02 2022 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 13. 1. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (-3/6 0C), soboto (-1/6 0C) in nedeljo (-2/7 0C) bo sončno.

Četrtek, 13. januarja 2022

številka 2 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 2,00 €

TAKO mislim

Čez mejo

Zimska pravljica na Visti

Tina Felicijan

Velenje – Zima je letos v višjih predelih radodarna s snegom, v dolini pa zgolj z zimskimi temperaturami, ki jih je Mestna občina Velenje že pred božično-novoletnimi prazniki odlično izkoristila in na Visti pričarala pravo zimsko razpoloženje. Uredili so 380 metrov dolgo tekaško progo, ki obratuje vsak dan med 8. in 20. uro, v zadnjih dneh pa so pridno izdelovali

tehnični sneg, in če je šlo vse po sreči, bodo danes (četrtek, 13. januarja) na prostoru med Visto in Belo dvorano odprli tudi otroško smučišče in sankališče, veliko kar 600 kvadratnih metrov. Smučišča upravlja Športni zavod Rdeča dvorana, pri izvedbi projekta pa sodelujeta tudi Športna zveza in Smučarsko skakalni klub Velenje, ki tudi izposoja

opremo. »Odločitev, da izposojamo opremo, se je pokazala kot izjemno dobra, saj je tudi zaradi tega obisk tekaške proge večji, kot smo pričakovali,« pravi direktor Rdeče dvorane Dimitrij Amon, ki dodaja, da stiskajo pesti, da bi se zimske temperature obdržale čim dlje. 🔲

Hisense predstavil nove televizorje in pametne gospodinjske aparate Na enem najvplivnejših tehnoloških sejmov CES 2022 v Las Vegasu v ZDA je eno od vodilnih globalnih podjetij za potrošniško elektroniko in gospodinjske aparate Hisense, ki je tudi lastnik Gorenja, predstavilo svojo ULED 8K Mini-LED serijo in 8K ločljivost laserske tehnologije Mira Zakošek

»Tehnologija lahko spremeni življenje. Hisense je vedno predan zagotavljanju visokozmogljivih, visokokakovostnih izdelkov, ki presegajo pričakovanja potrošnikov,« pravi Douglas Kern, višji direktor za marketing v Hisense ZDA.

❱

Osnovni razvojni moto Hisensa je omogočanje preprostejšega, boljšega in bolj zabavnega življenja.

Hisense se že nekaj časa uvršča med vodilna globalna podjetja za potrošniško elektroniko in gospodinjske aparate. Tudi na tokratnem sejmu v Las Vegasu je izstopal, in sicer s svojo ULED 8K Mini-LED serijo in 8K ločljivostjo laserske tehnologije, za katero so prepričani, da presega pričakovanja potrošnikov.

Višja kakovost slike in boljša svetlost

Že doslej sta bili zmogljivost in kakovost slike temelj ponudbe

Ko sem se pripravljala na novoletni izlet v Švico, sem že skicirala Tako mislim o retro prečkanju evropskih meja. Po večkrat preverjenih pogojih za prečkanje Avstrije in tridnevno bivanje v Švici sem namreč še vedno dvomila, da bova lahko s partnerjem ob zaostritvah ukrepov predvsem v Avstriji potovala brez zapletov. Predstavljala sem si, kako sva v koloni na meji in nato kaževa kode in povabilno pismo najine švicarske gostiteljice in obljubljava, da ne bova skrenila s poti do naslednje meje. Na veleposlaništvu so nama celo svetovali, naj se skrivava, če bova morala na stranišče. Preveč presenečena sva bila, da bi lahko vprašala za nasvet, kako točno naj bi to izvedla. Ko sva se sama ustavila pred postajo na meji in si začela nadevati maski, je policist z eno nogo stopil ven in nama pomahal naprej. Tako bi lahko namesto o vrnitvi v predšengenski čas pisala o začudenosti nad tem, da na vsej poti od domačega naslova v Švico in nazaj nikjer nihče ni preveril, ali lahko dokaževa, da nimava slepega potnika. Na nobenem počivališču ali v trgovini ni nihče planil na naju. Ko sva se v nedeljo zvečer vračala domov, so bile rolete na mejni postaji, v kateri je gorela luč, spuščene, in niso se zganile, ko sva se ustavila pred okencem. Komu so te kode, ki so bile, mimogrede, dražje kot cela pot, zares pomembne, in zakaj, če ne zato, da lahko nekdo preveri, ali bi nekdo nemara lahko vlekel trojanskega konja na bojišče proti epidemiji? Ja, namesto povzemanja vtisov o tranzitu po Evropi v tem tako kritičnem času za širjenje virusa bi lahko zastavila nekaj prepovedanih vprašanj. A sem se izognila skušnjavi. Raje sem se zamislila o nekako magičnem prehodu v novo leto – tokrat ne le koledarskem. O ponovnem spoznanju, kakšen dar so komplementarni odnosi. O privilegiju, da sem med silvestrskim zajtrkom, postreženim na prtu z azteškimi motivi, s soncem v očeh, ki je žarčilo med listi košate praproti, obešene pred oknom, nenadoma naletela na otroški spomin na risanega junaka Snežka snežaka v trenutku, ko je izrekel in mi za vselej vtisnil besede: »En prijatelj je že veliko. Ogromno!« Če bi pustila toku misli, da zdrsne v strugo, ki vodi mimo markantnih prizorov iz zgodb iz otroštva, ga ne bi mogla ustaviti pri pomirjujočem Balujevem življenjskem refrenu iz Knjige o džungli: »Look for the bare necessities …« Šel bi naprej, čez mejo med prijetnim in zoprnim do krutih očetov treh sinov in obglavljenih čarovnic. Upočasniti, zajeziti, preusmeriti – to so veščine, s katerimi se moram opremiti, zabeležim pri sebi. Na istem mestu se ob silvestrski večerji, ko sem ugibala ključ, po katerem enkrat prenesem koriander in drugič ne, nisem mogla nehati čuditi kompleksnosti spleta okoliščin, ki so me postavile za to mizo, polno jedi latinskega in orientalskega pridiha, a strogo rastlinskega izvora. Z ljudmi iz tako različnih svetov, da se mostovi med njimi zdijo kot čudež. V tistem trenutku se mi je zdelo povsem absurdno, da življenje za to nima nobenega posebnega razloga. Na novoletnem zajtrku je postalo jasno, da ga ima. Zaznati, razumeti, zaupati – to je drugi set veščin na seznamu tistih, po katerih želim pogosteje posegati, kadar hočem čez mejo ali pa jo moram postaviti.

❱

🔲

Tokrat so svojo tehnologijo Mini LED prvič implementirali v novo linijo premium U9H, ki zagotavlja osupljivo zmogljivost HDR z boljšim kontrastom, s svetlejšimi slikami in z bolj impresivnimi barvami.

izdelkov Hisense. Tokrat so svojo tehnologijo Mini LED prvič implementirali v novo linijo premium U9H, ki zagotavlja osupljivo zmogljivost HDR z boljšim kontrastom, s svetlejšimi slikami in z bolj impresivnimi barvami kot kdajkoli prej. Za televizor Hisense 85U9H 8K so prejeli nagrado za inovacije CES® 2022.

Laserski zasloni z največjo ločljivostjo na svetu

Hisense je s tehnološkimi inovacijami svetovno industrijo laserskih TV vodil v dobo TriChroma in naredil velik tehnični preboj laserske televizije od 1080P do 2K, 4K in nato do 8K. Dr. Liu Xianrong, glavni raziskovalec in

generalni direktor družbe Hisense Laser Display Co., Ltd., zatrjuje, da je laserska TV najboljša izbira 8K zaslona za dom. 8K TV zagotavlja globino in podrobnosti, ki jih še ni bilo. Na ta način nudi najboljšo izkušnjo gledanja prave, najkakovostnejše slike na največjem zaslonu prvega laserskega televizorja z ločljivostjo 8K na svetu.

Boljše in še bolj zabavno življenje

Osnovni razvojni moto Hisensa je omogočanje preprostejšega, boljšega in bolj zabavnega življenja. Letos bodo še naprej utrjevali vodilni položaj v industriji. »Z izdelkom kot jedrom ter industrijsko verigo kot hrbtenico bomo z inovacijami in s

povezovanjem še naprej spodbujali pozitivne spremembe v naši industriji,« poudarjajo. 🔲

vsak dan

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

13. januarja 2022

Enoumje ne pelje nikamor

LOKALNE novice

Iščejo koncesionarja družinske medicine Šoštanj – V Občini Šoštanj so se odločili, da razpišejo še eno koncesijo za ambulanto družinske medicine. Razpis je odprt do 2. februarja, vloge pa bodo odpirali v četrtek, 3. februarja, ob 10. uri. Koncesijo nameravajo podeliti za petnajstletno obdobje.

Kdo bo kulturni ustvarjalec leta? Velenje – V letošnjem letu so na Mestni občini Velenje s spremembo odloka uvedli novo priznanje kulturni ustvarjalec leta Mestne občine Velenje. Na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave) so objavili obvestilo o zbiranju pobud za podelitev priznanja. Oddati jih je mogoče do ponedeljka, 17. januarja, do 12. ure. Kulturnega ustvarjalca leta Mestne občine Velenje bodo razglasili na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo 3. februarja v Domu kulture Velenje.

Odslej dve novi priznanji občine Velenje – V Mestni občini Velenje vsako leto septembra ob občinskem prazniku razglasijo prejemnike najvišjih občinskih priznanj. Prejemnike županovega priznanja, prejemnike grba Mestne občine Velenje in prejemnike plakete Mestne občine Velenje, vsake štiri leta tudi prejemnika naziva častni občan Mestne občine Velenje. Prav tako lahko župan po lastni presoji podeli priznanje župana. Z letošnjim letom pa lahko po odloku imenujejo tudi ambasadorja Mestne občine Velenje in kulturnega ustvarjalca leta.

Očistiti je treba zarast ob vodotokih Šaleška dolina – Direkcija Republike Slovenije za vode poziva vse lastnike priobalnih zemljišč ob vodotokih 2. reda (na tukajšnjem območju so to vsi vodotoki razen Pake), da skladno z določili Zakona o vodah odstranijo odvečne zarasti na bregovih, odpadlo listje in druge plavajoče predmete, odpadke in druge odvržene predmete ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč. Zagotavljati je treba selektivno odstranjevanje odmrle, poškodovane in odvečne zarasti. Golosekov ni dovoljeno izvajati. Propadlo in odstranjeno zarast ter odpadke je treba v celoti odstraniti z območja na naravi neškodljiv način. Potrebno je redno odstranjevanje plavja, odpadkov ter drugih opuščenih in odvrženih predmetov z vodnega in priobalnega zemljišča. Priobalni pas in brežine je treba redno kositi. Vse to je zelo pomembno za zmanjšanje posledic škodljivega delovanja voda.

Za občinski svet 682 tisočakov Velenje – V proračunu, ki so ga velenjski svetniki sprejeli pred koncem leta, so zagotovili za svoje delovanje 682 tisoč evrov. Polovica je namenjena političnemu sistemu, polovica pa delovanju, od tega 70 tisoč za sejnine, 90 tisoč za delovanje skupin članov sveta, 120 tisoč za financiranje političnih strank, 65 tisoč za volitve in referendume, 225 tisoč za administrativne službe …

Prevzeli upravljanje tržnice Velenje – Z novim letom je upravljanje Mestne tržnice prevzelo Komunalno podjetje Velenje. Temu je Mestna občina Velenje prilagodila akte. Gre za optimizacijo poslovanja, saj za novo dejavnost ne bodo dodatno zaposlovali.

Začasna dežurna ambulanta Nazarje – V Nazarjah bodo predvidoma v začetku maja začasno, za obdobje šestih mesecev, vzpostavili dežurno ambulanto, ki bo delovala med 19. in 23. uro. Pobudo so dali krajani in Svet za varstvo uporabnikov dobrin Občine Rečica ob Savinji. Ocenjujejo, da so do tega upravičeni zaradi specifičnosti terena in velike oddaljenosti dežurnih služb Celja in Velenja. Svet zavoda je njihovo pobudo potrdil.

V Občini Mislinja računajo, da bo prva lopata gradnje doma starostnikov zasajena meseca maja – Cilj občine je, da presežejo 5000 prebivalcev –Kolesarska povezava do Velenja bo svojevrstna avtocesta kolesarjev Jasmina Škarja

Pandemija koronavirusa že nekaj časa vpliva na življenje ljudi. Previdnostni ukrepi, izogibanje javnim dogodkom in fizična razdalja so spremenili naš vsakdan. Tudi župan Občine Mislinja Bojan Borovnik opaža, da je bilo minulo leto zaradi covida zelo naporno, kljub temu pa so bili uspešni na številnih razpisih, kar nekaj so jih tudi izvedli. Ostalo je nekaj nedokončanih, pa vendar je prepričan, da bodo tudi te uspešno pripeljali do konca. Letos imajo v Občini Mislinja na voljo 7 milijonov evrov, nekaj so se morali tudi zadolžiti, saj so soudeleženi pri nekaterih projektih. Mogoče bodo morali zadolžitev konec leta celo povečati.

»Koncesijo je dobilo omenjeno podjetje, ki je pridobilo še nekaj koncesij za gradnje domov po Sloveniji. Mislinjski dom bo imel 150 postelj, 130 bo enoposteljnih, organizirali bomo tudi dnevno varstvo, ki ga nujno potrebujemo. Pogodbo za storitev Pomoč na domu pa imamo sklenjeno z Domom za varstvo odraslih Velenje. S sodelovanjem smo zadovoljni, tako bomo tudi nadaljevali. Zavedamo se, da imamo kar nekaj občanov, za katere moramo poskrbeti. Zahvaljujem se tudi prostovoljcem, ki pomagajo pomoči potrebnim, tako pri prevozu starejših in razdeljevanju hrane kot pri ostalih dnevnih potrebah.«

uspelo, čeprav niso v lasti občine, temveč v zasebni lasti. Odkupili bomo 2 ha zemljišč, nekje bo gradnja izvedljiva takoj, za nekatera bodo potrebne spremembe OPN. Delamo pospešeno. Seveda moramo mladim zagotoviti tudi delovna mesta. Zahvaliti se moramo gospodarstvu, da skrbi za dobro kondicijo v podjetjih v naši občini. Čeprav jih je malo, delajo dobro.« Dotakniva se turizma. Kje vidite priložnost za razvoj? »Župani občin Slovenska Bistrica, Zreče, Vitanje, Mislinja, Ribnica na Pohorju, Lovrenc na Pohorju in Ruše smo pred leti dali pobudo za zaščito naravne in kul-

Kakšno leto je za vami? »Covid je vplival na vse ljudi, tudi na naše zaposlene. Kar nekaj časa na Občini nismo imeli obolelih, letos je slika drugačna, kar nekaj zaposlenih dela od doma, včasih težko kombiniramo naloge in obveznosti. Še posebej, ker pripravljamo nove projekte in se prijavljamo na razpise.« Večje naložbe v letu 2022? »Naš veliki projekt je obnova šolske kuhinje, vrednost projekta je skoraj 700.000 evrov. Čaka nas Župan Bojan Borovnik: »Želim si, da bi se ljudje bolj spoštovali in selitev vrtca v prostore knjižnice, poslušali. Tudi če imamo drugačno mnenje, je pomembno, da se ki jo bomo prestavili v prostore poslušamo. Žal nas je pandemija postavila pred številne preizkušnje centra Lopan. Za financiranje in nas bolj razdvojila kot povezala. Tavamo v svojih mislih, ne kuhinje namenjamo denar iz la- poslušamo drug drugega. Zavedati bi se morali, da živimo za danes, stnega proračuna. Pred nami je zato spoštujmo drug drugega. Ostanimo zdravi, delajmo skupaj – na takšen način bomo postorili marsikaj.« obnova krožišča, ki naj bi, kot je obljubila Direkcija za infrastrukturo, stekla še letos. turne krajine Pohorja. PovezovaRačunamo tudi, da nje bi omogočilo ravnotežje med Zahvaljujem se svetnikom bo prva lopata gravarstvom narave in ekonomskim in svetnicam, ker delujemo dnje doma starostnirazvojem, hkrati pa bi zvišalo podkov zasajena mesejetniške priložnosti, ki izhajajo iz enotno. Tudi seje potekajo ca maja, v teh dneh potencialov ohranjene narave in mirno, upoštevamo mnenja bomo zaprosili za pomenijo dvig kakovosti bivanja drugače mislečih, s skupnimi za gradbeno dovoljenje domačine. Osnovno poslanmočmi lažje pridemo do na upravni enoti. Mostvo bo usmerjeno predvsem v boljših rešitev. Enoumje ne ram pa iskreno povepovezovanje lastnikov zemljišč in dati, da sem malo razponudnikov turističnih storitev pelje nikamor. očaran nad gradnjeo na Pohorju. Verjamem, da bomo novih stanovanj, ki uspešno nastopili in uspeli na razjih občina nujno potrebuje. Dopisih. Gre za turizem. Želimo si Kako rešujete prostorsko stisko povezanosti in združevanja. Smubili smo uvodno študijo, ki nam občanov? ne omogoča gradnje, pred tem čarske karte bodo npr. uporabne bo treba obnoviti most čez reko »Moj cilj je, da občina Mislinja na več smučiščih.« Pako, šele nato bomo lahko na- preseže 5000 prebivalcev. ZaveKako kaže smučarski sezoni na daljevali z izgradnjo blokov. Pred dam se, da ne bo enostavno. PoKopah? nami je zahtevno leto, upam, da truditi se moramo, da bodo mladi bomo vse cilje, ki smo si jih za- ostajali doma, vendar jim mora»Za zdaj kaže na zelo dobro stavili, tudi realizirali.« mo omogočiti lažji dostop do sta- zimsko sezono, čakamo na novo novanj. Zemljišča, ki so stavbna, pošiljko snega. Vemo, da smo dve Bo dom za starejše v Mislinji gra- želimo uporabiti za ta namen. Ver- leti životarili, zato smo toliko bolj dilo avstrijsko podjetje Senecura? jamem, da nam bo v 80 odstotkih veseli, da gre na bolje. Pohvaliti

❱

moram podjetje Vabo, saj se zavedajo, da je zgolj zimski turizem premalo. Veliko delajo na poletni sezoni, saj lahko poletni turizem obiskovalcem ponudi raznovrstne dogodivščine. Dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo si želim tudi v prihodnje.« Država je podprla gradnjo dveh projektov v sklopu regionalnih kolesarskih povezav. Kako daleč je nova kolesarska povezava med Velenjem in Mislinjo? »Z gradnjo bodo začeli letos. Leta 2023 naj bi bila kolesarska povezava v skupni dolžini 9,44 km končana. Gre za velik projekt, ki je za našo občino pomemben v smislu turistične dejavnosti. Pripraviti se moramo, da bomo kolesarje v občini tudi zadržali. To je naš cilj. A do tega je še daleč, moramo se pripraviti, potrebujemo prenočišča. Sam pravim, da bo to avtocesta kolesarjev. Če gledam povezavo Slovenj Gradec– Dolič, je odlično obiskana, ko bo zgrajena do Velenja, bo to prava senzacija kolesarskih povezav v Sloveniji. Naša občina ima kaj pokazati, zato želim, da se na tem področju širimo – na takšen način se bomo lahko šli pravi turizem.« Gradnja tretje razvojne osi je v teku. Kaj bo Mislinji prinesla ta nova prometna povezava? »Veselim se je, ker bo promet skozi naselje razbremenjen, občani pa bodo imeli krajšo pot do avtoceste. Vidim potencial v razvoju podjetij, razvoj gospodarstva usmerjamo predvsem v industrijske cone. Pripraviti moramo prostorski plan, verjamem, da se bodo mladi začeli vračati, če jim bomo ponudili stanovanja in industrijo v lokalni skupnosti.« Kaj pa želje občanov? »Veliko jih je. Največ je povezanih s cestno infrastrukturo, vsak si želi do doma pripeljati po sodobnih cestah. Kar nekaj cest smo zgradili, vendar nas je neurje lansko leto precej prizadelo. Škoda znaša več kot 3 milijone evrov. Verjamem, da nam bo država pomagala. Videli bomo, kako bomo postopoma izvajali sanacije. Urediti moramo center Mislinje, potrebujemo tudi novi vrtec, saj nimamo dovolj prostora za najmlajše, gasilci si želijo nov gasilski dom, zanj pripravljamo projekte. Imamo več kot 200 km gozdnih cest, ki še niso posodobljene, tako da nas čaka ogromno dela.« 🔲

Zlati znak zelene sheme Solčava – V Občini Solčava so ponosni na priznanja, ki so jih prejeli v zadnjem času, še posebej na zlati znak Zelene sheme slovenskega turizma. Že trikrat zapored so prejeli znak TOP 100 trajnostnih destinacij na svetu, pot po Logarski dolini pa je bila razglašena za naj tematsko pot leta 2021. Še posebej pa je bila županja Katarina Prelesnik vesela, ko jih je Svetovna turistična organizacija uvrstila med najboljše podeželske vasi na svetu. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Socialni demokrati že predstavili kandidate za državnozborske volitve SAŠA – 24. aprila bodo državnozborske volitve. Območna organizacija Socialnih demokratov SAŠA regije je že predstavila svoje kandidate. V

Uredništvo: Maja Oderlap (direktorica in urednica Radia Velenje), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Mira Zakošek, (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

šestem volilnem okraju, ki zajema Zgornjo Savinjsko dolino, bo kandidiral Mark Molnar, predsednik občinske organizacije v Mozirju in občinski svetnik.

V sedmem volilnem okraju, ki zajema vzhodni in osrednji del Velenja, bo kandidirala Andreja Katič, podpredsednica SD na državnem nivoju in predsednica

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje 02426- 0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

občinske organizacije SD Velenje. V osmem volilnem okraju, ki zajema zahodni del Velenja ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki, pa je kandidatka Janja Rednjak, občinska svetnica in strankarska regijska koordinatorica. 🔲

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 13. 1. 2022 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

13. januarja 2022

100-letnica rojstva pesnika in človekoljuba Karla Destovnika - Kajuha Želijo si, da Šoštanj postane mesto poezije, vsako soboto pa z branjem Kajuhovih pesmi združujejo društva in organizacije v občini – Vrhunec praznovanja bo teden v decembru, ko bodo z osrednjo prireditvijo proslavili njegovo rojstvo Jasmina Škarja

V čast jubileja Karla Destovnika - Kajuha bo letošnje dogajanje v naši dolini posvečeno njemu – Kajuhu kot človeku. Bil je velik pesnik, ki si zasluži, da se ga spomnimo in počastimo, v letu, ki je lahko na neki način njegovo. S svojima delom in življenjem je utelešal temeljne človeške vrednote. Šoštanjčan si zasluži, da njegovo ime ponosno nosijo Kajuhov dom, park, šola in ulice, tako v naši dolini kot drugod po Sloveniji. Tudi Kajuhova bralna značka za učence osnovnih šol in literarna Kajuhova nagrada se imenujeta po njem. Pa še kakšen gostinski lokal in športni klub v mestu ponosno nosi njegovo ime. V občini Šoštanj so ponosni tudi na to, da je letošnji častni pokrovitelj Kajuhovega leta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Slovenija mora spoznati Kajuha

»Narodni heroj, poet vseh letnih časov, si zasluži, da letošnje leto posvetimo njemu v spomin,« v uvodu pojasni direktor Zavoda za kulturo Šoštanj in vodja organizacijskega odbora Kajetan Čop. »Letošnje leto bo minilo sto let od njegovega rojstva. V Šoštanju bodo potekali številni dogodki in druge dejavnosti pod

skupnim imenom Kajuhovo leto. V počastitev jubileja bo izveden niz dogodkov in aktivnosti. Naš cilj je, da Slovenija spozna Kajuha. Dejstvo je, da ga Šaleška dolina pozna. Približati ga želimo predvsem otrokom. Želi-

Kajuh ni bil politično obremenjen, boril se je za človeka Pesnik velja za tipičnega predstavnika slovenske književnosti prve polovi-

Kajetan Čop: »1. januarja smo začeli z branjem Kajuhove poezije, zaključili bomo 31. decembra. Vsakdo si sam izbere, kaj bo bral, s čimer poudarjamo, da je bil Kajuh predvsem človeški. Ni bil politično obremenjen, boril se je za človeka.«

mo si, da bi bili dogodki všečni najmlajšim. Vrtec bo vse leto posvečal svoje dejavnosti spoznavanju pesnika. Tudi šolarji bodo spoznavali Kajuha in njegove pesmi, tudi risali in ustvarjali bodo ter spekli Kajuhovo sladico,« razlaga Čop in poudari, da tudi pri grafični podobi težijo k temu, da jo približajo mladim.

ce 20. stoletja. Kje je vzrok, da ga ponekod ne poznajo? »Zdi se mi, da ni težava v Kajuhu, težava je v umetnosti in klasični poeziji. Mladi danes večinoma ne obiskujejo galerij, ne berejo pesmi. Zaradi novih medijev in nesmiselnih vsebin, ki nas spremljajo na vsakem koraku v ospredje prihaja želja po enostavni zabavi. Ne upam

sočutnost in prebuditi upor proti zatiralcem človekovih pravic. Kaj pa samo dogajanje? »Občina Šoštanj se z dogajanjem želi približati ljudem. Želimo si, da Šoštanj postane mesto poezije, da bi bile tudi fasade v občini obarvane z njegovo poezijo. Sodelovali bomo z lokalnimi umetniki, poleti organizirali kiparsko kolonijo, kjer bodo kiparji ustvarjali z lesom in Kajuhovo poezijo nanašali nanj. Vrhunec praznovanja bo teden v decembru, ko bomo

šolo, pevskim zborom, povabili bomo pihalni orkester … Pripravili bomo premiero drame Mati, kar je zame kot režiserja velik izziv,« našteva vodja organizacijskega odbora Kajetan Čop, ki trditi, da mladi ne berejo poezije. je prepričan, da jih čaka pestro, Verjamem pa, da so redki tisti, zanimivo in kulturno leto. Tudi ki imajo željo brati Kajuha. Pa Knjižnica Velenje je in bo izdasi to zasluži. Bil je velik pesnik, la šest knjig in strip o Kajuhu. ki je zagovarjal temeljne človeDoslej so izšle Kajuh v glasbi, kove pravice.« Boste zato vsako Kajuh v drugih jezikih, Kajuh soboto brali njegovo poezijo v Kaproza. V pripravi so Kajuh dojuhovem parku ob spomeniku? pisovanja, Kajuh objave in Ka»To bomo počeli zato, juh podobe ter Kajuh da združimo Šoštanj. strip. Predvsem pa je »V počastitev jubileja bo izveden niz pomembno, da bomo Sodelovala bodo vsa društva in ustanove v sodelovali z vsemi zadogodkov in aktivnosti. Cilj je, da občini. Začeli smo 1. interesiranimi občiSlovenija spozna Kajuha. Dejstvo je, januarja letos, zakljunami in ustanovami da ga Šaleška dolina pozna. Približati v Šaleški dolini ter čili bomo 31. decemga želimo predvsem otrokom.« bra. Vsakdo si izbere Sloveniji. V tem tresam, kaj bo bral, s činutku smo v navezi z mer poudarjamo, da Zvezo združenj borje bil Kajuh predvsem človeški. s centralno prireditvijo proslavili cev za vrednote NOB Slovenije, Ni bil politično obremenjen, bo- njegovo rojstvo. V Šoštanju bomo JSKD, Zvezo kulturnih društev ril se je za človeka. Ne želimo ga tisti teden organizirali Kajuhov Šaleške doline in Zavodom za tuizkoriščati za nabiranje političnih festival, poln zanimivih dogod- rizem Šaleške doline. Želimo si, točk, temveč ga želimo predstaviti kov. Kajuhova poezija je bila že da se v sodelovanju z Zavodom takšnega, kot je. Odziv je odličen, med drugo svetovno vojno in po za turizem Šaleške doline Kajuh ponosni smo lahko, da je pomem- njej zanimiva številnim avtorjem, vzpostavi tudi kot turistični proben človek za vso dolino ter da pisateljem in skladateljem, ki so dukt,« sklene Čop, ki poziva vse, dobro sodelujemo s sosednjimi jo uglasbili in ohranjali živo. Tudi ki želijo sodelovati ob Kajuhoobčinami in organizacijami.« mladi lokalni glasbeniki si želijo vem letu, da se oglasijo in pišejo posneti zgoščenko različnih zvr- na kajuh@sostanj.si 🔲 Vrhunec praznovanja sti. Dogovorili smo se z osnovno

❱

bo teden v decembru, ko bodo z osrednjo prireditvijo proslavili Kajuhovo rojstvo

V občini Šoštanj si želijo na kulturen način poudarjati temeljne človeške vrednote, prebujati

Še bolje želijo spoznati potrebe ljudi V občini Šmartno ob Paki letos prvič uvedli participativni proračun – 30 tisoč evrov za izvedljive projekte občanov – Predloge že zbirajo Tatjana Podgoršek

Občina Šmartno ob Paki je v letu 2022 prvič pristopila k aktivnostim za uveljavitev participativnega proračuna. Za ta namen je v letošnjem občinskem proračunu predvidenih 30 tisoč evrov, namenjeni pa so izvedbi projektov, ki jih bodo predlagali in o njih tudi odločali občani.

Predlogi projektov morajo biti izvedljivi

občinskem proračunu prava priložnost dati občanom možnost sodelovanja pri odločanju o porabi sredstev občinske blagajne.«

»V lokalni skupnosti smo doslej vedno prisluhnili željam občanov, ki so jih ti običajno posredovali preko odbora vaške skupnosti. S participativnim proračunom želimo njihove potrebe spoznati še bolje in jih v okviru določenih finančnih zmožnosti tudi uresničiti. Občanom dajemo možnost neposrednega sodelovanja pri manj- Letošnji ših, izvedljivih projektih, rokovnik vrednih od 2 do 6 tisoč izvedbe prvega evrov, ki jih bodo sami preparticipativnega dlagali,« je pojasnil župan proračuna v občini občine Šmartno ob Paki Šmartno ob Paki. Glasovanje konec marca, Janko Kopušar. Na vprašasledi izvedba nje, zakaj participativni proračun uvajajo prav Projekte lahko predlagajo in kasneje tudi letos, pa je odgovoril: »O njem smo razmišljali sodelujejo pri glasovanju občani, stari več kot že pred časom, ga tudi obljubili, iz razlogov 16 let. Prejete predloge bo najprej pregledala za in proti uvedbi pa nekako prepoznali, da strokovna komisija in ustrezne poslala v naje ob doslej najbolj razvojno naravnanem daljnje glasovanje. Projekt, ki bo dobil največ

glasov, bo v tekočem letu tudi izveden. »Ne gre torej za običajne postopke – preko vaške skupnosti in občinskega sveta za že vnaprej pripravljene projekte.« Po izdelanem rokovniku bo izbor potekal v štirih fazah. V prvi, ki bo trajala do konca tega meseca, bodo zbirali predloge, v februarju bo sledil pregled oziroma izvedljivost projektov (pridobljena potrebna soglasja, urejeno lastništvo …), proti koncu meseca marca pa je predvideno glasovanje. Aprila naj bi pristopili k izvedbi projektov, za katere bodo občani oddali največ glasov. »Takšen je letošnji rokovnik. Lahko pa se kje kaj zalomi in se bodo roki nekoliko podaljšali.«

Računajo na izvedbo vsaj 5 projektov

Po navedbah Kopušarja si želijo veliko projektnih predlogov, računajo pa, da jih bodo uresničili vsaj pet. Kakšnih predlogov si želijo? »Takšnih potreb, ki jih doslej nismo zaznali in ki so pomembne za nekaj gospodinjstev na posameznem območju, kot so svetilka javne razsvetljave, prostor za druženje, postavitev oglasne table … Razvojni projekti so naloga občine oziroma njenih organov, vaških skupnosti, župana, občinskega sveta … in so zneskovno večji. Zato takih ne pričakujemo. Če pa bo morda med predlogi tudi kakšen tak, pa bomo o njem razpravljali po običajnem postopku,« je še dejal Kopušar. 🔲

Muzej premogovništva ponovno deluje Muzej premogovništva Slovenije, ki je bil zaradi rednih vzdrževalnih del od 18. decembra lani zaprt, od torka ponovno obratuje (odprt je od torka do sobote med 9. in 16.30. uro, za ogled pa je potrebna predhodna najava na 031 752 418 ali na muzej@rlv.si.) V Muzeju premogovništva Slovenije v Velenju, ki ohranja izročila dela številnih generacij slovenskih rudarjev, je na ogled nepozabna pustolovščina. Svet 160 m pod zemljo, ki so ga v preteklosti čutili, v njem delali in živeli številni rudarji, je zadnji več kot dve desetletji na ogled vsem. Večkrat nagrajeni podzemni Muzej premogovništva Slovenije vas bo vrnil v preteklost in vam razkril rudarski poklic. Za kratek čas obujete čevlje rudarjev, se spustite pod površje zemlje in se podajte na zanimivo pot v nekoč aktivne rove jame Škale, ki so sedaj del muzeja. Naužili se boste vonja po premogu in lesu, se čudili ogromnim strojem in uživali v rudarskem humorju. V spremstvu vodičev boste v premogovnik vstopili povsem enako, kot so vanj vstopali rudarji v prejšnjem stoletju. Oblekli se boste v rudarska oblačila, površnik, si nadeli čelado, s sabo dobili rudarsko malico in se po Starem jašku iz leta 1888 spustili v globino. V uri in pol si boste v podzemnih rovih ogledali slikovito predstavitev, kako je potekalo delo rudarjev nekoč in kakšno je danes. Zgodbo oblikuje 18 scen in 15 lutk rudarjev, ki oživijo s sodobno avdiovizualno opremo. Spoznali boste mehanizacijo jamskih prostorov iz zadnjih desetletij razvoja Premogovnika Velenje in obisk sklenili z vožnjo s podzemno železnico. Na koncu si boste ogledali še Belo garderobo z zbirko razvoja premogovništva in rudarsko stanovanje iz leta 1930. V Muzeju potekajo številni kulturni, izobraževalni in zabavni dogodki, zadnja leta tudi kulinarični. Že nekaj let ustvarjajo odlično petzvezdično turistično doživetje Velenje Underground, ki združuje snovno in nesnovno tehnično ter kulturno dediščino Šaleške doline in jo povezuje z vrhunsko lokalno kulinariko. Muzej premogovništva Slovenije je v dobrih 20 letih delovanja obiskalo več kot pol milijona obiskovalcev iz več kot štirideset držav iz celega sveta. Multimedijsko je opremljen v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in hrvaškem jeziku. Prejel je številna priznanja. 🔲

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 4

POLITIKI O VELENJU

13. januarja 2022

V novo leto smo stopili polni upanja, obljub in načrtov Svoje so nam razkrili vodje svetniških skupin Mestne občine Velenje. Zanimalo nas je: 1. 2. 3. 4. 5.

Kaj je po vašem mnenju najbolj zaznamovalo preteklo leto v Mestni občini Velenje? Kaj vas najbolj jezi? Na kaj ste najbolj ponosni? Kaj bi si želeli še postoriti do konca mandata? Kako vidite leto, v katerega smo pravkar stopili? 🔲

Mira Zakošek

»Najpomembnejša pridobitev je Vista« Matjaž Pečovnik, Levica:

1. »Kar je za mene najbolj svetla stran v letu 2021, je vsekakor prireditveni oder Vista, in ta prostor je idealna priložnost za še večji zagon turizma v Velenju. Vsekakor ne smemo pozabiti, da vedno več finančnih sredstev namenjamo za socialne probleme, kulturo in šport. Veliko smo storili in še bomo za čim bolj varno mesto vseh naših otrok, občank in občanov ter za vse, ki obiščejo naše mesto. To tudi dokazuje, da smo eno najbolj varnih mest v državi. 2. Moram reči, da ni veliko stvari, ki me motijo. So pa stvari, ki jih moram izpostaviti. Zelo me moti zaposlovanje po zavodih in podjetjih, kjer je ustanoviteljica Mestna Občina Velenje. To pomeni, če si prave barve, bodo našli zaposlitev ali pa celo odprli novo delovno mesto samo zato, da dobi ta oseba delo. Moti me tudi politična sestava nadzornih odborov in strokovnih svetov. Tukaj so nastavljeni ljudje oziroma sedijo osebe, ki so politično obarvani in se zato tudi tako vedejo. Večjo moč bi morali dati sindikatom in zaposlenim v tem zavodu ali podjetju. Le na tak način se bo gospodarilo pravično za zaposlene. Tako tudi ne bi prihajalo do pomislekov ali celo do prodaje raznih enot zavodov.

3. Na kaj sem najbolj ponosen, sem nekako že odgovoril. Veseli me zelo dober odnos in sodelovanje občine z našimi KS in MČ. Ta dober odnos in sodelovanje

se vidi na urejenosti naših KS in MČ. Lahko vidimo, da se dela veliko, obnavlja in celo gradi. S takim dobrim sodelovanjem bomo postorili še več. Ponosen sem, da smo uvideli stisko naših občank, občanov ter socialno ogroženih družin in jim priskočili na pomoč z višjimi finančnimi odlivi iz proračuna MO Velenje. 4. Do konca našega mandata ni ostalo več veliko časa. Kaj drastičnega ne moremo postoriti več. Rad bi videl, da bi pogledali,

tako sedanji kot novi svetniki, na seznam prosilcev za prošnjo za stanovanja. Bilo bi zelo lepo in dobro, če bi začeli razmišljati o gradnji ali pridobitvi novih stanovanj za te ljudi, ki živijo kot podnajemniki ali celo pri starših in zato ne morejo ustvariti svojega in lepšega življenja z družino. Seveda si zelo močno želim, da bi rešili velik problem daljinskega ogrevanja za našo dolino, na način, da bi bilo čim ceneje za naša gospodinjstva. Ponujala se nam je priložnost s sosežigom v TEŠ. Vsi vemo, kako se je to končalo. Na našo žalost so spet prevladali denar, laž in zavajanje ljudi. To se lahko zgodi samo pri nas, kjer prevladuje pohlepnost po zaslužku.« Kaj takega se v drugih državah ne more pripetiti, ker vlada posluh za ljudi. Velik primer je sosednja država Avstrija, kjer sredi mesta kurijo odpadke. Pri njih je na prvem mestu človek in zdravje ljudi, ne pa denar, kot pri nas. 5. V leto, v katerega smo vstopili, moramo gledati z optimizmom. Le na ta način bomo preskočili ovire in zaživeli bolje in lepše. Seveda sem še vedno mnenja, da moramo izkoreniniti kapitalizem in na ta način omogočiti lepše in boljše življenje vsem. «Denar za vse, ne samo za peščico ljudi.»«

»Maske na sprehajalnih poteh in igriščih« Veronika Juvan, NSi

1. »V Velenju je leto 2021 najbolj zaznamovalo odprtje Hisense tovarne televizorjev in s tem večje število novo zaposlenih. Za Velenje je to velika pridobitev, ker se na Koroškem nekaj tovarn zapira, v Velenju bodo pa ti ljudje našli zaposlitev, kar je zagotovo dobro. 2. Težko bi rekla, da me kaj moti, so pa stvari, ki so potrebne izboljšave. Objekt ob igrišču na Konovem je stvar, ki se ne premakne z mrtve točke več let in ogroža mimoidoče. Zakaj je tako, nimamo nekega pametnega odgovora, kakor tudi ne vzvoda, da se zadev dokaonča ali poruši. Stara elektrarna pri muzeju premogovništva kazi podobo Velenja in vem, da je strateški načrt za ta objekt že pripravljen, a se nič ne dogaja ali pa se dogaja prepočasi. Maske na sprehajalnih poteh, ob igriščih, in na parkirišč so še ena pereča težava, s katero se je treba spopasti in prav tako kazijo podobo našega lepega mesta. Cestna infrastruktura je potrebna celovite prenove, ampak verjamem, da se bo v prihodnje tudi to uredilo. 3. Ponosna sem na mnogo stvari, ki sem jih predlagala v

mestni svet in so se realizirale. V letu 2021 je na mojo pobudo zaživel samopostrežni avtomat z mlečnimi izdelki. Ob koncu decembra je bil odstranjen objekt v KS Konovo, ki je bil shajališče oseb, ki so popivale, posedovale

prepovedane substance, smetile okolico in podobno. Seveda pa ne smem pozabiti na podpisano pogodbo o rekonstrukciji doma za varstvo odraslih in položitvi temeljnega kamna za bivalno enoto VDC Saša. 4. Nekaj vprašanj, na katere občani opozarjajo, je še treba

izpostaviti, eno izmed teh je težava z javnimi sanitarijami pod poslovnim objektom Nova. Vodstvo mestne občine mora najti predloge, da bo naša lepa Vista bolj zaželena in bolje izkoriščena. Da se del športnih aktivnosti in drugega dogajanja preseli na jezero, kjer je boljši dostop in lažje parkiranje, s tem pa se razbremeni mestno jedro. Da se prazni poslovni prostori napolnijo s podjetniki, da nova tovarna televizorjev postane še močnejša, da se obljubljena cestna infrastruktura popravi. Idej je še precej, mandat se letos izteka in potrebnega bo precej truda, da izpeljem, kar sem si zadala. 5. Leto, v katerega smo vstopili, je polno novega pričakovanja in optimizma. Obljub bomo slišali veliko, saj je leto 2022 super volilno leto. Verjamem, da se bodo uspešno nadaljevala dela na tretji razvojni osi, da se bo začela uresničevati odlično zastavljena strategija za turizem v Šaleški dolini in da dobi vila Herbestein novega najemnika, da bo kulinarika v Velenju ena izmed bolj prepoznavnih stvari, da se bodo tujci tudi zaradi tega radi vračali v naše lepo Velenje.«

»Na mojo pobudo je bilo prenovljeno malo nogometno igrišče« Joviša Kraljević

1. »Čeprav pravite, da naj tokrat izpustimo korona krizo, ne morem mimo nje, ker je to tisto, kar me najbolj pesti in tudi jezi. Motijo me ukrepi, ki so vse prej kot logični, predvsem pa predstavljani tako, da državljani niti slučajno nimamo občutka, da so dobronamerni, ampak jih sprejemamo kot neko grožnjo, da bomo kaznovani. Namesto da bi bili predstavljeni tako, da bi jih razumeli, da vlada in zdravstvo skrbita za nas. Zagotovo bi jih potem tudi bolj upoštevali. Tudi zaradi tega sta se ustvarila dva tabora, hudo nastrojena drug proti drugemu, cepljeni in anticepilci.« 2. »Sem velik ljubitelj športa, zato me zelo, pa res zelo jezi, da se je Rudar znašel v drugi ligi, pa še tam ni najbolj uspešen. Ne morem razumeti, da temu moštvu, ki je bil ponos tukajšnjega okolja, ne moremo zagotoviti ustreznih pogojev za delo. Tu mislim seveda predvsem na Premogovnik, ki je bil vsa leta glavni pokrovitelj.

Motijo me tudi neurejene ceste v mestu, še posebej državni Šaleška in Kidričeva, ki sta prav v centru mesta. Motijo pa me tudi druge neurejene ceste, in ne ra-

zumem, zakaj dovoljujemo, da se teh po prekopavanju ne uredi. Enostavno dovolimo, da jih investitorji puščajo zgolj »zakrpane.« Največje sledi, ki kazijo podobo, je vsekakor pustil Gratel, ko je gradil omrežje T2.«

3. »Ponosen sem, da sem Velenjčan. Lepo je živeti tukaj v urejenem kraju, ki je tudi varen, ni pretiranega nasilja, imamo številne nadstandardne programe, lepe vrtce in šole ... ponosen pa sem tudi, da je župan Peter Dermol podprl moj predlog za obnovo igrišča za mali nogomet ob stadionu. Pa ne le podprl, poskrbel tudi za njegovo realizacijo. Hvaležni so tudi mnogi občani, ki tam igrajo mali nogomet.« 4. »Predvsem si želim, da bi tudi v prihodnje dobro skrbeli za svoje mesto, da bi ohranjali vse dobre programe na vseh področjih in seveda sproti skrbeli za vse potrebne obnove. Rad bi, da bi Velenje tudi v prihodnje ostalo eno najlepših mest v Sloveniji (pa tudi na svetu), da bi še naprej živeli v sožitju in slogi.« 5. »Kot zelo negotovo, nikakor v dobri luči, bojim se obdobja, ki ga še kar naprej zaznamuje korona.«

»Moj glas je bil vedno slišan« Suzana Kavaš, samostojna svetnica

1. »Preteklo leto je bilo najbolj zaznamovano z nespornim dejstvom, da se bo zaprl Premogovnik Velenje. Kdaj točno se bo zaprl, je odvisno od države, vendar zanesljivega odgovora še občani občine Velenje nimamo. Vse to nas vse navdaja z občutkom negotovosti, zaskrbljenosti, celo strahu … kako bo z delovnimi mesti, ki so povezana z izkopavanjem premoga, da se nam ne zgodi Zasavje, ali bomo pridobili finančna sredstva za realizacijo vseh projektov, ki nam bodo zagotovili kakovostno prihodnost našega mesta … 2. V poletnih mesecih me je zmotilo, da ni deloval kamp ob Velenjskem jezeru. Vendar so na Mestni občini Velenje v

preteklem letu stekli postopki, ki zagotavljajo, da se takšno poletje ne bo več zgodilo. 3. Sama sem ponosna, da kot samostojna svetnica dobro opravljam delo mestne občinske

svetnice in da sem vedno v stiku z občani. 4. Do konca mandata bom na sejah Sveta občine Velenje še vedno podajala pobude, ki jih bom prejemala od občanov. Še naprej bom skrbno preštudirala vse gradivo za seje in poskušala s svojim znanjem in z dolgoletnimi delovnimi izkušnjami prispevati kako dobro rešitev za vse nas. Mestna občinska svetnica sem sedem let in lahko brez sramu povem, da je bil moj glas vsa ta leta v Mestni občini Velenje slišan. 5. Hvaležna sem, da v leto stopam zdrava, polna optimizma in zagnanosti. Volje do dela mi ne zmanjkuje, pa naj bo to v poslovnem svetu ali pa v lokalni politiki, kjer delujem.«

»Zagovarjamo participativni proračun« Andrej Vrbec, SDS

1. »Preteklo leto je zaznamoval začetek del na trasi 3. razvojne osi. Gre za izjemno pomemben projekt za razvoj Velenja, razvoj gospodarstva, malega in srednjega podjetništva. Preteklo leto je zaznamovalo tudi vprašanje prestrukturiranja premogovnih regij oziroma pravičen prehod iz premogovnih regij, kar bo imelo vpliv na razvoj Velenja in naše regije.« 2. »Obžalujemo, da župan in koalicija v svetu Mestne občine Velenje niso prisluhnili predlogu naše svetniške skupine za participativni proračun, po katerem bi lahko občanke in občani sami odločali, kako se bo trošil del naložb iz proračuna. Menimo, da bi tako ravnali odgovorno in v korist občank in občanov. Vsaka participacija pri oblikovanju proračuna še ne predstavlja participativnega proračuna v samem svojem namenu.«

3. »Veseli smo, da je sklenjena obnova Starega Velenja in da smo v svetu soglasno potrdili predlog o poimenovanju ceste Jožeta Ervina Prislana. Veseli smo tudi, da je vlada dvignila povprečnine občinam, s čimer bodo lahko občine zagnale tudi nove naložbe.«

4. »Želeli bi, da bi nam obstoječa oblast bolj prisluhnila glede naših predlogov glede ohranjanja zelenih površin v centralnih predelih Velenja ter da bi se glede porazdelitev porabe proračunskih sredstev več vključevala volja občanov. Obenem želimo tudi, da se najdejo rešitve preoblikovanja sistema daljinskega ogrevanja, ki bodo znižale znesek ogrevanja na položnicah. Tudi z možnostjo odklopa iz sistema daljinskega ogrevanja, če bi kdo to želel in bi imel svojo alternativno obliko ogrevanja.« 5. »Kakovost življenja občank in občanov mora biti na prvem mestu, kar mora biti naša skupna dolžnost. Vsi namreč sooblikujemo prihodnost in razvoj našega mesta. Vsem želimo zdravja, poguma in srečno 2022.«

Naš čas, 13. 1. 2022 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

13. januarja 2022

Hisense lani dosegel 27 milijard prihodkov in 20-odstotno rast

GOSPODARSKE novice Fiskalni svet opozarja Fiskalni svet ocenjuje, da je bila priprava proračunskih dokumentov za leto 2022 na podlagi previsoko ocenjene realizacije za 2021 neustrezna. »S tem se povišujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ki so se deloma že slabšale s sprejetjem nekaterih ukrepov po potrjenih spremembah proračuna za leto 2022,« poudarjajo.

Blagovna znamka Gorenje prva na nekaterih evropskih trgih, internetna televizija presegla 80 milijonov uporabnikov, integrirani dom vse bolj aktualen

Življenjske potrebščine dražje za 4,9 odstotka

Mira Zakošek

Z obsežno širitvijo nabora izdelkov in inovacijami, ki so vodilne v industriji, Hisense dosega eksponentno rast prodaje. Prihodek skupine Hisense je lani presegel 27 milijard dolarjev, kar pomeni več kot 20-odstotno rast v primerjavi z letom prej. Globalna dobava zaslonskih izdelkov, ki jih predstavljajo pametni televizorji in komercialni zasloni, je presegla 30 milijonov enot, televizorji Hisense pa so še naprej na prvem mestu na kitajskem, japonskem, južnoafriškem in avstralskem trgu.

Blagovna znamka Gorenje prva na Češkem, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji

Na področju gospodinjskih aparatov je Hisense po izvozu hladilnikov na prvem mestu na Kitajskem, blagovna znamka Gorenje pa ostaja na prvem mestu na evropskih trgih, kot so Češka, Slovenija, Hrvaška in Srbija.

❱

V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin v letu 2021 zvišale za 4,9 odstotka. Na inflacijo so najbolj vplivale višje cene naftnih derivatov, hrane in toplotne energije. Inflacija je v letu 2020 dosegla 1,1 odstotka. Letna stopnja inflacije v območju z evrom je decembra znašala pet odstotkov, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Po poročanju nemške tiskovne agencije pa je to največje povišanje cen na letni ravni, odkar so leta 1997 začeli beležiti te podatke.

Najbolj se je brezposelnost zmanjšala na velenjski enoti

Evropi in na Kitajskem. Hisensova platforma ConnectLife s pametnimi, povezljivimi gospodinjskimi aparati, kot so hladilniki, pomivalni stroji, vinske vitrine in drugo omogoča integriran pametni dom in kuhinjo. Tudi te aparate in delovanje pametnega doma so predstavili na sejmu v Las Vegasu.

Povezljivost je postala norma in vsi njihovi aparati, ki jih bodo v prihodnje lansirali na trg, bodo imeli tudi pametne/ povezljive izvedenke.

Internetna televizija presegla 80 milijonov uporabnikov

Poleg rasti na področju televizije in gospodinjskih aparatov je Hisense vse bolj uspešen tudi s svojo storitvijo internetne televizije, ki je lani presegla 80 milijonov uporabnikov po vsem svetu. Hisensova platforma operacijskega sistema VIDAA Smart TV se prav tako še naprej uspešno širi in je med drugim zagotovila partnerstva z glavnimi svetovnimi ponudniki vsebin, kot so Netflix, YouTube, Prime Video in Disney+. Letos startajo na 100 milijonov globalnih uporabnikov.

ConnectLife za integriran dom in pametno kuhinjo

Načrtujejo tudi gradnjo treh novih centrov ConnectLife v ZDA,

Ugodni trendi na trgu dela so se nadaljevali tudi ob koncu leta, saj decembra ni bilo večjega porasta brezposelnosti, ki je bil značilen za ta mesec v predhodnih letih, pravijo na Zavodu RS za zaposlovanje. Decembra so našteli 65.969 registriranih brezposelnih oseb, kar je 0,9 odstotka več kot novembra in 24,4 odstotka manj kot decembra 2020. Na mesečni ravni se je brezposelnost zmanjšala v petih območnih službah zavoda, najbolj na Velenjski, in sicer za 5,2 odstotka.

❱

Televizorji Hisense so na kitajskem, japonskem, južnoafriškem in avstralskem trgu na prvem mestu, v Sloveniji pa že na tretjem (proizvajati so jih začeli pred enim letom).

BDP se je zmanjšal, zasebno premoženje pa povečalo Medtem ko se je BDP v 16 članicah EU, med njimi v Sloveniji in v Švici, v koronskem letu 2020 zmanjšal za 6,4 odstotka, se je zasebno premoženje povečalo za 3,9 odstotka, ugotavlja analiza inštituta RFS iz Züricha. V desetletju do 2020 se je zasebno premoženje povečalo za 45 odstotkov, najbolj v Švici in Španiji. V Sloveniji je naraslo za četrtino. Če se zasebno premoženje deli s številom odraslih prebivalcev, je imel leta 2020 povprečni odrasli v 17 analiziranih državah Evrope 199.471 evrov zasebnega premoženja. Pri tem izrazito prednjačijo Švicarji (525.557 evrov), sledijo jim Luksemburžani (297.172 evrov) in Nizozemci (278.196 evrov). Na dnu lestvice so Slovaki (62.791 evrov), nad njimi pa Grki (75.771 evrov) in Slovenci (78.427 evrov). Najpremožnejših 10 odstotkov gospodinjstev je imelo v analiziranih državah v rokah 51 odstotkov vsega zasebnega premoženja, v Sloveniji 44 odstotkov.

Z digitalno preobrazbo začeli leta 2016

Intenzivno digitalizacijo procesov, izdelkov in storitev so v Gorenju z izvedbo digitalne transformacije začeli že leta 2016, v 2020 pa so za premijsko blagovno znamko Atag na Nizozemskem prvič lansirali celoten nabor pametnih kuhinjskih aparatov, medtem ko je skupina Hisense že vodilni svetovni proizvajalec pametnih televizij, ki so se z lansko vzpostavitvijo tovarne v Velenju tudi v Sloveniji izjemno hitro povzpele v sam vrh lestvice najbolje prodajanih TV aparatov.

V središče postavljajo uporabnike aparatov

ConnectLife v središče postavlja uporabnika aparatov in storitev, ki mu poenostavlja in olajša vsakodnevna opravila, prihrani čas in zagotavlja odlično uporabniško izkušnjo tudi s pomočjo glasovnega upravljanja prek osebnih pomočnikov (Alexa, Google ipd.). Povezljivost je postala

❱

Načrtujejo tudi gradnjo treh novih centrov ConnectLife v ZDA, Evropi in na Kitajskem.

norma in vsi njihovi aparati, ki jih bodo v prihodnje lansirali na trg, bodo imeli tudi pametne/povezljive izvedenke.

S sponzorstvi do večje prepoznavnosti

Čeprav izdelki in tehnologije Hisense ostajajo v središču pozornosti, so v zadnjih nekaj letih

10 let Centra ponovne uporabe Velenje – Mestna občina Velenje je pred desetimi leti v sklopu projektov krožnega gospodarstva ustanovila tudi Center ponovne uporabe. V tem času so v uporabo vrnili že 258 ton izdelkov za dom, gospodinjstvo, športno ali otroško opremo; samo v lanskem letu 28 ton izdelkov. Velik poudarek dajejo ohranjanju izdelkov, zato veliko časa in sredstev namenjajo čiščenju in popravilu izdelkov. V lanskem letu je bilo tako v centru opravljenih 4.225 nakupov, prodali so kar 13 tisoč izdelkov, ki so jim jih poklonili občani. »V Centru ponovne uporabe Velenje, katerega namen je ekološko ozaveščanje, varčevanje z naravnimi viri in energijo ter zmanjševanje količin odpadkov, lahko prebivalci Šaleške doline oddajo stvari iz gospodinjstev, kot so: pohištvo, gospodinjski aparati, posoda, keramika, športna oprema,

knjige, dekorativni dodatki (slike, spominki) in otroško opremo. Vsa oprema naj bo še delujoča in primerna za uporabo. Pohištvo in gospodinjski aparati naj ne bodo starejši od 10 let, izjema je starinsko pohištvo. Če imate doma stvari, ki so še uporabne, in jih nimate komu podariti, vas vabijo, da pošljete elektronsko sporočilo skupaj s fotografijo izdelka na naslov info@cpu.velenje.si. Lahko se dogovorite tudi za prevzem večjih kosov pohištva in opreme,« pravi vodja centra Alenka Košir. 🔲

Alenka Košir: »Zbrane izdelke popravimo, inovativno obnovimo in prodamo uporabnikom po ugodni ceni.«

izkoristili športna partnerstva pri nadaljnjem širjenju globalnega dosega, prepoznavnosti blagovne znamke in vpliva na svetovnem trgu. Od leta 2016 Hisense sponzorira UEFA EURO. Ocenjujejo, da so zaradi čedalje večje prepoznavnosti in vpliva tega sponzorstva v tujini (zunaj Kitajske) dosegli 10,8 milijarde dolarjev skupnih prihodkov, kar predstavlja 30 odstotkov. Letos bodo nadaljevali s sponzorstvom največjih športnih dogodkov, saj bodo uradni pokrovitelj svetovnega prvenstva FIFA v Katarju novembra letos. 🔲

Državni proračun lani z okoli 3,3 milijarde evrov primanjkljaja Prihodki državnega proračuna so v prvih enajstih mesecih dosegli 10,06 milijarde evrov, kar je 20,5 odstotka več kot v enakem obdobju predlani. Odhodki so se povečali za 14,8 odstotka na 12,60 milijarde evrov. Primanjkljaj je tako znašal 2,54 milijarde evrov in je bil nekaj nižji kot lani ob tem času. Po oceni finančnega ministrstva bo državni proračun leto 2021 končal s 3,3 milijarde evrov primanjkljaja, kar predstavlja 6,5 odstotka BDP.

15 milijonov za mala in mikropodjetja Slovenski podjetniški sklad je popravil konec lanskega leta objavljen javni razpis za mikrokredite iz sredstev Sklada skladov SID banke. Na razpolago je 15 milijonov evrov, do njih pa bodo upravičena mikro in mala podjetja, ne pa tudi srednje velika podjetja, kot so sprva zapisali. Upravičenci bodo prejeli mikrokredite do največ 25.000 evrov. Sklad načrtuje, da bo podprl podjetja, ki potrebuje🔲 mz jo finančne vire za manjšo investicijo ali obratna sredstva.

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

13. januarja 2022

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 5. januarja Stopamo v peti val epidemije novega koronavirusa, ki ga bo zaznamovala različica omikron, je opozoril minister za zdravje Janez Poklukar. Minister za delo Janez Cigler Kralj je določil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala se bo predvidoma za 4,9 odstotka, na 1074,43 evra bruto. Sindikati bi želeli, da je znesek še višji, GZS in delodajalci pa pravijo, da je že obstoječi predlog previsok.

ustanovili dve okrožni sodišči. Z zakonom so predvideli tudi specializirano kazensko sodišče in drugačen način imenovanja predsednika vrhovnega sodišča. Ministrstvo za javno upravo je za prvega dobavitelja goriva za službena vozila v lasti ministrstev, mestnih občin in drugih ustanov na razpisu izbralo najcenejšega ponudnika, madžarski MOL. Hrana se je leta 2021 na globalni ravni podražila za 28 odstotkov, je sporočila Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Cene hrane so s tem dosegle najvišje ravni v zadnjem desetletju.

Petek, 7. januarja

Brezposelnost v Sloveniji še pada.

Na Zavodu RS za zaposlovanje je bilo decembra 65.969 registriranih brezposelnih, kar je 0,9 odstotka več kot novembra in 24,4 odstotka manj kot decembra 2020. Ugodni trendi na trgu dela so se nadaljevali tudi ob koncu leta, saj ni bilo večje rasti brezposelnosti, ki je bila značilna za ta mesec v predhodnih letih. Italijanska vlada je sklenila, da bo cepljenje proti covidu-19 obvezno za vse, starejše od 50 let. V Kazahstanu so izbruhnili nasilni protesti zaradi zvišanja cen energentov. V spopadih je bilo ubitih več protestnikov in tudi policistov.

Četrtek, 6. januarja Vlada je razširila nabor izjem od karantene na domu. Po novem v karanteno ne bo treba cepljenim s poživitvenim odmerkom, osebam, ki so za covidom-19 zbolele pred manj kot 45 dnevi, in polno cepljenim prebolevnikom. V skladu s priporočili epidemiologov bo z 10. 1. karantena skrajšana na sedem dni. Premier Janez Janša in nekateri ministri so se sestali na delovnem posvetu s predstavniki gospodarstva. Razpravljali so o epidemioloških razmerah v državi in soglašali, da je treba storiti vse, da se ob spoštovanju navodil zdravstvene stroke zagotavlja delovanje gospodarstva.

Na milijone pravoslavnih kristjanov po svetu praznuje božič. Letna stopnja inflacije v območju z evrom je decembra znašala pet odstotkov, je prvo oceno objavil evropski statistični urad Eurostat. Vlada je čas karantene na domu skrajšala na sedem dni. Sindikat policistov Slovenije je v zakonodajni postopek vložil predlog novele zakona o delovnih razmerjih skupaj s 7323 overjenimi podpisi volivk in volivcev. S predlogom želijo doseči, da bi bili pogoji za izrek opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja zaposlenemu tako v javnem kot zasebnem sektorju strožji. Delovna skupina za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje pri zdravniški zbornici ocenjuje, da je predlog uredbe o sežigu odpadkov neprimeren. Med drugim predlagajo, da se z uredbo določi čim nižje dovoljene mejne vrednosti izpustov. Sežig odpadkov mora predstavljati skrajno izbiro, opozarjajo.

obletnice njihovega poslednjega boja. Zaradi epidemioloških razmer so na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport zmanjšali število ocen, ki jih mora učenec pridobiti pri posameznem predmetu v letošnjem šolskem letu.

Predsednik republike Borut Pahor je položil venec k spominskemu obeležju padlim borkam in borcem Pohorskega bataljona.

Na protestu proti ukrepom zaradi novega koronavirusa in cepljenju se je danes na Dunaju znova zbralo okoli 40.000 ljudi. Protest je po navedbah policije minil razmeroma mirno. Protestnik Jaša Jenull je prejel tožbo zaradi domnevne organizacije protesta proti vladi Janeza Janše, poročata Dnevnik in N1. Ministrstvo za notranje zadeve mu očita, da je policiji, ki je varovala shod oktobra 2020, povzročil za okoli 2255 evrov stroškov. Jenull pravi, da ni bil organizator. Tekma za svetovni pokal alpskih smučark Zlata lisica je bila tudi letos s Pohorja prestavljena v Kranjsko Goro.

Nedelja, 9. januarja Na dogodku je bil govorec prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Izpostavil je smiselnost upora, opozoril na vse več znamenj oživljanja fašizma in bil kritičen do vladajoče politike. Izoljani so na referendumu zavrnili uveljavitev odloka o občinskem prostorskem načrtu, ki po njihovem mnenju predvideva pretirano pozidavo, med drugim tudi najboljših kmetijskih zemljišč. V Kazahstanu je bilo po navedbah lokalnih medijev in podatkih ministrstva za zdravje v nasilnih protestih ubitih najmanj 164 ljudi. Evropska unija bo morala do leta 2050 vložiti 500 milijard evrov v jedrske elektrarne nove generacije, že obstoječe elektrarne pa do leta 2030 potrebujejo 50 milijard.

Madžarski MOL je dobil velik posel, postal je prvi dobavitelj goriva za službena vozila za javne uslužbence.

Slovenija se želi do leta 2030 uvrstiti med prve tri države na področju uporabe naprednih digitalnih tehnologij po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe, ki ga izračunava Evropska komisija. Na pravosodnem ministrstvu so po poročanju časnika Dnevnik pripravili delovni osnutek novega zakona o sodiščih, po katerem bi med drugim do leta 2024 ukinili okrajna sodišča in v Ljubljani

Sobota, 8. januarja Predsednik republike Borut Pahor je tradicionalno položil venec k spominskemu obeležju padlim borkam in borcem Pohorskega bataljona v počastitev 79.

Začeli so se težko pričakovani pogovori med ZDA in Rusijo in se po skoraj osmih urah končali brez preboja. Ameriško stran je zastopala Wendy Sherman, rusko pa Sergej Rjabkov.

Visoki predstavniki ZDA in Rusije so začeli pogovore za zmanjšanje napetosti, ki so se močno okrepile zaradi ruskega kopičenja sil ob meji z Ukrajino. Pogovori niso prinesli preboja.

Torek, 11. januarja Umrl je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Star je bil 65 let. Sassoli je bil nekdanji televizijski novinar, ki se je pred dobrim desetletjem odpravil v politiko kot evropski poslanec socialistov in demokratov. Ob njegovi smrti prihajajo številna sožalja tudi iz Slovenije. Stranka SMC se je zdaj tudi v DZ preimenovala v Konkretno.

Evropa žaluje: umrl je predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli.

Umrl je Sidney Poitier, prvi temnopolti igralec, ki je prejel zlati kipec za glavno moško vlogo.

Rožljanje z orožjem na meji med Rusijo in Ukrajino se še stopnjuje. Kazahstanski predsednik Kasim Žomart Tokajev je sporočil, da je bil v državi po več dneh nemirov večinoma vzpostavljen ustavni red. V 95. letu starosti je umrl Sidney Poitier, prvi temnopolti igralec, ki je v zgodovini podelitve oskarjev prejel zlati kipec za glavno moško vlogo.

slavila SDS (18,4 odstotka), sledita SD (10,7 odstotka) in Levica (7,6 odstotka). Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je sprejela vmesno poročilo in sklep s predlogom DZ, da k odstopu pozove notranjega ministra Aleša Hojsa in oba državna sekretarja Franca Kanglerja in Boža Predaliča. Na ustanovnem sestanku Kluba neodvisnih županj in županov se je zbralo 57 županj in županov. Vsi so izrazili željo po večji povezanosti, o možnostih sodelovanja na parlamentarnih volitvah pa se za zdaj še niso odločili.

Počastili so spomin na dražgoško bitko.

Ponedeljek, 10. januarja Minister za zdravje Janez Poklukar je ob naglem širjenju omikrona napovedal nove dneve cepljenja, med 13. in 15. januarjem. Januarska javnomnenjska raziskava Dela, ki jo je opravila Mediana, kaže, da več kot desetina vprašanih ne bi izbrala nobene parlamentarne stranke, petina pa še ne ve, komu bi dala glas. Med parlamentarnimi strankami bi

Nekdanja dolgoletna direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, ki pri nas ni dobila še enega mandata, je bila izbrana na razpisu za vodenje Muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu. Okrožno sodišče je ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegova sinova Damijana in Jureta oprostilo obtožb zaradi domnevne zatajitve finančnih obveznosti pri prodaji delnic Mercatorja. Več kot polovica ljudi v Evropi bi se lahko v naslednjih dveh mesecih okužila z novo koronavirusno različico omikron, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

vsak dan

Zaščita Zadnji dan minulega leta je vroč in sončen. Termometer kaže trideset stopinj na soncu. Mestna plaža je napolnjena s telesi, marsikatero izmed njih je skandinavsko. Voda je mrzla, da me zapečejo noge. Odlašam in še malo odlašam, z odlašanjem se nikamor ne pride, neham odlašati. Zabredem v ocean, da s sebe sperem staro in odvečno, ravno pravi čas za tovrstno očiščenje. Plavam kravl, hitro in strastno, brez vdihov, zadržujem zrak. Kožo imam nasršeno, dlake naščeperjene, počutim se živo, intenzivno živo. Vdihnem, zaplavam kot žaba, počasneje. Močno sonce mi pripira veke, gledam skozi kapljice vode kot skozi prizmo – vidim mavrično. Zaplavam Kaja Avberšek hrbtno, brcam z nogami, špricam vsenaokrog, diham, spuščam zadovoljne ribje zvoke. Odplavam v plitvino, še malo poskačem z valovi in odkorakam na kopno. Pesek se mi lepi na noge, peska ne maram, vedno ga je polna hiša, raje imam kamne in skale, tako to je. Kapljam. Malo sem zadihana in od znotraj osvežena, svežino čutim še ves preostanek dneva. Sonce me počasi posuši in mi ojača intenzivnost peg ter sproži nastanek novih, zdaj že tistih srednje-letnih, flekastih. Namažem se z zaščitno kremo, na zadnji dan v letu se sončne opekline res ne spodobijo, no, saj se nikoli. Na vodnem skuterju se sem in tja vozita rdeče-belo oblečena reševalca iz vode s kirurškima maskama na obrazu. Zaščita, zaščita. Hodim po obplažnem sprehajališču. S kotičkom očesa zagledam policaja na kolesu, ki nekaj motovili v mojo smer. Policajev na kolesu je tukaj malo morje, čeprav je vožnja s kolesom prepovedana. Malo se delam, da ga ne vidim, približa se mi ne, mislim, da misli, da sem turistka. Začne me klicati, z zvoki, ki so podobni tistim, s katerimi se navadno zbuja pozornost psov. Končno se ozrem k njemu, ne izgleda ravno dobre volje, pa tudi ne vidim ga prav dobro. Krili z rokama, kaže na svojo masko in skoznjo slišim, naj si jo tudi sama poveznem, pa tudi to, da moram plačati dvesto evrov. Delam se, da ne razumem – excuse my French – po angleško mu nadvse prijazno rečem, da sem vendar na svežem zraku, vse kaže, da on pa mene resnično ne razume, še kar naprej in še bolj grobo sika, naj plačam kazen. Še bolj prijazno se mu zahvalim, dvakrat, si poveznem masko in grem dalje. Huh, z zadnjim dnem v letu so maske zunaj spet obvezne. Strokovnjaki so rekli, da to nikakor ni potrebno, ministrski predsednik pa je odločil, da je. Že ve, zakaj, ne res. Zaščita, zaščita. Silvestrovo mine fino. Nad jedilno mizo obesim litovski himmeli, ki ga za to priložnost ob novoletni smrečici sama zgradim. Himmeli izhaja iz besede “himmel”, kar pomeni nebo. Himmelije v nekaterih deželah severne Evrope izdelujejo za Veliko noč, Božič, poroke in podobna praznovanja. Obešeni nad jedilno mizo niso le krasna dekoracija, temveč ustvarjajo tudi sakralni prostor doma. Himmeli v dom privabi srečo in harmonijo, ljudem pod njim pa skladno in harmonično življenje. Zelo lepo. Zaščita? Zaščita. Ob polnoči s terase gledamo otoške ognjemete, poslušamo neuglašeno, pa vendar prijetno zborovsko zavijanje tovornih ladij iz pristanišča ter nazdravimo z roza penino. Kalin ima ušesa zaščitena z velikimi modrimi zaščitnimi slušalkami, saj ne mara slišati “bomb”, kot jim sam pravi. Tudi jaz jih ne. Prvega januarja razrežemo domač sirni burek, napolnjen z v aluminijevo folijo zavitimi “srečicami”. Gre za bolgarsko tradicijo, po kateri vsak izmed jedcev “banice”, kot rečejo bureku, v svojem kosu le-te najde po več lističev z raznovrstnimi dobrimi željami za leto, ki prihaja. Zanimivo, človek vedno dobi točno tisto, kar mora, in celo ves sklop podobne tematike. Naj le bo, kar ima biti! Petega januarja zaslišimo strašansko tuljenje vseh mogočih siren, vsi se prestrašimo, to mora biti huda nesreča, požar, živa groza! Hitimo odpirat okna in, ah, nič od tega, mimo se peljejo Sveti trije kralji, tukaj tako popularni, rdeči, modri in zeleni, vsak v svojem džipu, pred in za njimi pa tulijo policijske, gasilske in reševalske sirene, tudi civilna zaščita tuli zraven. Zaščita? Uh, pred čim že? Strah je ubijalec misli. Strah je mala smrt, ki prinaša uničenje. Soočila se bom s svojim strahom in mu dovolila, da gre čez mene in skozi mene.* *citati so iz filma Dune (2021) 🔲

Enkratni dodatek za turizem? Turistično gostinska zbornica je vladi predlagala takojšnjo uvedbo sofinanciranja skrajšanega delovnega časa za celotno turistično gospodarstvo z osnovo v višini povprečne plače, kot jo je predvideval PKP 9. Predlagajo, naj ukrep traja do velike noči ali po potrebi dlje. Opozarjajo tudi, da je treba za najbolj ogrožena podjetja zagotoviti izplačilo enkratnega dodatka za turizem, ki se napoveduje že od lanske pomladi. Ta dodatek bi bil namenjen segmentom z največjim izpadom prihodkov, kot so mestni in poslovni turizem, turistične agencije in vodniki ter del gostinske dejavnosti. 🔲

Naš čas, 13. 1. 2022 barve: CMYK, stran 7

INTERVJU

13. januarja 2022

Preveč delavcev Gorenja na minimalki Na pogovor smo povabili predsednika podjetniškega sindikata SKEI Gorenje Žana Zebo Mira Zakošek

Za delavce Gorenja se je izteklo zahtevno in delovno zelo intenzivno leto, ki so ga uspešno sklenili brez rdečih številk, a pravijo, da časa za brezskrbnost še vedno ni. Koronakriza, ki so jo za zdaj sicer uspešno premagovali, je povzročala veliko problemov, med drugim tudi težave z dobavo repromaterialov, zaradi česar proizvodnja včasih ni tekla tako, kot bi si želeli. Dela je bilo seveda veliko tudi za sindikat. O tem smo se pogovarjali s predsednikom podjetniškega sindikata SKEI Žanom Zebo. Kakšni so vaši spomini na lansko leto? »Leto je bilo pestro, delavci so imeli zelo veliko dela, proizvodnja se je zelo povečala, od leta 2018 se je njen obseg dvignil za kar 40 odstotkov. To je res neverjetna številka, to je vredno pohvale. Veliko se je dogajalo na kadrovskem področju, nenehno so prihajali novi delavci, veliko je bilo začasnih in tujcev. V zvezi s tem pa je bilo tudi veliko logističnih problemov z organizacijo bivanja, s prilagajanjem, pa tudi z odhodi …« Veliko se je dodatno delalo, tudi ob prej predvidenih prostih sobotah. »To je res, vendar je v večini teh primerov šlo za nadomeščanje proizvodnje, ki je med tednom ni bilo mogoče opraviti, zaradi negotove dobave materialov pa tudi zaradi izpada zaradi karanten, varstva otrok. Veliko težav je na oddelkih sestave sklopov in polizdelkov, kjer se morajo prilagajati spremembam plana proizvodnje.« Pa vendar, rezultati so dobri, prvič, odkar je vaš lastnik Hisense, niste v rdečih številkah. »Res je, zaradi tega smo vsi zadovoljni, moram pa priznati, da smo glede na dvig produktivnosti in povečan obseg proizvodnje bili ob koncu leta razočarani, ker smo pričakovali dogovor za višjo božičnico, kot je bila izplačana. Kakorkoli, dobili smo višjo, kot je bila lanska, in vsem je vsaj nekoliko polepšala praznike. Vsi si želimo tudi večjega vlaganja

v tehnološko izboljšanje in posodobitev proizvodnje. Osebno menim, da je tu še veliko rezerve, je pa to povezano z investicijami, ki so bile obljubljene že ob prevzemu.« V zadnjem času tudi Gorenje težko dobi potrebne delavce. »To je in bo tudi v prihodnje največji izziv. Zato tudi v pogovorih z vodstvom nenehno poudarjam,

❱

Proizvodnja se je od leta 2018 povečala za 40 odstotkov.

da bo treba delavce bolj stimulirati na vseh področjih. Le tako bomo tiste, ki so tu, zadržali v Gorenju, in le tako bomo lahko privabili nove, ki jih bomo letos nujno potrebovali.« V Sloveniji se bo povišala minimalna plača. Tega ste gotovo veseli. »Seveda sindikalisti to pozdravljamo. Moram pa povedati, da to v Gorenju pravzaprav povzroča še dodatna neskladja. Že sedaj imamo uravnilovko in ob tem povišanju bo še večja. Kako ogromna je ta problematika, pove podatek, ki je skrb vzbujajoč, in sicer da velik del zaposlenih prejema minimalno plačo. Torej so na istem tisti na najbolj enostavnih delih in kvalificirani delavci. To seveda povzroča veliko nejevolje. Vsekakor se bo treba lotiti tudi tega problema in ob dvigu

❱

sprejme usposobljene kadre, ki jih znajo pritegniti na drugačen način. Morali bomo biti torej zelo spretni in pozorni, da nam bo uspelo pridobiti potrebne kadre. To bo letos pravzaprav eden naših največjih izzivov. Sindikat lahko podjetju pomaga na način, da dobronamerno opozori in predlaga, kako in na kakšen način stimulirati trenutno zaposlene in hkrati privabiti nove delavce, delodajalec pa se odloči, ali bo to upošteval ali ne.«

Žan Zeba: »Komunikacijo z delavci je treba izboljšati, to je ključno za naš nadaljnji razvoj.«

rekel, prevelik delež zaposlenih prejema minimalne plače, in ta uravnilovka nikakor ne more več trajati dolgo, saj se z vsakim dvigom minimalne plače, ki smo ga sicer veseli, še povečuje.« Kako pa sicer organizirate delo sindikata v teh zapletenih pogojih? »Težko, saj mnogo tistega, kar prispeva k boljšemu razumevanja in boljšemu razpoloženju, ne moremo organizirati. Pozna se nam, da ni zborov delavcev, da nimamo nekih večjih sestankov, ker število

Pravzaprav se stvari pri vašem delu res hitro spreminjajo. Pred nedavnim ste se borili proti odpuščanju, zdaj si prizadevate pridobiti nove delavce.

❱

razgibavanje in telovadba na delovnem mestu in v zdraviliščih, kot smo to že imeli v preteklosti in je imelo učinek.«

Govorila sva predvsem o proizvodnih »Ja, res je tako, Želijo si delavcih – kaj pa in oboje je težko. režija? večjega Se pa sindikat, kot sem že nekajkrat »Tudi delo v režiji vlaganja v poudaril, bori za je vse zahtevnejše, tehnološko bolj stimulativne izboljšanje in saj se tam dodatno delovne pogoje, saj ne zaposluje, obseg posodobitev dela pa je vedno vesmo prepričani, da proizvodnje. bomo le tako lahko čji. Pogosto režijsko pritegnili nove dedelo nima časovnih lavce. Zdaj se pookvirjev in se opragosto dogaja, da vodstvu uspe pri- vlja tudi med vikendi. Tudi tam tegniti delavce iz južnih sosednjih so težave s stimulacijo. To so in držav. Gre za dobre delavce, ki pa še bodo teme naših pogovorov z tukaj ne dobijo tistega, kar jim je vodstvom, ki se, kot kaže, vedno bilo obljubljeno, in odidejo. Pa še bolj zaveda problemov, na katere kakšen naš dolgoletni delavec se sindikat opozarja že dlje časa.« odloči, da gre h konkurenci, kljub Kaj pa komunikacija temu da velikokrat sploh ni prez zaposlenimi? pričan, kaj ga tam čaka.

❱

Pozna se, da ni zborov delavcev, da nimajo večjih sestankov, ker je število prisotnih omejeno. S tem je delo sindikata okleščeno, delavci pa nimajo pravih informacij …

Če ostaneva pri tej uravnilovki – pogajanja z vodstvom na to temo ste napovedali že lani. »Ja, že dolgo se veliko pogovarjamo na to temo. Ta problem ima večina podjetij na področju predelovalne industrije. Zelo dobro se zavedamo, da rešitev tega problema, ki se kopiči že leta, ne bo enostavna in za delodajalce tudi ne poceni, a enkrat bo treba zagristi tudi v to kislo jabolko in zagotoviti denar. Kot sem že

prisotnih omejeno. S tem je delo sindikata okleščeno, delavci pa nimajo pravih informacij … odpadejo pa tudi vse družabne aktivnosti, značilne za sindikat (druženja, izleti, srečanja ...). Vse to je delavcem veliko pomenilo in je bila tudi neka posebna vez s kolektivom. Tudi meni osebno se zdi to grozno, da ni druženj, da postajamo vse večji individualisti in se zapiramo vase. Upam, da tale epidemija čimprej mine.«

Zaposlovanje bo letos, ko je znova napovedan precejšen dvig proizvodnje, eden največjih izzivov in tudi eden najpomembnejših pogojev za nadaljnje uspehe.« Sindikat opozarja tudi na težave podaljšanja bolniškega dopusta. »Ta res narašča. Treba je čim bolj delati na zdravstveno preventivnem programu in promociji zdravja pri delu, kamor spadata

»Treba ga je izboljšati, saj je zelo pomembno za nadaljnji razvoj in prihodnost proizvodnje na velenjski lokaciji. Zaposleni morajo biti obveščeni o ciljih in dosežkih. Pa ne samo v internem glasilu, ampak tudi širše. Nenehno je treba imeti skrb za spoštovanje obojestranskih navad in kulture, za boljše razumevanje in lažje reševanje nekaterih nepotrebnih 🔲 težav.«

Nezadovoljstvo povzroča velika plačna uravnilovka, ki se bo z dvigom zajamčene plače še povečala.

minimalne plače popraviti tudi vse ostale. Trenutno stanje je zelo destimulativno. To bo še toliko bolj pomembno, ko bomo v naš razvijajoči se razvojni center vabili strokovne kadre.« Boj za kadre je torej vse bolj napet? »Res je, in okoli nas je veliko konkurence, ki z veseljem

naročiš, ! š i b o d o c i j *ma

Minimalna plača naj bi bila višja Minister za delo Janez Cigler Kralj je po posvetu s socialnimi partnerji sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala se bo torej predvidoma za 4,9 odstotka, na 1074,43 evra bruto. Delodajalci nad dvigom niso navdušeni, na drugi strani pa je veliko tistih, ki menijo, da gre za premajhen korak.

SD in sindikati zahtevajo višjo minimalno plačo Socialni demokrati so ogorčeni nad predlagano uskladitvijo minimalne plače zgolj z inflacijo oz. njenim zvišanjem le za 4,9 odstotka. Kot je poudaril poslanec SD Soniboj Knežak, prejemniki minimalne plače sodijo v skupino najbolj ranljivih ljudi, ki jih prav zdaj pestijo podražitve osnovnih življenjskih dobrin, od hrane do energentov. Da bi moral biti dvig minimalne plače višji, menijo tudi v zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Enako menijo tudi v Pergamu, kjer tako kot v ZSSS opozarjajo, da bi se lahko pri tem upoštevali tudi drugi makroekonomski kazalci, ne le rasti cen življenjskih potrebščin. 🔲

03 898 17 50

narocila@nascas.si

*Velja za prvih dvajset naročnikov letnih naročnin.

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 8

IZOBRAŽEVANJE

13. januarja 2022

Otroci potrebujejo pozitiven zgled odraslih V minulem letu je OŠ Gustava Šiliha prevzel ravnatelj mag. Damjan Gašparič, ki moči za izzivov polno delo v šolstvu črpa iz dobrega odnosa z učenci, s kolektivom in starši Tina Felicijan

Ni golo naključje, da se je mag. Damjan Gašparič, po rodu Prekmurec, znašel v Velenju. Okoliščine, ki so ga privedle v najmlajše slovensko mesto, so se začele spletati pred dobrim desetletjem. Takrat je namreč služboval v domačem okolju, nato pa je novo karierno priložnost našel v osrednji Sloveniji, medtem ko je žena postala članica kolektiva Vrtca Velenje. Tako sta se iz Celja preselila v Velenje in si ustvarila družino. Lani, ko je tudi sam vendarle našel službo v mestu, se je dodobra ukoreninila. »Ni skrivnost, da sem za ravnatelja te šole kandidiral že leta 2016, ko sem dobil spodbudne rezultate, zato sem se lani ponovno prijavil. V tem času je delo ravnatelja izredno stresno in odgovorno, vendar zaupam v svoje izkušnje, zaradi katerih so me izbrali. V veselje mi je, da lahko zdaj kot domačin pripomorem k vodenju te šole,« pravi.

Velenje je postalo dom

V Velenju živi od leta 2014. Medtem ko v Celju, kjer je živel štiri leta, ni uspel stkati vezi, si je v Velenju, ki ga doživlja kot mesto odprtih ljudi, hitro ustvaril znance in prijatelje. »Živim v bloku, v katerem je veliko družin drugih narodnosti. Tako so tudi nas kot priseljence hitro sprejeli, nam ponudili pomoč, nas vključili.

Nasploh se v Velenju dobro počutimo. Hči se čuti za Velenjčanko in vedno je vesela, ko se z družinskih obiskov v Prekmurju vrne domov,« pravi in dodaja, da tudi sam domotožja ne čuti, čeprav rad obiskuje rodni kraj.

Širok nabor izkušenj

Šola mora opolnomočiti za življenje

Prišel je v odličen kolektiv, pravi. »Kolektiv, ki je vajen marsikaj samostojno narediti. Člani imajo ogromno strokovnega znanja. V aktualnih razmerah moramo biti pedagogi usposobljeni za poučevanje z novimi tehnologijami, moramo imeti računal-

Ko je bil še sam v šolskih klopeh, sta ga najbolj pritegnili geografija in fizika. Ko se je vpisoval na ljubljansko pedagoško fakulteto, je izbral slednjo in jo na dvo»Čutim, da sem v predmetnem študiju Velenju sprejet, vsa kombiniral s tehniko. »Že od nekdaj sem žedružina se tu dobro lel postati učitelj. Še počuti.« pred zaključkom študija sem dobil službo v Prekmurju. Doslej sem poučeval na več šolah, ki so bile zelo različne – od podeželskih dvojezičnih šol v Prekmurju, velike osnovne šole v osrednji niško znanje, zato ga nadgrajujeSloveniji, ravnateljeval sem na mo na internih izobraževanjih. srednje veliki šoli z vrtcem, zdaj Še naprej bomo izvajali mnoge pa prvič delam na veliki mestni odlične projekte, kot so formativšoli. Danes opažam, da sem na no spremljanje, Pogum, kulturna tej pestri karierni poti dobil pre- šola in drugi. Šola je nosilka številcejšnjo širino. V vsakem okolju nih priznanj, kar potrjuje, da zapoin kolektivu sem se naučil nekaj sleni delajo dobro,« izpostavi nenovega, spoznal drugačne prakse, kaj izstopajočih značilnosti šole. ki jih lahko zdaj kombiniram. Ker »Seveda pa bi želeli v pouk sem vajen sprememb, sem se hi- vpeljati nekaj novosti, da bi ga tro ujel z novim kolektivom,« pra- še izboljšali. S kolektivom bomo vi, da je zahvaljujoč izkušnjam cilje, ki jih bomo oblikovali iz lahko samozavestno prevzel va- predlogov, uresničevali korak za jeti OŠ Gustava Šiliha. korakom. Največjo priložnost pa

❱

vidim v tem, da učence opremimo z različnimi veščinami za spopadanje z različnimi situacijami in izzivi. Želimo jih opolnomočiti, da bodo samostojni, sposobni sami reševati probleme. Sodoben način življenja in družbene okoliščine, ki se lahko – to smo se z epidemiMag. Damjan Gašparič: »Še naprej bomo razvijali šolo, ki bo učence naučila samostojno razmišljati, da bodo pripravljeni na življenje, polno izzivov.«

jo naučili – nenadno povsem spremenijo, namreč zahtevajo hitro prilagajanje situacijam in takojšnje odgovore nanje,« poudarja prednostne naloge sodobne šole, ki mora učence naučiti tudi samomotivacije, pravi. »Poleg tega se moramo zavedati, da se učenci izobražujejo zdaj, zaposlili pa se bodo šele deset in več let kasneje, ko bodo delovne naloge drugačne, saj bo gospodarstvo drugačno, konkurenca bo vedno večja. Moramo jih pripraviti na izzive prestrukturiranja.«

Študentsko življenje želijo nazaj Kakšne načrte ima upravni odbor s predsednikom Martinom Golobom, ki je ŠŠK prevzel konec novembra? Tina Felicijan

Najstarejšo mladinsko organizacijo v Šaleški dolini je prevzela nova generacija angažiranih mladih. Za predsednika so izvolili Velenjčana Martina Goloba. Član Šaleškega študentskega kluba je pet let in je veliko sodeloval s predhodniki na čelu kluba pri izvedbi njihovega programa. V tem času se je večinoma ukvarjal s tehničnim delom izvedbe projektov. »Mladinsko delo me je začelo veseliti. Izkušnje, ki jih lahko pridobim kot predsednik kluba, pa se mi zdijo dobra priložnost za prihodnost,« je povedal absolvent fakultete za strojništvo, ki se zaveda, da je prevzel tudi veliko odgovornost do svoje generacije in širše skupnosti, ki računa na ŠŠK. »Sprva se nisem zavedal, za kako veliko odgovornost v resnici gre, ampak nasploh sem odgovorna oseba, prav tako pa vsi, ki so v novem upravnem odboru. Povabil sem predvsem ljudi iz ožjega kroga prijateljev, saj jim lahko zaupam, da me ne bodo pustili na cedilu. Dokazali smo se že pri nekaterih projektih, imamo

tudi podporo predhodnikov, zato verjamem, da bomo nadaljevali dobro delo.« Mladinsko delo mladim omogoča, da sami krojijo svojo realnost. »Zdi se mi zelo pomembno, da študentom in drugi mladini v lokalnem okolju nudimo priložnosti za nabiranje delovnih izkušenj z vključevanjem v naše projekte in projekte drugih mladinskih organizacij. Tako lahko mladi mladim ponudimo razne aktivnosti, članstvo v študentskem klubu pa prinaša tudi razne popuste in druge ugodnosti,« pravi in dodaja, da je aktivno delovanje mladinskih organizacij za Velenje pomembno, saj ustvarjajo ponudbo, ki mlade motivira, da se vračajo v domači kraj. »Trenutno želi večina mojih vrstnikov čimprej iz Velenja v študijska mesta. Premalo je različnih priložnosti. Naša naloga je, da to spremenimo.« Vsaka generacija študentov ima nekoliko drugačne potrebe kot prejšnje. Današnji študenti po oceni Martina Goloba najbolj pogrešajo družabno življenje in priložnosti za udejstvovanje na različnih področjih. »Zaradi razmer, povezanih s kovidom, je najbolj primanjkovalo vseh vrst prireditev in druženj. Takoj ko bo to možno, moramo čim bolj zapolniti naš urnik z raznimi aktivnostmi – kulturnimi, športnimi, izobraževalnimi, socialnimi,« napoveduje, da bodo zavihali rokave.

»Mislim, da smo precej ambiciozni. Zadali smo si visoke cilje,« pravi in med prednostne naloge uvrsti izvedbo 30. festivala Dnevi mladih in kulture, s katerim ŠŠK zaradi epidemije odlaša že dve leti. »Konec maja v sodelovanju z Mestno občino Velenje načrtujemo dva velika koncerta na Visti, v program pa bomo uvrstili tudi različne predstave, športne turnirje in razstave. Radi bi ob-

poleg tega pa nudi neko drugačno družabno okoliščino. Takoj ko bo to mogoče, bomo v sodelovanju z drugimi mladinskimi organizacijami obudili program mladinskega kulturnega kluba eMCe plac – najprej s klubskimi večeri, nato pa tudi s koncerti, z večeri stand-up komedije in drugimi dogodki. Doslej je program kluba slonel na alternativni kulturi, zdaj pa bomo privabljali mlade tudi s

Otroci vse vidijo

aktivnosti, nenazadnje prostega Že od začetka epidemije, ki je časa. Tudi različne duševne stina vseh ravneh izobraževanja ske se pojavljajo pogosteje. Imajo prisilila v pouk na daljavo, se jih tudi boljši učenci. Ker imamo javnost sprašuje, kakšne bodo manj stika z otroki, težje opaziposledice novega načina življe- mo spremembe v vedenju,« pokonja otrok. Gašparšič opozori na mentira doslej zaznane posledice primanjkljaje v znanju, pešanje aktualnih razmer. telesne kondiciKaj pa šola v je, naraščanje času, ki ga kro»Želimo vzgojiti duševnih stisk, jijo ukrepi za ljudi, ki bodo v povečevanje sopreprečevanje novi situaciji takoj širjenja virusa, cialnih razlik, našli način, kako nenazadnje na lahko naredi, neurejene okoda bodo nese z njo učinkovito liščine v domagativni učinki spopasti, kako biti čem okolju. »Že okoliščin čim boljši, hitrejši.« lani smo šolniki manj vplivali na opazili, da so teznanje in oseblesne sposobnosti otrok upadle. nostni razvoj otrok? »PotrudiOpazijo se tudi primanjkljaji v mo se lahko, da je vse čim manj znanju. Pri pouku na daljavo stresno. Še bolj se je angažirala učenci doma ne morejo prede- svetovalna služba. Predvsem pa lati toliko snovi kot v šoli, učitelji moramo sodelovati, se razumepa jim jo težje podajajo in težje ti, iskati rešitve za krizne situaspremljajo, ali jim posameznik cije. Otroci namreč vse vidijo in sploh sledi. Ne pozabimo, da je marsikaj posnemajo,« opozori, zaradi odsotnosti stikov z vrstniki da so tako starši kot učitelji in odovirana socializacija. Porušena je nos med njimi otrokom za zgled. rutina – zgodnjega vstajanja, pri- Zato se morajo skupaj truditi, da 🔲 četka z delom, malice, obšolskih bo ta čim bolj pozitiven.

❱

Čeprav učiteljski poklic nasploh ni enostaven, v novi realnosti pa še toliko manj, je lep. Ker ravnatelj mag. Damjan Gašparič, ki je vodenje OŠ Gustava Šiliha prevzel na začetku tega šolskega leta, želi ostati v neposrednem stiku z učenci, dela tudi v razredu in devetošolce poučuje fiziko. »Dan je lep, če se začne z nasmejanimi pozdravi učencev na hodniku ali v razredu. Tisti drobni trenutki, ko začutimo optimizem otrok, opazimo napredek v njihovem znanju in razvoju, ko starši izkažejo zaupanje v naše delo, učiteljem dajejo zagon. Ti trenutki in geste so pomembni – zaradi njih zmoremo tudi v teh težkih časih.«

mladimi preko družbenih omrežij in se promovirati z znamko Mamo čez, s prodajo raznih artiklov. Na različne inovativne načine nameravajo tudi pridobivati nove člane, saj je v času epidemije število članov močno upadlo.

Kakšni so načrti vodij odborov?

Šaleški študentski klub pod vodstvom Martina Goloba sestavljajo Matija Tratnik (podpredsednik in vodja Odbora za šport), Blaž Pelko (vodja Odbora za članske ugodnosti), Amaris Djodrjević (tajnica in vodja Odbora za odnose

❱

Šaleški študenti upajo, da bodo letos vendarle lahko izvedli jubilejni 30. festival Dnevi mladih in kulture.

Martin Golob: »Mislim, da smo precej ambiciozni. Zadali smo si visoke cilje.«

držali tudi Lakefest, ki ga zadnja leta izvajamo v Letnem kinu in lahko postane tradicionalni projekt. Nadaljevali bomo tradicijo in izvedli avgustovsko taborjenje v Ribnem. Februarja organiziramo smučanje na Jahorini. Radi bi obudili Akademski ples, saj mislimo, da je ta dogodek dobra priložnost za povezovanje generacij,

širše prepoznavnimi gosti. Razvijali bomo tudi izobraževalne in socialne projekte,« našteva predsednik, ki se želi osredotočiti na obuditev mladinskega aktivizma. Zato se bo upravni odbor ŠŠK posvetil tudi krepitvi odnosov z javnostmi in se tako trudil doseči večjo udeležbo mladih v projektih. Povečati želijo interakcijo z

z javnostjo), Ana Šuperger (vodja Odbora za kulturo in zabavni program) in Rok Kovač (vodja Odbora za izobraževanje in socialo). Vid Stropnik, Amadej Šuperger in Jaka Breznik so člani nove Nadzorno-disciplinske komisije. Odbor za socialo in izobraževanje bo spremljal aktualne razmere na študentski sceni in skrbel

za obveščanje članov. Rok Kovač želi klub usmeriti v lokalno dobrodelno delovanje. S projektom Razturi na maturi bodo med drugim pridobivali člane med dijaki. Samostojno je začel delovati odbor za šport. Matija Tratnik želi članom ponuditi čim bolj ugodno rekreacijo tako pozimi (curling, smučanje) kot poleti (turnirji, sup, slack line). Načrtujejo nagradno ŠŠK ligo v sklopu rekreacije. Nasploh pa želijo mlade spodbuditi h gibanju. Ana Šuperger si bo v odboru za zabavo in kulturni program prizadevala za pestro dogajanje ne le na koncertnem področju, ampak tudi za organizacijo ustvarjalnih natečajev, predstavitve manj znanih ustvarjalcev na več področjih ter likovne in druge razstave na različnih lokacijah. Odbor za članske ugodnosti bo članom še naprej omogočal prihranke pri raznih aktivnosti. Najbolj priljubljene so športne, izvajali pa bodo tudi projekt PLAYS in Pub quize. Blaž Pelko razmišlja tudi o možnostih širjenja ponudbe prehrane na študentske bone v Velenju, saj je ta v Velenju precej skromna. Na področju odnosov z javnostmi pa se bo Amaris Djodjević intenzivno ukvarjala z upravljanjem spletnih komunikacijskih omrežij, ki povezujejo klub z mladimi. Vsebine kluba želi predstaviti tako, da se bodo člani seznanili s pestro ponudbo aktivnosti in ugodnosti ter razvili občutek pripadnosti. 🔲

Naš čas, 13. 1. 2022 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

13. januarja 2022

Ko združiš talent, željo in trdo delo ter izpolniš svoje poslanstvo Tako bi lahko v enem stavku opisali pot Špele Cvikl Flis, izjemno uspešne glasbenice, ki je svojo pot začela Velenju – Njeni volja, trdo delo in velik talent so jo pripeljali do izjemno zahtevnega in pomembnega položaja v glasbenem svetu – solo timpanistke v Orkestru Slovenske filharmonije Lara Oprešnik

Najraje je igrala v orkestru

Špela Cvikl Flis je v zgodnjem otroštvu obiskovala plesno pripravnico oz. krožek izraznega plesa v Glasbeni šoli Velenje. »Vsako leto me je bolj pritegnila glasba in nekoliko manj ples. Sama glasba se mi je zdela že sama po sebi dovolj in čutila sem, da bi veliko raje samo poslušala glasbo kot pa se osredotočala na gibe. Ker se je pouk plesa izvajal v prostorih glasbene šole, je bila odločitev jasna – začela se bom učiti igrati inštrument. Spomnim se, da sem ob zaključku šolskega leta poslušala koncert s predstavitvijo inštrumentov, in ko se je predstavil ksilofon, ni bilo več dvoma, da bo to moj inštrument, pa čeprav sem bila pred koncertom že odločena za klavir.« Ob učenju tolkal je sodelovala tudi v vseh orkestrih v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega. To so Otroški pihalni orkester, Orffov orkester, Mladinski pihalni orkester, kasneje še Pihalni orkester Premogovnika Velenje. »Igranje v orkestru je bila poleg vseh drugih moja najljubša dejavnost. Ko sem pri trinajstih letih

»Ko si enkrat v profesionalnem orkestru, je pomembno samozaupanje in zavedanje, da kar si se naučil, res znaš. Študij v Nemčiji mi je to gotovo dal. Ne maram vmesnih poti. Zdi se mi, da mora biti tako, da ko se nekaj naučiš, potem to znaš. Ko za nekaj res trdo delaš, potem uspeš.«

nem orkestru – v hamburški operi. To obdobje igranja ji je dalo ogromno izkušenj. V času študija je sicer nabrala mnogo izkušenj tudi iz sodelovanj z drugimi orkestri.

Profesionalni orkestri namreč nudijo štipendijo, kar v praksi pomeni, da imaš, če narediš avdicijo, možnost dve leti igrati v profesionalnem orkestru z vrhunskimi glasbeniki, dirigenti in solisti.« Špela je to možnost izkoristila, saj je naredila avdicijo, prejela dvoletno štipendijo in dve leti igrala v profesional-

Vrnitev v Slovenijo, uspešna avdicija za Orkester Slovenske filharmonije

ugotovila, da obstaja profesionalni orkester, je bila moja pot začrtana. To se mi je zdel sanjski poklic,« pripoveduje Špela. Svoje šolanje je nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Velenju, zadnja dva letnika pa se je izobraževala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Po uspešno opravljenih sprejemnih preizkusih se je odločila za študij tolkal na glasbeni akademiji v Nemčiji.

Cvikl Flisova se je po končanem študiju vrnila v Slovenijo, in sicer zaradi takrat partnerja, danes moža. »Imela sem nekaj možnosti tudi v Nemčiji, vendar sem se zaradi osebne sreče vrnila v Slovenijo. Res pa je, da bi, če pri nas ne bi bilo nobenih možnosti za službo, verjetno ostala v Nemčiji.« Po uspešno opravljeni avdiciji je postala solo timpanistka v

Iz Slovenije na velike odre

»Najlepše spomine imam iz časa študija, ko sem na svoj 24. rojstni dan igrala v orkestru hamburške opere. Igrali smo Romeo in Julijo skladatelja Prokofjeva. Takrat mi je bilo najlepše.«

V drugem delu študija v Nemčiji se je Špela odločila, da se bo specializirala za področje orkestrskega glasbenika. »Za študij v Nemčiji sem se odločila tudi zaradi priložnosti igranja v velikih orkestrih že v času študija.

Špela Cvikl Flis: »Pri trinajstih sem vedela, kaj želim početi v življenju. Zanimalo me je sicer več stvari, vendar nič kot poklic. Ideja, da bi bil moj poklic igranje v profesionalnem orkestru, se mi je zdela neverjetna, in odločena sem bila, da bo to moja pot.« Foto: Darja Štravs Tisu.

Knjižnica kot podaljšek doma Da je knjižnica dnevna soba mesta, ni le krilatica – To dokazujeta najbolj zvesta obiskovalca Mestne knjižnice Velenje Ana Seher in Miro Brešar Tina Felicijan

Kako pogosto pa vi obiskujete knjižnico? Le takrat, ko si želite izposoditi ali vrniti knjigo? Kadar se tam kaj dogaja? Tudi velenjska knjižnica že od nekdaj zasleduje idejo, da ni le svetišče knjige, ampak tudi informacijsko in družabno središče. Ne omogoča le izposoje, ampak nudi prostor za branje in študij, pomoč pri raziskovanju, dostop do interneta ter pester nabor izobraževalnih, družabnih in kulturnih vsebin ne le na področju literarne, temveč tudi glasbene, likovne, filmske in druge umetnosti. Po vzoru sodobnih knjižnic deluje kot dnevna soba mesta. Da to ni le krilatica, dokazujeta Ana Seher in Miro Brešar. Predvsem zato, ker v knjižnici preživita veliko časa. Obenem pa oba stanujeta v neposredni bližini knjižnice, zato je tako rekoč res podaljšek njunih dnevnih sob.

Zares zaupati gre le knjigam

Ana Seher je strastna bralka. Čeprav ima doma bogato založene knjižne police, v knjižnico v prvi vrsti zahaja po knjige. Vseh knjig, ki jih želi prebrati, vendarle ne more kupiti, pravi. Rada obiskuje tudi prireditve. Tako v

V profesionalnem orkestru je pozicija solo timpanista izjemno pomembna in odgovorna. V iskanju popolnosti v glasbi je takšna služba lahko izjemno stresna in zahteva najvišjo mero koncentracije, profesionalizma in talenta. Hkrati pa je v svojem najvišjem namenu takšen poklic veliko poslanstvo.

knjižnico pride tudi večkrat na dan – včasih pa le na klepet. K branju neke knjige jo pritegne predvsem avtorjev slog pisanja. Kar je prazno, skopo govoričenje, kar je ukalupljeno v tematski sklop cenenih romantičnih zgodb

zaposlila kot citologinja na patološkem oddelku Bolnišnice Celje. Zdaj pa si na potovanjih v živo ogleduje, kar je prej spoznavala v šolskih učbenikih in knjigah. »Šele tako človek lahko dobi celovit vpogled in dopolni

različnih virih, saj se mi je zgolj ponavljanje slišanega že maščevalo.« Prav knjigam najbolj zaupa. »Žal je na internetu, ki ga sicer veliko uporabljam, veliko grdih napak. Zato se bolj zanašam na enciklopedije. Te so za zdaj še

za preganjanje dolgčasa, je ne zanima, pravi. Poleg tega mora biti zgodba umeščena tako, da kraj njenega dogajanja najde na zemljevidu. To navado, v kateri posebno uživa, je prevzela ob prebiranju knjige Zgodbe iz Kanade. Zato posebno rada bere zgodbe, ki se dogajajo v eksotičnih krajih, saj se ob njih veliko nauči. Tudi sama namreč rada potuje. Študirala je biologijo in se

Miro Brešar prosti čas v knjižnici preživlja s surfanjem po internetu.

znanje,« razmišlja. Med potjo skrbno beleži zapiske, ki jih doma pregleda in dopolni. »Grem v knjižnico in poiščem literaturo s podrobnostmi. Tako po vsakem potovanju napišem potopis. Ko sem prvič bila v Indiji, sem zbrala toliko napačnih informacij, da sem potem komaj sestavila pravo sliko. Zato vsako informacijo, ki mi jo poda vodnik, vzamem z rezervo in jo doma preverim v

skoraj stoodstotno zanesljive.« Ana Seher budno sledi programu knjižnice. Posebno naklonjena je literarnim večerom s predstavitvami novih knjig, glasbenim nastopom in potopisnim predavanjem. Manjka le redkokdaj. Običajno pa dogodke spremlja tudi skozi fotografski objektiv in tako sodelavcem knjižnice priskrbi fotografije za promocijo in arhiv. »Včasih potrebujem pomoč

Orkestru Slovenske filharmonije. Gre za izjemno pomembno in hkrati zahtevno pozicijo v najboljšem slovenskem simfoničnem orkestru, katerega člani so profesionalni in vrhunski glasbeniki.

Projekti in koncerti, ki so ji ostali v najlepšem spominu

»Kot štipendistka sem imela res veliko srečo, saj sem imela možnost igrati v dvorani Elbphilharmonie v Hamburgu takoj po odprtju, pa potem še na nekaj koncertih kasneje. Te koncerte imam res v lepem spominu.« Kot čudovito izkušnjo omenja tudi povabilo v orkester Konzerthaus Berlin, s katerim je igrala dvakrat, pred kratkim pa so jo ponovno povabili k sodelovanju. Od tam ima lepe spomine na muziciranje z dirigentom Ivanom Fischerjem in na izvajanje Mahlerjeve 3. simfonije. Kot študentka je z orkestrom hamburške opere igrala na turneji v Južni Ameriki. »En res zgodovinski koncert smo imeli pred kratkim s Slovensko filharmonijo, ko smo igrali s pianistko Martho Argerich pod taktirko Charlesa Dutoita. Lepe spomine imam tudi na mladost, ko sem igrala v orkestru Premogovnika Velenje.«

Kadar ni za timpani …

Špela v prostem času rada planinari. Ta ljubezen traja že od otroštva. Zelo rada smuča in z zanimanjem ta šport tudi spremlja. Obvlada tudi rolanje, ki se ga je naučila v rosnih letih na Titovem trgu v Velenju, kasneje pa je vse spretnosti in veščine preizkušala na klancih v Kavčah. Ko ima kaj dodatnega časa, prime v roko kakšno psihološko knjigo ali pa se druži z družino in s prijatelji. 🔲

»Knjižnica je zelo prijeten prostor, tu in tam pa ima nekaj napak – predvsem prezračevanje in zamakanje. Posledice površne gradnje so zelo moteče tako za obiskovalce kot zaposlene,« je na pomanjkljivost opozorila Ana Seher. Miro Brešar pa pogreša avtomat za kavo, ki so ga zaradi epidemije morali umakniti. pri iskanju kakšne literature in dekleta v knjižnici so vedno prijazna in ustrežljiva. Tega nikoli ne pozabim. Sicer pa rada fotografiram. Sem amater, ampak se toliko časa postavljam in iščem perspektivo, da dobim fotografijo, ki jo želim. To je zame neke vrste vaja za popotniško fotografijo. Tudi na potovanjih nimaš vedno idealnih pogojev, vedno pa želiš zadovoljivo fotografijo. Treba se je prilagoditi trenutku in izkoristiti, kar ti ponudi.«

Udobno in brezplačno brskanje po spletu

Ana Seher se bolj kot na internet zanaša na enciklopedije.

Ste vedeli, da je prvi javno dostopen računalnik z internetno povezavo v Velenju marca leta 1998 ponudila prav Knjižnica Velenje? Danes poleg računalnikov nudi tudi brezplačno brezžično internetno omrežje. Slednje je tisti del ponudbe knjižnice, ki najbolj pritegne Mira Brešarja. »Sem tehnološki navdušenec in zato je brezplačen wi-fi zame velika prednost.« Pogosto prečka Cankarjevo ulico, se udobno namesti v rdeči fotelj ob oknu in že ima vse znanje sveta na dlani. Izkoristi tudi ponudbo časopisov in revij. Po poklicu je elektro inženir in celo kariero je preživel na Premogovniku Velenje. »Ko sem se upokojil, sem iskal načine, kako

preživljati prosti čas. Združil sem nekaj svojih zanimanj. Ena strast je vožnja z avtomobilom – zdaj imam priložnost več voziti. Druga je fotografiranje, tretja pa arhitektura,« je napeljal, da že vrsto let posega po literaturi in drugem knjižničnem gradivu, ki obravnava predvsem zapuščino Jožeta Plečnika, do katere goji posebno zanimanje. Druga najbolj priljubljena tema, v katero vrta med knjižnimi policami, pa so Benetke. Je namreč ljubiteljski fotograf, ki najraje fotografira arhitekturo. Ta namreč nikamor ne pobegne, v vsakem delu dneva ali letnem času pa pokaže druge podrobnosti svojega obraza. »Tako lahko fotografiram, kadarkoli najdem čas.« Ni le zvesti obiskovalec knjižnice ob popoldnevih in tudi večerih, ko pogosto obiskuje prireditve. Nasploh sledi dogajanju v lokalnem okolju. Zanimajo ga tako zgodovinske kot aktualne teme. »Vedno sem bil zelo dober v zemljepisu in zgodovini, a sem se odločil za drugačno poklicno pot. Zdaj sem s kariero opravil in se lahko kot ljubitelj posvetim tudi tej družboslovni stroki,« sklene, da je novo znanje vedno dobrodošlo. »Vzemite knjigo v roko – knjiga je orožje.« 🔲

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

13. januarja 2022

Slika svet, kakor ga vidi Salih Biščić je poznan predvsem kot predsednik Društva šaleških likovnikov, tokrat pa spoznavamo njegovo ustvarjalno življenje, ki si ga je zgradilx v Velenju – mestu, na katerega je ponosen Tina Felicijan

Večni vir navdiha je Piran

delu, ga ogovarjali in ga vabili na kavo, stkal prijateljstva, ki trajajo še danes. Že več kot desetletje sodeluje tudi na prepoznavnem tekmovalnem likovnem dogodku Ex-tempore Piran. V močni konkurenci se mu je uspelo uvrstiti med razstavljavce. Sicer je prejel več certifikatov kakovosti v sklopu projekta Zlata paleta Zveze društev slovenskih likovnikov. Posebno težo ima zlato priznanje na državni tematski razstavi Oblo in oglato iz leta 2020. Zabeleženih ima več kot 70 priznanj, 120 skupinskih

»Sem človek, ki ima dve doZa njegov likovni razvoj je bil movini,« med pogovorom o ko- odločilen obisk Pirana, v katereninah in pogledih na življenje rega se je na mah zaljubil. Tam v Velenju pove Salih Biščić. V je spoznal azerbajdžanskega sliVelenje je prišel s trebuhom za karja, ki mu je predstavil oljno kruhom v času, ko so iz rastočega tehniko. »Tedaj je bilo slikanje z »socialističnega čudeža« avtobu- oljnimi barvami prestižno. Kusi na vse strani Jugoslavije vozili povali smo jih v Italiji in Avstripo delavce. Ko se je izšolal za ji,« doda. Od leta 1982 vsako leto strojnega tehnika, je na povabilo obišče Piran, prinese platno in hčerinskega podjetja velenjskega barve, si poišče kotiček in izbepremogovnika zapustil domači re veduto ali morski motiv ter Lukavac v Bosni in Hercegovini. ustvarja na prostem. V tem času S ponosom pove, da se je na pre- je z ljudmi, ki so ga opazovali pri izkusu za delo izkazal in že naslednji dan prišel v službo. »Lepo so me sprejeli,« se spominja. Kmalu je dobil priložnost v premogovniku, kjer je kot strojevodja viseče transportne lokomotive delal do upokojitve. Na delovno dobo ima le lepe spomine, pravi. »Na Premogovnik Velenje sem zelo ponosen. S sodelavci smo bili kot eno. Marsikaj smo doživeli in ustvarili trdna prijateljstva. Podjetje pa je tudi zelo podpiralo skupino za likovno ustvarjanje, v katero smo se lahko vključili zaposleni. Imeli smo idealne pogoje. Ustvarjali smo v Mayerjevi vili, premogovnik nam je sofinanciral izobraževanja, material, modele,« razlaga, da je v Velenju poleg priložnosti za zaposlitev dobil tudi priložnost za Salih Biščić: »Hvaležen sem, da sem celo življenje imel priložnosti za razvoj svojega likovnega taustvarjanje. Danes pa mi zagon dajeta vnuka, ki obiskujeta moj atelje in lenta, ki ga je zaznal že kot slikata z mano.« otrok. Danes večino časa, če ga ne preživi z družino, in 50 samostojnih razstav. Med posveti slikanju. drugim ga je občina Lukavac ob občinskem prazniku povabila k »Premogovnik Talent je razvijal postavitvi samostojne razstave. Velenje je ustvarjal samostojno Doletela ga je tudi čast, da kot odlične pogoje za Še danes živi v stanovanju, ki predstavnik Slovenije sodeluje umetniški razvoj mu ga je dodelil premogovnik, na mednarodni likovni koloniji. zaposlenih. Tudi kasneje pa je tik pod njim odkupil še prostor, v katerem si je ureZavzet predsednik DŠL zato sem na to dil atelje. Ta je njegov drugi dom. Od leta 2011 vodi Društvo šapodjetje zelo Slikanje je namreč njegova strast, leških likovnikov, ki je eno najveponosen.« ki jo goji že od otroštva. »Učitelj čjih in najbolj aktivnih likovnih likovne vzgoje v osnovni šoli je društev v Sloveniji, pravi, deluje moje starše večkrat prepričeval, naj me šolajo v umetniški smeri. A časi niso bili takšni. Ljudje so verjeli v tehnične poklice. Vendar likovnega ustvarjanja nisem opustil. Takrat sem veliko risal z ogljem, kar je zelo zahtevna tehnika. Spomnim se stripovskih junakov, pa Bruce Leeja, ki sem ga naslikal v naravni velikosti, Tita sem portretiral neštetokrat,« razlaga, kako je vztrajal pri umetnosti, čeprav ga je življenje usmerilo na drugo pot. Danes je med ljubiteljskimi slikarji v Sloveniji in tudi tujini dodobra uveljavljen. Likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je zapisala, da je Salih Biščić »realistično profiliran mojster čopiča, ki ustvarja z dolgotrajnim, predanim in preciznim delom v polju slike. Do perfekcije se V življenju je najbolj ponosen, da je z ženo vzgojil dva deposveča vidnim vsebinam zunalovna in poštena sinova. Najbolj ga veseli, da sta uspešna in njega sveta, krajini, tihožitjem, zadovoljna. Največ radosti pa mu prinašajo vnuki – tik pred upodobitvam živali in umetnonovim letom je dobil že tretjega. Družina ga ves čas podpira pri sti portretiranja.« V tem skorajda ustvarjanju. Spremlja ga na likovno letovanje v Piran, se veseli fotografskem upodabljanju sveta njegovih priznanj in mu pušča veliko časa, ki ga preživi v ateljese je našel, poslužuje pa se tudi ju, kjer je le eno nadstropje oddaljen od njih. Z veseljem pa ga abstraktnega slikanja. Tudi njeodpre vnukinji in vnuku, ki imata vsak svoje slikarsko stojalo in gova abstraktna platna so dobila ustvarjata z dedkom. certifikate kakovosti.

❱

V tople kraje

Z zadržkom pove, da z rojaki ni povsod naletel na dobrodošlico. »Tukaj govorimo slovensko, prišel si jesti naš kruh – tudi to smo slišali od nekaterih posameznikov. Vendar prevladujejo prijetna doživetja, in v tem okolju sem se vedno dobro počutil,« poudari, da je ponosen Velenjčan.

Ona Čepaitytė Gams

❱

»Vsak sodelavec, ki me je povabil na kako praznovanje, je dobil mojo sliko.«

pa tudi v tujini. »Članom gre velika zahvala za odzivnost pri raznih projektih. Najbolj ponosen sem na naše kolonije Moje mesto – rad te imam, ki pritegnejo veliko članov in drugih povabljenih. Na zadnji koloniji je sodelovalo kar 39 ustvarjalcev. Dela podarimo Mestni občini Velenje, ki ves čas podpira naše delovanje.« Društvo sodeluje pri številnih projektih raznih organizacij v lokalni skupnosti, povezuje se tudi z organizacijami po Sloveniji. Poglavitna pa je ponudba kakovostnih izobraževanj na delavnicah z akademskimi likovnimi umetniki, ki se obrestujejo, saj člani DŠL dobivajo razna priznanja in se uvrščajo na razstave. Med njimi je posebno pomembna državna razstava Zlata paleta, ki jo pogosto organizira prav DŠL na Velenjskem gradu.

Še eno življenje

Pred nekaj leti je Salih Biščić doživel infarkt. Zaradi vnetega ušesa je obiskal dežurno ambulanto. Ko je zapuščal zdravstveni dom, so ga nenadoma zgrabile hude bolečine v prsih in slabost. »Dobil sem občutek, da me čez nekaj trenutkov ne bo več. V nekaj sekundah sem premislil svoje življenje – kaj sem lahko ustvaril, česa nisem. Bolečine so v nekaj minutah izginile. Ko sem nato šel na pregled zaradi ušesa, pa sem zdravnici povedal, kaj se mi je zgodilo. Po pregledu je takoj poklicala rešilca in me napotila v bolnišnico, kjer sem čakal na operacijo, ki sem jo dobro prestal. Vendar sem po operaciji dobil visoko temperaturo. Šele ko je upadla, so mi povedaEna od li, da sem prebolel številnih sepso in se na novo vedut rodil.« Šteje se med Pirana na srečneže, ki so se platnu po takšni izkušnji Saliha hitro vrnili v življeBiščića nje, in ga še naprej zajema z veliko žlico – oziroma bolje rečeno s širokim čopičem. 🔲

Lansko jesen se mi je prvič v življenju porodila neizmerna želja po dopustu v toplih krajih. Po ta pravih “počitnicah počitnicah” pod palmo na otoku sredi oceana. Pa v jesensko-zimskem času, ker drugače “ni fore”. Recimo v Francoski Polineziji, Karibih, morda Sejšelih ali otokih, ki jih premorejo Tajska, Filipini ali Indonezija. Nekaj do onemoglosti kičastega - kot iz razglednice. Ob tej priložnosti sem celo obnovila Gaugenove slike s Tahitija, ponovila kratko zgodovino kolonializacije teh koncev sveta, sem se spomnila na pomembnejše antropologe, ki so svoja odkritja gradili na raziskovanjih tamkajšnjih ljudstev in spoznala, da so v nekatere oceanske države turiste vozili že celo v 19. stoletju. Tedaj še nisem razumela, zakaj in od kod izvira ta moja želja, ker do takrat sem bila vse drugo kot tip počitnikarja na plaži ob turkizno modrem morju. Še Hrvaške obale v mojih in družinskih počitniških zemljevidih ni bilo. Počitnice so bile zame doživetje in spoznavanje nečesa novega z zelo aktivnim premikanjem po prostoru, težko sem zdržala dolgo na enem mestu. Še spomini iz otroštva na prisilno ležanje na sicer čudoviti peščeni plaži ob Baltskem morju niso bili nikoli, ne vem kako nostalgični. Morje iz otroštva imam v spominu kot nekaj lepega, a na tej brisači na vročem pesku sem neizmerno trpela in odštevala čas do kosila in potem, seveda, še do večerje. Absolutni dolgčas. Ena najbolj zabavnih stvari so bile peščene skulpture, ki smo jih ustvarjali iz mokre mivke, orali in gradili prava mesta in trdnjave. Sicer ta morska poletja so tako bila zelo redka, ker, seveda, smo jih večinoma preživljali na našem vikendu sredi gozda, kjer časa za poležavanje na soncu ni bilo ravno v izobilju. Še kopanje v jezeru je bilo samo kopanje v jezeru, ne pa počivanje na njegovi, sicer zelo lepi obali. Vedno je bilo nekaj, kar je bilo treba postoriti in smo bili otroci zelo aktivno vpeti v vsa vrtnarsko-gozdarsko-domača opravila. Kljub vsemu mi je kopanje v našem jezeru še danes veliko bolj pri srcu kot v Baltskem morju. Tudi temperature so bolj prijazne, ker morje se zelo redko kdaj segreje na več kot +22 stopinj, kar je sicer prav fino in prijetno, sploh če zunaj žge sonce (ja, tudi na Baltiku imamo zelo vroče dneve!), a v jezerih se povzpne celo do +25. Še vedno premrzlo, kaj ne? Dojemanje kaj je toplo in kaj je mrzlo: večna tema, večne kulturne razlike, če so sogovorniki iz različnih klimatskih območij. Da je dojemanje mraza in toplote kulturno pogojeno, sem se neštetokrat prepričala sama, o tem sem tudi kaj strokovnega prebrala, morda tudi že napisala. Še globalno segrevanje temu ni prišlo do živega. Človek se vsega navadi in odvadi, tudi precej radikalno lahko spremeni svoje navade, a očitno ene stvari, ki so globoko usidrane v klimatsko, geografsko in zgodovinsko pogojeno kulturo, res delujejo na počasnem tempu in v enem splošnem sprejemanju se ne dajo tako enostavno spremeniti. Ste se kdaj zamislili, zakaj se v Sloveniji kuhan krompir naslednji dan ne je, v nemški kuhinji pa imajo celo določene jedi, ki se pripravljajo iz včerajšnjega krompirja? Pa jedi z gobami, da bi jih kdaj morda pogreli ..., seveda ne. Navade, ki prihajajo iz časov, ko hladilnikov še ni bilo, in so zunanje temperature očitno zelo vplivale na kvarljivost hrane, imajo vpliv še danes – v severnih kulturah so tako manj občutljivi na le-to, kot v tistih bolj južno. In tako jaz v svoji omari prelagam sem in tja čudovite tople pletene šale, prelepe volnene vzorčaste nogavice in rokavice, ki na tej sončni strani Alp zelo redko ugledajo luč sveta in ponavljam mami, da ja naj nam ne kupuje več teh zimskih atributov, ker pač bodo pristali v tistem kupu v omari ... In neštetokrat odgovarjam nazaj na eno in isto jamranje čez zimo – še vedno rada jo imam, ne zebe me, sneg me prav nič ne moti ... Če pa me, oblečem se, letnemu času primerno in ne trpim ob misli, naj to že čim prej mine in da je mraz ena nepotrebna nadloga. Sicer imam tudi jaz doma najstnici, ki gresta pozimi kdaj ven v allstarkah – mojo mamo bi zagotovo kap! – imam kaj povedati o tem, a jima kdaj tudi pogledam skozi prste. Tako k številnim novoletnim voščilom dodajam svojega, ki naj bo kot tokratni naslov – želim vam, da v novem letu najdete in izkusite svoje “tople kraje”. Ali bodo to sanjske počitnice, odkritje gumba za ponovni zagon, ali čas, preživet v družbi najtabližnjih, majhne radosti domačega vsakdana, morda pa srečanje s samim seboj, ki vas bo nagradil s ta pravim občutkom miru in zadovoljstva. Eno zelo zanimivo leto je pred nami, #samopovem. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 13. 1. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

13. januarja 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Novosti na radiu Velenje V prenovljeni programskih shemi radia Velenje lahko spremljate številne nove oddaje, s katerimi novinarska ekipa zagotavlja kakovostne lokalne informacije o vseh pomembnih ekonomskih, socialnih, političnih, kulturnih, zgodovinskih in športnih dogodkih na območju regije in tudi širše. »V programu lahko slišite pestre vsebine, s katerimi želimo poslušalcem pomagati pri vsakdanjih zagatah, jih obveščati o novostih, o kulturnem udejstvovanju, skrbi za zdravje, športu, glasbi in mladih. Ob delavnikih med 11. in 12. uro spremljate Podjetniški kotiček, Frekvenco mladih, Rešitev na dlani, pa oddajo Strokovnjak svetuje in Naše zgodbe. Slednjo posvečamo ljudem v naši regiji, ki so s svojim delovanjem oblikovali podobo naših krajev. Predstavljamo njihova življenja skozi njihove oči in oči njihovih bližnjih. Med 13.20 in 14. uro so na sporedu oddaje Naša kultura, v

kateri spodbujamo lokalno in regionalno kulturo, predstavljamo kulturna društva, posameznike in dejavnosti, ki dvigujejo kulturno udejstvovanje poslušalcev. Zdravstvenim temam se posvečamo v oddaji Moj zdravnik, kulturno področje prevetrimo še v Kulturnem durhcugu. Ob četrtkih je v tem terminu na sporedu oddaja Na deželi. Slovensko podeželje je osnova in bistvo slovenstva. Veliko naših poslušalcev je doma s podeželja ali pa obdelujejo vrt v mestu, morda visoko gredo na balkonu. Seveda pa je veliko tudi večjih kmetovalcev. V oddaji jim pomagamo s strokovnimi nasveti o gojenju rastlin ter iščemo odgovore na vprašanja, iščemo pa tudi morebitne razpise, na katere se lahko prijavijo. V oddaji Športni

portret se posvečamo predstavitvi športnikov in njihovemu udejstvovanju, oddaja Dobra muska pa je rezervirana za glasbenike in njihove novosti. V njej dajemo priložnost tudi mladim, ki šele stopajo na odrske deske. Seveda pa ne smemo pozabiti na vsakodnevne informativne vsebine. V oddaji Šaleška danes pripravljamo dnevno analizo poglobljenih dogajanj v regiji. Poslušate jo lahko vsak delovnik ob 10.20, ob sobotah pa ob 9.20. Osrednjo informativno oddajo Naš čas s poudarki lokalnega okolja lahko slišite vsak delovnik ob 13. uri. Vedno sveža je Aktualna minuta, kjer lahko petnajst minut čez vsako uro izveste najbolj pomembne informacije iz naše regije. Na sporedu je že od 6.15 naprej. Novinarji se vseskozi trudijo, da bi bili poslušalci radia Velenje prvi, ki jim postrežejo sveže informacije iz naše okolice. Vikend je rezerviran za veliko razvajanja z glasbo, naši voditelji

pa sploh v zimskem času skrbijo, da so poslušalci takoj obveščeni o vseh aktualnih športnih dogodkih in rezultatih. Vsako nedeljo ob 6.20 uri pa tudi za Duhovna iskanja. Menim, da je ob poplavi vsega globalnega, potrebno spodbujati, ohranjati in dati priložnost slovenski tradiciji, kulturi, besedi, glasbi. Za vas bomo spremljali lokalno dogajanje in vam informacije podajali hitro in korektno. Želimo si, da skupaj ustvarimo najboljši in najbolj poslušan radio v regiji« pravi odgovorna urednica Maja Oderlap. Vse oddaje bomo v prihodnjih Radijskih mozaikih podrobneje predstavili. Sicer pa vas radijci vabijo tudi na njihovo socialno omrežje, kjer z vami delijo še številne druge pomembne informacije.

uporabljajo tudi za druge prireditve, kot so na primer NBA košarkarske tekme.

je za pravice odštela, nekateri tuji mediji pa pišejo, da naj bi šlo za 250 milijonov dolarjev. Podobne pogodbe v zadnjih letih podpisuje vrsta glasbenih zvezdnikov. Založba je s pogodbo pridobila na stotine skladb, ki jih je Bowie ustvaril v šest desetletij trajajoči karieri. Med njimi so tudi uspešnice, kot so Space Oddity, Changes, Life on Mars in Heroes. Z isto založbo je lani 100 milijonov dolarjev vredno pogodbo sklenil francoski zvezdnik David Guetta.

🔲

mo Na predvečer Svetih treh kraljev so na radiu Velenje v živo zapeli koledniki iz Cirkovc.

GLASBENE novice Za Joker Out je uspešno leto Za skupino Joker Out je bilo lansko leto kljub različnim ukrepom, s katerimi smo se soočali zaradi epidemije novega koronavirusa, uspešno. Dokazali so, da je lahko negotovost tudi priložnost in se od leta 2021 poslovili kot zmagovalci. V lanskem letu so izdali svoj prvenec, dvakrat napolnili Cvetličarno ob promocijskem koncertu in napovedali naskok na še večji oder – Križanke, ki jih nameravajo osvojiti v letošnjem letu. Priznanje mladi skupini, ki je med svojimi privrženci povzročila pravo evforijo, daje tudi stroka. Dokaz za to so tudi nagrade in priznanja, ki so jih, kljub mladosti, doslej že prejeli. Med drugim so prejemniki zlate piščali za novinca leta 2019 in izvajalci leta 2020. Njihova skladba Umazane misli pa je na izboru Frišno/Fresh pod okriljem mariborskega RTV centra postala tudi hit leta. Kot je

povedal frontman skupine Bojan Cvjetičanin, so imeli od samega začetka visoke cilje, in te bodo zasledovali tudi v letošnjem letu.

Zaradi koronavirusa preložili podelitev nagrad grammy Ameriška glasbena akademija je preložila 64. podelitev glasbenih nagrad grammy, ki je bila predvidena za 31. januarja v Los Angelesu. Razlog je naraščanje pandemije koronavirusa z različico omikron. Organizatorji so na prvo mesto postavili varnost glasbene skupnosti in občinstva ter sodelujočih, a novega datuma za zdaj še niso objavili. Grammyji so bili zaradi koronavirusa preloženi tudi lani, z 31. januarja na 14. marec, in preseljeni iz dvorane Staples Center na prosto v Konvencijski center Los Angelesa. Določitev novega datuma zapleta dejstvo, da dvorano

Adele 30 najbolje prodajan album leta 2021 v Veliki Britaniji Za najbolje prodajan album leta 2021 v Veliki Britaniji je obveljal album pevke Adele z naslovom Adele 30, ki si je ta naziv priboril v le šestih tednih od začetka prodaje. Prodan je bil v 600.000 izvodih in bil tako edini album, ki so ga lani prodali v več kot pol milijona izvodov. Večina je album kupila v obliki vinilne plošče ali zgoščenke. Adelin prejšnji album

Jan Plestenjak predstavil prvo novo skladbo v letu 2022 Simon Vadnjal objavil videospot za skladbo Plus minus

25, ki je izšel leta 2015, se je prodajal še bolje, saj so ga takrat že v prvem tednu prodali v 800.000 izvodih. Britanska pevka je nov album izdala po šestih letih in ga po vzoru prejšnjih naslovila s številko oz. starostnim mejnikom, ki ga je dosegla v času njegovega ustvarjanja.

Glasba Davida Bowiea prodana založbi Warner Chappell Music Upravljavci premoženja pokojnega glasbenika Davida Bowieja so avtorske pravice za njegov celoten opus prodali glasbeni založbi Warner Chappell Music. Založba ni razkrila zneska, ki ga

skladbo Plus minus, katere izid je pospremil tudi mističen videospot, posnet v čudovitem Posočju. Začetek leta je čas novih začetkov, obračunov s preteklostjo ter načrtov za prihodnost, in prav o tem je razmišljal Simon Vadnjal, ko je pisal besedilo za novo pesem. Glasbo in aranžma sta napisala Kevin Koradin in Clifford Goilo. Pesem govori o uri obračuna, pa naj bo to ob zaključku leta ali pa ob velikih prelomnicah v življenju, ko preštevamo pluse in minuse ter načrtujemo pot za naprej.

Simon Vadnjal, glasbenik, tekstopisec in novinar, je od leta 2018 izdal skupaj pet samostojnih singlov. Zadnjega, Odpri srce, je predstavil lani poleti. V novem letu na radijske postaje pošilja

Jan Plestenjak po velikih uspehih preteklega leta s skladbami Meni dobro je, V naju še verjamem, ki jo je posnel skupaj z Maraayo, in Zgoraj je nebo, v novo leto vstopa z novim videospotom za pesem Na vetru s severa. Premierno je videospot in novo skladbo predstavil na svojem uradnem YouTube kanalu v ponedeljek. Za razliko od nekaterih bolj mirnih, baladnih skladb, ki jih je predstavil v preteklem letu, je

tokratna skladba bolj poskočna, narejena v maniri poslušljivega radijskega popa. Pri njenem nastanku pa je sodelovala preverjena Janova ekipa spremljevalnih glasbenikov.

Zagrebški INmusic v družbi 20 najbolj pričakovanih festivalov leta 2022 Glasbena revija New Musical Express (NME) je zagrebški festival IMmusic uvrstila med 20 najbolj pričakovanih festivalov letošnjega leta. S tem se je znašel v družbi festivalov, kot so Glastonbury, Coachella, Primavera, Sziget in Mad Cool. Od leta 2006 je festival gostil več kot 430 zasedb iz 37 držav in ponudil več kot 500 koncertnih nastopov, mno-

gi od teh so bili premierno na Hrvaškem. Kakovost in privlačnost festivala je prepoznala tudi mednarodna publika, zato na letošnji 15. izvedbi INmusica pričakujejo rekordno število obiskovalcev. Po dveletnem premoru, ki ga je povzročila pandemija koronavirusa, festival v 15. izdaji prvič načrtujejo v štirih dnevih, od 20. do 23. junija. Na njem bodo nastopili The Killers, Nick Cave & The Bad Seeds, Deftones, Kasabian, Royal Blood, IDLES, White Lies in drugi.

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

13. januarja 2022

frkanje » Levo & desno «

Napake Storitev UeNaročanje je padla že dan po zagonu. Izvajalec napake sedaj pospešeno odpravlja. Bolje tako. Dijaki in učenci namreč pospešeno popravljajo napake že nekaj časa delujoče druge aplikacije eAsistent. V spletnih redovalnicah malce lepšajo slabše ocene.

Poslanci Ko naši poslanci rečejo, da delajo za ljudi, potem verjetno mislite, da že spet gledate humoristično serijo. A ni tako. Poslanci se res zelo trudijo delati za ljudi – vendar le za »svoje«.

⏫

TV tarča

⏫

Naj živijo prazniki in darila, si je mislila predsednica Občinske organizacije Socialnih demokratov Velenje in kandidatka za državnozborske volitve Andreja Katič, ki je preverjala, če ima vsa, namenjena otrokom iz socialno ogroženih slovenskih družin. Predsednik Občinske organizacije SD Mozirje in kandidat za volitve v Državni zbor Republike Slovenije Mark Molnar pa je že razmišljal o posebne vrste darilu. Kakšnem le, se sprašuje Čvek.

Takole zamaskiran si je Jože Miklavc ogledal, kako napreduje gradnja tretje razvojne osi na Koroško. Glede na to da ga poleg novinarstva in fotografije zanima tudi prometna preventiva, kdo ve, kakšno lokalno akcijo za večjo prometno varnost načrtuje. Mogoče ima čelada svoj namen? Pred novim letom je bilo, ko je v Šmartno po 130 letih prisopihal vlak z Otom Pestnerjem vred … V Martinovi vasi se je zbralo staro in mlado, predvsem veliko znanih obrazov. Manjkala nista niti prijatelja, sorojaka, močna Šmarčana, eden bolj zanimiv kot drug. Kulturnik, novinar Večera, Našega časa, voditelj razvedrilnih oddaj na TV SLO Jože Krajnc in svetovno znani nogometaš, trener, selektor, šarmer Bojan Prašnikar. Čvek je izvedel, da sta nasmejana pritegnila več simpatij kot Pestner, ki je prihajal, odhajal in z vlakom odšel v spomine 130 let!

⏪

RTV Tarča je očitno naravnost odlična oddaja. Vsi streljajo nanjo.

Ceste in ceste V Velenju posebne komisije proučujejo, kako dobro so speljane kolesarske poti. Morda bi bilo dobro, če bi posebne komisije proučile še, kako slabo so speljane avtomobilske.

Neumnost Ko poslušaš naše politike, včasih res ne veš, ali so nekateri posamezniki naravno tako neumni ali to trenirajo.

ZANIMIVOSTI

Brez morske bolezni na katamaranu Koncept katamarana, ki pluje brez valjanja po valovih, je rešitev za morsko bolezen. Ameriški proizvajalec ladij Servo Yachts je v sodelovanju z britanskim oblikovalskim studiem Shuttleworth Design zasnoval luksuzna modela jaht, ki plujeta tako, da posadka in potniki niso ogroženi zaradi morske bolezni. Njihova koncepta se imenujeta Martini 6.0 in Martini 7.0 in predstavljata katamarana dolžine 150 oziroma 165 čevljev (45 oziroma 50 metrov). Trup katamarana je kot običajno razdeljen na tri dele. Toda razlika je očitna. Osrednji del, v katerem so kabine, je s posebnimi spoji povezan z dvema stranskima deloma trupa. Takšna konstrukcija omogoča, da servo motorji in pnevmatski sistemi stabilizirajo potniški prostor ne

glede na to, v kakšnih valovih jahta pluje. Upodobitve in animacije, ki so jih objavili, so videti impresivno, jahte pa še niso izdelane. Tehnologija je patentirana in preizkušena na prototipih, dolgih 5 do 13 metrov, v zalivu San Francisco. Navpični premik trupa lahko doseže do 4 metre. Plovila bodo izdelana iz ogljikovih vlaken in lažja od klasičnih jaht podobnih velikosti. To omogoča motorjem in pnevmatskemu sistemu manevriranje na valovih in optimizira gibanje trupa, kar posledično vodi do možnosti razvoja večjih hitrosti in večje učinkovitosti kot pri jahtah tradicionalne oblike. Servo Yachts model Martini 7.0 je zasnovan za do 10 gostov in 11 članov posadke, ki bi bili nastanjeni v kabinah, razporejenih na štirih nivojih palube – vse v osrednjem delu. Stranska trupa zagotavljata dovolj prostora za namestitev motorjev, rezervoarjev za gorivo, sider in vseh drugih sistemov, ki so običajno

Vertikalni pomik trupa doseže 4 metre.

pod palubo. To pušča več prostora za razkošje v osrednjem delu. »Verjamemo, da smo našli način, kako v celoti rešiti problem morske bolezni in bistveno izboljšati izkušnjo jadranja, tako da lahko vsi uživajo. Zelo sem navdušen, da Servo Yachts še naprej premika meje pomorske tehnologije in spreminja doživetje oceanske plovbe,« so sporočili iz podjetja.

imenovano Metridia longa, ki jih običajno najdemo na Arktiki in v okoliških vodah, pa tudi v severnem Atlantiku in Pacifiku. Običajno jih najdemo globlje v oceanu. Podnevi živijo na globinah od 24 do 91 metrov, ponoči pa se dvignejo nekaj metrov od vodne gladine. Vprašanje je, za-

Ceponožci se namreč premikajo le s silo toka, valovi pa jih vržejo na obalo. Nekateri znanstveniki trdijo, da lahko rakci ohranijo sijaj tudi po smrti.

kaj se svetijo kot drobne modre luči. Ceponožci se svetijo zaradi snovi, imenovane luciferin, ki oksidira, se obarva in začne sijati, ko se združi s kisikom. Ceponožci uporabljajo ta sijaj kot zaščito, ki lahko prestraši plenilce. Mikrobiologinja Vera Jemeljanenko predvideva, da so se metridiji najverjetneje ujeli v močan tok, ki vsako leto v začetku decembra prehaja ob obali Belega morja.

Teleskop, ki so ga skupaj razvile vesoljske agencije ZDA, EU in Kanade, bo odkrival najstarejše galaksije v vesolju. Vesoljski teleskop James Webb je bil 25. decembra uspešno izstreljen. Nekaj dni kasneje, v nedeljo, 9. januarja, pa so z Nase sporočili, da se je končala še zadnja faza nameščanja glavnih komponent teleskopa. Zadnja je bila namestitev glavnega zrcala. Po

Neverjeten pojav svetlečega snega na Arktiki Konec decembra 2021 so odkrili neverjeten pojav – svetleči sneg na območju Arktike. Ruska biologinja Vera Jemeljanenko se je z Mihailom Neretinom in s psi odpravila na sprehod do obale Belega morja. Med sprehodom sta zagledala nenavadno žarenje v snežnih nasipih. V pest sta vzela sneg in ga nekoliko stisnila, da bi videla, kaj se zgodi. Sijaj je postal še močnejši. Na znanstveni postaji Belega morja moskovske državne univerze na Arktiki, kjer Jemeljanenko in Neretin delata, v 80 letih obstoja postaje še nihče ni videl česa takega. Do nedavnega biologi niso imeli podrobne razlage, zakaj je sploh prišlo do takšnega učinka. Mikrobiologi so se po tem dogodku odločili, da bodo sneg odpeljali na pregled. Na podrobnih raziskavah so odkrili, da gre za več drobnih bioluminiscentnih rakcev, dolgih nekaj milimetrov, ki se imenujejo ceponožci. Gre za posebno vrsto,

Bomo imeli kmalu vpogled v najstarejše galaksije?

besedah Billa Nelsona, prvega moža Nase, gre za nov mejnik človeštva. Po uspešni namestitvi teleskopa sledi petmesečna faza nastavitev in priprav. To pomeni, da bodo nekje do poletja prejeli prve slike vesolja. Zagotovo gre za velik premik človeštva, kajti s teleskopom je predviden vpogled do 13,8 milijarde svetlobnih let daleč. Govorimo torej o letih kmalu po nastanku vesolja

– kmalu po velikem poku, pred 13,8 milijarde let. Ves čas se sprašujemo, ali smo mi edina živa bitja v vesolju ali morda obstaja kje še kakšen planet, ki nudi življenje. Znanstveniki si obetajo, da bo teleskop James Webb sposoben preučevanja tudi oddaljenih planetov, v upanju, da morda tam odkrijejo življenje.

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 13

POGOVOR

13. januarja 2022

Leto 2022 bo leto številnih izzivov Pri Komunalnem podjetju Velenje so usmerjeni v omogočanje naložb v obnove in posodobitve že obstoječe komunalne infrastrukture ter naložb v izgradnjo nove Jasmina Škarja

Temeljna naloga Komunalnega podjetja Velenje je zagotavljanje nemotene, kvalitetne in varne komunalne oskrbe. Pravo vrednost in nujnost zanesljive in varne komunalne oskrbe večinoma dojamemo šele takrat, ko le-te zaradi različnih razlogov ni več na razpolago, četudi samo za nekaj časa. V Komunalnem podjetju Velenje se tega zavedajo in skušajo uporabnikom zagotavljati varno in čim manj moteno oskrbo. Na začetku novega leta preverjamo, katere projekte, naložbe in cilje so v preteklem letu realizirali in katere si zastavljajo in jih bodo izvajali letos.

Z novim letom prevzeli Mestno tržnico Velenje

zmogljivosti že ponudili. Sicer znotraj PE Komunala že izvajamo številne storitve upravljanja in vzdrževanja urbane komunalne infrastrukture, z novim letom pa prevzemamo v upravljanje tudi Mestno tržnico Velenje. Z navedenimi storitvami učinkovito izkoriščamo obstoječo delovno silo in povečujemo učinkovitost dela, hkrati pa s prihodkom od teh storitev zmanjšujemo upravičene stroške izvajanja osnovnih dejavnosti obveznih gospodarskih javnih služb ter izboljšujemo finančni položaj podjetja.«

V lanskem letu so na področju odvajanja odplak zagotavljali nemoteno obratovalno sposobnost kanalizacijskega sistema. V okviru rednega obratovanja in vzdrževanja so obnovili glavni kolektor Velenje–Šoštanj na odseku Hofer v Pesju, kanalizacijo v Rečici–Šmartno ob Paki in obnovili kanalizacijo na cesti Janka Ulriha v Pesju. Obnovitvene investicije so znašale dobrih 640.000 evrov. Zavedajo pa se nujnega nadaljevanja obnove glavnega kolektorja Velenje–Šoštanj, potrebnega načrtovanja in izvedbe rekonstrukcij kanalizacijskega sistema za čim večjo izločitev zalednih in drenažnih

Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda 510.000 evrov

dela in sredstev je bilo vloženih v sanacije omrežja po odpravah okvar na teh omrežjih in v posodobitev, kar izvajajo z lastnim kadrom in v obliki in-house naročil občin, lastnic te infrastrukture. Finančno velik zalogaj pomeni tudi subvencioniranje oskrbe s toplotno energijo za porabnike gospodinjskega odjema. Za obnovitvene investicije se je iz naslova najemnine v letu 2021 porabilo nekaj več kot 2.100.000 evrov.

Kaj pa preobrazba komunalnega podjetja? »Vsekakor je bil v letu 2021 velik poudarek na aktivnostih, povezanih z Zeleno transformacijo Komunalnega podjetja Velenje. Trenutno izvajamo nalogi za začetek prehoda na nov sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga. V teku je izvedba strokovnega dialoga, saj so se na javni poziv Zelena transformacija Komunalnega podjetja Velenje – Prehod daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije v kombinaciji z VN-elektrodnima kotloma odzvala štiri zainteresirana podjetja oziroma konzorciji. Prav tako smo kot sodelujoči partner trenutno vpeti v več evropskih projektov.«

Odvajanje odplak

Med najpomembnejše projekte na področju vodooskrbe spadajo obnova enega izmed dveh glavnih vodohranov mesta Velenje nad Starim Velenjem, dokončanje izgradnje vodovoda Vinska Gora z zadnjim odsekom v Bevčah in obnova zadnjih odsekov azbestnih cementnih cevovodov v občini Šoštanj, ki cevi iz teh materialov sedaj nima več v uporabi. »Skupaj smo na dejavnosti Med najpomembnejše vodooskrbe izvedli obnovitvene naložprojekte na področju be v višini dobrih vodooskrbe spada obnova 625.000 evrov,« poenega izmed dveh glavnih ve direktor Komuvodohramov nad Starim nalnega podjetja Velenje mag. GaVelenjem, dokončanje šper Škarja in izpovodovoda Vinska Gora (odsek stavi največje vložv Bevčah) in obnova zadnjih ke. »Ti so usmerjeodsekov azbestnih cementnih ni v obnovo vodocevovodov v občini Šoštanj. vodnega omrežja (vir najemnina) in v odpravo okvar za zagotavljanje nemotene oskrbe voda iz kanalizacijskega sistema, (vir vodarina). Največje rezer- načrtovanja izgradnje potrebnih ve za zmanjševanje stroškov so zadrževalnih bazenov deževnih pospešena obnova omrežja, ki voda na mešanem kanalizacijbo na eni strani zmanjševala skem sistemu Velenje–Šoštanj in stroške odprave okvar, na drugi tega, da jih čaka priprava projekstrani pa zmanjševala vodne iz- tne dokumentacije in pridobitev gube, kar pomeni manj stroškov gradbenih dovoljenj za potrebne pri pripravi pitne vode.« Kaj pa novogradnje javne kanalizacije v bodoča oskrba? »V bližnji pri- posamezni občini, kar je pogoj hodnosti bo delo usmerjeno v za iskanje dodatnih finančnih nadaljevanje obnov transportnih virov na razpisih za nepovratna in primarnih cevovodov. Prese- sredstva. Širitev dejavnosti vidijo či želimo mejnik dejanskih vo- v povečanem izvajanju storitev dnih izgub pod 20 odstotkov in čiščenja, snemanja in izvajanja sodelovati pri obnovah sekun- tesnosti kanalizacijskih sistemov darnega omrežja na območjih na trgu. celovite obnove vse komunalne infrastrukture, s poudarkom na pravočasnem skupnem načrtovanju s posameznimi občinami.« V PE Komunala so pripravljeni na širitev vodovodnega omrežja izven meja treh občin. Sposobni Obnovili so armirano betonso zagotavljati oz. prodajati vodo sko konstrukcijo usedalnika 1 v obsegu do cca 50 l/s ali cca na CČN in zamenjali del dotra1.500.000 m3/leto. Tudi veljavna janih puhal biofiltracije. Najvezakonodaja zahteva, da se pred čji strošek čiščenja predstavlja kakršnimkoli vlaganjem v nove strošek odvoza in končne dispovodne vire ali objekte za pripra- zicije blata iz CČN ter nabava vo pitne vode preveri možnost preparatov za zagotavljanje neodstopa prostih zmogljivosti v motenega delovanja biofiltrasosednjih občinah. »Na potezi so cije. »Tukaj je možno ustvariti sosednje občine, ki smo jim naše največje stroškovne rezerve, in

❱

sicer z izvedbo lastne končne dispozicije blata, v prvi fazi kot sestavine za izdelavo umetnih zemljin in gradbenega materiala. Prav tako bi z dodatno vgradnjo procesa deamonifikacije v vodno linijo CČN zmanjšali potrebo po dodajanju hranil za bakterije v procesu biofiltracije,« nadaljuje direktor Komunalnega podjetja Velene, ki med načrte uvrsti nadaljevanje tehnično-ekonomske optimizacije delovanja CČN z iz-

Skupaj smo izvedli investicije v višini dobrih 195.000 evrov. V prihodnje želimo zagotoviti potrebne pokopne površine pokopališča Podkraj. V prvi fazi z izgradnjo pokopnih površin po obstoječem ureditvenem načrtu. Treba je pristopiti k izvedbi novega prostorskega načrta, ki bi kot pokopne površine definiral območje na drugi strani načrtovane avtoceste, ter takoj nato pristopiti k odkupu zemljišč. Z začetkom izvajanja 24-urne dežurne službe in s prenehanjem poslovanja podjetja Usar se nam je precej povečal tržni delež na pogrebni dejavnosti. Hkrati smo postali izvajalci 24-urne dežur-

Vaši največji vložki in kje vidite rezerve?

Mag. Gašper Škarja: »Zavedamo se, da so pred nami še mnogi izzivi in tudi poslovne priložnosti na vseh področjih, na katerih delujemo. Naša prizadevanja so usmerjena v omogočanje naložb v obnove in posodobitve že obstoječe komunalne infrastrukture ter naložb v izgradnjo nove. To so temeljni cilji, na podlagi katerih ustvarjamo pogoje za nadaljnji razvoj podjetja in kontinuiteto dejavnosti.«

vedbo projekta deamonifikacije in rešitvijo problematike končne dispozicije blata v obliki monosežiga v skladu s fosforno direktivo EU in zagotovitev čim večje energetske samozadostnosti CČN z izgradnjo novega sistema distribucije in hranjenja bioplina ter zagotovitve dodatnih surovin za produkcijo le-tega (prevzem pomij in drugih energetsko bogatih bioloških substratov).

ne službe, poleg MO Velenje in občine Šoštanj tudi v občinah Šmartno ob Paki in Dobrna. Ocenjujemo, da smo z obstoječo že razširjeno delovno ekipo tega sektorja na meji širitve in v prihodnje povečanje le-te ne načrtujemo,« odgovarja mag. Škarja in pove, da so na nivoju PE Komunala v letu 2021 izvedli obnovitvene naložbe iz vira najemnine v višini 1.970.000 evrov.

Pokopališkopogrebna dejavnost

Izvajajo se aktivnosti za pričetek prehoda na nov sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini

Komunalno podjetje kot upravljavec pokopališč Podkraj in Škale za lastnike MO Velenje in občino Šoštanj skrbi za urejanje in vzdrževanje pokopališča in izvajanje pogrebne in pokopališke službe. Pri tem precej pozornosti namenjajo urejenosti in celostnemu videzu pokopališča, redu in čistoči. Kateri projekti so bili najpomembnejši v lanskem letu? »Razširili smo pokopališče Škale, povečali hladilne kapacitete pokopališča Podkraj, začeli izvajanje 24-urne dežurne službe in razširili delovanje pogrebne dejavnosti na območju občin Dobrna in Šmartno ob Paki.

V letu 2021 so bila na področju obnovitvenih investicij izvedena vsa planirana dela. Tako je bila z javnim naročanjem izvedena 2. faza tehnološke prenove sistema na področju Cankarjeve ceste v Šoštanju, 1. faza tehnološke prenove na Šlandrovi in Stanetovi cesti v Velenju, obnovljene so bile nekatere toplotne postaje ter posodobljen zaščitni objekt na vročevodu TEŠ-CEP. Veliko

»Vsekakor za dejavnost daljinske oskrbe s toploto in z zemeljskim plinom pomeni največji izziv stabilna nakupna cena toplote v TEŠ in zemeljskega plina na trgu. Kar se tiče toplotne energije, je trenutno največji izziv nakup emisijskih kuponov, ki močno vpliva na proizvodno ceno. Že samo s kurjenjem ustreznega odstotka lesne biomase, kar bi znižalo porabo premoga

ja, sintetični plini, del goriva iz nenevarnih odpadkov, energija jezer itd. Hkrati pa se vse bolj izraža potreba po preobrazbi sistema daljinskega ogrevanja, kjer bo potrebno najti alternativo trenutnemu ogrevanju iz TEŠ. Zelena transformacija KPV bi pomenila tudi koriščenje zemeljskega plina na področjih, kjer je ustrezna infrastruktura že zgrajena, in spodbujanje uporabe tega energenta morda tudi na način subvencioniranja cene oskrbe, kot to poznamo na sistemu daljinske oskrbe s toploto. Tako bi izenačevali status odjemalcev na obeh daljinskih sistemih.«

Je širitev dejavnosti možna in pričakovana? »Širjenja dejavnosti na področju daljinske oskrbe s toploto žal ni realno pričakovati, ravno nasprotno – z vsemi možnimi ukrepi je treba ohraniti sistem in priključene odjemalce. Le tako bo predvidena preobrazba sistema smiselna in ekonomsko vzdržna. Vsekakor bi morali večji poudarek nameniti koriščenju zemeljskega plina na področjih, kjer je ustrezna infrastruktura že zgrajena, in zamenjati uporabo lesa oziroma kurilnega olja za potrebe ogrevanja objektov. Ravno na ta način bi tudi na podeželju ustrezno vplivali na kakovost zraka in zmanjšali škodljive izpuste,« odgovarja.

Projektiranje, koordinacija, nadzor

Za Mestno občino Velenje je služba za investicije in razvoj v letu 2021 koordinirala potek projektov in pripravljala finančne zahtevke za revitalizacijo starotrškega jedra, Stari trg 11 in prireditveni oder in prostor (vezano na dobavo opreme). Izdelali so projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje za večje projekte na območju občin, lastnic podjetja. Nov sistem daljinskega »Gre za sanacijo oporogrevanja v Šaleški dolini, nega zidu pod cerkvijo bo ekonomsko in okoljsko sv. Marije v Starem Velenju, rekonstrukcijo avnajbolj sprejemljiv in bo tobusnih postajališč in popolnoma neodvisen od postavitev nadstrešnic premoga. za parkiranje e-koles Mestne občine Velenje, ureditev parkirišča in dela in posledično zmanjšalo emisi- odseka ceste v Stari trg proti Vili je na viru TEŠ, bi lahko vplivali Bianci na območju starotrškega na ugodnejšo ceno proizvodnje jedra, rušitev objekta na Deberci toplote. Takšna sprememba bi in Jelenove hiše v Starem Velene pomenila velikega finančne- nju, komunalno ureditev naselja ga vložka, česar pa s prehodom Rakova goša v Velenju, dovozno na obnovljive vire za proizvo- cesto industrijske cone Šoštanj in dno toplote (izgradnja novih obnovo dela Ceste Matije Gubca proizvodnih kapacitet), kot se v Šoštanju. »V občinah Ruše, Litipredvideva v osnutku zelene ja in Radlje ob Dravi smo izdelali transformacije KPV, ne more- tudi projektno dokumentacijo na mo pričakovati,« odgovarja di- področju odvajanja in čiščenja rektor podjetja Gašper Škarja, ki odpadih voda ter ostale infrao oskrbi v prihodnje še pove, da strukture ter za občine Zgornje bo v osnovi proizvodnja toplotne Savinjske doline izdelali idejno energije verjetno še vedno cenov- zasnovo vodooskrbe iz zajetja no najugodnejša na večjih proi- Letošč,« našteva mag. Škarja, ki zvodnih napravah, kot je primer poudari, da se v podjetju zavedaTEŠ, opuščanje rabe premoga jo, da so v službi občanov, ki so pa bo izvedljivo zgolj z iskanjem odjemalci dobrin in uporabniki alternativnih primarnih virov za storitev, zato se s svojim znanjem proizvodnjo toplotne energije. in delom trudijo slediti bistvenim »Sem sodijo biomasa, sončna ciljem – varni in zanesljivi oskrbi energija, geotermalna energi- ter zadovoljstvu uporabnikov. 🔲

❱

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 14

MED VAMI

13. januarja 2022

Prazničen in vznemirljiv konec leta tudi v Centru starejših Zimzelen Leto so v Zimzelenu sklenili z nekaj manjšimi druženji po enotah – Prireditve organizirajo, kolikor je možno, ne pa tako kot prejšnja leta – V težkih časih se je pokazala pripadnost zaposlenih Tudi življenje v Centru starejših Zimzelen Topolšica teče skozi množico dni enkrat bolj, drugič manj nasmejano. Včasih v objemu strahu, drugič v objemu veselja, pa malo naprej in spet nazaj. Na trenutke so stanovalci sami s seboj, pa znova obkroženi z ljudmi, ki zapolnijo njihov vsakdan. Meseca decembra so ponavadi še posebej veseli, odzivni in veseli bleščečih presenečenj, ki napolnijo Zimzelen v prazničnih barvah. Tudi konec leta so se zavrteli v času, ki je poskrbel, da je bilo v njihovi hiši še posebej toplo.

V decembrske aktivnosti vključeni tako stanovalci kot zaposleni

Direktorica Andreja Štefan Bukovič razloži, da vsako leto ob koncu leta organizirajo več prireditev. »Pečemo piškote, okra-

Sara Bajec je Velenjčanka, ki pravi, da je o sebi najtežje pisati in govoriti, saj smo kot živa bitja izjemno fluidni in se je pravzaprav nemogoče opredeliti na pojem ali dva. V času zdravstvene krize je izpeljala številne projekte, ki so nas tako ali drugače opogumljali, nas razvedrili in prebujali. O njih spregovoriva na pragu novega leta. Pomembno se ji zdi, da smo ljudje ponosni nase, da delujemo iskreno in tako, kakor nam veleva notranji glas. Sprašuje se, ali smo bili res poklicani v to življenje, da ga zapravljamo v tovarnah in se dušimo v lastnih odpadkih ali pa smo kot ljudje sposobni veliko več. Biti sočloveku človek in ne volk? Bomo dovolili, da nas pohlep in neustavljiva želja po moči nekaterih dokončno razčlovečita in nas obrneta drug proti drugemu? Ali bomo uspeli še pravočasno zaklicati odločen ne ter se sočutno obrniti nazaj k sočloveku in naravi? Vse to so vprašanja, ki si jih zastavlja Sara Bajec.

Svet, kot smo ga poznali pred dvema letoma, ne obstaja več

»Skozi leta sem se iz navihane majhne deklice prelevila v žensko, ki še vedno neguje in ceni otroško radovednost ter verjame, da je na tem svetu mogoče živeti v sožitju z ljudmi, naravo in s planetom. Lahko bi si izposodila velike besede mojstra tekstov N'toka ter rekla, da sem idealist, humanist, pacifist, utopist, socialno inteligentna oseba, aktivist, pa to v resnici ne bi povedalo kaj dosti o meni … Oseb namreč ni mogoče tako preprosto opisati. Sanjam z odprtimi očmi, mislim s srcem in delam z glavo,« se navihano opiše Bajčeva, ki se ne more izogniti času koronavirusa. »Gre za čas velikih sprememb. Kot družba stojimo na razpotju in le od nas samih je odvisno, ali bomo izkoristili to priložnost za grajenje novega, srečnejšega ter bolj vzdržnega sveta ali ne. Svet,

Andreja Štefan Bukovič: »Tudi v bodoče si želim odprtega sodelovanja in medsebojne podpore (mi podpiramo svojce, svojci nas). Na sredini je naš uporabnik, h kateremu je usmerjeno vse, da mu zagotovimo kakovostno oskrbo, ki si jo zasluži.«

simo hišo in poskrbimo za praznično vzdušje. Pomembno je, da se v aktivnosti vključijo tako stanovalci kot zaposleni. Prireditve organiziramo, kolikor je možno, ne pa tako kot prejšnja leta. Tudi za tradicionalno kosilo poskrbimo. Seveda brez svojcev, saj smo previdnejši. Obiski so seveda možni, vendar omejeni. Praznično in po svoje vznemirljivo je bilo tudi meseca decembra.« Na kaj ste najbolj ponosni, ko potegnete črto pod letom 2021? »Lahko rečem, da sem ponosna na to, kako smo se kot ekipa znali podpreti, bodriti in sodelovati. Zanimivo je, da se je pripadnost pokazala še posebej v teh težkih časih. Spomnim se, da je zmanjkovalo kadra, zaposleni so imeli tudi doma obolele, pa so vseeno izkazali požrtvovalnost in pripravljenost delati preko normativov. Ponosna sem na sodelavce in se

jim zahvaljujem,« poudari Štefan Bukovičeva, ki se zaveda, da so skupaj močnejši in se lažje soočajo s stiskami in preprekami.

Starejši ljudje si poleg oskrbe in nege želijo tudi pogovora, druženja, bližine

Kdaj je bilo najtežje? »Najtežje je bilo v času lanskoletnih praznikov, tudi kasneje z omejitvami pri obiskih. Kar nekaj časa naši stanovalci niso imeli obiskov, da smo tako zamejili okužbe. Na srečo je Zimzelen umeščen v lepo okolje. Imamo park, obiski so bili skorajda ves čas možni. Zdi se mi, da tudi zaradi tega stanovalci niso toliko občutili omejitev. Na srečo pa so tudi svojci zelo ozaveščeni in so se držali protokolov in niso prihajali v večjem številu.«

Tudi stanovalci si želijo biti zdravi in se počutiti dobro v svoji koži

Prihodnost že trka tudi na vrata centra. Gotovo imajo tudi njihovi stanovalci želje, sanje,

Leto 2021 so v Zimzelenu sklenili z nekaj manjšimi druženji po enotah, saj ostajajo previdni. So se pa tudi zaposleni po svojih močeh trudili kar največ prispevati k prijetnemu in prazničnemu vzdušju.

pričakovanja. Kakšna? »Vsekakor. Tudi naši stanovalci si želijo biti zdravi in se počutiti dobro v svoji koži. Vedno znova poudarjam, da gre za skromne ljudi, posebno generacijo, ki je vajena težkih časov. Hvaležni so, da so na toplem, imajo topel obrok, da je zanje dobro poskrbljeno in da živijo v tako prijetnem okolju. Zagotovo tale čas korona virusa sprejemajo lažje kot mi,« je prepričana direktorica Centra starejših Zimzelen, ki si osebno želi, da bi imela več časa za pogovore in kakšno spodbudno

Velika mera zdrave pameti je v tem obdobju ključna Človeška bližina, topel nasmeh in dejanja podpore morajo prevladati nad strahom, ki je najhujši nasprotnik zdravega imunskega sistema

Zdi se mi, da je naše mesto očitno najbolj umetniško na svetu, saj po njem hodijo sami Vincenti van Goghi – saj veste, ker nimajo enega ušesa in jim potem maska kar ne more in ne more ostati na obrazu. Morda malce neslana šala, pa vendar, brez ironije bomo v tem času le stežka preživeli. kot smo ga poznali pred dvema letoma, ne obstaja več. Tudi pot nazaj ni več mogoča. V teku za kapitalom in poslovnimi uspehi smo velikokrat pozabili ne samo na sočloveka in planet, temveč predvsem nase. Tudi na naravo, ki nam daje dom, ter živali in rastline, s katerimi sobivamo in soustvarjamo realnost. Ljudje smo tisti, ki odločamo. Enkrat se je svet že skoraj popolnoma ustavil, a priložnost za refleksijo žal ni obrodila vseh sadov. Verjamem, da to ni bila naša zadnja priložnost in da bomo kaj kmalu še enkrat odločali. Upam, da se bomo tokrat uspeli globlje ter bolj iskreno zazreti sami vase,« razmišlja mlada filozofinja, ki je prepričana, da naziv ali naslov nimata prav nobene resnične povezave s človekom, ki ga nosi.

V ljubezni, za dobro ljudi, narave in planeta deluje Sara Bajec, ki sanja z odprtimi očmi, misli s srcem in dela z glavo.

Kako gledati na svet, da se bo tehtnica obrnila ljudem v korist?

»Predvsem se mi zdi pomembno, da ne obupamo in ne klonemo pod težo pritiskov, ki nas spremljajo že celi dve leti. Težko je, priznam, a verjamem, da zmoremo in da se bo tehnica prej ali slej obrnila človeštvu v prid. Da bomo spet lahko svobodno zadihali, dobesedno in v prenesenem smislu. A zato bomo morali še veliko delati, saj se samo od sebe ne bo zgodilo prav nič. Sama sem se odločila, da se ne bom predajala strahu, zato že od vsega začetka delujem kar se da konstruktivno navzven, kolikor mi to pač omogočajo določeni pogoji, čeprav tu in tam precej hladnokrvno tudi kakšnega obidem. Veste, velika mera zdrave pameti je v tem obdobju ključna. Seveda tudi mene kdaj popadeta strah in dvom, a imam na srečo ob sebi izjemno

podporo družine in prijateljev, ki mi vlijejo pogum v težkih trenutkih. In ravno to si želim za vsakega od nas. Človeška bližina, topel nasmeh in dejanja podpore morajo prevladati nad strahom, ki je, mimogrede, najhujši nasprotnik zdravega imunskega sistema! Malodušje in apatičnost nas lahko pahneta le še globlje v brezno, česar pa si enostavno ne smemo dovoliti.«

Že od mladih let na svojih poteh pobira smeti

Od začetka zdravstvene krize, ki jo najraje poimenuje kar kriza človečnosti, je izpeljala številne projekte, ki so ljudi tako ali drugače prebujali iz sive mrene covid sveta. Za kakšne dobre zgodbe gre? »V sklopu prejšnje službe (društvo Novus) sem pozivala ljudi k pisanju izpovedi o času prvega 'lock-downa' oz. socialne

izolacije, ter na takšen način odprla prostor za izmenjavo mnenj in povezovanje. Temu je sledila izdaja prve knjige z naslovom Zgodbe iz stanovanja, ki predstavlja mozaik osebnih izpovedi ljudi iz cele Slovenije. Za prebiranje je na voljo v Knjižnici Velenje. Ker me glasba veseli in imam ta dar, da jo včasih uspem celo spretno izraziti skozi inštrumente (beri: harmoniko in ukulele), sem izvedla tudi nekaj spontanih ter organiziranih dobrodelnih koncertov. Naj izpostavim recimo koncert za varovance Doma za varstvo odraslih Velenje, ko sva skupaj s prijateljem iz Srbije razveseljevala ter razvedrila naše najranljivejše, ki so naju spremljali z balkonov. Seveda pri tem ne smem pozabiti na Facebookovo ustvarjanje, ki je resnično zaživelo prav v času korone. Na svojem kanalu redno objavljam hudomušne ter navihane pesmice, ki na zabaven način opi-

besedo. »Želela bi si tudi večje ekipe zaposlenih. Zavedam se, da si starejši ljudje poleg oskrbe in nege želijo tudi pogovora, druženja, bližine – kar je blizu vsakemu človeku. Lansko leto je bilo pestro. Svojci so nas podprli tudi skozi spoznanja, da smo kot ekipa dobri, saj smo se povezali v tem času, ki je bil preizkušnja za vse ljudi. To spoznanje človeka krepi in mu godi,« strne Andreja Štefan Bukovič in vsem skupaj zaželi veliko sončnih, zdravih in dobrih dni v letu 2022. 🔲

Jasmina Škarja

sujejo ter komentirajo naš absurdni vsakdan. S humorjem namreč poskušam omiliti kruto realnost, v kateri smo se znašli, in na takšen način prinesti nekaj veselja v ta podivjani svet. Področje, ki me izjemno zanima ter zaznamuje, je tudi naravovarstvo, zato že od malega na svojih poteh od točke A do B pobiram smeti. Tako je bila tudi moja zadnja odmevna akcija namenjena pobiranju mask po ulicah Velenja. Vedela sem, da jih bo veliko, a da jih bom v dobri uri nabrala kar 176, si nisem hotela niti predstavljati. V hecu rada rečem, da je naše mesto očitno najbolj umetniško na svetu, saj po njem hodijo sami Vincenti van Goghi – saj veste, ker nimajo enega ušesa in jim potem maska kar ne more in ne more ostati na obrazu. Morda malce neslana šala, pa vendar, brez ironije bomo v tem času le stežka preživeli,« opisuje svoje aktivnosti preteklega leta Bajčeva.

Želi ustanoviti Urad za srečo

Kulturna antropologinja verjame, da bomo preživeli tudi to krizo, vendar moramo negovati upanje in zaupanje, zato bo tudi sama v tem letu sledila svojim besedam in se podala na pustolovščino. »Moja srčna želja je ustanoviti Urad za Srečo, ki bo deloval v dobrobit ljudi in bo od njih tudi podprt. Želim si, da bi lahko zgoraj opisane projekte izvajala vsak dan in da bi ljudje spoznali, da so službe lahko tudi drugačne in da je dobro, da vsak dela to, za kar je resnično poklican. In jaz sem poklicana na ta svet, da delim srečo, spodbujam dobrosrčnost ter pomagam ohranjati čisto ter zdravo okolje. Zaupam, da bo moja pot radostna in polna lepih srečanj. Prav takšno želim tudi vam,« še zaključi svoje razmišljanje mlada antropologinja Sara Bajec. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 15

Začetek leta je običajno čas, ko naredimo pregled preteklega in si obljubimo, da bomo nekatere navade spremenili ter v novo leto zakorakali bolj zdravo, aktivno, varčno itd. Vsi vemo, da imamo življenje v svojih rokah, in se zavedamo, da ne poznamo vseh zavojev, ker je pot v prihodnost vselej pot v neznano. Navzlic povedanemu pa običajno zarišemo okvirne koordinate novega leta, s čimer ni nič narobe. To bi lahko storili katerikoli dan v letu, pa vendar to najraje storimo, ko dan premaga noč, ko svetloba prežene temo … takrat nehote zagledamo v ogledalu svetilnik, ki nam skoraj po definiciji ni všeč in ni tak, kot bi lahko bil oziroma bi moral biti. Novo leto je namreč čas, ko preletimo glavne dogodke leta in se zavemo, kakšen pečat so pustili na nas. O tem, ali je začetek leta primeren čas za nove načrte, zdrave jedilnike in spremembo življenjskega sloga, spregovori Goran Pandol, univ. dipl. inž. živil. tehnol. Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje.

Problem hujšanja je, da običajno to počnemo večkrat

Sogovornik v uvodu pove, da je tako že od nekdaj ali pa vsaj nekje od pubertete naprej – ljudje se zavemo, da nezdrav način prehranjevanja pušča posledice in da moramo nekaj spremeniti. Kako naprej, ko se zavemo, da lahko prekomerna teža pusti negativni učinek na zdravju? »Veliko ljudi slišimo reči, da je treba shujšati. Strokovno hujšanju rečemo regulacija telesne mase. Eminenca prehranskega področja v Sloveniji bi rekla: samo tega ne, saj je problem hujšanja ta, da običajno to počnemo večkrat. Po HUJŠ-anju običajno prispe naša ladja do poletnega oceana sonca,

ZDRAVJE

13. januarja 2022

Ničesar se ne da urediti samo s prehrano ali samo z gibanjem V Centru za krepitev zdravja vas opremijo s prehranskim dnevnikom, z osnovnim znanjem o prehrani, ki ljudem pomaga pri pripravi vsakodnevnih jedi – Časi so zahtevni, saj pandemija covida in pandemija debelosti hodita z roko v roki kjer je naše zimsko razodetje že skoraj odplačano in je HUJŠ-ih časov konec. Naša bledoličnost ne more in ne sme ostati skrita občestvu sončnih žarkov. Ko je hudih časov konec, radi pozabimo na vse hudo in uživamo v trenutku, v brezkončnih poletnih dnevih. A kaj hitro se zgodi, da so naši kilogrami nazaj. Običajno z majhnim plusom. Hujšanje se namreč rado ponavlja, po njem običajno postajamo širši in večji. Vemo pa, da kratkotrajni učinek ni tisto, kar si ljudje želijo,« razlaga Pandol.

Debelost znižuje kakovost življenja

V Centru za krepitev zdravja pomagajo spreminjati življenjski slog, saj osebe s prekomerno telesno težo običajno s hrano in pijačo zaužijejo več energije kot je porabijo. To pogosto pomeni, da zaužijejo premalo zelenjave, sadja in kompleksnih ogljikovih hidratov ter preveč maščob in Zaobljube so na pragu novega leta priložnost novega začetka in opuščanja starih, slabih navad. Najpogostejše, zbrane na Statističnem uradu RS, so: več gibanja in športa, zdrav način prehranjevanja, izogibanje alkoholu in kajenju, več časa zase in varčevanje.

so železne srajce. V Centru za krepitev zdravja vas opremimo s prehranskim dnevnikom, osnovnim znanjem o prehrani, ki ljudem pomaga pri pripravi

Goran Pandol: »No, in spet so me vprašali po zdravih receptih za zdravo življenje. Težko vprašanje. Mislim, da sem velik del recepta že razkril. Osebno imam rad začinjeno pikantno hrano, kar pa ste najverjetneje razbrali že iz zapisanega.«

enostavnih sladkorjev. To navado spremlja tudi nepravilen ritem prehranjevanja oziroma izpuščanje obrokov in premalo telesne aktivnosti. Debelost znižuje kakovost življenja, povečuje obolevnost za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi in krajša življenjsko dobo. Kako spremeniti navade in kako se odpovedati slabim razvadam? »Sprememba življenjskega sloga terja spremembo navad in je zelo zahtevno opravilo. Navade pa

vsakodnevnih jedi. Predramimo čute za slano, sladko, mastno hrano, odkrijemo prehranske vzorce, obrede, ponovno odkrijemo odrešujočo, prehransko omiko, poiščemo androidna pomagala, opozorimo na luknje ter zastavimo realne cilje in pomagamo spremeniti življenjski slog,

ki je skupek marsičesa, med drugim tudi gibalnih in prehranskih navad. Te imajo konkreten vpliv na količino mišične in maščobne mase, so pa posledica notranjega, duševnega življenja, zato razumemo, da pot do spremembe ne bo lahka,« doda Pandol, ki je prepričan, da je s podporo lažje. Hrana namreč ni samo zdrava in nezdrava, veliko je odvisno od posameznika in njegovega življenjskega stila. Ali opažate, da je več zanimanja za vaše programe na začetku leta? »Se strinjam. Ljudje najpogosteje poiščejo pomoč v času praznikov, ko se zamislimo in pogledamo vase. Časi nam trenutno niso naklonjeni. Zahtevni so zaradi pandemije – pandemija covida in pandemija debelosti hodita z roko v roki. Ljudje smo bili namreč prestrašeni. Opustili smo gibanje, saj je bilo omejeno. Razlike med mestnim in podeželskim prebivalstvom se precej kažejo. Zato je še kako pomembno ohraniti oziroma usvojiti gibanje.«

Zakaj je dobro spremeniti življenjski slog, če ta ni ustrezen?

»Ker nam bo izboljšal kvaliteto življenja, nas ubranil pred boleznimi našega časa, podaljšal življenje in prihranil skrbi tistim, ki nas imajo radi. Prihranil bo tudi HUD-e čase. Na stara leta pa nam bo prihranil mečkanje in packanje rjuh po bolnišničnih ustanovah ter oddelkih, kakšno zarezo v prsni koš, odgnal bo vbode inzulinskih igel, kakšno žilno opornico, morebiti prihranil tudi kakšno obsevanje. Mimogrede zaradi teh stvari umre bistveno več Slovencev in Slovenk kot zaradi vseh seštetih nesreč (delovnih, letalskih, prometnih …),« je nazoren Pandol, ki se mu zdi pomembno, da vseh

❱

Zdravje je asfalt sreče, do nje pridemo s kolesom in ne s ferarijem.

sprememb ne dosežemo s hujšanjem, ker diete ne moremo živeti, na dieti smo samo nekaj časa. »Dieta je samo poseben prehranski režim, mi pa za lepše ogledalo potrebujemo tudi gibanje. Ničesar se ne da urediti samo s prehrano ali samo z gibanjem. Prednosti so dokazane in ovrednotene. Splošno gledano pa Slovenci pojemo premalo zelenjave in rib. Pojejmo dvakrat več zelenjave in manj ogljikovih hidratov. Za športnike, bolnike in fizične delavce so smernice drugačne,« sklene Goran Pandol iz Zdravstvenega doma Velenje in pove, da v Centru duševnega zdravja radi pomagajo in rešujejo zagate na poti do zdravja in dobrega počutja. 🔲

Naš čas naročiš, majico dobiš. 0 5 7 1 8 9 8 03 nascas.si press@

Velja za prvih v 20 naročniko nin letnih naroč

Jasmina Škarja

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 16

16 Veliko Velenjčanov pozna Matejo Klemenčič kot večletno ravnateljico Šole za storitvene dejavnosti, sama pa sem jo spoznala v čisto drugačnih okoliščinah, in sicer na teniškem igrišču, ko sem jo pogosto opazovala in občudovala, kako lepo igra tenis s svojim možem Markom. Na igrišče je prišla vedno zelo urejena, z urejeno pričesko, ki je na pogled vedno izstopala, ter z nalezljivo pozitivno energijo. Kar kmalu sva se znašli na istem igrišču in po nekaj teniških igrah ugotovili, da si celo deliva rojstni dan. Pogosto si rečem, da si želim, ko bom v njenih letih, življenje zajemati s tako polno žlico kot ona, izgledati tako dobro in imeti v žepu toliko življenjskih modrosti in izkušenj kot ona. Njena življenjska zgodba je navdihujoča, vseh njenih hobijev in dejavnosti pa verjetno ne bi dohajal niti zelo zagnan najstnik.

ŠPORT, REKREACIJA

13. januarja 2022

»Smisel življenja je dati življenju smisel!« Mateja Klemenčič je željna znanja in napredka v vseh stvareh, s katerimi se ukvarja – Njene življenjske modrosti so navdihujoče, njena pozitivna energija pa nalezljiva Naslov državne prvakinje na tekmovanju v Velenju je osvojila v dresu, ki si ga je sešila sama. Primerno blago je bilo zelo težko kupiti, podaril ji ga je Marjan Gaberšek, direktor M Cluba Velenje.

Danes drsališče, nekoč kotalkališče

Mateja Klemenčič v šali zase pravi, da je čistokrvna Velenjčanka. Pri devetih letih si je kupila svoje prve kotalke in se kmalu znašla na kotalkališču v Velenju. »Sama nisem imela pravih kotalk, zato sem včasih čakala tudi do dve uri, da so vse odkotalkale, potem mi je ena posodila svoje in sem s tako velikim veseljem tiste pol ure kotalkala s pravimi kotalkami.« Klemenčičevo je strast do kotalkanja ponesla na državna in svetovna prvenstva v kotalkanju, kjer je osvojila zavidljive uspehe in zmage na državnem in mednarodnem nivoju. Velenje je bilo v letih okoli leta 1975 zelo znano po mednarodnih prvenstvih v kotalkanju. Prihajali so ljudje iz vse Evrope, tribune so bile vedno nabito polne. »Ko sem hodila v gimnazijo, sem šla zjutraj ob petih na trening, do pol sedmih sem trenirala, potem sem šla v šolo, ob štirih popoldne sem bila spet na kotalkališču ter bila tam do osmih zvečer.« Hinko Dermol je bil tisti, ki je kasneje v njej videl umetnostno drsalko. Njena pot se je zato nadaljevala na drsališču

v Celju, kar ji je prineslo mnogo izjemnih uspehov tudi v umetnostnem drsanju. Ko je svojo športno kariero sklenila, je še nekaj let poučevala drsanje. »Želela sem se vpisati na Dif, pa se oče ni strinjal, zato sem se odločila za študij geologije, za katerega je Ve-

❱

»Vsako delo, ki ga kdo opravlja, je po svoje zanimivo, ker lahko v njem napreduje. Vsaka nova pot predstavlja nov izziv. Jaz sem vsa leta službe vsak dan razmišljala, kako lahko še izboljšam stvari, kajti vedno jih lahko še izboljšaš.« »V vsakem človeku je nekaj dobrega. Bolje je pohvaliti človeka, najti vsaj eno pozitivno stvar v njem, ker bo potem želel upravičiti to dejstvo. Če nekoga ves čas grajaš, sčasoma obupa, se ne želi truditi, ker se počuti ničvrednega.«

lenje ponujalo tudi štipendijo. Od nekdaj sem si želela namreč tudi poučevati, ker je bila moja mati učiteljica. Leta 1980 sem začela poučevati geologijo.« Klemenčičeva pripoveduje, da je zelo rada poučevala in sodelovala z dijaki. Ko so leta 1997 zgradili novo

Kristalni pokal, ki ga je prejela za naziv športnice leta mesta Velenje, ter pokal, ki so ji ga podelili sodelavci ob zaključku poklicne kariere.

Golte imajo odlične naravne pogoje, zato so slovenski lastniki v razvoj letovišča pripravljeni vložiti veliko napora in naložb – Prodali so večino apartmajev in tako sanirali dolgove ski lastnik. Ukrajinski partnerji so se odločili, da se umikajo iz lastništva, saj je po njihovem mnenju koronavirus še dodatno negativno vplival na poslovanje.

Smučišče Golte je bilo v krizi že pred korona obdobjem

Novo postavljena ekipa meni, da imajo Golte odlične naravne pogoje, zato so v razvoj letovišča pripravljeni vložiti veliko napora ter investicij. Še naprej želijo vzdrževati in razvijati tudi dosedanjo vpetost turističnega centra Golte v širše družbeno okolje Savinjsko-Šaleške doli-

»Že prej sem delala veliko stvari, vendar pogosto šele ponoči«

Matejo Klemenčič zanima ogromno stvari. Danes, ko je že v pokoju, je njen urnik še vedno veliko bolj poln kot morda urnik kakšnega gimnazijca. Že v otroštvu se je naučila šivati, zato si je svoje obleke večinoma šivala sama. Pred štirimi leti je začela ustvarjati čudovite rože iz krep papirja, mnogo jih je podarila drugim. Na univerzi za III. življenjsko obdobje obiskuje tečaj kaligrafije. Tam je čisto na novo odkrila tudi

»Od nekdaj sem si želela namreč tudi poučevati, ker je bila moja mati učiteljica. Leta 1980 sem začela učiti geologijo.«

Smučišče Golte ponovno v slovenskih rokah Potem ko so se ukrajinski partnerji odločili za umik iz lastništva družbe Golte, je postal skoraj polovični lastnik štajerskega smučišča Robert Kuzmič, ki ima s smučiščem dolgoročne načrte. Je tudi predsednik uprave Iskratela in lastnik podjetja Jeros. Spomnimo, pred časom je podjetje Sicom invest Sandija Brezovnika dokapitaliziralo Golte, od bank upnic odkupilo terjatve in pridobilo več kot tričetrtinski lastniški delež v družbi. Z odkupi deležev se je lastništvo v družbi Golte povečalo na okoli 95 odstotkov. Leta 2019 je družba Bonam pridobila četrtinski delež, družba BDG pa je postala skoraj polovična lastnica družbe Golte. Obe družbi sta v lasti Ukrajincev. Lanskega novembra je skoraj polovični delež družbe BDG prevzela družba Jeros, Sicom Invest pa ostaja četrtin-

šolo, Šolo za storitvene dejavnosti, so jo povabili, da bi postala ravnateljica. Odlična in predana ravnateljica je bila do lanskega leta, torej 23 let.

ne in celjske regije. Zanimalo nas je, kje Kuzmič vidi rešitev in prihodnost turizma na Golteh, kako bodo zastavili letošnjo poletno sezono in kako poteka zimska, glede na to da korona časi niso najbolj naklonjeni turizmu. »Pomembno je, da so Golte znova v slovenskih rokah in da gre za slovensko podjetje. S poslovnim partnerjem Brezovnikom sva solastnika, zadnji dve leti že sodelujeva tako pri sanaciji kot razvoju smučišča. Zavedamo se, da je bilo smučišče Golte v krizi že pred korona obdobjem, epidemija je krizo samo pospešila. Nekaj

Pripraviti želijo program in prilagoditi infrastrukturo, ki bo omogočala razvoj poletnega turizma na Golteh. V mislih imajo postavitev zabaviščnih in adrenalinskih parkov ter kolesarskih stez, vendar postopoma, saj so te investicije zahtevne.

malega smo posledice omilili z ukrepi vlade. Uspelo nam je tudi prestrukturirati dolgove. Prodali smo večino apartmajev na Golteh in s prodajo poplačali del dolgov. Lahko rečem, da so Golte v tem trenutku v dobrem stanju. Vse je odvisno od letošnje sezone in razvoja v prihodnjem obdobju.«

Prebuditi in poživiti želijo tudi poletno turistično sezono

Robert Kuzmič: »Ukrepi za omilitev posledic in turistični boni so nam pomagali prebroditi krizo v času poletne sezone. Zimska je za zdaj dobra, več kot deset let nismo imeli toliko snega in toliko obratovalnih dni. Z mesecem decembrom smo zelo zadovoljni, upamo, da bo tudi nadaljevanje sezone takšno in lahko računamo na poslovno uspešno sezono.«

Nova strategija se bo osredotočila na povečanje prenočitvenih zmogljivosti ob smučišču in v dolini tako v zimski kot letni sezoni, potreben bo tudi nadaljnji razvoj žičničarske infrastrukture, povečanje obiska tujih gostov ter priprava ponudb v segmentu kongresnega turizma in na področju zabave. »Poleg zimske sezone, ki je relativno uspešna, kadar zimske razmere to dovoljujejo, želimo prebuditi in poživiti tudi poletno sezono, kar je eden naših primarnih ciljev. Pripraviti želimo program in prilagoditi infrastrukturo, ki bo omogočala razvoj poletnega turizma na Golteh. V mislih imam postavitev zabaviščnih in adrenalinskih parkov, kolesar-

Quilling (tehniko zvijanja papirja, s katero lahko oblikujemo čudovite unikatne vzorce), s katerim se trenutno ukvarja. Vsak dan je na urniku tudi tenis, pogosto v dvojicah, ki jih igra s skupaj z možem Markom ali pa s prijateljicami. Ob tem vsako manjšo časovno vrzel izkoristi za drsanje na velenjskem drsališču, ki še vedno ostaja njena velika ljubezen. Njen mož Marko je bil kondicijski trener, ki je potoval po vsem svetu. Med drugim je nekaj let preživel tudi na Japonskem. Zaradi potovanj pa tudi zaradi talenta za jezike govori angleško, nemško, rusko, italijansko, špansko, francosko, japonsko ter seveda osnovne južnoslovanske jezike. Tako se je tudi Klemenčičeva želela spopasti z učenjem jezikov. Trenutno obnavlja nemščino, se uči španščine, na novo pa spoznava tudi kitajščino. Vsak dan piše dnevnik in načrtuje dni v tednu. Zelo

❱

»Jaz sem zaradi sebe kotalkala, zaradi sebe sem želela narediti vse čim bolje.«

dobro smuča, v prostem času, ki ga sicer ne ostane veliko, pa se z veseljem odzove povabilu, da posname kakšno reklamo. »Nazadnje sem snemala reklamo, kjer sem igrala Božičkovo ženo,« se nasmejana spominja. Zelo rada obdeluje tudi zemljo (ima visoke grede) ter eksperimentira v kuhinji. »Doma smo veliko kuhali, zato sem se imela priložnost veliko naučiti. Hkrati, ko smo živeli v hiši, smo gradili tudi drugo hišo, tako da sem tam veliko pomagala in se naučila praktično vsega, kar je povezano z gradnjo hiše.« Pripoveduje, da so starši tisti, ki so jo naučili živeti. Zase pravi, da verjetno v življenju še nikoli ni zamudila, ker se rada pripravi na vsako stvar. Ponavadi je na vsaki dejavnosti že kakšne pol ure prej. Neverjetna je, ta gospa Klemenčič. 🔲

Lara Oprešnik

skih stez, vendar postopoma, saj so te investicije zahtevne. Problem predstavljajo kapacitete, ki jih bo treba povečati, bodisi v dolini bodisi na vrhu,« dodaja Kuzmič, ki še pove, da je za nadgradnjo žičniške infrastrukture in povečanje kapacitet

❱

Roberta Kuzmiča mnogi Slovenci, predvsem pa Prekmurci, poznajo po tem, da je prezadolženi nogometni klub Mura popeljal v vrh prve lige.

precej odvisno tudi od razpisa na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Če bomo na razpisu uspešni, bo šlo hitreje, če ne, pa bo trajalo kakšno leto dlje in bomo delali v okviru zmogljivosti,« sklene Kuzmič, ki ga veseli, da letošnja zima za zdaj ni razočarala in kaže na poslovno uspešno zgodbo. 🔲

Jasmina Škarja

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 17

Rokometaši Gorenja se že potijo

Zaradi koronavirusa preskočile 11. krog

Tudi v drugem delu zahteven ritem – Že konec tega meseca tekma domačega pokala s Slovanom, v uvodnih dneh drugega meseca pa prvi prvenstveni derbi – V 14. krogu bodo gostili Trimo Po slabih treh tednih so se aktualni prvaki začeli pripravljati na drugi del tekmovalne sezone. Trener Zoran Jovičić na treningih nekaj časa ne bo imel vseh igralcev. Manjkata reprezentanta, levokrilni igralec Tine Sokolič in vratar Aljaž Panjtar, ki ju je selektor naše najboljše izbrane vrste Ljubomir Vranješ vpoklical v reprezentanco za nastop na evropskem prvenstvu, ki se danes začenja na Madžarskem in Slovaškem. Trajalo bo do 30. januarja. Slovenci se bodo na uvodni tekmi popoldne v madžarskem Debrecenu udarili s Severnimi Makedonci. Manjka tudi Ibrahim Haseljić, reprezentant Bosne in Hercegovine. V črno-rumenem dresu oziroma turkiznem, ki ga nosijo na mednarodnih tekmah, pa ne bo več enega izmed njihovih ključnih igralcev Aleksa Kavčiča, ki se je preselil k najboljšemu hrvaškemu klubu PPD Zagreb. Kavčič je bil najboljši igralec prejšnje sezone domače lige, Panjtar pa najboljši vratar. Poleg tega nekateri igralci (kapetan David Miklavčič, Matic Verdinek ...) še ne morejo ustrezno vaditi, ker okrevajo po poškodbi. Velenjčani so prvi del tekmovanja končali na tretjem mestu. Nabrali so sedemnajst točk, kar je gotovo manj, kot so želeli in pričakovali. Osemkrat so zmagali, doživeli štiri poraze in enkrat igrali neodločeno. Za vodilnimi Celjani, ki so v trinajstih krogih oddali le točko, in to v svoji dvorani s Trimom, zaostajajo za kar osem točk. Trimo ima na drugem mestu s tekmo manj pet

Trikratna udeleženka olimpijskih iger se je konec lanskega leta, manj kot leto dni po porodu, vrnila na bele strmine. Kot pravi sama, bogatejša za kopico življenjskih spoznanj, bolj sproščena in umirjena.

točk več od njih. Toliko točk kot prvaki ima četrta Ribnica. Zaradi boljše razlike v golih so Velenjčani pred njo, peta Loka pa ima točko manj od njiju. Jesen je bila zanje zaradi nenehnih poškodb in zaradi nastopanja v evropski ligi zelo zahtevna, tako da so si tekme sledile v zelo zgoščenem ritmu. Po šestem odigranem krogu po kakovosti v drugem najmočnejšem

jesenski del. Z dvignjeno glavo gremo naprej. Čaka nas zahtevno delo.« Ob začetku priprav na drugi del sezone pa je poudaril: »Vsem našim navijačem in privržencem želim srečno novo leto, veliko zdravja in osebnega zadovoljstva. Začeli smo v tempu, ki ga vsi dobro poznamo. Manjkajo nam reprezentanti, nekaj igralcev je še bolnih in poškodovanih, za-

Konec prejšnjega tedna bi morala ekipe v prvi ženski rokometni ligi v modri skupini nadaljevati boje za prvenstvene točke. Zaradi covida-19 so vse tekme prestavljene. Velenjske rokometašice bi morale gostovati v Zagorju, drugi preloženi pari pa so: Litija–Zelene doline Žalec–Krim Mercator–Krka, Mlinotest Ajdovščina–Z'dežele, Izola–Ptuj. Kdaj jih bodo odigrali, še ni znano. Predvidoma to soboto bodo prvenstvo nadaljevale z 12. krogom. Velenjska dekleta bodo gostila Litijo. Vrstni red po nepopolnem 10. krogu: 1. Krim

Mercator 9 tekem; 18 točk, 2. Mlinotest Ajdovščina 10; 16, 3. Z'dežele 9;15, 4. Krka 8;11, 5. Zagorje 9; 7, 6. Litija 8; 6, 7. Velenje 10; 6, 8. Zelene doline Žalec 10; 6, 9. Trgo ABC Izola 10; 4, 10. Ptuj 9; 3 🔲

vos

Prestavili razglasitev športnika

evropskem klubskem tekmovanju so s tremi točkami na petem mestu. Seveda verjamejo, da bodo na koncu predtekmovanja četrti, s čimer bi se uvrstili v izločilne boje. Glede na vse težave, ki so jih spremljale jeseni, je bil trener Jovičić vendarle zadovoljen. Po zadnjem dvoboju v prejšnjem letu, v katerem so na sosedskem derbiju premagali moštvo Slovenj Gradca, je dejal: »Kapo dol fantom za

to smo priprave začeli v okrnjeni zasedbi. Pretiranega časa ni, saj nas že 28. januarja čaka pokalna tekma s Slovanom. Do takrat se moramo čimprej vrniti na raven igre, na kateri smo decembra zaključili. Upam, da bomo ob koncu priprav vsi zdravi in pripravljeni na nove zmage.« 🔲

Stane Vovk

Nazarje – Tu so se že nekaj časa skrbno pripravljali na prireditev Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2021. Določen datum, ta petek (14. januarja), pa so morali prireditelji, Ivo Milovanovič iz Mozirja ter Občina Nazarje s tamkajšnjo osnovno šolo in športno dvorano, prestaviti na petek, 18. februarja, ko bodo zdravstvene razmere in ukrepi omogočali varnejšo izvedbo. Doslej je posebna športna komisija že odločala o kandidatih. Nominirani so bili Franček Gorazd Tiršek (strelstvo), Nejc Naraločnik (alpsko smučanje), Vid Vrhovnik (nordijska kombinacija), Urh Černivšek (taekwondo-ful kontakt), Brin Vovk Petrovski (namizni tenis) ter Timi Zajc (smučarski skoki). V kategoriji športnica leta so predlagatelji izpostavili Moniko Hrastnik (gorsko kolesarjenje), Majo Mihalinec (atletika – sprint), Tino Robnik (alpsko smučanje) in Tino Gutman (lokostrelstvo). Med mladimi športniki in športnicami so tokrat še

manj znani mlajši tekmovalci v različnih športih. Med ekipami pa so bili nominacij deležni Namiznoteniški klub Luče, Smučarsko skakalni klub Ljubno BTC, Odbojkarski klub Mozirje, ženske in Lokostrelski klub Gornji Grad. Za najboljšega prireditelja so predlagali le SSK Ljubno BTC ter NTK Luče. Ob uspešnih dosedanjih izvedbah skokov za ženske v svetovnem pokalu in prvi izvedbi ženske novoletne turneje za dekleta nasploh pa je verjetno prevladal skakalni klub Ljubno. Komisija je izbrala tudi zaslužne športnike, vsako leto pa razglasi še osebnost za zasluge za šport za življenjsko delo. Vodja projekta športnik ZGS Milovanovič je ob odločitvi za prestavitev termina uradne razglasitve s prireditvijo v Nazarjah za mesec dni dejal, da so bili pri odločanju za najboljše ter tokrat za varno izvedbo velikega dogodka vedno odgovorni, tako pa bo tudi v prihodnje.

Gloria se je vrnila še močnejša! Velenjčanka Gloria Kotnik, najboljša slovenska deskarka – mlada mamica, polna sveže življenjske energije, je spet na snegu

🔲

Jože Miklavc

čas uživati in početi to, kar imam zares rada. Če komu, potem se dokazujem zgolj in samo sebi. Prepričana sem, da bom s takim razmišljanjem naredila tudi kakšen dober rezultat.«

Vse življenje je obkrožena s športom

Izgorelost je med športniki pogosta

»Ko sem zanosila, sicer nisem rekla, da bom zaključila za vedno, ampak v tistem času sem se že drugič borila z izgorelostjo in sem preprosto začutila, da potrebujem premor in je mogoče čas še za druge stvari v življenju. Bila sem v zares slabem zdravstvenem stanju, brez energije, brez kančka motivacije … Odločitev za družino je bila zato definitivno pravilna. No, samo vrnitev pa mi je med vrsticami predlagal celo moj partner, razloži Gloria. Na vprašanje, če je izgorelost pogost pojav med športniki, pa odgovarja: »Ja. Zelo. Največjo težavo vidim v tem, da smo športniki ves čas na meji zmogljivosti, dajemo vse od sebe, treniramo, tekmujemo. Pravzaprav smo ves čas utrujeni in ob vsem skupaj velikokrat niti ne opazimo, kdaj ta utrujenost ni več zdrava utrujenost.« Pogosto si torej zatiskajo oči in se prepričujejo, da ni tako hudo … Da ne smejo biti šibki … Meja je očitno res tanka. Kot pravi sama, izgorelosti pri sebi niti ni

ŠPORT

13. januarja 2022

Foto: Mali koraki

Gloria Kotnik: »Vsak dan me čudovit otrok spomni na to, kaj je v življenju zares pomembno.«

opazila. Zgodilo se je le to, da nekega dne enostavno ni mogla vstati iz postelje.

Nosečnost le odmor v karieri

Nasmejana slovenska deskarka na snegu je torej zaradi izgorelosti prekinila kariero vrhunske športnice, a kot mlada mamica kar kipi od dobre in pozitivne energije. »Sem se naučila, da kdaj preprosto rečem ne. Če se ne počutim dobro,

Srečna in zadovoljna je, da je svoje misli preusmerila še kam drugam – k svoji družini

kakšen trening tudi izpustim.« Predvsem pa zdaj posluša sebe in svoje telo. Zaveda se, da so druge stvari v življenju trenutno pomembnejše kot nenehno dokazovanje. »Zdravje je naša največja dobrina, ki pa jo žal začnemo ceniti šele takrat, ko je nimamo,« poudari. Nosečnost je bila zanjo odmor v karieri. Srečna in zadovoljna je, da je lahko preusmerila svoje misli še kam drugam … k svoji družini. »Vsak dan me čudovit

Na bele strmine se je vrnila manj kot leto dni po porodu.

otrok spomni na to, kaj je v življenju zares pomembno, in vsakič, ko si poskusim naložiti preveč, se ustavim in zadiham. Se vprašam, ali je vredno? Skratka, funkcioniram drugače in sem vesela, da je tako.«

Z rezultati ni obremenjena

Simpatična Gloria iskreno pove še, da rada dela v pozitivnem okolju. »Danes na treninge odhajam z veseljem in sem polna

energije. Zato sem lahko veliko bolj sproščena, kot sem bila.« O svojem fizičnem stanju pa razloži: »Mogoče se mi malenkost pozna obdobje nosečnosti. Telo namreč takrat doživlja velike spremembe. K sreči sem tudi tistih devet mesecev ostala aktivna. Šport je le način življenja in brez tega enostavno ne gre. Mogoče se mi tudi zato ni bilo tako težko vrniti na nek nivo.« Kako visoko meri? »Cilje za zdaj držim zase. Želim pa ves

Šport ji je v zibelko položil že oče, Peter Kotnik, glavni deskarski trener kitajske reprezentance, izkušen Velenjčan, ki je nekdaj treniral tudi slovensko izbrano vrsto. Je to za Glorio prednost ali breme? »O nobenem bremenu ne morem govoriti. Ravno nasprotno. Sem vesela zanj. Že nekaj let dela in večino časa živi na Kitajskem in sem zelo ponosna nanj. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je spisal zgodovino tega športa na Kitajskem, saj je v zelo kratkem času svojo tekmovalko pripeljal do zmage na svetovnem pokalu. Je gotovo dokaz, da lahko človek s pravilnim delom doseže marsikaj.« V teh dneh dobro trenira in hkrati nadaljuje sezono, ki je v polnem teku. Še več. Zdi se veliko bolj prepričana vase, polna energije, zagona in tudi ljubezni do svojega najljubšega športa. 🔲

Vesna Glinšek

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

13. januarja 2022

Česar ni uničil ogenj, je voda

Novoletne želje in zaobljube

Stanovanjska hiša v Podgorju po požaru ni več primerna za bivanje, zato je Mestna občina Velenje sprožila humanitarno akcijo Tina Felicijan

Velenje, 4. januarja – Minuli torek okrog 21. ure je gasilska enota PGD Pesje prejela klic na pomoč, ker je v Podgorju ogenj zajel streho stanovanjske hiše upokojenih zakoncev Vodovnik. »Takoj po izvozu smo ugotovili, da gre za popolnoma razvit požar, zato smo na intervencijo pozvali tudi druga gasilska društva,« je povedal vodja intervencije, podpoveljnik PGD Pesje Kristjan Hladin, in naštel okrog 60 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Pesje, Velenje, Lokovica, Šoštanj – mesto, Vinska Gora in Škale. »Ob našem prihodu je bila hiša popolnoma v plamenih. Zato smo takoj začeli gasiti in tudi varovati gozd v neposredni bližini, saj je močno pihalo. Požar je bil kmalu po polnoči lokaliziran, okoli poltretje ure zjutraj pa

❱

Gabrijela Vodovnik: »V takšni situaciji spoznaš, koliko je dobrih ljudi in vseh, ki te imajo radi.«

je bila intervencija zaključena,« poroča in dodaja, da so Šaleški gasilci nato pomagali tudi pri sanaciji pogorišča. Skupaj s krajani so objekt, ki ni več primeren za bivanje, prekrili s folijo. Kljub uspešni intervenciji, »saj v nesreči nihče ni bil poškodovan in smo uspeli preprečiti širjenje požara,« pa hiša trenutno ni primerna za bivanje, pravi Hladin. »Požar smo gasili s po-

je povsem uničeno. Tudi spodaj je vse ožgano, okna so razbita, povsod piha. Vse je podprto, da sva vsaj za silo lahko tu.« Da bi preprečili zamrzovanje vode v napeljavah, so mojstri že usposobili centralno ogrevanje. Tako lahko zakonca Vodovnik v hiši vsaj prenočita, za nov začetek pa nujno potrebujeta okna, kmalu tudi peč. Njuni pokojnini ne bosta zadoščali za obnovo hiše, ki sta

žarno vodo. Rešili smo, kar se je rešiti dalo. Objekt pa je v celoti uničen. Česar ni uničil ogenj, je poškodovala voda.« Kriminalisti so si ogledali prizorišče požara, vzrok za njegov nastanek pa še ni znan.

Pomagajmo!

»Prizorišče požara si je ogledal tudi župan Peter Dermol, ki je družini obljubil pomoč občine. Najprej s čiščenjem pogorišča, z odvozom uničenega materiala in iskanjem morebitne nadomestne nastanitve. Intenzivno potekajo vse potrebne aktivnosti, da se hiša čim prej sanira,« je nekaj dni po požaru sporočila služba za odnose z javnostmi MOV. Občina bo na račun Odbora za pomoč občankam in občanom nakazala 10 tisoč evrov, namenjenih nujnim sanacijskim delom in gradbenemu materialu. K solidarnosti pozivajo tudi posameznike in podjetja. Finančna sredstva zbirajo na podračunu za dobrodelne namene.

Hvaležna za vsako pomoč

»Zdaj sva že nekoliko bolje, sprva pa je bilo zelo hudo. Šele nocoj sva lahko malo spala. Stres je prišel za nama. Res je hudo,« nam je minuli ponedeljek povedala Gabrijela Vodovnik. Potem ko sta s soprogom Danilom prve noči po požaru preživela pri njenem bratu v sosednji hiši, zdaj že spita doma. »Zgornje nadstropje

jo zgradila leta 1985, zato sta odvisna od pomoči drugih. »Ne vem, kako se bova oddolžila za pomoč, ki nama jo je ponudila občina – to je neprecenljivo.« Dobrota drugih je tista, ki ju zdaj drži pokonci. »Ljudje so nama stopili ob stran. Spoznala sva, da imava zelo veliko prijateljev. Ne vem, kaj bi brez njih. To naju je malo potolažilo.« 🔲

»Nesreča nikoli ne počiva in ne izbira. Stopimo skupaj, pomagajmo si,« poziva Mestna občina Velenje. Denar za pomoč družini Vodovnik zbira na naslovu Mestna občina Velenje, Podračun za dobrodelne namene, Titov trg 1, 3320 Velenje, SI56 0133 3600 0000 925, BIC koda Banke Slovenije: BSLJSI2X, SKLIC: SI00 2022, NAMEN: Pomoč požar.

POLICIJSKA kronika Zagorelo je ostrešje stanovanjske hiše Velenje, 4. januarja – Okoli 21. ure so bili policisti obveščeni o požaru v Podgorju pri Velenju, kjer je zagorelo ostrešje stanovanjske hiše. Ogenj je uničil ostrešje, na ostale dele hiše se ni razširil. Z ogledom kraja požara so nadaljevali naslednji dan. Okoliščine še preiskujejo.

Vlomil je v kontejner Velenje, 5. januarja – V Gaberkah je neznanec v sredo popoldne vlomil v kontejner na gradbišču in odprl pokrov goriva. Iz notranjosti ni odtujil ničesar. Za storilcem policisti poizvedujejo.

Nepravilno vključevanje v promet Velenje, 5. januarja – V sredo ob 9.30. so policisti obravnavali prometno nesrečo na Kidričevi cesti, v kateri sta bila udeležena voznik kolesa z motorjem in voznik osebnega avtomobila. Do prometne nesreče je prišlo zaradi nepravilnega vključevanja

voznika osebnega avtomobila v promet, ki se mu je voznik kolesa z motorjem izognil in padel po vozišču. Utrpel je lažje telesne poškodbe.

Predvajal je preglasno glasbo Velenje, 8. januarja – V soboto so policisti v nočnih urah posredovali na Vojkovi cesti 12a, kjer sta bila nočni mir in počitek motena zaradi predvajanja glasne glasbe. Kršitelju so izdali plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Zagorel leseni objekt Radmirje, 8. januarja – V soboto okoli 19.30 je zagorel lesen objekt, velik približno 20 x 4 metre, namenjen hrambi baliranega sena. Vzrok požara še ni poznan. V istem objektu je zagorelo tudi v nedeljo. Gasilci so požar še enkrat pogasili. Ogled kraja požara opravljajo danes.

Kraja na Ribiški koči v Šoštanju Šoštanj, 8. januarja – Ob 12.30. je na policijsko enoto prišel naje-

mnik Ribiške koče v Šoštanju in naznanil kaznivo dejanje tatvine. Storilec mu je s točilnega pulta v okrepčevalnici odtujil hranilnik denarja, v katerem je bilo 30 evrov, in ključe vhodnih vrat okrepčevalnice. Osumljeni ni vedel, da je v lokalu videonadzorni sistem, ki ga je najemnik preveril. Zoper osumljenega bodo podali kazensko ovadbo.

Voznik črnega mercedesa pobegnil Velenje, 8. januarja – V večernih urah so policisti obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Skrbna občanka je Policijsko postajo Velenje obvestila o bežečem vozilu znamke Mercedes črne barve, ki je bilo po prednjem delu poškodovano in imelo prazno pnevmatiko. Zvrstilo se je še nekaj klicev občanov. Policisti so pobeglo vozilo našli, vendar ga je voznik zapustil. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je na parkirnem prostoru Prešernove ceste omenjeni voznik poškodoval tri vozila na parkirnem prostoru. Za voznika bodo izvedli prekrškovni postopek zaradi neprilagojene hitrosti in pobega s kraja prometne nezgode.

V Logarski dolini gorelo Logarska dolina, 9, januarja – Dopoldan so bili policisti obveščeni o večjem požaru v Logarski dolini, kjer je zagorel objekt, velik približno 8 x 15 metrov. V spodnjem delu objekta je bila poleg hleva soba, v zgornjem delu pa apartmaji. Ogenj je objekt v celoti uničil.

Večkrat je udaril svojo partnerico Velenje, 9. januarja – V popoldanskem času so policisti ukrepali na Tomšičevi cesti. Mož je namreč v sporu po ličnici dvakrat udaril svojo partnerico. Policisti so preučili okoliščine predhodnih tovrstnih dejanj v družini. Za zdaj so storilcu izdali plačilni nalog.

Ogoljufal ga je za 11.000 evrov Velenje, 10. januarja – V ponedeljek zjutraj so policisti obravnavali kaznivo dejanje poslovne goljufije, pri kateri je bil oškodovanec oškodovan za okoli 11.000 evrov.

V letošnje (novo) leto smo stopili polni upanja in dobrih želja. Izrekali smo jih osebno, v živo, s pomočjo telefona in socialnih omrežij, s klasičnimi voščilnicami, napisanimi na roko, in s tistimi elektronskimi. Med tradicionalnimi dobrimi željami za zdravo, uspešno in srečno novo leto smo zagotovo prejeli ali izrekli tudi željo po koncu epidemije in vseh omejitvenih ukrepov za zajezitev, ki nas bolj ali manj spremljajo v zadnjih dveh letih. Prehod iz starega v novo leto je čas, primeren tudi za dajanje zaobljub ali določitev osebnih in poslovnih načrtov. Če sodimo po reklamah trgovcev, so v ospredju športna oblačila in rekviziti, da po prazničnih dneh poskrbimo za več gibanja in rekreacijo. Ne glede na to, koliko voščil ste prejeli in koliko zaobljub ste si zadali, vas vabim, da si še v prvi polovici januarja zadate vsaj še eno, in sicer varnostno zaobljubo. Če se vam to ne zdi primerno ali mislite, da tega ne potrebujete, vas popolnoma razumem, a obenem vas vabim, da ne odnehate z branjem kolumne. Po poročanju medijev so policisti na območju Policijske uprave Celje v lanskem letu obravnavali štiri kazniva dejanja zoper življenje in telo, letos pa so samo v enem tednu obravnavali štiri tovrstne dogodke. V enem primeru so pri aretaciji osumljenca sodelovali pripadniki Specialne enote, v enem pa s pozivom javnosti še iščejo osumljenca poskusa uboja, ki se je zgodil prvega januarja v Celju. Sicer pa so v prvih dneh letošnjega leta policisti imeli obilo dela s kršitvami javnega reda in miru na javnih krajih in v zasebnih prostorih, s prometnimi nesrečami in kaznivimi dejanji. Če niste bili med prijavitelji kršitev javnega reda in miru, niste bili obravnavani zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov ali niste bili žrtev prometne nesreče niti žrtev kaznivih dejanj, potem lahko zapišem, da ste imeli srečo in da ste lahko hvaležni za to. Policisti so v preteklem tednu (od ponedeljka do petka) obravnavali 508 prometnih nesreč, 263 kršitev javnega reda in miru ter 284 kaznivih dejanj. Poleg teh so obravnavali še druge dogodke na mejnih prehodih in državni meji, na smučiščih, v gorah … kar dodatno potrjuje dejstvo, da varnost ni samoumevna. Vsi navedeni varnostni dogodki, ki so jih policisti obravnavali, so bili posledica načrtnih odločitev, impulzivnih dejanj, sovraštva, jeze, agresije, strahu, škodoželjnosti, pohlepa, opitosti ali vpliva prepovedanih drog, malomarnosti, brezbrižnosti … v vseh obravnavanih dogodkih so bili vpleteni ljudje, bodisi kot storilci ali kot žrtve njihovih dejanj. Do končne obdelave in predstavitve statističnih podatkov policije za leto 2021 bo treba še počakati, vendar je število tovrstnih dejanj precej veliko. Res je, da se marsikateri dogodek zgodi zaradi spleta okoliščin, a večina se jih zgodi zaradi naštetih razlogov in zanje je bolj ali manj vedno odgovoren človek. To je razlog, da sem predlagal dodatno zaobljubo za letošnje leto. Da se zavemo in zavedamo pomena varnosti v našem življenju, ki zajema lastno varnost in varnost drugih ljudi, ki nas obkrožajo, ne glede na to, kje smo in kaj počnemo. Če bomo upoštevali predpise, varnostna navodila proizvajalcev in priporočila, bomo zagotovo bolj varni. Čeprav se to tako suhoparno bere ali sliši, to pomeni, da bomo tudi druge zavarovali in jih manj ogrožali. Varnost pomeni stanje, položaj, ki omogoča, da komu ne grozi nevarnost, kaj neprijetnega. Z drugimi besedami, varnost zagotavlja dobro počutje, brezskrbnost, zaupanje v sočloveka, svobodo … z varnostjo je življenje neprimerno lepše in bolj kvalitetno. Uporaba varnostnega pasu, prilagoditev hitrosti vožnje, uporaba čelade na (motornem) kolesu ali na smučišču, upoštevanje pravil ob obisku gora … vse to nam zagotavlja varnost in z njo neprimerno več lepih občutkov, doživetij in celo življenja. Odločitev je naša in z njo moramo sprejeti tudi odgovornost za posledice naših ravnanj. Z zaobljubo ali brez nje vam želim obilo varnosti v letošnjem letu in z njo obilo dobrega. Srečno!

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

Iz POLICISTOVE beležke Spor med občanoma

Prejel je grozilno pismo

Velenje, 8. januarja – Okoli 20. ure so policisti posredovali v Šaleku, v lokalu pri trgovini Mercator, kjer je prišlo do spora med dvema občanoma. Eden je drugega odrinil. Prvemu je bil izdan plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Velenje, 10. januarja – Policisti so obravnavali kaznivo dejanje grožnje, pri katerem je občan od neznanca po pošti dobil grozilno pismo. Za storilcem še poizvedujejo.

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

13. januarja 2022

Od doma ne odhajajmo pravočasno, ampak PREDčasno Varni na cestah tudi pozimi

temperaturah zmanjšujejo in otežujejo zagon motorja.«

Zima je letni čas, ki poleg sankanja, smučanja in radostnih otroških obrazov prinaša prenekatere nevšečnosti in preglavice predvsem voznikom. Zato smo skupaj z vodjo policijskega okoliša Velenje Aleksandrom Levpuščkom poiskali koristne nasvete za vse voznike, da bodo varno in odgovorno vozili po cestah.

Če omenjenih priporočil ne upoštevamo …

Vozilo ogrejmo in očistimo

Tudi če na cestah ni snega, moramo biti previdni

Ceste pozimi so namreč precej drugačne od tistih poleti. »Prva stvar, na katero je vredno opozoriti, je, da imamo zelo kratek dan. Od doma in nazaj se velikokrat vračamo v temi – vidljivost je zato slabša. Poleg tega se avtomobilska stekla pogosto zameglijo ali zamrznejo zaradi snega, mraza ali temperaturnih sprememb. Nujno je tudi, da menjamo pnevmatike, kajti oprijem zimskih in letnih gum na vozišču je popolnoma različen. Priporočljivo je, da si pred odhodom na cesto vzamemo nekaj minut časa, vozilo ogrejemo in očistimo,« opozarja Levpušček in še poudari: »Za vsak primer je treba napolniti rezervoar z gorivom in preveriti tekočino

»Kazni imamo predvidene v zakonu – za zimske razmere sicer samo štiri. Če na primer snega na steklih ali strehah ne očistimo dovolj dobro in pravilno (kar je seveda izjemno nevarno), plačamo kazen v višini 200 evrov,« dodaja Levpušček.

Aleksander Levpušček: »Dostikrat zgrožen opažam, da ljudje tudi med vožnjo z rokami čistijo steklo. To je popolnoma nedopustno.«

za stekla, preveriti metlice na brisalcih in svetlobno signalizacijo. Dostikrat zgrožen opažam, da ljudje tudi med vožnjo z rokami čistijo steklo. Večkrat preverite tudi akumulator, saj se njegove zmogljivosti pri nizkih

Zimske ceste namreč ne pomenijo zgolj zasneženega asfalta, pač pa pestro paleto voznih razmer. Pogosto si takšne spremenljive razmere sledijo v kratkem časovnem obdobju ali celo na isti poti. Zato je še toliko bolj pomembno, da smo na vse možne scenarije popolnoma pripravljeni. Pravočasna oprema in pregled vozil, prava obutev, predčasni odhodi od doma, prilagajanje hitrosti razmeram in še veliko drugih dejavnikov nam v zimskih razmerah lahko zagreni ali polepša zimsko idilo na prometnih površinah. Odločitev prepuščamo vam. Pa srečno in varno pot! 🔲

Krožišče v Gorenju Začetek izgradnje v obdobju 2022/2023 le ob pridobitvi vseh potrebnih zemljišč – Župan Kopušar do sedaj podpisal štiri služnostne pogodbe Tatjana Podgoršek

Eden od državnih projektov na področju cestne infrastrukture v občini Šmartno ob Paki je tudi izgradnja krožišča v vasi Gorenje, ki med nekaterimi tamkajšnjimi krajani že povzroča slabo voljo, na kar je med drugim na zadnji seji šmarškega občinskega sveta opozorila ena od svetnic.

Za zdaj štiri služnostne pogodbe

»Tudi name se je že obrnil prizadeti občan, vendar je to še eden od državnih projektov, pri nastajanju katerega je lokalna skupnost sodelovala, se lahko trudila pri pridobivanju zemljišč, čaka jo še sofinanciranje ureditve površin za šibkejše udeležence v prometu, kakšnih drugih možnosti odločanja pa občina nima,« je povedal njen župan Janko Kopušar. Dodal je

še, da je do izteka lanskega leta v zvezi s tem projektom podpisal štiri služnostne pogodbe, za dva lastnika zemljišča pa ve, da s predvideno ponudbo ne soglašata. Nad izvedbo projekta naj bi bdel in ga izvajal sektor za vzdrževanje državnih cest Direkcija za infrastrukturo. Kopušar nam je še povedal, da ministrstvo za infrastrukturo že dalj časa obljublja posodobitev ceste Paška vas–Gorenje in zanj bi bilo logično, da to uredi prej kot zgradi krožišče. »Obstoječa cesta je namreč bolj potrebna posodobitve in tudi glede lastništva zemljišč bi bilo slabe volje bistveno manj,« je menil Janko Kopušar.

Vrednost naložbe nekaj manj kot 518 tisoč evrov

V zvezi z umeščanjem krožišča v vasi Gorenje smo se z vprašanji, kako daleč je umeščanje krožišča v prostor in kdaj načrtuje-

jo njegovo izgradnjo, obrnili na omenjeno direkcijo, od koder so sporočili, da načrtujejo ureditev krožnega križišča državnih cest Pesje–Gorenje, Gorenje–Rečica–Letuš in Gorenje–Soteska v naselju Gorenje skupaj z občino Šmartno ob Paki. »Trenutno so v teku odkupi potrebnih zemljišč. Gradnja je predvidena v letih 2022/23, ob pogoju, da bodo za gradnjo pridobljena vsa potrebna zemljišča. Sam potek oziroma ureditev prometa v času gradnje bo znan, ko bo izbran izvajalec ter ko bo izdelan elaborat za zaporo državnih cest. Ocenjena vrednost investicije znaša nekaj manj kot 518 tisoč evrov. V pripravi je tudi sporazum o sofinanciranju med Direkcijo in občino. Sofinancerski deleži se določijo v skladu s sprejeto metodologijo in predpisi. Več podatkov o predvideni delitvi deležev bo na voljo po uskladitvi

Vesna Glinšek

sporazuma v začetku tega leta.« Poleg krožišča v vasi Gorenje in že omenjene obljubljene posodobitve regionalne ceste Paška vas–Gorenje je država na področju cestne infrastrukture na območju občine Šmartno ob Paki predvidela izvedbo še nekaterih projektov. Župan Kopušar je ob lanskem oktobrskem obisku ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in odgovornih na Direkciji za infrastrukturo izpostavil in izrazil zaskrbljenost zaradi njihovih zamud ter počasnega izvajanja tekočih oziroma dogovorjenih projektov. Gre za rekonstrukcijo ceste od bivšega Vina do prehoda preko železnice v smeri Rečice ob Paki, v okviru katerega bi uredili še cesto proti šmarški osnovni šoli oziroma Prašnikarju. Končana bi morala že biti projektna dokumentacija za ureditev regionalne ceste skozi Rečico ob Paki proti Podvinu v občini Polzela in za ureditev tako imenovanega Petkovega ovinka na cesti skozi naselje Šmartno ob Paki ter za kolesarsko pot na relaciji Paška vas–Rečica ob Paki. Vrtovec je zagotovil, da bodo za tri projekte v občini pristopili k izvedbi v prvi polovici tega leta, k izvedbi ostalih pa kakšno 🔲 leto kasneje.

Skozi tančice ženskega pogleda

Leto 2022 Leto 2022 je po starodavnih koledarjih in napovedih leto ravnovesja in okrevanja. Začetek leta, januar, zato postavlja pomembna vprašanja. Sprašuje te o tem, kaj novega te kliče, katere nove poti te čakajo, čemu boš dala v svojem življenju prostor, priložnost in možnost, in kdo želiš biti. Energija, ki jo nosi leto 2022, te bo spodbujala k okrevanju na vseh ravneh: telesni, čustveni in energetski. V tem letu boš želela biti cela. Iskala boš izgubljene dele sebe, in ko jih boš našla, jih boš pogumna vračala

sebi, da boš ustvarila notranji mir. Notranji mir ti bo pomagal celiti rane. V tebi bo rastla nova moč in ti dala možnost, da tisto, kar si do sedaj videla kot šibkost, vidiš kot življenjsko lekcijo, zaradi katere si postala modra bojevnica, ki se ne boji braniti svoje dežele. Od odnosov, ki te slabijo, se boš lahko poslovila ali pa jih postavila na obrobje in spoznala, da samo ti lahko vladaš svoji deželi najbolje. Oprostila si boš za vse, kar nisi, ni bilo, se ni zgodilo. Energija ravnovesja te bo opomnila, da se vedno, kadar je v našem življenju nečesa preveč in nečesa premalo, zalomi. Če je preveč rutine, zaradi katere

si postala sebi nezanimiva, te bo sila ravnovesja v tem letu klicala k drznosti in h korakom v neznano. Če se preveč razdajaš, te bo energija ravnovesja učila sprejemati. Če si ranjena in si se zaprla, bo ravnovesje poskrbelo, da boš okrevala in našla način, da ponovno zaupaš. In obratno, če misliš, da lahko rušiš, uničuješ in jemlješ brez posledic, se boš pod vsem nasilno pridobljenim zrušila in ostala v popolni praznini, vse dokler ne boš pripravljena graditi iz tistega, kar ti pripada. Pogumno, draga moja, v leto 2022. Zavrtiva se na kolesu obeh sil, da občutiva, kako je biti ženska, ki teče z volkovi. 🔲

Nives Hudej, Društvo SŽM

Oven, 21. 3. – 21. 4.

Najbolj vam bosta prijala mir in samota. Nikakor se ne veselite vikenda, ki obeta veliko obiskov. Ko samo pomislite na vsa družinska srečanja, vas mine. Preveč jih je bilo že v prazničnem decembru. A večina od vas se jih ne bo mogla izogniti. Vzrok, da si ne želite sorodnikov v vaši bližini, je znan le vam. Nič čudnega ne bo, če boste ves čas negodovali in godrnjali. Domači vas bodo nekaj časa še nemo opazovali, dolgo pa ne bodo tiho. Njihovi očitki bodo morda glasni in boleči. Samski boste to ostali še nekaj časa. To pa zato, ker ne znate po svetu hoditi z odprtimi očmi in ste preveč doma.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Preveč dela ste si nakopali na glavo in dnevi bodo prekratki za vse, kar morate postoriti. Ko boste potegnili črto pod dogodke zadnjih dni, boste po eni strani silno zadovoljni, po drugi pa izjemno utrujeni. Časa za partnerja in družino boste imeli iz dneva v dan manj. Mislili si bodo, da toliko delate prav zato, ker bežite od njih. Partner ne bo več dolgo le molče opazoval vašega početja. Ko mu bo prekipelo, vam bo to dal tudi jasno vedeti. Raje ukrepajte, še preden pride do resnejših prepirov. Vsaj ob večerih si vzemite čas samo za vaju. Pazite tudi na zdravje, mrzla jutra in večeri ne bodo po vaši meri.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Vaše počutje se bo po dolgem času končno začelo izboljševati. V naslednjih dneh se boste morali kar nekajkrat na glas spomniti, da bo tudi zima enkrat minila, saj vam bo šla krepko na živce. Čeprav je za vami težko obdobje, pa niste izgubili upanja. In ga tudi ne boste, saj ste bili vedno borec, ki se ne vda kar tako. Partner bo še vedno živel v svojem svetu, ki ga boste vsak dan manj razumeli in sprejemali. Že nekaj časa sta precej odtujena in če ne boste ukrepali, bodo stvari šle le še na slabše. Dajte pobudo in organizirajte kratek romantični oddih. Morda bosta spet našla pot drug do drugega in se ponovno povezala.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Pred vami je naravnost čudovit, miren konec tedna. Čeprav boste telesno utrujeni od napornih službenih obveznosti, bo vaša duša mirna in zadovoljna. Prve dni naslednjega tedna pa se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Nikar ne jemljite zadeve preveč neresno, saj se vam znajo načrti, če ne boste previdni tako v dejanjih kot besedah, obrniti na glavo. Tega si res ne želite, ker ste že nekaj časa močno potrebni krepkega počitka. Na srečo boste kmalu prejeli tudi zelo dobro novico, zaradi katere se vam bo od srca odvalil velik kamen. Povezana bo z družinskim članom, ki mu želite vse najboljše.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Umirjeni boste, kljub temu pa se boste težko zadrževali, da ne boste prestrogi z nekom, ki vas je ponovno močno razočaral. Verjetno je dokončno izgubil vaše zaupanje. Tokrat boste tiho in se boste raje umaknili. Najmanj, kar potrebujete, je, da oba pogrevata stare zamere. Kmalu boste ugotovili, da ste ravnali prav. Telesno se boste počutili vsak dan bolje. Novoletnih zaobljub se zares držite. Uspelo vam je prekiniti s kar nekaj ne najbolj zdravimi navadami in razvadami. Pazite le, da ne boste prehitro ponovno podlegli skušnjavam. Zato poskrbite, da vam nikoli ne bo dolgčas. Ta je najbolj nevaren, da spet skrenete na stara pota.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Komaj čakate, da pride vikend. Sploh, ker ste se res potrudili pri načrtovanju, pa še vreme vam bo šlo na roko. Romantični načrti vam bodo v celoti uspeli, kar vas bo spravilo v odlično voljo. Partnerja boste zares presenetili in neizmerno bosta uživala v družbi drug drugega. Navdušen bo nad vami in vašimi idejami. To vam bo vlilo tudi novo samozavest, ki ste jo krepko potrebovali. Sprememba bo tako očitna, da jo bodo opazili tudi drugi. Od ponedeljka dalje pa boste našli več časa zase in za svoje telo. Razvajali se boste kot že dolgo ne. Previdni bodite le na denarnem področju. Nekdo vas bo mamil, da mu zaupate prihranke. Ne bodite preveč zaupljivi.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Veselite se, da mrzli januarski dnevi končno postajajo nekoliko prijetnejši. Mraz vas ne bo motil, če bo sijalo sonce. Bolj se bojite turobnih dni, saj se vam vlečejo kot jara kača. Vaše počutje, kljub temu da ste bili v zadnjem času zelo uspešni, ne bo takšno, kot bi želeli. Nobenega zadovoljstva ne boste občutili, čeprav ste izpeljali vse, kar ste si zadali. Morda vas grize krivda, ker se ob obilici dela premalo posvečate družini. Zato imate kljub uspehom slabo vest, ki je lahko vzrok za slabo počutje. Še dobro, da se boste kmalu lahko povsem odklopili. Tisti, ki imate kronične bolezni, boste zdravstveno precej obremenjeni.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Čaka vas nekaj razburljivih dni. V službi bo čas kar bežal, toliko novih izzivov bo pred vami. V njih boste zares uživali, saj boste lahko nadrejenim pokazali svoja znanja in sposobnosti. Slabo obdobje je zagotovo za vami, pred vami pa povsem novo, polno razburljivih doživetij. Nesebično se boste razdajali in tudi vaš partner bo končno dobil svoj kos pogače. To ga bo pomirilo, saj ga je zadnje čase zelo skrbelo za vas. Glasno vam je očital, da preveč delate. Priznajte, da je imel po svoje prav. Zdravje bo dobro, morda vas znajo pestiti le lažje želodčne težave, ki pa bodo posledica spremembe prehrane.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Dobili boste delo, ki se ga boste zelo razveselili. Dalo vam bo nov polet, zato boste spet polni energije in dobre volje. Imeli boste goro načrtov, ki bi jih radi uresničili še pred začetkom pomladi. Vseeno se ne zaletite v preveč stvari naenkrat in si vzemite malo rezerve. Sploh, ker bo partner imel drugačne načrte kot vi, v njih pa vidi tudi vas. Ob prenapornem tempu si ne boste mogli vzeti dovolj časa zase, zato pazite, da ne boste pretiravali s slabimi navadami. Te se pojavijo, ko želite pomiriti um. Telo vam bo dobro služilo, misli pa bodo velikokrat zbegane. Končno se bo popravilo tudi finančno stanje, kar vas bo zelo pomirilo.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Največ časa in energije boste porabili zase in za vse tisto, kar radi počnete. Naredili boste napako, saj v svoje aktivnosti ne boste vključevali partnerja. Nekaj časa bo še tiho, potem pa bo imel tega, da živite mimo njega, dovolj. Ko vam bo zaupal svoja občutja, boste spoznali, da mu res delate krivico. Pogovor ne bo rešil težav, treba bo začeti tudi z dejanji, ki bodo dokaz volje, da se spremenite. Za začetek lahko skupaj načrtujeta nekaj sprememb v vajinem domu. Te bodo zelo dobrodošle, saj boste kmalu več doma. Če zmorete, se dela lotite kar sami, če ne, pa raje najemite mojstre. Zdravje ne bo najbolj trdno, zato bolj pazite nase.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Zavedate se, da ne smete biti tako nestrpni. Ob vsaki spremembi potrebujete čas, da se navadite nanjo, in tudi tokrat bo tako. Je pa res, da boste verjetno tokrat potrebovali še več časa kot kadarkoli prej, saj se soočate s stanjem, ki vam gre na živce. Sreča je, da boste prosti vsaj za vikend, ko bosta s partnerjem poskrbela, da si bosta na svežem zraku nabrala novo energijo. Učinki bodo med tednom hitro splahneli, saj vas čaka veliko dela in novih izzivov. Ko boste prišli domov, boste nemirni in utrujeni. Spali boste slabo, saj bo vaša glava polna težkih misli. Šele ko boste uredili misli in našli več notranjega miru, se bo vaše življenje začelo spet postavljati v prave tirnice.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Dnevi bodo minevali hitro, ker boste veliko delali, a boste z rezultati več kot zadovoljni. V ponedeljek boste padli v neprijetno situacijo, ki bo od vas zahtevala predvsem pametne rešitve. Poskušajte se vzeti v roke in ne pokažite, da vas je dogodek vrgel iz tira, saj boste s tem pokazali, da ste psihično labilni. Posledice bodo tudi finančne. Nepričakovan večji izdatek vam ne bo všeč, sploh, ker boste plačali za nekaj, od česar sami ne boste imeli veliko. Tolažili se boste s hrano, obenem pa si boste želeli končno prečistiti telo, saj zadnjih nekaj tednov ne skrbite dobro zanj. Potrebovali boste veliko volje, ki je trenutno še nimate.

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

13. januarja

06:20 06:25 07:00 10:05 10:30 10:45 11:15 11:30 12:00 13:00 13:35 14:30 14:45 15:10 15:45 16:00 16:05 17:00 17:25 17:55 18:05 18:20 18:50 18:57 20:00 21:55 22:00 22:50 23:25 00:30 01:00 01:25 02:20

06:00 09:00 10:00 11:25 13:10 14:25 15:45 17:35 20:20 22:00 22:30 23:00 23:30 00:30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.30 08.35 09.00 09.15 10.15 11.15 12.05 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.00 22.40 23.45 00.35 01.25 02.05

Kultura Odmevi Dobro jutro, Poročila Družbeni fenomeni: Sodobni oče, izob. oddaja TV-izložba Kuharija na kubik: Burger z zdravim pomfrijem, kuh. odd. TV-izložba Biotopi: Tujerodne vrste v gozdovih, dok. oddaja Moje mnenje: Zdravstvo pred razpadom? Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord? (III.), br. hum. nan. TV-izložba Slovenski utrinki Težišče - Súlypont, pogov. odd. TV-izložba Mulčki: Priden kuži, risanka Krompir, razv. oddaja za mlade Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Na kratko: Mreženje Reaktivčki, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Premagajmo covid 19 Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Prigode mladega Voltaira, fran. nad., 2/4 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos iz Wengna Profil Biatlon - svetovni pokal: sprint (M), prenos iz Ruhpoldinga Zimski pozdrav: 1. oddaja Rokomet - evropsko prvenstvo: Slovenija - Makedonija, prenos iz Debrecena Rokomet - evropsko prvenstvo: Hrvaška - Francija, prenos iz Szegeda Avtomobilnost Ambienti Hej, partizan! Partizanski pevski zbor z orkestrom: R. Simoniti, I. Kocen, S. Richards Slovenska jazz scena: Big band RTV Slovenija, Teo Collori, Momento Cigano in Lojze Krajnčan, 2. del Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Vsevedi, 1. sez., 12. del Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 1. sez., 8. del Podaj mi roko, 1. sez., 122. del Zlata kletka, 1. sez., 34. del Zlata kletka, 1. sez., 35. del Usodno vino, 3. sez., 37. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Ljubezen na vasi Avstralija, 7. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 1. del Zlata kletka, 1. sez., 36. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Gorski čuvaj, 6. sez., 16. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 2. del Črni seznam, 7. sez., 19. del Odkupnina, 1. sez., 1. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Popotniške razglednice: Islandija, 2013 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke 18:45 Spoznajmo jih … 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih … 21:10 Iz arhiva informativnega programa 21:50 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:40 Nočni program

13. januarja 2022

Sobota,

14. januarja

06:20 Kultura, Odmevi 07:00 Dobro jutro, Poročila 10:05 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti 10:30 TV-izložba 10:45 Kuharija na kubik: Ravioli, kuharska oddaja 11:15 TV-izložba 11:30 Moj pogled na znanost: Življenje z roboti - prof. dr. Marko Munih, dokumentarna oddaja 12:00 Informativna oddaja 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13:35 Želite, milord? (III.), brit. hum. nan. 14:30 TV-izložba 14:45 Prisluhnimo tišini: Slovenska ustava za vse ljudi!, izob. oddaja 15:00 TV-izložba 15:15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15:55 Šola za pošasti, risanka 16:00 Mili in Moli, risanka 16:15 Tib in Tamtam, risanka 16:30 Kapucar, belg. mlad. nad., 22/52 16:40 Infodrom, tednik za otroke in mlade 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17:25 Slovenski magazin: 624 17:55 Duhovni utrip 18:10 Bacek Jon, risanka 18:20 Vem!, kviz 18:50 Vreme 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20:00 Zimski pozdrav 21:25 OdBita pot: Mehika, 2. del, popotniška oddaja 21:55 Vreme 22:00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23:10 Kinoteka: Pariz, Teksas, kopr. f. 01:40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 03:00 Napovedujemo

15. januarja

06:10 07:00 07:10 07:15 07:25 07:40 07:45 07:55 08:05 08:30 08:55 09:35 10:20 10:35 11:05 11:25 11:40 12:40 13:00 13:25 13:50 14:25 14:40 15:00 16:00 16:30 17:00 17:20 17:50 18:35 18:40 18:55 18:57 20:05 22:10 22:35 00:40 01:05 02:00

06:00 08:45 10:00 12:25 14:05 16:00 16:30 17:30 18:30 19:05 20:05 21:45 23:20 00:15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.30 08.35 09.00 09.15 10.15 11.15 12.05 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.50 22.25 23.05 23.10 00.50 02.30 03.10

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Wengna Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, prenos iz Simonhöheja O živalih in ljudeh, izob. oddaja Na vrtu, izob. oddaja Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), posnetek iz Wengna New neighbours - Novi sosedje: Učenje češčine, dok. oddaja V osrčju razbitin Titanika, francoska dokumentarna oddaja Ingrid gre na zahod, am. film Na njenih ramenih, am. dok. film Zadnja beseda! - izbor Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Vsevedi, 1. sez., 13. del Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 1. del Podaj mi roko, 1. sez., 123. del Zlata kletka, 1. sez., 36. del Zlata kletka, 1. sez., 37. del Usodno vino, 3. sez., 38. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Ljubezen na vasi Avstralija, 7. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 2. del Zlata kletka, 1. sez., 38. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Lepotice in geniji Moje pasje ljubezni, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Ljubezen ali slava, ameriški film Poroka v nevarnosti, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 ROBO TV 28 10:30 Iz arhiva informativnega programa 11:05 Videospot dneva 11:10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:35 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:05 Iz oddaje Dobro jutro 12:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš, oddaja za otroke 18:40 Spoznajmo jih … 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Langtang Lirung 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Spoznajmo jih … 21:10 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

Nedelja,

Kultura, Odmevi Čudogozd: Na čiščenje Trala trali, risanka Žanov svet, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Tib in Tamtam, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser. Ribič Pepe: Varno čez cesto Z kot Zofka, oddaja za otroke Krompir, razv. oddaja za mlade Male sive celice: OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz Infodrom, tednik za mlade Skoraj nikoli I.: Koncert, ang.nad. Kapucar, belg. mladinska nad. TV-izložba Informativna oddaja Kaj govoriš? = So vakeres? Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. oddaja Podjetno naprej: Sončni raj, kmetovanje in turizem TV-izložba Prisluhnimo tišini: Zvok, ki nikoli ne utihne, izob. oddaja Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry, brit. dok. oddaja, 1/3 Rojaki, oddaja o zamejcih Na vrtu, izob. oddaja Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! - izbor Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Beli vran, koprodukcijski film Poročila, Šport, Vreme Donbas, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Napovedujemo

06:00 Pričevalci: Jože Pugelj 09:05 Deskanje na snegu - svetovni pokal: tekma mešanih dvojic, prenos iz Simonhöheja 10:40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz Zauchenseeja 12:25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Wengna 14:25 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), prenos iz Ruhpoldinga 15:55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Zakopan 17:50 Deskanje na snegu - svetovni pokal: tekma mešanih dvojic, posnetek iz Simonhöheja 20:00 Rokomet - evropsko prvenstvo: Slovenija - Danska, prenos iz Debrecena 22:15 Košarka - liga ABA: FMP - Cedevita Olimpija, vključitev v prenos iz Beograda 22:50 Janis - otožna deklica, ameriški dokumentarni film 00:40 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.10 08.20 08.25 08.50 09.05 09.45 09.47 10.10 10.15 10.25 10.30 10.50 10.55 11.45 11.55 13.15 13.30 15.05 15.20 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 00.05 01.45

08:30 08:55 09:00 09:40 11:10 11:35 12:05 15:30 16:00 17:10 17:55 18:00 18:40 18:45 19:00 19:10 19:55 20:00 20:30 22:25 22:30 23:30

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. 5KA, 1. sez., 31. del Grozni Gašper, ris. 5KA, 2. sez., 56. del Grizzy in glodavčki, ris. 5KA, 3. sez., 24. del Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. 5KA, 4. sez., 8. del Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 3. del 5KA, 6. sez., 71. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 3. del Vaše zdravje, naša skrb Poroka v nevarnosti, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Ljubezen ali slava, ameriški film Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Žena, angleški film Duh, ameriški film Pojdi z menoj, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke Spoznajmo jih … Dotiki gora: Kangčendzenga, 1. del Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2907. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Zapojmo skupaj, koncert ansambla Klateži Spoznajmo jih … Iz oddaje Dobro jutro 3 Nočni program

16. januarja

07:00 07:05 07:10 07:15 07:20 07:25 07:35 07:40 07:50 07:55 08:00 08:10 08:20 08:30 08:40 08:45 08:50 09:00 09:15 09:25 09:40 09:50 10:00 10:05 10:10 10:20 10:55 11:20 11:25 12:00 13:00 13:25 14:50 15:20 17:00 17:20 17:35 17:55 18:55 18:57 20:00 20:50 21:40 22:05 23:10 23:20 23:45 00:40

06:00 06:30 06:45 07:15 07:40 08:40 09:15 10:10 11:25 12:40 13:25 14:40 15:55 17:50 19:50 20:00 20:55 22:05 23:35 00:40

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.10 08.20 08.25 08.50 09.10 09.35 09.40 09.45 10.00 10.05 10.25 10.30 11.15 11.25 12.45 13.00 14.45 15.00 16.00 17.50 18.40 18.50 18.55 20.00 22.20 00.15 01.55

08:30 08:55 09:00 09:40 10:10 10:20 10:50 11:50 12:20 13:50 15:50 16:20 17:30 17:55 18:00 18:15 18:35 18:40 19:30 19:55 20:00 21:00 21:05 22:05 22:30 23:45

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Piknik s torto, risanka Žanov svet, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan. Kalimero, risanka Kepice, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Objemi me, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. otr. nan. TV-izložba Ozare Obzorja duha: Zvezde, upanje novega leta Ljudje in zemlja, izob. oddaja Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zimski pozdrav OdBita pot: Mehika, 2. del, popot. oddaja Rudi na kolesu, fran.-belg. film Poročila ob petih, Šport, Vreme V petek zvečer, izbor popularnih skladb Družina Jazbečjak, risanka Čez planke: Mit o kralju Matjažu Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Leninov park, slov. nad., 2/3 Intervju: prof. dr. Matej Accetto Poročila, Šport, Vreme Ubij Indijanca v otroku, francoska dok. oddaja Za lahko noč: Janez Dovč & Sounds of Slovenia: Šentjanževo, glasbeni spot Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Duhovni utrip Koda Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti Alpske vasi, potopisna oddaja Glasbena matineja: Mladi virtuozi: Alexander Gadjiev Ambienti Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Wengna Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), prenos iz Zauchenseeja Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Ruhpoldinga Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Wengna Biatlon - svetovni pokal: zasledovalna tekma (M), prenos iz Ruhpoldinga Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Zakopan Rokomet - evropsko prvenstvo: Portugalska - Madžarska, prenos iz Budimpešte Žrebanje Lota Gospa sapiens, fran. dok. oddaja Sedem let Lukasa Grahama, danska dokum. oddaja Nevarni ples, ruski film Čez planke: Mit o kralju Matjažu Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. 5KA, 1. sez., 32. del Domače živalice, 1. sez., 3. del 5KA, 2. sez., 57. del 5KA, 3. sez., 25. del Grozni Gašper, ris. 5KA, 4. sez., 9. del Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 4. del 5KA, 7. sez., 28. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 4. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Vaše zdravje, naša skrb Malčki na obisku, 1. sez. Žena, angleški film Popolna preobrazba doma, 8. sez. COVID-19: zgodbe prebolevnikov 24UR vreme 24UR Napad na Belo hišo, ameriški film Predsednikova hči, ameriški film Moje pasje ljubezni, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2906. VTV magazin Vrtnarski kotiček 2907. VTV magazin Na obisku … pri Karliju Stropniku na Konovem Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo ROBO TV 24 O kravi, ki je lajala v luno, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih … Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Nekoč je bilo jezero, dokumentarni film ob 50. obletnici rodu Jezerski zmaj Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

Sreda,

17. januarja

18. januarja

06:30 Utrip, Zrcalo tedna 07:00 Dobro jutro, Poročila 10:05 Obzorja duha: Zvezde, upanje novega leta 10:40 TV-izložba 10:55 Kuharija na kubik: Ribji brodet, kuharska oddaja 11:20 Moj pogled na znanost: Neuničljive glive - prof. dr. Nina Gunde Cimerman, dok. oddaja 12:00 Intervju: prof. dr. Matej Accetto 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13:35 Želite, milord? (IV.), hum. nan. 14:30 TV-izložba 14:45 S-prehodi 15:15 Dober dan, Koroška 15:45 Vrtne prigode, risanka 15:55 Ribič Pepe: Varno čez cesto 16:20 Z kot Zofka, oddaja za otroke 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17:25 Podjetno naprej: Civis, usposabljanje za varnost pri delu 18:00 Kepice, risanka 18:10 Pujsa Pepa, risanka 18:20 Vem!, kviz 18:50 Vreme 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20:00 Tednik 21:00 Studio City 21:55 Vreme 22:00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22:50 Pisave: Miriam Drev, Tadeja Krečič Scholten 23:30 Glasbeni večer: Simfonični orkester RTV Slovenija, Mario Hossen in Rossen Milanov 00:20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01:40 Napovedujemo

06:20 Kultura, Odmevi 07:00 Dobro jutro, Poročila 10:05 Pisave: Miriam Drev, Tadeja Krečič Scholten 10:35 TV-izložba 10:50 Kuharija na kubik: Rižota z morskimi sadeži, kuharska odd. 11:25 Moj pogled na znanost: Kdo se oglaša? dr. Tomi Trilar, dok. odd. 11:55 Tednik 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13:35 Želite, milord? (IV.), hum. nan. 14:30 TV-izložba 14:45 Duhovni utrip 15:00 TV-izložba 15:15 Lučka - Pitypang, otroška oddaja 15:45 Objemi me, risanka 15:55 Špasni učitelj II., niz. nan., 20/24 16:20 Skoraj nikoli I., ang. mlad. nad. 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17:25 Koda 18:00 Tib in Tamtam, risanka 18:10 Bacek Jon, risanka 18:20 Vem!, kviz 18:50 Vreme 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20:00 Kukavici, češka nad., 2/13 21:10 Dan nič, brit. dok. oddaja 22:05 Vreme 22:10 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23:15 Pričevalci: Antonija Marija Kofol 01:20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01:45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02:40 Napovedujemo

06:20 07:00 10:05 10:30 10:45

06:00 10:00 11:15 14:10 14:40 15:15

06:00 09:00 10:00 10:30 13:25 14:25 15:10

06:00 09:20 10:15 13:10 13:45 14:30 15:10 16:10 17:35 20:20 22:00 22:55 23:30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.30 08.45 09.50 10.50 11.45 12.40 13.35 13.50 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 22.00 22.40 23.40 00.35 01.30 02.10

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini: Zvok, ki nikoli ne utihne, izob. oddaja Zadnja beseda! - izbor OdBita pot: Mehika, 2. del, popotniška oddaja Ljudje in zemlja, izob. oddaja Veronika in Friderik, dok. film Rokomet - evropsko prvenstvo: Črna gora - Slovenija, prenos iz Debrecena Rokomet - evropsko prvenstvo, prenos Dediščina Evrope, fran. nad., 3/4 Podjetno naprej: Civis, usposabljanje za varnost pri delu Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 2. del Podaj mi roko, 1. sez., 124. del Zlata kletka, 1. sez., 38. del Zlata kletka, 1. sez., 39. del Usodno vino, 3. sez., 39. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Ljubezen na vasi Avstralija, 7. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 3. del Zlata kletka, 1. sez., 40. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 1. del Lepotice in geniji 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 3. del Odkupnina, 1. sez., 2. del Odkupnina, 1. sez., 3. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2907. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:10 Iz oddaje Dobro jutro 13:00 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 Lepote sveta: Avstralija, 2. del 18:35 Spoznajmo jih … 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, ga. predsednica: Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:05 Spoznajmo jih … 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

16:25 17:50 19:35 20:00 20:55 22:55 23:15 00:15

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Slovenski magazin: 624 Avtomobilnost Svet ni vedel, da je pristal v pesmi, dokumentarni film Čez planke: Mit o kralju Matjažu Rokomet - evropsko prvenstvo, prenos Free spirits - Samosvoji, dok. oddaja S ščepcem soli, kanad. dok. odd. Ustanovitelj, ameriški film Kaj govoriš? = So vakeres? Spolne sužnje v katoliški cerkvi, kopr. dokumentarna ser., 2/2 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.00 11.55 12.50 13.45 14.00 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.55 23.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 3. del Podaj mi roko, 1. sez., 125. del Zlata kletka, 1. sez., 40. del Zlata kletka, 1. sez., 41. del Usodno vino, 3. sez., 40. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Ljubezen na vasi Avstralija, 7. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 4. del Zlata kletka, 1. sez., 42. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 2. del Lepotice in geniji Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 4. del 00.25 Odkupnina, 1. sez., 4. del 01.15 24UR zvečer, ponovitev 01.45 Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 9:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Dober večer, ga. predsednica: Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:15 Iz oddaje Dobro jutro 13:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Rodbina Vošnjak in šoštanjska tovarna usnja, dokumentarni film 18:55 Spoznajmo jih … 19:00 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:25 Videospot dneva 19:30 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2908. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Kangčendzenga, 2. del 20:50 Zapojmo skupaj, koncert ansambla Klateži 22:50 Spoznajmo jih … 22:55 Videospot dneva 23:00 Iz oddaje Dobro jutro 23:50 Nočni program

19. januarja

11:15 11:30 11:55 13:00 13:35 14:30 15:05 15:30 16:00 17:00 17:25 17:55 18:05 18:20 18:50 18:57 20:05 21:55 22:00 22:50 23:50 00:20 00:45 01:40

17:50 18:50 19:50 20:05 20:05 20:10 21:15 22:05 23:20 00:45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.35 08.50 09.55 11.00 11.55 12.50 13.45 14.00 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.40 00.35 01.25 02.05

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda TV-izložba Kuharija na kubik: Jetrca s pire krompirjem, kuharska oddaja TV-izložba Moj pogled na znanost: Zdravje iz narave – prof. dr. Samo Kreft Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Želite, milord? (IV.), hum. nan. Osmi dan Rojaki, oddaja o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Franceta Bevka Ljubljana in OŠ Draga Kobala Maribor, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Izzivi srebrne generacije, izob. odd. 50 knjig, ki so nas napisale: Zofka Kveder: Njeno življenje Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Matematikove prigode, koprodukcijski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Sveto in svet Izzivi srebrne generacije, izob. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Lučka - Pitypang, otroška oddaja Dobro jutro Marko Hatlak & FUNtango Ambienti Andrej Šifrer: 40 let norosti in Moj žulj, koncert Alfred & Sofie, dok. film Gospa sapiens, fran. dok. oddaja Žrebanje Lota Na utrip srca Moj klasični hit: Tomo Križnar Svetovni Wagner: iz Bayreutha v svet, nemški glasbeni dok. film Moje mnenje Telesni stražar, brit. nad., 3/6 Najgloblji zemljan v kopalkah, dokumentarni film Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 4. del Podaj mi roko, 1. sez., 126. del Zlata kletka, 1. sez., 42. del Zlata kletka, 1. sez., 43. del Usodno vino, 3. sez., 41. del TV prodaja Kuhinja na kolesih: Goriška Ljubezen na vasi Avstralija, 7. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 5. del Zlata kletka, 1. sez., 44. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 3. del Lepotice in geniji 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 5. del Odkupnina, 1. sez., 5. del Odkupnina, 1. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2908. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Lepote sveta: Avstralija, 2. del 11:25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12:20 Iz oddaje Dobro jutro 13:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:05 ROBO TV 25 18:20 Otrok je otrok, gledališka predstava Vrtca Velenje 18:40 Spoznajmo jih … 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Hermini in Francu Šegovcu 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, zabavnoglasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23:35 Nočni program

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 21

ki so izbrali športno pot: iz majhJERIČ SLAVKO: Čista janegaza vse, zraste veliko! desetka: Desetletje izjemnih športnih SPITZER MANFRED: junakov, dosežkov Epidemija in zgodb 2011-2020 pametnih telefonov od – Odrasli

796 – Šport Vir: www.emka.si

Slovenija je samostojna trideset let, in v tem kratkem času so jo na svetovne zemljevide neizbrisno vrisali tudi njeni športniki. A toliko uspehov, kot so jih nanizali v desetletju 2011−2020, bi nam zavidale še veliko večje države: od zlatih evropskih košarkarjev do osvajalcev kristalnih globusov v zimskih športih, od neulovljivih kolesarjev do vrhunskega jezdeca v motokrosu. Za vsemi temi odličji in uspe-

PRIREDITVE

13. januarja 2022

od – Odrasli 31 – Sociologija Vir: www.emka.si

Pametni telefoni so v preteklem desetletju osvojili svet z nepredstavljivo hitrostjo in močno spremenili življenje za skoraj štiri milijarde ljudi. Večina ljudi vidi v tem tehničnem izumu predvsem pozitivne učinke, saj si komaj kdo lahko še predstavlja življenje brez teh malih „čudežnih“ naprav, ki se nas oklepajo od jutra do večera. Skrajni čas je, da temu podvigu postavimo ob bok dejstva. Le redki opozarjajo na negativne posledice prekomerne uporabe pametnih telefonov zlasti za otroke in mladino.

VELENJE Četrtek, 13. 1. 17.00 Galerija Velenje Pravljica iz novega leta, pravljična ura 18.00 Glasbena šola Velenje, Morda dvorana Koncert - Andraž Malgaj, harmonika

Petek, 14. 1. 18.00 Galerija Velenje Na čaju z Jano Zornik, pogovor 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert harfistke Naje Mohorič z gosti 10.00 Mercator Center Velenje Sočutna info točka Slovenskega društva Hospic - območni odbor Velenje

Nedelja, 16. 1.

17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Smrtna past, kriminalka v izvedbi KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora, Nedeljski gledališki abonma in izven

Ponedeljek, 17. 1. 8.00-19.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Teden pisanja z roko: Moja rokavička, delavnica za otroke

Torek, 18. 1. 17.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna 20.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Mali otroci, veliki problemi, standup predstava Uroša Kuzmana in Aleša Novaka

Sreda, 19. 1. 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

ŠOŠTANJ Četrtek, 13. 1. 8.30

Pokopališče Podkraj Sočutna info točka za žalujoče 18.30 Mestna galerija Šoštanj Otvoritev razstave Jožeta Krambergerja

Lunine mene

CITY CENTER Celje • Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zunanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše

18. januarja, ob 0:48, polna luna (ščip)

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center. si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Koledniki obiskali številne domove Praznik svetih treh kraljev slavimo 6. januarja – Marsikje ga ohranjajo še danes

hi pa se skrivajo povsem človeške zgodbe o sanjah, stiskah, odrekanju, železni volji in izjemni želji po odličnosti. Slavko Jerič nas v knjigi Čista desetka: desetletje izjemnih športnih junakov, dosežkov in zgodb 2011– 2020 v 50 športnih zgodbah doživeto vrne v dneve, ko smo stiskali pesti za naše in vriskali od navdušenja nad njihovimi dosežki. Spomni nas na velika tekmovanja, ko smo pozabili na vsakdanje in nevsakdanje skrbi in dihali s slovenskimi tekmovalci. Ozre se tudi na velika svetovna imena, ki so premaknila športne in človeške mejnike, na preigravanja v najpomembnejši postranski stvari na svetu, na športnike in dogodke, ki so presegli športna igrišča in zaznamovali naše dojemanje sveta. Navdušujoča knjiga, ki jo je Slavko Jerič ustvaril, ni le »zlati album« športnih vrhuncev preteklega desetletja, temveč tudi sijajna motivaci-

Vodja Appla svari pred uporabo telefonov v šolah, v Franciji so jih tam že prepovedali, Južna Koreja pa ima že nekaj let zakone za zaščito mladine pred temi "sopotniki". Manfred Spitzer v svoji knjigi s pomočjo znanstvenih raziskav dokazuje, da nebrzdano uporabljanje pametnih telefonov škoduje zdravju, ovira izobraževanje otrok in mladine ter ima hude posledice tudi za našo družbo. Kritično razčlenjuje tako imenovano »digitalizacijo«, ki ima kakor vsak pojav, tudi slabe posledice, v tem primeru zlasti za naše otroke in mladostnike. 🔲

KINO spored MATRICA: OBUDITEV The Matrix: Resurrections, znanstvenofantastična akcija, 148 min (ZDA) Režiser: Lana Wachowski Igrajo: Keanu Reeves, Carrie-Anne Moss, Christina Ricci, Neil Patrick Harris, Jada Pinkett Smith Petek, 14. 1., ob 19. uri

SLADIČEVA PICA Licorice Pizza, komedija, 133 min (ZDA) Režiser: Paul Thomas Anderson Igrajo: Alana Haim, Cooper Hoffman, Sean Penn, Bradley Cooper, Tom Waits, Benny Safdie Sobota, 15. 1., ob 17. uri

IGRA SOVRAŠTVA The Hating game, romantična komedija, 104 min (ZDA) Režiser: Peter Hutchings Igrajo: Lucy Hale, Corbin Bernsen, Austin Stowell Sobota, 15. 1., ob 20. uri

MALI JETI Abominable, sinhronizirana animirana družinska pustolovščina, 97 min (ZDA) Režiser: Tim Johnson, Todd Wilderman Glasovi: Zala Djuric Ribič, Luka Markus Štajer, Gal Žilavec, Alenka Tetičkovič, Pa-

vel Ravnohrib, Žiga Bunič, Nina Skrbinšek, Aja kobe, Gregor Lavtar Nedelja, 16. 1., ob 16. uri

NEBESA Komična drama, 120 min (Srbija, BIH, Severna Makedonija, Slovenija, Črna gora, Nemčija, Hrvaška) Režiser: Srdjan Dragojević Igrajo: Goran Navojec, Ksenija Marinković, Bojan Navojec, Miloš Timotijević, Miloš Samolov, Nataša Marković, Radoslav Milenković, Nikola Pejakovic, Danijela Mihajlović, Srdjan Todorović, Ana Mandić, Miloš Timotijević Nedelja, 16. 1., ob 19. uri

FRANCOSKA DEPEŠA The French Dispatch, komična drama, 108 min (Velika Britanija, Nemčija, Francija) Režiser: Wes Anderson Igrajo: Benicio Del Toro, Adrien Brody, Tilda Swinton, Léa Seydoux, Frances McDormand, Timothée Chalamet, Lyna Khoudri, Jeffrey Wright, Mathieu Amalric, Stephen Park, Bill Murray, Owen Wilson, Christoph Waltz, Edward Norton, Jason Schwartzman, Anjelica Huston, Liev Schreiber, Elisabeth Moss, Edward Norton, Willem Dafoe Ponedeljek, 17. 1., ob 19. uri

lokalne novice

Praznik svetih treh kraljev spremljajo različni običaji, med katerimi je še danes najbolj pogosto trikraljevsko koledovanje. Na predvečer praznika je v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom. Na vhodna vrata na predvečer praznika svetih treh kraljev napišejo začetnice imen treh kraljev: Gašper, Miha in Boltežar, z letnico novega leta. Aktivni so tudi koledniki

Sveti trije kraji Na predvečer praznika svetih treh kraljev je moj stari oče, podobno kot pred božičem, z blagoslovljeno vodo pokropil vse prostore v hiši in hlevu. Na podbojih vhodnih vrat je z belo kredo obnovil že malo zbledel napis 19 GMB 43. Oče mi je kasneje razložil, da številka 19 in 43 pomeni leto, ki ga v tem času doživljamo. GMB pa so začetnice imen sv. treh kraljev, Gašperja, Mihe in Boltežarja, ki so obiskali novorojenega Jezusa v Betlehemu in svetu razglasili rojstvo novega kralja. Praznik Gospodovega razglašenja ali sv. treh kraljev, ki ga slavimo 6. januarja, je vsaj v preteklosti veljal za tretji božič. Za nas je bil to lep praznični dan. Božična potica se je v tem času že »izsušila«, zato so za ta praznik pogosto spekli škofov ali božični kruh. To je bil ržen kruh, v katerega je bilo pred pečenjem v testo primešano narezljano suho sadje. V popoldanskem času smo na ta praznik pospravili božično drevo. Piškote z drevesa smo v teh dneh pojedli, obeske smo skrbno shranili za prihodnje leto. Malo izsušeno smrečico pa smo skurili v krušni peči. Jaslice so »bogkov kot« krasile še do svečnice, ki jo slavimo 2. februarja. Naša kmetija je bila odmaknjena od strnjenega naselja, zato nas ob prazniku treh kraljev koledniki niso obiskovali. Po pripovedih mojega deda so se v preteklosti, na večer pred praznikom, ponekod vaški fantje odeli v oblačila treh kraljev in s svetlečo zvezdo z repom na drogu obiskali kmečke domačije.

v naši bližnji okolici: Plešivcu, na Konovem, v Škalah, Kavčah, Šentilju in Cirkovcah. Dani Avbreht iz Krajevne skupnosti Cirkovce je zadovoljen, ker lahko

❱

presenetijo številne krajane. Prepevajo koledniške pesmi in želijo vse dobro v novem letu. Kako dobro ljudje poznajo običaje? »V naši krajevni skupnosti je običaj

Praznik svetih treh kraljev je še vedno priljubljen po različnih koncih slovenskega podeželja, njihovega prihoda pa se razveselijo tudi v mestih.

Ob prihodu so koledniki zapeli in domačim zaželeli zdravje, srečo in plodno leto. Da bi se vse to tudi uresničilo, je kolednike gospodinja lepo obdarila. Koledovanje ob prazniku svetih treh kraljev je med drugo svetovno vojno zamrlo. V zadnjih letih prejšnjega tisočletja pa so trije kralji po vaseh in v turističnih središčih spet stopili na plano. V številnih naseljih po Sloveniji koledniki ponovno obujajo spomine na dogodke izpred

Takrat je bila tudi vleka hlodov po zasneženi podlagi ugodna. Zimske večere pa smo preživeli ob preji volne ter pletenju košev in košar.

Zgodovina svetih treh kraljev

Katoliška cerkev slavi dan svetih treh kraljev kot razglašenje Gospodovo. Je spomin na to, ko so na osnovi številnih starih zapisov in legend »trije modri« prišli počastit novorojenega Jezusa v

Sv. trije kralji, upodobljeni na praznični voščilnici slikarja Maksima Gasparija

dveh tisoč let. S praznikom svetih treh kraljev se zaokrožuje dvanajstdnevni ciklus božičnih praznikov. V tem času se v preteklosti na kmetiji nismo lotevali večjih opravil in te dni je tudi vprežna živina počivala. Na novo leto so rekli, da je dan toliko daljši kot zine petelin. Na praznik treh kraljev pa je dan že daljši za petelinov korak. V dneh po treh kraljih smo, ob ugodnem vremenu, začeli s sečnjo in s spravilom lesa iz gozda.

Betlehem in so svetu razglasili rojstvo Odrešenika. Po današnjih razlagah starih spisov je bil v trojici »modrih« najstarejši Gašper, ki je novorojencu prinesel zlato, kot simbol svetosti. Drugi je bil Miha. Prinesel je kadilo, ki spodbuja duhovnost in simbolizira božji duh. Tretji je bil Boltežar, ki je bil črne polti. Prinesel je dišavo miro, ki simbolizira nežen vonj matere zemlje. Pot je »modrim« kazala zvezda repatica ali komet. Po nebu je pripotovala z

poznan vrsto let. Zapojemo in si voščimo. Krajevno skupnost obiskujemo v dveh skupinah in obiščemo okoli sto hiš, presenetimo pa tudi koga izven naše krajevne skupnosti, ki se našega obiska zelo razveseli,« razloži Avbreht in poudari, da so koledniške pesmi od regije do regije različne, najpomembneje pa je, da tradicijo ohranjajo in prenašajo na mlajše 🔲 rodove.

vzhoda in modre vodila do Jeruzalema, nato pa se je ustavila nad hlevom v Betlehemu, kjer je bil rojen Odrešenik. Obstoj zvezde repatice, v času Kristusovega rojstva, je zahodnoevropska stroka najprej potrdila, nato pa zanikala. Iz starih kitajskih zapisov pa je menda moč razbrati, da je v času Kristusovega rojstva zvezda z osvetljenim repom res obstajala in se je pomikala z vzhoda proti zahodu. Današnja zgodovina in astronomija potrjujeta, da je v zapisih in legendah starih narodov bližnjega in srednjega vzhoda iz obdobja Kristusovega rojstva veliko resnice. Zvezdo repatico pa današnja astronomija razlaga kot zvezdo »supernova«, ki je prav v tistem času zažarela v vsej veličini. V prvem tisočletju po Kristusu in tudi pozneje je bilo v modi iskanje in zbiranje posmrtnih ostankov znanih mož in svetnikov. Mogočna gotska katedrala v Kölnu ob reki Ren se še danes ponaša s pozlačeno skrinjo, v kateri hranijo posmrtne ostanke svetih treh kraljev. Po smrti rimskega cesarja Konstantina so leta 314 po Kristusu skrinjo z ostanki treh kraljev pripeljali iz Konstantinopla v Milano. Leta 1164 pa je cesar Svetega rimskega cesarstva, Friderik prvi, skrinjo z ostanki treh kraljev prinesel v današnji Köln. Znano je, da so v času Avstro-Ogrske vladavine, ko je bila skozi naše kraje že speljana železnica, Slovenci organizirano potovali na romanje v Köln. To romanje so imenovali »kelmoraj«. Še danes je katedrala v Kölnu najbolj znana romarska pot v tem delu Evrope. 🔲

Jože Lekše

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 22

od 14. 1. do 20. 1. - 14. januarja 1979 zvečer se je pretrgala nosilna vrv nihalke na Golteh in gondola s tremi potniki je treščila na tla. Na srečo se je nesreča na Golteh končala brez smrtnih žrtev; - 14. januarja 1994 je Radio Velenje začel oddajati iz novih studijskih prostorov v Starem trgu v Velenju; - 14. januarja 1996 je takratni ravnatelj nekdanjega Kulturnega centra Ivan Napotnik Velenje Vlado Vrbič v Stockholmu izročil švedski pisateljici Astrid Lindgren plaketo Pikina ambasadorka, takratni slovenski veleposlanik na Švedskem Ivo Vajgl pa je avtorici knjige o Piki Nogavički podelil tudi častni znak svobode Republike Slovenije; - januarja leta 1982 je osnovna šola s prilagojenim programom 14. divizija (danes osnovna šola Šmartno) iz Velenja prejela Bloudkovo nagrado za najboljše šolsko športno društvo v šolskem letu 1980/81; - 15. januarja 1842 se je v Mozirju rodil duhovnik in politik Ivan Lipold, ki je

Postanite naročnik

OBVEŠČEVALEC bil župnik v Šmartnem pri Velenju od leta 1872 do leta 1892. Leta 1890 je bil v slovenjgraškem okraju izvoljen za deželnega poslanca. Umrl je 6. oktobra 1897 v Bistrici ob Sotli; - 15. januarja 1915 se je v Kočevju rodil vrtnar Alojz Jaklič, ki je v mnogočem zaslužen za razvoj zelenega Velenja po drugi svetovni vojni. Umrl je v Velenju, 24. septembra 1972; - od 15. do 17. januarja leta 1988 je bilo v velenjski Rdeči dvorani neuradno evropsko prvenstvo v malem nogometu; - 16. januarja 1949 se je v Ormožu rodil glasbenik in dirigent Nikolaj Žličar, ki od leta 1992 poučuje klavir na glasbeni šoli v Velenju; - 16. januarja 1950 se je v Celju rodil novinar in fotograf Jože Miklavc Pepi iz Velenja; - 17. januarja 1918 se je v Borovljah na Avstrijskem Koroškem rodil strokovnjak za zgodovino slovenskega in velenjskega premogovništva rudarski inženir Anton Seher, ki je umrl 10. marca 2015; - 17. januarja 1943 se je v Železnem pri Žalcu rodil akademski kipar Anton Herman. Šolanje je začel v Žalcu, nadaljeval v Celju in študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral

13. januarja 2022

Maks Lomšek (Foto: Damijan Kljajič, hrani arhiv Muzeja Velenje)

leta 1975. Od 1967 do 1986 je bil zaposlen kot učitelj likovne vzgoje na osnovnih in srednjih šolah v Šaleški dolini, kasneje pa v svobodnem poklicu; - 17. januarja 1976 so v Rdeči dvorani pred 2000 gledalci pripravili prvi rock koncert v Šaleški dolini, na katerem so nastopili Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in velenjska skupina Ave; - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja 1886 v Šmihelu nad Mozirjem. Umrl je 23. decembra 1957 v Celju; - 19. januarja 1903 je bil v Šoštanju rojen duhovnik, narodni delavec, partizan, publicist in politik Jože Lampret,

ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije. Umrl je 23. maja 1969 v Ljubljani; - 19. januarja 1925 se je v Gaberkah rodil Maks Lomšek (psevdonim LoM). Po končani meščanski šoli v Šoštanju je šolanje nadaljeval na srednji tehniški šoli v Ljubljani. Bil je prvi predsednik Delavskega sveta TEŠ (1957 1959), dolgoletni tajnik Društva Energetikov, pobudnik izhajanja glasila Informator ter scenarist filma o TEŠ. Ukvarjal se je tudi s klasično enigmatiko in je avtor številnih križank, ki so izšle v Našem času. Umrl je 4. novembra 2013; - 19. januarja 1927 se je v Korpah pri Blagovici rodil kulturni delavec, literat in učitelj Franc Hudomal, ki je veliko postoril za življenje v Ravnah pri Šoštanju; - 20. januarja 1898 se je v Framu pri Mariboru rodil dolgoletni šoštanjski zdravnik dr. Stane Medič; - 20. januarja 1916 je v Mariboru umrl literat in duhovnik Jernej Voh. Napisal je več knjig in člankov s področja liturgije, cerkvenega prava in zgodovine. Rojen je bil 24. avgusta 1844 v Arnačah pri Velenju. 🔲

Ne telefonirajte, ko ste za volanom! Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa opozarja na nevarnost uporabe mobilnih telefonov in drugih naprav ter opreme (tablic, prenosnih računalnikov, slušalk ...) med vožnjo. V ta namen med 10. in 23. januarjem poteka preventivna akcija »Varno brez telefona«. V akciji sodeluje tudi policija, ki bo v omenjenem času poostreno nadzirala cestni promet in ugotavljala navedene kršitve. V skladu z zakonskimi spremembami, ki so začele veljati sredi avgusta lani, je za uporabo mobilnega telefona med vožnjo za voznike motornih vozil po novem predpisana kazen 250 evrov ter 3 kazenske točke. Za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), pa kazen za neupravičeno uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo znaša 120 evrov.

Damijan Kljajič

03 898 17 50 | press@nascas.si Za naročnike do 8 številk zastonj!

Nagradna križanka Radia Velenje RADIO

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 3. do 9. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 3. do 9. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

radio.velenje@nasas.si Stari trg 15, 3320 Velenje Tel.: 03 / 897 50 05

UTRIPAMO Z VAMI NA KAMOT na frekvenci 107,8 MHz

• Aktualne novice • Lokalne informacije • Tematske oddaje • • • • • • • • •

na deželi moj zdravnik frekvenca mladih rešitev na dlani strokovnjak svetuje naše zgodbe lokalno dopoldne športni portret podjetniški kotiček

Rešitev križanke s priloženim geslom pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Radio Velenje«, najkasneje do ponedeljka, 24. februarja. Nagrajenci bodo prejeli praktično nagrado.

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 3. do 9. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 3. do 9. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

13. januarja 2022

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

PRIDELKI ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

KOKOŠI NESNICE, prodam. Rjave, grahaste, zelenojajčne jerebičaste, zelenojajčne plave. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno itd. Kmetija Šraj. Gsm: 031 751 675

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času! Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE

mali OGLASI

03 898 17 50

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

V soboto, 15. 1. 2022 in nedeljo, 16. 1. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 498 v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

 898 17 50

Avgust - Gustl Tanšek Vsak od nas za sabo pušča sled – med bližnjimi v družinskem krogu, med prijatelji in znanci, sodelavci, še celo med tistimi, ki jih nisi nikdar srečal, so pa kaj slišali o tebi ali se jih je dotaknilo tvoje početje. Sled osebnosti in dela ostane za človekom tudi potem, ko ga več ni. Gustlova zgodba se je končala na silvestrovo. Rodil se je 18. julija 1931, v številni rudarsko-kočarski družini, Ivanu in Emi, rojeni Krofl. Izobilja pri Tanških niso poznali, kar je gotovo vplivalo na njegovo sicer nemirno, a prizemljeno naravo, pa tudi na željo po lepšem in boljšem. Ta ga je najprej vodila iz rudarskega v učiteljski stan, vendar mu – kljub dolgoletni karieri na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda – učiteljevanje ni bilo dovolj. V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je najprej znašel v gledaliških in pevskih vodah. Ustvarjalni nemir ga je držal razpetega med zavestjo o prostoru, v katerem je zrasel in mu ostal zavezan do smrti, ter med željo po spoznavanju novih krajev in ljudi. Kot raziskovalec družinske preteklosti je mimogrede skrbel tudi za njeno sedanjost, za to, da so se ohranjali stiki med številnim, po Sloveniji in zahodni Evropi razseljenim sorodstvom. Iz poznavanja lokalne zgodovine, zbiranja podatkov, pričevanj in dokumentov ter iz želje po njihovi promociji je nastalo več zapisov, tako spominskih kot leposlovnih, pa tudi njegov angažma za obnovo gradu Turn. V njegovi poeziji, npr. v zbirki »Šumijo valovi nekoč lepih poljan«, pogosto od-

mevata usoda, ki je doletela dolino, še posebej Škale, in protest proti njej. Iz zavesti o pripadnosti je rasla njegova najbrž najbolj odmevna aktivnost – turizem. Danes zaradi let čedalje manj številna publika se ga spominja kot pionirja mladinskega turizma, ki je od leta 1958 vzpostavljal organizacijo Počitniške zveze, prebijal led z ustanovitvijo mladinskega kampa »Savinja« v Makarski 1963, leta 1964 pa je – žal samo za štiri leta – vzpostavil youth hostel v Vili Mojca, za kar so fantje in dekleta opravili več kot 10.000 prostovoljnih delovnih ur, ter sodeloval z mladimi v partnerskih mestih Schiedamu, Vienni in Esslingenu, za kar je prejel srebrni znak mesta Esslingen. Že upokojenemu so podelili častno članstvo v Počitniškem društvu Kažipot, ki ga je pomagal ustanoviti namesto Počitniške zveze. Poleg teh dveh priznanj je prejel priznanja tako za delo v prosveti (1969) kot turizmu (1978, 1979, 1980, 1983). Z njegovim imenom je povezana ena večjih prireditev, ki so v šestdesetih in sedemdesetih skrbele za promocijo Velenja čez tedanje republiške in državne meje. Plesni turnir Evropa pleše se je od leta 1965 odvijal na kotalkališču ali – če je bilo vreme slabo – v Domu kulture. Tako organizacija same prireditve z mednarodno udeležbo športnih plesalcev in sodnikov kot pridobivanje sponzorjev sta bila na plečih Turističnega društva Velenje, katerega dolgoletni predsednik je bil Gustl Tanšek. 🔲

L. Planko

suzana@nascas.si ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

GIBANJE prebivalstva

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI •

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

• • •

Zaluberšek Justina, roj, 1927, Velenje, Lipa 19 Lesjak Bogomir, roj. 1938, Velenje, Prelska 15 Kolar Marijan, roj. 1936, Velenje, Cesta III 8 Kreinz Angela, roj.1941, Šoštanj, Topolšica 198C

ZAHVALA Zapustil nas je dragi oče, dedek, pradedek, brat, tast, stric, sosed in prijatelj

AVGUST - GUSTL TANŠEK z Linhartove 4 v Velenju,

18. 7. 1931 – 31. 12. 2021 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sokrajanom, someščanom, bivšim sodelavcem OŠ Mihe Pintarja Toleda, Turističnemu društvu Velenje, Počitniškemu društvu Kažipot Velenje, PDU Konovo, Društvu upokojencev Velenje, Društvu Invalid Konovo, KORK Konovo, govorniku Francu Vedeniku in pevcem kvarteta Oljka, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi za vsa izrečena ustna ter pisna sožalja. Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje za lepo izveden pogreb in župniku Mateju Dečmanu iz župnije Velenje sveti Martin za opravljen cerkveni pogrebni obred. Žalujoči: hči Božena Tanšek, vnuk Nejc Šuštaršič s partnerko Nušo Vengust, pravnuka Klemen in Tadej Šuštaršič in sin Gorazd Tanšek, snaha Sonja Tanšek, vnuk Boštjan Tanšek s partnerko Vanjo Bezjak, pravnukinja Tinkara Tanšek in Marcel Bezovšek.

ZAHVALA

Poslovila se je naša draga mama

Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek

JUSTINA - TINKA ZALUBERŠEK

BOGOMIR LESJAK

1927 – 2021

»Mama, hvala ti za vse.«

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se ji poklonili na zadnji poti k večnemu počitku. Iskrena zahvala zdravniku dr. Pavlu Grošlju in zdravnici dr. Vesni Lah za zelo pozorno zdravstveno oskrbo, vsem sestram in strežnicam pa za brezhibno nego in vljudno pozornost, predvsem v zadnjih trenutkih njenega bivanja v domu starejših v Velenju.

30. 12. 1938 – 29. 12. 2021

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Iskrena hvala rudarjem, g. Lemežu za poslovilne besede, gasilcem, pevcem Kamerati in kvartetu rudarske godbe. Hvala Premogovniku Velenje, PGD Vinska Gora, KS Vinska Gora, DU Vinska Gora, DČ Vinska Gora, Komunalnemu podjetju Velenje in Iris&Tišina. Iskrena hvala duhovniku g. Krašovcu za pogrebno slovo, organistki in cerkvenemu zboru. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi.

Naj počiva v miru. Vsi njeni

Vsi njegovi žalujoči

Naš čas, 13. 1. 2022, barve: CMYK, stran 24

Tudi v Velenju vedno več testiranih oseb Velenje – V Sloveniji bomo imeli v času od četrtka, 13. januarja, do vključno sobote, 15. februarja, ponovno dneve cepljenja z geslom »Stopimo skupaj! Varno in zdravo naprej.« V Zdravstvenem domu Velenje bo Cepilni center v dnevih cepljenja odprt od 8. do 20. ure. Kljub temu pa je v ZD Velenje možnost cepljenja proti covidu-19 brez naročanja občanom na voljo tudi v torek in sredo med 8. in 11. uro. Osebam, starejšim od 12 let, se na cepljenje ni treba naročiti. S seboj pa morajo imeti osebno izkaznico ali drug uradni identifikacijski dokument, kartico zdravstvenega zavarovanja in morebitne podatke o predhodnem cepljenju proti covidu-19.

Mlajše otroke je treba na cepljenje naročiti

Cepljenje za otroke, stare med 5 in 11 let, je organizirano v Predšolskem dispanzerju. Zaradi lažje organizacije cepljenja otrok v tej starostni skupini je treba otroke na cepljenje predhodno naročiti. Odločitev za cepljenje je odločitev za zdravje in za vrnitev v življenje, kot smo ga poznali. Najboljša zaščita pred težkim potekom omikrona in hospitalizacijo je še vedno cepljenje. Virus lahko premagamo

Vida Kolšek, tehnik zdravstvene nege iz akutne ambulante Zdravstvenega doma Velenje.

skupaj, zato izkoristimo akcijo cepljenja in se cepimo. 🔲

Dnevi cepljenja tudi v Zdravstvenem domu Velenje Po novem letu se je število PCR testiranj v akutni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje močno povečalo. Do novega leta je bilo povprečno testiranih približno sto oseb, po novem letu

pa se je število testiranih povečalo za več kot enkrat. Tudi zanimanje za hitro testiranje v Rdeči dvorani Velenje je precejšnje, sploh odkar je znova brezplačno.

pomembno, da uživamo hrano, ki koristi našemu telesu. Svetovala bo, kako osvojiti zdrave prehranske navade in kako jih prenesti na otroke in mladostnike. V času, ki je zaradi zdravstvenih razmer poln izzivov za naše telo, je zelo pomemben dober imunski sistem, ki ga lahko okrepimo tudi z zdravo prehrano. Predavateljica Nataša Forstner Holešek se je po zaključenem univerzitetnem študiju živilske

Smrečice se reciklirajo in postanejo nove surovine. Zmlete vejice so primerne za odlaganje na kompost. Z njihovo pomočjo lahko sami naredimo kompost, idealen za sajenje vrtnih borovnic, rododendronov ali kot dodatek k vrtni zemlji.

tehnologije in prehrane zaradi lastnih zdravstvenih težav še bolj poglobila v nadaljnji študij prehrane ob različnih alergijah in avtoimunih boleznih. Verjame, da se lahko vsi dobro počutimo v svojem telesu. Poiskati pa moramo najbolj primeren način prehrane, ki ustreza tako našemu telesu kot življenjskemu stilu. Vse, kar poučuje in o čemer svetuje, dnevno živi in preizkuša na sebi. Z veseljem bo z vami delila svoje znanje in lastne izkušnje. Na predavanje se lahko prijavite na e-poštni naslov mzpm.velenje@vilarozle.si, do ponedeljka, 17. januarja 2022, do 13. ure. Na dan predavanja vam bodo poslali povezavo na vašo e-pošto. 🔲

vstopu v upokojenski stan, saj mnogi s tem pridobijo še eno ali edino »družino« za sobivanje v srebrnih letih. O dogajanju se obveščajo na spletnih straneh, po elektronski pošti in drugih oblikah družbene komunikacije. Zelo pomembna pa so lokalna

glasila, ki praviloma prinesejo veliko koristnih informacij, sporočil in zanimivosti. V Šaleški dolini sta to poleg drugih tudi glasili za upokojence revija Vzajemnost ter glasilo Zveze društev upokojencev Slovenije ZDUS Plus. ŠPZDU pa izda vsako leto zbor-

Prazniki so za nami, poleg večje količine ostalih odpadkov pa bo treba pospraviti tudi odslužene odpadne smrečice. Vodja tehnološke priprave dela pri PUP Saubermacher Velenje Alenka Centrih Ocepek pojasni, da po uporabi naravne novoletne smrečice sodijo v zbirni center Velenje (ob Škalskem jezeru), kjer je predaja brezplačna. Razžagane pa lahko oddamo tudi v rjav zabojnik. »Nikakor pa ne sodijo ob zabojnik, v zbiralnico, saj iz odpadnih naravnih smrečic nastanejo lesni sekanci, kar pomeni, da se smrečice reciklirajo in postanejo nove surovine. Na tak način ravnamo v skladu s krožnim gospodarstvom, ki poudarja kroženje bioloških materialov,« pojasni Centrih Ocepkova, ki opozori tudi, da je pred nakupom dobro pomisliti na to, kam po uporabi in kakšna je življenjska doba določenega artikla. Kaj pa umetne novoletne

smrečice? »Odpadne umetne smrečice pa lahko oddamo kot kosovni odpadek v času akcij ali pa jih pripeljemo v zbirni center.«

Med prazniki se nabere tudi več zbrane embalaže

Pri podjetju PUP Saubermacher opažajo tudi, da je v času po božično-novoletnih praznikih več odložene kartonske in plastične embalaže. Vzrok? »Nekaj več zaradi obdarovanja, nekaj pa zaradi praznikov samih. Veliko materiala je še vedno v prvotnem stanju, kar pomeni, da je embalaža nespremenjena, le prislonjena je ob zabojnike. V času velikonočnih praznikov pa ljudje zaradi čiščenja okolice odlagajo več kosovnih odpadkov, saj se v spomladanskih mesecih lotimo čiščenja in priprave na pomlad, ko skupaj z njo zaživimo tudi ljudje.« 🔲

jš

Dražba vrednejšega lesa se je že začela

Bilten Upokojenec izšel že štiridesetič Zveza društev upokojencev, ki povezuje 10 društev in Klub upokojencev Gorenje, je v lanskem letu štela 5.500 ali nekaj več članic in članov, registriranih in z določenimi kriteriji včlanjenih oseb, ki za simbolično članarino uživajo številne ugodnosti; možnosti koriščenja dejavnosti za starejše, skrb za osamljene, preventivno zdravstveno in socialno varstvo, udejstvovanje v kulturi ter povezavo z lokalnim življenjem. Lepši del tega so delavnice za zdravo življenje, rekreacijo, izlete, organiziranje za nujno izobraževanje starejših ter povezave v krajevnih skupnostih. Vodstva društev in Šaleška pokrajinska zveza (ŠPZDU) pa vzdržujejo nujne stike z vodstvi in s strokovnimi službami občin, zavodov, družbenega standarda, RK in Karitasa ter drugih javnih institucij. Zato je vključevanje v društva priporočljivo čimprej po

Iz odpadnih naravnih smrečic nastanejo lesni sekanci, kar pomeni, da se smrečice reciklirajo v nove surovine – Po božičnonovoletnih praznikih več odložene kartonske in plastične embalaže

jš

V tem tednu (ponedeljek, torek) so z metodo PCR v Zdravstvenem domu Velenje testirali 497 oseb, od tega je bilo 282 pozitivnih na Sars-CoV-2. Pretekli teden (ponedeljek, torek) so z metodo PCR testirali 331 oseb, od tega je bilo 178 pozitivnih. Ta ponedeljek in torek pa je bilo na hitrem testiranju 469 oseb, 5 rezultatov je bilo pozitivnih. Vsi, ki so bili na hitrem testiranju pozitivni, so bili napoteni na PCR testiranje.

V januarski šoli za starše o zdravi prehrani za vso družino, krepitvi imunskega sistema in prenašanju dobrih navad na otroke in mladostnike Velenje za temo januarskega predavanja izbrali zdravo prehrano. Ponavadi v novo leto stopamo s številnimi zaobljubami, med katerimi je pogosto tudi ta, da bomo jedli bolj zdravo in tako poskrbeli za svoje zdravje. Pomanjkanje hranilnih snovi lahko povzroči našemu telesu težave, ki se na dolgi rok lahko odražajo tudi na počutju in zdravju tako odraslih kot tudi otrok in mladostnikov. Izvedeli boste, zakaj je

🔲

Število aktivno okuženih v Velenju

Hrana je zdravilo

Velenje, 17. januarja – Tudi v novem letu Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje nadaljuje s šolo za starše. V ponedeljek, 17. januarja 2022 ob 17.30, vas vabijo, da se jim pridružite na spletnem predavanju, ki bo potekalo na aplikaciji Zoom. Predavateljica bo tokrat domačinka Nataša Forstner Holešek, raziskovalka zdravega načina prehranjevanja. Ni naključje, da so na MZPM

»S hitrimi testi dnevno testiramo tudi štiristo, petsto ali šeststo ljudi,« pove Vida Kolšek, tehnik zdravstvene nege iz akutne ambulante, kjer ugotavljajo, da je trenutno pozitivnih okrog petdeset odstotkov vseh testov. Vendar tega, ali gre za koronavirusno različico omikron, ne vedo, saj v laboratoriju v Celju različice ne določijo. »Zavedamo pa se, da bo število testiranih in okuženih naraščalo (česar smo vajeni iz meseca novembra) in znova bomo dnevno testirali okrog tristo oseb, česar smo že vajeni in na kar smo v zdravstvenem domu pripravljeni,« še doda Kolškova. Zaradi slabšanja epidemiološke situacije se je osebje Zdravstvenega doma Velenje odločilo, da do nadaljnjega testiranje s hitrimi testi izvajajo tudi ob nedeljah, in sicer med 17. in 19. uro.

Kam z odsluženimi smrečicami?

nik poročil in aktualnega branja, programov dela in posameznih člankov. Bilten Upokojenec Šaleške pokrajinske zveze je napisan na poljuden način, skoraj kot priročnik, ki je koristen skozi vse leto. Je kot ogledalo dogajanju, zapis spominov in aktivnosti ter kot načrt za prihodnje oz. tekoče leto. Prostovoljci, na katerih temelji vsa dejavnost ŠPZDU in društev, zberejo gradiva, ki jih nato uredijo po vnaprej postavljenem konceptu. Pomembno je omeniti, da izdajo biltena na 60 straneh v barvnem ovitku omogočajo številni donatorji in sponzorji (tokrat jih je več kot 70), mali in večji podjetniki, gospodarske družbe, zavodi in seveda vse tri občine MOV Velenje, Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki, ki z velikim razumevanjem sodelujejo z Zvezo in društvi upokojencev. 🔲

Jože Miklavc

Slovenj Gradec – Na Koroškem se v teh dneh pripravljajo na dražbo vrednejših kosov lesa, ki jo organizirajo Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. Licitacija bo potekala v neposredni bližini poslovne enote Koroške kmetijsko-gozdarske zadruge v Starem trgu ob Podgorski cesti. Tokratna dražba bo šestnajsta po vrsti, tudi letos pa pričakujejo veliko število kupcev in prodajalcev, pravi Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline. »Pričakujemo les iz vse Slovenije in nekaj lesa iz sosednje Avstrije. Glede na odziv lastnikov pričakujemo podobno zanimanje kot lani, ko smo prodali 4.000 m3 lesa, kar je bila do sedaj druga največja licitacija. Zanimanje je veliko tako med kupci kot prodajalci, saj kvalitetnega lesa na lesnem trgu manjka. Na tovrstnih licitacijah se pojavijo ponudniki z izbranimi kosi lesa, ki dosegajo zelo visoke

cene.« Večina lesa prihaja iz zasebnih gozdov, največ je hrasta, javorja in smreke. Tudi kakovost je na visokem nivoju, največ povpraševanja na trgu pa je po hrastovem lesu in gorskem javorju. Prav tako so iskane sadne vrste lesa in les oreha, saj je tega na trgu malo. Kaj pa cene? »Cene, po katerih se prodajajo najkvalitetnejše vrste lesa, so lahko izjemno visoke. Vsako leto dosega najvišje cene les gorskega javorja, cena za m3 je več kot 11.000 evrov, za hlod pa tudi okrog 30.000 evrov,« doda Jeromel, ki še pove, da prejmejo največ lesa iz štajerskih in koroških gozdov ter z območja savinjske regije. Les bodo zbirali do 20. januarja, čas od 25. januarja do 4. februarja pa bo namenjen kupcem za ogled in oddajanje ponudb. 18. februarja pripravljajo dan odprtih vrat in razglasitev rezultatov, seveda v skladu z veljavnimi epidemiološkimi ukrepi. 🔲

jš