03 2016

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-7/-1 °C), soboto (-8/0 °C) in nedeljo (-6/3 °C) bo obÄ?asno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 21. januarja 2016â€

ĹĄtevilka 3 | leto 63â€

www.nascas.comâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

Kjer je volja, je tudi pot

cena 1,80 â‚Ź

Spori za meje grenijo Mira ZakoĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 18. januarja – Po zaÄ?asnem odmoru Tine Maze je med slovenskimi ljubitelji alpskega smuÄ?anja veljalo prepriÄ?anje, da bo treba na nove slovenske stopniÄ?ke v Ĺženski beli karavani dolgo Ä?akati. 30-letna Ĺ marÄ?anka Ana Drev, ki v beli karavani sodeluje 15 let, pa je Ĺže v Lienzu napovedala, da so se pri tem uĹĄteli. Na nedeljski veleslalomski tekmi v Flachavu je to tudi dokazala in potrdila rek 'Kjer je volja, je tudi pot'. Z osvojitvijo drugega mesta na tekmi svetovnega pokala se je

lahko sama prepriÄ?ala, kako je zreti s stopniÄ?k na areno. Njenega uspeh so skupaj z njo veselili njeni navijaÄ?i na sami tekmi in na sprejemu, ki so ga pripravili v Ĺ martnem ob Paki dan po osvojitvi njenega najveÄ?jega uspeha doslej. Ob tem so ji zaĹželeli Ä?im veÄ? dobrih uvrstitev, ki bodo poplaÄ?ale njen trud ter razveseljevale ljubitelje smuÄ?anja doma in v tujini. VeÄ? na strani 16. đ&#x;”˛

tp

Velenjski godbeniki znova navduĹĄili Velenje, 16. januarja – Pihalni orkester Premogovnika Velenje nadaljuje jubilejno, deseto sezono abonmajskega cikla. To soboto so pripravili Ĺže tradicionalni Novoletni koncert z vokalnim tercetom CASTA DIVA. Kot solista sta se orkestru pridruĹžila flavtistka Irena Birsa in mladi domaÄ?i klarinetist David Gregorc. S svojim izvirnim

humorjem pa ga je obogatil UroĹĄ Kuzman. ÄŒlani Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje pod taktirko MatjaĹža EmerĹĄiÄ?a so priÄ?arali res odliÄ?en glasbeni dogodek. Koncert so odprli s komiÄ?no Rossinijevo opero Italijanka v AlĹžiru. Po ljubezenski zgodbi v haremu je bila na vrsti opereta Vesela vdova skladatelja Franza Leharja. V tej skladbi ter nato

Ĺ˝e od nekdaj so bili znani medsosedski spori (o enem piĹĄemo tokrat), ki so se pogosto vlekli Ä?ez veÄ? rodov. Sosedje so ponoÄ?i na skrivaj prekopavali mejnike, tako da so ti stali enkrat na eni, drugiÄ? na drugi parceli. Potem se je pogosto spor tako zaostril, da so pele pesti ali ĹĄe kaj, in so odvetniki marsikdaj za svoje usluge ÂťpospraviliÂŤ cela posestva. Prepogosto se je dogajalo, da so ĹĄele na koncu dolgoletnih prepirov poklicali geodeta, ta pa je ugotovil, da je meja pravzaprav Ä?isto drugje, tudi za veÄ? metrov v eno ali drugo sprto stran. To Ĺžal spora pogosto ni reĹĄilo, le jeza je bila ĹĄe veliko veÄ?ja. Slovenska folklora paÄ?, so pogosto rekli tisti, ki v spor niso bili vpleteni.

TakĹĄno prestavljanje mejnikov v sodobnem Ä?asu, ko imamo elektronska merjenja, seveda ni potrebno, a to ne pomeni, da ni veÄ? medsosedskih mejnih sporov, predvsem pa branjenja vsake pedi zemlje, celo tiste, ki nikomur ne koristi, saj gre najveÄ?krat za neobdelana zemljiĹĄÄ?a, robove ob cestah ali kaj podobnega. A ti centimetrÄ?ki zemlje grenijo Ĺživljenje mnogim.

Skorajda ni krajevne skupnosti, v kateri ne bi imeli tovrstnih teĹžav. Lastnino je paÄ? potrebno spoĹĄtovati, in Ä?e sosed ne dovoli, da bi Ä?ez njegovo parcelo potegnili vodovod ali Ä?e bi moral odstopiti delÄ?ek zemlje, da bi soseska dobila sodobno cesto, kakĹĄno normalno peĹĄpot, tega paÄ? ni moĹžno narediti. In ko ne gre zlepa, se zaÄ?ne zgrda, padajo teĹžke besede, staliĹĄÄ?a vedno bolj lezejo vsako k sebi. Potem se zaÄ?enjajo nagajanja, ki marsikje pripeljejo do vreliĹĄÄ?a. Sledijo toĹžarjenja in priÄ?akovanja, da bo vse skupaj reĹĄil nekdo tretji – KS ali obÄ?ina. To najveÄ?krat ni mogoÄ?e.

Zato je pogosto edina moĹžna in logiÄ?na reĹĄitev, da vpleteni stopijo korak nazaj, se zamislijo nad svojim poÄ?etjem in vendar sedejo za skupno mizo – za njo tudi poiĹĄÄ?ejo reĹĄitev ter tako postanejo sosedu res pravi sosed, takĹĄen, ki zna prisluhniti drug drugemu.

Kar Ä?ez noÄ? bodo lahko reĹĄene nereĹĄljive zgodbe, Ĺživljenje bo prijaznejĹĄe za vse in v sosesko (kot je v naĹĄi zgodbi) bo vodila sodobna cesta.

Kako malo (se zdi) je vÄ?asih treba narediti za uresniÄ?itev Ĺželja! đ&#x;”˛

ĹĄe v komiÄ?ni Puccinijevi Gianni Schicchi se je predstavil vokalni tercet CASTA DIVA. Naslednji abonmajski koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje bo na sporedu 13. februarja, ko bo duĹĄe poboĹžala vokalna zasedba Katrinas & accustic band. đ&#x;”˛

mz, foto: J. Miklavc

Gorenje projekt gradi v Rusiji HÄ?erinsko podjetje Gorenje projekt postaja vse bolj prepoznavno po gradnji tehnoloĹĄkih projektov. V tem Ä?asu gradijo med drugim v bliĹžini Moskve avtomatsko regalno skladiĹĄÄ?e, vredno kar 11 milijonov evrov. Gradnja poteka odliÄ?no, tako da bodo objekt investitorju predali predvidoma aprila, dva meseca pred pogodbenim rokom. Stran 4. đ&#x;”˛

mz, foto: Arhiv Gorenja

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Strpnost in razumevanje na prvem mestu

Kje se v Sloveniji najbolje Ĺživi?

Slovenija – Revija Moje finance je pred nedavnim objavila lestvico obÄ?in v Sloveniji, v katerih se – vsaj po statistikah – najbolje Ĺživi.

Lestvica je sestavljena na osnovi ocene ĹĄestih skupin kazalnikov.

Najbolje naj bi Ĺživeli v obÄ?inah Cerklje na Gorenjskem, Ĺ˝iri in Dol pri Ljubljani. Sicer pa je med 211 slovenskimi obÄ?inami v regiji SaĹĄa najviĹĄje obÄ?ina Nazarje, in sicer na 23. mestu, na 36. je obÄ?ina SolÄ?ava, dve mesti za njo pa mestna obÄ?ina Velenje.

Na 40. mestu je Ljubno, na 62. obÄ?ina Ĺ oĹĄtanj. 103. so LuÄ?e, na 114. mestu je obÄ?ina Mozirje, na 156. ReÄ?ica ob Savinji, na 160. obÄ?ina Ĺ martno ob Paki, najslabĹĄe od obÄ?in v regiji SaĹĄa pa je razvrĹĄÄ?ena obÄ?ina Gornji Grad, in sicer na 188. mestu. đ&#x;”˛

tp

V slovenjgraĹĄki bolniĹĄnici omejeni obiski Slovenj Gradec, 18. januarja – V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec so zaradi prehladnih obolenj do preklica omejeni obiski na dveh oddelkih bolniĹĄnice, in sicer na oddelku za pediatrijo in oddelku za interno medicino, so sporoÄ?ili iz koroĹĄke bolniĹĄnice.

Na pediatriÄ?nem oddelku slovenjgraĹĄke bolniĹĄnice je lahko ob hospitaliziranem otroku prisoten le eden od zdravih starĹĄev oziroma skrbnikov. Na oddelku za interno medicino pa so obiski omejeni na enega zdravega obiskovalca.

V bolniĹĄnicah Celje in TopolĹĄica obiski za zdaj niso omejeni. đ&#x;”˛

Koren direktor obÄ?inske uprave Ĺ oĹĄtanj – Na ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj so potrdili informacije, da bo od jutri (v petek) obÄ?inska uprava znova popolna. Darjo Medved, ki ji je leta 2011 potekel mandat, bo na mestu direktorja obÄ?inske uprave zamenjal Drago Koren, nekdanji vodja geodetske uprave, poslanec NSi v obdobju 2004–2008, tudi ĹĄoĹĄtanjski svetnik.

Na obÄ?inski upravi so povedali, da so Korena izbrali na javnem nateÄ?aju. Nanj je prispelo 12 prijav, med njimi ni bilo prijave prejĹĄnje direktorice. Vsi kandidati so izpolnjevali ustrezne pogoje, pri izbiri pa so imele prednost vodstvene izkuĹĄnje. đ&#x;”˛

tp

OtroĹĄko igriĹĄÄ?e Ĺ martno ob Paki – Predvsem stanovalci v srediĹĄÄ?u obÄ?ine Ĺ martno ob Paki Ĺže dlje Ä?asa izraĹžajo potrebo po zagotovitvi varovanih igralnih povrĹĄin za mlajĹĄe otroke, kajti igriĹĄÄ?i ob ĹĄoli in vrtcu sta zunaj delovnega Ä?asa javnega zavoda zaprti.

Na obÄ?inski upravi zagotavljajo, da so potrebam Ĺže prisluhnili. V tem trenutku pripravljajo projekt za postavitev manjĹĄega otroĹĄkega igriĹĄÄ?a na zelenici za Martinovo vasjo, kjer je lastnica zemljiĹĄÄ?a - Ĺžupnija Ĺ martno ob Paki - Ĺže dala soglasje. NaÄ?rtovana lokacija zaokroĹžuje dogajanje v Martinovi vasi in daje moĹžnost igranja mlajĹĄim otrokom v varnem okolju v centru kraja.

Predvidena je postavitev peskovnika, veÄ?jega veÄ?funkcijskega igrala, nekaj manjĹĄih igral ter klopi. V letoĹĄnjem proraÄ?unu je za ta namen predvidenih 10 tisoÄ? evrov. Po pridobitvi ponudb bo jasno, ali bodo projekt izvajali po fazah. đ&#x;”˛

Merilnik hitrosti Ĺ martno ob Paki – PoroÄ?ali smo Ĺže, da krajani v srediĹĄÄ?u Ĺ martnega ob Paki Ĺže dlje Ä?asa opozarjajo na prehitro voĹžnjo udeleĹžencev v prometu po regionalni cesti skozi kraj. Zavzemajo se za postavitev radarja.

TamkajĹĄnji svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa je bolj naklonjen postavitvi merilnika hitrosti. Tega bodo postavili v bliĹžnji prihodnosti. Poleg opozarjanja voznikov na preveliko hitrost bo omogoÄ?al tudi analizo prometa. Meril bo hitrosti vseh vozil, na osnovi zbranih in urejenih podatkov pa bodo pripravili analizo dejanskih hitrosti motornega prometa skozi kraj. Temu bo po potrebi sledil sprejem ukrepov za kaznovanje krĹĄiteljev. Merilnik bodo prestavljali na lokacije, kjer je zaznanega najveÄ? prometa z neprilagojeno hitrostjo. đ&#x;”˛

Predstavnik obÄ?ine TomaĹž PotoÄ?nik Ĺ martno ob Paki – Na predlog komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja so svetniki obÄ?ine Ĺ martno ob Paki soglaĹĄali s predlogom, da je predstavnik obÄ?ine v svetu izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Velenje TomaĹž PotoÄ?nik, ki je to dolĹžnost opravljal Ĺže prejĹĄnji mandat. Po mnenju Ä?lanov komisije zelo dobro, zato so mu namenili veÄ? glasov kot njegovi protikandidatki. TomaĹža PotoÄ?nika je za predstavnika lokalne skupnosti v svetu sklada predlagala Lista za napredek obÄ?ine. đ&#x;”˛ Âť

NAĹ ÄŒAS izdaja: Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 â‚Ź (9,5 % DDV 0,15 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,65 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 16 %, polletne 12 %, Ä?etrtletne 8 % in meseÄ?ne 6 % popusta.

21. januarja 2016

Tp

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? ob mednarodnem dnevu religij sprejel predstavnike verskih skupnosti Velenje, 15. januar – Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na obmoÄ?ju Ĺ aleĹĄke doline, ter se jim v nagovoru zahvalil za obisk in dobro sodelovanje v minulem letu.

Predstavil je ĹĄtevilne udejanjene projekte, ĹĄe posebej kohezijski projekt, ki bo nadaljnjih 40 let zagotavljal pitno vodo v Ĺ aleĹĄki dolini. Ponosni so tudi, da je bila velenjska promenada izbrana med najboljĹĄih 10 destinacij v Evropi, ki se lahko pohvalijo s posebnimi arhitekturnimi doseĹžki. Poudaril je tudi prizadevanja, da Ĺživimo v Ä?istem in prijaznem okolju in da si je Velenje lani znova pridobilo naziv najlepĹĄega velikega mesta v Sloveniji. Ĺ˝upan KontiÄ? je izrazil tudi zadovoljstvo, da v Velenju Ĺživi solidarnost in Âťda nam ĹĄe vedno uspeva sobivati v soĹžitju, da znamo ljudem v stiskah pomagati skupaj, da znamo sodelo-

Velenjska obÄ?ina dobro sodeluje s predstavniki verskih skupnosti

vati in si prisluhniti, da znamo spoĹĄtovati drugaÄ?nost in znamo biti strpni.ÂŤ Na sprejemu, ki ga Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje pripravi vsako leto ob mednarodnem dnevu religij, so se pogovarjali tudi o ak-

tualni begunski problematiki in drugem aktualnem dogajanju v Ĺ aleĹĄki dolini in tudi ĹĄirĹĄe.

Tudi predstavniki verskih skupnosti so se Ĺžupanu zahvalili za sprejem in predvsem za stalno pripravljenost na sodelovanje.

Vsi so se strinjali, da je Velenje lahko vzor vsem drugim mestom po Sloveniji, saj tukaj vsi delamo povezano, za skupno dobro. đ&#x;”˛

mz

Ni (dobrega) projekta brez dvomljivcev Gospodarstvo gleda v svet – Dars ni veÄ? kneĹževina – Spomin na Veroniko – Po ĹžviĹžgaĹĄkem ĹĄe koncerti bobnanja So tedni, ko se zgodi veÄ? dogodkov, kot jih Âťgre noterÂŤ. In zadnji je bil eden takih, zato tudi ni Ä?udno, da so nekateri udarili ven. V navideznem zatiĹĄju in priÄ?akovanju novega vala migrantov so v KidriÄ?evem pripravili ĹžviĹžgalni koncert, namenjen proti moĹžnemu centru za begunce v tem kraju in proti drĹžavnemu sekretarju BoĹĄtjanu Ĺ eficu. Ob tej problematiki so se postavljala tudi vpraĹĄanja, kako uÄ?inkovita je sploh ĹžiÄ?nata ograja, saj je je veliko odnesel Ĺže manjĹĄi narasli val Kolpe. Na nov val migrantov pa so menda ustrezne sluĹžbe v stalni pripravljenosti; bolj resno kot posamezniki na raznih ustanovah, ki so za to redno dobivali posebno plaÄ?ilo. Tudi inĹĄpekcijski val odkrivanja take delitve denarja naj bi pljusknil ĹĄe nad nekatere druge sluĹžbe.

Z denarjem se paÄ? ne gre igraÄ?kati. Tako so razumeli tudi nekatera dejanja naĹĄega bliĹžnjega soseda, nekdanjega prvega moĹža Pivovarne LaĹĄko BoĹĄka Ĺ rota, pa mora zdaj vraÄ?ati velike denarce. ÄŒe bo odloÄ?itev sodiĹĄÄ?a obveljala, bo moral Delu plaÄ?ali deset, Pivovarni Union 51 milijonov. Ob takih vsotah se navadnim drĹžavljanom zvrti v glavi. Mnogi naĹĄi gospodarstveniki pa si obetajo velike denarce od ukinitve embarga Iranu. Gospodarski minister PoÄ?ivalĹĄek, ki je s ÂťsopotnikiÂŤ med obiskom v tej drĹžavi odpiral vrata naĹĄemu gospodarstvu (Gorenje je tam Ĺže dobro uveljavljeno), ocenjuje, da je Iran lahko odskoÄ?na deska tudi za gospodarski ÂťnapadÂŤ na deĹžele srednje Azije in Kavkaza. Nekateri sicer dvomijo v hiter prodor v te daljne deĹžele, drugi seveda ne. Tako paÄ? je. Tudi o reĹĄevanju trgovske druĹžbe TuĹĄ preko potroĹĄniĹĄke zadruge, o Ä?emer tudi razmiĹĄljajo na PoÄ?ivalĹĄkovem ministrstvu, so mnenja deljena. Ĺ e posebej, ker nekateri spraĹĄujejo, ali bi s tem reĹĄevali Mirka TuĹĄa ali res le trgovsko druĹžbo TuĹĄ. In bi, Ä?e bi eksperiment uspel, dobili res dobro domaÄ?o trgovsko druĹžbo. V dobro potroĹĄnikov, pridelovalcev in predelovalcev hrane ‌ Dvomljivcev je veliko.

Na drĹžavni ravni se je zgodil tudi poseben ÂťudarÂŤ, ki je tudi nekako povezan z naĹĄim oĹžjim obmoÄ?jem. DruĹžba Dars ni veÄ? kneĹževina.

Padel je namreÄ? dosedanji prvi moĹž Darsa MatjaĹž Knez, razreĹĄil ga je nadzorni svet, ki mu predseduje Marjan MaÄ?koĹĄek, direktor

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Tatjana PodgorĹĄek, Bojana Ĺ pegel (novinarji), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

Ĺ tore Steel, tudi predsednik GZS. Kaj natanÄ?no ga je spodneslo, ĹĄe niti ni znano. Med grehi, ki jih nekateri omenjajo, so tudi teĹžave zaradi neprimerne hrupne ograje ob avtocesti na obmoÄ?ju Celja, pa tudi obnova poslopja uprave Darsa v Celju.

Celje, kjer je ĹĄe dobro znano ime nesreÄ?ne Veronike DeseniĹĄke, pa je dobilo ĹĄe Malo Veroniko. Tako so imenuje nateÄ?aj, za katerega so se ob 20-letnici Veronikine nagrade, ki jo podeljujejo za najboljĹĄo pesniĹĄko zbirko leta v Sloveniji, odloÄ?ili v druĹžbi Fit Media (snovalki in organizatorki projekta), da bi k pesniĹĄkemu ustvarjanju spodbudil srednjeĹĄolce. In to iz vse drĹžave. Veroniko pa bodo v Celju ÂťobudiliÂŤ ĹĄe na en naÄ?in. Do poletja naj bi bil za predstavitev javnosti pripravljen muzikal o Veroniki DeseniĹĄki, drugi Ĺženi Friderika II. Celjskega, ki so jo zaradi Âťsuma Ä?arovniĹĄtvaÂŤ na sojenju sicer oprostili, a vseeno umorili. Predstava bo na celjskem Starem gradu.

Bolj glasno bo od jutri do nedelje v Ĺ˝alcu. Tu bo deseti Bumfest. Za razliko od tistega ĹžviĹžgaĹĄkega koncerta, ki so ga pripravili v KidriÄ?evem, bodo ti prijetni, Ä?eprav morda za nekatere tudi bolj glasni.

Organizatorji upajo, da jih bo na kakem koncertu obiskal tudi pokrovitelj festivala, predsednik drĹžave Pahor. ÄŒe pride, mu ne bo teĹžko, saj je sliĹĄal Ĺže veliko hrupnega. In manj melodiÄ?nega.

V Slovenskih Konjicah pa nekateri govorijo o malem Ä?udeĹžu. Po tem, ko so se na obnovo in poveÄ?anje vrtca v Prevratu tako dolgo pripravljali, da je veljavnost gradbenega dovoljenja potekla, naj bi zdaj stvar vzeli resno. Ne le to. Ustrezno dokumentacijo naj bi kmalu uredili tudi za obnovo vrtca v Prevratu in za gradnjo novega v LoÄ?ah. No, prej kot v treh letih pa projektov vseeno naj ne bi mogli uresniÄ?iti. Saj morajo ĹĄe prej stkati finanÄ?no odejo, da bodo projekte pokrili.

Pa ĹĄe to: celjska obÄ?ina je do konca meseca podaljĹĄala rok za zbiranje predlogov za letoĹĄnja obÄ?inska priznanja. O tem podaljĹĄanju ljudje razglabljajo razliÄ?no: ali je bilo prijav premalo ali pa niso bile ÂťpraveÂŤ.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje: 02426­- 0020133854 E­-mai­l: ­press@­nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

21. januarja 2016

Velenjska promenada med 'top' turistiÄ?nimi destinacijami Spletni portal LandArch uvrstil Velenje na tretje mesto - Ĺ˝e aprila je bilo parkiriĹĄÄ?e prejemnik mednarodne nagrade ÂťArchitizer A+ AwardsÂŤ Mira ZakoĹĄek

Velenje, 12. januar – Spletni portal LandArchs www.landarch.com, na katerem spremljajo novice in trende krajinske arhitekture, je objavil seznam desetih turistiÄ?no najbolj zanimivih toÄ?k krajinske arhitekture v

Evropi. Velenje oziroma velenjska promenada je na odliÄ?nem tretjem mestu top destinacij.

Z novim in sodobnim mestnim srediĹĄÄ?em je obÄ?ina obÄ?ankam in obÄ?anom ponudila prostor za druĹženje in prireditve. Na promenadi so izvedli Ĺže ĹĄtevilne dogodke in z njimi privabili v sre-

diĹĄÄ?e mesta veliko obiskovalcev. ÂťVeseli smo dejstva, da smo v Velenju uspeli pridobiti toÄ?ko, ki nas postavlja na zemljevid svetovnih turistiÄ?nih znamenitosti ter so jo kot pomembno prepoznali svetovno priznani krajinski arhitekti. Ĺ e posebej smo ponosni, da je idejno zasnovo preno-

Foto: Tadej Živko

Z roko v roki narediti najveÄ?, kar se da Vodstvo ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj zagotavlja, da so vse krajevne skupnosti enakovredne – Letos iz obÄ?inskega proraÄ?una slabih 280 tisoÄ?, iz sporazuma s TEĹ 353 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj tvori devet krajevnih skupnosti (KS), ki imajo status pravne osebe. V letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu je za njihovo redno delovanje, vzdrĹževanje javnih poti ter odvoz odpadkov predvidenih nekaj manj kot 280 tisoÄ? evrov. Po sporazumu s TeĹĄem pa ĹĄe dodatnih 353 tisoÄ? evrov, kar pomeni, da imajo na voljo dobrih 630 tisoÄ? evrov. Ĺ oĹĄtanjski Ĺžupan Darko Menih in tamkajĹĄnji podĹžupan Viki Drev zagotavljata, da vse KS obravnavajo enakovredno ne glede na to, ali so bliĹžje srediĹĄÄ?u lokalne skupnosti ali na njenem obrobju.

Denar iz TeĹĄa pa razdelijo po dogovorjenem kljuÄ?u. ÂťNa prednovoletnem sreÄ?anju z vodstvi KS

smo bili enakega mnenja: sodelovanje je odliÄ?no, povsod delajo dobro, z roko v roki poskuĹĄamo narediti najveÄ?, kar se da v korist naĹĄih obÄ?anov.ÂŤ

Potrebe na terenu prilagajajo zmoĹžnostim ter viziji

Po zagotovilu Darka Meniha zagotavljajo njihov razvoj na osnovi potreb s terena, jih prilagodijo prihodkom obÄ?inskega proraÄ?una ter uskladijo z vizijo razvoja obÄ?ine. ÂťV KS si zasluĹžijo vso pohvalo. Umno gospodarijo z denarjem, kar dokazuje pestro druĹĄtveno dogajanje in ĹĄtevilne pridobitve.ÂŤ Lani so najveÄ? vlagali – pravi Darko Menih – v odpravljanje posledic naravnih nesreÄ?, posodabljali ceste,

kolesarske in javne poti, komunalno infrastrukturo, urejali telekomunikacijskega omreĹžja. ÂťVelik poudarek KS dajejo urejanju, vzdrĹževanju svojih prostorov, domov, izvajanju letnega in zimskega vzdrĹževanja cest, ki je zanje zelo velik stroĹĄek, da ne omenjam Ĺživahne druĹĄtvene dejavnosti, s katero bogatijo Ĺživljenje krajanov.ÂŤ

Za vlaganja blizu 60 odstotkov proraÄ?unskega denarja

ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj v letoĹĄnjem proraÄ?unu – pravi Viki Drev – namenja za naloĹžbe in gospodarsko dejavnost blizu 60 odstotkov proraÄ?unskega denarja. ÂťZnaten deleĹž pri tem je odmerjen za KS, saj je teĹžko izdvojiti, katere so

Banke draĹžijo storitve Na Zvezi potroĹĄnikov Slovenije redno spremljajo cene plaÄ?ilnih storitev, ki jih potroĹĄniki na bankah najpogosteje uporabljajo. Med tem ko veÄ?ina proizvajalcev pri prodaji svojih izdelkov o podraĹžitvah lahko le sanja, so na bankah od januarja 2015 do januarja 2016 zabeleĹžili kar veÄ? kot osemdeset podraĹžitev teh plaÄ?il-

nih storitev. NajveÄ?krat, kar petnajstkrat, so podraĹžili storitve pri Banki Koper, sledi Hranilnica Lon z enajstimi podraĹžitvami, Banka Celje z devetimi podraĹžitvami ter Hypo banka in NLB, ki sta storitve podraĹžili osemkrat.

Toda morda ĹĄe bolj kot to preseneÄ?a cenovna razlika, ki nastane za uporabnika v koĹĄarici prej

omenjenih banÄ?nih storitev. Letni stroĹĄki poslovanja z banÄ?nim raÄ?unom preko spletne banke segajo od nekaj nad 48 evrov v Delavski hranilnici, do nekaj manj kot 115 evrov na SKB banki. Le nekoliko cenejĹĄi od nje sta Banka Koper in NLB. Ĺ e draĹžje za potroĹĄnika je seveda banÄ?no poslovanje na okencu. Tudi tu je

ve mestnega srediĹĄÄ?a pripravil VelenjÄ?an Dean Lah,ÂŤ pravi Ĺžupan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ?.

ParkiriĹĄÄ?e Promenada v Velenju je bilo aprila lani tudi prejemnik mednarodne nagrade ÂťArchitizer

A+ AwardsÂŤ s sedeĹžem v New Yorku. To je najveÄ?ji arhitekturni portal na svetu z veÄ? kot milijonom rednih meseÄ?nih uporabnikov. V kategoriji parkirnih objektov je bilo parkiriĹĄÄ?e Promenada v Velenju imenovano za nagrado po izboru strokovne Ĺžirije – Jury Winner. Nagrada je bila podeljena maja 2015 na ÂťA+ Awards GalaÂŤ dogodku v New Yorku.

Promenada je biser, ki ga bodo ĹĄe nadgradili Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je zelo ponosen, da je bila velenjska promenada znova opaĹžena in da se je uvrstila med deset najbolj uglednih arhitekturnih doseĹžkov. Ĺ˝e nekaj Ä?asa opazuje, da jo obiskovalci, ki prihajajo v to okolje, sprejemajo zelo pozitivno, med tem ko je bil del tukajĹĄnjih obÄ?anov nastrojen proti njej in so tudi dobivali kar nekaj kritik. ÂťPriznam, da bi tudi sam izbral v detajlih kakĹĄno drugo reĹĄitev, a bi potem najbrĹž ne bila tako opazna in tako posebna v strokovni javnosti,ÂŤ pravi KontiÄ?, ki si Ĺželi, da bi v proraÄ?unu kmalu zagotovili ĹĄe kaj denarja, da bi ta projekt ĹĄe nadgradili vzdolĹž reke Pake.

ObÄ?ani so ob gradnji (pa tudi ĹĄe sedaj) opozarjali na vandalizem, ki je Ĺžal preveÄ? prisoten,

samo obÄ?inske naloĹžbe in katere samo naloĹžbe v KS. Na primer prizidek za potrebe oddelka glasbene ĹĄole kot letoĹĄnja najveÄ?ja naloĹžba ni samo obÄ?inska stvar, ampak bo od tega imela kaj tudi KS Ĺ oĹĄtanj, za katero med drugim naÄ?rtujemo ĹĄe obnovo AĹĄkerÄ?eve ceste, ureditev parkiriĹĄÄ?.ÂŤ Po zagotovilih Vikija Dreva v vseh KS v naÄ?rtujejo vlaganja.

V krajevnih skupnostih Skorno – Florjan, TopolĹĄica, Zavodnje bodo nadaljevali izgradnjo kanalizacijskega omreĹžja, iz TopolĹĄice proti Zavodnjam predvidevajo izgradnjo novega vodovoda, v domu krajanov v Florjanu posodobitev ogrevalnega sistema, lotili se bodo priprave dokumentacije za domova v Skornem in na igriĹĄÄ?u v LajĹĄah, po vseh KS naÄ?rtujejo posodobitve javnih poti.

Sicer pa so, po besedah Darka Meniha, KS zadolĹžene za izvajanje treh osnovnih nalog: za redno delovanje, za kar imajo v obÄ?inskem proraÄ?unu zagotovljenih 110 tisoÄ? evrov, 156 tisoÄ? evrov za vzdrĹževanje javnih poti ter slabih 10 tisoÄ? evrov za odvoz odpadkov. đ&#x;”˛

sicer daleÄ? najcenejĹĄa Delavska hranilnica, v kateri boste letno porabili manj kot 51 evrov, najdraĹžja pa Sberbank, kjer vas taka storitev stane Ĺže kar neverjetnih 239 evrov letno. Dobre ĹĄtiri evre oziroma sedem evrov sta od nje cenejĹĄi ĹĄe vedno zelo dragi banki Nova KBM in Hypo Alpe Adria banka. đ&#x;”˛

mz

Velenje je lani prejelo tudi laskavi naziv najlepĹĄe urejeno veÄ?je mesto v Sloveniji. Naziv je prejelo v okviru nateÄ?aja Moja deĹžela – lepa in gostoljubna, ki ga je organizirala TuristiÄ?na zveza Slovenije pod Ä?astnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. đ&#x;”˛

a KontiÄ? meni, da ne bi bila dobra reĹĄitev, da se zaradi vandalov ne bi lotevali takĹĄnih arhitekturnih projektov. Z vandalizmom se skuĹĄajo sooÄ?iti tako, da ga prepreÄ?ujejo in da obÄ?ane ozaveĹĄÄ?ajo, da to ni pametno poÄ?etje. Ĺ˝al se res ĹĄe prepogosto dogaja, da se sooÄ?ajo z njim in zato porabijo sredstva, ki bi jih lahko za izboljĹĄanje standarda obÄ?anov na katerem drugem podroÄ?ju. ÂťPromenada je vsekakor arhitekturni projekt, ki je nekaj posebnega in je dala Velenju dodano vrednost. Na njej se ustavlja vse veÄ? domaÄ?inov, tu smo pripravili kar nekaj prireditev, praviloma pa jo obiĹĄÄ?ejo tudi turisti in drugi obiskovalci Velenja, ki so navduĹĄeni,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki je vesel, da je arhitekturnemu priznanju za garaĹžo zdaj sledila ĹĄe uvrstitev na seznam 'top' evropskih destinacij.

Preko mestne blagajne 216.770 plaÄ?il Mestna blagajna v prostorih Delavske hranilnice - Po novem tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a brez provizije Mira ZakoĹĄek

Velenje, Od 4. januarja izvaja Mestna obÄ?ina Velenje projekt Mestne blagajne v prostorih Delavske hranilnice na Ĺ aleĹĄki cesti 20. ObÄ?anke in obÄ?ani lahko tam poloĹžnice brez provizije plaÄ?ujejo vsak delovni dan od 8.30 do 17. ure na posebej oznaÄ?enih okencih. Tako so se odloÄ?ili, ker je podala ta banka najugodnejĹĄo ponudbo, obÄ?ina pa sama zaradi uvedbe davÄ?nih blagajn ni veÄ? mogla izvajati brezplaÄ?ne mestne blagajne.

V Mestni blagajni lahko obÄ?anke in obÄ?ani mestne obÄ?ine Velenje poravnajo poloĹžnice, ki jih izstavljajo obÄ?inski javni zavodi pa Elektro Celje Energija, Ferdom, Habit Velenje, NaĹĄ Ä?as, Pup Saubermacher, PV Invest, Stanovanjsko podjetje Linea, Ĺ olski center Velenje, T-2. Prav tako je brez provizije moĹžno poravnati Mestni Amra KadriÄ?, vodja Urada za obÄ?ini Velenje kupnine stanovanj, finance: ÂťMed obÄ?ani je za obisk letovanje, najemnine garaĹž, najebrezplaÄ?ne Mestne blagajne mnine vrtiÄ?kov, odvoz opuĹĄÄ?enih veliko zanimanja.ÂŤ vozil in kazni. Po novem lahko obÄ?ani na Mestni blagajni plaÄ?ujejo tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a, kar do sedaj ni bilo moĹžno.

V lanskem letu je bilo, po besedah glavne obÄ?inske finanÄ?nice Amre KadriÄ?, plaÄ?anih 216.770 univerzalnih plaÄ?ilnih nalogov, kar pomeni 18.064 meseÄ?no. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

21. januarja 2016

Spodbude za zaposlovanje izziv za zaposlovalce Trenutno sta aktualna dva ukrepa aktivne politike zaposlovanja – Do konca meseca naj bi bilo objavljeno ťe drugo javno povabilo za javna dela in za delovni preizkus Tina Felicijan

V evidencah ObmoÄ?ne sluĹžbe Velenje Zavoda RS za zaposlovanje kot najbolj ranljive skupine iskalcev zaposlitve izstopajo mladi, starejĹĄi od 50 let, dolgotrajno brezposelni in osebe z niĹžjimi stopnjami izobrazbe. Prav njim so veÄ?inoma namenjeni ukrepi aktivne politike zaposlovanja za razreĹĄevanje njihove brezposelnosti. So pa z ukrepi bolj ali manj zajete vse druĹžbene skupine iskalcev zaposlitve, tudi tisti med 30 in 50 leti z vsako stopnjo izobrazbe, katerim trenutno ni posebej namenjen noben ukrep, in marsikdo se lahko najde v veÄ? skupinah, pravi vodja Urada za delo Velenje Branka Ĺ kulj Nussdorfer.

Prvi izziv

Eden trenutno aktualnih ukrepov aktivne politike zaposlovanja je program Prvi izziv. Gre za javno povabilo delodajalcem, ki so vpisani v poslovni register Slovenije (a ne poslujejo v sektorju 13 – torej drĹžava in ĹĄe nekateri drugi) ter izpolnjujejo ĹĄe druge pogoje: morajo poslovati vsaj eno leto, imeti zaposleno vsaj eno osebo in niso zmanjĹĄali ĹĄtevila zaposlenih iz nedopustnih razlogov. Za 15-meseÄ?no zaposlitev mlade brezposelne osebe prejmejo 7250 evrov subvencije.

Priv izziv je namenjen brezposelnim, starim od 15 od 30 let, ki so najmanj tri mesece prijavljeni na zavodu za zaposlovanje in se ne izobraĹžujejo ali usposabljajo, poleg tega pa imajo stalno prebivaliĹĄÄ?e v kohezijski regiji vzhodna Slovenija, torej tudi v obÄ?inah Ĺ aleĹĄke doline. ÂťZavod za zaposlovanje bo pri izboru in napotitvi oseb za subvencionirano zaposlitev upoĹĄteval prednostne kriterije: brezposelna oseba v zadnjih dveh letih ĹĄe ni bila vkljuÄ?ena v ukrep aktivne politike zaposlovanja, ima veÄ?je moĹžnosti za uspeĹĄen zakljuÄ?ek ukrepa in

veÄ?je moĹžnosti za zaposlitev po zakljuÄ?ku, ima socialne ali zdravstvene ovire in je dlje prijavljena v evidenci zavoda,ÂŤ naĹĄteva vodja aktivne politike zaposlovanja Darinka SoviÄ? PeÄ?nik.

Na obmoÄ?no sluĹžbo Velenje so prejeli 147 objav prostega delovnega mesta delodajalcev, ki bi Ĺželeli oddati ponudbo za subvencionirano zaposlitev. ÂťDo sedaj smo prejeli 60 ponudb delodaj a l c e v.

M e d njimi smo Ĺže potrdili 23 ponudb, 13 smo jih zavrnili zaradi neizpolnjevanja pogojev, ostale pa ĹĄe obravnavamo, realizira-

denar – Slovenija je iz evropskih sredstev pridobila dva milijona za leto 2015 in 18 milijonov za leto 2016 – ne bo prej poĹĄel. ÄŒeprav kvote niso razdeljene po posameznih obmoÄ?nih sluĹžbah, velenjska obmoÄ?na sluĹžba raÄ?una na okoli 320 zaposlitev iz postavke javnega povabila prvi izziv.

Javna dela

V programe javnih del, ki so namenjena neprofitnim delodajalcem – ĹĄolskim centrom, ljudskim univerzam, raznim druĹĄtvom, javnim zavodom, obÄ?inam, se lahko vkljuÄ?ijo dolgotrajno brezposelne osebe, torej najmanj eno leto prijavljene

Ker se je ta mesec izteklo obdobje vseh subvencioniranih zaposlitev na javnih povabilih Prvi izziv iz leta 2012 in 2014, so na Zavodu za zaposlovanje preverili deleĹž ohranjenih zaposlitev. Oba programa kaĹžeta izjemno dobre rezultate – kar 76 odstotkov mladih, ki so bili pred tem brezposelni in prijavljeni na zavodu, je ĹĄe vedno zaposlenih. Leta 2012 je bilo v celi Sloveniji v program vkljuÄ?enih 2888 mladih, leta 2014 pa 477, skupaj torej 3365 mladih brezposelnih. Od naÄ?rtovanih 3492 vkljuÄ?itev, je bil deleĹž realiziranih zaposlitev 96,4 odstotka, med temi pa ohranjenih 2553. Delodajalcem je bilo izplaÄ?anih nekaj veÄ? kot 22 milijonov evrov, od katerih jih je 85 odstotkov zagotovil Evropski socialni sklad. Prvi izziv je tako eden najuspeĹĄnejĹĄih programov aktivne politike zaposlovanja, ki pomembno prispeva k poveÄ?anju zaposlitvenih moĹžnosti brezposelnih mladih in blaĹženju vpraĹĄanja njihovega zaposlovanja na slovenskem trgu dela. nih je bilo okoli 16 zaposlitev, pogodb pa je bilo sklenjenih nekoliko veÄ?,ÂŤ poroÄ?a in dodaja: ÂťPostopek od izbire kandidata do realizacije zaposlitve pri delodajalcu vzame svoj Ä?as.ÂŤ Javno povabilo Prvi izziv je ĹĄe odprto in delodajalci lahko oddajo ponudbe do 30. junija, Ä?e

ÂťIskalcev prve zaposlitve je v naĹĄih bazah 16,5 odstotka, starejĹĄih od 50 let je 27,7, dolgotrajno brezposelnih pa je 45,8, oseb, ki imajo niĹžje stopnje izobrazbe, pa je 27,7, odstotka,ÂŤ poroÄ?a vodja urada za delo Branka Ĺ kulj Nussdorfer.

na zavodu za zaposlovanje. Prednost pa imajo osebe, ki so na zavodu neprekinjeno prijavljene Ĺže veÄ? kot dve leti in v tem Ä?asu niso bile vkljuÄ?ene v noben program aktivne politike zaposlovanje ter imajo ĹĄe kakĹĄne druge omejitve pri zaposlitvi, pravi SoviÄ? PeÄ?nikova.

V prvem javnem povabilu za izbor programov javnih del za leto 2016 so izvajalci javnih del lahko oddali ponudbe za izvajanje programov iz socialnega varstva, v katere so lahko vkljuÄ?ili brezposelne osebe do vkljuÄ?no VII. stopnje izobrazbe. Ker so sredstva v tem delu Ĺže porabljena, je javno povabilo Ĺže zaprto. Drugi del javnega povabila pa omogoÄ?a prijavo programov, primer-

â?ą

Ukrepi se vÄ?asih napovedujejo veÄ? mesecev, vÄ?asih, ko so sredstva zagotovljena, pa se oblikujejo zelo hitro

nih za vkljuÄ?evanje dolgotrajno brezposelnih oseb z izobrazbo od I. do IV. ravni. V tem delu je javno povabilo ĹĄe odprto, a so tudi v njem sredstva veÄ?inoma Ĺže poĹĄla. ÂťV tem mesecu priÄ?akujemo novo javno povabilo za izbor programov javnih del, naj bi pa ĹĄlo za izvajanje vseh programov iz kataloga javnih del za leto 2016 brez omejitev ravni izobrazbe. PodrobnejĹĄe informacije bodo seveda znane, ko bo povabilo objavljeno.ÂŤ

Zakon o interventnem ukrepu na podroÄ?ju trga dela uvaja nove olajĹĄave za zaposlitev starejĹĄih brezposelnih. Delodajalci, ki bodo med 1. januarjem in 31. decembrom 2016 sklenili pogodbe o zaposlitvi s starejĹĄimi od 55 let, ki so najmanj 6 mesecev prijavljeni med brezposelnimi, bodo za najveÄ? prvih 24 mesecev delovnega razmerja oproĹĄÄ?eni plaÄ?ila prispevkov delodajalca. Minimalno obdobje zaposlitve Ä?asovno ni doloÄ?eno. De-

â?ą

ViĹĄjo izobrazbo ko imajo iskalci zaposlitve, bolj morajo iskati priloĹžnosti drugje, saj jih je v njihovem okolju manj

predvsem med mladimi – pri vseh brezposelnih do 30. leta starosti in pri iskalcih prve zaposlitve (pravzaprav Şe drugo leto zapored) – ter pri brezposelnih osebah do pete stopnje izobrazbe.

PoveÄ?ala se je brezposelnost pri starejĹĄih od 50 let in tistih,

Smernice, ki jih je vlada sprejela za novo finanÄ?no perspektivo izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja v obdobju od leta 2016 do 2020, so: zmanjĹĄati ĹĄtevilo dolgotrajno brezposelnih oseb med vsemi brezposelnimi, zviĹĄati zaposljivost in zaposlenost predvsem mladih, starejĹĄih, dolgotrajno brezposelnih in tistih z nizko stopnjo izobrazbe ter odpraviti strukturno brezposelnost (primanjkovanje kadra na doloÄ?enem delovnem podroÄ?ju, po katerem je na trgu veÄ? povpraĹĄevanja – varilci, CNC operaterji, vozniki, gostinci) z zagotavljanjem ustreznih kompetenc, znanj, spretnosti brezposelnih, da bodo laĹžje konkurirali glede na potrebe na trgu dela, povzema Darinka SoviÄ? PeÄ?nik.

V skladu s tem so zastavljeni tudi ukrepi za spodbujanje zaposlovanja, ki jih ĹĄe priÄ?akujejo.

Za subvencionirane zaposlitve priÄ?akujejo javno povabilo, v preteklosti imenovano Zaposli. me. Namenjeno bo subvencioniranju zaposlitev starejĹĄih od 50 let, dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih brez izobrazbe. V preteklosti je subvencija znaĹĄala 5.000 evrov, kako bo v novem javnem povabilu, pa ĹĄe ni znano.

Program usposabljanje na delovnem mestu bo razdeljen v dve javni povabili: prvo bo namenje-

lovno razmerje se lahko sklene za doloÄ?en ali nedoloÄ?en Ä?as, brez vmesnih prekinitev delovnega razmerja v celotnem obdobju pa se lahko sklene veÄ? pogodb o zaposlitvi za doloÄ?en Ä?as. Oprostitev plaÄ?ila, ki ga delodajalec uveljavi pri FinanÄ?ni upravi, se nanaĹĄa na prispevke delodajalca za socialno varnost – prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starĹĄevsko varstvo in zavarovanje za

Decembra lani je bila brezposelnost na obmoÄ?ju v prisotjnosti Urada za delo Velenje niĹžja kot leto prej – Stopnja brezposelnosti se je poviĹĄala pri starejĹĄih in dolgotrajno brezposelnih ter visoko izobraĹženih

Na Uradu za delo Velenje so ob koncu decembra naĹĄteli 2627 brezposelnih oseb – manj kot lani v enakem obdobju. ÂťLahko reÄ?emo, da je bila gospodarska situacija ugodna, tako da se je brezposelnost zniĹžala za 9,1 odstotka v primerjavi z lanskim decembrom,ÂŤ navaja vodja urada Branka Ĺ kulj Nussdorfer.

Brezposelnost se je zniĹžala

Javna povabila ĹĄe prihajajo

no usposabljanju mladih do 30 let, drugo pa starejĹĄim od 50 let, dolgotrajno brezposelnim in osebam brez izobrazbe.

Napoveduje tudi javno povabilo za izvajanje delovnega preizkusa, priÄ?akujejo ga Ĺže v tem mesecu. Delovni preizkus bo namenjen osebam, ki pri ostalih ukrepih Âťpadejo skoziÂŤ, torej brezposelnim med 30. in 50. letom starosti, ki se ne morejo vkljuÄ?iti v druge programe.

Za mlade priÄ?akujejo ĹĄe program projektnega uÄ?enja mladih, namenjen brezposelnim do 26. leta, Âťki se ne znajdejo v tem okolju in potrebujejo ĹĄe nekoliko podpore pri izobraĹževanju, iskanju zaposlitve in laĹžje delujejo v skupini, ki jim tako podporo daje (osipniki, tisti, ki so izstopili iz izobraĹževalnega sistema, izobraĹževanja ĹĄe niso dokonÄ?ali).ÂŤ PriÄ?akujejo pa tudi sredstva za izvajanje neformalnih programov izobraĹževanja, Âťki bodo namenjena neposredno brezposelnim osebam, da se njihove kompetence, znanje, spretnosti dopolnijo s tistimi, ki so potrebne na trgu dela,ÂŤ Ministrstvo za delo, druĹžino in socialne zadeva pa razmiĹĄlja tudi o neke vrste pomoÄ?i za samozaposlitev viĹĄje izobraĹženih Ĺžensk, vendar je to podroÄ?je ĹĄe v grobem osnutku, ĹĄe sporoÄ?a vodja aktivne politike zaposlovanja. đ&#x;”˛

Za zaposlitev starejĹĄih od 55 let oprostitev plaÄ?ila prispevkov

DruĹžboslovci najmanj zaĹželeni Tina Felicijan

Za izvajanje javnih del so prejeli 137 ponudb iz celotne velenjske obmoÄ?ne sluĹžbe zavoda za zaposlovanje, od tega je izbranih 111 ponudb za 147 delovnih mest. Za obmoÄ?je v pristojnosti Urada za delo Velenje je izbranih okoli 30 ponudb za pribliĹžno 40 delovnih mest. Na vsako prosto delovno mesto napotijo pet ustreznih brezposelnih oseb, med katerimi se odloÄ?a delodajalec.

ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni veÄ? kot dve leti, pa tudi pri viĹĄje izobraĹženih – od VI. do VIII. stopnje izobrazbe.

Delodajalci so lani najveÄ? povpraĹĄevali po poklicih iz gradbeniĹĄtva, gostinstva in turizma. Bolj so jih zanimali tudi kadri, ki so

zaposljivi v predelovalnih dejavnostih. To so tehniĹĄki poklici: strojniki, orodjarji, strugarji, CNC operaterji in univerzitetni diplomirani inĹženirji razliÄ?nih strok – strojniĹĄtva, elektrotehnike in raÄ?unalniĹĄtva. Nekaj povpraĹĄevanja so zabeleĹžili po poklicih iz zdravstva ter po voznikih teĹžkih tovornjakov za mednarodne ĹĄpedicije. ÂťNa naĹĄem trgu primanjkuje ravno teh kadrov, ki jih delodajalci najveÄ? potrebujejo, torej

brezposelnost. Ukrep lahko uveljavljajo delodajalci, ki so zadnjih ĹĄest mesecev redno izplaÄ?evali plaÄ?e in plaÄ?evali obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenih, v zadnjih treh mesecih niso zaÄ?eli postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali zaposlenim niso odpovedali pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ter niso imeli blokiranega transakcijskega raÄ?una 30 ali veÄ? dni zapored.

vseh poklicev tehniĹĄke stroke,ÂŤ pravi Ĺ kulj Nussdorferjeva.

Najmanj iskani pa so bili poklici druĹžboslovnih smeri. ÂťTi iskalci zaposlitve morajo vloĹžiti veliko veÄ? energije v iskanje zaposlitve tako v svojem okolju kot tudi na celotnem obmoÄ?ju Slovenije,ÂŤ dodaja.

â?ą

Delodajalci tudi za delovna mesta tehniĹĄkih poklicev iĹĄÄ?ejo kader z viĹĄjo stopnjo izobrazbe

V tem tednu je na Uradu za delo Velenje najveÄ? prostih delovnih mest v gradbeniĹĄtvu, gostinstvi in turizmu, strojniĹĄtvu ter zdravstvu – po tri delovna mesta.

đ&#x;”˛

tf

V transportu, trgovini ter umetnosti in kulturi pa je objavljeno po eno prosto delovno mesto.

Zadnjo primerjavo stopnje brezposelnosti na obmoÄ?ju Urada za delo Velenje s celotno Slovenijo so naredili oktobra lani, ko sta bili stopnji brezposelnosti enaki – 11,7 odstotka. ÂťSe je pa stopnja brezposelnosti na naĹĄem obmoÄ?ju v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej bolj zniĹžala. Stopnja brezposelnosti je podatek, ki prikaĹže prizadetost nekega obmoÄ?ja z brezposelnostjo. Na eni strani se brezposelnost zmanjĹĄuje, na drugi pa se poveÄ?uje ĹĄtevilo delovno aktivnega prebivalstva, kar vodi v niĹžje stopnje registrirane brezposelnosti,ÂŤ pravi vodja urada za delo Branka Ĺ kulj Nussdorfer. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

GOSPODARSTVO

21. januarja 2016

Gorenje projekt uspeĹĄno gradi v Rusiji Skoraj 12 milijonov evrov vredno skladiĹĄÄ?e bodo dokonÄ?ali dva meseca pred rokom – Njihovi ciljni trgi so Ruska federacija in daljni vzhod – Zgradili Ĺže veÄ? prestiĹžnih objektov Mira ZakoĹĄek

Velenje, Tveru – Gorenje projekt gradi v Tveru v bliĹžini Moskve avtomatsko regalno skladiĹĄÄ?e. To bo najviĹĄji samonosilni sistem z zabojÄ?ki na trĹžiĹĄÄ?u, projekt pa je vreden kar 11 milijonov 650 tisoÄ? evrov. Gradnja je ĹĄe toliko zahtevnejĹĄa zaradi teĹžavnih statiÄ?nih razmer, vetra in veliko sneĹžnih padavin.

â?ą

ÂťNaĹĄ cilj je iskanje projektov z nekoliko drugaÄ?nimi tehnoloĹĄkimi reĹĄitvami od standardnih, saj je to naĹĄa konkurenÄ?na prednost pred velikimi globalnimi ponudniki, ki imajo Ĺže zaradi svoje velikosti veÄ? izvedenih projektov in poslediÄ?no referenc po vsem svetu ter tudi nizke cene nabavnih materialov,ÂŤ pravi UroĹĄ RazdevĹĄek, direktor druĹžbe Gorenje projekt, ki se ukvarja z inovativnim gradbenim inĹženiringom.

GOSPODARSKE novice

Izvajajo razliÄ?ne zahtevne objekte

V Gorenje projektu zaposlujejo 30 delavcev, izvajajo pa razliÄ?ne projekte v farmacevtski, kemiÄ?ni, pohiĹĄtveni in gradbeni industriji. Program gradbenega inĹženiringa so zaÄ?eli pred tremi leti. Pod okriljem druĹžbe Gorenje projekt deluje tudi oddelek energetike, v katerem so se specializirali za izvedbo projektov kogeneracij oziroma kotlovnic na lesno biomaso ter hidromehanske opreme.

Njihovi ciljni trgi so Ruska federacija ter trgi BliĹžnjega in Daljnega vzhoda.

Plastika Skaza s pastelnimi barvami Plastika Skaza se bo na enem najveÄ?jih trendseterskih sejmov Maison&Objet v Parizu predstavila s sloganom ÂťThink colorfulÂŤ oziroma ÂťRazmiĹĄljaj barvitoÂŤ. Svojim barvitim lonÄ?kom lastne blagovne znamke C!Cuisine, ki jih sedaj proizvajajo Ĺže v 25 razliÄ?nih barvah, bodo pridruĹžili tokrat ĹĄe lonÄ?ke v trendovskih pastelnih odtenkih: v roza, modri, turkizni in vijoliÄ?ni barvi. Sejem poteka od petka, 22. januarja, do torka, 26. januarja. Na njem bo veÄ? kot 3000 razstavljalcev predstavljalo najnovejĹĄe trendovske izdelke za dom.

Sejem je lani obiskalo kar 70.000 ljudi.

Plastika Skaza tekmuje tudi (med 50. podjetji iz vse Evrope) za prejemnika naslova RSM podjetnika leta v okviru evropskih poslovnih nagrad.

DavÄ?ne blagajne uporablja le dobra polovica

dvigali oskrbujeta 35.000 mest za zabojÄ?ke. ÂťTako visokega samonosilnega sistema z zabojÄ?ki na trĹžiĹĄÄ?u ĹĄe nismo zasledili,ÂŤ poudarja RazdevĹĄek, Âťzato smo v tem orali ledino.ÂŤ V Rusijo so s 140 tovornjaki prepeljali 2500 ton regalne

Izvedli so veÄ? ÂťnajÂŤ projektov, med drugim avtomatsko regalno skladiĹĄÄ?e za najprestiĹžnejĹĄi duty-free na svetu – Dubai Duty Free

â?ą Direktor Gorenja projekt UroĹĄ RazdevĹĄek: ÂťIzvajamo svetovalne in izvedbene projekte, pri katerih zgradimo skladiĹĄÄ?e po sistemu ÂťkljuÄ? v rokeÂŤ, in s tem ponudimo kupcem moĹžnost komuniciranja samo z enim izvajalcem, ki prevzame odgovornost za celotno izvedbo projekta. Vse naĹĄe reĹĄitve so inovativne in narejene po meri za posameznega naroÄ?nika.ÂŤ

SkladiĹĄÄ?e bo sestavljala samonosilna regalna konstrukcija, zaprto pa bo s fasadnimi paneli. Visoko bo 40 metrov, sistem za zabojÄ?ke pa 23 metrov. V skladiĹĄÄ?u

bodo tri 40-metrska regalna dvigala za palete, ki s posebnim satelitom odlagajo palete v 14.000 paletnih mest, medtem ko v skladiĹĄÄ?u za zabojÄ?ke dve 23-metrski

V Rusijo so s 140 tovornjaki prepeljali 2500 ton regalne konstrukcije ter ĹĄe 40 tovornjakov regalnih dvigal in transportne opreme za notranjost skladiĹĄÄ?a

konstrukcije ter ĹĄe 40 tovornjakov regalnih dvigal in transportne opreme za notranjost skladiĹĄÄ?a. SkladiĹĄÄ?e bodo dokonÄ?ali in predali naroÄ?niku dva meseca pred rokom – aprila letos. đ&#x;”˛

V podjetju MPT iz Ĺ martnega ob Paki lani uresniÄ?ili zastavljene izzive – Letos dopolnitev ponudbe in pridobitev novega strateĹĄkega partnerja

ÄŒeprav naj bi slovensko gospodarstvo lani doseglo veÄ?jo rast kot predhodno leto tudi zaradi boljĹĄih pogojev poslovanja, v mnogih domaÄ?ih podjetjih tega ne Ä?utijo. ÂťV malih in srednjih podjetjih, kot je naĹĄe, bi lahko prej dejali, da gredo stvari v nasprotno smer,ÂŤ pravi Darko Meh, prvi moĹž podjetja MPT iz Ĺ martnega ob Paki – podjetja z veÄ? kot 30-letno tradicijo na podroÄ?ju predelave in brizganja plastiÄ?nih mas. Kot je pojasnil, namesto da bi drĹžava poskrbela, da bi bili zadovoljni zaposleni in delodajalci, ostaja sama ĹĄe naprej nenasitna. Zaradi visokih prispevkov in davkov stroĹĄki dela ostajajo velika obremenitev, ki vpliva na konkurenÄ?nost na trgu. Kupci izdelkov imajo svoje zahteve, Ĺželijo dobiÄ?ek, njihovi pritiski se ĹĄe zaostrujejo.

Lani zabeleĹžili blizu 20-odstotno rast

Lani so si zastavili pogumne cilje. DoseĹžena blizu 20-odstotna rast, poveÄ?anje ĹĄtevila zaposlenih, pridobitev najviĹĄje bonitetne ocene AAA ter uvrstitev v sredino 100 najhitreje rastoÄ?ih

podjetij v savinjsko-zasavski regiji dokazujejo, da so jih uresniÄ?ili.

UresniÄ?ili pa so jih lahko – tako Darko Meh – predvsem zaradi vlaganj v proizvodnjo tehniÄ?no

nami do vrha. ÂťPravzaprav ne govorimo o rasti, ampak si prizadevamo biti ĹĄe boljĹĄi.ÂŤ To bodo poskuĹĄali doseÄ?i s temeljito reorganizacijo, katere cilj je zmanjĹĄe-

DavÄ?ne blagajne, ki so 2. januarja postale obvezne, od predvidenih 70 tisoÄ? zavezancev trenutno uporablja okoli 45 tisoÄ? zavezancev.

Kar nekaj jih namreÄ? namesto davÄ?nih blagajn zaradi razliÄ?nih zapletov uporablja vezano knjigo raÄ?unov. Uporaba te je sicer zaÄ?asno predvidena le za tiste, ki izdajo zelo malo raÄ?unov.

Vlade bodo morale ukrepati hitreje Slovence in slovensko gospodarstvo kljub rasti, ki jo dosegamo v zadnjem obdobju, preĹžema negotovost. SooÄ?amo se z veliko nestabilnostjo v mednarodnem okolju. GeopolitiÄ?ne razmere niso dobre.

Zaradi razmer na Kitajskem in poslediÄ?no v Aziji je velik prepih na borzah in tudi negotovost v globalni ekonomiji. Spet se zapleta poloĹžaj v Ukrajini, spopad v Siriji je daleÄ? od politiÄ?ne reĹĄitve, vremenske razmere ogroĹžajo vse veÄ? prebivalcev sveta. OÄ?itno prihaja Ä?as, ko bodo vlade morale ukrepati hitreje in odloÄ?neje in poiskati ustrezne ukrepe, ki bodo tudi gospodarstvu omogoÄ?ali hitrejĹĄe in uspeĹĄnejĹĄe prilagajanje spremenjenim svetovnim razmeram.

VeÄ? kot 1100 pripomb na energetski koncept Ministrstvo za infrastrukturo je predstavilo analizo veÄ? kot 1100 pripomb in predlogov, ki jih je prejelo v procesu priprave energetskega koncepta Slovenije. Ta naj bi bil v obliki osnutka pripravljen do konca leta. Sprejem na vladi in v drĹžavnem zboru pa minister Peter GaĹĄperĹĄiÄ? priÄ?akuje do konca prihodnjega leta. Seveda je ta dokument izjemnega pomena tudi za Ĺ aleĹĄko dolino, ki ima kar dva energetska kolektiva.

V gozdarstvu v negotovosti 1300 delovnih mest

S kakovostjo utirajo pot k vrhu Tatjana PodgorĹĄek

5

jemo prostorsko ĹĄiritev, kar nam bo omogoÄ?ilo dopolnitev ponudbe oziroma dodatne storitve obstojeÄ?im in pridobitev novih partnerjev. Med slednjimi si Ĺželimo

Medtem ko je predlog zakona o gospodarjenju z gozdovi v drĹžavni lasti v parlamentarni proceduri, pa so gozdnogospodarska podjetja, ki jim veÄ?ini konec junija poteÄ?ejo koncesije za gospodarjenje z drĹžavnimi gozdovi, po besedah direktorja ZdruĹženja za gozdarstvo pri GZS JoĹžeta Sterleta v negotovosti. Pod vpraĹĄajem je najmanj 1300 delovnih mest.

Ĺ rot in Atka morata plaÄ?ati 76 milijonov OkroĹžno sodiĹĄÄ?e v Ljubljani je v 76 milijonov evrov vrednem toĹžbenem zahtevku Pivovarne Union in Dela proti nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne LaĹĄko BoĹĄku Ĺ rotu in druĹžbi Atka-Prima odloÄ?ilo, da mora Ĺ rot podjetjema vrniti nekaj nad 61 milijonov evrov. Sodba ĹĄe ni pravnomoÄ?na. Ĺ rot seveda vsega tega denarja tudi nima, sicer pa se bo po navedbah njegovega zagovornika Mateja Erjavca na sodbo pritoĹžil.

Trg rabljenih stanovanj je podcenjen Ob postopnem okrevanju slovenskega gospodarstva in hkratnem upadanju cen nepremiÄ?nin je slovenski trg rabljenih stanovanj postal podcenjen, ocenjujejo poznavalci. VeÄ? kot oÄ?itno pa je, da smo Slovenci pri porabi denarja postali precej bolj racionalni kot v preteklosti, zato potroĹĄnja ne raste po predvidevanjih in tudi povpraĹĄevanje po stanovanjih ne raste toliko.

DrĹžava Peku ne bo pomagala zelo zahtevnih izdelkov in prizadevanj 75 zaposlenih po doseganju njihove Ä?im viĹĄje kakovosti. Novih kupcev sicer niso pridobili, so pa pri vseh obstojeÄ?ih (med veÄ?jimi so BSH Nazarje, Gorenje Velenje, Plastika Skaza Velenje) poveÄ?ali sodelovanje.

Prostorska ĹĄiritev, ISO standardi ...

Njihovi letoĹĄnji izzivi so v sozvoÄ?ju s sporoÄ?ilom podjetja: Z

vanje stroĹĄkov, nadaljnje posodabljanje proizvodnje pa jim bo omogoÄ?ilo osvajanje domaÄ?ega in tujega trga. Ker se zavedajo, da sta znanje in kakovost najveÄ?ji kapital, so se Ĺže lani lotili aktivnosti za pridobitev ISO standardov. Konec leta nameravajo proces konÄ?ati. Velik poudarek dajejo – zagotavlja sogovornik – dobrim medsebojnim odnosom, pridobivanju novih znanj in utrditvi kakovosti storitev. ÂťNaÄ?rtu-

strateĹĄkega, ki bo zmanjĹĄal vpliv sezonskega znaÄ?aja proizvodnje.

V tem trenutku ĹĄe ta ni doloÄ?en.

Lahko pa povem, da smo se Ĺže dogovarjali z dvema veÄ?jima gospodarskima sistemoma, bili za njihove posle tudi izbrani, a sta se tik pred zdajci oba odloÄ?ila eden za selitev na MadĹžarsko, drugi pa na Kitajsko,ÂŤ je sklenil pogovor Darko Meh. đ&#x;”˛

Lastniki in upniki Peka (svojo trgovino imajo tudi v Velenju) niso podprli naÄ?rta prestrukturiranja tega podjetja, ker je bil program premalo ambiciozen. Zato se je njegova najveÄ?ja lastnica drĹžava, ki mu je Ĺže veÄ?krat priskoÄ?ila na pomoÄ?, odloÄ?ila, da mu finanÄ?no ne bo veÄ? pomagala. To najbrĹž pomeni steÄ?aj podjetja, ki ima za okoli 7 milijonov evrov dolgov.

ZasluĹžki v Sloveniji najbolj izenaÄ?eni med spoloma Najbolj izenaÄ?eni zasluĹžki med spoloma v Evropi so pri nas, kjer moĹĄki v povpreÄ?ju prejmejo plaÄ?ilo, ki je 3,2 odstotka veÄ?je od Ĺženskega. Sledita nam Malta in Poljska. V NemÄ?iji je kljub napredni politiki izenaÄ?itve spolov razlika v plaÄ?ah med spoloma ĹĄe vedno veÄ?ja od 20 odstotkov. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD

SREDE

do

torka

Mojca

Ĺ truc

Sreda, 13. januarja

Petek, 15. januarja

Ĺ e enkrat veÄ? je smrdelo po sporih v Piranskem zalivu: naĹĄe zunanje ministrstvo je hrvaĹĄki veleposlanici vroÄ?ilo protestno noto zaradi nezakonite plovbe hrvaĹĄke policije in hrvaĹĄkega ribiĹĄkega inĹĄpektorja v slovenskem morju.

Mediji so poroÄ?ali, da naj bi obrambna ministrica KatiÄ?eva na eni decembrskih vladnih sej poskuĹĄala doseÄ?i menjave v HSE, potem pa se je 22. decembra, nekaj dni pozneje, na obrambnem ministrstvu tudi seĹĄla s predstavniki HSE in SDH. Vlada je odobrila novo drĹžavno dokapitalizacijo Adrie Airways, a le pod pogojema, da nekaj prispeva tudi zasebni partner in da se druĹžbo proda.

do drugega mesta.

Vandali, najverjetneje desniÄ?arski judovski skrajneĹži, so oskrunili krĹĄÄ?anski samostan Dormition v Jeruzalemu.

V nesreÄ?i sneĹžnega teptalca v avstrijskem smuÄ?arskem srediĹĄÄ?u Saalbach je bilo poĹĄkodovanih 11 ljudi, eden od njih huje.

Srbski premier Aleksandar VuÄ?ić je sporoÄ?il, da se je odloÄ?il za sklic predÄ?asnih volitev.

TeroristiÄ?na skupina Islamska drĹžava je izvedla pokol v soseskah mesta Deir ez-Zor pod nadzorom sirskih vladnih sil in ubila veÄ? kot 135 ljudi, od tega

V NemÄ?iji so aretirali prvega osumljenca spolnih napadov na silvestrski veÄ?er v KĂślnu, 26-letnega prosilca za azil iz Nigerije.

MaroĹĄke oblasti so sporoÄ?ile, da so aretirale belgijskega drĹžavljana, ki je maroĹĄkega rodu in je neposredno povezan z napadalci teroristiÄ?nega napada v Parizu.

Francoski predsednik Francoise Hollande je v svojem rednem letnem govoru gospodarstvenikom razglasil, da francoski gospodarsko-socialni model ne deluje, zato bo treba razmisliti o novem.

Torek, 19. januarja Pojasnjevanje ministra Mramorja o upraviÄ?enosti za dodatek na stalno pripravljenost je razburjalo javnost.

FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor je povedal, da ne namerava vrniti vsega dodatka za stalno pripravljenost, ki ga je prejemal kot dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani, temveÄ? le dodatek za zadnjih deset mesecev, kot je doloÄ?eno v zakonu.

Na obmoÄ?ju francoskega smuÄ?arskega letoviĹĄÄ?a Les-Deux Alpes se je sproĹžil plaz, ki je s seboj odnesel skupino srednjeĹĄolcev – pri tem sta najmanj dva dijaka umrla, pet jih je ostalo pogreĹĄanih.

Danska vlada je zagotovila parlamentarno podporo za zakon, ki bo moÄ?no omejil pravice prosilcev za azil in v okviru katere jim bodo odvzeti vredni predmeti, s katerimi bodo plaÄ?ali nastanitev v Ä?asu postopka.

ÄŒetrtek, 14. januarja Na hrvaĹĄkem zunanjem ministrstvu so pojasnili, da HrvaĹĄka ne sodeluje veÄ? v arbitraĹžnem postopku, ker je prepriÄ?ana, da je njegovo nadaljevanje nevzdrĹžno.

Na avstrijskem notranjem ministrstvu so deloma potrdili navedbe, da naj bi skupni projekt Avstrije, NemÄ?ije in Slovenije zajemal strog mejni nadzor na slovensko-hrvaĹĄki meji.

Glavna tema pogovora je bila prebeĹžniĹĄka kriza.

Premier Miro Cerar se je v Berlinu seĹĄel z nemĹĄko kanclerko Angelo Merkel, glavna tema njunega pogovora pa je bila prebeĹžniĹĄka kriza. Cerar je Merklovo opozoril na nujnost reĹĄevanja teĹžav na t. i. balkanski poti.

V DĹžakarti je odjeknil niz ĹĄestih bombnih napadov, v katerih je bilo ubitih sedem ljudi, 19 pa jih je bilo ranjenih. Napad je bil usmerjen proti tujcem in varnostnim silam, odgovornost zanj pa je prevzela IS. O eksploziji bombe so poroÄ?ali tudi iz TurÄ?ije.

21. januarja 2016

Vlada je odobrila novo drĹžavno dokapitalizacijo Adrie Airways.

Skrajna islamska skupina Al Ĺ abab je v juĹžnem delu Somalije napadla vojaĹĄko oporiĹĄÄ?e AfriĹĄke unije, pri tem pa so ubili veÄ? kot 60 kenijskih vojakov.

Poljski parlament je z novo sporno zakonodajo okrepil pristojnosti policije pri izvajanju nadzora. Makedonski premier Nikola Gruevski je v skladu z dogovorom, ki so ga sprejeli poleti, ponudil odstop in s tem odprl pot k predÄ?asnim parlamentarnim volitvam.

Sobota, 16. januarja Peter Prevc je z novim rekordom skakalnice postal ĹĄe svetovni prvak v smuÄ?arskih poletih.

Zgodbe preĹživelih teroristiÄ?nega napada z dne pred tem so vzbujale strah.

okoli 50 civilistov, ugrabila pa jih je 400.

S slovesnostjo, na kateri se je zbral celoten kitajski politiÄ?ni vrh, so v Pekingu po letu dni priprav uradno odprli Azijsko infrastrukturno investicijsko banko.

Ponedeljek, 18. januarja FinanÄ?ni minister DuĹĄan Mramor je predsedniku vlade Miru Cerarju zaradi afere z dodatki ponudil svoj odstop in razloĹžil, da zaradi izgube zaupanja javnosti svoje funkcije ne more veÄ? opravljati.

Notranja ministrica Vesna GyĂśrkĂśs Ĺ˝nidar je zavrnila moĹžnost skupnega nadzora Slovenije, Avstrije in NemÄ?ije na naĹĄi juĹžni meji, saj meni, da bi s tem lahko nastal Ĺžep, kjer bi se ujeli prebeĹžniki.

Peter Prevc je postal ĹĄe svetovni prvak v smuÄ?arskih poletih.

Tik pred dvigom mednarodnih sankcij je Iran izpustil vse ĹĄtiri Irance z dvojnim ameriĹĄkim drĹžavljanstvom, med njimi tudi novinarja Washington Posta.

Predsednik Venezuele Nicolas Maduro je za 60 dni razglasil izredne gospodarske razmere, potem ko je gospodarska rast v prvih devetih mesecih leta 2015 nazadovala za 4,5 odstotka, inflacija pa je dosegla 109-odstotno rast.

V nemĹĄkem mestu Bornheim so tamkajĹĄnjim prosilcem za azil prepovedali vstop v mestni bazen, potem ko se je veÄ? domaÄ?ink pritoĹžilo zaradi nadlegovanja.

Islamski skrajneĹži niso poÄ?ivali: tokrat so napadli v prestolnici Burkine Faso, kjer so v grozljivem pohodu v dveh hotelih in kavarni ubili 23 ljudi 18 razliÄ?nih narodnosti.

Nedelja, 17. januarja Tokrat je razveselila Ana Drev, ki je v veleslalomu prismuÄ?ala

Cerar je pojasnjeval razloge za zavrnitev Mramorjevega odstopa. Svojim strankarskim kolegom je dejal, da je stranke trenutno ÂťnapadanaÂŤ s strani najrazliÄ?nejĹĄih druĹžbenih institucij.

Aretirana sta bila tako osumljenec spolnih napadov v v KĂślnu kot osumljenec iz ekipe napadalcev v Parizu.

Z odloÄ?itvijo, da ne sprejme Mramorjevega odstopa, je premier dvignil precej politiÄ?nega prahu.

Hitro se je oglasil predstavnik sindikatov Branimir Ĺ trukelj in podal mnenje, da sprejeta odloÄ?itev premierja pomeni, da vlada ne more veÄ? naprej vrteti iste mantre varÄ?evanja.

Svoja mnenja so imeli seveda tudi politiki. V poslanski skupini ZL so dejali, da je bilo Cerarjevo ravnanje glede Mramorja priÄ?akovano, ne pa sprejemljivo. Ĺ e bolj vroÄ?e je bilo v SD, od koder je bilo sliĹĄati vse veÄ? pozivov, naj stranka zapusti koalicijo.

V Pekingu so objavili podatke o gospodarski rasti Kitajske, ki je v letu 2015 znaĹĄala 6,9 odstotka, kar je najmanj v zadnjih 25 letih.

V bliĹžini policijske kontrolne toÄ?ke na severozahodu Pakistana se je razstrelil samomorilski napadalec. V eksploziji je umrlo najmanj deset ljudi, veÄ? kot 30 pa je bilo ranjenih.

Inteligentna elita Zadnje dni se novice ÂťzaÄ?enjajoÂŤ s spornim dejanjem predstavnikov t. i. inteligentne elite. Ker si je izplaÄ?evala dodatke za pripravljenost, saj je morala biti v nenehni pripravljenosti na klic kakega profesorskega kolega iz tujine!

Dobro, v slovenski drĹžavi je pravo persona non grata, zato je podleÄ?ti oportunistiÄ?nemu trenutku ĹĄe toliko slajĹĄe, primernejĹĄe, razumljivejĹĄe. Vendarle, mar ni tako, da intelektualca ustavi Ĺže razum, Ä?eĹĄ, to se ne sme? Pravzaprav sem najprej Ĺželela zapisati, da bi moral intelektualca ustaviti Ĺže obÄ?utek, a sem se spomnila, kako me je pred dnevi prijatelj opomnil, da zmoĹžnost vĹživljanja v drugega zato, Ĺ pela KoĹžar da ga laĹžje razumeĹĄ, predstavlja visoko stopnjo inteligence.

Biti intelektualec namreÄ? ne pomeni, da si ... dober Ä?lovek, a priori.

Platon bi se nad danaĹĄnjo Slovenijo zgrozil; njegovo drĹžavo namreÄ? vodijo prav posamezniki, ki so najprej intelektualci, t. j. umsko in duhovno prosvetljeni, saj je treba slediti velikim idejam, temeljeÄ?im na etiÄ?nem imperativu. Platon je torej izhajal iz stanja duha! In prav tega Slovenci ne dojamemo; da mora biti druĹžba najprej zdrava, Ä?e Ĺželi funkcionirati. Zdrava v svoji Ä?istosti misli in poslediÄ?no naklepov, zdrava v svoji rasti in poslediÄ?no viziji za prihodnje rodove. ÄŒe se v druĹžbi ne ÂťobraÄ?unaÂŤ z oportunizmom, se ta zareĹže v vse druĹžbene sloje in postane za nekatere povod, ker paÄ? nimajo Ä?esa izgubiti, za druge pa vzvod, ker paÄ? lahko poÄ?nejo, kar Ĺželijo. ÂťIntelektualec je nekdo, ki opravlja umsko, zlasti ustvarjalno deloÂŤ – teĹžava je Ĺže v definiciji Slovarja slovenskega knjiĹžnega jezika, saj izkljuÄ?uje posameznikovo stanje duha. Ĺ ele to ti daje moÄ? zavedanja, kaj dejansko pomeni intelektualna ĹĄirina; da delaĹĄ dobro – drugemu in ne, da delaĹĄ dobro le – sebi. Da je bistvo intelektualnega delovanja nenehno reflektiranje druĹžbe, ki brez nenehnega samoreflektiranja sploh ni moĹžno. A kaj, ko je veÄ? tistih intelektualcev, ki so prepriÄ?ani, da Ä?e so prepriÄ?ani v svoj prav, je to edino prav. Kajti oni paÄ? imajo vedno prav. Kvaziintelektualizem.

Demokracija, kot mi jo je zadnjiÄ? razloĹžil Ĺže omenjeni prijatelj, pozna ĹĄtiri stopnje: • najniĹžja raven demokracije: Ä?e ti dovolim, da poveĹĄ svoje, a te v bistvu ne posluĹĄam. • naslednja raven: Ä?e ti dovolim, da poveĹĄ svoje in te posluĹĄam, a zgolj iz vljudnosti. • Ä?e dejansko vzpostaviva dialog. • in demokracija par excellence: Ä?e te, ko te posluĹĄam, poskuĹĄam dejansko razumeti, dojeti, zakaj mi nekaj razlagaĹĄ – da torej delujem empatiÄ?no.

Empatija – Ä?lovekova lastnost, ki v sodobnem svetu individualizma in egoizma izgublja, bledi, izginja. Ki je vedno manj lastnost intelektualne elite oziroma intelektualcev nasploh, Ä?eprav je ta sloj nekdaj osmiĹĄljala; ker spodbuja napredek, saj spodbudi vzpostavljanje novih, drugaÄ?nih perspektiv.

In ĹĄe nekaj sproĹža empatija – vedenje, da je vsak zmotljiv. Tudi jaz, tudi ti. A kaj, ko nekateri verjamejo, da so, Ĺže zato, ker imajo diplomo, vredni besede – intelektualec. Zaslepljenost je njihov najmoÄ?nejĹĄi atribut. A kaj, ko se ne zavedajo niti tega. đ&#x;”˛

Nepravilnosti Ĺže odpravljene SolÄ?ava – RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je ObÄ?ini SolÄ?ava izreklo negativno mnenje pri zadolĹževanju od zaÄ?etka leta 2009 do konca oktobra 2014, saj ni poslovala po predpisih.

RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e oÄ?ita obÄ?ini SolÄ?ava, da se je v letih 2010 in 2011 zadolĹžila, Ä?eprav je z odplaÄ?ilom dolga presegla zakonsko dovoljeno mejo zadolĹžitve.

Za sklenitev posojilne pogodbe v znesku 300 tisoÄ? evrov, ob sklenitvi dveh aneksov k posojilni pogodbi, s katerima je podaljĹĄala rok odplaÄ?ila glavnice, in za ĹĄtiri likvidnostna posojila v delu, ki niso bila odplaÄ?ana v

letu najema, pa obÄ?ina ni pridobila soglasja ministrstva za finance. DolgoroÄ?no se je zadolĹžila s sklenitvijo dveh pogodb o obroÄ?nem plaÄ?ilu obveznosti, pri tem pa ni upoĹĄtevala postopkov zadolĹževanja obÄ?in, pri plaÄ?ilu obveznosti iz proraÄ?una pa ni upoĹĄtevala zakonskih plaÄ?ilnih rokov.

Po ugotovitvah RaÄ?unskega sodiĹĄÄ?a lokalna skupnost prav tako ni v celoti izvajala nadzora nad zadolĹževanjem pravnih oseb javnega sektorja na ravni obÄ?ine, saj se je javni zavod, katerega soustanoviteljica je, zadolĹžil brez soglasja obÄ?inskega sveta.

RaÄ?unsko sodiĹĄÄ?e je obÄ?ini podalo priporoÄ?ilo za izboljĹĄanje poslovanja, odzivnega poroÄ?ila pa ni zahtevalo, saj je to Ĺže med revizijskim postopkom odpravilo nekatere nepravilnosti oziroma sprejelo ustrezne ukrepe za njihovo odpravo.

ZadolĹževanje ni bilo "Ä?isto neupraviÄ?eno"

ObÄ?ino SolÄ?ava je v obdobju 2006-2014 vodil Ĺžupan Alojz Lipnik, ki na zadnjih lokalnih volitvah ni kandidiral. Od oktobra 2014 je Ĺžupanja Katarina Prelesnik, ki pa je bila v Ä?asu od 2006 do 2010 podĹžupanja.

Po mnenju Prelesnikove zadolĹževanje ni bilo "Ä?isto neupraviÄ?eno", saj se je ObÄ?ina v obravnavanem obdobju zadolĹžila za gradnjo osnovne ĹĄole in turistiÄ?ne infrastrukture, s Ä?imer je poveÄ?ala premoĹženje. Ob tem je ĹĄe poudarila, da so vse nepravilnosti lani odpravili, da so izvedli veÄ? varÄ?evalnih ukrepov tudi v obÄ?inski upravi in da se v prihodnje zagotovo ne bodo zadolĹževali brez soglasja ministrstva za finance. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Glas obÄ?anov se dobro sliĹĄi PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje SreÄ?ko KoroĹĄec ocenjuje, da je obÄ?ina v zadnjem obdobju veliko pridobila, posebej ponosen pa je na socialne programe in programe za starejĹĄe Mira ZakoĹĄek

SreÄ?ko KoroĹĄec je kot podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Ĺže drugi mandat Ä?lan vodstvene obÄ?inske ekipe, sicer pa tudi vodja svetniĹĄke skupine DeSUS in predsednik Pokrajinskega odbora DeSUS Celjske regije. Ponosen je na ĹĄtevilne naloĹžbe, ki so jih v obÄ?ini uresniÄ?ili v zadnjem obdobju, pa tudi na socialne programe, s katerimi poveÄ?ujejo standard tukajĹĄnjim prebivalcem. Mnogo je tudi programov za upokojence in mnogo je aktivnih upokojencev, ki se vkljuÄ?ujejo v razliÄ?ne aktivnosti. To je tudi tema pogovora z njim.

â?ą

Uvajanje modrih con je povsod po mestu povzroÄ?alo teĹžave, zdaj pa so obÄ?ani zadovoljni

Zadnja leta so bila za vodstvo velenjske obÄ?ine finanÄ?no ugodna in s sestavljanjem proraÄ?una niste imeli veÄ?jih teĹžav. Z letoĹĄnjim je bilo bistveno teĹžje? ÂťRes smo doĹživeli veliko streznitev, zelo hladen tuĹĄ. Kljub dodatnim zakonskim obveznostim, ki jih moramo vsekakor izpolnjevati, so prihodki zaradi vladnih ukrepov niĹžji kar za milijon v primerjavi z lani. Vseeno lahko reÄ?em, da smo proraÄ?un sestavili

7

POGOVOR

21. januarja 2016

tako, da ne bo veÄ?jih pretresov, seveda pa mnogih Ĺželja ne bomo mogli uresniÄ?iti.ÂŤ Na kaj ste vi osebno najbolj ponosni? ÂťNa projekte, ki smo jih izvedli. NajveÄ?ji in najpomembnejĹĄi je projekt Celovite oskrbe s pitno vodo. V sklopu tega so bile zgrajene tudi tri Ä?istilne naprave.

Projekt je bil finanÄ?no zelo obseĹžen. VeÄ?inski del projekta je bil financiran iz evropskih strukturnih skladov, del iz drĹžavnega proraÄ?una in 18 odstotkov iz obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki, v katerih se je projekt tudi izvajal. Ne znam si predstavljati, v kakĹĄnem poloĹžaju bi bili v tem okolju, Ä?e tega ne bi postorili, saj se mi tudi sanja ne, kje bi ta denar dobili.ÂŤ Osebno se veliko angaĹžirate prui urejanju cest, med drugim Jenkove v srediĹĄÄ?u mesta? ÂťTa naloĹžba je na obnovo Ä?akala veÄ? let in obÄ?ani so bili zaradi tega Ĺže kar nestrpni. Zdaj mislim, da smo vsi skupaj zelo zadovoljni. Sem pa vesel, da so se v ta projekt vkljuÄ?ili tudi stanovalci Jenkove ceste. Sofinancirali so tudi razĹĄiritev svojega parkirnega prostora. Ne morem pa mimo pohvale vodje urada Toneta Brodnika, ki je udejanjil Ĺželje krajanov. Projekt je zelo posreÄ?en, to okolje je dobilo povsem drugaÄ?no podobo pa tudi nova zelo potrebna parkiriĹĄÄ?a.ÂŤ Glede na to, da ste pristojni tu-

di za podroÄ?je krajevnih skupnosti, ste spremljali tudi gradnjo poslovno-stanovanjskega objekta na Gorici? ÂťNo, tu so se zadnja leta odvijale res prave ÂťdrameÂŤ. NajveÄ? teĹžav je bilo pri pridobivanju kreditov in s tem tudi z izbiro novih podizvajalcev. A naloĹžbo smo

Ä?ju mestne obÄ?ine Velenje urediti parkiranje. PrepriÄ?an sem, da se bomo v prihodnjih tednih to z njimi uspeli dogovoriti. Sicer pa je bilo tudi na drugih delih mesta ob uvedbi modrih con veliko Âťhude krviÂŤ, zdaj pa so veÄ?inoma s takĹĄno ureditvijo prometa zadovoljni, saj ravno njim prina-

torej ustvarjati pogoje za razvoj podjetniĹĄtva. PodjetniĹĄki center Standard je po mojem mnenju odliÄ?en projekt, za katerega smo prav tako pridobili nepovratna sredstva. V njem deluje tudi SaĹĄa inkubator in mladi podjetniki. Kolikor sliĹĄim in tudi vidim, je tam zelo Ĺživahno in prepriÄ?an sem, da se bo od tam duh podjetniĹĄtva hitro ĹĄiril po vsej dolini.ÂŤ Ĺ˝e prej sva govorila o cestah, o tej problematiki ste vi osebno zadnja leta sliĹĄali najveÄ? kritik, ko ste obiskovali krajevne skupnosti. Ta teĹžava je zdaj v glavnem zakljuÄ?ena? ÂťNo, zakljuÄ?ena ne bo, dokler ne bo asfaltiran zadnji centimeter ceste, pa ĹĄe potem se bodo zaÄ?ele nove obnove ‌ in tudi kritik najbrĹž ne bo nikoli konec. A Ä?e ocenim poĹĄteno in mislim, da tako meni tudi velika veÄ?ina, smo s koncesijsko pogodbo zares zadeli v polno. Vse ceste, pa ĹĄe nekoliko veÄ?, kot je bilo opredeljeno v pogodbi, so prenovljene, zagotovljeno pa je tudi njihovo dobro vzdrĹževanje za celo desetletje.ÂŤ

â?ą PodĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje SreÄ?ko KoroĹĄec: ÂťVesel sem, da sem del vodstvene ekipe, ki je bila v zadnjih letih pri pridobivanju nepovratnih evropskih in drĹžavnih sredstev ena najuspeĹĄnejĹĄih v Sloveniji.ÂŤ

kljub vsem teĹžavam pripeljali do konca in z njo razveselili ĹĄtevilne stanovalce, ki so se tja oziroma se ĹĄe bodo vselili. Vseh teĹžav pa ĹĄe nismo razreĹĄili. Nekateri stanovalci na tem obmoÄ?ju namreÄ? ne sprejemajo modnih con, s katerimi Ĺželimo tudi na tem obmo-

ĹĄa red veÄ?je udobje in tudi bolj urejeno okolje.ÂŤ Upokojenci si Ĺželijo tudi veÄ? delovnih mest! ÂťSeveda, brez njih ni razvoja, pa tudi naĹĄih pokojnin ne ‌ V obÄ?inskem vodstvu skuĹĄamo narediti to, kar paÄ? lahko,

S krajevnimi skupnostmi dobro sodelujejo in tudi uspeĹĄno razreĹĄujejo njihove probleme

Kot sva Ĺže rekla, je delo s krajevnimi skupnostmi zagotovo teĹžko, saj vsem Ĺželjam nikakor ni mogoÄ?e ugoditi? ÂťVsekakor. A kljub temu z veseljem ugotavljam, da je ravno na tem podroÄ?ju veliko dobrega sodelovanja, da se nam je uspelo tudi dogovoriti, da naÄ?rtujemo naloĹžbe po potrebah, kar seveda

pomeni, da eno leto investiramo veÄ? v eno, drugo leto pa v drugo krajevno skupnost. Krajani zelo dobro vedo, da lahko iz obÄ?inske malhe vzameĹĄ le toliko, kolikor je v njej.ÂŤ VaĹĄa prioritetna skrb pa so vsekakor starejĹĄi, invalidi in brezdomci? ÂťTo je zelo obÄ?utljiva kategorija prebivalstva, ki se pogosto otepa z velikimi stiskami, o katerih nekateri niti ne govorijo. Pokojnine so nizke, bolezen pa vse draĹžja. ObÄ?ina resniÄ?no pomaga, kolikor le more, in za te namene

â?ą

Zagotavljajo dodatna stredstva za socialne programe in z njimi dvigujejo standard tistim z nizkimi prihodki in tudi tistim, ki jih sploh nimajo

zagotavlja v proraÄ?unu dodatna sredstva za razliÄ?ne programe, ki jih izvajamo in z njimi dvigujemo standard tistim z nizkimi prihodki in tudi tistim, ki jih sploh nimajo. Skrbimo za tople obroke, pa tudi za brezdomce. Z nekaterimi programi pa dvigujemo kakovost Ĺživljenja kar vsem prebivalcem mestne obÄ?ine Velenje (brezplaÄ?ni avtobusni in kolesarski prevozi, brezplaÄ?na mestna blagajna ‌). Vsega tega pa ne bi mogli uresniÄ?evati, Ä?e ne bi imeli tako delovne in sposobne obÄ?inske uprave in dobrega Ĺžupana, ki prisluhne vsem ter poskuĹĄa uresniÄ?iti najveÄ?, kar dopuĹĄÄ?ajo razpoloĹžljiva sredstva.ÂŤ đ&#x;”˛

Povej, kako to poÄ?nete pri vas!

Za turistiÄ?ne programe 19 tisoÄ? evrov

TuristiÄ?na zveza Velenje pobudnica za ustanovitev regijske zveze z blizu 60 turistiÄ?nimi druĹĄtvi – Namesto TuristiÄ?nega tedna druge aktivnosti – Novost tridnevna prireditev ob jezeru

Velenje – Mestna obÄ?ina Velenje je objavila razpis za sofinanciranje programov in projektov v turizmu letos. Sofinancirali bodo promocijsko-informativne aktivnosti, dejavnosti za ohranjanje naravne in kulturne dediĹĄÄ?ine, urejanje in varstvo okolja, spodbujanje razvoja celovitih turistiÄ?nih proizvodov, izvedbo turistiÄ?nih vodenj, ĹĄtudijskih tur, izmenjav in ogledov znamenitosti za obiskovalce in turiste, aktivnosti za zagotavljanje turistiÄ?nega podmladka, organizacijo izobraĹževanj, seminarjev, predavanj in delavnic z namenom pospeĹĄevanja razvoja turizma, ozaveĹĄÄ?anje in spodbujanje lokalnega prebivalstva za pozitiven odnos do turistov in turizma ter izvedbo turistiÄ?nih projektov. Prijavijo se lahko turistiÄ?na druĹĄtva in turistiÄ?ni podmladki. Na voljo je 19 tisoÄ?akov, razpis pa je odprt do 25. februarja.

Tatjana PodgorĹĄek

Pod okriljem TuristiÄ?ne zveze Velenje deluje sedem turistiÄ?nih druĹĄtev iz obÄ?in Velenje ter Ĺ martno ob Paki. Po oceni njenega predsednika Franca Ĺ pegla zdruĹžujejo veÄ? kot 1000 Ä?lanov, ki opravijo mnogo prostovoljnih ur, ter tudi z odmevnimi prireditvami prispevajo pomemben deleĹž k razvoju turistiÄ?nega gospodarstva v tukajĹĄnjem okolju.

Pri prireditvah druĹĄtev tudi turistiÄ?no gospodarstvo

ÂťZgodb povezovanja, sodelovanja s turistiÄ?nim gospodarstvom in drugimi udeleĹženimi na tem podroÄ?ju je vsako leto veÄ?.

Zadovoljni smo, obetavni so tudi naĹĄi naÄ?rti. V druĹĄtvih delujemo nepoklicno, si pa vsak po svojih zmoĹžnostih prizadevamo za razvoj turizma kot pomembne gospodarske panoge okolja. Vsako leto pripravijo druĹĄtva kakĹĄno odmevnejĹĄo prireditev, ki jo obiĹĄÄ?e veÄ? kot 1000 obiskovalcev. Pohvalno je, da so se vanje zaÄ?ela vkljuÄ?evati turistiÄ?na gospodarstva.ÂŤ Med odmevnejĹĄimi prireditvami je Ĺ pegel omenil prireditvi BuÄ?ni pozdrav jeseni in Martinov praznik ĹĄmarĹĄkega turistiÄ?nega druĹĄtva, SrednjeveĹĄki dan v Velenju, StarotrĹĄki dan v Ĺ aleku, blagoslov konj v Ĺ entilju. V Vinski Gori obiĹĄÄ?e veÄ? kot 1000 obiskovalcev vsaj dve prireditvi – DruĹžinski vikend na TuĹĄevem in Mlinsko nedeljo. ÄŒlani zeliĹĄÄ?arskega druĹĄtva so aktivni na

Grilovi domaÄ?ijo praktiÄ?no celo leto. Dru- la pa naj bi blizu 60 turistiÄ?nih druĹĄtev od ĹĄtvo Revivas Ĺ kale organizira veÄ? manjĹĄih, Celja, Spodnje Savinjske doline, regije Saa prav tako odmevnih prireditev, naĹĄteva ĹĄa do KoroĹĄke. sogovornik. Poleg prireditev sodelujejo na sejmih, na katerih druLetoĹĄnje novosti ĹĄtva predstavijo svoZa letos naÄ?rtujejo pri jo ponudbo in dobrovelenjski turistiÄ?ni zvete s podeĹželja. ÄŒe kje, zi nekaj novosti. V prose zagotovo vidi, kako gramu ni veÄ? TuristiÄ?nedelujejo in sodelujejo – ga tedna, ampak so nameni Ĺ pegel – na sejmu mesto njega predvideli Turizem in prosti Ä?as v druge aktivnosti. VeÄ?

Ljubljani, na katerega pozornosti, pravi Franc se zavzeto pripravljajo Ĺ pegel, bodo namenili tudi letos. mestni trĹžnici. To naj Se zavzeto delo odbi naÄ?eloma organiziraraĹža na TuristiÄ?ni zveli vsako prvo soboto v zi Slovenije? ÂťSe. Sam mesecu in jo popestrisem Ä?lan njenega upravli ĹĄe s kakĹĄno ponudbo. nega odbora in na njeNovost bo prireditev ob govih sejah me veÄ?krat jezeru. ÂťMalo obujamo izzovejo z vpraĹĄanjem: spomine na NoÄ? ob jepovej, kako to poÄ?neFranc Ĺ pegel: ÂťRegijsko zvezo zeru, vendar bo imela te pri vas? V Slovenije turistiÄ?nih druĹĄtev ustanavljamo prireditev drugaÄ?no zasicer deluje veÄ? takih za laĹžje sodelovanje med druĹĄtvi, snovo. PrepriÄ?ani smo, zvez, kot je naĹĄa, a v dopolnjevanje ponudbe in ne da bo zanimiva.ÂŤ V jenjih druĹĄtva niso tako nazadnje tudi zaradi boljĹĄe senskem Ä?asu pa naÄ?rpovezana.ÂŤ obiskanosti prireditev.ÂŤ tujejo kulinariÄ?no prireditev druĹĄtev. ÂťSvoje priRegijsko povezovanje reditve bodo pripravila tudi druĹĄtva, v kaKer bo v prihodnje potrebnega sodelo- terih ne manjka dobrih idej. Vsi skupaj si vanja in povezovanja ĹĄe veÄ?, je velenjska Ĺželimo, da bi bile vse ĹĄe bolje obiskane kot zveza dala pobudo o ustanovitvi regijske doslej,ÂŤ je sklenil pogovor Franc Ĺ pegel. đ&#x;”˛ turistiÄ?ne zveze. Ustanovna skupĹĄÄ?ina naj bi bila predvidoma marca letos, povezova-

đ&#x;”˛

mz

Letos ĹĄe zadnji metri neodmerjenih cest LuÄ?e – ObÄ?ina LuÄ?e upravlja veÄ? kot 145 kilometrov kategoriziranih obÄ?inskih cest, kar je najveÄ? na prebivalca v drĹžavi. Ker so bili le nekateri deli cest ustrezno odmerjeni in lastniĹĄko urejeni, razliÄ?nih teĹžav pa zaradi neurejenosti v zvezi s tem vse veÄ?, se je lokalna skupnost kot ena prvih v drĹžavi odloÄ?ila za sistemsko postopno ureditev tega vpraĹĄanja. V letu 2014 je objavila javni razpis za geodetsko odmero in z izbranim izvajalcem sklenila triletno pogodbo v vrednosti 150 tisoÄ? evrov. Ta se bo iztekla letos.

V prejĹĄnjem druĹžbenem sistemu je bila zasebna lastnina manj pomembna, pojasnjujejo na obÄ?inski upravi, zato geodetskih odmer pri izgradnji cest niso opravljali. Danes je povsem drugaÄ?e, in da bi se izognili teĹžavam, je bil ukrep pravzaprav nujen.

V obÄ?ini so doslej odmerili Ĺže pribliĹžno dve tretjini obÄ?inskih cest, preostanek naj bi letos. Za ta namen je v letoĹĄnjem obÄ?inskem proraÄ?unu predvidenih 80 tisoÄ? evrov.

S tem aktivnosti ĹĄe ne bo konec. Glede na to, da se z odmero lastniĹĄtvo zemljiĹĄÄ?a ne spreminja in ostajajo ceste v zasebni lasti, Ä?aka obÄ?ino ĹĄe precej zahtevnejĹĄa naloga – pogajanja z lastniki odmerjenih zemljiĹĄÄ? o prenosu lastniĹĄtva na lokalno skupnost. đ&#x;”˛

tp

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

UTRIP

21. januarja 2016

Namesto gospodinjskih temeljna Pro bono dnevna opravila ambulanta obstaja, a ne deluje Lani veÄ? pomoÄ?i na domu in tudi veÄ? opravljenih ur – Subvencije obÄ?in veÄ?je od zakonsko predpisanih Tatjana PodgorĹĄek

Center za socialno delo Velenje od leta 1992 izvaja storitev pomoÄ? na domu, ki so jo lani upraviÄ?enci v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ marno ob Paki pridno koristili. Omenjeno pomoÄ? je lani prejemalo v Ĺ aleĹĄki dolini 180 oseb ali 13 veÄ? kot leta 2014, izvajalo jo je v povpreÄ?ju 22,5 socialnih oskrbovalk, opravile pa so tudi 700 ur veÄ? kot predhodno leto. Seznama Ä?akajoÄ?ih za storitev nimajo, saj jim je ministrstvo za delo, druĹžino, socialne zadeve in enake moĹžnosti odobrilo le dve zaposlitvi za doloÄ?en Ä?as.

do 448,65 evra neto dohodka na mesec od letoĹĄnjega januarja dalje za uro pomoÄ?i na domu plaÄ?ajo od 3 do 3,30 evra namesto dosedanjih 0,78 evra oziroma 3,11

evra.ÂŤ Sogovornica meni, da ta sprememba ne bo bistveno vplivala na zmanjĹĄanje ĹĄtevila uporabnikov. Zanemarljiv pa ni ĹĄe en razlog, zaradi katerega je bilo uporabnikov pomoÄ?i veÄ?: zgodilo se je, da so svojci starostnika vzeli iz domskega varstva, ker so izgubili zaposlitev.

Subvencije obÄ?in veÄ?je od zakonsko predpisanih

NajveÄ? uporabnikov 0,78 evra za uro storitve

Lidija Hartman Koletnik, direktorica centra, poleg veÄ?jega ĹĄtevila starostnikov v okolju razloge za poveÄ?anje pripisuje ceni storitve. Te niso spremenili od junija 2014, niĹžji pa so bili tudi dohodki uporabnikov. ÂťNjihov prispevek za storitev je namreÄ? odvisen od viĹĄine njihovega dohodka. NajveÄ? uporabnikov tako ĹĄe vedno sodi v prve tri dohodkovne razrede, v katerih plaÄ?ajo za storitev najmanj – 0,78 evra za uro. Cena ostaja letos nespremenjena. Velja pa ob tem povedati, da so se v ObÄ?ini Ĺ oĹĄtanj odloÄ?ili za viĹĄji prispevek uporabnikov v prvih ĹĄtirih dohodkovnih razredih. Tisti z

â?ą

ObÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki so od januarja do vkljuÄ?no oktobra lani prispevale za pomoÄ? na domu veÄ? kot 400 tisoÄ? evrov

Lidija Hartman Koletnik: ÂťNajveÄ? uporabnikov je iz prvih treh dohodkovnih razredov in ti plaÄ?ujejo za uro storitve najmanj.ÂŤ

Na vpraĹĄanje, ali se je morda ĹĄtevilo upraviÄ?encev poveÄ?alo tudi za to, ker je oblika pomoÄ?i na domu cenejĹĄa v primerjavi z domskim varstvom, je Hartman Koletnikova odgovorila: ÂťNa neki naÄ?in je cenejĹĄa zaradi subvencij obÄ?in Velenje, Ĺ oĹĄtanj in

Ekonomska cena storitve pomoÄ? na domu znaĹĄa v mestni obÄ?ini Velenje za delovni dan 16,37 evra, v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj 16,53, v obÄ?ini Ĺ martno ob Paki pa 16,39 evra. Lokalne skupnosti subvencionirajo storitev v viĹĄini 50 odstotkov.

Uporabnikov, ki plaÄ?ujejo opravljeno uro storitve pomoÄ?i na domu po najviĹĄji moĹžni ceni (7,78 evra na uro), je v vseh treh obÄ?inah 6.

NajviĹĄji znesek na poloĹžnici za pomoÄ? na domu je v preteklem letu znaĹĄal 630,40 evra, uporabnik pa je bil iz mestne obÄ?ine Velenje.

Namesto poloviÄ?nega ali delnega sofinanciranja uresniÄ?evanja ciljev lokalnega programa razvoja delovanja mladih se bodo projekti razvrĹĄÄ?ali v tri razpisne sklope

Lani je veÄ? kot 300 mladih oblikovalo nov dokument, ki za naslednjih pet let s konkretnimi cilji in ukrepi usmerja razvoj mladinske politike v mestni obÄ?ini Velenje. Mestni svet je na zadnji lanski seji sprejel 2. Lokalni program razvoja delovanja mladih, ki bo veljal do leta 2020, s tem V letih 2012, 2014 in 2015 so mladi porabili ves denar za uresniÄ?evanje ciljev strategije, leta 2013 98 odstotkov za 17 izvedenih projektov, kar je v vseh letih najveÄ?, leta 2011 pa 87 odstotkov.

pa se je obÄ?ina zavezala tudi k sofinanciranju veÄ? kot 100 zbranih ciljev. Te bodo mladi (mladinske organizacije, posamezniki, podjetja, javni zavodi, ki delujejo v korist mladim) uresniÄ?evali prek projektov, ki jih bodo lahko prijavili na javni raz-

PomoÄ? pri osebni negi in prinaĹĄanju toplega obroka

Tatjana PodgorĹĄek

Kot je ĹĄe povedala sogovornica, se je spremenila struktura pomoÄ?i na domu. ÄŒe so kar nekaj let njihove socialne oskrbovalke nudile pomoÄ? predvsem pri gospodinjskih opravilih, je danes ta veÄ?ja pri temeljnih dnevnih opravilih, h katerim sodita osebna nega in prinaĹĄanje toplega obroka hrane. Poleg omenjenega so lani zaznale ĹĄe veÄ?je potrebe po izvajanju paliativne oskrbe ter velik porast ĹĄtevila uporabnikov, ki so pomoÄ? na domu potrebovali zunaj rednega delovnega Ä?asa, v Ä?asu deĹžurstev. 46 takih obÄ?anov je potrebovalo pomoÄ? predvsem pri temeljnih dnevnih opravilih.

Na centru letos veÄ?jih sprememb za uporabnike storitve pomoÄ? na domu ne predvidevajo, nekaj veÄ? pomoÄ?i v obliki izobraĹževanja pa za izvajalke storitve.

Z novimi znanji bodo laĹžje kos zahtevam uporabnikov. đ&#x;”˛

VeÄ? denarja za izvajanje mladinske strategije Tina Felicijan

Ĺ martno ob Paki. Te so veÄ?je od zakonsko predpisanih, kar uvrĹĄÄ?a tukajĹĄnje okolje med specifiÄ?na v drĹžavi.ÂŤ

Med cilji prve strategije, nanje se je nanaĹĄalo najveÄ? projektov, so uÄ?ilnica v naravi, dogajanje v Letnem kinu, ekoloĹĄke akcije in veÄ? koncertov. pis. Zanj je obÄ?ina v preteklih letih namenila 35 tisoÄ?, letos pa je postavka v obÄ?inskem proraÄ?unu za sofinanciranje sledenja ciljev lokalne mladinske strategije zviĹĄana na 45 tisoÄ? evrov.

DrugaÄ?no razporejanje projektov

V preteklih letih so mladi v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni obÄ?ini Velenje izvedli 70 projektov. ObÄ?ina jih je razdelila v dva ranga. Projekte v prvem rangu je v celoti ali delno sofinancirala, a za vsak projekt ni namenila veÄ? kot 4000, za vse skupaj pa 20 tisoÄ? evrov letno. V

drugem rangu so bili projekti, za izvedbo katerih je prispevala najveÄ? polovico celotne vrednosti, a ne veÄ? kot 2000 evrov. Za te je namenila 15 tisoÄ? evrov letno.

Letos bo prviÄ? drugaÄ?e. 45 tisoÄ? evrov bo obÄ?ina razdelila na tri razpisne sklope. Za razpisni V preteklih petih letih je najveÄ? projektov prijavil Mladinski center Velenje, najuspeĹĄnejĹĄi prijavitelj po ĹĄtevilu odobrenih projektov pa je bil Zavod eMCe plac – 12. Vseh prijaviteljev je bilo 42. sklop A bo namenila 16 tisoÄ? evrov in bo najveÄ? 4 projekte sofinancirala do vrednosti do 4000 evrov. V razpisnem sklopu B bodo mladi za najveÄ? sedem projektov dobili 14 tisoÄ? evrov, najveÄ?

2000 za vsak projekt. Prek razpisnega sklopa C pa bo obÄ?ina z najveÄ? 1000 evri sofinancirala do 15 projektov, za katere bo na-

V Ĺ aleĹĄki dolini konec lanskega leta 264 obÄ?anov brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja – Od pomladi 2014 le sedem oziroma osem pacientov

menjenih 15 tisoÄ? evrov. ÄŒe bo v enem razpisnem sklopu denar ostal, v drugem pa ga bo primanjkovalo, ga bodo preusmerili.

Spremenjena razpisna merila

Na februarski seji bodo svetniki MOV obravnavali tudi nov pravilnik o ocenjevanju prijavljenih projektov. Tako do sofinanciranja ne bodo veÄ? upraviÄ?eni projekti, ki so bili v preteklem letu izbrani v postopku razpisa, prijavitelji pa projekta iz neupraviÄ?enega razloga niso realizirali. Prijavljenih projektov ne bodo veÄ? ocenjevali po aktualnosti, ker je bilo velikokrat teĹžko utemeljiti povezavo projekta z drugimi, ki se izvajajo v lokalnem okolju. Namesto tega bodo prijavitelji lahko pridobili NajveÄ? projektov – 16 – je bilo izvedenih v Letnem kinu. deset toÄ?k veÄ? za merilo inovativnost in odstopanje od ustaljenih okvirov. ToÄ?ke bodo prinaĹĄale tako reference prijaviteljev kot fiziÄ?nih oseb, odgovornih za izvedbo prijavljenega projekta. Merilo finanÄ?na konstrukcija projekta pa se bo preimenovalo v realnost finanÄ?ne konstrukcije.

Javni razpis za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v MOV za leto 2016 pa bo objavljen đ&#x;”˛ v drugi polovici februarja. â€

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) naj bi se v zadnjih petih letih ĹĄtevilo drĹžavljanov brez urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja precej zmanjĹĄalo. ÄŒe jih je bilo ob koncu leta 2010 dobrih 11.700, naj bi jih bilo po zadnjih podatkih manj kot 1000. Ob tem na omenjenem zavodu priznavajo, da gre za pribliĹžne izraÄ?une na osnovi po-

vestilo o potrebi. Med iskalci pomoÄ?i v omenjeni ambulanti so prevladovali zaposleni obÄ?ani, ki zaradi preskromnega dohodka stroĹĄka za plaÄ?ilo zdravstvenega zavarovanja niso zmogli. Nekaj pa je bilo takih, ki so se v njej oglasili v Ä?asu poplav v

Tanja KontiÄ?: ÂťZ Mestno obÄ?ino Velenje ter tukajĹĄnjim centrom za socialno delo smo dogovorjeni, da se o izkazani potrebi obveĹĄÄ?amo, se nato dogovorimo za termin in ljudi ustrezno oskrbimo.ÂŤ

datkov iz njihovih evidenc in podatkov statistiÄ?nega urada. V pro bono ambulantah, v katerih nudijo ljudem brez urejenega zdravstvenega zavarovanja brezplaÄ?no zdravniĹĄko oskrbo, pa beleĹžijo vsako leto veÄ? uporabnikov. V najstarejĹĄi, ljubljanski, ki deluje Ĺže 13 let, imajo blizu 900 stalno prijavljenih kartotek, ambulanto pa vsaj enkrat na leto obiĹĄÄ?e ĹĄe od 300 do 400 dodatnih bolnikov. V tri leta mlajĹĄi pro bono ambulanti v Mariboru so naĹĄteli 500 obiskov v zadnjem letu, v najmlajĹĄi koprski, ki deluje poldrugo leto, pa so oskrbeli 110 bolnikov.

Ni povpraĹĄevanja

Pro bono ambulanta je spomladi leta 2014 odprla vrata tudi v Zdravstvenem domu Velenje. Glede na podatke ObmoÄ?ne enote ZZZS Ravne na KoroĹĄkem, da je bilo konec lanskega leta v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki 264 obÄ?anov, ki niso imeli urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja (od tega samo lani 40), nas je zanimalo, kakĹĄne so izkuĹĄnje zaposlenih v njej. ÂťTeĹžko vam govorim o njih, saj je ambulanto od njenega odprtja obiskalo le sedem oziroma osem oseb. Potrebno zdravstveno oskrbo jim je nudil zdravnik JoĹže Ĺ˝upanÄ?iÄ?. Pro bono ambulanta sicer ĹĄe obstaja, a ne deluje, saj tudi v tem trenutku za njeno storitev ni povpraĹĄevanja,ÂŤ je povedala pomoÄ?nica direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje Tanja KontiÄ?. Zagotovila je, da bodo v njej obravnavali osebe brez urejenega osnovnega zdravstvenega zavarovanja takoj, ko bodo prejeli prijavo oziroma ob-

Srbiji. Pri nudenju zdravstvene oskrbe so sodelovali z Lekarno Velenje. Ta je ponudila pomoÄ? v svoji poslovalnici v Nakupovalnem centru Velenjka. Tu so bolniki dobili zdravila na beli recept brez doplaÄ?ila.

Ljudje brez zdravstvenega zavarovanja imajo pravico do nujnega zdravljenja, ki vkljuÄ?uje nujne in neodloĹžljive zdravstvene storitve za ohranitev Ĺživljenjsko pomembnih funkcij, zdravljenje poĹĄkodb, ki zahtevajo specialistiÄ?no obravnavo, nujne prevoze, zdravljenje zastrupitev in prepreÄ?evanje ĹĄirjenja okuĹžbe. StroĹĄke teh storitev krije ministrstvo za zdravje, ki je lani zanje plaÄ?alo zdravstvenim ustanovam blizu 700 tisoÄ? evrov.

Na vpraĹĄanje, Ä?emu pripisati tako majhno zanimanje, je KontiÄ?eva odgovorila: ÂťVzroka ne poznamo. Morda jih je sram, da bi priĹĄli v tako obravnavo, Ä?eprav nismo nikoli dajali vtisa, da je takĹĄen bolnik manj vreden. Vsi so bili obravnavani enakovredno in korektno.ÂŤ

Prijava na center ali obÄ?ino

Za storitev v pro bono ambulanti je potrebna prijava. To lahko osebe oddajo na centru za socialno delo ali na Mestni obÄ?ini Velenje. Z obema so dogovorjeni, da jih o izkazani potrebi obvestijo. Temu sledi dogovor o datumu in Ä?asu obiska v ambulanti. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

S pravljicami po svetu In to kar iz pravljiÄ?ne sobe velenjske knjiĹžnice, kjer vsak teden v slovenĹĄÄ?ini, angleĹĄÄ?ini, nemĹĄÄ?ini in srbĹĄÄ?ini pripovedujejo pravljice, pripovedke, basni ali pesmice Tina Felicijan

V KnjiĹžnici Velenje ima pripovedovanje pravljic v slovenskem jeziku Ĺže 30-letno tradicijo. Danes ĹĄtevilni pripovedovalci vabijo tudi na ure pravljic v tujih jezikih ter na pravljiÄ?no jogo, pri kateri otroci skozi neki drug svet, skozi asane, telovadbo doĹživljajo sebe in podoĹživljajo like, junake in njihova Ä?ustva, pravi Metka Pivk SrdiÄ?, ki se v knjiĹžnici ukvarja s pravljicami in organizacijo pravljiÄ?arskih veÄ?erov, hkrati pa je ena od ĹĄtirih pripovedovalcev v slovenĹĄÄ?ini. Prav ti so vÄ?asih imeli veliko obÄ?instva, tudi po trideset otrok, zdaj, ko imajo otroci veliko drugih aktivnosti in se jih veliko Ĺže v prvem razredu zaÄ?ne uÄ?iti angleĹĄÄ?ino, pa jih je vse veÄ? tudi na pravljiÄ?nih uricah v tem jeziku, kar se je odliÄ?no prijelo. ÂťTudi mi smo Ĺželeli spodbuditi zgodnje uÄ?enje tujih jezikov. V angleĹĄÄ?ini pripoveduje naĹĄa kolegica, ki je dolga leta Ĺživela v Avstraliji, kolega, ki je po rodu

9

IZOBRAŽEVANJE

21. januarja 2016

Nemec, izbira pravljice v nemĹĄÄ?ini. V Velenju je veliko hrvaĹĄko, bosansko, srbsko govoreÄ?ih, zato smo Ĺželeli vkljuÄ?iti Ä?im veÄ? pripovedovalcev v teh jezikih. A sta dve obÄ?anki zaenkrat pobudo za pravljice le v srbskem jeziku. So pa vrata odprta vsakomur, ki bi Ĺželeli v materinĹĄÄ?ini pripovedovati pravljice,ÂŤ vabi.

spodbujajo domiĹĄljijo, bogatijo besedni zaklad, pravljico pa tudi vedno obogatimo z uganko, pouÄ?no knjigo, igro, glasbilom, da v polnosti doĹživijo pravljico in iz nje nekaj odnesejo,ÂŤ razlaga Metka Pivk SrdiÄ?.

pravilno in Ä?im bolj poÄ?asi preberem pravljico, da jo sliĹĄijo. Iz pravljice povzame nekaj besed, pripravi pobarvanko, spodaj v nemĹĄÄ?ini zapiĹĄe, kaj je to, zanimanje za jezik pa spodbuja tudi z druĹžabnimi igrami, ki jih otro-

nekomu, ki niÄ? ne razume, res nima smisla,ÂŤ meni Frank Ĺ piler, ki vsebino pravljic izbira po obÄ?utku, uporablja pa tudi pouÄ?ne knjige v nemĹĄÄ?ini, Âťki jih imamo ĹĄe premalo.ÂŤ PravljiÄ?en urice v srbskem jeziku pa prirejata Daliborka VladuĹĄić in MaruĹĄka Ĺ koda, ki sta lani ustanovili DruĹĄtvo aktivnih obÄ?anov, Âťker sva brezposelni, a sva Ĺželeli nekaj narediti, namesto da doma sediva in Ä?akava, da bo kaj padlo z neba.ÂŤ Zaenkrat ĹĄe prostovoljno preĹživljata popoldneve na osnovnih ĹĄolah Ĺ alek in Mihe Pintarja Toleda, na ka-

UÄ?enje tujih jezikov, gojenje materinĹĄÄ?ine

Slovenske pravljice za razliko od tujih vedno pripovedujejo in ne berejo, saj tako z oÄ?esnim stikom in mimiko doseĹžejo, da otroci tudi sami, ko to posnemajo, podoĹživijo zgodbo. Pravljice skrbno izbirajo za otroke od tretjega leta starosti, ko Ĺže razumejo sporoÄ?ilo zgodbe. ÂťBistveno je, da razumejo, kaj Ĺželimo povedati. So vedno aktualne, nanaĹĄajo se na letni Ä?as ali praznik, da jih posluĹĄalci znajo umestiti v ĹĄirĹĄi kontekst. Otroci doĹživljajo pravljico skupaj z junaki, skoznje projicirajo svoja doĹživetja,

Najbolj obiskane so pravljiÄ?ne ure v angleĹĄkem jeziku. Pripovedovalki sta Romana Bonno iz KnjiĹžnice Velenje, ki je dolga leta Ĺživela v Avstraliji, in Dona Pratnekar, ki zakljuÄ?uje ĹĄtudij umetnostne zgodovine in angleĹĄÄ?ine s knjiĹževnostjo. ÂťDokler me nekdo posluĹĄa, uĹživam v pripovedovanju,ÂŤ pravi, zato zgodbe pripoveduje tudi odraslim. Za bralne urice v angleĹĄÄ?ini izbira knjige, ki jo pritegnejo tudi z ilustracijami, s katerimi podkrepi pripoved. Ĺ e posebej vĹĄeÄ? pa ji je stavÄ?na ritmika, ker je tako pripoved bolj melodiÄ?na.

Tudi srbske pravljice naveĹžejo na Ä?as. Tako so prejĹĄnji teden brali o deĹžju in Ĺživalih, ki se skrivajo pod gobami.

KnjiĹžniÄ?arja v KnjiĹžnici Velenje Franka Ĺ pilerja, ki je otroĹĄtvo preĹživel v Berlinu in je nemĹĄÄ?ina njegov materni jezik, je pravljiÄ?arstvo zaÄ?elo zanimati, ko je pravljice zaÄ?el prebirati svojim otrokom, Ä?eprav veÄ? v slovenĹĄÄ?ini, Âťker jih nemĹĄÄ?ina ne zanima,ÂŤ pravi. Zato otrokom toliko bolj skuĹĄa prikazati nemĹĄÄ?ino pri urah pravljic. ÂťAmpak ne toliko s pripovedovanjem. Bolj s tem, da

ci lahko igrajo tudi v nemĹĄÄ?ini.

Tako preko sluĹĄnega razumevanja in spoznavanja besediĹĄÄ?a Ĺželi otroke uÄ?iti jezika, ne le pripovedovati pravljice. Zaenkrat bralne urice v nemĹĄÄ?ini obiskujeta dva otroka, stara okoli osem let, ki sta se sama iz televizije nauÄ?ila jezika, vadita pa ga tudi s starim oÄ?etom, ki govori nemĹĄko. ÂťVeliko razumeta, zato jima je zanimivo. Saj branje v tujem jeziku

terih otrokom pomagata pri domaÄ?i nalogi in se z njimi igrata.

PridruĹžili pa sta se tudi pripovedovanju pravljic v tujih jezikih. ÂťNajbolj zato, ker moja sinova, ko gremo na obisk k sorodnikom v Beograd, ne znata govoriti. Jaz sem sicer Srbkinja iz Bosne, moĹž pa je iz Beograda. Otroka razumeta, govoriti pa sploh ne znata.

To opaĹžam tudi pri drugih otrocih. Nismo jih nauÄ?ili, ker se tudi

mi med sabo ne pogovarjamo v srbskem jeziku. Jaz pa si Ĺželim, da bi moji otroci jezik govorili in bili v stiku z njim ne le takrat, ko gredo na obisk. Tako ohranjajo stik z domaÄ?im jezikom,ÂŤ pravi Daliborka. Njenima sinovoma so pravljice v srbĹĄÄ?ini vĹĄeÄ?, a jih raje posluĹĄata v slovenĹĄÄ?ini, ker veÄ? razumeta. Bi se pa rada nauÄ?ila srbskega jezika, da bi ga znala enako dobro kot slovenĹĄÄ?ino, sta odloÄ?na. NajveÄ? se nauÄ?ita v Beogradu, ko se druĹžita z otroki in se z njimi, Ä?eprav ne znata vsega, dobro sporazumeta in se lahko igrata. Pravljice bere le starejĹĄi, a mu ne gre najbolje, pravi mlajĹĄi.

Pravljice v srbskem jeziku izbira in pripoveduje MaruĹĄka, ki je otroke zaÄ?ela uÄ?iti tudi cirilice, a jim ta ĹĄe ne gre. ÂťTiste, ki jih je meni brala moja mama in sem jih brala sama.ÂŤ Njeni starĹĄi so pred veÄ? kot ĹĄtiridesetimi leti priĹĄli Ĺživet sem in vse tri otroke nauÄ?ili obeh jezikov. ÂťSrbskega zato, ker so tam moje korenine.

SlovenĹĄÄ?ino pa je, seveda, treba znati, Ä?e Ĺže Ĺživimo tukaj,ÂŤ pravi in dodaja: ÂťJaz sem ponosna, da so me moji starĹĄi nauÄ?ili materinĹĄÄ?ine. Tudi rada obiĹĄÄ?em domovino.ÂŤ NajmlajĹĄa generacija pa ne govori veÄ? obeh jezikov, saj se tako doma kot v ĹĄoli in drugje pogovarjajo samo slovensko.

Zato jim vsaj s pravljicami skuĹĄa pribliĹžati domaÄ? jezik. ÄŒeprav veliko starĹĄev iz njene generacije svojih otrok ni uÄ?ilo materinĹĄÄ?ine, je zanimanja za pravljice v srbskem jeziku za zdaj majhno.

Na njeno preseneÄ?enje pa srbsko dobro razumejo tudi slovenski otroci, ki na bralnih uricah v srbskem jeziku zavzeto prikimavajo. đ&#x;”˛

Tretje jabolko kakovosti Predstavitev zbornika za Ljudsko univerzo Nagrajeni najboljĹĄi projekti s podroÄ?ja vseĹživljenjskega uÄ?enja Nacionalna priznanja jabolko kakovosti se podeljujejo najboljĹĄim zakljuÄ?enim projektom v programu VseĹživljenjsko uÄ?enje (VĹ˝U). Nagrajeni projekti izstopajo s svojo vsebino, mednarodnim sodelovanjem in vkljuÄ?evanjem razliÄ?nih partnerjev ter dosegajo pomembne rezultate za posameznike, organizacijo inĹĄirĹĄo okolico.

Pred prazniki je nacionalna agencija CMEPIUS skupaj z Ministrstvom RS za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport podelila nacionalne nagrade jabolka kakovosti 2015 najboljĹĄim zakljuÄ?enim projektom v evropskih programih izobraĹževanja in usposabljanja.

Nagrade je podelila ministrica za izobraĹževanje, znanost in ĹĄport dr. Maja Makovec BrenÄ?iÄ?. V nagovoru je med drugim poudarila, da je duh naĹĄe internacionalizacije odprtost ne le ĹĄolskega sistema ampak druĹžbe nasploh.

Ljudska univerza Velenje je za projekt V Ä?evljih mojega oÄ?eta (In my father‘s shoes) prejela srebrno jabolko

kakovosti. Gre za medgeneracijski projekt, v katerem je sodelovalo 5 partnerjev iz Evrope. Cilj projekta je bil spoznavati izzive razliÄ?nih generacij, se uÄ?iti drug

od drugega, izmenjavati izkuĹĄnje in spoznanja ter odpravljati stereotipe. Izvedli so 4 partnerska sreÄ?anja, ĹĄtevilne aktivnosti in pripravili tudi kratek predstavitveni film. Pridobljeno znanje je Ljudski univerzi Velenje koristilo tudi pri ustanovitvi Centra medgeneracijskega uÄ?enja, ki uspeĹĄno deluje Ĺže 2 leti.

Za Ljudsko univerzo Velenje je to Ĺže tretje jabolko kakovosti, pred tem so prejeli Ĺže dve zlati jabolki, prvo za projekt Nova priloĹžnost (New opportunity) in drugo za VseĹživljenjsko telenovelo (Lifelong learning Telenovela).Tako so edina organizacija s podroÄ?ja izobraĹževanja odraslih s kar tremi jabolki kakovosti. Prejeta nagrada znova potrjuje, da mednarodne projekte izvajajo kakovostno in odgovorno. Trenutno na LUV izvajajo 5 mednarodnih projektov, 3 pa so jeseni Ĺže uspeĹĄno zakljuÄ?ili.

Med podelitvijo 'jabolka kakovosti' direktorica Ljudske Univerze Velenje Brigita KropuĹĄek Razinger

đ&#x;”˛

mz

14. januarja 2016 je bila v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Ĺ oĹĄtanju, ki je enota Muzeja Velenje, predstavitev zbornika referatov 4. simpozija o kulturni dediĹĄÄ?ini s podroÄ?ja usnjarstva na Slovenskem z naslovom Usnjarstvo na Slovenskem, Gradiva 6. Zbrane je nagovoril Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih, zbornik pa je predstavil kustos muzeja in urednik Miran Aplinc.

Na simpoziju 28. septembra 2015 je sodelovalo 12 razpravljalcev iz slovenskih muzejev, arhivov in zainteresirane javnosti, v zborniku pa je zbranih 11 razprav. V Ä?lanku dr. Flavio Bonin osvetljuje uporabo soli, pomembnega pomoĹžnega sredstva v usnjarstvu v Ä?asu BeneĹĄke republike; Marjan PetaÄ? je predstavil osnove tehnike predelave koĹž skozi zgodovino, Miran Aplinc je obravnaval uporabo in poimenovanje usnjarskih orodij skozi Ä?as, mag. NataĹĄa Kolar pa predstavila zaĹĄÄ?itno negovalna sredstva za usnjene izdelke, Nina Ĺ isernik usnjarsko obrt Slovenj Gradca od druge polovice 19. stoletja, Jernej Hozjan je predstavil Ĺživljenje in delo predvojnega industrialca Josipa LavriÄ?a. Milojka ÄŒepon in Anja PoĹĄtrak sta obravnavali usnjarstvo in Ä?evljarstvo v Bohinju ob koncu 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja, MatjaĹž Vouk in Miran Aplinc sta obravnavala vzpon in padec nekoÄ?

najveÄ?je usnjarne na svetu Industrije usnja Vrhnika, dr. Valentina Bevc Varl je v Ä?lanku obravnavala upodobitve mariborskih usnjarjev iz druĹžine Fleiss na likovnih delih v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor, dr. Bojan Knific usnje v preteklem oblaÄ?enju TrĹžiÄ?anov ter njegove omembe in

in razvoj muzeja ter realizacijo predvidene II. faze Muzeja usnjarstva na Slovenskem, s katero bo prikazana tradicija usnjarstva na celotnem slovenskem narodnostnem prostoru.

Vse od odprtja muzeja leta 2009 je delovanje muzeja kot glavni pokrovitelj podpirala Ob-

rabo od najzgodnejĹĄih priÄ?evanj do sredine 20. stoletja, prof. dr.

Jedrt Vodopivec TomaĹžiÄ? pa je obravnavala uporabnost usnja v knjigah skozi Ä?as.

Prispevki pomembno dopolnjujejo naĹĄe vedenje o usnjarstvu na Slovenskem, s Ä?etrtim simpozijem pa je narejen korak naprej k uresniÄ?itvi ĹĄe enega cilja: pripraviti strokovne osnove za nadaljnje vsebinsko oblikovanje

Ä?ina Ĺ oĹĄtanj, Muzej Velenje, TehniĹĄki muzej Slovenije in InĹĄtitut za novejĹĄo zgodovino v Ljubljani. Predstavitev je z nastopom popestril trobilni kvartet uÄ?encev glasbene ĹĄole Frana Koruna KoĹželjskega Velenje pod vodstvom Mirana Ĺ umeÄ?nika. đ&#x;”˛

Miran Aplinc

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

21. januarja 2016

Robi Goter z goter harmoniko UspeĹĄen glasbenik, glasbeni pedagog in poslovneĹž vidi prihodnost v razvoju svojega instrumenta Le kdo po Ĺ aleĹĄki dolini in Sloveniji ne pozna velemojstra harmonike, VelenjÄ?ana (po novem kar Ĺ entiljÄ?ana). Pred 17 leti je v italijanskem Monsanu pri Anconi postal svetovni prvak s svojo skladbo Nikoli sam ter s skladbo Lepe sanje najine B. KovaÄ?iÄ?a in J. GorĹĄiÄ?a v Robertovim aranĹžmaju. A poleg uÄ?enja harmonike se pogosto pokaĹže tudi na velikih in manjĹĄih odrih ob razliÄ?nih dogodkih ter na ekranih znanih TV hiĹĄ.

Robi je poleg svoje glasbene kariere aktiven tudi drugaÄ?e – od lani je predsednik Rotary kluba Velenje. Goter pa je presenetil tudi v ArnaÄ?ah konec lanskega leta v Ĺ entilju, ko je pred mnoĹžiÄ?nim avditorijem na prostem prviÄ? zaigral na svojo novo harmoniko goter.

Kot nam je povedal, je v njem Ĺže dalj Ä?asa tlela Ĺželja, da bi imel svoje lastno glasbilo, svojo blagovno znamko, in to je sÄ?asoma uresniÄ?il.

Robert Goter je na svojo novo harmoniko prviÄ? javno zaigral v Ĺ entilju pri Velenju.

ÂťTa je v celoti izdelana po mojih izkuĹĄnjah in Ĺželjah. V velenjskem studiu MarinĹĄek&MarinĹĄek sva z Markom MarinĹĄkom naredila zunanjo podobo z zaĹĄÄ?itnim znakom petelinom, ki rano in lepo poje. Kot

okras pa je mreĹža z vzorcem v slogu art nouveau iz let okoli 1920,ÂŤ nam je zaupal Robi. Za zdaj so mu v nekem italijanskem specializiranem podjetju glasbil s tridesetletno tradicijo izdelali dva primerka te harmonike.

Instrument ima dodanih ĹĄest poltonov ter dva basa in je tudi zato izjemna posebnost.

Vgradili so najboljĹĄi resonanÄ?ni les, izdelava pa je filigransko natanÄ?na, smo se lahko prepriÄ?ali. Ko bodo v kratkem izdelali ĹĄe veÄ? harmonik in jih ponudili na trgu, bodo primerki pravzaprav unikati, v razliÄ?nih barvnih izvedbah in uglasitvah ‌, igrali pa jih bodo gotovo tudi nekateri odliÄ?ni Goterjevi uÄ?enci, ki so po 23 letih njegove glasbene ĹĄole ter z leti ĹĄolanja, vadbe in nadgrajevanja uspeli doma in v tujini ter dosegali zavidljive uspehe. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Hani objekti Ĺ oĹĄtanj, 15. januarja – HrvaĹĄki slikar Milan Jurina se predstavlja v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj v ciklu Hani objekti, ciklu slikarskih del na temo keramiÄ?nih objektov umetnika Hanibala Salvara. Pravzaprav so likovna dela, ki se naslanjajo na vizualno podobo neke druge likovne stvaritve, nevsakdanji pojav. Vendar ne gre za enostavno reproduciranje, Jurina ustvarja fragmente keramiÄ?nih del, postavljene v nevtralne prostorske okvire in ozadja, ki nudijo kozmiÄ?na prostranstva, samostojno. VÄ?asih naslikane skupine mirno poÄ?ivajo, vÄ?asih lebdijo in visijo ali se prepletajo. Tako Milan Jurina ne preslikava, am-

pak samostojno ÂťobdelaÂŤ ponujen motiv. To nenavadno sodelovanje dveh umetnikov uspeĹĄno traja Ĺže nekaj let. Milan Jurina, ki je konÄ?al ViĹĄjo grafiÄ?no ĹĄolo v Zagrebu in sluĹžboval kot grafik, karikaturist in ilustrator, se je posebno posveÄ?al tudi freskam. Na drugi strani je Hanibal Salvaro umetnik ĹĄirokega spektra, mednarodno priznan in uveljavljen keramik, svetovno priznan organizator ĹĄtevilnih uspeĹĄnih razstav keramike in ustanovitelj Svetovnega trienala male keramike v Zagrebu. Njuno prijateljstvo, ki temelji na ljubezni do likovne umetnosti, ju iz Ĺ oĹĄtanja po zaprtju razstave 28. januarja vodi v Italijo. Tam bosta z ena-

ko razstavo zaokroĹžila 55 let Salvarovega umetniĹĄkega delovanja.

Na odprtju razstave je o umetniku spregovoril slikar Rudi Stopar, nekaj besed o prepletu umetnosti je dodal Hanibal Salvaro, dogodek pa so glasbeno popestrili uÄ?enci glasbene ĹĄole FKK

Samostojna slikarska razstava Irene KoÄ?evar SvinÄ?nik, oglje in preprosta risba spremljajo Ireno KoÄ?evar Ĺže vse Ĺživljenje. V zadnjem desetletju je naĹĄla Ä?as tudi za barve. ÂťNavdih za svoje ustvarjanje najdem v naravi in Ĺživljenju. Z barvami poveĹžem doĹživeto in svoje notranje obÄ?utke. NeskonÄ?en vir najdem na svojih potovanjih, navduĹĄijo me mestni pejsaĹži ali pozabljena ĹĄkoljka na peĹĄÄ?eni plaĹži. Moj najljubĹĄi motiv ÂťkamenÂŤ mi predstavlja veliko veÄ? kot samo mrtvo materijo, zbiram jih in kasneje sestavim v zanimive kompozicije.

Med moje slike se rada preplete ljubezen do poezije,ÂŤ pravi in dodaja, da najde v ustvarjanju svoj notranji mir in z nastalimi deli razveseljuje sebe in svojo druĹžino.

Intenzivneje se je s slikarstvom zaÄ?ela ukvarjati v letu 2005, ko se je pridruĹžila ljubiteljskim slikarjem DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov Velenje. Kasneje jo je Ĺželja po delu z akvarelno tehniko popeljala v likovno druĹĄtvo Gal ReÄ?ica ob Savinji. Rada riĹĄe in slika z otroki – poletje na travniku. Za svoja slikarska dela je

Irena KoÄ?evar se je tokrat predstavila s samostojno razstavo v prostorih krajevne skupnosti Stara vas. Posvetila jo je mami Sonji KraĹĄek

prejela ĹĄtevilna priznanja in certifikat kakovosti ZLDS. Njena velika strast so tudi kulinariÄ?na raziskovanja, pet let je bila redna sodelavka in gostujoÄ?e pero v reviji Avtodom – rubrika Njen kotiÄ?ek – kulinarika na poti. ObÄ?asno se njeni recepti pojavljajo tudi v drugih revijah. Je mentorica kroĹžka kuhajmo zdravo na Univerzi za III. Ĺživljenjsko obdobje Velenje.

Njena ustvarjalna pot (risanje, slikanje, kulinarika, poezija) je zelo povezana z ljubeznijo do potovanj. Odkrivanje novih krajev, mest, deĹžel, skritih vasic, osamljenih mlinov, brezkonÄ?nih jezer, rek in morja, velikih mest in Ä?udovitih galerij, vse to in ĹĄe veÄ? se rado skriva na njenem platnu.

Preizkusila se je tudi v kiparstvu in vÄ?asih Ä?opiÄ? zamenja za đ&#x;”˛ mz mehko glino. â€

Velenje. V imenu organizatorja je razstavo uradno odprl Kajetan ÄŒop. Na Zavodu za kulturo so zadovoljni, da so program galerije uspeĹĄno zastavili mednarodno.

Alejandro Aravena Urban Novak

Nenavaden naslov boste rekli. Dobro, Alejandro Aravena je arhitekt. LetoĹĄnji dobitnik arhitekturnih oskarjev, t. i. Pritzkerjeve nagrade. In ko enkrat dobite Pritzkerja, veste, da ste na vrhu.

Nagrado Pritzker podeljuje fundacija Hyatt za posebne doseĹžke v arhitekturi in so jo v tem letu, 2016, podelili 41. zapored.

Nagrado so si zamislili v druĹžini Pritzker leta 1979. Od takrat jo letno podeljujejo arhitektu ali arhitektom, ki v svojih delih vseskozi izkazujejo pomemben prispevek k Ä?loveĹĄtvu in grajenemu okolju. Vrsta uglednih arhitektov jo je v teh 41 letih dobilo za svoje delo in uspeĹĄne izvedbe pomembnih arhitekturnih projektov. LetoĹĄnji nagrajenec je eden redkih nagrajencev, ki s svojim delom odstopa od zvezdniĹĄke arhitekture, ki je bila nagrajevana v preteklih letih.

Zakaj je torej potrebno napisati besedo ali dve o njem? Iz veÄ? razlogov. Najprej zaradi njegovega dela. Po narodnosti je ÄŒilenec, rojen, izobraĹžen in delujoÄ? v ÄŒilu. Kar pomeni, da je nagrada romala v JuĹžno Ameriko, ki le redko zaslovi kot zibelka dobre arhitekture. ÄŒlovek, ki se svojih nalog loteva odgovorno in z distance, ki je za arhitekte nenavadna. Verjame, da je treba snovanje prostora razumeti ĹĄirĹĄe in pri njegovem oblikovanju vedno vsaj zaÄ?eti iz sodelovanja z ljudmi, ki bodo te prostore, objekte uporabljali.

PoslediÄ?no so njegovi posegi skromni, razumljivi, druĹžbeno odgovorni, velikokrat poceni in ne nazadnje lepi. Njegova arhitektura niso dizajnerski spomeniki samemu sebi, ampak so premiĹĄljene celote, ki pomagajo vzpostavljati red v prostoru. S premiĹĄljenimi in zadrĹžanimi koraki ter sveĹžino uporabljenih idej ga je mogoÄ?e smatrati za nasprotni pol zvezdniĹĄkih imen arhitekture. S pomoÄ?jo svojega podjetja Elemental v sodelovanju s katoliĹĄko univerzo v ÄŒilu in najveÄ?jim Ä?ilskim naftnim podjetjem gradi objekte v ZDA, Mehiki, na Kitajskem in v Ĺ vici.

Potem ko je ÄŒile leta 2010 prizadel moÄ?an potres in nato ĹĄe cunami, je Aravena uspel s pomoÄ?jo Elementala in na povabilo oblasti ponovno zgraditi v potresu in cunamiju uniÄ?eno mesto Constitucion. Postavil je nov tip socialne hiĹĄe in jo poimenoval ÂťPolovico dobre hiĹĄeÂŤ. UpoĹĄtevajoÄ? dejstvo, da posamezna druĹžina zmore prispevati le 7000 dolarjev za gradnjo, je postavil zanimiv sistem, znotraj katerega je del hiĹĄe Ĺže zgrajen, preostali prostor pa je na voljo uporabniku. Skladno s prioritetami si ga lahko kasneje dogradi ter tako zviĹĄa vrednost svoje nepremiÄ?nine.

đ&#x;”˛ MBK Foto Dejan Tonkli

V avli Mestne obÄ?ine Velenje razstavlja Boris Bizjak Velenje – V avli Mestne obÄ?ine Velenje si lahko do 5. februarja ogledate slikarsko razstavo vsestranskega umetnika Borisa Bizjaka. Razstavljena dela so ustvarjena v slikarski tehniki akrilnih sprejev.

Boris Bizjak je multiinstrumentalist, ki igra na harmoniko, klaviature, kitaro, bas kitaro, bobne, orglice, prepoznaven pa je tudi po vokalu s ĹĄirokim razponom.

V prostem Ä?asu se ukvarja z zabavno magijo in izdeluje razne skulpture iz balonov. Pod mentorskim vodstvom VelenjÄ?ana Milana Jenka uspeĹĄno ustvarja tudi v slikarstvu. đ&#x;”˛

mz

Vir: Retown.com, ÂťHalf a good houseÂŤ

IzhajajoÄ? iz svojega pristopa k problemom sodobnih mest je zanimivo njegovo miĹĄljenje o naraĹĄÄ?anju mest in priseljevanju ljudi v mesta. Ljudje bodo namreÄ? v mesta prihajali ne glede na to, ali se bomo z njihovimi teĹžavami ubadali ali ne. VpraĹĄanje je le, ali bodo Ĺživeli v urejenih skupnostih ali pa bodo njihove bivalne teĹžave neznosne. Torej je potrebno teĹžave mest jemati kot izziv ne pa kot oviro pri ustvarjanju kvalitetnih bivalnih pogojev. Usmerjati raje kot se upirati, bi lahko rekli.

In kaj ima Aravena opraviti z Velenjem? NiÄ?. Vsaj neposredno ne. Posredno pa veliko, zelo veliko. ÄŒetudi se zdi, da je Velenje urejeno mesto, ki nima niÄ? skupnega z delom omenjenega arhitekta, ni tako. Pravzaprav je nenavadno, da v tako urejenem okolju nismo pripravljeni na drugaÄ?no gradnjo, na gradnjo, ki bi zajemala svoj zagon iz teĹžav, ki jih mesto ima. RazprĹĄena individualna gradnja, kroniÄ?no pomanjkanje prostora za gradnjo novih objektov, skoraj popolna odsotnost novih stanovanj za mlade druĹžine, ujetost v tradicionalne oblike gradenj, pomanjkanje alternativnih oblik bivanja ter ne nazadnje strah pred zaprtjem industrijskih gigantov, ki danes dajejo mestu in dolini kruh, so le nekateri izzivi, s katerim se ali pa bi se moralo Velenje sooÄ?ati.

Znotraj naĹĄtetega pa so lepe priloĹžnosti za razvoj novih strategij in naÄ?inov gradnje. In v tem bi vsekakor veljalo prisluhniti ljudem, kot so Aravena, ki govorijo o novih strategijah snovanja mest in pri tem delujejo v okolju, ki je siromaĹĄnejĹĄe kot naĹĄe. Ker je Aravena direktor letoĹĄnjega Arhitekturnega bienala v Benetkah, bo nedvomno zanimivo videti, kaj bo pod njegovim vodstvom pokazal arhitekturni svet. ÄŒe utegnete, vabljeni v Benetke! đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

21. januarja 2016

Se dogaja, na polno

Vesna uĹživa pred mikrofonom, uĹživa tudi pri delu s konji in otroki

NaĹĄa radijska sodelavka Vesna GlinĹĄek iz Hrastovca pri Velenju prijateljuje s posluĹĄalci Radia Velenje ob torkih, zaradi odsotnosti sodelavke Milene KrstiÄ? Planinc Ĺže nekaj Ä?asa ĹĄe ob sredah dopoldne. ÂťDneva sta si precej razliÄ?na. Ob torkih so na sporedu drugaÄ?ne rubrike kot ob sredah. Menim, da se zaradi tega razlikujejo tudi posluĹĄalci. Ti radi sodelujejo in vabim jih, da so v prihodnje ĹĄe bolj naĹĄi,ÂŤ pravi Vesna.

Pred letom dni je postala samostojna podjetnica. Po dosedanjih izkuĹĄnjah svoje odloÄ?itve ne obĹžaluje. Nasprotno. ÂťSe dogaja, in to na polno. ÄŒe ob tem ĹĄe uĹživaĹĄ, je toliko bolje. Jaz uĹživam v svoji ťtaliÂŤ s konji in z otroki v Ĺ kalah pri Velenju, uĹživam pred radijskim mikrofonom in v stiku s posluĹĄalci.ÂŤ Da so njena prva ljubezen konji, ni teĹžko ugotoviti. 16 jih ima, od tega so ĹĄtirje njeni.

Pred nedavnim je kupila mladega Ĺžrebca, ki ji je Ĺže pokazal, da jo v pripravah na tekmovanja z njim Ä?aka veliko dela. A niÄ? ne

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. BLUE PLANET – Ostal je le spomin 2. KU ADN – Omg (Oh my god) 3. TAYLOR SWIFT – Out of the woods

de. Zna poskrbeti, da bo konj takĹĄen, kot mora biti. OÄ?itno zna poskrbeti tudi za ĹĄtevilne otroke, ki prihajajo in si Ĺželijo stika z Ĺživalmi. ÂťTo pogreĹĄajo, opaĹžam vedno bolj.

UÄ?imo se, da niÄ? ne smrdi, da ni niÄ? umazano. OdliÄ?no nam uspeva.ÂŤ Ko se je odloÄ?ila pustiti sluĹžbo, si ni niti v sanjah predstavljala, da bo zadela Şebljico na glavicoÂŤ. Ĺ˝elela si je le pokriti stroĹĄke in normalno Ĺživljenje. ÂťTudi sedaj ne bom obogatela, a sem zadovoljna, da lahko Ĺživim normalno in pri tem uĹživam.ÂŤ Veliko teÄ?ajnikov prihaja k njej iz KonjeniĹĄkega kluba Slovenj Gradec, kjer nimajo prostorov za jahanje.

Si otroci Ĺželijo ĹĄe kaj veÄ? kot se le nauÄ?iti

jahati? ÂťNekateri ja. Ni teĹžko kupiti konja, teĹžje ga je vzdrĹževati, saj so stroĹĄki kar velik finanÄ?ni zalogaj.ÂŤ Vesna je vesela, ker so se pri njej dobro prijela praznovanja rojstnih dni. Zato pripravlja dopolnitev ponudbe. ÂťEkstraÂŤ dobro, dodaja, so se prijeli tabori – poÄ?itniĹĄka konjereja, obiskane so ustvarjalne delavnice.

Njena ťtalaÂŤ in dejavnost v njej ji dopuĹĄÄ?ata malo prostega Ä?asa. A si Vesna ne dovoli, pojasnjuje, da bi ji odvzela moderatorstvo na Radiu Velenje. ÂťStik z mikrofonom mora ostati – za duĹĄo in za kondicijo druge vrste. Tudi to delam s srcem,ÂŤ je ĹĄe dejala đ&#x;”˛ Tp Vesna GlinĹĄek.â€

Pomurska zasedba Blue Planet je sredi lanskega decembra predstavila svojo novo pesem z naslovom Ostal je le spomin, ki so jo posneli v studiu Art Music Records. Gre za modernejĹĄo skladbo, s katero Ĺželi skupina slediti glasbenim trendom. Glasbo je prispeval producent Roman SarjaĹĄ, ki je tudi avtor besedila. To govori o ljubezni in hrepenenju.

GLASBENE novice vedno velja za najbolje prodajan album vseh Ä?asov. Spike Lee sicer v svojih filmih pogosto predstavlja rasna razmerja v ZDA. Med tovrstnimi filmi velja omeniti V vroÄ?ici noÄ?i (1989), dokumentarec o hurikanu Katrina When the Levees Broke in film o boksarju Mikeu Tysonu.

Laibach znova na turneji po Evropi Ena v tujini najbolj priznanih slovenskih skupin, Laibach, se je v januarju znova odpravila na novo turnejo po Evropi. The Sound of Music Tour, kakor se uradno imenuje turneja, se je priÄ?ela v Nuernbergu, za njimi pa je tudi Ĺže nastop v Berlinu. Na turneji skupina predstavlja tudi del programa, ki ga je izvajala v Pyongyangu, dodala pa je ĹĄe nekaj novih interpretacij pesmi iz glasbenega filma The Sound of Music, kakor tudi nekaj svojih starejĹĄih skladb iz obdobja albuma WAT (2003). Poleg Ĺže omenjenega gostovanja v Severni Koreji so Laibach lani imeli izjemno delovno leto, saj so se v prvi predstavili na ĹĄtevilnih koncertih po Evropi in Sloveniji, pozneje tudi na obseĹžni turneji v ZDA in Kanadi. Temu sta ob 35. obletnici skupine sledila ĹĄe dva nastopa v domaÄ?ih Trbovljah. Julija je skupina odigrala razprodan koncert na strehi zagrebĹĄkega Muzeja sodobnih umetnosti, decembra pa prav tako razprodan koncert v beograjskem kulturnem centru Mixer House. Vmes je Laibach nastopil ĹĄe na festivalih na Portugalskem, v Srbiji in Makedoniji.

Spice Girls brez Victorie Po mesecih ugibanj je jasno, da se bodo ob 20. obletnici Spice Girls zdruĹžile le kot Ä?etverica.

Doma ostaja verjetno najbolj zna-

na spajsica Posh Spice, Ĺžena Davida Beckhama in mama ĹĄtirih otrok Victoria Beckham. Da na turnejo odhajajo nepopolne, je potrdila Geri Halliwell.

Victoria Beckham je sicer Ĺže veÄ?krat poudarila, da je zanjo zgodba s Spice Girls zakljuÄ?ena. PosveÄ?a se predvsem modi, glasba pa je vsaj za zdaj na stranskem tiru. Spice Girls so zadnjiÄ? skupaj nastopile leta 2012 na zakljuÄ?ku olimpijskih iger v Londonu. Pred tem so se spajsice vrnile na odre leta 2007 s turnejo, ki so jo razprodale v piÄ?lih 38 sekundah. Ĺ˝al so turnejo takrat konÄ?ale predÄ?asno, saj so nekatere datume preprosto odpovedale.

Novi album Kanyeja Westa Ĺže 11. februarja?

Raper Kanye West je na twitterju namignil, da naj bi njegov novi, dolgo priÄ?akovani album z naslovom Swish izĹĄel 11. februarja. West, ki se lahko pohvali z 21 grammyji, je svoj zadnji album Yeezus izdal leta 2013. MoĹž resniÄ?nostne zvezdnice Kim Kardashian se je kljub glasbenemu premoru v minulih letih redno pojavljal v medijih. Podal se je tudi v svet mode in celo napovedal, da bo leta 2020 kandidiral za predsednika ZDA. S Kardashianovo sta se pred mesecem dni razvese-

lila tudi sina Sainta. West je nedavno objavil nekaj novih skladb, njegova Ĺžena pa je na twitterju namignila, da bo to poÄ?el vse do izida albuma Swish. Raper je potrjen za enega glavnih nastopajoÄ?ih na newyorĹĄkem festivalu Governors Ball, ki bo potekal od 3. do 5. junija. Sicer je lani nastopil tudi na priznanem angleĹĄkem festivalu Glastonbury, a se nato na odrih pogosto ni pojavljal.

Dokumentarec o Jacksonu Priznani ameriĹĄki reĹžiser Spike Lee, ki je znan po preuÄ?evanju in prikazovanju afroameriĹĄkega naÄ?ina Ĺživljenja, bo kmalu predstavil dokumentarni film o Michaelu Jacksonu. Film predstavlja kralja popa kot zvezdniĹĄkega otroka, ki je z brati nastopal v skupini The Jackson Five, nato pa krenil na uspeĹĄno samostojno pot. Film je nastal na osnovi arhivskega gradiva o Jacksonu, spremlja pa ga tudi nova izdaja albuma Off the Wall iz leta 1979.

Z albumom, ki ga je izdal pri 20tih, je Jackson tlakoval pot no-

vemu popu s primesmi r&b. Za temnopolte AmeriÄ?ane, ki so se ĹĄe konec 70. let minulega stoletja borili za vkljuÄ?enost v druĹžbo, je bil album zelo pomemben. Njegovo mednarodno uspeĹĄnost so razumeli kot veliko priznanje za temnopolto manjĹĄino. Albumu je leta 1982 sledil Thriller, ki ĹĄe

Bilbi in Direktorji predstavljajo Ĺžametno balado Bilbi je s svojimi Direktorji za zaÄ?etek novega leta pripravila posebno glasbeno sladico. Skladba z naslovom Kitara leti v nebo je Ĺžametna balada z njenega aktualnega albuma Toskana, ki je v preteklem letu poĹžel odliÄ?ne kritike stroke in glasbenih navduĹĄencev po vsej Sloveniji. Za besedilom idejnega oÄ?eta nove popevke ter odliÄ?nih zasedb, kot so Patetico, Papir in PliĹĄ, Roka VilÄ?nika in skladatelja Gregorja Stermeckega, ki je tudi tokrat prispeval zelo Ä?ustveno glasbeno podlago, se skriva pravi Ĺženski odgovor na moĹĄke izgovore. Bilbi pravi: Pri tej skladbi gre za zelo moÄ?ne in slikovite verze “Vzemi kitaro v roke, Ä?e ne moreĹĄ mene ... kitara leti v nebo ... tam ni konca, tam so

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as 1. Ansambel Tonija Verderberja — Kaj bi brez tebe 2. Ansambel PoljanĹĄek — Veselo zavriskaj 3. Ansambel Jureta Zajca — Ljubezen je kriva za vse 4. MiheliÄ? & Ĺ˝lindra — Nasmehni se 5. Gadi — Brez tebe 6. Skupina Ĺ pica — Od sneĹžaka do bedaka 7. Ansambel Pogum — Novoletne Ĺželje 8. Fantje z vseh vetrov — Si rekla da ne smem 9. Ansambel Klemna RoĹĄerja — Nevesta moja 10. Euro kvintet — Ko starka zima bo odĹĄla

www.radiovelenje.com

NINO Nino OĹĄlak tudi ob zaÄ?etku novega leta ustvarja s polno paro. S svojo ekipo, na Ä?elu s producentom Damjanom PanÄ?urjem, zakljuÄ?uje snemanje svoje druge avtorske ploĹĄÄ?e. Ĺ e pred izidom ploĹĄÄ?e pa v radijski eter poĹĄilja Ä?isto sveĹž single s ĹĄaljivim besedilom Pod tuĹĄem, za katerega je posnel tudi svoj sedmi videospot.

ZLATKO

struneâ€?. Ni skrivnost da so kitare prave “ljubiceâ€? kitaristov. Ĺ˝enske so lahko zelo zapletene, kitara pa zmeraj prepeva tako, kot Ĺželi kitarist, in med tem ko zveze razpadajo, glasba ostaja v zraku za vedno. Bilbi pravi, da je to ena tistih posebnih skladb, ki jih najraje izvaja. Ima moÄ?an Ä?ustven naboj in prav po tem izstopa tudi na albumu.

Raper Zlatko je na zadnji album Ĺ˝ivim lajf uvrstil tudi skladbo Samo potnik, pri kateri sta se mu pridruĹžila Oto Pestner in Adam Velić. Zdaj so posneli ĹĄe videospot, v katerem se pojavljajo tudi Denis Avdić, Ula Furlan, Klemen Klemen in Nina PuĹĄlar. Scenarij za videospot sta napisala UroĹĄ Knez in Jordan PangerĹĄiÄ?

Litaj, ki se je podpisal tudi pod reĹžijo.

SAMUEL LUCAS Priljubljen slovenski glasbenik je po 25 letih glasbenega ustvarjanja predstavil svojo prvo avtorsko pesem z naslovom Pesem o naju.

Pri ustvarjanju skladbe je k sodelovanju povabil AndraĹža

Hribarja, aranĹžma je naredil Miha GorĹĄe, Samuel pa se podpisuje kot avtor glasbe.

Samuel je ob izidu pesmi napovedal nove glasbene zgodbe, ki jih bom predstavil v bliĹžnji prihodnosti.

AVTOMOBILI Stopinje v snegu je prva skladba s prihajajoÄ?e nove ploĹĄÄ?e novogoriĹĄkih Avtomobilov, ki jo lahko priÄ?akujemo v zaÄ?etku letoĹĄnje pomladi.

Pesem o Ĺželji, da se naĹĄa dejanja in Ĺživljenja ne bi stopila kot stopinje v snegu in da bi za sabo puĹĄÄ?ali pozitivne sledi, prinaĹĄa zvok, ki je nekoliko drugaÄ?en od tistega, ki smo ga pri skupini vajeni.

ELVIS JACKSON Elvis Jackson so posneli drugi videspot z albuma Radio Unfriendly. Videospot Take You Time so posneli v sodelovanju z reĹžiserjem Markom DupliĹĄakom. Poleg Ä?lanov skupine se v njem pojavi veÄ? znanih oseb: med njimi Bine VolÄ?iÄ?, Filip Flisar, MatjaĹž JavĹĄnik, Vlado Kreslin, Tokac (Dan D), Tomi MegliÄ? (Siddharta), MatjaĹž Jelen (Ĺ ank Rock) in ĹĄe nekateri.

Naš ­čas, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

21. januarja 2016

frkanje

⏪

Bilo je oni dan, ko je naš vrhunski umetnik basist, aranžer, komponist, tekstopisec in producent Robert Jukič, v rovih muzeja Premogovnika navduševal novinarje. Ga je zagledal Čvek, kako je nekoliko zaskrbljeno pred koncertom vil roke in slišal: »Le kateri šaljivec, mi je namestil ta majhen list. A naj ga prosim, da mi vrne mojega? Ne bom! Saj znam ja vse na pamet!«

» Levo & desno «

Spodletel poskus Naš »obrambni« poskus je spodletel. Žična ograja ob Kolpi ni zadržala niti manjšega vala vode. Kako bi šele morebitni velik val beguncev.

⏬

Ali Rehar, vodja vo- dičev velenjskega muzeja premogovništva je svoja gosta župana Mestne občine Velenje Bojan Kontiča in direktorja občinske uprave Iztoka Morija temeljito poučil, kako se morata obnašati v jami. »Pa skloniti se morata!« To je rekel iz izkušnje, ker ve, da je to velikim šefom včasih zelo težko.

Več kulture Na različnih ravneh pogosto slišimo, da potrebujemo več kulture. V Šoštanju je imajo očitno dovolj.

Saj pravijo, da potrebujejo več prostora za kulturo.

Gozd in drevesa Razprave o ustanavljanju družbe za upravljanje gozdov spominja na reklo, da kdo zaradi gozda ne vidi dreves. Morda le denar.

Podobnost

⏫

Nekdanji Velenjčan Bernard Vajdič »Beri« ni povsem odložil šampionskih smuči, čeprav jih, kot je zaupal Čveku, sedaj pogosteje postavi v klet. Je pač zdaj čas za družino. A tudi ta je rada na smučeh in tako osemletni Glen in petletna Ana Leila že drvita med slalomskimi vratci. »Tale fotka pa naj bo - za zgodovino in v pozdrav dnevu snega, ki ga to zimo v dolino še ni zares nasulo,« je dejal oče Beri.

ZANIMIVOSTI

Čarovnice na smučišču

ve ArcaBoarde bodo v trgovine dostavili že aprila letos, če pa jo želite imeti, bo treba odšteti vsaj 19.900 dolarjev in še 4.500 dolarjev za hitri polnilec baterij, ki le-te napolni v dobre pol ure namesto šesturnega čakanja v primeru uporabe standardnega polnilca.

V švicarskem smučarskem resortu Belalp-Blatten se je v okviru 34. dirke po smučarskih strminah precej udeležencev odzvalo vabilu organizatorjev, naj se našemijo v čarovnice. »Coprnice« so na lep dan prišle na smučišče v polni opravi: s čarovniškim klobukom na glavi, metlo v roki in kljukastim nosom na obrazu. Na noge so si čarovnice nadele smuči in se spustile po zasneženih strminah. Prevozile so pet kilometrov dolgo progo, pri čemer je bilo glavno vodilo zabava, rezultat pa je bil drugotnega pomena.

Prestrašeni ropar Alarm v restavraciji v mestu Uppsala na vzhodu Švedske je okoli tretje ure zjutraj zbudil njenega lastnika in ga opozoril na tretji poskus vloma v zadnjih dveh letih. »Oblekel sem si srajco, hlače in čevlje ter stekel proti piceriji,« je pripovedoval lastnik, ki sicer živi v bližini svoje restavracije. Ko je pritekel na prizorišče, se je kar sam spopadel z roparji. Dva sta zbežala, dva pa sta stekla nazaj v picerijo in poskušala zabarikadirati vrata pred srdom lastnika. Eden od v picerijo ujetih roparjev se je čez čas zaklenil na stranišče ter pokli-

Nevarne veverice Na spletni strani Cyber Squirrel 1 se nahaja zemljevid dokumentiranih napadov na globalna elektroenergetska omrežja, ki so povzročili izpade elektrike. Na seznamu storilcev ob zemljevidu so med drugim svetovne politične velesile ZDA, Rusija in

Davek za tiste, ki ne skrbijo zase Preseljevanje v 20. in 60. letih prejšnjega stoletja je v Italiji povzročilo, da so se mlajše generacije preselile v severne predele te države – v vasici Sellia na jugu Italije se je tako zgodilo, da sta dve tretjini prebivalcev starejši od 60 let. Število prebivalcev se seveda zmanjšuje tudi zaradi smrti. V zadnjih 15 letih se je skrčilo s tisoč na zgolj petsto.

V skrbi, da življenje v vasici ne izumre, je župan Davide Zicchinella zdaj izdal odlok, po katerem morajo starejši vaščani obvezno na preglede, sicer jih zadene poseben »davek« v vrednosti

cal policijo in prosil za rešitev pred besom lastnika. »Policija je pred lastnikovim besom rešila dva moška, stara 18 in 19 let, in ju aretirala,« je povedal predstavnik tamkajšnje policije.

Naprodaj je lebdeča rolka Za vse, ki se po novem letu morda ukvarjate s pomanjkanjem motivacije za uresničitev sebi danih obljub, je na prodajnih policah na voljo lebdeča rolka. Dejansko deluje! ArcaBoard je na prvi pogled bolj podobna kakšni večji škatli, dolga je 145

Pravi in nogometni knapi se ne razlikujejo veliko.

Oboji so zelo globoko. In oboji se ubadajo s težavami zaradi denarja.

Bolje pripravljeni Sredi razprav o posebni pripravljenosti na fakultetah so nas doletele nove kritike, da v obrambi nismo dovolj pripravljeni.

Morda bi bili bolj, če bi za te namene namenili »univerzitetni« denar za pripravljenost.

Porodne težave Kot kaže, avtocestne povezave naše doline z avtocestnim križem še dolgo ne bomo zgradili. Seveda, ko pa še vedno močno tlakujemo le osnutek državnega prostorskega načrta.

Tlakujemo ga s pripombami.

Povezanost Sodobni telefoni nas lahko res hitro povežejo. Posebno tiste, ki telefonirajo med vožnjo z avtomobilom. Lahko dobijo hitro »zvezo« z bolnišnico. Ali še s kakšnim bolj temnim prostorom.

Strah

centimetrov, široka 76 in zgrajena iz kompozitnih materialov.

Na spodnjem delu je nameščenih 36 visoko zmogljivih propelerjev, kakršni se uporabljajo pri modelih letal, za njihovo napajanje pa skrbi 72 litij-polimernih baterij, s skupno 200 kW moči.

To je po podatkih proizvajalca dovolj, da od tal dvigne osebo, težko do 82 kilogramov, lebdi pa lahko celih šest minut. Pr-

Kitajska, ki pa so skupaj zakrivile le en takšen napad – očitno so precej bolj učinkovite divje živali, med katerimi prednjačijo veverice. Glodavci s košatimi repi so dokazano zakrivili najmanj 623 izpadov elektrike po vsem svetu. Da ima vse skupaj pridih humorja, so na zemljevidu, označenem na spletni strani, veveričje teroristične operacije označene z želodi.

Nekateri nas že resno strašijo, da se nam bliža nova kriza. Čeprav je veliko takih, ki še izhoda iz prejšnje ne čutijo.

30 evrov. Z odlokom želijo, po županovih besedah, izenačiti, če že ne prekositi pričakovano življenjsko dobo v Italiji, ki je 83 let. 40-letni župan, ki je zdravnik, je prepričan, da mu bo uspelo podaljšati življenjsko dobo vaščanov, rad pa bi pridobil tudi zanimanje turistov za to območje.

Kdor ne skače …

Pri nas se je že dodobra udomačilo geslo: kdor ne skače, ni Sloven‘c. Ko nam le ne bi bilo treba tako pogosto skakati zaradi jeze in nezadovoljstva.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

21. januarja 2016

13

REPORTAŽA

OdloÄ?itev je vedno Ĺžrtvina V Ĺ aleĹĄki dolini v povpreÄ?ju na leto 76 Ĺžrtev druĹžinskega nasilja, v letoĹĄnjih 14 dnevih do 10 primerov – NajpogostejĹĄe psihiÄ?no nasilje OdloÄ?itev je vedno Ĺžrtvina

Tatjana PodgorĹĄek

Po dogodku iz lanskega decembra, v katerem je VelenjÄ?an umoril svojo partnerko, praktiÄ?no ni delovnega dne, da na Centru za socialno delo Velenje ne bi prejeli prijave o nasilju v druĹžini. V povpreÄ?ju jih zabeleĹžijo na leto 76, v letoĹĄnjih 14 dneh pa so jih Ĺže blizu 10.

V zadnjem Ä?asu je najveÄ? psihiÄ?nega nasilja, temu sledi fiziÄ?no, pa tudi ekonomsko.

NaÄ?inov, kako pomagati Ĺžrtvam, je veÄ?, pravi Irena VuÄ?ina. Lahko jim pomagajo vsi, ki vedo zanj in informacijo posredujejo policiji

VeÄ? odkritega nasilja

Kje so razlogi za veÄ?je ĹĄtevilo prijav? So Ĺžrtve bolj osveĹĄÄ?ene ali je nasilja v druĹžinah veÄ?, smo povpraĹĄali Ireno VuÄ?ina, strokovno delavko na Centru za socialno delo Velenje. ÂťMenim, da nasilja ni veÄ?, ampak se Ĺžrtve veÄ?krat odloÄ?ijo za prijavo. Posledica tega pa

â?ą

V povpreÄ?ju zabeleĹžijo na leto 76 primerov nasilja, v letoĹĄnjih 14 dneh so jih Ĺže blizu 10.

ne sprejema.ÂŤ Po njenih besedah se Ĺžrtve pogosto vraÄ?ajo v nasilen odnos, ovrĹžejo tudi ovadbo, ker groĹžnjam nasilneĹža ne verjamejo. Pogosto upajo, da so s prijavo naredile dovolj, da bo ukrep prepovedi pribliĹževanja reĹĄil teĹžavo. ÂťTisto, kar lahko naredimo strokovni delavci zanje, je, da jim verjamemo, da so Ĺžrtve, jim posredujemo vse potrebne informacije, se z njimi pogovarjamo, jih podpiramo, seznanimo z njihovimi pravicami, moĹžnostmi, skupaj izdelamo naÄ?rt, kako naprej. Karkoli poÄ?nemo, odloÄ?itev je vedno Ĺžrtvina.ÂŤ ÄŒe se ta odloÄ?i za vrnitev v nasilen odnos, morajo – zagotavlja VuÄ?ina – to spoĹĄtovati. Je pa potrebno biti ĹĄe posebej pozoren, Ä?e so tvpletenimladoletni otroci. ÄŒe jih kljub strokovni pomoÄ?i Ĺžrtev ne more zaĹĄÄ?ititi, so to dolĹžni storiti na centru za socialno delo.

Razlogi, zakaj ostajajo v nasilnem odnosu

je veÄ? odkritega nasilja in izreÄ?enih veÄ? ukrepov prepovedi pribliĹževanja,ÂŤ pravi sogovornica. Kot je ĹĄe povedala, je decembrski dogodek sproĹžil obÄ?utke, kot so prestraĹĄenost, ogorÄ?enost, jeza, Ĺžalost, nemoÄ?. Ob tem ĹĄe dodaja, da je primer tudi vsem v opomin, da nihÄ?e ne more vedeti, kakĹĄni so nameni Ä?loveka, kje so njegove meje, da nikoli ni zagotovila, kaj bo ali ne doloÄ?ena oseba storila, ker o tem odloÄ?a sama. V nekaterih prijavah in pogovorih so Ĺžrtve povedale, da so izvajalci nasilja izvedeno dejanje odobravali in jim celo rekli, da bodo tako ravnali tudi sami.

Irena VuÄ?ina: ÂťDejstvo je, da namesto Ĺžrtve nasilja nihÄ?e ne more narediti kljuÄ?nih korakov za izboljĹĄanje kakovosti njenega Ĺživljenja, za njihovo varnost.ÂŤ

ali centru. Tudi same Ĺžrtve se lahko obrnejo po pomoÄ? na omenjena naslova, na drĹžavno toĹžilstvo, obstajajo krizni telefoni, varne hiĹĄe, materinske hiĹĄe, Âť... vendar moram ob tem poudariti, da vsi omenjeni ne morem(j) o pomagati, Ä?e Ĺžrtev ne sodeluje, Ä?e pomoÄ?i

Razlogov, zakaj ostajajo ali se vraÄ?ajo v nasilen odnos, je veÄ?, pravi: obÄ?utek krivde, neozaveĹĄÄ?enost, ekonomska odvisnost, ker ne vidijo moĹžnosti za umik, kajti ta potegne za sabo ĹĄe marsikaj drugega. Spremeni njihovo Ĺživljenje. Mnoge si samo Ĺželijo, da partner preneha biti nasilen, vse drugo pa naj ostane tako, kot je. Ker se to ne zgodi, so razoÄ?arane in menijo, da jim nihÄ?e noÄ?e pomagati.

Vedno tudi njihova priÄ?akovanja niso realna. ÂťKljuÄ?ni trenutki za umik iz nasilnega okolja je zavedanje Ĺžrtve, da se za ohranitev odnosa s povzroÄ?iteljem nasilja bojuje na svojo ĹĄkodo ali celo na ĹĄkodo svojih otrok. Ta uvid je nujen, da poiĹĄÄ?e pomoÄ?, zahteva pravico do lastnega Ĺživljenja in res zapusti nasilen đ&#x;”˛ odnos,ÂŤ je ĹĄe dejala Irena VuÄ?ina.

Popotnica brez obstanka Veselijo jo nova potovanja, novi projekti in Şivljenje samo – UŞiva v kreiranju lastnih idej, kolesarjenju in potepanjih po ťe neznanih krajih Tina Felicijan

Njena Ĺželja po raziskovanju je postajala vse moÄ?nejĹĄa med ĹĄtudijem na Fakulteti za turistiÄ?ne vede, kjer zdaj piĹĄe diplomo, kateri posveÄ?a velik del prostega Ä?asa. Ko bo to opravila, pa bo dokonÄ?ala knjigo, za katero jo je navduĹĄilo popotovanje z vzhodnega dela Francije vse do zahodne Ĺ panije. NamreÄ? 900 kilometrov in 34 dni dolga peĹĄpot Camino de Santiago ji je dala peÄ?at, ki jo bo zagotovo spremljal celo Ĺživljenje, pravi 26-letna VelenjÄ?anka Aleksandra Bellian. ÂťNanjo me je pognalo lastno zavedanje in prepriÄ?anje, da smo zmoĹžni storiti prav vse, kar si zadamo. Ĺ˝elela sem se izpostaviti boleÄ?inam, ki so na poti vsekakor prisotne, predvsem zato, da se nauÄ?im hoditi z njimi in jih sprejmem tam daleÄ? stran od doma takĹĄne, kot so, brez pritoĹževanj ali pomislekov, da bi odstopila,ÂŤ z Ĺžarom pripoveduje o poti, ki jo je kot vse druge potohodce spremenila in okrepila njeno zavedanje o Ĺživljenju.

Življenjski nauki

Aleksandra ima rada malo drugaÄ?na potovanja, v katera je treba vloĹžiti ogromno volje in truda za dosego cilja, pred-

vsem pa odrekanja vsakdanjemu udobju, ki ga na takĹĄnih potovanjih zagotovo ni. ÂťNa vsaki poti se vedno znova nauÄ?im predvsem, kako nadaljevati tudi ob prisotnosti moÄ?ne boleÄ?ine.

Kako korakati po poti Ĺživljenja z ÂťboleÄ?inoÂŤ in kako odvreÄ?i vsa bremena, ki mi oteĹžujejo

Velenje, Celje, Slovenj Gradec – Medtem ko sluĹžba za obravnavo druĹžinskega nasilja na Centru za socialno delo Velenje poroÄ?a o skokovitem porastu prijav nasilja v druĹžini – to povezujejo z druĹžinskim sporom s smrtnim izidom, ki se je v Velenju zgodil med prazniki – pa varne hiĹĄe v okolici ne zaznavajo ÂťniÄ? posebnegaÂŤ. Iz velenjske Varne hiĹĄe so sporoÄ?ili, da Ĺžrtve nasilja navadno najprej stopijo v stik s centrom za socialno delo, ki jih nato, Ä?e je umik iz okolja, v katerem se nasilje dogaja, nujen za zaĹĄÄ?ito Ĺžrtve, usmeri na strokovno sluĹžbo Varne hiĹĄe. A za zdaj napotitev ni bilo veÄ? kot ponavadi.

V vsakem primeru pa bi Ĺžrtve nasilja, katerih Ĺživljenje je ogroĹženo, namestili v varni hiĹĄi zunaj kraja, kjer se nasilje dogaja, razen Ä?e Ĺžrtev vztraja, da Ĺželi ostati. Tako veÄ?jih obremenitev nimajo. Podobno je v Varnih hiĹĄah v Celju in Slovenj Gradcu, kjer prav tako niso zabeleĹžili veÄ? namestitev ali klicev, tudi centri za socialno delo jih niso veÄ? obveĹĄÄ?ali o nasilju v druĹžini kot obiÄ?ajno. V Velenju imajo prostor za ĹĄtiri Ĺženske, v Celju za ĹĄest, tudi z otroki, v Slovenj Gradcu pa za ĹĄtiri ali pet Ĺžensk ter ĹĄest ali osem otrok. Povsod imajo trenutno ĹĄe eno prosto sobo, pred sprejemom pa se z Ĺžensko, ki se Ĺželi umakniti pred nasiljem, pogovorijo in ji dajo Ä?as za premislek pred vselitvijo. V nasprotju s tem krizni centri v Mariboru, Ljubljani in Kopru Ĺžrtve sprejmejo takoj, tudi ponoÄ?i. đ&#x;”˛

jo. Ne zavedajo se, da pijaÄ?e, kavice, cigareti, kos modnega oblaÄ?ila stanejo najveÄ?. Marsikdo reÄ?e, da sama sebe tako mlado prikrajĹĄam za kak dober Ĺžur, jaz pa pravim, da namesto jutranjega maÄ?ka in prazne denarnice pridobim veliko veÄ?. PrivoĹĄÄ?im si namreÄ? to, v Ä?emer uĹživam in s Ä?imer se izpopolnjujem,ÂŤ pravi Aleksanda, ki ne uĹživa drog, cigaret, alkohola, ne Ĺžura do poznih jutranjih ur, prav tako

tf

Ä?ali realno stanje s terena, kriĹžnih ĹžariĹĄÄ?, to pa sestavila v nekakĹĄno celostno zgodbo o dogajanju po svetu ter ga gledalcu tako pomagati razumeti.ÂŤ Tako je povabila Toma KriĹžnarja, Erika ValenÄ?iÄ?a in Ervina Hladnika MilharÄ?iÄ?a, katerih zgodbe imajo eno rdeÄ?o nit: kaotiÄ?no dogajanje po svetu. ÂťVse, kar se dogaja v danaĹĄnjem Ä?asu, je nam predstavljeno drugaÄ?e, nekako zlagano. Vsak skrbi le zase. Ni

â?ą

ÂťLepo je, Ä?e se Ä?lovek za minuto ustavi in pri sebi pomisli, kdo je. Vsak lahko prispeva k boljĹĄemu jutri. S tem, da pomaga ljudem. Da spreminjamo ne druge, temveÄ? samega sebe.

Da pomagamo razumeti svet tistim, ki ga sami ne, ter ozkoglednim poskuĹĄati razpreti pogled na svet.ÂŤ

â?ą

ÂťNa vsakem potovanju je nekaj, kar ti oteĹži pot.ÂŤ

Ĺživljenjsko pot, da bi ta postala laĹžja,ÂŤ pravi navduĹĄenka za potovanja peĹĄ ali s kolesom, ki ji Ĺžulji niso tuji, odrekanja pa tudi ne. Tako je med peĹĄaÄ?enjem preko Ĺ panije iz nahrbtnika odvrgla, Ä?esar ni potrebovala, Ä?eprav je to poleg narave edino udobje na taki poti.

V varnih hiĹĄah je ĹĄe mirno

Aleksandra Bellian o svojih popotovanjih poroÄ?a tudi na spletni strani in facebook profilu Z biciklom naokoli. V novem letu napoveduje veliko zanimivega. Foto: Klemen Belavić

Dela za potovanja, ne za luksuz

Trenutno brezposelna si denar za potovanja zasluĹži z delom pri razliÄ?nih projektih, s potopisnimi predavanji in priloĹžnostnim

Ravno po prihodu iz Poljske je prejela povabilo, naj se pridruĹži prostovoljcem, ki na mejnem prehodu delajo z migranti. Ker se je Ĺželela prepriÄ?ati, kako vse to poteka, in si predvsem sama ustvariti mnenje na podlagi doĹživetja na lastni koĹži, je s prostovoljsko skupino Udarnik Mladinskega centra Velenje en dan preĹživela na ĹĄentiljskem mejnem prehodu. IzkuĹĄnja je bila izjemna in je zanjo neizmerno hvaleĹžna, saj ji je pomaga-

delom v kakem baru. Veliko denarja nameni opremi, ki je pri takĹĄnih ÂťpodvigihÂŤ nujna, pravi. ÂťNamenoma se odreÄ?em vsemu ÂťluksuzuÂŤ tukaj doma, ki si ga danes mladi zelo radi privoĹĄÄ?i-

la ustvariti si nasprotno mnenje od tistega, ki ga imajo prestraĹĄeni ljudje, ki le prebirajo izkrivljena poroÄ?ila drugih. ÂťDela je bilo veliko. A utrujenost migrantov, predvsem pa njihova radost, prijaznost, hvaleĹžnost, ki sem jih bila deleĹžna, so mi potrdile, da ti ljudje vsekakor niso Ĺživali, ki jih ni moĹžno kontrolirati, niti ne Ä?akajo na priloĹžnost, da naredijo kaj slabega. Je pa res, da Ä?isto vsi morda res nimajo dobrih namenov.ÂŤ

ne hrepeni po zadnjih modnih trendih, od Ä?asa do Ä?asa pa spije kakĹĄno pivo, pa ĹĄe tega nekje v toplem domu svojih ljubljenih ali pa pod neznanim drevesom tropske dĹžungle.

Kaos sveta

Leta 2014 je na Socialni Akademiji sodelovala pri projektu PopotniĹĄko novinarstvo, med katerim se ji je porodila ideja za film Kaos sveta, ki prikazuje tisto malo temnejĹĄo plat sveta, drugaÄ?no od tiste, ki nam jo napaÄ?no predstavljajo mediji in korporacije za doseganje svojih interesov, pravi. S snemalcem Klemnom Belavićem sta posnela Âťzgodbe izjemnih ljudi, ki tvegajo svoja Ĺživljenja, da bi sporo-

veÄ? skupnosti in povezovanja med seboj. Ali pa vedno manj.

Izrabljamo stvari, naravo, drug drugega in zgubljamo vrednote.

Iztrebljamo tisto pomembno za obstoj in dajemo prednost tistim manj potrebnim stvarem,ÂŤ je razkrila sporoÄ?ilo filma, ki ga je predstavila novembra 2014 na otvoritvi Festivala popotnikov in popotniĹĄkega novinarstva Bivak. V tem svetu, ki tudi na naĹĄem pragu postaja vse bolj kaotiÄ?en, Aleksandra Bellian krmari med Slovenijo in Poljsko, kjer Ĺživi njen fant Przemek. Na vpraĹĄanje, kje je njen dom, je odgovorila kar z njegovimi besedami: ÂťDaljne deĹžele so lepe, a dom je boljĹĄi. Dom je, kjer sva midva.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

21. januarja 2016

Nestrpno priÄ?akuje svojo odpravnino Po tem, ko je bil slaba ĹĄtiri desetletja Vegradov gradbeni delavec, je bil zadnja tri leta hiĹĄnik v podjetju Vegrad Projektivni biro – Od upokojitve leta 2010 Ä?aka na odpravnino – Ne zaupa nikomur veÄ?

Tina Felicijan

Anton Glavina je marca pred petimi leti ĹĄel na Ä?akanje in se nato upokojil. Teden prej ga je socialna delavka obvestila, da bo dobil 11.150 evrov odpravnine v treh delih. ÄŒez nekaj dni ga je ponovno poklicala in mu povedala, da je odpravnina za veÄ? kot polovico manjĹĄa, kmalu pa, da bo dobil le dva tisoÄ?, pripoveduje po spominu. Nato pa mu je direktor s podpisom obljubil prvotni znesek, je pokazal listino, ki jo je Ä?ez nekaj mesecev odnesel odvetnici Jasmini GriÄ?nik, ki ga je nato zastopala.

Oktobra leta 2010 je Delovno sodiĹĄÄ?e v Celju odloÄ?ilo, da mora Vegrad Projektivni biro Antonu Glavini plaÄ?ati 9.290 evrov v petnajstih dneh, a Glavina ĹĄe danes Ä?aka. In bo ĹĄe moral, ker je podjetje Vegrad Projektivni biro v postopku prisilne poravnave.

Zato mora Anton Glavina poÄ?akati, da se postopek zakljuÄ?i, saj kljub sodbi in terjatvi v postopku, prisilne izterjave ni mogoÄ?e izvesti, pojasnjuje njegova odvetnica Jasmina GriÄ?nik. Primer pa zdaj obravnava okroĹžno sodiĹĄÄ?e.

Najraje bi ĹĄel kar na Evropsko sodiĹĄÄ?e za Ä?lovekove pravice, pravi, saj ne zaupa nikomur veÄ? in vse, s katerimi je imel opravka, sumi, da so zadrĹžali njegov denar. ÂťNe verjamem, da bom tu kdaj dobil denar. Jaz bi to dal na evropsko sodiĹĄÄ?e. A za to nimam denarja, ker prevodi listin veliko stanejo.ÂŤ A za to niti nima podlage, pravi njegova odvetnica. NamreÄ? ni izÄ?rpal vseh pravnih sredstev, ki so na voljo v Sloveniji. Poleg tega se drĹžavljan Evropske unije na ESÄŒP lahko obrne, kadar mu njegova drĹžava ne priznava pravic iz konvencije o Ä?lovekovih pravicah. V vsakem

evrov nameni plaÄ?ilu poloĹžnic, teÄ?e ĹĄe poÄ?asneje. ÂťImam 24 let starega sina. Nima sluĹžbe. Ĺ tudira za nogometnega trenerja in sodnika. Ampak nimam denarja, da bi ga ĹĄolal.

Leto in pol je lahko hodil na predavanja in izpite, zdaj pa bi se moral

primeru pa so pritoĹžbe lahko napisane v kateremkoli jeziku, tudi slovenskem.

V resnici Antonu Glavini,

Anton Glavina ima namesto svoje odpravnine le listine. ÂťImel sem upanje v to drĹžavo, zdaj pa ne vem veÄ?.ÂŤ

kot mnogim drugim, ki imajo terjatve do Vegrad Pojektivnega biroja, ne preostane drugega kot Ä?akanje. A Ä?as mu zaradi 440 evrov pokojnine, od katere 400

preseliti v Maribor. A mu tega ne morem plaÄ?ati.ÂŤ Ne more razumeti, da je ujet v postopek. RazoÄ?aran je, ker njegov delodajalec ni izpolnil obljube, ker je od sod-

be minilo Ĺže pet let, ker nikjer ne dobi odgovora, ki ga Ĺželi. ÂťÄŒe jaz dva meseca ne bom plaÄ?al komunale, mi bodo takoj poslali rubeĹž.

Kako je to mogoÄ?e? Za reveĹže je zakon, za druge pa ne.ÂŤ Zato ne Ä?aka prekriĹžanih rok, ampak hodi na posvete k raznim odvetnikom in iĹĄÄ?e brezplaÄ?no pravno pomoÄ?, pa tudi denarno pomoÄ? v iskanju svoje pravice.

Poravnava terjatev Vegradovih delavcev?

Odvetnica Jasmina GriÄ?nik zastopa veÄ? nekdanjih delavcev podjetja Vegrad, ki je v steÄ?ajnem postopku. Pojasnjuje, da je njihove terjatve prijavila v steÄ?ajni postopek in jih je steÄ?ajna upraviteljica Alenka Gril priznala. Priznana terjatev ima enak uÄ?inek kot pravnomoÄ?na sodba.

A doslej viĹĄina sploĹĄne steÄ?ajne mase ĹĄe ni zadostovala za vsaj delno poplaÄ?ilo terjatev zaposlenih, zato delavci, ki so bili na dan steÄ?aja zaposleni, razen izplaÄ?ila od Jamstvenega in preĹživninskega sklada niso prijeli ĹĄe niÄ?esar.

Ker pa je bilov letu 2015 prodano veÄ?je ĹĄtevilo nepremiÄ?nin, po izplaÄ?ilu terjatev upnikom, ki so imeli loÄ?itvene pravice – hipote-

ke, pa so v steÄ?ajni masi ostala sredstva, bo mogoÄ?e opraviti izplaÄ?ilo stroĹĄkov prisilne poravnave za obdobje med 1. septembrom 2010 in 6. oktobrom 2010, v katero spadajo tudi plaÄ?e zaposlenih za isto obdobje. IzraÄ?un v Vegradu, d. d., (v steÄ?aju) pripravljajo, zneski izplaÄ?il po posameznih upnikih pa ĹĄe niso znani.

IzplaÄ?ilo ne bo posebno visoko, pravi Grilova, saj steÄ?ajni dolĹžnik ni imel veliko premoĹženja (skoraj 90 odstotkov premoĹženja je bilo zastavljenega in so prejeto kupnino od tega premoĹženja delili tistim, ki so imeli zavarovane terjatve). Napoveduje, da bodo do konca meseca objavili novo trimeseÄ?no poroÄ?ilo o poteku steÄ?ajnega postopka, v katerem bo opredeljeno, kakĹĄno bo poplaÄ?ilo delavcev, ki ga napoveduje za pomlad. Vsem, ki so terjatev prijavili, pa svetuje spremljanje novic na www.vegrad.si. Predvsem pa je pomembno, da nekdanji zaposleni na naslov Vegrada (Stari trg 35, Velenje) pisno sporoÄ?ijo morebitne spremembe naslova in ĹĄtevilke transakcijskega raÄ?una, ĹĄe opozarja steÄ?ajna upraviteljica. đ&#x;”˛

Vinska Gora je turistiÄ?ni biser

PolitiÄ?ni zapleti

Mnogo uspeĹĄnih zgodb v preteklem letu - Tudi letos pester plan dela - Februarja sreÄ?anje ljudskih pevcev

V regiji SaĹĄa le blizu 800 hektarjev drĹžavnih gozdov

Vinska Gora, 15. januarja – O tem so se prepriÄ?ali udeleĹženci rednega obÄ?nega zbora turistiÄ?nega druĹĄtva Vinska Gora. ÂťTudi za preteklo leto lahko reÄ?emo, da nam je uspelo. Opravili smo vse, kar smo si zastavili, pa ĹĄe kaj smo dodaliÂŤ, je povedala predsednica TD Vinska Gora Mateja UÄ?akar.

UspeĹĄni so bili pri sejemskih aktivnostih oziroma predstavitvah turistiÄ?ne ponudbe na stojnicah.

V januarju so se skupaj z izletniĹĄko domaÄ?ijo LamperÄ?ek predstavili na sejmu Turizem in prosti Ä?as v Ljubljani. Marca so bili v Mercatorjevem centru v Mariboru. Na Mestni trĹžnici v Velenju so prikazali velikonoÄ?ne ĹĄege.

Prostovoljne prispevke od prodanih butar so namenili izdelavi in postavitvi reklamnih tabel v kraju. Sofinancirala ji je MO Velenje in KS Vinska Gora. Za druĹĄtvo je zelo pomemben Spomladanski sejem, ki so ga sku-

Cvikl prejel priznanje KS. ÂťAktivnosti na stojnici so zelo dobrodoĹĄle, vendar dobro obiskane le, Ä?e je le-ta lepo opremljena in bogato obloĹžena z degustacijskimi dobrotami in primernimi zloĹženkami.

Na sreÄ?o naĹĄi Ä?lani vedno poskrbijo za vse to,ÂŤ pove predsednica.

Na TV Celje so lani v oddaji ÂťPod LipcoÂŤ sodelovali kar trikrat. Poleg ostalih aktivnosti so predstavljali svoje prireditve: Februarja so izvedli tradicionalno SreÄ?anje ljudskih pevcev in godcev ÂťOb vaĹĄkem PeriĹĄÄ?uÂŤ, na njem vsako leto prepeva in igra preko 100 pevcev in godcev iz vse Slovenije.

Njihova najveÄ?ja tradicionalna prireditev je junijski DruĹžinski vikend na TuĹĄevem. Na njem v druĹžabnih in ĹĄportnih igrah sodelujejo vsa druĹĄtva v kraju. Najbolj obiskana prireditev pa je Mlinarska nedelja, ki jo sep-

Hubertovem dnevu na Lopatniku, koncertu AljaĹža Sedovnika, prireditvah na Grilovi domaÄ?iji in na vseh prireditvah, ki jih prireja TZ Velenje. Teh je med letom kar veliko.

Skrbijo tudi za izobraĹževanje. UdeleĹžujejo se mnogih seminarjev in okroglih miz. Tudi urejena okolica jim pomeni veliko, zato vsako leto podeljujejo priznanja za urejenost zunaj bivalnih prostorov.

Redno urejajo svojo spletno stran. Urejajo kolesarske in turistiÄ?ne poti in pripravljajo propagandni material, saj kraj vsako leto obiĹĄÄ?e mnogo turistov. V druĹĄtvu so ponosni na delovanje turistiÄ?nega podmladka, ki ga

â?ą

Ponosni na delovanje turistiÄ?nega podmladka

â?ą

ÂťVeseli smo, da z nami sodelujejo razliÄ?na druĹĄtva v kraju, sosednje obÄ?ine in TZ Velenje.

paj s KS Vinska Gora pripravili pred veÄ?namenskim domom. Na njem so Ä?lani M-TIC pod mentorstvom Anice Drev predstavili raziskovalno nalogo z naslovom ÂťHmelj je tudi v Vinski Gori pisal svojo zgodboÂŤ. Sodelovali so na CvetliÄ?nem in Jesenskem sejmu v Velenju, na katerme so kuhali ÂťdomaÄ?o ĹĄentjanĹĄko ĹžupoÂŤ, na Pikinem festivalu ob svetovnem dnevu turizma in PrazniÄ?nem decembru. Konec avgusta so turistiÄ?no ponudbo kraja predstavili na Dobrni ob 60-letnici delovanja njihovega TD in na Prazniku buÄ? v SrediĹĄÄ?u ob Dravi. Na stojnici so sodelovali tudi ob krajevnem prazniku in prevzemu gasilskega vozila, takrat je njihov Ä?lan Edo

Tatjana PodgorĹĄek

Minuli teden so se poslanci v drĹžavnem zboru precej ukvarjali s predlogom zakona o gospodarjenju z gozdovi v drĹžavni lasti, ki med drugim predvideva ustanovitev drĹžavnega gospodarskega podjetja. Z njim Ĺželi ustrezno urediti podroÄ?je, ki je zdaj urejeno s koncesijami. To naj bi bil eden od ukrepov vlade za rast gospodarstva, predvsem pa za oĹživitev lesne verige – od gozda, Ĺžage do pohiĹĄtvene industrije. DrĹžava ima v lasti 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov. Po mnenju ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejana Ĺ˝idana bi lahko drĹžavno podjetje ponudilo trgu na leto vsaj milijon kubiÄ?nih metrov lesa ter ustvarilo veÄ? kot 50 milijonov evrov prihodkov. Prestavljen poslovni model podjetja pa buri duhove.

Nelojalna konkurenca

Na obÄ?nem zboru so bili z opravljenim delom zadovoljni.

tembra organizirajo skupaj s KD Dobrna.

Mateja UÄ?akar pravi: ÂťVeseli smo, da z nami sodelujejo razliÄ?na druĹĄtva v kraju, sosednje obÄ?ine in TZ Velenje. Tako naĹĄe prireditve pridobivajo ugled in ĹĄirino, nam omogoÄ?ajo veÄ?jo ponudbo, veÄ?jo moĹžnost sodelovanja in povezovanja ter nas uÄ?ijo, kako postati ĹĄe boljĹĄi organizator.ÂŤ ÄŒlani druĹĄtva radi sodelujejo tudi na drugih prireditvah, na katere so povabljeni. Lani so sodelovali na OtroĹĄkem pustnem rajanju v RdeÄ?i dvorani, pokopu pusta v Ĺ aleku, SreÄ?anju objezerskih krajev v Dravogradu,

od jeseni vodi mentorica Marija BrloĹžnik.

Za letoĹĄnje leto so si zopet zadali pester plan dela. Konec meseca bodo najprej turistiÄ?no ponudbo kraja predstavljali na sejmu TIP v Ljubljani, v soboto, 6. februarja, pa bodo ob 17. uri v Krstnikovem domu v Vinski Gori pripravili 9. sreÄ?anje ljudskih pevcev in godcev iz vse Slovenije z naslovom Ob vaĹĄkem periĹĄÄ?u. Ta dan obljubljajo bogat program ljudskih pesmi, zaÄ?injen s humorjem vaĹĄkih peric. Gotovo bo sreÄ?anje zanimivo in vredno ogleda. đ&#x;”˛

Mateja UÄ?akar

ZdruĹženje lesne in pohiĹĄtvene industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije meni, da ustanavljanje novih obratov pomeni konkurenco lesnopredelovalnim podjetjem. ÂťTo bo za ĹĄtevilna, predvsem mala lesna podjetja, usodno, saj jim s tem grozi nelojalna konkurenca. Da je predlog zakona za manjĹĄa lesna podjetja ĹĄkodljiv, poudarjajo tudi na Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije. Po mnenju Ä?lanov njene Sekcije lesnih strok zakon ne zagotavlja boljĹĄe oskrbe s hlodovino, kot je bilo doslej. Glavno vodilo pri spremembi sistema upravljanja drĹžavnih gozdov

pa bi morala biti prav prepreÄ?itev izvoza hlodovine, prednostno pa oskrba domaÄ?ih lesnih podjetij z lesno maso. ÄŒe bodo poslanci sprejeli zakon v predlagani obliki, bomo v prihodnje znova priÄ?a koloni polnih kamionov z lesno maso, ĹĄe dodajajo na Obrtno-podjetniĹĄki zbornici Slovenije.

Ustanovitev druĹžbe je skoraj nujna

Toni Breznik, vodja ObmoÄ?ne enote Zavoda za gozdove Nazarje, nam je povedal, da je ustanovitev druĹžbe skoraj nujna, saj junija letos poteÄ?e koncesija in je treba oblikovati novo formulo za gospodarjenje z drĹžavnimi gozdovi. ÂťZa naĹĄ zavod spremembe ne bodo imele bistvenega vpliva.

Opravljali bomo obveznosti in naloge, kot smo jih doslej. Ocenjujem, da so zapleti, ki so se pojavili, predvsem politiÄ?ne narave. ÄŒe bo druĹžba dobro zaĹživela in dobro gospodarili z gozdovi, se bo lesna industrija zaÄ?ela krepiti. To bo imelo pozitivne uÄ?inke tudi na vse ostale v lesnopredelovalni industriji.ÂŤ Sogovornik je ĹĄe povedal, da je obmoÄ?je regije SaĹĄa eno od obmoÄ?ij z najmanjĹĄim deleĹžem drĹžavnih gozdov. Ti predstavljajo le 2 odstotka vseh gozdov v nazarski obmoÄ?ni enoti oziroma se razprostirajo na blizu 800 hektarjih. NajveÄ? teh parcel je v krajevni enoti zavoda v Ĺ oĹĄtanju. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

21. januarja 2016

BISERI maturantskega plesa

Modne trende nadgradite z domiĹĄljijo Leto je naokoli in pred vrati je nov maturantski ples. Nova generacija, novi trendi ‌ novo bolj smelo razmiĹĄljanje. V tokratnih nasvetih se posveÄ?amo maturantkam. Ĺ˝e imate obleko? Boste slepo sledile modi in

nasvetom prijateljic in se zlile z mnoĹžico enakih ali boste zveste sebi in svojemu slofu? Upam, da boste vsaj letos kreativne, zabavne in vsaj malo Âťteatralno kiÄ?asteÂŤ. V kiÄ?u lahko najdete neverjetno inspiracijo za svoj ma-

turantski videz.

Kaj nam letos narekujejo modni trendi? ÄŒipke, Ä?ipke, Ä?ipke, ki se jim je pridruĹžil ĹĄe viktorijanski stil, ki je Ä?ipko dodal na visoke ovratnike bluz, manĹĄet, robove kril in celo na turbane.

Ja, turbani so zopet v modi. Preprosta oprijeta Ä?rna obleka (po moĹžnosti dolcevita) in Ä?ipkasti turban z veliko broĹĄko vas bo ponesel med zvezde veÄ?era.

Ker vsem modnim trendom ni pametno slepo slediti, jim dodamo malo lastne iznajdljivosti in domiĹĄljije. ÄŒipko pomeĹĄamo s

krznom, karom in usnjem. Visokim viktorijanskim Ä?ipkastim ovratnikom dodamo ĹĄiroke rokave iz organze, ki razkrivajo ramena. OblaÄ?ilo potem prepaĹĄemo s tankimi usnjenimi trakovi, ki jih na hrbtu zveĹžemo oz. prepletemo, da prosto padajo oz. visijo.

Bodite pogumne!

Ĺ e vedno je 'in' tudi retro in vintidĹž, zato zopet pokukajte v omare pri tetah in babicah, mogoÄ?e pa le kje visi Baby doll obleka, v kateri bi bili nova Ja-

Zanimivo spoznavanje tujih jezikov Delavnice za osnovnoĹĄolce na gimnaziji Velenje V sredo, 13. januarja, smo na ĹĄolo povabili osnovnoĹĄolce zadnje triade na triurne delavnice tujih jezikov: angleĹĄÄ?ine, nemĹĄÄ?ine, francoĹĄÄ?ine in ĹĄpanĹĄÄ?ine. Odzvale so se osnovne ĹĄole iz Ĺ martna pri Slovenj Gradcu, Mislinje, Velenja in Polzele

15

MLADI

ki na gimnaziji Velenje vodi pouk konverzacije v angleĹĄÄ?ini. Pri delavnicah nemĹĄÄ?ine, ĹĄpanĹĄÄ?ine in francoĹĄÄ?ine so uÄ?iteljicam priskoÄ?ili na pomoÄ? dijaki gimnazije, ki so 'iz prve roke' pokazali, koliko Ĺže znajo, in odliÄ?no motivirali uÄ?ence za delo v delavnicah. UÄ?enci in uÄ?itelji so bili nad delavnicami zelo navduĹĄeni, zato jih bomo v bodoÄ?e zainteresiranim osnovnoĹĄolcem ĹĄe ponudili. Vtise nekaterih uÄ?encev in uÄ?iteljev je zbrala

ĹĄÄ?ine in angleĹĄÄ?ine. V OĹ bi dodala ĹĄe moĹžnost uÄ?enja ĹĄpanĹĄÄ?ine. NajteĹžji jezik se mi zdi nemĹĄÄ?ina."

Sabina ÄŒegovnik: "Zdi se mi, da so jeziki zelo pomembni, da se laĹžje sporazumevamo z drugimi. Jezik spoznavam skozi filme. ÄŒe bi morala izbrati ĹĄe med katerim tujim jezikom na vaĹĄi ĹĄoli, bi izbrala ĹĄpanĹĄÄ?ino. K izboru tujih jezikov v OĹ bi dodala ĹĄe francoĹĄÄ?ino. NajteĹžji jezik menim, da je nemĹĄÄ?ina. Najbolj vĹĄeÄ? mi je bila predstavitev angleĹĄÄ?ine, pri kateri je bil tudi naravni govorec. Jeziki se mi zdijo zelo pomembni za prihodnost, sploh Ä?e potujeĹĄ, da lahko komuniciraĹĄ z ljudmi. ÄŒe bi lahko govorila en jezik, bi govorila francosko."

Lucijan Cokan: "Zelo vĹĄeÄ? mi je pouk na gimnaziji, saj poteka zanimivo. Zelo vĹĄeÄ?

Ana VidoviÄ?: "Danes mi je bila zelo vĹĄeÄ? angleĹĄÄ?ina zaradi naravnega govorca, ki nas je uÄ?il izgovorjave in mislim, da se laĹžje nauÄ?imo govoriti neki jezik, Ä?e se z nekom dejansko pogovarjanje. Na OĹ bi uvedel ruĹĄÄ?ino.

Zelo teĹžka jezika se mi pa zdita nemĹĄÄ?ina in slovenĹĄÄ?ina. ÄŒe bi lahko govoril le en jezik, bi se nauÄ?il ruĹĄÄ?ine. Jezik pa spoznavam tudi preko filmov, ki so brez podnapisov."

Katja PetroĹžiÄ?, uÄ?iteljica slovenĹĄÄ?ine in angleĹĄÄ?ine, ter Manja Mulec, uÄ?iteljica angleĹĄÄ?ine in nemĹĄÄ?ine: "ÄŒedalje veÄ? otrok kaĹže zanimanje za tuje jezike, predvsem za angleĹĄÄ?ino, ker jih obkroĹžajo mediji. NajuÄ?inkovitejĹĄi naÄ?in pouÄ?evanja je praktiÄ?ni, da jih nekako pripravimo za Ĺživljenje. Zelo zanimiv jezik se jim zdi angleĹĄÄ?ina. Zdi pa se nama, da bi morali imeti veÄ? izkuĹĄenj, kot je tale danes,

ne Fonda. Za nevedne, to so kratke obleke s poviĹĄanim pasom, ki spominjajo na spalne srajÄ?ke iz 50. let prejĹĄnjega stoletja. Vrnili so se tudi volani, ki so bogati in ogromni, ter gola ramena, ki poudarijo Ĺženskost in Ä?utnost.

Za vse pogumne, ki si Ĺželite osuplih pogledov (vsi ne bodo odobravajoÄ?i) in biti dodatna tema pri mizah: kratke nogaviÄ?ke z vzorcem, perjem ob strani ali cofki in Ä?evlji z visoko peto oz. sandali. Ja, prav ste prebrale. NogaviÄ?ke! Le oglejte si Se-

verino in njen styling. Dober, kajne?! ÄŒe se v obleki ne poÄ?utite dobro, ĹĄe vedno lahko obleÄ?ete hlaÄ?ni komplet oz. kombinezon, ki mu lahko dodate zanimiv in drugaÄ?en dizajnerski nakit. Barve: bela ali klasiÄ?na Ä?rna. Letos je namreÄ? modna barva bela. Bela in zopet bela, klasiÄ?na Ä?rna, vsi 'pink' odtenki ter oranĹžna. Kakorkoli se boste odloÄ?ile, ples je vaĹĄ in v oblaÄ?ilu, ki ga boste izbrale, se morate poÄ?utiti lepe in zapeljive! đ&#x;”˛

ZaÄ?enja se festival tolkalnih skupin Ĺ˝alec - V petek, 22. januarja, se v Ĺ˝alcu zaÄ?enja Ĺže 10. jubilejni, mednarodni festival tolkalnih skupin. Zavod za kulturo ĹĄport in turizem Ĺ˝alec in SToP - Slovenski tolkalni projekt, partnerja od 1. dneva festivala pa zagotavljata, da bo tudi 10. festival opraviÄ?il svoja, visoka priÄ?akovanja. Program na BUMfestu bo tako primeren za vsa uĹĄesa in oÄ?i. Od norÄ?ij, ki jih pripravljajo Groovetrotters, Funky Currywurst brothers in Percussive, do super eksotiÄ?ne glasbe

na predstavi Faces and Places, kakor tudi novosti, ki jih pripravlja gonilna sila festivala, Slovenski tolkalni projekt, ki je za ta namen na festival pripeljal do sedaj najmnoĹžiÄ?nejĹĄo zasedbo 30 Ä?lanski tolkalni orkester z dirigentom Simonom Robinsonom.

Kot "skriti" gost se bo predstavil tudi Ä?lan Perpetuum Jazzile SaĹĄo VrabiÄ?. ÄŒastni pokrovitelj festivala je Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Termo-tehnika d.o.o. je vodilno slovensko podjetje v razvoju in proizvodnji toplotnih Ä?rpalk in hladilnih naprav.

Zaradi poveÄ?anja dejavnosti objavljamo naslednja prosta delovna mesta:

MONTER in SERVISER OGREVALNIH, HLADILNIH IN KLIMATSKIH NAPRAV Zahtevana znanja: •

s 85 uÄ?enci in 8 spremljevalci.

Namen delavnic je bil motivirati osnovnoĹĄolce za uÄ?enje tujih jezikov, ki v naĹĄem vsakdanu postajajo vse bolj pomembni.

UÄ?enci so se lahko tudi preverili, kako dobro Ĺže obvladajo tuje jezike, se kaj novega nauÄ?ili in se seveda tudi zabavali. Najbolj jim je bila vĹĄeÄ? delavnica naravnega govorca Bena Asha,

• • • • • •

IV., V. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe – smer elektrikar, strojnik ali instalater hladilnih, ogrevalnih naprav in instalacij 5 letne izkuĹĄnje na tem podroÄ?ju zaĹželeno znanje nemĹĄkega jezika, izjemoma angleĹĄkega vozniĹĄki izpit B kategorije poznavanje dela v raÄ?unalniĹĄkem okolju sposobnost timskega dela sposobnost dela z ljudmi

Naloge in odgovornosti: • • •

naťa dijakinja Ema Ikić.

NeĹža Kunc: "Gimnazija Velenje mi je zelo vĹĄeÄ?. Vse sem si zamiĹĄljala, da bo bolj strogo, a so profesorji zelo prijazni. No, danes smo priĹĄli sem zaradi tujih jezikov. V OĹ se uÄ?im angleĹĄÄ?ino in nemĹĄÄ?ino. Danes mi je bila zelo vĹĄeÄ? predstavitev ĹĄpan-

mi je bila predstavitev angleĹĄÄ?ine zgolj zato, ker znam bolje govoriti angleĹĄko kot nemĹĄko in ker smo se pogovarjali na zelo zanimiv naÄ?in. NajteĹžji jezik se mi zdi francoĹĄÄ?ina. Na OĹ bi uvedla ĹĄe italijanĹĄÄ?ino, ker je blizu meje in se mi zdi zelo uporabna.

da se imajo moĹžnost pogovarjati z naravnim govorcem. Za uÄ?enje priporoÄ?ava redno delo, branje knjig, gledanje televizije brez podnapisov ali z angleĹĄkimi podnapisi. đ&#x;”˛

Jelka Oder, foto: Pika VrÄ?kovnik)

izvajanje montaĹž, preizkusov delovanja in servisnih posegov ogrevalnih, hladilnih in klimatskih naprav ter sistemov vodenje skupine na podroÄ?ju montaĹž in servisiranja toplotnih Ä?rpalk in hladilnih naprav delo se opravlja preteĹžno na terenu v Sloveniji.

Nudimo: zaposlitev za nedoloÄ?en Ä?as v mladem in ambicioznem kolektivu na zelo perspektivnem podroÄ?ju obnovljivih virov energije. Podjetje je vodilno na tem podroÄ?ju v Sloveniji in vse bolj tudi izvozno usmerjeno. Poleg lastne proizvodnje se podjetje odlikuje tudi z odliÄ?no ekipo prodajnih in razvojnih inĹženirjev.

Prav tako pa nudimo tudi permanentno izobraĹževanje tako doma kot v tujini ter lepe osebne dohodki s stimulativnimi dodatki.

Pisne proĹĄnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev poĹĄljite do 10. 2. 2016 na naslov: Termo-tehnika, d.o.o., Orla vas 27a, 3314 BraslovÄ?e ali na elektronski naslov: alenka.kucer@kronoterm.com. Za dodatne informacije pokliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko: 03 703 16 20 ali 041 605 951

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

Ĺ PORT

Ena in edina: Ana Drev TakĹĄnega sprejema ni priÄ?akovala – ÄŒe ne bi bilo zadnjih uspehov, bi smuÄ?i postavila v kot – Pohorska proga ji ne leĹži, a gre prviÄ? tja z dobro popotnico Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 18. januarja – Nedelja, 17. januarja, tekma v veleslalomu za Ĺženske za svetovni pokal v Flachauu bo ĹĄe dolgo ostala v lepem spominu tistih, ki so spremljali sokrajanko, 30-letno Ĺ marÄ?anko Ano Drev ob progi. V lepem spominu bo ostala tudi Ani sami, saj je z osvojitvijo drugega mesta dosegla uspeh kariere. Po odloÄ?itvi Tine Maze, da si bo vzela nekaj Ä?asa, je najboljĹĄa slovenska alpska smuÄ?arka. Resnici na ljubo je malokdo ĹĄe verjel, da je sposobna poseÄ?i v vrh svetovnega veleslaloma. A Ana je Ĺže veÄ?krat dejala, da verjame v rek 'Kjer je

volja, tam je pot', in to tudi dokazala. Po odmevnih nastopih lahko konÄ?no zaupa vase. ÂťKo sem ĹĄla na oder za zmagovalke, sem razmiĹĄljala, da sem ga marsikdaj sama gledala in si ob tem mislila, da bi bilo zelo lepo, Ä?e bi bila tudi sama kdaj med njimi,ÂŤ je strnila obÄ?utke ob razglasitvi. Drugo mesto ji je dalo nov polet, zveste navijaÄ?e, zdruĹžene v Fan klub Ane Drev in vodstvo ObÄ?ine Ĺ mar tno ob Paki pa spodbudilo k temu, da so ji v

sodelovanju s tamkajĹĄnjim javnim zavodom Mladinski center pripravili v domaÄ?em kraju dan po tekmi lep sprejem.

StopniÄ?ke in ob tem podpora navijaÄ?ev

Ena in edina: Ana Drev se je razlegalo na parkirnem prostoru Mercatorjevega nakupovalnega centra v Ĺ martnem ob Paki, med zvoki ansambla Ĺ epet ter pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj, pa Ĺžiga, Ĺžiga, Ĺžiga. Tako poln parkirni prostor, kot je bil tokrat, doslej ĹĄe ni bil. Smejalo se je organizatorjem, zadovoljna je bila tudi osrednja zvezda Ana. Priznala je, da takega sprejema ni priÄ?akova-

la. Kljub mrazu ni zeblo nikogar, grela jih je Anina uvrstitev na stopniÄ?ke. Med udeleĹženci sprejema so bili tudi predstavniki kluba navijaÄ?ev Tine Maze iz ÄŒrne na KoroĹĄkem. ÂťNekaj posebnega je stati na zmagovalnih stopniÄ?kah in imeti ob sebi svoje navijaÄ?e. Menim, da sem imela v cilju najveÄ?jo podporo od vseh tekmovalk,ÂŤ je med drugim povedala skromna Ana, ki kljub temu, da Ĺživi na Polzeli, ostaja Ĺ marÄ?anka, pravi. Njenega uspeha so bili veseli vsi – sotekmovalke, vodstvo ekipe, v roke so ji segli tudi nekateri

Ana je na odru s predsednikom Fan kluba Ane Drev Marjanom Knezom med drugim dejala, da je bilo nekaj posebnega prviÄ? stati na zmagovalnem odru in imeti ob seji svoje navijaÄ?e. V cilju je imela najveÄ?jo podporo med vsemi tekmovalkami.

Kljub mrazu se je sprejema udeleĹžilo veliko ljudi.

Mnogi so dejali, da jih ne zebe, ker jih greje Anina uvrstitev na stopniÄ?ke.

Slovenci in tujci, ki so bili na zimskem dopustu v Flachavu.

V smuÄ?anju ĹĄe vedno uĹživa

V pogovoru z nami je razkrila, da ni razmiĹĄljala, da je osvojeno drugo mesto plaÄ?ilo za vloĹžen trud in vztrajnost. V ĹĄportu je za dosego uspehov potrebno namreÄ? ĹĄe kaj veÄ?. Na primer naÄ?in dela in pravi pristop. Rada smuÄ?a in to ji je vedno bilo in bo najpomembnejĹĄe. ÄŒeprav je na leto veÄ? kot 200 dni odsotna zaradi treningov in tekmovanj, v smuÄ?anju ĹĄe vedno neizmerno uĹživa. Priznala pa je, Ä?e ne bi dosegla uspehov, bi ob koncu sezone postavila smuÄ?i v kot. Sedaj razmiĹĄlja o velikem izzivu, kot so zimske olimpijske igre v mestu PjeongÄ?ang v JuĹžni Koreji od 9. do 25. februarja 2018.

Nekateri so njeno uvrstitev oznaÄ?ili kot senzacijo, Ana uspeha ne doĹživljala tako. Morda, pravi, zaradi tega, ker je Ĺže nekaj Ä?asa dobro smuÄ?ala, tudi na treningih ji je ĹĄlo dobro. Pred zaÄ?etkom sezone je imela obÄ?utek, da bo ta najboljĹĄa v njeni 15 -letni karieri. Kaj se je zgodilo, da v sezoni tako blesti? ÂťV prejĹĄnjih sezonah sem imela teĹžave z zdravjem. Ne vem, koliko so mi to verjeli, ker me o razlogih za odliÄ?ne uvrstitve vsi spraĹĄujejo.

Nekaj povsem drugega je vijuganje med koliÄ?ki, Ä?e sem zdrava in Ä?e smuÄ?am brez boleÄ?in, kot pa Ä?e nosim ĹĄe to breme.ÂŤ Tina Maze je ob Aninem doseĹžku tvitnila: ÂťJoj, kaj bi dala, da bi stali skupaj na stopniÄ?kah.ÂŤ ÂťTina mi je lani dejala, naj pohitim, da bova skupaj na zmagovalnem odru. To se je zgodilo malo prepozno, a tudi ona ĹĄe ni rekla, da je konec njene kariere.

MoĹžnosti so ĹĄe odprte,ÂŤ je komentirala Ana.

Sedaj bo laĹžje

Zanesljivo bo nadaljevanje sezone sedaj – po njenih besedah – zanjo laŞje. Pred njo je tekmo-

21. januarja 2016 Rekli so â?ą Drago Drev, Anin oÄ?e: ÂťVerjeli smo vanjo, sanje so se uresniÄ?ile.

Ko sem jo spremljal na tekmi v Flachau, sem si glede na to, da je na prvi voĹžnji v Lienzu vodila, nato pa odstopila, rekel: tole je zanjo zelo teĹžko. Vendar je s pametno voĹžnjo dosegla dober rezultat. Tega smo priÄ?akovali Ĺže prej, a se je poleg slabega zdravja poznalo, da je bilo delo v ekipi slabo, da je tudi SmuÄ?arska zveza Slovenje stvari slabo vodila. Ĺ˝elim si, da bi ostala zdrava in nadaljevala tako delo.ÂŤ Marjan Knez, predsednik Fan kluba Ane Drev: ÂťPo 14 letih spremljanja smo doÄ?akali, kar smo Ä?akali. Ponosni smo nanjo. Tudi v prihodnje ji bomo stali ob strani in tudi na naslednjih olimpijskih igrah ji Ĺželimo stopniÄ?ke.ÂŤ Janko KopuĹĄar, Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki: ÂťV Flachavu je bilo lepo biti Slovenec, ĹĄe lepĹĄe pa Ĺ marÄ?an. Vesel, sreÄ?en in ponosen sem, da je Ani uspelo doseÄ?i odliÄ?en rezultat.

Obisk njenih navijaÄ?ev na sprejemu za srebrno soobÄ?anko je dokazal, da smo se prav odloÄ?ili za takĹĄno poÄ?astitev odliÄ?nega doseĹžka. Drugo mesto dopuĹĄÄ?a moĹžnost nadgradnje v prihodnje. Ĺ˝elim, da bi Ana ĹĄe naprej brez poĹĄkodb zastopala barve Slovenije in Ĺ martnega ob Paki. Ne nazadnje si dobrih rezultatov glede na svoj trud tudi zasluĹži.ÂŤ vanje za Zlato lisico na mariborskem Pohorju. Proga Ani ne leĹži, ker je zanjo preveÄ? poloĹžna.

Bolj ji ustreza zahtevnejĹĄa proga v Kranjski Gori. ÂťV preteklosti v Mariboru nisem dosegla najboljĹĄih rezultatov. Tokrat pa menim, da ga lahko doseĹžem, ker grem tja prviÄ? s tako popotnico.ÂŤ Ne razmiĹĄlja o prvem mestu, ostaja na realnih tleh, dodaja. Uvrstitev med deseterico bi bila zanjo lep uspeh. đ&#x;”˛

Otroci se vraÄ?ajo na zelenice Pomlajena Elektra brez pod vilo Ĺ iroko moĹžnosti proti vodilnemu Ĺ enÄ?urju

V Nogometnem klubu Ĺ oĹĄtanj,so s prihodom Romana KavĹĄaka na mesto predsednika uspeli klub urediti do te mere, da nimajo veÄ? dolgov, otroci se vraÄ?ajo na zelene travnate povrĹĄine pod vilo Ĺ iroko, Ä?lanska ekipa pa je jesenski del v medobÄ?inski ligi Golgeter konÄ?ala na visokem tretjem mestu.

V ligi je samo devet ekip, zato imajo Ä?lani malo tekem. Jesenski del prvenstva so zakljuÄ?ili Ĺže 24. oktobra lani, sedaj se pripravljajo na drugi del prvenstva. S prvim delom prvenstva je glavni trener Ervin PolovĹĄak zadovoljen, ĹĄe posebej upoĹĄtevajoÄ? dejstvo, da igralci poleg treningov in tekem opravljajo tudi dvo- in troizmensko delo. Do zaÄ?etka pomladanskega dela imajo ĹĄoĹĄtanjski nogometaĹĄi ĹĄe kar nekaj Ä?asa, saj se prvenstvo nadaljuje v

zaÄ?etku aprila. Redni treningi se bodo priÄ?eli 10. februarja.

Predsednik KavĹĄak ves Ä?as poudarja, da je glavna naloga ĹĄoĹĄtanjskega kluba vzgoja mladih nogometaĹĄev. Na tem podroÄ?ju so v klubu veliko naredili, vsi otroci so med drugim dobili enotno opremo, za katero so polovico sredstev prispevali starĹĄi, polovico pa klub. Gonilna sila pri delu z najmlajĹĄimi je Jani VaÄ?un, poleg njega sta trenerja mlajĹĄih ĹĄe David Cafuta in Matic MeĹžnar, ki trenira ekipo U13. ÂťDokaz, da uprava dela dobro, je dejstvo, da se je poveÄ?alo ĹĄtevilo otrok v klubu, prav tako sta se poveÄ?ala zanimanje in podpora starĹĄev, kar je za otroke zelo pomembno in z velikim veseljem prihajajo na treninge,ÂŤ pravi MeĹžnar. Otroci trenirajo trikrat tedensko, saj se v Ĺ oĹĄtanju zavedajo, da poleg nogometa obisku-

jejo ĹĄtevilne druge dejavnosti, kot so gasilci, taborniki, glasbena ĹĄola, rokomet, koĹĄarka ‌, pri Ä?emer jih v klubu tudi podpirajo. ÂťKljub temu me zelo veseli, ker je opazen napredek pri posameznikih, ki so zelo napredovali od prvih treningov sredi avgusta. ZaÄ?eli so dojemati nogomet, ne samo kot igro, temveÄ? tudi kot naÄ?in tekmovanja.ÂŤ V klubu so veseli vsakega, ki bi se jim Ĺželel pridruĹžiti, saj so prepriÄ?ani, da je pomembno usmeriti otroke v zdrav naÄ?in Ĺživljenja in kvalitetno preĹživljanje prostega Ä?asa. S ĹĄportom se nauÄ?ijo reda, discipline, dela v skupini in ne nazadnje tudi uÄ?inkovito razporediti svoj Ä?as. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da se na zelenicah pod vilo Ĺ iroko predvsem zelo zabavajo. đ&#x;”˛

T. R.

Mladi koĹĄarkarji Elektre so se sicer pogumno borili, vendar bili proti vodilni ekipi Ĺ enÄ?urja brez moĹžnosti za enakovredno sreÄ?anje. Za razliko od prejĹĄnje tekme so tokrat zaÄ?eli dobro. Do 15. minute je bilo sreÄ?anje povsem enakovredno, Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so bili nekajkrat v vodstvu, izid pa je bil kar ĹĄestkrat izenaÄ?en. Po trojki Praunseisa je Elektra v 13. minuti ĹĄe zadnjiÄ? vodila (24 : 23), nato pa so gostitelji prestavili prestavo viĹĄe, koĹĄarkarji Elektre pa so na hitro izgubili nekaj Ĺžog, tako da je razlika priÄ?ela naraĹĄÄ?ati.

NajviĹĄjo prednost si je vodilna ekipa lige Telemach priigrala v tretji Ä?etrtini, ki so jo koĹĄarkarji Ĺ enÄ?urja dobili kar z 48 : 11. Do konca sreÄ?anja je razlika ĹĄe nara-

ĹĄÄ?ala, konÄ?ni izid je bil 124 : 61.

Trener DuĹĄko MaliÄ?eviÄ? ne skriva, da se ubada s ĹĄtevilnimi teĹžavami: ÂťÄŒestitke ekipi iz Ĺ enÄ?urja za zmago. Mojim fantom nimam kaj oÄ?itati. Prvih 15 minut so igrali presenetljivo dobro, nato pa se je videlo, da jim nasproti stoji izkuĹĄena in telesno precej moÄ?nejĹĄa ekipa. Tudi pogled na klop, na kateri kot spremljevalec sedi slovenska koĹĄarkarska legenda Roman Horvat ter dva trenerjeva pomoÄ?nika, priÄ?a o tem, da je ĹĄenÄ?urska zasedba resna ekipa z resnimi naÄ?rti. Medtem moram jaz imeti v glavi, da moje fante Ä?aka ĹĄe tekma mlajĹĄih selekcij, da je potrebno razdeliti minutaĹžo in paziti, da se kdo ne poĹĄkoduje. ÄŒe bi se

Liga Telemach zakljuÄ?ila danes, naĹĄa ekipa ne bi izpadla. A do konca tekmovanja nas Ä?aka ĹĄe 16 tekem in bojim se, da ti fantje v takĹĄni sestavi ne bodo zdrĹžali tempa. Nujno bi potrebovali dve do tri igralske okrepitve, da bi lahko razĹĄirili naĹĄo rotacijo, normalno igrali, in tudi Ä?e ne bi obstali med prvoligaĹĄi, da bi bili vsaj konkurenÄ?ni. V tem tednu bomo imeli v klubu sestanke in upam, da se te stvari reĹĄijo.ÂŤ Nov teĹžek preizkus Ä?aka Elektro Ĺže v soboto, ko v Ĺ oĹĄtanj prihaja drugouvrĹĄÄ?ena RogaĹĄka.

SreÄ?anje bo v Ĺ portni dvorani Ĺ oĹĄtanj ob 19. uri. đ&#x;”˛

T. R.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

21. januarja 2016

Svetovni dan snega na Golteh

ZaÄ?ele drugi del tekmovanja Ĺ oĹĄtanj – StarejĹĄe deklice Ĺ˝OK Kajuh Ĺ oĹĄtanj (na sliki) so na odbojkarsko igriĹĄÄ?e stopile v soboto, 9. januarja. Po uspeĹĄno opravljenih kvalifikacijah v jesenskem delu sezone so zasedle drugo mesto v svoji skupini in si tako skupaj s prvouvrĹĄÄ?eno ekipo Kostmann iz Slovenj Gradca zagotovile nadaljevanje sezone v A ligi – vzhod B. Na domaÄ?em turnirju v Ĺ oĹĄtanju so po tesnem dvoboju morale priznati premoÄ? ekipi Nove KBM Branik I z 2 : 0, v nadaljevanju pa suvereno premagale ekipo KEMA Puconci z rezultatom 2 : 0. Tek-

Kegljanje Visok poraz na gostovanju Po skoraj dveh mesecih premora se je nadaljevalo DP v kegljanju. Igralci Ĺ oĹĄtanja so gostovali pri ekipi FuĹžinarja in se s KoroĹĄkega vraÄ?ajo z visokim porazom, ki jih je priklenil na dnu razpredelnice. ÄŒeprav so odĹĄli na Ravne precej oslablje-

DruĹženje z Berijem, smuÄ?anje in skoki predvsem za mlade smuÄ?arje

movanje nadaljujejo s turnirjem v Slovenj Gradcu 31. januarja.

ni, je po igri prvega para kazalo zelo dobro. Igralci so si razdelili toÄ?ki, prednost 15 kegljev je pripadala Ĺ oĹĄtanjÄ?anom. Sledila je igra drugega para, v njej pa so dominirali domaÄ?ini, ki so tako povedli s 3 : 1 in imeli prednost 92 kegljev. Ĺ e pred igro tretjega para je bilo jasno, da Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ne morejo osvojiti nobene toÄ?ke veÄ?, saj sta za domaÄ?ine nastopila najboljĹĄa igralca. GostujoÄ?a igralca sta se trudila drĹžati stik, nato pa sta domaÄ?ina zaÄ?ela pre-

đ&#x;”˛

B. G., foto: Igor Medved

vladovati ter se na koncu veselila visoke zmage, ki jih je obdrĹžala v boju za vrh razpredelnice. Ĺ˝e v soboto bodo Ĺ oĹĄtanjÄ?ani imeli priloĹžnost za zmago. Na domaÄ?ih stezah se bodo pomerili z ekipo Litije, ki je na predzadnjem mestu. To je tudi priloĹžnost, da se domaÄ?ini odlepijo od zadnjega mesta. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri. DomaÄ?i priÄ?akujejo burno podporo gledalcev đ&#x;”˛

Golte, 17. januarja – Svetovni dan snega, ki Ĺže veÄ? let poteka pod okriljem FIS-a, so minulo nedeljo aktivno preĹživeli tudi obiskovalci smuÄ?iĹĄÄ?a RTC Golte. V goste so povabili znanega velenjskega smuÄ?arja Bernarda VajdiÄ?a, nekdanjega uspeĹĄnega tekmovalca slovenske reprezentance v alpskem smuÄ?anju, ter druge smuÄ?arje in goste na-

FuĹžinar: Ĺ oĹĄtanj 7: 1 (3470: 3276) Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 570 (0), HasiÄ?iÄ? – 577 (1), ArnuĹĄ – 551 (0), Jug – 509 (0), Ĺ ehiÄ? – 532 (0), PetroviÄ? – 537 (0).

Liga Telemach, 11. krog Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba – Elektra Ĺ oĹĄtanj 124 : 61 (103 : 44, 55 : 33, 20 : 15) Elektra Ĺ oĹĄtanj: J. Kosi 6 (2-4), OmladiÄ?

3 (1-2), Praunseis 5, Trap, Žnidar Petelin-

Rekli so â?ą Bernard VajdiÄ? ÂťBeriÂŤ: Na

Golteh so ob svetovnem dnevu snega pripravili izjemno doĹživetje za ĹĄtevilne mlade smuÄ?arje. Sem zraven tako z druĹžino in kot nekdanji smuÄ?ar, ker Ĺželim, da se aktivnosti na snegu pribliĹžajo tudi takĹĄnim, ki si tega ne morejo redno ali vsaj pogosteje privoĹĄÄ?iti.

Sam pa ‌ no, zdaj sem redkeje v stiku s smuÄ?arijo, tu je druĹžina in sluĹžba, obema se zdaj razdajam, kolikor le morem.

ĹĄega bliĹžnjega smuÄ?arskega srediĹĄÄ?a. Otroci so imeli tega dne brezplaÄ?ni gondolski prevoz in uporabo ĹžiÄ?niĹĄkih naprav pod vodstvom starĹĄev, smuÄ?ali pa so lahko tudi pod vodstvom smuÄ?arskih uÄ?iteljev smuÄ?arskih ĹĄol SK Beli zajec ter SmuÄ?arskega kluba Velenje. DruĹžili so se z veteranom slovenskega alpskega smuÄ?anja Bernardom VajdiÄ?em, ki jim je pripravil izziv, saj so se z njim lahko pomerili v veleslalo-

L. F.

TAKO so igrali Kegljanje, 2. liga – vzhod 10. krog

17

Ĺ PORT

ĹĄek 2, T. Kosi 16 (3-4), G. BukoviÄ? 7, Hasić 17 (4-6), Purnat 5 (3-4), IvenÄ?nik Vrstni red: 1. Ĺ enÄ?ur Gorenjska gradbena druĹžba (-1), 2. RogaĹĄka (-1), 3. Helios Suns, 4. Zlatorog LaĹĄko, 5. LTH Castings vsi 17, 6.

PortoroĹž 14, 7. Lastovka, 8. Elektra Ĺ oĹĄtanj oba 11, 9. Hopsi Polzela 10.

mu, ki je bil prava atrakcija. Tekmovali so, kdo bo kar najmanj zaostal za Ä?asom voĹžnje, ki ga je postavil Beri. Obe smuÄ?arski ĹĄoli sta pripravili tudi pouk deskanja ter smuÄ?arskih skokov, tekmovanje pa so izvedli na veleslalomski progi. Tekme se je udeleĹžilo 35 otrok in tudi nekaj odraslih smuÄ?ark in smuÄ?arjev. đ&#x;”˛

JoĹže Miklavc

Za to sezono dovolj ledenih uĹžitkov Ĺ oĹĄtanjsko drsaliĹĄÄ?e se je vÄ?eraj zaprlo, ob koncu leta pa obÄ?ina in TuristiÄ?na zveza naÄ?rtujeta Ĺže deseto sezono Tina Felicijan

Dober mesec po tem, ko so se v sveĹži led na drsaliĹĄÄ?u v Ĺ oĹĄtanju zarisale prve sledi, se je drsalna sezona zakljuÄ?ila. Predvsem zaradi dobrih vremenskih razmer v decembru, ko so bile temperature nizke, sonÄ?no vreme pa dodatna motivacija za obisk, je bilo drsaliĹĄÄ?e precej bolje obiskano kot prejĹĄnja leta.

Drsanje na prostem pa ima ťtevilne prednosti, a tudi eno veliko slabost – led je toliko bolj izpo-

stavljen vremenskim vplivom, ki januarja niso bili ravno blagodejni. ÂťPredvsem deĹž in visoke temperature so nas nekajkrat prisilili, da smo drsaliĹĄÄ?e zaÄ?asno zaprli, saj je na povrĹĄini stala voda in se dejansko ni dalo drsati,ÂŤ pojasnjuje predsednik TuristiÄ?ne zveze Ĺ˝an Delopst. Zdaj je sicer dovolj hladno, da je led trden, a so ljudje manj zagrizeni. Zato smo drsaliĹĄÄ?e Ĺže zaprli. ÂťZaradi obiska prejĹĄnjih let se je ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj odloÄ?ila, da je bolj smiselno, da je drsa-

TuristiÄ?na zveza obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj tudi v tem letu naÄ?rtuje projekte, ki jih je uspeĹĄno izvedla lani: Festival piva, GolaĹžijado, veseli december, tudi drsaliĹĄÄ?e. ÂťBomo pa program poskuĹĄali s kakĹĄnim projektom ĹĄe nadgraditi. Aktivno Ĺže pomagamo TuristiÄ?nemu druĹĄtvu Ĺ oĹĄtanj pri pripravi Ĺ oĹĄtanjskega pusta.

V sodelovanju z vsemi organizacijami bomo te projekte ĹĄe poskuĹĄali nadgraditi in ĹĄe kakĹĄnega dodati.

Sodelovanje med vsemi organizacijami (ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj, Krajevna skupnost Ĺ oĹĄtanj, turistiÄ?na in druga druĹĄtva, Zavod za Kulturo Ĺ oĹĄtanj in vsemi ostalimi) je na visoki ravni.

Vsi skupaj se trudimo za naĹĄ kraj, kar je res super,ÂŤ je optimistiÄ?en Ĺ˝an Delopst.

liĹĄÄ?e odprto krajĹĄi Ä?as. V preteklih letih se je namreÄ? pokazalo, da januarja in februarja drsaliĹĄÄ?e ni veÄ? aktualno in je zaradi tega obisk manjĹĄi. Tudi letos se je pokazalo, da je tako. Decembra je bil obisk res odliÄ?en, takoj ko pride januar, pa se obisk zmanjĹĄa.ÂŤ

bom pogreĹĄal, saj mi drsaliĹĄÄ?e krajĹĄa Ä?as. Kolikor sem sliĹĄal, je v Ĺ oĹĄtanju malo zanimanja za drsanje, strank ni veliko, hladilne naprave niso najbolje delova-

teden. Zimske ĹĄporte imajo radi, ĹĄe najbolj pa drsanje. Fanta uĹživata v hokeju, drsanje pa je bolj kot smuÄ?anje, ki ga ne mara najbolj, vĹĄeÄ? tudi najmlajĹĄi Ajdi. ÄŒeprav ji gre vedno bolje,

DrsaliĹĄÄ?e, najstarejĹĄe v Ĺ aleĹĄki dolini, pa bo zagotovo ponovno odprto spet konec leta, ko ga bosta ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj in TuristiÄ?na zveza Ĺ oĹĄtanj postavili Ĺže jubilejno deseto leto. ÂťSkupaj z Ob-

December pa je bil vesel

Mladinski center Ĺ oĹĄtanj je ob dopoldnevih med decembrskimi vikendi poskrbel za animacijo, omogoÄ?ili so igranje hokeja za otroke, ob veÄ?erih pa drsaliĹĄÄ?e oddali v brezpla- Dominik KoĹželjnik je zadnje popoldneve, ko je Ä?en najem za hoĹĄoĹĄtanjsko drsaliĹĄÄ?e ĹĄe bilo odprto, izkoristil kejsko rekreacijo. za hokej.

Predvsem januarja je nekaj lokalnih osnovnih ĹĄol le, tudi vremenske razmere nina drsaliĹĄÄ?u izvedlo ĹĄportni dan. so bile najbolj naklonjene. Tako Na drsaliĹĄÄ?e je vsak dan pri- bom odslej hodil na velenjsko hajal Dominik KoĹželjnik. Je lju- drsaliĹĄÄ?e, dokler bo ĹĄe odprto, bitelj zimskih ĹĄportov, ĹĄe pose- da bom izkoristil to zimsko rabej drsanja. Najbolj ga veseli ho- dost,ÂŤ pravi in dodaja, da bi bil kej, ki ga tudi zelo zanima. Po- vesel pokritega drsaliĹĄÄ?a. leti namesto drsalk obuje rolarje Manj redno je prihajala druin igra inline hokej. ÂťSeveda ga Ĺžina MeĹžnar, a vsaj enkrat na

Ajda in Suzana MeĹžnar sta se vsaka na svoji strani ograde greli s Ä?ajem.

drsaliĹĄÄ?a ne bo ravno pogreĹĄala, pravi. Izza ograde pa je opazovala Suzana in skrbela za topel Ä?aj. ÂťVĹĄeÄ? mi je, da imamo v Ĺ oĹĄtanju drsaliĹĄÄ?e. ÄŒe ne drugega, gremo malo ven, da se otroci sprostijo. Ravno zdaj, ko se je zaÄ?el mraz, se bo pa zaprlo. Je kar ĹĄkoda,ÂŤ pravi.

Ä?ino in vodstvom se bomo odloÄ?ili, kako bomo izpeljali projekt.

Zagotovo pa je prvi pogoj lepo vreme in nizke temperature,ÂŤ napoveduje Delopst. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

21. januarja 2016

Ne uporabljajmo ÂťmobilcevÂŤ med voĹžnjo! Objestnost razsaja tudi v Velenju

Do 24. januarja poteka nacionalna preventivna akcija Mobilni telefon Uporaba mobilnega telefona med voĹžnjo postaja v zadnjih letih razĹĄirjena. Po podatkih raziskave iz leta 2011 kar 25,3 % voznikov v Sloveniji uporablja mobilni telefon med voĹžnjo, 12,2 % teh pa med voĹžnjo tudi piĹĄe oz. pregleduje SMS sporoÄ?ila ali elektronsko poĹĄto. Ti podatki so zelo skrb vzbujajoÄ?i, saj govorjenje ali branje oz. pisanje SMS sporoÄ?il ali elektronske poĹĄte voznika povsem okupira, zmanjĹĄa se njegova pozornost in podaljĹĄa reakcijski Ä?as.

Vse to pa lahko vodi do najhujĹĄih posledic, ki smo jim priÄ?a v prometnih nesreÄ?ah na naĹĄih cestah.

KljuÄ?no sporoÄ?ilo, ki ga Ĺželimo posredovati voznikom in voznicam, je, naj med voĹžnjo ne uporabljajo mobilnega telefona, ampak naj se varno ustavijo na primernem

Odnesel orodje Velenje, 13. januarja – V Paki pri Velenju je v sredo ponoÄ?i neznani storilec vlomil v tovorno vozilo. Ukradel je veÄ? razliÄ?nega orodja, vrednega 600 evrov. V isti noÄ?i so policisti obravnavali ĹĄe en vlom v tovorno vozilo v bliĹžini, a v tem primeru lastnik ni opazil, da je kaj izginilo iz avta.

Zbil peĹĄca Ĺ oĹĄtanj, 14. januarja – 38-letni voznik osebnega vozila je prejĹĄnji Ä?etrtek dopoldne med vzvratno voĹžnjo pri Zdravstveni postaji v Ĺ oĹĄtanju spregledal peĹĄca in trÄ?il vanj. 85-letni peĹĄec je ob trku padel in se pri tem hudo poĹĄkodoval.

Izginili moĹĄki kolesi Velenje, 14. januarja – Iz kolesarnice v bloku na Foitovi 2 sta neznano kam izginili kolesi. Storilec je ukradel moĹĄko gorsko kolo znamke Scott Voltage, modro-bele barve, vredno 150 evrov, in moĹĄko gorsko kolo znamke Willier, tip 507 XN, rdeÄ?e-bele barve, vredno 700 evrov.

NesreÄ?a na smuÄ?iĹĄÄ?u

po hitri intervenciji na kraju prijeli 35-letnega osumljenca z Raven na KoroĹĄkem. Po prijetju so mu zasegli odtujene predmete iz vozila in manjĹĄo koliÄ?ino droge.

Zaradi storitve kaznivega dejanja drzne tatvine ga bodo kazensko ovadili na pristojno drĹžavno toĹžilstvo, zaradi posesti prepovedane droge pa zoper njega uvedli hitri postopek z odloÄ?bo.

Bogat vlomilski plen Ĺ˝alec, LetuĹĄ, 15. januarja – V petek v veÄ?ernih urah so v PariĹžljah pri Ĺ˝alcu policisti opravili ogled vloma v stanovanjsko hiĹĄo.

Neznanec je ukradel veÄ? kosov zlatnine. DomaÄ?ine je oĹĄkodoval za okoli 5 tisoÄ? evrov. Ogleda kraja dveh vlomov v stanovanjski hiĹĄi so policisti opravili tudi v LetuĹĄu. V prvem primeru je neznanec povzroÄ?il veÄ?jo ĹĄkodo pri vlamljanju, odnesel pa manjĹĄo vsoto denarja. V drugem primeru pa je vlomilec ukradel sef z veÄ?jo koliÄ?ino denarja in izdelkov iz zlata v skupni vrednosti okoli 55 tisoÄ? evrov.

Omamljen zapeljal s ceste

Golte, 15. januarja – V petek okoli poldneva se je pri smuÄ?anju skupine otrok na otroĹĄkem poligonu na smuÄ?iĹĄÄ?u Golte eden od otrok kljub prisotnosti treh smuÄ?arskih uÄ?iteljev sam spustil po smuÄ?iĹĄÄ?u. TrÄ?il je v igralo, ki sluĹži kot vratca poligona na progi. Zlomil si je nogo.

O nesreÄ?i bodo policisti podali poroÄ?ilo na pristojno drĹžavno toĹžilstvo.

Velenje, 15. januarja – V petek v noÄ?nem Ä?asu so policisti v ArnaÄ?ah v KS Ĺ entilj obravnavali prometno nezgodo z lahkimi telesnimi poĹĄkodbami. Voznik osebnega avtomobila je zaradi voĹžnje preblizu desnemu robu voziĹĄÄ?a zapeljal s ceste. Avto se je pri tem prevrnil, voznik pa poĹĄkodoval. Napihal je 0,79 mg/l izpihanega zraka, torej mu je s ceste verjetno pomagal tudi alkohol.

Dobili so ga pri vlomu

Drog mu je bil na poti

Velenje, 15. januarja – V petek v popoldanskih urah so policisti Policijske postaje Velenje po obvestilu obÄ?ana, da neznanec vlamlja v njegov osebni avtomobil na KidriÄ?evi ulici v Velenju,

Velenje, 15. januarja – na Ĺ aleĹĄki cesti se je voznik osebnega avtomobila zaletel v drog javne razsvetljave. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal veliko preveÄ? glede na dovoljeno mero alkoho-

Pazite na svoje jeklene konjiÄ?ke!

V zadnjem Ä?asu velenjski policisti beleĹžijo poveÄ?ano ĹĄtevilo vlomov in tatvin iz odklenjenih vozil. Lastnike vozil opozarjajo, da v svojih vozilih na vidnem mestu ne puĹĄÄ?ajo vrednih predmetov. Pozorni naj bodo, da avto vedno zaklenejo, tudi Ä?e ga zapustijo le za kratek Ä?as. Nikakor pa naj ne pozabijo v avtu kljuÄ?ev vozil, saj s tem nepridipravom res olajĹĄajo delo.

mestu in opravijo telefonski klic ali poĹĄljejo SMS sporoÄ?ilo. ÄŒe voznik telefonira med voĹžnjo, je to tako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola.

Med pisanjem SMS sporoÄ?ila voznik ne gleda na voziĹĄÄ?e kar ĹĄtirikrat veÄ? Ä?asa kot pri normalni voĹžnji.

Uporaba mobilnih telefonov med voĹžnjo pa vpliva tudi na: slabĹĄi reakcijski Ä?as voznika (50 % slabĹĄi kot voĹžnja v normalnih pogojih), poÄ?asnejĹĄe zaznavanje prometne signalizacije in reagiranje nanjo, daljĹĄi zavorni Ä?as, zmanjĹĄano zaznavanje okolice in prometa, veÄ?je tveganje pri odloÄ?itvah, kot je npr. zmanjĹĄana varnostna razdalja, manjĹĄe prilagoditve razmeram na cesti in drugo. đ&#x;”˛

la, in sicer kar 0.97 mg/l.

NesreÄ?a, ker mu je ugasnil avto Velenje, 17. januarja – V nedeljo so velenjski policisti obravnavali prometno nezgodo v Vinski Gori, kjer je vozniku pri vkljuÄ?evanju z lokalne ceste na magistralno cesto ugasnilo vozilo.

Ob tem se je vanj zaletel voznik avta, ki je pravilno pripeljal po magistralni cesti. Voznik avta, ki je ugasnil, se je ob trku lahko telesno poĹĄkodoval.

UĹžival vsem na oÄ?eh Velenje, 17. januarja – V nedeljo so obÄ?ani velenjske policiste obvestili, da se sredi dneva – bilo je opoldne – na parkiriĹĄÄ?u pri glasbeni ĹĄoli v Velenju v svojem avtu vsem na oÄ?eh nekdo samozadovoljuje. Nad njegovim poÄ?etjem so se zgraĹžali nakljuÄ?ni sprehajalci, policisti pa so ÂťuĹživaÄ?uÂŤ napisali plaÄ?ilni nalog.

Pobeg ne bo poceni Velenje, 18. januarja – V preteklem tednu so velenjski policisti obravnavali 11 prometnih nesreÄ?, v katerih je nastala samo materialna ĹĄkoda. V torek so bili obveĹĄÄ?eni o prometni nezgodi s pobegom pri Dinosu v Velenju.

KrĹĄitelja so izsledili, ob tem pa ugotovili ĹĄe kar nekaj krĹĄitev s podroÄ?ja prometa, zato so mu napisali zajeten plaÄ?ilni nalog.

V razgovoru s policisti je povzroÄ?itelj krĹĄitve utemeljeval s tem,

Velenje, 14. januarja – Neznanec je poťkodoval platni v galeriji na prostem pri Poťti Velenje.

Pred tem pa je bilo namerno uniÄ?eno javno straniĹĄÄ?e na promenadi. Mestna obÄ?ina bo seveda ĹĄkodo odpravila, zaradi takĹĄnih objestnih zgodb pa bo zmanjkalo denarja za kakĹĄne druge pridobitve.

Kot poudarjajo na Mestni obÄ?ini, mesto veliko pozornosti in denarja namenja urejanju okolja.

ObÄ?anke in obÄ?ane zato spodbujajo, da ohranjajo okolje Ä?isto, Ä?im lepĹĄe in urejeno. Velenje pa

svojih najboljĹĄih moÄ?eh pripomorejo k ohranitvi njegove lepe podobe. ÂťVandalizmu pa se najlaĹže upremo skupaj tako, da si ne zatiskamo oÄ?i pred takĹĄnimi dejanji in jih dosledno prijavljamo,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki si Ĺželi, da Velenje, ki je eno najbolj urejenih slovenskih mest, takĹĄno ostane tudi v prihodnje.

Veliko ĹĄkode zaradi vandalov

Lani so razgrajaÄ?i na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje naredili veliko ĹĄkode. VeÄ?krat je bilo

mz

da je bil prepriÄ?an, da policisti ĹĄe vedno stavkajo in da ga zato ne bo nihÄ?e ustavil in kaznoval.

Ogenj poĹĄkodoval javni WC Velenje, 17. januarja – Vandali imajo precej bujno domiĹĄljijo. V javnem straniĹĄÄ?u v garaĹžni hiĹĄi pri velenjskem zdravstvenem domu so zaĹžgali rolo WC papirja, ogenj pa je povzroÄ?il za najmanj 500 evrov ĹĄkode na objektu. Policisti poĹžigalca ĹĄe iĹĄÄ?ejo, ĹĄkodo pa bo odpravila MO Velenje.

Pili bodo ob glasbi Mozirje, 18. januarja – Neznanci so med vikendom vlomili v gostinski lokal v Mozirju. Iz notranjosti so odtujili veÄ?jo koliÄ?ino alkoholnih pijaÄ? in radijski sprejemnik.

Pazite na kljuÄ?e Velenje, 18. januarja – Na Ĺ aleĹĄki cesti v Velenju je neznanec v garaĹžni hiĹĄi avtobusne postaje vlomil v osebni avtomobil. Pri tem je razbil steklo na voznikovih vratih in iz notranjosti vozila odtujil ĹĄop kljuÄ?ev.

Tudi tovornjakarji kradejo gume Ĺ˝alec, 19. januarja – V jutranjih urah so policisti v Arji vasi opravili ogled tatvine osmih platiĹĄÄ? s pnevmatikami z dveh tovornih vozil. Podjetji sta oĹĄkodovani za okoli 4.000 evrov.

â?ą

TakĹĄne neumnosti posameznikov seveda plaÄ?ujemo vsi.

je ogledalo vseh, ki tu Ĺživijo in delajo. Ĺ˝al takĹĄen trud ĹĄe prepogosto izniÄ?ijo posamezniki z neprimernim in nespoĹĄtljivim odnosom do okolja in skupne lastnine.

Ker si Ĺželijo ohraniti lepo podobo mesta in mestnega jedra, obÄ?anke in obÄ?ane ter obiskovalce naproĹĄajo, da tudi sami po

p o ĹĄko d ova n o steklo na mostu promenade (ĹĄkodo so veÄ?inoma plaÄ?ali iz sklenjenih zavarovanj). Ukradena so bila obcestna ogledala in prometni znaki.

Te so vandali pogosto tudi izruvali in poĹĄkodovali (ĹĄkodo je koncesionar v glavnem plaÄ?eval iz sklenjenih zavarovanj).

V garaĹžah so, kot ugotavljajo na Mestni obÄ?ini Velenje, najbolj na udaru gasilni aparati. ÂťNepridipraviÂŤ jih kradejo ali pa praznijo. Velika tarÄ?a objestneĹžev so tudi koĹĄi za smeti. Zadnja leta je po podatkih koncesionarja, ki skrbi za te koĹĄe, tega sicer nekaj manj, kljub temu pa je bilo lani uniÄ?enih vsaj 20 koĹĄev. Med novoletnimi prazniki so bili vandali spet na delu, saj so uniÄ?ili 13 navadnih in 4 specialne koĹĄe za pasje iztrebke. NajveÄ?krat so koĹĄi poĹžgani. Cena ene uniÄ?ene posode znaĹĄa pribliĹžno 80 evrov. đ&#x;”˛

mz

Iz POLICIJSKE beleĹžke Oba bosta plaÄ?ala Velenje, 12. januarja – PrejĹĄnji torek so policisti mirili spor na bencinskem servisu ob Ĺ aleĹĄki cesti. Sprla sta se tam zaposleni in stranka. Obema so policisti napisali plaÄ?ilni nalog.

Ponaredil najemno pogodbo Velenje, 13. januarja - V sredo so velenjski policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije na ĹĄkodo obÄ?anke iz MovĹž pri Mislinji. Ta je prijavila, da je neznanec na Upravno enoto Velenje dostavil ponarejeno najemno pogodbo.

Opozorilo ni zaleglo Velenje, 13. januarja – PrejĹĄnjo sredo ponoÄ?i so bili velenjski policisti obveĹĄÄ?eni o krĹĄitvi javnega reda in miru na Cankarjevi cesti. KrĹĄitelja so opozorili, naj spremeni vedenje. Ta je potem v stanovanjskem bloku sam iskal tistega, ki ga je prijavil. Sprl se je z nakljuÄ?nim sta-

novalcem in ga obtoĹžil, da ga je prijavil policiji. Policisti so mu, ko so se vrnili, napisali ĹĄe plaÄ?ilni nalog, saj opozorilo oÄ?itno ni zaleglo.

Najprej spor, potem pretep

rem je neznanec s steklenico udaril gosta po glavi. Kdo in zakaj je bil tako jezen, policisti ĹĄe raziskujejo.

Kraja avta ni uspela

Velenje, 14. januarja – V Ä?etrtek so policisti mirili partnerja, ki se loÄ?ujeta. Najprej so padale teĹžke besede, nato tudi udarci. Policisti so presodili, da sta si oba prisluĹžila globo.

Velenje, 17. januarja – V nedeljo je neznanec vlomil v osebni avtomobil, parkiran v Mercatorjevi garaĹžni hiĹĄi ob Ĺ aleĹĄki cesti. Po vlomu je poskuĹĄal vozilo spraviti v pogon in ga odtujiti, vendar mu to na sreÄ?o lastnika ni uspelo.

Pil, plaÄ?al pa ne bi

Vredno pohvale

Ĺ oĹĄtanj, 14. januarja – Policisti so morali veseljaku, ki je v lokalu Bar Brode v Gaberkah pil, plaÄ?ati pa ni hotel, osebno razloĹžiti, da tako ne gre. Sploh, ker se je grdo obnaĹĄal do natakarice. Ko je ta hotela poraÄ?unati zapitek, ji je veseljak celo grozil.

S steklenico po glavi Ĺ oĹĄtanj, 16, januarja – V soboto zveÄ?er so policisti v lokalu Tresimirjev obravnavali kaznivo dejanje, v kate-

Vestni obÄ?an Velenja je na Policijsko postajo Velenje sporoÄ?il, da se Ĺže od boĹžiÄ?a lanskega leta pri velenjskem Domu za varstvo odraslih nahaja neregistrirano kolo z motorjem. Policisti ga sedaj hranijo na PP Velenje. Tja je obÄ?an v minulih dneh prinesel tudi izgubljen kljuÄ? osebnega avtomobila znamke Ĺ koda, ki ga je naĹĄel pri kinoloĹĄkem druĹĄtvu ob Velenjskem jezeru. KljuÄ? lahko lastnik prav tako dobi na policijski postaji.

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

21. januarja 2016

UTRIP

Ovadili kriminalno zdruĹžbo Celje. 14. januarja – Celjski kriminalisti in policisti so v Ä?etrtek v sodelovanju z Generalno policijsko upravo in ob usmerjanju OkroĹžnega drĹžavnega toĹžilstva v Celju zakljuÄ?ili obseĹžno kriminalistiÄ?no preiskavo v zvezi s kaznivimi dejanji neupraviÄ?ene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po 186/I-III Ä?lenu Kazenskega zakonika. Ovadili so 11 oseb z obmoÄ?ja v pristojnosti Policijske uprave Celje, starih od 29 do 42 let. Razen enega, ki je drĹžavljan Bosne in Hercegovine, so vsi slovenski drĹžavljani.

Kazensko ovadbo so celjski kriminalisti podali za 151 kaznivih dejanj po Ä?lenu 186/I-III KZ-1.

Ob zakljuÄ?ku preiskave, v kateri so poleg kriminalistov sodelovali pripadniki Posebne policijske enote PU Celje in Specialne enote, so opravili devet hiĹĄnih preiskav, deset osebnih preiskav in ĹĄtiri preiskave vozil. Vse hiĹĄne preiskave so bile opravljene na obmoÄ?ju Policijske uprave Celje.

Desetim osebam so odvzeli

prostost, osmim od njih pa v nadaljevanju odredili pridrĹžanje in jih bodo s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku.

Kriminalisti Sektorja kriminalistiÄ?ne policije Policijske upra-

ve Celje so z obseĹžno preiskavo v zvezi z omenjenimi kaznivimi dejanji zaÄ?eli maja lani. Zoper osumljene so uporabili tako klasiÄ?ne metode policijskega dela kot tudi prikrite preiskovalne ukrepe, s katerimi so pridobili dokaze o izvrĹĄevanju organiziranih oblik kaznivih dejanj.

Ugotovili so, da so glavni akterji delovali v hudodelski zdruĹžbi in vsak dan prodajali prepovedano drogo heroin v koliÄ?inah od 0,5 do 800 g. Pri tem so oskrbovali odvisnike in nadaljnje pro-

dajalce s celotnega obmoÄ?ja Policijske uprave Celje, predvsem z obmoÄ?ja KoroĹĄke, Ĺ aleĹĄke in Savinjske regije. ÄŒlani kriminalne zdruĹžbe so bili dobro organizirani, imeli so natanÄ?no razdeljene vloge – od prodajalcev do posrednikov in ostalih, ki so pomagali. Pri izvrĹĄeva-

19

HOROSKOP Oven 21. 3. - 20. 4.

nju kaznivih dejanj so uporabljali veliko ÂťvarnostnihÂŤ potez, zaradi Ä?esar je bilo dokazovanje kaznivih dejanj ĹĄe posebej oteĹženo in je trajalo dlje Ä?asa. Glede na koliÄ?ine prepovedane droge, s katero so osumljeni razpolagali, in glede na intenzivnost in gostoto prodaj, kriminalisti predvidevajo, da so osumljeni meseÄ?no prodali od enega do dva kilograma heroina, katerega cena za gram se giblje med 20 in 40 EUR. Pri hiĹĄnih preiskavah so kriminalisti in policisti zasegli: 2 kg prepovedane droge heroin, 40 g prepovedane droge kokain, denar za izvrĹĄevanje kaznivih dejanj, precizne tehtnice za tehtanje odmerkov s sledmi droge, ALU folije z manjĹĄimi odmerki droge ter motorne Ĺžage, za katere obstaja sum, da izvirajo iz kaznivih dejanj. Ĺ tirje osumljenci so specialni povratniki, istovrstna kazniva dejanja so izvrĹĄevali tudi Ĺže v preteklosti. đ&#x;”˛

mz

Zelo boste uspeĹĄni in to na veÄ? podroÄ?jih. Najverjetneje vas bodo prav v teh dneh razveselila zamujena plaÄ?ila iz preteklih obdobij. MogoÄ?e boste spoznali tudi nove poslovne priloĹžnosti ali navezali stike z novimi poslovnimi partnerji, vendar morate tehtno premisliti, preden se odloÄ?ite za nova sodelovanja. Pri vsem kar poÄ?nete, bodite zbrani in prisotni, saj se boste tako izognili neprijetnim preseneÄ?enjem in goljufijam. Da, tudi do slednjih lahko pride, zvezde vam zato priporoÄ?ajo dvojno previdnost. Ljubezen? Slabo ne bo, a Ĺželeli boste veÄ?. Dobro pa veste, da tega ne boste dobili, dokler partnerju ne dokaĹžete, da tokrat mislite resno. In da ste se odloÄ?ili, da spremenite kar nekaj Ĺživljenjskih navad, ki naÄ?enjajo vaĹĄe zdravje. Obljubili ste, kajne? Lotite se takoj.

Bik 21. 4. - 20. 5.

Konec tedna, ki je pred nami, bo za vas izredno miren. Skoraj preveÄ?, saj imate tu in tam radi vznemirjenje, ki je posledica adrenalina negotovosti. A tega ste letos okusili Ĺže preveÄ?, pa se je leto ĹĄele dobro zaÄ?elo. Zato si lahko po svoje tudi oddahnete. Zadovoljni boste tako s stanjem na banÄ?nem raÄ?unu kot tudi z delom in osebnim poÄ?utjem. To se vam bo poznalo tudi pri vedenju. Na ljudi okrog sebe boste s svojo dobro voljo vplivali zelo pozitivno, zato priÄ?akujte, da se bodo prijatelji trudili za Ä?as, ki ga boste pripravljeni deliti z njimi. Zaplet, ki bo posledica nesporazuma na delovnem mestu, se bo razreĹĄil sam od sebe. Zato Ä?im hitreje pozabite nanj. V prihodnje pa bodite previdni, komu res zaupate svoje skrivnosti. Tisti, ki vas je razoÄ?aral tokrat, jih z vami zagotovo ne bo veÄ? delil.

DvojÄ?ka 21. 5. - 21. 6.

Lahko si glasno oddahnete. Kljub delovnim obveznostim in finanÄ?nim teĹžavam, ki bodo poÄ?asi minile, boste vse prenaĹĄali veliko laĹžje kot v preteklih tednih. Zato boste tudi uspeĹĄnejĹĄi, saj bo pozitivna energija spet kar vela od vas. ÄŒutili boste, da to spreminja tudi vas. Naenkrat boste imeli veÄ? volje tudi do novosti, ki si jih Ĺže nekaj Ä?asa Ĺželi vaĹĄ partner. Pa mu doslej niste hoteli ustreÄ?i. Morda tudi zato, ker vas je bilo kar malce strah. V zaÄ?etku tedna boste neprijetno preseneÄ?eni nad dejanji nekoga, ki ste ga prej zelo spoĹĄtovali. Preverite sami, ali jih je res storil zavedno, nikar ne zaupajte informacijam iz druge roke. VÄ?asih se vse zdi drugaÄ?e, kot je v resnici. Ni dvakrat za reÄ?i, da bo tudi tokrat tako.

Rak 22. 6. - 22. 7.

Zelo vam bo prijala buÄ?na druĹžba, saj se je z januarjem vaĹĄe Ĺživljenje Ä?isto preveÄ? umirilo.

To bo za vas nekaj novega, saj ste po navadi najraje sami. V preteklih dneh ste veliko Ä?asa posvetili delu, manj pa sebi in zdravju, in to se bo rahlo Ĺže poznalo na vaĹĄem poÄ?utju.

Nekaj dvoma o zadnjih odloÄ?itvah za prihodnost vam bo jemalo miren spanec, ĹĄe posebno, Ä?e se boste odloÄ?ali med novimi izbirami. ÄŒe imate moĹžnost, se za nekaj dni odklopite od skrbi in poskuĹĄajte Ĺživeti kot ptiÄ?ek na veji. To vas bo napolnilo z novo energijo. ÄŒe ne, si dneve naredite polne doma, saj dobro veste, kaj si Ĺže dolgo Ĺželite, pa ĹĄe vedno niste uresniÄ?ili. ZaÄ?nite takoj, po malih korakih. ÄŒe boste nestrpni, boste kmalu spet obstali na mestu. Partner priÄ?akuje, da ga boste vkljuÄ?ili v naÄ?rte. Sploh, ker dobro ve zanje.

Ne puĹĄÄ?ajte ga v negotovosti.

Lev 23. 7. - 23. 8.

Defibrilatorji tudi na Ĺ CV Ĺ tiri defibrilatorje smo kupili iz lastnih sredstev in jih namestili na obeh naĹĄih osrednjih lokacijah, Trg mladosti 3 in KoroĹĄka 61 a (MIC).

Zaposleni smo se z osnovami njegovega delovanja seznanili Ĺže pred novim letom, dijake in ĹĄtudente pa bomo z delovanjem AEG defibrilatorja postopoma ĹĄe posebej seznanili v letoĹĄnjem

mestili v avle ĹĄol, da bodo vedno dostopni za uporabo v ĹĄolskih zgradbah in njihovi okolici, seveda pa tudi na dostopnih poteh.

Opremljeni so z alarmno napravo in video kamero. ÄŒeprav uporaba defibrilatorja ni zapletena, bomo izvedli ĹĄe veÄ? usposabljanj za njegovo pravilno uporabo, ker se dobro zavedamo, da namestitev naprave ni dovolj. Potrebno je stalno izobraĹževanje in ozaveĹĄÄ?anje o njegovem pomenu in naÄ?inu uporabe.

ĹĄolskem letu.

Defibrilator je izjemno pomembna naprava pri postopku oĹživljanja za preĹživetje bolnika ob nenadnem zastoju srca. Ker je naĹĄ Center odprt praktiÄ?no vse dni v tednu, udeleĹžencev in obiskovalcev, ki so zelo razliÄ?nih starosti, pa je zelo veliko, smo defibrilatorje na-

đ&#x;”˛

I. P.

Vsak dan bolj se boste zavedali, da morate v prihodnje ravnati drugaÄ?e kot v preteklosti.

Zelo dobro se boste poÄ?utili v druĹžbi dobrega prijatelja, ki vam bo prinaĹĄal predvsem notranji mir in obÄ?utek, da ste pomembni. To vam bo dalo moÄ?, da boste zaÄ?eli bolj verjeti vaĹĄe in v vaĹĄe odloÄ?itve, ki zadnje Ä?ase niso lahke. ÄŒe se boste v naslednjih dneh znaĹĄli pred novo odloÄ?itvijo, ki ne bo enostavna, se najprej ustavite in premislite. Ne dopustite si, da bi vas vodila Ä?ustva, ker boste tokrat potrebovali predvsem razum. Ob spoznanju, da se morate posloviti od starih navad, boste kar malo nervozni. Vsak nov zaÄ?etek je namreÄ? za vas ĹĄe posebej teĹžak. Ljubezen? Topla in lepa bo, kot Ĺže dolgo ne. UĹživajte v partnerjevih pozornostih. ÄŒustva vraÄ?ajte, da se ne bodo ohladila. Ĺ e vedno velja, da dobiĹĄ toliko, kot dajeĹĄ.

Devica 24. 8. - 23. 9.

Vikend bo izpolnil vsa vaĹĄa priÄ?akovanja. Tudi zato, ker ne bodo velika. Na zaÄ?etku novega delovnega tedna boste vse doĹživljali zelo pozitivno, ĹĄe posebej pa vam bo dobro dela narava in delo v njej. V drugi polovici tedna pa vam bo neka oseba z laĹžnimi govoricami povzroÄ?ila precej skrbi. Najbolje bo, da se z njo sooÄ?ite in pridete stvari do dna. ÄŒe tega ne boste sposobni narediti, boste zaÄ?eli dvomiti v ljubljeno osebo. To pa ne bo naporno le za vaĹĄe Ĺživce, ampak tudi za vajin odnos. OdloÄ?no boste pokazali, da ste se spremenili. Tudi tistim, ki so o tem odkrito dvomili. UspeĹĄno boste obvladali tudi novo poslovno situacijo, ki veliko obeta. ReĹĄili boste tudi odnose doma, ki so bili zadnje Ä?ase precej napeti. Pa ne zaradi vas. Ste jih pa nehote stopnjevali, kajne?

Tehtnica 24. 9. - 23. 10.

Ĺ e najbliĹžjim ne bo jasno, kaj se dogaja z vami. Stalno boste tuhtali in ocenjevali pravilnost svojih in tujih odloÄ?itev, ob tem pa boste vedno bolj slabe volje. Ne morete veÄ? v nedogled Ä?akati, da se bodo vaĹĄe osebne in poslovne priloĹžnosti zgodile same, ampak se boste morali odloÄ?no podali na novo pot. Pri tem poskuĹĄajte biti Ä?im bolj disciplinirani in ne izpustite niÄ?esar izpod svojega nadzora. Za zaÄ?etek storite, kar Ĺže dolgo obljubljate. Da, Ä?aka vas uraden opravek, ki se ga sicer ne veselite, je pa nujen. Ĺ ele, ko boste priĹĄli do odgovora, se boste lahko odloÄ?ili, kako naprej.

Bodite tiho, dokler se ne odloÄ?ite. V nasprotnem vam lahko kdo vrĹže veliko poleno pod noge. Tega ne bi najbolje prenesli, saj ste trenutno precej razrvani. Slabo obdobje traja Ĺže predolgo, vi pa ste izÄ?rpani.

Ĺ korpijon 24.10. - 22. 11.

Gasilke so se sreÄ?ale 20 let po olimpijadi

Obdobje miru, ki vam je veÄ? kot godilo, bo v teh dneh konÄ?ano. Na vaĹĄe delo bo vplivala neka oseba, ki je z vami v Ä?ustvenem odnosu. Zaupajte ji svoje teĹžave, saj jih boste tako laĹžje prebrodili. Sploh, ker morda skupaj hitreje najdeta reĹĄitev. Zavedati se boste zaÄ?eli, da se morate sooÄ?iti z realnostjo. To pa za vas sploh ni lahko, saj radi zbeĹžite v svoj svet, ki vas velikokrat pomiri ravno zato, ker ga prilagodite po svoji meri. ÄŒe se boste le malo potrudili, si boste v nekaj dneh nabrali novih moÄ?i in naĹĄli vir pozitivne energije. Do koncu prihodnjega tedna boste namreÄ? zelo dejavni na vseh podroÄ?jih, zato je to zelo pomembno. BoleÄ?ine v sklepih vas opominjajo, da bo treba za zdravje narediti veÄ?. ZaÄ?nite takoj. Dobro veste, da tokrat brez truda ne bo rezultatov. Zato vztrajajte, ker Âťenkrat ni nobenkratÂŤ.

Obujale so spomine na veliÄ?astni uspeh

Strelec 23.11. - 21. 12.

Vse do konca januarja bo za vas imela glavno besedo ljubezen, v takĹĄni ali drugaÄ?ni obliki.

Ni nujno, da bo ĹĄlo za partnersko zvezo. Tokrat je celo bolj verjetno, da gre za pomemben, intimen odnos do vaĹĄih bliĹžnjih. O tem boste velikokrat premiĹĄljevali, ko boste sami.

Delovali boste tako, kot vam veleva moÄ?na intuicija, zato boste uspeĹĄno dosegli dobre rezultate. PoÄ?utje bo zato iz dneva v dan boljĹĄe. Vse se bo obrnilo toÄ?no tako, kot ste si Ĺželeli. Morda celo ĹĄe bolje, a tega ta teden ĹĄe ne boste vedeli. Boste pa slutili, kako se bo zadeva konÄ?ala. In obÄ?utki ne bodo slabi. V torek sreÄ?anje, ki vas bo moÄ?no vznemirilo. Pozitivno. Tudi metuljÄ?ki v Ĺželodcu ne bodo redkost. ÄŒe se boste dobro zazrli v oÄ?i osebe, ki vam je vĹĄeÄ?, boste spoznali, da ste se o njej precej motili.

Mira ZakoĹĄek

V TopolĹĄici se ĹĄe vedno radi spominjajo svojim brhkih mladenk, ki so pred dvajsetimi leti osvojile naslov drĹžavnih prvakinj in nato julija 1995 v Arcu v Italiji na deseti mladinski olimpijadi ĹĄe naslov olimpijskih prvakinj. Ob 20-letnici tega tekmovanja so se takratna dekleta, danes pa Ĺženske, znova sreÄ?ale v TopolĹĄici. Takratno gasilsko desetino so sestavljale Branka Pocajt, Helena Menih, Polonca Menih, Romana SlemenĹĄek, Vesna Juvan, Janja Zager, Monika Volk, Tina Hvala, Nina OvÄ?jak in Nina Ledinek, tekmovale pa so pod mentorstvom Marjana Ledineka (glavni mentor), MatjaĹža Lihtenekerja, Gorazda StariÄ?a in Mitje Tajnika. Seveda je pot nekdanje gasilke zanesla v razliÄ?ne dele sveta, zato se vsem kljub dolgemu usklajevanju datuma sreÄ?anja ni uspelo udeleĹžiti.

Tako na sliki manjkajo: Polonca Menih, Nina OvÄ?jak, Nina Ledinek ter eden od mentorjev Gorazd StariÄ?.

Kozorog 22. 12. - 20. 1.

NepriÄ?akovane spremembe, ki se bodo zaÄ?ele kazati Ĺže v ob koncu tega tedna, bodo dobro vplivale na vaĹĄe Ĺživljenje. MogoÄ?e boste do torka Ä?utili ĹĄe nekakĹĄno zatiĹĄje ali blokado na osebnem podroÄ?ju. Stvari se bodo po tem odvijale v nasprotno smer, kot bi si Ĺželeli, vendar ne boste obupali. Tudi strah vas tokrat ne bo, saj boste ves Ä?as imeli obÄ?utek, da se bo vse dobro izteklo.

Odgovora, po kakĹĄni poti iti, da bo smer prava, vsaj do Ä?etrtka ne boste naĹĄli. Prijatelji vam pripravljajo preseneÄ?enje, ki ga ne boste veseli. Pa ne, ker ne bi bilo lepo. Ker bo. Zgodilo se vam bo, da boste ob njem postali nostalgiÄ?ni in Ĺžalostni. Ne boste vedeli, kako bi se znebili strahu pred prihodnostjo, ki ga Ä?utite Ĺže nekaj tednov. Trajalo bo le nekaj dni, potem boste vajeti svojega Ĺživljenja spet imeli trdno v svojih rokah.

Vodnar 21. 1. - 20. 2.

Tina Hvala, MatjaĹž Lihteneker (mentor), Vesna Juvan, Janja Zager, Helena Menih, Romana SlemenĹĄek, Monika Volk, Branka Pocajt, Marjan Ledinek (glavni mentor) in Mitja Tajnik (mentor). Na sliki manjkajo: Polonca Menih, Nina OvÄ?jak, Nina Ledinek in eden od mentorjev – Gorazd StariÄ?.

SreÄ?anje je bilo prisrÄ?no, predvsem pa so obujali spomine na veliÄ?asten uspeh, ki so ga takrat dosegle. Med drugim so si ogledale dveurni posnetek celotnega tekmovanja in veliÄ?astnega sprejema, ki so jim ga pripravili gasilci in krajani TopolĹĄice, ko so se vrnile z lovoriko. Ta posnetek so si ogledale prviÄ?, posnel pa ga je sedanji Ĺžupan ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj Darko Menih. Seveda je bilo ar-

hivskega gradiva ĹĄe veliko, mnogo slik in izrezkov iz Ä?asopisov, tudi NaĹĄega Ä?asa.

Spominjale so se, koliko truda so vloĹžile, da so dosegle ta uspeh. Veliko pa je bilo tudi drugih spominov, ob katerih so se do solz nasmejale. ÂťPravzaprav smo se ĹĄele zdaj dobro zavedale, kolikĹĄen uspeh smo dosegle za mahjhen kraj TopolĹĄico. Spomnile smo se tudi

zapisa v reviji Gasilec, ko je eden od krajanov dejal, da je to drugi najveÄ?ji dogodek za TopolĹĄico (prvi je bil podpis kapitulacije Nemcev),ÂŤ je dejala ena od njih.

Obujanje spominov se je nadaljevalo pozno v noÄ?, obljubile pa so si, da bodo to odslej redno ponavljale vsaj vsakih nekaj let. đ&#x;”˛

Pred vami je dolgoÄ?asen, pravi zimsko zaspan vikend. Ko bo konÄ?an, boste celo glasno priznali, da vam je to godilo. NiÄ? ni narobe, Ä?e se tu in tam Ĺživljenje noro upoÄ?asni. ÄŒe se to ne zgodi, se vam nenehno zdi, da vse teÄ?e prehitro. Na zaÄ?etku prihodnjega tedna vam bo dobro dela narava. Zaprti prostori vas bodo vse bolj duĹĄili. V drugi polovici tedna se boste morali sooÄ?iti z osebo, ki se ji Ĺže nekaj tednov uspeĹĄno izogibate. A tokrat veste, da tega ne smete veÄ? poÄ?eti. ÄŒe tega ne boste sposobni narediti, boste namreÄ? zaÄ?eli dvomiti o ljubljeni osebi. To pa ne bo naporno le za vaĹĄe Ĺživce, ampak tudi za vajin odnos. OdloÄ?no boste pokazali, da ste se pripravljeni spremeniti, Ä?isto na vse pa vseeno ne boste pristali. Zdravje bo trdno, zato boste kos vsemu, kar vam v prihodnjih dneh pripravljajo zvezde.

Ribi 21. 2. - 20. 3.

Bodite bolj zadovoljni s svojim Ĺživljenjem, saj vam v resnici ne manjka skoraj niÄ?. Tisto, kar vam, pa bo tudi iz dneva v dan bolje. Zato zaÄ?nite veÄ? pozornosti posveÄ?ati svojemu psihiÄ?nemu poÄ?utju, ki je trenutno na niĹžji toÄ?ki kot fiziÄ?no. Nujno morate veÄ? med ljudi, saj ste zadnje Ä?ase Ä?isto preveÄ? sami s seboj. Priznajte, da si trenutno niste najboljĹĄa druĹžba. SreÄ?ni boste ĹĄele, ko vas osebni problemi ne bodo veÄ? toliko obremenjevali kot v preteklosti. Ob koncu tega tedna bodite Ä?im bolj potrpeĹžljivi, saj lahko najboljĹĄe rezultate priÄ?akujete ravno takrat, ko boste Ĺže skoraj obupali.

Predolgo ste se trudili, da bi vam spodletelo tik pred ciljem. Nedelja vam bo ostala v spominu. Pravzaprav oseba, ki vam jo bo polepĹĄala. Potrudite se, da se sreÄ?anje z njo Ä?im prej ponovi!

Naš ­čas, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

Sobota,

21. januarja

22. januarja

23. januarja

05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 12.00 Turbulenca: Delati v tujini?

12.25 Kako sem videl svet izpod mize, nad.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pozdrav domovini, dok. film 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Brez meja, tv Lendava 15.40 Penelopa, ris.

15.45 Firbcologi 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Energetska občina Brda 18.05 Zajček Belko, ris.

18.10 Poldi, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja: Batis plus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Akademske vrednote danes 00.35 Ugriznimo znanost 01.00 Profil 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov.

02.45 Infokanal

05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem! kviz 11.45 Ugriznimo znanost 12.25 Kako sem videl svet izpod mize, nad.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.20 Globus 15.00 Poročila, vreme, šport 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Olivija, ris.

15.50 Studio kriškraš: Dinozavrov dnevnik 16.30 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Kioka, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Mi ga pa žlindramo, 10 let ansam. Roka Žlindre, 1. del 21.25 Na naši zemlji 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Neusmiljeno poletje, ital. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov.

02.05 Info-kanal

05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ptice pozimi 07.15 Čebelica Maja, ris. nan.

07.40 Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

08.05 Studio kriškraš: Presenečenje 08.30 Ribič Pepe 08.50 Firbcologi 09.150 Male sive celice, kviz 10.00 Okus po novem začetku, dok. film 10.15 Infodrom 10.30 V svojem ritmu: Metal, 6/7 11.10 Tv arhiv 12.00 Tednik 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.35 Moj pogled na znanost: Prof. dr.

Marko Mikuž 15.00 Afrika: Kalahari, 1/5 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Sladkanje z Rachel Allen, 3. del 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Bob leta 2015, prenos iz Sng Maribor 21.30 Fortitude, 2/12 22.25 Poročila, šport, vreme 22.55 Golob, ki je sedel na veji in razmišljal o življenju, šved. film 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, ponov.

01.55 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 09.00 10.15 10.55 11.00 14.25

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Čajanka Točka, glasb. odd.

Na naši zemlji Kino Fokus Dobro jutro Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos iz Antholza 16.00 Slovenski magazin, ponov.

16.25 Na poti s Hermanom Gvardjačičem, dok. odd.

17.00 Halo TV 17.55 Odbojka, liga prvakov, Ach Volley : Vojvodina, prenos iz Ljubljane 20.30 Rokomet, ep (M), drugi del tekmovanja, prenos iz Krakova 22.00 Avtomobilnost 22.35 Marley, ang. film 00.55 Točka, glasb. odd.

01.40 Halo TV 02.30 Športni posnetki sledi Odbojka, liga prvakov, Ach Volley : Vojvodina, posn.

03.50 Biatlon, sp, sprint (Ž), posn.

04.50 Zabavni kanal POP TV

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.10 08.20 08.45 09.00 09.50 10.20 11.10 11.25

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris. Želvica Lulu, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser.

13.50 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.50 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Talisman, am. film 21.50 24ur zvečer 22.25 Kosti, nan.

23.15 Buden, nan.

00.08 Policijska družina, nan.

00.50 24ur zvečer, ponov.

01.25 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop corn: Damir Kovačič, 3SOMS 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo: Zakaj na študij v tujino?

18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Skrbimo za zdravje 22.20 Iz oddaje Dobro jutro 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila

07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00

Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodbe iz školjke: Čarobna Kitajska 08.50 Točka, glas. odd.

09.35 Bleščica, odd. o modi 10.35 O živalih in ljudeh, izob. odd.

11.00 Sledi, dok. odd.

11.40 Alp. smuč., sp, SVSL (M), prenos iz Kitzbühla 12.45 Dobro jutro 14.25 Biatlon, sp, sprint (M), prenos iz Antholza 16.05 Na vrtu, ponov.

16.40 Alp. smuč., sp, kombi. SL (M), prenos iz Kitzbühla 18.00 V Ecovem svetu, dok. odd.

18.55 Olivija, ris.

19.05 Lojzek, ris.

19.15 Furbcologi 19.40 Infodrom 20.00 Oljka, ang. film 21.45 Popravljena krivica (II.), 10/10 22.35 Polnočni klub: Ko spregovori telo 23.45 Točka, glasb. odd.

00.25 Zabavni kanal 02.50 Športni posnetki sledi Alp. smuč., sp, kombin. SVSL (M), posn.

03.50 Alp. smuč., sp, kombin. SL (M), posn.

04.50 Biatlon, sp, sprint (M), posn.

06.00 24ur, ponov.

07.00 Mifi, ris.

07.05 Waybuloo, ris.

07.25 Princeska Lili, ris.

07.40 Kaja, ris.

07.55 Čebelica Maja, ris.

08.10 Pikica in Pepermint, ris.

08.20 Morske deklice H20, nan.

08.45 Tv prodaja 09.00 Italijanska nevesta, nan.

09.50 Tv prodaja 10.20 Odpuščanje ljubezni, nan.

11.10 Tv prodaja 11.25 Velika ang. pekarija, ang. ser.

12.35 Tv prodaja 12.50 Dr. Oz, am. ser.

13.50 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.50 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Lepotica pod krinko 2, am. film 22.05 24ur zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Sanjska peterica , am. film 00.25 Amerika, am. film 02.05 24ur zvečer, ponov.

02.40 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža, 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniške razglednice 21.00 Regionalne novice 3 21.05 40 let KD Kres, posnetek prireditve 22.55 Iz oddaje Dobro jutro 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila

06.00 06.30 07.00 09.00 10.10

10 domačih Na naši zemlji Najboljše jutro Dober dan Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos iz Cortine 11.40 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos iz Kitzbühla 12.55 Smučarjev dnevnik 13.10 Biatlon, sp, zasledovalna tekma (Ž), prenos iz Antholza 13.45 Deskanje na snegu, sp, paralelni VSL, prenos z Rogle 15.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Zakopan 18.00 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), posn.

19.00 Glasovi strahu: Najbolj črna med črnimi ovcami, koprod. serija 19.30 V svojem ritmu: Metal, 6/7 20.00 Deskanje na snegu, sp, paralelni VSL, posn. z Rogle 20.20 Rokomet, ep (M), drugi del tekmovanja, prenos iz Krakova 22.00 Zvezdana 22.45 Presenečenja, 2. sez., 9. del 23.35 Bleščica, odd. o modi 00.05 Aritmični concert – Izštekanih 10, ponov.

01.35 Polnočni klub: Ko spregovori telo, ponov.

02.45 Zabavni kanal 03.15 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M) – ekipna tekma, posn.

05.00 Alp. smuč., sp, smuk (M), posn.

05.30 Smučarjev dnevnik 05.40 Deskanje na snegu, sp, paralelni VSL, posn. z Rogle

06.00 24ur, ponov.

07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris.

07.15 Želvica Lulu, ris.

07.40 Chuck in prijatelji, ris.

08.05 Radovednica Bibi, ris.

08.35 Smrkci, ris.

08.50 Mašine pripovedke, ris.

09.00 Wendy, ris.

09.25 Winx klub, ris.

09.50 Peter Pan, ris.

10.15 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

10.40 Pikica in Pepermint, ris.

10.50 Grozni Gašper, ris.

11.00 Tv prodaja 11.15 Oliverjev duh, am. film 13.00 Tv prodaja 13.15 Zdravo hujšanje, am. ser.

14.10 Robin Hood, am. film 16.10 Sinoči, am. film 17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Avatar, am. film 23.00 Gorile v megli, am. film 01.30 Po naključju zaljubljena, am. film 03.10 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš Kako igrati namizni tenis?

09.40 Ustvarjalne iskrice (144), Stekleni svečnik 10.00 Skrbimo za zdravje: Bolezni prebavil in črevesja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Videostrani, obvestila 18.00 Nanovo: Zakaj na študij v tujino?

18.40 Dotiki gora: Janezove poti po Golteh 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2357. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Koncert ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 2. dela 21.50 Jutranji pogovori 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila

21. januarja 2016

Nedelja,

Ponedeljek, 25. januarja

26. januarja

Živ žav Pipi in Melkijad, ris.

Penelopa, ris.

Zajček Belko, ris.

Tork, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris. Čarli in Lola, ris.

Timi gre, ris.

Kioka, ris.

Fifi in Cvetličniki, ris.

Prihaja Nodi, ris.

Sara in Raček, ris.

Poldi, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Muk, ris.

Zu, ris.

Knjiga o džungli, ris.

Moj prijatelj Zajec, ris. nan.

Pujsa Pepa, ris.

Pika Nogavička, ris. nan.

Nabriti detektivi, 21/26 Prisluhnimo tišini Ozare, ponov.

Obzorja duha: Mohorjeva družba Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Mi ga pa žlindramo – 10 let ansam. Roka Žlindre, 1. del 15.00 Soba z razgledom, ang. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Muk, ris.

18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Broadchurch (I.), 2/8 20.50 Intervju, Miroslav Mozetič 21.45 Poročila, šport, vreme 22.10 Notranje izgorevanje, dok. odd.

23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.05 Dnevnik, ponov.

01.00 Info-kanal

06.10 Utrip 06.25 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen, 3. del 10.35 10 domačih 11.05 Vem!, kviz 11.50 Kaj govoriš?=So vakeres?

12.20 Kako sem videl svet izpod mize, nad.

13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Panoptikum 14.20 Osmi dan 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Lojzek, ris.

15.45 Danov Dinosvet, 4/26 16.20 Točka preloma 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu, 7/7 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Jani Nani, ris.

18.18 Muk, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Platforma 23.40 Glasbeni večer 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik 02.35 Info-kanal

05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz!

11.40 Obzorja duha 12.15 Trpljenje mladega Igorja, 1/4 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 NaGlas!

15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.40 Muk, ponov.

15.50 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Moj pogled na znanost, prof. dr.

Marina Dermastia, dok. odd.

17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Pasivna hiša 18.05 Muk, ris.

18.10 A veš, koliko te imam rad, ris.

18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Votla krona, 3/10 20.55 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: janez Šporar 00.35 Profil 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov.

02.20 Info-kanal

05.50 Kultura 05.55 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Platforma 12.15 Trpljenje mladega Igorja, 2/4 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Intervju: Miroslav Mozetič 14.20 Prava ideja 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd.

17.55 Novice 18.00 Eko utrinki: Zelena baterija 18.05 Sara in Raček, ris.

18.15 Simfonorije, ris.

18.20 Vem! kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Moja hči Ana Frank, dok. film 21.35 Kino Fokus 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Moje življenje, nem. film 00.40 Turbulenca 01.05 Profil 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Dnevnik, ponov.

02.55 Info-kanal

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00 08.05

24. januarja

07.00 sledi 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.50 08.00 08.10 08.20 08.25 08.35 08.45 08.55 09.05 09.15 09.40 09.45 10.10 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25

06.45 Duhovni utrip 07.00 Glasbena matineja sledi Ah, te orglice!, 1/2 07.35 Gal v galeriji, glasb. pravljica 08.30 Posebna ponudba 09.50 Avtomobilnost 10.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos 11.25 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos 12.40 Biatlon, sp, štafeta (Ž), posn.

13.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos 14.35 Biatlon, sp, štafeta (M), prenos 15.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos 18.00 Zaljubljeni v življenje, ponov.

18.50 Zvezdana 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Potopljena zgodovina, dok. odd.

20.45 Sherlock (III.), 1/3 22.10 Bob leta 2015, posn. iz Sng Maribor 23.40 Vikend paket, ponov.

00.50 Športni posnetki sledi Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn.

02.40 Alp. smuč., sp, SL (M), posn.

04.00 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), posn.

04.45 Biatlon, sp, štafeta (M), posn.

05.25 Zabavni kanal

06.00 24ur, ponov.

07.00 OTO čira čara 07.01 Kaja, ris.

07.15 Želvica Lulu, ris.

07.40 Chuck in prijatelji, ris.

08.05 Radovednica Bibi, ris.

08.35 Smrkci, ris.

08.50 Mašine pripovedke, ris.

09.00 Wendy, ris.

09.25 Winx klub, ris.

09.50 Peter Pan, ris.

10.15 Otroci, to smo mi, avstral. ser.

10.40 Ninjago Mojstri Spinjitzu, ris.

11.00 Tv prodaja 11.15 Čudežna mreža, am. film 13.10 Tv prodaja 13.25 Zdravo hujšanje, am. ser.

14.20 Poslednja sodba, kanad. film 16.05 LOL, am. film 17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Tašča, da te kap, am. film 21.55 Ujemi in spusti, am. film 00.05 Bulworth, am. film 02.05 Zvoki noči

PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Kako igrati namizni tenis?

09.40 2356. VTV magazin, regionalni informativni program 10.10 Kultura, informativna oddaja 10.15 2357. VTV magazin, regionalni informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Aktualno: Za uspeh je potrebnega veliko truda 11.45 Koncert ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 2. dela 13.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Prodajno TV okno 14.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (143), Naredimo žig 18.20 Mojca in medvedek jaka, Pingvinčki 19.00 Pop corn: Damir Kovačič, 3SOMS 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Poljanšek, ans.

Lun'ca 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Skrbimo za zdravje: Bolezni prebavil in črevesja 23.50 Videostrani, obvestila

06.00 07.00 07.05 07.15 07.25 07.50 07.55 08.00

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Zgodba iz školjke: Čarobni mlinček 08.40 Točka, glasb. odd.

09.40 Mama je ena sama, dok. povest 11.00 Dobro jutro 13.15 Polnočni klub: Ko spregovori telo 14.45 Ljudje in zemlja 15.35 Resnica o telesni vadbi, dok. odd.

16.25 Avtomobilnost 17.00 Halo TV 18.05 Rokomet, ep (M), drugi del tekmovanja, prenos iz Krakova 20.00 Zakon srca, 2/14 20.45 Varna hiša, 1/2 22.25 Spomini, pogov. odd.

23.55 Točka, glasb. odd.

00.40 Halo TV 01.40 Športni posnetki 03.05 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.00 11.15

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris.

Princeska Lili, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser.

13.45 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.50 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Ni vse zlato, kar se sveti, am. film 22.05 24ur zvečer 22.40 Na kraju zločina, nan.

23.35 Buden, nan.

00.30 Nočna izmena, nan.

01.20 24ur zvečer, ponov.

01.55 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2357. VTV magazin, regionalni informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Urgentni center Celje 19.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 21.00 Regionalne novice 21.05 Ansambel Spev: Po Slakovi poti 2015, posnetek 2. dela koncerta 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila

Torek,

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica, ponov.

Zgodbe iz školjke, Bine: Ptice pozimi 09.00 Točka, glasb. odd.

10.15 Tv arhiv 11.05 Halo TV 12.35 Dobro jutro 15.15 Mi ga pa žlindramo, 10 let – ansamb. Roka Žlindre, 1. del 16.30 Dober dan 17.40 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos 18.55 Olivija, ris.

19.05 Lojzek, ris.

19.15 Veseli Veselko, ris.

19.20 Prigode Viktorja in Viktorčka, ris.

19.30 Studio kriškraš, ponov.

20.00 Šport 20.40 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos 21.45 Odbojka, liga prvakov, Modena : Ach Volley, vključ. v prenos 23.00 Presenečanja, 10. del 23.50 Slovenska jazz scena 00.40 Točka, glasb. odd.

01.25 Športni posnetki sledi Odbojka, liga prvakov, Modena : Ach Volley, posn.

03.20 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.00 11.15

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris.

Princeska Lili, ris.

Kaja, ris. Čebelica Maja, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser.

13.45 Zdravnica malega mesta, nan.

14.45 Plamen v očeh, nan.

15.45 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Preverjeno 21.00 Jezero skrite ljubezni, nan.

22.10 24ur zvečer 22.45 Na kraju zločina, nan.

23.40 Buden, nan.

00.35 Nočna izmena, nan.

01.25 24ur, ponov.

02.00 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Županja z vami: Marijana Cigala, županja Občine Dravograd 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Prodajno TV okno 12.10 Videospot dneva 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mladi za Veleje: Mladinska strategija MOV do 2020 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2358. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek 20.35 Dotiki gora: Tirske peči 20.55 40 let KD Kres, posnetek prireditve 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila

Sreda,

27. januarja

Otroški kanal Bob in Bobek, ris.

A veš, koliko te imam rad, ris.

Edo in Medo, ris.

Biba se giba, ris. nan.

Maksipes Fik, ris.

Simfonorije, ris.

Vetrnica, ponov.

Zgodbe iz školjke: Kako postaneš junak 08.20 Zgodbe iz školjke: Kaj bom?

08.45 Točka, glasb. odd.

09.50 10 domačih 10.50 eRTeVe 11.05 Dobro jutro 13.45 Vikend paket 15.10 Jejmo, postimo se, živimo dlje, dok. odd.

16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 17.55 Odbojka, liga prvakinj, PGE : Calcit, prenos 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Bučke, inform. parodija 20.20 Čas za Manco Košir 21.15 Spomin na holokaust 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.30 Aritmični koncert – V svojem ritmu 00.00 Točka, glasb. odd.

00.45 Halo TV 01.30 Športni posnetki 03.20 Zabavni kanal

06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 07.55 08.05 08.30 08.45 09.40 10.10 11.00 11.15

24ur, ponov.

Mifi, ris.

Waybuloo, ris.

Princeska Lili, ris.

Kaja, ris. Čebelica, Maja, ris.

Morske deklice H20, nan.

Tv prodaja Italijanska nevesta, nan.

Tv prodaja Odpuščanje ljubezni, nan.

Tv prodaja Velika angleška pekarija, ang. ser.

12.30 Tv prodaja 12.45 Dr. Oz, am. ser.

13.45 Zdravnica malega mesta, nan.

14.40 Plamen v očeh, nan.

15.45 Italijanska nevesta, nan.

16.45 24ur popoldne 17.05 Odpuščanje ljubezni, nan.

17.55 Usodno vino, nan.

18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preden se stegneva, am. film 21.50 24ur zvečer 22.25 Na kraju zločina, nan.

23.20 Buden, nan.

00.15 Nočna izmena, nan.

01.00 24ur zvečer, ponov.

01.35 Zvoki noči

08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2358. VTV magazin, regionalni informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (UI145) 18.20 Otrok je otrok, gledališka igra Vrtca Velenje 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno, Psihoterapija otrok in mladostnikov 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop corn: Tinkara 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

21. januarja 2016

Do - Domoznanski oddelek / 821.163.6 - Slovenski romani

zgodovine velenjskega premogovnika in njegovih stavk natanÄ?no analiziral vse zunanje in notranje vzroke ter ĹĄe druge okoliĹĄÄ?ine, ki so pripeljali do stavke, staliĹĄÄ?a vseh vpletenih in reak-

Ĺ aleĹĄki literat Peter Rezman je svojemu barvitemu literarnemu opusu dodal svoj tretji roman TekoÄ?i trak, ki je izĹĄel pri zaloĹžbi Litera. VeÄ?plastna druĹžbenokritiÄ?na pripoved prikazuje zdajĹĄnjost brutalnega neoliberalnega kapitalizma na domaÄ?em te-

KRUPIĆ, Fadil – Beli: Moji spomini na ĹĄtrajk v rdeÄ?em rudniku 73 Do - Domoznanski oddelek / 33 Gospodarstvo Krupić Fadil – Beli je bil 12. in 13. aprila 1973 koordinator prekinitve dela (kot so v socialistiÄ?nih Ä?asih poimenovali stavko). Njegovi spomini na ĹĄtrajk v rdeÄ?em rudniku so dragoceno priÄ?evanje, napisano tudi zaradi obÄ?utka moralne obveze, da mlajĹĄim rodovom osvetli (do zdaj malokdaj in povrĹĄno predstavljeni) delÄ?ek zgodovine velenjskih rudarjev. Avtor je po kratkem zgodovinskem preletu

BARTHES, Roland: Mitologije ÄŒo - ÄŒitalnica odrasli / 39 Etnologija Roland Barthes je eden najpomembnejĹĄih predstavnikov francoskega strukturalizma, literarne teorije in semiologije. Med letoma 1954 in 1965 je za Ä?asopis Les Letress nouvelles pisal kratke kolumne, ki so v knjiĹžni obliki izĹĄle leta 1957. Zbirka duhovitih vinjet pronicljivo razgalja ‚meĹĄÄ?ansko normo‘ burĹžoazije, ki po avtorjevem mnenju ustvarja vse mitologije. Barthes Ĺže v uvodu pove, da ga je zrevoltiralo obÄ?utje nestrpnosti zaradi koncepta ‚naravnosti‘, s kakrĹĄno tisk, umetnost in zdrava pamet nenehno olepĹĄujejo stvarnost.

Z metodologijo demistifikacije neizprosno secira mite iz vsakdanjega Ĺživljenja v Franciji, ki jih je prinaĹĄala tedanja popularna kultura v Ä?asopisih, fotografiji, oglasih. Nekateri od njih so univerzalni in nadÄ?asni, saj jih lahko tudi danes najdemo v vseh glamuroznih revijah in rumenem tisku: KriĹžarjenje modrokrvnih, Pralni praĹĄki in detergenti, Plastika, Astrologija, Dekorativna kuhinja ... đ&#x;”˛

Andreja AĹžber

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat Svetovalnega srediĹĄÄ?a Velenje 18.00 GostiĹĄÄ?e KavÄ?iÄ? v Ĺ aleku Bridge turnir 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Orgelska dvorana Koncert godalcev 21.00 Klub eMCe plac Antologija glasbe z DJ Vasjo

Nedelja, 24. januar 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana V mojih Ä?evljih, igrana predstava BMKD Velenje

Ponedeljek, 25. januar

Sobota, 23. januar

13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? Perlice, 2. del – Ustvarjalni mini klub za uÄ?ence 16.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Nakit iz perlic, 2. del – Ustvarjalni klub za odrasle 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica 60 minut za dobro poÄ?utje – Hrana in naĹĄe kognitivne sposobnosti, predavanje Sonje Bercko 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert simfoniÄ?nih orkestrov 20.00 Kino Velenje Filmsko gledaliĹĄÄ?e: biografska drama Velika poteza

8.00 PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica Velenje 9.00 Letni kino ob Ĺ kalskem jezeru Rekreativno tekmovalno druĹženje NajhitrejĹĄi krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 Fimo v prostem slogu – Delavnica oblikovanja poliemerne gline za odrasle 17.30 KAC, Efenkova 61 paLAÄŒENka party

7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Zimski pohod 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Medved iĹĄÄ?e pestunjo (GledaliĹĄki abonma Vrtca Velenje, vstopnice dobite v vrtcu) 17.00 Vila RoĹžle v SonÄ?nem parku Torkova peta, ustvarjalnica za

18.00 UÄ?ilnica PLUS, Trg mladosti 6 A je to tudi Fimo, 2. del – Delavnica oblikovanja poliemerne gline za odrasle 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Plesna predstava Plesnega teatra Velenje Mejna Ä?rta (Borderline) 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert aktiva za brenkala 20.00 Klum eMCe plac Misterija, odprtje razstave Valentine Cehner 21.00 Klub eMCe plac Klubski veÄ?er Fusion Mixology

v Kino Velenje na brezplaÄ?no premiero filma Doberdob, ki bo z uvodnim nagovorom muzejske svetovalke Mateje Medved iz Muzeja Velenje dopolnjena s predstavitvijo udeleĹžbe moĹž iz Ĺ aleĹĄke doline na soĹĄki fronti.

Med njimi je bil tudi velenjski pedagog in pisatelj Gustav Ĺ ilih.

Na premierni predstavi bodo gostili tudi reĹžiserja Martina Turka. đ&#x;”˛

Torek, 26. januar

otroke in starĹĄe 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana VeÄ?er 4. U, koncert in razstava likovnih del 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predstavitev knjige Barbare FuĹžir Reci Ĺživljenju JA

Sreda, 27. januar 13.00 Mladinski center Velenje SrediĹĄÄ?e mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Sejem ZeliĹĄÄ?arna (do 19.00) 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 17.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Slovesna podelitev diplom diplomantom ViĹĄje strokovne ĹĄole Velenje 19.19 KnjiĹžnica Velenje, ĹĄtudijska Ä?italnica Predavanje Jozsefa Varge ReĹĄene skrivnosti psihosomatike 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Komedija Slovenska literatura od A do Ĺ˝ (Razprodano!)

Od nekdaj so lepa – Ä?e ne kar najlepĹĄa – dijaĹĄka leta. Ob tem dejstvu pa se dijaki velenjske gimnazije zavedajo, da so nekateri njihovi soĹĄolci in soĹĄolke iz socialno ĹĄibkejĹĄih druĹžin. Pomagati po svojih moÄ?eh je ĹĄe vrednota! V Ĺželji, da bi bili skupaj deleĹžni gimnazijskih strokovnih ekskurzij, naravoslovnih, ĹĄportnih in kulturnih dni, tekmovanj, nepozabne maturantske ekskurzije pa ĹĄole v naravi in drugih (ob)ĹĄolskih dejavnosti, organizirajo druĹžno s Ĺ olskim skladom Gimnazije Velenje v petek, 29. januarja, ob 19. uri v domu kulture 3. dobrodelni

ÄŒetrtek, 21. januar 8.00 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Pohod 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Ure pravljic Mojiceja PodgorĹĄek: Mravlja in komar v zabaviĹĄÄ?nem parku 8.30 Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Ustvarjalna delavnica

Ponedeljek, 25. januar

PODLIH OSEM The Hateful Eight (ZDA) Vestern, 167 minut Sobota, 23. 1., 20.00 Nedelja, 24. 1., 19.30

Slovenija) Igrano - dokumentarni film, 74 minut ReĹžija: Martin Turk Igrajo: SreÄ?ko Kermavner, AleĹĄ ValiÄ? (interpretacija odlomkov iz romana), Jure Orel, Kajetan Bajt, Ĺ˝iga Sedmak, David ÄŒeh, Dragan RemĹĄkar, Boris Car, Marko Negrieski, Branko PogladiÄ?, BoĹĄtjan BaÄ?er, Marjan Ros idr.

Petek, 22. 1., 20.00 – velenjska premiera in pogovor z reĹžiserjem (brezplaÄ?na predstava!)

Nedelja, 24. 1., 18.00

14.00 KegljiĹĄÄ?e Ĺ oĹĄtanj Kegljanje na kegljiĹĄÄ?u

Ĺ MARTNO OB PAKI ÄŒetrtek, 21. januar 18.00 HiĹĄa mladih Predstavitev ´´davÄ?nih blagajn´´

Petek, 22. januar 19.30 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki Vse zastonj; KoroĹĄki deĹželni teater (v sklopu kulturnega abonmaja); KD Ĺ martno ob Paki

Sobota, 23. januar 18.00 Marof ObÄ?ni zbor Planinskega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki

Torek, 26. januar 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki Lojze VrenÄ?ur: Majhna in velika vrata

Sreda, 27. januar

Lunine mene

24. januarja, ob 2:46 Polna luna - ĹĄÄ?ip

18.00 RibiĹĄki dom ob ĹĄoĹĄtanjskem jezeru

nje nazije Vele Dijaki Gim ncert o k lni e d o r b o d a vabimo n

DARUJMO ‌ O M I ÄŒ E R S ‌O

đ&#x;”˛

KINO spored Norm of the North (Indija, Irska) Animirana pustolovska komedija, sinhr. v slovenĹĄÄ?ino, 86 min.

ReĹžija: Trevor Wall Glasovi: Aleksander Golja, Peter Urbanc, Tina Ogrin, Jaka ViĹžintin, Predrag LaliÄ?, Katja Ogrin, idr.

Petek, 22. 1., 18.00 Sobota, 23. 1., 18.00 Nedelja, 24. 1., 16.00 – otroťka matineja

Redni tedenski bridge turnir

Petek, 22. januar

koncert Darujmo ... osreÄ?imo.

V kulturnem programu bodo nastopili dijaki sploĹĄnih in umetniĹĄkih oddelkov velenjske gimnazije, mladi in uveljavljeni glasbeniki Glasbene ĹĄole Velenje ter posebna gostja.

Z dobrodelnim koncertom zbrana sredstva od prodanih vstopnic (cena 5 eur) bodo razdeljena dijakom gimnazije v tem ĹĄolskem letu.

OsreÄ?imo in darujmo s prisotnostjo na petkovem gimnazijskem dobrodelnem koncertu!

DOBERDOB – ROMAN UPORNIKA

Sreda, 27. januar

17.00 Hiťa mladih – sejna soba MoŞganski fitnes

Ĺ OĹ TANJ

Podprimo gimnazijsko solidarnost!

MEDO S SEVERA

O Ciganih v naĹĄih podobah in o Doberdobu Velenje, 19. januarja – V Ä?etrtek, 21. januarja, bo Muzej Velenje v sodelovanju s Ĺ aleĹĄkim muzejskim in zgodovinskim druĹĄtvom ob 18. uri na Velenjskem gradu pripravil predavanje in predstavitev zadnje knjige izr. prof. dr. Andreja Studna, znanstvenega svetnika na InĹĄtitutu za novejĹĄo zgodovino v Ljubljani, z naslovom Neprilagojeni in nevarni, podoba Ciganov v preteklosti.

V petek, 22. januarja pa isti organizatorji ob 20. uri vabijo

ÄŒetrtek, 21. januar

Petek, 22. januar

cije takratne oblasti. NajzanimivejĹĄi del spominov so vsekakor dnevniĹĄki zapiski obdobja pred in med stavko ter razmislek o dolgoroÄ?nih posledicah stavke. renu; suĹženjsko delo gradbenih delavcev Vegrada, stavko delavk v Gorenju, hkrati pa se z osrednjim protagonistom Sijedom, legendarnim upokojenim knapom, vraÄ?a v obdobje rudarske stavke leta 1973. Avtor s tem zgodovinskim preskokom osvetljuje razkorak med takratnimi zapovedanimi vrednotami solidarnosti in zdajĹĄnjo brezobzirnostjo, ki Ĺže kot zasidrana stalnica presega raven posamiÄ?nih aferaĹĄkih ekscesov. Brezperspektivnost neoliberalne paradigme usodno zaznamuje tudi ljubezensko zgodbo Ena in Dide.

19.00 Restavracija pod Jakcem VeÄ?er z ansamblom SaĹĄe Avsenika in drugimi gosti, jubilejni 40.

Planinski ples 21.00 Klub eMCe plac Jam Session

VELENJE

SESTRICA Umimachi diary (Japonska) Drama, 128 minut ReĹžija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Haruka Ayase, Masami Nagasawa, Kaho, Suzu Hirose, Ryo Kase, Ryohei Suzuki, Takafumi Ikeda idr.

Petek, 22. 1., 19.00 – m. dv.

Sobota, 23. 1., 20.15 – m. dv.

Petek, 22. 1., 19.00 – m. dv.

Ĺ˝iga Kelenc, Ĺ tirje letni Ä?asi, 2015, akril na papirju

REZMAN, Peter: TekoÄ?i trak

21

PRIREDITVE

nuar 2016, Petek, 29. ja kulture Velenje . uri v Domu

ob 19

VELIKA POTEZA

The Big Short (ZDA) Biografska drama, 130 minut VABILO_KoncertniList_Darujemo-Osrecimo_2016_10x21cm_Final.indd 1 23. 12. 15 ReĹžija: Adam McKay Ponedeljek, 25. 1., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e • ÄŒetrtek, 21. 1., BiotrĹžnica • Petek, 22. 1. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja,24. 1., 11.00 PravljiÄ?ne urice ZmajÄ?ek pometajÄ?ek • 23. 1. do 6. 2., brezplaÄ?no merjenje holesterola in sladkorja v krvi • do 26. 1., slikarska razstava Harmonija vesolja • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra. www.issuu.com/nascas • www.dlib.si

NAĹ ÄŒAS na spletu www.nascas.com

CITY CENTER Celje

09.14

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEĹ ÄŒEVALEC

Nagradna kriĹžanka Moja harmonija

21. januarja 2016

RADIO VELENJE

Moja harmonija, d. o. o.

Bioresonanca in diagnostika

KoroĹĄka cesta 48, Velenje E: info@mojaharmonija.com www.mojaharmonija.com T: 041 759 392, 03 587 07 10 Delovni Ä?as: pon – pet: 8:00 – 12:00 in 15:00 – 19:00 sob: 8:00 – 12:00 Dolgoletne izkuĹĄnje pri uÄ?inkovitih terapijah za dopolnilno zdravljenje alergij, kandide, prekomerne telesne teĹže, neplodnosti, boleÄ?in v sklepih in miĹĄicah in razliÄ?nih drugih zdravstvenih teĹžav.

Bioresonanca je dopolnilna metoda zdravljenja in je priporoÄ?ljiva pri teĹžavah, ko Ĺželimo na naravni naÄ?in pomagati telesu v procesu samozdravljenja. ReĹĄitev kriĹžanke poĹĄljite na naslov NaĹĄ Ä?as, d. o. o., KidriÄ?eva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom Moja harmonija, najkasneje do 1. februarja. IzzĹžrebali bomo tri praktiÄ?ne nagrade.

od 22. do 28. januarja • 22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku sveÄ?ano proslavili zaÄ?etek del pri izgradnji jaĹĄka Nove Preloge; • 22. januarja 1996 je takratno velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski poĹĄti zaÄ?elo izgradnjo novega nakupovalnega srediĹĄÄ?a; • 24. januarja 1897 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil zdravnik in Maistrov borec Adolf RamĹĄak, ki je leta 1926 kot prvi v Sloveniji opravil transfuzijo krvi; • 25. januarja 1984 so kraja-

Spomenik ustreljenim talcem v Velenju (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

ni krajevne skupnosti Staro Velenje prviÄ? praznovali svoj krajevni praznik v spomin na 15 talcev, ki jih je okupator 25. januarja leta 1944 ustrelili na starem sejmiĹĄÄ?u v Velenju; • prva ĹĄtevilka Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as je izĹĄla 26. januarja 1973; po Velenjskem rudar-

ju, Rudarju in Ĺ aleĹĄkem rudarju torej NaĹĄ Ä?as: ime, ki se je izoblikovalo v komisiji za informativno in politiÄ?no propagando, potrdil pa ga je izvrĹĄni odbor obÄ?inske konference SZDL; • 26. januarja 1978 je Ä?etrti blok ĹĄoĹĄtanjske termoelektrarne prenehal poskusno in

POIĹ ÄŒI 10 razlik!

zaÄ?el polno obratovati; • 26. januarja 1993 je nekdanji Ĺžupan Velenja in nekdanji poslanec v drĹžavnem zboru Republike Slovenije SreÄ?ko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvrĹĄnega sveta; • 27. januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Ĺ aleĹĄka dolina in Radio Slovenija v Gasilskem domu v Gaberkah pripravila 34. sreÄ?anje slovenskih zadruĹžnikov; • 28. januarja 1996 sta na mednarodnem namiznoteniĹĄkem memorialu na Jesenicah Ä?lana velenjskega namiznoteniĹĄkega kluba ERA – Tempo Jure in UroĹĄ SlatinĹĄek v igri parov osvojila tretje mesto, med mladinci pa je UroĹĄ SlatinĹĄek na istem tekmovanju osvojil prvo mesto. đ&#x;”˛

Damijan KljajiÄ?

ÄŒETRTEK, 21. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beleĹžnice; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 ZdravniĹĄki nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

PETEK, 22. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 PoroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 Ĺ port; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 PoroÄ?ila; 18.00 Desetka (oddaja Ĺ olskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (voditeljica Karolina Destovnik).

SOBOTA, 23. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.00 PolepĹĄajmo si sobotno jutro; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 PoroÄ?ila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje (voditelj AmbroĹž KvartiÄ?).

NEDELJA, 24. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; ÄŒestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 PoroÄ?ila; 17.30 Minute z domaÄ?imi ansambli; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia radia velenje (voditeljica Karolina Destovnik).

PONEDELJEK, 25. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poroÄ?ilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoroÄ?ila; 17.00 Ponedeljkov ĹĄport; 18.00 Desetka (oddaja Ĺ olskega centra Velenje); 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

TOREK, 26. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 7.45 DanaĹĄnji kulturni utrip; 8.30 PoroÄ?ila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 NaĹĄi kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

SREDA, 27. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 PoroÄ?ila; 6.45 Na danaĹĄnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 PoroÄ?ila; 8.00 TeĹžava je vaĹĄa, reĹĄitev je naĹĄa; 9.30 PoroÄ?ila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na danaĹĄnji dan; 14.30 PoroÄ?ila; 15.00 Aktualno; 15.30 PoroÄ?ila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock ĹĄok; 18.30 PoroÄ?ila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.

ONESNAĹ˝ENOST ZRAKA V tednu od 11. do 17. januarja niso povpreÄ?ne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje, obÄ?ine Ĺ oĹĄtanj in obÄ?ine Ĺ martno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBÄŒINSKA INĹ PEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 11. do 17. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš ­čas, 21. 1. 2016, bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

21. januarja 2016

OBVEŠČEVALEC mali OGLASI

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365

STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495

PRIDELKI SUHA drva prodam: 8 m bukovih, 4 m mešanih in 4 m češnjevih.

Gsm: 031 404 610 SENO in otavo v refuzi prodam.

Gsm: 031 805 549

BUKOVA drva prodamo. Cena za klaftro 160,00 evrov. Gsm: 041 800 577 SENO v kockah prodam. Cena 3 evre.

Tel: 03 5871 556, gsm: 031 799 476 BUKOVA suha drva prodam.

Gsm: 031 517 415 FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji.

Gsm: 031 350 928 FIŽOL sivček, koruzo v zrnju, slamo in seno v okroglih balah prodam.

Gsm: 041 905 999 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.

NUDIM BREZPLAČNO odpeljemo staro železo,

kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ŽIVALI PRAŠIČA, težkega 150 kg, domače reje, prodam za 1,80 evra/kg.

Gsm: 041 942 898

NEPREMIČNINE STANOVANJE v Šoštanju, 65 m2, 1. nadstropje, prodam. Gsm: 031 311 757

Skrivnosti dobrega počutja V studiu Jantar, ki ga vodi Jana Vidovič, se lahko pohvalijo z dolgoletno tradicijo na področju lepote in skrbi za zdravje. Poleg klasične nege obraza, telesa in pedikure, svojo ponudbo bogatijo in širijo na več področjih. Tako vam danes v salonu Jantar uredijo tudi nohte, poskrbijo za boljše počutje z masažo, uredijo pričesko, vas naličijo, naredijo permanentni make up, opravijo depilacijo, podaljšajo trepalnice in strokovno svetujejo. Skratka vse storitve, ki jih potrebuje-

ODDAM DELAVNICO na odlični lokaciji oddam (158 m2, parkirišče za 10 vozil. Tel.: 03 5866 478

DEŽURSTVA ZD VELENJE • 1,5-sobno stanovanje na Aškerčevi v Velenju, na odlični lokaciji ob Sončnem parku, nadstropje 1/2, 44,6 m2, leto izgradnje 1989, ER: C (35 – 60) kWh/m2a. Cena: 59.000 €.

Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč.

Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE • 2-sobno stanovanje na Tomšičevi v Velenju, 65 m2, nadstropje 4/5, adaptirano 2014 ER: D (60 – 105) kWh/m2a, cena: 68.000 €.

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do

14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 23. in 24. 1. – Andreja Kumer Prislan, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d. o. o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13 - Začasno zaprto.

23

mo, dobimo cenovno ugodno na enem mestu.

V zimskem času je skrb za nego telesa še večja, drugačna kot v preostalih letnih časih, zato ji je potrebno nameniti še več pozornosti. Pri tem sta strokovni nasvet in dobro opravljena storitev najpomembnejša. Ko smo negovani in urejeni, je tudi naše počutje boljše. V studiu Jantar se še kako zavedajo, da se rade vračajo le zadovoljne stranke, ki znajo ceniti to, da njim prilagodijo tudi

delovni čas. Da so vešči svojega poslanstva, med drugim dokazujejo s kvaliteto svojih storitev, in so vam po mnogih letih delovanja še vedno na voljo v zgornji etaži Nakupovalnega centra Velenje.

V Studiu Jantar prijazna in strokovna ekipa poskrbi za dobro počutje vsakega, ki jih obišče. Velja poudariti storitev pedikure in urejenosti nog, imajo znanje za nego problematičnih stopal, tudi diabetičnega. Sodelujejo z dermatologi. Pravijo, da je od zdravja stopal odvisno, kako lahek bo korak.

Dolgoletne izkušnje na področju kozmetične nege, pedikure in alternativnega zdravljenja studia Jantar Vas bodo prepričale, da se boste radi vračali in dobili tisto kar od njih pričakujete.

Jana Vidovič, ki vodi Studio Jantar, je po končani gimnaziji uspešno zaključila zdravstveno-farmacevtsko šolanje v Ljubljani. Poleg poklica kozmetični tehnik je pridobila več priznanj in diplom za različna področja wellnessa in kozmetike. Med drugimi je poznana tudi kot »tui-na« terapevt kitajske medicinske masaže. Pridobljeno ima znanje iz ayurvede in reiki-ja. Več let je delala tudi v znanem slovenskem zdravilišču, kjer ji je znanje 5-ih tujih jezikov prišlo zelo prav.

Redno se izobražuje na različnih kongresih, strokovnih srečanjih doma in v tujini, ker se zaveda, da edino tako lahko nudi kvalitetne storitve na tem področju. Redno izobraževanje je njen način življenja. Moto salona pa »formula lepote za vsakogar«.

Jana pove, da se ji uresničujejo dolgoletne sanje, da lahko na enem mestu ponudi vrhunske storitve za vsakogar in to po resnično ugodnih cenah.

Jantar simbolizira sončno energijo, zdravi in privlači ljudi s toplino in pozitivnostjo.

Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 7. januarja 2016 so: • Anica Srebotnik,Špeglova 15, 3320 Velenje • Lojzka Verdev, Finžgarjeva 13, 3320 Velenje • Janez Krajnc, Veliki Vrh 45, 3327 Šmartno ob Paki Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

. GOZDARSKI VITLI . GOZDARSKE KLEŠČE . CEPILNIKI DRV . KROŽNE ŽAGE . OVIJALCI DRV

041 875 021 | NOVO – frizerstvo (žensko in moško) za vsak žep www.studio-jantar.si | facebook.com/StudioJantar | jana.jantar@gmail.com

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.

03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

T: +386 (0)3 777 14 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgovina@uniforest.si www.uniforest.si TV Naš čas

TV kanal Naš čas

ZAHVALA

Mi ustvarimo sliko!

Zapustil nas je dragi mož, oče, brat in dedi

MIROSLAV LORGER Kardeljev trg 11, Velenje

24 ur na dan

• 365 dni na leto •

v analogni in digitalni shemi

•

vidno v več kot 80.000 gospodinjstvih

info: 898 17 50

18. 7. 1946 – 13. 1. 2016

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

POROKE

Porok ni bilo za objavo.

SMRTI Es Antonija, roj. 1924, Nazarje, Lesarska cesta 3; Fricelj Anton, roj. 1943, Nazar-

je, Potok 31; Klemenak Ana, roj. 1933, Mozirje, Ob Savinji 1; Doberšek Ivan, roj.

1927, Štore, Kompole 168; Kovač Alojz, roj. 1934, Mozirje, Ljubija 110; Ocvirk Lipičnik Ana, roj. 1927, Celje, Trubarjeva ulica 590; Buršič Miha, roj. 1987, Velenje, Kersnikova cesta 1.

Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Premogovniku Velenje, rudarski godbi in straži, Društvu brigadirjev Velenje, Turističnemu društvu Velenje, Društvu upokojencev Velenje, gospodu Dragu Kolarju za poslovilni govor ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči žena Marija, sinova Mirko in Simon z družinama

NaĹĄ ­Ä?as, 21. 1. 2016, barve: ­CMYK, ­stran 24

Mladina spet doma Po konÄ?ani letni obnovi se je priljubljeno velenjsko zbiraliĹĄÄ?e mladih ponovno odprlo – Podoba mladinskega kulturnega kluba eMCe plac je ogledalo obiskovalcev Tina Felicijan

Zaradi velikega vsakodnevnega pretoka ljubiteljev mladinske kulture in druĹženja v domaÄ?nem okolju Kluba eMCe plac se inventar paÄ? obrabi. Zato ga z vsakoletnimi posegi vzdrĹžujejo, da klub ostane uporaben in varen.

NajveÄ?ja investicija v sklopu lanskoletnih posegov je bila menjava tal, ki so jih na novo ulili iz apoksija. Uredili so tudi prag, ki je tehnikom v preteklosti delal teĹžave pri prevozu teĹžke opreme. ÂťV teh dveh tednih, ko je bil klub zaprt, smo opravili ĹĄe osnovna vzdrĹževalna dela, recimo Ä?iĹĄÄ?enje odtokov, na novo smo vzpostavili brezĹžiÄ?ni internet z moÄ?nejĹĄim signalom, skratka poskrbeli smo za boljĹĄe poÄ?utje obiskovalcev,ÂŤ pojasnjuje vodja kluba Janko Urbanc. Med veÄ?jimi pridobitvami je tudi nova meĹĄalna miza. Za svoj avdio servis, ki iz leta v leto raste in zato potrebuje vse boljĹĄo opremo, jo je kupil Mladinski center Velenje, uporablja pa se predvsem za izvedbo koncertov v eMCe placu.

Gnezdo ustvarjalnosti

A klub ne le obnavljajo, temveÄ? tudi nadgrajujejo. Lani so se odloÄ?ili, da ga bodo ponovno opremili z umetniĹĄkimi poslikavami.

Intervencije so tokrat izvedli na hodniku, ki so ga na novo osvetlili in restavrirali nekaj poslikav, ter v kotu toÄ?ilnega pulta, kjer so pleskali, osvetljevali in poslika-

vali, nad njim so spustili strop, da so zakrili cevi in napeljave ter ga oplemenitili z barvnimi vzorci tudi na hodniku in v galeriji.

Na novo so prepleskali dvorano.

Kljub olepĹĄavam pa so ohranili Âťindustrijski videz,ÂŤ meni Janko. ÂťPri obiskovalcih, mladini spodbujamo kreativnost in jim omogoÄ?amo, da jo uresniÄ?ujejo. Zato obiskovalci sami urejajo klub. Veliko sodelujemo z druĹĄtvom Koncentrat, ki vizualno urejanje kluba idejno usmerja.ÂŤ Tako je Juma ValenÄ?ak z UrĹĄko Mazej in drugimi ustvarjalnimi

urejene. Akcije navadno tudi organizacijsko prevzame,ÂŤ razlaga vodja kluba.

Zdaj, ko je klub poslikan od znotraj, bo naslednja slikarka intervencija ponovno zunaj, ko bodo osveĹžili fasado in stenske panoje, na katerih so dve leti stare poslikave.

OglaĹĄajo se vse mlajĹĄi

Za kulturni program v Klubu eMCe plac zadnjih sedem ali osem let skrbi ustaljena ekipa, ki zadnja leta Ä?uti, da je pri uresniÄ?evanju interesov velenj-

â?ą

Med najveÄ?jimi lanskimi projekti Zavoda eMCe plac je tradicionalni koncert v Letnem kinu, tokrat z naslovom Panka nam manka, ko so med drugim nastopili Niet in Repetitor. Na klubsko sceno se je vrnila elektronika, posluĹĄali so trap, mladi so se povezali v nova druĹĄtva za promocijo subkultur, poseben uspeh kluba pa je vse veÄ?je zanimanje za organizacijo raznih kulturnih dogodkov.

kolegicami pred leti zaÄ?ela stene oblaÄ?iti v keramiÄ?ne mozaike ter reliefne poslikave, veÄ?krat je pobarvala teraso in zunanje stene. ÂťJuma je Ä?lovek mnogih idej in tudi kritik stvari, ki niso Program sestavlja vedno veÄ? mlajĹĄih in ga bogati predvsem na kulturno-umetniĹĄkem podroÄ?ju.

ske mladine treba vkljuÄ?iti tudi mlajĹĄe. ÂťNekateri smo postali malce starejĹĄi in Ä?as je, da pridejo mladi s svojimi idejami, ki morda niso povsem skladne z naĹĄimi. Ampak kdo bi sodil ‌ Treba jim je omogoÄ?iti, da delajo, kar jih zanima,ÂŤ utemeljuje Janko. Na koncertnem podroÄ?ju je idej toliko, da jih je kar teĹžko uresniÄ?iti in ekipo koordinirati. Na novo oblikovana ekipa za kulturno-umetniĹĄke dogodke

Ponovno odprt klub eMCe plac, drugi dom ĹĄtevilnih mladih in tudi Ĺže starejĹĄih iz Velenja in okolice, je letoĹĄnji program zaÄ?el z antologijo glasbe, ki so jo tokrat, kot se za dom spodobi, posluĹĄali v copatih.

pa je KULtura, ki Ĺželi prirejati veÄ? razstav, gledaliĹĄkih, plesnih predstav, stand-up veÄ?erov in podobnih prireditev. Med njimi je tudi UrĹĄa Verdev, ki je Ĺže kot Ä?lanica dijaĹĄke sekcije Ĺ aleĹĄkega ĹĄtudentskega kluba opazila, da se v eMCe placu ne dela veliko za te vsebine. ÂťZaenkrat sem osredotoÄ?ena na razstave. Zdi se mi, da je veliko dobrih umetnikov, ki se nimajo kje pokazati. Mislim, da je eMCe plac prvi korak h prepoznavnosti,ÂŤ pravi.

â?ą

NaloĹžbe v preteklem letu skupaj z obnovo tal, ki so jo izvedli na zaÄ?etku januarja, so vredne okrog 5000 evrov. ÂťA je bolj kot cena pomembno to, da se mladi odloÄ?ijo za spremembe, stopijo skupaj in nekaj naredijo.ÂŤ Janko Urbanc

Razstave najbolj zanimajo tudi Barbaro Paulović, ki je sicer vodja gostinske ekipe, Şe od malih nog pa jo zanima umetnost. Sama Şe od petega let rada riťem, ťivam. Bo v eMCe placu

preteklih letih, pravi Janko. Želimo ostati klub s celovito, ĹĄiroko vsebino v mladinski kulturi.ÂŤ Hkrati pa vkljuÄ?iti Ä?im veÄ? mladih pri organizaciji in izvedbi, jim pomagati pri pridobivanju

â?ą

Zavod eMCe plac 90 odstotkov svojega proraÄ?una pridela z gostinsko dejavnostjo, ostalo pa pridobi na razpisih Mestne obÄ?ine Velenje za kulturo, mladinske projektne aktivnosti in z uresniÄ?evanjem lokalnega programa razvoja delovanja mladih ter na razpisu Urada za mladino za delovanje mladinskih centrov.

kdaj na ogled tudi njena razstava? ÂťPo mojem ne. Nimam poguma,ÂŤ pravi, upa pa, da ga ji ga bo ekipa pomagala vliti.

PopuĹĄÄ?ali ne bodo

Ne da so prevzetni, ampak Ä?eprav bodo del izvedbe prepustili mlajĹĄim in tudi manj izkuĹĄenim, zaradi Ä?esar gre kdaj kaj narobe, Ĺželijo ohraniti vsaj tako programsko raven, kakrĹĄno so dosegli v

denarja, zlasti pri prijavi na obÄ?inske razpise.

Programu – klubskim veÄ?erom, razstavam, koncertom – bodo namenili kakih 15 tisoÄ? evrov. K temu bodo prispevale ĹĄe razliÄ?ne organizacije, ki v okviru svojih ali skupnih projektov v eMCe placu izvajajo razne kulturne prireditve in druge aktivnosti. đ&#x;”˛

Po tuji zemlji ceste ni mogoÄ?e zgraditi Spor med krajani glavni razlog, da cesta v Tajni ĹĄe ni zgrajena – V krajevni skupnosti so nemoÄ?ni in menijo, da mora Âťzadevo vzeti v svoje rokeÂŤ obÄ?ina

In kaj konkretno je sploh mogoÄ?e narediti?

Cesta v Tajni je v slabem stanju zaradi spora med krajani

Mira ZakoĹĄek

Na naĹĄe uredniĹĄtvo se je obrnil krajan Tajne (krajevna skupnost Podkraj), ki se je tja preselil pred sedmimi leti. Od prodajalca parcele naj bi bil dobil zagotovilo, da bodo dobili, ko bodo tam zgrajene ĹĄtiri hiĹĄe, tudi asfaltno prevleko. ÂťTo pa se ni zgodilo. Lani smo namesto dogovora o posodobitvi ceste dobili od soseda ÂťznameniteÂŤ kole, ki so postali jedro spora.

Zaradi njih je bil del ceste, kjer ti koli so, zaprt za ves promet ...,ÂŤ je med drugim opisoval svojo problematiko v zvezi s cesto in se hudoval tudi na delavce PUP, ki naj bi kole izruvali in zabili sneĹžne kole pol metra v njihovo cesto.

Pribil je ĹĄe, da Ä?e bi tako ostalo, se po cesti ne bi dalo peljati niti z osebnimi avtomobili, kje ĹĄele s tovornjaki. Zato so krajani kole sami premaknili ‌, je pripovedo-

val in se skliceval ĹĄe na 9 druĹžin, ki so se preselile v Tajno. Povedal je tudi, da so se sestali z obÄ?inskimi predstavniki, kjer naj bi jim bilo obljubljeno, da bodo vpraĹĄanje ceste v Tajni reĹĄili.

Odgovoren za ceste na Uradu za komunalne dejavnosti GaĹĄper Koprivnikar primer omenjene ceste zelo dobro pozna in nam je tudi potrdil, da ga je obÄ?ina pripravljena reĹĄiti. S to cesto se ukvarjajo Ĺže celo desetletje. TeĹžava pa je, da velik del ceste poteka po zasebnem zemljiĹĄÄ?u. Del tra-

se so Ĺže pridobili z brezplaÄ?nimi odstopi lastnikov oziroma odkupi, za del pa se Ĺže vedno dogovarjajo, saj se z dvema lastnikoma ne uspejo dogovoriti. ÂťV takĹĄnih primerih je obÄ?ina seveda nemoÄ?na,ÂŤ pravi Koprivnikar, ki dodaja, da se skuĹĄajo s sprtimi krajani dogovoriti, druge moĹžnosti pa nimajo. Mestna obÄ?ina Velenje je pravzaprav zgolj soglasjedajalec in skladno s svojimi pristojnostmi lahko samo tako ukrepa, nima pa v takĹĄnih primerih inĹĄpekcijske, ĹĄe manj pa ÂťsodneÂŤ funkcije.

ÂťPopolnoma nobene druge moĹžnosti ni, kot da se s sprtimi lastniki zemljiĹĄÄ? dogovorimo o brezplaÄ?nem odstopu zemljiĹĄÄ?a, ki je potreben, da lahko uredimo cesto. Mi smo naredili Ĺže nekaj korakov naprej in jo vzdrĹžujemo (pozimi tudi pluĹžimo), Ä?eprav ni kategorizirana. Treba pa je povedati, da na tem obmoÄ?ju ni teĹžava le cesta in da je treba najprej urediti odvodnjavanje meteorne kanalizacije (zaradi tega vpraĹĄanja je tudi vzdrĹževanje ceste zelo zahtevno). Za to smo Ĺže izdelali projektno dokumentacijo, a dokler niso reĹĄena lastniĹĄka vpraĹĄanja, imamo zvezane roke in tudi za gradbeno dovoljenje ne moremo zaprositi,ÂŤ pravi GaĹĄper Koprivnikar, ki je zagotovil tudi, da so cesto ob zadnjem sneĹženju pluĹžili, dodal pa je, da je samovoljno premikanje cestne signalizacije, ki si ga je privoĹĄÄ?il eden od krajanov, kaznivo dejanje.

Skratka reĹĄitev vpraĹĄanja je lahko zahtevna ali pa zelo enostavna. Enostavna bo, Ä?e se bodo krajani dogovorili, ĹĄe naprej zapletena in skoraj nemogoÄ?a pa, Ä?e tega ne bodo storili. Mestna obÄ?ina je na razreĹĄitev teĹžave pripravljena, na potezi pa so, pravijo na obÄ?ini, krajani.

Kaj pravijo v krajevni skupnosti?

S problematiko se po besedah predsednika Krajevne skupnosti Podkraj JoĹžeta DrobeĹža ubadajo Ĺže vse od leta 2005, ko so zaÄ?ele nastajati novogradnje. Intenzivno so na to temo potekali sestanki leta 2013, a vpraĹĄanja niso razreĹĄili. ÂťZ izvolitvijo novega sveta KS

GaĹĄper Koprivnikar: ÂťMestna obÄ?ina Velenje je pripravljena, a krajani se morajo dogovoriti.ÂŤ

smo si med drugim zadali tudi nalogo, reĹĄiti problem in doseÄ?i ureditev te teĹžave ter krajanom zagotoviti boljĹĄe poÄ?utje na naĹĄem obmoÄ?ju. Opravljeno je bilo ogromno pogovorov, sestankov in prepriÄ?evanja nekaterih, da od-

stopijo del zemljiĹĄÄ?a v javno dobro, da bi se lahko zaÄ?ela izdelava ceste in odvodnjavanja meteornih voda, kar je trenutno najbolj pereÄ?e vpraĹĄanje v zaselku. Vendar se kljub vsem naĹĄim prizadevanjem stanje ne premakne z mrtve toÄ?ke oziroma se vedno bolj zapleta.

Svet KS pa izgublja energijo in voljo za reĹĄitev, ker ne vidimo ne posluha ne sodelovanja tistih, ki so krivi za nastalo situacijo, krajani pa trpijo zaradi njih,ÂŤ ugotavljajo na svetu krajevne skupnosti, kjer so tudi nemoÄ?ni, Ä?eprav menijo: ÂťGlede na to, da so lastniki novih parcel morali plaÄ?ati komunalni prispevek, bi s tem morali imeti, vsaj po naĹĄem mnenju, zagotovljeno tudi vso potrebno infrastrukturo, vendar tega nimajo in so sedaj prepuĹĄÄ?eni nekaterim sosedom, ki se ne obremenjujejo z njihovo teĹžavo.ÂŤ Zato je svet krajevne skupnosti oktobra lani od Mestne obÄ?ine Velenje zahteval, da se loti priprave predloga OPN, ki bo omogoÄ?il postopek razlastitve lastnikov spornih parcel in dokonÄ?no ureditev ceste v Tajni. Odgovora ĹĄe niso prejeli, vsekakor pa poudarjajo, da mora reĹĄevanje teh teĹžav prevzeti MO Velenje, sicer te neprijetne zgodbe ne bo kmalu konec. đ&#x;”˛