02 2021

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 1

V petek (4/10 0C), soboto (3/8 0C) in nedeljo (1/5 0C) bo oblačno in deževno.

Četrtek, 21. januarja 2021

številka 2 | leto 68

www.nascas.com

naročnine 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Svoboda ali bolezen?

Mira Zakošek

Cepljenje, ki se je začelo pred novim letom za najranljivejše, se nadaljuje in vliva žarek upanja, če ne že luč na koncu tunela.

Luč, o kateri tako zelo sanjamo, saj pomeni znova bolj normalno življenje.

Se pa tudi to cepljenje v veliki meri politizira in v ospredje postavlja tiste, ki zelo glasno govorijo in skušajo druge prepričevati o njegovi nesmiselnosti. Seveda je prav, da ljudje izrazijo dvome in mnenja in prav je, da nas strokovnjaki ozaveščajo. Se mi pa vsaj trenutno zdi, da se mnogo preveč pozornosti namenja prepričevanju dvomljivcev, ko je cepiva tako in tako premalo. Po nepotrebnem se jim dviga rating in se jih dela pomembnejše in številnejše, kot so v resnici. Osredotočimo se raje na tiste, ki na cepljenje komaj čakamo, saj smo prepričani, da to vodi v svobodo in da bomo tako končno opravili z boleznijo, ki nam že skoraj celo leto greni življenje. Naj bodo torej tisti, ki so proti, v drugem planu in na vrsti takrat, ko nam bo uspelo zagotoviti dovolj cepiva, in kot trenutno kaže, to ne bo tako kmalu.

Se mi pa osebno vsekakor zdi zelo sporno, da je odločitev o testiranju, pa tudi o cepljenju v tistih dejavnostih, kjer delajo neposredno z ljudmi (še posebej z bolniki, torej v zdravstvu, sociali, pa tudi šolstvu) prepuščane zgolj njim, ki lahko zaradi svoje svobode pahnejo številne v bolezen ali pa še kaj hujšega. Na drugi strani pa vidim, kako se tukajšnji kolektivi odločajo za obvezna testiranja in zelo poostrene ukrepe in vsem je popolnoma jasno, da jih preko ograje podjetja ne bodo spustili, če vseh ukrepov, ki so jih zastavili vodilni in ti so v primeru Hisense Gorenja, rudarstva, energetike …, celo veliko strožji, kot jih zapoveduje država.

Skratka, osebno zaupam strokovnjakom in zelo si želim spet bolj normalno življenje, takšno, ko se bomo ob ponedeljkih zjutraj v službi navdušeno pogovarjali o doživetjih preko vikenda, ko bomo resnično lahko razmišljali o dopustu, ko bomo brez slabe vesti obiskali sorodnike, prijatelje, znance, predvsem pa takšnih, ko bodo naši otroci spet normalno preživljali svoja otroška in mladostna leta in seveda tudi normalno odraščali: Torej čase, ko se ne bomo vsak dan tresli, ko bomo tam malo po 11. uri spremljali statistične podatke o številu okuženih in žal tudi umrlih in čakali, s kakšnimi ukrepi bo vlada skušala zajeziti epidemijo in omejiti naše življenje. V tem trenutku osebno zares ne vidim dru🔲 ge in boljše rešitve kot cepljenje.

Smučanje ob robu mesta Velenje – Pravo zimsko vreme je marsikaterega zimskih športov željnega navdušenca navdalo z upanjem, da bo zaledenelo Škalsko jezero. Pa se ni izšlo. Nekateri so led v torek sicer preizkušali, a pogled nekaj metrov naprej, kjer ledu ni bilo, ampak je bila voda, je večino odvrnil od pustolovščin.

Je pa vsaj za kanček dodatne zimske rekreacije poskrbela Mestna občina Velenje. Zasnežila je del prireditvenega prostora ob Velenjskem jezeru, za katerega so pred prazniki že pridobili tudi vsa potrebna dovoljenja, in uredila tekaški poligon, ki je že privabil mnoge navdušence te rekreacije. Župan Peter Dermol je ponosen, da so občanom zagotovili vsaj to priljubljeno obliko rekreacije in da so se ti tudi takoj odzvali.

Ker niso natančno vedeli, kdaj jim bo uspelo narediti dovolj snega (za 400 m dolgo progo so ga potrebovali 2500 m3), so odprtje prog sprva načrtovali za ponedeljek, a so tekaške steze že lahko odprli v soboto, ko so se nanje podali že tudi prvi tekači. Še bolj živahno je bilo na prireditvenem prostoru v nedeljo, ko je za prijetno razpoloženje poskrbelo tudi sonce. Tam pa niso bili samo tekači na smučeh, ampak tudi številni sprehajalci. Žal pa nizke temperature ne bodo zdržale. Že za konec tedna se obeta oblačno in deževno vreme. 🔲

mz

Kdaj in kje nova stanovanja?

Mestna občina Velenje je, kot smo že poročali, objavila prednostne liste prosilcev za stanovanja. Iz njih je razvidno, da je potreb in želja, kljub temu da so v zadnjih letih poskrbeli za precej stanovanj, še vedno zelo veliko, kar blizu 300. Kar nekaj prosilcev pa si želi stanovanja zamenjati za večja ali manjša.

Brez novogradenj razrešijo povprečno 50 prošenj. Pripravljajo pa, kot zagotavlja župan Peter Dermol, kar nekaj novogradenj, ki pa so še v fazi usklajevanja zaradi lokacij in financiranja. Kot vemo, so z zamenjavo stavbnih zemljišč pridobili prostor med pošto in reko Pako, ki bo namenjen tudi stanovanjski izgradnji, ki jo bodo uresničili, tako vsaj upajo, v partnerstvu z republiškim stanovanjskim skladom.

Drug še nekoliko večji projekt je Sončni grič, ki ga bodo skušali prijaviti za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev, tu pa naj bi zrasla tako imenovana zelena stanovanjska soseska. Po izredno dobrem odzivu pri prodaji varovanih stanovanj, se že pripravljajo na izgradnjo novih. Odzivajo pa se tudi že na zaključke mladinskega foruma, po katerih naj bi določeno kvoto stanovanj zagotovili izključno mladim, zanje naj bi pripravili poseben razpis. Ko bo predlog izoblikovan, ga bodo, kot obljublja župan, uskladili z mladimi. 🔲

Brezplačno testiranje tudi prihodnji teden

mz

Novorojencem 300 evrov Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je sklical za torek, 26. januarja, prvo letošnjo sejo občinskega sveta. Nanjo je uvrstil 15 točk. Tudi tokrat bodo začeli s predstavitvijo enega izmed projektov, ki jih predlagajo za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev iz naslova prestrukturiranja premogovnih regij. Tokrat bodo svetnike seznanili s projektom Center prihodnosti, ki naj bi ga locirali v prenovljeno staro elektrarno, zanj pa namenili 90 milijonov evrov. Ustanoviti nameravajo družbo EON in povečati denarne pomoči ob rojstvu otro🔲 mz ka na 300 evrov.

Šaleška dolina - Glede na to, da je zanimanja za brezplačno hitro testiranje, ki ga za občane Šaleške doline izvaja Zdravstveni dom Velenje v Rdeči dvorani zelo veliko, bodo z njim nadaljevali tudi prihodnji teden. Testiranje je možno opraviti vsak delovni dan med 10. in 14. uro. Do konca prejšnjega tedna so testirali več kot 700 občanov, od tega je bilo 27 testov pozitivnih, ta ponedeljek pa so opravili 107 brezplačnih hitrih testov in odkrili štiri okužbe s koronavirusom. 🔲

mz

Sejo o sosežigu bodo prenašali v živo Šoštanj – V sredo, 27. januarja, bodo na redni seji Sveta občine Šoštanj svetnikom in svetnicam predstavili poročilo o vplivih na okolje za sosežig v Termoelektrarni Šoštanj, ki so ga za naročnika Termoelektrarno Šoštanj izdelali v Elektroinštitutu Milan Vidmar Ljubljana in Eurofins Erico Slovenija Velenje ter recenzijo (tudi dopolnjeno) poročila, ki jo je za naročnika Občino Šoštanj izdelal Inštitutu za okolje in prostor Celje.

Sejo, ki se bo ob 14. uri začela v Kulturnem domu Šoštanj, boste lahko neposredno spremljali preko FB strani Občine Šoštanj. 🔲

mkp

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Velenje - V proračunu za letošnje leto je Mestna občina Velenje za programe športa namenila 539.500 evrov, od tega 300.000 evrov za nadpovprečne športne dosežke. V primerjavi z lanskim letom so za nadpovprečne športne dosežke dodali 100 tisoč evrov. »Zavedamo se težkega položaja, v katerem so se v zadnjem času znašli športniki in športni klubi,« pravi župan Peter Dermol. Sredstva bodo delili preko javnega razpisa, ki je že objavljen, odprt pa bo še do 9. februarja. 🔲

Razvojne projekte je treba oddati do začetka februarja V okviru priprave Območnega razvojnega programa SAŠA regije za obdobje 2021-2027, ki ga koordinira Savinjsko šaleška razvojna agencija, je treba projekte oddati do 1. februarja. Regijski razvojni program naj bi odražal lokalne potrebe in hkrati z že vzpostavljeno strukturo sledil evropskim smernicam razvoja. 🔲

Zavod Kssena postal član asociacije European Energy Award Velenje, 13. januar 2021 –Zavod Kssena, Energetska agencija za Savinjsko Šaleško in Koroško je postal član asociacije European Energy Award (EEA). To je sistem vodenja in nagrajevanja kakovosti za občine in regije. Ob tem so v ta projekt vključili tudi tri slovenske občine: Velenje, Slovenj Gradec in Celje. Računajo, da bodo na ta način še izboljšali izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost na lokalni ravni z zagotavljanjem potrebnih tehničnih, ekonomskih in socialnih pogojev za privabljanje zasebnih vlagateljev ter spodbujanja javnega podjetništva in uspešnega izkoriščanja javnih sredstev. 🔲

Velenje pomaga Petrinji in Glini Mestna občina Velenje tudi ob tokratni naravni nesreči na Hrvaškem pomaga. Nedavni potres je najbolj prizadel mesti Petrinja in Glina, zato so se odločili, da jima bodo za odpravo posledic naravne katastrofe namenili sredstva v skupni vrednosti 7.500 evrov (Petrinji 5.000 evrov, Glini pa 2.500 evrov). »Solidarnost smo ob naravnih nesrečah že večkrat izkazali, nazadnje v sosednjih občinah. Občini Šmartno ob Paki smo za odpravo posledic neurja s poplavami avgusta lani namenili 20.000 evrov, Občini Mislinja pa 15.000 evrov za sanacijo posledic neurja julija leta 2019,« pravi župan Peter Dermol. 🔲

Evidentirali 22.367 kolesarjev Mestna občina Velenje je v sklopu ureditve mestnega kolesarskega omrežja postavila tudi pet števcev kolesarjev. Ti stojijo na Efenkovi pri OŠ Livada, na poti na Gorico pri avtobusni postaji, na Vodnikovi cesti pri pumptracku, pri Gorenju in na Cesti Simona Blatnika. Pri analizi podatkov za zadnje tri mesece lanskega leta, ko so delovali vsi števci, ugotavljali, da so ti zabeležili kar 22.367 kolesarjev. Največ kolesarjev se je prepeljalo po novi kolesarski povezavi mimo Gorenja, kar 7.178. 🔲

Nepravilno odloženi odpadki V podjetju PUP Saubermacher in na Mestni občini Velenje ugotavljajo, da občani vse pogosteje nepravilno odlagajo odpadke. Zato opozarjajo, da je odlaganje odpadkov v zbiralnice za ločene frakcije, ki tja ne sodijo, prepovedano. Zagrožena je globa v višini 200 evrov za občane, 1400 za pravne osebe in 400 za odgovorno osebo pravnih oseb. 🔲

mz

Takšne odpadke je treba odpeljati v zbirni center podjetja PUP Saubermacher.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Spremenjena prometna ureditev v Starem Velenju

Ne pozabite oddati vloge za solidarnostni dodatek

Za šport več kot pol milijona evrov

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.

21. januarja 2021

Enkratni solidarnostni dodatek 50 evrov za otroke, ki otroškega dodatka sicer ne prejemajo, dodatek tudi za študente, za nego otroka, velike družine in novorojence Sedmi protikoronski zakon, ki je bil objavljen konec lanskega leta, prinaša kar nekaj enkratnih solidarnostih dodatkov. Vsi starši otrok do osemnajstega leta starosti so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroka v višini 50 evrov.

Upravičenci do otroškega dodatka bodo izplačilo prejeli avtomatično in jim ni treba vložiti nobene vloge. Izplačilo bo opravljeno do 31. januarja 2021. Starši, ki do otroškega dodatka niso upravičeni, morajo vložiti vlogo na Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti do 31. januarja 2021.

Katere ugodnosti še prinaša sedmi paket protikoronskih ukrepov? Direktorica Centra za socialno delo Savinjsko – Šaleška, Helena Bezjak Burjak odgovarja: »Tudi starši novorojencev rojenih, od 1. januarja 2020 do enega leta po koncu epidemije, so upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence v višini 500 evrov.

Za otroke, rojene do spreje-

tja zakona (29. 12. 2020) bo dodatek izplačan najpozneje 31. marca 2021. Za otroke, rojene po tem datumu in do enega leta po koncu epidemije, bo dodatek izplačan v treh mesecih po rojstvu otroka. V času epidemije (tudi v mesecih, ko epidemija traja manj kot celoten mesec) je

❱

za veliko družino kasneje v času epidemije, bo dodatek izplačan po pridobitvi pravice do dodatka za veliko družino. Izplačilo rednega dodatka za veliko družino bo v aprilu 2021,« našteva ugodnosti, ki bodo vsaj malo skušale olajšati breme družin direktorica Helena Bezjak

Vse omenjene vloge so na voljo na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

povečan znesek dodatka za nego otroka za 100 evrov. V času epidemije je povečan znesek dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice. Družini s tremi otroki se dodatek za veliko družino poveča za 100 evrov, družini s štirimi ali več otroki pa se dodatek za veliko družino poveča za 200 evrov Za upravičence do dodatka za veliko družino, bo znesek izplačan do 31. januarja 2021. Za tiste, ki bodo pridobili pravico do dodatka

Burjak, ki izpostavi še aktualni dodatek za študente, ki lahko od 11. januarja oddajo vloge za dodatek 150 evrov na pristojno ministrstvo.

Znesek bo nakazan do 31. januarja 2021 tistim študentom, ki bodo preko eUprave vlogo oddali do 25. januarja 2021 do polnoči. Tisti, ki bodo vlogo oddali od 26. do 31. januarja 2021, bodo izplačilo prejeli v mesecu februarju 2021. 🔲

jš

Velenje – Zaradi izvajanja gradbenih del na revitalizaciji starotrškega jedra bo v Starem Velenju ponovno spremenjena prometno ureditev. Za ves promet in za pešce bo delno zaprt del Starega trga.

Obvoz bo označen in bo potekal preko Ljubljanske ceste.

Zapora prometa bo trajala od srede, 20. januarja od 7. ure zjutraj do predvidoma 30. marca do 17. ure. 🔲

mz

Vse več otrok v vrtcih Šoštanj, 18. januarja - Število otrok in staršev, ki zanje potrebujejo nujno varstvo, se tako kot po vsej državi, tudi v Vrtcu Šoštanj povečuje. Oktobra lani, po razglašeni epidemiji, so imeli v vrtcu 30 otrok (slabih 7 odstotkov), ta ponedeljek so jih imeli 97 (skoraj 23 odstotkov) od 430 vpisanih otrok. Število staršev, ki potrebujejo nujno varstvo za otroke, raste iz različnih razlogov. V Vrtcu Šoštanj pravijo, da predvsem zaradi stisk staršev, saj je težko imeti in čuvati doma predšolskega otroka, šolati od doma otroka do 5. razreda in opravljati službo od doma. V Vrtcu Šoštanj gradijo na zaupanju staršev, in če potrebujejo nujno varstvo, pripeljejo otroka v vrtec brez dodatnih izjav in potrdil. 🔲

mkp

Savinjsko-šaleška naveza

Usodno dogajanje na več »frontah« Domovina in zdravje – Korone ni –Pahor v Celju – EU sredstva povezujejo – Gasilski muzej Resne stvari se zadnji čas dogajajo pri nas! Čeprav nekateri pravijo, da v njem ni razumevanja za kulturo, se vendarle tudi spominjajo našega Ivana Cankarja in njegovega »gesla«: Domovina, ti si kakor zdravje. Če to drži tudi za naše razmere in za našo domovino, smo v težavah. Zdravstvena slika v naši deželici je še vedno precej slaba. Ob tem se pri nas še vedno pojavlja tudi resno vprašanje: kdo bo prej padel – vlada ali koronavirus. Ne vem, če se je včeraj že zgodil še eden od »odločilnih trenutkov« naše stvarnosti. Ne glede na kritike, ki letijo na (do)sedanjo vlado, so tudi mnogi njeni kritiki za to, da ima zdaj boj proti KV prednost pred bojem za oblast. Kaj bo prevladalo in kakšna bo dejansko naša prihodnja stvarnost, bo pokazal čas. Časa za pot na bolje pa že skoraj primanjkuje.

Najbolj si želimo, da bi dobili boj s koronavirusom, a pri tem naj bi delali težave tudi tisti, ki menijo, da tega zla sploh ni. Ne le na protestih v prestolnici, tudi drugje nekateri menijo, da korone ni. Celo na obcestni tabli v Grobelnem se je pojavil tak velik napis - KORONE NI. A uradni podatki so seveda drugačni, pritisk na bolnišnice ne pojenja, cepljenje poteka, vznemirijo pa sporočila o manjših pošiljkah cepiv. Zato tudi še ni moč pričakovati rahljanja ukrepov. Čeprav bi vsaj otroke mnogi radi videli v šolah. Glede tega, ponovne vrnitve otrok v šole, je tudi skupina staršev osnovnošolskih otrok s Celjskega na ustavno sodišče podala pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti zaprtja osnovnih šol. Upajo, da bo US tudi v tem primeru razsodilo, tako kot je v primeru šolanja otrok s posebnimi potrebami. Sicer pa so o tej zdravstveni nadlogi v četrtek govorili tudi med obiskom predsednika države Pahorja v Celju. Odzval se je vabilu Regijskega štaba CZ za Zahodno Štajersko, obiskal pa je tudi Dom ob Savinji, bolnišnico in mladinski center; tu se izvajata varstvo in pomoč učenja za otroke, katerih starši so nepogrešljivi pri soočanju z epidemijo.

Kljub KV naj bi življenje tudi pri nas potekalo »normalno« - kolikor se pač da. Tako je v Celju do jutri še odprta razstava na prostem; potujoča fotografska razstava dobrih zgodb, ki povezujejo Slovenijo.

Na pobudo Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so razstavo Evropska sredstva povezujejo v Celju postavili na

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Krekovem trgu. Na njej sta predstavljena tudi dva celjska projekta: ukrepi za izboljšanje kolesarskega prometa in javnega potniškega prometa (Celebus in KolesCE) ter Generator (Tehnopark Celje).

Razstava bo obiskala vseh dvanajst razvojnih regij. Na našem območju je bila pred Celjem že predstavljena v Šentjurju. Občina Šentjur se je na to razstavo uvrstila s projektom o ureditvi območja protokolarnega objekta in prireditvenega prostora pri Ipavčevi hiši na Zgornjem trgu. Ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU bodo razstavo postavili na ogled na Brdo pri Kranju.

V Celju bodo s pomočjo nepovratnih finančnih spodbud Eko sklada še razširili sistem KolesCE. Skoraj 300 tisoč evrov bodo namenili za izgradnjo dodatne kolesarske infrastrukture. Postavili bodo 12 novih postaj za izposojo javnih koles in sistem KolesCE. V Laškem pa so s pomočjo evropskih sredstev zgradili nov most čez Savinjo v Marija Reki. Gradnjo tega skoraj 125 metrov dolgega objekta so končali koncem prejšnjega leta, kmalu ga bodo tudi odprli za promet. Ta most je velikega pomena za ureditev prometa, rešil bo tudi prometno obremenitev jedra Laškega.

Koronavirusno stanje je pokvarilo marsikatero slavje, tudi 20-letnico delovanja Gasilskega muzeja Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah. Prizadevni člani društva so ga uredili sicer že jeseni 2000, za javnost pa odprli aprila 2001. V njem so pripravili več večjih razstav, postal je tudi del turistične ponudbe Slovenskih Konjic. Gasilci so »slavili« tudi v: tamkajšnji gasilci PDG Steklarna so dobili novo tehnično reševalno vozilo. Z njim v primeru nesreče, prometne ali kakšne drugačne, ne bodo pomagali le v domači občini, ampak tudi v vseh občinah šmarske upravne enote.

Pa še to: Slovenija je v stečaju! Ne, naša država ni v taki krizi, da bi bil potreben tak ukrep. V stečaju se je pred časom znašel le hotel Slovenija v središču Rogaške Slatine. Ta je bil že nekaj časa v ruskih rokah. »Išče se« primerni najemnik ali kupec V sedanjem stanju turizma ne bo lahko!.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426 -0020133854 E-pošta:p ress@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d.o.o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 3

Velenje bo dobilo tudi industrijsko tehnološki inkubator

Nadzorni odbor večjih nepravilnosti ni ugotovil V skladu s sprejetim programom dela Nadzorni svet Mestne občine Velenje vsako leto pregleda poslovanje nekaterih institucij in društev Mira Zakošek

Svetnike Mestne občine Velenje je predsednik Nadzornega odbora Rok Gril na zadnji seji seznanil s pregledi, ko so jih za leto 2019 opravili v Knjižnici Velenje, krajevnih skupnostih Pesje, Škale Hrastovec in Cirkovce, v CVIU Velenje in na OŠ Mihe Pintarja Toleda. V nobenem primeru večjih kršitev niso zaznali, pravzaprav so naleteli ponekod le na manjše nepravilnosti, ob katerih so izrekli zgolj opozorila oziroma priporočila o doslednejšem izvajanju konkretnih

predpisov oziroma opremljanju prejetih računov.

V Knjižnici Velenje so pregledali celotno dokumentacijo, tako nabavo knjižnega gradiva, pobiranje pristojbin za izposojene knjige, organizacijo prireditev, izplačilo avtorskih honorarjev.

Pregledali so tudi zaključni račun Mestne občine Velenje za leto 2019, še posebej podrobno pa investicijo izvedbe kolesarskega omrežja in poti za pešce v višini dobrega milijona evrov. Nepravilnosti niso ugotovili.

V krajevnih skupnostih Pesje ter Škale in Hrastovec so imeli

pripombe zaradi napačnega knjiženja nakupa prehrane in pijače za pogostitve, v Pesju pa tudi na knjiženje stroškov za izdelavo spletne strani, za katero predlagajo ažuriranje.

V poslovanju osnovne šole Miha Pintar Toledo so opozorili na pomanjkljivosti pri zaračunavanju in trošenju sredstev od najemnin prostorov (telovadnice), saj bi moral cene oddaje določiti ustanovitelj in to v višini, ki zagotavlja pokritje stroškov in amortizacije. 🔲

Aleksandra Vasiljević nova podžupanja Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je za novo podžupanjo imenoval Aleksandro Vasiljević, ki bo funkcijo opravljala nepoklicno. Aleksandra Vasiljevič je svetnica in vodja svetniške skupine Socialnih demokratov v Svetu Mestne občine Velenje. Za podžupanjo je bila imenovana iz kvote svetnikov Socialnih demokratov, ki v svetu predstavljajo 18 od 33 svetnic in svetnikov.

Vasiljevićeva bo opravljala delo predvsem s področja družbenih dejavnosti (vodenje ali sodelovanje pri pripravi in izvedbi projektov, sodelovanje z državnimi organi ter z drugimi organizacijami in institucijami, skrb za izvrševanje odločitev občinskega sveta,

Aleksandra Vasiljević: »Kot zdravstvena delavka najbolj poznam to področje, poglobila pa se bom tudi v vsa ostala.«

koordiniranje izvajanja nalog in zagotavljanje kontinuitete dela, dajanje predlogov za izboljšave in neposredna pomoč županu).

Zaupanja župana je Vasiljevićeva zelo vesela: »Kot zdravstvena delavka najbolj poznam področje zdravstva, zato sem prepričana, da bom tu tudi najbolj koristna. Seveda pa bom vso svojo energijo in svoje sile usmerila tudi v ostala področja, družbenih dejavnosti, ki so v Mestni občini Velenje zelo široko zastavljena,« pravi Aleksandra Vasiljević, ki torej ostaja zdravstvena delavka , podžupanja pa bo nepoklicno. 🔲

mz

pričanje ali etično pripadnost. »V našem okolju uspešno delujejo albansko, bošnjaško, međimursko in srbska društva, ki večkrat sodelujejo tudi pri skupnih projektih. Ena izmed zelo dobro obiskanih prireditev je Predstavitev kulinarike etničnih skupnosti Šaleške doline,« dodaja Dermol. 🔲

mz

Olajšava za družinske člane do 5. februarja FURS poziva k uporabi spletnega portala eDavki in mobilne aplikacije Ljubljana, Velenje – Zavezanci za dohodnino lahko do 5. februarja oddajo posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane za odmero dohodnine za leto 2020.

Na Finančni upravi RS ob tem opozarjajo, da zaradi epidemioloških razmer letos obrazca v papirnati obliki ne bo mogoče prinesti osebno na urad in dobiti

potrdila, zato pozivajo k uporabi spletnega portala eDavki in mobilne aplikacije. Na obeh je na voljo že predizpolnjena vloga z lanskimi podatki, s čimer bo oddaja vloge enostavnejša, večja pa tudi verjetnost, da bo vloga oddana pravilno, saj so v elektronskem obrazcu že vgrajene določene kontrole, ki preprečijo

Mira Zakošek

Eden izmed prioritetnih projektov Mestne občine Velenje na področju prestrukturiranja je industrijsko tehnološki inkubator.

Projekt so prijavili za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev na področju prestrukturiranja premogovnih regij in upajo, da ga bodo lahko z gradnjo začeli že letos. V proračunu so zagotovili 50 tisoč evrov zagonskega kapitala, predvsem za pridobitev potrebne dokumentacije.

Saša inkubator je v dobrih petih letih kar obstoja izpolnil pričakovanja (pod njihovim okriljem je lani kljub krizni situaciji nastalo novih 16 podjetij in 32 novih delovnih mest), se je pa pojavila potreba po njegovi nadgradnji v obliki industrijsko tehnološkega inkubatorja. Gre namreč zato, da start up proizvodna podjetja največkrat nimajo možnosti za začetek perspektivne proizvodnje (obstoječe zmogljivosti v Poslovnem centru Standard in na lokaciji Rudarski dom so polno zasedene) in to jim bodo sedaj omogočili. Širitev pa inkubator načrtuje tudi v občine Nazarje, Ljubno ob Savinji in Šmartno ob Paki, ki so za to pokazale interes. »V Saša inkubatorju jemljemo napovedano prestrukturiranje

Najem avtomatov 6 evrov

Župan izrazil zahvalo vsem lokalnim verskim voditeljem močeh blažijo stiske občanov v času epidemije.

Mestna občina Velenje že od nekdaj, kljub nacionalni in verski raznolikosti, zelo uspešno vzdržuje medkulturni dialog, ki zagovarja odprtost, strpnost, solidarnost, enakovrednost vseh družbenih skupin, ne glede na njihov socialni status, versko pre-

Eden izmed projektov, ki ga je Mestna občina Velenje prijavila za pridobitev nepovratnih sredstev iz naslova prestrukturiranja premogovnih regij, je industrijsko tehnološki inkubator vreden več kot 8 milijonov evrov zelo resno, zato smo tudi pripravili projekt, ki je izvedljiv, osebno upam, da vas bomo na otvoritev povabili že konec leta,« pravi direktorica Saša inkubatorja Karla Sitar. Optimističen pa je tudi župan Mestne občine Velenje Peter

❱

Industrijski inkubator se bo razprostiral na 5000 kvadratnih metrih, z njim pa naj bi zagotavljali vsako leto novih 50 delovnih mest

Dermol, ki je ta projekt postavil med prioritetne, udejanjiti pa ga nameravajo na območju Poslovne cone Stara vas.

Vsako leto 50 novih delovnih mest

Nov objekt nameravajo zgraditi v Poslovni coni Stara vas, naložba bo veljala 8,5 milijona evrov, z njo pa naj bi zagotovili 50 novih delovnih mest letno.

Novim podjetjem bodo v hali postavili osnovno opremo. Nadgradnja tega bo tudi razvojno prototipni proizvodni prostor, za industrijo 4.0., ki bi ga podprli s programom, specializiranimi delavnicami, mentorji in povezo-

vanjem industrijskih korporacij z zagonskimi podjetji. Razvoj novih tehnologij je v porastu. Industrija jih je željna. Zato vidijo priložnost v povezovanju s korporacijami, kar že sedaj uresničujejo preko programa Future 4.0, ki so ga lani izvedli že tretjič in lahko bi rekli, da je bil najuspešnejši tako po mednarodni udeležbi kot številu sodelujočih, pa čeprav so ga izvedli v virtualni obliki.

Zelo si želijo, da bi v okviru tega vzpostavili tudi regijski sklad tveganega kapitala, s pomočjo katerega bi zagotavljala zagonska sredstva novo nastalim podjetjem. V obliki nepovratnega kapitala bi financirali start up in hitro rastoča podjetja. Glede na to, da je pri industrijskem inkubatorju podjetja potem, ko si opomorejo in lahko zaživijo na trgu, težko »odsloviti«, se bodo odločali za to, da jim proizvodne prostore ponudijo v odkup, dobljena sredstva pa namenijo nazaj v sklad in s tem, zagotovijo trajnost financiranja. 🔲

Vzpostaviti želijo tudi sklad tveganega kapitala, s pomočjo katerega bi zagotavljali zagonska sredstva novo nastalim podjetjem

Kaj zanima velenjske svetnike?

Ponosni na dober kulturni dialog Ob 16. januarju, svetovnem dnevu regij, je prejšnja leta župan Mestne občine Velenje organiziral srečanje predstavnikov verskih skupnosti, ki delujejo na tukajšnjem območju. To letos ni bilo možno, se je pa Peter Dermol zahvalil vsem lokalnim verskim voditeljem, da spodbujajo medkulturni dialog in po svojih

3

AKTUALNO

21. januarja 2021

vnos napačnih podatkov.

Papirnate vloge bo sicer tudi mogoče izpolniti, ampak jih je treba poslati po pošti ali oddati v predalnik pred vhodom v prostore finančnih uradov. Pri optimiziranju davčne obveznosti z vidika uveljavljanja posebne olajšave za vzdrževane družinske člane si lahko zavezanci pomagajo tudi s programom za testni izračun dohodnine, ki je objavljen na portalu eDavki. 🔲

mkp

Veronika Juvan (NSi) je na zadnji seji ocenila, da MO Velenje na področju poudarjanja lokalnih dobrin, prehitevajo po levi sosednje občine, kjer imajo veliko avtomatov za prodajo mlečnih in mesnih lokalnih dobrin.

Tega je v Velenju malo, zato jo je zanimalo, kakšna je najemnina.

Vodja Urada za okolje in prostor mag. Branka Gradišnik je bila drugačnega mnenja, saj je ocenila, da je tukaj za lokalno prodajo odlično poskrbljeno. Že od leta 2006 deluje Kmečka tržnica, ki je zelo dobro obiskana, leta 2014 pa so jo nadgradili z 12 prodajnimi pokritimi hiškami.

Kar pa se tiče prodajnih avtomatov, gredo ponudnikom vedno na proti (trenutno pripravljajo postavitev dveh, na Cankarjevi in drugega na Kidričevi, ob pekarni Friško). Cena za najem približno treh kvadratnih metrov površine, kolikor jih je potrebne za te avtomate pa je 6 evrov.

Problematika drog Matej Jenko (Dobra država) je opozoril na problematiko drog,

zanimalo pa ga je tudi, če se je stanje na tem področju zaradi koronakrize v zadnjem letu kaj poslabšalo. Odgovoril mu je direktor občinske uprave mag. Iztok Mori, ki se je strinjal, da gre za obsežno problematiko, zato je predlagal, da jo kot posebno točko dnevnega reda uvrstijo na eno prihodnjih sej. Odgovorne pa bodo prosili, da pripravijo ustrezno gradivo.

»Ležeča policija« na Šercerjevi Andrej Vrbec (SDS) je v imenu stanovalcev Kersnikove in Šercerjeve podal pobudo, da tam postavijo dva »ležeča policija«, saj se mnogi vozniki ne držijo omejitve hitrosti, mnogi pa vozijo objestno in pred dnevi je bil tudi sam priča skorajšnje prometne nesreče, v kateri bi bil udeležen otrok.

V imenu Urada za komunalne dejavnosti je Gašper Koprivnikar pojasnil, da zakonodaja takšnih ovir na klančinah ne dopušča.

Predlagal je postavitev merilnika hitrosti, ki je pogosto učinkovit.

Predlagal pa je tudi, da skušajo problem rešiti skupaj z vodstvom Mestne četrti desni breg.

Kako je s sosežigom?

Sebastjan Apat (SDS) je vprašal, kakšno je stališče Mestne občine Velenje v zvezi z recenzijo o vplivih na okolje, ki jo je na temo sosežiga naročila občina Šoštanj.

Zanimalo ga je tudi, kako dela komisija za civilni nadzor, ki so jo imenovali.

Odgovoril mu je župan Peter Dermol, ki je povedal, da bodo stališče sprejeli, ko bodo proučili vsa gradiva in tudi dobili odgovore, ki jih je odgovornim konec oktobra posredovala omenjena komisija. Seveda bodo dali tudi besedo tistim, ki zagovarjajo sosežig, da to svojo namero predstavijo. Povedal pa je tudi, da se za projekt zanimata tako ljubljanska kot mariborska občina. 🔲

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 4

4

GOSPODARSTVO

21. januarja 2021

Hisense na CES 2021 Virtualno predstavili najsodobnejše tehnologije s katerimi je mogoče povezati vse naprave za dom in jih na daljavo usmerjati Mira Zakošek

Na najbolj vplivnem dogodku v svetu potrošniške elektronike, sejmu CES, kjer proizvajalci predstavijo svoje najmodernejše tehnologije, je sodeloval tudi Hisense. Po več kot petdesetih letih je CES letos prvič potekal povsem digitalno. Tudi tako pa so predstavili najuspešnejše znamke z različnih področij, vse od umetne inteligence do športne tehnologije in zabave.

Hisense je pomemben del tega sejma, vse od leta 2013, ko so na njem predstavili svoj prvi laserski televizor. Tudi letos so prikazali svoje vznemirljive inovacije, usmerjene k spreminjanju načina, kako ljudje živimo, delamo in se zabavamo.

Na uvodnem virtualnem dogodku je predsednik Hisensovih vizualnih tehnologij Fisher Yu poudaril, da so v Hisensu v preteklem letu prodali več kot 25 milijonov panelnih televizij.

Letos so se osredotočili tako na kakovost slike in aplikacije kot tudi na nova izdelka ULED televizijo in TriChroma lasersko televizijo. Predstavili pa so tudi platformo za pametno življenje ConnectLife. »ConnectLife uporabnikom omogoča upravljanje pametnih naprav vseh blagovnih znamk skupine Hisense (Gorenje, Asko, Atag, Hisense) in partnerjev od kjerkoli in kadarkoli. Prav tako hrani vse podatke registriranih

naprav, vključno z navodili za uporabo, garancijskimi listi in certifikati. Prinaša obvestila, opomnike, osebne nastavitve in številne nasvete, ki uporabniku zagotavljajo, da hišne aparate uporablja v polni meri. Lahko jih upravljamo s pomočjo osebnih pomočnikov, kot sta Alexa in Google,« pravi Fisher Yu. S ConnectLife želijo poenostaviti in olajšati vsakodnevna opravila, prihraniti čas in prenoviti uporabniško izkušnjo. Verjamejo, da to zanje pomeni hitrejši razvoj, cenejšo pomoč uporabnikom, kakovostno bazo strank za marketinške in prodajne aktivnosti, povezovanje z drugimi partnerji in potencialno tudi nov poslovni model – oddajanje na🔲 prav v najem.

Odlično sodelovanje fakultete in premogovnika Velenje, 14. januarja - V slovenski znanstveni reviji Strojniški vestnik je bil objavljen znanstveni članek avtorjev doc. dr. Gorazda Lojena, mag. Janeza Mayerja, prof. dr. Tonice Bončine in prof. dr. Franca Zupaniča, v katerem so predstavili rezultate raziskovalnega dela za gospodarstvo, so sporočili iz Premogovnika Velenje. Članek je bil objavljen kot vodilni z grafično predstavitvijo na naslovnici revije. Vsebuje del rezultatov, ki so nastali v okviru večletnega sodelovanja

Prostore Ere Good kupil Toming inženiring Velenje, Celje – Stečajni upravitelj velenjskega podjetja Era Good Tadej Vodičar je velenjskemu podjetju Toming inženiring, ki ga vodi Tomaž Ročnik, predal stavbo ob dvorcu v Novem Celju. Nepremičnino, v kateri ima že nekaj let najete prostore restavracija Galerija okusov, je kupil na dražbi oktobra lani. Stečajnemu upravitelju jo je uspelo prodati v tretjem poskusu. Izklicna cena je znašala 360.000 evrov, za nakup sta se potegovala dva dražitelja. Toming inženiring je zanjo in nekaj premičnega premoženja, ponudil 448.000 evrov.

Kupnino je poravnal decembra lani. 🔲

mkp

Potrebuje maske?

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije poziva samozaposlene in mikropodjetja z od enega do štirih zaposlenih k oddaji vloge za dodelitev brezplačnih zaščitnih mask.

Upravičeni boste zaščitne maske prevzeli osebno na območni obrtno-podjetniški zbornici, kjer ste na dan 31. 12. 2020 imeli sedež podjetja. V okviru tega javnega poziva lahko vsak upravičenec zaščitne maske prejme le enkrat.

Izbirajo izvajalce Dars je v postopku iskanja izvajalca gradbenih del na lokaciji Jenina na odseku tretje razvojne osi Velenje-Slovenj Gradec sposobnost za sodelovanje v nadaljnjem postopku priznal štirim od šestih prijav, ki so jih oddala domača in tuja gradbena podjetja. Po pravnomočni odločitvi jih bo v drugi fazi postopka povabil k oddaji ponudb.

Za dela na lokaciji Gaberke v občini Šoštanj, kjer se je oktobra lani začela gradnja hitre ceste proti Koroški, je trajalo leto dni, da je Dars izbral izvajalca del. Dela, vredna skupno 8,4 milijona evrov, izvaja konzorcij družb Kolektor CPG, CGP in Voc Celje.

Za sklop B Škalsko jezero in sklop H Konovo, pa imajo interesenti čas za prijavo še do 29. januarja do 10. ure.

med zaposlenimi v Laboratoriju za materiale Fakultete za strojništvo ter v Premogovniku Velenje. Glavni cilj raziskav je bilo ugotoviti, kako bi zmanjšali stroške za nove jeklene podpore, ki se med uporabo zaradi premika zemljin poškodujejo in se morajo zamenjati z novimi, ter predstavljajo največji strošek v premogovniku. 🔲

GOSPODARSKE novice

Primanjkljaj 3,5 milijarde evrov

mkp

Primanjkljaj državnega proračuna je lani po začasnih podatkih znašal 3,5 milijarde evrov. Obseg vseh realiziranih protikoronskih ukrepov je dosegel 2,9 milijarde evrov. Čeprav je bil ta manjši od ocen vlade, je pomembno prispeval k poslabšanju stanja javnih financ.

Eden od avtorjev je mag. Janez Mayer iz PV.

Bo subvencioniranje podaljšano?

Subvencioniranje čakanja na delo, ki ga je država z namenom preprečitve odpuščanja delavcev delodajalcem ponudila kot enega prvih ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19, bo po napovedih predsednika vlade Janeza Janše podaljšano. Po osmem protikoronskem zakonu, ki je v pripravi, naj bi veljalo še vsaj do konca aprila.

Gospodarska zbornica Slovenije pa se zavzema, da bi to veljalo do konca junija.

Digitalizacija proizvodnje za danes in jutri V družinskem podjetju MPT Šmartno ob Paki lani kljub epidemiji za približno 15 % povečali prihodke – Pripravili dobra izhodišča za nove projekte Tatjana Podgoršek

na mrežo, tako da pridobivajo informacije o poteku proizvodnje, o morebitnih odstopanjih in manjših izgubah v realnem času. »Projekt je bil za nas zelo velik izziv, predstavlja pa velik korak v našem razvoju, v miselnosti zaposlenih in vseh drugih, ki so vanj vklju-

V družinskem podjetju z več kot 30-letno tradicijo na področju proizvodnje drugih izdelkov iz plastičnih mas - MPT Šmartno ob Paki - preteklega leta ne označujejo kot slabega. Zaradi posledic epidemije covid-19 in ukrepov za preprečevanje virusa ga sicer uvrščajo med tista, ki ga je zaznamovalo mnogo nepredvidljivih trenutkov, a tudi uspešnih rešitev. »Lani smo sicer odpustili 7 sodelavcev, a ne zaradi posledic covid-19, ampak reorganizacije. Sicer pa smo ponosni, da smo kot dobavitelji izdelkov večjim sistemom v dejavnosti bele tehnike delovali nemoteno. Ponosni smo na naše zaposlene, ki se jim želimo znova iskreno zahvaliti. Ti z veliko mero odgovornosti ter upoštevanjem vseh sprejetih protokolov in ukrepov za preprečevanje širjenja covid-19 skrbijo za lastno zdravje, s tem pa tudi za podjetje, saj je spoDirektor in lastnik podjetja Darko Meh in Nika Meh: sobno zagotavljati vsa naročila kup- »Lepo je pogledati leto, ki je bilo polno negotovosti in cem. Lani smo imeli le tri okužene, omejitev, a smo v njem dosegli zastavljene cilje.« pa še ti so se okužili izven podjetja.

Zelo težko bi širjenje virusa pravočasno ter čeni, zato smo nanj resnično ponosni.« Lani tako uspešno ustavili, če ne bi vseh ukrepov so uspešno pridobili pomembnega novega izvajali dosledno. O razpoloženju govori tudi kupca na področju zapiralne embalaže za podatek, da je bil lani bolniški dopust nižji več panog, med drugim tudi farmacijo, kar v primerjavi z letom prej,« je povedala Nika jim omogoča disperzijo tveganja, kjer so bili doslej šibki. Pridobili so nekaj novih projekMeh, članica vodstva podjetja. tov z obstoječimi kupci na področju sestave Leto 2020 tudi leto prelomnic in montaže, kjer vidijo priložnost za dvig Ne glede na negotovost in omejitve so lani, dodane vrednosti v prihodnje. Pomembna dodaja sogovornica, dosegli kar nekaj prelo- pridobitev je še dodatni strojni park, z bolj mnic, h katerim so stremeli v preteklih letih. trajnostno usmerjenimi električnimi stroji za Med najpomembnejšimi je izpostavila digita- brizganje plastike. Z omenjenimi vlaganji so lizacijo proizvodnje, ki jim je omogočila po- sledili zahtevam ter potrebam kupcev, med vezavo vseh 26 strojev za brizganje plastike katerimi sta največja Bosch in Gorenje, z

obnovo poslovnega objekta nekdanjega Vina Šmartno ter ureditvijo centralnega sistema za doziranje granulata pa so poskrbeli za še boljše delovne pogoje nekaterih zaposlenih.

Podjetje trenutno zaposluje 50 delavcev.

Lani so načrtovali 7,1 milijona evrov prihodkov, povečali so jih za 15 %.

660 milijonov evrov za gospodarstvo Gospodarsko ministrstvo pa je pripravilo program razvojnih spodbud za leto 2021. Celotna vrednost pomoči gospodarstvu znaša 660 milijonov evrov, od tega 248 milijonov evrov nepovratnih in 410 milijonov evrov povratnih sredstev. Med prioritetami so zagotavljanje likvidnosti podjetjem ter pomoč pri zelenem in digitalnem prehodu za višjo dodano vrednost.

Pomoč za nakup hitrih testov

Dobra izhodišča za novo pridobljene projekte

V letu 2021 želijo osvojiti novo pridobljene in že podpisane celovite projekte. Kupcem bodo predstavili možnosti, ki jih ponujata njihova sodobna tehnologija in nove prostorske zmogljivosti. Nadaljevali bodo tudi

Podjetja lahko v skladu s sedmim protikoronskim zakonom od države dobijo pomoč za nakup hitrih antigenskih testov na novi koronavirus. Na ministrstvu za delo ob tem pojasnjujejo, da mora biti testiranje izvedeno na strokovno sprejemljiv način in s strani usposobljenega zdravstvenega osebja.

Evropska zaušnica v višini 750 tisoč evrov Slovenijo je kaznovalo sodišče EU in to zaradi nepravočasnega prenosa direktive o trgu finančnih instrumentov. To bi bilo treba v nacionalno zakonodajo prenesti najkasneje do julija 2017. Ker tega nismo storili, smo dobili kazen v višini 750.000 evrov.

Nevladne organizacije izključene

Pomembna pridobitev je novi strojni park z bolj trajnostno usmerjenimi električnimi stroji za brizganje plastike

prizadevanja za dvig produktivnosti, za doseganje še višje kakovosti izdelkov ter optimizacijo proizvodnje. Zaradi virusa pa so prilagodili vse programe izobraževanja za zaposlene na e-akademijo, kjer bodo ti lahko spremljali izobraževalne vsebine s pomočjo sodobnih tehnologij na bolj zabaven način.

V tem trenutku so izbrali 40 naslovov - od vodenja skupine, obvladovanja stresa …, do zagotavljanja kakovosti. 🔲

Nevladne organizacije s področja varovanja narave in okolja opozarjajo, da bodo s predvidenimi spremembami zakonov o urejanju prostora in o varstvu okolja izključene iz ključnih okoljskih postopkov. Brez varovalk v zakonih lahko pride do nepovratne škode za okolje in zdravje prebivalcev Slovenije, poudarjajo. "S takšnimi pravili bodo v vaši okolici lahko začeli z gradnjo škodljivih industrijskih objektov ali predelovalnic odpadkov, vendar se zoper take odločitve enostavno ne boste mogli več pritožiti," opozarjajo.

Preoblikovanje kibernetskega prostora Angleški informatik Tim Berners-Lee, znan kot ustanovitelj svetovnega spleta, želi preoblikovati kibernetski prostor. Z zagonskim podjetjem Inrupt želi odpraviti nekatere težave, ki zavirajo splet v dobi ogromnih platform, kot so Google, Facebook ipd. Odprtokodni programski projekt Solid obljublja splet, kjer lahko ljudje z enotno prijavo uporabljajo katerokoli storitev. Osebni podatki so shranjeni v kapsulah oziroma v osebnih spletnih shrambah, ki jih nadzoruje uporabnik sam. 🔲

mz

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 5

Trg dela skozi številke Konec decembra 2020 je bilo v šestih uradih OS Velenje registriranih 5.025 brezposelnih oseb, kar je za 425 oseb oziroma dobrih 9 odstotkov več kot decembra 2019 Milena Krstič – Planinc

Velenje, 13. januarja - »V Območni službi Zavoda za zaposlovanje Velenje imamo vsako leto, proti koncu leta, povečano število prijav v evidenco brezposelnih oseb, kar je posledica predvsem sezonskega dela v gradbeništvu.

Zato prednostno obravnavamo priznavanja vlog za pridobitev denarnih nadomestil, posredovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta in obravnavo vlog po interventni zakonodaji,« je najprej povedala direktorica Blanka Pečnik Črnko, s katero smo pogledali v statistiko lanskega leta.

Zavod je že od začetke epidemije močno vpet v izvajanje vseh do sedaj sprejetih interventnih zakonov kot pomoč gospodarstvu pri omilitvi posledic epidemije. Zadnji dan starega leta je začel veljati PKP 7, ki Zavodu nalaga izvajanje štirih interventnih ukrepov: delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa, delno povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo, delno povračilo nadomestila plače za čas odsotnosti zaradi odrejene karantene ali višje sile in začasno denarno nadomestilo.

Delovno aktivno prebivalstvo

V oktobru 2020 je bilo na območju Območne službe (OS) Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje (upravne enote: Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje) 50.357 delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta), kar je za 680 oseb oziroma 1,3 odstotka manj kot oktobra 2019 (v Sloveniji za 1,2 odstotka manj).

Na območju Uradov za delo (UD) Velenje in Mozirje je bilo 25.110 delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta), kar je za 758 oseb oziroma 2,9 odstotka manj kot oktobra 2019. (Vir: SURS)

Stopnja registrirane brezposelnosti

Stopnja registrirane brezposelnosti je v OS Velenje oktobra znašala 8,4 odstotka (v Sloveniji 8,6 odstotka)). V primerjavi z oktobrom 2019 se je stopnja registrirane brezposelnosti na tem območju zvišala za 0,8-odstotne

5

GOSPODARSTVO

21. januarja 2021

točke (v Sloveniji se je zvišala za 1,2-odstotne točke). Na območju UD Mozirje je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 7,1 odstotka, na območju UD Velenje 9,2 odstotka.

Konec decembra je bilo registriranih 5.025 brezposelnih

delovnega mesta pri zavodu. Ker delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor, ali niso družbe v večinski lasti države, objavo prostega delovnega mesta lahko zagotovijo sami, o tem pa Zavoda ne obveščajo, ta nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi). Zato so to samo podatki, ki so bili sporočeni Zavodu.

Med temi je bilo največ

Blanka Pečnik Črnko: »Delodajalci na območju OS Velenje so za prvih šest mesecev letošnjega leta napovedali ena odstotno rast števila zaposlenih.«

oseb, kar je za 425 oseb oziroma 9,2 odstotka več kot decembra 2019 (v Sloveniji za 15,9 odstotka več). V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost zvišala za 148 oseb oziroma 3 odstotke (v Sloveniji zvišala za 3,7 odstotka).

Ob koncu decembra 2020 je bil poprečen čas brezposelnosti oseb 22,8 meseca (v Sloveniji 25,4 meseca).

V SAŠA regiji (UD Velenje in Mozirje) je bilo konec decembra registriranih 2.573 brezposelnih oseb, kar je za 296 oseb oziroma 13 odstotkov več kot decembra 2019. V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost zvišala za 66 oseb oziroma 2,6 odstotka. Ob koncu decembra 2020 je bil poprečni čas brezposelnosti oseb 19,5 meseca.

Zaposlitvene možnosti

V obdobju od januarja do decembra so delodajalci za območje UD Mozirje in Velenje sporočili OS Velenje 5.005 prostih delovnih mest. (Opomba: v aprilu 2013 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela, ki je ukinil obvezno prijavo prostega

sodelavci za zdravstveno nego (84), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (80), čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki in podobno v uradih, hotelih in drugih ustanovah (77), natakarji (65), delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah (63), bolničarji negovalci v zavodih (53).

Priliv in odliv iz evidence brezposelnih

Evidence brezposelnih so živa stvar. Eni se vanje prijavljajo, drugi se iz njih odjavljajo.

🔲

mkp

Vključevanje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja

V ukrepe Aktivne politike zaposlovanja (APZ) je bilo vključenih 685 oseb, med njimi: 315 v ukrep Usposabljanje in izobraževanje, od tega 95 v Lokalne programe neformalnega izo-

Zavod je že od začetke epidemije močno vpet v izvajanje vseh do sedaj sprejetih interventnih zakonov kot pomoč gospodarstvu pri omilitvi posledic epidemije.

Zavarovanje za primer brezposelnosti

Brezposelni, ki so bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani za primer brezposelnosti najmanj 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih ali mlajši od 30 let, ki so bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 mesecih, delovno razmerje pa ne sme prenehati po njihovi krivdi, so upravičeni do prejemanja denarnega nadomestila.

V OS Velenje je denarno nadomestilo v novembru prejelo 1.630 (33,4 odstotka) brezposelnih (v Sloveniji 27,9 odstotka).

Povprečna višina bruto izplačanega denarnega nadomestila je znašala 762 evrov (v Sloveniji 735 evrov).

Napovednik zaposlovanja

Na Zavodu za zaposlovanje dvakrat letno izvedejo anketo Napovednik zaposlovanja. Z njeno pomočjo analizirajo napovedi potreb po poklicih in opredelijo predvidena gibanja na trgu dela.

Na podlagi rezultatov se lahko, kolikor je le mogoče, pripravijo na prihodnje stanje na trgu dela in prispevajo k oblikovanju ukrepov, ki blažijo neskladja med ponudbo iskalcev zaposlitve in povpraševanjem delodajalcev.

Delodajalci z območja OS Velenje so v Napovedniku zaposlovanja za prvo polovico letošnjega leta izpostavili potrebe po zaposlovanju proizvodnih

Registrirane brezposelne osebe dec. 08

dec. 09

dec. 10

dec. 11

dec. 12

dec. 13

dec. 14

dec. 15

dec. 16

dec. 17

dec. 18

dec. 19

dec. 20

MO Velenje

1.293

1.840

2.439

2.422

2.248

2.167

2.234

1.982

1.702

1.531

1.406

1.341

1.537

UD Velenje

1.725

2.410

3.205

3.165

2.948

2.758

2.889

2.627

2.238

1.983

1.823

1.782

2.046

SA-ŠA

2.396

3.280

4.103

3.993

3.798

3.662

3.907

3.503

2.979

2.614

2.411

2.277

2.573

OS Velenje

5.089

7.227

8.673

8.011

7.805

7.824

7.519

6.732

5.862

5.040

4.609

4.600

5.025

Umestitev OS Velenje v slovenskem prostoru.

povpraševanja po naslednjih poklicih: sestavljavci električne in elektronske opreme (1.674), delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih (686), upravljavci strojev za proizvodnjo plastičnih izdelkov (182), elektroinštalaterji (117), sestavljavci strojev, naprav in izdelkov (108), zidarji in podobnih poklicih (97), varilci (85), tesarji (84), varnostniki (84), strokovni

V obdobju od januarja do decembra 2020 se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 3.249 oseb, kar je za 699 oseb oziroma 27,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji za 31,3 odstotka več). Med njimi je bilo: 289 iskalcev prve zaposlitve (7 oseb oziroma 2,5 odstotka več kot v enakem obdobju predhodnega leta; 37 oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja oziroma likvidacije podjetja (13 oseb oziroma 54,2 odstotka več kot v enakem obdobju predhodnega leta; 758 oseb, ki so bile opredeljene kot presežni delavci (392 oseb oziroma 107,1 odstotek več kot v enakem obdobju predhodnega leta); 1.521 oseb, ki jim je izteklo delovno razmerje za določen čas (41 oseb oziroma 2,8

Skaza kot prva v Sloveniji s tehnologijo UWB Velenje - V velenjskem podjetju Skaza nadaljujejo s serijo naložb, s katerimi uresničujejo svojo zavezo k trajnostnemu razvoju. Po napovedi nadgradnje poslovnoinformacijskega sistema, ki bo zagotovila poslovanje po najsodobnejših tehnoloških standardih, so tokrat svoje moči usmerili še v proizvodnjo.

V okviru lastnega projekta EcoTrail kot prvi v Sloveniji uvajajo brezžično tehnologijo UWB (ultra-wideband), ki bo s sledenjem delovanja njihovih naprav bistveno pripomogla pri izboljšanju delovnih procesov ter hkrati poskrbela za optimizacijo stroškov. Gre za izjemno obsežen projekt, ki ga izvajajo skupaj s slovenskima podjetjema GeoTrax in Tom PIT.

odstotka več kot v enakem obdobju predhodnega leta).

V istem obdobju je bilo iz evidence brezposelnih odjavljenih 2.937 brezposelnih oseb, kar je za 258 oseb oziroma 9,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani (v Sloveniji 10,5 odstotka več). Od teh se jih je 2.219 odjavilo zaradi zaposlitve, kar je za 306 oseb oziroma 16 odstotkov več kot v enakem obdobju predhodnega leta (v Sloveniji 14,5 odstotka več).

braževanja in usposabljanja, 38 v Usposabljamo lokalno, 30 v PUMo Projektno učenje mlajših odraslih; 254 v ukrep Spodbude za zaposlovanje, od tega 87 v Zaposli.me; 116 v ukrep Kreiranje delovnih mest, od tega 111 v Javna dela.

V mesecu decembru sta bili objavljeni tudi dve javni povabili, in sicer javno povabilo za izbor programov javnih del pomoč pri omilitvi posledic COVID 19 za leto 2021, kamor bodo lahko vključili nekaj več kot 50 brezposelnih oseb in javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2021, kamor bodo lahko vključili okoli 90 brezposelnih oseb. »Žal pa bomo morali kar nekaj ponudb zaradi zmanjšanja sredstev tudi zavrniti,« pravi Pečnik Črnkova.

delavcev in CNC operaterjih v predelovalnih dejavnostih, potrebe po zaposlovanju v poklicih na področju gradbeništva, poklicih v zdravstvu in socialnem varstvu, vseh ravni tehniških poklicev (strojništvo, elektrotehnika, elektronika, računalništvo) ter potrebe po poklicih v izobraževanju (pomočnik predšolskih otrok). »Dve tretjini delodajalcev v prihodnje ne pričakuje težav z iskanjem kadra. Njihovi obeti so pozitivni, v prihodnjih šestih mesecih napovedujejo 1,0-odstotno rast števila zaposlenih, kar je na področju OS Velenje skoraj 700 zaposlitev. V Sloveniji je ta odstotek še višji (1,3 odstotka).

Skupaj predvidevajo kar 26.000 zaposlitev.« 🔲

Obračun komunalnih storitev Komunalno podjetje Velenje je opravilo obračun za komunalne storitve v individualnih hišah za obdobje julij-december 2020. Skupno je bilo uporabnikom izstavljenih 6.927 obračunov. 2.121 uporabnikov je prejelo dobropis v skupni vrednosti 76.846 evrov, kar predstavlja 2,34 % prihodkov realizacije za komunalne storitve individualnih hiš v obdobju julij-december 2020; 4.806 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 257.659 evrov, kar predstavlja 7,84 % prihodkov realizacije za komunalne storitve individualnih hiš v obravnavanem obdobju.

Znesek obračunov v dobro se uporabnikom upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih. 🔲

mz

Naš čas, čas, 21.

21. 1.

1. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 66 Naš

6

PREGLED TEDNA TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 13. januarja Na Trgu republike se je zbralo nekaj sto ljudi, ki so izrazili nestrinjanje s strogimi protikoronskimi ukrepi. Shod je minil mirno.

Potencialni kandidat za mandatarja Karl Erjavec se je srečal s predsedniki strank Koalicije ustavnega loka. Po srečanju je Alenka Bratušek potrdila, da ima Erjavec vseh 43 podpisov za nezaupnico.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je z 232 glasovi podprl že drugo ustavno obtožbo predsednika Donalda Trumpa, ki mu predvsem demokrati očitajo, da predstavlja grožnjo državi.

Državljanska vojna?

integritete in prepovedi glede sprejemanja daril.

Minister za delo je povedal, da sta ključna ukrepa predloga osmega protikoronskega zakona podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo najmanj do konca aprila in subvencije podjetjem ob dvigu minimalne plače.

Karl Erjavec je vložil konstruktivno nezaupnico, pod katero se je podpisalo 42 poslancev.

Na tekmovanju za Zlato lisico nas je s tretjim mestom razveselila Meta Hrovat.

Jugovzhod Azije je stresel rušilni potres 6,2 stopnje. Umrlo je najmanj 42 ljudi, več sto prebivalcev je bilo ranjenih, na tisoče pa jih je moralo svoje domove zapustiti.

Ameriko odpravilo na tisoče prebežnikov z družinami.

Ruski opozicijski politik Aleksej Navalni se je pet mesecev po zastrupitvi in zdravljenju v Nemčiji vrnil v Rusijo. Ob vstopu v državo ga je policija aretirala.

Ponedeljek, 18. januarja

Izvedeli smo, da se je mandatarski kandidat koalicije KUL Karl Erjavec pogovarjal s predsedniIrska je postala država z najveki strank koalicije KUL o tem, čjim številom novih okužb na mida bi zaradi okužb s koronavirulijon prebivalcev na svetu, v Italiji Policija je na priljubljenih tu- som v Državnem zboru začasno pa je bilo vse več pobud, da bi rističnih točkah po gneči teden umaknil soglasje k imenovanju za bile izredne razmere podaljšane prej izvajala poostren nadzor mandatarja. do julija. nad spoštovanjem protikoronItalijanski premier Giuseppe skih odlokov.

Conte je dobil glasovanje o zau-

Sobota, 16. januarja

Četrtek, 14. januarja

Vlada je nakazala zaostale obveznosti do STA. »V Slovenski tiskovni agenciji pričakujemo, da bo vlada v prihodnje spoštovala zakonodajo in izpolnjevala svoje obveznosti,« so ob tem poudarili zaposleni.

Izvedeli smo, da Jelko Kacin ne bo več vladni govorec za covid-19. Vlada ga je namreč imenovala za državnega sekretarja v premierjevem kabinetu.

Okužbe s koronavirusom so se širile tudi znotraj Državnega zbora.

koronavirusa, so se v Tuniziji sprožili nemiri.

Torek, 19. januarja Predsednik DeSUS Karl Erjavec je umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade do vzpostavitve pogojev za normalno delo vseh poslancev.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je napovedal, da se bo s socialnimi partnerji posvetoval glede nove višine minimalne plače.

Karl Erjavec je umaknil soglasje h kandidaturi za mandatarja.

Osrednjo Hrvaško je spet stresel potres, tokrat z magnitudo pnici v spodnjem domu italijan- 3,8. skega parlamenta.

Mehiški predsednik je ZDA poIz pokrajine Darfur so poročali zval k obsežni reformi njihove o več primerih nasilja med različ- imigracijske politike, medtem ko nimi ljudstvi, ki so zahtevali več je tisoče prebežnikov iz Hondukot sto življenj. rasa na poti v ZDA policija zauPotem ko so v državi zaostri- stavila v Gvatemali. li ukrepe proti širjenju novega

Protesti so tokrat potekali v Avstriji.

Izvedeli smo, da Jelko Kacin ne bo več vladni govorec.

V Avstriji so potekali množični protesti proti ukrepom za zajezitev novega koronavirusa, na katerih so vlado Sebastiana Kurza pozvali k odstopu.

Nemška policija je na frankfurtskem letališču aretirala 38-letnega slovenskega državljana, ki je grozil policistom in si ni hotel nadeti maske.

Odpeljali so ga v psihiatrično bolnišnico.

Velika Britanija, Francija in Nemčija so izrazile globoko zaskrbljenost nad načrti Irana za izdelavo kovinskega urana.

Predsednik Pahor je obiskal štab civilne zaščite za zahodno Štajersko v Celju in državljane ob tem znova pozval k cepljenju proti novemu koronavirusu.

Grčija je Evropsko komisijo zaprosila za pomoč pri takojšnjem vračanju 1450 prebežnikov v Turčijo.

Severna Koreja je kongres vladajoče Delavske stranke sklenila z vojaško parado, na kateri so predstavili tudi najnovejše balistične rakete, ki jih lahko izstreDrugi dan tekmovanja za Zlalijo s podmornice. to lisico v Kranjski Gori je Meta Hrovat osvojila 3. mesto,.

Anže Lanišek je na tekmi v Zakopanah drugič v tej sezoni osvoNa avtocesti med Koprom in jil drugo mesto. Šentiljem je začela veljati prepoHladni val s snegom je večji ved prehitevanja za tovornjake. del Hrvaške, snežilo je tudi na Protikorupcijska komisija je dalmatinskih otokih, kot sta Vis končala preiskavo proti Ale- in Hvar. ksandri Pivec v aferi VinakrasNa več tisočkilometrsko pot -Obala. Ugotovljena je bila kršitev proti ZDA se je skozi Srednjo

Nedelja, 17. januarja

Petek, 15. januarja

21.

21.januarja januarja 2021 2021

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

Pod konstruktivno nezaupnico se je podpisalo 42 poslancev.

Trump je postal prvi ameriški predsednik z drugo ustavno obtožbo.

Okužba na CVIU Velenje

Leto se ni niti dodobra začelo, epidemiologija se ne umirja, pa je počilo! Zamajala se je najstarejša demokracija. Nekaj ur napada na Kapitol ... in svet je otrpnil. Jap, tako hitro se zgodi, čez noč (fraze pač imajo svoj izvor in s tem smisel).

To najbolj šokira – da se je zdelo nemogoče, četudi se je slutilo že prej, teza o ukradenih volitvah pač ni potihnila, temveč se jo je podžigalo. Pa vendar, da bo oseba, ki predstavlja najmočnejšega politika na svetu, ščuvala del lastnega naroda in to celo proti podpredsedniku, ki mu je štiri leta kril hrbet, kot je sam šokirano dejal in dojel ob napadu?

Zrušila se je kot hišica iz kart, ta večna mantra o prvem »izvozniku« demokracije. Le koliko časa bodo Američani potrebovali za povrnitev te pozicije v svetu, če sploh še kdaj? En sam norec. Ki ima šibice.

Pred dnevi je neka newyorška profesorica poŠpela Kožar litičnih ved poudarila, da nekateri Američani vidijo vzvod za polarizacijo v nastanku Fox News konec 90-ih; neki profesor iz Princetona izpostavi 80-ta, ko je v času Ronalda Reagana vajeti prevzel Newt Gingrich (ki ga Nixon ni pustil blizu) in republikansko stranko ideološko izostril v duhu strankokracije z večnim sovražnikom – demokrati; v teh dneh se vzvode išče predvsem v pojavu socialnih omrežij, v prikriti in čedalje številčnejši radikalizaciji njihovih uporabnikov. Da se ta omrežja, ki imajo milijarde uporabnikov, sploh ne regulira, je jasno. Zdaj je tudi jasno, kakšna je posledica političnega »čakanja«. Ne gre več le za Bližnji vzhod. Ali za tuje proti domačemu.

Domači terorizem, pravijo na CNN (za Fox News pa je 6. januar še eden od dnevov, ko je bil njihov veliki vodja napaden).

Ko je profesorica) pripovedovala o vzponu Adolfove priljubljenosti, sem se gulila imena nemških strank ali posameznikov in »osvojila« tisti sieg heil, ne da bi doumela, kako hitro in na kako očitno-neočiten način se kaj takega odvije v družbi. Danes, ko to živimo, ko gledamo iz parterja razkrajanje slovenske družbe, v glavi »iščem« vseh 14 značilnosti novodobnega fašizma po vzoru Umberta Eca, ki je še zapisal: »Dovolj je vsaj ena od teh značilnosti, da se fašizem začne koagulirati okoli nje.« Populizem! Ena od značilnosti. Eco ga je predvidel leta 1995.

Preden je Donald Trump stopil v politiko, so se iz njega norčevali vsi njegovi sedanji podložniki, najbolj vidna sta Lindsey Graham in Ted Cruz. Preden je slovenski Trump prevzel vlado, so se od njega distancirali vsi njegovi sedanji podložniki iz strank SMC in DeSUS. Da ne bo pomote: velike so razlike med ameriško in slovensko demokracijo. Ko se je namreč pred dnevi rušila ameriška, so družine in prijatelji rjovečih začeli pomagati FBI-ju pri prepoznavi obrazov.

Celo sestra kongresnika Paula Gosarja, velikega prijatelja obeh naših predsednikov (tako velikega, da se ga je tudi državniško odlikovalo!), zahteva, da se njenega brata zaradi pomoči pri napadu politično »kaznuje«. Jap, to je veličina pojma ameriška demokracija, ki je očitno še kako živa v ljudeh. Zato se morda še poberejo.

Pa mi? Če bi se tak napad zgodil pri nas, bi o njem razpravljali še nadaljnih trideset let in temu rekli demokracija, kajne? Za spravo, a ne precednik?

Pravkar je Mitch McConnell, eden ključnih republikanskih mož, dejal, da je izgrede na Kapitolu sprovociral Trump. Končno.

Zatorej, vi vsi politični oportunisti: Zbogom in hvala za vse ribe.

Odgovor na vprašanje o smislu življenja je namreč – 42, kot nam je »razkril« Douglas Adams.

Ali pa Dante, ki ga slavimo letos in je v Božanski komediji zapisal: „Najtemnejši del pekla je rezerviran za tiste, ki v času velike moralne krize ostanejo nevtralni.“ UŽIVAJTE, DOKLER LAHKO!

Na velenjski šoli s prilagojenim programom so kljub skrbi in upoštevanju ukrepov, v preteklem tednu odkrili okužbo pri enem zaposlenem, zaradi katere je razred s tremi učenci v karanteni. Konkre🔲🔲 tne informacije o tem, kako bo potekalo preverjanje zdravstvenega stanja zaposlenih v prihodnje, še nimajo, je pa način preverjanja po Sloveniji različen. Ponekod omogočajo testiranja na protitelesa, drugje opravljajo hitre teste. V CVIU Velenje testiranje poteka na prostovoljni bazi, je pa priporočljivo in smiselno, še pove ravnatelj šole Aleksander Vališer, ki doda, da tudi zaradi doslednega upoštevanja priporočil NIJZ vse pogovorne ure, roditeljski sestanki, strokovni Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki je v začetku tedna aktivi in pedagoške konference potekajo na daljavo. stekla obnova mostu na občinski cesti iz Gorenja v Skorno, pri domačiji Merzlak.

Mostiček je bil v preteklih letih zaradi neurij, previsoke vode ter naplavin poškodovan ter zato nujno potreben obnove. Občina je za omenjeni poseg pripravila projekt, pridobila potrebna dovoljenja in projekt prijavila za razpis za pridobitev nepovratnega denarja. V zaV Razvojni agenciji SAŠA želijo oblikovati razvojni program za ob- četku leta je občinska uprava prejela pogodbo o sofinanciranju države dobje 2021-2027, ki bo odražal lokalne potrebe in sledil evropskim ter takoj pristopila k izboru izvajalca del. Najugodnejšo ponudbo za smernicam razvoja. Vabijo, da se pridružite pri sooblikovanju tega gradbena dela v višini dobrih 47 tisoč evrov je oddala družba Pavčnik. programa. Vaše predloge projektov lahko oddate preko obrazca, ki je Obnova mostu naj bi bila ob primernih vremenskih razmerah kondosegljiv na njihovi spletni strani. Tam je objavljen tudi celoten poziv čana v mesecu dni, asfaltiranje tega odseka pa bo izvedeno, ko bodo in dodatna navodila. Rok za oddajo spletnega obrazca: 1. februar. za to primerne temperature.

Most v Tajni

Razvojna agencija Saša vabi k sodelovanju

🔲🔲

🔲🔲

tp

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 7

Andreju Cvernjaku, vodji prostovoljske skupine Udarnik MC Velenje je nekega nedeljskega večera zazvonil telefon. Pri naravi njegovega dela to ni nič nenavadnega, pa vendar se nihče ne razveseli službenega klica na dela prost dan. A glas na drugi strani je brž pomiril nejevoljo. »Dolgo že nisem videl, da dobrota še obstaja,« mu je dejal vdovec brez svojcev, ki se je ob dejavnosti Udarnikov spomnil svoje mladosti, ko je solidarnost še bila razširjena vrednota. Takšni trenutki nagradijo ves trud, pravijo prostovoljci.

Ja, še so dobri ljudje S solidarnostjo, prijaznimi besedami in srčnimi gestami pomagajo premagovati stiske ranljivih skupin in širijo sporočilo: niste sami!

Naročila za nakupe in dostavo sprejemajo ob delavnikih med 9. in 12. uro na telefonski številki 03 898 19 22. To je tudi pravi naslov za informacije, kako pripraviti seznam, denar in kako bo potekala izmenjava.

»Osebno zadovoljstvo je več vredno kot plačilo,« se strinjata prostovoljca Primož Tratnik (desno) in Marko Dolinar (levo).

Udarniki so se angažirali tudi med izvajanjem rdeče cone Doma za varstvo odraslih Velenje v Mladinskem centru Velenje. Starostnikom v karanteni so dvigali moralo z voščilnicami in dobrimi željami, s katerimi so okrasili okna. Bivanje so jim popestrili z glasbenimi podoknicami. Dostavljali so jim obroke in tako razbremenili osebje DVO. Pomagali pa so tudi pri selitvi bolniških postelj.

Veriga dobrih ljudi – prostovoljec je topli obrok predal gospe, ta pa ga je dostavila invalidni znanki, ki jo redno obiskuje in ji nudi pomoč.

Prostovoljci vsak delovni dan razvozijo okrog 50 toplih obrokov, ki jih upravičencem brezplačno zagotavlja Mestna občina Velenje.

kov, njihovo edino okno v svet pa je televizija. Nudimo pa tudi brezplačno učno pomoč otrokom iz socialno ranljivejših družin. Marsikateri starši nimajo potrebnih kompetenc,

❱

Za brezplačno učno pomoč na daljavo so dosegljivi od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro na številko 03 898 19 22.

da bi otrokom pomagali pri domači nalogi. Zdaj, ko jim morajo pomagati tudi pri pouku, pa so stiske še večje, zato smo ponudili inštrukcije na dalja-

Člani prostovoljne skupine Udarnik MC Velenje, ki deluje pod okriljem Mladinskega centra Velenje in ob podpori Mestne občine Velenje, civilne zaščite in drugih institucij, so spomladanski projekt Naše ulice so prazne, naša srca ne ponovno aktivirali in razširili ob začetku drugega vala epidemije ter ga še vedno izvajajo.

Nudijo brezplačno dostavo toplega obroka iz javne kuhinje na dom, nakupe in dostavo najnujnejših potrebščin, družabništvo prek telefona, učno pomoč na daljavo, logistično in tehnično podporo drugim humanitarnim organizacijam, s srčnimi gestami pa se hitro odzovejo tudi na druge priložnosti za lajšanje stisk v primežu korona krize. vo. Trenutno je naša ekipa povsem zasedena,« poroča Andrej Cvernjak.

V času korona krize pomoč pri izvajanju humanitarnih dejavnosti potrebujejo tudi razne organizacije. Tako so Udarni-

381 vzponov na Koželj Drugi del projekta eMCe plac izziv je obilno obrodil, pohodniki pa se že veselijo naslednjega izziva Velenje – Ko je koronavirus začel omejevati naše gibanje in nas še tesneje navezal na male ekrane, so velenjske mladinske organizacije zagnale športno obarvan projekt eMCe plac izziv, da bi mlade spodbudile h gibanju na prostem. Konec minulega leta se je zaključil že drugi del projekta, ki je trajal tri mesece, v tem času pa z bogatimi nagradami motiviral udeležence za nizanje vzponov na

že več kot 1350 prostovoljnih ur. Dostavili so že več kot 2370 toplih obrokov, opravili skoraj 50 nakupov in opravkov, 20 druženj in 50 inštrukcij na daljavo. Med prostovoljci dostavljavci sta tudi Primož Tratnik in Marko Dolinar. Primož je oče treh otrok, ki je med drugim trener in sodnik za odbojko, učitelj standardnih in la-

❱

Stiske se poglabljajo, potrebe se povečujejo

Dlje, ko trajajo izredne razmere, bolj Udarniki (in tudi drugi, ki v naši lokalni skupnosti delujejo na humanitarnem področju) spoznavajo življenje ljudi iz ranljivih skupin in tistih, ki jih je korona kriza prizadela bolj kot druge. Več, ko so na terenu, več potreb zaznajo. »Na začetku drugega vala epidemije je kazalo, da so se ljudje že tako navadili novega načina življenja, da ne bodo več potrebovali toliko pomoči.

Navsezadnje starejši radi gredo sami po opravkih, saj jim to popestri dan. Vendarle pa smo sčasoma opazili, da se socialno ranljivejše skupine dejansko večajo, s tem pa tudi potrebe po pomoči. Vedno več starejših je spoznalo naše delovanje in zaprosilo predvsem za pomoč pri nakupu in dostavi najnujnejših potrebščin. Mnogi živijo z mizernimi pokojninami.

Med ljudmi, ki jim dostavljamo brezplačne tople obroke iz javne kuhinje, je okrog tri četrtine upokojencev. Na nas pa se obrača tudi nekaj ljudi, ki so v drugačnih stiskah. Denimo tisti, ki so osamljeni in polni skrbi, ali pa družine, ki v času pouka na daljavo ne zmorejo slediti vsem šolskim obveznostim. V normalnih razmerah se naše prostovoljske redno družijo s starostniki, ki živijo sami, zdaj pa so dosegljive za telefonske pogovore, ki v tem času marsikoga razbremenijo, saj nekateri nimajo drugih sti-

7

SOLIDARNOST

21. januarja 2021

Koželj in pošiljanje fotografij s planinskih izletov. Od začetka oktobra do konca decembra se je v nabiralniku na vrhu te priljubljene rekreacijske točke, ki je v korona času oblegana še bolj kot sicer, nabralo 381 kuponov, ki so jih tekmovalci oddali po vsakem vzponu.

Izziv je najbolj nagovoril Anžeta Gučka, ki je s 170 vzponi na Koželj v treh mesecih premagal Damjana Urbanca s 137

vzponi. V ženski konkurenci je bilo manj intenzivno in dramatično. Tina Felicijan je nanizala 45 vzponov, Tjaša Rošer pa 24. Tretji mesti sta osvojila Anže Hudej in Blažka Pergovnik.

Udeleženci so za prvo mesto prejeli bon za športno trgovino po lastni izbiri v vrednosti 100 evrov, za drugo mesto 70 in za tretje 50 evrov, komisija pa je še 100 evrov in praktično nagrado podelila v kategoriji najboljše

ki predvsem decembra, ko se obseg dela v humanitarnih organizacijah običajno poveča, večkrat priskočili na pomoč pri pripravi in razdeljevanju paketov humanitarne pomoči.

Po potrebi sodelujejo tudi pri

aktivnostih civilne zaščite. Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa pa ne morejo izvajati pomoči na domu, čeprav predvsem starejši tudi v tem času nenehno povprašujejo po pomoči pri pripravi kurjave, čiščenju stanovanj, selitvah, kidanju snega in podobnih fizično zahtevnejših opravilih. Udarniki se nadejajo, da bodo kmalu lahko ponovno začeli izvajati tudi to, sicer najbolj razširjano aktivnost.

Aktivnih je več kot 50 prostovoljcev

Od začetka ponovnega izvajanja projekta Naše ulice so prazne, naša srca ne, je 51 prostovoljcev, organiziranih v več delovnih skupin, opravilo

Naročila za brezplačno dostavo toplih obrokov iz javne kuhinje sprejemajo vsak dan sproti – od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonsko številko 03 8961 619.

Dostave izvedejo med 11. in 13. uro.

tinskoameriških plesov, CNC operater, zadnja leta pa se je ukvarjal s projektnimi deli.

Vendar pri vsem, kar počne, dela z ljudmi, zato je v času korona krize ostal brez večine projektov in izgubil zaposlitev.

Noče pa doma sedeti križem rok, zato se je javil Udarnikom. »Vedno sem rad pomagal soljudem. Rad bi prispeval k boljšemu življenju, zato spoznavam prostovoljstvo in organizacije, ki se s tem ukvarjajo.

Saj denar ni vse. Tudi v službo ne hodim samo zaradi denarja, ampak tudi iz zadovoljstva in za osebo rast,« pove. Marko, ki je dolgoletni prostovoljec, pa: »Razumem stisko ljudi, še posebno starostnikov, ki težko skrbijo sami zase, saj imam v svoji družini podobno situacijo. Zavedam se, koliko ljudem, ki potrebujejo pomoč, pomeni, da si nekdo zanje vzame čas in jim poda roko. Ker nimam službe, poleg športa in družine nimam rutine, zato mi prostovoljno delo omogoča, da imam tudi delovno obveznost.« 🔲

Tina Felicijan

Tisti, ki želijo le poklepetati, lahko od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro pokličejo na številko 030 719 864, se dogovorijo za pogovor, nato pa jim prostovoljci med 13. in 15. uro vrnejo klic.

fotografije s katerega koli vrha.

Posnela jo je Urša Verdev na Raduhi (2062 m) v Kamniško-Savinjskih Alpah.

Organizatorji eMCe plac izziva napovedujejo, da bodo spomladi razpisali novo serijo tekmovanja, obogateno z novimi kategorijami in prav tako lepimi nagradami, tako pa bodo še naprej prispevali svoj delež k preventivi na področju psihofizičnega zdravja mladih. 🔲

Zmagovalna fotografija druge serije mladinskega športnega tekmovanja eMCe plac izziv (Foto: Urša Verdev)

tf

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 8

8

POGOVOR

21. januarja 2021

Poklic kot vsak drug – poklic kot noben drug in koronačas Urška Ernecl je ena tistih oseb, ki lahko na nemi karti pobarva več kot sto držav sveta, ki jih je obiskala – Včasih je bila v tujini tudi dvesto petdeset ali celo tristo dni v letu – Sedaj moraš biti čarovnik, da uspeš vsak mesec plačati vse stroške ...

Urška Ernecl, zdaj Mozirjanka in nekoč Velenjčanka, je vse do letošnjega prvega vala epidemije brez težav živela od tistega, kar v življenju najraje počne – to je turističnega vodenja. Sama pravi, da to ni le delo, je način življenja, ki te z leti zasvoji. Te dni pa mineva natanko leto dni od njene zadnje daljše poti, od zadnjega »butičnega« organiziranega potovanja (v Novo Zelandijo). Države so zaprle meje, ljudje so ostali v karantenah, poklicni vodniki pa ne le z zmanjšanim, temveč z ničelnim prihodkom že več mesecev. In kdaj bodo spet lahko organizirali potovanja v tujino, tega odgovora ne ve nihče.

vela leto dni na Siciliji, kjer sem delala s skupino vulkanologov na Etni. Poln nepozabnih zgodb je tudi čas, ki sem ga preživela na Japonskem, ter seveda leta, ko sem živela in delala v Egiptu, kjer sem se naučila arabskega jezika.« Delo vodnika na poti opiše kot sestavljanje bizantinskega mozaika: »Sestavljaš kamenček za ka-

nekateri v tem poklicu vidijo le veliko sanjskih krajev in dobrih zabav. Urška tu doda: »Med nami je veliko visoko izobraženih ljudi, vseh možnih profilov. Saj v osnovi moraš kot turistični vodnik vedeti več od najbolj izobraženega gosta v tvoji skupini, moraš biti fit, obvladati moraš tuje jezike in poznati vsaj osnov-

radi večletnega dela na radiu in televiziji.«

Nisem človek, ki bi obupal

»Leto 2020 se je vsaj zame v januarju kazalo kot eno obetavnejših po dolgem času (s precej zagotovljenimi večdnevnimi potovanji vse do decembra). Konec

Urška Ernecl: »Če bi imela možnost, bi se preselila na toplo, pod palme in ob turkizno morje.«

Z gotovino v čevlju čez Atlantik

Urška to delo opravlja že od srednje šole, torej več kot 25 let, zadnjih 15 let kot samostojna podjetnica. Pri rosnih šestnajstih letih sta se s prijateljico in takrat gimnazijsko sošolko Natašo za dva meseca sami, z nahrbtnikom in gotovino v čevlju in osmimi letalskimi vozovnicami podali čez Atlantik, v Kanado in ZDA. In to v času pred internetom in vsemi dostopnimi mobilnimi telefoni – izkušnja, ki jo je zaznamovala za vedno. »Takrat sem se zaljubila v SVET,« pravi. V zadnjih letih je pomagala spisati in organizirati številna potovanja v tujino. Dela ji pravzaprav nikoli ni manjkalo. Kot pravi, je delo vedno našlo njo. V svojih začetkih je bila Urška na poti, torej v tujini, tudi dvesto petdeset ali celo tristo dni v letu. Starši so ji velikokrat nov kovček s svežimi oblačili pripeljali kar na letališče ali do katerega od mejnih prehodov. Kot samostojna podjetnica je v povprečju v tujini 120 dni na leto. In prizna, da bi po porodu vendarle morala poiskati drugo delo, če ji ne bi pomagali starši in sestra s partnerjem, ki v času njene odsotnosti skrbijo za njenega danes že 14-letnega sina Alija. »Brez njihove pomoči ne bi zmogla.«

Da so potniki zadovoljni, je za turističnega vodnika najpomembnejše

Urška je prepričana, da lahko deželo spoznaš šele, ko jo začutiš, ko spoznaš njene ljudi in njihove navade. »Sama sem preži-

menčkom; zgodovina, geografija, umetnost (pisatelji, slikarji …), šport, ne pozabiš na običaje in kulinariko, ljudem zaupaš lokalne recepte in jim omogočiš, da začutijo utrip mesta ali tišino neokrnjene narave, in ko zadnji dan dodaš zadnji kamenček, če ta mozaik sveti zlato, potem si delo dobro opravil. Če so potniki zadovoljni, je to zame največ.«

Žal nekateri turističnega vodnika ne vidijo kot »pravi« poklic

Znotraj potovalne industrije Urška vidi turistične vodnike kot glavni vezni člen med domačo in tujo ali lokalno agencijo, potniki, hoteli, prevozniki, gostinci, domačini, celo prodajalci spominkov in seveda lokalnimi oblastmi. A žal nekateri, očitno tudi država, turističnega vodnika ne vidijo kot »pravi« poklic. Kot za vsak drugi poklic plačujejo vse davke in prispevke, res je pa, da nimajo delovnega časa (6 ali 20 ur dela je enako plačanih), nimajo vikendov in praznikov, nimajo podpore sindikata. Spet

»Nikoli ne bom pozabila oči otrok na smetišču Antananarive, prestolnice Madagaskarja (čas pri misijonarju Pedru Opeki) ali v revnih vaseh Afrike, kamor smo jim pripeljali vodo v plastenkah in v osrednji Indiji, kjer smo nekaj šol oskrbeli z zvezki, pisali, ..., to te po svoje zaznamuje. Prav tako si bom za vedno zapomnila trenutek, ko sem bila prvič priča izbruhu vulkana, v živo videla orko v oceanu, plavala z delfini, v deževnih gozdovih Madagaskarja iskala lemurje in kameleone, ko me je prvič z rilcem objel slon in v Indoneziji pobožal orangutan ali ko je le nekaj metrov od mene iz vode severnega Atlantika pogledal kit grbavec - ni je televizije, ni je knjige; to so neponovljivi trenutki, ki nas bogatijo.« ne zakone in navade dežel, vsaj do te mere, da lahko diplomatsko »rešiš« skupino iz kočljivih situacij, imeti moraš dobre živce, obvladati vsaj osnovno prvo pomoč in osnove psihiatrije ter biti zelo hiter pri reševanju navidezno nemogočih situacij in zapletov (ko potnike okradejo, izgubijo dokumente, ostanejo brez denarja, se poškodujejo, ko so odpovedani leti zaradi višje sile …); ves čas pa moraš ohranjati mirno kri. Potem so potrebni še retorika in govorništvo, delo za mikrofonom. Zavedam se, da imam sama veliko prednost za-

februarja, začetek marca pa so stvari v turizmu začele postajati kaotične. Morala bi v Rusijo, v Murmansk in na polotok Kola, v objem ruske zime in polarnega sija, kjer bi se vkrcali na ledolomilec, uživali s haskiji v prostranosti tajge, v jasni noči opazovali auroro borealis, severni jeleni bi nas s sanmi popeljali na zaledenelo jezero. A situacija se je zaostrovala, države so začele zapirati meje, prvi korona ukrepi so vstopali v veljavo.« Toda nihče ni dajal točnih odgovorov in 24 ur pred poletom v Moskvo so dobili obvestilo, da je potovanje odpo-

Prvič v gaju Zimska pravljica V 40-letni zgodovini prvič odprli tudi v januarju in februarju Mozirje - Zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja covid-19 je prehod med občinskimi mejami prepovedan. Možen je znotraj statistične regije, a le za potrebe individualne rekreacije. Upravljalci Mozirskega gaja, ki so minula štiri leta v času od decembra do prvih dni januarja pripravili Božično bajko Slovenije, ki si jo je doslej zaradi omenje-

nih ukrepov, lahko ogledali zelo malo ljudi, menijo, da sodi tudi sprehod po parku med rekreativne dejavnosti. Zato so vrata parka v več kot njegovi 40-letni zgodovini prvič odprli tudi v januarju in februarju, tokrat za ogled prve Zimske pravljice. Ogled je možen ob petkih, sobotah in nedelja, od 16.30 do 20. ure, zadnji vstop v park pa je ob 19.30 uri. »Spoštujemo vse predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja okužbe. Če se bodo ti zaostrili, bomo seveda gaj znova zaprli. Sicer pa naj povem, da smo se za Zimsko pravljico odločili zato, ker Božična bajka Slovenije s svojo praznično pripovedjo ni mogla pobo-

žati vseh tistih, ki so si to želeli,« pravi Maja Horvat, zadolžena za stike z javnostmi.

Dodaja še, da se je Zimska pravljica v svoji zgodbi nekoliko oddaljila od Božične bajke Slovenije in je njena nadgradnja. Poleg 1,6 milijona lučk gaj krasijo zimski simboli. Tako so mavrico okrasili s snežinkami, po parku so simboli, ki spominjajo na pomlad, v lanternah so prikazane zgodbe iz vsakdanjega življenja. Nekoliko so povečali Začarano vas. »Skratka, Zimska pravljica je nekaj posebnega in malo drugačna od Božične bajke Slovenije,« je sklenila Maja Horvat. 🔲

tp

Darinka Avguštiner, potnica in organizatorka iz Maribora o Urški pove: »Ko sem jo spoznala, je bila še zelo mlada, a nas je potnike že takrat navdušila s svojo pristnostjo, z zanimivim pristopom k predstavitvi naravne in kulturne dediščine, s poznavanjem navad v kulturah. Kasneje je že samo navedba njenega imena na vabilu bila garancija za uspeh izleta. Znala je prisluhniti našim željam in ni bilo ideje, ki je ne bi uspela uresničiti, bodisi v času priprave izleta ali pa kar na izletu samem.

Njene akcije nakupov lokalnega sadja in specialitet domačinov so ostale vsem potnikom v najlepšem spominu. Tako so številni »dodatki« popestrili program izleta in nastajali so krasni in nepozabni spomini.« Jasna Pisanec iz TA Potovanja Pisanec razloži: »Od vodnika je precej odvisno, kako bo odlično zasnovani program izpeljal, zato je izbira dobrega vodnika ena najpomembnejših stvari za samo potovanje. Z vodnico Urško intenzivno sodelujemo že več kot deset let. Med potniki smo poznani kot butična agencija z zanimivim naborom potovanj, med katerimi lahko potniki najdejo tudi manj obiskane destinacije, kot so Kanada Atlantik (Nova Škotska, Nova Fundlandija ...), Svalbard, polarne noči v Murmansku … Profil naših strank so precej zahtevni potniki, ki se na potovanje vnaprej pripravijo, poleg tega pa mora biti vodnik prijetna, prijazna, komunikativna oseba, ki se zna znajti tudi v kakšnih nepredvidljivih situacijah in jih hitro rešiti. In vse to Urška Ernecl ima, kar potrjujejo tudi številni odzivi strank.« Dr. Marjan Jurič iz Dolenjske je Urško opisal takole: »Živa enciklopedija, vedno nasmejana, ustrežljiva, obvlada tuje jezike, zna z ljudmi, unikatni uhani, pisani klobuki, najbolj urejena vodnica, kar sem jih srečal v 40 letih potovanj po svetu, ki zna pripovedovati, je neverjeten organizator in je rojena za ta poklic!« vedano. In tako je Urška ostala doma. Še sreča, kmalu za tem je tudi Rusija zaprla svoje meje in podobno je bilo čez tri tedne z Namibijo in nič kaj drugače ni danes, deset mesecev kasneje, decembra 2020. Sledile so še ostale odpovedi in tako se je samozaposlena mati samohranilka čez noč znašla brez dela. »Nisem človek, ki bi obupal. V turizmu delaš vse in nič ti ni težko. Vseeno pa ni prijetno, ko te vprašajo, za koliko se je zmanjšal vaš prihodek, in odgovoriš, da je ničen, torej za 100 odstotkov.» Sezona 2020 je končana, zdaj je pod vprašajem že leto 2021. Potovanja v oddaljene dežele se načrtujejo leto ali vsaj osem mesecev vnaprej, zato jih je zdaj zaradi tako negotovih razmer skoraj nemogoče organizirati. »Prej kot vsi drugi smo vodniki, ki vodimo Slovence v tujino, ostali brez dela. Spomladi nam je država za tri mesece priskočila na pomoč in zdaj tudi, čeprav je veliko kolegov vmes svoja podjetja že zaprlo.« Zamisliš se, ko Urška doda, da moraš biti

čarovnik, da ti uspe vsak mesec z nič priliva plačati vse stroške samostojnega podjetnika, drugače sledijo zamudne obresti in izvršbe. V tako opevani paket pomoči turizmu namreč turističnih vodnikov niso zajeli. Da se bodo stvari v turizmu normalizirale, bo še trajalo, je prepričana. V kakšni obliki in kako se bodo v življenje vrnila potovanja, si danes ne zna predstavljati. Trenutno pomaga v proizvodnji Kovinoplastike Štruclj, v odličnem majhnem kolektivu. Po vseh teh letih ugotavlja, da turističnim vodnikom verjetno ljudje zavidajo njihovo delo, kajti tudi po 20 dneh celodnevnega dela, po več neprespanih nočeh in več časovnih pasovih prihajamo domov nasmejani in polni pozitivne energije. Mogoče zato za Slovence to ni »pravi« poklic.

In zaključi: »Vedno je treba biti pozitiven, in če že ne moreš delati to, kar v življenju najraje delaš, in te bogati, moraš vsaj poskrbeti, da delaš rad tisto, kar trenutno pač moraš početi.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 9

Čeprav Veseli december v organizaciji Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje ni potekal tako kot običajno, je bilo to obdobje za Sama Kopušarja zelo intenzivno in celo bolj naporno kot sicer. »Raje bi nastopal pred polnim Cankarjevim domom kot pred kamero,« je pojasnil, zakaj, in dodal, da si je na srečanjih v živo veliko lažje izmenjevati iskrice navdušenja in prijazne besede kot na srečanjih po spletu.

Vseeno se je Dedek Mraz pred božično-novoletnimi prazniki osemkrat vklopil na splet v živo in se tako na daljavo srečal z okrog 2000 osnovnošolci, nastopil pa je tudi v več videih, ki so jih številne šaleške organizacije objavile na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Ko se je dobri mož do naslednjega decembra poslovil, pa smo na srečanje povabili tistega, ki mu je dal glas in stas.

Samo Kopušar je rojeni Škalčan. Letos ga bo obiskal abraham. Od malih nog je bil tabornik in leta 1989 je v Škalah ustanovil četo Divjega volka Škale, ki deluje še danes. V domačem kraju je že od rane mladosti aktiven gasilec. Več kot osemdesetkrat je že daroval kri. Med drugim je tu-

Umetnost žganja v les (pirografija) spremlja Evo Hudales že od nekdaj, saj je ta svet umetnosti spoznala že preko pradedka, ki je iz lesa izdeloval razne uporabne predmete, njej pa so v spominu najbolj ostale lesene pručke, na katere je vrisoval živahne poslikave. Počasi se je tudi sama učila, ob tem pa tudi večala želja po lastnem ročnem izdelovanju uporabnih lesenih predmetov, ker jo toplina lesa resnično navdušuje.

Biti Dedek Mraz je lušten napor Tako pravi Samo Kopušar, ki je lani prvič prevzel glavno vlogo Dedka Mraza v Šaleški dolini in nadvse užival di uradni govornik na pogrebnih slovesnostih. Njegovi priljubljeni konjički so fotografija, kampiranje in kolesarjenje. Po poklicu pa je inženir elektronike in je v HTZ OUTN, hčerinskem podjetju Premogovnika Velenje, poslovodja jamske elektro službe.

❱

»Redkokatero dogajanje v Škalah gre mimo mene. Če le lahko, se z veseljem vključim v aktivnosti.«

»Imam super ekipo 36 pobov in enega dekleta, s katerimi super sodelujemo. Tako njim kot tudi poslovostvu podjetja se moram zahvaliti, da mi že 16 let omogočajo koriščenje dela mojega dopusta v mesecu decembru, ko igram vlogo Dedka Mraza.

Vrednote, ki gredo vštric z njegovo decembrsko vlogo, so Samu Kopušarju zlezle pod kožo. »Celo leto poskušam biti kot Dedek Mraz. Poskušam pomagati vsem, ki potrkajo na moja vrata.«

Prvi dobri mož, ki ga je Samo Kopušar spoznal v otroštvu, je bil Miklavž, ki je prinašal suho sadje in topla oblačila pred domače ognjišče. Prvi spomin na Dedka Mraza ima iz šoštanjske tovarne usnja, kjer je delal njegov oče, saj so zaposleni za svoje otroke vsako leto dobili darove. »Sicer pa se Dedka Mraza najbolj spominjam po vonju pipe, ki jo je tisti čas kadil na obiskih v osnovnih šolah. Še danes mi diši,« pravi.

To je danes že redkost, da imajo delodajalci takšen posluh za prostočasne aktivnosti svojih zaposlenih. Že v osnovni šoli je bilo očitno, da ima dar za nastopanje. »Jezik mi je vedno tekel, zato so me angažirali za recitacije, napovedovanje in podobno. Pel sem v škalskem pevskem zboru, nastopal v dramskih igrah KD Škale, ki smo jih uprizarjali tudi na obiskih Dedka Mraza. Tako so me opazili sodelavci MZPM Velenje, ki so me leta 2004 povabili da bi začel nastopati kot Dedek Mraz, « pripoveduje, kako je dobil vlogo, ki ji je še vedno in vse bolj zvest. »Ko enkrat začutiš odrske deske, ne moreš z njih.

Prav tako pa, ko enkrat v otroških očeh vidiš, kaj jim pomeni lik Dedka Mraza, ga že zaradi tistih res iskrenih nasmehov ne moreš opustiti. S posebno velikim veseljem pa obiskujem Center za vzgojo, izobraževanje

Umetnica, ki jo navdušuje toplina lesa Že v srednji šoli so nastali prvi samostojni izdelki pod zaščitnim znakom Eviales – Za posebna naročila navadno izbere slovenski javor, ameriški oreh, pa tudi slovenski hrast – Začela je z okraševanjem lesenih rezalno servisnih desk, trenutno najraje ustvarja cvetlične vzorce

Ljudem želim približati tradicionalno umetnost žganja v les

Eva Hudales iz okolice Velenja je diplomantka grafične in medijske tehnike na Naravoslovnotehniški fakulteti. Ustvarjalna žilica se je pojavila že v srednji šoli, ko je tej umetnosti namenjala precej časa. »Z leti se je ljubezen samo večala, zdaj želim ljudem približati to stoletja staro tradicionalno umetnost. V sreUmetnost pirografije obstaja že stoletja. Gre za tehniko, pri kateri segreto kovinsko pisalo uporabljamo za npr. vžiganje okrasnega vzorca na površino lesa. V zgodovini so se umetniki uspešno izražali s kreativnim žganjem na različne materiale (les, usnje). Je edinstvena tehnika, ki preizkuša ustvarjalčevo mirno roko in predvsem potrpežljivost.

9

KULTURA

21. januarja 2021

Eva Hudales: »Sama se osredotočam predvsem na les in različne vrste lesa, lahko pa s to tehniko okrasimo usnje, papir, lubje, živalske rogove, pluto.«

dnji šoli so nastali tudi moji prvi izdelki pod zaščitnim znakom Eviales, pove mlada umetnica, ki v svoji spletni trgovinici ponuja predvsem rezalno/servisne deske. »Najpogosteje gre za lepljen ali masiven slovenski bukov les.

Za posebna naročila navadno izberem slovenski javor, ameriški oreh, pa tudi slovenski hrast.

Odvisno od teksture lesa, saj so lahko nekatere vrste, kot je npr.

hrast, malce bolj zahtevne pri vžiganju in senčenju motivov. Prav za letošnje leto sem si zadala cilj, da raziščem še ostale vrste in najdem najbolj primerne za moje delo,« pripoveduje Eva Hudales, ki za zdaj glasbil ne izdeluje. »Se držim bolj enostavnih končnih izdelkov. Vsekakor se ne bi branila vžiganja vzorca na kakšen lesen, še ne povsem dokončan izdelek, kot je glasbilo.«

V poplavi laserskih naprav tudi ročna oblika dela prihaja na površje

Eva Hudales v zadnjih dveh letih opaža porast priljubljenosti tovrstne umetnosti tudi pri nas. »Za tovrstno umetnost moraš imeti mirno roko in sproščeno delovno okolje za ustvarjanje enakomernih linij in delo s sencami. Rada imam nove izzive,

Likovna kolonija in pomoč ljudem v stiski Velenje - Kulturno društvo Međimurje Velenje je po svojem programu realiziralo tudi 13. Likovno kolonijo, na kateri so sodelovali člani Društva šaleških likovnikov in člani Likovne udruge Donjeg Međimurja.»Na razstavi, ki smo jo odprli 17. decembra v Vili Bianca, je razstavljenih trinajst

likovnih platen, dva keramična izdelka in dva izdelka iz lesa,« pove predsednik društva Matija Blagus. So pa člani Kulturnega društva Međimurje dokazali tudi, da jim je mar za ljudi v stiski. Za prebivalce Petrinje so organizirali zbiranje finančnih prispevkov. »Petinšestdeset članov in dve podje-

tji so prispevali finančna sredstva s katerimi se bo nabavila osnovna gospodinjska oprema za prizadete na potresnem področju Siska, Petrinje in Gline,« še pove Blagus. S tem se društvo vključuje v akcijo, ki jo vodi in koordinira Zveza hrvaških društev 🔲 Jasmina Škarja v Sloveniji.

mogoče mi je najtežje izdelovanje po naročilu, saj nisi povsem prepričan, kakšen bo končni izdelek. Včasih mi na pomoč priskoči fant, ki me je obdelave lesa pravzaprav naučil,« prizna Eva. Kaj pa želje kupcev? »Najrazličnejše, na srečo ne prezahtevne.

Navadno izberejo cvetlične motive, razne napise in simbole s skritim sporočilom. Preusmerim

in usposabljanje Velenje, kjer vedno doživim najbolj pristen sprejem,« je še povedal in sklenil, da je koronski način obiskovanja Dedka Mraza prinesel tako manj prijetne izzive kot pozitivne posledice, a vseeno upa, da mu izkušenj srečevanja na daljavo, ki jih je pridobil v zadnji sezoni, ne bo potrebo poglabljati tudi v prihodnjih. Nadeja se namreč, da jih bo še veliko. 🔲

Tina Felicijan

Samo Kopušar ne bi mogel biti Dedek Mraz brez podpore družine. Kot oče dveh otrok je imel še eno zahtevno nalogo: prikriti svoj alter ego. S tem je povezanih veliko družinskih anekdot. »Ko je starejši sin izvedel, da igram Dedka Mraza, je planil v jok. Mlajši pa je bil navdušen: sem vedel, da sem sin Dedka Mraza! Ko je bil star komaj dve leti, je namreč na televiziji videl moj posnetek.

Samo pozdravil sem, ko je že planil: ati, to si pa ti! Tako je eden bil precej ponosen, drugi pa je to poskusil malo izkoristiti.«

pa naročila portretov in realističnih motivov. Zaenkrat užitka v tem nisem našla, mogoče kdaj v prihodnje,« še o svojem ustvarjanju pove Hudalesova, ki se s ponosom spominja tudi časov, ko je dedek prispeval prve deske lesa, iz katerih je lahko ustvarila svoje prve izdelke. »Kasneje sem les kupovala pri lokalnih mizarjih in izčrpala skoraj vse zaloge na domačih podstrešjih. Sedaj les kupujem pri slovenskih podjetjih, ki ponujajo odkup kakovostnega lesa in desk,« zaključi umetnica, ki ima ljubezen do lesa zapisano tudi v priimku in zna ljubezen do ročnih izdelkov treh generacij, ki imajo svojevrsten čar, še posebej ceniti in jim vdahniti brezčasnost. »V današnji poplavi laserskih naprav za doseganje podobnih učinkov se tudi ročno obliko omenjenega dela bolj zagovarja.

Ima pa seveda vsaka stran svoje prednosti in tudi nekaj slabosti.

Največja sprememba je odnos do dela. Seveda so tudi pred sto leti cenili ročno delo, ampak drugače. Večini je takšna oblika dela predstavljala le kreativno preživljanje prostega časa, sprostitev in po sreči še dodaten stranski zaslužek. Danes ustvarjalci v naš kreativni prostor spustimo tudi stranke, poznajo vse korake, od začetne ideje do končnega izdelka. Vsi se zavedamo, da je pot dolga in da podpora izpopolnjuje obe strani.« 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 10

10

KULTURA

21. januarja 2021

Optimistično v novo leto Po pestrem Čarobnem decembru se sodelavci Festivala Velenje že pripravljajo na izvedbo programa za leto 2021, ki bo izrazito lokalno obarvan Tina Felicijan

Na Festivalu Velenje so zadovoljni, da jim je uspelo tudi v razmerah, ki ne dopuščajo druženja ob kulturno-umetniškem programu v živo, dodobra popestriti božično-novoletne praznike ne le s selitvijo nekaterih tradicionalnih prireditev Čarobnega decembra na splet (pripravili so več kot 20 različnih video in drugih objav), pač pa tudi z inovativnimi intervencijami na prostem, ki so Velenjčankam in Velenjčanom bodisi krajšale čas na sprehodih po praznično razsvetljenem središču mesta bodisi jih nagovarjale k sodelovanju pri veselem pričakovanju novega leta.

V sodelovanju z drugimi zavodi in organizacijami so realizirali ves zastavljeni program. V adventnem času so ob četrtkih in sobotah na družbenih omrežjih in spletni strani Festivala Velenje vrteli posnetke predstav za otroke in družine ter Božičkovemu pripovedovanju zgodb. »Naša prednost je, da smo v preteklih letih ustvarili precej lastne produkcije, zato smo lahko ponudili predvajanje pestrega nabora lastnih predstav,« je povedala direktorica Barbara Pokorny in dodala, da so Čarobne sobotnice (spletne otroške predstave) dosegle več ko 500 ogledov in tako precej presegle rekorde polnih dvoran, kar je vsaj ena pozitiva posledica korona dobe – kulturno-umetniška produkcija doseže več otrok. Redno so objavljali spletne ustvarjalne delavnice z idejami za izdelovanje daril ali praznične dekoracije. Tik pred božičem so Titov trg odeli z glasbo in tako stopnjevali praznično vzdušje, ki so ga ob prižigu prazničnih luči ustvarili s približno 50 rdeče-belimi smrečicami z dobrimi željami in pozitivnimi mislimi, razstavljenimi po središču mesta, ki so jih sodelavci Festivala Velenje izdelali sami iz ponovno uporabljenih lesenih palet. »Ta scenska postavitev je naletela na zelo lep odziv. Najbolj odmeven projekt Čarobnega decembra pa je bilo Sreča(l)

išče, ko smo smrečice z dobrimi željami odnesli na šest lokacij v Velenju in okolici – na Lubelo, Vodemlo, grajski grič, Jakca, ob

smo ga zelo optimistično ob zavedanju, da prvi meseci novega leta še ne bodo dopuščali izvajanja aktivnosti v živo, zato bo-

nentov, po prvi predstavi pa so se kulturni hrani znova zaprli.

Letos pa smo v sodelovanju z Muzejem Velenje zasnovali še en poletni abonmajski sklop – Grajski abonma,« je povedala in dodala, da prav v tem času pripravljajo dokumentacijo za prijavo na razne razpise, razvijajo vsebine, pripravljajo se tudi na praznovanje kulturnega praznika, ki ga bodo med drugim obeležili z zunanjimi instalacijami, Novo leto je prineslo nove izzive. Festival Velenje bo začel sodelovati pri pripravi programa prireditvenega odra ob jezeru. Poleg tega pa pri pripravi novega sedemletnega lokalnega programa za kulturo.

Škalsko jezero in na mo v tem času snovali Šaleški grad. Prejeli produkte za poletni smo številne fotogračas in obenem priprafije sprehajalcev, ki vljali spletne različice so se fotografirali ob dogodkov,« napovedunjih.« Veliko pozorje direktorica in prednosti je pritegnil tuvideva, da se bodo s di Praznični črkolov, sodelavci v novem les katerim so družine tu posvetili predvsem povabili na prazničpostopnemu vračanju no tematsko pot po obsega kakovostne Barbara Pokorny: središču mesta in jim ponudbe na že dose»V novem letu zaželeli srčno novo ženo raven, iskanju bomo spirala, leto. Na splet so preki bo povezala novih oblik nagovarselili tudi tradiciodomače janja ciljnih občinstev nalni bazar lokalnih kreativce.« (tako obdržati tradicirokodelcev in drugih onalno občinstvo kot ustvarjalcev. V nabipritegniti novo), predralniku na Titovem trgu in na vsem pa spodbujanju domačega naslovu Medobčinske zveze kreativnega potenciala. »V naše prijateljev mladine Velenje se prihodnje projekte bomo v kar je nabralo več kot 200 pisem z največji meri vključevali domadobrimi mislimi in željami, na če izvajalce. Zdi se nam prav, veliko praznično srce pa so dru- da podpremo te, ki so bili v tej žine obesile okrog 50 okraskov v krizi najbolj prikrajšani. Poleg obliki srca, ki so jih same izdela- tega se bomo celo leto posvečali le doma. Sredi decembra pa so v projektom kulturne vzgoje, saj Galeriji Velenje odprli tudi novo bo po sprostitvi javnega življenja razstavo modnega oblikovalca, ptreba ponovno aktivirati tako Velenjčana Matica Velerja, ki je mlajše kot starejše občinstvo. na ogled tudi na spletu.

Upamo, da bomo čim prej lahko Na decembrski seji Sveta Me- nadaljevali izvajanje abonmajske stne občine Velenje pa so že sezone – septembra smo namreč predstavili program Festivala vpisali deset različnih abonmaVelenje za leto 2021. »Zastavili jev in pridobili skoraj tisoč abo-

ki bodo prebivalce opominjale na praznik in njegov pomen. »Kljub temu da je naša hiša kulture zaprta, pa pri nas že potekajo priprave na vse predstave lastne produkcije. Načrtujemo dve novi lutkovni predstavi, izpeljati moramo premiere šestih predstav, ki so bile odpovedane v

❱

Galerija Velenje bo letos prikazala 10 razstav.

Modernistična stavba, v kateri deluje galerija, pa bo letos obeležila 50-letnico.

jesenskem času, letošnja novost pa je produkcija zaposlenih. V lanskem letu smo namreč ugotovili, da smo izjemno ustvarjalna ekipa, med nami so pesniki, fotografi, oblikovalci, glasbeniki in drugi ustvarjalci, zato smo se odločili, da postavimo razstavišče zaposlenih, v katerem bomo pokazali, kaj znamo,« je še povedala direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. 🔲

Kaj Hotenja so in kaj niso Hotenja številka 30, zbornik Društva šaleških literatov, so izšla konec leta 2020 in zaokrožila lepo število edicij ter s tem delovanja tega društva, ki je bilo ustanovljeno v začetku osemdesetih prejšnjega stoletja. Oziroma tisočletja …., zato je Nejc Robida, lektor in član uredništva v spremni besedi zapisal: Smo vaški, včasih morbidni, včasih kvantaški in tudi osladni. Ej, pač smo, mi smo tam vmes, kjer slišimo na ime SAŠA regije. Smo nekakšna literarna veselica, pa nas tega ni sram. Tam se porajajo iskrene misli, besede in občutki in to objavimo. Pod klasifikacijo nam, lahko dodam, da s tem mislim uredniški odbor (Dušan Pirc, Tatjana Vidmar, Milojka B. Komprej). Po navadi bi takšen komentar spisal v opombi, tu pa se zdi bolj del konteksta, ker se v odboru velikokrat spričkamo, kaj sodi in kaj ne, kaj je prav in kaj ni, kaj je preveč in kaj ne, kaj smemo in česa si ne bi mogli dopustiti, predvsem pa kaj Hotenja so in kaj niso.

Hotenja številka 30 so bila esejistično zasnovana, pa se je potem obrnilo čisto druga-

če. Verjetno je tako tudi prav. V njih je med drugim dragocen prispevek Dušana Brešarja, zapis v spomin enemu izmed ustanoviteljev Hotenj, Borisu Božu Kumru. V njih so objavljena dela enaintridesetih avtorjev, nekaj eminentnih imen s področja literature in nekaj, ki jih vztrajno tlakuje pot literature in jo

bogati v tem prostoru in širše. Kot je napisal predsednik društva Dušan Pirc: Čudovit je bil občutek, ko si zaznal, da so Hotenja združila ljudi različnih starosti, različnega svetovnega nazora, ljudi, ki jim slovenščina ni materni jezik, ustvarjajo pa v njem, bogatijo njegovo literarno zakladnico, ne samo jezikovno, ampak s subtilnim vpletanjem v izpovedih svojega porekla.

Likovno jih je opremilo Društvo šaleških likovnikov, na naslovnici je delo Jožice Vidmar. Oblikoval jih je Tomaž Smolčnik v 150 izvodih pa natisnil domači Eurograf. Kot vedno je izdajo poleg JSKD OI in ZKD Velenje omogočila tudi MO Velenje. Za res izvirno širjenje literature širši javnosti sta poskrbela Vanja Iva Kretič in Jaka Žilavec, ogled je še možen na YouTubu in Facebooku društva.

Samo izpišite Hotenja 30 in okusite besedo. 🔲

Milojka B. Komprej

Ledene rože Ona Gams Čepaitytė

Spet je zunaj več kot teden dni podnevi pod minus 15. Centrala, kot zmeraj ne greje dovolj, radiatorji pa stari, in ne, ne moreš jih regulirati. Strop pa meri celih 4.10 – tam gor, pri stropu, se najbrž fajn ogreje, tu spodaj pa ... Okna, 2 metra v višino, razdeljena na 8 malih okenc, saj veste, tista stara, orto, vse natur pa fajn zračna - prav vidi se, kako se zavese premikajo. Ob zaprtem oknu, seveda. Oblečemo se vsi v svoje zimske kimonoje. Popolna iznajdba! Družinska prijateljica, antropologinja iz Japonske, ki je v Litvi že več kot deset let po najmanj dva meseca na terenskih obiskih, že ve, kaj potrebujemo. Nekaj toplega za tiste dni. Kot da bi naredili jakno iz prešite odeje – tri četrt rokavi, kvadratni kroj, spredaj samo zavežeš skupaj s trakom. Lahko, zračno, udobno. Torej, vsak za svojo mizo, vsak v svojem karirastem kimonoju iz prešite odeje, vsak s svojimi mislimi – kot v kakšnih delovnih brlogih. Zdi se mi, da ko se takole namestiš, potem si zmagal. Padeš v eno delovno meta stanje, ko je vsak premik odveč, koncentracija pa je zato popolna. Mraz torej mobilizira. Jaz pri diplomi, sestra in brat ob izpitih, mami in ati delata in lovita roke. Prava hiper produkcija. Samo zmeniti se je treba, kdo bo vstal, da bo skuhal čaj. Ati pravi, da imamo v stanovanju nekje 16 stopinj ... pa že! Super je in nič nam ne manjka.

Ko sem bila še otrok, nam pri minus 25 podnevi ni bilo treba v šolo, ta malim pa že pri minus 20. Srečneži! Ne, ni bilo zelo pogosto, ni pa bilo neobičajno. Spomnim se tistega občutka, ko je v bistvu vseeno, koliko stopinj je zunaj. Začne se nekje pri minus 15. Pač mrzlo. Nobenih super termo sodobnih materialov, samo dvojne volnene rokavice, volnen šal, volnena kapa, volnene žabe pod hlačami, volnen plašč, od znotraj zlepljen nos in rdeča lica. Če gremo ob vikend hišici v gozd tekat na smučeh – še jakne ne potrebuješ, samo par volnenih puloverjev. Na vseh starih fotografijah sem na smučkah v volnenem puloverju. Tudi v hiši smo na vseh zimskih fotografijah v volnenih puloverjih.

Volneni puloverji so torej zakon. Verjetno ni treba omenjati, da takrat tople vode na vikendu sploh nismo imeli, umivali smo se v savni, za vsakodnevno sprotno uporabo smo ledeno vodo greli na plinskem štedilniku ali na peči, pogosto uporabili kar mrzlo, iz vodnjaka. Bolni? Zelo redko. Pa še takrat nas je mami reševala po svojih metodah, in antibiotikov skoraj nisem poznala.

Ko danes pomislim, smo se kar naprej pozimi ukvarjali z mrazom. Da avto ne bo vžgal. Da bodo redke rastline na vikendu zopet pomrznile. Smo pa živeli z njim v nekem sožitju. Mrzlo – se pač temu primerno oblečeš. Verjamem, da je vse odvisno od odnosa in tudi odnos do mraza je kulturno pogojen. Se spomnim, prvič v tujini sem bila pozimi za silvestrovo v Pragi. Je res, da je v mestu bilo pol tujcev, a so bili vsi premraženi, vendar so kar brez rokavic in kap hodili (tudi ponoči) okrog! Ni mi bilo jasno, zakaj si ne nadenejo rokavic, šala, kape, a jih raje zebe. Potem me je nekdo podučil – saj bo hitro minilo, samo par dni, se ne splača, začasno je ... Po drugi strani tudi danes, ko so tisti časi, ko je polarni, arktični ali sibirski mraz bolj gost kot stalna družba tudi ob Baltskem morju, se moji severnjaki še vedno obnašajo kot nekoč. Precej hitreje privlečejo zimska oblačila in obutev na plan, spomladi pa še kar čakajo, da se bo zopet čez par dni ohladilo.

Bodimo hvaležni za tistih nekaj bolj mrzlih zadnjih dni, da se bo lahko narava vsaj malo po starih metodah regenerirala, da bodo razni škodljivci pomrznili, da se bodo morda tudi naše misli osvežile. Kot so se marsikomu ob teh neponovljivo čudovitih razgledih z naših bližnjih vrhov in njihovih pobočjih, ki so krožili in še vedno krožijo med nami. Naužijmo se jih v živo, letošnja zima je čudovita. Jaz se pa še vedno spominjam ledenih rož na oknih - pravljične prispodobe iz otroštva, ki jo danes srečujemo samo še na prazničnih voščilnicah. Gledam skozi njihove vzorce in vidim eno lepo leto 2021. 🔲

Skrivnosti muzejskega depoja

Kotliček za kuhanje in prenašanje hrane V depoju Muzeja Velenje hranijo tudi kotliček, ki ga je za kuhanje in prenašanje hrane v času druge svetovne vojne uporabljala legendarna 14. partizanska divizija. Kotliček je Muzeju Velenje po🔲 Pripravlja: Muzej Velenje daril Franc Hudomal.

Naš čas, čas, 21.

21. 1.

1. 2021 2021,bar barve: ve:CMYK, CMYK,stran stran11 11 Naš

11

107,8 MHz 107,8

21.

21.januarja januarja2021 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

Portal nascas.com prinaša kopico novic Še posebej v času koronakrize, ko se informacije včasih spreminjajo dobesedno iz minute v minuto, se trudimo, da zagotavljamo poleg objav na Radiu Velenje, poročanje tudi na portalu nascas.com. Tam najdete poleg ostalih aktualnih informacij tudi vse, kar je povezano s koronavirusom. V skrajnem zgornjem desnem vogalu tako najdete ikono za koristne informacije, povezane z epidemijo, pod njo, pa svetovni kazalnik (WORDOMETERS), kjer lahko sproti spremljate število novo okuženih po vseh državah sveta. Nanizani pa so tudi drugi primerljivi podatki na primer število okuženih na 100 tisoč prebivalcev in število umrlih na sto tisoč prebivalcev.

Tako lahko podatke verodostojno primerjate med sabo. Tu lahko tudi vidite, kako neslavne rekorde dosegamo Slovenci.

Tu imate še ikono analiz in pod njo Covid-19 sledilnik v Sloveniji. Tu si lahko ogledate prav tako vedno sveže podatke in številne analize po občinah in regijah v Sloveniji.

Tam boste našli med drugim tudi zemljevid in ko boste kliknili na svojo občino (ali pa

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. DARJA GAJŠEK – Solza 2. SIMON VADNJAL - Kam 3. KUZLE feat. DUBIOZA KOLEKTIV - Vahid

kakšno drugo, ki si jo želite ogledati, boste dobili vse sveže podatke.

Seveda pa najdete na naši spletni strani

tudi številne druge prav tako vedno zanimive in pogosto osvežene informacije. 🔲🔲

mz

Darja Gajšek je v sodelovanju z avtorjem Goranom Šarcem posnela skladbo z naslovom Solza. Skladba, ki opisuje bolečino ob slovesu od partnerja, in je napisana v mediteranski glasbeni maniri, ima tudi svoj videospot.

Nastal je v režiji mladega Domna Jančiča, posneli pa so ga v razkošju dvorca Štatenberg, le streljaj od Darjinega rojstnega kraja.

GLASBENE novice Tudi Shakira prodala avtorske pravice za svoje pesmi Shakira je še ena v nizu glasbenikov, ki so za večmilijonsko vsoto prodali avtorske pravice za svoje skladbe. Dogovor vključuje vseh 145 njenih pesmi. Sklenila ga je z britanskim skladom Hipgnosis Songs, pri čemer zneska ni razkrila. Podjetje je nedavno kupilo tudi pravice ameriške skupine Blondie in kanadskega kan-

protestne pesmi. V svoji karieri je izdala nekaj ducatov albumov ter prejela številna priznanja, med drugim leta 2007 grammyja za življenjsko delo. Leta 2017 je bila sprejeta v Dvorano slavnih rock and rolla. V letih 2007 in 2014 je nastopila tudi v Sloveniji.

delovanjem, se je Malik podal na samostojno pot in do danes izdal dva albuma: Mind of Mine (2016) in Icarus Falls (2018), Nobody is listening pa je njegov tretji studijski izdelek.

Hči Paula McCartneyja Foo Fighters in snema film o studiih Abbey Road Kings of Leon napovedujejo nove Hči Paula McCartneyja Mary McCartney snema dokumen- albume

Joan Baez dopolnila 80 let Ameriška kantavtorica in politična aktivistka Joan Baez je dopolnila 80 let. 9. januarja 1941 rojena Baezova je tarni film o slavnih londonskih studiih Abbey Road, kjer so svoje pesmi snemali The Beatles, Pink Floyd, Aretha Franklin in drugi. Film z naslovom If These Walls Could Sing (Če bi stene lahko prepevale) bo vključeval intervjuje z zvezdniki in dokumentiral zgodovino studiev

tavtorja Neila Younga. Kolumbijska pevka in avtorica Shakira je ena najbolj uspešnih latino izvajalk v zadnjih 25 letih. Od izdaje prvega albuma Magia leta 1991, ko je bila stara le 14 let, je prodala več kot 80 milijonov plošč, osvojila tri nagrade grammy in 12 latino grammyjev. Njen prvi album v angleškem jeziku, Laundry Service, je leta 2001 kupilo več kot 13 milijonov oboževalcev.

Zayn Malik izdal tretji samostojni album Zayn Malik, nekdanji član nekoč priljubljene fantovske skupine One Direction, je izdal nov album, ki ga je poimenoval Nobody is listening (Nihče ne posluša). Na njem je enajst novih pesmi, izšel pa je minuli petek, 15. januarja. Album je napovedal single in videospot Vibez, v katerem Zayn nastopa v praznem gledališču. Po tem, ko je skupina One Direction prenehala z

kot folk pevka v 60. letih minulega stoletja odigrala eno ključnih vlog pri oživitvi folk žanra in v turbulentnih časih ameriške zgodovine skozi glasbo izražala svoja družbena in politična prepričanja.

Njena dr užbena angažiranost jo je ustoličila tudi med vodilne izvajalce

ob njihovi 90-letnici. Slavna liverpoolska četverica The Beatles je v studiih Abbey Road posnela svoj predzadnji album in ga naslovila po kraju snemanja. Kultna naslovnica prikazuje, kako člani skupine prečkajo cesto. Studie Abbey Road je leta 1931 ustanovilo podjetje Gramophone. Nasledila ga je založba EMI, ki jo je leta 2012 kupila založba Universal Music. Ta ima studie v lasti še danes.

Ameriški skupini Foo Fighters in Kings of Leon za leto 2021 napovedujeta izida novih albumov. Foo Fighters s singlom No Son of Mine napovedujejo deseti studijski album Medicine at midnight. To je že druga skladba, s katero Foo Fighters napovedujejo izid albuma, ki bo izšel 5. februarja. Pred tem so namreč že novembra izdali singel Shame, Shame. Kot napovedujejo, bo na albumu skupno objavljenih devet skladb.

Kings of Leon pa s skladbama The Bandit in 100.000 People napovedujejo osmi album When You See Yourself.. Album, ki bo izšel 5. marca je skupina posnela v priznanem studiu Blackbird v Nashvillu, od koder tudi izhaja, produciral pa ga je z grammyjem nagrajeni Markus Dravs.

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Braneta Klavžarja – Očetove pesmi Veseli Savinjčani – Novo leto Ansambel Dar – Najlepši cvet življenja Ansambel Mladika – Tvoje sanje Ansambel Saša Avsenika – Frajerka Štajerka Ansambel Fehtarji in Kvatropirci – Decemberski dan Ansambel Javor – Zdaj je vse drugače Primorski fantje – Polnoč Toni Sotošek z družino – Naša špajza Trio Fakini – Božično voščilo

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO IMON VADNJAL Simon Vadnjal (Cover Lover) predstavlja novi singel.

Naslov skladbe, ki je nastala v sodelovanju s Kevinom Koradinom in nizozemskim producentom Cliffordom Goilom, je Kam, posveča pa se trenutnim razmeram, ki se zdijo, kot da smo zašli v znanstvenofantastični film.

LE SERPENTINE Kranjski indierockerji Le Serpentine so izdali izštekani album. Nastal je po radijski oddaji Izštekani, ki na Valu 202 že več kot 20 let predstavlja domače glasbene izvajalce. Album Izštekani Le Serpentine je nastal že februarja lani, od konca decembra pa je na voljo pri ZKP-ju RTV Slovenija in pri spletnih glasbenih ponudnikih, kot so Deezer, YouTube, Apple in Amazon.

JANA BEVC Mlada pevka in avtorica Jana Bevc predstavlja svoj prvi singel – Destinasia. Nase je opozorila na črnomaljskem glasbenem tekmovanju Glas mladih, na katerem si je prislužila posebno nagrado

založbe Nika. Pod okriljem založbe je v sodelovanju s producentom Borutom Antončičem prvič studijsko posnela eno od svojih avtorskih pesmi.

KIM BEGOVIČ 20-letna Kim Begovič ni neznano ime na slovenski glasbeni sceni. Leta 2019 je na Emi nastopila s skladbo Rhythm Back To You, nastalo v sodelovanju z duom Maraaya, lani pa je izdala svoj prvi mednarodni singl Calling Me. Pred kratkom je na Instagram profilu objavila priredbo skladbe Parents britanskega glasbenika Youngbluda. Ta je to opazil in njeno priredbo objavil v svoji Instagram zgodbi ter tako osrečil mlado Mariborčanko.

PHIL SPECTOR V 82. letu starosti je umrl glasbeni producent Phil Spector, ki je bil znan po izumu slavne snemalne tehnike, imenovane The Wall of Sound. Vzrok smrti naj bi bil covid-19. Okužil naj bi se v zaporu, kjer je od leta 2009 prestajal kazen za umor igralke Lane Clarkson leta 2003 v njegovi graščini.

Naš čas, čas, 21.

21. 1.

1. 2021, 2021, barve: barve: CMYK, CMYK, stran stran 12 12 Naš

12

VRTILJAK

⏪

Saj veste, kako človek, kadar je v šoku, na široko zazeva, nato pa si pokrije usta z roko. No, od marca si usta pokrivamo kar z maskami, da lahko živimo vsaj prostih rok, Dimitrij Amon pa je od vsega skupaj tako šokiran, da je še zamižal. A naj si še tako ztiska oči, bo nova realnost tu, ko jih odpre.

⏬

Direktor Športnega zavoda Rdeča dvorana Marjan Klepec, njegov pomočnik Matjaž Meža in pomočnik direktorice Zavoda za turizem Franci Lenart so konec prejšnjega tedna, takole na varni medsebojni razdalji spremljali podiranje gradbene ograje in pripravo tekaškega poligona na prireditvenem prostoru ob Velenjskem jezeru in držali pesti, da mraz ne bi popustil. In ni, tako, da je prvi uradni test novega turističnega prostora uspel, za šampanjec in rezanje traku pa upajo, da bo, ko bodo razmere boljše, poskrbel župan.

21.

21.januarja januarja 2021 2021

frkanje » Levo & desno «

Premislek Mnenja o tem, ali bomo res veliko bolj kul, če se bomo znebili sedanje vlade, so med ljudmi zelo različna.

Manj in več

⏫

Politika na lokalnem nivoju deluje povsem drugače kot na državnem. Vodijo jo predvsem lokalni interesi, za katere se levi in desni znajo poenotiti, kadar so projekti dobri. Čvek je pred sejo občinskega sveta v Šoštanju v objektiv pri usklajevanju ujel svetnici Bojano Žnider (SD) in mag. Judito Čas – Krneža (SDS). V pogled pa ju je ujel tudi svetnik Marko Dado Brvar (NSi). Videti pa je, da mu pri tem nekaj ne gre skupaj. Kaj pa, če so to barve, v katere sta se odeli svetnici za sejo? SDS-ova pride na sejo v rdeči, SD-jeva pa v črno-beli?

V teh težkih časih, ki jim nikakor še ni videti konca, imajo mnoge delovne organizacije veliko manj dela. Žal pa imajo veliko več dela različne dobrodelne organizacije!

(Ne)naravno Vse se je zarotilo prodi nam: končno imamo dovolj snega za ugodno smuko, pa ne smejo delovati smučarske naprave in ne smemo na smučišča.

Velike in male Občani velikih občin so vendarle malo na boljšem od tistih površinsko malih. Imajo več prostora za gibanje.

Na vajetih Kot vse kaže, nas bo imela država še dolgo na vajetih.

Pesimisti celo trdijo, da se bo v času korone na to tako navadila, da bo tako ostalo tudi po tem, ko bomo KV že pregnali.

Stranke Javnomnenjske ankete še vedno kažejo, da je med vsemi slovenskimi strankami najbolj priljubljena stranka – ne vem!

ZANIMIVOSTI

50 tisočakov za zapriseženega mesojedca, ki bi postal vegan

Zaigrala je lastno ugrabitev

tisoč funtov ali pa »dosmrtno« Avstralsko ministrstvo za kmetijzalogo obrokov, ki jih prodajajo. stvo, vodo in okolje je sporočilo, da bodo morali žival uspavati, saj predstavlja grožnjo za lokalne ptice in avstralsko perutninsko Ženska v Nemčiji je ta prejšnji industrijo. »Edini način, da obvla- teden zaigrala lastno ugrabitev, damo to biološko tveganje, je hu- da bi preverila, kako se bo odBritansko podjetje z veganskimi mano uničenje ptice,« so dejali. zval njen partner. Mladenko so prehrambnimi izdelki Vibrant Venekega nedavnega večera zvlekli gan išče zapriseženega mesojedV času pandemije koronavirusa v avtomobil na bencinski črpalki ca, ki se je pripravljen spreobrniti so (tudi) avstralske meje zaprv mestu Bautzen, nato pa s polv vegana in s tem zaslužiti lep te za tuje obiskovalce - tudi za kupček denarja. V vabilu piše, da tiste, ki priletijo z lastnimi krili. iščejo »najbolj neomajnega meso- Golobu iz ZDA, ki je prepotoval jedca v Združenem kraljestvu«, Tihi ocean in pristal v Avstraliji, zdaj grozi usmrtitev, saj oblasti pravijo, da predstavlja biološko Neki Britanec je od svojega tveganje. Golob je pobegnil med dekleta za nedavni božič prejel tekmovanjem v ameriški zvezni loterijski listek, ki se je kasneje državi Oregon konec oktobra in izkazal za dobitnega. Srečnež je osvojil 550 evrov, njegova partnerka pa zdaj zahteva svoj delež. no hitrostjo odpeljali stran. Njen Vse skupaj je postalo javno, ko 22-letni partner se je pognal v lov ki mu ponujajo 50 tisoč funtov je sestra (ne)srečnega dobitnika za ugrabitelji, dokler ga ni usta(okoli 56 tisoč evrov), če preide vila policija. Izkazalo se je, da je na vegansko prehrano. Prijavljeni ženska zaigrala ugrabitev, saj je izbranec bo s podjetjem podpisal želela, da ji fant dokaže svojo ljupogodbo, s katero se bo zavezal, bezen tako, da se požene v lov da tri mesece ne bo užival noza njo. »Kar so slišali policisti, bene hrane živalskega izvora, ob gotovo ni bila običajna zgodba,« tem pa bo na družbenih omrežjih tudi druge spodbujal, naj preizkusijo vegansko prehranjevanje.

V mesecih veganskega prehranje- se čez dva meseca pojavil v Mel- na Instagramu izrazila dilemo, vanja bo imel izbrani na voljo ne- bournu, kjer ga je na svojem vrtu v kateri se sprašuje, ali bi moral omejeno količino obrokov podje- našel Kevin Celli-Bird. Golob, brat dobitek res deliti s svojim tja, ves čas bo imel tudi dostop ki ga je poimenoval Joe, je bil dekletom. Kot je zapisala, sama do nutricionista. Ko bo obdobje povsem izčrpan in Kevin je po- verjame, da bi moral nagrado obpreteklo, se bo izbranec lahko od- skrbel zanj. Glas o nenavadnem držati zase, saj da je šlo za dariločil, ali bo ostal vegan – če bo »nezakonitem migrantu« se je lo in to ni razlog, da bi tolikšen njegov odgovor pozitiven z oblju- hitro razširil, in ko se je zgodba znesek delil še s kom. Mnenja bo, da se bo vegansko prehranje- o golobu pojavila v medijih, so uporabnikov spleta so bila prival (vsaj) do konca leta 2021, mu njegovega najditelja poklicali av- čakovano deljena. bo podjetje zagotovilo za kar 100 stralski zdravstveni inšpektorji.

Golobu, ki je prepotoval Tihi ocean v Avstraliji grozi usmrtitev

Kupila mu je dobitno srečko, zdaj zahteva polovico

so komentirali na policiji. Petim vpletenim v lažno ugrabitev zdaj grozijo kazenske posledice zaradi kršenja protikoronskih ukrepov in zlorabe nujnih služb.

Iskanje zaklada V centralni Indiji ob reki Parvati se govori, da so ribiči pred kratkim ob rečni strugi našli kar deset zlatnikov iz časa Mogulskega cesarstva. V bližini vasi je grobnica vladarja dinastije Marata iz 19. stoletja, obstaja pa tudi govorica, da naj bi tamkaj čez reko hodili vladarji Mogulskega cesarstva, ki je obstajalo med 16. in 19. stoletjem. Kot del ritualne daritve naj bi v reko metalo tudi kovance, ki jih ob aktualnih govoricah tamkajšnji prebivalci mrzlično iščejo. Ob strugi reke Parvati zdaj koplje na tisoče vaščanov – moških, žensk in otrok, v iskanju zlatega zaklada. Čeprav vaški uradniki poudarjajo, da so govorice resnične, za zdaj iskalci niso našli ničesar.

Podaljšek Epidemijo so nam podaljšali kar za dva meseca. Zakaj bi delali majhne korake, če lahko dolge.

Prehitevanje?

Na nekaterih izobraževalnih ustanovah se kljub pandemiji pripravljajo na informativne dneve. Upajmo, da bodo do tedaj, ko bodo, dobili ustrezne informacije, kako bo sploh z nadaljnjim šolanjem.

Izbris V različnih krogih večkrat slišimo, da bi lansko leto najraje prečrtali ali izbrisali.

Mnogi se bojijo, da se bodo take govorice ponavljale tudi konec letošnjega leta.

(Brez)mejno Mnogi nas kljub tej dolgotrajni epidemiji prepričujejo, da moramo čim več gibati.

A ne brezmejno! Občinske meje moramo vseeno upoštevati!

Vsak po svoje Vložena je torej konstruktivna nezaupnica. Mnogi pa še vedno ne vedo, ali je to res konstruktivno dejanje!

Črni Upam, da se bomo lahko res čim hitreje »precepali«; da ne bomo prej pocepali!

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 13

13

HOROSKOP

21. januarja 2021

VELIKI KITAJSKI HOROSKOP Ni kaj dodati ... DOBRODOŠEL BIVOL!

PODGANA – SHU Leto rojstva: 1912, 1924, 1936, 1948, 1960, 1972, 1984, 1996, 2008, 2020 Leto v katerega stopamo bo za vas precej negotovo in opoteče. A to še ne pomeni, da bo leto slabo, v mnogo čem bo posejano z lepimi dogodki. Če želite v službi uspeti, se boste morali bolj potruditi. Podgana je žival, ki je dragocena in enako pričakuje tudi od drugih. V letu, ki je pred vami bi morali vsekakor pokazati veliko več odločnosti. Vaši bližnji so preveč navajeni, da se strinjate z vsem. Raje se tokrat opredelite in zagovarjajte svoja stališča, posebno glede izredno pomembne zadeve, ki se dotika materialnih dobrin. Moč razuma in objektivno sklepanje bosta pripomogla k hitrejši realizaciji, zato ne izgubljajte časa, ampak se poženite v delo, ki bo od vas zahtevalo prilagajanje. Vidik BIVOLA vam svetuje, da dobro izkoristite svoje notranje tektonske potenciale.

BIVOL – NIU Leto rojstva: 1913, 1925, 1937,1949, 1961, 1973, 1985, 1997, 2009,2021 Pred vami je leto, v katerem boste lahko uživali sadove svojega dela. Prav tako je odlično leto za poroko, ustanovitev družine ali lastnega podjetja. V preteklih letih ste veliko trpeli a ste se tudi veliko naučili. Poberite osvojene nagrade, morda lekcije, ter dodajte ščepec svoje revolucionarne energije, ki vam bo odprla še tako trdno zaprta vrata. Oseba, ki vas dobro pozna, bo postregla z odličnim predlogom. Na področju financ se poskusite bolj zbrati, posebno ko boste načrtovali dolgoročne izdatke. Pomembno je, da skozi leto ne nasedite ponujenemu blišču. Ostanite zvesti sebi in svojim vizijam, ki jih boste videli v svojih dalekosežnih videnjih. Vi ste namreč tektonska sila, ki se instinktivno ne glede na dani čas ali prostor, pomika k uspehom. Vidik BIVOLA vam svetuje, da tekom leta še povečate svojo drznost, ter ljubkost svoje narave.

TIGER – HU Leto rojstva: 1914, 1926, 1938, 1950, 1962, 1974, 1986, 1998, 2010 Tekom leta se boste morali zavezati, da boste dokončali delo, ki ste ga začeli in izpolnili obljube, ki ste jih dali. V to vložite vse svoje moči, kajti če boste zdaj tvegali možnosti na katerih ste delali v preteklih letih, jih ne boste mogli več uresničiti. Zadržite svojo eksplozivno naravo in bodite bolj krotki.

Posvetite zaradi močne preobremenjenosti več časa športu, posebno če bi se radi boljše počutiti. Ne boste preveč navdušeni nad tem, da bi se vračali k starim zadevam, odnosom, ter k starim težavam. Malce boste tudi pozabljivi, zato si skrbno zapisujte vse, kar je za vas pomembno. Jesensko obdobje leta popazite na zdravje, ter se naravnajte na optimistično življenjsko frekvenco.

V odnosu z ljubljeno osebo imate priložnost, da se še bolj zbližate, ter da skupaj doživita globino romantičnih vibracij. Vidik Bivola vam svetuje, da pogosteje zapustite pisani svet savan, ter se prepustite crkljanju v udobni kletki.

MAČKA (ZAJEC) – TU Leto rojstva: 1915, 1927, 1939, 1951, 1963, 1975, 1987, 1999, 2011 Drugi bodo od vas pričakovali veliko a na zaslužene nagrade boste morali počakati. To se lahko zdi frustrirajoče, vendar

V Aziji horoskopa ne sestavljajo po SONCU, po katerem se ravnajo astrologi na zahodu, temveč po LUNI. Če smo bolj natančni, je kitajski horoskop pravzaprav narav-

nan po luninih letih, zato je praktično skoraj vse odvisno le od tega, ali smo rojeni v Luninem dobrem ali slabem letu.

Za razliko od zahodne astrologije vsako znamenje kitajskega zodiaka vlada skozi vse leto in s seboj nosi določeno energijo za vse, kar se bo zgodilo v naslednjih 12 mesecih.

12. februarja 2021 stopamo v leto metalnega BIVOLA, ki bo trajalo vse do 31. januarja 2022. V kitajskem zodiaku velja, da je bivol zelo delaven in metodičen, zato je pričakovati, da bo 2021 leta delo nagrajeno. Načeloma to leto ponuja izobilje srečnih naključij, povečano osredotočenost na odnose, pa naj gre za prijateljstva ali ljubezen.

Kitajska astrologija je izjemno usklajena z naravnim svetom in naravnim redom, zato obstaja pet elementov, ki vplivajo tudi na zodiakalno znamenje: les, zemlja, voda, ogenj in kovina. Kitajci verjamejo tudi v koncepta Jin (ženska,

pasivna, temna energija) in Jang (moški, svetloba, aktivna energija).

BIVOL pooseblja Jin energijo, ki pa je v naravnem okolju primerljiva s tektonsko. Njegove barve se vijejo med belo, rumeno pa vse do zelene. Veda, ki se ukvarja z urejanjem okolja fen suhi za leto bivola še posebej priporoča uporabo teh barv, poleg njih pa še segmente, kovine ali dodatkov, ki so videti kot kovinski. Vse to naj bi spodbudno delovalo na misli, delo in srečo skozi leto.

Vidik BIVOLA kaže na počasno energijo, ki se nam ponuja, ob njej pa bomo bolj zbrani, organizirani in razsodni.

Energije na letnem nivoju bodo zelo plodne, pravšnje za pomembne življenjske odločitve, ki se navezujejo na izgradnjo doma, družine, novega posla, pa vse do denarnih vlaganj. Če gre verjeti smiselni organiziranosti razsodnega BIVOLA, bomo v tekočem letu kos mnogim preprekam, osebni nemoči, depresiji, iz katerih se bo moč izviti ravno z vztrajnim doslednim fizičnim delom.

ne dovolite, da vas okoliščine zlomijo.

Bodite potrpežljivi in ne sprejemajte prenagljenih odločitev. Tekom leta boste veliko zahtevali od sebe in od partnerja. Pred vami je čas, ki ne prinaša samo lepih stvari, ampak tudi številne težke lekcije. Potrebno se bo držati smernic, ki vam jih bo predlagal nekdo od domačih. Ne zatiskajte si oči, raje prisluhnite.

Negirajte svojo trmo, ki vas v tem letu lahko stane veliko denarja in tudi kakšnega odnosa. Dovolite si biti spontani in vzemite izrečene besede, kot dobro namerne. Večjih sprememb pri delu ne pričakujte. Lahko, da boste dobili nekaj več zadolžitev, ki pa vam v tem letu ne bodo kvarile vašega dobrega razpoloženja. Vidik BIVOLA vam svetuje povečanje osebne in poslovne kreativnosti.

KAČA – SHE Leto rojstva: 1917, 1929, 1941, 1953, 1965, 1977, 1989, 2001, 2013 Za razliko od tega, kar se vam je dogajalo leta 2020, boste imeli leta 2021 več sreče na vseh področjih. Pazite le, da ne boste pretiravali v odnosih pri ljudeh, ki v vas vidijo, kot šefa, svetovalca, prijatelja ... V tem letu se nadejajte večjih zasebnih in poslovnih viharjev, ki pa vam utrejo pot do neke nove življenjske ideologije. Nikar pa ne dovolite, da bi vam strasti zameglile razumsko presojanje in vas napačno usmerile. Z izogibanjem pogovorom o prihodnosti si pravzaprav delate škodo, saj se negativne misli in dvomi samo kopičijo.

Ne pozabite, da jih nihče ne bo rešil namesto vas. V drug polovici leta boste bolj nestrpni in neodločni. Tu vas bo čakal velik poslovni ali vse splošni zasebni

PETELIN – JI Leto rojstva: 1921, 1933, 1945, 1957, 1969, 1981, 1993, 2005, 2017 Prihajajoče leto bo eno najsrečnejših v vašem življenju. Težke dni zapuščate v preteklosti, ter tudi vse, kar vam je preprečevalo dihati s polnimi pljuči.

Razcvet v poslovnih vodah bo viden že tekom zgodnje pomladi. Čustvena raven bo ob tem nekoliko nazadovala. A tekom leta se bo marsikaj tudi na tem globoko čutnem področju postavilo na svoje mesto. Trenutno zdravstveno področje ni najbolj briljantno, a večjih padcev na tem področju ni pričakovati. Nikar pa ne pretiravajte v športnih dejavnostih, gibanje prilagodite splošni kondiciji. V ospredju bodo tudi odnosi s sodelavci in družinskimi člani, kjer bo znova prišla do izraza nesebična energija. Veliko lažje vam bo šlo vse skupaj od rok, če se boste na življenjske izzive odzivali spontano. Ko se boste lotili pomembnih opravkov, boste želeli to opraviti temeljito in brez večjih spodrsljajev.

Vidik BIVOLA bo za vas spodbujajoč in poln impresionirani - h dogodivščin.

PES – GOU

ZMAJ – LONG Leto rojstva: 1928, 1940, 1952, 1964, 1976, 1988, 2000, 2012 Če ste iz leta 2020 odšli kot zmagovalec, se nadejajte superiornih rezultatov tudi v tem tekočem letu.

Meseci nenehnega napredka vas čakajo, vendar se boste morali malo več angažirati. Po naravi ste sanjač, a šefi za to ne bodo imeli razumevanja.

Uravnajte svoje želje, potrebe in vizije, to je tisto, kar vam odpira mnoga vrata. Čas pred vami bo minil hitro, kot bi mignili z očesom, morda se ne morete osredotočiti na vse, kar bi radi dosegli.

Pohitite s pomembnimi opravki, saj vas čaka ogromno dela. Brez pomena bi bilo sedaj pospravljati za drugimi. Bolje je, da stvari ali dogodke speljete po svoje. Pomoč, ki prispe iz tujine tekom poletja bo izredno razbremenila vaše misli. Obračunavali boste sami s seboj in se lotili realnih poslovnih smernic.

Dom, družina in vse kar je vezano na to lokacijo, bo skozi vse leto imelo za vas izjemen pomen. Sledite lastni iznajdljivosti, ter smislu, ki ga uravnava intuicija, ter si ustvarite preprosto čudovito leto.

Vidik BIVOLA vam svetuje razviti, ter uporabiti vse še tako skrite potenciale.

ne boste mogli po bližnjici … zato velja zavihati rokave!

izziv, ki pa mu ne boste mogli ubežati.

Vidik BIVOLA vam svetuje, da se zanesite na svojo drzno in samosvojo naravo, ter si z njima pričarajte nepozabno leto.

KONJ – MA Leto rojstva: 1918, 1930, 1942, 1954, 1966, 1978, 1990, 2002, 2014 Leto od katerega se poslavljamo je bilo za vas težko. Leta 2021 si boste vsaj nekaj malega oddahnili, vendar bodite pozorni na medosebne odnose. Če imate priložnost, da začnete problematičen odnos, dvakrat premislite, preden se lotite česa takega. Pred vami je veliko različnih prijetnih sprememb ne glede na to, da boste ob njih sprva nekoliko zmedeni. V mnogih okoljih bo do izraza prišel vaš talent za diplomacijo, kar vam prinese tudi dolgoročne izjemne dogodivščine. Bodite bolj dejavni pri iskanju dela, nečesa, kar bi vam pomagalo tako finančno kot tudi ob ustvarjanju boljšega počutja. Motili vas bodo predvsem tisti, ki se z besedami le igrajo in je preveč očitno, da niso iskreni. Ne ozirajte se v preteklost, ta bo vedno obstajala. Leto, ki je pred vam ponuja toliko prijetnega, optimistično naravnanega, da boste ob malo angažiranosti za boljšim življenjem naravnost cveteli. Vidik BIVOLA je jasen, ne zadržujete se ob malenkostih.

KOZA (OVCA) – YANG Leto rojstva: 1919, 1931, 1943, 1955, 1967, 1979, 1991, 2003, 2015 Čaka vas leto, polno izzivov. Če ocenite, da se na nekatere od njih ne boste mogli ustrezno odzvati, se raje umaknite in počakajte na boljše čase, ko boste imeli več energije. Poskusite urediti vse segmente življenja, v katerih letos

vlada kaos. Energije metalnega bivola vas bodo v mnogo čem izjemno podpirale.

Večino leta boste ujeti v preizkušnje, negotovosti, naletite pa lahko tudi na hude kritike in nadvse splošno neodobravanje nečesa, kar ne morete popraviti. Vaša odločitev je ali boste naredili korak v prihodnost ali boste obstali na mestu. Velike ambicije so sicer prava smer, vendar bo potrebno najprej intenzivno razmisliti, kako bi jih lahko brez težav v življenju udejanjili. Sredina leta bo ugodna za pogajanja in globoke pogovore z ljubljeno osebo. To bi lahko bil čas, ki bo veliko zahteval od vas a vam bo v njem tudi dano veliko prijetnega. Vidik BIVOLA vam svetuje, da izkoristite dane potenciale, ter delujte po principu daj - dam.

OPICA – HOU Leto rojstva: 1920, 1932, 1944, 1956, 1968, 1980, 1992, 2004, 2016 Ste modri in pogosto znate nadigrati sovražnika, tudi če uporabljate nedovoljeno orožje. Letos boste morali spremeniti taktiko, sicer bi lahko zašli v resne težave. Tekom leta boste še vedno na zasebnem parketu zelo zmedeni in neorganizirani, med tem ko boste v mnogih okoljih poslovno sijali v soju žarometov.

Ponovno se boste navdušili nad nečim, kar se razlikuje od vaših dosedanjih želja in vas hkrati vznemirja v pravi smeri. V ljubezni še ne boste pripravljeni na soočenje. Težave se bodo žal kazale ravno tam, kjer jih niste pričakovali. Ne razumevanje družinskih članov lahko preide v težke besede, ki bodo do končno razdvojile mnenja in naredile pravi kaos. Sami se boste spustili v razpravo, ki vam ne bo ravno v veliko pomoč. Leto bo kreativno zastavljeno, dinamično, ter nad vse ustvarjalno. Vidik BIVOLA vam svetuje, da do uspeha

Leto rojstva: 1934, 1946, 1958, 1970, 1982, 1994, 2006, 2018 Leto 2021 bo nekoliko težje leto, ker ljudje okoli vas ne bodo imeli veliko razumevanja za vašo avanturistično naravo.

Od vas se bo pričakovalo, da boste delali nad svojimi zmožnostmi v zameno pa ne boste dobili vsega, kar ste pričakovali.

Začetek leta bo zaznamovalo nekoliko nenavadno počutje. Dejavni boste a z nemirnim navdihom. Imeli boste precej zagona pri delu in prav všeč vam bo, ko boste lahko naredili točno to, kar ste si pred tem zamislili. Težko se boste otresli občutka, da bi lahko dosegli boljše rezultate a kljub temu se boste določenih nalog lotili na neustrezen način. Tekom leta bo tudi veliko romantičnih nihanj. Življenje vam bo na tem področju postreglo z nizom različnih osek in plimovanj.

Zaveslajte v te vode z večjo odločnostjo, ter si pričarajte tisto, po čemur hrepeni bodisi vaša duša ali telo. Vidik BIVOLA vam svetuje, da si dovolite ljubiti!

MERJASEC – ZHU Leto rojstva: 1935, 1947, 1959, 1971, 1983, 1995, 2007, 2019 Če se držite delovne etike ali jo sprejmete, bo to za vas leto velikega uspeha in blaginje. Nasmehne se vam karierno napredovanje, a tudi sreča v čustvenih odnosih. Če do zdaj niste sklenili resne ljubeče zveze, se bo leta 2021 zagotovo tudi zgodilo. Tekom prve polovice leta se ne lotevajte večjih poslovnih izzivov sami. Naletite lahko na nepremostljive ovire. Poslovne in družinske obveznosti so za vas zelo vznemirljive a postajajo vse bolj obremenjujoče.

Nase prevzemite načrtovanje in organizacijo za vas zelo pomembne zadeve, v nasprotnem primeru lahko vse skupaj pade v vodo. Nikar ne pričakujte, da bo o pomembnosti odločala le usoda, saj vam izkušnje kažejo, da ste jo že tudi uspešno prelisičili. Topli in romantični vetrovi bodo pihali na vse strani. V življenje vnesite več smisla za sinhronizirano uskladitev vaših želja z potrebami.

Vidik BIVOLA je jasen, postavite si resne cilje, ki jim boste sledili tudi, ko bo pihala burja.

SREČNO NOVO LETO - GOU NJEN HAO ! 🔲

avtor: Dora Mar mag Ast 031 830 751

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 14

14

REPORTAŽA

21. januarja 2021

Velenje je mlado mesto, večinoma zgrajeno Čeprav magnitude potresov na ozemlju Slovenije ne dosegajo zelo velikih vrednosti, so zaradi razmeroma plitvih žarišč učinki lahko dokaj veliki - Obnašanje stavbe med potresom je odvisno od potresne odpornosti stavbe - Velenje je v območju, kjer je po ocenah mogoč potres VII stopnje EMS, temu podatku je prilagojeno tudi načrtovanje Jasmina Škarja

Ob izjemno močnem potresu na Hrvaškem, ko smo tresenje tal v zadnjih dneh lanskega leta čutili tudi pri nas, smo se znova zavedali moči in nepredvidljivosti narave ter sprememb, ki jih lahko v hipu povzroči. Na srečo potres pri nas ni povzročil tragičnih posledic, smo se pa ob tem vprašali, kaj bi bilo, če bi do njega prišlo pri nas. Slovenija je glede na karto potresne intenzitete razdeljena na območja, ki jih lahko prizadenejo potresi intenzitet VI, VII in VIII EMS (evropska potresna lestvica ali evropska makroseizmična lestvica). Na teh območjih je dobra polovica slovenskega ozemlja. Tukaj je tudi osrednji del Slovenije z Ljubljano, kjer bi morebitni potres zaradi goste naseljenosti, veliko dnevnih migracij, državnih in gospodarskih ustanov, križišč prometne infrastrukture ter energetske infrastrukture povzročil hude posledice na vseh področjih. Na srečo pri nas ni velike pogostosti potresov z močnimi poškodbami. Po nekaterih podatkih pa se tak potres ponovi enkrat do štirikrat na sto let.

Vaja »Potres - Zahodna Štajerska 2019«

Ker potresa ne zmoremo napovedati, so priprave sistema na potres in odziv nanj zelo pomembni. Bistven del priprav so vaje sistema zaščite, reševanja in pomoči, zato vsako leto tudi v naši regiji pripravijo regijsko vajo celovitega preverjanja pripravljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč ob potresu.

Zadnja je bila izpeljana konec meseca oktobra 2019, vodil jo je Janez Melanšek, vodja Izpostave URSZR Celje in Poveljnik CZ za Zahodno Štajersko s pomočjo vodstva vaje ter Operativne skupine za izvedbo vaje. »Vaja je bila izvedena na podlagi predpostavke, da je

širše območje Zahodno Štajerske regije prizadel potres intenzitete VIII po evropski potresni lestvici. Najbolj so bile prizadete občine, ki jih skladno z regijsko oceno ogroženosti lahko prizadene potres VIII stopnje po evropski potresni lestvici EMS (18 občin), Mestna občina Velenje in občina Slovenske Konjice, ki ju lahko prizadene potres VII stopnje po evropski potresni lestvici, kjer se na javnih in zasebnih stavbah pojavijo velike razpoke na stenah, več starejših in slabo grajenih stavb se lahko poruši.

Ugotovitev ocenjevalcev je bila, da je bila vaja celovitega preverjanja sistema zaščite in reševanja ob nesreči v regiji uspešno izvedena,« pove Janez Melanšek, ki poudari pomembnost vaje, ki je konkretnim prostovoljnim vadbencem omogočila pridobivanje izkušenj, ki so ob množičnih nesrečah in hkratnem sodelovanju številnih različnih sistemov nujno potrebne.

Najboljša preventiva pred potresi je potresno odporna gradnja

Boštjan Oprešnik, svetovalec za ZiR, ki je leta 2020 pripravil oceno potresne ogroženosti v Zahodno Štajerski regiji, je zapisal, da je najboljša preventiva pred potresi, potresno odporna gradnja, ki jo v razvitem svetu zahtevajo predpisi, ki upoštevajo karte potresne nevarnosti. Karta pokaže, kako močne potrese je moč pričakovati na določenem območju, ne pa tega, kdaj bo do tako močnega potresa prišlo. Potresna

Zgodba stanovalke Ta kriza, ki jo je čutilo moje telo, se je zagrizla v moje kosti in ohromila moje misli. Vrglo me je iz postelje, zgodaj zjutraj ob 6:15 in naenkrat so švigale misli z neskončno hitrostjo. Z grozo pa se moj um ni strinjal, kar se je prelilo v nemoč, neobvladljivo stanje. Oblekla sem se v nekaj, kar je bilo najbližje. Zagrabila sem vazo z rožami na mizi, ki bi verjetno zgrmela na tla, razmišljala sem s svetlobno hitrostjo, ampak je telo okamnelo, strah se je zarezal globoko v kosti. Želje so bile pod skupnim imenovalcem, naj se vse skupaj že neha, poleže, umiri. 20 sekund je minevalo in minevalo in se končno le končalo. Odšla sem po stanovanju, v kopalnici parfumčki, ki niso bili ravno v omarici, so se raztreščili po ploščicah. Omare z drsnimi vrati so bile z obeh strani odprte najmanj 30 cm, v predsobi omara za čevlje z odprtimi predali prav tako odprti 30 cm. Vse sem postavila v kolikor toliko normalno stanje in se počasi spravila nazaj v posteljo. Po 15-ih minutah ponovno trese in jaz spet ponovim postopek oblačenja. Pri tem pa po vsem svojem telesu doživljam nemoč. Tudi, teden dni po tem, ko se je zgodil popotresni sunek, ki je Slovenijo stresel ob 12:20 minut, so sledila enaka doživetja, le da sem, ne vem, zakaj, bolj kot nase mislila na svoje prelepe orhideje, ki so ravno vzcvetele na moji okenski polici. Kar me še danes čudi je, da sem nazadnje pozabila na samovarovalno vedenje, pozabila nase, kam se je treba skriti, kje je najboljši izhod, oziroma če sploh je glede na to, da živim v 7. nadstropju, kjer je preživetje bolj ali manj res vprašljivo. Počutiš se tako zelo nemočnega, majhnega in ujetega v odnosu do narave in naravnih pojavov, tako nebogljenega, da v tem stanju šoka še misli doživijo blokado. V strokovnih utemeljevanjih pravijo, da so nesreče tudi politični pojav z vsemi političnimi opredelitvami kriznih situacij, kar je zame skoraj smešno. Mislim, da je v svoji prvobitnosti predvsem fizični dogodek s socialnim razkrojem.

Upam, da nam v prihodnosti ne bo treba čez potresne krize, čeprav napovedi niso najbolj spodbudne.

nevarnost je največkrat podana s pospeškom tal, spektralnim pospeškom ali z intenziteto. »Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo. Čeprav magnitude potresov na ozemlju Slovenije ne dosegajo zelo velikih vrednosti, so zaradi razmeroma plitvih žarišč učinki lahko dokaj veliki. »Pas večje potresne nevarnosti (intenziteta VIII EMS) poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugu in jugovzhodu države,« razloži. O zgodovini potresov Oprešnik pove: »Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo petnajst potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto VII EMS. Pri intenziteti VII EMS se pojavijo zmerne poškodbe na zgradbah (v potresni zgodovini območja znotraj današnjih meja Slovenije se je od začetka 16. stoletja tak potres zgodil najmanj

s polmerom okoli 150 km ali 70.000 km2. Najbolj prizadeti sta bili takratni občini Šmarje pri Jelšah in Šentjur, kjer je bilo poškodovanih okoli tisoč zgradb v več kot osemdesetih naseljih. Med potresom so nastali številni novi plazovi, oživeli pa so tudi nekateri stari. V celoti je bilo takrat poškodovanih okoli 5300 zgradb, od katerih so jih kasneje okoli 1000 tudi porušili,« razlaga.

redno majhna. Dejansko bi na primer samo del prebivalcev znotraj enovitega območja intenzitete Vlll EMS občutil tako močan potres. Povsem enako seveda velja za izpostavljenost objektov in drugih dobrin.

Sunki potresa trajajo le od petnajst do dvajset sekund

Obnašanje stavbe med potresom je odvisno od potresne odpornosti stavbe.

V območju intenzitete VII tudi Pri večstanovanjskih zgradbah običajne Šaleška dolina tlorisne zasnove (stanovanjski bloki) Na območju intenzitete VIII EMS ži- največje poškodbe nastanejo v pritličju, vi več kot 100.000 ljudi ali 41 odstot- če je le-to oslabljeno na primer z garažo kov prebivalcev, na območju intenzitete ali drugimi večjimi prostori, tako da je VII okoli 147.000 ljudi ali 59 odstotkov v pritličju premalo nosilnih navpičnih prebivalcev. V območju intenzitete Vlll elementov konstrukcije. Tudi pri norEMS se med drugimi nahajajo naselja malni stanovanjski razporeditvi prostoLaško, Celje in Žalec. V območju in- rov v pritličju se včasih to poruši, če ni močneje zgrajeno, kot višje etaže. Ob potresu je pri odhoKot je razvidno iz priloženih grafik se mesto nahaja v VII. du iz stavbe treba vedeti, da v stopnji potresne ogroženosti po lestvici EMS. naših seizmotektonskih razmerah sunki potresa, ki povzročajo močne ali hujše poškodbe objektov, trajajo le od 15 do 20 sekund. Potres »najavlja« svoj prihod s šibkimi sunki, ki trajajo od 3 do 5 sekund, potem nenadoma pridejo močni sunki, ki lahko povzročijo rušenje dela stavbe (če stavba ni potresno odporna) že po 10 sekundah. Zato poiščite varna mesta v stavbah -pod trdnimi mizami, med podboji vrat, če so v nosilni steni in ob notranjih nosilnih stenah. Med potresom ostanite mirni. Takoj prekinite svoje dejavnosti, poglejte naokrog, hitro presodite razmere in ustrezno ukrepajte. Med potresom ne tecite iz stavbe! Ne uporabljajte dvigala ali stopnic in ne skačite skozi okna!

Mesta na prostem, ki se jih je treba ob potresu izogibati, so: stavbe, zidovi, drevesa, telefonska in električna napeljava, ulična razsvetljava, prometna signalizacija, daljnovodi, Velika neznanka so nadvozi, podvozi, mostovi, predori, rečne brežine, morska obala, predeli pod klifi, strma individualne gradnje pobočja, robovi previsnih sten ipd.

Prihodnjo potresno odpornost gradnje določajo veljavni 50-krat). Kozjansko z majhnimi skro- tenzitete Vll EMS pa med drugim na- predpisi, ki jih morajo graditelji doslemnimi lesenimi hišami, kritimi s slamo, selja Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, dno izvajati pod nadzorom države. Težji in navidezno trdnimi kamnitimi zgrad- Mozirje, Slovenske Konjice, Šmarje pri problem je, kako zagotoviti potresno odbami, je 20. junija 1974 ob 17.08 po Jelšah in Rogaška Slatina. Ob tem pa je pornost že zgrajenih stavb, zlasti, če so svetovnem času prizadel močan potres. treba tudi poudariti, da je možnost, da zgrajene v času, ko še niso veljali predpiNjegova magnituda je bila 4,8, največji bi ob zelo močnem potresu (na primer si za potresno odporno gradnjo. Zato je učinki pa so dosegli VII EMS. Žarišče intenzitete Vlll EMS) vsi prebivalci, ki treba najprej ugotoviti potresno odporje nastalo v globini približno trinajst ki- živijo na omenjenih območjih, tudi de- nost teh stavb. Ocena potresne ogroželometrov. Njegov vpliv je zajel območje jansko občutili tako močan potres, iz- nosti in Statična presoja stanovanjskega

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 15

15

REPORTAŽA

21. januarja 2021

z upoštevanjem protipotresnih standardov fonda v mestu Velenje je bila izdelana ništvo nove protipotresne predpise. V aprila 1997, odgovarja Aleksandra For- času najbolj intenzivne gradnje večstaštner iz kabineta župana Mestne občine novanjskih objektov v mestu, med leti Velenje. »V presojo so bile vključene več- 1970 in 1985, so bili ti grajeni večinoma stanovanjske stavbe z najmanj petimi po sistemu izvlečnih opažev, torej z arstanovanjskimi enotami (stanovanjski miranim betonom in so zato potresno bloki, stolpiči, stolpnice), individualna varni. Velika neznanka pa ostaja indistanovanjska gradnja vidualna gradnja, ni bila vključena in kjer je bila večina Stavbe so načrtovane po objektov izvedena javne stavbe (šole, protipotresnih standardih v lastni režiji, zato vrtci, zdravstveni objekti, upravne nam kakovost ni – Velenje se nahaja v zgradbe, kulturni znana; predvideobmočju, kjer je po objekti, trgovski cenvamo pa, da so izocenah mogoč potres tri …). Mesto Velenje vajalci upoštevali VII stopnje EMS, temu je mlado in v veliki v projekte vgrajevečini zgrajeno z ne protipotresne podatku je prilagojeno upoštevanjem prostandarde in zato tudi načrtovanje. tipotresnih standarniso ogrožene, poPomemben podatek dov.« Na vprašanje jasni.« pri takih ocenah je katere stavbe v VeleNa MO Velenje seveda kvaliteta izvedbe podatkov o škodi nju so najbolj ogrožene pa Forštnerjeva objektov, tipa potresa ipd. in vplivu potresa pravi: »Za potresno na stavbe, po njim ogrožene veljajo znanih podatkih, predvsem stare, težke in visoke stavbe zadnjih petdeset let ne beležijo, kar poz neelastičnimi, neustrezno postavlje- meni, da na objektih naj ne bi bilo povnimi zidovi. Velenje je mlado mesto zročene škode. Tudi starejše stavbe so in je razen gradov, nekaterih objektov v času svojega obstoja uspešno prestale Starega Velenja in Šaleka, praktično več potresov, zato verjetno niso posebej v celoti zgrajeno po 2. svetovni vojni. ogrožene. 🔲 Velika večina celo po letu 1963, ko je zaradi močnega potresa v Skopju bivša država Jugoslavija sprejela za gradbe-

TEŠ odporen na potrese

Preverili smo tudi, kako je protipotresno zaščitena Termoelektrarna Šoštanj. Tam pravijo, da imajo vsi bloki nastavljene mehanizme izklopa v primeru preseganja premičnega pospeška objekta nad nastavljenimi nivoji kot posledice močnega potresnega sunka. »Objekti bloka 6 TEŠ, so bili projektirani po modernih in pri nas veljavnih Evrocode standardih, ki za pomembne objekte, kot so elektrarne, zahtevajo 40 odstotkov večjo odpornost na potresne obremenitve, kot za ostale objekte (stolpnice, mostove …). Hkrati je bila zaradi pomembnosti izvedena tudi posebna mikroseizmična študija lokacije, ki jo je izdelala Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Študija je dvignila nivo potresnih zahtev še za približno 20 odstotkov v primerjavi z Evrocode standardi. Tako je potresna odpornost objektov bloka 6 povišana najmanj za 60 odstotkov v primerjavi z ostalimi objekti, ki so projektirani in izvedeni v skladu z veljavnimi predpisi,« zagotavljajo v Termoelektrarni Šoštanj in dodajajo, da so tudi ostali objekti dimenzionirani skladno s potresno zakonodajo 🔲 mz veljavno v času izgradnje.

❱

Pregled števila stanovanj glede na starost stanovanjskih stavb po občinah znotraj regij občina Šoštanj Velenje

Stanovanja, zgrajena do 1918 547 596

Stanovanja iz časa 1919 – 1945 247 166

Stanovanja iz časa 1946 – 1960 472 1404

Stanovanja iz časa 1961 – 1970 508 2333

Stanovanja iz časa 1971 – 1980 507 4121

Stanovanja iz časa 1981 – 1990 474 2395

Stanovanja iz časa 1991 – 2000 256 607

Stanovanja iz časa 2001 – 2010 281 870

skupaj 3292 12.492

(vir: Statistični urad RS, 2012)

Natančnejše analize in raziskave potresne ranljivosti objektov kulturnozgodovinske dediščine, med katere se poleg posameznih spomeniških stavb uvrščajo celotna stara mestna in podeželska jedra, kažejo, da je potresna odpornost precejšnega dela objektov neustrezna. Ob potresu, ki lahko povzroči poškodbe, je še posebej ogrožena stavbna dediščina kot so gradovi, palače, stara mestna jedra, stare meščanske in kmečke hiše, sakralni objekti ter starejši industrijski in prometni objekti ter njihova oprema. Ti objekti so še posebej ogroženi v primeru potresa intenzitete VIII EMS ali več. V Zahodno Štajerski regiji ni celovitih podatkov o potresni ranljivosti in ogroženosti industrijskih in infrastrukturnih objektov.

Prikaz ocene števila ljudi, ki živijo v stanovanjih glede na obdobja veljave predpisov o potresno varni gradnji občina

Število ljudi, živečih Število ljudi, živečih Število ljudi, živečih Število ljudi, živečih Število ljudi, živečih v stanovanjih, v stanovanjih, v stanovanjih, v stanovanjih, v stanovanjih, zgrajenih do leta zgrajenih v letih zgrajenih v letih zgrajenih v letih zgrajenih v letih 1948 1949 – 1963 1964 – 1981 1982 – 2007 2008 – 2010 2,47 2191 1307 2244 2169 208 2,47 2576 4504 14.807 8329 645

Povprečno število ljudi na stanovanjsko enoto

Šoštanj

Velenje

Število ljudi v občini/ regiji 8119 30.861

(Vir: Statistični urad, 2012, GIS_UJME 2012)

So krajani Rečice ob Paki lahko povsem brez skrbi?

Po zagotovilih pristojnih zaradi obnove mostu v Letušu delna zapora ceste – Še vedno brez odgovora kdaj naj bi stekla obnova državne ceste Rečica ob Paki – Polzela Tatjana Podgoršek

V zadnjih dneh minulega leta je krajane Rečice ob Paki, v občini Šmartno ob Paki, vznemirila informacija, povezana z naložbo Direkcije RS za infrastrukturo v sosednji občini Braslovče. Gre za obnovo mostu čez reko Savinjo v Letušu na državni cesti, po kateri poteka velik del prometa iz Zgornje Savinjske doline do preostale Slovenije in obratno.

Po navedbah nekaterih med njimi je bila prvotno zaradi del predvidena zgolj delna zapora mostu. Po ugotovitvah v okviru pripravljalnih del pa ta ne bi bila mogoča zaradi slabih temeljev.

Most naj bi bil zato med obnovo zaprt tako za tranzitni kot lokalni promet, obvoz naj bi potekal po državni cesti Rečica ob Paki – Podgora - Podvin, kar je za krajane povsem nesprejemljivo. Kot poudarjajo, je promet po njej že danes gost in nevaren, v delu poteka cesta v strnjenem naselju, kjer zaradi svoje ozkosti ne omogoča srečanja dveh vozil. Je tudi brez pločnika oziroma varnejših površin za najbolj ranljive

udeležence v prometu. Krajani o potrebi po ureditvi ceste in prometa na njej opozarjajo že več let, prav tako občina Šmartno ob Paki, vendar doslej brez uspeha.

Ali informacije držijo ali ne smo preverjali na Direkciji RS za infrastrukturo. V dopisu nas je zanimalo še, kako nameravajo ob še gostejšem prometu na omenjeni cesti poskrbeti za varnost vseh udeležencev v prometu, sploh pešcev in kolesarjev, med katerimi so tudi otroci in starejši ljudje, ali so se o tej temi že sestali z vodstvom občine.

Pobudo izvajalca del zavrnili

V odgovoru na naša vprašanja so na Direkciji zapisali: »Kljub temu da je v razpisni dokumentaciji predvideno izvajanje del ob polovični zapori prometa, je izvajalec v fazi pridobivanja dovoljenja za zaporo prometa podal pobudo za popolno zaporo mostu v času izvajanja del.

Menil je, da bi tako dela zaključil hitreje. Strokovne službe so ta predlog izvajalca preučile in ga glede na prometno situacijo,

Cesta Rečica ob Paki – Podvin je v strnjenem delu naselja ozka in ne omogoča srečanja dveh vozil. Prav tako je brez pločnika za najranljivejše udeležence v prometu

vrsto in predvideno tehnologijo del, zavrnile. Tako je v času izvajanja gradbenih del predviden izmenični enosmerni promet s pomočjo prometno odvisnih semaforjev. Postavitev polovične zapore je ob ugodnih vremenskih razmerah predvidena v sredini tega meseca.« V nadaljevanju odgovora pa so še zapisali: »Glede na stanje

ceste Rečica ob Paki – Polzela, ki ga omenjate, pa tole: na cesti Polzela - Rečica ob Paki ima Direkcija predvideno ureditev ceste skozi naselje Podvin pri Polzeli.

PZI projektna dokumentacija je predana v recenzijo. Po zaključeni recenziji sledi parcelacija in nato odkupi; v teku je tudi javno naročilo za izdelavo PZI projektne dokumentacije rekonstrukci-

je ceste od Zavoda za blagovne rezerve do naselja Rečica ob Paki. Za nadaljevanje ureditve ceste skozi naselje Rečica ob Paki pa je v izdelavi projektna dokumentacija. Nato sledijo recenzija projektne dokumentacije, parcelacija in odkupi.«

Izdelava potrebnih projektov za izvedbo del se neprestano zamika

Obrnili smo se še na župana Občine Šmartno ob Paki Janka Kopušarja. Po njegovih navedbah so na občini z odobravanjem sprejeli novico o začetku obnove letuškega mosta, presenetile pa so jih objave na družbenih omrežjih, da bo v času obnove popolna zapora ceste ter da bo promet iz Zgornje Savinjske doline preusmerjen skozi Rečico ob Paki po državni cesti skozi Podgoro ter Podvin proti Polzeli. »Takoj smo začeli iskati uradne informacije o tem in od braslovškega župana Tomaža Žoharja dobili ustno pojasnilo, da je to res, ker izvajalec sanacije potrebuje za ustrezno obnovo nosilnih elementov mostu popolno zaporo.

Na Direkciji pa smo izvedeli, da je predvidena polovična zapora mostu, ker je bilo tako zahtevano tudi v javnem razpisu, in da se bo izvajalec temu moral prilagoditi.« Kopušar je še dodal, da si v lokalni skupnosti že vrsto let prizadevajo za ureditev državne ceste skozi Rečico ob Paki in naprej skozi Podgoro proti Polzeli in to si bodo tudi v prihodnje. Podpisan imajo protokol, izdelava

potrebnih projektov za izvedbo pa se neprestano zamika v prihodnost.

S krožiščem in križiščem

Most čez reko Savinjo v Letušu predstavlja simbolni stik med Spodnjo, Zgornjo Savinjsko ter tudi Šaleško dolino. Zaradi vedno gostejšega predvsem tovornega prometa je v zadnjih desetletjih postal ozko grlo celotnega naselja in v času prometnih konic nevaren za pešce.

Projekt, vreden blizu milijon evrov, bo financirala Direkcija RS za infrastrukturo. V začetku lanskega septembra je podpisala pogodbo o obnovi mostu s podjetjem Markomark Nival. Izvajalec je pripravljalna dela na spodnjem delu mostu, ki niso zahtevala večjih omejitev prometa preko mostu, začel novembra lani. Pogodbeni rok za dokončanje del je 300 koledarskih dni, kar pomeni, da naj bi bila vsa dela končana predvidoma v drugi polovici tega leta.

Projekt predvideva zamenjavo asfalta in hidroizolacije ter širitev hodnikov na mostu za približno 2,5 metra. To bo omogočilo obojestransko umestitev ločenih površin za kolesarje in pešce. V križišču Mozirje – Šmartno ob Paki, takoj za mostom, bo zgrajeno majhno urbano krožno križišče, pred mostom pa je predvidena rekonstrukcija obstoječega trikrakega križišča, s katerim bodo domačini med drugim dobili urejen dostop do tamkajšnje 🔲 podružnične šole.

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 16

16

V SREDIŠČU

21. januarja 2021

Konec s pogajanji kdo bo prevzel pokojnika Vsakega umrlega na območju Šaleške doline, tudi tujca, najprej in edini prevzame Komunalno podjetje Velenje, ki pokojnika odpelje v hladilne prostore pokopališča Podkraj – Tam ga prevzame, s strani sorodnikov preminulega, izbran izvajalec pogrebne dejavnosti Milena Krstič – Planinc

zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo teh. To pomeni, da tudi vsakega državljana ali tujca, ki umre na območju treh občin Šaleške doline, lahko najprej

Velenje, Šoštanj – Zakon o pogrebno-pokopališki dejavnosti določa, da morajo občine na novo definirati storitve pogrebno pokopališke dejavnosti. Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj sta jih s sprejetjem novega Odloka o pokopališkem redu, v katerem so podrobneje določene zahteve glede izvajanja nove dejavnosti, že potrdili in jih od 1. januarja letos tudi že izvajata.

Največja novost, ki jo je prinesel zakon, sprejet je bil že pred štirimi leti, je obvezna vzpostavitev nove gospodarske javne službe, 24 – urnega dežurstva. Občine bi to že morale storiti, a zaradi zmede, ki je nastala ob vložitvi kar treh ustavnih presoj posameznih členov zakona , mnoge Primož Rošer: »Z izvajanjem 24-urne še niso. Občina Šmardežurne službe Komunalno podjetje tno ob Paki bo to storila Velenje nima prednosti pri izvajanju v kratkem. ostalih pogrebnih dejavnosti, na primer Občini sta v svojih odpogrebnih slovesnostih.« lokih tudi določili, da bo edini izvajalec 24-urne dežurne in edino prevzame Komunalslužbe na njunem območju Ko- no podjetje Velenje. Pokojnika munalno podjetje Velenje. odpelje v hladilne prostore pokopališča Podkraj ali na zahteKaj 24-urna dežurna vo mrliško pregledne službe ali služba zajema? preiskovalnega sodnika na ob24-urna dežurna služba obse- dukcijo in nato iz obdukcije v ga vsak prevoz od kraja smrti hladilne prostore pokopališča do hladilnih prostorov izvajalca Podkraj, kjer ga prevzame s javne službe ali zdravstvenega strani sorodnikov preminulega

dejavnosti, ocene števila prevozov v enem letu glede na javno dostopne statistične podatke in opravljene analize deležnikov (bolnišnice, domovi za varstvo ostarelih …), potrebnega števila razpoložljivih delavcev za izvajanje dežurne službe, ocenjenega povprečnega števila prevoženih kilometrov od kraja smrti do hladilnice in od kraja smrti na

izbran izvajalec pogrebne dejavnosti.

S prvim prevozom zagotovljena maksimalna pieteta do pokojnih

Osnovni namen uvedbe nove obvezne gospodarske javne službe je poenotenje sistema pogrebne in pokopališke dejavnosti v državi, predvsem pa zagotoviti maksimalno pieteto do pokojnih. »Z uvedbo te javne službe ne bo več prihajalo do neljubih primerov, ko na kraj smrti pride več pogrebnih podjetij, ki se nato pogajajo, kdo bo prevzel pokojnika, prav tako ne bo prihajalo do primerov, ko pogrebno podjetje pride na dom pokojnega po oblačila za ureditev, še preden domači sploh dobijo informacijo o smrti pokojnega, in ne bo prihajalo do korupcijskih tveganj

s strani tistih, ki javljajo smrt osebe posameznim pogrebnim podjetjem,« pravi Primož Rošer, vodja PE Komunala v Komunalnem podjetju Velenje.

Z izvajanjem 24-urne dežurne službe pa Komunalno podjetje Velenje nima prednosti pri izvajanju ostalih pogrebnih dejavnosti, na primer pogrebnih slovesnostih, pravijo na očitke ostalih pogrebnih podjetij. »V fazi prvega prevoza sploh ne pridemo v stik s svojci pokojnih, razen v primeru, da oseba umre doma.«

Cena je solidarna

Cena storitve prvega prevoza je solidarna kar pomeni, da je enaka za vse uporabnike ne glede na oddaljenost pokojnega od mrliške veže Podkraj in znaša 220 evrov brez DDV. Oblikovali so jo na podlagi elaborata, natančno po zahtevah metodologije (geografski obseg izvajanja

❱

Na razpolago morajo imeti najmanj 2 vozili za prevzem in transport pokojnih, najmanj 5 zaposlenih delavcev, dve transportni krsti in najmanj 3 hladilna mesta.

obdukcijo in od tam do hladilnih prostorov izvajalca ter ocene izvajanja te storitve prej ter tudi tega, da se dve tretjini smrti zgodi izven rednega delovnega časa pokopališko pogrebne dejavnosti.

Vodja PE Komunala pojasnjuje tudi, da cena ne zajema le stroškov prvega prevoza pokojnega, temveč vključuje tudi vse materialne stroške, ki jih ima izvajalec pri izvajanju te dežurne službe, da zadosti vsem zakonskim zahtevam. Na razpolago morajo biti

Naročnik vse stroške poravna izbranemu izvajalcu pogrebne dejavnosti Trditev, da je 24-urna dežurna služba dodatni strošek za naročnika pogreba ne drži, pravijo na Komunalnem podjetju Velenje, saj se je pri pogrebnih storitvah obračunaval tudi pred tem.

Ko naročnik naroči pogreb pri izbranem izvajalcu pogrebne dejavnosti, ga pooblasti, da opravi vse aktivnosti, ki so potrebne za izvedbo pogreba, kar vključuje tako prevzem pokojnika pri izvajalcu 24-urne dežurne službe kot tudi vse ostalo v zvezi s pogrebom. To pomeni, da izvajalec 24-urne dežurne službe (KPV) stroške prvega prevoza zaračuna izbranemu izvajalcu pogrebne storitve, ta pa potem te stroške zaračuna naročniku pogreba skupaj z ostalimi stroški izvedbe. najmanj 2 vozili za prevzem in transport pokojnih, najmanj 5 zaposlenih delavcev, dve transportni krsti, najmanj 3 hladilna mesta ...»Cena storitve izvajanja 24-urne dežurne službe je zelo podobna ceni prevzema in transporta pokojnika iz mesta smrti na pokopališča, ki so jo že do sedaj plačniki pogreba plačevali na osnovi postavk iz potrjenega cenika pogrebne dejavnosti, je pa bila ta različna za vsakega naročnika zaradi različno obračunanih kilometrov od kraja smrti do pokopališča Podkraj,« pravi Rošer. 🔲

V Velenju 73 pogrebov več kot leta 2019 Občina Šoštanj na strani gasilcev Na Statističnem uradu ocenjujejo, da bo končno število vseh umrlih v Sloveniji v letu 2020 najvišje letno število umrlih po koncu 2. svetovne vojne Milena Krstič - Planinc

Velenje - V Sloveniji se je v novembru 2020 po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije rodilo 1.357 otrok (11,4 % manj kot v novembru 2019), umrlo pa je 3.059 prebivalcev Slovenije (89,5 % več kot v novembru 2019).

Od začetka januarja do konca novembra 2020 se je po začasnih podatkih v Sloveniji rodilo 16.897 otrok; 20.634 prebivalcev Slovenije pa je v tem obdobju umrlo. Število rojenih je bilo v primerjavi z istim obdobjem leta 2019 nižje za 5,3 %, število umrlih pa višje za 10,2 %.

Do novembra 2020 je bil mesec z najvišjim številom umrlih januar 2017 (2.425), ko je v Sloveniji dosegla vrhunec sezonska gripa, ki je bila v zimski sezoni 2016/2017 razširjena po vsej Evropi. 29. januar 2017 je bil vse do epidemije covida-19 tudi edini dan v zadnjih 20 letih, ko je število umrlih v enem dnevu preseglo sto (101).

Mesec november 2020 je bil po začasnih podatkih v zadnjih 20 letih prvi mesec, v katerem je umrlo več kot 3.000 prebivalcev.

Leto

V zadnjih petnajstih letih od leta 2005 do leta 2019 je bilo v Velenju povprečje letnih pokopov 257, lani pa jih je bilo največ in sicer 92 več od povprečja, oziroma 54 več kot leta 2016, ki je bilo doslej leto z največ pokopi.

V 18 dnevih tega meseca je umrlo po 100 ali več prebivalcev na dan. V povprečju sta v novembru 2020 na dan umrla 102 prebivalca (za primerjavo: v novembru 2019 je povprečno na dan umrlo 54 prebivalcev).

Na Statističnem uradu Republike Slovenije ocenjujejo, da je v

času od 1. do 20. decembra 2020 umrlo 2.097 prebivalcev in da bo končno število vseh umrlih v Sloveniji v letu 2020 najvišje letno število umrlih po koncu 2. svetovne vojne. Začasne podatke za december bodo objavili 5. februarja. 🔲

Vsi Podkraj pokopi

Škale

2020

349

334

15

2019

276

265

11

2018

257

238

19

2017

264

255

9

2016

295

271

24

2015

279

262

17

2014

272

254

18

2013

251

239

12

2012

237

222

15

2011

246

231

15

2010

257

235

22

2009

270

252

18

2008

258

242

16

2007

233

217

16

2006

207

195

12

2005

252

229

23

Skupaj

4203

3941

262

Za redno delovanje štirih društev bodo namenili 95.000 evrov, s 44.000 evri bodo pomagali gasilcem Topolšice do novega vozila in brizgalne Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Občina Šoštanj bo letos za redno delovanje štirih prostovoljnih gasilskih društev (Šoštanj-mesto, Topolšica, Gaberke in Lokovica) torej za materialne stroške, izobraževanje in tekmovanja, vzdrževanje vozil in tehnike, zdravniške preglede, delovanje Gasilske zveze Šaleške doline ter za polnjenje in testiranje jeklenk dihalnih aparatov, namenila 95.000 evrov. To je toliko kot lani. Sredstva namenjajo tudi refundaciji plač ob požarih, ko člani prostovoljnih gasilskih društev pomagajo pri gašenju in odpravljanju posledic, ali se za ta namen izobražujejo.

Za nakup opreme, ki jo potrebujejo njihovi gasilci, bodo letos iz občinske blagajne odšteli 20.000 evrov (lani 33.000 evrov), s 5.000 evri bodo sofinancirali zaposlitve v Gasilski zvezi Šaleške doline (lani 4.000 evri).

Vsako leto društvom pomagajo tudi pri nakupih vozil ali obnovi prostorov gasilskih društev. Letos bodo 44.000 evrov namenili sofinanciranju nakupa vozila in brizgalne za PGD Topolšica, s 5.000 evri pa sofinancirali nakup prikolice za PGD Lokovica.

Lani so z nekaj manj kot 10.000 evri pomagali pri nakupu operativnega vozila Gasilski zvezi Šaleške doline, 25.000 evrov so primaknili k obnovi Gasilskega doma Gaberke, s prav toliko pa so sofinancirali nakup vozila za PGD Lokovico. 🔲

radio velenje com

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 17

17

ŠPORT

21. januarja 2021

Kdaj nadaljevanje druge lige Ljubno skače že 10 let Na jubilejni tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih za in po kakšnem scenariju?

V zvezi s tem se je sestala posebna delovna skupina nogometne zveze V drugi nogometni ligi so 16. oziroma 17. oktobra razen v Lendavi odigrali tekme 12. kroga aktualnega prvenstva. Obračun med Nafto in Rudarjem je bil preložen zaradi nekaj okuženih domačih igralcev.

To je bil zadnji krog jesenskega dela, saj so klubi nekaj dni zatem dobili sporočilo, da kljub velikemu prizadevanju krovne nogometne zveze, državne institucije zaradi poslabšane epidemiološke slike tudi v tej ligi in hkrati v slovenski futsal ligi ne dovoljujejo nadaljevanja tekmovanj in so ju prekinili. Nadaljujeta pa se lahko tekmovanji v prvi moški in ženski ligi. Od tedaj zelenice na tej ravni tekmovanja samevajo.

Po pred začetkom sezone sprejetem koledarju naj bi drugoligaška moštva pomladanski del začela 21. februarja. Za zdaj še ni zagotovila, da se bo to tudi zgodilo. Najbrž se ne bo!? V začetku prejšnjega tedna se je v zvezi s tem sestala posebna delovna skupina nogometne zveze. Znova naj bi se te dni. V sporočilu klubom so člani podčrtali, da trenutno ni možno izvajanje treningov in tekem. Hkrati so omenili, da napore usmerjajo v to, da bi se druga liga izvzela iz trenutno postavljenih pogojev za sprostitev ukrepov za področje rekreativnega in amaterskega športa, kar bi posledično pomenilo vrnitev klubov te lige v normalni trenažni in tekmovalni proces.

Med drugim so tudi zapisali, da bo trenutno veljavni koledar tekmovanj, ki predvideva začetek

pomladnega dela 21. februarja in prve pokalne tekme 3. marca, skladno s sproščanjem ukrepov doživel spremembe. O njih bodo klubi pravočasno obveščeni. Od trenutka, ko bodo igralci lahko začeli vaditi, naj bi imeli na vo-

ljo pet tednov za priprave. Če se tekmovanje ne bo nadaljevalo po koledarju, pa so za začetek pomladanskega dela predvideli naslednja scenarija. Po prvem bi odigrali še tri kroge in zaostalo tekmo med Lendavčani in Velenjčani. Torej skupno petnajst.

Po njih pa bi klube razdelili na dve polovici: ligo za prvaka in ligo za obstanek. Druga različica pa predvideva, da bi takoj uvedli ligo za prvaka in ligo za obstanek, pred tem pa bi seveda Nafta in Rudar odigrala zaostalo tekmo.

Nestrpno čakajo na vrnitev na zelenice

Sulejmanovića, ki vsak dan prihaja v klubske prostore: »Mislim, da vsi klubi nestrpno čakamo, kaj se bo zgodilo z virusom in če se bodo številke umirile oziroma razmere izboljšale, postale bolj prijazne, da bi dobili zeleno luč pristojnih organov za začetek treningov. Če bi se lahko v najkrajšem možnem času vrnili na igrišča (z velenjskim trenerjem smo se pogovarjali v ponedeljek), bi mogoče lahko odigrali vseh trideset krogov in prvenstvo končali sredi maja. Tega si sam, najbrž pa tudi drugi trenerji, najbolj želim. Zdi pa se, da nam ta scenarij ' beži iz rok' in ostaneta druga dva, pač odvisno od uspešnosti preprečevanja in zajezitev okužb z virusom.»

Velenjčani so v enajstih krogih po štirikrat zmagali in izgubili, trikrat igrali neodločeno ter zbrali petnajst točk; to je bilo dovolj za deveto mesto. Na vrhu so Radomlje s 33. točkami (12 tekem), Krka na drugem mestu ima dve manj, povsem na dnu, na šestnajstem mestu, pa so Brda, ki so si v dvanajstih krogih priigrala šest točk. Dve več od njih imajo na predzadnjem mestu igralci Šmartna 1928. Toliko točk kot velenjski nogometni rudarji ima s tekmo več tudi osmi Fužinar.

Vsekakor je to dobro izhodišče za uresničitev trenerjeve želje: »Če bo uresničen scenarij igranja petnajst krogov, si bomo prizadevali prebiti se med prvih osem in nadaljevati v ligi za prvaka!«

In kaj se te dni dogaja v Rudarju, smo vprašali trenerja Almirja

🔲

Stane Vovk

Prehodili 30 uspešnih let Velenje – Sabljaški klub Rudolf Cvetko Velenje je decembra praznoval 30 let od ustanovitve in uradnega delovanja kluba, čeprav so sabljači začeli trenirati že leto prej.

V klubu je v vseh teh letih treniralo precej mladih športnikov tekmovalcev in rekreativcev iz Šaleške doline in tudi širše okolice. Vsako leto imamo v klubu tudi kar nekaj državnih prvakov in prvakinj v različnih starostnih kategorijah. Lani je bilo zaradi epidemije koronavirusa na žalost eno državno prvenstvo odpovedano, več kot pol leta pa smo bili sabljači prikrajšani tudi za treninge. Prav tako bo zaradi epi-

Krim Mercator - Zelene doline Žalec 34 : 20 (15:10)

11. krog, 1. A ŽDRL (zaostala tekma) Krka Novo mesto – Velenje 32: 27 (16:13) Velenje: Simić, Hadžić, Smonkar 8 (3), Tomić 4, Ferenc 4, Žekić, Priteržnik 3 (1), Tabaković 2, Borišek 3 (1), Paradiž, Dobrotinšek, Brglez, Pikl 1; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke. Krka 5 (2), Velenje 6

xPrizadevni člani Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC so imeli v minulih dneh polne roke dela pri skakalnici v tamkajšnjem športnem parku. V prihajajočem vikendu (23. in 24. januarja) bodo namreč gostitelji najboljših skakalk iz celega sveta. Letošnja tekma za svetovni pokal bo jubilejna - 10. po vrsti. Organizatorji tudi v zaostrenih razmerah zaradi epidemije covid -19 ničesar ne prepuščajo naključju in znova želijo dokazati, da Ljubno ostaja zibelka ženskih smučarskih skokov in da lahko preskočijo vse ovire.

stiranja in so bili vsi negativni, je »pridelalo« dovolj snega, »na roko« gredo organizatorjem tudi temperature do blizu minus 10 stopinj Celzija.

Na vprašanje, kaj bi ob pogledu na 10-letno prehojeno pot veljajo še posebej omeniti, je Rajko Pintar odgovoril: »Uspeva nam ena stvar, na katero smo še posebej ponosni. To je dejstvo, da so tekme na Ljubnem med najzanimivejšimi v karavani svetovnega pokala za ženske. Lan-

vse bolj pridobivajo veljavo. So vse bližje vzporednici z moškimi smučarskimi skoki, ki imajo precej daljšo tradicijo. V nekaj letih se bosta obe panogi po popularnosti izenačili.«

Učinki se kažejo v povečani zasedenosti zmogljivosti

Pomemben delež pri organizaciji in izvedbi tekme ima (poleg pokroviteljev) gotovo občina Ljubno, ki zgledno skrbi za urejanje skakalnice ter potrebne infrastrukture. »Vsem nam je žal, da bo jubilejna tekma minila brez gledalPosebna jubilejna cev. Dolgo smo oklevali tekma ali dogodek organizirati ali »Poleg tega, da bo tekma ne. Ne glede na to, da so se jubilejna, bo na njej nastonekateri temu odrekli, želipilo največ tekmovalk iz mo dokazati vsem, da smo največ držav doslej. Za zdaj dobri organizatorji, da imajih je prijavljenih kar 75 iz mo odgovorne ljudi, ki se 17. držav. Med njimi 12 ne bojijo velikih izzivov, in Slovenk. Tekma bo posebda smo zaupanja vredni,« na tudi zaradi zelo strogih meni ljubenski župan Fraukrepov za preprečevanje njo Naraločnik. širjenja okužb z novim koroKakšni pa so »učinki« ornavirusom, ki smo jih orgaganizacije tekem za svetovnizatorji vzeli zelo resno in ni pokal v smučarskih skoso nam povzročili kar nekaj Po zaletišču skakalnica pod Rajhovko se bo kih za ženske za občino? dodatnega dela. Vse tekmoletos »pognalo« največ skakalk in največ Po trditvah Naraločnika valke in njihovo spremljedržav na svetu. je teh več. Poleg promocivalno osebje (od trenerjev, je kraja se ti najbolj kažejo zdravnikov, psihologov, fiziote- sko nedeljsko tekmo (bila je v pri vlaganjih v posodobitev obrapevtov ...) smo nastali v dveh mesecu februarju) si je pred TV stoječih in pri ustvarjanju novih mehurčkih, in sicer v naravnem zasloni in na prizorišču ogledalo turističnih zmogljivosti ter storizdravilišču v Topolšici ter v hote- več kot 5 milijonov gledalcev, od tev pri zasebnikih v lokalni skulu Plesnik v Logarski dolini,« je tega v Sloveniji blizu 230 tisoč. pnosti. »Lani so bile v času, ko povedal predsednik organizacij- To so uradni podatki Mednaro- je bilo možno unovčiti turistične skega komiteja tekem za svetov- dne smučarske zveze. Tudi tek- kupone, zmogljivosti tri mesece ni pokal v smučarskih skokih za ma dan prej je dosegla dobro gle- in pol praktične povsem zasedeženske Rajko Pintar. danost. Ženski smučarski skoki ne. Iz naslova turistične takse se Zaradi vsem znanih razlogov v občinski proračun nateče vsadeklet ob skakalnici ne bodo boko leto približno 30 % več denardrili gledalci, navijanje bo tokrat Jutri (v petek) bosta na ja. Pred 10 leti je turistična taksa prestavljeno pred TV zaslone. skakalnici pod Rajhovko prispevala v občinski proračun Neposredni prenos tekem bodo uradni trening in kvalifikablizu 300 evrov, lani, ko so že velahko spremljali ljubitelji žencije, v soboto bo na sporedu ljale številne omejitve, pa dobrih skih smučarskih skokov skoraj v ekipna, v nedeljo pa posa25 tisoč evrov,« je še dejal Franjo vseh državah Evrope, Amerike mična tekma. Uradni začeNaraločnik. 🔲 Tatjana Podgoršek in Azije. 250 prostovoljcev, pri tek obeh bo ob 14. uri. katerih so izvedli predhodna te-

Denarja enako, prerazporeditev malo Mladi sabljači na pripravah na Rogli leta 1994 s trenerjem in enim od ustanovnih članov kluba Marijanom Salobirjem.

demije prestavljena Slavnostna skupščina sabljaškega kluba.

V klubu pravijo: »Kljub temu z upanjem zremo v prihodnost in smo hvaležni vsem 27 ustanovnim članom in trenerjem za trud, ki so ga vložili v razvoj kluba, pa seveda tudi vsem ostalim članom, ki so v teh letih skrbeli za nemo-

TAKO so igrali 1. A ŽDRL, zaostala tekma 6. kroga

ženske največ udeleženk iz največ držav

(5); izključitve: Krka 6 minut, Velenje 8.

13. krog: Ostale tekme: Trgo ABC Izola - Ž.U.R.D. Koper 21:25 (10:13), Mlinotest Ajdovščina - Litija 30:22 (15:12), Z'dežele - Krka 21:29 (9:14); Velenje - Zelene doline Žalec (9. februarja).

Vrstni red po 13. krogu: 1. Ajdovščina 11 tekem - 21 točk, 2. Krim 8 - 16, 3. Krka 10 - 16, 4. Žalec 8 - 12, 5. Z'dežele 9 - 10, 6. Šola rokometa Zagorje 10 - 7, 7. Velenje 9 6, 8. Koper 8 - 5, 9. Izola 11 - 5, 10. Litija 10 - 4, 11. Ptuj 8 - 0.

teno delovanje kluba in s tem omogočili razvoj tega lepega in zanimivega športa v Šaleški dolini. Za podporo se zahvaljujemo tudi MO Velenje, Športni zvezi Velenje in Sabljaški zvezi Slovenije. Še na mnoga uspešna leta!« 🔲

Šmartno ob Paki – Na lanski zadnji seji so svetniki Občine Šmartno ob Paki potrdili letni program športa za leto 2021, ki je usklajen z letošnjim občinskim proračunom, predvideva za sofinanciranje strokovnih in razvojnih nalog v športu enako višino denarja kot v preteklih letih – 33 tisoč 200 evrov. Nekoliko

spremenjena pa je prerazporeditev tega. Ker v občini trenutno nimajo vrhunskega športnika, ki bi izpolnjeval zahtevane razpisne pogoje, so 1500 evrov prenesla na kakovostni šport in šport za otroke. Tako je za to leto (2021) namenjenih 1500 evrov za športno vzgojo otrok in mladine, 29 tisoč 700 evrov za kakovostni šport in

Jerneja Čretnik, SK Rudolf Cvetko Velenje

Pripravljalna tekma Celje Pivovarna Laško - Gorenje Velenje 34:31 (20:15)

Celje: Strašek 14 obramb, Gaberšek 3 obrambe; Cvetko 5, Kačičnik 1, Razgor, Cokan 5, Grošelj 4, Poteko 1, Janc 2, Knez, Horžen 5, Mlakar 7, Leban 3, Načinović 1; trener: Tomaž Ocvirk Gorenje: Panjtar (6 obramb), Taletović (2 obrambi), Husejnović, Sokolič 10, A. Kavčič 6, Pajt 3, Miklavčič 2, Drobež 2, Komar 2, Jovičić 2, Predović 2, Haseljić 1, Grmšek 1, Starc, Mlivić, Ravnikar, Velić; trener: Zoran Jovičić

Terme Topolšica »mehurček« za skakalke Ljubno ob Savinji, Topolšica – Ljubenska skakalnica bo v soboto in nedeljo, 23. in 24. januarja na 10. FIS Svetovnem pokalu v smučarskih skokih gostila najboljše smučarske skakalke sveta, med katerimi zasluženo mesto v svetovnem vrhu, krojijo tudi Slovenke. Ekipe tekmovalk in drugi, ki bodo sodelovali na tem tekmo-

vanju, bodo gostili v Termah Topolšica, zato bo dostop do hotela od 20. do 25. januarja omejen.

Zagotoviti morajo nepredušen »mehurček« in tako v največji možni meri poskrbeti, da ne bi prišlo do morebitnih okužb.

Krajane in krajanke Topolšice prosijo za razumevanje. 🔲

mkp

2000 evrov za športno rekreacijo.

Denar bodo razdelili na osnovi vlog, prispelih na javni razpis.

Tega naj bi objavili predvidoma konec februarja oziroma marca. 🔲

tp

V Gorenju tudi trenerjev sin Po sporazumnem odhodu Vladana Lončarja k novomeški Krki je vodstvo velenjskega kluba v svoje vrste privabilo mladinskega reprezentanta Eneja Slatineka Jovičića (2000, 185), sina trenerja članskega moštva. Nadarjeni igralec je začel rokometno pot v Kopru, kasneje pa nadaljeval v ljubljanskem Slovanu. V obeh klubih je bil pred prihodom v Velenje med drugim kot trener tudi njegov oče. 🔲

vos

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 18

18

KRONIKA

21. januarja 2021

Najučinkovitejši ukrep v borbi z virusom v zaprtih prostorih je prezračevanje prostorov Strokovnjaki delovanje klimatskih naprav odsvetujejo, saj povzročajo stalno kroženje zraka v prostoru in lahko tako brez možnosti dovajanja svežega zraka negativno delujejo na povišanje koncentracij virusa v zraku Jasmina Škarja

Nacionalni inštitut za javno zdravje je že marca objavil navodila za prezračevanje prostorov v času širjenja novega koronavirusa. Prezračevanje z največjim možnim pretokom zraka je namreč v prizadevanjih za omejitev širjenja zelo pomembno. NIJZ je pripravil priporočila na osnovi smernic Zveze evropskih združenj za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo za prostore, kjer se zadržujejo ljudje, in za vzdrževanje sistemov za ventilacijo.

Kot so zapisali v inštitutu, je v času prisotnosti ljudi v prostorih potrebno stalno zračenje (mehansko ali naravno z odpiranjem oken) z največjim možnim pretokom zraka. Nasveti veljajo tudi za toaletne prostore, v katerih mora biti zračenje stalno, svetujejo pri NIJZ. O tem, kako pravilno prezračevati prostore (sploh v zimskem času) in kako je z uporabo klimatskih naprav, smo povprašali direktorja podjetja Eurofins Erico Slovenija Mateja Šuštaršiča, univ. dipl. biologa.

Ali lahko preprečimo širjenje virusa v delovnem in domačem okolju? »Za uspešno preprečitev širjenja virusa po zraku je potrebno poleg upoštevanja splošnih higienskih priporočil (uporabe mask, ustrezne razdalje, higiene

kašlja in kihanja) tudi pravilno prezračevanje prostorov. Z dovajanjem svežega zraka (zračenjem) naredimo dve koristni zadevi: razredčimo potencialno prisoten virus v prostoru in spreminjamo nekatere lastnosti zraka (temperatura, vlaga). Te spremembe, nihanja v temperaturi in vlagi, lahko negativno vplivajo tudi na ohranjanje virulentnosti virusa. Načini zra-

izplakuje školjka s pokritim pokrovom, saj le-tako ne pride do nastajanja aerosolov – majhnih vodnih kapljic, ki lahko vsebujejo tudi virus. Delovanje klimatskih naprav se odsvetuje, saj povzročajo stalno kroženje zraka v prostoru in lahko tako brez možnosti dovajanja svežega zraka negativno delujejo na povišanje koncentracij virusa v zraku. Seveda si lahko pri upo-

Matej Šuštaršič: »Razkuževanje površin, maska in ostali že omenjeni ukrepi še vedno predstavljajo najpomembnejšo zaščito pred okužbami. Zato bodimo dosledni in pazljivi ter poskrbimo za svoje zdravje in s tem preprečimo širjenje virusa.«

čenja so seveda lahko različni.

Zračimo lahko z odpiranjem oken ali mehanskim načinom zračenja, pri katerem se priporoča povečan pretok zraka.

Mogoče bi izpostavil tudi prezračevanje toaletnih prostorov, za katere se priporoča, da se

rabi klime pomagamo z rednim zračenjem prostorov ali uporabo t. i. čistilcev zraka. Slednji s prehodom zraka po specifičnih filtrih omogočajo odfiltriranje virusa in tako njegovo znižanje koncentracije v zraku. Pri tem bi rad izpostavil, da je skupina

Eurofins pionir pri vzpostavljanju diagnostike identifikacije virusa v zraku.«

topni v maščobah, kot sta vitamina D in E. To poudarjam tudi zato, ker lahko pri pretiranem uživanju vitaminov pripelje do hipervitaminoze – torej stanja, v katerem imamo vitaminov v telesu več, kot jih potrebujemo za svoje potrebe, kar lahko vodi do negativnih vplivov.«

Zakaj sta vitamina C in D tako koristna pri delovanju našega imunskega sistema in kako doseči ugoden učinek na naše telo? »Potek bolezni in morebitni zaNa spletu je mogoče zaslediti pleti bolezni z okužbo so odvisni številne nasvete, kako se lahko od številnih dejavnikov. Podobuspešno zoperstavimo in borimo no, kot velja za ostale okužbe, proti virusu (lahko z uporabo velja tudi za s SARS CoV-2. Boljprehranskih dopolnil vitamina ša kot je naša fizična kondicija in C, vitamina D, cinkove soli preveč kot imamo »dobrih« hranil v prečimo možnost okužbe)? našem telesu, lažji bo potek bolezni, če zbolimo, oz. bolj smo »Tudi sam sem zasledil študije, odporni na povzročitelje bole- ki kažejo na uspešno »borbo« zni. Izpostavil bi, da ne smemo proti virusu, ki ga povzroča Copozabiti na svojo redno fizično aktivnost, ki je Raziskave kažejo, da bi bilo poleg hrane zelo pomembna. Kadar nam pomanjkanje vitamina D s hrano v naše telo ne možna razlaga za visoko uspe pridobiti dovolj stopnjo okužb z virusom hranil, je potrebno pogripe v zimskem času. seči po različnih prehranskih dopolnilih.

Ne smemo pozabiti, da se virus ne more razmnože- vid-19. Velikokrat v medijih zavati sam, ampak zato potrebuje sledimo navajanje blagodejnih živo celico, ki se bistveno lažje učinkov vitamina D na potek bori proti virusu, če je zdrava. Vi- bolezni, predvsem pri pacientih, tamini so organske snovi, ki jih ki že imajo simptome ali so se naše telo ne more sintetizirati, zdravili v bolnišnicah. Vitamin npr. vitamin C, ali jih sintetizira D lahko sintetizira naše telo sav premajhnih količinah, kot je mo ob pomoči sončne svetlobe, npr. vitamin D. Vitamini so lah- predvsem UVB valovnih dolžin. ko topni v vodi in jih izločamo z V primerih, ko sončne svetlobe urinom, npr. B in C, lahko pa so ni, sinteza ne poteka in kaj hi-

❱

POLICIJSKA kronika Voznica se je v trčenju lažje poškodovala

Zaradi pijanih voznikov umirajo nedolžni ljudje

Velenje, 13. januarja – V sredo okoli 15.30 je prišlo v Črnovi do prometne nesreče z lažjimi poškodbami. Trčili sta dve osebni vozili. Prometno nesrečo je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo povzročila voznica osebnega vozila, ki se je v trčenju lažje poškodovala.

Voznik tovornjaka je imel v krvi več kot dva promila alkohola, drugi z dobrim promilom zdrsel po strmini

Vlomilec zlomil televizor

Velenje, 12. januarja - Policisti so v torek okoli poldneva na Šaleški cesti v Velenju obravnavali poljskega voznika tovornega vozila, ki je vozil krepko pod vplivom alkohola. V krvi ga je imel nekaj več kot dva promila. Voznika so pridržali in ga privedli na Okrajno sodišče v Celje, kjer so mu izrekli 1.200 evrov globe in 18 kazenskih točk.

Dobro promilo alkohola v krvi pa je imel voznik osebnega vozila, ki je v sredo, 13. januarja, nekaj čez polnoč, zapeljal z vozišča v Topolšici in zdrsel po strmini. Ustavil se je tik pred stanovanjsko hišo. Pri tem se je lažje telesno poškodoval. Zaradi povzročitve prometne nesreče ga čaka obdolžilni predlog, zaradi kršitve odloka, ki prepoveduje gibanje v nočnem času, pa so mu policisti že izdali plačilni nalog.

Alkohol izjemno negativno vpliva na voznikovo zaznavanje, zaradi česar obstaja veliko večja verjetnost udeležbe v prometni nesreči.

Z višanjem stopnje alkohola v organizmu se močno poveča tudi verjetnost za povzročitev najhujših prometnih nesreč, v katerih zaradi pijanih voznikov umirajo nedolžni ljudje. Zato nikar ne vozite, če ste uživali alkohol. 🔲

Velenje, 13. januarja - Policisti so bili v sredo obveščeni o vlomu v počitniško hišico na območju Velenja. Vanjo je bilo vlomljeno v obdobju zadnjega meseca.

Storilec ni ničesar ukradel, škodo pa je povzročil s poškodovanjem LCD televizorja, ki ga je zlomil, ko ga je poskušal sneti s stene. Pri vlomu je poškodoval tudi vhodna vrata.

Odnesel gotovino Šoštanj, 14. januarja - V Ravnah pri Šoštanju je bilo v četrtek vlomljeno v stanovanjsko hišo. Storilec je vanjo vlomil skozi garažna vrata, pred tem je poskušal vlomiti skozi okno na zadnji strani hiše. Ukradel je 1.300 evrov gotovine.

Ukradel za tisoč evrov kondomov in zobnih ščetk Velenje, 14. januarja - Iz drogerije Muller v nakupovalnem centru Supernova vVelenju je neznani storilec v četrtek

tro se lahko dogodi, da imamo vitamina D premalo. Kar bi želel izpostaviti, je tudi, da do sinteze vitamina D ne preide, če uporabljamo sončne kreme z zaščitnim faktorjem. Ta faktor povzroči, da svetloba (predvsem UVB) ne prodre v kožo in tako ni ključnega dejavnika, ki bi povzročil sintezo vitamina D. Vloga vitamina D v telesu je absorpcija kalcija iz prebavil, ki igra ključno vlogo pri znotrajcelični komunikaciji. Pomanjkanje katerega koli vitamina povzorča neravnovesje v celicah in posledično zmanjšano odpornost. Če lahko vitamin D vsaj v določenih količinah sami sintetiziramo, pa tega ne moremo reči za vitamin C. Vitamin C izločamo z urinom, kar pomeni, da ga moramo za zagotavljanje ustrezne ravni v telesu ves čas vnašati v naše telo. Vitamin C je znani antioksidant, kar pomeni, da je njegova vloga ključna pri lovljenju prostih radikalov v celici, ki nastanejo tudi ob poškodbah in okužbah. Raziskave kažejo, da bi bilo pomanjkanje vitamina D možna razlaga za visoko stopnjo okužb z virusom gripe v zimskem času. Pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi Sars SARS CoV-2 virus (podobno kot gripa) RNA virus, tako da lahko tudi pri tem najdemo določene vzporednice.« 🔲

Iz POLICISTOVE beležke

ukradel za natanko 1155,97 evra artiklov. »Postregel« si je z nekaj paketi kondomov in kar 82 paketi zobnih ščetk. Za njim poizvedujejo.

Postopek za prepoznavo simptomov drog je odklonil, odklonil pa je tudi hitri test na drogo ter strokovni pregled. Zanj bodo policisti podali obdolžilni predlog.

Prometni dogodki

Plačal s tujo kartico

Velenje, 14. januarja – V četrtek okoli 10. ure je policijska patrulja na Cesti talcev ustavila voznika osebnega avtomobila, ki je vozil brez nameščenih registrskih tablic. Vozilo ni bilo registrirano, voznik pa ni posedoval vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli.

V soboto, 16. januarja, je nekdo pri restavraciji Kolodvorska v Velenju poškodoval zapornico in nosilni stebriček.

Policisti so v bližini našli poškodovano vozilo, ki jih bo privedlo do morebitnega povzročitelja škode.

V nedeljo, 17. januarja, okoli 18. ure pa so imeli v postopku voznika osebnega avtomobila, ki je kazal očitne znake vožnje pod vplivom prepovedanih drog.

Velenje, 15. januarja – V petek so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva. Neznanec je s plačilno kartico Velenjčana opravil nakup preko spleta in ga oškodoval za 157 evrov.

Ogenj uničil počitniško hišo Letuš, 17. januarja - V noči iz sobote na nedeljo je v Letušu na območju Policijske postaje Žalec, ogenj v celoti uničil počitniško hišo. Zagorelo je pri dimniku. Po prvih neuradnih ocenah je v požaru nastalo za okoli 60.000 evrov materialne škode.

Stanovalci so se zastrupili z ogljikovim monoksidom Dobrna, 17. januarja – Enajst stanovalcev, ki bivajo v večstanovanjski hiši v središču Dobrne, je moralo v nedeljo proti večeru poiskati zdravniško pomoč zaradi zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Klic na pomoč je prišel malo pred 18. uro. Stanovalce so odpeljali v celjsko in slovenjegraško bolnišnico ter mariborski klinični center. Večino so v domačo oskrbo spustili že po pregledu v bolnišnici še isti večer, drugi so odšli domov naslednji dan zjutraj.

Vzrok prisotnosti ogljikovega monoksida pri načinu ogrevanja je izključen.

Tudi gasilci ga ob prihodu na kraj, v stavbi tudi niso zaznali.

Stanovalci, delavci iz Bosne in Hercegovine, so se čez dan družili v manjšem, neprezračenem prostoru, kjer so tudi kadili, vendar natančen vzrok zastrupitve še ni potrjen. Pokazala ga bo nadaljnja kriminalistična preiskava.

Soseda ga je žalila Šoštanj, 14. januarja – V policijski pisarni v Šoštanju je v četrtek popoldan občan naznanil sosedo, ki ga je verbalno napadla in ga žalila. Policisti bodo zoper kršiteljico uvedli prekrškovni postopek.

Spet malo »zelenega« Šoštanj, Velenje, 14. januarja – V četrtek popoldan je policijska patrulja v Šoštanju dvema mlajšima osebama zasegla zavitek z manjšo količino zelene snovi, podobne prepovedani marihuani ter drobilec namenjen drobljenju le-te. V petek, 15. januarja, zvečer, pa so policisti mlajšemu moškemu, nekaj zelene snovi podobne marihuani, zasegli tudi v Velenju. V obeh primerih so snov poslali v analizo. Če se bo izkazalo, da gre za prepovedno drogo, vse tri čakajo prekrškovni predlogi.

Vandalizem je kazniv Velenje, 16. januarja – V soboto je neznanec v Velenju na osebnem avtomobilu razbil steklo prednjega žarometa in poškodoval okvir tablic. V ponedeljek, 18. januarja pa je nekdo poškodoval še eno vozilo v Velenju, in sicer streho avtomobila in anteno na njej.

Nasilnemu partnerju izrekli ukrep prepovedi približevanja Velenje, 18. januarja – V ponedeljek so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje nasilja v družini. Izvenzakonski partner je partnersko večkrat udaril in zlasal. Nad njo pa je psihično in fizično nasilje vršil že tudi prej. Policisti so mu izrekli prepoved približevanja, čaka pa ga še kazenska ovadba.

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

21. januarja 2021

19

Skozi tančice ženskega pogleda

Kaj je SŽM?« Verjetno ste si tiste bralke, ki nas malo bolj redno berete in spremljate, že postavile to vprašanje. Tri inicialke, iz katerih je, če ne poznaš ozadja nastanka ali celotnega imena, res težko razbrati, kaj pomenijo. SŽM pomeni sinergijo ženske moči. Meni osebno je v tem imenu všeč sporočilo, ki ga oblikuje tako vsaka beseda zase kot niz vseh besed skupaj. Najprej sinergija, ki se ustvari, kadar več individualnih energij deluje skupaj skladno in v višje dobro. Ženska, ki sama po sebi vzbudi nešteto asociacij in na koncu beseda moč, ki govori ponovno o energiji z močno frekvenco delovanja, ki lahko spreminjanja tok dogodkov in delovanje ljudi. Ženske se ves čas povezujemo, vendar v naših krogih, pa naj gre za prijateljske, dru-

žinske, sorodniške ali službene, primanjkuje sinergije za ustvarjanje skupnega dobrega. V teh krogih smo redko avtentične ali pa le z izbranimi ljudmi, saj so v teh krogih običajno spodbujane ali razraščene tekmovalne in razdiralne energije, ki označujejo zaupanje, podporo, zaščito, vero v druge kot šibke energije, predaja znanj je pogosto zlorabljena, predaja uvidov pa zasmehovana.

Pa vendar kljub slabim in bolečim izkušnjam v nas še vedno ostaja živa potreba po povezovanju, izmenjavi, ustvarjanju. Zakaj?

V nas vsak mesec krožijo štiri močne energije, ki sledijo ciklusu krvavitve in v nas vzbujajo različne potrebe in moči. Ob krvavitvi se odrazi potreba po samoti in umiku, na moči pa dobiva naša sposobnost do uvidov in pomembnih spoznanj, ki jih v življenju potrebujemo. Po zaključku krvavitve pride v ospredje energija ustvarjanja.

Takrat smo polne zamisli, idej, poveča se naša sposobnost povezovanja, sprejemanja, podpore skupni viziji. V drugem tednu po zaključku krvavitve smo na vrhuncu moči:

SOCIALNI podlistek

imamo sposobnost, da vse opravimo z lahkoto, lotimo se lahko številnih nalog, imamo sposobnost, da vse izpeljemo, dokončamo, pogosto brez težav naredimo še veliko dodatnega dela. Po tem sledi obdobje, ko v ospredje prihaja priprava na krvavitev, zato se poveča potreba po opravljanju dela v manjših korakih, dodatne naloge nam pomenijo breme, stres in težave nam jemljejo energijo, s katero želimo varčevati in nas delajo nejevoljne, razdražljive, napadalne.

Do nesinergij med nami pogosto pride, ker ne prepoznamo svojih potreb, ki jih prinese energija faze, v kateri smo, in ker teh potreb seveda ne znamo prepoznati pri drugih ženskah. Pogosto jih seveda doživljamo kot napad na našo osebnost in delovanje.

Seveda so za nesinergije tudi drugi razlogi.

O teh bom pisala prihodnjič.

Ideja Sinergije ženskih moči je v oblikovanju sinergije med nami ženskami na različnih ravneh delovanja in se že odvija. Opažam namreč, da vse več žensk čuti potrebo po tem. In prepoznavam, da vas vse več išče poti do tja. 🔲

Nives Hudej, društvo SŽM

DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Oven 21. 3. - 20. 4.

Prihajajoči teden za vas ne bo lahek, saj vas čakajo številne zahtevne preizkušnje.

Pojavile se bodo težave v medosebnih odnosih. Nekdo, ki vam je že dolgo časa zelo blizu, se bo morda začel oddaljevati. Čustva med vama ne bodo tako močna kot nekoč, vendar to ni razlog za kakšen prehiter korak. Sami veste, da ne smete takoj obupati. Izkušnje so vas že v preteklosti utrdile, vi pa ste se naučili ostati mirni tudi v konfliktnih situacijah. Poskusite se pogovoriti in priti zadevi do dna. Težave iz zasebnega življenja bodo morda vplivale tudi na vaše delo, saj vam bo popustila koncentracija.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Stresnemu zaključku lanskega leta bo sledilo stabilnejše obdobje, polno pozitivnih sprememb. Po dolgem času si boste lahko končno nekoliko oddahnili od problemov v službi in doma. Vode v partnerskih odnosih se bodo umirile in našli boste izgubljeno harmonijo. Nenehne pritožbe in stokanje vašega partnerja so vas v preteklih mesecih spravljale ob živce. Ko boste situacijo pogledali tudi z drugega zornega kota, boste ugotovili, da ste zaradi delovnega stresa dejansko zanemarili svojo boljšo polovico. Vse težave boste rešili z mirnim in poglobljenim pogovorom.

Dvojčka 21. 5. - 21. 6.

Samski dvojčki se boste začeli počutiti precej osamljeni. Še pred nekaj meseci vam je prijalo, da ste sam svoj gospodar in si resne romantične zveze sploh niste kaj preveč želeli. Trenutna zdravstvena situacija in sprejeti ukrepi proti širjenju novega virusa so močno spremenili vaše razmišljanje. Druženje z družinskimi člani vam ne daje več notranjega zadovoljstva in občutka izpopolnjenosti. Prijavite se na kakšno spletno aplikacijo, kjer boste lahko spoznali nove ljudi. Če ne boste našli romantičnega partnerja, pa imate možnost spoznati kakšnega zanimivega prijatelja. Potrebujete nove izzive, sicer se boste počutili vse slabše.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Želite si več miru in časa, ki bi ga lahko posvetili samo sebi ter svojim hobijem in željam. Družinsko in službeno življenje vas utruja. Počutite se, kot da se ves čas samo razdajate drugim, zase pa vam ne uspe narediti nič. Pri koriščenju vašega prostega časa boste morali najti kompromis med vašimi individualnimi željami in željami vaših družinskih članov. Če boste zanemarili partnerja, se lahko to obrne proti vam in povzroči dolgotrajno krizo ali celo prekinitev razmerja. Poskusite si prosti čas organizirati tako, da boste zadovoljili potrebe vseh vpletenih. Predvsem pa si vzemite več časa zase. Če boste vi zadovoljni, bo vse lažje.

Lev 23. 7. - 23. 8.

S02: 8.1.

le komu drugemu bi uspelo izpeljati toliko kadrovanja.

Če Butalec napisal bi satiro, ne izgubljaj časa za nejevero, v zgodbi srečali bi se z norčavim posmehovanjem tovarišu Twittu in vsem, z njim povezanim sranjem.

Jelko pravi ključnih je teh 14 dni, le zakaj se vam tako v vrtec in šolo mudi?

Kultura seveda do nadaljnjega odpade, tudi smučanje, ne glede na to, koliko snega zapade.

Le zakaj se čudimo, da se virusno širjenje ne umiri, saj smo zaradi martinovanj, kolin, trgatev, krivi vsi.

Vlada dobro delo opravlja, še na nočnih sejah, namesto spanja,

Službo, pravice in demokracijo v naši državi hitreje izgubimo, kot pa javno naročilo zaščitne opreme in hitrih testov odobrimo.

Ob vseh hektičnih prepovedih in omejitvah še vemo ne, kaj pravzaprav danes sploh še dovoljeno je. * Od afere do afere, prebili smo se do enaindvajsetega leta, izpeljali nekaj sedečih koncertov in veliko vsebin preko spleta.

Tudi v prihodnje se kar tako v usodo ne bomo vdali, obnovili bomo klub in programsko še napredovali. 🔲

Za mladinski kulturni klub eMCe plac: ms

Na delovnem mestu boste uspešno dokončali neki projekt. Ker ste v preteklem letu pridobili tudi veliko samozavesti, se ne boste počutili, kot da ste pod pritiskom ali da kakšni delovni nalogi niste kos. Z močno voljo in pospešenim delovnim ritmom vam bo uspelo doseči zastavljene cilje. Pozitivno energijo boste prenesli tudi na družinske člane in prijatelje. Pozabili boste na prepire in lahko boste uživali v prijetnih trenutkih s tistimi, ki so vam blizu. To obdobje bo za vas v znamenju harmonije in miru. Podarite si neobičajno dogodivščino, nekaj, kar ste si vedno želeli, pa nikoli niste imeli dovolj poguma. Sedaj ga imejte!

Devica 24. 8. - 23. 9.

Za device, znane po svoji praktičnosti, bo naslednji teden potekal v znamenju medsebojnih odnosov in utrjevanja lastne osebnosti. Na delovnem mestu boste precej pasivni. Nadrejeni in sodelavci vas bodo sicer cenili zaradi vaše skrbnosti in truda, kakšnih večjih dosežkov pa ne boste pokazali. Bodite potrpežljivi, saj ne boste prav zlahka v kratkem času dosegli svojih ciljev in napredka v karieri, ki si ga tako zelo želite. Ne vznemirjajte se preveč in ne dovolite, da bi težave na delovnem mestu vplivale na vaše zasebno življenje.

Misli pojdite umiriti v naravo. Vsak dan se odpravite na sprehod ali pa se posvetite kakšnemu športu.

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

od 22. 1. do 28. 1.

- 22. januarja 1967 se je rodil gradbinec dr. Blaž Dolinšek.

Obiskoval je osnovno šolo Gustava Šiliha v Velenju, srednjo gradbeno šolo Celje in diplomiral na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je na Tehnični univerzi Karlsruhe v Nemčiji. Od 1998 je zaposlen na Gradbenem inštitutu ZRMK; - 22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge; - 22. januarja 1996 je nekdanje velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski pošti začelo z izgradnjo novega nakupovalnega središča; - 24. januarja 1821 se je rodil geograf, duhovnik in pedagog Blaž Kocen. Med oktobrom 1847 in septembrom 1849 je bil kaplan v župniji sv. Mihaela v Družmirju pri Šoštanju. Od leta 1850 do 1870 je poučeval na gimnazijah v Celju, Ljubljani, Gorici in Olomucu na Moravskem. Bil je eden najpo-

Postanite naročnik

membnejših avtorjev didaktičnih učil za geografijo v 2. pol.

19. stoletja v Avstriji. Za šole je pripravil atlase, stenske in ročne zemljevide, napisal pa je tudi več učbenikov. Umrl je 29. maja 1871; - 24. januarja 1897 se je v Škalah pri Velenju rodil zdravnik in Maistrov borec Adolf Ramšak, ki je leta 1926 kot prvi v Sloveniji opravil transfuzijo krvi.

Leta 1927 je postal primarij v bolnišnici v Črni na Koroškem, kjer je do 1957 delal kot splošni zdravnik in kirurg. Umrl je 22. januarja leta 1968; - 25. januarja 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik, v spomin na 15 talcev, ki so jih okupatorji 25. januarja leta 1944 ustrelili na starem sejmišču v Velenju; - prva številka časopisa Naš čas je izšla 26. januarja 1973. Po Velenjskem rudarju, Rudarju in Šaleškem rudarju torej Naš čas; - 26. januarja 1955 se je v Pesju rodil pedagog in ravnatelj Albin Vrabič. V Velenju je končal OŠ Gustava Šiliha, v Celju tehniško strojno šolo, v Ljubljani diplomiral na FS in magistriral na FDV. Leta 1978 je bil zaposlen v TEŠ, od 1979 je bil pedagog in ravnatelj strojne šole ŠCV in nato ravnatelj rudarske šole na ŠCV;

Pojavijo se lahko težave v družini, saj vas bo morda presenetil neprijeten dogodek, ki ga nikakor niste pričakovali. Ni izključena kakšna nesreča, spor, prevara ali nezvestoba. Zaradi neprijetne izkušnje se boste poskušali zapreti pred zunanjim svetom in boste zavračali pomoč vaših bližnjih. Ne izogibajte se tistim, ki vas imajo radi in cenite nasvete, ki vam jih bodo dali. Imejte v mislih, da vam želijo le najboljše. Z njihovo oporo boste presegli te pretrese in se kmalu vrnili v običajno življenje. Poskušajte v tej situaciji najti pozitivno plat, saj boste po tej izkušnji še močnejši. Življenje vas zadnje čase res preizkuša, a hkrati gradi novo moč v vas.

Škorpijon 24. 10. - 22. 11.

Morda boste ugotovili, da vas vaše delovno mesto ne zadovoljuje več tako kot nekoč. Ker vsak dan opravljate ene in iste stvari, se boste zaradi rutine v službi počutili zdolgočaseno in brez prave volje do dela. Čeprav ste avanturisti, je v tem trenutku za vas najboljše, da ohranite čustveno stabilnost in ne rinete z glavo skozi zid. Žal sedaj ni pravi čas za spremembe. Misli poskusite usmeriti drugam in namenite večjo pozornost tistim dejavnostim in hobijem, ki vas spravljajo v dobro voljo. Pojdite na izlet v naravo, skuhajte kakšno novo jed ali pa se posvetite ustvarjanju. V zadnjih dneh januarja boste še posebej kreativni.

Gradnja nakupovalnega centra v Velenju (Arhiv Muzeja Velenje) - 26. januarja 1981 je v Velenju umrl Rudi Hrovat. Od leta 1963 do upokojitve leta 1976 je bil zaposlen v Kulturnem domu Velenje. Bil je direktor Kulturnega doma, igralec in režiser prvih gledaliških predstav, postavljenih na oder kulturnega doma v Velenju, ter ustanovitelj in vodja prve tiskarne v Velenju. Igral je saksofon in klavir v mini revijskem plesnem orkestru v hotelu Paka. Rojen je bil 9. decembra 1919 v Žalcu; - 26. januarja 1993 je nekdanji župan Velenja in nekdanji poslanec v državnem zboru Republike Slovenije Srečko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega sveta; - 27. januarja 1971 se je rodil sociolog in pedagog dr. Aleš Črnič doma iz Velenja; - 28. januarja 1849 se je Andražu

nad Polzelo (včasih Andraž nad Velenjem) rodil sadjar in pedagog Franc Praprotnik.

Služboval je v mariborski okolici in bil nadučitelj v Mozirju.

Kjerkoli je živel, je ustanavljal drevesnice. Njegove mozirske drevesnice so pospeševale sadjarstvo v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini, vzgajal pa je za to podnebje prikladne vrste.

Umrl je v Mozirju 20. julija 1933; - 28. januarja 1919 se je v Podlipi pri Vrhniki rodila pesnica, pisateljica in kmetica Marija Brenčič Jelen doma v Šentilju pri Velenju; - 28. januarja leta 1927 se je v Celju rodil slovenski mladinski pisatelj, dramatik, glasbenik in slikar Smiljan Rozman, ki je nekaj otroštva preživel tudi v Šoštanju.

Damijan Kljajič

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Strelec 23. 11. - 21. 12.

Strelci ste optimisti in znani po hitrih ter zanesljivih odločitvah. Vendar prihajajoče obdobje za vas ne bo čisto mirno, a v nobenem trenutku ne boste obupali.

Pri delu boste uspešni in z nadrejenimi boste v dobrih odnosih. Nikakor pa ne bodite preveč popustljivi in naivni. Vaši sodelavci bi to lahko izkoristili in vam poskušali naprtiti še del njihovih nalog. Pazite tudi na svoje zdravje. Če imate šibkejši imunski sistem, mrzle zimske dni raje preživite v toplem zavetju svojega doma. To pa ne pomeni, da morate samo lenariti. Tudi doma se lahko posvetite športnim aktivnostim in skrbi za kondicijo. Če boste to počeli v dvoje, bo več kot zabavno.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

V službi ste že od začetka novega leta raztreseni in preobremenjeni. Ne lotevajte se prezahtevnih nalog, če niste prepričani, da jih boste opravili uspešno in ob pravem času. Upoštevajte, da ne morete vedno imeti vsega pod nadzorom. Pazite na zdravje in se, kolikor se le da, izogibajte stresu vsaj v svojem prostem času.

Pogovorite se s prijatelji in družinskimi člani. Ljudje, ki so vam blizu, vam bodo v težkih trenutkih v oporo in pomoč. Veliko čustveno oporo boste dobili tudi pri svojem partnerju, ki vas bo ob večerih razvajal in vas poskušal pomiriti. Bolečine v križu bodo znak napetosti, ki je posledica stresa.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Naslednji teden lahko prinese nekaj problemov v službi, vključno s finančnimi težavami podjetja in nepoštenimi sodelavci. Ni izključeno, da ne bo v vašem podjetju zaradi finančnih težav prišlo tudi do odpuščanj, zaradi česar boste morali delati še več in temu podrediti tudi osebno življenje. Pri vaših nadrejenih ne boste našli simpatije, zato jim ne poskušajte razlagati težav, ki vas pestijo na delovnem mestu. Osredotočite se na svoje delo in ne iščite sodelovanja, če to ni zares potrebno. Po drugi strani pa si boste prav v tem času nabrali dragocene izkušnje, ki vam bodo prišle še kako prav pri morebitnem iskanju nove službe. Tudi, če sedanje ne izgubite, se začnite ozirati tudi drugam.

Priložnosti bo kar nekaj.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Vaši delovni uspehi se bodo nadaljevali tudi v letos. Vendar pa se to ne bo zgodilo samo od sebe, morali boste preseči kakšne manjše težave in biti bolj potrpežljivi pri izvedbi nekaterih projektov. Če boste poskušali rešiti vse naenkrat, vam lahko zapletejo življenje in povzročijo veliko nepotrebnih preglavic.

Pripravite si seznam prioritet in rešujte počasi vsako zadevo posebej. Nikamor se vam ne mudi, saj ste večino svojih ciljev glede kariere že dosegli. Ne pozabite na svojo kondicijo, fizična aktivnost vam bo pomagala pregnati bolezni v mrzlih zimskih mesecih. Po njej boste bolj mirni in zbrani, zato jo vključite v vsakdanjik.

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED

Četrtek, 21.

17.januarja januarja

Petek, 22. januarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Družbeni fenomeni: Sreča na ukaz, izob. odd.

10.35 TV-izložba 10.50 Strasti, TV-nad., 7/60 11.30 Sove, dok. odd.

12.00 Moje mnenje 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Epidemija kratkovidnosti, fran. dok. odd.

14.40 Slovenci v Italiji 15.10 Brez meja - Határtalan 15.45 Z kot Zofka, odd. za otroke 16.10 Sobotni krompir 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Vitamin D, odd. o znanosti 17.50 Na kratko: Resnica 18.00 Dinotačke, risanka 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Dediščina Evrope, brit. nad., 3/3 00.20 Ugriznimo znanost: Vitamin D, odd. o znanosti 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Napovedujemo

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Vitamin D, odd. o znanosti 10.35 TV-izložba 10.50 Strasti, TV-nad., 8/60 11.25 Polži, dok. odd.

12.00 Globus, Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Razvozlana govorica telesa, kanadska dok. odd.

14.45 TV-izložba 15.00 Prisluhnimo tišini: Ob mednarodnem dnevu invalidi opozarjajo na diskriminacijo, izob. odd.

15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.50 Danin dinosvet, kan. nan., 7/26 16.15 Varuška nindža, niz. nad., 6/10 16.40 Infodrom 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Duhovni utrip 18.10 Risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 4. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2020: 1. del 21.25 Alpske vasi: Italija, potopisna odd., 3/5 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Kinoteka: Plavolaskine ljubezni, češkoslovaški film 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.35 Napovedujemo

04.00 06.00 09.20 10.20 13.00

23.30 01.00 02.00

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Sveto in svet: Kako pa kaj vi zdaj živite?

Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), prenos iz Antholza Ptuj 2020: 51. festival narodnozabavne glasbe Slovenije, 2. del New dimension, dok. odd.

Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), posnetek iz Antholza Videotrak Skriti Karibi z Joanno Lumley, brit. dok. ser., 1/2 Avtomobilnost Ambienti Gala večer slovenskih koreografij SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Maribor, DBUS Fire & Ice: Vlatko Stefanovski, Vasko Atanasovski in Komorni godalni orkester Slov. filharm. Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 08.30 09.30 10.20 11.20 12.10 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 22.00 22.40 23.30 00.20 01.10 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Robovlaki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 3. del Solze v raju, 1. sez., 105. del Solze v raju, 1. sez., 106. del Lepotica in zver, 1. sez., 52. del Betty v New Yorku, 1. sez., 104. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 1. sez., 168. del Komisar Rex, 5. sez., 4. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 107. del Solze v raju, 1. sez., 108. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 1. sez., 169. del Ugodno oddam sina, 1. sez.

24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 6. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 12. del Gotham, 4. sez., 2. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

14.10 16.00 17.30 18.00 18.55 20.00 20.50 21.20 21.45 22.35

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.50 12.15 12.35 13.25 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.15 21.50 21.55 22.15 23.05 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2816. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Ali jih poznate? Gost Ivo Ban Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Parada humorja, posnetek prireditve, 2000, 1.del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Anja Vodošek, Rok Tadej Brunšek, klavir, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodnozabavni glasbi 1 Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 3. del Spoznajmo jih ... Anja Vodošek, Rok Tadej Brunšek, klavir, GŠ Velenje 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Glasbeni gost: Šank rock, 1991 Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

04.00 06.00 08.10 09.10 09.55

19.00 20.00 21.30 22.15 23.45 00.50

Info kanal Napovedujemo Videotrak O živalih in ljudeh, izob. odd.

Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Crans Montane Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Kitzbühla Biatlon - SP: posamična tekma (M), prenos iz Antholza Alpski magazin Na vrtu, izob. odd.

Nina, koncert Nine Pušlar v Križankah Beograd - vinjete Slovencev, dok. film Videotrak Zdaj ali nikoli, španski film Zadnja beseda! Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 08.30 09.30 10.20 11.20 12.10 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 22.00 22.40 22.45 00.35 02.10 02.40

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčki, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Robovlaki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 4. del Solze v raju, 1. sez., 107. del Solze v raju, 1. sez., 108. del Lepotica in zver, 1. sez., 53. del Betty v New Yorku, 1. sez., 105. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 1. sez., 169. del Komisar Rex, 5. sez., 5. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 109. del Solze v raju, 1. sez., 110. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 1. del Ugodno oddam sina, 1. sez.

24UR zvečer Eurojackpot Večna najstnica, ameriški film Ime mi je Michael, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

11.20 13.10 14.50 15.15 16.00 18.10

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.10 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Skrbimo za zdravje: Popuščanje srca, 2008 Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Parada humorja, posnetek prireditve, 2000, 2.del Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš Maš, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice - ZDA, 2006 Regionalne novice, inf. prog.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Okarina Folk festival Bled, 1997.

Matching Ties, posnetek koncerta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sobota, 23. januarja

06.15 07.00 07.05 07.10 07.20 07.25 07.40 07.45 07.55 08.20 08.40 09.10 09.50 10.30 10.45 11.15 11.30 12.40 13.00 13.25 13.50 14.10 14.40 14.55 15.10 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.50 21.40 22.05 00.00 00.30 01.20

Kultura, Odmevi To sem jaz, Paola Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Ernest in Celestinca, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Studio Kriškraš: Zobni zmaj, lutkovna odd. za otroke Buck, belg. nad., 5,6/32 Sobotni krompir Male sive celice: OŠ Poljane, Ljubljana in OŠ Šenčur, kviz Infodrom Osvežilna fronta: Komunikacija, odd. za mladostnike TV-izložba Tarča NaGlas!

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Kulturni vrhovi: Tunjice pri Kamniku, dok. odd.

Prisluhnimo tišini, izob. odd.

TV-izložba Povezani svet: Zmagovalec pobere vse, brit. dok. ser., 2/3 Slovenski magazin Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Neustrašna, brit. nad., 4/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Nočni ptič, am. f.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

Nedelja, 24. januarja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.15 08.20 08.25 08.30 08.40 08.55 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00 11.00 11.20 11.25 12.00 12.45 13.00 13.25 14.40 15.10 17.00 17.20 18.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.55 21.40 22.05 23.05 23.15 23.40 00.35

04.00 06.00 07.00 09.55

19.25 20.00 21.30 22.30 23.40 01.15 02.10

Info kanal Videotrak Pričevalci: Jožko Berce, dok. odd.

Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Crans Montane Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Kitzbühla Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, skiatlon (Ž), posnetek iz Lahtija Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos z Ljubnega Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Lahtija Biatlon - SP: štafeta (M), posnetek iz Antholza Videotrak Šport Zvezdana: Skozi šivankino uho Ritem mladosti 2019, 1. del koncerta Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.15 07.35 07.45 08.10 08.20 08.35 08.55 09.15 09.40 10.05 10.30 11.10 12.45 13.00 15.10 15.25 17.05 17.55 18.50 18.55 20.00 21.45 00.15 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Heidi, risanka Maša in medved, risanka Luna Petunija, risanka Male opice Mončiči, risanka Robovlaki, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Divja brata Kratt, risanka Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Grozni Gašper, risanka Govoreči Tom in prijatelji, risanka Mali šef Slovenije Ime mi je Michael, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubljena Jane, angleški film Vaše zdravje, naša skrb Dekleta iz visoke družbe, am. film Posel mojega življenja, 8. sez.

Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Čez 30 in še pri tastarih, am. film Zamenjan, ameriški film Ljubljena Jane, angleški film Pavza!

11.20 13.15 13.45 16.10 18.05

08.30 08.55 09.00 09.40

10.40 12.10 12.35 13.20 14.50 15.30 16.00 17.30 17.35 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 20.35 22.05 23.05 23.55 00.25

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, otroška oddaja 30 let VTV: izbrano iz arhiva: Ljubezen, družina, vrednote in medsebojni odnosi: gost prof. dr.

Janek Musek Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 8 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Orfejčkova parada, 1998, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja Spoznajmo jih ... Pia Landeker, Lenart Šonc, klavir, GŠ Velenje Dotiki gora: Pršivec Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2817. VTV magazin, reg. inf. odd.

Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Andreja Šadl, harfa, GŠ Velenje 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Pro arte, posnetek koncerta v Velenju 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice - ZDA, 2006 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Helena Blagne in Globus band, posnetek koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

04.00 06.00 06.05 07.05 07.20 07.50 08.15

Milan, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Jurij in Pavel, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Mali Timotej, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet, kan. nan., 8/26 Sveta maša, prenos iz Mb.stolnice TV-izložba Ozare Obzorja duha: Nedelja Božje Besede Ljudje in zemlja, izob. odd.

Zelena generacija: Žiga in Barbara Prvi dnevnik, Šport, Vreme 4. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2020: 1. del Alpske vasi: Italija, potop. odd., 3/5 Zadnja pravica, irski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Z Levisonom Woodom po Arabiji: Sveta dežela, potopis, 4/5 Piknik s torto, risani film Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Primeri inšpektorja Vrenka, 1. del, slov. nad., 3/6 Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Rojena v Auschwitzu, dok. odd.

F. Schubert: Zimski večer Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

18.45 19.50 20.00 20.55 21.50 22.45 00.15 01.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Premagajmo covid 19 Ugriznimo znanost: Vitamin D Nikola Pajanović, Simfoniki RTV Slovenija in Francesc Prat Odpotovanja: Kanada, potopis, 13/13 Alpsko smučanje - SP: supervelesl.

(M), prenos iz Kitzbühla Alpsko smučanje - SP: supervelesl. (Ž), prenos iz Crans Montane Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos z Ljubnega Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Lahtija Biatlon - SP: skupinski start (M), posnetek iz Antholza Videotrak Žrebanje Lota Svet miniatur, kan. dok. odd.

Agatha Christie, nemška dok. odd.

Zvezdana: Skozi šivankino uho Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.15 07.45 08.10 08.20 08.35 08.55 09.15 09.40 10.05 10.20 11.00 12.15 13.05 13.20 15.10 15.25 17.10 18.00 18.50 18.55 20.00 22.15 00.55 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, risanka Heidi, risanka Luna Petunija, risanka Male opice Mončiči, risanka Robovlaki, risanka Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Divja brata Kratt, risanka Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Grozni Gašper, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Mali šef Slovenije Ljubezen po domače Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Večna najstnica, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Čez 30 in še pri tastarih, am. film Posel mojega življenja, 8. sez.

Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Jack Reacher, ameriški film Novo življenje, ameriški film Prevarana, italijanski film Pavza!

09.00 10.10 11.55 13.45 15.40 17.55

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.25 11.55 13.25 14.15 15.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.30 18.35 19.35 19.55 20.00 21.10 21.15 22.45 23.30 23.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš Maš, otroška oddaja 2816. VTV magazin, reg. inf. odd.

Vrtnarski kotiček 2817. VTV magazin, reg. inf. odd.

Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 3. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izob. oddaja 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Orfejčkova parada, 1998, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 2 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Malinova babica, gledališka predstava Vrtca Velenje, 2008 Spoznajmo jih ... Anja Vodošek, Rok Tadej Brunšek, klavir, GŠ Velenje 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Skrbimo za zdravje: Popuščanje srca, 2008 Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Veronika Gams, harfa Jutranji pogovori 2 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 9 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek, 25. januarja

06.30 07.00 10.05 10.45 11.00 11.30 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.25 15.55 16.15 16.20 16.25 16.30 17.00 17.25 17.45 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 10.10 11.30 14.05 14.20 16.00 16.45 17.30

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Nedelja Božje Besede TV-izložba Strasti, TV-nad., 9/60 Nutrija, dok. odd.

Z Mišo Prvi dnevnik, Šport, Vreme Primeri inšpektorja Vrenka, 1. del, slov. nad., 3/6 TV-izložba S-prehodi: Marij Čuk, pisatelj, pesnik, novinar Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška TV-izložba Milan, risanka Živživalice, risanka Šola za pošasti, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Znanost o virusu, pog. odd.

Na kratko: Krožno gospodarstvo Nejko, risanka Simon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Pogovor s predsednikom države Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus: Rodbina Ipavec Sax serenade: Komorni večer Akademije za glasbo v Ljubljani Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.10 01.40 02.40

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Burkež Pavliha, dok. film Zadnja beseda!

Ljudje in zemlja, izob. odd.

Zelena generacija - Generation Renewal/YVF: Žiga in Barbara Gledališka žival, portret Dušana Jovanoviča Videotrak Z Levisonom Woodom po Arabiji: Nevarna zapuščina, potopis, 5/5 Dediščina Evrope: Klimt in Schiele: Eros in Psiha, it. dok. f.

Po poteh sužnjev: Od 476 do 1375, fran. dok. ser., 1/4 Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 07.50 08.05 08.20 09.20 10.15 11.15 12.05 12.55 13.10 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 22.00 22.40 23.45 00.35 01.25 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Ruby Mavrica, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Robovlaki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 5. del Solze v raju, 1. sez., 109. del Solze v raju, 1. sez., 110. del Lepotica in zver, 1. sez., 54. del Betty v New Yorku, 1. sez., 106. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez. Šverc komerc, 2. sez., 1. del Komisar Rex, 5. sez., 6. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 111. del Solze v raju, 1. sez., 112. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 2. del Ugodno oddam sina, 1. sez.

24UR zvečer Hiša iz kart, 6. sez., 3. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 13. del Gotham, 4. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2817. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 9 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Števarjan, 1996, posnetek 2. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 4. del Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Karin Kopušar, harfa, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Ištar Antares, človek iz vesolja Regionalne novice, inf. prog.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 10 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Karin Kopušar, harfa, GŠ Velenje 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: 80 let Cirila Zlobca, 2005 Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

18.00 18.55 20.00 20.55 22.30

13.45 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.40 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 22.00 22.15 22.20 23.10 23.40

21.

21.januarja januarja 2021 2021

Torek, 26. januarja

06.20 07.00 10.05 10.40 10.55 11.30 12.00 13.00 13.35 13.50 14.45 15.00 15.15 15.45 15.50 16.00 16.20 17.00 17.25 17.55 18.25 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 01.00 01.30 02.25

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Opus: Rodbina Ipavec TV-izložba Strasti, TV-nad., 10/60 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Sečoveljske soline, dok. odd.

Pogovor s predsednikom države Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Rusija malo drugače: Amater na Elbrusu, švicarska dok. ser., 1/4 TV-izložba Duhovni utrip Potepanja - Barangolások Lili in Čarni zaliv, risanka Oblakov kruhek, risanka Ernest in Celestinca, risanka Buck, belg. nad., 5,6/32 Poročila ob petih, Šport, Vreme Premagajmo covid 19 Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Koristolovec, brit. nad., 4/6 Mož, ki je preveč videl, brit. dok. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Lidija Drobnič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Sreda, 27. januarja

06.20 07.00 10.05 10.35 10.55 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.40 15.15 15.30 16.00 16.15 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.30 21.55 22.00 22.50 23.35 00.00 00.25 01.20

04.00 06.00 09.20 10.25

21.40 23.25 23.40 01.10 02.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos s Kronplatza Dobro jutro Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos s Kronplatza Slovenski magazin Avtomobilnost Joker, kviz Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Schladminga Alpsko smučanje - SP: veleslalom (Ž), posnetek s Kronplatza Nogomet - EL: pregled jesenskega dela, mag. odd.

Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Schladminga Zadnja pravica, irski film NaGlas! Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 08.30 09.30 10.20 11.20 12.10 13.00 13.15 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 22.10 23.05 23.45 00.35 01.25 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Ruby Mavrica, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Robovlaki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 6. del Solze v raju, 1. sez., 111. del Solze v raju, 1. sez., 112. del Lepotica in zver, 1. sez., 55. del Betty v New Yorku, 1. sez., 107. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 2. del Komisar Rex, 5. sez., 7. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., 113. del Solze v raju, 1. sez., 114. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 3. del Ugodno oddam sina, 1. sez.

Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 3. sez., 14. del Gotham, 4. sez., 4. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

11.30 13.25 14.45 15.30 16.20 17.40 18.45 19.40 20.40

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 13.50 15.30 16.00 16.05 17.10 17.55 18.00 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 20.30 20.50 22.00 22.05 22.10 23.00 23.30

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Ištar Antares, človek iz vesolja Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 10 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2003, 1. del Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 11 Spoznajmo jih ... Pia Landeker, Petja Emeršič, klavir, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2818. VTV magazin, reg. inf. odd.

Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Pro arte, posnetek koncerta v Velenju Spoznajmo jih ... Pia Landeker, Petja Emeršič, klavir, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

04.00 06.00 08.55 10.00

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Premagajmo covid 19 TV-izložba Strasti, TV-nad., 11/60 Naravni parki Slovenije: Krajinski park Dragonja, dok. odd.

Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Rusija malo drugače: Iskanje bistva na Bajkalskem jezeru, dok. ser., 2/4 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Male sive celice: OŠ Poljane, Ljubljana in OŠ Šenčur, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Kdo se boji slovenščine?: Narečja v popularni glasbi, dok. ser.

50 knjig, ki so nas napisale: Dušan Pirjevec: Evropski roman Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Skrivnost svobode, nemški film Nevidna roka Adama Smitha, kratki igrani film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Kdo se boji slovenščine?: Narečja v popularni glasbi, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

22.00 22.50 23.40 00.30 02.00 03.00

Info kanal Napovedujemo Videotrak Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Dobro jutro Ambienti Glasbena odd.

Z Levisonom Woodom po Arabiji: Sveta dežela, potopis, 4/5 Mako, dok. portret Rokomet - SP (M): četrtfinale, prenos iz Kaira Videotrak Žrebanje Lota Rokomet - SP (M): četrtfinale, prenos Moje mnenje Ničevo seme, novozel. nad., 3/5 Po dežju / Nakon kiše, dok. film Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 07.50 08.05 08.20 09.20 10.10 11.10 12.05 12.50 13.05 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 22.00 22.40 23.30 00.20 01.10 01.40

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, risanka Grizzy in glodavčki, risanka Florini zmajčki, risanka Ruby Mavrica, risanka Rev & Roll štirikolesniki, risanka Robovlaki, risanka Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 7. del Solze v raju, 1. sez., 113. del Solze v raju, 1. sez., 114. del Lepotica in zver, 1. sez., 56. del Betty v New Yorku, 1. sez., 108. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 1. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 3. del Komisar Rex, 5. sez., 8. del 24UR popoldne Solze v raju, 1. sez., zadnji del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 1. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 4. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 7. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 15. del Gotham, 4. sez., 5. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.15

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

Dobro jutro, inf.-razv. odd.

2818. VTV magazin, reg. inf. odd.

Videospot dneva Kuhinjica, izob. oddaja 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: 80 let Cirila Zlobca, 2005 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Informativni program 11 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, inf. prog.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Graška Gora poje in igra, 2003, 2. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. prog.

ROBO TV 3 30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Čunki, Rozlin in Bajsi, Gledališka predstava Vrtca Velenje, 2008 Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Anina Pavić, harfa, GŠ Velenje Kuhinjica, izob. oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Gost v studiu: Jože Grobelnik, častni občan MO Celje Regionalne novice, inf. prog.

30 let VTV: Izbrano iz arhiva: Okarina Folk festival Bled, 1997.

Pepe Gambetta, posnetek koncerta Spoznajmo jih ... Mladi obrazi kulture: Anina Pavić, harfa Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

10.55 13.30 14.15 15.25 16.20 17.20 19.00 20.00 20.20

11.30 12.00 12.50 13.35 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.15 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 21.55 22.00 22.50 23.20

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 21

Sveti trije kralji tokrat drugače MARTENS MICHAEL: HUDOLIN JURIJ: Samohodec Vatra u vatri

od – Odrasli 929 – Biografije

Razgibano življenje, neposredna udeležba v ključnih zgodovinskih prelomnicah 20. stoletja, izjemen književni opus, ki ga postavlja ob bok velikim literarnim klasikom prejšnjega stoletja, je dobilo svoje mesto v biografiji nobelovca Iva Andrića.

Vrsto let jo je pisal nemški novinar Michael Martens, rezultat njegovega dolgoletnega arhivskega raziskovanja pa je natančen pregled Andrićevega življenja. Če omeni-

mo le ključne; od otroštva v Višegradu, sodelovanja v gibanju Mlada Bosna, iz katerega je izšel atentator na habsburškega nadvojvodo Ferdinanda, do rekonstrukcije obdobja, med katerim je Andrić bil zadnji veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v Berlinu pred začetkom vojne. Avtor biografije, kot tujec neobremenjen z balkanskimi nacionalizmi preseže bizarno vprašanje ali je Andrić bosanski, hrvaška ali srbski pisatelj. Natančno branje njegovega književnega opusa kaže, da gre za pisca evropskega ranga, ki se uvršča v svetovno književnost in tako daleč presega ozke balkanske nacionalne meje

21

UTRIP

21. januarja 2021

od – Odrasli 821-312.6 – Biografski romani Povzeto po: www.bukla.si Literarizirana biografija Igorja Vidmarja, civilnodružbenega aktivista, glasbenega urednika in promotorja, ki je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja dalje pripeljal v Slovenijo in takratno Jugoslavijo najbolj znana imena svetovnega rocka in panka. Od Rolling Stonesov, Nicka Cava,

Boba Dylana, Lou Reeda, Depeche Mode, Pixies in cele vrste preostalih rock in pank skupin. Uredniški pečat je pustil na Radiu Študent in Radiu Slovenija, široka javnost pa ga vrsto let pozna kot kolumnista Studia City. Bil je urednik prvih glasbenih albumov skupine Laibach, pomagal ji je s svojimi zvezami v tujini in ima izjemne zasluge za njen mednarodni uspeh. Z etablirano politiko se ni ukvarjal, bil pa je dejaven v družbenem gibanju, kjer je kot eden glavnih levičarskih glasov bivše Jugoslavije prispeval k osamosvojitvi Slovenije. 🔲

Šoštanj - V Sloveniji je že dolgo živ obhod “trikraljevskih” kolednikov, kjer fantje, preoblečeni v tri kralje na večer pred praznikom, hodijo od hiše do hiše in ljudem oznanjajo, da je rojen Odrešenik. Ljudje jih za njihov trud obdarujejo z različnimi darovi (klobase, vino, denar itd.). Med tem domačim obredom na vrata s kredo s tremi križi zaznamovali začetnice svetih treh kraljev in letnico novega leta (npr. Gašper, Miha (Melhior), Boltežar – 20 +G + M + B + 21). Ker vsi vemo, da je začetek tega leta 2021 tudi posebno leto zaradi pandemije virusa covid-19, so se tudi člani Kulturnega društva Ivan Napotnik iz Zavodenj odločili, da letos ne bodo opravili koledniških obhodov po hišah, temveč so pripravili le pohod treh kraljev na grič nad Zavodnjami, kjer so imeli postavljene jaslice in tam

VELENJE Četrtek, 21. 1.

17.00 Spletni dogodek Šaleškega študentskega kluba Izpitno obdobje – kako se pa vi učite?

18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Festivalske četrtinke: Listavci, multimedijska predstava Staneta Špegla in Plesnega Foto: Darko Vučina

opravili ta ritual. Računajo pa seveda, da bodo drugo leto zopet lahko hodili od hiše do hiše in oznanjali, da je rojen Odrešenik.

Tudi v Skornem pri Šoštanju so se »kralji« odločili, da bodo s svojim petjem vseeno pričarali čarobnost praznika v domove vseh vernikov, saj verjamejo v moč Svetega Duha, ki lahko deluje v nas, če se mu le odpremo. Vernike so tako virtualno pozdravili izpred najlepših in največjih jaslic v Skornem, ki jih že vrsto let pripravljata domačina Jožica in Matjaž Lesnik. Nalepko z začetnicami imen

Ko je politika po prvem valu širjenja koronavirusa poslala v zrak vojaška letala, da pokaže svojo zmago, je v bistvu pokazala svojo intelektualno bedo in nevednost.

Slaviti zmago nad virusom je enako, kot si lastiti zasluge, ko pada dež po dolgotrajni suši, ali za vsakoletno vračanje lososov iz oceanov na drstišča v rekah. Ničesar, kar je naravnega, ni mogoče premagati. Tudi spremeniti zakonov narave se ne da. Razum človeka lahko naravi le dela škodo. Modri je ne dela. Mogoče pa se je spremembam, ki so edina stalnica življenja narave, prilagajati in ustvarjati z njo ravnovesje. Dinozavri tega niso zmogli in so izumrli. Tudi bitje Človek bo, če ne bo postal moder in spoznal, kdo je in kaj je Življenje.

Vsaka izkušnja, še najbolj slaba, je svojem bistvu dobra. Albert Einstein je dejal, da vir znanja niso informacije, pač pa izkušnje.

Zato bi se morali ob izkušnji novega (evolucijsko spremenjenega) virusa vprašati, kaj nam sporoča in prinaša. Nastavlja nam ogledalo, da pogledamo vase v svoj notranji Jaz in poiščemo odgovore, kdo smo in kaj je življenje. Nič v življenju ni slučajno. Vse se zgodi z razlogom in ima svoj namen. Tudi vesolje je ustvarjeno z namenom in vsaka njegova struktura, od najmanjše do galaksij, ima svoj namen in znanje, da ga uresničuje. Če človek tega ne ve in ni sposoben razumeti, še ne pomeni, da ni tako.

Einsteinove misli uporabim, da bom bolj prepričljiv, ker neki Silvester, četudi je Adamov, pač nima »teže«, da bi sprejeli in za tem razumeli to, kar piše. Prepričanje razuma človeškega ega in logike, da je človek sposoben urejati tok naravnega življenja, kar človeštvo ob srečanju z virusom verjame in počne, je temeljni vzrok, da je nastala koronakriza. To prepričanje pa je dogma.

Zaupanje v avtoriteto (v tem primeru medicine in politike) je največja ovira, da človek

treh kraljev pa so poslali, kar po pošti. Video pa si še vedno lahko ogledate na Facebook strani Turističnega društva Skorno.

Tako je letošnje koledovanje šlo do ljudi. Na daljavo, a nič manj srčno in iskreno. Naj pisanje skleneva z mislijo in voščilom vseh kolednikom vam dragi bralci in bralke: »Ohranite povezanost in svetla zvezda naj vas vodi ter kaže pot tudi v letu, ki je pred nami. V vaših domovih pa naj kraljuje sreča, zdravje in notranji mir.« 🔲

dak, Denis Trap

Sobota, 23. 1.

10.30 Spletni dogodek Festivala Velenje Festivalske sobotnice: Trije prašički, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča

Lunine mene

28. januarja, ob 20:16, polna luna (ščip)

Česa si želijo mladi v Šoštanju? Šoštanj – Društvo MC Šoštanj je v lokalnem okolju prisotno že več kot 20 let.

Prostovoljci društva izvajajo različne aktivnosti za mlade.

Njihovi doslej najbolj uspešni dogodki so Smallfest (glasbeni festival na katerem nastopajo neznane in tudi bolj poznane skupine), Šoštanj rola (hitrostna dirka z rolerji za vse generacije), Noč jezerskih

duhov (ustvarjalne delavnice na temu Halloween).

Organizirajo kampiranje v naravi, pohode v hribe (Smrekovec, Uršlja gora), filmske večere, glasbene delavnice, okrogle mize, različne oblike rekreacije …

Prostore, ki jim jih je v nekdanjem Vrtcu Lučka, omogočila Občina Šoštanj, so v celoti obnovili s prostovoljnim delom, na

Mnenja in odmevi Kako premagati virus

Prireditve

spozna resnico. Ni moja misel (o avtoriteti).

Je Einsteinova. Jo pa razumem kot to, ko je zapisal, da nas logika lahko popelje le od točke A do točke B, domišljija pa povsod in odkrije tisto, kar še ni, a bo znano. Tudi Tesla je ustvarjal z domišljijo in povedal, da nova znanja prejema iz vesolja. Vsa umetniška dela in vsi novi izumi so ustvarjeni po tej poti navdiha duše. »Nikoli nisem prišel do svojih odkritij skozi proces racionalnega razmišljanja,« pove Einstein.

Ko se politika in stroka, ki je zunaj dosega domišljije navdiha duše, ukvarjata z virusom in po poti logike razuma iščeta odgovore, jih ne najdeta. To, kar počnejo, je stopicanje od točke A do točke B, kot pravi Einstein. Odgovori so, a zunaj polja logike razuma. So v polju višje zavesti, v katero sta znala stopati Tesla in Einstein in veliko drugih nekoč in danes. Zato je popolnoma normalno, da namesto informacij, ki bi dajale odgovore, in s tem občutek varnosti, politika s pomočjo stroke lahko širi le strah. Strah, ki ga širijo, je v njih samih, ker se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo glede na svoj družbeni položaj, nimajo pa znanj, da bi prišli do odgovorov.

Strah je občutek, ki se rodi, ko nimamo odgovorov na lastna vprašanja. Ne povzroča ga virus, pač pa stanje zavesti brez odgovorov.

Dajemo lahko le to, kar imamo, pravi stara modrost. S širjenjem strahu ustvarjajo ugodno klimo, da se virus še lažje in hitreje širi in umira več ljudi, kot bi sicer. Strah je negativna vibracija življenjske energije in zato inkubator, v katerem se virus lahko z navezavo na celice, ki vibrirajo v strahu, razmnožuje.

Poglejte okrog sebe in hitro boste ugotovili, da ljudje, ki so polni življenjske energije, zato zdravi, optimistični in brez strahu, nimajo nobenih težav z virusom, četudi so okuženi in jim je oblast nagnala strah v kosti. Njihove vibracije ne vabijo virusa v »goste«. Nasprotno pa umirajo ljudje, ki tega nimajo in so brez domišljije, življenjskih ciljev, brez energije, polni bolezni in strahu. Pa

se niti ne zavedajo, da so se izključno sami pripeljali v tako stanje.

Zato vem in razumem, da je povečana smrtnost v lanskem letu, ki jo medicina in politika pripisujeta virusu, posledica strahu.

Tudi bolezni pljuč ustvarja človek z mislimi, ki ustvarjajo občutek strahu. Da je vzrok virus, je le izgovor politike za njihovo nevednost. Če je zaradi infarkta umrl človek, ki je le čakal na izvid testa, kako ne bi umirali bolni in onemogli ljudje, ki jih je objemal močan strah, ko so prepovedali obiske svojcev, sprehode, okrog njih pa so hodili ljudje v »skafandrih«. Vladni govorec pa nenehno ponavljal, da so zmogljivosti zdravstva na koncu zmogljivosti.

Einstein pravi, da pameten človek reši problem, moder pa se mu izogne. Sam dodajam, da človek, ki ni ne pameten, še manj moder, zato poln strahu, ki ga navzven sicer prikriva, iz muhe naredi slona iz naravnega pojava pa velik strah. Prav to počne svet zadnje leto. Koristi pa ima finančna industrija in strukture, ki lahko vladajo s pomočjo širjenja strahu. Svet, ki smo ga živeli v lanskem letu, ni ustvaril virus. Ustvarili smo ga ljudje. Že pred sto leti je to napisal Albert: »Svet, ki ga živimo, ustvarjamo sami s svojim razmišljanjem in ga lahko spremenimo le tako, da spremenimo svoja razmišljanja. Tudi vse bolezni ustvarjamo s svojimi mislimi, dodajam.

Samo tako, da spremenimo sebe in odslovimo strah, lahko »premagamo« virus. Na bolje pa se lahko spremenimo le tako, da se odpravimo na pot vase, spoznavamo, kdo smo in kaj je življenje s tem dvigujemo svojo in kolektivno zavest, širimo znanja in tako ustvarjamo vedno več harmoničnih misli in odslovimo strah. Misli velikih modrecev in izumiteljev so nam lahko kot popotna palica v pomoč. NI enostavno in ne da se to naučiti. V to mora človek zrasti. Edina stvar, ki ovira moje učenje, je izobrazba in ni dovolj vedeti, pomembno je razumeti, je še zapisal Albert.

kar so še posebej ponosni.

Ker si želijo izvajati še več aktivnosti, predvsem pa takih, ki bi bile blizu in všečne čim širšemu krogu mladih, jih vabijo k izpolnitvi ankete, ki so jo objavili na spletni strani. Odgovori jim bodo v pomoč pri nadgradnji aktivnosti.

Tisti, ki proslavlja zmago z vojaškimi letali, pač nič ne ve, še manj razume in vlada s pomočjo širjenja strahu. Tudi popotne palice ne bi znal koristiti. 🔲 Silvester Koprivnikar, Velenje

Šentilj in Šentiljčani V pravkar izdani knjigi Šentilj in Šentiljčani lahko preberemo kopico zanimivih informacij o zgodovini skozi gledanje sedanje generacije tu živečih krajanov in krajank.

Na ta način se da sklepati tudi na obsežnost zgodovinskega spomina sedanje generacije.

K obstoječemu pa bi rad dodal še nekaj nujnih dodatkov.

Najprej bi se ustavil v zaselku Ložnica.

Obstaja dilema, kaj je bilo odločilno za nastanek imena Ložnica. Če se malo ozremo po Sloveniji, zlahka naštejemo kar pet krajev Ložnica. Poleg naše Ložnice imamo še Ložnico pri Žalcu, Ložnico pri Celju in Zgornjo in Spodnjo Ložnico pri Slovenski Bistrici. Tudi izgovarjava imen teh zaselkov je enaka. Poudarek je na drugem zlogu. Glede na zgoraj navedeno lahko menimo, da je potok dobil ime po kraju, kjer se združujejo trije manjši pritoki. Levi pritok priteče iz Kavč, sredinski pritok je najmočnejši in priteče iz Podkraja (Zabrdo), desni pritok je najmanjši in priteče izpod hriba v Podkraju, ki se mu pravi Roprče (nekateri pravijo Ropreče). Šele na mestu združitve dobijo skupno ime Ložnica. Da gre za širše imenovanja področja, pa najbrž dokazuje tudi poimenovanje tega področja kot Ložničko gričevje (Ložniško), ki se sklada s površino povodja potoka Ložnica in se razteza od razvodja v Arnačah do Gore Oljke na zahodu in do zaselka Tajna v Podkraju (vir Geopedia).

Tudi o ledinskih imenih in starih domačijah v Ložnici se da kaj dodati. Poleg domačije Vranjek je obstajala domačija Pirnat, žal ne obstaja več, potem domačija Ravlen, ki še obstaja. Na desnem bregu doline dominira

🔲

mkp

domačija Cvikl, včasih je bila v njej gostilna.

Više v desnem bregu je domačija Sotler, v starih zapiskih je zavedena kot Satler. Po drugi svetovni vojni je bila znana kot zelo dobrohotna za potujoče reveže ali potujoče prodajalce, tu so lahko prespali. Na tej domačiji je bilo rojenih 12 otrok, prav tako pri Vranjekovi. Še više v bregu sta domačiji Mauh in Jevšek. Za nobeno teh domačij ni znan izvor imena. Tudi ko se ljudje zamenjajo, ime ostane.

Kot zanimivost tega kraja bi omenil tudi vinogradništvo. V preteklosti je bilo v kraju cca 20 vinogradov. Polovica teh vinogradov je imelo lastnike zunaj kraja, tudi zunaj Šentilja. To označuje kraj kot vinogradniški. Tudi vremenske nevšečnosti kraju niso prizanašale. Leta 1954 je bila huda povodenj, tako da se je sprožilo več zemeljskih plazov. Pri Sotlerju dva, ki pa na srečo nista povzročila večje škode. Pri Vranjekih je porušilo klet, v drugem bregu pa je porušilo domačijo, kjer je včasih stanovala družina Ofener (uradno naj bi se imenovala Honer). Iz podrtije so sosedje ponoči uspešno rešili starejšo žensko.

Pa še nekaj o kapelah in križih. Vsi ti nabožni objekti so bili postavljeni ob poteh ali takratnih cestah, namen pa je bil kot zahvala za težave, ki so se dobro končale, v nekaterih primerih pa tudi kot opozorilo na nesrečni dogodek, ki se je zgodil tam. Makova kapela v Lazah stoji ob pešpoti za Velenje. Krulova kapela stoji ob sedaj opuščeni pešpoti, ki je povezovala sp. Laze in farno cerkev.

Korenova kapela stoji ob prav tako opuščeni pešpoti iz vzhodnega dela Podkožlja do farne cerkve. Takšnih primerov bi za Šentilj lahko navedli še kar nekaj, pravega vzroka za postavitev se pa v večini primerov ne da ugotoviti.

Je pa zanimivo, da nihče ne omenja osamosvojitvene vojne leta 1991! Kdaj se začne zgodovina? 🔲 Ivan Glinšek, Velenje

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

21. januarja 2021

Nagradna križanka »Optika Paka« Optika Paka, d. o. o.

50€ 20€

popusta pri nakupu progresivnih očal.

ODPRTO!

Rudarska 1, Velenje (Hotel Paka – pri vhodu v kinodvorano) GSM: 040 555 999

popusta pri nakupu enožariščnih ali sončnih očal.

Delovni čas: Pon. – pet.: 9.00 – 12.00 in 15.00 – 18.00 Sob.: 9.00 – 11.30

Popusti se ne seštevajo.

Tovarniška prodaja očal: • •

priznanih blagovnih znamk visokokakovostna dioptrijska stekla (Essilor Francija)

Za vse izdelke velja: • •

1-letna garancija certifikat o poreklu

Imamo koncesijo ZZZS, zato sprejemamo naročilnice in recepte!

Brezplačen pregled določitev dioptrije za Vaša očala in kontaktne leče

Prijazno vabljeni!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 1. februarja 2021 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Optika Paka«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Pozor! Hrošč v sistemu Windows 10 vam lahko poškoduje disk Operacijski sistem Windows 10 močno pridobiva na priljubljenosti.

Zanimivo je predvsem to, da Windows 10 ni klasičen operacijski sistem. Za podjetje Microsoft je edinstvena storitev. Windows 10 je namreč kot prvi sistem mogoče uporabljati na vseh računalniških napravah, in sicer od pametnih mobilnih telefonov do strežnikov. Čeprav operacijski sistem Windows 10 opravlja delo več kot odlično, programerji seveda niso nezmotljivi. Čeprav je večino napak mogoče enostavno spregledati, tega ne moremo reči za najnovejšega hrošča, saj je dovolj skriti ukaz v datoteki HTML ali arhivski datoteki ZIP dovolj, da nam nepridipravi poškoduje disk računalnika. Tu gre za ukaz »C::$i30:$bitmap«, ki povzroči okvaro diska, operacijski sistem pa zahteva zagon orodja »Check Disk«.

Zaradi varnostne ranljivosti v operacijskem sistemu Windows 10 vam priporočamo, da ne odpirate datotek, ki jih prejmete s strani neznanih pošiljateljev. Še posebej, ko gre za datoteke vrste HTML in ZIP. Pri podjetju Microsoft naj bi popravek za omenjeno ranljivost ponudili v prenos v naslednjih nekaj tednih.

Koliko uporabnikov še vedno stavi na Windows 7?

Pri podjetju Microsoft so na začetku lanskega leta po dobrem desetletju dokončno odrekli uradno podporo sicer zelo priljubljenemu operacijskemu sistemu Windows 7. Uporabniki zastarelega sistema so ostali brez varnostnih popravkov, saj je bila brezplačna podpora zanj dokončno odpravljena. Ker prehod na novejši Windows 10 ni ravno poceni, številna podjetja še vedno vztrajajo na operacijskem sistemu Windows 7, čeprav se dobro zavedajo, da bi lahko prej ali slej postali žrtve spletnega kriminala. Čeprav je operacijski sistem Windows 7 že dlje časa odpisan, da širom sveta uporablja že več kot 100 milijonov uporabnikov. To pomeni, da je več kot 100 milijonov uporabnikov izpostavljenih najrazličnejšim nevarnostim, zato je le še vprašanje časa, kdaj bodo žrtve spletnega napada. Med njimi pa najdemo tako zasebne uporabnike kot žal tudi uporabnike iz poslovnega sveta in javnih ustanov.

Na srečo pa se število uporabnikov operacijskega sistema Windows 7 znižuje. Po drugi strani pa se število uporabnikov operacijskega sistema Windows 10 neprestano zvišuje, trenutno pa ga uporablja že več kot 1,5 milijarde uporabnikov širom sveta. Ta številka pa naj bi bila v prihodnje še veliko večja.

RADIO VELENJE

ČETRTEK, 21. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 22. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 23. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 24. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 25. januarja

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 26. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, SREDA, 27. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Reklamacije Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

www.radiovelenje.com

Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 11. do 17. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 11. do 17. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 11. do 17. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 21. 1. 2021, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI

mali OGLASI

RAZNO

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

KUPIM zazidljivo parcelo ali hišo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali Doliča. Gsm: 031 878 200

VOZILA

KUPIM

NEPREMIČNINE

TRAKTOR Deutz 45, dobro ohranjen in redno vzdrževan, prodam.

Gsm: 070 430 021.

OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV JULIJ-DECEMBER 2020 ZA INDIVIDUALNE HIŠE

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava: Mislinja, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj, Gsm 031 751 675.

BIKCA ČB pasme, starega 1 mesec in bikca ČB pasme, starega 2 meseca, prodam. Gsm: 041 693 313.

Naročniki imate 50 % popust.

Nagrajenci nagradne

Dame in gospodje, Radio Velenje.

DVOINPOL ali trisobno stanovanje v pritličju v Velenju, kupim.

Gsm: 041 911 689.

Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje opravilo obračun za komunalne storitve v individualnih hišah za obdobje julij-december 2020.

križanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš čas, 898 172020 50so: 31.03 decembra

Skupno je bilo uporabnikom izstavljenih 6.927 obračunov. 2.121 uporabnikov je prejelo dobropis v skupni vrednosti 76.846 €, kar predstavlja 2,34 % prihodkov realizacije za komunalne storitve individualnih hiš v obdobju julij-december 2020; 4.806 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 257.659 €, kar predstavlja 7,84 % prihodkov realizacije za komunalne storitve individualnih hiš v obravnavanem obdobju. Znesek obračunov v dobro se uporabnikom upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih.

suzana@nascas.si Pavla Čas, Kidričeva 17, 3320 Velenje;epp@nascas.si Janez Hudarin, Cankarjeva 1 press@nascas.si B, 3320 Velenje; Ivan Kotnik, Podkraj 7 F, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrada: Praktična nagrada Krevzel.

Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Krevzel v Šoštanju, Metleče 14 a.

107,8 MHz

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo.

Telefon 898-1880.

V soboto, 23. 1. in nedeljo, 24. 1. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro. Telefon: 03 8995 490. Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje - Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

PREVOZ IN PRODAJA KURILNEGA OLJA

HITRO IN UGODNO!

041 349 846

Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:

Vojko Podbornik, s.p.

Silova 6 c, Velenje

Pri plačilu z gotovino ceneje kot konkurenca.

Obračun v EUR

Upravna enota Velenje

•

POROKE

•

Porok ni bilo.

SMRTI • •

Pošt Stipo, roj. 1935, Velenje, Cesta Františka Foita 4 Nežmah Ida, roj. 1943, Velenje, Cankarjeva cesta 2A

Tiho sta odšli dragi naši dolgoletni pevki

TINKA DONKO in MARA ŠKORJANC Skoraj dve desetletji smo skupaj prepevale, se veselile in tudi žalostile.

Skupaj smo poustvarjale pesmi, ki so vama veliko pomenile in vama dajale novih moči.

Kjer koli smo prepevale, sta poskrbeli za prijetno pevsko vzdušje.

Hvala vama za vse.

Ohranile vaju bomo v lepem spominu.

Počivajta v miru, tam nekje daleč za mavrico. Ženski pevski zbor DU in MDI Velenje z zborovodkinjo Manjo Gošnik Vovk

• •

Orešnik Stanislav, roj. 1928, Velenje, Šmarška cesta 36 Škorjanc Marija, roj. 1935, Velenje, Plešivec 1 Prušič Ana, roj. 1937, Velenje, Šaleška cesta 19 Urbančič Janez, roj. 1948, Velenje, Prešernova cesta 9A

3.067

50,00 – 100,00

213

887

100,00 – 150,00

78

482

150,00 – 200,00

37

203

200,00 – 350,00

50

119

350,00 – 500,00

15

32

4

16

2.121

4.806

nad 500,00 SKUPAJ

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih: • • •

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

V SLOVO

Tiho se je poslovil

MARJAN DWORAK

MARTINA DONKO

1932 - 2021

Na pot večnosti ga bomo pospremili v ožjem družinskem krogu na pokopališče na Ljubljanskih Žalah.

Število obračunov v breme uporabnikov

1.724

www.kp-velenje.si

Oče industrijskega oblikovanja v Gorenju

Število obračunov v dobro uporabnikov

0,00 - 50,00

GIBANJE prebivalstva

V SLOVO

Tu bela črta in tu črna.

A dobro vidim, kar je še vmes.

Vmes mračni dvomi so in svetle sanje In večno rojstvo je in večna smrt.

(A. Gradnik)

23

OBVEŠČEVALEC

21. januarja 2021

20. 1. 1933 - 9. 1. 2021

Čeprav tvoj glas se več ne sliši, pesem tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si…

Drago mamo, babico in prababico bomo pokopali danes, 21. 1. 2021 ob 15. uri na pokopališču v Podkraju. Žara bo v vežici 1 od 14. ure dalje.

Hvaležno odklanjamo sveče in cvetje.

Pogreb bo v družinskem krogu.

Vsi njegovi, ki smo ga imeli neskončno radi. Žalujoči vsi njeni

Naš ­čas, 21. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Zimski vrt malo drugače Okenske police in živahni balkoni postajajo vedno pomembnejši detajl našega vsakdana – Kljub mnogim pozitivnim lastnostim strešnih ureditev in zazelenitev je ohranjanje talnih zelenih površin v mestih še vedno prvotnega pomena V takšnih in drugačnih časih postajajo vse pomembnejši trenutki za odklop. In kaj je lepšega, kot če si ga lahko privoščimo v hipu ali dveh – morda kar doma? Verjemite mi, da je prav pogled v naravo tisti, ki v trenutku sprosti. In naravo v malem si lahko pričaramo tudi v stanovanju in ob njem: na okenski polici, balkonu, strehi ali drugi površini ob našem bivališču. Kaja Flis je krajinska arhitektka, ki oblikuje z naravo in za naravo. Riše in oblikuje krajino in se zaveda, da so možnosti ustvarjanja v okolju neskončne. So primerne tudi okenske police, naši balkoni in strehe? »Pri nas so okenske police in balkoni že dolgo znana mesta za ozelenitev in popestritev podobe stavb, vendar predvsem z okrasnimi rastlinami (begonijami, pelargonijami, petunijami itd.). Ker pa postaja lastna pridelava na dosegu roke vse pomembnejša, smo pričeli ob »strogo« okrasnih rastlinah v koritih na balkonu in oknih zasajati tudi uporabne rastline – zelišča in začimbnice, solatke, češnjeve paradižnike, fižol itd.

Tako smo združili lepo, koristno in sproščujoče. Lepo, ker tudi uporabne rastline privlačno cvetijo in zelenijo. Koristno, ker njihovi plodovi zadovoljijo lačne želodčke s prepotrebnimi hranilnimi snovmi, pogosto tudi zdra-

vijo. Sproščujoče, ker pogled v zeleno umiri utrujene oči, delo z zemljo in rastlinami je znano kot blagodejno, prijetne vonjave začimb in dišavnic pa so tudi kot aroma terapije. Lahko smo hvaležni, da nam naše podnebje nudi gojenje raznolikih uporabnih in okrasnih rastlin na prostem skoraj celo leto in povsod – celo v zidnih razpokah.«

Zimska odevála oken in balkonov

Zelenjavni vrtovi v zimskih mesecih počivajo, nabor rastlin se tudi za urbane vrtove močno zmanjša, še posebno v koritih, v katerih so rastline zaradi manjše količine zemlje bolj izpostavljene zmrzali, kar pa lahko rešimo tako, da korita ovijemo s slamo in juto, ki jo lahko pritrdimo na korito s konopljino vrvico, rafijo ali odsluženim šalom in ji tako dodamo zimski pridih. S tem večletne rastline, ki so odporne na zimo, zaščitimo pred šokom.

Kako popestriti zimsko dekoracijo? »Zimski meseci so primerni za nekoliko drugačno naravno odevalo oken in balkonov. Na sprehodu v naravo lahko naberemo mah, lišaje, odpadle veje zimzelenih rastlin ali golih vej listavcev. Zimsko sivino popestrimo z rdečimi in rumenimi vejami drena. H golim sivim vejam listavcev dodamo rdeče in oranž-

ne plodove jerebike, rdeče plodove zimzelene bodike, storže, pozlačene suhe cvetove hortenzije ali suho listje listavcev. Nabrani material skladno razporedimo v posode, v katerih so se skozi sezono bohotile zelene rastline.

Iz bršljana spletemo venčke ali vejice razporedimo v suhe šopke, ki jih povežemo s konopljino vrvico in pentljo jute ter obesimo z oken ali balkona. Dodamo lahko tudi pesek, mivko, kose lesa ali različne kamenčke – morda tiste z dopusta, ki nas bodo spominjali na prijetne potepe,« kar trosi ideje Kaja Flis, ki dodaja, da naj bo ostala dekoracija reciklirana (npr. zvezde iz pobarvanih sladolednih palčk, stara ogledalca, porisani kovinski pokrovčki steklenih kozarcev in steklenic, testenine v obliki mašnic …) ali vsaj za večkratno uporabo. »Tako nas bo obdajala sveža naravna dekoracija s spoštljivim odnosom do okolja. Dekoracija je namreč pogosto izdelana iz nerazgradljivih, škodljivih materialov. Zaradi trendovske narave je v uporabi le kratek čas in nato odvržena med ostale odpadke povečuje kupe na odlagališčih.«

Visoka greda iz starih lesenih vrat, kamnov in stare opeke

Tudi za urejanje vrtov ter sadilne posode za okensko in bal-

konsko vegetacijo velja podobno razmišljanje. »Materiale za enkratno uporabo raje nadomestimo z recikliranimi: lonci, ki za kuho niso več uporabni, naluknjanimi konzervami, odkrušenimi skodelicami, odsluženimi krožniki ali pa koriti iz gline, lesa, kovine. Z malo spretnosti in domišljije lahko izdelamo visoko gredo iz starih lesenih vrat, neobdelanih palet, lokalnega lesa in kamnov, stare opeke. Zaradi svojega zdravja sadimo uporabne rastline v zemljo z znanim poreklom, brez umetnih gnojil – sejmo lokalno pridelana semena in sadike in se izogibajmo umetnim škropivom. Enako ravnajmo tudi na urbanih vrtovih, ki jih je v našem mestu veliko in jih prebivalci s pridom uporabljajo,« spomni Flisova. Ob tem doda, da začetki segajo v čas nastanka naselja Kunta-Kinte, danes pa so urejeni še na več lokacijah po mestu. »Zelo pomembno je, da imajo nekateri poleg uporabnega tudi izobraževalni namen,« razlaga oblikovalka vrtov in krajine.

Urbani vrtovi mnogim omogočajo pridelavo hrane, druženje in sprostitev

Urbani vrtovi so pomemben del zelenega sistema mesta, med drugim prebivalcem v večstanovanjskih stavbah brez

Nove stanovalce za teden dni namestijo v sivo cono

❱

Hudih reakcij, stranskih učinkov in zapletov po cepljenju v obeh domovih ne beležijo. Včeraj so stanovalce in nekatere zaposlene tudi cepili z drugim odmerkom cepiva.

S pomočjo antigenskih testov so tudi v drugem valu odkrili veliko okužb, vse pozitivne pa so poslali še na testiranje s PCR testi. Trenutno v Centru starejših Zimzelen v Topolšici ne beležijo nobene okužbe.

saj mora vsak na novo sprejeti stanovalec v sivi coni prestati obdobje tedna dni. Kako poteka cepljenje in kolikšno je zanimanje med zaposlenimi in stanovalci? »Za cepljenje se je odločilo veliko stanovalcev, cepili smo tiste, ki še niso bili okuženi. Interes med zaposlenimi je precej manjši. Razlogi pa so različni. Od tega, da jih je veliko že prebolelo koronavirus, do čisto osebnih razlogov,« še razloži Violeta Potočnik Krajnc, ki dodaja, da gre za osebno odločitev posameznika. »Mi jih lahko spodbujamo, odloča pa se vsak sam. »Vendar si tudi v našem domu želimo, da bi bila precepljenost čim večja in se ne ponovi scenarij preteklih dveh mesecev.«

Ko je bližina lahko bližja

Stanje z okužbami se umirja tudi pri stanovalcih Centra starejših Zimzelen Topolšica. Od ponedeljka, 11. januarja so mo-

❱

V Zimzelenu so tudi v drugem terminu cepili precejšnje število stanovalcev in nekaj zaposlenih

žni tudi obiski, ki potekajo po ustaljenem protokolu. »Pri tistih, ki bolezni še niso preboleli in je tveganje večje, potekajo obiski pod posebnimi pogoji, ki so tudi časovno bolj omejeni. Pri stano-

mena. Strešni vrtovi ne smejo postati izgovor za prekomerno tlakovanje mestnih površin, ki so zaradi želje po čim manjšemu vzdrževanju zelo mamljive,« še opozori Kaja Flis, ki opomni tudi na to, da je prav, da so talne zelene površine dostopne vsem. »Na njih lahko odrastejo zares velika drevesa, ki skrbijo za boljši zrak, nudijo senco in sproščujoč pogled v zeleno in še mnogo več.

Skupaj z okenskimi, balkonskimi in strešnimi ozelenitvami, obhišnimi vrtovi in ostalimi zelenimi površinami v mestu pomembno vplivajo na boljše počutje živih bitij v mestu ter prispevajo k zmanjševanju podnebnih sprememb.« 🔲

Jasmina Škarja

Prišel je čas za ponovno preobrazbo mladinskega kulturnega kluba eMCe plac

Jasmina Škarja

Stanovalci in zaposleni so v sredo prejeli tudi drugi odmerek cepiva.

vrtov omogočajo svojo pridelavo hrane, druženje in sprostitev. Zaradi zmanjševanja talnih zelenih površin postajajo vse aktualnejši strešni vrtovi, ki jih na različne načine uredimo na ravnih, pohodnih strehah. Vrsta zasaditve in opreme je odvisna od nosilnosti konstrukcije objekta, podnebja, želja, zmožnosti uporabnikov ... »Nepohodne strehe lahko zazelenimo s travno rušo ali homuljicami. V poletni pripeki bodo rastline na strehi hladile stavbo, vezale prašne in škodljive delce iz zraka, vlažile zrak, prispevale k estetiki stavbe, prebivalcem stavbe pa izboljšale kvaliteto bivanja. Kljub mnogim pozitivnim lastnostim strešnih ureditev in zazelenitev je ohranjanje talnih zelenih površin v mestih še vedno prvotnega po-

Začelo se je novo poglavje

Dom za varstvo odraslih Velenje in Center starejših Zimzelen že sprejemata nove stanovalce

Stanje v domovih za starejše se v nekaterih domovih počasi izboljšuje, v drugih pa virusa še niso premagali. Na srečo je situacija v velenjskem domu za varstvo odraslih stabilna, pove direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc, sprejemajo pa tudi že nove stanovalce, skladno z navodili ministrstva za zdravje. »Veseli nas, da je položaj v tem trenutku stabilen, ter smo lahko začeli z nameščanjem novih stanovalcev po protokolu, ki velja za domove. Trenutno težko rečem, koliko stanovalcev bomo sprejeli, saj zaradi rdeče cone ne smemo zapolniti vseh postelj, bomo pa tedensko skušali zapolniti štiri postelje, toliko imamo namreč prostora v sivi coni za nove sprejeme,« je pojasnila direktorica velenjskega doma,

Kaja Flis: »Na sprehodu lahko naberemo mah, lišaje, odpadle veje zimzelenih rastlin ali golih vej listavcev. Zimsko sivino popestrimo z rdečimi in rumenimi vejami drena. H golim sivim vejam listavcev dodamo rdeče in oranžne plodove jerebike, rdeče plodove zimzelene bodike, storže, pozlačene suhe cvetove hortenzije ali suho listje listavcev.«

valcih, ki so covid že preboleli, je lahko bližina bližja, obiski lahko trajajo dlje časa,« je razložila direktorica Zimzelena Andreja Štefan Bukovič, ki je poudarila tudi, da se zelo trudijo, da hiša ostaja dovolj varna za obiskovalce in svojce. V Centru starejših Zimzelen so tudi v drugem terminu cepili precejšnje število stanovalcev in nekaj zaposlenih. Začeli pa so sprejemati tudi nove stanovalce. »Mislim, da bomo zapolnili vse proste zmogljivosti. Nekaj prehodnih sob ostaja na razpolago za sivo cono - za čas sprejema novih stanovalcev, da jih v vmesnem času tudi testiramo, in kasneje namestimo v sobo, saj le tako namestitev zaradi okužbe,« še poudari 🔲 Andreja Štefan Bukovič.

V velenjskem domu si želijo, da bi bila precepljenost čim večja in se ne bi ponovil scenarij preteklih dveh mesecev

Velenje – Velenjske mladinske organizacije in uporabniki mladinskega kulturnega kluba eMCe plac so sklenili, da bodo ta čas, ko je klub zaprt in program izvaja po spletu, izkoristili za večjo prenovo osrednjega družabnega prostora. Aktualna generacija mladih, ki obiskujejo klub in obenem aktivno sodelujejo pri snovanju, organizaciji in izvedbi programa, je namreč izrazila željo, da bi klub odela v novo vizualno podobo po lastnem okusu, vodstvo kluba pa je to izkoristilo za izvedbo že dlje časa nujno potrebnih vzdrževalnih del. »Obnovo smo razdelili na funkcionalni in vizualni del. Nekatere precej dotrajane dele opreme moramo nujno zamenjati. V celoti bomo prenovili točilni pult in sanitarije ter nadgradili električne napeljave. Velik del prenove pa predstavlja vizualna preobrazba kluba, ki jo po meri vrstnikov, da jim bo klub čim bolj všeč, načrtuje ekipa

mladih uporabnikov,« napoveduje direktor kluba Janko Urbanc in dodaja, da so v prvi fazi prenove, ki se je začela prvi delovni dan po božično-novoletnih praznikih, že odstranili star točilni pult, podrli del lože za avdiovizualno tehniko, pregledali zvočno izolacijo in drugo tehnično opremo ter se uskladili s podizvajalci. Sicer pa tudi tokrat s prostovoljnim delom aktivno sodelujejo mladi. Tako bodo člani mladinskih organizacij, ki se stikajo v klubu eMCe plac, in sami uporabniki ponovno združili moči in kar se da gospodarno izvedli prenovo. Pričakujejo, da bodo gradbena dela končana do konca februarja. Ker ponovno odprtje kluba zaradi epidemije še ni na obzorju, pa si bodo vzeli čas za preudarno opremljanje dvorane, galerije, pa tudi hodnika in sanitarij z novimi likovnimi in drugimi vizualnimi elementi, ki se bodo povezali v novo celoto. 🔲

tf

Mladinski kulturni klub eMCe plac je trenutno gradbišče. Do ponovnega odprtja bo temeljito prenovljen.