03 2021

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 1

V petek (-1/7 °C), soboto (-1/9 °C) in nedeljo (1/6 °C) bo delno oblačno.

Možen rahel dež.

Četrtek, 28. januarja 2021

številka 3 | leto 68

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

cena 1,90 €

TAKO mislim

Mlade prikrajšali za izvedbo občinskih proslav?

Milena Krstič - Planinc

Vrata šol in vrtcev spet odprta Prav veselo je bilo v torek zjutraj opazovati malčke, ki so se ponovno skupaj s svojimi starši odpravili v vrtce in učence prvih treh razredov osnovnih šol. Sreča, ki so jo izžarevali je bila nepopisna, veliko večja, kot je bila

Za regijo Saša Svetniki Mestne občine Velenje so ob obravnavi osnutka regijske zakonodaje, znova podprli oblikovanje Saša regije, ki je ni v tem gradivu, ampak je predvideno, da sedanja

običajno ob prvih šolskih dneh. Seveda jim želimo, da bi tako tudi ostalo vse do konca junija in da bi se jim čim prej pridružili še ostali osnovnošolci, srednješolci in študentje.

Vsi skupaj lahko veliko prispevamo, da se

bo življenje čim prej normaliziralo. Dosledno izvajajmo preventivne ukrepe in se zavedajmo, da ne ogrožamo le sebe, ampak tudi mnoge druge!

statistična Saša regije postane del Koroško šaleške regije s sedežem v Slovenj Gradcu.

Svetniki so menili, da je Saša regija v zadnjih letih odlično zaživela na številnih povezavah. Med drugim ima skupno gospodarsko zbornico razvojno agencijo, klub podjetnikov, varstveno delovni center, razne strokovne

službe. To regijo pa priznava tudi Evropa, ki jo je opredelila poleg Zasavske kot premogovno regijo, ki bo lahko črpala nepovratna sredstva za prehod v brezogljično družbo.

Več na tretji strani.

🔲

mz, foto jkš

🔲

V času, ko so zaradi epidemije kulturni ustvarjalci pri svojem delu zelo omejeni in prikrajšani, so se v Mestni občini Velenje odločili, da zanje v letu 2021 namenijo dodatna sredstva v višini 18 tisoč evrov.

Lokalne kulturne ustvarjalce so povabili k pripravi programa in izvedbi osrednjih občinskih proslav ob državnih praznikih v letu 2021 (slovenskem kulturnem prazniku, dnevu boja proti okupatorju, dnevu državnosti, dnevu reformacije, dnevu spomina na mrtve in dnevu samostojnosti in enotnosti). Za izvedbo vsake proslave so namenili tri tisoč evrov.

Zadnja leta so program za občinske proslave ob državnih praznikih pripravljali učenci in učitelji velenjskih osnovnih šol, zdaj pa zaradi spremenjenih razmer v državi dajejo priložnost kulturnim ustvarjalcem. Če izvedba proslave zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusne bolezni ne bo dovoljena, bodo proslavo posneli in predvajali prek spletne strani www.velenje.si, lokalne televizije VTV, You Tuba, družbenih omrežil.

Upam in želim si, da je ta rešitev samo začasna.

Priprava proslav je bila za osnovnošolce priložnost za učenje o narodovi zgodovini, kulturi, izvrsten način krepitve domovinske in državljanske vzgoje. Državni prazniki pripovedujejo zgodbe o kulturi, zgodovini, vstaji, uporu, zatiranju, osamosvojitvi, spoštovanju ... Vsakič in ob vsakem prazniku so se ob pripravi proslav osnovnošolci naučili kaj novega, nadgradili znanje in stopili malo bliže svojemu aktivnemu državljanstvu. Ob vsakem prazniku je prišla na vrsto druga šola. In so se lepo zvrstile. Šole in prazniki.

Saj, tako je lahko tudi na internih šolskih proslavah. Vendar je avditorij, kjer v prvi vrsti sedijo lokalni pomembneži, če je sreča, pa je med njimi tudi kakšen državni, recimo predsednik republike, vlade, državnega zbora – tudi ti so bili - nekaj čisto drugega kot šolska avla, sošolci in učitelji. Sama se še danes, ne bom povedala, koliko let nazaj je to bilo, ker jih je veliko, spomnim dveh svojih osnovnošolskih nastopov na podelitvi Kajuhove bralne značke v Kulturnem domu Velenje. In še danes vem, da sem recitirala – enkrat Kajuha, enkrat Koviča … in še danes čutim delček tistega, kar sem doživljala pred, na in po nastopu in to v osrednjem velenjskem hramu kulture takrat. Nepozabno.

Pomembno.

Proslave, ki so jih pripravljali osnovnošolci, so bile tudi zelo dobro obiskane. Starši so prišli pogledat nastope svojih otrok, prišle so babice, dedki, tete in strici, prijatelji ... Nekateri so bili zaradi njihovih nastopov morda sploh prvič na kakšni takšni proslavi.

Da o tem, s kakšno odgovornostjo in zanosom so jih učenci, njihovi otroci in vnuki izpeljali tudi zaradi njih, sploh ne pišem.

Podpora lokalnim kulturnim ustvarjalcem je nasploh, zlasti pa v teh zanje še posebej nehvaležnih in podhranjenih časih hvalevredno in plemenito dejanje, tako kot je plemenita tudi kultura.

Morda je zato zdaj tudi čas za razmislek o tej podpori tudi v prihodnje, ko bodo časi spet normalnejši, življenje pa tudi in ko bo, vsaj upam, da bo tako, na osrednjih občinskih proslavah v Velenju spet videti in slišati osnovnošolce. 🔲

Novorojencem 300 evrov Od februarja dalje bodo prejele družine novorojencev po 300 evrov pomoči Mestne občine Velenje. Ta znesek so na pobudo župana Petra Dermola povišali s sedanjih 150 evrov. »Na ta način bomo v teh časih, ko so stiske še večje pomagali družinam ob rojstvu novega družinskega člana,« pravi Dermol in dodaja, da se že veseli srečanja, ki ga vsako leto pripravijo za novorojence v času občinskega praznovanja. Lansko leto se je v Mestni občini Velenje rodilo 318 novorojencev, kar je nekaj manj kot leto pred tem. Želijo si, da bi bilo to število letos večje. 🔲

mz

Naš ­čas, 28. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 2

2

OD SREDE DO TORKA

V Velenju 25 cepljenj mimo pravil

LOKALNE novice

Le še jutri prijava škode zaradi potresa Velenje – Na osnovi sklepa Uprave za zaščito in reševanje o začetku ocenjevanja škode zaradi posledic potresa 29. decembra lani, zbira podatke o škodi tudi Mestna občina Velenje. Škodo je mogoče prijaviti na info@velenje.si samo še danes in jutri.

Občinska komisija bo ocenila škodo do 12. februarja, škodo na kulturni dediščini pa bo do 9. februarja ocenil Zavod za varstvo kulturne dediščine.

Novi lokalni turistični vodniki Zavod za turizem Šaleške doline je 14. domačinom poslal vodniške izkaznice in priznanja za uspešno opravljen tečaj lokalnega turističnega vodnika po Šaleški dolini. Tako imajo sedaj usposobljenih že 56 lokalnih turističnih vodnikov.

Kljub temu da je bilo lansko leto za turistične vodnike eno najtežjih, ostajajo optimisti in verjamejo, da se bo turistična panoga opomogla med prvimi.

Spodbujajo k elektronski oddaji vlog Velenje – V Upravi Mestne občine Velenje so se odločili, da bodo za vlagatelje vlog za obremenitev okolja s hrupom in za prijavo obratovalnega časa ponudili vloge samo v e-obliki. Najdete jih na spletni strani Mestne občine Velenje. Prav tako si želijo, da občani tudi vse ostale vloge, če je le možno, oddajo v elektronski obliki.

V tem primeru so oproščeni taks. Mestna občina Velenje, kot prva občina v Sloveniji, omogoča svojim občankam in občanom oddajo določenih vlog v elektronski obliki tudi na portalu eUprava.

Povečajmo stopnjo samooskrbe Pred dnevi je potekala zaključna videokonferenca projekta Jejmo lokalno: povečanje stopnje samooskrbe v SAŠA regiji. Pomen lokalno pridelane in predelane hrane je v času epidemije postal še toliko bolj izrazit. V projektu so sodelujoči vse od leta 2018 poudarjali pomen lokalno pridelane hrane in pripravili številna izobraževanju (v zadnjem letu v virtualni obliki).

Med drugim so zvedli 75 delavnic, v katere je bilo vključenih 1.373 otrok, 20 izobraževalnih delavnic za kmete in mlade brezposelne na podeželju (vključenih je bilo 274 oseb) ter 10 delavnic za starostnike in bolnike z demenco, v okviru katerih je bil vzpostavljen inovativen model ohranjanja možganske čilosti (vključeni 103 starostniki).

Vprašanja lahko pošiljate po internetu Mestna občina Velenje vabi občane k aktivnemu sooblikovanju skupne prihodnosti. Predloge, mnenja, vprašanja jim lahko vedno pošljejo na uradni elektronski občinski naslov: info@velenje. si, na portal Sooblikujmo Velenje (https://pobude.velenje.si/) ali prek socialnih omrežij, na katerih je Mestna občina Velenje aktivna (Facebook, Instagram, Twitter).

V času epidemije, ko so stiki in druženje omejeni, je sodelovanje na daljavo še bolj pomembno, poudarjajo.

Predlagajte imena dveh ulic Mestna občina Velenje je objavila poziv k oddaji predlogov za poimenovanje dveh ulic v Mestni občini Velenje, in sicer nove ulice v Poslovni coni Stara vas ter povezovalne ceste med Efenkovo in Šaleško cesto.

Komisija bo izmed vseh prispelih predlogov po kriterijih izbrala 2 predloga. O ustreznosti predlaganih imen bo občina opravila tudi predhodno posvetovanje z osebami z območja, na katero se spremembe nanašajo, izbrani predlog pa potem predložila v obravnavo Svetu Mestne občine Velenje na seji predvidoma maja letos. 🔲

mz

Zbirajo pobude za spremembo namenske rabe prostora Šoštanj – V občini Šoštanj poteka postopek priprave sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta (OPN).

V okviru tega lahko zainteresirani do torka, 4. maja, na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani Občine Šoštanj (tam dobijo v zvezi s tem tudi vse ostale potrebne informacije), in ob plačilu predpisane takse, podajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora. 🔲

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in ­RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,90 € (9,5 % DDV 0,16 €, cena izvoda brez DDV 1,74 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

28. januarja 2021

mkp

Direktor Zdravstvenega doma mag. Janko Štreharnik: »Nismo cepili mimo strategije, smo se pa odločili, da v prvih dveh cepilnih dneh šestega odmerka ne zavržemo.« Milena Krstič - Planinc

Ljubljana, Velenje, 20. januarja – Vlada se je prejšnji teden seznanila s poročilom zdravstvenega inšpektorata o izvajanju nadzora nad obvladovanjem cepljenja proti novemu koronavirusu v času med 27. decembrom in 16. januarjem. Po ugotovitvah zdravstvenih inšpektorjev je bilo 14.144 cepljenj skladnih, 297 pa neskladnih, mimo nacionalne strategije. Izvedli so jih v šestih zdravstvenih ustanovah. Največ neskladij je bilo na Onkološkem inštitutu (233), v Zdravstvenem

domu Velenje so jih izvedli 25.

Direktor mag. Janko Šteharnik ugotovitve inšpekcije, da so cepili mimo pravil, zavrača. Pravi, da so ob prvem cepljenju, ko so se cepili stanovalci in zaposleni v domovih za odrasle in zaposleni v zdravstvenih domovih, imeli navodilo, da se šesti odmerek cepiv ne uporablja, a so se odločili, da ga porabijo (cepljenje oseb starejših od 80 let s kroničnimi boleznimi je prišlo na vrsto šele v tretjem cepilnem dnevu).

V prvih dveh cepilnih dnevih je bilo takšnih odmerkov 49, naročeno število prijavljenih za

cepljenje se pa se je tudi spreminjalo (zaradi bolezni, sprememb odločitve, smrti …), zato so ostajala tudi redna cepiva. »Imeli smo torej možnost, da zavržemo 49 cepiv in tista, ki so ostala, ali pa jih dodatno uporabimo med prvima dvema skupinama, nekaj pa tudi med drugimi ljudmi,« pojasnjuje.

Glede ugotovitve o 25 cepljenih mimo seznama pa je pojasnil, da je med njimi 22 starejših od 60 let, trije pa so mlajši. »Stojim za zaposlenimi, ki so to izpeljali. Sprašujem pa se, ali je primerno v času, ko se

zdravstveni kader že enajst mesecev trudi delati v nemogočih razmerah, s strani inšpektorata groziti z materialno in kazensko odgovornostjo.« V Zdravstvenem domu Velenje so od tretjega cepilnega dne sami poklicali 10.000 ljudi starejših od 60 let, vse razporede imajo natančno pripravljene in vsak odmerek porabijo v skladu s strategijo, pri čemer imajo prednost starejši. 🔲

Peter Dermol član razvojnega sveta Velenje, 22. januarja – Na 5. redni seji Sveta Savinjske regije so za člana Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki bo predstavljal Savinjsko regijo v programskem obdobju 2021–2027, potrdili župana Mestne občine Velenje Petra Dermola. Pred tem so ga potrdili na Svetu županov SAŠA regije. »Kohezijska politika je glavna naložbena politika Evropske unije in je namenjena vsem regijam

in mestom v Evropski uniji za podporo ustvarjanja delovnih mest, poslovne konkurenčnosti, gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in izboljšanja kakovosti življenja državljanov. Razvojni svet deluje kot pobudnik posvetovanj, usklajevanja, sodelovanja in skupnega delovanja razvojnih regij, razvojnih partnerjev v kohezijski regiji (predstavniki občin, gospodarstva in nevladnega sektorja) in ministrstev, daje

predhodno soglasje k vsebini in izvajanju programov EU, ki vplivajo na razvoj kohezijske regije in sodeluje pri sprejemanju odločitev, povezanih z izvajanjem kohezijske politike, opravlja razvojne naloge, ki jih sporazumno določijo občine in država,« pravi župan Peter Dermol. 🔲

mz Peter Dermol

Savinjsko-šaleška naveza

In Zreče so končno (res) mesto postale Iz črnega v rdeče – Najvplivnejši rojak - Zreče so mesto – Plečnik-Praga-Celje – Skupna ELENA V bistvu nič novega! Koronavirus še kar razsaja, vlada pa, kot pravijo nekateri, še kar »nagaja«. Rešilnega cepiva še ni toliko, kot smo pričakovali, vseeno se nekateri tolažijo, da je vsaj malo bolje.

Večina je iz »črnine« stopila v rdeče; in smo med drugimi sprostitvami vsaj nižjim osnovnošolcem odprli vrata učilnic. A že ob napovedi s strahom – za kako dolgo. V zraku tudi visijo odnosi med strankami, na začasnem čakanju je nezaupnica vladi in nad nami, kot da je vse več sivine in malo jasnine. In strah, da zaidemo v še večjo temo. Med politiki je večkrat »na udaru« tudi naš gospodarski minister Zdravko Počivalšek, a predvsem kot prvak stranke SMC. To je še vedno vladna stranka, druga stran jo želi pridobiti, da bi dobila večino. A se ne da. Da je Počivalšek res vpliven mož, kaže tudi lestvica najvplivnejših mož in žena z območja Kozjanskega in Obsotelja, ki so jo že dvanajstič pripravili v spletnem portalu Kozjansko. info. Njihov najvplivnejši rojak, sicer doma v Olimju, je postal tokrat že tretjič zapored, letos še prepričljivejše kot leta doslej. Saj je tudi vse bolj prepoznan v svetu; prav zadnje dni se je z delegacijo mudil v Združenih arabskih emiratih. »Končno!« pa pravijo v Zrečah. Po tem, ko so se v tem hitro razvijajočem kraju sami že pred 34 leti, ko še niso bili niti samostojna občina, ampak so še sodili pod konjiško, razglasili za mesto, so konec lanskega leta po odločitvi vlade končno to tudi uradno postali. Zdaj so namreč izpolnili potreben pogoj, to je, da ima »mestno območje« več kot 3000 prebivalcev. Tako kot so dolgo čakali, da postanejo mesto, so že prej »bili bitko«, da postanejo samostojna občina. Mnogi v občini Slovenske Konjice se z delitvijo niso strinjali. A po uspešnem referendumu so si pred 25 leti po več letih prizadevanj občino vendarle »izborili«. In v »samostojnosti« so se še uspešnejše razvijali. Postali so uspešna industrijska in turistična občina. In zdaj je središče občine še postalo mesto. S svojo Roglo naj bi se tudi še močneje učvrstili na zemljevidu sveta. Tu bo v začetku marca svetovno prvenstvo v deskanju,

Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Mira Zakošek (urednica radia), Tatjana Podgoršek, Mojca Štruc, Tina Felicijan, Jasmina Škarja (novinarji), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec).

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko.

ki je bilo za konec prejšnjega leta predvideno na Kitajskem. Na Rogli imajo s pripravo tovrstnih tekem na visoki ravni že precej izkušenj. S tem bodo še povečali prepoznavnost Rogle in širšega okolja Pohorja.

Tu seveda kot ostale turistične destinacije, preživljajo v času koronavirusa hude čase. Vendar to ne pomeni, da si ne prizadevajo, da bodo pripravljeni na vnovično »normalno« življenje, Tako je tudi na območju turistične Rogaške Slatine. Tu so po neuspelem referendumu o (ne)postavljanju razglednega stolpa Kristal razprave malo zastale, občina pa gre s projektom naprej. Kot gre naprej v svoji zavezi k razvoju trajnostnega zelenega turizma. Lahko bi rekli, da gredo pri tem zadnji čas v korak s časom. V načrtovanju dejavnosti v letih 2020 do 2027 so že upoštevali tudi sedanjo epidemijo in ji prilagodili dejavnosti. V čas epidemije je žal padla tudi otvoritev nove pridobitve – Bobrovega centra, ki bo, ko bodo ustrezne razmere, še kako pripomogel k različnim aktivnostim trajnostnega razvoja.

V Celju so, še preden je ob zadnjih sprostitvah v rdečih regijah prišlo do odprtja tudi razstavnih prostorov, pripravili že drugo v vrsti razstav na prostem. Po »Razstavi dobrih zgodb« so na Krekovem trgu odprli razstavo Jože Plečnik in Praga. Kot je znano, je Plečnik v Pragi ustvaril veliko pomembnih del. Otvoritve razstave, ki bo v Celju na ogled do 22. februarja, se je udeležil tudi veleposlanik Češke republike v Sloveniji Juraj Chmiel. Celjska občina je v teh časih, ki so močno prizadeli tudi kulturo in kulturnike, pomagala samostojnim kulturnim delavcem. Celjskim samozaposlenim ustvarjalcem v različnih področjih umetniškega ustvarjanja je podelila 21 delovnih štipendij v skupni vrednosti 63 tisoč evrov.

Celjska občina pa izrablja še eno možnost za trajnostno mobilnost.

Priključila se je projektu ELENA, ki je uradno zaživel 1. januarja, njegov vodilni partner je sicer občina Novo mesto, skupaj je vključeno sedem slovenskih občin. Tudi Slovenske Konjice in Zreče.

Pa še to: za konec se ozrimo še malo širše. Mnenja o odcepitvi »otoka« od Evrope so bila deljena, nekateri na celini pa so bili kar veseli, da so se Anglije znebili. A očitno ne povsem: spremlja nas angleški koronavirusni sev.

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.

TRR - Nova LB, Velenje. 02426­- 0020133854 E-pošta: press@­nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

🔲

k

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 3

3

AKTUALNO

28. januarja 2021

Za Saša regijo in Center prihodnosti Svetniki Mestne občine Velenje so zelo optimistično startali v letošnje leto – Poglobljeno so pregledali predlagano regijsko zakonodajo in izrazili navdušenje nad Centrom prihodnosti – Ustanovili EON center Mira Zakošek

Velenje, 26. januarja Svetniki Mestne občine Velenje so se zelo poglobljeno posvetili predlagani regijski zakonodaji, ki je pripravljena v osnutku. Ta predvideva, da bi se dosedanja Savinjsko šaleška

statistična regija povezala v Koroško šaleško regijo. Na eni strani so sicer pozdravili regionalizacijo Slovenije, a s takšnim predlogom se nikakor ne strinjajo, še posebej ne s tem, da bi bil sedež nove regije v Slovenj Gradcu.

Saša regija »že deluje« Glede na to, da je bilo pred leti predvideno, da naj bi vsa središča mestnih občin postala regijska središča, je zasnove regije Saša že oblikovalo 10 občin Zgornje savinjske in šaleške doline Predlog nove regijske zakonodaje, ki je pripravljen v osnutku, sta jim predstavila predsednik državnega sveta Alojz Kovšca in dr. Marko Breznik. Njen glavni cilj je hitrejši in bolj uravnotežen razvoj Slovenije, ki ga je mogoče doseči z decentralizacijo. Predvideno je oblikovanje desetih regij in dveh mestnih občin, ki bosta imeli tudi statusa regije (Ljubljana in Maribor). V tukajšnjem okolju so bili zelo presenečeni, ker Saša regija, ki ima okoli 68 tisoč prebivalcev (priporočeno, ne pa zahtevano pa je, da naj bi imele regije 100 tisoč prebivalcev) ni predvidena, ampak naj bi se vključila v Koroško šaleško regijo (Zgornje Savinjčane seveda moti, da jih ni v imenu, predvsem pa tudi teritorialna oddaljenost), predlagano središče je v Slovenj Gradcu, pa seveda tudi to, da s Korošci pravzaprav nimajo kakšnih

večjih povezav na nobenem področju.

Ob tem pa Saša pokrajina že deluje na mnogih področjih, med drugim v skupnih občinskih upravah, gospodarskih in drugih združenjih.

Andreja Katič (svetovalka župana) je povedala, da se z regijsko zakonodajo ukvarja že vse od svojega pripravništva

(Slovenija jo pripravlja že vse od osamosvojitve). Poudarila je, da bi se morali prioritetno pogovarjati o nalogah (in njihovem financiranju), ki se bodo z države in občin prenesle na regije. To se ji zdi najpomembnejše, »saj morajo ljudje začutiti, kaj jim regija prinaša, da ne bo ostalo zgolj pri dodatni birokratizaciji, ki

je nihče ne bo sprejel, s tem pa je že v naprej ogrožen obstoj regij,« je poudarila. Željo po oblikovanju regij je pozdravil tudi župan Peter Dermol, saj si tudi tukaj želijo decentralizacije države. Je pa opozoril na nekatere šibke točke v predlaganem gradivu. »Z vidika Šaša regije in seveda tudi Mestne občine Velenje predlagane rešitve niso sprejemljive.

Vse je zmotilo že samo ime regije, ki izvzema Zgornjo savinjsko dolino, še bolj kot to pa moti geografska razdeljenost in sam sedež pokrajine (Slovenj Gradec). Mi zelo težko pristanemo, že kot šesto največje mesto v Sloveniji in kot gospodarsko zelo intenzivna občina z visoko kvaliteto bivanja, da bi izgubili status regijskega središča, ki ga že nekaj let intenzivno gradimo, prav tako pa tudi številne povezave med vsemi desetimi Savinjsko-šaleškimi občinami,« je dela Dermol in dodal, da bi bilo treba regijsko zakonodajo čim prej sprejeti, saj se interesi ob menjavah političnih opcij v državnem svetu močno spremenijo.

Jože Hribar (Naše Velenje) je menil, da je treba v vsakem primeru sedež regije ohraniti v Velenju, Dimitrij Amon in mag. Dragica Polh (oba SD) pa sta nanizala številne argumente za oblikovanje Saša regije. Kot takšno jo je spoznala

tudi Evropa, ki ji je dala status premogovne regije. V takšnih okvirih se pripravlja tudi program, ki bo osnova za črpanje nepovratnih evropskih sredstev.

Dr. Franc Žerdin (SD) je poudaril, da je pravzaprav edini kriterij, ki ga Saša regija ne izpolnjuje število prebivalcev, ki pa je zgolj evropsko priporočilo, na drugi strani pa je cel kup odličnih primerov dobrih praks, ki so jih pri dosedanjem skupnem delovanju na območju Saše že uveljavili. Matej Jenko (Dobra Država) pa je menil, da povezave s Koroško ne bi kar tako zavrgli, saj bi po njegovem lahko pomenila za vse nadgradnjo. Oblikovanje samostojne Saša regije je pozdravil tudi Sebastian Apat (SDS), ki je menil, da pomeni decentralizacija pomemben napredek pri enakovrednejših razvojnih možnostih. Samostojno regijo Saša pa je podprl tudi državni svetnik in župan občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik.

Tako dr. Marko Breznik kot Alojz Kovšca sta bila poglobljene razprave vesela in sta obljubila, da bodo pripombe upoštevali pri nadaljnji pripravi zakonodaje, saj želijo, da je ta odraz želja in potreb občanov. V državnem zboru pa mora biti sprejeta z dvotretjinsko večino. 🔲

Center prihodnosti odpira nove dimenzije Uredili naj bi ga v prenovljeni stari elektrarni, skrbel pa naj bi za izobraževanje, raziskovanje in gospodarstvo – Zaživel bo, če ga bo v financiranje sprejela Evropska komisija Na vsaki seji sveta mestne občine Velenje predstavijo enega izmed razvojnih projektov Mestne občine Velenje. Na tokratni je to bil Center prihodnosti, ki ga bodo (če bodo pridobili financiranje iz naslova premogovnih regij), uredili v prostorih nekdanje stare elektrarne, čudovitem starem objektu. Prenova in celotna ureditev je ocenjena na 110 milijonov evrov.

Svetnikom sta projekt predstavila Brigita Kropušek Ranzinger,

direktorica Ljudske univerze pod okrilje katere sodi zelo uspešno Vzorčno mesto in Erik Kapfer, eden izmed njegovih voditeljev.

Kropuškova je ob tem zatrdila, da imajo znanje, voljo, ambicioznost, in kot kaže, bo za to na voljo tudi denar. Izvedbo projekta pa primerjala s tistimi zanesenjaki, ki so pred 70 leti zasnovali mesto na poljih med Šaleškim in velenjskim gradom in tako zagotovili lepo življenje številnim generacijam. »Zdaj je treba

Cilj mora biti decentralizacija Pokrajine naj izvajajo naloge s ciljem, da se zasleduje decentralizacija, skladen regionalen razvoj ter izboljšanje storitev za ljudi, pri teritorialni členitvi pa naj se upoštevajo obstoječa razvojna partnerstva, ki so se vzpostavila tekom preteklih let, so menili velenjski svetniki, v zaključkih, ki so jih že posredovali državnim organom, zahtevali pa tudi, da je treba pred ustanovitvijo pokrajin točno določiti vire njihovega financiranja. Pri njihovem oblikovanju pa izhajati iz obstoječih povezav. Državo so še pozvali, da začne seliti svoje institucije po celotni državi.

narediti drugačen korak naprej in biti drzen, kot so bili takratni vizionarji,« je poudarila.

❱

Center prihodnosti bo zaživel leta 2024, če bo prepoznan za evropsko financiranje

Kaj je center prihodnosti?

Gre za center, ki bo na področju vse Slovenije, skrbel za izobraževanje, raziskovanje in gospodarstvo, seveda v povezavi z okoljem. »Gre za sodoben eko sistem, s katerim želimo tiste, ki bi ostali, ko bo prišlo do prestrukturiranja, brez dela, preobrazit in jih usposobiti za poklice prihodnosti.,« je povedala Razingarjeva in dodala, da je pri pripravi projekta, za katerega so

imeli le nekaj tednov, sodelovalo več kot 50 slovenskih podjetij, izobraževalnih ustanov in drugih institucij (skupaj več kot 100 strokovnjakov iz različnih področij).

Erik Kapfer pa je dodal, da so v središče dokaj zapletenega sistema, podprtega z vsemi najsodobnejšimi tehnologijami, posta-

❱

Pri pripravi projekta je sodelovalo več kot 100 strokovnjakov iz različnih podjetij, izobraževalnih in drugih institucij

vili človeka in zanj tudi na široko poskrbeli. Z drugim projektom, ki so ga prav tako prijavili na razpis, predvidevajo ureditev zelene soseske na Sončnem griču, kjer bodo ustvarili zanimive in atraktivne pogoje življenja mladim

Ustanovili EON center V sklopu centra prihodnosti bo deloval tudi EON center, ki pa so ga svetniki na torkovi seji že ustanovili. Gre pravzaprav za podružnico ameriškega izobraževalnega podjetja EON, ki je v projekt vložila 20 milijonov evrov. Nudi pa vrhunski izobraževalni sistem, podprt z najsodobnejšo svetovno tehnologijo. V njihovi »knjižnici« je preko milijona različnih kompletov izobraževalnih predstavitev iz vsega sveta. In vse to bo tudi v ponudbi novega EON centra v Velenju, ki bo pokrival območje od Avstrije do Kosova.

V bazi EON je preko milijon kompletov različnih izobraževalnih aplikacij na najsodobnejših tehnologijah. strokovnjakom, ki se bodo pridružili udejanjanju njihovih projektov, ki vodijo v družbo 5:0, ki si je želimo tudi v tukajšnjem okolju.

Med drugim pa naj bi v tem Centru prihodnosti preobrazili oziroma preusposobili preko 10 tisoč ljudi, ki jih bodo potrebovali za nove programe, seveda bodo to v prvi vrsti vsi tisti, ki bi ostali brez dela ob zaprtju premogovnika. »Upam, da bo Center prihodnosti resnično uvrščen med projekte, ki jih bo Evropa sofinancirala.

Ustvarjalci so me prepričali, da je resnično dober in da prinaša

tukajšnjemu okolju veliko dodano vrednost. V tem centru bomo lahko prekvalificirali veliko danes zaposlenih, ki bodo v sklopu prestrukturiranja poiskali neke nove možnosti. Nudili pa bomo tudi veliko strokovno podporo, tudi znanstveno različnim panogam, raznim institucijam na področju zdravstva, kulture, skratka na vseh različnih mestih …,« je dejal župan Dermol. 🔲

Naš ­čas, 28. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 4

4

GOSPODARSTVO

Podjetju BSH Nazarje Novi član poslovodstva Nagrada nemškega PV je Aleš Logar gospodarstva 2020 Nazarje, 19. januarja - Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija) je prejšnji torek v sodelovanju z Veleposlaništvom Zvezne republike Nemčije v Sloveniji in inštitutom WISE za razvoj trajnostnega delovanja in etičnega poslovanja v rastočih gospodarstvih na virtualnem novoletnem srečanju slavnostno podelila Nagrado nemškega gospodarstva 2020. Med tremi finalisti je bilo tudi podjetje BSH Hišni aparati Nazarje. Prejelo je drugo nagrado. Dobitnik prve je bil proizvajalec energijskih hiš Lumar IG, tretji finalist pa je bila Steklarna Hrastnik.

Nagrada nemškega gospodarstva je prvo bilateralno priznanje, s katerim nagrajujejo trajnostno naravnanost in družbeno odgovornost med podjetji v Sloveniji. »Industrija 4.0 vključuje številne priložnosti in tveganja, zato si morajo podjetja, ki želijo biti uspešna v digitalni transformaciji, prizadevati za stroškovno učinkovitost in za družbeno ter okoljsko odgovorno poslovno ravnanje,« so zapisali organizatorji v obrazložitvi.

Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ki je lani beležilo 50-letnico obstoja, je nagrado nemškega gospodarstva prejelo leta 2008. Lani je proizvedlo 7,5 milijona malih gospodinjskih aparatov in »spisalo« še eno zgodbo o uspehu.

V teh dneh ob logističnem centru podjetja, na desni strani regionalne ceste v smeri Nazarij, zaključujejo dela pri ureditvi parkirnih površin. Zaposlenim bo na voljo 230 parkirnih mest, od tega bo 12 mest namenjenih ter opremljenih za električne avtomobile. 🔲

GOSPODARSKE novice Bankrotiralo je šest držav

V poslovodstvu družbe se bo pridružil generalnemu direktorju dr. Janezu Rošerju

Velenje, 22. januarja – Na petkovi seji je Nadzorni svet Premogovnika Velenje za novega člana poslovodstva Premogovnika Velenje imenoval Aleša Logarja.

Funkcijo bo nastopil 1. marca, so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje.

Aleš Logar je po izobrazbi magister poslovnih ved, v poslovodstvu družbe se bo pridružil generalnemu direktorju dr. Janezu Rošerju. Ta je po odpoklicu članice poslovodstva družbe 22. decembra lani, Mojce Letnik, od 1. januarja letos, ko je njen odpoklic začel veljati, družbo zastopal samostojno. Logar bo pokrival poslovno finančno področje, splošno področje ter področje razvoja.

Predsednik Nadzornega sveta mag.

Marko Štrigl je o imenovanju povedal: »Veselim se sodelovanja z gospodom Logarjem. Njegove kompetence s področja dela z ljudmi in razvoja bodo v procesih, v katere stopa Premogovnik Velenje, dragocene.«

Aleš Logar bo funkcijo nastopil 1. marca.

Po dostopnih podatkih je Aleš Logar bil oziroma je še direktor Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem, ravenski svetnik in tudi člana nadzornega sveta družbe 2TDK, prav tako je član Sveta zavoda Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Začetke svoje poslovne poti je Logar kalil kot direktor ljubljanskega Zavoda K6/4 in kot direktor Koroškega mladinskega kulturnega centra Kompleks na Ravnah.

Tp

🔲

mkp

Si predstavljate, da si zjutraj privoščite kavo, čaj, ali kakav z dodano vrednostjo - iz jedljive skodelice nevtralnega, rahlo sladkastega okusa? Takšne namreč na trgu ponujata mlada podjetnika iz Velenja, Nik Bračič in Timotej Brunšek, njuna ideja o jedljivem kozarcu pa je bila predstavljena že leta 2016 na podjetniškem tekmovanju Popri v Novi Gorici. Večji napredek se je zgodil lansko leto, ko sta se pridružila inkubatorskemu programu, naHrani v podjetniškem inkubatorju v Kranju. Zunanje izvajalce sta našla v Bolgariji v podjetju Cupffee. »Ob pomoči mentorja Martina Blazinška iz velenjskega Saša inkubatorja se je ponudila priložnost za naše sodelovanje. Tako sva postala njihova partnerja, ustanovila podjetje Cupffee Slovenija ter uspela uresničiti svojo vizijo o ponudbi jedljivih skodelic,« pripoveduje Nik Bračič, ki prisega na kombinacijo kompaktnosti vaflja in hrustljavosti piškota, ki se lahko uporablja za postrežbo toplih in hladnih napitkov ter predstavlja inovativen in drugačen način serviranja hrane in sladic.

Okolju prijazna zgodba

Skodelica Cupffee predstavlja alternativo plastični in kartonski embalaži za enkratno uporabo.

Je v celoti biorazgradljiva, uporabniku pa omogoča, da lahko po pitju skodelico v celoti poje. »S

okolju, saj bi takšen izdelek lahko marsikoga spodbudil in privabil k obisku kavarne ali bara. Seveda šele takrat, ko bodo razmere to dopuščale,« razmišljata mlada podjetnika. Koliko časa lahko uživamo ob pitju in pri jedi iz skodelice? »Skodelice ostanejo ob naliti tekočini hrustljave do 40 minut. Vsebine pa ne prepuščajo tudi do 10 ur. Te številke pa so odvisne tudi od vsebine,

Tekstura skodelice je kombinacija kompaktnosti vaflja in hrustljavosti piškota. Uporablja se lahko za postrežbo toplih in hladnih napitkov ter predstavlja inovativen in drugačen način serviranja hrane in sladic.

Kriza je imela na naju velik vpliv, saj se najina osnovna ideja ponudbe skodelic nanaša na področja gostinstva, cateringov in ponudbe za posebne priložnosti, prireditve na prostem ipd. Ker so vse to področja, ki trenutno ne obratujejo, sva bila v zelo kratkem času primorana spremeniti fokus, in sicer na neposredno prodajo končnim uporabnikom. Poleg tega trenutno ni na voljo nikakršne finančne pomoči v obliki raznih subvencij ali razpisov za zagon novih podjetij.

Območje evra z 0,3 odstotno deflacijo Na letni ravni je območje z evrom konec lanskega leta beležilo 0,3-odstotno deflacijo, potem ko je pred letom dni Eurostat izračunal še 1,3-odstotno inflacijo. Na letni ravni so imele med članicami EU najglobljo deflacijo Grčija (2,4-odstotno), Slovenija (1,2-odstotno) in Irska (enoodstotno). Najvišjo inflacijo pa so statistiki izračunali na Poljskem (3,4-odstotno), Madžarskem (2,8-odstotno) in Češkem (2,4-odstotno).

Tri milijarde za obvladovanje epidemije Slovenija je z obvladovanjem epidemije covida-19 imela doslej za blizu tri milijarde evrov stroškov. To je sicer pol manj, kot je predvidela, vseeno pa gre za ogromen znesek, ki je pomembno prispeval k poslabšanju stanja v slovenskih javnih financ.

Gospodinjstva v Sloveniji so do konca lanskega tretjega četrtletja finančna sredstva povečala bolj kot dolg. Presežek finančnih sredstev nad obveznostmi je znašal 45,2 milijarde evrov in se je v zadnjem letu povečal za 3,9 milijarde evrov. Finančna sredstva gospodinjstev so konec tretjega četrtletja 2020 dosegala 60 milijard evrov in so se v zadnjem letu povečala za 4,1 milijarde evrov.

Skodelica Cupffee predstavlja alternativo plastični in kartonski embalaži za enkratno uporabo – Mlada podjetnika si želita, da bi bile jedljive skodelice v lokalnem okolju na voljo ob ponovnem zagonu gostinske panoge skodelicami Cupffee želiva ljudi spodbuditi k uporabi alternativnih, inovativnih in okolju prijaznih izdelkov. Zaradi trenutne situacije z virusom, skodelic Cupffee v kavarnah, barih ali čokoladnicah še ni mogoče najti, sva pa že v stiku z nekaterimi lokalnimi gostinci in upava, da bodo skodelice kmalu na voljo. Na ta način želiva nekaj prispevati k ponovnemu zagonu panoge v lokalnem

Najbrž malokdo ve, da je lani bankrotiralo šest držav, poleg tega pa so nekateri dolgovi držav poleteli v nebo. Lani so bankrotirale Argentina, Ekvador, Zambija, Libanon, Belize in Surinam oziroma Nizozemska Gvajana. Najbolj zadolžena država na svetu je Japonska, velik dolžnik so tudi ZDA. V Evropi so najbolj zadolžene Grčija, Italija, Portugalska in Belgija. Italijanski dolg je skočil kar na 160 odstotkov BDP. Toda vse to je precej relativno. V omenjenih državah je finančno premoženje prebivalcev ali skupno premoženje države, precej večje od dolga države. Ponekod, recimo na Japonskem, so države dolžne predvsem svojim državljanom.

Kar več kot 31 odstotkov svetovnega dolga (gledano v absolutnem znesku) odpade na največjega dolžnika ZDA, 17 odstotkov dolgov ima Japonska, skoraj 10 odstotkov Kitajska in tako dalje. Zanimivo je, da le 0,6 odstotka svetovnega dolga odpade na Grčijo, ki je bila v preteklosti deležna hudih sankcij in je še vedno najbolj zadolžena evropska država. To pa kaže, da bi se njenih težav v preteklosti Evropa lahko lotila tudi drugače. Zanimivo je tudi, da je Rusija tako rekoč brez dolgov. Slovenija pa naj bi imela dolg sektorja država konec letošnjega leta okoli 81 odstotka bruto domačega proizvoda.

Slovenci zelo pridno varčujemo

Predstavljamo inovativen in drugačen način serviranja hrane in sladic

Jasmina Škarja

28. januarja 2021

Prihaja osmi korona paket

saj jih lahko uporabimo tudi za serviranje hrane ali sladic, kot so sladoled, mousse, panna cotta, juhe, solate ipd.«

Prispevek tudi k zmanjšanju onesnaženosti okolja

Skodelice Cupffee so že uveljavljene v Bolgariji, Franciji ter v ZDA. S temi trgi sicer nista povezana, sta pa ustvarila zelo dober odnos s partnerjem v ZDA. Sama pa si želita v prihodnje, odvisno tudi od uspešnosti na trgu, skodelice ponuditi še v sosednjih državah, in sicer v Avstriji, Hrvaški in na Madžarskem. Ali je spletna prodaja dober način prodaje, trženja ter promocije? »Glede na trenutne razmere je najbolj optimalna in tudi edina možna.

Ker sva bila nenadoma primorana skodelice ponuditi končnim uporabnikom, sva to najhitreje in najučinkoviteje storila preko spletnih kanalov. Nastalo situacijo pa želiva v najboljši možni meri izkoristiti ter zgraditi skupnost podobno mislečih, ki stremijo in podpirajo ohranjanje našega okolja,« sta še povedala mlada podjetnika, ki za zdaj še ne razmišljata o dodatni ponudbi izdelkov, saj se zavedata, da obstaja možnost, da ljudje izdelka ne bi sprejeli, kar lahko vpliva na obstoj podjetja. Če pa se izkaže, da je zanimanje za takšne in podobne izdelke pri nas prisotno, pa želita v prihodnje uresničiti še osnovno vizijo o slanem kozarcu za pivo. 🔲

Osnutek osmega protikoronskega zakona predvideva za 320 milijonov evrov ukrepov. Zdaj ga obravnavajo socialni partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu, že te dni pa naj bi imeli končni predlog na mizah poslanci. Po predlogu bi država krila del dviga minimalne plače, kar bo proračun med drugim stalo okoli 47 milijonov evrov.

Minister za delo Janez Cigler Kralj je namreč na novinarski konferenci napovedal, da namerava novo višino minimalne plače določiti pri 1024,24 evra bruto, kar v neto znesku predstavlja 120 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov.

Veliko manj prodanih vozil Tudi decembra lani se je nadaljeval trend zmanjševanja padca prodaje novih vozil v Evropi. Zadnji mesec v letu je bila prodaja v primerjavi z letom prej manjša za 3,3 odstotka, v celotnem letu 2020 pa v primerjavi z letom 2019 rekordnih 23,7 odstotka.

V Sloveniji je bilo decembra registriranih 2348 novih vozil, kar na letni ravni predstavlja 47,6-odstotni padec.

Nemčija veliko vlaga v raziskave vodika Nemška vlada se je zavezala, da bo za raziskave vodika kot zelenega vira energije do 2025 namenila 700 milijonov evrov. Vodik postaja eden od glavnih upov zelenega okrevanja EU. V evropski komisiji ocenjujejo, da je vodik najboljša rešitev za hrambo zelene elektrike v zimskih mesecih in za zmanjšanje ogljičnega odtisa težke industrije.

Slovenska energetska podjetja v novi finančni perspektivi načrtujejo različne zelene energetske naložbe v vrednosti vsaj 3,98 milijarde evrov, Med njimi je tudi Šaleška dolina, ki želi vzpostaviti mestni promet na vodik, ki bi ga proizvajali v termoelektrarni Šoštanj.

Podjetja so manj zadolžena Banka Slovenije je objavila Analizo dostopa podjetij do bančnih virov financiranja med leti 2008 in 2019, ki kaže, da so se podjetja v obdobju 11 let po globalni finančni krizi precej razdolžila, raven zadolženosti je bila najnižja po letu 1999. Bančni dolg podjetij je konec leta 2019 znašal 13,3 milijarde evrov in je bil tako za več kot polovico, za 15,7 milijarde evrov, nižji kot konec leta 2008.

Razpoloženje potrošnikov se je izboljšalo Nekoliko se je v primerjavi z decembrom izboljšalo razpoloženje potrošnikov v Sloveniji. Kazalnik je višji za eno odstotno točko, vendar pa je glede na lanski januar slabši kar za 18-odstotnih točk. 🔲

mz

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 5

5

GOSPODARSTVO

28. januarja 2021

Blok 4 v razgradnjo, kaj pa hladilni stolp?

Med projektnimi idejami, ki jih je Občina Šoštanj posredovala pripravljavcu strategije za premogovne regije v prehodu, družbi Deloitte, je revitalizacija hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj Milena Krstič - Planinc

Šoštanj - Evropska unija je decembra 2017 vzpostavila Platformo za premogovne regije v prehodu, ki naj bi olajšala razvoj projektov in dolgoročnih strategij za opuščanje rabe premoga v premogovno intenzivnih regijah in pospešila prehod na čistejšo energijo. Za izvajalca priprave strategije za opuščanje rabe premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega izhoda je bila izbrana družba Deloitte.

Občina Šoštanj je Deloittu, ki izvaja podroben pregled in ocenjevanje posameznih projektnih idej, posredovala pet idejnih projektov, med njimi projekt Revitalizacija hladilnega stolpa bloka 4 Termoelektrarne Šoštanj v

Mitja Tašler, direktor TEŠ: »Zaradi arhitekturnih značilnosti in načina gradnje bi ga bilo škoda porušiti.«

poslovni, izobraževalni, znanstveno-tehnološki, kulturni in športno turistični center.

Zaton malih kmetij?

Zaradi covid krize se opušča reja govedi za pitanje na manjših kmetijah – Po več kot 10 letih brez mladega prevzemnika kmetije – Zahteva pristojnim v državi glede ureditve cen in odkupa govejega mesa Tatjana Podgoršek

»Minulo leto je bilo polno preizkušenj in novih izkušenj tudi za kmetijsko svetovalno službo in za kmete,« pravi Lidija Diklič, vodja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, izpostava Velenje in dodaja: »Naše oblike sodelovanja so potekale predvsem na daljavo, preko elektronskih medijev. Ugotavljamo, da so se kmetje v Šaleški dolini hitro znašli glede uporabe sodobne tehnologije in da nas jesenski val epidemije ni toliko presenetil kot prvi val. Posledice krize in ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa pa bodo kratkoročne, nekatere tudi dolgoročne.«

Nasveti, obnovitveni tečaji, izobraževanja ... na ZOOM-u

Dikličeva je povedala, da so zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe s covid-19 prvič organizirali izobraževanja kmetov za ukrepe KOPOP, za dobrobit živali na daljavo s pomočjo aplikacije ZOOM, na enak način bodo izvedli obnovitveni tečaj za uporabnike sredstev za varstvo rastlin. Kampanjo vnosa zbirnih vlog za plačilo ukrepov kmetijske politike, ki jo je covid-19 prekinil sredi marca, so nadaljevali konec

Lidija Diklič: »Poleg strokovnih nasvetov specialistov za posamezno področje kmetovanja so se kmetje obračali na službo tudi po številne nasvete.«

aprila na dvostopenjski način. Na daljavo je potekala priprava dokumentacije kmetov za prijavo na razpise občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki za razvoj kmetijstva in kmetijskega gospodarstva.

Veliko so kmetje povpraševali po nasvetih za pridobitev pomoči iz posameznih covid ukrepov, kot so temeljni mesečni dohodek, finančna pomoč v prireji govejega mesa, delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali višje sile

Idejne zasnove oziroma projektno nalogo so v Šoštanju predstavili svetnikom in svetnicam na decembrski seji. Od njih so želeli slišati še kakšno idejo, pobudo, s katero bi nastavke nadgradili.

Vendar dodatnih idej ali pobud v štirinajstih dneh po predstavitvi, z njihove strani niso prejeli. »Dobili smo le nekaj vprašanj povezanih z izvedbo in smiselnostjo takega projekta, nekaj pa o tem, kaj bomo s hladilnim stolpom bloka 4 naredili v primeru, da ne bomo uspešni pri pridobitvi nepovratnih sredstev,« pravi direktor Termoelektrarne Šoštanj Mitja Tašler.

Odgovor na slednje je na dlani.

Porušili ga bodo. Čeprav bi bilo to zaradi njegovih arhitekturnih značilnosti in načina gradnje škoda, ocenjuje Tašler. Tudi zato sta

zaradi varstva otroka, enkratni solidarnostni dodatek za nosilca ali člane kmetijskega gospodarstva, ki nimajo pokojnine in so starejši od 65 let. Koliko vlog je bilo oddanih, ne vedo, ker so jih oddajali upravičenci sami. Poleg e-novic, aktualnih za tukajšnje kmete, ni manjkalo strokovnih nasvetov specialistov za posamezno področje kmetovanja.

Skrbi opuščanje dejavnosti na manjših kmetijah

Kratkoročne in dolgoročne posledice na področju kmetijstva v Šaleški dolini, pravi Dikličeva, napovedujejo nižji prihodki na turističnih kmetijah, na kmetijah, ki so svoje pridelke in izdelke prodajale javnim zavodom, restavracijam, na tržnicah. Nekoliko bolje je potekala prodaja neposredno na domu. Čeprav se je Kmetijska zadruga Šaleška dolina trudila za nemoteno oskrbo kmetov z repromaterialom, so bile težave z njegovo dostavo. Nekatere kmete je kriza spodbudila, da so k predelavi izdelkov ali na novo registrirali dopolnilno dejavnost spravilo lesa iz gozda. »Bolj kot omenjeno pa je skrb vzbujajoče opuščanje kmetovanja na manjših kmetijah, kar na dolgi rok pomeni zaraščanje površin. Od pet do sedem jih na našem območju to že storilo, že letos sta takšno namero izrazila dva nosilca kmetijske dejavnosti. Po več kot 10 letih na našem območju tudi ni mladega prevzemnika kmetije. V minulih 10 letih smo jih imeli 90. Nikakor ne morem še mimo izrednega padca odkupnih cen mladega pitanega goveda v tem obdobju, kar se odraža na opustitvi reje na manjših kmetijah. Odkup živine so klavnice dobesedno ustavile. Na to smo

se Termoelektrarna in Občina odločili, da skupaj preverita, ali bi bilo v sklopu prestrukturiranja premogovnih regij hladilnemu stolpu, ki je zaključil »kariero«

❱

Revitalizacija ali rušitev hladilnega stolpa bloka 4?

Odgovor naj bi bil znan letos.

Hladilni stolp je zaključil »kariero« skupaj z blokom 4.

V kratkem objava natečaja

Projektne ideje bodo podlaga za javni natečaj, ki ga bodo objavili v kratkem in z njim povabili arhitekturne in projektivne biroje k iskanju strokovnih rešitev. Vzporedno bo tekel postopek prijave za sofinanciranje iz sredstev Sklada za pravičen prehod, Evropske unije.

skupaj z blokom 4 (ta gre seveda v razgradnjo), dati novo vsebino in dušo.

Vsebinsko sta v prvi fazi poudarjena šport in športni turizem, hladilni stolp pa s svojo velikostjo in razpoložljivostjo omogoča tudi druge vsebine. »V prihodnosti bo

denimo treba veliko vlagati v razvoj in raziskave. Del stolpa bi lahko služil temu, del drugim storitvenim dejavnostim, predvsem pa bi s svojo atraktivnostjo

in višino služil temu, da bi turistom omogočal razgled na prelepo Šaleško dolino.«

v okviru Govedorejskega društva Šaleška dolina opozorili ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za gospodarstvo in tehnologijo, Zadružno zvezo Slovenije ter Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Nanje smo naslovili zahteve, ki so jih podprla tudi ostala govedorejska društva v Savinjski in Koroški regiji, svoj glas je povzdignil tudi Sindikat kmetov. Določene aktivnosti

se še dogajajo in res pričakujemo uresničitev naših zahtev.« V tem času se na velenjski izpostavi Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pripravljajo na vnos zbirnih vlog za leto 2021, ki bo znova potekalo na daljavo od 24. februarja do 6. maja, na spremembe glede urejanja GERKov, na prenos plačilnih pravic. »Naj ob tem opozorim na novost.

Plačilne pravice se ob izvedeni

spremembi nosilca ne prenesejo več avtomatsko. Rok za prenos teh pravic, ki jih letos zaradi premalo kmetijskih površin v uporabi ali zaradi oddaje v najem in drugih razlogov, ne bodo mogli izkoristiti, je 28. februar,« je sklenila Lidija Diklič.

JAVNI POZIV K ODDAJI PREDLOGOV ZA POIMENOVANJE DVEH ULIC V MESTNI OBČINI VELENJE STARI JAŠEK

Komis a za poimenovanje ulic poziva občanke in občane k predložitvi predlogov za poimenovanje - nove ulice v poslovni coni Stara vas in - povezovalne ceste med Efenkovo in Šaleško cesto.

MERKUR

VEPLAS

CESTA V POSLOVNI CONI STARA VAS CESTA MED ŠALEŠKO IN EFENKOVO CESTO

A EST

C VA

NKO

EFE

odkupimo; inšpekcija naj preverja masno bilanco uvoženega in domačega mesa ter jo primerja s prodajo, kar bo omogočilo razvid razmerja med uvozom in domačim odkupom; sprejem dolgoročne strategije razvoja slovenskega kmetijstva z ukrepi, ki bodo zagotavljali obstoj za našo državo značilnih kmetij, njihovo dolgoročno stabilnost in višjo stopnjo samooskrbe s hrano v Sloveniji.

Ime ulice se določi po zemljepisnem imenu, imenu dogodka ali po datumu, povezanem z zgodovino, ali po osebi, ki je bistveno prispevala k razvoju naselja ali je pomembna v širšem družbenem okolju ali kulturnem izročilu.

Predlog za poimenovanje lahko oddajo fizične osebe, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v MOV, in pravne osebe, ki imajo sedež v MOV, na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani www.velenje.si, podstran Javne objave.

Predloge lahko oddate po elektronski ali navadni pošti do vključno 15. 2. 2021.

OŠ LIVADA

V zahtevah za ureditev cen in odkupa govejega mesa od pristojnih v državi terjajo, da z ustreznimi ukrepi dosežejo, da bodo klavnice odkupovale goveje meso po povprečnih cenah, ki veljajo v EU; da zagotovijo odkup vseh živali, namenjenih za zakol, uvedejo nadzor nad količinami uvoženega govejega mesa in ga regulirajo glede na potrebe po načelu, najprej porabimo domače, potem pa

🔲

ŠALEK

Pr azno vabljeni k sodelovanju!

ŠKA

E ŠAL

TA

CES

🔲

Naš čas, 28. 1. 2021, barve: CMYK, stran 6

6

PREGLED TEDNA

OD SREDE do torka

28. januarja 2021

Žabja perspektiva

Mojca Štruc

Sreda, 20. januar

Ponedeljek, 25. januar

Slovenski sindikati so spisali pismo Evropski komisiji, v katerem so opozorili na »skrb vzbujajoče stanje« socialnega dialoga v Sloveniji. Napisali so, da se odločitve sprejemajo brez dialoga, kaplja čez rob pa je PKP 7 z določili glede upokojevanja.

Premier Janša je sporočil, da se bo teden kasneje začel pouk v prvih treh razredih osnovnih šol, pa tudi predšolsko varstvo, a pod strogimi pogoji in v zmanjšanem obsegu.

Oči sveta so bile uprte v ZDA. Tam je prisegel nov predsednik, 78-letni Joe Biden. »Imate pravico, da se ne strinjate z mano. Ampak to ne sme voditi do razkola. Obljubljam, da bom predsednik vseh državljanov,« je dejal.

V Državnem zboru je potekala seja, kjer sta si v lase skočila poslanec Levice Kordiš in premier Janša. Premier je potrdil, da se kljub odkritemu angleškemu sevu novega koronavirusa dan kasneje odpirajo prvi trije razredi osnovnih šol in vrtci v devetih regijah.

Bil je dan, ko so potekala testiranja šolnikov. Iz tega naslova je bilo opravljenih 20.673 hitrih testov, pri čemer so okužbo s koronavirusom potrdili pri 278 ljudeh.

Proti ministru Cigler Kralju je bila vložena interpelacija.

Janeza Ciglerja Kralja. Očitajo mu neodgovorno delo na področjih DSO-jev, delovnih mest in socialnega dialoga, pa tudi pri dodelitvi sredstev Zavodu Iskreni.

Ruske oblasti so aretirale nekaj tesnih sodelavcev priprtega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.

Sobota, 23. januar

Joe Biden je prisegel kot 46. predsednik ZDA.

Takoj po inavguraciji je podpisal 15 izvršnih ukazov; najprej tistega o obvezni nošnji mask na območjih, ki so v njegovi pristojnosti ter tistega, s katerim se ZDA znova vračajo k pariškemu podnebnemu sporazumu.

V ZDA je vodja senatne večine, demokrat Chuck Schumer, privolil, da se začetek sojenja v ustavni obtožbi proti Donaldu Trumpu preloži na sredino februarja.

V policijski akciji v Banjaluki so zaradi prostitucije in mamil prijeli enajst državljanov Slovenije, Bosne in Hercegovine in Srbije.

Neki Islandec, ki je pred dvema desetletjema v delovni nesreči izgubil obe roki, je postal prvi človek na svetu, ki so mu uspešno presadili roki in ramo.

Potem ko je 10-letna deklica iz Italije izgu-

Testiranje ni obvezno, kdor pa se ne bo testiral, ne bo mogel učiti v razredu.

Ob odločitvi, da se v devetih od dvanajstih slovenskih statističnih regij v šolo vračajo učenci prvega triletja, je ministrica povedala, da bo pouk potekal »v homogenih skupinah, skupine se ne mešajo. Učenci ne zapuščajo svojih učilnic, tam malicajo.« Dodala je še, da testiranje sicer ni obvezno, se pa učitelji, ki ne bodo testirani, ne bodo mogli vrniti med učence.

Med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo se je vnel diplomatski spor, saj britanska vlada veleposlaniku EU-ja v Londonu ni želela podeliti popolne zaščite diplomatskega statusa.

Morje med južnim filipinskim otokom Mindanao in indonezijskim otokom Sulavezi je stresel močan potresni sunek z magnitudo 7,0.

V devetih statističnih regijah se je znova začel pouk v prvem triletju osnovnih šol, vrata so odprli vrtci, prav tako je po običajnem voznem redu stekel medkrajevni avtobusni javni potniški promet.

Italijo je pretresla smrt 10-letnice, ki je sodelovala v izzivu na TikToku.

bila življenje zaradi sodelovanja v izzivu na TikToku, je Italija temu družbenemu omrežju odredila, da omeji dostop za nekatere uporabnike.

Po družbah Pfizer in BioNTech je tudi britanska AstraZeneca Evropsko unijo obvestila, da bo v prvi četrtini letošnjega leta dobavila manj cepiva, kot je bilo dogovorjeno.

Zmanjšanje bo občutno – kar 60-odstotno, zaradi česar so bili predstavniki EU-ja zelo nejevoljni.

Nedelja, 24. januar Premier Janša je potrdil, da so v Sloveniji odkrili prvega človeka, ki je pozitiven na okužbo z angleškim sevom novega koronavirusa.

Hrvaško so razburili posnetki zabave iz bolnišnice v Dubravi.

Ruska policija je na protestih, na katerih so ljudje po več mestih po državi zahtevali izpustitev priprtega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, prijela več kot 2000 ljudi.

Petek, 22. januar Zunanja ministra Slovenije in Hrvaške sta na srečanju v Zagrebu ocenila, da sta odnose med državama v preteklih desetih mesecih spravila na višjo raven.

Policijski sindikat Slovenije je zaradi neodzivnosti vlade in ministra Hojsa na različnih območjih v Sloveniji zaostril stavko v obliki doslednega izvajanja policijskih nalog in strogega nadzora na različnih območjih po državi.

Poslanci strank LMŠ, SD, Levica in SAB so vložili interpelacijo zoper ministra za delo

Na Nizozemskem so na protestih proti ukrepom zaradi koronavirusa nasilni izgredniki v okrog desetih nizozemskih mestih uničevali poslopja, ropali in napadali policiste.

V Indoneziji so našteli že več kot milijon okužb.

Evropska komisija je priporočila uvedbo temnordeče kategorije za opredelitev epidemiološko zelo tveganih območij v Evropski uniji.

Torek, 26. januar

Četrtek, 21. januar Potem ko je direktor Sove Janez Stušek zaradi prisotnosti na petkovi seji Knovsa povzročil preplah med nekaterimi poslanci zaradi tega, ker so mu dan zatem potrdili okužbo z novim koronavirusom, so iz poslanskih skupin sporočili, da so bili ti negativni.

Po premierjevem odgovoru so poslanci Levice zapustili sejo Državnega zbora.

V Sloveniji je bila potrjena prva okužba z angleškim sevom novega koronavirusa.

Nizozemska policija je aretirala enega najbolj iskanih ljudi na svetu, domnevnega vodjo enega največjih azijsko-tihomorskih mamilarskih kartelov, Tse Či Lopa.

Izrael je postal ena prvih držav na svetu, ki je proti covidu-19 začela cepiti najstnike.

Nemčija je zaostrila pogoje za vstop, tudi iz Slovenije.

V devetih regijah so se učenci prve triade vrnili v šolske klopi.

Predsednik republike Borut Pahor je koalicijo in opozicijo pozval, naj se sporazumno zavežeta k usklajevanju in sodelovanju na treh področjih: izhodni strategiji iz epidemije, okrevanju gospodarstva in predsedovanju Evropski uniji.

Italijanski premier Giuseppe Conte je italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli podal svoj odstop, ki ga je predsednik sprejel.

Podjetje AstraZeneca je stopilo v bran svojemu cepivu proti covidu-19, potem ko so se v medijih pojavila poročila o dvomih nemške vlade v njegovo učinkovitost pri starejših.

V Splošni bolnišnici Jesenice so povedali, da so pred dvema tednoma že imeli najmanj dva bolnika z angleško različico novega koronavirusa. Zdajšnje preverjanje naključnih brisov iz tistega obdobja je namreč pri dveh od šestih pozitivnih brisov pokazalo okužbo z omenjeno različico virusa.

V Sloveniji je nastalo novo gibanje Povežimo Slovenijo. Kot sporočajo, se za sodelovanje v gibanju in na skupni listi za parlamentarne volitve dogovarja več strank, skupin, lokalnih list in posameznikov različnih vrednostnih in političnih pogledov. Program njihovega povezovanja je ustava, zgled pa pozitivne prakse drugih držav, predvsem Avstrije. Pobudnica in koordinatorka gibanja je podpredsednica Zelenih Slovenije Nada Pavšer.

Blišč in beda Ko se je pred slabim letom pojavil koronavirus, so tu in tam brstele tudi pozitivistične misli, češ, končno bomo lahko delali od doma, zaradi karanten se bo zmanjšal ogljični odtis, družine bodo bolj povezane, manj bo prometnih nesreč in vsa ta lepodušniška razmišljanja o tem, da je v vsakem slabem nekaj dobrega.

Jure Trampuš Seveda je, statistika je pokazala, da je bilo lani res manj prometnih nesreč, a podroben pogled pokaže, da bi morala biti številka ponesrečenih, glede na upad prometa, še bistveno manjša, kot je bila. Podobno je s tezo o tem, da se bomo med seboj povezali, starši, otroci. Natančno tako je tudi bilo, združevale so nas redne rutine, kot je bolščanje v računalniški zaslon ali pa loputanje z vrati in neskončni razgovori o tem, zakaj se ni pametno družiti s sošolci in da pač vsak dan na mizi ne morejo biti inovativne kuhinjske domislice. Testenine, rižota, kakšna juha in to je to … Še največja zmota pa je bila pri delu od daleč. Prvič, tisti, ki lahko delajo od daleč, so vedno privilegirani. Ne hodijo v tovarne, ne razvažajo hrane, ne oblačijo se v skafandre, niso izpostavljeni okužbam.

Drugič, kadar delaš od daleč, delaš ves dan. Če so doma šolajoči otroci, je še težje. Dnevna soba ali spalnica ali kuhinja postanejo delovna mesta. Med zoom-sestanki s temi ali onimi odpiraš vrata svojega doma. Dom ni več prostor, kjer lahko počneš, kar želiš, pač pa se preobrazi v učilnico, pisarno, raziskovalno enoto, redakcijo, kabinet, delo vdre v tvoje stanovanje, intimo. Človek postane le tisto, kar dela, pa četudi je mnogo več. In ker si večinoma doma, si vseskozi dosegljiv, za to ali ono sporočilo, za to ali ono nalogo, vedno, kadarkoli in za karkoli.

Obstaja seveda tudi »pravica do izklopa«, a je bolj odvisna od dobre volje delodajalca kot pa tistega na drugi strani.

Zato je povsem logično, da so ljudje, takoj, ko je bilo mogoče, planili iz stanovanj, tudi iz mest, se razpršili po zasneženih hribih, s sanmi, smučmi, s pohodnimi palicami, odšli so na svobodo, na zrak, med zasnežena drevesa, daleč stran od zadušljive doline. In reakcija oblasti? Obtoževanje, kaznovanje, žuganje, zasmehovanje, zapiranje cest.

V resnici oblast ne pozna nobene empatije. Ne razume, kaj pomeni za otroke, da se šolajo brez sošolcev, ne razume, kako se počutijo igralci, ki ne smejo stopiti na oder, ne razume ljudi, ki so tudi zaradi nesmiselnih omejitev postali brezposelni. Divide et impera, enim bombončke, drugim zapreke, enim dodatke in ugodnosti, drugim plačilne naloge in kazni.

Vedno so krivi drugi, Zrče, garaže, kolesarji, zidanice, koline, martinovanja, ljudje, ki bolni hodijo na delovna mesta, mladi, ki posedajo po parkih. Oblast svoje odgovornosti ni nikoli priznala, cinično se požvižga na dejstvo, da ne sledi epidemiološkim stikom, da so pozabili izdajati karantenske odločbe, od katerih je odvisno tudi denarno nadomestilo, da so prepozno začeli s hitrimi testi, katere so državi prodali »kripto podjetniki«, ne priznavajo zmede pri organizaciji cepljenja, ničesar.

Vsa ta nesposobnost in poniževanje, vsa oholost in maoistična revolucija, ki jo izvajajo med epidemijo, je kriva za velikanski moralni poraz celotne družbe. A ne ljudi, pač pa politike, ki to družbo vodi. V resnici je to katastrofa, veliko ljudi je umrlo po nepotrebnem. Ta vlada bi morala že zdavnaj oditi.

Vrnimo se na začetek, k blišču in bedi dela od doma. Če nas je epidemija kaj naučila, je to, da smo drug drugemu enaki, da so pomembni ljudje, prijatelji, znanci, neznanci, vsak izmed nas. Takoj, ko bo možno, se bom zapeljal v Velenje in potrkal na vrata vseh tistih, ki so daleč stran, zaprti v neki drugi regiji, pa četudi smo si vseskozi blizu. 🔲

Javna razprava o pokrajinski zakonodaji na občinskih svetih do 1. julija Začele so se predstavitve osnutka pokrajinske zakonodaje na občinskih svetih. Kot so sporočili iz državnega sveta, ki je prevzel koordinacijo v projektu ustanavljanja pokrajin, je bila prva v nizu načrtovanih predstavitev v Tržiču, prva večja predstavitev med mestnimi občinami pa je bila v torek v Velenju (o tem pišemo na tretji strani). Čas za javno razpravo je podaljšan do 1. julija.

V želji, da bi imele lokalne skupnosti dovolj časa, da pripravijo poglobljene odzive na obsežen osnutek pokrajinske zakonodaje, ki jo je za DS pripravila strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika, so namreč na zadnji seji DS javno razpravo, sprva predvideno do 1. marca, podaljšali. Temu je botrovala tudi epidemija novega koronavirusa. 🔲

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 7

7

ŽARIŠČE

28. januarja 2021

V nov mandat z manj javnimi uslužbenci Direktor Uprave Občine Šoštanj Drago Koren je sredi januarja začel svoj drugi mandat – 1. januarja so iz Uprave občine Šoštanj v SOU SAŠA prešli še trije uslužbenci Milena Krstič – Planinc

Ministrstva za infrastrukturo za pripravo ukrepov prestrukturiranja premogovnih regij SAŠA regije, v neformalno razširjeno skupino za območje Šaleške doline, v odbor za pametno in trajno SAŠO, ki je eden od petih odborov za pripravo območnega razvojnega programa SAŠA regije za obdobje 2021 – 2027 ter v delovno skupino Mestne občine Velenje za civilni nadzor nad nameravanim sosežigom odpadkov v TEŠ.«

Šoštanj - Direktorji občinskih uprav v njih neposredno vodijo in organizirajo delo, ga koordinirajo in usklajujejo med oddelki in zaposlenimi ter nudijo ustrezno podporo županom in občinskim svetom.

Direktorje imenujejo in razrešujejo župani. Župan občine Šoštanj Darko Menih je po prvem mandatu za direktorja Uprave Občine Šoštanj za opravljanje najzahtevnejših nalog v občinski upravi, ponovno imenoval Draga Korena.

Ob tej priložnosti smo ga povabili na kratek klepet.

Občina Šoštanj je z novim letom še nekaj nalog prenesla v Skupno občinsko upravo (SUO) SAŠA regije. Koliko? »Občina Šoštanj je v skupni organ vključena že vrsto let na področju medobčinske inšpekcije, medobčinskega redarstva, od lani tudi z urejanjem prostora in varstva okolja. S 1. januarjem letos smo v skupni organ vključili še pravno službo, občinsko odvetništvo in proračunsko računovodstvo. Skupna občinska

Ali kot direktor občinske uprave sodelujete tudi v projektnih skupinah? »Uprava Občine Šoštanj je premajhna za projektno delovanje. Vključen sem v nekaj zunanjih projektnih skupin. Med drugim v operativno delovno skupino

»Morda je v zadnjem obdobju res malo več vprašanj, načeloma pa s tem ni nič narobe. To kaže na njihovo aktivno delo, dobre pobude so tudi nam vedno dobrodošle. Bomo pa morali zadeve bolj jasno »spraviti« v pravno – formalne okvire, ki jih predpisujeta Statut Občine in Poslovnik o delu občinskega sveta, to pri nas trenutno »škriplje.«

uprava je prevzela tudi javne uslužbence s teh delovnih področij, lani dva, letos tri. Tako je pet naših uslužbencev sedaj sicer zaposlenih v SOU SAŠA, opravljajo pa dela samo za občino Šoštanj.«

❱

»Dobili smo celo vprašanje svetnika, če se seje sveta v njegovem imenu lahko udeleži kdo drug.«

Je to dobro? »Dobro in koristno. S tem znižujemo stroške za plače zaposlenih. Država glede na število nalog, ki jih za občine opravlja skupna uprava, krije 55 odstotkov stroškov plač teh zaposlenih.

Prednost je tudi v tem, da se lahko zaposleni hitreje posvetujejo s sodelavci,

Drago Koren: »Glede na število nalog v SOU država krije 55 odstotkov stroškov za plače zaposlenih.«

uprava je večja, več je v taki upravi tudi izkušenj.« Zadnje čase imate veliko dela z odgovarjanjem na vprašanja svetnic in svetnikov.

Vprašanj je vse več. Čemu to pripisujete?

Kako to mislite? Ste lahko bolj konkretni? »Člani občinskega sveta in župan so funkcionarji. Imajo status, ki so ga dobili na volitvah. Tak status jim daje pravice in dolžnosti. Iz Poslovnika o delu občinskega sveta je jasno razvidno, da vprašanja in pobude postavljajo svetniki.

Samo in edino svetniki! Ne postavljajo jih politične stranke in liste, predsedniki strank ali občinskih odborov strank ...

Pri nas pa se je pojavila praksa, da jih.« Premalo poznajo poslovnik in statut? »Nekateri očitno. Dobili smo celo vprašanje svetnika, če se lahko seje občinskega sveta v njegovem imenu udeleži kdo drug??? Taka vprašanja pa dejansko kažejo na slabo poznavanje predpisov.« 🔲

Zračilnega jaška ni mogoče kar tako zapreti Priključitev VP Šoštanj na dimnik bloka 4 ni skladna z rudarsko zakonodajo – Če alternativne rešitve, ki bi Šoštanjčane rešila neprijetnih vonjav, ne bo, bodo od države zahtevali izstop iz premoga leta 2033 Milena Krstič - Planinc

Šoštanj – Potrdilo se je tisto, kar je bilo na Seji Sveta Občine Šoštanj konec novembra že nakazano, to, da PZI projektna dokumentacija za gradbeni, elektro in strojni del projekta z naslovom »Priključitev VP Šoštanj na dimnik bloka 4« ni skladna z obstoječo rudarsko zakonodajo in zato tudi ni možna. Poiskati bo treba druge rešitve, s katerimi bo Premogovnik Velenje zmanjšal neprijetne vonjave, ki se iz tega zračilnega jaška, lociran je na območju TEŠ, širijo po mestu Šoštanj.

Na neprijetne vonjave v Šoštanju opozarjajo že vrsto let, tako kot vrsto let že tudi terjajo rešitev.

Veliko so pričakovali od projekta, ki ga je HSE Invest izdelal za Premogovnik Velenje pred tremi leti in bil svetnicam in svetnikom tudi predstavljen.

Na Premogovniku rešitve še iščejo

Na Premogovniku pravijo, da si v okviru faze načrtovanja nove ventilatorske postaje na jašku NOP II in postopne opustitve ventilatorske postaje Pesje, vseskozi prizadevajo za zmanjšanje izpustov jamskega zraka v nepo-

❱

Velenje sredi letošnjega januarja sporočili Občini Šoštanj.

Zračilnega jaška ni mogoče kar tako zapreti

Šoštanjski svetniki so poskusili z »varovalko«, da če alternativne rešitve ne bo, bodo zahtevali zaprtje zračilnega jaška.

Na PV predlagajo, da bi bilo reševanje problematike sestavni del sestankov razširjene pogajalske skupine odbora za spremljanje aktivnosti v TEŠ in PV, po potrebi pa tudi na sejah Sveta Občine Šoštanj.

Nov vlak poskusno tudi v Šaleško dolino

pomeni, da je treba zagotavljati neprestano prezračevanje jamskih prostorov.

Rešitev svetnice in svetniki skušajo pospešiti tudi z odločitvijo, da bodo - če problematika smradu ne bo rešena v ustreznem času – od države zahtevali ustavitev izkopavanja premoga in podprli ter zagovarjali ambiciozen program iz Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij z načeli pravičnega prehoda, ki predvideva konec rabe premoga leta 2033. »To namero opredelitve Občine Šoštanj pa resnič-

Ventilatorska postaja Šoštanj je locirana v neposredni bližini mesta.

🔲

mz, foto: Vid Mohor

Visokošolski strokovni študijski program

Varstvo okolja in ekotehnologije (redni in izredni študij)

diplomirana ekotehnologinja / diplomirani ekotehnolog

V Šoštanju želijo podpis dogovora

Šoštanjske svetnike in svetnice, ki na ta problem opozarjajo že vrsto let, so na novembrski seji, da bi stvari premaknili z mrtve točke, to skušali pospešiti s sklepom, ki so ga sprejeli: »Če priključitev ventilatorske postaje na dimnik bloka 4 ne bo izvedljiva, mora Premogovnik poiskati alternativno izvedljivo rešitev, podrobnosti pa z Občino Šoštanj opredeliti s posebnim dogovorom, podpisanim v 30 dneh.« Vodstvi Občine in Premogovnika sta se po novembrski seji sicer srečali dvakrat, do podpisa dogovora pa ni prišlo, ker je način rešitve zmanjšanja neprijetnih vonjav še premalo dorečen.

Velenje, 23. januarja - V soboto je v Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje Velenje prvič na poskusno vožnjo pripeljal novi potniški vlak Stadler (610). V Velenje je prispel ob 12.14. Slovenske železnice so že 16. junija testirale nov sodoben vlak Stadler FLIRT na železniški progi med Celjem in Žalcem. Tokrat pa je takšen vlak pripeljal tudi v Velenje in požel med slučajnimi mimoidočimi veliko zanimanja.

Na redne linije naj bi nove vlake Slovenske železnice začeli vpeljevati septembra oz. oktobra. Takšen vlak z dizelskim motorjem bo vozil na progah, ki niso elektrificirane, torej verjetno tudi v Velenje, saj je bil dosedanji vlak res že povsem neustrezen.

sredno bližino urbanih naselij. S tem sta mišljena razbremenitev Ventilatorske postaje Šoštanj, ki je v bližini mesta Šoštanj in ukinitev Ventilatorske postaje Pesje, ki se nahaja v bližini Turističnega centra jezero. »Iskali pa bomo tudi druge tehnične rešitve oziroma ukrepe,« so s Premogovnika

Na Premogovniku pa v zvezi s tem nedvoumno pravijo, da to pa ne bo šlo. Zračilnega jaška namreč ni mogoče kar tako zapreti, saj bi se kakršnokoli poseganje v delovanje ventilatorske postaje pokazalo v poslabšanju delovnega okolja rudarjev. Njihovo delo poteka pod zemljo, kar

no obžalujemo. Taka odločitev bi imela zelo negativne posledice na socialno-ekonomskem ter gospodarskem področju celotne Šaleške doline, še posebej pa bo vplivala na njene prebivalce,« pravijo na Premogovniku. 🔲

Kako skrb za okolje postane poklic, izveste na spletnih informativnih dnevih: v petek, 12. 2. 2021, ob 10.00 in 15.00 in v soboto, 13. 2. 2021, ob 10.00.

Vabljeni!

Trg mladosti 7 | Velenje | 03 898 64 10 | info@vsvo.si | www.vsvo.si

Naš ­čas, 28. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 8

8

IZOBRAŽEVANJE

28. januarja 2021

Odločanje o prihodnjem poklicu še Izobražujejo za prihodnost težje kot sicer VŠVO študijski program predstavlja na različnih dogodkih vse leto, glavnina dogajanja in predstavljanja bodočim študentom pa poteka januarja in februarja Milena Krstič - Planinc

Velenje – Visoka šola za varstvo okolja (VŠVO) želi postati vodilna slovenska visokošolska ustanova na področju izobraževanja in prenosa (aplikativnega) znanja iz okoljevarstvenih ved, ki bo mednarodno prepoznavna, odprta in bo sledila ciljem oziroma smernicam za zagotavljanje kakovosti ter internacionalizacije.

Njihovi diplomanti, učeči se na praktičnih izkušnjah, bodo primerno usposobljeni, iskani in dobro zaposljivi na globalnem trgu dela v organizacijah in podjetjih, ki razvijajo okoljevarstvene rešitve in izdelke ter rešujejo okoljske oziroma naravovarstvene izzive z uporabo tehnologij in storitev prihodnosti. Študijski program predstavljajo na različnih dogodkih vse leto. Videti jih je tako na Dnevu raziskovalcev, na Tednu vseživljenjskega učenja, prireditvi Velenje se predstavi ...

Glavnina dogajanja in predstavljanja bodočim študentom pa se seveda odvija januarja in februarja. Običajno se udeležujejo informativnih dni v srednjih šolah po Sloveniji, kariernih sejmov, dijake pa vabijo tudi na informativni dan na šolo.

Letos je seveda nekoliko drugače. Vse promocijske aktivnosti bodo izvedli po spletu. Sodelovali bodo na sejmu Informativa, na treh informativnih dnevih, ki bodo 12. in 13. februarja, pa se bodo dijakom podrobno predstavili in odgovarjali na njihova vprašanja. »Živimo v času, ko je skrb za okolje vse pomembnejša, zato potrebujemo tudi poklice in strokovnjake, ki bodo temu kos. Zagotovo študijski program Varstvo

okolja in ekotehnologije ponuja prava znanja za to. Ne nazadnje to potrjuje tudi ponovna akreditacija študijskega programa, ki jo je pravkar izdala Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu,« pravi direktor dr. Gašper Gantar. »Zavedamo se, da bo za dijake letos dokončanje srednje šole in odločanje o

pričakujemo nobenih težav,« pravijo na VŠVO. Na izobraževanje na daljavo, ki poteka tudi pri njih, so se dobro pripravili z urejeno spletno učilnico in programsko opremo za izvajanje predavanj na daljavo. Študentom so zagovorili licence za določeno programsko opremo, ki si jo

Na Fakulteti za energetiko v okviru Univerze Maribor za prihodnje študijsko leto na prvi, drugi ter tretji stopnji na voljo 145 vpisnih mest – Zaposljivost diplomantov po uspešno končanem študiju kar 95 % Tatjana Podgoršek

Med fakultete, ki delujejo pod okriljem Univerze Maribor, sodi tudi Fakulteta za energetiko. Je ena od mlajših, deluje na dveh lokacijah, in sicer v Krškem ter v Velenju - prostorih Medpodjetniškega izobraževalnega centra, v aktualnem študijskem letu se v programu Energetika po vsej vertikali izobražuje 217 študentov. Tako kot ostale izobraževalne ustanove v državi se pripravljajo na informativni dan, ki bo v petek, 12. in v soboto, 13. februarja. Ta bo zaradi znanih razlogov potekal virtualno; v petek bodo tisti, ki jih zanima študij prihodnosti – kot pravijo na fakulteti - pridobili potrebne informacije ob 10. in 15. uri, dan kasneje pa ob 10. uri.

Na voljo 145 vpisnih mest

Uspešno so se prilagodili novim razmeram

Zaradi učenja na daljavo tudi strokovnjaki govorijo o izpadu celih generacij učencev, dijakov in skromnejšem znanju.

Po besedah sogovornika na Fakulteti za

V. d. dekana fakultete – izredni prof. dr. Želijo si čimprejšnjega odprtja šol in žive interakcije s študenti. Sebastijan Seme - je povedal, da so za pribodočem poklicu še težje kot sicer, zato lahko naložijo na računalnike in del ob- hodnje študijsko leto Sebastijan Seme: »Naša fakulteta je mlada, relativno jim želim, da se dobro informirajo o štu- veznosti opravijo od doma. »Temu smo v programu energeti- majhna, področje energetike, za katero izobražujemo, pa dijski ponudbi in kar najbolje odločijo.« prilagodili tudi opremo v laboratoriju, ka na prvi, drugi in interdisciplinarno.« Prijave za študij na Visoki šoli za var- tako da lahko tudi del laboratorijskih tretji stopnji predvistvo okolja bodo potekale preko portala vaj poteka na daljavo. Seveda pa si že- deli 145 vpisnih mest za novince, od tega energetiko tako drastičnih posledic (po eVŠ, prvi prijavni rok je od 16. februar- limo čimprejšnjega odprtja šole in žive 100 za študij v visokošolskem strokov- dobrih dveh mesecih študija na daljavo) ja do 19. marca. »Tudi vpis izvedemo interakcije s študenti,« pravi direktor. nem in univerzitetnem programu energe- za zdaj ne zaznavajo. Ugotavljajo pa, 🔲 spletno in po pošti, zato pri tem ne tike, v magistrskem programu je na voljo da so se uspešno prilagodili drugačne40, v doktorskem, ki sodi mu načinu izvajanja študijskega procesa med specializirane, pa 5 ter pogojem dela. Izpeljali so vse študijvpisnih mest. Seme se na- ske obveznosti zimskega obdobja (tako deja, da jih bodo zapol- predavanja kot laboratorijske vaje) in nili zaradi več razlogov. so tik pred izpitnim obdobjem. Študen»Naša fakulteta je mlada, tom gredo nasproti po najboljših močeh. relativno majhna, podro- Vaje jim približajo tako, da jih snemajo, čje energetike, za katero eksperimentalne poskuse prikazujejo s v podjetjih s področij: avtomoizobražujemo, pa inter- pomočjo video posnetkov, prav tako je bilizma, orodjarstva, instalacij, disciplinarno. Študenti študentom na voljo vsa informacijsko vzdrževanja strojev, tehnoloških pridobivajo poglobljena komunikacijska tehnologija, kanali za procesov, programiranja, projekznanja s širokega področja govorilne ure, za sodelovanje s profesorji tiranja in reševanja tehničnih energetike - od učinkovite in asistenti. »Ne nazadnje so študenti na problemov. rabe energije, pretvarjanja fakulteti že bolj samostojni, določene Srednja šola za lesarŠolski center sestavljajo štiri organizacijske enote: različnih oblik energije v aktivnosti pa morajo tako ali tako nastvo: les je naša vrednoelektrično energijo, preno- rediti sami.« • Srednja šola za strojništvo z dijaškim domom ta, ustvarjanje z njim pa sa, distribucije in transforTudi izvajanje obveznosti v mednaro• Srednja šola za lesarstvo proces, ki oblikuje dijamacije energije ter drugih dnih projektih za zdaj ne predstavljajo • Višja strokovna šola za strojništvo in lesarstvo ka v celovito, odgovorno povezanih področij. Z in- prevelikih težav. Fakulteta za energeti• Medpodjetniški izobraževalni center in ustvarjalno osebnost. dividualnim pristopom k ko je bila v preteklem letu vključena v Uspešno razvijamo parIzobraževanje in usposabljanje za različne poklice: študentom ter vrhunsko 9 mednarodnih projektov, od tega so v tnerstvo z ožjo in širšo Strojništvo opremljenimi laboratoriji petih sodelovali tudi študenti. Glavnino skupnostjo, z mednaro• strojni tehnik (SSI) ustvarjamo primerne po- aktivnosti so izvedli v lanskih poletnih dnimi projekti pa tudi s • strojni tehnik (PTI) tujino. goje za kakovosten študij mesecih, ko je bilo to še dovoljeno, sedaj • oblikovalec kovin-orodjar (šolska in vajeniška oblika izob.)

Dijaški dom: za dijake, ki so in pripravljenost diplo- delo poteka na daljavo.

• strojni mehanik (šolska in vajeniška oblika izobraževanja) preveč oddaljeni za vsakodnev🔲 mantov na izzive, ki jih • inštalater strojnih inštalacij no vožnjo, smo v času šolanja prinaša prihodnost na • pomočnik v tehnoloških procesih »drugi dom«. Tesno sodelujemo področju energetike. Da • inženir strojništva s šolo ter spodbujamo dijake pri Avtoremontna dejavnost šolskem delu in jim nudimo po• avtoserviser (šolska in vajeniška oblika izobraževanja) trebno podporo.

Rekli so❱ Almina Ćosič, študentka prvega • avtokaroserist (šolska in vajeniška oblika izobraževanja) Zagotavljamo vam, da bo šolaletnika univerzitetnega programa energetike iz • avtoservisni tehnik (PTI) nje, za nekatere tudi bivanje pri Velenja:« Kot večina dijakov tudi sama ob koncu Lesarstvo nas, pravilna odločitev. Pridobili srednje šole nisem vedela, kje bom nadaljevala • lesarski tehnik (SSI) boste dobro strokovno znanje ter izobraževanje. Pri iskanju informacij sem naletela • lesarski tehnik (PTI) delovne izkušnje, s katerim boste na besedo prihodnost in se vpisala na Fakulteto • mizar (šolska in vajeniška oblika izobraževanja) lahko uspešno stopili svojim ciza energetiko. Kljub študiju na daljavo ugotavljam, ljem naproti.

• tapetnik da sem se odločila prav in da bo izobraževanje na njej izpolnilo Zato bodoči dijaki, če želite po• obdelovalec lesa moja pričakovanja. To pa so pridobitev čim več uporabnega znastati del uspešne zgodbe, dobro• inženir lesarstva nja, zadovoljstvo in po uspešno končanem študiju redna zaposlidošli med nami.

Vabimo vas na informativni dan, ki ga bomo izvedli tev. Priložnosti zanjo je veliko doma in v tujini, saj se podjetja, preko aplikacije ZOOM v petek, 12. februarja 2021, in ki se ukvarjajo z energijo na takšen ali drugačni način, vse bolj v soboto, 13. februarja 2021. Povezave na predstavitev zavedajo pomena njene učinkovite rabe. Majhnost fakultete je bodo objavljene na spletni strani www.scsl.si . za študente prednost, saj smo pri komunikaciji med seboj in predavatelji deležni veliko individualnega pristopa.« Šolski center Škofja Loka, Podlubnik 1b, Škofja Loka, tel.: 04 506 23 00, info@scsl.si, www.scsl.si.

Želiš postati del zgodbe o uspehu tudi ti? Šolski center Škofja Loka je sodobno opremljena šola, ki izobražuje za poklice s področja dveh močnih gospodarskih panog, strojništva in lesarstva.

Sledimo smernicam razvoja v gospodarstvu, razvoju tehnologije in potrebam na trgu dela. S svojim uspešnim delom smo prepoznavni ne samo na lokalnem, ampak tudi na državnem področju.

Uspešno delo nastaja v ustvarjalnem vzdušju in predvsem v dobrem sodelovanju dijakov in učiteljev.

Vzpodbujamo zdrav način življenja, spoštujemo drugačnost in se učimo strpnosti. Dijake že od samega začetka šolanja pri nas vzgajamo, da so odgovorni za svoj uspeh in odločitve.

Dijaki pri nas lahko pridobijo kakovostno znanje, kako bodo nadaljevali svojo pot, pa je njihova odločitev. Usposobljeni so tako za študij kot tudi svojo poklicno pot.

Srednja šola za strojništvo: dijaki pridobivajo praktična in strokovna znanja ter delovne izkušnje

naš slogan »Priključi se tudi ti » ni izvit iz trte, dokazuje zaposljivost naših diplomantov. Ta je kar 95 %. Analize še kažejo, da je 90 % zaposlenih na področju energetike, zaseda delovna mesta, za katera so se izobraževali.«

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 9

9

KULTURA

28. januarja 2021

Moje življenje so že trideset let škarje in platno Moda se vrača - malo osvežena in prilagojena današnjemu hitremu življenju - Ker se je spremenil stil življenja - se je tudi moda, ki je postala bolj udobna in športna – Predelani kosi oblačil so za tiste, ki so čustveno in ne materialno naravnani Jasmina Škarja

V svoji šivalnici v Rečici ob Paki modna oblikovalka in stilistka Renata Meh preživi ogromno časa.

Njena oblačila tudi v času epidemije pripovedujejo zgodbo, na katero gotovo vplivajo tudi njena srčnost, pozitivizem in dobra volja. O kulturi oblačenja, uporabi materialov, oblikovalski umetnosti

Moda se vrača

Kar se tiče modnih trendov, pogleda na modo, materiale, dodatke in kroje ugotavlja: »Velikokrat, ko se prikaže hči v oblačilih, ki so trenutno hit, se spomnim, da smo točno takšna oblačila nosili v času mojega najstništva. In res, moda se vrača. Malo osvežena in prilagojena današnjemu hitremu življenju. Tudi moja moda stremi

moda, ki je postala bolj udobna in športna. »Zdaj smo več v trenirkah,« ugotavlja, ko pripravlja nove modele. »V tem času so zelo priljubljene. Kot tudi ostala oblačila za prosti čas (softshelli, pohodne hlače …). Stil življenja se je zelo spremenil. Takšen čas v januarju, sem že delala maturantske obleke.

Ker tega letos ni, je seveda izpad precej velik,« razlaga Renata Meh.

Vsak kos oblačila ima svojo globoko zgodbo

Kako izgleda promocija modnih kreacij? »Včasih je oglaševanje pomembnejše od samega izdelka. Moja edina reklama sem kar sama, posledično tudi stranke, saj sem prepričana, da je najboljša reklama tista, ki gre od ust do ust, ker je preverjena in priporočena iz prve roke. Si pa precej pomagam tudi s pomočjo družbenih omrežij. Imam svoj profil Grushka design, kjer objavljam izdelke in s tem obveščam stranke o tem, kaj počnem in kaj je novega.«

lahko živijo naprej v novi podobi.

V roke dobim tudi kakšen kos, ob katerem se res nasmejim, kot na primer tale,« in pokaže kostim, ki ga je stranka nosila, kot poročna priča in zanj odštela malo premoženje. »Zakon je šel po gobe po dveh letih, pa sva se odločili, da ga predelam v poletno oblekico.

A predelave niso za vsakogar. So za ljudi, ki so čustveno naravnani, ne materialno. Za tiste, ki živijo kvalitetno in ne kvantitetno.

Zelo sem vesela, da pri meni ni

kupov oblačil, ki bi na obešalnikih čakali na kupce, ampak kupec počaka v pričakovanju, kaj ga bo počakalo na obešalniku,« zelo doživeto razlaga.

moram žal odkloniti delo, saj poteka sodelovanje z obeh strani,« je iskrena Mehova, ki je oblekla tudi že veliko znanih Slovencev, zborov, vokalnih skupin, ansamblov, voditeljev. »Pripravila sem tudi že

Osredotočiva se tudi na reciklirana oblačila. Kakšne zgodbe nosijo s seboj? »Vsak kos oblačila ima posebno globoko zgodbo in teh se je nabralo že ogromno.

Ena izmed njih je ta, da sem prijateljici sestavila zimski plašč iz starih plaščev njenih pokojnih starih staršev. In to so oblačila, ki

Ker se je spremenil stil življenja - se je tudi moda, ki je postala bolj udobna in športna.

in sami epidemiji, ki je vplivala na modo, spregovori v svoji šivalnici.

Svojo umetniško žilico je začutila pri trinajstih, ko se je njena oblikovalska zgodba tudi začela. »S pomočjo sosede, ki je bila šivilja, sem sešila svoje prvo krilo. Nato se je moja pot nadaljevala, na tekstilni šoli v Celju, kjer sem že v zadnjem letniku oblikovala prav vse, včasih tudi čevlje, da so pasale k outfitu. Tako, da je praktično moje življenje, že trideset let škarje in platno,« pripoveduje Mehova.

k temu, da iz starih kakovostnih oblačil, naredim novo, moderno.

To pomeni, da staro oblačilo prekrojim, dodam nekaj modnega.

Tako dobi stara duša, novo življenje,« predstavi svoj slog modna oblikovalka.

Tudi v času koronavirusa ne miruje

Žal tudi sama opaža, da se je v času epidemije povpraševanje po oblačilih zmanjšalo. Ker se je spremenil stil življenja - se je tudi

Renata Meh: »Ustvarjanje je balzam za mojo dušo.«

Vsaka stranka je znana in edinstvena

Njene stranke so zelo naravnane na to, kar dela. »Ne gre za serijsko šivanje, ampak šivanje po meri, po točno določenem karakterju, ki ga moram sama preučiti za vsako stranko posebej. Zgodilo se je tudi, da se s stranko nisva razumeli in našli skupne poti - takrat

dve modni reviji v Šmartnem ob Paki. Je pa vsaka stranka zame znana in edinstvena,« se zaveda modna oblikovalka in stilistka, katere delo bi bilo zagotovo bolj opaženo v tujini kot v domačem kraju.

Šoštanj na starih razglednicah

Marjanov večer

Na Trgu svobode je na ogled plakatna razstava, ki jo je Občina Šoštanj pripravila v počastitev 100. obletnice mestnih pravic

Dokumentarni film o Marjanu Marinšku avtorja in snemalca Toma Čonkaša

Milena Krstič – Planinc

Šoštanj, 20. januarja - Na Trgu svobode, ki se na podlagi prizadevanj Občine Šoštanj za oživljanje mestnega središča vedno bolj uveljavlja kot razstaviščni prostor, je na ogled plakatna razstava z naslovom Šoštanj- mesto na starih razglednicah. Pripravili so jo v nizu dogodkov, ki jih bo Občina Šoštanj letos pripravila v počastitev 110. obletnice pridobitve mestnih pravic.

Na razstavi je predstavljenih 44 razglednic iz 2. izdaje knjige dr.

Toneta Ravnikarja Pozdrav iz Šoštanja – mesto na starih razglednicah. Privlačna monografija je ob obeh izdajah naletela med Šoštanjčani in poznavalci na izjemno topel sprejem.

Izvirniki razglednic, predstavljenih na razstavi, so iz zasebne zbirke Zvoneta Antona Čebula, ena med njimi pa je iz zbirke Marjana Marinška. Del bogate zbirke starih razglednic Šoštanja, ki jih hrani Zvone Čebul, velik poznavalec in ljubitelj svojega kraja, je bil javnosti prvič predstavljen leta 1988 na razstavi v Šoštanju. Po mnenju stroke je Čebulova zbirka šoštanjskih razglednic najpopolnejša takšna zbirka v Sloveniji. »Razstava je razdeljena na več tematskih sklopov, največji poudarek pa je namenjen razglednicam iz začetka 20.

❱

Glavni trg v Šoštanju, razglednica poslana leta 1906.

Največji poudarek je namenjen razglednicam iz obdobja, ko je Šoštanj pridobil formalno pravico imenovati se mesto.

stoletja, iz obdobja torej, ko je Šoštanj pridobil tudi formalno pravico imenovati se mesto,« je povedala Alenka Verbič, avtorica razstave. »Posebej želimo izpostaviti prvi znani grafični podobi

Šoštanja iz sredine 19. stoletja in najstarejši znani barvni motiv Šoštanja na razglednici iz leta 1897. Na ogled je tudi posebna razglednica, imenovana Metulj.

Kot lahko beremo v knjigi dr. Ravnikarja, gre za serijo, ki je zajemala le nekatera mesta Habsburške monarhije in jo imajo med slovenskimi mesti le redka,« pravi Verbičeva.

Ob razstavi, ki bo na ogled do začetka maja, bo spomladi potekal spremljevalni program z ustvarjalnimi delavnicami za skupine predšolskih otrok. 🔲

Zadnjega januarja oziroma prvega februarja bi velenjski kulturnik, publicist in pravnik Marjan Marinšek dopolnil 80 let. Na festivalu Velenje se ga spominjajo kot sodelavca, organizatorja, citrarja in enega začetnikov Pikinega festivala. V preteklosti so pripravili kar nekaj spominskih Marjanovih večerov. »Tokrat se ga, ob 80-letnici njegovega rojstva, spominjamo nekoliko drugače – s kratkim dokumentarnim filmov avtorja in snemalca Toma Čonkaša, ki bo na ogled v nedeljo, 31. januarja, ob 18. uri na Facebook in YouTube strani Festivala Velenje ter Knjižnice Velenje,« pravi direktorica Festivala Barbara Pokorny.

Marjan je po osnovni šoli v domačem Kozjem in gimnaziji v Celju končal študij prava v Ljubljani. Od konca šestdesetih let je služboval v velenjskem

🔲

Gorenju ter na Občini Velenje. Od leta 1976 do upokojitve je deloval v kulturi.

V Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje je opravljal funkcijo direktorja in kasneje vodje prireditvene dejavnosti. Bil je pobudnik in organizator Citrarskega festivala, pobudnik in organizator humanitarnih prireditev ter soustanovitelj in vodja Pikinega festivala. Marjan je tudi soustanovitelj Slovenskega citrarskega društva. Ena njegovih pomembnejših aktivnosti je bilo zbirateljstvo, saj je ustvaril vrsto izvirnih zbirk, med katerimi so najbolj prepoznavne Gasparijeve razglednice, Prva berila, Astrid Lindgren, Pika Nogavička in številne druge.

Velik pečat in zapuščino je z zbiranjem dokumentarnega gradiva prispeval tudi rojstnemu kraju - Kozju. Bil je član Društva pisateljev Slovenije in prevajalec. Je avtor, urednik, soavtor monografij ter drugih publikacij.

Njegova bibliografija obsega 12 knjižnih naslovov, 7 prevedenih slikanic o Piki Nogavički za otroke, članke in reportaže. Film si lahko ogledate na povezavi https://youtu.be/tk7ZA2bNaZc. 🔲

Mestna galerija Šoštanj znova vabi Šoštanj, 25. januarja - V ponedeljek je svoja vrata ponovno odprla Mestna galerija Šoštanj. V njej je na ogled razstava, ki jo je pripravila Zveza slepih in slabovidnih Slovenije.

Zaradi trenutnih omejitev se lahko v galeriji zadržujeta največ dve osebi hkrati. 🔲

mkp

Naš ­čas, 28. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 10

10

KULTURA

28. januarja 2021

Velenjski stolpiči niso povedali vsega Kakšne sadove je obrodilo raziskovanje 6-nadstropnih stolpičev, posejanih po Velenju?

Za tem, ko je velenjska literarna ustvarjalka Senka Karlovčec, ki se navdušuje tako za leposlovne kot za raziskovalne teme, pred leti uspešno raziskala znamenite 5-stanovanjske bloke na desnem bregu Pake, tako imenovane petorčke ter izsledke objavila na razstavi in v knjigi, si je za nov domoznanski projekt zadala zbiranje arhivskega in aktualnega gradiva o še eni lokalni arhitekturni zanimivosti – 6-nadstropnih stolpičih, zgrajenih med leti 1964 in 1966 na Bračičevi, Jenkovi, Kajuhovi, Prešernovi, Šlandrovi in Tomšičevi cesti. Izsledke je predstavila na razstavi, ki trenutno za zaprtimi vrati Knjižnice Velenje čaka na ogled na domoznanskem oddelku.

V primerjavi s petorčki raziskovanje stolpičev ni bilo tako plodno, pravi avtorica. »Pridobila sem premalo materiala,« pojasnjuje.

Zanesljive informacije o avtorjih načrtov ni našla. Naposled je zbrala nekaj arhivskih fotografij Muzeja Velenje in aktualne fotografije vseh stolpičev ter nekaj načrtov. Čeprav je objavila javni poziv za posredovanje fotografij starejšega datuRazstava bo v knjižnici počakala, da ma iz zasebnih zbirk stanovalcev si jo bodo obiskovalci vendarle lahko stolpičev, bodisi njihove zunanjosti, okolice, bodisi stanovanj, na ogledali, ko bo ponovno dovoljeno njen naslov ni prispelo zaželeno prosto gibanje po knjižnici. gradivo. Sklepa, da stolpiči niso bili ravno priljubljen motiv in so fotografski zapisi o njih precej redki.

Vseh skupaj je 23. Vsi so že ob izgradnji imeli »Obstajata dva tipa stolpičev, ki se razliku- centralno ogrevanje. Fasade so v različnih jeta po zunanjosti in po velikosti stanovanj. barvah in tonih – od bele do nians rumene

❱

m Aleš Ojsteršek

in rdeče. Posebno zanimivi so tisti na začetku Tomšičeve ceste, saj se njihove rdečkaste fasade bleščijo na soncu. So pa v zadnjem času nekaj stolpičev že prenovili in spremenili barvno zasnovo, pa tudi podobo balkonov,« je Senka Karlovčec navedla nekaj zanimivosti, ki jih je izbrskala, ni pa uspela odkriti, kdo je njihov arhitekt. 🔲

Odtisi časa v kratkih zgodbah Na knjižnih policah je že četrta samostojna knjižna izdaja literarnih del Velenjčanke Božene Tanšek Tina Felicijan

Minulo leto je v raznih literarnih zbornikih in knjižnih zbirkah večkrat objavljena ljubiteljska literatka Božena Tanšek, članica Šaleškega literarnega društva Hotenja in literarne sekcije Bele stopinje iz Mozirja, izdala četrto samostojno knjigo in z njo izenačila poezijo in prozo v svojem knjižnem opusu.

Za dvema pesniškima zbirkama in prvi zbirki kratke proze je izdala še drugo z naslovom Dnevu naproti. »Mene zanima življenje – kaj se dogaja okrog mene, v naravi, med ljudmi. Zanimajo me njihove zgodbe,« pravi avtorica, ki piše že celo življenje, objavljati pa je začela leta 2012, ko je že bila upokojena. Že od nekdaj se je »presneto dobro zavedala minljivosti življenja,« zato je želela pustiti drobce odtisa minulega in aktualnega časa, kot ga zaznava. »To počnem s pisanjem pesmi in proze. Tematika tava od lirike do satire, od vsakodnevnih tem do težavnejših.

Včasih sem nežna, drugič ostra, tudi humorna,« pravi zase.

V življenju je namreč doživela že marsikaj tako lepega kot grdega, a se je doslej vedno pobrala. Na delovnem mestu se je srečevala z mnogimi ljudmi, ki so ji zaupali marsikatero življenjsko izkušnjo, veliko življenjskih zgodb pa je zaznala sama. »Tako sem našla nekatere motive, ponekod dodala drobce iz svojega življenja, obogatene z literarno domišljijo, in to je povzročilo nastanek zgodb. Nekatere so povezane z ljubeznijo v različnih življenjskih obdobjih, druge s prevaro v

zakonu, alkoholizmom, nasiljem v družini, osamljenostjo, z iskanjem partnerja in novih poti … Nekatere se ozirajo v preteklost, ko se dekle srečuje z mnogoterimi težavami v družinskem in vsakdanjem življenju, ki jo potegnejo v brezno, a se dvigne iz njega. Namesto v temo gre svetlobi in dnevu naproti. Spet druge zgodbe obravnavajo težave na delovnem mestu, povezane s sanacijo, olastninjenjem in potopom podjetja, s prodajo tujcem in dogajanjem v podjetju pod njimi, izgubo službe, iskanjem le-te, doživljanjem mobinga na delovnem mestu …« V nekatere zgodbe, ki sicer večinoma temeljijo na motivih iz resničnega Božena Tanšek: »Na svet gledam življenja drugih ljudi, počustveno, a pronicljivo in tudi sredno vplete tudi košček kritično.« sebe, še pove. 🔲

V čuječnosti mesta Velenje do splošnih vprašanj mladih ni mogoče najti kakšnih velikih zamer ali sivih lis. Viri sicer po večini raje navajajo, kar je in manj to, česar ni. In tam gre iskat nove priložnosti za izboljševanje položaja mladih. Po pregledu novega Lokalnega programa razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje 2021 – 2025 je mogoče pohvalno izpostaviti vidnost tudi teh vsebin. Poleg znanih uspešnih zgodb prvokategornikov (MC, ŠŠK, taborniki) so vidno izpostavljeni mladi s posebnimi potrebami.

Novi lokalni program razvoja delovanja mladih do leta 2025 je decembra obravnaval in potrdil Svet Mestne občine Velenje in s tem potrdil visok status, ki ga uživa mladinska tematika v lokalnem prostoru. Po podatkih nevladnega Inštituta za mladinska vprašanja, ki je vzpostavil projekt certificiranja mladim prijazne občine, se Velenje uvršča v družbo zgodnjih in vzornih.

V registru je od začetka, podaljšanje priznanja pa je potrjeno do leta 2024. Pri oceni uspešnosti izvajanja ukrepov je poseben poudarek namenjen področjem participacije mladih, sistemskega ukvarjanja na področju mladine, izobraževanja, mobilnosti, zaposlovanja, stanovanjske politike, informiranja mladih, mladinskega organiziranja in skupnih projektov med mladimi in Občino. Ta lahko uresničuje mladinsko politiko na lokalni ravni, tako da sprejme lokalni program za mladino, ustanovi delovno ali posvetovalno telo za mladinska vprašanja, finančno podpira programe v mladinskem sektorju in izvaja druge ukrepe v mladinskem sektorju v skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju.

Novi programski dokument mladih je vsebinsko izredno strnjeno branje in od bralca se pričakuje precejšnja mera poznavanja kontekstov. Avtorji se ne spuščajo v pojasnjevanje načel, vzrokov in pomenov posameznih naslovov, saj gre za premikanje v okviru avtonomnega mladinskega prostora, kjer so to znane zgodbe in je prepričevanje o smislu nepotrebno. To je tudi specifika procesa, saj gradivo za odločanje nastaja v tesnejšem sodelovanju nevladnih akterjev. Pri branju se postavi še vprašanje, zakaj se poročilo v delu, kjer prikazuje položaj mladih (zaposlitveni, demografski podatki) izogne prikazu finančnega vložka, ki ga lokalna skupnost namenim programom mladih v okviru drugih politik. Gre za podatek, ki bi lepo zaokrožil informacijo, poleg tega pa je v širšem slovenskem prostoru dobro znana, dobro sprejeta (in želena) močna proračunska podpora.

Pod črto je smiselno še izpostaviti, ali potreb in ciljev mladih do leta 2025 lokalna skupnost vendarle ne bi podprla ambiciozneje, še posebej mladih s posebnimi potrebami. Pri tem bi se lahko naslonila na proces države, ki bo še letos v svoj pravni red uvajala rešitve, ki jih prinaša evropska direktiva o dostopnosti invalidom za večjo dostopnost do izdelkov in storitev, ki omogočajo sodelovanje v javnem življenju in njihovo aktivnejše udeleževanje v družbi. Podobno vprašanje se postavi še na najbolj perečih točkah programa, kot je npr. izziv pri integraciji mladih albanske narodnosti. Res ima lokalna skupnost na voljo nosilce javnih pooblastil, ki bodo ta bremena lahko prevzeli, zato pa mogoče ni odveč, da bi pobude mladih, ki so izražene v procesu nastajanja programa, prejele odziv. Na tak način bi čuječnost dobila dodatno potrditev. 🔲

Ob koncu leta izdali Upokojenca

Televizor Rudi Čajavec

Zrcalo delovanja upokojenskih društev Šaleška dolina – Zveza društev upokojencev Šaleške doline že vrst let uspešno deluje v lokalni skupnosti, čemur je pritrdila tudi Mestna občina Velenje in po vsaj dvoletnih prizadevanjih vodstva ŠPZDU Velenje odobrila predlagano sistemsko sofinanciranje programov, namenjenih boljšemu življenju starostnikov ter še posebej njihovim vključenim članom. Ena od aktivnosti društva je tudi vsakoletno izdajanje biltena Upokojenec, ki je konec decembra lani, izšel že 39. zapored. Zajetna revija na 54 straneh je prikaz delovanja, težav in uspehov društva, za posamezna društva pa tudi vodnik idej in projektov, ki jih morda lahko uresničijo.

Skrivnosti muzejskega depoja

Predstavljene dejavnosti so dokaz, da tudi v korona-letu zanimanje zanje ni zamrlo, in da je bilo kljub omejitvam narejenega zares veliko. Na naslovnici je prvič predstavljen tudi novi logotip ŠPZDU Velenje, ki bo od zdaj prepoznavni znak povezanosti med društvi v vseh treh občinah, v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Izdajo biltena je podprlo kar 80 sponzorjev, med njimi največ MO Velenje. 🔲

Jože Miklavc

Revija Upokojenec je zrcalo dela ŠPZD Velenje

V depoju Muzeja Velenje hranijo med drugim televizor Čajavec 471 iz 60-ih let 20. stoletja. Izdelan je bil v tovarni Rudi Čajavec v Banjaluki. Tovarna, poimenovana po narodnem heroju, je začela obratovati leta 1959, leta 1957 pa so v njej naredili prvi televizor.

Izdelki tovarne Rudi Čajavec so bili prepoznavni po logotipu s črno mačko in so bili poleg izdelkov Gorenja, Iskre in Ei Niš paradni konji elektronske industrije Socialistične federativne republike Jugoslavije. 🔲

Pripravlja: Muzej Velenje

Naš čas, 28. 1. 2021, barve: CMYK, stran 11

11

107,8 MHz

28. januarja 2021

Radijski in časopisni MOZAIK

PESEM TEDNA na Radiu Velenje

Zdravje v Šaleški dolini

no prehranjenih otrok. V Šmartnem ob Paki pa so med drugim otroci bolj gibalno aktivni, odrasli pa so več v bolniški od povprečnih Slovencev. Skratka marsikaj zanimivega boste brali in slišali in zato še morda bolj vestno skrbeli zase in s tem tudi za svoje zdravje. Več o tem boste v prihodnje lahko prebirali v Našem času in poslušali na Radiu Velenje.

Že doslej smo v Našem ča- merjavi s povprečjem preosta- (Velenje 1,2 %, Slovenija 1,7 su kot na Radiu Velenje veliko le Slovenije v program DORA, %). Pogledali pa bomo seveozaveščali o zdravju, temu pa zakaj je bolniška odsotnost v da tudi dobre prakse. Tako se zdaj dodajamo prispevke, ki povprečju tu višja in znaša 18, recimo Šoštanjčanke bolj kot jih bomo pripravljali skupaj s koledarskih dni povprečno na povprečne Slovenke udeležujeceljsko enoto Inštituta za javno delavca (v Sloveniji pa na pri- jo programa Zora, v Šoštanju zdravje. Ta med drugim pripra- mer 16,4), zakaj je nižji delež beležijo manj astme pri otrocih, 🔲 mz vlja podatke o stanju zdravja uporabnikov pomoči na domu imajo pa večji delež prekomerprebivalstva za vsako občino, da lahko potem te prepoznajo izzive in svojo vlogo na področju varovanja, ohranjanja in krepitve zdravja. Na to bomo zdaj še bolj dosledno in bolj konkretno opozarjali skupaj.

Analizirali bomo na primer, zakaj je v Ve- Sestanka na celjski enoti Inštituta za javno zdravje se je udeležila Jasmina Škarja, seveda je potekal pod zelo strogimi preventivnimi ukrepi. lenju slabši odziv v pri-

Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.

1. KLAPA RIŠPET - Ajme šta te volin 2. STELLA - Ta neki neki 3. DAGI IN MONIKA AVSENIK - Tisoč polnoč Klapa Rišpet, izjemno priljubljena tudi v Sloveniji, je konec lanskega oktobra predstavila pesem Ajme, šta te volin. Vesela in pozitivna skladba se je dobro prijela in postala velika uspešnica, z njo pa je dalmatinska zasedba takrat tudi napovedala izid dolgo pričakovanega tretjega studijskega albuma z naslovom Šta mi ljube oćeš kazat.

GLASBENE novice

Neil Diamond praznoval 80. rojstni dan Legendarni glasbenik ter eden najbolj prodajanih pevcev in tekstopiscev vseh časov Neil Diamond je v nedeljo dopolnil 80 let. Proslavil se je v 60.in 70. letih prejšnjega stoletja s skladbami, kot so Red red wine, Sweet Caroline in Girl you'll be a woman soon. V več kot 50-letni karieri je Neil Diamond nanizal

Glasbena legenda Van Morrison bo na Severnem Irskem sprožil pravni postopek zaradi omejitvenih ukrepov, ki v Veliki Britaniji vsesplošno prepovedujejo koncertno glasbo, med drugim tudi v zaprtih prizoriščih z licenco. Severnoirski kantavtor je vsled covida-19 v minulih mesecih načel polemiko, ko je ustvaril več pesmi, ki kljubujejo omejitvam. Kot je nedavno dejal njegov odvetnik Joe Rice, bo Morrison vsesplošno koncertno prepoved severnoirske vlade izpodbijal na višjem sodišču v Belfastu.

Morrison naj bi pravni postopek začel "v imenu tisočih glasbenikov, umetnikov, prizorišč in tistih, ki so vključeni v koncertno industrijo".

seto dala na dražbo, želi ostati anonimna. Je pa razkrila, da je poznala člane skupine in da ji je v zgodnjih 90. letih minulega stoletja kaseto podaril prav eden od njih.

Stella napoveduje svoj prvi album Mlada, 20-letna glasbenica Špela Jezovšek iz Šentjurja pri Celju, ki se skriva za imenom

Zaradi covida-19 odpovedan tudi letošnji festival Glastonbury Zaradi pandemije novega koronavirusa je letos že drugo leto zapored odpovedan britanski glasbeni festival Glastonbury. Lani bi sicer festival beležil jubilejno 50. izdajo. Organizatorja Michael in Emily Eavis sta morala priznati, da

Na dražbi kaseta z zgodnjimi posnetki Radiohead več kot 30 studijskih albumov, s katerih se je 38 skladb uvrstilo v vrhove glasbenih lestvic po svetu, z več kot 100 milijoni prodanih albumov pa velja tudi za enega najbolje prodajanih glasbenikov v zgodovini. Napisal je tudi številne skladbe za druge izvajalce, med njimi tudi za Elvisa Presleyja in Andreo Bocellija.

Van Morrison v pravni postopek zaradi prepovedi koncertov

Avkcijska hiša Omega Auctions je na dražbi ponudila kaseto s tremi zgodnjimi in doslej javnosti neznanimi posnetki angleških alternativcev Radiohead, znanih po uspešnici Creep. Člani skupine so kaseto posneli, ko so se imenovali še On a Friday. Skladbe na kaseti naj bi nastale, ko so člani današnjih Radiohead zaključili šolanje, med katerim so se leta 1985 združili v skupino On a Friday, torej preden so leta 1991 podpisali pogodbo z založbo EMI in spremenili ime v Radiohead. Oseba, ki je ka-

Ena naših najbolj samosvojih mladih glasbenic in ustvarjalk z novo skladbo in videospotom najavlja tudi svoj prvi album z istoimenskim naslovom, ki bo izšel že ta teden. Z novo skladbo sta se s producentom Blažem Hribarjem potrudila ustvariti pop komad z veliko plesne energije, ki jo je moč zaznati tudi v videospotu, za katerega je koreografijo pripravil Mark Černilec, režiral pa ga je Rok Mlinar.

LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. ANSAMBEL BRANETA KLAVŽARJA - Očetove pesmi 2. VESELI SAVINJČANI - Novo leto 3. ANSAMBEL MLADIKA - Tvoje sanje 4. ANSAMBEL DAR - Najlepši cvet življenja 5. ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA - Frajerka Štajerka 6. ANSAMBEL FEHTARJI IN KVATROPIRCI - Decembrski dan 7. ANSAMBEL JAVOR - Zdaj je vse drugače 8. PRIMORSKI FANTJE - Polnoč 9. TONI SOTOŠEK Z DRUŽINO - Naša špajza 10. TRIO FAKINI - Božično voščilo

www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ANU Pevka Anu se trenutno v Veliki Britaniji posveča skrbi za ljudi. Pred svojim odhodom v tujino je posnela šest novih skladb in tokrat predstavlja že četrto po vrsti z naslovom Modre luči.

Kot avtorji glasbe se podpisujejo Anu, Žiga Petrič in Žiga Pavlovič, besedilo pa je napisala sama. Še dve skladbi bo mogoče slišati februarja in marca.

NINNAY Stella, in se je pred nekaj meseci javnosti predstavila s pesmijo Muza, predstavlja novo pesem z naslovom Ta neki neki.

je kljub njunim izjemnim prizadevanjem postalo jasno, da festivala letos ne bo možno realizirati. Tisti z že kupljenimi vstopnicami lahko prenesejo znesek za nakup vstopnic v leto 2022, ko organizatorja upata, da bodo festival vendarle izpeljali. Festival Glastonbury je prvič potekal leta 1970, takrat se ga je udeležilo 1500 ljudi. Danes velja za enega največjih glasbenih festivalov na prostem.

Pod umetniškim imenom Ninnay se skriva simpatična pevka Nina Bužanin Simčič.

Po avtorskih skladbah Jaz in ti in Srce zagori, predstavlja novo pesem z naslovom V nebo, za katero je besedilo in glasbo napisal priznan slovenski avtor in producent Alex Volasko.

REGINA Nekoč zelo priljubljena slovenska pevka Regina, ki je leta 1996 zastopala Slovenijo na Eurosongu v Oslu, predstavlja novo skladbo Pesem siren. Glas-

bo zanjo je napisal njen mož Aleksander Kogoj, besedilo pa priznani pisatelj Feri Lainšček. Aranžma je delo Patrika Grebla.

DAGI & MONIKA AVSENIK Ob izidu Dagijevega albuma Mamin Sin na dan prihaja tudi pesem Tisoč polnoči, ki jo je Dagi napisal skupaj z Moniko Avsenik.

Po uspešni skladbi In srce spet poleti Dagi in Monika v dvoglasju ponovno božata z nežno country balado..

NINA PUŠLAR Nina Pušlar bo 15-letnico ustvarjanja popestrila z enkratnim spletnim koncertom, na katerem boste lahko prisluhnili njenim največjim hitom, skladbam z aktualnega albuma Nina, s svojimi glasbeniki pa bo druženje na daljavo začinila tudi s šopkom premier.

Koncert bo 21. februarja ob 20. uri.

Naš čas, 28. 1. 2021, barve: CMYK, stran 12

12

VRTILJAK

28. januarja 2021

⏪

Zaščitne maske so v tem krutem času, postale tudi modni hit. Takole so se čveku z njimi nastavili državni svetnik in župan občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik, vodja urada za investicije in razvoj Alenka Rednjak in svetovalka župana Mestne občine Velenje Andreja Katič, vsi prepričani, da je njihova zaščitna maska najboljša. Čvek je močno tehtal, katera mu bolj ugaja – maska namreč.

frkanje » Levo & desno «

Pečena kura Rdeča Slovenija, kakršno prikazujejo po delitvi države na črne in rdeče regije, je na pogled še bolj podobna kuri. Pečeni!

Dokazi V dosedanjem koronačasu se je že večkrat izkazalo, da so vladni protikoronski ukrepi zelo hitro pokvarljivo blago!

Do živega

⏬

Matej Jenko (Svetnik Dobre Države v svetu Mestne občine Velenje) je z nasmeškom takole namignil mag. Branki Gradišnik vodji Urada za okolje in prostor. »Glej vroče bo danes na seji. Tole vodo ti dam, če mi poveš, kateri prostorski akti so že v pripravi in kako daleč ste z njimi.« »Ne bo šlo,« ga je zavrnila, »Vode bo danes na seji še viška.«

Seveda je prav, da so »prizadeti« lahko sejo o sosežigu v Tešu in morebitnih vplivih na okolje spremljali v živo.

Kot bi bilo tudi prav, da bi vse pripombe »merodajnim« prišle do živega.

Včeraj in jutri V Velenju naj bi na osnovah preteklosti pogledali v prihodnost. V stari velenjski elektrarni naj bi nastal Center prihodnosti. Upajmo, da bo ta poskus, uspešnejši od dosedanjih!

Hiti počasi

⏫

»Če hočeš, da rože uspevajo, se moraš pogovarjati z njimi čisto od blizu. Kako bodo uspevale zdaj, ko jih lahko samo od daleč gledaš,« se je kulturna delavka Tatjana Vidmar raztogotila nad stranskimi učinki korone, ki ji že pošteno preseda.

ZANIMIVOSTI ZANIMIVOSTI ne vozijo po običajnih tirih, pač pa lebdijo na magnetnem polju, ki ga ustvarijo superprevodni magneti v tračnici. Samo za potrebe predstavitve 21 metrov dolgega prototipa so v Chengduju zgradili 165 metrov proge, po kateri je prilebdel sivo-črn futuristično oblikovan vlak. maske narediti 50, tisti, ki masko nosijo nepravilno, pa 15 sklec.

Indonezijske oblasti ob tem opozarjajo, da lahko tiste, ki mask kljub opozorilu ne bodo nosili, doleti tudi izgon iz države.

Umeten otok v Karibskem morju

policist pa jih pri tem nadzira.

To seveda ni uradno določena kazen; za ljudi, ki ne nosijo zaščitne maske na javnih mestih, je na Baliju predvidena kazen v vrednosti 100.000 rupij (okoli sedem dolarjev), s tistimi pa, ki nimajo denarja (ali vsaj pravijo tako) policisti poračunajo drugače. Na Baliju zdaj velja, da morajo tisti, ki ne nosijo zaščitne

Od nedavnega je mogoče kupiti domovanje na »The Blue Estate« (modrem posestvu), umetnem otoku, ki ga bodo do leta 2025 zgradili v Karibskem morju. Družba, ki projekt razvija, zagotavlja, da bo lahko na otoku živelo okrog 15 tisoč ljudi, otok pa, da bo svojim prebivalcem ponujal vse, kar potrebujejo, od šol do zdravstvenih ustanov, od trgovin do možnosti za zabavo. Še pred začetkom gradnje so domovanja na otoku že naprodaj. Cena za preprosto garsonjero je dobrih 16 tisoč evrov, velike graščine pa so ocenjene tudi preko milijarde evrov. »Zahvaljujoč lokaciji bodo prebivalci otoka uživali v več kot 340 sončnih dneh na leto, na voljo jim bodo vse storitve, ki jih

Do kdaj Čeprav uradno še nihče ne upa ali more povedati, do kdaj bomo še morali nositi maske, nekateri pravijo, da najmanj so 16. februarja. Do pusta!

Leseno

Kdor ne nosi maske, dela sklece V času koronavirusa je nošenje zaščitnih mask na obrazu obvezno marsikje, tudi na priljubljenem indonezijskem otoku Bali.

Tam so v zadnjih dneh ujeli kar nekaj tujih turistov, ki te zapovedi niso spoštovali. Tamkajšnji policisti so hitro našli rešitev: po spletu je zaokrožilo kar nekaj posnetkov, kako več turistov v majicah in kratkih hlačah sredi tropske vročine izvaja sklece,

Ko eni pravijo, da se nam nikamor ne mudi, vse več pomembnih aktov sprejemamo po hitrem postopku.

potrebujejo, obenem pa bo poskrbljeno za njihovo zasebnost in varnost,« obljubljajo v družbo.

Na italijanski plaži truplo velikega kita

Novi kitajski hitri vlak do 620 kilometrov na uro

Italijanska obalna straža je nedavno v bližini Neaplja odkrila truplo velikega kita, najverjetneje poginule samice, ki je pred tem skotila. Da se nekaj dogaja, je obalno stražo opozo-

V kitajskem mestu Chengdu so pred kratkim predstavili prototip novega hitrega vlaka Maglev, ki lahko po tirih drvi s hitrostjo 620 kilometrov na uro.

Maglev bo, če bo šlo vse po na-

črtih, potnike prevažal že čez tri leta, bolj realne ocene pa napovedujejo, da bo izgradnja potrebne infrastrukture trajala do deset let. Maglev vlaki namreč

ril mladič kita – najverjetneje mladič poginule matere – ki se je nenavadno oglašal in obnašal.

Kmalu je truplo naplavilo na površje, obalna straža pa se je nato odločila, da ga potegnejo na kopno. Truplo okoli

70 ton težke in 20 metrov dolge živali so odvlekli v pristanišče, kjer ga bodo pregledali morski biologi. Ti medtem iščejo tudi mladiča, ki je verjetno poškodovan, saj je po mnenju strokovnjakov ob plavanju okoli trupla zadel v zid.

Sneg v Sahari Puščavo Sahara sneg pobeli približno enkrat na deset let.

Nočne temperature blizu ledišča sicer v puščavi niso ekstremno redke, bolj redko pa je hkrati v zraku dovolj vlage, da se oblikujejo snežinke. Letos so imeli polarni vetrovi očitno dovolj zagona, da so pripotovali vse do puščavskih delov v Afriki in na Arabskem polotoku.

Snežilo je v delih Savdske Arabije in okoli 800 metrov nad morjem na sipinah začetka Sahare v Alžiriji.

Vse več je opozoril, da se pri nas do lesa obnašamo zelo leseno. Čeprav je naše veliko bogastvo, in vredno zlata.

Nizko - visoko Vračanje otrok nižjih razredov v osnovne šole se je nekaterim zdelo kot visoka matematika.

Ciljanje visoko Pri nas nekateri merijo zelo visoko. Napovedali so interpelacijo proti kralju. No, ministru Kralju.

Ločevanje? Že prav, če smo v odnosih med ljudmi za enotnost, ne za ločevanje. Ampak pri odlaganju odpadkov je pa le dobro, če upoštevamo, kaj kam sodi!

EU mačeha Pri nas žal prevečkrat občutimo, da Evropa do nas ni le mati, je tudi mačeha. In nam »prisoli« tudi kakšno zaušnico.

Razočaranje Ne le »v zadevi covid-19«, tudi sicer je kar veliko Slovencem v novo leto vstopilo z optimizmom. Še prvega meseca ni konec, pa je takih vse manj. A ko bi tako bilo le zaradi koronavirusa!

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 13

13

REPORTAŽA

28. januarja 2021

Kako pouk na daljavo doživljajo na gimnaziji?

Gimnazija Velenje je 36 učiteljev, 258 dijakov in 81 staršev anketirala o počutju v obdobju pouka na daljavo, šolskih obveznostih in splošnem mnenju Na daljavo je dela več

Tina Felicijan

Starši v veliki meri menijo, da morajo Tako učitelji (86 odstotkov) kot dija- dijaki v času pouka na daljavo prevze»Kljub vsem težavam, ki jih doživljamo ki (84 odstotkov) poročajo, da imajo v mati več odgovornosti za šolsko delo kot v teh časih pouka na daljavo je mnogo obdobju pouka na daljavo več dela kot pri pouku v šoli. Enakega mnenja pa je anketirancev na to obdobje pogledalo s v času pouka v šoli. Učitelji kot vzroke tudi kar 3/4 dijakov. Menijo namreč, da pozitivne strani,« je šolska svetovalna za to navajajo, da dijaki potrebujejo do- so sedaj bolj odvisnosti od lastne organidelavka Gimnazije Velenje psihologinja datne spodbude od učiteljev, na druga- ziranosti in samoiniciative, več je samoSara Brezovnik, mag. psih., zapisala v za- čen način poteka pregledovanje nalog, stojnega dela, obenem pa učitelji nimajo ključku analize anket o pouku na daljavo več je e-komunikacije, obenem pa pouk toliko nadzora nad njihovim šolskim dein med drugim povzela tudi: »Učitelji in na daljavo zahteva več priprav na učne lom, zato morajo sami prevzeti nadzor. dijaki so ugotovili, da nas je pouk na da- ure (npr. oblikovanje deljavo postavil pred izziv, da raziskujemo lovnih listov, prezentaDijaki v veliki večini poročajo, da še drugačne načine poučevanja, ki pa cij, priprava primernega spremljajo pouk, četudi učitelj bi lahko bili učinkoviti tudi pri pouku v gradiva, priprava IKT njihovega sodelovanja ne preverja. šoli. Učitelji bi si želeli ohraniti e-komu- gradiv, pripomočkov).

Petina dijakov je poročalo o tem, da nikacijo in delo v določenih aplikacijah, Dijaki v večini vzroke za ohranili bi tudi manj ocenjevanj in ob- več dela vidijo v tem, da med poukom klepetajo s sošolci, časno izvajanje videokonferenc, name- nekateri učitelji od dijanekaj manj jih dela domačo nalogo njenih ponavljanju, vajam, video klepetu kov zahtevajo več kot pri ali se učijo za drug predmet. ali učnim uram za dijake, ki niso v šoli. pouku v šoli, skoraj poloDijaki pa bi si želeli tudi v času pouka v vica jih poroča, da je delo šoli ohraniti način poučevanja nekaterih od doma bolj naporno in da jim nekaj Kaj jih moti in kaj bi profesorjev, ki zanje pripravijo izročke časa vzamejo tudi tehnične težave ter spremenili? snovi in jim gradivo pošljejo vnaprej, da drugi motilci.

Učitelji so zaskrbljeni, kakšno stisko dise imajo možnost prijaki doživljajo, koliko znanja bodo odnepraviti na uro in tako Nekatera bremena, ki motijo motivacijo sli od pouka na daljavo in kakšne odnose lažje sledijo pouku. bodo uspeli ohraniti. Moti jih ocenjevaza delo in osredotočenost na pouk, je Slednje so tudi večnje na daljavo, saj imajo pogosto občutek doma težje odmisliti kot v šoli. krat pohvalili.« nadzornikov. Več je administrativnega

❱

❱

Kakovost pouka na daljavo je slabša kot v šoli

Med učitelji kar 3/4 anketirancev poroča o slabši kakovosti izvajanja pouka na daljavo, saj ni neposrednega stika z dijaki, ni nebesedne komunikacije (ker dijaki nimajo vključenih kamer), dijaki se slabo odzivajo, učitelji pri pouku ne dobijo povratnih informacij, obenem pa prihaja tudi do tehničnih težav, poroča analiza. Učitelji v obdobju pouka na daljavo težko spremljajo delo in napredek dijakov, hkrati pa se ne morejo več koristiti določenih načinov dela, kot so diskusije, skupinsko delo in delo v parih.

Obenem pa o slabši kakovosti pouka na daljavo poročajo tudi 3/4 dijakov, ki so manj motivirani za šolsko delo, priznavajo, da si slabo organizirajo delo, težko se osredotočijo na pouk, menijo, da je preveč videokonferenc, poročali pa so tudi o motečih okoliščinah pri pouku na daljavo (prisotnost hišnih ljubljenčkov, več družinskih članov dela od doma, slaba družinska situacija – bolezen, nasilje, alkoholizem; to breme doma težje odmislijo kot v šoli).

Analize anket kažejo, da 2/3 tako učiteljev kot dijakov močno občuti vpliv epidemiološke situacije na njihovo trenutno počutje. Kar 80 odstotkov učiteljev poroča, da zelo pogrešajo stike z dijaki v živo, v veliki meri pa pogrešajo tudi šolske prostore in sodelavce. Dijaki pa najbolj pogrešajo druženje s sošolci (predvsem skupne malice), obšolske dejavnosti, glasbeno šolo ter lažje dogovarjanje s profesorji.

Sara Brezovnik: »Anketiranci se zavedajo, da je to obdobje dolgoročno lahko tudi koristno za dijake. Tako starši kot učitelji so omenili, da je pouk na daljavo odlična priložnost, da se dijaki naučijo strategij za prihodnost, kamor zagotovo spadajo videokonference. Menijo, da je to odlična priprava na študijski čas, saj imajo dijaki sedaj možnost, da si sami organizirajo čas in priložnost, da se začno zavedati, da je njihov uspeh odvisen od njihovega lastnega truda.« dela, pogosto ni jasno ločenega časa med delom in družino, ni spontanega izmenjevanja mnenj s sodelavci. Pouk poteka bolj neosebno, saj ni možnosti pristnega stika med dijaki in profesorji.

Učitelji praktičnih predmetov poročajo, da je pouk težko izvajati (npr. pri glasbenih predmetih je zvok zelo popačen).

Dijake poleg celodnevnega sedenja pred računalnikom in pogostih tehničnih težav moti še prehiter tempo usvajanja novega znanja, preveč domačih nalog, načini ocenjevanja znanja ter e-pošta, ki jo od učiteljev dobijo med vikendom.

❱

Udeleženci vseh anket so poročali, da jih moti celodnevno sedenje pred računalnikom in tehnične težave, ki motijo pouk.

Starši, ki se večidel strinjajo z dijaki, so zaskrbljeni tudi, ker so dijaki v tem obdobju manj aktivni pri pouku – ne vprašajo, če snovi ne razumejo, niso motivirani, so preobremenjeni, a neučinkoviti. Starši so potožili, da v obdobju pouka na daljavo težko prevzamejo nadzor nad najstnikovo uporabo telefona in računalnika, saj ne vedo, kdaj ga res potrebuje za šolsko delo in kdaj ga uporablja le za zabavo. Podali so tudi nekaj predlogov za izboljšanje stanja v obdobju pouka na daljavo. Predlagajo prilagoditev snovi na najnujnejšo (predvsem za četrtošolce, da bi se lahko bolj osredotočili na maturitetne predmete), preureditev urnikov (manj predmetov na dan po več ur) in zmanjšanje števila ocenjevanj (ki jih ne bi izvajali ob ponedeljkih, da bi imeli dijaki bolj prost vikend). Predlagajo daljše odmore in krajši pouk, manj videokonferenc, želijo pa si tudi, da bi učitelji bolj zaupali dijakom pri ocenjevanju in podali kakšno pohvalo več tistim, ki se trudijo. Kako lahko sami doprinesejo k boljšim učinkom pouka na daljavo, pa starši razmišljajo, da so moralna podpora dijakom in učiteljem ter dijakom omogočijo dobre pogoje za šolsko delo (da poskrbijo za potrebno tehnologijo,

tople obroke, jim omogočijo družinske aktivnosti, da vsaj malo odmislijo šolo).

Med odgovori anket je bilo tudi kar nekaj pohval

Učitelji so poročali o tem, da so zaradi pouka na daljavo boljši pri obvladanju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Postali so še bolj iznajdljivi pri razlagi snovi, pripravi izročkov in zanimivih nalog, odzivni, pozornost pa posvečajo tudi bolj sproščenim uram s pogovorom, humorjem in pozitivno naravnanostjo za boljšo motivacijo za delo pri pouku.

Dijaki so pohvalili, da je veliko učnih ur izvedenih na praktičen način. Učijo se z interaktivnim delom, iz filmov, s forumov, z delovnih listov. Pohvalili so uporabo grafičnih tablic pri pouku matematike. Pohvalili so sproščen način dela, humorne vložke med uro, všeč jim je tudi, da jih učitelji med poukom

❱

Dijaki vidijo, da profesorji v priprave na pouk na daljavo vložijo veliko truda, za kar so zelo hvaležni, prav tako pa tudi starši.

vprašajo po počutju in pokažejo razumevanje. Všeč jim je, da so profesorji pripravljeni ponovno razložiti snov, da imajo možnost individualnih ur in da so vedno pripravljeni pomagati – tu so pohvalili tudi pomoč, ki jo dobijo s strani razrednikov.

Starši se zavedajo, da to obdobje ni težko samo za dijake in njihove družine, temveč tudi za profesorje, ki se morajo prilagajati novemu načinu dela. Opazijo njihov trud in se zavedajo njegovega pomena. Pohvalili so delo šole, saj so sedaj dobro informirani o dogajanju, zaradi česar čutijo, da učitelje skrbi za dijake. Opazili pa so tudi, da so dijaki v tem času postali bolj samostojni, bolj organizirani, pridobili pa so tudi nove spretnosti s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije. 🔲

Ljubitelji teka na smučeh se lahko rekreirajo ob Velenjskem jezeru S snežnimi topovi so pripravili okrog dva tisoč m3 umetnega snega in uredili progo dolžine štiristo metrov Po nekajletni sušni sezoni se Velenjčani in Velenjčanke lahko znova rekreirajo na tekaških smučeh ob Velenjskem jezeru. Na lokaciji prireditvenega prostora Velenje je Športno rekreacijski zavod Rdeča dvorana v sodelovanju z Mestno občino Velenje uredil progo za tek na smučeh. Minuli vikend je bila zaradi dežja in otoplitve zaprta, ta teden pa so progo ponovno vzpostavili. Za urejenost prog zgledno s sinom skrbi tudi Franc Sever, ki pove, da je dolga štiristo metrov in so zanjo s snežnimi topovi pripravili okrog 2.000 m3 umetnega snega. »Napravili smo tudi sankališče za najmlajše, vendar sem presenečen, da je odziv med starejšimi boljši kot med otroki, saj so najpogostejši obiskovalci tekaške smučine,« pripoveduje Franc Sever, ki je vesel pozitivnega odziva občanov in rekreativcev. Za postavitev in urejanje proge je MO Velenje namenila približno petnajst tisoč evrov.

Proga bo, dokler bodo nizke temperature to omogočale. Rekreirate se lahko vsak dan med 8.00 do 20.00 uro.

Progo bodo vzdrževali in bo postavljena, dokler bodo nizke temperature to omogočale.

Odziv obiskovalcev zelo dober

Edita in Slobodan Petrovič

Da je tek na smučeh priljubljen, a naporen šport, ki je zahtevnejši v praksi kot na televiziji, pove naključni tekač, ki je umetno zasneženo progo začel obiskovati pred nekaj dnevi, tek na smučeh pa šele spoznavati. »Proga je odlična, tek pa priporočam vsem. Nekaj kondicije in vztrajnosti, pa kar nekako gre,« pove.

Edita in Slobodan Petrovič: »Proga je odlična, pohvala gre organizatorjem in občini, da so poskrbeli za rekreacijo - še posebej za starejše. Proga še nikoli ni bila tako dobro pripravljena, kot je letošnje leto.

Lahko smo hvaležni, posebej v tem času, ko je vse omejeno. Tudi sicer smučamo, na tekaških smučeh pa zaradi pomanjkanja snega nismo bili že tri leta. Z možem upava, da nam bo proga služila še nekaj časa, saj so se pripravljalci te zelo potrudili.« 🔲

jš

Naš ­čas, 28. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 14

14

ZDRAVSTVO

Evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu

Ozaveščenost o raku rešuje življenja

Slovenija prepoznana kot primer dobre prakse pri obvladovanju bremena raka materničnega vratu z organiziranim presejanjem Jasmina Škarja

Med 18. - 24. januarjem obeležujemo teden boja proti raku materničnega vratu. Slovenija se lahko zaradi učinkovitega presejalnega programa Zora pohvali z enim najmanjših bremen raka materničnega vratu med evropskimi državami. Izziv še vedno ostaja zagotavljanje visoke precepljenosti proti okužbi s HPV, ki se je lani med deklicami pomembno povečala, pandemija Covid-19 pa ni vplivala na precepljenost proti okužbam s HPV v Sloveniji.

V starostni skupini 30– 39 let odkrijejo okrog tretjino predrakavih sprememb

sprememb. V starostni skupini 30–39 let odkrijemo kar okrog tretjino predrakavih sprememb visoke stopnje,« skrbi dr. Ivanuš, ki ob letošnjem evropskem tednu boja proti raku materničnega vra-

odstotkov se jih redno udeležuje presejalnih pregledov. Presejalni interval se z vstopom deklic, cepljenih proti HPV, v program ZORA ni spremenil in ostaja enak za cepljene in necepljene. Maja 2019 je Nacionalni inštitut za javno zdravje pripravil predlog širitve Nacionalnega programa cepljenja s cepljenjem dečkov proti okužbam s HPV, ki je bil poslan Zdravstvenemu svetu.

Pri rutinskem pregledu odkrijejo velik delež predrakavih sprememb

»K rednim presejalnim pregledom

Rak materničnega vratu je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolela s tem rakom, izjemno majhna. »Z brisom materničnega vra-

Dr. Urška Ivanuš, vodja odZORA pozivamo mlade ženske delka za presejanje raka, Onkov starosti 30−39 let – kljub loški inštitut Ljubljana, vodja spremembam v vsakdanjem življenju, Državnega programa ZORA kot sta na primer delo, vrtec in šola od in predsednica Zveze slovendoma.« skih društev za boj proti raku pove, da se je zaradi zaustavitve presejanja v spomladanskem valu Zaradi večjega obsega dela ginekologov čez epidemije prvič v petnajstih letih poletje, je kljub epidemiji in dobremu odzivu delovanja progama ZORA triletna pregledanost zmanjšala pod žensk konec septembra 2020, pregledanost ciljno vrednost sedemdeset odponovno dosegla sedemdeset odstotkov stotkov. Zaradi večjega obsega dela ginekologov čez poletje in dobrega odziva žensk je konec tu poziva ženske, da tudi v času tu, ki je osnovna preiskava za septembra 2020 pregledanost po- pandemije, celostno skrbijo svoje uspešno odkrivanje predrakavih novno dosegla sedemdeset od- zdravje in se redno udeležujejo sprememb in začetnega raka mastotkov. »Kar se tiče okrnjenega presejalnih pregledov pri gineko- terničnega vratu, ginekologi pri delovanja programa ZORA so logu, ter se odločijo za cepljenje rutinskem ginekološkem pregledo konca septembra leta 2020, otrok proti HPV. du odkrijejo velik delež predrav primerjavi s triletnim povprekavih sprememb pravočasno, še čjem, odkrili za devetnajst odstot- Slovenske ženske so preden se razvije. Z enostavnikov manj predrakavih sprememb program ZORA dobro mi postopki nato te spremembe visoke stopnje pri ženskah, sta- sprejele odstranimo in s tem preprečijo rih 30–39 let. To je zelo skrb V Sloveniji imamo organizirani razvoj raka,« še poudari vodja vzbujajoče, saj se vrh raka ma- populacijski presejalni program Državnega programa ZORA in terničnega vratu v nepresejani za zgodnje odkrivanje predra- predsednica Zveze slovenskih populaciji pojavlja med 40. in kavih sprememb materničnega društev za boj proti raku, dr.

49. letom starosti, če pri mlajših vratu že od leta 2003. Slovenske Ivanuševa. 🔲 ženskah pravočasno ne odkri- ženske so program ZORA dobro vamo in zdravimo predrakavih sprejele in več kot sedemdeset

❱

28. januarja 2021

Januar je mesec osveščanja o raku materničnega vratu, zato Ministrstvo za zdravje RS, Zveza slovenskih društev za boj proti raku v sodelovanju z Onkološkim inštitutom Ljubljana poziva, naj priporočila proti raku tudi v času COVID-19 epidemije, ne obvisijo v zraku!

Rak materničnega vratu je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s pravočasnim odkrivanjem in zdravljenjem predrakavih sprememb. Od leta 2003 v Sloveniji poteka državni program organiziranega presejanja za raka materničnega vratu ZORA, ki z rednimi preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu, omogoča zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb.

Namenjen je ženskam, starim med 20 in 64 leti, ki v zadnjih treh letih niso opravila pregleda z odvzemom brisa materničnega vratu.

Je druga najpogostejša oblika raka, ki prizadene ženske mlajše od 45 let. Glavni nevarnostni dejavnik je okužba z visoko rizičnimi ali onkogenimi humanimi papiloma virusi (HPV), ki so odgovorni za nastanek več kot 95 % primerov raka materničnega vratu. Najpogostejša sta HPV 16 in 18. HPV se prenaša s kože na kožo, do česar pride ob kakršnikoli vrsti spolnega odnosa.

Dejavniki tveganja za okužbo s HPV so začetek spolnih odnosov v zgodnji mladosti, prebolele spolne bolezni in številni spolni partnerji. Tveganje povečujejo tudi številni porodi, dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, družinska obremenjenost, okužba s HIV. Spolno prenosljivo okužbo lahko prenašajo tako moški kot ženske. Od okužbe s HPV do razvoja predrakavih in rakavih sprememb lahko preteče tudi več let. Obstaja

veliko genotipov HPV in vsi niso enako nevarni. Večina žensk se vsaj enkrat okuži s HPV. V 80–90 % okužba sama od sebe izzveni v enem do dveh letih, zato tudi ob okužbi s HPV z visokim tveganjem (pozitiven test HPV), če je test PAP negativen (normalen izvid brisa materničnega vratu), ukrepanje ni potrebno. V 10-20 % okužba vztraja, virus poškoduje celice materničnega vratu, ki se lahko začnejo nenadzorovano deliti, kar privede do razvoja raka.

Virusi HPV lahko povzročijo rakave spremembe tudi na nekaterih drugih delih telesa (analni

zaradi izrednih razmer v številnih državah po svetu zaznali upad izvajanja cepljenja v času pandemije covid-19, smo v Sloveniji zabeležili 58,5 % precepljenost šestošolk proti HPV, kar si v razmerah, v katerih trenutno smo, štejemo za uspeh. Pandemija covid-19 torej ni vplivala na precepljenost proti okužbam s HPV v Sloveniji, saj na račun ene bolezni ne smemo ogrožati drugih področji zdravja populacije.

Zgodnje oblike bolezni raka materničnega vratu so praktično brez simptomov. Najpogostejši simptom je krvavitev v po-

rak, rak zunanjega spolovila, celo žrela in ustne votline). Zdravila za okužbo s HPV ni, priporočljivo je cepljenje proti HPV. V Sloveniji je cepljenje proti HPV od leta 2009 na voljo brezplačno za vse deklice v 6. razredu osnovne šole. Cepljenje je dostopno tudi ostalim ženskam, vendar je samoplačniško. Ko bo Zdravstveni svet uradno potrdil predlog o cepljenju dečkov in bodo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zagotovljena finančna sredstva, bo tudi za dečke na voljo cepljenje proti HPV na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V šolskem letu 2018/19 smo v Sloveniji zabeležili velik uspeh v povečanju precepljenosti proti HPV, saj se je precepljenost šestošolk glede na prejšnje šolsko leto povečala za okoli 10 % in je znašala 59,3 %. V šolskem letu 2019/20, ko so po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije

menopavzi, dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos, stalne bolečine v križu (če niso posledica sprememb v hrbtenici), pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin (če ni posledica vnetja mehurja). Za postavitev diagnoze je treba opraviti biopsijo maternične sluznice, rentgensko slikanje prsnih organov, krvne preiskave in biokemične preiskave. Ob sumu na razširjeno bolezen se opravi tudi pregled sečnega mehurja (cistoskopija), pregled danke (rektoskopija), UZ, CT ali MR. Zdravljenje predrakavih sprememb in zgodnje oblike raka materničnega vratu je kirurško, in sicer z izrezom tkiva z diatermično zanko ali konizacijo (stožičasto izrezanje tkiva).

Dokončni način zdravljenja se odloči glede na stadij bolezni in patomorfološke lastnosti.

Ob zapisanem drage ženke, ne pozabite, da je življenje eno samo. Poskrbite za svoje zdravje in zdravje svojih hčera ter se redno udeležujte ginekoloških pregledov, državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka Zora (rak materničnega vratu), Dora (rak dojk) in Svit (rak debelega črevesa in danke). Če dobite vabilo, se nanj nemudoma odzovite! 🔲 CKZ, Zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov, pred.

Karmen Petek, mag. zdr. nege

NAŠ ww

www

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 15

15

POGOVOR

28. januarja 2021

Trije od štirih Mazejevih otrok iz Belih Vod državni reprezentanti Sami so pokazali zanimanje za šport - Brez truda in vztrajnosti cele družine uspehov ne bi bilo Milena Krstič – Planinc

Šoštanj – Mazejevi so šestčlanska družina iz Belih Vod. Dom z majhno kmetijo so si ustvarili sredi narave, na nadmorski višini 1027 metrov. Njihova domačija je ena od najvišje ležečih domačij v Šaleški dolini. Jože je podedoval zemljo in z ženo Ireno sta tam, kjer je sta bila prej gozd in nezazidljiva parcela, leta 2000 začela graditi hišo in gospodarsko poslopje.

Kot samostojna podjetnika se ukvarjata s šolskimi prevozi.

Doma pa – pridni kot so – pridelajo večino zelenjave. Kolikor jo na tej višini pač zraste. Predelajo domače suhomesnate izdelke, pečejo kruh, vzrejajo drobnico, postrvi in kunce ter kokoši za jajca. »Trudimo se biti čim bolj samooskrbni. Imamo tudi hidrometeorološko postajo. Vsak mesec pošiljamo na ARSO dnevne podatke o količini padavin,« pripovedujeta starša.

Stopiti znajo skupaj, življenje pa si organizirati tako, da se vse izide.

Otroci izvrstni športniki

Tadej je naredil srednjo elektrotehniško šolo, sedaj pa se profesionalno ukvarja z rokometom.

mlajše selekcije v odbojki, kot kadetinja pa je bila članica ekipe, ki je na evropskem tekmovanju na Nizozemskem osvojila 5. mesto, in šesto na olimpijskih igrah v Gyoru na Madžarskem.

Sodelovala je tudi na svetovnem prvenstvu v Argentini.

❱

Zdaj imajo več časa za smučanje in sankanje. Otroci so najbolj veseli vlečnice, ki jo postavili na bližnjem hribu nad domačijo.

Treningi v Šoštanju in Velenju so potekali vsak dan.

Za redno treniranje je bilo potrebnega veliko odrekanja, pa tudi stroškov.

Uspehi ne pridejo sami

Odmaknjeni od mestnih središč, so odmaknjeni tudi od tistega, kar je mestnim otrokom na dlani. Vsi štirje Mazejevi otroci so športniki in to izvrstni športniki. Trije so na seznamih državne reprezentance. Da prideš v športu do tja, je garanje. Da prideš do tja iz tako oddaljene vasice, kot so Bele Vode, je dvakratno, trikratno garanje. Vseh. Otrok, ki so se na treninge morali voziti v mestna središča in staršev, ki so jih nanje vozili.

Kot aktivna družina so precej mobilni. Vedno je kdo na treningu, tekmi, v glasbeni šoli … Vendar se vsaj ob vikendih poskušajo zbrati pri skupnem kosilu. »V času covida se je naš natrpani vsakdanjik skoraj ustavil, saj v kolikor ekip ne ustavijo okužbe, trenirata samo Anja in Tadej, njune tekme pa spremljamo preko televizijskih in spletnih prenosov,« pravi Jože.

Otroci so sami pokazali zanimanje za šport. Treningi so potekali vsak dan v Šoštanju, Velenju (20 km v eno smer). »Zato je bilo potrebno veliko odrekanja in stroškov, da sva jim omogočila redno treniranje. Ker midva z Jožetom včasih nisva imela takšnih pogojev in možnosti, da bi lahko trenirala, sva mogoče tudi zato omogočila udejstvovanje svojim otrokom. Brez truda in vztrajnosti vseh, uspehov ne bi bilo. Motivirani so bili tudi doma, kjer so poleg dela na kmetiji tudi sami trenirali in bili vedno v gibanju,« pravi mama.

Delovne navade so vsem privzgojene. Pri njih se točno ve, da brez dela ni jela, brez truda pa ne uspehov. S tem nimajo težav.

www.radiovelenje.com

Družina Mazej na evropskem mladinskem rokometnem prvenstvu v Celju.

❱

»Tu in tam se kar težko odločiti, katero tekmo spremljati, saj so včasih tudi tri naenkrat.«

Svojo športno pot je začel v 5. razredu v OŠ Šoštanj, nadaljeval v RK Gorenje, zdaj pa je član RK Celje. Najbolj ponosen je na nastop z mladinsko rokometno reprezentanco, ki je leta 2018, prvič v zgodovini Slovenije, v Celju osvojila naslov evropskih prvakov. Sedaj je na širšem seznamu članske rokometne reprezentance, s katero je trenutno tudi na svetovnem prvenstvu v rokometu v Egiptu.

Anja, študentka Fakultete za šport v Ljubljani, je na širšem spisku članske reprezentance v odbojki. Trenira jo od 4. razreda. Začela je v OK Šoštanj, v prvem letniku gimnazije prestopila v OK Šempeter, lani tretje uvrščeno ekipo prve državne odbojkarske lige. Že v osnovni šoli je nastopala za reprezentanco

88,9 Mhz 107,8 Mhz

Kristjan hodi v prvi letnik lesarske šole v Mariboru. Zaradi tega je zamenjal šoštanjski klub z mariborskim Merkurjem. Lani je z reprezentanco starejših dečkov savinjsko- koroške regije osvojil prvo mesto v državi. Tudi v prihodnje si želi igrati odbojko, vendar je sedanji čas koronavirusa za zdaj ustavil ustaljeni ritem treningov in tekem.

Najmlajša hči Mojca hodi v osmi razred, odbojko trenira v domačem klubu.

Več časa za sankanje in smučanje

Vsakdan družine Mazej krojijo šola in treningi, ob sobotah in nedeljah pa tekme, obiski in gledanje tekem. »Tu in tam se kar težko odločiti, katero tekmo spremljati, saj so včasih tudi tri naenkrat,« pravi Jože.

Irena pa doda, da imajo srečo, da živijo tako visoko, saj so pri njih še »prave« zime. Letošnja jih je posebej bogato obdarila s snegom. »Zdaj imamo več časa za smučanje in sankanje. Otroci so najbolj veseli Tomosove vlečnice, ki smo jo postavili na bližnjem hribu. Smučamo vsak dan, če le vreme dopušča. Sicer pa se veliko sprehajamo v naravi, poleti kolesarimo, velike možnosti za lažje in malo težje vzpone nam ponujajo Smrekovec, Uršlja gora, Javorje ...«.

Oče najraje igra namizni tenis, mama odbojko

Oče Jože ima kar nekaj hobijev.

Rad gobari, ukvarja se z različnimi športi. Najraje igra namizni tenis, kjer je že večkrat postal občinski prvak. Tudi na dopustu včasih obišče kakšen turnir. V Fažani na Hrvaškem je bil na mednarodnem turnirju dvakrat prvak.

Po izobrazbi je mizar, vse stavbno pohištvo in notranjo opremo za hišo je izdelal sam. »Verjetno se je zato tudi sin Kristjan, ki mi je večkrat pomagal v delavnici, odločil za ta poklic. Neizmerno ga veseli delo z lesom.« Tudi mama Irena se rada ukvarja s športom. »Najraje pa igram odbojko,« pravi. 🔲

SGLŠ Postojna je šola, ki izpolni tvoja pričakovanja S SGLŠ Postojna boš »v odprtem razmerju« tri ali štiri leta.

V teh letih boš potrdil veliko »prošenj za prijateljstvo« in se družil s tistimi, ki bodo verjeli vate; nekaj centimetrov boš višji, kakšen kilogram težji (no, to se bo zgodilo četudi ne boš z nami stopil v razmerje), boš pa zagotovo osvojil poklicna in strokovna znanja, spretnosti in veščine, pa tudi množico splošnih znanj, ki ti bodo odpirala vrata na vrsto fakultet in ti pomagala reševati izzive v vsakdanjem življenju. Ob koncu boš odkorakal z želenim znanjem in spričevalom, ki ti omogoča zaposlitev in nadaljnji študij – dogodivščine pa te bodo tako in tako čakale za vsakim vogalom.

V SGLŠ Postojna boš dobil nekaj namigov in praktičnih izkušenj za vsakdanjo uporabo pa tudi za prihodnost. Recimo: da se je vredno gibati, si pogledati kakšen film, koncert, gledališko predstavo, da je carsko iti čez meje na mednarodne izmenjave, kaj narediti prostovoljno, vsaj poskusiti kaj povsem neznanega …

In tudi, če se bo najino razmerje kdaj spremenilo v »zapleteno«, kar je včasih neizogibno, bomo našli rešitev. Tu pa tam se je pač potrebno spoprijeti z novimi vsebinami, se srečevati in komunicirati z novimi ljudmi, se učiti tudi kaj, v čemur ne boš videl smisla, treba bo delati raztegovalne vaje …

Ko boš na koncu šolanja status končno spremenil nazaj v »samski«, boš spoznal, da je vredno biti samostojen in odgovoren, saj tudi varčevalni sklad ali pa mamin polni hladilnik prej ali slej skopnita. Spoznal boš, da si pridobil življenjske izkušnje, ki so ti pomagale spoznati, kdo si in kaj bi v življenju počel.

SGLŠ Postojna je šola, ki pod svojo streho združuje mlade ljudi, ki s strastjo sledijo svojim ciljem in hrepenenjem; je šola, ki izpolni tvoja pričakovanja, če se za to potrudiš; šola, ki te popelje bliže zastavljenim ciljem in pripravlja za življenje.

S SGLŠ Postojna zato zaživite, ustvarjajte in postavite temelje za svoje samostojno življenje.

Pridi po znanje v SGLŠ Postojna in uresniči svoje sanje.

VABLJENI NA INFORMATIVNA DNEVA

12. 2. 2021 ob 9.00 in 15.00 13. 2. 2021 ob 9.00 PREKO ZOOMA NA INFORMATIVNIDNEVI.SGLS.SI

SREDNJA GOZDARSKA IN LESARSKA ŠOLA POSTOJNA

PROGRAMI SSI GOZDARSKI TEHNIK SPI GOZDAR SPI MIZAR SSI ZDRAVSTVENA NEGA SPI BOLNIČAR NEGOVALEC DD VZGOJNI PROGRAM www.sgls.si

Naš ­čas, 28. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 16

16

ŠPORT, REKREACIJA

Smučarji izgubljajo že drugo sezono Smučarje je epidemija prizadela že lani, letos pa so jim razmere še manj naklonjene, a v Smučarskem klubu Velenje optimizem ne popušča Tina Felicijan

Smučarski klub Velenje ljubitelje smučanja predvsem iz Šaleške doline združuje že več kot 50 let. Čeprav gre za zimski šport, skrbijo za celoletne športne vadbe in druženja – pozimi uživajo v smuki, poleti vzdržujejo kondicijo in agilnost, tik pred sezono pa izvedejo priprave. Zdaj, seveda, v okrnjeni različici in na daljavo. Letošnja sezona ima zaradi omejitev gibanja in druženja grenak priokus. Morda toliko bolj, ker je prav letos, za razliko od mnogih prejšnjih let, zima v hribih tako radodarna. Pa vendar so člani optimistični in premagujejo razdalje s pomočjo spleta.

Tudi zdaj se trudijo navdušiti za smučanje čim več otrok, redno izvajajo športne vadbe za vse starostne skupine od 3. leta starosti dalje, v običajnih razmerah organizirajo tudi smučarske tečaje, počitniške tečaje, individualne ure učenja smučanja za vse starosti, vrsto let pa so vzgajali tudi tekmovalno skupino.

Je smučanje še nacionalni šport?

Slovenski dokumentarni film Nekoč je bila dežela pridnih prikaže slovenske smučarske zvezde kot začetnike osamosvojitve.

Ponos na njihove uspehe je krepil narodno identiteto, smučanje pa povzdignil v nacionalni šport, kar se je pri naših južnih bratih uveljavilo kot stereotip o Janezih. Tudi Smučarski klub Velenje stoji za mednarodnimi šampioni z uspešnimi karierami, kot so Miran Rauter, David DeCosta in Ana Drev, kot za mlajšimi

tekmovalci, ki so se zadnja leta uspešno kosali z vrstniki na raznih tekmovanjih.

Danes pa smučanje ni več tako aktualno kot nekoč. To občutijo tudi v klubu, kjer trenutno (razen ene registrirane tekmovalke, ki v tem času trenira v drugi skupini)

sklepa, da ima upad zanimanja za smučanje tudi finančni vidik. »Če smo realni, smučanje ni poceni šport. Oprema, vozovnice, treningi in vse ostalo so precejšnje finančno breme. V zadnjih letih je smučanje postalo šport za premožne.« Pomemben dejavnik

zanimanje za smučarske skoke.

Trenutno smučarske evforije zaradi uspehov predstavnikov slovenskih barv ni.

Sezona razočaranja

Vseeno smučanje ostaja priljubljena rekreacija in številne slo-

zdijo logični. Bili smo presenečeni, da so se nekateri športni objekti že odpirali, prav tako lahko hodimo v trgovine, medtem ko morajo biti smučišča zaprta, čeprav je tam po moji oceni majhna možnost za širjenje virusa,« razmišlja po prvi polovici te težke sezone, v kateri otroci in odrasli, ki niso registrirani tekmovalci, ne smejo smučati. Zato je marsikomu težko, dodaja, sploh v klubih z obetavnimi mladimi upi. Eno izgubljeno leto je namreč za perspektivnega smučarja ogromno breme. Otroci, ki se s

Otroškega veselja na snežnih strminah letos ne bo. Smučarske šole so odpovedane.

Ines Vrabič: »Ne glede na razmere vabimo vse, tako otroke kot odrasle, ki imajo veselje do gibanja v naravi in jih zanima smučanje, da se nam kadarkoli pridružijo.

Z veseljem jih bomo vključili v vadbo.« nimajo tekmovalne sredine. To je tudi prvo leto, ko v klubu ni večje skupine tekmovalcev, medtem ko je zaradi negotovosti glede poteka letošnje sezone število članov kluba upadlo na dobro trideseterico. »Ves čas se trudimo pritegniti čim več otrok in vzgojiti čim večje število tekmovalcev, kar je zadnja leta, ko je trend smučanja nekoliko upadel, večji izziv, saj se v klub ne vpisuje več toliko otrok kot v prejšnjih sezonah,« pravi klubska trenerka Ines Vrabič in

za priljubljenost nekega športa prepoznava tudi v odmevnih in zaporednih uspehih nacionalnih športnikov. Zanimanje za smučanje je narastlo, ko je dosežke nizala Tina Maze, medtem ko je v zlati dobi Petra Prevca naraščalo

venske družine zimske počitnice preživijo v gorah, vendar ne letos.

Ker ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa ne dopuščajo prostega gibanja na smučiščih, so ljubitelji smuke precej nejevoljni. »Določeni ukrepi se nam res ne

smučanjem ukvarjajo na rekreativnem nivoju, ne bodo občutili tako velikih posledic kot tisti, ki so bolj resni, saj bodo potrebovali kar nekaj časa, da bodo nadomestili izgubljeno leto, se vrnili v formo in napredovali, ocenjuje.

Planinska pot Po poteh Vinske Gore Stopili smo v novo leto 2021 v upanju, da birokracijo pri obnovi dotrajanega mostu oz. bo prijaznejše kot njegovo predhodno. Vse brvi čez potok Pirešica v Spodnji Črnovi. seveda ni bilo slabo, saj nam je dalo prilo- Po treh letih prizadevanj predvsem našega žnost, da se iz težkih časov kaj naučimo in predsednika društva Tomaža Kumra, smo v se zavemo, da ni vse kar samo po sebi umev- »obupu vzeli stvari v svoje roke« in prehod no. Pravzaprav je pomembno, da zaustavimo preko struge potoka uredili po svoje, a vseprehiter korak in se ozremo okrog sebe. To eno nemoteče in tako, da ne »ogroža« nikoje tako kot na planinskih poteh. Če hitimo gar, še najmanj pa vse mogoče in nemogoče predvsem z željo čim prej doseči vrh oz. cilj, prepreke birokracije! Tri leta so se venomer smo prikrajšani za bistvo, to je lepoto poti in pojavljale nove zahteve po dodatni dokumenopazovanje narave, ki se spreminja iz dneva taciji, predvsem pa novi zahtevki po finančv dan. Naj vam torej na začetku našega dru- nih sredstvih, ki so šli v nebo … Višek vsega, ženja v novem letu zaželim predvsem zdravja in dobrega Zimska pravljica na KT Radojč. počutja ter veliko radostnih in varnih doživetij v naravi, ki vam bo to s svojimi lepotami bogato povrnila.

Pa nič zato, če vsaj v tem času ne moremo, ne vem, kako daleč potovati zaradi omejitev gibanja, saj je tudi v bližini domačega kraja lepo, le videti je treba!

Ena takšnih je planinska pot Po poteh Vinske Gore, ki je bila ustanovljena 24. julija 1983. Letos bo dopolnila osemintrideset let in je starejša kot domače planinsko društvo, ki kar je ARSO (Celje) zahteval od nas, je bila je lani slavilo trideset let delovanja. Prej je pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so ga nameč delovalo pod okriljem Sekcije TVD zahtevali za postavitev kovinske brvi čez poPartizan Vinska Gora. Vsa ta leta je pot »žive- tok Pirešica. Ta bi bila vsestransko koristna, la« s skrbnostjo planinskih zanesenjakov oz. a društvo preprosto nima več tisoč evrov za markacistov in njihovih pomočnikov, ki svoj te namene … Tako smo lani v obnovo naše prosti čas posvetimo v dobrobit vseh ljudi, planinske poti kljub omejitvam gibanja vložili ki znajo ceniti njeno ureditev. Ta skrb je še dvesto osemintrideset ur prostovoljnega dela posebej dobrodošla v teh časih, ko je kar pre- (ukvarjanje z obširno administracijo v zvezi malo prostora, po katerem se lahko gibljemo z evidenco tu ni zajeto). s potrebno varnostno razdaljo.

Trenutno poteka namestitev nadomestnih Kljub omejitvam gibanja smo v doma- klopi na kontrolnih točkah, ki jih je skupaj štičem planinskem društvu lani dobili nov za- rinajst. Kakšno postavimo tudi na razgledno let po mukotrpnih ukvarjanjih z neverjetno točko, na kateri se počitek še posebej prileže.

28. januarja 2021 Obupali ne bodo

»Verjamem, da bo smučanje ostalo slovenski nacionalni šport.

Morda ne vedno v tekmovalnem smislu, ampak ljudje gremo radi v naravo in se gibamo. Smučanje pa je res lep šport,« razmišlja sogovornica in poudarja družabni vidik, ki je pomemben del dejavnosti velenjskega smučarskega kluba. Če bi razmere dopuščale, bi letos izvedli (že lani zaradi korone odpovedano) tradicionalno srečanje generacij, na katerem se zberejo tako člani kluba kot slovenske karavane smučarjev.

Organizirali bi tradicionalni smučarski sejem. Izvajali bi tudi tečaje in med drugim sodelovali pri občinskem projektu Naučimo Velenje smučati, v katerem vsi velenjski petošolci stopijo na smuči. Potrudili se bodo, da bodo tisti, ki so bili letos za to izkušnjo prikrajšani, dobili priložnost naslednje leto.

Klub ima že vrsto let tudi klubske prostore v koči na Golteh, kjer je urejen apartma. »Prav v času epidemije je bilo med člani veliko zanimanja za najem apartmaja, a žal ga zdaj ne smemo oddati. Sicer pa ima odlično lokacijo na samem smučišču, zato je priljubljen pri družinah, ki se rade umaknejo iz mestnega vrveža v naravo, kjer se lahko sprostijo in razgibajo,« je še povedala Ines Vrabič, ki bdi nad praktično celotno izvedbo programa Smučarskega kluba Velenje, in sklenila, da se bo njegovo delovanje takoj, ko bodo razmere to dopuščale, vrnilo na prejšnjo raven. »Ne bomo obupali, aktivni bomo, dokler bo med nami kaj volje do smučanja.« 🔲

Po hribih Je pa res, da smo na eni najlepših razglednih točk na poti med kontrolnima točkama Obirc in Lipnik že pred časom klopco odstranili.

Okrog nje so se namreč kopičili različni odpadki, vandali pa so jo enostavno prevrnili v strmino pod njo … Zdaj, ko je ni, je »bolje« …

Ravno konec leta se je od nas mnogo prezgodaj poslovil spoštovani Jože Kroflič, gonilna oseba družinskega podjetja iz Črnove z več kot dvajsetletno tradicijo pri predelavi lesa, ki nam je z njim vedno stal ob strani. V imenu Planinskega društva Vinska Gora se mu za donatorstvo in skrb iskreno zahvaljujemo. S svojo prijazno in pozitivno osebnostjo nam bo ostal v trajnem spominu.

Veseli smo, ker opažamo, da ljudje še posebej v teh omejitvenih časih radi zahajajo na domačo planinsko pot, nam pa to daje zadovoljstvo, da delamo koristno delo v dobrobit vseh ljudi, ki to cenijo, predvsem pa potrebujejo sprostitev v naravi.

Ravno te dni sem se na pohod od kmetije Gonžar v snežno pravljico v smeri Radojča odpravila tudi sama, saj je ta čas narava še posebej lepa. S sabo sem imela seveda fotoaparat, da to lepoto shranim za poznejše čase.

Ob vpisovanju v vpisno knjigo na kontrolni točki sem presenečena pod debelo snežno odejo na bližnji upognjeni smrečici opazila rdeče okraske, ki so sramežljivo sporočali, da je tu nekdo silvestroval. Bravo za idejo in tistega, ki je smrečico okrasil! Polepšal je dan tudi meni, ki sem na vsej poti zelo uživala in se prepuščala zimskim lepotam. Privoščim jih tudi vam in SREČNO ter ZDRAVO čez vse leto 2021! 🔲

Marija Lesjak

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 17

17

ŠPORT

28. januarja 2021

Spet boji za točke

Najvišje priznanje Planinske zveze tudi Žibretu in Podmeninšku

Po nepopolnem jesenskem delu v najmočnejši moški rokometni ligi v vodstvu Celjani, Velenjčani z dvema tekmama manj tretji Stane Vovk

Prav igralci Gorenja odpirajo drugi del tekmovanja. Jutri bodo na zaostali tekmi 11. kroga gostili Koper. Drugi del pa se po koledarju začenja 6. februarja s 15. krogom. V njem bodo velenjske rokometne ose gostile moštvo ljubljanskega Slovana. Dvoboji bodo do nadaljnjega še vedno brez gledalcev.

Velenjčani so v jesenskem delu tako kot njihov jutrišnji nasprotnik odigrali le enajst tekem. Ob Kopru morajo pod streho spraviti še prestavljeni tekmi z Mariborom in Celjem Pivovarno Laško, Koprčani pa s Škofjeločani in Dobovčani. Priigrali so si dvajset točk, tri manj kot drugi Trebanjci, za vodilnimi aktualnimi prvaki pa zaostajajo za šest točk. Vendar so slednji, ki jeseni niso izgubili nobene točke, odigrali dve tekmi več od njih, Dolenjci pa tri. Trimo je tudi edini brez prestavljene tekme. Kar štiri, največ, pa sta jih morala prestaviti Maribor in Loka.

Tudi moštvo z Obale je jeseni v bojih za točke na parket stopilo samo enajstkrat. Petkrat je zmagalo, prav tolikokrat izgubilo, enkrat pa igralo neodločeno. Z enajstimi točkami za Velenjčani zaostajajo kar za devet točk.

Takole o jeseni, pripravljenosti in uvodnem dvoboju razmišlja Gorenjev kapetan David Miklavčič: »Veseli smo,

da bomo spet začeli tekmovati za prvenstvene točke, manj pa, ker še vedno ne bo gledalcev. S tem smo se sicer nekako že sprijaznili. Gotovo bo še nekaj časa tako. Verjamem, da smo se v danih možnostih korektno pripravili na nadaljevanje, ki ga začenjamo s tretjega mesta. Odigrali smo samo enajst tekem. Če bi v prestavljenih tekmah ulovili vsaj polovičen izkupiček, menim, da bi ga, bi bili s Trimom najmanj izenačeni po točkah.« Z jesensko bero točk so zadovoljni, čeprav so večji del igrali brez poškodovanega lani najboljšega strelca Matica Verdinka, prav tako pa tudi brez poškodovanega Ibrahima Haseljića, pestila pa so jih tudi virusna obolenja. Desetim zmagam so ‚dodali‘ le en poraz.

V 6. krogu jih je Trimo v svoji dvorani premagal z golom razlike, čeprav so imeli gostje po prvem polčasu tri gole prednosti. Tudi dobršen del drugega so jih domači lovili. Šele v razburljivih zadnjih minutah dvoboja so si priborili obe točki. »Res smo utrpeli edini poraz v Trebnjem proti domačim, ki so naš največji konkurent, če imam v mislih drugo mesto. Če bomo odigrali drugi del sezone tako kot prvega, mislim, da smo lahko na koncu pred njimi,« poudarja kapetan. Ob tem se zaveda, da bodo morali na vsakem dvoboju garati. Tako bo tudi jutri proti Koprčanom.

Zmaga bi jim bila kakopak pomembna

Ljubljana, 21. februarja - Planinska zveza Slovenije vsako leto nagradi s priznanji člane planinskih društev za njihovo dolgoletno neutrudno ter predano prostovoljno delo v planinstvu.

Prireditev, na kateri jih podeli, je bila predvidena v začetku lanskega decembra v Medvodah, vendar je zveza zaradi ukrepov za preprečevanje epidemije novega koronavirusa svečanost prestavila na letošnje leto. Datum njene izvedbe še ni znan, so pa znani dobitniki priznanj. Objavila jih je pred tednom dni.

Med osmimi prejemniki najvišjega priznanja Planinske zveze Slovenije sta iz regije Saša dva, in sicer Karel Žibret iz Šmartnega ob Paki ter Stanko Podmeninšek z Ljubnega ob Savinji. Oba bosta svečano listino zveze prejela za dolgoletno delo na različnih področjih planinstva in za prepoznavnost društva v širšem okolju. 🔲

tp

TAKO so igrali Prva A ŽDRL, 14. krog: Ž.U.R.D. Koper - Velenje 29:22 (14:9)

spodbuda za nadaljevanje: »V prejšnjih sezonah smo že v prvem delu pustili precej točk proti na papirju slabšim nasprotnikom. In na koncu so prav te točke, ki bi nas pripeljale do samega vrha, manjkale. Letos je drugače. Smo pozitivno naravnani za drugi del in kot po navadi rečemo, na vsaki tekmi si bomo

prizadevali pustiti srce na igrišču.« Tako bo tudi jutri, je odločen najizkušenejši velenjski igralec: »Koper je vedno velik nasprotnik. Takšnega pričakujemo gotovo tudi jutri. Imajo mlado, poletno ekipo. Naš cilj je jasen. Če hočemo biti v vrhu, moramo zmagati. 🔲

Velenje: Simić, Hadžić, Tomić, Ferenc 5 (1), Žekić 1, Priteržnik 2 (1), Rotovnik, Kotnik, Tabaković 2, Borišek 5 (2), Paradiž, Dobrotinšek, Brglez, Pikl 7; trenerka: Snežana Rodić.

Sedemmetrovke: Koper 6 (5), Velenje 6 (3); izključitve: Krka 6 minut, Velenje 6 Drugi rezultati: Zagorje - Trgo ABC Izola 17:16 (7:5), Litija - Zelene doline Žalec 21:22 (10:13); prestavljeno: Krka - Mlinotest Ajdovščina, Litija - Krim Mercator, Ptuj Zelene doline Žalec.

Vrstni red: 1. Mlinotest Ajdovščina 11 tekem - 21 točk, 2. Krim Mercator 8 - 16 3. Krka 10 - 16, 4. Zelene doline Žalec 9 - 14, 5. Z‘dežele 10 - 12, 6. Zagorje 11 - 9, 7. Koper 9 – 7, 8. Velenje 10 - 6, 9. Izola 12 - 5, 10. Litija 12 - 4, 11.

Ptuj 8 - 0.

Kako delajo v športnih klubih z mladimi?

Ponekod se zelo trudijo, da ohranjajo stike z njimi – Spodbujajo jih k individualni ravni in uporabljajo različne načine, ker si želijo čim manjšega osipa Milena Krstič - Planinc

Velenje, Šoštanj - Na šest naključno izbranih športnih klubov in društev, povezanih v Športni zvezi Velenje in Šoštanj, smo naslovili vprašanje, kako v času epidemije delajo z mladimi člani in članicami. So z njimi v stiku, jih spodbujajo k individualni vadbi? Želeli pa smo zvedeti tudi, ali in kako se utegne odsotnost »prave« pri mladih odraziti potem, ko se bo spet začelo »na polno«. Se bojijo upada? Odgovorili so nam iz treh klubov.

Karate klub Velenje s prijemi pozitivnega presenečanja

Matjaž Cesar, Karate kluba Velenje: »Leto 2020 smo izkoristili za izobraževanje strokovnega kadra. Tako bomo imeli letos kar deset licenciranih delavcev v športu, smer karate. Ekipo trenerjev pomlajujemo, najmlajši trenerki sta stari samo 20 let. V času prepovedi treningov v zaprtih prostorih smo te izvajali v letnem kinu in ob jezerih.

Po prvem valu epidemije spomladi, smo izgubljene treninge nadomestili med šolskimi počitnicami, ko nam je uspelo izvesti tudi Poletno šolo karateja 2020.

Za to smo izkoristili domače lokalno okolje, kjer imamo na voljo vse možnosti za kakovostno izvedbo tovrstnih programov.

Pomagali so nam v Mladinskem centru, Klubu vodnih športov, Odbojkarskem društvu Velenje,

Strelskem društvu Mrož in Mestna občina Velenje.

Drugi val epidemije smo izkoristili tako, da smo posodobili in prilagodili trenersko delo ter izvedbo treningov preko elektronskih medijev. Registriranim tekmovalcem smo ponudili brezplačni program treningov preko spletne aplikacije Zoom, kategorizirani tekmovalci pa zdaj ponovno vadijo v t. i. »mehurčkih«, v zaprtih klubskih prostorih kot to dovoljujejo predpisi NIJZ. V času oviranih treningov smo s člani negovali stike tudi s prijemi pozitivnega presenečenja.«

posledic. Kar se tiče upada motoričnih sposobnosti je to bolj kratkoročen problem, ki se ga da s primernim treningom učinkovito rešiti.

Večja težava je v tem, da so se v tem obdobju otroci še bolj zbližali z računalniki, telefoni ..., kar lahko hitro preraste v zasvojenost in pomanjkanje zanimanja za resnični svet. Zato moramo v

Največji problem je bil trening moči, kjer so potrebne uteži. Nekateri atleti, so si jih odpeljali domov in te treninge izvajali doma, veliko so delali tudi z lastno težo in elastikami. Komunikacija je potekala tudi online, predvsem z atleti, ki živijo v drugih občinah.

Z mlajšimi atleti, ki jim treningi niso dovoljeni, delamo vse on-line. Pišemo jim treninge preko

Košarkarski klub Elektra – situacija je absurdna

Nogometni klub Šoštanj z nagradno igro Nogometni izziv

Andrej Goršek, Nogometni klub Šoštanj: »V mlajših selekcijah smo najprej poskušali s treningi na daljavo. To se je še nekako prijelo pri starejši selekciji U15, medtem ko z odzivom mlajših (U9 do U13) nismo bili najbolj zadovoljni, zato smo uvedli drugačen pristop, nagradno igro Nogometni izziv. Preko nje so otroci vsak teden spoznali različne nogometne spretnosti, se jih kar najbolje naučili, se posneli in s posnetkom sodelovali v nagradni igri. Ta način dela je bil precej bolje sprejet. Vse zainteresirane igralce smo prijavili tudi v on-line treninge, ki potekajo dvakrat tedensko pod vodstvom nogometnih inštruktorjev pri NZS. Zaradi »neaktivnosti« otrok ne pričakujemo katastrofalnih

ves čas delajo na daljavo, ocenjujemo, da jih je skoraj polovica slabo ali pa popolnoma neodzivnih.

V naslednjih treh vikendih imamo napovedana članska atletska tekmovanja v krožni dvorani v Češči vasi pri Novem mestu. Prihajajoča dva vikenda bodo potekale kvalifikacije za prvenstvo Slovenije za člane in članice, 13. in 14. februarja pa bo potekalo finale prvenstva za člane in članice. Upam, da bomo tekmovanja izpeljali in da nam je covid 19 ne bo spet zagodel.«

klubih precej pozornosti nameniti načinu, kako trenutno manj motivirane otroke spet vrniti na športna igrišča.«

Atletski klub Velenje s treningi preko spleta

Natalija Bah, Atletski klub Velenje: »S perspektivnimi atleti skoraj ves čas treniramo bolj kot ne, normalno. Stadion je odprt, garderob ne uporabljamo, pazimo na razdaljo. Na treninge prihajajo atleti oblečeni za trening, po njem pa gredo takoj domov.

aplikacij, v katerih smo naredili skupine in z njimi dnevno komuniciramo in jim pošiljamo tudi posnetke določenih treningov.

Nekaj treningov se dvakrat tedensko izvaja tudi preko Zooma.

Srečo imamo, da je atletika individualni šport, pri katerem ni kontaktov. Tako se da narediti marsikaj, kar je v kakšnem drugem športu praktično nemogoče.

Upamo, da ne bo prevelikega osipa otrok, ko se bo življenje začelo normalizirati. Glede na sodelovanje in odzivnost otrok, ki

Aleš Ferenc, Košarkarski klub Elektra: »Zaradi epidemije smo bili oktobra, že drugič v letu 2020, primorani prekiniti trenažni proces. Prepoved treningov še kar traja. Hkrati so bila prekinjena tudi tekmovanja na državnih prvenstvih mlajših starostnih kategorij. Brez običajne oblike treningov je ostalo 172 košarkarjev našega kluba.

Dvakrat tedensko članom klubskih tekmovalnih ekip omogočamo udeležbo na on-line treningih.

Pod vodstvom trenerja za fizično pripravo skušamo pri fantih ohraniti čim večjo mobilnost in gibljivost ter poskrbimo za trening moči, hitrosti in eksplozivnosti.

Za ostale tri dni v tednu pa jim posredujemo pisna navodila za izvedbo individualnih treningov.

S člani smo v stalnem stiku preko on-line treningov in preko klubskih skupin na družbenih omrežjih. Verjamemo, da se bo zanimanje za treninge ob odpravi ukrepov še povečalo, saj otrokom v zadnjih mesecih resnično

primanjkuje vseh vrst gibanja in organizirane vadbe in verjamemo, da bomo klubi s strokovno ustrezno izobraženimi kadri, ki že leta prakticiramo načrtno strokovno delo, prva izbira otrok in njihovih staršev.

Situacija, v katero je pahnjen šport mladih v zadnjih treh mesecih, je absurdna. Pogoji za vadbo, ki jih država diktira skozi odloke vlade, onemogoča reden organiziran trening celo najboljšim vrhunskim mladim športnikom.

Tako je na primer prepovedan trening mladim športnikom, udeležencem finalov državnih prvenstev, celo državnim prvakom, cvetu slovenskega športa mladih. Športnik z naslovom državnega prvaka pri Olimpijskem komiteju Slovenije pridobi status kategoriziranega športnika - mladinski razred. Mladinski razred pa je edini razred kategoriziranih športnikov, ki jim trening ni dovoljen. Tudi pogoji za trening reprezentantov mlajših starostnih kategorij so določeni na način, da si jih realno, zaradi stroškov izvedbe takšnih treningov, lahko privoščijo le nacionalne panožne zveze. Bivanje, prehranjevanje in treningi morajo biti izvedeni v mehurčku, to pa pomeni, da po opravljenem treningu ni odhoda domov, pač pa v točno določeno namestitev, v kateri športniki prebivajo.

Tema je res pereča in resnično kvarno vpliva tako na najvišji nivo športa mladih kot na tiste, ki se s športom ukvarjajo zgolj rekreativno.« 🔲

Naš ­čas, 28. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 18

18

MODROBELA KRONIKA

Odstranitev obstoječih greznic se lahko zavleče tudi v naslednja desetletja

K(o)ronska prometna varnost

Čeprav občine lastnike aktivno spodbujajo in jim pri vgradnji MKČN pomagajo s sofinanciranjem v višini 1.000 evrov, sredstva vsa leta ostajajo neporabljena – V Velenju so tako lani namenili za to gradnjo samo 4.000 evrov, v Šoštanju le 5.000 evrov, v Šmartnem ob Paki pa zgolj 3.000 evrov Milena Krstič – Planinc

Šaleška dolina – Po Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode morajo na območjih, na katerih ni javne kanalizacije, lastniki greznic le-te preurediti najkasneje ob prvi rekonstrukciji objekta, vsi lastniki novogradenj na teh območjih pa vgraditi male komunalne čistilne naprave (MKČN). Lastnik objekta, ki odvaja komunalno odpadno vodo brez predhodnega čiščenja (neposredno v okolje – brez greznice), pa mora zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadne vode skladno z uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode najpozneje do 31. decembra 2021.

V občinah s stanjem niso zadovoljni

»S stanjem nismo zadovoljni že nekaj let,« pravi Tone Brodnik, vodja Urada za komunalne dejavnosti v Mestni občini Velenje. Nič drugače pa ni v sosednjih občinah, v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. V vseh treh občinah lastnike za MKČN »navdušujejo« s subvencijami v višini 1.000 evrov na hišo. V vseh treh občinah pa sredstva, namenjena temu, nobeno leto niso bila porabljena v celoti in tudi to ne bodo.

V Velenju so lani na razpis prejeli samo pet vlog, rešili so štiri. »Prepričan sem, da je razlog za nezanimanje lastnikov sprememba uredbe, ki je bila za ves slovenski prostor sprva zelo trdo zapisana, da morajo vsi pogoje izpolniti do konca leta 2021. Po spremenjeni uredbi pa velja, da morajo lastniki obstoječe

greznice zamenjati z MKČN ob prvi rekonstrukciji objekta, ki mu pripadajo. To pomeni, da je to lahko tudi čez 40 let, zato se lahko odstranitev vseh obstoječih greznic zavleče v naslednja desetletja,« pravi.

Na Mestni občini Velenje predvidevajo tudi, da ljudje niso zainteresirani za samoiniciativno zamenjavo greznic z MKČN, ker je zmanjšanje plačevanja okoljske dajatve zaradi obremenjevanja okolja manjše od stroškov, ki nastanejo z vgradnjo in vzdrževanjem. Ena MKČN stane od 2.500 do 3.500 evrov, odvisno od terena.

Lastniki objektov brez greznice imajo samo še leto dni časa

Po podatkih Mestne občine Velenje je vgrajenih in na Komunalnem podjetju Velenje prijavljenih 135 MKČN, 258 objektov z greznicami, ki se ne bodo nikoli zamenjale z MKČN (kmetijstva, opuščene hiše, čebelnjaki, novogradnje v fazi gradnje, kleti itd.), 27 objektov, ki nimajo greznice in bodo morali lastniki do konca prihodnjega leta vgraditi MKČN, in približno 1.150 objektov z vgrajenimi obstoječimi greznicami, kar pomeni, da jih bo toliko treba nekoč še zamenjati z MKČN. Lastnikom 27 objektov, ki nimajo greznice, bodo v začetku leta poslali dopise in jih seznanili z njihovo obveznostjo, o tem pa obvestili tudi komunalno inšpekcijo. »Obenem bomo omogočili tudi uporabo subvencije in za to zagotovili sredstva,« pravijo na Mestni občini Velenje.

V Šoštanju čaka na MKČN nekaj sto objektov

Občina Šoštanj vse od prvega sprejetja pravilnika o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo MKČN za obstoječe stanovanjske objekte leta 2012 vsako leto objavi javni razpis za sofinanciranje. Letos so imeli v proračunu za ta namen predvidenih 15.000 evrov. »Prejeli smo sedem vlog, sredstva so bila dodeljena petim upravičencem, ki so lani zaključili naložbo in pridobili vse zahtevane priloge. Z dosedanjim odzivom občanov ne moremo biti zadovoljni, saj je na območju Šoštanja nekaj sto takšnih objektov, ki si bodo morali urediti čiščenje odpadnih voda z malo komunalno čistilno napravo,« pravi Simon Usar, svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor v upravi Občine Šoštanj.

Šmartno ob Paki lani bogatejše le za tri

V občini Šmartno ob Paki razpise za sofinanciranje MKČN na območjih, ki niso predvidena za opremljanje z javnim kanalizacijskim omrežjem skladno z lokalnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, objavljajo zadnjih sedem let.

Letno razpišejo za 10.000 evrov nepovratnih sredstev. »Ta nobeno leto niso bila izkoriščena v celoti. Letos smo imeli tri popolne vloge, ki smo jih lahko odobrili. Občani obnavljajo svoje sisteme po svojih potrebah. Število potrebnih menjav pa je težko oceniti, ker uredba dopušča možnost predelave obstoječih greznic,« pa je povedal Drago Kovač, tajnik občinske uprave. 🔲

Popravila semaforjev so lahko zelo zahtevna Pogosto smo nejevoljni, ker vzdrževalci takoj ne popravijo okvare na semaforjih. Pa so lahko popravila zelo zahtevna. To smo videli pri semaforju na Kidričevi v Velenju, v neposredni bližini naših poslovnih prostorov. V teh mrzlih dneh so morali fantje okolico semaforja najprej razkopati, da so prišli do kablov, ki so povzročali težave. Ko so jih popravili, pa je bilo treba vse skupaj zabetonirati in seveda počakati, da se je posušilo. Ampak konec dober, vse dobro, semafor spet dela. 🔲

POLICIJSKA kronika Motorist spregledal otok na vozišču

Divja jaga

Velenje, 19. januarja – V torek okoli 17. ure se je v prometni nesreči pri Velenju huje telesno poškodoval 47-letni motorist.

Vozil je iz smeri Arje vasi proti Velenju. Pri prehitevanju kolone vozil je spregledal otok sredi vozišča, zapeljal nanj, izgubil oblast nad motornim kolesom in padel.

Šmartno ob Paki, 22. januarja – Velenjski policisti so v petek obravnavali kaznivo dejanje nezakonitega lova. Na območju Velikega vrha naj bi neznanec odstrelil divjega prašiča in lovsko družino oškodoval za okoli 2.000 evrov.

Zagorelo v kuhinji Žalec, 20. januarja - V Andražu nad Polzelo je v sredo popoldan zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše. Do požara je prišlo zaradi pregretja kovinske stranice peči na drva, zaradi česar se je vnel lesen element ob peči. Požar se je nato razširil še na ostale kuhinjske elemente. Škodo ocenjujejo na okoli 2.000 evrov.

Ukradli več plinskih jeklenk Velenje, 22. januarja – V trgovini na Cesti Simona Blatnika je bilo v petek ukradenih več polnih jeklenk plina in obnovljenih avtomobilskih pnevmatik. Podjetje je s krajo oškodovano za okoli 1.500 evrov.

28. januarja 2021

Iz POLICISTOVE beležke Znanec mu je grozil

Ogoljufala ga je

Velenje, 21. januarja – V četrtek je Velenjčan policistom naznanil, da mu grozi znanec. Po vseh zbranih obvestilih bodo prijaviteljevega znanca ovadili.

Kmalu za tem, ko so napisali zapisnik o njegovih grožnjah, naj bi ta po mestnem parku lovil še enega Velenjčana.

Vendar se je v tem primeru izkazalo, da se ga je občan ustrašil brez razloga, zato so policisti ta dogodek samo zabeležili.

Velenje, 21. januarja - V četrtek je policistom občan naznanil, da ga je ogoljufala znanka. O tem so napisali zapisnik. Ko bodo zbrali obvestila in dokaze, bodo na državno tožilstvo vložili kazensko ovadbo.

Eni zasegli avtomobil, eni vozniško dovoljenje Velenje, 21. januarja – Policisti so imeli prejšnji teden opravka z

Ko bomo čez nekaj let obujali spomine in bo beseda nanesla na leto 2020, bomo zagotovo rekli, to pa je tisto leto, ko smo se soočili z epidemijo koronavirusa covid-19. Ne glede ali gre za posledice ali ukrepe za omejitev in zajezitev epidemije mislim, da smo bili vsi tako ali drugače izpostavljeni, omejeni, prikrajšani, oškodovani, prestrašeni … Epidemija koronavirusa bo zagotovo omenjena tudi v vseh letnih poročilih državnih institucij, zavodov, agencij, podjetij, nevladnih organizacij, društev …, saj so tako posledice kot ukrepi korenito posegli na delovanje in poslovanje. V obdobju strogih ukrepov za zajezitev epidemije je celotna država in družba obstala, delovale so le ključne in nujne službe. Posledice epidemije so bile evidentne na vseh področjih družbe in življenja.

Posledice še vedno čutimo in zagotovo se bodo odražale tudi v prihodnjih letih, kar pa bo odvisno od ukrepov za zajezitev na globalni ravni in ne samo v naši državi. Med negativnimi posledicami epidemije je zagotovo v ospredju število umrlih bolnikov.

V času pisanja te kolumne je pri nas evidentiranih 3.323 smrti zaradi zloglasnega virusa in smo glede na število prebivalcev v samem svetovnem vrhu.

Toda epidemija koronavirusa je vsaj na enem področju vplivala, da ni tako črno in tragično, kot bi lahko bilo. Gre za varnost cestnega prometa, saj je v letu 2020 na slovenskih cestah umrlo najmanj ljudi doslej. Ob koncu leta je v medijih zaokrožila novica Agencije za varnost prometa, da nam je »vizija nič« bližje kot kadarkoli prej, ker v mesecu decembru na slovenskih cestah ni bilo prometne nesreče s smrtnim izidom. Prometno nesrečo, ki se je zgodila na božični večer na območju Mozirja, ko je voznik osebnega avtomobila trčil v drevo ob cesti, so policisti kategorizirali kot prometni dogodek in ne kot prometno nesrečo, saj naj bi šlo za samomor.

V letnem poročilu slovenske policije in ostalih agencij, ki se ukvarjajo s področjem cestnega prometa, bo tako evidentirano, da je na slovenskih cestah v letu 2020 umrlo 80 ljudi. To je doslej najmanjše število smrtnih žrtev. Pred tridesetimi ali celo dvajsetimi leti je to bil za marsikoga nedosegljiv cilj. Usklajeno in sistematično delo odgovornih institucij v zadnjih dveh desetletjih se kaže v zmanjšanju tragičnih posledic prometnih nesreč. Če pogledamo število smrtnih žrtev zadnjih šestih letih, lahko ugotovimo konstantno umirjanje in padec števila. Podatki so naslednji: 2015 – 119, 2016 – 130, 2017 – 102, 2018 – 91, 2019 – 102 in leto 2020 – 80. Navkljub zadovoljstvu ob najmanjšem številu smrtnih žrtev vendarle ne moremo biti povsem zadovoljni. V teh prometnih nesrečah je umrlo 80 ljudi, kar je veliko, kar je preveč in odveč. Vsak med njimi je namreč imel življenje in svojo življenjsko zgodbo, v kateri so bili tudi drugi ljudje in se bodo leta 2020 spominjali tudi zaradi tragične izgube človeka, ki jim je veliko pomenil. Šele ob predstavitvi letnega poročila slovenske policije bomo lahko videli statistične podatke tudi za ostale prometne nesreče, število telesno poškodovanih, hujših prekrškov, alkoholiziranih in voznikov pod vplivom prepovedanih substanc ter ostale problematike. Toda skoraj zagotovo lahko rečemo, da so ukrepi za zajezitev epidemije vplivali na gostoto prometa, manj je bilo zabav in veseljačenja v času martinovanja in božično-novoletnih praznikov, v tem času je veljala tudi omejitev gibanja v nočnem času in vse to je vplivalo na prometno varnost. Tako institucije kot vse nas ti podatki lahko navdajajo z optimizmom. Videli smo, da je vendarle še možno zmanjš(ev)ati število tragičnih prometnih nesreč.

Tako kot pri preprečevanju okužbe s koronavirusom lahko tudi na cesti z odgovornim vedenjem preprečimo tragične posledice.

Z relativno preprostim ravnanjem lahko zelo veliko naredimo za lastno varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. Drugače povedano, lahko celo ohranimo zdravje in življenje, lastno in od drugih ljudi. In to je neprecenljivo.

Adil Huselja varnostno ogledalo

🔲

voznicama, pri katerih vožnja ni potekala po predpisih. Voznici, s katero so se srečali v četrtek, vozila pa je brez vozniškega dovoljenja, so avtomobil zasegli.

V nedeljo, 24. januarja, zjutraj, pa so ustavili voznico osebnega avtomobila.

Preizkusili so jo z alkotestom, ki ni bil pozitiven, s hitrim testom pa so preverili, če ni morda uživala prepovedane droge. Ta test je bil pozitiven, zato so jo pospremili na strokovni pregled. Ta bo pokazal, katere in koliko prepovedanih drog je imela v organizmu. Začasno so voznici odvzeli vozniško dovoljenje, o kazni pa bo po opravljenih izsledkih analize, določilo pristojno sodišče.

Partnerki v kopalnici nastavil kamero Velenje, 23. januarja - V petek so policisti v Velenju obravnavali neupravičeno slikovno snemanja. Partner je na Šlandrovi partnerki v kopalnici nastavil kamero, kar je kaznivo dejanje.

Niso se pretepali, bili pa so glasni Šoštanj, 23. januarja – V soboto okoli polnoči so šli policisti v Šoštanj, kjer naj bi se pretepali sosedje. Ugotovili pa so, da se niso pretepali, bili pa so glasni, zaradi česar so jim napisali plačilni nalog.

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 19

UTRIP

28. januarja 2021

SOCIALNI podlistek DRUŠTVO HIŠA | EMCE plac | HOSPIC | ŠENT

Kako naj najdem mir, ko je toliko nemira v meni samem?

Ja, sem zasvojen z drogo. Jemljem heroin. Najbolj me pomiri. Ne vem, kako bi drugače sploh funkcioniral v tem svetu. Že kot mali deček se spomnim, da sem bil nemiren, danes bi rekli hiperaktiven.

Zaradi tega sem velikokrat padel v težave pri starših, učiteljih. Nemir me je spremljal vso osnovno in srednjo šolo. In me spremlja še danes. Zaradi tega in težav, ki sem jih povzročal, sem bil velikokrat tako tepen, da se pri telovadbi nisem hotel preobleči v telovadno opremo. Seveda, da učitelj in sošolci ne bi videli barvnih marog po mojem telesu. Učitelj je mislil, da pač nočem sodelovati in sem imel spet težave. Z nemirom so me ves čas spremljale tudi te, težave. Bile

od 29. januarja do 4. februarja • 29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov po domače Gorjanov kozolec na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju. Navkljub vsemu pa kozolec tudi danes še kar vztraja in vztraja; • leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj. Prva nesreča se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893.

To sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev; • 30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje; • konec januarja 1983 je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Libijcev;

• 31. januarja 1941 se je v Kozjem rodil slovenski kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj Marjan Marinšek iz Velenja. Umrl je 15. novembra 2011; • 31. januarja 1992 se je iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča, ki je danes tudi uradni grb Mestne občine Velenje; • Erine živilske trgovine v občini Velenje in Šaleški dolini so se 31. januarja leta 2006 priključile poslovnemu sistemu Mercator; • dr. Vasa Savić, rojen 1. februarja 1885, je študij medicine končal na Medicinski

Marjan Marinšek (Arhiv Muzeja Velenje)

se moje najbolj zveste spremljevalke, ki jih nisem želel in ne hotel.

Nikoli. In ko nisem nikjer našel miru, sem se srečal z drogo. In ko sem jo vzel, sem se srečal z občutkom, po katerem sem ves čas hrepenel, z občutkom, ki sem ga tako dolgo iskal, z občutkom pomiritve, z občutkom, da je vse dobro, da je vse na svojem mestu. A moja sreča ni trajala dolgo. Spoznal sem, da sem z drogo padel še globlje v brezno, na eni strani zelo kratkih trenutkov dobrega počutja in na drugi strani velikih težav, ki so prihajale, ko sem mrzlično iskal načine, tudi nelepe, kako priti do substance, ki je obljubljala nebesa.

Danes se ne sprašujem več, zakaj sem ravno jaz pristal na tej poti.

Zavedam se, da sem za svoje odraslo življenje odgovoren sam. Morda bi lahko kaj naredil, ko je bil še čas. Zdaj ne zmorem več, ne znam, ne vem, kako bi reagiralo telo po toliko letih. Zadovoljen sem, da lahko prihajam na Šent, v dnevni center, kamor se lahko umaknem z ulice, kjer sem sprejet tak, kakršen v resnici sem, kjer dobim podporo pri stvareh, ki jih sam včasih ne zmorem urediti. 🔲 Uporabnik Šentovega programa Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog Velenje

fakulteti v Budimpešti in opravil specializacijo iz ftiziologije (je veja medicine (oz. pulmologije), ki se ukvarja s preučevanjem, zdravljenjem in preprečevanjem pljučne tuberkuloze) v Švici. Savić se je med prvimi bojeval proti tuberkulozi v tedanji Jugoslaviji, zbiral statistične podatke in objavljal epidemiološke študije, članke in knjige. V letih 1922–1938 je upravljal bolnišnico Topolšica.

1939 sta bila s sodelavko in življenjsko sopotnico dr.

Maro Kučera odpoklicana in premeščena v Beograd, kjer sta 2. februarja 1939 skupaj storila samomor; • po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski občini okupator za župana postavil velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na občini je imel Sepp Fellner, ki je prišel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev župan v Velenju. Od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski župan zagrizen nacist Hans Kriutz, gostilničar s slovenskimi koreninami iz Köflacha v Avstriji; • 1. februarja 1975 so v Šoštanju položili temeljni kamen za Termoelektrarno IV.;

• na svečnico leta 1990 je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze; • 2. februarja 1930 se je v Lipju pri Velenju rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju. Umrl je 2. decembra 1998; • 2. februarja 2019 so v Nakupovalnem centru v središču Velenja odprli Vzorčno mesto, v katerem mladi in stari raziskujejo, ustvarjajo in širijo obzorja. Projekt so realizirali Mestna občina Velenje, Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje ter ustvarjalca Erik Kapfer in Miha Cojhter; • februarja leta 1960 so v velenjsko kino dvorano vgradili široko platno, kar je bilo med ljubitelji filma v Velenju seveda sprejeto z velikim navdušenjem; • 3. februarja 1953 je bil v Šmartnem ob Paki rojen slovenski nogometaš in danes nogometni trener Bojan Prašnikar; • 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod šaleškim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem. 🔲

Pripravlja: Damijan Kljajič

vsaka ženska in nam je prav vsem skupna točka, je omara z našimi oblekami. Prav vsak dan se srečamo s svojo omaro.

Vsak dan iz nje izberemo nekaj, kar nas pritege, da oblečemo nase, kajne?

Omara, ki je polna nenošenih oblek, odrinjenih v kot, in jih ohranjamo zgolj zato, ker so nam nekoč, nekje, v nekem določenem obdobju bile ljube; ta omara stagnira. V njej ni zračnosti, ni pretoka energij, ni svežine. Gre za prostor, kjer z oblekami ustvarjamo zamašek.

In točno tako je s prostorom v nas samih, drage ženske!

Oklepanje nečesa, kar ni več naše, kar je izgubilo svoj žar, kar v nas več ne poustvarja iskric v očeh in tistega privlačnega žara, je izguba. Izguba za nas, kjer si ne dovolimo, da bi od nas odteklo staro in priteklo novo.

Opuščanje starega, znanega,

Vaš bančni račun je vse tanjši, kar vas bo vsak dan bolj težilo. Sploh, ker bo pretanek za vse vaše želje in potrebe, saj ste jih zadnje čase precej povečali. Če jih zmanjšate, bo življenje takoj lažje. Najbolj vas bo jezilo, ker ne boste mogli finančno pomagati enemu od bližnjih. To bi iskreno radi, a nimate s čim. Nikar se ne zadolžujte! Počakajte vsaj še mesec ali dva, saj vse kaže, da boste končno izpeljali neko prodajo, ki se že dolgo ne premakne iz mrtve točke. Kar se ljubezni tiče, bo ta še naprej le vaša velika želja. Odkar se ne morete družiti, sta se z osebo, ki bi lahko postala kaj več, povsem odtujila. Sanjate pa še vedno lahko.

Bik od 22. 4. do 20. 5.

Pred vami je ugodno obdobje za učenje in kovanje novih idej. Poleg tega vam bodo na področju ljubezni, financ in zdravja naklonjeni tudi planeti. Ti vas bodo razvajali ne le v januarju, tudi v začetku februarja boste pod njihovo zaščito. Vse cilje boste usmerili v skupno točko, ki bo na koncu pomenila srečo v zasebnem življenju. Ugotovili boste, da brez nje nič, kar počnete, ni pomembno in nič kaj vredno. Preden si boste lahko oddahnili, vas čaka še nekaj napornih in napetih dni.

Ko boste uspeli, pa boste veseli, ker bo skupaj z vami praznoval tudi nekdo, ki ga imate vsak dan bolj radi. O ljubezni še ne morete govoriti, a ste na dobri poti do nje.

Dvojčka od 21. 5. do 21. 6.

Poskušali se boste držati vseh dogovorov in obljub, saj ste si s tem, da se jih niste, nakopali veliko težav. Sedaj jih počasi rešujete, grenak priokus zaradi tega, kar ste prestali, pa je ostal. Sploh, ker niste bili za nič krivi sami.

Priznajte, da niste pričakovali, da se bodo sodelavci obrnili proti vam takoj, ko vam ne bo šlo kot po maslu. Sedaj boste spoznali, da vam privoščijo. Zato boste v službo hodili slabe volje, delavniki pa se vam bodo vlekli kot žvečilni gumi. Če se stanje ne bo začelo hitro popravljati, bi bilo najbolje, da začnete iskati novo okolje. Šele s svežim začetkom boste lahko pozabili na preteklost in vse rane v njej.

Rak od 22. 6. do 22. 7.

Nič čudnega ne bo, če vam bo pogosteje kot sicer, ušla kakšna neprijazna beseda. V vas bo namreč veliko jeze. Jezni boste tudi nase, ne le na druge.

K sreči bo partner vedel, kaj se dogaja z vami in bo skušal pomagati. Na svojstven način vam bo vsak dan znova dokazal, kako rad vas ima. Prav to vam bo dalo moč, da boste presegli sami sebe, ko boste stvari postavljali na svoje mesto.

Nekomu od prijateljev pa nikoli več ne boste zaupali. Še dobro, da to ve, saj bi vas sicer že v teh dneh prosil za novo uslugo. Vaša odločitev, da boste v prihodnjih tednih mislili predvsem nase, bo trdna. Imunsko boste še občutljivi, zato pazite nase.

Lev od 23. 7. do 23. 8.

Razmislite, zakaj še vedno vztrajate v predvidljivih življenjskih okoliščinah.

Januar, ki se hitro izteka, na tem področju še ni prinesel vidnih izboljšav.

Zima očitno ni pravi čas za to, da bi lahko hitro uresničili, kar si osebno najbolj želite. Zelo dobro vam bo šlo na poslovnem področju, saj bo vse teklo zelo gladko, brez večjih nepričakovanih situacij. Z njimi boste opravili kot za šalo. Kot vedno vas bodo uspehi napolnili z energijo, ki jo boste potrebovali predvsem doma, ko boste urejali odnose s partnerjem. Grizla vas bo slabo vest, saj partnerju ne boste iskreno povedali, kako čutite. S tem pa boste lagali sebi in njemu.

Devica od 24. 8. do 23. 9.

Ne boste se več pustili premetavati sem in tja, življenje boste vzeli v svoje roke in ga spet uživali z veliko žlico. Prav nič slabe vesti, ker si boste privoščili več kot sicer, ne boste imeli. Korona čas vas je naučil, da nič ni večno in da delanje načrtov daleč vnaprej nikoli več ne bo čisto samoumevno. Sedaj se morate naučiti le še eno pomembno življenjsko veščino; pred drugimi ne skrivajte čustev, pa tudi uspehov ne! Za tiste, ki ne bodo z vami delili vaše sreče, vam bo počasi čisto vseeno.

Tudi na finančnem področju bo vse dobro. Res, da zaloge kopnijo, a vas zaradi tega nič ne skrbi. Dobro znate z denarjem, ko bo čas, boste vse nadomestili.

Tehtnica od 24. 9. do 23.10.

Včasih si je treba vzeti odmor od ljudi in dogodkov. A pri tem ne smete pretiravati, saj ste že vse od novega leta bolj kot ne samotar, ki je najbolj zadovoljen sam v svoji družbi. Še dobro, da vaši najbližji že vedo, da tu in tam potrebujete odklop.

Težje bodo to razumeli v službi, kjer se boste prav tako držali sami zase. Ker delate v skupini, vam dolgo ne bo uspevalo, saj vas bodo začeli čudno gledati. Pogosto bodo šepetali za vašim hrbtom. Zato se vzemite v roke in se spremenite. Če boste zboleli, odležite vsaj nekaj dni.

Nihče ni nenadomestljiv, tudi vi ne. Včasih se tega premalo zavedate, zato premalo mislite nase.

Škorpijon od 24. 10. do 22.11.

Strelec od 23. 11. do 21.12.

Izguba kot zmaga celo navduševale, čez čas pa so ti postale dolgočasne, nezanimive in celo odveč?

Naj gre za odnose – prijateljske, partnerske, poslovne, bežna znanstva; naj gre za okoliščine, obdobja v življenju; naj gre za hobije in zanimanja; naj gre za vrednote, ki jih imamo; naj gre za naš fizični videz in naše zadovoljstvo ob tem – vsem je skupno nekaj: sprememba! Nič ne miruje, vse se spreminja, a kljub temu se še kako oklevamo neke nerealne varnosti in »stalnic«.

Spreminjanje in rojevanje novega je cikel kreativne, žareče, z iskricami obdane energije, ki je v nas samih le, če si jo dovolimo živeti, drage bralke.

Ko se poslovimo in dovolimo, da nas staro zapusti, se sprosti prostor za nekaj povsem sveže novega! Če se o čem spozna prav

Oven od 21. 3. do 21. 4.

Dnevna rutina, povezana s korona časom, vas vse bolj ubija. Sami boste morali poskrbeti, da vam ne bo več dolgčas, saj drugi ne bodo. Sploh, ker vam je ostalo zelo malo dobrih prijateljev. Ob tem boste še vedno zaslepljeni, saj boste nekomu, ki ga imate iskreno radi, verjeli čisto vse, kar vam bo povedal.

Ko se njegova zgodba ne bo več ujela z realnostjo, boste postali bolj pozorni na njegove besede in dejanja. Ne skrivajte se, čim prej mu povejte, kaj si mislite. Pogum bo tokrat nujen. Sploh, če si želite, da se bližnja preteklost ne bo ponovila. Zdravje še vedno ne bo najbolj trdno, bojte pa se prepiha.

Skozi tančice ženskega pogleda

Če si izgubila nekaj, v tem procesu pa našla sebe, je to zmaga.

Si izgubila potrpljenje v določenih pogovorih in jih danes doživljaš kot površinske? Ko rečemo »izgubljam živce« v bistvu pomeni, da nimamo več energije, volje, motiva ali potrebe po tej stvari.

Si opazila pri sebi, da si se umaknila od določenih odnosov oziroma v pogovornem jeziku raje rečemo – ne druživa se več toliko, sva se odtujili?

Se ti dogaja, da poslušaš določeno temo (naj gre za televizijo, naj gre za predavanje, naj gre za pogovor med dvema osebama) in ti ta vsebina povzroča odpor?

Najraje bi odkorakala iz prostora, saj ti poslušanje te teme ne predstavlja prav ničesar pomenljivega. Čutiš, da izgubljaš čas.

Se ti je že zgodilo, da so te določene stvari zanimale in te

19

predvidljivega, domačega, pomeni ustvarjanje prostora za nove, sveže in čudovite neznanke. Le zakaj oklevanje nečesa, kar je znano, če to znano ni lepo, prijetno in kvalitetno?

In ko pride do preloma, ko pride to točke, kjer se v nas premakne nekaj, kar povzroči, da postanemo zaščitniške, kaj vse nosimo s seboj, na sebi in v sebi, takrat se začne čarovnija in lepota. Začne se proces, ko uvidimo, da vse kar smo opustile in »izgubile«, je to naša zmaga!

Ko same sebi potihoma, a suvereno in ljubeče prišepnemo: »Izgubila sem nekaj, nečemu sem se odrekla, nekaj sem za vedno odložila …, a našla sem sebe.« 🔲

Društvo SŽM, Ines Vugrinec

Če ste vi pošteni, to ne velja za vse, ki vas obkrožajo. Najbolj bolelo vas bo, ker vas bo tokrat izdal nekdo, ki ste mu slepo zaupali. Ko si boste opomogli od šoka, boste dobili bolj jasno sliko o resničnosti. Z njo bodo prišli tudi odgovori, kako naprej. Čeprav si boste to težko priznali, boste del krivde morali vzeti nase. Z molkom ste namreč partnerju dajali napačne signale. Zdeli ste se nezainteresirani, v resnici pa ste bili le negotovi. Materialne dobrine vam v naslednjih tednih ne bodo pomenile nič več. Pripravljeni boste vse začeti znova, iz nič. Zdravje? Zaradi napetosti boste čutili vse sklepe, pa tudi želodec ne bo miren.

Kozorog od 22. 12. do 20.1.

Novoletne želje in načrti so se že začeli uresničevati, pa se niste sami čisto nič trudili. Upoštevali ste le nasvet, da se prepustite toku dogodkov. V naslednjih dneh se boste k sreči ukvarjali predvsem z ljudmi in stvarmi, ki vas bogatijo. Zato tudi zdravstvenih težav ne boste več imeli, saj boste izjemno zadovoljni. Vsako izkušnjo v življenju obrnete sebi v korist, kar je odlična lastnost.

Ob tem se zavedate, da se bo dobra pot v prihodnost ustavila, če se boste polenili. Zato boste že danes naredili tisto, kar bi lahko jutri. Partner vam bo sledil in pomagal, kjer bo le lahko.

Pred podpisom neke pogodbe pa najprej prespite, nič ne hitite.

Vodnar od 21. 1. do 19. 2.

V času, ko boste praznovali osebni praznik, nič ne bo tako kot prejšnja leta.

Vse bo bolj intimno, a vseeno lepo. Edina skrb, ki jo boste imeli v naslednjih dneh, pa bo vaše počutje. Spet ne bo takšno kot si želite. Energije boste imeli tako malo, da boste s težavo opravili najnujnejše delo v službi, doma pa boste večinoma počivali. Pustite svojemu telesu, da se odpočije in obnovi. Čeprav vas bo še nekaj dni strah, ali se bo na področju dela vse izteklo po vaših željah, tega ne boste pokazali. Partner si bo želel večkrat v naravo, vsaj na daljši sprehod, vi pa ne. Najbolj srečni boste doma. Družbe ne boste iskali, ker je ne boste potrebovali.

Ribi od 20. 2. do 20. 3.

Ob dejstvu, da se januar izteka, vam ne bo lahko. Imeli boste občutek, da ne dohajate več vseh obveznosti, ki bi jih morali opraviti v tem mesecu. Žal tudi prave motivacije za delo doslej niste imeli. K sreči se bo vrnila. V zadnjih dneh januarja boste v službi izpolnili vse, kar ste prelagali v prihodnost. Doma boste predvsem na toplem, v pričakovanju pomladi, saj vam bosta zima in novi koronavirus šla vsak dan bolj na živce. Partner bo v svojem svetu, vi pa se ne boste več trudili, da ga zbezate iz njega. Sami sebe boste prepričevali, da je življenje lepo, saj sicer ne boste zmogli. Zdravje bo občutljivo, zato pazite, s kom se družite.

Naš čas, 28. 1. 2021, barve: CMYK, stran 20

20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

28. januarja

06.20 07.00 10.05 10.35 10.50 11.20 11.45 12.00 13.00 13.35 13.50 14.45 15.10 15.45 16.10 17.00 17.25 17.50 18.00 18.25 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.45 22.50 23.30 01.00 01.25 01.50 02.45

04.00 06.00 10.30 11.30 14.10 15.05 16.15 17.55 18.50 20.00 20.50 21.20 21.45 22.40 23.30 01.00 02.05

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.25 07.35 07.50 08.55 10.10 11.10 12.00 12.50 13.05 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 22.00 22.40 23.30 00.20 01.10 01.40

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 10.45 10.50 11.50 12.15 12.35 13.25 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.05 21.10 21.40 21.45 22.15 22.20 23.10 23.40

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Kdo se boji slovenščine?, dok. ser.

TV-izložba Strasti, TV-nad., 12/60 Gozd in podnebne spremembe, dok. odd.

TV-izložba Moje mnenje Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Rusija malo drugače: Sibirska odisejada, dok. ser., 3/4 Slovenski utrinki Pod drobnogledom - Nagyító alatt Z kot Zofka, odd. za otroke Sobotni krompir Poročila ob petih, Šport, Vreme Ugriznimo znanost: Pristanišče v Kopru, odd. o znanosti Na kratko: Ustavnost Dinotačke, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tarča, Globus, Točka preloma Vreme Odmevi, Kultura, Šport Vreme Osmi dan Dediščina Evrope: Klimt in Schiele, it. dok. film Ugriznimo znanost: Pristanišče v Kopru, odd. o znanosti Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Profil Vse duše mojega telesa, dok. f.

4. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2020: 1. del Jeklene ptice nad Idrijo, dok. f.

Videotrak Skriti Karibi z Joanno Lumley: Od Havane do Haitija, dok. ser., 1/2 Avtomobilnost Ambienti Veliki prividi, fr. glasbeno-plesni film v Pantheonu Slovenska jazz scena: MareziJazz 2012 Šport Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčkiris.

Ruby Mavrica, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 8. del Solze v raju, 1. sez., 115. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 1. del Lepotica in zver, 1. sez., 57. del Betty v New Yorku, 1. sez., 109. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 4. del Komisar Rex, 5. sez., 9. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 2. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 3. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 5. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 8. del Vohun v nemilosti, 3. sez., 16. del Gotham, 4. sez., 6. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 2818. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Videospot dneva Gost v studiu: Jože Grobelnik, častni občan MO Celje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Parada humorja, posnetek prireditve, 2005, 1.del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program Bobek in barčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! Maks in rumeni traktor Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 5. razred, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 2 Regionalne novice, dnevno informativni program Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 4. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 5. razred, GŠ Velenje 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Glasbeni gost: Veter Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

28. januarja 2021

Sobota,

29. januarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Pristanišče v Kopru, odd. o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Strasti, TV-nad., 13/60 11.20 Za stopinjo preveč, izob. film 11.45 TV-izložba 12.00 Globus, Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 TV-izložba 13.50 Rusija malo drugače, švic. dok. ser., 4/4 14.45 TV-izložba 15.00 Prisluhnimo tišini, izob. odd.

15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

15.50 Danin dinosvet, kan. nan., 8/26 16.15 Osvežilna fronta: Komunikacija, odd. za mladostnike 16.40 Infodrom 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Premagajmo covid 19 17.55 Duhovni utrip 18.10 Bacek Jon: Preiskovalec 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 4. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2020: 2. del 21.25 Alpske vasi, potopisna odd., 4/5 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.55 Kinoteka: Človek z Lune, kopr. f.

00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.10 Napovedujemo

04.00 06.00 09.20 10.15 12.55 13.50 14.30 15.00 16.05 16.50 17.20 19.00 19.20 20.20 22.00 22.45 00.15 01.10

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, prenos iz Faluna O živalih in ljudeh, izob. odd.

Na vrtu, izob. odd.

Zgodbe iz kuhinje, dok. film Zlati teptači, dok. feljton Migaj z nami, odd. za razgibano življenje Rokomet - SP (M): polfinale, prenos iz Kaira Videotrak Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek, 10 km (Ž) - prosta tehnika, posnetek iz Faluna Rokomet - SP (M): polfinale, prenos iz Kaira Zadnja beseda! Šport Videotrak Info kanal

30. januarja

06.15 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.40 07.45 08.00 08.20 08.40 09.10 09.50 10.30 10.50 11.15 11.30 12.40 13.00 13.25 13.50 14.10 14.30 14.35 14.55 15.10 16.00 16.30 17.00 17.20 17.45 18.35 18.40 18.55 18.57 20.00 20.50 21.20 22.10 22.35 00.15 00.40 01.35

04.00 05.45 06.30 09.00 09.25 10.55 12.25 13.40 15.15 15.55 17.50

06.00 07.00 07.01 07.10 07.15 07.25 07.40 07.55 08.10 09.15 10.10 11.10 12.00 12.50 13.05 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.45 22.25 22.30 00.35 02.15 02.45

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 11.05 11.30 12.00 12.50 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.50 21.55 22.00 22.50 23.20

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčkiris.

Ruby Mavrica, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 9. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 2. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 3. del Lepotica in zver, 1. sez., 58. del Betty v New Yorku, 1. sez., 110. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 5. del Komisar Rex, 5. sez., 10. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 4. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 5. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 6. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Eurojackpot Dežela tujcev, avstralski film Nevestini materi, ameriški film 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice, dnevno informativni program DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Oto Pestner na filmskih trakovih 1972-1983 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Parada humorja, posnetek prireditve, 2005, 2.del Videostrani, obvestila Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice - Maroko, 2006 Regionalne novice, dnevno informativni program 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Okarina Folk festival Bled, 1997: Pepe Gambetta, posnetek koncerta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Nedelja,

19.10 20.00 21.30 22.20 23.55 01.30 02.15

Kultura, Odmevi To sem jaz, Frederik in Mila Lojzek, risanka Lili in Čarni zaliv, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Kalimero, risanka Hej, hej, Šapice!, risanka Ernest in Celestinca, risanka Z kot Zofka, odd. za otroke Studio Kriškraš: To je pošteno!, lutkovna odd. za otroke Buck, belg. nad., 7,8/32 Sobotni krompir Male sive celice: OŠ Gustava Šiliha Velenje in OŠ Otočec, kviz Infodrom Varuška nindža, niz. nad., 7/10 TV-izložba Tarča Kaj govoriš? = So vakeres?

Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd.

TV-izložba Znanost o virusu, pogov. odd.

Na kratko: Krožno gospodarstvo Prisluhnimo tišini, izob. odd.

TV-izložba Povezani svet: Vojna v svetu omrežij, brit. dok. ser., 3/3 Alpe-Donava-Jadran Na vrtu, izob. odd.

Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda!

Ozare Vrtne prigode, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Joker, kviz Kaj dogaja?

Neustrašna, brit. nad., 5/6 Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Bar, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

07.00 07.00 07.05 07.10 07.15 07.25 07.30 07.35 07.40 07.50 08.00 08.15 08.20 08.25 08.30 08.40 08.55 09.00 09.10 09.20 09.30 10.00

Info kanal Videotrak Pričevalci: Lidija Drobnič Alpski magazin Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Chamonixa Alpsko smučanje - SP: smuk (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Chamonixa Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), prenos iz Titisee-Neustadta Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek - 10 km (Ž), klasična tehnika, vključitev v prenos iz Faluna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Willingena Deskanje na snegu - SP: paralelni slalom, posnetek iz Moskve Videotrak Zdaj ali nikoli, španski film Zvezdana: Jaz tukaj izstopam!

Ritem mladosti 2019, 2. del koncerta Šport Videotrak Info kanal

04.00 06.00 06.20 07.15 07.30 08.00

06.00 07.00 07.02 07.15 07.45 08.10 08.20 08.35 08.55 09.00 09.15 10.05 11.30 13.10 13.25 15.05 15.20 17.05 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Heidi, ris.

Luna Petunija, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Robovlaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Grozni Gašper, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Mali šef Slovenije Jelenček Niko 2 Nevestini materi, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Obseden s šefinjo, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Pepelkina zgodba, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez.

Preverjeno, ponovitev 24UR vreme 24UR Nore počitnice, ameriški film Polnočna posebnost, ameriški film 23.55 Ljubezen na smrt, kanadski film 01.35 Pavza!

8.30 8.55 9.00 9.40 10:40 12:10 12:35 13:20 14:50 15:30 16:00 17:30 17:40 17:55 18.00 18.15 18.30 18.35 18.55 19.05 19.55 20:00 20:30 20:35 22:10 23:10 23:40

31. januarja

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Ištar Antares, človek iz vesolja Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Informativni program 10 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Orfejčkova parada, 1999, 1. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Karin Kopušar, harfa, GŠ Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Bobek in barčica, gledališka predstava Vrtca Velenje Iz našega arhiva: LAHKO NOČ, OTROCI! Maks in rumeni traktor Spoznajmo jih … Pia Landeker, Petja Emeršič, klavir, GŠ Velenje Dotiki gora: Črni vrh na Pohorju Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2819. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Anina Pavić, harfa, GŠ Velenje 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Mediafest Plitvice, posnetek 1. del 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Popotniške razglednice - Maroko, 2006 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

11.05 11.20 11.25 12.00 12.45 13.00 13.25 14.40 15.05 17.00 17.20 18.40 18.50 18.55 18.57 20.00 20.55 21.40 22.05 23.40 23.55 00.20 01.15

08.25 09.25 10.55 12.25 13.25 15.10 16.10 17.20 19.15 19.50 20.00 20.55 22.10 23.20 00.10 00.35 02.10 03.05

Živ žav Milan, risanka Ava, Riko, Teo, risanka Mandi, risanka Timi gre, risanka Jurij in Pavel, risanka Živživalice, risanka Niko, risanka Mucika, risanka Svetovalka Hana, risanka Čarli in Lola, risanka Trobka in Skok, risanka Pujsa Pepa, risanka Mali Timotej, risanka Knjiga o džungli, risanka Kalimero, risanka Šola za pošasti, risanka Dinotačke, risanka Nejko, risanka Bacek Jon, risanka Danin dinosvet, kan. nan., 9/26 Sveta maša, prenos iz mariborske stolnice TV-izložba Ozare Obzorja duha: Vloga medijev Ljudje in zemlja Zelena generacija - Generation Renewal/YVF: Martin Prvi dnevnik, Šport, Vreme 4. Festival pod Pohorjem, Oplotnica 2020: 2. del Alpske vasi, potopisna odd., 4/5 Plesna terapija, britanski film Poročila ob petih, Šport, Vreme Vikend paket Šola za pošasti, risanka Mali Timotej, risanka Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Primeri inšpektorja Vrenka: Retrospektiva, slov. nad., 4/6 Intervju Poročila, Šport, Vreme Moja mama: pobeg v osamo, italijanski dok. film Za lahko noč: Mojmir Sepe: Ljubljanske razglednice Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Duhovni utrip Premagajmo covid 19 Ugriznimo znanost: Pristanišče v Kopru, odd. o znanosti Glasbena matineja: L. van Beethoven, Trojni koncert v C-duru Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Chamonixa Alpsko smučanje - SP: superveleslalom (Ž), prenos iz Garmisch-Partenkirchna Alpsko smučanje - SP: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Chamonixa Nordijsko smučanje - SP: smučarski tek - sprint, prenos iz Faluna Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (Ž), posnetek iz Titisee-Neustadta Nordijsko smučanje - SP: smučarski skoki (M), prenos iz Willingena Rokomet - SP (M): finale, prenos iz Kaira Videotrak Žrebanje Lota Večni Pompeji, nemška dok. odd.

Skrivnosti z Beethovnove ulice, dok.-igrani glasbeni film Vikend paket Zvezdana: Jaz tukaj izstopam!

Kaj dogaja? Šport Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.02 07.15 07.45 08.10 08.20 08.35 08.55 09.05 09.15 10.00 10.50 12.00 12.50 13.05 14.55 15.10 17.05 18.00 18.50 18.55 20.00

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris.

Heidi, ris.

Luna Petunija, ris.

Male opice Mončiči, ris.

Robovlaki, ris.

Miraculous - Čarobni dragulj, ris.

Grozni Gašper, ris.

Govoreči Tom in prijatelji, ris.

Blazing Team - Ognjena ekipa, ris.

Mali šef Slovenije Ljubezen po domače Pavza!

Vaše zdravje, naša skrb Moj sin Bobby, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Nore počitnice, ameriški film Posel mojega življenja, 8. sez.

Popolna preobrazba doma, 7. sez.

24UR vreme 24UR Jack Reacher: Nikoli se ne vrni, ameriški film 22.05 Pepelkina zgodba, ameriški film 23.50 Obseden s šefinjo, ameriški film 01.30 Pavza!

8.30 8.55 9.00 9.40 10.10 10.20 10.50 11.25 11.55 13.25 14.15 15.20 17.30 17.55 18.00 18.10 18.25 18.30 19.30 19.55 20.00 21.05 21.10 22:40 23.30 23.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo MIŠ MAŠ, otroška oddaja 2818. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Vrtnarski kotiček 2819. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Potovanje med zgodovino in lepotami Dolomitov, 4. del Lestvica zabavnih in narodnozab.

Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Orfejčkova parada, 1999, 2. del Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo ROBO TV 3 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Čunki, Rozlin in Bajsi, Gledališka predstava Vrtca Velenje, 2008 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Balet, 5. razred, GŠ Velenje Gost v studiu: Jože Grobelnik, častni občan MO Celje Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Glasbeni labirint, oddaja o narodno-zabavni glasbi 2 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Jutranji pogovori 2 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Oto Pestner na filmskih trakovih 1972-1983 Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

1. februarja

06.30 07.00 10.05 10.40 10.55 11.30 12.00 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.30 16.00 16.15 16.20 16.25 16.35 17.00 17.25 17.45 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.00 21.00 21.55 22.00 22.50 23.25 00.30 00.55 01.50

04.00 06.00 11.00 12.10 14.30 15.00

Utrip, Zrcalo tedna Dobro jutro, Poročila Obzorja duha: Vloga medijev TV-izložba Strasti, TV-nad., 14/60 Drevesa pripovedujejo: Breza, dok. ser.

Intervju Prvi dnevnik, Šport, Vreme Primeri inšpektorja Vrenka: Retrospektiva, slov. nad., 4/6 TV-izložba S-prehodi: Jernej Šček, filozof Rojaki, odd. o zamejcih Dober dan, Koroška TV-izložba Milan, risanka Živživalice, risanka Šola za pošasti, risanka Studio Kriškraš, odd. za otroke Poročila ob petih, Šport, Vreme Znanost o virusu, pog. odd.

Na kratko: Starizem Nejko, risanka Simon, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Tednik Studio City Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Umetni raj Glasbeni večer: Mate Bekavac, Zbor in Orkester SF, KZ Dekor in Vladimir Kulenović Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

00.05 01.00

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd.

Idealisti: Ob 60-letnici dramske tvornosti na Tv Slovenija, dok. f.

Zadnja beseda!

Ljudje in zemlja Zelena generacija - Generation Renewal/YVF: Martin Veronika in Friderik, dok. film Videotrak Z Levisonom Woodom po Arabiji: Nevarna zapuščina, potopis, 5/5 Dediščina Evrope: Zadnji portret, ameriško-britanski film Kratki igrani film Po poteh sužnjev: Od 476 do 1375: Prečkanje puščave, fran. dok. ser., 1/4 Videotrak Info kanal

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 09.20 10.10 11.10 12.10 13.05 13.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.40 22.20 23.20 00.10 01.00 01.30

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčkiris.

Robovlaki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 10. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 4. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 5. del Lepotica in zver, 1. sez., 59. del Betty v New Yorku, 1. sez., 111. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez. Šverc komerc, 2. sez., 6. del Komisar Rex, 5. sez., 11. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 6. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 7. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 7. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Hiša iz kart, 6. sez., 4. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 1. del Gotham, 4. sez., 7. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

16.05 17.05 17.50 18.00 18.55 20.00 20.55 23.20 23.35

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 13.45 15.30 16.00 16.05 17.20 17.55 18.00 18.05 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20:00 21.00 21.05 21.50 21.55 22.30 22.35 23.25 23.55

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO 2819. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Informativni program 11 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Koncert Pihalnega orkestra GŠ Velenje in Premogovnika Velenje Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Luka Ovčjak, tuba, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, poslanec N.Si v DZ Regionalne novice, dnevno informativni program 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Informativni program 12 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Luka Ovčjak, tuba, GŠ Velenje 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Glasbeni gost: skupina Faraoni Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Sreda,

2. februarja

06.20 07.00 10.05 10.35 10.55 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.40 15.00 15.15 15.45 15.55 16.10 16.25 17.00 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 20.50 21.55 22.00 22.55 01.30 01.55 02.50

04.00 06.00 11.00 11.55 14.30 15.20 16.00 17.10 18.00 18.55 20.00 20.55 22.55 23.10 00.10

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 09.20 10.15 11.15 12.10 13.05 13.20 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.50 22.45 23.25 00.15 01.05 01.35

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 13.50 15.30 16.00 16.05 17.10 17.55 18.00 18.45 18.55 19.20 19.25 19.55 20.00 20.30 20.50 22.25 22.30 22.35 23.25 23.55

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Umetni raj TV-izložba Strasti, TV-nad., 15/60 Vem!, kviz Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Moja neznana Amerika: V deželi Sjujev, švic. dok. ser., 1/4 TV-izložba Duhovni utrip Potepanja - Barangolások Lili in Čarni zaliv, risanka Oblakov kruhek, risanka Ernest in Celestinca, risanka Buck, belgijska nad., 7,8/32 Poročila ob petih, Šport, Vreme Premagajmo covid 19 Kalimero, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Koristolovec, brit. nad., 5/6 Kampanja proti podnebju, danska dok. odd.

Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Spomini: Albin Fatur, 1. del Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Avtomobilnost Alpe-Donava-Jadran 400 let iskanja, dok. portret goslarja Vilima Demšarja Joker, kviz Vojne igre, dok. odd.

Videotrak Skriti obraz čokolade, fran. dok. odd. Človek z Lune, kopr. film Kaj govoriš? = So vakeres?

Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčkiris.

Robovlaki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 11. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 6. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 7. del Lepotica in zver, 1. sez., 60. del Betty v New Yorku, 1. sez., 112. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 7. del Komisar Rex, 5. sez., 12. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 8. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 9. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 8. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

Preverjeno 24UR zvečer Vohun v nemilosti, 4. sez., 2. del Gotham, 4. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO, informativnorazvedrilna oddaja Poslanska pisarna: Aleksander Reberšek, poslanec N.Si v DZ Videospot dneva Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Informativni program 12 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program 30 LET VTV: IZBRANO IZ ARHIVA Graška Gora poje in igra, 2004, 1. del Videostrani, obvestila Napovedujemo 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Informativni program 13 Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2820. VTV magazin, regionalna informativna oddaja Dotiki gora: Visoki Kanin 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Mediafest Plitvice, posnetek koncerta, 1. del Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Simfonični orkester GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

3. februarja

06.20 07.00 10.05 10.35 10.50 11.25 11.55 13.00 13.35 13.50 14.40 15.15 15.30 16.00 16.15 17.00 17.25 17.50 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.55 22.00 22.50 23.45 00.10 00.35 01.30

04.00 06.00 08.45 10.00 10.55 13.10 14.00 14.50 15.15 15.45 16.10 17.25 18.50 19.50 20.00 20.55 21.50 22.35 23.30 00.30

06.00 07.00 07.01 07.15 07.20 07.30 07.45 08.00 08.15 09.15 10.05 11.05 12.00 12.55 13.10 14.20 14.35 15.35 16.30 17.00 17.55 18.50 18.55 20.00 20.45 21.55 22.35 23.25 00.15 01.05 01.35

8.30 8.55 9.00 9.05 10.15 10.45 10.50 11.15 11.50 12.20 13.10 13.55 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.05 18.20 18.45 18.50 19.15 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.30 21.55 22.00 22.50 23.20

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Premagajmo covid 19 TV-izložba Strasti, TV-nad., 16/60 Vem!, kviz Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme TV-izložba Moja neznana Amerika: V osupljivem raju, dok. ser., 2/4 Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd.

TV-izložba Male sive celice: OŠ Gustava Šiliha Velenje in OŠ Otočec, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Kdo se boji slovenščine?: Urbana slovenščina, dok. ser.

50 knjig, ki so nas napisale: Florijan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža Zmedi gre v Zakajzato, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Materinski nagon, francosko-belgijski film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Panoptikum Kdo se boji slovenščine?: Urbana slovenščina, dok. ser.

Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Info kanal Napovedujemo Videotrak Sveta maša, posnetek iz mariborske stolnice Dobro jutro Festival Sredi zvezd, posnetek koncerta ob Otvoritvi Tedna ljubiteljske kulture Koncert generacij: Policijski orkester Policijski orkester - Odmev desetletij (Nina Strnad, Primož Fleischman in Nejc Bečan) Trije obrazi plesne skupine Kazina Ambienti Vikend paket Ita Rina: Filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dok. film Videotrak Žrebanje Lota Na utrip srca: Podzemni balet, izraelski dok. plesni film Moje mnenje Ničevo seme, novozel. nad., 4/5 Minljivost meje, dok. film Videotrak Info kanal

24UR, ponovitev OTO čira čara PJ Masks – Pižamarji, ris.

Grizzy in glodavčki, ris.

Florini zmajčkiris.

Robovlaki, ris.

Rev & Roll štirikolesniki, ris.

Vaše zdravje, naša skrb Komisar Rex, 5. sez., 12. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 8. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 9. del Lepotica in zver, 1. sez., 61. del Betty v New Yorku, 1. sez., 113. del TV prodaja Ugodno oddam sina, 2. sez.

Spoznajmo Voyo Šverc komerc, 2. sez., 8. del Komisar Rex, 5. sez., 13. del 24UR popoldne Ko potrka ljubezen, 1. sez., 10. del Ko potrka ljubezen, 1. sez., 11. del 24UR vreme 24UR Šverc komerc, 2. sez., 9. del Ugodno oddam sina, 2. sez.

24UR zvečer Hudson in Rex, 1. sez., 9. del Vohun v nemilosti, 4. sez., 3. del Gotham, 4. sez., 9. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab.

Napovedujemo Regionalne novice DOBRO JUTRO 2820. VTV magazin Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Glasbeni gost: skupina Faraoni Lestvica zabavnih in narodnozab.

Iz oddaje Dobro jutro 30 LET VTV - izbrano iz arhiva: Informativni program 13 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab.

Regionalne novice, dnevno informativni program 30 LET VTV: IZBRANO IZ ARHIVA Graška Gora poje in igra, 2004, 2. del Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice ROBO TV 4 Deklica, ki je sovražila knjige, Gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo EU ob kavi s poslanci, posnetek pogovora o aktualnih evropskih tematikah Regionalne novice 30 LET VTV: IZBRANO IZ ARHIVA Okarina Folk festival Bled, 1998.

Natalie McMaster, posnetek koncerta Spoznajmo jih … Mladi obrazi kulture: Eva Avberšek, citre, GŠ Velenje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab.

Nočni program

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 21

UTRIP

21

tipkovnice v pisnem komuniciranju ter opozarjati na pomen izvirnosti pri pisanju z roko. Ali kot učiteljica slovenščine na šoli spodbujate lepo pisanje z roko? »Vsekakor. V tednu pisanja z roko od 18. do 22. januarja smo na naši šoli še posebej spodbujali pisanje z roko. Skrbno smo oblikovali in povezovali črke, ki jih znamo pisati. Vemo, da nekateri pišejo le še s tiskanimi črkami, zato smo se vsi sodelujoči v akciji potrudili pisati s pisanimi črkami, tako malimi kot velikimi. Moram priznati, da nam je zelo dobro uspevalo,« strne svoja opažanja in vtise Sanja Jazbinšek Sever.

razglednice s potovanj, pisma prijateljem, voščila, zahvale ali pa vsakodnevna sporočila svojim najbližjim. Pisava vsakega posameznika je posebna, izvirna, neponovljiva in o nas samih pove mnogo. Menim, da otroci kljub moderni tehnologiji znajo lepo in čitljivo pisati, pa čeprav je morda včasih potrebno vložiti malo več truda. Zagotovo smo učitelji učencem pri pisanju z roko in lepopisu lahko velik vzgled,« je prepričana učiteljica slovenščine na OŠ Šalek, ki jo veseli, da je vsakdo s svojim rokopisom delil delček sebe in marsikomu s prijaznimi besedami privabil nasmeh na obraz. »Predlagamo tudi vam – četudi je akcija že za nami, da v času socialne izolacije s svojim rokopisom nekomu polepšate dan.«

28. januarja 2021

Ali pozabljamo pisati z roko?

Teden, namenjen spodbujanju pisanja z roko, uspešno izpeljali tudi na OŠ Šalek – Pisanje z roko dobro vpliva na razvoj možganov, krepi spomin in pozornost ter ohranja posameznikovo fino motoriko – Učitelji so učencem pri lepopisu lahko velik vzgled Jasmina Škarja

Teden pisanja z roko je vseslovenska akcija, ki ozavešča o pomenu ohranjanja pisanja z roko.

Društvo Radi pišemo z roko jo organizira z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodom RS za šolstvo. Letošnja akcija je potekala pretekli teden že šestič, njen namen pa je ozavestiti mlajše in starejše o pomenu izvirne človekove spretnosti. »Dokazano je, da pisanje z roko krepi spomin in pozornost ter ohranja posameznikovo fino motoriko,« predstavi pozitivne učinke pisanja z roko Sanja Jazbinšek Sever, učiteljica slovenščine na OŠ

❱

Povprečna oseba ne piše z roko enainštirideset dni, tretjina piše pol leta, dve tretjini pa trdi, da je njihova pisava postala slabo berljiva.

Šalek, ki tudi letos sodeluje v akciji skrbnega oblikovanja in povezovanja črk. »Letošnja osrednja tema je Pišem pismo prijatelju. K sodelovanju smo povabili učence in učitelje naše šole, pa tudi starše, babice, dedke, tete in strice.

Obudili smo spomin na pisanje vsakodnevnih sporočil, posvetil prijateljem, se urili v lepopisu, krasili inicialke in napisali nekaj prijaznih besed. Za učence

Razglednice s potovanj, pisma prijateljem, posvetila v spominske knjige ...

pa smo pripravili učitelji še poseben izziv Le kateri učitelj tako piše?,« razloži.

Cilj akcije je ohranjanje kulture pisanja z roko

Osnovni namen akcije je ozaveščanje širše strokovne in splošne javnosti o pomenu pisanja z roko

ter spodbujanje le-tega. Cilji so ohranjati kulturo pisanja z roko pri mlajših in starejših, ozaveščati o prednostih pisanja z roko in škodljivosti pretirane uporabe

Pa danes v dobi moderne tehnologije še znamo lepo in čitljivo pisati? »V primerjavi s preteklostjo preživimo več časa za računalniškimi zasloni in tipkamo na tipkovnice, še posebej sedaj, ko poteka pouk na daljavo.

Med nami pa je še vedno veliko takšnih, ki radi pišemo z roko

🔲

Kdaj | Kje | Kaj VELENJE Četrtek, 28. januar

Kljub omejitvam pogumno naprej Za nami je prva triada študijskega leta 2020/2021, ki jo navadno začnemo 1. oktobra in končamo z 31. maja. Okoliščine, ki zaradi epidemije omejujejo gibanje in druženje, so postavile pred nas nove izzive in potrebo po prilagodljivosti. Tako so nekateri krožki začeli delovati septembra in so do sredine oktobra, ko so nastopili omejitveni ukrepi, opravili že tri do štiri srečanja. Drugi krožki pa sploh niso začeli z izobraževalnim programom in so na mirovanju.

Veseli bomo, če nam bo uspelo realizirati 2/3 načrtovanih izobraževalnih ur, še posebej pa tega, če bo od razpisanih 55 krožkov zaključilo do 1. oktobra izobraževanje vsaj 47 krožkov. Trenutno jih deluje na daljavo 13. Nekateri mentorji komunicirajo s člani po telefonu ali so v stikih še kako

drugače. Tako se pripravljajo za sodelovanje na raznih organiziranih dogodkih, kot so ponedeljkove e-klepetalnice, sredini večeri – popoldnevi preko aplikacije ZOOM, razstave (likovniki, fotografi, klekljarice, vezilje, kaligrafke …), ki jih bomo po možnosti izvedli maja, junija, julija ali septembra na raznih lokacijah. Prvega oktobra bo UNI 3 praznovala 35. rojstni dan. Radi bi izdali bilten ob 35. obletnici aktivnega delovanja, ki bo zajel prispevke vseh krožkov, in pripravili kratek film o naših vidnejših dogodkih v zadnjih petih letih. Septembra bomo izvedli literarno-glasbeno prireditev v atriju Velenjskega gradu in ob tej priložnosti podelili naziv častni član zaslužnim prostovoljcem, ki so gradili UNI 3 Velenje vsaj 20 let. Sodelovali bomo z lokalnimi institucijami

in se prijavili na občinske in državne razpise. Sodelujemo tudi z občinama Šoštanj in Šmartno ob Paki.

Sproti preko anketnega vprašalnika in telefonskih stikov tipamo in ugotavljamo psihosocialni utrip naših članov ter želimo na miren način in z veliko optimizma, kolikor se pač da

v teh negotovih časih, spodbuditi aktivnosti v cilju vzdrževanja zdravja, vedoželjnosti, socialne vključenosti.

Prispevek bom zaključila s povabilom Adila Huselja, mentorja krožkov EFT in QI GONGA: »Vesel sem, da se seznam dopolnjuje in da nas je na njem, vključno z menoj, kar 20. Veseli me, da ste kljub začetnemu dvomu, za katerega priznam, da je bil prisoten tudi pri meni, sprejeli

nove pogoje in vadbo na daljavo.

Ne nazadnje je to ena izmed lekcij tega obdobja, ki nam sporoča in nas uči, da je edina stalnica v človekovem življenju: sprememba. Zato tudi slednje sprejmimo z odprtostjo, odprtim srcem, pozornostjo, radovednostjo in zavedanjem, da je ob vseh spremembah, ki jih trenutno doživljamo, le od nas odvisen pogled in seveda vsi občutki, ki spremljajo naše vsakodnevno dogajanje v naši glavi, srcu, v naši okolici, v naši lepi deželi. Zato si že danes rezervirajmo čas za jutrišnjo vadbo, da bomo zmogli stresti vso napetost, vse, kar nas bremeni in na nas pritiska, ter tako napolniti baterije za prihajajoče dneve, ki nam počasi, a vendarle prinašajo pomlad«. 🔲

Zdenka Uršnik, predsednica AD UNI 3 Velenje

17.00 Spletni dogodek ŠŠK Z duševnim zdravjem do odličnih učnih uspehov 18.00 Spletni dogodek Festivala Velenje Festivalske četrtinke: Mali princ, lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Velenje

Nedelja, 31. januar 18.00 Spletni dogodek Knjižnice Velenje in Festivala Velenje Marjanov večer: Marjan Marinšek, kratek dokumentarni film Toma Čonkaša

Lunine mene

28. januarja, ob 20.16,

polna luna ali ščip

Sredin večer s prim. Janezom Polesom, dr. med., ki je 13. 1. 2021 predaval na temo: Z nordijsko hojo do boljšega zdravja.

1872 Biotehniška šola Maribor 2000 Maribor, Vrbanska cesta 30

GOLOB, TADEJ: Virus Od – odrasli 821.312.4 – Kriminalni roman

Tadej Golob (1967) je eden najbolj samosvojih slovenskih avtorjev s tematsko raznolikim naborom del. Med pisci se je pojavil s knjigo Z Everesta (2000), v kateri popisuje smučanje Dava Karničarja z najvišje gore sveta, na vrh katere se je povzpel tudi sam, nadaljeval pa z biografijami Petra Vilfana (2004), Zorana Predina (2009) in Gorana Dragića (2015), Milene Zupančič, Petra Čeferina, Alenke Bratušek (2018), z romanoma za mladino Zlati zob (2011) in Kam je izginila Brina? (2013) ter z romanoma za odrasle Svinjske nogice (nagrada kresnik 2010) in Ali boma ye! (nominacija za kresnik 2014). Sredi decembra je izšel četrti kriminalni roman Tadeja Goloba z naslovom Virus. Gre za serijo slovenskih kriminalk oz. primerov višjega kriminalističnega inšpektorja Tarasa Birse. Po Jezeru (2016), Leninovem parku (2018) in Dolini rož (2019) je Virus postavljen v obdobje epidemije covida-19 in inšpektor Birsa skupaj z ekipo lovi serijskega morilca.

Roman Virus je postavljen v čas koronakrize, kjer je pisatelj potegnil vzporednice med širjenjem virusa in kriminalnimi dejanji.

Pri novomeški založbi Goga, kjer je roman izšel, so zapisali, da je vsako zlo posledica nekega prejšnjega zla oz. okužbe z njim. »Ali ni vsako naše dejanje, tudi kriminalno,

samo sledenje osnovni življenjski matrici?« Povzeto po: www.goga.si

BRINA ŠVIGELJMÉRAT: Nove definicije ljubezni Od – Odrasli 821.163.6-32 – Slovenska kratka proza

Avtorica je v zbirko združila deset kratkih zgodb, v katerih spoznamo osrednje literarne osebe v procesu preobrazbe, velike življenjske spremembe, ki jo sproži

prelomni zunanji dogodek, pomembna intimna odločitev ali zgolj na videz banalno naključje. Sila, ki premika protagoniste, je notranji konflikt, nezadovoljstvo v intimnih razmerjih, ki sproži prevrednotenje ljubezni. Avtorica pa se ne poglablja samo v različne oblike ljubezni med partnerji, pač pa tudi v družinska medosebna razmerja in predvsem v človekovo iskrenost do samega sebe, v soočanje z lastnimi čustvi.

Pisava Brine Svit je tankočutna, protagoniste nam postopoma približa skozi vsakdanje življenjske situacije in v razmerju do številnih (prav tako čustveno skrbno dodelanih in zanimivih) stranskih oseb, bralca zelo prepričljivo in spretno pripelje do trenutka, ko osrednja oseba zgodbe (v večini zgodb moški ali ženska v zrelih letih) odvrže staro dojemanje same sebe, ko izstopi iz konvencionalnih partnerskih in družbenih vlog in zahteva zase novo avtentično obliko življenja, novo definicijo ljubezni. Skupna značilnost zbirke je tudi večkulturnost, ki se kaže na več načinov: osrednji lik je lahko narodnostno mešana sestavljena identiteta (npr. Esmè White v zgodbi Atlantski viharnik in mala modra taščica), raznolik literarni prostor (Pariz in Indija, Buenos Aires in Pariz, Ljubljana in Križ pri Trstu ...) ali vsebinsko (izseljenska problematika – pridobitev vize za prihod v državo, omemba problema dovoljenja za bivanje ...). V zgodbah se prepletajo različne pripovedne tehnike (dialogi, opisi,

Za šolsko leto 2021/22 na Biotehniški šoli Maribor razpisujemo naslednje izobraževalne programe: 4-LETNI PROGRAMI: NARAVOVARSTVENI TEHNIK VETERINARSKI TEHNIK KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK PTI (3+2) PROGRAMI: KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK – PTI skoki v preteklost protagonistov, zgodbe stranskih oseb ...), široka paleta različnih obrazov ljubezni (varanje, istospolna ljubezen, sestavljene družine, nefunkcionalno starševstvo, kontrast med idealizirano ljubeznijo in dejanskim življenjem, ljubezen, ki se navezuje na osebne strasti ali kraje ...), različna socialna okolja, odtenki humorja in tragičnosti. Bogata zbirka, s prevladujočo optimistično atmosfero, v kateri je ljubezen tista energija, ki protagonistom odpira vrata do drugačnega dojemanja samega sebe in novih intimnih ravnotežij, sila, ki ne (več) omejuje, pač pa bogati in osvobaja.

Vir: www.dobreknjige.si 🔲

bzj

3-LETNI PROGRAMI: MEHANIK KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV CVETLIČAR Na Biotehniški šoli Maribor lahko opravite tudi tečaj VARNEGA DELA S TRAKTORJEM IN TRAKTORSKIMI PRIKLJUČKI.

www.bts.si info@bts.si T 02 235 37 00

Naš ­čas, 28. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 22

22

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Eko Brlog

28. januarja 2021

RADIO VELENJE

Okolju prijazna trgovina za kosmatince www.eko-brlog.com info@eko-brlog.com T 070 263 344

Menimo, da si prav vsi kosmatinci zaslužijo zdravo in kakovostno življenje.

In vemo, da si tudi vsi skrbniki želimo za svoje kosmate kepe sreče le najboljše.

Eko Brlog je tukaj zato, da vam pomaga uresničiti to željo.

Naj bo to z naravnimi in kakovostnimi izdelki iz naše spletne trgovine, takšnimi ki puščajo čim manjši odtis in vam pomagajo živeti čimbolj okolju prijazno. Ali pa s strokovnimi informacijami in nasveti za zdravo življenje, ki jih zapisujemo na našem blogu, o njih govorimo na podcastu ter socialnih medijih. Z našimi sledilci skušamo deliti vsebino, ki bi jim pomagala živeti še bolj trajnostno in ekološko.

Naša skrb za okolje se pri izbiri izdelkov šele začne. Ob vsakem nakupu poskrbite za to, da se bo na svetu posadilo 5 novih dreves. Poleg tega pa skrbimo za to, da naši paketi ne vsebujejo plastike in so čimbolj ekološko zapakirani, k ekološkemu ravnanju pa je zavezana tudi dostavna služba, ki skrbi za razvoz vaših paketov.

Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »EKO BRLOG«, najkasneje do ponedeljka, 8. februarja. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Izžrebali bomo tri praktične nagrade!

Nagrajenci nagradne križanke Mestne občine Velenje, objavljene v tedniku Naš čas, 14. januarja 2021 so: • Darja Zdovc, Kajuhova 14, 3320 Velenje • Danijel Steblovnik, Stantetova 17, 3320 Velenje

• Zinka Moškon, Florjan 279, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti.

ČETRTEK, 28. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Naš gost; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PETEK, 29. januarja

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; Gospodarski utrip; 19.00 Na svidenje.

SOBOTA, 30. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 17.00 Zimzelene melodije; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

NEDELJA, 31. januarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; Verska iskanja; 19.00 Na svidenje.

PONEDELJEK, 1. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avto moto herca; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

TOREK, 2. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

SREDA, 3. februarja

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; Aktualna minuta; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

PE Energetika mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl.

PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

DEŽURSTVA ZD VELENJE Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995 478, dežurno službo pa na 8995 445.

ZOBOZDRAVSTVO V soboto, 30. 1. in nedeljo, 31.

1. 2021 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 8995 643, Zdravstveni dom Velenje, Vodnikova 1, Velenje.

Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko

številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času), nenajavljenim pacientom vstop v Zdravstveni dom Velenje ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo, telefon 898-1880.

VETERINA Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031 688 600.

Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00

ONESNAŽENOST ZRAKA

KONCENTRACIJE PM10

V tednu od 18. do 24. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

V tednu od 18. do 24. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, v Škalah, v Pesju in na mobilni postaji Šoštanj - Aškerčeva, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.

Skupna občinska uprava SAŠA regije, obdelava: AMES d.o.o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 18. do 24. januarja (v mikro-g/m3) Op.: Mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

Naš ­čas, 28. 1. 2021 bar­ve: ­CMYK, ­stran 23

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom.

Gsm: 041 534 261 (AA)

Gsm 031 751 675.

BIKCA frizijca, starega 4 mesece, težkega okoli 160 kg, prodam. Cena: 390,00 €. Gsm: 070 776 162.

RAZNO

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje.

Gsm: 040 465 214.

JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medenovec ter več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371.

KOCKE sena, silažne bale in žganje, prodam. Gsm: 051 388 874.

ŽIVALI

KUPIM

NESNICE, rjave, cepljene proti 8 boleznim, prodamo. Dostava: Mislinja, Slovenj Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno. Kmetija Šraj.

Dvoinpol ali trisobno stanovanje v pritličju v Velenju, kupim.

Gsm: 041 911 689.

V spomin • Prodaja, posest, zazidljiva: LOKOVICA, 4.389 m2, 5 parcel z veljavnim gradbenim dovoljenjem za gradnjo 5 stanovanjskih hiš. Priložnost za investitorje.

Cena: 40 € / m2.

• Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORIŠKA, 204,4 m2, zgrajena bo letos, 377 m2 zemljišča, 3. gradbena faza. Cena: 229.950 €.

GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE: Porok ni bilo.

SMRTI: Salmić Stanislav, roj.

Hriberšek Janez, roj. 1938, Velenje, Finžgarjeva cesta 3 Donko Martina, roj. 1933, Velenje, Gorenjska cesta 21

1930, Šoštanj, Metleče 45

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

Odšel je

Vse je tako blizu rojstvo življenje grob in nebo ...

23

OBVEŠČEVALEC

28. januarja 2021

JOSIP BAČIĆ SAVSKI

(Josip Bačić Savski)

pesnik, esejist, Hotenjevec, iskalec večne ljubezni

Josip Bačić Savski 1932* 2021+ V soboto, 23. januarja, smo se na pokopališču na Dobrni poslovili od pesnika, esejista, prevajalca in med drugim tudi člana šaleških literatov Josipa Bačića Savskega. Žalosten dan za vse, ki smo Josipa kakorkoli poznali. S fotografije, ki je stala ob žari, nas je Josip zadnjič pozdravljal takšen, kot nam bo vedno ostal v spominu. S hudomušno iskrico v temnih očeh, ujetih v okvirje očal za jasnejši pogled na svet. Tisti svet okoli njega. Za drugega, notranjega, intimnega in neizmerljivo bogatega Josip ni potreboval očal. Tega je bistro raziskoval ter ga opisoval do zadnjega diha. Zaspal je spokojno, saj je veroval, da je tuzemsko bivanje samo del večnosti, za katero se je pripravljal. Kakorkoli in kjerkoli je, v neminljivost se je zapisal z žlahtnostjo svoje besede, ki jo je delil s tistimi, ki vedo, kaj je dobra literatura.

Josip Bačič Savski ni vedno živel na Dobrni. Prej ga je življenje nosilo po svetu. Bister in iznajdljiv je iz rodne Županje šel najprej v Ljubljano, kjer se je nekaj časa šolal in se nato vrnil v Županjo. Zaposlil se je kot elektrikar. Kjerkoli je delal, je dokazal svojo spretnost, svojo željo po formalni izobrazbi pa je potrdil s končano tehnično šolo v Zagrebu. Leta 1966 se je zaposlil in specializiral v Švici.

Tam je napredoval v inženirja elektrotehnike. Iz Švice je po devetih letih prišel v Slovenijo. Tukaj se je ustalil, ustvaril dom in bil skupaj z ženo ljubeč starš dvema sinovoma. Od leta 1975 je živel v Velenju, zadnjih deset let pa na Dobrni, kjer sta z ženo postavila hišo. Kljub temu da ga je Dobrna lepo sprejela, saj živi tam tudi njegov literarni prijatelj Zlatko Kraljić, je pogrešal Velenje.

Literarno je ustvarjal že zelo zgodaj. Prvič je objavil leta 1951, sledili sta dve knjižni ediciji v hrvaškem jeziku, tretja leta 1985, pa je bila že izdana v slovenščini. Spremno besedo zanjo je napisal Ivo Stropnik. Objavljal je v zbornikih, almanahih, lokalnih glasilih in revijah. Za zbirko esejev in pesmi Individuum je leta 2009 od ameriškega biografskega inštituta prejel naziv Človek leta. Na to je bil ponosen. Bil je cenjeni član združenja literatov drugih narodov in narodnosti, živečih v Sloveniji. Sosed tvojega brega. Bil je čudovit prijatelj, poln ljubezni do življenja in besede. Bil je …, ta neusmiljeni pretekli čas. Čudovito ga je bilo osebno poznati. Njegova iskrivost, razmišljujoča, včasih filozofsko usmerjena nrav in ljubezen do jezika, ne nazadnje tudi do glasbe, ki jo je izvajal iz svojih orglic, je bila

Šaleško literarno društvo Hotenja, ZKD Šaleške doline in JSKD – Območna izpostava Velenje

počasi in previdno rinil po našem mrzlem svetu.

In zdaj, ko se mu stvarstvo razpira, da mu razkrije svoje najgloblje skrivnosti, je njegova kepa ljubezni večja in bolj čvrsta, kot je kdaj koli bila.

Ljubezen do sočloveka, ljubezen do besede in do stvarstva samega.

Josip Bačić Savski je bil prejemnik več nagrad, leta 2013 je prejel bronasti grb Občine Dobrna.

Zagotovo je, da ga je marsikatero zasluženo priznanje obšlo. Ne glede na izjemno bogastvo zapisanega, se ni nikoli izpostavljal v smislu posameznika, temveč je ostal skromen in hvaležen.

V drobni knjižici Posvetilnih pesmi, ki mu jo je izdala Knjižnica Velenje, je ob Posvetilo moji prezgodaj umrli materi, ki je ne poznam, na koncu zapisano: Talim se pod težo let/ti visoko lebdiš nad menoj, poletna pisana mavrica/ tečeš od začetka do konca sveta/ ti nedoživeta, neusojena ženska/ jutranja zvezda mojega rojstva, sveta pesem življenja/. Bila si začetek mojega razpetega srca/ sredi dišečega cvetja/ bodi tudi najlepši konec mojega petja/.

Za Šaleško literarno društvo Hotenja Milojka B. Komprej

Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 25 let POGREBNE STORITVE

23. 10. 1932 - 20. 1. 2021

navdihujoča za vse. Na neki način neopazen, je ob prebiranju svojih del postal drug človek. Tehtnost njegovih besed, pa naj so bile izražene v pesniški ali prozni maniri je bila nedvomna. Kar je zapisal, ni bila voda, ki teče v neznano in se predaja svojemu toku, kar je zapisal, je bila reka, mogočna silna reka s strmimi bregovi na vsaki strani, temnimi tolmuni, ogromnimi skalami, reka, polna mostov in jezov, vrtincev in neukročenega šumenja. Kar je napisal, je bil Josip sam na tej reki, na tej poti, ki jo je utiral dan za dnem predvsem in samo z ljubeznijo. Besede iz ljubezni je tudi naslov njegove zadnje pesniške zbirke, izdane leta 2013, o kateri je Peter Rezman zapisal: Njegova ljubezen je kot snežna kepa, ki jo je

»USAR«

Vinska Gora 8, 3320 Velenje

041 636 939

www.usar-pogrebne-storitve.com

- Ureditev dokumentacije - Organizacija pogrebnih svečanosti - Prevoz in ureditev pokojnih - Naročilo in dostava cvetja - Uredimo vse potrebno za pogreb - Možnost plačila na več obrokov brez obresti

Na voljo smo vam

24ur/dan

NAŠ www

www.i

NAŠ ČAS online www.nascas.si www.issuu.com/nascas

ZAHVALA

V SLOVO

Tiho se je poslovil dragi mož, oče, dedi in pradedi Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi.

ANTON PEČOVNIK Vsi, ki ste me ljubili ne glejte na življenje, ki sem ga končal temveč na to, ki ga začenjam.

1933 - 2021 iz Raven pri Šoštanju

Iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovnikom za opravljen pogrebni obred, govornici Sandri Sovič, Jožetu za zaigrano žalostinko, pevcem iz Raven, praproščakom in Komunalnemu podjetju Velenje. Hvala tudi vsem, ki ste bili z mislimi z nami in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoča žena Ana, sin Marjan, hčere Jožica, Bernarda in Marta z družinami

IVAN DOLER Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, petje,delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.

Srce tvoje več ne bije, bolečine več ne trpiš, a pri nas še vedno, vedno v naših srcih spiš.

10. 4. 1943 – 21. 1. 2021 Zahvala pogrebni službi Usar, osebnemu zdravniku Rusu, dr. med., g. župniku Janku Rezarju za opravljen obred, pevcem, govorcu ob slovesu in rudarski godbi. Žalujoči žena Milka, sin Jani, hčeri Jana in Tina z družinami

Naš ­čas, 28. 1. 2021, barve: ­CMYK, ­stran 24

Z veseljem so se vrnili v učilnice Po več kot trimesečnem pouku na daljavo delna vrnitev v šole in ponovno odprti vrtci razveseljujejo tudi v Velenju, a tako učiteljem kot učencem tudi to obdobje prinaša izzive Tina Felicijan

Velenje, 26. januarja – Minuli torek so se v šolske klopi vrnili otroci prvega triletja, a žal ne po vsej Sloveniji, pač pa v devetih regijah z boljšo epidemiološko sliko, med drugim tudi v savinjski regiji. Preostali – otroci iz jugovzhodne, posavske in goriške regije, vsi učenci od 4. do 9. razreda iz vse države ter srednješolci in študenti – se bodo še naprej izobraževali na daljavo, zaprte pa ostajajo tudi glasbene šole. Ker mora biti po besedah ministrice za šolstvo Simone Kustec vračanje v šole varno in odgovorno, so se zaposleni v šolah in vrtcih v ponedeljek testirali.

Pouk pa poteka po modelu C – otroci ostajajo v homogenih skupinah z omejenim gibanjem na matične učilnice. V velenjskih osnovnih šolah in Vrtcu Velenje so se na prihod otrok dobro pripravili in poskrbeli za zagotavljanje vseh preventivnih

se osredotočili tako na organizacijski vidik varnega vračanja k pouku ob izvajanju higienskih ukrepov in optimalni uporabi prostorskih in kadrovskih kapacitet kot na pedagoški vidik. Namreč, tako kot so morali učitelji precej prilagoditi načine pouče-

❱

Ponovno, vsaj delno odprtje šol, so učitelji pričakali z veliko mero optimizma, čeprav jih tudi zdaj, podobno kot na začetku pouka na daljavo, čakajo novi izzivi.

Vlada ter zdravstvena in pedagoška stroka opozarjajo: otroci bodo lahko v šoli le, če se med njimi ne bo širil virus. Zato starše pozivajo, naj k pouku pošiljamo samo zdrave otroke brez znakov okužbe.

ukrepov ter za šolsko prehrano in prevoze.

Kot prvi šolski dan

Pred ponovnim, vsaj delnim odprtjem šol, smo o občutkih, pričakovanjih in pomislekih

pedagoških delavcev povprašali ravnateljico velenjske osnovne šole Gorica Barbaro Trebižan, ki je optimistična, čeprav tudi to, tako rekoč ponovno uvajalno obdobje po »drugem prvem šolskem dnevu«, tako učiteljem

kot učencem prinaša nove izzive. »Novice smo se vsi zaposleni v šolah ter otroci in starši zelo razveselili. Je pa ponovno srečanje učiteljev in učencev v šolskih klopeh kot prvi šolski dan,« je dejala.

Pred torkovim odprtjem šol so

vanja in pristop k pouku pri prehodu na učni proces na daljavo, morajo v tem času uveljavljene prakse ponovno prilagoditi pouku v učilnicah, kjer lahko ponovno pričakujejo drugačno dinamiko. »Najprej moramo ustvariti varno, spodbudno učno okolje in vzpostaviti dnevno rutino v

šoli, potem pa sledi preverjanje usvojenega znanja v času pouka na daljavo, odpravljanje vrzeli, iskanje oblik pomoči učencem, katerih vrzeli so večje. Tudi pri pouku v šoli opažamo velike razlike med učenci, ki se v času pouka na daljavo povečujejo. Učenci živijo v zračilnih okoljih, različnih družinah, kar ni zanemarljivo in se pri delu na daljavo odraža še bolj. Že od vrnitve v šole po prvem valu epidemije vemo, da so razlike še večje. Zato je treba preverjanju in utrjevanju znanja posvetiti kar nekaj časa,« pojasnjuje ravnateljica in dodaja, da bodo učencem, ki so v času pouka na daljavo manj napredovali, ponudili dodatno pomoč.

Izkušnje, ki jih bodo učitelji prve triade dobili v teh dneh, bodo v pomoč tudi kolegom, ki na vrnitev v šolo še čakajo, medtem pa se v sodelovanju z zavodom za šolstvo intenzivno pripravljajo na izvajanje pouka v učilnicah s tehtnim razmislekom o prevetritvi učnih načrtov in ciljev, ki jih bodo v tem šolskem letu uspeli doseči. 🔲

V ponedeljek potekalo množično testiranje zaposlenih v šolstvu Strokovni delavci veseli ponovnega vračanja v šole - Pouk bo potekal v homogenih skupinah, pri čemer se skupine med seboj med poukom ne bodo smele mešati – Testiranje za varno nadaljevanje šolskega leta v živo Jasmina Škarja

Pred ponovnim odpiranjem vrtcev in osnovnih šol je v ponedeljek, 25. januarja, potekalo množično testiranje učiteljev in vzgojiteljev. V torek so se namreč v šolske klopi vrnili otroci prve triade osnovnih šol in vrtčevski otroci. Da čaka učitelje kot učence zanimiv teden pove Sebastjan Kukovec, ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, ter doda, da se strokovni delavci veselijo vračanja v šole. »Kljub temu so občutki malo zadržani. Težko je namreč zagotoviti vse objektivne pogoje in varnostne ukrepe. Vsekakor pa bomo dali vse od sebe, da bo pouk potekal varno. Vem, da se pojavljajo vprašanja kako bo potekalo testiranje in zakaj le zaposleni v šolstvu, glede na to, da učenci niso testirani. Moje mnenje je, da je prav, da smo odgovorni, da ukrepe upoštevamo in da veljajo za vse učitelje, saj le tako lahko skupaj varno začnemo ta del šolskega leta,« razlaga

posebnem urniku. En oddelek - en mehurček. Poskrbeli bomo za prezračevanje, razkuževanje rok in prostorov, tudi realizacija podaljšanega bivanja in jutranjega varstva bo zahtevna naloga.

Bomo videli kako bo v praksi,« še razlaga Kukovec, ki ga tako kot ostale velenjske ravnatelje skrbi dogajanje pred šolo, ki je del, na katerega nimajo vpliva.

Vse za varnost učencev in zaposlenih V šolah bodo upoštevali stroge preventivne ukrepe za preprečevaje okužb, tudi zato bodo učitelji morali testiranje ponoviti vsak teden. Učitelji, ki se ne bodo testirali, ne bodo mogli izvajati pouka v razredu. ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, ki pravi, da so številni pomisleki proti testiranju, ki so dvignili precej prahu, predvsem tisti povezani s spreminjanjem informacij in ukrepov. »Največja težava je, da vodstva šol dobimo informacije iz medijev, pa

V Zdravstvenem domu Velenje so v času od 4. do 26. januarja opravili 1675 testov, od tega je bilo 88 pozitivnih - povprečje dnevno okuženih ostaja enako (med 3-7 dnevno). V ponedeljek, 25. januarja, so skupno testirali tudi 680 oseb zaposlenih v vzgoji in izobraževanju (osnovnošolski učitelji in zaposleni glasbene šole, vzgojitelji). Pozitivni na koronavirus so bili štirje zaposleni.

še takrat niso vedno takšna kot kasneje v okrožnicah.«

Organizacija zahtevna, ukrepom zadoščeno

Pouk bo potekal v homogenih skupinah (mehurčkih), pri čemer se skupine med seboj med poukom ne bodo smele mešati. »Skušali bomo zagotoviti varnostno razdaljo med klopmi, ki bo zagotavljala varnost. Učenci se bodo morali med odmori zadrževati v matičnih učilnicah in jih praviloma ne bodo smeli zapuščati. V učilnicah bodo tudi malicali, kosila pa bodo potekala po

Za učence, starše in učitelje je bil 26. januar nekaj podobnega kot 1. september. Vsa vodstva in

izjemno pomemben ukrep, ki v času epidemije in visokih tveganj okužbe pomaga zaustavljati širitev virusa in hkrati omogoča omejeno opravljanje določenih dejavnosti. Od 3. do 26. januarja je bilo testiranih 1.675 oseb, od tega je bilo 88 pozitivnih 🔲 (slabih 6 %).

ravnatelji šol so pripravili nekaj organizacijske rezerve, za primer večjega števila okužb med zaposlenimi. Upajo, da do večjih težav ne bo prihajalo. Kaj pa skrbi učiteljev in vsakotedensko testiranje? »Občutki so dobri. Prav je, da smo pripravljeni in da naredimo vse, kar je najbolje za varnost učencev in zaposlenih,« pove po odvzemu brisa učiteljica. Druga opiše svojo izkušnjo kot pozitivno, kljub

prisotnemu nelagodju pred testiranjem. »Občutki po testiranju so mešani, saj človek do prejema rezultata ne ve, kako in kaj. Če bo pouk potekal v skupinah, je prav, da se učitelji testiramo, čeprav se hkrati zavedamo, da lahko virus prinesejo tudi učenci od doma.

A vseeno upamo na najboljše in se veselimo njihove vrnitve v šolske klopi,« pa opiše svojo izkušnjo 🔲 druga učiteljica.

ODREDBA o izvajanju posebnega presejalnega programa za zgodnje odkrivanje okužb z virusom SARS-CoV-2 za osebe, ki opravljajo dejavnost vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 11/21 – 22. 1. 2021) 1.člen

NALOGA

2.člen

KDO?

KDAJ?

Vse osebe, ki delajo v vrtcih in osnovnih šolah, zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenih šolah, domovih za učence, dijaških in študentskih domovih, organizacijah za izobraževanje odraslih, srednjih in višjih strokovnih šolah ter v visokošolskih zavodih

Pred začetkom opravljanja dejavnosti vzgoje in izobraževanja v vzgojno-izobraževalnih zavodih, vključno z visokošolsko dejavnostjo

2.člen

24 ur pred začetkom pouka in v nadaljevanju vsakih 7 dni

6.člen

Posebni program se prvič izvede 25. 1.

2021

8.člen

3.člen

Osebe, ki opravljajo dejavnosti vzgoje in izobraževanja se udeležijo posebnega presejalnega programa

POGOJ Testirajo se lahko osebe, ki na dan testiranja nimajo povišane telesne tempera-ture, nimajo prisotnih akutnih znakov okužbe dihal ali prebavil in niso bile v stiku z okuženo osebo z virusom SARS-Cov-2 v zadnjih desetih dneh

3.člen

IZJEME Testiranja se ni treba udeležiti osebam, ki so prebolele nalezljivo bolezen COVID-19 in pri katerih je od ugotovljene okužbe z virusom SARS-CoV-2 preteklo najmanj 21 dni in največ tri mesece.

Nadaljujejo testiranja s hitrimi antigenskimi testi Velenje – V Mestni občini Velenje nadaljujejo testiranja na SARS-CoV-2 s hitrimi antigenskimi testi nadaljujejo tudi ta teden. Testirajo med 10. in 14. uro v Rdeči dvorani. Po priporočilih zdravstvene stroke občankam in občanom izvedbo presejalnega testiranja s hitrimi testi priporočajo, saj gre za

Testiranje za učitelje je potekalo v Zdravstvenem domu Velenje, zaposleni v šolstvu ga bodo morali ponoviti vsak teden.

⇓ negativen izid testiranja oseba sporoči predstojniku oz. osebi, ki jo on pooblasti

5.člen

9.člen

Potrebnost izvajanja testiranj iz te odredbe minister za zdravje ugotavlja vsakih 14 dni na podlagi strokovnih mnenj

10.člen

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do preklica (to je od 23. 1. 2021 → ) Tabelo oblikoval: Jakob Grošl