje.

Za demokracijo, za veÄ?jo socialno praviÄ?nost se paÄ? moraĹĄ boriti vsak dan.

To nas pripelje v Evropo in v Slovenijo. Maja bodo tukaj volitve z evropskim predznakom. UdeleĹžba na njih bo nizka, na zadnjih je bila zgolj 28 %. Evropa razpada, po eni strani jo naÄ?enja odtujena bruseljska elita, ki ne ve, kakĹĄen je pomen socialne praviÄ?nosti, na drugi strani jo naÄ?enjajo populistiÄ?ni politiki, ki bi radi iz evropskih skladov dobili denar, zavraÄ?ajo pa ideje, na katerih je ta skupnost sploh nastala, zavraÄ?ajo univerzalnost Ä?lovekovih pravic, vladavino prava, politiÄ?ne svoboĹĄÄ?ine. Ne dvomim, da se bodo sedanje politiÄ?ne stranke prilagodile populistiÄ?nim kriÄ?aÄ?em zgolj zato, da bi ostale na oblasti. Kar bo velika ĹĄkoda.

Evropska unija, pa tudi druge mednarodne institucije, so namreÄ? nastale kot neposreden odgovor na strahote druge svetovne vojne; Ä?e bomo izgubili obÄ?utek povezanosti, pomen skupnega, empatijo do soÄ?loveka, Ä?e nam bo postalo vseeno za druge, se nam in naĹĄim slabo piĹĄe. ÄŒe Ĺželimo preĹživeti, moramo v demokratiÄ?ni sistem vrniti pojem socialne praviÄ?nosti. V nasprotnem primeru se bo tudi v Evropi in Sloveniji zgodilo podobno, kot se dogaja v ZDA. Postali bomo na pol skuhana demokracija, v kateri bo vladala peĹĄÄ?ica, ostali pa bomo veseli, da na drugi strani propadajoÄ?e ulice, tam za staro rjasto ograjo, Ĺživi druĹžina, ki je ĹĄe bolj revna od nas. Ĺ˝ivi morda, kajti tja, v tisti temni konec ulice, Ĺže dolgo ne hodimo veÄ? ‌ đ&#x;”˛

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 7

7

MED VAMI

10. januarja 2019

Za prijazen promet na Marijinem Nadomestilo pomemben trgu bo prispevala tudi drĹžava del proraÄ?unov Sklepa so se na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj razveselili na zadnji dan starega leta – Pohiteti bodo morali s pripravo razpisa, da bodo kos postavljenim rokom Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj, 3. januarja – Ĺ˝e prvi delovni dan novega leta so v Ĺ oĹĄtanju poĹĄteno zavihali rokave. Lotili so se dokonÄ?anja ureditve plazov. Z drĹžavo, ki jih sofinancira z znatnimi sredstvi, so se dogovorili, da bodo dela izvedli do konca letoĹĄnjega januarja. Dogovora se bodo drĹžali. Pri tem, da ne bodo zamujali, jim je ĹĄla zima – vsaj njen zaÄ?etek – zelo na roke.

Za krajane v Skornem in LajĹĄah gradijo domova

Krajani, predvsem v podeĹželskih okoljih, se radi druĹžijo. Za to pa potrebujejo prostor. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je v zadnjih letih za izgradnjo in prenovo domov krajanov namenila precej sredstev. Letos nadaljujejo gradnjo dveh, ki so ju zaÄ?eli lani. Do junija bo dokonÄ?an dom krajanov na igriĹĄÄ?u v Skornem. V zaselku LajĹĄe pa bodo tudi do junija uredili ĹĄportno igriĹĄÄ?e z objektom za rekreacijo, turizem in prosti Ä?as.

Za ta objekt jim je uspelo pridobiti sofinanciranje iz sredstev Evropskega kmetijskega Sklada za razvoj podeĹželja.

kot ga imenuje vse veÄ? obÄ?anov, v obmoÄ?je prijaznega prometa. To pa pomeni, pravijo v Ĺ oĹĄtanju, da se bodo morali intenzivno lotiti najprej priprave razpisa, potem pa zaÄ?etka izvedbe v avgustu, najpozneje zaÄ?etku septembra.

Prometna preureditev je zasnovana v treh fazah. V zaÄ?etni bo trg urejen kot nekakĹĄen skupni prometni prostor, ki bo v prvi vrsti namenjen peĹĄcem, kolesarjem, ob nizkih hitrostih pa bo omogoÄ?al tudi pretok motornih vozil. V zadnji fazi, ko bo trg zaĹživel tudi programsko, pa bo namenjen le ĹĄe peĹĄcem in kolesarjem. ParkiriĹĄÄ?a se bodo s trga Ĺže v zaÄ?etni fazi umaknila na lokacijo novega parkiriĹĄÄ?a ob Muzeju usnjarstva.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj naproĹĄa uporabnike nepremiÄ?nin, da jim spremembe javijo do konca januarja, sicer pa jih je treba v roku 30 dni od nastanka

Nadaljujejo gradnjo glasbene ĹĄole

Junija lani so v Ĺ oĹĄtanju zaÄ?eli graditi novo glasbeno ĹĄolo, najveÄ?ji projekt obÄ?ine v lanskem in letoĹĄnjem letu, vreden dobrih 2,5 milijona evrov. V novo glasbeno ĹĄolo naj bi se uporabniki vselili septembra.

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj je uporabnikom med gradnjo zagotovila nadomestne prostore. Del pouka glasbene ĹĄole izvajajo v Osnovni ĹĄoli Karla Destovnika – Kajuha, del v vili LuÄ?ka, kulturnem domu in nekdanjih prostorih vrtca Barbka, Pihalni orkester Zarja Ĺ oĹĄtanj pa se je zaÄ?asno preselil v gasilski dom v TopolĹĄici. đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? - Planinc

prodaja, dedovanje, oddaja nepremiÄ?nine, delitev, sprememba naslova za sprejemanje Ĺ oĹĄtanj – Nadomestila za uporabo stavb- poĹĄtne ĹĄtevilke in podobno, skratka vse, kar nega zemljiĹĄÄ?a so pomemben del obÄ?inskih bi lahko imelo vpliv na spremembo odmere proraÄ?unov. V obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj se je iz te nadomestila. ÄŒe bodo spremembe sporoÄ?epostavke lani v proraÄ?un ne pravoÄ?asno, jih bodo na Pravne in fiziÄ?ne nateklo 3.695.000 evrov, FURS-u lahko upoĹĄtevali od tega veÄ?ina od pravnih za odmerno obdobje 2019. osebe so lani za oseb, od fiziÄ?nih oseb pa Obenem pa so zavezance nadomestilo v dobrih 129.000 evrov. Toobvestili, da so skladno z proraÄ?un nakazale doloÄ?ili Odloka o uporabi liko denarja iz te postavke 3.695.000 evrov. priÄ?akujejo tudi letos. stavbnega zemljiĹĄÄ?a tudi Na zaÄ?etku meseca je med letom, in to v roku 30 uprava ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj pozvala uporabni- dni, dolĹžni sporoÄ?iti vse spremembe, ki ke (lastnike, najemnike), da jim do konca kakorkoli vplivajo na doloÄ?itev nadomestila januarja sporoÄ?ijo vse spremembe, ki so na- za uporabo stavnega zemljiĹĄÄ?a. đ&#x;”˛ stale na nepremiÄ?ninah – lastniĹĄtvo, nakup,

â?ą

Bo Žegnan studenec dal vode dovolj?

podjetjem Plastika Skaza Velenje) o izvajanju projekta Ĺ˝egnan studenec. Projekt je prijavila na razpis LAS-a Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline in pridobila zanj veÄ? kot 55 tisoÄ? evrov.

Gre za projekt trajnostnega zagotavljanja endogenih vodnih virov, v okviru katerega bodo izvedli raziskave, v kakĹĄni meri Ĺ˝upnekovo Ĺžrelo oziroma izvir potoka ReÄ?ica ĹĄe predstavlja rezervo pitne vode. Ugotavljali bodo potrebe po prikljuÄ?itvi gospo-

ReÄ?ica ob Savinji – Tik pred iztekom lanskega leta je ObÄ?ina ReÄ?ica ob Savinji podpisala pogodbo s partnerji (Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Javnim podjetjem Komunala Mozirje, Visoko ĹĄolo za varstvo okolja Velenje in

Blizu 820.000 evrov za obmoÄ?je prijaznega prometa

Zadnji dan starega leta, 31. decembra, so se na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj razveselili sklepa drĹžave, da bo z 817.000 evri sofinancirala preureditev Trga bratov Mravljakov oziroma Marijinega trga,

dinjstev v okolici na javni vodovod, saj vsa nanj ĹĄe niso prikljuÄ?ena, hidrogeoloĹĄke, bioloĹĄke in kemiÄ?ne znaÄ?ilnosti Ĺ˝egnanega studenca ter njegovega zaledja. Ĺ tudenti Visoke ĹĄole za varstvo okolja Velenje bodo izvajali potrebne raziskave, podjetje Skaza pa bo izdelalo promocijski lonÄ?ek iz bio materiala. Projekt bo stekel letos, glede na pogodbo naj bi ga konÄ?ali do konca junija 2020. đ&#x;”˛

tp

Kamerat jim vraÄ?a samostojnost Kako poteka brezplaÄ?en obÄ?inski prevoz za starejĹĄe in gibalno ovirane, kaj jim omogoÄ?a in kako so ga sprejeli, smo preverili na terenu s Kameratom, prostovoljko in uporabnico Tina Felicijan

StarejĹĄa obÄ?anka Cvetka SlemenĹĄek Ĺživi sama. Odkar je vdova, je njena mobilnost odvisna od drugih. Zaradi bolezni namreÄ? ne more peĹĄ po opravkih, tudi vozi ne, otrokom pa tempo vsakdanjega Ĺživljenja ne dovoljuje, da bi jo kadarkoli vozili, kamorkoli si zaĹželi. Pa tudi ne bi hotela, saj noÄ?e biti v breme, pravi. Darja MaÄ?ek pa je Ĺže tri leta prostovoljka skupine Udranik MC Velenje.

Sodeluje pri raznih veÄ?jih projektih, kot sta poletna tabora Indikamp in Stara sablja v Letnem kinu, ĹĄe posebno vĹĄeÄ? ji je delo in druĹženje s starostniki, pridruĹžila pa se je tudi desetim voznikom Kamerata – brezplaÄ?nega prevoza za starejĹĄe in gibalno ovirane VelenjÄ?anke in VelenjÄ?ane. Cvetko in Darjo smo spremljali na eni od voĹženj v trgovino in opazovali, kako deluje nova storitev Mestne obÄ?ine Velenje ter kaj pomeni uporabnikom.

Ne le prevoz, tudi odnos

Darja se s Kameratom, ki se ga je najprej morala navaditi, saj elektriÄ?nega vozila ĹĄe ni vozila, zdaj pa je za volanom brez sklopke in menjalnika Ĺže samozavestna, pripelje na dvoriĹĄÄ?a Cvetkine hiĹĄe. Cvetka se do avtomobila pripelje z invalidskim voziÄ?kom,

Darja ji pomaga sesti v avto, nato pa se nauÄ?i zloĹžiti voziÄ?ek. ÂťSaj vem, da je teĹžek,ÂŤ se opraviÄ?uje Cvetka. ÂťBolje bi bilo, da bi poslali fanta, saj bi mu bilo laĹžje,ÂŤ pravi, Darja pa jo tolaĹži, naj niÄ? ne skrbi, da ni tako hudo in bo Ĺže zmogla.

Ko se pripeljeta na parkiriĹĄÄ?e pred trgovino, Cvetka skrbno pripravi parkirno kartico za invalide. Sestavita voziÄ?ek in se odpravita po nakupih. Darja jo vozi med policami in naĹĄteva artikle. ÂťJagode so zniĹžane, a so

zelo slabe,ÂŤ pravi. ÂťHvala, ker ste opazili,ÂŤ odgovarja Cvetka in si zaĹželi brstiÄ?ni ohrovt. ÂťDober je prepraĹžen na drobtinah,ÂŤ pove Darji, ki skrbno preverja roke uporabe Ĺživil, kakovost in poreklo, saj Cvetka rada kupuje slovensko.

Darja zloĹži artikle na blagajno in jih pospravi v vreÄ?ke. Cvetka ji narekuje pin banÄ?ne kartice, da lahko plaÄ?a. ÂťMoramo si zaupati, da lahko kvalitetno Ĺživimo,ÂŤ odvrne, ko jo na poti nazaj vpraĹĄam, kako da ji je zaupala

tako obÄ?utljiv podatek. In Cvetka zaupa tudi Kameratu, saj je veÄ? kot prevoz. Z njim se ji je vrnila samostojnost, pravi. NaroÄ?i ga vsak Ä?etrtek za nakupe in enkrat na teden za obisk pokopaliĹĄÄ?a.

OmogoÄ?a pa ji tudi stik z ljudmi in druĹžbo, saj vozniki prostovoljci poskrbijo tudi za dobro poÄ?utje potnikov in jim pomagajo pri opravkih. Nekateri potrebujejo spremstvo in veÄ? pomoÄ?i, drugi pa manj, pravi prostovoljka, ki opaĹža, da Kamerat uporabnikom zelo dobro dene. Cvetka poroÄ?a, da ima zelo dobre izkuĹĄnje. ÂťVsi so nadvse ustreĹžljivi in zelo vesela sem, da je obÄ?ina starejĹĄim to omogoÄ?ila.ÂŤ Na vpraĹĄanje, ali ĹĄe kaj pogreĹĄa, doda: ÂťManjka mi gledaliĹĄÄ?e. Z moĹžem sva ga redno obiskovala. A predstave so ob veÄ?erih. ÄŒe bi me Kamerat peljal, bi ĹĄla, zakaj pa ne. A ne bi rada

â?ą

Prevoz je treba naroÄ?iti tri dni pred opravkom na telefonsko ĹĄtevilko 080 15 70. Mestna obÄ?ina Velenje klice sprejema od ponedeljka do Ä?etrtka od 8. do 15. ure in ob petkih od 8. do 13. ure.

Prostovoljci Mladinskega centra Velenje pa prevoze opravljajo ob delavnikih med 7.30 in 15.30.

nikogar obremenjevala,ÂŤ pove. ÂťHvala, mi veliko pomeni,ÂŤ ĹĄe enkrat reÄ?e Cvetka, ko ji Darja odnese nakupovalne vreÄ?ke v

Prostoferstvo tudi v Ĺ aleĹĄki dolini

Mestna obÄ?ina Velenje od 12. novembra lani omogoÄ?a brezplaÄ?ne prevoze za obÄ?anke in obÄ?ane, starejĹĄe od 65 let, ali gibalno ovirane, ki nimajo druge moĹžnosti, za prevoz po raznih opravkih. Po vzoru prostoferstva, ki je v Sloveniji Ĺže uveljavljena praksa, je zasnovala projekt Kamerat. Kupila je elektriÄ?ni avtomobil in ga v upravljanje predala Mladinskemu centru Velenje.

Vozijo ga namreÄ? prostovoljci skupine Udarnik MC Velenje. Opravili so Ĺže veÄ? kot 70 voĹženj.

hiĹĄo. ÂťMeni pa je v zadovoljstvo,ÂŤ odvrne prostovoljka in se poslovita do naslednjiÄ?.

Kar nekaj uporabnikov je Ĺže rednih strank in so s storitvijo zadovoljni. VeÄ?krat povedo, da jim tovrstni prevozi omogoÄ?ajo veÄ? svobode, saj niso ves Ä?as odvisni od razpoloĹžljivosti svojcev. Radi pohvalijo tudi prijazne voznike, ki uporabnike z veseljem pospremijo po opravkih in jim pomagajo pri noĹĄenju vreÄ?k iz trgovine. Januarja pa bodo naredili analizo dosedanjega delovanja projekta in razmislili tudi o podaljĹĄanju delovnega Ä?asa, so sporoÄ?ili z Mestne obÄ?ine Velenje.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

ZDRAVSTVO, SOCIALA

Izguba manjĹĄa od naÄ?rtovane V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec so lani nekoliko presegli bolniĹĄniÄ?ni program, ambulantnega pa zaradi pomanjkanja zdravnikov niso izvedli v celoti – Robot za razdelitev hrane?

Tatjana PodgorĹĄek

neplaÄ?evanja zdravstvenih storitev.

Opremo so lani posodobili s ĹĄtirimi SploĹĄna bolniĹĄnica Slovenj Gradec je draĹžjimi ultrazvoki za interno medicino, sklenila poslovno leto 2018 z izgubo, za pediatrijo, radiologijo, obnovili so bo pa ta manjĹĄa od predvidene v sananekaj endoskopskih aparatov, poteka cijskem programu, pravi njen direktor tudi prenova kuhinje. Janez Lavre je Janez Lavre. potrdil informacijo, da se dogovarjajo z domaÄ?o in avstrijsko firmo o moĹžnosti Izgube za manj kot milijon uvedbe robota za dostavo hrane in zdraV programu so predvideli 1,29 mivil iz lekarne. NaloĹžbo ocenjujejo na od lijona evrov primanjkljaja, po ocenah 500 do 750 tisoÄ? evrov, bi pa z robotom pa bo izguba manjĹĄa kot milijon evrov. razbremenili zaposlene. ÂťÄŒe bodo doLetos naj bi ta znaĹĄala le ĹĄe 552 tigovori za testno sodelovanje uspeĹĄni, soÄ? evrov, od leta 2020 naprej pa naj bomo tega veseli, saj bo to prvi takĹĄen bi po sanacijskem programu primer v Evropi.ÂŤ bolniĹĄnica poslovala pozitivPred minulimi no. ÂťTrudimo se izvajati vse boĹžiÄ?nimi prazniki zdravstvene storitve, cene teh so v bolniĹĄnici pripa ne pokrijejo vseh stroĹĄkov. pravili priloĹžnostno Nepokriti ostajajo predvsem slovesnost ob sprestroĹĄki dela za 830 zaposlenih. jemu Unicefovega Sindikat in Vlada RS sta se certifikata 'dojenju dogovorila o zviĹĄanju plaÄ?, v prijazna ustanova'. ceni zdravstvenih storitev pa Certifikat je Ĺže pred tega ni.ÂŤ Med ukrepi, ki so jih Ä?asom prejel bolniali jih ĹĄe izvajajo in dajejo doĹĄniÄ?ni ginekoloĹĄkoloÄ?ene rezultate, so zniĹževanje -porodniĹĄki oddelek, stroĹĄkov zdravil in zdravstvesedaj ga je prejela ĹĄe V bolniĹĄnici so zadovoljni, ker so uredili odnose z obmoÄ?no enoto nega materiala, zmanjĹĄanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ravne na KoroĹĄkem in se pediatrija. zalog, zmanjĹĄanje potreb po dogovorili o izvajanju ter plaÄ?evanju programov. V preteklih letih ni O tem, kakĹĄno nadomeĹĄÄ?anju ... bilo tako. bo leto 2019, Lavre teĹžko napove, ker ĹĄe NajdaljĹĄe Ä?akalne dobe pri odnosih z ObmoÄ?no enoto Zavoda niso znani vsi pogoji poslovanja in cene Lavre je ĹĄe povedal, da so program za zdravstveno zavarovanje Ravne na zdravstvenih storitev. Bo pa zagotovo v letu 2018 presegli za pribliĹžno 1,2 KoroĹĄkem in dogovorov pri izvajanju ter polno izzivov tudi zaradi razmer v sloodstotka v bolniĹĄniÄ?ni obravnavi, v am- plaÄ?evanju programov. BolniĹĄnica je bila venskem zdravstvu, katerega usodo bulantniobravnavi pa ga ne bodo izpolnili namreÄ? v zadnjih letih velikokrat v sporu delijo. đ&#x;”˛ zaradi pomanjkanja zdravnikov. ÂťÄŒakal- z zavodom zaradi plaÄ?evanja oziroma ne dobe so zaradi pomanjkanja specialistov najdaljĹĄe v urologiji in ortopediji ter pri operacijah krÄ?nih Ĺžil po metodi evla. Dovolili so nam le 13 operacij, lahko pa bi jih opravili veÄ? kot 200. ÂťBi pa lahko izvedli ĹĄe veÄ? operacij kolka, kolena, ĹžolÄ?nih kamnov, kil in operacij bolnikov z rakom, a v tem ni bilo dovolj pacientovÂŤ.

Uvedba negovalnega oddelka s 15 posteljami v jeseni 2017 se je lani pokazala za uspeĹĄno, za leto 2019 pa direktor napoveduje ĹĄe oblikovanje oddelka za paliativo. Zadovoljstvo je izrazil tudi

Euromarkt Center d.o.o., Ĺ martinska cesta 152G, SI-1000 Ljubljana

OTROĹ KA KUHARSKA AKADEMIJA OD 16. DO 20. 1. 2019, OB 10. IN 17. URI KO MALI KUHARSKI CHEF ZAÄŒINI KROĹ˝NIK Z VELIKIM Ĺ ÄŒEPOM LJUBEZNI

WWW.CITY-CENTER.SI

10. januarja 2019

Novosti pri druĹžinskih prejemkih in drĹžavnih ĹĄtipendijah DruĹžine s tremi otroki dobijo 395 evrov – Cenzus za pridobitev drĹžavne ĹĄtipendije je 659,30 evra na Ä?lana Prvega januarja letos so stopile v veljavo spremembe pri druĹžinskih prejemkih. S 4,9-odstotno gospodarsko rastjo v letu 2017 so namreÄ? izpolnjeni pogoji za sprostitev ĹĄe zadnjih varÄ?evalnih ukrepov pri druĹžinskih transferjih.

Materinsko nadomestilo neomejeno

Materinsko nadomestilo je po novem neomejeno, starĹĄevsko nadomestilo, ki je do zdaj znaĹĄalo 90 odstotkov osnove in je bilo omejeno na dvakratnik povpreÄ?ne plaÄ?e, pa bo znaĹĄalo sto odstotkov osnove in bo omejeno na dvainpolkratnik povpreÄ?ne plaÄ?e. Vsem, ki imajo na dan 1. januar 2019 veljavno pravico do materinskega, oÄ?etovskega oziroma starĹĄevskega nadomestila v viĹĄini 90 odstotkov osnove, bodo centri za socialno delo izdali novo odloÄ?bo.

Dodatek za veliko druĹžino (predvidoma bo izplaÄ?an aprila) bodo od zdaj prejele vse velike druĹžine ne glede na dohodkovni poloĹžaj. V krog upraviÄ?encev sodijo druĹžine z najmanj tremi otroki, a pod pogojem, da imajo eden od starĹĄev in otroci skupno stalno bivaliĹĄÄ?e v Sloveniji, s ĹĄtirimi ali veÄ? otroki pa 480 evrov. Do dodatka za veliko druĹžino bo po novem upraviÄ?enih pribliĹžno 4.000 druĹžin, koliko med njimi iz Ĺ aleĹĄke doline na Centru za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka teĹžko napovedo. Za vse upraviÄ?ence do otroĹĄkega dodatka in za

vse, ki so lani vloĹžili vlogo za uveljavljanje pravice do dodatka za veliko druĹžino, bo center za socialno delo odloÄ?il o pravici do dodatka za veliko druĹžino po uradni dolĹžnosti. To pomeni, da jim ni treba vlagati posebne vloge. Vsi drugi morajo za uveljavljanje pravice oddati vlogo.

VeÄ? za drĹžavne ĹĄtipendije

Do drĹžavne ĹĄtipendije bo letos predvidoma upraviÄ?enih dodatno ĹĄe 8500 dijakov in ĹĄtudentov, saj se je cenzus za pridobitev drĹžavne ĹĄtipendije s 576,89 evra neto na mesec na druĹžinskega Ä?lana zviĹĄal na 659,30 evra na Ä?lana. Na Centru za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka pravijo, da priÄ?akujejo poveÄ?ano ĹĄtevilo vlog. Napovedi, koliko veÄ?, so nehvaleĹžne, dodajajo.

Vlogo za dodelitev ĹĄtipendije morajo vloĹžiti tisti, ki jim je bila ĹĄtipendija v preteklosti zavrnjena zaradi preseganja, cenzusa, in tudi vlagatelji, ki jim drĹžavna ĹĄtipendija miruje zaradi preseganja cenzusa.

Z uveljavitvijo novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih se ohranja tudi osnovni znesek minimalnega dohodka, ki bi se 1. januarja sicer zniĹžal za 60 evrov.

Denarna socialna pomoÄ? za samsko osebo tako ĹĄe naprej znaĹĄa 392,75 evra, varstveni dodatek za samsko osebo 577,34 evra, pogrebnina 785,05 evra in posmrtnina 392,75 evra. đ&#x;”˛

tp

Vse vloge reĹĄili v zakonskem roku Na Centru za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka prednostno reĹĄujejo blizu 250 vlog ljubljanskega centra – Skrbi Ĺže druga ali tretja generacija v druĹžinah, ki so dolgotrajno odvisne od denarnih pomoÄ?i Tatjana PodgorĹĄek

Zaradi reorganizacije centrov za socialno delo in nedelovanja informacijskega sistema je ponekod v Sloveniji priĹĄlo do zamude pri izdajanju odloÄ?b o upraviÄ?enosti do pravic iz javnih sredstev in s tem do ĹĄe veÄ?jih stisk pri njihovih upraviÄ?encih.

sem jim tudi za to, ker so to naredili le za besedo hvala lepa. Za ÂťnagradoÂŤ, ker smo opravili delo v zahtevanem Ä?asu, smo konec lanskega leta dobili v odloÄ?anje ĹĄe blizu 250 vlog ljubljanskega centra za socialno delo, ki jih moramo reĹĄevati prednostno.

Med sodelavce centrov v Velenju, Žalcu in Mozirju sem jih razdelila prvi delovni dan leta 2019.

Nekaj zaostankov pri subvencijah za plaÄ?ilo vrtca

Ĺ˝e druga ali celo tretja generacija prejemnikov socialne denarne pomoÄ?i

ÂťNaĹĄi upraviÄ?enci niso med njimi, saj smo v zadnjih treh mesecih minulega leta reĹĄili vse vloge v zakonsko doloÄ?enem roku. V zaostanku smo imeli nekaj avgustovskih in septembrskih vlog o letnih pravicah, o njih pa nismo mogli odloÄ?ati predvsem zaradi tehniÄ?nih teĹžav oziroma so morali upraviÄ?enci priloĹžiti nekatera dodatna dokazila. Na ta pa so morali poÄ?akati zaradi morebitnih postopkov na sodiĹĄÄ?u, odprtih vpraĹĄanj v zvezi s preĹživnino, zaradi razpada zakonske zveze, sprememb ĹĄtevilk tekoÄ?ih raÄ?unov in podobno. NajveÄ? nezadovoljstva so pri teh izrazili upraviÄ?enci do subvencij vrtca, saj so tisti, ki niso imeli odloÄ?be pred 1. septembrom, dobivali zahtevek za plaÄ?ilo poraÄ?una, kar je bilo za druĹžine veliko finanÄ?no breme. VeÄ?ina je naĹĄe pojasnilo sprejela z razumevanjem, saj so videli, da smo se zelo trudili,ÂŤ je dejala vrĹĄilka dolĹžnosti direktorja Centra za socialno delo Savinjsko-ĹĄaleĹĄka Helena Bezjak Burjak.

Da so reĹĄili 2764 odloÄ?b v zakonsko predpisanem roku, sogovornica pripisuje izvedeni notranji organizaciji, veliki pripravljenosti in prilagodljivosti zaposlenih. Ti so ostajali v sluĹžbi po izteku delovnega Ä?asa, prihajali so tudi med vikendi. ÂťZelo hvaleĹžna

Na vpraĹĄanje, kakĹĄna je socialna ÂťslikaÂŤ pri prejemnikih pravic iz javnih sredstev v Ĺ aleĹĄki dolini, je sogovornica odgovorila: ÂťO ĹĄtevilkah ne moremo govoriti. V tem trenutku namreÄ? nimamo podatkov za primerjavo meseÄ?nih prejemnikov, po katerih bi lahko sklepali o socialnem statusu naĹĄih obÄ?anov.

Vemo pa, da imamo veliko skupino uporabnikov, ki so dolgotrajno odvisni od socialnega denarnega dodatka, obÄ?asno tudi do pravice po izplaÄ?ilu izredne denarne socialne pomoÄ?i, in to kljub razliÄ?nim projektom za zmanjĹĄanje brezposelnosti, viĹĄjemu bruto druĹžbenemu proizvodu. ÂťBezjak Burjakova zagotavlja, da jim pomagajo na najrazliÄ?nejĹĄe naÄ?ine: z brezplaÄ?nim kosilom, paketi hrane in oblaÄ?ili v sodelovanju z RK in Karitas, tudi v akciji BoĹžiÄ?ek za en dan so obdarili veliko otrok. Ta skupina vzbuja skrb, prav tako ugotovitev, da je v druĹžinah Ĺže druga, celo tretja generacija Ä?lanov, ki je odvisna od denarne socialne pomoÄ?i. Govorijo lahko o druĹžinski vzgoji, ki se pojavlja iz roda v rod, ki Ĺživi od pomoÄ?i iz javnih sredstev, ki ni aktivna iskalka zaposlitve ali pa le-te druĹžinski Ä?lani res ne đ&#x;”˛ dobijo. â€

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 9

Ĺ˝eli si veÄ?krat na oder Z glasbenikom Robertom JukiÄ?em o njegovih zaÄ?etkih, glasbenem razvoju in novih projektih Tina Felicijan

Robert JukiÄ?, glasbenik z velenjskimi koreninami, ki je Ĺživel in ustvarjal v Gradcu in na Dunaju, danes pa v Ljubljani, je vrhunski basist in nadvse ustvarjalen komponist, ki sodeluje z mnogimi domaÄ?imi in tujimi glasbeniki.

Prve zvoke je kot samouk zaÄ?el izvabljati iz klasiÄ?ne kitare. Splet okoliĹĄÄ?in ga je pripeljal do elektriÄ?ne bas kitare in zaÄ?el je igrati v lokalnem srednjeĹĄolskem bendu Mandragora, pa tudi v bendih Interceptor in Funk You. Ĺ ele po gimnazijski maturi se je vpisal v glasbeno ĹĄolo in zaÄ?el igrati kontrabas. Hitro je napredoval in se vse bolj navduĹĄeval nad jazzom, k Ä?emur je pripomogla tudi takratna Jazz klinika, sicer pa je nastopal v spremljevalnem bendu Anje Rupel, Petra LovĹĄina ter igral s takrat zelo priljubljenimi Nude. Na akademiji v Gradcu je opravil sprejemne izpite tako za klasiko kot za jazz, ki se mu je kmalu povsem posvetil. ZaÄ?el je igrati z razliÄ?nimi zasedbami, sodelovati v raznih glasbenih projektih in snovati samostojne ter ustvarjati lastne kompozicije.

Do danes je izdal veÄ? kot deset ploĹĄÄ?, kot soavtor ali gost pa se je podpisal pod veÄ? kot ĹĄestdeset izdaj. Lani jim je dodal ĹĄe

album projekta Slepa kura in album avtorskih kompozicij z gostujoÄ?imi vokalnimi interpretatorji Drevored dejanj ter tako ĹĄe popestril Ĺžanrsko raznoliko diskografijo. Ne ustvarja namreÄ?

le jazza, temveÄ? prek zvoÄ?no ali besedilno tematskih, mnogokrat konceptualnih projektov raziskuje tudi druge glasbene vode.

Pravi, da kompoziciji pusti, da mu narekuje smer in ga odpelje

ali v ljudsko glasbo ali v ĹĄanson, blues, country ali kak drug Ĺžanr.

MeĹĄanica starih projektov in novih pristopov

Zadnji izid Roberta JukiÄ?a Drevored dejanj je nekakĹĄno nadaljevanje projekta Ĺ˝enske iz leta 2015, v okviru katerega so skladbe nastajale v sodelovanju z vokalistkami. Nekaterim starejĹĄim in ĹĄe ne izdanim skladbam je dodal nove, posebnost te ploĹĄÄ?e Roberta JukiÄ?a je, kot pravi, bas sam naĹĄel v njegovih srednjeĹĄolskih letih, ko z glavo sploh ni bil pri pouku, temveÄ? vedno pri glasbi. ÂťPreprosto, vleklo me je naprej bolj kot karkoli drugega.

Danes je lakota po glasbi ĹĄe veÄ?ja.ÂŤ

Robert JukiÄ? je kot glasbenik najbolj Ĺživ na odru v interakciji z drugimi glasbeniki in obÄ?instvom. Foto: Jan

pa je, da je glasbo zanjo ustvarjal predvsem s pomoÄ?jo elektronskih instrumentov, kot so sintetizatorji in ritem maĹĄine. Ko je postal oÄ?e, se je namreÄ? njegov Ä?as za ustvarjanje pomaknil pozno v noÄ?, zato je moral najti naÄ?in za samostojno ustvarjanje brez hrupa. In muziciranje z elektronskimi instrumenti in raÄ?unalniĹĄko programsko opremo omogoÄ?a prav to. ÄŒeprav je tradicionalno instrumentalist, nima predsodkov do elektronsko ustvarjene glasbe, saj sodobne instrumente dojema kot orodje.

Drevored dejanj se besedilno naslanja na predhodni projekt

Kulturno Ĺživljenje v Ĺ entilju je pestro Ĺ entiljÄ?ani so se ponovno razveselili gledaliĹĄke predstave, ki jo je pripravila gledaliĹĄka sekcija domaÄ?ega kulturno-prosvetnega druĹĄtva – To se trudi s kulturnimi prireditvami spodbujati krajane k druĹženju Tina Felicijan

Kot v mnogih drugih podeĹželskih naseljih, kjer je kulturnega in druĹžabnega Ĺživljenja manj kot v urbanem okolju, so si tudi v Ĺ entilju Ĺže pred veÄ? desetletji zaÄ?eli prizadevati, da bi s pevskimi in drugimi dejavnostmi ljubiteljske kulture popestrili Ĺživljenje ljudi in jim ĹĄirili obzorje. Danes je glavni namen Kulturno-prosvetnega druĹĄtva Franc Schreiner Ĺ entilj spodbujanje druĹženja tako ustvarjalcev kulturnih, druĹžabnih, izobraĹževalnih in drugih prireditev in projektov, kot tudi vseh krajank in krajanov, razlaga predsednica druĹĄtva Ana Gril. ÂťNajdaljĹĄo tradicijo imajo proslave, ki jih prirejamo ob drĹžavnih praznikih, pa ob materinskem dnevu, ko k sodelovanju pri pripravi programa povabimo ĹĄolo in vrtec, Ĺže veÄ? kot dve desetletji pa prirejamo tudi sreÄ?anja pevskih zborov.

Dejavnost druĹĄtva zelo popestrita gledaliĹĄka sekcija in Ĺženska vokalna skupine Cvetke,ÂŤ pravi in dodaja, da se tudi v Ĺ entilju ukvarjajo s podobnimi izzivi kot drugod – kako v aktivnosti druĹĄtva vkljuÄ?iti Ä?im veÄ? mladih in kako ljudi pritegniti k obiskovanju prireditev v kraju. ÂťV Ä?asu lanskih poletnih poÄ?itnic smo Ĺže tretje leto zapored priredili Kulturne poÄ?itnice za otroke. V okviru veÄ?dnevnega druĹženja zanje pripravljamo likovne, plesne delavnice, ustvarjalnice nakita in poslikave tekstila, v prednovole-

9

KULTURA

10. januarja 2019

tnem Ä?asu pa smo priredili tudi delavnico izdelovanja voĹĄÄ?ilnic,ÂŤ je povedala, kako se trudijo, da bi Ä?im veÄ? otrokom vzbudili zanimanje za druĹžabno Ĺživljenje v domaÄ?em kraju v upanju, da se bodo v druĹĄtvene aktivnosti vkljuÄ?evali in jih soustvarjali tudi kasneje. StarejĹĄe obÄ?instvo pa poskuĹĄajo pritegniti z rednim obveĹĄÄ?anjem in povezovanjem prireditev z razliÄ?nimi vsebinami.

Smeha polna dvorana

ÄŒe so druge kulturne prireditve v kraju manj obiskane, pa so gledaliĹĄke predstave obiÄ?ajno razprodane. V druĹĄtvu namreÄ? Ĺže 20 let neprekinjeno deluje gledaliĹĄka sekcija, ki je obÄ?asno uprizorila kako predstavo Ĺže pred letom 1998. Od takrat dalje pa so Ä?lani, sami domaÄ?ini, naĹĄtudirali Ĺže trinajst predstav, med njimi kar deset izpod peresa Toneta PartljiÄ?a. ÂťZa

njegove igre se odloÄ?amo, ker je sodoben, ljudski in zna humorno, satiriÄ?no odslikati aktualno druĹžbeno dogajanje in povedati, kar preprosti ljudje razmiĹĄljajo. Poleg tega pa njegovi teksti zahtevajo preprosto sceno, ki je primerna tudi za tako majhen oder, kot je v ĹĄentiljski dvorani,ÂŤ pravi idejna vodja gledaliĹĄke sekcije in reĹžiserka predstav Alenka Felicijan. Jedro sekcije sestavlja okrog deset ljudi.

Komedija Toneta PartljiÄ?a Krivica boli bo na sporedu Doma krajanov Ĺ entilj ĹĄe 19. januarja ob 19.30 in 20. januarja ob 15. uri.

Dvorana Doma krajanov Ĺ entilj je veÄ?krat na leto razprodana.

Lani je gledaliĹĄka sekcija predstavo uprizarjala vse do marca, zanimanje pa je veliko tudi letos. Prav tako uspeĹĄne so Ä?lanice vokalne skupine Cvetke, ki so svoj prvi samostojni koncert morale uprizoriti kar dvakrat v istem dnevu. Tako v druĹĄtvo priteka denar za razvoj drugih, za obiskovalce veÄ?inoma brezplaÄ?nih dejavnosti.

Tako igralska kot tehniÄ?na ekipa je Ĺže dokaj ustaljena. Nekatera besedila pa zahtevajo nove ljudi. ÂťPri amaterski produkciji je treba najti igralce, ki jim je vloga tako rekoÄ? pisana na koĹžo. Zato moramo dobro poznati sokrajane,

Ĺ˝enske, ki je navezan na ĹĄe starejĹĄi projekt Dobrote iz skrinje zarote, pri katerem so v ospredju moĹĄki glasbeniki. Tako so v najnovejĹĄem projektu Ĺženske in moĹĄki zdruĹženi, potisnjeni pa so v novo zvoÄ?no okolje. ÂťVsi trije projekti so zaznamovani s Ä?asovnim faktorjem. Dobrote iz skrinje zarote zvenijo kot 18. ali 19. stoletje, Ĺ˝enske Ĺže zvenijo kot 20. stoletje, zvoki in harmonije Drevored Dejanj pa vleÄ?ejo bolj v prihodnost,ÂŤ je predstavil najnovejĹĄo ploĹĄÄ?o, ki je dobro sprejeta, pravi, Ä?eprav bo glavne promocijske aktivnosti ĹĄele izvedel, saj je izĹĄla tik pred novim letom.

Glasba je za ljudi

Slovensko okolje ni najbolj prijazno do glasbenikov, kot je sam, pravi Robert JukiÄ?, ki bi bil z veseljem veÄ? na odru. ÂťTo je namreÄ? trenutek, ko je glasba najbolj Ä?ista. Trenutek, ki te vleÄ?e naprej.

Igranje z glasbeniki je peskovnik in obÄ?utek, ki ga imaĹĄ ob tem, te izpolnjuje in ga ĹželiĹĄ vedno znova obnoviti.ÂŤ A resna glasba v Sloveniji ni najbolj cenjena. ÂťToliko, kolikor cenimo sebe, cenimo tudi Robert JukiÄ? pri svojih projektih sodeluje z vrhunskimi slovenskimi vokalisti.

Za svojo glasbo namreÄ? iĹĄÄ?e najboljĹĄe interprete. ÂťVokalisti podajajo zgodbe, njim posluĹĄalci verjamejo, njih posluĹĄajo, instrumentali pa so kulisa, ki priÄ?arajo podobe zgodb,ÂŤ pravi.

svojo kulturo. To se odraĹža na vseh podroÄ?jih, tudi na mojem.

V Sloveniji lahko igram, kolikor igram, ker je druĹžba paÄ? takĹĄna, kakrĹĄna je. ÄŒe pogledamo, kaj je pri nas na odrih in koliko je v slovenski druĹžbi radovednosti, lahko hitro najdemo odgovor, zakaj tako malo nastopamo,ÂŤ je nakazal, kaj ga na slovenski glasbeni sceni Ĺžalosti, hkrati pa mu daje zagon za ustvarjanje. ÂťMoje ploĹĄÄ?e in projekti z raznimi glasbeniki so veÄ?inoma posledica pomanjkanja dela kot odrskega nastopanja,ÂŤ pravi in dodaja, da je posledica tega tudi pouÄ?evanje, s katerim se preteĹžno preĹživlja.

Robert JukiÄ? si bo ustvarjalno plodno leto 2018 zapomnil po moÄ?nih vtisih o krivicah in zgreĹĄenih druĹžbenih ureditvah, s katerimi se je vrnil s koncertiranja po Katarju, Ĺ paniji in Maroku, pa tudi po moÄ?nih vtisih zaprte, majhne in apatiÄ?ne domaÄ?e druĹžbe. A tudi po mnogih lepih glasbenih trenutkih in izkuĹĄnjah, pravi. ÂťNa osebnem podroÄ?ju so ĹĄe vedno v ospredju vsi vidiki Ĺživljenja z mladim druĹžinskim Ä?lanom in z njim povezano nenehno sooÄ?anje z minljivostjo in pomanjkanjem Ä?asa.ÂŤ Trenutno je motiviran za delo z novim kvartetom, ki oĹživlja njegove kompozicije. Z njim bo marca nastopil tudi na letoĹĄnjem Max club jazz festivalu. ÂťVabljeni na koncerte, ker igramo za vas. Komponiramo, igramo, pojemo za nekoga na drugi strani, da skupaj doĹživimo nek moÄ?en moment. Ĺ˝elim si, da bi to zavedanje bilo Ä?im moÄ?nejĹĄe,ÂŤ đ&#x;”˛ je ĹĄe povedal. â€

Ĺ˝e trinajstiÄ?

BUMfest

V Kulturno-prosvetnem druĹĄtvu Franc Schreiner Ĺ entilj naÄ?rtujejo, da bodo v tem letu obdrĹžali dosedanje aktivnosti, razmiĹĄljajo pa o ponovnem prirejanju Ĺženskega veÄ?era in ĹĄentiljskih iger. da vemo, komu lahko vlogo zaupamo. Veseli nas, da se obiÄ?ajno z veseljem odzovejo povabilu,ÂŤ pravi in dodaja, da ekipa tako na vajah kot uprizoritvah vedno uĹživa. Prav tako pa obÄ?instvo.

Njihovo zadovoljstvo je najveÄ?ja nagrada, pravijo Ä?lani sekcije. Ĺ entiljski gledaliĹĄÄ?niki Ĺže nekaj let prirejajo silvestrske premiere in tudi novo produkcijo, komedijo Toneta PartljiÄ?a Krivica boli, so premierno uprizorili na najdaljĹĄi veÄ?er v letu. ÂťTo je dobra poteza, saj si krajani z ogledom predstave popestrijo veÄ?er, se sreÄ?ajo in podruĹžijo ob kozarcu penine, nato pa ĹĄe vedno lahko novo leto priÄ?akajo v druĹžinskem krogu.

Reprize potekajo v zimskem Ä?asu, ker je takrat na vasi veÄ? Ä?asa za sprostitev in druĹženje,ÂŤ je ĹĄe povedala reĹžiserka in predstavila aktualno igro, v kateri nastopajo Vito Felicijan, Ida Rebernik, Biserka HrnÄ?iÄ? in Andrej GlinĹĄek. ÂťVemo, da krivica, ki se nam zgodi, resniÄ?no boli in jo teĹžko pozabimo. Glavni junak zgodbe je nikakor ne more. Avtor besedila se pravzaprav dotakne frustracij izigranega, pozabljenega upokojenca, ki nikoli ni bil z niÄ?emer zadovoljen. Ne da bi pomislil, kaj dela narobe, je vedno iskal krivca za svoje teĹžave zunaj svojega Ĺživljenja. Zgodba ima veÄ? zapletov in seveda sreÄ?en razplet.

Na koncu vsak dobi, kar mu gre.ÂŤ đ&#x;”˛

Žalec – Že od leta 2007 se v Žalcu neprekinjeno dogaja BUMfest.

Mednarodni festival tolkalnih skupin, ki je svoje mesto naĹĄel v Savinjski dolini in tukaj vztraja Ĺže vsa ta leta. ÂťDobra energija na koncertih, odliÄ?ni izvajalci in obiskanost koncertov z udeleĹženci z vseh koncev Slovenije so organizatorje pripeljali do tega, da je festival postal tradicionalen,ÂŤ pravi Dejan TamĹĄe, ki ima zagotovo za ta festival najveÄ? zaslug.

Tokrat bo BUMfest potekal med 25. in 27. januarjem, sodelovale pa bodo tudi skupine iz ZDA in Avstrije. đ&#x;”˛

mz

Razstava Ĺ tefke KordeĹĄ Velenje, 16. januar – V sredo ob 17. uri bodo v razstaviĹĄÄ?u vile Biance odprli slikarsko razstavo z naslovom Distanca. Predstavila se bo ena najstarejĹĄih Ä?lanic DruĹĄtva Ĺ aleĹĄkih likovnikov Ĺ tefka KordeĹĄ. V njenem slikarstvu pod vplivom modernizma prevladujejo krajine, ki jim poseben peÄ?at daje avtoriÄ?in obÄ?utek za barvo in svetlobo. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

10. januarja 2019

Korporacija nastajala tudi v Velenju Produkcijska ekipa velenjskega kulturnega druĹĄtva Lignit film je posnela nov celoveÄ?erec – kriminalno dramo Korporacija, v kateri bodo tudi kadri iz Velenja Tina Felicijan Foto: Jurij ViĹžintin

Velenjsko kulturno druĹĄtvo Lignit film je leta 2015 uspeĹĄno predstavilo prvi slovenski noir film z naslovom Psi brezÄ?asja (Case: Osterberg), ki je prejel nagrado mednarodnih filmskih kritikov Fipresci na 18. Festivalu slovenskega filma v PortoroĹžu.

Film so v preteĹžno velenjski produkcijski ekipi in na mnogih lokalnih prizoriĹĄÄ?ih posneli po istoimenski knjiĹžni predlogi Zorana BenÄ?iÄ?a, avtorja besedil in vokalista benda Res Nullius, ki se uveljavlja tudi kot pisatelj.

Leta 2017 je druĹĄtvo na razpisu Slovenskega filmskega centra pridobilo nekoliko manj kot pol milijona evrov za snemanje novega celoveÄ?erca, ki se je novembra lani zaÄ?elo, zadnja klapa pa je padla tik pred boĹžiÄ?em. V zaÄ?etku februarja bodo na HrvaĹĄkem zaÄ?eli z grobo montaĹžo. Gre za kriminalno dramo z delovnim naslovom Korporacija. Tudi tokrat je reĹžijo prevzel VelenjÄ?an Matej Nahtigal, ki je nase opozoril Ĺže s filmom Psi brezÄ?asja, pa tudi z mnogimi drugimi projekti. Scenarij je ponovno napisal Zoran BenÄ?iÄ?, producent pa je

tudi tokrat prav tako VelenjÄ?an, filmski zanesenjak Tomi MatiÄ?.

Po reĹžiserjevih besedah se film estetsko napaja iz neo-noirskih in konspirativnih trilerjev iz 70-ih let 20. stoletja. Protagonist zgodbe je kriminalist, ki na lastno pest raziskuje ozadje posla, v katerem Ĺželijo oblasti s pomoÄ?jo vplivne korporacije deloĹžirati in zruĹĄiti del mesta ter tam zgraditi nov

terial,ÂŤ je po snemanju povedal producent in pojasnil, da temu botruje inovativna kombinacija starinskih objektivov in filtrov.

Tako so dobili ÂťmehkejĹĄoÂŤ sliko.

H kakovostnim posnetkom pa je po besedah MatiÄ?a bistveno pripomogel tudi priznan, veÄ?krat nagrajen in mnogokrat nominiran finski snemalec J-P Passi. ÂťIzjemno je, da smo ga sploh dobili.ÂŤ

je HrvaĹĄka prviÄ? v zgodovini dala prednost slovenskemu projektu in mu dodelila najveÄ? denarja,ÂŤ je povedal MatiÄ?. V glavnih vlogah nastopajo PrimoĹž Vrhovec, ki je odigral tudi glavno vlogo v filmu Psi brezÄ?asja, pa UroĹĄ FĂźrst, Jana ZupanÄ?iÄ?, Jelena PerÄ?in OtaĹĄević, Katarina Stegnar, Ivo BariĹĄiÄ?, Niko GorĹĄiÄ?, Borut Veselko, Pia ZemljiÄ? in Marinko Prga. VeÄ?ino

Korporacijo bodo jeseni poslali na festivale. V kinematografih bo predvidoma jeseni leta 2020.

kompleks. Film govori o volji in moÄ?i posameznika v boju proti institucijam ter o odloÄ?itvah, sprejetih v zakulisju. ÂťTo bo v smislu slike in estetike zagotovo najlepĹĄi slovenski film. NavduĹĄen sem Ĺže nad tem, kar gledam v surovem formatu.

Posneli smo zelo kakovosten ma-

Film nastaja pod okriljem velenjske produkcijske hiĹĄe Lignit film. Koproducent je RTV Slovenija, koprodukcijsko sodelovanje pa poteka tudi s hrvaĹĄko produkcijsko hiĹĄo Jaako dobra produkcija. ÂťEden veÄ?jih uspehov tega projekta je, da ga je podprl hrvaĹĄki avdiovizualni center. Poleg tega

kadrov so posneli v Ljubljani, snemali so tudi v Zagrebu, nekaj prizorov pa je posnetih tudi v Velenju – v Vili Herberstein. ÂťZelo zadovoljni smo bili s pogoji, ki smo jih na snemanju imeli,ÂŤ je ĹĄe povedal Tomi MatiÄ?. đ&#x;”˛

Zavzeta filmarska druĹĄÄ?ina Mladi Ä?lani KD Paka film so leto sklenili z uspeĹĄno predstavitvijo mladinskega kratkega filma PoniĹževana na 14. Festivalu amaterskega filma Tina Felicijan

Kulturno druĹĄtvo Paka film ima korenine v letu 1972, ko so se zaÄ?eli zbirati lokalni navduĹĄenci za film in amaterski ustvarjalci.

Najprej je delovalo z imenom Kino Klub – Gorenje Velenje, ki so ga na predlog takratnega predsednika izvrťnega odbora Mira Krmelja ustanovili leta 1976.

Danes so Ä?lani druĹĄtva dijaki, ĹĄtudenti, odrasli obÄ?ani ter naĹĄi dolgoletni Ä?lani, ki so Ĺže upokojeni, je pisano filmsko druĹĄÄ?ino predstavila predsednica Lijana Martinc. ÂťNaĹĄa dejavnost je predvsem gledanje filmov, razprava o filmih, snemanje kratkometraĹžnih filmov, snemanje razliÄ?nih kulturnih dogodkov, presnemavanje arhiva videoposnetkov v digitalno obliko,ÂŤ naĹĄteva. Ker se o klubskem prostoru na Gorici ĹĄe dogovarjajo z Mestno obÄ?ino Velenje, so se letos vsaj enkrat na mesec dobivali kar pri predsednici doma. ÂťV druĹĄtvu nastajajo filmi po navdihu scenarijev. Ekipe za izvedbo so razliÄ?ne – vÄ?asih so avtorji filmov scenaristi, reĹžiserji, igralci, montaĹžerji hkrati.

Pri zahtevnejĹĄih projektih pa se sestavi ekipa iz Ä?lanov in zunanjih

Ustvarjalci kratkega mladinskega filma PoniĹževana, ki je nastal v produkciji KD Paka film. Foto Ana Drame

sodelavcev. V obdobju aktivnega ustvarjanja filma so naĹĄa druĹženja vsakodnevna in trajajo pozno v noÄ?,ÂŤ je ĹĄe povedala Lijana Martinc.

â?ą

in videospoti. Po projekcijah je obÄ?instvo glasovalo za najboljĹĄi film, devet filmskih ekip je dobilo posebne nagrade. Nagrado za najboljĹĄo idejo in igro sta dobi-

Amaterski film mladih velenjskih ustvarjalcev PoniĹževana bo ponovno na sporedu 25. januarja v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac v Velenju.

Bogat festival amaterskega filma

10. decembra je KD Paka film pripravil Ĺže 14. Festival amaterskega filma. Strokovna komisija, v kateri so bili Tomo ÄŒonkaĹĄ, dr.

Boris Salobir in Milan MariÄ?, si je letos ogledala 45 amaterskih kratkih filmov, s katerimi so se predstavili dijaki, ĹĄtudenti in drugi ljubitelji amaterskega filma z razliÄ?nih koncev Slovenije. Obiskovalci festivala, ki je potekal v mali dvorani Kina Velenje, so si naposled ogledali 12 izbranih filmov amaterskih avtorjev. Vrteli so se igrani filmi, animiranke

li avtorici filma OdloÄ?itve Neja Humski in Erika BlekaÄ?. Nagrado za najboljĹĄo kamero je dobil film Pridem kmalu avtorice Ane PongraÄ?iÄ?. Nagrado za najboljĹĄo reĹžijo in igro sta prejeli avtorici filma Droge Trina ArzenĹĄek in Danaja PokerĹĄnik. Film Pine PuĹĄnik Jamnikar je dobil nagrado za najboljĹĄo montaĹžo. Nagrado za najboljĹĄi videospot z naslovom Ĺ˝alostna sta dobila avtorja Marko DupliĹĄak in Jure Salobir. NajboljĹĄi dokumentarni film z naslovom Skodelica kave sta posnela Jani Napotnik in DuĹĄan Rebec. NajboljĹĄi animirani film z naslovom

The Fox, ki je dobil tudi najveÄ? glasov obÄ?instva, pa sta ustvarili Tia Delopst in Petra Drev.

DomaÄ?a produkcija

Teden dni po festivalu pa so Ä?lani druĹĄtva Paka film v Kinu Velenje ponosno predstavili kratek mladinski film z naslovom PoniĹževana. ReĹžirala sta ga domaÄ?ina Tinkara Pokorny in Kosta Kocev.

Tinkara je pripravila tudi scenarij in nastopala v glavni vlogi. Igrali so ĹĄe Klemen Tomic, Leon PuÄ?nik in AmbroĹž KavĹĄak. Mitja Miklav je bil glavni snemalec, Vito Drolec njegov asistent, Ana Drame je bila vizaĹžistka in stranska igralka, mentorica pa Lijana Martinc.

Tema filma so temne plati medsebojnih odnosov ljudi v sodobnem Ä?asu, kot sta nasilje v druĹžini in poniĹževanje v ĹĄoli ter njihove posledice. O problematiki slabih medsebojnih odnosov in medvrstniĹĄkem nasilju se ĹĄe vedno zelo malo odkrito in javno govori, ugotavljajo ustvarjalci. đ&#x;”˛

Svetlana M. MatjaĹž Ĺ alej

Pred kratkim, takoj v novem letu, je dosegla okrogli jubilej morda najpomembnejĹĄa predstavnica sodobne in aktualne slovenske literature Svetlana MakaroviÄ?. In takoj sem jo opredelil po spolu, kar izrecno ne mara. Z dveh ali treh beĹžnih kulturniĹĄkih sreÄ?anj z njo lahko reÄ?em to, da se znova veselim njenega dolgega in raznoterega ustvarjalnega opusa, ki sega od poezije, proze, otroĹĄke literature, pa tudi dramskih besedil, radijskih iger, ĹĄansonjerstva in ĹĄe Ä?esa. Ja, Svetlana je drugaÄ?na ustvarjalka, prav zato je prepoznavna, uspeĹĄna, za koga morda tudi kontroverzna kulturna osebnost. In ravno ta drugaÄ?nost je iz nje naredila ustvarjalko Âťpar excellenceÂŤ v slovenskem literarnem, gledaliĹĄko kulturnem svetu. Ta svet je vÄ?asih pri nas precej ozko orientiran. PrepriÄ?an pa sem, da Ä?e bi se oseba takĹĄnega kova rodila v nekem jezikovnem svetu, ki bi bil dosti veÄ?ji, bolj svetovljanski, bi bila njena ustvarjalna prezenca globalna. Ob jubileju nas znova veseli, da ĹĄe premore veliko ustvarjalne energije, aktivistiÄ?ne, ĹĄansonjerske, in staro in mlado razveseljuje s svojimi zimzelenimi deli.

Njen opus je ena najveÄ?jih literarnih stvaritev pri nas, saj obsega okoli tristo izdanih ali uprizorjenih del. Ne, njena literatura ni takĹĄna, ki bi jo lahko predalÄ?kali med morda Ĺžensko ali novodobno ali ji dodali kakĹĄno umetniĹĄko etiketo. Predvsem je njen opus preĹžet z individualnim svetom, ki temelji na moralnih, etiÄ?nih ali Ä?isto osebno Ä?loveĹĄkih pogledih, ki so mnogokrat skregani z veÄ?inskim kulturniĹĄkim populizmom, ki preĹžema danaĹĄnjo ustvarjalnost – takĹĄno, ki se je kritiÄ?no loteva tudi Svetlana.

Morda je v danaĹĄnjem Ä?asu ĹĄe toliko bolj pomembna njena kritiÄ?na drĹža do svetohlinstva, dvoliÄ?nosti, ozkosrÄ?nosti ‌, do ÂťslovenjceljstvaÂŤ, ki je v danaĹĄnji nestrpni druĹžbi toliko bolj pereÄ? problem. Problem, ki ga danaĹĄnja politika, pa tudi v veliki meri kultura, ne zna dobro razreĹĄiti. Njen pesniĹĄki kolega dr. Boris A. Novak v eni svojih literarnih ĹĄtudij ugotavlja, da je ÂťSvetlana po poreklu meĹĄÄ?anska gospa, ki si je za pesniĹĄki izraz izbrala ljudski ritem, je umetnica najviĹĄjih kriterijev, ki je izjemno priljubljena, predstavnica ÂťnekakĹĄneÂŤ elitne kulture, tudi takĹĄne, ki zoper drugo faĹĄistoidno Âťdemokracijo veÄ?ineÂŤ zahteva pravice za ĹĄibkejĹĄe, za vsakrĹĄne manjĹĄine, za vse druge in drugaÄ?ne (celo za Ĺživali in vsa ĹživeÄ?a bitja). Je fascinantna umetnica, pokonÄ?en in dostojanstven znaÄ?aj.ÂŤ Svetlana MakaroviÄ? je med drugim zavrnila PreĹĄernovo nagrado, izstopila iz DruĹĄtva slovenskih pisateljev, ker njihovo delo po njenih besedah ne temelji na umetniĹĄki kakovosti. Uprla se je zaloĹžbam zaradi izkoriĹĄÄ?anja avtorjev ter se zavzema za socialne pravice svobodnih umetnikov. Bila je med pobudniki ustanovitve Nove revije, a z njo ni sodelovala, ker so politiÄ?na in ideoloĹĄka vpraĹĄanja iz nje izrinila umetnost. Svoje pesmi je prepovedala objavljati v antologijah in uÄ?benikih, Ä?eĹĄ da so besedila, ki vsebujejo obliko erosa in tanatosa temaÄ?na in so razlog za to, da mladi zasovraĹžijo literaturo. Svojih del ne pojmuje kot narodno dobrino, ki je na voljo vsem, temveÄ? kot avtorsko lastnino – tako nasprotuje komunistiÄ?ni paroli o umetnosti za vse. Zavrnila je uvrstitev v Antologijo slovenskih pesnic, ker meni, da je v njej glavno merilo spol, ne pa kakovost.

Da, marsikakĹĄno stvar bi lahko povedali in modrovali o Svetlani, pa naj ji Ĺželim preprosto ĹĄe mnogo (premnogo) z uĹžitkom pokajenih cigaret in marsikakĹĄen kos dobre pehtranove potice.

Svetlana Ĺže ve, zakaj! Zato ker verjamem(o), da bo aktivna s svojimi pronicljivimi idejam (Ä?e Ĺže ne kako drugaÄ?e) do konca svoje ÂťsamostiÂŤ. đ&#x;”˛

Ĺ˝iva AgreĹž v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj – V Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj bodo danes ob 18. uri odprli razstavo likovnice Ĺ˝ive AgreĹž. Avtorica je v razmeroma kratkem obdobju naslikala obseĹžen opus likovnih del. Z njim ustvarja neizbrisno sled, ki priÄ?a o njenem neutrudnem delovanju, o bogatem umetnostnozgodovinskem znanju, o na ĹĄiroko odprtih duhovnih obzorjih, o likovno-formalnem in tehniÄ?no izvedbenem raziskovanju, predvsem pa o izjemni ustvarjalni energiji. S ciklom slik SreÄ?ni ĹĄopki, s katerimi se predstavlja v Ĺ oĹĄtanju, pa storila preobrat v osebni ikonografiji in se pribliĹžala iskanju impresionistov in rahloÄ?utnih svetlobnih odsevov. V dogodku sodelujeta Anamarija in Polona MeĹžnar. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, s­ tran 11

11

107,8 MHz

10. januarja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Priznanje za ĹĄportno delo Ljubljana – Ĺ portna unija Slovenije je v dvorani Ĺ portne hiĹĄe telesno kulturnih organizacij obÄ?ine Velenje (danes ĹĄportna zveIlirija decembra pripravila prednovoletno druĹženje, s katerim so za ‌). Ĺ e vedno je Ä?lan komisije pri ĹĄportni zvezi za izbor najboljĹĄih pozdravili prihajajoÄ?e prazniÄ?ne dni ter se obenem ozrli v pretekle na podroÄ?ju ĹĄporta v Mestni obÄ?ini Velenje. Kot so med drugim tedne in dejanja. Osrednji del dogodka je bil namreÄ? namenjen po- zapisali predlagatelji, je Âťves Ä?as zavzeto spremljal tako s pisanjem delitvi priznanj posameznikom, ki so s svojim delom in zagnanostjo kot fotografiranjem lokalno ĹĄportno dogajanje, pogosto tudi delo opazno prispevali k razvoju ĹĄporta in rekreacije v lokalnih okoljih. domaÄ?ega ĹĄportnega druĹĄtva Ĺ kale - Hrastovec, zlasti Ĺ˝enskega Prav tako so priznanja ob polnih obletnicah delovanja prejela tudi nogometnega kluba Ĺ kale in pomembno prispeval k popularizanekatera ĹĄportna druĹĄtva. NajviĹĄje ciji Ĺženskega nogometa v Ĺ aleĹĄki priznanje je bilo tokrat podeljeno dolini in tudi ĹĄirĹĄe. Ljubiteljsko je naĹĄemu sodelavcu Stanetu Vovku, bil vpet v tako imenovana VaĹĄko ki je prejel zlati red za ĹĄportne zaolimpijado v Krajevni skupnosti sluge. Predlagalo ga je Nogometno Ĺ kale-Hrastovec in bil njen vodidruĹĄtvo Ĺ kale Velenje. telj vse do konca. ‚Olimpijado‘ je Stane je novinarsko pot zaÄ?el na Ĺ portna unija Slovenije leta 2004 RTV Slovenija (radio) in jo vse do razglasila za najboljĹĄo ĹĄportnoupokojitve nadaljeval v Ä?asopisno-rekreativno prireditev v Sloveniji.

-zaloĹžniĹĄki in RTV druĹžbi NaĹĄ Ä?as ÄŒeprav je Ĺže nekaj let v pokoju, in Radio Velenje. Ĺ˝e v mladosti je ĹĄe vedno novinarsko in ljubiteljvzljubil ĹĄport. Bil je tudi igralec sko spremlja dogajanje v ĹĄportu nekdanjega Rokometnega kluba in tudi v omenjenem druĹĄtvu.

Velenje. Ob profesionalnem noTudi zanj velja ugotovitev, kar ni vinarskem delu je v prostem Ä?asu zapisano (fotografirano), je kot, ljubiteljsko deloval in ĹĄe deluje na da se ni zgodilo.

Stane Vovk (desno) prejema priznanje iz rok predsednika Ĺ US đ&#x;”˛ razliÄ?nih podroÄ?jih. Nekaj Ä?asa je Dejana Crneka bil tudi Ä?lan nekdanje IO Zveze

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. DANIJELA MARTINOVIĆ – Kao prekjuÄ?er 2. MONIKA PUÄŒELJ – Skupaj 3. TILEN LOTRIÄŒ – Jaz te pogreĹĄam Kao prekjuÄ?er (Kot predvÄ?erajĹĄnjim) je naslov najnovejĹĄega singla Danijele Martinović, s katerim ta priljubljena hrvaĹĄka pevka vstopa v leto 2019. Glasbo je napisal Ivan Huljić, besedilo Vjekoslava Huljić, aranĹžma pa Leo Ĺ karo.

Skladba bo kmalu dobila tudi videospot, Danijela pa Ĺže napoveduje tudi novi singl.

GLASBENE novice

Axl Rose po veÄ? kot desetletju izdal pesem Pevec skupine Guns'n' Roses Axl Rose je izdal prvo pesem po veÄ? kot desetih letih. Naslov pesmi je Rock the Rock, skladba pa je del animirane serije, v kateri nastopa tudi animirani Axl Rose, ki skupaj z drugimi liki Looney Tunes reĹĄi

lanske lestvice albumov in s tem dosegel Ĺže 24. zaporedni teden, medtem ko je Adele med februarjem 2011 in aprilom 2012 na prvem mestu s svojo ploĹĄÄ?o z naslovom 21 preĹživela 23 tednov.

Zvezde Coachelle 2019 AmeriĹĄka pevka Ariana Grande, dobitnik grammyja Childish Gambino, in avstralska rock skupina Tame Impala so letoĹĄnja glavna imena glasbenega festivala Coachella, ki bo dva zaporedna aprilska konca tedna potekal v kraju Indio v ameriĹĄki zvezi drĹžavi Kalifornija. Festival poteka v osrÄ?ju kalifornijske puĹĄÄ?ave in pred-

Beyonce in Jay Z pripomogla k rekordni obiskanosti Louvrea V enem najbolj obiskanih muzejev na svetu, pariĹĄkem Louvreu, so

lani zabeleĹžili nov rekord obiskanosti, saj so naĹĄteli 10,2 milijona obiskovalcev. V primerjavi z letom 2017 so tako lani zabeleĹžili kar 25-odstotni porast obiska. Uspeh med drugim pripisujejo zvezdniĹĄkemu glasbenemu paru Beyonce in Jay Z, ki je v prostorih muzeja posnel odmeven video Apeshit.

UspeĹĄnica je na YouTubu zabeleĹžila 147 milijonov ogledov, v muzeju pa so priljubljenost skladbe prepoznali kot priloĹžnost in pripravili tematsko turo, ki vkljuÄ?uje ogled 17 slik in kipov, ki se pojavljajo v ĹĄestminutnem videu.

Slovo legendarnih Kiss AmeriĹĄka skupina Kiss je napovedala svojo zadnjo veliko koncertno turnejo, ki so jo poimenovali End Of The Road. Kot je pojasnil 66-letni kitarist in pevec skupine Paul Stanley, vzrok za konec nastopov leĹži v preteĹžkih kostumih, ki jih na koncertih nosijo njihovi Ä?lani. Njihova oprava tehta skoraj 23 kilogramov in pri teh letih jo na nastopih le ĹĄe steĹžka prenaĹĄajo. Stanley je skupino Kiss ustanovil v 70. letih prejĹĄnjega stoletja skupaj z danes 69-letnim Genom Simmonsem, njihove najveÄ?je uspeĹĄnice pa so I Was Made For Loving You, Rock And Roll All Nite in God Gave Rock 'N' Roll To You. Skupina je izdala 44 albumov in prodala veÄ? kot 100 milijonov ploĹĄÄ?. Rokerji, ki so znani po znaÄ?ilnih poslikavah obrazov, bodo poslovilno turnejo zaÄ?eli 31. januarja v kanadskem Vancouvru, v Evropo pa pridejo konec maja.

Zemljo pred bliĹžajoÄ?im se asteroidom. Rock the Rock je prva Axlova pesem po letu 2008, ko je izdal album Chinese Democracy, zanj pa sta jo napisala Rob Janas in Joshua Funk, ki tudi sicer bedita nad priljubljeno animirano serijo.

Axl Rose je sicer decembra z Gunsi zakljuÄ?il turnejo Not in This Lifetime, po nekaterih namigih pa naj bi se znova zdruĹžena skupina kmalu lotila tudi snemanja novega albuma.

NajveÄ?ji ĹĄovmen prehitel Adele Glasba iz biografskega muzikala NajveÄ?ji ĹĄovmen (The Greatest Showman) je na glasbeni lestvici v Veliki Britaniji na prvem mestu preĹživela veÄ? tednov kot kateri koli drugi album v tem stoletju, s Ä?imer je album potolkel rekord pevke Adele. Na prvem mestu je album ostal tudi v zadnji izdaji

The 1975. Glavna imena minule izdaje so bili Beyonce, Eminem in The Weekend, leta 2017 pa LCD Soundsystem, Calvin Harris in Guns N' Roses, ki so se po veÄ? letih ponovno zdruĹžili prav za festival v kalifornijski puĹĄÄ?avi. To bo Ĺže 19. festival po vrsti, obstaja pa Ĺže 20 let, saj so ga ustanovili leta 1999. Leta 2000 festivala ni bilo.

stavlja uvod v poletno festivalsko sezono v ZDA. Poleg omenjenih bodo letos tam nastopili ĹĄe Khalid, Zedd, Kid Cudi, Janelle Monae in

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Zeme – NajlepĹĄe je doma Slovenski zvoki – PobriĹĄiva prah za sabo Ansambel Naveza – Objem Ansambel Opoj – Zimska pravljica Ansambel Petra Finka – Fant iz naĹĄe vasi Ansambel Simona GajĹĄka – Ne dam ga DruĹžina PogladiÄ? – Predraga slavljenca Krimski lisjaki – HiĹĄica iz lesa Novi spomini – Srcu verjemi Veseli Dolenjci – Sedemkrat

www.radiovelenje.com KING FOO ÄŒlani skupine KiNG FOO v leto 2019 vstopajo z izdajo novega videa za pesem Let The Night Fall. Posnetek je prvi iz serije koncertnih videov, posnetih v mariborskem Ĺ tuku. Skladba je bila sicer prva, ki jo je Rok Golob napisal po prihodu pevke Aleksandre Josić v band, vendar so se jo v KiNG FOO taboru odloÄ?ili izdati ĹĄele zdaj.

JAN, COTO IN MODRIJANI Jan Plestenjak, Modrijani in Zdenko CotiÄ?-Coto so se po uspehu pesmi En poljub in Kolk nam je luĹĄtn ponovno zdruĹžili in posneli balado z naslovom Dal bom besedo.

Glasbo sta napisala Jan in Coto, besedilo pa Jan, ki je tudi avtor priredbe.

OMAR NABER Omar Naber je v novo leto 2019 vstopil tako, da je ÂťoĹživelÂŤ veÄ?nega kralja rokenrola Elvisa Presleyja s priredbo njegove uspeĹĄnice Suspicious Minds. Skladbo je priredil v svojem znaÄ?ilnem Omar rock stilu in se odloÄ?il, da jo

predstavi v Ä?asu, ko bi Elvis praznoval svoj rojstni dan (8. januarja).

ROBERT JUKIÄŒ Robert JukiÄ? predstavlja novo ploĹĄÄ?o Drevored dejanj, ki je izĹĄla ob koncu preteklega leta. Pri ustvarjanju je k sodelovanju povabil vrsto izvrstnih interpretov: Ano Bezjak, Aphro Tesla, Balladera, BoĹĄtjana Andrejca BuĹĄija, Jadranko Juras, Katjo Ĺ ulc, Mayo, Mio Ĺ˝nidariÄ?, Nino Strnad, Nino Vodopivec, Tamaro Obrovac, TjaĹĄo FabjanÄ?iÄ?, Tokca in Vlada Kreslina. Prva skladba, ki jo predstavlja, je naslovna Drevoreda dejanj z Nino Strnad v glavni vlogi.

SERGEJ ÄŒAS Sergej ÄŒas je na prvi dan leta 2019 premierno predstavil videospot za Ä?etrti single s svojega ĹĄe vedno aktualnega prvenca, in sicer naslovno skladbo Kozmonavt. Skladbo, ki jo je posnel tudi v ruĹĄÄ?ini, so lani 12. aprila, ob 57. obletnici dneva, ko je Jurij Gagarin kot prvi Ä?lovek obkroĹžil Zemljo, predvajali tudi na treh najbolj posluĹĄanih radijskih postajah v Rusiji.

Naš ­čas, 10. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

Čvek je ujel podžupana Petra Dermola, ko se je pri članih Šaleške konjenice zanimal, ali bi ga sprejeli medse. »Saj vendar nimaš konja,« so se čudili njegovi ideji. »Imam pa jeklenega konjička,« je vztrajal on in dodal, »in to takega, ki ima več konjev kot cela vaša konjenica.« Nič čudnega, da jih ni prepričal.

⏬

Marjan Rudnik, Vlado Mandelc in Bojan Rakun (z leve proti desni) so nogometni navdušenci iz Šmartnega ob Paki. Medtem ko Rudnik in Rakun s kozarcem penine nazdravljata jubileju šmarškega Kluba 81, Mandelc raje drži steklenico v rokah. Mandelc ob tem modruje: » Ja, klubovci so mi zaupali steklenico, ker vedo, da imam raje sok ali kaj sladkega. Kako bi jih presenetil, če bi tole obrnil na dušek.«

10. januarja 2019

frkanje » Levo & desno «

Tako in drugače Veliko je bilo takih, ki so bili veseli, da smo imeli okoli novega leta pravo pomladno vreme.

Vsi seveda ne. Kaj hitro se nam lahko zgodi, da bomo zaradi tega imeli zimsko pomlad.

Razlika

Za praznike so bili mnogi ljudje veseli. Mnoge smreke pa so jokale.

Hlajenje

Mnogim prebivalcem Šaleške doline je postalo precej vroče, ko so slišali, da bodo v Tešu močno podražili toplotno energijo. Še sreča, da so z denarnim hlajenjem priskočile na pomoč občine. Nekateri se bojijo, da občine kmalu ne bodo zmogle občanom toliko nižati računov, kot jih lahko Teš dviguje.

Majhno je nevarno Pravijo, da je strup v majhnih flaškah. Tudi v mnogih naših mestih čutijo, da je lahko majhno zelo nevarno. Drobceni MP10 prašni delci.

Kakor za koga

⏫

Nekateri so ob prehodu v novo leto zadovoljno rekli: da bi le novo bilo táko kot prejšnje. Čeprav so si verjetno vsi pesniško želeli, da 'v novem letu boljše bo'. A so realisti.

Šmarčan Bojan Prašnikar (eden najuspešnejših slovenskih nogometnih trenerjev) in priseljeni Mozirjan Ivo Milovanovič (upokojeni športni komentator TV Slovenija) sta sošolca iz srednje šole in prijatelja. Ivo Bojanu: »Kaj porečeš o nekaterih svojih učencih na nogometnem igrišču? » Bojan Ivu: »Nič. Saj veš, dobro blago se samo hvali.«

Stopimo skupaj

Vse več je družb, ki organizirajo različna srečanja. Čeprav bi bilo verjetno še lepše, če kakšnih takih srečanj sploh ne bi bilo treba organizirati. Da bi več druženja postala življenjska navada. Bi kdo rekel, da kar potreba.

ZANIMIVOSTI

Nebotičniki? le na območju, kjer se je morje posušilo pod vročim soncem, je zdaj tudi onemogočen dostop do nekaterih turističnih območij, kar je velik udarec za tamkajšnji turizem.

Zaradi kihanja škoda na treh avtomobilih Zaradi starosti v novo leto vstopili že opoldne V španski gorski vasici Villar de Corneja so v novo leto vstopili že 31. decembra ob 12. uri, saj je 37 prebivalcev vasice v povprečju starejših od 80 let in bi le težko dočakali polnoč na prostem. Približno 70 prebivalcev in obiskovalcev si je tako na glavnem trgu točno opoldne zaželelo srečno novo leto, v skladu s špansko tradicijo pa je vsak od njih pojedel 12 grozdnih jagod – ob vsakem udarcu zvonov na mestni hiši po eno. Nazdravljali niso s penino, temveč z jabolčnim vinom. Predčasno praznovanje novega leta so sicer v vasi uvedli že leta 2004.

Mrtvo morje se hitro krči Znanstveniki so posvarili, da se mrtvo morje krči z večjo hitrostjo kot kadarkoli prej in bi lahko do

sredine tega stoletja postalo le majhen bazenček. Kot poročajo, se slano jezero med Izraelom in Jordanijo vsako leto skrči za več kot meter in pol. Ta naravni čudež izginja predvsem zaradi suše; na obali, kjer je prej tekla voda, je

V Nemčiji je hud napad kihanja privedel do prometne nesreče, v kateri so bila precej poškodovana tri vozila. Mlada ženska, ki je morala močno kihniti, je pomotoma zavila z vozišča in se zaletela v parkirano vozilo. Sama jo je sicer odnesla brez poškodb, je bil pa trk tako silovit, da je

Dvojčka rojena v različnih letih Rodila sta se v razmaku dveh minut, a tudi v dveh različnih dnevih in celo dveh različnih letih.

Zgodba prihaja iz rimske porodnišnice Gemelli, kjer je deček Andrea na svet prijokal 31. decembra ob 23.59, njegov brat dvojček Fabio pa 1. januarja ob 00.01. Njun stric je povedal, da sta oba novorojenčka dobro ter da sta ob rojstvu tehtala več kot dva kilograma, zato jima ni bilo treba niti v inkubator.

boginji Lune Chang‘e 4, na temni strani Lune je pomemben mejnik pri raziskovanju vesolja. Sonda je opremljena z instrumenti za preučevanje geološke zgradbe Lune in biološke poskuse. Nekaj minut po pristanku je na Zemljo že poslala prve fotografije, na katerih je videti površje Lune. Z dosežkom so Kitajci prvi, ki so spravili sondo na stran Lune, ki z Zemlje ni vidna.

Janica Kostelić postala mama Najuspešnejša hrvaška športnica vseh časov, nekdanja alpska smučarka Janica Kostelić, je na novoletni dan postala mama. Sedemintridesetletni Kostelićevi se je rodil sin, ki ga je poimenovala

Uspešno pristali na temni strani Lune

Cene stanovanj pri nas letijo med oblake. Kot da ne bi kupovali stanovanj, ampak nebotičnike.

Plastika 'aut'

V trgovinah se vse bolj srečujemo z brezplastično dobo. Skoraj nič več plastičnih vrečk! Vendar se bomo s temi na smetiščih še dolgo srečevali. Mnogi so si še pravi čas naredili velike zaloge.

Spremembe

Nekateri pa res pretiravajo! »Pravi« šaleški zlobneži pravijo, da naš tednik izhaja preredko, da bi lahko aktualno poročal, ali blok 6 dela ali stoji.

Sodelovanje Hrvaški policisti so tudi letos na slovenskih smučiščih. Čeprav so tu dobesedno na spolzkih tleh, dobro sodelujejo. Imajo pač iste skupne »nasprotnike«.

Bodica

tako zdaj razpokana in presušena zemlja. Med drugimi razlogi za izginjanje mrtvega morja so še rast populacije, nizek vodostaj reke Jordan in konflikti znotraj regije. Zaradi vrtin, ki so nasta-

parkiran avtomobil zletel v tretje vozilo. Vsi trije avtomobili so bili v nesreči precej poškodovani, nastalo škodo pa so ocenili na več kot 15 tisoč evrov.

Robotska sonda, ki jo je Kitajska v vesolje izstrelila decembra lani, je uspešno pristala na temni strani Lune. Pristanek lunarne sonde brez posadke, ki so jo poimenovali po kitajski mitološki

Oskar. Ob starših se ga je zelo razveselil tudi stric Ivica. Kot je napovedala novopečena mama, se bo tudi Oskar preizkusil v smučanju, ko bo čas za to. Kostelićeva je svojo smučarsko kariero sicer končala leta 2007, od leta 2016 pa je aktivna v vlogi državne sekretarke kot vodja osrednjega urada za šport na Hrvaškem.

V KS Stara vas so sestavili kandidatno listo po obrazih v »privat objektih«. Na listi so tako tudi kandidati, ki še nikoli in nikdar niso sodelovali pri raznih akcijah (sestanki, proslave, delovne akcije, izleti in druge prireditve). Zanimivo bo sedaj videti, kako bo potekalo delo v doslej zelo aktivni KS.

Občan

NaĹĄ Ä?as, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 13

13

SREÄŒANJA

10. januarja 2019

Z vsakim delom zori Ĺ˝e res, da je vsak Ä?lovek enkraten in edinstven, so pa med nami tudi takĹĄni, ki s svojimi edinstvenimi talenti vzbujajo globoko prijetna obÄ?utja in puĹĄÄ?ajo kulturne sledi tudi za prihodnje generacije – Eden njih je TomaĹž Langus iz TopolĹĄice Mojca Ĺ truc

Od malih nog je rad risal in slikal, in Ä?eprav je skozi Ĺživljenje menjal kar nekaj poklicev, ga ljubezen do umetnosti nikoli ni izpustila iz svojega objema. Danes se ponaĹĄa z veÄ? kot sto poslikanimi kapelami in nekaj obnovljenimi prezbiteriji ter stropi v razliÄ?nih cerkvah. Pa seveda tudi s slikami, ki v domaÄ?em ateljeju nastajajo po naroÄ?ilu.

Pred kratkim obnovil fresko na stropu cerkve v TopolĹĄici

Nedavno je Ĺ aleĹĄko dolino obogatil z obnovitvijo stropnih fresk v cerkvi sv. Jakoba v TopolĹĄici. ÂťZelo sem hvaleĹžen, da sem imel priloĹžnost sodelovati pri tovrstnem projektu v mojem domaÄ?em kraju,ÂŤ pravi TomaĹž Langus.

Kot pripoveduje, je bilo v zaÄ?etku del predvideno, da bodo popravili le nekaj podrobnosti na freskah, ki jih je naÄ?el zob Ä?asa.

ÂťA ko smo z delom zaÄ?eli, smo iz dneva v dan odkrivali nove naloge, ki jih je bilo treba opraviti, da so freske znova zaĹživele v pravi luÄ?i,ÂŤ je dejal Langus in pripovedoval, da je za 150 kvadratnih metrov potreboval dobra dva meseca Ä?asa – vÄ?asih tudi po 14 ur dnevno. Delo je potekalo na precejĹĄnji viĹĄini, veÄ?inoma v neudobnem poloĹžaju, vÄ?asih tudi v neobiÄ?ajnih pozah. ÂťRes sem bil vsak veÄ?er zelo utrujen, a sem v delu uĹžival. Kar mi je bilo pomembno, je bil le mir za ustvarjanje. Kadar delam sem volk samotar,ÂŤ je v smehu povedal umetnik.

Freske je bilo treba restavrirati, konzervirati in iz njihove podobe odstraniti Ä?rne Ä?rte. ÂťSlikanje na stropu je precejĹĄen izziv tako zaradi zahtevnosti dela kot zaradi vizualizacije Ĺželenega rezultata,ÂŤ je razmiĹĄljal umetnik in pojasnil, da je nekatere poteze fresk na petih mestih zamaknil tudi za 10 centimetrov glede na prejĹĄnje freske.

Ima talent svojega prednika

S sedanjo obnovitvijo fresk so obiskovalci topolĹĄke cerkve nadvse zadovoljni. Pravijo, da odstirajo z besedami neopisljivo veliÄ?ino. Tako kot ĹĄtevilna druga Langusova dela v Ĺ aleĹĄki dolini (in drugje). Langus ima umetnost paÄ? v krvi. Je praprapraneÄ?ak MatevĹža Langusa iz 18. stoletja, ki ga v Kamni Gorci zelo dobro poznajo in njemu v Ä?ast vsako leto pripravljajo tudi Langusove dneve. TomaĹž nekdaj ni vedel zanje, odkar pa so se naĹĄli, jih skuĹĄa redno obiskati in je ĹĄe z enim razlogom veÄ? ponosen na svoje prednike.

Verjame, da mu je bil talent poloĹžen v zibelko. ÂťJe pa vsekakor

Pred kratkim je TomaĹž Langus obnovil stropne freske v cerkvi v TopolĹĄici.

TomaĹž Langus pravi, da mu je bil talent poloĹžen v zibelko.

pomembno, da talente razvijamo in negujemo,ÂŤ pravi Langus.

Sam vse, kar dela, dela z duĹĄo in srcem in najbrĹž je prav to tisto, kar navduĹĄeni opazovalci njegovih umetnin opazijo pri vsakem

Da bi se ĹĄe le lahko vozil Motorist po duĹĄi, srcu in videzu Vili PeÄ?ovnik si Ĺželi le zdravja, da bo lahko v slogu obeleĹžil 60-letnico motociklizma, ki je njegov naÄ?in Ĺživljenja Tina Felicijan

Le kdo ne pozna Vilija PeÄ?ovnika iz Raven pri Ĺ oĹĄtanju? Zaradi znaÄ?ilnega imidĹža je nezgreĹĄljiv.

Mnogim se je v spomin zapisal prav po tem, kar ima v Ĺživljenju najraje – motociklizem, Ä?eprav z ljubeznijo in vnemo poÄ?ne ĹĄe marsikaj drugega. Letos bo obeleĹžil 60-letnico svoje motoristiÄ?ne kariere. Nas pa je ob tem zanimalo, kaj vse je poleg motorjev, chopperjev, Ä?e smo natanÄ?ni, ĹĄe zaznamovalo njegovo Ĺživljenje.

je ukvarjati z roÄ?nimi deli in ĹĄe danes veÄ?ji del dneva ustvarja v delavnici. ÂťNekoÄ? sem na bolĹĄjem trgu v Mariboru kupil pipo, Ä?eprav nisem kadil. Ko sem jo konÄ?no enkrat preizkusil, se mi je porodila zamisel, da bi

chopperjev so namreÄ? znani po usnju, netih, resicah, rutah, pa tudi po dolgih laseh in bradah.

Vili se je navduĹĄil nad tem imidĹžem in najprej zaÄ?el izdelovati usnjene rute za zaĹĄÄ?ito vratu. Potem je z raznimi okraski

â?ą

Vili PeÄ?ovnik bo letos dopolnil 76 let. Delati je zaÄ?el kot mlad strojnik, specializiran za teĹžko mehanizacijo. Veliko je bil na terenu, ko je spoznal Âťde-

â?ą

sno roko,ÂŤ kakor imenuje Ĺženo Marijo, pa se je Âťbal zanjo,ÂŤ pravi, zato je ostal doma in delal v Velenju, dokler se ni vrgel v podjetniĹĄtvo in ĹĄel v pokoj s 40 leti in dvema mescema delovne dobe, je natanÄ?en. S tem mu volja do dela ni poĹĄla. ZaÄ?el se

Nor na motorje

Najprej je bil navduĹĄen nad kolesi. PrviÄ? je sedel na sluĹžben motor in se kar ni mogel loÄ?iti od njega. Prvega si je kupil ĹĄe kot najstnik leta 1959, preden je ĹĄel k vojakom. Ko se je vrnil, je Âťznorel za motorji,ÂŤ pravi. Zamenjal jih je vsaj 20, naposled

Motorist in rokodelec

Policistom hvaleĹžno dviga roko v pozdrav, saj v vseh letih ni plaÄ?al niti ene prometne kazni.

ki ga ne gre spregledati, saj je Vili med najstarejĹĄimi motoristi z najdaljĹĄimi staleĹži v Sloveniji.

Zato ni Ä?udno, da ga poznajo mnogi v motoristiÄ?ni skupnosti.

ÂťKadar nisem sposoben za voĹžnjo, mi motor sam reÄ?e: pojdi stran,ÂŤ pravi Vili, ki se danes veÄ? kot z motociklizmom ukvarja s svojimi ustvarjalnimi hobiji, a se motorju, dokler bo zmogel varno voziti, ne bo odpovedal.

jih lahko zaÄ?el izdelovati sam,ÂŤ je povedal in pripomnil, da je stranski produkt novega hobija postalo kajenje. Izdelal jih je veÄ? kot 60. Nekaj jih je podaril, ostale hrani v zbirki, ĹĄe vedno pa izdeluje nove.

Poleg pip navduĹĄeno izdeluje dekorativne dodatke za motoristiÄ?ne kombinezone. Vozniki

Ne spomni se, kdaj se je nazadnje ostrigel. Tudi brado si je obril le enkrat. Zaradi prepoznavnega imidĹža ni Ä?udno, da je med drugim obraz kampanje za spodbujanje varnosti v prometu.

zaÄ?el opremljati brezrokavnike, zapestno okrasje, dekorativne dodatke za motorje, ĹĄival je usnjene kape, v usnje je oblaÄ?il Ä?elade, naĹĄteva in pove, da ima 26 brezrokavnikov, nekaj pa jih je izdelal sam. ÂťJaz jih skrojim in zlepim usnje, Ĺžena, ki je bila ĹĄivilja, pa jih seĹĄije, saj imam jaz preteĹžko nogo za ĹĄivalni stroj.

Nato pa jih okrasim z neti, resami, raznimi drugimi kovinskimi in usnjenimi dodatki.ÂŤ Pravkar ima v delu brezrokavnik, s katerim bo obeleĹžil svojo 60-letnico motociklizma. To je paÄ? jubilej,

Vilija poznajo motoristi po vsej Sloveniji. SpoĹĄtujejo ga tudi mladi. Sam namreÄ? ne pozna motorista, ki bi bil toliko star in bi hkrati vozil Ĺže toliko let kot sam.

pa pristal na chopperjih, ker mu paÄ? najbolj odgovarjajo in tudi pristajajo. Yamaho royal 1300, ki jo vozi ĹĄe danes, ima Ĺže 22 let in bo zagotovo ostala v druĹžini. ÂťJe ne dam. Sem jo Ĺže prepisal na hÄ?er, ki je prav tako navduĹĄena motoristka, saj se je bala, da jo bom kdaj prodal.ÂŤ Lepo je namreÄ? skrbel zanjo in jo tudi unikatno okrasil. ÂťTak sem – nikoli nisem nobenega vozila pustil, kakrĹĄnega sem kupil, temveÄ? sem vedno vse dodelal po svojem okusu.ÂŤ Kar nekaj let je vozil brez izpita. Policije paÄ? ĹĄe ni bilo, skomigne. ÂťPrva leta so mi pravili

delu posebej. ÂťVidim pa, da z vsakim delom zorim,ÂŤ je dejal umetnik in se z nasmeĹĄkom na obrazu spomnil svoje prve kapele.

Najbolj je vesel, ko ustvarja po svojem obÄ?utku

TomaĹž Langus pri svojem delu uporablja sodobne materiale, vedno pa posluĹĄa Ĺželje naroÄ?nika. ÂťVÄ?asih mi izroÄ?ijo kar fotografijo, po kateri naj ustvarjam,

spet drugiÄ? sedemo in skupaj razmiĹĄljamo o najboljĹĄem motivu in njegovi realizaciji, najbolj radostno pa se poÄ?utim, ko mi reÄ?ejo, naj slikam po svojem obÄ?utku,ÂŤ pripoveduje Langus.

V prihodnjem letu naÄ?rtuje delo v cerkvi na Gojki pri Frankolovem, obnovo prezbiterija v ZreÄ?ah in obnovitev veÄ?je kapele v Ĺ˝iÄ?ah. ÂťVerjetno pa se bo naĹĄlo ĹĄe kaj, kar bo razveselilo mojo ustvarjađ&#x;”˛ lno Ĺžilico,ÂŤ ĹĄe pravi Langus.

smrtni vozaÄ?,ÂŤ pove in se zami- druga sreÄ?anja, se udeleĹževal sli. ÂťVÄ?asih sem imel slabe mo- skupinskih voĹženj, zato ga tudi torje, ceste so bile slabe, pa sem poznajo po vsej Sloveniji. Ustavozil 120 na uro, danes pa imam novil je dva kluba – Netopirje in dober motor, ceste so boljĹĄe, vo- Veterane. Zanj je najveÄ?ja srezim pa 90. VÄ?asih sem se kar na- Ä?a, da so vsi klubski kolegi ostaprej vozil v celjsko trgovino z do- li Ĺživi in zdravi. Tudi sam se pridatki za chopperje. Enkrat sem poroÄ?i varuhom, ko gre na ceod doma do trgovine potreboval sto. Ta mu je namreÄ? vzela velile 16 minut. Ni ko motoristiÄ?bilo prometa, ni nih prijateljev bilo policije. Pa Pri PeÄ?ovnikovih je i z d o m a Ä? e sreÄ?o imam, da polna garaĹža. Vozijo ga in ĹĄirĹĄega nikoli nisem paslovenskega Vili, oba otroka in del.ÂŤ Lovila pa okolja. A Vioba partnerja otrok. lija ni niÄ? odga je, nesreÄ?a, a se ji je uspel izovrnilo od vogniti. Tako da je Ĺžnje. Zdaj Ĺže imel veÄ? sreÄ?e kot pameti, raz- Ä?uti, da mu pojenjajo moÄ?i, zato miĹĄlja danes. lani ni naĹĄtel toliko kilometrov, kot bi si Ĺželel. ÄŒuva se za prihodnje leto, ko bi rad z veliko paStarosta slovenskih noramsko voĹžnjo obeleĹžil 60-lemotoristov Motociklizem je sÄ?asoma po- tnico motociklizma. Na Ä?as, ko stlal Vilijev naÄ?in Ĺživljenja. Re- bo moral motor gledati od daleÄ?, đ&#x;”˛ dno je obiskoval moto zbore in pa raje ne misli.

â?ą

50 let taborniĹĄtva v Velenju DruĹĄtvo Rod Jezerski zmaj bo prihodnjo soboto, 19. januarja s proslavo v Domu kulture obeleĹžilo 50-letnico delovanja. V poÄ?astitev tega jubileja pa pripravljajo letos ĹĄe ĹĄtevilne aktivnosti.

Med drugim bodo v sodelovanju z Velenjsko knjiĹžno fundacijo izdali knjigo s strokovnimi in spominskimi prispevki, v sodelovanju z Muzejem Velenje pa spominsko razstavo. đ&#x;”˛

mz

Naš čas, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

KITAJSKI HOROSKOP

10. januarja 2019

VELIKI KITAJSKI HOROSKOP Astrološka kultura na Kitajskem ima zelo stare in izvirne korenine, zato se tudi kitajski horoskop močno razlikuje od zahodnega horoskopa. V njem so opisane pozitivne in negativne lastnosti ljudi. Je vodnik, ki nam pomaga k boljšemu prepoznavanju naših osebnih lastnosti. S prebiranjem in upoštevanjem tega horoskopa boste iz leta v leto rastli v psihološkem in duhovnem smislu ter se razvijali v močnejšo osebnost. Kitajski lunin koledar je najstarejši kronološki zapis v zgodovini, nastal je namreč 2637. leta pr. Kr. Leta so dobila imena prvih 12 živali, ki so se odzvale Budovemu slovesnemu vabilu, ko je umiral. Legenda pravi, da je procesijo najprej vodil zvesti bivol. Med potjo pa ga je podgana prosila, če lahko malo počiva na njegovem hrbtu, kar ji je potrpežljivi in dobrovoljni bivol seveda dovolil. Toda pred Budovim bivališčem je podgana hitro skočila pred bivola in si tako izsilila prvo mesto. Vidimo, da je v kitajskem horoskopu 6 domačih in 6 divjih živali. Če ste v kitajskem horoskopu na primer kača, to pomeni, da se ta žival (lastnost) skriva v vašem srcu.

Kitajsko novo leto 2019 se bo glede na lunarno gibanje začelo 5. februarja 2019 in končalo 24. januarja naslednje leto. Po kitajski tradiciji bo letu 2019 torej kraljevalo znamenje PRAŠIČA (MERJASCA) – ZHU-ja. V globalnem smislu nam leto zemeljskega prašiča prinaša novosti v političnih odnosih med državami in znotraj posameznih držav. Pričakujemo lahko pestro diplo-

macijo v mednarodnih odnosih, ki bo botrovala presenetljivim novim zavezništvom. Ekonomski trgi bodo v času zemeljskega prašiča stabilni in s tem nagnjeni k zmernemu napredku, kar bo prav tako pozitivno vplivalo na globalno gospodarsko in politično sceno. Optimizem bo čutiti predvsem v turizmu, saj bo v novem letu še bolj poudarjena želja po potovanjih in novih doživetjih. Napredek se bo najverjetneje zgodil tudi pri turističnih potovanjih v vesolje, ki bodo čedalje bolj priljubljena med tistimi, ki imajo nekaj več pod palcem.

Leto zemeljskega prašiča s seboj prinaša tudi večjo željo po udobju, počitku in uživanju. Čeprav bomo še vedno nagnjeni h garanju, se bomo po drugi strani lažje odločali za več počitka in uživanje v družbi bližnjih. Poudarjena bo naša radodarna narava, imeli bomo boljši občutek za sočloveka in lažje razumeli druge, zato je pred nami leto novih poznanstev in prijateljstev, ki jih bomo sklenili z nepričakovanimi ljudmi. Poleg prašiča bodo v novem letu najbolj vitalna znamenja konja, bivola in zmaja, kar prinaša dobro zdravje, odlično fizično kondicijo in delovno pripravljenost ter dobre ljubezenske razmere. Če ste rojeni v znamenju kače, podgane, bivola ali zajca, boste znali izkoristiti priložnosti, s katerimi lahko izboljšate svoje osebno in poklicno življenje.

PODGANA - SHU

OPICA – HOU

Čas je za spremembe. Če ste še do lani sanjali, kaj vse si v življenju želite in ste sledili sanjam drugih, potem veste, kaj vam je storiti letos. Umaknite se v tako imenovani »svoj svet«, v katerem boste dodobra premislili oziroma analizirali svoje osebne vizije. Skrbno načrtovanje vam namreč prinaša veliko dela, a tudi veliko zadovoljstva.

Posel in denar naj se povežeta. Želje ter potrebe naj se postavijo v prvi plan, dodajte ščepec ljubezenskega napoja in zmaga bo vaša. Strahovom pomahajte v slovo in se odpravite v tisto smer, ki jo ima vaša duša za dom. Tokrat dovolite, da vas vodi življenje in ne vi njega … pri tem pa preprosto uživajte.

Srečo vam v letu 2019 prinašajo tako zelena oblačila kot modni dodatki, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob petkih.

Letos se boste posvetili predvsem svoji vitalnosti in notranjemu miru. Lažje si boste prisluhnili in poslušali svojo intuicijo. Morda boste zaradi zdravstvenih težav morali bolj paziti nase. Redna vadba, zdrava prehrana in vsakodnevna meditacija vam lahko izredno pomagajo pri izboljšanju vsesplošnega počutja in razpoloženja. V odnosih se bodo začele nakazovati spremembe na slabše.

Prišel je čas, da se poslovite od odnosov, ki vam škodijo. Razočaranja v poslovnih odnosih ali v ljubezni so del življenja, zato se s tem čim prej sprijaznite in naredite konec vezem, ki vas omejujejo in tlačijo navzdol.

Odprite se novim možnostim in življenje živite v skladu s svojimi željami. Šele ko boste stopili na pot svoje usode, boste notranje izpolnjeni in srečni.

Srečo vam v letu 2019 prinaša rumena barva, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob torkih.

BIVOL – NIU

Pred vami je dinamično leto, polno novosti in pozitivnih izzivov. Morda si boste omislili nov hobi ali pa boste sklenili novo prijateljstvo, ki vam bo v veliko olajšanje. Dobro kaže tudi novim ljubezenskim zvezam, ki bodo predvsem seksualno obarvane. Prepustite se užitku, a ne pozabite tudi na čustva. Ljubezen se lahko zgodi v trenutku, zato se jo splača prepoznati in jo negovati. Na službenem področju boste po vsem sodeč dobro poplačani za svoj trud. Morda vas čaka povišek ali napredovanje, v vsakem primeru pa bodo nadrejeni opazili vašo vnemo in odgovorno ravnanje. Na finančnem področju boste morali manj zapravljati.

Opozarjamo vas, da v tem letu ne posojajte denarja.

Srečo vam v letu 2019 prinašajo barvni odtenki modre ter zemeljsko črne, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob torkih.

TIGER – HU

Pred vami je obetavno leto, v katerem boste imeli svobodo početi to, kar želite.

Manj obremenjeni boste in bolj osredotočeni na svoje delo. Če študirate, boste pri tem zelo uspešni in inovativni. Vaše poslovne ideje bodo padle na plodna tla, a pazite, da jih boste lahko tudi naprej razvijali. Pokažite več odločnosti v odnosu do nadrejenih in več volje pri skupnih projektih, pa čeprav imate pri njih zgolj postransko vlogo. V razmerju se lahko pojavijo razpoke zaradi vaše ali partnerjeve posesivnosti. S skupnimi moči lahko premagata negativnosti, zato vztrajajte.

Jejte več živil, bogatih z vitaminom C, in se izogibajte sladkarijam.

Srečo vam v letu 2019 prinašajo barvni odtenki od rumene pa vse do rdeče barve, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob ponedeljkih.

ZAJEC (MAČKA) – TU

Letos se izogibajte novim začetkom, osredotočite se na dokončanje že začetih projektov. Novi načrti bodo kratkotrajni in neuspešni. Podobno tudi v ljubezni.

Letanje s cveta na cvet vam ne bo prineslo tako želene sreče. Če imate partnerja in se soočate z določenimi težavami, se jih splača razrešiti s pogovorom in skupnim dogovorom. Bežanje pred odgovornostjo vam ne v službi ne v ljubezni ne bo koristilo. Osredotočite se na svoje delo in začrtane smernice, organizirajte svoj vsakdanjik in se podredite rutini, ki v vaše življenje prinaša stabilnost in napredek. Ne smilite se sami sebi, temveč stisnite pesti. Globoko v sebi veste, da zmorete več.

Srečo vam v letu 2019 prinaša bela barva, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob četrtkih.

ZMAJ – LONG

Pred vami je obetavno leto, v katerem boste imeli svobodo početi to, kar želite.

Biti svoboden pri odločanju in delovanju je vaš osebni moto. Več odločnosti pokažite pri delu z ljudmi, s katerimi sicer že delujete. Marsikdo vas ne sliši, še manj razume ali pa vas dojemajo povsem samodejno. Do novih ljudi, ki stopajo v življenje, bodite bolj prijazni in priljudni. Vaš slogan se glasi: kjer je ljubezen, tam je pot. Ne čakajte na izzive, temveč jih sami izzovite ali oddajte pobudo. Denar je namreč košček tistega čudežnega papirčka, ki vam na široko odpira možnosti v

PETELIN – JI

svet slave. Mnenja naj ostanejo mnenja, vi pa ste tisti, ki boste znali prepoznati osebni potencial in ga tudi dobro izkoristiti. Zavzemite svoj prestol in se v skladu z njim izražajte na vseh področjih; če kje kaj manjka, to preprosto ustvarite. Svoje sreče ste namreč edini kovač. Delujte.

Srečo vam v letu 2019 prinašajo barvne nianse med rdečo koralo, pa vse tja do črne, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob sobotah.

KAČA – SHE

Če ste samski, pričakujte pestro leto, polno zmenkov in zabavnih doživetij. Ni nujno, da se boste ustalili že s prvo osebo, s katero boste odšli na zmenek, pomembno pa je, da se seznanite z različnimi možnostmi, ki se vam ponujajo. Uživajte v vsakem doživetju posebej. Če ste poročeni, pričakujte stabilno razmerje. Partner vam bo dal oporo v stresnih trenutkih in vas bodril takrat, ko bi najraje vrgli puško v koruzo. Stresno dogajanje bo najverjetneje povezano s službo. Morda se boste v tem letu odločili za zamenjavo službe ali celo poklica. Takšna sprememba bo sprva stresna, dolgoročno pa bo pozitivno vplivala na vas in na vašo samozavest.

Srečo vam v letu 2019 prinašajo zelenomodri barvni odtenki, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob ponedeljkih.

KONJ – MA

Leto 2019 bo za vas leto novih priložnosti. Kakršnekoli napake iz prejšnjega leta lahko zdaj popravite ali pa se zanje uspešno odkupite. V vsakem primeru boste letos veliko pazljivejši glede tega, kako kakovostno boste opravili svoje delo in koga bi pri tem lahko razočarali. Morda boste malce počasnejši kot sicer, kar je lahko velika prednost, saj boste zato tudi previdnejši. V tem letu imate priložnost tudi za nova ljubezenska razmerja. Če vam je nekdo všeč, ne skrivajte svojih čustev in o tem odkrito spregovorite. V službi in poslovnem svetu ne bo šlo vse kot po maslu, a ostanite potrpežljivi. Neučakanost in čustveni izpadi vas lahko drago stanejo, saj bi s tem lahko hitro izgubili spoštovanje podrejenih in nadrejenih, od katerih je odvisna vaša prihodnost.

Srečo vam v letu 2019 prinašajo sivo rjavi barvni odtenki, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob nedeljah.

KOZA (OVCA) – YANG

Zelo samozavestni boste in odprti za nove možnosti. Začnite s svojim telesom.

Redno ukvarjanje s športnimi aktivnostmi lahko izboljša vašo splošno disciplino in poveča vašo vsakdanjo aktivnost tudi na drugih področjih. V poslovnem svetu ali službi boste imeli priložnost spoznati pomen in korist timskega dela.

Morda se boste znašli v nehvaležnem položaju vodje, a boste hitro dojeli, kaj se pričakuje od vas, in uživali v svoji novi vlogi. V tem letu si vzemite več časa za partnerja, prijatelje in družino. Sprostite se v družbi ljudi, ki so vam blizu, in jim zaupajte svoje sanje in strahove. Človeška bližina vam bo omogočala še dodatno spodbudo in vas navdala z optimizmom in vero v življenje.

Srečo vam v letu 2019 prinaša zlata barva, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob sredah.

Pred vami je mirno in sproščeno leto, v katerem si boste lahko sami izbirali nove izzive. Ti bodo povezani predvsem z vašo ustvarjalnostjo in inovativnostjo, zato boste uspešni predvsem v takšne vrste poklicih. Če opravljate rutinsko delo, svojo pozitivno energijo usmerite na druga področja, na primer v ljubezen ali izboljšanje telesne pripravljenosti. Če ste poročeni, pričakujte zdrav in harmoničen odnos s partnerjem, medtem ko lahko samski po seriji uspešnih zmenkov pričakujejo začetek stabilne zveze. Na finančnem področju pričakujte izboljšanje, a po drugi strani tudi večje izdatke. Obvezno poskrbite za ravnotežje, saj bi se lahko konec leta zaradi nepremišljenosti znašli v rdečih številkah.

Srečo vam v letu 2019 prinašajo vijolični barvni odtenki, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob petkih.

PES – GOU

Znašli se boste pred nepričakovanimi izzivi, zato si lahko obetate naporno in dinamično leto. Z odločnostjo, voljo in pogumom boste sposobni premostiti ovire na svoji poti. Kot kaže, se boste prav po zaslugi letošnjih izzivov začeli bolj zavedati svojih vrlin. Popazite na zdravje, sploh če imate težave s telesno težo. Izogibajte se rdečemu mesu in sladkarijam. V ljubezni boste precej realni, kar je po eni strani dobro za zaupen in iskren odnos, po drugi strani pa bi lahko vanj vnesli malce več romantike in užitkov. Če ste samski, boste morali imeti na zalogi več idej, kako očarati osebo, ki vam je všeč. V službi ali pri študiju se osredotočite na podrobnosti in na sodelavce, ki na skrivaj vlečejo niti vaše kariere. Bodite pozorni in odkrito hvaležni vsakomur za drobna dejanja, ki vam lajšajo življenje.

Srečo vam v letu 2019 prinaša črna barva, o pomembnih zadevah pa se odločajte ob nedeljah.

PRAŠIČ (MERJASEC) – ZHU

Življenje ni praznik. Je preprosto potovanje, ob katerem spoznavate sebe in svet, v katerem ste. Vse je prepleteno. A ob spoznanem dejstvu se kaj lahko prevečkrat umaknete v tako imenovani »svoj brlog«, iz katerega je pogled na svet tam zunaj precej drugačen, kot si ga želite. Sami ali ob spremstvu vam dragih oseb boste v tem letu delali male skromne korake, ki naj vodijo naprej. Ne iščite bližnjic, niti naj vas ne zanima, kaj ima sosed ali kaj se je včeraj zgodilo, vaš cilj naj bo jasen - danes za jutri. Tektonska moč, ki jo imate v sebi, je tista gonilna sila, ki pomika ne samo vaš, temveč ves globalni svet. Dodajte ji le še kapljico svoje osebne dišave, opoj osebne strasti ter se zavihtite natanko tja, kjer zares želite biti. Vi ste edini, ki to zares zmorete! Le tako lahko zares užijete vse možne potenciale, ki so vam dani pod okriljem merjaščevega leta.

Srečno, spoštovano, cenjeno, uspešno ter ljubljeno se boste počutili v platinasto kovinskem barvnem krogu. Pomembne odločitve pa sprejemajte ob četrtkih.

Srečno novo leto … GUO NJEN HAO Dipl. AST. Dora Mar (kontakt št. 031 830 751)

NaĹĄ Ä?as, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 15

15

REPORTAŽA

10. januarja 2019

Primerne teĹže ne pridobimo z dietami, temveÄ? z zdravim Ĺživljenjskim slogom ReÄ?emo si, da bomo v novem letu bolj disciplinirani. VÄ?asih (si) to tudi obljubimo. Diplomirana medicinska sestra Suzana Ĺ irovnik in diplomirana dietetiÄ?arka Kornelija Kitek iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje razmiĹĄljata, da s tem ni niÄ? narobe.

Ob novem koledarskem letu si ljudje veÄ?krat zastavijo cilj, da bodo v prihodnje shujĹĄali. Pa je to pravo obdobje za zaÄ?etek uresniÄ?evanja tovrstnih ciljev?

Konec leta je lepa priloĹžnost, da se umirimo, se ozremo vase in si priznamo, kaj smo preteklo leto delali narobe, ter uvidimo, kakĹĄne spremembe si Ĺželimo. Novo leto nas ĹĄe dodatno spodbudi, da obrnemo nov list v Ĺživljenju in zaÄ?nemo z neÄ?im, kar smo si Ĺže dolgo Ĺželeli spremeniti, pa smo vedno znova in znova odlagali.

Kako naj si zastavimo cilje v zvezi z lastno telesno teĹžoe, da bodo ti zdravi?

Prehranjevanje in poslediÄ?no naĹĄa teĹža zrcalita naĹĄ odnos do sebe in Ĺživljenja samega. Ni pomemben cilj, ki ga tako obsedeno Ĺželimo doseÄ?i, ampak pot, po kateri stopamo. Ni dobro, ko si kdo postavi cilj, za koliko kilogramov mora shujĹĄati in je le osredotoÄ?en na ĹĄtevilko ter dieto, ki ga bo pripeljala do tega, pomembno je, da so njegovi cilji

PoÄ?itniĹĄko druĹĄtvo KaĹžipot (PDK) v Velenju deluje Ĺže veÄ? kot pol stoletja. Sprva je bila glavna dejavnost takratne druĹžine poÄ?itniĹĄke zveze prirejanje letovanj za srednjeĹĄolce. Kmalu je zaÄ?ela spodbujati mladinski turizem tudi prek raznih drugih aktivnosti na podroÄ?ju mladinskega popotniĹĄtva in dala pobudo za prvi mladinskih hotel v Velenju, kjer so se domaÄ?ini lahko sreÄ?evali s prijatelji iz ĹĄtevilnih partnerskih mest, s katerimi je KaĹžipot navezoval stike in jih ohranja ĹĄe danes. V sodobnem Ä?asu so bolj kot letovanja in drugih izleti v tujino v ospredju mednarodni projekti, ki potekajo na domaÄ?em terenu. DruĹĄtvo je zaÄ?elo spodbujati ĹĄportno in kulturno udejstvovanje svojih Ä?lanov, saj prav ĹĄport in kultura omogoÄ?ata mednarodni dialog posameznikov in skupnosti. Zato imajo vse aktivnosti v skladu s tradicijo mednarodno noto in spodbujajo k miru in prijateljstvu med drĹžavami in narodi.

Drevesa prijateljstev

Ker je leto 2018 minevalo v znamenju stoletnice konca prve svetovne vojne, so se v PDK z razliÄ?nimi aktivnostmi posvetili praznovanju in spodbujanju miru. Zavedajo se namreÄ?, da je ta krhek in ga je potrebno vseskozi negovati. Za to lahko veliko naredijo mladi, ki morajo zgodaj razviti zavest o temeljnih Ä?lovekovih pravicah in svoboĹĄÄ?inah, enakopravnosti in suverenosti narodov ter pomenu sodelovalnih mednarodnih odnosov. Zato so v preteklem letu zasnova-

PrazniÄ?no obloĹžena miza je praviloma tako mamljiva, da se ji je le teĹžko upreti.

Tudi Ä?e vemo, da to ni dobro za nas. usmerjeni k razvadam, s katerimi se zavestno odloÄ?i bojevati iz dneva v dan, vse dokler ne postanejo njegove navade.

Danes prehranske diete kar deĹžujejo z vseh strani. ÄŒeprav se nam naĹĄa odloÄ?nost in vztrajnost, ko se odrekamo doloÄ?eni hrani, takoj povrne, se kaj kmalu spet (dvojno) zredimo, ko z njo prenehamo. Pomembni so majhni koraki in spremembe, ki Ä?ez Ä?as postanejo naĹĄa navada.

NaĹĄ cilj lahko postane, da bomo dan zaÄ?eli z zdravim zajtrkom ali pa da nam hrana ne bo veÄ? tolaĹžba, temveÄ? bomo to stisko poteĹĄili kako drugaÄ?e.

Predvsem po spletu kroĹži veliko razliÄ?nih idej in zgodb o hujĹĄanju z dietami. Verjetno niso vse primerne za vse ljudi?

Kot Ĺže reÄ?eno, ne dajemo moÄ?i dietam, ampak zdravemu Ĺživljenjskemu slogu. Ne smemo pa pozabiti, da Ä?eprav smo si podobni, smo hkrati zelo razliÄ?ni.

Kar je za nekoga zdravilo, je lahko za drugega strup – zato se v Centru za krepitev zdravja posvetimo vsakemu posamezniku posebej.

Ali so nekateri ljudje genetsko podvrĹženi debelosti?

HujĹĄanje bi odsvetovali v primerih, kadar ljudje nimajo ureobsega 15 skupinskih sreÄ?anj ter jenih kroniÄ?nih bolezni (visok tri motivacijska sreÄ?anja. Vsak pritisk, sladkorna bolezen ipd.), teden imajo udeleĹženci en dan v primerih akutnih zdravstvenih teoretiÄ?ni del, v katerem ima vsa- stanj (npr. poĹĄkodb), ob infarkko sreÄ?anje drugo vsebino in no- tih ali moĹžganski kapi. Pred odve cilje, drug dan pa telovadbo loÄ?itvijo za hujĹĄanje se vedno poz naĹĄimi fizioterapevti. NaĹĄ cilj svetujemo z zdravnikom in skuje, da pri nas pridobijo znanje paj pregledamo vpliv okoliĹĄÄ?in o spreminjanju prehranskih in na Ä?lovekovo zdravje. Poseben nadzor namenjagibalnih namo tudi ljudem, vad ter podVzroki za debelost ki imajo indeks poro v proceso zelo raznoliki, telesne mase nad su hujĹĄanja in pri vzdrĹževaod Ä?isto genskih do 40, in ljudem, ki so starejĹĄi od 65 nju zdravega okoljskih. let. Ĺživljenjskega Kako zdravo jesloga. sti in Ĺživeti, da Je torej bolje hujĹĄati s Ĺ olo huj- hujĹĄanje ne bo potrebno? ĹĄanja kot samostojno doma?

Pomembno je, da dan zaÄ?neS ĹĄolo hujĹĄanja je bolje hujĹĄati mo z zajtrkom, da imamo 4 do zato, ker skupina deluje kot mo- 5 obrokov dnevno ter da v teh tivator. Izvajamo redne kontro- obrokih ne pozabimo na zelenjale in imamo nadzor nad telesno vo in sadje. Prav tako je zelo poteĹžo in prehrano. UdeleĹžencem membno, da si hrane ne solimo ponudimo vse strokovne smerni- preveÄ? in da si jo pripravljamo ce. Obravnavani so multidiscipli- sami. Ne smemo pozabiti tudi narno, kar pomeni, da ne obrav- na tekoÄ?ino. Seveda pa je ponavamo samo gibanja in zdrave membna tudi telesna dejavnost prehrane, temveÄ? tudi motiva- in pravilno sooÄ?anje s stresom cijo kot pomemben dejavnik Ĺži- oz. Ä?ustvi, ki lahko imata velik vljenjskega sloga. Z naĹĄim pro- pomen pri prekomerni teĹži. đ&#x;”˛ Mojca Ĺ truc gramom ne zagovarjamo diet in stradanja, temveÄ? zagovarjamo izkljuÄ?no samo zdravo prehrano in uravnoteĹžene obroke.

â?ą

Pri hujĹĄanju ni pomemben cilj, temveÄ? pot, po kateri stopamo.

Vzroki za debelost so zelo raznoliki, od Ä?isto genetskih do okolijskih. Toda ne glede na vzrok, se debelost pojavi, kadar je energijski vnos veÄ?ji od porabe sv daljĹĄem Ä?asovnm obdobju.

Kaj so glavni vzroki za pretirano teĹžo posameznikov v sodobnem Ä?asu?

Okoljski dejavniki imajo Ä?edalje veÄ?ji vpliv, predvsem zaradi sodobnega naÄ?ina Ĺživljenja, ki je preteĹžno sedeÄ? in vezan na teh-

nologijo. Ne smemo pozabiti, da je lahko prekomerna telesna teĹža tudi posledica Ä?ustvene stiske, ki jo doĹživlja otrok ali mladostnik.

Seveda pa je nepravilna prehrana najbolj pogost vzrok za pretirano telesno teĹžo. Se moramo ob vsej zdravi hrani, ki nam je na voljo, res prenajedati?

Kako poteka Ĺ ola hujĹĄanja? Ĺ ola hujĹĄanja je namenjena osebam, ki se sooÄ?ajo z debelostjo. Delavnica traja 18 tednov in

Po labirintu do miru in prijateljstva ÄŒlani PoÄ?itniĹĄkega druĹĄtva KaĹžipot si bodo preteklo leto zapomnili po uspeĹĄni izvedbi veÄ?jih mednarodnih aktivnosti, ki spodbujajo mir in prijateljstvo

li in zaÄ?eli izvajati mednarodni projekt Nomorewars.eu.

V sklopu projekta so najprej obiskali obmoÄ?je, kjer je potekala soĹĄka fronta. Tam so se sreÄ?ali z vrstniki iz Italije ter z njimi odigrali simboliÄ?no nogometno tekmo miru, v Vidmu in na Doberdobu pa so posadili lipe prijateljstva. To gesto, ki simbolizira mirno sobivanje vseh ljudi in tudi narave, si Ĺželijo ponoviti ĹĄe kje, najbolj pa jih mika zasaditev na meji med Severno in JuĹžno Korejo. Zakaj? Ker so simboliÄ?no spravo med drĹžavama ponazorili oktobra lani, ko sta v Parku miru in prijateljstva na Konovem delegata Severne

V kakĹĄnih primerih bi ljudem s prekomerno telesno teĹžo hujĹĄanje odsvetovali?

in JuĹžne Koreje posadila Lipi prijateljstva, pravi mentor mladih Ä?lanov druĹĄtva UroĹĄ IvanÄ?iÄ? in dodaja, da so Park miru in prijateljstva uredili na druĹĄtvenem igriĹĄÄ?u v KS Konovo, da bi ustvarili okolje mirnega sobivanja in gibanja za enakopravnost in druge vrednote, ki jih sodobna druĹžba potrebuje, da bi lahko cvetela v miru in prijateljstvu. ÂťKer smo s tem obeleĹžili 100. obletnico konca prve svetovne vojne, smo dve skali v parku posvetili simboliÄ?nemu spominu na Ĺžrtve obeh svetovnih vojn, eno skalo Ĺžrtvam ostalih vojn, ki ĹĄe vedno pustoĹĄijo svet, Ä?etrta skala pa naj spodbuja lju-

di k prizadevanju za trajni mir po vsem svetu. Slednji kamen s podobo Ĺžoge in violine simbolizira sodelovanje, prijateljstvo in mir med narodi, saj so prav ĹĄportne in kulturne prireditve vedno zdruĹževale narode. Zato je ta kamen namenoma prav na vhodu v Park miru in prijateljstva.ÂŤ

SenzoriÄ?ni labirint

ÄŒlani PDK pa so v novem parku, ki je vabljivo prizoriĹĄÄ?e za rekreacijo posameznikov, ĹĄportna sreÄ?anja skupin in druge druĹžabne dogodke, zgradili tudi HodeÄ?i labirint. ÂťKo bomo zbrali dovolj finanÄ?nih sredstev

iz donacij in evropskih razpisov, bomo v HodeÄ?em labirintu izdelali terapevtsko pot, namenjeno spodbujanju senzibilnosti Ä?util po Kneipovi metodi. Dlani, stopala in nato celo telo bodo stimulirale razliÄ?ne podlage v labirintu. K projektu so pristopila Ĺže skoraj vsa partnerska mesta Velenja, ki so nam poslala kamenÄ?ke in druge materia-

le za to terapevtko pot. Zatorej park ne bo le prostor sreÄ?evanja in rekreacije mladih, ampak je namenjen tudi starejĹĄi generaciji,ÂŤ poudarja IvanÄ?iÄ? in vabi na ogled parka in labirinta, ki lahko na Ĺželjo sprehajalca tudi spremeni svojo podobo. ÂťSestavne dele labirinta je mogoÄ?e razstaviti in sestaviti vsaj na deset naÄ?inov. Zato bomo hvaleĹžni, Ä?e bodo Ä?lani naĹĄe krajevne skupnosti in drugi obiskovalci labirint uporabljali in zanj skrbeli, kot bi bil njihov. Vsak sestavni del labirinta je pomemben, zato upamo, da gostje ne bodo odnaĹĄali niÄ?esar iz njega, saj sicer labirint ne bo mogle opravljati svoje funkcije,ÂŤ je ĹĄe povedal sogovornik in namignil tudi, da je lahko sestavljanje labirinta odliÄ?na in zabavna metoda za krepitev druĹžinski vezi ali timskega duha v delovnih in drugih kolektivih. ÂťÄŒe nam piĹĄite na info@kazipot.si, boste izvedeli, kako lahko v naĹĄem parku ustvarite Ä?isto svoj labirint.

Posamezniki lahko park in igriĹĄÄ?a ĹĄe vedno uporabljajo brezplaÄ?no, dokler naĹĄe varnostne kamere ne bodo posnele, da uniÄ?ujejo predmete v njem,ÂŤ je ĹĄe opozoril, da je prostor pod video nadzorom. đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Projekt Nomorewars.eu se nadaljuje. Po predstavitvi kratkih dokumentarnih filmov o prvi svetovni vojni in razstavi na to temo je PoÄ?itniĹĄko druĹĄtvo KaĹžipot postavilo ĹĄe spletno stran, na kateri bodo objavljali gradivo o vojnah, pozivali k miru, dodajali literarne, pa tudi likovne prispevke na to temo.

NaĹĄ Ä?as, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

10. januarja 2019

V PleĹĄivcu zvenele harmonike Ko se decembrski vrveĹž, ki, roko na srce, veÄ?ini Ĺže rahlo Âťpara ĹživÄ?keÂŤ, konÄ?no poleĹže, za veÄ?ino ljudi nastopi pusto zimsko obdobje, ko se nam niÄ? ne ljubi in se zgolj prestavljamo iz kavÄ?a do hladilnika ter predajamo me-

Ä?anj se veÄ?ina PleĹĄivÄ?anov oÄ?itno strinja, da je treba dolg prvi koledarski mesec nekoliko popestriti. In so ga. V nedeljo, 6. januarja, so priredili Ĺže 40. SreÄ?anje harmonikarjev. Tradicionalno sreÄ?anje ni namenjeno samo

uradnega dela, bolj so ljudje ploskali, ÂťjuckaliÂŤ in prepevali ob zvokih najljubĹĄega slovenskega instrumenta. Marsikdo je z veseljem, pripomnil, da se na pleĹĄivĹĄka sreÄ?anja harmonikarjev rad vraÄ?a ravno zaradi domaÄ?nosti,

lanholiÄ?nim obÄ?utkom.

A v PleĹĄivcu ĹĄe zdaleÄ? ni tako.

Kulturno druĹĄtvo Ivan Cankar PleĹĄivec, ki Ĺže vrsto let prireja SreÄ?anja harmonikarjev, se je pred nekaj leti odloÄ?ilo, da temu naredi konec. PremiĹĄljeno so prestavili sreÄ?anje iz prenatrpanega decembra v dolgoÄ?asni januar. Glede na obisk sre-

elitnim harmonikarjem, namenjeno je vsem, ki radi raztegnejo svoj meh, pa naj bodo za to uÄ?eni ali zgolj samouki.

Letos je bilo ĹĄe posebej prisrÄ?no, saj je bilo ĹĄtevilo nastopajoÄ?ih ravno pravĹĄnje, da je ÂťpasaloÂŤ na ĹĄolski oder, ravno pravĹĄnje pa je bilo tudi ĹĄtevilo obiskovalcev. Bolj se je bliĹžal konec

preprostosti in vselej nasmejanih lic. NiÄ?esar od tega tudi letos, na posebnem 40. jubileju ni manjkalo. Kot pa se za vsak okrogel jubilej spodobi, ni manjkala niti torta, ki je mamljivo vabila ĹĄe na vsa naslednja SreÄ?anja harmonikarjev, za katera organizatorji upajo, da bi jih bilo vsaj ĹĄe 40. đ&#x;”˛

Polona ArliÄ?

BoĹžiÄ?ni Ä?udeĹž v Vinski Gori

S spirometrijo ugotavljali, kakĹĄna so pljuÄ?a Velenje – Konec decembra je Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje v sodelovanju z DruĹĄtvom za boj proti raku Velenje organiziral dogodek, na katerem so mimoidoÄ?im ponudili moĹžnost meritve kapacitete pljuÄ? in merjenje krvnega tlaka ter moÄ?i rok. ÂťS tem dogodkom bi se radi predstavili ĹĄirĹĄi lokalni skupnosti ter seveda storili korak k skrbi za zdrav-

Suzana Ĺ irovnik pravi, da se bodo tudi v Centru za krepitev zdravja podali v raziskovanje.

je tukaj ĹživeÄ?ih,ÂŤ je povedala Suzana Ĺ irovnik iz Centra za krepitev zdravja. Dogajanje sta budno spremljali mladi raziskovalki Osnovne ĹĄole Gustava Ĺ iliha iz Velenja Zala PobrĹžnik in StaĹĄa Krajnc, ki sta se odloÄ?ili, da v letoĹĄnjem ĹĄolskem letu izdelata raziskovalno nalogo na temo spirometrije. V svoje delo bosta vkljuÄ?ili tudi podatke, ki so jih zbrali minuli teden. ÂťZa to vsebino sva se odloÄ?ili, ker veliko

najinih vrstnikov kadi in naju je zanimalo, kakĹĄne posledice ima kajenje na kapaciteto pljuÄ?,ÂŤ sta povedali devetoĹĄolki. Primerjave med moÄ?jo pljuÄ? kadilcev in moÄ?jo pljuÄ? nekadilcev pa ne bosta delali le onidve. ÂťTudi v Centru za krepitev zdravja se bomo podali v raziskovanje, s pomoÄ?jo DruĹĄtva za boj proti raku pa bomo v lokalnih skupnostih osveĹĄÄ?ali o raku na sploĹĄno,ÂŤ je pođ&#x;”˛ MĹĄ vedala Ĺ irovnikova.

DevetoĹĄolki sta se za tovrstno raziskovalno nalogo odloÄ?ili, ker veliko njunih vrstnikov kadi.

Dejavnosti so zaÄ?imba za preganjanje prostega Ä?asa OsmoĹĄolec Oskar Hudolin iz Ĺ martnega ob Paki Faca meseca oktobra 2018 – Fant z mnogimi talenti Tatjana PodgorĹĄek

Vinska Gora – Ob boĹžiÄ?u so marsikje po Sloveniji postavili tudi Ĺžive jaslice. Najbolj znane in obiskane so tiste v Postojnski jami, Ĺže dvajset let pa jih pripravijo tudi prizadevni krajani Vinske Gore. Tradicionalno predstavo, ki jo popestri Ä?udovita skalna kulisa, so Ĺže peto leto zapored

pripravili Ä?lani DruĹĄtva podeĹželske mladine Vinska Gora. Zgodbo, ki so jo odigrali Ä?lani druĹĄtva in tudi drugi mladi iz kraja, so si ĹĄtevilni domaÄ?ini in obiskovalci lahko ogledali trikrat. Najbolj Ä?arobna je bila seveda tista ob enih zjutraj po polnoÄ?nici, v noÄ?ni tiĹĄini, ko se svet in misli umirijo.

Organizatorji dogodka obljubljajo, da bodo prijazno zgodbo nadaljevali tudi v prihodnje, Ä?e jim bodo ob strani stali tudi sponzorji – od Mestne obÄ?ine Velenje do ĹĄtevilnih podjetnikov in posameznikov. đ&#x;”˛

Klemen Umbreht

Vsako leto nekaj novega Ivana Plevnik iz Velenja v svojem domu Ĺže skoraj Ä?etrt stoletja postavlja jasli. Loti se jih na boĹžiÄ?ni veÄ?er, 24. decembra. Pri tem ji pomaga sin Bojan, ki iz

gozda prinese mah in iz lesa vsako leto izrezlja kaj novega. Tako so jasli tudi letos zrasle za nekaj centimetrov in se zdaj raprostirajo Ĺže skoraj ob celi steni v so-

druge obveznosti, je Ä?asa za spletno zabavo toliko manj.

Zveza prijateljev mladiSicer pa za Oskarja prane Slovenije je v sodelovijo, da je fant z mnogimi vanju s spletnim Ä?asopitalenti. Osem let igra kisom ÄŒasoris konec lantaro, je Ä?lan kitarskega orskega leta prviÄ? podelila kestra velenjske glasbene naziv Faca leta. NagraĹĄole, sedem let je rekrejenci so bili otroci, ki izativno treniral nogomet, stopajo, imajo poseben sedaj trenira boks, za zatalent, so vir navdiha in bavo piĹĄe poezijo in prospreminjajo svet okoli zo, nastopa na razliÄ?nih sebe, so navdih mladim odrih ... ÂťDejavnosti so v in starejĹĄim ‌ Prejemnimojem Ĺživljenju zaÄ?imbe. kov priznanj Faca leta Brez njih bi mi bilo v Ĺži2018 (podelil jih je predvljenju dolgÄ?as. Tudi ĹĄosednik drĹžave Borut Pala je lahko zabavna. Mihor) je bilo 12, toliko je mogrede – na drĹžavnem bilo namreÄ? meseÄ?nih iztekmovanju iz angleĹĄÄ?ine brancev v okviru projeksem prejel zlato priznata. Organizatorja izbora nje, a Ä?e bi bil samo to sta najprej razmiĹĄljala, eden od sreÄ?nih trenutda bi po zgledu podobnih izborov osebnosti le- Oskar Hudolin je napisal prispevek o igri fortnite kov v mojem Ĺživljenju, bi in osvojil bralce spletnega Ä?asopisa. bilo zame dolgoÄ?asno.ÂŤ ta izmed vseh fac meseV kateri vlogi se poÄ?uca podelili zgolj eno priznanje Faca leta 2018. A sta Ĺže igro opisal na sebi lasten stro- ti najbolje? V tem trenutku se kmalu ugotovila, da si prav vsi koven naÄ?in, zakaj je tako vĹĄeÄ? odliÄ?no poÄ?uti na odru in v glasđ&#x;”˛ nominiranci za svoja dejanja in mlajĹĄim in starejĹĄim, ter dodal beni ĹĄoli, ĹĄe izvemo. talente zasluĹžijo pozornost. Ta- ĹĄe svoje izkuĹĄnje z njo. Igram jo ko so postali zmagovalci vsi no- takrat, kadar potrebujem sprominiranci. Med njimi je bil tudi stitev,ÂŤ je dejal Oskar. O vsebini uÄ?enec 8. razreda osnovne ĹĄole igre pa: ÂťVsebina je pustolovska, bratov Letonja Ĺ martno ob Paki v igri lahko naenkrat sodeluje Oskar Hudolin. Po izboru bral- (kot posamezniki ali kot skupicev spletnega Ä?asopisa je postal na) od 90 do 100 ljudi, ki Âťskofaca meseca oktobra. V obrazlo- Ä?ijoÂŤ skupaj na en otok, in tisti, Ĺžitvi za priznanje so zapisali, da ki preĹživi kot zadnji, je zmagoje tako dobro znal opisati, zakaj valec.ÂŤ Da bi lahko postal zasvoje igra fortnite tako priljubljena jen z igranjem video igric, se ne med otroki, da je pomiril vsaj ne- boji, ker ne sodi med tiste, ki bi kaj starĹĄev. jih vzeli resno. Ne nazadnje je omenjena igrica dolgoÄ?asna, Ä?e Fant z mnogimi talenti jo igraĹĄ sam. Mnogo zanimivej107,8 MHz ÂťMenim, da sem prepriÄ?al bral- ĹĄa je v druĹžbi s prijatelji, a ker ce predvsem s tem, da sem video imajo tudi ti, tako kot sam, ĹĄe

radio velenje

bi, ki jo krasi tudi boĹžiÄ?no drevo. Postavljanje ji je v veselje, za konÄ?ni izdelek potrebuje ves dan, vÄ?asih tudi dva. Pravi pa, da đ&#x;”˛ ji idej ĹĄe ni zmanjkalo.

com

NaĹĄ Ä?as, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 17

RokometaĹĄi zaÄ?eli priprave Konec sezone, morda

Glasujmo za Janjo Garnbret

Foto: Stanko Gruden

NaĹĄa vrhunska ĹĄportna plezalka Janja Garnbret, ki je bila izbrana za najboljĹĄo slovensko ĹĄportnico leta 2018, je tudi med kandidati za ĹĄportnico leta na mednarodni ravni. Janja je po izboru svetovnih iger edina predstavnica ĹĄportnega plezanja. Med 25 kandidati iz razliÄ?nih ĹĄportov ji tudi vaĹĄ glas lahko pomaga, da seĹže Ä?im viĹĄe, morda tudi tokrat do vrha. Enkrat dnevno lahko zanjo glasujete na https://www.theworldgames.org/ ali na https://www.theworldgames.org/awards/Athlete-ofđ&#x;”˛ -the-Year-2018-58.

Velenjski rokometaĹĄi so Ĺže priÄ?eli priprave na drugi del sezone 2018/2019. V pripravljalnem obdobju bodo odigrali ĹĄtiri prijateljske tekme. Ĺ˝e 24. januarja pa je pred njimi tekma 1/8 finala Pokala Slovenije. Takrat se bodo v gosteh pomerili z ekipo Dol Tki Hrastnik. Nato ose Ä?aka prestavljena tekma 11. kroga Lige NLB in v zaÄ?etku februarja veÄ?ni derbi, ko v goste prihajajo Celjani.

Trener Zoran JoviÄ?ić v prvem delu priprav ne more raÄ?unati na Matica Verdineka in Ibrahima Haseljića. Prvi je del reprezentance Slovenije, drugi pa je prav tako prisoten na reprezentanÄ?ni akciji Bosne in Hrecegovine. Po poĹĄkodbi prsta pa se v ekipo vraÄ?a David MiklavÄ?iÄ?.

Zoran JoviÄ?ić, trener Gore-

Po Ĺ aleĹĄki planinski poti Planinsko druĹĄtvo Velenje je 10. oktobra 1974 v Ĺ aleku sveÄ?ano odprlo Ĺ aleĹĄko planinsko pot – Ĺ PP. Ta poteka po obronkih Ĺ aleĹĄke doline. Dolga je pribliĹžno 84 km, za kar je potrebno okoli 30 ur hoje. Na poti je 21 kontrolnih toÄ?k. Te so v planinskih postojankah, gostiĹĄÄ?ih, pri kmetijah, zadnja pa je v prostorih Muzeja na Velenjskem gradu.

Pot je bila odprta ob 25-letnici ustanovitve Planinskega druĹĄtva Velenje, v letu, ki prihaja, pa bo druĹĄtvo praznovalo Ĺže 70 let.

V vseh teh letih smo se ljubitelji pohodov velikokrat sprehodili po njej in s seboj popeljali tudi otroke, vnuke in pravnuke. Pokazali smo jim lepote domaÄ?e pokrajine in jim privzgojili spoĹĄtovanje do narave in naravnih vrednot. Ĺ˝al pa je v zadnjem Ä?asu vse premalo Ä?asa za druĹženje in po-

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

10. januarja 2019

menili se boste, nauĹžili sveĹžega zraka, spoznali nove prijatelje, otroke pa odtegnili od raÄ?unalnikov in mobitelov, kar postaja vse veÄ?ji problem, saj je to kot mamilo, ki poÄ?asi, a zagotovo uniÄ?uje mlada Ĺživljenja. Narava zna nuditi vse kaj boljĹĄega. Pojdite in ne bo vam Ĺžal. Ĺ PP je oznaÄ?ena s KnafelÄ?evo markacijo, Ä?rko Ĺ ter s kovinskimi in lesenimi smernimi tablami. Da bolje spoznamo kraje in zgodovino le-teh, lahko pogledame v vodnik Ĺ aleĹĄka planinska pot, ki je delo Danice Ĺ˝evart iz leta 1975. Prvotna trasa je zaradi raznih okoliĹĄÄ?in doĹživela nekaj sprememb. Za vzdrĹževanje poti skrbi markacijski odsek Planinskega druĹĄtva Velenje, predvsem pa neprecenljivi planinski oÄ?ak Marjan Skaza. Dnevnik in Vodnik po Ĺ PP lahko kupite v pisarni PD Velenje. V Dnevni-

nja Velenja: Že v prvem delu nadaljevanja domaÄ?ega prvenstva nas Ä?akajo izjemno teĹžke tekme, zato moramo v pripravljalnem obdobju priti do igre, ki bo na dokaj viso-

Po hribih znice odtisniti Ĺžig, a smo se uĹĄteli. PeÄ?atnik je bil izsuĹĄen, Ä?rnila za blazinico pa nismo imeli.

Dober nauk za naslednjiÄ?. Pri GriÄ?arju se nam je pridruĹžila domaÄ?inka Fanika, ki je takoj prevzela vodenje in nas popeljala proti SevÄ?niku. S soncem obsijanega AndraĹža smo se spustili v niÄ? kaj prijazno sotesko in se zagrizli v hrib. Z vsakim korakom smo bili bliĹžje soncu in kmalu smo obÄ?udovali pobeljene KamniĹĄko Savinjske Alpe v ozadju. Pri domaÄ?iji Vaga smo konÄ?no lahko pritisnili Ĺžig v izkaznice. Po gozdni poti smo se vzpenjali proti vrhu SevÄ?nika.

Razgled na okoliĹĄko hribovje je bil res fantastiÄ?en. Na vrhu smo malicali, nazdravili Silvi in vsem nam, kajti v letu 2018 je bil to naĹĄ zadnji pohod. Potem smo se spustili v Kote, se ustavili pri GroĹĄljevih, ki sta nas prijazno

ki ravni in nam bo omogoÄ?ila uspeĹĄen zaÄ?etek in nato nadaljevanje drugega dela sezone.ÂŤ đ&#x;”˛

Foto: Rok JoĹĄt

tudi kariere

Ana Drev si je na treningu veleslaloma v Kronplatzu poĹĄkodovala desno koleno.

Takoj je bila pripeljana v ljubljanski kliniÄ?ni center, kjer so pri pregledu ugotovili, da gre za strgano sprednjo kriĹžno vez, kar so potrdili tudi po opravljeni magnetni resonanci. Triintridesetletno Ĺ marÄ?anko je operiral kirurg Marko Macura.

Tokrat le do osmine finala Bad Gastein - Slovenski deskarji so se kljub veliki Ĺželji po tekmovanjih tokrat slabĹĄe odrezali.

Na paralelnem slalomu niso priĹĄli do vrhunskih doseĹžkov, Ĺ˝an KoĹĄir, Rok MarguÄ? in Gloria Kotnik so izpadli v osmini finala. Od Kotnikove je bila tokrat prepriÄ?ljivo boljĹĄa Poljakinja Alexandra Krol. Slovenci bodo imeli novo priloĹžnost za dokazovanje 19. januarja, ko bo paralelni veleslalom na Rogli in ko priÄ?akujejo tudi veliko domaÄ?ih navijaÄ?ev. đ&#x;”˛

Mladi ĹĄportniki v Lake Placidu

Pred odhodom so mlade ĹĄportnike sprejeli v mestni hiĹĄi.

Velenjski mladi ĹĄportniki se udeleĹžujejo mednarodnih zimskih olimpijskih iger v ameriĹĄkem Lake Placidu. Mestna obÄ?ina Velenje podpira in spodbuja sodelovanje na teh mednarodnih

igrah ĹĄportnikov Ĺže vrsto let.

Letos sodelujejo smuÄ?arji Nejc Zidarn, Vid Kotnik, Ida PreloĹžnik, Zala Rauter, Lana PuĹĄnik in Klara ZagoriÄ?nik, trenirata jih Jaka Ĺ uĹĄtarĹĄiÄ? in UroĹĄ ZagoriÄ?-

nik, z njimi pa sta tudi vodja ekipe Katka GerĹĄak in predstavnik Mestne obÄ?ine Velenje Drago MartinĹĄek. đ&#x;”˛

Ĺ oĹĄtanj 2018 BajĹžlju in Farasinovi

hajanje po planinskih poteh, v tej gonji za obstoj in vsakdanji kruh mladim zmanjkuje Ä?asa in moÄ?i za vrednote, ki so bile dane nam, starejĹĄi generaciji. Takrat nas ni skrbelo, ali bomo dobili sluĹžbo ali ne. Ĺ e preden si diplomiral, te je Ä?akalo nekaj delovnih mest. Ti si se moral samo odloÄ?iti, kje boĹĄ zaÄ?el delati.

MogoÄ?e tam, kjer so ti ponudili tudi stanovanje. Ali pa tam, kjer je bilo nagrajevanje po delu najugodnejĹĄe. Takrat smo imeli Ä?as in energijo za ĹĄe vse kaj drugega, kot je skrb za vsakdanji kruh. Z veseljem smo pohajali po planinskih poteh, se veselili druĹženja, saj nas ni skrbelo, kako bo jutri.

Vendar pa je hoja v hribe tudi odklop. To bi Ĺželela povedati mladim. Pojdite v hribe, razbre-

ku je razpredelnica za odtis Ĺžigov, seznam kontrolnih toÄ?k z naslovi in skica Ĺ PP s Ä?asovnimi razdaljami med posameznimi toÄ?kami. Izpolnjene in Ĺžigosane kartonÄ?ke dostavite v pisarno druĹĄtva, kjer boste prejeli spominsko znaÄ?ko Ĺ PP za prehojeno pot. Ĺ PP je uvrĹĄÄ?ena v kategorijo lahkih poti, po njej pa hodite na lastno odgovornost. ÄŒlani planinske skupine pri UNI 3 smo se v Ä?etrtek, 27. decembra, odpravili po tej poti od GriÄ?arja do Venturina. Ne zato, da bi zbirali Ĺžige. Bolj zato, da bi s svojo prisotnostjo opozorili na to, da se hoja po naĹĄi Ĺ aleĹĄki planinski poti res obrestuje.

S kombijem smo se pripeljali v AndraĹž in hoteli pri 17. toÄ?ki Ĺ PP, pri gostilni GriÄ?ar, v izka-

povabila v goste, nam postregla s pecivom in vinom ter nam razkazala svoje Ä?ebelje kraljestvo.

Pri kmetiji Jakob smo dobili naslednji Ĺžig Ĺ PP, ker pa smo bili pozni, smo pot zakljuÄ?ili pri ĹĄoli v Ĺ entilju. Ĺ˝ig pri Venturinu pa bo poÄ?akal do naslednjiÄ?.

PreĹživeli smo lep dan. Da bi le v tem letu bilo veliko podobnih.

Na koncu pa le ĹĄe povabilo: pridruĹžite se nam, pojdite v hribe. Za zaÄ?etek morda po Ĺ PP, ko boste pa spoznali, koliko vrednot nudijo hribi, boste ĹĄli tudi viĹĄje. Kajti lepot, ki jih nudi narava, ne doĹživimo vsak dan. Tistemu, ki jih zna poiskati, se odpre nov svet in ta je, kot pravimo mi planinci, neprecenljivo lep. đ&#x;”˛

Anka Pugelj

Ĺ oĹĄtanj – S finalnimi nastopi osmih najboljĹĄih tekmovalcev in tekmovalk se je na kegljiĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju konÄ?al 18. mednarodni boĹžiÄ?no-novoletni turnir Ĺ oĹĄtanj 2018. Turnir se uvrĹĄÄ?a med najveÄ?je tako po ĹĄtevilu tekmovalcev kot po nagradnem skladu. LetoĹĄnjega se je udeleĹžilo preko 170 tekmovalcev, ki so bili razvrĹĄÄ?eni v ĹĄtiri skupine (registrirani – moĹĄki, Ĺženske in rekreativci – moĹĄki, Ĺženske). Organizacijski odbor se je tudi tokrat odloÄ?il, da izpelje finale osmih najboljĹĄih tekmovalcev in tekmovalk iz predtekmovanja. Za rekreativce je veljala uvrstitev na zadnji dan tekmovanja.

Gledalci so lahko videli na delu odliÄ?ne kegljaÄ?e, Ä?lane drĹžavne reprezentance, kot tudi tekmovalce, ki nastopajo v tujini. V finalnem nastopu so videli tudi domaÄ?ega tekmovalca, ki pa s svojim nastođ&#x;”˛ pom ni bil najbolj zadovoljen.

Kegljanje Velik uspeh Ĺ oĹĄtanjÄ?anov V Kranju je potekalo drĹžavno prvenstvo dvojic za Ä?lane. Na prvenstvu je nastopilo 24 dvojic, ki so si udeleĹžbo zagotovile na predhodnih regijskih prvenstvih.

Celjsko regijo je po odpovedi

Rezultati - moĹĄki: BajĹželj (KK Ljubelj TrĹžiÄ?) – 601, LuĹžan (KK Neukirchen) - 599, Lepej (KK Konstruktor) – 595, AleĹĄ (KK Konstruktor) - 584, FiderĹĄek (KK Konjice) – 548, KirbiĹĄ (KK Konjice) – 546, ZveziÄ? (KK Konstruktor) - 536, Jug (KK Ĺ oĹĄtanj) -532.

Rezultati – Ĺženske: Farasin (KK Celje) - 575, RamĹĄak (Gorenje) – 518, DvorĹĄak (Ĺ˝KK Ĺ oĹĄtanj) – 518, Preglau (KK Taborska jama) – 517, Ĺ eĹĄko (KK Celje) - 516, LoziÄ? (KU Gorenje) - 511, Pevec (KK Calcit Kamnik) – 492, Prelog (KU Gorenje) - 486.

Rezultati – rekreativci: Kramer (KK Šoťtanj) - 566, Hribar (KK Dormeo Zagorje) - 558, KriŞovnik (KK Šoťtanj) - 546.

Rezultati – rekreativke: Beras (Ljubljana) – 464, Cimprec (ŽKK Šoťtanj) - 427, Kopuťar (KU Gorenje) – 423.

drugo- in tretjeuvrĹĄÄ?enega para z regijskega prvenstva zastopala ĹĄe ena ekipa iz Ĺ oĹĄtanja. Rezervista sta v Kranju opravila odliÄ?en nastop. Par HasiÄ?iÄ? – PetroviÄ? je v predtekmovanju zanesljivo premagal par iz KK Ljubelj, nato v osmini finala par iz Nove Gorice. V polfinalnem nastopu sta dobila domaÄ?i par, ki tudi ni bil dorasel nasprotnik razigranima Ĺ oĹĄtanjÄ?anoma, ki sta si ta-

ko priborila finale. Nasprotnika iz KK Calcit – Kamnik sta bila po dveh setih prepreÄ?ljivo boljĹĄa in sta osvojila naslov drĹžavnih prvakov, Ĺ oĹĄtanjÄ?ana pa sta se veselila drugega mesta. Drugi Ĺ oĹĄtanjski par, PintariÄ? – Fidej, je izpadel Ĺže v razigravanju in na koncu zasedel 23. mesto. đ&#x;”˛

tf

NaĹĄ Ä?as, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

10. januarja 2019

PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto vstopilo v 140. leto delovanja Prvi zapisi o gasilstvu v Ĺ oĹĄtanju segajo v leto 1844, ko je napredni uÄ?itelj Peter Musi imenoval Ä?eto za pomoÄ? obÄ?anom po poĹžaru Milena KrstiÄ? – Planinc

Ĺ oĹĄtanj – Redka, zelo redka, so gasilska druĹĄtva v Sloveniji, ki se lahko ponaĹĄajo s takimi jubileji, kot ga Prostovoljno gasilsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj - mesto letos, 140-letnico obstoja. ÂťZaÄ?etki segajo v leto 1879, ko je 1. junija 25 ĹĄoĹĄtanjskih veljakov na ustanovnem obÄ?nem zboru ustanovilo Freiwillige Feuhwehr Schonstein,ÂŤ je zaÄ?etke delovanja povzel danaĹĄnji predsednik Klemen MeĹžnar in dodal, da pa prvi zapisi

â?ą

torjev in njihovih pomoÄ?nikov.

Prav slednji so lani poskrbeli za izjemne doseĹžke. Pionirke in pionirji so osvojili naziv drĹžavnih prvakinj in prvakov, mladinke in mladinci pa drĹžavnih podprvakov. Dobre rezultate so dosegali

Prvotni gasilski dom je stal na kraju, kjer je danes ĹĄoĹĄtanjska trĹžnica. Na tam mestu je od leta 1969.

Predsednik Klemen MeĹžnar: ÂťDobro smo opremljeni, za kar gre zasluga ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj in Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj, za katero opravljamo nekatere pogodbene naloge.ÂŤ

V 140 letih se je v druĹĄtvu zvrstilo okoli 20 predsednikov in poveljnikov.

o gasilstvu v Ĺ oĹĄtanju segajo Ĺže v leto 1844, ko je napredni uÄ?itelj Peter Musi imenoval Ä?eto za pomoÄ? obÄ?anom po poĹžaru. ÂťV teh zapisih so prviÄ? omenjeni ĹĄoĹĄtanjski gasilci,ÂŤ pravi MeĹžnar.

Leta 1917 je druĹĄtvo dobilo slovensko ime

tudi izgradnja novega gasilskega doma leta 1969, ki pa so ga seveda zaradi potreb veÄ?krat dograjevali, nazadnje leta 2009. Prvi gasilski dom pa je, pravi MeĹžnar, stal na lokaciji danaĹĄnje trĹžnice v mestu Ĺ oĹĄtanj.

Imeli so pogrebni zavod

Med veÄ?jimi mejniki delovanja druĹĄtva omenja leto 1917, ko so zaÄ?eli poveljevati v slovenskem jeziku, istega leta je druĹĄtvo namesto nemĹĄkega dobilo slovensko ime. Pomemben mejnik je

Ena od zanimivosti delovanja druĹĄtva je, da je v okviru tega deloval pogrebni zavod. Ustanovili so ga okoli leta 1918, deloval pa je vse do zaprtja pokopaliĹĄÄ?a sv.

Mihaela v Ĺ oĹĄtanju. ÂťNaĹĄ, gasilski pogrebni zavod, je poskrbel

za veÄ?ino pogrebov, ki so se odvijali tukaj. Seznam ĹĄtevilnih je ĹĄe ohranjen. Gasilsko druĹĄtvo je imelo tudi svoj mrliĹĄki voz, ki ga je nabavilo okoli leta 1930. Kupili so ga na ljubljanskih Ĺ˝alah. Voz je bil vsa leta v gasilskem domu, za pogrebne slovesnosti pa so skrbeli starejĹĄi gasilci, ki niso bili veÄ? operativno sposobni.ÂŤ

vih aktivnostih. ÂťVe se, ta dan je rezerviran za gasilce. Prvi in tretji v mesecu operativnemu delu, drugi in Ä?etrti pa Ä?lanskim sestankom. Smo eno redkih tako zavzetih druĹĄtev, da to tradicijo vleÄ?emo vseskozi. ÄŒetrtkovih aktivnosti se radi udeleĹžujejo starejĹĄi gasilci, da so tako na tekoÄ?em z dogajanjem. Operativni gasilci na ta dan opravijo svoje vaje, poskrbijo, da je oprema pripravljena, da so vozila brezhibna in pregledana, Ä?e bi bila potrebna kakĹĄna intervencija.

ÄŒetrtki so rezervirani za gasilce

Pri obÄ?anih so dobro zapisani

Njihova posebnost in tradicija je, da se gasilci od vsega zaÄ?etka sreÄ?ujejo na rednih Ä?etrtko-

katero tesno sodelujejo in za katero opravljajo nekatere pogodbene naloge pri protipoĹžarnem varstvu. Tudi pri obÄ?anih so dobro zapisani. ÂťTo se vidi zlasti ob koncu leta, ko gremo po naĹĄem poĹžarnem rajonu mednje s koledarji. Povsod smo lepo sprejeti.ÂŤ Trenutno ĹĄteje druĹĄtvo 137 aktivnih Ä?lanov in 61 otrok in mladine, na katere so ĹĄe posebej ponosni. Z njimi dela 14 men-

Je osrednje druĹĄtvo IV. kategorije v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Skrbijo za veÄ?inski del poĹžarnega obmoÄ?ja Ĺ oĹĄtanja v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj. Skrbijo za poĹžarni rajon centra Ĺ oĹĄtanja ter krajevne skupnosti Ravne, Skorno – Florjan in Bele Vode. V njihovem voznem parku je 7 vozil. DruĹĄtvo danes ĹĄteje 197 Ä?lanov in Ä?lanic, od tega 60 dobro usposobljenih in izobraĹženih operativnih Ä?lanov, ki lahko v vsakem trenutku posredujejo tudi v najbolj zahtevnih intervencijah.

Podporo okolja in ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj imajo ves Ä?as, tudi podporo Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, s

V dveh letih obnovili Bicy do konca februarja 44 kilometrov cest ne obratuje

LuÄ?e – V obÄ?ini LuÄ?e so sredi decembra lani konÄ?ali eno veÄ?jih naloĹžb v cestno infrastrukturo v letu 2018 – prenovili in asfaltirali so ĹĄe zadnje ceste v Raduhi in Strmcu. Lani so v tem delu obÄ?ine asfaltiranih veÄ? kot 2,3 kilometra cest. Skupna vrednost naloĹžbe je bila blizu 195.000 evrov z DDV-jem. V Raduhi imajo sedaj vse kmetije asfaltirano cesto. Tudi v Strmcu so posodobili vse ceste do domaÄ?ij, razen ene, ki pa nima statusa kategorizirane ceste.

Ĺ oĹĄtanj – Oktobra lani so izvajalci – podjetje Andejc – v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj zakljuÄ?ili ĹĄe zadnji odsek cest v sklopu koncesije za redno in investicijsko vzdrĹževanje obÄ?inskih cest.

Koncesionar je v dveh letih prenovil 44 kilometrov cest, kar je izjemen doseĹžek.

tp

đ&#x;”˛

V treh urah 120 prekrĹĄkov

Velenje – Zimski Ä?as izkoristi Mestna obÄ?ina Velenje za redna vzdrĹževalne in obnovitvena dela na sistemu brezplaÄ?nih koles Bicy. Tudi letos bo tako. Sistem predvidoma do konca februarja ne bo obratoval tudi v Ĺ oĹĄtanju. V celoti ga bodo pregledali, pregledali bodo tudi vsa kolesa in jih po potrebi tudi popravili.

Celje, 8. januarja – V torek med 6.30 in 9.30. so policisti na celotnem obmoÄ?ju pristojnoti Policijske uprave Celje izvedli poostren nadzor prometa s poudarkom na varnosti peĹĄcev v cestnem prometu, uporabi varnostnih pasov in otroĹĄkih sedeĹžev ter mobilnih telefonov med voĹžnjo. V treh urah, kolikor je trajal nadzor, so zaznali 120 prekrĹĄkov. Od tega 36 prekrĹĄkov zaradi uporabe mobilnih telefonov med voĹžnjo, 43 prekrĹĄkov zaradi neuporabe varnostnih pasov in otroĹĄkih varnostnih sedeĹžev, 36 prekrĹĄkov peĹĄcev in 5 prekrĹĄkov voznikov do peĹĄcev.

mz

đ&#x;”˛

mkp

đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika

PoĹžar v Galiciji 22-letnemu Ĺ˝anu Kotniku, ki je najprej ostal brez obeh starĹĄev, zdaj brez hiĹĄe, v kateri je Ĺživel sam, upanje po poĹžaru vraÄ?ajo dobri ljudje Ĺ˝alec, 5. januarja – V soboto okoli pol pete ure zjutraj je v Galiciji na obmoÄ?ju Ĺ˝alca zagorel nadstreĹĄek ob stanovanjski hiĹĄi. Ogenj se je od tam razĹĄiril na ostreĹĄje in notranjost hiĹĄe. V poĹžaru je nastalo za okoli 40.000 evrov ĹĄkode.

V hiĹĄi, v kateri sam Ĺživi Ĺ˝an Kotnik, je ostala nedotaknjena le spalnica. Fant je pri komaj 22 letih izkusil Ĺže veliko gorja. Izgubil je oba starĹĄa, zdaj izgubil hiĹĄo, ki je bila edini spomin nanju, zadnjo nedeljo v lanskem letu pa v prometni nesreÄ?i na spolzkem cestiĹĄÄ?u ostal ĹĄe brez avta.

Ĺ˝an je zaradi svoje pridnosti, delavnosti, vljudnosti in skromnosti zelo priljubljen med sosedi, med krajani Galicije. Ti so takoj po nesreÄ?i

zanj sproĹžili humanitarno akcijo. Da bo Ĺ˝an Ä?im prej priĹĄel do novega doma, lahko pomagate tako, da finanÄ?na sredstva nakaĹžete na transakcijski raÄ?un RdeÄ?ega kriĹža – obmoÄ?ne organizacije Ĺ˝alec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Ĺ˝alec. Ĺ tevilka raÄ?una TRR je SI56 1010 0005 5598 261, pri Ä?emer obvezno navedite sklic SI00 2019-24214-2 in namen Ĺ˝an Kotnik, koda:CHAR. đ&#x;”˛

tudi v preteklosti. MeĹžnar spomni, da so njihove pionirke leta 1984 v Prizrenu osvojile naslov jugoslovanskih prvakinj, kar je bil za Ĺ oĹĄtanj izjemen dogodek. ÂťNa mladih svet stoji. Mladi so naĹĄa prihodnost. Nam se zanjo đ&#x;”˛ ni bati.ÂŤ

PGD Ĺ oĹĄtanj - mesto danes

KonÄ?ali najveÄ?jo lansko cestno naloĹžbo

đ&#x;”˛

â?ą

So organizatorji najstarejĹĄega tekmovanja v rokovanju s starimi roÄ?nimi in motornimi brizgalnami, ki se je sprva imenovalo Ĺ˝unkoviÄ?ev memorial.

Vlomili v gradbena zabojnika Ĺ˝alec, 3. januarja – V Ä?etrtek v jutranjih urah so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v dva gradbena kontejnerja in barako na gradbiĹĄÄ?u v neposredni bliĹžini Lidla v Ĺ˝alcu. Iz njih je neznanec v Ä?asu od Ä?etrtka, 27. decembra, odtujil elektriÄ?ni sesalec, bencinski agregat in razliÄ?no orodje v vrednosti okoli 1.500 evrov.

Voznik umrl na kraju trÄ?enja Mislinja, 3. januarja – Okoli pol osme ure zjutraj se je v Ä?etrtek v StraĹžah pri Mislinji zgodila prometna nesreÄ?a, v kateri je umrl 63-letni voznik osebnega avtomobila iz Celja. Med voĹžnjo po glavni cesti iz Mislinje proti Slovenj Gradcu je zapeljal levo in trÄ?il v panelno ograjo ob cesti. Kljub nudenju nujne zdravniĹĄke pomoÄ?i je umrl na kraju. Na

vozilu in panelni ograji je nastala manjĹĄa materialna ĹĄkoda. Za ugotavljanje vzroka smrti je bila odrejena sanitarna obdukcija.

Bodo vlomilci odprli trgovino? Ĺ˝alec, 8. januarja – V torek, nekaj Ä?ez 2. uro zjutraj, so bili policisti obveĹĄÄ?eni o vlomu v trgovino v Latkovi vasi. Strorilci so ukradli okoli 50 motornih Ĺžag in nekaj vrtnih kosilnic.

OÄ?istite vozila!

Celje, 7. januarja – Policisti na obmoÄ?ju pristojnosti Policijske uprave Celje so v ponedeljek obravnavali ĹĄtiri primere, ko je led, ki je padel s tovornih vozil, poĹĄkodoval tri osebna in eno tovorno vozilo. Voznike opozarjajo, naj s svojih vozil, da bi se izognili podobnim situacijam, temeljito oÄ?istijo led in strnjen sneg.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Petarde in prerezane pnevmatike Velenje, 2. januarja – V sredo zveÄ?er je stanovalec Ĺ landrove policiste obvestil, da so mu neznanci trkali po oknu, pred njim odvrgli petarde in prerezali pnevmatike na vozilu. Za njimi policisti ĹĄe poizvedujejo.

Na sprehodu ju je napadel pes Ĺ oĹĄtanj, 3. januarja – V sredo zveÄ?er je fanta in dekle, ki sta se sprehajala v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju, napadel pes.

Lastnik psa ni imel primerno zavarovanega, zato bodo policisti napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Je bila marihuana? Ĺ oĹĄtanj, 3. januarja – Okoli polnoÄ?i v sredo so policisti obÄ?anu v bliĹžini RibiĹĄkega doma zasegli manjĹĄo koliÄ?ino neznane zelene posuĹĄene snovi, domnevno marihuane.

Po analizi bodo ustrezno ukrepali.

Viski je ostal v trgovini Velenje, 4. januarja - V petek okoli poldneva so v Mecatorjevi Hrani zalotili dekle pri kraji viskija. Policisti so izvedli postopek, viski pa je ostal trgovini.

Dva brez avta Velenje, 5. januarja – V soboto so policisti na obmoÄ?ju Velenja voznikoma zasegli avtomobila.

Obema iz enakega razloga, ker sta vozila brez vozniĹĄkega dovoljenja.

NaĹĄ Ä?as, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

10. januarja 2019

19

Kodeks ÂťObisk v naraviÂŤ in planinski Ĺživ-Ĺžav Zakorakali smo v novo leto in v navadi je, da ga pospremimo z obljubami in dobrimi sklepi. Kot nalaĹĄÄ? za to priloĹžnost je ÂťZveza tabornikov Slovenije 27. septembra 2018 skupaj s predstavniki 26 civilnodruĹžbenih organizacij, tudi Planinske zveze Slovenije (PZS), na konferenci na Gozdarskem inĹĄtitutu in Zavodu za gozdove Slovenije predstavila kodeks obnaĹĄanja v naravi v Sloveniji, poimenovan Obisk v naravi. Smernice temeljijo na Ĺže uveljavljenem, a ne zapisanem konsenzu slovenske druĹžbe in je neke vrste dogovor med lastniki zemlje, vzgojnimi organizacijami, ki svoje dejavnosti izvajajo v naravi, ostalo civilno druĹžbo in pristojnimi institucijami. Cilj kodeksa je bolje informirati obiskovalce narave ter turiste, kako se v Sloveniji obnaĹĄamo v naravi,ÂŤ smo 28. septembra 2018 prebrali v Novicah PZS. To je rezultat veÄ?letnih prizadevanj in usklajevanj med institucijami, naĹĄa dolĹžnost pa je, da ga spoĹĄtujemo in njegove sklepe ĹĄirimo med prebivalstvo. Najbolj uÄ?inkovito je priÄ?eti pri najmlajĹĄih, ki so ĹĄe ÂťnepopisaniÂŤ s slabimi navadami.

Skrb za pravilen odnos do narave

ÂťS podpisom kodeksa pa se ta projekt ni zakljuÄ?il, ampak ĹĄele dobro zaÄ?el, saj je ena od nalog sodelujoÄ?ih organizacij tudi ta, da vsebino kodeksa Ä?im bolj promovirajo tudi med svojimi Ä?lani,

predvsem pa poskrbijo za promocijo med tistimi obiskovalci narave, ki to tematiko slabĹĄe ali sploh ne poznajo. Glede na mnoĹžiÄ?nost in razĹĄirjenost planinske organizacije ter razvejano mreĹžo planinskih koÄ? se priporoÄ?a vsem druĹĄtvom, Ä?lanom PZS, da po svojih zmoĹžnostih poskrbijo za promocijo tega kodeksa v svojih okoljih.

Besedilo kodeksa, posebna zloĹženka in dodatne informa-

Za mladoletne obiskovalce gora je tovrstna vsebina odliÄ?na popotnica za pravilen odnos do narave, saj je od naĹĄega poseganja vanjo odvisna njena ohranitev.

StarejĹĄi se tega ĹĄe vedno premalo zavedamo!

NajboljĹĄa ÂťuÄ?ilnica v naraviÂŤ so planinski pohodi, ki jih v okviru planinskih kroĹžkov organizirajo v osnovnih ĹĄolah, pa tudi v vrtcih se tega dobro zavedajo.

Nanje smo povabljeni tudi spre-

m doĹživeli razigran jesenski dan.

Prizadevne mentorice so Branka Mestnik (vodja), Nada Ĺ travs in Mojca Albreht, za kar jim iskrena hvala!

Naslednji pohod nas je iz Mozirja vodil na Dobrovlje nad njim, kjer smo uĹživali ĹĄe vedno v izrazitih jesenskih barvah, obsijanih s soncem, in gostoljubnosti Marte Svetina Veder.

Sredi decembra se je mladeĹž podala iz Velenja in Vinske Go-

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Na glavo ste si, pa Ä?eprav se je leto ĹĄele dobro zaÄ?elo, spet nakopali celo kopico dela. UĹživali boste v njem, vendar se vam bo vsak dan ĹĄe malo nakopiÄ?ilo in nikakor ne boste znali z nastalega poloĹžaja. NauÄ?ite se reÄ?i ne, saj boste sicer hitro pregoreli. Tudi letos dolgi prazniki vam niso obnovili zalog energije, saj ne znate mirovati. VaĹĄe poÄ?utje bo moÄ?no odvisno od psihiÄ?nih naporov, zato bo nihalo od odliÄ?ne volje do popolne depresije. Ko bo teĹžak preizkus tik pred zdajci, se boste konÄ?no umirili.

Dali boste vse od sebe, saj veste, da gre za vaĹĄo prihodnost.

Kot kaĹže, je pred vami dobro, uspeĹĄno obdobje. Izkoristite ga, sploh, ker dobro veste, da si Ĺželite v Ĺživljenju Ĺže v letos veliko sprememb. Nimate ĹĄe prave energije zato, a Ĺželja bo moÄ?na. Najbolj si boste Ĺželeli spremeniti delovni vsakdan. ÄŒe to pomeni, da s sedanjo sluĹžbo niste veÄ? zadovoljni, se zaÄ?nite ozirati za novo. MoĹžnosti ni veÄ? tako malo, bo pa morda potrebno kakĹĄno dodatno izobraĹževanje. Tega se ne bojite, strah vas je le, da ne bi ĹĄli na slabĹĄe. Zato vse dvakrat preverite, preden storite odloÄ?ilni korak. Zdravje ne bo najboljĹĄe, utrujeni boste po vsakem malem naporu.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

OdloÄ?itev, da boste odslej Ĺživljenje zajemali z veliko Ĺžlico, se vam Ĺže obrestuje.

UĹživali boste v vsakem trenutku dneva, tudi, Ä?e ta ne bo tako lep, kot bi si Ĺželeli.

NajlepĹĄe vam bo, ko boste z osebo, ki vam veliko pomeni. Ne gre za ljubezensko zvezo, prej za iskreno prijateljstvo. Zna zgoditi, da boste v teh mrzlih januarskih dneh imeli nekaj teĹžav z zdravjem. Zima nikoli ni bila vaĹĄ letni Ä?as, zato boste teĹžave prenaĹĄali strpno.

Bodite vsaj nekaj dni prizanesljivi do sebe in se razvajajte. HvaleĹžni si boste, ker se boste tokrat tega drĹžali kot pijanec plota. Denar? Zaloge so decembra precej skopnele. Stisnite pas.

Na TuĹĄevem se je energija sprostila do popolnosti! (Foto TomaĹž Kumer)

cije o tej tematiki so dosegljive na: https://www.pzs.si/novice. php?pid=12882ÂŤ je zapisal bivĹĄi predsednik PZS Bojan Rotovnik.

Izdajo kodeksa sta pospremili zanimivi zloĹženki ÂťKako planinska koÄ?a vpliva na okoljeÂŤ in ÂťObisk v naraviÂŤ, ki nas zanimivo pouÄ?ita o obnaĹĄanju v njej.

Mozirje, 6. januarja – Od 30. novembra lani do letoĹĄnjega 6. januarja se je v Mozirskem gaju odvijala tretja BoĹžiÄ?na bajka. Organizatorji in upravljalci parka cvetja ob reki Savinji – Ä?lani EtnoloĹĄko-hortikulturnega druĹĄtva Mozirje – so z obiskom dogodka zelo zadovoljni, saj si je bajko ogledalo 35 tisoÄ? ljudi. Dnevni rekord (veÄ? kot 4000 obiskovalcev) so zabeleĹžili na prazniÄ?ni 26. december.

Obiskovalci so obÄ?udovali 1,2 milijona luÄ?i (ali 200 tisoÄ? veÄ? kot predhodno leto), ki so poskrbele za Ä?arobnost parka, pozorni so ob ogledu odkrivali tudi ptiÄ?je valilnice, v katerih so bili skriti zvoÄ?niki, iz katerih je odme-

- 11. januarja 1983 so predstavniki Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje na tiskovni konferenci obvestili javnost o ukinitvi tovarne Koerting Elektronic v Grassavu v Zvezni republiki NemÄ?iji, ki jo je Gorenje kupilo nekaj let pred tem; - 12. januarja 1866 je bil v Velenju rojen dolgoletni Ĺžupan Velenja, posestnik in gostilniÄ?ar Josip Skaza (p. d. Ĺ penk); - 13. januarja 1958 je bil rojen dolgoletni sodelavec Radia Velenje, sicer uspeĹĄen zdravnik, gledaliĹĄki igralec in humorist JoĹže Robida, doma iz Podgore pri Ĺ martnem ob Paki; skupaj z JoĹžetom Krajncem se je odloÄ?il, da ljudi ne bo zdravil le s

OdloÄ?itev, da boste svoj Ä?as bolj koristno izrabljali, bo vsekakor pametna, saj se bo Ĺže kmalu obrestovala. A kaj lahko se zgodi, da bo ostalo le pri odloÄ?itvi, ki vam je ne bouspelo dolgo izpolnjevati. Spet ena od novoletnih zaobljub, ki ne trajajo, si boste rekli in se sprijaznili s tem, da sprememb nimate radi. Tudi Ä?e bi vam koristile. Na toplem boste zaÄ?eli delati naÄ?rte za pomlad in poletje. ÄŒe se odloÄ?ate za veÄ?jo naloĹžbo, se dela lotite resno. Birokratske zadeve vam niso blizu in vam bodo vzele veliko veÄ? Ä?asa, kot si mislite.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

mljevalci in tovrstno druĹženje je prav zabavno, saj nas prijetno pomladi.

Pod okriljem Osnovne ĹĄole (OĹ ) Gorica, kamor sod tudi PodruĹžniÄ?na osnovna ĹĄola (POĹ ) Vinska Gora, smo z novim ĹĄolskim letom obiskali Loko pod Raduho in na viĹĄini skoraj 1500

re na tradicionalen pohod na TuĹĄevo na Lopatniku, kjer je za popoln uĹžitek poskrbel prvi sneg.

Naj na koncu zaĹželim SREÄŒNO 2019 vsem in Ä?im veÄ? sprostitvenih doĹživetij v naravi! đ&#x;”˛

Marija Lesjak

BoĹžiÄ?no bajko si je ogledalo 35 tisoÄ? ljudi

od 11. 1. do 17. 1.

Oven od 21. 3. do 21. 4.

vala neĹžna prazniÄ?na glasba (novost tretje bajke), nekatere so presenetili ĹĄe koncerti v kmeÄ?ki hiĹĄi. Ob vikendih so otroke razveseljevali MiklavĹž ali BoĹžiÄ?ek, sneĹžna kraljica, ĹĄkrati pa so s svetleÄ?im Ä?arobnim prahom namazali lica tudi odraslim, ki so se prepustili pravljiÄ?nemu razpoloĹženju v parku.

pomoÄ?jo medicine, temveÄ? tudi s humorjem in smehom, ki ga Slovencem vÄ?asih tako zelo primanjkuje; - leta 1979, ko je bil VelenjÄ?an IvÄ? Kotnik izbran za Ä?lana jugoslovanske alpinistiÄ?ne odprave, ki je naskakovala najviĹĄjo goro sveta Mount Everest, se je 14. januarja zveÄ?er pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treĹĄÄ?ila na tla; k sreÄ?i se je nesreÄ?a na Golteh konÄ?ala brez smrtnih Ĺžrtev; - 14. januarja 1994 je Radio Velenje zaÄ?el oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju; - 14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Vlado VrbiÄ? v Stockholmu izroÄ?il ĹĄvedski pisateljici Astrid Lindgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Ĺ vedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki NogaviÄ?ki podelil tudi Ä?a-

BoĹžiÄ?na bajka Slovenije (pripravlja jo ekipa Time4Tales&Travel) je leta 2016 priĹĄla iz HrvaĹĄke. Prvo leto je park v zadnjem mesecu leta razsvetljevalo pol milijona novoletnih luÄ?k, leto kasneje milijon, na tretji bajki ĹĄe 200 tisoÄ? veÄ?, za 4. BoĹžiÄ?no bajko pa napovedujejo 1,5 milijona luÄ?k.

Vrata Mozirskega gaja bodo ponovno odprta, ko zacvetijo tulipani. Na sprehod med cvetliÄ?nimi gredami, drevesi, skozi zaÄ?aran vrt in na vrh razglednega stolpa bodo upravljalci parka povabili ljubitelji narave znova aprila, ko priÄ?akujejo zaÄ?etek cvetenja 135 đ&#x;”˛ Tp tisoÄ? tulipanov.

dr. JoĹže Robida (Foto Arhiv Muzeja Velenje) stni znak svobode Republike Slovenije; - januarja leta 1982 je osnovna ĹĄola s prilagojenim programom 14. divizija (danes osnovna ĹĄola Ĺ martno) iz Velenja prejela Bloudkovo nagrado za najboljĹĄe ĹĄolsko ĹĄportno druĹĄtvo v ĹĄolskem letu 1980/81; - 15. januarja 1915 se je v KoÄ?evju rodil vrtnar Alojz JakliÄ?, ki je v mnogoÄ?em zasluĹžen za razvoj zelenega Velenja po drugi sve-

tovni vojni; umrl je 24. septembra 1972 v Velenju; - od 15. do 17. januarja 1988 je bilo v velenjski RdeÄ?i dvorani neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu; - 15. januarja 1998 sta takratni predsednik Gospodarske zbornice Slovenije JoĹžko ÄŒuk in takratni predsednik TuristiÄ?ne zveze Slovenije Marjan RoĹžiÄ? podelila velenjskemu Gorenju plaketo za najlepĹĄe urejeno tovarniĹĄko okolje v Sloveniji; - 15. januarja 1999 so v okolici Velenjskega jezera opazili stopinje rjavega medveda, ki je sicer redek gost naĹĄih krajev, a se tu in tam le pojavi tudi v naĹĄi okolici; - 17. januarja 1976 so v RdeÄ?i dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Ĺ aleĹĄki dolini, na katerem so nastopile Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Nakup, ki ga naÄ?rtujete Ĺže nekaj Ä?asa, ĹĄe dvakrat dobro premislite, preden storite odloÄ?ilen korak. Poti nazaj tokrat ne bo, zato ne bodite trmasti. Preverite vse moĹžne opcije, po potrebi poiĹĄÄ?ite tudi strokovno pomoÄ?. Ker stroĹĄek ne bo majhen, je to resniÄ?no pametna odloÄ?itev.

Partner ne bo navduĹĄen nad vaĹĄo izbiro, saj bo imel pri naloĹžbi povsem drugaÄ?no vizijo kot vi.

Bolje bo, da stvari ne zaostrujete, ampak pustite Ä?asu Ä?as. Kdo je imel prav, boste vedeli ĹĄele Ä?ez nekaj mesecev, vmes pa zna biti v vaĹĄi partnerski zvezi precej napeto. Potrudite se, da obdobja nesoglasij ne bodo predlogo trajala. Tudi z besedami se da.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Niste veÄ? navajeni lenariti. Zato boste naslednje dni, sploh, Ä?e bodo zimsko hladni, teĹžko preĹživljali kot medved med zimskim spanjem. A vas bo morda v to prisililo zdravje. ÄŒe ne drugega, se boste morali zamisliti nad svojim poÄ?etjem in poÄ?utjem tudi zato, ker se Ĺže nekaj Ä?asa zavedate, da se preveÄ? razdajate drugim, zase pa storite veliko premalo. Ker imate oslabljen imunski sistem, ni dvakrat za reÄ?i, da vas ne bodo napadli virusi ali celo gripa. Ti bodo namreÄ? v naslednjih dneh veselo kroĹžili tudi v vaĹĄi okolici.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

Januar je od nekdaj za vas najbolj miren mesec v letu. Tudi letoĹĄnji ne bo imel divjega tempa, vsaj v teh dneh ĹĄe ne. UĹživali boste tako v delu kot trenutkih prostega Ä?asa. Ob koncu tega tedna vam bo skoraj dolgÄ?as, saj pravega adrenalina ne boste Ä?utili. VÄ?asih se namreÄ? zdi, da prav v delu iĹĄÄ?ete tolaĹžbo in uĹžitek, ker tako ubeĹžite praznini, ki vas pogosto spremlja doma. A tudi doma ste zadnje Ä?ase sreÄ?ni. S partnerjem vama je uspelo odpraviti nesoglasja, povezana z vajino prihodnostjo. Sedaj sta na isti poti. To se bo poznalo na veÄ? nivojih Ĺživljenja. Spet se bosta znala tudi zabavati in smejati.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

Ĺ˝ivljenje vas bo Ĺže na zaÄ?etku leta postavilo pred krepko preizkuĹĄnjo, saj ste nereĹĄene zadeve iz preteklosti preprosto pometli pod preprogo. Sedaj pa bo priĹĄel Ä?as, ko boste morali poloĹžiti raÄ?une. V Ĺžep bo treba seÄ?i veliko globlje, kot ste upali, zato boste zelo jezni. Videli boste le svojo resnico, pri tem pa ne boste prisluhnili niti enemu argumentu nasprotne strani. Ko se vam bo ravno zaÄ?elo odpirati in boste Ĺže upali, da ste zmagali, se bo zaÄ?elo tudi lomiti. Tam, kjer ne boste priÄ?akovali. ÄŒeprav ne boste Ä?isto niÄ? krivi, in toka dogodkov ne boste mogli spremeniti, boste precej nemirni. To se bo poznalo tudi na poÄ?utju. Vsak dan slabĹĄe bo.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

OdloÄ?ili ste se za nekaj korenitih sprememb svojih navad. Ne bo vam lahko, a vaĹĄa trma bo vaĹĄa zaveznica. ZdrĹžali boste dlje, kot ste si upali napovedati. Ĺ˝al pa vam partner ne bo sledil. Jezni boste, ker bo tako, zdelo se vam bo, da vas je izdal. Zato se pripravite na nekaj tihih, muÄ?nih dni. Tudi to ne bo pomagalo, da bi ga spreobrnili, zato se nehajte truditi. Raje se posvetite projektu, ki vam je padel iz neba. Res vam je padla sekira v med, a se tega ĹĄe ne zavedate. To ni slabo. ÄŒe bi se, bi vam znalo stopiti v glavo, tako pa boste razseĹžnost posla sprejemali postopoma. Tudi denar bo pritekal postopoma.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

Ko boste ugotovili, da lansko leto poslovno sploh ni bilo slabo, vas bo to kar malo presenetilo; zato se boste odloÄ?ili, da ĹĄe malo poÄ?ivate. Januar bo zato letos tekel poÄ?asi. Zaposleni boste le toliko, kolikor boste sami Ĺželeli.

Ko vam bo to ravno zaÄ?elo ugajati, se boste vzeli v roke. Spet si boste Ĺželeli Ä?utiti adrenalin in napetost, ki se je ne znebite, dokler ne konÄ?ate novega projekta. Idej boste imeli veliko, v naslednjih dneh boste delali selekcijo. PreraÄ?unavanje bo kljuÄ?no pri odloÄ?itvah, Ä?esa se lotiti in Ä?esa ne. Jasno vam je, da bo letos teĹžko ponoviti uspeh lanskega leta. Zato boste toliko bolj previdni.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

ÄŒisto preveÄ? se zapirate vase, saj si Ĺželite, da bi bilo vse drugaÄ?e. To ni dobro za vaĹĄe poÄ?utje in zdravje, ki vam Ĺže kaĹže zobe. Nikar ne mislite, da lahko ob vaĹĄi pasivnosti vse ostane tako, kot je bilo. Sploh, ker je vzrok vaĹĄega poÄ?utja izkljuÄ?no v poslovnem svetu. Vsak dan bolj se boste zavedali, da bi morali Ĺže pred Ä?asom izkoristiti ponujeno priloĹžnost in ubrati novo pot. Ĺ˝al bo sedaj prepozno. Iskanje nove reĹĄitve ne bo lahko, sploh, Ä?e se ne boste vzeli v roke. Najprej poskrbite za svoje zdravje, pri tem ubogajte vse nasvete zdravnika. Ko boste imeli veÄ? energije, pa se lotite posla. Gre za tek na dolge proge, zato ne bodite nestrpni.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Zdelo se vam bo, da ste premalo uÄ?inkoviti in da ste postali rahlo leni. To se vam sicer zgodi skoraj vsako zimo, saj ste radi na toplem, kjer je moĹžnosti za aktivno preĹživljanje prostega Ä?asa manj kot sicer. Vzemite se v roke in se prepustite bolj lahkotnim dnevom, saj ne bodo veÄ? dolgo trajali. V sluĹžbi vas Ä?aka vsak dan veÄ? dela. To vas ne bo motilo, motili vas bodo predvsem ljudje, s katerimi boste morali delati. Ne boste se namreÄ? najbolje ujeli, saj vaĹĄe videnje prihodnosti ne bo niti podobno, kaj ĹĄele isto. Zdravje bo trdno. FinanÄ?no stanje vam ne bo dopuĹĄÄ?alo, da bi se igrali z denarjem.

Zato ne podlezite skuĹĄnjavi, trgovinam pa se raje izogibajte.

Naš čas, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

10. januarja

06.00 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 10.05 Dober dan, Štajerska, odd. TV Maribor 11.15 Zapeljevanje pogleda: Oto Rimele in Dušan Kirbiš, dok. ser.

11.40 Družbeni fenomeni: Maraton, izob. ser.

12.25 Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.35 Moje mnenje 14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava 16.15 Timi gre, ris.

16.30 Studio kriškraš, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Makroregije - Jadransko-jonska: Potovanje kave 18.00 Balončkovo, ris.

18.10 Mišo in Robi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Osmi dan 23.20 Smodnik, brit. nad.

00.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, kronika, šport, vreme 02.15 Info kanal

06.00 10.45 11.00 13.20 14.25 15.40 17.05 18.00 18.50 19.20 20.00 20.50 21.40 22.35 23.25

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.55 08.15 08.20 08.35 08.50 09.20 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.10 01.00 01.50 02.25

08:25 08:55 09:00 10:00 10:05 11:05 11:30 11:55 15:30 15:55 17:15 17:55 18:00 18:40 18:45 18:35 19:00 19:55 20:00 21:15 21:20 21:50 22:50 22:55 23:00 23:25

Info kanal Slastna kuhinja: Solata iz tunine Dobro jutro Dober dan, Štajerska, odd. TV Maribor Biatlon - SP: sprint (Ž), prenos iz Oberhofa Televizijski klub: Grom Peš ob Nilu, potopisna ser.

Umor, je napisala (XII.), am. nan.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Indija z Joanno Lumley, brit. dok. ser.

Zelena energija gozda, dok. odd.

Ingmar Bergman - v očeh koreografa, švedski plesni film Slovenska jazz scena: Trenutki z Jožetom Privškom, Big band RTV Slovenija in Nina Strnad Videotrak, zabavni kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Grossery Gang, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 6. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Zabeljeno po ameriško TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 136. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 55. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 56. del Usodno vino, 4. sez., 73. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 143. del Moč in strast, 1. sez., 137. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 57. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 58. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 28. del Lepotica in zver, 1. sez., 29. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 21. del Lucifer, 1. sez., 11. del Vikingi, 3. sez., 5. del Gotham, 2. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu POP Corn, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice Dotiki gora, Poti po Himalaji, Helambu Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

10. januarja 2019

Sobota,

11. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 15.25 16.25 16.40 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.55 00.25 00.50 01.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Aleksij Kobal in Silvester Plotajs Sicoe, dok. ser.

Alpe-Donava-Jadran: Baranja Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Spanje Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Noč Modrijanov, 1. del Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Oči brez obraza, fr.-it. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 10.45 Slastna kuhinja: Bučna juha z ingverjem 11.00 Dobro jutro 13.25 Dober dan 14.25 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Oberhofa 15.45 Letni časi – Zima, Mate Bekavac, Nuška Drašček, Aco Bišćević in godalni orkester 15.50 Zvočnost slovenske duše: Pozimi, Ansambel Trutamora Slovenica 16.00 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 16.45 Circom Regional, kopr. odd.

17.45 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

18.35 Male sive celice: OŠ Medvode in OŠ Maksa Pleteršnika Pišece 19.25 Videotrak 20.00 Doktorica Fosterjeva (I.), brit. nad.

20.55 Obupana, nem.-fran. film 22.45 Televizijski klub 23.35 Videotrak 00.10 Biatlon - SP: sprint (M), posnetek iz Oberhofa 01.30 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.45 08.05 08.10 08.25 08.40 09.10 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.55 22.30 22.35 00.15 02.05 02.40

09:00 10:00 10:05 11:20 11:40 12:05 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 18:55 19:20 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 23:10 23:15 23:20 23:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Grossery Gang, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 7. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Zabeljeno po ameriško TV prodaja Moč in strast, 1. sez., 137. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 57. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 58. del Usodno vino, 4. sez., 74. del Zmorem sama, 1. sez., 1. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 144. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 59. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 60. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 30. del Lepotica in zver, 1. sez., 31. del 24UR zvečer Eurojackpot Anna Nicole, ameriški film Domov za praznike, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu Naj viža, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Camino Regionalne novice 3 Pop corn, ponovitev Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Nedelja,

12. januarja

06.15 07.00 07.05 07.30 07.50 08.15 08.35 09.00 09.45 10.00 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 14.05 16.00 16.35 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.35 18.55 19.00 20.00 22.00 23.00 23.35 01.20 01.45 02.40

Kultura, odmevi Bukvožerček: Čarobni mlinček Telebajski, lutkovna nan.

Biba se giba, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice Infodrom, tednik za otroke in mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Ilka Štuhec Tednik NaGlas!

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Noč Modrijanov, 1. del Ekipa Bled, slovenska nad.

Circom Regional, kopr. odd.

Poročila ob petih, šport, vreme Duhovni utrip: Božično darilo Slovenski magazin Ozare Kuharija na kubik, kuharska odd.

Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, dnevnikov izbor, utrip, šport, vreme Noč Modrijanov, 2. del Prevara (IV.), am. nad.

Poročila, šport, vreme Savlov sin, madžarski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, dnevnikov izbor, utrip, šport, vreme Info kanal

07.00 Najboljše jutro 08.00 Slastna kuhinja: Žlikrofi v sirovi košarici 08.25 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Sapora 10.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna 11.40 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz St. Antona 13.00 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (Ž), vključitev v prenos iz Oberhofa 13.25 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna 14.30 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, vključitev v prenos iz Dresdna 14.55 Biatlon - SP: zasledovalna tekma (M), prenos iz Oberhofa 15.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Val di Fiemmeja 17.45 Ljubljansko jutro, benečanski večer, dok. film 18.45 Infodrom, tednik za otroke in mlade 19.00 V svojem ritmu: Garlik 19.30 Videotrak 20.00 Otroci z gora, kopr. film 21.45 Zvezdana: Potrebujem tvojo ljubezen – je to res?

22.20 Dan 202: Elevators in posebni gosti 23.30 Videotrak 00.05 Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

00.35 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posnetek iz St. Antona 01.55 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.55 08.10 08.30 08.55 09.20 09.45 10.10 11.00 11.50 12.25 14.10 16.05 17.00 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 00.25 02.10

08:25 08:55 09:00 09:40 09:45 10:45 11:10 15:25 15:30 15:55 17:10 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19.55 20:00 20:30 22:00 00:00 00:05 00:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Pod košem, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris. Ženska džungla, 2. sez., 12. del Ženska džungla, 2. sez., 13. del Zdravo, Tereza!

Lassie, ameriški film Iz tvojega življenja, ameriški film Gorski reševalci, 2. sez., 1. del Gorski reševalci, 2. sez., 2. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Agent Ryan, ameriški film Sodnik, ameriški film Nevarna smer, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Camino Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, glasbena oddaja z narodno zabavno glasbo Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojac in medvedek Jaka Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2629. VTV magazin, regionalni informativni program Jutranji pogovori Terezina krivda, drama Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

Ponedeljek,

13. januarja

07.00 07.00 07.25 07.30 07.45 07.55 08.20 08.30 08.40 08.50 08.55 09.10 09.20 09.30 10.00 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.20 17.00 17.20 17.30 17.45 18.40 18.55 19.00 19.15 19.25 20.00 20.25 21.30 22.15 22.45 00.00 00.20 00.45 01.00 01.10 01.40

06.50 07.05 07.20 07.55

Živ žav Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Božičkov vajenček, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Mili in Moli, ris.

Vse o Rozi, ris.

Muk, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. otroška nan.

Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Tehnologija NaPro Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Noč Modrijanov, 2. del Svet pred vrati, kanadski film Poročila ob petih, šport, vreme Slastna kuhinja: Tatarski biftek iz tunine in štruca z zeliščnim maslom Slastna kuhinja: Široki rezanci z račko po bolonjsko Čez planke: Bahrajn Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna, šport, vreme Ekipa Bled, slovenska nad.

Ku'damm 56, nemška nad.

Intervju Poročila, šport, vreme Odvisniki od spleta, izraelskoameriški dok. film Za lahko noč: Paquito D'Rivera in Big band RTV Slovenija Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik Politično s Tanjo Gobec Zrcalo tedna, šport, vreme Info kanal

02.10 05.25

Duhovni utrip: Božično darilo Slastna kuhinja: Špinačni ravioli Koda Svetovni popotnik: New Delhi in Radžastan Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), posnetek iz Sapora Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Adelbodna Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz St. Antona Nogomet - SP 2018: Anglija, zgodba o reprezentanci Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Adelbodna Biatlon - SP: štafeta (M), prenos iz Oberhofa Biatlon - SP: štafeta (Ž), posnetek iz Oberhofa Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Val di Fiemmeja Videotrak Žrebanje Lota Zgodba o Bogu II.: Nebesa in pekel, am. dok. ser.

Bruce Springsteen o sebi, britanski dok. film Nesmrtni, odd. o športnih velikanih Zvezdana: Potrebujem tvojo ljubezen – je to res? Čez planke: Bahrajn Videotrak Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), posnetek iz St. Antona Zabavni kanal Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.55 08.10 08.30 08.55 09.20 09.45 10.10 11.05 12.00 12.35 14.30 16.15 17.10 18.05 18.40 18.55 18.58 20.00 22.00 00.05 02.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Robovlaki, ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Tashijeve pustolovščine, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Pod košem, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Sveže ločena, 1. sez., 1. del Sveže ločena, 1. sez., 2. del Zdravo, Tereza!

Domov za praznike, ameriški film Hišna zajčica, ameriški film Gorski reševalci, 2. sez., 3. del Gorski reševalci, 2. sez., 4. del Vrtičkanje Avto karaoke 24UR vreme 24UR Monte Carlo, ameriški film Perica Jerković roast Iz tvojega življenja, ameriški film Zvoki noči

08:25 08:30 09:00 09:40

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš 2628. VTV magazin regionalni informativni program Vabimo k ogledu 2629. VTV magazin regionalni informativni program Skrbimo za zdravje, Zobozdravstvo 10 čarobnih let tria Šubic, posnetek koncerta Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu NAJ VIŽA, oddaja z narodno zabavno glasbo Napovedujemo Pop corn, glasbena oddaja Jutranji pogovori Spoznajmo jih … beremo skupaj Lestvica zabavnih in narodnozab.

09.00 10.25 11.25 12.50 13.25 14.25 15.45 16.55 19.15 19.50 20.00 20.50 22.05 22.35 23.10 00.05 00.35 01.05

10:05 10:10 10:35 11:35 13:15 14:05 14:30 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 23:50 23:55

Torek,

14. januarja

06.10 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.40 15.10 16.10 16.20 16.30 17.00 17.25 17.55 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.15 00.40 01.35

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Tugo Šušnik in Jože Slak, dok. ser.

Obzorja duha: Tehnologija NaPro Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet S-prehodi Dober dan, Koroška Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Neki X: Fat Pigeon Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Platforma Glasbeni večer: Dan Zhu, Simfonični orkester RTVS in En Shao Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Losos na posteljici iz zelenjave s školjkami 11.10 Dobro jutro 13.55 Dober dan 15.20 Tomos, narejeno v Jugoslaviji, dok. film 16.10 Hiške, dok. film 17.15 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 18.05 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

19.00 Studio kriškraš, odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik: Osrednja Japonska 20.55 Smodnik, brit. nad.

22.05 Pot v Carigrad, fran.-belg. film 23.40 Videotrak, zabavni kanal

6.00 7.00 7.01 7.05 7.20 7.30 7.40 7.50 8.10 8.15 8.30 8.45 9.15 9.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.10 01.00 01.50 02.25

08:25 08:55 09:00 10:00 10:05 10:30 11:25 12:10 15:30 15:55 17:30 17:55 18:00 19:30 19:35 19:40 19:45 19:55 20:00 21.00 21:05 22:05 22:10 23:10 23:15 23:20

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Grossery Gang, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 8. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Zabeljeno po ameriško TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 1. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 59. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 60. del Usodno vino, 4. sez., 75. del Zmorem sama, 1. sez., 2. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 145. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 61. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 62. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 32. del Lepotica in zver, 1. sez., 33. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 2. sez., 14. del Lucifer, 1. sez., 12. del Vikingi, 3. sez., 6. del Gotham, 2. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2627. VTV magazin, regionalni informativni program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Dobro jutro, informativna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Jutranji pogovori Regionalne novice Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver Regionalne novice Gianni Rijavec in godalni kvartet na gradu Ormož Napovedujemo Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih

Sreda,

15. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.40 12.30 13.00 13.35 14.45 15.35 16.00 16.00 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.00 00.35 01.05 01.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan, Primorska Zapeljevanje pogleda: Bogdan Borčič in Mojca Zlokarnik, dok.a ser.

Platforma Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Duhovni utrip: Božično darilo Lučka, odd. TV Lendava Otroški program: Op! Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Koda Žvenkci, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Skupna od-ločitev, danska nad.

Filipini - spirala nasilja, francoska dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: prof.dr. Miloš KobalBorut, 2. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 09.30 Slastna kuhinja: Mineštra 09.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos s Kronplatza 11.00 Dobro jutro 12.55 Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos s Kronplatza 14.30 Dober dan, Primorska 15.20 Skrivnostni Kjoto, jap. dok. odd.

16.10 Slovenski magazin 17.05 Vrhovi, koncert Neishe z gosti 18.00 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

18.55 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.25 Videotrak 20.00 Roboti – krasni novi svet, francoska dok. odd.

20.50 Prava ideja 21.25 Lov (III.), brit. nad.

22.30 Vina sveta, razvedrilna odd.

23.20 NaGlas!

23.40 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.45 08.10 08.25 08.40 09.10 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.50 22.45 23.20 00.10 01.00 01.50 02.25

08:25 08:55 09:00 10:00 10:05 11:05 11:25 11:45 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30 18:35 18:40 19:00 19:55 20:00 20:25 21:00 23:00 23:05 00:05 00:10 00:35 00:40

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 9. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Zabeljeno po ameriško TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 2. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 61. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 62. del Usodno vino, 4. sez., 76. del Zmorem sama, 1. sez., 3. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 146. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 63. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 64. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 34. del Lepotica in zver, 1. sez., 35. del Preverjeno 24UR zvečer Lucifer, 1. sez., 13. del Vikingi, 3. sez., 7. del Gotham, 2. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Dotiki gora, Poti po Himalaji, Langtang trek Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2630. VTV magazin, regionalni informativni program Bonton - predstavljanje Priseljanka, romantična drama Vabimo k ogledu Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

16. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.05 21.30 21.55 22.00 22.55 23.50 00.25 00.50 01.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Mirsad Begić in Jakov Brdar, dok. ser.

Koda Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice Poročila ob petih, šport, vreme Družbeni fenomeni, izob. ser.

Tu EU Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Krvavo mleko, fran. film Stopnice, kratki igrani film Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Panoptikum Družbeni fenomeni, izob. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 09.45 Lučka, odd. TV Lendava 10.45 Slastna kuhinja: Gobe z rikoto in orehi 11.00 Dobro jutro 13.25 Dober dan 14.25 Biatlon - SP: sprint (M), prenos iz Ruhpoldinga 15.40 Peš ob Nilu, potopisna ser.

16.45 Slastna kuhinja: Tatarski biftek iz tunine in štruca z zeliščnim maslom 17.15 Slastna kuhinja: Široki rezanci z račko po bolonjsko 17.30 Čez planke: Bahrajn 18.25 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

19.15 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Franco Zeffirelli - v lastni režiji, ang. portretni film 21.00 Moje mnenje 21.55 Češko stoletje: 1938 – Dan po münchenskem sporazumu, češka nad.

23.05 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.40 07.45 08.10 08.25 08.40 09.10 09.50 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.40 14.40 15.35 16.30 17.00 17.55 18.55 18.58 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.20 01.10 02.00 02.35

08:25 08:55 09:00 10:00 10:05 10:30 10:55 11:20 15:30 15:55 16:55 17:55 18:00 18:30 18:35 19:00 19:20 19:55 20:00 21:05 21:10 22:10 23:10 23:15 23:20 23:45

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pixi in čarobni zid, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 10. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Zabeljeno po ameriško TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 3. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 63. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 64. del Usodno vino, 4. sez., 77. del Zmorem sama, 1. sez., 4. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 147. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 65. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 66. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 36. del Lepotica in zver, 1. sez., 37. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 22. del Hiša iz kart (House of Cards), 4. sez., 1. del Vikingi, 3. sez., 8. del Gotham, 2. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Vabimo k ogledu 2630. VTV magazin, regionalni informativni program Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Žogarija Regionalne novice Spoznajmo jih … beremo skupaj Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Skrbimo za zdravje, Vse o revmatičnih obolenjih Regionalne novice Pop corn Iz oddaje Dobro jutro Spoznajmo jih … beremo skupaj Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 21

CLIMA, GABRIELE: Sonce med prsti Ml – Mladina / M – Leposlovje od 13. leta dalje Ĺ estnajstletni Dario je zelo brihten a tudi zelo problematiÄ?en najstnik. Ĺ˝ivi sam z mamo in vse bolj pogreĹĄa oÄ?eta, ki ju je zapustil pred devetimi leti. Sam je prepriÄ?an, da bi bilo vse drugaÄ?e, laĹžje in boljĹĄe, Ä?e bi ju oÄ?e ne zapustil. Njegovo uporniĹĄko obnaĹĄanje in povzroÄ?anje teĹžav na vsakem koraku najbolj moti ravnatelja na ĹĄoli in uÄ?iteljico Delfratijevo. PrepriÄ?ana sta, da je temu treba narediti konec. Ravnatelj ga postavi pred dejstvo, da mu ĹĄe zadnjo priloĹžnost. Ĺ tiri ure na dan naj bi Dario skrbel

nice pa so vedno navdihujoÄ?a, konkretna in uporabna. V knjigi, ki je pred nami, je v sodelovanju z drugimi strokovnjakinjami, LonÄ?arjeva napisala tale praktiÄ?ni priroÄ?nik, ki bo v pomoÄ? marsikomu izmed nas. Najprej se moramo zavedati, da nas boleÄ?ina le opozarja, da nekaj z delovanjem naĹĄega telesa ni v redu. Dobro je, da vemo, da si predvsem skuĹĄamo pomagati z

VELENJE ÄŒetrtek, 10. januar 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Otroci in njihov Ä?as pred zaslonom, pogovorna delavnica 17.00 in 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Menopavza, komedija Ĺ pas teatra – razprodano!

19.00 Galerija Velenje Riko Debenjak: pregledna razstava, ustvarjalnost v grafiki, odprtje razstave 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Ciper, otok boginje Afrodite, potopisno predavanje Francija Horvata

Petek, 11. januar

naravnimi zeliĹĄÄ?i, mazili, masaĹžami, oblogami, z manualno terapijo, akupunkturo ali akupresuro. ÄŒe se Ĺželimo trajno znebiti ponavljajoÄ?ih se boleÄ?in, se moramo najprej poglobiti in odkriti moĹžne vzroke za njih. Predstavljene so res preverjene naravne reĹĄitve, ki boleÄ?ino lajĹĄajo, odpravljajo vnetja in to brez analgetikov in drugih kemiÄ?nih sredstev. ÂťKo gre za zdravje, resniÄ?no ni vseeno.ÂŤ in pomagal dijaku njihove ĹĄole, ki ne more nikamor brez invalidskega voziÄ?ka. ÄŒe se ne bo izkazal in ne bo odgovorno poskrbel za invalidnega dijaka, Dariu preostane le ĹĄe prevzgojni zavod. Tako Dario spozna Andyja, fanta, ki je zelo drugaÄ?e od njega.

Andy samo sedi na invalidskem voziÄ?ku in je bolj ali manj tiho. A v Darijevi druĹžbi ÂťzaĹživiÂŤ. Dario mu pokaĹže sonce, vodo, naravo ‌ Odpelje ga v park v bliĹžini ĹĄole, k vodnjaku in tako se njuna pustolovĹĄÄ?ina in spoznavanje zaÄ?ne. Za ĹĄtiri dni pobegneta stran od doma, ĹĄole, teĹžav in skrbi. Dario spozna, da Andy sploh ni tako velika nadloga, kot je sprva mislil. Skupaj poÄ?neta veliko stvari, s katerimi se mladi, ki so prijatelji med seboj zabavajo. Med fantoma se splete trdno prijateljstvo in obema v Ĺživljenje posije sonce.

To je resniÄ?na zgodba, v kateri pa je tudi dosti izmiĹĄljenega. Avtorica knjige je Andrea, naĹĄega Andyja, spoznala skozi pripovedi Fabiole, predsednice italijanskega druĹĄtva ATLHA, in s pomoÄ?jo filmÄ?kov, fotografij.

ZIMA ZIMA BELA Od – Odrasli / 821-32 – Kratka proza V knjigi so zapisane tri zimske zgodbe, ki so nastale pod peresi treh priljubljenih ameriĹĄkih pisateljev. Prvo zgodbo v knjigi je napisala Maureen Johnson, ki je avtorica kar nekaj knjig za mladino, a Ĺžal ĹĄe nobena ni prevedena v slovenĹĄÄ?ino. Drugo zgodbo je napisal John Green, ki je slovenskim bralcem Ĺže zelo dobro znan. Tretjo zgodbo pa je prispevala LaurenMyracle, ki je tudi Ĺže napisala kar nekaj uspeĹĄnic, ki pa ĹĄe niso prevedene v slovenĹĄÄ?ino. Vsem trem zgodbam je skupno, da se dogajajo na boĹžiÄ?ni veÄ?er v malem mestecu Gracetown. Zaradi obilnega sneĹženja, saj nastajajo pravi zameti, se naĹĄim trem glavnim junakom Jubilee, Tobinu in Addie ĹĄe bolj zapletejo Ĺživljenja. BoĹžiÄ?a ne morejo preĹživeti s tistimi, s katerimi bi ga Ĺželeli. A na ta ÂťÄ?arobniÂŤ veÄ?er se ljubezenski in ostali problemi presenetljivo in sreÄ?no razpletejo.

LONÄŒAR, SANJA: Naravne reĹĄitve za boleÄ?ine v miĹĄicah, sklepih ‌ Od – Odrasli / 615.8 – Alternativno zdravljenje Sanja LonÄ?a vodi ĹĄiroko podprto civilnodruĹžbeno gibanje Skupaj za zdravje Ä?loveka in narave. Zanjo je dobrih deset let intenzivnega prouÄ?evanja preverjenih naravnih reĹĄitev za teĹžave naĹĄega Ä?asa.

Tudi sama je zaĹživela in Ĺživi v sozvoÄ?ju z naravo. Je urednica in soavtorica 15 knjiĹžnih uspeĹĄnic. Njena predavanja in delav-

21

PRIREDITVE

10. januarja 2019

KOREÄŒIÄŒ, JANA: GospodiÄ?na Ĺ pinaÄ?ka Ml – Mladina / C – Leposlovne knjige do 9. leta V tej pouÄ?ni zgodbi o zdravi prehrani, ki je primerna za naĹĄe mlajĹĄe bralce, spoznamo glavno junakinjo gospodiÄ?no Ĺ pinaÄ?ko. Vse doslej je bila prepriÄ?ana, da imajo otroci radi ĹĄpinaÄ?o, saj je zdrava. Potem pa nekega dne v nekem debelem slovarju prebere straĹĄno novico, Ä?eĹĄ da naj otroci sploh ne bi marali ĹĄpinaÄ?e. In kmalu za tem, na slavnostnem kosilu, na katerega jo povabi stric Brokolino, sliĹĄi ĹĄe enkrat to straĹĄno novico. OĹĄabna gospa KremĹĄnita in njen osladni prijatelj gospod Kepica je noÄ?eta sprejeti v svojo druĹžbo in ji nesramno zabrusita v obraz, da si zaradi nje ne Ĺželita pokvariti svojega dobrega slovesa. GospodiÄ?na Ĺ pinaÄ?ka je zares potrta, saj je imela otroke vedno v mislih, ko je obdelovala svoje gredice in ko je ustvarjala nove recepte. A njen stric Brokolino, ki je res nikoli ne razoÄ?ara, jo tudi tokrat pomiri. Na kosilo povabi tudi pomembnega gosta, pirata Kumkvata, z namenom, da si izmenjajo zaklade. In kaj so zakladi zanj in za njegove mornarje? MoÄ?, zdravje in veselje, razlaga na ves glas Kumkvat na slavnostnem kosilu pred vsemi zbranimi, nam povrnejo samo sadje in zelenjava! Prav gospodiÄ?no Ĺ pinaÄ?ko prosi za zamenjavo, da mu odstopi nekaj prvovrstne ĹĄpinaÄ?e za posadko. GospodiÄ?na Ĺ pinaÄ?ka je zelo ponosna, odloÄ?i se, da bo ĹĄe naprej vztrajala, da vsi spoznajo, da je pomembno jesti zdravo. Da spoznajo, kaj so pravi zakladi.

LESKOVĹ EK, L. P.: An ban pet podgan

10.30 Dvorana Gaudeamus, Ĺ olski center Velenje Obisk evropskega poslanca Lojzeta Peterleta 13.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Activity, neformalno druĹženje 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga 22.00 Klub eMCe plac Universe presents: Planet Jupiter

Sobota, 12. januar 7.00

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica

RALPH RUĹ I INTERNET: RAZBIJAÄŒ RALPH 2 Ralph Breaks the Internet: Wreck-It Ralph 2, sinhronizirana animirana komiÄ?na pustolovĹĄÄ?ina, 112 minut (ZDA) ReĹžija: Phil Johnston, Rich Moore Glasovi: Tadeja Lukanc,Tilen ArtaÄ?,Igor PotoÄ?nik, SrÄ‘an Milovanović, Jure Gorjanec, Ĺ˝iva Likozar, MaĹĄa Tiselj, Anja Strajnar, Sandra Klemm, NeĹža Zupan, UroĹĄ PotoÄ?nik, Marjan BuniÄ?

Petek, 11. 1., ob 17.00 – 3D Sobota, 12. 1., ob 17.00 Nedelja, 13. 1., ob 16.00, 3D – otroťka matineja

PRIJATELJA ZA VEDNO The Upside, komedija, 125 minut (ZDA) ReĹžija: Neil Burger

Mestna trĹžnica RdeÄ?a dvorana Odbojkarski turnir rekreativnih ekip 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo trak za uĹĄesa 10.30 Galerija Velenje Kaj je grafika?, Galerijska sobotnica 18.00 Klub eMCe plac Kaj pa, Ä?e ni vse res?, okrogla miza 20.00 Dvorana Centra Nova Oxana & La Banda, koncert 9.00

Nedelja, 13. januar 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Divjad, drama KD GledaliĹĄÄ?e Velenje

Ponedeljek, 14. januar 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Starec in piĹĄtola, komiÄ?na kriminalka

Torek, 15. januar 16.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Trening starĹĄevstva: SoÄ?utno starĹĄevstvo 17.00 Vila RoĹže Torkova peta: Muzej na obisku – Prazniki in obiÄ?aji 17.00 Vila Bianca Kaj poÄ?nem, ko moj moĹž v sluĹžbi porabi vse besede in kaj imata skupnega keramika in predpasnik?, odprtje razstave del Brede PritrĹžnik 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika

đ&#x;”˛

Edita P.Ĺ .

Sreda, 16. januar 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Vpliv barv na naĹĄe poÄ?utje, 1. del pogovorne delavnice 10.00 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica MoÄ? branja: bralni klub za odrasle 10.30 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba MalÄ?kova zakladnica z Danajo MarinĹĄek, predavanje in druĹženje za mamice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Boksarsko srce, komedija LGL, ValiÄ? teatra in SiTi Teatra BTC

Riko Debenjak se vraÄ?a v Velenje V Galeriji Velenje bodo danes ob 19. uri odprli razstavo Rika Debenjaka, ki prinaĹĄa celovit pregled njegove ustvarjalnosti v grafiki, ki ji je posvetil najveÄ?ji del Ĺživljenja. UvrĹĄÄ?amo ga med najpomembnejĹĄe predstavnike eksperimentalne grafike v Sloveniji. Poleg grafik, slik in ilustracij razstava prinaĹĄa ĹĄe matrice (jedkane ploĹĄÄ?e) posameznih grafik, ki so izjemno razkritje procesa nastanka grafike. Debenjaka lahko povezujemo tudi z Velenjem, saj je za Dom kulture Velenje leta 1961 naredil monumentalen mozaik Razvoj gledaliĹĄÄ?a. đ&#x;”˛ Razstava bo na ogled do 16. februarja 2019.

Ĺ MARTNO OB PAKI Ponedeljek, 14. januar 18:00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Ta vesela urica, KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki

Torek, 15. januar 17:00 Kulturni dom Gorenje Demenca – izziv sodobne druĹžbe (vstop je prost), KD Gorenje in druĹĄtvo SpominÄ?ica

17.00 Mestna knjiŞnica Šoťtanj Ura pravljic 18.00 Mestna galerija Šoťtanj Šopki – Živa AgreŞ

Torek, 15. januar 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Matej in Simona Sinigajda JeĹž: Potepanje po Nepalu

BOHEMIAN RAPSODY

A star is born, romantiÄ?na glasbena drama, muzikal, 135 minut (ZDA) ReĹžija: Bradley Cooper Igrajo: Lady Gaga, Bradley Cooper, Sam

17.00 Vila Mayer Javno vodenje po filatelistiÄ?ni razstavi na temo miti in legende

ÄŒetrtek, 10. januar

Second Act, komedija, 103 minute (ZDA) ReĹžija: Peter Segal Igrajo: Jennifer Lopez, Milo Ventimiglia, Vanessa Hudgens, Freddie Stroma, Charlyne Yi Sobota, 12. 1., ob 19.15

ZVEZDA JE ROJENA

Sreda, 16. januar

Lunine mene

Elliott, Dave Chappelle, Anthony Ramos Petek, 11. 1., ob 21.35 Nedelja, 13. 1., ob 20.35

Biografska glasbena drama, 134 minut (ZDA, VB) ReĹžija: Bryan Singer Igrajo: Rami Malek, Joseph Mazzello, Mike Myers, Aidan Gillen, Lucy Boynton Sobota, 12. 1., ob 21.30 Ponedeljek, 14. 1., ob 17.30

in Island Peak 6189

Ĺ OĹ TANJ

Igrajo Bryan Cranston, Kevin Hart, Nicole Kidman, Julianna Margulies, Golshifteh Farahani Petek, 11. 1., ob 19.15 Nedelja, 13. 1., ob 18.15

ZDAJ ALI NIKOLI

DEKLE Girl, drama, 105 minut (Belgija, Nizozemska) ReŞija: Lukas Dhont Igrajo: Victor Polster, Arieh Worthalter, Katelijne Damen, Valentijn Dhaenens Petek, 11. 1., ob 19.00 – mala dvor.

Sobota, 12. 1., ob 20.00 – m. dvorana

14. januar, ob 7:45, prvi krajec

Nedelja, 13. 1., ob 19.00 – m. dvor.

A JE TO: PAT IN MAT ZNOVA V AKCIJI Pat&Mat znovu v akci, animirana komedija brez teksta, 73 minute (ÄŒeĹĄka) ReĹžija: Marek BeneĹĄ Petek, 11. 1., ob 17.15 – mala dvor.

Sobota, 12. 1., ob 17.15 – mala dvor.

Nedelja, 13. 1., ob 16.30 – mala dvor.

STAREC IN PIĹ TOLA The Old Man & the Gun, komiÄ?na kriminalka, 93 minut (ZDA) ReĹžija: David Lowery Igrajo: Robert Redford, Casey Affleck, Danny Glover, Sissy Spacek, Keith Carradine, Tika Sumpter Ponedeljek, 14. 1., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona PavliÄ? ZaloĹžnik, univ. dipl. org., viĹĄji ď€ zioterapevt

S pravoÄ?asno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov.

Imate boleÄ?ine v sklepih, miĹĄicah, teĹžko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poĹĄkodbi ali operaciji?

V Termah ZreÄ?e izvajamo vrhunske manualne ď€ zioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejĹĄo tehnologijo na podroÄ?ju ď€ zioterapije.

Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, miĹĄic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija miĹĄiÄ?nih zatrdlin in manipulacija fascije oz. miĹĄiÄ?ne ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroniÄ?nih boleÄ?inah v sklepih in miĹĄicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri ĹĄportnih poĹĄkodbah ter teĹžavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojĹĄnjo pooperativno rehabilitacijo.

Ml – Mladina / 793 – DruĹžabne igre Avtorica nam je v tem praktiÄ?nem priroÄ?niku predstavila igre, s katerimi smo se zabavali v naĹĄi mladosti, ko smo se druĹžili s prijatelji in se igrali ĹĄe kadar koli in kjerkoli, brez pametnih telefonov, raÄ?unalnikov, video igric ‌ Ĺ˝e naslov sam nas spomni na eno izmed izĹĄtevank iz naĹĄe mladosti. Zato si vzemimo Ä?as, pobrskajmo po knjigi in se skupaj z naĹĄimi otroki poigrajmo. NavduĹĄimo jih, naj igre naĹĄi otroci predstavijo tudi svojim prijateljem in se tudi z njimi zabavajo in nasmejijo. Zavedajmo se, da je Ä?as za igro zelo pomemben. To seveda velja za otroke vseh starosti in ne glede na preĹĄtevilne vsakdanje obveznosti. OmogoÄ?imo jim igro in jih nauÄ?imo igrati se!

dvorana Zimski tris, koncert pihalnih orkestrov ĹĄole 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Rodoslovno sreÄ?anje

Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja ď€ zioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkuĹĄnjami na podroÄ?ju ortopedije in travmatologije. Vsaka ď€ zioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim teĹžavam. Terapija je najuspeĹĄnejĹĄa, kadar se izvede individualno in v Ä?im hitrejĹĄem Ä?asu po poĹĄkodbi ali obolenju.

CITY CENTER Celje • • • • •

Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA Petek, 11.1. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica Nedelja, 13.1. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice - Zimski prijatelji Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 27.1.2019 na osrednjem prostoru – Trije praĹĄiÄ?ki v izvedbi Grajskega lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Sevnica • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite.

FIZIOTERAPIJA „TAKOJ“ CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREÄŒE pri akutni boleÄ?ini v kriĹžu, iĹĄiasu, boleÄ?ini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleÄ?i rami, poĹĄkodbi in boleÄ?ini v kolenu, zvinu gleĹžja, boleÄ?em komolcu (teniĹĄki komolec), zatrdlinah v miĹĄicah.

Vsak dan z boleÄ?ino je nepotreben!

Informacije in naroÄ?anje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu

Naš čas, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

10. januarja 2019

Nagradna križanka »Planinski dom Gora Oljka«

RADIO VELENJE

V prijetnem okolju izven mestnega vrveža na nadmorski višini 732 m • • • • • • •

CATERING Jedi na žlico Jedi po naročilu Vikend in poslovna kosila Pogostitev za zaključene družbe Zimovanja za osnovnošolce Prenočišča

Rezervacije za zaključene družbe do 60 oseb - pokličite 041 379 045 - Berta 031 756 797 – Aleš Delovni čas: od torka do nedelje, ponedeljek zaprto

Zdravniški nasveti, gostja: Albina Kokot, dipl. med. sestra iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik.

Tema: medicinska hipnoza

ČETRTEK, 10. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 11. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 12. januarja

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Gora Oljka«, najkasneje do ponedeljka 21. januarja.

Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Vaše oči kot geslo Danes ima že vsakdo doma vsaj kakšen USB ključek za shranjevanje svojih datotek. Kako pa lahko poskrbimo za varno shranjevanje? Kmalu zaščita z geslom ne bo več potrebna.

Na Kickstarterju se je pojavil zelo zanimiv projekt eyeDisk. Gre za posebno napravo, podobno navadnemu USB ključku, vendar s funkcijo,

ki uporablja vaše oči kot dostopno geslo. S pomočjo podobne tehnologije, ki jo uporabljajo v vojski, lahko prepozna pooblaščeno osebo na osnovi očesne mrežnice, ki je edinstvena tako kot prstni odtis.

Deluje zelo preprosto. USB ključek priklopimo na računalnik, kar tudi samodejno zažene že naložen program. Ključek nato držimo v višini oči, oddaljenega do 20 centimetrov. Očesno mrežnico lahko prepozna že v manj kot sekundi in je do 99,999-odstotno natančen. Sama naprava je zaščitena z AES-256 bitno enkripcijo in deluje z že naloženim programom, tako da pri uporabi dostop do interneta ni potreben.

Kompatibilen je tako z Windowsi kot z Macovim OS-om.

Za najcenejši ključek z 32 GB prostora bomo odšteli okrog 40 evrov, za najdražjega z 128 GB prostora pa okrog 75 evrov. Cena seveda velja za prvih nekaj najhitrejših. Izdelek boste prejeli na vaš dom že marca naslednje leto.

Prva električna letala že leta 2030?

Elektrifikacija prevoznih sredstev je zadnja leta v polnem razmahu.

Najbolj seveda izstopajo električni avtomobili, poleg njih pa danes obstajajo še električni motorji, rolke in kolesa. Pri britanskem nizkocenovnem letalskem prevozniku EasyJet so prepričani, da bo kmalu prišlo na vrsto tudi letalstvo. Priljubljen ponudnik namreč v sodelovanju s podjetjem Wright Electric razvija prvo električno potniško letalo, ki bo sprva namenjeno le potovanjem na kratke razdalje. Čeprav razvoj prvega električnega potniškega letala nekoliko zamuja, gre razvoj, vsaj po

zagotovilih podjetja EasyJet, v pravo smer. Končni "izdelek" naj bi bil nared za uporabo leta 2030. Za letos podjetje načrtuje preizkus manjšega električnega letala za največ devet potnikov. Preizkusi sicer že potekajo na tleh, trenutno največja ovira pa je seveda baterijska tehnologija, ki omejuje obseg takšnih zrakoplovov.

EasyJet želi do leta 2030 razpolagati s floto električnih letal, namenjenih krajšim razdaljam. Ocenjujejo, da bodo električna letala znižala stroške za okoli 30 %, zmanjšali naj bi se tudi negativni vplivi na okolje. Ker so električna potniška letala vsaj dvakrat tišja v primerjavi z običajnimi, bodo ta kot nalašč za lete na letališča, ki se nahajajo v bližini mestnih središč.

LETALSKA ŠOLA

ŠALEŠKEGA AEROKLUBA ZA JADRALNE PILOTE (licenca SPL)

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 13. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 14. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 15. januarja

Pričetek predavanj 14. januar 2019 Informacije na spletni strani: www.saleskiaeroklub.si

med vami

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 16. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 31. decembra do 6. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 31. decembra do 6. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 31. decembra do 6. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. decembra do 6. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 10. 1. 2019, barve: CMYK, stran 23

23

OBVEŠČEVALEC

10. januarja 2019

mali OGLASI primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

RAZNO

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

DIATONIČNA harmonika Rutar cfb, velikost (višina) 34cm, prodamo. Cena 1600€. Gsm: 041/249-245 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

STIKI-POZNANSTVA

ŽIVALI

NUDIM

Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let,

polovico 200 kg prašiča, prodam. Tel. (03) 589 35 78.

PRAŠIČE, težke od 120 do 140 kg, prodam. Možnost zakola na domu.

Gsm: 041 986 071.

BIKCA, pasme ČB in RJ, prodam. Gsm: 051 314 306.

TELIČKO, pasme Simentalko, težko 160 kg, prodam. Gsm: 031 640 369.

KUPIM SOD - nerjaveč, kovinski – 100 l, kupim. Gsm: 041 686 143

TOYOTA C-HR že od 17.950 €

TELIČKE ČB pasme 3 kom., težke od 60 – 130 kg za zakol ali nadaljno rejo in

DEŽURSTVA OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 12. 1. do 13. 1. 2019, Klanjšček Aleksandra, dr. dent. med.

Prodaja, hiša, samostojna: SKORNO, 90 m2, zgrajena l.

2019, 602 m2 zemljišča, na odlični lokaciji med Velenjem in Mozirjem, v 3. gradbeni fazi, EI: izračun ni mogoč. Cena: 79.000 €.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Naročniki imate 50 odstotni popust.

Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

Prodaja, hiša, samostojna: LJUBIJA, MOZIRJE, 135 m2, zgrajena l. 2018, 547 m2 zemljišča, P+1, EI v izdelavi. Cena: 142.000 €.

mali

I S A L OG

Komunalno podjetje Velenje

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

• • •

Upravna enota Velenje

• •

POROKE

AC FRI-Mobil, Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80, www.fri-mobil.si Povprečna poraba goriva za vozila Toyota C-HR: od 3,8 do 6,3 l/100 km in emisije CO₂: 86 do 144 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6W. Emisije NOx: od 0,0096 do 0,0225 g/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2, ter dušikovih oksidov. Slika je simbolična.

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

GIBANJE prebivalstva

Izkoristite novoletno ponudbo novega vozila Toyota C-HR in si zagotovite privlačno darilo v vrednosti 800 € do 31. 1. 2019.

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

Porok ni bilo za objavo.

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

SMRTI • • •

Golob Jakob, roj. 1936, Šoštanj, Florjan 165 Trap Franc, roj. 1935, Šoštanj, Gaberke 127 Špegel Marija, roj. 1927, Velenje, Janškovo selo 29

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

w w w. k p - v e l e n j e . s i

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

ZAHVALA

ZAHVALA

29. decembra 2018 se je tiho kot lepa pesem, ki mine, od nas poslovila

Z bolečino sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče in dedi

MARIJA ŠPEGEL

JAKOB GOLOB iz Florjana

15. 9. 1927 – 29. 12. 2018

Ob boleči izgubi mame, babice in prababice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno Oh, kako boli, sožalje ter darove. Hvala negovalkam Centra za socialno delo Velenje ko ljuba mama več te ni. in patronažni službi ZD Velenje za večletno oskrbo na domu, Ostali so sledovi tvojih pogrebni službi Usar, g. župniku Tonetu Kraševcu, govorniku Vladu pridnih rok, Videmšku, vokalnemu kvartetu Oljka in vsem, ki ste jo v tako velikem katere cenil bo še mlajši rod. številu pospremili k zadnjemu počitku. Še enkrat hvala vsem.

Vso ljubezen si nam dala, zato še enkrat hvala.

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

Žalujoči sinovi: Marjan z Anico, Janko z Marijo, Franc z Zorico, vnuki Mateja z Boštjanom, Kristina s Francijem, Borut z Nino, Marjan z Majo in pravnuki Matic, Gaber, Brin, Neli, Mija in Tjaš

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

19. 7. 1936 – 27. 12. 2018 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno.

A kar ni njeno, nam ne more vzeti.

In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.

(S. Makarovič)

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani in nam pomagali. Še posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, dr. Urbancu, hvala patronažni sestri ga. Viti.

Zahvaljujemo se gospodoma duhovniku za opravljen obred, Filipu za poslovilne besede in podjetju Pogrebne storitve Usar.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoča žena Fanika, otroci Milan, Marjan in Mateja z družinami

NaĹĄ ­Ä?as, 10. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 24

Odjemalci varÄ?no porabljajo toploto za ogrevanja V Ĺ aleĹĄki dolini vse manj odprtih oken na nagib – Prihranke pri ogrevanju prinaĹĄajo vlaganja v energetsko prenovo domov Tatjana PodgorĹĄek

Po raziskavi Reus 2017 skoraj polovica gospodinjstev v Sloveniji v kurilni sezoni ohranja dnevno temperaturo v bivalnih prostorih med 21 in 22 stopinjami Celzija. Ĺ tiri petine vpraĹĄanih je zatrdilo, Ä?e je v stanovanju pretoplo, raje zmanjĹĄajo gretje kot odpirajo okna. Vsaka dodatna stopinja nad 20 stopinj zviĹĄa stroĹĄke gretja za pribliĹžno 6 odstotkov, pa so zapisali v druĹžbi Informa Echo, ki je izvedla raziskavo.

V raziskavi ĹĄe navajajo, da se je leta 2017 v primerjavi z letom 2015 poveÄ?al deleĹž gospodinjstev, ki vzdrĹžujejo dnevno temperaturo med 19 in 20 stopinjami, za ĹĄtiri odstotne toÄ?ke, za prav toliko pa se je zmanjĹĄal deleĹž tistih, ki vzdrĹžujejo dnevno temperaturo med 21 in 22 stopinjami. V primerjalnem obdobju so zaznali ĹĄe poviĹĄanje obiÄ?ajne noÄ?ne temperature. Manj naj bi bilo gospodinjstev, ki so v hiĹĄi ali v stanovanju vzdrĹževala temperaturo med 17 in 18 stopinjami, na drugi strani pa naj bi se poveÄ?alo ĹĄtevilo tistih, ki vzdrĹžujejo

temperaturo med 19 in 20 stopinjami. NiĹžje dnevne temperature pod 18 stopinjami naj bi vzdrĹževala predvsem gospodinjstva z majhnim ĹĄtevilom Ä?lanom ter v obalno-kraĹĄki in goriĹĄki regiji.

ViĹĄje temperature od 23 stopinj pa gospodinjstva z veÄ? otroki ter v koroĹĄki in pomurski regiji.

Preverjali smo, kako je s temperaturami v stanovanjih ali hiĹĄah v Ä?asu kurilne sezone pri odjemalcih toplotne energije v Ĺ aleĹĄki dolini.

Prodaja toplotne energije v 7 letih manjĹĄa za 18 oziroma 20 odstotkov

ÂťPodrobnih raziskav o temperaturah v stanovanjih v dnevnem in noÄ?nem Ä?asu v kurilni sezoni ne izvajamo. Ali odjemalci toplotne energije v Ĺ aleĹĄki dolini, katerih stanovanja ali hiĹĄe so prikljuÄ?ene na sistem daljinskega ogrevanja, varÄ?no ravnajo z njo ali ne, pa lahko sklepamo na osnovi podatkov o prodanih koliÄ?inah toplote. Ta je v letih 2010–2017 na podroÄ?ju ĹĄiroke potroĹĄnje (bloki, individualne hi-

ĹĄe) padla za 20 odstotkov v primerjavi z letom 2010, industrijski odjem pa za 18 odstotkov.

Primerjava z lanskim letom ni moĹžna, saj ĹĄe nimamo podatka o prodanih koliÄ?inah za december.

Za zanimivost pa naj povem, da

â?ą

NajprimernejĹĄa nastavitev termostatskih glav ventilov je med 3 in 3,5, kar pomeni vzdrĹževanje temperature v prostorih med 21 in 22 stopinj Celzija.

je bila leta 2017 prodaja veÄ?ja za 4 odstotke v primerjavi z letom 2016 kot posledica niĹžjih letnih zunanjih temperatur,ÂŤ je pojasnil Gregor Cvet, tehniÄ?ni vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje.

Da gospodinjstva varÄ?ujejo pri ogrevanju, je moÄ? opaziti – ĹĄe pravi Cvet – tudi na zimskem

V ĹĄentiljskih gozdovih znova fazani?

Lovska druĹžina Velenje je poskusila v gozdove v Ĺ entilju znova naseliti fazane Tina Felicijan

ÄŒe ste v Ĺ entilju nedavno naleteli na pisano gozdno ptico, veliko kot kokoĹĄ, a bolj vitko in pokonÄ?no, ste morda mislili, da ne vidite prav. Fazani namreÄ? Ĺže dolgo niso prebivalci tistih gozdov v Ĺ aleĹĄki dolini, ki so v neposredni bliĹžini naselij in pod moÄ?nim vplivom kmetijskega obdelovanja. A s posredovanjem lovcev se bodo morda vrnili.

Lovska druĹžina Velenje je namreÄ? v gozdiÄ? v srediĹĄÄ?u ĹĄentiljske doline izpustila okoli ĹĄtirideset gojenih fazanov v upanju, da jih bo nekaj preĹživelo in se bodo razplodili ter znova zaĹživeli kot divje ptice.

V preteklosti jih je v gozdovih v okolici Velenja bilo veliko, danes pa jih lovci ne sreÄ?ajo veÄ?, je povedal stareĹĄina Lovske druĹžine Velenje Bogdan Dolenc. Gre za poskus ponovne naselitve nekoÄ? avtohtone ptice, ki so jo iz-

trebili razni plenilci, tudi udomaÄ?eni psi in maÄ?ke. K temu je veliko pripomoglo obdelovanje zemlje in gozdov, zaradi Ä?esar se je naravno bivanjsko okolje fazanov preveÄ? spremenilo, da bi lahko v njem preĹživeli. ÂťImeli smo ugodno priloĹžnost, da kupimo manjĹĄo jato,

zato smo se odloÄ?ili, da jih izpustimo v okolje, ki je ĹĄe dokaj primerno, da bi se lahko prijeli. Sicer pa fazani pri nas ne morejo Ĺživeti zaradi raznih dejavnikov. Polja so se spremenila, veliko jih gnojimo, nase-

Za drsanje ĹĄe deset dni Ĺ oĹĄtanj – Drsanje na pravem ledu, ki ga ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj na rokometnem igriĹĄÄ?u v mestu zagotavlja Ĺže 12. sezono zapored, je moĹžno samo ĹĄe do 20. januarja. DrsaliĹĄÄ?e so odprli 8. decembra. ObÄ?ina je za to, da omo-

in priÄ?akovane tudi zato, ker je v zadnjih 10 letih v tukajĹĄnjem okolju zaznati intenzivno energetsko obnovo veÄ?stanovanjskih objektov in individualnih hiĹĄ ter prehod na alternativne oblike pridobivanja toplotne energije. ManjĹĄo prodajo toplote v industriji pa pripisujejo predvsem prilagajanju proizvodnje.

lja se ĹĄirijo, obdelovalci sekajo grmiÄ?evje, v katerem se fazani radi zadrĹžujejo,ÂŤ je pojasnil lovec in dodal, da si od poskusa ne obetajo prav dosti, saj je moĹžnosti, da bodo ptice preĹživele in se uspeĹĄno razplodile, dokaj malo. ÂťJih je pa lepo videti,ÂŤ je ĹĄe dejal in povedal, da so na Dobrni ĹĄe pred tremi leti opazili divje fazane, od takrat pa ne veÄ?.

Zato lovci opozarjajo kmetovalce in vse ostale prebivalce, naj ptici, Ä?e jo kje sreÄ?ajo, omogoÄ?ijo varen umik in prepreÄ?ijo, da bi jih napadli psi ali maÄ?ke. Ker gre za gojene ptice, ki do vloĹžitve v naravno okolje niso poznale naravnih sovraĹžnikov, so manj spretne pri izogibanju plenilcem, kot so lisice, kune, tudi domaÄ?e Ĺživali. Ker bodo fazani iskali pesek, ki jim pomaga pri prebavi, obstaja velika verjetnost, da se bodo zadrĹževali v bliĹžini cest. Zato opozorilo velja tudi đ&#x;”˛ voznikom.

goÄ?i nekaj zimskih radosti prebivalcem, namenila dobrih 20.000 evrov. ÄŒe z lansko sezono niso bili najbolj zadovoljni, pa s tokratno so, pravi upravitelj Marko Pokleka. Drsalcev je obÄ?utno veÄ?, kot jih je bilo v prejĹĄnji sezoni. DrsaliĹĄÄ?e je odprto od 9. do 20. ure. đ&#x;”˛

mkp

Gregor Cvet: ÂťObÄ?ani ne uravnavajo Pretirano temperature v prostorih z veÄ?urnim varÄ?evanje ĹĄkodi Po mnenju Gregorodpiranjem oken, kot je bila to praksa pred ja Cveta je kljub indesetletjem.ÂŤ

sprehodu po Velenju. Redko kje je namreÄ? na objektih ĹĄe videti odprta okna na nagib, kar pomeni, da obÄ?ani raje uravnavajo temperaturo v prostorih s pravilno nastavitvijo termostatskih ventilov, kar jim prinaĹĄa prihranke. NajprimernejĹĄa nastavitev termostatskih glav ventilov je med 3 in 3,5, kar pomeni vzdrĹževanje temperature v prostorih med 21 in 22 stopinj Celzija.ÂŤ ManjĹĄe potrebe po toplotni energiji jih niso presenetile, dodaja sogovornik, saj so logiÄ?ne

tenzivnim vlaganjem v energetsko obnovo objektov v Ĺ aleĹĄki dolini ĹĄe kar precej obÄ?anov, ki tega ĹĄe niso storili in varÄ?ujejo z zniĹževanjem bivalne temperature v prostorih. ÂťOba omenjena ukrepa prinaĹĄata prihranke pri ogrevanju, vendar s to razliko, da se bivalno ugodje v obnovljenih objektih ne spreminja, saj lahko ostaja temperatura enaka, poraba toplote je manjĹĄa, pri neenergetsko saniranih objektih pa se s pretiranim varÄ?evanjem bivalno ugodje slabĹĄa, niĹžja temperatura pa pogo-

sto ÂťprivabljaÂŤ zidno plesen. Ta nastane predvsem tam, kjer prostori niso dovolj prezraÄ?eni. Izmenjava zraka v prostoru trikrat na dan je nujno potrebna, saj s tem uravnavamo vlago v njih, vplivamo na trajnost gradbenih elementov in notranjo opremo objekta.ÂŤ O varÄ?evanju pri pretiranem zniĹževanju temperature

â?ą

Izmenjava zraka v prostoru trikrat na dan je nujno potrebna, saj s tem uravnavamo vlago v njih, vplivamo na trajnost gradbenih elementov in notranjo opremo objekta.

v noÄ?nem Ä?asu bi teĹžko govoril, saj privarÄ?evana energija privede do podhladitve objekta, ob ponovnem zagonu pa je za dosego ustrezne bivalne temperature potrebna veÄ?ja poraba. ÂťZniĹžanje temperature v prostoru za nekaj stopinj je razumno le med veÄ?dnevno odsotnostjo od doma, ne pa za nekaj urna Ä?asovna obdobja,ÂŤ ĹĄe dodaja Gregor đ&#x;”˛ Cvet.

PoĹĄta stroĹĄke prevalila na obÄ?ane Prebivalcem KS Gorica za novoletno darilo zaprli poĹĄtno poslovalnico – PoĹĄta krajane obvestila z namestitvijo kljuÄ?avnice in sporoÄ?ilom, pritrjenim na vrata

DrĹžavi je marsikdaj mnogo premalo mar, kaj se dogaja z njenimi drĹžavljani. Zato pogosto v imenu racionalizacije in varÄ?evanja breme le preloĹži iz skupne malhe direktno na ramena posameznih drĹžavljanov. Po zapiranju banÄ?nih podruĹžnic in oddelkov naĹĄe prve drĹžavne banke NLB na veÄ? koncih Slovenije se je enakih ukrepov lotila tudi PoĹĄta Slovenije z ukinitvijo nekaterih poĹĄtnih enot. Tako so poĹĄtni mogotci, npr. v soseski Gorica, ki ĹĄteje preko 5.000 prebivalcev v gosto skoncentriranem, preteĹžno stanovanjskemu naselju, z veliko osnovno ĹĄolo, 1. januarja zaprli enoto, do katere so se z deljenim delovnim Ä?asom in z eno usluĹžbenko Ĺže doslej obnaĹĄali maÄ?ehovsko. Da je bilo prometa veÄ? kot dovolj, smo obÄ?utili ob dolgih vrstah, ki so nemalokdaj segle na dvoriĹĄÄ?e. ÂťRacionalizacijaÂŤ, ki bo morda prinesla nekaj drobiĹža poĹĄti, pa je na drugi strani videti tako,

da bo dnevno ťibaloÂŤ na osrednjo poĹĄto na KidriÄ?evo cesto (ki je Ĺže sedaj prezasedena) na stotine obÄ?anov iz veÄ? kot 2 tisoÄ? druĹžin, in to predvsem s svojimi vozili (kje je tu skrb za okolje), seveda pa tudi s

â?ą

Kako poĹĄta vse bolj odpoveduje v svoji osnovni funkciji, kaĹže tudi raznaĹĄanje poĹĄtnih poĹĄiljk in Ä?asopisov ob sobotah, ko je doma najveÄ? ljudi.

kolesi in peĹĄ. V letu dni se takĹĄnih prevozov nabere za lep denar, kar seveda obÄ?utijo predvsem najrevnejĹĄi ljudje, izgubo Ä?asa pa vsi.

Kako drĹžavi koristijo takĹĄni ukrepi njenih monopolistov, je teĹžko razumeti?! In ĹĄe poĹĄtna cvetka za

povrh. PoĹĄta sklene dogovor z izdajateljem Ä?asopisne hiĹĄe, ki izdaja dnevnik, o dostavi njihove sobotne in nedeljske izdaje, potem tega nehajo dostavljati v soboto, kaj ĹĄele v nedeljo. V ponedeljek tako naroÄ?nik prejme sredi dopoldneva kar tri dnevne Ä?asopise istega izdajatelja. TakĹĄen odnos, ne le do obÄ?anov, pa ima poĹĄta v Velenju (verjetno pa je tako tudi drugje) tudi do svojih zaposlenih. To je videti in Ä?utiti ob stalni menjavi sicer korektnih, niÄ? krivih pismonoĹĄ, ki se oÄ?itno zaradi slabih delovnih razmer neprestano menjujejo in privajajo na razliÄ?ne poĹĄtne naslove in stranke. Z izgovori, da je najpomembnejĹĄa stvar v naĹĄi druĹžbi dobiÄ?ek, vodstva v drĹžavnih podjetjih delajo zelo po svoje, pa naj stane, kolikor hoÄ?e. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc