03 2022 by Naš čas, d.o.o.

Naš čas, 20. 1. 2022 barve: CMYK, stran 1

V petek (-5/0 °C), soboto (-6/5 °C) in nedeljo (-4/7 °C) bo pretežno oblačno. Možno rahlo sneženje.

Četrtek, 20. januarja 2022

številka 3 | leto 69

www.nascas.si

naročnina 03 898 17 50

Kje so nova delovna mesta?

cena 2,00 €

TAKO mislim

Česa si želite v življenju in kako se vidite v prihodnosti? Jasmina Škarja

Po na vladi sprejeti strategiji izhoda iz premoga naj bi do leta 2033 nadomestili le 1000 delovnih mest, do leta 2040 še 2000 in do leta 2050 še 2000 – Na Mestni občini Velenje so ogorčeni, ker je upoštevanih le malo njihovih predlogov, predvsem pa projektov – Ogorčeni so tudi sindikati Mira Zakošek

Na Mestni občini Velenje so bili zelo razočarani nad strategijo izhoda iz premoga, ki jo je vlada potrdila prejšnji četrtek. Župan Peter Dermol je na novinarski konferenci poudaril, da so se v pripravo strategije zelo aktivno in zelo poglobljeno vključili. Med drugim so na to temo pripravili tudi zelo odmevno mednarodno konferenco in številne razvojne projekte, ocenjene na kar 156 milijonov evrov (Industrijsko-tehnološki inkubator, Center prihodnosti, Poslovna cona Pesje, Zelena soseska za mlade družine, Vodikove tehnologije …). Ti so bili odlično ocenjeni, zato so takoj pristopili k izdelavi podrobnejše dokumentacije. A v nabor projektov ni bil vključen nobeden. Še posebej jih moti tudi dejstvo, da nova delovna mesta v strategiji niso opredeljena sočasno z letnico zapiranja Premogovnika Velenje. Do leta 2033

naj bi jih bilo zgolj 1000, do leta 2040 nadaljnjih 2000 in nato do leta 2050 še 2000. Predsednika vlade so o svojem nestrinjanju obvestili z odprtim pismom. V njem poudarjajo tudi, da bi tako pomemben dokument, ki določa ukinitev pomembnega domačega energenta, moral sprejeti Državni zbor. »V lokalni skupnosti menimo, da letnica 2033 za izstop iz premoga ni realna, saj do takrat v Sloveniji ne bo mogoče nadomestiti obstoječih virov električne energije. Skrb vzbujajoče je tudi, da strategija ne določa odgovornega organa, ki bo spremljal in usmerjal celoten proces in ščitil interese premogovnih regij,« je poudaril župan. Na osnutek so posredovali več kot 40 pripomb, a je upoštevanih le nekaj, pa še te le delno. »Vložili smo preveč naporov, energije in finančnih sredstev v pripravo posameznih projektov. Ne bomo dovolili, da bodo lokalne skupnosti kot

ključni razvojni subjekti in tisti, ki ščitimo javni interes, izločeni iz procesov prestrukturiranja,« še poudarja Dermol. Župan se je na dejstvo, da je v strategiji kar 13 vključenih projektov nastalo v Holdingu Slovenske elektrarne, odzval s komentarje, da ne bodo pristali na to, da bi se sredstva, namenjena prestrukturiranju regije, porabila za finančno sanacijo Skupine HSE. Svoje nestrinjanje s sprejeto strategijo sta na novinarski konferenci predstavila tudi predsednik sindikata SPESS Premogovnika Velenje Simon Lamot in predsednik sindikata energetike Branko Sevčnikar. Oba sta izrazila veliko razočaranje nad tem, da je vlada v času največje energetske krize v državi in celotni Evropi sprejela odločitev o prenehanju edinega domačega energenta. S tem je določila konec proizvodnje tretjine električne energije. Ne razumejo takšnega hitenja, saj mora

biti Slovenija ogljično nevtralna do leta 2050. Odgovorov na vprašanja sindikati niso dobili, čeprav so opozarjali na sporne analize, ki so bile osnova takšnega odločanja. Strategija po njegovem mnenju nima nič skupnega s pravičnim prehodom, saj med drugim ne zagotavlja (kar je bilo obljubljeno), da nihče ne bo ostal brez delovnega mesta, prav tako ne nakaže, kako bodo reševali vprašanje delovnih invalidov, ni pravočasno predvidenih dovolj delovnih mest, niso zagotovljena sredstva za izvedbo socialnih programov, predvsem pa, kot sta poudarila, je obdobje za izstop iz premoga bistveno prekratko za izvedbo kolikor toliko pravičnega prehoda tako na socialnem kot tudi na energetskem in gospodarskem področju. Tako tudi niso določeni nadomestni viri za proizvodnjo električne energije. Sindikati so razočarani tudi nad komentarji poslovodstev. 🔲

»Šaleška dolina ne bo ostala sama« Ljubljana – Ministrstvo za infrastrukturo bo po besedah ministra Jerneja Vrtovca (s torkove tiskovne konference v Ljubljani), v skladu s strategijo, pripravilo zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. Pripravljeni bodo tudi območni načrti, za koriščenje sredstev sklada za pravičen prehod pa bo določen tudi nacionalni koordinator

pravičnega prehoda. »Očitek o tem, da strategija ne zagotavlja delovnih mest, ne vzdrži,« je prepričan Vrtovec, ki dodaja, da bodo posamezni projekti sestavni del območnih načrtov, ki bodo šele sprejeti. Pripravlja jih več resorjev in bodo sprejeti na vladi, je napovedal. »Šaleška regija ne bo ostala sama, ampak bo država skozi zakonodajo zelo pomagala. Strategija je k temu pripomogla kot prvi

vmesni korak, da končno začnemo tudi črpanje evropskih sredstev, ki so nam na voljo,« je še dodal. Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok pa je dejal, da leto 2033 ni tisto, ko se bo velenjski rudnik zaprl, pač pa se bodo takrat začela zapiralna dela. Ta bodo trajala predvidoma 15 let, v tem času pa bodo še vedno potrebni stroka in rudarji, 🔲 ki bodo zapiralna dela opravljali.

Genialni Leonardo Da Vinci je menil, da moramo sami prevzeti odgovornost za svoje zdravje in dobro počutje. Vedel je, kako čustva in navade vplivajo na fiziologijo človeškega telesa. Vedno je poudarjal, kako pomembno je ohranjanje zdravja, in svetoval, da se moramo v največji možni meri izogibati jezi in žalosti, redno telovaditi, se izogibati objestnosti, telesu privoščiti počitek in biti previdni pri izbiri hrane in pijače. Priznajte, da bi lahko besede renesančnega umetnika uvrstili med informacije, ki so lahko dobra popotnica novoletnim zaobljubam, sploh, kadar iščemo ravnovesje in prave poti v življenju. Ljudje smo namreč v stalnem procesu spreminjanja, čeprav gredo nekatere proti nam samim in proti toku življenja. Ravno zato veliko novoletnih zaobljub pade že kaj kmalu, kajti naša podzavest jih vidi kot grožnjo. Vzpostavljati novo ravnotežje in ohranjati stvari, ki so zdrave in ugodne za naše počutje, pa ni najenostavnejše. Vedno znova je zanimivo pogledati, katere so najpogostejše zaobljube, ki si jih zadamo na začetku leta. Več gibanja in rekreacije, uživanja sadja in zelenjave (prebivalec Slovenije zaužije povprečno 129 kg sadja in 119 kg zelenjave), preživljanje časa z družino in s prijatelji, odpovedovanje slabim navadam (kajenju in alkoholu), manj zapravljanja in boljše gospodarjenje z denarjem (stopnja varčevanja v Sloveniji je bila leta 2020 rekordno visoka, 22,6 odstotna). Čeprav časi niso naklonjeni potovanjem, so se turistična potovanja znašla med statistiko želja Statističnega urada RS. Med pogostimi željami pa se na seznamu vedno znova pojavi tudi izguba odvečnih kilogramov. Da potrebujemo neskončno moč, željo in videnje cilja ter se zavestno odločimo zoperstaviti razvadam, ki niso v naše dobro, je dokazala tudi gospa Ana, ki sem jo spoznala pred dnevi, spoznali pa jo boste tudi vi, dragi bralci Našega časa, kajti odločila se je za drastično spremembo načina življenja – hujšanje. Največji vzrok so bile zdravstvene težave in oteženo gibanje. Zanimivo je, da pomoči ni iskala drugje, temveč se je na začetku sama z železno voljo zoperstavila odvečnim kilogramom. In uspela. Izgubila je kar devetdeset kilogramov. Danes se počuti čudovito, njen vsakdan je povsem nekaj drugega kot nekoč. Zdravstveno stanje se je popravilo, sedenje na kavču pa spremenilo v hojo. Ponovno je začela živeti, po dvanajstih letih znova vozi avto. Njena največja motivacija je bila velika – želja po ponovnem gibanju. S svojo zgodbo si močno želi navdihniti druge, zato vsem, ki so se znašli na razpotju, svetuje, da poskusijo. Noge, srce, telo, um in duša vam bodo hvaležni. Skrb zase in za svoje boljše počutje, zaupanje vase, pogum, ljubezen, sreča, samozavest in uresničevanje potencialov so najlepša nagrada in najboljša naložba, ki jo lahko podarimo samemu sebi. Treba je začeti tukaj in zdaj in početi to vsak dan posebej. Živeti spremembo, ki vas bo bogato nagradila, pa ne zaradi novoletnih zaobljub, kajti začnemo lahko kadarkoli, temveč zaradi sebe in bližnjih, ki vas imajo radi. Pogumno uresničite sanje in jih živite. O njih sanjajte in jih govorite naglas, prisluhnite njihovemu odmevu, naj vas spremlja kot lastna vizija sebe v prihodnosti. Bodite kot Ana, ki se je izpostavila zato, da pomaga drugim. Čeprav je za to, da je razvila nove navade, potrebovala več kot šestinšestdeset dni (kolikor je baje potrebnih, da neko vedenje postane avtomatizirano in rutinsko). Treba je vztrajati veliko dlje. Če bo s svojo zgodbo pomagala vsaj enemu, bo to, da se je javno izpostavila (kot pravi sama), poplačano. Vprašajte se, kje in kako vidite sebe jutri? Odgovor vam bo hitro jasen. Upam, da so se pri tistih, ki si želite spremembe, porodile sanje o boljšem življenju. 🔲

lokalne novice

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 2

OD SREDE DO TORKA

20. januarja 2022

Slovenija se z letom

LOKALNE novice

Za šport 539.500 evrov Velenje – Svetniki Mestne občine Velenje so letos za sofinanciranje programa športa zagotovili 539.500 evrov, od tega 300.000 evrov za nadpovprečne športne dosežke. Že drugič zapored za šport namenjajo dodatnih 100 tisoč evrov, posebej za nadpovprečne športne rezultate na državnem in mednarodnem nivoju. Na ta način tudi ohranjajo nadstandard na tem področju, dosežen v času pred epidemijo.

Vlada je v četrtek, 13. januarja, sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Ta določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije in takrat tudi zaprla Premogovnik Velenje

V Mestni občini Velenje se vedno veselijo uspehov športnikov. Na fotografiji sprejem velenjskih olimpijcev iz Tokia jeseni lani.

Razpis je odprt do 4. februarja, prijavijo pa se lahko športna društva in športne zveze, zavodi za šport, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo programe in področja športa, zasebni športni delavci …

Obdarili reševalce v zdravstvu Celje – Celjski podjetji And by Andraž in Prevent & Deloza sta obdarili reševalce, člane Sindikata reševalcev v zdravstvu Celje. Podjetje And by Andraž je sešilo 100 kosov zelo kakovostnih zimskih kap in poskrbelo, da reševalcev na terenu v teh zimskih dneh ne bo zeblo in da bodo tudi videti lepo. Podjetje Prevent & Deloza pa je člane Sindikata reševalcev v zdravstvu obdarilo z dolgimi zimskimi majicami. Sindikat reševalcev v zdravstvu Celje (SZSSS) predstavlja člane reševalce bolnišnice Celje ter zdravstvenih domov Celje, Šentjur, Laško, Žalec, Nazarje in Velenje. Člani sindikata so bili novoletnega darila zelo veseli.

MOV sofinancira različne projekte Velenje – V proračunu Mestna občina Velenje zagotavlja sofinancerska sredstva za različna področja, za tiste, ki se v njih ne najdejo, pa je objavljen poseben razpis. Nanj se lahko prijavijo klubi, društva in posamezniki. Za letošnje leto je v proračunu za te namene sto tisoč evrov, razpis pa je že odprt.

Razpis za izvedbo občinskih proslav Velenje – Na Mestni občini Velenje je odprt tudi razpis za izvedbo občinskih proslav v letošnjem letu. Prijave je mogoče oddati do 25. februarja (razen za kulturni praznik, za katerega je rok že potekel). Želijo si, da bi tudi naslednje leto proslave izvajali predvsem lokalni kulturni ustvarjalci, da jim na ta način pomagajo, saj je bilo zaradi epidemije njihovo delo še posebej omejeno. Za vsako proslavo namenjajo po 3.000 evrov. So pa določili tudi že, kdaj bodo proslave ob državnih praznikih: četrtek, 3. februarja (kulturni praznik); ponedeljek, 25. aprila (dan boja proti okupatorju); četrtek, 23. junija (dan državnosti); četrtek, 27. oktobra (dan reformacije in dan spomina na mrtve) in četrtek, 22. decembra (dan samostojnosti in enotnosti). Program proslave mora tematsko ustrezati posameznemu državnemu prazniku.

Med najbolj solidarnimi občinami Velenje – Občina Velenje sodi med tiste občine, kjer so subvencije za različne storitve med najvišjimi. Ena od teh je tudi storitev za pomoč družini na domu. Po zakonu je občina dolžna plačati vsaj polovico ekonomske cene, v Velenju so to storitev v lanskem letu subvencionirali kar 80-odstotno, letos pa bo to celo 86-odstotno, za kar bo občina iz proračuna dodatno namenila 65.000 evrov.

Zmanjšujejo količine odpadkov Solčava - Med trajnostno naravnane aktivnosti so si v Občini Solčava zastavili tudi zmanjšane količine mešanih odpadkov. Leta 2018 so jih odložili na prebivalca povprečno 47,5 kilogra🔲 mz ma, leta 2020 pa manj kot 39 kilogramov.

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.00 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 1,90 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Mira Zakošek

Ljubljana, 13. januarja – Vlada je z Nacionalno strategijo za izstop iz premoga določila letnico 2033. To pa je seveda tudi letnica zapiranja Premogovnika Velenje. Ta dokument opredeljuje tudi proces celovitega družbenega in gospodarskega prestrukturiranja zasavske in savinjsko-šaleške premogovne regije. Strategija se lahko začne izvajati po dokončnosti odločbe, ki določa njeno okoljsko sprejemljivost. V vladi poudarjajo, da je sprejem strategije in čim hitrejši začetek njenega izvajanja nujen za energetsko preobrazbo Slovenije, obe premogovni regiji in za vse, ki so povezani s premogovno panogo, da čim hitreje in celovito zagotovijo pravičen prehod predvsem za vse prizadete delavce in njihove družine. Poudarjajo tudi, da bo obema premogovnima regijama omogočen neoviran dostop do sredstev Sklada za pravičen prehod, v okviru katerega lahko država do leta 2027 računa na 248,38 milijona evrov. Medtem ko nevladne organizacije menijo, da bi moralo do izstopa iz premoga priti še prej, najkasneje leta 2030, pa v tukajšnjem okolju menijo, da je že letnica 2033 preuranjena.

V HSE so zadovoljni, da je prišlo do odločitve V HSE pozdravljajo sprejem Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij ter določitev letnice izstopa iz premoga, 2033. »To je mejnik, iz katerega bodo izhajale vse prihodnje aktivnosti, povezane z obratovanjem

Uredništvo: Maja Oderlap (direktorica in urednica Radia Velenje), Boris Zakošek (v. d. odgovorni urednik), Tatjana Podgoršek, Stane Vovk, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Lara Oprešnik, Mira Zakošek, (novinarke), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Lektoriranje: Zarja Gošnik Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Mestna občina Velenje je skupaj s predstavnikoma sindikata SPEESS in dejavnosti energetike pripravila novinarsko konferenco, na kateri so javnost seznanili z nestrinjanjem s sprejeto strategijo.

in s poslovanjem termo divizije skupine HSE. V HSE bomo k projektu prestrukturiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj pristopili celovito in odgovorno ter v sodelovanju s strokovnimi ekipami obeh družb na eni ter državo na drugi strani tvorno sodelovali pri socialno in ekonomsko pravičnem prehodu v brezogljično družbo,« pravijo in dodajajo, da se nadejajo čimprejšnjega sprejetja Zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki bo edinemu še delujočemu rudniku v Sloveniji zagotovil sredstva za izvedbo potrebnih ukrepov.

pripravo in izvedbo novih projektov z novimi delovnimi mesti. Prestrukturiranje in prihodnost bomo gradili na prednostih, ki jih Skupina Premogovnik Velenje ima. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje zaposleni z različnimi

Zagotoviti čim več nadomestnih delovnih mest Na Premogovniku Velenje pravijo, da bo proizvodnja do leta 2033 potekala skladno s proizvodnimi načrti Premogovnika Velenje in z usmeritvami HSE ter se bo prilagajala potrebam Termoelektrarne Šoštanj po električni energiji. Dokler bo treba zagotavljati proizvodnjo iz premoga za potrebe TEŠ, se število zaposlenih v proizvodnem procesu ne bo bistveno spreminjalo, seveda pa jih čakajo številni izzivi, kako zagotoviti čim več delovnih mest tudi po prenehanju odkopavanja premoga oziroma še bolj po zaključku zapiralnih del, ki bodo predvidoma trajala še 15 let po koncu obratovanja Premogovnika Velenje. »V odvisnih družbah in tudi posameznih enotah Premogovnika Velenje že danes v določenem deležu nastopamo na trgu, naša naloga je, da prepoznamo številne nove priložnosti, ki omogočajo

Dr. Janez Rošer

znanji in preko različnih prekvalifikacij pomemben člen novih uspešnih zgodb, ki bodo poskrbele, da se bosta mesti Velenje in Šoštanj s širšo regijo razvijali tudi v prihodnje,« pravi generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer. Konkretne scenarije nadaljnjih aktivnosti pripravljajo, prav tako tudi gibanje zaposlenih, ker pa so še v fazi usklajevanja, je o točnih številkah še prezgodaj govoriti.

Ohraniti energetsko lokacijo »Celotna slovenska energetika, ne samo Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj, so pri t. i. zeleni transformaciji pred zahtevno in odgovorno nalogo. Določen datum prenehanja odkopavanja premoga, ki je obenem

Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje 02426 -0020133854 E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas, d. o. o.

tudi nekakšna osnova za prehod Slovenije v brezogljično družbo, je zagotovo eden največjih izzivov, ki čakajo državo. V TEŠ in HSE bomo tudi v prihodnje pri pripravi projektov, vezanih na prestrukturiranje premogovne regije, aktivno sodelovali. Že sedaj intenzivno pripravljamo strokovna izhodišča in tvorno sodelujemo z vsemi relevantnimi deležniki,« pravijo v Termoelektrarni Šoštanj. Poudarjajo pa tudi, da želijo ohraniti energetsko točko, znanje in tehnologijo, ki jo imajo v Šaleški dolini. To jim bo omogočalo nadaljnji razvoj in implementacijo novih tehnologij ter s tem povezanih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, še poudarjajo.

»Šampanjec odpirajo trgovci z energijo« »To je nerazumna odločitev vlade RS, ob asistenci uprave HSE, ki bo imela dolgoročne posledice na ekonomsko suverenost države. Medtem ko se velesile borijo za prevlado nad energetskimi viri, se mi odrekamo tretjini proizvodnje iz lastnih virov brez alternative. Kako bomo nadomestili izpad domače proizvodnje? Ta odločitev bo po mojem mnenju na daljši rok imela večje posledice za državo kot razprodaja bančnega sistema. Odločitev v nobeni točki ne ustreza definiciji pravičnega prehoda in pomeni povečanje energetske revščine za vse državljane,« pravi predsednik sindikata dejavnosti energetike Branko Sevčnikar. Meni, da to pomeni za oba energetska kolektiva v dolini brezperspektivnost, glede na to da še ni sprejetega zakona o postopnem zapiranju

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji. Letno izide 52 številk.

Naš čas, 20. 1. 2022 barve: CMYK, stran 3

AKTUALNO

20. januarja 2022

2033 odpoveduje premogu? v času predsedovanja Slovenije, ne zmore pa toliko samokritičnosti, da bi ugotovil, da kot glavni odgovorni ni zaznal niti prihajajoče energetske krize niti mu ni uspelo najti rešitve zanjo,« je nezadovoljen Lamot. Dodaja, da je v tem trenutku ta vladna odločitev predvsem šok za tiste rudarje, ki se ne bodo upokojili do te letnice. Pripravljajo se sicer izhodišča za Zakon o postopnem zapiranju, ki naj bi dobro poskrbel za zaposlene, ki bodo izpolnili pogoj za upokojitev do leta 2040, ravno tako bo precejšnje število zaposlenih ostalo na zapiralnih delih še nadaljnjih 15 let po prenehanju komercialnega odkopavanja. »Da bi rešili te stiske, smo sindikati izdelali študijo, ki je kot najbolj ustrezno prikazala letnico 2042. Do takrat bi se upokojila velika večina trenutno zaposlenih. Predlagali so tudi izvedbo novih tehnologij zajema ogljika v TEŠ, kar bi naredilo izkop in proizvodnjo električne energije v TEŠ rentabilno in okoljsko nesporno, saj bi zajeli 90 odstotkov CO2. »Pripravljalci strategiBranko Sevčnikar je tega niso želeli vključiti, čeprav gre vprašanje, kako nadomestiti iz- za nove tehnologije, ki niso več gubljenih 30 odstotkov potrebne tako drage in se močno razvijaenergije, ki jo je Slovenija dobiva- jo drugje po Evropi, predvsem z la iz TEŠ, in »da šampanjec od- nepovratnimi sredstvi evropskih pirajo trgovci z električno energi- skladov,« pravi Simon Lamot, ki jo, kot je GEN I, ker bodo lahko opozarja tudi na zelo zahtevno diktirali cene elektrike in si delili kadrovsko situacijo. Če bodo mastne nagrade za nedelo.« želeli normalno poslovati, bodo namreč potrebovali do letnice zapiranja 300 novih sodelavcev, ki jih bodo težko pridobili. Zaradi tega bo verjetno treba zaposlene motivirati, da z upokojitvijo počakajo leto, dve, tri. »Ob letnici prenehanja izkopavanja pa so kadrovske projekcije v resnici zelo črne. Odločevalci v Ljubljani ne razumejo, da ne Strategija je sprejeta, vendar Si- bo možno prezaposliti/prekvalimon Lamot, predsednik SPESS ficirati vsako leto po 50 do 100 Premogovnika Velenje, poudar- ljudi in da delovnih mest ne bo ja, da bo začela veljati šele po možno pripraviti na zalogo. Vsaj odločitvi upravnega sodišča v sporu, ki ga imajo sindikati z MOP. Nad njo so razočarani, saj ni takšna, kot so pričakovali, še posebej v času največje energetske krize v Sloveniji in Evropi, ko državljani ne zmorejo plačevati računov za ogrevanje in industrija zaradi visokih cen električne energije ustavlja proizvodnjo in odpušča zaposlene. »Vlada v tako zahtevnih časih ukinja edini domači energetski vir, ne zmore pa najti rešitve za prej omenjeno problematiko. Noro! Minister Vrtovec se hvali z uspehi, Simon Lamot ki naj bi jih dosegel

»Gre za politično odločitev, iz katere smo bili knapi izvzeti«

PV in da HSE in TEŠ nimata nobenega razvojnega načrta za to energetsko lokacijo. »Ukinjenih bo okoli 8 tisoč delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, posredno zaradi odhoda določenih dejavnosti iz Slovenije pa še 30.000 delovnih mest.« Sevčnikar ocenjuje, da se bo zaradi tega uvozna energetska odvisnost povečala za 50 odstotkov, kar bo pomenilo podražitve, to pa nekonkurenčnost drugih gospodarskih družb. Prepričan pa je tudi, da v Sloveniji nihče nima odgovora na

V sindikatu SPESS upajo, da bo strategija na upravnem sodišču padla

V sindikatu SDRESS z zaskrbljenostjo spremljajo sprejetje strategije zaprtja Premogovnika Velenje. »Po letih negotovosti in zavajanj glede izhoda iz premogovništva leta 2054 je sedaj letnica postavljena na 2033 z možnostjo zamika. Skrbi predvsem to, da gre za popolnoma politično odločitev, iz katere smo bili knapi v celoti izključeni,« pravi Asmir Bećarević, ki dodaja, da z zakonom, ki bo pravna podlaga za zaprtje premogovnika, zamujajo že ne 800 do 1000, razen če se uspe izdelati program prekvalifikacije v javni sektor (policija, gasilci, carina itd.). Sindikat v vmesnem času, do priprave Zakona o postopnem zapiranju PV, ne bo pristal na nikakršne poskuse outsorscinga, prenosa dejavnosti ali odprodaje deležev podjetja,« je odločen prvi sindikalist Premogovnika Velenje.

Podana osnova za črpanje nepovratnih sredstev »Vsekakor sem vesel, da smo prišli do potrjene strategije in letnice izstopa, ki je osnova za pripravo

Rok Plankelj

Viki Drev

vseh ostalih zakonov in aktivnosti v regiji. Glede same letnice ni večjih presenečenj, saj se je letnica 2033 pojavljala v medijih že nekaj časa. Pomembno je, da se zdaj vzporedno začnejo vse aktivnosti vseh deležnikov, povezanih s prestrukturiranjem, vključno z vsemi državnimi institucijami, in da v naslednjih letih poskrbimo za nemoteno dobavo stabilne električne energije in s tem poskrbimo za

stabilno delovanje gospodarstva,« pa pravi direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rok Plankelj, ki je vesel, da je s tem podana tudi osnova za pripravo in črpanje vseh potrebnih sredstev za prestrukturiranje gospodarstva v regiji in obenem zagotavljanje delovnih mest.

V Šoštanju pozdravljajo letnico 2033 Na Občini Šoštanj so zelo veseli, da je končno prišlo do sprejetja Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda in s tem tudi do letnice zaprtja Premogovnika Velenje. »Šaleška dolina je sedaj res pred velikim izzivom, da skupaj z državo opravi in izvede pravičen prehod na način, ki ne bo boleč za naše prebivalce, ampak bo omogočen nov kvaliteten razvoj naše doline. Zdaj ko je sprejeta letnica zaprtja PV, je res nujno sprejetje Zakona o postopnem zapiranju premogovnika, ki mora jasno določiti vse ključne zadeve glede prenehanja izkopavanja premoga, predvsem pa, kako in kdo bo urejal sanacijo degradiranega območja po zaprtju PV. Prav tako je treba sprejeti Zakon o prestrukturiranju regije. Pred nami so veliki izzivi. Poskrbeti moramo za ekonomsko vzdržno nadomestno daljinsko ogrevanje, zagotoviti moramo ustrezna zemljišča za nove gospodarske in druge poslovne subjekte, ki bodo prišli v našo dolino in ponudili ustrezna delovna mesta za naše občane in za prezaposlitev zaposlenih v PV. Lokalne skupnosti in država moramo skupaj poskrbeti, da 200-odstotno izkoristimo vsa EU sredstva, ki jih bo možno izrabiti za ta namen,« pravi podžupan Viki Drev.

Scenarija o ohranitvi energetske lokacije ne poznajo Zaustavitev blokov pet in šest v letu 2033 je po mnenju predsednika sindikata TEŠ Danijela Tajnika zelo, zelo ambiciozen načrt države kot lastnika, ki bo škodil

Danijel Tajnik

Asmir Bećarević

gospodarstvu, prebivalcem Slovenije ter zaposlenim v Šaleški regiji. Še posebej je zaskrbljen, ker »zaustavitve blokovnih enot v TEŠ posledično pomenijo nižje število delovnih mest ter manjše število zaposlenih,« pravi. Veliko se v zadnjem obdobju govori o ohranitvi energetske lokacije, a v sindikatu v zvezi s tem ne poznajo še nobenega scenarija, kar se jim zdi skrb vzbujajočee. Menijo namreč, da bi lahko dober scenarij reševal število delovnih mest po letu 33 in bi moral biti razgrnjen pred sprejetjem strategije.

najmanj pet let, pa čeprav so v SDRES že leta 2018 podali stavkovno zahtevo glede vključevanja zaposlenih v izhodne strategije. »Zdaj smo zaposleni prepuščeni na milost in nemilost političnim ter ostalim interesom. Izjava vodstva podjetja po sprejetju strategije pa naše nezadovoljstvo samo še poglablja, saj lepe, a prazne besede o izkoriščanju znanj in novih možnostih skozi investicije s pomočjo evropskih sredstev ne morejo nuditi optimizma glede naše negotove prihodnosti. Dodatno naš dvom v rešitve krepi tudi dejstvo, da poslovodstvo še danes ne zmore zagotoviti ustreznih delovnih mest za invalide,« še dodaja. 🔲

JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE IZVAJANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V MESTNI OBČINI VELENJE ZA LETO 2022 Mestna občina Velenje obvešča, da je na spletni strani www.velenje.si objavljen Javni razpis za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v Mestni občini Velenje za leto 2022. Javni razpis bo odprt do vključno 4. februarja 2022.

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 4

GOSPODARSTVO

20. januarja 2022

Na Mlečni cesti Mlekarne Celeia

GOSPODARSKE novice

V Mlekarni Celeia praznujejo kar 80 let organiziranega odkupa slovenskega mleka v okviru Mlečne Ceste, ki trenutno povezuje več kot 800 kmetij. Arja vas, 17. januarja – V Mlekarni Celeia letos praznujejo 80 let organiziranega odkupa mleka. Začetki segajo v čas 2. svetovne vojne, intenzivnejši razvoj mlekarske industrije pa se je začel v povojnem času. Danes največja mlekarna v slovenski lasti odkupuje in predeluje le slovensko mleko, ki je v celoti brez gensko spremenjenih organizmov. Častitljivo obletnico bodo v Mlekarni Celeia z različnimi aktivnostmi obeleževali skozi vse leto, 80 let tradicije, ponosa in sodelovanja z lokalnimi kmeti pa bo ponazarjal poseben, jubilejni logotip.

širšega celjskega območja in ga delno predelovala v sir. Od leta 1955 je nekaj časa poslovala v

sklopu Zadružne zveze Celje, z januarjem leta 1962 pa se je vključila v Kmetijski kombinat Žalec,

Vsi izdelki brez gensko spremenjenih organizmov

V mlekarni v Arji vasi danes dela več kot 200 zaposlenih, mleko pa odkupujejo z več kot 800 kmetij iz Savinjske, Šaleške, Koroške, širše Celjske in Kozjanske regije. »Obletnice so vedno priložnost, da se zahvalimo tistim, ki vsak dan s svojim delom prispevajo k skupnemu uspehu naše zgodbe. Slovenija je bila, je in mora ostati prepoznavna tudi po svoji odlični hrani, kamor zagotovo sodijo mlečni izdelki, ki so plod tradicije slovenskega mlekarstva« je ob obletnici povedal direktor Mlekarne Celeia Vinko But in s ponosom dodal, da so danes vsi njihovi izdelki brez gensko spremenjenih organizmov, mnogi nosijo certifikat Izbrana kakovost Slovenija, številni pa so za svojo kakovost vsakoletno nagrajeni z različnimi nazivi in priznanji.

Začetki današnje Mlekarne Celeia segajo v obdobje 2. svetovne vojne, intenzivnejši razvoj pa se je začel v 50-ih letih.

kasneje Hmezad. Delovanje mlekarne je bilo še isto leto prestavljeno v Medlog, ko se je podjetju priključila tudi sirarna iz Šmarja pri Jelšah. Zaradi zastarele opreme in želje po bližini pomembnih prometnih poti se je kmalu pojavil predlog o preselitvi proizvodnje na novo lokacijo v Arjo vas, kjer mlekarna deluje od konca junija 1984.

Zelena Dolina

Mlekarna Celeia je svoje ime prejela leta 1995 in vse do današnjega dne ostaja zvesta tradiciji slovenskega mlekarstva in domačem izvoru raznolike ponudbe mlečnih izdelkov. Najbolj je prepoznavna po svoji krovni blagovni znamki Zelene Doline, ki je bila prvič predstavljena leta 1997 in slovi po mlečnih izdelkih iz najboljšega mleka slovenskih kmetij, ki so dokazano brez GSO (brez gensko spremenjenih organizmov). Spoštovanje tradicije slovenskega mlekarstva in povezanost s slovenskimi kmeti je tisto, kar je Mlekarno Celeia vodilo skozi vseh osem desetletij in še danes, ob jubilejni obletnici, ostaja najbolj pomemben del njenega poslanstva,« ob obletnici še izpostavljajo v Mlekarni Celeia. Neli Koren

Začetki segajo v vojni čas

Začetki Mlekarne Celeia segajo v leto 1942, ko je pod nemškim okupatorjem, imenovana Molkerei Cilli, odkupovala mleko s

Mlekarna Celeia danes odkupuje mleko z več kot 800 slovenskih kmetij, njihove izdelke pa vsako leto predstavlja tudi Mlečna kraljica Zelene Doline Slovenije.

Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da je Komunalno podjetje Velenje izvedlo obračun komunalnih storitev za individualne hiše za obdobje julij-december 2021. Skupno je bilo izstavljenih 6.992 obračunov. 2.995 uporabnikov je prejelo obračun v dobro v skupni vrednosti 130.604 €, kar predstavlja 3,6 % prihodkov realizacije za komunalne storitve individualnih hiš v obdobju julij-december 2021; 3.997 uporabnikov je prejelo obračun v breme v skupni vrednosti 201.590 €, kar predstavlja 5,5 % realizacije za komunalne storitve individualnih hiš v obravnavanem obdobju. Znesek obračunov v dobro se uporabnikom upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah oz. računih.

Pregled obračunov v breme in dobro uporabnikov je razviden iz naslednjih podatkov: Obračun v EUR 0,00 - 50,00

Koroška cesta 37/b 3320 Velenje

Število obračunov – breme uporabnikov

2.364

2.748

50,00 – 100,00

339

645

100,00 – 150,00

116

296

150,00 – 200,00

132

200,00 – 350,00

123

350,00 – 500,00

nad 500,00

2.995

3.997

SKUPAJ

V Gorenju na nekaterih proizvodnih linijah zaradi velike odsotnosti zaposlenih v izolaciji ali karanteni zmanjšujejo obseg proizvodnje, če se bodo takšne razmere nadaljevale, jih skrbi, ali bo proizvodnjo mogoče ohraniti. Zaradi širjenja epidemije imajo podobne težave tudi v drugih podjetjih. Zato se pridružujejo pobudi Gospodarske zbornice, ki poziva vlado, da spremembe, ki od včeraj veljajo glede karanten v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, sociali in zdravstvu, uvede tudi za gospodarstvo. Podjetjem namreč zaradi odsotnosti zaposlenih grozi, da bodo morala ustaviti določene delovne procese, so zapisali.

Evropske borze in evro navzdol Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se konec tedna znižali. Na razpoloženje vlagateljev so vplivali predvsem grožnja, da bi ameriška centralna banka hitreje spremenila monetarno politiko, in mešani poslovni rezultati večjih bank. Evro v primerjavi z dolarjem izgublja, nafta pa se draži.

Študentsko delo bo dražje Najnižja urna postavka za delo dijakov in študentov se bo v kratkem zvišala na 6,17 evra bruto, je objavilo ministrstvo za delo. To je 28 centov več kot velja zdaj, uveljavljeno pa bo z objavo odredbe o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del v uradnem listu. Od plačila za opravljeno delo se dijakom in študentom od 1. februarja 2015 obračunava prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 15,5 odstotka. Preostale prispevke plačujejo delodajalci.

Konec papirnih računov? V soboto bo konec obvezne izdaje računov v papirni obliki, če bodo to izrecno želeli kupci, pa bodo papirni račun lahko dobili. Ali se bo omenjena poenostavitev prijela (kmalu) tudi v praksi, je druga zgodba. Kot ugotavljajo v časniku Finance se med gostinci govori, da bodo račune izdajali redno tudi v papirni obliki, saj gostje »radi preverijo, kaj in koliko so za kaj plačali«. Trgovci pravijo, da bodo papirnate račune nehali izdajati postopoma. Tudi v hotelih jih bodo verjetno še tiskali, pravijo v eni od večjih verig. Kot pravijo na Fursu, izročanja računa v papirni obliki ne pomeni prenehanje obveznosti izdaje računa na splošno. Gre samo za tiskanje na papir. Namreč, račun bo v davčni blagajni, ki je neposredno povezana s Fursom, še vedno moral biti evidentiran in izdan.

Dodatna uskladitev pokojnin DZ je sprejel pokojninsko novelo, po kateri se bodo pokojnine, uveljavljene do konca leta 2010, dodatno uskladile za 3,5 odstotka, v letu 2011 uveljavljene pokojnine za 1,7 odstotka, vse ostale pa za odstotek. Višji zneski bodo izplačani s pokojninami za januar konec tega meseca.

Vzajemni skladi se »debelijo«

OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV JULIJ-DECEMBER 2021, INDIVIDUALNE HIŠE

Število obračunov – dobro uporabnikov

Virus udaril tudi v gospodarstvo

Vrednost premoženja v slovenskih vzajemnih skladih je ob koncu lanskega leta dosegla nekaj manj kot 4,337 milijarde evrov, kar je največ doslej. Rekordno je lani narasla tudi vrednost sredstev v upravljanju. Ta se je namreč povečala za nekaj več kot 1,101 milijarde evrov.

Več za varstvo okolja Leta 2020 je bilo v Sloveniji za investicije v varstvo okolja namenjenih 412 milijonov evrov oziroma 69,4 odstotka več kot leta 2019. Medtem so bili tekoči izdatki za varstvo okolja leta 2020 za 1,6 odstotka višji kot v letu pred tem, znašali so 698 milijonov evrov.

Rešitve za male smučarske centre? Gospodarsko ministrstvo bo po sestanku z žičničarji glede načrtov za podporo razvoja smučišč, ki se osredotoča na razvoj večjih centrov, pristopilo k iskanju rešitev za razvoj majhnih smučišč. Predlog bo po načrtih oblikovalo skupaj z ministrstvoma za šport in infrastrukturo v prihodnjih 10 dneh.

Delnice na ljubljanski borzi dražje Večina najpomembnejših delnic na Ljubljanski borzi se je prejšnji teden podražila. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je na tedenski ravni pridobil nekaj manj kot dva odstotka, samo zadnji trgovalni dan v tednu dobrih 0,8 odstotka. Ustavil se je pri 1317,30 točke. Skupni promet je dosegel okoli 7,86 milijona evrov.

Bodo prodali Telekom in Savo? V letnem načrtu upravljanja kapitalskih naložb države za letos, ki ga je vlada že potrdila, je med drugim predvideno preverjanje možnosti vnovičnega poskusa prodaje Telekoma Slovenije, omenja se tudi možnost prodaje državnega deleža v družbi Sava, ki je pomembna zaradi Save Turizma. 🔲

Naš čas, 20. 1. 2022 barve: CMYK, stran 5

GOSPODARSTVO

20. januarja 2022

Delodajalci bodo v prvem polletju leta 2022 na Uradu za delo Velenje potrebovali 558 delavcev Brezposelnost se je v jesenskih mesecih rahlo povečala zaradi priliva iskalcev prve zaposlitve v oktobru, v novembru ter decembru pa zaradi priliva zaradi odpovedi zaposlitev za določen čas Jasmina Škarja

Ugodni trendi na področju zaposlovanja in gibanja brezposelnosti, ki so zaznamovali leto 2021, so se nadaljevali tudi ob koncu leta, saj decembra ni bilo večjega porasta brezposelnosti, ki je bil značilen za decembre prejšnjih let. Število registriranih brezposelnih oseb se je glede na november zvišalo za 0,9 odstotka, na 65.969. V primerjavi z decembrom leta 2020 je bila brezposelnost manjša za 24,4 odstotka, beležijo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Na Uradu za delo Velenje je bilo v evidencah brezposelnih oseb konec decembra 2021 1.550 brezposelnih oseb ali 24,9 odstotka manj kot decembra 2020. V letu 2021 se je iz evidenc brezposelnih oseb zaposlilo na UD Velenje 1.858 brezposelnih oseb.

Delovno aktivno prebivalstvo

Vodja Urada za delo Velenje, Mozirje Branka Škulj Nussdorfer pove, da je bilo oktobra 2021 na

delo Mozirje pa je stopnja registrirane brezposelnosti znašala 5,0 odstotka ali 2,1 odstotne točke manj kot oktobra 2020,« pojasni vodja urada za delo.

Decembra 24,9 odstotka manj brezposelnih

Branka Škulj Nussdorfer pojasni, da je bilo v evidencah regi-

Branka Škulj Nussdorfer: »Brezposelnim osebam nudimo: osnovno karierno svetovanje, napotitev na PDM, poglobljeno karierno svetovanje, zdravstveno zaposlitveno svetovanje, rehabilitacijsko zaposlitveno svetovanje, napotovanje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja, vključevanje v program Socialna aktivacija, Informativne motivacijske seminarje ter Kratke modularne delavnice za uspešen nastop na trgu dela. Kontaktni center pa izvaja program Priprava na zaposlitveni razgovor.«

območju Območne službe Velenje (Upravne enote Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Velenje) 52.171 delovno aktivnih prebivalcev (po lokaciji delovnega mesta), kar je za 1.814 oseb

Na UD Velenje v evidencah brezposelnih oseb izstopajo naslednje značilne skupine brezposelnih oseb: • brezposelne ženske, • brezposelni, stari 50 let in več, • brezposelni invalidi, • brezposelni z nedokončano in končano OŠ, • brezposelni z visokošolsko izobrazbo 1. stopnje – 6. raven. Na UD Mozirje v evidencah brezposelnih oseb izstopajo naslednje značilne skupine brezposelnih oseb: • brezposelne ženske, • brezposelni invalidi, • brezposelni z nižjo in s srednjo poklicno izobrazbo, • brezposelni s srednjo tehniško, strokovno in splošno izobrazbo, • brezposelni z visokošolsko izobrazbo 1. stopnje – 6. raven.

oz. 3,6 odstotka več kot oktobra 2020 (v Sloveniji za 2,4 odstotka več). »Na območju Urada za delo je bilo 19.702 delovno aktivnih oseb oz. 6,1 odstotka več kot oktobra 2020. Na območju UD Mozirje pa je bilo 6.942 delovno aktivnih oseb oz. 6,5 odstotka več kot oktobra 2020.«

C PREDELOVALNE DEJAVNOSTI N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI F GRADBENIŠTVO Q ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO P IZOBRAŽEVANJE H PROMET IN SKLADIŠČENJE 416 G TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA… 354 I GOSTINSTVO 351 M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE… 228 O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE;… 125 E OSKRBA Z VODO; RAVNANJE Z ODPLAKAMI IN… 86 R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE… 72 J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI 52 S DRUGE DEJAVNOSTI 48 K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI 28 B RUDARSTVO 24 D OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO, PLINOM IN PARO 20 A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO 15 L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI 14 T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM… 1 U DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN… 0

Stopnja registrirane brezposelnosti

Meseca oktobra 2021 je stopnja brezposelnosti znašala 6,4 (v Sloveniji 6,8 odstotka). V primerjavi z oktobrom 2020 se je stopnja registrirane brezposelnosti na našem območju znižala za 2,0 odstotne točke (v Sloveniji se je znižala za 1,8 odstotne točke). »Na Uradu za delo Velenje je oktobra 2021 stopnja registrirane brezposelnosti znašala 7 odstotkov ali 2,2 odstotne točke manj kot oktobra 2020. Na Uradu za

2021 1.550 brezposelnih oseb ali 24,9 odstotkov manj kot decembra 2020. Brezposelnost se je v jesenskih mesecih rahlo povečala zaradi priliva iskalcev prve zaposlitve v oktobru, v novembru ter decembru pa zaradi priliva zaradi odpovedi zaposlitev za določen čas ter priliva sezonskih delavcev, predvsem iz gradbeništva. V letu 2021 se je iz evidenc brezposelnih oseb na UD Velenje zaposlilo 1.858 brezposelnih oseb. Na UD Mozirje je bilo v evidencah brezposelnih oseb konec decembra 2021 383 brezposelnih oseb

Na UD Velenje so delodajalci v enakem obdobju 2021 sporočili 4.358 prostih delovnih mest ali 1,2 odstotka več kot lani. Na UD Mozirje pa so delodajalci sporočili 1.287 prostih delovnih mest ali 84,4 odstotka več kot lani. V anketi Napovednik zaposlovanja, ki jo izvajamo dvakrat letno, so delodajalci konec leta 2021 sporočili, da bodo v prvem polletju 2022 potrebovali na UD Velenje 558 delavcev: največ delavcev v predelovalnih dejavnostih, zidarjev, tesarjev, strokovnih sodelavcev iz tehniških poklicev s

3.409 1.801 1.004 978 835

Prosta DM Območna služba Velenje v letu 2021 po dejavnostih:

striranih brezposelnih oseb decembra 4.042 brezposelnih oseb, kar je za 983 oseb oz. 19,6 odstotka manj kot decembra 2020 (v Sloveniji za 24,4 odstotka manj). V primerjavi s predhodnim mesecem se je registrirana brezposelnost zvišala za 200 oseb oz. 5,2 odstotka (v Sloveniji za 0,9 odstotka). »Na UD Velenje je bilo v evidencah brezposelnih oseb konec decembra

ali 27,3 odstotka manj kot v decembru 2020. V letu 2021 se je iz evidenc brezposelnih oseb na UD Mozirje zaposlilo 395 brezposelnih oseb.«

Kakšne so zaposlitvene možnosti?

V obdobju od januarja do decembra 2021 so delodajalci Območni službi Velenje sporočili 9.861 prostih delovnih mest.

področja strojništva, elektrotehnike, informatikov, upravljavcev viličarjev, kuharjev, natakarjev, pomočnikov vzgojiteljev, zdravnikov specialistov. Za UD Mozirje pa so delodajalci sporočili oz. napovedali, da bodo potrebovali v prvem polletju 2022 52 delavcev: največ inž. strojništva, varilcev, strugarjev in zidarjev. 🔲

HSE proizvede dve tretjini slovenske energije Nemoteno oskrbo z električno in toplotno energijo zagotavljajo ves čas korona krize, z različnimi scenariji pa so pripravljeni tudi na morebitne dodatne ukrepe Mira Zakošek

Holding Slovenske elektrarne ima izjemno vlogo pri zagotavljanju nemotene oskrbe z električno energijo, saj njihove elektrarne, med katerimi je tudi Termoelektrarna Šoštanj, proizvedejo dve tretjini v Sloveniji proizvedene energije. Pohvalijo se lahko, da jim je uspelo z doslednim spoštovanjem ukrepov na področju preprečevanja epidemije v vseh okoljih ves čas ohranjati plansko proizvodnjo. To velja tudi za tako zahtevno delovno okolje kot je Premogovnik Velenje. Tudi ob vstopu v tretje leto prilagajanja razmeram, ki jih narekuje novi korona virus, dosledno

❱

Zaposleni, ki niso neposredno vpeti v proizvodnjo električne energije, pa lahko delo v primeru zaostrenih razmer opravljajo od doma.

izvajajo vse zaščitne ukrepe, s katerimi zajezujejo širitev okužb v delovnih okoljih svojih družb. Varnost zaposlenih je namreč za nas na prvem mestu, zato jim zagotavljamo ustrezno zaščitno opremo, v družbah skupine HSE pa vsa obratovalna

in vzdrževalna dela potekajo z upoštevanjem preventivnih samozaščitnih in drugih varnostnih ukrepov. Za zagotavljanje neprekinjenega obratovanja ter proizvodnje električne in toplotne energije imamo v skupini HSE definirane ključne kadre, ki so v nevsakdanjih situacijah sposobni upravljati in vzdrževati sistem, že leta 2020 pa smo vzpostavili tudi

❱

Tudi v tako zahtevnih okoljih, kot je Premogovnik Velenje, so ves čas korona krize obratovali.

nadomestne centre vodenja in nadomestno lokacijo za potrebe Za zagotavljanje neprekinjenega obratovanja nemotene prodaje in trgovanja z ter proizvodnje električne in toplotne energije električno energijo,« zagotavljajo imajo v skupini HSE definirane ključne kadre, ki v Holdingu Slovenske elektrarne. so v nevsakdanjih situacijah sposobni upravljati in Zaposleni, ki niso neposredno vpeti v proizvodnjo električne vzdrževati sistem. energije, pa lahko delo v primeru zaostrenih razmer opravljajo

od doma. Glede na napovedano širitev različice virusa Omikron so torej na morebitno sprejetje dodatnih ukrepov od države v skupini HSE dobro pripravljeni. 🔲

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 6

PREGLED TEDNA

20. januarja 2022

Žabja perspektiva

OD SREDE do torka

Sreda, 12. januarja Predsednik Borut Pahor je v Predsedniški palači priredil slovesnost ob 30. obletnici mednarodnega priznanja Slovenije od članic Evropske skupnosti in drugih evropskih držav. Poteka ustanovni kongres nove stranke Liberalni demokrati (LIDE). Za člana predsedstva oziroma za enega od predsednikov je izvoljen predsednik DZ Igor Zorčič. Vlada je sprejela predlog novele zakona o rudarstvu, ki med drugim prinaša prepoved obsežnega hidravličnega lomljenja.

Ustanovljena je nova stranka Liberalni demokrati. Eden od predsednikov je Igor Zorčič.

V šolah se epidemiološke razmere zaostrujejo. V torek je bilo v osnovnih šolah v karanteni 936 oddelkov, v srednjih šolah pa 495. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da različica omikron ostaja nevarna, zlasti za tiste, ki niso bili cepljeni proti covidu-19.

Četrtek, 13. januarja Vlada je sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki določa, da bo Slovenija najpozneje leta 2033 prenehala z rabo premoga za proizvodnjo električne energije. DZ je sprejel pokojninsko novelo, po kateri se bodo pokojnine, uveljavljene do konca leta 2010, dodatno uskladile za 3,5 odstotka, v letu 2011 uveljavljene pokojnine za 1,7 odstotka, vse ostale pa za odstotek. Višji zneski bodo izplačani s pokojninami za januar.

Začenja se boleč izstop iz premoga, ki bo močno spremenil Šaleško dolino.

Po Sloveniji do 15. 1. poteka druga akcija Dnevi cepljenja. Predsedniki petih sindikalnih central so kot volivci na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti člena PKP10, ki zgolj za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred. V minulem tednu se je odvilo več pogovorov glede zaostrovanja ukrajinske krize, a kakšnih konkretnejših rešitev za zmanjšanje napetosti niso prinesli. Še več. Udeleženci varnostnih pogovorov so postregli s svarilom, da je nevarnost oboroženega spopada na evropskih tleh večja kot kadarkoli v minulih 30 letih. Razmere v Kazahstanu se umirjajo. V nemirih med oblastjo in civilisti je bilo ubitih več kot 160

ljudi. Več kot 2000 vojakov pod vodstvom Rusije se je začelo umikati iz te države.

Petek, 14. januarja Koalicija je na Brdu pri Kranju pretresala možnosti realizacije projektov, ki jih še lahko izpelje do konca mandata. Beseda je tekla tudi o uvedbi energetskih bonov, zakonu o dohodnini in skrajšanju odrejenih karanten ob tveganem stiku z osebo, okuženo s koronavirusom. Gospodarstvo opozarja na vedno več motenih delovnih procesov zaradi visokega števila okužb z novim koronavirusom, zaradi česar je vse več zaposlenih v izolaciji in karanteni. Upokojenci z nižjimi pokojninami in prejemniki invalidskih nadomestil so prejeli solidarnostni dodatek, ki ga predvideva deseti protikoronski zakon. Odvisen je od višine pokojnine oziroma nadomestila in znaša od 130 do 300 evrov. V Šaleški dolini sprejema strategije o izstopu iz premoga, ki kot leto izstopa določa leto 2033, ne sprejemajo z zadovoljstvom. Še najbolj zadovoljni so v šoštanjski občini, se pa kot drugi zavedajo, da je Šaleška dolina zdaj pred izzivom, da skupaj z državo izvede pravičen prehod na način, ki ne bo boleč za prebivalce in bo omogočil kakovosten razvoj doline. V Holdingu Slovenske elektrarne obljubljajo, da bodo k projektu prestrukturiranja Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj pristopili celovito in odgovorno.

Najnižja urna postavka za delo dijakov in študentov je odslej 6,17 evra bruto. Znesek je za 28 centov višji kot doslej. Vrednost premoženja v slovenskih vzajemnih skladih je ob koncu leta 2021 dosegla nekaj manj kot 4,337 milijarde evrov, kar je največ doslej.

Erupcija vulkana. Izbruh je bil tako močan, da ga je bilo slišati vse do Nove Zelandije, približno 2383 km od Tonge.

Slovenski smučarski skakalci Lovro Kos, Peter Prevc, Timi Zajc in Anže Lanišek so na ekipni tekmi svetovnega pokala v poljskih Zakopanah, zadnji tekmi ekip pred OI v Peking, suvereno zmagali. V bližini kraljevine Tonga je izbruhnil podvodni vulkan Hunga-Tonga-Hunga-Ha‘apai in na Tongi sprožil cunami.

Nedelja, 16. januarja V Mariboru so strokovnjaki državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi v približno eni uri uspešno deaktivirali v torek najdeno 250-kilogramsko letalsko bombo iz druge svetovne vojne. V okviru minulih Dnevov cepljenja, od četrtka do vključno sobote, se je za cepljenje proti covidu-19 odločilo 41.200 ljudi. Največ jih je prišlo po tretji odmerek.

Umrl je nekdanji direktor Premogovnika Velenje Franc Avberšek.

V 75. letu starosti je umrl gospodarstvenik in politik Franc Avberšek. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozval Nato in ZDA k hitremu pisnemu odgovoru na pogajanja o zahtevah Moskve za varnostna jamstva glede širitve Nata.

Sobota, 15. januarja Mineva 30 let od dneva, ko so države tedanje Evropske skupnosti, predhodnice EU, priznale neodvisno Slovenijo. Po priznanju Evropske skupnosti so se priznanja začela vrstiti in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Kot prva od zahodnih držav je Slovenijo že 19. decembra 1991 priznala Islandija, isti dan sta to storili Nemčija in Švedska, a z dodatkom, da bo njun sklep začel veljati 15. januarja 1992. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij. Nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob v pogovoru za sobotni Večer med drugim ni izključil možnosti, da bi na prihajajočih državnozborskih volitvah nastopil z novo stranko.

teritorialnih voda do Umaga, hrvaški ribiči pa v slovenskih do Kopra, obveščeni le preko medijev. Finančna uprava RS (Furs) je lani pobrala 18 odstotkov več davkov in prispevkov, kot leta 2020 in tudi 9,3 odstotka več kot leta 2019. Sindikat premogovnika Velenje, Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Sindikat delavcev rudarstva in energetike (SDRES) ne podpirajo strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij, ki jo je minuli teden potrdila vlada in med drugim predvideva opustitev rabe premoga za proizvodnjo elektrike leta 2033. Kitajski predsednik Xi Jinping je svetovne voditelje na virtualnem Svetovnem gospodarskem forumu posvaril, da ima lahko konfrontacija med velikimi silami katastrofalne posledice.

Bogati so v krizi postali še bolj neznosno bogati.

Nekdanji ukrajinski predsednik Peter Porošenko se je vrnil v Ukrajino, čeprav mu zaradi obtožb o izdaji grozi aretacija. Deset najbogatejših Zemljanov je od izbruha pandemije covida-19, ko sta se revščina in neenakost še povečala, podvojilo svoje bogastvo.

Torek, 18. januarja Število okužb z novim koronavirusom iz dneva v dan raste. Po oceni NIJZ je v Sloveniji trenutno 76.047 aktivnih okužb. Zato je spremenjen protokol testiranja: od srede gredo neposredno na test PCR samo še rizične skupine. Laboratoriji so večinoma že presegli zmogljivosti. Gospodarska zbornica Slovenije medtem poziva vlado, da spremembe, ki bodo od srede veljale

Po odvitju vžigalnika so si oddahnili.

Hrvaški mediji poročajo, da naj bi bil dosežen dogovor, po katerem bi slovenski ribiči v Piranskem zalivu lahko lovili znotraj hrvaških teritorialnih voda vse do Umaga, hrvaški ribiči pa v slovenskih vodah vse do Kopra. Naše zunanje ministrstvo te navedbe še ni potrdilo. Več vidnih politikov, predvsem iz vrst stranke SDS, je po pošti prejelo pismo s svarilom »Vemo, kje živite«, ter risbo vislic in naboja. Izbruh vulkana in posledični cunami, ki sta v soboto prizadela Tongo, sta povzročila veliko škodo v prestolnici te državice v Tihem oceanu.

Ponedeljek, 17. januarja Poslanci Evropskega parlamenta in drugi visoki predstavniki EU so se na žalni slovesnosti poklonili nedavno preminulemu predsedniku parlamenta Davidu Sassoliju. Slovenski ribiči so o morebitnem dogovoru, po katerem bi lahko lovili znotraj hrvaških

Bo nuklearna energija nadomestila premog v Sloveniji?

glede karanten v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, sociali in zdravstvu, uvede tudi za gospodarstvo. Podjetjem namreč zaradi odsotnosti zaposlenih grozi, da bodo morala ustaviti določene delovne procese. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je na tiskovni konferenci v Ljubljani ljudem v šaleški in zasavski regiji znova obljubil, da v prehodu ob opustitvi premoga ne bodo ostali sami. Kot je med drugim še dejal izpad na premogu v Sloveniji, lahko zagotovimo z novimi tehnologijami v okviru nuklearnih tehnologij. Zaradi bližajočih se volitev je državna volilna komisija (DVK) je odprla razpravo o možnih oblikah glasovanja volivcev v karanteni ali izolaciji. V Ukrajini so razmere vse bolj napete. ZDA namreč verjamejo, da je Rusija pripravljena na napad na Ukrajino.

Dan, ko je politika ubila šport Tako je svoj odziv začel eden od športnih urednikov na facebook profilu. In prejel zelo malo všečkov. Mojega vsekakor. Zgodba, ki se je odvijala enajst dni, še pred začetkom uradnega odprtja Australia Open, enega izmed teniških grand slamov, je bila zgolj in samo politična. A ljudje so ves svoj gnev do najboljšega tenisača, morda vseh časov, zlivali in zlivali, ne da bi pomislili: Če to počnejo s šampionom globalnega slovesa, le kaj lahko storijo meni, ki sem popolnoma neznan(a)? Sem trikrat cepljena, a covidpogrom nad necepljenimi gre predaleč. Kako neusklajeni so ukrepi, ki jih lahko politika interpretira, kakor se ji zahoče, je pokazala prav Noletova Špela Kožar saga. Najprej so ga povabili kot izjemo (šestindvajset tenisačev je zanjo zaprosilo, odobrili so jih za peščico), nato pa ga je mejna policija na letališču zadrževala sedem ur, brez telefona, kot da gre za kriminalca, in ga naposled namestila v »hotel« za pridržanje priseljencev (kjer so nekateri zaprti že več let, edina njihova »napaka« pa je bila, da so zaprosili za azil v Avstraliji!). Čez štiri dni je sodnik razveljavil odločitev, ker Noletu ni bila omogočena pravična obravnava, ker je bil preklic njegovega vizuma (ki so ga morali vnaprej potrditi, kajne?) nepravilen. A čez štiri dni je minister za priseljence uporabil izvršna pooblastila za preklic vizuma in le nekaj ur po soglasni potrditvi treh sodnikov je moral Đoković zapustiti Avstralijo. Izgnan, morda za tri leta. V tej zgodbi, ki se bere kot kriminalka, pa je zame najhujši razlog: Ker je tenisač grožnja javnemu interesu! Četudi ga ne marate ali pa ne marate Srbov, izjav njegove družine, predsednika Vučića ali razkritja, kako je decembra kljub okužbi opravil intervju s francoskim novinarjem, pomislite še enkrat, kaj pomeni stališče, da je en sam posameznik, ker ni cepljen, grožnja javnemu interesu, zato lahko politika z njim naredi, kar želi. Morda pred tem pomislite še, kako bi reagirali, če bi politična elita (katera koli na svetu) kaj takega nekomu očitala pred dobrima dvema letoma. Ko smo še svobodno razmišljali in izbirali. Odpovedali smo se marsičemu zavoljo virusa, za katerega po dveh letih vemo, da cepivo ni čudežno, da je javno zdravstvo za vse ostale bolnike skoraj nedostopno, da so začeli nekateri otroke šolati doma, da smo čedalje bolj »zaprti« pred računalniškimi ekrani, da je vedno več psihičnih motenj in duševnih stisk, da so ukrepi popolnoma nekonsistentni. Ali sploh razumemo, kaj se nam je zgodilo? Še najhuje pa je stopnjevanje agende po obveznem cepljenju, naj gre za Avstrijo ali Francijo, le nekaj dni potem, ko je Evropska agencija za zdravila sporočila, da iz pandemije prehajamo v endemijo, kajti cepljenje vsakih nekaj mesecev ne bo imelo učinka. Da je torej treba zaščiti najranljivejše, ostalim pa omogočiti normalno življenje. In ko Svetovna zdravstvena organizacija politikom že dalj časa sporoča, da je tovrstna obveza nesmiselna, saj bogati Zahod ne deli dovolj hitro cepiv z revnimi deli sveta. V čem je štos? EMA in WHO sta jasna. Avstralski premier je ponosen, da je »obvaroval« javno zdravstvo, a sama se sprašujem, ali bo potemtakem izgnal tudi tistih nekaj odstotkov necepljenih Avstralcev? Ali pa razmišljam, zakaj je odšel na Havaje, medtem ko so v domovini divjali požari (in jim je Đoković finančno pomagal, kot je Bergamu ali rodni Srbiji v boju s covidom)? Dvojna merila so doma pri politični eliti. Samo pomislite na potezo britanskega premierja, ki se je na predvečer pogreba princa Phillipa, na katerega je lahko kraljica povabila le trideset ljudi in je morala sedeti sama v cerkvi, zabaval; in nato na njegovo sprenevedanje, da ni vedel, da bo na vrtu zabava, da je vrt pač »podaljšek« njegove pisarne in so se le želeli izogniti virusu?! Za norca nas imajo, dragi moji! Je mar res ta krasni covid svet to, da nekomu, kot je Đoković, uničiš kariero? Sponzorji že imajo našiljena ušesa, eden izmed njih se želi pogovoriti na štiri oči ... Razmišljam, kolikokrat sem v covidčasu zapisala, da smo družbena bitja, da moramo biti solidarni in zaščititi drug drugega; zato sem se tudi cepila. A ne morem pristati na diskurz, da se drugače misleče obravnava kot kriminalce. Kajti v meni ne bi ostalo niti kančka humanosti. In svobodne volje, saj le tako lahko razumem nujo po svobodni volji drugega. 🔲

www.nascas.si

Naš čas, 20. 1. 2022 barve: CMYK, stran 7

Novo leto, novi izzivi, več upanja in pričakovanj S kakšnimi so stopili v leto 2022, smo povprašali vodje svetniških skupin v občini Šmartno ob Paki. Zastavili smo jim naslednja vprašanja: 1. Če bi potegnili črto pod dogajanja v minulem letu v občini Šmartno ob Paki, po čem si boste najbolj zapomnili leto 2021? 2. Kaj je tisto, na kar ste najbolj ponosni? 3. Kaj pa je tisto, kar vam je povzročilo slabo voljo?

4. Do konca mandata je še 9 mesecev. Bo to dovolj časa za vse tisto, kar bi še radi uresničili, uredili? 5. Leto 2022 bo leto še večjih izzivov. Kako ga ocenjujete vi? Prejete odgovore objavljamo po takšnem vrstnem redu, kot smo jih prejeli. Vprašanja smo naslovili tudi na Petra Rosensteina, vodjo svetniške skupine SDS, vendar se nanje ni odzval. 🔲

Tatjana Podgoršek

»Manj besed in več dejanj«

»Uresničili skoraj vse, kar smo si zadali«

Damijan Ločičnik, SLS:

Josip Lukenda, SMC:

1. »Tudi minulo leto je bilo v znamenju covida-19. Kljub temu so aktivnosti na gospodarskem področju potekale po programu. Žal je bilo na družabnem področju več omejitev. Zelo pomembne so bile dejavnosti za začetek izgradnje prizidka k vrtcu, priprave za izgradnjo podhoda pod železniško progo in rekonstrukcijo ceste od Drobničevega ovinka do osnovne šole. 2. V veliko zadovoljstvo mi je, da smo pristopili k ureditvi varnih peš in kolesarskih poti po naši občini. Izpostavil bi pešpot iz Paške vasi do Šmartna ob Paki, celovito obnovo ceste od parkirišča za Goro Oljko proti Podgori in Hudem potoku, v pripravi je tudi dokumentacija za peš pot ob reki Paki iz Rečice ob Paki do Podgore. 3. Slabo voljo povzroča premalo poudarka za čisto in zdravo okolje v naši občini, neizdelan načrt, vizija in ureditev področij ob izgradnji hitre ceste 3. razvojne osi v dobro občanov, ki bodo

živeli ob trasi. Prva tako pravična odškodnina okoljem, ki so izpostavljena onesnaženju. 4. Menim, da bi ob dobrem sodelovanju lahko začrtane aktivnosti uspešno izpeljali še do konca tega mandata. 5. Leto 2022 bo volilno leto. Začrtani projekti morajo biti izpeljani, kot smo jih načrtovali in sprejeli v skladu z letošnjim občinskim proračunom. Tistim, ki bodo ali bomo nastopili v volilni kampanji, pa svetujem manj besed in več dejanj.«

1. »Tako kot povsod je tudi od nas epidemija covida-19 zahtevala spremembe in nenehno prilagajanje. Kljub nepričakovanim izzivom se nam je uspelo uskladiti in uresničili smo skoraj vse, kar smo si zadali. 2. Vsako leto nam je uspelo v občinski proračun uvrstiti projekte, za katere smo menili, da so lahko izvedeni v kratkem roku in bodo imeli dolgoročne pozitivne učinke v našem okolju. Med drugim naj izpostavim razširitev in obnovo ceste v Podgori proti Hudemu potoku. Prav tako smo pristavili pomemben mozaik pri začetku gradnje prizidka k vrtcu, saj je občina od države pridobila težko pričakovan denar, brez katerega projekta ne bi mogli začeti. 3. Upamo, da gradnja prizidka ne bo prinesla dodatnega dolgoročnega zadolževanja občine, saj bi lahko bili pod vprašajem ostali projekti, kot so nadaljevanje gradnje kanalizacijskega omrežja, obnova cest ter ureditev varnejšega dostopa pri osnovni šoli, za kar

se zavzemamo že od leta 2018 in je denar za slednje zagotovljen. 4. Zagotovo je za vse večje projekte in zamisli potrebnega več časa. Smo v super volilnem letu, vendar bomo kljub temu stremeli k temu, da bodo vsi za letos zadani projekti tudi dokončani. 5. Vedno iščemo nove izzive, zato se prihajajočih ne bojimo. Leto 2022 vidim kot priložnost za spremembe na bolje in možnosti za hitrejši razvoj, za povezovanje in vpeljavo novosti.«

»Pri večjih projektih odvisni od države« Zdravko Ramšak, Lista za napredek občine:

1. »Ne morem mimo dejstva, da je minulo leto covid-19 zaznamoval na mnogih področjih tudi v naši lokalni skupnosti. Kljub raznim omejitvam in oviram je občina uresničila kar nekaj zastavljenih ciljev. 2. Ponosen sem na začetek izgradnje prizidka k javnemu vrtcu Sonček, veliko je bilo postorjenega na področju cestne in komunalne infrastrukture, sanirane so strehe na zdravstveni postaji, knjižnici in prostorih občinske uprave, odpravljene so posledice po neurju v predhodnem letu.

POLITIKI O ŠMARTNEM OB PAKI

20. januarja 2022

Prav tako sem ponosen na konstruktivno sodelovanje Liste z občinsko upravo, na sprejet investicijsko naravnan letošnji občinski proračun. Vesel sem, da Lista deluje že 4 mandate in da se nam pridružuje vedno več mladih, ki so pripravljeni sodelovati pri ustvarjanju prihodnosti. 3. Gotovo sem nezadovoljen s posamezniki, ki ne upoštevajo navodil zdravstvene stroke pri izvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19. 4. Do izteka mandata ni več veliko časa, a kljub temu menim, da bo še kar nekaj stvari uresničenih. Želeli bi si uresničiti vse

načrtovano, a se to najverjetneje ne bo zgodilo, saj smo pri nekaterih večjih zastavljenih nalogah odvisni od države. Taki projekti so izgradnja podhoda pod železniško progo v Šmartnem ob Paki, krožišče in širitev ceste proti osnovni šoli, krožišče v Gorenju, širitev ceste skozi Rečico ob Paki in energetska sanacija objektov nekaterih javnih zavodov. 5. V letu 2022 nas čaka veliko dela, in ocenjujem, da bomo z dobrim sodelovanjem vseh svetnikov uspešni pri načrtovanem delu.«

»Uspešni na vseh področjih delovanja« Janko Avberšek, SD:

1. »Minulo leto je bilo za občino kljub epidemiji covida, ki smo se ji z veliko odgovornostjo večine občank in občanov ter s preventivnimi ukrepi uspešno zoperstavili, uspešno na vseh področjih delovanja. 2. Najbolj veseli začetek izgradnje prizidka k vrtcu Sonček ter da je vse pripravljeno za začetek izgradnje dolgo pričakovanega podhoda preko železnice. Ponosni smo tudi na 130-letnico obstoja železniške proge Celje– Velenje, ki smo jo dostojno proslavili v naši občini. 3. Nezadovoljstvo porajajo postopki sveta javnega zavoda naše osnovne šole pri razpisu in imenovanju ravnatelja, kjer je bilo povsem ignorirano priporočilo občinske KMVI glede večje preglednosti razpisnega postopka. Žalosti tudi dejstvo, da zaradi namerne neodzivnosti za to odgovornih občinskemu svetu v zakonitem roku ni bilo omogočeno razpravljati o soglasju k imenovanju ravnatelja. 4. Do izteka mandata je res še malo časa, a dovolj za realizacijo

pobud naše svetniške skupine za pomoč socialno šibkim družinam pri plačilu stroškov za energente in sprejete prednostne naloge. 5. Leto 2022 je super volilno leto, zato pričakujemo tudi v lokalni skupnosti pestro dogajanje na vseh področjih delovanja. Največ si ga želimo pri uresničevanju pripravljenih infrastrukturnih projektov v sodelovanju z državo, kjer bo dobrodošla tudi velika mera strpnosti in konstruktivnega sodelovanja v lokalnem okolju.«

»Ponosen na več stvari« Darko Pokleka, nepovezani svetnik:

1. »Leto 2021 je bilo naporno predvsem zaradi covida-19, kar smo kar močno občutili tudi v naši občini. 2. Ponosen sem na več stvari. Posodobilo se je več cest, saniralo kar nekaj plazov, začeli smo izgradnjo prizidka k vrtcu in še bi lahko kaj omenil. 3. Slabe volje sem zaradi kar nekaj svetnikov, ki nasprotujejo vsaki stvari, četudi so te za občane, občanke ter za samo lokalno skupnost dobre. Prav tako se čudim poslancu Francu Roscu, ki sem mu pomagal, da smo ga tudi volilni upravičenci v naši občini izvolili za člana državnega zbora. Sedaj, ko smo ga kar nekajkrat potrebovali, ga ni bilo blizu. Toliko v razmislek volivcem in volivkam na letošnjih državnozborskih volitvah. 4. Do izteka mandata je ostalo še nekaj časa, in menim, da bomo lahko v občini z mojo pomočjo začeli in končali v tem letu še kar nekaj stvari.

5. V letu 2022 vsem želim, da bi se stvari čim prej vrnile v normalne tirnice, da bi se manj delili, ampak našli več skupnih točk ter si prizadevali za njihovo uresničitev v korist vseh. V naši občini bo letošnje leto res polno izzivov, kar dokazuje tudi najbolj naložbeno naravnan občinski proračun doslej. Predvideni so večji infrastrukturni projekti, predvsem v povezavi z državo. Upam, da bodo vsi vpleteni uresničili dane obljube v zvezi z njimi.«

Epidemiološka slika v Šaleški dolini se slabša Družba in gospodarstvo bosta v prihodnjih tednih postavljena pred posebne organizacijske izzive, opozarjajo iz Zdravstvenega doma Velenje Jasmina Škarja

V Zdravstvenem domu Velenje z zaskrbljenostjo spremljajo rast števila okuženih z virusom Sars-CoV-2 in posledično hitro slabšanje epidemiološke situacije na območju, kjer zavod občankam in občanom zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo. V občini Velenje je bilo do konca prejšnjega tedna na novo okuženih 713 oseb, v Šoštanju 189, v

Šmartnem ob Paki pa 51. Še vedno velja, da cepljenje proti covidu-19 ščiti pred resnim potekom okužbe s koronavirusom. Zato so pretekli teden v okviru akcije Dnevi cepljenja, ki je potekala od četrtka do sobote, po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje cepili 41.200 oseb, največ pa se jih je odločilo za poživitveni odmerek, kar 34.427. S prvim odmerkom so cepili 2102 osebi, z drugim pa 4671.

Na Dnevih cepljenja so pričakovali večji obisk

»V Zdravstvenem domu Velenje se je za cepljenje odločilo 830 oseb, le 29 se jih je cepilo s prvim odmerkom,« je povedala koordinatorica cepljenja Amadeja Lemež Jeseničnik in dodala, da so pričakovali večji obisk. »Zaskrbljujoč je podatek, da je zelo malo ljudi prišlo po prvi odmerek.« Mikrobiologi in virologi svarijo pred širjenjem virusa

omikron. Doba, ko virus pri človeku povzroči bolezen, je pri omikronu zelo kratka, zato je razvoj virusa hitrejši. Družba in gospodarstvo bosta v prihodnjih tednih postavljena pred posebne organizacijske izzive, opozarjajo iz Zdravstvenega doma Velenje, saj bo virus zaradi svoje virulentnosti preplavil celotno populacijo. Ponovno opozarjajo na preventivne ukrepe, s katerimi lahko kar se da omilimo hitro rast širjenja

Urnik cepljenja ostaja nespremenjen. Ob torkih in sredah poteka cepljenje odraslih med 8 in 11. uro, ob sredah tudi med 14. in 16. uro, ob četrtkih med 8. in 12. in petkih med 8. in 11. uro. Cepljenje otrok, starih od 5 do 11 let, poteka ob sredah med 12.30 in 13.30 v predšolskem dispanzerju, na cepljenje pa se je treba naročiti preko aplikacije zVem. okužb. Uporabljajmo masko v zaprtih prostorih, kadar ne moremo zagotoviti zadostne medosebne razdalje, temeljito umivajmo roke, upoštevajmo higieno kašlja, vzdržujmo razdaljo vedno in povsod, kjer je to mogoče, ostajajmo v svojem mehurčku,

zračimo prostore in se testirajmo. V primeru bolezenskih znakov in simptomov pa ostanimo doma in se po telefonu posvetujmo s svojim izbranim zdravnikom. 🔲

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 8

POLITIKA, MED VAMI

20. januarja 2022

Interesi Šaleške doline so drugačn od tistih v Ljubljani Politiko konflikta in sovraštva zamenjati s politiko sodelovanja in solidarnosti – Prav je, da se v parlamentu sliši glas vseh ljudi, iz vseh krajev Slovenije, različnih starostnih struktur in profilov

Mark Molnar pa se je za kandidaturo odločil, ker se zaveda, da so mladi zelo zapostavljena skupina prebivalstva in se morajo aktivno vključevati v procese odločanja, saj drugače zanje ne bo razvoja in napredka. »Mladi si želijo napredka za vse starostne strukture in vse ljudi.«

Jasmina Škarja

Socialni demokrati se aktivno pripravljajo na aprilske državnozborske volitve. Ekipo, ki bo kandidirala v velenjski volilni enoti, predstavljajo Mark Molnar, ki bo kandidiral v šestem volilnem okraju, ki zajema Zgornjo Savinjsko dolino, Andreja Katič, podpredsednica SD in predsednica občinske organizacije SD Velenje, ki bo kandidirala v sedmem volilnem okraju, ki zajema vzhodni in osrednji del Velenja, in Janja Rednjak, ki bo kandidirala v osmem volilnem okraju, ki zajema zahodni del Velenja ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. 14. januarja so na Titovem trgu opozorili, da je do volitev le še natanko sto dni.

Sto dni pred volitvami obeležili s predstavitvijo kandidatov

Sto dni, da bo drugače, da bodo odločitve o strategiji izstopa iz premoga ter o prestrukturiranju doline, o pravičnem prehodu sprejemali skupaj. Sto dni, da bo priprava strategije od spodaj navzgor tudi dejansko pomenila, da so pobude slišane in upoštevane, so s plakatno akcijo v središču mesta opozorili kandidati za državnozborske volitve območne organizacije SD SAŠA regije. Zakaj se bodo zavzemali? Andreja Katič odgovarja: »Spomnim se časov, ko me je takratni župan Bojan Kontič nagovoril, naj stopim v poslanske čevlje. Bila sem ministrica za obrambo in ministrica za pravosodje. Danes nimam nikakršnih pomislekov. Menim, da če kdaj, potem ravno

Kaj pomeni letnica 2033 za Velenje?

Sto dni, da bo priprava strategije od spodaj navzgor tudi dejansko pomenila, da so pobude slišane in upoštevane.

v tem obdobju, ko govorimo o prestrukturiranju Šaleške doline, pravičnem prehodu, ko čutimo, da nimamo ustreznega sogovornika in ljudi, ki bi se znali postaviti za interese Šaleške doline in tukajšnjih ljudi, ne smem oklevati in moram ponovno kandidirati. Upam, da mi bodo sosedi, prijatelji, znanci, sovaščani in sovaščanke naklonili zaupanje. Z veseljem bom sprejela odgovornost. Imam izkušnje, znanje, nimam zavor, da bi povedala, kar mislim, da je prav in kar v lokalnem okolju potrebujemo. Verjamem, da me bodo sogovorniki v Ljubljani tudi slišali in upoštevali interese doline, ki so drugačni, kot jih vidi Ljubljana s svoje perspektive.«

in sodeluje v občinskem svetu. »Mislim, da je to prava pot, da damo mladim priložnost, da se učijo od starejših. Prav je, da se v parlamentu sliši glas vseh ljudi, iz vseh krajev Slovenije in različnih starostnih struktur in profilov, kajti le tako lahko ustrezno zastopamo interese vse družbe in skupaj zastavimo nadaljnji razvoj Slovenije, ki mora temeljiti na popolnoma drugačni politiki, kot je sedaj. Na sodelovanju, da se slišimo in skupaj oblikujemo razvoj,« je prepričana Katičeva. »Vsi skupaj bomo čez 100 dni odločali o svoji prihodnosti na prelomnih volitvah. Odločali bomo o tem, ali bomo demokratična država ali

bomo zdrsnili v diktaturo. Odločali bomo tudi, ali bomo socialna država, v kateri bo vsakdo lahko dostojno živel, ali pa bomo postali država skorumpiranih interesnih združb, v kateri bodo dobro živeli samo izbranci,« razmišlja Rednjakova, svetnica v mestnem svetu in predsednica strokovnega sveta za socialna in zdravstvena vprašanja SD. »Politiko konflikta in sovraštva moramo zamenjati s politiko sodelovanja in solidarnosti. Neprestano netenje konfliktov v družbi in načrtno razpihovanje sovraštva med ljudmi lahko koristi posameznim politikom, zagotovo pa ne koristi ljudem,« še razmišlja Rednjakova.

Vlada je na seji prejšnji teden sprejela nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Katičeva je sprejetje letnice 2033 pokomentirala z besedami, da je vse presenetila odločitev, ki so jo izvedeli iz medijev. Kar nekaj časa smo bili v usklajevanju s predstavniki ministrstev in predsednikom vlade, tudi obljube so bile drugačne, ko smo se pogovarjali. »Moti me, da so dejali, da so v strategijo vključili vse deležnike, čeprav niso upoštevali niti enega našega predloga. To ni priprava strategije,« pravi Katičeva. Kaj to pomeni za Velenje? »Mi smo zagovarjali fleksibilno letnico, zagotovo pričakujemo pravičen prehod, ki je možen samo v sodelovanju med lokalnimi in državnimi oblastmi, gospodarstveniki, zaposlenimi, sindikati in prebivalci Šaleške doline. Čeprav vemo, da bo preteklo še kar nekaj let, da bo Premogovnik obratoval še nekaj časa, pa tega, kaj bo prinesla sama prihodnost, glede na to da Republika Slovenija nima strategije, na kakšen način se bo oskrbovala z električno energijo, ne vemo. Verjamem, da nas

Kdo so kandidati?

Janja Rednjak je prepoznavna kot prostovoljka med ljudmi in zagotovo ve, česa si ljudje želijo. Mark Molnar pa se je kljub mladosti že preizkusil v politiki

Razpis za pediatra Šmartno ob Paki – V občini Šmartno ob Paki se že nekaj časa soočajo s težavo, kako zagotoviti pediatra za svoje najmlajše občane v tamkajšnji zdravstveni postaji. Zato so ob podpori Zdravstvenega doma Velenje, ki zagotavlja zdravstvene storitve na primarni ravni v lokalni skupnosti, pristopili k iskanju koncesionarja na področju pediatrične dejavnosti. Člani občinskega sveta so konec preteklega leta sprejeli odlok o podelitvi koncesije, občinska uprava pa je pred nedavnim objavila razpis za podelitev koncesije. Rok za oddajo prijav se izteče konec tega tedna. Občina je za koncesionarja zagotovila primerne prostore za izvajanje dejavnosti. Na občinski upravi upajo, da bo razpis za novega pediatra uspešen in bo v Šmartnem ob Paki znova za polni delovni čas prisoten zdravnik za otroke, kar bi mladim staršem prihranilo čas in stroške za pot v druge zdravstvene centre. 🔲

Podjetje Naš čas, d. o. o. razpisuje prosto delovno mesto odgovornega urednika in novinarja tednika Naš čas. Razpis je podaljšan do četrtka, 27. januarja 2022. Podrobnosti na nascas.si

Dijakinja posnela nov vesoljski teleskop Mojca Grudnik, dijakinja 1. B razreda, je v noči s 6. na 7. januar opravljala testne posnetke z GoChile teleskopom. To je teleskop, zaradi odličnih astronomskih pogojev nameščen v Čilu, upravlja pa se lahko preko računalniške povezave kar od doma. Zasluge za obstoj teleskopa gredo reviji Spika in Univerzi v Novi Gorici, za raziskovalno delo pa je na razpolago tudi srednjim šolam. Mojca se ukvarja z raziskavo eksoplanetov. Na pobudo dr. Jureta Japlja z Univerze Nova Gorica je ob koncu svojega dela pognala še zaporedje ukazov za sledenje novemu vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je bil izstreljen na božični dan lani in se počasi približuje svoji orbiti, ko bo od Zemlje oddaljen štirikrat toliko, kot je Luna. Teleskop je satelitu sledil eno uro in nastal je zanimiv posnetek, ki ga je dr. Japelj objavil na spletni povezavi. 🔲

Peter Jevšenak

Kdo da več? Skorno, 17. januar – V Skornem že od 16. stoletja dalje stoji cerkvica, posvečena sv. Antonu, zavetniku mesarjev, pastirjev in med drugim tudi gasilcev. Vsako leto je v njej nekaj cerkvenih obredov, prostor je tudi priljubljena pohodniška točka. Mnogi jo radi obiščejo ravno na »Antonovo«, ko se po maši licitirajo krače in drugi suhomesni izdelki. Na god sv. Antona je namreč običaj, da mora biti na mizi nekaj »suhega«. Tudi letos je lepo vreme k Antonu privabilo številne pohodnike. Verniki so se zbrali pri bogoslužju, domačini pa so pripravili suhe dobrote. Po maši je sledila licitacija, ki je poleg obilja izmenjave dobrot prinesla tudi mnogo smeha in sproščenega druženja.

»Kdo da več?« sta višala ceno pridna ključarja in kupcem ni bilo težko odšteti kakšnega dodatnega evra. Izkupiček gre namreč za vzdrževanje cerkve, tako da so zadovoljni vsi. Kupci zaradi slastne dobrote, ključarji, ker bodo lažje zamenjali kakšno žarnico in tudi darovalci lepih kosov mesa se zavedajo, da kdor deli, dobi. Dogodek, ki bi sicer izzvenel med vsakdanjimi opravili, ima v teh časih navdihujoč pomen. Med drugim je ohranjen lep običaj, ljudje so si poleg blaga izmenjali tudi lepo besedo in nasmeh. Pa tudi empatija in solidarnost še delta upanje med ljudi. 🔲

MBK

v prihodnje čaka še kar nekaj pogovorov in dogovorov, da bomo imeli v Šaleški dolini pravičen razvoj. Kajti tega, da bomo prenehali s pridobivanjem električne energije na račun premoga, ne sme plačati samo dolina, to mora biti breme celotne države, saj smo na ta račun v dolini potopili številne domove in vasi, ljudje pa so se morali tudi preseliti, kar je bila cena razvoja celotne Slovenije. Zato računamo, da bo tudi sedaj Slovenija podpirala zahteve in pričakovanja MO Velenje, same doline in prebivalcev,« doda svetovalka župana Andreja Katič.

To ni dobra popotnica za državo in državljane

»MO Velenje je vložila veliko napora in pobud glede izstopa iz premoga,« je še povedala Katičeva, ki se je udeležila številnih delavnic, vendar učinka, da bi bile pobude slišane, ni bilo. »To ni dobra popotnica za državo in državljane, zato pričakujemo, da se bodo oblastniki, ki na takšen način razumejo izvrševanje svoje oblasti, obnašali tako, da bodo obljube tudi držali. Nismo zadovoljni. Tudi zato pričakujemo, da bomo v prihodnje imeli drugačno politiko, ki bo slišala potrebe prebivalstva, zaposlenih in gospodarstva, ter bomo v sodelovanju skupaj zastavili nadaljnji razvoj in zagotovili prepotrebna sredstva za nadomeščanje delovnih mest, ki so možna samo, če se vlaga v nove industrije, ki morajo biti prijazne prebivalcem in okolju, v katerem živimo.« 🔲

Naš čas, 20. 1. 2022 barve: CMYK, stran 9

KULTURA

20. januarja 2022

Prikazovanje narave je njegovo poslanstvo Izjemen dokumentarni film Divja Slovenija, ki navdušuje tako slovensko kot tujo javnost, je ustvaril Matej Vranič – po rodu Šoštanjčan, potem Velenjčan, danes Mozirjan, vselej pa neločljiv od narave in poslanstva, da v sliki zajame njene spektakle Tina Felicijan

»Fant, ki je včasih mogoče malo preveč ambiciozen in perfekcionističen ter si zastavlja cilje, ki so težko dosegljivi, a predstavljajo poseben izziv,« je Matej Vranič odgovoril na preprosto, a za marsikoga težko vprašanje, kdo je. Vedno ima več kart na mizi, pravi. V šoli se je izučil za strojnega tehnika, a se je našel v fotografiji, se izbrusil in se naveličal tudi tega. Tako se zadnje desetletje posveča predvsem gibljivi sliki. Kot profesionalec na področju fotografije in filma pod znamko lastne produkcijske hiše Fotokom deluje že več kot 15 let. Podpisal je številne odmevne projekte, med katerimi izstopata dokumentarna filma Ptice jezer in Divja Slovenija. »Kje bom čez deset let, pa nimam pojma. Mogoče sem človek, ki je sposoben delati na različnih področjih. Rad imam več železa v ognju, da imam vedno kaj kovati.«

ur čakam na posnetek, tudi če ga ne naredim, kot pa sedim za računalnikom in urejam dokumentacijo,« pojasnjuje Matej, ki kot perfekcionist pomembne naloge najbolj zaupa sebi, zato je podpisan kor producent, režiser, direktor fotografije, scenarist, snemalec slike in zvoka, montažer … Sicer je pri snemanju filma Divja Slovenija imel več sodelavcev

predvsem za kamerami in v post produkciji, celotno zgodbo pa je soustvarjalo več strokovnjakov s področja naravoslovja. »Fotograf je lahko samotar, za dobro video produkcijo pa je poleg opreme potrebna močna ekipa.«

V naravi najde mir

»Narava je moja mati, v njenem naročju sem večen otrok,«

mami v Šoštanju, sem bil cele dneve v gozdu ali na polju. Odrasel sem v ljubiteljskega naravoslovca, ki poskuša zgodbe, ki jih doživi v naravi, podoživeti s filmskim ustvarjanjem in jih pokazati tudi drugim.« Ko ure in ure preživi na preži, ki je velikokrat precej neudobna, izprazni misli. »Če se zamisliš, lahko zamudiš trenutek, ki ga čakaš. Na nek način je to

Matej Vranič: »Ljudem poskušam prikazati naravo v drugačni luči. Mislim, da sem zato na svetu.«

Živi svoje delo

»Moje delo je moje življenje,« pravi. »Ko nekaj delaš z veseljem, si se temu pripravljen povsem posvetiti. Če hočeš delati dobro, V reference, s katerimi je za snemanje pa mora biti v to filma Divja Slovenija v koprodukciji z vpeta cela družina. Moji projekti terjaRTV Slovenija pridobil sofinanciranje jo potrpežljivost in Slovenskega filmskega centra, je vložil razumevanje parne le veliko časa, ampak tudi denarja. tnerke in otrok, ki Vse se obrestuje, pravi Matej Vranič, ki me spodbujajo in mi pomagajo, kar trenutno snema tri nove filme. bistveno pripomore k uspehu.« Partnerki Karmen Skornšek, ki sodeluje tako na terenu kot v pripravah, je posebno hvaležen za asistenco pri produkciji. »Najbolj odvečna vloga, ki jo moram prevzeti v svojem poslu, je producent. Birokracija, usklajevanje … najbolj enostavno je priti in posneti, ko nekdo to uredi. Raje več

❱

je zapisal Rudi Kerševan. Matej Vranič s s svojim načinom življenja dokazuje, da se ni zmotil. »Od nekdaj me je veselilo opazovanje narave. Med počitnicami, ki sem jih preživel bodisi pri omi v Mariboru bodisi pri stari

V vsak projekt poskuša vključiti nekaj lokalnega. Tako v filmu Divja Slovenija nastopajo netopirji, ki so naselili cerkev v Skornem, od koder je njegova partnerka Karmen Skornšek. Prizor divjega življenja v urbanem okolju pa je posnel na Stantetovi ulici. »Sploh si ne moremo predstavljati, koliko živali imamo pravzaprav pred pragom.«

Tišine ni več

»Pri filmu je še bolj kot slika pomemben zvok,« pravi. Pri naravoslovnih dokumentarnih filmih običajno ne slišimo točno tistega, kar gledamo. Ker mikrofon v primerjavi s kamero ne more natančno zajeti zvoka z razdalje, so mnogi zvoki narave, kadar mikrofona ni mogoče dovolj približati, poustvarjeni v studiu. »Problem je tudi v zvočnem onesnaženju. Skoraj nemogoče je

V graški sinagogi Gradec – V Sinagogi Gradec je na ogled instalacija slovenskega oblikovalca Velenjčana Matica Velerja Čudež hanuke, ki je posvečena nedavnemu judovskemu prazniku. Pet metrov visoka instalacija, ki visi na jekleni konstrukciji s središča kupole nad glavnim prostorom sinagoge, simbolizira božanski del upodobljene zgodbe praznika luči. Z instalacijo v obliki abstraktnega devetkrakega svečnika hanukije želi Veler, sicer diplomant londonskega Royal College of Art, oživeti za obiskovalce čudež hanuke - judovskega

živčna vojna, če nikakor ne dočakaš tega trenutka. Obenem pa je sprostitev. Izklopiš telefon in imaš mir.« O svojem delu, ki je vir užitka, ne le preživetja, govori z vznemirjenjem in iskrivostjo tudi takrat, ko pripoveduje, da v naravi »nič ne gre po scenariju in živali nikakor ne sodelujejo. To je preizkušnja živcev. Vedno moraš biti tri korake pred njimi. Blizu jim lahko pridemo le tako, da jih prelisičimo. Dokler se nas ne navadijo. Ko začutijo, da nismo grožnja, se jim lahko bolj približamo.« Tako mora biti mojster skrivalnic in raznih trikov, najbolj učinkovita pa je vztrajnost. Čeprav sledi scenariju, najbolj uživa v spontanih trenutkih, ki oplemenitijo zgodbo. Vse živali so mu ljube, najbolj pa občuduje ujede in sove.

praznika luči. „Čarobna igra materiala, oblik in svetlobe ponazarja odnos med telesom in dušo oziroma med fizičnim in duhovnim, ki je značilen za praznik,“ so zapisali v judovski skupnosti. Umetnika zanima zlasti, kaj v ljudeh vzbuja čustva. „Posledica mojega odraščanja v Sloveniji, kjer sem bil obkrožen z brutalistično arhitekturo, zgrajeno v času socializma, in poznejšega spoznavanje umetnostne zgodovine, je razvoj estetike, ki vključuje manipulacijo materialov in primerjavo ter prepletanje kontrastov, kot so staro-novo,

hladno-toplo. Zame najpomembnejše vprašanje v umetnosti pa je, kako v ljudeh vzbuditi čustva: to skušam doseči prek svojega razumevanja mode kot umetnosti in ne le kot nečesa vsakdanjega, kar zavržemo,“ je povedal umetnik. Omenjeno, kot jo pojasnil, dosega z najrazličnejšimi instalacijami, oblačili, ki so videti kot skulptura, instalacijskimi modeli in drugimi umetniškimi pristopi. Za tokratno instalacijo je Veler uporabil akrilno zrcalno steklo, lasersko razrezano v organske oblike. Ta vrsta materiala lahko odbija svetlobo, kar igra pri pričujočem projektu pomembno vlogo. 🔲

Film, ki je nastajal dve leti in bi po besedah avtorja lahko izšel v petih delih, »tako pestra je Slovenija,« v 83 minutah predstavi pet ekosistemov – alpski svet, kraško podzemlje, Jadransko morje, gozdove Dinaridov in panonske ravnice – v vseh letnih časih in prikaže izjemne posnetke kozorogov, človeške ribice, divjega petelina, rjavega medveda, orla belorepca in petdeset drugih živali, pa tudi številnih rastlin, ki krojijo slovensko divje življenje.

posneti popolnoma naravni ambientalni zvok,« izzove bralce, naj se v naravi osredotočijo na glasove in skoraj povsod bodo našli tiste, ki so človeškega izvora. Je v Sloveniji še kotiček, v katerega človek ne posega niti z zvokom? »Res so redki. Morda globoko v gozdu, zagotovo v jamskem svetu, medtem ko boš v gorah prej ali slej slišal vsaj letalo. Popolno tišino sem doslej doživel le na Islandiji.« Kaj pa druge sledi človeka v naravi, ki je vse bolj obiskana? »Ko sem pred 15 leti fotografiral za koledarje, sem bil več dni sam v gorah, ko sem si želel koga

❱

Trenutno je na Trgu svobode v Šoštanju na ogled razstava Živali v občini Šoštanj skozi objektiv Mateja Vraniča.

srečati, pa ni bilo nikogar. Danes pa takoj, ko sneg skopni, ljudje množično zahajajo v gore. Treba je daleč stran od planinskih poti, da najdeš tišino.« Marsikje pa najde tudi smeti. Ga kot ljubitelja narave, ki posebno ceni neokrnjeno divjino, vznemirjajo okoljevarstvene teme? »Že lep čas se mi zdi, da so ljudje, sploh otroci, izgubili stik z naravo. Ničkolikokrat sem lahko opazil, kako kapital človeku zamegli razum in narava potegne kratko. Naš konec bo, ko se nam bo to maščevalo. Ljudje se zavemo vrednosti nečesa šele, ko to izgubimo. Ja, s temi filmi avtorji želimo vzbuditi to zavedanje. Žal pa ljudi, ki bi jih morali videti, da bi kaj spremenili, ne zanimajo.« Boji se, da je človeštvo vlak za ohranitev narave že zamudilo.

❱

»Pri snemanju narave dolgo čakaš na pravi trenutek. Ko se zgodi, pa hitro mine.«

Vsak kader je kot slika

Mateja Vraniča odlikujejo marljivost, predanost, vztrajnost, znanje, izkušnje, na večnem lovu za popolnim posnetkom pa ga vodi perfekcionizem. »Načelo vsakega mojega filma je, da mora biti vsak kader tako zanimiv, da je lahko slika za na steno. Če to dosežeš, bo film tehnično dober. Stremim pa k temu, da je tudi zgodba dobra. Ko združiš oboje, lahko posnameš dober film. Kako dober je, pa veš šele, ko si ga ljudje ogledajo. Presenečen sem nad odzivom občinstva – nisem si predstavljal, da jim bo tako všeč.« Film se je uvrstil na sedem festivalov. »Festivalov naravoslovnega filma je pravzaprav malo, in ti so prestižni. Uvrstitev na enega je že uspeh. Počaščen sem, da je v tujini zelo veliko zanimanja za ta film, ki uspešno konkurira najboljšim svetovnim produkcijam.« Najbolj ponosen je na svetovno premiero filma na festivalu v New Yourku, kjer je nastopil kot prvi slovenski film po enajstih letih. Na bovškem filmskem festivalu BOFF je občinstvo odločilo, da je Divja Slovenija najboljši slovenski film leta 2021. Televizijska premiera pa je presegla vsa pričakovanja – ogledalo si jo je 216 tisoč gledalcev, kar jo postavlja ob bok najbolj gledanim športnim dogodkom, ki tradicionalno dosegajo najvišje gledanosti. 🔲

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 10

KULTURA

20. januarja 2022

Erotika ali pornografija? To vprašanje so si na delavnici zastavili člani Društva šaleških likovnikov, ki so pod mentorstvom akademskega slikarja Denisa Senegačnika raziskovali provokacijo v umetnosti Tina Felicijan

Erotika v umetnosti je več kot razkrivanje golega telesa ali upodabljanje spolnosti. Bodisi s podobami bodisi z besedami, barvami, zvoki ali drugimi izraznimi sredstvi je erotični naboj mogoče vnesti tudi brez najbolj očitnega. Kadar je osrednji motiv likovnega dela akt, pa je ta »večinoma bolj vzdražljiv s prikrivanjem intimnih delov mesnatosti kot pa razkrečenost in neposrednost, ki sta na ogled gledalcu likovnega dela,« je mag. Denis Senegačnik pojasnil, »da je draž golega telesa zelo močno odvisna od tega, kako ga vidimo, začutimo in jo/ga kot nastavljeno prostitutko vnesemo v kompozicijo likovnega dela.« Kako so izziv draženja sprejeli udeleženci likovne delavnice? »Tokrat so ustvarjalci potrebovali malo podžiganj, če lahko tako napišem,« je v spremni besedi k razstavi v Vili Bianca, na kateri je prikazan izbor del 14 avtorjev, zapisal mentor. Vprašanje smo zastavili tudi trem članom DŠL, ki so sodelovali na delavnici. »Franc je večni provokator in mojster čopiča, ki je zdražil skoraj najbolj poleg Saliha Biščića. Tudi Alimpje je v svojem tradicionalnem slogu sprostil žensko figuro. Da o Nadi ne govorim ali ne pišem – šla je daleč ali pa blizu s svojimi deli, to morate videti,« je o njihovem delu zapisal Senegačnik. Franc Lesjak raziskuje predvsem sodobne likovne sloge. Posebno blizu mu je pop art, ki mu omogoča, da motiv slikarsko upodobi z barvnimi ploskvami, ki se zlijejo v realistično podobo. »Slikovno se lahko veliko pokaže. Večina avtorjev daje v ospredje žensko telo. Lahko je tudi nek

Dobri možje Aleš Ojsteršek

Razstava Provokacija v umetnosti – erotika ali pornografija? bo v razstavišču Vile Bianca na ogled do konca januarja.

❱

Nada Zager

Denis Senegačnik: »Draženje, seks, pornografija ... je lahko to umetniško delo? Absolutno!«

objekt, fantazijska podoba, ki sproža asociacijo na erotiko,« pove, kako razmišlja o erotičnih motivih. Sam pri upodabljanju akta namesto z nazornim prikazovanjem draži z barvami, ki nakazujejo erotično noto. »Barve izražajo eksplozivnost, željo, toplino, strast – z barvami lahko vse to prikažeš oziroma zaznaš, če imaš domišljijo.« Poziv k provokaciji je sprejel tudi Alimpje Košarkoski, sicer uveljavljen ikonopisec, zavezan klasičnemu slikarstvu in sakralnim podobam. »Zame je bila ta delavnica res velik izziv,« pravi. Kje vidi mejo med erotiko in pornografijo? »Ne vem, če sploh

obstaja. Umetnik lahko gre pri tem do konca – po svojem navdihu povsem razgali in zakrije podobo.« Tudi Nada Zager, ki se poslužuje različnih likovnih tehnik, njena najljubša pa je risba, je v temi delavnice našla velik izziv: »Nekoč sem na neki razstavi doživela kritiko, kako da me ni sram razstavljati golo žensko, saj lahko na razstavo pridejo tudi otroci. Ko gremo v cerkev, ki je polna podob

golih teles, pa nas to ne moti, sem razmišljala. Mislim, da golo telo ni nekaj grdega, ampak se mora ceniti. Treba pa je poznati mejo dobrega okusa.« Kje je ta meja? »Takrat ko golota preide v zgolj to.« Z motivom kače, jabolka in smokvinega lista iz edenskega vrta na enem od platen, ki jih je razstavila, pa je pokazala, kako lahko umetnik zdraži gledalca s posrednim namigom.

Alimpije Košarkoski

🔲

Franc Lesjak

Z odločitvijo Vlade Republike Slovenije o sprejetju Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda je v svetu Šaleške doline eno vprašanje manj; in sočasno sto novih. Opuščanje premoga za proizvodnjo električne energije je sicer najprej globalni politični proces, nato še strateški gospodarski, energetski, socialni, kulturni in zagotovo je legitimno pričakovanje lokalne skupnosti, da je to lahko tudi najprej lokalno razvojno vprašanje. Slednjega realno ni mogoče pričakovati. Zaradi tega je v proces pripeljano načelo pravičnosti, ki naj omehča socialne vidike nove paradigme. Odločitev Vlade o določitvi leta 2033 kot mejniku rabe opustitve premoga ni presenečenje. Možnosti je bilo več, a je bilo iz nastopov ključnih vladnih mož mogoče razbrati naslonila, ki so vodila k sklepanju v to smer. Da gre za zahtevno in občutljivo vsebino, kaže zamik v časovnici, saj je Vlada prvotno izkazovala ambicijo, da bi to odločitev sprejela do sredine leta 2021 in bi proces predsedovanja Slovenije Svetu Evrope začela z dogovorjenim letom opustitve premoga. Spomnimo, da je javna razprava nacionalne strategije potekala mesec dni, in sicer med 15. marcem in 15. aprilom 2021. Pripombe in mnenja je poslalo 15 udeležencev, poleg občin še civilna družba, raziskovalni inštitut, sindikati, strokovni organi razvojnih agencij in gospodarske zbornice. Med odzive Občina Šoštanj in Občina Šmartno ob Paki nista dodali svojih prispevkov. Spomnimo tudi, da so se septembra 2021 nadaljevali petkovi globalni protesti mladih, in sicer kot nadaljevanje stavk, ki so bile od leta 2018 prepoznane kot Šolski protest za podnebje, Petki za prihodnost, Mladi za podnebje, Podnebna stavka ali Mladinska stavka za podnebje, organizirano pa so potekali tudi v Šaleški dolini. Dijaki velenjske gimnazije so poročilo z dogodka leta 2019 objavili na svojih spletnih straneh. Do septembra leta 2021 se je gibanje globaliziralo in bilo izvedeno na več kot 1400 lokacijah po vsem svetu, in sicer v več kot 90 državah z velikimi dogodki v Evropi, Ameriki in Afriki. Odzivi v prvih dneh po odločitvi vlade seveda niso ključni, izražena si nasprotovanja pa pomembno krepijo dvom v kompetentnost neposredno vpletenih, tako na strani zagovornikov kot nasprotnikov. Za agilnost in razvoj je značilno, da potrebujeta podporno in strukturirano okolje ter jasno smer, iz dosedanjih nastopov, ko je razbrati osti že na relaciji Velenje-Šoštanj, kot še lokalno-nacionalno, pa se izzivi za uspešno usklajevanje novih priložnosti zgolj daljšajo. Če kaj, je potrebno ponovno pozdraviti pristop MO Velenje pri izvedbi konference Pozdravljena prihodnost in spodbuditi nove in nove izmenjave informacij in mnenj, ko bosta na vrsti usklajevanji zakonov, ki bosta operacionalizirala strategijo. Vrtenje okoli številke 33 bo nekatere vrnilo v vinilne čase, kjer je izbira med 33, 45 ali v primerih »bakelitk« 78 vrtljaji bila ključna za blagodejnost zvoka in dobro počutje, lektorji bodo dodali, da, kot se ni vstopilo v premog, tako se tudi iz njega ne izstopa in je zato naziv nacionalne strategije spaka, pesniki so dobili nove muze, župan Velenja se je s tiskovno konferenco in s pismom brez pravice do imena odločil za besedno artilerijo, župan Šoštanja je izkoristil priložnost s spletno objavo čestitk in pozdravov Vladi, župan občine Šmartno ob Paki ostaja na obratu nič. Šalečanke in Šalečani lahko ugotovimo, da ni povsem jasno, ali se sklep vlade nanaša na 1. januar ali na 31. december leta 2033. Če govorimo o drugem primeru, potem si lahko oddahnemo. Takrat hodijo naokoli dobri možje, vse ostalo, kakor komu. 🔲

Podobe Krambergerjeve duše Šoštanj, 13. januarja – V slikarstvu Jožeta Krambergerja se čas ustavlja. Pa ne zaradi motivov, s katerimi pogosto zapluje v preteklost, temveč tudi zaradi načina beleženja. Kakšna pretanjenost. Le koliko potez, tistih drobnih in tako odločilnih, je potrebnih, da nastane takšna gostobesedna, ilustrativno natančna in fotografsko dovršena likovna pripoved. In kakšna senzibilnost je potrebna, da ta zunanji svet zazveni skozi slikarjevo dušo. Njegovo slikarstvo je realistično nazorno in pripovedno jasno. Morda zaradi razumljivosti ne potrebuje dodatnih besed, si jih pa zasluži. Tako je o avtorju Jožetu Krambergerju iz Mozirja med drugim zapisala kritičarka Anamarija Stibilj Šajn in tako povzela njegovo slikarsko pot, ki ga ves čas, že od mladih nog, vodi v realizem. Tokrat se je Kramberger s ciklom Podobe slovenske duše predstavil v Mestni galeriji Šoštanj in na ogled postavil kar trideset del, pretežno tihožitij, portretov pa tudi

vedut. Razstavljen je portret šoštanjskega častnega občana Zvoneta Čebula, med slikami prepoznamo avtorja in njegovo družino ter nekatere znane obraze iz sakralnega sveta. Gre za motiviko, ki jo avtor velikokrat uporablja, čeprav hrani v svojem ateljeju še marsikaj drugega. Na odprtju se je avtor ozrl na svojo življenjsko pot, ki ga je že kot majhnega vodila v svet za kruhom, zato je kruh njegov najbolj ljub objekt slikanja. Kot zidar se je med drugim ustavil tudi v Šoštanju, zato je vesel, da se lahko tukaj s svojo dvainosemdeseto samostojno razstavo predstavi kot uveljavljen in izbrušen umetnik. Avtorju in številnim zbranim prijateljem umetnosti je zapel Oktet TEŠ pod vodstvom Metke Atelšek Oman, razstavo pa je v imenu organizatorja Zavoda za kulturo Šoštanj odprl Kajetan Čop. Posnetek odprtja razstave je na ogled na Facebookovi strani zavoda, razstava pa bo na ogled 🔲 Milojka B. Komprej do 2. februarja.

Naš čas, 20. 1. 2022 barve: CMYK, stran 11

107,8 MHz

20. januarja 2022

Radijski in časopisni MOZAIK

Na radiu Velenje vse informacije o dogajanju v Šaleški dolini Novinarji radia Velenje vsak dan skrbijo, da so poslušalci prvi obveščeni o aktualnih lokalnih političnih, gospodarskih, ekonomskih, družbenih, kulturnih in ostalih dogodkih v Šaleški dolini. Vsebine dnevno pripravljajo izkušena novinarska ekipa Tatjana Podgoršek, Tina Felicijan, Jasmina Škarja, Mitja Čretnik, Maja Oderlap in številni drugi sodelavci. V prenovljeni programski shemi v etru, v okviru informativnega programa, vsak dan slišite Jasmino Škarja in Mitjo Čretnika, ki oddaje še zvočno uredita in sodelujeta pri pripravi. Priprava kakovostnega informativnega programa zahteva veliko dela že od zgodnjega jutra. Njun delavnik se začne že pred šesto uro zjutraj. »Zavedamo se, da je način, kako so informacije podane in posredovane odločujočega

Mitja Čretnik je izjemno aktiven pri pripravi informativnega programa. Vsakodnevno ga slišite tudi v programu.

pomena. Lokalne informacije so za poslušalce zelo pomembne, saj želijo biti hitro obveščeni o dogajanju. Zato vsako jutro najprej preverimo, kaj se dogaja in katere vsebine bodo zanimive za dnevno informativni program. Gre namreč za dinamično prepletanje aktualnih vsebin v Šaleški dolini in koristnih informacij informativnega značaja. Trudimo se, da so novice objektivne, aktualne, resnične, pomembne, kratke in jedrnate. Za ažurno poročanje pa je zelo pomembno sodelovanje celotne ekipe, saj spremljamo različna področja« pravi Jasmina. Mitja pa ob tem dodaja, da je bil precejšen izziv stopiti samo »v škornje« informativnega programa. »Teme, ki jih zdaj obdelujemo, prihajajo izključno iz lokalnega

okolja. V informativnih oddajah v ospredje postavljamo praktično vse aktualne tematike, od politike, gospodarstva, športa, kulture, zdravstva do nekoliko lahkotnejših, družabnih tem. Pri tem sodelujemo z ostalimi novinarji in drugimi sodelavci, ki pripravljajo prispevke za radio in tednik Naš čas. Oddaje morajo biti pravočasno končane, da jih lahko čim prej prenesemo poslušalcem. Dela je torej kar veliko in običajen delavnik je včasih prekratek, tako da je treba kaj dokončati tudi doma. Ampak energije in volje za delo nam ne manjka,« je iskren. Katere informativne oddaje so nove in kdaj jih lahko poslušate? AKTUALNA MINUTA: Najpomembnejše kar se zgodi, takoj. Poslušalci imajo pravico biti

obveščeni o vsem dogajanju v regiji. Zato se novinarji vedno trudijo biti prvi in jim zato ponuditi najbolj sveže lokalne informacije. Aktualna minuta je na sporedu vsak delovnik ob 6.15, 7.15, 8.15, 9.15, 15.15, 16.15 in 17.15. V oddaji ŠALEŠKA DANES slišite poglobljene analize dnevnih dogajanj v regiji. Aktualne tematike, sveže izjave gostov z lokalnega okolja in obenem tudi mnenja vseh vpletenih strani. Oddajo poslušate vsako delovno dopoldne ob 10.20 ter tudi vsako soboto ob 9.20. NAŠ ČAS je osrednja informativna oddaja, ki je na sporedu vsak delovnik ob 13. uri. V oddaji novinarji dnevno spremljajo ekonomsko, politično, zdravstveno in družbeno dogajanje v Šaleški dolini in tudi širše. Poročajo o novih projektih in o izzivih, s katerimi se dolina ter tudi regija vsakodnevno sooča. 🔲

GLASBENE novice Organizatorji Coachelle se nadejajo aprilske izvedbe v živo

Vučković, De Liri, Jon Vitezič, INA, Marijan & Špela, Stela Sofia, Leya Leanne, Nika S., Katja Kos, Jaka Hliš, Anja Vodošek, Emma, LPS in LUMA.

Petar Grašo in Hana Huljić pričakujeta Samantha Maya in naraščaj Stella predstavljata Hrvaški pevec Petar Grašo in duet Le spomin njegova partnerka Hana Huljić

Kljub epidemiji covida-19, ki je še vedno močno prisotna tudi v ZDA, organizatorji kalifornijskega glasbenega festivala Coachella upajo, da jim ga bo po dveh letih končno le uspelo izpeljati v živo. Za aprilsko izdajo so že napovedali zvezdniška imena, kot so Harry Styles, Billie Eilish

in Kanye West. Med številnimi glasbeniki, ki so napovedali svoj nastop na festivalu, so še Phoebe Bridgers, Megan Thee Stallion, Stromae, Rich Brian, Doja Cat in Karol G. Letošnji festival naj bi potekal dva konca tedna, in sicer med 15. in 17. ter še med 22. in 24. aprilom. Če bi prireditev potekala brez dodatnih omejitev, bi prizorišča dnevno lahko obiskalo 125.000 ljudi.

Jan Plestenjak se pripravlja na Valentinov koncert Najnovejša skladba Jana Plestenjaka Na vetru s severa, o izidu katere smo poročali že v prejšnji številki Našega časa, je četrti singel z njegovega zadnjega albuma, videospot zanjo pa že 49-ti videospot v njegovi glasbeni karieri. V njem lahko prvič vidimo tudi njegov novi spremljevalni band, ki ga sestavljajo Žan Serčič, Zdenko Cotič - Coto, Anže Langus

Tončija Huljića in njegove žene, prav tako znane tekstopiske Vjekosave Huljić. Glasbeno sta Petar in Ivana sodelovala še preden sta zasebno postala par, ko sta leta 2016 posnela pesem Srce za vodiča.

pričakujeta otroka, še pred njegovim rojstvom pa naj bi se par tudi poročil. 45-letni Grašo in

Petrović - Dagi, Tine Lustek in Vid Ušeničnik. Z ekipo se 48-letni Jan te dni že intenzivno pripravlja na svoj tradicionalni Valentinov koncert v Stožicah. Na njem bo moč slišati tudi skladbe z njegovega zadnjega, petnajstega albuma V naju še verjamem, ki je izšel lani. Na tisoče ljudi je že kupilo vstopnice in koncert bodo po Janovih besedah v vsakem primeru izpeljali, četudi ga bodo morali prestaviti.

Tabu po treh letih z novo pesmijo Skupina Tabu po treh letih predstavlja novo pesem z

naslovom Zmaji. V dveh letih koronskega premora je njihovo ustvarjanje obstalo, potem pa so se zazrli vase in poiskali nov zagon. Rezultat sta nova skladba in nov videospot, ki na prvi pogled čisto običajno ljubezensko zgodbo pokaže v povsem drugačni luči. Tabuji tokrat prisegajo na medzvezdno ljubezen. V glavnih vlogah nastopata Iza in Karli, potomca članov ritem sekcije skupine Izija in Primoža. Čeprav je tik pred snemanjem novi koronavirus prikoval na posteljo 20 odstotkov benda, je Tabujem znova uspelo pripraviti pravo poslastico za oči in ušesa. V leto 2022 skupina vstopa z željo po čimprejšnji vrnitvi na koncertne odre, saj od

vsega najbolj pogrešajo prav stik z občinstvom.

Glasbeni novinci 28. januarja v boj za štiri mesta na Emi EMA freš se za finalni izbor s spleta seli na Televizijo Slovenija. Zaradi širjenja epidemije covida-19 bo na sporedu samo en

finalni večer namesto dveh, potekal pa bo 28. januarja ob 20. uri. Štirinajst mladih glasbenikov se bo takrat še zadnjič predstavilo na Televiziji Slovenija, le štirje pa se bodo uvrstili na Emo 2022 in se podali v boj za uvrstitev na Evrovizijo. Dva bo prek telefonskega glasovanja izbralo občinstvo, dva pa strokovna žirija. Štirinajst glasbenih novincev se bo v finalu predstavilo v naslednjem vrstnem redu: Mia

31-letna Hana Huljić sta zvezo začela lani, le nekaj mesecev po tem, ko se je splitski glasbenik razšel s pevko Danijelo Martinović, s katero sta bila par kar 24 let. Graševa srčna izbranka je prav tako pevka, hči znanega hrvaškega avtorja in glasbenika

Mladih pevk in avtoric Stelle in Samanthe Maye ni treba posebej predstavljati, saj so njune pesmi že postale stalnica slovenskih radijskih programov. Priljubljene pesmi, kot so Glas, Muza, Sanjava, Ocean, Kar si želiš in Ta neki neki sta že lani z bendoma popeljali tudi na koncertne odre, od festivala Lent do legendarne portoroške Kanele. V začetku leta 2022 sta mladi glasbenici združili glasbene moči in predstavili skupen duet z naslovom Le spomin. V studijski verziji skladbe ne manjka rokovskih kitar, besedilo pesmi pa govori o slovesu. Poleg Samanthe Maya in Špele Jezovšek - Stelle se pod skladbo podpisujeta tudi Kevin Koradin in Clifford Goilo, pod videospot pa Erik Bebar Seliškar.

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 12

VRTILJAK

20. januarja 2022

⏩

frkanje

Profesorica klavirja na velenjski glasbeni šoli Jerneja Grebenšek, ki poučuje tudi hčer direktorice Muzeja Velenje Tanje Verboten, je srečanje pred odprtjem razstave o Franu Korunu Koželjskemu na Velenjskem gradu poskušala izkoristiti za kratko govorilno uro. »Ups, samo še nekaj minut manjka do otvoritve,« se je Tanja – kdo ve, zakaj – poskušala izogniti pogovoru, Jerneja pa je bila presenečena, saj nikakor ni imela slabih novic.

» Levo & desno «

Smo le poligon?

⏬

Znana Paškovaščana Marija in Flor-jan Strmšek, slednji tudi specialist sodar in kolar »Krka« Cveto (po domače), sta ob jubilejnem srečanju ob 130-letnici Savinjske železnice pred nedavnim v Šmartnem ob Paki z veseljem skočila v Stadlerico, ki je zastonj peljala do Velenja in nazaj. »To je bil pa lep spomin na ves čas, kar živimo le nekaj 10 korakov od železniškega postajališča v Paški vesi.« V času pred avtomobili sta se kar kdaj peljala, še s staro čipuharico. Zdaj pa sta se ponosno postavila na tire s knjigo o železni cesti, ki piše o vlaku, ki prihaja, odhaja ...

V novih geopolitičnih igrah med ZDA, Kitajsko in Rusijo – kot da Evrope ni. Oziroma kot da je le poligon za novo vojno.

Rangi

⏬

Cvet Cepilnega centra Zdravstvenega doma Velenje ostaja nasmejan in zbran kljub časom, ki jih živimo že nekaj časa. Dekleta so dobesedno vzela slogan dnevov cepljenja: Stopimo skupaj in se postavila pred Čvekov objektiv. Od leve proti desni so: Andreja Zadravec, Marija Preložnik, Dea Hudarin Kovačič in Tatjana Bačovnik.

Đoković je odletel iz Avstralije. Ja, sam si je kriv, zakaj pa ni Američan, Anglež, Nemec, Francoz … ali kakšen posiljevalski princ. Zakon je za vse enak, pravijo tamkajšnji politiki. Dodajmo – a le med rangu enakimi.

Jajca Evropa je obsodila sirskega mučitelja. Pravilno! A če bi imela jajca, bi obsodila tudi mučitelje v Guantanamu – in še kje.

Prestrukturiranje Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in državni sekretar Blaž Košorok sta kar v Ljubljani sklicala novinarsko konferenco in spregovorila o Nacionalni strategiji za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij. Pa ja, zakaj bi hodila v osir. Naj Šalečani najprej iz medijev izvejo, kaj misli vlada narediti z njimi.

ZANIMIVOSTI

Nemci postavili približno 700 ovac v obliki cepiva Koščki kruha so bili tisti, ki so spodbudili motivacijo 700 ovac in koz, da so se pridružile nemški akciji. Šlo je za akcijo v namen pozivanja ljudi k cepljenju in posledično preprečitvi širjenja covida-19. Živali so bile v ponedeljek v kraju Schneverdingen južno od Hamburga razporejene na polje v obliki približno 330-metrskega cepiva. Tiskovna agencija je poročala, da je pastirka Wiebke Schmidt-Kochan več dni vadila s svojimi živalmi. Med drugim je povedala, da ni bilo težko najti rešitve za problem kako razporediti oz. postaviti živali v obliko cepiva. Dobila je namreč idejo, da bo na polje v obliki cepiva položila koščke kruha. Tega so ovce in koze jedle, ko so jih spustili na polje. Organizator Hanspeter Etzold

je dejal, da je akcija namenjena ljudem, ki še vedno oklevajo s cepljenjem. Vsekakor zanimiva ideja, glede na to da so uporabili ravno ovce …

Robotska riba bo pomagala reševati ekološki problem Robotske ribe bi lahko pomagale rešiti okoljski problem z ustrahovanjem invazivnih ribjih vrst, kar bi na koncu onemogočilo in upočasnilo njihovo razmnoževanje. Vzhodna gambuzija (Gambusia holbrooki) je ena od

Foto: Giovanni Polverino

teh invazivnih ribjih vrst, ki so jo naselili po vsem svetu zaradi prepričanja, da se prehranjuje z ličinkami komarja mrzličarja, prenašalca povzročitelja nekdaj smrtno nevarne mrzlice. Kasnejše ugotovitve, tega prepričanja sicer niso potrdile, potrdile pa so, da je to izredno invazivna vrsta. Njena naselitev je povzročila negativne in nezaželene posledice za lokalno živalstvo, saj se je izkazalo, da domačim sladkovodnim ribam in paglavcem, žvečijo repe in jih nato pustijo poginiti, pripisujejo ji uničenje nekaterih vrst kačjih pastirjev in celih populacij nekaterih vrst dvoživk. Ker ni enostavno zmanjšati števila rib te vrste, ne da bi pri tem škodovali drugim prostoživečim živalim, je ekipa z Univerze zahodne Avstralije, ki jo vodi Giovanni Polverino, ustvarila robotsko ribo, ki posnema drugo ribo, in sicer postrvjega ostrža (Micropterus salmoides), naravnega sovražnika gambuzije. Robotska riba je videti kot pravi plenilec in celo posnema plavanje postrvjega ostriža, piše revija New Scientist. Polverinova ekipa je izvajala poskuse v akvarijih in ustrahovala gambuzije. Rezultati so pokazali, da je riba gambuzija čez nekaj časa shujšala, začela spreminjati obliko telesa, močno se je zmanjšala plodnost pri tej ribi, kar je občutno vplivalo na število vrste.

Ta teden je mimo Zemlje drvel velik asteroid

Polarni medvedi se iz Aljaske selijo proti Rusiji Če se že Američani težje odločijo, da bi se preselili v Rusijo in je po navadi to bolj obratno, pa ameriški znanstveniki, ki spremljajo število in gibanje medvedov, ki živijo na območjih okoli Arktičnega oceana, trdijo, da polarni medvedi zaradi podnebnih sprememb zapuščajo svoja lovišča na Aljaski in se selijo v Rusijo. Očitno jih vse bolj moti previsoka temperatura. Na otoku Kodiak na Aljaski so namreč 26. decembra 2021 izmerili rekordno visoko temperaturo, kar 19,4 stopinje Celzija. Povprečna letna temperatura na Aljaski se je v zadnjih 50 letih dvignila za 4,8 stopinje, eden največjih kazalcev globalnega segrevanja pa je ravno množično izseljevanje polarnih medvedov. Zaradi takšnih sprememb so se živali prisiljene seliti iz Amerike v Rusijo. Med tem so znanstveniki,

ki spremljajo število medvedov v Rusiji, opazili njihov veliki porast. Na ruskem otoku Wrangel v Čukotskem morju so znanstveniki v letu 2020 prešteli rekordnih 747 medvedov, kar je velik porast v primerjavi z letom 2017, ko so našteli 589 medvedov. Po besedah dr. Karyn Rode iz Aljaškega znanstvenega centra so polarni medvedi v Rusiji «večji, bolj zdravi in imajo višjo stopnjo razmnoževanja kot medvedi, ki živijo v južnem Beaufortovem morju.» Prav tako znanstveniki verjamejo, da imajo medvedi na ruskem ozemlju boljši dostop hrane.

Čeprav ni grozil, da bo trčil v nas, je ta asteroid precej velik, in je šel mimo nedaleč od naše Zemlje. Ena največjih filmskih uspešnic zadnjih mesecev, Netflixova Don›t Look Up, je v javnost vrnila temo o morebitnem trku Zemlje in nekega nevarnega velikega nebesnega telesa, zato je zdaj marsikomu ta tema bolj zanimiva. In prav zdaj je mimo Zemlje drvel takšen veliki asteroid. Asteroid z nezvenečim imenom (7482) 1994 PC1 sodi v skupino Apollo in ga poznamo že od leta 1994. V ničemer ni poseben, znanost pa ga uvršča med potencialno nevarne za Zemljo, saj ga njegova orbita lahko pripelje na manj kot 7,5 milijona kilometrov od Zemlje. «Bližnje srečanje» je bilo v torek, 18. januarja, ko je ta asteroid, sicer širok okoli 1,1 kilometra, letel mimo nas na razdalji približno 1,9 milijona kilometrov, kar je približno petkratna oddaljenost Zemlje od Lune. Zanimivo je dejstvo, da je bil zaradi svoje velikosti in bližine ta teden viden skozi teleskope, tudi amaterske.

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 13

Popolna preobrazba telesa je Velenjčanki Ani Krašovec prinesla tudi preobrazbo duha. Ni želela samo izgubiti kilogramov, želela je spremeniti način življenja in postati samozavestna in energična ženska. S prekomerno telesno težo se je namreč soočala vrsto let in se kar nekajkrat lotila hujšanja, vendar je kilograme vedno znova pridobila nazaj. Čeprav je bila v mladih letih, ki jih je preživela v Črni na Koroškem, vitke postave, tudi alpinistka, pohodnica, ki je igrala odbojko in veliko hodila, se je z leti vse spremenilo. Čutila je, da se zaradi prekomerne teže ravnovesje v telesu ruši, posledično pa so jo spremljale še številne zdravstvene težave.

Hujšanje je stalen boj

Ko se prebudiš v novo življenje S hujšanjem se je spopadla večkrat, a je kmalu ugotovila, da je dolgoročno ohranjanje navad izredno težko in zahteva ogromno volje – Ni prijetno, ko vidiš, kako te zdravniki obravnavajo, čeprav te po svoje tudi streznijo di po svoje streznijo in brcnejo v ''ta zadnjo''. Ti morajo pa na pomoč priskočiti tudi angelčki,« pripoveduje Krašovčeva, ki je prepričana, da je bila tudi lepa beseda domačih zelo dobrodošla v času težkega boja z odvečnimi kilogrami. Poleg tega se je treba spoprijeti tudi s strogo dieto in nikakor popustiti.

Ana danes in nekoč ...

Najtežje je ohranjati spremenjene navade

Največji vzrok sta bila otežeKako se spominja časov, ko se no gibanje in začetek še večjih je odločila živeti drugače? »Zazdravstvenih težav. S hujšanjem čelo se je s pregledom pri spese je spopadla večkrat, a je kma- cialistu, ki je predlagal hujšanje. lu ugotovila, da je dolgoročno Poskus se je obrestoval, saj sem ohranjanje navad izredno težko prvi mesec izgubila petnajst kiin zahteva ogromno logramov, naslevolje. Preden se je dnji še enkrat Pospravljaj odločila za drastičtoliko itd. Veselo no spremembo, je sem hujšala do ravno prav tehtala sto šestdeset današnjih dni. in več uživaj, kilogramov, danes Ponosna sem, je njen moto jih ima oseminšestda že skoraj leto danes. deset, kar pomeni, dni vzdržujem da je shujšala destalno težo in ravetdeset kilograda povem tudi, mov. Kdaj so se začeli nabirati da pomoči nisem iskala drugje. kilogrami? »Od poroda dalje, a Najpomembneje je bilo, da sem zdravniki dolgo niso našli vzro- se sama odločila in premislila, ka. Vsi so krivili prenajedanje. kako naprej. Spremenila sem Vendarle so po petnajstih letih prehranjevalne navade, čeprav ugotovili, da je največji vzrok ne- ti lahko pomagajo tudi z operapravilno delovanje ščitnice. Več- tivnim posegom – zmanjšanjem krat sem poskusila s hujšanjem, želodca, kar pri meni ni bilo popa sem čez čas vse kilograme do- trebno, saj sem se strogo držala bila nazaj, saj sem dieto ukinila. zastavljene diete.« Danes jo vzdržujem. Ugotovila sem, da me čaka dosmrtni boj,« Življenje je čudovito pripoveduje in se spomni svojih Danes je življenje Ane Krašozačetkov preobrazbe. Leta 2019 vec čudovito, njeno zdravstveso ji v Bolnišnici Topolšica re- no stanje pa je stabilno. Ukinili kli, da mora ukiniti slaščice in da so ji zdravila za srce, krvni tlak, ni čudno, da ji zmanjkuje sape, zdravila za zdravljenje sladkorne saj prekomerna teža povzroča bolezni itd. »Sedenje na fotelju velik pritisk na pljuča. »Ni prije- se je spremenilo v gibanje. Vsak tno, ko vidiš, kako te zdravniki dan prehodim vsaj pet kilomeobravnavajo in prizadenejo, a tu- trov, ne glede na vremenske

❱

Za zajtrk si običajno pripravi kruh, prepečenec, čaj, kompot, maslo, suhe slive, česen ali fige, za malico poje sadje, za kosilo veliko mesa in zelenjave, malo krompirja in testenin. Se pa za popoldansko malico razvaja s kapučinom in kakšnim piškotom, za večerjo pa privošči nekaj podobnega kot za kosilo, vendar manjšo porcijo, in z obedom zaključi pred 20. uro.

razmere. Dvakrat na teden obiskujem fitnes, plavam in rada preizkušam adrenalinske športe. Pred kratkim sem skočila v tandemu s padalom, se podala na panoramski izlet z letalom, prvič stopila na drsalke.« Kaj je vzrok za tako drastično življenjsko spremembo? »Zadnja leta sem ugotavljala, da to ni življenje. Največja motivacija je bilo ponovno gibanje. Zelo so mi pomagale pohvale in lepa beseda domačih. Večkrat sem pomislila, kako bi se z avtomobilom kam odpeljala, pa ni bilo možno, saj nisem več vozila. Danes sem hvaležna za vse, da lahko živim optimistično in strastno. Počutja se ne da opisati. Moj vsakdan je čudovit, tudi kakšna težava je rešena na račun dobrega počutja. V prsih čutim, kot bi bila dvajset let mlajša, hodim, kot bi lebdela v zraku, saj so tudi kolki in kolena razbremenjeni teže. Z veseljem si kupim kaj novega za obleči, celo številko S nosim,« se pohvali sogovornica Ana, ki danes nima posebne diete (čeprav je začela hujšati z ločevalno dieto), prilagodila je le način prehranjevanja svojemu telesu.

Je kaj strahu, da bi se kilogrami vrnili?

Prizna, da se je njeno življenje v zadnjem letu povsem spremenilo. Vsak dan se drži ustaljenega urnika. Vstaja ob 6. uri

Program Zora rešuje življenja Pohorje Tudi v času pandemije covida-19 Rak materničnega vratu (RMV) je med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. V Sloveniji imamo organizirani populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA) že od leta 2003. Če je ženska cepljena proti HPV in se redno udeležuje presejalnih pregledov pri svojem izbranem osebnem ginekologu, je verjetnost, da bo zbolela za tem rakom, izjemno majhna. Pri nas letno odkrijemo in uspešno zdravimo okrog 1.600 predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje in s tem učinkovito preprečujemo nastanek tega raka. Ob letošnjem Evropskem tednu boja proti raku maternič-

POGOVOR

20. januarja 2022

nega vratu ženske pozivamo – ne odlašajte s preventivnim pregledom z brisom materničnega vratu pri svojem izbranem osebnem ginekologu. Če ste stare med 20 in 64 let in je od zadnjega pregleda minilo tri leta ali

več, se naročite na pregled same. Odzovite se na vabilo, če ga prejmete. Še posebej k rednim presejalnim pregledom ZORA pozivamo mlade ženske v starosti 20 do 39 let. Poskrbite za svoje zdravje celostno, tudi v času pandemije, in se udeležite preventivnega pregleda kljub različnim izzivom, ki jih pred vse nas postavlja pandemija. Ne odlašajte s klicem izbranemu osebnemu ginekologu, če posumite, da imate znake, ki kažejo na raka materničnega vratu. Rak, odkrit v začetnem stadiju, je zelo dobro ozdravljiv in ženska lahko po zdravljenju živi polno življenje. Vaše zdravje je pomembno tako za vas kot vašo družino in vse, ki jih imate rade. 🔲

Pred časom sva šla s prijateljem Panetom na Pohorje nabirat marauhe. Tako že od nekdaj pravijo gobanom stari Velenjčani in okoličani. Takrat še ni vladala takšna gobarska mrzlica, kot gobarje bega dandanes. Ko se zasliši glas, da rastejo, preplavijo pohorske gozdove in vznemirjajo divjad. V Mislinjskem grabnu sva ob vznožju parkirala in jo mahnila kar po brezpotju navzgor. Šele na ustrezni višini so naju razveselili prvi primerki. Močno zadihana sva se jih lotevala, sem in tja, gor in dol naju je zanašalo med drevjem. V začetku sva trgala vse po vrsti, na koncu samo mlade lepotce. Ko je bila malha polna, sva se malo odpočila in jo mahnila domov. Prišla sva na stezo, za katero je kazalo, da naju vodi k avtomobilu, a sva zgrešila pravo smer. Dolgo sva ji sledila, zavijala je na desno in levo, se spuščala in vzpenjala, ko srečava domačina, ki jih je imel skoraj poln koš. Vprašava, ali greva prav. Razprl je roke in dejal, da hodiva proti Osilnici. Natanko nama je povedal, kod morava, in po dobri uri in pol sva si oddahnila, ko sva zagledala najinega konjička, ki naju je z bogato bero srečno pripeljal domov.

zjutraj, se postavi na tehtnico in pripravi zajtrk, kosilo, se poda po opravkih, na kakšen izlet, pospravi stanovanje in gre v naravo, saj zdaj končno lahko vdihne življenje s polnimi pljuči. Zaveda se, da je bila sprememba življenjskega sloga najpomembnejša, in tudi tega, da statistika pravi, da samo dva odstotka ljudi obdržita izgubljeno težo. »Srčno upam, da sem med njimi tudi jaz. Marsikdo me danes ne prepozna, celo moja mama ne. Zato priporočam ljudem, predvsem starejšim, da poskusijo. Le potruditi se je treba. Zaradi zdravja. Noge, srce, celotno telo vam bo hvaležno za vsak izgubljeni kilogram. Celo um in razmišljanje se bosta spremenila,« še pravi in poudari, da lahko po tridesetih letih znova obleče oblačila, ki jih je nosila v mladosti. »Lahko grem celo v mesto na sprehod in sladoled brez očitajočih pogledov,« še pove Krašovčeva, ki jo v teh dneh čaka še eden izmed lepotnih posegov zaradi odvečne kože. Ana je lahko v navdih mnogim, ki se na pragu novega leta soočajo s podobnimi preobrazbenimi izzivi. 🔲

Jasmina Škarja

Vesela bi bila, če bi moja zgodba komu pomagala. Predvsem zato sem se javno izpostavila in spregovorila o svojih težavah s telesno težo. Tudi zdravniki me občudujejo in pravijo, da sem lahko vzor mnogim. Posebej pa bi se rada zahvalila specialistu plastične rekonstrukcije in estetske kirurgije, doktorju Miranu Križančiču, človeku z velikim srcem, ki ni samo kirurg. Je eden redkih, pri katerem nisem bila deležna opazk, čudnih pogledov in bolečih komentarjev. Odvzel mi je deset let trpljenja in težkega življenja, za kar sem mu neizmerno hvaležna.

Naslednjo sezono sem jo sam mahnil po marauhe. Parkiral sem na istem mestu in jo ubral navkreber, veliko prehodil in stikal, a gob nikjer. Globoko zadihan sem se sprijaznil, da to pot pač nič ne bo, saj sem bil preveč neučakan, prezgoden. Zaman sem iskal, kjer so se lani bogato ponujale, in končno sedel na prhli štor sredi z mahom obložene majhne jase. Vladala je popolna tišina, čutil sem le utrip svojega srca, pa še ta se je nehal oglašati. Nenadoma zaslišim rahlo lomastenje, ki se vse bolj stopnjuje in približuje. Pomislim na medveda, ki sem in tja zaide tudi v pohorski les, in se začnem ozirati, na katero drevo bi splezal, ko se začne lomastenje oddaljevati in na kraju utihne. Spet se predam tišini in uživam v spokojnosti, ko se mi zazdi, da se je za mano nekaj premaknilo. Ozrem se in zagledam pravega marauha, ki se ukleščen s koreninicami prebija na plano. Koreninice so se globoko zarezale v klobuk in zvile bet. Trajalo je nekaj časa, da sem reveža osvobodil spon in ga spravil na svetlo. Bilo ga je veliko, in če bi ga ne doletela zla usoda, bi bil mogočen predstavnik svojega rodu. Tako pa sem prinesel domov težkega invalida in se mi je nemalo zasmilil, ker je končal na jedilniku. 🔲

Bojan Glavač

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 14

20. januarja 2022

za naš dom

Pogled na lončnice zmanjšuje stres Narava v januarju počiva, zelenja je izjemno malo, zato si lahko v svojem domu pričaramo čudovite zeleno cvetoče oaze s pomočjo lončnic. Lončnice nimajo samo dekorativne vloge v našem domovanju. S pravilno izbiro z njihovo pomočjo izboljšamo zrak, s tem pa svoje zdravje. Lončnice lahko bodisi dopolnjujejo slog, ki ga ustvarja notranja oprema, ali pa poskrbijo za poživljajoč kontrast v prostoru. Kako izbrati pravo? Kakšen naj bo okrasni lonec? Kako pogosto jih je potrebno zalivati? O vsem tem smo se pogovarjali z znanim velenjskim agronomom, vrtnarjem in cvetličarjem Simonom Ogrizkom.

Pozimi orhideje prestavimo na južno okensko polico.

S pravilno izbiro izboljšujemo zrak

Lončnice nimajo samo dekorativne vloge v našem domovanju. S pravilno izbiro lahko z njihovo pomočjo izboljšamo zrak, s tem pa svoje zdravje. Lahko bodisi dopolnjujejo slog, ki ga ustvarja notranja oprema, ali pa poskrbijo za poživljajoč kontrast v prostoru. »Izbrati jih moramo na način, da so funkcionalne, imajo čim v več zelene mase, ljudem je pomembno tudi, da imamo mi z njimi čim manj dela. Zelo varen izbor so rastline z usnjatimi, trdimi listi. Te rastline imajo boljšo zalogo vode, niso tako občutljive če jih pozabimo zaliti, niso tako občutljive, če jim manjka zračne vlage. Tiste z zelo nežnimi mehkimi listki so že dosti bolj občutljive in bodo od nas zahtevale preveč. Torej tiste so za začetnike nekoliko manj primerne« pravi Simon Ogrizek.

Ne zalivamo preveč

Mnoge so za vzgojo nezahtevne, nam pa s čudovitimi cvetovi in listi lepšajo okenske police. V zimskih mesecih je zaradi kurjave v prostorih navadno premalo vlage za večino rastlin. To pomanjkljivost pri vzgoji rastlin odpravite tako, da lonček z rastlino postavite v nekoliko večji lonček, v vmesni prostor pa nasujete šoto, mivko ali mah. Vmesni prostor naj bo vedno tudi vlažen. Če pa nimate odvečnih lončkov, pa na podstavek natrosite nekaj manjših kamenčkov, na katere postavite lonček s sobno rastlino. Dno podstavka naj bo

Orhideja je torej ena izmed zelo priljubljenih rastlin, ki jih imamo na okenskih policah ali jedilnih mizah. Ob pravilni negi njene prelepe cvetove občudujemo kar celo leto. Za uspešno rast potrebujejo zadostno količino svetlobe, zato je najboljša izbira prostora kar okenska polica. Vendar bodite pozorni, da jim premočan sonce ne požge listov. Najboljša lega za orhideje v toplem delu leta je okenska polica obrnjena proti zahodu. Pozimi pa jo prestavite na južno ležečo okensko polico, kjer bo svetlobe največ. Lončnice torej popestrijo ambient in dodajo domačnost. Ste vedeli, da pogled nanje pomirja naše možgane in pomaga v boju proti stresu? V zameno seveda od nas zahtevajo skrb in ljubezen. Za to je potrebnega nekaj znanja in potrpljenja, sploh, če želimo imeti doma rastline, ki so bolj zahtevne. A tudi tisti, ki se jim pregovorno še kaktus posuši, lahko sobivajo z zelenimi sostanovalkami. Treba je le izbrati takšne, ki so res vzdržljive in prilagodljive. Če dodamo še dobro energijo nas bodo lončnice z bujnim rastjem in cvetenjem gotovo razveseljevale v pusti zimi.

Namig: škodljivce odstranjujemo z blago milnico.

Lončnice s trdimi, usnjatimi listi so manj zahtevne.

»Najpomembnejši korak pri ugotavljanju ali lončnico zaliti ali ne je prstni dotik. Kazalec potisnemo v zemljo in če začutimo, da je zemlja vlažna, potem ne zalijemo. Če je obratno, zalijemo. Ne moremo opredeliti ali naj bo zalivanje enkrat tedensko ali enkrat mesečno. To je odvisno tudi od zunanjih dejavnikov. Sončno sevanje recimo vpliva na to, pa tudi temperatura v notranjosti. Enkrat je večje, enkrat manjše izhlapevanje. In tem kazalnikom prilagodimo zalivanje« še doda Ogrizek. Pri zalivanju upoštevajmo, da je za rastlino enako škodljivo, če ima pomanjkanje vode ali če voda zastaja. Če voda zastaja, lahko pride do gnitja korenin, zaradi česar lahko rastlina propade. Največkrat je voda zastaja v loncu pri tistih, ki nimajo urejenega odtoka. Vzrok za to pa je velikokrat tudi v našem strahu, ker mislimo, da je bolje, da zalijemo preveč kot premalo. Ob zalivanju dodajajmo tudi nekaj tekočega gnojila za sobne rastline. V zimskem času naj rastline mirujejo, zato ni potrebno, da so odmerki gnojil veliki oziroma večino lončnic pozimi raje ne gnojimo.

Dilema: Kakšen lonček izbrati?

Simon Ogrizek

katerikoli špičast predmet in z njim prebadamo prst okrog rastline. Naše ločnice bodo bolje uspevale tudi, če jih prestavimo stran od prepišnih mest in radiatorjev.

Katere lončnice najbolj pogosto cvetijo na oknih Šaleške doline?

Simon brez pomisleka odgovarja: »Orhideje. Slednje so skoraj izpodrinile cvetlice naših babic. So lepe, odporne, nezahtevne in zelo dobro cvetijo. Med lončnicami, ki jih krasijo naše okenske police, so gotovo najbolj pogoste.«

Lonček je dolgoročna naložba. Izbor naj bo premišljen. vedno pokrito s plastjo vode, ki pa naj ne sega do roba lončka, kajti ta voda je namenjena povečevanju vlage v okolju rastline. »Okrasni lonček naj bo tak, ki sodi v našo arhitekturno ureditev. Mora se skladati z opremo, materiali in barvo prostora. Naj bo torej dolgoročna, skrbna naložba. Po navadi ga imamo v prostoru leto, morda več let. Torej izbira lonca naj bo skrbno načrtovana, lončnica pa nadgradnja posodi« doda Ogrizek. Kaj pa ko so rastline zaprašene? Nič hudega! Preprosto jih stuširamo. Odnesemo jih pod tuš in jim z vodo (sobne temperature) z listov speremo prah. Lahko pa imamo pripravljeno pršilo, s katerim takoj na mestu osvežimo rastline. Rastline, ki imajo večje liste, pa obrišemo z mokro krpo, pri čemer bodimo seveda zelo previdni, da rastlin ne poškodujemo.

Pazimo na škodljivce!

Za najboljše rezultate in enakomerno osvetlitev je priporočljiva tudi tedenska rotacija rastlin. Večina težav z rastlinami izvira iz dejstva, da so daleč od njihovega okolja in idealnih rastnih pogojev. V notranjih prostorih moramo zato za dobro uspevanje rastlin čim bolj posnemati pogoje, ki vladajo v naravnem okolju. Pozorni moramo biti na škodljivce, ki jih je v zimskem času še posebej veliko. Eden takih škodljivcev so listne uši. Le-te so lahko oranžne, rjave, zelene in bele barve. Znebimo se jih tako, da si pripravimo blago milnico, ki jo nanesemo neposredno na liste in cvetove. Po potrebi postopek čez en teden ponovimo. Z blago milnico se lahko uspešno spopadete tudi z večino drugih škodljivcev. In še en trik, če želite tudi vi imeti lepe in zdrave lončnice: Prezračevanje zemlje. Kako se ga lotimo? Uporabimo

Taščini jeziki so za vzgojo manj zahtevni.

Naš čas, 20. 1. 2022 barve: CMYK, stran 15

20. januarja 2022

za zdravo življenje

Skrbimo za zdravje! Jejmo zelje! Zelje je kulturna rastlina, ki spada v družino kapusnic iz skupine križnic, ki izvirajo iz Sredozemlja in Male Azije. V zimskem času se na naših krožnikih večkrat znajde. Kislo, v juhi, v solati … Zelje štejemo med živila, ki na zdravje zelo dobro vplivajo. Kmetje ga radi pridelujejo tudi na kmetijah v Šaleški dolini. Največ se ga porabi za predelavo v kislo zelje, nekaj pa ga je namenjenega sveži porabi. V številnih državah sta belo in rdeče zelje najpomembnejši vrtnini, takoj za paradižnikom. Čeprav je zelje jesensko zimska zelenjava, moderni način pridelave in skladiščenja omogočajo, da je na razpolago v vseh letnih časih. Ima zelo malo kalorij

Če je bila ena izmed vaši novoletnih zaobljub hujšanje, potem je uživanje zelja gotovo prava izbira. Zelje je uvrščeno med vrtnine z najnižjo energijsko vrednostjo. 100 gramov surovega zelja vsebuje le 26 kilokalorij a tudi veliko vitaminov skupine B, beta karotena kalcija, folne kisline, kalija, vitamina C in E. Sploh kislo zelje, ki je v zimskem času že od nekdaj najcenejši vir vitaminov, predvsem vitamina C. Vlaknine v kislem zelju, ki jih je celo več kot v svežem, pospešujejo izločanje nerabnih snovi v telesu. Kislega zelja pred uporabo ne perite, ker tako izperete in odstranite veliko hranilnih snovi. Številne raziskave so pokazale, da so zelje in druge križnice zaščitna živila. So namreč kakovosten vir vitaminov, rudnin, prehranskih vlaknin in drugih koristnih snovi. Ljudje, ki pojedo veliko zelja, pa naj bi tudi manj zbolevali za rakom. Jemo ga lahko sveže kuhanega ali in nakvašenega skozi vse leto.

Ljudje, ki pojedo veliko zelja, naj bi manj zbolevali za rakom.

Ste vedeli da, zelje simbolizira dobiček, korist, dobro stanje, hkrati je znak trmoglavosti in trdoglavosti.

V zvezi z zeljem poznamo veliko ljudskih napotkov in prepovedi, glede časa sajenja, rezanja … Tako ga na kmetih na primer nikoli ne režejo, kadar pečejo kruh. V ljudski medicini lajša številne tegobe

Nikakor ne smemo prezirati uradne medicine in strokovnega zdravniškega mnenja, a do neke mere lahko zaupamo tudi ljudski medicini in modrostim, ki se prenašajo že stoletja. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj zanimivih receptov, ki bodo vašo bolezen pozdravili ali pa olajšali njene simptome. Preizkusite jih!

•

Šumenje v ušesih

Vam šumi v ušesih? Semena gorčice (20 g) zmeljite v prah in dobro premešajte s pretlačenimi figami (200 g). Kašo nato nanesite na košček vate in vstavite kot oblogo v uho.

•

Črevesni paraziti

Pri obolenjih, kot so gliste pri otrocih in drugi črevesni paraziti, uživajte žlico soka svežega zelja na vsaki dve uri. Dobro je, da redno uživate tudi solato, pripravljeno iz kislega zelja, česna in olivnega olja, dvakrat dnevno.

•

Naglušnost

Pred spanjem namočite kosem vate v zelnico in jo vstavite v uho. Pustite delovati čez noč, zjutraj pa kosem vate odstranite. Ponavljajte, dokler se sluh ne izboljša.

Mnogi zelje kisajo kar doma, v steklenih kozarcih.

•

Alergije in ugrizi

•

Pomoč pri tuberkulozi

Alergijske reakcije na koži lahko ublažite tako, da na prizadeto mesto položite list kislega zelja ali pa mesto večkrat dnevno namažete z zelnico. Kislo zelje je odlična pomoč tudi pri pikih komarjev, čebel in os.

Kadar nastopijo resnejši simptomi tuberkuloze, lajšajte simptome z zelnico, ki ste ji dodali mleta semena lanu in kumine, vsakega po eno čajno žličko na deciliter zelnice. Pripravek uživajte 14 dni, vsaki dve uri po eno žlico. Zelnica ne sme biti preslana, sicer jo razredčite z vodo.

100g zelja ima le 26 kalorij. •

Juha proti utrujenosti

Popražite nekaj moke na olju, da porumeni. Nato odstavite z ognja, dodajte mleto papriko in zelnico. Mešanico dobro premešajte in pazite, da ne nastanejo grudice. Vrnite na ogenj in zavrite. Nato dodajte rezance in začinite po želji.

Iz svežega zelja pripravimo juho in se ognemo utrujenosti.

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 16

ŠPORT

20. januarja 2022

Rudar priprave začel s spremenjeno trenersko ekipo Njihova glavna ambicija še naprej vrnitev med najboljše Nogometaši Rudarja so se na še delno zamrznjenem igrišču z umetno travo v ponedeljek začeli pripravljati na drugi del prvenstva. Na uvodnem treningu se je zbralo blizu trideset igralcev. Prišli so vsi razen njihovega najboljšega strelca, Američana Briana Soursa Saramaga, ki se jim je pridružil naslednji dan. Med njimi ni več Tea Jukića in Ronalda Lombaya, s katerima so se razšli in jima seveda vljudnostno zaželeli uspešno nadaljevanje nogometne poti v novem okolju. Na uvodnem treningu so se jim pridružili štirje novi igralci, eden iz Amerike in eden Nizozemske, in si skušali pridobiti naklonjenost trenerja. V naslednjih dneh in tednih je pričakovati še kakšen nov obraz, najbrž pa tudi še kakšno slovo. V vodstvu kluba so zadovoljni, da je moštvo jesen, ki pa so jo začeli kar s tremi porazi, končalo v zgornji polovici lestvice. Drugi del bodo začeli s sedmega

Zef Joseph Kabashi, Almir Husić

mesta. Od precej pomlajenega moštva, ki je igralo po sistemu toplo – hladno, so po 18. krogu vsekakor pričakovali kakšno točko več in kakšen poraz manj, kot poudarja direktor kluba Dajan Pavlović. Osemkrat so zmagali, enkrat več izgubili, enkrat pa igrali neodločeno. Njihov zaostanek zlasti za prvo Gorico in drugim Triglavom je precejšen. Vodilni Primorci imajo kar enaindvajset točk več od njih, Gorenjci pa šestnajst. Slabši del je bila obramba, ki je bila po prejetih golih (trideset) med najslabšimi v ligi, napad pa, zanimivo, celo med najboljšimi. Nasprotnikovo mrežo so zatresli kar dvaintridesetkrat. Učinkovi-

tejši so bili le nogometaši prve Gorice (33) in drugega Triglava (34) ter četrte Nafte (40). Lendavčani imajo še preloženo tekmo z Dobom. »Pričakujemo, da bo drugi del boljši, in seveda si ne moremo privoščiti toliko porazov; zlasti ne na svojem igrišču. Ob tako slabi igri v obrambi tudi vratarji niso mogli delati čudežev. Upamo, da bomo sezono končali čim bliže vrhu lestvice. Seveda pa se želimo čim prej vrniti med naša najboljša moštva,« poudarja Pavlović. 'Samo' sedmo mesto po prvem delu je gotovo vplivalo tudi na to, da so se odločili za spremembe v strokovnem vodstvu kluba. Od prejšnje trenerske ekipe je ostal

Med sezono se posveča pretežno smučarskim skokom Ritem treningov in tekem je med sezono precej naporen – Vsak skakalec ima skakalnico, ki mu bolj leži oziroma na njej raje skače Smučarski skakalec Aljaž Osterc je član Smučarsko skakalnega kluba Velenje in član B ekipe slovenske državne reprezentance. Večinoma nastopa na tekmah celinskega in FIS pokala, njegova želja pa so nastopi na tekmah svetovnega pokala.

Med sezono se osredotoča predvsem na smučarske skoke

novoletnih praznikov smo lahko skakalci, tisti, ki se nismo udeležili novoletne skakalne turneje, malo počivali. Zdaj smo se že vrnili v proces tekem in treningov, ki pa v tem času niso tako naporni in zahtevni. Potekajo enkrat dnevno, saj je intenzivnost tekmovanj velika, zato se težavnost treningov zniža. Najtežje je meseca maja, ko pričenjamo s treningi za novo sezono,« pripoveduje Osterc, ki ga do konca sezone čaka še precej tekem.

Kmalu po novem letu sem se z njim srečala na Visti v Velenju, kjer si je ogledoval tekaško stezo, in ga povprašala, ali si lahko po skakalOd katere tekme nem treningu privošči tudi smučarski skakalec sproščanje s smučarskim največ pričakuje? tekom. »Oglasil sem se, da »Vsak skakalec ima skakalnispoznam to zimsko čudo na co, ki mu bolj leži oziroma na obrobju mesta. Tudi zato, ker njej raje skače. Osebno največ je tek na smučeh po svoje pričakujem od zadnje tekme združljiv s smučarskimi skosvetovnega pokala v Planici. ki, vendar ne v tekmovalnem Upam, da bo kakšna tekma smislu in v času treninga, saj za svetovni pokal že kaj prej, gre za povsem druge mišice,« načeloma pa so smučarski odgovori Osterc, ki se med skoki v Planici za smučarske sezono seveda pretežno osreskakalce vrhunec sezone. Vedotoča na smučarske skoke. Aljaž Osterc: »Moja velika želja je preboj liko treningov opravim tudi Izpusti tudi smučanje, čeprav v A reprezentanco.« z glavnim trenerjem B repretudi to rad počne, a se tovrzentance Igorjem Medvedom. stnim užitkom na snegu prepusti po koncu sezone. Moram pohvaliti delo ekipe, ki je vrhunska, dobro Tudi sicer se v času priprav na sezono in med sezo- se razumemo in upam, da se prebijemo naprej.« no posveča predvsem treningu skakalnega športa, Čeprav je Osterc za zdaj še član B ekipe slovenske ostalih športov pa se loti bolj poredko. »Ni veliko državne reprezentance, se lahko pohvali s številničasa, saj je ritem treningov in tekem med sezono mi uspehi – z 2. mestom na mladinskem svetovnem prvenstvu v Park Cityju leta 2017, 2018/19 precej naporen.« pa s tretjim mestom na mladinskem svetovnem Med božično-novoletnimi prazniki je prvenstvu v Lahtiju. Leta 2016 je dosegel drugo bil čas tudi za počitek in tretje mesto na dveh tekmah v Engelbergu, lahV zimski sezoni smučarski skakalci veliko časa ko pa se pohvali tudi s stopničkami na članskem preživijo tudi na treningih v Planici, kjer zimska državnem prvenstvu pri sedemnajstih letih. Dvaidila še traja, sicer pa so zanje zahtevni predvsem indvajsetletnemu smučarskemu skakalcu želimo vikendi, saj se takrat odvijajo številne tekme. To veliko uspehov ter uspešno izvedenih treningov niso le tekme celinskega in FIS pokala, temveč tudi in tekem. 🔲 Jasmina Škarja pokalne in državne tekme. Je bilo vmes kaj časa za počitek in praznični oddih? »V času božično

le Američan Zef Joseph Kabashi. To je bilo tudi pričakovati, saj Milan Matko, ki so ga pripeljali za vodjo trenerjev, ni imel ustrezne izobrazbe oziroma tako imenovane UEFA PRO licence za vodenje drugoligaškega moštva. Strokovno vodstvo pa so

Kegljanje Zmaga na gostovanju Šoštanjčani so v 10. krogu gostovali v Ceršaku in preprečljivo premagali drugo domačo ekipo. Igra prvega para je pokazala, da tekmovalci po zimskem premoru še niso v pravi formi. Tako je moral šoštanjski strateg že po 60 lučajih napraviti menjavo, ki pa tudi ni bila dovolj dobro pripravljena. Po prvi igri sta si ekipi razdelili točki, prednost v kegljih pa je bila na strani

okrepili z Almirjem Hukićem. Ta 40-letnik je izkušnje nabiral pri mladih selekcijah v Bosni in Hercegovini, bil pa je tudi menedžer v Kuvajtu. Trener vratarjev ostaja Nemanja Jozić, fizioterapevt pa Vid Vauh. Večino priprav bodo opravili doma, kjer imajo

domačih. Gostje so zaostajali za 35 kegljev. Ko so na steze stopili tekmovalci drugega para, je igra Šoštanjčanov postala bolj napadalna, natančnejša. Tekmovalca sta s svojimi natančnimi lučaji zadevala tako na polno kot na čiščenje. Razlika v kegljih se je hitro manjšala in po zadnjih lučajih sta imela prednost 56 kegljev. Naloga zadnjega para pri rezultatu 3 : 1 je bila, da osvojita vsaj eno točko in obdržita prednost v kegljih. Svojo nalogo sta opravila z odliko, osvojila točko in obdržala 18 kegljev razlike. Zmaga Šoštanjčanov s 6 : 2 je bila zaslužena, kar so priznali tudi domači tekmovalci.

dobre pogoje, morda pa se bodo vmes za kratek čas preselili v kakšen toplejši kraj. Tako kot njihovi voditelji si tudi vodstvo kluba želi, da bi v Velenju znova spremljali nogometno igro na najvišji ravni. Najbrž je ta želja zanje v aktualni sezoni neuresničljiva, ker je pač njihov zaostanek za vodilnima moštvoma prevelik. Gotovo pa bodo v naslednji odločno naskakovali prvo ligo. Ob želji, da bi spomladi nabrali čim več točk, bo glavna skrb namenjena tudi zdravju igralcev. »Upamo, da ne bomo imeli težav z virusnimi obolenji. Upoštevamo vse ukrepe. Igralce smo testirali in trenutno so vsi zdravi. Ob tem pa si želimo, da bi nas obšle tudi poškodbe, da bi jih bilo čim manj.« 🔲

Stane Vovk

Na lestvici Šoštanjčani ostajajo na 6. mestu z 10 točkami. Vodi ekipa Lokomotive s 16 točkami, točko manj ima Dravograd. V 11. krogu bo šaleško-koroški derbi. Na šoštanjskih stezah se bodo pomerili domača ekipa in gostje iz Slovenj Gradca. 🔲 T. F.

Kegljanje, 2. liga – vzhod – 10. krog Ceršak 2 : Šoštanj 2 : 6 (3116 : 3134) Šoštanj: Fidej – 239 – Kompari – 233 – 471 (0), Jug – 547 (1), Hasičič – 548 (1), Sečki – 578 (1), Pintarič – 491 (1), Petrovič – 499 (0).

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 17

Smučanje spada med dražje športe. Ko potegneš črto, ugotoviš, da spust po zasneženi strmini rahlo stanjša družinski žep. Treba je kupiti smuči, čelado, smučarske hlače in jakno, smučarske čevlje in ostalo opremo. Potem so tu še smučarske karte in namestitev, še posebej v primerih, če se na smučanje odpravimo v času dopusta ali počitnic. Pomemben je tudi servis smuči, ki prispeva k varni vožnji. No, s takšnimi skrbmi se velenjskim staršem ni treba ukvarjati. V Velenju letos namreč že 16. leto poteka edinstven projekt Naučimo se smučati, ki ga Športna zveza Velenje organizira za vse 5. razrede osnovnih šol.

Edinstveni projekt za petošolce velenjskih osnovnih šol Naučimo se smučati je edini projekt v Sloveniji, ki otrokom omogoča brezplačno petdnevno smučanje

Projekt Naučimo se smučati

Projekt poteka na Golteh, njegov namen pa je otroke 5. na izkušenih učiteljev z užitkom razredov osnovnih šol naučiti prenaša svoje znanje na otroke. smučanja in varnosti na smuči- Največja nagrada so veseli in zašču. Gre za edinstven tovrstni dovoljni otroci. Otroci začnejo projekt v Sloveniji, ki vključu- smučati prvi ponedeljek v januarju, projekt pa se je šole v Mestni zaključi nekje sreobčini Velenje, V Velenju že občinah Šoštanj, di marca (v času 16. leto poteka zimskih počitnic Šmartno ob Paedinstven ki, Mozirje ter ga ni). »Povod za projekt Nazarje. Finannastanek projekcira ga Mestna ta Naučimo se Naučimo se občina Velenje, smučati sta bila smučati, ki nekaj prispeva takratni direktor ga Športna tudi Fundacija smučišča Golte zveza Velenje za šport. Gre za Ernest Kovač in projekt, ki je za nekdanji ravnaorganizira za otroke in starše telj Osnovne šovse 5. razrede brezplačen; za le Nazarje Jože osnovnih šol. učenje in spremKavtičnik, ki sta stvo poskrbijo nase dogovorila za mreč učitelji, za prevoze občine možnost s sponzorji financirain pokrovitelji. nega brezplačnega petdnevnega Tudi smučarsko opremo si smučanja za otroke. Še danes lahko otroci izposodijo brez- je to edinstven projekt v Sloveplačno. Otroci se en teden vsak niji,« pripoveduje koordinator dan vozijo na Golte, kjer skupi- projekta David De Costa. Tečaj

Nevenka Brešar

❱

Rod jezerski zmaj Velenje že več kot 50 let vzgaja samostojne, angažirane, odgovorne in solidarne posameznike. So največja mladinska organizacija v Velenju in tudi eno najštevilčnejših taborniških društev v Sloveniji. Njihov program temelji na aktivnostih v naravi, kjer mladi v majhnih skupinah skozi delo pridobivajo znanje in izkušnje. Osnovna taborniška enota je vod – skupina od 5 do 10 otrok iste starosti, ki jih vodi starejši vodnik. Vod se med letom sestaja enkrat tedensko, poleg tega pa se udeležuje tudi raznih tekmovanj in akcij. Vrhunec taborniškega leta je taborjenje – 10 dni v naravi, ko se taborniki preizkusijo in dokončno usvojijo znanje, ki so ga pridobivali skozi leto.

Zala Koprivc, Brina Vovk in razredničarka Renata Stopar

poteka od ponedeljka do petka. »Zjutraj pridejo otroci v šolo, kjer jih pričaka avtobus. Nato gredo z avtobusom na Golte. Nekateri otroci imajo svojo opremo, drugim pa jo priskrbimo mi. Imamo namreč kar nekaj opreme, ki smo jo dokupili v vseh letih izvedbe projekta, da si jo lahko otroci brezplačno izposodijo.«

Udeleženci so povedali

David De Costa, vodja projekta Naučimo se smučati: »Treba je poudariti, da je to edinstven projekt v Sloveniji, primer dobre prakse. Nikjer v Sloveniji ni takšnega projekta, kot ga imamo mi. S tem omogočamo tudi predhodno znanje smučanja eno leto pred zimsko šolo v naravi, ki poteka v 6. razredu

osnovne šole. To je tudi naložba v prihodnost – če otroke naučiš smučati, jih bo 10 odstotkov gotovo šlo ponovno smučat, če pa otroci ne znajo smučati, bo kasneje mladostnika težko pripraviti, da stopi na smuči.« Zala Koprivc, OŠ Gorica: »Smučanje na Golteh mi je bilo super. Učili smo se, kako se delajo ovinki s smučmi, kako se ustaviš. Bilo je fajn, ker smo imeli vse brezplačno, tudi smuči, pancerje, čelado. Sama sem imela izposojeno opremo.« Brina Vovk, OŠ Gorica: »Jaz sem smučala že prej, tisti, ki so prvič stali na smučkah, pa so po petih dneh postali pravi mojstri. Učitelji so bili zelo prijazni! Vsak dan smo startali ob 7.30. Smučali smo približno tri ure in pol. Imeli smo malico in kosilo. Bili smo razdeljeni v pet skupin, glede na naše smučarsko znanje. Šli smo na strmine, ki so

Taborniki se predstavijo Mladinski svet Velenje predstavlja organizacije, ki delujejo pod njegovim okriljem – Največja je Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje

Tekmovali, iskali zmajčka, taborili

Leto 2021 je bilo kljub izzivom, ki nam jih je nastavil virus, uspešno. Spomladi smo ponovno organizirali orientacijsko tekmovanje ŠTPM in udeležilo se ga je rekordno število ekip iz cele Slovenije. Odkar nas je zajela epidemija, se taborniška tekmovanja niso izvajala, in ponosni smo, da smo s ŠTPM prebili led. Tudi za mlajše tabornike smo izvedli tradicionalno akcijo Iskanje zmajčka, ampak v prilagojeni obliki: otroci so se s svojimi starši podali na taborniško dogodivščino, prepleteno z izzivi in nalogami. Po enem letu premora

ŠPORT, REKREACIJA

20. januarja 2022

V prvi izmeni taborjenja v Ribnem nas je obiskal tudi župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Takole se letošnjega taborjenja spominja eden od popotnikov: »Letošnja PP izmena se je začela z enim boljših bivakov, kar sem jih doživel. Z ostalimi udeleženci (bilo nas je okrog 30) smo bili razdeljeni v naključne petčlanske skupine. Prejeli smo štiri preprosta navodila: osvojite Babji zob (1128 m), preživite noč v gozdu, doživite sončni vzhod na Ojstrici (610 m) in se v tabor vrnite do 11.00. Sprva smo bili malo izgubljeni: kje dobimo opremo, kaj bomo jedli, kje sploh je Babji zob, kdaj bo sončni vzhod oziroma

kdaj naj se zbudimo, da ga ne zamudimo? Ampak nismo dolgo tuhtali – vsi smo že preživeli nekaj GG bivakov, in takoj ko smo malo napeli sive celice, so se nam odgovori pravzaprav zdeli povsem očitni. Najbolj ponosni smo bili na genialno idejo: če se na Ojstrico povzpnemo že zvečer, se lahko zjutraj prebudimo naravnost v prve sončne žarke. Izvrstno! Med potjo smo brenkali na ukulele in obujali spomine na taborjenje. Nekaj članov svoje ekipe prej nisem poznal, ampak še pred večerom smo bili dobri prijatelji.

Za večerjo smo si privoščili klasiko: špagete s tuno, za zajtrk pa ikonični taborniški duet: evrokrem in pašteta. Mimogrede smo tudi ugotovili, da čez leto paštete sploh ne maramo preveč, na taborjenju pa nekako postane nepogrešljiv del doživetja. No, v glavnem, izpolnili smo vse štiri naloge in se vrnili v tabor. Sledili so še štirje dnevi izmene, ampak mislim, da mi bo najbolj v spominu ostal ravno ta dan hoje od Babjega zoba do Ojstrice ter sončni vzhod iz spalke. Nepozabno!«

bile primerne našemu znanju. Renata Stopar, OŠ Gorica: »Ta projekt obstaja res že vrsto let in moram reči, da je ena najboljših izkušenj, ki jo otroci lahko doživijo, sploh tisti, ki prvič stopijo na smuči. Res sem hvaležna učiteljem, Mestni občini Velenje in Športni zvezi, da lahko otroci preživljajo tako čudovite sončne dni na zasneženih strminah. Naši otroci dobijo res najlepše, kar lahko.« Nevenka Brešar, koordinatorka projekta Naučimo se smučati, OŠ Gorica: »Projekt Naučimo se smučati poteka v 5. razredu, vključeni so učenci petih razredov Mestne občine Velenje. Zelo pomembno je, da je brezplačen. Pri projektu sodelujejo Mestna občina Velenje, Športna zveza in Smučarski klub. Še posebej bi pohvalila učitelje smučanja športne

❱

Največja nagrada so veseli in zadovoljni otroci.

šole De Costa. Namen projekta je, da se učenci naučijo osnove smučanja, tisti z že nekaj znanja pa nadgradijo to znanje in obnovijo že naučeno. Zelo pomemben je tudi poudarek na varnosti na smučišču in pravila obnašanja. Učiteljice lahko rečemo, da je nagrada za vse nas, da ko se peljemo domov, vidimo srečne in nasmejane obraze otrok in dejstvo, da si otroci želijo ponovno na smuči. Zelo si želim, da bi navdušili tudi starše ter bi otroke še večkrat peljali na Golte. Projekt je odlično organiziran, vse pohvale! 🔲

Lara Oprešnik

smo se poleti tudi vrnili v našo pravljico – Kajuhov tabor v Ribnem pri Bledu, kjer smo izvedli dve izmeni taborjenj. Vzporedno smo izvedli še izmeno v Mirtovičih ob Kolpi, kjer je taborila četa Vzhajajočega sonca (OŠ MPT). Skupaj se je taborjenj RJZ udeležilo okrog 300 otrok, kar je primerljivo z udeležbo prejšnjih let. Četudi je bilo izvajanje aktivnosti skozi leto oteženo in je obisk tabornikov upadel, se zanimanje za taborjenje ni prav nič zmanjšalo. Jeseni pa se lahko pohvalimo z udeležbo na dveh tekmovanjih – TOTeM (taborniško odbojkarsko tekmovanje na mivki) in ROT (Republiško orientacijsko tekmovanje). Slednje, ki je najprestižnejše tovrstno tekmovanje, je letos potekalo v Ljubljani, in jezerski zmaji smo se na stopničke uvrstili v kar treh kategorijah. Naše popotnice so osvojile celo prvo mesto!

Kaj počnemo letos?

V letošnjem letu se trudimo aktivnosti izvajati kolikor se da nemoteno. Taborniki za zdaj na večini šol potekajo v živo. Nekatere večje akcije, kot so zimovanja, smo morali prestaviti na pomlad, ko upamo, da bo stanje boljše. Z novim letom začenjamo s pripravami na taborjenje v Ribnem, prijave bomo odprli februarja. 🔲

Uršika Holešek, RJZ

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 18

KRONIKA

Gasilci so steber sistema zaščite in reševanja

Tako kot že tudi v številnih drugih občinah po Sloveniji so tudi v šoštanjski občini pristopili k projektu Prvi posredovalci projektne ekipe ZD Velenje, ki je bil v Občini Šoštanj vzpostavljen 1. januarja 2022. Gre za skupni projekt prvih posredovalcev v vseh treh občinah Šaleške doline – v MO Velenje ter občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki. Že na začetku je bil projekt zastavljen tako, da se vanj vključijo najprej gasilci, ki so kot steber sistema zaščite in reševanja že v osnovi organizacijsko najbolj optimizirani. »Res, da je do vzpostavitve tega sistema trajalo kar nekaj časa, je pa tudi res, da je bilo treba tudi veliko postoriti. V prvi vrsti je bilo treba preveriti samo zainteresiranost prostovoljnih gasilcev, jih nato ustrezno usposobiti, opremiti, urediti vso potrebno dokumentacijo ...« v uvodu pojasni poveljnik občinskega poveljstva Občine Šoštanj Boris Goličnik.

Prvi posredovalci so se udeležili osnovnih in obnovitvenih usposabljanj

Čeprav se je vse skupaj precej zavleklo tudi zaradi epidemije, jih v občini Šoštanj veseli, da so meseca novembra 2021 podpisali ustrezen dogovor o aktiviranju, usposabljanju in financiranju prvih posredovalcev za območje občine Šoštanj in s 1. januarjem 2022 tudi uradno začeli njegovo izvajanje. »Velik prispevek pri projektu ima mag. Janez Kramar, vodja Reševalne postaje UKC Ljubljana, ki je kot domačin s svojo ekipo poskrbel za brezplačno usposabljanje in se zave-

20. januarja 2022

Zahvala gre tudi prostovoljnim gasilkam in gasilcem, ki so z veliko srčnosti in požrtvovalnosti pripravljeni delovati ter pomagati tudi kot prvi posredovalci – Odzivi ljudi so zelo pozitivni

Kako vzpostaviti stik s posredovalci? Gasilska društva so pripravljena priskočiti na pomoč, kadar jih občani potrebujejo. Še vedno velja pravilo, da je klic na 112 (regijski center za obveščanje) osnova za najhitrejšo in najbolj ustrezno pomoč. Preko ReCO bodo na zahtevo odgovorne osebe NMP aktivirani tudi prvi posredovalci. Tudi v primeru kakršnekoli nesreče pokličite 112. Boris Goličnik:

zal k temu, da bo tudi v prihodnje skrbel za osnovna in obnovitvena usposabljanja v skladu s Pravilnikom o službi nujne medicinske pomoči. Seveda gre zahvala tudi vodstvu Občine Šoštanj za nabavo ustrezne opreme, predvsem pa vsem prostovoljnim gasilkam in gasilcem, ki so z veliko srčnosti in požrtvovalnosti pripravljeni delovati ter pomagati tudi kot prvi posredovalci.«

V začetni fazi so usposobili in ustrezno opremili kar 68 prvih posredovalcev

Namen sistema Prvi posredovalec je izboljšati preživetje

oseb z nenadnim srčnim zastojem in tudi nekaterimi drugimi življenjsko ogrožajočimi stanji, še posebej na bolj oddaljenih lokacijah, kjer je dostopni čas ekipe nujne medicinske pomoči daljši. Pomembno je, da prvi posredovalci pridejo do bolnika še pred prihodom ekipe nujne medicinske pomoči ali drugih reševalnih služb in prvi nudijo pravilno pomoč oz. takoj začnejo temeljne postopke oživljanja z uporabo avtomatskega defibrilatorja (AED). To je pomembno tako za samo preživetje kot tudi za kakovostno življenje ponesrečenca po preživetju. Kdo so posredovalci in kakšen je od-

ziv ljudi? »Prvi posredovalci so posamezniki, gasilke in gasilci, ki so ustrezno usposobljeni ter opremljeni za nudenje temeljnih postopkov oživljanja. V začetni fazi smo v naši občini usposobili in ustrezno opremili kar 68 prvih posredovalcev, gasilk in gasilcev iz vseh štirih gasilskih društev, ki delujejo v naši občini: PGD Šoštanj – mesto (20), PGD Topolšica (15), PGD Gaberke (20) in PGD Lokovica (13). Odzivi ljudi so vsekakor zelo pozitivni, lahko pa povem, da je za nami tudi že prvo aktiviranje in uspešno posredovanje,« razloži Goličnik.

Katera znanja so potrebna, kako so potekala izobraževanja?

»Sam sem se ves čas aktivno zavzemal za samo vzpostavitev projekta, katerega osnova je seveda ustrezno usposabljanje, skladno s programom usposabljanja za prve posredovalce, ki je sestavni del Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči. Sam program zajema osnovno izobraževanje, ki je sestavljeno iz teoretičnega dela, praktičnega dela, izpita ter vsakoletnega obnovitvenega usposabljanja. Vsebinsko se izobraževanje nanaša na ukrepe za ohranitev življenja (nenadna stanja in bolezni, temeljni po-

POLICIJSKA kronika Madžarski voznik s skoraj dvemi promili alkohola v krvi Celje, 11. januarja – Nekaj čez 17. uro je celjski občan policiste obvestil o vozniku tovornega vozila s priklopnikom, ki je na območju Vranskega vozil zelo negotovo in ogrožal ostale udeležence prometa. Policisti prometne policije so ga ob 17.15 pred izvozom Trojane ustavili in s preizkusom alkoholiziranosti ugotovili 0,96 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka oziroma nekaj manj kot dva promila alkohola v krvi. Voznika so pridržali in ga v sredo zjutraj privedli na Okrajno sodišče v Celju, kjer mu je sodnica izrekla globo v višini 1.200 evrov, stransko sankcijo 18 kazenskih točk in prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na območju Slovenije za dobo enega leta. Policisti se zahvaljujejo vozniku, ki jih je obvestil, saj so lahko voznika hitro izločili iz prometa ter s tem preprečili morebitne hude posledice njegove neodgovorne vožnje.

Voznik zapeljal na nasprotno stran Slovenj Gradec, 12. januarja – Policisti so v jutranjih urah obravnavali prometno nesrečo, v kateri se je lažje poškodoval voznik osebnega vozila, ki je zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v vozilo, katerega voznik je pravilno pripeljal nasproti.

Iz bankomata ukradel 150 pozabljenih evrov Velenje, 12. januarja – V sredo so policisti obravnavali kaznivo dejanje za-

tajitve. Oškodovanka je opravila dvig denarja v vrednosti 150 evrov na bankomatu na Kidričevi cesti. Po dvigu je denar pozabila. Neznani storilec je pozabljeni denar ukradel. Za storilcem še poizvedujejo.

Pacientka se je vedla nedostojno Velenje, 12. januarja – Policisti so bili iz ambulante ZD Velenje obveščeni, da pacientka pred vrati ambulante vpije in razbija po vratih. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je v ambulanto prišla brez zaščitne maske. Na opozorila zdravstvenega osebja se ni odzvala, hkrati se je nedostojno vedla do zdravstvenega osebja. Kasneje je bila izsledena na parkirnem prostoru pred zdravstvenim domom. Izdan ji bo plačilni nalog po Zakonu o varstvu javnega reda in miru.

Trčil v tri vozila Mozirje, 13. januarja – Okoli 15. ure so policisti posredovali pri prometni nesreči z lažjimi telesnimi poškodbami. Voznik osebnega vozila je zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji trčil v tri vozila, ki so vozila pred njim. Pri tem se je sopotnik v povzročiteljevem vozilu lažje telesno poškodoval.

Vozil pod vplivom alkohola Mozirje, 13. januarja – Mozirski policisti so imeli v četrtek v večernih urah v postopku voznika osebnega vozila, za katerega je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,64 mg/l miligramov alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika bodo podali obdolžilni predlog.

bo ugotovljeno, da gre za prepovedano drogo, bodo za posedovalca uvedli hitri postopek z odločbo o prekršku.

Šoštanj, 13. januarja – Velenjski policisti so obravnavali manjši požar v Lukovici pri Šoštanju. Do požara je prišlo zaradi nepravilnega ravnanja občana, ki je na leseni balkon postavil pločevinasto posodo s pepelom. Zaradi tlenja je nastal ogenj, ki je zanetil leseno ograjo balkona. Požar so pogasili gasilci, nastala je manjša materialna škoda.

Otrok metal petarde

Velenje, 14. januarja – Policisti so prejeli obvestilo o spletni goljufiji, ko je občanka preko spleta najela kredit v višini 8.000 evrov. Tovrstna kazniva dejanja so stalnica pri obravnavi kaznivih dejanj na Policiji, zato je potrebna pozornost najemojemalcev, da se odločajo za najeme kreditov le pri preverjenih ustanovah.

Grozil je znancu Velenje, 14. januarja – V petek popoldne so policisti obravnavali kaznivo dejanje groženj. Občan je znancu izrekel resne grožnje, kar je oškodovanec tudi posnel z mobilnim telefonom. Po zbranih obvestilih bodo policisti zanj podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje Groženj.

Posedoval je prepovedano drogo Velenje, 14. januarja – V petkovih dopoldanskih urah so velenjski policisti na Kidričevi cesti zasegli vršiček zeleno rjave rastline ter jo poslali na analizo. Če

Odzivni čas prvih posredovalcev bo odvisen od primera do primera

Občina Šoštanj je v preteklosti nabavila kar nekaj opreme, tako za gasilska društva kot za posamezne krajevne skupnosti, z njimi pa so opremljena tudi vsa večja podjetja v občini Šoštanj. »Trenutno imamo na območju naše občine 18 AED pripomočkov. Tudi za letos so v proračunu planirana sredstva za dva AED aparata, eden za OŠ Karla Destovnika Kajuha Šoštanj in eden za Športno dvorano Šoštanj. Vsako gasilsko društvo ima poleg AED tudi nahrbtnik s širšim naborom opreme za prve posredovalce, prav tako pa je vsak prvi posredovalec dobil brezrokavnik, s katerim se identificira, ter torbo z osnovno opremo, ki je potrebna za nudenje prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Odzivni čas prvih posredovalcev bo vsekakor odvisen od primera do primera, zagotovo pa bo mnogokrat hitrejši od reševalcev NMP, kar močno vpliva na uspešnost preživetja in kasnejšega zdravljenja bolnika oz. ponesrečenca,« je prepričan Goličnik. 🔲

Jasmina Škarja

Pasji park v Velenju bo

Požar v Lukovici pri Šoštanju

Spletna goljufija v višini 8.000 evrov

stopki oživljanja, delovanje in uporaba AED, uporaba pripomočkov za umetno dihanje, tujki v dihalih, krvavitve …),« našteva poveljnik občinskega poveljstva Boris Goličnik, ki je zadovoljen, da so bila izobraževanja zelo zanimiva, poučna, predvsem pa, da so minila v duhu tovarištva in prijateljstva, ki gasilce tudi sicer spremlja vseskozi.

Velenje, 14. januarja – Policisti so prejeli obvestilo občana in posredovali na igrišču v Šaleku. Tam je eden izmed otrok uporabljal pirotehniko. Petarde so policisti zasegli, obvestili so tudi njegove starše ter Center za socialno delo.

Izsiljeval je prednost Velenje, 15. januarja – V soboto popoldne so policisti obravnavali prometno nesrečo v Črnovi. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti. Telesnih poškodb ni utrpel nihče. Kršiteljici je bil izdan plačilni nalog.

Vlomil je v prostore Centra za brezdomce Velenje, 16. januarja – Neznani storilec je vlomil v pomožne prostore Centra za brezdomce. Ukradel je nekaj oblačil in hrane.

Kolesar v napačno smer Velenje, 16. januarja – V nedeljo so policisti obravnavali prometno nesrečo na križišču Goriške in Šaleške ceste. Do nesreče je prišlo zaradi nepravilne strani in smeri vožnje kolesarja, ki je trčil v vozilo in padel po vozišču. Utrpel je lažje telesne poškodbe. Izdan mu bo plačilni nalog.

Velenje – V Velenju so na delovnem srečanju razmišljali tudi o pasjem oz. senzoričnem parku za pse. Na Mestni občini so namreč ugotovili, da si lastniki psov takšnega parka želijo. Po podatkih centralnega registra je namreč v občini kar 1.585 psov, na občini pa na osnovi teh podatkov ocenjujejo, da jih je celo okrog 3.000. Lastniki psov si ne želijo prepovedi in ograjevanja prostorov, ki bi psom onemogočali dostop. Tudi župan Peter Dermol podpira prijazne rešitve, ki spodbujajo k pozitivnemu vedenju, čeprav se zaveda, da so v preteklosti naleteli na oviro, saj v lokalni skupnosti primanjkuje strokovnjakov s tega področja. Zato vabijo ljubitelje psov in tiste, ki se ukvarjajo z vadbo v pasji šoli, da se jim pridružijo. »Potrebujemo širšo ekipo, delovno skupino, ki bo poiskala najprimernejšo rešitev. Pregledati moramo primere dobrih praks in ugotoviti, kaj je najbolj primerno za tukajšnje okolje. Možnih lokacij je več, tako v središču kot na obrobju mesta. Ne želimo si namreč pasjega parka, ki bi kasneje sameval,« dodaja župan, ki je prepričan, da bo takšna delovna skupina predlagala najboljšo možno rešitev. 🔲

jš

Iz POLICISTOVE beležke Voznik skiroja doživel epileptični napad Velenje, 13. januarja – V jutranjih urah so policisti na Cesti Simona Blatnika obravnavali prometno nesrečo, pri kateri je voznik električnega skiroja padel po vozišču. Med vožnjo je doživel epileptičen napad in izgubil oblast nad električnim skirojem. Utrpel je lahke telesne poškodbe.

Grozil mu je preko SMS sporočil Velenje, 16. januarja – V popoldanskem času so policisti obravnavali kaznivo dejanje groženj, do katerih je prišlo zaradi dolžniškoupniškega razmerja med znancema. Osumljeni je poslal več sporočil z grozilno vsebino po telefonu, kar je bilo evidentno po prebranih sporočilih in preverjeni telefonski številki. Po zbranih obvestilih bodo zanj podali kazensko ovadbo.

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 19

UTRIP

20. januarja 2022

Prvi pohod krajevne skupnosti Stara vas v letu 2022 Krajni KS Stara vas so se 13. januarja podali na prvi izlet letos. Odločili so se za Lubelo. Krenili so izpred parkirišča doma krajevne skupnosti, kjer sta jih z aperitivom, kot je že običaj, pričakala zakonca Grajžl. Po skupnem fotografiranju so obiskali še slavljenca v krajevni skupnosti Iztoka Ravljena, ki je praznoval svoj okrogli jubilej. »Zapeli smo, nazdravili in mu zaželeli še veliko zdravih let,« je povedala predsednica krajevne skupnosti Mira Tepej. Pot so nadaljevali mimo škalskega pokopališča, naprej po Jurčkovi poti, kjer so imeli postanek za kavico in pecivo. Na Lubeli so si privoščili še malico iz nahrbtnika in se po

od 21. 1. do 27. 1. - 21. januarja 1917 se je v Pulju rodil pesnik, pripovednik, akademski kipar in slikar Aladin Lanc. Ljudsko in meščansko šolo je končal v Šoštanju, kjer je nekaj časa živel tudi med in po drugi svetovni vojni. V svojih novelah je v glavnem obujal spomine na svojo mladost v Šoštanju. Umrl je 2. novembra 1990 v Ljubljani; - 21. januarja 1990 je v prostorih nekdanje velenjske »Stiskarne« potekal 1. festival ekološkega filma Slovenije; - 21. januarja 1996 je na FIS slalomu na Ravnah na Koroškem zmagal Velenjčan David De Costa; - 22. januarja 1967 se je rodil gradbinec dr. Blaž Dolinšek. Obiskoval je osnovno šolo Gustava Šiliha v Velenju, srednjo gradbeno šolo Celje in diplomiral na gradbeni fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je na Tehnični univerzi Karlsruhe v Nemčiji. Od leta 1998 je zaposlen na Gradbenem inštitutu ZRMK, kjer je vodja centra; - 22. januarja 1996 je velenjsko gradbeno podjetje Vegrad na

Oven, 21. 3. – 21. 4.

S spremembo videza boste kljubovali vsemu, kar se dogaja v vas. Želite si začeti znova, zato vam ne bo težko ostriči dolgih las na kratko ali pa jih pobarvati v čisto drugo barvo. Z modernejšimi oblačili bolj živahnih barv pa boste poudarili svojo drzno naravo. Tako boste tudi na zunaj drugim dali vedeti, da niste več tista tiha in mirna oseba, ki so jo poznali. Tudi na drugih življenjskih področjih bo najbolje, da manj razmišljate in bolj delujete. Če so med vami in neko bližnjo osebo ostale kakšne stare zamere, je sedaj pravi čas, da jih razčistite in ponudite vajinemu odnosu drugo priložnost.

Bik, 22. 4. – 20. 5.

Pred prvim letošnjim pohodom so se zbrali in nazdravili uspešnim pohodom letos.

kratkem odmoru napotili domov. Pot jih je vodila mimo Poncerja, Lepačove domačije, pokopališča ter Ribiškega doma. Vreme je bilo čudovito, družba odlična,

travniku pri velenjski pošti začelo z izgradnjo novega nakupovalnega središča; - 24. januarja 1821 se je rodil geograf, duhovnik in pedagog Blaž Kocen. Med oktobrom 1847 in septembrom 1849 je bil kaplan v župniji sv. Mihaela v Družmirju pri Šoštanju. Od leta 1850 do 1870 je poučeval na gimnazijah v Celju, Ljubljani, Gorici in Olomucu na Moravskem. Bil je eden najpomembnejših avtorjev didaktičnih učil za geografijo v 2. pol. 19. stoletja v Avstriji. Za šole je pripravil atlase, stenske in ročne zemljevide, napisal pa je tudi več učbenikov. Umrl je 29. maja 1871; - 24. januarja 1897 se je v Škalah pri Velenju rodil zdravnik in Maistrov borec Adolf Ramšak, ki je leta 1926 kot prvi v Sloveniji opravil transfuzijo krvi. Leta 1927 je postal primarij v bolnišnici v Črni na Koroškem, kjer je do leta 1957 delal kot splošni zdravnik in kirurg. Umrl je 22. januarja 1968; - 25. januarja 1984 so krajani krajevne skupnosti Staro Velenje prvič praznovali svoj krajevni praznik, v spomin na 15 talcev, ki so jih okupatorji 25. januarja 1944 ustrelili na starem sejmišču v Velenju; - 25. januarja 2011 je v Velenju umrl Ladislav Zakošek (tudi Lado). Po končani OŠ je obiskoval gimnazijo v Celju in

pohod enostaven. »Pridite in pridružite se nam tudi ostali. Luštno se imamo,« še doda Tepejeva. 🔲

Sečko Meh v pogovoru z dr. Alešem Črničem (Avtor Lojze Ojsteršek, Arhiv Muzeja Velenje)

Brežicah. Po koncu 2. svetovne vojne je končal gimnazijo v Celju in nato še učiteljišče. V letih 1959–1974 je bil ravnatelj OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje. Na komiteju za družbene dejavnosti na velenjski občini je bil v letih 1974–1982 podpredsednik IS za področje družbenih dejavnosti. Od leta 1982 do upokojitve leta 1990 je bil direktor Zavoda za zaposlovanje v Velenju. Bil je tudi ljubiteljski igralec. Rojen je bil v Zidanem Mostu 9. junija 1928; - prva številka časopisa Naš čas je izšla 26. januarja 1973. Po Velenjskem rudarju, Rudarju in Šaleškem rudarju torej Naš čas; - 26. januarja 1955 se je v Pesju rodil pedagog in ravnatelj Albin Vrabič. V Velenju je končal OŠ Gustava Šiliha, v Celju tehniško strojno šolo, v Ljubljani diplomiral na FS

in magistriral na FDV. Leta 1978 je bil zaposlen v TEŠ, od leta 1979 je bil pedagog in ravnatelj strojne šole ŠCV in nato ravnatelj rudarske šole na ŠCV, v šolskem letu 2003/2004 pa tudi član izpitne komisije za poklicno

maturo; - 26. januarja 1981 je v Velenju umrl Rudi Hrovat. Od leta 1963 do upokojitve leta 1976 je bil zaposlen v Kulturnem domu Velenje. Bil je direktor Kulturnega doma, igralec in režiser prvih gledaliških predstav, postavljenih na oder kulturnega doma v Velenju, ter ustanovitelj in vodja prve tiskarne v Velenju. Igral je saksofon in klavir v mini revijskem plesnem orkestru v hotelu Paka. Rojen je bil 9. decembra 1919 v Žalcu; - 26. januarja 1993 je nekdanji župan Velenja in nekdanji poslanec v državnem zboru Republike Slovenije Srečko Meh postal mandatar za sestavo takratnega velenjskega izvršnega sveta; - 27. januarja 1971 se je rodil sociolog in pedagog dr. Aleš Črnič. 🔲

Damijan Kljajič

Skozi tančice ženskega pogleda

Kot srčni utrip Ah, nebodigatreba, to nihanje razpoloženja. Če se kolikor toliko zavestno spremljaš, lahko vidiš čudovito spreminjajočo se sliko preteklih dni, tednov, mesecev. Vidiš lahko, kako se spreminjajo oblike, barve, nasičenost barv, enkrat žive, drugič bolj temne in otožne. Enostavno ne gre brez spreminjajočega se konstantnega nihanja razpoloženja. Ženske smo morda temu še toliko bolj nagnjene, ker imamo v sebi pestro paleto hormončkov, ki poskrbijo, da nam ni nikoli dolgčas. Sama že več let ves čas nekaj raziskujem, berem, se izobražujem, sestavljam koščke sestavljank z vseh področij, vezanih na človeka, naravo in nadnaravno. Včasih dnev-

no ali pa tedensko prejemam takšna mini razsvetljenja, kot jim rada rečem, ki mi ves čas osmišljajo, razodevajo in odkrivajo neka nova spoznanja. Res lahko najlepše opišem to s koščki sestavljanke. Zagotovo si jo kdaj sestavljala. Najlažje in najhitreje je sestaviti okvir, potem pa, odvisno od kompleksnosti slike, iščemo in ustvarjamo notranjost. Nekako tako je tudi pri konstantnem raziskovanju. Najprej dobiš informacijo, premisliš, ali sovpada s teboj, potem pa jo začneš raziskovati vse globlje in globlje, skladno s svojimi potrebami in z željami po spremembah ali dodani vrednosti same sebe. Včasih se mi zdi, da lahko veš čas delam kljukice ob teh mojih razodetjih, ki jih uspem zliti s seboj, spet drugič jih lahko prekrižam ali celo črtam tako dolgo, da nastane luknja v listu papirja. Čisto odvisno od počutja. Tako se včasih zdi nekaj čisto preprosto, drugič skrajno

zakomplicirano. Včasih nekaj sprejmem z nasmehom, drugič pa me podobna situacija spravi v jok, jezo ali žalost. Čisto odvisno, kdaj me nekaj ujame. Odvisno, v katerem tednu ciklusa sem. Ni pa vedno vse povezano s tem. Zdi se, da bolj, kot se odkrivaš, se spoznavaš in se skladno s spremembami zavedaš svoje lastne vrednosti, se spreminja toleranca besed, ki so ti namenjene, in sprejemanje intenzivnosti odnosov, ki so del tvojega življenja. Ves čas se nekaj spreminja. In včasih je to res neopisljivo težko prenašati, ker včasih bi si morda želeli neke konstante, sploh tiste, ko se nam zdi, da je vse v redu. Ampak, draga moja, vse se spreminja. Bi bil kar dolgčas, če se ne bi, kajne. Kamorkoli te že ponesejo občutja, ti sporočam, da bodo tudi tista, ki te obdajo z manj prijetnimi čustvi, minila. Vse je le začasno. 🔲

Renata P. Knez (Društvo SŽM)

jš

V ljubezenskem razmerju bo morda nastala sprememba razmerja moči med vami in vašim partnerjem. Če ste do sedaj veljali za glavo družine, ki odloča o večini pomembnih stvari, boste zdaj priča večji partnerjevi osamosvojitvi. Morda boste začutili, da izgubljate staro vlogo v odnosu, v kateri ste se počutili varno. Zaradi teh sprememb se boste znašli sredi osebne krize. Čeprav se boste počutili ogroženo, se izognite prehitrim drastičnim odločitvam, saj bodo vse le še poslabšale. Težav se lotite preudarno in potrpežljivo, predvsem z iskrenimi pogovori in s kompromisi. Počutje bo končno takšno, kot si ga želite.

Dvojčka, 21. 5. – 21. 6.

Morda vas bo presenetila nepričakovana ovira, pri kateri bi se bilo dobro zanesti na nasvete ljudi, ki jim zaupate. Težave boste sami težko rešili, zato je pomembno, da se povežete z drugimi in jih poskušate premagati z njihovo pomočjo. Čeprav se ne boste radi prilagajali, boste morali občasno plesati tako, kot bodo hoteli drugi. Brzdajte svoje apetite. Še vedno lahko dobite vse, kar si želite, a se bo pot do tja nekoliko zavlekla. Če ste pred kratkim izvedli večji nakup in pri tem vzeli posojilo, se pripravite na leto, polno odrekanj. Začnite razmišljati o možnostih za dodaten zaslužek in čim prej stopite v akcijo.

Rak, 22. 6. – 22. 7.

Želeli si boste novih začetkov v ljubezni, še posebej, če ste do sedaj životarili v odnosu, ki vam ni prinesel notranjega zadovoljstva. Če čutite, da vas partner neprestano sili v nekaj, česar si ne želite, temu čim prej naredite konec. Če nista usklajena, brez temeljitih dogovorov ne bosta prišla daleč. Ne vztrajajte pa več v odnosu, če globoko v sebi veste, da vas samo še duši. Če čutite, da morate postati svobodni, končajte trenutno zvezo in se raje osredotočite na nove priložnosti. Finančno stanje vam ne bo vlivalo upanja, da bi lahko že kmalu delali manj. Kvečjemu boste delali še več.

Lev, 23. 7. – 23. 8.

Napetosti se bodo pojavile na vseh življenjskih področjih in z njimi se boste morali čim prej spopasti. Z vztrajnostjo in odprtostjo za spremembe boste hitro spet imeli vse niti v svojih rokah. Izzivi, s katerimi se boste srečevali, bodo sicer od vas zahtevali veliko pozornosti in energije, obenem pa vas bodo napotili na pot sprememb, ki bodo pozitivno vplivale na vaše življenje. Če boste prilagodljivi in inovativni, boste kmalu brez problema napredovali tudi na kariernem področju. Pogovori se bodo kar vrstili, še zlasti naslednjega koledarskega meseca. Tisti, ki jih boste imeli še v januarju, vas ne bodo navdušili.

Devica, 24. 8. – 23. 9.

Vračali se boste v zavetje svoje družine. Poglobili boste odnos z enim od staršev ali nekim drugim bližnjim svojcem, s katerim ste se vedno dobro razumeli. Nasveti te osebe vam bodo v veliko pomoč pri sprejemanju pomembnih odločitev, ki jih v prihodnjih mesecih ne bo malo. Na delovnem mestu bo močno izraženo sodelovanje s kolegi in z nadrejenimi. Čeprav najraje vse delate sami, tokrat pri poklicnih odločitvah bolj upoštevajte mnenje celotnega kolektiva. Sebičnost in egoizem se vam ne bosta obrestovala, saj se boste prej ali slej znašli v primežu jeznih kolegov. Ja, tudi sodelovati se je treba naučiti.

Tehtnica, 24. 9. – 23. 10.

Vaše družabno življenje bo na minimumu, najbolj boste uživali v miru in samoti. Za kratek čas se boste odklopili tudi od družinskih članov in najboljših prijateljev, saj vas bo druženje utrujalo. Posvečali se boste predvsem samemu sebi. Morda se boste začeli izobraževati na duhovnem področju ali pa se posvetili kakšnemu novemu ustvarjalnemu hobiju. Če vas okolica čedalje bolj obremenjuje, je sedaj idealen čas za potovanje. Če si zaradi epidemiološke situacije ne upate odpotovati, si privoščite vsaj dopust, ki vas bo vsaj za nekaj dni odpeljal od vsakdanjika. Nove zamisli, kako naprej, prihajajo, zato jim prisluhnite.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Morda bo na vaša vrata potrkala priložnost za novo ljubezensko zvezo, vprašanje pa je, ali jih boste odprli. Obstaja nevarnost, da boste odslovili nekoga, ki bi lahko pomembno vplival na vaše prihodnje življenje in vas tudi zelo osrečil. Nehajte živeti v preteklosti in se čim prej znebite starih zamer in strahov. Pomembno je, kako živite v sedanjosti, saj si boste s tem kreirali tudi svojo prihodnost. Najdite primeren način sproščanja in se s tistimi, ki jim zaupate, pogovarjate o svojih težavah in strahovih. Sproti razrešujte morebitne stresne situacije, saj boste le v tem primeru lahko začeli graditi na svoji samozavesti. Torek bo naporen.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Odnos s starejšo osebo vas bo izmučil in vam pobral veliko energije. Možno je, da gre za kolega v službi, ki bo nenehno izzival vaše potrpljenje, ali pa boste morali poskrbeti za kakšnega starejšega družinskega člana, ki vam ne bo popolnoma zaupal. Bodite strpni in pripravljeni na nekaj novih lekcij, saj boste v nasprotnem primeru večino časa precej raztreseni. Pomanjkanje energije in razdraženost se bosta poznala tudi na vašem zdravju. Predvsem ne pretiravajte z alkoholom ali kakšno drugo nezdravo razvado, saj s tem ne boste rešili ničesar. Svoje misli raje poskusite umiriti z jogo, meditacijo ali dolgimi sprehodi v naravi, saj bodo lepi zimski dnevi kot nalašč za vse to.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Imeli boste ogromno priložnosti za uresničevanje svojih zamisli. Možno je, da boste v zvezi s tem sklenili neko izjemno pomembno poslovno partnerstvo. Zna se vam zgoditi, da bo vaš poslovni partner ista oseba kot vaš ljubezenski partner. V tem primeru se boste morali veliko bolj prilagajati, hkrati pa boste zelo samozavestni, saj to osebo in njene ideje že dobro poznate. Povsem se boste osredotočili na poslovni napredek, osebno življenje pa boste dali na stranski tir. To vam bo partner tudi zameril, čeprav bo zelo vesel, da lahko z vami sodeluje tudi na poklicnem področju. Presenetite ga vsaj z eno res romantično gesto, saj ga bo izjemno razveselila.

Vodnar, 21. 1. – 19. 2.

Pred vami je precej naporno ljubezensko obdobje, ki bo minilo brez posebnih pretresov le, če se boste pripravljeni veliko prilagajati. Zaradi različnih razlogov se bo močno spremenila dinamika odnosa z ljubljeno osebo. Morda se bodo spremembe zgodile v vas samih ali pa v partnerju. Eden od vaju bo morda v sebi našel novo samozavest in odločnost, da spremeni življenjski stil in se odpove svojim nezdravim razvadam. Nujno bo, da ga bo drugi pri tem podprl in se mu želel pri tem prilagoditi. Če kar naenkrat ne bosta imela več enakih ciljev in vizije, kako živeti življenje, vas čaka naporno obdobje. Sploh, ker tudi z delom še vedno ne boste zadovoljni.

Ribi, 20. 2. – 20. 3.

Poudarek bo na delu in novih poklicnih priložnostih. Nikakor ne boste mogli opustiti misli na neki načrt ali projekt, ki se vam že več let plete po glavi. Morda vam bodo svojci in sodelavci govorili, da trenutno ni čas za velike poteze, vendar jih ne boste kaj preveč upoštevali. Začutili boste, da je čas, da začnete uresničevati svoje želje. Stvari se bodo odvijale počasi, vendar to še ni razlog, da spet vržete puško v koruzo. Številni boste resno razmišljali o samozaposlitvi, ki bi vam sicer prinesla precej težavne začetke, dolgotrajno pa tudi več možnosti za osebni in poslovni razvoj ter notranje zadovoljstvo.

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED Četrtek,

Petek,

20. januarja

06.02 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Izzivi srebrne generacije, dok. odd. 10.30 TV-izložba 10.45 Kuharija na kubik: šparglji z jajcem, kuharska odd. 11.15 TV-izložba 11.30 Ogenj znanosti, dok. film 12.00 Moje mnenje: Zagon za Slovenijo 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Želite, milord? (IV.), hum. nan. 14.30 TV-izložba 14.45 Slovenci v Italiji 15.15 Brez meja - Határtalan 15.45 TV-izložba 16.00 Mulčki, risanka 16.05 Krompir, razv. odd. za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Ponarejeni videoposnetki, odd. o znanosti 17.55 Na kratko: Vplivneži 18.05 Reaktivčki, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Osmi dan 23.25 Dediščina Evrope, fran. nad., 3/4 00.30 Ugriznimo znanost: Ponarejeni videoposnetki, odd. o znanosti 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 02.15 Napovedujemo

06.00 08.45 10.00 12.50 14.05 15.45 17.20 19.35 20.05 21.00 21.30 22.00 22.15 22.50 23.45

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.35 08.50 09.55 11.00 11.55 12.50 13.45 14.00 14.30 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 21.55 22.35 23.40 00.35 01.25 02.05

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.45 18.50 19.15 19.20 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 21.50 22.15 22.20 23.10 23.40

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Sveto in svet: Biti del rešitve Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (M), prenos iz Antholza Zimski pozdrav Dvoranski nogomet - evropsko prvenstvo: Kazahstan - Slovenija, prenos iz Groningena New neighbours - Novi sosedje, dok. odd. Kraljice Oranga, špan. dok. odd. Avtomobilnost Ambienti Mladi plesni talenti: Mladinska skupina Kazina Slovenska jazz scena: Jumbo Big band, gostovanje Big banda RTV Slovenija v Novem Sadu B. Cullberg: Don Kihotove sanje, televizijski balet Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 5. del Podaj mi roko, 1. sez., 127. del Zlata kletka, 1. sez., 44. del Zlata kletka, 1. sez., 45. del Usodno vino, 3. sez., 42. del TV prodaja Vrtičkanje Ljubezen na vasi Avstralija, 7. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 6. del Zlata kletka, 1. sez., 46. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 4. del Lepotice in geniji 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 6. del Odkupnina, 1. sez., 7. del Odkupnina, 1. sez., 8. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-raz. oddaja Popotniške razglednice: Langtang Lirung Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Nosku se zgodi čudež Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Regionalne novice, dnevno informativni program Spoznajmo jih ... Iz arhiva informativnega programa Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

20. januarja 2022

Sobota,

21. januarja

06.20 Kultura, Odmevi 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Ugriznimo znanost: Ponarejeni videoposnetki, odd. o znanosti 10.30 TV-izložba 10.45 Kuharija na kubik: Cezarjeva solata, kuharska odd. 11.15 TV-izložba 11.30 Družbeni fenomeni, izob. odd. 12.00 Globus, Točka preloma 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Želite, milord? (IV.), hum. nan. 14.30 TV-izložba 14.45 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 15.00 TV-izložba 15.15 Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. 15.55 Objemi me, risanka 16.00 Mili in Moli, risanka 16.10 Vrtne prigode, risanka 16.25 Kapucar, belg. mlad. nad., 23/52 16.40 Infodrom, tednik za mlade 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Duhovni utrip: Moč moškega žalovanja 18.10 Bacek Jon, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Zimski pozdrav 21.25 OdBita pot: Severna Amerika, 1. del, popotniška odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 23.10 Kinoteka: Zadnji kitajski cesar, kopr. film 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 03.15 Napovedujemo

06.00 08.50 10.00 11.20 13.15 14.05 17.20 17.55 19.05 20.05 22.20 23.45 00.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Kitzbühla Na vrtu, izob. odd. Biatlon - svetovni pokal: posamična tekma (Ž), prenos iz Antholza O živalih in ljudeh, izob. odd. Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), posnetek iz Kitzbühla Kraljice Oranga, španska dok. odd. Samo za pogumne, am. film Marceline, ženska 20. stoletja, francosko-nizozemski dok. film Zadnja beseda! - izbor Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.20 08.45 09.00 10.05 11.05 12.00 12.55 13.55 14.10 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.55 23.35 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 6. del Podaj mi roko, 1. sez., 128. del Zlata kletka, 1. sez., 46. del Zlata kletka, 1. sez., 47. del Usodno vino, 3. sez., 43. del TV prodaja Ljubezen na vasi Avstralija, 7. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 7. del Zlata kletka, 1. sez., 48. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 5. del Zaobljuba ljubezni, ameriški film 24UR zvečer Eurojackpot Pogrešana pri šestnajstih, ameriški film 01.25 Piran - Pirano, slovenski film 03.10 24UR zvečer, ponovitev 03.50 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.30 11.10 11.15 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.10 19.15 19.55 20.00 21.00 21.05 21.10 22.10 22.15 23.05 23.35

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Robo TV 29 Iz arhiva informativnega programa Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Maroko Regionalne novice, inf. program Spoznajmo jih ... Pop corn, zabavnoglasbena odd. Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Nedelja,

22. januarja

06.10 07.00 07.10 07.15 07.25 07.40 07.45 07.55 08.05 08.30 08.55 09.35 10.20 10.35 11.05 11.35 12.40 13.00 13.25 13.50 14.05 14.40 15.00 16.00 16.30 17.00 17.20 17.50 18.35 18.40 18.55 18.57 20.05 21.55 22.20 00.15 00.40 01.35

Kultura, Odmevi Čudogozd: Kmetija Trala trali, risanka Žanov svet, risanka Vrtne prigode, risanka Pujsa Pepa, risanka Tib in Tamtam, risanka Gudrun, vikinška kraljična, ser. Ribič Pepe: Žur z umazanijo Z kot Zofka: Nogometaš, odd. za otroke Krompir, razv. odd. za mlade Male sive celice: OŠ Videm pri Ptuju – podružnica Leskovec in OŠ Jakoba Aljaža Kranj, kviz Infodrom, tednik za mlade Skoraj nikoli I., ang. mlad. nad. Kapucar, belg. mlad. nad. Tarča NaGlas! Prvi dnevnik, Šport, Vreme O živalih in ljudeh, izob. odd. TV-izložba Podjetno naprej: Civis, usposabljanje za varnost pri delu Prisluhnimo tišini, izob. odd. Čarobna števila - skrivnostni svet matematike s Hannah Fry, brit. dok. odd., 2/3 Rojaki, odd. o zamejcih Na vrtu, izob. odd. Poročila ob petih, Šport, Vreme Ambienti Zadnja beseda! - izbor Ozare Kuhar Štef, risanka Vreme Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Na begu, nemški film Poročila, Šport, Vreme Sedmi pečat: Sledi v snegu, kopr. film Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 06.40 Pričevalci: Jože Pugelj 09.50 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), prenos iz Cortine d'Ampezzo 11.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), prenos iz Kitzbühla 13.25 Mladinski film 15.20 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (M), posnetek iz Antholza 16.10 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Titisee-Neustadta 18.00 Avtomobilnost 18.30 New neighbours - Novi sosedje, dok. odd. 19.05 Mačje zgodbe, am. dok. odd. 20.05 Dunajski filharmoniki v Barceloni, posnetek koncerta iz bazilike Sagrada Familia 21.45 Whitney: Smem biti, kar sem?, ameriško-britanski dok. film 23.30 Janez Bončina Benč, 70 let, koncert 01.30 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.10 08.20 08.25 08.50 09.10 09.35 09.50 09.55 10.05 10.10 10.20 10.25 10.45 10.55 11.40 11.55 13.15 13.30 15.00 15.15 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.50 00.00 01.50

08.30 08.55 09.00 09.40 11.10 11.35 12.05 15.30 16.00 17.10 17.55 18.00 18.30 18.40 18.45 19.05 19.15 19.55 20.00 20.30 22.00 22.05 23.05 23.35

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Domače živalice, 1. sez., 4. del 5KA, 1. sez., 52. del Grozni Gašper, ris. 5KA, 2. sez., 5. del Grizzy in glodavčki, ris. 5KA, 3. sez., 46. del Denis in Šavsi: Brez zavor, ris. 5KA, 4. sez., 36. del Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 5. del 5KA, 8. sez., 114. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 5. del Vaše zdravje, naša skrb Četrta plemenita resnica, ameriški film Vaše zdravje, naša skrb Pogrešana pri šestnajstih, ameriški film Preverjeno Ena na ena 24UR vreme 24UR Odrasli, ameriški film Pot zmagovalca, angleški film Ameriške sanje, ameriški film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke Jutranji pogovori 1 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Videostrani, obvestila Napovedujemo Peter Klepec, gledališka predstava Vrtca Velenje Lahko noč, otroci! Nosku se zgodi čudež Spoznajmo jih ... Dotiki gora: Kangčendzenga, 1. del Vrtnarski kotiček Videostrani, obvestila Napovedujemo 2909. VTV magazin, reg. inf. odd. Športnik leta 2021 Zgornje Savinjske doline, posn. prireditve Spoznajmo jih ... Iz oddaje Dobro jutro 3 Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

23. januarja

07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.25 07.35 07.40 07.50 07.55 08.00 08.10 08.15 08.30 08.40 08.50 09.00 09.10 09.25 09.35 09.50 09.55 10.05 10.10 10.20 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.20 17.00 17.20 17.35 17.50 18.55 18.57 20.00 20.55 21.45 22.10 23.40 23.50 00.15 01.10

Ava, Riko, Teo, risanka Slastni prigrizki, risanka Mandi, risanka Trala trali, risanka Zajček Belko, risanka Ezopovo gledališče, risanka Frfra in Cufek, risanka Žanov svet, risanka Sara in Raček, risanka Pujsa Pepa, risanka A veš, koliko te imam rad, ris. Simon, risanka V Goščavi, lutkovna nan. Kalimero, risanka Kepice, risanka Družina Jazbečjak, risanka Reaktivčki, risanka Tib in Tamtam, risanka Vrtne prigode, risanka Bela in Sebastijan, risanka Vila Mila, risanka Objemi me, risanka Bacek Jon, risanka Mulčki, risanka Špasni učitelj II., niz. nan., 21/24 TV-izložba Ozare Obzorja duha: Verska vzgoja otrok po spletnih medijih Ljudje in zemlja, izob. odd. Prvi dnevnik, Šport, Vreme Zimski pozdrav OdBita pot, 1. del, popot. odd. Sladki zavitki ljubezni, nemški f. Poročila ob petih, Šport, Vreme V petek zvečer, izbor popularnih skladb Družina Jazbečjak, risanka Čez planke: Bonn - Po sledeh Ludwiga van Beethovna Vreme Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Leninov park, slov. nad., 3/3 Z Mišo: Aleksander Gadžijev Poročila, Šport, Vreme Gogo, francoski dok. film Za lahko noč: Glasbeni utrinek – Meira Smailović, klavir Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 07.00 Duhovni utrip: Moč moškega žalovanja 07.15 Koda 07.40 Ugriznimo znanost: Ponarejeni videoposnetki, odd. o znanosti 08.25 Glasbena matineja: 17. mednarodni festival ustnih harmonik: »(ah), TE ORGLICE« 09.20 Ambienti 10.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Kitzbühla 11.35 Alpsko smučanje - svetovni pokaM, superveleslalom (Ž), prenos iz Cortine d'Ampezzo 13.20 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, prenos iz Kitzbühla 15.10 Biatlon - svetovni pokal: skupinski start (Ž), prenos iz Antholza 15.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), prenos iz Titisee-Neustadta 17.50 Biatlon - svetovni pokal: štafeta (M), posnetek iz Antholza 18.50 Pasje zgodbe, ameriška dok. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Francija – potovanje skozi čas, francoska dok. odd. 21.05 Vrnitev domov: Marina Abramović in njeni otroci, srbska dok. odd. 22.05 Gospodar muh, britanski film 23.40 Čez planke: Bonn - Po sledeh Ludwiga van Beethovna 00.45 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.40 07.45 07.50 08.10 08.20 08.25 08.50 09.10 09.35 09.50 09.55 10.05 10.20 10.30 11.15 11.25 12.45 13.00 14.55 15.10 16.10 18.00 18.50 18.55 20.00 22.00 00.00 02.15

08.30 08.55 09.00 09.40 10.10 10.20 10.50 11.50 12.20 13.50 15.50 16.20 17.30 17.55 18.00 18.40 18.45 19.35 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.30 23.25 23.40

24UR, ponovitev OTO čira čara Viking Viki, ris. Male opice Mončiči, ris. 44 mačk, ris. Wissper – šepetalka živalim, ris. Kindi Kids: Navihane malčice, ris. Moj mali poni: Čarobno prijateljstvo, ris. Princeske v čarovniški šoli, ris. Tri mucke, ris. Super krila, ris. Govoreči Tom in prijatelji, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. 5KA, 1. sez., 53. del 5KA, 2. sez., 6. del Grozni Gašper, ris. 5KA, 3. sez., 47. del 5KA, 4. sez., 37. del Kally's Mashup - Pot do zvezde, 1. sez., 6. del 5KA, 9. sez., 41. del Gimnazija K-popa, 1. sez., 6. del Vaše zdravje, naša skrb Ena na ena Vaše zdravje, naša skrb Malčki na obisku, 1. sez., angleška serija Odrasli, ameriški film Popolna preobrazba doma, 9. sez., ameriška serija 24UR vreme 24UR Možje v črnem: Globalna grožnja, ameriški film Stari, rad te imam, ameriški film Petelinji zajtrk, slovenski film Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, oddaja za otroke 2908. VTV magazin, reg. inf. odd. Vrtnarski kotiček 2909. VTV magazin, reg. inf. odd. Na obisku ... pri Hermini in Francu Šegovcu Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 1 Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Jutranji pogovori 2 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka, oddaja za otroke Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Jutranji pogovori 3 Futsal magazin, oddaja o tekmah 1. slovenske futsal lige Rodbina Vošnjak in šoštanjska tovarna usnja, dok. film Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Ponedeljek,

Torek,

24. januarja

06.30 Utrip, Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro, Poročila 10.05 Obzorja duha: Verska vzgoja otrok po spletnih medijih 10.40 TV-izložba 11.00 Čarokuhinja pri atu: Štruklji, Burek 11.30 Družbeni fenomeni: Trajnostna moda, izobraževalno-dok. odd. 12.00 Z Mišo: Aleksander Gadžijev 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme 13.35 Želite, milord? (IV.), hum. nan. 14.30 TV-izložba 14.45 S-prehodi 15.15 Dober dan, Koroška 15.45 Vrtne prigode, risanka 16.00 Ribič Pepe: Žur z umazanijo 16.25 Z kot Zofka, odd. za otroke 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme 17.25 Podjetno naprej: Sašo Knez, letalska industrija 17.55 Kepice, risanka 18.10 Pujsa Pepa, risanka 18.20 Vem!, kviz 18.50 Vreme 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio City 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme 22.50 Opus 23.30 Glasbeni večer: Simf. orkester RTV Slovenija in Rossen Milanov 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme 01.55 Napovedujemo

06.00 09.10 10.10 13.05 13.35 14.30 15.00 16.00 17.20 19.30 20.00 21.00 21.55 22.30 22.55 23.35

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.10 08.35 08.50 09.55 11.00 11.55 12.50 13.05 14.10 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 20.55 22.10 22.50 23.50 00.45 01.40 02.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.40 12.10 13.00 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Napovedujemo Videotrak Dobro jutro Prisluhnimo tišini, izob. odd. Jaz sem za nič, dok. film OdBita pot, popotniška odd. Zadnja beseda! - izbor Ljudje in zemlja, izob. odd. Dvoranski nogomet - evropsko prvenstvo: Slovenija - Italija, prenos iz Groningena New neighbours - Novi sosedje, dok. odd. Alpske vasi, potopisna odd., 3/5 Dediščina Evrope, fran. nad., 4/4 Podjetno naprej: Sašo Knez, letalska industrija Riot Ana, kratki igr. film AGRFT Butalci, izvirni tv muzikal Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 7. del Podaj mi roko, 1. sez., 129. del Zlata kletka, 1. sez., 48. del Zlata kletka, 1. sez., 49. del TV prodaja Usodno vino, 3. sez., 44. del Ljubezen na vasi Avstralija, 8. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 8. del Zlata kletka, 1. sez., 50. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 6. del Lepotice in geniji, hrvaška serija 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 7. del Odkupnina, 1. sez., 9. del Odkupnina, 1. sez., 10. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2909. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Lepote sveta: Avstralija, 3. del Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Aktualno Regionalne novice, inf. program Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Sreda,

25. januarja

06.20 07.00 10.05 10.35 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.20 14.40 14.55 15.10 15.45 15.55 16.20 17.00 17.25 18.00 18.20 18.50 18.57 20.00 21.05 21.55 22.00 23.10 01.55 02.20 03.15

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Opus TV-izložba Čarokuhinja pri atu: Francoski rogljiči, Valjani rezanci ter ribana kaša v goveji juhi Študentska delovna brigada, dok. film Tednik Prvi dnevnik, Šport, Vreme Res čuden kamen, dok. ser., 1/10 TV-izložba Duhovni utrip: Moč moškega žalovanja TV-izložba Kanape - Kanapé, odd. za mlade Objemi me, risanka Špasni učitelj II., niz. nan., 21/24 Skoraj nikoli I., ang. nad., 3/13 Poročila ob petih, Šport, Vreme Koda Tib in Tamtam, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Kukavici, češka nad., 3/13 Partizanske smučine Cerkno '45, dok. film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Pričevalci: Anton Vidmar Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

06.00 Napovedujemo 09.00 Videotrak 10.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 1. vožnja, prenos iz Kronplatza 11.30 Dobro jutro 13.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), 2. vožnja, prenos iz Kronplatza 14.30 Alpe-Donava-Jadran 15.00 Avtomobilnost 15.45 New neighbours - Novi sosedje, dok. odd. 16.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (Ž), posnetek iz Kronplatza 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, prenos iz Schladminga 18.25 Hokej na ledu: državno prvenstvo, polfinale: Olimpija - Jesenice, prenos iz Ljubljane 21.00 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, vključitev v prenos iz Schladminga 21.45 Vsi vedo, koprodukcijski film 00.00 NaGlas! 00.15 Schindler, britanski dok. film 01.40 Videonoč

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.00 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.20 23.20 23.50

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 8. del Podaj mi roko, 1. sez., 130. del Zlata kletka, 1. sez., 50. del Zlata kletka, 1. sez., 51. del Usodno vino, 3. sez., 45. del TV prodaja Vrtičkanje Ljubezen na vasi Avstralija, 8. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 9. del Zlata kletka, 1. sez., 52. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 7. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 1. del Preverjeno 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 8. del 00.50 Odkupnina, 1. sez., 11. del 01.45 24UR zvečer, ponovitev 02.15 Pavza!

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 11.15 11.20 11.45 12.15 13.05 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.30 19.55 20.00 20.30 20.55 22.50 22.55 23.00 23.50

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja Aktualno Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Velenjska mladina skozi čas, dokumentarni film Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo 2910. VTV magazin, reg. inf. odd. Dotiki gora: Lučki Dedec Jubilejni koncert ob 40-letnici ansambla Braneta Klavžarja Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Nočni program

26. januarja

06.20 07.00 10.05 10.35 10.50 11.20 11.55 13.00 13.35 14.25 14.40 15.10 15.35 16.05 17.00 17.25 17.55 18.05 18.20 18.50 18.57 20.05 21.55 22.00 22.50 23.40 00.15 00.45 01.40

06.00 09.00 10.10 10.40 13.40

14.50 16.40 17.55 18.55 19.50 20.00 20.00 20.05 20.50 21.50 22.55 00.15

06.00 07.00 07.01 07.15 07.30 07.45 08.00 08.15 08.40 08.55 10.00 11.05 12.00 12.55 13.50 14.05 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.50 18.55 20.00 21.00 22.10 22.50 23.50 00.45 01.40 02.20

08.30 08.55 09.00 09.05 10.15 10.45 10.50 11.25 11.50 12.20 13.10 15.30 16.00 16.05 17.15 17.55 18.00 18.05 18.15 18.35 18.40 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 22.15 23.05 23.35

Kultura, Odmevi Dobro jutro, Poročila Koda TV-izložba Čarokuhinja pri atu: Kras, Dravska dolina Če bomo imeli srečo, bomo vsi stari, dok. film Studio City Prvi dnevnik, Šport, Vreme Res čuden kamen, dok. ser., 2/10 TV-izložba Osmi dan Rojaki, odd. o zamejcih Mostovi - Hidak, mag. inf. odd. Male sive celice: OŠ Videm pri Ptuju – podružnica Leskovec in OŠ Jakoba Aljaža Kranj, kviz Poročila ob petih, Šport, Vreme Izzivi srebrne generacije: Soočanje z demenco, izob. odd. 50 knjig, ki so nas napisale: Miki Muster: Zvitorepec Bela in Sebastijan, risanka Vem!, kviz Vreme Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Film tedna: Minari, ameriški film Vreme Odmevi, Kultura, Šport, Vreme Profil Izzivi srebrne generacije: Soočanje z demenco, izob. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme Napovedujemo

Napovedujemo Videotrak Kanape - Kanapé, odd. za mlade Dobro jutro Nismo pozabili na vas! Baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društvo baletnih umetnikov Slovenije, posnetek baletnega koncerta Ambienti Čez planke: Bonn - Po sledeh Ludwiga van Beethovna Sanjska mašina, dok. film Nekaj je v zraku, kan. dok. odd. Žrebanje Lota Na utrip srca Moj klasični hit: Robert Friškovec Pianistove tipke, švic. dok. film Moje mnenje Telesni stražar, brit. nad., 4/6 Etični samohodec, pisatelj prihodnosti, ki je ni bilo, dok. portret Videonoč

24UR, ponovitev OTO čira čara Telebajski, ris. Zebra Zigbi, ris. Pixi in čarobni zid, ris. Kaja, ris. Maša in medved, ris. Otroci, to smo mi, 1. sez. Vaše zdravje, naša skrb Gorski zdravnik, 2. sez., 9. del Podaj mi roko, 1. sez., 131. del Zlata kletka, 1. sez., 52. del Zlata kletka, 1. sez., 53. del Usodno vino, 3. sez., 46. del TV prodaja Vrtičkanje Ljubezen na vasi Avstralija, 8. sez. Gorski zdravnik, 2. sez., 10. del Zlata kletka, 1. sez., 54. del 24UR popoldne Zlata kletka, nadaljevanje 24UR vreme 24UR Sekirca v med, 2. sez., 8. del Ljubezen na vasi, 5. sez., 3. del 24UR zvečer Morilci mojega očeta, 2. sez., 9. del Odkupnina, 1. sez., 12. del Odkupnina, 1. sez., 13. del 24UR zvečer, ponovitev Pavza!

Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, inf.-razv. oddaja 2910. VTV magazin, reg. inf. odd. Videospot dneva Lepote sveta: Avstralija, 3. del Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Iz oddaje Dobro jutro Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Regionalne novice, inf. program Dobro jutro, ponovitev Videostrani, obvestila Napovedujemo Regionalne novice, inf. program Robo TV 26 Zvezdni tolarji, gledališka predstava Vrtca Velenje Spoznajmo jih ... Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Na obisku ... pri dr. Miranu Aplincu (znova) Regionalne novice, inf. program Pop corn, zabavnoglasbena odd. Spoznajmo jih ... Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Nočni program

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 21

WHARTON EDITH: Lunini utrinki

od – Odrasli 821-311.2 – Družbeni romani Vir: https://www.miszalozba.com/ Leta 1922, dve leti po prejemu Pulizerjeve nagrade za Čas nedolžnosti, je ena najbolj priznanih ameriških romanopisk Edith Wharton izdala Lunine utrinke, ki jih je pohvalil The New York Times in so kmalu postali bestseler. Delo kritiki velikokrat primerjajo

s Hišo smeha, prvim izmed avtoričinih največjih in najuspešnejših romanov. Lunini utrinki so lahkotnejši in bolj veseli od Whartoninih velikih tragičnih del. Iz njih diha doba jazza in z nekaterih vidikov bi jih lahko primerjali s tri leta kasnejšim Velikim Gatsbyjem. Protagonista Susy Branch in Nick Lansing sta ne preveč simpatična profesionalna prisklednika, ki se gibljeta med milijonarji ameriške oziroma mednarodne visoke družbe. Na površju tega miljeja se držita po zaslugi svoje privlačnosti, fizične in družabne, in čakata, da bosta ulovila bogat zakonski plen, ki bo njuno prisotnost med temi ljudmi zacementiral in jima tovrstno življenje omogočil za stalno. Zadnje, kar si lahko privoščita, je, da se zaljubita drug v drugega. V maniri dobre stare romantične komedije se to seveda zgodi. Avtorica brez pretiranega moraliziranja, čeprav z dobršno mero cinizma, razgrne zgodbo slabičev, ki sicer imata odrešujoče lastnosti: ljubezen do resnične umetnosti, okus, osnovna, četudi ne povsem dosledna moralna načela, a vse to skoraj ni dovolj za njuno hrepenenje po tisti »višji sreči« in višjem življenju, ko pa jima – kako neameriško! – manjka notranjega gona, da bi si to srečo priborila z delom.

ANDERSEN HANS CHRISTIAN: Deklica z vžigalicami ml – Mladina C-Sz – Slikanice zaboji Vir: https://www.sanje.si/ Stara zgodba in nova preobleka! Deklica z vžigalicami je brezčasna pravljica nesmrtnega danskega pra-

PRIREDITVE

20. januarja 2022

vljičarja Hansa Christiana Andersena. Govori o revni deklici, ki na silvestrski večer vsa prezebla in sestradana tava po zasneženih ulicah, ne da bi ji uspelo prodati eno samo škatlico vžigalic. Da bi se ogrela, prižge zadnje tri plamene in pred očmi ji zalebdijo podobe srečnejšega življenja. Lučke se dvignejo vse do zvezd ... dokler ne zagleda zvezdnega utrinka, ki po nebu zariše dolg ognjen rep ... Likovna umetnica Polona Lovšin je, navdihnjena z Andersenovo nepozabno pravljico, vrsto let snovala in izsanjala deklico, kakršne še ni bilo. In vendar jih je danes na Zemlji vse polno. »Prižgala je še eno vžigalico. Nenadoma je sedela pod najkrasnejšim božičnim drevcem. Bilo je dosti večje in dosti lepše od tistega, ki ga je ob zadnjem božiču videla skozi steklena vrata hiše bogatega trgovca. Na tisoče sveč je gorelo na zelenih vejah, z višine pa so gledale nanjo barvite podobe, kot so tiste v tiskarnah. Deklica je z obema rokama segla proti njim. Potem je vžigalica ugasnila. A božične lučke so švignile više, tja pod večerni svod. Zdaj jih je videla kot svetle zvezde na nebu. Ena od njih je padla na tla, da je nastala dolga ognjena sled.« (Hans Christian Andersen)

DRAGA KRISTINA

VELENJE Četrtek, 20. 1. 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, pogovor o knjigi Vse vem o tebi (Thomas Fiebl) 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Z avtom po Ugandi, potopis

Petek, 21. 1. 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Butalci, predstava Gledališča Velenje

Sobota, 22. 1. 20.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Wild strings trio, koncert, Abonma Klub in izven

Nedelja, 23. 1. 12.00-18.00 Vista, ploščad Svetlobni labirint na Visti, gradnja svetlobnega labirinta, prižig luči in sprehod skozi labirint

Ob 110. obletnici rojstva Kristine Brenkove (1911–2009), pisateljice, prevajalke in legendarne urednice Mladinske knjige, je izšla knjiga, v kateri so poleg slikovnega materiala in izbranih odlomkov njenega pisanja tudi številna pričevanja njenih sodobnikov (Marlenke Stupica,

Ančke Gošnik Godec, Jelke Reichman, Svetlane Makarovič, Anje Štefan, Marjane Kobe …). V zgodovini založništva je namreč Kristina Brenkova nekaj posebnega. Z občutkom za vse živo in s tipalkami za lepoto je na in v svet spravila nešteto nepozabnih knjig in knjižic, ki jih je bodisi uredila bodisi napisala, ljudem za seboj pa je kot nevsiljivo popotnico zapustila pomembna sporočila. Ta knjiga ni samo spomenik, ampak lahko v nas prebudi željo po ustvarjalnosti in po tem, da bi delali dobro. »Svojim prijateljem je v poznih letih rada ponavljala: ''Kakšno srečo imam, da živim v istem času kot ti.'' Ali je sploh pomislila, da smo imeli srečo mi, ki smo sodelovali z njo, in jo je imel tudi čas – takrat in v prihodnje.« (Marlenka Stupica)

9.00

17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Slovesna podelitev diplom diplomantom Višje strokovne šole Velenje 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Zaključek projekta Teden pisanja z roko: Naredimo si koledar, ustvarjalna delavnica

TOMA Toma, biografski film, 147 min (Srbija) Režija: Dragan Bjelogrlić in Zoran Lisinac Igrajo: Milan Marić, Tamara Dragičević, Petar Benčina, Andrija Kuzmanović, Sanja Marković Petek, 21. 1., ob 19. uri Nedelja, 23. 1., ob 19. uri

PREKO MEJE

KRIK Scream, grozljivka, 120 min (ZDA) Režiser: Matt Bettinelli-Olpin, Tyler Gillett

Medgeneracijsko središče Saša, Glavni trg 7 Kvačkanje 17.00 Cesta Lole Ribarja 6 Pravljična joga

AZ Ljudska univerza Velenje Pogovor s psihologom Bojanom Krevhom, delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

mali OGLASI

Lunine mene Hitreje do cilja z malim oglasom v Našem času!

Sreda, 26. 1. 9.00

25. januarja, ob 14:41, zadnji krajec

Delovni čas za oddajo na sedežu podjetja - Kidričeva 2 a, Velenje, od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

Naročniki imate 50 % popust.

ŠOŠTANJ Četrtek, 20. 1. 8.30

CITY CENTER Celje

Pokopališče Podkraj Sočutna info točka za žalujoče

• Vsak četrtek in petek KMEČKA TRŽNICA • Magični darilni bon Desetak, nakup možen od ponedeljka do petka med 8.00 in 21.00 na upravi City centra Celje • Hitro testiranje na Covid-19, na zu-

KINO spored

Flukten over grensen, mladinska pustolovščina, 92 min (Norveška) Režiser: Johanne Helgeland Igrajo: Anna Sofie Skarholt, Bo Lindquist-Ellingsen, Samson Steine Sobota, 22. 1., ob 17. uri

od – Odrasli 929 – Biografije Vir: https://www.mladinskaknjiga.si/

Ponedeljek, 24. 1.

nanjem parkirišču pri Gala Caffe, vsak dan od 8.00 ure dalje • E-polnilnice za vse uporabnike električnih prevoznih sredstev v 1. nadstropju parkirne hiše • Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Igrajo: Neve Campbell, Courteney Cox, David Arquette, Melissa Barrera, Mason Gooding Sobota, 22. 1., ob 20. uri

ZAPOJ 2, 3D Sing 2, 3D, sinhronizirana glasbena pustolovščina, 112 min (ZDA) Režiser: Garth Jennings Nedelja, 23. 1., ob 16. uri

NESREČNI FUK ALI NORI PORNIČ Babardeală cu bucluc sau porno balamuc, lomična drama, 106 min (Romunija, Luksemburg, Hrvaška, Češka) Režiser: Radu Jude Igrajo: Katia Pascariu, Claudia Ieremia, Olimpia Mălai, Nicodim Ungureanu, Alexandru Potocean Ponedeljek, 24. 1., ob 19. uri

naročiš, ! š i b o d o c i j *ma

03 898 17 50

narocila@nascas.si

🔲

*Velja za prvih dvajset naročnikov letnih naročnin.

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 22

OBVEŠČEVALEC

20. januarja 2022

Nagradna križanka Naš čas

Novice so pripravljene v sodelovanju z revijo Računalniške novice.

www.nascas.si Časopis Naš čas izhaja ob četrtkih že skoraj 70 let in pokriva širše območje celotne Šaleške doline in Zgornje savinjske ter Mislinjske doline, občine Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Mozirje, Nazarje, Mislinja ...

Blackberry še ni rekel zadnje Pred slabimi šestimi leti je splet pretresla novica, da bo pod telefone BlackBerry po novem podpisana družba PT Tiphone Mobile Inonesia Tbk. Poslovni rezultati podjetja BlackBerry so bili namreč tako slabi, da je podjetju grozil stečaj. Posledice slabih

Je lokalni časopis, ki ga prebirajo večinoma tisti, ki živijo na tem območju, saj prinaša aktualne novice iz domačega okolja. Med ljudmi je dobro sprejet zaradi vsebin, ki so objavljene in zaradi tradicije, ki jo ima. Naš čas - ima ime! Dodano vrednost časopisu dajejo tematske in sezonske priloge, ki jih obogatimo s koristnimi nasveti. Kot osrednji časopis šaleške doline, ki je edinstven in je aktualen tudi za reklamne oglase. Za oglaševanje se lahko obrnete na 031 363 637 (Bernarda) ali 041 392 114 (Jure). Uradne ure za sprejem malih oglasov, zahval in obvestil – od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro osebno ali po telefonu 03 / 989 17 50 ali elektronski pošti: suzana@nascas.si. Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Naš čas«, najkasneje do ponedeljka 31. januarja. Izžrebali bomo tri praktične nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.

ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 10. do 16. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. Skupna občinska uprava SAŠA regije obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

Nagrajenci nagradne križanke Krevzel instalacije, objavljene v tedniku Naš čas, 30. decembra 2021 so: • • •

Vera Gams, Ljubljanska 42 a, 3320 Velenje Milena Koren, Gaberke 283, 3325 Šoštanj Alenka Šatur, Vinska Gora 11, 3320 Velenje

Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Nagrada: Praktična nagrada Krevzel. Nagrade dvignejo na sedežu podjetja Krevzel v Šoštanju, Metleče 14 a.

KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 10. do 16. januarja koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. Skupna občinska uprava SAŠA regije

poslovnih rezultatov pa so 4. januarja letos občutili tisti uporabniki, ki imajo nameščen mobilni operacijski sistem BlackBerry 10 in BlackBerry OS, saj uporabnikom niso več na voljo niti najbolj osnovne storitve, kot je na primer povezava v podatkovna omrežja, pošiljanje kratkih sporočil SMS, opravljanje telefonskih klicev in celo vzpostavitev klicev v sili. A kmalu naj bi na trg prispel nov poslovni telefon, ki naj bi bil precej bolje prilagojen sodobnim časom. Ta bo ponujal podporo za omrežja 5G in bo opremljen z zmogljivo strojno opremo. Še vedno naj bi bilaprisotna fizična tipkovnica QWERTY. Na prodajne police trgovin naj bi zašel v prvi polovici letošnjega leta.

Sony s PlayStation 4 tudi v 2022

Ljubitelji iger so pred slabim letom dni dočakali prihod ene izmed najbolj pričakovanih igralnih konzol vseh časov - Sony PlayStation 5, po kateri je povpraševanje precej večje od pričakovanj. Ljubiteljem konzolnih iger sta na voljo dve različici, in sicer klasična PlayStation 5 ter PlayStation 5 Digital Edition brez optičnega pogona. Te še vedno gredo v prodajo kot za stavo. Na žalost

bo PlayStation 5 letos še težje kupiti. Podjetje Sony bo namreč med aprilom 2021 in marcem 2022 izdelalo zgolj 16 milijonov konzol oziroma milijon manj od sprva napovedanih. Razloge za to gre iskati v tako v pomanjkanju elektronskih komponent, kot tudi v logističnih težavah, ki so v prvi vrsti povezani z novimi vali pandemije koronavirusa. Zaradi tega so pri Sonyju sprejeli odločitev, da bodo še vedno izdelali okoli milijon primerkov PlayStation 4 , za katero so načrtovali popolno uknitev.

»Vse zvezde molče. Ti pa boš imel zvezde, kakršnih nima nihče … Ker bom živel na eni izmed njih in se bom na eni izmed njih smejal, se ti bo zdelo, da se vse zvezde smehljajo, kadar se boš ponoči zazrl v nebo. Imel boš zvezde, ki se smehljajo.« Mali princ, Antoine de Saint-Exupéry

Iz srca hvala vsem, ki ste bili ob Blažkinem slovesu z nami.

Družina Pergovnik

Življenjsko pot je sklenil gospod

ŠTEFAN SZABO

obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 10. do 16. januarja (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu

svetnik Občine Šoštanj v mandatih 1998–2010 in podžupan Občine Šoštanj v mandatu 2002–2006. Spoštovanega svetnika in podžupana ter predanega Šoštanjčana bomo ohranili v trajnem spominu. Svojcem izrekamo iskreno sožalje. Župan Občine Šoštanj Darko Menih, svetniki in uprava Občine Šoštanj

🔲

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 23

OBVEŠČEVALEC

20. januarja 2022

mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 802 710 (AA)

NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ŽIVALI KOKOŠI NESNICE, prodam. Rjave, grahaste, zelenojajčne jerebičaste, zelenojajčne plave. Dostava v Mislinjo, Sl. Gradec, Velenje, Mozirje, Ljubno itd. Kmetija Šraj, 031 751 675 TELIČKI Simetnalki, težki 230 kg in 180 kg, prodam. Gsm: 031 640 369. BIKCA Simentalca, težkega 200 kg, prodam. Gsm: 041 470 454.

NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, stare 20 tednov po zelo ugodni ceni 7,90 €/kom, prodaja v Šaleku, v nedeljo 23. 1. 2022 od 8.00 do 8.30. Dostavimo tudi v Pameče, Mislinjska Dobrava, Slovenj Gradec in Dolič. Večje količine lahko tudi naročite. Smo najcenejši v Sloveniji. Gsm: 041 442 162 ali 02 / 87 61 202.

Lahko oddate po elektronski pošti ali na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a od ponedeljka do petka med 9.00 in 12.00.

03 898 17 50 in suzana@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.

PRIDELKI ŽGANJE, več vrst in kocke sena, prodam. Gsm: 051 388 874.

V SPOMIN

STIKIPOZNANSTVA 64-LETNI osamljeni Korošec, urejen, iščem ljubečo žensko od 45 do 55 let, ki si želi lepe prihodnosti. Kličite resne. Gsm: 041 241 499.

DEŽURSTVA ZD VELENJE

ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN

FRANCU AVBERŠKU 1947–2022

ZOBOZDRAVNIKI

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

V soboto, 22. 1. 2022 in nedeljo, 23. 1. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 588 24 79 - Zobna ambulanta v Zdravstveni postaji Šoštanj, Lampretov trg 1, Šoštanj: Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

LEKARNA VELENJE

Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146. Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje

VETERINA

GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje

SMRTI

POROKE

Pinter Franc, roj. 1952, Velenje, Tomšičeva cesta 19

Selimović Sanel, Velenje, Stantetova ulica 9 in Hadžan Minela, BIH , Tešanj, Jelah, Novi Miljanovci 81

Velenjčanu, ki je prispeval k razvoju našega mesta.

FRANC AVBERŠEK 3. 4. 1947 – 14. 1.2022 mag. rudarstva, upokojenec Stanujoč: Lipa 10, Velenje Mnogo prerano se je poslovil moj in naš dragi Franci. Njegov duh bo še vedno v nas in v vsem dobrem in lepem, kar je v življenju počel in ustvarjal. Ne bi želel, da jokamo za njim. Pred slovesom si je zaželel, da bi v slogi med nami in z naravo nadaljevali tam, kjer on sam ni zmogel več.

Podjetniki, pokličite nas in seznanite naše bralce s svojimi storitvami.

Info: 03 898 17 50

Duša, ki pustila je sledi Včasih se zgodi, da na zemljo se spusti nekdo, ki ve, da je možno več, ki mu delo ni odveč. Včasih se zgodi, da nam kdo razsvetli način, kako spreminja se ta svet, je zgled, življenja interpret.

DEŽURNA ŠTEVILKA 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA

PE Energetika mauris. Vivamus cursus enim nisl, quis auctor libero lacinia pretium. Praesent at pretium nisl. PE Komunala Fusce lobortis, felis eget egestas tincidunt, risus elit egestas sem, a euismod ligula eros et quam. Pellentesque id Pogrebna služba elementum metus. Morbi ullamcorper ultrices magna, sit amet ultricies tortor eleifend ut. Curabitur cursus turpis porta, Reklamacije Modre cone Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Nam vehicula leo in enim cursus pharetra. Sed nec risus

Včasih se zgodi, da nekdo pusti sledi in pot, ki kaže na nova obzorja, pogum, ki presega vsa morja. Včasih se zgodi, da je čas, da se poslovi, takrat, ko je duša razprla krila, ko svoj namen je izpolnila. Barbara Jedovnicky

V globoki žalosti: žena Alenka, hči Ana z Janisom, sinova Miha in Luka z Jano in Hano; vnukinje in vnuki: Eva, Nika, Dita, Elza, Klemen, Anže in Tine.

Naš čas, 20. 1. 2022, barve: CMYK, stran 24

Nadaljnja gradnja verjetno jeseni Hitro cesto v tukajšnjem okolju nestrpno pričakujemo, a njene nadaljnje gradnje pred jesenjo na območju Mestne občine Velenje ni pričakovati – Pravzaprav pa se sama gradnja hitre ceste še ni začela, odsek Gaberke in obe načrtovani gradnji v Velenju pomenita zgolj priključke na to cesto Tik pred novim letom so se delne sprostitve ceste Gaberke– Škale in Škale–Plešivec in naprej do Graške gore razveselili tamkajšnji krajani, ki so se morali ves čas gradnje voziti preko Cirkovc ali pa celo preko Šmiklavža. Cesta je sedaj delno sproščena za promet, bo pa ta predvidoma do meseca maja, ko naj bi bila zaključena po besedah Danijela Petrica z Mestne občine Velenje, ki koordinira aktivnosti z investitorjem Darsom, še oviran. Sta pa trenutno v pripravi dva nova gradbena odseka (tudi v teh primerih gre za priključke na cesto in torej še vedno ne 'dejansko hitro cesto'). Za obvozno cesto mimo Škalskega jezera je že vloženo gradbeno dovoljenje. Ko bo to zgrajeno, pa bo izpolnjen eden izmed pogojev, da bodo lahko začeli graditi tudi samo hitro cesto, dostop do naslednjih sklopov in odseka Konovo. Pripravljajo pa tudi gradnjo priključka za hitro cesto iz smeri Sela v Velenju. Ta se bo začel v krožišču, ki ga bodo zgradili pri bencinskem servisu OMV. Ta dela bodo po besedah Petrica izvajali ob delni zapori obstoječe regionalne ceste proti Slovenj Gradcu. Od tu bodo zgradili po-

vezovalno cesto, viadukt in nato tunel pod Konovim, ki se bo preko cestnih deviacij na hitro cesto priključil v bližini obstoječega odlagališča odpadkov. Časovnice izgradnje teh dveh projektov Dars Mestni občini Velenje še ni predstavil, glede na dolgotrajnost postopkov pa gradnje pred jesenjo ni pričakovati. Kje čisto točno bo potekala hitra cesta mimo Škalskega jezera, stadiona in stare elektrarne čisto natančno še ni znano, saj so tako imenovane mikro lokacije šele v izdelavi in jih Dars prav tako še ni predstavil Mestni občini Velenje, prav tako tudi še ni prosil za soglasja (so pa znotraj državnega prostorskega načrta). Vsekakor pa bo cesta po dosedanjih načrtih potekala mimo stadiona in naprej v pokritem vkopu in delno kesonih mimo stare elektrarne, nato pa po viaduktu mimo Merkurja do gostišča Hartl, od tu naprej pa gre že za drugi odsek ceste Velenje–Šentrupert, kjer pa je neznank še veliko več, saj se zna tudi zaradi pripomb Računskega sodišča še dodatno zaplesti in predvsem časovno odmakniti. Sicer pa Danijel Petric poudarja, da z Darsom redno in dobro

Poleg povezne ceste na hitro cesto je predvidena tudi izgradnja viadukta »Škalsko jezero«, ta pa je že del hitre ceste. Opravljenih pa bo tudi več pripravljalnih del za vzpostavitev dostopa z gradbišča in izgradnje navezovalne ceste na Konovo. Sklop B predstavlja izgradnjo hitre ceste od km 2+146.74 do km 2+251.74, in sicer samo izgradnjo viadukta Škalsko jezero. Predvidena je tudi izgradnja deviacije 1-21, ki predstavlja prestavitev regionalne ceste R3 696/7919 Škale–Graška gora–Šmiklavž. V okviru sklopa B se predvidi tudi izgradnja deviacije 1-21a ter delna izgradnja deviacij 1-21b in 1-21c. Deviacija 1-21a predstavlja deviirano rekreacijsko pot, ki v obstoječem stanju poteka vzporedno z regionalno cesto.

sodelujejo in da se tudi potrudijo, da vse postopke, ki so v občinski pristojnosti, čim hitreje rešijo in tako omogočijo čim hitrejšo pridobitev gradbenih dovolj in s tem tudi začetka gradnje. To je veljalo tudi za odkupe občinskih zemljišč v občinski lasti, med tem ko te od privatnih lastnikov Dars odkupuje neposredno in se tudi sam pogaja za cene.

Hitra cesta Šentrupert– Slovenj Gradec jug bo dolga 31,5 km

Severni del tretje razvojne osi je razdeljen na dva odseka. Na drugem odseku (Velenje jug–Slovenj Gradec) je gradnja torej že stekla. Ta bo dolg 17,5 km. Na pr-

vem odseku naj bi z delom začeli konec letošnjega leta (Velenje– Šentrupert), dolg pa bo 14 km.

Ob cesti še številni objekti

Ob bodoči hitri cesti bo kar 3,4 km dvopasovnih navezovalnih cest, 8 izven nivojskih priključkov, 5 dvocevnih predorov, 1 enocevni predor, 3 galerije, 4 pokriti vkopi, 26 viaduktov, 15 podvozov in 1 podhod, 11 nadvozov, 8 mostov, obojestransko počivališče tipa 1 (sanitarije, turistične informacije, bife, rekreacija) – počivališči Podgorje vzhod in Podgorje zahod, spremljajoči objekt tipa 2 (bencinski servis, trgovina, bife, sanitarije,

turistične informacije) – počivališče Podgora, avtocestna baza.

Informacijska pisarna DARS trenutno zaprta

Zaradi trenutnih epidemioloških razmer je do nadaljnjega zaprta informacijska pisarna DARS za severni del tretje razvojne osi, ki ima sicer prostore v velenjski občinski stavbi. Občani pa lahko vsa svoja vprašanja še naprej posredujejo tudi po elektronski pošti (na elektronski naslov info@dars.si), kamor bodo prav tako prejeli vse informacije, ki jih potrebujejo. Ko bodo razmere to omogočale, jim bo vnovič na voljo za osebni stik tudi velenjska informacijska pisarna.

Kako potekajo odkupi objektov?

Odkupi objektov potekajo v skladu z Zakonom o urejanju prostora ter Zakonom o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo avtocestnega omrežja v Republiki Sloveniji. Pri odkupih objektov investitor pred izvedbo cenitev in pripravo ponudbe z lastniki opravi tudi informativni razgovor, na katerem predstavi projektne rešitve, terminski plan izgradnje ceste, okvirne roke za izpraznitev oz. predajo objekta, ki je predviden za rušenje, ter poda druge, za lastnike pomembne informacije. 🔲

Mira Zakošek

Zaradi karanten veliko pouka na daljavo MZPM deli pakete pomoči Po novem bo šel razred v karanteno le, če bo po 14 dneh od okužbe posameznika pozitivnih 30 odstotkov učencev Velenje, 19. januarja – Ker se različica koronavirusa omikron še vedno hitro širi in so dnevne številke potrjenih okužb že nekaj časa zelo visoke, prav tako pa število odrejenih izolacij in karanten, kar povzroča težave v bolnišnicah, domovih za starejše, šolah, gospodarstvu in storitvah, so včeraj začele veljati nove izjeme pri odhodu v karanteno ob tveganem stiku z okuženim. Po novem zaposlenim v zdravstvu, sociali ter vzgoji in izobraževanju ob tveganem stiku z okuženim ne bo treba v karanteno, a se morajo sedem dni zapored testirati in uporabljati FFP2-masko. Izjema so tudi učenci, dijaki in študentje, ki so v stiku z okuženim pri pouku. Tudi ti se bodo – tako cepljeni kot necepljeni – sedem dni samotestirali v šoli s hitrimi antigenskimi testi, zanje pa ne velja obveza o FFP2-maskah. Šolski razred bo šel v karanteno, če se bo okužba v 14 dneh pokazala pri 30 odstotkih učencev. Enako velja tudi za oddelke v vrtcu, le da za predšolske otroke ni samotestiranja. Pred uvedbo spremembe so karantene pestile tudi velenjske šole. Podatki iz spletne aplikacije Covid-19, ki jih šole posredujejo ministrstvu za izobraževanje, so pokazali, da se je v prvih dveh tednih po božično-novoletnih praznikih na daljavo šolalo najmanj 49 oddelkov, pri čemer je bilo v številnih pozitivnih več učencev in tudi nekaj učiteljev. Po tem, ko je pouk na daljavo spremljalo 11 oddelkov OŠ Antona Aškerca, ki so zdaj večinoma že v šoli, je ta teden na pouk na daljavo prešla celotna OŠ Livada. Na drugih šolah je v karanteni manj oddelkov, na vseh (razen na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje) pa so v zadnjem tednu zabeležili več okužb med učenci in zaposlenimi. 🔲

Velenje, 17. januarja – Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje so se v ponedeljek ponovno razveselili večje donacije izdelkov za čistočo in higieno podjetja P&G, ki so jo prejeli s pomočjo Zveze prijateljev mladine Slovenije. »K nam jo je dopoldne dostavil šofer podjetja Orbico. Zaposleni

Tako bodo sodelavci MZPM Velenje v prvi letošnji delitvi pripravili okrog 70 paketov v vrednosti okrog 120 evrov za socialno šibke družine iz Šaleške doline. V njih bodo poleg pralnih praškov, šamponov in izdelkov za osebno higieno tudi prehranski izdelki, ki so jih v decembru in v začetku januarja v zbirno

smo s pomočjo Tilna, Robija in dveh Andrejev iz skupine Udarnik MC Velenje poskrbeli, da smo artikle prenesli v največji prostor v naši vili,« poroča sekretarka Bojana Špegel in nadaljuje: »K nam so pripeljali donacijo tudi za Medobčinsko društvo prijateljev mladine Celje in Občinsko zvezo prijateljev mladine Šentjur pri Celju. Tudi tu so nam njihove avtomobile pomagali napolniti fantje iz skupine Udarnik.«

košaro oddali kupci v velenjskem Lidlu. »Hvala vsem, ki ste darovali! Nekaj artiklov bomo še dokupili s pomočjo sredstev, ki nam jih je doniralo podjetje Makom, d. o. o. iz Velenja, saj že vemo, da je stiska v družinah januarja še večja kot v prazničnem decembru,« dodaja Špeglova in napoveduje, da bodo zaradi zagotavljanja varnosti prejemnikov pakete naročili na individualni prevzem, ki bo zato potekal še 🔲 tf ves prihodnji teden.