03-2013 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 1

V petek in soboto bo pretežno oblačno, v nedeljo bo snežilo. Temperature podnevi okoli 0, ponoči okoli -5 stopinj C.

številka 3

četrtek, 17. januarja 2013

1,80 EVR

»Novoletna okrasitev« brežin Pake

Dočakali smo zimo

Tatjana Podgoršek

Sneg, ki je padel v začetku tedna, je za kratek čas nekoliko pokril nabrežine reke Pake, ki so ob pogledu nanje vsakomur vsak trenutek razkrivale obsežnost novembrskih poplav tudi na območju občine Šmartno ob Paki.

Tako mislim

Prav preseneča dejstvo, da je šla v nos »okrasitev s plastičnimi vrečkami in drugimi okraski«, ki jih je prinesla reka, le peščici občanov. Preseneča zato, ker nekateri krajani kaj hitro prijavijo, če je kdo kje preglasen, če je razsvetljava ob igrišču zanje premočna, če…. Očitno je moteče samo tisto, kar se – po njihovem mnenju - tiče samo njih samih. Kar pa je skupno dobro, je stvar drugih. Pobuda, ki jo je na zadnji seji šmarškega občinskega sveta dal eden od tamkajšnjih svetnikov, »da ne bi krona padla z glave, če bi opravili kakšno družbeno koristno delo tudi tisti, ki jim občina plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje«, ni slaba. Na seznamu jih je še vedno čez 60. Kot je dejalo vodstvo lokalne skupnosti, bi takšno aktivnost že načrtovali, če bi imeli vzvode za to. Tako pa država ne drezne niti tistih, ki jim je dodelila koncesijo za urejanje nabrežin reke Pake in jim za to namenila tudi nekaj davkoplačevalskega denarja. Zna pa ljudem zapovedati, kdaj smejo odstraniti odvečne veje. In bog ne daj, da jih odstranijo preveč, ker ob prijavi za kaj takega inšpektor ukrepa.

8 Takšno čisto ta pravo, s kupi snega! Mnoge je ta jezil, še več jih razveseljuje. Pravo veselje je bilo v ponedeljek popoldne kljub temu, da je sneg še kar naletaval in da je bilo megleno, gledati otroke, kako radoživo so se zapodili na pobočja. Že zaradi njih si želimo, da bi zima trajala še nekaj tednov, a žal napovedi niso tako

obetavne.Seveda pa so se mnogi tudi tokrat jezili. Do sedme ure zjutraj namreč vsega snega pač ni mogoče odstraniti, še posebej, če naletava tako na gosto kot je tokrat. PUP skrbi v mestni občini velenje kar za dobrih 250 km cest, Andrej v Šoštanju za dobrih 200…. S snegom pozimi, ki je sicer zadnja leta res bolj redkost kot pravilo,

se je pač treba sprijazniti in se primerno obleči in obuti. Z izvajalci zimske službe so nam zagotovili, da večjih težav s prevozi ne bi smelo biti, upamo, da jih res niste imeli. Več strani 8.

Predvidoma marca bo občina organizirala očiščevalno akcijo. Ve se, kdo bo plačal račun zanjo, manj pa, komu bodo za to morali v skrajno varčevalnem občinskem proračunu odmeriti manj, kot bi mu lahko. Lanska očiščevalna akcija je stala blizu 8.000 evrov, kar je nekaj manj, kot je v predlogu letošnjega občinskega proračuna, predvidenega denarja za zapiranje odlagališča v Velenju ali za vzdrževanje prometne signalizacije ali toliko, kot naj bi občina skupaj namenila za interventne socialne pomoči občanom in sofinanciranje varstveno-delovnega centra Ježek. Toliko o varčevanju države povsod in na vsakem koraku ter na čigav račun.

Civilne iniciative dvigajo glas proti novi cesti

Zoper Hildo Tovšak 21 kazenskih zadev Zoper nekdanjo direktorico Vegrada Hildo Tovšak je bilo vloženih že 21 kazenskih zadev, le dve obtožnici pa sta zazdaj pravnomočni. Sodni epilog je doslej dobila le zadeva čista lopata v kateri je bila obtožena na leto in dva meseca zapora, a zadeva še ni pravnomočna, saj se je nanjo pritožila.

3 Velenje, 15. januarja - Krajani zaselka Ložnica so s podporo Krajevne skupnosti Šentilj v nedeljo ustanovili civilno iniciativo, ki se v teh dneh že trudi, da pristojnim predstavi svoje nestrinjanje

z umestitvijo hitre ceste v njihovo okolje. Isti dan so civilno iniciativo ustanovili tudi v občini Žalec, poimenovali so jo Ponikovski kras. Obe iniciativi sta se že povezali, saj delita enaka stali-

šča v zvezi z neustreznostjo trase ceste. Več na strani 3. bš

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 2

OD ČETRTKA DO ČETRTKA

V Šaleški dolini lani 514 novorojencev

Lani so v Splošni bolnišnici Celje zabeležili 2114 porodov, kar je 12 več kot predhodno leto. Rodilo se je 1118 dečkov in 1026 deklic. 30-krat so se rodili dvojčki. V bolnišnici je lani privekalo na svet 2144 novorojenčkov, njihovo rojstvo pa je spremljalo dobrih 72 odstotkov očetov. Zadnja v letu 2012 se je slabih 15 minut pred 23. uro mamici Mateji Bevc iz Dobja pri Planini rodila deklica. Prva v letu 2013 je bila prav tako deklica. Rodila se je nekaj minut čez drugo uro zjutraj na novega leta dan, razveselila pa je mamico Mihaelo Juričan iz Cmereške gorce. Istega dne, ob 8.45,

17. januarja 2013

Poplave odnesle 3 milijone evrov

V celjski bolnišnici lani več porodov Tatjana Podgoršek

se je v celjski bolnišnici rodil prvi deček v novem letu. Mamica Petra Romih iz Ločice pri Vranskem je novemu letu nazdravila doma, nato pa pohitela v porodnišnico. Iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec pa so sporočili, da so imeli lani 969 porodov. Na njihovem porodnem oddelku so pomagali prvi na svet v tem letu deklici Tini. Rodila pa se je 2. januarja, nekaj minut čez 7.30. Sicer pa so nam na Mestni občini Velenje povedali, da je bilo lani (po njim dostopnih podatkih) v lokalni skupnosti 395 novorojenčkov, v občini Šoštanj so jih našteli 89, v občini Šmartno ob Paki pa 30. n

Pohorski bataljon – Zadnji boj

Škoda bi bila še veliko večja, če se ne bi gasilci in reševalci tako hitro in množično odzvali Mira Zakošek

Velenje, 10. januar – Kolegij uprave Mestne občine Velenje se je seznanil s poročilom o škodi, ki jo je povzročilo novembrsko obilno deževje, ko je voda marsikje prestopila bregove in je bilo Velenje tudi več ur odrezano od sveta. Začasno je bilo delno ali pa popolnoma neprevoznih kar 53 občinskih cest.

Prva ocena škode je znašala 2,65 milijona evrov. Do 5. decembra pa je komisija celovito pregledala in ocenila (po določeni metodologiji) vseh 189 prijavljenih primerov škode (55 primerov škode na kmetijskih zemljiščih, en primer popolne

škode na stavbah, 38 primerov delne škode na stavbah ter 95 primerov škode na infrastrukturi) in jo ocenila na 2.803.491,52 evra.

Od državet še a zaenkrvra! niti e

Premogovnik prispeval 140 zaščitnih železnih lokov za zaščitne ukrepe

100 tisoč bo dodatnih stroškov za odpravo plazov Pri tem je treba poudariti, da v ta znesek ni všteta škoda, ki je nastala na komunalni infrastrukturi (toplovodu in drugih omrežjih) in je dejansko še višja. Škodo na goz-

Pomoč poplavljencem Karitas in območno združenje RK Velenje razdelila najbolj prizadetim v lanskih novembrskih poplavah 1,5 milijona evrov Tatjana Podgoršek

V Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju pripravili predavanje in odprli spominsko razstavo Milena Krstič - Planinc

Šoštanj, 10. januarja – 8. januarja je minilo sedemdeset let od zadnjega boja Pohorskega bataljona pri Treh žebljih, gotovo ene največjih tragedij NOB. Spomin na tragičen konec pohorskih partizanov, med njimi Alfonza Šarha in njegovih sinov, v njem pa so se borili tudi številni borci iz Šaleške doline, je še vedno zelo živ. Zato ne preseneča, da sta ob obletnici Muzej Velenje in Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo tudi tukaj pripravila spominski dogodek. V Šoštanju v Muzeju usnjarstva je o Pohorskem bataljonu predaval dr. Marjan Žnidarič, odprli pa so tudi priložnostno razstavo, ki si jo lahko ogledate do konca februarja. Zbrane - ni jih bilo malo - sta nagovorila Bojan Kontič, predsednik Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje, kot gostitelj dogodka pa župan Šoštanja Darko Menih. Večer se je začel s partizansko pesmijo iz grl Moškega pevskega zbora Kajuh. n

Vlada RS oziroma ministrstvo za obrambo je namenilo območnemu združenju RK Velenje in tukajšnji Karitas 1,5 milijona evrov pomoči, da jih razdelita najbolj prizadetim v lanskih novembrskih poplavah v Šaleški dolini. Omenjeni humanitarni organizaciji sta jih razdelili med 83 upravičencev, ki so podali vloge, ti pa so ga lahko porabili kot pomoč pri nakupu pohištva, bele tehnike, kurjave, prehrambnega blaga, ozimnice, odej, oblačil … Denar sta razdelila po enotnih merilih, ki jih je določila država, upravičenci pa so ga dobili v

obliki naročilnic. Tisti, ki so imeli poplavljeno stanovanje, v katerem živijo, so bili upravičeni od 1.000 do 2.000 evrov pomoči, za poplavljene kletne prostore, uničeno kurjavo, grelce in peči so dobili od 500 do 1.000 evrov, za poplavljene kleti, uničeno ozimnico in zamrzovalne skrinje so prejeli od 300 do 500 evrov, za v poplavah poškodovane kletne kuhinje, garaže, gospodarska poslopja pa niso bili upravičeni do pomoči v obliki denarja. Darja Lipnikar, sekretarka območnega združenja RK Velenje, je povedala, da bodo 83 prosilcem razdelili še 31 tisoč 300 evrov, ki jih je poplavljencem še dodatno namenil RK Slovenije. Upravičenci jih bodo prejeli

Preko 600 gradbenih zadev Velenje – Na oddelku za gradbene, kmetijske in okoljske zadeve Upravne enote Velenje so lani rešili preko 600 upravnih zadev, kar je največ v zadnjih petih letih. Od tega so jih blizu 350 rešili v zvezi z izdajo gradbenega dovoljenja (za 158 nezahtevnih objektov in 191 manj zahtevnih), kar je prav tako največ v zadnjih petih letih. n

Sofinanciranje športa Šoštanj – Občina Šoštanj je na spletni strani objavila razpis za sofinanciranje športa v občini v letošnjem letu. Rok za prijave se izteče konec meseca, na voljo pa je dobrih 56.000 evrov.

Stroški intervencij so znašali okoli 250 tisoč evrov Največ škode v Mestni občini Velenje so poplave povzročile v krajevnih skupnostih Plešivec, Škale–Hrastovec in Paka pri Velenju. Vsaki od teh krajevnih skupnosti so svetniki na zadnji seji za odpravo posledic poplave namenili po 3 tisoč evrov. n

v teh dneh.« Po besedah Lipnikarjeve so obiskali in oskrbeli z najnujnejšimi artikli 127 družin, predvsem v občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer so poplave povzročile tudi največ škode. Te družine so prejele 186 prehrambnih paketov, 140 kilogramov testenin, 96 kilogramov riža, 71 kilogramov zdroba, 41 kilogramov moke in 510 litrov mleka. Razdelili so še 558 kilogramov pralnega praška, 100 kozarcev jote in 100 komadov polente (donacija Ete Kamnik). »Prav tako smo razdelili blizu 700 kilogramov hrane, ki so jih zbrali člani Turističnega društva Topolšica. Najbolj prizadete v poplavah smo oskrbeli še z oblačili in odejami. Studio Moderna je doniral 110 novih odej, nekaj vzglavnikov in vzmetnic.« Kar nekaj darovalcev je ponudilo pralne stroje, hladilnike in zamrzovalne omare. Te so usmerili kar k družinam, ki so izrazile tovrstne potrebe. Kar nekaj jih je bilo tudi takih, ki so prejele še dodatno pomoč v obliki hrane, ki so jo RK dostavili posamezniki iz različnih krajev po Sloveniji. n

Brez rešitve bomo vsi »gotofi« Levi, desni in večina vmes - Slovencem naj bi bilo vseeno topleje - Adijo Vransko, pozdravljene Braslovče - Tudi v Celju za referendum - Bi kupili graščino Socka?

Počastili spomin na bataljon, ki spominja na Termopile - raje smrt kot nesvoboda.

dnih površinah in cestah je opravil Zavod za gozdove Slovenije, škodo na vodotokih pa ocenila Agencija Republike Slovenije za okolje.

In smo spet še močneje razdeljeni! Kot da je to neka naša posebnost. Komaj se malo zbližamo ali nas zbližajo razmere - nekateri pravijo, da tudi kakšno žuganje z Evropo - že znova spoznavamo, da Slovenec ni eden, a tudi ne dva, kot bi lahko preprosto rekli po Ježku. In nismo le levi in desni, smo tudi vmes. So pa mnogi Slovenci res tudi zvesti. Zvesti svojim vodjem, pa naj se nadnje zgrnejo še tako temni oblaki. Stojijo za njimi, pa naj stane kar hoče. Ali naj pade tudi kaj velikega. In če Slovencem na splošno nekateri še vedno očitajo, da smo preveč hlapčevski, zdaj vsaj nekateri izvoljenci ne bi nikogar upoštevali. Ne bi se podrejali in priznali, da so grešili. Pri tem pa jih nekateri še »slepo« podpirajo. In smo v temi, iz katere ne vem, kako bomo izšli. Zadnji dnevi so bili odločujoči, morda se je do zdaj, ko to berete, kaj že zgodilo, kaj spremenilo. Ali pa tudi ne. Kar tudi pomeni, da se lahko veliko spremeni. Ker kljub raznim pretresom življenje mora teči dalje, tečejo dalje tudi aktivnosti, da nam vseeno ne bo več tako hladno. Ali da bodo vsaj razni objekti toplejši. Veliko poslopij, ki so v lasti slovenskih občin, bo dobilo topla oblačila. Ni več novost, da bo med njimi tudi velenjski zdravstveni dom. Ta je skorajda posebnost, saj so med 101 objektom v lasti lokalnih skupnosti v vsej Sloveniji, ki so uspeli na razpisu ministrstva za infrastrukturo in okolje za sofinanciranje energetske sanacije, v glavnem le šole in vrtci. Tudi mnogi s širšega območja celjske regije. Zanimanje za prvi razpis je bilo tako veliko, da drugega, ki naj bi ga razpisali konec tega meseca, verjetno sploh ne bo. Razen če bi res zagotovili še dodatna

sredstva. Na razpisu so uspeli predvsem v vzhodnem in osrednjem delu celjske regije, tako na Kozjanskem in v Obsotelju, Dravinjski dolini in na Laškem območju. Tudi v krajih Spodnje Savinjske doline. V Spodnji Savinjski dolini, na Vranskem, pa so se v soboto tudi zbrali mladi planinci. Ekipa osnovne šole Vransko - Tabor je skupaj s tamkajšnjimi mladimi planinci lani zmagala na državnem tekmovanju Mladi in gore, s tem pa pridobila organizacijo letošnjega srečanja. In v Spodnji Savinjski dolini bo tudi prihodnje leto. Letos so se namreč najbolj izkazali mladi z osnovne šole Braslovče in braslovški planinci. In ko se eni veselijo, drugi v zaskrbljenosti segajo po skrajnih oblikah, da bi uspeli v svojih zahtevah. Tako tudi v celjskem Zavodu za zdravstveno varstvo podpirajo referendum proti centralizaciji dejavnosti javnega zdravja. Ne strinjajo se, da bi sedanjih devet regionalnih zavodov ter Inštitut za javno zdravje združili v eno centralizirano ustanovo. Prvi so se temu najodločneje uprli v Novem mestu, tudi v celjskem zavodu menijo, da tako združevanje nima smisla. ZZV Celje deluje na območju celotne širše celjske regije in še širše, saj je pristojno za 35 občin. Proti centralizaciji so predvsem zato, ker izvajajo več projektov, ki odpravljajo težave, značilne za to območje. V sedanjem času razprodaj nekateri tudi pravijo, da se nam obeta razprodaja državnih deležev v podjetjih. Doslej uspeha ni bilo ravno veliko. Kot tudi ne pri prodaji državnega premoženja druge vrste - gradov. Med gradovi in graščinami, ki jih ta čas prodajajo, je tudi graščina z našega območja, graščina Socka v občini Vojnik. Objekt in propadajoče zemljišče naj bi prodali za kakšnih 300 tisoč evrov. Če bodo seveda našli kupca. (k) Dobili pa smo še en dokaz za razkorak med našo stvarnostjo in naravo. Ko se je pri nas ozračje politično razgrelo, nas je doletelo hladno vreme s snegom. Vse je postalo belo. Da bi bolje videli sledi … nk

n mkp NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43 e-mail: press@nascas.si TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o.

Tisk: Tiskarna SET d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide do 52 številk.

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

17. januarja 2013

Naložbeno bogato leto Za Mestno občino Velenje se je začelo naložbeno bogato leto – Izgradnja vodovoda in kanalizacije je vredna toliko kot cel letni občinski proračun – Občina gradi na Gorici kar 136 stanovanj s pripadajočimi garažami – Za energetsko sanacijo Zdravstvenega doma 800 tisoč evrov – Opravili bodo vsa potrebna vzdrževanja javnih objektov, računajo pa tudi, da bodo začeli prenovo mestnega središča Mira Zakošek

Proračun Mestne občine Velenje je za letos močno razvojno naravnan, saj namenjajo več kot polovico denarja naložbam, ki so jih svetniki soglasno potrdili na lanskem zadnjem zasedanju. O tem smo se pogovarjali z županom Bojanom Kontičem. Največji del bo namenjen vlaganjem v vodovod in kanalizacijo, katerega levji del boste pokrili z nepovratnimi evropskimi in državnimi sredstvi? »Res je. Seveda pa se bomo morali za zagotavljanje lastnega deleža za to tudi zadolžiti. To je verjetno vsakomur razumljivo, investicija, ki se je lotevamo, je vredna toliko, kot znaša cel letni občinski proračun, kar 42 milijonov evrov. V vseh treh občinah Šaleške doline in v Komunalnem podjetju Velenje smo res veseli, da nam je velik del potrebnih sredstev uspelo pridobiti iz omenjenih virov, saj s tem tudi v prihodnje zagotavljamo tukajšnjim prebivalcem zanesljivo in zdravo oskrbo. Brez tega ne bi zmogli, sistem je namreč že močno dotrajan in že nekaj časa kliče po obnovi.« In še druga velika investicija, na Gorici gradite stanovanja, prav tako v sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom? »Tudi za to se bomo zadolžili, saj izgradnje 130 stanovanj s pripadajočimi garažnimi prostori iz občinskega proračuna v enem letu ni

mogoče izvesti. Začetki te gradnje so nam vzeli veliko energije, upam, da se nam kaj takšnega v prihodnje ne bo pojavljalo. No, težave smo prebrodili, ta gradnja je pospešeno stekla in upam, da bo tako tudi zaključena.«

tudi ostale potrebne investicije, s tem mislim zlasti na nujna vzdrževanja predšolskih in šolskih prostorov. Sam razmišljam takole: seveda je potrebno varčevati, a varčevanje za vsako ceno tudi ni smiselno. Če ne bo dela, tudi ne bo s tem povezanih delovnih mest in v tem primeru nam tudi varčevanje ne pomaga.« Verjetno pa imate še kaj obveznosti iz preteklosti? »Ja, najprej moramo vsekakor še poravnati okoli 700 tisoč evrov našega dolga za objekt Gaudeamus.« S pomočjo državnih sredstev pa boste opravili tudi pomembno energetsko sanacijo stavbe zdravstvenega doma? »Gre za pomembna velika sredstva, v višini 800 tisoč evrov, občina mora zagotoviti le davek na dodano vrednost. Veseli smo, da smo uspeli na Župan Mestne občine Velenje Bojan razpisu, na katerem je bila Kontič: »Upam, da bomo ob koncu konkurenca velika. Prijavileta ugotavljali, da smo uresničili li smo še eno investicijo, vse plane.« podobno sanacijo velenjske Galerije, pri tem pa žal Za druge naložbe bo najbrž letos nismo bili uspešni.« bolj malo denarja? Upate pa tudi, da boste uspešni še »Seveda ob tako velikih prej omena razpisu za prenovo mestnega njenih naložbah, kaj večjega ne bo središča? mogoče postoriti. Pa vendar pri»Vsekakor računam, da bomo. Ta pravljamo projekte, jih prijavljamo prenova bo tudi finančno zahtevna na različne razpise, varčujemo pri in je brez nepovratnih sredstev v tekočih stroških in zagotavljamo tem trenutku ne bi zmogli. Svetniki

so jo lani soglasno podprli, potem pa smo takoj pohiteli, pridobili tik pred koncem leta že gradbeno dovoljenje in se prijavili na razpis. Gre za celovito prenovo prostora med Zdravstvenim domom in Šolskim centrom, vse od Tomšičeve do reke Pake, kjer je predviden nov most. Parkirišča pri Zdravstvenem domu bomo poglobili, jih pokrili

Kontičevo premoženje ni sporno Po veljavni zakonodaji mora o svojem premoženju Komisiji za preprečevanja korupcije poročati tudi velenjski župan Bojan Kontič, ki pravi, da je zadnje poročilo oddal pred 14 dnevi. Je pa imel lani sredi leta tudi nadzor, ki ni bil povezan s prijavo, ki jo sam oddaja. Komisiji je moral pojasniti določena razhajanja v uradnih evidencah. Šlo je za sredstva, ki so se mu sprostila ob koncu zavarovalniškega zavarovanja. Komisija ni imela pripomb in je postopek tudi zaključila.

čjem? »Res smo ga zasuli in pustili, da se navoženi material posede. Še v letošnjem letu bi radi na tem prostoru postavili nov skate park in zagotovili prostor za košarkaško igrišče, ki ga zdaj prebivalci tega dela mesta, močno pogrešajo.« Kaj pa v krajevnih skupnostih? Tudi v njih je planov veliko, so sestavni del proračuna. Vsekakor bomo nadaljevali sanacijo in redno vzdrževanje občinskih cest, stekla pa bo tudi prenova Starega Vele-

in uredili dvonivojsko parkiranje, neke vrste garažno hišo. Povsem pa bomo tudi prenovili celotno promenado. Če bomo torej na razpisu uspeli, bo tudi ta prenova stekla še v letošnjem letu.« Urejati ste začeli še Sončni park? »Ta projekt je zastavljen večletno, vsekakor upam, da bomo v njem tudi letos kaj postorili.« Lani ste zasuli zelo moteč letni bazen, v katerem se je nabirala nesnaga. Kaj boste s tem obmo-

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor na območju KS Šentilj delno spremenilo novo izbrano traso hitre ceste F3b – Da bi se izognili naravnim vrednotam, so cesto zarisali skozi zaselek Kote in nad zaselek Ložnica – V Šentilju vre, v nedeljo ustanovili odbor proti cesti spremenili prav na območju krajevne skupnosti Šentilj, kjer naj bi trasa sedaj potekala od Andraža skozi Kote, v Ložnici pa so načrtovano štiripasovnico prestavili nad naselje hiš. Po prvi različici bi tekla pod njim. Do tega naj bi prišlo, da cesta ne bi negativno vplivala na potoka Ložnica in Trnava in se hkrati izognila petim podzemeljskim naravnim vrednotam - jamam. Gre namreč za naravno varovana in zaščitena območja, na območju Ložnice naj bi s premikom trase (med drugim) ščitilo tudi metulje.

Svoj »ne« predstavili županu V krajevni skupnosti Šentilj se s predlagano traso odločno ne stri-

v prihodnje dogajale proizvodne in druge poslovne aktivnosti. Občina lahko k temu prispeva z vabljivimi stroški investiranja in te bomo tudi skušali zagotoviti.« V razprave o nadaljnjem življenju v tem okolju pa želite pritegniti tudi širšo javnost? »Vsekakor. Razvojne projekte bomo v prihodnjih dneh predstavili svetnikom, direktorjem javnih zavodov, predsednikom krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Na skupnem sestanku se bomo dogovorili

Po začetnih zastojih gradnja poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici zdaj hitro napredujejo.

nja.« Napovedali ste tudi, da se boste odločno postavili za nova delovna mesta. Kaj konkretno lahko občina naredi pri tem? »Iskanja priložnosti za nadaljnji razvoj, kamor sodijo vsekakor nova delovna mesta, bodo v ospredju naših razmišljanj. Treba je namreč poudariti, da je občina zadnja leta izgubila kar 4.000 delovnih mest. Prostorsko bomo proučili celo občino in določili mesta, kjer bi se lahko

V Šentilju odločno proti »novi« cesti

Velenje, 15. januar – Kot smo že poročali, od konca decembra v občinah Velenje, Polzela in Žalec potekajo javne razgrnitve novo predlagane trase hitre ceste od avtocestnega križa do Velenja. Za najustreznejšo varianto Ministrstvo za infrastrukturo in prostor predlaga traso, ki se začne v Podlogu v občini Žalec in teče skozi Polzelo in Andraž preko Ložnice in Kavč do pokopališča Podkraj, kjer naj bi se prvi del končal pri gostišču Hartl. V Ložnici je zavrelo že decembra, ko je ministrstvo objavilo izbrano »novo« traso F3b, ob koncu tedna pa je završalo še v zaselku Kote, kamor naj bi po novem tudi zarezala hitra cesta. Sredi prejšnjega tedna so namreč na ministrstvu zaradi okoljskega poročila predlagano traso že delno

tilju, V Šen vem po nou, cesta g predloka skozi pote ek Kote zasel

o vsem, kar načrtujemo v letošnjem letu. Ob tem je seveda treba povedati, da smo pri načrtovanju včasih preoptimistični, pa potem določenih sredstev, za katera se prijavljamo na razpise, ne dobimo. Brez njih pa nekaterih naložb ni mogoče udejanjiti. Upam, da v letošnjem letu ne bo tako in da bomo večino načrtovanih lahko uresničili.« n

njajo. V nedeljo so se zbrali krajani zaselka Ložnica in tudi Kote, okoli 40 jih je ustanovilo Odbor proti cesti skozi Šentilj. V ponedeljek zvečer so se predstavniki odbora dobili s krajani zaselka Podlog v občini Žalec, kjer so v nedeljo prav tako ustanovili odbor proti cesti. Še pred javno razpravo, ki bo v Velenju v četrtek, 24. januarja, so želeli Šentiljčani svoje nasprotovanje in razloge zanje predstaviti tudi velenjskemu županu Bojanu Kontiču. Ta jim je prisluhnil včeraj točno opoldne. Kot nam je povedal predsednik sveta KS Šentilj Janez Podbornik, je razlogov za nasprotovanje novo izbrani (in že optimizirani) trasi hitre ceste več. V Kotah so skorajda še zadnja kmetijska zemljišča v kraju, cesta bi jih uničila. Dolina je zaprta in pogosto neprevetrena, smog bi jo dodatno obremenil. V Ložnici pa bi se krajanom zaselka s cesto močno zmanjšala kvaliteta življenja, zato se bodo borili, da ta trasa hitre ceste ne bo dobila soglasja. n bš Prejšnji teden smo objavili potek 13 kilometrov dolgega odseka 4-pasovne ceste od Podloga do Pesja. Danes objavljamo novo skico, kjer so vidne spremembe na področju KS Šentilj. Povzeli smo jo iz gradiva Ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

Dolini manjka poslovnih idej

Za dokončanje depandans iščejo partnerja Nove in posodobljene zmogljivosti v zimsko-letnem turističnem centru Golte (Golte, d. o. o., so njihova hčerinska družba) omogočajo, da se te enakovredno postavljajo ob bok primerljivim gorskim centrom v Sloveniji. Da uspevajo, kažejo nagrade in priznanja, ki so jih prejeli. »Časi investicijam niso naklo-

Leto 2012 je bilo za PV Invest še vedno uspešno, čeprav so se prvič izraziteje srečali z recesijo – Dostop do finančnih virov vse težji Milena Krstič - Planinc

Velenje, 10. januarja - Leto 2012 je bilo za PV Invest Skupine Premogovnik uspešno, čeprav so se v njem prvič izraziteje srečali z recesijo. Kar nekaj težav so imeli z zagotavljanjem tekoče likvidnosti, nekatere nepremičninske projekte pa je bilo treba odložiti, saj so razmere na teh trgih negotove, dostop finančnih virov pa vse težji.

Prihodki preko 5 milijonov evrov Delujejo v panogi, do katere je kriza še posebej neprizanesljiva. Podjetja in posamezniki se v teh razmerah najprej odrečejo naložbam. »To pa pomeni, da je manj dela tudi za nas,« pravi direktor mag. Drago Potočnik, a na drugi strani priznava, da je to, da je kar nekaj »igralcev« na tem trgu zapustilo prizorišče, morda priložnost zanje? »Redki investitorji so vse bolj zahtevni, svoje storitve moramo nenehno dopolnjevati.«

Kljub temu leto zaključujejo z minimalnim dobičkom, prihodki pa bodo presegli 5 milijonov evrov. »Posebej veseli smo dejstva, da smo kljub slabim razmeram na trgu uspeli povečati realizacijo na zunanjih trgih.« V prihodnje, tako načrtujejo, pa bo potrebno kar nekaj energije vložiti v pridobitev novih kupcev. »Skupina Premogovnik Velenje je na tujih trgih že prisotna in kar nekaj priložnosti je, da se s svojim znanjem in zmogljivostmi vključimo tudi na področju specialnih rudarskih del.«

Program je širok: od nepremičnin, inženiringa, geodetskih storitev do izvajanja različnih del pri komunalnem in gradbenem vzdrževanju

Odločitev za samostojno pot vse težja V okviru PV Investa kot hčerinska družba deluje SAŠA inkubator. Od ustanovitve se ukvarja s spodbujanjem podjetništva. S pomočjo strokovnih sodelavcev je bilo v štirih letih inkubiranih 34 podjetij. Gre za mlada podjetja, ki so na začetku svoje poslovne poti potrebovala predvsem finančno in strokovno pomoč pri zagonu inovativnih poslovnih idej. Takih pa je bilo lani malo. »Ljudje se zaradi nastale ekonomske situacije zelo težko odločijo za samostojno podjetniško pot, prav tako pa opažamo, da Šaleški dolini manjka predvsem poslovnih idej, ki bi prinašale celostne končne produkte in njihovo proizvodnjo. Dejansko takih novonastalih podjetij tukaj ni.« Poslovne ideje so prihajale predvsem iz informacijsko-komunikacijskega področja, v drugi polovici lanskega leta pa je bilo tudi na tem

Golte so prejele priznanje Naj smučišče (Slovenija), zlati znak za urejenost prog (Avstrija) in znak priljubljenega družinskega hotela (Avstrija) Mag. Drago Potočnik: »Podjetniški inkubator je imel, tako kot vsi v Sloveniji, težave pri financiranju.«

področju čutiti vpliv trenutnega stanja v državi. »Prav tako opažamo, da predvsem mladi niso izkoristili dovolj možnosti brezplačnih delavnic, kjer bi lahko pridobili potrebno znanje za razvoj svoje podjetniške ideje.«

Dogovor sprejet, stavke ni bilo Uprava in sindikata Gorenja uredila odprta vprašanja, zato za včeraj napovedane stavke v Gorenju ni bilo Mira Zakošek

Velenje, 14. januarja – Uprava Gorenja je z reprezentativnima sindikatoma v Gorenju SKEI in KNSS Neodvisnost podpisala sporazum o reševanju zahtev, ki so jih oblikovali na nenapovedani stavki 12. decembra lani, ko so delavci tudi izsilili višjo božičnico. Tako so se dogovorili za izplačila nadur ter

vključitev posebnih dodatkov v osnovne plače. Pričeli pa bodo tudi pogajanja za prenovo podjetniške kolektivne pogodbe. V okviru tega bodo skušali najti tudi rešitve za ureditev problematike solidarnostnih dodatkov k plačam, ki povzročajo tudi plačna nesorazmerja, nastala po letu 2009, ko so dvignili minimalno plačo na 600 evrov. S podpisom sporazuma so se uprava in sindi-

kata dogovorili tudi za zagotavljanje socialnega miru in normalnih delovnih procesov, kar je nujno za izpolnjevanje obveznosti Gorenja do poslovnih partnerjev in nemoteno poslovanje ter s tem za ohranitev delovnih mest. Kot je znano, se je uprava zavezala tudi, da zaradi optimizacije proizvodnih lokacij v Velenju ne bodo odpuščali, četudi je ta čas, ko selijo proizvodnjo s Švedske v Velenje in iz Velenja v Srbijo, v Velenju 400 delavcev preveč. Začasno jih bodo prerazporejali na druga dela, porabili pa bodo tudi dopuste.

Računovodska hiša APO Vizija bo konec letošnjega leta praznovala srebrni jubilej pri zasebni dejavnosti vodenja poslovnih knjig za gospodarstvo in negospodarstvo. Vsa leta jo uspešno vodita zakonca Janja in Marijan Praznik. Vpeljali so dober sistem vodenja kakovosti, ki so ga povsem podprli z informacijsko tehnologijo. Vse od leta 2009 pripravijo za svoje stranke - nekatere so z njimi vse od začetka - poslovno izobraževalno srečanje. Leta 2011 so si prislužili ime naj računovodski servis v kategoriji srednjih podjetij, ki ga podeljuje zbornica računovodskih servisov Slovenije, lani pa so se uvrstili med tri finaliste v svoji kategoriji. »To nam potrjuje, da smo na dobri poti, čeprav sedanji čas ni niti

SAŠA inkubator se je doslej financiral sam, s sredstvi, ki so jih pridobili na različnih razpisih. Že lani jih je bila večina ukinjenih, podobno se bo dogajalo letos. Mladi podjetniki so lahko pri uresničevanju podjetniške ideje dejavnosti inkubatorja koristili brezplačno. Kako bo poslej, pa je veliko vprašanje. Splošna gospodarska situacija in z njo povezani varčevalni ukrepi so zarezali tudi na to področje. »Finančna sredstva so zdaj namenjena le dejavnostim štirih univerzitetnih inkubatorjev, ki aktivnosti podjetništva usmerjajo k študentom. S tem so prizadeti podjetniški inkubatorji, ki so delovali na lokalni oziroma regionalni ravni in so bili namenjeni širši populaciji in ne le študentom,« pravi mag. Potočnik.

kapacitete in oblikovanje novih programov. Tudi letnim aktivnostim bo nujno prilagoditi infrastrukturo, ki jo potrebujejo kolesarji, pohodniki in drugi gostje, ki na planini iščejo možnosti za svoje adrenalinske užitke.« n

Nadzorni svet je Bobincu podelil mandat že oktobra lani, zdaj pa imenoval tudi preostale člane uprave za mandatno obdobje do leta 2018 - Nov mandat bodo nastopili 19. julija

n Mira Zakošek

Velenje, 11. januar - Nadzorni svet Gorenja je na predlog predsednika uprave Franja Bobinca (20. oktobra lani mu je nadzorni svet podelil nov mandat za vodenje Gorenjeve uprave) in kadrovske komisije nadzornega sveta imenoval člane uprave za mandatno obdobje 2013-2018. Tako bodo petčlansko upravo v novem petletnem obdobju sestavljali: Franjo Bobinac, predsednik uprave; dr. Peter Groznik, član uprave za finance in ekonomiko; Marko Mrzel, član uprave za prodajo in marketing; Branko Apat, član uprave za operacije s področja gospodinjskih aparatov ter operacije in prodajo ogrevalne tehnike, in Drago Bahun, član uprave delavski direktor. To so vsi dosedanji člani uprave. Uroš Marolt, ki je v sedanjem mandatu zadolžen za korporacijske storitve in program kuhinj, pa bo po izteku mandata ostal v Skupini Gorenje. Prevzel bo vodenje enega od prodajnih podjetij v tujini. Predsednik nadzornega sveta Gorenja Uroš Slavinec je ob imenovanju članov uprave dejal: »Uprava Gorenja s širšo ekipo v novem mandatu nadaljuje strateške aktivnosti, s katerimi izboljšuje položaj Gorenja v zelo konkurenčni panogi. Pri tem uživa podporo nadzornega sveta, ki bo tako kot doslej skrbno spremljal potek vseh aktivnosti in se zavzemal za razvoj Gorenja v dobrobit vseh njegovih déležnikov.«

APO Vizija širi svojo dejavnost preko meja, v dejavnost pa vse bolj vključujejo informatiko in izobraževanje najmanj prijazen do malih podjetnikov. Neprestano je potrebno stremeti k ohranjanju in dvigu kvalitete, ki pa - verjemite - ne pride kar sama od sebe. Potrebno je vedno znova preveriti, ali so vpeljani procesi pravi, kajti računovodski servisi smo kot vsa podjetja, ki moramo razviti vse funkcije, če želimo preživeti. Seveda je sodelovanje s stanovskimi kolegi zelo pomembno zaradi izmenjav najboljših praks. Dobro smo sodelovali in sodelujemo že ves čas s programerskimi podjetji, predvsem pri razvoju rešitev prav za računovodske servise. Vse od sistema za zajem digitalne dokumentacije (»skeniranje«) do informacijsko poslovnih sistemov,« pravi Praznikova, ki dodaja, da se vse bolj ukvarjajo tudi z informatiko. Zato so v zadnjem času obiskali številne konference in srečanja. Obiskali so

Doslej brezplačno, kaj pa poslej?

V upravi Gorenja Bobinac, Groznik, Mrzel, Apat in Bahun

Brezpapirno računovodstvo širijo v Makedonijo

Mira Zakošek

njeni, vendar smo začete odločeni končati. Osem depandans ob hotelu Golte se nahaja v tretji gradbeni fazi, za dokončanje iščemo strateškega partnerja, naprodaj pa bodo že letos.« Zavedajo se, da bodo morali, če želijo držati korak z domačo konkurenco – ali še bolje – jo dohiteti, še veliko vlagati. »Predvsem v smučarske naprave, nastanitvene

17. januarja 2013

Več izdelkov višjega cenovnega razreda začetniki uvajanja brezpapirnega elektronskega poslovanja so to storitev predstavili tudi makedonski gospodarski zbornici.

Pomemben generator rasti in višje dobičkonosnosti so izdelki z inovativnimi funkcijami, dovršenim dizajnom in visoko energijsko učinkovitostjo. Tako bo Gorenje v naslednjem letu med drugim uvedlo na trge novo linijo Gorenje Simplicity, aparate z inovativnimi funkcijami za zdrav življenjski slog, novo generacijo hladilno-zamrzovalnih aparatov 600 z antibakterijsko tehnologijo ...

Janja Praznik na makedonski ambasadi

tudi slovensko ambasado, na kateri so se predstavili in izmenjali informacije o možnostih sodelovanja s podjetji, ki delujejo v Makedoniji in potrebujejo storitve računovodstva in davčnega svetovanja. Kot

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 5

DRUŽBA

17. januarja 2013

Je na obzorju nov referendum? Če ne bo nujno, Zaposleni na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje podprli prizadevanja tistih, ki so proti združevanju 9 regijskih zavodov v dva nova javna zdravstvena zavoda – Neenakosti v zdravstvu se bodo še bolj poglobile Tatjana Podgoršek

predstojnica oddelka za socialno medicino na omenjenem celjskem zavodu, je zbiranje podpisov za referendum utemeljila z besedami: »Centralizacija na »ad hoc«, kot jo je zastavila vlada, morda kratkoročno prinaša znižanje proračunskega primanjkljaja, dolgoročno pa zago-

za javno zdravstvo v zadnjih desetletjih pomembno in merljivo prispevali k relaLetošnjega 3. januarja se je po Sloveniji tivno dobremu zdravstvenemu stanju ljuzačelo zbiranje 40 tisoč podpisov za razdi v regijah in v državi. Obstajajo primepis referenduma o noveli Zakona o zdrari dobrih praks, učinkovitega odziva na vstveni dejavnosti, ki združuje devet regiširše in lokalne težave. Centralizacija pa onalnih zdravstvenih zavodov in Inštitut bi pomenila odmik od tega in poglobila za varovanje zdravja razlike v zdravju Slovenije v dva nova ljudi v posamejavna zdravstvena znih regijah. zavoda. Zbiranje pod»Do sprememb pisov bo potekalo do v javnem zdra6. februarja. vstvu mora priti Novela, ki so jo - ne samo zaradi poslanci sprejeli 21. krize, vendar novembra lani, ukinja želimo, da bi se Inštitut za varovanje teh novih potreb zdravja ter ustanalotilo premišljevlja Inštitut za javno no, strokovno in zdravje in enoten dolgoročno. Tega nacionalni laboratopa v noveli zakorij za zdravje, okolje na ne vidimo.« in hrano. Ta bo skrbel Nuša Konec za izvajanje strokovJuričič je še nih in razvojnih nalog dodala, da se za področje zdravja, zavedajo negativokolja in hrane, naciPodpise v podporo proti centralizaciji javnega zdravja je celjski zavod nega predznaka onalni inštitut za zbiral minuli dve sredi tudi na stojnici pred Upravno enoto Velenje. in stroškov refejavno zdravje pa bo renduma, vendar izvajal strokovne in razvojne naloge za tovo ne. Bega nas, ker ne vemo, kaj nas so bili pri pripravi novele preslišani strodejavnosti javnega zdravja. S spreme- čaka. Številni strokovnjaki javnega zdrav- kovni argumenti. Z zbiranjem podpisov njeno organizacijo bodo, pravi vlada, v ja v regijah in zaposleni na zavodih smo si »kupujejo čas«, ki bi ga radi izkoristili proračunu privarčevali 1,5 milijona evrov prepričani, da je vlada z novelo odprla za strokovne pogovore med zavodi, inština leto. Pobudnikom referendumske pot procesu nesmiselne, vsebinsko nena- tutom za varovanje zdravja in pristojnim pobude proti centralizaciji zdravstva so črtovane in strokovno tvegane centrali- ministrstvom. n se pridružil tudi na celjskem zavodu za zacije.« Kot je še dejala, so v zavodih za zdravstveno varstvo. Nuša Konec Juričič, zdravstveno varstvo z odgovornim delom

se zdravstvenemu domu izognite!

Sredina stavka ni ukrep proti pacientom, ampak proti vladi Milena Krstič – Planinc

Velenje – »Paciente prosimo, da v sredo v času stavke, ki se ji pridružujemo tudi v sindikatu zdravstva in socialnega varstva ter sindikatu delavcev v zdravstveni negi Zdravstvenega doma Velenje, (razen, če to ne bo nujno potrebno) ne prihajajo v zdravstveni dom,« se glasi prošnja predsednice in predsednika obeh sindikatov Darinke Mihevc in Boštjana Skornška. Oba sindikata se bosta pridružila stavki javnega sektorja, ki bo v Sloveniji potekala v sredo, 23. januarja, med 7. in 19. uro. Stavkovne zahteve so bolj ali manj znane. Na prvem mestu je priznanje vlade, da jih prizna za enakovredne socialne partnerje v dogovorih o pogojih dela in ceni dela za javne uslužbence, da se letos in prihodnje leto dodatno ne zniža masa plač za javne uslužbence in da vlada odstopi od namere po zmanjšanju števila javnih uslužbencev, ki presega odstotek skupnega števila zaposlenih na letni ravni. Poleg tega pa

Medicinske sestre zahtevajo tudi kadrovske normative

zaradi kršitve veljavnih predpisov, kolektivnih pogodb in stavkovnih sporazumov zahtevajo tudi plačilo stavke. Medicinske sestre zahtevajo tudi kadrovske normative zaradi preobremenitve in izgorelosti na delovnem mestu, ohranitev dostojanstva zaradi številnih groženj o odpuščanjih in plačilo za vse opravljeno delo. »Dovolj imamo dela na etični pogon,« pravi Mihevčeva, Skornšek

Zagotovljena bo nujna medicinska in socialnovarstvena pomoč pa dodaja, da upa, da ljudje vedo, da si v borbi zase prizadevajo za kakovostno in varno zdravstveno nego. »Ne gre za stavko proti pacientom, ampak proti vladi, zato paciente prosimo za razumevanje in pomoč.«

Rutinske, odložljive storitve se preložijo V času stavke bo zagotovljena nujna medicinska pomoč, nega in oskrba oziroma bodo opravljene vse tiste storitve zdravstvene nege, katerih opustitev bi vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja bolnikov (ohranjanje življenjsko pomembnih funkcij, zagotavljanje nujne medicinske pomoči in zdravstvene nege, opravljanje nujnih reševalnih prevozov, vse storitve n zdravstvene nege v zvezi s porodom.

»Izkoristimo priložnosti in recesijo preusmerimo v rast« Gospodarstvo Savinjsko-šaleškega območja dokaj trdno – Neudejanjena hitra cesta cokla razvoju – Še več povezovanja znotraj in tudi navzven Mira Zakošek

Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico že drugi mandat vodi dr. Cvetka Tinauer, aktivna gospodarstvenica, članica mnogih gospodarskih združenj in direktorica dveh svojih podjetij. Od konca lanskega leta je tudi v upravnem odboru Agencije SPIRIT, v katero so združili dosedanjo slovensko turistično organizacijo in agencijo za tehnološki razvoj. Povabili smo jo na pogovor. Veliko izkušenj imate na različnih področjih, kako pa ste v lanskem letu osebno doživljali gospodarsko krizo? »Za mano je vsekakor naporno, a tudi zanimivo leto, tudi kar se tiče doživljanja gospodarske krize. Imam namreč dve zelo različni izkušnji, v enem mojem podjetju smo krizo zelo globoko občutili, v

Lani so se povezali s celovško, letos se bodo še s tržaško gospodarsko zbornico drugem pa smo imeli povsem pozitivne izkušnje. Tako lahko rečem, da sem bila z lanskim letom kar

pripravi projektne dokumentacije. V tem obdobju smo se srečevali s težkimi vprašanji. Skupaj s sestrsko, celjsko zbornico smo se uspeli dogovoriti (imeli smo nasprotna stališča), da odločitev prepustimo stroki. Ta je odločila v prid Šentrupertu. Potem pa se je zgodila nelo-

zadovoljna.« Kakšno pa je bilo leto za tukajšnjo gospodarsko zbornico, ki ste jo in jo boste vodili tudi v prihodnje? »Z veseljem ugotavljamo, da sodi naša regija še vedno med varnejše, predvsem po zaslugi dveh velikih državnih sistemov, Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj. Pa tudi na račun dobro

K sodelovanju vabijo tudi srednja in mala podjetja začeli še bolj intenzivno odpirati navzven. Lani smo se povezali v slovensko gospodarsko zbornico v Celovcu, zdaj pa bomo skušali »narediti« trikotnik in v to zvezo priključiti še tržaško zbornico.

Povezali smo se tudi z gospodarsko zbornico iz Valjeva v Srbiji. To sodelovanje bomo vsekakor nadgradili. Potrudili se bomo, da bomo k sodelovanju pritegnili še več malih in srednjih podjetij. Prepričana sem, da smo zdaj, ko je tudi obrtno podjetniška zbornica prešla na prostovoljno članstvo, bolj izenačeni pri pridobivanju novih članov. Trudili pa se bomo tudi, da »pridelamo« še kakšno takšno slovensko gazelo, kot je KLS Ljubno, na katerega smo zelo ponosni.« Pa vaše želje v novem letu! »Seveda si želim, da bi šlo gospodarstvu na bolje. Da se torej ne bi uresničile napovedi, ki smo jih sicer

izdelali mi v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, ampak da bi se recesija nehala. Želim si, da bi se število članov povečevalo in da bi znali podjetniki pokazati svojo kreativnost in inovativnost in jo izkoristili za premagovanje krize. To je sicer že izpeta fraza, a želim si, da izkoristimo vse priložnosti in recesijo preusmerimo v rast. Prav tako želim, da ohranimo delovna mesta, saj bomo le tako lahko poskrbeli tudi za celotno družbeno nadgradnjo.« n

V znamenju likvidnostnih težav

Radi bi »pridelali« še kakšno gazelo razvite kovinskopredelovalne industrije. Tukaj imamo kar dve vodilni slovenski podjetji - Gorenje in BSH Nazarje. Zelo veseli in ponosni smo, da sta ta dva sistema trdna in da sta orientirana tako, da bosta krizo zagotovo preživela.« Tudi zbornica je v zadnjih dveh letih veliko pozornosti namenjala pospešitvi gradnje hitre ceste, ki bi po načrtih morala biti že končana, pa smo še vedno nekje na začetku? »Moram reči, da je tole že kar demotivacijsko. Mi smo bili celo prejšnje mandatno obdobje (pred tem pa že naši predhodniki) zelo vpeti v ta projekt, ki poteka zaenkrat še vedno na ravni države in smo še vedno v prvi fazi, torej

rili energijo v letošnjem letu? »Seveda bomo nadaljevali vse že dobro utečene aktivnosti v tem okolju. Že v prejšnjem mandatu smo si program zastavili tako, da se bomo

Predsednica dr. Cvetka Tinauer: »Upam, da se slabe gospodarske napovedi za to leto ne bodo uresničile.«

gičnost v okviru istega okoljskega ministrstva: prva služba je izdelala strokovne podlage, druga pa nanje ni izdala okoljskega dovoljenja. Trikrat je bilo tako okoljsko dovoljenje zavrnjeno. Tako nismo imeli več nobene možnosti za nadaljevanje postopkov. Zdaj je popravljena trasa v razpravi, žal je daleč od tega, kar smo pričakovali. Vsekakor se bomo vključili v razpravo. « Kam boste kot predsednica usme-

Pričakovanja gospodarstva se v lanskem letu niso izpolnila in s takšno popotnico smo vstopili v 2013 »Lansko leto mi bo ostalo v spominu kot poslovno zahtevno. Leta 2011 smo v regiji ustvarili bistveno boljši rezultat kot v letu prej in smo tudi z veliko mero optimizma vstopili v leto 2012. Kmalu pa se je pokazalo, da je bil naš optimizem prenagljen, saj so se razmere na evropskem trgu hitro poslabšale. Zelo nestabilne so postale tudi razmere na trgu surovin, kar je seveda vplivalo tudi na poslovanje tukajšnjega industrijskega dela gospodarstva. Tako lansko leto ni bilo tako uspešno, kot smo pričakovali. Točnih podatkov seveda še ni, a dejstvo je, da smo zaprli kar nekaj delovnih mest v malih podjetjih, da so imela podjetja velike težave s financiranjem proizvodnje in likvidnostjo. Na žalost v letošnjem letu kakšnega hitrega obrata ne moremo pričakovati,« pravi direktor Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice Franci Kotnik.

Franci Kotnik: »Želim si, da bi postala Slovenija v tem letu pravna država.«

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 6

DOMA IN PO TUJEM

17. januarja 2013

Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 9. januarja Vrstili so se odzivi na poročilo Komisije za preprečevanje korupcije. Zoran Janković je izrazil veselje, da bo imel priložnost dokazati svoj prav – javnosti in zakonu. Članom stranke mu česa takšnega ni bilo potrebno, saj so soglasno zavrnili glasovanje o njegovem položaju na čelu stranke. So pa zato glasovali v SDS. Z 281 glasovi za in štirimi vzdržanimi so izrekli zaupnico svojemu predsedniku Janezu Janši in s tem napovedali, da premierja ne dajo. Približno enako jasni, le s povsem drugačnimi pogledi, so bili tudi v DL. Kot je pojasnil njihov

Bistveno manjšo udeležbo so zabeležili na protestih v Kopru, Kranju in na Ptuju. Na protestih in tudi mimo njih pa je še vedno močno odmevala ugotovitev KPK. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je bil prepričan, da morata premier Janša in župan Janković zaradi poročila odstopiti s funkcij. Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je opozorila, da bi razpad koalicije Slo-

Znova smo spremljali alpsko smučanje in znova nas je navdušila Tina Maze. 29-letna Korošica se je prebila v elitni klub tekmovalk, ki so zmagale v vseh disciplinah svetovnega pokala. Doma je rahlo snežilo. A to ni motilo tistih, ki so se zbrali v Dražgošah. Tam jih je nagovoril zgodovinar Božo Repe, ki je dejal, da je ljudi, ki so namenoma žaljivi, strah. »Zombiji bodo državo priborili nazaj,« je še zatrdil. Ulice Pariza je zasedlo več sto tisoč nasprotnikov načrtov francoske vlade o uzakonitvi istospolnih porok in posvojitev. Francoska bojna letala so medtem že tretji dan zaporedoma bombardirala islamistične upornike v Maliju. Indijo pa je znova pretresla novica o skupinskem posilstvu: policija je prijela šest moških, ki so osumljeni, da so na avtobusu ugrabili 29-letno žensko in jo posilili.

Ponedeljek, 14. januarja Druga vseslovenska vstaja je minila mirno.

Janša ob podpori sveta stranke ostaja na čelu SDS in vlade.

predsednik Gregor Virant, v stranki ne pristajajo na to, da bi »državo ali občino vodil kdor koli, ki ne zna, noče ali ne more pred pristojnim organom pojasniti svojega premoženja.« Tudi Karel Erjavec je bil zelo odločen: jasno je povedal, da Slovenija ne bo ratificirala hrvaške pristopne pogodbe, če Hrvaška ne bo umaknila tožb Privredne in Zagrebačke banke proti LB in NLB. Predsednik republike Borut Pahor se je ob koncu obiska pri evropskih institucijah v Bruslju sešel s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in visoko zunanjepolitično predstavnico Ashtonovo. V Avstraliji pa so imeli povsem drugačne težave kot pri nas. Zaradi izredne vročine je namreč tamkajšnji urad za meteorologijo dodal dve novi barvi v lestvici za merjenje temperatur.

Četrtek, 10. januarja Po podpori sveta SDS Janezu Janši in njegovi odločitvi, da zaradi poročila protikorupcijske komisije ne bo odstopil, so se vnemale razprave. Predvsem glede prihodnosti koalicije. Predsednik RS Borut Pahor je za varuhinjo človekovih pravic tudi uradno predlagal državno tožilko in predsednico društva Beli obroč Slovenije Vlasto Nussdorfer. Iz Janševega kabineta je prišla nepričakovana trditev, da je predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy po telefonu poklical Janeza Janšo in mu izrazil osebno podporo ob zadnjih

veniji prinesel preveliko gospodarsko in finančno škodo, predčasne volitve pa bi državo ohromile za pol leta, vendar dodala, da je dobra rešitev ista koalicija z drugim premierjem. Tiskovno konferenco je sklical tudi predsednik SD Igor Lukšič, ki je že razmišljal o predčasnih volitvah. Dejal je, da v primeru, ko na poročilo protikorupcijske komisije ne bo nobenih odzivov Jankovića in Janše, »bo to sporočilo Sloveniji, da je na politično oblast moč priti le s pomočjo klientele, ki si od tvoje oblasti obeta koristi«. Iz pisarne predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya so sporočili, da predsednik ne želi komentirati slovenske domače politike ali se vanjo vpletati. S tem so zavrnili navedbe Janševega kabineta izpred dne. Francoski predsednik Francois Hollande je potrdil, da francoska vojska sodeluje v vojaških operacijah proti islamistom na severu Malija. Savdski kralj Abdulah bin Abdul Aziz je pisal zgodovino: prvič v zgodovini je v svet šure imenoval ženske.

Sobota, 12. januarja Zoran Janković je do volilnega kongresa odstopil s funkcije predsednika Pozitivne Slovenije. A dodal, da je odstop le začasen, zamrznjen. Sklepe so sprejeli tudi na svetu stranke DL: premier Janša ima na voljo 10 dni za odstop ali zahtevo za glasovanje o zaupnici, sicer DL zapušča koalicijo. V središču Zagreba so se soočili zagovorniki pravic homoseksualcev in njihovi zagrizeni nasprotniki.

Razmere na cestah in železnicah je ohromil sneg. Ponekod ga je zapadlo tudi do 60 cm, a najhuje je bilo (znova) na primorski avtocesti, kjer so ljudje v svojih vozilih čakali sedem ur. Sicer pa se je tudi ta dan vrtel predvsem okrog ugotovitev poročila KPK oz. potez, ki naj bi sledile. Jasni so bili v DeSUS, kjer so sporočili, da zahtevajo odstop Janeza Janše z mesta predsednika vlade ali pa bodo zapustili koalicijo. Sestankovali so tudi v SLS. Mediji, ki so

Sneg na cestah je povzročal nemalo težav.

spremljali njihovo obravnavo, so poročali, da so v stranki sklenili, da mora Janez Janša oditi s položaja premierja - a šele po 8. marcu, ko bo DZ obravnaval reformo trga dela in holding. Mediji so poročali, da je - potem ko je bil »zaradi organiziranja protestov« proti Stranki za trajnostni razvoj Slovenije in Urošu Lubeju sprožen prekrškovni postopek – podobno obvestilo tokrat prejel Branimir Štrukelj in SVIZ.

Torek, 15. januarja Minister Žiga Turk je napovedal, da ne bo začel postopkov za spremembo standardov in normativov v šolstvu. A to ni premaknilo članov SVIZ-a, ki so se v veliki večini izrekli za stavko: izmed dobrih 40 tisoč jih je za stavko glasovalo slabih 93 odstotkov. Ob tem so tudi policisti povedali, da bodo še stavkali. Oglasili so se v poslanski skupini SDS. Dejali so, da bo Janez Janša konec tedna predvidoma sklical novinarsko konferenco in ocenili, da je

Čeprav te možnosti ni v statutu, se je Zoran Janković odločil, da bo svoje mesto predsednika PS zamrznil.

Le kdo je napačno interpretiral predsednika Evropskega sveta?

političnih dogajanjih. Vlada je pripravila odgovor na zahteve sindikatov javnega sektorja, ki so za 23. januar napovedali 24-urno splošno stavko. Sporočili so, da bi se pogajali le o načinu znižanja, ne pa tudi o višini. Skupina Referendum državljanom je pred DZ organizirala protest proti predlaganim ustavnim spremembam za vprašanje referendumov. Zaenkrat so bili neuspešni: ustavna komisija je brez glasu proti podprla delovni predlog stališč o osnutku ustavnega zakona, s katerim bi spremenili referendumsko ureditev, pri čemer so se poslanci PS glasovanja vzdržali.

V Skopju se je več kot 20 tisoč ljudi udeležilo Pohoda resnice, ki ga je proti vladi stranke VMRO-DPMNE pripravila vodilna opozicijska Socialdemokratska zveza. Čehi so volili, a na prvih neposrednih predsedniških volitvah še niso dobili naslednika Vaclava Klausa. Tako bodo konec januarja v 2. krogu odločali med Milošem Zemanom in Karlom Schwarzenbergom.

Nedelja, 13. januarja

Petek, 11. januarja Popoldne se je v središču Ljubljane na t. i. drugi vseslovenski vstaji zbralo okoli osem tisoč ljudi. Protest je potekal večinoma mirno, v znamenju nagovorov in glasbe, v skladu z nedavnimi izjavami premierja pa je bilo videti veliko zombijev.

Tina Maze je vstopila v elitni klub smučark, ki imajo zmage v vseh disciplinah alpskega smučanja.

Končno – januar Vendarle se je nebo odločilo snežiti. Ko sem s svojo primarno družino proti koncu decembra krasila smrečico, je sijalo sonce, trobentice so cvetele in prijateljica je nabirala materino dušico. Včasih je vedno snežilo, ko smo na bolj ali manj ajnzajtig* drevesce (ki je bilo vedno posekano od tam, od koder bi tako ali tako moralo biti) obešali čokolatine z muzejsko vrednostjo, težke steklene dedke Mraze iz vzhodne Nemčije, iz koruznega ličkanja napravljene možiclje iz Slovaške, pisane kosmate papige iz Avstrije, lesene lojtrce domače izdelave, pobarvane storže, steklene kumarice in babuške iz Poljske, bunke vseh barv in premerov od vsepovsod, srebrne lamete, koščke vate in še marsikaj. (Pred vsem bujnim okrasjem je bilo seveda treba navesiti lučke, ker so bile najtežje.) Zime so bile res bele, spomnim se fotografije, ko našemljena v žalostnega klovnčka stojim pred babičino hišo, sneg naokoli pa je za glavo višji od mene. Snežni bagri so sneg z ulic nalagali v kote križišč, otroci smo se oblekli v kombinezone in cele dneve, do mraka, v ogromne snežne kupe vrtali luknje, lopatali, gradili igluje. Ah, in od streh lomili ledene sveče in jih lizali kot sladoledne lučke. Dolgo je tega, jaz pa sem v letih, ko je moja mama že imela šestletno hčer … Spomnim se lanskoletnega velikonočnega zajtrka s potico, hrenom in šunko, kot se spodobi. Češnja na vrtu je obilno cvetela in po njej so padale snežne krpe, velikosti njenih cvetov. Poroka zime in pomladi, kako lepo in strašljivo hkrati; sneg je padel prepozno, češnjevi cvetovi so se rodili prezgodaj in nekdo bo moral umreti. Češnje so seveda zmrznile, še preden so imele možnost zaobliti se in pordečeti. Drevo smo posekali, ker v resnici že leta ni rodilo, kot bi moralo, menda pa so nekdaj na njem zrasli najboljši sadeži daleč naokoli. Veseli december je končno mimo, mimo sta tudi božič in novo leto bratov pravoslavcev. Če v začetku januarja še čutimo posledice decembrskih naporov, si sedaj, na polovici, lahko končno oddahnemo. Le kdaj se je veseli december preobrazil v naporni december? Toliko veselja, kot ga ta mesec zahteva, povprečna človeška duša težko nakopiči. Na silvestrovo, dan, ko bi morali (morali?) biti najveselejši v mesecu, mogoče celo v letu, ker je zadnji, ali kaj, nam alkohol, keksi, francoske solate in biftki silijo že iz ušes. Nemogoče se je vendarle veseliti nujnosti. Pomislita, spoštovana in dragi, kdaj sta doživela najlepše trenutke svojih življenj? Takrat, ko vama je bilo vseeno, kaj se zgodi, ko nista pričakovala prav ničesar posebnega, ko sta spustila konje in nadzor z vajeti … sem približno ugotovila? Zadnje jutro leta gospodovega 2012 nisem hotela iz postelje, še napol v sanjah sem si odvrtela popoln načrt: spim do štirih, grem za par ur v savno, kjer zaspim, pridem domov in zaspim do naslednjega leta! No, tako se ni zgodilo, ker je bila v načrtu bučna pita z gorgonzolo in žajbljem, pa mini pečenice s pečenim krompirjem in paprikami, pa dateljni, nadevani z mandeljni, popečeni v ovitkih iz sira in pršuta, pa domač vanilijev liker in grško belo vino, pa cabernet sauvignon iz steklenice s krivim vratom, pa španski turron iz medu in arašidov pa, pa, pa … In kar smo deli vase, smo morali izplesati. Si voščiti sreče in zdravja, nekaterim bolj, drugim manj iz srca. Menda prinese slabo srečo, če je človek, s katerim si prvi voščimo, ženska. Moj je bil moški, torej vse kaže, da bo slaba sreča sledila njemu, kaj pa morem. Odšla sva in na poti domov izstrelila vsak po pet pisanih prijaznih strelov iz rimske sveče. Njegovi so zadevali v neko okno, torej se je slaba sreča že izvršila, kar pomeni, da je sedaj varen. Kot kaže, smo preživeli še enega od koncev sveta. Pa saj je jasno, da se ne more kar naenkrat vse skupaj zdrobiti v prah. Počasi, potrpežljivo! Več nas bo, hitreje bomo na cilju, mar ne! In če ne drug, vrag slej ko prej vzame tiste, ki jim ni pomoči, zgnijejo pri živem telesu, odpelje se jim, sami sebe požrejo (na žalost pa so pred tem požrli že grozljivo število drugih.) Še na Jamesa Bonda ne gre več računati. (Najnoveši film je dobro del po zasneženem nedeljskem vzponu na Šmohor in Malič.) Postal je star in psihofizičnih testov ni opravil. (Obvlada pa staroslavna orožja, kot sta lovski nož in lovska puška, ki vendarle rešita situacijo!) Zanimivo: Bondovega dekleta, tako pomembnega in skrbno izbranega za vsakega od desetine do sedaj posnetih fimov, v najnovejšem sploh ni! In še glava strašne tajne agencije, ženska eminenca, umre. Nadomesti jo … moški. Jaz pa sem že mislila, da bo teh Bondov že končno konec. Še babe si ne more več najti, kako le bo rešil svet!? Stvar bomo končno morali vzeti v svoje roke! Na juriš! *ajnzajtig: germanizem, kar je nesimetrično, nepravilno n Kaja Avberšek

Člani SVIZ-a so se za stavko odločili z veliko večino.

odstop njihovega predsednika »mokra želja stricev iz ozadja in njihovih nečakov«. Medtem je bil premier na obisku v Azerbajdžanu. Tam je v nagovoru slovenskim gospodarstvenikom, ki ga spremljajo, Azerbajdžan predstavil kot deželo priložnosti. V Ljubljani se je gnetlo okrog časopisne hiše Delo. Odbor za pravično in solidarno družbo, Društvo slovenskih pisateljev in Koordinacija kulturnih organizacij Slovenije so upravo Dela pozvali, naj »nemudoma prekliče odpoved delovnega razmerja novinarju Dejanu Karbi«. Varnostni svet Združenih narodov je soglasno podprl francosko vojaško posredovanje v Maliju.

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 7

AKTUALNO

17. januarja 2013

Tudi do 400 strank več na mesec

Na velenjski izpostavi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje decembra prejeli 106 vlog za starostno upokojitev – V Šaleški dolini število upokojencev povečano nad slovenskim povprečjem – Najmlajši upokojenec star manj kot leto, najstarejši 99 let Tatjana Podgoršek

Med najbolj obleganimi ustanovami v zadnjih mesecih lanskega leta, sploh pa v decembru, so bile gotovo enote oziroma izpostave Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Mnogi so iskali informacije o možnostih upokojitve po stari pokojninski zakonodaji, nekatere pa so zanimale novosti nove tovrstne zakonodaje. Velenjska izpostava zavoda pri tem ni bila nobena izjema. Kako pester je bil december? Katere informacije so iskali občani iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki? Koliko jih je izkoristilo možnosti upokojitve po starem zakonu, je le nekaj vprašanj, ki smo jih zastavili Tadeji Dremel, vodji velenjske izpostave Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Nanje je takole odgovorila. Za december pravimo, da je nori mesec v letu. Na vaši izpostavi je bil najbrž zaradi sprejetja nove pokojninske zakonodaje še toliko

bolj pester. možno samo po veljavnem zakonu »Res je bil pester, čeprav smo do izteka leta 2012. Povečalo se večje število strank zaznali že je število telefonskih klicev, elekkakšen mesec, dva pred sprejetjem tronske pošte, kar je sicer ob takih nove pokojninske zakonodaje, v dogodkih normalno.« zadnjih 14 dneh minulega leta, ko Lahko trditev o pestrem decembru je bilo že znano besedilo novega podkrepite z nekaterimi številkazakona, pa je bilo »noro«. Med mi? najpogostejšimi vprašanji, ki so jih »Vodimo evidenco strank in strokovnim delavkam izpotelefonskih informacij po posastave zavoda zastavljameznih dnevih. V lanskem li občani Šaleške in decembru se je v prostoi dolin i k š Zgornje Savinjske rih izpostave osebno e l V Ša o konec doline, so bile oglasilo 1.447 strank, l i je b bra lani informacije o telefonskih informacij novemnih 11.790 smo zabeležili 978. možnosti odhoje da na zavod za Sicer pa povprečno upoko bčanov o zaposlovanje, gleobišče izpostavo 1.000 de odpovedi pogodb strank na mesec, hkrati pa o zaposlitvi in kasnejšega posredujemo povprečno 700 upokojevanja še po starih predpi- telefonskih informacij na mesec. sih, povečalo se je število oseb, ki V primerjavi z novembrom smo bodo izpolnile pogoje za upokojitev imeli 400 strank več, prav tako v v naslednjih dveh, treh letih. Med primerjavi z oktobrom in tudi sepiskanjem informacij je bilo več pov- tembrom.« praševanja kot običajno za možnoKoliko občanov v dolini se je uposti uveljavljanja pokojninske dobe kojilo decembra lani? zaradi skrbi za otroka, kar je bilo »Za lanski december še nimamo

vseh podatkov o številu upokojenih, ker vloge za upokojitev še obravnavamo. Smo pa omenjeni

Tadeja Dremel

mesec prejeli 106 vlog za starostno upokojitev, v celem letu 2012 pa skupaj 722 vlog. V preteklih štirih letih (2008 -2011) je bilo v povprečju na mesec vloženih 55 vlog za

starostno upokojitev.« Kakšen je bil trend upokojevanja v Šaleški dolini v zadnjih petih letih? »Zaradi predvidenih sprememb pokojninske zakonodaje smo zabeležili rast števila upokojencev že v letu 2010, izjemno pa lani. Predvsem so občani uveljavljali pravico do starostne pokojnine.« Kaj kažejo statistični podatki glede upokojevanje v zadnjih 5 letih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki? »Primerjava zadnjih lanskih novembrskih podatkov z letom 2011 kaže, da je bilo v mestni občini Velenje konec lanskega novembra 8.677 upokojencev ali več za 2,23 odstotka, od tega je bilo 5.798 starostnih. V primerjavi z letom 2011 se je število slednjih v omenjeni lokalni skupnosti v istem obdobju najbolj povečalo, za 4,5 odstotka. Sicer pa je bilo v Šaleški dolini konec lanskega novembra upokojenih 11 tisoč 790 občanov ali 2,25 odstotka vseh upokojencev v Sloveniji. Slovensko povprečje

Mestna občina Velenje: število upokojencev po spolu in vrsti pokojnine Leto

Starostna Moški

Ženske

Invalidska Skupaj

Moški

Ženske

Družinska* Skupaj

Moški

Ženske

Vir: Statistika ZPIZ

Vdovska Skupaj

Moški

Ženske

je v istem obdobju doseglo 1,83 odstotka, kar kaže na nadpovprečno upokojevanje v Šaleški dolini. » Koliko je bil star najmlajši in koliko najstarejši upokojenec? »Najmlajši je bil star manj kot leto dni, prejemal pa je družinsko pokojnino po pokojnih starših, najstarejši pa je štel 99 let. V Sloveniji je bil najstarejši upokojenec star 107 let, najmlajši pa manj kot eno leto.« Glede na stanje v Sloveniji nekateri že danes govorijo o tem, da bo prej kot v 10 letih prišlo do sprememb sedaj sprejete pokojninske zakonodaje. Se pridružujete njihovemu mnenju? »Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedati. Če pogledamo leta nazaj, smo imeli prvo reformo pokojninske zakonodaje v RS leta 1992, drugo leta 2000 in zadnjo letos. Vse bo odvisno od razmer v družbi, ki narekujejo spremembe pri upokojevanju, torej od demografskih gibanj, gospodarske rasti, vzdržnosti javnih financ, nenazadnje od odgovornosti države do sistema in tudi odgovornosti udeležencev sistema, to je od delodajalcev in osebne odgovornosti zavarovancev samih.«

Skupaj Skupaj

Moški

Ženske

Skupaj

12/2008*

4.768

1.762

1.216

7.746

12/2009*

5.022

1.743

1.219

7.984

12/2010

3.153

2.125

5.278

892

810

1.702

121

668

789

475

488

4.179

4.078

8.257

12/2011

3.287

2.247

5.534

863

794

1.657

123

633

756

522

536

4.287

4.196

8.483

11/2012

3.409

2.389

5.798

846

775

1.621

103

599

702

540

556

4.374

4.303

8.677

*med družinskimi upokojenci so zajeti tudi vdovski upokojenci

Občina Šoštanj: število upokojencev po spolu in vrsti pokojnine Leto

Starostna Moški

Ženske

Invalidska Skupaj

Moški

Ženske

Družinska* Skupaj

Moški

Ženske

Vdovska Skupaj

Moški

Ženske

Skupaj Skupaj

Moški

Ženske

1.073

547

386

2.006

12/2009*

1.138

524

389

2.051

12/2010

641

552

1.193

294

216

510

225

255

141

145

969

1.134

2.103

12/2011

678

563

1.241

284

216

500

207

239

149

154

999

1.135

2.134

11/2012

712

577

1.289

271

213

484

195

220

153

158

1.013

1.138

2.151

*med družinskimi upokojenci so zajeti tudi vdovski upokojenci

Občina Šmartno ob Paki: število upokojencev po spolu in vrsti pokojnine Starostna Moški

Ženske

Invalidska Skupaj

Moški

Ženske

Družinska* Skupaj

Moški

Ženske

Vdovska Skupaj

Moški

Ženske

Skupaj Skupaj

Moški

Ženske

Skupaj

12/2008*

473

220

185

878

12/2009*

505

210

181

896

12/2010

251

287

538

116

200

108

120

381

535

916

12/2011

274

296

570

113

194

109

400

535

935

11/2012

296

316

612

111

190

416

546

962

*med družinskimi upokojenci so zajeti tudi vdovski upokojenci

Mestna občina Velenje - povprečna pokojnina

Občina Šoštanj - povprečna pokojnina

Leto

Starostna

Invalidska

Družinska* Vdovska

Skupaj

Starostna

Invalidska

Družinska* Vdovska

Zavod bo sam obveščal zavarovance o obračunanih in plačanih prispevkih za vsako leto posebej, tudi z možnostjo elektronskega vpogleda v podatke. To bo razvidno na tako imenovanih informativnih osebnih evidencah zavarovanca. Prav tako bo zavod sam od 1. januarja 2015 dalje zavarovance po dopolnjenem 58 letu starosti obvestil o pričakovani višini njihove predčasne oziroma starostne pokojnine.

Skupaj

12/2008*

Leto

Osebni izračun

Odmera pokojnine po novem Po novem zakonu se bo odmerila pokojnina na osnovi izračunane pokojninske osnove (kot je bilo doslej), razlika je daljše obračunsko obdobje povprečja plač oziroma zavarovalnih osnov. Osnovo za izračun pokojnine letos sestavlja 19-letno povprečje, prihodnje leto bo to večje še za eno leto. Postopoma naj bi bila osnova za izračun pokojnine 24-letno povprečje. Pokojnina se bo odmerila od osnove v določenem odstotku glede na dopolnjeno pokojninsko dobo moškega ali ženske. Sprememb glede benificiranega staža za zdaj ni.

Občina Šmartno ob Paki - povprečna pokojnina Skupaj

Leto

Starostna

Invalidska

611,31

525,84

Družinska* Vdovska 459,65

557,94

Skupaj 580,07

12/2008*

804,25

563,49

582,70

714,73

12/2008*

669,85

410,78

499,31

593,66

12/2008*

12/2009*

818,50

579,36

602,65

733,33

12/2009*

688,83

525,99

511,31

613,56

12/2009*

632,21

540,68

480,29

12/2010

820,36

585,68

504,76

687,31

733,96

12/2010

693,77

532,82

466,19

540,03

616,54

12/2010

644,82

553,27

449,30

502,41

590,20

12/2011

816,30

587,08

502,66

683,99

735,21

12/2011

698,20

535,09

464,10

540,95

622,46

12/2011

649,61

552,50

460,11

501,80

597,57

11/2012

801,33

569,15

495,06

675,08

725,09

11/2012

689,72

519,13

441,84

524,91

613,88

11/2012

644,11

535,56

424,05

515,75

592,17

*skupaj družinska in vdovska pokojnina. Za 11/2012 so povprečne pokojnine brez varstvenega dodatka Najmlajši: manj kot eno leto. Najstarejši: 99 let

*skupaj družinska in vdovska pokojnina. Za 11/2012 so povprečne pokojnine brez varstvenega dodatka Najmlajši: tri leta. Najstarejši: 97 let

*skupaj družinska in vdovska pokojnina. Za 11/2012 so povprečne pokojnine brez varstvenega dodatka Najmlajši: 17 let. Najstarejši: 92 let

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 8

ZIMSKA SLUŽBA

17. januarja 2013

Dobro organizirani in pripravljeni Izvajalci zimske službe v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini zagotavljajo, da večjih nevšečnosti pri prevoznosti cest zaradi snega ne bi smelo biti, če so se na drugačne razmere pripravili tudi vozniki Tatjana Podgoršek

Za ta teden so vremenoslovci napovedali obilnejše snežne padavine. Niso se zmotili. »Zima je res pokazala nekoliko ostrejše zobe, vendar je nenazadnje za to tudi že skrajni čas. Po zakonu morajo biti zimske službe v pripravljenosti od 15. novembra dalje, ne glede na to, ali sije sonce ali pa padajo snežinke. Izvajalci se na ta zakonska določila ne zanašamo, ampak smo v pripravljenosti že prej, kar dokazujemo z akcijami, ki smo jih izvajali že konec lanskega oktobra. Če so na nove razmere pripravili svoje železne konjičke tudi lastniki, potem nam zimske nevšečnosti ne bi smele delati prevelikih preglavic,« smo izvedeli pri odgovornih izvajalcih zimske službe v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini.

Mestna občina Velenje

Glavna PUP in Andrejc V Mestni občini Velenje je 332 kategoriziranih cest v skupni dolžini več kot 210 kilometrov. Šest cest v dolžini 42 kilometrov je državnih in na teh izvaja zimsko službo celjsko podjetje VOC. Za odpravljanje zimskih nevšečnosti na lokalnih cestah in pločnikih skrbi podjetje PUP Velenje, na javnih prometnih površinah posebnega pomena (pešpoti in trg) pa šoštanjsko podjetje Andrejc. Mestna občina bo v aktualni sezoni (od 15. novembra 2012 do 15. marca 2013) za zimsko vzdrževanje cest predvidoma

Vinko Meža

namenila 390 tisoč evrov. Ta denar je sestavni del letnega nadomestila za vzdrževanje cest v višini 1,65 milijona evrov, lokalna skupnost pa svoje obveznosti poravnava z mesečnimi obroki. Po zagotovilih vodje zimske službe podjetja PUP Velenje Vinka Meža so dosedanje akcije na terenu pokazale, da so za izvajanje zimske službe dobro organizirani in pripravljeni. Na terenu so

bili pravočasno, zaradi obilnejših snežnih padavin pa so delavci za opravljeno delo porabili nekoliko več časa kot ob normalnih padavinah, kar je razumljivo. Za območje velenjske občine imajo na voljo 19 plužnih in 12 posipnih enot, prav tako imajo oblikovano ekipo za ročno čiščenje snega na stopniščih in

Za zimsko vzdrževanje predvidoma 390 tisoč evrov Vsi izvajalci zimske službe podjetja PUP imajo sledilnike, tako da ima dežurni nadzor nad stanjem in ve, kdaj se kaj dogaja na cestah.

avtobusnih postajališčih. »Na zalogi imamo blizu 150 ton soli in 100 ton peska, z dobavitelji pa imamo sklenjeno pogodbo o dobavi omenjenih materialov v roku 48 ur.« V Mestni občini Velenje izvajajo zimsko službo na 210 kilometrih cest, v občini Šmartno ob Paki, kjer so lani podpisali triletno koncesijsko pogodbo, pa na 65 kilometrih cest. Strojni park bodo v kratkem dopolnili z novim traktorjem, plugom in posipalcem. Podjetje izvaja zimsko službo 18 let in iz pridobljenih izkušenj – pravi Vinko Meža – vedo, kdaj morajo na teren. Ceste posipajo, ko se začne sneg oprijemati cestišča, ukrepajo tudi odvisno od dneva in časa. Ekipe imajo razdeljene po rajonih, sodelujejo pa še z 10 lokalnimi podizvajalci. »S pravilnikom je določeno, kdaj moramo z mehanizacijo na teren. Ne držimo se ga kot »pijanec plota«, saj ne vem, kaj bi storili občani, če bi ukrepali, ko bi bila na cestiščih že 10 centimetrov debela snežna odeja. Znan je tudi prednostni red čiščenja cest, določata ga zakonodaja in lokalna skupnost.« Za minulo zimsko sezono so bili, po besedah Vinka Meža, za svoje delo pohvaljeni, čeprav se vsi občani najbrž ne bi pridružili takemu mnenju vodstva občine, krajevnih skupnosti in mestnih četrti. » Nas je pa ob prvih obilnejših padavinah decembra lani klicala občanka in zagotavljala, da mimo njene hiše še nismo očistili snega s ceste. Ko je povedala, kje stanuje, sem ji natančno povedal, kdaj smo ukrepali na njenem terenu. Vsi naši izvajalci imajo namreč sledilnike, tako imava z dežurnim v zimski službi takoj na voljo potrebne podatke. To nam pomaga tudi pri obravnavanju odškodninskih zahtevkov občanov. V minuli zimski sezoni jih nismo imeli veliko, pa še kar nekaj od teh je bilo namišljenih.«

Občina Šoštanj Vinko Meža glede tega, ali imajo kot izvajalci zimske službe raje zelene ali bele zime: »Za nas je bolje, če so zime zelene. Manj imamo težav, pa tudi finančno je ugodneje za nas.«

pogodbo, ki se izteče konec sezone 2012/2013, torej 15. marca. Na leto nameni lokalna skupnost za zimsko vzdrževanje lokalnih cest blizu 250 tisoč evrov (konkretno letos dobrih 223 tisoč, za letos jih načrtuje 280 tisoč evrov). »Zneske je težko predvideti, ker so odvisni od opravljenega dela, ta pa od vremenskih razmer,« so povedali na občinski upravi. Javne poti pa

Andrejc in krajevne skupnosti V občini Šoštanj je 212 kilometrov cest, od tega je približno polovica lokalnih, ostalo so javne poti. Prve vzdržuje pogodbeni izvajalec – domače podjetje Andrejc, s katero ima občina podpisano triletno

in večjih težav ne pričakujejo. V zimsko službo za potrebe občine Šoštanj, kjer skrbijo za prevoznost lokalnih cest in mesta, so vključili približno 15 ljudi, oblikovali so 10 plužnih in prav toliko posipnih enot. V mestni občini Velenje, kjer skrbijo za center mesta, pa predstavlja zimsko službo 8 do 10 ljudi, 5 posipnih in prav toliko plužnih enot ter ekipa za ročno odstranjevanje snega in posipanje stopnic ter površin, kjer se s stroji snega ne da očistiti. Na zalogi imajo 300 ton soli in prav toliko peska za posipanje. »Želeli bi več strpnosti pri udeležencih v prometu, saj ko se zadeve umirijo, se uredijo tudi ostale stvari,« je še poudarila Vesna Andrejc.

Občina Šmartno ob Paki

Več izvajalcev, dva koncesionarja Vesna Andrejc

upravi.

Zgornja Savinjska dolina

Komunala Mozirje - več kot 80 kooperantov

15 podizvajalcev. Delujemo le na območju občine Gornji Grad, v naši pristojnosti pa je vzdrževanje 10 kilometrov občinskih cest,« je povedal direktor Komunale Gornji

Koncesijo za vzdrževanje cest, torej tudi za izvajanje zimske službe, na državnih cestah v Zgornji Savinjski dolini ima celjsko podjetje

Za prevoznost 21 kilometrov lokalnih cest in 40 kilometrov javnih poti predvidenih blizu 63 tisoč evrov Zdenko Purnat

VOC, za 450 kilometrov kategoriziranih občinskih in nekaterih nekategoriziranih cest pa v petih tamkajšnjih občinah Javno podjetje komunala Mozirje. Na seznamu ni le občin Gornji Grad in Solčava. Po besedah direktorja podjetja Od a g Andreja Ermenca za zimsko e lansk začetka o m sezono 2012/2013 niso d e ra jsk oktobo na velen evoznost predvideli novosti, ker za . s pr tedna skrbeli za oli in peskaska kaj takega ni bilo potreb. s po n, pe PUP-uposipanjem »Na zimske nevšečnosti na 500 torov. u z i l s b i t i tud porabil čnih me , cestah smo pripravljeni v i l a d i e o b v

Za prevoznost na državnih cesta v občini skrbi celjski VOC, na lokalnih cestah in javnih poteh pa velenjsko podjetje PUP, s katerim je lokalna sku-

Soli s pa 350 ku so po jc pa ozili« na e r d n več že »zv jetju A V pod so doslej e površineeč da in javn oli in v ceste t 300 ton s peska. ko 700 ton kot

Grad Zdenko Purnat. Lokalna skupnost je v občinskem proračunu za zimsko službo predvidela približno 90 tisoč evrov. Leta 2011 ji je komunala izstavila račun zanjo v višini blizu 45 tisoč evrov. Purnat pričakuje, da predvidenega zneska v sezoni 2012/2013 ne bodo dosegli.

V Solčavi »plužita« občina in režijski obrat V Občini Solčava so pred 3 leti oblikovali režijski obrat za izvajanje gospodarske javne službe, v njegovi pristojnosti je tudi izvajanje zimske službe. »Izvajalca za omenjeno služ-

Andrej Ermenc

Za javne poti skrbijo same krajevne skupnosti, razen šoštanjska, kjer ceste vzdržuje občina vzdržujejo krajevne skupnosti (KS), izjema je šoštanjska, kjer ceste vzdržuje občina. Vsaka KS zase izvede tudi razpis za izvajalce. Vesna Andrejc, tehnični vodja v podjetju Andrejc, je zagotovila, da so na novo zimsko sezono pripravljeni tako kot vsako leto

pnost leta 2011 podpisala triletno koncesijsko pogodbo. Lokalnih cest je slabih 21 kilometrov, javnih poti pa nekaj več kot 40 kilometrov. Tu ima PUP organiziranih 6 plužnih in 4 posipne enote, pri izvajanju zimske službe pa mu pomagajo lokalni izvajalci, ki so to delo opravljali že prej. Na leto nameni občina za zimsko vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti blizu 63 tisoč evrov. »Lani smo bili s PUP-om zadovoljni in tudi letos pričakujemo, da bo tako. Sicer pa je pravi naslov za takšne in drugačne informacije v zvezi z zimsko službo vodja zimske službe na PUP-u Vinko Meža, za morebitne nevšečnosti na terenu pa nadzornik Milan Krk,« so še dejali na občinski

dogovoru z našimi kooperanti. Več kot 80 jih imamo, oskrbeli smo jih že s posipnim materialom ter se dogovorili o potrebnosti polnjenja deponij. Aktivnosti prilagajamo potrebam.« Koliko denarja bodo dobili za opravljeno delo, Ermenc v tem trenutku ne ve. »Storitev zaračunavamo glede na opravljeno delo. Več ga opravimo, višji račun izstavimo lokalnim skupnostim, s katerimi imamo pogodbo o izvajanju zimske službe,« je odgovoril Andrej Ermenc.

Komunala Gornji Grad – skrb za 10 kilometrov občinskih cest »Konec oktobra lani smo na deponije, ki jih imamo po občini, navozili posipni material. Na centralno deponijo smo odložili tudi 25 ton soli. Pripravljeno imamo lastno mehanizacijo, ceste pa plužimo in posipamo tudi s pomočjo

Alojz Lipnik

bo izberemo preko javnih naročil. To smo že storili in pri nas zadeva poteka utečeno. Zimsko vzdrževanje 10 kilometrov cest je za lokalno skupnost kar velik zalogaj, izvajamo pa ga skupaj občina in režijski obrat,« je povedal župan Občine Solčava Alojz Lipnik. Na leto je v občinskem proračunu za vzdrževanje občinskih cest predvidenih od 10 do 15 tisoč evrov. Glede na razvejanost občine, na razgibane in strme terene bi ob takšni organiziranosti pričakovali težave glede odpravljanja zimskih nevšečnosti na cestah. »Kljub temu da na našem območju zapade več snega kot v dolini, običajno prevelikih težav nimamo. V zavesti ljudi, ki živijo na višjih nadmorskih višinah, je, da se na drugačne razmere pravočasno in dobro pripravijo,« je zagotovil Alojz Lipnik. n

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 9

POGOVOR

17. januarja 2013

»Da ne bo šolnin, se bomo, če bo treba, borili tudi na ulici« Tako pravi novi predsednik Šaleškega študentskega kluba Žiga Kočevar - Računajo, da bo zakon o štipendiranju sprejet – Manj denarja ne bo preprečilo ustaljenih programov ŠŠK – Število članov močno poraslo Velenje, 7. januarja – Žiga Kočevar je v Šaleškem študentskem klubu (ŠŠK) aktiven že nekaj let. Kot dijak srednje šole za turizem je bil namreč pobudnik ustanovitve dijaške sekcije v Šaleškem študentskem klubu. Po ustanovitvi leta 2008 jo je tudi vodil. S projekti in delom, ki so jih v klubu snovali skupaj, je, kot pravi, »odraščal«, zato se je lani jeseni po odhodu prejšnjega predsednika ŠŠK Žana Delopsta, ki delo nadaljuje na nacionalni ravni študentskih organizacij, odločil za kandidaturo za predsednika kluba. Bil je edini kandidat, so pa v ekipi, ki jo ima ob sebi, pričakovali vsaj enega protikandidata. Žiga je študent drugega letnika Poslovne šole v Mariboru, kjer študira računovodstvo in davščine, ob tem pa prizna, da mu, odkar je predsednik, delo v ŠŠK-ju vzame veliko časa. A ga z veseljem opravlja.

Članstvo narašča Mandat predsednika ŠŠK-ja je vedno enoleten, lahko pa se ponovi. »Ekipa, ki dela z mano, je precej pomlajena, nekaj pa je študentov, ki so v klubu aktivno delali že prej. Trudimo se, da mlajše generacije

so za njih največji. Sploh, ker javni prevozi do Primorske in nazaj niso dobro urejeni,« pove naš sogovornik. Šaleški študentski klub izvaja veliko tradicionalnih projektov, ki so že dolga leta

aktivno vključujemo v delo, saj si želimo, da bo kvalitetno delo v ŠŠK-ju teklo tudi v prihodnosti. Število članov v klubu je v zadnjih letih močno naraslo, od 400 na 700. Če sem odkrit, je k temu veliko pripomogla točka urejanja študentske prehrane, ki jo v naši pisarni izvajamo v začetku študijskega leta. Ta je močno poenostavila sistem včlanjevanja v klub; ko je študent prišel uredit prehrano, smo ga seznanili še z drugimi prednostmi, ki jih prinaša članstvo, in večina se je odločila, da se nam pridruži,« pove Žiga. Samo lani jeseni si je prehrano v študentski pisarni uredilo več kot 1.000 študentov.

Poceni prevozi ostajajo In kakšne so še druge ugodnosti za člane ŠŠK? Veliko jih je pri prevozih. »Letos smo prevoze v Maribor in Ljubljano uredili s pomočjo državne subvencije za prevoze. Mesečna vozovnica skupaj z mesečno kartico javnega prometa v mestu študija še vedno študenta stane samo 10 evrov na mesec. Trenutno se dogovarjamo, da bi en avtobus vozil tudi na Primorsko, kjer študira vse več naših članov, stroški prevoza pa

Predsednik ŠŠK Žiga Kočevar: »Študenti ostajamo družbenokritični«.

stalnica. Žiga pravi, da bodo vse izvajali še naprej, novi člani pa prinašajo tudi sveže ideje, ki jih bodo skušali udejanjiti. In to kljub temu, da jim je lani junija sprejet interventni zakon zmanjšal proračun kluba za več kot 20 % sredstev. »To je ogromen

finančni udarec za ŠŠK, zato bomo morali nekatere projekte časovno skrajšati, stroške pa zmanjšati. Črtali ne bomo nobenega.« Tudi najstarejšega študentskega projekta v Sloveniji ne. To je festival Dnevi mladih in kulture. Letos bo v maju potekal že 23. po vrsti. »Ogrodje programa je postavljeno, končni program bomo objavili aprila. Začeli smo ustvarjati tudi novo številko našega časopisa RIT, ki je dobil veliko novih sodelavcev. Ob tem Žiga poudari, da imajo že pol leta manj denarja, program pa je ostal enak kot prej tudi po zaslugi delitve stroškov in odličnega sodelovanja Mladinskega centra Velenje in zavoda Mladinski center, s katerimi si delijo eMCe plac v Rdeči dvorani. Pa ne le to, tudi program ustvarjajo skupaj. Sploh ob koncih tedna, ko so študentje doma, se trudijo, da se tam vedno kaj zanimivega dogaja. »Kvaliteten in pester program bomo izvajali tudi letos. Izobraževalne in športne programe med tednom izvajamo tudi v Ljubljani, kjer študira največ naših članov,« doda Žiga.

Za več štipendij in študij brez šolnin Tudi člani ŠŠK so lani oktobra in novembra zbirali podpise za Zakon o štipendiranju, ki so ga na Študentski organizaciji Slovenije spisali sami. »Podpisov je bilo dovolj, pričakujemo, da bo zakon kmalu v obravnavi v državnem zboru. Trenutno

Ni vedno denar tisti, ki osrečuje viti ženskega rokometnega kluba v Šmartnem ob Paki. »No, igrala ravno nisem. Bila sem bolj taksistka za dekleta. Kot tajnica na šmarški šoli, na kateri je poučeval telesno vzgojo Tone Križ, tudi trener ekipe, me je prosil za sodelovanje. Ker Tatjana Podgoršek sem, kakršna sem … No, ja, kaj čem razlagat. Ker sem sčasoma ugotovi»Boh pomagi. Vse je nastlan la, da povsod ne morem biti, sem okol voglov. Koline smo imeli, pa ostala najbolj zvesta kulturi - kot člaše nisem utegnila vsega nica Gledališča pod kozolcem pospravit,« je deja dejain kot funkcionarka.« Tudi la po šmarško čut za pomoč sočloveku v Marija Žerjav stiski jo spremlja vse od - Mija, kot jo osnovnošolskih let dalje. Je poznajo mnokrvodajalka (kri je darovala gi Šmarčani in že več kot 30-krat), dokler marsikdo tudi od je bila še v službi na šoli, je tistih, ki so v ta delovala v projektu Upanje kraj pri priza Afriko, sedaj pa kot upo upošli kojenka deluje v misi misijonski skupini v okviru šmarške cerkve. Preiz Preizkusila se je tudi kot svetnica. Na vprašanje, od kod takšna vnema za prostočasne dejavnosti, ki ne polnijo denarnice, prej jo prazniMarija Žerjav Mija: »Res sem malo starejša, jo, je odgovoampak časa mi zmanjka zato, ker si vedno rila: »Ne vem. najdem delo.« Vem pa, da šele pred nekaj leti. Zakaj? Ker je imam rada ljudi, Šmarčane. Vesevedno nasmejana, vedra Mija pri- lim se stikov z njimi. Vesela sem, če pravljena prijeti za kakršno koli so ljudje zadovoljni, ker sem potem delo, pomagati, če le more. srečna tudi sama. Ni denar vedno Kot sama pravi, je res malo tiste- tisti, ki osrečuje. Osrečuje te družba, ga, pri čemer ne bi imela vmes svo- v kateri se dobro počutiš, v kateri jih prstov. Že ko je hodila v osnov- delaš z veseljem. Prav gotovo me no šolo, je delala v knjižnici. Ta je takšno delo bogati, pa naj gre za takrat sodila pod kulturno društvo, sodelovanje z otroki, odraslimi ali kjer so ustanovili gledališko sekcijo, starejšimi,« je povedala z nasmenato folklorno, kasneje Gledališče hom na ustih. pod kozolcem. Tu je nadaljevala Ob modrovanju, kako današnji tudi kot dijakinja ekonomske šole. časi niso naklonjeni človeku, je Prste vmes je imela še pri ustano- Mija privzdignila ramena in odgo-

Srečanje s Šmarčanko Mijo Žerjav

vorila: »Kakor se vzame. Če nisi zadovoljen z nobeno stvarjo, potem je že … Če pa si navajen skromnosti, no, saj tudi sama nisem najbolj skromna, vendar najdem srečo v drobnih stvareh.« Najdejo ljudje njo ali jih sama poišče? Ne ve, enostavno najdejo se. Sama jih praviloma ne išče, pomaga pa tistim, ki jo prosijo za kakšno pomoč. Redkokdaj je doslej odklonila. Neštetokrat pa obljubila, in kar je obljubila, je bolj ali manj 100-odstotno tudi uresničila.

Pri Žerjavovih so glavna vrata hiše odprta na široko za druge ljudi, ne samo prijatelje, znance, sorodnike. Že Mijini stari starši so sloveli po tem, tradicijo je iz Penka, kjer so živeli, v Šmartno ob Paki »prinesla« tudi Mijina mama. »Če koga kak dan ni bilo, je mama rekla: No, kaj se je pa danes zgodilo, da ni nihče prišel.« Streho nad glavo so Žerjavovi ponudili delavcem, ki so v domačem kraju gradili bloke, učiteljem, ki so poučevali kakšno leto, dve na šmarški šoli, že 10 let

podpiramo pobude, ki so prišle iz zveze ŠKIS, da se študentom vrnejo - po našem mnenju - neupravičeno odvzeti dodatki Zoisovim štipendistom za študij v oddaljenih študijskih središčih. O tem bomo v teh dneh obvestili varuhinjo človekovih pravic.« Težave so tudi pri (pre)počasnem izračunavanju t. i. republiških štipendij. »Študenti smo družbeno aktivni in kritični. Zato smo decembra tudi člani ŠŠK sodelovali na demonstracijah pred parlamentom, okoli katerega smo sklenili krog in tako dosegli, da so javne univerze dobile nazaj 16 milijonov evrov. Močno se bomo še naprej zavzemali, da v Sloveniji študij ostane dostopen vsem. Smo proti uvedbi šolnin, če bo treba, bomo te zahteve izrazili tudi na ulici. Ne bomo dopustili, da študij postane privilegij elit.« Ob tem doda, da je dobra novica, da so socialno šibkejši dijaki po novem letu dobili nazaj brezplačne malice, slaba pa, da se je januarja precej podražila študentska prehrana. Kar 89 % ponudnikov prehrane je cene že povišalo. bš

ŠŠK je lani na silvestrovanje v tujino po ugodni ceni popeljal 100 študentov, letos že 120. V Brno na Češkem so šli s študenti iz ptujskega in koroškega kluba, tako da je novemu letu skupaj nazdravilo več kot 200 slovenskih študentov.

pa pri njih stanujeta zdravnika iz Poljske, ki sta zaposlena v slovenjegraški bolnišnici. »Tu sta se jima rodili hčeri Alicia in Joli in smo kot ena družina. Lepo se imamo.« Polna idej, načrtov se je pred 7 leti upokojila. In že takrat so njeni prijatelji dejali, da je na dobri poti, da postane tipična upokojenka, ki bo pozdravljala: »Nimam cajta!« »Ja, prav so imeli. Vedno mi ga zmanjka. Res je, da sem že nekoliko starejša, ampak mi ga zmanjka predvsem zaradi tega, ker si vedno najdem delo.« Kot upokojenka zjutraj »zapravi« največ časa (kar si je želela še, ko je hodila v službo) za kavico in prebiranje časopisa. Nato pospremi Alicijo in Joliko v šolo

oziroma vrtec. Dopoldan se še kdo pri njej oglasi na kavi, pa je že čas za pripravo kosila. »Tudi na vrtu je potrebno kaj postoriti, malo živali še imamo, majhno njivo, travnik, zvečer je treba še na kakšne gledališke vaje, gostovanja … Mine dan, kot bi tja pogledal.«. V leto 2013 stopa s povsem običajnimi željami: da bi bila zdrava, se še naprej dobro razumela s prijatelji, sosedi, v kulturnem društvu …« Predvsem to. »No, a bi mogla še kaj povedat?« se je nasmehnila in spila požirek kave, ki jo je skuhala pred pogovorom.

ZELENE DOLINE SLOVENIJE

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

17. januarja 2013

Umetnost obstaja, ker je lepa Tako pravi mlad velenjski kipar Mihael Novak – Najbolj ga zanima figura, ideje se mu utrnejo v opazovanju in želi biti sam svojega sveta vladar Tina Felicijan Foto: Tilyen Mucyk

Konec letošnjega poletja smo na Festivalu mladih kultur Kunigunda imeli priložnost spoznati kar nekaj mladih domačih umetnikov. Med njimi tudi 22-letnega Mihaela Novaka, ki se ga ustvarjalni duh drži, odkar je v osnovni šoli s profesorjem Borisom Oblišarjem obiskoval likovne kolonije in si ogledal forma vivo v Luciji. V Velenju je končal likovno gimnazijo, sedaj pa študira kiparstvo na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. »Nobene možnosti ni bilo, da bi študiral karkoli drugega, saj v ničemer ne bi tako užival,« je zatrdil, čeprav je zaključil tudi pedagoško srednjo šolo. »Delo v tej smeri me sicer ne veseli, je pa to bila zelo dobra in koristna izkušnja,« pravi. Mihael rad tudi slika, a se najraje izraža skozi kiparjenje, saj je najbolj oprijemljivo ter mu omogoča gibanje in ustvarjanje z rokami. »Je bolj konkretno kot slikanje. Pred sabo imaš neko direktno formo. Ustvarjanje globine na platnu me dolgočasi,« pojasnjuje. Ker je v zgodnji fazi ustvarjanja, materiale še spoznava in raziskuje, zato jih čim več preizkuša. »Večinoma se prepuščam toku materiala, ki mi narekuje tempo, in potem posku-

šam manipulirati s tem. Marsikaj se ustvari povsem spontano.« Kakor pridejo ideje, ki ga prešinejo v melanholičnem razpoloženju ali v prešernem krogu prijateljev. Pravi, da so to stvari, za katere je dovzeten v nekem trenutku in jih vzame za

se izdelovanju torzov. Nekatere figure so malce parodične, saj ne morem iz svoje kože, da ne bi dodal nečesa, kar malo zmoti. Nazadnje sem delal figuro moškega telesa s piščančjo bedro namesto roke. Bil je trenutek navdiha. Med ustvarja-

pa je tudi pri projektu Park Art in tako ustvarjal mozaike na klopeh v parku pred velenjsko gimnazijo. Ker si ne predstavlja življenja znotraj dolgočasnih naročil in časovnih

»S svojimi deli želim ljudem dati lepoto, vzbuditi dober čut v sočloveku. Zdi se mi, da je osnova, da dobijo nek odgovor od skulpture, da jih navdihne z neko pozitivno energijo. Umetnost sama po sebi nima funkcionalnosti, ampak je zato, ker je lepa, in zato obstaja.« svoje ali pa gredo naprej. Trenutno ga še najbolj zanimata moška in ženska figura kot čista osnova umetniškega ustvarjanja in sinonim lepote. »Erotičnost je vodilo umetnosti,« pravi. Sodobna umetnost ga še ne zanima, ker se mu zdi preveč ekstremna, čeprav dela tudi abstrakcije. »Posvetil sem

njem se mi je rodila ideja o tem in sem jo uresničil. Iz zabave, ker mi je fajn to delati,« razlaga o svojih delih. Nekaj jih je postavil tudi v Pekarno. V Velenju je razstavljal tudi v Vili Bianci, sicer pa še v Lendavi. Kmalu bo nekaj skulptur postavil v Galerijo eMCe plac, sodeloval

omejitev, si za prihodnost želi, »da bi bil sam svojega sveta vladar in si lahko organiziral čas in delo po svojem občutku. Tistem, v katerem lahko najbolje ustvarjam,« je sklenil Mihael. n

Ponovno uporabni! Okrogel oz. trikoten grafični simbol za reciklažo mi je takoj, ko je privekal na svet, prirasel k srcu. Kaj na njem je pritegnilo mojo pozornost, mi še danes ni popolnoma jasno. Mogoče njegova geometrična enostavnost. Mogoče puščice kot simbol poti ali usmerjenosti. Mogoče dejstvo, da je življenje zaključen krogotok. Mogoče travniško zelena barva, v kateri se največkrat pojavlja. Ali pa mogoče, da ga, če smo le malo bolj pozorni, vsakodnevno pogosto srečujemo. Ne vem ... mogoče. Ob vseh naštetih dilemah pa je jasno nekaj popolnoma drugega. V današnjem času z ignorantskimi, nepremišljenimi in pohlepnimi dejanji počasi utapljamo naš planet v toksičnem oceanu. Prostornem, izrojenem habitatu, v katerem se najbolje počutijo plastika, odpadna olja, zarjavelo železo, strupene kemikalije in še milijone njim podobnih snovi. Ta ocean ne pozna oseke, saj je plima edini pojav, ki ga dela mogočnega in iz dneva v dan bolj invazivnega. Razprostrt preko celega tako vodnega kot kopenskega dela sveta počasi, a zanesljivo prevzema prevlado. Ta bo kmalu tako superiorna, da ne bo imela več zdrave alternative in je ne bo mogoče več razveljaviti. A na srečo se tako kot v vseh zgodbah z dramatičnim zapletom tudi ob tem pojavi beseda »ampak«. Beseda, ki je v sinergiji s poslanstvom predhodno opisanega simbola. Sprva le peščica ljudi, sedaj pa že vrsta posameznikov, skupin in institucij daje vse od sebe, da se črni scenarij zastrupitve naše matere zemlje le ne bi odvijal tako pospešeno. Recikliranje in ponovna uporaba sta postala vsakodnevna aktivna termina v deželah, ki so spregledale in se trezno spopadle z vprašanjem odpadkov. Tudi pri nas se z ekoinformiranjem prebivalcev in ločevanjem odpadkov počasi pričenja gledati na odvečno materijo iz drugega, bolj spoštljivega zornega kota. In počasi se seveda tudi daleč pride. Sprejemanje takšne vloge pri ravnanju z odpadki je šele začetek, kateremu se v Velenju že na več ravneh omogoča nadaljevanje.

Deset let mešanega zbora Zarja DU Pesje V Pesju je že v prejšnjem stoletju delovalo delavsko pevsko društvo Zarja, ki je imelo sedež na gospodarskem poslopju Pleterškove gostilne, nazadnje gostilne Melanšek Najpomembnejša je bila dejavnost delavskoprosvetnega društva Svoboda, ustanovljenega leta 1924. V okviru Svobode so delovali pevski zbor Zarja, dramska sekcija, telovadno društvo in knjižnica. Na željo in pobudo članov društva upokojencev Pesje je bil leta 2002 ponovno ustanovljen mešani pevski zbor z istim imenom - Zarja, ki ga je vodil Dominik Zupančič. Leta 2004 je prevzela zbor Tanja Meža, ki uspešno vodi 24 članov. Vsi z veseljem sodelujemo v njem, čeprav učenje pesmi včasih ni tako enostavno. Druži nas ljubezen do petja in dobra volja, zato se naše vaje ne zaključijo ob koncu pevskih vaj, ampak se družimo še kasneje. Veseli smo vsakič, ko nas povabijo, da lahko sodelujemo na raznih prireditvah in proslavah. Repertoar pesmi obsega predvsem narodne pesmi v različnih priredbah in še

veliko drugih pesmi od dalmatinskih, narečni in zabavnih pesmi. V mesecu decembru je zbor praznoval 10. obletnico obstoja, zato smo ta dogodek zaznamovali s

koncertom v domu krajanov Pesje. Odpeli smo narodne, narečne in dalmatinske pesmi. Koncert so popestrili tudi člani skupine Kvintet po domače in Podkrajska dekleta ob spremljavi citer. Program je povezovala Vesna Hudej. Dvorana je bila polna ljubiteljev petja, ki so nas nagradili z dolgimi aplavzi, saj je bilo čutiti, da so uživali, posebno starejši krajani ob slovenski domači pesmi. Po koncertu smo pripravili skro-

mno pogostitev vsem obiskovalcem in veselo druženje in petje je trajalo še dolgo. Želimo si, da bi zbor z ubrano pesmijo še dolga bogatil življenje svojih sokrajanov in vseh, ki ljubijo slovensko pesem. Prisrčna hvala vsem, ki ste nam pomagali pri izvedbi tega dogodka in dali priznanje našemu minulemu delu. n Člani MPZ Zarja Pesje

Za konec EPK Polet kreativnosti

»Benetke« v avli občine Velenje, 14. januarja - V avli Mestne občine Velenje si lahko ogledate fotografsko razstavo ljubiteljskega fotografa Miroslava Brešarja z naslovom »Benetke«. Avtor je upokojenec Premogovnika Velenje. S fotografijo se je začel ukvarjati šele po upokojitvi. Ker je velik ljubitelj Benetk, so te tudi njegov najpogostejši fotografski motiv. Razstava bo na ogled do petka, 15. februarja. n

Velenje, 22. januarja – V torek ob 18. uri bodo v Velenju kot zadnji od mest, vključenih v projekt Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, pripravili zaključno prireditev projekta, ki je močno zaznamoval lansko leto. Točno 365 dni po otvoritvenem dogodku se bo na njej župan Bojan Kontič zahvalil vsem, ki so sooblikovali veliko kulturniško zgodbo. Ob kratki verziji filma Toma Čonkaša Polet kreativnosti se bodo obiskovalci prireditve v domu kulture skupaj sprehodili skozi vseh 24 velenjskih EPK projektov. n

Grafika: Bojan Pavšek

Tudi pred kratkim ustanovljeni Center ponovne uporabe Velenje daje zgodbi o vlogi odpadkov novo dodano vrednost. Gre namreč za institucijo, ki pod svojo streho sprejema odpadne, a uporabne kose, ki so postali navlaka v naših življenjih. Kosi, ki jih ne potrebujemo več. Kosi, ki so v naših očeh izgubili pomen ali pa smo se jih enostavno naveličali, jih nadomestili z drugimi. Ker gre v opisanih primerih predvsem za gospodinjski material, pohištvo, dekor ali igrače, ne smemo spregledati njihove pomembne vrednote. Vsak kos nosi v sebi unikatno zgodbo. Zgodbo o umetniškem poslanstvu njegovega avtorja, o načinu izdelave in rodovniku njegovih materialov ali recimo o tem, kako je preživel štiri generacije otrok. Takšni emocionalni atributi si zagotovo ne zaslužijo, da bi skupaj z izdelkom romali na odpad. Tam bi se namreč z ostalimi nepomembnimi smetmi zlili v smrdljivo gmoto, ki samo še hrope skozi metanske izdihe in počasi tone v notranjost zemeljske skorje. V centru ponovne uporabe z veseljem sprejmejo kose skupaj z njihovimi zanimivimi zgodbami. Če zgodb ne poznajo ali pa če so nejasne in časovno obledele, jim vdihnejo nove. Pogosto drugačne, a vedno iskrene. In če to ne prepriča obiskovalcev, je v rokavu še tretji adut. Mnoge med njimi so zelo inovativne. Miza se na primer spremeni v stensko polico ali pa vaza v svečnik. Tako se vsakodnevno rojevajo zgodbe, ki oživljajo predmete in s tem omogočajo, da jih lahko ponovno uporabimo. Cene izdelkov so glede na energijo, ki so jo v njih vnesle pridne roke zaposlenih, zanemarljive. Vrednost, ki jo z nakupom lahko dobimo, pa neizmerno velika. Predvsem za tiste, ki si nakupa v klasičnih in pogosto precenjenih trgovinah sploh ne morejo privoščiti. Izdelano – prodano – uporabljeno – podarjeno – oživljeno – prodano – uporabljeno ... Tako se s pomočjo našega treznega udejstvovanja sklene tokokrog revitalizacije materialnih dobrin. Gre za dejanja, ki brez zatiskanja oči učinkovito osveščajo, da je naše zemeljsko poslanstvo tudi ohranitev vitalnega okolja za mnoge generacije naših zanamcev. Se sliši kot misija nemogoče? Če se, potem še enkrat preberite kolumno! n Bojan Pavšek

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

17. januarja 2013

Gl asbene novi č ke

Kristina in torkova jutra »Preden se poslovim od vas, dragi poslušalci in poslušalke, naj vam povem še tole dobro novico. Do konca leta je le še 350 dni, ki bodo minili, kot bi rekel keks,« je končala dopoldansko oddajo pred dvema dnevoma na Radiu Velenje moderatorka Kristina Melanšek. »Sem optimistka in poskušam dobro voljo prenesti na naše poslušalce. Nenazadnje je to moje poslanstvo. Tudi v življenju nasploh počnem nekaj, zaradi česar se ljudje bolje počutijo,« je komentirala izrečeni stavek. Torkovih dopoldnevov se vedno veseli. Zato, ker jih »prebije« v studiu Radia Velenje enkrat na teden in ker ji čas tako hitro mine. Ta pa ji hitro mine zato, ker moderatorstvo zanjo ni »rutinska zadeva. Če hočeš popestriti poslušalcem dan s kakovostnim programom, moraš biti nenehno na preži za raznimi informacijami.« Torek je zanjo sploh aktivni dan v tednu. Začne ga s sprehodom s psom, v torek je prišla v Stari trg v Velenju peš. Čeprav je treba zato vstati dokaj zgodaj, da je lahko pred 6 uro zjutraj na radiu, je takšna rekreacija zanjo dobrodošla, pravi. »Hitreje pridem k sebi in tudi preverim lahko, kakšen glas imam, da nimam kasneje v studiu z njim kakšnih težav.« Kakšen ponedeljek ali petek dopoldan bi si še zapolnila z moderatorstvom. Sicer pa se je letos »odela« z zvrhano mero potrpljenja. »Poskušala bom narediti vse, kar lahko naredim, in tako počakala na boljše čase,« je še dejala Kristina. n

prvenca. V sodelovanju z Reconcealom, priznanim producentom elektronskih ritmov, predstavlja pesem v posebni verziji z močnim električnim nabojem. Medtem ko bo remiks Ljubezenske puščice v zimskih dneh poskrbel za dvig temperature na številnih plesiščih diskotek in klubov, Manca uživa na zasluženem dopustu daleč stran od radovednih pogledov. Tako ji je tudi najljubše, kadar ne stoji na odru.

Papir na Peronu 9 Destiny's Child po osmih letih z novim albumom Skupina Destiny´s Child bo po osmih letih izdala novo pesem, s katero napoveduje izid posebnega albuma, na katerem bodo zbrane najbolj romantične skladbe tega ženskega tria. Naslov nove pesmi je Nuclear, njen producent pa je znani raper Pharell Williams. Kompilacija s preprostim naslovom Love Songs bo izšla predvidoma 29. januarja, poleg omenjene nove pesmi pa bodo na njej stare uspešnice skupine, kot so Brown Eyes, Now That She´s Gone in Say My Name. V skupini Destiny´s Child so prepevale Beyonce, Michelle Williams in Kelly Rowland, ki so se leta 2005 podale vsaka na svojo samostojno pot, na kateri je bila daleč najuspešnejša Beyonce. Skupina Desteny´s Child je doslej po vsem svetu prodala več kot 50 milijonov albumov.

Pri 66-ih nova plošča Kristina ima rada belo barvo in topla oblačila.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE REPETITOR V eMCe-ju V soboto, 19. januarja, bo v velenjskem eMCe placu nastopila beograjska post punkovska zasedba Repetitor, ki je pred kratkim izdala novo ploščo Dobrodošli na okean. Na koncertu, ki se bo pričel ob 21. uri, bo nastopil tudi zanimiv dvojec Uncle Strooge.

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30.

1. THE PROJECT feat. RICH TUORTO & ERIC WILLIAMS Someone Like You 2. KATARINA MALA - Kreditno sposobna 3. RIHANNA - Diamonds Someone Like You je ena večjih uspešnic odlične britanske pevke Adele in pričakovati je bilo, da se bodo slej ko prej na glasbeni sceni pojavile najrazličnejše priredbe te skladbe. Ena takih je tudi tokratna zmagovalka izbora pesmi tedna na Radiu Velenje. Adelino uspešnico so v odlični akustični priredbi izvedli The Project feat. Rich Tuorto & Eric Williams.

BUMFEST Od 18. do 20. januarja bo v Žalcu spet vse v znamenju tolkal, saj bo tam potekal že sedmi mednarodni tolkalski festival. Ritmi z vseh koncev sveta, silna energija in osupljivi glasbeni nastopi. Trije dnevi, štirje koncerti, glasbene delavnice in obilo zabave. Vse to nudi festival BUMfest.

DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV V leto 2013 vstopajo z novo skladbo z naslovom Nebo nad Berlinom. Čeprav je skladba že izšla na njihovem albumu Krog (2010), pa so jo tokrat dodatno zvočno in izrazno izpilili in v studiu mojstra Žareta Paka na novo producentsko obdelali.

NANA MILČINSKI V prednovoletnem času je Nana Milčinski, ki je nedavno objavila ploščo Še ena pomlad, posnela tudi videospot za pesem Dragi. Tik pred koncem leta je predstavila tudi drugi single Zaljubi se v življenje, ki je tako kot vseh trinajst skladb na plošči nastal po poeziji njenega dedka Franeta Milčinskega Ježka.

Ansambel Papir s singlom Peron 9 pričenja še eno glasbeno leto. Prejšnje je minilo v znamenju nastopov in ustvarjanju solo ter drugih projektov, letošnje pa pričenjajo zbirati material za novo ploščo, ki jo nameravajo izdati prihodnje leto. Z njihovega prvenca Po viharju, ki je izšel leta 2010, pa se še vedno

LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Pogum - Nocoj boš spet sama 2. Svetlin - Srčni nemir 3. Prleški kvintet - Ko zvezda se utrne 4. Donačka - Pridi, zapleši 5. Orkester Goter - Šubidub Marička 6. Ans. Naveza - Pazi, punca 7. Nemir - Čez praznike spet bom doma 8. Fantje s Praprotna - Dečva je čingelca 9. Vikend - Kam so šle spominčice 10. Trubadurji - Ti si nekaj posebnega

... več na www.radiovelenje.com

Britanski pop zvezdnik David Bowie je 8. januarja, na svoj 66. rojstni dan, izdal single z naslovom Where Are We Now. S skladbo napoveduje izid novega albuma, na katerega so njegovi pristaši čakali deset let. Leta 2003 je namreč izšla njegova zadnja plošča Reality. Novi album z naslovom The Next Day nastaja pod producentsko taktirko Tonyja Viscontija, njegov izid pa je napovedan za marec. Glasbenik, ki zadnja leta z ženo in hčerko živi v ZDA, se je leta 1947 rodil v Londonu kot David Robert Jones. Umetniško ime David Bowie si je nadel leta 1965, v zgodovino pop glasbe pa se je zapisal kot kameleon popa. Bowie namreč velja za človeka tisočerih obrazov, umetniških imen in različnih glasbenih slogov - od glam rocka, soula do elektronske glasbe. Ukvarjal se je tudi z igralstvom in nastopil v več filmih in televizijskih produkcijah.

najde kakšna skladba, ki si zasluži pozornost. Ena takih je gotovo pesem Peron 9, ena najbolj opaznih s tega odličnega jazz popevkarskega izdelka. Tokrat sta za pesem avtorsko odgovorna tekstopisec Rok Vilčnik in flamenco kitarist Andrej Stermecki, aranžma je delo celotnega benda, navdušuje pa tudi saksofon Vaska Atanasovskega ter strasti poln vokal Ane Bezjak.

Predelana ljubezenska puščica Po uspešni predstavitvi skladbe Ljubezenska puščica, prvega singla z aktualne plošče Mance Špik Iz prve roke, se je postavna Gorenjka s produkcijsko ekipo lotila še predelave svojega

Kreditno sposobna Katarina Mala Katarina Mala se je v sodelovanju z raperjem Muratom spet poigrala z vsakdanjimi dogodivščinami povprečne Slovenke (in Slovenca). Rezultat sodelovanja je novi single z zanimivim naslovom Kreditno sposobna. Oba glavna akterja sta poskrbela tudi za manjši vokalni preobrat. Rapersko mesto je namreč tokrat prevzela kar Katarina Mala, medtem ko je ženski vokal v refrenu pripadel Muratu. Sicer pa je za celotno glasbeno produkcijo poskrbel JAMirko, ki je sklenil domiselnost in ustvarjalnost pisane druščine in s pričujočim novim singlom predstavil svež zvok, ki bo zaznamoval novi material prihajajočega albuma.

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 12

17. januarja 2013

Užaljeni Velenjčani

Nekateri Velenjčani so menda močno užaljeni zaradi besed Janeza Janše. Da se je v Velenje preselil le zato, ker ni imel denarja, da bi si kupil hišo v kaki elitni ljubljanski četrti. Nič o kaki ljubezni …

Razprodaje

Miran Aplinc, vodja muzeja usnjarstva v Šoštanju, in Rajko Zaleznik, Šoštanjčan, ki rad in zagnano brska po starih virih in išče vse, kar je kakorkoli povezano s Šoštanjem, fotografije, zapise ... Očitno je spet nekaj izbrskal. Morda je povezano s Pustim gradom, ki ga je začaral že kot otroka. Od takrat je v njem prisotna želja po obnovi, ki jo je skušal udejanjiti že pred leti, ko je bil še predsednik turističnega društva.

Dijaki in učitelji Šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje so prava sodobna ekipa. Malo kje znajo tako dobro »stopiti« skupaj. Ko zavihajo rokave, sploh ni važno, kdo je učitelj in kdo učenec. Zato tudi rezultati ne izostajajo. Če bi naredili nagradno igro, najbrž niti ugotovili ne bi, kdo je kdo! Izpod njihovih rok pa prihajajo prave kuharske in slaščičarske mojstrovine, v katere vlivajo dobršno mero dobre volje. Prav radi jih tudi postrežejo (veselo in razigrano), če jih le povabite. Takole prešerno razpoloženi so bili Marijana Novak (učiteljica), Nejka Štimulak, Tina Pompe, Anže Šmid, Tamara Krajnc, Ana Polak, Simona Pompe (učiteljica), Janez Jevšnik (učitelj), ko jim je nov recept spet odlično uspel. Enim je pač učenje zabava.

Vojko Petek, Bojan Rakun, Dejan Podbrežnik in Peter Irman (od leve proti desni) so bodisi funkcionarji ali igralci Nogometnega kluba Šmartno 1928. Kaj se je dogajalo na nedavni skupščini kluba, kjer je nastal posnetek, je težko razbrati z njihovih obrazov. So morda ob poslušanju poročila o dosežkih v sezonah v letu 2011 in 2012 razmišljali, da takšna organiziranost in sposobno vodstvo »povzročata dolg čas«, ali pa so se zamislili nad podatkom o rumenih ter rdečih kartonih igralcev kluba na zelenicah.

Kenguru na letališču Hotela v Bruselj, Ob misli na potovanje v Avstralijo prišla v Zagreb

se večina ljudi veseli, da bodo lahko videli koale in kenguruje. Gotovo pa prav nihče ne pričakuje, da ga bo ena od teh živali pričakala že na letališču. Ko so minuli teden turisti pripotovali v Melbourne, se jim je

zgodilo prav to. V parkirno hišo letališča je priskakljal kenguru, ki je kar dve uri zmedeno taval med avtomobili. Triletni sivi kenguru je med obiskovalci seveda povzročil veliko zanimanja, uradnikom pa je delal sive lase, ko so ga neuspešno poskušali uloviti. Pristojni so za pomoč prosili strokovnjaka Manfreda Zabinskasa, ki mu je kenguruja vendarle uspelo uspavati in ga odstraniti z letališča. Po pregledu živali je Zabinskas dejal, da je bil kenguru že dlje časa oddaljen od svojega naravnega življenjskega prostora in da si je zaradi poskakovanja po asfaltu poškodoval noge.

Da ne gre slepo zaupati satelitskemu sistemu GPS, priča zgodba 67-letne Sabine Moureau, ki je želela v Bruselj. Svojo pot je začela v kraju Erquelinnes, ki je od Bruslja oddaljen kakšno uro, pri tem pa je gospa sklenila, da bo za pomoč uporabila navodila satelitskega sistema GPS. »Z mislimi sem bila drugje in tako sem samo vozila,« je povedala Sabine, ki sploh ni opazila, da se od želenega cilja vse bolj oddaljuje. »Prižgala sem GPS in vtipkala naslov. Naprava je nekam čudno delovala. Poslala me je na nekaj stranpoti

in tu je najverjetneje šlo vse po zlu,« je pripovedovala 67-letnica in povedala še, da je opazila »številne različne prometne znake, najprej so bili v francoščini, potem v nemščini.« A je vozila naprej. Prispela je v Zagreb! Čeprav je morala dvakrat natočiti gorivo, Sabine še vedno

vztraja, da ni nikoli zares opazila, da je na napačni poti. No, gospo je po ugotovitvi, kje je, čakala še pot nazaj in po novih dveh dneh vožnje je morala doma sinu obljubiti, da se nikdar več ne bo zanašala le na GPS.

Kri pand naj bi pomagala do novih zdravil Znanstveniki so odkrili, da bi lahko s krvjo velikih pand prišli do novega, izjemno učinkovitega zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb in številnih drugih človeških bolezni. Med analiziranjem DNK velikih pand se je namreč izkazalo,

da je osnovni element v krvi velikih pand katelicidin-AM, ki ubije bakterije v manj kot uri. Ostali danes dobro znani antibiotiki za uničenje bakterij potrebujejo vsaj šest ur. Xiuwen Yan s kitajske univerze, ki je vodil raziskave, je povedal, da ima element izjemno širok spekter delovanja. Deluje proti številnim mikroorganizmom, vključno z bakterijami in gobami, ter ubija tako

standardne kot tudi na konvencionalna zdravila odporne oblike. Izsledki raziskav so zato resnično navdušujoči, ne gre pa pozabiti dejstva, da danes v divjini živi le še okoli 1600 pripadnikov te vrste.

publikacij, je pa prva revija, ki so jo prepovedali po koncu večdesetletne vojaške vladavine leta 2011.

Američan se je zabaval tako, da je Revija o spolni vzgoji »izginil« Neki Američan se je odločil, da hitro prepovedana V Mjanmaru je pred kratkim izšla revija Hanyo, sicer klasificirana kot modna revija, ki pa je v svoji prvi številki objavila tudi nekaj fotografij pomanjkljivo oblečenih žensk in

nekaj nasvetov o posteljnih skrivnostih. Državni cenzorji so prvo mjanmarsko erotično revijo hitro ukinili. In to navkljub dejstvu, da so v državi lani sprejeli odpravo cenzure pred objavo, ki je bila nekoč prepoznavni znak vladajoče vojaške hunte. Revija Hanyo je sicer veljala za eno bolj tveganih

se bo pozabaval s prodajalci v restavracijah s hitro prehrano, do katerih se stranke zapeljejo z avtomobilom. Iz svojega vozila je snel voznikov sedež in ga zamenjal s kostumom v isti barvi, v katerega se je skril. Zapeljal se je do prodajaln s hitro hrano, naročil hrano, nato pa se zapeljal do okenca, pri katerem stranka prevzame naročilo. Takrat ga (vsaj navidez) ni bilo v avtu. »Nikogar ni v avtomobilu,« je dejala ena od pretresenih prodajalk. Zabavljač se je sicer odpravil v več

V trgovinah že nekaj časa potekajo razprodaje. Na državni ravni lahko razprodaje podjetij pričakujemo kmalu.

Začetek na petek

Novi direktor šaleškega komunalnega podjetja Uroš Rotnik bo svoje mesto zasedel jutri, v petek. Upajmo, da zanj petek ne pomeni slabega začetka, čeprav bo res prišel na delu v času, ko zaradi komunalnih podražitev velja visoka napetosti. A te je še vajen s prejšnjega delovnega mesta v Tešu.

Novo na starem

Nastaja nova trasa povezovalne ceste med Velenjem in avtocesto. In ostajajo mnoga enaka nasprotovanja.

Nič ideološkega

Velenjčani so uspeli na razpisu in bodo dobili denar za energetsko sanacijo zdravstvenega doma. Ne pa tudi Doma borcev. Menda res čisto zaradi pomanjkanja denarja.

Od kod in kam

Kako lahko je nekaterim. Ne vedo, kje in koliko so dobili, ne kam in koliko so dali. So pa vedno imeli. In imajo.

Nova vrsta lesa

Mnogi v Zgornji Savinjski dolini (in tudi drugod) pravijo, da lesa ne ločujemo le po trdoti in žlahtnosti, tudi po barvi. Vse več naj bi bilo črnega. Takega, ki naše gozdove zapušča na črno.

Nove kitice

Nekateri se bojijo, da se bo država vmešala še v slovenske narodne in novodobne pesmi. Ministrstvo za zdravje naj bi jim dodalo nove kitice. Z opozorilom o škodljivem uživanju alkohola.

Pametne odločitve

restavracij, pri čemer je med drugim naletel tudi na prodajalko, ki je pričela jokati.

Uporabniki Lokalca ne bodo več čakali na avtobuse. Ne zato, ker ti ne bodo več imeli zamude, ampak zato, ker bodo kmalu vedeli za točen čas prihoda Lokalca na avtobusno postajališče. Pametna pogruntavščina za »pametne« potnike. Take, ki imajo pametne telefone.

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 13

MED VAMI

17. januarja 2013

Zaleščanski portreti2

Dušan Kukovec Franc in Jožica Kukovec iz Oseka pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah sta bila reven par, viničarja, ki sta si uborno kočo kupila šele po osmih letih udinjanja na velikih kmetijah. Prav zato sta prvega sinka Dušana, ki se je rodil 3. decembra leta 1928, prepustila očetovi mami, ki ni bila bogata, je pa laže shajala kot mlada dva. Jožica je leta 1931 rodila še Milana, potem leta 1933 Slavka, ki je kmalu umrl, pa tri leta za njim tudi Slavka, leto kasneje Edija in še leto po tem Vilija. Dušan si je od malih nog služil za obleko z nabiranjem jurčkov, pa tudi na polju je pomagal po svojih močeh in vsak dan pasel štiri ali pet krav. Otrok v soseščini ni bilo in edina igra je bila vožnja s kamkolo - nekakšnim vozom za živalsko vprego. V šolo je imel do Svetega Antona skoraj uro hoda. Pri devetih letih se je preselil k staršem in bratcem v kočo z ilovnatimi tlemi, seveda brez elektrike, vodo so iz oddaljenih grap nosili na vagah – drogovih z lesenimi vedri. Do šole v Sveti Trojici, kjer sta ga najbolj pritegnila zgodovina in zemljepis, pa je bila spet ura hoda. Oče je leta 1938 šel na delo v Tovarno dušika v Rušah, dobili so stanovanje v delavski koloniji in zaživeli malo bolje. Takrat je Dušan prvič v življenju videl z maslom in medom namazan kruh. V Rušah je bilo tudi veliko družbe in neskončno mamljiva Drava. Fantje so si iz treh desk zbili čoln, splavarili, v gozdu so si delali bunkerje, Dušan je začel tudi smučati. V slovenski šoli je izdelal pet razredov, potem so prišli Nemci in nadučitelj ga je že prvo uro, ko je zamudil in se ni znal opravičiti v nemščini, pošteno pritisnil okoli ušes. To je bilo dovolj, da Dušan ni izdelal nobenega nemškega razreda, čeprav je tudi on kot pripadnik Hitlerjugenda korakal gor in dol po Rušah. Da ne bi kradel kruha rajhu, so ga dali v uk k peku Doklu. Vstajal je ob enih zjutraj, iz vasi prinesel vode, nanosil premoga za peč, potem pa delal še do osmih zvečer, ko se je na smrt utrujen zvrnil v posteljo v mrzli kamrici. Ob nedeljah je včasih celo lahko šel domov. Ampak po pol leta so Nemci peku obrt vzeli in Dušan bi moral uk nadaljevati v Nemčiji. Ker pa se je temu izogibal, so ga Nemci nalašč poslali v uk za dimnikarja. Z dimnikarskim pomočnikom je hodil na delo ob ponedeljkih zjutraj in ostal na obsežnem terenu cel teden. V mrazu in vročini sta obiskovala stranke, prespala na senikih, jedla, kar sta dobila – dostikrat samo kupico kislega vina. Nekoč je zdržal ob samem kruhu do četrtka, potem je pri neki stranki sunil klobaso, ki so jo sicer dimnikarji dobili le pred novim letom, ko so nosili koledarje. Obleka mrazu ni kljubovala, na nogah je imel kar natikače, poleti se je umival v potokih, pozimi se pač ni. In ob nedeljah je bilo treba popraviti ter očistiti orodje. Po dobrem letu so ga poslali v dimnikarsko obrtno šolo v Gradcu, kjer je se je zameril šefu internata, bivšemu esesovcu, ker se ni hotel javiti v SS enoto. Za sošolce je bil slovenski pes in svojo čast je moral kar pogosto braniti v večernih boksarskih obračunih z vrstniki, kar se še dandanes pozna na njegovem nosu. V Ruše se je seveda vrnil, ne da bi izdelal obrtno šolo, in na »starem« terenu delal vse do odhoda v JLA leta 1948. Do takrat pa je na ruški obrtni šoli že opravil izpit za dimnikarskega pomočnika. Za sabo je imel pet let terena in v teh petih letih v hiši prespal enkrat samkrat. Vojsko je služil v protitankovski enoti najprej v Bijelini v Bosni in Hercegovini, potem so ga prestavili na romunsko mejo. Bil je napeti čas Informbiroja, vojaki so bili slabo oblečeni, čez dan so premraženi kopali kilometre strelskih jarkov, ponoči so bili na liniji, jedli so iz skupnega kotla, higiena je bila na psu. Na sedemindvajset vojaških mesecev Dušan nima čisto nič lepih spominov, povrhu se je teden dni pred koncem služenja poročila Švajgerjeva Minka, s katero sta hodila še v času vojske. Po vrnitvi se je zaposlil v novem Dimnikarskem podjetju Ruše, kjer je bil edini zaposlen in zato tudi direktor, pripadalo mu je šestdeset odstotkov od dohodka. Poleti se je po terenu vozil s kolesom, pozimi je uporabil smučke. Ljudje so imeli dimnikarje radi, zgodilo se je, da je katera osamljenih gospodinj upala še na kaj drugega kot na ometanje dimnika ... Živel je še pri starših v novi hiši – ker je bil oče partizan, je po vojni najprej napredoval v komandirja milice, potem pa v pravobranilca. Lekarnarka Štefka Lešnik je bila Dušanova prva žena, živela sta v Kukovčevi hiši na podstrešju, leta

1952 se jima je rodila Marijana, ki je danes že upokojena profesorica, in leta 1953 Darko, strojni inženir, podjetnik. Dimnikarsko podjetje so pripojili k mariborskemu, Dušan pa je, takrat že z mojstrskim izpitom, prevzel dimnikarsko službo v Dravogradu kot privatnik in v dveh letih napravil tudi dveletno šolo za vodilne kadre. Bil je dober dimnikar, zato je dobro služil, si kupil motor in si s tem prislužil obisk miličnikov. Leta 1960 so mu vzeli pol rajona in ker v novoustanovljenem podjetju Dimnikarstvo Ravne na Koroškem ni hotel postati direktor, je kot vodja raje prevzel rajon Mežiške doline. Potem je šel za eno leto v Ravne in od tam leta 1961 za vodjo rajona Dimnikarskega podjetja Ravne v Šoštanj, kjer je imel za Šaleško dolino 10 delavcev. In novo ljubezen, saj sta se s Štefko ohladila, v Šoštanju pa je zaživel s Štefanovo Ivico, ki mu je, čeprav se nikoli ni poročil z njo, leta 1963 podarila Matejo, ki je danes šefica pralnice v Topolšici, in leta 1965 Andrejo, ki je danes direktorica doma za odrasle Zimzelen v Topolšici. V Mešičevi hiši nasproti današnje avtobusne postaje je imel pisarno, na podstrešju pa so stanovali. A tudi ta ljubezen se ni obdržala, Dušan je bil veliko na terenu in kar naprej v hribih. Za osmoljenca so bili štirje otroci veliko finančno breme, pa je popoldan šival rokavice in naglavnike … V drugo se je poročil leta 1967 s Hildo Hriberšek in ta zakon je zaradi dimnikov in gora zdržal samo tri leta. Kukovec je bil strokovno podkovan član jugoslovanskega odbora dimnikarjev, aktiven pri sprejemanju zakonodaje in vodja rajona za Šaleško dolino vse do upokojitve leta 1984. Še pred tem se je začel ukvarjati z nevarnimi višinskimi deli – čiščenjem nebotičnikov in podobnimi zadevami. Zgodilo se je, da je z ekipo izkušenih alpinistov v nekaj dneh zaslužil kar za deset katrc. Leta 2000 je posel le prepustil sinu Darku. Tretja gospa Kukovec je leta 1975 postala glavna medicinska sestra na pljučnem oddelku v Topolšici Marija Tovornik, Gašper, danes ekonomist na Probanki, pa leta 1976 peti Dušanov otrok. Dobili so stanovanje v Velenju na Gorici in zaživeli kot prava družina z vsakdanjim življenjem, dopustom na morju in smučanjem, v skrbi za vinograd v Virštanju … V gore se je pri osemnajstih letih zaljubil med prvim izletom v Robanov kot. Te ljubezni niso nikoli mogle načeti niti njegove žene, niti številni tragični trenutki v gorah, ki so jim bili posvečeni skoraj vsi konci tednov. Postal je alpinist, izjemen gorski reševalec, ki se je udeležil številnih alpinističnih odprav in stotin reševalnih akcij. Bil je inštruktor gorskega reševanja, prvi Slovenec z izpitom za helikoptersko reševanje … Najhuje mu je bilo, ko je plaz pred očmi pokopal soplezalca in prijatelja Iva Reya, ki ga je dve leti prej z golimi rokami zadržal, ko je padel trideset metrov globoko in z njim preživel na dvajsetcentimetrski polički obupnih štiriindvajset deževnih in sneženih ur do prihoda reševalcev. Ko se je preselil v Šoštanj, so s Petrom Fickom in ostalimi ustanovili Šaleški alpinistični odsek, katerega predsednik je bil do leta 1978. Že leta 1965 je bil član odprave na Kavkaz, leta 1969 je vodil prvo slovensko odpravo na norveško Goro strahov, nato odpravi na Novo Zelandijo in v Pamir. Veliko je hodil v centralne Alpe, kot prvi Jugoslovan je preplezal severno steno Eigerja - osvojil je dve od »desetih velikih sten«. Z aktivnim alpinizmom je nehal pri petdesetih, ko je v Križevniku preplezal po njem imenovano Dedijevo smer. Ko je imel plezanja dovolj, se je odločil za šport, v katerem lahko udobno sediš – s kajakom je z Borutom Korunom in drugimi prijatelji potoval po kanjonu Tare, po Orinocu, Evfratu, se potepal po Indoneziji, Tajski, z zadnje poti po Maleziji se je vrnil pred poldrugim letom. Na Pagu je imel kamp, kjer je kolege alpiniste učil jadranja, z njimi pekel ribe in se zabaval. Z Marijo, ki jo je bolezen premagala letošnjo pomlad, sta z jadrnico v dvajsetih letih preplula ves Jadran. Vsako leto je organiziral srečanje vseh svojih žena, petih otrok, vnukov, ki jih je danes devet, in pravnukov, ki bodo kmalu sprejeli medse četrtega. Pri poldevetem križu Dušan Kukovec rad srkne kozarec ali dva in razmišlja o tem, kam ga bo poneslo naslednje hrepenenje – morda samo do Virštanja ali pa kar čez lužo, na Karibe med brhke domačinke!? n Vlado Vrbič

Dan zdravja v Šaleški dolini 24. januarja v Velenju vrhunski slovenski strokovnjaki Tatjana Podgoršek

Društvo za boj proti raku Velenje z raznimi aktivnostmi celo leto opozarja na pomen preventivnega delovanja in skrbi vsakega posameznika za njegovo zdravje. Ta svoja prizadevanja bo društvo še okrepilo. V sodelovanju z Mestno občino Velenje bo 24. januarja pripravilo dan zdravja v Šaleški dolini. Ob tej priložnosti bodo člani društva v sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi strokovnjaki predstavili pomen presejalnih programov, katerih cilj je zgodnje odkrivanje raka. Po podatkih slovenskega registra raka zboli za boleznijo več kot 12 tisoč ljudi na leto. »Pomembno je ob tem poudariti, da živi v Sloveniji 75 tisoč ljudi, ki so to bolezen preboleli,« prava Branka Drk, pred-

sednica velenjskega društva za boj proti raku. Po besedah Branke Drk so se za dan zdravja odločili zato, ker se je Slovenija pridružila šestim članicam v EU, v katerih srčno-žilne bolezni po vzrokih za smrt niso več na prvem mestu, ampak je to postal rak. Po statističnih podatkih bosta vsak tretji Evropejec in četrta Evropejka do svojega 75-leta starosti zbolela za rakom. Ob dnevu zdravja bodo v Knjižnici Velenje od 10. do 18. ure študentje

etji Vsak trjec in Evrope ropejka Ev četrta svojega 75 la do bosta tarosti zbole leta s a rakom. z

Medicinske fakultete in Inštituta za varovanje zdravja Slovenije iz Ljubljane predstavili model debelega črevesa z vsemi spremembami. Ob 16. uri bo v študijski čitalnici knjižnice prof. Marjeta Keršič Svetel predstavila program SVIT (predavanju bodo lahko sledili tudi gluhi in naglušni, saj bo prisoten tolmač za znakovni jezik), ob 17. uri pa bo v dvorani Centra Nova predavanje o presejalnih programih ZORA in DONA. Predavali bosta predsednica Evrope Donne prim. Mojca Senčar ter prim. Gabriela Petrič. Drkova je še dejala, da če bo odziv, bodo aktivnosti organizirali tudi v ostalih dveh občinah Šaleške n doline.

V Sloveniji delujejo za zdaj trije presejalni programi Namen programa ZORA je zmanjšanje zbolevnosti in umrljivosti za rakom materničnega vratu v Sloveniji, cilj programa pa doseči najmanj 70-odstotno pregledanost vseh žensk v starosti od 20 do 64 let. Program DORA omogoča ženskam med 50. in 69. letom starosti z organiziranim vabljenjem vsaki 2 leti pregled s presejalno mamografijo (slikanje dojk z rentgenskimi žarki). Program SVIT je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb ter raka na debelem črevesu in danki.V program SVIT vabijo vsaki 2 leti prebivalce Slovenije v starosti med 50 in 69 letom, ki imajo osnovno zdravstveno zavarovanje.

Dobrodelni koncert za urgentni ultrazvok Koronarni klub Velenje, ki združuje 218 bolnikov z boleznimi srca in ožilja, začenja skupaj z Odborom za pomoč občankam in občanom mestne občine Velenje akcijo za nakup urgentnega ultrazvočnega aparata Mira Zakošek

Koronarni klub Velenje ima 218 članov, v glavnem so to bolniki, ki jih pestijo bolezni srca in ožilja. Nekateri so preživeli srčni infarkt, pesti jih povišan krvni pritisk, popuščanje srca, za njimi so različni operativni posegi, imajo povišan holesterol ali sladkor … Težave premoščajo z dobro voljo, druženjem in redno telesno vadbo, ki si jo sami organizirajo. Pripravljajo tudi različna predavanja, da bi bili čim bolj ozaveščeni, da bi opustili slabe življenjske navade, ohranili dobro telesno kondicijo in izboljšali počutje. Erika Berlak, podpredsednica kluba, se je sama soočila z bridko usodo, »zadelo« jo je med pospravljanjem stanovanja. »Kar nekaj časa traja potem strah, bojiš se biti sam … Pa sem to premagala prav s pomočjo članov društva,« pravi. Blagajničarka Lucija Rožič pa dodaja, da so srčni bolniki odvisni od zdravniške pomoči. Z okoliškimi zdravstvenimi ustanovami, pa tudi Kliničnim centrom, dobro sodelujejo. Njihovi strokovnjaki jim pogosto svetujejo in predavajo, po

potrebi pa seveda tudi nudijo zdravstveno pomoč. Ker pa v velenjskem zdravstvenem domu nimajo urgentnega

tisoč evrov vrednega aparata, ki bi lahko s pravočasnim ukrepanjem rešil marsikatero življenje. Za ta namen bodo 17. februarja organizi-

Erika Berlak in Lucija Rožič sta prepričani, da bodo z boljšo diagnostiko, ki jo omogoča nov aparat, rešili marsikatero življenje.

ultrazvoka, so se v društvu v sodelovanju z odborom za pomoč občankam in občanom Mestne občine Velenje odločili, da skušajo zagotoviti del sredstev za nakup tega 31

Koncert bo 17. februarja ob 16. uri v večnamenski dvorani v Vinski gori. Nastopili bodo: Skupina Ave, Uroš Perič, Bluenote Quartet, Brigita Šuler, Viktorija, Mili, Dejan Vunjak, Korado&Franci, Ansambli Spev, Golte, Saša Avsenika, Podkrajski fantje, Zreška pomlad, Spomini, Vikend, Gadi in Vera

rali v večnamenski dvorani v Vinski Gori dobrodelni koncert, seveda pa bodo dobrodošli tudi vsi ostali finančni prispevki. n

in Originali. Predprodaja vstopnic v Kulturnem domu v Velenju, TIC in Gostišču Vinska gora. Donacije lahko nakažete na poslovni račun: IBAN SI56 0242 6025 7094 281, sklic: 00 17022013 n

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 14

VI PIŠETE

Hmelj: nekoč zeleno zlato, kaj pa danes? Projekt kulturnega in turističnega društva Šmartno ob Paki priložnost za nosilce kmetijske in turistične dejavnosti Tatjana Podgoršek

Tomaž Lesnjak, predsednik kulturnega društva, in Boža Polak, predsednika turističnega društva iz Šmartnega ob Paki, sta že staknila glavi pri skupnem projektu obeh društev Jajčerija. Ker se je pokazal za dobro sprejetega, sta znova razmišljala o skupni popestritvi življe-

kaj pa danes? »Hmelju kot rastlini s 100-letno tradicijo v dolini in uporabni rastlini predvsem v pivovarstvu želimo dodati vrednost z uporabo v kulinariki in zdravilstvu, s to dodano vrednostjo pa oblikovati produkte, zanimive za trženje in turistično ponudbo Šaleške doline,« sta utemeljila odločitev in dodala, da si

Boža Polak in Tomaž Lesnjak menita, da si hmelj, s katerim je bilo zasejanih največ površin v Šaleški dolini na območju občine Šmartno ob Paki, zasluži takšno pozornost.

nja v domačem okolju. Spomnila sta se hmelja kot ene od pomembnih gospodarskih dejavnosti, ki je dajala kruh mnogim kmetom in tudi drugim občanom v Šaleški dolini. Nastal je turistično-kulturni projekt Hmelj: nekoč zeleno zlato,

Mačje mesto v Citycentru v Celju

Od 18. do 27. januarja bo v Mačjem mestu, ki se bo razprostiralo na več kot 200 m2, veselo. Obiskali boste lahko mačjo pošto, mačji kino, mačjo knjižnico, mačji lepotni salon in mačjo banko. Vsak dan ob 17. uri Maček Muri vabi vse svoje prijatelje na pravo Mačjo čajanko.

rastlina kot del kulturne dediščine to nedvomno zasluži. Na vprašanje, kakšne produkte načrtujejo, se je Polakova odzvala, da ti še niso dokončno oblikovani, zato bo za zdaj še bolj skrivnostna. Bodo zanimivi, prestavili pa jih bodo na

17. januarja 2013 zaključni prireditvi Hmeljski likof, ki bo predvidoma septembra. V okviru projekta bodo izdali knjigo o hmeljarstvu, pripravili več delavnic za različne cilje skupine, povezali so se z učno kmetijo, izdelali bodo film na temo hmelj, načrtujejo več promocijskih dogodkov. Prvega že konec tega meseca na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani, nato spomladi na kmečkih tržnicah v Šmartnem ob Paki in Velenju. Da bo izvedba projekta velik zalogaj, so v društvih spoznali že na začetku. »Ne glede na tako dolgo tradicijo hmelja v dolini, praktično nismo imeli kaj vzeti v roke. Zbranih podatkov o dejavnosti ni in morali so potrkati na kar veliko vrat, da smo dobili oprijemljive sledi, kje začeti. Pri tem so nam pomagali Muzej Velenje, hmeljski starešina Ivan Rakun, Inštitut za hmeljarstvo, veliko uporabnega gradiva je hranil pokojni hmeljski vitez Avgust Podgoršek. Moram reči, da smo se dokopali do zelo zanimivih podatkov, ki jih bomo predstavili v knjigi.« Nosilec projekta je kulturno društvo, partnerji pa – poleg že omenjenega turističnega društva - še Občina Šmartno ob Paki, šmarška osnovna šola, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Društvo hmeljskih starešin in princes Slovenije. Vrednost projekta je več kot 12 tisoč evrov, od tega bo zanj 85 odstotkov primaknil Evropski sklad za razvoj podeželja, razliko pa bodo pokrili lokalna skupnost in omenjeni društvi. Polakova in Lesnjak sta še dejala, da bo projekt zagotovo zanimiv za različne ciljne skupine - od učencev, občanov do strokovne javnosti, marginalnih skupin, predvsem pa za posameznike, ki se ukvarjajo s kmetijsko turistično dejavnostjo.

Zapuščeni kužki Prejšnji teden je našel Borut med sprehodom po gozdu v Gaberkah pet zapuščenih kužkov, ki so lačni, prezebli, shujšani in prestrašeni ležali tesno skupaj zviti v klopčič. Odpeljal jih je domov, kjer so jih uredili in nahranili in jih potem odpeljali v zavetišče ZonZAni, saj jih sami niso mogli obdržati, ker že imajo svojega kužka. Seveda upajo, da bo kmalu prišel po njih kakšen ljubitelj psov in jih odpeljal v svoj topli dom. Res se človek v takšnih primerih upravičeno sprašuje, kako so nekateri ljudje lahko tako kruti, da se živali znebijo na tak način!

Kužki potem, ko so jih pri Borutu uredili in jih nahranili.

Prejeli smo

Gordijski vozel Kako je že napravil Aleksander Veliki? Tako, da je vozel enostavno presekal. Naši predniki so živeli od zemlje, od poljščin. Domove in naselja so gradili na površinah, manj primernih in težjih za obdelavo. Po letu 1945 se je Slovenija spreminjala

iz kmetijske v industrijsko deželo. Pozidali so mnogo obdelovalnih, rodovitnih površin, kar je bilo zelo narobe. Da je Slovenija imela elektriko, so potopili vsa polja od Šoštanja do Velenja in celotno vas Družmirje. V tem smislu zelo razumem braslovške kmete, vprašam pa se, koliko poljščin pridelajo za Slovenijo? Na teh kmetijskih površinah (njivah) kmet požene traktor, pa mora že obračati. Predlagam jim,

da združijo njive in na tak večji kompleks posejejo pšenico (brez subvencij). Ena lepa vasica tako onemogoča tisočim in tisočim prebivalcem Zadrečke, Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter vsej Koroški, da se na avtocesto ne bodo mogli priključiti v Šentrupertu. Vsi ti našteti kraji ne premorejo kakšnega »rihterja« ali »rihterice«. Žalostno. P. N.

Roditeljski sestanki za bodoče dijake

Z roditeljskega sestanka v kulturnem domu v Velenju

Velenje, 10. januarja – Pred tednom dni so se v domu kulture Velenje zbrali devetošolci velenjskih osnovnih šol in njihovi starši ter dijaki, učitelji, svetovalni delavci, ravnatelji in vodstvo Šolskega centra Velenje (ŠCV). Učenci in starši v pričakovanju informacij glede možnosti izobraževanja, o programih in poklicih, za katere na centru izobražujejo na petih

Strela

Na Efenkovi cesti v Velenju domuje gospa Jerica. Ko so nemški okupatorji zasedli Slovenijo, so, da bi Spodnjo Štajersko, kot je Hitler ukazal v Mariboru, čim prej ponemčili, pričeli prisilno izseljevati zavedne slovenske družine v Srbijo in na Hrvaško. Spiske družin, ki bi lahko zavirale ponemčevanje, so jim priskrbeli domačini nemškega izvora, tako imenovani folksdojčarji. Pomagali so jim žal tudi zaslepljeni krajani, ki jih je zavedla nemška propaganda o boljšem življenju in se niso zavedali, da bo sledilo kruto načrtno iztrebljanje slovenske besede. Na nemškem spisku se je znašla tudi petčlanska Jeričina družina. Oče je v gostilni nekaj rekel čez okupacijo, kar je zadostovalo, da je prišla »Marica«, kot so ljudje krstili zlovešč pokrit tovornjak, in jih odpeljala v zbirni center na rajhenburški grad. S seboj so smeli vzeti le skromno prtljago. Potem je čez dva meseca bivanja v barakah sledila dolga vožnja v neznano. Vlak se je ustavil v Podravini na Hrvaškem. Jerica, stara štiri leta, je dobila streho na kmetiji pri prijaznih ljudeh in starši so pridno pomagali pri kmečkih delih. Ko se je razmahnilo osvobodilno gibanje, se mu je oče pridružil, zato je družina, ker se je znašla v nevarnosti, pobegnila k partizanom. Jerica se spominja, da je obiskovala partizanski vrtec. Po končani vojni je družina še skoraj leto dni ostala v kraju pregnanstva, preden je lahko starše pogrešala nova oblast. Po vrnitvi v domovino se je oče zaposlil v mežiškem rudniku, kmalu pa so mu kot partizanu ponudili, da lahko odide v Vojvodino, kjer so številne nemške vasi ostale brez prebivalcev. Odšli so z umikajočo se nemško vojsko ali jih je pregnala roka maščevalca. Oče je ponudbo

srednjih šolah. V zanimivih in zabavnih predstavitvah šol so dijaki vseh šol ŠCV gostom približali utrip in delo pri pouku splošnih in strokovnih predmetov, pri praktičnem pouku, na projektnih dnevih in še kje. Ravnatelji šol so predstavitve dijakov dopolnili s predstavitvami programov. Srečanje so v želji po ponovnem snidenju na informativnih dne-

sprejel, saj si je obetal boljše življenje, kmetovanja pa se je že dobro navadil v izgnanstvu. Družina je šla spet na pot, tokrat na svojo željo. V panonski vasi jim je bila dodeljena lepa kmetija z deset hektarji zemlje. Novi prebivalci so prišli z vseh koncev osvobojene dežele, pripadniki različnih narodnosti, ver in kultur. Mnogi brez vsakih izkušenj v kmetijstvu. Začeli so na novo, ni bilo lahko, a pridne roke so, zahvaljujoč sožitju, kmalu začele žeti sadove. Veliko vlogo je pri tem odigrala zadruga, v kateri so v

začetku menjavali pridelke za drugo blago, dokler ni stekla prodaja. Otroci so rasli, Jerica je končalo osemletko, postala dekle, ko se je zgodilo. V vasi so imeli svatbo pri bližnjih sosedih. Ženin je, preden naj bi si z nevesto nadela prstana, še malo stopil na travnik. Zagrmelo je, se zabliskalo in strela si je izbrala pot naravnost v bodočega moža. V hipu je med svati zagospodarila groza. Mrtveca so obstopili, zadrževali dih, nevesta pa je presunljivo ihtela. Nekaj časa so ga sicer oživljali, a vse prizadevanje je bilo zaman. V domači hiši so ga položili na mrtvaški oder in že naslednji dan v veliki žalosti položili k počitku. Grobar ni takoj zasul groba, ker sta poprej odšla z ženo malicat. Na pogreb je zamudila ženinova sošolka. Prišla je k odprtem grobu, ko je zaslišala

vih šol, ki bodo 15. in 16. februarja, sklenili fantje okteta rudarske in strojne šole. Danes (v četrtek) ob 17. uri bo v kulturnem domu Šoštanj roditeljski sestanek za devetošolce osnovnih šol Šoštanj in Šmartno ob Paki, v četrtek, 24. januarja, ob 17. uri pa v kulturnem domu v Nazarjah za devetošolce osnovnih šol Zgornje Savinjske doline.

trkanje v notranjosti krste. Stekla je h grobarju, ta jo je nemudoma odprl in iz nje je vstal živ in zdrav ženin. Počasi sta se napotila proti domu, in ko so prvi vaščani zagledali živega mrliča, so se v trenutku razbežali. Prišla sta k domači hiši, kjer so se še zadrževali pogrebci. Tudi ti so brž nabrusili pete in se prestrašeni poskrili. Domači z nevesto vred so zbežali od doma in jih ni bilo ves teden domov. Minilo je kar nekaj časa, da se je preplah polegel. Ljudje so razlagali, da je strela ženina pahnila le v globoko nezavest in povzročila navidezno smrt, zemlja pa naj bi iz umrlega potegnila električni naboj in ga obudila. V nadaljevanju je usoda izbrala drugače. Med obujenim in rešiteljico, ki sta se že, ko sta obiskovala šolo, rada družila, so se prebudila ljubezenska čustva. Ženin je zamenjal nevesto. Tokrat se je poroka srečno končala in tudi nesojena nevesta ni preveč žalovala, ker je vmes posegla višja sila. Časopisje je na široko poročalo o nenavadnem dogodku in mnogi ljudje so prihajali v vas od blizu in daleč, da bi pozdravili srečen par. Tudi naša Jerica je bila zrela za poroko. Zgodila se je kmalu po strelini hudobiji. Z novo izbranko sta skoraj sočasno povili otroka. In ker je sosedovi mamici večkrat primanjkovalo mleka, je Jerica radodarno nasitila še njenega dojenčka. Čas je šel svojo pot. Družina je pridno obdelovala kmetijo in uspešno prodajala pridelke. Po petnajstih letih je kmetija prešla v njihovo trajno last in so jo lahko prodali. To se je zgodilo in vrnili so se v domovino. Ves čas so jo nosili v srcu. S seboj so pripeljali poln vagon pšenice, koruze, masti, olja, prekajeno meso in sladkor, zamenjan za sladkorno peso, in tako krepko ojačali družinsko blagajno. V Savinjski so si uredili nov, topel dom. Kmalu so otroci poleteli v svet. Jerica se je zaposlila v Gorenju in zdaj uživa zasluženi pokoj. Bojan Glavač

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 15

NAŠI KRAJI IN LJUDJE

17. januarja 2013

V spomin Ivanu Rakunu

»Naš Ivo je bil velik človek«

Med vsemi mejami, ki so postavljene človeku, tako v mladih letih kot tudi v starosti, je smrt najbolj dokončna. Ob vesti o slovesu človeka, ki nam je bil dolga leta blizu, se zdrznemo in v trenutku se zavemo človeške krhkosti in minljivosti. Ugasnil je plamen v očeh, zastal je trden korak in ustavilo se je plemenito srce našemu sovaščanu, prijatelju in gasilskemu tovarišu Ivanu Rakunu, članu Prostovoljnega gasilskega društva Šmartno ob Paki.

O zavzetem delu Iva Rakuna v Prostovoljnem gasilskem društvu Šmartno ob Paki, katerega član je bil kar 61 let, je na žalnem zboru spregovoril predsednik društva Franc Kumar, v imenu Društva hmeljarjev, hmeljskih starešin in princes Slovenije pa Janez Osetič.

Dobrih pet mesecev je od takrat, ko je umrl takrat aktualni župan Občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Minuli petek so na drogovih občinske stavbe, gasilskega in še nekaterih drugih društev v tamkajšnjem okolju znova zaplapolale črne zastave. Za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila v bližini javnega zavoda Mladinski center v Šmartnem ob Paki prejšnji petek, je namreč v celjski bolnišnici umrl prvi župan Občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun. Aprila letos bi dopolnil 74 let. Občino je vodil dva mandata, in sicer od leta 1994

do 2002, v letih 2002 do 2006 pa je bil občinski svetnik. Bil je član in simpatizer mnogih društev v lokalni skupnosti in zunaj nje ter član stranke SLS. Za svoje delo je med drugim leta 2009 prejel grb Občine Šmartno ob Paki. Na žalni seji, ki sta jo pripravila šmarško gasilsko društvo in lokalna skupnost, je župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar med drugim dejal, da jih je ob tragični izgubi prvega župana tolažila misel, da je na koncu svojega prekratkega zemeljskega potovanja prestopil v večnost, ker si je to zaslužil. Ker se

je razdajal za vse okoli sebe in za svoje domače okolje. Ker je s svojim sodobnikom in vsem za njim zapustil dragocene sadove svojega razdajanja. »Bil je človek neizmerne dobrodušnosti in volje. Prav volja iz človeka naredi velikana. In naš Ivo je bil velik človek«. Vse tisto, kar je iskal v življenju, je našel in naredil. Zmeraj in povsod za ljudi. Ko je osrečil njih, je bil najbolj srečen tudi sam. Sebi je služil le takrat, ko je služil drugim. Da je bil pravi človek na pravem mestu, je dokazal z vsem, kar je zapustil za sabo na vseh področjih razvoja občine.

»Naša sedanjost brez Ivota ne bo nikoli več takšna, kot bi si jo želeli. Kajti s pravimi prijatelji deliš vse tisto, česar ne moreš z drugimi. Pravi prijatelj nikoli ne zataji. Ivo ni nikoli zatajil. Nikoli ni nikogar pustil na cedilu. Ker smo bili vsi njegovi in on naš.« Kot je še dejal Kopušar, bodo prvemu županu večno hvaležni za pot, ki jo je prehodil zanje, za skupne poti trajnih vezi in prelepih spominov. Na poteh, ki jim ostajajo, ga bodo zelo pogrešali. n Tp

Poleg vseh nalog, ki jih je pred njega postavljalo življenje na številnih področjih njegovega dela, je bil zaradi čuta do sočloveka med sokrajani zelo priljubljen in spoštovan tudi kot župan Občine Šmartno ob Paki. Vedno je bil poln elana in novih idej. Nikoli pa ni dal na stranski tir svojih gasilcev, saj je v domačem društvu opravljal številne funkcije. Štiri mandate je društvo vodil kot predsednik, 23 let pa je bil podpredsednik. Kot gasilec je napredoval tudi v operativi, kjer dosegel vse, kar je v sistemu gasilskega izobraževanja v tistih časih lahko. Njegov zadnji aktivni čin je gasilski častnik II. stopnje. V društvu so prepoznali njegov ogromen prispevek in ga leta 2009 imenovali za častnega predsednika. Poštenost in doslednost sta ga vodili pri vodenju komisije za odlikovanja v PGD Šmartno ob Paki. Tudi sam je bil prejemnik številnih priznanj, tudi priznanja za posebne zasluge Gasilske zveze Slovenije. Zadnje desetletje je vodil komisijo za veterane pri naši gasilski zvezi. Veterani so prav v tem obdobju dobili veljavo znotraj organizacije, ki si jo zaslužijo. Svoj pogum in elan je rad razdajal med svoje veterane, ti pa so mu vračali z vedno večjo udeležbo na gasilskih tekmovanjih, pa tudi na športnih in družabnih srečanjih.

Raziskovalni izlet v Vitanje

V prazničnih decembrskih dnevih so se učenci in učenke Osnovne šole Gorica odpravili na raziskovalni izlet. Skupina je štela enainštirideset radovednih otrok, od četrtega do sedmega razreda, ki so z zanimanjem čakali, kam jih bodo vodile učiteljice Brigita Krajnik Mavec, Zdenka Vajdič in Nina Košica iz POŠ Vinska Gora. Tokrat jih je avtobus odpeljal po cesti Velenje-Slovenj Gradec proti Mislinjski dolini v Vitanje. Med potjo jih je učiteljica Brigita seznanila s hribovitim naseljem s samotnimi kmetijami na pobočju Paškega Kozjaka in vrhom Špika (1108 m), ki je lepa razgledna točka, saj se vidi celotna Šaleška dolina. Učiteljica je povedala, da je Paški Kozjak primeren za športno aktivnost, saj je veliko pohodnih poti, cesta pa je primerna za kolesarjenje. Pot jih je vodila naprej skozi prelepo sotesko Hudo luknjo. Soteska je stisnjena med strmimi pobočji. Učenci

Ivo je imel veliko ljubezni. Ljubil je svojo družino, ljubil je slovensko grudo, svoj kraj. Še posebno pa je ljubil gasilstvo, ki mu je posvetil kar 61 let svojega življenja. Ves ta čas je bil aktiven član našega društva. Bil je med pobudniki za izgradnjo novega gasilskega doma, kjer je aktivno pomagal pri izgradnji in tako šmarškim gasilcem postavil nove temelje za razvoj in boljše delo.

Življenje je kot odprta knjiga sreče, radosti, žalosti, kot neskončna iskrica svetlobe tam daleč nekje na obzorju. Ko ugasne, se zazremo in smo ponosni, čeprav smo izgubili plemenitega človeka. Ne moremo pa izgubiti njegovih plemenitih dejanj in misli, ki nas bodo vodile naprej skozi življenje. Za vse, kar nam je dal Ivo Rakun v svojem bogatem življenju, kar je dal naši gasilski organizaciji in tudi vsem drugim, se mu srčno zahvaljujemo! n Upravni odbor Gasilske zveze Šaleške doline in člani PGD Šmartno ob Paki

so opazili, da je prostor le za cesto in reko Pako. Največja zanimivost v Hudi luknji je kraška jama, ki pa ni edina, saj sta nad njo še Špehovka in Pilanca. Sotesko je oblikovala reka Paka, jame pa potok Ponikva. Zaradi snega, ki je pred dnevi pobelil sotesko, je dobila soteska pravo pravljično podobo. V Doliču je avtobus zavil proti Vitanju. Cesta je bila dotrajana in vijugasta, vendar učencev to ni motilo, saj so z zanimanjem opazovali okolico in bližnje kmetije. Avtobus jih je pripeljal v Vitanje. Učenci so opazili, da Vitanje leži v kotlini. Celotno območje obsega hribovito

pokrajino na obronkih zahodnega dela Pohorja in podaljška Karavank. Kraj zaradi slabih prometnih povezav gospodarsko nazaduje, vendar se današnji prebivalci zavzemajo za ohranjanje naravnega in kulturnega okolja. Velik premik v kulturi je bila izgradnja in odprtje Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij. Učenci so si ogledali zunanji del KSEVT-a, ki je posvečen Hermanu Potočniku. V notranjosti zgradbe so izvedli ustvarjalne delavnice. Prijazni mentorji so s kratkim filmom, številnimi razstavljenimi fotografijami in pestro razlago nazorno prikazali celo-

tno zgodovino razvoja astronavtike. Na koncu raziskovalne dejavnosti so učenci z različnimi materiali izdelovali vesoljce. Najbolj so bili navdušeni nad razstavljeno vesoljsko obleko in satelitom, ki je bil prvi poslan v vesolje. Izlet smo zaključili z veliko novega znanja in prijetnih vtisov, ki nam bodo ostali še dolgo v spominu. Ob vožnji domov učencem ni zmanjkalo besed, ko so si pripovedovali, kaj jih je najbolj navdihnilo v Kulturnem središču evropskih vesoljnih tehnologij. n Brigita Krajnik Mavec

Polepšali dan varovancem

V Domu Nine Pokorn Grmovje iz Galicije pri Žalcu vsaka dva meseca priredimo zabavo za svoje varovance, ki so v tem obdobju praznovali rojstni dan. Povabimo njihove svojce in prijatelje, da skupaj preživimo prijeten dan. Naši varovanci pripravijo kratek kulturno-zabavni program, mi zaposleni pa se po svojih močeh trudimo, da k temu pritegnemo še kakšne zunanje goste, ki so pripravljeni še polepšati praznovanje. Še posebej veseli smo bili gostovanja harmonikarske skupine, ki se uči igranja na diatonično harmoniko v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje v Velenju pod vodstvom Jožeta Šumaha, člani pa so Marija Miklavžina, Zora Živkovič, Anka Perger, Jože Jakopec, Ivanka Horvat, Edi Cehner in Erna Rezec. V imenu naših varovancev in zaposlenih se zahvaljujem celotni skupini n Jelka Weber s sodelavci

Harmonikarska skupina Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje

Z abonmajem na vse koncerte v eMCe placu Drage članice in člani, ljubitelji glasbe in obiskovalci eMCe placa! Letos smo z vas pripravili letni koncertni abonma, s katerim boste lahko obiskali vse koncerte, ki jih bomo v klubu eMCe plac izvedli v letu 2013. Cena abonmaja je 25 evr, kar je glede na to, da smo v letu 2012 v eMCe placu izvedli kar 23 koncertov, zelo ugodno! Že potrjeni koncertni program sestavljajo Repetitor (RS), Uncle Scrooge (A/RS) 19. januarja, Karma To Burn (ZDA), Rozbub (CH), VooDoo Mule (SLO) 2. februarja, Adi Smolar 15. februarja, Natečaj Botečaj – predizbor 22. februarja, Skadne Krek (NOR), Tilen Pusar (SLO) 23. februarja, Natečaj Botečaj – finale 29. marca. Zainteresirani pošljite svoje podatke (ime, priimek, naslov, datum rojstva) na program@emceplac.si, prijavnino pa lahko poravnate med obratovalnim časom eMCe placa za šankom. Rok prijave je 31. januar. Prvi abonmajski koncert bo že ta vikend, v soboto, 19. januarja, ob 21.00 v eMCe placu. Beograjska post-

-punk senzacija Repetitor bodo svojo novo ploščo predstavili tudi pri nas. Lansko leto so se pridružili domači založbi Moonlee Records, pri kateri so pred kratkim izdali tudi svojo novo ploščo Dobrodošli Na Okean. V zadnjih nekaj letih je le malokatera nova skupina pritegnila toliko pozornosti in fanov. Z odličnim prvencem Sve što vidim je prvi put ter zlasti s svojimi energičnimi koncertnimi nastopi so postali adut za oživitev bogate srbske rockovske zapuščine iz osemdesetih let. Ritem sekcija dveh deklet odmerja minimalistični in drveči zvočni pulz, ki daje prostor ostri kitari in zanesenemu vokalu. Iz post-punkovskih korenin se je razvil bend, ki s svojo ostrino in svežim pristopom fascinira še tako skeptičnega poslušalca. Uncle Scrooge pa je zanimiv dvojec, ki izvaja hudomušne priredbe znanih komadov, sestavljata pa ga znanca domače publike Miroslav Mirosavljev (Mickey Lee) in pa Rista, bolj znan kot Freddie iz Queen Real Tribute Band-a. Še vedno pa vas vabimo z nami na nepozabne smučarske dneve v Nassfeld. Eno najboljših avstrijskih smučišč bomo zavzeli med 14. in 17. marcem. Cena za člane je 180 evr, za nečlane pa 200 evr. Ob prijavi je na uradnih urah ŠŠK-ja potrebno plačati prvi obrok 100 evr. Število prostih mest je omejeno in se vsako leto prej napolni, tako da ne odlašajte predolgo s prijavo na spletnem naslovu skrci. me/nassfeld! Vsem želimo uspešen zaključek semestra, veliko potrpežljivosti za knjigami in pravo mero zabave s ŠŠK-jem! n tf

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

Za zdaj le Kašnik Nogometaši Rudarja se pod vodstvom novega trenerja Jerneja Javornika nadvse zavzeto pripravljajo na spomladanski del prvenstva Novozapadli sneg ni oslabil njihovih priprav, saj so ga klubski delavci očistili z igrišča z umetno travo, tako da lahko nemoteno vadijo. Včeraj so imeli na programu prvo prijateljsko tekmo z Žalcem, ki je kot novinec v štajerski ligi presenetil v jesenskem delu prvenstva s tretjim mestom.

17. januarja 2013

Priložnost so dobili tudi mladi Med pripravami na februarsko nadaljevanje tekmovanja so rokometaši Gorenja, vodilno moštvo naše najmočnejše lige, po jesenskem delu prvenstva, odigrali prvo prijateljsko tekmo

Deni Čirić se je odločil, da bo igral samo za Šmarčane.

Naslednjo naj bi odigrali v soboto s Celjem v »njegovi« Areni Petrol. Trenutno imajo samo enega novega igralca; to je 26-letni branilec David Kašnik, ki je jeseni igral prav za Aluminij, svojo nogometno pot pa je začel v Dravogradu. V svoje vrste bi želeli zvabiti tudi odličnega napadalca prav tako 26-letnega Dragana Jeliča, ki je jeseni igral za Muro, kamor je prišel iz Maribora. V vodstvu kluba so prepričani, da bi z njim zelo izboljšali svojo učinkovitost, ki je bila v jesenskem delu najslabša med vsemi moštvi in tudi glavni razlog, da bodo spomladan-

ski del nadaljevali s predpredzadnjega mesta. Razšli pa so se z Lovrom Šindukom (21) ki je julija lani prišel v Velenje kot posojeni igralec Splita. V Rudarju je v glavnem grel klop, pogosto niti to ne. Na svojo željo njihov član tudi ni več Denis Čirić (20), ki je v minuli sezoni igral tudi za Šmartno 1928 in bil jeseni najboljši strelec tega drugoligaškega moštva. Ker ne bo več dvojno registriran, bo doslej tamkajšnjemu trenerju Oskarju Drobnetu na voljo za vsako tekmo.

Gostovali so v Slovenj Gradcu pri tamkajšnjem članu 1. B državne lige, ki je jesen končal na tretjem mestu, trenira pa ga nekdanji njihov igralec Sebastjan Sovič. Aktualni prvaki so zmagali z 38 : 25 (polčas 18 : 12). Trener Branko Tamše je nastopil z oslabljenim moštvom, brez

reprezentantov Marka Bezjaka, Jureta Dolenca, Mateja Gabra, Ivana Gajića in Fahrudina Melića ter poškodovanih Luka Dobelška, Klemena Cehteta, Davida Miklavčiča in Sama Rutarja. Zato je dal priložnost za igro tudi nekaterim mladincem. Pričakovati je, da bodo nekateri od njih pridobivali vse več

Ob koncu sezone odhajajo

Marko Bezjak

Jure Dolenec

Fahrudin Melić

Matej Gaber

izkušenj na ta način, glede na to, da bo iz Velenja po končani sezoni odšlo kar nekaj igralcev. Trije bodo rokometno pot nadaljevali v Franciji: Fahrudin Melić se bo preselil v Paris Saint Germain, Jure Dolenec in Matej Gaber v Montpellier, Marko Bezjak pa bo okrepil nemški Magdeburg. Gorenje Velenje: Brglez, Taletovič, Medved 4, Ovniček 2, Pucelj 2, Štumpfl 4, Golčar 10, Cirar 1, Gams 3, Bajram 1, Dujmovič 7, Cingesar 4, Poznič. Slovenj Gradec: V. Levc . 5, Šavc, 5, Kobold 2, G. Levc , Podstenčnik 2, Vižintin, Poklič 2, Dujmovič, Ismail, Voršič 4, Kašnik, Humek, Merdanovič 2, Zbičajnik 1, Vrečar 2, Ošlovnik. Izključitve: Gorenje 6 minut, SG 2; sedemmetrovke: Gorenj 3(3), SG 1(1). n vos

n vos

Pomembna Šoštanj Topolšica leto začela z zmago zmaga Elektre v Škofji Loki

Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v soboto gostovali v Kranju pri neposrednem tekmecu za uvrstitev v zgornji del lestvice in s tem v ligo za prvaka in zmagali s 3 : 2. Obe ekipi sta imeli pred tem srečanjem 16 točk, na prvi letošnji medsebojni tekmi v Šoštanju pa so bili boljši odbojkarji Asteca Triglava, ki so slavili s 3 : 2. Tokratna tekma v Kranju je bila zelo napeta, izenačena in polna preobratov. V prvem nizu so Šoštanjčani zaigrali silovito in hitro povedli z 11 : 5 ter v nadaljevanju še z 19 : 11, kar je bilo dovolj za zmago v prvem nizu s 25 : 18. Obrnjena slika je bila v drugem nizu, le da si domači odbojkarji niso uspeli tako hitro priigrati občutnej-

še prednosti. Pri zaostanku odbojkarjev Šoštanja Topolšice s 16 : 18 je še kazalo na zanimiv zaključek niza, v katerem pa so nato povsem prevladovali gostitelji in z izidom 25 : 18 uspeli izenačiti na 1 : 1 v nizih. Tudi tretji niz je minil v znamenju odbojkarjev Asteca, ki so imeli večji del nekaj točk prednosti, ob koncu pa dobili niz s 25 : 16. Četrti niz je že kazal, da bo zmaga ostala v Kranju, saj so gostitelji povedli z 8 : 5, vendar se nepopustljivi Šoštanjčani niso vdali, z delnim izidom 9 : 4 so prevzeli pobudo in pri drugem tehničnem odmoru vodili za tri (16 : 13). Na drugi strani se niso vdali niti Kranjčani, ki so uspeli izenačiti na 21, v zaključku niza pa so bili bolj zbrani varovanci

Zorana Kedačiča, ki so niz dobili s 25 : 22, izenačili na 2 : 2 in si zagotovili vsaj točko. V »loteriji«, ki je sledila v petem nizu, so imeli Šoštanjčani tudi kanček sreče. Zaostajali so že s 13 : 11, a so s štirimi zaporednimi točkami dobili niz s 15 : 13 in se veselili zaslužene zmage s 3 : 2, s tem osvojenih dveh točk ter tudi dejstva, da so na lestvici prehiteli Triglavane. V soboto ob 17. uri se v Športni dvorani Šoštanj obeta zanimiv obračun, saj odbojkarji Šoštanja Topolšice gostijo drugouvrščeno ekipo Panvito Pomgrad. n Tjaša Rehar

Uspešni na pokalu KBV Lendava Klub borilnih veščin KBV Lendava je preteklo soboto organiziral že 16. mednarodni turnir za judoiste v starostni skupini U12, U14 in U16. Na turnirju se je med sabo pomerilo preko 300 tekmovalcev iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške, BiH in Slovenije. Turnir je za nekatere pomenil zadnjo preizkušnjo pred državnimi prvenstvi, ki sledijo v naslednjih tednih. Dobro pripravljenost so pokazali tudi velenjski tekmovalci. Nekaj je že preizkušenih in v Sloveniji dobro poznanih borcev, drugi pa se učijo in iščejo izkušnje.

Prvi mesti v svojih kategorijah sta osvojila Nik Lemež in Veronika Mohorič, ki se že konstantno uvrščata na oder za zmagovalce. Za osvojitev prvega mesta sta morala premagovati tekmovalce iz Slovenije, Madžarske in BiH. Dobre izkušnje sta si nabrala Tarik Pašagić, ki je bil peti, in Tea Laznik, ki je bila sedma. Prvič pa se je prave tekme udeležil Miha Ciglar in bil na koncu tretji, kar mu bo dalo veliko veselja in volje za treninge in tekme. n

Derbi pripadel Šoštanjčanom Poraz Tempa Po dvomesečnem premoru so se nadaljevali boji na kegljaških stezah. Šoštanjčani so tokrat gostovali pri ekipi Slovenj Gradca. Koroško–šaleški derbi je na kegljišče privabil številne ljubitelje tega športa, ki so uživali v igri gostujoče ekipe. Igralci trenerja Fideja so srečanje pričeli zelo dobro in si pri vodstvu z 2 : 0 prikegljali kar 130 kegljev prednosti. V drugem tekmovalnem paru je domačinom uspelo izenačiti na 2 : 2, razlika pa je znašala le še 66 kegljev. O zmagovalcu derbija je tokrat odločala igra tretjega para. Na stezah se je odvijala prava drama. Domača igralca sta v prvem setu pridobila kar 60 kegljev, in ko je že kazalo, da bo zmaga ostala doma, sta se gostujoča igralca le prebudila. V drugem in tretjem setu sta vodstvo ponovno povišala na 99 kegljev in tako osvojila ekipni točki, s tem pa tudi zmago. S tokratno igro je vodstvo Šoštanja zelo zadovoljno, realnost forme igralcev pa se bo pokazala že v soboto, ko se bodo na domačem, bolj zahtevnem kegljišču pomerili z ekipo Miklavža. Srečanje se bo pričelo ob 16 uri.

V soboto, 12. januarja, so igralci namiznoteniškega kluba Tempa iz Velenja gostovali pri ekipi Sobota v Murski Soboti in se domov vrnili brez točk. Ekipa iz Murske Sobote je bila premočna in je slavila z rezultatom 5 : 2. Edini točki za Tempo je dosegel Patrik Rosc. Ekipa Tempa je z osmimi točkami še vedno na šestem mestu prvenstvene razpredelnice. n Dak

V soboto so košarkarji v najmočnejši slovenski ligi – Ligi Telemach – nadaljevali prvenstvo. Košarkarji Elektre so gostovali v dvorani Poden v Škofji Loki in zabeležili svojo šesto letošnjo zmago. Še ena dobra novica prihaja iz tabora Elektre – po poškodbi se je namreč na parket vrnil Sanel Bajramlič. Tekma dveh sosedov na lestvici, ki še oba lahko računata na uvrstitev v ligo za prvaka, je bila izjemno napeta in izenačena. Ekipi sta se večji del srečanja izmenjavali v vodstvu; Elektra je bolje začela in povedla za osem (12 : 4), košarkarji LTH Castings Mercatorja pa so v nadaljevanju prevzeli pobudo in na začetku drugega polčasa vodili že za sedem točk (48 : 41). Šoštanjčani so jih sicer hitro ujeli, vendar so gostitelji ponovno ušli in še pet minut pred koncem vodili s šestimi točkami naskoka (72 : 66). V zaključku srečanja so Šoštanjčani ponovno pokazali izjemno bojevito in srčno igro, ki je bila za razliko od nekaterih prejšnjih tekem ob koncu nagrajena z zmago. V zadnjih minutah so izvrstno zaigrali Žiga Zagorc, Mensud Julevič, Andrej Podvršnik in Drago Brčina;

z delnim izidom 11 : 0 so prevzeli vodstvo in ga do konca srečanja niso spustili z rok. Ob koncu so se zasluženo veselili zmage s 86 : 79. Sebastjan Krašovec, trener Elektre Šoštanja: »Čestitke fantom za zasluženo zmago. Tekma je bila po pričakovanjih težka, saj so domači košarkarji odlično zadevali z razdalje. S prevlado pri skoku smo se prebili do zelo pomembne zmage.« Prve odigrane tekme v letu 2013 so potrdile, da je letošnja liga izjemno izenačena. Zadnji Polzelski

Hopsi, okrepljeni z Goranom Jagodnikom, so namučili vodilno ekipo Maribora Messerja, Šentjur pa je v svoji dvorani Hruševec presenetil domžalski Helios in napravil pomemben korak v boju za ligo za prvaka. Prav šentjurski Tajfun prihaja v soboto v Šoštanj. Srečanje v Športni dvorani Šoštanj bo ob 20. uri. n Tjaša Rehar, foto: Sini

Tako so igrali Liga Telemach, 11. krog LTH Castings Mercator – Elektra Šoštanj 79 : 86 (60 : 59, 38 : 36, 16 : 20)

Elektra: Collins 8 (2-2), Rizman, Hasič 2, Podvršnik 19 (3-6), Zagorc 15 (5-6), Julevič 17 (8-10), Brčina 11, Lekič, Bajramlič, Bukovič 3 (1-2), Atanackovič 11 (4-6) Vrstni red: 1. Maribor Messer, 2. Zlatorog Laško oba 20, 3. Helios Domžale 19, 4. Rogaška Crystal 18, 5. Elektra Šoštanj, 6. Tajfun oba 17, 7. LTH Castings Mercator 16, 8. Slovan, 9. Grosuplje oba 13, 10. Hopsi Polzela 12

1. DOL Radenska Classic, Kegljanje 2 liga vzhod 12. krog - 10. krog - Slovenj Gradec : Šoštanj 2 : 6 Astec Triglav – Šoštanj Topolšica 2 : 3 (18, -18, -16, (3247 : 3338) 22, 13) Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Žnider, Bojinović 2, Gomivnik 5, Nastić, Boženk 11, Akrap 8, Pavić 9, Menih 5, Koželnik 5, Zupanc 4, Uršič 6. Vrstni red: 1. Salonit Anhovo 32, 2. Panvita Pomgrad 27, 3. Maribor 23, 4. Šoštanj Topolšica 18, 5. Astec Triglav 17, 6. GO Volley 12, 7. Krka 10, 8. UKO Kropa 5

Šoštanj : Pintarič – 589 (1), Kramer – 524 (1), Križovnik – 253 – Mandelc -261 – 514 (0), Sečki – 560 (0), Petrovič – 561 (1), Hasičič – 590 (1).

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 17

ŠPORT, GASILSTVO

17. januarja 2013

Državno prvenstvo v tenisu U12 Med 7. in 12. januarjem je na igriščih kluba Šplus (Lj) potekalo državno prvenstvo v tenisu za dečke in deklice do 12 let. Tekmovalci velenjskega ŠtkVe so vnovič dosegli zavidanja vredne rezultate. Pri dečkih se je Marko Kovačević prebil do četrtfinala, Tin Krstulović pa do polfinala, v katerem ga je po treh nizih premagal poznejši državni prvak Tim Tekavec (MaxLj). V konkurenci dvojic sta se Tin in Marko (na sliki) tudi uvrstila v polfinale, kjer sta ju v zelo izenačenem in razburljivem srečanju z rezultatom 6 : 4, 3 : 6, 8 : 10 premagala poznejša prvaka Jeff Filip Planinšek (ŽtkMb) in Mark Andrejič (Domž). Pri deklicah sta na zaključnem turnirju nastopili Lana Stefanovič in Zoja Štrukelj. Slednja se je v konkurenci

Stane Meža, pobudnik in organizator tekaške akcije „Moj najhitrejši krog“, Velenje (55 let): „Akcija poteka ljubiteljsko pod okriljem Športnega društva Skupine Premogovnika Velenje. Sam sem rekreativni tekač že osemnajst let. Med večje uspehe lahko prištevam drugo mesto na tekmovanju za

Opravljenega šele polovica dela Tatjana Podgoršek

posameznic uvrstila v polfinale, v katerem jo je z 2 : 6, 3 : 6 premagala poznejša prvakinja Živa Falkner (Otočec). V konkurenci dvojic je Zoja dosegla še večji uspeh, saj se je v paru s Pio Lovrič (Domž) uvrstila v finale, v njem pa sta bili uspešnejšeši Živa

„Moj najhitrejši krog“ vsako soboto

Izjave:

Iz dela gasilskih društev

Po 4 letih so člani PGD Šmartno ob Paki prišli do podvozja za novo gasilsko vozilo – Za nadgradnjo potrebna pomoč širše družbe

Tek je druženje, izziv ... V decembru so se v meglenem sobotnem jutru ob Škalskem jezeru zbrali tekači na teku, ki so ga poimenovali „Moj najhitrejši krog“. In tako se bodo tekači srečevali in tekli svoj najhitrejši krog vse do 5. marca 2013. Proga med jezeroma, Škalskim in Velenjskim, je dolga 7,2 km. Tisti, ki si želijo družbe med tekom, pridejo na svoj račun. Vsak dosežek je zapisan in preračunan tudi s starostjo tekača, start pa je skupinski (ob 9.00) in nato še do 9.45 (posamezno). Za vse udeležence je po tradiciji pripravljen vroč čaj, kava, piškoti in sadje, sodelovanje je prostovoljno in brezplačno. Na letošnjo prvo soboto se je zbralo rekordno število tekačev (41). Pomešali smo se med tekače pred tekom in po njem in zvedeli še marsikatero podrobnost.

primorski tekaški pokal in na koroško-štajerskem pokalnem tekmovanju. Udeležujem se gorskih tekov, v Švici pa sem v Bielu pretekel tudi 100 km dolg super maraton. V Sloveniji sem se udeležil odmevnega teka 6 ur Kališča, lani pa dosegel tretje mesto na pokalnem tekmovanju Tek treh občin. Za svoj največji uspeh pa štejem to, da sem za tek spodbudil ženo Božo.“ Aleš Ojsteršek, Velenje (45 let): „Lani sem se prvič podal na tekaške proge. Začel sem na 10 km dolgem teku v Domžalah in sklenil s polovičnim maratonskim tekom (21 km) na ljubljanskem maratonu. Vendar sem sklenil, da se moram tekov lotiti drugače. Zato sem na medicini dela v Ljubljani opravil obremenitveni test, dobil sem strokovne napotke in po njih treniram. Nekaj posebnega pa je akcija Moj najhitrejši krog. Tu uživam ob dobri organizaciji, čudovitem okolju in razgibani in tudi zahtevni progi. Tek v skupini mi je omogočil izboljševati rezultate. Sedaj dosegam čas okrog 36 minut. Všeč mi je to, da je akcija pripravljena za rekreativce in da se je lahko udeleži prav vsakdo. Lani sem se udeležil tudi že štafetnega teka ob dnevu sv. Barbare, z družino pa smo se udeležili Pikine

Falkner in Marija Vičič (Šplus). Mladi velenjski tenisači so s temi rezultati še enkrat opozorili na svoj talent, njihovi trenerji pa pravijo, da najboljše šele pride. n bk

mestne avanture.“ Rado Berlak, Lepa Njiva, Mozirje (52 let): „S tekom se ukvarjam že petindvajset let in redno sodelujem na večjih maratonih. Med največje uspehe štejem desetkrat uspešno premagan maraton od Celja do Logarske doline. Moj najhitrejši krog pa je pametna akcija, saj nam skupni tek pomeni druženje ter izmenjavo izkušenj o treniranju teka na dolge proge. Pridem vsako soboto, če le ni drugih obveznosti!“ Jože Žnidar, Velenje (62 let): „S teki se ukvarjam zadnja štiri leta, prej pa tekaških copat sploh nisem imel. Kot mlad sem treniral orodno telovadbo, po poroki pa sem končal z vsemi športnimi aktivnostmi. Že kmalu me je pritegnil maraton, vendar sem doslej sodeloval na polmaratonih v Ljubljani in Radencih, kjer sem dosegel najboljši čas okoli 1 ure in 45 minut. Tukaj okoli jezer pa sem dosegel že čas 34:20, kar pomeni manj kot pet minut na kilometer. Upam, da je to dober rezultat na progi, ki ima kar nekaj težavnih vzponov. Na Barbarinem teku v Velenju sem uspešno sodeloval v ekipi, ki je štela skupno 236 let. Poleg teka tudi rad kolesarim.“ n Hinko Jerčič

Donirali gasilcem Gasilci smo tisti, ki jih ljudje najprej pokličejo ob najrazličnejših tegobah – od manjših težav do velikih naravnih nesreč. Veseli smo, da so med nami posamezniki in podjetja, ki spoštujejo naše delo ter so nam pripravljeni pomagati. V podjetju Petrol, d. d., so že drugo leto zapored organizirali humanitarno akcijo „Naša energija povezuje", v okviru katere so se zaposleni na bencinskih servisih odpovedali poslovnim darilom in sredstva namenili humanitarnim zgodbam po vsej Sloveniji. Vsi bencinski servisi po Sloveniji so dobili 200 evrov, ki so jih donirali po lastni presoji. Na Bencinskem ser-

visu Šoštanj in Bencinskem servisu Velenje IV so se odločili, da bodo pomagali Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gaberke pri nakupu novega gasilskega vozila in opreme in jim za ta namen donirali vsak po 200 evrov. Članice in člani Prostovoljnega gasilskega društva Gaberke smo bili donacije zelo veseli. Zavedamo se, da so težki časi, hkrati pa vsi dobro vemo, da so gasilska vozi-

la in oprema zelo pomembni za društva, saj lahko le z dobro opremo opravljamo svoje poslanstvo in nudimo pomoč ljudem. Gasilci cenimo vsako pomoč, ki jo dobimo od posameznikov, organizacij in podjetij. To pomoč se trudimo vračati ljudem. Na pomoč! PGD Gaberke n

Šmartno ob Paki, 10. januarja – Pred tednom dni je bilo zelo veselo pred gasilskim domom v Šmartnem ob Paki. Razlog zanj je bilo podvozje za novo gasilsko avtocisterno. Sedaj čaka gasilce še nadgradnja vozila. Vse potrebno bi radi zagotovili do junijskega praznovanja 110-letnice delovanja društva. Naložba je vredna blizu 220 tisoč evrov, nekaj denarja bo zanjo primaknila lokalna skupnost, ostalo bo moralo zagotoviti društvo samo. V društvu so povedali, da so aktivnosti za novo gasilsko cisterno

začeli pred 4 leti, lani so podpisali pogodbo o nakupu podvozja, ki so ga dobili pred tednom dni. »S tem je opravljenega šele polovico dela, saj moramo zagotoviti še precejšnjo vsoto denarja za nadgradnjo in gasilsko opremo. Vodstvo občine ima razumevanje pri zagotavljanju denarja, vendar brez podpore širše javnosti tega zalogaja sami ne bomo zmogli. Pri tem se nadejamo pomoči občanov, ki cenijo naše delo in so nam doslej pri zagotavljanju potreb tudi pomagali po svojih močeh. Vozilo bo pridobitev za lokalno skupnost, nam gasilcem pa bo v veliko pomoč pri zagotavljanju požarne

varnosti v kraju.« Šmarški župan Janko Kopušar je dejal, da je nova avtocisterna potrebna zato, ker obstoječe vozilo ni sposobno za intervencije na hribovitem območju. Izrazil je upanje, da bo gasilcem uspelo zagotoviti potreben denar za nadgradnjo. Občina bo pri nakupu te sodelovala v skladu z dogovori. Obljubljeni del denarja za podvozje je že zagotovila, koliko ga bo za nadgradnjo, bo odvisno tudi od vrednosti ponudbe izbranega ponudnika na javnem razpisu. n

Že podvozje za novo gasilsko avtocisterno je bil za mnoge člane šmarškega gasilskega društva velik dogodek.

PGD Paška vas: Lever in Kumar ostajata Paška vas, 12. januarja – Začeli so se občni zbori društev Gasilske zveze Šaleške doline. Prvi so ga opravili člani prostovoljnega gasilskega društva Paška vas. Na njem je predsednik društva Peter Lever pri pregledu opravljenega dela v preteklem letu izpostavil skrb za izobraževanje članov, družabne aktivnosti, tradicionalne dogodke, kot so prireditev Noč na vasi v Paški vasi, strokovna ekskurzija, aktivnosti v mesecu požarne varnosti ter posledice novembrskih poplav, ki so povzročile škodo tudi društvu samemu. Ob tej priložnosti se je zahvalil krajanom za njihove prispevke. Marko Kumar, poveljnik društva, pa je v poročilu izpostavil usposabljanje operativcev za razne intervencije, ki postajajo vse bolj zahtevne in nevarne. Dobro so opravili svoje delo tudi mentorji in člani tekmovalnih desetin, saj so te na raznih tekmovanjih upravičile vlogo favoritov. Intervencij so lani zabeležili sedem, med njimi je bila najbolj zahtevna in obsežna ob lanskih novembrskih poplavah. Reševali so imetje in premoženje krajanov,

hkrati pa tudi opremo društva, saj je voda zalila gasilski dom. Zaradi obsežnih poplav jim je primanjkovalo črpal in ostalih pripomočkov za reševanje ob poplavah. Njihovo

društva, sprejeli okviren delovni program, ki je podoben lanskemu, ter izvedli volitve novih članov v društvene organe. Predsednik še naprej ostaja Peter Lever, Marko

Marko Kumar

Peter Lever

delo se po vrnitvi reke Pake v svojo strugo ni končalo, ampak nadaljevalo še nekaj naslednjih dni. V nadaljevanju občnega zbora so podelili priznanja Gasilske zveze Šaleška dolina nekaterim članom

Kumar pa poveljnik operativcev PGD Paška vas.

Letos PGD Gaberke Šoštanj – V Šoštanju delujejo štiri gasilka društva. Da so dobro opremljena, skrbi tudi občina. Ta bo letos novo vozilo zagotovila PGD Gaberke, prihodnje leto pride na vrsto PGD Topolšica. Obenem bo Občina Šoštanj gasilskim društvom za delovanje v proračunu zagotovila tudi 75.000 evrov. n mkp

n Tp

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 18

MODROBELA KRONIKA

17. januarja 2013

Ljudje hlepijo po pogovoru V policijsko pisarno, ki jo v Šoštanju vodi policist Zoran Stojko Krevzel, velikokrat pridejo občani zgolj izpovedat osebne težave – Vse bolj se kaže, da ljudje potrebujejo koga, ki jim prisluhne Milena Krstič – Planinc

Šoštanj, 14. januarja – Policijsko pisarno v Šoštanju so odprli pred leti, potem ko je bila eno leto vključena v pilotski projekt. Izkazalo se je, da je pisarna primerna in ustrezna oblika dela, preko katere lahko policija zagotavlja boljše varnostne razmere in poveča občutek varnosti med lokalnim prebivalstvom. Trenutno zaradi kadrovske podhranjenosti policije opravlja službo na območju občine samo vodja policijskega okoliša Zoran Stojko Krevzel, ki je del delovnega časa razporejen tudi v patruljo in

Obisk občanov v policijski pisarni se povečuje dežurstvo na postaji. V Šoštanju (in tudi Topolšici) bi si sicer želeli več, vsaj še opazovalno službo v popoldanskih in večernih urah, a za zdaj toliko, kot je, zadošča. K njemu prihajajo ljudje iz najrazličnejših razlogov. Zakaj ljudje obiščejo policijsko pisarno? »Različno. Eni imajo težave in ne najdejo izhoda iz njih, pa pridejo po kakšen nasvet, drugi pridejo, da jim ni treba do Velenja. Z njimi vzpostavimo pristen stik, sedemo, se pogovorimo, večkrat svetujemo. Teme so različne, tudi zelo osebne. Ljudje hlepijo po pogovorih. Policisti nismo samo za kaznovanje, kot nas pogosto vidijo občani, ampak znamo ljudem, njihovim težavam tudi prisluhniti in jim svetovati.« Ne prihajajo pa samo zaradi pogovora? »Prihajajo tudi zaradi zaznanih kaznivih dejanj. Te rešujemo po ustaljenem redu. Velikokrat pa pridejo s povsem osebnimi težavami, ki lahko preidejo v kazniva dejanja ali prekrške. Pri tem mislim na različne medsosedske spore, najpogo-

steje zaradi mej, težav v družini. Ta kazniva dejanja so v porastu. Moj cilj je zadeve rešiti s pogovori, če ti niso mogoči, pa jih rešujemo po ustaljeni praksi, z ukrepi, ki jih policija pozna.« Občanom zagotovljena visoka stopnja Šoštanjčani so policijsko pisarno varnosti sprejeli za svojo. To kaže že podatek, da je bila na začetku odprta samo enkrat na teden, od lani je Na območju občine Šoštanj so policisti lani zaradi suma storitve dvakrat. kaznivega dejanja obravnavali 134 zadev in podali 86 kazenskih »Z leti se je število obiskovalcev ovadb. Leto pred tem je bilo podanih 184 kazenskih ovadb. Prepovečalo. Na začetku je a iskanost je bila lani 53-odstotna, leto pred tem 48-odstotna. n v pisarno med urar a Pis a ob Največ kazenskih ovadb se nanaša na premoženjsko krimidnimi urami stopil t r je odpeljkih od naliteto (96). Na področju kaznivih dejanj zoper zvezo, le en obiskovalec, danes nas v poned12. ure, ob družino in otroke pa je bilo podanih 13 kazenskih ovadb. Nekaj več kot leto pred tem (80) je bilo kršitev javnega poprečju obiščejo 10. dodah pa od reda miru (107). Niso pa obravnavali nobene množične štirje.« sre do 17. kršitveinjavnega reda in miru. Seveda pa ste tudi . 14 e. Na območju občine Šoštanj se je lani pripetilo 56 prometnih na terenu? ur nesreč, ena več kot leto pred tem. Ena oseba je v prometni nesreči »Večino dela opraumrla, 26 prometnih nesreč se je končalo s telesnimi poškodbami, 29 vim na terenu pet dni v tednu, v pa z gmotno škodo. Največ prometnih nesreč se je zgodilo v naselju zadnjem obdobju med vikendi Šoštanj, sledi pa regionalna cesta Šoštanj–Šmartno ob Paki. opravljam tudi nočno opazovalno službo. Tudi kolegi s področja pro-

Vse je izmerjeno

Velenje, 8. januarja – Policisti so v torek na Žarovi, pri postopku z mlajšim moškim, sicer povratnikom, zasegli šest zavitkov s prepovedano drogo marihuana.

Očetu in mami grozil s kuhinjskim nožem Velenje, 8. januarja – V torek popoldan je bil v stanovanju na cesti Simona Blatnika 19-letni sin spet nasilen do svoje mame in mlajšega polbrata. Mami in očetu je celo grozil s kuhinjskim nožem. Ob prihodu policistov se je zaprl v sobo. Uporabili so prisilna sredstva in ga pridržali. Kasneje so mu izrekli prepoved približevanja, čaka pa ga tudi kazenska ovadba za kaznivo dejanje nasilje v družini.

Nedostojno na vlaku Velenje, 10. januarja – V četrtek zjutraj se je na vlaku na progi Celje–Velenje nedostojno vedel moški. Posredovali so policisti, ki so mu napisali plačilni nalog.

Preglasno Velenje, 11. januarja – V petek ponoči so policisti zaradi predvajanja gla-

Policijske ugotovitve kažejo, da so mladi vozniki med 18. in 24. letom najbolj nevarni. Zato je zakonodajalec pred leti uvedel sistemske ukrepe, pri katerih je v ospredju status voznika začetnika. Voznik začetnik je vsak voznik motornega vozila do dopolnjenega enaindvajsetega leta starosti in voznik motornega vozila v obdobju dveh let od prve pridobitve vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil. Za voznike začetnike veljajo strožje določbe, in sicer ne smejo imeti v cestnem prometu v organizmu alkohola, prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja pa jim izreče, če v času treh let dosežejo ali presežejo sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Poleg tega zakon določa obvezno dodatno usposabljanje za varno vožnjo in udeležbo na skupinski delavnici o varnosti v cestnem prometu in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa.

Prejšnji teden je po občini poskusno krožila mobilna policijska postaja. Na sliki v njej Zoran Stojko Krevzel in občan.

Iz policijske beležke Spet nekaj marihuane

Tako kot na drugih področjih je tudi v prometu prisotna primerjava med starejšimi in mlajšimi. Sicer pa sta obe skupini zaradi svojih značilnosti in dejavnikov, ki vplivajo na njuno varnost in vlogo v cestnem prometu, podvrženi bolj kritičnemu »pogledu« strokovnjakov. Demografski kazalci napovedujejo porast starejše populacije nad 65 let in zmanjševanje mlajših generacij zaradi manjše rodnosti, kar pa ne zmanjšuje pomena mlade populacije v cestnem prometu. Če so starejši bolj izpostavljeni zaradi poslabšanja psihofizičnih sposobnosti, ki se najbolj kaže z zmanjšano hitrostjo odločanja in poslabšanja motoričnih sposobnosti, ki so posledica starosti, bolezni, poškodb ali celo uživanja zdravil, so mladi izpostavljeni zaradi drugih dejavnikov. Če pogledamo opravljanje vozniškega izpita, mladi v več kot 80 odstotkih opravijo teoretični del izpita v prvem preizkusu, praktični del pa več kot enkrat opravlja tretjina mladih fantov in deklet. Sicer pa je vozniški izpit oziroma dovoljenje samo »vstopnica«, ki pa ne pomeni, da mladi voznik ima vse potrebne kompetence in znanje, ki so potrebne za varno vožnjo avtomobila.

Trenutno zaradi kadrovskega manjka opravlja službo na območju občine Šoštanj samo vodja policijskega okoliša

meta in rednih policijskih nalog pogosto obiščejo Šoštanj. V bistvu smo prisotni ves dan.« Po površini je občina Šoštanj največja med tremi šaleškimi občinami. V njej sta dve večji naselji, Šoštanj in Topolšica. Se problematika teh dveh krajev kaj razlikuje?

sne glasbe posredovali pred lokalom Minutka na Celjski cesti. Lastniku so napisali plačilni nalog. V soboto, 12. januarja, pa so zaradi glasne glasbe posredovali v stanovanjskem bloku na Jenkovi. Kršitelju so – ne prvič – napisali plačilni nalog.

Pes napadel psa, lastnica žaljiva Šmartno ob Paki, 12. januarja – V soboto zvečer je v Gavcah neprivezan pes napadel psa, ki ga je lastnica vodila na povodcu. Lastnica neprivezanega psa se je za tem žaljivo in nesramno vedela do sprehajalke. Policisti so ji napisali plačilni nalog, odločba o prekršku po zakonu o zaščiti živali pa pride po pošti.

Vredno pohvale V sredo, 9. januarja, je Velenjčan policistom izročil mobilni telefon znamke Sony Ericsson Yari, ki ga je našel na zelenici pri glasbeni šoli. Lastnik ga lahko pri njih prevzame. V petek, 11. januarja zvečer, pa jim je občan izročil registrsko tablico, ki jo je našel v mestu. Ker je njena veljavnost že potekla, jo bodo poslali na UE Mozirje, od koder izvira.

»Večina našega dela, interventnih nalog, je vezanih na območje naselja Šoštanj, tudi na Topolšico. Vendar ne smemo pozabiti tudi drugih naselij. Prejšnji teden smo imeli v Šoštanju poskusno mobilno policijsko postajo. Z njo smo obiskali krajevne skupnosti in predstavili to obliko dela. V kratkem bomo to ponovili. Mobilna policijska postaja lahko naše delo še bolj približa občanom, kajti v njej ima policist na razpolago vsa sredstva, ki jih pri svojem delu potrebuje, od računalnika do dostopa do evidenc in lahko v njej marsikaj uredi.« Pred intenzivno gradnjo bloka 6 se je v Šoštanju velikokrat slišalo predloge po odprtju policijskega oddelka oziroma policijske posta-

je. Je zaradi prisotnosti večjega števila delavcev na gradbišču bloka 6 kaj več take problematike, ki je značilna za obdobje, ko je v nekem prostoru več ljudi kot sicer? »Statistično gledano je treba povedati, da se je v letu 2011 glede na leto 2012 problematika zmanjšala tako pri kriminaliteti kot v prometni varnosti, pri javnivarnosti pa je prisoten manjši porast. Ampak to v ničemer ne odstopa od splošnega dogajanja v državi. Glede tujih delavcev pa lahko rečem, da smo obravnavali le dve kaznivi dejanji, povezani z njimi. Mogoče je bila v samem startu bojazen, da bo drugače, večja, kot se odraža danes.«

Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50

Mladi udeleženci v prometu

Mladi so nevarni zaradi pomanjkanja vozniških izkušenj, deloma pa tudi načina preživljanja prostega časa, pri katerem ima alkohol skoraj osrednjo vlogo. Sproščanje ob alkoholnih pijačah ali v kombinaciji s prepovedanimi drogami bistveno vpliva na psihomotorične sposobnosti. To pri svojem delu občutijo tudi policisti, ki obravnavajo mlade voznike kot kršitelje predpisov, pogostokrat pa tudi kot žrtve prometnih nesreč. Nekatere raziskave so pokazale, da je več kot 20 odstotkov mladih moških in 15 odstotkov mladih žensk vozilo pod vplivom alkohola. Na drugi strani pa nekateri strokovnjaki pravijo, da sedanje mlade generacije voznikov uživajo manj alkohola od generacij voznikov, ki so danes stari 50 ali 60 let. Res je, da se je danes odnos do alkohola v prometu bistveno spremenil, mladi in starejši imamo veliko več informacij kot pred desetletji, veliko več je ukrepov preventivne narave, kazni za prekrške so veliko strožje kot nekoč, tako da se mladi tega dobro zavedajo. Toda današnja razširjenost alkohola in dostopnost drog, predvsem pa veliko močnejši in hitrejši avtomobili, ki si jih mladi vozniki sami ali s pomočjo staršev lažje in hitreje privoščijo, kot so si jih lahko nekoč privoščile mlade generacije, ustvarjajo drugačno sliko. Nekoč so mladi vozniki prve kilometre (skoraj praviloma) prevozili v legendarnih »fičkotih«, »poljskih fiatih 126P« ali »stoenkah«. Največja razlika pa je predvsem v današnji hitrosti in tempu življenja, nepotrpežljivosti, netolerantnosti, dokazovanju (statusa) in hkrati frustracij z avtomobilom, česar današnje starejše generacije skorajda niso poznale. In to so razlike, ki jim bo treba še nameniti dodatno pozornost, da bodo mladi in vsi ostali na cesti bolj varni. Srečno! n Adil Huselja

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

17. januarja 2013

V prometni nesreči umrl pešec Nenadoma pritekel na vozišče Šmartno ob Paki, 11. januarja – V petek okoli 18. ure se je v Šmartnem ob Paki zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrl 73-letni pešec. 22-letni voznik osebnega avtomobila, ki je vozil proti Rečici ob Paki, je v neposredni bližini neosvetljenega prehoda za pešce trčil v pešca, ki je iz smeri železniške postaje nenadoma pritekel na vozišče. Pešec se je v prometni nesreči tako hudo poškodoval, da je n kmalu po nesreči v bolnišnici umrl.

Kupoval traktor, ostal brez denarja Na internetu ga je pritegnil oglas iz Velike Britanije Velenje, 10. januarja – V četrtek popoldan se je na Policijski postaji oglasil moški, ki je na internetni strani avto.net zasledil oglas, ki ga je pritegnil. Nekdo je prodajal traktor po ugodni ceni. Preko maila je stopil v stik s prodajalcem iz Velike Britanije in se dogovoril za nakup. Prodajalcu je preko banke nakazal 6.000 evrov, po nakazilu pa podjetje ni bilo več dosegljivo. Policisti, ki za storilcem kaznivega dejanja goljufija še poizvedujejo, svetujejo ljudem, da so previdni. Tako imenovane ugodne nakupe preko interneta odsvetujejo, odsvetujejo pa tudi poslovanje zgolj preko elektronske pošte. Predvsem pa pravijo, da se je dobro pred takimi nakupi in pred nakazilom denarja v tujino posvetovati na svoji banki, kjer dobite potrebne informacije. n

Snel luči Velenje, 8. januarja – V torek zvečer neznani voznik tovornega vozila ni upošteval znaka glede višine v garaži Mercator centra. Zapeljal je v garažo in poškodoval stropne luči. Po trčenju je s kraja odpeljal, zato lahko računa na plačilni nalog za dva prekrška.

Poškodovani peški Velenje, 9. januarja – V sredo popoldan so v dežurni ambulanti oskrbeli poškodovano peško. Vanjo

je na parkirnem prostoru na Cankarjevi trčila voznica pri vzvratni vožnji. V petek, 11. januarja, pa je lažje poškodbe utrpela peška v križišču Rudarske in Šaleške ceste, kjer ji je prednost, ko je Šaleško cesto prečkala na prehodu za pešce, izsilil voznik osebnega avtomobila.

Prekratka razdalja Velenje, 11. januarja – V petek zvečer je počilo na Preloški cesti, pri odcepu za Esotech voznik osebnega avtomobila je zaradi prekratke varnostne razdalje trčil v vozilo voznika, ki je vozil pred njim. V nesreči je sopotnica utrpela lažje telesne poškodbe. Zdravniško pomoč je iskala sama. Zaradi nesreče na Preloški, v bližini Bele dvorane, pa je v nedeljo, 13. januarja, zvečer iskal zdravniško pomoč voznik osebnega avtomobila, ki je zaradi vožnje preblizu desnemu robu zapeljal s ceste.

Vlomi se kar vrstijo Velenje, Mozirje, Žalec, 8. januarja – V zadnjem tednu so »oživeli« vlomilci. V torek popoldan je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Topolšici. Vlomilec je prišel v hišo v odsotnosti lastnikov in iz kuhinje odnesel nekaj sto evrov. Dan za tem je oškodovanec, prav tako iz Topolšice, policistom prijavil, da je že novembra iz odklenjene hiše izginilo več kosov zlatega nakita, daljnogled in evrski bankovec. Četrtek, 10. januarja, so na območju Policijske postaje Velenje zaznamovali številni vlomi v stanovanjske hiše. V Lipju je neznanec vlomil v hišo skozi spalnično okno. Lastniki so ga pregnali, zato ni uspel ničesar odnesti. Policisti v istem dnevu poročajo še o dveh vlomil v stanovanjski hiši na območju Velenja, in sicer na cesti VI in Cesti III. V obeh primerih je storilec razmetal notranjost, odnesel pa ničesar. V Vinski Gori je storilec v hišo najprej poskušal

vstopiti skozi vhodna vrata. Ker mu ni uspelo, je razbil pritlično okno in tako vstopil vanjo. Tudi iz te hiše ni bilo odnešenega ničesar. Drugače pa je bilo v petek, 11. januarja. Ponoči je bilo vlomljeno v gostinski lokal Pri harmoniki na trgu bratov Mravljak v Šoštanju. Vlomilec je odnesel denarnico z menjalnim denarjem in potne naloge. Na gradbišču pri Bolnišnici Topolšica je bilo vlomljeno v gradbeni zabojnik. Pogrešajo za dobrih 500 evrov električnih vodnikov in orodja. Zabeležen je bil še en poskus vloma v stanovanjsko hišo na Cesti III v Velenju, kamor je vlomilec skušal priti že dan prej. Ni mu uspelo, je pa pri vlomu poškodoval stavbno pohištvo. V Bočni, na območju v pristojnosti Policijske postaje Mozirje, je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo. Neznanec je odnesel 200 evrov gotovine. Lastniki ograjenega skladišča podjetja v Latkovi vasi na območju v pristojnosti Policijske postaje Žalec pogrešajo 90 kolutov bakrenega traku, vrednega dobrih 11.000 evrov, lastniki vikenda v Parižljah, kamor je bilo vlomljeno v soboto, 12. januarja, pa radio, gramofon, ojačevalec in več drugih stvari. Po oceni lastnika so ukradene stvari vredne dobrih 1.500 evrov. Tega dne je bilo vlomljeno tudi v dva gradbena kontejnerja na Trgu mladosti v Velenju. Storilec je iz enega vzel tri vrečke z električnim orodjem, iz enega pa dva slikopleskarska mešalnika.

Šola brez bakrenih obrob Velenje, 12. januarja – S stavbe Šolskega centra Velenje je neznanec v soboto snel in odnesel 50 metrov bakrenih obrob, vrednih 1.500 evrov.

Poškodoval pnevmatike Velenje, 12. januarja – V soboto je na parkirišču pred stolpnico na Šaleški cesti neznanec na osebnem avtomobilu peugeot poškodoval vse štiri pnevmatike.

Neprilagojena hitrost Velenje, 14. januarja – V ponedeljek zjutraj je v bližini pekarne v Paki pri Velenju voznica osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti trčila v voznika osebnega avtomobila. V nesreči se je lažje poškodovala.

Pešci, bodite (pre) vidni! Pešci so pozimi, ko je vidljivost zmanjšana zaradi teme oziroma krajšega svetlega dela dneva, in slabih vremenskih razmer, kot so megla, sneg in dež, med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. Policisti ugotavljajo, da so pešci pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil, ki vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi stekli na vozilu in podobno. Veliko nesreč se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Zlasti starejši so največkrat žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali ker kršijo cestnoprometne predpise. Lani so na območju v pristojnosti Policijske uprave Celje obravnavali 100 prometnih nesreč, v katerih se je 15 pešcev huje poškodovalo, letos je prometna nesreča že terjala žrtev, hudo pa sta se v prometnih nesrečah poškodovala dva pešca. Pešci naj poskrbijo, da bodo v prometu čim bolj vidni. Nosijo naj svetla oblačila in predmete, ki izboljšajo njihovo vidnost (odsevne trakove, kresničke). Upoštevajo naj prometne predpise, cesto naj prečkajo na označenih prehodih za pešce, v semaforiziranih križiščih ob zeleni luči, hodijo naj po pločnikih oziroma ob levem robu vozišča. Vozniki naj bodo na pešce v tem času še posebej pozorni. Odstopijo naj jim prednost, hitrost svoje vožnje prilagodijo razmeram in dosledno upoštevajo hitrostne omejitve. Na območjih, kjer se običajno zadržujejo pešci, tako pred šolami kot v naseljih, naj vozijo še posebej previdno. Zunaj naselij pa naj vozijo po sredini voznega pasu, da zmanjšajo možnost trka s pešcem, ki hodi ob vozišču. n

Beg se ni izšel Velenje, 14. januarja - V ponedeljek popoldan je na parkirnem prostoru na Šercerjevi voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika trčila v parkiran avto. Po trku je odpeljala, a so jo policisti izsledili. Izročili so ji plačilni nalog za dva prekrška.

od 18. do 24. januarja Združenih lekarn Velenje so se 20. januarja leta 1983 na referendumu odločili za združitev v skupno delovno organizacijo, ki seveda že nekaj let ne obstaja več; - 21. januarja 1917 se je v Puli rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc; ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med 2. svet. vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju; Aladin Lanc je umrl 2. novembra leta 1990 v Ljubljani; - takoj po koncu druge svetovne vojne so v večini krajev Šaleške

Oven od 21. marca do 20. aprila Odločili se boste, da ne boste več tiho. Vsega boste imeli dovolj, zato boste ukrepali. Pa čeprav vas je hudo strah in se boste ob tem zavedali, da se morda ne bo izšlo po vaših željah. Težava je v tem, da čas zadnje čase ni na vaši strani. Če boste končno spregovorili in povedali kaj občutite in kaj vas moti, boste naredili največ, kar lahko. Bolje tako, kot držati v sebi, saj vas že vse predolgo gloda. Neko srečanje ob koncu tedna bo zelo prijetno, zato ga boste želeli kmalu ponoviti. Storite to čim prej, da ne bo spet leto naokoli. In nikar se ne bojte, saj bosta prestrašena oba!

Bik od 21. aprila do 21. maja Tisti, ki so vam blizu, vas bodo povsem razumeli, ostalih pa vaša odločitev tako nič ne briga. Domači vam bodo pomagali, da končno uresničite eno od velikih življenjskih želja. Obisk prijateljice vam bo godil, kot že dolgo ne. Res bo sproščen in zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oči. Izvedeli boste namreč nekaj, kar so vam prijatelji prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. To boste pa tako v vsakem primeru, saj gre za zelo občutljivo področje. Tiha simpatija bo to ostala še nekaj časa. Ker nihče ne bo upal narediti prvega koraka. Na poslovnem področju se vam bo odprlo prej kot ste si kdajkoli mislili.

Dvojčka od 22. maja do 21. junija Zadovoljni boste kot že dolgo ne. Pred vami so velike spremembe, ki se jih boste morali, hočeš, nočeš, lotiti takoj. Če ne, vas bo čas spet prehitel. A vam ne bo več težko. Ker vse dobro premislite, preden storite prvi korak, se le redko uštejete. Tudi tokrat kaže, da bo šlo sicer počasi, ampak zelo dobro. Dobre volje bo ob koncu tedna res veliko, a tokrat zaradi dobre družbe. Uživali boste, kot že dolgo ne. Le dajte, kot kaže, prihaja bolj naporen čas, zato se morate nanj pripraviti.Kaj lahko se zgodi, da se že prihodnji teden v službi zgodi nekaj nepričakovanega. Ne razburite se preveč, saj se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha.

Rak od 22. junija do 22. julija Zima se je vrnila v deželo, vi pa bi raje še naprej uživali v zeleni zimi. Letos imate zato prav poseben razlog. In to je vaše zdravje, ki vam že nekaj časa nagaja. Zato se veliko bolje počutite, če je vsaj vreme lepo. Boste pa v naslednjih dneh razrešili nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že nekaj mesecev. Vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Če se boste še nekaj časa mučili z občutki krivde za vse, kar se dogaja okoli vas, se še ne boste počutili bolje. Finančno stanje se vam bo krepko izboljšalo, ko vam bo nekdo nepričakovano vrnil denar, na katerega ste že nehali upati. Ljubezen bo povsod okoli vas, vi pa je ne boste čutili. Pa čeprav jo imate na dosegu roke.

Lev od 23. julija do 23. avgusta Čeprav je prava zima šele pokazala svoje zobe, se boste počutili vse bolj pomladno. Zato boste dogodke, ki se bodo zvrstili v naslednjih dneh, vzeli kot lepe, čeprav se večini ne bodo zdeli. Ljubezen je tista, ki vas v teh dneh res močno greje. Zato boste v teh dneh življenje res zajemali z veliko žlico. Več boste v naravi, več časa si boste vzeli zase, več boste tudi počivali in se razvajali. Če se boste odločili, da nekaj dni pazite, kaj dajete v usta, bo počutje kmalu veliko boljše. Dobro veste, da bo potrebnega nekaj potrpljenja in sprememb tudi v načinu razmišljanja. Vabilo bo prijazno, zato naj tako tudi odgovorite.

Devica od 24. avgusta do 22. septembra Medtem, ko se boste vi ukvarjali s stvarmi, ki vas izjemno veselijo in vas res polnijo z energijo, bo življenje doma teklo mimo vas. Kar naenkrat boste ugotovili, da pod isto streho živite veliki tujci. To pa ni najboljši znak. A s tem se boste ukvarjali šele ob izteku januarja,saj boste ta teden zaposleni s povsem drugimi stvarmi. Takrat bo res treba krepko zavihati rokave. Če želite vsaj nekaj dni v tej zimi preživeti na dopustu, res nimate več časa za lenarjenje. Zato dela ne odlagajte več, niti za en dan. Sploh, ker veste, da vas stres, ko vam začne teči voda v grlo, resnično utrudi. In lahko se zgodi, da vam jo zagode še kakšen prehlad.

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Veselite se srečanja, ki pa bo zelo drugačno kot si ga zamišljate. To po svoje veste že v naprej. Poskušajte se brzdati, da ne boste takoj povedali čisto vsega, kar vas muči in kar se vam zdi, da bi morali povedati. Raje se dvakrat ugriznite v jezik in se rahlo smehljajte. Če boste ravnali drugače, vam bo že kmalu zelo žal. Sicer pa imate v teh dneh več razlogov za smeh kot za skrbi. Brez slednjih sicer ne znate živeti, vendar boste nanje ob vseh dobrih dogodkih vsaj malo pozabili. Zdravje bo žal občutljivo, zato ne pretiravajte z napori. Naslednje dni vam bo lepšala ljubezen.

Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Čutili boste, da morda postajate preveč neposredni in direktni in zato velikokrat poveste preveč. Ker resnica boli, boste z besedami v teh dneh prizadeli kar nekaj ljudi, ki tega od vas niso pričakovali. Nakopičenih težavic, ki vam ne pustijo spati, ne bo rešilo prav nič, če se jih ne boste lotili tudi sami. Spraševati se boste začeli, ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite. In da na zelo pomembnem področju začnete dobesedno iz nič. Odgovor že poznate, zato se ne sprenevedajte. Ne bi bilo slabo, če bi se kdaj odzvali na vabilo tistih, ki so vam včasih veliko pomenili. Ne pretrgajte vseh stikov s preteklostjo.

Strelec od 23. novembra do 22. decembra Ne igrajte se z ognjem. Če boste še nekaj dni kuhali mulo in molčali, bo namreč res ogenj v strehi. Imate neverjetno potrpežljivega partnerja, a tudi njemu bo kmalu vsega dovolj. Manj prizadet bo, če mu odkrito poveste, kaj se dogaja z vami kot pa če se obnašate, kot da ga ni. Tega si res ni zaslužil. Če bo on tisti, ki mu bo vsega dovolj, bo hudo. Morda celo usoden za vajino zvezo. Tistemu, ki vam bo na poslovni poti še naprej nagajal, pa kar v obraz povejte, kar mu gre. Tako boste presekali vozel spletk, ki se pletejo čisto predolgo. Na glas povejte, da niste za takšne igre. Sploh, ker vam poslovno zadnje čase ne kaže najbolje.

Zgodilo se je … - med sodobnike slovenske moderne prištevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja leta 1886 v Šmihelu nad Mozirjem; v realizmu, ki se tu in tam stopnjuje v naturalizem, so napisana njegova najboljša dela: ljubezenski roman Zapiski Tine Gramontove, povest iz prve svetovne vojne Gadje gnezdo, Rdeči volk, Minehaha, Hilarij Pernat in druge; - 19. januarja 1903 je bil v Šoštanju rojen duhovnik Jože Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent partizanske 14. divizije; - delavci Zdravstvenega centra in

Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Gradnja nakupovalnega centra Velenje (Foto: Arhiv Muzeja Velenje)

doline zopet oživili delo gledaliških odrov; že konec leta 1945 je igralska družina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom »Svet brez sovraštva«, v tem času pa je pripravila tudi Klinarjevo igro »Plavž«, s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v Braslovčah in v Mežici; - 21. januarja 1984 je bila v velenjski knjižnici prva projekcija Kina16; - 21. januarja 1990 je v prostorih velenjske »Stiskarne« potekal 1. festival ekološkega filma Slo-

venije; - 21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem zmagal Velenjčan David De Costa; - 22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku svečano proslavili začetek del pri izgradnji jaška Nove Preloge; - 22. januarja 1996 je nekdanje velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski pošti začelo izgraditi novo nakupovalno središče. n Damijan Kljajič

Še nekaj dni boste na trnih. Željno boste namreč pričakovali pomembne novice, pa jih ne bo od nikoder. Čutite sicer, da so vam vsi zelo naklonjeni, a potrebujete več od tega. Končno se bo začel precej napet ritem življenja umirjati, vsak dan si boste lahko vzeli nekaj časa le zase. To ste res pogrešali. V naslednjih dneh boste polni življenjske energije, ideje bodo kar vrele iz vas. To pa je tudi zelo dobra garancija za prihodnost. Če boste pametni boste znali vse, kar se vam dogaja v teh dneh, tudi unovčiti. Nova pot se vam bo odprla tudi tam, kjer ste najmanj pričakovali. Na ljubezenskem področju pa bo zatišje.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Prehitevate sami sebe. Bolj ko boste gledali na uro, manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Tudi nekaj naslednjih dni boste prav zato precej nervozni. Pa ne zaradi službe ali denarja, predvsem zaradi zmede na čustvenem področju. Ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega, kar se vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Če partner že sluti, kaj se dogaja z vami, je od njega odvisno, ali se bo vdal v usodo ali pa se bo potrudil in vam pokazal, koliko mu resnično pomenite. Ne bojte se, brez vas bi bil izgubljen. Gre le za manjšo krizo, ki bo minila.

Ribi od 19. februarja do 20. marca Zimski dnevi ne bodo dobro vplivali na vaše duševno zdravje. Naredili bi prav vse, da bi vas le vsi pustili na miru. Dovolj imate ljudi, ki vam zadnje čase kradejo energijo, nikoli pa vam niso znali vračati, kar ste vi že naredili za njih. Nekaj dni boste še tiho prenašali tudi to, kar se bo dogajalo doma, potem vam bo vsega dovolj. Zato vam naslednjih nekaj dni ne bo lepo, vseeno pa si boste oddahnili. Če odločitve ne bo, vas prav tako čakajo napeti, negotovi dnevi, v katerih boste iskali odgovor na vprašanje, kako naprej. Klopčič se bo začel razpletati prihodnji teden in potem bo šlo le še navzgor!

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED

20 Četrtek,

Petek,

17. januarja

18. januarja

06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Ostržek, 10/13 10.30 Male sive celice, kviz 11.15 Izziv, igrani film 11.30 Razred zase: Šolski ples 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu, tv Maribor 13.00 Prvi dnevnik 13.20 Vreme, šport, 13.30 Odkrito, ponov. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.50 Roli, Poli, Oli, ris. 16.00 Olivija, ris. 16.10 Firbcologi, otr. odd. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila ob petih, vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodom 18.05 Dobra ura 18.35 Petja se prehladi, ris. 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika, vreme, šport 20.00 Pogovor s predsednikom države 20.55 Viniška republika, dok. film 21.30 Prava ideja 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost 00.45 Dnevnik, ponovitev 01.10 Slovenska kronika, ponovitev 01.25 Vreme, šport, ponovitev 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal

06.05 Tedenski izbor; Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Marina in ptičje strašilo, otr. odd. 10.25 Bisergora, lutke 10.40 Potujoči škrat, nan. 11.05 Firbcologi, otr. odd. 11.30 V dotiku z vodo: Polna luna 12.00 Panoptikum, ponov. 13.00 Prvi dnevnik, vreme, šport 13.30 Pogovor s predsednikom države 14.25 Viniška republika, dok. film 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 15.55 Policaj Črt, ris. 16.05 Megabiti energije, dok. odd. 16.25 Bizgeci, ris. 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila ob petih, vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Razred zase: Modernost 18.35 Gozdna druščina, ris. 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika, vreme, šport 20.00 Na zdravje! 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, kultura, šport 23.05 Polnočni klub: Družinska podjetja 00.15 Dnevnik, ponovitev 00.40 Slovenska kronika, vreme, šport, pon. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal

07.00 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 07.05 Kravica Katka, ris. 07.10 Roli, Poli, Oli, ris. 07.20 Pujsa Pepa, ris. 07.20 Pujsa Pepa, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Palček David, ris. 08.00 Gospodič Jakob, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Infodrom, ponovitev 10.00 Tedenski izbor; Dobra ura 11.20 Dobro jutro 12.30 Točka, glasb. odd. 13.25 Slovenski avto leta 2013 14.45 Nemška obala, 2/2 15.40 Rokomet, sp (M), Slovenija : Belorusija, prenos 17.00 Biatlon, sp, sprint (Ž), posn. 18.35 Slovenski vodni krog: Bistrica 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Enkrat, irski film 21.20 Sodobna družina II., 13/24 21.45 Gandža, 6/13 22.15 Gandža, 7/13 22.45 Točka, glas. odd. 23.30 Zabavni infokanal

07.00 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 07.05 Kravica Katka, ris. 07.10 Roli, Poli, Oli, ris. 07.20 Pujsa Pepa, ris. 07.25 Prihaja Nodi, ris. 07.35 Palček David, ris. 08.00 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom, pon. 09.00 Zabavni infonakal 10.25 Alp. smuč., sp, kombinac. (M), 1. vožnja 11.35 Dobro jutro 13.00 Točka, glasb. odd. 13.55 Alp. smuč., sp, kombinac. (M), 2. vožnja 14.25 Biatlon, sp, sprint (M), prenos 16.05 Prisluhnimo tišini 16.30 Alpe, Donava, Jadran 17.00 Mostovi 17.40 Začarani krog, dok. film 18.35 Osmi dan 19.05 Točka, glas. odd. 20.00 Čudesa osončja, 4/5 20.50 Naravnost fantastično: Identiteta, 1/3 21.20 Scott in Bailey II., 1/8 22.10 Zasledovalec, južnokorej. film 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja 06.55 Roli, Poli, Oli, ris. ser. 07.20 Odkrivajmo svet, ris. ser. 07.40 Nikova tablica, ris. ser. 08.05 Tv Dober dan, nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Misli zdravo 12.10 Mentalist, nan. 13.00 24 ur ob enih 14.00 Tv Dober dan, nan. 15.00 Ko listje pada, nad. 15.55 Srčna strast, nad. 16.50 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24 UR popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.50 Misli zdravo 17.55 Larina izbira, nad. 18.55 24UR, vreme 19.00 24UR 20.00 Preglavice z varuško, am. film 21.45 24UR zvečer 22.15 Policijska družina, nan. 23.10 Kaos, nan. 00.05 Zmenki milijonarjev, res. serija 01.00 24UR, ponovitev 02.00 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno: Ali so to pozabljeni otroci? 11.35 Pop corn, glasbena oddaja 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.00 Videospot dneva 13.05 Prodajno TV okno 13.20 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: promet 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Čuki, Vera in Originali 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Jesen življenja – pregled 2012 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Prodajno TV okno 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila

06.25 Tv prodaja 06.55 Pikica in pepermint, ris. ser. 07.05 Mini Looney tunes, ris. ser. 07.30 Odkrivajmo svet, ris. ser. 07.50 Zelena luč, ris. 08.00 Tv Dober dan, nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Misli zdravo, pon. 12.10 Policijska družina 13.00 24UR ob enih 14.00 Tv Dober dan, nan. 15.00 Ko listje pada, nad. 15.55 Srčna strast, nad. 16.50 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24UR popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.55 Larina izbira 18.55 24UR vreme 19.00 24UR 20.00 Spomin v srcu, am. film 21.55 24UR zvečer 22.25 Doc Hollywood, am. film 23.00 Eurojackpot 23.05 Doc Hollywood, nad. filma 00.25 Lažna identiteta, am. film 02.10 24UR, ponovitev 03.10 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, inf.oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo. gostje: Čuki, Vera in Originali 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Videospot dneva 12.20 Prodajno TV okno 12.35 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Oglasi 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Vabimo k ogledu 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Islandija 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Gostilna pr Francet (15), zabavno glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Sobota,

19. januarja

06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine 07.25 Zgodbe iz školjke: Jaz sem hrast 07.25 Radovedni Taček 07.40 Biba se giba, ris. nan. 08.00 Ples stolov, odd. za otroke 08.05 Studio Kriškraš 08.25 Kulturni brlog 08.30 Čarobne roke, pouč. odd. 08.35 Tukaj sem, odd. za otroke 08.40 Ribič Pepe 09.00 Firbcologi, odd. za otroke 09.25 Male sive celice, kviz 10.10 Veličastna Lilly, igrani film 10.25 Polna hiša živali, 9/13 11.25 Tony – 10 let, nizoz. film 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Slovenski magazin 15.45 Lovci teme, 1/5 16.25 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Na vrtu 17.40 Po brezpotjih, 1/3 18.35 Ozare 18.40 Pri Slonovih, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Osebnost Primorske 2012 21.20 Glasnik, am. film 23.10 Poročila, šport, vreme 23.45 Oglaševalci, 4/13 00.30 Po brezpotjih, 1/3 01.25 Ozare, ponov. 01.30 Dnevnik, ponov. 01.55 Utrip, ponov. 02.20 Dnevvnik Slovencev v Italiji 02.45 Infokanal

07.50 Skozi čas 08.00 Posebna ponudba 08.25 SP v smuč. skokih, prenos 10.50 SP, smuk (Ž), vključ. v prenos 12.25 SP, smuk (M), prenos 13.45 Biatlon, sp, zasled. tekma (Ž), posnet. 15.10 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos 16.00 Slovenci v Italiji 16.30 Platforma: Nagrade Trend 17.00 Osmi dan 17.30 Moja ovčarka Tulpa, am. film 18.55 Dvanajst: Hans Magnus Enzensberger 20.10 Rokomet, sp (M), Slovenija : Srbija, prenos 21.35 33/45, glas. noč: Neisha 23.35 Na lepše 00.05 Zabavni infokanal

06.30 Tv prodaja 07.00 Minuscule, ris. ser. 07.05 Nal in Lili, ris. ser. 07.10 Zajčje uganke, ris. ser. 07.20 Balonar Oskar, ris. ser. 07.35 Chuck in prijatelji, ris. ser. 07.55 Fish in Chips, ris. ser. 08.10 Raziskovalka Dora, ris. ser. 08.35 Pikica in Pepermint, ris. ser. 08.45 Florini zmajčki, ris. ser. 08.55 Pixi in čarobni zid, ris. ser. 09.10 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 09.20 Doktor Glavca, ris. ser. 09.35 Pod košem, ris. ser. 10.00 Spuži Kvadratnik, ris. 10.25 Ben 10, ris. ser. 10.55 Beverly Hillx 90210, nan. 11.45 Na trdnih tleh, nan. 12.40 Skrivno življenje ameriške gospodinje, res. ser. 13.35 Kuharski mojster, amer. resn. šov 14.30 Olimpijski junak, kanad. film 16.15 Detektiv na Floridi, nan. 17.10 Opičji pomočnik, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Bes pod kontrolo, am. film 21.50 Izvirni strah, am. film 00.20 Na svoji zemlji, am. film 02.00 24ur, ponov. 03.00 Zvoki noči

09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.45 Vabimo k ogledu 09.50 Ustvarjalne iskrice (43): punčka, ki odnaša skrbi 10.05 Kultura na dlani: Evropska prestolnica kulture 2012, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.00 Videospot dneva 11.05 Videospot dneva 11.10 Prodajno TV okno 11.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka: promet 18.40 Mura Raba TV 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2082. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Vabimo k ogledu 20.30 Koncert melodij dinastije Strauss v izvedbi K&K Filharmonije iz Avstrije 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Jutranji pogovori 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

17. januarja 2013

Torek,

Sreda,

Nedelja,

Ponedeljek, 21. januarja

22. januarja

07.00 Živ žav sledi Kanopki, ris. 07.05 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 07.10 Karli, ris. 07.15 Tinček, ris. 07.20 Teo, ris. 07.25 Metka in Zverinko Zver, ris. 07.30 Žanov svet, ris. 07.40 Eli dobi prijateljico, ris. 07.45 Ava, Riko, Teo, ris. 07.55 Svetovalka Hana, ris. 08.05 Biba se giba, ris. nan. 08.25 Krtek, ris. 08.30 Prihaja Nodi, ris. 08.45 Olivija, ris. 08.55 Ezopovo gledališče, ris. 09.05 Gozdna druščina, ris. 09.15 Moj prijatelj Zajec, ris. nan. 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Fračji dol, ris. nan. 10.10 Šampion Jon, ris. 10.15 Polna hiša živali, 10/13 11.20 Ozare 11.25 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Na zdravje! 14.45 Eldorado, am. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dekameron, nan. 17.50 Legende velikega in malega ekrana 18.40 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Bob leta 2012 21.30 Gospa s harfo, dok. odd. 22.20 Lovci teme, 2/5 22.55 Poročila, vreme, šport 23.25 Sinovi anarhije (IV.), 8/14 00.15 Slovenski magazin 00.40 Dnevnik, ponovitev 01.05 Zrcalo tedna, vreme, šport 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal

06.20 Utrip 06.35 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Afriške pravljice 10.15 Iz popotne torbe: Krava 10.35 Radovedni Taček: Cirkus 10.50 Odd. za otroke 11.25 Megabiti energije, dok. odd. 11.40 Megabiti energije, dok. odd. 11.55 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Polnočni klub 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Fračji dol, ris. 16.10 Studio kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila ob petih 17.10 Vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.35 Franček, ris. 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Pisave 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.45 Duhovni utrip 00.55 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Slovenska kronika, vreme, šport 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Studio Kriškraš 10.40 Kulturni brlog 10.45 Zgodbe iz školjke 11.00 Muzozlet, 3. odd. 11.15 Harmonije Evrope: Madžarska 11.30 Kokošja juha, igrani film 11.45 Totalna razprodaja, 8/10 12.20 Pisave 13.00 Prvi dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha: Eno v različnosti 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Aleks v vodi: Morena 15.50 Metka in Zverinko Zver, ris. 16.00 Teo, ris. 16.10 Eli in Fani, ris. 16.15 Ribič Pepe 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.30 Žanov svet, ris. 18.40 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika, vreme 20.00 Odkrito 20.55 Marpurgi, dok. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Kongo, 2/2 00.30 Gospa h harfo, dok. odd. 01.20 Posebna ponudba 01.40 Dnevnik, ponov. 02.05 Slovenska kronika, vreme, šport 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Infokanal

20. januarja

07.55 Skozi čas 08.05 Globus 08.35 Slovenski magazin 09.10 SP v smuč. skokih, posn. 10.10 SP, SL (M), 1. vožnja 11.05 Kraji in običaji, tv Koper 11.40 SP, SVSL (Ž), prenos 13.10 SP, SL (M), 2. vožnja 14.10 Biatlon, sp, štafeta (M), prenos 15.15 Šport 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Povesti in novele 19. stoletja, 8/8 21.05 Amsterdam, city folk 21.35 Življenje na smetišču, dok. odd. 23.10 Skrbnik, igrani film 23.35 Kapljica v morju, tv igra 23.50 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Minuscule, ris. ser. 07.05 Nal in Lili, ris. ser. 07.10 Zajčje uganke, ris. ser. 07.20 Meteor, ris. ser. 07.35 Moj mali poni, ris. ser. 07.55 Kaja, ris. ser. 08.10 Roli Poli Oli, ris. ser. 08.35 Pikica in Pepermint, ris. ser. 08.45 Florini zmajčki, ris. ser. 08.55 Pixi in čarobni zid, ris. ser. 09.10 Gasilske zgodbe, ris. ser. 09.30 Pod košem, ris. ser. 09.55 Spuži Kvadratnik, ris. ser, 10.20 Ben 10, ris. ser. 10.55 Beverly Hills 90210, nan. 11.40 Na trdnih tleh,amer. nan. 12.35 Skrivno življenje ameriške gospodinje, res. ser. 13.30 Kuharski mojster, res. ser. 14.40 Dedkova naloga, am. film 16.15 Detektiv na Floridi, nan. 17.10 Newyorška minuta, am. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kako se znebiti fanta v 10 dneh, am. fim 22.10 Verjemi lepotici, am. film 00.15 Frankie in Johnny, am. film 02.20 24ur, ponov. 03.30 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 2081. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Vabimo k ogledu 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2082. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Župan z vami: Janko Kos, župan Občine Žalec 11.45 Dotiki gora: Slapovi v Peklu 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, gostje: Čuki, Vera in Originali 13.20 Kuhinjica, tedenski izbor 14.15 Prodajno TV okno 14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice (42): pogače za ptice 18.20 Impijev otok, otroški risani film 19.35 Vabimo k ogledu 19.40 Pop corn: Trash candy 20.40 Vabimo k ogledu 20.45 Jutranji pogovori 22.15 Aktualno: Ali so to pozabljeni otroci? 23.15 Gostilna pr Francet (15), zabavno glasbena oddaja 00.15 Prodajno TV okno 00.30 Videostrani, obvestila+

07.00 Aleks v žival. kraljestvu, ris. 07.05 Kravica Katka, ris. 07.10 Roli Poli Oli, ris. 07.20 Pujsa Pepa, ris. 07.25 Palček David, ris. nan. 07.45 Gospodič Jakob, ris. 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.05 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 13.55 Točka, glas. odd. 15.05 Na lepše 15.30 Gospa s harfo, dok. odd. 16.30 Čudesa Osončja, 4/5 17.30 Dober dan, Koroška 18.00 Prava ideja! 18.25 To bo moj poklic: Inženir lesarstva, 19/30 19.00 Točka, glas. odd. 19.50 Žrebanje 3 x 3 plus 6 20.00 Dostojevski, 1/4 21.45 Vares, 3/6 23.20 Točka, glas. odd. 00.10 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Meteor, ris. ser. 07.00 Zajčje uganke, ris. ser. 07.10 Moj mali poni, ris. ser. 07.35 Gasilske zgodbe, ris. ser. 08.00 Megaminiživali, ris. ser. 08.10 Tv Dober dan, nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Detektiv na Floridi 13.00 24ur ob enih 14.00 Tv Dober dan, nan. 14.55 Ko listje pada, nad. 15.50 Srčna strast, nad. 16.50 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.55 Larina izbira, nad. 18.55 24UR, vreme 19.00 24ur 20.00 Sanjsko zabijanje, am. film 21.40 24ur zvečer 22.10 Maščevanje, nan. 23.05 Kaos, amer. naniz. 23.55 Zmenki milijonarjev, res. ser. 00.50 24ur, ponov. 01.50 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2082. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.20 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Gostilna pr Francet (15), zabavno glasbena oddaja 19.00 Regionalne novice 2 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.35 Videospot dneva 19.40 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice: Islandija 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Oglasi 21.10 Župan z vami, pogovor 22.10 Vabimo k ogledu 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.45 Prodajno TV okno 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

07.00 Kravica Katka, ris. 07.05 Roli, Poli, Oli, ris. 07.15 Pujsa Pepa, ris. 07.20 Palček David, ris. 07.45 Gospodič Jakob, ris. 08.05 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.15 Točka, glasb. odd. 15.05 Bob leta 2012 16.50 Glasnik 17.30 Mostovi 18.00 Lovci teme, 2/5 18.30 Slovenski vodni krog: Bloščica 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 19.55 Muzikajeto 20.25 Odbojka, liga prvakov, Cuneo : ACH Volley, prenos 22.15 Nebeško srce, šved. film 23.45 Točka, glasb. odd. 00.35 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 06.55 Balonar Oskar, ris. ser. 07.10 Mini Looney tunes, ris. ser. 07.35 Nikova tablica, ris. ser. 08.05 Tv Dober dan, nan. 09.00 Tv prodaja 09.15 Larina izbira, nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Zaščitnik, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Tv Dober dan, nan. 14.55 Ko listje pada, nad. 15.50 Srčna strast, nad. 16.50 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.55 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vest, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Dobre zgodbe 22.35 Mentalist, nan. 23.25 Kaos, nan. 00.20 Zmenki milijonarjev, res. ser. 01.15 24UR, ponovitev 02.15 Zvoki noči 04.30 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Župan z vami, pogovor 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Prodajno TV okno 12.25 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice: snegometer 18.15 Začarana Ela, gledališka predstava 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2083. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Čaven 20.55 Videospot dneva 21.00 Oglasi 21.05 Jesen življenja – pregled 2012, 1. del 21.35 Vabimo k ogledu 21.40 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.10 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

23. januarja

06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.15 Ribič Pepe 10.35 Zlatko Zakladko 10.55 Slovenski vodni krog: Piranski zaliv 11.20 Polž v solati, ponov. 11.55 Marpurgi, igrani film 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Pujsa Pepa, ris. 15.50 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.05 Dobra ura 18.35 Ciganček Žarko, ris. 18.45 Dobra ura 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme 19.30 Slovenska kronika 19.50 Šport, vreme 20.05 Črni balon, avstralski film 21.35 Nikamor, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport, kultura 23.05 Dvanajst: Tzvetan Todorov 00.05 Odrski gib 00.30 Glasbeni večer 01.20 Turbulenca 01.50 Dnevnik, ponovitev 02.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.05 Infokanal 07.00 Kravica Katka, risanka 07.05 Roli, Poli, Oli, risanka 07.15 Pujsa Pepa, risanka 07.20 Palček David, risanka 07.45 Gospodič Jakob, risanka 08.00 Otroški infokanal 08.50 Infodrom 09.00 Zabavni infokanal 10.20 Dobro ura 11.40 Dobro jutro 14.20 Točka, glasb. odd. 15.15 Legende velikega in malega ekrana 16.00 To bo moj poklic: Inženir lesarstva 16.40 Glasnik 17.20 Evropski magazin 17.35 Mostovi 18.05 O živalih in ljudeh 18.30 Na vrtu 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.35 Glasbena oddaja 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Padec, am. film 00.25 Točka, glasb. odd. 01.15 Zabavni infokanal 06.25 Tv prodaja 07.00 Balonar oskar, ris. ser. 07.10 Pixi in čarobni zid, ris. ser. 07.25 Van Dog, ris. 07.30 Odkrivajmo svet, ris. ser. 07.50 Čarobni vrtiljak, ris. ser. 08.05 Tv Dober dan, nan. 09.00 Tv Prodaja 09.15 Larina izbira, hr. nad. 10.10 Tv prodaja 10.40 Kot ukaže srce, nad. 11.35 Tv prodaja 12.05 Zdravnikova vest, nan. 13.00 24ur ob enih 14.00 Tv Dober dan, nan. 14.55 Ko listje odpada, nad. 15.55 Srčna strast, nad. 16.50 Kot ukaže srce, nad. 17.00 24UR popoldne 17.10 Kot ukaže srce, nad. 17.50 Larina izbira, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Z roko v roki, am. film 22.20 24ur zvečer 22.50 Na kraju zločina, nan. 23.45 Kaos, nan. 00.40 Zmenki milijonarjev, resnič. serija 01.35 24ur, pon. 02.35 Zvoki noči

09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 2083. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Videospot dneva 11.40 Prodajno TV okno 11.45 Videostrani, obvestila 17.25 Prodajno TV okno 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (44): blazinica ninica 18.15 Lahko noč, otroci 18.35 Oglasi 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: Kaj prinaša nova pokojninska reforma? 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Pop corn, glasbena oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 21

PRIREDITVE

17. januarja 2013

Knjižne novosti VELENJE

Tokratni knjižni kotiček je bolj športno ozirom planinsko naravnan. Pa poglejmo v drobec vsega, kar je izšlo v lanskem letu:

Četrtek, 17. januarja 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 19.00 Dom kulture Velenje Koncert Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo iz Ljubljane 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Ane Seher: Čar Indije – Ladak in Rajastan 20.00 eMCe plac Četrtkovi družabni večeri – Deluxe Ski Jump

Arnejšek, Milenko, Poljanec, Andraž: Slovenska planinska pot: planinski vodnik

Planinska zveza Slovenije je v letu 2012 izdala bero vodnikov, vendarle je pričujoči po svoji obsežnosti in namembnosti eden bistvenih. Slovenski planinec si vendarle želi in sanja, kako bo prehodil celotno slovensko planinsko pot. To je vodnik, ki nas seznani s traso najstarejše vezne poti pri nas in tudi v Evropi. Pot, ki je bila načrtovana že leta 1950 in urejena leta 1953, vodi na najzanimivejše vrhove in nam predstavi vse pomembnejše planinske koče vse od Maribora do Ankarana. Njene dolžine se malokdo ustraši - 630 km. Knafelčeve markacije nas vodijo skozi pohorske gozdove v osrčje prepadnih sten, skalovja in snežišč Kamniško-Savinjskih Alp, preko Karavanškega pogorja, mimo brezen, jezer, slapov in čez najvišje vrhove Julijskih Alp ter nam mimo kraških vrtač in obmorskih gričev pripelje do obale Jadranskega morja. Pot nam ponuja pogled na delo in življenje slovenskega človeka, v njegovo kulturo, stavbarstvo ter kulinarične posebnosti posameznih pokrajin. Na slovenski planinski poti lahko gotovo vsakdo najde kaj zase.

Golnar, Tone: Kamniška Bistrica: plezalni vodnik

Kamniška Bistrica je zelo obiskano območje v naših Alpah. Tretja izdaja plezalnega vodnika po Kamniški Bistrici priča o njegovi nenehni aktualnosti. Avtor prve izdaje, ki je bila pred 23 leti, je bil soavtor tudi pričujoče; Tone Golnar, kateri si je pomagal s skicami Bojana Pollaka. Bojan Pollak je vrsto let zbiral gradivo za območje Kamniških in Savinjskih Alp. Novi vodnik, ki je natisnjen na 374 straneh, ima 121 skic in shem, 94 fotografij, polepšan pa je tudi s 46 barvnimi prilogami. Vodnik popisuje 443 smeri in variant. Avtorji so upoštevali vse pripombe in nove podatke o ponovljenih smereh. Tretja, popravljena in dopolnjena izdaja, je bogatejša za okoli sto novih opisov in smeri. Smeri so opisane v zaporedju in oštevilčene od leve proti desni, gledano od vstopa navzgor. Navedeni časi za dostope, sestope in plezanje so približni in odvisni od plezanja plezalcev in razmer. Plezalni vodnik ponuja poleg opisov plezalnih vzponov tudi zgodovinski pregled, opis območja, geologijo Kamniških in Savinjskih Alp, naravne in kulturne znamenitosti območja, možnosti prenočevanja, uporabljene ocene težavnosti in uporabljene simbole pri risanju skic shem plezalnih smeri. Avtorji vodnika Tone Golnar, Silvij Morojna in Bojan Pollak so se potrudili posodobiti sheme nekaterih prosto preplezanih klasičnih smeri in poleg tehničnih ocen dodati tudi proste. Na hrbtni strani vodnika je pregleden zemljevid območja.

Golob, Urban / Novak, Franci: Poti za vse dni: družinski pohodniški vodnik

Obstaja kar nekaj družinskih pohodniških/planinskih vodnikov, vendarle sta avtorja v pričujočem vodniku zbrala 70 tematskih oziroma učnih poti po Sloveniji. Največ poti je ob večjih mestih, saj sta avtorja želela s tem omogočiti hitrejši dostop do tovrstne rekreacije čim večjemu številu prebivalcev. Nekatere izmed poti na prvi pogled niso ne učne ne tematske, pa vendar skrivajo zgodbo, ki jim daje poseben čar. Gre za pogosto krožne poti različnih dolžin, od enournih do celodnevnih izletov, ki tematsko pokrivajo določeno področje, opisani turi pa so poleg praktične informacije s telefonskimi številkami in viri dodane še možnostmi vodenega ogleda poti, izhodiščem, dolžino, trajanjem, zahtevnostjo, orientacijo, zemljevidi in najbolj primernim letnim časom za obisk. Večina poti je lahkih do

Kdaj - kje - kaj

Petek, 18. januarja

srednje zahtevnih in potekajo po gričevju oziroma sredogorju. Za pokušino; začnemo lahko z Gobarsko učno potjo na Celjski koči, gremo po pohodni poti po Golteh, preko Železarske poti na Uršljo goro, se usmerimo na pastirsko pot na Veliki planini... Družinski pohodniški vodnik za vse dni ponuja predloge za številne poti, kjer se lahko naužijemo gibanja, opazovanja narave in seveda svežega zraka.

ABC dejavnosti v naravi

Vzrokov, da imamo Slovenci poseben odnos do gora, je mnogo. Številni strokovnjaki in znanstveniki so skušali utemeljiti to sožitje, navezanost, ta odnos Slovencev do tega majhnega koščka Alp. Znani in dokazani so ugodni učinki planinstva na srce in ožilje, dihala, presnovo in na gibalne sposobnosti. Hoja, ki jo v največji meri uporabljamo pri gibanju v gorskem svetu, sodi v mnogih pogledih med najpomembnejše zvrsti telesne dejavnosti ne glede na starost udeležencev. Knjiga ABC dejavnosti v naravi zajema naslednje vsebine; Planinstvo – tradicija in varnost, Orientacijski tek, Turno kolesarstvo in Športno plezanje. Posebna pozornost je namenjena vsebinam, ki so v drugih tovrstnih publikacijah manj poudarjene; to so motivi za planinsko dejavnost in vrvna tehnika, ki ima pomembno vlogo, ko govorimo o varnosti alpinistov in planincev. Poleg zgodovinskega pregleda turnega kolesarstva so podane tudi zanimive informacije in napotki za turne kolesarje: od opreme, sožitja kolesarjev z drugimi uporabniki gorskih poti, tehnike kolesarjenja, varnosti in odnosa do narave. Športno plezanje je priljubljena športna panoga in je po svetu že vrsto let tudi družinski šport. V knjigi so predstavljene discipline športnega plezanja, njegovi vplivi na človeka, naravna plezališča in osnovne tehnike športnega plezanja. Posebna pozornost je namenjena šolskim oblikam orientacije, saj so otroci tisti temelj, na katerem lahko gradimo, razvijamo in populariziramo to zanimivo in privlačno športno zvrst.

Beaumont, Emile: Brin, reševalec s planin

Tudi za najmlajše bralce je izšla planinska knjiga z naslovom Brin, reševalec s planin. Knjige je iz zbirke Mali nadebudnež so zasnovane tako, da imamo občutek kot da opazujemo otroke pri igri, hkrati pa nudijo

18.00 Krstnikov dom v Vinski gori Predavanje alpinista Vikija Grošlja: Pakistan 19.30 Dom kulture Velenje Komedija Filumena Marturano (za Zeleni abonma in izven) 20.00 Galerija eMCe plac Otvoritev razstave Tilna Miheliča Kurenta 21.00 eMCe plac Klubski večer – Rezident Nejc

Sobota, 19. januarja 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 17.00 Šolski center Velenje, velika telovadnica Nogometna tekma 2. Slovenske futsal lige – ŠND Veplas Velenje : Krt Ilirska Bistrica 21.00 eMCe plac Koncert skupin Repetitor (SRB) & Uncle Scrooge (SRB / A)

Nedelja, 20. januarja

Torek, 22. januarja

Petek, 18. januarja

Sreda, 23. januarja 11.00 Galerija Velenje Pogovor z ustvarjalci razstave Likovno in vizualno 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic 19.00 Knjigarna Kulturnica Velenje Predstavitev knjig: Državljanski eseji (dr. A. Ihan) in Če ti kaj ni prav, pa se izseli (M. Mazzini)

ŠOŠTANJ

Četrtek, 17. januarja 17.00 20.00

Ponedeljek, 21. januarja

Torek, 22. januarja

10.00 Knjižnica Velenje

18.00 Majerjeva vila

Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure Kulturni dom Šoštanj Planinski večer: predavanje alpinista Borisa Lorenčiča

Razstava ob 110-letnici rojstva šaleškega rojaka Jožeta Lampreta

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 17. januarja 17.00 Hiša mladih Kaligrafija – nadaljevalni tečaj 19.00 Dvorana Marof Vodena vadba koronarnega kluba

Januar/prosinec

17. Četrtek Anton

18. Petek Marjetka

16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – predšolska skupina 16.45 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice – mlajša šolska skupina 17.45 Hiša mladih Plesno gibalne delavnice – starejša šolska skupina

19. Sobota -

Sobota, 19. januarja

21. Ponedeljek -

9.00 do 12.00 Dvorana Marof Kmečka tržnica - predvajanje promocijskega filma o občini Šmartno ob Paki 10.30 Hiša mladih Ustvarjalna delavnica

Ponedeljek, 21. januarja 16.45 Hiša mladih Plesno gibalne delavnice – starejša šolska skupina 17.00 Marof - sejna soba Poslanska pisarna Srečka Meha 17.45 Hiša mladih Plesno gibalne delavnice – mlajša šolska skupina 19.00 Dvorana Marof Pilates

Marij

20. Nedelja Boštjan

Neža

22. Torek Cene

23. Sreda Rajko

Lunine mene

Torek, 22. januarja 18.00 Dvorana Marof Joga 20.00 Kulturni dom Gorenje Zumba

Drevi predstavitev zbornika Predavanje in druženje z o religijah Velenje, 16. januarja - Včeraj je bil svetovni dan religij. Velenjski župan Bojan Kontič je dopoldne v Vili Bianci sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na območju Šaleške doline. Drevi ob 19. uri pa bodo v Galeriji Velenje predstavili zbornik »Z dialogom do medsebojnega spoštovanja«. Dogodek pripravlja velenjska občina v sodelovanju z Islamsko skupnostjo v Republiki Sloveniji in z ljubljanskim Kulturno-izobraževalnim zavodom Averroes. Sodelovali bodo: mufti islamske skupnosti v Sloveniji dr. Nedžad Grabus, strokovnjakinja za teologijo in ženske religijske študije dr. Nadja Furlan Štante, docent za sodobno zgodovino in didaktiko zgodovine dr. Dragan Potočnik in zunanja sodelavka zavoda Averroes Barbara Hočevar Balon. Članke za zbornik so prispevali znanstveniki, ki so maja 2010 v Ljubljani sodelovali na mednarodnem srečanju, v okviru katerega so med drugim obravnavali tudi islam v odnosu do krščanstva ter medreligijski in medkulturni dialog. Vabljeni! n bš

olimpijci

Vinska Gora, 18. januarja – Planinsko društvo Vinska Gora bo jutri gostilo znanega alpinista Vikija Grošlja, ki ga večkrat povabijo medse. Jutri ob 18. uri bo v Krstnikovem domu predstavil zelo "zanimivo in divjo" deželo - Pakistan! Da bo večer še bolj zanimiv, bodo kot gostje prišli tudi slovenski olimpijci. Organizatorji imen udeležencev niso izdali, obljubljajo pa, da bodo skupaj pripravili zanimiv alpinistično-družaben večer, na n bš katerega vabijo tudi vas.

19.

januarja, ob 00.45, prvi krajec

CITY CENTER Celje • četrtek, 17.1. od 14.0019.00, Biotržnica • nedelja, 20.1., 11.00 pravljične urice v Džungli- Larina skrivnost • 8. - 31.1., likovna razstava Marice Trček z naslovom Nazaj k naravi • 18.1.-27.1., od 9.00-20.00 Mačje mesto –obiskali boste lahko Mačjo pošto, Mačji kino, knjižnico, lepotni salon, Mačjo banko, vsak dan ob 17. uri pa ste vabljeni na Mačjo čajanko.

KINO VELENJE • SPORED PET LEGEND ( Rise of the Guardians) – sinhroniziran Animirana pustolovščina, 95 minut Režija: Peter Ramsey. Slovenski glasovi: Boris Kerč, Miha Rodman, Rok Mlinar, primož Pirnat, Rok Kunaver, Katja Ajster, idr.

SKYFALL (Skyfall) Akcijski triler, 142 minut Režija: Sam Mandes. Igrajo: Daniel Craig, Ralph Fiennes, Javier Bardem, Judi Dench, Helen McCrory, Ben Whishaw, Berenice Marlohe, Naomie Harris, Albert Finney, Ola Rapace, idr.

n Pripravila: bzj

17.00 Dom kulture Velenje Humoreska Butalci (za abonma Nedeljsko gledališko popoldne in izven)

Petek, 18. 1., ob 18.00 Sobota, 19. 1., ob 18.00 Nedelja, 20. 1., ob 16.00 – otroška matineja

odlično iztočnico za pogovor o različnih poklicih ali igro vlog. Besedilo je v verzih, kar otroke še bolj pritegne. »Dobra smuka vzbuja premnoge skomine. Ojej! Sporočajo, da nekoga je vrglo iz krivine! Le brez skrbi: tu je vendar Brin, Naš spretni reševalec iz planin!«

Koledar imen

Bralni krožek za odrasle 50+ 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 18.00 Knjižnica Velenje Pogovor Zlati rožni križ 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: romantična komedija Ljubezen je vse, kar potrebuješ 8.00 Ljudska univerza Velenje Predinformativni dan na LU Velenje Ko fakultete pridejo k nam 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru Inkubus 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Dom kulture Velenje Zaključni dogodek projekta EPK v Velenju

Petek, 18. 1., ob 20.00 Sobota, 19. 1., ob 20.00 Nedelja, 20. 1., ob 18.00 V novi avanturi skrivnega agenta 007 se James Bond znajde v novi smrtni nevarnosti, ko skuša v Istanbulu zaščititi skrivne podatke britanske obveščevalne službe. Misija se izjalovi, Bond je pogrešan, ključni podatki o identiteti agentov pa so razkriti. Vodja vohunov M se znajde pod drobnogledom oblasti, toda kot se

izkaže, Bond ni umrl, temveč M ponudi svojo pomoč pri iskanju zloveščega kriminalca Raoula. Med iskanjem sledi na Kitajskem Bond naleti na vznemirljive skrivnosti iz M-ine preteklosti, toda med divjimi pregoni in boji z zločinci težko loči resnico od laži.

ZAČETNIKI (Beginners) Romantična komedija, drama, 105 minut. Režija: Mike Mills Igrajo: Ewan McGregor, Christopher Plummer, Mélanie Laurent, Goran Višnjić, idr. Petek, 18. 1., ob 20.30 – m. dvorana Sobota, 19. 1., ob 20.30 – m. dvor. Nedelja, 20. 1., ob 19.00 – m. dvor. Ko gre za ljubezen, smo vsi začetniki … 38-letni grafični oblikovalec Oliver ostane po očetovi smrti sam z Arthurjem, pronicljivim in duhovitim terierjem (njegove misli beremo preko podnapisov) in svojim projektomZgodovina žalosti. Ko sreča živahno in nepredvidljivo Anno, med njima vzklije ljubezen, ki Oliverja zbega in preplavi s spomini.Kmalu po materini smrti je njegov 75-letni oče Hal oznanil, da je gej. Že naslednji trenutek je zamenjal garderobo, si priskrbel novega fanta in – ne da bi se pri tem menil za svoja leta ali neozdravljivo bolezen – zaživel novo, polno in čudovito razburljivo gejevsko

življenje.Oliver si prizadeva ljubiti Anno z vsem pogumom, humorjem in upanjem, ki mu je bil priča v očetovih zadnjih in najboljših letih.

LURD (Lourdes) Ironična drama, 99 minut Režija: Jessica Hausner. Igrajo: Sylvie Testud, Léa Seydoux, Bruno Todeschini, Elina Löwensohn, Gerhard Liebmann, Linde Prelog, idr. Petek, 18. 1., ob 18.30 – m. dvorana Nedelja, 20. 1., ob 20.30 Christine je že skoraj vse življenje priklenjena na invalidski voziček. Da bi pregnala osamljenost, se odpravi v Lurd, znano romarsko središče v Pirenejih. Nekega jutra se zbudi na videz čudežno ozdravljena. Vodja romarske skupine, zapeljivi štiridesetletni prostovoljec, ki pripada redu malteških vitezov, se začne zanimati zanjo. Medtem ko se Christine oklepa svoje nove priložnosti za srečno življenje, njeno ozdravljenje izzove zavist in občudovanje.Duhovit film o čudežu, ki s skoraj dokumentarno intenzivnostjo pogleduje v zaodrje romarskega središča v Lurdu ter vseskozi lovi ravnovesje med versko satiro (vrsta je tudi pri zdravniku za čudežno ozdravele) in zgodbo o odrešenju, je dobitnik treh nagrad na filmskem festivalu v Benetkah leta 2009.

LJUBEZEN JE VSE, KAR POTREBUJEŠ (Den skaldede fris?r) Romantična komedija, 116 minut. Režija: Susanne Bier Igrajo: Pierce Brosnan, Kim Bodnia, Paprika Steen, Sebastian Jessen, Line Kruse, idr. Ponedeljek, 21. 1., ob 20.00 – filmsko gledališče Oskarjevska režiserka družinskih dram Brata, Po poroki in Boljši svet predstavlja romantično komedijo o frizerki Idi, ki moža nehote zaloti pri intimnem občevanju z neznanko. Razočarana in raztresena se odpravi v Italijo na hčerkino poroko, ob tem pa naleti na elegantnega angleškega vdovca Philipa, ki se odpravlja na isto poroko - da bi oddal svojega odtujenega sina. Čeprav med potjo ne najdeta skupnega jezika, se med kaotičnimi pripravami na poroko počasi zbližata in zaupata svoje težave, strahove in upanja.

Naslednji vikend, od 25. do 28. 1. napovedujemo:

mladinski pustolovski film LEDENI ZMAJ, komedijo SKOK ČEZ PLOT, romantično komedijo, dramo PODMORNICA, romantično dramo IME MI JE LI, ter v filmskem gledališču dokumentarec MISTERIJ ŽENSKA.

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

17. januarja 2013

Nagradna križanka »Železnina Hudovernik« Želenina Hudovenik, d. o. o. Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si Vabljeni v prenovljeno in povečano prodajalno, kjer vam na 2.000 m2 nudimo: • • • • • • •

keramiko in sanitarno opremo barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program okovje in vijake elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo in pohištvene cevi

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. januarja 2013 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 evr). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE MESTNE OBČINE VELENJE, objavljene v tedniku Naš čas, 3. januarja:

1. NAGRADA-DARILNI ZAVITEK prejme:MIHAELA NAVERŠNIK, Plešivec 4, Šoštanj 2. NAGRADA- DARILNI ZAVITEK prejme: MARJANA AVBERŠEK , Paški Kozjak 34, Velenje 3. NAGRADA- DARILNI ZAVITEK prejme:RADOVAN RADŠEL, Legen 43, Šmartno Nagrajenci dvignejo nagrade s potrdilom uredništva v tajništvu Mestne občine Velenje

RADIO VELENJE ČETRTEK, 17. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 18. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 19. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 20. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 21. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

Nagrajenci praznične nagradne križanke Habit, objavljene v tedniku Naš čas 27.decembra so: 1. Nagrada: tri vstopnice za ogled Muzeja premogovništva Velenje: FRANC KLANČNIK, Topolšica 78 a, Topolšica 2. Nagrada: dve vstopnici za ogled Muzeja premogovništva Velenje: BORIS ŠTEMBERGER, Tavčarjeva 4, Velenje 3. Nagrada: ena vstopnica za ogled Muzeja premogovništva Velenje: IVANA DREV, Lokovica 143 l, Šoštanj Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dobili po pošti! Čestitamo!

TOREK, 22. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 23. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje POROKE

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 7. januarja 2013 do 13. januarja 2013 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Porok za objavo ni bilo.

SMRTI

Albin Franc Skornšek, roj. 1924, Mozirje, Nove Trate 53; Martin Koželjnik, roj. 1926, Šoštanj, Topolšica 5; Stanislav Goričan, roj. 1954, Rogatec, Ptujska cesta 25; Viktor Brglez, roj. 1949, Velenje, Šalek 82; Damijan Lipovšek, roj. 1951, Lukovica, Čeplje 12; Vinko Crnčić, roj. 1938, Celje, Ljubljanska cesta 27; Ana Almanda Mladenović, roj. 1933, Celje, Na otoku 10; Miroslav Stropnik, roj. 1946, Velenje, Kavče 40; Ana Remic, roj. 1930, Nazarje, Šmartno ob Dreti 24.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. januarja 2013 do 13. januarja 2013 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

www.city-center.si

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

17. januarja 2013

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) *

NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

STIKI – POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378

NEPREMIČNINE GARAŽO v garažni hiši na Aškerčevi v Velenju oddam v najem. Gsm: 051 348 302 ZAZIDLJIVO parcelo, 850 m2, na odlični lokaciji (Cesta v Bevče 6), prodam. Vsi priključki ob občinski cesti. Cena: 80.000,00 evrov. Možna menjava za garsonjero ali 1-sobno stanovanje z vašim doplačilom. V račun vzamem tudi avto. Gotovinski popust. Gsm: 041 714 488

VOZILA PRODAM avto - Hyundai Tucson 4WD 2.0 CRDi GLS Top-K VGT, letnik 1. registracije: 2006, prevoženih 121.000 km, disel motor, 1991 ccm,

103 kW/140 KM, zelena - kovinska barva, klima, ABS zavore, servo volan, servisna knjiga, notranjost v usnju, pogon 4x4, narejen velik servis, vreden ogleda, cena po dogovoru, informacije gsm: 031 220 663 FIAT PUNTO, 1.4, letnik 2007, 68.000 km, klima. Svetlo modre barve, lepo ohranjen. Cena: 4500 evr Gsm: 041 692 995

RAZNO BOJLER, 80 l, Tiki, malo rabljen in sušilni stroj Gorenje, ugodno prodam. Gsm: 041 881 337

PRIDELKI SUHA bukova drva, v Gaberkah, prodamo. Cena za klaftro je 230 evrov. Gsm: 031 404 610 DOMAČE ocvirke prodam. Gsm: 031 861 865 KROMPIR, bel, domač, okusen, prodam. Gsm: 031 523 748 PRIMORSKA VINA iz kleti Čehovin – Štanjel, prodam. Gsm 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 344 883

DEŽURSTVA ZD VELENJE

• Parcela v izmeri 1093 m2 v Hrastovcu, komunalno opremljena, sončna lega, cena: 45.000 evr • Hiša, cesta IX, 285 m2, s parcelo v izmeri 760 m2, obnovljena l. 2000, cena: 239,000 evr. • Hiša, v Rečici ob Savinji, 250 m2, s parcelo v izmeri 1600 m2, obnovljena l. 2006, cena: 250,000 evr. • Hiša v Velenju na cesti X, 270 m2, s parcelo v izmeri 289 m2, zgrajena l. 1982, cena: 197.00 evr

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah

• Prodamo novogradnjo RAZGLED OB PAKI, Velenje, v sedmih etažah, začetek gradnje 2012, vseljivo septembra 2013, velikosti stanovanj od 38 do 119 m2. Cena od 56.000 do 188.000 evr.

ŽIVALI PRAŠIČA, 170 kg težkega, krmljenega z domačo krmo, prodam. Gsm 051 207 296.

in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

19. in 20. 1. Vesna Pupič Gaberšek, dr. dent. med., (v dežurni zobni ambulanti ZD, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure).

VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.

ZAHVALA Ob bolečem slovesu od drage mame, sestre, babice in prababice

KRISTINE BOROVŠEK

KUPIM BREJO kravo simentalko ali sivko kupim. Gsm: 031 852 334

8. 11. 1921 – 3. 1. 2013

Mali oglasi, zahvale in osmrtnice ( 898 17 50

Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj – med svoje, ki jih ne nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni. (T. Kuntner)

V SPOMIN

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sokrajanom, prijateljem in znancem za iskreno sočutje ter vse darovano. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu dekanu msgr. Jožetu Pribožiču za občuteno opravljen obred, govornikoma, pevcem, praporščakom in Pogrebni službi Usar. Žalujoči: sin Jože, hčerki Hermina in Greti, sestra Ana in brat Emil z družinami

Umrl je prvi župan Občine Šmartno ob Paki

IVAN RAKUN IVANU RAKUNU

1. 4. 1939 – 11. 1. 2013

1939–2013

Vsem sorodnikom , prijateljem in drugim, ki so mu bili blizu, izrekamo globoko sožalje. Iskreno žalujemo za njim in zelo ga bomo pogrešali.

nekdanjemu županu Občine Šmartno ob Paki Občina Šmartno ob Paki Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Paki OO SLS Šmartno ob Paki

Župan, svet in uprava Mestne občine Velenje

V SPOMIN

ZAHVALA Ob nenadni izgubi dragega očeta, brata in dedija

dobrega moža, očeta, dedija, brata in tasta. Mineva eno leto, odkar je na svojem domu za vedno zaspal

VIKTORJA BRGLEZA iz Velenja

20. 11. 1949 — 5. 1. 2013

FRANC DEBERŠEK

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, njegovim bivšim sodelavcem in znancem za darove in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se pogrebni službi Usar in Slovenski vojski za organizacijo pogreba, kaplanu Slovenske vojske gospodu Mateju Jakopiču za vodenje obreda, nadškofu Marjanu Turnšku za darovano sveto mašo in tolažilne besede. Hvala tudi drugim prisotnim duhovnikom. Hvala mešanemu pevskemu zboru Gorenje in cerkvenem pevskemu zboru blaženega A. M. Slomška za lepo petje. Žalujoči: vsi njegovi

Težko je pozabiti človeka, ki ti je drag. Še težje je izgubiti ga za vedno. A najtežje je živeti brez njega.

iz Podgorja 1 pri Velenju Iskrena hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, prižigate svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsi njegovi

Pri objavi te zahvale smo prejšnji teden pomotoma objavili napačno sliko. Za napako se iskreno opravičujemo!

Naš čas, 17. 1. 2013, barve: CMYK, stran 24

Ranljivi za ranljive

Jožica Mavc, ena od delavk Zaposlitvenega centra Gea: »Počutim se enkratno, kot znova eden od koristnih državljanov, ki mu je zaposlitev omogočila vsaj za nekaj časa manjši odmik od roba preživetja. Brezposelna (za nameček imam še zdravstvene omejitve) sem bila od leta 2000 in zaposlitev preko javnih del v centru Gea je velika sreča zame in za moje tri otroke. Z njimi

Mestna občina Velenje in Zaposlitveni center Gea poskrbela za invalidne osebe in prehrano najbolj ranljivih skupin v lokalni skupnosti – Kosilo za 2,30 evra Tatjana Podgoršek

Velenjski župan Bojan Kontič ob najrazličnejših priložnostih rad omeni, da lokalno skupnost ne označujejo kar tako «socialna republika«. Certifikata: Občina po meri invalidov in Občina starostnikom prijazno mesto to nedvomno potrjujeta. »Iz teh naslovov izhajajo tudi konkretne aktivnosti. Ena od teh v projektu Občina po meri invalidov je lani ustanovljen Zaposlitveni center Gea. Ta projekt je oblikoval Integra inštitut, inštitut za razvoj človeških virov v sodelovanju z Mestno občino Velenje, njegov cilj pa je omogočiti zaposlitev doslej nezaposljivim invalidnim osebam in zagotavljanje nekaterih storitev

za druge ranljive skupine iz omenjene lokalne skupnosti na neprofiten način,« pravi Sonja Bercko, direktorica zaposlitvenega centra. Center deluje v prostorih bivšega Vegradovega samskega doma na cesti Simona Blatnika v Velenju, je - dodaja sogovornica - eden od prvih v širšem okolju in je zametek socialnega podjetja.

Priložnost za invalide z odločbo o zaščiteni zaposlitvi Po zagotovilih Berckove v centru delajo le invalidi z odločbo o zaščiteni zaposlitvi. V tem trenutku jih je 5, sicer pa naj bi bilo takih oseb v Šaleški dolini za zdaj blizu 30. »Razen svetlih izjem slednji

zagotovo v tem tempu življenja nimajo možnosti zaposlitve v realnih delovnih okoljih. Oseb s 30- do 70-odstotno invalidnostjo praviloma ne zaposlujejo tudi invalidska podjetja, ker v svoji sistematizaciji nimajo opredeljenih zaščitenih delovnih mest. V našem zaposlitvenem centru te osebe imajo možnosti za delo.« Doslej so v centru pripravljali obroke za potrebe javne kuhinje, od nedavnega dalje pa širijo pripravo

Storitev - pripravljena kosila - lahko dobijo osebe, invalidi z odločbo o invalidnosti iz Mestne občine Velenje, katerih dohodek ne presega 530 evrov na mesec.

Sonja Bercko: »Če bo zanimanje za pripravljena kosila večje od načrtovanega, bomo v centru zaposlili še kakšnega invalida.«

kosil še na druge ranljive skupine v tukajšnjem okolju, kot so drugi invalidi, upokojenci z nizkimi pokojninami, matere samohranilke … »Na začetku smo pripravljali v centru 60 obrokov na dan za potrebe javne kuhinje, z obstoječim številom zaposlenih in zmožnostmi pa jih lahko pripravimo še od 50

Smučanja se bo učilo 500 petošolcev

do 100. Zato širimo pripravo kosil na že prej omenjene ranljive skupine v lokalni skupnosti.« O tem so že seznanili društva invalidov, upokojencev, povezujejo pa se tudi z zavodom za zaposlovanje, centrom za socialno delo, zdravstvenim domom in patronažno službo.

Kosilo po 2,30 evra Pripravljena kosila lahko dobijo osebe, invalidi z odločbo o invalidnosti iz Mestne občine Velenje, katerih dohodek ne presega 530 evrov na mesec. Ob prijavi za koriščenje storitve morajo na sedež

živim v stanovanju, za katerega plačujemo 200 evrov najemnine na mesec, kje pa so še ostali stroški. Tako sem bila vesela zaposlitve, da sem prestavila datum za predvideno operacijo. Prišla sem med ljudi, ne razmišljam več le o tem, kako bom plačala položnice, pozabim na težave. Po poklicu sem trgovski poslovodja, vendar dela v kuhinji zaposlitvenega centra, kjer se odlično razumemo, ne bi zamenjala za delo trgovke.« zaposlitvenega centra prinesti ustrezno potrdilo, na banki nakažejo znesek za nakup kosil (za kolikor se jih pač odločijo). Kosilo stane 2,30 evrov na dan ali blizu 60 evrov na mesec, obrok pa je na voljo vsak dan od ponedeljka do sobote od 11.30 do 13. ure. Kosilo lahko pojedo v jedilnici zaposlitvenega centra, ga odnesejo s sabo, lahko pa za dvig pooblastijo koga od prostovoljcev. »Cena kosila je socialna po zaslugi lokalne skupnosti, ki za potrebe javne kuhinje lani namenila blizu 41 tisoč evrov,« je še dejala Sonja n Bercko.

Zimske prireditve Zimsko idilo bodo na Golteh popestrili s številnimi prireditvami. Glede na to, da je v tem času pri njih veliko hrvaških smučarjev (kar 35 odstotkov), prihaja to soboto v goste Varni Paljak, 20. januarja bo »FIS WORD DAY (svetovni dan snega). 8. februarja bo že tradicionalno prešerno smučanje, 8. marca pa bo Ladies day (ženske bodo smučale brezplačno), ta dan bodo na Golteh tekmovali tudi slovenski glasbeniki.

Že sedmo leto poteka na Golteh brezplačna šola smučanja za petošolce – Projekt Naučimo se smučati, ki je povsem brezplačen, začeli Jože Kavtičnik, Ernest Kovač in Bojan Napotnik Ernest Kovač, Jože Kavtičnik in Borut Napotnik, avtorji projekta

Na pobudo nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Nazarje in sedanjega poslanca Jožeta Kavtičnika, direktorja rekreacijsko-turističnega centra Golte Ernesta Kovača in direktorja smučarske šole Beli zajec Bojana Napotnika se je pred sedmimi leti začel projekt Naučimo se smučati, v katerega je letos vključenih že skoraj 500 otrok desetih osnovnih šol iz občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Nazarje. Že vse od začetka je projekt za učence in njihove starše povsem brezplačen. Za učenje in spremstvo poskrbijo učitelji, za prevoze občine in pokrovitelji, za smučarske učitelje pa Fundacija za šport. Smučarsko opremo za otroke so v začetku priskrbeli sodelujoči v projektu Zimsko-letni turistični center Golte, Smučarska šola Beli zajec in Osnovna šola Nazarje. Sedaj pa pri pokrivanju stroškov pomagajo Premogovnik Velenje, BSH Hišni aparati, Termoelektrarna Šoštanj, Gorenje, Presta in Plastika Skaza. Akcijo je podprla tudi Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica. Za letošnje stroške poučevanja bodo namenili 50 tisoč evrov. Jože Kavtičnik je uspešen projekt predstavil tudi vodstvu Smučarske zveze Slovenije. V prihodnjih dneh jih bo obiskal predsednik Primož Ulaga, skupaj pa bodo razmislili,

kako projekt ponuditi tudi drugim slovenskim šolam, saj bi bilo dobro, da bi glede na to, da je Slovenija smučarska dežela, prerasel v slovenski projekt. »Res sem vesel tolikšnega odziva, še posebej pa, ko gledam srečo na otroških obrazih, ko se spuščajo s planine,« pravi Kavtičnik, vodja smučarske šole Beli zajec Bojan Napotnik pa dodaja, da vsi, ki sodelujejo pri projektu, delajo s srcem. Za smučarske učitelje je delo s celotno populacijo poseben izziv in tudi zadovoljstvo, ki ga doživljajo skupaj z otroki, potem ko se ti po nekaj dneh sproščeno spuščajo po strmini in pri tem uživajo. »Še posebno zadovoljstvo pa je, ko jih potem čez nekaj dni opaziš, da pridejo na smučišče tudi s svojimi starši,« pravi Napotnik. n Mira Zakošek

Kdaj štirisedežnica?

Ena najpomembnejših naložb, ki jih načrtujejo, je štirisedežnica. Projektno dokumentacijo zanjo že pripravljajo, z njo pa se bodo prijavili za pridobitev nepovratnih evropskih sredstev, takoj ko bo spet objavljen kakšen razpis. Sami tega velikega zalogaja ne bodo zmogli.

Na Golteh smučajo že vse od začetka decembra Hotel je dobro zaseden, veliko gostov prihaja iz tujine, posebej iz Hrvaške in Srbije Zima je letos hitro razveselila upravljalce Rekreacijskega centra Golte, saj je prvi sneg zapadel že v začetku decembra, pa tudi temperature so bile takšne, da so lahko delali tudi umetnega. Tako so smučarsko sezono odprli rekordno zgodaj, že 7. decembra, to je celih 14 dni prej kot prejšnjo sezono. Tudi dolina je bila takrat pobeljena, kar pomeni smučarjem dodatno motivacijo, da se odpravijo na smučišče. Tako so zabeležili decembra kar 15 tisoč obiskovalcev, dobro pa je bil zaseden tudi hotel. Potem jim jo je zagodlo vreme, tri dni je deževalo in pobralo ves naravni sneg. Na srečo so tempe-

rature hitro padle in omogočile umetno zasneževanje, zato je bilo na Golteh mogoče smučati pravzaprav ves čas. Obratovale so vse naprave, razen Ročke. Seveda pa so se v začetku tega tedna zelo razveselili »nove pošiljke« naravnega

snega, ki je res izdatna, tako da bi ga lahko bilo dovolj tja do velike noči, kolikor običajno traja smučarska sezona na Golteh. Po besedah direktorja Ernesta Kovača je hotel dobro zaseden, dobro pa kaže tudi v prihodnjih

dneh in drugi polovici februarja, ko so slovenske zimske počitnice. Veliko obiskovalcev imajo tudi iz tujine, še posebej radi Golte obiščejo smučarji iz Hrvaške in Srbije. n