03 2020

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-5/6 °C), soboto (-2/6 °C) in nedeljo (0/7 °C) bo preteĹžno oblaÄ?no.

ÄŒetrtek, 23. januarja 2020â€

ĹĄtevilka 3 | leto 67â€

www.nascas.siâ€

naroÄ?nina 03 898 17 50â€

cena 1,90 â‚Ź

Nesnago je treba pospraviti!

Mira ZakoĹĄek

➠2030➠2040➠2050• ?

ZaÄ?enja se novo obdobje v zgodovini Ĺ aleĹĄke doline Ĺ aleĹĄka dolina je bila dolga desetletja znana po premogu, na njegovih temeljih se je tukaj tudi zaÄ?el razvoj. Zdaj pa je napoÄ?il Ä?as, ko se bomo oÄ?itno morali od njega posloviti (seveda ne takoj, a to je treba pravoÄ?asno zaÄ?rtati). Aktivnosti pospeĹĄuje Evropska unija, ki namenja veliko sredstev preoblikovanju premogovnih regij in prehodu na zelene energije. Po prvih informacijah naj bi Sloveniji pripadalo iz tega paketa 327 milijonov evrov.

Seveda bodo aktivnosti potekale postopoma. Letos naj bi pripravili projekte in operativne naÄ?rte, vsekakor pa bo morala vlada tudi opredeliti, do kdaj naj bi Premogovnik Velenje ĹĄe obratoval, vzporedno s tem pa seveda tudi, kako bo s Termoelektrarno Ĺ oĹĄtanj. Evropska sredstva bodo namenjena tako pripravi projektov kot kasnejĹĄemu prestrukturiranju. đ&#x;”˛ mz Stran 3. â€

Opozoril narave, da grdo ravnamo z njo, ĹĄe vedno ne jemljemo dovolj resno. Pa jih bomo morali, ĹĄe posebej, ker je naĹĄa drĹžava med bolj ogroĹženimi. In Ä?e naravi ne bomo prisluhnili, se kaj lahko zgodi, da bodo naĹĄi potomci begunci, ker tukaj ne bo moÄ? preĹživeti. PolitiÄ?no napihovanje o teh vpraĹĄanjih ĹĄe zdaleÄ? ni dovolj, predvsem pa praksa zadnjih desetletij kaĹže, da je povsem neuÄ?inkovito. Narava kliÄ?e po povsem drugaÄ?nem ukrepanju.

Na velike spremembe opozarja tudi letoĹĄnja zima, ki veÄ?ini sicer ugaja, a Ä?e realno razmislimo, takĹĄno vreme nikakor ni normalno. In tudi zares ni. Ko sliĹĄimo, da se je morska gladina od 19. stoletja pa do danes dvignila za 20 cm in da se ĹĄe naprej dviguje na letni ravni najmanj za tri do ĹĄtiri milimetre, nam to ne pomeni veliko, ko pa je naĹĄ Piran nekajkrat na leto poplavljen, se teĹžave bolj zavemo. Tudi ko nam pripovedujejo, da se je ozraÄ?je od leta 1961 v Sloveniji segrelo za 2 stopinji, nas ne skrbi preveÄ?.

A Ä?e bomo s tolikĹĄnim dvigom nadaljevali, bomo imeli kaj hitro v nekaterih slovenskih krajih po dva meseca in veÄ? temperature nad 30 stopinj. To pa, priznali ali ne, ni Ä?isto niÄ? veÄ? hecno. In Ä?e bo zaradi suĹĄnih dni zaÄ?elo zmanjkovati vode, potem bo nastopila Ĺže prava panika.

Zato moramo ukrepati, in to takoj. Pa ne tako, da s prstom kaĹžemo na tega in onega onesnaĹževalca (seveda najveÄ?krat TEĹ ), ampak da v svojem vsakodnevnem Ĺživljenju, ki je na Ĺžalost vse bolj potroĹĄniĹĄko naravnano, opravimo z vsemi nepotrebnimi razvadami, kopiÄ?enjem (kupovanjem) smeti, nepotrebnimi nakupi, pretiranimi potovanji ‌ Pa tudi z neustreznimi ukrepi, kot je recimo prepoved delitve brezplaÄ?nih plastiÄ?nih vreÄ?k v trgovinah, ki jih je potem mogoÄ?e kupiti za nekaj centov. Tudi s prepoceni bencinom ali kerozinom (kako bi lahko bile drugaÄ?e ceste tako polne in letalske karte na primer od Benetk do Toronta v Kanadi in nazaj naprodaj za zgolj 350 evrov). Z vsem tem naĹĄi okoljski naravnanosti nikakor ne koristimo, prav tako kot ne s ponorelo globalizacijo (zaradi katere je skoraj vse ceneje uvaĹžati kot narediti doma).

Predvsem pa bomo morali v svojih glavah sprejeti, da je treba nesnago, ki jo s svojim bivanjem ustvarimo, za sabo tudi pospraviti. ÄŒasi, ko smo jo izvozili k bolj oddaljenim in manj ozaveĹĄÄ?enim ali razvitim, so oÄ?itno minili, saj se tudi tam ekoloĹĄko prebujajo.

Predvsem pa, bodimo poĹĄteni, je to tudi zavrĹžno dejanje.

Narava kliÄ?e po ukrepanju, po korenitih miselnih spremembah v naĹĄih glavah. ÄŒe teh ne bomo naredili, bodo morda tudi naĹĄi otroci ali vnuki begunci, saj tudi tukaj ne bo veÄ? mogoÄ?e Ĺživeti. đ&#x;”˛

Blok ĹĄest med najzanesljivejĹĄimi

Ĺ arec tudi o TeĹĄ

Šoťtanj – Direktor Termoelektrarne Šoťtanj Mitja Taťler po zadnji zaustavitvi bloka 6 poudarja, da je ta med najzanesljivejťimi v Evropi in da ni ťlo za izpad, ampak za zaustavitev, ki jih bo nekaj tudi letos. Tokrat so blok ustavili zaradi ugotovljenih netesnosti ocevja.

Nekatera vzdrĹževalna dela lahko opravijo med rednim obratovanjem, vseh pa ni mogoÄ?e, to med drugim velja tudi za Ä?iĹĄÄ?enje posameznih segmentov bloka. Sicer pa bdi nad delovanjem vseh naprav skupina vzdrĹževalcev, ki vse napake, Ä?e je le mogoÄ?e sproti odpravlja.

Davos, 21. januarja – Premier Marjan Ĺ arec je imel ob robu Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) v Davosu tudi veÄ? dvostranskih sreÄ?anj. Na pogovoru s podpredsednikom Evropske investicijske banke (EIB) Alexandrom Stubbom je med drugim poudaril, da bo izziv za Slovenijo zlasti zaprtje ĹĄestega bloka Termoelektrane Ĺ oĹĄtanj in Premogovnika Velenje. Tu bo potrebnega veliko dela in Slovenija bo lobirala tako za sredstva v okviru sklada za socialno praviÄ?en prehod v ogljiÄ?no nevtralnost do 2050 kot za posojila EIB.

đ&#x;”˛

mz

đ&#x;”˛

mz

Velenje najuspeĹĄneje Ä?rpa nepovratna sredstva Mestna obÄ?ina Velenje je v zadnji finanÄ?ni perspektivi znova naredila velik korak pri Ä?rpanju nepovratnih finanÄ?nih sredstev iz mehanizma celostnih teritorialnih naloĹžb mestnih obÄ?in. So edini v Sloveniji, ki so skorajda Ĺže v celoti poÄ?rpali ta sredstva. ÂťTo seveda pomeni, da smo imeli projekte pravoÄ?asno in dobro pripravljene skladno z vsemi smernicami in postavljenimi pogoji v razpisni dokumentaciji,ÂŤ pravi podĹžupan Peter Dermol. đ&#x;”˛

Za zdaj z ÂťblatomÂŤ v Velenju in Ĺ oĹĄtanju ni teĹžav Velenje, Ĺ oĹĄtanj – V zadnjem Ä?asu veliko sliĹĄimo o teĹžavah, ki jih imajo Komunalna podjetja po Sloveniji, ker so jim dosedanji odjemalci odpovedali odvzem komunalnega blata, ki nastane v centralnih Ä?istilnih

napravah. V Ĺ aleĹĄki dolini po besedah vodje centralne Ä?istilne naprave NataĹĄe Uranjek teh teĹžav ĹĄe nimajo, saj imajo sklenjeno veljavno pogodbo s podjetjem Saubermacher Slovenija, ki blato redno sprejema in tudi odvaĹža.

Seveda pa so seznanjeni z odpovedjo madĹžarskih odjemalcev, zato Ĺže iĹĄÄ?ejo nove reĹĄitve.

Letno nastane v centralni Ä?istilni napravi okoli 3500 ton hidriranega blata, doslej pa so za tono plaÄ?evali nekaj veÄ? kot 65 evrov. đ&#x;”˛

mz

mz

Komu prva gradbena dela na tretji osi?

Za prva dela na severnem delu tretje razvojne osi na lokaciji prikljuÄ?ka Gaberke na odseku hitre ceste od prikljuÄ?ka Velenje-jug do prikljuÄ?ka Slovenj Gradec po izpadu naveze I.CO.P, CVP, Nivo Eko in Prohaus v igri ostajajo Pomgrad in Gorenjska gradbena druĹžba ter skupna ponudba Kolektorja CPG, novomeĹĄkega CGP in VOC Celje. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

23. januarja 2020

Sprejem za predstavnike verskih skupnosti

LOKALNE novice

Kamerat opravil 635 voĹženj Velenje – Na zaÄ?etku novembra 2018 so v Mestni obÄ?ini Velenje kupili elektriÄ?ni avtomobil in zaÄ?eli izvajati rojekt Kamerat, ki omogoÄ?a starejĹĄim in gibalno oviranim veÄ? mobilnosti.

Kamerata upravlja Mladinski center Velenje, vozijo pa ga prostovoljci Udarnika. BrezplaÄ?ni prevozi so namenjeni starejĹĄim od 65 let ter gibalno oviranim obÄ?ankam in obÄ?anom, ki nimajo drugih moĹžnosti prevoza. Lani so opravili vozniki prostovoljci 635 voĹženj. Med pribliĹžno devetdesetimi uporabniki storitev je bilo najveÄ? voĹženj opravljenih v Zdravstveni dom Velenje, trgovino, BolniĹĄnico TopolĹĄica, lekarno, banko, poĹĄto in na pokopaliĹĄÄ?e. đ&#x;”˛

mkp

Velenje, 16. januar – V imenu Ĺžupana Mestne obÄ?ine Velenje Bojana KontiÄ?a je podĹžupan Peter Dermol sprejel predstavnike verskih skupnosti. Sprejem pripravljajo vsako leto ob svetovnem dnevu religij, ki ga zaznamujemo 16. januarja.

PodĹžupan Peter Dermol se je vsem prisotnim zahvalil za dobro sodelovanje in pomemben prispevek k druĹžbi. Poudaril je, da znamo kljub verski in nacionalni raznolikosti Ĺživeti v soĹžitju, si pomagati in spoĹĄtovati razliÄ?nost.

Prisotnim je predstavil tudi veÄ?je

naloĹžbe v lanskem letu in naÄ?rtovane projekte za letos. Mestna obÄ?ina Velenje veliko sredstev

namenja tudi za pomoÄ? obÄ?anom, ki so v stiski, in spodbuja projekte, ki obÄ?anom omogoÄ?a-

jo boljĹĄo kakovost Ĺživljenja (plaÄ?evanje poloĹžnic brez provizije, brezplaÄ?en mestni potniĹĄki promet, brezplaÄ?no pravno svetovanje, javno kuhinjo ‌).

Predstavniki verskih skupnosti so prav tako poudarili dobro sodelovanje z obÄ?ino. Ĺ˝upnika Matej DeÄ?man in Janko Rezar sta se zahvalila tudi za pomoÄ? pri obnovi cerkve v Ĺ aleku in ĹĄmarĹĄke cerkve. đ&#x;”˛

mz

Predstavniki verskih skupnosti z obÄ?inskim vodstvom

VplaÄ?ali 250.000 nalogov Velenje – Devet let in pol Ĺže lahko obÄ?anke in obÄ?ani mestne obÄ?ine Velenje v mestni blagajni z gotovino plaÄ?ujejo poloĹžnice za razliÄ?ne storitve na enem mestu brez plaÄ?ila provizije. Projekt izvaja Delavska hranilnica, in to na dveh lokacijah v Velenju.

Lani je bilo vplaÄ?anih 248.800 plaÄ?ilnih nalogov oziroma 20.700 na mesec.

Letos, ko je v Ĺ oĹĄtanju Delavska hranilnica zaprla vrata, pa jih bo verjetno ĹĄe veÄ?. Ĺ oĹĄtanjÄ?ani lahko poloĹžnice podjetij, ki sodelujejo v projektu mestne blagajne, plaÄ?ujejo v Velenju. đ&#x;”˛

mkp

Sofinanciranje ĹĄporta za leto 2020 Velenje, 14. januar – Na obÄ?inski spletni strani je objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa ĹĄporta v mestni obÄ?ini Velenje iz proraÄ?una Mestne obÄ?ine Velenje in kriteriji, pod katerimi so zainteresirani upraviÄ?eni za takĹĄno obliko pomoÄ?i. Za sofinanciranje programov ĹĄporta obÄ?ina letos namenja 439.500 evrov. Prijavitelji morajo prijave oddati do 4. februarja do 15. ure. đ&#x;”˛

mkp

Hrana: namesto v uniÄ?enje ljudem Velenje – Blizu ĹĄest let Ĺže v Velenju izvajajo projekt Donirana hrana, v okviru katerega sta organizirana prevzem in predaja hrane, ki je pred iztekom roka uporabnosti in bi jo drugaÄ?e trgovci ob koncu dneva dali v uniÄ?enje.

Lani so sodelujoÄ?i prostovoljci razdelili 11,5 ton sadja, zelenjave, peÄ?enega mesa, sendviÄ?ev in ostalih mesnih izdelkov ter 108.807 kosov kruha, pekovskega peciva, mleka, mleÄ?nih izdelkov in jajc. Skupna vrednost razdeljene podarjene hrane je znaĹĄala 143.469 evrov (leto pred tem 122.659 evrov).

Hrano v Velenju donirajo Mercator Center, Interspar Ĺ alek, Hipermarket Spar Velenjka, Hipermarket Spar ter Hoferja na Partizanski cesti in na Selu. Prevzem hrane poteka vsak dan po zakljuÄ?enem obratovalnem Ä?asu trgovin, tudi med vikendi in prazniki. Krovno projekt koordinira Zveza Lions klubov Slovenije, v Velenju pa prevzem hrane organizirajo prostovoljci Lions kluba Velenje, Rotary kluba Velenje, ObmoÄ?na zveza RdeÄ?ega kriĹža Velenje in Strokovni svet za socialna vpraĹĄanja pri ObmoÄ?ni organizaciji Socialnih demokratov, ki vsak veÄ?er podarjeno hrano dostavijo v zbiralnico v Domu za varstvo odraslih Velenje, kjer jo primerno shranijo do jutra. Zjutraj hrano izmeniÄ?no prevzamejo prostovoljci DruĹĄtva upokojencev Velenje, DruĹĄtva Invalid Konovo in MedobÄ?inskega druĹĄtva invalidov Ĺ aleĹĄke doline Velenje, ki hrano na osnovi urejenih seznamov razdelijo socialno ogroĹženim posameznikom in druĹžinam. đ&#x;”˛

mkp

Sprehajalna pot v Gavce Ĺ martno ob Paki – V obÄ?ini Ĺ martno ob Paki so se lotili izgradnje nove sprehajalne poti od Grudnovega mosta v Slatinah do Gavc. Pobudo zanjo je Ĺže pred leti dala vaĹĄka skupnost Gavce – Veliki Vrh, zaradi Ä?asovno zahtevne pridobitve soglasij in zemljiĹĄÄ? pa se je zaÄ?ela gradnja ĹĄele letos. NaloĹžba je vredna 10.000 evrov, izvajalec del pa je samostojni podjetnik AleĹĄ JanĹžovnik iz Nazarij.

Na obÄ?inski upravi so pojasnili, da pot skladno s pogoji Direkcije za vode RS poteka v prvem delu pet metrov od breĹžine reke Pake v ĹĄirini enega metra na ravni terena, po pribliĹžno 500 metrih zavije od reke proti ĹželezniĹĄki progi. Ob ĹželezniĹĄki progi bo pot namenjena tudi za souporabo kmetijske mehanizacije, zato je ĹĄiroka dobra dva metra. Poti ne bodo asfaltirali, ampak le utrdili z nasutjem, Âťkar je bolj prijazno uporabnikom in okolju.ÂŤ Izgradnja sprehajalne poti je ĹĄe eden od manjkajoÄ?ih delov mreĹže poti, ki so zaÄ?rtane v projektu Hodimo in kolesarimo po obÄ?ini, pripravljenega leta 2014. đ&#x;”˛

NAĹ ÄŒAS izdaja. Ä?asopisna-zaloĹžniĹĄka in ­RTV druĹžba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob Ä?etrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 â‚Ź (9,5Â % DDV 0,16 â‚Ź, cena izvoda brez DDV 1,74 â‚Ź). Pri plaÄ?ilu letne naroÄ?nine 15Â %, polletne 11Â %, Ä?etrtletne 8Â % in meseÄ?ne 5Â % popusta.

tpÂ

Namenu predali kombinirano vozilo Woma Velenje, 20. januarja – Na parkiriĹĄÄ?u pred poslovnima enotama Komunalnega podjetja Velenje so uradno predali namenu kombinirano vozilo Woma.

Zbrali so se predstavniki vseh treh obÄ?in lastnic – Velenja, Ĺ oĹĄtanja in Ĺ martnega ob Paki.

Nabava novega vozila Woma je pomembna pridobitev, saj je bil dosedanji vozni park sektorja odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode Ĺže precej dotrajan in tehniÄ?no zastarel. Zato je mo-

NajsodobnejĹĄe vozilo Woma omogoÄ?a izvajanje doloÄ?enih opravil, ki jih z dosedanjo opremo niso mogli (Ä?rpanje na veÄ?jih razdaljah, visokotlaÄ?no Ä?iĹĄÄ?enje na veÄ?ji dolĹžini, manj je roÄ?nega dela posluĹževalcev vozila, protipoplavne moĹžnosti zaradi pretoÄ?ne Ä?rpalke ‌).

ralo Komunalno podjetje Velenje doloÄ?ene storitve iskati in najemati tudi na trgu. Komunalno podjetje Velenje ima namreÄ? v upravljanju veÄ? kot 240 kilometrov sekundarnih, primarnih in magistralnih cevovodov javne kanalizacije, ki jih bodo sedaj

laĹže in uspeĹĄnejĹĄe kontrolirali in vzdrĹževali. Z novim vozilom bodo delovali tudi na trgu in s prihodki iz tega razbremenili pritisk na ceno teh storitev za svoje uporabnike.

TehniÄ?no napredno, uÄ?inkovito in okretno vozilo Woma je stalo

303.800 evrov. Vozilo omogoÄ?a ekonomsko uÄ?inkoviteje, predvsem pa varnosti in zdravju pri delu bolj primerno opravljanje obveznih storitev javne sluĹžbe na odvajanja in Ä?iĹĄÄ?enja komunalnih odpadnih vod. đ&#x;”˛

mz

Savinjsko-ĹĄaleĹĄka naveza

Poleti Tehno park za vse generacije Staro in mlado – Minister na vrhu – UÄ?inki sodelovanja – Za evro v Celje – NiÄ? veÄ? zastonj Zadnje dni so se dogajale stvari, ki zadevajo staro in mlado. ÂťTresel se je Karl, rodila se je AleksandraÂŤ – sem sliĹĄal po sobotni odloÄ?itvi, da je relativno mlada politiÄ?arka Aleksandra Pivec na volitvah za predsednika stranke upokojencev premagala starega politiÄ?nega maÄ?ka in dolgoletnega predsednika Karla Erjavca. In to ne tesno, ampak prepriÄ?ljivo. Drugi so premlevali pobude z desnice, da bi bilo treba pri nas (znova) uvesti ÂťnaborniĹĄtvoÂŤ, obvezno sluĹženje vojaĹĄkega roka mladih. Vsaj pol leta – fantje obvezno, dekleta lahko prostovoljno. Taki pobudi naj bi bil Ĺže prej naklonjen tudi Erjavec; ne vem, ali kot predsednik Desusa ali kot obrambni minister. A saj je vseeno: predsednik ni veÄ?, odstopil je tudi z ministrskega mesta.

Ali bo ta pobuda uspela, bomo ĹĄele videli. Sicer pa menda velja, da menjava na vrhu stranke ni problem, teĹžava bi lahko nastala ob volitvah novega ministra. DrĹžavni zbor je paÄ? moÄ?no razdeljen.

Medtem ko bodo ÂťodgovorniÂŤ iskali novega obrambnega ministra, je dobil gospodarski novo priznanje. Ne sicer v celotnem slovenskem ali mednarodnem okolju, ampak domaÄ?em. Spletni portal Kozjansko. info, ki Ĺže veÄ? let pripravlja lestvico najvplivnejĹĄih ljudi s Kozjanskega in Obsotelja, je na vrh letvice znova postavil ministra za gospodarstvo Zdravka PoÄ?ivalĹĄka. Ta domaÄ?in je seveda znan tudi kot nekdanji uspeĹĄni direktor Term Olimia. Sledijo mu ĹĄtirje uspeĹĄni podjetniki: Iztok Ĺ pan (Tajfun), Franc PiĹĄek (Vitli), Franc Jager (gradnje Jager – kot je znano, je trgovino prepustil trem sinovom) ter Roman MoĹĄkotevc (VOC, Ahac ‌). Znanemu odvetniku AleĹĄu Rojsu sledi gradbinec Ivan Cajzek, GIC Gradnje, ki je zadnji Ä?as vzbudil pozornost, ko je ÂťdobilÂŤ gradnjo letaliĹĄkega potniĹĄkega terminala. MoĹĄko osmerico na vrhu zakljuÄ?uje Vinko But, nekdanji direktor ĹĄmarske kmetijske zadruge, zdaj je direktor Mlekarne Celeia, deseterico pa Ĺženski. Danica Zorin, Kozmetika Afrodita, in poslanka Jelka Godec. Nekateri ĹĄe opozarjajo na posebnost letoĹĄnje lestvice: na njej se je namreÄ? pojavil tudi tujec – ruski podjetnik, ki Ĺživi v RogaĹĄki Slatini.

V Celju pa so zadovoljni z uÄ?inki, ki so jih dosegli v sodelovanju v transnacionalnem projektu IMEAS. Ob Celju je v njem sodelovalo ĹĄe veÄ? partnerjev iz sedmih evropskih drĹžav, zadeval je naÄ?rtovanje

UredniĹĄtvo: Boris ZakoĹĄek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena KrstiÄ?

Planinc (pomoÄ?nica urednika), Mira ZakoĹĄek (urednica radia), Tatjana PodgorĹĄek, Mojca Ĺ truc, Tina Felicijan (novinarji), Janja KoĹĄuta Ĺ pegel (tehniÄ?na urednica), TomaĹž GerĹĄak (oblikovalec).

Marketing: Jure BeriÄ?nik, Bernarda Matko.

in ustvarjanje pogojev za celostne in trajne energetske politike. Celjska obÄ?ina je v tem Ä?asu energetsko prenovila osem javnih objektov: ĹĄtiri ĹĄole, tri vrtce in Celjski dom. Lani so zaÄ?eli tudi izgradnjo komunalne opreme za novo stanovanjsko sosesko in tudi ta bo v skladu s smernicami za energetsko uÄ?inkovito gradnjo. V kneĹžjem mestu so konec leta tudi konÄ?ali z gradbenimi deli v Tehno parku, odprli naj bi ga to poletje. Pravijo, da bo to za mesto velika pridobitev, in to za domala vse generacije. Saj bo ponujal zelo razliÄ?ne vsebine – od zabavnih, pouÄ?nih do znanstvenih – za mlade, tudi druĹžine. Za skoraj ĹĄest milijonov evrov vredno naloĹžbo so pridobili skoraj 3,7 milijona evropskega denarja.

V Celju so prepriÄ?ani, da so vse te odloÄ?itve za varÄ?no rabo energije ter pridobivanje znanj skozi igro zelo modre – moder drugaÄ?e pa je postal Ĺ entjur. Z novim letom so namreÄ? uvedli modre parkirne cone. Enim v zadovoljstvo, nekatere so zaradi tega, ker uvajajo veÄ? reda, tudi malo razjezile, Ä?eprav ostaja parkiranje v glavnem brezplaÄ?no. Posebnost je novo P&R parkiriĹĄÄ?e z 98 parkirnimi mesti. Le za evro lahko vozniki ves dan parkirajo na tem parkiriĹĄÄ?u, nato pa se ĹĄe odpeljejo z javnim avtobusom do Celja. Prihranijo denar, pa tudi razbremenjujejo parkirna mesta v Celju, kjer jih Ĺže tako primanjkuje. Do spremembe je priĹĄlo tudi na (novem) parkiriĹĄÄ?u v Ĺžalskem Arnovskem gozdu. V tem kraju v bliĹžini avtoceste se potniki iz bliĹžnjih krajev, ki potem potujejo proti Ljubljani ali Mariboru, ÂťzdruĹžujejoÂŤ – ÂťodveÄ?naÂŤ vozila parkirajo, druga pa potem bolj polna vozijo proti Ljubljani ali Mariboru. Ko je staro parkiriĹĄÄ?e zaradi nove gradnje ÂťpadloÂŤ, se je Ĺžalska obÄ?ina odloÄ?ila za gradnjo novega. K naloĹžbi je Ĺželela pritegniti ĹĄe obÄ?ine, od koder tu parkira najveÄ? voznikov, vendar niso bile za to. Zato ga je zgradila sama, Âťgor pa plaÄ?ajoÂŤ vozniki, saj morajo zdaj na novem parkirnem mestu plaÄ?evati parkirnino.

Pa ĹĄe to: nekateri pravijo, da je dobro, da so minili boĹžiÄ?no-novoletni prazniki. Saj so predvsem v srednji Savinjski dolini ta Ä?as Âťvse poti vodile v Pekel!ÂŤ

SedeĹž uredniĹĄtva in uprave: 3320 Velenje, KidriÄ?eva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-poĹĄta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafiÄ?na priprava: NaĹĄ Ä?as, d. o. o.

đ&#x;”˛

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

NenaroÄ?enih fotografij in rokopisov ne vraÄ?amo!

Po zakonu o DDV je “NaĹĄ Ä?asâ€? uvrĹĄÄ?en med proizvode informativnega znaÄ?aja za katere se plaÄ?uje davek po 5 % posebni zniĹžani stopnji. Letno izide 52 ĹĄtevilk.

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

23. januarja 2020

ZaÄ?enja se prestrukturiranje premogovnih regij Evropska unija namenja v okviru svojih ekoloĹĄkih prizadevanj znatna sredstva za prestrukturiranje premogovnih podroÄ?ij in prehod na zeleno energijo – Iz Slovenije sta v projekt vkljuÄ?eni Ĺ aleĹĄka in Zasavska dolina Mira ZakoĹĄek

V zadnjih mesecih smo lahko veliko sliĹĄali o prizadevanjih Evropske unije, ki je zelo odloÄ?no zastavila svojo okoljsko politiko in v okviru nje namenja veliko sredstev tudi za preoblikovanje premogovnih regij in za prehod na zeleno energijo. Te informacije razliÄ?no odmevajo tudi v tem okolju, saj se na eni strani zelo Ä?udno sliĹĄi, ko zahtevamo zakon o zapiranju Premogovnika Velenje, na drugi strani pa priÄ?akujemo takoj tudi veÄ? informacij o tem, kaj naj bi se na tem podroÄ?ju dogajalo v prihodnje. Seveda pa se ob tem pojavlja tudi strah, da bomo evropska sredstva zamudili. Nekaj vpraĹĄanj na to temo smo postavili direktorju velenjske obÄ?inske uprave mag.

Iztoku Moriju, ki je tudi Ä?lan Operativne delovne skupine Ministrstva za infrastrukturo za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij.

Smo Ĺže kaj zamudili? ÂťAktivnosti na tem podroÄ?ju skrbno spremljamo Ĺže dalj Ä?asa in smo v toku dogajanja. Zamujenega ni ĹĄe prav niÄ?esar. Povsem pravoÄ?asno smo skoÄ?ili na vlak, ki bo omogoÄ?il Sloveniji in tudi naĹĄi dolini, da bomo lahko Ä?rpali nepovratna in tudi povratna evropska sredstva, namenjena prestrukturiranju premogovnih regij in s tem praviÄ?no tranzicijo na zelene tehnologije.

PrejĹĄnji teden smo iz Sveta evropskih mest in regij (CEMR) dobili informacijo, da naj bi vsaka drĹžava Ä?lanica imela alokacijo iz mehanizma za prestrukturiranje (JTM – Just Transition Mechanism). To pomeni, da bi

naĹĄi drĹžavi iz navedenega mehanizma skupaj pripadalo 91,5 milijona evrov. DrĹžave Ä?lanice bodo morale dodatno nameniti med 1,5 in 3-kratni znesek dodeljenih sredstev iz JTM. Prav tako bomo lahko pridobili sredstva ĹĄe iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS), ki bodo namenjena za cilje prestrukturiranja premogovnih regij.

Po prvih informacijah naj bi za

govnih regij, na osnovi katere se bosta izdelala dva operativna programa oziroma akcijska naÄ?rta (posebej za Ĺ aleĹĄko dolino in posebej za Zasavje). Ti dokumenti bodo tudi osnova za Ä?rpanje evropskih in drĹžavnih sredstev.

Na Mestni obÄ?ini Velenje bomo morali sprejeti novo Trajnostno urbano strategijo (TUS – strateĹĄki razvojni dokument obÄ?ine), ki

â?ą

Kaj pa se trenutno dogaja oziroma se bo dogajalo v tem letu? ÂťLetoĹĄnje leto bo kljuÄ?nega pomena za vse nadaljnje aktivnosti pri prestrukturiranju premogovnih regij in prehodu na zelene energije. Sprejeti bomo morali kar nekaj strateĹĄkih dokumentov na vseh ravneh, lokalni, regijski in tudi drĹžavni.

Za Slovenijo bo kljuÄ?na strategija za prestrukturiranje premo-

Mag. Iztok Mori: ÂťSlovenija lahko priÄ?akuje 327 milijonov iz evropskih skladov.ÂŤ

bo skladna z mehanizmom JTM. Prav tako pa bo potrebno s cilji mehanizma JTM uskladiti tudi Regionalni razvojni program.

To sta dva strateĹĄka razvojna dokumenta lokalne skupnosti oziroma celotne regije.

DrĹžava bo morala v letos uskladiti in sprejeti svoj nacionalni energetski in podnebni naÄ?rt, ki bo moral biti usklajen s cilji mehanizma JTM, da bomo lahko uspeĹĄni pri Ä?rpanju sredstev.

Leto 2020 bo zelo pomembno za celotno Slovenijo, ĹĄe posebej pa za mesto Velenje oziroma Ĺ aleĹĄko dolino.ÂŤ

Kaj zanima velenjske svetnike?

Oljni madeĹž na Ĺ kalskem jezeru

JoĹže Hribar (Velenje) je opozoril na oljni madeĹž, ki se je pojavil na Ĺ kalskem jezeru; po njegovih informacijah je bil tam Ĺže maja, svetniki in javnost pa so bili o tem obveĹĄÄ?eni ĹĄele novembra. Vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak je povedala, da so bili o tem gasilci obveĹĄÄ?eni 31. oktobra, da so takoj reagirali in namestili na tistem obmoÄ?ju pivnike, ki so ostali na jezerski gladini vse do takrat, ko je madeĹž izginil. O tem so obvestili tudi pristojno inĹĄpekcijo.

JoĹže Hribar z odgovorom ni bil zadovoljen in je znova postregel z drugimi podatki, podĹžupan Peter Dermol, ki je sejo vodil, pa mu je zagotovil, da bodo zadevo preverili.

Ĺ tevilne prometne teĹžave na Konovem

Veronika Juvan (NSi) je znova posredovala veÄ? vpraĹĄanj s podroÄ?ja urejanja prometa v krajevni skupnosti Konovo, kjer so ceste zelo ozke, brez ploÄ?nikov in zato nevarne za peĹĄce, pa tudi za ostale udeleĹžence v prometu. Predstavila je tudi nekaj predlogov krajanov za konkretne reĹĄitve posameznih odsekov ceste. Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik je pojasnil, da se vseh teh teĹžav zavedajo, da so nekatere

Ĺ˝upan Mestne obÄ?ine Velenje Bojan KontiÄ? je sprejel sklep o zaÄ?etku postopka za imenovanje ĹĄirĹĄe delovne skupine za pripravo programa preoblikovanja premogovne regije. Za zdaj deluje v obÄ?ini oĹžja delovna skupina, ki je prisotna tudi v drĹžavnih institucijah in z drĹžavnimi organi usklajuje vpraĹĄanja, povezna s prestrukturiranjem. ÂťNaĹĄa Ĺželja je, da v lokalni skupnosti in obÄ?inski upravi oblikujemo ĹĄirĹĄo delovno skupino. K sodelovanju bomo povabili poleg predstavnikov gospodarstva tudi predstavnike s podroÄ?ja vseh druĹžbenih podroÄ?ij. Skratka vseh, ki lahko pomagajo pri oblikovanju programa prestrukturiranja. Oblikovati Ĺželimo zelo moÄ?no ekipo, ki bo zastopala interese Ĺ aleĹĄke doline zunaj njenih meja. Seveda pa bo morala spremljati tudi pripravo razliÄ?nih strateĹĄkih dokumentov, ki se bodo pripravljali na ravni drĹžave in Evrope. Vse to bo osnova za Ä?rpanje nepovratnih sredstev za Ĺželeno prestrukturiranje,ÂŤ pravi podĹžupan Peter Dermol.

â?ą

Do konca leta mora biti tudi znano, do kdaj bo Premogovnik Velenje ĹĄe obratoval.

cilje, doloÄ?ene v JTM, Sloveniji skupaj pripadalo 327 milijonov evrov iz evropskih skladov kakor tudi drĹžavnih sredstev.

V Sloveniji sta dve premogovniĹĄki regiji, Zasavska in Ĺ aleĹĄka. V Zasavju premogovnik ne obratuje veÄ? in so veÄ?ji del prestrukturiranja Ĺže opravili, zato lahko priÄ?akujemo, da bo veÄ?ji del sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij v Sloveniji namenjenih ravno Ĺ aleĹĄki dolini.ÂŤ

Gre seveda za zelo zahtevno dokumentacijo, ki jo bo prav tako sofinancirala Evropa? ÂťStrategijo za prestrukturiranje premogovnih regij bo financirala Evropska komisija. Republika Slovenija se je prijavila na razpis za tehniÄ?no pomoÄ? pri izdelavi navedene strategije. Trenutno je odprt razpis na evropski ravni, s katerim bo Evropska komisija izbrala svetovalno druĹžbo z ustreznim znanjem in izkuĹĄnjami, ki bo pomagala oziroma vodila pripravo in izdelavo navedene strategije za Republiko Slovenijo.

Pri tem bo lokalna skupnost seveda aktivno sodelovala in naĹĄa naloga bo, da bomo s svojimi predlogi, ukrepi, naÄ?rti, vizijo in dejanskimi potrebami regije poskrbeli, da bo ta tranzicija oziroma prestrukturiranje potekalo Ä?im bolj uspeĹĄno. Tako, da bomo v dolini ohranili oziroma poveÄ?ali ĹĄtevilo delovnih mest, prestrukturirali gospodarstvo, zgradili potrebno infrastrukturo in s tem ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj mesta Velenja in celotne Ĺ aleĹĄke doline.

V pripravo in izdelavo te strategije bodo poleg lokalnih skupnosti in gospodarstva vkljuÄ?ene tudi institucije s podroÄ?ja izobraĹževanja, sindikati, javni zavodi, predstavniki civilne druĹžbe in celotna zainteresirana javnost.

Strategija mora poleg osnovnega namena, prestrukturiranja premogovnih regij in prehoda na zeleno energijo odgovoriti tudi na to, kakĹĄno razvojno pot si bomo zastavili za prihodnje.

Ostale razvojne dokumente lokalne skupnosti, regije in drĹžave

Oblikovali bodo ĹĄirĹĄo delovno skupino

reĹĄitve Ĺže v teku, ampak Ĺželijo promet na Konovem kompleksno razreĹĄiti. V sodelovanju s krajevno skupnostjo bodo celotno problematiko ĹĄe enkrat analizirali in na tej osnovi skupaj s krajani predlagali najbolj ustrezne reĹĄitve. Prve bi lahko uresniÄ?ili prihodnje leto.

Evropska unija bo zagotovila sredstva tako za pripravo strategije in akcijskih naÄ?rtov kot konkretno izvedbo projektov. pa bomo morali sofinancirati in izdelati sami. Dokumenti bodo morali biti medsebojno usklajeni.ÂŤ Pravite, da naj bi bili ti dokumenti sprejeti ĹĄe pred koncem leta. Za to boste potrebovali tudi nekatere kljuÄ?ne odgovore, med drugim kdaj bo sprejet Zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in seveda do kdaj naj bi ta ĹĄe obratoval? ÂťVsekakor. Po mojih informacijah naj bi bila odloÄ?itev o datumu zaprtja Premogovnika Velenje sprejeta do konca letoĹĄnjega leta, tako na Vladi Republike Slovenije kot v drĹžavnem zboru Republike Slovenije. Prizadevamo si, da bo rok, v katerem namerava drĹžava zapreti Premogovnik Velenje, razumen in da bo upoĹĄteval zadosten Ä?asovni okvir, v sklopu katerega bomo lahko ustrezno re-

Neprepustna meteorna kanalizacija

no ministrstvo protest in zahtevo, da se oceni ĹĄkoda, ki jo je treba tudi popraviti z zasaditvijo novih dreves. Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik

Aleksandra VasiljeviÄ? (SD) je opozorila na praĹĄanje meteorne kanalizacije ob stanovanjskih blokih Ĺ alek 93, 95 in 97.

Zaradi premalo dimenzioniranih jaĹĄkov namreÄ? voda ob hudih nalivih vdira v kletne prostore blokov in so potem po-

pa je na drugi del zahteve odgovoril, da so Ĺže doslej namenjali obrezovanju dreves in grmiÄ?evja veliko pozornosti, da pa se strinjajo s strokovnjaki, da se naredi pravilnik, ki bo toÄ?no doloÄ?al, kako postopati z grmiÄ?evjem in drevjem na obmoÄ?ju mestne obÄ?ine Velenje.

trebni posegi gasilcev. Vodja Urada za komunalne dejavnosti Tone Brodnik je pojasnil, da hitre reĹĄitve nimajo in da je dejstvo, da ob gradnji niso raÄ?unali na takĹĄne vremenske neprilike. Vsekakor bodo omreĹžje oÄ?istili, konÄ?na reĹĄitev pa bo namestitev veÄ?jih jaĹĄkov.

O drevju v mestu bolj sistematiÄ?no

Breda Kolar (SMC) je prenesla med svetnike mnenje kluba arhitektov ter ĹĄtevilnih posameznikov, ki so z velikim ogorÄ?enjem sprejeli ÂťobglavljenjeÂŤ ĹĄtiridesetih gabrov ob Partizanski cesti. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bilo narejene za veÄ? kot 300 tisoÄ? evrov ĹĄkode, saj ta drevesa niso zgolj les, ampak imajo ĹĄe okoljski, ekoloĹĄki, turistiÄ?ni pomen ‌ Zahtevala je ustreznejĹĄe vzdrĹževanje dreves in grmiÄ?evja tudi na ostalih obmoÄ?jih mestne obÄ?ine Velenje. Vodja Urada za okolje in prostor mag. Branka GradiĹĄnik je povedala, da sta obe obÄ?ini (Velenje in Ĺ oĹĄtanj – gabri so namreÄ? na obmoÄ?ju obeh) naslovili na pristoj-

alizirali vse ukrepe za prestrukturiranje celotne doline.

Ko bo znan datum zaprtja, bomo lahko v okviru akcijskega naÄ?rta in razvojnih dokumentov prilagodili ukrepe za prestrukturiranje.ÂŤ In kakĹĄne projekte si vi, ki na tem podroÄ?ju delate Ĺže nekaj Ä?asa in ste se udeleĹžili tudi kar nekaj evropskih sreÄ?anj, predstavljate? ÂťProjektov bo zagotovo kar nekaj. Po trenutnem predlogu Evropske komisije je v Ĺ aleĹĄki dolini predvidenih 20 veÄ?jih projektov, kar pa je po mojem mnenju zgolj pribliĹžna ocena, saj bomo ĹĄele v okviru izdelane strategije in akcijskega naÄ?rta lahko priĹĄli do bolj toÄ?ne ĹĄtevilke. Menim, da je bolj pomembna vsebina in kvaliteta teh projektov kot pa samo ĹĄtevilo.

Zagotovo bo na prvem mestu prestrukturiranje gospodarstva in ohranitev oziroma poveÄ?anje delovnih mest v Ĺ aleĹĄki dolini, nekaj bo prav gotovo infrastrukturnih projektov, prekvalifikacije zaposlenih v teh panogah in razliÄ?ni projekti s podroÄ?ja đ&#x;”˛ izobraĹževanja.ÂŤâ€

Kaj pomeni izgradnja viadukta namesto vkopa?

Mihaela Letonjo (SLS) in Sebastiana Apata (SDS) je zanimalo, kaj pomeni izgradnja viadukta namesto predvidenega vkopa na bodoÄ?i hitri cesti za tukajĹĄnjo stroko, za turistiÄ?ni in podjetniĹĄki razvoj. Prav tako ju je zanimalo, kaj to pomeni za potrebno ĹĄiritev pokopaliĹĄÄ?a, kdaj se bo gradnja hitre ceste zaÄ?ela ter kdaj bo sprejeto poroĹĄtvo.

Vodja Urada za okolje in prostor mag.

Branka GradiĹĄnik je povedala, da je nova reĹĄitev po zagotovilih strokovnjakov dobra (zanjo pa so se morali odloÄ?iti, ker so ugotovili, da je na tem obmoÄ?ju desetmetrska plast podtalnice). Dodala je, da bo vzdrĹževanje ceste cenejĹĄe in da ne bo vplivalo na gospodarski in turistiÄ?ni razvoj. Nasprotno, ocenjujejo, da bo pogled na obmoÄ?je jezera in nov prireditveni prostor z viĹĄine osmih metrov, odliÄ?na promocija. Zagotovljeno je tudi, da bodo nameĹĄÄ?ene protihrupne ograje, tako da naj prostor s hrupom ne bi bil dodatno obremenjen. Na pokopaliĹĄÄ?u pa bo onemogoÄ?ena ĹĄiritev proti zahodu, bo pa moĹžna proti severu in vzhodu, a bo treba pred tem spremeniti veljavno prostorsko zakonodajo.

Na drugi del vpraĹĄanja je odgovoril podĹžupan Peter Dermol, ki je povedal, da pisnih zagotovil, kdaj bo gradnja stekla in kdaj bo sprejeto poroĹĄtvo, ĹĄe ni. đ&#x;”˛

Mira ZakoĹĄek

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Glavni namen je povezovanje dijakov z gospodarstvom Zelene poslovne priloĹžnosti so iskali mladi z zelenimi Start-up podjetji in ekipo SAĹ A inkubatorja, ki ima dolgoletne izkuĹĄnje na podroÄ?ju izvedbe Hackathonov Jasmina Ĺ karja

Med 14. in 16. januarjem je SAĹ A inkubator v sodelovanju s podjetjem Esotech, ki uspeĹĄno razvija in izvaja implementacijo okoljevarstvenih tehnologij na podroÄ?ju varovanja zraka, Ä?iĹĄÄ?enja vod in ravnanja z odpadki, organiziral dogodek, ki je pomagal mladim in zagnanim dijakom Ĺ olskega centra Velenje in ĹĄtudentom Visoke ĹĄole za varstvo okolja odkrivati nove priloĹžnosti, ki jih odpirajo zelene tehnologije.

ÂťDijaki so pripravili zelo zanimive ideje, se znali postaviti v koĹžo podjetja in se sooÄ?iti z izzivi,ÂŤ je bil ob koncu hackathona zadovoljen prof. Islam MuĹĄić.

Na vpraĹĄanje, koliko idej je v praksi mogoÄ?e uresniÄ?iti, pa je odgovoril: ÂťVse ideje so tako ali drugaÄ?e uresniÄ?ljive, ekipa mora nameniti pozornost iskanju reĹĄitev in ne toliko iskanju ovir. Za njihov razvoj pa potrebujejo na zaÄ?etku samo podporo, saj so to

dijaki, stari veÄ?inoma 16 let. ÄŒe jih bomo spodbujali, da iĹĄÄ?ejo reĹĄitve, bomo v prihodnje imeli sodelavce, ki se bodo ukvarjali z novimi reĹĄitvami in ne s teĹžavami. Mi jih spodbujamo, da znanje ostaja v dolini, zato si Ĺželimo, da bi podjetja, tudi kot je Esotech, to prepoznalo in organiziralo Ä?im veÄ? takĹĄnih dogodkov, da lahko dijaki spoznajo svoje bodoÄ?e delodajalce,Âť je sklenil MuĹĄić. đ&#x;”˛

Pozvali smo jih, da se prijavijo na tekmovanje Popri, na katerem lahko dobijo tudi finanÄ?ne spodbude, ki so posebna spodbuda, in se prikljuÄ?ijo ĹĄe v kakĹĄne naĹĄe programe, ki so namenjeni Start-up podjetjem in zanje iĹĄÄ?emo investitorje.

Prisluhnili smo novim trendom s podroÄ?ja okolja, energetike in mobilnosti, ki so jih predstavili mladi

Po turizmu in prehrani so na vrsti zelene tehnologije

ÂťMladi vedno zelo pozitivno presenetijo z idejami, ki so jih sposobni producirati,ÂŤ je bila ob koncu hackathona zadovoljna direktorica SaĹĄa inkubatorja Karla Sitar in poudarila ĹĄe, da se je dobro zavedati, da so dijaki naĹĄ kapital, sploh v regijah, kjer nimamo univerzitetnih srediĹĄÄ?, moramo delati z dijaki in jim pokazati, da imajo doma vso podporo, zaradi katere se

tev je veliko, fantje pravijo, da so boljĹĄi od konkurence. Mi njihovi besedi verjamemo. Z leti tudi mi rastemo in se uÄ?imo, v vseh letih je ĹĄlo tisoÄ? idej skozi naĹĄa uĹĄesa.

Vidimo sinergije, ki jih skuĹĄamo povezati z Ĺže obstojeÄ?imi. Dobro je, da se eden od drugega uÄ?ijo in tudi hitreje napredujejo.ÂŤ

Mladi vedno zelo pozitivno presenetijo

Nature box

Ideja je namenjena za ÂťindoorÂŤ gojenje rastlin, predvsem mikro zelenjave, ki zraste v 10–14 dneh in je na voljo vse leto, predvsem tistim, ki Ĺživijo v bloku in si Ĺželijo doma pridelane hrane. Konkurence skoraj ni, primerljiva je tako cena kot uporaba pametnega sistema preko aplikacije. ÄŒim manj stroĹĄkov za Ä?im bolj kvaliteten izdelek.

Ekipa mora pozornost nameniti iskanju reĹĄitev, ne ovir

23. januarja 2020

Mladi inovatorji so iskali reĹĄitve in se sooÄ?ali z izzivi.

bodo Ä?ez Ä?as po ĹĄtudiju vrnili v domaÄ?e okolje. ÂťHackathone organiziramo v okviru projekta Start-up SaĹĄa regije, ki jih financira LAS. Prvi dve temi sta bili turizem in prehrana, zdaj so bile zelene tehnologije, Ä?aka nas ĹĄe les, ki ga bomo verjetno izpeljali v Zgornji Savinjski dolini in

se prilagodili glede na temo,ÂŤ je razmiĹĄljala Sitarjeva. Strinjala se je z drugimi, da so teme zelo zanimive, sploh ker so povezane s spodbujanjem uporabe alternativnih virov energije, kot je vodik. ÂťNekaj reĹĄitev je bilo za pametne hiĹĄe, zanimiva je bila reĹĄitev za gojenje rastlin doma. Teh reĹĄi-

Da so bile teme zelo zanimive, se je strinjala tudi dr. UrĹĄka Dermol iz podjetja Esotech. ÂťIzzivi so bili zahtevni, zato nas veseli, da jim je v tako kratkem Ä?asu uspelo. Nekatere ideje lahko Ĺže zdaj poveĹžemo z naĹĄimi, naĹĄli se bomo pri vseh izzivih, saj je to naĹĄa skupna prihodnost. Ker gre za izjemne dijake, sem prepriÄ?ana, da jih bo precej naĹĄlo svojo vlogo v raziskovalnih organizacijah, upam, da tudi v gospodarstvu, ki potrebuje takĹĄne ljudi,ÂŤ je ĹĄe izpostavila Dermolova.

GOSPODARSKE novice Blok 6 od petka znova v omreŞju Šoťtanj – Po tednu dni so v petek, 17. januarja, ob 12.22 v Termoelektrarni Šoťtanj ponovno sinhronizirali z elektroenergetskim omreŞjem Slovenije blok 6. Ustavili so ga zaradi ugotovljenih netesnosti na ocevju.

Oskrba Slovenije z elektriÄ?no energijo je v Ä?asu zaustavitve bloka 6 potekala nemoteno. Obratoval je blok 5 in obe plinski turbini. đ&#x;”˛

mz

Zbornica izbira novo vodstvo Zaradi prenehanja zaposlitve v Gorenju in zaposlitvi v izobraĹževalnem sektorju dosedanji predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke gospodarske zbornice dr. BlaĹž Nardin ne more veÄ? opravljati svoje funkcije, zato je podal odstopno izjavo. Potrebne so volitve, ki jih bodo opravili na skupĹĄÄ?ini, to so sklicali za 11. februarja.

Upravni odbor je na zadnji lanski seji Ĺže imenoval volilno komisijo, ki bo izpeljala volilni postopek. SoÄ?asno z izvolitvijo predsednika bodo izvolili tudi ĹĄtiri nove Ä?lane upravnega odbora, kar je prav tako potrebno zaradi kadrovskih sprememb v podjetjih Ä?lanicah SĹ GZ. đ&#x;”˛

mz

Minimalne plaÄ?e pod lupo inĹĄpektorjev Ljubljana, 16. januarja – Ministrstvo za delo ob zviĹĄanju minimalne plaÄ?e delodajalce poziva k doslednemu spoĹĄtovanju zakonskih doloÄ?il.

SpoĹĄtovanje zakonodaje bodo po izplaÄ?ilu januarskih plaÄ? poostreno nadzirali tudi inĹĄpektorji za delo, ki bodo ĹĄe posebej pozorni na to, ali so iz minimalne plaÄ?e izvzeti vsi dodatki, so sporoÄ?ili z ministrstva. V Ä?etrtek pa je tudi predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija JerkiÄ? napovedala, da bodo sindikalisti proti morebitnim krĹĄiteljem uporabili vsa moĹžna orodja in tudi kazenske prijave. đ&#x;”˛

mkp

Narok TovĹĄakovi prestavljen na februar

SaĹĄa inkubator pridobil skoraj 550.000 â‚Ź SAĹ A inkubator, d.o.o., je subjekt inovativnega okolja in deluje na obmoÄ?ju Savinjsko-Ĺ aleĹĄke regije.

V letu 2019 smo se uspeĹĄno prijavili na Javni razpis za sofinanciranje subjektov inovativnega okolja ter pridobili 548.517 evrov, za sofinanciranje programa inkubatorja v naslednjih treh letih.

Namen projekta je izvajanje brezplaÄ?nih storitev za ciljne skupine v obliki promocijsko motivacijskih dogodkov, informiranj in svetovanj, tematskih delavnic, mentoriranja, z zagotavljanjem pomoÄ?i prek ekspertov in z upravljanjem portfelja za ciljni skupini: •

•

inovativni potencialni podjetniki (inovativni posamezniki, dijaki, ĹĄtudenti, pedagoĹĄki delavci, raziskovalci); nova in obstojeÄ?a podjetja s potencialom hitre rasti Âťstart upÂŤ.

Cilj prijavljenega projekta je spodbujanje nastajanja novih startup podjetij, omogoÄ?anje hitrejĹĄega razvoja

ter poveÄ?anje deleĹža preĹživelih podjetij v prvih letih delovanja, kar je tudi cilj razpisa in Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike.

V okviru projekta SIO SAĹ A 2020/2022 bomo izvajali promocijske dogodke, izobraĹževalne delavnice, izvajali svetovanja, mentoriranje z lastnim kadrom in zunanjimi mentorji ter ekspertno svetovanje.

Skozi leta smo v SAĹ A inkubatorju razvili 3 kljuÄ?ne programe, ki se z nadgradnjami izvajajo vsako leto: •

Startup vikendi in hekatoni – za dijake, ĹĄtudente, preko katerih pridobijo podjetniĹĄke veĹĄÄ?ine.

•

PodjetniĹĄki Trampolin – celovit program za startup podjetja v zaÄ?etni fazi, ki iĹĄÄ?ejo investitorja.

•

Future 4.0 – za startup podjetja in inovativna majhna podjetja, ki jih povezujemo z velikimi industrijskimi podjetji na podroÄ?ju Industrije 4.0.

VeÄ? o programih, dogodkih in drugih informacijah najdete na www.sasainkubator.si.

Vabljeni v PC Standard, kjer so vrata odprta vsem s podjetniĹĄkim duhom.

Celje, 15. januarja – Narok za izrek kazni nekdanji direktorici Vegrada Hildi TovĹĄak zaradi oĹĄkodovanja druĹžbe v viĹĄini okrog 400.000 evrov je sodnik celjskega okroĹžnega sodiĹĄÄ?a Marko BriĹĄnik v sredo prestavil na 24. februar. Kot je dejal, mora najprej opraviti narok za prvoobdolĹženega nekdanjega direktorja Vegradove hÄ?erinske druĹžbe Vedela nepremiÄ?nine Mateja KoĹĄiÄ?a, je poroÄ?ala STA. đ&#x;”˛

mkp

Javni poziv LAS-a za razvoj podeĹželja Mozirje, Velenje, 16. januarja – V Ä?etrtek je LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline objavil 3. javni poziv za izbor operacij za uresniÄ?evanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline v letu 2020, ki se bodo financirale iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeĹželja ter v letih 2020 in 2021 za financiranje iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Javni poziv je odprt do vkljuÄ?no 20. marca letos.

Delavnica na kateri bodo predstavili javni poziv, bo potekala v torek, 28. januarja, ob 10. uri na sedeĹžu LAS Zgornje Savinjske in Ĺ aleĹĄke doline. đ&#x;”˛

mkp

Obrtniki priÄ?akujejo spremembe Na sreÄ?anju z novinarji je predsednik obrtno-podjetniĹĄke zbornice Slovenije Branko Meh dejal, da je zbornica zadovoljna z letom 2019, v katerem je med drugim obeleĹžila 50 let delovanja in poveÄ?ala ĹĄtevilo Ä?lanov.

V letu 2020 pa od drĹžave priÄ?akuje spremembe, ki bi olajĹĄale delo malega gospodarstva, med drugim pri regresnih zahtevkih, birokratskih ovirah ter zaposlovanju in upokojevanju. đ&#x;”˛

mz

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

23. januarja 2020

V izdelavi ĹĄtudija vplivov na okolje V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj nadaljujejo pripravo projekta soseĹžiga SRF – Celotne aktivnosti bodo predstavili velenjskim obÄ?inskim svetnikom in Ä?lanom Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega gibanja ter tudi drugi zainteresirani javnosti, ĹĄoĹĄtanjskim svetnikom pa so ga Ĺže Mira ZakoĹĄek

V Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj nadaljujejo s projektom termiÄ?ne izrabe alternativnega goriva SRF, ki je predhodno izdelan iz ustreznih nenevarnih odpadkov.

O tem, kaj trenutno delajo, smo se pogovarjali z direktorjem Mitjem TaĹĄlerjem.

Zakaj se pravzaprav odloÄ?ate za morebiten soseĹžig? ÂťUsmeritve Evropske unije so nam dobro znane, vemo, da je velik izziv danaĹĄnje druĹžbe razogljiÄ?enje in vemo tudi, da v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj ni teĹžava proizvodnja elektriÄ?ne energije, temveÄ? uporaba fosilnih goriv. Zato iĹĄÄ?emo alternative, kako v prihodnosti vsaj del tega primarnega energenta nadomestiti z alternativnimi gorivi, kot sta biomasa in SRF. SRF je trdo predelano gorivo, narejeno iz nenevarnih odpadkov. Ob tem ni zanemarljivo povedati, da je energetska vrednost alternativnega goriva SRF viĹĄja od energetske vrednosti lignita, ki ga trenutno uporabljamo.ÂŤ Prve ĹĄtudije so pokazale, kot ste za medije Ĺže povedali, ekonomsko in okoljsko sprejemljivost? ÂťNajprej smo Ĺželeli preuÄ?iti ekoloĹĄke in tehnoloĹĄke parametre. In vse dosedanje raziskave, ĹĄtudije in analize, ki smo jih opravili, kaĹžejo na pozitivne rezultate. Predvsem je treba poudariti, da delamo primerjavo z obstojeÄ?im energentom, ki ga imamo, torej velenjskim lignitom in alternativami, ki bi jih

V CPU lani prodali in podarili 32 ton stvari Velenje – V Centru ponovne uporabe Velenje so lani prodali oziroma podarili 32 ton stvari za dom in gospodinjstvo ter ťportne in otroťke opreme. V ponudbi je bilo 4.500 izdelkov, zabeleŞili pa so tudi skoraj 4.500 nakupov.

Novembra so sodelovali pri projektu Evropski teden zmanjĹĄevanja odpadkov. V centru Ĺželijo zmanjĹĄati koliÄ?ino odpadkov, omogoÄ?iti ugoden nakup za vse ekoloĹĄko osveĹĄÄ?ene kupce, ustvarjati zelena delovna mesta in odpadek uporabiti kot surovino prihodnosti. Njihovo poslanstvo je tudi ozaveĹĄÄ?anje. Pomen ponovne uporabe so predstavljali otrokom Vrtca Velenje, osnovnoĹĄolcem Ĺ aleĹĄke doline in dijakom Ĺ olskega centra Velenje. Prav tako so svojo dejavnost prikazali razliÄ?nim skupinam, druĹĄtvom, organizacijam, komunalnim podjetjem iz drugih krajev Slovenije in na razliÄ?nih dogodkih.

CPU je bil ustanovljen v sklopu projekta USE–REUSE. PrviÄ? je vrata odprl konec leta 2012. Mestna obÄ?ina Velenje je prispevala svoja sredstva za zagotovitev primernih prostorov in njihovo vzdrĹževanje, zaposlitev javnega delavca ter nakup osnovne opreme za delovanje. đ&#x;”˛

mkp

dodajali. Vse dosedanje raziskave so pokazale, da smo na pravi poti. Zgolj za primerjavo, lahko povemo, da bodo izpusti CO2 ob uporabi goriva SRF za 156.000 ton niĹžji kot doslej, ko uporabljamo zgolj lignitÂŤ

â?ą

V bloku pet in ĹĄest, ki sta premogovni enoti in sta tako tudi projektirani, je mogoÄ?e uporabiti najveÄ? 10 odstotkov drugih goriv.

Dejstvo je, da bo javnost zahtevala ekoloĹĄko sprejemljivost odpadkov, predvsem pa je veliko strahov, da bodo v peÄ?eh gorele tudi ostale smeti. Kdo bo bdel nad tem? ÂťRazumem zaskrbljenost lokalnih prebivalcev, a jih lahko pomirim, da je v naĹĄem interesu zgolj souporaba ekoloĹĄko sprejemljivejĹĄih goriv od lignita,

mu energentu. Mi bomo vsekakor prvi, ki bomo bdeli nad zahtevano kvaliteto.

Pripravljeni smo angaĹžirati tudi neodvisne opazovalce in skupaj z njimi tudi izvesti kontrole vhodne surovine.ÂŤ S kakĹĄnimi argumenti stopate pred tukajĹĄnje prebivalce? Projekt boste predstavljali na okrogli mizi Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega gibanja in na seji sveta Mestne obÄ?ine Velenje.

â?ą

ÄŒe bi vsi postopki tekli skladno s sprejetim terminskim planom, bi lahko v zadnjem Ä?etrtletju leta 2021 zaÄ?eli s poskusnim soseĹžigom alternativnih goriv.

Kaj trenutno delate na tem podroÄ?ju? ÂťTrenutno je v izdelavi presoja vplivov na okolje. Konec preteklega leta smo namreÄ? naroÄ?ili izdelavo presoje vplivov na okolje ter podali prijavo za spremembo v obratovanju naprave na ARSO.ÂŤ Kako daleÄ? je projekt, kdaj bi lahko zaĹživel? ÂťProjekt je ĹĄe vedno v zaÄ?etni fazi, nadaljnji koraki pa bodo odvisni predvsem od rezultatov presoje vplivov na okolje. ÄŒe bi vsi postopki tekli skladno s sprejetim terminskim planom, bi lahko v zadnjem Ä?etrtletju leta 2021 zaÄ?eli s poskusnim soseĹžigom alternativnih goriv.ÂŤ

Mitja TaĹĄler

ki ga trenutno uporabljamo. NaĹĄa trdna zaveza je, da bomo vseskozi strogo nadzirali vhodne surovine. S spremembo okoljskega dovoljenja se bo zelo natanÄ?no definiralo, kakĹĄna mora biti vhodna surovina, ki se lahko dodaja obstojeÄ?e-

ÂťNaĹĄi argumenti so, da izboljĹĄujemo trenutno obratovanje TEĹ , da z dodajanjem alternativnega goriva ne poveÄ?ujemo negativnih vplivov na okolje, ampak jih zmanjĹĄujemo. Vse postopke Ĺže od vsega zaÄ?etka vodimo transparentno, prav niÄ?esar ne skrivamo in tako hoÄ?emo delovati tudi v prihodnje. Javnost bomo z vsem seznanjali, oblikovali smo tudi posebno spletno stran, kjer so na voljo vsi podatki, odgovorili pa bomo tudi na vsa odprta vpraĹĄanja in odgovore tudi strokovno utemeljili. Veselim se izmenjave mnenj in argumentov.ÂŤ

In kako komentirate zahteve Civilne iniciative in Ĺ aleĹĄkega ekoloĹĄkega gibanja, ki so ostro prosti soseĹžigu in zahtevajo zaprtje TEĹ skupaj s premogovnikom? ÂťV prihodnjih mesecih si bomo ĹĄe naprej prizadevali vzpostaviti odprt dialog s civilno druĹžbo. Predvsem skupaj z lokalno skupnostjo si Ĺželimo nasloviti vsa odprta vpraĹĄanja ter pojasniti vse vidike projekta. Upam, da bomo z okroglimi mizami in razpravami ljudem, ki morda dvomijo v projekt ali pa imajo kakĹĄne drugaÄ?ne dvome, uspeli pojasniti in argumentirano utemeljiti naĹĄe odloÄ?itve.ÂŤ Bi lahko termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj obratovala, Ä?e bi zaprli Premogovnik Velenje s kakĹĄnim drugim energentom?

â?ą

Energetska vrednost alternativnega goriva SRF je viĹĄja od energetske vrednosti lignita, ki ga trenutno uporabljajo, pa tudi izpusti CO2 so niĹžji kot pri lignitu.

ÂťNa premogovnih enotah (blok 5 in 6), nikakor ne, saj sta projektirana za velenjski lignit. Tehnologija omogoÄ?a, da lahko samo do 10 odstotkov energijske vrednosti nadomestimo z alternativnimi viri. Plinski turbini pa prihajata v poĹĄtev zgolj takrat, ko so cene elektrike res visoke oziroma se poveÄ?ajo potrebe po njej.ÂŤ

OBRAÄŒUN KOMUNALNIH STORITEV JULIJ-DECEMBER 2019 ZA INDIVIDUALNE HIĹ E Uporabnike komunalnih storitev obveĹĄÄ?amo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obraÄ?un komunalnih storitev za individualne hiĹĄe za obdobje julij-december 2019. Skupno je bilo izstavljenih 6.894 obraÄ?unov.

3.152 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v dobro v skupni vrednosti 137.849,96 â‚Ź, kar predstavlja 4,6 % prihodkov realizacije za individualne hiĹĄe v obdobju julij-december 2019; 3.742 uporabnikov je prejelo obraÄ?un v breme v skupni vrednosti 94.111,54 â‚Ź, kar predstavlja 3,1 % realizacije za individualne hiĹĄe v obravnavanem obdobju. Znesek obraÄ?unov v dobro se uporabnikom upoĹĄteva pri naslednjih meseÄ?nih akontacijah oz. raÄ?unih.

PO ZIMI DIĹ I

NAJ VAS OÄŒARAJO OMAMNI VONJI IN OKUSI ZIMSKIH JEDI

U Ĺ˝ I VAJ T E V KULI NAR I ÄŒ NEM DOĹ˝ I VETJ U V V ILI HE R B E R ST E IN

Pregled obraÄ?unov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov:

ObraÄ?un v EUR

0,00 - 50,00

Ĺ tevilo obraÄ?unov – dobro uporabnikov

Ĺ tevilo obraÄ?unov – breme uporabnikov

2.414

3.226

50,00 – 100,00

379

335

100,00 – 150,00

148

95

150,00 – 200,00

76

45

200,00 – 350,00

100

34

350,00 – 500,00

25

4

nad 500,00

10

3

3.152

3.742

SKUPAJ

VILA HERBERSTEIN KopaliĹĄka cesta 1, 3320 Velenje, Slovenija T +386 (0)3 896 14 00 E vilaherberstein@gorenje.com W www.vilaherberstein.si

đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

Sreda, 15. januarja Pri predsedniku republike Borutu Pahorju so potekala posvetovanja z vodji poslanskih skupin o mogoÄ?ih kandidatih za mesti sodnika na SploĹĄnem sodiĹĄÄ?u EU v Luksemburgu.

Mediji so poroÄ?ali, da naj bi v odloÄ?bah, v katerih je ministrstvo za notranje zadeve zavrnilo pet prosilcev za azil, pisalo, da je Eritreja varna drĹžava, Ä?eprav so ljudje tam obsojeni na prisilno delo, vÄ?asih tudi do smrti.

Prvi moĹž stranke DeSUS Karl Erjavec se je pred kongresom stranke s pismom obrnil na Ä?lanstvo. Zapisal je, da se boji, da bodo stranko ugrabili od zunaj.

Pred vlado se je zbralo nekaj sto protestnikov, ki so zahtevali odhod drĹžavnega sekretarja na ministrstvu za izobraĹževanje Jerneja Ĺ tromajerja. Ta se je ob tem ĹĄe enkrat opraviÄ?il za svojo sporno objavo na Twitterju na boĹžiÄ?ni veÄ?er.

Evropska komisija je drĹžavam Ä?lanicam predstavila predlog razdelitve denarja za sklad za praviÄ?en prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo.

Evropska komisija je Ä?lanicam Evropske unije predstavila predlog razdelitve 7,5 milijarde evrov sveĹžega denarja za sklad za praviÄ?en prehod v brezogljiÄ?no druĹžbo.

Neuradno so novinarji poroÄ?ali, da je za Slovenijo predvidenih 92 milijonov evrov.

PredstavniĹĄki dom ameriĹĄkega kongresa je priÄ?akovano glasoval za posredovanje ustavne obtoĹžbe zoper ameriĹĄkega predsednika Donalda Trumpa v senat.

AmeriĹĄki predsednik Donald Trump in podpredsednik kitajske vlade Liu He sta v Washingtonu podpisala prvi del sporazuma, ki naj bi zmanjĹĄal napetosti in ublaĹžil trgovinsko vojno med velesilama.

ÄŒetrtek, 16. januarja Predsednik vrhovnega sodiĹĄÄ?a Damijan FlorjanÄ?iÄ? se je sreÄ?al s predsednikom DrĹžavnega zbora Dejanom Ĺ˝idanom in premierjem Marjanom Ĺ arcem, da bi skupaj poiskali pot za uÄ?inkovitejĹĄe delovanje sodstva.

Ministrica in kandidatka za predsednico DeSUS Aleksandra Pivec je ob koncu vladne seje povedala, da ne namerava ugrabiti stranke, Ä?esar se boji njen protikandidat Karl Erjavec.

SDS je predlagala ponovno uvedbo sploĹĄne vojaĹĄke obveznosti oz. naborniĹĄtva in ob tem zatrdila, da so idejo podprli tudi v nekaterih koalicijskih strankah.

Japonec, ki je nekaj dni prej obiskal osrednji del Kitajske, je zbolel za pljuÄ?nico, ki jo povzroÄ?a nova vrsta koronavirusa, s katerim se je

SDS je predlagala ponovno uvedbo naborniĹĄtva.

Žabja perspektiva

M oj ca Ĺ t r u c

na Kitajskem v zadnjem Ä?asu okuĹžilo 41 ljudi, en moĹĄki pa je umrl.

Ruski poslanci so s 383 glasovi potrdili novega premierja Mihaila MiĹĄustina, nekdanjega direktorja davÄ?ne uprave, ki je po nepriÄ?akovanem odstopu zamenjal Dmitrija Medvedjeva.

Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, v kateri so poudarili, da se je stanje vladavine prava na Poljskem in MadĹžarskem poslabĹĄalo. Zavzeli so se tudi za formalno vlogo Evropskega parlamenta pri zasliĹĄanjih drĹžav.

V ZDA se je s slovesnim branjem obtoĹžnice v senatu tudi uradno zaÄ?el postopek ustavne obtoĹžbe predsednika Donalda Trumpa.

Petek, 17. januarja Notranji minister BoĹĄtjan Poklukar je gostil novo evropsko komisarko za notranje zadeve Ylvo Johansson. Seznanil jo je s slovenskim staliĹĄÄ?em, da je notranji nadzor na obmoÄ?ju schengna neprimeren in da bi za nadzor meje potrebovali dodatna sredstva.

V Italiji, Srbiji in Bosni in Hercegovini so imeli teĹžave z visokimi koncentracijami smoga. Prebivalci v nekaterih tamkajĹĄnjih krajih so protestirali in zahtevali ukrepanje oblasti.

Uradni podatki so pokazali, da se je kitajsko gospodarstvo lani v primerjavi z letom prej poveÄ?alo za 6,1 odstotka, kar je najmanjĹĄe poveÄ?anje v 29 letih.

V Italiji, Srbiji in Bosni in Hercegovini so se duĹĄili v smogu.

HrvaĹĄki predsednik Zoran Milanović je prviÄ? po zmagi na volitvah spregovoril o odnosih s Slovenijo. ÂťSlovenijo vidim kot naĹĄo naravno najbliĹžjo partnerico in zaveznico.

PrepriÄ?an sem, da podobno menijo tudi ĹĄtevilni v Sloveniji,ÂŤ je dejal.

V Avstraliji je ĹĄe vedno pustoĹĄilo veÄ? deset poĹžarov, ob tem pa so nekatere dele drĹžave zajele ĹĄtevilne nevihte in deĹževje, kar je povzroÄ?ilo nove teĹžave. Ponekod je priĹĄlo tudi do poplav.

V goriĹĄki mestni hiĹĄi je potekala komemoracija nekdanjih borcev faĹĄistiÄ?ne enote X Mas, na ulicah pa protifaĹĄistiÄ?ni shod. Oba shoda sta ob prisotnosti velikega ĹĄtevila policistov minila brez varnostnih incidentov.

Sobota, 18. januarja Bil je dan D za stranko DeSUS. Na kongresu je veÄ? delegatov prepriÄ?ala Aleksandra Pivec, ki je s 146 : 80 Karla Erjavca premagala s prepriÄ?ljivo veÄ?ino. Ta je takoj po porazu sporoÄ?il, da sicer ostaja Ä?lan stranke, da pa bo odstopil z mesta obrambnega ministra, saj da je ministrska mesta zasedal kot predsednik stranke, da je tako v vladi lahko Ä?im bolje uresniÄ?eval koalicijske pogodbe.

Trumpova administracija je prav na rojstni dan Michelle Obama korenito posegla v politiko zdravih ĹĄolskih obrokov, ki jo je uvedla prejĹĄnja prva dama ZDA. V Berlinu so potrdili, da so ZDA zagrozile EU z uvedbo carin na uvoz evropskih vozil, Ä?e ta proti

23. januarja 2020

Nova predsednica stranke DeSUS je postala Aleksandra Pivec.

Iranu zaradi krĹĄitev zavez iz jedrskega sporazuma ne bi sproĹžil posebnega mehanizma za reĹĄevanje sporov.

Na Poljskem so naĹĄli truplo 72-letnega kmeta, ki so ga poĹžrli njegovi lastni praĹĄiÄ?i.

V poĹžaru v domu za duĹĄevno in telesno prizadete na zahodu ÄŒeĹĄke je umrlo najmanj osem ljudi, okoli 30 je bilo poĹĄkodovanih, med njimi veÄ? huje.

Otok ob obali Severne Amerike Novo Fundlandijo je zajel hud sneĹžni vihar. Kot so poroÄ?ali, takĹĄne intenzivnosti delovanja narave ne pomnijo niti najstarejĹĄi prebivalci omenjenega otoka.

Nedelja, 19. januarja Na domaÄ?em parketu je ĹĄe naprej odmevala zmaga Aleksandre Pivec, ki je Karlu Erjavcu vodenje DeSUS iz rok iztrgala po 15 letih.

ErjavÄ?eva napoved, da bo odstopil kot obrambni minister, je odpirala vpraĹĄanje sprememb v vladi, dolgoletni minister je napovedal ĹĄe, da se ne umika le iz vlade, temveÄ? tudi iz javnega Ĺživljenja nasploh.

Pred svetovnim dnevom spomina na Ĺžrtve holokavsta so se tudi v Sloveniji spomnili na grozote tistega Ä?asa, hkrati pa posvarili pred pozabljanjem. ÂťDolĹžnost vseh je, da se ne pozabi na stiske, ki so jih doĹživljali preĹživeliÂŤ, je dejal varuh Peter Svetina.

Na Kitajskem so naĹĄteli 17 novih primerov skrivnostne pljuÄ?nice, ki je izbruhnila v mestu Wuhan v osrednjem delu drĹžave. Do tega dne sta za pljuÄ?nico, ki jo povzroÄ?a nova vrsta koronavirusa, umrla dva bolnika.

HongkonĹĄka policija je s solzivcem in gumijastimi naboji razgnala protestnike, ki so se zbrali v srediĹĄÄ?u mesta, pri tem pa se je sklicevala na Âťskupine izgrednikovÂŤ.

V spopadih, ki so v Bejrutu izbruhnili med protestniki in policijo, je bilo poĹĄkodovanih 377 ljudi.

Spopadi so bili eni najhujĹĄih, odkar so se tri mesece prej zaÄ?eli protesti.

Kraljica Elizabeta II. je odloÄ?ila, da Harry in Meghan ne bosta veÄ? uporabljala kraljevih nazivov.

Ĺ e je odmevala odloÄ?itev, ki jo je dan prej sprejela britanska kraljica: princ Harry in Meghan Markle ne bosta veÄ? uporabljala kraljevega naziva, ne bosta upraviÄ?ena do javnega denarja, vrniti pa bosta morala tudi skoraj tri milijone evrov davkoplaÄ?evalskega denarja, s katerim sta obnovila svoj britanski dom.

Ponedeljek, 20. januarja Predsednik vlade Marjan Ĺ arec je opravil poglobljen pogovor z novo predsednico DeSUS Aleksandro Pivec. Mediji so poroÄ?ali,

da Ĺ arec PivÄ?evi zaupa in je zadovoljen z njenim pojasnilom v zvezi z afero SRIPT. Ministrstvo za obrambo je objavilo belo knjigo o obrambi. Dokument med drugim navaja poviĹĄanje ĹĄtevila pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske postopoma na 8000 in dvig izdatkov za obrambo na dva odstotka BDP do leta 2035.

V Ĺ paniji je nevihta Gloria z moÄ?nim sneĹženjem, deĹževjem in vetrovi povzroÄ?ila izpade elektrike, zamude vlakov in rekordno valovanje, neurje pa je zahtevalo tudi tri smrtne Ĺžrtve.

Britanski premier Boris Johnson

Ĺ panijo je zadelo hudo neurje, ki je terjalo tudi Ä?loveĹĄka Ĺživljenja.

je afriĹĄkim voditeljem iz 21 drĹžav na investicijskem vrhu v Londonu obljubil, da bodo postavili Âťljudi pred potne listeÂŤ.

Po Etiopiji so potekala tradicionalna praznovanja pravoslavcev ob Jezusovem krstu. V mestu Gondar na severu drĹžave je praznovanje zaznamovala nesreÄ?a, v kateri naj bi neuradno umrli najmanj trije ljudje, veÄ? kot sto je bilo ranjenih.

Torek, 21. januarja Sindikat policistov Slovenije za 3. februar napovedal ĹĄtiriurno opozorilno stavko. Kot so pojasnili, so se za ukrep odloÄ?ili zaradi neizpolnjevanja vladnih zavez iz leta 2018 podpisanega stavkovnega sporazuma.

Vladna koalicija se je usklajevala o predlogu in dopolnilih k zakonu za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a dogovora (ĹĄe) ni bilo.

V Davosu se je priÄ?el 50. vrh Svetovnega gospodarskega foruma.

Do neenotnosti v koaliciji je priĹĄlo glede vpraĹĄanja, ali je primerno, da bi slaba banka gradila stanovanja ali domove za starejĹĄe.

Nova predsednica DeSUS Aleksandra Pivec se je seĹĄla s poslansko skupino in neuspeĹĄno poskuĹĄala doseÄ?i, da bi stranka vsaj o kljuÄ?nih temah glasovala enotno in vladi zagotovila vseh pet glasov.

IraĹĄka policija je sporoÄ?ila, da so na t. i. zeleno obmoÄ?je, kjer je tudi ameriĹĄko veleposlaniĹĄtvo, iz obrobja Bagdada priletele tri rakete.

Zaradi zapletov pri okuĹžbi z novim koronavirusom je na Kitajskem umrlo ĹĄest ljudi. Ob informaciji, da se virus prenaĹĄa s Ä?loveka na Ä?loveka, se je ob tem pojavila skrb o hitrosti ĹĄiritve.

V Davosu se je zaÄ?el 50. vrh Svetovnega gospodarskega foruma.

Medtem ko je okoljevarstvenica Greta Thunberg voditelje opozorila, da za okolje ni bilo storjenega niÄ?, je ameriĹĄki predsednik Donald Trump modroval, da se Âťprerokbe niso uresniÄ?ileÂŤ.

Proti ameriĹĄkemu predsedniku se je prav ta dan v senatu zaÄ?el sodni postopek v okviru ustavne obtoĹžbe zaradi zlorabe pooblastil in oviranja dela kongresa.

Rudarski znak v retrovizorju NiÄ? res novega se ne obeta v Velenju. Velenje ni edino mesto, edina premogovna regija, ki se ji kmalu, morda Ĺže jutri, morda res Ĺže leta 2030, obeta dokonÄ?no zaprtje rudnika. Veliko rudnikov se je Ĺže zaprlo, zadnji tak primer je bil v Zasavju, kjer je pred leti Âťzamrla pesem knapovÂŤ in Âťkjer so se razĹĄli kameratiÂŤ. V okolju, kjer je desetletja tovariĹĄko tekmovalo z Velenjem, na zaprtje rudnika niso bili najbolje pripravljeni. Trbovlje, Zagorje, Hrastnik je zajela depresija, priĹĄlo je do gospodarskega padca – popolnoma devastirana mesta bodo potrebovala ĹĄe nekaj Ä?asa, da se bo vanje znova naselil optimizem.

Danes rudarstvo in z njim povezana proizvodnja elektriÄ?ne energije v Evropi zagotavlja okoli 240.000 delovnih mest. Po predvidevanjih Evropske komisije, po optimistiÄ?nih ciljih, zapisanih v Evropskem zelenem dogovoru, Jure TrampuĹĄ politiÄ?nem naÄ?rtu Ursule von der Layen, naj bi se ĹĄtevilo termoelektrarn, rudnikov in energetsko potratnih industrij zaÄ?elo v naslednjih letih hitro zmanjĹĄevati. Da prehod v ogljiÄ?no nevtralno druĹžbo ne bi prinesel prevelikih socialnih teĹžav, so v Bruslju napovedali ustanovitev Sklada za praviÄ?en prehod. Poenostavljeno – regijam, kakrĹĄna je tudi Ĺ aleĹĄka, naj bi bilo iz bruseljskih skladov namenjenih milijone nepovratnih evrov, s katerimi bi se olajĹĄalo zapiranje premogovniĹĄke industrije. Denar naj bi bil namenjen prekvalificiranju delavcev, izobraĹževanju, spodbudam za nove gospodarske inovacije, novim prometnim strukturam, boljĹĄi energetski uÄ?inkovitosti ‌ Ĺ˝e v prvi razdelitvi milijardnih sredstev je omenjena Slovenija.

Tako naj bi po neuradnih informacijah dobila okoli 92 milijonov evrov. Del tega denarja je namenjen Ĺ aleĹĄki dolini. Velenje je sicer (v partnerstvu z Zasavjem) Ĺže nekaj Ä?asa uvrĹĄÄ?eno tudi med pilotne evropske regije za prestrukturiranje premogovnih regij.

Izkopavanje premoga je industrija starega tipa. Zelo natanÄ?no se da predvidevati, kakĹĄne so potrebe in kakĹĄna je tudi prihodnost.

Danes je recimo v premogovniku zaposlenih malo manj kot 1200 ljudi, v celotni skupini ĹĄe 1000 veÄ?. NekoÄ? so bile te ĹĄtevilke viĹĄje, pred 30 leti je RLV dajal kruh veÄ? kot 5000 ljudem, letni odkup premoga pa je bil 5 milijonov ton. Danes je za skoraj 2 milijona ton manjĹĄi. In vedno bolj se bo zmanjĹĄeval.

Prihodnost rudnika je seveda neposredno povezana s prihodnostjo sestrske termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj. In Ä?e se bo ta resniÄ?no zaprla leta 2030, tako napovedujejo nekateri, ali pa se bo spremenila tako, da ne bo kurila le velenjskega lignita, bo to pomenilo zaÄ?etek konca rudarjenja v Ĺ aleĹĄki dolini.

Velika veÄ?ina evropskih drĹžav rudnike poÄ?asi zapira, v NemÄ?iji so recimo sprejeli poseben naÄ?rt, po katerem bo vsa premogovniĹĄka dejavnost v tej deĹželi, ki je brez jedrskih elektrarn, iz premoga pa pridobijo 35 % vse elektrike, zaprla do leta 2038. Vsem energetskim podjetjem pa naj bi za ta namen namenila 4 milijarde evrov pomoÄ?i.

Enako se bo zgodilo tudi v Sloveniji, vsaj glede zapiranja ‌ Vsa ta sredstva, ves ta denar na eni in priÄ?akovano zapiranje rudnika ter ugaĹĄanje elektrarne na drugi strani so seveda velika priloĹžnost, ne prekletstvo, temveÄ? pot, po kateri bi se morali obÄ?ini Velenje in Ĺ oĹĄtanj dostojno posloviti od svoje preteklosti.

SreÄ?al sem te dni starega znanca na enem od smuÄ?iĹĄÄ?. Popolnoma nepriÄ?akovano. Kar sam mi je povedal, da danes v Velenju ni veÄ? tako kot nekdaj, ÂťÄ?isto drugaÄ?e, slabĹĄe kot takrat, ko smo mi rasli gorÂŤ, mi je navrgel. Morebiti nima prav, pravijo namreÄ?, Âťda za nazaj vedno vse izgleda bolj lepoÂŤ, a moji skepsi navkljub vse to ne spremeni dejstva, da je danes, leta 2020, popolnoma jasno, kaj je naloga tistih, ki vodijo mesto. Odgovoriti morajo na preprosto vpraĹĄanje, kaj ponuditi prebivalcem, da bo Velenje ĹĄe vedno dovolj privlaÄ?no, da bodo ostajali v njem. V prvi vrsti so to dobra delovna mesta, plaÄ?e, zaposlitev, javna infrastruktura, moĹžnost izobraĹževanja, kulturna produkcija, ĹĄportni objekti, Ä?isto okolje, kreativnost, svoboda ‌ Skupnosti, pripadnosti mesta ne moreĹĄ graditi le na preteklosti.

Moje mesto potrebuje nov zagon. đ&#x;”˛

Gospodinjstva laĹžje dihajo Gospodinjstva v Sloveniji so s svojimi dohodki lani laĹžje preĹživela mesec kot leto prej. Enotedenske poÄ?itnice si je lahko privoĹĄÄ?ilo veÄ? gospodinjstev, enak deleĹž pa bi jih lahko poravnal nepriÄ?akovane izdatke. Materialno prikrajĹĄanih oseb je bilo manj, zadovoljnih z Ĺživljenjem pa veÄ? kot predlani, kaĹžejo podatki statistiÄ?nega urada.

Kljub temu je ĹĄe vedno najveÄ? gospodinjstev s svojimi dohodki preĹživelo mesec z manjĹĄimi teĹžavami, in sicer 33 odstotkov. TeĹžko ali zelo teĹžko pa je s svojimi dohodki preĹživelo mesec kar 20 odstotkov gospodinjstev. Stopnja resne materialne prikrajĹĄanosti je bila lani 2,6-odstotna, kar pomeni, da je lani Ĺživelo v materialno prikrajĹĄanih gospodinjstvih pribliĹžno 52.000 oseb, toda teh je bilo predlani ĹĄe đ&#x;”˛ mz precej veÄ? 74.000.â€

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

POLITIKA

23. januarja 2020

Kako vidijo Ĺ oĹĄtanj vodje svetniĹĄkih skupin?

Podobno kot vodje svetniĹĄkih skupin v Mestni obÄ?ini Velenje pred enim tednom smo tokat za NaĹĄ Ä?as o tem, kako vidijo svojo obÄ?ino, povpraĹĄali vodje svetniĹĄkih skupin v svetu ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. VpraĹĄali smo jih, kaj je po njihovem najbolj zaznamovalo preteklo leto, kaj v obÄ?ini najbolj pogreĹĄajo in kakĹĄne so njihove Ĺželje za letos.

Milena KrstiÄ? - Planinc

Imejmo pogum posegati po zvezdah

Vodja svetniĹĄke skupine SDS, mag. Judita ÄŒas – KrneĹža: ÂťV preteklem letu je bilo v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj na politiÄ?nem podroÄ?ju pestro dogajanje. Svetniki smo se sestali na osmih rednih in dveh izrednih sejah. Posebej pa bi izpostavila dve temi, in sicer prviÄ?: vpraĹĄanje moĹžnosti soseĹžiga odpadkov v TEĹ ter sprejetja odloka o uvedbi takse na proizvedene MWh elektriÄ?ne energije, in drugiÄ?: problematiko nasipa med DruĹžmirskim in Velenjskim jezerom.

Ljudje v obÄ?ini Ĺ oĹĄtanj smo zaradi izkopavanja premoga, negativnih uÄ?inkov zaradi delovanja TEĹ , degradiranega okolja, senÄ?nosti doline, manjĹĄanja in niĹžanja nasipa na pragu obÄ?ine, ki ji ob moĹžnih neprilikah lahko grozi razlitje DruĹžmirskega in Velenjskega jezera, Ĺže dovolj pretrpeli. Ĺ˝elimo si, da se nam konÄ?no vse, kar smo slabega dobili in podedovali v preteklih letih, vsaj delno povrne v obliki nadomestila zaradi omejene rabe prostora.

Trenutno gospodarsko, politiÄ?no in socialno stanje v Ĺ aleĹĄki dolini ni zadovoljivo. Potegniti moramo smernice, kaj v prihodnosti narediti s Premogovnikom Velenje, TEĹ -em in Gore-

njem, da bodo mladi imeli sluĹžbe in prihodnost v naĹĄi dolini.

PogreĹĄam vkljuÄ?evanje mladih v politiko, moti me njihova apatiÄ?nost do nje, saj nam politika piĹĄe zakone, postavlja pravila in s tem kroji Ĺživljenje.

pomembnejĹĄe je, da so z novimi prostori zadovoljni tudi uporabniki: glasbena ĹĄola, MeĹĄani pevski zbor Svoboda in Pihalni orkester Zarja. Lepo je urejena tudi okolica objekta, tako da je celotno obmoÄ?je dobilo novo podobo.

strankarsko pripadnost. Tako je usklajen tudi obÄ?inski proraÄ?un.

V prihodnje Ĺželimo uresniÄ?iti svoj program, v katerem smo si zadali, da mladi ostanejo v Ĺ oĹĄtanju. Brez tega ni prihodnosti, zato bo to prioritetna naloga. Letos bomo Ĺže naredili prve konkretne korake v to smer.ÂŤ

vilne sklepe in zaveze, zelo malo od tega pa je bilo upoĹĄtevano ali realizirano.

V obÄ?ini najbolj pogreĹĄamo urejeno sobivanje z elektroenergetsko dejavnostjo, s tem pa tudi Ĺživljenje v bolj mirnem, urejenem in manj degradiranem ter stresnem okolju, z veÄ?jimi moĹžnostmi za razvoj in napredek na vseh podroÄ?jih.

Glede na to, da konec marca v druĹžini priÄ?akujemo naraĹĄÄ?aj,

li, da so razmere varne in da ni razlogov za kakĹĄno veÄ?jo skrb.

Svetnike in predstavnike javnosti so peljali na deponijo, kjer smo si razmere tudi ogledali. Krajane je razburila tudi namera, da naj bi v Termoelektrarni Ĺ oĹĄtanj soseĹžigali plastiÄ?ne odpadke. O tej temi je bila tudi seja sveta, na kateri je bil predstavljen celoten postopek.

Oboje bi lahko predstavniki Premogovnika in Termoelektrarne javnosti predstavili samoinicia-

Boris GoliÄ?nik

Matic MeĹžnar

si osebno Ĺželim samo to, da bi bili z druĹžino vsi skupaj Ä?im bolj zdravi in sreÄ?ni, obilo zdravja, sreÄ?e in osebnega zadovoljstva pa Ĺželim tudi vsem drugim.ÂŤ

tivno, in ne ĹĄele na pobudo svetnikov.

Trenutno v sami obÄ?ini ne pogreĹĄam kaj dosti. Se razvijamo.

Pomembni pridobitvi sta glasbena ĹĄola in preureditev Marijinega trga. Slednjemu bo treba dati ustrezne vsebine, da mestno jedro ne bo samevalo.

Za leto 2020 vsem Ĺželim obilo zdravja, uspeha na vseh podroÄ?jih, medsebojne povezanosti in dopolnjevanja med generacijami. Ĺ˝elim si, da bi vsak prispeval k mozaiku za boljĹĄi jutri nas vseh.ÂŤ

Ureditev odnosa drŞava – energetika – lokalna skupnost

Judita ÄŒas KrneĹža

Viki Drev

Moje Ĺželje v letu 2020 so: bodimo zdravi, pristni, iskreni, veselimo se malih stvari in obenem imejmo pogum posegati po zvezdah.ÂŤ

Najbolj pogreĹĄamo povezovanje med ljudmi. Potem ko je bil Ĺ oĹĄtanj 30 let zapostavljen, se v zadnjih letih ogromno trudimo, da obÄ?ina dobi podobo, ki si jo zasluĹži in ji pripada. Ljudje, ki prihajajo od drugod, te stvari takoj opazijo, medtem ko so domaÄ?ini preveÄ?krat nezadovoljni. Da ne bo pomote – vedno smo veseli konstruktivnih kritik in predlogov, temu se veliko posveÄ?amo, o njih se pogovarjamo in jih veliko tudi realiziramo. Ne nazadnje je dokaz tega tudi delovanje obÄ?inskega sveta, na katerem so sprejeti vsi dobri predlogi, ne glede na

ÄŒe mladi ne bodo ostajali doma, Ĺ oĹĄtanj nima prihodnosti

Vodja svetniĹĄke skupine Lista Viktorja Dreva, Viki Drev: ÂťLeto 2019 je bilo v naĹĄi obÄ?ini v znamenju gradnje glasbene ĹĄole. Velik projekt, ki smo mu namenili ogromno Ä?asa in pozornosti.

Rezultat je Ä?udovit objekt, na katerega smo zelo ponosni. Naj-

Vodja svetniĹĄke skupine Lista Borisa GoliÄ?nika, Boris GoliÄ?nik: ÂťÄŒe gledamo najprej z bolj pozitivne strani, je to gotovo kar nekaj novih pridobitev – nova glasbena ĹĄola, nova domova krajanov oziroma veÄ?namenska doma v Skornem in v LajĹĄah, obnovljenih kar nekaj cest in kanalizacij ter to, da smo prviÄ? v obÄ?ini izvedli tak javni razpis, da smo omogoÄ?ili sofinanciranje malega gospodarstva.

Leto 2019 je zaznamovalo tudi uspeĹĄno tridnevno praznovanje 140-letnice PGD Ĺ oĹĄtanj – mesto in vse pridobitve druĹĄtva ob tej obletnici: izgradnja novega parkiriĹĄÄ?a pred gasilskim domom, nabava gasilskega vozila GVM-1, izgradnja lesenega objekta, ureditev prostorov za mladino. Ĺ˝al pa so leto zaznamovala tudi ĹĄtevilna odprta vpraĹĄanja in nedoreÄ?ena razmerja v odnosu drĹžava – energetika – lokalna skupnost. Kar dve izredni seji smo imeli preteklo leto na to temo, sprejeli ĹĄte-

Vsak lahko prispeva k boljĹĄemu jutri vseh

Vodja svetniĹĄke skupine Mladi za Ĺ oĹĄtanj, Matic MeĹžnar: ÂťLeto 2019 so v Ĺ oĹĄtanju zagotovo najbolj zaznamovali pomisleki o tem, kako varen je nasip med Ĺ oĹĄtanjskim in Velenjskim jezerom, ker naj bi se ta oĹžil in s tem ogroĹžal varnost. Na to temo je bila tudi izredna seja sveta ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj. Pristojni so zagotovi-

đ&#x;”˛

Trudimo se Mislinji dati novo Ĺživljenje V obÄ?ini Mislinja so ponosni na delo, rezultate, sodelovanje in predvsem na ljudi, saj se zavedajo, da so sloĹžno delo, trud, vzajemnost in prava vizija del uspeha vseh obÄ?ank in obÄ?anov Jasmina Ĺ karja

Ĺ˝upana obÄ?ine Mislinja Bojana Borovnika smo povpraĹĄali, s kakĹĄnimi izzivi so se lani najteĹžje sooÄ?ali: ÂťPo naloĹžbah, ki smo jih zakljuÄ?ili leta 2019, smo najbolj ponosni na Center za zdravje in ĹĄport, novo telovadnico, ki je v naĹĄem kraju velika moderna pridobitev in bo k ĹĄportu spodbujala ĹĄe naslednje generacije. Pohvalimo se lahko, da smo gostili Ĺžensko odbojkarsko reprezentanco ter da so bile tekme zelo obiskane. Nova telovadnica je polno zasedena in uporabna, kar je na koncu najpomembneje. Sprejeli smo pravo odloÄ?itev in tudi staro telovadnico energetsko prenovili, zraven pa postavili novo, ki je bila nujno potrebna.

Ne samo za osnovno ĹĄolo, tudi za naĹĄe obÄ?ane. Na pobudo invalidov Slovenj Gradec in drugih druĹĄtev invalidov smo ĹĄli v projekt ObÄ?ina po meri invalidov in lani temu namenili precej sredstev. Kot Ä?lovek brez ovir te teĹžave niti ne opaziĹĄ, zato smo veseli, da nam je skupaj z njimi uspelo premostiti ovire. Ta projekt nadaljujemo tudi letos, saj je nastavljen na ĹĄtiri leta; Ä?e bomo nadaljevali s takim tempom, bomo odpravili ĹĄe veliko ovir za invalide. Pohvalimo se lahko tudi z novim dvigalom, ki smo ga dogradili v Centru za zdravje in ĹĄport, skupaj z lastnikom smo investirali tudi v dvigalo v obÄ?inskih prostorih.ÂŤ

Sanacije po neurjih so bile najtrĹĄi oreh

ÂťLansko leto smo precej investirali tudi v ceste, posodobitev odseka javne poti Krenker–Sedovnik, preko 200.000 evrov, gradnjo in rekonstrukcijo gozdne ceste Sedovnik–GlaĹžar, opremili smo fitnes, posodobili strelsko opremo na streliĹĄÄ?u v DoliÄ?u, javno razsvetljavo, najveÄ? teĹžav nam je povzroÄ?ala obnova vodovodnega sistema. Obnova ĹĄe ni povsem konÄ?ana, zamenjali smo za okrog 120.000 evrov vodovodnih cevi.

Sanacije po neurjih pa so bile najtrĹĄi oreh, saj smo imeli v razmiku ĹĄtirinajstih dni dve teĹžji neurji, katastrofo v Gornjem DoliÄ?u, Tolstem Vrhu in Paki, del tudi v Mislinji, kar nam je povzroÄ?ilo veliko teĹžav. Na tem mestu se zahvaljujem tudi obÄ?inam, ki so nam priskoÄ?ile na pomoÄ?, tako MO Slovenj Gradec, MO Velenje in pobrateni obÄ?ini SrediĹĄÄ?e ob Dravi. Sanacija ĹĄe ni zakljuÄ?ena, upam, da nam bo priĹĄla drĹžava naproti in jo bomo uspeĹĄno zakljuÄ?ili letos,ÂŤ poudari Ĺžupan.

Imamo veliko dobrih ĹĄportnikov

Ĺ˝upan Bojan Borovnik je ponosen na odbojkarje, strelce, skakalce, karateiste in posameznike, za katere niti ne vemo. ÂťNajbolj mnoĹžiÄ?en ĹĄport je vse-

ramo ĹĄe marsikaj postoriti. Lani smo oktobra skupaj z navijaÄ?i pripravili tudi sprejem za odbojkarja slovenske moĹĄke odbojkarske reprezentance, dobitnika srebrne medalje evropskega prvenstva SaĹĄa Ĺ talekarja.ÂŤ

Potrebujemo nov vrtec

Ĺ˝upan Borovnik izpostavi, da bodo v tem letu nadaljevali obnovo cest, zanje porabili okrog pol milijona, nameravajo preseliti knjiĹžnico v center Lopan ter v te prostore preseliti vrtec. ÂťZa najmlajĹĄe imamo premalo prostora, zato si do konca mandata Ĺželim zasaditi lopato in zaÄ?eti gradnjo prepotrebnega vrtca. Verjamem, da bo tudi ta projekt uspeĹĄno zakljuÄ?en.ÂŤ

DruĹĄtva delajo z roko v roki z lokalno skupnostjo

ÂťV centru Lopan smo lani gostili Prifarske muzikante, Policijski orkester, mislinjsko godbo, tudi komiki so napolnili dvorano, druĹĄtva pridno sodelujejo z lokalno skupnostjo, gostili so Tisnikarjevo likovno kolonijo, DroĹžomanijo, Ĺželimo si spodbujati

Za vsako delo se je treba zelo potruditi.

kakor odbojka, skakalno druĹĄtvo tudi zelo dobro dela, verjamem, da se bodo ti uspehi samo ĹĄe nadaljevali. Seveda se trudimo, da obÄ?ina pomaga po svojih zmoĹžnostih, se pa zavedam, da mo-

tudi najmlajĹĄe. Letos marca gostimo Slakovo zgodbo in koncertni ansambel ter virtuoza na diatoniÄ?ni harmoniki Klemna RoĹĄerja, ki letos nadaljuje pot po razliÄ?nih krajih Slovenije. LetoĹĄnjo turnejo so poimenovali V Slakovi zidanici in se bo ustavila tudi v Mislinji,ÂŤ je ponosen Ĺžupan. ÂťV prihodnje nameravamo v center Lopan seliti tudi Zdravstveni dom, nameravamo zgraditi nova stanovanja, pripravljamo dokumentacijo, zato verjamem, da nam bo prihodnje leto uspelo in bo tudi stanovanjska problematika reĹĄena.

Nekaj jih bo odkupila obÄ?ina, ostala bodo naprodaj.ÂŤ

SkuĹĄamo biti invalidom, mladim in starostnikom prijazna obÄ?ina

Ĺ˝upan izpostavi ĹĄe teĹžave starostnikov, ki ni samo teĹžava obÄ?ine Mislinja, temveÄ? vseslovenski in globalni problem. ÂťPopulacija se z leti stara, na tem podroÄ?ju nas Ä?aka veliko dela. Potekajo pogovori, iĹĄÄ?emo prostor, kako se sploh lotiti vpraĹĄanja. Zavedam se teĹžav starostnikov, najti moramo prostor, saj si MislinjÄ?ani Ĺželijo ostati v domaÄ?i obÄ?ini.ÂŤ Ob koncu Ĺžupan Bojan Borovnik sklene: ÂťTrudimo se Mislinji dati novo Ĺživljenje, Ä?aka nas veliko izzivov in prepriÄ?an sem, da nam tudi letos ne bo dolgÄ?as.ÂŤ đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

23. januarja 2020

Delo z mladimi in inovativnimi ljudmi je vedno uĹžitek Funkcijo dekana Fakultete za tehnologijo polimerov v Slovenj Gradcu je nastopil 1. januarja 2020 – Dodaja izjemno pozitiven pristop k soustvarjanju prihodnosti – OsredotoÄ?al se bo na izobraĹževanje za potrebe gospodarstva in povezovanje, raziskovalno delo in razvoj kadrov na fakulteti Jasmina Ĺ karja

Docent dr. BlaĹž Nardin je nekdanji direktor Razvojnega centra orodjarstva Slovenije ter direktor podjetja Gorenje Orodjarna, nekdanji izvrĹĄni direktor Gorenja in podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije ter bivĹĄi predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke Gospodarske zbornice, ki je s Fakulteto za tehnologijo polimerov kot predavatelj sodeloval od zaÄ?etka, saj je bil tudi visokoĹĄolski uÄ?itelj za podroÄ?je predelave polimernih materialov. Zdaj je novi dekan fakultete v Slovenj Gradcu. Na vpraĹĄanje, ali so k odloÄ?itvi, da sprejme nov izziv, prispevale tudi razmere v Gorenju, odgovarja: ÂťNe, to je bil moj osebni izziv, seveda so se razmere v Gorenju spremenile, ne bom rekel, ali na boljĹĄe ali na slabĹĄe. Fakulteta je potrebovala dekana in sem sprejel izziv, kar je zame pomemben korak. Vedel sem, da bom veliko veÄ? lahko dal sebi in okolju. Kot predsednik Savinjsko-ĹĄaleĹĄke Gospodarske zbornice trenutno ĹĄe v odstopu do skupĹĄÄ?ine, ki bo v

februarju, ĹĄe opravljam tekoÄ?e dolĹžnosti predsednika, medtem ko sem ponosen, da me je predsednik Gospodarske zbornice Ĺželel obdrĹžati za podpredsednika in bom odgovoren za industrijo in izobraĹževanje.ÂŤ

dov, zato orodjarstvo uvrĹĄÄ?a med kljuÄ?ne industrijske panoge, ki jih je treba podpirati. ÂťVeseli smo

Verjamem, da bom tudi zaradi predavateljstva laĹžje vodil fakulteto

Vloga dekana in vloga predavatelja sta dve razliÄ?ni vlogi. ÂťObe imam rad, veseli me, da so me ĹĄtudentje dobro ocenjevali, saj je bil to eden od razlogov, da sem ĹĄel nazaj v predavateljske vode.

Rad imam delo z mladimi, inovativnimi ljudmi in mi je vedno v uĹžitek. Se pa zavedam, da se delo dekana in predavatelja razlikuje, a verjamem, da bom tudi tem izzivom kos,ÂŤ odgovori doc. dr. Nardin.

lahko, da imamo v Sloveniji vrhunsko razvito orodjarsko industrijo, ki se ĹĄe razvija in zagotovo ne bo izumrla,Âť izpostavi sogovornik in nadaljuje: ÂťJaz osebno moram spodbujati sodelovanje z industrijo. S sodelavci bom lahko veliko naredil, fakulteto je treba odpreti na sever, jug, vzhod in zahod in pogledati na vse smeri neba ter se povezati s tistimi, ki nekaj veljajo na tem podroÄ?ju, saj bomo lahko skupaj veliko veÄ?

V Sloveniji je orodjarska industrija vrhunsko razvita

Ker je doktoriral s podroÄ?ja orodjarstva, se zaveda, da brez orodij ni industrije in proizvo-

Dr. BlaĹž Nardin: ÂťTo je zame karierni izziv.ÂŤ

Delo ĹĄtudentov v laboratoriju na lastni laboratorijski opremi

Dijake Ĺ CV je obiskal Franc BogoviÄ?

Na pogovoru so dijaki izkazali veliko mero poznavanja politiÄ?nega stanja v Evropski uniji in Sloveniji ter gostu zastavili zanimiva vpraĹĄanja Tina Felicijan

Velenje, 17. decembra – Ĺ olski center Velenje je obiskal evropski poslanec Franc BogoviÄ?, ki je z dijaki 2. in 3. letnika gimnazije in ĹĄole za storitvene dejavnosti razpravljal o aktualnih temah v evropski skupnosti, z ravnatelji Ĺ olskega centra pa se je pogovoril o delovanju in projektih centra ter o priloĹžnostih v izobraĹževanju v EU.

Mladim je treba pribliĹžati prednosti in koristi Ĺživljenja v EU

Ob vsakih (evropskih) volitvah je veliko skrbi v zvezi z odsotnostjo mladih volivcev. Kako

naredili. RaÄ?unam na razvoj in raziskave, evropske projekte in povezovanje z razliÄ?nimi industrijskimi zdruĹženji, da bomo lahko izvajali storitve tudi za podjetja za mejo in Ä?ez (Avstrija, Italija, MadĹžarska, HrvaĹĄka, Srbija). Prizadeval si bom tudi za stabilnejĹĄe financiranje oziroma za pridobitev veÄ? koncesijskih sredstev,ÂŤ ĹĄe razmiĹĄlja. Trenutno ima fakulteta koncesijo le za prvo stopnjo, ne pa tudi za drugo, ki jo prav tako izvaja. Tako fakulteta iz postavke koncesije trenutno dobi okoli 40 odstotkov potrebnih sredstev, drugo pokrije s projekti in sodelovanjem z industrijo.

mlade motivirati, da bodo bolj aktivni evropski drĹžavljani, Ä?e morda sploh ne loÄ?ijo, kaj imajo v Ĺživljenju, ker so drĹžavljani Slovenije, in kaj zato, ker so drĹžavljani EU? ÂťVse preveÄ? stvari, ki so vezane na Ä?lanstvo v EU, je mladim samoumevnih,ÂŤ pove BogoviÄ? in izpostavi dve od ĹĄtirih svoboĹĄÄ?in, ki jih uĹživajo drĹžavljani EU in so koristijo tudi mladim. ÂťProst pretok ljudi – Erasmus je eden najuspeĹĄnejĹĄih evropskih programov za mlade, v katerega se je vkljuÄ?ilo Ĺže deset milijonov mladih.

Prost pretok blaga – danes ne bi imeli takĹĄnega standarda, Ä?e ne bi imeli evropskega prostora, v katerega lahko izvaĹžamo,

sprejemamo turiste, ustvarjamo delovna mesta.ÂŤ Dodaja, da kot poslanec mladim posveÄ?a veliko pozornosti. Obiskuje jih na ĹĄolah, pomaga jim do obiskov Bruslja in Strasbourga, do staĹžiranja v svoji pisarni, ki traja ĹĄest tednov in mladim omogoÄ?a spoznavanje ustroja EU, spodbuja jih k druĹžbenim aktivnostim in jih na primeru Velike Britanije opozarja, da je starejĹĄa populacija s 70-odstotno udeleĹžbo na referendumu odloÄ?ila o usodi mladih, ki so se v 30 odstotkih udeleĹžili referenduma, vendar jih je 70 odstotkov glasovalo za ostanek v EU, medtem ko je 70 odstotkov starejĹĄih glasovalo za izstop.

tudi drĹžave in podjetja, kar je smer prihodnjega razvoja. V proraÄ?un pa je zajet tudi tako imenovani zeleni dogovor, v okviru katerega poskuĹĄamo uresniÄ?iti naĹĄe zaveze iz PariĹĄkega sporazuma in do leta 2050

Ne samo visokoleteÄ?e besede, pomemben je kakovosten izdelek

Podjetja priÄ?akujejo hitro reakcijo, hiter odziv, dobre in kakovostne rezultate, napisane tako, da jih bodo ljudje, ki delajo v podjetju, tudi razumeli. ÂťVerjamem, ker prihajam v urejeno okolje, v institucijo, kjer so urejeni odnosi, organizirana struktura, kjer ni potrebnih veÄ?jih sprememb, da bo delo teklo tekoÄ?e, saj stvari, ki dobro delajo, ni pametno menjati,ÂŤ izpostavi Nardin.

OdloÄ?il sem se, da se enostavno postavim v kolono in vozim

Zadnje Ä?ase je precej na poti, med Celjem in Slovenj Gradcem in ugotavlja, da je zelo Ĺžalostno, da moramo v 21. stoletju voziti s povpreÄ?no hitrostjo 50 km/ uro med dvema mestoma, kot sta Slovenj Gradec in Celje, ker moramo hitrost voĹžnje paÄ? prilagoditi razmeram na cesti in stanju cestiĹĄÄ?a. Žalostno je, da vidimo, kaj vse se na tej cesti dogaja, kako je nevarna. ÄŒe tretje razvojne osi ne bo v ustreznem Ä?asu, bo davek te ceste ĹĄe bolj Ä?rn. Ne samo med Velenjem in Slovenj Gradcem, ampak tudi med Ĺ entrupertom in Slovenj Gradcem, ĹĄe doda doc. dr. Nardin. đ&#x;”˛

postati brezogljiÄ?na druĹžba, spodbuditi razvoj inovacij ter najti naÄ?ine za nadomestitev delovnih mest, ki so na izstopu iz ekonomije – rudarstvo, denimo,ÂŤ je povzel. đ&#x;”˛

Kaj je najbolj vroÄ?e na agendi Evropskega parlamenta?

ÂťBrexit dobiva konÄ?no podobo. Konec meseca Britanci zakljuÄ?ijo Ä?lanstvo v EU in prihaja zahtevnih enajst mesecev, ko naj bi se dogovorili za bodoÄ?e sodelovanje, kar je kratek Ä?as za tak sporazum. Sprejemamo proraÄ?un za naslednjih sedem let, s Ä?imer bomo doloÄ?ili prioritete, v katere bomo vlagali na ravni EU, poslediÄ?no pa Franc BogoviÄ? je odgovarjal tudi na vpraĹĄanja dijakov, ki izvajata raziskovalno nalogo s podroÄ?ja uvajanja mobilne 5G tehnologije.

Zanimala ju je pripravljenost EU in Slovenije na vpeljavo nove tehnologije, ki je, kot sta izvedela, podvrĹžena presoji vplivov na okolje in evropski previdnostni politiki, pri Ä?emer Slovenija sledi politiki EU. Foto: Sandi LekĹĄe

Dijake je med drugim zanimalo poslanÄ?evo mnenje o ponovni uvedbi sluĹženja vojaĹĄkega roka in morebitni ustanovitvi skupne evropske vojske. NaĹĄtel jim je veÄ? razlogov, zaradi katerih podpira ponovno uvedbo vojaĹĄkega roka, in dodal, da mora Evropa zagotovo veÄ? narediti za varnostno politiko. Govorili so ĹĄe o prihodnosti kmetijstva, vlogi druĹžinskih kmetij v prihodnji skupni kmetijski politiki EU, o biotski raznolikosti, pa tudi o projektu Pametne vasi.

lokalne novice

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

23. januarja 2020

Slovenski jazzovski mojstri bodo spet igrali v Velenju ZaÄ?el se je Max klub Jazz festival – Do 23. aprila se bo zvrstilo ĹĄe sedem koncertov – 24. februarja se zaÄ?ne Kreativna jazz klinika Tina Felicijan

Lani je minilo dvajset let, odkar je velenjski jazzovski entuziast Marko KolĹĄek z znamenitim vibrafonistom BoĹĄkom Petrovićem v svojem lokalu Max klubu priredil prvi cikel jazzovskih koncertov. Max klub Jazz festival je Ä?ez nekaj let zamrl za celo desetletje, dokler ga niso v letu Evropske prestolnice kulture obudili in si je s kakovostnim programom ter odobravanjem tako glasbenih gostov kot lokalnega obÄ?instva in slovenskih poznavalcev scene tovrstne glasbe zagotovil podporo. Tako smo prejĹĄnji Ä?etrtek prisluhnili prvemu koncertu v letoĹĄnjem Ĺže devetem ciklu v novem obdobju festivala, ki je ĹĄe za en koncert daljĹĄi kot doslej.

ritev festivala je vseskozi vezana na odmevno domaÄ?o produkcijo.

S svojimi glasbenimi projekti in glasbenimi gosti, tudi uglednimi imeni evropskega in svetovnega jazza, se kot nosilci zasedb predstavljajo velikani sodobnega slovenskega jazza in prodorni mladi

umetniki. Po tem receptu je program festivala, ki sicer poteka v organizaciji Festivala Velenje, KD Jazz Velenje in ÄŒinele, d. o. o., ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje, Ministrstva za kulturo in drugih, tudi letos sestavil saksofonist Jure Pukl, aktiven soustvarjalec med-

narodne jazz scene, ki se redno vraÄ?a v domaÄ?e mesto in pomaga oblikovati tukajĹĄnjo. ÂťProgram zastavi tako, da zajame Ä?im ĹĄirĹĄi spekter jazza, od tradicionalnega, vokalnega do free jazza. Ĺ tevilne glasbenike, ki bodo nastopili letos, smo v Velenju Ĺže sliĹĄali

Program tradicionalno sloni na slovenski produkciji

Max klub Jazz festival poznajo praktiÄ?no vsi slovenski ustvarjalci te glasbene zvrsti – bodisi kot gostujoÄ?i izvajalci bodisi kot udeleĹženci seminarjev Kreativne jazz klinike, ki poteka hkrati s festivalom. Programska usme-

Slovenska jazz scena je ĹĄe premajhna, da bi lahko Max klub jazz festival vsako leto predstavil le debitante ali nove projekte. Pa vendar – prvi v letoĹĄnjem ciklu je bil trio primorskega bobnarja Tomija Puricha, ki je prviÄ? vstopil v velenjsko jazz zgodbo in predstavil avtorsko ploĹĄÄ?o #balkanjazz. Nova na sceni je tudi zasedba vokalistke Veronike Kumar MaLinE, ki bo na sporedu 30. januarja.

V Galeriji eMCe plac razstavljata domaÄ?in Mihael Novak in Lene LekĹĄe, ki raziskujeta zapuĹĄÄ?ene in izginule slovenske vasi

VelenjÄ?an Mihael Novak je diplomiral iz kiparstva na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, kjer se je kot vsi ĹĄtudenti najprej ukvarjal s figuro, sÄ?asoma pa se je v iskanju svojega izraza zaÄ?el odmikati od znanih medijev in oblik z raziskovanjem drugaÄ?nega od tistega znanega in nauÄ?enega. Sodobni kiparji se namreÄ? ĹĄe zdaleÄ? ne ukvarjajo samo z ustvarjanjem skulptur iz raznih materialov, paÄ? pa na razliÄ?ne naÄ?ine prepletajo vse sfere umetniĹĄkega delovanja – razna podroÄ?ja vizualne umetnosti, gledaliĹĄke igre, glasbe, plesa.

Ves ta skupek izraĹžanja tvori pojem sodobne umetnosti, pravi in dodaja, da sam spremlja ĹĄirok spekter kulturnega delovanja in druĹžbe ter si dovoli, da vpliva nanj in njegovo delo. ÂťVse, do Ä?esar si dovzeten, vpliva na tvoje izraĹžanje,ÂŤ pojasnjuje.

ÂťNa ogled je video, ki prikazuje posnetke podvodne kamere, ki sva jo potopila med plovbo nad obmoÄ?jem potopljenih vasi in zajela podobe potopljenih dreves. Trenutno je najin cilj lasten potop z namenom iskanja in opazovanja teh potopljenih vasi, zato sva tudi opravila potapljaĹĄki teÄ?aj, zdaj pa Ä?akava na primeren Ä?as za potop. S temi posnetki sva hotela predstaviti, kar midva trenutno doĹživljava v

procesu iskanja teh vasi, in priÄ?akovanja, kaj bova pod vodo videla. Ker ne vemo toÄ?no, kje so ostanki teh vasi, video prikazuje prav suspenz tega iskanja. Kakor kamero na pamet potopiĹĄ, ne da bi vedel, kaj boĹĄ videl, ko vidiĹĄ karkoli, pa Ä?utiĹĄ vznemirjenje – tako bo potekal najin potop.ÂŤ Projekcija videa podvodnega gozda je deloma usmerjena v zbiralnik z vodo, ki odbija sliko na steno, kjer se odboj zdruĹži z

Ekspedicija Atlantida

Video instalacija, ki je zdaj na ogled v Galeriji eMCe plac, je vmesna postojanka v projektu, ki ga sogovornik v sodelovanju s partnerko Lene LekĹĄe izvaja Ĺže nekaj Ä?asa. ÂťNajina misija je bila avantura. Ko sva naletela na zemljevid zapuĹĄÄ?enih vasi po Sloveniji, sva se odloÄ?ila, da jih bova raziskala. Ugotovila sva, da naju najbolj zanimajo vasi, ki so ravno v mojem domaÄ?em kraju – potopljene vasi v ĹĄaleĹĄkih jezerih. OdloÄ?ila sva se, da se bova osredotoÄ?ila prav nanje,ÂŤ je predstavil idejo in nadaljeval s predstavitvijo aktualne razstave:

v raznih zasedbah, nekaj pa bo tudi novosti. Sicer menim, da je festival dobro zastavljen in bodo izvajalci in obiskovalci zadovoljni,ÂŤ je povedal Marko KolĹĄek in dodal, da si je jazz v Velenju ustvaril obÄ?instvo, ki redno spremlja dogajanje na odrih zimskega Max klub jazz festivala, ki se je uveljavil kot eden pomembnejĹĄih in odmevnejĹĄih slovenskih jazz festivalov, pa tudi poletnega cikla Mozzajik Summer Festival, ki ga lahko tudi letos priÄ?akujemo med iztekom pomladi in pragom jeseni, in jesenskega izbora klubskih koncertov.

Odprte prijave na Kreativno jazz kliniko

V iskanju potopljenih vasi Tina Felicijan

Na Max klub Jazz festivalu bomo letos sliĹĄali ĹĄe ansamble Veronika Kumar, MaLinE (30. januarja), Igor Bezget trio (6. februarja), Ĺ alamon/Matković/KranjÄ?an trio (20. februarja), Broken Circles (1. marca), Marko ÄŒrnÄ?ec trio feat. Johnathan Horad (19. marca), Cene Resnik trio (9. aprila) in Milan Stanisavljević quintet (23. aprila). Koncerti se bodo zaÄ?eli ob 20.30 v Max klubu.

Mihael in Lene na istoimenski razstavi v novomeĹĄkem Simulakru

Mihael Novak je po poklicu kipar, Ĺživljenje pa ga je iz umetniĹĄkih vod zaneslo tudi v gostinske, kar je sprejel in v tem naĹĄel izziv in uĹžitek. SluĹžbuje namreÄ? kot picopek v znani velenjski piceriji Velun. ÂťPica je popkultura, ki je okupirala velik del mojega zanimanja. Nikoli ni presegla zanimanja za vizualno umetnost, a je blizu. ÄŒas si delim na Ä?as, ki ga preĹživim v ateljeju, in Ä?as, ki ga preĹživim za peÄ?jo.ÂŤ

neposredno projekcijo, s Ä?imer gledalec dobi obÄ?utek lebdenja tik pod vodno gladino. ÂťGledalcu sva poskuĹĄala pribliĹžati, kar priÄ?akujeva, da bova doĹživela, ko se bova zares potopila, Ä?eprav se zavedava, da najverjetneje ne bova naĹĄla niÄ?esar. Pripravljena sva tako na razoÄ?aranje kot na razburljivo odkritje, Ä?eprav bo Ĺže sam potop poteĹĄil Ĺželjo, iz katere Ä?rpava zanos za ta projekt,ÂŤ je ĹĄe povedal soavtor projekta Ekspeđ&#x;”˛ dicija Atlantida.â€

Del velenjske jazz zgodbe je tudi veÄ?dnevni izobraĹževalni seminar Kreativna jazz klinika, ki s seznamom vrhunskih mentorjev vsako leto privabi slovenske in tuje ĹĄtudente in aktivne glasbenike na skupinske in individualne ure z mojstri instrumentov in ra-

znih tehnik igranja. Letos bodo med 14 mentorji tudi nominiranka za grammyja, saksofonistka in Puklova soproga Melissa Aldana, ameriĹĄki bobnar – zvezdnik Nasheet Waits, VelenjÄ?an, basist Miha Koren bo vodil jam sessione, nekaj mentorjev pa bo na kliniki prviÄ?. Prijave prek spletne strani jazz-velenje so Ĺže odprte.

Sicer pa bomo letos na samem festivalu prviÄ? sliĹĄali izvajalce, ki so se med drugim kalili na velenjski jazz kliniki, denimo basist Peter Smrdel, ki je nastopil na uvodnem koncertu. ÂťSkratka, mlade moÄ?i prihajajo na povrĹĄje,ÂŤ je ĹĄe dejal Marko KolĹĄek. †đ&#x;”˛ ÄŒe nas ne povezuje avtocesta, nas bo pa muzika, razmiĹĄljajo velenjski in koroĹĄki zanesenjaki jazz glasbe, zato abonma za Max klub Jazz festival tudi letos velja ĹĄe za Jazz Ravne in obratno.

Prelivanja Silva KretiÄ?a Ĺ oĹĄtanj, 16. januarja – Akademski kipar Silvo KretiÄ? iz Ljubljane, ki se z razstavo Prelivanja predstavlja v Mestni galeriji Ĺ oĹĄtanj, je v ĹĄaleĹĄkem prostoru znan tudi kot mentor Male Napotnikove kolonije, ki teÄ?e pod okriljem MedobÄ?inske zveze prijateljev mladine. Prelivanja zgovorno kaĹžejo na vsebino razstave, saj razstavljena dela smiselno zaobjemajo veÄ? ustvarjalnih etap, obenem pa zvezno kaĹžejo na izrazni razpon kiparstva, grafike in slikarstva. Razstava je bila pripravljena na prostor in je avtorjeva pregledna. Kipar, ki je rojen leta 1949, se je namreÄ? takoj po konÄ?ani likovni akademiji zaposlil kot profesor likovne vzgoje in umetnostne zgodovine, zato je iz praktiÄ?nih razlogov, poleg kiparjenja razvijal tudi grafiko in v zadnjem Ä?asu slikarstvo. Vmes se je preizkuĹĄal tudi s fotografijo.

Na odprtju, ki je bilo 16. januarja, je umetnostni zgodovinar Matija Plevnik o njem med drugim povedal: ÂťV razstaviĹĄÄ?u je jasno opazno prehajanje med

posameznimi likovnimi zvrstmi, kar daje obÄ?utek ritma. Za razumevanje razstave in njegovega ustvarjalnega opusa velja opozoriti ĹĄe na avtorjevo vezanost na morje, saj mu je slednje kot izrazitemu mediteranskemu tipu

nega. Po motivni plati se v svojem slikarstvu oddaljuje od mediteranskega, liriÄ?nega in se vedno bolj pomika na polje severnjaĹĄkega, pesimistiÄ?nega. V doloÄ?enih stopnjah njegovega slikarstva je zaznati naslon na Goyevo serijo

Foto: Dejan Tonkli

vsekakor pustilo velik peÄ?at pri oblikovanju njegovega miselnega sveta ter poslediÄ?no toka njegove izraznosti. (‌). V njegovem slikarstvu je vedno znova opaziti ustvarjalÄ?evo ÂťkiparskostÂŤ, saj tradicionalne slikarske likovne povrĹĄine pogosto dodatno plasti, kolaĹžira in tako ustvarja slikovno globino ter reliefnost upodoblje-

Ä?rnih slik, saj se po pristopu oba pribliĹžata obÄ?utju brezizhodnosti in skrajnega pesimizma. V svojih zadnjih slikarskih ciklih, v katerih prevladuje abstrakcija, KretiÄ? aktualno opozarja na ekoloĹĄko problematiko ‌ Razstava bo na ogled do 7. februarja. đ&#x;”˛

MBK

Anatomija drevesa Velenje, 15. januar – RazstaviĹĄÄ?e vile Biance so znova zasedli Ä?lani DruĹĄtva ĹĄaleĹĄkih likovnikov, ki so v novo stopili z razstavo Anatomija drevesa. Na njej predstavljena slikarska in druga dela so nastala na delavnici, ki jo je vodil akademski slikar Denis SenegaÄ?nik. Kar 22 Ä?lanov druĹĄtva je sadilo, opazovalo in ustvarjalo drevesa v vseh letnih Ä?asih in v vseh vremenskih raz-

Foto: Dejan Tonkli

merah. RdeÄ?a nit ustvarjanja je bila anatomija drevesa, ki je v

marsiÄ?em primerljiva z drugimi Ĺživimi bitji, tudi s Ä?lovekom. đ&#x;”˛ tf

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

23. januarja 2020

ValujoÄ?i trakovi podoĹživetij iz narave Galerija Velenje na prvi razstavi v novem desetletju predstavlja prejemnico nagrade lanskega majskega salona, slikarko, grafiÄ?arko in oblikovalko Mileno GregorÄ?iÄ?

Tina Felicijan

Velenje, 16. januar – Akademska slikarka mag. Milena GregorÄ?iÄ? je bila v aktivni delovni dobi grafiÄ?na oblikovalka. Kljub temu je postavila 74 samostojnih razstav in sodelovala na veÄ? kot 460 skupinskih, prejela pa je 26 domaÄ?ih in mednarodnih priznanj in nagrad. Tretje Ĺživljenjsko obdobje je posvetila izkljuÄ?no slikanju, pravi. V Galeriji Velenje predstavlja dela i z z a d nj i h let praktiÄ?no nenehnega ustvarjanja, ki po besedah k ustosinje razstave mag.

Milene Koren BoĹžiÄ?ek vse od njenih zaÄ?etkov do danes temelji na risbi. Na razstavi Valovanja linij so prosojne folije, poslikane z akrilom. Že pred desetletji me je vodila risba, Ä?rta, istoÄ?asno pa dvojnost – ali je slika res takĹĄna,

kakrĹĄno mi vidimo, ali je drugaÄ?na. Zato sem takrat zaÄ?ela slikati akvarele na paus papir, jih obeĹĄati v prostor med dve stekli, da so bile videti z obeh stra-

va delala s figuro, je zdaj v svoje delo vpeljala asociacije na pokrajino. Te preteĹžno monokromne linije, loki, kroĹžne poteze na teh dolgih trakovih prosojnih folij, ki

ÄŒeprav je podlaga plastika, vse deluje lahkotno in organsko. S horizontalami in vertikalami tako na trakovih kot s trakovi in z njimi v prostoru je dosegla tri

Ona ÄŒepaitytÄ— Gams

ÂťVedno sem si Ĺželela, da bi moje slike kar letele po zraku. Da bi bile kot ptice,ÂŤ je ob postavitvi razstave valovanja linij dejala avtorica Milena GregorÄ?iÄ?.

ni. Ukvarjanje z mislijo, kakĹĄne stvari v resnici so, me je vrnilo k prosojnosti in linijam, da glede na razliÄ?ne osvetlitve dobim razliÄ?ne slike,ÂŤ je povedala avtorica o svojem ustvarjanju. ÂťÄŒe je Milena GregorÄ?iÄ? spr-

so nato nagubane na steni, vertikalno obeĹĄene ali valujoÄ?e v prostoru, spominjajo na zamrznjene trave, razne teksture, nanose listja ali smetanaste nesnage na vodni gladini, vrtince ... skratka prinaĹĄajo podoĹživetja iz narave.

uÄ?inke, ki jim novo dimenzijo dodajajo svetloba in sence,ÂŤ pa je o tehnoloĹĄko inovativnem delu gostujoÄ?e avtorice, ki je pravzaprav unikat, povedala Milena Koren BoĹžiÄ?ek. đ&#x;”˛

Veselo nam srce igra TamburaĹĄki orkester Polzela zaznamoval 35-letnico delovanja skupine, v kateri 20 let kot pridruĹženi Ä?lani delujejo tudi Ĺ marÄ?ani – Ĺ˝elijo si veÄ? Ä?lanov Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 17. januarja – V dvorani kulturnega doma v Ĺ martnem ob Paki je TamburaĹĄki orkester Polzela pripravil drugi koncert ob praznovanju 35-letnice delovanja. Prvega ob jubileju so namreÄ? pripravili na Polzeli.

Da so ga tudi v Ĺ martnem ob Paki, ne preseneÄ?a. Tretjina njegovih Ä?lanov je namreÄ? iz ĹĄmarĹĄke obÄ?ine. Ti so hkrati z jubilejem orkestra zaznamovali ĹĄe 20 let pridruĹženega Ä?lanstva v njem in dve desetletji tamburaĹĄke sekcije, ki deluje pod okriljem Kulturnega druĹĄtva Ĺ martno ob Paki.

'Veselo nam igra srce' so jubilanti naslovili dogodek, ki je privabil v ĹĄmarĹĄko dvorano lepo ĹĄtevilo obiskovalcev. Ti so njihov nastop in nastop gostov (tolkalist Kristjan TurnĹĄek, violinistka Trina Posedel, saksofonistka Ana VrabiÄ?, kvintet Lastovke ter povezovalca programa JoĹže Robida in JoĹže Krajnc) ocenili za ubrano, uglaĹĄeno, prijetno. Zvoki tamburic, berde, bisernic, kitare, braÄ?a so zazveneli pri izvajanju ljudskih pesmi in zabavnih skladb v priredbi Mije Novak, ki vodi orkester Ĺže 35 let.

Ĺ tevila in mi

Z jubilejnega koncerta v dvorani ĹĄmarĹĄkega kulturnega doma

Bilo bi ÂťfajnÂŤ, Ä?e bi imeli nekaj takega

Predsednik orkestra, Ĺ marÄ?an Mario Crnjac, nam je ob tej priloĹžnosti povedal, da so tamburaĹĄi v tamkajĹĄnjem kraju igrali Ĺže pred 2. svetovno vojno, Ĺželja po igranju na tamburice pa se je znova pojavila med letoma 1998 in 1999, ko je takratni vodja ĹĄmarĹĄke folklorne skupine Oljka Drago PrimoĹžiÄ? menil, da bi pa bilo “fajnâ€? imeti nekaj takega tudi v Ĺ martnem. Pridobil je nekaj ljubiteljev, si izposodil instrumente, temu so sledile prve vaje. ÂťZaÄ?etki so bili kar teĹžki, saj razen Ĺželje po glasbi in notah nismo vedeli niÄ?. Po nekajkratnih poskusih smo ugotovili, da potrebujemo strokovno pomoÄ?, in smo v svoje vrste povabili uÄ?iteljico Mijo Novak s Polzele, ki je tam vodila svojo tamburaĹĄko skupino. Ker pa so na Polzeli imeli nekaj teĹžav s Ä?lanstvom, pa tudi nas Ĺ mar-

Ä?anov ni bilo prav dosti, je Mija predlagala zdruĹžitev obeh skupin. Ĺ marÄ?ani smo se morali kar potruditi, da smo dohitevali Ĺže bolj izkuĹĄene Polzeljane.ÂŤ Orkester danes sestavlja 15 ljubiteljskih glasbenikov, ki se z veseljem odzovejo na vsako povabilo za nastop. Sodelujejo na prireditvah v Ĺ martnem ob Paki in na Polzeli, gostujejo po Sloveniji, se udeleĹžujejo raznih revij. ÄŒasi ljubiteljski kulturi niso najbolj naklonjeni, meni sogovornik, zato Ä?lani orkestra pri prednostnih nalogah za delo v prihodnje postavljajo v ospredje Ĺželjo po obstoju skupine. Poleg tega in vabil za nastope bi v svojih vrstah radi videli ĹĄe veÄ? Ä?lanov. Starostnih omejitev nimajo, pravijo, druĹženja pa so prijetna in zanimiva. đ&#x;”˛

Ĺ tevila so pomembna znaÄ?ilnost skoraj vseh znanih kultur.

Ljudje v najrazliÄ?nejĹĄih kulturah in v razliÄ?nih zgodovinskih okoljih jih lahko uporabljajo in razumejo razliÄ?no. Zapletene so lahko zveze, ki izhajajo iz religije, mitologije in vraĹževerja. Ĺ tevilo, ki ima v eni kulturi zelo ugodne konotacije, je v drugi lahko gledano ravno nasprotno. Najdemo jih lahko na logiÄ?nem, psiholoĹĄkem, jezikovnem in ĹĄe marsikaterem drugem podroÄ?ju Ä?lovekovega delovanja. NumeriÄ?ne znanosti pa pogosto najbolj poznamo kot ezoteriÄ?ne in precej avtonomne, ne da bi se zavedali, kako ĹĄirok in tudi globok vpogled v doloÄ?eno kulturo nam lahko dejansko nudi preuÄ?evanje le-teh. Za nadaljnje branje o tem priporoÄ?am odliÄ?no knjigo The Anthropology of Numbers avtorja Thomasa Crumpa – niÄ? ezoterike, a zelo ĹĄirok in bogat antropoloĹĄki pristop k tej izredno zanimivi temi.

Ste se kdaj zamislili, da lahko ĹĄtevila v Ä?lovekovem dojemanju in poslediÄ?no tudi izraĹžanju in projektiranju svojega sveta delujejo drugaÄ?e kot, recimo, besede? Tako, Ä?isto podzavestno, naravno – po tej plati, ki je ne moremo povsem zavestno kontrolirati. Kot formalni in simbolni sistem pripada jeziku, a doloÄ?a jih tudi kultura. Sama sem to prviÄ? razumela ob intenzivnem uÄ?enju slovenĹĄÄ?ine. NamreÄ? celo danes, po skoraj 16 letih aktivne uporabe slovenskega jezika mi pravilna raba ĹĄtevil obÄ?asno povzroÄ?a teĹžave. Zlasti v primerih, ko je potrebno zelo hitro in avtomatizirano (od)reagirati oz. jih uporabljati.

VsakiÄ? znova ugotavljam, da so ĹĄtevila samosvoja in skrita globlje, kot si lahko mislimo. Tako da prehod med kulturami oz. jeziki, ki uporabljajo recimo razliÄ?ne sisteme sestavljenih ĹĄtevil, terja malo veÄ? truda. Tako prehajanje med francoĹĄÄ?ino, nemĹĄÄ?ino in angleĹĄÄ?ino zagotovo zahteva veÄ? pozornosti kot med jeziki, ki imajo enak sistem sestavljenih ĹĄtevil. Tudi znanost dokazuje, da je razmerje med ĹĄtevili in jezikom zapleteno in je kakrĹĄnokoli raziskovanje tega odnosa lahko polno pasti. ÄŒeprav so ĹĄtevila matematiÄ?ni konstrukt in bi lahko bila v tem smislu na prvi pogled neproblematiÄ?na, nosijo ogromno simbolnih, druĹžbenih in psiholoĹĄkih konotacij, ki so izredno zapletene, a hkrati tudi zanimive. Kot matematiÄ?ni konstrukt naj bi bila vsa ĹĄtevila enako pomembna - od doloÄ?ene toÄ?ke niÄ? dodajamo po eno ĹĄtevilo in tako dobimo zaporedje ĹĄtevil.

V praktiÄ?ni rabi pa doloÄ?ena ĹĄtevila nosijo veÄ?jo teĹžo. TakĹĄna so, recimo, okrogla ĹĄtevila. Ĺ tevilo 100 tako velja veÄ? in je bolj opaĹženo – iz vizualnega in pomenskega vidika – kot npr. 99 ali 101. Okrogla ĹĄtevila tako hitreje opazimo in predstavljajo lahko tudi mejnike v Ä?asu.

In sedaj smo v okroglem letu 2020. Po vsej numeroloĹĄki psihologiji bi moralo biti letos marsikaj drugaÄ?e – bolj tehtno, bolj opaĹženo, morda tudi bolj mejno. Morebiti odliÄ?na priloĹžnost zaÄ?eti kaj novega ali potegniti Ä?rto za nazaj. Vsaj za zadnje desetletje – ob zaÄ?etku novega. Spomniti se. IzreÄ?i ĹĄe eno zaobljubo in jo tokrat zares uresniÄ?iti. Pitagora, grĹĄki filozof in matematik, je verjel, da imajo ĹĄtevila duĹĄo. ÄŒeprav v sodobnem Ä?asu le maloĹĄtevilni obravnavajo ĹĄtevila s takĹĄnim spoĹĄtovanjem, pa je predvsem od nas odvisno, ali bomo dali duĹĄo – naĹĄemu novemu letu 2020. đ&#x;”˛

KoroĹĄka galerija se letos poklanja dvema stoletnicama

macije bodo uglaĹĄene s skrbno izbrano glasbo najbolj prepoznavnih klasikov. S projektom se je avtor preizkusil v ustvarjanju po naÄ?elih koncepta mash-up, ki je kombiniranje elementov glasbenih del v nove skladbe prenesel tudi na druga podroÄ?ja umetniĹĄkega izraĹžanja.

Slovenj Gradec – KoroĹĄka galerija likovnih umetnosti bo letos med drugim v znamenju dveh stoletnic. Z razstavo in veÄ? dogodki se bo galerija poklonila 100-letnici rojstva leta 2016 preminulega slikarja Karla PeÄ?ka, z mednarodno razstavo Razmejitve pa bo obeleĹžila 100-letnico koroĹĄkega plebiscita. V ĹĄirĹĄem projektu pa pripravlja tudi razstavo del Lojzeta Logarja. đ&#x;”˛

V Fbunkru ZmeĹĄanke Velenje, 24. januar – Jutri ob 19. uri bodo v galeriji Fbunker odprli multimedijsko razstavo ZmeĹĄanke, na kateri bo VelenjÄ?an Stane Ĺ pegel predstavil 32 digitalnih slik, sestavljenih iz likovnih elementov veÄ? kot sto slikarskih mojstrovin. Video transfor-

đ&#x;”˛

tf

RealistiÄ?ni portreti Karin KoneÄ?nik Velenje – Mlada velenjska ustvarjalka Karin KoneÄ?nik se s hiperrealistiÄ?nimi portreti ljudi in Ĺživali, ki jih je v zadnjih petih letih ustvarila s svinÄ?nikom in barvicami, predstavlja v avli Mestne obÄ?ine Velenje. Razstava bo odprta do 20. februarja. đ&#x;”˛

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020 bar­ve: ­CMYK, ­stran 11

11

107,8 MHz

23. januarja 2020

Radijski in Ä?asopisni MOZAIK

Tatjana ostaja z nami V prvih dneh novega leta se je upokojila naĹĄa dolgoletna sodelavka novinarka Tatjana PodgorĹĄek. NaĹĄemu kolektivu je bila zvesta ĹĄtirideset let in zvesta nam ostaja tudi po upokojitvi. Seveda bo napisala kakĹĄen Ä?lanek in posnela kakĹĄen prispevek za Radio Velenje manj (saj zdaj sodi, tako kot je sama rekla, med tiste, ki nimajo ÂťcajtaÂŤ), a ĹĄe vedno bo prisotna v obeh medijih. Mi smo veseli, da se je tako odloÄ?ila. Tako boste tudi v bodoÄ?e lahko prebirali njene prispevka o delu in Ĺživljenju v obÄ?ini Ĺ martno

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko sliĹĄite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poroÄ?ilih ob 9.30 in po poroÄ?ilih ob 14.30.

1. THE GOLDEN DIXIE BOYS – V Ljubljano 2. ISAAC PALMA – Obljubi 3. GAŠPER RIFELJ – Angel

Tatjani Ĺželimo sodelavci na pomembnem Ĺživljenjskem prehodu vse lepo in seveda ĹĄe naprej ostro pero.

ob Paki, redno bo pripravljala oddajo ZdravniĹĄki nasveti, katere avtorica je bila dolga leta, in zagotovo izbrskala ĹĄe marsikakĹĄno zanimivost, ki jo bo z veseljem delila z vami. Na pri-

jetnem druĹženju smo ji nazdravili na sreÄ?no pot, za katero si je zastavila Ĺže obilo nalog. Naj vas ne preseneti, Ä?e jo boste sreÄ?ali na njenih pohodih na Goro Oljko ali na kaĹĄni drugi ĹĄportni

aktivnosti, morda pa celo v domaÄ?i vinski kleti. Pije sicer ne, a natoÄ?iti steklenice, ji domaÄ?a ÂťfantaÂŤ vseeno dovolita. đ&#x;”˛

mz

Zasedbo The Golden Dixie Boys sestavljajo profesionalni glasbeniki, ki preigravajo razliÄ?ne glasbene zvrsti in igrajo tudi v drugih skupinah. To so Igor PodpeÄ?an, Damir Tkavc, Mike OreĹĄar, Luka GroboljĹĄek, Franjo MaÄ?ek, Luka Jahn in Julija Lubej. Lotili so se tudi znane slovenske popevke V Ljubljano.

GLASBENE novice

Tinkara KovaÄ? se je mudila v Firencah Nov album Tinkare KovaÄ?, ki prinaĹĄa pesmi iz njene preteklosti ter nekaj novih, bo izĹĄel v kratkem, 3. aprila pa ga bo predstavila na koncertu z gosti v Kinu Ĺ iĹĄka. V zaÄ?etku novega leta pa je Tinkara na povabilo italijanskega glasbenika in avtorja Ghiga Renzullija, ustanovnega Ä?lana italijanske skupine Litfiba, odĹĄla v studio v Firence. Ghigo si je namreÄ? zaĹželel rocka s priokusom flavte in italijanski mojstri so se najprej spomnili na Tinkaro

tu. Ob novici je Billie dejala, da je to zanjo izjemna Ä?ast. Skladbo za 25. bondiado je napisala v sodelovanju z 22-letnim bratom Finneasom O'Connellom, njenim tesnim ustvarjalnim sodelavcem in producentom, ki si je tudi prisluĹžil nominacijo za grammyja. Billie Eilish je ena od glasbenih ustvarjalcev z najveÄ? nominacijami na letoĹĄnjih grammyjih, katerih dobitniki bodo znani 26. januarja. Nominirana je v ĹĄestih kategorijah.

pevski studio, v katerem pouÄ?uje solopetje za vse generacije.

tudi letos, 22. februarja, s skladbo Salt.

Inmate s Ä?etrtim albumom napovedujejo Ĺže drugi nastop na Emi

Predstavitev vinyl prvenca Krvave Rose

VelenjÄ?ani Inmate z novim albumom A Small Measure Of Peace odpirajo novo, precej drugaÄ?no poglavje v svoji diskografiji.

Zaplavali so v bolj akustiÄ?ne in orkestralne vode, Ä?eprav seveda ĹĄe naprej ostajajo metal band.

Ideja za projekt je spontano nastala po lanskem nastopu na Emi, saj so Ĺželeli ustvariti nekaj popolnoma novega in neobiÄ?ajnega. Priredili so pet skladb z albuma Anarthas, ki je izĹĄel v zaÄ?etku lanskega leta, pri tem

Ta petek, 24. januarja, vabljeni v velenjski klub eMCe plac na predstavitev vinyl prvenca Krvave Rose z naslovom 1982–2019, ki je izĹĄel decembra lani. Eksplozivni nastop prekaljenih glasbenikov, ki jih ekstaza na odru vedno znova vraÄ?a v mladostno uporniĹĄtvo, vas ne bo pustil ravnoduĹĄnih. SiniĹĄa Hranjec, Aleksander SaĹĄa Misja, BoĹĄtjan ÄŒasl, Janez Marin in gost Dejan PoĹžegar bodo koncert priÄ?eli ob 22. uri.

Vstopnine ni! Ĺ e prej, ob 20.00, bo v eMCe placu okrogla miza na temo Utrip velenjske glasbene scene. Darjan JeliÄ?iÄ? – Mrigo,

GaĹĄper Rifelj babici v spomin KovaÄ?, ki je pred petnajstimi leti Ĺže sodelovala z italijanskimi glasbeniki. NaĹĄa priznana flavtistka, pevka in pop rock glasbenica bo tako posebna gostja na njegovem solo inĹĄtrumentalnem albumu, za katerega sam pravi, da je bogat z barvami, zvoki in da ima ĹĄiroko duĹĄo. Tudi Tinkara je posluĹĄala njegovo instrumentalno glasbo z novega albuma in pravi, da je poÄ?aĹĄÄ?ena, da je del te zgodbe.

V spomin na pokojno babico je GaĹĄper Rifelj posnel skladbo z naslovom Angel.

Nekaj dni po smrti babice je zaÄ?util, da mu bo laĹžje, Ä?e bo ustvarjal in svojo Ĺžalost izrazil v pesmi.

Nastala je skladba Angel, ki jo je na njen 92. rojstni dan predstavil kot veÄ?ni spomin na zlato staro mamo. ÂťNaj bo ta pesem lep spomin na vse ljudi, ki so nekoÄ? bili z nami in bodo sedaj za vedno v naĹĄih srcih,ÂŤ je ĹĄe dodal GaĹĄper,

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

Ansambel Veseli SavinjÄ?ani – LeĹĄniki Ansambel Dar – NajlepĹĄi cvet Ĺživljenja Ansambel SaĹĄa Avsenika – Ĺ tajerka frajerka Ansambel Roka Kastelca – Lepa si Slovenija Ansambel Svetlin – Pozabi na vse Ansambel Jarica – Hvala ti Ansambel Zvita feltna – Tvoje oÄ?i Ansambel Brloga – Poredna miĹĄka Ansambel Javor – Zdaj je vse drugaÄ?e Ansambel Primorski fantje – PolnoÄ?

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO EMA 2020 PoroÄ?ali smo Ĺže, kdo so udeleĹženci letoĹĄnje Eme, ki jih je izbrala strokovna komisija.

Zdaj pa je znano tudi, kdo se na Emo uvrĹĄÄ?a iz predizbora EMA FreĹĄ, ki je letos potekal prviÄ?. Vstopnico za nastop na Emi so si prisluĹžili Parvani Violet in SaĹĄka.

JAXON Skupina Jaxon, do nedavnega poznana kot Jackson, po dobro sprejetem prvem albumu in zadnjem singlu Zvezdni popotnik v svet poĹĄilja nov izdelek z naslovom Moj navdih za vdih. Fantje so po ĹĄestih letih delovanja v svojem imenu tri Ä?rke zamenjali z eno in se v studijo podali na snemanje novega materiala.

Ĺ UKAR 10. januarja je izĹĄel dolgo priÄ?akovani novi album skupine Ĺ ukar z naslovom Baro ilo. Nastal je na snemanjih, ki so potekala v studiih Radia Slovenija. Na njem je enajst

Billie Eilish bo zapela nosilno skladbo bondiade No Time To Die AmeriĹĄka glasbenica Billie Eilish bo zapela nosilno skladbo najnovejĹĄega filma o tajnem agentu Jamesu Bondu z naslovom No Time To Die, v katerem ĹĄe zadnjiÄ? v tej vlogi nastopa britanski igralec Daniel Craig. 18-letna nominiranka za grammyja bo tako postala najmlajĹĄa glasbenica, ki bo napisala in posnela nosilno skladbo za film o slavnem tajnem agen-

Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak Ä?etrtek v tedniku NaĹĄ Ä?as

ki s svojo ekipo dokonÄ?uje svoj prvi album. Ta bo izĹĄel v zaÄ?etku aprila. Po delovnem decembru, v katerem je imel veÄ? kot petnajst predstav novega muzikala Ljubezenske prevare, v katerem igra, in tudi nekaj svojih nastopov, je zaÄ?el ĹĄe en nov projekt. V Novem mestu ter Ĺ entjerneju je odprl svoj

pa sodelovali s producentom UroĹĄem BorĹĄiÄ?em. Dve skladbi, Hold On Forever ter Re-Cycle (Samsara), sta v orkestralni izvedbi, za katero je poskrbel Rok JureÄ?iÄ?. Izbor petih priredb na koncu zakljuÄ?uje skladba Atma, ki so jo predstavili na lanski Emi. Na izboru slovenske evrovizijske predstavnice bodo nastopili

David Slatinek, Matej Voglar in Dejan PoĹžegar bodo govorili o svojih izkuĹĄnjah z lokalno in ĹĄirĹĄo glasbeno sceno, obÄ?instvom, o svojem odnosu do glasbe in okoliĹĄÄ?inah, ko lahko glasba postane veÄ? kot le hobi.

Z gosti se bo pogovarjala Tina Felicijan.

avtorskih skladb skupine, preteĹžno v romskem jeziku, pred dvema tednoma pa ga je najavil istoimenski single.

HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Hamo & Tribute 2 Love so zaÄ?eli akustiÄ?no turnejo Iz4Kani, na kateri bodo igrali samo na energijo iz obnovljivih virov – lubezen. Na turneji, ki jo napoveduje tudi novi single Prva vrsta, bodo igrali skladbe s svojega novega albuma 4K in seveda izbor svojih najbolj priljubljenih uspeĹĄnic.

I.C.E. Skupina I.C.E. je nastala leta 2005 in v dobrem desetletju izdala dva albuma ter nanizala kar lep nabor uspeĹĄnih radijskih singlov (Na liniji, Kje si zdaj, Sanjaj, Ĺ˝ivim brez navodil, Cukr Pop, Spomni se ...). Po krajĹĄem premoru se skupina I.C.E. spet vraÄ?a z moÄ?no, emocionalno in osebno izpovedno skladbo Lahko bi bilo lepo.

Naš ­čas, 23. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 12

12

VRTILJAK

⏪

Čvek je preslišal, kaj tako zelo lepega je povedala poslovna sekretarka direktorja Termoelektrarne Šoštanj Brigita Slemenšek pomočniku poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne Matiji Sevšku, da se je tako sproščeno nasmejal. Očitno pa direktorju TEŠ Mitji Tašlerju ni bilo čisto po godu, saj je pogovor spremljal z bolj kislim nasmeškom.

23. januarja 2020

frkanje » Levo & desno «

Razlike Očitno so vse večje razlike tudi med ljudmi in avtomobili; oziroma, kot bi lahko rekli, med osebami in osebnimi avtomobili. Bolj ko so vozila (okolju) prijazna, cenejša bodo. In bolj ko so ljudje prijazni, bolj so (nam) dragi.

Odpadki Pravijo, da gradbeni odpadki niso kosovni odpadki. Tudi ne taki, če so v velikih kosih?

Zaprti

⏫

»Računalničarji ste lahko srečni, saj se na vaše delo bolj redki spoznajo,« je dejal direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice mag. Franci Kotnik direktorju Artes, d. o. o., Marjanu Gobcu. »In ko se kaj pokvari, polagamo vse upa na vas«. »To sicer drži, ampak tako enostavno ni, saj je med vami vse več takih, ki delate po 12 ur, pa še čez vikende in praznike, potem pa to pričakujete tudi od nas.«

⏪

Zakaj so svetniki SDS Dragica Lesjak, Jasmina Černoša in Peter Radoja na seji sveta Občine Šoštanj videti nekam zaskrbljeni? Mogoče razmišljajo, kako bodo s sredstvi, ki jih proračun letos namenja za Pust Šoštanjski, prišli skozi. »Kako ni mogel župan, saj je ja naš, priskrbeti več? To, da v Šoštanj pritegneš v času karnevala ogromno ljudi, celo leto pa širiš glas o mestu po Evropi, stane. Letos bo treba županu, ko bo sedel na častni tribuni, to jasno sporočiti. Pa zamera gor ali dol.«

Pogosto slišimo, da so različne športne ekipe treninge zaprle za javnost. Nekatere zato, da bi nasprotnike lahko presenetili. Zlobneži pravijo, da nekatere druge zato, ker jih je sram.

Ne za volanom Pri nas smo še prepogosto priča, da vozniki za krmili motornih vozil med vožnjo telefonirajo. To seveda ni dobro. Taka komunikacija s sogovorniki namreč preprečuje dobro komunikacijo voznika s cesto in drugimi udeleženci v prometu.

Zlorabe Na visokih ravneh mnogi posamezniki zlorabljajo položaje; na vseh ravneh nekateri pogosto zlorabljajo bančne kartice.

Obremenitev

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI

Spekli so najdaljšo torto na svetu Indijski slaščičarji so pred kratkim presegli sami sebe in izdelali najdaljšo torto na svetu. V mestu Thrisur v zvezni državi Kerala se je zbralo kar 1500 slaščičarjev in kuharjev, ki so se skupaj odločili, da se bodo s projektom skušali vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Cilj je bil jasen: pre-

seči Kitajce, ki so lani izdelali 3,2 kilometra dolgo sadno torto.

Indijci so vztrajno in potrpežljivo pripravljali vse sestavine. Izdelano vaniljevo torto s čokoladnim prelivom so dali na množico miz; ko so jo naposled izmerili, pa so ugotovili, da je slaščica dolga 6,5 kilometra in težka 27 tisoč kilogramov. Torta je bila široka in visoka deset centimetrov, zanjo pa so porabili 12 tisoč kilogramov moke in sladkorja. Za njeno izdelavo so porabili štiri ure, ob tem pa so zagotovili, da so upoštevali vse higienske standarde in da je tudi okus pravi. Prisotni člani Guinnessove knjige rekordov so potrdili, da si dosežek zasluži vpis v knjigo.

V vesolje z milijarderjem si želi 27 tisoč deklet Japonski milijarder Yusaku Maezawa je pred kratkim na spletu objavil oglas, da išče dekle, ki bi z njim odšlo na polet okoli Lune. Z raketo SpaceX ameriškega podjetnika Elona Muska naj bi se par na potovanje odpravil leta 2023 ali kasneje.

Meazawa je že leta 2018 sporočil, da je kot pr vi k upil kar te za omenjeni polet, zdaj pa je spoznal, da bi rad s seboj vzel spremlje-

valko. Bogataš, ki je nedavno sporočil, da se je razšel z dekletom, japonsko igralko, je zadnje tedne sprejemal prijave deklet, starih 20 let ali več, ki bi, kot je zapisal v oglasu, življenje rade zajemale s polno žlico. »Do zdaj sem živel točno tako, kot sem želel,« je dejal Maezawa. »Star sem 44 let. Ker so me počasi začeli prevzemati občutki osamlje-

nosti in praznine, razmišljam o eni stvari: da bi še naprej ljubil eno žensko,« je zapisal v oglasu.

Odzvalo se je več kot 27 tisoč kandidatk. Japonski milijarder bo zdaj začel zmenke s kandidatkami, končno odločitev pa bo predvidoma sprejel do konca marca. Iskanje primerne sopotnice bo potekalo v televizijskem resničnostnem šovu z imenom Full Moon Lovers na japonski AbemaTV.

Viagra za bike je bila zanj preveč Moški iz mehiškega mesta Reynosa se je zaradi težav z impotenco odpeljal v kar 12 ur oddaljen Veracruz v vzhodni Mehiki, da bi kupil spolni stimulant, ki ga sicer uporabljajo pri uspešnem razmnoževanju udomačenih kopitarjev. Po vrnitvi domov je moški »čudežno učinkovino« zaužil, sledile pa so vse prej kot prijetne posledice. Tridnevna erekcija ga ni pripeljala tja, kamor si želel.

Namesto da bi imel intimne

odnose s 30-letno partnerko, je nesrečnež pristal v bolnišnici.

Zdravniki so ga morali celo operirati. Zaenkrat informacij o njegovem zdravstvenem stanju ni,

gotovo pa drži, da moški napake ne bo ponovil.

toviti, v kateri krošnji bi se lahko skrivala iskana koala.

Kuža išče koale

Policisti so konja peljali domov z mestnim avtobusom

V Avstraliji živi Taylor – kuža, ki je treniran za to, da prepozna vonj koal. Skupaj z lastnikom Ryanom Tateom iščeta koale že tri leta, reševanje teh živali pa je še posebej pomembno v zadnjem obdobju, ko po Avstraliji pustošijo uničujoči požari. Štiri leta star angleški špringer španjel prepozna vonj dlake in iztrebkov koal in tako po pogoriščih išče

poškodovane vrečarje. Doslej jih je našel že osem. Nekaj so jih odpeljali v živalsko bolnišnico, kjer so jih oskrbeli, druge, manj poškodovane, pa so samo preselili na varna mesta. Vedno, ko je pes pri iskanju uspešen, ga Tate nagradi z igro s teniško žogico ali kakšnim priboljškom. »V idealnih razmerah, ko vlada brezvetrje, vonj živali dejansko pade na tla in Taylor lahko koalo zavoha pod drevesom,« je pojasnil Ryan, ki skuša v primeru močnega vetra svojega štirinožnega pomočnika usmeriti v iskanje iztrebkov na tleh, strokovnjaki pa po smeri, iz katere piha veter, skušajo ugo-

Nedavno je na prometni cesti v mestu Cardiff v Veliki Britaniji nevšečnosti povzročal konj. Žival se je mirno sprehajala po hitrem pasu prometne ceste in nekaj voznikov se je ob šoku, da je na cesti konj, ustavilo in poklicalo na pomoč. Harley Stephens, ki je pomagala pri reševanju živali, je dejala, da je bila policija kar malo zbegana ob pogledu na konja. Ker jim ni uspelo pravočasno priskrbeti prikolice za transport, so poiskali drugo rešitev.

Če bo res znova prišlo do obveznega služenja vojaškega roka, bo naše zdravstvo še bolj obremenjeno. Tudi zato, ker bodo mnoge mamice gotovo želele potrdila zdravnikov, da njihovi sinčki niso sposobni za vojake.

Bilo je nekoč …

Zelo se bojim, da bodo naše babice nekoč svojim vnučkom res le še pripovedovale pravljice o tem, kako bela je bila nekoč naša dežela.

Blatna prihodnost Tujina, predvsem Madžari, nam zapirajo vrata za izvoz našega komunalnega blata. Se morda zato tudi nam obeta kakšen Balaton?! Ali pa kar več Blatnih jezer? Ne vem, če bodo ta tudi k nam privabljala turiste.

Ostaja Staro Staro Velenje bodo torej končno le obnovili. In tako se nekateri še kar bojijo, da res ne bo več staro. Upajmo, da bo res tudi po obnovi še »dihalo« staro. In da bodo tudi obrtniki, ki naj bi jih bilo še več, lažje zadihali.

Delitev S pomočjo mimoidočih jim je uspelo konja umiriti, nato pa so ga vkrcali kar na enega od avtobusov javnega prometa, ki je v pomoč spustil rampo za invalide.

Konj je bil med vožnjo popolnoma miren, skupaj s Stephensonovo pa sta izstopila na bližnjem parkirišču, kamor ga je s prikolico prišel iskat lastnik.

Med Slovenci je vse preveč delitev. Tudi v našem okolju.

Načrtovana brv, ki naj bi povezovala Anski vrh in grajski hrib, že kar nekaj časa močno deli Celjane.

Zveri Za nekatere so najbolj nevarne zveri medved, ris in volk. Za mnoge druge že kar nekaj časa – sova.

NaĹĄ Ä?as, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 13

13

REPORTAŽA

23. januarja 2020

Evropski teden prepreÄ?evanja raka materniÄ?nega vratu 20.–26. januarja – Ob evropskem tednu prepreÄ?evanja raka materniÄ?nega vratu (RMV), ki traja od 20 do 26. januarja zdravniki ĹĄe dodatno ozaveĹĄÄ?ajo in opozarjajo, da je ta rak med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko prepreÄ?imo skoraj vsak nov primer tega raka. Zato je Svetovna zdra-

vstvena organizacija maja 2018 pozvala k boju za eliminacijo RMV kot javnozdravstvenega problema. Ĺ˝enske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70–90 % manjĹĄo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za tem rakom. Enako velja za Ĺženske, ki so bile cepljene proti HPV (Ä?loveĹĄkim papilomavirusom) ĹĄe pred prvo okuĹžbo. ÄŒe je Ĺženska cepljena proti HPV in se redno udeleĹžuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela za RMV, izjemno majhna. Razveseljujejo pa tudi podatki ki kaĹžejo, da se je precepljenost deklic v letu 2019 glede na preteklo leto poveÄ?ala za 10 odstotnih toÄ?k in se pribliĹžala 60 %, kar je zelo razveseljivo.

Naj upokojenka na Radiu Velenje je Ivana JevĹĄek Ivana JevĹĄek je upokojena zobozdravnica, ki je pomembno zaznamovala velenjsko, pa tudi slovensko preventivno otroĹĄko zobozdravstvo – Z nasveti ĹĄe vedno rada pomaga, se pa na jesen Ĺživljenja veliko posveÄ?a druĹžini, ĹĄe posebej vnukinjama Petji in Lini ter mami, zelo ponosna pa je tudi, ko na ekranu zaĹžari hÄ?i Katja Kar 43 let je bila otroĹĄka zobozdravnica, od leta 1985 specialistka pedontologije. Veliko je naredila za zobozdravstveno preventivo. ÂťVedno sem se zavedala, da je zobno gnilobo bolje prepreÄ?evati kot zdraviti,ÂŤ se spominja.

Seveda pa ostajajo Ĺživi tudi veliki uspehi, ki jih je dosegla skupaj z ekipo, ki jo nenehno postavlja v ospredje. Ĺ tevilo gnilih stalnih zob so namreÄ? zmanjĹĄali kar za 60 odstotkov. ÂťTo je bila prava revolucija, ne le v slovenskem, ampak tudi svetovnem merilu,ÂŤ je upraviÄ?eno ponosna. Ponosna pa je lahko tudi na svoj izjemno tankoÄ?uten odnos do otrok. Dosegla je to, da se otroci zobozdravnika niso veÄ? bali, ampak so z velikim veseljem prihajali na redne preglede. Pa ne le to, sledili so tudi navodilom, kako pravilno skrbeti za zobe in kako prepreÄ?evati bolezni. Še danes me mnogi, zdaj tudi Ĺže kot gospodje in gospe, pocukajo za rokav in z veseljem obujamo spomine na tiste Ä?ase,ÂŤ je povedala z velikim zadovoljstvom in dodala, da jih je zelo vesela. ÂťBili smo mladi in neverjetno zagnani. Delali smo kot zelo odliÄ?en tim, med seboj dobro povezani. Vsi smo imeli en sam cilj, izboljĹĄati zdravstveno stanje zobovja, in to Ĺže v Ä?asu noseÄ?no-

sti, ko smo svetovali bodoÄ?im mamicam, kako naj se pravilno prehranjujejo. Potem smo sodelovali s pediatri, pa vrtci in ĹĄolami in seveda tudi z mediji. V NaĹĄem Ä?asu in na Radiu Velenje smo bili velikokrat gostje in smo poudarjali pomen preventive,ÂŤ se ĹĄe vedno z velikim zanosom spominja JevĹĄkova, ki ob tem poudarja, kako pomembno delo so opravljale (to ĹĄe vedno delajo v vrtcih in ĹĄolah) na terenu medicinske sestre, ki so otroke uÄ?ile pravilnega umivanja zob in ob tem tudi preverjale, ali so zobki Ä?isto zares Ä?isti.

Je pa JevĹĄkova delala veliko tudi na nacionalni strokovni ravni in bila tudi kar 30 let redna gostja na Valu 202. Vsa leta pa tudi

V oddaji Cvetje v jeseni, namenjeni upokojencem, smo se vsak teden pogovarjali s Ä?lani upokojenskega druĹĄtva o tem, kako preĹživljajo jesen Ĺživljenja. PosluĹĄalci so na osnovi teh zgodb po telefonu, internetu in faceboku glasovali za upokojenca leta.

NajveÄ? glasov so namenili nekdanji zobozdravnici Ivani JevĹĄek.

podpira akcijo 'Botrstvo'.

Vedno je bila pripravljena v svojo ordinacijo sprejemati staĹžiste in z njimi tudi ohranila dobre odnose.ÂŤ Ĺ e danes me mnogi pokliÄ?ejo, ko potrebujejo kakĹĄen nasvet. Nepopisno sem tega vesela, saj se zelo dobro zavedam, kako dobro se je vÄ?asih, ko moraĹĄ sprejeti kakĹĄno odloÄ?itev, posvetovati.ÂŤ Vsa leta je bila tudi zunanja Ä?lanica komisije za specialistiÄ?ne izpite na StomatoloĹĄki fakulteti. Z njimi ĹĄe sodeluje. Ĺ e posebej dobre odnose ima s svojo naslednico Veroniko LorenÄ?iÄ?, prav tako specialistko pedontologije, ki je nasledila nje-

no ordinacijo v velenjskem Zdravstvenem domu, in tudi asistentko Ireno, ki jo prav tako neizmerno ceni in pravi, da si teĹžko predstavlja delo brez njene umirjenosti, zanesljivosti in natanÄ?nosti.

Rada pa se tudi spominja, kako pomirjujoÄ?e je znala delovati na otroke. Tako Irena kot Veronika jo redno obiskujeta in prav rada jima kaj skuha. Po Ĺžensko pa tudi poklepetajo.

Kuhanje pa je tisto, Ä?emur se v svojem tretjem Ĺživljenjskem obdobju zelo rada posveÄ?a. Ne kuha samo za svoje, zelo rada povabi tudi prijatelje in sosede. V kuhanje se je ÂťvrglaÂŤ po upokojitvi. Âť43 let sem delala, kar je bi-

lo res veliko, ĹĄe posebej naporno je bilo ob koncu moje kariere, ko so vsi moji pacienti vedeli, da se poslavljam, pa so Ĺželeli, da ĹĄe kaj postorim v njihovih ustih. Nenehno sem bila v gneÄ?i, ki sem jo potem, ko sem si malo odpoÄ?ila, zaÄ?ela pogreĹĄati. Zato sem zaÄ?ela kuhati in to res rada poÄ?nem.

Seveda tudi tu delujem preventivno, hrana mora biti zdrava in tudi zdravo pripravljena.ÂŤ Zdaj je naĹĄla tudi veÄ? Ä?asa zase. PosveÄ?a se jogi, zaÄ?ela je posnemati tudi moĹža, ki Ĺže dolgo let veliko hodi. Veliko tudi bere, najraje Ferija LainĹĄÄ?ka, in se posveÄ?a vnukinjama Petji in Lini in svoji ostareli mami, ki sicer Ĺživi v PrimoĹžu na Pohorju, a je pogosto njihova gostja. Tako kot vse mame je tudi ona zelo sreÄ?na, kadar je druĹžina na ÂťkupuÂŤ. Vedno je vesela druĹžine sina PrimoĹža in seveda hÄ?erke Katje, ki jo rada gleda, ko napoveduje vreme na POP TV. Se pa tu pa tam tudi zgodi, da ĹĄe popravi kakĹĄen zobek ob vikendih v sinovi ordinaciji na KidriÄ?evi v Velenju. ÂťNedavno si je en otrok poĹĄkodoval zob, ko sem bila na zabavi. PriĹĄli so pome in seveda sem takoj ukrepala.ÂŤ Ivani JevĹĄek, ki je bila lani gostja upokojenske oddaje Cvetje v jeseni, so namenili posluĹĄalci najveÄ? glasov in je postala torej upokojenka leta na Radiu Velenje. ÂťRes sem veliko govorila in oÄ?itno znam prepriÄ?ati,ÂŤ je svoj uspeh ĹĄe komentirala naĹĄa sogovornica, vedno polna dobre volje in Ĺživljenjske energije. đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Letos bosta z Mileno obeleĹžila petdesetletnico poroke. To je najprej povedal.

Pa ta jubilej ni bil tisti, zaradi katerega sva se sreÄ?ala z Rudijem RoĹžiÄ?em iz TopolĹĄice. Povod je bil, ker je Ĺže celih ĹĄestdeset let Ä?lan Pihalnega orkestra Zarja Ĺ oĹĄtanj. NajstarejĹĄi. Ĺ e aktivni. Da je tako, je pa res povezano s poroko. ÂťNa njej je moj stric Silvo TamĹĄe (profesor glasbe, dirigent, glasbenik, med drugim je bil tudi kapelnik ĹĄoĹĄtanjske godbe, op. avt.) rekel Mileni: ’Pa da ne bo imel kdaj problemov priti na vajo, igrati, nastopati ...’ Teh teĹžav ni bilo nikoliÂŤ.

Glasbo sta v druĹžini ĹĄirila. Tri sinove imata, ĹĄest vnukov. Dva sinova igrata harmoniko, eden kitaro, vnukinje klavir.

Ti niso pri godbi. Vnuki pa Ĺže stopajo po dedkovi poti. ÂťGaĹĄper pri pihalnem orkestru igra trobento, Jan in Luka igrata pri mladinskem orkestru, eden bobne, eden klarinet, Vid je zaÄ?el s saksofonom.ÂŤ Ĺ˝ena, v BolniĹĄnici TopolĹĄica je bila 35 let medicinska sestra, pa dogajanje na glasbenem – in tudi drugih podroÄ?jih – spremlja, podpira. ÂťNa vse koncerte, nastope greva. Greva pa tudi tja, kjer je luĹĄtno.ÂŤ Rudi ni samo godbenik. Poznan je ĹĄe po vrsto drugih dejavnosti. Vseh se niti naĹĄteti ne da, kaj ĹĄele s stavkom ali dveh pojasniti. Ampak ene je treba.

EnainĹĄtirideset let je delal na Ĺ olskem centru Velenje. ÂťZelo smo se razumeli, organizirali najrazliÄ?nejĹĄe ekskurzije ‌ Potoval je vedno rad. In ĹĄe. ÂťOsemindvajset let sem v skupini popotnikov, ’izlet partiji’. Prepotovali smo celo Evropo, bili tudi v Afriki. Vse z avtobusom.ÂŤ

Ga je kdo videl slabe volje?

SreÄ?anje z Rudijem RoĹžiÄ?em iz TopolĹĄice Zakaj pa z avtobusom? ÂťZato, nas je v plesni partiji in osem v ker avtobus ne gre na avion,ÂŤ se piknik partiji. V slednji sta dva zasmeje. ÂťNaĹĄi so rekli, da bodo Ĺžal Ĺže pokojna, ampak Ĺžene naĹĄli na letalo, Ä?e bo ĹĄel tja tudi avdaljujejo tradicijo.ÂŤ tobus.ÂŤ ÄŒe ne gre na letalo, gre Ĺ˝e 35 let je v ’pustni partiji’, pa na trajekt. Pa so jo mahnili v ki je pobratena z veliko skupiTunizijo, Maroko ... ÂťTako je suno Italijanov iz Padove, Milaper. S seboj imamo vso popotnina in Benetk. Vsako leto se doco, enkrat na dan si na kakem lebijo na maĹĄkaradi v Istri. ÂťNas pem mestu organiziramo piknik, pride en avtobus, zdaj ĹĄe okoli da se ne zamujamo v kakĹĄnih go30, prej nas je bilo 40, 45, Italistilnah. V hotelih imamo samo janov pa okoli 400. Zasedemo zajtrk in veÄ?erjo.ÂŤ Nazadnje, lani cel hotel in imamo maĹĄkarado za 1. maj so bili v Peruggi v Italicele tri dni. Lansko leto, ko smo ji, letos se odpravljajo v vzhodni imeli obletnico, smo rekli, da bi del MadĹžarske. ÂťVsa evropska s tem zakljuÄ?ili. Ampak njihoveglavna mesta smo Ĺže obiskali, mu vodji, gospodu Vittoreju, ni sedaj odkrivamo bolj podeĹželje.ÂŤ bilo prav. Ko je bil poleti v ToEna od skupin, v kateri je tudi polĹĄici, je rekel, da mu ne dajo zraven, in to Ĺže 25 let, je plesna mira, da moramo nadaljevati. skupina Abraham oziroma ’pleZdaj bomo pa videli, ali se letos sna partija’. ÂťTako ime nosi Ĺže od dobimo na maĹĄkaradi ĹĄe ĹĄestinprej, ko Ä?lani ĹĄe niso bili stari pettridesetiÄ??ÂŤ deset let. ÂťVadili smo pri Pirnatu, VpraĹĄam ga, kako se sporazupreko Univerze za 3. Ĺživljenjsko mevajo. ÂťJaz se po telefonu ne obdobje ‌ Zdaj pa se ĹĄe vedno Rudi RoĹžiÄ?. Na koncu stavka ne postavi pike. Na koncu pogovarjam italijansko, drugaÄ?e druĹžimo. Osem parov. Vse rojstavka je pri njem smeh. pa. Ĺ˝ena je hodila na teÄ?aj. Ona stne dneve praznujemo skupaj, in ĹĄe tri iz skupine jo obvladajo.ÂŤ pleĹĄemo pa toliko, kolikor ĹĄe lahpiko na koncu, ampak s smehom.

V teh skupinah ni ĹĄef. ÂťBolj poko,ÂŤ se zasmeje. ÂťSaj veste, zaÄ?nejo se Potem zaÄ?ne pripovedovati o ’piknik magam. Motor je BrinovÄ?eva Ivica. Saj teĹžave s koleni, hrbtenico ...ÂŤ Vse jemlje partiji’. ÂťSkupaj praznujemo vse roj- eden ne more sam. Vsi pa smo za hece. pozitivno, o vsem govori z nasmehom stne dneve, vse obletnice. Naredimo ÄŒe bi vi videli fotografije in slike in cdna obrazu. Nobenega stavka ne konÄ?a s program, da je kaj videti ... Osem parov -je, bi mislili, da to ni res. Pa je.ÂŤ

Mira ZakoĹĄek

Tudi v TopolĹĄici je bil velikokrat zraven, ko so se Ä?esa lotili. ÂťNa zaÄ?etku osemdesetih let prejĹĄnjega stoletja smo v TopolĹĄici adaptirali podruĹžniÄ?no ĹĄolo. Ĺ el sem k pokojnemu gospodu Ĺ˝ganku, takrat je bil na skupni obÄ?ini Velenje tudi Ivo Kolar ‌ Oblikovali smo gradbeni odbor. Ne samo, da smo adaptirali ĹĄolo, naredili smo tudi telovadnico ‌ Ĺ e danes je lepa. Spomni se, ko so priĹĄli delavci Elana z opremo. VpraĹĄali so, kje je mesto. SmeĹĄno vpraĹĄanje. Ampak telovadnica je Ĺživela in ĹĄe Ĺživi. TopolĹĄÄ?ani smo ponosni nanjo in na odbojko, ki od tu izhaja. Odbojkarski klub se je potem zaradi velikosti in veÄ?jega zaledja selil v Ĺ oĹĄtanj.ÂŤ Ĺ tiri leta je bil tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti TopolĹĄica. Veliko je bilo tudi drugih aktivnosti.

V druĹĄtvu prijateljev mladine je zraven, ko so ustanavljali turistiÄ?no druĹĄtvo, je bil zraven, bil je predsednik odbojkarskega kluba ... ÂťKar precej sem se vkljuÄ?eval. No, pa saj se ĹĄe danes.ÂŤ Ima dan dovolj ur za vse? ÂťVÄ?asih ja, vÄ?asih pa tudi ne. Pogosto je zelo pestro. Mislim pa si – dokler bom lahko, bom. Ko me bodo kam povabili, bom ĹĄel. Kaj pa vem, kako dolgo bo ĹĄe tako?

Poleg tega pa, Ä?e se enkrat zapustiĹĄ, odmakneĹĄ ‌ Poznam take primere. Potem ne najdeĹĄ veÄ? stika, nerodno ti je ‌ SreÄ?o imam, da gre Ĺžena velikokrat zraven.

Ko pa kdaj ne gre, pa seveda sliĹĄim tisto pa kod si tako dolgo hodil? Ampak ve, da so vsa dela narejena z dobro voljo in s poĹĄtenim namenom.ÂŤ đ&#x;”˛

Milena KrstiÄ? – Planinc

NaĹĄ Ä?as, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 14

14 Odkar se je skupina Ĺ aleÄ?anov zavzela za ohranjanje in prepoznavnost krajevnih znamenitosti in starih navad, ki jih je vpletla v turistiÄ?ne zgodbe, je minilo dvajset let. TuristiÄ?no druĹĄtvo Ĺ alek se je vse od tedaj zavzemalo za urejeno podobo zaselka pod Ĺ aleĹĄkim gradom, ki je eden najstarejĹĄih delov Velenja, pa tudi novega dela krajevne skupnosti. Tudi danes uspeĹĄno povezuje krajane s KS Ĺ alek, PGD Ĺ alek in OĹ , sodeluje z mnogimi organizacijami.

Tako ne skrbi le za dediĹĄÄ?ino kraja, ampak tudi za njegovo prihodnost, ki bo temeljila na dobrih odnosih in skupnem prizadevanju, razmiĹĄljajo v druĹĄtvu.

S prireditvami ohranjajo izroÄ?ilo

Ĺ˝e na samem zaÄ?etku, ko je druĹĄtvo vodil Darko Oder, so se posvetili aktivnostim, s katerimi ohranjajo spomin na stare Ä?ase.

Sodelovali so na pustnih prireditvah v okoliĹĄkih krajih, ko je bil karneval v Velenju, pa so Pusta v Ĺ aleku pokopali. Tradicijo prireditve Pokop Pusta Pepija ohranjajo ĹĄe danes. Istega leta, poleti 2000, so priredili tudi prvi StarotrĹĄki dan in prav tako vsa leta kasneje. ÂťMalo smo jih razĹĄirili, posodobili in nasploh si pri vsaki prireditvi prizadevamo vsaj malo spremeniti program, da smo zanimivi tudi za vse stalne goste in jim lahko ponudimo kaj novega,ÂŤ je povedala Marija BrloĹžnik, ki je druĹĄtvo vodila zadnja ĹĄtiri

MED VAMI

23. januarja 2020

ÂťPotencial je vedno v ljudehÂŤ Ob 20-letnici TuristiÄ?nega druĹĄtva Ĺ alek smo dosedanje vodstvo povpraĹĄali po uspehih, novo pa po naÄ?rtih za prihodnost leta, in poudarila, da je osrednja znamenitost kraja poleg samega trga s staro gotsko cerkvijo Ĺ aleĹĄki grad, ki mu v druĹĄtvu od nekdaj posveÄ?ajo veliko pozornosti, upajo pa, da je bo v prihodnosti veÄ? dobil tudi od drugih. Želimo si, da bi Ĺ aleĹĄki grad postal varna izletniĹĄka toÄ?ka. Mi ga vseskozi vkljuÄ?ujemo v svoje prireditve.

Ugotavljamo, da marsikateri VelenjÄ?an ĹĄe nikoli prej ni bil na gradu. Tako ima res potencial tako za lokalne obiskovalce kot tujce.ÂŤ Tradicionalne prireditve so tudi Ob kresu se dan obesi, folklorna prireditev, liÄ?kanje koruze in pohod po mejah krajevne skupnosti. Krajane vabijo na druĹžabna sreÄ?anja, na katerih raziskujejo preteklost kraja in spomine predajajo mlajĹĄim. V druĹĄtvu deluje tudi plesna skupina Ĺ aleĹĄka gospoda, ki ohranja izroÄ?ilo srednjeMed najveÄ?jimi uspehi in hkrati izzivi delovanja TD Ĺ alek je nenehno spodbujanje k ohranjanju Ĺ aleĹĄkega gradu in skrb zanj v prihodnje. Upajo, da bodo nekoÄ? dosegli njegovo revitalizacijo.

bolj preplesti in jim vzbuditi zanimanje za okolico. Zato sodelujemo z OĹ Ĺ alek, v kateri gojimo podmladek turistiÄ?nega druĹĄtva.

UÄ?enci v kroĹžku aktivno sodelujejo na vseh prireditvah, spoznavajo znaÄ?ilnosti kraja, mlade vodnice iz naĹĄega kluba pa tudi same predajajo znanje o Ĺ aleku svojim vrstnikom.ÂŤ

Rekli so › Marija BrloĹžnik: ÂťÄŒeprav vse delamo

veĹĄke plesne, glasbene in oblaÄ?ilne kulture. Zadnja tri leta je nadvse uspeĹĄna akcija ob noÄ?i Ä?arovnic – Na Ĺ aleĹĄkem gradu straĹĄi, ki jo je letos obiskalo Ĺže veÄ? kot 1600 otrok in starĹĄev. Edinstvena v Ĺ aleku je tudi ena najstarejĹĄih gostiln v Ĺ aleĹĄki dolini – Verdelj, ki se prav tako vselej odzove povabilu TuristiÄ?nega druĹĄtva k sodelovanju, dosedanja predsednica TD Ĺ alek Marija BrloĹžnik naprej naĹĄteva zanimivosti ĹĄaleĹĄkega trga in omeni tudi priljubljeno picerijo Velun in s spomeniĹĄkim varstvom zaĹĄÄ?iteno domaÄ?ijo Prislan. Posebna zanimivost

pa je Vilenjak Ĺ alÄ?ek, pravi. ÂťNaĹĄ krajan BoĹĄtjan Oder pod okriljem KUD Dudovo drevo poskrbi, da pravljiÄ?ni junak literata Iva Stropnika oĹživi in obiskovalcem pripoveduje o mitoloĹĄkem izroÄ?ilu Ĺ aleĹĄke doline,ÂŤ pojasnjuje.

Iz pripovedovanja dobimo obÄ?utek, da se v kraju veliko dogaja. Se res? ÂťJa, ampak ĹĄe premalo,ÂŤ odgovarja BrloĹžnikova in pojasnjuje: Šalek je prostor prireditev, ima zanimivo dinamiko, ker ima stari trg s cerkvico, grad, gostilne, v neposredni bliĹžini pa je tudi novi del, blokovsko naselje. Oba dela kraja in prebivalce Ĺželimo Ä?im

Tudi lani so police polnili naslovi z vseh zaloĹžniĹĄkih podroÄ?ij – NajveÄ? je bilo glasbenih albumov – Tehtne ĹĄtudije in kakovostno leposlovje

Glasba in film

rica filma o Rodbini VoĹĄnjak in ĹĄoĹĄtanjski tovarni usnja pa je VelenjÄ?anka Pina Ĺ pegel.ÂŤ

Pri tisku prevladuje knjiĹževnost

Kakor obiÄ?ajno je tudi lani tiskani medij prenesel najveÄ? naslovov s podroÄ?ja knjiĹževnosti, ki je zastopana z vsemi zvrstmi.

IzĹĄlo je pet pesniĹĄkih zbirk, dva romana, dve

Katarina RoĹĄer in sodelavci Festivala Velenje, pri Velenjski knjiĹžni fundaciji pa je izĹĄla pesniĹĄka zbirka lanskega nagrajenca Lirikonfesta Iztoka Osojnika.

Nekoliko manj je bilo publicistiÄ?nih besedil. Med njimi so likovna monografija Industrijski motiv domaÄ?ina Stojana Ĺ pegla, v kateri so ob esejistiÄ?nih besedilih objavljena

Najbolj aktivni so bili domaÄ?i glasbeniki, ki so objavili 12 glasbenih albumov z rock, hip-hop, jazz, narodnozabavno, klavirsko in zborovsko glasbo. ÂťLegendarna velenjska sku- Razstava izpostavlja izvode umetniĹĄke, strokovne in poljudne literature, glasbe in filma ter pina Ave je ob svoji 40-letnici izdala dvojni periodiÄ?nih in priloĹžnostnih publikacij. album. Velenjska raperja Mrigo in Ghet sta izdala 60 skladb za 60 let Velenja, velenjski zbirki novel oziroma kratkih zgodb, otroĹĄka njegova slikarka dela, 16. zvezek druĹžboslovjazz in rock kitarist Mihael Hrustelj je izdal slikanica, pa tudi literarna revija Hotenja. no--humanistiÄ?nega zbornika Ĺ aleĹĄki razgledi vinilni album, vinilno ploĹĄÄ?o pa je izdala tudi Sodelavka domoznanskega oddelka knjiĹž- in peti zbornik referatov s simpozija v organigaraĹžna rock‘n‘roll skupina Krvanice Andreja AĹžber je iz nabora zaciji Muzeja usnjarstva na Slovenskem, ki je va rosa,ÂŤ je GrmovĹĄek izpostavil umetniĹĄke literature izpostavila izĹĄel ob 10-letnici muzeja. Naboru znanstvenekaj najbolj zanimivih avtorskih najnovejĹĄi roman domaÄ?ega avtor- nih oziroma strokovnih del je Miran Aplinc Lani je glasbenih izdelkov in nadaljeval s ja Petra Rezmana Mesto na vodi, dodal monografijo o organizaciji preskrbe v izĹĄlo filmskimi: ÂťZ Velenjem sta povezaskoraj 50 ki literarizira preteklost in prihod- Ĺ oĹĄtanju med prvo svetovno vojno in nepona dva celoveÄ?erna filma. ReĹžiser nost Ĺ aleĹĄke doline, zbirko novel sredno po njej, Miran LukaÄ?ek pa je obdelal del.

Matej Nahtigal, scenarist Zoran Maribor paralaksa, pod katero se premogovniĹĄko dejavnost in njen vpliv na poBenÄ?iÄ? in producent Tomi Matić, je Rezman podpisal skupaj z etno- vrĹĄinsko obmoÄ?je Ĺ aleĹĄke doline od zaÄ?etka vsi trije VelenjÄ?ani, so se podpisali pod igra- loginjo Jernejo FerleĹž, deseto knjigo Zlatka rudarjenja v 19. stoletju do danes. Med polno kriminalno dramo Korporacija. Scenaris- Kraljića – pesniĹĄko zbirko Svetloba in sence, judnimi deli pa je sogovornik poudaril novo tka mladinskega filma Julija, ki je bil veÄ?idel dvojeziÄ?no pesniĹĄko zbirko Murski tolmuni, foto monografijo Velenja Staneta JerĹĄiÄ?a posnet v Velenju, je VelenjÄ?anka Pija Lucija ki jo je Kraljić ustvaril z BoĹžico JeluĹĄić, Pri- Bogastvo pogledov in zbirko kolumn BojaKralj. Avtor dokumentarnega filma Odsevi roÄ?nik za Pike in gusarje, ki so ga ob 30-let- na PavĹĄka, ki redno izhajajo v NaĹĄem Ä?asu. đ&#x;”˛ Tina Felicijan Ĺživljenja je domaÄ?i filmar Tomo ÄŒonkaĹĄ, avto- nici Pikinega festivala ustvarili VelenjÄ?anka

â?ą

Gradijo na trdnih temeljih

Na letoĹĄnjem jubilejnem obÄ?nem zboru, ko je druĹĄtvo od TuristiÄ?ne zveze Slovenije prejelo odlikovanje bronasti znak za svoj prispevek k turistiÄ?nemu razvoju Ĺ aleka, so Ä?lani izvolili novo predsednico. Vodenje druĹĄtva je prevzela dosedanja pod-

đ&#x;”˛

Tina Felicijan

Nov upravni odbor Ĺže naÄ?rtuje sodelovanje na pustnem karnevalu v Ĺ oĹĄtanju, pripravljajo se tudi na tradicionalni Pokop Pusta Pepija, ki ob letos 26. februarja.

BrezplaÄ?en prevoz za mlade ĹĄportnike

Ustvarili veÄ? kot leto prej V osrednjem razstaviĹĄÄ?u KnjiĹžnice Velenje so na ogled tiskovine ter nosilci zvoka in slike, ki so jih v preteklem letu ustvarili prebivalci Ĺ aleĹĄke doline oziroma se njihova vsebina navezuje na obÄ?ine Velenje, Ĺ oĹĄtanj in Ĺ martno ob Paki. Razstava Ustvarjeno doma, ki jo Ĺže vrsto let postavljajo sodelavci knjiĹžnice, da bi preverili ustvarjalnost domaÄ?ih avtorjev na letni ravni in zbrali dela, ki obravnavajo lokalne teme, znova priÄ?a o izjemno Ĺživi ustvarjalnosti v Ĺ aleĹĄki dolini, poroÄ?a Silvo GrmovĹĄek z domoznanskega oddelka KnjiĹžnice Velenje. ÂťÄŒe primerjamo ĹĄtevilo naslovov, jih je bilo preteklo leto nekoliko manj od leta 2018, ko se je podvojila produkcija tiskovin in zgoĹĄÄ?enk. V ĹĄportnem Ĺžargonu bi rekli, da je zaloĹžniĹĄka produkcija leta 2018 dosegla rekord. Leta 2017 je izĹĄlo okoli 40 naslovov, leta 2018 nekaj Ä?ez 70, preteklo leto pa nekaj manj kot petdeset.ÂŤ

prostovoljno, drĹžimo nivo turistiÄ?ne ponudbe in se aktivno vkljuÄ?ujemo v lokalno skupnost in TuristiÄ?no zvezo Slovenije. Ne glede na infrastrukturo, vlaganja, je pravi potencial vedno v ljudeh.ÂŤ

predsednica Breda Kolar, ki bo z novim upravnim odborom, v katerem so tudi sveĹže mlade moÄ?i, s ponosom gradila na dosedanjih uspehih druĹĄtva, je dejala. ÂťOhranjali bomo tradicionalne prireditve, jih dopolnjevali in pripravljali nove vsebine, ki jih Ĺželimo predstaviti tako domaÄ?im obiskovalcem kot turistom. Ĺ e veÄ? bi radi sodelovali z osnovno ĹĄolo in razĹĄirili aktivnosti tudi v vrtce, ĹĄe tesneje se Ĺželimo povezati z drugimi druĹĄtvi in organizacijami, s katerimi imamo skupne toÄ?ke.

Med naĹĄimi cilji je tudi poveÄ?ati ĹĄtevilo Ä?lanov druĹĄtva in okrepiti strokovnost upravnega odbora, zato bomo poskrbeli za izobraĹževalne vsebine. V tem trenutku se Ĺže pripravljamo na Pokop Pusta Pepija in pustni karneval v Ĺ oĹĄtanju. Imamo sveĹže ideje, veselimo pa se tudi novih Ä?lanov. Vabimo vsakogar, ki Ĺželi prispevati k ohranjanju dediĹĄÄ?ine Ĺ aleka,ÂŤ je povedala in dodala, da se bodo ob podpori lokalne skupnosti ĹĄe naprej zavzemali za zaĹĄÄ?ito ruĹĄevin gradu in nadaljnji razvoj turistiÄ?ne toÄ?ke.

Registrirani ĹĄportniki s statusom dijaka ali ĹĄtudenta imajo od 1. februarja 2020 pravico do brezplaÄ?nega prevoza od doma do krajev vadbe, tekmovanj in drugih aktivnosti, Ä?e imajo pravico do subvencionirane vozovnice za dijake in ĹĄtudente. mz

Izmenjeva domaÄ?ih semen Velenje, 25. januar – To soboto si bodo prebivalci vzhodnega dela mestne Ä?etrti Levi breg in obiskovalci izmenjevali domaÄ?a semena.

Ta so namreÄ? kljuÄ? do samooskrbe, zato je pridelava in izmenjava domaÄ?ih semen ĹĄe kako pomembna. Izmenjava bo potekala med 10. in 12. uro na Kardeljevem trgu, v primeru slabega vremena pa v prostorih Mestne Ä?etrti na Kardeljevem trgu 7. ZaĹželeno je, da vsi udeleĹženci izmenjevalnice prispevajo lastna semena domaÄ?e pridelave. đ&#x;”˛

tf

Tradicionalno z baklami Ä?ez Lom TopolĹĄica – Za nami je Ĺže enaindvajseti pohod z baklami Ä?ez Lom. Pred leti smo ga preimenovali v ÂťDuletov pohodÂŤ, ki je bil letos Ĺže tretjiÄ?. Dule je bil dolgoletni predsednik naĹĄega TuristiÄ?nega druĹĄtva, bil pa je tudi naĹĄ hribovski prijatelj. V druĹĄtvo je vnesel kar nekaj tradicionalnih delavnic, manjkal pa tudi ni na nobenem pohodu in pri nobeni delovni akciji. V spomin nanj se je letos pohoda udeleĹžilo veÄ? kot 90 pohodnikov, med njimi tudi vsi njegovi domaÄ?i. Pot smo zaÄ?eli pri Âťlipi samostojnostiÂŤ in nadaljevali mimo

hotela, kjer so se nam pridruĹžili tudi hotelski gostje.

Skupaj smo krenili po poboÄ?ju Loma do Adama, mimo cerkve sv. Jakoba do starega gasilskega doma in po naĹĄi Ä?udoviti sprehajalni poti do Doma krajanov. Ker je bil to Ä?as boĹžiÄ?no-novoletnih praznikov, smo si spotoma ogledali kar nekaj postavljenih jaslic. S tem Ĺželimo ohranjati tudi naĹĄ slovenski ljudski obiÄ?aj.

Pohodnike z veseljem priÄ?akujemo tudi prihodnje leto. đ&#x;”˛

TD TopolĹĄica

NaĹĄ Ä?as, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 15

MED VAMI

23. januarja 2020

15

Deset odstotkov zadev veÄ? kot leto pred tem Opravilo jih je enako ĹĄtevilo javnih usluĹžbencev, ki so se morali ob precejĹĄnji odsotnosti z dela zaradi bolezni ob prehodu v ÂťoblakÂŤ tudi dodatno izobraĹževati Milena KrstiÄ? – Planinc

Velenje, 16. januarja – 1. januarja letos je Upravna enota Velenje obeleĹžila 25 let delovanja. Z naÄ?elnico mag. Franjo TevĹž smo se sreÄ?ali prav na dan, ko se je odpravljala v Ljubljano na podelitev naziva UspeĹĄen CAF uporabnik. Na ministrstvu za javno upravo redno spremljajo in spodbujajo organe javne uprave pri uporabi modela CAF organizacije in uspeĹĄno uporabo tudi nagrajujejo. Med petimi prejemniki je bila tudi Upravna enota Velenje.

radi prihajajo v sluĹžbo, lahko zagotavljajo kakovostne storitve.ÂŤ Se v organiziranosti upravnih enot obetajo kakĹĄne spremembe? ÂťMinister za javno upravo Rudi Medved je na prednovoletnem sreÄ?anju naÄ?elnikov rekel, da na tem podroÄ?ju za zdaj ne naÄ?rtuje sprememb, ampak ohranja organiziranost upravnih enot takĹĄno, kot je sedaj. Ocenjuje, da delamo odliÄ?no in smo dobro ogledalo drĹžavne uprave na terenu.ÂŤ

Ste Ĺže seĹĄteli, koliko zadev ste Priznanje ÂťuspeĹĄen CAF upoimeli lani v delu? rabnikÂŤ je potrditev kakovosti? ÂťV zadnjih letih se sreÄ?ujemo ÂťTako je. Na upravni enoti po- z nenehnim poveÄ?evanjem ĹĄteleg upravnih postopkov izvaja- vila zadev. UspeĹĄno smo jih remo tudi aktivnosti za kakovost. ĹĄili za 10 odstotkov veÄ? kot leto Po Ĺže prej izvedenih samooce- pred tem, in to z enakim ĹĄtevinah po modelu lom zaposlenih. Pri CAF smo se latem Ĺželim posebej Na UE Velenje so poudariti, da se Ĺže ni lotili ĹĄe prolani reĹĄili 21.668 vrsto let sreÄ?ujemo jekta CAF EFI, zunanjo potrdiz zelo veliko odsozadev, predlani tev kakovostnetnostjo zaradi bol19.830. ga dela na vseh niĹĄkih izostankov. podroÄ?jih naĹĄeLani smo beleĹžili ga dela. Ko so zunanji ocenjeval- 23 dni odsotnosti na zaposlenci, ki so nas obiskali, pregledali ega. To je velik zalogaj za tiste, vse dokumente in gradivo, so po- ki so prisotni, da jim uspe izvesti dali oceno, da si naziv vsekakor vse naloge.ÂŤ zasluĹžimo. Za nas naziv pomeni potrditev, da je naÄ?in, s katerim Pri tujcih Ä?etrtino veÄ? delo nenehno izboljĹĄujemo in zadev kot pred enim se trudimo za kakovost, pravi. letom Pri izvedbi samoocen po modelu Katere zadeve ali postopki pa so CAF, so zajete izboljĹĄave na pozaznamovale leto? droÄ?ju samih storitev in pa tudi na podroÄ?ju upravljanja s kadri. ÂťV prvi vrsti zagotovo tiste, ki Samo zadovoljni zaposleni, ki so povezane s tujci. ReĹĄili smo

â?ą

za dobro Ä?etrtino veÄ? zadev kot leto pred tem. Pa Ĺže takrat ĹĄtevilo ni bilo majhno. PoveÄ?ujejo se postopki za ugotavljanje bivanja, nov je postopek ugotavljanje resniÄ?nosti prijave, ki se uvede, ko se pojavi dvom, da drĹžavljan de-

jansko biva na naslovu, na katerega se prijavlja. Problematika tako imenovanih fiktivnih prijav je prisotna v vsej drĹžavi. Gre za to, da Ĺželijo delodajalci na naslovu prijaviti osebe, da bi ti pridobili doloÄ?ene pravice, dejansko pa so na delo napoteni v druge drĹžave in tukaj ne bivajo.ÂŤ Kako pa ta postopek poteka? ÂťKo se Ĺželi drĹžavljan prijaviti na doloÄ?enem naslovu, uradnika Ĺže sam raÄ?unalniĹĄki sistem v registru opozori, da je na doloÄ?enem naslovu Ĺže prijavljenih toliko ljudi, da bivanje na tem naslovu dejansko ni moĹžno. Recimo v eni stanovanjski hiĹĄi 100 ljudi ‌ Tistega, ki se Ĺželi prijaviti, opo-

Projekt Socialna aktivacija, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada, vzpostavlja model ĹĄestnajstih regijskih mobilnih enot po vsej Sloveniji, v okviru katerih deluje oseminĹĄtirideset koordinatorjev socialne aktivacije, ki zagotavljajo podporo pri obravnavi posameznika, vkljuÄ?enega v sistem socialne aktivacije. Omenjeni projekt se bo po zakljuÄ?ku sofinanciranja leta 2022 umestil v sistem socialnovarstvenih storitev in programov v reorganizirano mreĹžo centrov za socialno delo. uÄ?inkovito spopadanje z ovirami, ki posameznikom prepreÄ?ujejo vstop na trg dela,ÂŤ pove koordinatorka socialne aktivacije za Savinjsko-ĹĄaleĹĄko regijo Bojana VrbiÄ?. Na vpraĹĄanje, kakĹĄen je cilj in kako doseÄ?i reakti-

zorimo na to. ÄŒe kljub temu s prijavo vztraja, pa jo moramo izvesti. Takoj za tem je sicer drugi uradnik dolĹžan uvesti postopek ugotavljanja resniÄ?nosti prijave.

V njem s priÄ?ami in dokazili ugotovimo, ali prijavljena oseba de-

Mag. Franja TevĹž: ÂťPo ministrovi oceni smo upravne enote dobro ogledalo drĹžavne uprave na terenu.ÂŤ

Kako se vkljuÄ?iti v program socialne aktivacije?

Kljub izboljĹĄanju gospodarske slike se danes ĹĄe vedno sreÄ?ujemo z ranljivimi skupinami in posamezniki, ki so teĹžje zaposljivi, izgubljajo svoja delovna znanja in kompetence ter imajo ĹĄtevilne socialne in zdravstvene teĹžave. Ti posamezniki se med drugim sooÄ?ajo tudi s socialno revĹĄÄ?ino in izkljuÄ?enostjo.

V programe socialne aktivacije se vkljuÄ?ujejo dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoÄ?i, zaÄ?asno nezaposljive osebe, druge neaktivne osebe, ki ne prejemajo denarne socialne pomoÄ?i, ter Ĺženske iz drugih kulturnih okolij z jezikovnimi ovirami. Izvajalci programov socialne aktivacije, ki jih ministrstvo izbere na javnih razpisih, nudijo vkljuÄ?enim udeleĹžencem podporo pri pridobivanju kompetenc za laĹžji vstop na trg dela ter jim pomagajo pri razreĹĄevanju drugih teĹžav. ÂťProjekt prispeva k izboljĹĄanju socialne problematike v naĹĄi regiji. V sklopu programov socialne aktivacije se krepi socialna vkljuÄ?enost udeleĹžencev, poveÄ?ujejo se njihove zaposlitvene moĹžnosti, dviguje motivacija za razreĹĄevanje lastne situacije, krepijo se obstojeÄ?e ter pridobivajo nove socialne in funkcionalne kompetence za

Za obisk Krajevnega urada Ĺ oĹĄtanj popoldan ni bilo zanimanja

vacijo, VrbiÄ?eva odgovori: ÂťKot kaĹžejo mnogi dosedanji primeri dobrih praks, je to mogoÄ?e doseÄ?i s celovitim pristopom, ki ga je potrebno umestiti v kontekst delovanja Ĺže obstojeÄ?ih socialnih sluĹžb. Osebe, vkljuÄ?ene v

jansko biva na tem naslovu. ÄŒe ugotovimo, da ne, jo izbriĹĄemo s tega naslova.ÂŤ

Banke dodatno zapletle Koliko pa so lani pri urejanju prostora oziroma gradnji in uporabi objektov vplivali predpisi, ki so bili sprejeti leta 2018? ÂťSooÄ?ali smo se predvsem s postopki legalizacije Ĺže zgrajenih objektov. Zakon o gradnji objektov je odprl ĹĄtevilna nova vpraĹĄanja, povezana s pripravo dokumentacije za izvedbo postopkov.

Strankam smo pomagali z ustreznimi nasveti in pojasnili. Situacijo so dodatno zapletle zahteve bank, ki odobritev hipotekarnega

programe socialne aktivacije, lahko pridobijo tudi konkretne praktiÄ?ne izkuĹĄnje za trg dela, ki jih v samem delovnem procesu pod vodstvom mentorja usvojijo med usposabljanjem pri delodajalcih. Tako udeleĹženci pridobivajo nova znanja ter se preizkusijo na konkretnih delovnih mestih, delodajalci pa lahko v njih prepoznajo morebitne kandidate za zaposlitev.ÂŤ VkljuÄ?evanje v programe socialne aktivacije poteka preko Centra za socialno delo in Urada za delo.

Obe organizaciji pripravita nabor oseb, ki so potencialni kandidati za vkljuÄ?itev v programe, ter jih napotita na informativne sestanke h koordinatorjem socialne aktivacije, ki opravijo individualne razgovore, jih motivirajo ter izpeljejo postopek vkljuÄ?itve. V Savinjsko-ĹĄaleĹĄki regiji (UE Velenje, Ĺ˝alec, Mozirje) bo v obdobju od 2019 do 2022 skupno izvedenih petnajst programov socialne aktivacije.

Trenutno soÄ?asno potekajo trije ĹĄestmeseÄ?ni programi, ki jih izvajajo Ljudska univerza Celje ter DruĹĄtvo Novus v partnerstvu z AndragoĹĄkim zavodom Ljudska univerza Velenje. Nahajajo se na Rudarski 6 v Velenju (1. nadstropje Poslovnega centra Megatel). Kontaktni osebi sta: Bojana VrbiÄ? (030 715 713 ali bojana.vrbic@gov.si) in Vesna VoĹĄner (030 715 714 ali vesna. vosner@gov.si). đ&#x;”˛

Svetniki ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so dali pobudo, da bi bil Krajevni urad Ĺ oĹĄtanj ob Ä?etrtkih odprt ĹĄe v popoldanski Ä?as, da bi ga lahko obiskali tudi tisti, ki so dopoldne v sluĹžbi. Z vodstvom ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj so se dogovorili, da bodo novembra in decembra testno izvedli podaljĹĄan delovni Ä?as tega urada do 16. ure in se na osnovi tega odloÄ?ili, kako v prihodnje. Poskusna uvedba podaljĹĄanega Ä?asa pa se ni izĹĄla. V tem Ä?asu ni priĹĄla niti ena stranka.

V celem letu je Krajevni urad Ĺ oĹĄtanj obiskalo 580 strank, kar je manj kot v letu pred tem. kredita veĹžejo na pogoj uporab- stopkov, tako imenovanih Âťodonega dovoljenja, zato se je po- britev pravnih poslov za prodajo veÄ?alo ĹĄtevilo vlog, ki se nana- kmetijskega zemljiĹĄÄ?aÂŤ, v primerĹĄajo na legalizacijo starih stavb javi s prejĹĄnjim letom podvojilo. in ĹĄtevilo odloÄ?b za Âťdomnevo Lani je bilo vseh teh postopkov izdanega gradbenega dovolje- 284, leto nazaj 140.ÂŤ njaÂŤ. Sicer pa je bilo ĹĄe vedno najveÄ? vlog, ki Na podroÄ?ju tujcev so imeli se nanaĹĄajo na Âťnezahv delu in reĹĄili 3.664 zadev tevne objekteÂŤ, Ä?eprav (2.896), od tega postopkov se je ĹĄtevilo vlog v priza pridobitev drĹžavljanstva merjavi z letom pred tem zmanjĹĄalo. To so 101 (99), resniÄ?nosti prijave preprostejĹĄi objekti, za bivanja pa 190 (48). katere ne potrebujete projektanta, dokumentacijo lahko izdelate sami, je pa Ĺ li ste tudi v ÂťdrĹžavni raÄ?unaltreba po pridobitvi gradbenega niĹĄki oblakÂŤ. dovoljenja prijaviti zaÄ?etek gradnje. Lani smo reĹĄili 144 vlog, ÂťVanj smo se vkljuÄ?ili septeleto prej 260. Manj je bilo tudi mbra. DrĹžavni raÄ?unalniĹĄki izdanih gradbenih dovoljenj za oblak (DRO) predstavlja raÄ?ustanovanjske hiĹĄe, lani 104, leto nalniĹĄko infrastrukturo za nepopred tem 120.ÂŤ sredne proraÄ?unske uporabnike. V njej se izvajajo storitve, ki Zaznati je bilo poveÄ?an obseg uporabljajo obÄ?utljive osebne in del pri prometu s kmetijskimi druge podatke ter informacije, in gozdnimi zemljiĹĄÄ?i. ki jih drĹžava ne Ĺželi shranjevati ÂťTo pa je predvsem posledica zunaj svojega okolja. Sam prenos aktivnosti DARS-a pri pridobi- v DRO pa je za zaposlene terjal vanju zemljiĹĄÄ?, potrebnih za gra- precej uÄ?enja in prilagajanja novi dnjo hitre ceste na odseku Vele- programski opremi.ÂŤ đ&#x;”˛ nje-jug do prikljuÄ?ka Slovenj Gradec-jug. V letu 2019 se je teh po-

â?ą

Gornji Grad dobi obvoznico Gornji Grad – Ena od nujnih cestnih posodobitev v Zgornji Savinjski dolini je tudi obvoznica Gornji Grad. Trenutno poteka tu ĹĄe del parcelacije, med tem, ko tam, kjer je ta Ĺže opravljena in pravnomoÄ?na, potekajo odkupi potrebnih zemljiĹĄÄ?.

Ocenjena vrednost gradnje je tri milijone evrov, pravijo na direkciji za infrastrukturo. ÄŒe ne bo teĹžav pri pridobivanju zemljiĹĄÄ? in Ä?e bodo leta 2022 zagotovljena proraÄ?unska sredstva, je Ä?ez dve leti priÄ?akovati zaÄ?etek gradnje obvoznice, ki naj bi trajala do leta 2024.

Obvoznica Gornji Grad bi omogoÄ?ila boljĹĄo povezavo Zgornje Savinjske doline z ljubljansko kotlino, in sicer prek prelaza ÄŒrnivec. đ&#x;”˛

Vse veÄ? zlorab banÄ?nih kartic Ljubljana – VeÄ?ina bank poroÄ?a o poveÄ?anem ĹĄtevilu zlorab plaÄ?ilnih kartic, najveÄ? ljudi pa je s prevaro oĹĄkodovanih na spletu. Zato je opozorilo izdala tudi Zveza potroĹĄnikov Slovenije, potroĹĄnikom pa so pripravili tudi nasvete, s pomoÄ?jo katerih se lahko uspeĹĄneje zaĹĄÄ?itijo pred zlorabami. Ti med drugim vkljuÄ?ujejo preverjanje spletnih strani, ki zahtevajo vnos podatkov banÄ?ne kartice, in varnostne ukrepe za zavarovanje banÄ?ne kartice.

Zlorabe so pogostejĹĄe na spletnih straneh brez ustrezne varnostne zaĹĄÄ?ite, dogajajo pa se tudi z vabljenjem na laĹžne spletne strani, kjer uporabnik vnese podatke svoje banÄ?ne kartice in jih s tem preda prevarantom.

"Goljufi sporoÄ?ila poĹĄiljajo po elektronski poĹĄti, sporoÄ?ilih SMS in celo po navadni poĹĄti v imenu vaĹĄe banke, Pay Pala ali drugega ponudnika plaÄ?ilnih storitev. PovpreÄ?en znesek zlorabe je 400 evrov," so zapisali na ZPS, kjer priporoÄ?ajo pozoren pregled spletne strani in njenega spletnega naslova.

Na ZPS med drugim priporoÄ?ajo uporabo varnostnega sporoÄ?ila, uporabo zaĹĄÄ?itene programske opreme in opravljanje plaÄ?il na varnih "https" straneh ter straneh, ki uporabljajo "3D secure" in "Verified by Visa". Uporabnikom svetujejo nakupe na preverjenih spletnih straneh oz. le tam, kjer zahtevajo trimestno varnostno ĹĄtevilko s hrbtne strani kartice. Podatkov kartice nikoli ne posredujte po telefonu ali elektronski poĹĄti, svetujejo na ZPS. PriporoÄ?ajo tudi nastavitev limita na kartici, uporabo predplaÄ?niĹĄke kartice za spletna plaÄ?ila in uporabo plaÄ?ila po prevzemu.

Zlorabi kartice se lahko izognete tudi tako, da PIN ĹĄtevilko kartice hranite loÄ?eno od kartice, morebitno zlorabo pa takoj prijavite banki. đ&#x;”˛

NaĹĄ Ä?as, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 16

16

ZDRAVSTVO, SOCIALA

23. januarja 2020

ÂťSladkorna bolezen ne boli, bolijo pa poslediceÂŤ DruĹĄtvo diabetikov Velenje zdruĹžuje bolnike s sladkorno boleznijo, jih motivira za zdrav naÄ?in Ĺživljenja proti zapletom pri diabetesu, se zavzema za njihove pravice in ozaveĹĄÄ?a ĹĄirĹĄo javnost o bolezni, ki jo ima vsaka enajsta oseba Tina Felicijan

DruĹĄtvo diabetikov Velenje je med najbolj aktivnimi v Sloveniji, pravi predsednica Romana Praprotnik, saj ima mlado in zavzeto gonilno silo. Še vedno pa se premalo ljudi, ki imajo kakrĹĄnokoli bolezen, zaveda pomena Ä?lanstva v druĹĄtvih. PrepriÄ?anje, da lahko pomaga le obisk pri zdravniku in jemanje zdravil, je zmotno. Zdravnik nam postavi diagnozo, da usmeritve, predpiĹĄe terapijo, potem pa je od bolnika odvisno, kaj in koliko bo storil zase. DruĹženje, izmenjavanje izkuĹĄanj z ljudmi, ki so v podobnih situacijah, je velika spodbuda,ÂŤ je povedala in naĹĄtela aktivnosti druĹĄtva: predavanja, izobraĹževanja, zbiranje in priprava gradiv, skupna rekreacija, okrevanja v zdraviliĹĄÄ?u, sodelujejo z drugimi druĹĄtvi in ĹĄolami, zbirajo tudi denar za nakup medicinskih pripomoÄ?kov za bolnike. Prav zaradi pomena ozaveĹĄÄ?enosti o sladkorni bolezni pa v druĹĄtvo ne sprejemajo le bolnikov, ampak tudi svojce, ki pri obvladovanju bolezni igrajo pomembno vlogo.

Pri sladkorni bolezni ni izgovorov

Sogovornica, tudi sama Ĺže veÄ?ji del Ĺživljenja sladkorna bolnica, je specializirana za nego nog in stopal, ki so zaradi diabetesa pogosto zelo prizadeta. ÂťV zadnjem Ä?asu noge reĹžejo kot po tekoÄ?em traku. Slovenija je po amputacijah nog v svetovnem vrhu, kar je

grozljivo. Predvsem zato, ker se ljudje ne pazijo in povsem ignorirajo svojo bolezen. Vedno imajo izgovor za nezdravo Ĺživljenje.

Treba si je vzeti Ä?as za naÄ?rtovanje vsakega dne – primerno prehrano, rekreacijo, nego, zmanjĹĄevanje stresa,ÂŤ poudarja. Kajti ne glede na to, koliko aparatov ima bolnik pripetih na telo, sladkorne bolezni ne loÄ?imo na hujĹĄo ali blaĹžjo obliko, temveÄ? jo loÄ?imo na urejeno in neurejeno. ÂťPreĹživeli bodo tisti, ki imajo urejeno sladkorno bolezen – krvni sladkor v zdravem ravnovesju, saj teĹžke posledice prinaĹĄajo hitri dvigi in padci sladkorja. Ljudem pa je malo mar zase, ker sladkorna bolezen ne boli. Bolijo pa posledice.ÂŤ

Ko boli do neba

Med veÄ?jimi projekti velenjskega druĹĄtva diabetikov je Nevropatska boleÄ?ina: ko boli do neba. ÂťPred leti smo izdali knjiĹžico s priÄ?evanji ljudi z nevropatijo, ki je med najhujĹĄimi zapleti pri sladkorni bolezni, saj povzroÄ?a nemirne noge, tako pekoÄ? ob-

S predaje blazin v TopolĹĄici

Ä?utek v nogah, da se nam lahko dobesedno zmeĹĄa, lahko nas tako zebe, da boli, povzroÄ?a gomazenje, elektrizajoÄ?e pulze – to so simptomi, ki se samo stopnjujejo in opozarjajo na nevropatijo nog. ÄŒe bomo samo sedeli in Ä?akali, da bo bolje, ne bo. ÄŒe bomo jemali zdravila, pa jih bomo celo Ĺživljenje in ne bomo sposobni za voĹžnjo, ne bomo smeli uĹživati alkohola,ÂŤ je Romana, ki je tudi sama prestala nevropatijo,

Vsi tipi sladkorne bolezni so nenalezljivi. NajveÄ?ja dejavnika tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, ki bi jo v 90 odstotkih lahko prepreÄ?ili, sta nezdravo prehranjevanje in pomanjkanje gibanja. ZaskrbljujoÄ?e je, da je v porastu med mladostniki.

Pogosti zapleti pri sladkorni bolezni so moĹžganska kap, slepota, srÄ?ni napad, odpoved ledvic in amputacija okonÄ?in, prepreÄ?ujejo pa se z zdravo prehrano, gibanjem, uravnavanjem telesne teĹže, merjenjem krvnega sladkorja in upoĹĄtevanjem zdravniĹĄkih nasvetov. Vsakih pet minut en diabetik doĹživi srÄ?ni napad, zaradi sladkorne bolezni pa vsakih osem sekund nekdo umre.

opisala to muÄ?no stanje in povedala, kako so ga v druĹĄtvu nazorno predstavili tudi drugim. ÂťV sklopu projekta smo ustvarili senzorium boleÄ?ine. Sestavljen je iz petih ĹĄkatel, v katere seĹžemo z roko in obÄ?utimo, kar se bolnikom z nevropatijo dogaja v nogah. S to postavitvijo, ki je v Sloveniji unikatna, potujemo po celi drĹžavi in poskuĹĄamo ljudi ozaveĹĄÄ?ati o nevropatiji, ki ne doleti le sladkornih bolnikov, temveÄ? tudi ljudi po moĹžganski kapi, bolnike z rakom, ljudi s poĹĄkodbami hrbtenjaÄ?e, alkoholike.

Doleti lahko marsikoga in s senzoriumom boleÄ?ine tudi marsikomu odpremo oÄ?i.ÂŤ

Boj za pravice sladkornih bolnikov OdloÄ?evalci, ki predpisujejo medicinsko-tehniÄ?ne pripomoÄ?ke, sladkornih bolnikov ne obravnavajo vedno tako, kot bi si

Letos bomo obeleĹžili petindvajset let druĹĄtva Hospic Njihovo poslanstvo je soÄ?utna celostna oskrba umirajoÄ?ih in svojcev – Ĺ˝elijo si veÄ? novih prostovoljcev, da jih spozna Ä?im veÄ? ljudi in da se predstavijo v vrtcih in ĹĄolah Jasmina Ĺ karja

ZaÄ?etki velenjskega druĹĄtva Hospic segajo v leto 1997. V tem Ä?asu se jim je pridruĹžilo precejĹĄnje ĹĄtevilo prostovoljcev, ki so s svojim znanjem, idejami, voljo in srÄ?nostjo pomagali in se vkljuÄ?ili v okoli dvesto spremljanj umirajoÄ?ih bolnikov in jim nudili oporo, pomoÄ? in informiranje. V program Ĺžalovanja je bilo vkljuÄ?enih sto dvainĹĄtirideset odraslih oseb, izvedenih dvesto petinĹĄestdeset individualnih svetovanj in sto enajst telefonskih svetovanj, z zdravstvenega in socialnega vidika so pomagali ĹĄe tristo ĹĄestnajstim svojcem. Od 1. januarja imajo tudi novo vodstvo. Vodja OE Velenje je Admira Robin, ki se ji pridruĹžuje ĹĄe strokovna sodelavka Vika Ĺ tekoviÄ?. Prizadevajo si, da bi tako kot rojstvo tudi smrt postala naravni element Ĺživljenja, s tem pa naraven tudi odnos do umiranja in Ĺžalovanja. ÂťVodenje takĹĄnega druĹĄtva je velika odgovornost, vsi skupaj moramo dati vse najboljĹĄe od sebe, da bi Ä?im bolje delovali na tem podroÄ?ju na obmoÄ?ju Velenja,ÂŤ izpostavi Robinova. Ĺ˝eli si

novih prostovoljcev, saj lahko s svojo prisotnostjo in posluhom bolnim obogatijo preostali Ä?as Ĺživljenja, Ĺželijo pa si tudi, da njihove programe spozna Ä?im veÄ? ljudi. Tudi otroci v vrtcih in ĹĄolah, ne samo starostniki.

Detabuizacija smrti

Odnos do umiranja in smrti je ĹĄe vedno zavit v tanÄ?ico ĹĄtevilnih predsodkov, strahov in skrivnosti – je tabuiziran. Še vedno moramo poskrbeti za detabuizacijo smrti, saj nikoli nismo pripravljeni nanjo. Zato smo tukaj, da pomagamo, da se ljudje lahko obrnejo na nas. Detabuizacija je lepa stvar, ozaveĹĄÄ?amo in povezujemo ljudi razliÄ?nih generacij,ÂŤ ĹĄe doda Robinova.

Admira Robin: ÂťTudi tujci se lahko vkljuÄ?ujemo v prostovoljno delo.ÂŤ

ÂťSpomnim se svojega prvega obiska. Takoj po izobraĹževanju sem dobila svojo prvo bolnico in bila na zaÄ?etku prestraĹĄena, ker nisem vedela, kaj lahko priÄ?akujem, kako naj se odzivam in kako se bodo odzvali drugi. A so me sprejeli s tako toplino, da sem se kmalu poÄ?utila kot Ä?lanica druĹžine. Kmalu so mi zaupali svoje skrite misli, tudi bolniki se laĹžje odprejo tujcu kot svojcem, ker jih ne Ĺželijo obremenjevati s Ä?ustvi. Takrat sem se ovedela svojega poslanstva v Hospicu. Ugotovila sem, da ne le da delam dobro delo, ogromno dobim tudi nazaj. Na to temo sem napisala tudi knjigo Moja pot, ki je izĹĄla novembra 2019, v njej pa sem opisala, kako sem se skozi prostovoljno delo prilagodila novemu okolju (priĹĄla sem iz Bosne), tu sem Ĺže deset let in je tudi to zame neke vrste integracija.ÂŤ

Smrt je naraven proces Ĺživljenja

NaĹĄ odnos do smrti je razliÄ?en, razliÄ?na Ä?ustva nas obdajajo, odzivamo se razliÄ?no. Že od otroĹĄtva se raje ne sooÄ?amo s hudo bolnimi, otroke odrasli umikajo od hudo bolnih in tako zaĹĄÄ?itijo, da ne trpijo preveÄ?. Ko pa se kasneje v Ĺživljenju sreÄ?amo s tem, smo preseneÄ?eni, ker ne vemo, kako Ĺžalovati in Ä?ustvovati. Vse

ÂťKo sem prviÄ? na lastne oÄ?i videla, da lahko preleĹžanina, ki je pogost zaplet pri nepokretnih bolnikih in hudo prizadene diabetike, nastane Ĺže v nekaj urah, sem se zaÄ?ela zavedati izjemnega pomena blazin za prepreÄ?evanje preleĹžanin. ZaÄ?eli smo projekt Misli hrabro, maja lani izvedli dobrodelno prireditev in na zaÄ?etku januarja pa BolniĹĄnici TopolĹĄica predali sedem blazin proti preleĹžaninam,ÂŤ je povedala Romana Praprotnik, direktor BolniĹĄnice TopolĹĄica Jurij Ĺ orli pa se je na gesto odzval z besedami: ÂťMedtem ko se vsi borimo za vsak cent, nam vsaka donacija zelo veliko pomeni. Ĺ e veÄ? pa nam pomeni zato, ker gre za sodelovanje iz lokalnega okolja, kar je ĹĄe ena potrditev, da tudi mi delamo dobro, saj je skrb za bolnika za nas na prvem mestu. Blazine bodo zagotovo v veliko pomoÄ?, saj imamo v bolnici vsako leto veÄ? slabo pokretnih bolnikov in oskrba je zelo zahtevna. PrepreÄ?evanje zapletov, zlasti preleĹžanin, ki so sploh pri diabetiku zelo kritiÄ?ne, je ĹĄe toliko bolj pomembno.ÂŤ ti Ĺželeli. Diabetikom, ki jemljejo le tablete, ne pa tudi inzulin, ne pripadajo listiÄ?i za merjenje krvnega sladkorja. Zato se druĹĄtva diabetikov, zdruĹžena v Zvezo diabetikov Slovenije, zelo zavzemajo, da bi tudi bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2 imeli pravico do brezplaÄ?nih listiÄ?ev. ÂťPred leti bi tudi bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 1 skoraj odvzeli to pravico, ki nam jo je uspelo ohraniti samo zaradi vztrajnega prizadevanja druĹĄtev. Dosegli smo enotno ceno listiÄ?ev in bolj dostopno ceno aparatov za merjenje krvnega sladkorja. Zavzemamo se, da bi tisti, ki imajo inzulinske Ä?rpalke, imeli veÄ? senzorjev za kontinuirano merjenje krvnega sladkorja. Ĺ˝e smo dosegli, da smo uporabniki inzulinskih Ä?rpalk namesto na osem zdaj na ĹĄtiri HujĹĄanje, Ĺžeja, lakota, utrujenost, zelo pogosto uriniranje – to so prvi simptomi poviĹĄanega krvnega sladkorja.

leta upraviÄ?eni do nove Ä?rpalke, saj tehnologija zelo hitro napreduje. Prispevek naĹĄega zavzemanja je tudi ustanovitev referenÄ?nih ambulant. Sodelovali smo pri pobudi civilne iniciative za ohranitev BolniĹĄnice TopolĹĄica, ki jo je ministrstvo Ĺželelo zdruĹžiti z BolniĹĄnico Celje, saj bi ĹĄaleĹĄki bolniki v tem primeru imeli slabĹĄi dostop do bolniĹĄniÄ?nih storitev,ÂŤ je naĹĄtevala in dodala: ÂťGlede na ĹĄtevilo sladkornih bolnikov je Ä?lanov v druĹĄtvih vsekakor premalo. Pred 15 leti je bilo v zvezi diabetikov 200 tisoÄ? Ä?lanov, danes jih je pol manj, medtem ko ĹĄtevilo bolnikov nenehno naraĹĄÄ?a. ÄŒe bi bila druĹĄtva bolj ĹĄtevilna, bi se tudi laĹžje pogajali za pravice bolnikov,ÂŤ je sklenila v upanju, da se bodo bolniki in svojci bolj zavzemali za svoje zdravje in drug drugemu dajali moÄ? za sopopadanje z boleznijo.

Za to pa si bo ĹĄe naprej prizadevalo tudi DruĹĄtvo diabetikov Velenje, ki raÄ?una na podporo ĹĄirĹĄe skupnosti pri izvedbi projektov. đ&#x;”˛

je tabu, skrito, ni veÄ? del Ĺživlje- vsak. Veseli bomo novih ljudi, ki nja. TeĹžko se sooÄ?amo s tem,ÂŤ jih vkljuÄ?imo po Ĺželjah in potrerazmiĹĄlja Vika Ĺ tekoviÄ?. bah v svoja podroÄ?ja delovanja Lani so prejeli nagrado Trusted in programe.ÂŤ brand 2019 v kategoriji dobrodelna organizacija, na kar so ze- DruĹĄtvo Hospic je edina lo ponosni, saj so jo prejeli od organizacija v Sloveniji, ljudi kot zaupanje in dokaz, da ki se ukvarja s pomoÄ?jo delajo dobro. ÂťPotrditev je obe- umirajoÄ?im in hudo nem odgovornost za vzdrĹževanje bolnim podeljenega zaupanja, doda Ĺ teLeto 2020 bo za velenjsko drukoviÄ?eva in izpostavi vpraĹĄanje ĹĄtvo pestro. Enkrat meseÄ?no se pomoÄ?i potrebnim. ÂťZadnja leta sreÄ?ujejo na hospickafeju, prase ĹĄtevilo uporabnikov, potreb- znovali bodo petindvajseto oblenih pomoÄ?i, tnico in priprapoveÄ?uje. Najvili koncert, ki Slovenci smo zaprt narod. TeĹžko veÄ?je potrebe bo povezovaje zaÄ?eti govoriti o smrti, ko pa se so trenutno po len. Ponosni enkrat odpremo, ugotovimo, da to potrebujemo. Veseli smo, ko nas na pomoÄ?i Ĺžalujoso na vsakoletakĹĄne pogovore povabijo druĹĄtva. Ä?im otrokom in tni tabor, ki ga mladostnikom, organizirajo za saj je zanje potreben poseben na- otroke ĹžalujoÄ?ih, jim pomagaÄ?in dela. Ĺ tevilo uporabnikov se jo preĹživeti obdobje Ĺžalovanja s je poveÄ?alo, v stiski so tudi starĹĄi, pomoÄ?jo delavnic, pogovorov in ki ne vedo, kako pomagati. Potre- druĹženj, ter skuĹĄajo spisati pozibe po prostovoljcih so precejĹĄnje. tivno zgodbo. Ponosni so, da se Ĺ˝e nekaj let imamo organizirano otroci vraÄ?ajo, in hvaleĹžni za to đ&#x;”˛ usposabljanje, vkljuÄ?i se lahko izkuĹĄnjo.

Vika Ĺ tekoviÄ?: ÂťRada govorim o izgubah, ne o smrtiÂŤ

Velenjsko druĹĄtvo Hospic ima novo vodstvo.

ÂťVÄ?asih je tudi izguba Ĺživali, loÄ?itev v druĹžini ali selitev lahko skoraj tako velika kot izguba najbliĹžjega. Rada govorim o izgubah, ne o smrti, saj kakrĹĄnakoli izguba lahko pri Ä?loveku izzove iste faze Ĺžalovanja. Teh ima Ä?lovek kar nekaj v Ĺživljenju. V procesu Ĺžalovanja se je dobro zavedati, da ko smo v najteĹžjih situacijah, nam Ĺživljenje vseeno naproti prinese stvari, da lahko rastemo. Tudi meni je v takem obdobju naproti priĹĄel Hospic, spremenila sem se, zaÄ?ela drugaÄ?e gledati na svet in sebe in naĹĄla dobro v sebi in drugih.

Ugotovila se, da ko si v najveÄ?ji stiski, je dobro zaÄ?eti delati dobro drugim. Ob tem sam rasteĹĄ in hkrati spoznavaĹĄ stiske drugih ljudi.ÂŤ

NaĹĄ Ä?as, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 17

17

Ĺ PORT

23. januarja 2020

RokometaĹĄi Gorenja zaÄ?enjajo drugi del Ĺže v sredo

Pred rudarji ĹĄestnajst krogov zagrizenega boja

V zaostali tekmi petnajstega oziroma zadnjega jesenskega kroga bodo na derbiju gostili drugo Ribnico

Za zdaj le dve okrepitvi, zapustil pa jih je Rijad Kobiljar

VelenjÄ?ani za moĹĄtvom z RibniĹĄkega polja na tretjem mestu zaostajajo za pet toÄ?k, za vodilnimi Celjani pa za deset. To bo vsekakor derbi, v katerem se bodo skuĹĄali domaÄ?i rokometaĹĄi oddolĹžiti gostom za poraz v 4. krogu. Tedaj so jih Dolenjci ugnali z golom razlike (28 : 27). Prav zaradi tega poraza, skupaj so jih v prvem delu doĹživeli ĹĄtiri, bo zanje ta dvoboj zelo pomemben. Z zmago bi se

jim pribliĹžali na dve toÄ?ki razlike, z morebitnim neuspehom pa bi bilo najbrĹž konec upanja, da bi redni del konÄ?ali na drugem mestu, kaj ĹĄele na prvem, ki je trdno v rokah aktualnih prvakov Celjanov.

Med kratkimi pripravami na nadaljevanje bojev za prve toÄ?ke so imeli dve mednarodni preizkuĹĄnji oziroma tri, saj so sinoÄ?i predvidoma gostili avstrijski Ferlach. V prvih dveh so se pomerili s sedmim moĹĄtvom madĹžarskega prvenstva Csurgoijem in obakrat zmagali.

Trener Zoran JoviÄ?ić nima vseh igralcev. Ĺ e vedno manjkajo repre-

zentanti HrvaĹĄke Vlado Matanović, Bosne in Hercegovine Ibrahim Haseljić ter Estonije Andris CelminĹĄ. ÂťIgralci garajo na tekmah, morajo, saj je bil odmor sorazmerno kratek. Konec prihodnjega tedna pa imamo Ĺže zaostalo tekmo z RibniÄ?ani. Z MadĹžari smo obakrat zmagali. Dobro igro priÄ?akujem tudi proti avstrijskemu prvoligaĹĄu. Iz teh prijateljskih tekem moramo izvleÄ?i dobre stvari, slabe

pa Ä?im bolje odpraviti do derbija z Ribnico, na katerem mora vsak igralec dati od sebe, kar najveÄ? zmore.ÂŤ Dejali bi, da morate(!) zmagati, saj lovite drugo mesto!? ÂťNe, o koncu ĹĄe ne razmiĹĄljam.

Gremo tekmo za tekmo; to ponavljam Ĺže kot papagaj. Prva stopnica je trenutno Ribnica. To bo zelo zahteven dvoboj. Pred nami imajo sorazmerno veliko prednost. Seveda jih Ĺželimo Ä?im prej uloviti. Drugi del prvenstva moramo zaÄ?eti veliko bolje, kot smo prvega. Samo, da bi poĹĄkodbe hodile mimo nas. Kljub veliki prednosti Celja-

Kegljanje

nov in RibniÄ?anov menim, da prvenstvo ĹĄe ni odloÄ?eno. To bo, ko bo dokonÄ?no matematiÄ?no znano, kdo bo prvak, drugi, tretji ‌ Ĺ e veliko tekem je do konca. Celje zasluĹženo vodi, toda mi smo tu in Ä?akamo svojo priloĹžnost,ÂŤ poudarja trener velenjskih rokometnih os pred gostovanjem trenutno drugouvrĹĄÄ?enega moĹĄtva.

Kapetan David MiklavÄ?iÄ? o sredinem ĹĄaleĹĄko-dolenjskem derbi-

ju: ÂťRaÄ?unamo na zmago, vendar bo to ena od izredno teĹžkih tekem za nas. RibniÄ?ani so v jesenskem delu igrali odliÄ?no. Sedanja zasedba je Ĺže dolgo skupaj in temu primerno je tudi uigrana. NaĹĄ zaostanek za njimi in vodilnimi Celjani je precejĹĄen. Borili se bomo, dokler bodo moĹžnosti, da izboljĹĄamo sedanje tretje mesto.ÂŤ V zaostalem15. krogu bodo igralci Gorenja v domaÄ?i RdeÄ?i dvorani gostili Ribnico 29. januarja ob 20. uri. V 17. krogu bodo igralci Gorenja 2. februarja gostođ&#x;”˛ S. Vovk vali v Kopru.

TAKO so igrali

Izpustili ponujeno darilo

Prva A DRL – Şenske, 10. krog

Ĺ oĹĄtanjÄ?ani so tudi na svojem drugem gostovanju v RuĹĄah ostali praznih rok. Tokrat so se sreÄ?ali s trenutno vodeÄ?o ekipo, ki pa si po prikazani igri ne zasluĹži tega mesta.

DomaÄ?ini so Ĺ oĹĄtanjÄ?anom ponujali zmago, ti pa darila niso znali sprejeti. Slaba igra domaÄ?ega moĹĄtva je nekoliko prebudila igro gostov, ki so tokrat igrali nekoliko bolje kot v preteklih krogih. Ĺ˝e v prvi igri se je pokazalo, da si Ĺ oĹĄtanjÄ?ani Ĺželijo zmage. Po dveh odigranih setih so vodili za 26 kegljev, v tretjem setu pa so po nekoliko slabĹĄi igri gostov domaÄ?ini povedli za 14 kegljev. OdloÄ?ilni Ä?etrti set je spet pripadel Ĺ oĹĄtanjÄ?anom, ki so osvojili ekipno toÄ?ko in povedli za 22 kegljev. V drugi igri so gledalci videli enak scenarij. Obe ekipi sta imeli po enega razpoloĹženega tekmovalca, se menjavali v vodstvu ter si tako ekipi razdelili toÄ?ki. Pri rezultatu 2 : 2 so gostitelji vodili le za 21 kegljev.

O zmagovalcu je tokrat odloÄ?ala igra tretjega para. Ĺ˝e po 30 luÄ?ajih je moral gostujoÄ?i strateg napraviti menjavo, ki pa ni prinesla bistvene spremembe. So pa imeli Ĺ oĹĄtanjÄ?ani dobro razpoloĹženega tekmovalca, ki je z odliÄ?no igro drĹžal svojo ekipo pri moĹžnosti za prvo zmago. Tudi v tej tretji igri so si igralci razdelili toÄ?ki, a vsota podrtih kegljev je bila na domaÄ?i strani in jim prinesla pomembno zmago za vrh razpredelnice. Ĺ oĹĄtanjÄ?anom tako ostaja le upanje na zmagoviti niz. Ĺ˝e v soboto se bodo na domaÄ?ih stezah pomerili z ekipo CerĹĄaka. Po dolgem Ä?asu so Ĺ oĹĄtanjÄ?ani imeli predstavnika v moĹĄtvu kroga zunaj. Z najboljĹĄim izidom 593 je prvi igralec ArnuĹĄ, z drugim najboljĹĄim izidom 571 mu sledi HasiÄ?iÄ?. Tudi ti izidi povedo, da se Ĺ oĹĄtanjÄ?ani poÄ?asi le prebujajo. Prvo zmago pa priÄ?akujejo na sobotnem đ&#x;”˛ G. F. sreÄ?anju, ki se bo zaÄ?elo ob 17. uri.

Velenje: SimiÄ?, HadĹžiÄ?, Ferenc 6, Smonkar 4, Pikl 4, PriterĹžnik 4, Tomić 2, Ĺ˝ekiÄ? 2, TabakoviÄ? 1, Gavranović, Hudovernik, Brcar, MeĹža; trenerka: SneĹžana Rodić.

Sedemmetrovke: Velenje 2 (2), Mlinotest 2 (1); izkljuÄ?itve: Velenje 4 minute, Mlinotest 1.

Drugi rezultati: Krim Mercator - Ž.U.R.D. Koper 34:26 (18:9), Izola - Litija 30:25 (17:10), Ptuj - Zelene doline Žalec 22:38 (10:22), Z'deŞele - Krka (18. marca).

Vrstni red: 1. Krim 9 tekem - 18 toÄ?k, 2. Mlinotest 8 – 18, 3. Ĺ˝alec 10 - 14, 4. Z'deĹžele 9 - 12, 5. Krka 9 - 12, 6.

Koper 10 - 8, 7. Izola 10 - 6, 8. Velenje 9 - 4, 9. Litija 10 - 3, 10. Ptuj 10 - 1.

Velenje – Mlinotest AjdovĹĄÄ?ina 23:31 (12:14)

Rokomet – prijateljski tekmi Csurgoi - Gorenje 28:33 (16:16) Gorenje Velenje: Panjtar (17 obramb), Husejnović, Verdinek 9 (3), KavÄ?iÄ? A. 4, GrmĹĄek 4, Ĺ ol 3, DrobeĹž 3, Mazej 2, MiklavÄ?iÄ? 2, OkleĹĄÄ?en 2, Bojanić 2, Tajnik 1(1), Levc 1, Mazaj Gorenje - Csurgoi 30:26 (17:16) Gorenje Velenje: Panjtar (11 obramb), Husejnović (1 obramba), KavÄ?iÄ? A. 6, Verdinek 5, Tajnik 4 (4), MiklavÄ?iÄ?

4, Mazej 2, GrmĹĄek 2, KavÄ?iÄ? M. 2, Levc 1, Ĺ ol 1, OkleĹĄÄ?en 1, Bojanić 1, DrobeĹž, Mazaj

Kegljanje, 2. liga, vzhod – 11. krog Keglbar Lovrenc - Ĺ oĹĄtanj 5:3 (3265 : 3220) Ĺ oĹĄtanj: SeÄ?ki – 527 (0), HasiÄ?iÄ? – 571 (1), PintariÄ? – 495 (0), Jug – 533 (1), PetroviÄ? – 104 – Kompari – 397 – 501 (0), ArnuĹĄ – 593 (1).

NogometaĹĄi velenjskega Rudarja se tako kot drugi nadvse zavzeto pripravljajo na spomladanski del prvenstvene sezone. V jesenskem so z igro oziroma bero toÄ?k vsekakor razoÄ?arali, saj v prvem delu niti enemu nasprotniku niso uspeli dati gol veÄ?, da bi vsaj enkrat zmagali.

ZaÄ?etek drugega dela je predviden za 22. februar. V njem bodo za rudarje tako rekoÄ? vse tekme kvalifikacijske za obstanek v ligi. Torej jih Ä?aka ĹĄestnajst tekem zagrizenega boja. Ĺ˝e prve tri pa bodo gotovo vsaj delno pokazale, kako veliko je lahko njihovo upanje, da se izognejo izpadu v 2. ligo. V njej so nazadnje igrali v sezoni 2004-05 in se takoj vrnili.

V prvi letoĹĄnji prvenstveni tekmi (21. krog) bodo gostovali v Kranju, nato pri Aluminiju, ĹĄele v 23. pa zaigrali prviÄ? v drugem delu na domaÄ?em igriĹĄÄ?u, ko bodo gostili vodilno Olimpijo. Kljub zadnjemu mestu in zaostanku kar devetih toÄ?k za predzadnjim Bravom je v klubu oziroma med igralci dobro razpoloĹženje.

Branilec David KaĹĄnik je tako kot drugi optimist: ÂťSami sebe prepriÄ?ujemo, da smo sposobni veÄ?, kot je bilo videti v jesenskem delu. Hkrati se zavedamo, da moramo to pokazati na igriĹĄÄ?u.

UmetniĹĄki vtis, ki je bil na nekaterih tekmah precej dober, paÄ? ne prinaĹĄa toÄ?k. Le zadetek veÄ?

od nasprotnika. V tem pripravljalnem obdobju imamo dovolj Ä?asa, da se res dobro pripravimo za nadaljevanje in pokaĹžemo, da smo pravi oziroma si zasluĹžimo igranje v prvi ligi. ÄŒim bolj moram odpraviti napake, ki so se

David KaĹĄnik

nam dogajale v prvem delu, in verjamem, da bomo v drugem veliko boljĹĄi ter si zagotovili obstanek. Res je, da ĹĄe vedno Ä?akamo na naĹĄo prvo zmago. Upamo, da se bo ta v nadaljevanju Ä?im prej zgodila; to bi nam gotovo dodatno dvignilo samozavest.ÂŤ V Rudarja novih zveneÄ?ih okrepitev ne bo, Ä?eprav bi v boju za obstanek potrebovali kakĹĄnega kakovostnega igralca. Zapustil pa jih je Rijad Kobiljar. Ta igra-

lec je na nekaterih tekmah pokazal zelo dobre predstave, dosegel je tudi dva zadetka. Zlasti mojstrski je bil izenaÄ?ujoÄ?i za 1 : 1 v 4. krogu v KidriÄ?evem proti Aluminiju. Klub se je (za zdaj) okrepil z mladim Srbom Jovanom Vladimirjem Pavlovićem, ki bo na zaÄ?etku prihodnjega meseca dopolnil 20 let, ter s 25-letnim sinom sedanjega trenerja Mateom Panadićem.

Prvi bo kot posojeni igralec slovaĹĄkega Ä?lana prve lige TrenÄ?ina igral do konca te sezone, PanadiÄ? pa je pogodbo podpisal za leto in pol. Nazadnje je bil Ä?lan po jesenskem delu v 2. ligi predzadnje RogaĹĄke, kamor je priĹĄel iz Aluminija. V obeh klubih je bil le nekaj mesecev. Sicer pa je ta igralec znan po tem, da v nobenem klubu ni ostal dolgo. Menjal je ĹĄtevilne, najveÄ? na HrvaĹĄkem, bil pa je tudi v Avstriji, NemÄ?iji, na Ĺ vedskem ‌ đ&#x;”˛

vos

Prijateljske tekme:

Inter Zapreťić – Rudar 1 : 1 (strelec: Domink Radić); Rudar – Rogaťka 8 : 1, Rudar – Šampion (Celje) 6 : 0. Strelci: Petrović 2, Radić, Kadrić, Kuzmanović in Krefl (11 m).

Kolikor toliko zadovoljivo le v prvem polÄ?asu Ajdovke priÄ?akovano zmagale v 'RdeÄ?i' – VelenjÄ?anke bodo reĹĄilne toÄ?ke iskale proti neposrednim tekmicam RokometaĹĄice v prvi ligi so konec prejĹĄnjega tedna zaÄ?ele drugi del prvenstva. Velenjska dekleta po priÄ?akovanju niso bila kos gostjam iz SeĹžane, ki so zmagale z 31 : 23. Kljub osmemu porazu (in dveh zmagah) so zadrĹžale osmo mesto. Imajo ĹĄtiri toÄ?ke, eno veÄ? od devete Litije in tri od zadnjih PtujÄ?ank. V naslednjem krogu bodo gostovale pri ĹĄestih KoprÄ?ankah, ki imajo ĹĄtiri toÄ?ke veÄ? od njih. V boju za obstanek v ligi bi bila njihova morebitna zmaga vsekakor vredna dvojno. V teh prizadevanjih so pomembni toÄ?ki v tem krogu dobile v Litiji Izoljanke.

Tudi njihova zmaga je bila ĹĄele druga, dvakrat so doslej igrale neodloÄ?eno, ĹĄestkrat pa izgubile.

S ĹĄestimi toÄ?kami so na sedmem mestu, z osemnajstimi pa na prvih dveh Ajdovke in Krimovke.

VelenjÄ?anke so se prvih trideset minut dobro upirale Ajdovkam. Gostje so resda trikrat imele prednost ĹĄirih zadetkov, toda v zadnji minuti prvega polÄ?asa

so se jim domaÄ?inke pribliĹžale na gol zaostanka. Nasprotnice so nato uspeĹĄno izvedle zadnji napad, zadele in na odmor odĹĄle s prednostjo dveh golov. V nadaljevanju se je pokazala njihova veÄ?ja izkuĹĄenost. Na eni in drugi strani pa so priloĹžnost dobile igralke, ki sicer manj igrajo.

DomaÄ?a trenerka SneĹžana Rodić: ÂťEkipa v primerjavi s prvim delom ni spremenjena. Vesela sem, da so vse punce zdrave. NaĹĄ cilj ostaja obstanek v ligi. Prva

tekma je najteĹžja. Med drugim je bilo preveÄ? izgubljenih Ĺžog.

Na treningih se bomo morali ĹĄe bolj potruditi, da napake Ä?im prej odpravimo in nato Ä?im bolje igramo proti naĹĄim neposrednim tekmicam za obstanek v ligi.ÂŤ "V soboto gostujete v Kopru." ÂťTeĹžka tekma bo! Za nas. Tudi domaÄ?inkam gori pod nogami.ÂŤ đ&#x;”˛

S. Vovk

NaĹĄ Ä?as, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

23. januarja 2020

Naj bo dan ali noÄ?, mi hitimo vsakemu na pomoÄ? – Ĺže sto let

ÄŒrna statistika in zavedanje

V ospredju delovanja Ä?lanov Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva PaĹĄka vas v letu 2019 tudi aktivnosti za novo gasilsko vozilo – Prednostni cilj ostaja pomagati ljudem kadarkoli so pomoÄ?i potrebni Tatjana PodgorĹĄek

Ĺ martno ob Paki, 18. januarja – Ĺ˝e nekaj let Ä?as izvedbe obÄ?nih zborov v okviru Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina otvorijo Ä?lani Prostovoljnega gasilskega druĹĄtva (PGD) PaĹĄka vas. Tudi letos je bilo tako. LetoĹĄnji je bil ĹĄe posebej slovesen, saj je bil 100. po vrsti. Da je bil zaradi zavidanja vrednega jubileja poseben, je dokazala tudi udeleĹžba. Dvorana gasilskega doma v PaĹĄki vasi je bila namreÄ? polna.

Poleg osnovnih nalog ĹĄe aktivnosti za novo gasilsko vozilo

Predsednik druĹĄtva Janez Drofelnik je v poroÄ?ilu o opravljenem delu v preteklem letu med drugim dejal, da so ga najbolj zaznamovale naloge povezane z nakupom novega gasilskega vozila GVC 16/25. To je bil skupen projekt z obÄ?ino Ĺ martno ob Paki, ki je za blizu 230 tisoÄ? evrov vredno naloĹžbo primaknila polovico denarja, ostalo je zagotovilo druĹĄtvo samo tako, da je za novo vozilo varÄ?evalo veÄ? let, na dober odziv pa so naleteli tudi pri donatorjih ter krajanih. DruĹĄtvo se jim za njihovo podporo in razumevanje poskuĹĄa kar najbolje oddolĹžiti z varovanjem njihovih

Adil Huselja varnostno ogledalo

LetoĹĄnji obÄ?ni zbor je bil jubilejen – 100. po vrsti.

Ĺživljenj, premoĹženja pred poĹžari in naravnimi nesreÄ?ami oziroma takojĹĄnjimi intervencijami, kadar so ta potrebna. Novo gasilsko vozilo Ĺže stoji v garaĹži, tudi uporabili so ga Ĺže na intervencijah.

Svojemu namenu ga bodo uradno predali na tradicionalni prireditvi NoÄ? na vasi v PaĹĄki vasi v mesecu juliju. Drofelnik se je zahvalil vsem, ki so jim pri uresniÄ?evanju zahtevnega projekta stali ob strani ter zagotovil, da lahko nanje raÄ?unajo tudi v prihodnje.

Ob zapisanih nalogah niso pozabili ĹĄe na druĹženje, skrbjo za vzdrĹževanje obeh gasilskih domov in uredititvijo njune okoli-

ce. Ob mesecu poĹžarne varnosti so organizirali dan odprtih vrat ter se udeleĹžili meddruĹĄtvene gasilske akcije.

Tilen Drofelnik, poveljnik druĹĄtva, je menil, da so se lani pri delu izkazala tudi operativa druĹĄtva. V devetih intervencijah sta sodelovala 102 gasilca, opravili pa so veÄ? kot 300 prostovoljnih ur. Ob tem ni zanemarljiva njihova skrb za izobraĹževanje gasilcev, za urjenje na vajah, sodelovanje desetin druĹĄtva na raznih gasilskih tekmovanjih, izvedba spominskega tekmovanja za Rudija JeĹžovnika, starejĹĄega. Veliko truda so namenili ĹĄe predstavitvi

dejavnosti in pomena gasilstva na njihovem poĹžarnem rajonu.

Letos bodo nadaljevali z rednimi aktivnostmi kot so izobraĹževanje, usposabljanje, tekmovanja, skrb za opremo, razliÄ?ne oblike druĹženja. Med prednostne naloge so uvrstili ĹĄe zavzetejĹĄe delo z mladimi. OdmevnejĹĄa naloga bo zagotovo tudi predaja novega gasilskega vozila svojemu namenu ter dostojno praznovanje 100-letnice delovanja druĹĄtva.

ObÄ?ni zbor so sklenili s podelitvijo priznanj druĹĄtva in Gasilske zveze Ĺ aleĹĄka dolina. đ&#x;”˛

POLICIJSKA kronika Spet kolesa Velenje, 14. januarja – V torek je bilo na KoŞeljskega ulici v Velenju vlomljeno v skupne prostore. Storilec je ukradel dve kolesi.

Poskus vloma v parkomat Velenje, 14. januarja - V garaĹžni hiĹĄi v Velenju je neznani storilec poskuĹĄal vlomiti v parkomat. Do gotovine mu ni uspelo priti, je pa s poĹĄkodovanjem parkomata lastnikom povzroÄ?il za okoli 2.000 evrov ĹĄkode.

Planinec zaradi hudih poĹĄkodb umrl Mozirje, 16. januarja – V Ä?etrtek okoli 15. ure se je na obmoÄ?ju Ojstrice v obÄ?ini SolÄ?ava, smrtno ponesreÄ?il 69-letni planinec. Organizirana je bila reĹĄevalna akcija, pri kateri so sodelovali reĹĄevalci GRS Celje in helikopter Slovenske vojske. Ugotovljeno je bilo, da je planinec pri spuĹĄÄ?anju po uhojeni poti od Male Ojstrice v smeri KoroĹĄice zdrsnil v snegu. Pomagati mu je skuĹĄala planinka, ki je hodila skupaj z njim, vendar sta oba zdrsnila v globino okoli 50 metrov. Planinki se je uspelo s cepinom ustaviti, poĹĄkodovani planinec pa je zdrsnil ĹĄe naprej v globino 50 metrov. PoĹĄkodbe, ki jih je dobil pri zdrsu, so bile zanj usodne in je na kraju umrl.

V preteklem tednu so predstavniki kljuÄ?nih akterjev na podroÄ?ju prometne varnosti (Policije, Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in DARS-a) predstavili statistiÄ?ne podatke o stanju varnosti cestnega prometa na slovenskih cestah v letu 2019. Navkljub ĹĄtevilnim preventivnim akcijam, promocijskim aktivnostim za ozaveĹĄÄ?anje udeleĹžencev v prometu o pomembnosti odgovornosti in kulture v cestnem prometu ter poostrenim nadzorom, v katerih so policisti izrekali nepriljubljene globe, zaÄ?asno odvzemali vozniĹĄka dovoljenja in celo zasegali motorna vozila, je stopnja prometne varnosti, ĹĄe zlasti na podroÄ?ju prometnih nesreÄ? z najhujĹĄimi posledicami, slabĹĄa, kot je bila v letu 2018.

V letu 2019 sta na slovenskih cestah umrla 102 udeleĹženca cestnega prometa, kar je za 11 oseb oziroma 12 % veÄ? kot v letu 2018. Med glavnimi vzroki prometnih nesreÄ? s smrtnim izidom so (tradicionalno) neprilagojena hitrost, nepravilna stran oziroma stran voĹžnje, izsiljevanje prednosti in voĹžnja pod vplivom alkohola. Med vzroki je v ospredju neprilagojena hitrost glede na konfiguracijo in stanje voziĹĄÄ?a ter razmere v prometu, zaradi Ä?esar je umrlo 49 oseb. Zaradi nepravilne strani oziroma smeri voĹžnje je Ĺživljenje izgubilo 23 oseb, izsiljevanje prednosti pa je vzrok za 12 smrtnih Ĺžrtev. SeĹĄtevek ĹĄtevilk navedenih dejavnikov predstavlja kar 83 % vseh smrtnih Ĺžrtev prometnih nesreÄ?.

StatistiÄ?no pomemben, a v realnem Ĺživljenju skrb vzbujajoÄ? podatek je deleĹž prometnih nesreÄ?, ki so jih povzroÄ?ili alkoholizirani udeleĹženci v prometu. V 1.527 prometnih nesreÄ?ah, kolikor so jih zakrivili, je umrlo 30 oseb, kar je za 8 veÄ? kot v letu 2018. Poleg ĹĄtevila smrtnih Ĺžrtev se je poviĹĄala tudi povpreÄ?na stopnja alkoholiziranosti povzroÄ?iteljev smrtnih prometnih nesreÄ?, in sicer za 20 %, saj je v letu 2019 znaĹĄala 1,59 promila, v letu 2018 pa 1,32. To je po eni strani nelogiÄ?no in nerazumljivo glede na vloĹžene napore kljuÄ?nih institucij, po drugi strani pa povsem Ĺživljenjsko. Med povzroÄ?itelji so tako mlajĹĄi kot starejĹĄi udeleĹženci, eni imajo manj, drugi imajo veÄ? izkuĹĄenj v cestnem prometu, eni so zgolj priloĹžnostni pivci drugi pa kroniÄ?ni alkoholiki, ki se poĹžviĹžgajo na vse.

Sistemski ukrepi, ki so usmerjeni v mlade voznike in stroĹžjo obravnavo cestnoprometnih prekrĹĄkov z dosledno in niÄ?elno toleranco do alkohola v prvih letih voĹžnje motornih vozil, so zagotovo eden od uÄ?inkovitih ukrepov. Z omejitvijo se poÄ?asi, a vendarle vztrajno ustvarja tudi vzorec njihovega obnaĹĄanja, Ä?e Ĺže ne popolno zavedanje za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu.

Morda bi bilo smotrno uvesti ĹĄe dodatne ukrepe, s katerimi bi starejĹĄe oziroma krĹĄitelje povratnike, ĹĄe posebej tiste, ki ne zmorejo brez alkohola in se ne zavedajo tveganj in nevarnosti, ki jih ustvarjajo z voĹžnjo pod vplivom opojnih substanc, omejili in povsem izloÄ?ili iz cestnega prometa.

Potrebo po dodatnih ukrepih potrjujejo statistiÄ?ni podatki. Med alkoholiziranimi povzroÄ?itelji je bilo 28 moĹĄkih in le 2 Ĺženski.

NajveÄ? povzroÄ?iteljev je bilo v starostni skupini od 45 do 54 let, kar pomeni, da imajo daljĹĄi vozniĹĄki staĹž in da bi v tem Ä?asu morali spoznati prav vse okoliĹĄÄ?ine in dejavnike tveganja v cestnem prometu. Ne nazadnje je to starost, ki predstavlja vrhunec izkuĹĄenj, znanja, ustvarjalnosti in zavedanja o lastnem Ĺživljenju in Ĺživljenju drugih soljudi. ÄŒe tako ne Ä?utijo, potem je nekaj narobe in so oÄ?itno del Ĺživljenja prespali ali pa so morda otopelo (zaradi alkohola) spremljali minevanje Ĺživljenjskih obdobij in posamiÄ?nih dogodkov.

Zavedanje o lastnem Ĺživljenju in Ĺživljenju soljudi je kljuÄ?nega pomena za slehernega Ä?loveka. NihÄ?e med nami ne more preĹživeti popolnoma sam, odvisni smo od drugih, konec koncev potrebujemo pogovor, bliĹžino, dotik. Prebuditev dremajoÄ?ih, streznitev alkoholiziranih in ÂťzadrogiranihÂŤ je eden od ukrepov, s katerim bi zmanjĹĄali ĹĄtevilo (smrtnih) Ĺžrtev na naĹĄih cestah in obenem ustvarili veÄ? veselja in radosti v naĹĄi druĹžbi.

Dogodki v prometu Ĺ˝elel je pomagati, Velenje, 16. januarja – V Ä?etr- bil pa okraden tek je neznani voznik trÄ?il v parkirano vozilo na parkiriĹĄÄ?u na Kersnikovi v Velenju in s kraja pobegnil. Policisti so ga izsledili. Zoper njega bodo uvedli prekrĹĄkovni postopek.

V petek, 17. januarja, zveÄ?er, je poÄ?ilo v bliĹžini Klasirnice v Pesju. Vzrok za nesreÄ?o je bila neprimerna hitrost glede na razmere in stanje voziĹĄÄ?a. V nesreÄ?i sta dve osebi utrpeli laĹžje telesne poĹĄkodbe.

V nedeljo, 19. januarja, je imela policijska patrulja v Velenju v postopku voznika osebnega avtomobila. Ker ni posedoval vozniĹĄkega dovoljenja, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola, so mu vozilo zasegli, zanj pa bodo spisali obdolĹžilni predlog za sodiĹĄÄ?e.

V ponedeljek, 20. januarja popoldan, je priĹĄlo do prometne nesreÄ?e pri nadvozu v bliĹžini podjetja Esotech. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilne strani voĹžnje trÄ?il v avtobus. V nesreÄ?i je k sreÄ?i priĹĄlo samo do gmotne ĹĄkode.

Spodnjice bi menjal Velenje, 16. januarja -V Ä?etrtek popoldan je v trgovskem centru Jager neznanec odtujil dva paketa spodnjic, pri tem pa bil zasaÄ?en.

Delavci v trgovini so ga zadrĹžali, da bi preverili vsebino njegovega nakupa, a jim je pobegnil. Med potjo je ukradene stvari odvrgel. Policisti ga bodo skuĹĄali izslediti s pomoÄ?jo videonadzornega sistema.

Ĺ empeter v Savinjski dolini, 16. januarja - Policisti PP Ĺ˝alec so v Ĺ empetru v Ä?etrtek obravnavali drzno tatvino. Storilka je okoli 17.30 pristopila do moĹĄkega in ga prosila, da ji pomaga zamenjati pnevmatiko na vozilu. OĹĄkodovanec je prisedel v njeno vozilo in skupaj sta se odpeljala po poljski poti v smeri hmeljiĹĄÄ?a, kjer je bilo parkirano drugo vozilo. Ko je oĹĄkodovanec izstopil iz vozila, je do njega pristopil neznani moĹĄki, zahteval denar in mu ga odtujil.

Osumljena Ĺženska in moĹĄki sta se po dejanju vsak s svojim vozilom odpeljala v smeri Ĺ empetra. Ĺ˝enska je suhe postave, visoka okoli 165 cm, Ä?rnih las. Vse, ki bi imeli kakrĹĄnekoli informacije o dejanju, prosijo, da o tem obvestijo policijo na ĹĄtevilko 113.

Lani najmanj umorov Ĺ tevilo umorov v Sloveniji iz leta v leto zelo niha. Lani je policija obravnavala 10 umorov ter poskusov umorov, kar je bilo najmanj v zadnjih desetih letih. NajveÄ? so jih obravnavali leta 2015, kar 25. Umori in uboji so dejanja, ki se v Sloveniji ĹĄe vedno pogosto dogajajo v druĹžinskem krogu ali med znanci, motiv je najveÄ?krat spor ali maĹĄÄ?evanje. Na obmoÄ?ju policijske uprave Celje je bilo najveÄ? umorov leta 2015, kar 6, sicer pa kveÄ?jemu eden ali nobeden.

đ&#x;”˛

đ&#x;”˛

Iz POLICISTOVE beleĹžke Nasilje v druĹžini Velenje, Mozirje, 14. januarja - Na obmoÄ?ju Policijskih postaj Mozirje in Velenje so policisti v torek obravnavali dva primera nasilja v druĹžini. KrĹĄiteljema so izrekli ukrepa prepovedi pribliĹževanja.

Oba bodo kazensko ovadili.

Pes je ugriznil soseda Velenje, 16. januarja – V Ä?etrtek popoldan se je v PleĹĄivcu pes, ko ga sprehajal sosed, temu iztrgal iz povodca in v roko ugriznil drugega soseda. Zaradi

ugriza je moral iskati zdravniĹĄko pomoÄ?.

Sedanja zmerjala bivĹĄo Velenje, 18. januarja – V soboto je VelenjÄ?anka policistom naznanila, da jo je preko telefona zmerjala sedanja prijateljica njenega bivĹĄega partnerja. Po poĹĄti lahko priÄ?akuje odloÄ?bo o prekrĹĄku.

Vandali na delu Velenje, 18. januarja – Neznani vandal je v soboto na parkiriĹĄÄ?u v Velenju na avtomobilu oĹĄkodovanca z neznanim

orodjem napravil dva risa. Za njim poizvedujejo. Poizvedujejo pa tudi za tistim, ki je v nedeljo, 19. januarja, v garaĹžni hiĹĄi Mercator z neznanim predmetom poĹĄkodoval pnevmatiko na vozilu.

Voznik ob prepovedane substance Šoťtanj, 19. januarja – V nedeljo popoldan je policijska patrulja med postopkom vozniku zasegla posodo s posuťenimi delci zelene snovi. Sumili so,

da gre za prepovedne substance, zato so snov poslali v analizo. Po njej bodo ustrezno ukrepali.

PiĹĄtola za pasom Velenje, 20. januarja – V ponedeljek popoldan je policiste klical obÄ?an, ki je v nakupovalnem centru opazil moĹĄkega, ko si je ta za pas zataknil piĹĄtolo. Policijska patrulja ga je po opisu, ki ga je dal obÄ?an, izsledila. Pri sebi je imel ĹĄtartno piĹĄtolo.

To so mu zasegli, zanj pa bodo izvedli tudi prekrĹĄkovni postopek.

NaĹĄ Ä?as, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

23. januarja 2020

PRAVNI KOTIÄŒEK

SOCIALNI podlistek DRUĹ TVO HIĹ A | EMCE plac | HOSPIC | Ĺ ENT

Spomini brezdomca StarĹĄev nisem imel; loÄ?ila sta se pri mojih petih letih in sta Ĺživela vsak zase, jaz pa sem ostal pri dedku in babici na kmetiji. Zelo me je prizadela dedkova smrt – pomenil mi je ogromno, bil je moj vzornik. Klical sem ga ati. Delal je v pekarni in vsak dan sem ga pod hribom Ä?akal, da je priĹĄel iz sluĹžbe s kolesom in mi prinesel toplo Ĺžemljico. Dovolil mi je, da kolo peljem po hribu navzgor do hiĹĄe. Po njegovi smrti se je marsikaj spremenilo. Delali smo na njivi in dedi je odĹĄel po pijaÄ?o v hiĹĄo; ker ga dlje Ä?asa ni bilo, me je babica poslala ponj. NaĹĄel sem ga mrtvega na stopnicah. Ĺ e preden sem zaÄ?el hoditi v ĹĄolo, sem moral marsikaj delati, npr. za Ĺživino sekati buÄ?e; enkrat se mi je ob tem zlomil roÄ?aj in dedek me je v svoji jezi veÄ?krat oĹĄvrknil z biÄ?em za Ĺživino, zato sem zbeĹžal. ÄŒe sem nagajal, sem veÄ?krat zbeĹžal na hruĹĄko.

Kadar sem bil sam doma, si nisem upal vzeti hrane. VeÄ?krat sem bil laÄ?en in sem se nahranil z v vodo in sladkor namoÄ?enim kruhom. Pogosto je mojo lakoto poteĹĄil sosed s kosom kruha in ocvirki. BoĹžiÄ?nih ali novoletnih daril se iz otroĹĄkih let ne spominjam.

V prvem razredu osnovne ĹĄole sem obiral hmelj, da sem si lahko kupil ĹĄolske potrebĹĄÄ?ine. ZasluĹžil sem 12.000 dinarjev. Hodil sem v glasbeno ĹĄolo, igral sem violino. V osnovni ĹĄoli pa sem imel najraje matematiko in kemijo (zaradi uÄ?iteljic) in seveda telovadbo. Pri telovadbi sem bil zelo spreten; ko je uÄ?itelj telovadbe izvedel, v kakĹĄnih razmerah (brez starĹĄev) Ĺživim, me je hotel posvojiti, vendar oÄ?e ni Ĺželel podpisati. VeÄ?inoma sem bil prav dober. Sram me je bilo, Ä?e nisem znal. ÄŒe sem dobil slabo oceno, sem se pred odhodom domov za grmovjem najprej zjokal. Doma za slabe ocene nisem povedal, na roditeljske sestanke pa nihÄ?e ni hodil.

19

ToĹžil bom delodajalca!

Oven od 21. 3. do 20. 4.

Piťe: Sedina Sarajlić

Ne gre vedno tako enostavno ...

Ker sta delavec in delodajalec zaradi tesnega in naÄ?eloma daljĹĄega sodelovanja v osebnem odnosu, se priÄ?akuje, da bosta spor razreĹĄila po mirni poti. Torej, Ä?e se vam zdi, da vam delodajalec krĹĄi pravice iz delovnega razmerja morate od njega najprej pisno zahtevati, da krĹĄitve odpravi. Za odpravo krĹĄitev ima osem dni Ä?asa, Ä?e v tem Ä?asu krĹĄitev ne odpravi, imate vi 30 dni Ä?asa, da vloĹžite toĹžbo na delovno sodiĹĄÄ?e.

Izjeme:

• nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi; • odloÄ?itev o disciplinski odgovornosti delavca; • denarne terjatve iz delovnega razmerja.

Pri teh izjemah lahko delavec toĹži neposredno, brez obveznosti izvajanja predhodnih ukrepov, in sicer na enega od delovnih sodiĹĄÄ? (Celje, Maribor, Koper, Ljubljana).

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let.

Ukrepali ste samovoljno, Ä?eprav so vam vsi, ki vas imajo iskreno radi, to odsvetovali. Sedaj boste vi tisti, ki boste morali tiho prenaĹĄati, kar ste si sami skuhali.

Dobra stran tega bo, da boste konÄ?no spregledali, kdo vam hoÄ?e slabo in kdo dobro. Prijatelju, ki vas ĹĄe nikoli ni pustil na cedilu, tokrat ustrezite le, Ä?e vas bo prosil za pomoÄ?. ÄŒeprav veste, da je v krizi, ne skuĹĄajte pomagati sami od sebe. Tako vaĹĄa, kot njegova situacija sta obÄ?utljivi, zato bi lahko marsikdo meĹĄanje v njegovo Ĺživljenje razumel povsem narobe.

Denarja ne zapravljajte nepremiĹĄljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko ga boste bolj potrebovali.

Bik od 21. 4. do 21. 5.

Ĺ˝eleli si boste spet obÄ?utiti, kako je, ko ste iskreno ljubljeni. Skoraj vse boste naredili narobe, le to, da boste partnerja poskuĹĄali preseneÄ?ati, vam bo dobro uspevalo. Ne bo mu Ä?isto jasno, kaj se dogaja z vami, a nekaj preseneÄ?enj bo tudi zanj prijetnih. Ob tem vam bo poÄ?asi postajalo jasno, kje delate najveÄ?je napake.

Od tu naprej ne boste znali najti prave poti. Pogovorite se z osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napaÄ?no usmeri. TeĹžav z denarjem in zdravjem v naslednjih dneh ne boste imeli. To boste znali ceniti, saj dobro veste, kako je, ko jih imate. Zdravje bo trdno.

DvojÄ?ka od 22. 5. do 21. 6.

Ĺ˝ivljenje vas je Ĺže nauÄ?ilo, da ni prav niÄ? narobe, Ä?e vsaj tu in tam na prvo mesto postavite sebe. Vendar pa bodo vaĹĄe odloÄ?itve tokrat sprejete v dobro in korist vseh, saj se zavedate, da lahko imajo dolgoroÄ?ne posledice. Na najbliĹžje boste zato naredili moÄ?an vtis in popravili svoje napake iz preteklosti, ko ste bili veliko bolj sebiÄ?ni. Ĺ˝al boste zaradi svoje odloÄ?itve morali globoko seÄ?i v Ĺžep. Zna se zgoditi, da boste do zaÄ?etka pomladi kmalu po plaÄ?i ostali skoraj brez denarja. NaloĹžba, ki ste jo naÄ?rtovali lani, bo morala poÄ?akati. Zaradi stresov bo vaĹĄ imunski sitem oslabljen, zato boste moÄ?no izpostavljeni virusom. Vitamini so le del reĹĄitve.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Skupno novoletno sreÄ?anje Ĺ˝e od vsega zaÄ?etka vodstva Univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje pripravljajo skupno novoletno praznovanje Ä?lanov SneĹžinke so se iz obljub prestavile v resniÄ?nost in obljubljale pravo ponovoletno praznovanje. V Hotel Paka smo prihajali dobre volje, saj smo v tem prostoru Ĺže doĹživeli prijeten veÄ?er.

Nevenka Hvalec, ki je vodila uvodni program, je z nami delila besede Frana MiliÄ?inskega JeĹžka: ÂťPesmi sladke, kakor med bomo igrali, peli spet in zaplesali ‌ Za takojĹĄno uresniÄ?itev povedanega so poskrbele pevke vokalne skupine Lastovke, mentorice Tadeje Cigale, s pianistko Fijo SeliÄ?, ki so zapele pesem o jelenu Rudolfu in njegovem rdeÄ?em nosu ter ĹĄe eno hudomuĹĄno, Nos. Da so bile bolj prepreÄ?ljive, so imele ĹĄe opremo jelenÄ?kovo ‌ Predstavili so se ĹĄe KroĹžek pesniĹĄtva in recitiranja, mentorice Nevenke Hvalec, citrarke Marjanke, mentorice Irene Tepej. Dramski kroĹžek, mentor Karli ÄŒretnik, se je

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Ne bo vam do druĹženja in pogovorov, ne z domaÄ?imi ne s prijatelji. Ti se bodo kmalu zaÄ?eli spraĹĄevati, kaj se dogaja z vami. Njihova skrb bo ob tem iskrena.

VaĹĄa odloÄ?itev bo, ali jim boste zaupali, zakaj ste takĹĄni, kot ste. Ĺ˝e dolgo namreÄ? niste bili tako razoÄ?arani nad potezami ljudi, ki vam reĹžejo kruh. PoÄ?utili se boste ujeti v prostoru in Ä?asu. Nikar se ne predajte maloduĹĄju, saj bo to najslabĹĄe, kar se vam lahko zgodi.

Obisk prijatelja, ki vam bo Ĺželel pomagati, vam bo godil. Poleg tega boste izvedeli nekaj, kar so vam svojci prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. Ne boste, konÄ?no boste videli luÄ? na koncu tunela.

Devica od 24. 8. do 22. 9.

Ĺ˝al ne boste najboljĹĄe volje, vsaj veÄ?ino dni v novem tednu ne. Izjema bo sobota, ki jo morate v celoti izkoristiti. Priznajte si, da ste bili Ĺže v hujĹĄi krizi, pa se niste poÄ?utili tako slabo, kot se trenutno poÄ?utite. Znebiti se morate obÄ?utka krivde, saj je prav ta kriv za vaĹĄe poÄ?utje. Tudi vi ste le Ä?lovek, ki dela tudi nenamerne napake. NiÄ? ni zamujeno, marsikaj ĹĄe lahko popravite. Tudi finanÄ?no stanje ni skrb vzbujajoÄ?e, pa Ä?eprav se vam zdi, da je. Padli ste v zaÄ?aran krog skrbi, sedaj morate najti pot iz njega. ÄŒustveno stabilnost vam lahko da ljubezen, nova ali stara. Zaupajte ji, kaj se vam dogaja, skupaj bosta naĹĄla reĹĄitev, ki vas bo pomirila.

Tehtnica od 23. 9. do 23. 10.

predstavil z igro Jutranje prigode v domu za varstvo odraslih, ki jo je napisal animator kroĹžka Janko KaliĹĄnik, solopevka Anja Fajfar je nastopila ob spremljavi kitare Gorazda Planka, ki je mentor kitaristom, na koncu zanimivega programa pa je ĹĄe Fanika German, pevka Lastovk, tokrat ob spremljavi kitare nastopila

kot vokalistka. Preden smo zaplesali, se slikali in pojedli torto UNI3 2020, se je Nevenka poslovila s pesmijo JeĹžka: ÂťProsim za pardon! Oprostite, moj Ä?as je preÄ?! Saj morda ĹĄe kdaj vrnem se nazaj. Takrat pa veÄ?! Prosim za pardon! Smem oditi? Hvala! Lep pozdrav! Pa ĹĄe kterikrat pridem pokramljat, Ä?e vam je prav. Pro-

sim za pardon! Oprostite, zdaj moram preÄ?. Kaj ĹĄe govorim! Od srca Ĺželim vam tisoÄ? sreÄ?!ÂŤ Kdor dvomi, da se imamo v skupini univerze za tretje Ĺživljenjsko obdobje Velenje lepo, mu povemo: 412 Ä?lanov v 45 kroĹžkih nam verjame. Predsednica Zdenka UrĹĄnik je dodala: ÂťPridruĹžite se na đ&#x;”˛ M. Skrt m!ÂŤ

44. planinski ples tokrat na drugi lokaciji

UspeĹĄen 5. velenjski Futsal turnir Velenje, 18. januar – Minulo soboto je v RdeÄ?i dvorani ves dan potekal peti turnir v dvoranski razliÄ?ici nogometa, ki se igra z ekipami ĹĄtirih igralcev in vratarja. Futsal je ĹĄe bolj dinamiÄ?en od klasiÄ?nega nogometa in je priljubljena rekreacija za marsikaterega ljubitelja tega ĹĄporta.

Turnir Velenje Futsal je tudi letos organiziral VelenjÄ?an Sead Jahić s prijatelji, ki si radi ogledajo dobro tekmo, ĹĄe posebno pa na domaÄ?em terenu. Veseli jih, da lahko ob podpori Mestne obÄ?ine Velenje in sponzorjev prirejajo turnirje, ki so priljubljeni po vsej Sloveniji, saj med ljubiteljskimi ekipami veljajo za ene najbolje organiziranih in najbolj obiskanih ter po kakovosti prijavljenih ekip tudi zelo konkurenÄ?nih. Ĺ˝elijo pa si, da bi lahko nivo

Prekipevali boste od energije. Morda je zato sedaj Ä?as, da premislite o vsem, kar se vam dogaja zadnje Ä?ase, saj ste zelo pozitivno naravnani. Bodite realni, tokrat res ne smete sanjati. Imate priloĹžnost, ki jo lahko izkoristite le, Ä?e boste vedeli, kaj si Ĺželite v prihodnosti. Ne mislite le nase, upoĹĄtevajte tudi Ĺželje in potrebe druĹžinskih Ä?lanov. Sprememba bo vplivala na vse. Optimizem vas bo zapustil, Ä?e boste hoteli pred odloÄ?itvijo odgovoriti na vsa odprta vpraĹĄanja. Ĺ˝e v roku enega tedna boste vseeno dobili toliko odgovorov, da bo odloÄ?itev laĹžja. Zdravje? Ne boste Ä?isto zadovoljni z njim, a boste vedeli, kaj se dogaja.

obdrĹžali tudi v prihodnje in ga ĹĄe dvignili, tako pa Velenje uveljavili kot mesto futsala, kamor bi igralci in gledalci ĹĄe naprej z veseljem prihajali. ÂťVelenje si to zasluĹži,ÂŤ pravi organizator.

LetoĹĄnjega turnirja, ki je imel tudi mednarodno noto, se je udeleĹžilo 24 ekip iz krajev od Ljutomera do Kopra, dve sta priĹĄli iz Bosne in Hercegovine, ena pa iz HrvaĹĄke. Naposled se je na igriĹĄÄ?u RdeÄ?e dvorane pomerilo krepko Ä?ez 200 igralcev, turnir pa sta popestrili tudi tekma vete-

ranov NK Rudar in NK KlateĹži Celje ter tekma Ä?lanov otroĹĄke selekcije NK Rudar.

Zmagala je ekipa TTG z igralci iz Ljubljane in z velenjskim sponzorjem, druga je bila domaÄ?a ekipa Korektbau, tretje mesto pa je zasedla ekipa Top-Kop s KoroĹĄke. NajboljĹĄi strelec turnirja je bil SaĹĄo KovaÄ?eviÄ? iz TTG, najboljĹĄi igralec Robi MatiÄ? iz Korektbau, najboljĹĄi vratar pa Nejc Berzelak iz TTG. Razdelili so si 1700 evrov vreden nagradni sklad. đ&#x;”˛

tf, foto: Vid Sajko

Ljubezen bo povsod okoli vas, vi pa je ne boste niti opazili. Tudi zato, ker tega trenutno ne zmorete. NiÄ? vam ne bo pomenilo, ko vam jo bo pokazal partner, malo veÄ? pa, ko vam jo bodo pokazali drugi druĹžinski Ä?lani. Sploh se ne zavedate, kako vaĹĄe obnaĹĄanje puĹĄÄ?a sledi nanje. Zelo jih skrbi za vas, vi pa v teh dneh ne boste naredili niÄ? za to, da bi jim lahko odleglo. Ja, tudi vas skrbi, saj Ä?utite, da se vam je telo zaÄ?elo upirati. Doslej ste imeli sreÄ?o, tokrat se lahko zgodi, da je ne boste imeli. Zato Ä?im prej opravite vse potrebno, da boste vedeli, pri Ä?em ste. Negotovost je hud napor za telo in duĹĄo.

Ĺ korpijon od 24. 10. do 22. 11.

ÄŒe vam dogovor, kako preĹživeti ta vikend, ki ste ga sklenili iz slabe vesti, ne odgovarja, imate ĹĄe Ä?as, da si premislite. Poskrbite le, da razlog ne bo preveÄ? za lase privleÄ?en. Morda bi tokrat poskusili z resnico, po navadi ta najbolj zaleĹže.

Priznajte, da trenutno nimate volje za potepanje in veseljaÄ?enje. Ves Ä?as namreÄ? mislite na nekoga, ki ga ni veÄ? v vaĹĄi bliĹžini. Tuhtanje, kako bi to spremenili, pa vas vedno bolj utruja. Zato so vaĹĄi nasmehi zlagani, dobra volja, ki jo pogosto igrate, pa je le maska pred svetom.

SpraĹĄevali se boste, ali imate trenutno dovolj moÄ?i, da svoje Ĺživljenje spet obrnete na glavo. ÄŒe jo imate, ne oklevajte!

Strelec od 23. 11. do 22. 12.

Velenje – V soboto, 25. januarja, ob 19. uri bo Planinsko druĹĄtvo Velenje pripravilo 44. planinski ples. Tokrat prviÄ? v Kolodvorski restavraciji v Velenju. Na vabilo so zapisali, da Ĺželijo z domaÄ?im ansamblom Smeh popestriti druĹĄtveno dejavnost, predvsem pa tudi tako podoĹživeti skupna planinska doĹživetja in oblikovati planinske izzive.

Predsednica druĹĄtva Alenka Es nam je povedala, da je bilo v preteklem letu planinskih doĹživetij veliko. VeÄ? kot 100 so jih organizirali. Med veÄ?jimi je omenila dve planinarjenji, in sicer po otoku Lastovu, ki se ga je udeleĹžilo 100 ljubiteljev rekreacije in lepe narave, ter po Tatrah. LetoĹĄnja veÄ?ja izziva, ki so ju predvideli v delovnem programu, pa bosta planinarjenji po otoku PeljeĹĄac ter po gorah v Albaniji. Na vpraĹĄanje, ali predstavlja planinski ples enega veÄ?jih prihodkov druĹĄtva, je Esova odgovorila: ÂťNe. Bolj pozitivna nula. Na manjĹĄo lokacijo smo ga prestavili zaradi manjĹĄih stroĹĄkov. Sicer pa kot predsednica Ĺželim ohraniti tradicijo naĹĄih prednikov. Poleg pohodov in planinskih izletov je namreÄ? lahko tudi ples ena od oblik druĹženja, sreÄ?anj tistih, ki nam je planinarjenje blizu.ÂŤ đ&#x;”˛

tp

Ĺ˝eleli si boste, da bi lahko skozi Ĺživljenje stopali bolj samostojno, brez tega, da morate ves Ä?as misliti na druge. Ĺ˝eleli si boste, da bi bili sami. A to bo le prehodna faza, saj boste ĹĄe nekaj dni moÄ?no jezni na partnerja. To, kar vam je prikrival, pove veÄ? o njem kot o vas. Vseeno vas bo bolelo, da vam ne zaupa. Sploh, ker se ves Ä?as trudite, da ste zelo odkriti z njim. Sedaj se boste zaprli vase. Molk boste teĹžko prenaĹĄali, ĹĄe teĹžje ga bo partner. Tudi, ko se bo poskuĹĄal odkupiti, tokrat ne boste tako zlahka popustili.

Predvsem pa mu ne boste nikoli veÄ? zaupali. To bo teĹžko breme za vajino skupno prihodnost. NiÄ? Ä?udnega, da boste slabo spali.

Kozorog od 23. 12. do 20. 1.

ÄŒeprav ste po naravi precej prilagodljivi, vsega niste pripravljeni sprejeti le zato, da bi bil mir v hiĹĄi. Zato boste vztrajali pri odloÄ?itvi, ki ste jo sprejeli Ĺže pred prihodom leta 2020. Ne bo vam teĹžko, Ä?e boste morali popustiti, saj bo vaĹĄ cilj jasen.

Vse do torka ne boste vedeli, kaj se dogaja. Nestrpno boste priÄ?akovali odgovor na vaĹĄo ponudbo, a ga ne boste doÄ?akali. Tokrat bo molk zgovoren, saj vam bo vsak dan bolj jasno, da se nasprotna stran umika iz dogovora. ÄŒutite sicer, da Ĺželja obstaja, a vaĹĄi pogoji so oÄ?itno prehudi, da bi v kratkem sklenili dogovor. Ne obupajte, iĹĄÄ?ite naprej. ÄŒas preĹživljajte le s pozitivnimi ljudmi.

Vodnar od 21. 1. do 18. 2.

Bolj, ko boste gledali na uro, hitreje bo tekel Ä?as. Z njim pa vam bo tekla tudi voda v grlo, saj se obdobje, ko ĹĄe lahko kaj storite, da bi prepreÄ?ili popolno spremembo vaĹĄega Ĺživljenja, izteka. ÄŒeprav se tega zavedate, si tega ne boste pot k boljĹĄemu poÄ?utju. Poleg tega boste samo na tak naÄ?in spet priĹĄli v stik z dogajanjem. Ker bo v prihodnjih tednih za vas pomembna vsaka informacija, ki bi vas lahko popeljala iz sive cone negotovosti, je to ĹĄe toliko bolj pomembno. Marsikdo ve, kaj vse zmorete, zato bodo ponudbe iskrene.

Ni pa reÄ?eno, da bodo med njimi tudi take, ki bi vam bile vĹĄeÄ?. Ena bo vseeno izstopala, a se boste bali, da ne bo vĹĄeÄ? vaĹĄemu partnerju, zato jo boste zavrnili.

Ribi od 19. 2. do 20. 3.

Razjedalo vas bo ljubosumje, a ne do partnerja. Ljubosumni boste na ljudi, ki bodo sreÄ?ni. Vi tega Ä?ustva trenutno ne obÄ?utite. NajveÄ?ja teĹžava je, da ĹĄe sami ne veste, zakaj je tako. Pri delu ste uspeĹĄni, doma imate ljubeÄ?ega partnerja. Vseeno pa trenutno ne vidite pravega smisla svojega Ĺživljenja. Pogovorite se sami s seboj.

Odkrito si priznajte, da vas nezadovoljstvo razjeda iz vam znanih in neznanih razlogov. Poskusite zaÄ?eti odpravljati neznane, saj do odgovorov ne bo teĹžko priti. Le iskreni morate biti, do sebe in do drugih. V naslednjih dneh boste Ĺžalost in nezadovoljstvo tolaĹžili z nakupi. VeÄ?ina bo nepotrebnih.

Naš čas, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

23. januarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.15 15.45 16.00 16.05 16.10 16.25 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.20 00.45 01.10 02.05

04.00 06.00 09.45 10.30 11.00 13.10 14.00 16.30 17.10 18.05 18.55 19.20 20.00 20.45 22.15 22.45 00.15 00.50

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Resničnostna Županova Micka, slov. nan.

Skrivnosti mest II.: Bejrut, brit. dok. ser., 2/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Moje mnenje TV-izložba Slovenci v Italiji Brez meja - Határtalan TV-izložba Penelopa, risanka Jurij in Pavel, risanka Timi gre, risanka Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Socialno vedenje živali, odd. o znanosti Na kratko: Ekonomija pozornosti Sovice, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Osmi dan Bauhaus - nova doba, nemška nad., 5/6 Ugriznimo znanost: Socialno vedenje živali, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Izgorelost: program za samouničenje, dok. film Dobro jutro Dober dan Biatlon - SP: posamična tekma (M), prenos s Pokljuke Himalajski vrhovi treh Slovenk, dok. feljton Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Ženske morja, korejska dok. odd.

Firbcologi, odd. za otroke Videotrak Svilna pot z Joanno Lumley: Gruzija in Azerbajdžan, britanska dok. ser., 2/4 Cavalleria rusticana, opera v izvedbi neapeljskega gledališča San Carlo Ambienti Biatlon - SP: posamična tekma (M), posnetek s Pokljuke Videotrak Info kanal

23. januarja 2020

Sobota,

24. januarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 11.55 13.00 13.30 15.20 15.55 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.55 22.00 22.55 01.15 01.40 02.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Tista črna kitara, slovenska nan., 15/20 Skrivnosti mest II.: Baku, britanska dok. ser., 3/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Mali izumitelj, kratki dok. film Plesna akademija, avstralska nad. za mlade, 3/4 Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda! - izbor Infodrom Bacek Jon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Šaljivci 2019, 10 let delovanja ansambla, 1. del Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Kinoteka: Tokijska zgodba, japonski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

25. januarja

06.10 07.00 07.10 07.15 07.20 07.25 07.40 08.00 08.25 08.50 09.00 09.25 10.10 10.20 10.55 11.20 11.40 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 15.05 15.50 16.30 17.00 17.20 17.35 18.00 18.10 18.40 18.50 18.55 19.00 20.00

04.00 06.00 08.10 08.55 09.40 11.20 12.40 13.20 14.00 16.05 16.35 17.50 19.30 20.20 22.00 22.50 23.30 00.05 01.25

Info kanal Napovedujemo Videotrak Alpe-Donava-Jadran Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Banskega Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), prenos iz Kitzbühla O živalih in ljudeh, izob. odd.

Musica creativa: Slovenski mladinski pihalni orkester, Nataša Zupan in Gašper Salobir Biatlon - SP: posamična tekma (Ž), prenos s Pokljuke Na vrtu, izob. odd.

Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), posnetek iz Kitzbühla Rokomet - evropsko prvenstvo: polfinale, prenos iz Stockholma Videotrak Rokomet - evropsko prvenstvo: polfinale, prenos iz Stockholma Televizijski klub: Ljubim ga, vendar on ljubi njega Zadnja beseda! - izbor Videotrak Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (M), posnetek iz Kitzbühla Info kanal

21.30 21.55 23.45 00.10 01.05

12.50 13.45 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.10 22.00 22.35 23.25 00.15 01.05 01.55 02.30

24UR, pon.

OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Tri mucke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 31. del Sreča najde pot1. sez., 128. del Jutranja ptica, 1. sez., 3. del Jutranja ptica, 1. sez., 4. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 11. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 12. del Reka ljubezni, 2. sez., 32. del Sreča najde pot, 1. sez., 129. del Moja boš, 2. sez., 3. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 5. del Jutranja ptica, 1. sez., 6. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 1. sez., 13. del 24UR zvečer Ugrabljeni, 1. sez., 4. del Lucifer, 2. sez., 5. del Vikingi, 6. sez., 9. del Dobri zdravnik, 1. sez., 13. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 AKTUALNO: Začetek nadomestne novogradnje SB Celje 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverinice iz Rezije, gledališka igra Vrtca Velenje 18:30 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre 18:40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:05 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: ans. Braneta Klavžarja, ans. Biseri 21:15 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:20 Jesen življenja, ponovitev 21:50 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre 21:55 Videospot dneva 22:00 Iz oddaje Dobro jutro 22:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

06.00 07.00 07.01 07.35 08.00 08.10 08.20 08.35 09.30 10.20 11.10 12.00 12.50 13.45 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.55 22.30 22.35 00.15 02.00 02.50 03.25

24UR, pon.

OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Tri mucke, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 32. del Sreča najde pot1. sez., 129. del Jutranja ptica, 1. sez., 5. del Jutranja ptica, 1. sez., 6. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 13. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 14. del Reka ljubezni, 2. sez., 33. del Sreča najde pot1. sez., 130. del Moja boš, 2. sez., 4. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 7. del Jutranja ptica, 1. sez., 8. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 2. sez.

Dobri zdravnik, 1. sez., 14. del 24UR zvečer Eurojackpot Poročni zvonovi, ameriški film Popoln ulov, ameriški film Dobri zdravnik, 1. sez., 14. del 24UR zvečer, pon.

Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Kmetijski razgledi 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Miš maš, otroška oddaja 18:40 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Luka Ovčjak, tuba 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Popotniške razglednice: Ekvador 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Luka Ovčjak, tuba 22:15 Videospot dneva 22:20 Iz oddaje Dobro jutro 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:30 Nočni program

Kultura, Odmevi Čebelice: Mucka z balonom Lojzek, risanka Rija in Krokodil, risanka Mišo in Robi, risanka Ernest in Celestinca, risanka Marcelino Kruh in vino, ris. nan.

Kviz, lutkovna odd. za otroke Ribič Pepe, odd. za otroke Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Male sive celice: OŠ Maksa Durjave Maribor in OŠ Križevci Infodrom Plesna akademija, avstralska nad. za mlade, 4/4 Ugriznimo znanost: Socialno vedenje živali, odd. o znanosti TV-izložba Tednik Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Zadnja beseda! - izbor Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 17/22 Ekipa Bled, slov. nad., 1/18 Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Duhovni utrip Slovenski magazin Ozare Ambienti Hej, hej, Šapice!, risanka Mandi: Detektiva, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Bob leta 2019, prenos iz SNG Maribor Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Smrt v hotelu Nile Hilton, koprodukcijski film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

26. januarja

07.00 07.05 07.10 07.20 07.45 07.50 08.00 08.10 08.20 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.20 09.30 09.40 09.50 10.00 10.25 10.40 11.05 11.25 11.30 12.10 13.00 13.25 14.50 15.05 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 20.55 21.40 22.10 23.30 23.35 00.00 00.55

04.00 06.00 07.00 09.10 09.40 11.10 13.00 14.00 14.45 16.10 18.20 20.00 20.45 21.30 22.20 22.40

06.00 07.00 07.01 07.35 08.00 08.05 08.10 08.20 08.35 09.30 10.20 11.10 12.00

Nedelja,

23.30 00.30 02.05

Info kanal Videotrak Najboljše jutro Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Banskega Alpsko smučanje - SP: smuk (M), prenos iz Kitzbühla Biatlon - SP: mešana štafeta dvojic, prenos s Pokljuke Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posnetek iz Idreja Biatlon - SP: mešana štafeta, prenos s Pokljuke Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), ekipna tekma, prenos iz Zakopan Rokomet - evropsko prvenstvo: tekma za 3. mesto, prenos iz Stockholma Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, posnetek iz Piancavalla Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), posnetek iz Râsnova Zvezdana: Kvantna Vida Simfonična ekstaza na Kitajskem, dok. film Simfonična ekstaza II, 1. del, koncert Videotrak Alpsko smučanje - SP: smuk (M), posnetek iz Kitzbühla Info kanal

04.00 06.00 06.50 07.35 07.50 08.25 09.10 10.15 12.00 13.20 14.45 15.55 17.50 18.30 19.05 19.30 20.00

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.25 08.35 08.45 09.10 09.25 09.30 09.55 10.25 10.55 11.50 12.20 12.50 13.25 14.00 15.45 17.55 18.50 18.55 20.00 21.40 23.50 01.55

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Tri mucke, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Pikica in Pepermint, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 13. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 14. del Kuharski mojster, 8. sez.

Vrtičkanje Lepo je biti sosed, 1. sez., 8. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 9. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 10. del Beethoven 3, ameriški film Kratki stiki, slovenski film Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Vroči pregon, ameriški film Življenje v miru, ameriški film Riba po imenu Wanda, ameriški film Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozbavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, otroška oddaja 09:40 Jutranji pogovori 1 11:10 AKTUALNO: Za pravice delavcev 12:10 Videospot dneva 12:15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13:10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 13:40 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozab.

16:00 Jutranji pogovori 2 17:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Pia Landeker, Petja Emeršič, klavir 17:35 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Zverinice iz Rezije, gledališka igra Vrtca Velenje 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Ana Pavić, harfa 18:35 Dotiki gora: Baba in Ostri vrh 18:55 Vrtnarski kotiček 19:05 Videospot dneva 19:10 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2725. VTV magazin 20:30 Športnik leta 2019 Zgornje Savinjske doline, posnetek prireditve 22:00 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: 5. razred baleta GŠ Velenje 22:05 Popotniške razglednice: Ekvador 23:05 Lestvica zabavnih in narodnozab.

23:30 Nočni program

21.30 21.40 22.35 23.50 00.35 02.05

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.50 08.15 08.25 08.35 08.45 09.10 09.25 09.50 10.20 10.50 11.45 12.15 12.50 13.25 14.55 16.30 18.50 18.55 20.00 21.45 23.55 02.00 03.00

Kravica Katka, risanka Milan, risanka Profesor Baltazar, risanka Biba se giba, risana nan.

Lojzek, risanka Timi gre, risanka Malčki, risanka Žanov svet, risanka Sovice, risanka Knjiga o džungli, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka A veš, koliko te imam rad, ris.

Vse o Rozi, risanka Zmedi gre v Zakajzato, risanka Muk, risanka Objemi me, risanka Bacek Jon, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris. Žogomet, avstralska otroška nad., 6/13 TV-izložba Prisluhnimo tišini TV-izložba Ozare Obzorja duha: Pogovarjala sta se Ljudje in zemlja, izob. odd.

Prvi dnevnik, Šport, Vreme Šaljivci 2019, 10 let delovanja ansambla, 1/2 TV-izložba Podeželski zdravnik, fran. film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Muk, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Jezero, slovenska nad., 6/6 Z Mišo Poročila, Šport, Vreme Schindler, brit. dok. film Za lahko noč: Dežek, Frane Milčinski Ježek, Nika Vistoropski in Miro Božič Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Koda Glasbena matineja: Slovenski ljudski plesi: Tolminske ravne Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz Banskega Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kitzbühla Biatlon - SP: skupinski start (Ž), prenos s Pokljuke Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kitzbühla Biatlon - SP: skupinski start (M), prenos s Pokljuke Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Zakopan Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek - sprint, posnetek iz Oberstdorfa Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), 2. vožnja, posnetek iz Râsnova Smučanje prostega sloga - SP: smučarski kros, posnetek iz Idreja Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom - mešane dvojice, posnetek iz Piancavalla Rokomet, evropsko prvenstvo (M), finale, posn. iz Stockholma Žrebanje Lota Svobodne kitare, am. dok. odd.

Vikend paket Videotrak Šport Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Robojajčki, ris.

Super krila, ris.

PJ Masks – Pižamarji, ris.

Tri mucke, ris.

Ruby Mavrica, ris.

Maša in medved, ris.

Mašine pripovedke, ris.

Tri mucke, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Viking Viki, ris.

Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris.

Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 15. del Maggie & Bianca: Modni frendici, 3. sez., 16. del Kuharski mojster, 8. sez.

Lepo je biti sosed, 1. sez., 11. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 12. del Lepo je biti sosed, 1. sez., 13. del Dan najlepših sanj Poročni zvonovi, ameriški film Na žaru 24UR vreme 24UR Upokojitev v stilu, ameriški film Mož iz agencije U.N.C.L.E., ameriški film Kratki stiki, slovenski film Preverjeno, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Miš maš, otroška oddaja 09:40 2724. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:10 Vrtnarski kotiček 10:20 2725. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:50 AKTUALNO: Začetek nadomestne novogradnje SB Celje 11:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:20 Jutranji pogovori 1 13:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14:30 Videostrani, obvestila 17:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 17:55 Napovedujemo 18:00 Mojca in medvedek Jaka: Halo, halo 18:25 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre 18:30 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 NAJ VIŽA: ans. Braneta Klavžarja, ans. Biseri 21:15 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Luka Ovčjak, tuba 21:20 Jutranji pogovori 2 22:50 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:15 Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

27. januarja

06.25 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.20 15.50 16.05 16.15 16.30 17.00 17.25 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.25 23.25 23.30 00.30 01.00 01.50

04.00 06.00 09.30 10.15 10.25 10.50 11.40 14.20 15.15 16.05 17.15 18.00 18.55 19.20 20.00 20.50 21.40 22.30 23.20 23.55

06.00 07.00 07.01 07.35 08.00 08.10 08.20 08.35 09.30 10.20 11.10 12.00 12.50 13.45 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.05 21.55 22.30 00.00 00.50 01.40 02.15

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Glasbene korenine, slovenska nan., 16/20 Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, britanska dok. ser., 1/2 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Sveto in svet: Kako se rešiti iz pasti spletne pornografije TV-izložba S-prehodi: Luigia Negro in Živa Gruden Rojaki Dober dan, Koroška TV-izložba Oblakov kruhek, risanka Zmajči zmaj, risanka Ribič Pepe, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Zadnja beseda! - izbor Malčki: Buča, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Opus: Portret Svaniborja Pettana Glasbeni večer Luka Šulić igra temo iz filma Schindlerjev seznam Orkester Slovenske filharmonije, dirigent Charles Dutoit (L. M. Škerjanc, C. Saint-Saëns) Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Čebelice: Mucka z balonom Zlatko Zakladko: Muzej na Stari gori Obzorja duha: Pogovarjala sta se Dobro jutro Dober dan Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Ama Dablam, izsanjane sanje, dok. film Ljudje in zemlja, izob. odd.

Ikar - sen o letenju, nem. dok. odd.

Studio Kriškraš, lutkovna odd. za otroke Videotrak Peš po ameriških celinah, potopis, 1/4 Bauhaus - nova doba, nemška nad., 6/6 Šoa.Teža molka, dok. film Nekropola, TV-priredba gledališke predstave Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 33. del Sreča najde pot, 1. sez., 130. del Jutranja ptica, 1. sez., 7. del Jutranja ptica, 1. sez., 8. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 15. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 16. del Reka ljubezni, 2. sez., 34. del Sreča najde pot, 1. sez., 131. del Moja boš, 2. sez., 5. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 9. del Jutranja ptica, 1. sez., 10. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Dobri zdravnik, 1. sez., 15. del 24UR zvečer Gospod, odpusti mi, 1. sez., 2. del Vikingi, 6. sez., 10. del Dobri zdravnik, 1. sez., 15. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2725. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:40 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 AKTUALNO: Varnost na smučiščih 18:45 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:35 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 18:45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:10 Videospot dneva 19:15 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Dober večer, g. predsednik: mag.

Dejan Židan 21:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 21:05 NAJ VIŽA, oddaja z narodnozabavno glasbo 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje 22:40 Videospot dneva 22:45 Iz oddaje Dobro jutro 23:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:55 Nočni program

Sreda,

28. januarja

06.20 07.00 10.05 11.00 11.15 12.00 13.00 13.35 14.25 14.45 15.00 15.15 15.45 15.50 16.00 16.10 16.25 17.00 17.30 18.05 18.20 18.55 19.00 20.00 20.45 21.55 22.00 22.50 23.50 00.20 01.10

04.00 06.00 09.40 10.25 11.00 13.50 14.30 14.55 16.05 17.40 18.45 19.10 19.50 20.40 21.40 22.35 23.55 00.10 00.55 01.30 03.00

06.00 07.00 07.01 07.35 08.00 08.10 08.20 08.35 09.30 10.20 11.10 12.00 12.50 13.45 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 22.50 23.25 00.15 01.05 01.55 02.30

29. januarja

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Maturantska, slovenska nan., 17/20 Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, britanska dok. ser., 2/2 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Studio City TV-izložba Duhovni utrip TV-izložba Potepanja - Barangolások Simfonorije, risanka Mili in Moli, risanka Profesor Baltazar, risanka Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Firbcologi, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda A veš, koliko te imam rad, ris.

Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nad., 18/22 Mehanizem zločina, fran. dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Slovenija - 30: Sestop z oblasti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.15 06.55 07.00 10.05 11.00 11.15

Info kanal Napovedujemo Videotrak Opus: Portret Svaniborja Pettana Dobro jutro Dober dan Slovenski magazin Ljubljana, London, New York Tugo Šušnik, dok. film Bob leta 2019, posnetek iz SNG Maribor Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Schladminga Moja soba: Anais, resničnostna odd.

Videotrak Judo: SP, posnetek iz Tel Aviva Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Schladminga Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek Taksi, iranski film Kaj govoriš? = So vakeres?

Zadnja beseda! - izbor Videotrak Šport Info kanal

01.25

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 34. del Sreča najde pot, 1. sez., 131. del Jutranja ptica, 1. sez., 9. del Jutranja ptica, 1. sez., 10. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 17. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 18. del Reka ljubezni, 2. sez., 35. del Sreča najde pot, 1. sez., 132. del Moja boš, 2. sez., 6. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 11. del Jutranja ptica, 1. sez., 12. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Dobri zdravnik, 1. sez., 16. del Preverjeno 24UR zvečer Lucifer, 2. sez., 6. del Črni seznam, 5. sez., 1. del Dobri zdravnik, 1. sez., 16. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 Dober večer, g. predsednik: mag.

Dejan Židan 11:15 Videospot dneva 11:20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11:45 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 12:10 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Kmetijski razgledi 18:30 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre 18:35 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 19:00 Videospot dneva 19:05 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 2726. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 20:30 Dotiki gora: Anina pot 20:50 Športnik leta 2019 Zgornje Savinjske doline, posnetek prireditve 22:20 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre ( 22:25 Videospot dneva 22:30 Iz oddaje Dobro jutro 23:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:45 Nočni program

11.40 11.55 13.00 13.35 14.20 14.35 15.10 15.40 15.50 16.05 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.55 19.00 20.05 21.55 22.00 22.50 23.35 00.05 00.30

04.00 06.00 10.45 11.30 12.05 15.00 15.45 16.30 17.55 18.50 19.15 19.50 20.00 21.00 22.00 22.55 23.50 00.20

06.00 07.00 07.01 07.35 08.00 08.10 08.20 08.35 09.30 10.20 11.10 12.00 12.50 13.45 14.45 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 21.50 22.25 23.15 00.05 00.55 01.45 02.20

Kultura, Odmevi TV-izložba Dobro jutro, Poročila Dober dan TV-izložba Začnimo znova: Mar jim je za Maria, slovenska nan., 18/20 TV-izložba Skrivnosti človeškega telesa: Rast, brit.-am. dok. ser., 1/3 Prvi dnevnik, Šport, Vreme Z Mišo TV-izložba Osmi dan Mostovi, magazinska inf. odd.

Rojaki TV-izložba Male sive celice: OŠ Maksa Durjave Maribor in OŠ Križevci Poročila ob petih, Šport, Vreme Tipično slovensko: Harmonika, izobraževalno-dok. film 50 knjig, ki so nas napisale: Simon Gregorčič: Poezije Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Let domov, belgijskonemški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil: Neda Bric Tipično slovensko: Harmonika, izobraževalno-dok. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Koda Dobro jutro Dober dan Ambienti Vikend paket Skrivnosti mest II.: Lizbona, britanska dok. ser., 1/3 Ribič Pepe, odd. za otroke Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Marius Petipa, francoski velikan ruskega baleta, francoski dok. film Moje mnenje Deklina zgodba (I.), am. nad., 4/10 Strah ostane, dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris.

Tačke na patrulji, ris.

Tri mucke, ris.

Maša in medved, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Reka ljubezni, 2. sez., 35. del Sreča najde pot, 1. sez., 132. del Jutranja ptica, 1. sez., 11. del Jutranja ptica, 1. sez., 12. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 19. del Pohlepna gospa Fazilet, 2. sez., 20. del Reka ljubezni, 2. sez., 36. del Sreča najde pot, 1. sez., 133. del Moja boš, 2. sez., 7. del 24UR popoldne Jutranja ptica, 1. sez., 13. del Jutranja ptica, 1. sez., 14. del 24UR vreme 24UR Sanjski moški Hrvaške, 1. sez.

Dobri zdravnik, 1. sez., 17. del 24UR zvečer Ugrabljeni, 1. sez., 5. del Lucifer, 2. sez., 7. del Črni seznam, 5. sez., 2. del Dobri zdravnik, 1. sez., 17. del 24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči

08:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 08:55 Napovedujemo 09:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 09:05 DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 10:15 2726. VTV magazin, regionalna informativna oddaja 10:45 Videospot dneva 10:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11:15 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 11:45 Videostrani, obvestila 15:30 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 16:00 Regionalne novice, dnevno informativni program 16:05 Dobro jutro, ponovitev 17:15 Videostrani, obvestila 17:55 Napovedujemo 18:00 Ustvarjalne iskrice 18:40 Regionalne novice, dnevno informativni program 18:45 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Erika Sitar, tolkala 18:50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19:15 Videospot dneva 19:20 Videostrani, obvestila 19:55 Napovedujemo 20:00 Na obisku … pri Matjažu Lesjaku 21:00 Regionalne novice 21:05 POP CORN, glasbena oddaja 22:05 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Erika Sitar, tolkala 22:10 Videospot dneva 22:15 Iz oddaje Dobro jutro 23:00 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih 23:25 Nočni program

NaĹĄ Ä?as, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 21

OBAMA, MICHELLE: Moja zgodba od - odrasli/929 - Biografije Ko je bila majhna, je bil svet Michelle Robins juĹžni ÄŒikago, kjer sta si z bratom Craigom delila sobo v majhnem stanovanju preproste druĹžine srednjega razreda, v kateri sta ju starĹĄa Fraser in Marian Robinson uÄ?ila, naj bosta vedno in predvsem poĹĄtena, odkrita in neustraĹĄna. Toda Ĺživljenje je Michelle kmalu popeljalo precej dlje: od predavalnic Princetona, kjer je prviÄ? spoznala, kako je biti edina Ä?rnka v sobi, do zastekljene poslovne stavbe, kjer je delala kot vplivna odvetnica

pripoveduje svojo zgodbo, nas tudi druge postavlja pred preizkuĹĄnjo: kdo smo in kaj bi radi postali?

BAGOLA, ALJOĹ A: Kako izgoreti in vzeti Ĺživljenje v svoje roke od - odrasli/159.9 - Psihologija AljoĹĄa Bagola, eden najbolj priznanih in najveÄ?krat nagrajenih slovenskih oglaĹĄevalskih kreativnih direktorjev, izvrsten pripovedovalec zgodb, priljubljen predavatelj in kolumnist, s knjigo Kako izgoreti prinaĹĄa iskreno izpoved o sooÄ?enju z izgorelostjo.

Z bistroumnimi miselnimi obrati in domiĹĄljenimi besednimi igrami nas mojstrsko popelje med navdihujoÄ?e Ĺživljenjske zgodbe, pretresljiva spoznanja, nepriÄ?akovane uvide

VELENJE ÄŒetrtek, 23. januar 8.00

ParkiriĹĄÄ?e pri bazenu Valvazorjeva kroĹžna pot, UNI 3 - I 9.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Ali naprave spreminjajo moĹžgane otrok?, delavnica 9.00 Ĺ olski center Velenje Predinformativni dan za dijake zakljuÄ?nih letnikov Ĺ C Velenje 16.30 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS SpoĹĄtovanje sebe za zdravo telo, delavnica

Petek, 24. januar 18.00 KnjiĹžnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga 18.00 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Nastop uÄ?encev in dijakov kitare 19.00 Galerija Fbunker zMeĹĄAnke, odprtje razstave Staneta Ĺ pegla 20.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Peti element, stand up Tina Vodopivca 20.00 Klub eMCe plac Utrip velenjske glasbene scene, pogovor 21.00 Klub eMCe plac Predstavitev ploĹĄÄ?e Krvava rosa 1982-2019

Sobota, 25. januar 7.00

za gospodarsko pravo – in kjer se je nekega deĹževnega poletnega jutra v njeni pisarni pojavil ĹĄtudent prava Barack Obama ter podrl vse njene skrbno pripravljene Ĺživljenjske naÄ?rte. Michelle Obama v knjigi opisuje zgodnja leta svojega zakona, v katerih se trudi sluĹžbo in druĹžino usklajevati z moĹževo hitro vzpenjajoÄ?o se politiÄ?no kariero. Popelje nas v njuno zasebno razpravljanje, ali naj Barack kandidira za predsednika, in nas seznani s svojo poznejĹĄo vlogo priljubljenega, vendar pogosto kritiziranega lika moĹževe predsedniĹĄke kampanje. Z zabavnim in odkritim pripovedovanjem ponuja zakulisni opis zgodovinskega skoka svoje druĹžine v srediĹĄÄ?e svetovne pozornosti in oriĹĄe Ĺživljenje v Beli hiĹĄi v osmih pomembnih letih – ko spozna svojo domovino, njena domovina pa spozna njo. Knjiga Michelle Obama: moja zgodba nas popelje v skromne ameriĹĄke domove in v plesne dvorane Buckinghamske palaÄ?e, nas vodi prek trenutkov pretresljive Ĺžalosti in silne Ĺžilavosti ter nas uvede globoko v duĹĄo pionirskega zgodovinskega lika – prve temnopolte prve dame Amerike, ki si prizadeva Ĺživeti brez pretvarjanja in skuĹĄa usmerjati osebno moÄ? in glas v sluĹžbo viĹĄjim ciljem. S tem, ko odkrito in pogumno

21

PRIREDITVE

23. januarja 2020

PloĹĄÄ?ad Centra Nova in Cankarjeva Mestna trĹžnica 8.00 KnjiĹžnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 11.00 Galerija Velenje

in nevsakdanja razmiĹĄljanja o tem, kako se uÄ?inkovito spoprijeti s podivjanostjo sodobnega sveta ter kljub vsemu v njem najti kanÄ?ek utehe, pomirjenosti in optimizma. Kakor pravi avtor: „V Ĺživljenju ni vedno vse odvisno od nas, je pa od tega, kako Ĺživljenje doĹživljamo, odvisna naĹĄa sreÄ?a. Kot sem po izkuĹĄnji z izgorelostjo ugotovil sam, se recept za sreÄ?o skriva v tem, da najprej opustimo neuresniÄ?ljiva priÄ?akovanja sveta, ki od nas zahteva nenehno vzhiÄ?enost. Recept za sreÄ?o se skriva v Âťbiti v reduÂŤ. Ĺ˝elim si, da bi vas moja zgodba opogumila k sooÄ?enju z vsiljenimi priÄ?akovanji, s samim sabo, svojimi vzorci in napaÄ?nimi predpostavkami o Ĺživljenju, ki si ga po nepotrebnem oteĹžujemo. Ko smo to pripravljeni ali prisiljeni storiti (pripravljenost je ob prisili navadno veliko veÄ?ja), hitro ugotovimo, da je Âťbiti v reduÂŤ le nekaj korakov stran.“ đ&#x;”˛

Povzeto po zaloĹžniku bzj

Koncert MEDITERANSKIH PESMI

SREDA, 29. januar, ob 18.30 - KINO VELENJE Da bodo prihajajoÄ?i dnevi prijetni in drugaÄ?ni, vas vabimo na koncert glasbenih preseĹžkov z odliÄ?nimi izvajalci.

Izbrane pesmi so priljubljene po vsem svetu in jemljejo dih: Che sarà , Volare, Vivo per lei, Caruso, Santa Lucia, Amigos para siempre, O sole mio, Habanera, Oprosti mi pape, Nono, dobri moj nono, Moj lipi anđele, Skalinada ...

Nastopajo: Tanja Zajc Zupan in Klapa Histri, pevca NEŽA VASLE in KLEMEN TORKAR, klaviaturist TADEJ VASLE in voditeljica ANA ZUPAN.

PRODAJA VSTOPNIC: mojekarte.si, Petrol, OMV, Tra�ka �DVA, Kiosk Supernova. Cena vstopnice v predprodaji je 16 ₏, na dan koncerta bo 19 ₏.

Zimske radosti, pravljiÄ?na ura 19.00 Kolodvorska restavracija Planinski ples 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika dvorana Koncert Pihalnega orkestra Slovenj Gradec 20.00 Dvorana Centra Nova Zvezdana Novaković & Roya Saxophone Quartet, koncert

dvorana NebojĹĄa Jovan Ĺ˝ivkoviÄ? in Schlagwerk Wien, koncert

Sreda, 29. januar

19.00 Kulturni dom Ĺ oĹĄtanj Komedija & stand up: Slovenec in pol

7.00

Torek, 28. januar

9.00

Nedelja, 26. januar 13.00 KrĹĄÄ?anska adventistiÄ?na cerkev Velenje Vegetarijansko kosilo za zdravje in druĹženje

Ponedeljek, 27. januar 13.00 Center za druĹžine Harmonija DruĹĄtva NOVUS Tekmovalnost med sorojenci, delavnica 17.00 KnjiĹžnica Velenje, otroĹĄki oddelek SneĹžak, zimski junak, ustvarjalna delavnica 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledaliĹĄÄ?e: ÄŒas dekliĹĄtva, romantiÄ?na drama

16.30

17.00

17.00 17.00 17.30

Torek, 28. januar 12.00 MedpodjetniĹĄki izobraĹževalni center SA-Ĺ A ima talent!, prireditev Ĺ C Velenje in BSH HiĹĄni aparati, d. o. o., Nazarje 17.00 Vila RoĹžle Torkova peta: Zimske taÄ?ke 17.00 KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba Ura pravljic v angleĹĄkem jeziku 19.00 Glasbena ĹĄola Velenje, avla Predkoncertni klepet: tolkalist NebojĹĄa Jovan Ĺ˝ivković 19.30 Glasbena ĹĄola Velenje, Velika

19.00

Avtobusna postaja Velenje KokoĹĄ, PD Velenje - Potepanje ob sredah VeÄ?generacijski center Planet generacij Vse za vas, a niÄ? namesto vas, pogovorna delavnica VeÄ?generacijski center Planet generacij Pripravimo se na spomladansko Ä?iĹĄÄ?enje samega sebe, pogovorna delavnica Glasbena ĹĄola Velenje, vel. dvorana Slovesna podelitev diplom diplomantom ViĹĄje strokovne ĹĄole Velenje KnjiĹžnica Velenje, pravljiÄ?na soba PravljiÄ?na ustvarjalnica: DeĹžela Abecedarija KnjiĹžnica Velenje, preddverje ZeliĹĄÄ?arna Dom kulture Velenje, velika dvorana Dobrodelni koncert Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole Velenje RdeÄ?a dvorana Rokometna tekma 15. kroga Lige NLB – RK Gorenje Velenje : RK Riko Ribnica

Ĺ OĹ TANJ ÄŒetrtek, 23. januar 17.00 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Filmoljubci beremo filme

V City centru bo Lego festival Celje – DobrodoĹĄli v svet Lego domiĹĄljije od 28. januarja do 6. februarja, ko bodo po nakupovalnih ulicah najveÄ?jega nakupovalnega srediĹĄÄ?a na Celjskem razstavljene velike 3D-Lego skulpture v naravni velikosti, ki so jih sestavili Lego strokovnjaki. NajveÄ?ji Lego festival pri nas bo prava poslastica za male in velike ljubitelje legendarnih kock, saj pripravljajo tudi Lego igralnico in Lego tekmovanja, na katerih se bodo lahko udeleĹženci potegovali za privlaÄ?ne nagrade. Že veliki Einstein je dejal, da je domiĹĄljija pomembnejĹĄa od znanja.

Res je. Znanje ima meje, domiĹĄljija paÄ? ne. Ĺ e posebej otroĹĄka domiĹĄljija, mar ne!ÂŤ nam je pred prihodom Lego festivala v Celje povedala centrova menedĹžerka Darja Lesjak in dodala: ÂťCitycenter Celje bodo ponovno zavzele legendarne Lego kocke. Zato z velikim veseljem va-

KOT Ĺ EF Like a Boss, komedija, 83 minut (ZDA) Miguel Arteta Igrajo: Tiffany Haddish, Rose Byrne, Salma Hayek, Billy Porter, Jennifer Coolidge Petek, 24. 1., ob 19.00 Sobota, 25. 1., ob 17.00

GOSPODJE The Gentlemen Kino Velenje, velika dvorana KomiÄ?na kriminalka, 113 minut (ZDA) ReĹžija: Guy Ritchie Igrajo: Matthew McConaughey, Charlie Hunnam, Michelle Dockery, Jeremy Strong, Colin Farrell Petek, 24. 1., ob 20.45 Sobota, 25. 1., ob 18.45 Nedelja, 26. 1., ob 18.00.

LEDENO KRALJESTVO II Frozen 2, sinhronizirana animirana pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Chris Buck, Jennifer Lee

bimo vse ljubitelje ÂťlegicÂŤ, male in velike, da pridejo k nam v barviti in kreativni svet Lego kock.ÂŤ V celjskem Citycentru bo na ogled kar 15 razliÄ?nih 3D-skulptur v naravni velikosti. Prav pri vsaki bo navedeno, iz koliko delcev je sestavljena, kako dolgo so jo sestavljali

in koliko tehta. Nekatere med njimi tehtajo tudi veÄ? kot 100 kilogramov. Ljubitelje kock bodo zagotovo navduĹĄili priljubljeni junaki iz Vojne zvezd, kavboj Jelko (Woody) in vesoljski ranger Ken Kozmoblisk (Buzz Lightyear) iz risanega filma Svet đ&#x;”˛ igraÄ? ter Lego prijateljice.

Slovenski glasovi: Srđan Milovanović, Andrej Kuťar,Gregor Vidmar, Jakob Lun Brajnik, Luka Rupert, Maťa Tiselj Petek, 24. 1., ob 17.00

Nedelja, 26. 1., ob 19.00 – mala dvor.

DOOLITTLE Sinhronizirana druĹžinska pustolovĹĄÄ?ina, 104 minute (ZDA) ReĹžija: Chris Buck, Jennifer Lee Slovenski glasovi: UroĹĄ MaÄ?ek, Matic Hrabar, Maja KonÄ?ar, BlaĹž Ĺ ef, SaĹĄo Stare, MatevĹž Mueller, Janja Majzelj Nedelja, 26. 1., ob 16. 00 – sinhroniziran / otroĹĄka matineja

NEVIDNO Ĺ˝IVLJENJE EVRIDIKE A vida invisĂ­vel de EurĂ­dice Gusmao, drama, 139 minut (Brazilija, NemÄ?ija) ReĹžija: Karim AĂŻnouz Igrajo: Carol Duarte, JĂşlia Stockler, Fernanda Montenegro, GregĂłrio Duvivier, BĂĄrbara Santos Petek, 24. 1., ob 18.30 – mala dvor.

Sobota, 25. 1., ob 20.00 – mala dvor.

Nedelja, 26. januar

PODLI FANTJE A VEDNO Akcijska komedija, 113 minut (ZDA) ReŞija: Adil El Arbi, Bilall Fallah Igrajo: Will Smith, Martin Lawrence, Vanessa Hudgens, Alexander Ludwig, Charles Melton Ponedeljek, 27. 1., ob 17.30 – film po izboru

JOKER Kriminalka, triler, 122 minut (ZDA) ReĹžija: Todd Phillips Igrajo: Robert De Niro, Joaquin Phoenix, Brian Tyree Henry, Zazie Beetz, Shea Whigham, Frances Conroy Sobota, 25. 1., ob 21.00

SLAVNA MEDVEDJA ZASEDBA SICILIJE La fameuse invasion des ours en Sicile, animirana druĹžinska avantura s pripovedovanjem v slovenĹĄÄ?ini, 82 minut (Francija, Italija)

18.30 Mestna knjiĹžnica Ĺ oĹĄtanj Slovensko druĹĄtvo hospic: Gradimo mavriÄ?ni most od Ĺžalosti do radosti

Ĺ MARTNO OB PAKI Nedelja, 26. januar 16:00 Kulturni dom Ĺ martno ob Paki GledaliĹĄki veÄ?eri z GPK: Ĺ ÄŒUKE PA NI, bulvarna komedija (Tone PartljiÄ?, reĹžija Jernej Kobal), Amatersko gledaliĹĄÄ?e Vrba iz Vrbja

Ponedeljek, 27. januar 14:00 HiĹĄa mladih – sejna soba BrezplaÄ?na uÄ?na pomoÄ? – angleĹĄÄ?ina za otroke, Medgeneracijsko srediĹĄÄ?e SAĹ A: ÂťGeneracije pod kroĹĄnjoÂŤ

Lunine mene

24. januarja, ob 22:42, prazna luna (mlaj)

CITY CENTER Celje • Vsak Ä?etrtek – BIO TRĹ˝NICA • Vsak petek - od 14.00 dalje KmeÄ?ka trĹžnica • Nedelja, 26.1. od 11.00 do 12.00, PravljiÄ?ne urice – BELI MEDVEDEK, POMAGAJ MI LETETI! • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb – 26.1. ob 13.00: SARA IN STRAHCI v izvedbi UmetniĹĄke skupine Cip Cap • Lego festival - Zgradite si svoj LEGO svet od 28.1. do 6.2. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokliÄ?ite 425 12 54 ali se oglasite na Info toÄ?ki Citycentra.

ReŞija: Lorenzo Mattotti Pripovedovalec: Rok Kuťlan Sobota, 25. 1., ob 18.00 – mala dvor.

Nedelja, 26. 1., ob 17.00 – mala dvor.

POLSESTRA KomiÄ?na drama, 104 minute (Slovenija, Srbija, Severna Makedonija) ReĹžija: Damjan Kozole Igrajo: UrĹĄa Menart, Liza Marijina, Jurij DrevenĹĄek, Peter Musevski, Anja Novak, UrĹĄka Hlebec, Damjana ÄŒerne, Labina Mitevska Nedelja, 26. 1., ob 20.15

ÄŒAS DEKLIĹ TVA Little Woman, romantiÄ?na drama, 134 minut (ZDA) ReĹžija: Greta Gerwig Igrajo: Saoirse Ronan, Eliza Scanlen, Meryl Streep, Emma Watson, TimothĂŠe Chalamet, Florence Pugh, Laura Dern Ponedeljek, 27. 1., ob 20.00 – filmsko gledaliĹĄÄ?e

Naš čas, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

23. januarja 2020

Nagradna križanka »Matis pohištvo« Matis pohištvo d.o.o.

PE Matis Polzela Savinjsko nabrežje 138

Tel.: 08 205 38 48 www.matis-pohistvo.si info@matis-pohistvo.si Del. čas: pon. – pet. 9:00 – 18:00 sob.: 8:00 – 12:00 Odlična izbira pohištva in opreme za Vaš dom – po SUPER cenah: kuhinje dnevne sobe sedežne garniture spalnice otroške sobe predsobe postelje

Zakaj izbrati Matis? vrhunska kvaliteta sodoben dizajn možna dostava in montaža IZREDNO ugodne cene

Matis – občuti razliko!

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 3. februarja 2020 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Matis«.

Izžrebali bomo 3 lepe nagrade. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

Podjetniki, seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

5 dni brez polnjenja So uporabniki telefona?

Androida varnejši Avtonomije delovanja pametnih od uporabnikov mobilnih telefonov je nemogoče natančno določiti, saj je ta odvi- telefonov iPhone? sna od številnih dejavnikov. Kljub temu je avtonomija delovanja še vedno prekratka, saj zaradi neprestane uporabe le redkokdaj

preseže en dan. Kot kaže, bi to težavo lahko odpravile izpopolnjene litij-žveplove baterije z univerze Monash University, kjer so raziskovalci namreč njihovo izpopolnili izdelavo do te mere, da bi lahko z enim polnjenjem telefone uporabljali do pet dni. Poleg tega bi bile te lahko primerne tudi za električne avtomobile, saj bi lahko z njimi z enim polnjenjem opravili več kot 1.000 kilometrov. Ob tem ima njihova izdelava manjši vpliv na okolje, stroški izdelave pa so nadvse nizki. Naslednji večji izziv za strokovnjake je zagon redne proizvodnje litij-žveplovih baterij.

Dejansko bo treba oblikovati proizvodni proces, ki bo omogočal uporabo obstoječe tehnologije za izdelavo novodobnih baterij. Novost bodo sprva poskušali uporabiti skupaj z električnimi avtomobili v teku leta 2020.

Največja težava uporabnikov Androida so nedvomno škodljive programske kode, saj njihovo število narašča kot za stavo. Poleg tega zlonamerne kode za trenutno najbolj razširjen operacijski sistem postajajo vse bolj nevarne za končne uporabnike. Kljub temu je analiza, opravljena v podjetju Case24, pokazala, da so uporabniki mobilnih naprav Android nekoliko varnejši od uporabnikov telefonov iPhone, saj so uporabniki na spletu zdaleč najbolj iskali informacije o tem, kako vdreti v telefone iPhone, in sicer v povprečju okoli 10.040-krat na mesec. Na drugem mestu so bili telefoni Samsung z zgolj 700 poizvedbami na mesec. Telefoni blagovnih znamk LG, Nokia in Sony so bili med najmanj iskalnimi, pri čemer so uporabniki za telefone Sony mesečno opravili le 50 poizvedb.

Kar se tiče mobilnih aplikacij, se nepridipravi najbolj zanimajo za Instagram profile, saj je bilo zlonamernih poizvedb v enem mesecu kar 12.310, in to samo v Veliki Britaniji. Na drugem mestu najdemo Snapchat, na tretjem pa WhatsApp. Med najbolj »varnimi« pa najdemo Facebook, Amazon in Netflix, saj so mesečno zabeležili le 1.120, 1.070 oziroma 750 iskanj.

107,8 MHz

RADIO VELENJE

Zdravniški nasveti na Radiu Velenje: gost Gregor Junst, dr. med., specialist kirurg, predstojnik Oddelka za splošno in abdominalno kirurgijo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: bolezensko zdravljenje debelosti bariatrična kirurgija

ČETRTEK, 23. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 24. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 25. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 26. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 27. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Podjetniški kotiček; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 28. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 29. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Cvetje v jeseni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

KONCENTRACIJE PM10

ONESNAŽENOST ZRAKA

V tednu od 13. do 19. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

V tednu od 13. do 19. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 13. do 19. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 13. do 19. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

NaĹĄ Ä?as, 23. 1. 2020, barve: CMYK, stran 23

mali OGLASI DEĹ˝URNI telefon za pomoÄ? alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

NUDIM SAMI brezplaÄ?no odpeljemo staro Ĺželezo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

STIKIPOZNANSTVA ŽENITNE ponudbe po vsej drŞavi, predvsem za ljudi zrelih, starejťih let, primanjkuje Şensk, deklet.

Mnogim uspe, bodite med njimi, Gsm: 031 836 378. http://www.zau.si

NEPREMIÄŒNINE PARKIRNI PROSTOR za parkiranje tovornjakov ali prostor za skladiĹĄÄ?enje materiala oddam v najem. Gsm: 040 202 181.

OPREMLJENO STANOVANJE v hiĹĄi, oddamo Ĺženski ali paru srednjih let. ZaĹželena pomoÄ? pri manjĹĄih hiĹĄnih opravilih. Vse informacije na Gsm: 041 493 346.

KUPIM zazidljivo parcelo ali stanovanjsko hiĹĄo v okolici Velenja, Mozirja, Dobrne ali DoliÄ?a.

Gsm: 031 878 200.

RAZNO HARMONIKO diatoniÄ?no ADG in harmoniko diatoniÄ?no GCFB, prodam. Gsm: 041 919 096.

JABOLÄŒNIK, domaÄ?i kis, borovniÄ?evec, medenovec ter veÄ? vrst Ĺžganja, prodam.

Gsm: 041 687 371.

ŽIVALI NESNICE, rjave, cepljene, prodaja v Šaleku, naslednjo nedeljo, 2. 2. 2020, od 8.00 do 8.30. Gsm: 041 442 162 ali 02/87 61 202.

Sprejemamo tudi naroÄ?ila.

DEĹ˝URSTVA ZD VELENJE ObveĹĄÄ?amo vas, da je tel.: 112 rezervirana za sluĹžbo nujne medicinske pomoÄ?i. Na to telefonsko ĹĄtevilko pokliÄ?ite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poĹĄkodbe ogroĹženo Ĺživljenje in je potrebno takojĹĄnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoÄ?. Pogovore na tej ĹĄtevilki snemamo. Za informacije v zvezi z reĹĄevalno sluĹžbo kliÄ?ite na telefonsko ĹĄtevilko 8995-478, deĹžurno sluĹžbo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drĹžavnih praznikih je

organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.

ZOBOZDRAVNIKI

(DeĹžurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 25. 1. in 26. 1. 2019, Tadeja Lesnjak Cizej, dr. dent. med.;

od 24. 1. do 30. 1.

- 24. januarja 1821 se je rodil geograf, duhovnik in pedagog BlaĹž Kocen; med oktobrom 1847 in septembrom 1849 je bil kaplan v Ĺžupniji sv. Mihaela v DruĹžmirju pri Ĺ oĹĄtanju, od leta 1850 do 1870 pa je pouÄ?eval na gimnazijah v Celju, Ljubljani, Gorici in Olomucu na Moravskem; bil je eden najpomembnejĹĄih avtorjev didaktiÄ?nih uÄ?il za geografijo v 2. pol. 19. stoletja v Avstriji; za ĹĄole je pripravil atlase, stenske in roÄ?ne zemljevide, napisal pa je tudi veÄ? uÄ?benikov; umrl je 29. maja 1871; - 24. januarja 1897 se je v Ĺ kalah pri Velenju rodil zdravnik in Maistrov borec Adolf RamĹĄak, ki je leta 1926 kot prvi v Sloveniji opravil transfuzijo krvi; leta 1927 je postal primarij v bolniĹĄnici v ÄŒrni na KoroĹĄkem, kjer je do 1957 delal kot sploĹĄni zdravnik in ki-

VETERINARSKA POSTAJA

Ĺ aleĹĄka Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, deĹžurni gsm 031/688-600.

Delovni Ä?as ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

Upravna enota Velenje

•

SMRTI

•

•

HriberĹĄek Terezija, roj. 1931, Ĺ oĹĄtanj, TopolĹĄica, TopolĹĄica 69 Ferlin Gabriela, roj. 1934, Velenje, Cesta II 8

Prodaja, stanovanje, 2,5-sobno: PAG, 53 m2, adaptirano l. 2015, P/1 nad., ER: EI v izdelavi.

Cena: 80.000 â‚Ź.

Porok ni bilo za objavo.

Hitreje do cilja z malim oglasom v NaĹĄem Ä?asu!

Delovni Ä?as za oddajo na sedeĹžu podjetja - KidriÄ?eva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Premogovnik Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje)

lenjskega izvrĹĄnega sveta; - 27. januarja 1971 se je rodil sociolog in pedagog dr. AleĹĄ ÄŒrniÄ? doma iz Velenja; - 28. januarja 1919 se je v Podlipi pri Vrhniki rodila pesnica, pisateljica in kmetica Marija BrenÄ?iÄ? Jelen, ki se je poroÄ?ila z drevesniÄ?arjem Antonom Jelenom iz Ĺ entilja pri Velenju; - 28. januarja 1927 se je v Celju rodil slovenski mladinski pisatelj, dramatik, glasbenik in slikar Smiljan Rozman, ki je nekaj otroĹĄtva preĹživel tudi v Ĺ oĹĄtanju; - 29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro Ĺže sedmiÄ? zagorel Ĺ˝evartov, po domaÄ?e Gorjanov kozolec, na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju; navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes ĹĄe

kar vztraja in vztraja; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreÄ?i, ki sta terjali veliko Ä?loveĹĄkih Ĺživljenj; prva nesreÄ?a se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili najveÄ?ji in najbolj tragiÄ?ni nesreÄ?i v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreÄ?i je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev; - 30. januarja 1963 je ObLO Ĺ oĹĄtanj sprejel sklep o prestavitvi sedeĹža obÄ?ine iz Ĺ oĹĄtanja v Velenje; - konec januarja leta 1983 je v Velenje na ĹĄolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev. đ&#x;”˛

Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, TOMĹ IÄŒEVA, 69 m2, adaptirano l. 2010, 1/5 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 95.000 â‚Ź.

Z vami v najteĹžjih trenutkih Ĺže veÄ? kot 20 let POGREBNE STORITVE

ÂťUSARÂŤ

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih sveÄ?anosti - Prevoz in ureditev pokojnih - NaroÄ?ilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - MoĹžnost plaÄ?ila na veÄ? obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34

03 898 17 50 suzana@nascas.si epp@nascas.si press@nascas.si

BREZPLAÄŒNA Ĺ TEVILKA

MODERNA GLASBENA Ĺ OLA ZA VSE GENERACIJE

PE Energetika PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna sluĹžba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

PouÄ?evanje na vaĹĄem domu v Savinjsko ĹĄaleĹĄki regiji

(solo petje, kitara, klavirska harmonika, elektronske klaviature, ukulele, klavir) MoĹžnost snemanja CD-ja v studiu.

070 317 157 Boris Bizjak s.p., Ĺ martno ob Paki 62, 3327 Ĺ martno ob Paki

Do 8 ĹĄtevilk zastonj!

Damijan KljajiÄ?

NaroÄ?niki imate 50 % popust.

Koren FranÄ?iĹĄka, roj. 1922, Velenje, Ĺ peglova ulica 1 Steiner JoĹžef, roj. 1937, Velenje, ÄŒopova cesta 3

POROKE

rurg; umrl je 22. januarja leta 1968; - 25. januarja 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prviÄ? praznovali svoj krajevni praznik, v spomin na 15 talcev, ki so jih okupatorji 25. januarja leta 1944 ustrelili na starem sejmiĹĄÄ?u v Velenju; - prva ĹĄtevilka Ä?asopisa NaĹĄ Ä?as je izĹĄla 26. januarja 1973; po Velenjskem rudarju, Rudarju in Ĺ aleĹĄkem rudarju torej NaĹĄ Ä?as; - 26. januarja 1981 je v Velenju umrl Rudi Hrovat; od leta 1963 do upokojitve leta 1976 je bil zaposlen v Kulturnem domu Velenje; bil je direktor kulturnega doma, igralec in reĹžiser prvih gledaliĹĄkih predstav, postavljenih na oder kulturnega doma v Velenju ter ustanovitelj in vodja prve tiskarne v Velenju; igral je saksofon in klavir v mini revijskem plesnem orkestru v hotelu Paka; rojen je bil 9. decembra 1919 v Ĺ˝alcu; - 26. januarja 1993 je nekdanji Ĺžupan Velenja in nekdanji poslanec v drĹžavnem zboru Republike Slovenije SreÄ?ko Meh postal mandatar za sestavo takratnega ve-

mali OGLASI

GIBANJE prebivalstva

•

23

OBVEĹ ÄŒEVALEC

23. januarja 2020

NaroÄ?niki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.

PokliÄ?ite 03/ 898 17 51.

NaroÄ?ilo lahko poĹĄljete po e-poĹĄti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, KidriÄ?eva 2a, 3320 Velenje.

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski poĹĄti ali na sedeĹžu podjetja NaĹĄ Ä?as na KidriÄ?evi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si NaroÄ?niki jih objavite ceneje.

Profesionalno in s pieteto poskrbimo za vse potrebno ob boleÄ?i izgubi vaĹĄih najdraĹžjih: • • •

prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, po vaĹĄih Ĺželjah uredimo vse potrebno za zadnje slovo.

POGREBNA SLUŽBA 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan

Brez dodatnih stroĹĄkov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. www.kp-velenje.si

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

NaĹĄ ­Ä?as, 23. 1. 2020, barve: ­CMYK, ­stran 24

Skupaj v boju proti (so)seĹžigu odpadkov v TEĹ CI Ĺ oĹĄtanj in Ĺ aleĹĄko eko gibanje pripravljata v torek, 4. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj okroglo mizo Milena KrstiÄ? – Planinc

stvenih druĹĄtev povabili ministra za okolje in prostor, vodstvo Termoelektrarne in Premogovnika, Ĺžupana ObÄ?ine Ĺ oĹĄtanj, svetnike ter predstavnike stroke, ki bodo ljudem predstavili nevarnosti soseĹžiga odpadkov, vpliv na zdravje ljudi in Ĺživali ter hkrati negativne vplive na naravno okolje,ÂŤ pravi Walter Kolar iz Civilne iniciative Ĺ oĹĄtanj, ki je tudi vkljuÄ?ena v Ĺ aleĹĄko eko gibanje.

Oboji odloÄ?no in brezkompromisno nasprotujejo vnaĹĄanju kakrĹĄnikoli odpadkov v Ĺ aleĹĄko dolino in uporabi kakrĹĄnegakoli drugega goriva od sedanjega premoga za proizvodnjo elektriÄ?ne energije. Vizija razvoja regije ne more in ne sme temeljiti na kratkoroÄ?nih reĹĄitvah katerekoli politike, zato je treba zdruĹžiti energijo, znanje in moÄ? ljudi, ki imajo Ĺželjo spreminjati svet na bolje in se aktivno vkljuÄ?iti

Ĺ oĹĄtanj, 20. januarja – V drugi polovici decembra, natanÄ?neje 19., so v Ĺ aleĹĄki dolini ustanovili Ĺ aleĹĄko eko gibanje.

Prvi cilj, ki so si ga zastavili, je prepreÄ?iti kakrĹĄenkoli (so)seĹžig odpadkov v TEĹ in zagotavljanje zdravega Ĺživljenjskega okolja prihodnjim generacijam.

Javno so pozvali pristojne k takojĹĄnjemu prenehanju vseh aktivnosti na podroÄ?ju (so)seĹžiga in podprli Civilno iniciativo Ĺ oĹĄtanj pri zavzemanju za referendumsko prevetritev volje lokalnega prebivalstva o tem. Obenem so napovedali podporo vsem akcijam, ki so povezane s prepreÄ?itvijo te namere.

V torek, 4. februarja, ob 18. uri v kulturnem domu Ĺ oĹĄtanj pripravljajo okroglo mizo, na katero vabijo obÄ?ane Ĺ oĹĄtanja, Velenja in Ĺ martnega ob Paki. ÂťNa okroglo mizo smo poleg okoljevar-

Walter Kolar: ÂťDovolj je uniÄ?evanja doline in vsiljevanja umazane tehnologije.ÂŤ

v sooblikovanje vizije trajnostnega razvoja, pravijo. ÂťCivilno iniciativo Ĺ oĹĄtanj smo ustanovili pred tremi leti z namenom pridobitve pravice do brezplaÄ?nega ogrevanja,ÂŤ je jasen vodja Walter Kolar. ÂťPotegnili smo kratko. Zdaj nam obetajo, da bi lahko brezplaÄ?no ogrevanje dobili na raÄ?un kurjenja oziroma (so) seĹžiga odpadkov v termoelektrarni. Temu pa odloÄ?no nasprotujemo! Smo proti vsakemu soseĹžigu drugih goriv, tudi trdih goriv (SRF) iz nenevarnih odpadkov. Vemo, da se v zakulisju dogajajo stvari, o katerih uradno ĹĄe niÄ? ne vemo, vemo pa, da smo odloÄ?no proti, ker bi vse drugo za nas pomenilo pogubo.ÂŤ Zaupajo ne veÄ?. ÂťVsak direktor do zdaj, ki je bil iz naĹĄe okolice, nas je po domaÄ?e povedano 'nategnil'. Tudi gospod Mitja TaĹĄler je obljubil, da

bo hladilnik bloka 4 umaknil do konca leta 2019, pa se je zataknilo Ĺže pri dokumentaciji. Z vodstvom TEĹ se sicer dobivamo vsake toliko Ä?asa. A povejo nam le tisto, kar Ĺže vemo, ne pa tudi tistega, kar se dogaja v ozadju,ÂŤ pravi.

Civilna iniciativa sodeluje tudi z ObÄ?ino Ĺ oĹĄtanj. ÂťZavedamo se, da smo lahko samo skupaj moÄ?nejĹĄi. Ĺ˝upanu Darku Menihu bomo s 500 podpisi dokazali, da smo proti (so)seĹžigu. Ĺ˝upanu bomo dali moĹžnost, da skliÄ?e zbor obÄ?anov in se o tem prepriÄ?a, sicer bo prisiljen plaÄ?ati referendum.ÂŤ Z ustanovitvijo Ĺ aleĹĄkega eko gibanja so v Civilni iniciativi Ĺ oĹĄtanj prestopili meje obÄ?ine. To zdruĹžuje obÄ?ane vseh treh ĹĄaleĹĄkih obÄ?in. ÂťSkupno nam je, da imamo dovolj uniÄ?evanja doline in vsiljevanja umazane tehnologije.ÂŤ đ&#x;”˛

Zimska pravljica na velenjskem drsaliĹĄÄ?u DrsaliĹĄÄ?e Velenje v Ä?asu sezone obiĹĄÄ?e okrog 25 tisoÄ? obiskovalcev, program aktivnosti je pester, mladim nudijo osnovne teÄ?aje drsanja – Obiskal jih je tudi legendarni slovenski hokejist Ivo Jan

â?ą

Jasmina Ĺ karja

V SonÄ?nem parku je na zaÄ?etku novembra oĹživelo drsaliĹĄÄ?e, za katero ob pomoÄ?i Mestne obÄ?ine Velenje skrbi Hokejski klub Velenje. BrezplaÄ?no lahko drsate na 800 m2 ledenih povrĹĄin, za dva evra si je moĹžno izposoditi drsalke, bruĹĄenje drsalk stane ĹĄtiri evre, zagotovljene so tudi gostinske storitve, najmlajĹĄi obiskovalci si lahko brezplaÄ?no izposodijo didaktiÄ?ne pripomoÄ?ke za drsanje, pingvine. Tudi za varnost je poskrbljeno, obiskovalci se morajo le drĹžati predpisov in reda. Že sedmo sezono omogoÄ?amo cenovno ugodno zimsko rekreacijo zimskega ĹĄporta, ki ima vedno veÄ? privrĹžencev, popularnost tega ĹĄporta pa naraĹĄÄ?a, tudi drsaliĹĄÄ? na prostem je vedno veÄ?. DruĹžijo se tako najmlajĹĄi kot starejĹĄi in veterani, stari krepko Ä?ez osemdeset let,ÂŤ nam zaupa predsednik Hokejskega kluba Velenje MatjaĹž Novak.

Ne samo mladi, tudi veterani se radi vraÄ?ajo na led

Ob zaÄ?etku letoĹĄnje sezone so ĹĄtevilo drsalk poveÄ?ali zaradi

igranje hokeja zanj del Ĺživljenja, ki ga ne bo nikoli pozabil. ÂťJe najlepĹĄi del mojega Ĺživljenja. Trenutno sem v vlogi trenerja mlajĹĄih je v ponedeljek, 20. januarja, na selekcij pri HK SĹ˝ Olimpija, kjer velenjskem drsaliĹĄÄ?u promoviral znova odkrivam lepe stvari tega hokejsko igro. O priljubljenosti ĹĄporta na drugaÄ?en naÄ?in,ÂŤ raztega ĹĄporta na ÄŒeĹĄkem, v Rusiji, miĹĄlja priznani hokejist. PozitivKanadi, Finskem, ZDA ni potreb- no preseneÄ?en je bil tudi nad veno izgubljati besed, je pa hokej ĹĄe lenjskim drsaliĹĄÄ?em, Ĺželel bi si ĹĄe vedno zelo priljubljen ĹĄport tudi veÄ? takih drsaliĹĄÄ? po Sloveniji. pri nas. Res ÂťOsnove honi tako dostoIzkuĹĄeni uÄ?itelji izvajajo kejske igre se pen kot drugi zaÄ?etne in nadaljevanje niso spremeĹĄporti, zahtenile, prioriteteÄ?aje drsanja, letos va pa zgoden ta je drsanje, bosta vsaj ĹĄe dva, na pristop. Imarazumevanja mo kar nekaj igre se da nakaterih se bodo otroci kakovostnih lahko nauÄ?ili osnovnih knadno nauhokejistov, ki Ä?iti. Z vesedrsalnih korakov. jim je uspelo ljem pa ugona velikem tavljam, da je odru (najviĹĄe se je povzpel AnĹže otrok, ki jim samo drsanje ni doKopitar), slovenska hokejska re- volj, vedno veÄ?, zato se kmalu v prezentanca se je dvakrat uvrstila njihovih rokah najde ĹĄe hokejska tudi na olimpijske igre. Legendar- palica. Potrebujejo ĹĄe primerno ni hokejist Ivo Jan poudari, da je spodbudo in prostor za trening, ki jim ga v zimskem Ä?asu vsekakor lahko nudi tudi velenjsko drsaliĹĄÄ?e,ÂŤ je ĹĄe izpostavil Jan.

Koraki od prvega stika z ledom do hokejskih treningov so naÄ?rtovani po utrjenih pravilih.

obrabe in tudi zaradi ĹĄtevilnih otrok, ki prihajajo na drsaliĹĄÄ?e iz Ĺ aleĹĄke doline, Zgornje Savinske doline in okolice v okviru ĹĄportnih dnevov. Veseli so, da tudi tako skrbijo za promocijo turizma in ĹĄporta v mestu.

Med aktivnostmi sogovornik izpostavi teÄ?aj drsanja (do konca sezone bosta vsaj ĹĄe dva) za vse starostne skupine. V klubu imajo tudi podmladek, ki pridno trenira, tudi v kerlingu, imajo petko-

ve termine od 20. do 24. ure, s predhodno najavo se jim lahko pridruĹžite pri igri. Ob sobotah lahko celo zapleĹĄete na ledu. Kar se tiÄ?e hokejskih tekem, imajo velenjsko hokejsko ligo VHL ob Ä?etrtkih zveÄ?er, veterani imajo tudi nekajkrat tedensko prostor za preizkuĹĄanje hokejskih veĹĄÄ?in. ÂťVeterani se radi vraÄ?ajo, ker so Ĺže leta 1972 igrali na tem mestu, na naravnem ledu, imeli so kar nekaj dobrih uvrstitev v

drugi jugoslovanski ligi,ÂŤ se spominja Novak.

đ&#x;”˛

Drsali smo z legendarnim hokejistom Ivom Janom

LetoĹĄnji urnik aktivnosti je pester, drsanje pa je tudi cenovno zelo ugodna zimska rekreacija.

Da popularnost tega ĹĄporta naraĹĄÄ?a, potrdi tudi legendarni slovenski hokejist, dolgoletni reprezentant, zdaj trener Ivo Jan, ki

ÂťLedena povrĹĄina je veliko boljĹĄa kot plastika in nudi veÄ? uĹžitkov na ledu.ÂŤ

Priprave na maturantski ples v polnem teku ZaÄ?enjamo akcijo Biseri maturantskega plesa, ko bomo vse do maturantskih plesov 27. in 28. marca delili modne in druge nasvete, da bo ta sveÄ?ani veÄ?er vsem ostal v kar najlepĹĄem spominu. V sodelovanju s Ĺ olskim centrom Velenje, modnima oblikovalkama Petro Meh in Jeleno StevanÄ?ević, vizaĹžistko Mirelo Muminović, Miss Earth Slovenije CharnĂŠe BijĂśn Bonno in lanskima biseroma po izboru strokovne komisije Vito Hofinger MiheliÄ? in JaĹĄo Mehom Peerom bomo vsak teden stopnjevali vzduĹĄje in se skupaj pripravljali na izbor najbolj vpadljivo, samosvoje in

â?ą

V tej rubriki boste vsak teden spremljali izbor Biseri maturantskega plesa.

mladostno urejenih maturantk in maturantov leta 2020. 2. aprila bomo objavili dvajset maturantk in maturantov, ki bodo komisijo najbolj prepriÄ?ali z usklajenostjo osebnega stila in karakterja s podobo za to posebno priloĹžnost.

Nato pa boste na potezi bralke in bralci, ki boste lahko glasovali za izbrane kandidate, jim pomagali do bogate nagrade ter se tudi sami potegovali za poklone naĹĄih sponzorjev.

296 maturantk in maturantov

Letos se bo na maturantskem plesu zavrtelo 95 maturantk in maturantov Elektro in raÄ?unalniĹĄke ĹĄole, 74 gimnazijk in gimnazijcev, 66 jih bo s Ĺ ole za strojniĹĄtvo, geotehniko in okolje, 61 pa s Ĺ ole za storitvene dejavnosti. Ob sobotah se vsi Ĺže veÄ? mesecev dobivajo na plesnih vajah, ki potekajo pod taktirko plesne ĹĄole DevĹžej.

Urban Starc in DĹženita Ĺ ehić, maturanta programa ekonomski tehnik: ÂťPlesne vaje obiskujemo redno in se trudimo po najboljĹĄih moÄ?eh. Plesi so relativno zahtevni, a z malo vaje in predanosti

jih bomo osvojili. Vsi vemo, da je videz najbolj pomemben, zato si Ĺže belimo glave, kaj bomo oblekli. Maturantski ples se zgo-

di le enkrat v Ĺživljenju in vsi si Ĺželimo, da bi nam ostal v lepem spominu.ÂŤ Keijma Cerić, maturantka programa gastronomija: ÂťKomaj Ä?akam na maturantski ples. Da bodo priprave lepĹĄe stekle, sem si obleko Ĺže izbrala. Iskala sem takĹĄno, da bo udobna, do tal ter po mojem okusu in v moji barvi. K obleki sem kupila svetleÄ?e Ä?evlje z visoko peto. O frizuri in podrobnostih, ki sodijo k sveÄ?anemu videzu, pa ĹĄe raz-

Ocenjujejo, da drsaliĹĄÄ?e obiĹĄÄ?e veÄ? kot 25 tisoÄ? ljudi. ÄŒe bo narava poskrbela za primerne temperature, bo obratovalo do 15. marca. Odprto je vsak dan od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in Ä?etrtkih od 15. do 19. ure, ob sredah od 15. do 18. ure, ob sobotah od 14. do 22. ure ter ob nedeljah od 14. do 18. ure.

miĹĄljam. Vesela sem, da bo na slovesnem maturantskem veÄ?eru z mano 15 mojih najbliĹžjih.ÂŤ Adel Habibović, maturant programa gastronomija in turizem: ÂťPlesne vaje so odliÄ?na nadgradnja znanja k plesom, ki smo se jih nauÄ?ili za valeto. Pridno vadimo sambo, Ä?a-Ä?a-Ä?a, rumbo, salso, poÄ?asni in hitri valÄ?ek, fokstrot, tango, jive, disco fox, Ä?etvorko, mazurko in radetski marĹĄ. Obleke ĹĄe nimam, kar me Ĺže nekoliko skrbi, saj se marec zelo hitro pribliĹžuje.ÂŤ đ&#x;”˛

tf