03 2019

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (0/2°C), soboto (-6/0°C) in nedeljo (-5/0°C) bo oblaÄ?no.

V petek bo sneĹžilo.

ÄŒetrtek, 17. januarja 2019â€

ĹĄtevilka 3 | leto 66â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Namesto reĹĄitev hladni tuĹĄi Mira ZakoĹĄek

Visok praznik dveh v naravo zazrtih druĹĄtev V teh dneh dve veliki druĹĄtvi praznujeta uspeĹĄno dolgoletno delovanje. Planinsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj se lahko pohvali kar z zares Ä?astitljivo 115-letnico, saj njihovi zaÄ?etki segajo Ĺže v oddaljeno leto 1904. Z novimi druĹĄtvenimi prostori bodo svojo skrb za vzgojo mladih planincev in druĹženje v naravi le ĹĄe poglabljali (veÄ? na strani 17). Petdeset let pa ima tudi taborniĹĄki rod Jezerski zmaj. Iz skavtskega in gozdovniĹĄkega gibanja je nastala ĹĄe ena nadvse prijazna organizacija, ki mlade uÄ?i o lepotah narave in tke med njimi skupne vezi, ki ne zamrejo niti kasneje v Ĺživljenju (veÄ? na 24. strani). đ&#x;”˛

objavlja

JAVNI RAZPIS

ZA IZOBRAĹ˝EVANJE ZA LOKALNE TURISTIÄŒNE VODNIKE Ĺ ALEĹ KE DOLINE Vabimo vas na izobraĹževanje za lokalne turistiÄ?ne vodnike Ĺ aleĹĄke doline.

Program izobraĹževanja obsega veÄ? sreÄ?anj v obliki predavanj in izobraĹževalnih delavnic, ter zakljuÄ?no sreÄ?anje s praktiÄ?nim preizkusom znanja na terenu.

IzobraĹževanje bo potekalo od 8. do 10. 2. ter od 15. do 17. 2. 2019.

Med prispelimi prijavami bomo izbrali 15 najprimernejĹĄih kandidatov.

Prednost bodo imeli kandidati z aktivnim znanjem nemĹĄkega, italijanskega, nizozemskega, francoskega in ĹĄpanskega jezika.

Prijava je moĹžna do vkljuÄ?no 31. januarja 2019.

VeÄ? informacij na spletni strani www.velenje-tourism.si/velenje/javne-objave/razpisi

Pogoje za upokojitev bo izpolnilo 200 delavcev Uprava Premogovnika Velenje je zaÄ?ela novembra z racionalizacijo poslovanja, da bi zmanjĹĄali izgubo, ki jo bodo izkazali za lani v viĹĄini 42 milijona evrov. Med ukrepi, ki so jih sprejeli, Ĺželijo tudi stroĹĄke dela zniĹžati za 10 odstotkov. To naj bi dosegli tudi z zmanjĹĄanjem ĹĄtevila zaposlenih.

V skupini Premogovnik Velenje, ki zaposluje 2.156 delavcev, dela tudi 73 delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, letos pa jih bo pogoje izpolnilo ĹĄe 200. Na Premogovniku si Ĺželijo, da bi se veÄ?ina teh delavcev upokojila. Po podatkih Premogovnika je namreÄ? stroĹĄek dela na zaposlenega, ki bi se Ĺže moral upokojiti in mu je bilo v ta namen vseskozi plaÄ?ano dodatno pokojninsko zavarovanje, od 20 pa tudi do 27 odstotkov viĹĄji od plaÄ?e zaposlenega, ki bi ga zaposlili na novo.

Vsi delavci, ki so se po sprejetju teh ukrepov upokojili, so prejeli odpravnino, kot dodatno ugodnost pa ĹĄe tri bruto plaÄ?e. Sicer pa naj bi skupina Premogovnik v prihodnje zaposlovala okoli đ&#x;”˛ mz 2.000 delavcev, od tega Premogovnik 1060.â€

Kar celi dve desetletji pogosto poroÄ?amo – enkrat razveseljujemo, drugiÄ? negiramo – novice o tem, kako bo tudi to okolje dobilo z boljĹĄo cestno povezavo moĹžnosti za uspeĹĄnejĹĄi nadaljnji razvoj.

Zelo dobro se zavedam, da z vsemi temi informacijami (dezinformacijami) obÄ?ane Ĺže obremenjujemo in begamo. Pred kakĹĄnimi 15 leti sem rekla kolegu, ki se je hudoval ob razpravi o umestitvi te ceste v prostor, da naj ga to niÄ? ne skrbi, saj takrat, ko bo ta cesta zgrajena, on tako in tako ne bo imel veÄ? vozniĹĄkega dovoljenja. Zdaj na Ĺžalost vse bolj verjamem, da bom tudi sama takrat Ĺže brez njega. Pa to za to okolje ni pomembno, je pa pomembno, da bo zaradi vsega zavlaÄ?evanja ostalo brez kakĹĄne pomembne gospodarske naloĹžbe in s tem v zvezi tudi brez kakĹĄnega delovnega mesta in marsikaterih priloĹžnosti, ki so jih bili deleĹžni kraji ob bolj urejenih poteh.

Ko danes posluĹĄam vse te brezbriĹžne informacije vodilnih in njihova sprenevedanja, se ne Ä?udim tistim, ki ob tem in podobnih drugih primerih zaÄ?nejo preklinjati in groziti. Mar res skoraj noben dogovor v tej drĹžavi niÄ? ne velja? Kako je moĹžno, da za izreÄ?ene laĹži nihÄ?e veÄ? ne odgovarja. KakĹĄen vzor pravzaprav nudimo ne le sebi, ampak naĹĄi mladini? Smo sploh ĹĄe drĹžava?

Kako je mogoÄ?e, da se Ĺže sprejeti rokovniki izgradnje v slabih dveh mesecih odmaknejo za cela tri leta – na res oddaljeno leto 2026 – in da ob tem usoda odseka ceste med Ĺ entrupertom in Velenjem ĹĄe sploh ni znana. To seveda lahko tudi pomeni, da sploh ne bo potekala po sedanji predvideni trasi! "Halo?" Bi se torej lahko zgodilo, da bi hitra cesta priĹĄla iz KoroĹĄke do gostiĹĄÄ?a Hartl in potem skozi Velenje na neko zdaj ĹĄe neznano lokacijo?

Ni treba imeti posebne pameti, da vidiĹĄ, kako nekateri pri takĹĄnih dogovorih drĹžijo figo v Ĺžepu. Morda ti kdaj manjka le kakĹĄna informacija. Ob lanski 50-letnici gostiĹĄÄ?a Hartl, ki po izgradnji hitre ceste na tej lokaciji ne bo moglo veÄ? obratovati, so jih obiskali odgovorni in od njih so izvedeli, da lahko na obstojeÄ?i lokaciji bivajo ĹĄe tri leta, gostiĹĄÄ?e pa lahko obratuje predvidoma ĹĄe vsaj pet let. To seveda pomeni, da eni odgovorni Âťvedo veÄ?ÂŤ od drugih odgovornih, ki se o vsem uradno pogovarjajo. Uradni pogovori so potekali tudi vÄ?eraj (po zakljuÄ?ku naĹĄe redakcije) in samo Ĺželim si, da je tole, kar sem napisala, dobilo kakĹĄen prijetnejĹĄi zakljuÄ?ek, ki bo enkrat za spremembo tudi drĹžal in mu bodo prikimali tudi tisti pravi odgovorni. đ&#x;”˛

Objavljena prednostna lista za stanovanja Velenje, 10. januarja – Mestna obÄ?ina Velenje je v Ä?etrtek (danes pa v tedniku NaĹĄ Ä?as) na spletni strani Mestne obÄ?ine objavila prednostno listo za dodelitev in zamenjavo neprofitnih stanovanj v najem, oblikovano na osnovi javnega razpisa, objavljenega maja lani. Na razpis se je prijavilo 408 prosilcev, od tega je bilo 396 vlog upraviÄ?enih. Na listi A je 335 prosilcev, na listi B pa 37.

V Ä?asu obdelave vlog je bilo nekaj odstopov od vlog in nekaj reĹĄitev po prejĹĄnji listi.

V Mestni obÄ?ini Velenje, ki ima v lasti pribliĹžno 850 stanovanj, so od leta 2009 reĹĄili 756 stanovanjskih vpraĹĄanj in od leta 2011 prodali 46 stanovanjskih enot. đ&#x;”˛

mkp

Kultura parkiranja v Velenju O kulturi parkiranja smo vÄ?asih veliko poroÄ?ali. Bila je slaba in ob pomanjkanju parkiriĹĄÄ? si je marsikdo lastil pravico moÄ?nejĹĄega. Danes imamo modre cone, garaĹžne hiĹĄe in redarje. Marsikaj se je torej spremenilo, a poveÄ?alo

se je tudi ĹĄtevilo avtomobilov.

Se je vendarle spremenil tudi naĹĄ odnos do parkiranja? VeÄ? na strani 19.

Zgornja fotografija pa govori o nekem drugem, sicer tudi s parkiranjem povezanim dogod-

kom. Ne tako redko se dogaja, da na parkiriĹĄÄ?ih kdo pozabi, da ta niso vsa v ravnini in da je treba potegniti tudi zavoro. Na sreÄ?o tokrat razen zamaĹĄka v prometu ni bilo hujĹĄih teĹžav. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

Mavrica moĹžnosti izobraĹževanja

LOKALNE novice

VÄ?eraj predstavili novo Ä?asovnico izgradnje hitre ceste Ljubljana, 16. januarja – VÄ?eraj je DARS na Ministrstvu za infrastrukturo predstavil novo Ä?asovnico izgradnje hitre ceste (po zakljuÄ?ku naĹĄe redakcije). Do decembra lani je veljalo, da naj bi odsek od Velenja proti KoroĹĄki zaÄ?eli graditi konec letoĹĄnjega leta in cesto na celotni trasi do Ĺ entruperta dogradili do leta 2023. Tik pred prazniki pa so sporoÄ?ili, da roke izgradnje premikajo na leto 2026. ÂťS tem se v tem okolju ne moremo strinjati,ÂŤ pravi podĹžupan Mestne obÄ?ine Velenje Peter Dermol, Âťsaj si brez te ceste ne moremo predstavljati zastavljenega gospodarskega razvoja.ÂŤ đ&#x;”˛

O cesti tudi s Cerarjem Ljubljana – Predsednik SMC Miro Cerar je v torek sprejel predstavnika Mladinske iniciative za tretjo razvojno os AljaĹža Verhovnika in Andreja Grobelnika, s katerima je govoril o podaljĹĄanju rokov za zaÄ?etek gradnje. Po sestanku je dejal, da v SMC od uprave Darsa priÄ?akujejo pojasnila, zakaj Ĺže julija lani niso oporekali predlagani Ä?asovnici, Ä?e so menili, da ta ni realna. đ&#x;”˛

Velenje bo dobilo 13 kolesarskih poti Velenje – Milijon 300 tisoÄ? evrov je vrednih 13 kolesarskih poti, ki jih bo letos zgradila Mestna obÄ?ina Velenje s pomoÄ?jo skoraj pol milijona evrov nepovratnih sredstev (85 odstotkov je iz kohezijskega sklada, drugo pa so drĹžavna sredstva). Gre za povezavo kolesarskih poti v vzhodnem delu mesta. Dela izvaja podjetje Andrejc. đ&#x;”˛

mz

Prostovoljci razdelili 7,6 ton hrane Velenje – Pod okriljem Lions kluba Velenje poteka akcija Donirana hrana. Trgovski centri Mercator Center, Interspar Ĺ alek, Interspar Velenjka in Spar center darujejo hrano pred iztekom roka. Prostovoljci vseh humanitarnih organizacij v mestu jo poberejo in dostavijo v zbiralnico Doma za varstvo odraslih, od koder jo razdelijo socialno ogroĹženim posameznikom in druĹžinam. Lani so razdelili kar 7,6 tone razliÄ?ne hrane. đ&#x;”˛

mz

IzobraĹževanje za lokalne turistiÄ?ne vodnike Velenje, 10. januarja – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline je objavil javni razpis za izobraĹževanje za lokalne turistiÄ?ne vodnike Ĺ aleĹĄke doline. IzobraĹževanje bo potekalo od 8. do 10. februarja in od 15. do 17. februarja. Zainteresirani se lahko prijavijo do 31. januarja, prednost pri izbiri pa bodo imeli kandidati z aktivnim znanjem nemĹĄkega, italijanskega, nizozemskega, francoskega ali ĹĄpanskega jezika. IzobraĹževalni program, ki ga bodo izvajali v vili Bianca, bo potekal v obliki predavanj in izobraĹževalnih delavnic, zakljuÄ?il pa se bo s praktiÄ?nim preizkusom znanja na terenu. Ob uspeĹĄno opravljenem izpitu bodo udeleĹženci pridobili licenco lokalnih turistiÄ?nih vodnikov. đ&#x;”˛

mkp

OtroĹĄka kulinariÄ?na delavnica Celje – Do 20. januarja bo v celjskem Citycentru potekala edinstvena otroĹĄka kuharska akademija. Osrednji prireditveni prostor so uredili v restavracijo ÂťPri poÄ?enem loncuÂŤ, kjer Âťgospod Poper in gospa SolÂŤ ob pomoÄ?i kuharskih mentorjev z vedoĹželjnimi obiskovalci vseh starosti in velikosti pripravljata enkratne kuharske dogodivĹĄÄ?ine. Jutri ob 11. uri pa pripravljajo ekskluzivno pokuĹĄino cesarskega praĹženca. đ&#x;”˛

mz

NaÄ?rt obveĹĄÄ?anja uporabnikov pitne vode Velenje – Komunalno podjetje Velenje je pripravilo celovit naÄ?rt obveĹĄÄ?anja uporabnikov pitne vode. Ta med drugim doloÄ?a, da je treba takrat, ko imate pomisleke o kakovosti pitne vode ali teĹžave zaradi nezadostne oskrbe, to sporoÄ?ite 24-urni deĹžurni sluĹžbi Komunalnega podjetja Velenje na telefonski ĹĄtevilki 898 9420 ali 031 393 420 ali pokliÄ?ete na brezplaÄ?no ĹĄtevilko 080 80 34.

Informacije o kakovosti pitne vode pa so objavljene na spletni strani Komunalnega podjetja Velenje www.kp-velenje.si. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o. Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

17. januarja 2019

mzÂ

Na ťolah Šolskega centra Velenje izobraŞujejo vsaj za 26 poklicev – Prilagajajo se potrebam lokalnega okolja – Vajeniťko obliko izobraŞevanja Şelijo ťe v elektrotehniki in gastronomiji Tatjana Podgorťek

Velenje, 9. januarja – Ĺ olski center Velenje (Ĺ CV) je sredi prejĹĄnjega tedna pripravil roditeljski sestanek za uÄ?ence zakljuÄ?nih razredov osnovnih ĹĄol in njihove starĹĄe. Po besedah dr. Karmen Mikek, svetovalne delavke na Ĺ oli za storitvene dejavnosti centra, so ti eden od naÄ?inov za predstavitev moĹžnosti izobraĹževanja na ĹĄolah Ĺ CV. Poleg teh za ta namen pripravljajo ĹĄe razne delavnice, dneve odprtih vrat, na katerih lahko bodoÄ?i dijaki in njihovi starĹĄi pobliĹže spoznajo utrip, Ĺživljenje na ĹĄolah in pridobijo iz prve roke informacije za laĹžjo odloÄ?itev o nadaljevanju izobraĹževanja ter vpisom na srednjo ĹĄolo.

28 programov, vsaj toliko poklicev

Mikekova nam je povedala, da na Ĺ CV nudijo mavrico izobraĹževanj za zelo ĹĄiroko paleto poklicev. Na Ĺ oli za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje pridobivajo znanje dijaki s podroÄ?ja rudarstva, strojniĹĄtva in varovanja okolja, na Ĺ oli za storitvene dejavnosti s podroÄ?ij gastronomije, turizma, ekonomije in trgovine, na Elektro in raÄ?unal-

niĹĄki ĹĄoli za poklice s podroÄ?ja elektrotehnike, raÄ?unalniĹĄtva in mehatronike, na gimnaziji pa poleg sploĹĄnega gimnazijskega ĹĄe v programih umetniĹĄke gimnazije in v ĹĄportnem oddelku.

Dijaki, zagotavlja sogovornica, imajo moĹžnost pridobiti odliÄ?no osnovo za nadaljevanje ĹĄtudija. ÂťIzobraĹžujemo v 28 programih in tudi za vsaj toliko poklicev.

Ko se pogovarjamo z uÄ?enci in

â?ą

potrebam tukajĹĄnjega gospodarstva.ÂŤ Sodelovanje poteka v obliki prakse, v razliÄ?nih interesnih dejavnostih, ki omogoÄ?ajo dija-

Dijakom omogoÄ?ajo, da naveĹžejo stik z morebitnmimi delodajalci.

njihovimi starĹĄi, vedno znova poudarjamo, da s pridobljenim poklicem oziroma s pridobljeno izobrazbo, nazivom lahko delajo na razliÄ?nih delovnih mestih.ÂŤ

Prilagajo se potrebam lokalnega okolja

Ali izobraĹžujejo za poklice, ki so v Ĺ aleĹĄki dolini iskani? ÂťVes Ä?as sodelujemo z lokalnim okoljem in se tako prilagajamo tudi

Karmen Mikek: ÂťIzobrazbo, znanje, ki ga pridobijo dijaki v enem od programov, lahko uÄ?inkovito uporabijo na razliÄ?nih delovnih mestih.ÂŤ

kom, da spoznajo tudi njihove morebitne delodajalce, naveĹžejo stik z njimi in si tako morda olajĹĄajo pot do zaposlitve. Po drugi strani pa takĹĄni stiki omogoÄ?ajo tudi delodajalcem, da ti spoznajo dijake, sodelujejo pri njihovem izobraĹževanju, razvoju stroke.ÂŤ Na

vpraĹĄanje, ali se morda ĹĄole Ĺ CV-ja po tem razlikujejo od drugih takĹĄnih izobraĹževalnih centrov v drĹžavi, Mikekova odgovarja: ÂťTega ne bi mogla reÄ?i. Gotovo pa lahko poleg Ĺže omenjenega tvornega sodelovanja z gospodarstvom, Mestno obÄ?ino Velenje in ustreznimi ostalimi akterji v lokalnem okolju izpostavim, da pridobivajo dijaki na naĹĄih ĹĄolah potrebno znanje v specializiranih uÄ?ilnicah na Trgu mladosti ter v uÄ?ilnicah s sodobno opremo na MedpodjetniĹĄkem izobraĹževalnem centru v Velenju. Oprema je primerljiva s tisto, ki jo bodo kasneje uporabljali v delovnem okolju, pridobljeno znanje pa zagotovo aktualno.ÂŤ Prav tako se ĹĄole trudijo v sodelovanju z lokalnim okoljem slediti aktualnim smernicam druĹžbe v izobraĹževanju in sodobnem delovnem okolju. Rezultat tega je uvedba vajeniĹĄkega sistema izobraĹževanja v programu strojni mehanik, ki je novost aktualnega ĹĄolskega leta, Ĺželijo pa tega razĹĄiriti ĹĄe na elektrotehniko in gastronomijo. đ&#x;”˛

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Tujce v hotele – ne hotele tujcem Upokojenci brez oroĹžja? – Menjavanje lastnikov – Ĺ entjurske dobrote – Okoli sveta – Obnovljeni jez NiÄ? posebnega! bi kdo rekel o dogajanju zadnjih dni. ÂťIzbojevaneÂŤ viĹĄje plaÄ?e kot da so v naĹĄ vsakdan prinesle precej miru. Pa Ä?eprav vsi ĹĄe zdaleÄ? niso zadovoljni. A kdaj sploh bodo! Ampak vsi pa nimajo ustreznega ÂťoroĹžjaÂŤ za boj, da bi bili tudi njihovi Ĺžepi malo bolj polni. Predvsem to velja za upokojence. Ti so na Karlove obljube o najmanj ÂťtisoÄ?akuÂŤ pokojnine Ĺže kar pozabili. Bojijo se tudi, da niti nimajo veÄ? pravega zaveznika na svoji strani, Ä?eprav obÄ?asno res ĹĄe sliĹĄijo, da bi bilo treba pokojnine vendarle tudi malo poveÄ?ati. A kar sliĹĄijo, nikakor noÄ?e biti usliĹĄano.

BliĹže usliĹĄanju so pobude, da je najpomembnejĹĄe turistiÄ?ne hotele treba zadrĹžati v slovenskih rokah. A za mnoge je to Ĺže zdavnaj prepozno. Nekateri tujci so se sicer res pojavili kot reĹĄitelji, drugi so izrabili naĹĄ neposluh za razvoj domaÄ?ega turizma. Vsaj naĹĄ aktualni minister za gospodarstvo Zdravko PoÄ?ivalĹĄek je drugaÄ?nega mnenja, zato so zdaj veÄ?je aktivnosti, da nekatere naĹĄe znane hotele vendarle ne izpustimo iz rok. Vsaj na naĹĄem oĹžjem obmoÄ?ju pa je jasno, da hotel in motel ostajata v domaÄ?ih rokah. NekoÄ? znani hotel Ĺ˝onta v Ĺ entjurju je kupil Roman MoĹĄkotevc, znan kot direktor celjske (cestne) druĹžbe VOC. Prav tako je te dni v nove roke priĹĄel tudi nekoÄ? priljubljeni motel v Kozjem. Eno od ĹĄentjurskih podjetij ga je, potem ko ga je nekaj Ä?asa dajalo v najem, dalo na trg. Kupili so ga domaÄ?i zasebniki in mu napovedujejo spet lepe Ä?ase. Tudi za obiskovalce, seveda. Tudi zato, ker so pripravljeni na sodelovanje z drugimi, ki jim je mar razvoj turizma v tem delu Kozjanskega. ÂťBlizuÂŤ turizma je tudi novost v Ĺ entjurju – poseben ĹĄentjurski paket njihovih lokalnih izdelkov in pridelkov. V Paketu ĹĄentjurskih dobrot so rifniĹĄka klobasa in ĹĄentjurski kolaÄ? in buÄ?nice, sir Guzaj, IpavÄ?ev med, SlomĹĄkov oreh, Benjaminov Ä?aj ter vino rumeni muĹĄkat. PriÄ?akujejo, da bodo obiskovalci skupaj z lepimi vtisi iz kraja odnesli tudi tako koĹĄarico dobrot.

Hoteli kot pomemben del turizma pa ne zanimajo le drĹžave, tudi obÄ?ine. Mnoge zato zanima, ali bo celjska uveljavljala predkupno

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

pravico za nakup hotela TurĹĄka maÄ?ka, ki stoji blizu obÄ?ine. To Âťsteklo maÄ?koÂŤ po neuspeĹĄnem prodajanju nekdanjih lastnikov zdaj Ĺže drugiÄ? ponujajo na draĹžbi. Cena je med tem moÄ?no padla.

Ta celjski hotel stoji tudi tik ob nekdanjem poslopju, kjer se je rodila znana pisateljica in popotnica Alma Karlin. In prav letos poteka sto let, odkar se je ta znamenita Celjanka odpravila na svojo pot okoli sveta. In to sama.

Alma je za potovanje okoli sveta uporabljala zelo razliÄ?na prevozna sredstva, njeni sedanji rojaki pa zadnji Ä?as v kneĹžjem mestu vse raje sedajo na kolesa, javna kolesa uporabljajo ĹĄe tudi v hladnejĹĄem Ä?asu. Ker se je mestni sistem KolesCe dobro prijel, ga Ĺželijo ĹĄe razĹĄiriti. ObÄ?ina ima za to trdno osnovo: Ministrstvo za infrastrukturo bo sofinanciralo ĹĄe ĹĄtiri dodatne postaje za izposojo koles ter nakup ĹĄe 40 elektriÄ?nih koles. Ĺ e vedno pa ni natanÄ?no znano, kdaj bo v Celju res stekel javni potniĹĄki mestni promet. Avtobusi so, polnilnica za gorivo tudi, avtobusna postajaliĹĄÄ?a stojijo ‌ Je tudi pri tem teĹžava v podrobnostih?!

Sredi prihodnjega meseca pa naj bi bilo konec strahu prebivalcev v okolici Preserja, PariĹželj in Polzele. Upanje, da se bodo reĹĄili strahu pred poplavami, je tlelo Ĺže od sredine lanskega leta, ko so obnovitvena dela na Podvinskem jezu zaÄ?eli. Kasneje so dela sicer malo zamujala, zdaj naj bi novi rok le uspel. Krajani na prizadetem obmoÄ?ju so Ĺže dolgo opozarjali na nevarnost, da se bo jez ob visoki vodi poruĹĄil, to pa bi za njihova obmoÄ?ja pomenilo pravo katastrofo. Kmalu bodo tako lahko vendarle bolj mirno spali tudi ob visoki vodi. Zaradi nekaterih novosti, ki so jih ÂťdobiliÂŤ v Zdravstvenem domu, pa bodo lahko bolj mirno spali tudi v Slovenskih Konjicah.

Dobili so dve novi ambulanti, naÄ?rtujejo prizidek, v naÄ?rtu imajo nakup novega urgentnega vozila. In – seveda – spomladi naj bi dobili tudi novega direktorja. Darko Ratajc, ki je ta ZD vodil do volitev, je namreÄ? postal novi konjiĹĄki Ĺžupan.

Pa ĹĄe to: ÂťnaĹĄÂŤ DuĹĄan Zorko, najbolj znan kot direktor Pivovarne LaĹĄko, je postal prvi moĹž druĹžbe 2TDK, ki bo vodila izgradnjo naĹĄega znamenitega drugega tira Koper–DivaÄ?a. Nekateri pravijo, da bi bilo bolje, kot da je v vodstvu 2TDK, Ä?e bi stopil v vodstvo 3RO – 3. razvojne osi. Morda bi se z domaÄ?o pomoÄ?jo le malo hitreje zavrtela.

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna SET, d. d.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 9,5% zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

AKTUALNO

17. januarja 2019

3

Ĺ˝upan Bojan KontiÄ? ĹĄe enkrat poziva k dialogu Z odgovorom, ki so ga v Mestni obÄ?ini Velenje prejeli od HSE na decembra lani poslano odprto pismo, niso zadovoljni – PrejĹĄnji Ä?etrtek so poslali ĹĄe enega Mira ZakoĹĄek

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je 20. decembra na vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne poslal odprto pismo, v katerem poziva k dialogu in razreĹĄitvi nakopiÄ?enih odprtih vpraĹĄanj. PrejĹĄnji Ä?etrtek so prejeli pisni odgovor, s katerim pa niso zadovoljni. ÂťV dopisu odgovorni niso odgovorili na vsa vpraĹĄanja, zato ĹĄe vedno vztrajamo, da javno pojasnijo, kakĹĄno bo ĹĄtevilo delovnih mest na Premogovniku Velenje in v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj v prihodnjih letih. Ĺ e vedno namreÄ? zelo bega informacija o preseĹžnih 200 delavcih na Premogovniku. Zanima nas tudi, kakĹĄna je zadostna cena na enoto premoga, ki jo Premogovnik prejme od TEĹ -a, da bo lahko rudarjem zagotavljal primerne

plaÄ?e, vpraĹĄanje emisijskih kuponov v ceni toplotne energije ‌,ÂŤ pravi Ĺžupan Bojan KontiÄ?, ki ponovno poudarja, da lokalne skupnosti nikoli niso pristale na istoÄ?asno delovanje bloka 5 in 6, saj to pomeni dodatno prekomerno onesnaĹževanje Ĺ aleĹĄke doline. V zadnjih dneh pa se to zelo pogosto dogaja.

In kaj so zapisali odgovorni HSE?

Ĺ˝upanu sta odgovorila generalni direktor MatjaĹž Marovt in finanÄ?ni direktor mag. Stojan Nikolić. Pritrjujeta, da so dobri odnosi z lokalnimi skupnosti nujni in da so prava vlaganja kljuÄ?na. ÂťNaĹĄa odgovornost je zagotavljanje nemotenega delovanja ne samo bloka 6, temveÄ? celotnega energetskega sistema Slovenije, katerega kljuÄ?na sta Termoelektrarna

Ĺ oĹĄtanj in Premogovnik Velenje. Dokler kot drĹžava ne bomo v zadostni meri zagotovili alternativnih virov proizvodnje elektriÄ?ne energije na ravni Slovenije ter zaÄ?eli postopkov dekarbonizacije po naÄ?elih praviÄ?ne tranzicije, bo namreÄ? blok 6 kljuÄ?en za energetsko oskrbo Slovenije,ÂŤ sta med drugim zapisala.

Pojasnila sta tudi, da so zaloge premoga, predvidene za odkopavanje, konec leta 2017 znaĹĄale skoraj 114 milijonov ton.

Skladno z dolgoroÄ?nimi naÄ?rti bloka 6 bi to moralo zadoĹĄÄ?ati do leta 2054.

Premogovnik Velenje naj bi po sprejetih naÄ?rtih odkopaval do leta 2027 povpreÄ?no 3,5 milijona ton premoga, proizvodnja pa naj bi tudi do leta 2030 presegala 3 milijone ton, potem pa bi se zaÄ?ela poÄ?asi niĹžati. Poudarila sta, da so izkopane koliÄ?ine usklajene s strategijo

delovanja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj do konca obratovanja ĹĄestega bloka in da je osnovni cilj in tehnoloĹĄka zasnova ĹĄestega bloka – uporaba domaÄ?ega velenjskega lignita –predvideno do leta

â?ą

Lokalne skupnosti nikoli niso pristale na istoÄ?asno delovanje blokov 5 in 6

2054, ko se izteÄ?e njegova Ĺživljenjska doba. EkoloĹĄko revitaliziran peti blok pa bo predvidoma obratoval do leta 2030 ob poveÄ?anih potrebah po elektriÄ?ni energiji ali pa kot nadomestilo za ĹĄesti blok ob remontu ali izpadih.

Dodala pa sta tudi: ÂťV skupini HSE se moramo ukvarjati tudi s scenariji za obvladovanje tveganj in za iskanje alternativi naĹĄemu delovanju, zato morajo strokovne sluĹžbe preuÄ?evati tudi takĹĄne scenarije. Zato morajo te sluĹžbe prouÄ?evati tudi scenarije ob morebitnih veÄ?jih izpadih v Premogovniku Velenje ali ob zmanjĹĄani kurilni vrednosti premoga.

V okviru teh scenarijev so preverjali tudi moĹžnosti uporabe alternativnih energentov.ÂŤ Kot reÄ?eno, na Mestni obÄ?ini Velenje z odgovori niso zadovoljni, predvsem opozarjajo na pogosto soÄ?asno obratovanje petega in ĹĄestega bloka, kar ni skladno z dogovori. Vodstvo Holdinga Slovenske elektrarne Ĺžupan KontiÄ? v svojem drugem odprtem pismu zato poziva, da doloÄ?i termin sreÄ?anja, da uskladijo odprta vpraĹĄanja. đ&#x;”˛

Predlog proraÄ?una v javno obravnavo Na ObÄ?ini Ĺ martno ob Paki naÄ?rtujejo za letos slabe 3 milijone evrov prihodkov in nekaj veÄ? odhodkov – Za investicijsko vlaganje blizu 800 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 14. januarja – NajpomembnejĹĄa toÄ?ka prve letoĹĄnje seje sveta ObÄ?ine Ĺ martno ob Paki (v ponedeljek) je bila obravnava predloga letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una. Svetniki so soglasno menili, da je predlog primeren za javno obravnavo. Ta bo trajala do 13. februarja, na naslednji seji obÄ?inskega sveta (predvidoma 25. februarja) pa naj bi ga tudi sprejeli.

ProraÄ?un je naravnan razvojno

V obÄ?insko blagajno naj bi se letos nateklo za slabe 3 milijone evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znaĹĄali dobre 3 milijone evrov.

Poslovni izid lanskega leta lokalni skupnosti omogoÄ?a naÄ?rtovanje primanjkljaja. ObÄ?ina naj bi se zadolĹžila za 45 tisoÄ? evrov po zakonu o financiranju obÄ?in. ÂťProraÄ?un je naravnan razvojno, je tudi fleksibilen. Imamo namreÄ? pripravljenih kar nekaj projektov, katerih izvedba je odvisna od pridobitve dodatnega denarja iz raznih razpisov. Tiste, na katerih bomo uspeĹĄni, bomo izvajali prednostno, ostali bodo morali nekoliko poÄ?akati,ÂŤ je pri obrazloĹžitvi predloga letoĹĄnjega proraÄ?una dejal ĹĄmarĹĄki Ĺžupan Janko KopuĹĄar.

Med osrednjimi viri prihodkov so dohodnina v viĹĄini 1,9 milijona evrov, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljiĹĄÄ?a najemnika Komunalnega podjetja Velenje, 200 tisoÄ? evrov pa priÄ?akujejo od drĹžave za izvajanje raznih projektov.

Med odhodki so najviĹĄje proraÄ?unske postavke: financiranje dejavnosti javnih zavodov osnovna ĹĄola in vrtec, obÄ?inska uprava, investicijska vlaganja v viĹĄini blizu 800 tisoÄ? evrov. NaÄ?rtujejo jih predvsem za komunalno in cestno infrastrukturo, za pribliĹžno 120 tisoÄ? evrov vreden projekt Martinov svet je iz razpisa Las-a regije SaĹĄa Ĺže pridobila odloÄ?bo o odobritvi 70 tisoÄ? evrov nepovratnega denarja. KopuĹĄar je zagotovil, da bodo aktivni ĹĄe pri pridobivanju dokumentacije in projektov, ki jih snujejo skupaj z drĹžavo na cestnem omreĹžju, pri izvajanju protipoplavnih ukrepov, ureditvi Hudega potoka, pri pridobivanju dokumentacije za izgradnjo prizidka k vrtcu. ÂťDo dokonÄ?nega sprejetja proraÄ?una ĹĄe priÄ?akujemo kakĹĄne spremembe, glede na to, da je zasnovan fleksibilno, pa bo zanesljivo v drugi polovici leta potreben rebalans,ÂŤ je ĹĄe dejal Janko KopuĹĄar. V razpravi so svetniki bolj kot predloge za spremembe na Ĺžupana naslavljali pojasnila v

zvezi z nekaterimi proraÄ?unskimi postavkami.

V nadaljevanju seje so svetniki soglasno potrdili tudi predloge komisije za mandatna vpraĹĄanja, volitve in imenovanja za Ä?lane obÄ?inskih delovnih teles ter za predstavnico obÄ?ine v Svetu zavoda Lekarna Velenje potrdili svetnico JoĹžefo SlemenĹĄek (SDS). Ta je omenjeno nalogo opravljala Ĺže v prejĹĄnjem mandatu. đ&#x;”˛

Na predlog letoĹĄnjega obÄ?inskega proraÄ?una svetniki niso imeli bistvenih pripomb.

Vabljeni k vpisu na fakulteto, ki ustvarja znanje novih generacij na podroÄ?ju prometa, logistike in pomorstva.

Naj vam ĹĄtudij na Fakulteti za pomorstvo in promet odpre vrata poslovne kariere.

Ĺ tudij na Fakulteti za pomorstvo in promet, UL v PortoroĹžu Fakulteta za Pomorstvo in promet je Ä?lanica Univerze v Ljubljani in bo v kratkem praznovala 60 let obstoja. Fakulteta premore sodobna simulacijska orodja, informacijske programe in sodobne predavalnice, kar zagotavlja visoko kvaliteten ĹĄtudijski in raziskovalni proces. NaĹĄi diplomanti ob pridobljenem znanju zasedajo pomembna delovna mesta v gospodarstvu in na ministrstvih. S pedagoĹĄkim delom in znanstvenim raziskovanjem ter projektnim delom namreÄ? oblikujemo znanje in kadre prihodnosti.

Zasedali bodo Velenjski svetniki Velenje – Svetniki Mestne obÄ?ine Velenje se bodo zbrali na svoji prvi vsebinski seji v tem mandatu v torek, 29. januarja. Na dnevnem redu imajo 29 toÄ?k, velik del jih je namenjenih dopolnitvi komisij in drugih delovnih teles sveta. RazreĹĄili bodo tudi nekaj premoĹženjskih vpraĹĄanj, pregledali, kako so lani subvencionirali izgradnjo malih Ä?istilnih naprav in doloÄ?ili pravila tega subvencioniranja za letoĹĄnje leto. Pregledali pa bodo ĹĄe nekatere druge opravljene aktivnosti v lanskem letu.

Med drugim bodo sprejeli tudi svoj delovni program za letoĹĄnje leto. Ta predvideva poleg januarske ĹĄe pet sej sveta. đ&#x;”˛

mz

Izberite ĹĄtudij na Fakulteti za pomorstvo in promet na enem od visokoĹĄolskih ali univerzitetnem programu.

Univerzitetni program 1. stopnje: TEHNOLOGIJA PROMETA IN LOGISTIKA traja 3 leta. Sprejemamo kandidate s sploĹĄno in poklicno maturo. Diplomanti zaposlitev najdejo na vodstvenih mestih v prometnih, pomorskih in logistiÄ?nih podjetjih ter organih drĹžavne uprave, kjer s svojim znanjem oblikujejo razvoj prometnega in logistiÄ?nega sektorja. Ĺ tudenti pridobijo dobre raziskovalne kompetence za nadaljevanje ĹĄtudija na 2. stopnji izobraĹževanja.

VisokoĹĄolski strokovni programi 1. stopnje prav tako trajajo 3 leta. Programi so: • PROMETNA TEHNOLOGIJA IN TRANSPORTNA LOGISTIKA • NAVTIKA in LADIJSKO STROJNIĹ TVO Diplomanti programa PROMETNA TEHNOLOGIJA IN TRANSPORTNA LOGISTIKA zaposlitev dobijo med podjetji, ki cenijo znanja in kompetence naĹĄih ĹĄtudentov kot so logistiÄ?ni in distribucijski centri, ĹĄpedicijske druĹžbe in agencije, druĹžbe cestnega, ĹželezniĹĄkega, zraÄ?nega, pomorskega, poĹĄtnega in telekomunikacijskega prometa, komunalne druĹžbe,

zavarovalnice in organi drĹžavne uprave.

Diplomanti NAVTIKE in LADIJSKEGA STROJNIĹ TVA so usposobljeni za sluĹžbo na ladjah trgovske mornarice, zaÄ?enĹĄi s pripravniĹĄtvom in napredovanjem v Ä?astniĹĄke nazive do kapitana ali upravitelja stroja najveÄ?je preko oceanske ladje trgovske mornarice, tovorne ali potniĹĄke ladje. Lahko se zaposlijo tudi na kopnem, saj pridobijo znanja za strokovna in vodstvena dela v pristaniĹĄÄ?ih, marinah, ĹĄpedicijah, agencijah, ladjedelnicah itd. Diplomanti strojniĹĄtva usposobljeni tudi za delo v gospodarstvu, vodenje proizvodnih obratov, v razvojnih oddelkih, vzdrĹževanje strojev in naprav, vodenje energetsko procesnih sistemov v industriji, hotelirstvu, bolniĹĄnicah itd.

Naj vas ĹĄtudij popelje na obalo, kjer boste pridobili znanje in izkuĹĄnje za razvoj vaĹĄe kariere. Naj bo Fakulteta za pomorstvo in promet vaĹĄa vstopnica za razvoj poslovne uspeĹĄnosti.

Naš ­čas, 17. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

OBJAVA

17. januarja 2019

Na podlagi 87. Člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 - ZVEtL, 57/08, 90/09 - odl. US, 56/11 - odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF, 14/17 - odl. US, 27/17), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanja v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 114/06 - ZUE, 11/09, 81/11, 47/14), zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13), Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Velenje, po Javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanja v najem, objavljenim dne 10. 5. 2018

OBJAVLJA Prednostne liste za dodeljevanje stanovanj Prosilci, ki so uvrščeni na prednostno listo A Ime in priimek 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74

MANJA PUCELJ ALBINA JAHIĆ TANJA POPOVIĆ NEDISA KLINC NINA OGRAJENŠEK SHURTE SARAMATI KLAVDIJA VOGRIN IDA JAMNIKAR Rešeno po razpisu iz leta 2015 Odstop od vloge DEJAN STARC TATJANA PERKO ALENKA LUKANOVIĆ SIMON HORVAT ELVIS HANKIĆ MATIJA VOVK NARCIS KULIĆ SAŠO AVBERŠEK SAŠA MARIĆ ADNAN PIJUKOVIĆ LEA ŠKOFLEK SABINA SKLEDAR BORISLAVA ŠTEFANIČ BORIS MASTNAK ENVER HANKIĆ NINA GOLOB KLEMEN VUZEM JASMIN AHMETOVIĆ Rešeno po razpisu iz leta 2015 KRISTINA ZAJC MOJCA JAVORNIK ALMIR DURAKOVIĆ DAŠA ŠKORJANC MIRAN REDNAK MOJCA TAJNŠEK MONIKA PEČNIK TJAŠA JAGODIČ RENATA KOVAČEVIĆ TADEJ MARŠNJAK DENIS ŠALDIĆ FATMIR BERIŠA ŽIGA LESJAK TJAŠA ZALOŽNIK MAJA NARAGLAV ŠPELA LIHTENEKER NEJC POPOVIĆ SEBASTJAN DJERDJI LILIJANA JEROMEL VERA GROBELNIK MIRNELA DIKEDŽIĆ NERMINKA HADŽIMURATOVIĆ MAJA URŠIČ- KRAJNC SAŠA STAROVASNIK INES KRIZMANIĆ MATEJ REDNAK NEJC PAČNIK SRĐAN ŠUMAR Odstop od vloge ANELA HUSIĆ MIŠA ŠOJAT AISEL BERIŠA INGRID MAHKOVEC MEDIHA SALKIĆ ANDREJ ŠTRUC VELIBOR KNEŽEVIĆ NATAŠA POLAK VITOMIRA ČANČ PRIMOŽ JELEN BILJANA RAĐEN SIMONA KRK ADELINA AHMETAJ- CAFLESHI PETRA HUDOURNIK RENATO POGLADIČ NATALIJA ABINA

Število točk 610 610 605 600 590 590 580 580 560 560 550 540 530 520 520 510 510 510 510 510 510 510 500 500 500 500 500 500 490 490 490 490 490 490 490 490 480 480 480 480 480 480 480 480 480 480 480 480 480 475 470 470 470 460 460 460 460 460 460 460 460 460 460 450 450 450 440 440 440 440 440 440 430 430

75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 129 130 131 132 133 134 135 136 137 138 139 140 141 142 143 144 145 146 147 148 149 150 151 152

MEVLUDIN SEJDINOVIĆ BORIS TRS IGOR SEVŠEK ROSVITA REDNAK BARBARA LIPIČNIK ALMIR KOVAČEVIĆ LIDIJA KOCA MIRJANA BEĆAREVIĆ NATAŠA BOROVNIK INDIRA HAJDARI VESNA JUSIĆ HEJDI KAJTEZ VESNA LEDINEK IVAN ŠTALEKAR SIMON ŠUHA IRENA POVŠE MOJCA DVORJAK LJUBKA ŠMIT STANIMIR RAKIĆ STANISLAVA ŽIVKO DUŠAN VUKOVIĆ STOYAN RAJH PETRA VULIĆ SRETEN ŠAJINOVIĆ TAMARA NJEŽIĆ BRANKA ZALOŽNIK MARJAN HUDOURNIK MIRELA HAJDAREVIĆ MILAN OBRADOVIĆ KLAVDIJA ZAJC TANJA OPERČKAL Rešeno po razpisu iz leta 2015 DAMJANA NADU MARTINA KADIČ JULIJANA PAUNOVIČ MEHO DELIĆ ANELA CIKAJ- ŠEHIĆ BOJAN KREVH VOJKO JERAN ERNESTINA MEH VESNA VIDEMŠEK NERMIN PILAĆI BOŽO MARIĆ SLAVKO BIOČANIN HENRIK PURG GORDANA PONGRAČIČ PETRA HERPERGER SIMON PUKLIČ FARUK PIJUKOVIĆ VALENTIN ZIJAN EDIS ČEHIĆ ALENKA KLANČNIK FERUZ ČANIĆ SAŠA MRDŽIĆ ANIDA HODŽIĆ SANELA MATIJEVIĆ ENISA ALIĆ ISMET ZUKIĆ SUZANA DAKIĆ NINA POZNIČ UROŠ MRAVLJAK ELMEDIN BULJUBAŠIČ DUŠAN JAGER DUŠKO KNEŽEVIĆ JASMINA TOLAZZI BERNARD MEDARA GABRIEL JEŽOVNIK IZTOK GROBELNIK URŠKA DRAME MILENKO BUJDO SVETLANA GLINŠEK BRANKO ĆUMURDŽIĆ KARMEN JURIČ ELVIR KOVAČEVIĆ TOMISLAV NAVERŠNIK EDIN MUSTAFIĆ IGOR STJEPANOVIĆ HAKIJA OMEROVIĆ

430 430 430 430 420 420 410 410 410 410 410 410 410 410 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 400 390 390 390 390 390 380 380 380 380 380 380 380 380 380 380 380 380 380 380 380 380 380 380 370 370 370 370 370 360 360 360 360 350 350 350 350 350 350 340 340 340 330 330 330 330

153 154 155 156 157 158 159 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 191 192 193 194 195 196 197 198 199 200 201 202 203 204 205 206 207 208 209 210 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 222 223 224 225 226 227 228 229 230

ROBI KOZJAK KSENIJA ŽGANEC ANDREJ SKRT DANIJEL KRNETA SANJA HARAMIJA TADEJ JAVORNIK DAVID MANDELC DANILO APLINC LUKA STJEPANOVIĆ ALEKSANDER TRSTENJAK HARI POVŠE IVAN PLEČKO NATALIJA VODONČNIK SEBASTIJAN ZAJC NATAŠA MERMAL SANDRA HARTMAN AMELA ZEĆIROVIĆ NUSRETA MEMIĆ SUZANA ZERA MOJCA BOROVNIK Rešeno po razpisu iz leta 2015 ALMIRA VIDAKOVIĆ SIMON BRODER MARTIN TIČIĆ MOJCA ZADRAVEC ANDREJ CVERNJAK ANA RAKIĆ SARA VUČKOVIČ DARKO BLATEŠIĆ IZTOK VIDEMŠEK SANDI KRAJNC BORIS STROPNIK TEO ČAMER JASNA JUKIĆ TINA FELICIJAN MAJA JOZIĆ MATEJA POZNIČ ZALA KLANČNIK RATKO KOVAČEVIĆ MATEVŽ VOGRINEC SREČKO KRALJ ANJA KAVCL KATJA DRAME ELVISA ARIFOVIĆ TJAŠA PERŠ MONIKA VRČKOVNIK VANJA JOVANOVIĆ KRISTINA KOPRIVNIK MONIKA KERIN ZIKRET DURIĆ MIRALEM KRUŠKO DALIBOR JOVIĆ MAJA ZARIFOVIĆ ŽIGA ODER KAN ŠTRUC SILVA CVIKL DUŠAN KUKIČ MARJAN ŠUNKO VLASTA KRESEVIČ DANICA KOS- KREBS MAJDA KUKIČ MOJCA PUŠNIK MARTIN ŠMIGOC BOGDAN TOMAŠEVIĆ VIOLETA DJERDJI MARJETA JEDLOVČNIK ANDREJ VRBEC BORIS KLEMENC MOJCA KUKOVIĆ MIHA LETNAR ALEN MEMIĆ BORIS KUKEC SAŠA BOROVNIK MATJAŽ KODRUN BARBARA MAJHEN PETER KRČAR SAMRA MEŠANOVIĆ JURE RIBIČ

330 330 330 330 330 330 330 330 330 330 320 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 310 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 300 295 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 290 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280

231 232 233 234 235 236 237 238 239 240 241 242 243 244 245 246 247 248 249 250 251 252 253 254 255 256 257 258 259 260 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 281 282 283

LUKA LAH URŠKA KLJAJIČ DAMIR MAMELEDŽIJA ERVIN MEJRIĆ JURE BEDEK SNJEŽANA LUKIĆ GREGOR FIDEJ JASMINA OMEROVIĆ SARA KRK ANDREJA PAJENK MELVIN KOVAČ IRENA ŠKORJANC NEJC POSTRPINJAK ŽAN TAJNIK ANŽE KOPINA GORAN STOJNIĆ ANJA KONDIĆ TINA KOTNIK DARKO SALOBIR ANŽE KOVAČ DIJANA VUKANČIĆ IGOR KUKOVEC NINA GLOBOČNIK TADEJ KUGONIČ TAMARA MATIĆ LIDIJA ZAGORIČNIK NINA KONDIĆ KLEMEN JAVORNIK URŠKA ROŽIČ BARBARA GORENJC TOMAŽ PAJER AMELA KOVAČ DALIBOR PANIĆ ALISA SARAJLIĆ ALDIN SMAJLOVIĆ SINIŠA MILISAVIĆ MAJDA PLESNIK MARKO REŠTIGORAC NIKOLINA DELIĆ Odstop od vloge JERNEJ KORTNIK SLAVKO KOMAR MARIJO KOVAČ GORDANA PRAJO DANIJELA PAVKOVIĆ ELMA KOVAČEVIĆ NEDŽAD AVDIBAŠIĆ DAVID VOLAVC ROK SRNOVRŠNIK TOMAŽ STROPNIK ALEŠ PRIMEC MEHO HUKIĆ KLAVDIJA ŽUNKOVIČ

Prosilci, ki so za zamenjavo stanovanja uvrščeni na prednostno listo A ESMIR EMINIČ DRAGANA ČOVIĆ STANISLAV KOVŠE MARINA VUKOJA ŠPELA SUŠEC DRAGICA MULEJ NEFISA HIRKIĆ ANJA ABERŠEK PETRA EMERŠIČ OTO TERBOVŠEK SIMEON GNEZDA ARMEL TALETOVIĆ EMRAN ASANI VESNA KRASNIĆI ANICA MARINIČ ELVIS BIŠČIĆ ŠTEFAN MIHALINEC JOŽICA HUDOURNIK DELFA BRČINA DUŠAN POLEGEK ANTONIJA ŠIMIĆ

280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 280 270 270 260 260 260 260 260 230 230 220 210 210 190 190 190 190 190 170

IRENA NAVODNIK MIRA STEVIĆ JOŽICA MAUER SEAN PRISTOVNIK ANTONIJA HOJNIK NAZIL HANKIČ MUHAMET KOCA BRANIMIR ŠKODA DAMJANA KOSI SAMANTA IVANOVIĆ ALEKSANDRA ŽIGIĆ LEONELA ŠTRUC KUJTIM GUTAJ SANDI SMILJČIĆ ERMINA LEŠNIK MASAR SARAMATI DEJAN NAKIĆ MARUŠKA ŠKODA SENADA SARAJLIĆ RUŽICA STOJNIĆ METKA TRATNIK SLOBODANKA TOPČIČ SAMIRA PEPIĆ ANA BULJUBAŠIĆ GORDANA GALONJA MITJA FEGUŠ GORDANA BRČINA ALDIJANA SALIBAŠIĆ MEVLA HANKIĆ SLAVICA SADIKU LINDA BROJAJ

Prosilci, ki so uvrščeni na prednostno listo B Ime priimek in 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25

SUZANA POHAR SIMONA VALOH IGOR ULOKIN FRANC VARŠNIK NEVENKA SMOLČNIK ROK ŽIŽEK JOŽICA JURINEC ANDREJA URNAUT TATJANA JELENKO JASMINA FERENČINA PETER BRICMAN KLARA LIPNIKAR MUHAREM PILAĆI MATJAŽ ŽELEZNIK PETER BOROVNIK ALEKSANDER MISJA JOŽEF FELICIJAN NEDELJKO MARTINOVIĆ EMILIJA VIDEMŠEK ZORAN ŠKOLNIK MIHAELA VERDNIK KEMAL PAŠALIĆ MIHA LUZAR ŽELJAN SANČANIN ZIJAD GAZETIĆ

Število točk 620 410 390 380 380 360 350 350 350 350 340 340 330 330 330 330 330 330 330 330 320 300 280 280 260

Prosilci, ki so za zamenjavo stanovanja uvrščeni na prednostno listo B MUSTAFA BULJUBAŠIĆ URŠKA DOBAJ VESNA KNEŽEVIĆ SANIJA LALIĆ ATILA LASLO LUKA OGRAJENŠEK HARIS PAJIĆ AMEL PAŠIĆ MARIJA PONGRAČIČ SUZANA RODIĆ DŽORDŽE ROGIĆ SUZANA VTIČ

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

17. januarja 2019

Skaza najuspeĹĄneje doslej

GOSPODARSKE novice Strukturna neskladja Ena od vse bolj zahtevnih tem postaja pomanjkanje kadrov, Ä?eprav je brezposelnih ĹĄe vedno precej drĹžavljanov Slovenije. Lani je bilo na zavodu za zaposlovanje v povpreÄ?ju meseÄ?no registriranih 78.474 brezposelnih, kar je 11,5 odstotka manj kot leta 2017. V celotnem lanskem letu se je na zavodu na novo prijavilo 76.578 brezposelnih, kar je sedem odstotkov manj kot leta 2017. NajveÄ? oseb, veÄ? kot 43.000, se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za doloÄ?en Ä?as. Prijavilo se je tudi skoraj 11.500 iskalcev prve zaposlitve ter skoraj 9.400 trajno preseĹžnih delavcev in steÄ?ajnikov.

Po najnovejĹĄih podatkih republiĹĄkega statistiÄ?nega urada, ki so na voljo za oktober, je bilo takrat v drĹžavi skoraj 886 tisoÄ? delovno aktivnih prebivalcev, kar je 3,2 odstotka veÄ? kot oktobra 2017.

Analize kaĹžejo, da bo v tem letu v povpreÄ?ju pribliĹžno 74 tisoÄ? brezposelnih, leta 2020 pa okoli 70 tisoÄ?. V evidenci ostajajo brezposelni, ki so zaradi doloÄ?enih omejitev teĹžje zaposljivi. Strukturna neskladja med potrebami delodajalcev in ponudbo dela pa postajajo teĹžava, ki je oÄ?itno ne bomo zlahka odpravili. Ta razkorak delno zapolnjujejo tuji delavci. V Sloveniji je bilo septembra lani veÄ? kot 86.000 tujih delavcev, veÄ?inoma iz BiH. Njihovo ĹĄtevilo se je samo v lanskem letu poveÄ?alo skoraj za petino.

BoĹĄtjan Vasle guverner Banke Slovenije BoĹĄtjan Vasle prevzema ĹĄestletni mandat guvernerja Banke Slovenije, ki jo je nekaj veÄ? kot osem mesecev zaÄ?asno vodil namestnik guvernerja PrimoĹž Dolenc. Slovenija je tako po Francetu Arharju, Mitju Gaspariju, Marku Kranjcu in BoĹĄtjanu Jazbecu dobila petega guvernerja Banke Slovenije.

Vasle, ki je v svoji javni predstavitvi napovedal odprt in sodelovalen pristop vodenja, mandat zaÄ?enja v okolju, ko je banÄ?ni sistem v bistveno boljĹĄem poloĹžaju kot pred leti, se pa v njem pojavljajo nekatera tveganja, ob tem pa je pred Slovenijo, Evropo in svetom po letih konjunkture zelo verjetno obdobje ohlajanja gospodarstva, Ä?e ne celo nove krize.

FinanÄ?na uprava zbrala 16,6 milijarde evrov Slovenska FinanÄ?na uprava je lani po prvih podatkih pobrala 16,6 milijarde evrov dajatev, kar je 6,9 odstotka veÄ? kot leto prej. PoveÄ?ali so se prihodki vseh blagajn javnega financiranja, torej proraÄ?una drĹžave kot tudi pokojninske in zdravstvene blagajne ter proraÄ?unov obÄ?in. Posebej pozitivne rezultate izkazujejo davki na dohodek in dobiÄ?ek s skupaj 11,1-odstotno rastjo.

Nova posojila za majhna podjetja Na voljo so nova posojila za majhna podjetja. Slovenski podjetniĹĄki sklad ponuja namreÄ? nova mikroposojila, namenjena zagotavljanju ugodnih virov financiranja mikro, malih in zagonskih podjetij z do 50 zaposlenimi. Do leta 2023 bo na voljo skupaj 42 milijonov evrov, od tega je 28 milijonov evrov zagotovila SID banka iz sklada skladov.

Mikrokrediti so enostavni, hitri in ugodni finanÄ?ni instrumenti.

Gre za zneske v viĹĄini od 5.000 do 25.000 evrov z odplaÄ?ilno dobo tudi do pet let ter zelo ugodno obrestno mero v viĹĄini 0,8 odstotka s pripadajoÄ?im ĹĄestmeseÄ?nim euriborom. V okviru prvega razpisa, objavljenega 28. decembra, je na voljo 12 milijonov evrov. Do leta 2023 bo sledilo ĹĄe veÄ? razpisov, tako da bo na voljo skupaj omenjenih 42 milijonov evrov.

DruĹžinsko podjetje Skaza prviÄ? v nekaj manj kot 42-letni zgodovini preseglo 40 milijonov evrov prihodkov – DobiÄ?ek pred davki je dosegel 1,4 milijona evrov Milena KrstiÄ? - Planinc

Velenje – V Skazi so v letu 2018 dosegli vse zastavljene poslovne cilje. PrviÄ? v nekaj manj kot 42-letni zgodovini tega druĹžinskega podjetja so presegli 40 milijonov evrov prihodkov, dobiÄ?ek pred davki pa je dosegel 1,4 milijona evrov. Za naloĹžbe so namenili skoraj 1,1 milijona evrov, Londonska borza pa je podjetje izbrala za eno od 1.000 podjetij, ki najbolj navdihujejo Evropo.

ske, Francije, Japonske. KljuÄ?ni trgi so skandinavske drĹžave, Avstrija, NemÄ?ija, Velika Britanija, Francija, Ĺ vica.

Dobrih 90 odstotkov poslovanja predstavljajo posli za mednaro-

Sodijo med tista podjetja, ki je klasiÄ?no, tako imenovano ÂťvirginÂŤ plastiko, med prvimi zamenjalo za surovine, ki temeljijo na bio osnovi, naravnih surovinah, kot je na primer sladkorni trs. Usmerjeni

â?ą

Produktivnost viĹĄja za 4 odstotke

Lastnika podjetja Igor in Tanja Skaza sta podjetje v zadnjih desetih letih preoblikovala v novodobno, trĹžno naravnano druĹžbo z uspeĹĄno zasnovano svojo blagovno znamko.

â?ą

Londonska borza jih je izbrala za eno od 1.000 podjetij, ki najbolj navdihujejo Evropo.

NaloĹžbe v letu 2018 so bile usmerjene predvsem v ĹĄiritev proizvodnih zmogljivosti, v avtomatizacijo procesov, v sodobnejĹĄo opremo, v tlakovanje poti proti pametni tovarni, Industriji 4.0 in 5.0 in v ugled blagovne znamke Skaza. V podjetju so dvignili produktivnost iz 86 na 91 odstotkov, ob tem pa uspeĹĄno zmanjĹĄali kazalnike nekakovosti iz 2,9 na 2,4 odstotka. Z notranjimi izboljĹĄavami, ki jih predlagajo zaposleni, so lani dosegli kar 500 tisoÄ? evrov prihrankov.

Prodajo izdelkov lastne blagovne znamke poveÄ?ali za 70 odstotkov

Prodajo izdelkov lastne blagovne znamke so v primerjavi z letom 2017 dvignili kar za 70 odstotkov, pridobili pa 18 novih poslovnih kupcev iz Ĺ vice, Fin-

tarnem podroÄ?ju. Lani so v dobrodelne namene namenili skoraj 25.000 evrov.

Trajnostno aktivni so tudi zaposleni. Konec meseca naÄ?rtujejo poseben dogodek znotraj podjetja, h kateremu vabijo tudi vsa druga slovenska in svetovna podjetja – ÂťSkaza movementÂŤ, pot h konÄ?nemu cilju zamenjave plastike za enkratno uporabo s trajnostno plastiko za veÄ?kratno

Tanja Skaza na sreÄ?anju z novinarji: ÂťVerjamemo v svojo zgodbo.

Njena osnova je novodobna organizacija. V njej ĹĄteje vsak zaposleni in njegovo mnenje.ÂŤ

dne partnerje s podroÄ?ja elektronike, pohiĹĄtvene industrije in izdelkov za dom. Njihovi izdelki se prodajajo ali pa so integrirani v izdelke, ki so na voljo kupcem v veÄ? kot 50 drĹžavah sveta.

Pri trajnostni zavezi ne popuĹĄÄ?ajo

Njihov globalen trĹžni poloĹžaj se krepi tudi zaradi nepopustljive trajnostne zaveze, ki so jo pred leti vtkali v svoje poslovne vrednote.

so v reĹĄitve, ki delujejo po principu gospodarjenja brez odpadkov in spreminjanja obstojeÄ?ih materialov v nove vire uporabe. Prav zato sodijo med najbolj pripravljena podjetja na prihodnost v tej panogi in moÄ?no podpirajo sprejeto evropsko direktivo o odpravi plastike za enkratno uporabo.

Naravnani k ljudem

Naravnani k ljudem ostajajo tudi na druĹžbenem in humani-

Bokashi Organko 2 med zvezdami Ambiente

Ekipa Skaze se pripravlja na najpomembnejĹĄi poslovni dogodek izdelkov potroĹĄniĹĄkega blaga na svetu, na sejem Ambiente v Frankfurtu, ki bo od 8. do 12. februarja. Posebna sejemska komisija jih je razveselila z uvrstitvijo izdelka Bokashi Organko 2 v prav posebno kategorijo letoĹĄnjih zvezd Solutions, ki jih odlikujejo inovativnost in kreativnost ter reĹĄevanje vsakdanjih izzivov uporabnikov.

ÂťÄŒas je za novodobne organizacije. V njih vidim svoje poslanstvo v prihodnje. V Skazi bom po letoĹĄnjem letu ostala le kot lastnica,ÂŤ je na ponovoletnem druĹženju z novinarji v hotelu Intercontinental v Ljubljani dejala direktorica Tanja Skaza.

NaÄ?rt rasti za letos je usmerjen na nove trge in nove kupce, osredotoÄ?enost posla pa bodo usmerili na Ä?etrto, vitalno generacijo e-trĹženja C2C2B (kupec do kupca do poslovnega partnerja). Za naloĹžbe v 2019 bo namenjeno 1,2 milijona evrov. uporabo. V okviruÂťSkaza movementÂŤ bo ta dan 368 zaposlenih lonÄ?ke za kavo iz kavnih avtomatov, ki jih njihovi dobavitelji opremijo z lonÄ?ki za enkratno uporabo, zamenjalo za Skazine, ekoloĹĄke lonÄ?ke za veÄ?kratno uporabo. đ&#x;”˛

Slovenska smuÄ?iĹĄÄ?a zadovoljna Slovenska smuÄ?arska srediĹĄÄ?a so s prvim delom letoĹĄnje zimske sezone pogojno zadovoljna, saj je bil obisk glede na vremenske pogoje v veÄ?ini centrov doslej soliden, je povedal vodja zdruĹženja ĹžiÄ?niÄ?arjev Ernest KovaÄ?. Ĺ e najbolj letoĹĄnje muhasto vreme, ki ni prineslo veÄ?je sneĹžne poĹĄiljke, obÄ?utijo na visokogorskih smuÄ?iĹĄÄ?ih, na primer Kanin. Najbolj blizu popolnosti pa je ta trenutek Rogla, kjer obratujejo skoraj vse naprave. Do prejĹĄnje nedelje so naĹĄteli 50.751 smuÄ?arjev, kar je 2,4 odstotka veÄ? kot v enakem obdobju lani, pa Ä?eprav so bili sneĹžni pogoji lani v tem Ä?asu bistveno boljĹĄi.

Proizvodnja izdelkov z daljĹĄo Ĺživljenjsko dobo EU naÄ?rtuje zakonodajo, ki bi od proizvajalcev svetil, televizijskih sprejemnikov in veÄ?jih gospodinjskih aparatov zahtevala proizvodnjo izdelkov z daljĹĄo Ĺživljenjsko dobo. Poleg tega bi morali izdelavo prilagoditi tako, da bi bila popravila laĹžja, obenem pa zagotoviti rezervne dele tudi po preteku garancijskega roka. Podobno pot naÄ?rtujejo tudi ZDA. Ukrep je predvsem okoljevarstvene narave, saj hitro pokvarljivi gospodinjski aparati in elektronika kot odpadki predstavljajo veliko breme. Ĺ tudija, izvedena v razliÄ?nih drĹžavah, je pokazala, da je deleĹž elektronskih naprav za gospodinjstvo, ki so prenehala delovati v petih letih, med letoma 2004 in 2012 zrasel s 3,5 na 8,3 odstotka.

VeÄ? kot deset odstotkov zavrĹženih pralnih strojev je bilo mlajĹĄih od petih let. Predlog je priÄ?akovano naletel na buren odziv proizvajalcev, ki predlagateljem oÄ?itajo prestroge ukrepe. Opozarjajo tudi, da bi uvedba novosti zavrla inovativnost, saj bi morali tehnologijo preveÄ? poenostaviti. Mnogi obenem opozarjajo, da so novejĹĄe naprave energetsko toliko bolj uÄ?inkovite, da je zamenjava starih bolj smiselna. đ&#x;”˛

mz

V Celju nov strokovni sejem Celje – Od 30. januarja do 3. februarja bo na celjskem sejmiĹĄÄ?u potekala nova sejemska prireditev Agritech – prvi strokovni sejem kmetijske in gozdarske tehnologije.

Organizator sejma bo druĹžba Celjski sejem, zanj pa se je odloÄ?ila na pobudo ZdruĹženja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske ter gozdarske tehnologije.

Za sejem vlada med proizvajalci omenjenih izdelkov veliko zanimanje, saj so napolnili praktiÄ?no vseh ĹĄest sejemskih dvoran, veÄ?je stroje bodo razstavljali na zunanjih povrĹĄinah.

Na sejmu bo sodelovalo 62 razstavljalcev, predstavili pa bodo veÄ? kot 200 blagovnih znamk s tega podroÄ?ja.

Ob ogledu sejma bodo obiskovalci videli vso kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, ki jo kmetje in gozdarji potrebujejo pri svojem delu.

V spremljajoÄ?em programu bodo namenili pozornost varnosti pri delu, dotaknili pa se bodo ĹĄe gozdov in intenzivnejĹĄega gospodarjenja v njih.

Ob tem velja ĹĄe posebej opozoriti na Ä?etrtek, 31. januarja, ko bodo posamezni Ä?lani ZdruĹženja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije predstavili pogoje za pridobitev 17 ĹĄtipendij, ki so jih razpisali za

Z novinarske konference, na kateri so predstavili nov sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije v Celju.

bodoÄ?e serviserje ter prodajalce kmetijske mehanizacije. Teh in tudi ostalih kadrov v kmetijstvu ter gozdarstvu namreÄ? moÄ?no primanjkuje.

Organizatorji priÄ?akujejo blizu 20 tisoÄ? obiskovalcev. Po sejmu pa se bodo odloÄ?ili, ali bodo sejem pripravili vsako ali vsako drugo leto. đ&#x;”˛ Tp â€

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka â€

Sreda, 9. januarja Predsednik Borut Pahor se je sreÄ?al s ciprskim kolegom Nikosom Anastasiadesom. Ob tem se je zavzel za poglobitev odnosov med drĹžavama in spoĹĄtovanje mednarodnega prava in sodiĹĄÄ?.

Isti dan smo izvedeli, da bodo prihodnje tri dni pri predsedniku republike potekali posveti s poslanskimi skupinami, kdo bi bil najprimernejĹĄi kandidat za novega varuha Ä?lovekovih pravic.

Kitajski predsednik Ĺ i DĹžinping je severnokorejskemu voditelju Kim DĹžong Unu med njegovim obiskom v Pekingu izrazil podporo za drugo sreÄ?anje z ameriĹĄkim predsednikom Donaldom Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je s slavnostno prisego zaÄ?el svoj drugi mandat na Ä?elu te juĹžnoameriĹĄke drĹžave. Opozicija, ki mu ne priznava legitimnosti, pa je zahtevala demokratiÄ?ne volitve.

AmeriĹĄki zunanji minister Mike Pompeo je v Egiptu ponovil napoved ameriĹĄkega predsednika, da se bo ameriĹĄka vojska umaknila iz Sirije. TurÄ?ija je medtem napovedala, da bo sproĹžila ofenzivo proti sirskim Kurdom, Ä?e bodo ZDA prelagale umike svoje vojske.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump je v svojem prvem letoĹĄnjem televizijskem nagovoru AmeriÄ?anom zahteval financiranje zidu zaradi Âťvse veÄ?je humanitarne in varnostne krize na juĹžni mejiÂŤ. Voditelja demokratov sta takoj za tem povedala, da Trump ustvarja umetno krizo.

Mesto New York se je lotilo uvedbe 100 milijonov dolarjev vrednega zdravstvenega programa, s katerim bodo plaÄ?ali stroĹĄke 600 tisoÄ?ih ljudi, ki si zavarovanja ne morejo privoĹĄÄ?iti.

Britanski parlament je s tesno veÄ?ino sprejel zakon, ki omejuje pristojnosti vlade pri zviĹĄevanju davkov v primeru izstopa ZdruĹženega kraljestva iz Evropske unije brez dogovora.

SodelujoÄ?i na javni predstavitvi mnenj o pomenu znanosti, raziskav in inovacij za razvoj Slovenije so opozorili, da je stanje v znanosti nevzdrĹžno ter da je treba poveÄ?ati financiranje in vlaganja v raziskovalno opremo.

Posebna interna komisija, ki je preiskovala pobeg iz koprskega zapora, je ugotovila veÄ? razliÄ?nih okoliĹĄÄ?in, ki so omogoÄ?ile uspeĹĄen pobeg dveh zapornikov.

Direktor koprskega zapora je ob tem napovedal, da se bo upokojil.

Predsednik ZDA je med obiskom juĹžne meje v Teksasu zagrozil, da bo v drĹžavi razglasil izredne razmere, kar bi mu omogoÄ?ilo financiranje zidu na meji z Mehiko mimo odobritve kongresa.

Avstrijska poĹĄta, ki je vpletena v ĹĄkandal zaradi zbiranja in prodajanja podatkov o potroĹĄnikih, je sporoÄ?ila, da bo izbrisala podatke o politiÄ?nih preferencah potroĹĄnikov.

ÄŒetrtek, 10. januarja Vlada je sklenila, da bo zaradi poveÄ?anja ĹĄtevila prosilcev za mednarodno zaĹĄÄ?ito v letu 2018 za njihovo nemoteno oskrbo in nastanitev zagotovila dodatne prostore, opremo, ĹĄtiri vozila in 32 zaposlitev.

Slovenija je Evropski komisiji izrazila pripravljenost, da v okviru reĹĄevanja vpraĹĄanja izkrcavanja migrantov na Malti sprejme pet zaĹĄÄ?ite potrebnih ljudi.

Sobota, 12. januarja

Slovenija je pripravljena v okviru reĹĄevanja problematike izkrcavanja migrantov na Malti sprejeti pet zaĹĄÄ?ite potrebnih ljudi.

Trump se je na temo zidu ob meji z Mehiko seĹĄel z voditeljema demokratov Nancy Pelosi in Chuckom Schumerjem, a njihovo sreÄ?anje oznaÄ?il za Âťizgubo Ä?asaÂŤ.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je predsedniku parlamenta posredoval pismo, v katerem za mesto varuha Ä?lovekovih pravic predlaga Petra Svetino.

Britanska premierka Theresa May je dan pred Na ulicah francoskih mest so bili glasovanjem o dogovoru o znova t. i. rumeni jopiÄ?i. t. i. brexitu v britanskem parlamentu pozvala poslance, Pariza v neki pekarni odjeknila naj podprejo dogovor. silovita eksplozija, nato je izbruhAmeriĹĄki predsednik Donald nil ĹĄe poĹžar. Umrli so dva gasilca Trump je zagrozil, da bo TurÄ?ijo in ĹĄpanska turistka. VeÄ? ljudi je Âťgospodarsko uniÄ?ilÂŤ, Ä?e bo Ankabilo ranjenih. ra po umiku ameriĹĄkih sil iz Sirije Juan Guaido, predsednik ve- napadla tamkajĹĄnje kurdske sile. nezuelske narodne skupĹĄÄ?ine, v Ĺ˝upan poljskega mesta Gdansk kateri ima veÄ?ino opozicija, je le Pawel Adamowicz je umrl, potem dan po vnoviÄ?ni prisegi predse- ko ga je pred veÄ? sto ljudmi na dnika Nicolasa Madura oznanil, da je pripravljen prevzeti vodstvo s pomoÄ?jo vojske in razpisati volitve.

Kanada je sprejela 18-letno savdsko najstnico Rahaf Mohaemd Al Kunun, ki je pobegnila, od doma, ker so ji ob zavrnitvi poroke z izbranim moĹžem in izstopu iz islama bratje grozili s smrtjo.

SneĹžnim nevĹĄeÄ?nostim v Avstriji

Nedelja, 13. januarja V DraĹžgoĹĄah se je ob 77. obletnici draĹžgoĹĄke bitke zbralo 'veÄ? tisoÄ? ljudi, ki jih je nagovoril predsednik drĹžavnega zbora Dejan Ĺ˝idan. Ĺ˝e ĹĄesti zaporedni konec tedna se je v Beogradu zbralo veÄ? tisoÄ?

Srbov, ki so izrazili nasprotovanje predsedniku Aleksandru VuÄ?iću in zahtevali nepristransko medijsko poroÄ?anje.

ZDA in Poljska sta sporoÄ?ili, da bosta februarja skupaj organizirali konferenco o BliĹžnjem vzhodu, na kateri se bodo osredotoÄ?ili na vpliv Irana. Iransko zunanje ministrstvo je izrazilo nasprotovanje in na zagovor poklicalo poljskega diplomata.

ZDA je priÄ?ela umikati sile iz Sirije.

VojaĹĄka koalicija pod vodstvom ZDA je zaÄ?ela umikati svoje enote iz Sirije, a iz varnostnih razlogov podrobnosti o lokacijah in Ä?asu umika niso Ĺželeli razkriti.

Mediji so nas opomnili, da je Slovenija na zaÄ?etku tedna izdala za 1,5 milijarde evrov desetletnih obveznic, s katerimi bo refinancirala zapadle glavnice in dosegla niĹžje letne stroĹĄke za obresti.

Iz Sudana je priĹĄla vest, da tam vse od 19. decembra potekajo mnoĹžiÄ?ni protesti proti visokim cenam in predsedniku Omarju Al BaĹĄirju, ki se tudi po 30 letih vladanja ne namerava umakniti.

V Parizu se je med novimi protesti gibanja rumenih jopiÄ?ev zbralo okoli osem tisoÄ? ljudi, znova so se vneli spopadi med protestniki in policijo. Istega dne je v srediĹĄÄ?u

17. januarja 2019

Žabja perspektiva

Mojca Ĺ truc

Petek, 11. januarja Donald Trump je zahteval financiranje zidu na meji z Mehiko.

ĹĄe vedno ni bilo videti konca.

odru na dobrodelni prireditvi dan prej zabodel moĹĄki s policijsko kartoteko.

Obilica snega v Avstriji je ĹĄe vedno povzroÄ?ala precej teĹžav.

V severnem in osrednjem delu tamkajĹĄnjih Alp je znova moÄ?no sneĹžilo, v veÄ? delih drĹžave pa je veljala velika nevarnost plazov.

Torek, 15. januarja Policisti so v primeru KengurujÄ?ki kazensko ovadili 67-letnico zaradi suma zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja.

Pravosodna ministrica Andreja KatiÄ? je obiskala koprski zapor in ob obisku napovedala, da bo ustanovo odslej zaÄ?asno vodila Janja Pahor MohoriÄ?.

Predsednik republike Borut Pahor se je v Romuniji sreÄ?al z romunskim predsedniko m K l a u s o m Iohannisom, s katerim sta govorila o

V Beogradu so Ĺže ĹĄesti konec tedna zapored potekali protesti proti Aleksandru VuÄ?iću.

GrĹĄki obrambni minister Panos Kamenos je zaradi dogovora med GrÄ?ijo in Makedonijo o novem imenu odstopil in iz vladne koalicije povlekel ĹĄest poslancev svoje stranke, s Ä?imer vladna koalicija v parlamentu nima veÄ? veÄ?ine.

SneĹžni plaz pri kraju Lech na Predarlskem je zasul ĹĄtiri nemĹĄke smuÄ?arje, ki so smuÄ?ali na zaprtem smuÄ?iĹĄÄ?u. Trije so umrli, Ä?etrti je ostal pogreĹĄan. SneĹžne razmere so v Avstriji v zadnjem obdobju terjale 13 smrtnih Ĺžrtev.

Ponedeljek, 14. januarja Policija je vloĹžila toĹžbo zoper odloÄ?itev informacijske pooblaĹĄÄ?enke, da mora razkriti dokumente o ravnanju z migranti na meji.

Britanski parlament se je sooÄ?al s pomembnim vpraĹĄanjem.

romunskem predsedovanju Uniji, o prihodnosti Unije, Zahodnem Balkanu in dvostranskih odnosih.

V spodnjem domu britanskega parlamenta je potekalo kljuÄ?no glasovanje o predlogu dogovora o brexitu, ki sta ga izpogajala britanska vlada in Evropska unija.

Z zahtevo po viĹĄjih plaÄ?ah je varnostno osebje na frankfurtskem in drugih nemĹĄkih letaliĹĄÄ?ih zaÄ?elo 18-urno opozorilno stavko.

Iz kenijskega glavnega mesta so poroÄ?ali o teroristiÄ?nem napadu na hotel Dusit, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi.

Zdravilna moÄ? pospravljanja Ĺ e danes se spomnim besed profesorja likovne vzgoje iz srednje ĹĄole, da je nered vedno znak ustvarjalnosti. Misel je hudomuĹĄno zabavna in na trenutke dober izgovor. Po resni plati ima neurejeno okolje veliko negativnih uÄ?inkov na poÄ?utje in zdravje.

Spletna platforma za ogled televizijskih serij in filmov Netflix med drugim predvaja serijo “Pospravljanje z Marie Kondoâ€?. Japonska strokovnjakinja za pospravljanje v vsaki epizodi obiĹĄÄ?e par ali druĹžino, ki Ĺželi spremeniti svoje bivalne prostore, se znebiti odveÄ?ne krame in zadihati v bolj urejenem domu. Ljudje se za svetovanje pogosto ne odloÄ?ijo zaradi primarne TjaĹĄa Zajc neprijetnosti razmetanega in umazanega okolja, ampak zato, ker takĹĄni prostori povzroÄ?ajo stres in sproĹžajo spore v medosebnih odnosih. Zato je pospravljanje in privzgajanje redoljubja lahko ĹĄe kako terapevtsko.

Pospravljanje po metodi Marie Kondo poteka v petih kategorijah.

Najprej se pregledajo obleke in Ä?evlji, nato knjige in papirji, sledijo razliÄ?ni predmeti, na koncu se razvrĹĄÄ?a in ocenjuje stvari s sentimentalno vrednostjo. Popravljanje traja tudi veÄ? tednov. V tem Ä?asu strokovnjakinja veÄ?krat obiĹĄÄ?e isto stranko in deli nasvete za metode razvrĹĄÄ?anja in zlaganja stvari, ki posamezniku ne predstavljajo bremena, temveÄ? ritual, dolgoroÄ?en red in mir.

Serija dobro predstavi posledice potroĹĄniĹĄke, kapitalistiÄ?ne mentalitete, zaradi katere ljudje kopiÄ?ijo obleke, Ä?evlje, naprave in drugo, kar na koncu pristane v kleti ali garaĹži. Zaradi snemanja v ZDA lahko gledalec hitro dobi laĹžen obÄ?utek, da gre za nam tujo teĹžavo. V ZDA je vsega veÄ? in vse je veÄ?je – avtomobili, hiĹĄe, supermarketi itd. A Ä?e smo odkriti, se pri nas marsikdo lahko prepozna v zgodbi nakupov, ki so namesto potrebe posledica dobrega oglasa, konÄ?ajo pa se z umikanjem stvari v omare, nato pa pri lastnikih hiĹĄ v kleti ali poÄ?itniĹĄke hiĹĄe.

Ko sva se s fantom vselila v prvo stanovanje, sva imela preprosto pravilo: za vsako novo stvar mora iz stanovanja ena stara. S tem ob vsakem nakupu dvakrat premisliĹĄ, ali res potrebujeĹĄ nekaj novega, in prepreÄ?iĹĄ kopiÄ?enje krame. Dokler nisi lastnik stanovanja, ampak se seliĹĄ iz enega najemniĹĄkega prostora v drugega, si tudi z vsako selitvijo prisiljen pregledati svoje imetje in se znebiti nepotrebnih stvari. Ko pa si v lastni nepremiÄ?nini desetletja, ti, Ä?e se temu zavestno ne posveÄ?aĹĄ, hitro zaÄ?ne zmanjkovati prostora.

Italijanska zdravnica, uÄ?iteljica in filozofinja Maria Montessori v svojih knjigah o vzgoji pogosto poudarja pomen reda v okolju med odraĹĄÄ?anjem. Sploh v najzgodnejĹĄih dobah je za otroka pomembno, da so stvari na svojem mestu. V takem okolju se otrok lahko znajde in ga obvlada v vseh podrobnostih. ÄŒe otrok nima primernega okolja za duĹĄevni razvoj in ne najde motiva za delovanje, potem vidi samo ‘stvari’, ki jih hoÄ?e imeti, posedovati. “Vzeti, posedovati je nekaj preprostega, pri tem intelektualna moÄ? in ljubezen nista potrebni,â€? piĹĄe Montessorijeva.

Nakupovanje, tudi najmanjĹĄih malenkosti, je tudi enostavno: prinese takojĹĄen, Ä?etudi kratkotrajen obÄ?utek ugodja. DolgoroÄ?no Ĺžal ravno nasprotno, pa naj gre za Ä?okolado in tortice, ki so v trenutku uĹživanja nagrada, tolaĹžba ali razvajanje, ali pa nakupovanje stvari, ki jih na zaÄ?etku “nujno potrebujemoâ€?, na koncu pa ne vemo, kaj bi z njimi.

Pred leti se je v ZDA zaÄ?elo razvijati gibanje minimalizma, o katerem sta prijatelja Joshua Fields Millburn in Ryan Nicodemus posnela tudi dokumentarni film. Minimalizem definirata kot orodje za pridobitev in ohranjanje obÄ?utkov svobode in sreÄ?e, ki izhajata iz osvoboditve stresa zaradi z lastnino povezanimi skrbmi. Oba sta bila poslovneĹža z uspeĹĄnim vzpenjanjem po karierni lestvici, a obenem podvrĹžena mentaliteti, da je “imeti veÄ? in veÄ?jeâ€? merilo uspeha in vrednosti posameznika. Ta ideologija vodi v spiralo nezadovoljstva in izÄ?rpanosti. Zato minimalizem spodbuja obratno – imeti, posedovati manj stvari. S tem hitro zmanjĹĄamo koliÄ?ino draĹžljajev v okolju. To poslediÄ?no omogoÄ?a posveÄ?anje zares pomembnim stvarem – notranjemu miru, rasti, medosebnim odnosom in zadovoljstvu. ÄŒe pa to ni dovolj dober argument, naj dodam ĹĄe tole: osebno me pri tedenskem pospravljanju tolaĹži misel, da gre za fiziÄ?no aktivnost, poleg tega lahko med sesanjem ali drgnjenjem kopalnice posluĹĄam podkaste in izvem kaj novega. To pa Ĺže ustreza definiciji kakovostnega preĹživljanja Ä?asa. đ&#x;”˛

StrateĹĄko partnerstvo dveh velikanov AmeriĹĄki avtomobilski velikan Ford in njegov nemĹĄki tekmec Volkswagen naj bi uradno napovedala strateĹĄko partnerstvo, ki naj bi med drugim vkljuÄ?evalo sodelovanje pri razvoju avtonomnih in elektriÄ?nih vozil. AmeriĹĄki avtomobilski proizvajalec je poleg tega napovedal, da bo v Veliki Britaniji in na celinski Evropi izvedel preobrazbeni naÄ?rt, v njegovem okviru pa bo po priÄ?akovanju odpustil veÄ? tisoÄ? ljudi. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

Manj denarja, manj javnih del

Odobreni programi

Vsebine odobrenih programov so: socialno vkljuÄ?evanje za posebej ranljive, urejanje in vzdrĹževanje javnih povrĹĄin in obÄ?inskih cest, druĹžabniĹĄtvo in spremljanje, pomoÄ? druĹĄtvu ali nevladni organizaciji, pomoÄ? pri izvajanju programov za mlade, pomoÄ? pri izvajanju programov za obÄ?ane, varstvo okolja in ohranjanje narave ter pomoÄ? v muzejih, galerijah in arhivih.

Za izvedbo programov javnih del je imela ObmoÄ?na sluĹžba zavoda RS za zaposlovanje Velenje za letos na razpolago 960.000 evrov, kar je 40 odstotkov manj kot lani – V javna dela bo lahko vkljuÄ?enih le 106 oseb, lani jih je bilo 172 Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje – Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so veÄ? kot eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, njihovi socialni vkljuÄ?enosti, ohranitvi in razvoju

7

MED VAMI

17. januarja 2019

delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.

Programi se izberejo na osnovi javnega povabila, na katero lahko kandidirajo neprofitni delodajalci, ki izpolnjujejo pogoje.

Za leto 2019 je bilo javno povabilo za izbor javnih del obja-

Razdelitev potrjenih ponudb po obÄ?inah

Od 103 ponudb jih je v Ĺ AĹ A regiji potrjenih 57, najveÄ? v obÄ?ini Velenje (46), sledi obÄ?ina Ĺ martno ob Paki (4) in Ljubno ob Savinji (2), po eno potrjeno ponudbo pa imajo v Ĺ oĹĄtanju, Nazarjah, SolÄ?avi, ReÄ?ici ob Savinji in Mozirju.

Na KoroĹĄkem je potrjenih 46 ponudb, najveÄ? v obÄ?inah Slovenj Gradec (13) in Ravne na KoroĹĄkem (12), v Radljah ob Dravi 6, v ÄŒrni na KoroĹĄkem 4, po 3 v obÄ?inah Dravograd in Mislinja, po 2 v MeĹžici in na Prevaljah, 1 pa je bila potrjena za obÄ?ino Ribnica na Pohorju.

vljeno 23. novembra lani, zaradi razdelitve vseh razpoloĹžljivih sredstev, ki jih proraÄ?un Republike Slovenije namenja zanje, pa zaprto Ĺže 7. januarja letos.

Za izvajanje programov je bilo v Sloveniji na voljo 15 milijonov evrov, od tega v ObmoÄ?ni sluĹžbi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje (ĹĄtirje uradi za delo na KoroĹĄkem in dva v savinjsko-ĹĄaleĹĄkem delu obmoÄ?ne sluĹžbe) samo 960.000 evrov, kar je 590.000 evrov oziroma 40 odstotkov manj kot lani. ÂťNa javno povabilo smo prejeli 209 ponudb. Glede na veliko ĹĄtevilo prejetih ponudb in nezadostnih sredstev za odobritev vseh je bilo treba izbor opraviti na osnovi dodatnih meril, ki jih

toÄ?kovale po tem, ali je izvajalec predlani in lani Ĺže izvajal javna dela in vkljuÄ?ene osebe nato tudi redno zaposlil, ali je imel izvajalec zadnje tri mesece zaposleno najmanj eno osebo, je izvajalec

Darinka SoviÄ? – PeÄ?nik: ÂťGlede na veliko ĹĄtevilo prejetih ponudb in nezadostnih sredstev za odobritev vseh smo pripravili izbor ponudb na osnovi dodatnih meril.ÂŤ

doloÄ?a javno povabilo,ÂŤ pravi Darinka SoviÄ? – PeÄ?nik, vodja oddelka programov zaposlovanja v OS Velenje. Ponudbe so se

â?ą

V Velenju 46 potrjenih ponudb, v Ĺ martnem ob Paki 4, v Ĺ oĹĄtanju 1.

nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu, ali naroÄ?nik v celoti zagotavlja financiranje plaÄ?e udeleĹženca javnega dela, ali se bodo v program vkljuÄ?ili invalidi in ali se bodo v program vkljuÄ?evale osebe s I. ali II. ravnjo izobrazbe. ÂťNa osnovi toÄ?kovanj

po teh merilih so bile izbrane 103 ponudbe za 106 oseb, neizbranih pa 105 ponudb za 148 oseb,ÂŤ pravi vodja oddelka programov zaposlovanja. Za primerjavo: lani je bilo v ObmoÄ?ni sluĹžbi Velenje prejetih 212 ponudb, izbranih pa 140 za vkljuÄ?itev 172 oseb.

Sredstva, ki jih drĹžavni proraÄ?un namenja za javna dela, so poĹĄla, kar pa ne pomeni, da javna dela letos niso veÄ? moĹžna. ÂťObÄ?ine lahko z namenom, da aktivirajo njene brezposelne obÄ?ane sprejmejo program javnih del, Ä?e v celoti zagotovijo sredstva za njegovo izvajanje in pred sprejemom programa javnih del pridobijo soglasje zavoda za zaposlovanje. đ&#x;”˛

OlajĹĄave za druĹžinske Ä?lane do 5. februarja

Uveljavitev Zakona o osebni asistenci nekatere zelo razveselila

Vlogo lahko prviÄ? oddate kar po mobilnem telefonu, kamor si naloĹžite mobilno aplikacijo eDavki

Z novim letom sta zaÄ?ela veljati dva zakona, pomembna za invalide Mojca Ĺ truc

Milena KrstiÄ? - Planinc

lahko uporabljali predizpolnjeni obrazec z lanskimi podatki, dohodnino bodo imeli vrnjeno ĹĄtiri dni prej, kot bi jo imeli sicer, lahko pa bodo sodelovali tudi v nagradni igri za elektriÄ?ni skiro, elektriÄ?no kolo in 25.000 evrov. ÂťTako se bodo zavezanci tudi izognili nepotrebni izgubi Ä?asa in gneÄ?i zaradi obiska finanÄ?nega urada, z elektronsko oddajo oziroma oddajo vloge preko mobilne aplikacije pa zmanjĹĄali moĹžnost napak, ki lahko nastanejo zaradi roÄ?nega prepisa podatkov z obrazcev v raÄ?unalniĹĄke evidence.ÂŤ

Ljubljana, Velenje – ZaÄ?etek leta je Ä?as, ko morajo davÄ?ni zavezanci FinanÄ?ni upravi Republike Slovenije predloĹžiti ĹĄtevilne vloge oziroma napovedi. Prvi pomemben datum je 31. januar. Do takrat so dolĹžni zavezanci, ki jim je bilo za leto 2018 izdano dovoljenja za uveljavljanje pavĹĄalnega nadomestila DDV (kmetijski zavezanci), oddati obraÄ?un za leto 2018. Tega morajo oddati tudi, Ä?e v letu 2018 pavĹĄalno nadomestilo ni bilo uveljavljeno (ni bilo prodaje kmetijskih izdelkov ali storitev). ObraÄ?un je potrebno oddati v Lahko tudi po elektronski obliki preko starem sistema e-Davki. Med Seveda pa lahko zavezanpomembnimi datumi, ci obrazce vlog za uveljaki so povezani z dohovljanje olajĹĄav za vzdrĹževadnino za leto 2018, pa ne druĹžinske Ä?lane dobijo je 5. februar 2019. tudi na FinanÄ?nem uradu Do tega datuma moVelenje v poslovnem Ä?asu rajo tisti, ki Ĺželijo, da vsak delovni dan ali v pise jim pri sestavi insarni v Mozirju ob sredah, formativnega izraÄ?una lahko pa si jih stiskajo tudi dohodnine oziroma pri s spletne strani FURS-a. odmeri dohodnine priTa bo tudi letos zavezanzna posebna olajĹĄava za cem za odmero dohodnine vzdrĹževane druĹžinske Darija Vidmar: ÂťTako se prve informativne izraÄ?une Ä?lane, vloĹžiti posebno bodo zavezanci tudi izognili odpremil 31. marca, naslevlogo. ÂťÄŒe je zavezanec nepotrebni izgubi Ä?asa in gneÄ?i dnjo tranĹĄo pa 31. maja. vzdrĹževane druĹžinske zaradi obiska finanÄ?nega Ä?lane uveljavljal Ĺže med urada.ÂŤ Ĺ e nekateri datumi letom in tega ne bo spreDo 28. februarja morajo minjal, pa mu ni potrebno storiti niÄ?esar, zavezanci, ki dosegajo dohodke iz oddasaj bo podatke o vzdrĹževanih druĹžinskih janja premoĹženja v najem vloĹžiti napoved Ä?lanih posredoval Ĺže njegov izplaÄ?evalec,ÂŤ za odmero dohodnine od dohodkov, dosepravi Darija Vidmar, direktorica FinanÄ?- Ĺženih z oddajanjem premoĹženja v najem. nega urada Velenje.

Do omenjenega datuma morajo oddati napovedi tudi zavezanci za odmero dohoHitro in enostavno od koderkoli dnine, ki so v letu 2018 dosegli dohodke ÂťVlogo lahko letos prviÄ? oddate kar po iz kapitala. mobilnekm telefonu, kamor si naloĹžite Zavezanci iz naslova davka od dohodkov mobilno aplikacijo eDavki. Tako boste s iz dejavnosti in davka od dohodkov pravnih FinanÄ?no upravo poslovali hitro in eno- oseb pa morajo oddajo obraÄ?unov opraviti stavno od koderkoli. Vlogo je mogoÄ?e do 1. aprila. Do tega dne je treba oddati oddati tudi elektronsko preko sistema obraÄ?un akontacije dohodnine od dohodka eDavki brez digitalnega potrdila,ÂŤ pravi in iz dejavnosti. Do istega datuma morajo omeni prednosti takega poslovanja. Upo- oddati obraÄ?un tudi zavezanci davka od đ&#x;”˛ rabniki mobilne aplikacije eDavki bodo dohodka pravnih oseb.â€

Zakon o socialnem vkljuÄ?evanju invalidov razĹĄirja krog upraviÄ?encev do nadomestila, zakon o osebni asistenci pa ureja pravico do osebne asistence v obsegu najmanj 30 ur na teden ter pravico do komunikacijskega dodatka za slepe, gluhe in gluho-slepe. Slednji bodo lahko to izkoristili v obliki 30 ur osebne asistence na mesec.

Osebna asistenca za omogoÄ?anje enakopravne vkljuÄ?enosti invalidov v druĹžbo

Gre torej za dva moĹžna naÄ?ina uporabnosti Zakona o osebni asistenci. Prvi predvideva najmanj 30 ur asistence na teden, zaradi Ä?esar so uveljavitve zakona zelo veseli v DruĹĄtvu paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske. ÂťVendar, konÄ?no, zadnji Ä?as,ÂŤ pravi njihov predstavnik Janez Hudej in pojasnjuje, da je bil s tem zakonom narejen prvi korak, da se posamezniku s teĹžjimi in dolgotrajnimi telesnimi in duĹĄevnimi okvarami omogoÄ?i Ä?imbolj enakopravna vkljuÄ?enost v druĹžbo z enakimi moĹžnostmi na vseh podroÄ?jih Ĺživljenja. ÂťOsebna asistenca bo uporabniku omogoÄ?ala veÄ?jo samostojnost in neodvisnost pri vsakdanjih opravilih in dejavnostih, v katerih je sicer omejen zaradi stopnje in vrste invalidnosti,ÂŤ ĹĄe pravi Hudej.

Kot dodaja, imajo v DruĹĄtvu paraplegikov jugozahodne Ĺ tajerske Ä?lane, ki so tudi doslej uporabljali storitve nege in pomoÄ?i ter Ä?lane, ki teh storitev doslej niso uspeli pridobiti, so se pa zanje prijavili zdaj. ÂťS tem zakonom pa ĹĄe ni reĹĄena celotna problematika oskrbe, nege in pomoÄ?i za drugaÄ?ne ‚laĹžje› stopnje invalidnosti, torej za tiste, ki hoÄ?emo biti doma v svojem okolju in ne v razliÄ?nih institucijah,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja Hudej.

Gluhi so pridobili, slepi pa niso izgubili, a le malo dobili

Uporabniki osebne asistence, stari od 18 do 65 let, ki zaradi invalidnosti

potrebujejo pomoÄ? pri opravljanju aktivnosti, vezanih na samostojno osebno ali druĹžinsko Ĺživljenje, pri vkljuÄ?evanju v okolje, izobraĹževanju ali zaposlitvi, morajo vlogo vloĹžiti na center za socialno delo, pri Ä?emer, kot je zapisano, je pogoj, da je potrebujejo najmanj 30 ur na teden.

Tisti, ki potrebujejo manj pomoÄ?i, lahko Zakon o osebni asistenci uporabijo drugaÄ?e – torej do 30 ur na mesec.

Za razliko od prve oblike pomoÄ?i pri vlogi za pomoÄ? do 30 ur na mesec ni potrebno ocenjevanje izpolnjevanja

komunikacijskih ovir v vsakdanjem Ĺživljenju. Predsednik MDGN Velenje ĹĄe pravi, da je bilo v zadnjem obdobju v Sloveniji sprejetih kar nekaj zakonov, ki pomembno vplivajo na Ĺživljenje invalidnih oseb. ÂťZa nas je zelo pomemben Zakon o izenaÄ?evanju moĹžnosti invalidov, ki je bil sprejet pred Zakonom o osebni asistenci, prinaĹĄa pa nam pravico do tehniÄ?nih pripomoÄ?kov,ÂŤ pravi FoĹĄtner in vsem s teĹžavami sluha svetuje, da se oglasijo v druĹĄtvu, kjer jim bodo svetovali, kako ravnati za uveljavitev pravic, ki jim pripadajo.

pogojev, mora pa posameznik ne glede na ĹĄtevilo ur plaÄ?ati polovico dodatka za pomoÄ? in postreĹžbo, torej 146 evrov.

Zato dolgoletni Ä?lan MedobÄ?inskega druĹĄtva slepih in slabovidnih Celje ter poznavalec socialnega varstva Brane But pravi, da z uveljavitvijo zakona slepi sicer niso izgubili, so pa bolj malo dobili. Pravi pa, da je uveljavitev Zakona o osebni asistenci velik plus za gluhe in gluho-slepe, ki so poloviÄ?ni dodatek dobili prviÄ?. Z njim se strinja predsednik MedobÄ?inskega druĹĄtva gluhih in nagluĹĄnih (MDGN) Velenje Franc ForĹĄtner. Pravi, da bi zakon sicer bilo moĹžno ĹĄe izpopolniti, je pa nadvse dobrodoĹĄel in so ga veseli. ÂťPridobili smo tisto, Ä?esar do zdaj sploh nismo imeli,ÂŤ pravi ForĹĄtner in izpostavlja komunikacijski dodatek v vrednosti 146,06 evra, ki je gluhim, nagluĹĄnim, gluho-slepim in osebam s polĹževim vsadkom namenjen za premagovanje

Ĺ˝elijo si biti Ä?im bolj samostojni

Sicer pa velja, da je Zakon o osebni asistenci pisan na koĹžo tistim, ki potrebujejo pomoÄ? 24 ur na dan in vse dni v letu. ÂťZa ostale pa je nekoliko manj prijazen,ÂŤ razmiĹĄlja Brane But, ki je osebno kot Ä?lan delovne skupine sodeloval pri pripravi zakona leta 2010. Takratni predlog je bil nekoliko drugaÄ?en od nedavno uveljavljenega zakona. ÂťBistvo je, da si Ĺželimo biti Ä?im bolj samostojni,ÂŤ pojasnjuje But. VeÄ?inoma slepi in slabovidni tako ne sodijo v prvo kategorijo, ki potrebuje 30 ur pomoÄ?i na teden, temveÄ? v drugo, ki lahko koristi do 30 ur pomoÄ?i na mesec. Toda bolj ko so samostojni, manj pomoÄ?i na mesec potrebujejo. In najbrĹž je plaÄ?ilo 146 evrov v takĹĄnem primeru teĹžje oziroma manj smiselno. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

17. januarja 2019

Tudi po 10 letih edina brezplaÄ?na ĹĄola v drĹžavi UÄ?encem osnovne ĹĄole Nazarje ni treba plaÄ?evati stroĹĄkov obĹĄolskih dejavnosti – Z lastnim delom in s pomoÄ?jo donatorjev do 30 tisoÄ? evrov Tatjana PodgorĹĄek

Na Osnovni ĹĄoli Nazarje uÄ?encem Ĺže 10 let ni treba plaÄ?evati stroĹĄkov za obisk obĹĄolskih dejavnosti. Projekt brezplaÄ?ne osnovne ĹĄole je v ĹĄolskem letu 2008/2009 uvedel takratni ravnatelj, VelenjÄ?an JoĹžef KavtiÄ?nik, nazarska ĹĄola pa ĹĄe vedno velja za svetlo izjemo pri tem v drĹžavi. Letos jo obiskuje 239 uÄ?encev in uÄ?enk.

nastanejo, plaÄ?amo iz ĹĄolskega sklada,ÂŤ je povedala ravnateljica ĹĄole Vesna LeĹĄnik.

Za plaÄ?ilo stroĹĄkov za obĹĄolske dejavnosti potrebujejo v ĹĄolskem

Sodelujejo tudi uÄ?enci

V projekt brezplaÄ?ne osnovne ĹĄole vkljuÄ?ujejo tudi uÄ?enke in uÄ?enke. VkljuÄ?ujejo jih tam, kjer jih lahko in po njihovih zmoĹžnostih. Pred ĹĄolo je Ĺže nekaj let postavljen zabojnik za star papir, v katerega poleg uÄ?encev vse pogosteje odlagajo star papir tudi krajani, pa podjetja, ko praznijo arhive. StarejĹĄi uÄ?enci izdelujejo boĹžiÄ?no-novoletne voĹĄÄ?ilnice, ki jih ponudijo v odkup podjetjem v okolici. Skupaj z uÄ?itelji in ne-

BrezplaÄ?ne ĹĄole v naravi, teÄ?aji, ekskurzije ‌

ÂťSliĹĄi se neverjetno, a drĹži. StarĹĄi naĹĄih uÄ?encev in uÄ?enk plaÄ?ujejo le prehrano za otroke, vse ostale dejavnosti so zanje brezplaÄ?ne. To pomeni vse ekskurzije, prevozi, smuÄ?arske vozovnice za zimsko ĹĄolo v naravi, bivanje v poletni in zimski ĹĄoli v naravi, uÄ?itelji plavanja in smuÄ?anja, izposoja smuÄ?arske opreme, valeta, plesne vaje ‌ Veliko je tega. Vsako ĹĄolsko leto organiziramo tri ĹĄole v naravi, in sicer za uÄ?ence 4. razredov plavalno ĹĄolo, za ĹĄestoĹĄolce smuÄ?arsko zimsko ĹĄolo, za osmoĹĄolce pa tridnevni naravoslovni tabor. UÄ?enci 2. razredov obiskujejo enotedenski plavalni teÄ?aj, uÄ?enci 5. razredov pa teÄ?aj smuÄ?anja. StroĹĄke, ki pri tem

dobrodelni koncert z naslovom Za smeh v otroĹĄkih oÄ?eh, ki ga organizirajo marca. Priprave na letoĹĄnjega so v polnem teku, tokrat pa bodo z njim zaznamovali ĹĄe 20-letnico delovanja ĹĄole.

Vesna LeĹĄnik: ÂťProjekt brezplaÄ?ne ĹĄole je bil eden od dejavnikov, zaradi katerih je bila nazarska obÄ?ina lani uvrĹĄÄ?ena na 10. mesto slovenskih obÄ?in, v katerih se najbolje Ĺživi.ÂŤ

letu od 25 do 30 tisoÄ? evrov, zberejo pa jih iz veÄ? virov. NajveÄ? z donacijami raznih podjetij iz bliĹžnje in daljne okolice, zelo jim stoji ob strani lokalna skupnost, eden od pomembnih virov je tudi

katerimi starĹĄi peÄ?ejo pecivo, ki ga ponujajo za prostovoljne prispevke pred dobrodelnim koncertom. Prodajajo vstopnice zanj z obiski po gospodinjstvih. Prav tako na ĹĄoli vsako leto pripravijo likovno kolonijo, v kateri likovno nadarjeni uÄ?enci ustvarjajo pod vodstvom akademskih slikarjev.

Na razstavo del povabijo predstavnike nekaterih podjetij, ti pa lahko odkupijo dela uÄ?encev za prostovoljne prispevke. ÂťUÄ?enci se zavedajo, da prispevajo svoj deleĹž k brezplaÄ?ni ĹĄoli tudi sami.ÂŤ Kot meni LeĹĄnikova, imajo aktivnosti v projektu pozitiven uÄ?inek na vse. Ugotavljajo, da jih brezplaÄ?na ĹĄola zdruĹžuje, vzbuja zavedanje, da ga lahko izpeljejo le s skupnimi moÄ?mi in da eden

Rekli so â?ą

Sebastjan Ĺ˝vipelj, predsednik sveta starĹĄev: ÂťStarĹĄi smo seveda veseli, da je naĹĄim otrokom omogoÄ?ena brezplaÄ?na udeleĹžba pri vseh obĹĄolskih dejavnostih, in ta projekt absolutno podpiramo. Smo zadovoljni in hvaleĹžni. Sam sem prepriÄ?an, da brez tega marsikateremu otroku starĹĄi ne bi mogli omogoÄ?iti udeleĹžbe pri prav vsaki dejavnosti. Zaradi omenjenega in ker verjamem, da nas delo za skupno dobro ĹĄe bolj povezuje, tudi starĹĄi radi pomagamo po

Na Ĺ oli za storitvene dejavnosti in Elektro in raÄ?unalniĹĄki ĹĄoli Ĺ olskega centra Velenje Ĺže tretje leto zapored izvajajo projekt Ĺ ola ambasadorka Evropskega parlamenta. Dijakinjam in dijakom z razliÄ?nimi aktivnostmi pomagajo do aktivnega znanja o Evropski uniji, evropski parlamentarni demokraciji, Evropskem parlamentu in drugih institucijah.

OzaveĹĄÄ?ajo jih o evropskem drĹžavljanstvu in njegovem pomenu v vsakdanjem Ĺživljenju ter spodbujajo pridobivanje izkuĹĄenj, ki so jim kot mladim Ä?lanom evropske druĹžine na voljo. ÂťPredstavljamo

ÂťNajbolj aktivni dijaki postanejo ambasadorji EP in se lahko v Strasbourgu udeleĹžijo simulacije seje EP, s Ä?imer ĹĄirijo svoja obzorja, uÄ?itelji iz vseh drĹžav Ä?lanic pa se dobivamo na izobraĹževanjih v Bruslju.ÂŤ Da bi dijakinjam in dijakom bolj pribliĹžali evropsko politiko

Rekli so â?ą

Anita Rudolf PeÄ?nik: ÂťIz pogovora z Lojzetom Peterletom se mi je najbolj vtisnilo to, da je znanje tisto, ki vodi v naĹĄo prihodnost.ÂŤ Lojze Peterle: ÂťJaz sem ĹĄe iz generacije, ki je doĹživela razdeljeno Evropo. Mladi ljudje pa so se rodili v miru, demokraciji, samostojni Sloveniji, evropski zvezi in mislim, da je kljuÄ?no, da prevzamejo odgovornost za razvoj Evropske unije z zavestjo, zakaj je do nje priĹĄlo, zakaj je bila potrebna in zakaj jo je treba ohraniti.ÂŤ

Lojze Peterle ni le pripovedoval, temveÄ? je tudi igral. Na svoje orglice, seveda, ki jih menda ima vedno pri sebi. Dijake je navduĹĄil z enim in drugim.

dejavnost, vsi, brez izjeme, imajo moĹžnost razvijati spretnosti ter sposobnosti na vseh podroÄ?jih, ki jim jih ponujamo. UÄ?enci so zadovoljni, izraĹžajo ponos in marsikdaj se tudi zahvalijo za te moĹžnosti. Mi pa vedno pravimo, da je najveÄ?je plaÄ?ilo za trud in prizadevanja nasmeh v njihovih oÄ?eh.ÂŤ ÄŒeprav so stvari dokaj uteÄ?ene, zahteva projekt vsako ĹĄolsko leto precej truda in naporov zaposlenih, otrok in starĹĄev ter podpore drugih. A se je vredno truditi. Želimo ga nadaljevati in verjamem, da ob takĹĄni podpori in razumevanju okolja, starĹĄev, zaposlenih in uÄ?encev bomo zmogli,ÂŤ je ĹĄe dejala Vesna LeĹĄnik. đ&#x;”˛

Dijakom 3. letnika programa Ekonomski tehnik Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ CV, ki so tudi vkljuÄ?eni v aktivnosti projekta Ĺ ola ambasadorka Evropskega parlamenta, smo zastavili nekaj vpraĹĄanj v zvezi z EU in evropskimi volitvami.

Ĺ olski center Velenje obiskal evropski poslanec Lojze Peterle – Z dijaki spregovoril o aktualnih izzivih Evropske unije ter letoĹĄnjih volitvah v Evropski parlament jim razne moĹžnosti, kot sta ĹĄtudij in praktiÄ?no usposabljanje v drĹžavah EU, glavni cilj pa je, da postanejo odgovorni drĹžavljani,ÂŤ pravi mentorica v projektu Anita Rudolf PeÄ?nik, ki je na primeru povedala, kako dijake vzgajajo za evropsko drĹžavljanstvo. ÂťPri modulu Mednarodni ekonomski odnosi pripravljamo tedenska poroÄ?ila o dogajanju na parterju slovenske in svetovne politike ter gospodarstva. Nekateri dijaki so sami zelo aktivni in redno spremljajo to podroÄ?je ter pritegnejo ĹĄe ostale,ÂŤ je povedala in dodala ĹĄe, da ima projekt veliko dodano vrednost tako za ĹĄolo kot posameznike, ki v njem sodelujejo.

brez drugega ne morejo. ÂťMoĹžnosti za enakopravno vkljuÄ?evanje in razvoj sposobnosti so tako za vsakega uÄ?enca ne glede na ekonomsko-socialni poloĹžaj druĹžine, iz katere prihajajo, veÄ?je. NihÄ?e od njih ni prikrajĹĄan za nobeno

svojih najboljĹĄih moÄ?eh k uspeĹĄnemu izvajanju projekta brezplaÄ?ne ĹĄole.ÂŤ Vesna LeĹĄnik o tem, ali bi bilo moĹžno projekt brezplaÄ?ne ĹĄole izvajati tudi na veÄ?jih ĹĄolah: ÂťProjekt zahtevala veliko truda in naporov. Na veÄ?jih ĹĄolah bi bilo zato tega najbrĹž ĹĄe veÄ?. Prednost naĹĄe ĹĄole je, da je edina v lokalni skupnosti. V veÄ?jih mestih jih je veÄ? in bi se ta denar razporedil. Ne bom rekla, da se ne bi dalo. Bi se, a res z veliko truda.ÂŤ

Vzgoja za evropsko drĹžavljanstvo Tina Felicijan

V Osnovni ĹĄoli Nazarje, ki letos praznuje 20-letnico delovanja, so vse obĹĄolske dejavnosti za vse uÄ?ence brezplaÄ?ne.

in jih spodbudili k razmisleku o pribliĹžujoÄ?ih se volitvah v Evropski parlament, so v goste povabili evropskega poslanca Lojzeta Peterleta in se z njim pogovarjali o aktualnih temah na agendi evropske skupnosti. Med drugim je dejal, da je evropski projekt ogroĹžen in se bo treba zelo potruditi, da se bo razvijal v pozitivni smeri naprej. ÂťV parlamentu imamo moÄ?no proevropsko razpoloĹženje, imamo pa tudi ljudi, ki niso ravno prijatelji Evrope. Kdor nastopa proti evru in skupnim evropskim politikam, Evropi ne pomaga naprej. Danes imamo precej populistiÄ?nih gibanj in gibanja, ki Ĺželijo drugaÄ?no Evropo,ÂŤ je opisal aktualno stanje v parlamentu in dodal, da se bodo morali akterji dogovoriti, kaj in kako bodo delali skupaj, Ä?e Ĺželijo evropski projekt nadaljevati. ÂťMislim, da bomo po majskih volitvah videli nekoliko drugaÄ?en parlament, prepriÄ?an pa sem, da bo proevropska linija zmagala,ÂŤ je optimistiÄ?en. đ&#x;”˛

Imate mladi dovolj informacij o evropskih institucijah in dovolj dobro poznate delovanje EU? Lenart Kukovec: ÂťPo mojih osebnih izkuĹĄnjah imamo, ker obiskujemo ĹĄolo s programi, kot je ta, prek katerih to spoznavamo. Sicer pa se mi zdi, da mladina nasploh nima dovolj informacij bodisi zaradi pomanjkanja samoiniciative bodisi zaradi medijev in drugih virov informacij.ÂŤ Redki mladi volijo, ĹĄe posebno na volitvah v EP je njihova volilna udeleĹžba nizka. Zakaj?

UrĹĄka Nerat: ÂťKer vsi mislijo, da je to brez veze, da s tem ne bodo niÄ?esar spremenili.

Menim, da so mladi tudi premalo ozaveĹĄÄ?eni in premalo vedo o evropski politiki, da bi ĹĄli na volitve. Sama bom spremljala kampanjo, da se bom laĹžje odloÄ?ila, koga bom volila.ÂŤ Kaj so prednosti evropskega drĹžavljanstva?

Adrian Drago Poprijan: ÂťVzporedno se izobraĹžujem na glasbeni smeri umetniĹĄke gimnazije in veliko potujemo po Evropi. Ko gremo proti Balkanu, Ä?akamo na mejah, ko potujemo po EU, pa lahko takoj brez neprijetnosti preÄ?kamo mejo. Prednost evropskega drĹžavljanstva torej vidim v schengenu, projektih Erasmus+, moĹžnostih za izobraĹževanje v tujini, prostem pretoku blaga, dobrin, delovne sile, storitev.ÂŤ

NAĹ ÄŒAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Viťja ťola z novim programom Slovenj Gradec – Viťja strokovna ťola Slovenj Gradec, ki je bila kot organizacijska enota slovenjgraťkega Šolskega centra ustanovljena 6. januarja pred 19 leti, je pridobila nov viťjeťolski program – informatika.

V njem se bodo ĹĄtudenti izobraĹževali za poklic inĹženir informatike.

Izvajali bodo program rednega in izrednega ĹĄtudija, prve ĹĄtudente pa bodo vpisali jeseni. đ&#x;”˛

mkp

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

Z glasbo je treba prenesti sporoÄ?ilo SreÄ?ali smo se z VelenjÄ?anko Manco Dremel, ki je svoj glasbeni talent zaÄ?ela odkrivati prav v domaÄ?em okolju, kamor se zdaj rada vraÄ?a kot pevka v raznih glasbenih zasedbah Tina Felicijan

Manca Dremel je mlada VelenjÄ?anka, ki je Ĺže vse Ĺživljenje aktivna na razliÄ?nih podroÄ?jih. Med ĹĄtudijem se je veliko vkljuÄ?evala v mladinsko delo, najbolj dejavna pa je bila pri tabornikih, saj je bila tudi naÄ?elnica taborniĹĄkega rodu Jezerski Zmaj Velenje.

Ob vsem, kar je poÄ?ela, jo je spremljala glasba, ki se ji je zaÄ?ela posveÄ?ati Ĺže v osnovni ĹĄoli. ÂťDomaÄ?e okolje mi je omogoÄ?ilo, da sem odkrila svoj glasbeni potencial. UÄ?itelji v osnovni ĹĄoli so prepoznali moj glasbeni talent in me spodbudili, da sem se udeleĹževala pevskih tekmovanj. Stara sem bila deset let, ko sem na nekem tekmovanju dobila tako dober odziv, da sem se zaÄ?ela zavedati, da petje je zame. Tako sem zaÄ?ela stopati po glasbeni poti, Ä?eprav se pevskega talenta prej nisem zavedala oziroma si kot deklica nisem Ĺželela postati pevka,ÂŤ razlaga. V velenjski glasbeni ĹĄoli se je uÄ?ila igrati violino, prepevala je v lokalnih pevskih zborih, ko je zaÄ?ela obiskovati celjsko I. gimnazijo, pa so se ji

klavirski spremljavi najveÄ?krat pojavi na raznih manjĹĄih kulturnih prireditvah in jih popestri s popevkami, ki gredo v uho razliÄ?nim generacijam. Med ĹĄtudijem je spoznala Ä?lane benda Pop GaraĹž, s katerim Ĺže veliko nastopa, vse veÄ? na porokah in podobnih zabavah. ÂťNisem si mislila, da bom kdaj pela na porokah, a kaĹže, da ljudje potrebujejo raznoliko, res dobro zabavno glasbo,ÂŤ razmiĹĄlja in dodaja, da je obiskovanje porok ĹĄe kako zanimivo, saj ves Ä?as spoznava nove ljudi in opazuje odnose med njimi, tako pa tudi dobiva navdih za ustvarjanje. Zadnji dve leti pa je Ä?lanica benda ABBA Mia!, ki obÄ?instvo navduĹĄuje s popevkami kultnega Manca Dremel: ÂťNastopati z dobrim bendom, dobro odpeti, dobiti dober odziv obÄ?instva – to je energija, zaradi katere sem rada pevka. Energija, ki te polni.ÂŤ Foto: TomaĹž Rupnik

zaÄ?ele odpirati nove poti. ÂťZdelo se mi je, da sem v Velenju izkoristila, kar lahko, zato sem v Celje ĹĄla predvsem po nove glasbene izzive. V mojem razredu je bilo ogromno mladih glasbenikov in vkljuÄ?evali smo se v razne projekte. Mnogi so danes vrhunski

in ĹĄe vedno sodelujemo.ÂŤ Za to je danes nadvse hvaleĹžna, pravi.

Poti se odpirajo

Ĺ˝e v srednji ĹĄoli sta s kolegico, pianistko Zalo IrgoliÄ?, zaÄ?eli nastopati v duetu, njuna naveza pa traja ĹĄe danes. Manca se ob

Eden veÄ?jih uspehov pevke Mance Dremel je bil nastop v glavni vlogi muzikala ÄŒarovnik iz Oza, ki je nastajal v produkciji Festivala Velenje. ÂťZelo sem hvaleĹžna, da so me kot domaÄ?inko vkljuÄ?ili, Ä?eprav sem takrat obiskovala celjsko gimnazijo.ÂŤ

V ÄŒonkaĹĄevih filmih vidiĹĄ sebe Filmski veÄ?er izbranih filmov, zanimivih VelenjÄ?anom in vezanih na Velenje, bi bilo nekaj najlepĹĄega, kar bi se reĹžiserju, scenaristu, montaĹžerju Tomu ÄŒokaĹĄu iz Studia Mozaik lahko zgodilo ob jubileju, ĹĄtiridesetletnici neposrednega stika s kamero Milena KrstiÄ? – Planinc

Studio Mozaik, ustanovljen je bil leta 2002, je produkcijska hiĹĄa in agencija za organizacijo dogodkov in prireditev. Za filmsko dejavnost skrbi Tomo ÄŒonkaĹĄ, za organizacijo dogodkov in prireditev Bojana Planina. Gre za par, ki sodeluje tako v Ĺživljenju kot v poslu. Vsako leto v njuni produkciji nastanejo ĹĄtevilni filmi za znanega naroÄ?nika in ĹĄtevilni, ki so bili spodbujeni iz Ä?isto njune notranje Ĺželje. Skupaj pa jih je bilo Ĺže preko 250.

Bojana je bolj usmerjena k poslu. ÂťKo naroÄ?nik pove, opiĹĄe cilj, idejo, s Tomom sedeva ali pa greva na sprehod ter razdelava, s kakĹĄnim filmom, dramaturgijo bi lahko dogodek naredila uspeĹĄen in uÄ?inkovit,ÂŤ pravi. Tomo se ob tem spomni naslovov ĹĄtevilnih filmov, osredotoÄ?i se na nekomercialne, ki brez njunega sodelovanja ne bi bili, kar so.

Med drugim omeni film z naslovom Kje raste kruh. ÂťBrez Bojane razlagalne pripovedke, kar film je, ne bi mogli narediti.

Bil je zelo uspeĹĄen, vrteli smo ga v kinu,ÂŤ pove s ponosom.

Kino in veliko platno potem omeni ĹĄe veÄ?krat. PrviÄ? zato, ker je film Ä?isto drugaÄ?e videti na velikem platnu in v druĹžbi kot na internetu sam z domaÄ?ega kavÄ?a. DrugiÄ? pa zato, ker je veliko platno kina nekaj, kar je povezano tudi z njegovo novoletno Ĺželjo. Februarja bi Ĺželel v Velenju prikazati nekaj filmov iz

9

KULTURA

17. januarja 2019

benda ABBA. ÂťTa glasba ustreza mojemu glasu. Poleg tega je vsak nastop ĹĄov, nek gledaliĹĄki izziv, ker dejansko moram odigrati vlogo nekoga drugega. Kar je prav zabavno,ÂŤ pravi in dodaja, da ji nenehno prihajajo naproti novi priloĹžnostni projekti.

Najmanj dve karieri

Ker je odraĹĄÄ?ala z naravo in kot tabornica odkrivala ĹĄtevilne kotiÄ?ke Slovenije, ni Ä?udno, da se je vpisala na ĹĄtudij geografije, ki ji je z zdruĹževanjem naravoslovja in druĹžboslovja dal ĹĄirĹĄi pogled na svet. Glasba namreÄ? ni edino, kar

â?ą

ÂťDober glasbenik mora glasbo Ä?utiti in znati interpretirati, kar poje. Glasba je polna sporoÄ?il.

Dober pevec je tisti, ki jih zna prenesti ljudem.ÂŤ

jo v Ĺživljenju veseli. ÂťImam tudi ambicije na podroÄ?ju geografije.

Trenutno Ĺživim v Velenju, a delam v Ljubljani. Kot ĹĄtudentka delam na urbanistiÄ?nem inĹĄtitutu.

Iskreno, v Ĺ aleĹĄki dolini zaenkrat ne vidim priloĹžnosti za neko ambiciozno geografsko sluĹžbo,ÂŤ pravi in dodaja, da bo tudi zato hkrati razvijala glasbeno kariero.

Ker se ĹĄe mora posveÄ?ati ĹĄtudiju in dokonÄ?ati magistrsko nalogo,

Dokumentarni film o Titovem trgu v Velenju z naslovom Video Viva Velenje TITOV TRG, dokumentarni film Mestna ura v Ĺ oĹĄtanju, dokumentarni film 1991 – Ĺ aleĹĄka in Zgornja Savinjska dolina v procesih osamosvajanja, didaktiÄ?ni film Pametni pacient, didaktiÄ?ni film Theraphy 2.0, dokumentarni film Marjan MarinĹĄek in film 55 let GledaliĹĄÄ?a Velenje.

â?ą

ÄŒonkaĹĄ: ÂťNajbolj sem ponosen na avtorske filme, v katerih sem lahko izpovedal svoj jaz.ÂŤ

â?ą

Prvo kamero mu je kupil oÄ?e in ĹĄe danes mu je za to neizmerno hvaleĹžen.

lanske produkcije Studia Mozaik, ki so povezani s tem okoljem in tukajĹĄnjimi ljudmi. Prav lansko leto je bilo zelo produktivno.

TakĹĄno, kot Ĺže dolgo ne. ÂťMed drugim smo naredili osrednji film za Spominski center 1991 in osem tematskih filmov, film Video Viva Velenje TITOV TRG, ki smo ga premierno prikazali

na Titovem trgu, pa film Marjan MarinĹĄek, ki je sestavni del stalne razstave v KnjiĹžnici Velenje. Dva filma sta narejena kot evropska projekta – Theraphy 2.0 in Pametni pacient. Prvi je narejen v sedmih jezikovnih verzijah, drugi v ĹĄestih. Producent obeh je bil Integra, inĹĄtitut za razvoj Ä?lovekovih potencialov. Za Ĺ oĹĄtanjske filmske veÄ?ere smo naredili film z naslovom Mestna ura v Ĺ oĹĄtanju. Gre za zelo zanimiv film, ki prikaĹže zvon iz leta 1572 in mehanizem ure iz leta 1889, ki so ga ĹĄe do nedavna navijali na roko, potem pa je to zamenjala elektronika,ÂŤ naĹĄteje del lanske produkcije.

Je pa ĹĄe tretji razlog, zaradi katerega bi Ĺželel Tomo ÄŒonkaĹĄ na veliko platno. Na filmski sceni je Ĺže polnih 40 let. Je to mogoÄ?e? ÂťZaÄ?elo se je na Osnovni ĹĄoli Gustava Ĺ iliha v obdobju, ko je deloval Kino klub Gorenje. Ko-

đ&#x;”˛

Produkcija Studia Mozaik v letu 2018

maj sem Ä?akal, da bom dovolj star, da me bodo vzeli zraven.ÂŤ Prvo kamero mu je kupil oÄ?e in ĹĄe danes mu je za to neizmerno hvaleĹžen.

Na zaÄ?etku je bilo osvajanje filma ljubiteljsko, potem pa se je leta 1993 opogumil in ĹĄel po (na) svoje. Najprej kot samostojni

Nasmeh veselja. Ko se po njuni prireditvi zavesa zagrne, navduĹĄeni obiskovalci odidejo, Bojana z odra steÄ?e k Tomu v kabino ‌ Fotografija je s Ĺ oĹĄtanjskih poletnih filmskih veÄ?erov. Se jima bo izpolnila Ĺželja in bo taka tudi z Velenjskih? (osebni arhiv)

ĹĄe ni zaÄ?ela intenzivno delati za promocijo svojega pevskega imena. A je optimistiÄ?na, saj opaĹža, da je v Sloveniji ogromno glasbenikov, ki sicer niso prepoznavni, so pa veliko bolj kakovostni kot marsikateri, ki so komercialno bolj izpostavljeni. Zato si z ustvarjanjem imena ne dela toliko skrbi.

VeÄ? ji pomeni, da lahko sodeluje z dobrimi ustvarjalci in izvaja glasbo, ki ji je vĹĄeÄ?. ÄŒeprav je izobraĹžena v klasiÄ?ni glasbi, se raje ukvarja s popularno. ÂťV te vode sem zaplavala, ker Ä?utim, da je moj glas za to bolj primeren,ÂŤ pravi in poudarja, da mora dober pevec razviti interpretatorsko karizmo, ki ga loÄ?i od drugih in prepriÄ?a obÄ?instvo. ÄŒeprav je trenutno aktivna v glasbenih sestavih, ki preigravajo predvsem priredbe, jo zanima tudi avtorska glasba, predvsem pisanje besedil, za katera navdih najde v naravi, druĹžbenem dogajanju, medosebnih odnosih.

Poleg veÄ? priloĹžnosti za avtorsko ustvarjanje si Manca Dremel Ĺželi, da bi lahko Ä?im veÄ? sodelovala s kakovostnimi glasbeniki, med katerimi najde zagon, novo znanje, ideje in izkuĹĄnje. Povedala je ĹĄe, da je slovenski glasbeni trg zelo majhen, zato priloĹžnosti za preĹživljanje z glasbo ni ravno veliko. Treba se je boriti za nastope, ĹĄe bolj pa za primerno plaÄ?ilo. A upanje ji dajejo tisti, ki glasbo cenijo. In teh, pravi, tudi ni tako malo.

kulturni delavec, potem kot samostojni podjetnik. Na marsikaj, kar je poÄ?el in ustvaril, je ponosen. ÂťNajbolj pa na avtorske filme, v katerih sem lahko izpovedal svoj jaz.ÂŤ Pred leti, leta 2006, so v sodelovanju s KnjiĹžnico Velenje Ĺže pripravili Filmski veÄ?er Toma ÄŒonkaĹĄa. Zdaj bi si Ĺželeli ĹĄe enega. Zakaj ne? MogoÄ?e Ĺže februarja, ki je tak luĹĄten mesec, zelo

Filmska produkcija v preteklih letih, vezana na Ĺ aleĹĄko dolino

Vsako leto v njuni produkciji nastanejo tudi filmi, spodbujeni iz notranje Ĺželje in s temami, ki ju obkroĹžajo in ki ju, kot pravita, tudi malce povezujejo.

Filmska produkcija v preteklih letih, vezana na Ĺ aleĹĄko dolino, je pestra: ena najlepĹĄih razlagalnih pripovedk o naĹĄem domaÄ?em kruhu z

primeren za gledanje filmov?

Zelo je vezan na to okolje. ÂťPoznaĹĄ ga. PoznaĹĄ ljudi. PoznaĹĄ dogajanje. Ko snujem filme, tudi take, ki imajo ĹĄirĹĄi kontekst, vedno razmiĹĄljam, kako bi vanj vkljuÄ?il to okolje.ÂŤ Tukaj v pogovor vskoÄ?i Bojana: ÂťIn to s kakĹĄnim obÄ?utkom za opazovanje! To je razvidno Ĺže iz njegovih prvih filmov. Morda se bo kdo ĹĄe spomnil filma Kletka, o ljudeh, ujetih v vsakodnevno rutino. Njegovi filmi imajo globok pomen.

Gledalec, ne glede na to, kdo je, od kod je, s Ä?im se ukvarja ‌, v Tomovem filmu zaÄ?uti sebe.

Ali pa lanski Video Viva Velenje TITOV TRG. V njem vsak VelenjÄ?an lahko ugleda sebe. ÄŒe ne osebno, pa skozi Ĺživljenje, ki ga je Ĺživel.ÂŤ In zakaj ne bi tega spoznali tudi tisti, ki se s ÄŒonkaĹĄovimi filmi ĹĄe niso sreÄ?ali, ali tisti, ki so se, pa bi radi ob njih premiĹĄljevali ĹĄe enkrat? Filmski veÄ?er izbranih, zanimivih filmov vezanih na Velenje na velikem platnu? Saj res.

Zakaj ne?

naslovom Kje raste kruh; YCARE celostni pristop v procesih svetovanja mladim pri prepreÄ?evanju pojavov radikalizma, evropski projekt – kratek igrani film o starejĹĄih zaposlenih z naslovom Z leti ĹĄe vedno zavzeti; avtorski dokumentarni film Rojeni v Sloveniji, igrano-dokumentarni film o intimnem Ĺživljenju v zlatih letih z naslovom Dotik, avtorski dokumentarni film VelenjÄ?ani pod arkadami.

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

17. januarja 2019

Mojster grafike V Galeriji Velenje je na ogled obseĹžna razstava slovenskega grafika in avtorja mozaika v velenjskem kulturnem domu Rika Debenjaka

Umetnost na recept

Tina Felicijan

Prva letoĹĄnja razstava v Galeriji Velenje, ki je izposojena od Mednarodnega grafiÄ?nega likovnega centra, prinaĹĄa celovit pregled ustvarjalnosti enega vidnejĹĄih slovenskih umetnikov 20. stoletja Rika Debenjaka. NajveÄ?ji del Ĺživljenja je ustvarjal v grafiÄ?nih tehnikah. Umetnostni zgodovinarji so ga uvrstili med najpomembnejĹĄe predstavnike eksperimentalne grafike v Sloveniji. ÂťGre za avtorja, ki je v sodobni slovenski grafiki naredil kar malo revolucijo. Bil je pobudnik, inovator in zastopnik tako imenovane ljubljanske grafiÄ?ne ĹĄole.

Najbolj sta ga zanimali jedkanica in akvatinta, obÄ?asno lesorez, od zaÄ?etka pa tudi tehnika suhe igle.

Gre za tradicijo, ki jo je prevzel

Razstava Rika Debenjaka bo v Galeriji Velenje na ogled do 16. februarja. (Foto: Ksenija Mikor)

od BoĹžidarja Jakca, s katerim sta prijateljevala. Hkrati je bil izvrsten risar in znameniti ilustrator ter prejemnik Levstikove nagrade za ilustracijo,ÂŤ je o avtorju povedala kustosinja razstave mag.

Milena Koren BoĹžiÄ?ek.

Ustvarjal je v ciklusih. Eden najznamenitejĹĄih je KraĹĄevke, ki prikazuje podobe kraĹĄevskih Ĺžena. Namesto figure gre bolj

â?ą

Poleg grafik, slik in ilustracij so na razstavi tudi matrice nekaterih grafik, ki razkrivajo proces njihovega nastajanja.

Grafika je tehnika ustvarjanja in reproduciranja podob, ki ni ĹĄiroko uveljavljena le v svetu umetnosti, temveÄ? tudi v umetnostni obrti in celo industriji. Obiskovalci Galerije Velenje bodo lahko grafiko spoznavali tudi na delavnicah, vodenju po razstavi in drugih dogodkih, ki bodo spremljali razstavo.

Prva za odrasle

vov hkrati, ki dajejo predstavo o razvoju gledaliĹĄÄ?a. Upodobljeni so rekviziti, igralci, prizoriĹĄÄ?e predstave, motivi pa so zelo povezani z BatiÄ?evim reliefom na proÄ?elju. Sklepam, da sta avtorja sodelovala in ustvarila enotno po-

â?ą

Riko Debenjak se je rodil 8. februarja 1908 v Kanalu ob SoÄ?i, umrl je 26. decembra 1987 v Ljubljani.

dobo notranje in zunanje opreme kulturnega doma, ki je sam po sebi fantastiÄ?na arhitektura,ÂŤ je povedala Milena Koren BoĹžiÄ?ek, ki si je prizadevala, da bi izvedela kaj veÄ? o povodu za ta mozaik, njegovem nastajanju in drugih okoliĹĄÄ?inah, ki so ga prinesle v Velenje, a zanesljivih podatkov o tem za zdaj ni naĹĄla. đ&#x;”˛

Ĺ˝ivini ĹĄopki Ĺ oĹĄtanj, 10. januarja – Razstavo SreÄ?ni ĹĄopki, ki je na ogled v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj od 10. januarja, je postavila Ĺ˝iva AgreĹž iz Ljubljane. Slikarka se v teh prostorih ne predstavlja prviÄ?, pred leti je gostovala s ciklom Toskana. O tokratnem ciklu je likovna kritiÄ?arka Anamarija Stibilj Ĺ ajn zapisala: Motiv ji omogoÄ?a slediti novim izzivom, omogoÄ?a ji uresniÄ?itev ĹĄtevilnih domislic, reĹĄitev ugank, vzpostavitev zanimivih razmerij in dialogov ter uresniÄ?itev vznemirljivih eksperimentalnih ustvarjalnih podvigov.(‌) Prepustila se je igri z raznolikimi materiali, izkoristila njihovo pojavnost, predvsem njihove strukture in tako svojim novim slikarskim podobam dala pravo bogastvo nezamenljivih izraznih vrednosti.

ErotiÄ?no obarvan pesniĹĄki prvenec Tina Felicijan

Velenje, 8. januar – VelenjÄ?an Andrej Podvratnik se je v preteklih letih vpisal na lokalni pesniĹĄki zemljevid z dvema zbirkama poezije za otroke. Predlani je izdal prvenec Mali mravljinÄ?ek se prebudi in druge pesnice za otroke ter lani pesniĹĄko slikanico Ĺ˝elva Bogdana. Ustvarjati je zaÄ?el Ĺže nekaj let prej. LiriÄ?ni navdih se je v njem prebudil leta 2013 na pogrebu sorodnice v Kamnem v PosoÄ?ju, kje sta se rodili tudi njegova babica in mama. Takrat je izvedel, da je mama poleg brata imela ĹĄe sestro Danico Bogdano, ki je imela Ĺžalostno usodo. Ta se ga je tako dotaknila, da je zaÄ?el raziskovati druĹžinsko drevo in popisovati druĹžinsko kroniko, ob tem pa so ga zaÄ?ela prevevati moÄ?na Ä?ustva, ki so mu zaÄ?ela narekovati pesmi. Najprej za odrasle, nato pa tudi za otroke.

Slednje so prej dozorele, pesmi za odrasle pa so konÄ?no obliko dobile v pravkar predstavljeni zbirki z naslovom Strasti. Ĺ˝e naslov pove, da gre za poezijo z erotiÄ?no tematiko. Zbirka je sestavljena iz treh delov. V prvem so zeleno obarvane pesmi, namenjene njej, pove avtor. V zadnjem so pesmi njemu, ki so obarvane rdeÄ?e, vmes pa SMS

za simbolne statue in tako imenovane kariatide. ÂťNjegova najbolj prelomna grafika je KraĹĄka kariatida v akvatinti,ÂŤ pove kustosinja in izpostavi ĹĄe ciklus Panjske konÄ?nice, v katerem je moÄ?no izraĹžen njegov zgled po slovenski etnografiji, hkrati pa je z njim naredil najveÄ?ji preskok v svojem razvoju in slovenski javnosti prviÄ? predstavil barvno jedkanico. Poleg etnografskih motivov in slovenske pokrajine ga je vznemirjala tudi tehniÄ?na revolucija. ÂťPolet Sputnika v vesolje je bil zanj prelom, na katerem je zaÄ?el ustvarjati ciklus MagiÄ?ne dimenzije, s katerim je sklenil svoj grafiÄ?ni opus.ÂŤ Riko Debenjak je veÄ?krat nagrajeni avtor, soorganizator ljubljanskega grafiÄ?nega bienala in gost ĹĄtevilnih galerij po vsem svetu. Lahko pa ga povezujemo tudi z Velenjem, saj je za zgornjo avlo doma kulture Velenje leta 1961 ustvaril monumentalen mozaik Razvoj gledaliĹĄÄ?a. ÂťGre za scensko uprizoritev veÄ? moti-

Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

Ste kdaj pomislili, da bi lahko pri svojem osebnem zdravniku dobili recept za obisk umetniĹĄke galerije, gledaliĹĄke predstave ali ur uÄ?enja klavirja? Ĺ e veÄ?, da bi dobili to plaÄ?ano od zavarovalnice, recimo za celo leto ... Nadvse nenavadna ideja, kajne.

Sicer pa spoznanje, da umetnost na naĹĄe zdravje in poÄ?utje deluje blagodejno, ni novo odkritje. O tem je napisanih na stotine knjig in strokovnih Ä?lankov – torej je znanstveno dokazano.

Tega so se zavedali tudi pred stoletji v najrazliÄ?nejĹĄih kulturah sveta, ko so v ritualih zdravljenja uporabljali ples, petje, pripovedovanje zgodb ali slikanje. O tem so razmiĹĄljali tudi ĹĄtevilni veliki svetovni filozofi. Prav tako umetnostna terapija, sicer v bolj alternativnem koncu tega podroÄ?ja, je nam tudi Ĺže dobro poznana. Novo je to, da vkljuÄ?evanje umetnosti v zdravstvene namene oÄ?itno poÄ?asi prihaja (oz. se ta moĹžnost dopuĹĄÄ?a) v sploĹĄno prakso oz. v prakso, ki jo podpira drĹžavni zdravstveni sistem. Nisem zdravnica in ni v moji kompetenci razglabljati, ali je to prav ali ni, zanimivo se mi pa to zdi predvsem z druĹžbenega vidika – kam se premikajo svetovni trendi, ker premiki na enem podroÄ?ju pogosto signalizirajo tudi spremembe v drugih oz. so med seboj povezani.

Prvi pilotni tovrstni projekt se je zaÄ?el jeseni 2018 v Kanadi na pobudo Montreal Museum of Fine Arts. V sodelovanju z ZdruĹženjem frankofonskih zdravnikov Kanade bo muzej omogoÄ?al prost vstop pacientom s predpisanim “receptomâ€? od pribliĹžno 100 zdravnikov, ki so se odloÄ?ili sodelovati v tem projektu. Direktorica muzeja Nathalie Bondi verjame, da bo za zdravje v 21. stoletju umetnost in kultura postala to, kar je bil v 20. stoletju ĹĄport. NamreÄ? prav tako kot ĹĄport po njenem mnenju umetnost prispeva k sproĹĄÄ?anju hormonov dobrega poÄ?utja.

Za podpiranje principa “manj zdravil veÄ? umetnostiâ€? se odloÄ?ajo tudi v Veliki Britaniji. Tam je trenutno v pripravi ĹĄe obseĹžnejĹĄi, na drĹžavni ravni podprt program, ki naj bi zaÄ?el delovati leta 2023. V tako imenovani sistem “social prescribingâ€? bodo vkljuÄ?ili najrazliÄ?nejĹĄe oblike stika z umetnostjo kot tudi druge oblike ustvarjalnosti ter socialnih aktivnosti. Na osnovi individualno oblikovanih programov bodo sploĹĄni oz. druĹžinski zdravniki lahko paciente poĹĄiljali na ure plesa ali petja, kreativnega pisanja, igranja na instrument ali skupne vaje v pevskem zboru, prav tako na gledaliĹĄke predstave in koncerte, na obisk v muzej ali galerijo. Poleg tega “social prescribingâ€? ponudba lahko vkljuÄ?uje tudi takĹĄne aktivnosti, kot so kvaÄ?kanje ali pletenje, vrtnarjenje, sprehode v naravi in druga na prvi pogled osnovna poÄ?etja, ki na naĹĄe zdravje in poÄ?utje delujejo blagodejno. Zdi se morda nenavadno, a ta premik odraĹža predvsem premik k bolj celostnemu pristopu do naĹĄega zdravja, potrebo po novih idejah oz. ponovnem odkrivanju starih in pozabljenih modrosti. ÄŒetudi so nadvse preproste.

Pri nas bomo na umetnost na recept verjetno morali ĹĄe nekaj Ä?asa poÄ?akati. Za preventivo in zaÄ?etek pa lahko izkoristimo ĹĄiroko in dostopno ponudbo kulturno-umetniĹĄkih vsebin tukaj, v naĹĄem mestu, kjer se resniÄ?no na tem podroÄ?ju marsikaj dogaja. Lahko se zapeljemo tudi do tistih svetovnega merila, ki so nam od tod zares dosegljive. Vzgajajmo svoje otroke v bodoÄ?e 'uĹživalce' umetnosti in kulture. VkljuÄ?imo jo v svoje druĹžinske tradicije. Spoznavajmo in negujmo jo kot svojo zapuĹĄÄ?ino in nepogreĹĄljiv del naĹĄe identitete.

V novem letu vam torej Ĺželim veÄ? umetnosti in kulture, in s tem veÄ? sreÄ?e in zdravja! đ&#x;”˛

Andrej Podvratnik zase pravi, da je Ä?lovek navdiha.

sporoÄ?ila. ÂťVÄ?asih ne najdeĹĄ besed in napiĹĄeĹĄ le kitico ali dve.

Ker je dopisovanje prek kratkih sporoÄ?il danes tako aktualno, sem sklenil, da te kitice objavim v obliki dopisovanja med moĹĄkim in Ĺžensko,ÂŤ je povedal in dodal ĹĄe, da je svoj pesniĹĄki prvenec za odrasle podnaslovil z Michelle. Gre za poklon spominu na neke druge Ä?ase, je dejal, pa tudi za poklon ljubemu bendu The Beatles, ki je igral pesem s tem naslovom. đ&#x;”˛

Foto Dejan Tonkli

Avtorica se je s slikarstvom resneje seznanila po letu 2004. Takrat je zapustila aktivno delo novinarke pri radiu Slovenija in Delu. Po prvih samostojnih poskusih na platnu je znanje nabirala pri akademskih slikarjih, kot so Milan EriÄ?, Tone RaÄ?ki in drugi. PrviÄ? je skupinsko razstavljala leta 2008, samostojno pa 2011. Od takrat je postavila veÄ? kot 70 samostojnih razstav in veliko veÄ? skupinskih. Do konca leta 2017 je nastalo sedem obseĹžnejĹĄih ciklov, leta 2018 pa sta zaÄ?ela nastajati ĹĄe dva. Vsak cikel ima svojo zgodbo, s SreÄ?nimi ĹĄopki pa nas avtorica nagovarja k veselju, radoĹživosti in spontanosti.

Otvoritev razstave je dopolnjeval glasbeni program Anamarije in Polone MeĹžnar. đ&#x;”˛

MBK

Fotografski nateÄ?aj Zima v Ĺ aleĹĄki dolini Velenje – Zavod za turizem Ĺ aleĹĄke doline Ĺželi pridobiti Ä?im veÄ? izvirnih fotografij zimske podobe Ĺ aleĹĄke doline. Razpisali so javni nateÄ?aj, ki traja do 22. marca (to je tudi zadnji dan za oddajo fotografij). Glavna nagrada bo bon Velenjke za 100 evrov.

Razpisana podroÄ?ja so: rudarska in usnjarska dediĹĄÄ?ina, doĹživetje socializma, Pozojeva grajska pot, GonĹžarjeva peÄ?, jezera, podeĹželje, festivalsko dogajanje, Terme TopolĹĄica, Ä?utno razvajanje v vili Herberstein in lonÄ?arska delavnica Bahor. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 17. 1. 2019 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

17. januarja 2019

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Uvod v Bisere se je Ĺže zaÄ?el V uredniĹĄtvu NaĹĄega Ä?asa Ĺže pred novim letom staknemo glave in razmislimo, kako bomo zaÄ?eli novo leto – kakĹĄnih vsebin si Ĺželimo, kako bomo popestrili naĹĄe rubrike in kako bomo vkljuÄ?ili vas, naĹĄe bralce. Tako smo tudi tokrat zaÄ?eli razmiĹĄljati o naĹĄi tradicionalni akciji Biseri maturantskega plesa, ĹĄe preden so maturantke in maturanti zaÄ?eli razmiĹĄljati o podrobnostih sveÄ?anega dogodka. Sestal se je naĹĄ odbor, ki bo letos prebiral bisere, in sklenil, da akcija tudi letos bo!

Zakaj pa ne, saj se vsako leto veselimo strokovnih prispevkov o razliÄ?nih vidikih priprav na maturantski ples, samega plesa, po katerem naredimo oĹžji izbor biserov, prve objave liÄ?nih fotografij tistih, ki so po presoji strokovne komisije najbolj skladno in hkrati najbolj izstopajoÄ?e obleÄ?eni, pa seveda glasovanja bralcev. Slednji namreÄ? odloÄ?ijo, kateri maturant

je ujel pravo razmerje med priloĹžnosti primerno sveÄ?ano opravo in mladostno samosvojostjo ter katera maturantka je zablestela v celostni podobi, ni pa pretiravala in s tem zasenÄ?ila svojega unikatnega jaza. Zato smo tudi letos Ĺže zgodaj uvedli rubriko Biseri maturantskega plesa in upamo,

da je boste veseli tudi vi. Da boste vsak teden z zanimanjem spremljali nasvete naĹĄih strokovnih sodelavk in tako spoznavali najnovejĹĄe trende v modi.

Tudi letos bodo v bisernem odboru ravnateljica Ĺ ole za storitvene dejavnosti Ĺ olskega centra Velenje Mateja KlemenÄ?iÄ?, modni

oblikovalki Petra Meh in Jelena StevanÄ?ević, naĹĄo hiĹĄo bo zastopala novinarka Tina Felicijan, poskrbeli pa smo tudi za sveĹž veter. A veÄ? o novostih letoĹĄnjega izbora Biseri maturantskega plesa boste lahko prebrali na 15. strani danaĹĄnje izdaje in v naslednjih đ&#x;”˛ tf ĹĄtevilkah. â€

Mateja KlemenÄ?iÄ?, Petra Meh, Mira ZakoĹĄek in Tina Felicijan

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. POP DESIGN – Ne joÄ?i (da srce ne poÄ?i) 2. ANSAMBEL STIL – Se spomniĹĄ 3. KLAPA GALLUS – Wonderful tonight

Za skupino Pop Design je uspeĹĄno koncertno leto 2018, lani pa so objavili tudi uspeĹĄnico Norcu podoben, ki je na YouTubeu zabeleĹžila Ĺže veÄ? kot milijon ogledov. Njihovi privrĹženci so zato nestrpno Ä?akali novo skladbo – in jo po letu dni tudi doÄ?akali. Ne joÄ?i (da srce ne poÄ?i) je nova potencialna uspeĹĄnica, za katero sta glasbo napisala Maj in MatjaĹž VlaĹĄiÄ?, pod besedilo pa se je podpisal pevec skupine Miran Rudan.

GLASBENE novice

50 let Woodstocka

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

Letos mineva 50 let od legendarnega glasbenega festivala Woodstock, na katerem so med 15. in 18. avgustom leta 1969 med drugim nastopili Jimi Hendrix, The Who, Janis Joplin, Joe Cocker, Sly and The Family Stone in ĹĄtevilna druga takrat aktualna imena popularne glasbe. Ob veliPlestenjak pa je tudi avtor besedila in priredbe.

Omar Naber z novo rock priredbo

kem jubileju so organizatorji zdaj najavili velik dogodek. Michael Lang, soustanovitelj in koproducent originalnega Woodstocka, je potrdil, da se bo dogodek Woodstock 50 odvil med 16. in 18. avgustom na posestvu Watkins Glen blizu New Yorka. Nastopilo naj bi veÄ? kot 60 izvajalcev, od najveÄ?jih pa do mladih talentov, Ĺžanrsko pa naj bi pokrili vse od rocka, popa, hip-hopa in countryja. Prva imena nastopajoÄ?ih bodo razkrili prihodnji mesec, za dogodek pa naj bi bilo na voljo sto tisoÄ? vstopnic.

radijskih postajah v Rusiji, saj jo je slednjemu tudi simboliÄ?no posvetil. Novi videospot je bil posnet pod taktirko reĹžiserja UroĹĄa Raztresena v SemiÄ?u in v neokrnjeni naravi na Ponikvah v Rogu. Besedilo pesmi govori o Ä?loveĹĄkem obÄ?utku minevanja in nemoÄ?i proti veÄ?nosti ter dejstvu, da se vÄ?asih ljudje v lastnem okolju poÄ?utimo tujce.

Sergej ÄŒas v novo leto z novim videospotom

Jan Plestenjak, Modrijani in Zdenko CotiÄ? - Coto so se po izjemnem uspehu pesmi En poljub in Kolk nam je luĹĄtn, ponovno zdruĹžili in posneli balado z naslovom Dal bom besedo, ki je oda ljubezni in predanosti med dvema, ki si podarita zaobljubo. Tokrat so produkcijsko naredili ĹĄe en korak naprej in pesem obogatili s simfoniÄ?nim orkestrom. Videospot, ki je bil posnet na idiliÄ?nem kraĹĄkem robu, odslikava poroko med dvema mladima, obenem pa opomni, da je ljubezen Ä?ustvo, ki mu starost ne prireĹže kril. Glasbo za novo skladbo sta napisala Jan Plestenjak in Zdenko CotiÄ?, Jan

Belokranjski pesnik in kantavtor Sergej ÄŒas, ki je decembra 2016 izdal svoj solo prvenec, album Kozmonavt, je na prvi dan leta 2019 premierno predstavil videospot za Ä?etrti single z aktualne ploĹĄÄ?e, in sicer naslovno skladbo Kozmonavt. Skladbo, ki jo je posnel tudi v ruĹĄÄ?ini, so lani 12. aprila ob 57. obletnici dneva, ko je Jurij Gagarin kot prvi Ä?lovek obkroĹžil Zemljo, predvajali tudi na treh najbolj posluĹĄanih

Jan, Coto in Modrijani dajejo besedo

Omar Naber je v leto 2019 vstopil s priredbo pesmi Suspicious minds legende rokenrola Elvisa Presleya. ÂťNekega dne me je poklical moĹž ene od oboĹževalk in me prosil, Ä?e bi lahko na praznovanju njenega 40. rojstnega dne zapel Suspicious Minds od Elvisa Presleyja. ÄŒeprav te skladbe nikoli nisem izvajal, sem privolil. Ko sem na rojstnem dnevu zapel to skladbo, sem se ĹĄele zaÄ?el zavedati, kako zelo mi je vĹĄeÄ?. Ĺ e isto noÄ? sem se odloÄ?il to skladbo prirediti v svojo Omar rock izvedbo,ÂŤ se nastanka

priredbe spominja Omar. ÂťKer me je zanimal odziv drugih ljudi, sem posnetek poslal prijatelju v Anglijo in bil je navduĹĄen. Predlagal mi je, naj poÄ?akam z izdajo skladbe do Elvisovega rojstnega dne. Predlog se mi je zdel odliÄ?en,ÂŤ je ĹĄe dodal Omar. Elvis bi svoj 84. rojstni dan sicer praznoval prav 8. januarja.

Extaza s prvencem Alkimija Extaza je energiÄ?ni rockerski trio, ki ga sestavljajo AleĹĄ KoroĹĄec, Dani Polajnar in Martin ValiÄ?.

ZdruĹžuje jih skupna ljubezen do modernega in udarnega rocka. V preteklosti so se kalili v drugih rock zasedbah, v obstojeÄ?i pa delujejo Ĺže dobri dve leti. Konec lanskega leta so izdali prvenec – album Alkimija, ki so ga predstavili v ljubljanskem Orto baru. Na radijskih valovih so Ĺže predstavili single Ta cvet, v novem letu pa se lahko veselimo novih avtorskih skladb z novega albuma in novega singla Alkimist.

V njihovih skladbah najdemo inovativno prepletanje rocka z energiÄ?nimi zvrstmi in globoka intimna besedila. Letos se skupina Extaza odpravlja na svojo prvo koncertno turnejo po Sloveniji.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Zeme – NajlepĹĄe je doma Slovenski zvoki – PobriĹĄiva prah za sabo Ansambel Naveza – Objem Ansambel Opoj – Zimska pravljica Ansambel Petra Finka – Fant iz naĹĄe vasi Ansambel Simona GajĹĄka – Ne dam ga DruĹžina PogladiÄ? – Predraga slavljenca Novi spomini – Srcu verjemi Veseli Dolenjci – Sedemkrat Krimski lisjaki – HiĹĄica iz lesa

www.radiovelenje.com

LEAN KOZLAR LUIGI Lean Kozlar – Luigi, pevec in kantavtor z Obale, predstavlja novo skladbo Tvoje oÄ?i. Z njo napoveduje izid novega, drugega albuma, ki bo izĹĄel ĹĄe letos. Doslej je sodeloval z glasbeniki, kot so Slavko IvanÄ?iÄ?, Tulio FurlaniÄ?, Anika Horvat, Iztok Novak Easy, dvakrat je nastopil na MMS-u in enkrat na EMI v spremljevalni skupini Rudija BuÄ?arja.

ZMELKOOW Zmelkoow se letos odpravljajo na celoletno turnejo z naslovom Bolje biti v roĹžicah kot v sluĹžbi sil zla. Skupina, ki deluje Ĺže dobrega Ä?etrt stoletja, je v tem Ä?asu izdala 9 cedejev, zaslovela pa s skladbami ÄŒau sonÄ?ek, Bit, Poredni gosti, Klub ljudi z resnimi teĹžavami, Zlata ribica, Gravitacija in drugimi.

BOMB SHELL Skupina Bomb Shell je lani posnela skladbe za svoj prvi album. Kot prvo so izluĹĄÄ?ili

skladbo Bodi ti, ki napoveduje izid albuma, na katerem bo skupaj 11 skladb, med njimi 7 popolnoma novih, ter 4 starejĹĄe skladbe, s katerimi so se predstavili na razliÄ?nih festivalih. Album bo izĹĄel marca.

VILI RESNIK Vili Resnik je po kar dolgem premoru proti koncu lanskega leta posnel novo skladbo z naslovom Diham zate. Zanj jo je napisal Jan Plestenjak, kot soavtor glasbe pa je sodeloval tudi Tomi Declerque – Brkić. Vili je za skladbo posnel tudi videospot, ki ga je te dni objavil na spletu.

SPEV Ansambel Spev predstavlja nov valÄ?ek Poletje na vasi, ki je nastal v sodelovanju z avtorjem melodije Tinetom Lesjakom in avtorico besedila Vero Ĺ olinc. Gre za nostalgiÄ?en valÄ?ek, s katerim se Spevovci spominjajo minulega poletja in lepot, ki jih prinaĹĄa ta letni Ä?as.

Naš ­čas, 17. 1. 2019, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

⏪

»Tanja, ali imate pri županu kakšne veze?« je najbrž bolj za šalo kot zares svojo pomočnico Tanjo Kontič pobaral direktor Zdravstvenega doma Velenje mag. Janko Šteharnik.

Tanje pa ni zanimalo, za kaj bi direktor potreboval 'veze', ga je pa opozorila, da mora ne glede na to, da je županova žena, vse take in podobne lobistične želje prijaviti.

Upokojenca Franc Kačičnik (prvi z desne) in Ferdinand Krbavac iz občine Šmartno ob Paki velikokrat ob srečanjih katero rečeta o aktualnih dogajanjih v okolju. Zadovoljstvo na obrazu Kačičnika in njegovo trepljanje po rami Krbavca pa – predvideva Čvek – tokrat poraja vnuk Aljaž. »Veš Feri, me veseli, da nisem samo jaz tisti, ki vodim vnuke na prireditve, ampak da me posnemate tudi drugi. Midva že veva, zakaj tako, drugi pa naj ugibajo in modrujejo.«

⏬

17. januarja 2019

frkanje » Levo & desno «

Postopoma Šoštanjski Trg bratov Mravljakov bodo v prvi fazi uredili za pešce in delno še vedno tudi za motorni promet. Kasneje bodo ves motorni promet »odstranili«. Nekateri pravijo, da že z Marijinega trga.

Nočejo vedeti Le malo ljudi – tudi ljubiteljev psov – ve, kaj je to drečka, nova, vse bolj uveljavljena slovenska beseda. Saj mnogi niti za besedo vrečka za pasje iztrebke nočejo nič kaj slišati.

Kaj šele jo uporabljati.

Žalostna uganka Le kaj je to: delajo pridelovalci, delajo predelovalci, delajo trgovci, delajo gospodinje in drugi kuharji in kuharice ter peki, delajo prodajalci – potem pa veliko tega vržemo proč? Žal je to prepotrebna dobrina – hrana.

Dvojni učinek Včasih (morda kje še zdaj) so za »pridobitev« energije za ogrevanje stanovanj uporabljali kupone. Tako je vsak sam določal ceno ogrevanja stanovanja. Zdaj naj bi pri nas uporabniki daljinskega ogrevanja plačevali drugačne kupone. To ima dvojni učinek: omogoča gretje stanovanj in dviguje temperaturo pri ljudeh.

⏫

Na novoletnem potapljaškem spektaklu, ko se je za srečno in varno potapljanje v novi sezoni pod vodo »zapilo« kar 24 potapljaških kolegov žabcev, v 24 letih še ni bilo toliko radovednih gledalcev kot 1. januarja.

Manjkal ni niti glasbenik in VTV-maček Bojan Petrej, ki si je za božičkovo kupil malo igračko, kamor je vpel svojo telefonsko androidno kamero in vse bistveno na dogodku posnel. »Za moje veselje in vsak slučaj sem že 22 let dežurni snemalec,« je izvijal Bojan.

Razpršenost

ZANIMIVOSTI

Beseda razpršenost je v Šoštanju v času gradnje nova glasbene šole dobila poseben pomen.

Osamljeni George zaključil življenje

Objavili »ženske univerze« Japonski tabloid je pred časom objavil razvrstitev ženskih univerz glede na domnevno pripravljenost študentk za spolni odnos.

Omenjeni članek se je nanašal na prakso, znano kot »gjaranomi«, pri kateri gre za z alkoholom krepko podprte zabave, na katerih moški ženskam plačajo za udeležbo. Članek navaja, da so te zabave priljubljene med študentkami, avtor pa navaja pogovor z razvijalcem aplikacije, katere cilj je pomagati iskati udeležence in udeleženke tovrstnih zabav. Objavljeni seznam je seveda vzbudil veliko ogorčenja, ena o žensk pa je zpostavila tudi spletno peticijo, prek katere je zahtevala opravičilo revije in začasno ustavitev njene prodaje. Japonski tabloid se je zdaj opravičil. »Radi bi se opravičili za uporabo senzacionalističnega izrazoslovja, da bi tako nagovorili bralce, kako lahko postanejo intimni z ženskami, in objavo rangiranja z resničnimi imeni univerz, s tem pa ustvarili

prispevek, ob katerem bi lahko bilo nekaterim našim bralcem neprijetno,« so zapisali.

Los pojedel rože v preddverju bolnišnice Na Aljaski najbrž ni nič čudnega, če človek sreča losa. Če pa si podobo, ki se je tam pripetila prejšnji teden, skušamo naslikati v naše okolje, naletimo na »misijo nemogoče«. V bolnišnico v tamkajšnjem največjem mestu Anchorage je namreč zataval los.

Pacienti, obiskovalci in zaposleni so ogromno žival opazovali začudeno in nekoliko v strahu, los pa se je lotil le okrasnih rož v preddverju bolnišnice. Kot je razvidno z videoposnetka, je los po kratkem obotavljanju počasi vstopil skozi široko odprta vrata bolnišnice in začel žvečiti rastlinje v preddverju. Po desetih minutah je bolnišnico mirno zapustil.

Med svojim kratkim obiskom ni nikogar poškodoval, prav tako ni povzročil večjih težav.

Slovenska beseda leta je čebela Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti so izbrali besedo, ki je najbolj zaznamovala leto 2018. Med več kot 200 predlogi so izbrali deset finalistk, izmed njih pa so sodelujoči kot tisto, ki je najbolj zaznamovala minulo leto, izbrali čebelo.

Na drugo mesto se je uvrstila

beseda mikroplastika, na tretje pa skodelica kave. V finale so se uvrstile še besede generalka, orbanizacija, risoroman, sovraštvo, tekstati, tipanka in varda.

Mimogrede: lani je bila beseda leta evropski prvaki, predlanskim pa begunec.

Havajski drevesni polž George je bil zadnji »znani« polž svoje živalske vrste (Achatinella apexfulva), ki je kar 14 let zaradi tega veljal za lokalno zvezdo. Čeprav je živel življenje zvezdnika, je torej bil povsem sam. Drevesni polž George nikoli ni živel v gozdu, rodil se je v ujetništvu in odrasel v laboratoriju. Čeprav so polži njegove vrste hermafroditi, sta za zagotovitev potomstva potrebna

dva. George ni imel te sreče. Leta 1997 so v laboratorij Univerze na Havajih sprejeli zadnjih deset znanih polžev vrste Achatinella apexfulva. Uspelo jim je vzrediti nekaj potomcev, ki pa so razen enega posameznika v skrivnostnih okoliščinah vsi umrli. Edini, ki je preživel, je bi George. No, zdaj pa se je končalo tudi njegovo življenje.

Ogaben trend med mladimi v Indoneziji Tuji mediji poročajo o »ogabnem« trendu, ki se hitro širi med mladimi v Indoneziji. Da bi bili

najstniki omamljeni, v vroči vodi kuhajo že uporabljene ženske tampone ali vložke, rezultat kuhanja pa izpijejo. Indonezijski policisti so aretirali že številne najstnike, ki so jih zalotili med pripravo nenavadne opojne substance. Ugotovili so, da najstniki uporabljene tampone in vložke iščejo po smeteh in tako za lastno omamljanje uporabljajo kri neznank. A kri ni tista, ki poskrbi, da posameznik postane omamljen. Iz indonezijske nacionalne agencije za droge so sporočili, da za omamljenost poskrbi klor, ki se uporablja za dezinfekcijo menstrualnih produktov. Po uživanju te substance posameznik dobi občutek letenja, pojavijo se tudi halucinacije. Eden od razlogov, zaradi katerega so se

Več in manj Nekaterim se zdi če že ne nenavadno, pa vsaj čudno. Vlada je namenila več denarja javnim uslužbencem, manj pa za javna dela.

Pomoč od zgoraj Uporabnikom toplotne energije ob zviševanju cen pomagajo oni zgoraj. Pa ne le občine, tudi oni še višje. Zime že dolgo niso več, kar so bile!

Brez surovine Gorenje bo ostalo brez surovine. A se ni bati, da je ostalo brez surovine, ki jo potrebujejo za proizvodnjo. Ostalo bo brez tiste surovine z veliko začetnico. A z zanje očitno (pre)majhno poslovno vrednostjo.

Komedija in tragedija Krivica boli – je dobra komedija, ki se ji ljudje lepo smejejo. Čeprav je v življenju to pogosto žalostna tragedija.

indonezijski najstniki zatekli k tej nenavadni vrsti omame, je lahko tudi izjemno strog zakon v zvez z drogami, ki velja v tej državi. Tiste, ki jim tamkajšnja policija odkrije že manjšo količino drog, lahko doleti smrtna kazen.

Čebela in človek Saj je prav, da je beseda čebela zasedla prvo mestu med slovenskimi besedami preteklega leta. A prav bi bilo tudi, da postane kdaj beseda leta v Sloveniji tudi človek. No, nikakor ne le beseda.

NaĹĄ Ä?as, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 13

Kljub gospodarski rasti, viĹĄjim pokojninam in osebnim dohodkom so stiske ljudi ĹĄe vedno velike, ugotavljajo v humanitarnih organizacijah po drĹžavi. Preverili smo, kaj o tem pravijo na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje, Karitas Velenje in pri Odboru za pomoÄ? obÄ?anom in obÄ?ankam mestne obÄ?ine Velenje.

Stiske obÄ?anov ĹĄe vedno velike Kar blizu 700 druĹžin potrebuje pomoÄ? RdeÄ?ega kriĹža, pribliĹžno 200 druĹžinam pomaga Karitas Velenje, ĹĄtirinajstim ĹĄe Odbor za pomoÄ? obÄ?anom in obÄ?ankam

Pri Karitas Velenje so lani nudili pomoÄ? v obliki Ĺživil in higienskih potrebĹĄÄ?in v povpreÄ?ju 200 druĹžinam na mesec, pakete so delili 11-krat. Razdelili so 35 tisoÄ? kilogramov Ĺživil in higienskih potrebĹĄÄ?in, 76 osebam so pomagali pri plaÄ?ilu poloĹžnic, 428 je bilo prejemnikov rabljenih oblaÄ?il, obutve, posteljnine ...

Na seznamu 650 do 700 druĹžin oziroma blizu 1400 ljudi

ÂťSocialni poloĹžaj druĹžin ali posameznikov v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki se lani v primerjavi z letom 2017 ni izboljĹĄal. Ĺ e vedno imamo na seznamu od 650 do 700 druĹžin, v katerih Ĺživi blizu 1400 ljudi,ÂŤ je povedal predsednik ObmoÄ?nega zdruĹženja RK Velenje JoĹže KoĹžar.

Razdelili so blizu 70 ton hrane, pralnega praĹĄka in higienskih potrebĹĄÄ?in. Pakete so upraviÄ?encem delili 5-krat, od tega so za trikratno delitev prispevale pakete in pralni praĹĄek obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki (ob tednu RK, ob obÄ?inskih praznikih ter za novo leto), sestavine za dvakratno delitev pa so pridobili iz akcije RK Slovenije Lepo je deliti iz sredstev Fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij Slovenije, doloÄ?eno koliÄ?imo hrane iz evropskih rezerv. Na vpraĹĄanje, kolikĹĄna je vrednost paketa, ki ga prejme upraviÄ?enec, je KoĹžar odgovoril: ÂťS praĹĄkom vred 14, 15 evrov.

Prav sedaj se RK Slovenije dogovarja s TuĹĄem o njihovi nekoliko drugaÄ?ni vsebini. Precej imamo namreÄ? upraviÄ?encev, ki ne uĹživajo svinjskega mesa, zato bi bilo izdelek iz tega dobro izloÄ?iti.ÂŤ Poleg omenjenega so pomagali obÄ?anom pri premagovanju sti-

13

REPORTAŽA

17. januarja 2019

Na ObmoÄ?nem zdruĹženju RK Velenje imajo na seznamu od 650 do 700 druĹžin, v katerih Ĺživi blizu 1400 ljudi. Na petih delitvah so razdelili blizu 70 ton hrane, pralnega praĹĄka in higienskih potrebĹĄÄ?in. PomoÄ?i potrebnim so pomagali ĹĄe s 3 tonami rabljenih oblaÄ?il.

ske ĹĄe s tremi tonami rabljenih oblaÄ?il. ÂťPri tem znova prosimo darovalce, naj darujejo oprana in za noĹĄenje primerna oblaÄ?ila.

NamreÄ? dve tretjini takih oblaÄ?il je ĹĄe vedno neuporabnih in jih oddamo naprej na odpad ali v nadaljnjo predelavo v krpe.ÂŤ Tako kot minula leta bodo tudi letos preverjali upraviÄ?enost do pomoÄ?i na osnovi prispelih vlog in dokazil. LetoĹĄnjo prvo delitev paketov hrane in pralnega praĹĄka bodo izvedli ĹĄe ta mesec, prejemniki pa bodo vsi, ki so to pomoÄ? prejemali lani. To pa zato, pojasnjuje KoĹžar, ker bodo

vloge zaradi varovanja podatkov enotne za vso Slovenijo, a jih ĹĄe niso dobili. ÂťOsrednje merilo, na osnovi katerega nekdo dobi pri nas pomoÄ?, je upraviÄ?enost do denarne socialne pomoÄ?i na centru za socialno delo. So pa med prejemniki tudi taki, ki tega ne prejemajo, a so upokojenci z nizkimi pokojninami in Ĺživijo sami, veÄ?Ä?lanske druĹžine ter tudi zaposleni z nizkimi dohodki. Smo paÄ? humanitarna organizacija.ÂŤ Tudi za letos naÄ?rtujejo pet delitev paketov hrane, pralnega praĹĄka in higienskih potrebĹĄÄ?in.

Polovica prejemnikov druĹžin, polovica upokojencev

Pri Karitas Velenje, ki pomaga blaĹžiti stisko le obÄ?anom mestne obÄ?ine Velenje, so lani nudili pomoÄ? v obliki Ĺživil in higienskih potrebĹĄÄ?in v povpreÄ?ju 200 druĹžinam na mesec, pakete so delili 11-krat. Ĺ tevilo prejemnikov pomoÄ?i niha. ÂťV preteklih letih smo jih imeli na seznamu 220, 230, v zaÄ?etku lanskega leta je bilo stalnih 210, konec leta 2018 nekaj manj kot 200,ÂŤ pojasni vodja Karitas Velenje Milica KovaÄ?. Razdelili so 35 tisoÄ? kilogramov Ĺživil

in higienskih potrebĹĄÄ?in. Polovico blaga so pridobili iz evropskih rezerv hrane, pribliĹžno 6000 kilogramov je prispevala Ĺ kofijska Karitas Celje, na voziÄ?kih v dveh trgovinah so obÄ?ani darovali blizu 1000 kilogramov hrane, 8500 kilogramov v vrednosti veÄ? kot 7000 evrov so jo kupili iz sredstev, ki so jih pridobili na razpisu Mestne obÄ?ine Velenje, s prostovoljnimi prispevki in prispevki za izdelke, ki so jih izdelale Ä?lanice starejĹĄe skupine. VeÄ? kot 30 druĹžinam oziroma 76 osebam so nudili finanÄ?no pomoÄ? pri plaÄ?ilu poloĹžnic v skupni vrednosti 4000

evrov. 428 je bilo prejemnikov rabljenih oblaÄ?il, obutve, posode, posteljnine, manjĹĄih gospodinjskih aparatov. ÂťPodatki o ĹĄtevilu prejemnikov in viĹĄini pomoÄ?i preseneÄ?ajo tudi nas. Ĺ tevilke so sorazmerno visoke.ÂŤ Sogovornica je ĹĄe dejala, da je bilo med upraviÄ?enci manj kot polovica prejemnikov socialne pomoÄ?i, preostali so bili upokojenci, katerih pokojnina ne zadoĹĄÄ?a za preĹživetje, in druĹžine z veÄ? Ä?lani. StarejĹĄim nudijo tudi nematerialno pomoÄ?.

Obiskujejo jih po domovih za starejĹĄe, lani so med poÄ?itnicami zanje pripravili filmske predstave v njihovi uÄ?ilnici (obiskalo jih je do 20 oseb), 7 so jih peljali na morje, 9 se jih je udeleĹžilo enodnevnega izleta.

22 vlog, pomoÄ? 14 posameznikom oziroma druĹžinam

Odbor za pomoÄ? obÄ?anom in obÄ?ankam Mestne obÄ?ine Velenje je lani na ĹĄestih sejah obravnaval 22 vlog, pomoÄ? je prejelo 14 posameznikov oziroma druĹžin za nakup hrane in osnovnih Ĺživljenjskih potrebĹĄÄ?in ali za plaÄ?ilo meseÄ?nih poloĹžnic. Osem vlog so zavrnili, ker so vlagatelji presegali doloÄ?en cenzus. Denar je odbor namenil ĹĄe humanitarnima organizacijama, in sicer za letovanje otrok na morju in nakup ĹĄolskih potrebĹĄÄ?in, ter druĹĄtvu za delovne aktivnosti. Vrednost celotne pomoÄ?i je presegla 9500 evrov. Sicer pa so, pravi predsednik odbora Drago Kolar, na podraÄ?un za dobrodelne namene Mestne obÄ?ine Velenje lani prejeli 10.500 evrov donacije (mestna obÄ?ina je namenila 10.000 evrov, preostanek Ĺ portno druĹĄtvo Futsal Korektbau Velenje), v tem trenutku imajo na voljo veÄ? kot 16.600 evrov. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Ponudbe je veÄ? kot povpraĹĄevanja Ĺ tudentski servisi Ĺže nekaj Ä?asa beleĹžijo manjĹĄe zanimanje dijakov in ĹĄtudentov za delo, medtem ko delodajalci ĹĄe vedno nudijo veliko priloĹžnosti za zasluĹžek in nabiranje izkuĹĄenj Tako med poletnimi poÄ?itnicami kot med ĹĄolskim in ĹĄtudijskim letom ĹĄtudentski servisi posredujejo raznolika priloĹžnostna in redna dela dijakom in ĹĄtudentom, a se vedno manj mladih, ki se ĹĄe izobraĹžujejo, odloÄ?i, da bodo ob tem tudi delali. Na naĹĄem obmoÄ?ju delujeta Ĺ tudentski servis Maribor in Mladinski servis Velenje. Pre-

â?ą

na recepciji ali v pisarni. ÂťA trenutni trend kaĹže, da imajo delodajalci veÄ?je potrebe, kot je zanimanja za delo. NaĹĄe Ä?lane o prostih delovnih mestih obveĹĄÄ?amo na spletni strani, po elektronski poĹĄti, aktivne iskalce dela kliÄ?emo, ĹĄirimo informacije od ust do ust, skratka damo vse od sebe, pa vendar ne zadostimo vseh potreb,ÂŤ pravi Bojana

na in teĹžja dela tudi ĹĄtudentom.

OpaĹžamo pa trend, da ĹĄtudenti ne posegajo mnoĹžiÄ?no po dolgotrajnih in strokovnih delih, temveÄ? raje opravljajo enostavna, kratkotrajna in dobro plaÄ?ana dela. Ambicije ĹĄtudentov zaostajajo za aktualno ponudbo del.ÂŤ

â?ą

Iz Mladinskega servisa Velenje so sporoÄ?ili, da po priloĹžnostnih delih iz njihove ponudbe posega 10 odstotkov populacije dijakov in ĹĄtudentov, ki se ĹĄolajo v SAĹ A regiji in na KoroĹĄkem.

Potrebo po dijaĹĄki in ĹĄtudentski delovni sili narekujejo delovni procesi. Navadno se poveÄ?a na prehodu iz starega v novo ĹĄolsko leto.

verili smo, kakĹĄna je aktualna ponudba del in ali posredovalci uspejo zadostiti potrebam delodajalcev po dijaĹĄki in ĹĄtudentski delovni sili.

Prostih del je precej

Vodja velenjske izpostave Ĺ tudentskega servisa Maribor Bojana Pocajt in Maja KlavĹž z Mladinskega servisa Velenje poroÄ?ata, da je prostih del na razliÄ?nih podroÄ?jih kar nekaj. LaĹžja in teĹžja fiziÄ?na dela, proizvodnja, prodaja, streĹžba, delo na poĹĄti, na bencinskih servisih, v skladiĹĄÄ?ih, na voljo so tudi administrativna dela, kot je delo

Pocajt in dodaja, da vzrok za to vidi v izobraĹževalnem sistemu. ÂťVemo, da so dijaki vsako dopoldne pri pouku. Tako redni kot izredni ĹĄtudenti pa imajo obvezna predavanja in neustaljene urnike. Vsak dan so predavanja ob drugi uri, zato teĹžko najdejo Ä?as za delo. Podjetja pa jim svojega delovnega procesa navadno ne morejo prilagoditi.ÂŤ OpaĹža pa, da tisti, ki jih Ĺživljenje prisili, da ob ĹĄtudiju delajo in kaj zasluĹžijo, najdejo naÄ?ine za to. ÂťTo so predvsem tuji ĹĄtudenti, ki so velikokrat odvisni sami od sebe. IĹĄÄ?ejo delo pri podjetjih, ki jim lahko omogo-

nem procesu, kot z rednim delovnim razmerjem,ÂŤ pravi Bojana Pocajt in dodaja, da veÄ?ina ponudb za ĹĄtudentsko delo ni viĹĄja od minimalne urne postavke. Bolje plaÄ?ana so le nekatera dela, predvsem popoldansko in noÄ?no delo v proizvodnji. ÂťVÄ?asih delodajalci ponudijo viĹĄjo

Ĺ tudentsko delo je ĹĄe konkurenÄ?no

Katalog prostih del na Ĺ tudentskem servisu Maribor je poln.

Zanimanja za delo pa malo.

Ä?ijo delo vsaj nekaj ur na dan, med vikendi, tudi ponoÄ?i.ÂŤ VÄ?asih je bilo zanimanje za strokovna dela, ki so bila redka, veliko in so prosta delovna mesta hitro poĹĄla. Tudi danes je na Ĺ tudentskem servisu Maribor

skopa ponudba strokovnih del, je pa zanimanja zanje prav tako majhno kot za vsa druga dela. Maja KlavĹž sicer pravi, da se povpraĹĄevanje podjetij po strokovnih delih poveÄ?uje. ÂťVedno veÄ? podjetij zaupa komplicira-

Od aprila lani je minimalna urna postavka za dijake in ĹĄtudente 4,73 evrov oziroma 4 evre neto, ko plaÄ?ajo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Bruto stroĹĄek delodajalca za uro ĹĄtudentskega dela z minimalno postavko pa znaĹĄa 6,68 evra. Študentsko delo je ĹĄe vedno malo cenejĹĄe kot redno delovno razmerje. Ĺ tudenti nimajo vedno doloÄ?enih bonitet, kot sta malica in potni stroĹĄki. S ĹĄtudentskim delom je tudi laĹžje odgovoriti na nenadne, a kratkotrajne potrebe v delov-

urno postavko, da bi dobili delavce, a to oÄ?itno ni kljuÄ?ni faktor, saj dijakov in ĹĄtudentov tudi boljĹĄi zasluĹžek ne motivira za delo.ÂŤ đ&#x;”˛

Rekli so â?ą

Tina Felicijan

Maja KlavĹž: ÂťSituacija pri dijaĹĄkem in ĹĄtudentskem delu je Ĺže nekaj Ä?asa nerazumljiva – veÄ?ja je ponudba dela kot je povpraĹĄevanje po njem.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 14

14

VI PIĹ ETE

17. januarja 2019

Zgornjesavinjski Ĺželodec v registru nesnovne kulturne

Turizem in zadovoljstvo obÄ?anov SolÄ?ava – Razvoj turizma v kraju neposredno ali posredno vpliva tudi na zadovoljstvo prebivalcev. Pri tem je pomembno sodelovanje vseh udeleĹženih, od tega je odvisno tudi zadovoljstvo vseh, tako obiskovalcev kot tudi prebivalcev destinacije. ÂťVemo, da turizem prinaĹĄa tako pozitivne kot negativne uÄ?inke na prebivalce, zato je pomembno, da konstantno ugotavljamo njihovo zadovoljstvo,ÂŤ pravijo v obÄ?ini SolÄ?ava.

Zato so lani v postopku izpolnjevanja meril za vstop krajin-

skega parka Logarska dolina v Zeleno shemo slovenskega turizma izvedli anketo o zadovoljstvu prebivalcev z uÄ?inki in posledicami, ki jih prinaĹĄa turizem. Rezultati ankete kaĹžejo, da obÄ?ani niso najbolj zadovoljni z vkljuÄ?enostjo pri naÄ?rtovanju razvoja turizma in si Ĺželijo ĹĄe veÄ? sodelovanja. Izrazili so ĹĄe skrb za ohranitev naravnega okolja, skrbi jih

tudi obremenitev z odpadki ter prometna preobremenjenost.

Prepoznajo pa koristi za lokalno gospodarstvo, pozitiven vpliv na identiteto in kulturno dediĹĄÄ?ino ter prevlado pozitivnih uÄ?inkov nad negativnimi. NajviĹĄjo oceno so dodelili podpori nadaljnjega razvoja turizma v destinaciji. đ&#x;”˛

na Ĺželja po skupnem druĹženju Ä?lanov. Vodstvo univerze organizira skupno ponovoletno druĹženje v Ä?asu, ko se evforija praznovanj Ĺže polega, dobre misli in Ĺželje pa ĹĄe vedno ostajajo. In tako smo se Ä?lani univerze na drugo januarsko soboto zbrali in druĹžili v hotelu Paka v Velenju. Program je vodila Veronika BlagotinĹĄek, Ä?lanica univerze za

odgovor, da prijavljena kulturna dediĹĄÄ?ina ustreza merilom, dokonÄ?no pa so pripravo zgornjesavinjskega Ĺželodca vpisali v register lanskega decembra. V njem je sedaj vpisanih 67 enot nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine: od prakse, predstavitve, izrazov, znanja, veĹĄÄ?in do orodja, predmetov, izdelkov, prostorov, ki jih skupnosti, skupine in tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediĹĄÄ?ine. đ&#x;”˛

tp

tp

SreÄ?anje starejĹĄih krajanov Podkraja

Zadovoljno nazdravili novemu letu Ĺ˝e od vsega zaÄ?etka vodstvo univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje pripravlja skupno novoletno praznovanje Ä?lanov.

Predsednica Zdenka UrĹĄnik, ki univerzo vodi od 22. februarja lani, je tokrat z Vido Ĺ me in s sodelovanjem vseh nastopajoÄ?ih pripravila prijetno ponovoletno druĹženje. Tokrat smo izbrali Hotel Pako. Izvrstna lokacija v sre-

ReÄ?ica ob Savinji – ObÄ?ini ReÄ?ica ob Savinji je ob pomoÄ?i ZdruĹženja izdelovalcev zgornjesavinjskega Ĺželodca uspelo, da je priprava omenjene suhomesnate dobrote vpisana v Register nesnovne kulturne dediĹĄÄ?ine.

Postopek so zaÄ?eli leta 2015 v okviru izvajanja evropskega projekta Krepitev medgeneracijske pomoÄ?i na ravni lokalne skupnosti – Medgen borza. Novembra 2015 so od koordinatorja varstva Ĺžive kulturne dediĹĄÄ?ine prejeli

lene melodije. Hvala mentorici Marjank, citrarki Ireni Tepej in mentorici Vokalne skupine Lastovke Tadeji Cigale. Vsako leto se jim na klaviaturah pridruĹži tudi Ä?lanica univerze Danica Rozman. Za nasmejan zaÄ?etek veÄ?era pa so poskrbeli Ä?lani dramskega kroĹžka univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje pod mentorstvom Karlija ÄŒretnika.

Svet Krajevne skupnosti Podkraj pri Velenju je tudi letos pripravil sreÄ?anje, ki se ga je udeleĹžilo petdeset krajanov, starejĹĄih nad 70 let. Potekalo je v prostorih krajevne skupnosti, kjer so

panom SreÄ?kom KoroĹĄcem. Na sreÄ?anje je priĹĄla sedanja podĹžupanja Darinka Mravljak, ki je med PodkrajÄ?ani naletela na kakĹĄno novo dobro idejo. ÂťVesel sem, da ste se danes

sreÄ?anja poudaril predsednik Sveta KS Podkraj JoĹže DrobeĹž. ÂťVsi si Ĺželimo izboljĹĄanja naĹĄega bivalnega okolja, ampak zato je treba vÄ?asih tudi spregledati kakĹĄno reÄ? in mogoÄ?e tudi po-

Krajani Podkraja pri Velenju Ä?akajo na gradnjo doma KS.

zasedli vse stole in mize. Ĺ˝e letos naj bi ob koncu leta imeli sreÄ?anje v novem domu KS, kjer bo veÄ? prostora. Da bodo to Ĺželjo uresniÄ?ili, gre pripisati zasluge dobremu sodelovanju z Mestno obÄ?ino Velenje in bivĹĄim podĹžuPo novoletno druĹženje Ä?lanov Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje

diĹĄÄ?u Velenja, prijetna glasba in vesela druĹžba je druĹženje naredila nepozabno in zabavno.

Posamezni kroĹžki organizirajo decembra individualna praznovanja v okviru kroĹžka, na katerih nazdravijo, si voĹĄÄ?ijo in se poveselijo ob druĹženju tudi zunaj uÄ?ilnic. Vsakoletne izkuĹĄnje pa kaĹžejo, da je ĹĄe vedno izraĹže-

tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje in pevka v skupini Lastovke. Dejala je: ÂťZdravo, kaj zato, Ä?e leto ni veÄ?no, glavno, da je 2019 sreÄ?no! in se zahvalila vsem sodelujoÄ?im.ÂŤ Prijazne besede voĹĄÄ?il in lepe pesmi so boĹžale naĹĄa uĹĄesa.

Citrarke Marjanke, ki so tudi Ä?lanice univerze, so skupaj s pevkami zapele in zaigrale zimze-

Nato pa se je plesalo in ÂťÄ?vekaloÂŤ do jutra. Ali pa ne, kolikor je kdo zdrĹžal. In ni nam bilo Ĺžal, da smo priĹĄli in se druĹžili in obljubili, da naslednje leto spet pridemo. Pa tudi UNI3 torto so nam spekle prizadevne slaĹĄÄ?iÄ?arke hotela Paka. O, kako je bila dobra! đ&#x;”˛

Matija Skrt

KoĹĄarica Pesje Ĺ peglova 16 03/ 891 91 40 KoĹĄarica Gaberke Gaberke 101 03/ 891 32 10

Ta hip vam med ostalim nudimo: bukova drva dolĹžine 33 cm na paleti cca 1,7 m3 z dostavo bukova drva dolĹžine 25 cm na paleti cca 1,7 m3 z dostavo premogovi briketi Rekord 10 kg v zavitku peleti SAVA razred A2 (vreÄ?a 15 kg) peleti SCHWEIGHOFER A1 (vreÄ?a 15 kg) gnojilo KAN vreÄ?a 25 kg 1 paleta ali veÄ? gnojilo NPK 15-15-15 vreÄ?a 25 kg paleta ali veÄ? gnojilo UREA vreÄ?a 25 kg 1paleta ali veÄ?

Sprejemamo naroÄ?ila za enodnevne piĹĄÄ?ance in kokoĹĄi nesnice.

Ĺže od 154,95 â‚Ź / paleta Ĺže od 151,95 â‚Ź / paleta 3,99 â‚Ź / zavoj Ĺže od 4,05 â‚Ź / vreÄ?a Ĺže od 4,61 â‚Ź / vreÄ?a 6,19 â‚Ź / vreÄ?a 9,79 â‚Ź / vreÄ?a 9,39 â‚Ź / vreÄ?a

a Trgovinih prijazn ljudi

zbrali v tej naĹĄi mali dvorani, bolje reÄ?eno v sobi, in za trenutek pozabili na vsakdanje skrbi. NaĹĄ mandat novega sveta je ĹĄe zelo kratek, vendar bomo naloge, ki so pred nami, zaÄ?eli reĹĄevati takoj,ÂŤ je v nagovoru ob zaÄ?etku

trpeti. Z dialogom in prijateljsko besedo se veliko doseĹže. Tako moramo tudi v naĹĄi krajevni skupnosti stopiti skupaj in reĹĄevati nastale teĹžaveÂŤ, je sklenil nagovor predsednik sveta KS. đ&#x;”˛

Hinko JerÄ?iÄ?

Mnenja in odmevi Tretja os, ceste in Marija Terezija Izvajanjem Ĺžupana Bojana KontiÄ?a v intervjuju glede ponovnega zamika gradnje avtoceste med Ĺ entrupertom in Slovenj Gradcem je mogoÄ?e (ne glede na rezerve podpisanega do izbrane trase) samo pritrditi: karikirano reÄ?eno, tudi Ä?e bo ĹĄla znamenita os proti Ljubljani po dolgem Ä?ez Pohorje, samo naredite jo Ĺže enkrat. A v naslednjem trenutku se Ä?loveku zastavi vpraĹĄanje, ali so pisma odgovornim ustrezna in umestna reakcija na norÄ?evanje iz drĹžavljanov Slovenije – teĹžko se je ubraniti vtisa, da gre ravno za to. SodeÄ? po sploĹĄnem navduĹĄenju za gradnjo tretje osi bomo prej dobili TEĹ 7 kot teh trideset kilometrov ceste. Nategovanje z zaÄ?etkom gradnje se vleÄ?e Ĺže precej veÄ? kot deset let in se oÄ?itno ĹĄe bo, Ä?e se prebivalci tega konca Slovenije ne bomo spomnili uÄ?inkovitejĹĄe oblike pritiska.

V bistvu gre za kognitivni, spoznavni deficit: ljubljanskim fantom (in dekletom) bi bilo treba plastiÄ?no predoÄ?iti, kaj pomeni gneÄ?a na cesti, npr. z nekaj tisoÄ?

– koroĹĄkoĹĄaleĹĄkimi - avtomobili ob isti uri na ljubljanski obvoznici s tempom 50 km/h. Ko bi se promet ustavil v vsej Ljubljani, bi to obÄ?utno dvignilo stopnjo razumevanja odgovornih glede potrebnosti gradnje avtoceste, tudi Ä?e bi komu od svete jeze poÄ?il film. Po potrebi bi bilo moĹžno to pomoÄ? in te informacije, nekak prilagojeni 987 za odloÄ?evalce, ĹĄe kdaj ponoviti.

Dobre stvari nikdar ne prihajajo same: razen z DARS-ovimi grehi se v Velenju sreÄ?ujemo tudi z grehi Direkcije za ceste, da ne omenjam lokalnih prostorskih dokumentov. Celjsko cesto je neznani modrec iz ĹĄtiripasovnice pred leti spremenil v dvopasovnico, namesto da bi ĹĄtiri pasove podaljĹĄal vsaj do Velenjke, Ä?e Ĺže ne do Obirca. Prepoloviti prepustnost glavne vpadnice v mesto v Ä?asu, ko je prometa Ä?edalje veÄ?, potem ko je Ĺže leta 2006 dosegel 20.000 vozil dnevno, je res doseĹžek, vreden Nobelove nagrade za neumnost – Ä?e bi seveda obstajala. Dozdeva se mi, da vozniki v vsakodnevni polĹžji koloni med kroĹžiĹĄÄ?em pri RdeÄ?i dvorani in Obircem nimajo pravih zadrĹžkov pri virtualnem komuniciranju z materjo, bogom ali

kom tretjim iz najoĹžje druĹžine dotiÄ?nega.

Za razliko od Celjske ceste, ki je nazadovala s ĹĄtirih voznih pasov na dva, je cesta proti Polzeli ostala takĹĄna, kot je bila pod naĹĄo - Ä?asovno Ĺže malo oddaljeno - dobrotnico Marijo Terezijo; tistih nekaj metrov asfalta je kveÄ?jemu simboliÄ?nih. Cesta, ki bi lahko pomenila bliĹžnjico proti Ljubljani, ostaja slepo Ä?revo z uniÄ?enim voziĹĄÄ?em ter vrsto nepreglednih in nevarnih mest, ne da bi koga posebno motila razen tistih seveda, ki se po njej vozijo. Pa je kdo od teh, ki se po sluĹžbeni dolĹžnosti ukvarjajo (ali pa bi se morali ukvarjati) s to in drugimi cestami, brez sprenevedanja priznal, da je zaspal, da svojega posla ni opravil, da pa se zato pri polni zavesti in prostovoljno odpove tretjini ali polovici ali kolikor Ĺže svoje plaÄ?e za nazaj? Tako naiven, boste rekli, ti pa res ni treba biti, ljudje ne hodijo v sluĹžbo zato. Meni pa hudiÄ? kljub temu ne da miru in se spraĹĄujem, ali ne bi pomagalo, da tudi prometni zamaĹĄek s Celjske ceste za krajĹĄi Ä?as prestavimo pred vrata odloÄ?evalcev.

Morda bi zaÄ?eli kar na Ĺ aleĹĄki? đ&#x;”˛

Lado Planko

NaĹĄ Ä?as, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 15

BISERI maturantskega plesa

Maturanti se Ĺže pripravljajo na ples

nost dali udobju ali glamurju, bodo ohranili svoj vsakdanji slog, ali bodo soĹĄolce, starĹĄe, uÄ?itelje in druge goste presenetili s povsem novo podobo.

Drage maturantke in maturanti, spoĹĄtovani starĹĄi! Upamo, da vam bomo pomagali razreĹĄiti ne-

Upamo pa tudi, da se boste z veseljem odzvali naĹĄemu povabilu na fotografiranje za izbor Biseri maturantskega plesa, ki bo potekalo v RdeÄ?i dvorani pred samim plesom. Vsem dvajsetim izbrancem, ki jih bomo predstavili 21. marca v Ä?aso-

NaĹĄa tradicionalna akcija Biseri maturantskega plesa se zaÄ?enja – Letos bo strokovna komisija opazovala 243 dijakinj in dijakov Ĺ CV, ki bodo zaplesali v dveh veÄ?erih – Biserni par, ki ga Ä?akajo lepe nagrade, boste izglasovali vi Danes se nam, pa najbrĹž tudi maturantkam in maturantom ter njihovim starĹĄem, maturantski ples zdi ĹĄe daleÄ?. A dnevi hitro minevajo in prav kmalu bosta tu veÄ?era, ko se bo 243 dijakinj in dijakov Ĺ olskega centra Velenje zavrtelo v skrbno izbranih oblekah in Ä?evljih, v katerih bodo (vsaj upamo tako) preplesali eno najdaljĹĄih noÄ?i v Ĺživljenju. Zato je Ä?as, da se skupaj z

15

NAĹ I KRAJI IN LJUDJE

17. januarja 2019

naĹĄimi biseri tudi mi zaÄ?nemo pripravljati na priljubljeno akcijo – izbor Biseri maturantskega plesa.

Prva skrb maturantk in maturantov so sicer priprave na maturo. A tudi priprav na maturantski ples ne gre zanemariti, zato so se plesne vaje zaÄ?ele Ĺže oktobra. Mnogi pa tudi Ĺže razmiĹĄljajo, kaj bodo oblekli, kako se bodo sfrizirali, bodo pred-

Od leve proti desni: AmbroĹž KavĹĄak, MaĹĄa Plevnik, UrĹĄka Jazbec in Roki Zabukovnik

katere dvome. V tej rubriki bomo namreÄ? objavljali prispevke modnih oblikovalk Petre Meh in Jelene StevanÄ?ević, ki bosta delili modne nasvete tako dekletom kot fantom ter tudi starĹĄem in drugim obiskovalcem. Ne bo manjkalo komentarjev frizerjev, vizaĹžistov in drugih, ki poskrbijo, da smo ob posebnih priloĹžnostih posebno lepo urejeni.

SVECANOST OB PETDESETLETNICI RODU JEZERSKI ZMAJ VELENJE SOBOTA, 19. 1. 2019, OB 18.00 / DOM KULTURE VELENJE, VELIKA DVORANA

Addiko gotovinski krediti Brez odveÄ?ne dokumentacije in brez stroĹĄkov vodenja!

addiko.si Poslovalnica Velenje Ĺ aleĹĄka cesta 19 03 425 73 58

pisu NaĹĄ Ä?as, obljubljamo lepe nagrade, ki jih bomo sredi aprila podelili na zakljuÄ?ni prireditvi z razglasitvijo. Biserom, ki bodo po oceni strokovne komisije ter po izboru bralcev najbolj skladno, unikatno, priloĹžnosti in hkrati svojim letom primerno urejeni, pa bomo podarili ĹĄe posebno bogate nagrade. Ĺ˝e danes se veselimo druĹženja

z vami, ĹĄe posebej pa glasovnic vaĹĄih podpornikov, naĹĄih bralk in bralcev. Seveda bomo nagradili tudi njih.

Gaudeamus Igitur!

Kako o pripravah na maturanski ples razmiĹĄljajo dijaki?

MaĹĄa Pevnik: ÂťSkoraj od zaÄ?etka ĹĄolskega leta razmiĹĄljam o primerni obleki in frizuri. Vsak dan se ne liÄ?im, pred maturantskim plesom pa bom zagotovo obiskala vizaĹžistko, da bo na meni poudarila tisto, kar naj bo ĹĄe bolj izrazito. Tudi moji domaÄ?i razmiĹĄljajo, da se bodo za ta veÄ?er ĹĄe posebej potrudili za svoj videz.ÂŤ Roki Zabukovnik: ÂťS soplesalko Ĺže od oktobra redno obiskujeva plesne vaje, saj bi rada vsem pokazala, da sva dobra tudi v plesu in ne samo pri uÄ?enju. Pogovarjava se tudi, kaj bova uskladila pri obleki, da bo vse, kot mora biti za ta posebni veÄ?er. Po tihem si Ĺželim, da bi bil med izbranci za Bisere maturantskega plesa.ÂŤ UrĹĄka Jazbec: ÂťMaturantski ples bo za nas pomembna pre-

izkuĹĄnja, saj bomo morali biti vsi plesalci ta veÄ?er usklajeni s plesom, videzom in nastopom.

Na plesnih vajah smo dijaki veÄ? ĹĄol, kar je dragoceno, saj se je ĹĄtevilo mojih srednjeĹĄolskih znancev in prijateljev ĹĄe poveÄ?alo.ÂŤ AmbroĹž KavĹĄak: ÂťVsi dijaki zakljuÄ?nih letnikov Ĺ CV obiskujemo plesne vaje ob sobotah. ÄŒisto malo smo Ĺže vznemirjeni, saj se ĹĄtevilo sobot do maturantskega plesa hitro zmanjĹĄuje, mi pa bi se radi pred obiskovalci res dobro izkazali. Februarja bodo plesne vaje tudi za starĹĄe.

Po tihem se tega veselimo, saj mislim, da smo v znanju plesa tokrat malo boljĹĄi od njih.ÂŤ đ&#x;”˛

Gimnazijke in gimnazijci se bodo zavrteli 15. marca, dijakinje in dijaki Ĺ ole za storitvene dejavnosti, Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole ter Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okoljevarstvo pa bodo zaplesali 16. marca.

PrepreÄ?imo raka materniÄ?nega vratu Januar je mesec osveĹĄÄ?anja o raku materniÄ?nega vratu, zato Ministrstvo za zdravje RS, Zveza slovenskih druĹĄtev za boj proti raku v sodelovanju z OnkoloĹĄkim inĹĄtitutom Ljubljana poziva, naj priporoÄ?ila proti raku ne obvisijo v zraku!

Med rake rodil sodijo rak materniÄ?nega telesa, rak materniÄ?nega vratu, rak jajÄ?nikov in jajcevodov, rak zunanjega spolovila in rak noĹžnice. Rak materniÄ?nega vratu (RMV) je druga najpogostejĹĄa oblika raka, ki prizadene Ĺženske, mlajĹĄe od 45 let. Umrljivost zaradi RMV se je v Sloveniji v zadnjem desetletju sicer prepolovila, kljub temu pa jih ĹĄe vedno

do razvoja predrakavih in rakavih sprememb lahko preteÄ?e tudi veÄ? let. Obstaja veliko genotipov HPV in vsi niso enako nevarni. VeÄ?ina Ĺžensk se vsaj enkrat okuĹži s HPV. V 80–90 % okuĹžba sama od sebe izzveni v enem do dveh letih, zato tudi ob okuĹžbi s HPV z visokim tveganjem (pozitiven test HPV), Ä?e je test PAP negativen (normalen izvid brisa materniÄ?nega vratu), ukrepanje ni potrebno. V 10-20 % okuĹžba vztraja, virus poĹĄkoduje celice materniÄ?nega vratu, ki se lahko zaÄ?nejo nenadzorovano deliti, kar privede do razvoja raka. Virusi HPV lahko povzroÄ?ijo rakave spremembe tudi na nekaterih

umre okrog sto letno. Glavni nevarnostni dejavnik je okuĹžba z visoko riziÄ?nimi ali onkogenimi humanimi papiloma virusi (HPV), ki so odgovorni za nastanek veÄ? kot 95 % primerov raka materniÄ?nega vratu.

NajpogostejĹĄa sta HPV 16 in 18. HPV se prenaĹĄa s koĹže na koĹžo, do Ä?esar pride ob kakrĹĄnikoli vrsti spolnega odnosa.

Dejavniki tveganja za okuĹžbo s HPV so zaÄ?etek spolnih odnosov v zgodnji mladosti, prebolele spolne bolezni in ĹĄtevilni spolni partnerji. Tveganje poveÄ?ujejo tudi ĹĄtevilni porodi, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, druĹžinska obremenjenost, okuĹžba s HIV. Spolno prenosljivo okuĹžbo lahko prenaĹĄajo tako moĹĄki kot Ĺženske. Od okuĹžbe s HPV

drugih delih telesa (analni rak, rak zunanjega spolovila, celo Ĺžrela in ustne votline). Zdravila za okuĹžbo s HPV ni, priporoÄ?ljivo je cepljenje proti HPV. V Sloveniji je cepljenje proti HPV od leta 2009 na voljo brezplaÄ?no za vse deklice v 6. razredu osnovne ĹĄole. Cepljenje je dostopno tudi ostalim Ĺženskam, vendar je samoplaÄ?niĹĄko. Ĺ˝al pa se vsako leto cepi manj kot polovica vseh slovenskih deklic, ki jim je cepljenje omogoÄ?eno.

Zgodnje oblike bolezni raka materniÄ?nega vratu so praktiÄ?no brez simptomov. NajpogostejĹĄi simptom je krvavitev v pomenopavzi, dolgotrajen smrdeÄ? izcedek iz noĹžnice, boleÄ? spolni odnos, stalne boleÄ?ine v kriĹžu (Ä?e niso posledica spre-

memb v hrbtenici), pogosto in boleÄ?e uriniranje ali krvav urin (Ä?e ni posledica vnetja mehurja). Za postavitev diagnoze je treba opraviti biopsijo materniÄ?ne sluznice, rentgensko slikanje prsnih organov, krvne preiskave in biokemiÄ?ne preiskave. Ob sumu na razĹĄirjeno bolezen se opravi tudi pregled seÄ?nega mehurja (cistoskopija), pregled danke (rektoskopija), UZ, CT ali MR. Zdravljenje predrakavih sprememb in zgodnje oblike raka materniÄ?nega vratu je kirurĹĄko, in sicer z izrezom tkiva z diatermiÄ?no zanko ali konizacijo (stoĹžiÄ?asto izrezanje tkiva). DokonÄ?ni naÄ?in zdravljenja se odloÄ?i glede na stadij bolezni in patomorfoloĹĄke lastnosti.

Rak materniÄ?nega vratu je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoÄ?e prepreÄ?iti s pravoÄ?asnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Od leta 2003 v Sloveniji poteka drĹžavni program organiziranega presejanja za raka materniÄ?nega vratu ZORA, ki z rednimi preventivnimi ginekoloĹĄkimi pregledi in pregledi celic v brisu materniÄ?nega vratu omogoÄ?a zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb. Namenjen je Ĺženskam, starim med 20 in 64 leti, ki v zadnjih treh letih niso opravila pregleda z odvzemom brisa materniÄ?nega vratu.

Ob zapisanem, drage Ĺženske, ne pozabite, da je Ĺživljenje eno samo. Poskrbite za svoje zdravje in zdravje svojih hÄ?era ter se redno udeleĹžujte ginekoloĹĄkih pregledov, drĹžavnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka Zora (rak materniÄ?nega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega Ä?revesa in danke). ÄŒe dobite vabilo, se nanj nemudoma odzovite! đ&#x;”˛

Zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov - Karmen Petek

NaĹĄ Ä?as, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 16

16

Ĺ PORT

17. januarja 2019

Niso zaskrbljeni za obstanek Velenjski nogometaĹĄi se od prejĹĄnjega Ä?etrtka pripravljajo za nadaljevanje prvenstva – Sezono Ĺželijo konÄ?ati v prvi polovici lestvice Celotna podoba moĹĄtva je nekoliko drugaÄ?no od jesenske. Z nekaterimi igralci (njihovi imena so v okvirÄ?ku) so se razĹĄli, ker paÄ? niso bili dovolj dobri. Zato tudi v jesenskem delu niso dobili veliko priloĹžnosti za igranje. Po besedah trenerja Marijana PuĹĄnika priÄ?akujejo ĹĄe kakĹĄen odhod. Menda se za nekatere zanimajo tuji klubi. Zanimiva naj bi bil predvsem 21-letni branilec David Hrubik in 22-letni igralec sredine AnĹže PiĹĄek.

Po ustaljeni praksi vadijo doma. Zaradi vremenskih razmer predvsem na igriĹĄÄ?u z umetno travo, teden dni (od 28. januarja do 3. februarja) pa se bodo pripravljali v Umagu in tam odigrali predvidoma dve tekmi s Triglavom in Gorico, dogovorili pa so se tudi Ĺže za druge, razen generalke 16. februarja. To bi radi odigrali v gosteh, ker bodo pomlad zaÄ?eli prav tako kot gostje. VÄ?eraj so imeli Ĺže prvo prijateljsko preizkuĹĄnjo. V ÄŒateĹžu je bil njihov nasprotnik madĹžarski Butafok.

Odťli: Domagoj Muić, Ante Solomun, Vlatko Šimunac, Matej Šantek, Abdul Latif Abubakari in tretji vratar AnŞe Malnar.

stvici. Med njimi je kar nekaj zanimivih fantov za Ä?lansko moĹĄtvo. Seveda pa je vse odvisno od njih, s kakĹĄno zavzetostjo bodo vadili.ÂŤ O prvi letoĹĄnji tekmi za toÄ?ke v DomĹžalah Marijan PuĹĄnik ĹĄe ne razmiĹĄlja: ÂťDo nje je ĹĄe daleÄ?. Najprej je vaĹžno, da ne bo poĹĄkodb, da se Ä?im bolje pripravimo in to potem Ä?im bolj udejanjimo v boju za toÄ?ke.ÂŤ

Mladinci in kadeti na vrhu

Trener, igralci in vsekakor tudi njihovi ljubitelji so od moĹĄtva priÄ?akovali boljĹĄo uvrstitev, kot je prezimitev na osmem mestu. Njihov jesenski izkupiÄ?ek je osemnajst toÄ?k (pet zmag, trije neodloÄ?eni rezultati in enajst porazov). Predzadnji Triglav za njimi zaostaja za dve, pred zadnjimi KrÄ?ani pa imajo tri toÄ?ke prednosti. K slabĹĄemu poloĹžaju je gotovo veliko prispevalo tudi to, da so izgubili nekaj zelo dobrih igralcev, dobili pa manj izkuĹĄene. Na vpraĹĄanje oziroma trditev, da jih v nadaljevanju Ä?aka trd boj za obstanek, trener odgovarja: ÂťIgralci morajo imeti v glavi vseskozi zmagovalno miselnost in samo en cilj, boj za prvo polovico lestvice.ÂŤ Ker ima Gorica na sedmem mestu ĹĄtiri toÄ?-

ke veÄ? od njih, peto Celje osem, Ä?etrte DomĹžale, s katerimi bodo odprli spomladanski del sezone, pa Ĺže enajst, vedo, da se bo teĹžko prebiti vanjo. ÄŒe upoĹĄtevamo statistiko, je bila Rudarjeva obramba v prvem delu med najbolj luknjastimi (41 prejetih zadetkov) na prvenstvu. VeÄ? golov so prejeli le igralci Triglava (43). Tudi njihova uÄ?inkovitost ni bila po trenerjevi Ĺželji. Zabili so dvajset golov, manj (14) le KrĹĄko. NajboljĹĄo razliko v danih in prejetih golih pa ima vodilni Maribor (55 : 16), ki je jeseni zbral kar 53 toÄ?k; to je devet veÄ? od drugi Olimpije in sedemindvajset od VelenjÄ?anov.

Ko nanese beseda o morebitnih okrepitvah, je odgovor bolj ali manj priÄ?akovan: ÂťRudar ni-

ma takĹĄnega proraÄ?una, da bi lahko govorili o 'velikih' okrepitvah. Ob moĹžnostih naĹĄega proraÄ?una se vsakiÄ? trudimo pripeljati v klub igralce, ki nam bodo pomagali, da bomo dosegali Ä?im boljĹĄi rezultat. Zaradi majhnega proraÄ?una pa si seveda nekih velikih imen ne moremo privoĹĄÄ?iti. Ne nazadnje tudi nimamo denarja, da bi plaÄ?evali kakĹĄne odĹĄkodnine. Prav zato hkrati uresniÄ?ujemo tudi cilj kluba, da bi v bodoÄ?e Ä?im veÄ? okrepitev dobili iz naĹĄe nogometne ĹĄole. Dobro kaĹže, saj se bodo mladinci in kadeti vrnili v prvo slovensko ligo.ÂŤ Torej se veliko bolje dela z mladimi, kot pred nekaj sezonami, ko so oboji izpadli iz prve lige? ÂťMoram pohvaliti delo v nogometni ĹĄoli. Oboji so vodilni na le-

Trenerjeve besede, da je strokovno delo v mlajĹĄih selekcijah spet odliÄ?no, potrjujejo med drugim jesenski nastopi mladincev in kadetov v 2. mladinski ligi vzhod. Mladinci (trener Erik KriĹžnik) so si v 16. krogih priigrali kar 46 toÄ?k. Petnajstkrat so zmagali, brez nje so ostali le v 8. krogu, ko so z vrstniki celjskega Ĺ ampiona igrali 1 : 1. Na samem vrhu lestvice so tudi kadeti, ki jih trenira Urban Ĺ˝ohar. V prav tako ĹĄestnajstih tekmah so si priigrali 32 toÄ?k (10 zmag, 2 tekmi neodloÄ?eni, 4 porazi). Prav toliko jih imajo kadeti Dravograda na drugem mestu, tretji celjski Ĺ ampion pa za njima zaostaja za tri.

Predvidene prijateljske tekme

Sobota 19. 1.: Maribor – Rudar (Ljudski vrt, 14.00), sreda, 23.

1.: Rudar – Dob, sobota 26. 1.: Rudar – Drava (z obema Ä?lanoma 2. lige bodo igrali na svojem igriĹĄÄ?u z umetno travo, zaÄ?etek ob 14. uri); torek, 29. 1.: Triglav – Rudar, sobota, 2. 2.: Gorica Rudar (obe v Umagu); sreda, 6.

2 (?): Aluminij – Rudar; sobota, 9. 2.: Dravograd (Ä?lan 3. lige) – Rudar (Dravograd, 15:00); sreda, 13. 2.: FuĹžinar (2. liga) - Rudar (Prevalje, 17:00). Za zadnjo preizkuĹĄnjo, ki bo v soboto, 16.

februarja, ĹĄe iĹĄÄ?ejo nasprotnika.

Sobota, 23. februarja, 20. prvenstveni krog: DomaŞale – Rudar.

Damjan Trifković

Vemo, da se moramo glede na trenuten poloĹžaj na lestvici dobro pripraviti na nadaljevanje.

Trener je pripravil zahteven ritem treningov in tekem. Vse to je potrebno, da bomo Ĺže na uvodno tekmo v DomĹžale odĹĄli Ä?im bolj samozavestni.

Pripravljeni in odloÄ?eni smo, da naÄ?rt priprav Ä?im bolje izpolnimo. Do konca sezone se moramo dvigniti na lestvici, da bomo konÄ?ali sezono, kot je treba. Lanska je bila odliÄ?na, zaigrali smo v Evropi. TakĹĄen klub, kot je Rudar, si zasluĹži viĹĄje mesto, na katerem smo konÄ?ali jeseni, pa Ä?eprav si ne more privoĹĄÄ?iti takĹĄnih okrepitev kot drugi. Kljub slabĹĄemu jesenskemu doseĹžku je naĹĄ cilj, da se uvrstimo v zlati sredini. ÄŒetrto mesto, ki smo si ga priigrali lani, pa je letos za nas nedosegljivo, a je ĹĄportno upati do zadnjega.

Skratka, ob dobrem delu, veliki Ĺželji in motiviranosti in tudi potrebni sreÄ?i, ki je jeseni nekajkrat ni bilo, ne bi smeli razmiĹĄljati o obstanku. Na vsaki tekmi so nas zelo spodbujali tudi gledalci. Resda v manjĹĄem ĹĄtevilu od Ĺželenega. Vendar sem prepriÄ?an, da bodo prihajali na tribuno ĹĄe v veÄ?jem ĹĄtevilu, ko bodo rezultati.ÂŤ K temu naj dodamo, da moĹĄtvo potrebuje veliko podporo navijaÄ?ev, predvsem takrat, ko mu ne gre. đ&#x;”˛

Stane Vovk

Vse bolj zadovoljni

DomaÄ?ini uspeĹĄnejĹĄi na pomembni tekmi

RokometaĹĄi Gorenja jesen konÄ?ali na tretjem mestu – Na pripravah po skromnejĹĄi predstavi proti SlovenjgradÄ?anom proti Felaschu zaigrali veliki bolje

V soboto v Ĺ oĹĄtanju odbojkarji OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica premagali ekipo Panvita Pomgrad iz Murske Sobote V soboto sta se v 11. krogu 1.

DOL za moĹĄke v ĹĄoĹĄtanjski ĹĄportni dvorani sreÄ?ali ekipi OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica in ekipa Panvita Pomgrad iz Murske Sobote.

Ekipi sta se v tej sezoni Ĺže veÄ?krat pomerili tako v ligaĹĄkem delu kot tudi v pokalu ter na pri-

sprostili in dobro zaigrali Ĺže v zaÄ?etku. V celotni igri je ekipa domaÄ?ih odbojkarjev sicer vodila za okvirno pet toÄ?k, gostje pa so se med igro vztrajno pribliĹževali.

DomaÄ?ine so ujeli na 19 toÄ?ki in po nekaj zaporednih toÄ?kah izid v nizih izenaÄ?ili na 1 : 1. Tretji

za 5 toÄ?k in to prednost drĹžali do rezultata 11 : 6. Takrat pa so domaÄ?i z nekaj izjemnimi prodori BoĹženka in Planinca zaÄ?eli zniĹževati izid. Kmalu so si priigrali prvo zakljuÄ?no Ĺžogo pri rezultatu 15 : 14, ki pa je niso izkoristili. So pa izkoristili drugo

jateljskih tekmah. Vedno je bila tekma napeta do konca in tudi tokrat so si zbrani obetali zanimiv derbi.

Tekmo so bolje zaÄ?eli gostje, ki so z minimalno prednostjo vodili celoten prvi niz. Proti koncu niza pa so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani strnili vrste in drugo zakljuÄ?no Ĺžogo v tem nizu kronali z zmago.

V drugem nizu so se domaÄ?i

niz so gostje igrali po svojih Ĺželjah in ga brez teĹžav tudi dobili z enakim rezultatom kot niz pred njim (25 : 20).

V Ä?etrtem nizu pa je strateg domaÄ?ih naredil nekaj sprememb v postavi, kar se mu je tudi obrestovalo. DomaÄ?i odbojkarji so 4. niz dobili in si tako zagotovili ĹĄe igro v petem nizu. Tega so bolje zaÄ?eli gostje, ki so povedli

zakljuÄ?no Ĺžogo in tako priĹĄli do preobrata kroga. K temu uspehu so jim pomagali tudi navijaÄ?i, ki so priĹĄli v velikem ĹĄtevilu. ÂťZahvalil bi se izjemni publiki, ki nas je v 5. nizu ponesla do preobrata. ÄŒestitke tudi nasprotniku za borbeno igro,ÂŤ pa je dejal odbojkar OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica Marko Plankelj. đ&#x;”˛

mĹĄ

Za rokometaĹĄi Gorenja je slab teden priprav na nadaljevanje pokalnega in prvenstvenega tekmovanja, med katerimi so odigrali tudi Ĺže dve prijateljski tekmi. Najprej so z 32 : 27 (14 : 9) premagali Slovenj Gradec 2011, Ä?lana 1. B lige. V drugi so gostovali pri avstrijskem prvoligaĹĄkem moĹĄtvu Ferlachu, za katerega igrajo tudi trije nekdanji igralci Velenja Rok GolÄ?ar, AnĹže Ratajec in BlaĹž KleÄ?. Od moĹĄtva, ki ga Ĺže neDarko Stojnić kaj sezon vodi njihov nekdanji trener Ivan Vajdl, so bili boljĹĄi z 38 : 24 (23 : 13). Trener ki zanje ne bi smel biti prevelika Zoran JoviÄ?ić na domaÄ?i tekmi, ovira za napredovanje med osem ki je bila za zaprtimi vrati in v najboljĹĄih. V Ä?etrtfinale so se Ĺže Avstriji, zaradi reprezentanÄ?nih uvrstili branitelji naslova Celjani, obveznosti (Matic Verdinek in Ribnica, SviĹĄ in Krka.

Trener JoviÄ?ić bo lahko bolj toÄ?Ibrahim Haseljić) in iz zdravstvenih razlogov (Nikola Ĺ pelić, Filip no ocenil pripravljenost ekipe na Banfro in Emir Taletović) ni imel drugi del prvenstva na zaostali tekmi 11. kroga s SviĹĄem iz IvanÄ?na voljo vseh igralcev.

Od prvega boja za toÄ?ke oziro- ne Gorice, ki jo bodo odigrali v ma napredovanja v pokalu velenj- torek, 29. januarja, v RdeÄ?i dvoske ose loÄ?i le ĹĄe teden dni. Priho- rani. Prvo soboto v februarju pa dnji Ä?etrtek, 24. januarja, bodo bodo ose v veÄ?nem prvenstvev tekmi osmine finala slovenske- nem derbiju gostile vodilne Cega pokala gostovali prti novincu ljane. Po prvi tekmi v tem priprav prvi ligi, Dolu TKI Hrastniku, vljalnem obdobju je igralec An-

draĹž Kete dejal: ÂťPrisotnih je bilo ĹĄe veliko napak, a mislim, da jih bomo do prve tekme nadaljevanja sezone odpravili in da bomo stoodstotno pripravljeni.ÂŤ V Avstriji je bila njihova igra Ĺže precej boljĹĄa. Darko Stojnić jo je takole ocenil: ÂťÄŒvrsta in gibljiva obramba nam je omogoÄ?ala, da smo dosegali lahke zadetke in na tekmi na koncu zmagali z visoko razliko. Pred nami sta ĹĄe dve pripravljalni tekmi in verjamem, da bomo iz obeh poskusili potegniti najveÄ? in se dobro pripraviti na uradni zaÄ?etek nadaljevanja sezone.ÂŤ Na prvi prijateljski tekmi so igrali: Vujović 7 obramb, Logar 4 obrambe, Mazej 7, Haseljić 2, Tajnik, Matanović 1, Levc 2, Stojnić 1, MiklavÄ?iÄ? 3, GrmĹĄek, M. KavÄ?iÄ? 6, A. KavÄ?iÄ? 7, Kete 3, Mazaj, Lampret; proti Avstrijcem pa: Vujović 5 obramb, Logar 7 obramb, Mazej 3, Haseljić 4, Tajnik 1, Matanović 4, Levc 2, Stojnić 4, MiklavÄ?iÄ? 3, Verdinek 3, GrmĹĄek 1, M. KavÄ?iÄ? 1, A. KavÄ?iÄ? 9, Kete 3. đ&#x;”˛

vos

NaĹĄ Ä?as, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 17

Ponosen, da je trener takĹĄne ekipe tatsko pa res ĹĄe ne,ÂŤ pravi trener.

Poudarja, da se zavedajo, kam trenutno sodijo, in v tem okviru iĹĄÄ?ejo svojo priloĹžnost predvsem proti enakovrednim ekipam. ÂťTo nam je do zdaj dobro uspevalo, saj smo – z izjemo tekme proti Krki Novo mesto, ko je bila med nami viroza, vse tekme proti konkurenÄ?nim ekipam igrali zelo dobro in na visoki ravni, predvsem pa borbeno,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja DaÄ?ović in se vsej ekipi zahvaljuje za borbenost in dobro atmosfero, ki so jo zaÄ?utili tudi gledalci v Ĺ oĹĄtanju.

Rade DaÄ?ović po prvem delu tekmovanj zadovoljen tudi z rezultatom, predvsem pa z ekipo in njenim delom

MoĹĄka Ä?lanska ekipa Odbojkarskega kluba (OK) Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica letos vnoviÄ? nastopa v 1. DOL. S starim letom so zakljuÄ?ili prvi del tekmovanj, ki zajema 10 tekem. ÂťGlede na priÄ?akovanja pred zaÄ?etkom sezone lahko reÄ?em, da nam je uspelo uresniÄ?iti celo skrite cilje in se torej uvrstiti med prvih ĹĄest ekip, kar pomeni play-off,ÂŤ pravi trener Rade DaÄ?ović in pojasnjuje, da so trenutno na peti poziciji, ki jo delijo z ekipo iz Kranja. ÂťJe pa dejstvo, da se za peto in ĹĄesto mesto borijo ĹĄtiri zelo enakovredne ekipe iz dru-

gega dela tabele, med katerimi smo tudi mi,ÂŤ ĹĄe poudarja.

Obstanek med ĹĄesterico najboljĹĄih bo zelo zahteven

Jasno je torej, da bo obstanek v skupini za play-off v nadaljevanju sezone zelo zahteven. ÂťJa, res bo teĹžko. Toda play-off je naĹĄ skriti cilj, naĹĄ primarni cilj pa je obstanek v ligi,ÂŤ pravi DaÄ?ović. S prvim delom tekmovanja je bil z ekipo zelo zadovoljen, tako glede igre kot spoĹĄtovanja naÄ?rtov in taktike. ÂťZ igro smo priĹĄli na nivo najboljĹĄih ekip v drĹžavi, rezul-

Pogoj za zmago je dobra igra homogene ekipe

Kot pravi trener Rade DaÄ?ović, so se fantje, ki so priĹĄli v ekipo, odliÄ?no ujeli z dosedanjimi igralci. Nastala je homogena in borbena ekipa. ÂťMed poÄ?itnicami okrog novega leta sta se dva igralca iz prve postave poĹĄkodovala, a okrevanje Ĺže poteka in se bosta verjetno v kratkem pridruĹžila igri. Seveda pa za zdaj ne vemo, koliko ju bomo lahko obremenili,ÂŤ pravi DaÄ?ović. Kot ĹĄe dodaja, pred vsako tekmo do podrobnosti prouÄ?ijo nasprotno ekipo,

vendar pa to ni pogoj za zmago. ÂťPogoj za zmago je, da ekipa igra dobro, homogeno,ÂŤ pravi trener.

Ĺ˝elijo si play-off, tudi zelena skupina pa ne pomeni niÄ? hudega

V drugem delu sezone Ä?aka igralce OK Ĺ oĹĄtanj TopolĹĄica osem tekem. ÂťNato sledi tretji del, torej play-off ali zelena skupina, ki pomeni borbo zadnjih ĹĄtirih ekip za obstanek v ligi. Upam sicer, da se bomo tej skupini izognili, tudi Ä?e se ji ne uspemo, pa to ne pomeni niÄ? hudega, saj je naĹĄ primarni cilj ĹĄe vedno obstanek v prvi ligi,ÂŤ je dejal DaÄ?ović.

Kot meni, je pri njihovi borbenosti zelo pomembna podpora navijaÄ?ev. ÂťNavijaÄ?i so veÄ? kot pomembni, zato jih lepo vabim na naĹĄe tekme. Kar lahko obljubim, je borba,ÂŤ pravi trener. Na to lastnost ekipe, ki mu je zaupana, je zelo ponosen. ÂťNa nedavnem sestanku sem povedal, da sem zelo ponosen, da sem trener takĹĄne ekipe. Ekipe, ki v sestavu nima zvezdnikov, ima pa borce.

To je tudi meni velik izziv za delo,ÂŤ ĹĄe pravi trener DaÄ?ović. đ&#x;”˛

Mojca Ĺ truc

KRATKO

Ana uspeĹĄno prestala operacijo

ure do veÄ?era v telovadnici OĹ Ĺ alek. Hkrati bo potekalo univerzitetno prvenstvo v vseh treh oroĹžjih (floret, meÄ? in sablja), ki bo ĹĄtelo za kvalifikacije na poletno univerzijado v Neaplju.

Ĺ martno ob Paki – NajizkuĹĄenejĹĄa slovenska alpska smuÄ?arka, veleslalomistka Ana Drev iz Ĺ martnega ob Paki, si je na treningu na Kronplatzu poĹĄkodovala desno koleno. Prepeljali so jo v KliniÄ?ni center v Ljubljani, kjer je magnetna resonanca pokazala strgano sprednjo kriĹžno vez. Operirana je bila prejĹĄnji teden in je operacijo uspeĹĄno prestala. Iz bolniĹĄnice so jo v domaÄ?o oskrbo odpustili na zaÄ?etku tega tedna. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

V sredo v svojih prostorih v vili LuÄ?ka pripravljajo planinski veÄ?er z izdajo obseĹžne jubilejne ĹĄtevilke Planinskega popotnika in predavanjem o zgodovini planinstva Milena KrstiÄ? – Planinc

cij, ki so zelo dobro delale. DruĹĄtvo danes ĹĄteje 317 Ä?lanov, Ĺželeli pa bi si jih ĹĄe veÄ?, okoli 400. Ĺ˝elimo si veÄ? mladih, jih odvrniti od elektronskih naprav in druĹžbenih omreĹžij, namesto tega pa jih popeljati v hribe, med ljudi, v naravo ...ÂŤ.

VeÄ?er s Planinskim popotnikom

O druĹĄtvu smo se pogovarjali v redakciji NaĹĄega Ä?asa: ÂťMatej Kortnik, Zinka MoĹĄkon, Jure Grudnik.ÂŤ

opravlja naloge tajnice, za nas pa je malce pogledala v zgodovino.

V dobri kondiciji

Med pomembnimi mejniki delovanja druĹĄtva omenja izgradnjo planinske koÄ?e na Smrekovcu leta 1933. Ta je bila med vojno poĹžgana. Po vojni so jo ĹĄoĹĄtanjski planinci Ĺželeli dograditi,

Vsaka pot se nekje zaÄ?ne Zinka MoĹĄkon: Živeli smo na podeĹželju, na KoroĹĄkem. OÄ?e nas je vsako nedeljo peljal k Sveti Ani, ki je bil kar visok hrib. Hoja v hribe mi je bila blizu Ĺže od malega, pa Ä?etudi je bilo treba priti nanj bos.

Ko prideĹĄ na vrh, se vedno poÄ?utiĹĄ odliÄ?no. V planinskem druĹĄtvu so me pritegnili izleti. Z druĹžino ali pa samo s soprogom smo se jih redno udeleĹževali.ÂŤ Jure Grudnik: ÂťBolj aktivno sem se s planinarjenjem zaÄ?el ukvarjati v Osnovni ĹĄoli Biba Roeck, v kroĹžku, ki ga je vodila Danica Ĺ varc.

Na zaÄ?etku gimnazije sem postal naÄ?elnik mladinskega odseka, na zaÄ?etku faksa pa sem opravil vodniĹĄki teÄ?aj ... Brez hribov danes sploh ne gre.ÂŤ Matej Kortnik: ÂťS starĹĄi smo obiskovali bliĹžnje vrĹĄace, kot so Gora Oljka, UrĹĄlja gora ‌ Konec osnovne ĹĄole sem s sosedom in sorodnikom obiskal Ĺže veÄ?ino hribov, ki so malo dlje, Raduho, Peco ‌ Potem me je potegnilo v planinsko druĹĄtvo, od tu naprej pa so se obzorja ĹĄe ĹĄirila. Z vsakega hriba so se videli novi, ki jih je bilo treba obiskati.ÂŤ

a so namero zaradi pomanjkanja denarja (v les, ki so ga za ta namen Ĺže imeli, pa se je naselil lubadar) prepustili planincem ÄŒrne na KoroĹĄkem. Svoj dom na Slemenu so dobili leta 1952 ob izdatni podpori Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj in Ĺže omenjenega direktorja ter predsednika druĹĄtva.

Od lanskega leta Planinsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj vodi Jure Grudnik. ÂťDruĹĄtvo je v 'dobri kondiciji', kar je zasluga vseh prejĹĄnjih genera-

Jubilej druĹĄtva, na katerega so zelo ponosni, saj je v Sloveniji malo tovrstnih druĹĄtev s tako lepo in dolgo preteklostjo, bodo primerno obeleĹžili. Eden prvih dogodkov bo planinski veÄ?er v sredo, 23. januarja, ko bodo izdali druĹĄtveno glasilo Planinski popotnik, ki izhaja od leta 1994.

Zaradi jubileja bo tokratni obseĹžnejĹĄi. ÂťVeÄ?er v vili LuÄ?ka, kjer imamo prostore, bomo povezali s predavanjem o zgodovini planinstva. Tudi obÄ?ni zbor druĹĄtva 1. marca bo letos bolj sveÄ?an, maja pa bo naĹĄe druĹĄtvo organizator drĹžavnega orientacijskega tekmovanja,ÂŤ je nekaj prihajajoÄ?ih dogodkov naĹĄtel predsednik.

tf

Zimski futsal turnir Velenje, 19. januar – Ĺ portno druĹĄtvo Futsal Korektbau Velenje napoveduje, da se bo RdeÄ?a dvorana to soboto spremenila v prestolnico futsala. Potekal bo namreÄ? zimski turnir v razliÄ?ici nogometa, ki se igra na manjĹĄem igriĹĄÄ?u s petimi igralci, malo odbojno Ĺžogo in veÄ?inoma v zaprtih prostorih. Prijavljenih je Ĺže veÄ? kot 20 ekip, med njimi tri iz tujine. Potegovale se bodo za nagradni sklad – 800 evrov za prvo, 500 za drugo in 200 evrov za tretje mesto. Pokale bodo dobile najboljĹĄe ekipe ter najboljĹĄi strelec, igralec in vratar turnirja. Obeta se tudi bogat spremljevalni program. Do jutri, 18. januarja, se na turnir lahko prijavita ĹĄe dve ekipi.

tp

Pomerili se bodo sabljaÄ?i Velenje, 19. januar – SabljaĹĄki klub Rudlof Cvetko Velenje v sodelovanju s SabljaĹĄko zvezo Slovenije in Slovensko univerzitetno ĹĄportno zvezo (SUSA) prireja DrĹžavno prvenstvo v sabljanju za kadete in mladince v oroĹžjih meÄ? in sablja. Potekalo bo to soboto od 9.

đ&#x;”˛

tf

Kegljanje

115 let Planinskega druĹĄtva Ĺ oĹĄtanj

Ĺ oĹĄtanj – Planinsko druĹĄtvo Ĺ oĹĄtanj letos praznuje 115 let delovanja. ZaÄ?etki segajo v leto 1904, ko je bila 5. marca na pobudo Frana Kocbeka, naÄ?elnika Savinjske podruĹžnice Slovenskega planinskega druĹĄtva, na ustanovnem shodu v hotelu Avstrija (danaĹĄnjem Kajuhovem domu) ustanovljena Ĺ aleĹĄka podruĹžnica Ĺ oĹĄtanj.

DruĹĄtvo je ves Ä?as, razen medprvo in drugo svetovno vojno, neprekinjeno delovalo. Najbolj ĹĄtevilÄ?no je bilo po koncu druge svetovne vojne, v letih od 1947 do 1952, ko je druĹĄtvu predsedoval direktor Tovarne usnja Ĺ oĹĄtanj Andrej Stegner. Štelo je veÄ? kot 600 Ä?lanov. Po vojni veste, da je bilo vse v zagonu. Veliko je ljudem pomenilo tudi druĹženje, veliko veÄ? kot kasneje,ÂŤ pravi Zinka MoĹĄkon. Dvajset let v druĹĄtvu

17

Ĺ PORT, REKREACIJA

17. januarja 2019

MaliÄ?, bodo podrobneje ĹĄe zaÄ?rtali, nobenega dvoma pa ni, da bo v njem za vsakega nekaj. Zelo radi se Ä?lani in Ä?lanice udeleĹžijo planinskih taborov (za osnovnoĹĄolce, druĹžine, odrasle). ÂťLani smo bili v Albaniji. Letos gremo v Dolomite.ÂŤ Zvrstila se bo vrsta akcij, kot pravijo njihovim pohodom, od najlaĹžjih, preko povsem turistiÄ?nih do najbolj zahtevnih. Ĺ˝e 19. januarja jih priÄ?akuje Gora Oljka.

V desetih letih na novo opremili planinske poti

Matej Kortnik, ta je lani predsedovanje druĹĄtvu predal Grudniku, pa je, kot pravi, iz obdobja zadnjih desetih let delovanja najbolj ponosen na to, da so na novo opremili vse njihove planinske poti s smernimi tablami, na njih zgradili veliko novih brvi in premostitvenih lestev Ä?ez gozdne ceste. ÂťTrajno, vsaj upam, da je tako, pa reĹĄili tudi druĹĄtvene prostore. ObÄ?ina Ĺ oĹĄtanj nam je dala v dolgoroÄ?ni najem prostore v vili LuÄ?ka na KoroĹĄki. Pa tudi sicer imamo veliko podpore v okolju, v katerem delujemo. Brez te Pred njimi ĹĄe eno pestro ne bi bili tako uspeĹĄni, kot smo.ÂŤ leto Veliko truda so vlagali tudi v Pestro leto, ki so ga zaÄ?eli 6. ja- kadre. ÂťPonosni smo, da imamo nuarja s pohodom na Ĺ mohor in glede na ĹĄtevilo Ä?lanov in velikost obÄ?ine nadpovpreÄ?no ĹĄtevilo strokovnih kaZ vsakega hriba drov med mladinskise vidi nov, mi vodniki, markaciki ga je treba ste, tudi med mladinobiskati. skimi vaditelji in vaditelji orientacije. Edina pomanjkljivost, ki je nekako ne uspemo urediti, Ä?eprav se trudimo, so strokovni delavci za varovanje narave, varuhi gorske narave. Sicer pa smo vsa podroÄ?ja poskrbeli zelo dobro, veliko sredstev vlagamo v to.ÂŤ đ&#x;”˛

Derbi zaÄ?elja Ĺ oĹĄtanjÄ?anom S tekmami 10. kroga se je nadaljeval spomladanski del v vseh kegljaĹĄkih ligah. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so na domaÄ?ih stezah gostili ekipo Hrastnika, ki je na lestvici pred njimi. V zimskem premoru je v domaÄ?i vrsti priĹĄlo do zamenjave trenerja. Vlogo novega stratega je prevzel Pavle PetroviÄ?, ki je ekipo pred leti popeljal v 1. B ligo.

DomaÄ?ini so sreÄ?anje zaÄ?eli odloÄ?no in prikazali daleÄ? najboljĹĄo igro v tej sezoni. Kot kaĹže, se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani poÄ?asi le prebujajo. Ĺ˝e pri prvem paru se je videlo, da domaÄ?a ekipa ne bo popuĹĄÄ?ala pritiskom gostov. Ĺ e veÄ?.

DomaÄ?ina sta goste popolnoma nadigrala v vseh elementih kegljanja, si priigrala prednost 67 kegljev ter domaÄ?ine povedla v vodstvo z 2 : 0.

Drugi domaÄ?i par je sreÄ?anje zaÄ?el z nenatanÄ?nimi meti in dovolil gostoma, da sta v setih povedla z 2 : 0, tretji in Ä?etrti set pa je pripadel domaÄ?ima fantoma, ki sta tako osvojila toÄ?ko. Z vodstvom 3 : 1 in prednostjo 66 kegljev sta na steze stopila zadnja para. GostujoÄ?a tekmovalca sta zaÄ?ela zelo natanÄ?no, nato napravila precej napak, ki sta jih domaÄ?a tekmovalca znala kaznovati. Iz luÄ?aja v luÄ?aj sta poveÄ?evala razliko, imela igro pod nadzorom in se na kraju skupaj z ostalimi tekmovalci veselila prve zmage v tej sezoni. Zmaga s 7 : 1 in prednostjo 137 kegljev je zasluĹžena, saj so tekmovalci dali vse od sebe, med tem ko so se gostje le sprijaznili s porazom. Kljub zmagi Ĺ oĹĄtanjÄ?ani ostajajo na zadnjem mestu. Za 9. mestom sedaj zaostajajo le za toÄ?ko, ki pa jo lahko nadomestijo Ĺže v soboto, ko se bodo na domaÄ?ih stezah ponovno pomerili z ekipo Kegelj bar iz Lovrenca. SreÄ?anje se bo zaÄ?elo ob 14. uri. V moĹĄtvo kroga doma se je tokrat prebil Fidej s 577 podrtimi keglji. đ&#x;”˛ G. F.

Kegljanje , 2. liga – vzhod – 10. krog Ĺ oĹĄtanj - Hrastnik 7 : 1 (3228 : 3091) Ĺ oĹĄtanj: Fidej – 577 (1), PintariÄ? – 528 (1), SeÄ?ki – 515 (0), Kramer – 523 (1), HasiÄ?iÄ? – 553 (1), PetroviÄ? – 532 (1).

NaĹĄ Ä?as, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 18

18

REPORTAŽA

17. januarja 2019

Kultura parkiranja v Velenju se izboljĹĄuje Osebna varnost Preverili smo stanje v modrih conah, opazovali kulturo parkiranja in se pozanimali o novostih v parkirni politiki v Velenju Tina Felicijan

V mestni obÄ?ini Velenje je trenutno 3.323 parkiriĹĄÄ?, od tega jih je veÄ? kot 2 tisoÄ? v modrih conah in veÄ? kot tisoÄ? v garaĹžnih hiĹĄah nad avtobusnim postajaliĹĄÄ?em, na Gorici, pod nakupovalnim centrom Mercator in pri zdravstvenem domu. Od zaÄ?etka lanskega leta jih upravlja Komunalno podjetje Velenje.

Modra cona je organizirana na ĹĄtiri obmoÄ?ja. Cona A je v srediĹĄÄ?u mesta in jo mejijo KidriÄ?eva, Ĺ aleĹĄka Rudarska cesta in reka Paka. Cona B je v okolici zdravstvenega doma. Cona C sta Stantetova in Kardeljeva ulica, cona D pa Gorica. Ura parkirnine v vseh conah znaĹĄa 40 centov. V coni A in B parkiriĹĄÄ?a obratujejo med ponedeljkom in petkom od 7. do 15.30, z oznaÄ?itvijo Ä?asa prihoda pa je parkiranje brezplaÄ?no pol ure. Obratovalni Ä?as con C in D je 24-urni vse dni v letu. Tam lahko z oznaÄ?itvijo Ä?asa prihoda brezplaÄ?no parkirate dve uri, od petka od 15. ure do nedelje do polnoÄ?i pa ĹĄtiri ure. Za uro parkiranja v garaĹžni hiĹĄi pri zdravstvenem domu boste prav tako odĹĄteli 40 centov, v ostalih treh pa trideset.

Obratovalni Ä?as garaĹžnih hiĹĄ je ves dan vse dni v letu, z video nadzorom pa sta varovani garaĹžni hiĹĄi Mercator in Gorica.

Stanovalci v vseh conah so upraviÄ?eni do najveÄ? dveh abonmajev za parkiranje v modrih conah, razen v coni D (Gorica), kjer lahko stanovalci en abonma zamenjajo za dovolilnico za parkiranje v garaĹžni hiĹĄi Gorica.

Ostali morajo na enem od 28 parkomatov kupiti parkirne listiÄ?e ali si zagotoviti parkirne karte za garaĹžne hiĹĄe. MeseÄ?ne in letne parkirne karte so na voljo za vse garaĹžne hiĹĄe, v Mercatorju, na avtobusnem postajaliĹĄÄ?u in na Gorici pa tudi tedenske.

RaÄ?unica se izide

NajveÄ? abonmajev in dovolilnic prodajo v coni D, najmanj pa v coni B. Prodajo precej veÄ? meseÄ?nih kot letnih kart za modre cone in garaĹžne hiĹĄe. Naj-

Adil Huselja varnostno ogledalo

Nepravilno parkiranje lahko pogosto opazimo v Starem Velenju, ĹĄe posebej pri vili Bianci.

Tam je parkiriĹĄÄ? malo. Zasedejo jih zaposleni, gosti lokala, uporabniki HiĹĄe bendov, tudi obiskovalci Velenjskega gradu, zato je vÄ?asih zaparkirano tudi postajaliĹĄÄ?e Lokalca.

Primeri parkiranja zunaj obmoÄ?ji, ki jih oznaÄ?ujejo talne oznake, niso tako redki. Ponekod, zlasti v modrih conah, rumena cik-cak Ä?rta strogo prepoveduje parkiranje na obmoÄ?ju zunaj parkirnih mest, zato so tam redarji strogi. Drugod ocenijo, ali parkirano vozilo ovira ali ogroĹža ostale udeleĹžence v prometu. VÄ?asih so prizanesljivi in globe ne izdajo.

velik deleĹž pa predstavlja tudi izkupiÄ?ek od prodaje letnih kart za modre cone, garaĹžne hiĹĄe in dovolilnice za garaĹžno hiĹĄo na Gorici. Celotni stroĹĄki vzdrĹževanja parkiriĹĄÄ? so znaĹĄali dobrih 221 tisoÄ? evrov. Iz poroÄ?ila, ki ga je posredoval vodja nabavne sluĹžbe Komunalnega podjetja Velenje Dejan ValenÄ?ak, je razvidno, da so se leta 2017 stroĹĄki vzdrĹževanja parkiriĹĄÄ? poplaÄ?ali s prihodki iz parkirnin in odĹĄkodnin. ValenÄ?ak predvideva, da so se stroĹĄki poplaÄ?ali tudi v preteklem letu, podatki za leto 2018 pa bodo znani konec januarja.

Ko sta redarja opravila nadzor na parkiriĹĄÄ?u med PreĹĄernovo in Cankarjevo cesto, sta za sabo pustila pet poloĹžnic. Glede na skoraj povsem polno parkiriĹĄÄ?e lahko sklepamo, da je velika veÄ?ina usvojila sistem modrih con.

manj prodajo letnih kart za motorna kolesa (v letu 2017 le ĹĄtiri) in tedenskih kart za garaĹžne hiĹĄe. Abonmajev in dovolilnic prodajo pribliĹžno enkrat veÄ? kot parkirnih kart. Leta 2017 so prodali nekoliko veÄ? kot 400 abonmajev in dovolilnic manj kot leto prej, vsi prihodki od parkirnin pa so znaĹĄali dobrih 217 tisoÄ? evrov. NajveÄ?, dobrih 95 tisoÄ?, se je nabralo na parkomatih,

V prejĹĄnji kolumni sem pisal o tveganjih in varnosti v svetu. Ko govorimo o globalni varnosti, govorimo o varnosti v svetu oziroma celotnem planetu in njegovi okolici. Okoli naĹĄega planeta je namreÄ? neĹĄteto satelitov s telekomunikacijskimi in drugimi raÄ?unalniĹĄko-tehniÄ?nimi napravami, ki poleg prenosa informacij sluĹžijo tudi zagotavljanju varnosti. Spremljanje in sistemski nadzor omogoÄ?a drĹžavam in institucijam, da pokukajo v sleherni kotiÄ?ek naĹĄega planeta in ĹĄe veÄ?. Mi, navadni smrtniki, pa lahko brez sofisticirane opreme in z uporabo aplikacije Google map sami pregledamo mesta, obmoÄ?ja, ulice in objekte, kar nam olajĹĄuje vsakdanje opravke, pa tudi naÄ?rtovanje izletov in poÄ?itnic.

Na varnost v svetu nimamo velikega vpliva, in tako kot sem zapisal, upajmo le, da bo med drĹžavami in tistimi, ki imajo v rokah moÄ? odloÄ?anja in vpliva, vendarle prevladal zdrav razum. Preverjanje moĹžnosti in pogojev za Ĺživljenje Ä?loveka na bliĹžnjih in oddaljenih planetih, priprave na izgradnjo baze na Luni za laĹžji dostop do Marsa so sicer pozitivne novice, a vendarle za vsakogar od nas in trenutno za Ä?loveĹĄtvo slaba uteha. Namesto spoĹĄtovanja vzpostavljenih mehanizmov in standardov, podpisanih sporazumov in deklaracij za ohranitev naravnega okolja in virov, svetovnega miru in spoĹĄtovanja Ä?lovekovih pravic in humanitarnega prava beĹžimo sami od sebe in usmerjamo pozornost v vesolje. PereÄ?a lokalna in globalna vpraĹĄanja pa zanemarjamo in potiskamo vstran, ne glede, ali govorimo o instituciji ali posamezniku.

Odnos do varnosti je podoben odnosu do zdravja. Na zdravje posameznika vpliva veliko dejavnikov, zato ĹĄtevilni z lahkoto prelagajo odgovornost na druge. Na drĹžavo, zdravstvene in druge institucije ter nazadnje na osebnega zdravnika, od katerega priÄ?akujejo Ä?arobno tabletko in ozdravitev. Pri varnosti je zelo podobno.

Od drĹžave in pristojnih institucij priÄ?akujemo, da bodo opravili vse potrebno in da bomo varni. Pri tem pa marsikdaj pozabljamo na lastno – osebno odgovornost in vedenje, od Ä?esar je odvisno, ali bomo izpostavljeni dejavnikom ogroĹženosti.

Z zavedanjem, da sami najbolj vplivamo na lastno varnost in varnost drugih ljudi, lahko prispevamo tudi h globalni varnosti.

Toda najprej poglejmo na osebno oziroma mikro varnost, ne glede na naĹĄo lokacijo, Ä?as in poÄ?etje. Pri slehernem opravilu moramo biti pozorni in upoĹĄtevati sploĹĄno znana dejstva, navodila za uporabo orodij, aparatov, vozil ‌ in se tako izogniti lastni ogroĹženosti ali povzroÄ?itvi nevarnosti za druge. V preteklem letu smo v medijih lahko nekajkrat videli ali brali o obseĹžnih poĹžarih, v katerih so umrli ĹĄtevilni ljudje in zgorela cela mesta in veÄ?ja nenaseljena obmoÄ?ja, povzroÄ?itelji pa so bili povsem navadni ljudje, ki so zaradi neupoĹĄtevanja pravil, hude malomarnosti ali brezbriĹžnosti pri vsakdanjih opravilih povzroÄ?ili poĹžare, ki so bili vidni celo iz vesolja. TragiÄ?na nesreÄ?a ob zruĹĄitvi avtocestnega viadukta je poleg desetine mrtvih in poĹĄkodovanih ustvarila tudi velikansko gmotno ĹĄkodo ter negativen vpliv na Ĺživljenja ljudi, ki so Ĺživeli v neposredni bliĹžini. NeupoĹĄtevanje predpisov, nedosledno izvajanje nadzora, prelaganje odgovornosti in zanaĹĄanje na sreÄ?o je le nekaj dejavnikov te nesreÄ?e.

TakĹĄni primeri potrjujejo potrebo, da smo pri svojem delu dosledni – in ne zgolj pri delu, tudi v Ĺživljenju, kajti varnost je pomemben segment v Ĺživljenju, ki ni vezan izkljuÄ?no na delo in delovno okolje. Ne glede, ali bomo v lastni kuhinji flambirali, menjavali plinsko jeklenko ali luÄ?i na stropu, se odpravljali na poÄ?itnice s slabo pritrjenim kovÄ?kom na strehi vozila, neupoĹĄtevali varnostno razdaljo in omejitev hitrosti, ali se bomo vozili pod vplivom alkohola z avtomobilom na cesti ali se objestno smuÄ?ali na smuÄ?iĹĄÄ?u ‌, je izkljuÄ?no od nas samih odvisno, koliko bomo sebe in druge spravljali v nevarnost oziroma ogrozili lastno Ĺživljenje in Ĺživljenja drugih. Tako kot velja za zdravje, velja tudi za varnost.

NajveÄ? lahko naredimo sami.

NajveÄ? parkirnih prekrĹĄkov v modrih conah

ObÄ?inski redarji opravljajo nadzor nad mirujoÄ?im prometom po zakonu o pravilih v cestnem prometu, ki doloÄ?a njihove pristojnosti. Pristojni so tudi za izrekanje glob zaradi prekoraÄ?itev omejitev hitrosti, ki jih zabeleĹžijo stacionarni radarji.

Osem redarjev pokriva 15 ob-

Ä?in. Kontrole opravljajo na razliÄ?nih mestih ob razliÄ?nih urah. ÄŒemu posvetijo veÄ? pozornosti, je odvisno od aktualne problematike. UpoĹĄtevanje pravil parkiranja na mestih, rezerviranih za invalide, spremljajo ves Ä?as. ÂťTo je ena od naĹĄih prioritet,ÂŤ pravi vodja MedobÄ?inske inĹĄpekcije, redarstva in varstva okolja Sonja GlaĹžer in dodaja, da je neupraviÄ?enega parkiranja na parkirnih mestih za invalide v primerjavi s preteklimi leti vedno manj. ÂťNajpogostejĹĄi prekrĹĄki so neupoĹĄtevanje prometne signalizacije, prekoraÄ?itev Ä?asa brezplaÄ?nega parkiranja oziroma neplaÄ?evanje parkirnine v modrih conah, parkiranje na mestih, kjer to ni dovoljeno, tudi v obmoÄ?jih za peĹĄce. Poleg tega smo evidentirali tudi nedovoljeno parkiranje na mestih za invalide in parkiranje na intervencijskih poteh.ÂŤ NajveÄ? prekrĹĄkov je v modrih conah, kjer vozniki prekoraÄ?ijo Ä?as brezplaÄ?-

nega parkiranja z oznaÄ?itvijo Ä?asa prihoda ali da parkirnega listka ali ure ne postavijo na vidno mesto.

Redarji nadzorujejo tudi nekatera parkiriĹĄÄ?a zunaj modrih con. Pozorni so na obmoÄ?ja, kjer so rezervirana parkirna mesta za invalide in oznaÄ?ene intervencijske poti. KakĹĄni so vtisi o kulturi parkiranja s terena? ÂťMislim, da smo modre cone sprejeli. Kultura parkiranja se poÄ?asi izboljĹĄuje,ÂŤ pravi Sonja GlaĹžer, ki ocenjuje, da parkirnih mest razen na nekaterih obmoÄ?jih in v Ä?asu krajĹĄih Ä?asovnih obdobij ne primanjkuje, sploh v garaĹžnih hiĹĄah pa jih je veÄ? kot dovolj.

Z Mestne obÄ?ine Velenje so sporoÄ?ili, da je pri trenutnem ĹĄtevilu motornih vozil v mestu potreba po dodatnih parkirnih mestih najbolj zaznavna v mestni Ä?etrti Desni breg in krajevni skupnosti Ĺ alek, kjer modrih đ&#x;”˛ con za zdaj ĹĄe ni.

Modro je vedeti ...

Lani je redarska sluĹžba evidentirala nekoliko manj kot 3900 prekrĹĄkov. VeÄ?ina krĹĄiteljev je izkoristila moĹžnost plaÄ?ila poloviÄ?ne globe. ÄŒe voznik pozabi oznaÄ?iti Ä?as prihoda ali ne poravna parkirnine, polna globa znaĹĄa 40 evrov, globe za teĹžje prekrĹĄke pa so lahko viĹĄje. Zlorab v obliki ponarejenih abonmajev ali parkirnih kart niso zaznali. ••• ÄŒe parkirate v modri coni in ves obratovalni Ä?as parkiriĹĄÄ?a podaljĹĄujete minute ali ure brezplaÄ?nega parkiranja z oznaÄ?itvijo

Ä?asa prihoda, ste prav tako v prekrĹĄku in vas redar lahko oglobi. ••• V vseh modrih conah in garaĹžnih hiĹĄah (razen na Gorici, kjer so zapornice) je moĹžno plaÄ?ati parkirnino tudi s pomoÄ?jo mobilnih telefonov – preko SMS-sporoÄ?il ali brezplaÄ?ne mobilne aplikacije ParkMeWise. ••• Za prvi abonma boste odĹĄteli 8 evrov, za drugega 30. Letne karte za modre cone stanejo 200 evrov, za garaĹžne hiĹĄe 250 evrov, meseÄ?ne 20 in 25 evrov, tedenske karte za

đ&#x;”˛

garaĹžne hiĹĄe v Mercatorju, na avtobusnem postajaliĹĄÄ?u in na Gorici pa 15 evrov. Zlate parkirne karte, ki omogoÄ?ajo neomejeno parkiranje kjerkoli, stanejo 350 evrov na leto in 35 na mesec. ••• Abonmaje morate obnoviti do 31. januarja. To lahko storite v pisarni modrih con v kletnih prostorih obÄ?inske uprave. Potrebujete le prometno dovoljenje. ÄŒe abonma na svojem trenutnem naslovu kupujete prviÄ?, pa potrebujete ĹĄe potrdilo o prebivaliĹĄÄ?u od upravne enote.

NaĹĄ Ä?as, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 19

KRONIKA, UTRIP

17. januarja 2019

19

POLICIJSKA kronika Povozil ga je lastni avto V tragiÄ?nem dogodku na obmoÄ?ju Dobrovelj pri Mozirju je v torek umrl domaÄ?in. Okoli 18.30 je 41-letnemu vozniku, pri voĹžnji po klancu navzgor vozilo ugasnilo. Ker ga ni uspel spraviti v pogon, je z ugasnjenim vozilom, v prostem teku in z odprtimi vrati, vzvratno zapeljal po strmini navzdol. Pri tem je vozilo trÄ?ilo v drevo, voznik je padel iz vozila, vozilo pa je zapeljalo Ä?ezenj. Zaradi hudih poĹĄkodb je 41-letnik na kraju umrl.

Pri menjavi pasu spregledal vozilo Velenje, 9. januarja – V sredo popoldan se je prometna nesreÄ?a zgodila na Foitovi. Voznik tovornega vozila je menjeval vozni pas, pri tem pa spregledal drugo vozilo in trÄ?il vanj. PovzroÄ?itelj nesreÄ?e je bil tuji drĹžavljan. Policisti so mu za prekrĹĄek izrekli globo.

Kolesar se je hudo poĹĄkodoval Velenje, 9. januarja – V sredo okoli poldneva se je v prometni nesreÄ?i na Cesti talcev hudo poĹĄkodoval 71-letni kolesar. NesreÄ?a se je zgodila zaradi neprilagojene hitrosti voznika osebnega avtomobila in nepravilnega vkljuÄ?evanja kolesarja v promet. Ta je trÄ?il v vrata osebnega vozila, s katerim se je z neprilagojeno hitrostjo pripeljal 68-letni voznik.

Po avtocesti brez pnevmatike

Vozniku so izrekli globo in mu prepovedali nadaljnjo voĹžnjo.

Arja vas, 9. januarja – V sredo okoli 21. ure so policisti Postaje prometne policije Celje na avtocesti pri Arji vasi obravnavali romunskega voznika tovornega vozila, ki je vozil brez pnevmatike in platiĹĄÄ?a na desni strani priklopnika.

Ilegalni prebeĹžniki

urejala zadeve na sodiĹĄÄ?u. Do prijave pa ji niÄ?esar od dogovorjenega ni uredila, denarja pa tudi ne vrnila. Policisti bodo zoper osumljeno podali kazensko ovadbo.

vhodu na pokopaliĹĄÄ?e v Ĺ˝alcu razbil zadnje levo steklo in iz notranjosti vozila odtujil moĹĄko torbico z dokumenti in veÄ?jo vsoto gotovine.

Kraja kartice in dvig denarja

Pastirjem ukradel ĹĄtedilnik

Velenje, 10. januarja – V Ä?etrtek je VelenjÄ?anka ostala brez debetne banÄ?ne kartice in brez 500 evrov, ki jih je tat z njenega raÄ?una dvignil na bankomatu. Za storilcem policisti poizvedujejo.

Vlom v vozilo na pokopaliĹĄÄ?u Ĺ˝alec, 11. januarja – V petek popoldne je neznani storilec na parkirnem prostoru ob zadnjem

Mozirje, 12. januarja – V tednu do sobote je neznanec vlomil v pastirsko koÄ?o v Radegundi. Iz koÄ?e je odnesel ĹĄtedilnik na trda goriva.

Ukradli clia Velenje, 14. januarja – V Velenju, na KoĹželjskega ulici, je bil v ponedeljek ukraden osebni avto znamke Renault Clio, Ä?rne barve, letnik 2014, registrska ĹĄtevilka CE CE 789.

Velenje, 10. januarja – V Ä?etrtek popoldan so policisti na AĹĄkerÄ?evi cesti obÄ?anu zasegli cigareto z neznano zeleno snovjo. Ker sumijo, da gre za marihuano, so jo poslali v analizo.

Razbijala po sosedinih vratih Velenje, 11. januarja – V petek ob pol peti uri zjutraj so policisti ukrepali na

Teden bo preprosto lep. Tisti, ki imate partnerja, boste z njim preĹživeli veliko Ä?asa. ÄŒe bo na zaÄ?etku to ĹĄe teĹžko, ker se Ĺže nekaj Ä?asa ne razumeta tako kot nekoÄ?, bo v nekaj dneh poloĹžaj povsem drugaÄ?en. Kriza bo mimo, spet bosta naĹĄla snov za pogovore in skupne toÄ?ke, ki vaju bodo povezovale ĹĄe nekaj tednov. Kljub temu vam bodo oÄ?i in misli marsikdaj pobegnile drugam, saj si pri tem sploh ne znate pomagati. To velja tudi za samske, ki si boste vsak dan bolj Ĺželeli, da ne bi bili veÄ? sami.

Za to, da bi se to uresniÄ?ilo, boste naredili bore malo. Poslovno se vam obeta odliÄ?en teden.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Pred vami je ugodno obdobje za uÄ?enje in kovanje novih idej. Poleg tega vam bodo na podroÄ?ju ljubezni, financ in zdravja naklonjeni tudi planeti. Ti vas bodo razvajali ne le v januarju, tudi februarja boste pod njihovo zaĹĄÄ?ito.

Vse svoje cilje boste usmerili v skupno toÄ?ko, ki bo na koncu pomenila sreÄ?o v zasebnem Ĺživljenju. Ugotovili boste, da brez nje niÄ?, kar poÄ?nete, ni pomembno in vredno. Preden si boste lahko oddahnili, vas Ä?aka ĹĄe nekaj napornih in napetih dni. Ko boste uspeli, pa boste veseli, ker bo skupaj z vami praznoval tudi partner, ki ga imate vsak dan bolj radi.

DvojÄ?ka od 21. 5. do 21. 6.

Obetaven zaÄ?etek tedna bo kriv, da boste Ä?utili veÄ? optimizma in zagnanosti pri delu. NiÄ? veÄ? ne boste izÄ?rpani in brezvoljni, saj boste dobili krepko motivacijo za delo. Vznemirjale vas bodo le stare druĹžinske zgodbe, ki se vleÄ?ejo Ĺže nekaj mesecev. Res zna biti teĹžko, vendar ne izgubite zaupanja vase. Sedmi Ä?ut vam bo pomagal, da se boste postavili na pravo stran zgodbe. Vzemite si veÄ? Ä?asa zase, saj si tega ne le zasluĹžite, ampak tudi potrebujete. Ne Ä?akajte na spremembe, ki bodo priĹĄle od drugod. Sami jim stopite naproti, z uÄ?inkovitim ukrepanjem. Zdravje bo precej krhko, zato poskrbite za veÄ? vitaminov.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Ĺ entrupert, 10. januarja – V podjetju v Ĺ entrupertu so v Ä?etrtek odkrili pet ilegalnih prebeĹžnikov, ki so bili skriti v tovornem vozilu. Voznik tovornega vozila je iz Makedonije na priklopniku pripeljal vozilo v okvari. Vanj so med potjo, najverjetneje na obmoÄ?ju Srbije, vstopili drĹžavljani Afganistana. Po sporazumu so jih v petek predali hrvaĹĄkim varnostnim organom, so povedali na Policijski upravi Celje.

LetoĹĄnji januar je za vas mesec odloÄ?itev. Kar nekaj ste jih Ĺže sprejeli, v nekatere pa boste prisiljeni. Ĺ e dobro, da se zavedate, da brez poguma tudi uspeha ne more biti. Ĺ˝al pa ne bo ĹĄlo Ä?isto gladko. Tudi, Ä?e boste vedeli, da je odloÄ?itev prava, vas bo stala veliko Ĺživcev in tudi denarja. Spet boste Ä?isto preveÄ? zaskrbljeni. Tega ne boste zadrĹžali zase, ampak boste s problemi obremenjevali tudi vaĹĄe domaÄ?e. ÄŒeprav so tega navajeni, jim tokrat ne bo vseeno, zato bodo poskuĹĄali pomagati. VpraĹĄanje pa je, ali jim boste to sploh dovolili. Utrujenost in brezvoljnost Ĺžal ta teden ĹĄe ne bosta preteklost.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Razmislite, zakaj ĹĄe vedno vztrajate v predvidljivih Ĺživljenjskih okoliĹĄÄ?inah.

Januar na tem podroÄ?ju ĹĄe ne prinaĹĄa ne vidnih izboljĹĄav in ne naglih sprememb. Zima paÄ? ni pravi Ä?as za to, da bi lahko hitro uresniÄ?ili, kar si osebno najbolj Ĺželite. Veliko teĹžav sicer v teh dneh ne boste imeli pri delu, saj bo vse teklo zelo gladko, brez veÄ?jih nepriÄ?akovanih situacij. Z njimi boste opravili kot za ĹĄalo. Pa ĹĄe zabavali se boste zraven, saj vas uspehi vedno napolnijo z energijo. ÄŒisto druga zgodba bo doma. Ĺ e vedno bodo odnosi s partnerjem polni sprenevedanja, zato boste imeli slabo vest. Tudi, Ä?e niste iskreni, laĹžete. Sebi in njemu.

Naznanila goljufijo

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Velenje, 10. januarja – VelenjÄ?anka je v Ä?etrtek policistom naznanila goljufijo. Znanki je leta 2017 izroÄ?ila okoli 2.395 evrov gotovine v zameno, da ji bo ta

Zima in mraz, ki bo sicer v naslednjih dneh popustil, bosta delno kriva, da boste Ä?isto preveÄ? doma, kjer boste le redko imeli druĹžbo. ÄŒe vam bo nekaj dni to ĹĄe ugajalo, boste potem zaÄ?eli ugotavljati, da pogreĹĄate druĹženje in dober klepet, ki vas je vedno sprostil. Vzeli si boste veÄ? Ä?asa za rekreacijo, kar vam bo veÄ? kot godilo. Ne bo pomembno, ali boste na zraku ali v ĹĄportnih dvoranah, gibanje boste enostavno potrebovali, da boste lahko zbistrili glavo. Sploh po tem, ko boste ugotovili, da ste se finanÄ?no precej zapletli. PoiĹĄÄ?ite nasvet strokovnjaka, Ä?e poti iz nastale situacije ne boste naĹĄli sami. Zdravje? Brez veÄ?jih pripomb.

Iz POLICISTOVE beleĹžke Spet nekaj zelenega

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Tehtnica od 24. 9. do 23. 10.

V decembru ste preveÄ? zapravljali, Ä?eprav se vam sploh ni zdelo. Januar bo zato ĹĄe naprej malo varÄ?nejĹĄi, je pa res, da se boste teĹžko zadrĹževali. Ker se zavedate tudi, da imate ĹĄe nekaj dolga in da vam denar ne bo padel z neba, se raje ĹĄe naprej izogibajte trgovin. Boste pa zato veÄ? kot sicer v naravi, saj boste na sprehodih z lahkoto zbistrili misli in naĹĄli nove ideje, s katerimi bi vam lahko v nekaj mesecih uspelo izboljĹĄati finanÄ?no stanje druĹžine. Sami ne boste zmogli, pri izbiri partnerjev pa bodite zelo previdni. Sploh, ker ste se Ĺže opekli. Zdravje vam bo dobro sluĹžilo.

PreĹĄernovi. Stanovalka je razbijala po vratih sosede in jo motila pri noÄ?nem poÄ?itku. Zoper krĹĄiteljico bodo napisali odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Z metlo jo je

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

VÄ?asih si je treba vzeti odmor od ljudi in dogodkov. A pri tem ne smete pretiravati, saj ste Ĺže vse od novega leta bolj kot ne samotar, ki je najbolj zadovoljen sam v svoji druĹžbi. Ĺ e dobro, da vaĹĄi najbliĹžji Ĺže vedo, da tu in tam potrebujete odklop. TeĹžje bodo to razumeli v sluĹžbi, kjer se boste prav tako drĹžali sami zase. Ker delate v skupini, vam dolgo ne bo uspevalo, saj vas bodo zaÄ?eli vsi gledati po strani. Zato se vzemite v roke in se spremenite. Prehladi bodo pogosti, saj virusi kroĹžijo tudi v vaĹĄi bliĹžini. ÄŒe boste zboleli, odleĹžite vsaj nekaj dni. NihÄ?e ni nenadomestljiv, tudi vi ne. VÄ?asih se tega premalo zavedate.

Šoťtanj, 12. januarja – V soboto malo pred poldnevom so policisti v Šoťtanju obravnavali krťitev javnega reda in miru.

ObÄ?anko je na poti v trgovino napadla soseda. Udarila jo je z metlo.

Strelec od 23. 11. do 21. 12.

od 18. 1. do 24. 1.

- 18. januarja 1986 je bil v RdeÄ?i dvorani plesni turnir Slovenija pleĹĄe; - med sodobnike slovenske moderne priĹĄtevamo tudi pisatelja, prevajalca in novinarja Vladimirja Levstika, rojenega 19. januarja 1886 v Ĺ mihelu nad Mozirjem; nekatere njegove povesti, zlasti Pravica kladiva, so vzbudile v javnosti polemiÄ?ne odmeve, predvsem zaradi politiÄ?ne opredelitve; - 19. januarja 1903 je bil v Ĺ oĹĄtanju rojen duhovnik, narodni delavec, partizan, publicist in politik JoĹže Lampret, ki je bil med drugim tudi verski referent 14. partizanske divizije; - 19. januarja 1927 se je v Kor-

pah pri Blagovici rodil kulturni delavec, literat in uÄ?itelj Franc Hudomal, ki je veliko postoril za Ĺživljenje v Ravnah pri Ĺ oĹĄtanju; - 20. januarja 1898 se je v Framu pri Mariboru rodil dolgoletni ĹĄoĹĄtanjski zdravnik dr. Stane MediÄ?; - 20. januarja 1916 je v Mariboru umrl literat in duhovnik Jernej Voh, ki se je rodil v ArnaÄ?ah pri Velenju, napisal je veÄ? knjig in Ä?lankov s podroÄ?ja liturgije, cerkvenega prava in zgodovine; - 21. januarja 1917 se je v Pulju rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc; ljudsko in meĹĄÄ?ansko ĹĄolo je konÄ?al v Ĺ oĹĄtanju, kjer je nekaj Ä?asa Ĺživel tudi med drugo svetovno vojno in po njej; v svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Ĺ oĹĄtanju; Aladin Lanc je umrl 2. novembra leta 1990 v Ljubljani; - takoj po koncu druge svetovne vojne so v veÄ?ini krajev Ĺ aleĹĄke doline zopet oĹživili delo gleda-

JoĹže Lampret (Foto Arhiv Muzeja Velenje) liĹĄkih odrov; Ĺže konec leta 1945 je igralska druĹžina Ljudske prosvete iz Velenja odigrala prvo igro z naslovom Svet brez sovraĹĄtva, v tem Ä?asu pa je pripravila tudi Klinarjevo igro PlavĹž, s katero so januarja 1946 med drugim gostovali v BraslovÄ?ah in v MeĹžici; - 21. januarja 1990 je v prostorih nekdanje velenjske Stiskarne potekal 1. festival ekoloĹĄkega filma Slovenije;

- 21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na KoroĹĄkem zmagal VelenjÄ?an David De Costa; - 22. januarja 1899 se je v KamenÄ?ah v bliĹžini BraslovÄ? rodil slovenski etnolog, geograf, zgodovinar in muzealec Franjo BaĹĄ; - 22. januarja 1980 so v velenjskem premogovniku sveÄ?ano proslavili zaÄ?etek del pri izgradnji jaĹĄka Nove Preloge; - 22. januarja 1996 je nekdanje velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na travniku pri velenjski poĹĄti zaÄ?elo graditi novo nakupovalno srediĹĄÄ?e; - 24. januarja 1897 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil zdravnik in Maistrov borec Adolf RamĹĄak, ki je leta 1926 kot prvi v Sloveniji opravil transfuzijo krvi; leta 1927 je postal primarij v bolniĹĄnici v ÄŒrni na KoroĹĄkem, kjer je do 1957. delal kot sploĹĄni zdravnik in kirurg; umrl je 22. januarja leta 1968. đ&#x;”˛ Damijan KljajiÄ?

Novoletne Ĺželje in naÄ?rti so se Ĺže zaÄ?eli uresniÄ?evati, pa se niste sami Ä?isto niÄ? trudili. V naslednjih dneh se boste ukvarjali predvsem z ljudmi in stvarmi, ki vas bogatijo. Zato tudi zdravstvenih teĹžav ne boste imeli, saj boste izjemno zadovoljni. Vsako izkuĹĄnjo v Ĺživljenju obrnete sebi v prid, kar je odliÄ?na lastnost. K sreÄ?i vam je jasno tudi, da se bo dobra pot ustavila, Ä?e se boste polenili. Zato boste krepko zavihali rokave. SreÄ?o imate, ker vas partner resniÄ?no podpira pri vsem, kar poÄ?nete.

Tudi tokrat vas bo, celo pomagal vam bo. Pri tem bosta spoznala ĹĄe marsikaj drug o drugem.

Kozorog od 22. 12. do 20. 1.

OdloÄ?ili ste se, da si boste letos privoĹĄÄ?ili veÄ? razvajanja in Ä?asa, ki ga boste posvetili izkljuÄ?no svojemu dobremu poÄ?utju. V naslednjih dneh se boste tega krepko drĹžali. Na svoje mesto boste postavili marsikaj odloÄ?ilnega tudi za prihodnost, o kateri sicer ne razmiĹĄljate veliko, saj veste, da Ĺživljenje vedno kaj obrne po svoje. Imate pa Ĺželje, ki sploh niso nerealne, Ä?eprav ĹĄe ne veste, kako jih izpeljati Ä?im manj boleÄ?e. Brez zamer tokrat ne bo ĹĄlo, saj gre za zelo osebne stvari. Ko se boste s tem sprijaznili, bo laĹžje. Sploh, ker boste neprijetni del naloge morali opraviti sami.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

Zdelo se vam bo, da je vaĹĄe Ĺživljenje postalo dolgoÄ?asno. Ĺ e huje bo, da se vam bo vsak dan bolj zdelo, da se nimate Ä?esa veseliti. Krivi bodo dogodki zadnjih tednov, ki so pustili svoje sledi, a razlogov za maloduĹĄje vseeno ne bo toliko, kot jih Ä?utite vi. Nikar zadeve ne jemljite preveÄ? resno, saj si s tem zelo ĹĄkodite.

Tudi vaĹĄe poÄ?utje bo namreÄ? zato slabĹĄe. Ĺ˝e konec tega tedna boste dobili novo zadolĹžitev, ki vas bo moÄ?no razveselila. Potem bo ĹĄlo vse na bolje, saj boste imeli veliko dela. K sreÄ?i vas bo to osreÄ?evalo, na Ĺživce vam bodo ĹĄli le nekateri sodelavci, ki ne bodo mogli slediti vaĹĄemu tempu.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ĺ˝al se tisto, kar ste planirali Ĺže nekaj tednov, ne bo izĹĄlo. Pa ne zaradi vas, ampak zaradi Ä?udnega spleta okoliĹĄÄ?in, v katerem bo pomembno vlogo igral vaĹĄ sodelavec. Tokrat bo ĹĄla kaplja Ä?ez rob, zato boste morali odreagirati zelo burno. Ne bo vam lahko, saj niste tak tip Ä?loveka, a drugaÄ?e ne boste veÄ? znali. Delo boste sedaj opravili sami, pri tem pa spoznali, da v njem uĹživate. KonÄ?no boste poskrbeli tudi za vse tisto, kar ste odlagali iz tedna v teden. To velja tako za delo v sluĹžbi kot skrb za lastno zdravje. Slednjega ste predolgo potiskali pod preprogo, zato priÄ?akujte nekaj teĹžav.

K sreÄ?i bodo hitro minile.

Naš čas, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

17. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.40 12.25 13.00 13.35 14.40 15.05 16.10 16.25 17.00 17.25 17.55 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.30 00.55 01.20 02.15

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan, prod. TV Maribor Zapeljevanje pogleda: Joni Zakonjšek in Mitja Ficko, dok. ser.

Družbeni fenomeni, izob. ser.

Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Moje mnenje Slovenski utrinki, odd. madžarske TV Težišče, odd. TV Lendava Timi gre, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Makroregije - Jadransko-jonska: Pomorska avtocesta Balončkovo, ris.

Mišo in Robi, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Osmi dan Smodnik, britanska nad.

Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 10.45 Slastna kuhinja: Cvetačna juha s palčkami iz listnatega testa 11.00 Dobro jutro 13.20 Dober dan, prod. TV Maribor 14.25 Biatlon - SP: sprint (Ž), pren. iz Ruhpoldinga 15.40 Odstiranje pogleda z Mirjano Borčič, dok. film 17.05 Peš ob Nilu, potopisna ser.

18.00 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

18.50 Firbcologi, odd. za otroke 19.20 Videotrak 20.00 Indija z Joanno Lumley, dok. ser.

20.45 Novoletni koncert z Dunaja, dirigent Christian Thielemann, posn. iz Zlate dvorane Musikvereina 23.20 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.10 01.00 01.50 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 11. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Zabeljeno po ameriško TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 4. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 65. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 66. del Usodno vino, 4. sez., 78. del Zmorem sama, 1. sez., 5. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 148. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 67. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 68. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 38. del Lepotica in zver, 1. sez., 39. del 24UR zvečer Chicaška policija, 2. sez., 23. del Hiša iz kart, 4. sez., 2. del Vikingi, 3. sez., 9. del Gotham, 2. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Pop corn, ponovitev 11:05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:55 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka 18:40 Regionalne novice 18:45 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo 21:15 Regionalne novice 21:20 Kmetijski razgledi 21:50 Iz oddaje Dobro jutro 22:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 22:55 Videospot dneva 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Videostrani, obvestila

17. januarja 2019

Sobota,

18. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.40 12.25 13.00 13.30 15.25 16.25 16.40 17.00 17.25 17.55 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 23.05 00.45 01.10 02.05

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Alen Ožbolt in Arjan Pregl, dok. ser.

Slovenski magazin Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi, odd. TV Lendava Vse o Rozi, ris.

Mili in Moli, ris.

Poročila ob petih, šport, vreme Osvežilna fronta: Kletvice Infodrom, tednik za otroke in mlade Rija in Krokodil, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Koncert ansambla Spev 2018 Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Voajer, angleški film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kana

06.00 Info kanal 08.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), pren. iz Zaa 10.25 Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (M) - smuk, pren. iz Wengna 11.55 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), pren. iz Cortine d'Ampezzo 13.25 Slastna kuhinja: Polnjeni jajčevci 13.55 Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (M) - slalom, pren. iz Wengna 14.50 Biatlon - SP: štafeta (M), vključitev v pren. iz Ruhpoldinga 15.45 Prisluhnimo tišini: Lastovke so vzletele 16.15 O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor 16.55 Circom Regional, kopr. magazinska odd.

17.50 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

18.40 Male sive celice: OŠ Rada Robiča Limbuš in OŠ Domžale 19.20 Videotrak 20.00 Doktorica Fosterjeva (I.), brit. nad.

20.55 Mož z imenom Ove, švedski fim 22.50 Televizijski klub: Umori po domače 23.45 Videotrak 00.20 Zabavni kanal 06.25 Videotrak

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 22.35 00.40 02.15 02.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 12. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Zabeljeno po ameriško TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 5. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 67. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 68. del Usodno vino, 4. sez., 79. del Zmorem sama, 1. sez., 6. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 149. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 69. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 70. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 40. del Lepotica in zver, 1. sez., 41. del 24UR zvečer Eurojackpot Ameriški predsednik, ameriški film Mladoletna varuška, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Naj viža, ponovitev 11:20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:05 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš 18:40 Regionalne novice 18:45 Videospot dneva 18:50 Spoznajmo jih … beremo skupaj 18:55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Popotniške razglednice, Vietnam 21:00 Regionalne novice 3 21:05 Pop corn, ponovitev 22:05 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:40 Videostrani, obvestila

Nedelja,

19. januarja

06.15 07.00 07.05 07.30 07.50 08.15 08.35 09.00 09.45 10.05 10.45 11.40 12.40 13.00 13.25 14.05 15.55 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.35 18.55 19.00 20.00 21.30 22.30 23.05 00.40 01.05 02.00

Kultura, odmevi Bukvožerček: Vilijeve težave Telebajski, lutkovna nan.

Biba se giba, ris.

Studio kriškraš, odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice Infodrom, tednik za otroke in mlade Ugriznimo znanost, odd. o znanosti Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Iztok Mlakar Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV Maribor Koncert ansambla Spev 2018 Ekipa Bled, slovenska nad.

Circom Regional, kopr. magazinska odd.

Poročila ob petih, šport, vreme Duhovni utrip: Pogovor z dr.

Gregorjem Lesjakom Alpe-Donava-Jadran Ozare Kuharija na kubik, kuharska odd.

Reaktivčki, ris.

Vreme Dnevnik, dnevnikov izbor, utrip, šport, vreme Bob leta 2018, pren. iz SNG Maribor Prevara (IV.), am. nad.

Poročila, šport, vreme Ženska v kletki, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, dnevnikov izbor, utrip, šport, vreme Info kanal

07.00 Najboljše jutro 08.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), ekipna tekma, pren. iz Zaa 10.25 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), pren. iz Cortine d'Ampezzo 11.30 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, pren. iz Idreja 12.25 Alpsko smučanje - SP: smuk (M), pren. iz Wengna 13.45 Deskanje na snegu - SP, pren. z Rogle 15.20 Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, sprint, posn. iz Otepääja 16.05 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, pren. iz Zakopan 18.00 Biatlon - SP: štafeta (Ž), posn. iz Ruhpoldinga 19.25 Videotrak 20.00 Marion - 13 let za vedno, fr. film 21.35 Zvezdana: Emocionalne rane 22.20 Koncert skupine Manouche, Stisn Se K men 23.40 Videotrak 00.10 Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

00.40 Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), posn. iz Cortine d'Ampezzo 01.45 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.20 07.30 07.55 08.10 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 11.05 11.55 12.30 14.00 16.05 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 22.00 23.55 2.15

08:25 08:55 09:00 09:40 09:45 10:45 11:10 15:25 15:30 15:55 17:10 17:55 18:00 18:40 18:45 18:50 19.55 20:00 20:30 22:00 23:30 23:35 0:00

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Mala miška Mia, ris.

Robovlaki , ris.

Blaze in megakolesniki (Blaze and the Monster Machines), ris.

Tashijeve pustolovščine (Tashi), ris.

Skrivnostni ranč (Ranch), ris.

Kraljevska akademija, ris.

Pod košem, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Sveže ločena, 1. sez., 3. del Sveže ločena, 1. sez., 4. del Zdravo, Tereza!

Napoleon, japonski film Ameriški predsednik, ameriški film Gorski reševalci, 2. sez., 5. del Gorski reševalci, 2. sez., 6. del Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Gola zabava, ameriški film Če ostanem, ameriški film Večernica, ameriški film Zvoki noči

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš Vabimo k ogledu Popotniške razglednice, Vietnam Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Lestvica zabavnih in narodnozab.

Naj viža, glasbena oddaja z narodno zabavno glasbo Videostrani, obvestila Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Videospot dneva Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2631. VTV magazin, regionalni informativni program Jutranji pogovori S klasiko v ROCKi, 25 let glasbene šole Lipičnik Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila

20. januarja

07.00 07.25 07.30 07.40 07.55 08.00 08.10 08.25 08.30 08.45 08.55 09.05 09.20 09.30 09.55 10.10 10.50 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.20 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.30 21.15 21.45 23.15 23.50 00.20 01.10

Telebajski, lutkovna nan.

Kravica Katka, ris.

Vrtni palček Primož, ris.

Gozdna druščina, ris.

Manja, ris.

Oblakov kruhek, ris. Žvenkci, ris.

Trobka in Skok, ris.

Mili in Moli, ris.

Kalimero, ris.

Ernest in Celestinca, ris.

Vse o Roz, ris.

Muk, ris.

Marcelino Kruh in vino, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Kozmo, belg. nan.

Med valovi Ozare Obzorja duha: Dobra politika v medijih Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor Prvi dnevnik, šport, vreme Koncert ansambla Spev 2018 Takšna pač je, nem.-am. film Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Zmajči zmaj, ris.

Vreme Dnevnik, politično s Tanjo Gobec, zrcalo tedna, šport, vreme Ekipa Bled, slovenska nad.

Intervju Poročila, šport, vreme Zelena laž, avstrijska dok. odd.

Za lahko noč: Dyad 1929, balet Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, politično s Tanjo Gobec, zrcalo tedna, šport, vreme Info kanal

06.50 Duhovni utrip: Pogovor z dr.

Gregorjem Lesjakom 07.05 Glasbena matineja: Policijski orkester - Odmev desetletij 07.30 Slastna kuhinja: Glazirane piščančje perutničke in jagnječja rebrca z omako iz sira s plemenito plesnijo 07.55 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), pren. iz Zaa 10.10 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, pren. iz Wengna 11.10 Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), pren. iz Cortine d'Ampezzo 12.15 Biatlon - SP: skupinski start (M), pren. iz Ruhpoldinga 13.10 Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, pren. iz Wengna 14.35 Biatlon - SP: skupinski start (Ž), pren. iz Ruhpoldinga 15.50 Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), pren. iz Zakopan 17.50 Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posn. iz Idreja 19.05 Pesem iz oblakov, kratki dokumentarni film iz Slovenije 19.20 Videotrak 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zgodba o Bogu II.: Dokaz o obstoju Boga, am. dok. ser., 3/3 20.50 Baletni plesalec, Sergej Polunin, koprodukcijski baletni film 22.10 Bob leta 2018, posn. iz SNG Maribor 23.45 Nesmrtni, odd. o športnih velikanih 00.10 Zvezdana: Emocionalne rane 00.50 Vikend paket 02.05 Videotrak 02.35 Neizpričane zgodbe, dok. športna nan.

03.05 Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), posn. iz Cortine d'Ampezzo 04.10 Zabavni kanal, videotrak

06.00 07.00 07.01 07.20 07.30 07.55 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.20 11.10 12.00 12.35 14.25 16.20 17.15 18.10 18.40 18.50 18.55 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Čebelica Maja, ris.

Robovlaki , ris.

Blaze in megakolesniki, ris.

Skrivnostni ranč, ris.

Kraljevska akademija, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Pod košem, ris.

Zak nevihta, ris.

Beyblade: Pot do zmage, ris.

Sveže ločena, 1. sez., 5. del Sveže ločena, 1. sez., 6. del Zdravo, Tereza! Če ostanem, ameriški film Gola zabava, ameriški film Gorski reševalci , 2. sez., 7. del Gorski reševalci , 2. sez., 8. del Vrtičkanje Avto karaoke 24UR vreme 24UR Prelomnica Svetega Andreja, ameriški film 22.00 Stand-Up Comedy Vid Valič Roast 00.00 Noro srce, ameriški film 02.00 Zvoki noči

08:25 08:30 09:00 09:40 10:05 10:10 10:35 11:35 12:35 13:25 13:50 17:30 17:55 18:00 18:40 18:45 19:55 20:00 21:15 21:20 22:20 23:50 23:55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Miš maš 2630. VTV magazin regionalni informativni program Vabimo k ogledu 2631. VTV magazin regionalni informativni program O slovenskem ljudskem izročilu z Dušico Kunaver Gianni Rijavec in godalni kvartet na gradu Ormož Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Spoznajmo jih … beremo skupaj Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža, oddaja z narodno zabavno glasbo Napovedujemo Pop corn, glasbena oddaja Jutranji pogovori Spoznajmo jih … beremo skupaj Lestvica zabavnih in narodnozab.

Ponedeljek,

Torek,

21. januarja

06.10 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.40 15.10 16.10 16.20 16.30 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.55 23.30 00.25 00.50 01.40

Utrip, zrcalo tedna Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Emerik Bernard in Sergej Kapus, dok. ser.

Obzorja duha: Dobra politika v medijih Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Panoptikum: Pesimistična prihodnost?

S-prehodi Dober dan, Koroška Manja, ris.

Kalimero, ris.

Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme V svojem ritmu: Jaja Boyz: Bajta 23, glasbeno-dok. ser. za mlade Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Bacek Jon, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Tednik Studio city Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Pisave: Dušan Merc, sodobna madžarska poezija Glasbeni večer: 20. Festival Slowind 2018: Še zadnjič ...

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Govedina Stroganov s pire krompirjem 11.10 Dobro jutro 14.10 Dober dan 15.35 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film 16.45 Prava ideja: Mlekarna Krepko 17.15 Ljudje in zemlja, izob. odd. TV Maribor 18.05 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

19.00 Studio kriškraš, odd. za otroke 19.25 Videotrak 20.00 Svetovni popotnik: Vodnik po mestu: Mumbaj 20.55 Smodnik, britanska nad.

22.00 Mustang, koprodukcijski film 23.40 Nad mestom se dani, kratki igrani film AGRFT 00.05 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.45 08.10 08.25 08.40 09.10 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.25 23.20 00.25 01.15 02.05 02.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 13. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Zabeljeno po ameriško TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 6. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 69. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 70. del Usodno vino, 4. sez., 80. del Zmorem sama, 1. sez., 7. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 150. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 71. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 72. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 42. del Lepotica in zver, 1. sez., 43. del 24UR zvečer Smrtonosno orožje, 2. sez., 15. del Hiša iz kart, 4. sez., 3. del Vikingi, 3. sez., 10. del Gotham, 2. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2631. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, informativna oddaja 17:30 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Jutranji pogovori 19:30 Regionalne novice 19:35 Videospot dneva 19:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Peter Kolšek- Refošk 19:45 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Poslanska pisarna, Aleksander Reberšek, poslanec Nsi v DZ RS 21.00 Regionalne novice 21:05 Tomaž Rot, Vabim te na ples, posnetek koncerta 22:35 Napovedujemo 22:40 Iz oddaje Dobro jutro 23:40 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Peter Kolšek- Refošk 23:45 Videospot dneva 23:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih

Sreda,

22. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.45 15.30 16.00 16.15 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 21.55 22.00 23.00 00.35 01.05 01.55

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan, prod. TV Koper Zapeljevanje pogleda: Herman Gvardjančič in Žarko Vrezec, dok. ser.

Pisave: Dušan Merc, sodobna madžarska poezija Zlata dekleta (II.), am. hum. nan., 19/26 Prvi dnevnik, šport, vreme Studio city Duhovni utrip: Pogovor z dr.

Gregorjem Lesjakom Kanape, odd. TV Lendava Profesor Baltazar, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, šport, vreme Koda Žvenkci: Mehurček, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Skupna od-ločitev, danska nad.

Svet po meri Ši Džinpinga, francoska dok. odd.

Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Spomini: Anica Jerič, roj. Kodrič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 Info kanal 11.00 Slastna kuhinja: Juha po navdihu ribollite 11.10 Dobro jutro 14.10 Dober dan, produkcija TV Koper 14.55 Alpe-Donava-Jadran 15.25 Charlatan Magnifique, dok. film o Magnificu, 1. del 16.30 Koncert ansambla Spev 2018 17.55 Umor, je napisala (XII.), am. nan.

18.45 Kdo si pa ti?, dok. ser. o mladostnikih 19.15 Videotrak 20.00 Ljubezen in spolnost v Indiji, francoska dok. odd.

21.00 Prava ideja 21.35 Lov (III.), britanska nad.

22.40 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna odd.

23.30 Kaj govoriš? = So vakeres?

23.45 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.05 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.50 22.45 23.20 00.10 01.00 01.50 02.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 14. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 7. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 71. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 72. del Usodno vino, 4. sez., 81. del Zmorem sama, 1. sez., 8. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 151. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 73. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 74. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 44. del Lepotica in zver, 1. sez., 45. del Preverjeno 24UR zvečer Hiša iz kart, 4. sez., 4. del Nočna izmena, 3. sez., 1. del Gotham, 2. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 Poslanska pisarna, Aleksander Reberšek, poslanec Nsi v DZ RS 11:05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Dotiki gora, Poti po Himalaji, Gosajkund 18:30 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Boris A. Novak- Vrtoglavica 18:35 Videospot dneva 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:00 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 2632. VTV magazin, regionalni informativni program 20:25 Bonton - rokovanje 20:55 Napovedujemo 21:00 Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2018, posnetek prireditve 22:15 Vabimo k ogledu 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:20 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Boris A. Novak- Vrtoglavica 23:25 Videospot dneva 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:50 Videostrani, obvestila

23. januarja

06.00 07.00 10.05 11.15 11.45 12.30 13.00 13.35 14.35 15.05 16.05 17.00 17.25 17.55 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.40 21.55 22.00 22.55 23.50 00.20 00.50 01.45

Kultura, odmevi Dobro jutro, poročila Dober dan Zapeljevanje pogleda: Zmago Jeraj in Andrej Brumen Čop, dok. ser.

Koda Zlata dekleta (II.), am. hum. nan.

Prvi dnevnik, šport, vreme Intervju Osmi dan Mostovi, odd. TV Lendava Male sive celice Poročila ob petih, šport, vreme Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dok. ser.

Tu EU Trobka in Skok, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, kronika, šport, vreme Film tedna: Kavarniška gospoda, am. film Koza je preživela, kratki igrani film AGRFT Vreme Odmevi, kultura, šport, vreme Sveto in svet Zapeljevanje pogleda: Gustav Gnamuš in Ksenija Čerče, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, kronika, šport, vreme Info kanal

06.00 09.55 11.00 11.10 14.10 15.30 16.35 17.55 18.45 19.10 19.50 20.00 20.55

Info kanal Kanape , odd. TV Lendava Slastna kuhinja: Rižota s školjkami Dobro jutro Dober dan Peš ob Nilu, potopisna ser.

Vikend paket Umor, je napisala (XII.), am. nan.

Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Moje mnenje Umetnostno drsanje - evropsko prvenstvo, posn. iz Minska 23.00 Češko stoletje: 1941 – Krogla za Heydricha, češka nad.

00.20 Videotrak, zabavni kanal

06.00 07.00 07.01 07.05 07.20 07.30 07.35 08.00 08.15 08.30 09.05 09.40 10.10 11.10 11.25 12.15 12.30 13.30 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.30 23.20 00.15 01.05 01.55 02.30

24UR, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli: Gasilski junaki, ris.

Dibo, ris.

Tika taka, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Screechers Wild: Divji obrat, ris.

Junaki zabaviščnega parka, 1. sez., 15. del TV prodaja Pozor, priden pes!

Gorazdova slaščičarna TV prodaja Zmorem sama, 1. sez., 8. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 73. del TV prodaja Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 74. del Usodno vino, 4. sez., 82. del Zmorem sama, 1. sez., 9. del Dedinja Vendavala, 1. sez., 152. del 24UR popoldne Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 75. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 76. del 24UR vreme 24UR Lepotica in zver, 1. sez., 46. del Lepotica in zver, 1. sez., 47. del 24UR zvečer Gasilci v Chicagu, 4. sez., 1. del Hiša iz kart, 4. sez., 5. del Nočna izmena, 3. sez., 2. del Gotham, 2. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:25 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Dobro jutro, informativna oddaja 10:00 Vabimo k ogledu 10:05 2632. VTV magazin, regionalni informativni program 10:30 Športnik leta Zgornje Savinjske doline 2018, posnetek prireditve 11:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:35 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 15:55 Dobro jutro, ponovitev 16:55 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Žogarija 15, Slovenski finale 18:30 Regionalne novice 18:35 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Julian Kornhauser- Urad za poezijo 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Vabimo k ogledu 20:00 Aktualno: So robotske operacije oči realnost?

21:05 Regionalne novice 21:10 POP CORN, 22:10 Iz oddaje Dobro jutro 23:10 Spoznajmo jih … beremo skupaj, Julian Kornhauser- Urad za poezijo 23:15 Videospot dneva 23:20 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Videostrani, obvestila

NaĹĄ Ä?as, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 21

AVIT, CLÉLIE: Tukaj sem

AKHTAR, AYAD: AmeriĹĄki derviĹĄ

od – Odrasli / 821-311.2 DruŞbeni romani

od – Odrasli / 821-311.2 - DruŞbeni romani

Alpinistka Elsa, 29-letno dekle, leĹži v bolniĹĄnici v komi. Pri plezanju v gorah se ji je zgodila nesreÄ?a, poĹĄkodbe so bile zelo hude. Po tednih popolne teme se prebudi v bolniĹĄki postelji, sliĹĄi vse, kar se dogaja okoli nje, nikakor pa ne more opozoriti okolice, da je spet nazaj. V sosednji sobi leĹži mlad moĹĄki, ki je povzroÄ?il hudo prometno nesreÄ?o iz malomarnosti, pri kateri sta umrli dve deklici. Njegov brat Thibault se poskuĹĄa izogniti sreÄ?anju z njim in Ä?isto po nakljuÄ?ju pristane v Elsini sobi.

Hayat Shah je Ĺže oÄ?aran nad Mino, materino lepo prijateljico iz Pakistana. Ko izve, da bo Mina zapustila Pakistan in se po propadlem zakonu preselila v Ameriko, je Hayat navduĹĄen. Njegovega oÄ?eta pa situacija ne razveseljuje. Ĺ˝e od nekdaj ima

VELENJE ÄŒetrtek, 17. januar 17.00 Vila Herberstein KulinariÄ?na delavnica EnolonÄ?nice naĹĄih babic 17.00 Galerija Velenje Odtis, druĹžinska urica 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Jaz in ti, drugi in mi: resniÄ?nostni pogovor AleĹĄa ÄŒrniÄ?a z Marcelom Ĺ tefanÄ?iÄ?em

Petek, 18. januar 13.00 Center za druŞine Harmonija, Druťtvo NOVUS Spomin, neformalno druŞenje 19.00 Galerija F-bunker Malidah's Moasis, performans Kaje Skrbinťek 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Profesor Kuzman mlajťi, monokomedija Uroťa Kuzmana – razprodano!

20.00 Klub eMCe plac Barvne impresije, odprtje razstave Žige Kelenca

Sobota, 19. januar 7.00

Malo neprijetno se poÄ?uti v tej tiĹĄini, zato se Thibault zaÄ?ne pogovarjati z Elso. Ta ga sliĹĄi, vendar fant tega ne ve. V mislih mu odgovarja, poveĹžeta se na poseben naÄ?in.

Vsi verjamejo, da se Elsa ne bo veÄ? prebudila, le Thibault zazna rahle premike na bolje. Zgodba nam vlije upanje v Ĺživljenjska nakljuÄ?ja in upanje, ki v nas lahko prebudi veliko Ĺželjo po Ĺživljenju. Kljub teĹžki temi z uĹžitkom prebiramo roman o lepoti nenavadnega poznanstva, ki poÄ?asi preraĹĄÄ?a v zametke ljubezni ... ÂťPojma nimam o komi,ÂŤ nenadoma nadaljuje. ÂťNikogar ne poznam, ki bi bil v tem stanju, in Ä?e se sam lahko temu izognem, kar podpiĹĄem. Zdi se mi, da so rekli, da bi moral govoriti, zato bom kar govoril.

Ampak niti drobca upanja nimam, da me sliĹĄiĹĄ. Morda pa to sploh ni slabo, je kot brezplaÄ?en obisk pri psihiatru z jamstvom, da nihÄ?e ne bo ponovil tega, kar sem povedal. Ĺ e prej pa bom odprl okno, saj mi je vroÄ?e kot pri norcih, pa Ä?eprav sem zmrzljiv. Ne bom te vpraĹĄal za dovoljenje, tako ali tako ga ne bi dobil.ÂŤ Prijetno sem preseneÄ?ena. To je prviÄ?, ko nekdo ni pokroviteljski z menoj.

GRUNDEL, HEINZ: Prva pomoÄ? za pse: mini vodnik za ukrepanje v sili od – Odrasli / 636.7 - Psi Hitra pomoÄ? lahko reĹĄi Ĺživljenje, tudi pasje. Ureznine, piki ĹžuĹželk, zastrupitve, pregretje, opekline, zlomi, udarec avtomobila, ugrizi ... Vse to so nevarnosti, ki jim je izpostavljen naĹĄ pes. Pri vsaki poĹĄkodbi ali bolezni je psa potrebno peljati k veterinarju, vendar pa mu s hitro pomoÄ?jo lahko reĹĄimo Ĺživljenje. Ker pa nam psi ne znajo povedati, kako se poÄ?utijo in kje jih boli, je ĹĄe toliko bolj pomembno, da prepoznamo nekatere oÄ?itne znake. Zato je zelo dobro, da skrbniki obvladamo osnovne veĹĄÄ?ine prve pomoÄ?i. Ĺ e bolj pomembno pa je, da ob nesreÄ?i ostanemo mirni in smo pripravljeni na karkoli, saj je lahko poĹĄkodovan pes (tudi naĹĄ) zaradi boleÄ?ine precej nepredvidljiv.

21

PRIREDITVE

17. januarja 2019

odpor do verskega fundamentalizma in ni mu vĹĄeÄ?, da bo Mina prinesla svojo goreÄ?o poboĹžnost v njegovo hiĹĄo. Mina Hayatu predstavi lepote Korana in ta ga nepriÄ?akovano spremeni. Sprememba pa se dotakne tudi cele druĹžine Shah, ki naenkrat postane sreÄ?na.

AmeriĹĄki derviĹĄ je roman, ki nam ponuja vpogled v prepletanje vere in modernega Ĺživljenja in bralcu Ĺživo predstavi silnice, ki delujejo na mlade moĹže in Ĺženske, ki odraĹĄÄ?ajo kot muslimani v Ameriki.

LONÄŒAR, S.; TOPOLOVEC, S.; KOÄŒEVAR, M.: Ĺ Ä?epec ustvarjanja od – Odrasli / 615 – Farmacija.

Farmakologija. Terapija.

Toksikologija Za branje in kasnejĹĄo praktiÄ?no uporabo priporoÄ?am knjigo Ĺ Ä?epec ustvarjanja s podnaslovom, ki pove vse: Kako od zaÄ?imb dobiti najveÄ?. To je Ĺže tretja knjiga po vrsti, ki jo je s sodelavkami izdala Sanja LonÄ?ar.

Prvi dve; Ĺ Ä?epec reĹĄitve ter Ĺ Ä?epec vedenja, sta nas popeljala v Ä?udoviti svet zaÄ?imb in v njih smo se seznanili z najpomembnejĹĄimi zaÄ?imbami, ki naj ne bi manjkali v nobeni kuhinji. V zaÄ?imbah se skrivajo velike moÄ?i, ki se sprostijo le, Ä?e z njimi pravilno ravnamo. Da pa lahko pravilno usmerimo moÄ? zaÄ?imb, je potrebno vedeti tudi o tem, kako posamezni naÄ?ini priprave vplivajo na njihovo kasnejĹĄe delovanje v telesu. Slednje je prava znanost, ki jo je potrebno osvojiti, da lahko maksimalno izkoristimo uporabnost zaÄ?imb. UÄ?inki, ki jih povzroÄ?i posamezna sestavina v naĹĄem telesu, so v veliki meri odvisni od naÄ?ina priprave in oblike oziroma koliÄ?ine zauĹžitega odmerka. S pomoÄ?jo znanja iz knjige lahko usmerjamo delovanje zaÄ?imb in sami pozdravimo svoje manjĹĄe zdravstvene teĹžave. Neverjetno, na kaj vse vpliva medsebojno delovanje razliÄ?nih zaÄ?imb, zato moramo biti pazljivi, zlasti Ä?e jih uporabljamo veÄ? hkrati. Obenem se boste nauÄ?ili pripravljati razliÄ?ne zaÄ?imbne meĹĄanice. Povsem sveĹže bodo in kot take tudi najbolj uÄ?inkovite. Posebno poglavje je namenjeno tudi uporabi eteriÄ?nih olj za aromatiziranje Ĺživil.

SAMOPOSTREŽNA

PRALNICA IN SUĹ ILNICA PERILA Za najniĹžji moĹžen stroĹĄek lahko kakovostno in hitro operete in posuĹĄite tudi najveÄ?je kose in koliÄ?ine perila (18 kg, 9 kg).

KidriÄ?eva 57 a, Velenje | GSM 051 252 210

đ&#x;”˛

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna trĹžnica 9.00 Ĺ portna dvorana OĹ Ĺ alek DrĹžavno prvenstvo v sabljanju 9.00 Poslovna stavba Farmin, Katja GuÄ?ek, s. p. Ĺ ivamo elastike za lase 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana

Travnik Ä?arobne lepote, predstava GledaliĹĄÄ?a Lalanit – razprodano!

17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne z uÄ?enci oddelka za pihala Glasbene ĹĄole Velenje 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 50 let taborniĹĄtva v Velenju 21.00 Klub eMCe plac Inmate: Anarthas release party

Nedelja, 20. januar 14.30 Klub eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana KnjiĹžni klub, komedija KUD DramĹ pil Ribnica

Ponedeljek, 21. januar 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Stenica, gledaliĹĄka predstava – avtorski projekt Jerneja Lorencija po Majakovskem 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: Bojevnica, komiÄ?na drama

Torek, 22. januar 16.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Stres pri otrocih in mladostnikih, predavanje 17.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje Brezmesne peÄ?enke in polpeti, kuharska delavnica 17.00 Vila RoĹže Torkova peta: PravljiÄ?na pekarna

17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v nemĹĄkem jeziku 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje ÂťMornarska spravaÂŤ, predstavitev knjiĹžnega opusa Ivana Blagusa 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Tibor KerekeĹĄ – trobenta, Beata Ilona Barcza – klavir, koncert

Sreda, 23. januar 10.00 Center za druĹžine Harmonija, DruĹĄtvo NOVUS Vpliv barv na naĹĄe poÄ?utje, 2. del pogovorne delavnice 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na joga 17.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Dobrodelni koncert Ĺ C Velenje – Elektro in raÄ?unalniĹĄka ĹĄola 19.19 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Viki GroĹĄelj: NajviĹĄji vrhovi celin, predavanje

Torek, 22. januar 18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Predvajanje domoznanskih filmov po izboru Rajka Zaleznika

Ĺ MARTNO OB PAKI Sobota, 19. januar X 9.00

Ponedeljek, 21. januar 19.00 KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki ZvoÄ?na kopel z gongi, KnjiĹžnica Ĺ martno ob Paki

Ĺ OĹ TANJ

Lunine mene

ÄŒetrtek, 17. januar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj PravljiÄ?na meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

Petek, 18. januar 18.00 Mestna galerija Ĺ oĹĄtanj Predavanje o skotopiÄ?nem/Irlen sindromu

Ponedeljek, 21. januar 19.00 Kulturni dom Šoťtanj Norci – Koroťki deŞelni teater

21. januarja, ob 6:16, polna

• Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Petek, 18.1. od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 20.1. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice Gospod sneĹžak • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, • 27.1.2019 na osrednjem prostoru – Trije praĹĄiÄ?ki v izvedbi Grajskega lutkovnega gledaliĹĄÄ?a Sevnica • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

Mozirje – Likovni ustvarjalec samorastnik, kot sebe imenuje Vlado PareĹžnik iz Mozirja, tudi v tem letu nadaljuje svojo dobrodelnost. Od 1. do 15. februarja bo v prostorih kmeÄ?ke hiĹĄe Podvratnik v Raduhi nad LuÄ?ami pripravil prodajno razstavo 30 likovnih del, izkupiÄ?ek pa bo namenil laÄ?nim otrokom. ÂťÄŒutim v sebi, da tudi pri veÄ? kot 80 letih moram pomagati pomoÄ?i potrebnim. Ĺ˝elim narediti nekaj za veÄ?je zagotavljanje eksistence otrok iz socialno ogroĹženih druĹžin,ÂŤ pravi ob tem. V veÄ? kot treh desetletjih likovnega ustvarjanja je Ĺže pripravil dobrodelne razstave v Mozirju, Ĺ oĹĄtanju, Velenju, Celju in Ljubljani. In odziv? ÂťNa zaÄ?etku dober, v zadnjem Ä?asu bi si Ĺželel precej veÄ?jega.ÂŤ Nekateri ga pohvalijo za to, kar poÄ?ne, drugi kritizirajo. Kritike, Ä?eĹĄ da zapravlja Ĺživljenjsko energijo za takĹĄno neumnost, ga ne bodo ustavile, zagotavlja. ÂťGrem svojo pot. Ljudem je potrebno pokazati ali jih navesti k temu, da bodo razmiĹĄljali ĹĄe o Ä?em drugem kot samo o pridobitniĹĄtvu,ÂŤ pravi Vlado PareĹžnik.

Tp

radio velenje

Muzej premogovniĹĄtva spet odprt

com

Velenje, 15. januarja – Muzej premogovniĹĄtva Slovenije je po konÄ?anih rednih vzdrĹževalnih delih od torka znova odprt za obiskovalce.

Odprt je od torka do sobote med 9. in 16.30. Sprejem zadnje skupine je ob 14.30. Obisk podzemnega dela muzejske zbirke je dovoljen osebam, starejĹĄim od 6 let. Vsi obiskovalci dobijo zaĹĄÄ?itne povrĹĄnike in Ä?elade, priporoÄ?ajo pa ĹĄportno obutev. Ogled traja pribliĹžno đ&#x;”˛ mkp uro in pol.

ASTERIX: SKRIVNOST ÄŒAROBNEGA NAPOJA Asterix: Le secret de la potion magique Sinhronizirana druĹžinska komedija, 105 minut (Francija) Glasovi: Mirko Medved, Iztok LuĹžar, BoĹĄtjan PerovĹĄek, Aleksander Golja, SaĹĄo PreĹĄeren, Tina Ogrin Petek, 18. 1., ob 17.00 – 3D Sobota, 19. 1., ob 17.00

STEKLENI Glass, triler, detektivka, 128 minut (ZDA) ReĹžija: M. Night Shyamalan Igrajo: Bruce Willis, Samuel L. Jackson, James McAvoy, Anya Taylor-Joy, Spencer Treat Clark, Sarah Paulson Petek, 18. 1., ob 21.05 Sobota, 19. 1., ob 21.15 Nedelja, 20. 1., ob 20.00

STAREC IN PIĹ TOLA The Old Man & the Gun, komiÄ?na kriminalka, 93 min. (ZDA) ReĹžija: David Lowery Igrajo: Robert Redford, Casey Affleck, Danny Glover,

luna (ĹĄÄ?ip)

CITY CENTER Celje

Dobrodelna razstava za laÄ?ne otroke

đ&#x;”˛

Zbirno mesto v Martinovi vasi NeĹžin pohod (Zdravju naproti – Gora Oljka), PD Ĺ martno ob Paki ParkiriĹĄÄ?e pred supermarketom Mercator KMEÄŒKA trĹžnica, MC Ĺ martno ob Paki

Sissy Spacek, Keith Carradine, Tika Sumpter Petek, 18. 1., ob 19.05 Nedelja, 20. 1., ob 18.00

MARIA CALLAS Glasbeno dokumentarni film, 113 minut (Francija) ReŞija: Tom Volf Igrajo: Fanny Ardant, Maria Callas, Aristotle Onassis Petek, 18. 1., ob 19.30 – mala dvor.

Sobota, 19. 1., ob 19.05 Nedelja, 20. 1., ob 19.00 – mala dvor.

NEVERJETNA ZGODBA O VELIKI HRUĹ KI Den utrolige historie om den kĂŚmpestore pĂŚre Sinhronizirana animirana dogodivĹĄÄ?ina, 80 minut (Danska). ReĹžija: Philip Einstein Lipski, Jørgen Lerdam, Amalie NĂŚsby Fick Slovenski glasovi: JuĹĄ Golmajer, Uma Behrić, Matija Drobne, Rok KuĹĄlan, Nejc Bahor, SreÄ?ko Meh ...

Predfilm KRALJ MATJAĹ˝, reĹžija Katarina Nikolov, 11 minut (v slovenĹĄÄ?ini) Petek, 18. 1., ob 17.30 – mala dvor.

107,8 MHz

Sobota, 19. 1., ob 17.30 – mala dvor.

Nedelja, 20. 1., ob 16.00 – mala dv. / otroťka mat.

PTICE JEZER, NJIHOVA VRNITEV Dokumentarni film, 54 minut (Slovenija) ReĹžija, scenarij, montaĹža, fotografija: Matej VraniÄ?

Pripovedovalec: Jure Longyka Nedelja, 20. 1., ob 17.45 – mala dvorana

AQUAMAN Akcijska domiĹĄljijska pustolovĹĄÄ?ina,143 minut (ZDA) ReĹžija: James Wan Igrajo: Jason Momoa, Amber Heard, Nicole Kidman, Randall Park, Patrick Wilson Ponedeljek, 21. 1., ob 17.15 – film po izbiri

BOJEVNICA Kona fer Ă­ strĂ­Ă°, komiÄ?na drama, 121 minut (Islandija, Francija, Ukrajina) ReĹžija: Benedikt Erlingsson Igrajo: HalldĂłra GeirharĂ°sdĂłttir, JĂłhann SigurĂ°arson, DavĂ­Ă° Þór JĂłnsson, MagnĂşs Trygvason Eliasen Ponedeljek, 21. 1., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

17. januarja 2019

Nagradna križanka Naš čas

RADIO VELENJE Časopis Naš čas izhaja ob četrtkih!

Tednik Naš čas že več kot 60 let in pokriva širše območje celotne Šaleške doline in Zgornje savinjske ter Mislinjske doline, občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Mislinja ...

Je lokalni časopis, ki ga prebirajo večinoma tisti, ki živijo na tem območju, saj prinaša aktualne novice iz domačega okolja. Format časopisa je enak kot ga imajo slovenski dnevni časopisi - cela stran je velikosti 280 x 400 mm. Med ljudmi je dobro sprejet zaradi vsebin, ki so objavljene in zaradi tradicije, ki jo ima.

Naš čas - Ima ime! Dodano vrednost časopisu dajejo tematske in sezonske priloge, ki jih obogatimo s koristnimi nasveti.

Del vsebine časopisa in dnevno aktualne novice bralcem ter obiskovalcem posredujemo preko spletnega portala

www.nascas.si

Kot osrednji časopis šaleške doline, ki je edinstven in je aktualen tudi za reklamne oglase. Za oglaševanje se lahko obrnete na 031 363 637 (Bernarda) ali 041 392 114 (Jure).

Uradne ure za sprejem malih oglasov, zahval in obvestil – od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro osebno ali po telefonu 03 / 989 17 50 ali e-pošti: suzana@ nascas.si.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Naš čas«, najkasneje do ponedeljka 28. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

10 načinov, kako bo tehnologija prihodnosti uničila naša življenja Kako si predstavljate življenje čez 50 let? Leteči avtomobili?

Umetna inteligenca, ki nam krade delovna mesta? Verjetno ima vsak od nas kak svoj scenarij, kako bo videti prihodnost, mi pa smo se odločili, da malce črnogledo pogledamo, kako bo tehnologija prihodnosti uničila naša življenja.

10. Avtonomni avtomobili bodo nadomestili voznike Po podatkih marketinške agencije ABI bo do leta 2025 na cestah že približno 8 milijonov vozil z avtonomnimi lastnostmi 3. ranga na lestvici s petimi stopnjami.

To predstavlja 8 % vsega svetovnega avtomobilističnega trga, vendar še vedno ostajajo odprta vprašanja o varnosti. Recimo, vzemimo primer počene gume, pri kateri sicer avtonomno vozilo zahteva, da voznik prevzame nadzor. Raziskava iz leta 2015, ki jo je izvedla NHTSA, je ugotovila, da je povprečen reakcijski čas po tem, ko je avtonomno vozilo zahtevalo prevzem nadzora, 17 sekund. Danes vozniki potrebujejo za podobne pripetljaje manj kot sekundo.

9. VR tehnologija bo kvarila otroške možgane Virtualna resničnost je označena kot "naslednja velika stvar", in če povemo samo podatek iz tretjega četrtletja 2017, ko je bilo po svetu prodanih preko milijona VR naprav, vidimo, kam pes taco moli. Študije opozarjajo, da naj bi bili najbolj na udaru otroci, ki jim VR kvari percepcijo realnega sveta. Standfordski raziskovalci ugotavljajo, da otroci ne ločijo med resnično in virtualno izkušnjo in slednjo dojemajo kot pravo, realno. Neprofitna organizacija Sesame Workshop je leta 2017 izvedla eksperiment, ki je to potrdil, saj so otroci, ki so nosili VR naprave, like in dogajanje dojemali bolj resno kot sovrstniki brez tehnologije.

8. 3D tiskanje ogroža življenja Glede na podatke Wohlers Reporta je industrija od leta 2017 zrasla za 21 % in je danes vredna preko 7 milijard ameriških dolarjev. V samo dveh letih je bilo prodanih preko pol milijona 3D tiskalnikov, ki so namenjeni povsem potrošniški rabi. Inštitu za tehnologijo v Illinoisu opozarja, da je vsako minuto ustvarjenih preko 200 milijonov mikrodelcev ki jih nekateri 3D tiskalniki prav tako izpuščajo in so nevarni za zdravje ljudi. To povzroča nevarnost predvsem za ljudi z astmo. Poleg tega 3D tiskanje pod vprašaj postavlja tudi predmete, za katere se ljudje odločijo, da jih bodo natisnili.

(Se nadaljuje!)

ONLINE: www.nascas.si Komunalno podjetje Velenje

• • • • •

PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE MODRE CONE

Zdravniški nasveti, gostja: Ljiljana Ledina, spec. pulmologije iz Bolnišnice Topolšica.

Tema: gripa ČETRTEK, 17. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti;18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 18. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 19. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 20. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 21. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 22. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 23. januarja

Dežurna

ŠTEVILKA

080 80 34

BREZPLAČNA ŠTEVILKA

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

w w w. k p - v e l e n j e . s i

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 7. do 13. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 7. do 13. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 7. do 13. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 7. do 13. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Naš čas, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 23

kuhano hrano, prodam. Gsm: 041 261 676.

PRAŠIČA, težkega okoli 120 kg, prodam. Cena 2,00 €/kg. Gsm: 041 776-286.

DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

STIKI-POZNANSTVA Ženitne ponudbe po vsej državi, predvsem za ljudi zrelih, starejših let, primanjkuje žensk, deklet. Mnogim uspe, bodite med njimi, 031 836 378. http://www.zau.si

ŽIVALI KRAVO, Simentalko po drugem teletu, prodam. Gsm: 031 231 927.

PRAŠIČA, težkega 150 kg, domača krma, prodam. Cena po dogovoru.

Gsm: 041 852 529.

PRAŠIČA, težkega 200 kg, mesnate pasme, krmljenega z domačo

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči.

Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

GIBANJE prebivalstva Prodaja, hiša, samostojna: SKORNO, 90 m2, zgrajena l.

2019, 602 m2 zemljišča, na odlični lokaciji med Velenjem in Mozirjem, v 3. gradbeni fazi, EI: izračun ni mogoč. Cena: 79.000 €.

Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Oddaja na sedežu podjetja Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.

OGL A

•

• • •

Prodaja, hiša, samostojna: LJUBIJA, MOZIRJE, 135 m2, zgrajena l. 2018, 547 m2 zemljišča, P+1, EI v izdelavi. Cena: 142.000 €.

maliI

Naročniki imate 50 odstotni popust.

POROKE

Vodošek Matjaž, Janškovo selo 26A, Velenje, in Kladnik Matejka, Janškovo selo 26A, Velenje

SMRTI

RAZNO JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KLET FURLAN vabi v vinotoč na Kidričevi 57, Velenje. Akcija januar, merlot in chardonnay 1,20 €. Odprto vsak dan od 10. do 17. ure. Nedelja in ponedeljek zaprto. Tel. 03 58 62 411

Upravna enota Velenje

Novinšek Ana, roj. 1932, Velenje, Stanetova cesta 7 Lenko Martin, roj. 1939, Šoštanj, Bele vode 65 Praznik Franc, roj. 1936, Topolšica, Topolšica 92

Nagrajenci nagradne križanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš čas, 28. decembra 2018 so: •

Breda Ježovnik, Paška vas 9 c, 3327 Šmartno ob Paki • Franc Poprask, Gavce 26, 3327 Šmartno ob Paki • Saša Aristovnik, Partizanska 23, 3320 Velenje Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Krevzel v Šoštanju, Metleče 14 a. Rešitev križanke: SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO 2019!

S

03 898 17 50 • suzana@nascas.si • epp@nascas.si • press@nascas.si

Zapustil nas je sodelavec

ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob

nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 19. 1. do 20. 1. 2019, Robert Kralj, dr. dent. med.

VETERINARSKA POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let POGREBNE STORITVE

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih

SEBASTJAN JELEN 1981 – 2019

• Prevoz pokojnika • Ureditev dokumentacije • Po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo

Ohranili ga bomo v lepem spominu!

Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.

Kolektiv Bolnišnice Topolšica

ZAHVALA

MARTIN LENKO

POGREBNO POKOPALIŠKA SLUŽBA

03 896 44 90 03 896 44 91

24 ur na dan

S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.

24. 8. 1939 – 7. 1. 2019

DAMEK

Ob izgubi dragega očeta, dedka, brata, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in društvom za izrečeno sožalje, cvetje, sveče, svete maše ter ostale darove.

Posebna zahvala gospodu Jožetu Pribožiču za darovano pogrebno Ko prebujalo se je jutro, mašo in opravljen pogreb, gospe Stvarnik za lepe besede slovesa ter tiho si odšel, cerkvenim pevcem za urbano petje na zadnji poti, praporščakom, pustil si sledi svojih rok, vokalni skupini Flamingo in Pogrebni službi Usar. zdaj naš dom ovit je v sivino, žalost in bolečino.

DEŽURSTVA

www.kp-velenje.si pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

mali OGLASI

Utrgal sem cvet, na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce ...

23

OBVEŠČEVALEC

17. januarja 2019

vedno boš v naših srcih

Darja, Mia-Sara, Gelca, Edi, Bogdan

Iskrena hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči sin Martin, hčeri Nataša in Metka z družinami ter ostalo sorodstvo

ZAHVALA Zapustila nas je draga

ZAHVALA

ANA NOVINŠEK

Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi

FRANC PRAZNIK 1936 – 2019

Ne bomo tožili, ker si odšel, hvaležni smo, ker si bil.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč v težkih trenutkih slovesa.

Hvala dr. Urbancu in sestri Stanki, patronažni sesti Majdi in osebju Bolnišnice Topolšica ter dekanu g. Pribožiču za opravljen obred.

Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi

11. 8. 1932 – 3. 1. 2019

Spomin …

Edini, ki ostane močan nad vsem: edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.

Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sokrajanom za iskrene besede sožalja, darovano cvetje in sveče.

Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji stali ob strani in ji lajšali težke trenutke v zadnjih dneh življenja, še posebej dr. Grošlju za dolgoletno zdravljenje, prijaznemu osebju Centra za varstvo odraslih Velenje, ga. Moniki Berlak iz CSD in patronažni službi ZD Velenje.

Hvala pevcem, govorniku, g. župniku Rezarju za opravljen cerkveni obred in praporščakom.

Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.

Imela nas je rada.Ohranimo jo v lepem spominu.

Naj počiva v miru. Žalujoči hčerki Manica in Julči z družinama

NaĹĄ Ä?as, 17. 1. 2019, barve: CMYK, stran 24

Gripa na pohodu NaraĹĄÄ?anje ĹĄtevila bolnikov z gripo in gripi podobnimi obolenji – NajveÄ? obolelih priÄ?akujejo v drugi polovici januarja in zaÄ?etku februarja – Cepljenje ĹĄe vedno smiselno V minulih dneh so v nekaterih bolniĹĄnica v drĹžavi omejili obiske ali celo zaprli nekatere oddelke zaradi naraĹĄÄ?anja ĹĄtevila obolelih za okuĹžbami dihal in gripe, a epidemija gripe ĹĄele prihaja. VeÄ? obolelih priÄ?akujejo v drugi polovici tega meseca in na zaÄ?etku februarja. Po podatkih Nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje je obolevnost z akutnimi okuĹžbami dihal lani dosegla vrh februarja, ko je zbolelo pribliĹžno 37.000 ljudi. Leta 2017 je za gripo v Sloveniji umrlo 50 ljudi, najveÄ? zaradi zapletov – poslabĹĄanja kroniÄ?ne bolezni, pljuÄ?nice ‌

OkuĹžba pri gripi teĹžja kot pri prehladu

Po zagotovilih prim. Alenka Trop Skaza, dr. med., predstojnice obmoÄ?ne enote nacionalnega inĹĄtituta za javno zdravje Celje, so tudi na Celjskem zabeleĹžili v minulih dneh veÄ?je ĹĄtevilo bolnikov z respiratorni-

Cepivo nabavljajo sproti Tanja KontiÄ?, pomoÄ?nica direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, je povedala, da je zanimanje za cepljenje med obÄ?ani v obÄ?inah Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki v primerjavi z minulim letom precej veÄ?je. Do konca minulega leta so porabili 1250 doz cepiva, kar je toliko, kot so jih v celi lanski sezoni cepljenja proti gripi.

Cepivo dobavljajo v zdravstvene ambulante sproti in ga je dovolj. NaroÄ?anje ni potrebno. Da bi se izognili morebitnim zapletom, priporoÄ?ajo tudi predvsem starejĹĄim od 65 let, da se cepijo proti pljuÄ?nici. Za osebe s mi boleznimi in bolnikov, pri katerih je bila gripa dokazana z ustreznimi mikrobioloĹĄkimi testi. Na vpraĹĄanje, kakĹĄna je razlika med prehladom in gripo, je sogovornica odgovorila: Âť Na zaÄ?etku obiÄ?ajno na prvi pogled ni velike razlike: kaĹĄljanje, kihanje, prisotni so znaki

kroniÄ?no boleznijo, malignim obolenjem in starimi veÄ? kot 65 let ter noseÄ?nice je cena cepljenja proti gripi 7 evrov, za vse ostale 14 evrov. Cepljenje proti pljuÄ?nici pa stane 35 evrov. Sicer pa za zdaj o razĹĄirjenosti gripe ne govorijo, bolj o poveÄ?anem ĹĄtevilu bolnikov z respiratornimi obolenji.

Omejitev obiskov

V SploĹĄni bolniĹĄnici Celje so od minule srede dalje do preklica omejili obiske na eno zdravo osebo. Ukrep velja za vse bolniĹĄniÄ?ne oddelke razen za ginekoloĹĄko-porodniĹĄki oddelek. Na njem obiski do preklica niso dovoljeni. Dovoljen je le obisk oÄ?eta

vnetja, pordele oÄ?esne veznice, boleÄ?ine pri poĹžiranju, v miĹĄicah, poviĹĄana telesna temperatura, slabo sploĹĄno poÄ?utje.

Je pa okuĹžba, ki jo povzroÄ?ajo virusi gripe, teĹžja, vroÄ?ina je bolj izraĹžena, boleÄ?ine v miĹĄicah in sklepih so pogostejĹĄe. Ĺ e posebno teĹžak potek ima gripa

pri novorojenÄ?ku in mamici. Na obisk v bolniĹĄnico naj obiskovalci prihajajo le, Ä?e so zdravi. Ob prihodu in odhodu si morajo razkuĹžiti roke ter upoĹĄtevati navodila zdravstvenih delavcev.

V SploĹĄni bolniĹĄnici Slovenj Gradec prav tako do preklica velja prepoved obiskov na oddelku za interno medicino, na vseh ostalih oddelkih pa so ti omejeni na eno zdravo osebo.

V BolniĹĄnici TopolĹĄica so v zaÄ?etku tedna povedali, da ne beleĹžijo poveÄ?anega ĹĄtevila obolelih za respiratorne bolezni in gripo, zato obiskov za zdaj ĹĄe niso omejili.

pri dojenÄ?kih ter pri starejĹĄih kroniÄ?nih bolnikih, pri katerih obstaja velika verjetnost, da se bo z okuĹžbo virusa gripe pojavila ĹĄe tako imenovana sekundarna okuĹžba z eno od bakterij, ki lahko povzroÄ?i vnetje spodnjih dihal, pljuÄ?nico ter poslabĹĄanje Ĺže obstojeÄ?e bolezni. Sicer pa

velja, da naj ljudje z omenjenimi znaki bolezni ostanejo doma, da gripa izzveni.ÂŤ

Kaj lahko storimo sami

Da se izognemo okuĹžbi z gripo in prehladnimi obolenji, moramo ves Ä?as skrbeti, poudarja sogovornica, za zdrav Ĺživljenjski

slog je treba upoĹĄtevati higieno pri kaĹĄlju (ne kaĹĄljamo v dlani in roko, ampak v rokav), si redno umivati roke, izkoristimo razkuĹžilnike tam, kjer so na voljo. Pomembno je tudi, da se Ä?im veÄ? Ä?asa zadrĹžujemo v naravi in Ä?im manj Ä?asa v prostorih, kjer je veliko ljudi. Tudi majhnih otrok ne vodimo tja, kjer je veliko ljudi.

NajuÄ?inkovitejĹĄi ukrep pa je cepljenje. ÄŒeprav virusi kroĹžijo, je to ĹĄe vedno smiselno. "Dosedanji podatki kaĹžejo, da je letoĹĄnje cepivo uÄ?inkovito za vse gripe, ki razsajajo prav zdaj. Ob tem naj ĹĄe spomnim, da je cepljena oseba zaĹĄÄ?itena po preteku od 10 do 14 dni po cepljenju. Kljub temu je ĹĄe vedno priloĹžnost, da ustvarimo zadostno zaĹĄÄ?ito do trenutka, ko bomo priĹĄli v stik z virusom gripe," je ĹĄe dejala Alenka Trop Skaza. đ&#x;”˛

Tatjana PodgorĹĄek

Nosilno plastiÄ?no Proslavili bodo 50 let rodu Jezerski zmaj vreÄ?ko je treba plaÄ?ati Osrednja slovesnost v kulturnem domu Velenje v soboto ob 18. uri – V kratkem Od 1. januarja letos je v Sloveniji v uporabi uredba, ki trgovcem prepoveduje brezplaÄ?no deljenje nosilnih plastiÄ?nih vreÄ?k Milena KrstiÄ? – Planinc

Pri blagajnah v trgovinah – na vseh prodajnih mestih blaga in izdelkov v Sloveniji – od 1. januarja ni veÄ? brezplaÄ?nih plastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k. Poudarek je na brezplaÄ?nih, saj jih je treba odslej plaÄ?ati.

Vsak Slovenec letno porabi okoli 200 plastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k, celotno svetovno prebivalstvo blizu tisoÄ? milijard! PlastiÄ?ne vreÄ?ke imajo dolgo dobo razgrajevanja, kar vpliva na onesnaĹževanje in obremenjevanje narave. Velike koliÄ?ine pristanejo v morjih, oceanih, kjer ogroĹžajo Ĺživali.

Slovenski trgovci so plaÄ?evanje plastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k veÄ?inoma uvedli Ĺže pred to uredbo, tako da med kupci kakĹĄnega posebnega vznemirjanja zaradi tega ukrepa ni zaslediti.

Morda tu in tam do tega pride na samopostreĹžnih blagajnah, kjer je treba od 1. januarja letos vreÄ?ko, ki se ti po-

nuja, tudi plaÄ?ati. Ĺ e vedno pa so v uporabi tanke plastiÄ?ne vreÄ?ke, ki so namenjene nepakiranim sveĹžim Ĺživilom (zelenjava, sadje).

Ponekod so te zamenjali s plastiÄ?nimi vreÄ?kami brez roÄ?ajev, s Ä?imer so prepreÄ?ili, da bi jih kupci uporabljali za nosilne.

V Evropski uniji in Sloveniji smo se zavezali, da bomo zmanjĹĄali letno porabo lahkih plastiÄ?nih nosilnih vreÄ?k z okrog 200 na prebivalca na ne veÄ? kot 40 vreÄ?k do leta 2025. Plastika v okolju razpada veÄ? stoletij! Poleg tega lahke plastiÄ?ne vreÄ?ke zelo redko uporabimo veÄ?krat. KonÄ?ajo med odpadki, Ĺžal pa tudi v okolju, v naravi, kjer povzroÄ?ajo ĹĄkodo. Kampanja z naslovom Imam svojo vreÄ?ko, v kateri sodelujejo trgovine in ministrstvo za okolje, spodbuja potroĹĄnike k uporabi vreÄ? iz blaga namesto plastiÄ?nih. S tem bomo pomembno zmanjĹĄali smetenje v naravi, đ&#x;”˛ ogroĹžanje Ĺživali in nas samih.

PotroĹĄniki plaÄ?ljivost podpirajo Marjeta PrimoĹžiÄ?: ÂťPlastike je vse preveÄ? in vse bolj nevarna nam postaja. Skrajni Ä?as je, da se zaÄ?nemo obnaĹĄati in ravnati drugaÄ?e, bolj odgovorno. Sama se po nakupih – in to Ĺže veÄ? let – vedno odpravim s svojo iz blaga seĹĄito vreÄ?ko, in to z enim samim razlogom, spoĹĄtujem naravo in naĹĄ planet Zemlja.ÂŤ Teo Voh: ÂťPo nakupih hodi mama.

Kupljenega iz trgovine ne prenese v plastiÄ?ni nakupovalni vreÄ?ki, ampak kartonski ĹĄkatli.

To, da so nosilne plastiÄ?ne vreÄ?ke plaÄ?ljive, se mi zdi kar prav. Da je razgradnja trdovratna in traja ĹĄe in ĹĄe dolgo, se uÄ?imo tudi v ĹĄoli.ÂŤ Vesna Javornik: ÂťPovsem na mestu je, da so nosilne plastiÄ?ne vreÄ?ke plaÄ?ljive. Plastika je plastika. Naj se plaÄ?a!

Tudi sama bom, ker tu in tam pa ĹĄe poseĹžem po taki vreÄ?ki, a bom vedno manjkrat. O tem sem prepriÄ?ana.ÂŤ

izid knjige Razvoj taborniťtva v Šaleťki dolini in 50 let RJZ – Spomladi ťe razstava v sodelovanju z Muzejem Velenje Mojca Štruc

Velenjski taborniki so danes najveÄ?je druĹĄtvo tabornikov v Sloveniji. V soboto bodo s ponosom praznovali 50 let delovanja rodu Jezerski zmaj. A v zgodovini ni bilo vse tako samoumevno, pravi BlaĹž VerbiÄ? iz Muzeja Velenje – avtor strokovnega Ä?lanka Zgodovina taborniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini.

V Ĺ oĹĄtanju najprej skavtsko gibanje

Skavtsko in gozdovniĹĄko gibanje sta se v svetu prviÄ? pojavila v zaÄ?etku 20. stoletja, predvsem zaradi industrializacije in vedno hitrejĹĄega Ĺživljenja ljudi, ki so vse bolj pogreĹĄali stik z naravo. ÂťErnest Thompson Seton je v Kanadi zaÄ?el gozdovniĹĄko gibanje, Robert Baden Powell pa v Angliji skavtsko gibanje. Razlika med enim in drugim je predvsem v organizaciji, skupna pa jim je usmeritev k naravi,ÂŤ pravi BlaĹž VerbiÄ?. Obe gibanji sta kmalu dobili veliko podpornikov in Ä?lanov, v Ä?asu pred prvo svetovno vojno so skavtsko gibanje ustanovili tudi v tedanji Avstro-Ogrski, a takrat ĹĄe ne na ozemlju Slovenije. ÂťPred drugo svetovno vojno je Riko Ĺ˝eleznik v Ĺ oĹĄtanju ustanovil prvi skavtski steg. To je storil tako, da je na jasi nad Ĺ oĹĄtanjem postavil svoj tabor in tja vabil mlade Ĺ oĹĄtanjÄ?ane,ÂŤ pripoveduje VerbiÄ? in pojasnjuje, da se je takrat ob skavtski ideji zbiralo nekaj deset mladih, njihova druĹženja pa so bila pomembna zato, ker so pomenila prvi stik s skavtsko idejo v Ĺ aleĹĄki dolini.

Z zaÄ?etkom druge svetovne vojne je bilo tako skavtsko kot gozdovniĹĄko gibanje prepovedano, zaradi Ä?esar je delovanje skupin zamrznilo, velik del zgodovine pa je bil uniÄ?en.

TaborniĹĄtvo je zdruĹženje skavtskega in gozdovniĹĄkega gibanja

ÂťPo drugi svetovni vojni so se leta 1950 rodile pobude drĹžavnih organov in drĹžavnega mladinskega gibanja o ponovni ustanovitvi skavtskega in gozdovniĹĄkega gibanja,ÂŤ pravi zgodovinar VerbiÄ?. Dodaja, da je idejnim pobudnikom uspelo

zbrati tako predvojne skavte kot predvojne gozdovnike, njihova Ĺželja pa je bila ustanoviti eno skupno organizacijo. ÂťZedinili so se, da ustanovijo taborniĹĄko organizacijo, ki bo zdruĹževala tako gozdovnike kot tudi skavte. TaborniĹĄtvo je Ĺže v imenu nosilo to, kar je bil skupni cilj obeh organizacij, torej sreÄ?evanje na taborjenjih,ÂŤ je ĹĄe pojasnil VerbiÄ?. Taborniki so se seveda Ĺže od zaÄ?etka sreÄ?evali vse leto, krona njihove celoletne vzgo-

Nastal je Kajuhov odred, kasneje preimenovan v odred Hudi potok. Imel je dva voda, enega v Ĺ martnem ob Paki in enega v Ĺ oĹĄtanju. ŠoĹĄtanjski je bil pravzaprav zaÄ?etnik kasnejĹĄega samostojnega ĹĄoĹĄtanjskega druĹĄtva, odreda oz. rodu Pusti grad, ustanovljenega leta 1959. Tudi v TopolĹĄici so Ĺže leta 1955 ustanovili odred Topli vrelec,ÂŤ je ĹĄe povedal BlaĹž VerbiÄ? in dodal, da so bili ĹĄoĹĄtanjski taborniki tisti Ä?as gonilna sila taborniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini. ÂťBili so tudi krivec za ustanovitev velenjskih tabornikov,ÂŤ ĹĄe zatrjuje VerbiÄ?. Kot pravi, so ĹĄoĹĄtanjski taborniki takrat poleg svojih letnih taborjenj na pobudo lokalne Zveze prijateljev mladine organizirali tudi dnevna taborjenja v okoliĹĄkih krajih. Tja so prihajali mladi iz vse doline. ÂťMladi so na teh dnevnih taborjenjih spoznali taborniĹĄka naÄ?ela in prijeme in tako jim je taborniĹĄtvo zadiĹĄalo,ÂŤ razmiĹĄlja zgodovinar iz Muzeja Velenje.

TaborniĹĄtvo v Velenju ni bilo samoumevno

BlaĹž VerbiÄ? je avtor strokovnega Ä?lanka Zgodovina taborniĹĄtva v Ĺ aleĹĄki dolini.

je pa so bila letna taborjenja, na katerih so lahko tisto, o Ä?emer so med letom na krajĹĄih sreÄ?anjih govorili, preizkusili v praksi.

Leta 1951 je bilo ustanovljeno ZdruĹženje tabornikov Slovenije, ki se je kasneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije. ÂťDruĹĄtva so se obiÄ?ajno ustanavljala tam, kjer so pred vojno Ĺže bila skavtska ali gozdovniĹĄka gibanja,ÂŤ pravi BlaĹž VerbiÄ?.

Ĺ martno ob Paki in Ĺ oĹĄtanj, nato Velenje

Kot 4. druĹĄtvo v Sloveniji (ĹĄe leta 1951) je bilo ustanovljeno taborniĹĄko druĹĄtvo v Ĺ martnem ob Paki. ÂťTam je pobudo prevzel Drago Ĺ abac, sicer predvojni skavt v celjskem skavtskem stegu in dober prijatelj Rika Ĺ˝eleznika,ÂŤ pojasnjuje VerbiÄ?.

Pobuda za ustanovitev druĹĄtva tabornikov v Velenju je vzklila Ĺže v zaÄ?etku 60. let. A ni zaĹživela. Tudi druga, ki je sledila, je ostala le ideja. Ĺ ele tretji poskus je zaĹživel. ÂťTaborniĹĄtvo v Velenju ni bilo samoumevno. Tudi v tretjem poskusu je kmalu po ustanovitvi populacija pridruĹženih upadla, a z zamenjavo vodstva in moÄ?nejĹĄim povezovanjem s ĹĄoĹĄtanjskimi taborniki in lokalno Zvezo prijateljev mladine je taborniĹĄtvo v Velenju hitro rastlo. ÄŒlani so bili pripravljeni tudi delati, da so zagotovili potreben material,ÂŤ pravi BlaĹž VerbiÄ?. In tako je Rod Jezerski zmaj kmalu prerastel v enega najveÄ?jih v Jugoslaviji in ĹĄe danes velja za najveÄ?je druĹĄtvo tabornikov v Sloveniji. ÂťRazloge lahko iĹĄÄ?emo v ĹĄirokem pristopu. TaborniĹĄtvo so mladim pribliĹžali v ĹĄolah, ob tem pa seveda niso pozabili na dober program in vodenje,ÂŤ je dejal VerbiÄ?.

Dober program in vodenje jih spremljata tudi po 50 letih in nedvomno bo delÄ?ek tega mogoÄ?e doĹživeti na sobotni prireditvi v velenjskem kulturnem domu. đ&#x;”˛ PriÄ?ne se ob 18. uri.