Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 1
V petek pretežno sončno, v soboto in nedeljo oblačno. Temperature okoli 00 C.
številka 4
četrtek, 26. januarja 2012
1,80 EVR
In vendar se vrti! Bojana Špegel
S. Špegel
V soboto se je v skupno zgodbo šestih mest z Mariborom na čelu odvrtel tretji obrat EPK. Uspešno so ga pognali v Velenju, kjer so organizatorji pripravili niz dogodkov, ki so napovedali dogajanje v letu 2012. Prvi del je kulturo popeljal med ljudi v središče mesta, večerni pa je poleg domačinov privabil tudi številne goste iz partnerskih mest in sosednjih občin. Osrednja svečanost se je končala z virtualnim ognjemetom nad mestom. Nadaljevala pa se je na prostem, z zdravljico in prijetnim druženjem. Več na strani 9.
Tako mislim
Dobrih pet let priprav je bilo vloženih, enkrat bolj, drugič manj intenzivnih, enkrat bolj, drugič manj dišečih po aferah, preden je Slovenija stopila na prestol evropske kulture. In potem se je 14. januarja zavrtelo. Najprej v Mariboru, ob koncu tega tedna pa še v Slovenj Gradcu in Velenju. S tem je zgodba dobila regionalno dimenzijo, kar je bila ideja od prvega dne, a skoraj nihče ni verjel vanjo. Kot skoraj tudi ne moremo verjeti, da je več kot očitno, da so ljudje zgodbo vzeli za svojo. Dober obisk otvoritev v vseh treh mestih, ki jim bodo sedaj sledile še otvoritve v Novem mestu, Murski Soboti in na Ptuju, je zgovoren. In slogan »Zavrtimo skupaj!«, ki je enim všeč, drugim manj, šele sedaj dobiva svoj pravi pomen. »In vendar se vrti!,« je nekoč zaklical Galileo Galilei. Mislil je seveda Zemljo. Prispodobo pa je na otvoritveni svečanosti uporabil tudi velenjski župan Bojan Kontič. Da se res vrti, so verjetno sedaj začutili tudi največji skeptiki. Vrtenje smo začutili tudi tisti, ki smo spremljali bogat velenjski program otvoritvenega dne. Marsikaj v njem je navdušilo. Kljub temu da so v Velenju za program namenili le 3 tisoč evrov. Vsi vključeni pa so dokazali, da tudi Šalečani znamo stopiti skupaj in se znamo zavrteti v isto kulturno obarvano zgodbo, ki bo povezala tudi generacije. V 24 kulturno-umetniških projektih, ki jih bodo pripravili velenjski producenti, ni prezrt nihče. Ne otroci, ne mladi, ne ljubiteljska in ne profesionalna kultura. Vsak je dobil svoje mesto v skupni zgodbi. In morda je prav v tem čar odziva ljudi. Tudi tretja generacija, ki je marsikdaj spregledana, tokrat ne bo. Celotna severovzhodna Slovenija ima s projektom EPK priložnost, da ne le zaživi s kulturo, ampak ima od nje tudi razvojne koristi. Nenazadnje kultura v državah Evropske unije ustvari dva in pol odstotka bruto družbenega proizvoda. In je pomembna gospodarska panoga. Pri nas morda še ne, a prav ta projekt je lahko za mnoge priložnost, da odkrijejo v sebi različne potenciale, da lokalne skupnosti začutijo, da je lahko kultura tudi vir prihodkov in ne le duhovne hrane. Če bo tako, naj se le vrti! Tudi Velenje potrebuje nove izzive, nove razvojne poti. Kot tudi vsa ostala mesta v projektu, ki še kako čutijo, da je Ljubljana daleč. Velikokrat preveč v centru pozornosti. Morda se bo z letošnjim letom spremenilo tudi to. In to prav zaradi projekta EPK! n
Foto: MP produkcija
Bo pomlad prej kot zima?
Letošnji muhavosti zime ni videti konca in marsikdo se že sprašuje, če sta s pomladjo zamenjali vrstni red, posebej še na naši sončni strani Alp, kjer je vse drugače kot marsikje na severni. Kljub temu se zimski športi ne dajo in priložnosti zanje je vseeno veliko. Tako kljub pomanjkanju naravnega snega smučarji hvalijo smuko na Golteh, v naši bližini pa so tokrat tudi kar štiri drsališča (rokometno igrišče v Šoštanju, letni kino ob Velenjskem jezeru, jezero in drsališče pri Mercator centru v središču mesta). Topli žarki pa privabljajo v naravo tudi vse več sprehajalcev. Še posebej veliko jih svoj prosti čas preživlja na prijetnih poteh ob jezerih, kjer lahko občudujemo tudi številne ptice.
TEŠ 6 hitro napreduje Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj uspešno napreduje. Vodstvo ocenjuje, da bodo gradbena dela do 15. februarja končana do te mere, da bo Alstom lahko začel s pripravljalnimi deli za montažo primarnega dela jeklene konstrukcije. Trenutno dela na gradbišču 430 delavcev, ki so zabetonirali že 44. obroč od skupno 103 obročev hladilnega stolpa, ki bo visok 157 metrov. Stopniščni stolp pa v višino meri že 110 metrov, v začetku marca pa bo 140 metrov. Vodstvo termoelektrarne zavrača vse pobude po moratorijih na to gradnjo (stran 7), gradnjo pa podpira tudi najverjetnejša desno sredinska vladna koalicija. n
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 2
2
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
26. januarja 2012
Ko univerza pride na dom
Drugi posvet o daljnovodu Šoštanj, 25. januarja – Včeraj je v Šoštanju potekalo drugo posvetovanje, namenjeno občankam in občanom, o rekonstrukciji daljnovoda 2 x 400 kW Šoštanj – Podlog. V okviru postopka priprave državnega prostorskega načrta sta ga pripravila Direktorat za prostor in Direktorat za energijo.
V Velenju so v četrtek za dijake zaključnih letnikov srednjih šol in druge pripravili četrti predinformativni dan – Zanimanja veliko Milena Krstič - Planinc
mkp
Vloge za vzdrževane družinske člane Ljubljana, Velenje – Zavezanci za dohodnino, ki med letom niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, in zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo te podatke spremeniti, morajo vlogo za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2011 vložiti najpozneje do 6. februarja. Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih in izpostavah, lahko pa si ga natisnete tudi s spletne strani DURS.
Velenje, 19. januarja – Predinformativni dan, kakršnega sta v četrtek za dijake zaključnih letnikov srednjih šol in druge, ki jih zanimajo študijski programi fakultet, akademij in visokih šol, družno pripravili Šolski center Velenje in Svetovalno središče Ljudske univerze Velenje, je edinstven v Sloveniji.
Idejo o njem so uresničili pred štirimi leti v Svetovalnem središču, ko so tak dan pripravili prvič. Leto kasneje so se jim pridružili na Šolskem centru, danes pa so z organizacijo zadovoljni vsi, tako dijaki kot predstavniki fakultet. Biserka Plahuta iz Svetovalnega središča: »Prvo leto so imeli dijaki možnost izostati od pouka le dve uri, da so se udeležili kakšne predstavitve, zdaj
je ta dan namenjen samo temu in samo njim. Vsako leto pa je tudi več fakultet in visokih šol, ki se tako želijo predstaviti zainteresiranim.« Letos so »prišle« v Velenje vse štiri univerze, skupaj kar 51 fakultet, višjih in visokih šol, prvič tudi vse tri akademije. Gabrijela Fidler iz Šolskega centra je navdušeno povedala, da je način, na kakršnega dijakom v Velenju omogočijo spo-
Biserka Plahuta: »Začeli smo pred štirimi leti, naslednje leto se nam je pridružil Šolski center.«
Velenje, 27. januarja - Turistično društvo Vinska Gora je edino slovensko turistično društvo, ki ima pod svojim okriljem tudi Mladinski turistično informacijski center. Ta deluje v prostorih podružnične šole v kraju, mladi vodniki pa lepote Vinske Gore razkazujejo predvsem vrstnikom, ki prihajajo iz vse Slovenije. Tudi sicer to turistično društvo dobro skrbi za promocijo kraja in njihovih kulturnih znamenitosti, zelo aktivno pa so vključeni tudi v dogajanje na Grilovi domačiji, ki je sicer del Muzeja Velenje. O delu društva v lanskem letu bodo spregovorili na letnem občnem zboru, ki ga pripravljajo jutri ob 18. uri v večnamenskem domu. Na njem bodo podelili tudi priznanja za najlepše urejene zunanje bivalne prostore v Vinski Gori.
znavanje študijskih vsebin, ko pridejo predavatelji sem in si vzamejo čas za dijake, učinkovit in zanimiv. »Odzivi so pozitivni, tako pri dijakih kot predavateljih. Tak sistem je, vsaj po pripovedovanju predavateljev, tudi edinstven pri nas. Drugod predstavitve potekajo v okviru stojnic.« Preko 500 dijakov zaključnih letnikov in drugih se je lahko na predinformativnem dnevu pozanimalo o možnostih in vsebinah študija, in to na več fakultetah, saj je bil razpored tak, da jim je to omogočil. Kdo od najbolj zvedavih je bil lahko, če je to zmogel, prisoten kar na šestih različnih predstavitvah.
n bš
n
n mkp
Kateri so najlepši?
Dijakom so se prvič v Velenju predstavile vse tri umentiške akademije - utrinek z gimnazije.
Za več kolesarjenja Velenje, 25. januarja - V Mestni občini Velenje si prizadevajo, da bi kolesarjenje kot enega okolju najbolj prijaznih transportov še bolj zaživelo. Zato v občini že nekaj časa teče vrsta projektov, tudi evropskih, s pomočjo katerih naj bi zgradili nove kolesarske poti v mestu in iz njega. Med drugim razmišljajo o ureditvi kolesarske proge na trasi nekdanje železniške proge proti Koroški, saj ta verjetno nikoli ne bo obnovljena. Več o projektih, povezanih s kolesarstvom, so povedali včeraj popoldne, ko so v sejni dvorani Mestne občine Velenje predstavili s kolesarstvom povezane projekte. O tem pa prihodnjič.
Šest razpisov za Lirikonfest
Podpora mladim
Velenje, 21. januarja - Lirikonfest Velenje je ob odprtju EPK 2012 v Velenju objavil šest literarnih razpisov. Med njimi sta poziva za zbiranje predlogov za 9. mednarodno Pretnarjevo nagrado in za 7. literarno nagrado čaša nesmrtnosti/velenjica ter razpisa za 5. lirikonov zlat ter za bienalno priznanje lirikonfestov zlat. Vsebine pozivov in razpisov so objavljene tudi n na spletni strani Lirikonfesta.
Velenje, 23. januarja – V Uradnem listu Republike Slovenije bosta jutri objavljena javna razpisa Mestne občine Velenje za sofinanciranje mladinskih projektnih aktivnosti v letošnjem letu ter za sofinanciranje in financiranje projektov mladih za dosego ciljev iz Lokalnega programa razvoja delovanja mladih. Razpisa bosta trajala do 27. februarja 2012, zanju pa n bo občina skupno namenila 45.600 evrov.
n bš
Ob trim stezi sečnje lesa Velenje - Že vse od sobote predstavniki šoštanjske enote Zavoda za gozdove sekajo les na območju celotnega gozda ob Vili Herberstein in seveda tudi ob trim stezi.. Po besedah vodje enote Aleša Ocvirka, bodo dela zaključili ob koncu tega tedna. Obiskovalce trim steze prosijo, da upoštevajo varnostna opozorila. n
Odpadna zdravila ne sodijo med gospodinjske odpadke! V Lekarni Velenje so v dveh letih zbrali 362 kg odpadnih zdravil Velenje – Odpadna zdravila ne sodijo med običajne gospodinjske odpadke. Če se znajdejo tam ali v straniščni školjki, je lahko škoda, ki s tem nastane, velika. Takšna zdravila vplivajo na razvoj in razmnoževanje organizmov in že majhne količine nepravilno odvrženih in uničenih zdravil lahko povzročijo škodo naravi. Neuporabljena zdravila lahko odnesemo v katerokoli lekarno, lahko pa jih pustimo tudi pri izvajalcu javne službe v zbirnih centrih. V zadnjih dveh letih so v Sloveniji zbrali okoli 71 ton odpadnih zdravil. Veliko od tega je bilo zbranega v lekarnah. V vseh imajo organizirano zbiranje odpadnih zdravil. Direktorica Lekarne Velenje mag. Sabina Grm je povedala, da so v vseh enotah tega zavoda v letu 2010 in 2011 od uporabnikov zbrali 362 kg odpadnih zdravil.
Slovenska koklja kraspa desno Nič o (ne)vladi – Slovenija vendarle desno – Dve odličnosti na našem območju – Narava in bolezni, turizem in hoteli. Danes, obljubim, ne bom nič pisal o naši vladi ali prizadevanjih - ali bolje rečeno - neprizadevanjih, da bi jo dobili. Tudi ne o »tretjem« mandatarju, predlogu predsednika vlade, ki naj bi mnoge kot rešitev razveselil, pa je naletel le na en pozitiven odziv. Na pamet mi tudi ne pride, da bi navajal razne špekulacije, ki se glede naše politike širijo po državi in zunaj nje. Ne, ničesar o tem ne bom pisal. Tudi ne o tem, da Slovenijo po nedelji vendarle močno vleče bolj na desno. Tja so krenili tudi tisti, ki so dolgo zagotavljali: ne na levo, ne na desno, po sredi. O ničemer tem ne bom pisal. Se bom pač držal prakse nekaterih, ki obljubljajo, da bodo tiho. Dokler vsega ne povedo. Ker smo tudi v Velenju z obema nogama stopili v projekt Evropske prestolnice kulture, se o politiki niti ne spodobi govoriti. Čeprav se morda kje to dvoje močno prepleta. Kljub temu da mnogi menijo, da je pri nas prav klavrno stanje, da na nobenem področju ni več prav nikakršne odličnosti, le-te nekaj vseeno je. Tudi na našem območju. Z odliko s(m)o tudi v Velenju odprli svoj del Evropske prestolnice kulture. Kljub krizi ni nič škripalo, ampak potekalo uglašeno. Z odliko posebne vrste se lahko pohvalijo tudi na drugem koncu naše še enotne pokrajine, na celjskem območju. Sam predsednik države Danilo Türk je načelniku upravne enote Celje Damjanu Vrečku izročil priznanje za poslovno odličnost. To pa ni pomembno le za to službo, občutili naj bi jo tudi uporabniki njihovih storitev. In to naj bi bilo najbolj pomembno. Predsednik tega visokega priznanja Celjanom ni izročil v mestu ob Savinji, je pa blizu tega kraja in Savinje v soboto prišel Janez Janša, nekdanji premier in najresnejši kandidat, da to spet postane. Z vodilnimi predstavniki svoje stranke se je ustavil v Rimskih Toplicah. Nekateri prebivalci tega kraja tega obiska niso bili preveč veseli, saj mno-
gi še vedno menijo, da je Janša kriv za povojno propadanje Zdravilišča Rimske Toplice. Saj je bil v ključnih letih obrambni minister. Seveda o čem takem v soboto niso govorili, saj je zdaj pred njimi pomembnejša stvar: kako zasukati os države, da bo napredovala v pravo smer. Na našem širšem območju pa v raznih območjih pripravljajo različne projekte, s katerimi bodo kandidirali za evropska sredstva. Na enem takih območij, območnem razvojnem partnerstvu »osrednje Celjsko«, ki obsega občine Celje, Dobrna, Laško, Štore in Vojnik, je njegov svet zasedal prav včeraj. Na Dobrni so med drugim potrdili izvedbeni načrt za obdobje 2012 do 2014 za prijavo projektov, ki se bodo sofinancirali iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Celjska občina bo želela pridobiti denar za ureditev dela mestnega jedra, občina Dobrna za celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda ter varovanje vodnih virov, za kanalizacijo bi imeli denar tudi v Vojniku, Štorah in Laškem. Tu imajo kot rezervni projekt pripravljen projekt turistične atraktivnosti mesta. V Celju pa so kljub raznim razpravam o okolju in zdravju mnogi ljudje še vedno zbegani. Pravijo, da kljub mnogim razpravam strokovnjakov še vedno nimajo pravega odgovora o tem, v kako zdravem okolju živijo in katere bolezni vse prežijo nanje v večji meri kot v drugih predelih države. Tudi petkova konferenca vseh odgovorov še zdaleč ni dala. Žveplo pri njih naj ne bi bilo več tako nevarno, bolj prašni delci, ti pa se dvigajo tudi s starega dela cinkarne. Strokovnjaki tudi menijo, da ne drži, da bi bilo na tem območju kaj veliko več rakavih obolenj kot drugod. Je pa precej več bolezni dihal. Malo bolje dihajo turistični delavci, saj so turistični kazalci še vedno ugodni in se kljub kriznemu času v glavnem nikjer niso poslabšali. Vlečni konji v tej panogi pa so naravna zdravilišča. In ko ponekod gradijo nove hotele, jih imajo drugod na zalogi. Jelen v Slovenskih Konjicah je že nekaj časa zaprt, še veliko dalj pa hotel v Šmarju pri Jelšah. Pa ne ravno zato, ker ne bi bilo obiskovalcev. Le zaradi nesoglasij ali denacionalizacijskega postopka. nk
n mkp NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d.o.o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 evr (8,5 % DDV 0,14 evra, cena izvoda brez DDV 1,66 evr). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43 e-mail: press@nascas.si TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 Oblikovanje in grafična priprava: Naš čas d.o.o.
Tisk: Tiskarna SET d.d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je “Naš čas” uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide do 52 številk.
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 3
AKTUALNO
26. januarja 2012
Pripravljajo se na prihod tujih delavcev ki zagotavljajo minimalne standarde za bivanje. To je priložnost za vse, ki so v preteklosti že tržili prenočišča, in tiste, ki o tem še razmišljajo,« pa pravi direktor PV Investa Drago Potočnik. PV Invest bo organiziral tudi vstopno točko, na kateri bodo na enem mestu zbrali vso ponudbo in povpraševanje. Centralno pisarno naj bi uredili v prostorih občine, v pritličju, kader, da bo pisarna lahko delovala, pa bo tudi zagotovil PV Invest. »Poleg nastanitve pa bo treba zagotoviti tudi druge stvari, od prevozov, prehrane, športnih in drugih aktivnosti.«
Ne samo za nastanitev, poskrbeti bo treba še za vrsto zadev – Z ukrepi bodo seznanili vse občane – Vstopno točko bo vodil PV Invest Milena Krstič – Planinc
Šoštanj, 17. januarja – Sosvet za izboljšanje varnosti občanov Šoštanja s štiriindvajsetimi člani se je na torkovi seji seznanil z ukrepi in aktivnostmi pred prihodom večjega števila tujih delavcev, ki bodo delali na gradbišču bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. Trenutno dela na njem 430 delavcev, ki bodo do sredine februarja gradbena dela dokončali do te mere, da bo Alstom lahko pričel pripravljalna dela za montažo jeklenega dela konstrukcije.
Predsednica in predsedniki krajevnih skupnosti: mag. Vilma Fece (Šoštanj), Roman Oblak (Skorno - Florjan), Boris Lambizer (poveljnik gasilskega poveljstva), Herman Pergovnik (Topolšica).
šljali celo o mestu na vodi. Sledila mu je zamisel o kontejnerskem naselju ob jezeru, kjer bi lahko bivalo 500 delavcev. Tudi za to ni bilo za-
Šoštanj živi v sožitju z gradbiščem
Šoštanj živi v sožitju z velikim gradbiščem, ki ga ima dobesedno pred vrati, a je skrb pred prihodom tolikšnega števila tujih delavcev, kot se napoveduje, vseeno prisotna. Število prebivalcev v mestu Šoštanj se
Najbolj množično junija 2013
Največ delavcev pričakujejo na gradbišču junija 2013, in sicer 1.450, v glavnem Alstomovih montažerjev, potem pa bo do prve polovice leta 2014 število delavcev upadalo. Tem je treba prišteti še okoli 400 Rudisovih ljudi, ki bodo delali na spremljajočih objektih, a v Termoelektrarni Šoštanj, po besedah Branka Debeljaka, pričakujejo, da se ti dve večji skupini ne bosta »prekrivali«. Na sprejem delavcev se v lokalni skupnosti pripravljajo že vsaj pol leta, želijo si namreč dobrega sožitja s prebivalci. Zato so novelirali tudi odlok o javnem redu in miru. Veliko sodelujejo z medobčinskim inšpektoratom, redarji in policijo, s katerimi načrtujejo okrepitev
Mag. Branko Debeljak (TEŠ) in mag. Drago Potočnik (PV Invest)
nadzorov. Pripravljajo sporazum s TEŠ, PV Investom in Alstomom. »Skupaj si želimo doseči sprejemljive pogoje za bivanje in delo delavcev in čim manj motenj za prebivalce,« pravi Debeljak. Dogovarjajo se o izvedbi nastanitvenih dejavnosti, s ponudniki kulturnih, športnih in drugih dejavnosti, tudi infrastrukturnih in komunalnih. »Vsak trenutek želimo imeti v lokalni skupnosti podatke o tem, kje se delavci nahajajo, da bomo lahko naloge, ki
nam jih nalaga zakonodaja, izvajali v dobro občank in občanov in ne na njihovo škodo, tudi tako, da bomo stroške porazdelili med vse povzročitelje, pravi predsednik sosveta Vojko Krneža.
Načrtovanje namestitev
Družba PV Invest sodeluje pri načrtovanju namestitev delavcev. Spomnimo, da so v Šoštanju pred časom za namestitev delavcev razmi-
Zaradi TEŠ 6 Letonje izstopil iz SNS Nacionalna stranka SNS in tukajšnji lokalni odbori so imeli že ob volitvah različne poglede na blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, razhajanja pa so pripeljala do razpada stranke v Velenju Mira Zakošek
Že v času priprav na parlamentarne volitve je prihajalo do vsebinskih razhajanj med stranko SNS na nacionalni ravni in njenim predsednikom Zmagom Jelinčičem ter vsemi tremi tukajšnjimi odbori stranke (Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki), ki so ocenjevali, da je ta naložba strateškega pomena za tukajšnje okolje. Ta nesoglasja so pripeljala tako daleč, da je predsednik velenjskega odbora Mihael Letonje prejšnji teden nepreklicno odstopil kot predsednik in tudi kot član stranke. Tako se je odločila tudi velika večina najbolj aktivnega velenjskega odbora, ki je bil tudi med najbolj aktivnimi in opaznimi v Sloveniji. »Na zadnjih občinskih volitvah smo prejeli poleg tr-
Sosvet, pravi podžupan Vojko Krneža, se bo odslej pogosteje sestajal.
nimanja, zato bo treba tržiti obstoječe kapacitete znotraj Šoštanja in v neposredni bližini Šoštanja, v Velenju, Šmartnem ob Paki, Nazarjah in tudi proti Žalcu. »Ocenjujemo, da je teh zmogljivosti dovolj. Morajo pa imeti ponudniki ustrezna dovoljenja in prostore,
bo v določenem obdobju povečalo za tretjino, kar pomeni, da bodo gotovo moteni normalni procesi življenja. Vse negativne učinke, ki bi se morebiti pojavili, želijo z dobro pripravo ublažiti,« pravi Krneža. Predsednica sveta Krajevne skupnosti Šoštanj mag. Vilma Fece po-
Kaj porečejo Šoštanjčani? Mihael Letonje: »Programska razhajanja so postala prevelika, zato zapuščam stranko SNS.«
boveljskega odbora, ki je prav tako zelo aktiven in ga vodi Bogdan Barovič, največ glasov. Imamo pa tudi številno članstvo, v našem odboru zelo aktivno deluje okoli 50 članov, skupaj pa jih imamo dvakrat toliko,« pravi Letonje, ki je tudi svetnik v občinskem svetu. Poleg njega pa to nalogo iz vrst SNS opravlja še Rafael Goršek. Oba sta velenjskemu županu Bojanu Kontiču že sporočila, da izstopata iz stranke SNS, v občinskem svetu pa želita še naprej delovati kot nestrankarska kandidata. Političnemu delovanju se v dosedanjem odboru SNS ne nameravajo odpovedati, verjetno bodo oblikovali kakšno neodvisno listo, ki bo skrbela za nadaljnji razvoj Velenja. »Tistih, ki so nam zaupali in za nas glasovali, ne smemo razočarati,« pravi Mihael Letonje. n
To, da imajo gradbišče bloka 6 pred vrati, jih – vsaj večino - ne moti. Ne skrbi pa jih niti prihod večjega števila tujih delavcev. Vsaj tisti, s katerimi smo se srečali v torek dopoldne, so tako zatrjevali. Edo Dolar: »Opazujem gradnjo in lahko rečem, da lepo napreduje in dobro poteka. Prav nič ni moteče. Če do zdaj ni bilo težav, jih ne pričakujem niti potem, ko bo tukaj še več delavcev, kot jih je zdaj. Pravijo, da so na to pripravljeni, in zakaj jim ne bi verjel?« Ida Pirtovšek: »Prav čisto nič me ne moti. Vidim, da so stvari dobro organizirali, delajo noč in dan in to se v Šoštanju sploh ne pozna. Saj morajo delati. Če bo prišlo sem še več delavcev, pa bo to lahko priložnost za zaslužek za marsikoga. Kdo bo lahko oddal kakšno sobo, marsikdo si to še ureja, marsikdo pa že oddaja. Zakaj pa ne?«
3 Robert Rajšter, direktor Zavoda za zaposlovanje Velenje: »V letu 2008 smo na zavodu izdali 5.410 delovnih dovoljenj tujcem. Tudi ti so takrat delali in živeli tukaj. Za primerjavo, danes jih je le 755. Tistih 1.800 novih delavcev, ki bodo prišli v Termoelektrarno, je sicer veliko, vendar nikakor ne neobvladljivo.« Brigita Mernik, vodja oddelka za upravno notranje zadeve UE Velenje: »Mi smo pripravljeni. Povečali smo obseg uradnih ur in število delovnih dni v Krajevnem uradu v Šoštanju. Dodatno smo zaposlili uslužbenko, ki se bo ukvarjala samo z vprašanji tujcev: s prijavami prebivanja in prijavo prebivališča.« Marija Gregorc, pomočnica direktorja Davčnega urada Velenje: »Tujci, ki bodo pri nas bivali več kot 183 dni, so po davčni zakonodaji rezidenti Republike Slovenije in kot taki tudi zavezanci za dohodnino.« Marjanca Kamenik, pomočnica direktorja ZD Velenje: »Delovni čas Zdravstvene postaje Šoštanj bo od 7. do 20. ure, od ponedeljka do petka. V Šoštanju pa bo prisotno tudi reševalno vozilo s tehnikom.« sebej pozdravlja vzpostavitev vstopne točke. »Če bo samo v mestu Šoštanj 700 dodatnih začasnih prebivalcev, kot se obeta, bo to za mesto velika obremenitev. Ukrepe pa je treba še dopolniti in jih našim prebivalcem tudi predstaviti. Med njimi mora gotovo biti povečan nadzor policije, redarstva in inšpekcijskih služb, urejen prometni in parkirni režim, povečan obseg zdravstvenih storitev ... Področij je še več, potreben bi bil natančen operativni program dela, ki ga je treba predstaviti tudi občanom.«
Zinka Kac: »Prav nobenega vpliva na utrip mesta nima ta gradnja. Še slišati ni ničesar, tako da me to gradbišče prav nič ne moti. Ne moti me niti napoved o prihodu velikega števila delavcev v Šoštanj. Nekje bodo morali biti nastanjeni.« Stane Pokleka: »V Termoelektrarni sem bil zaposlen več kot 38 let. Bil sem tukaj, ko sta se gradila bloka 4 in 5. Tudi takrat je bilo pri gradnji potrebnih veliko delavcev, pa so se lepo porazdelili. Nekaj tu, nekaj tam. Bodo pa v času, ko jih bo tukaj največ, zasedene gostilne in trgovine in tudi to ni slabo.« Ivan Katanec: »Gradnja sama po sebi me ne moti. Sprašujem pa se, kako bo potem, ko bo blok 6 začel delati. Res ne bo imel vplivov na zdravje? Zdaj zagotavljajo, da bo tako, ampak ...? Tisti, ki živimo čisto zraven, bi morali dobiti kakšno odškodnino, rento. V Šoštanj bo prišlo tudi veliko število ljudi različnih kultur. Kako se bodo obnašali? Marsikdo se boji, kan mkp ko bo.«
n
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 4
4
GOSPODARSTVO
Dr. Milan Medved odstopil Ljubljana, 18. januarja – Dr. Milan Medved je nepreklicno odstopil kot predsednik in član nadzornega sveta Družbe za avtoceste v RS. V odstopni izjavi je poudaril, da odstopa izključno iz osebnih razlogov. »Vzrok za moj odstop ni nezadovoljstvo ali neodobravanje česarkoli, gre predvsem za mojo osebno odločitev,« pravi Medved in dodaja, da je Dars v letih 2010 in 2011, deloval uspešno in v poslovnem smislu dosegel daleč najboljše rezultate poslovanja, pa tudi nadzorni svet je deloval korektno, transparentno in predvsem v korist družbe Dars. n
Vsi bloki TEŠ polno obratujejo Šoštanj - V Termoelektrarni Šoštanj obratujejo ta čas vsi bloki, tri, štiri in pet. Hidrometeorološke razmere so namreč že od lanske jeseni slabe, zato pa toliko večje potrebe po termoenergiji. n
V Velenju proizvodnja z višjo dodano vrednostjo Velenje - Gorenje proda vse več izdelkov v višjih cenovnih razredih, ki prinašajo tudi večjo dodano vrednost. Večino teh izdelajo na velenjski lokaciji, z njimi pa zelo uspešno prodirajo na azijski trg in države nekdanje Sovjetske zveze. n
Naprodaj zbirateljski kovanci ob Evropski prestolnici kulture Ljubljana - V poslovalnicah Deželne banke Slovenije so ta teden začeli prodajati dva nova zbirateljska kovanca, izdana ob priložnosti Evropska prestolnica kulture - Maribor 2012. Gre za zlatnik in srebrnik: zlatnik z nominalno vrednostjo 100 evrov bo mogoče kupiti za 300 evrov, srebrnik z nominalno vrednostjo 30 evrov pa za 40 evrov. Slovenija se z izdajo zbirateljskih kovancev pridružuje promociji Evropske prestolnice kulture, ki je v letu 2012 dodeljena Mariboru in partnerskim mestom. Motiv na kovancih je simbolna interpretacija starega mariborskega mostu, v prenesenem pomenu pa gre za povezovanje, komunikacijo in ustvarjalnost. Avtor idejnega osnutka kovancev je Tomaž Plečko. n
Licitacija lesa Slovenj Gradec - Na parkirnem prostoru pred slovenjgraškim Preventom bo od 23. januarja do 3. februarja potekala licitacija vrednejšega lesa. Paradni drevesni vrsti sta še vedno gorski javor in oreh, zaželene pa so tudi sadne in druge redke drevesne vrste. Licitacijo vrednejšega lesa organizira Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline in Zveza lastnikov gozdov Slovenije v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije. Po končanem zbiranju hlodov si bodo les v Slovenj Gradcu od 23. januarja do 3. februarja ogledovali kupci, zadnji dan ogleda bo tudi že odpiranje ponudb.
Vskočili, ko so predhodniki omagali V družbi RGP lani ustvarili okoli 18 milijonov evrov prihodkov – Precej več, kot so načrtovali Milena Krstič – Planinc
Velenje - Lansko leto je bilo za družbo RGP eno boljših, a hkrati tudi napetih let. Direktor mag. Marjan Hudej pa pove, da kriza prizadene tudi tiste, ki delajo dobro. V posamezne projekte so povezani številni in od vseh je odvisno, kako kakovostno bo delo na koncu opravljeno. »Če niso vsi igralci v kondiciji, je to težko,« pravi. V RGP so morali lani prevzeli tudi nekatera dela, ki jih tisti, ki so jih začeli, niso mogli speljati do konca. To je nova izkušnja. »Tega doslej nismo bili vajeni in prav nič enostavno ni dokončati dela, ki jih je začel nekdo drug, se pogajati z lastniki, z investitorji, da smo bili na koncu poplačani. Prav slednje, plačilo za opravljeno storitev, pa je največji problem današnje družbe.« V lanskem letu ste na hitro »vskočili« tudi na domač teren, na gradbišče bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj. »Odločitev, da se je družbi RGP omogočilo sodelovanje pri tako velikem in zahtevnem projektu, kot je ta, je bila prava. Zagotovo smo se dokazali. Zaključili smo že nekaj projektov, ki sestavljajo to, kar je danes že vidno. Ena največjih stvari pa je to, da smo dokazali svojo usposobljenost sestavljanja receptur za najzahtevnejše betone, jih proizvesti in v velikih količinah dobavljati na delovišče. Imeli smo rekordno letno in tudi dnevno proizvodnjo v betonarni, posledično pa tudi velike izkope kamenih agregatov v kamnolomu.« Delo na tem gradbišču pa se vam napoveduje tudi letos.
»Reference, ki smo jih pridobili, naj bi nam omogočile, da bomo lahko nadaljevali takšna dela v letošnjem in verjetno tudi prihodnjem letu. Smo družba, ki je konkurenčna, ki svoje podizvajalce in dobavitelje redno plačuje, da ne govorim o drugih stvareh, ki so normalne v vsaki normalni družbi, torej da imajo zaposleni plače, skratka da plačujemo vse obveznosti.«
še razvijalo. Gradnja izvoznega jaška je ta hip v pripravljalni fazi, zato bo v letošnjem letu, predvsem v prvi polovici, treba opraviti veliko logističnih stvari. Denimo sestaviti opremo, ekipe. Vse to je treba zelo dobro pripraviti, preden se bomo lotili osrednjega dela, globljenja jaška, da bo vsak dan končan z določenim napredkom in jašek kot celota končan v roku.«
Mag. Marjan Hudej: »Prihodnje leto, ob desetletnici, se bomo v polni kondiciji lahko pohvalili še s kakšnim dobro izvedenim novim projektom.«
Prisotni ste pri gradnji novega izvoznega jaška NOP II. »Družba RGP je sodelovala že pri zelo zahtevnih podzemnih objektih, avtocestnem programu, tudi pri gradnji HE Avče, zato smo z veseljem kandidirali in pridobili posel pri izgradnji izvoznega jaška NOP II. Z njim si bomo pridobili reference, ki nam bodo omogočile prodor na trge jugovzhodne Evrope, kjer je pričakovati, da se bo podzemno rudarstvo
Železnice? Je pri tem veliko priložnosti tudi za vas? »Na slovenskih železnicah smo kontinuirano prisotni že nekaj let in pri sanaciji železnic, predvsem v zahodni Sloveniji, tudi zelo uspešni. Tam je veliko tunelov in propustov, ki so potrebni temeljitih obnov. Če jih ne bomo popravljali in obnavljali, lahko v nekem trenutku tudi obstanejo. Vsak, ki se pelje kdaj ob železnici, vidi, da so vsi zidovi in mostovi še iz časa Avstro-ogrske.
26. januarja 2012 Slovenska železniška infrastruktura je stara 150 let, zato ocenjujemo, da bo pri tem še veliko dela. Država bo morala zagotavljati sredstva. Malo pa je družb, ki so usposobljene za tako zahtevna dela, kot jih opravljamo mi.« Koliko prihodkov pa je RGP ustvaril lani? Ocena, seveda. »Ocenjujemo, da smo ustvarili 18 milijonov prihodkov, kar je precej več od tistega, kar je bilo načrtovano. Že prej sva govorila o vzrokih. Družba RGP je vstopila v nekatere projekte, ki jih nekateri iz znanih razlogov niso več zmogli. Letos pričakujemo, ker smo zdrava družba in znamo s svojimi kadri narediti še marsikaj na rudarsko-gradbenem področju, da se bomo še širili.« Prostora vam pa tudi ne bo zmanjkalo. »Izkušnje že danes s pridom uporabljamo v stikih z državami jugovzhodne Evrope, predvsem tam, kjer je v vzponu podzemno rudarstvo. Izvajali pa smo tudi že druge projekte. Izvrstne stike imamo v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Skupaj z našimi lastniki znotraj Skupine Premogovnik pa se priložnosti nakazujejo še v Turčiji in nekaterih drugih državah. Skušali bomo pridobiti tudi kakšen projekt v bližnjih državah pri izgradnji malih hidroelektrarn, pri katerih so potrebne tudi tunelske povezave, s čimer imamo veliko izkušenj.« Ekipa je gotovo dobra, da ste lahko tako uspešni. »Zelo sem ponosen na svojo ekipo. Skupaj smo praktično polnih osem let. Letos teče deveto leto. Prihodnje leto, ko bomo praznovali desetletnico, se bomo v polni kondiciji lahko pohvalili še s kakšnim dobro izvedenim novim projektom. Sodelavci so zelo dobro usposobljeni za vse, kar počnemo. Veselje je delati v takšni ekipi. Zaradi načrtovanih širitev se bo potrebno tudi dodatno okrepiti z nekaterimi strokovnjaki s kakšnih drugih področij, z mladimi ljudmi. Družba mora biti sestavljena iz izkušenih strokovnjakov, pa tudi iz mlajših, ki bodo lahko prevzemali v prihodnje te izkušnje in počeli to, kar počnemo mi danes.« n
n
Rezar direktor Bolnišnice Topolšica? Svet javnega zavoda Bolnišnica Topolšica izdal sklep o imenovanju Leopolda Rezarja za direktorja šaleške bolnišnice – Gre res za politično imenovanje? Tatjana Podgoršek
Topolšica, 19. januarja – Minuli četrtek popoldne je potekala v Bolnišnici Topolšica seja sveta zavoda. Na njej so osrednjo pozornost namenili imenovanju direktorja bolnišnice. Člani sveta zavoda so obravnavali vlogi dveh kandidatov, ki sta se prijavila na tretji razpis za direktorja bolnišnice: dosedanjega vršilca dolžnosti Damjana Justineka, ki se je prijavil le na zadnji razpis, in Leopolda Rezarja, zdravnika v bolnišnici, ki se je prijavil na razpis drugič. (Spomnimo: na lanskem septembrskem, kjer je bil edini kandidat, ni dobil potrebne podpore. Te mu
Novo vodstvo, stare dileme
Se v bolnišnici Toplošica kadruje predvsem politično?
- med drugim – niso dali tudi zaposleni bolnišnice). Po več kot tri ure trajajoči seji sveta zavoda se še ni vedelo, kdo bo direktor bolnišnice oziroma ali bo potreben četrti razpis. Na seji sveta namreč nihče od omenjenih kandidatov ni dobil dvetretjinske podpore, ki naj bi bila potrebna za imenovanje. Od 7 članov sveta zavoda so za Rezarja glasovali vsi 4 predstavniki ustanovitelja – ministrstva za zdravje, 3 pa za Justineka. Zato so se člani sveta zavoda dogovorili, da bodo iskali obrazložitev o potrebni dvetretjinski večini na službi Vlade
RS za zakonodajo. Če bi ta ocenila, da izid glasovanja ni zadostil določilu, bi razpis za direktorja Bolnišnice Topolšica ponovili. Dan po seji sveta zavoda pa se je izkazalo, da je po statutu za imenovanje potrebna večina glasov članov. Zato je svet zavoda izdal sklep o imenovanju Leopolda Rezarja za direktorja Bolnišnice Topolšica. Tega mora sedaj potrditi še ustanovitelj. Ali ga bo ali ne, menda ni dvoma. Saj naj bi – tako je bilo slišati pred sejo sveta zavoda v bolnišnici - naročil svojim predstavnikom, da morajo glasovati za Rezarja.
Gre za natolcevanja
Predsednica sveta zavoda – univerzitetna diplomirana pravnica Samira Ališič Kovač, predstavnica ministrstva za zdravje - nam je odločno zavrnila, da bi šlo za politično kadrovanje, kot se sliši. »To je samo natolcevanje. Res smo se na seji sveta zavoda namučili, odločili pa smo se na osnovi predstavitve programov kandidatov. Rezarjev program je izstopal. Na špekulacije ne pristajam. Te so mi tuje. Imam argumente za odločitev,« je povedala Ališič Kovačeva in nadaljevala, »mislim, da je odločitev dobra, da je v korist
bolnišnice in bolnikov. Bolnišnica bo dobila še enega zdravnika, ki jih že tako primanjkuje. Rezarja bomo spremljali pri njegovem delu.« Samira Ališič Kovačeva je še dejala, da razmere v bolnišnici dobro pozna, saj je članica sveta zavoda že od leta 2003.
Ustanovitelj odpoklical tri svoje predstavnike
Ob vsem tem pa je vendarle zanimivo, da je ustanovitelj po seji sveta zavoda, na kateri niso potrdili Rezarja za direktorja Bolnišnice Topolšica (po drugem razpisu), odpoklical tri svoje predstavnike: dr. Zorana Stamatovskega, Cvetko Ribarič Lasnik in Jano Govc Eržen. Namesto njih je imenoval Petra Pu-
statičnika, Biserko Simčič in Milana Kreka. Od imenovanja (septembra leta 2009) je ostala samo predsednica sveta zavoda. Od septembra 2009 pa ostajajo v svetu zavoda še predstavnica zaposlenih bolnišnice Irena Volk, predstavnik lokalne skupnosti (župan Darko Menih) in predstavnik zdravstvene zavarovalnice Andrej Krajnc. Pa še ena zanimivost: tudi pri imenovanju Damjana Justineka za direktorja bolnišnice pred več kot 4 leti se je govorilo, da ga je »nastavila« politika. Janez Poles, ki je do imenovanja Justineka vodil bolnišnico vrsto let, naj ne bi bil primeren za takratno vladajočo garnituro. n
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 5
GOSPODARSTVO
26. januarja 2012
Konkurenčna prednost Gorenja so ljudje in njihova elastičnost V logističnem centru Gorenje se dnevno zvrsti okoli 500 tovornjakov s priklopniki, 40 do 100 kontejnerjev, od 300 do 500 vagonov – Cene materialov so zletele v nebo – Slaba cesta velika razvojna cokla Mira Zakošek
Brane Apat je član uprave Gorenja, odgovoren za operacije s področja velikih gospodinjskih aparatov ter operacije in prodajo ogrevalnih sistemov. Gre za zelo široko delovno področje, ki združuje vodenje vseh tovarn Gorenja doma in na tujem, vodenje nabavnih in logističnih procesov Skupine Gorenje, celotnega razvoja bele tehnike ter razvoja in komerciale toplotne tehnike, vključno s toplotnimi črpalkami, ki so novi subvencionirani evropski energetski vir. Ena osrednjih aktivnosti, ki si jih postavljate v srednjeročnem programu, je skrbna nabava, ki je pravzaprav pomemben ključ uspeha. Kolikšen del stroškov pa predstavljajo repromateriali? »V stroškovni kalkulaciji izdelka bele tehnike predstavljajo surovine in material največji strošek, ki se je v zadnjem obdobju povečal z 58 na kar 61 odstotkov. Drugi velik blok stroškov predstavljajo stroški dela, pa stroški storitev, kot je logistika, ter stroški amortizacije investicij. Vse stroškovne bloke je treba skrbno obvladovati.« Stroški materialov predstavljajo danes že 61 odstotkov v stroškovni strukturi proizvodnje izdelka. Kako koordinirate nabavo, ki je seveda zelo obsežna? »Nabavo imamo razdeljeno po posameznih panogah, blagovnih skupinah. Imamo čiste repromateriale (pločevina, baker, razne kovine in bazne plastike), elektrokomponente, elektroniko, motorje, črpalke, elektronska vezja … Nabavo vseh blagovnih skupin načrtujemo zelo skrbno. Dnevno spremljamo gibanje vseh vhodnih materialov in skušamo glavne zakupiti po čim bolj sprejemljivih cenah. Smo eno redkih slovenskih podjetij, ki je vključeno na Reutersovo borzo. Pri nabavi moramo biti zelo taktni in preračunljivi, saj se v zadnjem
Proizvodnja komponent se seli na tržišča s cenejšo delovno silo obdobju z materiali, predvsem pa s surovinami, na veliko špekulira … Ko ocenimo, da je cena prava, zakupimo material za čim daljše časovno obdobje, kar pomeni, da si zagotovimo nižjo ceno za več mesecev, pogosto tudi za celo leto, če je to mogoče.« Če povem zelo preprosto, nabava poteka pogosto skorajda tako kot trgovanje na borzi. Katera tržišča pa so za vas z vidika repromateraiala trenutno najbolj aktualna? »V zahodni Evropi se je v zadnjih letih zgodilo neverjetno prestrukturiranje, saj tu proizvodnje komponent in elektrokomponent praktično ni več. Vsi tovrstni proizvajalci so proizvodnjo preselili v vzhodno Evropo. Večina Italijanov je v Ro-
muniji in Bolgariji, malo tudi v Srbiji, pa v Rusiji (ta država za naložbenike sicer ni najbolj popularna) in na Poljskem. Še ni dolgo tega, ko
30 odstotkov repromaterialov je slovenskih je bila ta ista proizvodnja locirana v Italiji, Nemčiji in Avstriji, danes pa jih tam skorajda ni več. Cela Evropa se je preselila na območja z nizko ceno delovne sile in v naložbenikom davčno prijazne oaze.« Kakšno možnost pa daje Gorenje lokalnim podjetnikom. Jih vključujete ? »Za Gorenje lahko mirno trdim, da smo generator razvoja v Sloveniji, saj zelo močno vključujemo lokalno industrijo. Kar približno 30 odstotkov vseh polizdelkov, malih izdelkov … kupujemo na domačem trgu. S svojimi kooperanti zelo dobro sodelujemo, jih tudi izobražujemo predvsem z vidika kakovosti in tehničnih norm, ki so strašno pomembne. Po potrebi jih tudi neka-
Cene repromaterialov so zletele v nebo, dvignile so se za 15 do 20 odstotkov ko financiramo. Kriza je namreč prinesla tudi to, da mala in srednja podjetja pri domačih bankah ne dobijo kreditov. Zato ponekod sami kupimo material in potem podjetniku plačamo samo za opravljeno delo. Če to preračunam na število oseb, vidimo, da Gorenje danes preko reproverige posredno zaposluje še vsaj eno tretjino, če ne polovico oseb glede na število Gorenjevih zaposlenih.« Ob zadnjem pogovoru mi je predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac dejal, da so cene repromaterialov zletele v nebo. Ocenjujete, da so že dosegle vrh? »Kaj je vrh in kaj je dno, je relativno vprašanje. Gospodinjske aparate intenzivno spremljam že 27 let in vsekakor lahko trdim, da je gospodarska kriza porušila razmerja. Pri tem mislim na razmerje stroška materiala v strukturi stroška posameznega izdelka, ki je še pred leti predstavljal polovico vseh stroškov, zdaj pa je poskočil na 61 odstotkov. Nekatere blagovne skupine materiala so res dosegle popolnoma nerazumne meje. To velja na primer za zlato, ki je tako visoko, da ga nihče več ne kupi, saj se vsi bojijo njegovega padca. Z bakrom se je to že zgodilo. Iz 6.000 evrov je zrasel na več kot 10.000, zdaj pa že zgrmel na 7.000 evrov. Podobno se je zgodilo z aluminijem, pa železom. Železovo rudo na primer na svetovnem trgu obvladuje praktično pet družin. Če primerjamo ceno materiala pred krizo in zdaj, so cene povprečno poskočile za 15 do 20
loča večina za električne štedilnike. Dežele tipa Balkan, kjer je včasih zmanjkovalo enega in drugega, hočejo kombinirane štedilnike. Imamo dežele, kjer kuhajo veliko kave in hočejo imeti posebne plošče za džezve … na Kitajskem kuhajo predvsem v voku in njihova kuhališča so popolnoma drugačna. Italijani kuhajo v velikih posodah »kaserolah« za velike družine na velikih plinskih kuhališčih … Podobne značilnosti bi lahko naštel za hladilne aparate in pralne stroje, pri kateih pa je razlika predvsem v ekološki ozaveščenosti med Evropo in Ameriko. Vse to seveda spremljamo, temeljito analiziramo in upoštevamo pri snovanju izdelkov za posamezni trg.« Logistika je za tolikšno proizvodnjo seveda prava znanost. V Gorenje je treba najprej pripeljati ogromne količine materiala. Verjetno mora potekati vse po točno zastavljenem načrtu? »Res je, to je prava znanost. Od 15 do 20 odstotkov nabav prihaja s kontejnerji iz Azije preko kontejner-
Železniški transport je postal dražji od kamionskega
Branko Apat
odstotkov. Dvigi cen so v glavnem rezultat raznih borznih špekulacij, ne pa dejanske gospodarske rasti. Posamezniki, podjetja, ki obvladujejo posamezne surovine, umetno ustvarjajo njihovo pomanjkanje npr. z zapiranjem tovarn - in tako dvigujejo cene. Zato govorim, da so ta razmerja porušena, saj nimajo v osnovi porabe zaradi gospodarske rasti, ampak je vsaj ena tretjina cene špekulativnega značaja. Danes smo priča zapiranju proizvodnih kapacitet materiala z namenom, da se ohrani cena materiala na visokih nivojih. Vzemimo za primer plastiko: njena poraba na svetovni ravni je padla za približno 20 %, cene pa so se za približno toliko dvignile.« Ena vaših velikih konkurenčnih prednosti je vsekakor ta, da se zelo
poglobite v vsa tržišča, na katerih prodajate svoje aparate in jih prilagajate navadam tamkajšnjih prebivalcev. To je še posebej pomembno pri osvajanju novih trgov. »Vsekakor. Najbolj se raznolikost navad zrcali pri kuhalnih aparatih in moram reči, da so zelo zanimive. Pri izbiri aparata je pomembna tu-
Navade potrošnikov so zelo različne di dostopnost do energetskih virov. Imamo plinificirane evropske države in tam prodajamo predvsem plinske štedilnike. Francija in Nemčija imata dovolj elektrike in tam se od-
skih luk. V Velenju smo se posebej usposobili za tovrstno razkladanje, seveda pa imamo v Luki Koper in tudi v Velenju konsignacijsko skladišče. Material pripeljemo v Velenje predvsem s kamionskimi prevozi, tudi z železnico, včasih naročimo kakšno avionsko pošiljko, vendar zelo poredko, ker je ta prevoz seveda najdražji. Na drugi strani pa je seveda treba izdelke odpeljati iz tovarne do končnih potrošnikov. »Gre za ogromne količine izdelkov, ki jih skušamo čim prej dostaviti svojim potrošnikom v kombinaciji s kamionskimi, železniškimi in kontejnerskimi prevozi. Seveda imamo tudi skladišča ob sami proizvodnji, v Velenju je to Navis, ki je res sodobno, popolnoma avtomatizirano skladišče. Ob vseh naših velikih skladiščih se v bližini nahajajo železniški tiri, da ob morebitnih za-
5 porah cest ali drugih nenadnih dogodkov lahko nemoteno dobavimo izdelke kupcem. Moram pa poudariti, da je postal železniški transport dražji od kamionskega, in to kljub dvigu cen goriva in ekoloških taks za kamionske prevoze, ter dejstvu, da je železniški prevoz manj praktičen je, saj je treba na železniških postajah izdelke še vedno pretovarjati na kamione in jih dostaviti končnim kupcem. Transportni stroški so velika obremenitev, zato resnično vse natančno preračunamo, da je izkoristek čim večji. Torej preračunamo tudi, kako bomo tovor naložili, da je izkoriščen vsak cm v kamionu, vagonu ali kontejnerju. Trudimo se, da je tudi čim manj pretovarjanj na poti do kupca.« Pravite, da so stroški transporta visoki? »Da! In to kljub vsej racionalizaciji, saj imamo na drugi strani podražitve goriva. Danes stroški transporta predstavljajo med 3 do 5 odstotkov, kadar gre za bolj oddaljena tržišča, pa dosežejo tudi deset odstotkov v strukturi stroškov izdelka.« In če količine tovora spremenite v številke? »Dnevno pripelje ali odpelje iz Gorenja okoli 500 kamionov s prikolico, med 40 do 100 kontejnerjev, od 300 do 500 vagonov. Res si je težko predstavljati, kako neverjetno veliko logistično vozlišče je Gorenje v Velenju.« Zaradi vseh teh količin tudi tako zelo poudarjate nujnost boljše cestne povezave? »V zvezi s tem res že obupujemo. Dobra avtocestna povezava pomeni danes tisto, kar je leta 1820 pomenila železnica, ki smo jo Slovenci že takrat uspeli pridobiti. Ob avtocestah se gradijo tovarne, rastejo podjetja … Poznamo jih že dobrih 30,50 let, vendar žal še ne v Velenju. Zato je to vedno večje logistično in stroškovno vprašanje, saj je danes treba paziti na vsak cent stroška.« Konkurenca je na svetovnih trgih seveda neizprosna. Kaj je pravzaprav konkurenčna prednost Gorenja? »To smo ljudje in elastičnost ljudi, torej nas!« n
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 6
MED VAMI
6
26. januarja 2012
Brez povezovanja kmetje ne vidijo prihodnosti Na regijskem posvetu zadružnikov so ti dobili tudi informacije o kmetijski politiki v Evropski uniji do leta 2020 – Zadruge naj bi s povezovanjem okrepile vlogo slovenskega kmeta in spodbudile proizvodnjo v branžah, v katerih ne pridelajo dovolj Bojana Špegel
Gaberke, 19. januarja – V četrtek je na Turistični kmetiji Apat v Gaberkah pri Šoštanju potekal regijski posvet in izobraževanje za zadružnike Koroške in Savinjsko-šaleške regije. Pripravila ga je Zadružna zveza Slovenije, v velikem številu pa so se ga udeležili člani upravnih in nadzornih odborov zadrug in zaposleni v zadrugah. Razprava je bila živahna, udeleženci pa so med drugim izvedeli tudi, kakšne so usmeritve skupne kmetijske politike do leta 2020 in aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2012. V nadaljevanju
Zadružniki in kmetje z območja Šaleško-savinjske in Koroške regije so se strinjali, da je treba več storiti tudi za promocijo slovenske hrane.
so predstavili poslovne podatke o poslovanju zadrug in možnosti za večje sodelovanje med njimi. Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije, nam je povedal: »Vsako leto v zimskem času izvajamo tovrstna izobraževanja in posvete. Zelo pomembno je, da se kmetje, ki delujejo na nekem območju,
med seboj poznajo, zato tudi pripravljamo takšna izobraževanja za širše regijsko območje.« Predstavniki kmetijskega ministrstva so predstavili skupno kmetijsko politiko od leta 2013 do 2020, večino ostalega časa pa so razpravljali o tem, kako bi se še bolje povezovali.« V obdobju do leta 2020 naj bi bila
Slovenski kmetje trenutno lahko poskrbijo za 70-odstotno oskrbo države s hrano, največje rezerve so pri pridelavi zelenjave
V občini Gornji Grad pripravljajo že rebalans proračuna za leto 2012 – Dela pri posodobitvi ceste skozi Bočno so končana, kanalizacija še ne
V občini Gornji Grad naj bi ta mesec končali ureditev odlagališča v Podhomu, a ne bo tako. »Smo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Usklajujemo zadevo s projektanti, z Upravno enoto Mozirje. Dodatno smo morali izdelati poplavno študijo za potok, ki teče na območju odlagališča. Skratka, pri projektu prihaja do zapletov, ki jim ni videti konca,« je povedal gornjegrajski župan Stanko Ogradi. So pa v teh dneh končali posodobitev in obnovo državne ceste skozi naselje Bočna, kjer so hkrati zgradili in obnovili javno infrastrukturo. Projekt je vreden blizu 480 tisoč evrov, od tega bo Direkcija RS za ceste primaknila 70 odstotkov potrebnega denarja, ostalo lokalna skupnost. V ponos jim je obnovljen objekt bivše hranilnice in posojilnice, ki so ga končali v drugi polovici minulega leta. Za vlaganja še priča-
kujejo obljubljeni denar ministrstva za kmetijstvo oziroma evropskega sklada za vlaganja v podeželje. Aktualni projekt, vreden več kot milijon evrov, je izgradnja kanalizacijskega omrežja Bočna. »Zaključujemo izgradnjo sekundarnih vodov po naselju, do avgusta letos moramo končati še povezovalni vod Bočna-Gornji Grad, da se bodo lahko gospodinjstva priključila na čistilno napravo v Gornjem Gradu.« Leto 2012 se je šele začelo, v lokalni skupnosti pa pripravljajo že rebalans letošnjega občinskega proračuna. Ogradi ugotavlja, da imajo potreb zelo veliko, tudi projektov, nimajo pa denarja. Letošnji občinski proračun je »težak blizu 2,3 milijona evrov, samo za nemoteno delovanje občine morajo zagotoviti 1,9 milijona evrov. Ostane jim tako borih 350 tisoč evrov, kar je premalo za sofinanciranje projektov, za katere bi lahko bili uspešni na raznih razpisih. »Radi bi naredili čim več, prisluhnili potrebam krajanov in
Uredili in posodobili so cesto skozi Bočno.
Slovenske zelenjave je premalo
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk: »Kljub pritiskom evropskega proračuna za kmetijstvo niso zmanjšali.«
Projekti so, denarja ni Tatjana Podgoršek
Stanko Zagožen, regijski koordinator zadrug na območju Savinjsko-šaleške regije: »Na vsakem posvetu izvemo veliko novega, saj se kmetijska politika iz leta v leto spreminja. Zato so ta srečanja dobrodošla. Skupaj lahko ugotovimo, katere so naše največje težave in kako bi se lahko še bolj povezali. Mislim, da smo sedaj na dobri poti k še večjemu poslovnemu sodelovanju; najbolj pa si želimo povezovanja pri nabavi repromaterialov. V tem so rezerve še velike, kmetje bi lahko precej zmanjšali stroške. Težave je tudi pri cenah mleka in mesa. V Zgornji Savinjski dolini smo imeli kar nekaj težav pri usklajevanju odkupne cene mleka, zato je nekaj proizvajalcev mleka odšlo iz zadruge drugam za minimalno razliko v ceni. Upam si
v EU nominalno zagotovljena ista finančna kvota, kar realno pomeni zmanjšanje le za nekaj odstotkov. Računamo, da bodo cene kmetijskih proizvodov nekoliko narasle, zato naj bi bilo stanje za slovenskega kmeta v naslednjih letih podobno, kot je sedaj. To je ob evropski krizi velik dosežek, sploh ker so bili pritiski po zmanjšanju kmetijskega proračuna zelo veliki. Ob tem upamo, da bomo dobro sodelovali tudi s slovensko vlado. Predlagamo, da bi slovenska kmetijska politika tudi finančno podprla nekatere projekte in povezave, ki jih pripravljamo v Zadružni zvezi.«
Prisotnim so predstavniki Zadružne zveze Slovenije predstavili projekt povezovanja na liniji zelenjave. Vrisk pravi: »Ni dovolj, da govorimo, kako bi bilo prav, da bi pojedli več slovenske zelenjave. Najprej jo je treba pridelati. Na tem področju imamo primanjkljaj. Zato je Zadružna zveza Slovenije pripravila predlog o ustanovitvi zadruge druge stopnje, ki bi povezala vse že obstoječe zadruge in kmete, ki se s to proizvodnjo že ukvarjajo. Če bi imeli organizirano prodajo zelenjave, bi je zagotovo kmalu pridelali več.« Na posvetu so se pogovarjali še o težavah v ostalih branžah, predvsem pri pridelavi mleka in mesa. Razmišljajo tudi o odkupu Ljubljanske mlekarne. »Če bi nam to uspelo, bi povezali ljubljansko, celjsko in pomursko mlekarno, s tem pa bi zmanjšali stroške predelave mleka. S tem bi lahko zvišali ceno mleka, ki je trenutno pod evropskim povprečjem. Tudi pri pridelavi mesa bi se morali bolj povezati in specializirati proizvodnjo.« Ob tem Vrisk dodaja, da je bilo pred volitvami slišati veliko napačnih podatkov
Stanko Zagožen: »Trenutno za prodajo kmetijskih pridelkov najbolje poskrbi zadruga.«
trditi, da se je sedaj ta cena že izenačila.« Povedal nam je še, da si želijo, da bi več pridelkov lahko prodali kar doma, na širšem območju. A to je še v povojih. »Trenutno za prodajo najbolje poskrbi zadruga,« je dodal.
o samooskrbi s slovensko hrano. »Nekateri so politikantsko razlagali, da pridelamo le od 30 do 40 odstotkov hrane. To ne drži; trenutno smo 70-odstotno, morda celo nekoliko več samooskrbni. So pa še rezerve pri zelenjavi, kjer bi lahko pridelali še veliko več. In zato pripravljamo resne projekte, da bi se to tudi zgodilo.« Izvedeli smo še, da kar 75 % vse nabave repromaterialov za kmete in prodaje njihovih pridelkov v slovenskem kmetijstvu poteka preko zadrug. V veliko pomoč jim je, da so lastniki banke, brez nje si po Vriskovih besedah delovanja zadrug sploh ne znajo predstavljati. Pomembno je tudi, da so aktivni v mednarodnih vodah, predvsem v evropskem združenju zadrug. Tesno pa sodelujejo tudi z zadružnimi zvezami na območju nekdanje Jugoslavije. Ob tem izvemo, da je v kmetijstvu trenutno največ težav pri pridelavi hmelja, s čimer se ukvarja okoli 150 kmetov. Odkupna cena je namreč izjemno nizka, zato bi se morali hmeljarji bolj povezati in skupaj nastopiti tudi na mednarodnih trgih. n
KLS zgleden primer kako do uspeha Stanko Ogradi
okolja, vendar preko lastnih zmožnosti ne bomo šli, ker tega enostavno ne bi zmogli. Prisiljeni smo črtati nekatera vlaganja in jih prenesti v naslednje leto. Med drugim zmanjšujemo sredstva, predvidena za kmetijstvo. Ta denar bomo namenili za sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav krajanom, ki se ne morejo priključiti na čistilno napravo Gornji Grad. Krajani plačujejo okoljsko dajatev in želijo iz tega tudi kaj imeti.« Ogradi je še povedal, da Občina pripravlja prijavo na razpis ministrstva za kmetijstvo za ureditev trškega jedra. V načrtu imajo tudi ureditev naselja Prod (projekt je vreden od 500 do 600 tisoč evrov) ter posodobitev nekaterih manjših cest pri Novi Štifti. Za slednje bodo poskušali pridobiti denar po zakonu o financiranju občin. n
Ljubno, 24. januarja - Predsednik države Danilo Türk je v torek obiskal KLS Ljubno – družbo, ki se ponaša z nazivom Zlata gazela 2011 in ki sodi med svetovno pomembne proizvajalce na področju avtomobilske industrije. Türk je ob tej priložnosti dejal, da je Slovenija ponosna na KLS in na njegove dosežke, »ker so plod doma-
čega znanja, dela, lastnih prizadevanj. To je tudi ključ do uspeha. Slovenija mora imeti svojo industrijsko razvojno jedro. Brez tega ne bo celotnega razvoja družbe. KLS je zgleden primer, kako do uspeha, kako se da takšen razvoj narediti. Kraj Ljubno je urejen, KLS pa se lepo vključuje vanj. Iz tega se da marsikaj naučiti,« je med drugim dejal Danilo Türk. n Tp Predsednik države z vodstvom družbe (na njegovi levi direktor KLS Bogomir Strašek) pred skulpturo Samospoštovanja.
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 7
GOSPODARSTVO
26. januarja 2012
V TEŠ zavračajo očitke V Termoelektrarni Šoštanj so se odzvali na zadnje očitke in predloge o moratoriju na gradnjo bloka 6 – Ustavitev investicije bi pomenila konec energetske samooskrbe Slovenije, ostali pa bi brez 10.000 delovnih mest Finančna konstrukcija je v primeru izdaje državnega poroštva zaključena pod izredno ugodnimi pogoji. O tem govori že dejstvo, da se posojila z ročnostjo 25 let ne da dobiti pri nobeni komercialni banki in da tudi država ne more dobiti posojil po 3,8-odstotni letni obrestni meri.
Za Blok 6 je pridobljenih več kot 20 dovoljenj in soglasij pristojnih organov RS za gradnjo in financiranje Priprave na gradnjo bloka 6 so začeli že leta 2006. Do pričetka del v marcu 2011 so od pristojnih organov v državi prejeli vsa potrebna soglasja za začetek izvedbe investicije ter vsa soglasja za zadolževanje za financiranje investicije. Med najpomembnejšimi dovoljenji in soglasji, ki so bila pridobljena od pristojnih organov v RS, so Energetsko dovoljenje za 600 MW blok, uvrstitev v Resolucijo o nacionalnih Razvojnih projektih Vlade RS leta 2006, vsa potrebna soglasja MG in MF za zadolževanje pri bankah EBRD in EIB, okoljevarstveno in gradbena dovoljenja …
6-mesečni moratorij - konec projekta oziroma bistvena podražitev projekta Ob 6-mesečnem moratoriju v zvezi z gradnjo bloka 6 se bo uresničil črni scenarij in potrebno se je zavedati posledic tovrstnega dejanja. Ne le, da financiranja pod tako ugodnimi pogoji ne bo več mogoče dobiti za blok 6, ogroženo bo tudi ugodno financiranje ostalih projektov pri bankah EBRD in EIB.
veliko daljšem obdobju zamika. Pri Alstomu bi prišlo tudi do prekinitve dela velikega dela projektantov, ki bi pričeli delati na drugih projektih in v kasnejšem obdobju, vsaj za določen čas, ne bi bili več na voljo za projekt TEŠ blok 6. Prišlo bi do umika delavcev in gradbene opreme z gradbišča bloka 6 in selitve delavcev na druga gradbišča, kar TEŠ ne zagotavlja in omogoča ponovnega začetka izvajanja del tudi po preteku predlaganega »moratorija«. Če bi bil polletni moratorij, ocenjujejo, da bi se projekt podražil za najmanj 30 odstotkov, seveda brez stroškov, ko blok 6 ne bi obratoval, pa bi moral.
Brez državnega poroštva bi bilo potrebno plačilo tako rekoč vseh pogodbenih obveznosti
Finančna konstrukcija za TEŠ 6 je optimalna Finančna konstrukcija za TEŠ 6 je sestavljena na osnovi dejstev, da je v RS prepovedano zastavljanje premoženja za potrebe financiranja investicij, pojavlja pa se tudi vprašanje državnih pomoči. Izbrana je najoptimalnejša finančna konstrukcija: • kredit EIB v vrednosti 550 milijonov evrov, od katerih je 440 milijonov (80%) zavarovanih z državnim poroštvom Republike Slovenije, 110 milijonov (20 %) pa z garancijo komercialnih bank; • kredit EBRD v vrednosti 200 milijonov evrov, ki je zavarovan s poroštvom matične družbe HSE in z odstopom dolgoročnih terjatev TEŠ do HSE; • lastni viri TEŠ in HSE v skupni vrednosti 552 milijonov evrov. »V TEŠ zatrjujemo, da je glede na izbrano najoptimalnejšo finančno konstrukcijo izvedba projekta Nadomestni blok 6 TEŠ brez izdanega državnega poroštva praktično nemogoča, sploh glede na to, da je bil projekt vseskozi voden v skladu s soglasji pristojnih organov, ki so ves čas poudarjali, da projekt podpirajo in da bo poroštvo za kredit EIB izdano. Glede na nastalo situacijo, ko je bil v oktobru 2011 na odboru za finance DZ RS iz procedure umaknjen zakon o poroštvu za kredit EIB, smo se v TEŠ in HSE na osnovi opravljenih analiz odločili, da je ne glede na nastalo situacijo najoptimalneje za obe družbi, da se projekt nadaljuje po najbolj optimalni poti in tako omogoči naslednji vladi sprejem državnega poroštva za kredit EIB in s tem povezano uspešno izvedbo projekta,« pravijo.
Občani živijo s TEŠ Šoštanj, 18. januarja – Tudi tokratni dan odprtih vrat Termoelektrarne Šoštanj je bil odlično obiskan. Direktor mag. Simon Tot in vodja projekta bloka 6 Miran Žgajnar sta obiskovalcem predstavila, kako poteka gradnja bloka šest, spregovorila pa sta tudi o vseh težavah, ki jih imajo zaradi nesprejetega državnega poroštva. Poudarila sta, da je nov blok tako tehnološko kot ekološko mnogo bolj sprejemljiv za okolje kot obstoječi bloki. n
financiranje projekta nadomestnega bloka 6. Sledila bo prekinitev pogodbe in s tem povezano unovčevanje pogodbeno dogovorjenih kazni. Na dan 15. 2. 2012 bo v projekt že vloženih preko 510 milijonov evrov, po sklenjeni pogodbi z Alstomom pa bo morala TEŠ oziroma HSE plačati še okoli dodatnih 300 milijonov, kolikor je v tem trenutku ocenjen strošek prekinitve pogodbe. To pomeni, da bi TEŠ in HSE Alstomu skupaj plačala preko 700 milijonov evrov od skupno 923 milijonov, od katerih pa bi TEŠ imela le nedokončano opremo ter prazno gradbišče. Prekinitev pogodbe z Alstomom bi seveda pomenila ničnost vseh že črpanih kreditov pri EIB in EBRD (192,5 milijonov). Tudi ta strošek bi padel na družbi TEŠ in HSE, ki bi morala v skladu s sklenjenimi pogodbami vrniti že črpana sredstva. Ob prekinitvi pogodbe bi tako skupina HSE v zelo kratkem času samo Alstomu in bankam morala zagotoviti okoli 500 milijonov evrov, pri tem pa ostajajo odprti še vsi ostali pogodbeni partnerji, ki nikakor niso povezani z majhnimi stroški. V skupini HSE bi to pomenilo odprodajo večine, če ne vsega premoženja, z izkupičkom pa bi bili poplačani upniki, ki so sodelovali pri gradnji nadomestnega bloka 6. Navedeno bi po vsej verjetnosti pomenilo konec skupine HSE, takšne, kot jo poznamo danes.
Spreminjanje energetskega zakona, ki bi po noveli omogočal zastavljanje premoženja energetskih družb, je za projekt nadomestnega bloka 6 veliko prepozna odločitev. Navedeni zakon za TEŠ ni relevanten, saj bi potencialno spreminjanje zavarovanja kreditov pomenilo ničnost ne samo pogodb o financiranju, ampak tudi pogodb o dobavi opreme, ki zahtevajo zaprto finančno konstrukcijo projekta. Spreminjanje zavarovanja kreditov bi pomenilo praktično ponoven začetek projekta. V optimalnem scenariju bi takšna sprememba povzročila ustavitev projekta za najmanj 1 leto. Pri tem se poraja vprašanje, katera banka bi sploh še bila pripravljena financirati družbo in državo, v kateri pisna obljuba pristojnih organov nima nobene teže!
Zaključek projekta bi povzročil kapitalsko neustreznost TEŠ, Slovenija pa bi ostala brez tretjine električne energije
Neizdaja poroštva za TEŠ 6 pomeni konec projekta in odprodaja (»podaritev«) TEŠ novemu strateškemu partnerju
Za TEŠ bi zaključek projekta nadomestnega bloka 6 pomenil, da bi bilo potrebno vsa v projekt vložena sredstva (810 milijonov evrov) knjižiti v škodo kapitala. To bi posledično povzročilo kapitalsko neustreznost TEŠ. TEŠ bi sicer še vedno delovala, a bi bilo normalno delovanje družbe v takšnih razmerah tudi srednjeročno nemogoče. To bi v praksi seveda pomenilo, da TEŠ kot taka ne bi mogla več delovati in bi jo bilo potrebno celo zapreti. To bi pomenilo, da bi lahko že v letošnjem letu Republika Slovenija ostala brez tretjine proizvodnje električne energije in brez več kot 10.000 delovnih mest, povezanih s proizvodnjo električne energije v Šaleški dolini. Če bi želeli ohraniti proizvodnjo v TEŠ za nadaljnjih 10 let, bi za to potrebovali vsaj 600 milijonov evrov, da bi TEŠ lahko vsaj normalno delovala, poleg tega pa je temu potrebno dodati še dokapitalizacijo TEŠ, v višini več kot 800 milijonov evrov zaradi negativnega kapitala in stroške pospešenega zapiranja premogovnika ter stroške obnove blokov in izpadov proizvodnje v času obnov blokov 4 in 5, potem bi strošek presegel milijardo 800 milijonov evrov. V primeru polletnega moratorija se ustavijo vse Alstomove izdelave opreme po svetu in vrstni red izdelav glavne tehnološke opreme je »izgubljen«, zato v prihodnosti nimamo garancije za izdelavo opreme po predvideni dinamiki. Nikakor ne moremo govoriti le o 6-mesečne zamiku, ampak o
Če vlada RS ne bo pričela izvajati postopkov za izdajo državnega poroštva za kredit EIB, čaka TEŠ črni scenarij: 15. februar 2012 je rok, ko bo TEŠ Alstomu morala sporočiti, da se potek za izdajo poroštva za kredit EIB še ni pričel in da s tem TEŠ nima več potrebnih virov za
7
Sprememba energetskega zakona je za TEŠ 6 prepozna rešitev
TEŠ je potrebna za stabilnost in neodvisnost slovenskega elektroenergetskega sistema Republika Slovenija in energetski sistem v tem trenutku nujno potrebujeta TEŠ, ne samo zaradi proizvodnje električne energije, ampak tudi zaradi uravnavanja potreb energetskega sistema. Primanjkljaj električne energije na trgu pomeni posledično njene višje cene.
Scenarij spremembe zavarovanj kreditov je nerealen scenarij, saj bi ob neizdaji poroštva za kredit EIB to pomenilo ali konec projekta nadomestnega bloka 6 ali scenarij odprodaje (če ne kar podaritev) TEŠ kot investitorja novemu strateškemu partnerju, ta pa bi se moral zavezati, da bo projekt nadomestnega bloka 6 dokončal. Novi lastnik TEŠ bi tako obvladoval več kot tretjino električne energije v RS. To bi seveda pomenilo, da bi imel izjemno velik vpliv, RS pa bi zaradi takšne odločitve izgubila energetsko neodvisnost.
Z blokom 6 izpolnjevanje okoljskih zahtev Evropske unije in okoli 8-odstotno zmanjšanje vseh toplogrednih emisij Slovenije Tehnološko, energetsko in ekološko visoko učinkovit blok 6 bo za proizvodnjo enake količine električne energije, kot je proizvedejo obstoječi bloki TEŠ, porabil za 30 odstotkov manj premoga, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2, in sicer za 35 odstotkov. Na dolgi rok to pomeni znatno zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To zmanjšane CO2 pa predstavlja približno 8 odstotkov vseh toplogrednih emisij Slovenije«. Z realizacijo tega energetsko visoko učinkovitega projekta bo Termoelektrarna Šoštanj lahko z zmanjševanjem emisij in nižjo porabo premoga bistveno izboljšala učinkovitost svojega poslovanja. Omenjena investicija pa bo podjetju in državi omogočala izpolnjevanje okoljskih zahtev Evropske unije. Zato pri izgradnji bloka 6 nikakor ne moremo govoriti o podnebni krizi in nedoseganju dolgoročnih podnebnih ciljev Slovenije, kot zatrjujejo podpisniki pisma ZA moratorij na TEŠ 6.
Blok 6 bo v celotni življenjski dobi proizvedel manj CO2 kot znašajo 5-dnevni izpusti kitajskega gospodarstva n
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 8
DOMA IN PO TUJEM
8
26. januarja 2012
Od srede do torka - svet in domovina Sreda, 18. januarja Predsednik države je sklical novinarsko konferenco in prek medijev stranke seznanil s »tretjo možnostjo za mandatarja«. Dejal je, da bo v prihodnjih dneh preveril možnosti za izvolitev bančnika Marka Voljča. Prvi odzivi so bili odklonilni, le Zoran Janković je zatrdil, da bi »v korist potrebe, ki jo imamo v državi, umaknil svojo kandidaturo in podprl Marka Voljča, če bo dobil podporo malih strank.«
Uprava Mercatorja je nadzorni svet družbe obvestila, da ne bo objavila ponudbe za prevzem Pivovarne Laško.
Petek, 20. januarja Okrajno sodišče je odločilo, da mora občina Zagorje odstraniti bronasti kip Janeza Drnovška iz mestnega parka in spremenitit ime parka. Aleš Zalar je državnotožilskemu svetu poslal dokončni predlog za vodjo specializiranega tožilstva za
člani in simpatizerji stranke PS, in sicer na kongresu. Tam so obravnavali spremembo statuta stranke, volili dodatne člane sveta, Zoran Janković pa jim je povedal, da ne bo »vrgel puške v koruzo« in da ne izključuje možnosti, da bi se ponovno potegoval za mesto mandatarja, tako na predlog predsednika države kot poslanske skupine. Hrvaška vlada je sporočila, da namerava zvišati davek na dodano vrednost s 23 na 25 odstotkov. Na nasedli ladji Costa Concordia so reševalne ekipe odkrile truplo ženske, s čimer se je število mrtvih v ladijski nesreči povečalo na 12, 20 ljudi pa je še vedno ostalo pogrešanih. Na parlamentarnih volitvah v Egiptu je zmagala zmerna islamistična stranka vplivne Muslimanske bratovščine, ki je osvojila več kot 47 odstotkov glasov.
šču so napovedale, da se bodo kmalu dokončno odločile o vstopu v desnosredinsko koalicijo. ZSSS je očitno razmišljala hitreje: še nenastalo vlado je opozorila, da so nekatere rešitve iz predlagane koalicijske pogodbe v neskladju z ustavo. »Vlada bo nagradila že privilegiran sloj in kaznovala tiste, ki niso povzročili krize,« je dejal Semolič. Po zaključku tekmovanj za zlato lisico se je še bolj razplamtel boj med direktorjem Smučarske zveze Slovenije in ekipo Tine Maze. Slednja je celo zatrdila, da je nastali konflikt vplival na njeno psihološko pripravljenost.
Nedelja, 22. januarja
Predsednik republike se je odločil za »tretjo možnost« za mandatarja.
Avstrijska družba Alpine Bau je prevrtala prvo, desno cev predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola. Na dunajskem deželnem sodišču se je začelo sojenje Walterju Wolfu, Hansu Wolfgangu Riedlu in še trem obtoženim v zadevi Patria. Na severu Etiopije so oboroženi napadalci ubili pet tujih turistov in dva huje ranili, ob tem pa še ugrabili štiri ljudi, med njimi dva Evropejca. Francija, Nemčija, Velika Britanija in ZDA so zavrnile ruski osnutek resolucije o Siriji, ker vali krivdo za nastale razmere tako na upornike kot na vlado.
Četrtek, 19. januarja Izvršni odbor stranke DeSUS se je zbral na seji. Karel Erjavec je po njej povedal, da mu Janković ni zagotovil, da ima podporo 45. in 46. poslanca, zato so v stranki sklenili, da začnejo koalicijska pogajanja s strankami SDS, SLS, Lista Virant in NSi.
V stranki so se odločili za začetek pogajanj o vstopu v desnosredinsko koalicijo.
Svet katoliških laikov Slovenije je izrazil zgroženost nad izjavo Svetlane Makarovič, da sovraštvo do Katoliške cerkve čuti kot svojo državljansko dolžnost, in od informacijske pooblaščenke zahteval ukrepanje. Zoran Janković je imel delo s sodišči. Boril se je proti pisanju časnika Finance, ki ga je delno okrivil tudi za svoj neuspeh pri izvolitvi za mandatarja za premierja. A to medijev ni ustavilo, da bi pisali o nesojenem mandatarju. Tako smo izvedeli, da je Komisija za preprečevanje korupcije potrdila, da so v tem tednu v vednost prejeli kazensko ovadbo zoper Zorana Jankovića, v kateri sta mu očitani oškodovanje upnikov in pranje denarja. Minister za finance Franc Križanič je povedal, da je vlada v odhodu pooblastila premierja Pahorja za pogajanje o medvladni pogodbi o fiskalnem paktu.
pregon organiziranega kriminala, za kar je izbral vodjo NPU Harija Furlana. Odstopili so trije nadzorniki NLB - Marko Simoneti, Igor Masten in Stojan Petrič. Po namigovanjih medijev so se tako odločili zaradi prodaje večinskega lastniškega deleža v Mercatorju.
Odstopili so trije nadzorniki NLB.
Sestale so se stranke SDS, DLGV, SLS, NSi in DeSUS. Kot je po srečanju povedal Gregor Virant, so predsedniki strank večino dela opravili in ob razhajanjih sklenili razumne kompromise. Na severu Afganistana so v streljanju na Natove vojake umrli štirje francoski vojaki, zaradi česar je francoski predsednik Nicolas Sarkozy že napovedal umik vseh vojaških enot iz te države. Izvedeli smo, da je imel libijski režim pod vodstvom Moamerja Gadafija granate z bojnim plinom iperitom, ki jih ni prijavil Organizaciji za preprečevanje kemičnega orožja.
Sobota, 21. januarja Izvršni odbor stranke SDS je sklenil, da svetu stranke kot kandidata za predsednika republike predlaga evropskega poslanca Milana Zvera. Pa niso bili edini, ki so preživeli delovno soboto. Zbrali so se tudi
Spet so se sešli predstavniki petih strank, ki naj bi sestavile desnosredinsko koalicijo. Janez Janša je povedal, da je njihova koalicijska pogodba sinteza predlogov vseh petih strank, »vsaka stranka prevzema del odgovornosti, kar garantira, da bo koalicija kos izzivom, ki niso enostavni.« Mediji pa so že pisali tudi o kadrovski delitvi v nastajajoči vladi. Gregor Virant naj bi tako dobil okoljsko ministrstvo, Karl Erjavec bi prišel na čelo DZ, zunanji minister pa bi postal zgodovinar in diplomat Andrej Rahten. A nekateri so namigovali, da kadrovske delitve niso niti približno usklajene. Na Madžarskem je potekalo zborovanje. In sicer v podporo tamkajšnjemu premierju Viktorju Orbanu, zaradi česar se je v Budimpešti zbralo okoli 100 tisoč ljudi. Zborovanje so organizirali novinarji, ki so blizu Orbanovi stranki. Južni sosedje so volili in se odločali o vstopu v EU. 66,3 odstotka volilcev je članstvo države v EU podprlo. Arabska liga je na srečanju v Ka-
Hrvatje so se na referendumu odločali o vstopu v EU.
iru podaljšala mandat opazovalcev v Siriji za mesec dni. V BiH so prijeli srbskega vojnega zločinca Radovana Stankovića, ki je pred petimi leti pobegnil iz zapora v Foči.
Ponedeljek, 23. januarja Najbolj medijsko oblegane stranke na domačem političnem prizori-
Janković je na kongresu zatrdil, da ne bo »vrgel puške v koruzo.«
Spremljali smo spor med ekipo Tine Maze in Smučarsko zvezo Slovenije.
Izvedeli smo, da se bodo znova dvignile cene naftnih derivatov. Zunanji ministri članic Evropske unije so sprejeli odločitev o postopnem embargu na uvoz nafte iz Irana zaradi njegovega jedrskega programa.
Torek, 24. januarja Po burnem dogajanju, ko je IO stranke DeSUS z le pičlo večino podprl približevanje desnosredinski koaliciji, je glasoval tudi svet stranke. S 37 glasovi »za« so podprli približevanje Janševi koaliciji, katere pogodbo je soglasno podprl tudi Svet Liste Virant. Enako se je (brez glasu proti) odločil glavni odbor SLS, prav takšen izid glasovanja pa je za svojo stranko napovedala tudi predsednica NSi.
Vse bližje smo bili desnosredinski koaliciji.
Na odločitev EU-ja o embargu na iransko nafto se je odzval Iran, ki je dejal, da gre za »nespametno in neupravičeno« potezo, ki bo imela »težke posledice za Evropejce«. Mednarodna skupina za upravljanje Kosova je ugotovila, da je Kosovo doseglo takšen napredek, da bi lahko s koncem leta zanj odpravili t.i. nadzorovano neodvisnost.
Velika (samo) prevara Jure Trampuš
Se kdo še spomni lanskega leta, ko je vsa Slovenija navijala za predčasne volitve, nekateri so zbirali podpise, drugi so kramljali za gostilniškimi šanki, tretji so v televizijske kamere bentili o tem, kako je vse narobe. No, zavrtel se je čas in po polducat in še nekaj mesecih je začela nastajati nova vlada. Kot kaže, ta ne bo niti najmanj nova, pač pa bodo o resnih družbenih zadevah znova odločali posamezniki, ki so jim očitali, da k sebi ne prepustijo novih obrazov. Volili smo nove, da smo izvolili stare. Najbolj zabavno pri vsej tej zgodbi ni to, da se velik del volilcev čuti prevaranih, tragikomično je prepričanje, da naj bi ene izsiljene volitve spremenile sistem, ki se je gradil desetletja. Seveda ga ne bodo in ga tudi ne morejo. Tako kot prejšnja Pahorjeva vlada ni bila kriva za gospodarsko krizo, v katero je zdrsnila Slovenija, tako tudi nova ne bo kriva, da bo pot iz nje dolga, ne glede na to, kaj danes obljubljajo politiki. Seveda pa na koncu odločajo oni. Od blizu sem spremljal oblikovanje štirih, petih slovenskih vlad in toliko licemerstva, kot pri zadnji, še nisem videl. Prav je, da imajo stranke različna prepričanja in zagovarjajo različne rešitve - živimo v demokraciji, svet ene resnice je svet totalitarizma - še bolj prav pa je, da se razlike jasno in javno soočijo. Ko tole pišem, so pred podpisom koalicijske pogodbe politiki, ki so si še pred tedni očitali zahrbtnost, krajo programov, avtoritarnost, maščevalnost, ki so hkrati liberalni in konzervativni, ki hkrati zagovarjajo pokojninsko reformo in ji nasprotujejo. V vlado bodo stopili posamezniki, ki so se pogovarjali in dogovorili z dvema partnerjema naenkrat, ki niso želeli glasovati v parlamentu, ker ne zaupajo samemu sebi, ki so zavajali drug drugega, ki so lagali predsedniku, ki so zlorabili zaupanje javnosti. Svet tam znotraj je vseskozi drugačen od nasmehov, ki se kažejo. In če je bil pravi namen predčasnih volitev spremeniti politiko in politike, je rezultat volitev nasproten. V času po volitvah so maske dokončno padle. Oblast je pomembnejša od morale, moč je mamljivejša od načelnosti. Ni težko predvideti, kako se bo vse skupaj končalo. Politika in politiki bodo znova izgubili legitimnost, vlada bo šibka ali pa bo svojo moč gradila z avtoritarnostjo, državni zbor ne bo opravljal svoje funkcije, in ker si ljudje nočemo priznati, da smo se zmotili, se jih bo veliko zavleklo v indiferentnost, prazno besedičenje o tem, da so vsi enaki, zatekli se bodo v zlate kletke političnega relativizma. Oni zgoraj pa bodo s polnimi usti o Sloveniji reševali samega sebe. Ciniki radi rečejo, da nam še ni tako slabo, da bi znali izbrati modro. Sam nisem cinik, to je najlažje, raje sem nepoboljšljiv optimist in znova upam, da bo svet zunaj sfere strankinih politik tako močan, da bo znal tiste znotraj njih spomniti na to, kaj pomeni, da so predstavniki vsega ljudstva. Niso predstavniki stranke, njenega predsednika, volilnega okraja, pokrajine, generacije, opozicijske ali vlade strani, rdeče ali črne ideologije. Poslanci so predstavniki vseh nas, v naši različnosti in enakosti. Prav je, da se stvari poimenuje s pravim imenom. Slovenski parlament ni politična arena, kjer se soočajočo različni pogledi in izberejo najboljši, slovenski parlament je sredstvo na poti do oblasti. Nič več. Enako je z volilci, tudi mi smo postali sredstvo v nekih tujih rokah. Tako smo si želeli, tako smo izbrali in to smo si zaslužili. Je res tako? Kdo nas je pravzaprav prevaral? Oni, ki so se delali, da so drugačni, kot so, ali pa smo prevarali sami sebe, ker smo nekritično pričakovali instant rešitve za težave, ki jih še poimenovati ne znamo. n
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 9
EPK
26. januarja 2012
9
Šest otroških pevskih zborčkov velenjskih vrtcev je stkalo verigo prijateljstva, ki je ponazarjala tudi vseh šest partnerskih mest v EPK zgodbi. Po kanonadi in razvitju zastave jo je ob simbolični uri 12.12 uradno odprl župan Bojan Kontič.
Foto: BZ
Velenje se je »zavrtelo« v kulturno prestolnico Otroški songi, tolkala, veriga prijateljstva, kanonada in dvig zastave zaznamovali prvi del otvoritvenega dne EPK v Velenju – Zvečer odprtje razstave Bele maske, večerna tkanja v Galeriji in osrednja svečanost s predstavitvijo 24 velenjskih projektov v kulturnem domu Bojana Špegel
Velenje, 21. januarja – »Naj nas kultura bogati, naj nas kultura povezuje, naj kultura tlakuje pot v našo prihodnost in s tem sooblikuje način in podobo našega življenja. Prepričan sem, da bomo tudi v letu 2013 v Velenju nadaljevali zgodbo o kulturi, v projekt pa smo vstopili zelo resno, dobro pripravljeni,« je ob nagovoru množice, zbrane na velenjskem Titovem trgu v soboto malo čez poldne, dejal velenjski župan Bojan Kontič. Pred tem pa se je v središču mesta dogajalo že vse od zgodnjega dopoldneva, nadaljevanje otvoritvenega dne EPK v Velenju pa je sledilo zvečer. Tako je Velenje po Mariboru in Slovenj Gradcu postalo tretje mesto v projektu, ki poteka pod sloganom »Zavrtimo skupaj«. Tretji obrat so tisti, ki so ga doživeli, ocenili kot dober obet za skupno kulturniško zgodbo, ki letos Slovenijo ob Portugalski postavlja na posebno mesto v Evropi.
V mesto je prvič prišla tudi Pika Nogavička. Skupaj s Pozojem in škratom Bergmandeljcem je rajala z najmlajšimi, kar bo letos počela celo leto.
30 velikih keramičnih belih mask je nastalo pod rokami desetih spretnih keramikov iz skupine Gambatte, ki jo vodi Vika Meh. Na pot so jo pospremili z zvoki afriških bobnov.
nastopom študentke solo petja Alje Koren in pianista Ivana Joseja Vombergarja.
Velenje bo razigran partner
Zvok pisalnega stroja je naznanil začetek osrednje večerne slovesnosti, prvo skladbo skupine StOP in za njim ob podpori animacij še vseh 24 EPK projektov.
Pesem in glasba na ulici
Cankarjeva ulica v središču mesta je bila v soboto odeta v oranžne balone, saj je velenjski znak EPK prav v tej barvi. Na stojnicah so delili še po tisku dišečo knjižico, ki predstavlja vseh 24 velenjskih projektov, ki bodo nanizali množico dogodkov. Pri številnih gre namreč le za festivalske sklope, ki bodo postregli še z marsičim, tudi presežki, ki jih brez projekta EPK v času krize zagotovo ne bi užili. Čeprav je bilo jutro hladno, so že prvi nastopi privabili in ustavili številne, ki so uživali ob predstavitvi CD-ja Hojahoj, zapoj, Pozoj, ob katerem so otroci rajali skupaj s škratom Bergmandeljcem, velikim zmajčkom Pozojem in Piko Nogavičko, ki je že prišla preverit, kaj se dogaja v njenem mestu. Potem so nas segreli tolkalci iz skupine StOP, prav prisrčen pa je bil (žal slabo slišen) nastop šestih zborčkov velenjskih vrtcev, ki so s klobučki na glavah predstavljali partnerska mesta v projektu EPK. V verigi prijateljstva jih je potem na Titov trg popeljala Pika, preden so zapeli skupno pesem, pa je Pihalni orkester Velenje zaigral nekaj koračnic. S kanonado in razvitjem zastave EPK na Velenjskem gradu se je točno od 12.12 v Velenju tudi uradno začelo leto, ki se bo zagotovo za vedno zapisalo v zgodovino mesta Velenje.
Bele maske in večerna tkanja
Večerni del prireditve se je začel pred Vilo Bianko, kjer so člani skupine Gambatte,
Šaleški šudentski oktet bo na pragu poletja v okviru EPK pripravil zanimiv glasbeni projekt, ki so ga fantje napovedali s simpatičnim nastopom. Veliko plesno tekmovanje Evropa pleše sta naznanila odlična Nadiya Bychkova in Miha Vodičar.
Vstopu Velenja v projekt EPK domačini in gostje nazdravili na ploščadi ob domu kulture, za zvočno in grafično kuliso pa je poskrbel dvojec Fuzit.
ki deluje v okviru Društva šaleških likovnikov, predstavili niz glinenih mask, visokih vsaj 80 centimetrov, ki sedaj krasijo stene ob prehodu na teraso ob vili. »Bele maske so naš odgovor na Črne maske, ki so zaznamovale mariborsko odprtje prestolnice,« je ob tem številnim zbranim povedala vodja skupine Vika Meh. Od tu se je večina prisotnih peš odpravila v Galerijo Velenje, kjer so ob razstavi prepletanja pripravili simpatično »Večerno tkanje«; plesalka Tina Benko s plesno miniaturo, predsednica sveta zavoda Urša Menih Dokl z nagovorom in napovedjo sodelovanja v galerijskem mrežnem projektu, ob koncu pa z vrhunskim
Na večerni osrednji svečanosti je slavnostni govornik velenjski župan Bojan Kontič poudaril, da so v Velenju slogan Zavrtimo skupaj vzeli zelo resno. Vrtelo se je včasih bolj, včasih manj uspešno, je poudaril, sobotni otvoritveni dan pa je bil zagotovo uspešen. Poudaril je še, da Velenje svoje kulturne kapacitete išče na mladosti v povezavi z industrijsko razgibanostjo. V projekt se mesto in kulturni ustvarjalci vključujejo kot razigran partner, zato namenjajo poseben poudarek vsebinam, ki so povezane z otroki in mladino, pa tudi s tretjo generacijo, kar predstavlja potencial kulturne prihodnosti. Velenje bo kot najmlajše od šestih partnerskih mest, kar je poudaril programski direktor EPK 2012 Mitja Čander, s svojimi projekti sledilo svoj igrivi identiteti in bogatilo skupen projekt EPK s svojo energijo. Na osrednji svečanosti (idejno sta jo zasnovali Barbara Pokorny, Mojca Ževart, Stane Špegel in sodelavci Festivala) so simpatično in dinamično predstavili vseh 24 velenjskih kulturno-umetniških projektov. Popestrili pa so jih tudi nastopi skupin in posameznikov, ki bodo te zgodbe ustvarjali. Program so ob tokrat zgovornih videoprojekcijah dopolnili člani skupine StOP, Pihalni orkester Premogovnika Velenje, kitaristka Monika Kranjc Štih in akordeonist Primož Krajnc, Šaleški študentski oktet in 6 pack Čukur z iskreno »Brez Veleja ni živleja«. Na odru smo videli tudi Piko, Kunigunda pa se je po vrvi le spustila v dvorano in takoj odbrzela, svoje delo so predstavile vezilje, Evropsko plesno prvenstvo pa sta naznanila vrhunska plesalca Nadiya Bychkova in Miha Vodičar. Za kanček poezije je poskrbel Ivo Stropnik, Jure Pukl pa je projekte naznanjal s kratkimi glasbenimi vložki na predstavljeno temo. Polna dvorana doma kulture se je po koncu uradne svečanosti zadržala še na ploščadi ob domu kulture, kjer so nazdravili vstopu v projekt EPK ob urbanih zvokih dvojca iz cyber-jazz zasedbe Fuzit. Prizorišče je bilo lepo pripravljeno, druženje prijetno, kar je naredilo velik vtis tudi na predstavnin ke partnerskih mest in druge goste.
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 10
10
KULTURA
Vse več knjig v tujih jezikih V velenjski mestni knjižnici bogatijo zbirke književnosti v tujih jezikih, saj je zanjo tudi vse več zanimanja Velenje, 23. januarja - V velenjski knjižnici so se lotili načrtnega dopolnjevanja že obstoječih zbirk tujih književnosti v izvirnih jezikih. Prva je bila na vrsti zbirka književnosti z nemškega govornega območja v nemščini, ki je bogatejša za 160 naslovov, tako klasičnih kot tudi sodobnih literarnih avtorjev. Po izboru germanistke Ivane Matoševič so nove pridobitve klasična dela avtorjev, kot so F. Schiller, C. Brentano, G. Büchner, G. Keller, F. Wedekind, A. Schnitzler, F. Kafka, T. Mann, H. Hesse, J. N. Nestroy, T. Bernahard, G. Grass in številni
Med 160 novimi naslovi v nemškem jeziku so tako dela klasikov kot sodobnih nemških avtorjev.
drugi. Med sodobnimi avtorji pa naj omenimo npr. E. Jelinek, D. Kehlmann, W. Kaminer, R. Schami, J. Franck in B. Sick. Poskrbljeno je tudi za bralce, ki se šele učijo nemščine, s skrajšanimi verzijami in obnovami literarnih del ter s pri-
ročniki za osvajanje nemških slovničnih prvin. Med novimi knjigami v nemškem jeziku tako niso le literarna dela, ampak je tudi nekaj referenčnih naslovov enciklopedične narave, npr. s področja zgodovine (Deutsche Literaturgeschichte,
Das dicke DDR Buch ipd.) in geografije (Das grosse Alpen-Wanderbuch ipd.). V velenjski knjižnici bodo po podobnih merilih dopolnjevali tudi preostale zbirke v tujih svetovnih jezikih, tako s temeljnimi književnimi kot tudi z neliterarnimi deli, ki predstavljajo posamezne nacionalne entitete. Pri slednjih delih bo opravljen izbor, ki bo obsegal splošne nacionalne leksikone in enciklopedije, enciklopedične slovarje tujih jezikov in referenčna dela, ki obravnavajo nacionalno literaturo, zgodovino in druga področja. Vendar pa vse tovrstne zbirke niso le v pomembnejših svetovnih jezikih. Zaradi pomembnega dela Velenjčanov, ki pripadajo narodnostim bivše Jugoslavije, bo posebna pozornost namenjena tudi obnovi zbirk nacionalnih književnosti iz nekdanje skupne države v izvirnikih. Avtorji, ki veljajo kot klasiki, so razmeroma dobro zastopani, zato bo pri nakupu novih naslovov poudarek na novih pomembnejših literarnih delih, ki so nastala po razpadu Jugoslavije. n S. G., foto I. M.
Banana republika in EPK Nataša Tajnik Stupar
Trenutno me ob razmišljanju, kaj bi bilo v kolumni, ki je pred vami, predvsem zdramita zavedanje, da živim v banana republiki, in veselje ob začetku Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 s partnerskimi mesti. Zavedanje o banana republiki je sicer že skoraj staro, a me ob preteklih dogodkih na slovenski butalski politični sceni kar mine do vsega dobrega in tudi zamisel o državni nepokorščini v korist davčne neposlušnosti ni tako oddaljena. A vendar banana republika brez davkov ubogih samostojnih kulturnih delavcev tako ne bo propadla, naložila nam bo le davčne kazni, ki se bodo vsedale na naše obubožane bančne račune. Toda ljudstvo še vedno naivno verjame in gre množično na volišča. Oblast se zamenja, a ljudstvo ostane. Ob vseh medijskih slikah, ki so predstavljale zloščen politični parket, so me najbolj presunili srepi pogledi oblastnikov, ki so se muzali ob veselju ob prevzemu in možnosti vladanja. Kot bi gledal kakšnega Moliera. Pa ga kmalu ne bomo mogli, saj se bo verjetno tudi kultura in umetnost počasi ukinila, sodeč po nestrpnih izjavah, ki jih lahko beremo v medijih.
Slikar je bil na vasi Dramska sekcija kulturnoprosvetnega društva Šentilj poskrbela za prijetno razpoloženje Dramska sekcija kulturnoprosvetnega društva Franc Schreiner Šentilj se je letos lotila komedije Toneta Partljiča Slikar na vasi. V njihovi mali dvorani smo jo na odru uprizorili v že kar štirih ponovitvah. Njihova dolgoletna režiserka Alenka Felicjan je dodelila vloge amaterskim igralcem, ki pa jo je vsak zase vzeli za svojo, kar je bil tudi razlog, da so z vsebino nasmejali že mnoge. V predstavi igrajo Matjaž Kuhar, Biserka Hrnčič, Andrej Glinšek, Sonja Kuhar, Vito Felici-
26. januarja 2012
S slikarjem na vasi so navdušili sokrajane.
jan, Izidor Felicijan, Peter Vranjek, Ida Rebernik in Anja Kuhar. Vsebina Partjličeve komedije res sodi na podeželje, saj govori o dogajanju v podeželskem kulturnem društvu. V vas pride slikar, ki si poleg slikanja želi tudi prijetnega druženja s predsednico kulturnega društva. Ta Martinova vas seveda ne bi bila to, kar je, če v njej ne bi bilo farovške
kuharice in organista, ki poskrbita, da novice po vasi potujejo hitreje, kot nastajajo. Stvari se zapletejo, ko od slikarja vsi zahtevajo nove in nove usluge; fresko na ribiškem domu, poslikano kapelico, nove etikete za vino in celo akte. V tej predstavi je res zanimivo nastavljeno ogledalo naši vse prevečkrat sprti skupnosti in v svojem gro-
teskno komičnem koncu pokaže, da je lahko ravno pripadnost neki skupnosti, društvu ali kraju tisti element, ki osmišlja naše življenje. Po našem mnenju je Tone Partljič s svojim pisanjem še enkrat zadel v polno in smo mu lahko hvaležni, da nas s svojimi odrskimi deli tudi malo napelje v razmislek. n Magda Stvarnik
Aleksander Kavčnik razstavlja v Mariboru
Sodobna umetnost in pojem sodobne kulture sta naravnani k liberalnemu in pluralističnemu pogledu na bivanje, multikulturnemu dialogu med različnimi kulturnimi, narodnostnimi opcijami naše družbe, sprejemanju in ilustraciji možnih odstopanj. Kultura in umetnost lahko postaneta nevarni, saj delujeta po principu zrcaljenja, ob uvidu svoje lastne podobe pa lahko oblast reagira spet tako užaljeno kot ponavadi in postavi tudi umetnike med preganjane trenirkarje. Vendar pa imamo umetniki to moč in znanje, da prenašamo vsebine na različne, tako in drugače zakodirane načine med ljudi, pa naj bo to glasba, vizualna umetnost, ples, gledališče. In mogoče pri tem velja tudi to, da bolj mlatiš, bolj pokončno bomo stali. Kot ostali, tudi umetniki plačujemo davke in glede na to, da je vsesplošna kriza v razcvetu, bomo ostali brez svojega ministrstva, saj je to nepotrebno in po mnenju nekaterih prvo v vrsti za ukinitev kot varčevalni ukrep. Verjetno je naslednji ukrep ukinitev umetniških statusov in prekinitev davčnih olajšav, naslednji bo verjetno nežna cenzura in naslednji vsesplošna cenzura, ki bo dopuščala samo idealizirane slike blagostanja, družbene neizkrivljenosti in všečnega govora. Potem nepodpiranje umetniških šol in akademij, saj se tam zbirajo preveč svobodomiselni ljudje, ki ne spoštujejo družbeno sprejemljivih norm. »Kadijo, pijejo in se drogirajo, potem nekaj počnejo in pravijo, da je to umetnost; in to naj mi gledamo in plačujemo z davkoplačevalskim denarjem« (citirana medijska izjava). Raje za ta denar izpeljimo še vsaj dva kroga izbora oblastnikov. In ob vseh teh skoraj strahovih v kolumno vstopi EPK12, ki bo v tem letu nahranila ljudstvo s kulturo in umetnostjo. Navdal nas bo z novim upanjem in pokazal vsaj malo tega, kar smo, kako živimo in kam gremo. Nekateri špekulirajo, kaj bo EPK 12 prinesel, ali bodo turisti res drli na naše prireditve in koliko bo to odmevno v kontekstu Evropske unije. Jaz pa menim, da je EPK 12 predvsem za nas same, da se »psihično okrepimo« , da si znova samozavestno postavimo identiteto in pridobimo moč, s katero se bomo lažje spopadali s trenutnimi težavami, izgubo morale in vrednot, politične integritete. Kultura in umetnost v veliki epekajevski dozi bosta vsaj malo preusmerili pozornost in naše misli v prihod lepših dni, boljših služb in mirnejših noči. Mogoče nam bo za trenutek postalo vsaj malo vseeno za Banana Republiko in se bomo naredili peska polnih oči, kot da je ni. Zato užijmo EPK 12 čim bolj in čim več. n
Šoštanjčan, ki je tudi občinski svetnik, je serijo fotografij posvetil premogovniku Šoštanj, Maribor, 18. januarja - V mariborski galeriji STOLP so v sredo odprli fotografsko razstavo »Zaprti prostori«. Tematika povezuje šest avtorjev iz šestih partnerskih mest, združenih v projektu Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture. S tovrstno fotografijo se naključnim obiskovalcem predstavljajo prostori mesta, ki so skriti, mnogokrat za lepo urejenimi fasadami, ko pa prestopimo vhodni prag, se znajdemo v poponoma drugem svetu. Razstava deloma obuja spomine na minulo, kreativno dokumentira sedanjost in nakazuje odprte priložnosti. Velenje zastopa Šoštanjčan Aleksander Kavčnik, ki je svojo serijo fotografij posvetil Premo-
Novoletni koncert Pihalnega orkestra PV govniku Velenje. »Kljub prepoznavnim podobam nas avtor ne popelje neposredno v rove, pač pa govori o prostoru in ljudeh, katerih življenje je zaznamovano in povezano z rudnikom, pripoveduje posredno oziroma z atributi, ki so del te ikonografije. Ljudje so na fotografijah praviloma odsotni, če pa se že pojavijo, je to v obliki odseva ali zgolj kot slutnja, čeprav upodobljeni predmetni svet kot tudi način predstavitve zelo zgovorno pričajo ravno o njih in njihovem življenju. Črno-bele fotografije preveva hladen, oster
ton, ki gledalcu posreduje razpoloženje in omogoča, da dobesedno začuti dodatno dimenzijo predstavljenega prostora,« je o Kavčnikovih fotografijah zapisala Maja Pardeihan. Razstava bo v mariborski galeriji na ogled do 3. marca, enaka pa bo postavljena tudi v Londonu, Novem Sadu, avgusta pa tudi v Šoštanju. Na Občini Šoštanj so ponosni, da so bile slike Aleksandra Kavčnika, ki je tudi občinski svetnik, širše opažene in priznane. n
Velenje – Tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje pod taktirko Matjaža Emeršiča, ki bo obenem drugi abonmajski v novi koncertni sezoni, bo v soboto, 28. januarja, ob 19.30 v domu kulture. Pripravljajo žanrsko pester program s solisti Ireno Yebuah Tiran, Anjo Kožuh in Nevo n mkp Beriša.
Popravek V prejšnji Peti koloni se je prikradel »lektorski škrat«. Namesto besede občanih, kot je zapisano v spodnjem stavku, smo zapisali občinah, kar je avtorju precej spremenilo smisel besedila. »Upam, da nam bo letos z izvedbo projektov v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 uspelo zaorati nove ledine na urbanih poljih, ki bodo prebudili inspiracije tudi v kulture izogibajočih se občanih.« Za napako se opravičujemo.
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 11
107,8 MHz
26. januarja 2012
11
Gl asbene novi č ke
Društvo nas povezuje Novinarji celjskega območja smo člani ene najstarejših stanovskih organizacij v Sloveniji, prihodnje leto bomo zaznamovali že šestdesetletnico delovanja. Konec prejšnjega tedna smo se zbrali na občnem zboru, kjer smo kritično ocenili položaj novinarjev, ki je vse bolj pod vplivom ekonomskih in političnih omejitev, ki pa žal vse bolj zaznamujejo tudi stanovsko delovanje, ki je v Sloveniji vse manj enotno. Pa ne le to, centralne organizacije tako na društveni kot sindikalni ravni so vse manj povezane z nami po terenu, predvsem lokalnimi novinarji, ki v izvršnem odboru društva novinarjev Slovenije nimamo svojega predstavnika. Ta organ pa se v razširjeni sestavi, v kateri bi sodelovali tudi predsedniki društev novinarjev s terena, praktično ne sestaja. Celjsko društvo je med aktivnejšimi v Sloveniji, smo pa tudi edini, ki izdajamo svoj časopis, humoristični Pipec (izhaja tudi kot priloga Našega časa). Računamo, da ga bomo izdali tudi letos, seveda če nam ga bo uspelo v tej krizi tudi finančno pokriti. Upamo, da nam bodo oglaševalci prisluhnili, čeprav jih bomo morda v tem časopisu, ki ima vedno »nabrušen jezik,« tudi kaj okrcali. Pripravili bomo še kakšno izobraževalno okroglo mizo in poskrbeli za družabne aktivnosti, med katerimi so najbolj tradicionalne kegljanje, ki ga pripravljamo za novinarje celotne severovzhodne Slovenije, jesenski gobarski piknik in seveda društveni izlet. n mz
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE FLIRRT Zasedba Flirrt v letu 2012 praznuje 15. obletnica delovanja. V tem času so odigrali več kot 500 koncertov, izdali več kot 20 singlov, na poti pa je že peti studijski album, s katerim bodo v drugi polovici letošnjega leta kronali to zavidljivo obletnico.
ATOMIK HARMONIK Skupina Atomik Harmonik s svojega albuma Traktor Polka, ki so ga izdali ob koncu leta 2011, predstavljajo pesem in videospot Fešta. Avtor glasbe, besedila in aranžmaja je tudi tokrat Dare Kaurič, za videospot pa je zaslužen kar frontman zasedbe Jani Pavec.
SMOKIE Legendarna britanska skupina Smokie, ki je v karieri prodala več kot 30 milijonov plošč in predvsem v 70. letih proizvedla številne znane uspešnice, prihaja v Ljubljano. V dvorani Tivoli bo nastopila v soboto, 11. februarja.
NINA PUŠLAR Nina Pušlar se predstavlja z novo skladbo Tik tak tok s svoje zadnje plošče Med vrsticami in razkriva, kdaj ji srce bije najhitreje. Sporočilo skladbe Tik tak tok je polno hrepenenja, poželenja in pričakovanja. Pod skladbo se tudi tokrat podpisuje uveljavljena avtorska ekipa Martin Štibernik - Dejan Radičević, zaigral pa jo je Ninin band.
ROK'N'BAND Skupina letos beleži 15. obletnico nastanka in izida svojega prvenca Da padeš dol (1997). Ob jubileju pripravlja nov album, eden od vrhuncev praznovanja pa je gotovo njihov nastop z nekdanjo spremljevalno skupino legendarnega Elvisa Prisleya TCB band.
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. MAX ft. JAN PLESTENJAK & EVA BOTO - To leto bo moje 2. AURA DIONE - Geronimo 3. NICKELBACK - Lullaby Prekaljeni glasbeni maček Jan Plestenjak in nadarjena mlada pevka, finalistka oddaje Misija Evrovizija Eva Boto, sta pod okriljem Max produkcije predstavila skladbo z naslovom To leto bo moje. Pesem je zahvaljujoč popularnosti obeh izvajalcev takoj postala radijska uspešnica, zato zmaga v tokratnem izboru pesmi tedna na Radiu Velenje ne preseneča.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Big Foot Mama v studiu Skupina Big Foot Mama se te dni mudi v Berlinu, kjer snema svoj sedmi studijski album. Snemanje poteka v studiu Wong v predelu Kreuzberg pod taktirko producenta Žareta Paka. Za snemanje daleč od doma so se fantje odločili predvsem zato, da se odmaknejo od vsakdana in se prepustijo muziciranju. Vzdušje v studiu je kreativno in zabavno, navdušeni so predvsem nad inspirativnim ambientom, v katerem ustvarjajo nove skladbe. Pravijo, da bo album nadaljeval tradicijo Big Foot Mame. Končna podoba albuma se že oblikuje, tudi ideje o prvih singlih in videospotih že prihajajo na dan. Kot kaže, bo na albumu poleg uvodnih singlov Pot iz trnja in Umazan dež še deset skladb.
Coldplay in Rihanna prvič skupaj v živo Na 54. podelitvi grammyjev bodo prvič nastopili skupaj Coldplay in Rihanna, in sicer kot del nastopajočih zvezdnikov. Med že najavljenimi nastopajočimi na prireditvi so tudi nominiranci Jason Aldean in Kelly Clarkson, Foo Figh-
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Vera & Originali - Pesem kitare 2. Veseli Dolenjci - Poslana iz nebes 3. Gadi & Vikend & Naveza - Slovenski narodnjak 4. Čuki & Modrijani - Daj mi poljub 5. Spev - Spev za godca 6. Boštjan Konečnik - Smučat je zakon 7. Štajerskih 7 & Natalija Verboten - Našla sva pot 8. Zreška pomlad - Močno se stisniva 9. Pogled - Ko pade mrak 10. Igor in Zlati zvoki - Dimnikar
... več na www.radiovelenje.com
ters, Bruno Mars, Nicki Minaj in Taylor Swift. Najveličastnejša glasbena noč, ki jo bo vodil dvakratni dobitnik grammyja Ll Cool J, bo v nedeljo, 12. februarja, v Los Angelesu. Coldplay, sedemkratni dobitniki nagrade grammy, so tokrat nominirani v treh kategorijah, in sicer za najboljšo skupinsko izvedbo (za skladbo Paradise), najboljšo rock izvedbo in za najboljšo rock skladbo (Every Teardop Is A Waterfall).
E.V.A. ponuja bližino Se še spomnite pevke Eve Moškon, ki je širši javnosti postala znana predvsem po sodelovanju z janom Plestenjakom? Kasneje je ustanovila lastno skupino, jo poimenovala E.V.A. (Electric Venom Agency) in izdala album z naslovom Pridi greva, ki je izšel aprila leta 2010. Po naslovni in skladbah Misel nate in Najine tri skupina v teh dneh predstavlja četrti single s tega albuma, in sicer skladbo z naslovom Blizu. Avtor glasbe je Mitja Kavčič, besedilo je napisala Eva Moškon, za aranžma pa so poskrbeli kar vsi člani skupine E.V.A..
Dare o političnem cirkusu Dare Kaurič, član neuničljivih Kingstonov, ki nas je lani jeseni presenetil s samostojnim albumom Partigiano Di Amor, je spet v akciji. Po uspešnicah Zunaj se sonce smeje in Partigiano Di Amor je svoj naslednji singel s plošče nameraval poslati na radijske postaje šele ob valentinovem. Trenutna
politična situacija, kateri priča smo zadnje tedne, pa je malce pomešala načrte in tako na radijske postaje kot nekak vmesni singel pošilja skladbo Cirkus, s politični situaciji nadvse primernim besedilom. Glasbeno malce netipična glede na ostale skladbe na plošči ima pesem cinično, a nadvse realno besedilo. V njej gostuje tudi harmonikarski virtuoz Robert Goter.
Še en uspeh pevke Adele Album priljubljene britanske pevke Adele z naslovom 21 kraljuje na vrhu znamenite Billboardove lestvice najbolje prodajanih albumov že 16 tednov. Toliko časa se je do zdaj na vrhu uspelo obdržati samo dvajsetim albumom, zadnji med njimi pa je bil album z glasbo iz filmske uspešnice Titanik režiserja Jamesa Camerona, ki je na lestvici kraljeval leta 1998. Britanska pevka Adele, ki se lahko pohvali z nazivom najbolj prodajane izvajalke leta 2011, je sicer kar devetkrat nominirana za glasbene nagrade grammy in brit, ki jih bodo podelili februarja.
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 12
12 »Gledam, kam bodo poleteli tile EPK baloni,« je Stanislavi Pangeršič, direktorici velenjske Galerije, na Cankarjevi ulici, ki je bila v soboto res v znamenju oranžnih balonov, omenil Drago Seme, že dolga leta zaljubljen v kulturo. Zato je z zanimanjem spremljal vstop Velenja v projekt. »Lahko si greva izdelat EPK vetrnico, pa jih bova skupaj usmerila tja, kamor želiva, da poletijo,« pa je bil Stanislavin odgovor. Verjamemo, da bi jih oba usmerjala v isto smer – tisto pozitivno.
Protiutež Kulturno dogajanje v partnerskih mestih projekta EPK je dobra protiutež raznim dogajanjem v Ljubljani.
Več svetlobe Namesto več lučk v mestu je zasvetilo več lučk v očeh pomoči potrebnih ljudi. Te so mesto še lepše razsvetlile.
Žalitev Boštjan Čukur, vsem bolj znan kot 6 Pack Čukur, se je pred leti s skatom najraje podil okoli velenjskega doma kulture. Sedaj se vanj ponavadi vrača ob posebnih priložnostih. Zaradi glasbe, seveda. Da »Ni Živle'ja brez Vele'ja!« trdi tudi, odkar živi v Mariboru. Tako tam kot doma si bo letos privoščil veliko kulture, pravi. Doma jo bo soustvarjal že ob slovenskem kulturnem prazniku. S čim? Še ne izdamo. Bo pa dobro, v to čvek ne dvomi. Jure, Lidija in Žan Pukl. Veseli bi bili, če bi jih večkrat ujeli skupaj, tako pa jih je razdvojila tudi glasba, ki jo imajo vsi v družini iskreno radi. Tokrat ima sicer glasbeni inštument v rokah oče, dolgoletni član godbe, Jure pa je brez saksofona, kar ni prav pogosto. Ta ga je popeljal že po vsem svetu, saj je mednarodno priznan jazzist, še vedno pa pravi, da je doma v Velenju najlepše. Pa čeprav ga ne vidi prav pogosto.
16-letnica prejadrala svet Mlada Nizozemka Laura Dekker uspešno dokazuje, da je v mladih moč. Danes 16-letno dekle je pred kratkim zaključila enoletno pot okoli sveta, ki jo je opravila kot najmlajša solo jadralka. Lanskega januarja, točneje 20. 1. 2011, se je na pot podala na krovu 11,5-metrske jadrnice, imenovane Guppy. Njen poskus, da bi postala najmlajša jadralka, ki bi sama obkrožila svet, so pred odhodom seveda skušali preprečiti, saj so nizozemske oblasti trdile, da je Dekkerjeva premlada. A najstnica je dobila sodni primer proti tamkajšnjim socialnim službam in se odpravila. Navkljub zaskrbljenosti njene matere in navkljub šolskim oblastem, ki so vztraj-
knjiga rekordov za najmlajše jadralce okrog sveta zaradi nevarnosti poskusov ne zapisuje več.
Rimski žeton iz bordela V Londonu so ljubitelji starin v blatu Temze našli star rimski kovinski žeton, ki so ga po mnenju zgodovinarjev uporabljali v bordelih. Na eni strani žetona je namreč mogoče videti na trebuhu ležečo golo žensko, nad katero kleči moški, na drugi strani pa je številka 14, kar naj bi bila cena za spolno uslugo. Kot pravijo poznavalci, je štirinajst
rija v bordele prepovedano nositi denar, ker je bila na kovancih cesarjeva podoba. Nekateri zgodovinarji in poznavalci starega Rima pa razmišljajo drugače in trdijo, da gre za žeton, ki so ga uporabljali pri igri na deščici.
da imam 9,8 milijarde dolarjev. Takoj sem poklical prijatelja, ki dela v banki, in se pošalil, da imajo najbrž preveč denarja, zato so ga nakazali na moj račun,« je dejal Parijat. Bančniki so ugotovili, da 42-letni učitelj denarja iz svojega računa tako ali tako nikoli ne bi mogel dvigniti.
Na računu presenečen Malčki berejo z ustnic odkril Ameriški strokovnjaki so odkrili, milijarde da majhni otroci že prve mesece Indijski učitelj Parijat Saha je bil pred nedavnim zaskrbljen, če ima na svojem bančnem računu 200 dolarjev, ki bi mu jih morali nakazati. Ko je preverjal stanje, pa je povsem presenečen odkril, da je njegov račun vreden
26. januarja 2012
svojega življenja berejo z ustnic, nato pa se njihov govor iz mrmranja spreminja v izgovarjanje zlogov in v prve besede. Vodja raziskave David Lewkowicz z Univerze Florida Atlantic je dejal, da malčki med našim govorjenjem pozorno opazujejo ustnice, saj si tudi sami želi-
hov razvoj,« je razložil. Strokovnjaki so svetovali, da je za razvoj zelo koristno, če s svojim malčkom preživimo čim več časa tako, da lahko opazuje naš obraz.
Žebelj v glavi Le kaj je razmišljal 34-letni Dante Autullo, ko je delal v svoji delavnici, pri tem pa ni opazil, da si je s pištolo za žeblje enega od njih zabil v glavo? Najbrž ne prav dosti. Po delu se je odpravil domov in, kot pravi danes, ker ga ni nič bolelo, sploh ni sumil, da ima v glavi tujek. Dan kasneje mu je postalo slabo, zato je obiskal zdravnika, ta pa ga je poslal v bolnišnico. Tam so odkrili, da je 8,25 centimetrov dolg žebelj le za nekaj milimetrov zgrešil center za motorične funkcije, in ga operirali.
Nekateri potrošniki oziroma nakupovalci v trgovinah so prav nejevoljni in užaljeni, če jim rečejo, da so stranke.
Kaj pa delavci?! Kdaj bodo tudi vsem delavcem priskrbeli tako dobre delovne pogoje, kot jih EU zdaj zahteva za kokoši nesnice?!
Spolzka tla Čeprav prave zime še ni, je gradnja bloka 6 še vedno na spolzkih tleh. Morda pa bo zato spodrsnilo predlagateljem moratorija na gradnjo, čeprav so mnogi od teh na toplem v Ljubljani.
Nasprotno je res Ob težavah pri imenovanju vlade bi kdo pomislil, da pri nas nihče noče vladati. Resnica je prav nasprotna.
Po vodi in zraku Ljubenci so nekoč svet osvajali po vodi, zdaj po zraku. Po vodi moški, po zraku dekleta. Oboji pa so pristajali in pristajajo na trdih tleh.
V šolah in na šoli Velenjčani odpirajo oddelke vrtca v osnovnih šolah. V Šoštanju jih bodo na šoli. Staro šolo bodo porušili in na njej zgradili centralni vrtec.
Sožitje no ponavljale, da bi moralo dekle sedeti v šolskih klopeh, namesto da se sama podaja na nevarno popotovanje. Dokazala je, da zmore, in se pred kratkim vrnila domov. Po sklenjenem potovanju se je najprej ustavila na karibskem otoku St. Maarten, kjer jo je pozdravila navdušena množica. Njen rekord pa vendarle ostaja neuraden, saj Guinessova
rimskih asov v prvem stoletju, ko se je ta žeton uporabljal, ustrezalo dnevnemu zaslužku delavca oziroma ceni več hlebcev kruha. Da so bili tovrstni kovanci plačilno sredstvo v bordelih, potrjuje teorija, da so kot prostitutke delale sužnje, ki zaradi takšnega načina plačevanja niso mogle neposredno do denarja; za povrh pa je bilo od cesarja Tibe-
skoraj 10 milijard dolarjev. Bil je povsem šokiran. Saha, ki mesečno sicer zasluži 700 dolarjev, je ostal odprtih ust, kot poštenjak pa je napako takoj prijavil bančnih uslužbencem. »V nedeljo zvečer sem preveril, kakšno stanje imam na svojem bančnem računu. Pričakoval sem, da bo na njem okrog 200 dolarjev, na zaslonu pa sem prebral,
jo pravilno oblikovati svoje ustnice in nato spregovoriti prve zloge in besede. »Ugotavljamo, da je to pri njih neverjetno zahteven proces,« je dodal. Kot je še povedal, gre za precej zahtevno raziskavo. »Otročički natančno vedo, česa se je treba naučiti v določenem obdobju. Svojo pozornost vedno preusmerijo na tiste stvari, ki so v določenem trenutku najbolj pomembne za nji-
Njegova zaročenka Gail Glaezer je dejala, da je bil po dveurni operaciji dobro razpoložen. »Dobro se počuti. Premaknil je že vse okončine, normalno govori, vsega se tudi spomni. To je neverjetno, že čudežno!« Tudi sama ni imela pojma, da je imel zaročenec v glavi žebelj, pa čeprav mu je po nesreči oskrbela rano na čelu.
Mestna blagajna v velenjski občini že nekaj časa deluje le za občane Velenja. Zdaj so tudi sosvet za pomoč občanom zožili le na velenjsko občino. Sicer pa občine Šaleške doline dobro sodelujejo!
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 13
MED VAMI
26. januarja 2012
Obnova ceste v Podkraju traja in traja Krajani so ogorčeni, ker obnova odseka ceste skozi kraj teče že več mesecev – Prepričani so, da se ob tem dogaja tudi gospodarska škoda – Mestna občina Velenje zaradi tega ne bo finančno oškodovana, stroški bodo koncesionarjevi, podjetja PUP Velenje, 20. januarja – V naši redakciji se je oglasila krajanka iz Podkraja in nam opisala dogodke ob obnovi krajšega odseka dotrajane ceste skozi naselje. Čeprav so se dela začela jeseni, do danes še niso končana. Menila je, da se ob tem dogaja tudi gospodarska škoda, ki bo poplačana iz davkoplačevalskega denarja. Tako se ji je zdelo tudi zato, ker so krajani lahko v živo opazovali, kako so se na delovišču izmenjevali različni izvajalci del. Na MO Velenje težavo z gradnjo te ceste v Podkraju poznajo, a poudarjajo, da občinski proračun zaradi zapletov ne bo plačal niti evra več. Tone Brodnik, predstojnik urada za komunalne zadeve na MO Velenje, nam je povedal: »S podjetjem PUP imamo podpisano 15-letno koncesionarsko pogodbo za obnovo in vzdrževanje cest. Koncesionar mora do konca leta 2013 obnoviti vse lokalne ceste in javne poti, ki so v lasti MO Velenje. Ena od teh cest je tudi cesta Staro Velenje–Pod-
kraj. PUP je to cesto začel obnavljati lani jeseni, relativno pozno. Začeli so v Roprčah in nadaljevali proti Podkraju, ker pa so takrat
Tone Brodnik iz MO Velenje: »Kljub zeleni zimi trenutno na cestah ni veliko del, saj so asfaltne baze zaprte.«
Letos končno na vrsti Šaleška cesta? Velenje, 23. januarja – V lanskem letu so številne ceste v primestnih krajevnih skupnostih MO Velenje dobile novo, sodobnejšo podobo. Meščane pa zanima, kdaj bodo na vrsti najbolj dotrajane ceste v središču mesta. Na MO Velenje pravijo, da je v programu obnove republiških cest v letu 2012 predvidena sanacija Šaleške ceste. Velenjski proračun ima zagotovljena sredstva za ureditev pločnikov in kolesarskih poti ob njej. Poleg tega naj bi letos uredili križišče državne ceste »pri Obircu«, kjer naj bi zaradi vse gostejšega prometa križišče opremili s semaforji. Poleg tega naj bi po načrtu za letos obnovili Cesto talcev na odseku od Tomšičeve proti Foitovi. n
Na manjšem odseku ceste v Podkraju, kjer se obnova vleče že od oktobra, bo tako vsaj še do marca, saj finega asfalta prej ne morejo dobiti.
imeli več delovišč na cestah, so najeli podizvajalce. Žal ti niso bili kvalitetni, zato so jih zaradi slabe izvedbe odslovili. Potem je PUP sam začel obnavljati to cesto. Povedati moram, da ta del ceste ne bo v celoti preplasten, ampak na njej obnavljajo le najbolj dotrajane dele. Temu rečemo plombe. Ocenili smo namreč, da je ostali del cestišča še relativno dober, zato se nismo odločili za obnovo cestišča v celoti. Lani jeseni že izrezane plombe so konec novembra preplastili le z grobim asfaltom, saj so se decembra asfaltne baze zaprle. Koncesionar bo lahko dela končal šele marca, ko se ponovno odprejo.« Ob tem je naš sogovornik poudaril, da zapleti pri obnovi ceste v Podkraju ne bodo
Začenja se planinska šola za odrasle Planinsko društvo Velenje je eno največjih tovrstnih društev v Sloveniji Milena Krstič - Planinc
Velenje, 23. januarja – Planinsko društvo Velenje je eno največjih tovrstnih društev v Sloveniji in eno največjih, če že ne največje športno-rekreacijsko društvo v Velenju. Trenutno šteje 862 članov, od tega je v njem več kot 300 mladih, predvsem osnovnošolcev, srednješolcev in tudi študentov. Na mladih pa »sedi« vsako društvo. »Mladinski odsek je pred desetimi leti uvedel akcijo, ki jo je poimenoval Lepi čeveljc, z namenom, da v hribe in pogorja popelje mlade velenjskih osnovnih in podružničnih šol. Poprečno se letno na izletih Lepega čeveljca zvrsti okoli 1.500 mladih s spremstvom, s starši, tetami, dedki, babicami ...«, ponosno pove predsednik Toni Žižmond. V okviru društva deluje pet sekcij. »Vsaka prireja izlete, ture, pohode in predavanja. V okviru društva delujejo tudi odseki, ki so gibalna moč društva: markacijski, vodniški, komisija za gospodarjenje in odsek za varstvo gorske narave. Preko te komisije smo tudi člani Naravovarstvene zveze Smrekovec,« nadaljuje Žižmond. Aktivni so vse leto, v vseh letnih časih, tudi
Andrej Kuzman: »Planinska šola za odrasle je nastala po vzoru planinske šole za mlade.«
Toni Žižmond: »Letos imamo v programu blizu 160 aktivnosti.«
pozimi. Letos imajo v programu okoli 160 aktivnosti. Samo januarja so imeli predvidenih okoli 20 izletov. »Pozimi je izletništvo prirejeno vremenskim razmeram. Izbiramo malo nižja gorstva, je pa to čas, ki ga namenjamo še drugim aktivnostim,« pravi podpredsednik in vodja Planinske šole Andrej Kuzman. Pred vrati je že 12. odprta planinska šola za odrasle. »Nastala je iz ideje, da bi za odrasle pripravili
nekaj podobnega, kot je planinska šola za mlade, ki smo jo uvedli v sedemdesetih letih.« Gre za sklop srečanj, štiri večere po tri ure, ko se zvrstijo različna predavanja s planinsko tematiko. Vedno pa šolo končajo z dvema strokovnima turama. Lani so imeli v planinski šoli za odrasle blizu 50 udeležencev. Letošnja šola za odrasle se začne 14. februarja. Znan je že okvirni potek. Med drugim bodo Šaleškega
občine in davkoplačevalcev nič stali zato, ker bo moral dodatna dela v celoti poravnati koncesionar. »Mi plačamo le tisto, kar so naredili, če so naredili časovni zamik, pa to ni naš strošek,« dodaja Brodnik. Na MO Velenje pravijo, da bo PUP marca nadaljeval obnovo ceste tudi na delu od Foitove ceste proti župnišču v Starem Velenju in naprej proti Podkraju. Ta del je bil sicer za obnovo predviden že jeseni, a so ga morali prestaviti na pomladni čas, saj bodo dela obsežna. Cesto bodo na tem delu namreč obnovili v celoti. Spomladi pa naj bi obnovili še nekaj manjših plomb na cesti v Podkraj. n bš
alpinističnega odseka predavali o nevarnostih v gorah, jih seznanili z najbolj karakterističnimi nesrečami v gorah v lanskem letu 2011, Marjeta Keršič bo spregovorila o pomenu planinstva pri vzgoji mladih, Uroš Kuzman bo predstavil program mladinske komisije PZ Slovenije, sodelovala bo podpredsednica PZ Slovenije Slavica Tovšak, Danilo Škrbinek pa bo primerjal organiziranost planinske zveze pri nas in v tujini. Precejšen poudarek bo tudi na prvi pomoči in reševanju, psihofizični kondiciji. Velenjski planinci tudi radi plešejo. Pripravljajo že 36. planinski ples, ki bo konec tega tedna, v soboto, 28. januarja, v restavraciji Pod Jakcem. Začeli ga bodo ob 19. uri, zabaval pa jih bo ansambel Sredenšek sekstet. Število udeležencev plesa se je v zadnjih letih ustalilo na blizu 300. Vzdušje na teh plesih je vedno prijetno in predstavlja nekakšen uvod v novo planinsko sezono. Letošnje leto pa je za Planinsko društvo Velenje tudi volilno leto. Glede na to, da se ljudje težko odločajo za opravljanje odgovornih (in ne plačanih) funkcij v društvih, to najbrž pomeni, da bo Toni Žižmond predsednik še en mandat? »Ni rečeno. Moj pogoj, če bodo želeli, da sem še naprej predsednik, je, da na svojih funkcijah ostanejo tudi vsi člani ekipe, se pravi upravnega odbora.« Zbor članov bo marca, nanj pa že zdaj vabijo tako člane n kot simpatizerje društva.
13
Obnovili več kot 16 kilometrov cest Mestna občina Velenje je na osnovi koncesijske pogodbe za obnovo in vzdrževanje cest, ki jo je sklenila s podjetjem PUP, v letu 2011 zelo uspešno obnavljala lokalne ceste. Vodja urada za komunalne zadeve na Mestno občini Velenje Tone Brodnik trdi: »Na februarski seji sveta MO Velenje bo koncesionar podrobno predstavil delo v letu 2011. Ocenjujemo, da je delo opravil dobro. Takšni so tudi odzivi iz večine krajevnih skupnosti. Recesijo pa je med letom žal čutil tudi koncesionar, zato se je pri nekaterih odsekih začetek del odmaknil v letošnje leto. A dejstvo je, da toliko cest, kot smo jih v MO Velenje obnovili v letu 2011, nismo že dolgo vrsto n let.«
»Kljub opozarjanju ni nič zaleglo« Predsednik sveta KS Podkraj Franc Vedenik nam je zatrdil, da niso nemo opazovali dogajanja ob obnovi ceste v Podkraju. »Pred 1. novembrom, ko se je skozi kraj zelo veliko ljudi vozilo na pokopališče, je bila cesta pokrita le z grobim peskom, zato se je močno prašilo. Že takrat smo opozorili tako koncesionarja, podjetje PUP, kot odgovorne na MO Velenje, da je stanje nevzdržno in da se dela prepočasi. O tem smo obvestili tudi župana. Prvi izvajalci del niso postavili niti prometne signalizacije, ko smo odreagirali, so jo. Ker se sredi novembra dela še niso končala, smo obvestili tudi cestnega inšpektorja. Takrat so zamenjali izvajalca del in cesto preplastili z grobim asfaltom, a so ob tem odrezali še del ceste, ki je sedaj še vedno makedamski. Do dokončanja del lani ni prišlo, bojimo pa se, da bo cesta taka še do pozne pomladi, saj ne vemo, kakšne bodo vremenske razmere v marcu, ko se spet odprejo asfaltne baze. Krajani smo ogorčeni, marsikdo n meni, da je stanje nevzdržno,« nam je povedal Vedenik.
V nedeljo dobrodelni koncert Karitas
Velenje - Karitas Velenje že nekaj let organizira dobrodelni koncert, s pomočjo katerega lažje pomaga občanom v stiski. Običajno ga je organiziral v Tednu Karitas v novembru. Ker pa je takrat veliko dobrodelnih prireditev, so se – je povedala Milica Kovač iz Karitas Velenje - odločili, da ga bodo letos organizirali v januarju. Tako bo dobrodelni koncert Karitas Velenje v nedeljo, 29. januarja, ob 17. uri v domu kulture v Velenju. Povabilu za sodelovanje na njem so se odzvali: ansambli: Vikend, Šestica, Modrijani; pevci: Matjaž Jelen, solopevci Gordane Hleb; vokalne skupine: Potička, kvartet Svit M&M, ter instrumentalisti: kvartet Korun Štrajh in harmonikarski orkester velenjske glasbene šole. n tp
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 14
14
VI PIŠETE
26. januarja 2012
Koncert za Kristjana v celoti uspel Zmagovalec nagradnega natečaja Izkupiček 8.866 evrov, 1.000 evrov bo primaknila še Občina Šoštanj
Ravnateljica mag. Majda Zaveršnik Puc, soorganizator dobrodelnega koncerta Robi Jelen, Kristjanova mamica Natalija in Drago Kolar (foto: arhiv organizatorjev)
Šoštanj, 20. januarja – Dobrodelni koncert z naslovom Pomagajmo malemu Kristjanu, ki je v petek zvečer potekal v telovadnici Osnovne šole Šoštanj, je v celoti uspel. Izjemno so se potrudili vsi, tako organizatorji kot nastopajoči, obiskovalci in vsi tisti, ki so dodali svoj kamenček v mozaik tega uspeha. Skupni izkupiček večera je bil 8.866 evrov. Občina Šoštanj pa bo, kot je povedal Drago Kolar, predsednik Odbora za pomoč občankam in občanom Velenja, k temu znesku primaknila še 1.000 evrov. »Vsi smo naredili vse, kar je bilo v naši moči, da bo lahko Kristjanovo zdravljenje čim bolj uspešno in bo lahko kmalu znova sedel v svojo šolsko klop,« je dejal Kolar. Še zanimivost: Kolar je na koncert povabil tudi predsednika republike dr. Danila Turka. Ta se
Šoštanj - Vrtec Šoštanj, ki sodeluje na številnih natečajih in tekmovanjih, je na njih tudi vse uspešnejši. Letos so prejeli 1. nagrado na natečaju Holdinga Slovenske elektrarne in revije Modri Jan, Da bo okolje dobre volje. Sodelovalo je 129 vrtcev in več kot 4.500 otrok. V okviru natečaja so izdelali ekoalbum ter rešili šest tedenskih nalog, povezanih z energijo in ekologijo: vetrna energija, hidroenergija, sončna energija, električna energija v našem domu in okolju, varovanje okolja in globalno
segrevanje. Otroci enote Urška pod vodstvom mentoric Zorane Globačnik, Mateje Grabner, Darinke Podrzavnik in Aleksandre Stropnik so se ob vsaki temi pogovarjali, raziskovali, iskali odgovore v enciklopediji in literaturi, delali poizkuse, izdelovali plakate, spoznanja pa prenašali v vsakdanje življenje. Varčno ravnajo z energijo, ločujejo odpadke, nekatere pa reciklirajo v izdelke. Naredili so »eko hišo, električni avto, črpalko, svetilko« in velikega Modrega Jana. Spoznali so še
Zimski pohod KŠD Vulkan Bele Vode: Bačovnik (Bele Vode)– Mozirska koča–Smrekovec-Bačovnik
je sicer opravičil, a odzval s prijaznim pismom, v katerem je med drugim zapisal: »Vaša dosedanja pomoč in še posebej organizacija dobrodelnega koncerta kažeta, da ste človek pravih vrednost in da razumete stisko drugih.« Kristjanu
prijatelje Modrega Jana: Sončnico, Puhca in packo Rijo ter naredili lutke. Otroci so si izmislili pesmico in pravljico o Modrem Janu. Naredili so eko kotičke in vsebine predstavili staršem in drugim obiskovalcem njihovega vrtca in šole. Ravnateljica Vrtca Šoštanj mag. Milena Brusnjak je izjemno ponosna na otroke in vzgojiteljice. S to akcijo so otroke zabavno, njim primerno izobrazili o varovanju okolja. Za nagrado je otroke Vrtca Šoštanj, enote Urška, v torek obiskal Modri Jan. n
smo se spočiti, pripravljeni za nove izzive. V jedilnici nas je že pričakal samopostrežni zajtrk. Lahko rečemo: ni, da ni, kraljevski zajtrk. Škoda, a vendar smo ta rajski kotiček morali zapustiti in nadaljevati pot. Zahvala gospodu Filipu, njegovim zvokom kitare za slovo in že smo na pot krenili proti hotelu. Dvosedežnica nas je popeljala na vrh Smrekovca (Golte). Spust, močan veter in postanki na gozdnih jasah, kjer nam je sonce prijetno božalo od vetra nabrite obraze. Če
Petek trinajstega velja za marsikoga, ki je malo vraževeren, za nesrečni dan. Pa ni vedno tako. Člani Kulturno-športnega društva Vulkan iz Belih Vod smo se na ta
zaželel dobrodošlico. Res, počutili smo se kraljevsko. Osebje Mozirske koče se je maksimalno potrudilo, da smo se na koči počutili več kot prijetno. Omamen vonj planinske-
januarski popoldan odpravili na dobro načrtovan zimski pohod. Po končanih dopoldanskih obveznostih smo se zbrali pri Bačovniku. Prijetna skupina mladih po letih in po srcu smo se na pot podali proti Šmihelu. Dodobra segretim od hoje navkreber se nam je pogled nehote obračal nazaj na krasne vrhove naših Belih Vod. Vedeli smo, da je za nami že precejšen del poti. Čudovite razglede z vrha Šmihela je tu pa tam pospremilo rahlo petje ptičk. Dišeči smrekovi gozdovi pa so nas s svojim omamnim vonjem kar vabili proti Mozirski koči. Padel je mrak in tisti na čelu naše kolone smo že zagledali kočo, kjer nam je nadvse prijazen in gostoljuben oskrbnik
ga čaja, ravno prav sladko zakuhano vino, okusna večerja, urejene sobane, čiste sanitarije, prijaznost zaposlenih … Le kaj si lahko želiš še več? Za nameček pa smo si v živo ogledali TV oddajo Na zdravje. Uh, tudi to je nekaj posebnega. Množica gledalcev nas je kar posrkala vase. Neizmerno smo uživali ob čudoviti domači glasbi. Nehote smo si po tihem ob povratku po poti od hotela do koče kar prepevali zvoke najbolje zvenečih pesmi. Prijetno vzdušje, zvoki harmonike in kitare, klepet … Čas je vse prehitro mineval. Kakšno urico pa opotrebujemo za počitek, sicer bo sobotni dan naporen. Spominska pena je pregnala vse bolečine iz mišic. Zbudili
bi bili bližje dolini, bi slišali peti zvonove naših cerkva. Oznanjali so, da je ura dvanajst. Skoraj smo bili že na koči na Smrekovcu. Še malo. Še zadnji hribček in pogled na mogočen vrh Smrekovca. Topel »Fikov« čaj, okusen golaž in prijetna družba. Človek bi pozabil, da mora domov. No, mi pa le nismo. Čeprav je bilo počutje nadvse prijetno, smo se odpravili proti domu. Padel je prvi mrak in bili smo pri Bačovniku. Tam, kjer smo naš pohod pričeli. Kaj naj rečemo za konec? Iskrena hvala našemu predsedniku KŠD Vulkan Stanetu Podvratniku, ki je bil organizator čudovito preživetega vikenda. Še več takih.
podobo. Tudi ta torek se jih je okoli stare lipe zbralo veliko, ki jih je prisluhnilo spretnemu izklicevalcu in seveda ponujalo za mesne dobrote, kolikor se je komu zdelo, da je krača ali salama vredna. »Pet, deset, petnajst, ja, tudi dvajset evrov so bili nekateri pripravljeni zamenjati za dišečo dobroto. Zagotovo je več kot suhomesni izdelek vredna šega, a tudi mamljivim dobrotam
se ne bi kazalo odreči. Seveda ob tem ni manjkalo smeha in šaljivih pripomb in popoldan se je mimogrede povesil v večer. Pa se večini še ni nikamor mudilo, domačinke so spekle potico, iz kuhinje je dišal čaj, tak navaden in tudi tisti z 'vejico', in v kleti stare mežnarije je bil odprt šank … In je bila kakšna krača še isti dan obrana kar tam.
je zaželel hitro okrevanje, njegovi mami Nataliji pa veliko upanja in dobrih pričakovanj. n mkp
Jezikovni krožki dobro obiskani Že takrat, ko ste v zadnjih letih aktivnega dela, pred upokojitvijo, razmišljajte, česa v življenju niste mogli početi, pa bi radi - Morda se odločite za učenje jezikov Marija Skrt
Pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje so že od vsega začetka veliko pozornost namenjali učenju jezikov. Tako je že pred 25 leti Martina de Costa, učiteljica na gimnaziji, vodila krožek pogovorne angleščine in Darja Avberšek nemščine. V 25 letih je jezikovne krožke vodilo še nekaj drugih učiteljev: Fanika Sagmeister, Manca Potočnik, Marija Klemenšek, Vincenc Šmajs, Neva Trampuš, Špela Hrastnik ... Tudi Magda Žist, naša današnja sogovornica, ki je tudi članica upravnega odbora Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, kjer je zadolžena za koordinacijo mentorjev in njihovo izobraževanje. Kot vodnica pa je članica krožka pohodništvo. Magda Žist, učiteljica angleškega jezika na osnovni šoli, je z Univerzo za tretje življenjsko obdobje pričela sodelovati še, ko je bila zaposlena. Ko se je leta 2000 upokojila, je najprej sodelovala kot slušateljica krožka in kot učiteljica treh skupin angleščine. Povedala je: »Ljudje se odločajo za učenje jezikov, ker želijo tudi po upokojitvi ostati aktivni. Potujejo in potrebujejo znanje jezika, berejo revije iz tujine, mnogi se srečujejo z računalnikom, pri katerih potrebujejo angleški jezik, prevajajo si navodila iz angleščine, pri krožkih pa berejo knjige za
bralno značko. Slušatelji Univerze zelo radi berejo za bralno značko, ki jo organizira Oxfort in Epicenter Ljubljana, kjer prebrano knjigo obnovijo in rešijo test, za kar dobijo značko kot potrdilo o sodelovanju
Magda Žist: »Izobraževanje v Univerzi za tretje življenjsko obdobje prav gotovo obogati življenje.
pri branju. Bralna značka je za različne stopnje, tretja skupina pa bere že tudi bolj zahtevno literaturo. Branje bogati besedni zaklad, ob raznih vajah pa ostrimo svoje jezikovno branje. « Magda Žist, učiteljica krožka angleščine, je vse skupine popeljala tudi v Londonu. Vse so si organizirali sami. Pri spoznavanju zgodovine in kulture velemesta, ob
kupovanju vstopnic za gledališče, v muzejih, iskanju poti, ob nakupovanju, prevozih z podzemno železnico, vedno so preizkušali svoje znanje angleščine. V preteklem šolskem letu so imeli na obisku goste iz Anglije, s katerimi so se pogovarjali angleško, in potovali so na Malto, kjer so se pogovarjali z profesorjem, ki uči angleščino na Malti. Slušatelji krožka so povedali, da se radi družijo ob urah angleščine, saj jim poleg tega, da obnavljajo in nadgrajujejo svoje znanje, veliko pomeni tudi druženje s kolegi, prijatelji, sošolci. Magda Žist dodaja: »Mislim da je Univerza za tretje življenjsko obdobje dejavnost, ki se vedno bolj odpira v širšo družbeno skupnost, saj imamo veliko vabil na razstave, dejavnosti, v katere se naši člani vključujejo. Osnovna misel bi bila, da že takrat, ko ste v zadnjih letih aktivnega dela, pred upokojitvijo, razmišljajte, česa v življenju niste mogli početi, pa bi radi. Na Univerzi za tretje življenjsko obdobje boste gotovo našli eno od teh stvari. Možnosti so na Univerzi za tretje življenjsko obdobje na različnih področjih: jeziki, glasbeno področje, likovno ustvarjanje, rekreacijsko področje, ročne spretnosti … Imamo tako širok program, da boste gotovo našli dejavnost, ki vas bo zanimala.« n
Kdo da več?! V Skornem nad Šoštanjem stoji prelepa cerkev sv. Antona, prvič omenjena v 16. stoletju in od nekdaj priljubljeno točka vernikov in tudi sicer popotnikov in izletnikov. Maše so v tej cerkvici priložnostno, a vedno tudi na dan sv. Antona Puščavnika, zavetnika živinorejcev, mesarjev in tudi drugih. Prav zato je najbrž na ta dan priljubljena licitacija krač in drugih suhomesnih izdelkov, ki jih darujejo domačini za prodajo. Zbrani denar gre za potrebe cerkve, ki je predvsem v zadnjih dvajsetih letih znova dobila zasluženo
n Člani KŠD Vulkan Bele Vode
n Milojka B Komprej
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 15
REPORTAŽA, NASVET
26. januarja 2012
Za električne klaviature ni nikoli prepozno Vsi glasbeni krožki pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje se že pripravljajo na praznovanje 25-letnice delovanja Marija Skrt
Glasbeno ustvarjanje je pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje pestro in obsežno, vsi pa se že intenzivno pripravljajo na praznovanje 25-letnice delovanja. Franjo Kadliček, glasbenik, entuziast, ki se poskuša ukvarjati s pedagogiko, je pred desetimi leti, ko je pričel sodelovati z Univerzo za tretje življenjsko obdobje Velenje, našel v tem svoj izziv in pričel poučevati klaviature, teorijo glasbe in tudi prakse. V izobraževanje se je vključilo veliko slušateljev, trenutno se jih izobražuje 15 v treh skupinah. H krožku električne klaviature se lahko vpiše vsak. Predhodno znanje in posluh za glasbo sta seveda dobrodošla, nista pa nujna. Vsakdo, ki se pridruži, mora imeti predvsem veselje do glasbe, druženja in še kaj. Maja lani so praznovali deset let
delovanja krožka električne klaviature. Na prireditvi so želeli prikazali vsestransko uporabnost instrumenta, ki ga je mogoče spretno vključiti v vse oblike kulturnega udejstvovanja, na prireditvi pa so ga kombinirali s predstavitvami jezikovnih in
učenje pesmi pri angleščini in s tem učenje jezika. S programom učenja klaviatur želimo obiskovalce krožka naučiti čim več in s tem prispevati svoj delež k znanju in druženju v Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Celo šolsko leto sodelujemo na vseh prireditvah. Pripravljamo se za 25-letnico univerze, imamo pa že sestavljen program, na katerih prireditvah bomo še sodelovali, in videli nas boste velikokrat.« Vse, ki Franja Kadlička sprašujejo »Ali nisem malo prepozen, da bi se začel učiti?«, pa jim pove anekdoto. Nekoč so Alberta Einsteina, znamenitega fizika in matematika, njeFranjo Kadliček: »Vredno je poizkusiti!« govi študentje malo provokativno vprašadramskih krožkov. Franjo Kadliček li: »Gospod profesor, ali igrate klaje dejal: »Poudarim naj, da se pove- vir?« In profesor je odgovoril: »Ne zujemo s krožkom petje in s krož- vem, še nisem poizkusil.« Misel, ki kom kitara, s katerimi smo pripravili nas napeljuje, da se nikoli ni prepože nekaj prireditev, lahko pa je kla- zno pričeti učiti, le lotiti se je treba. n viatura zelo dobra učna metoda za
15
Biseri maturantskega plesa Kaj naj oblečejo mame? »Ja, tudi nam, staršem, je maturantski ples stresni dogodek. Najprej se moramo odločiti, ali bomo poslušali otroka, ki ima seveda ogromne želje ali pa jih sploh nima, kar je še večji problem ... Dejstvo je, da tudi vedno tanjša denarnica predstavlja težavo. Kaj sedaj? Poslušati sebe, okolico ali celo »žlahto«? No, najbolje bi bilo vprašati stilistko ali modno oblikovalko, saj bo potem ona kriva za ves »fijasko«, če bo otrok kisel ves večer! Nase in na moža sem skoraj pozabila …« Tako bi lahko strnili razmišljanje ene od mam, ki je že »oddelala« dva maturantska plesa svojih sinov. V glavnem se vse vrti okoli vaših otrok. Kaj pa vi, starši? Bi se za svoj kostim ali obleko peljali v Italijo, po čevlje v Zagreb in iskali blago po vsej širni Sloveniji? Verjetno ne. Vse te »muke« boste z veseljem preživeli za svojega otroka, sploh mame, zase pa ne.
Morda boste kaj večeru primernega našle kar v svoji omari. Imam prav? S tem ni nič narobe, vsake toliko časa pa je prav, da pomislite tudi nase. Kvaliteten hlačni kostim, (ki ga lahko dobite celo v Velenju, samo potruditi se je
treba) popestrite z masivnim nakitom ali svetlečim dolgim šalom, dodajte retro čevlje s paskom čez gležnje in že ste »in«. Vrača se retro in lahko si privoščite široke udobne hlače, ki jih nadgradite z zanimivo krojeno bluzico, privoščite si obleko z izrazitimi ramenskimi dodatki v vseh mogočih barvah, drapirajte, posezite po barvah, različnih dolžinah, privoščite si kvalitetno torbico … Dajte si duška, ne omejujte se! Mame maturantov in maturantk, tudi same si dovolite biti modne in zapeljive, saj je maturantski ples tudi vaš večer! n Jelena S. in Petra M.
Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa *** Biseri maturantskega plesa
O uniformah, škatlah s kosilom in Londonu – angleški šolski sistem Ob 6. uri zjutraj zazvoni budilka. Po tiho se splazim do kopalnice, oblečem v tekaška oblačila in odhitim v park. Tek mi bo dal energijo za ves šolski dan. Doma Tomaž pripravi škatli s kosilom in zajtrk. Raztezne vaje, tuš, poljub v slovo. Hitenje v megleno angleško jutro med mnogimi temnopoltimi odraslimi in odraslimi s turbani na glavah, ki želijo ujeti vlak pred osmo. O otrocih ni sledu. Prestop na metro, nekaj minut kasneje pa me kot vsako jutro pozdravi receptor šole: »Good morning, Klara. Here is your name badge.« Sem profesorica matematike in angleščine. Diplomirala sem v Mariboru spomladi 2009, pred tem pa sem bila na študentski izmenjavi na Portugalskem, v
Lizboni. V eni od šol v priseljenski četrti sem videla razred otrok, črnih, kodrastih, belih, azijskih, otrok, zavitih v rute. Raznolikost me je prevzela. Opravila sem pripravniško leto na svoji bivši osnovni šoli v Velenju in v avgustu 2010 s krasnimi izkušnjami in lepimi vtisi odšla v London. V London me je pravzaprav popeljala želja po transformacijskih seminarjih, ki se ne izvajajo v Sloveniji. Ker pa si je potrebno v 8-milijonskem mestu (brez vštetih 3 milijonov dnevnih turistov) zagotoviti finance, sem si uredila vso dokumentacijo za delo na šolah. Pristopila sem k pripravniški agenciji, s katero sodelujem še danes. Prvo delovno mesto se je začelo v vrtcu. Kljub svoji povsem drugačni izobrazbi sem bila dodeljena za asistentko otroku s posebnimi potrebami. Delo v vrtcu me je navdihnilo. V skupini je bilo 50 otrok, nanje so pazile 4 učiteljice. Otroci se tam od devete ure, ko jih odložijo starši, igrajo v različnih kotičkih, najraje v tistih dveh, ki ju doma ne morejo imeti - bazenčku z vodo in oddelku z mivko. Ob deseti uri, ko je na polico pospravljenih nekaj ročnih izdelkov, večina peska je na tleh, playdough masa pa v vseh kotičkih - le na mizi ne, se odpro vrata na zunanje igrišče in vsi otroci stečejo h kolesom. Na tartanska tla so vrisane ceste in
vsi vozijo po levi strani. Učiteljice med tem dežurajo in pripravljajo materiale. Igro zunaj zaključi zvonec in glas: »Tidy up time, tidy up time!« Kljub kaosu, ki je v učilnici nastajal v prejšnjih urah, otroci po nekaj navodilih pospravijo učilnico in sedejo v štirih skupinah na tla, na preprogo svoje skupine. Pojejo, poslušajo pravljice, s prsti rišejo črke po zraku,
pojedo sadež ali dva, zatožijo tistega, ki ne sedi s prekrižanimi nogami, se pohvalijo in že kmalu sprašujejo: »Kdaj bo kosilo?« Čas na preprogi se izteče in z umitimi rokami se kot vojska odpravijo v skupno jedilnico, po vrnitvi pa se vsi posedejo v eno skupino, čim bližje interaktivni tabli, da si lahko ogledajo Octonauts, trenutno najbolj priljubljeno dnevno risanko na BBC. Popoldne je podobno jutru. Igranje znotraj, zunaj, posedanje na preprogi ob tretji uri, razdeljevanje šolskih obvestil in torb, pravljica v slovo in starši so v nekaj minutah tu. Sama imam ta privilegij, da občasno tudi dnevno ali tedensko menjam šole, saj delam kot nadomestna asistentka. Ob tem menjam tudi vrtce, osnovne in srednje šole. Opazila sem, da med šolami pravzaprav ni velikih razlik. Vse imajo podoben urnik, aktivnosti, osnovne šole ter vrtci vključujejo starše, kadar je to možno, podobna je tudi prehrana in oprema na šolah. Določene šole so finančno in s tem materialno bolj založene in imajo na voljo več osebja.
Večje so razlike znotraj šol po strukturi učencev. Različni predeli mesta imajo različno rasno in nacionalno sestavo. Zato so v Vzhodnem Londonu šole, kjer so razredi sestavljeni z otroki iz Pakistana, Irana, Bangladeša in Indije, na jugu je mnogo afriških otrok, sever pa naseljujejo priseljenci iz Turčije, Češke, Slovaške, Poljske. Učiteljski kolektivi pa so mešani povsod. Raznolikost se najde tudi v verski sestavi. Da lahko ljudje v tolikšnem mestu živijo složno, mora biti prisotna strpnost, ta pa pride z razumevanjem drugih kultur in ver. Ko se bliža čas novega leta, je v učnem programu prvošolca vključeno praznovanje Eid – al – Adha, muslimanskega praznika, učijo se o prazniku Diwali
ali hindujskem prazniku luči, tik pred zaključkom leta pa se ne glede na sestavo razreda praznuje božič in govori o novem letu. Otroci se od malega učijo o sbvoji ter o drugih kulturah, rasah, verah, učitelji pa vedno poskrbijo, da se otroci počutijo sprejeti in da to sprejetost širijo naprej.
K temu pozitivno prispevajo šolske uniforme. Najsi bodo rdeče, modre, temno zelene ali sive, znotraj ene šole so vedno enake in med otroki ni materialne tekmovalnosti. Kurikulum je cikličen, kot pri nas v Sloveniji. Otroci usvajajo podobna znanja na podoben način. Precej razlik pa je v tehnični izvedbi. Londonski otroci namreč prihajajo v šolo z lahkimi
torbami. Skupinska pisala jih čakajo na mizah, za ošiljene svinčnike poskrbi asistent razreda. Prav tako poskrbi za deljenje fotokopij in za določena vprašanja učencev. Sicer se dodeli domača naloga, a te je v osnovni šoli izredno malo. Zato domov učenci največkrat odnašajo le knjigo, ki jo trenutno berejo, vse svoje pisne izdelke pa puščajo v šoli. Pouk se konča ob 15.30, učitelji pa v šoli ostajajo uro dlje, včasih tudi več časa, da uredijo in ocenijo delo otrok ter pospravijo liste v učenčeve osebne mape. Eno
dopoldne na teden je učiteljem namenjeno kot čas za priprave. Takrat je v razredu nadomestni učitelj, prvotni učitelj pa v tistem dopoldnevu v kabinetu pripravi material za ves naslednji teden. Vsem, ki sta jim delo in urnik slovenskega učitelja poznana, se morda zdi angleški urnik nenavaden. O razlikah bi lahko pisala na dolgo in široko: o izbirnih vsebinah, ki so otrokom na voljo v jutranjih klubih s šolskim zajtrkom, in o tem, kako starši izbirajo barve uniform in logotipe skupaj s šolo. O šolski komisiji, ki povzroča strah in trepet med učitelji (in nas, čezmorske učitelje preverja s priljubljenimi vprašanji, kot je na primer: kako učitelj ravna, ko na šolsko ozemlje zaide lisica?). O tem, zakaj je v srednji šoli najbolj zanimivo vzdušje ravno z ekipo invalidov? O šolskih ekskurzijah z metroji po mestu, norim štetjem otrok in zakaj Angleži vpisujejo svoje otroke na zasebne šole. In najbrž se tem neštetim razlikam ne da priti do dna. Zato vse zapisano zaključujem z naslednjo mislijo – med državami so materialne, verske, narodnostne, etične, zgodovinske, kulturne in še mnoge razlike. V vsaki državi so precej drugačni pogoji. Vsepovsod pa je osnova učiteljevega dela enaka – vzgajati in predajati znanje. In otroci, najsi bodo beli, rumeni ali črni, so naše zrcalo povsod. Tujina je po opazovanju mnogih učiteljev le potrdila, da je razred navdušenih otrok točno tam, kjer poučuje navdušeni učitelj. n Klara Štravs
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 16
16
ŠPORT IN REKREACIJA
V soboto s soimenjakom Rudarjem Po zahtevnih dosedanjih pripravah, med katerimi so nogometaši velenjskega prvoligaša glavno pozornost namenjali nabiranju telesne moči in taktiki, sledi uigravanje – Začeli bodo z lažjimi nasprotniki, nato z vse zahtevnejšimi Še dober mesec loči prvoligaška moštva od nadaljevanja prvenstva. Spomladanski del se bo začel 3. marca. Torej imajo še veliko časa, da se nanj kar najbolje pripravijo. To velja tudi za nogometaše velenjskega Rudarja, ki bodo že v prvi spomladanski tekmi na veliki preizkušnji. V derbiju 22. kroga bodo gostili presenečenje jesenskega dela prvenstva Muro, ki je z bero točk v jesenskem delu gotovo zelo zadovoljna, vsekakor bolj od Velenjčanov. Prvi del je končala na četrtem mestu z dvema točkama več od petega Rudarja. Za velenjske nogometaše se izteka tretji teden priprav, ki so zelo zahtevne, garaške, saj vedo, da so jeseni ostali dolžniki svojim navijačem. Vadijo zelo trdo, ker pač vedo, da je pred njimi zahtevna pomlad, če želijo do konca prvenstva napredovati za kakšno mesto. Njihov cilj bo osvojitev mesta, ki bi jim bo znova omogočilo igranje v enem od pokalov Evropske nogometne zveze. Vedo, da bo to zelo težka naloga, kajti za drugim Hitom Gorico in tretjo Olimpijo, ki bosta vsekakor imeli enake želje, zaostajajo za štiri točke, Maribor, ki ima kar 19 točk več od njih, pa je za vse le še teo-
retično ulovljiv. Trener Milan Djuričić napoveduje boljšo igro od jesenske, v kateri so si slabšo uvrstitev od želene pokvarili s porazi pred domačo tribuno. Zato so treningi zelo zahtevni in prvič so imeli prosti dan šele v nedeljo, štirinajsti dan priprav. Pravi, da pričakuje v drugem delu hitrejšo igro v napadu in veliko bolj zavzeto, agresivno v
diti taktiko ter tehnično dozoreti. To pa se ne more zgoditi čez noč, zato moramo biti strpni.« Kako so želje izpolnjene, bodo najprej pokazale prijateljske tekme, ki se bodo vrstile od sobote naprej pa vse do nadaljevanja prvenstva, nato pa že omenjeni derbi v prvem spomladanskem krogu. V drugem delu tekmovanja rudarjevega dresa ne bosta nosila
Kljub trdi vadbi so igralci dobro razpoloženi.
obrambi. To pomeni, da si bodo na vsaki tekmi prizadevali prejeti čim manj zadetkov in jih seveda obenem doseči čim več ali vsaj enega več od nasprotnika oziroma, kot poudarja: »Nadaljevanje prvenstva moramo pričakati čim bolj telesno pripravljeni, nadgra-
Prvo prijateljsko tekmo so Rudarjevi člani odigrali že včeraj s svojimi mladinci, druge pa si bodo sledile: to soboto (28. januarja ob 14.30.) se bodo pomerili s soimenjakom trboveljskim Rudarjem v gosteh, nato pa bodo njihovi nasprotniki še: v sredo, 1. februarja, Simer Šampion (v Velenju ob Škalskem jezeru), 4. 2. Šmartno 1928 (v Šmartnem ob Paki), 8. 2. Hit Gorica (v Novi Gorici), 11. 2. SAK Avstrija (o mestu igranja se bodo še dogovorili), 15. 2. Štore (Velenje – ob Škalskem jezeru), 18. 2. - Željezničar Sarajevo (v Umagu ali Dekanih), 22. 2. Triglav (kje bo tekma, se bodo še dogovorili); zadnjo pripravljalno tekmo bodo odigrali 25. 2. v Moravcih ali Velenju, njihov nasprotnik pa bo avstrijski GAK.
Amel Mujaković, s katerim niso podaljšali pogodbe, sporazumno pa so se razšli z Jakom Ihbeishehom na igralčevo željo. V Rudar je prišel julija lani iz Primorja, nogometno pot pa bo nadaljeval v Domžalah. Klub ob Kamniški Bistrici je okrepil tudi nekdanji Rudarjev igralec (nazadnje je igral v Bolgariji pri CSKA-ju iz Sofije) Denis Halilović. S 'polno paro' trenira po uspešnem okrevanju po operacij kolena igralec zadnje vrste Boštjan Jelečevič, s čimer je trener nadvse zadovoljen, manj pa z 'nadlogo', ki se je trenerji najbolj bojijo – poškodbami. Zaradi trde in zahtevne vadbe je imelo oziroma ima kar nekaj igralcev težave s poškodbami, upa pa, da bodo do uvodne tekme vsi pripravljeni.
Blizu presenečenja v Domžalah Košarkarji Elektre so prejšnjo sredo v 13. krogu lige Telemach gostovali v Domžalah pri vodilnem Heliosu in zabeležili šele tretji letošnji poraz. Za zmago so se morali varovanci Zmaga Sagadina še kako potruditi, saj so odpor gostov iz Šoštanja strli šele v zadnjih minutah tekme. Ob koncu je Helios slavil s 70 : 62. Šoštanjčani so začeli odlično in v
Liga Telemach, 13. krog Helios Domžale – Elektra Šoštanj 70 : 62 (48 : 46, 28 : 33, 12 : 19) Elektra Šoštanj: Rizman, Zagorc 11 (0-1), Julevič 18 (4-4), Lelič 7 (5-6), Lekič 2, Nuhanovič 2 (2-2), Bajramlič 15 (5-6), Bukovič, Pajevič, Horvat 7. Vrstni red: 1. Helios Domžale (-1), 2. Elektra Šoštanj oba 23, 3. Šentjur 22, 4. Zlatorog (-1), 21, 5. Maribor Messer, 6. Hopsi Polzela, 7. Rogaška Crystal vsi 19, 8. Geoplin Slovan 18, 9. LTH Castings Mercator, 10. Parklji oba 14.
prvi četrtini povedli s 17 : 8, kar je bila tudi njihova najvišja prednost na srečanju. Košarkarji Heliosa so se v nadaljevanju uspeli približati, vendar so imeli rezultatsko prednost še naprej Šoštanjčani. Z delnim izidom 10 : 0 v tretji četrtini so Domžalčani prevzeli pobudo in od zaostanka 32 : 39 prišli do prednosti 42 : 39. Te prednosti nato do konca srečanja niso več spustili iz rok, čeprav so se košarkarji Elektre še naprej odlično borili in se nikakor niso predali. Domačini so znali izkoristiti peto osebno napako domačega organizatorja igre Žige Zagorca v začetku zadnje četrtine in se ob koncu veselili težko priigrane, vendar zaslužene zmage. Najučinkovitejši pri Elektri so
Rokometašice Veplasa so zelo dobro začele nadaljevanje prvenstva, saj so zasluženo premagale vedno neugodne Ajdovke. Začetek je bil na obeh straneh nervozen, kot se pač za derbi spodobi. Velenjčanke so prve pritisnile na plin in narekovale tempo, da je bilo v 10. minuti že doseženo vodstvo domačink s 7 : 3. V nadaljevanju pa je sledila agresivnejša igra Ajdovk, ki so si predvsem z igro na krožno napadalko priigrale številne sedemmetrovke, ki jih je uspešno izvajala izkušena Groffova. Kljub temu so Velenjčanke dobile 1. polčas in odšle na odmor z dvema zadetkoma prednosti (16 : 14). V 2. polčasu se je nadaljevala izenačena igra, a vajeti so v svojih rokah držale domačinke, čeprav borbene in izkušene gostje iz Ajdo-
vščine niso popuščale. V 48. minuti so se Ajdovke sicer približale na samo gol zaostanka (19 : 18), a se velenjske rokometašice niso ''ustrašile'', ampak so zaigrale še bolje v obrambi in odločneje v napadu, kjer so bile zelo razpoložene Hrnčičeva, Fatkičeva, Nagličeva in Sivka. Velenjčanke so tako mirno pripeljale tekmo do konca in slavile s 33 : 29. Velenjčanke se bodo v naslednjem krogu pomerile z Olimpijo (sobota, 28. januarja), še prej pa bodo odigrale tekmo četrtfinala pokala Slovenije v ženski konkurenci za tekmovalno sezono 2011/12, in sicer s Ptujem – ta tekma bo v sredo, 25. januarja, ob 16.30 v Nazarjah. n Gabrijela Tadić
n tr
Nogomet v Šoštanju je še kako živ V NK Šoštanj pod strokovnim vodstvom intenzivno delujejo poleg članske ekipe še ekipe U6, U8, U10, U12, U14 in U18. Fantje v vseh kategorijah redno in pridno urijo svoje nogometno znanje in prav je, da se z njim predstavijo
in 14 igralcev NK Šoštanj ekipe U10 se je pod vodstvom trenerja pripravilo in odpravilo novi, zanimivi dogodivščini na proti. Na turnirju v Sarajevu je sodelovalo 96 ekip, v kategoriji U10 kar 21. Mladi nogometaši so prišli iz Bosne
1. A državna liga, ženske, 14. krog Velenje: Rdeča dvorana, 21. januarja. 100 gledalcev. Sodnika: Andrej Cigale in Igor Simončič. ŽRK Veplas Velenje : ŽRK Mlinotest Ajdovščina 33:29 (16:14) Veplas Velenje: Zec (16 obramb), Simić, Vajdl 1, Naglič 6, Nakić, Hrnčič 10 (5), Fatkić 7 (1), Sivka 6, Lakić 1, Hofinger 2, Čater, Perše, Oblak. Trener: Snežana Rodić. Ajdovščina: Smoljo (9 obramb), Brecelj Tea (2 obrambi), Ličen, Trampuž -, Groff 6 (5), Mrmolja 3 (2), Rojc 5 (1), Harej 6, Kavčič 2, Pugelj 3, Stres 2, Brecelj Tina 2, Marjanović, Ferfolja, Logar, Bajc. Trener: Branko Leban. Sedemmetrovke: Velenje 6 (7), Ajdovščina 8 (11). Izključitve: Velenje 6 minut, Ajdovščina 10 minut.
bili Juelvič z 18, Bajramlič s 15 in Zagorc z 11 točkami; največ težav pa so jim na drugi strani povzročali Gay, ki je dosegel 21 točk, in Bubnič z 19 koši. Elektra je bila tudi na tekmi v Šoštanju, ko se je na tekmi 4. kroga pomerila s Heliosom, zelo blizu presenečenja. S tem so šoštanjski košarkarji še enkrat več dokazali, da letošnji izvrstni rezultati niso naključje. Pred sezono so le največji optimisti verjeli, da bodo po trinajstih krogih na drugem mestu prvenstvene lestvice z devetimi zmagami in le tremi porazi. Dodajmo še, da je Helios nato v soboto v ligi ABA premagal še Union Olimpijo.
Gašper Potočnik, trener Elektre Šoštanja: »Tekmo smo zelo dobro začeli, kontrolirali celoten prvi polčas, v drugem pa nekoliko padli v igri. Košarkarji Heliosa so nato zadeli nekaj težkih metov, obrnili rezultat in tudi zmagali. Svoje fante lahko danes le pohvalim, dali so vse od sebe, garali celo tekmo, a na žalost to ni bilo dovolj za zmago. Vseeno, priložnosti za zmago bo še kar nekaj in verjamem, da se bo naslednjič izteklo drugače.« V soboto v Šoštanju gostuje Šentjur, srečanje bo ob 20. uri.
n vos
Velenjčanke ugnale Ajdovke
26. januarja 2012
kar se je poznalo tudi pri tem, da so uspešno napredovali iz faze v fazo tekmovanja. S srčno igro so prišli do polfinala, v katerem so se v tekmi za 3. mesto pomerili z ekipo iz Beograda. Znanja jim ni manjkalo, volje tudi ne, a so jih na koncu izdale moči. Po treh dneh napornega tekmovanja so nogometaši NK Šoštanj, ekipa U10, nepričakovano osvojili odlično 4. mesto. Igralci v ekipi: Sabedin Avdija, Gašper Dragič, Kristjan Jambrovič, Tim Jevšenak, Gašper Jovan, Aljaž Ovčjak, Matic Part, Val Prislan, Luka Ramšak, Jure Sovič, Tim Terček, Aljaž Turk, Aleš Videčnik, Aljaž Vogrin. n
tudi na katerem od mednarodnih turnirjev. Ekipa U10 se je že poleti udeležila mednarodnega turnirja v Slovenski Bistrici, kjer so s svojo igro navdušili tudi tuje trenerje. Prav zato so dobili povabilo za udeležbo na zelo močan mednarodni turnir v Sarajevu, Sarajevo – Šampion junior kup 2012. Igralci so bili navdušeni, vodstvo kluba je dobilo še eno potrditev za svoje dobro delo, starši igralcev so bili ponosni. Tako so združili moči vsi: igralci, trenerji, vodstvo kluba in starši. Odločitev je padla
in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Makedonije, Črne gore, Libanona in Slovenije. Res pisana druščina z zelo različnimi nogometnimi šolami in strokovnim pristopom k treningom. Zanimiva priložnost za izmenjavo izkušenj, znanja in podanih žog. Turnir je potekal od 12. do 15. januarja 2012. Prvi cilj ekipe je bil, da se zabavajo pri igri, spoznajo mlade iz drugih držav in spoznajo mesto Sarajevo oz. začutijo delček življenja Bosne in Hercegovine. Novo doživetje je igralce prevzelo,
Odigrane tekme NK Šoštanj v I fazi: • • •
Šoštanj – Umag 3:2 Šoštanj – Budučnost 1:6 Šoštanj – Crikvenica 4:2
II faza: • •
Šoštanj – Rudar Trbovlje 4:1 Šoštanj – Budučnost 1:0
III faza: •
Šoštanj – Sarajevo 0:5
Za 3. mesto: •
Šoštanj – Žarkovo Beograd 1:4
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 17
ŠPORT IN REKREACIJA
26. januarja 2012
Stoletnica športa v Šoštanju
17
Najbolj odmevna športno-rekreacijska prireditev, ki jo organiziral ŠZŠ, so Dnevi rekreacije Milena Krstič – Planinc
Šoštanj - V Športno zvezo Šoštanj (ŠZŠ), ustanovljena je bila leta 1996, je vključenih 19 klubov in društev, ki štejejo približno 3.000 posamičnih članov. Najbolj množični sta Planinsko društvo Šoštanj in Društvo tabornikov Rod Pusti grad, sledijo pa Nogometni klub Šoštanj, Košarkarski klub Elektra in Odbojkarski klub Šoštanj – Topolšica.
rekreacijo, športom. Šoštanjčani bodo letos praznovali 100-letnico športa. »Uradni zametki športa segajo v leto 1912, ko se je 17. marca prvega organiziranega sokolskega zleta v Pragi udeležila skupina dvanajstih članov Sokolskega društva Šoštanj. O tem dogodku obstaja tako dokumentacija kot tudi fotografije. Že prej, leta 1898, pa so zdravniki v Topolšici začeli na »luftpodnu« igrati odbojko. A v Šoštanju se nekako začetek
19 klubov in društev V Velenju se je včeraj s kvalifikacijami začelo 13. mednarodno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu. Čeprav je udeležba slovenskih igralcev številčna, pa so oči slovenskih ljubiteljev tega športa spet usmerjene predvsem v Bojana Tokiča, 25. igralca sveta, ki bo napadal odmevno uvrstitev predvsem med posamezniki. Najboljši slovenski igralec, dobitnik bronaste kolajne z zadnjega evropskega prvenstva, bo po odpovedi Chuan Chih Yana - Tajvanec ga je premagal lani v osmini finala - 11. nosilec. » Prav v Velenju sem na turnirjih svetovne serije dosegal največje uspehe, nekajkrat sem bil med najboljšimi 16, enkrat tudi v četrtfinalu. Zato optimistično gledam na turnir, na katerem se lahko zgodi marsikaj. Lahko izpadem v prvem krogu, lahko pa pridem daleč. Pomembna bo predvsem dnevna forma,« se napovedi izogiba igralec, ki je 13. januarja dopolnil 31 let. Pri moških je prvih pet nosilcev Kitajcev, to so Ma Long, Zhang Jike, Wang Hao, Xu Xin in Ma Lin, podobno je v ženski konkurenci, kjer so prve štiri postavljene igralke ravno tako Kitajke in sicer Ding Ning, Li Xiaoxia, Guo Yan in Liu Shiwen. Glavni del turnirja se bo začel v petek.
Reška planina Odzvali smo se vabilu Planinskega društva Prebold in se podali na njihov 35. tradicionalni pohod na Reško planino, kamor vodi veliko poti. Mi smo si izbrali eno manj obiskanih, pa mogoče zato toliko lepšo. Jeklenega konjička smo parkirali tik za Preboldom, ki se že stika z Marija Reko. Račji par je ravnokar hitel k potoku Mala reka na raziskovalni potep in se ni pustil motiti. Tudi mi smo kmalu zapustili cesto, ki se vije vzporedno s potokom, in se podali levo kar strmo v gozd. Proti vrhu smo prišli na območje, kjer je bila nekoč domačija Gajšek. V zaraslem nekdanjem sadovnjaku, ki se je spojil z gozdom, smo se šli skrivalnice z markacijami, saj je gostota dreves prevelika. Ko smo rešili uganko, smo prešli na greben hriba, ki je pravi park v malem. Po sredini je širok pas, koder vodi markirana pot, na obeh straneh pa se nahaja množica dreves bodik, ki so pri nas zaščitena. Pogled nanje, še posebej, če jih krasijo živo rdeče jagode, je zame eden najlepših. Spominja me na otroška leta, ko je bil čas pred
Obetavna mlada generacija Od 14. do 19. januarja je na Otočcu potekalo dvoransko državno prvenstvo v tenisu za dečke in deklice do 12 let. Na finalnem delu turnirja so nastopili štirje igralci ŠTK: Gašper Topčič z letnico rojstva 2000 ter leto mlajši Marko Kovačević, Tin Krstulović ter Zoja Štrukelj. Vsi štirje so prišli v osmino finala med šestnajst najboljših, Tin Krstulović pa se je prebil tudi med najboljšo osmerico. V četrtfinalu ga je po treh nizih izločil 1. nosilec in poznejši državni prvak Matic Podlipnik. Še uspešnejši so bili v tekmovanju dvojic, saj so se vsi trije dečki srečali v polfinalu. Gašperju v paru s Timom Tekavcem
novim letom vse bolj pristno prazničen in je poštar prinašal voščilnice z njihovimi motivi. Sproti smo odstranjevali suho vejevje, ki je od nedavnega vetra ležalo vse povprek. Nenadoma je
iz Ljubljane sta nasproti stala Marko in Tin. Slednja sta zmagala z rezultatom 6 : 1, 4 : 6, 16 : 14 ter se uvrstila v finale, kjer sta ju s 7 : 5, 6 : 3 premagala finalista turnirja posameznikov Jan Kupčič in Matic Podlipnik. Vsi Velenjski mladi tenisači so navdušili s svojim pristopom, igro in borbenostjo. Opazen je njihov izjemen napredek, zato v prihodnosti lahko upamo še na mnoge zmage, tudi v finalih turnirjev.
ščale značilne podobe belih Kamniško–Savinjskih Alp. Pot je prešla v gozdno cesto, ki nas je kmalu pripeljala mimo domačij do cilja, kamor so prihajali in odhajali navdušeni planinci. Smer poti je bila odvisna, kdaj so od doma krenili na pot. Veselo smo se pozdravljali, saj je bilo med njimi kar precej znanih
Če si markacist po srcu, potem si to na vseh poteh – še posebej tako lepih.
pot zavila strmo navzgor in skozi neolistano vejevje je sonce že predramilo prvi teloh. Trud se je kmalu poplačal, ko smo iz gozda prešli na travnato pobočje domačije Podbregar. Pogled je segal na Savinjsko dolino, ki zajema zahodni del proti Celju. Na zahodu so se v soncu ble-
obrazov. Pred domom na Reški planini so nas postregli s toplim čajem ali po želji zakuhanim vinom. Ob počitku smo se predali utripu množičnega pohoda. Za povratek smo si izbrali krožno pot, ki je peljala proti Žvajgi, hribu nad Preboldom. Tu smo se
n
Kam na izlet?
sobota, 28. 1.: 38. Srečanje markacistov Savinj. meddruštv. odbora ob 9.30 h v Krstnikovem domu pri cerkvi v Vinski Gori - PD Vinska Gora in - 36. tradic. planinski ples v restavraciji »Pod Jakcem« s pričetkom ob 19. uri. Igral bo Ansambel Sredenšek, pripravljajo bogat srečelov ter vrsto zabavnih iger. Vstopnina z večerjo je 20 evr, rezervacija in vse informacije na tel. 040 128 081, prodaja kart v pisarni PD Velenje: ponedeljek, sreda, petek 17.00 – 19.00, torek, četrtek 9.00 – 11.00. srečali s sledmi nekdanje domačije Počivalnik. Od tod pelje markirana pot v Prebold, vendar nas je radovednost povedla naprej nad domačijo v gozd. Poiskali smo grob partizana, padlega že avgusta l. 1941. Leži na izredno lepi lokaciji, s pogledom na sledi domačije z bog ve kakšno usodo. Mi smo svoje raziskovanje nadaljevali po slemenu Žvajge in se preko njenega hrbta spustili strmo navzdol po brezpotju, spet srečujoč številne bodike. Globoko v dolini nas je čakal naš avto. Ko smo prispeli do njega, je račji par pravkar spet odhajal na popoldanski potep, mi pa z zelo lepimi spomini proti domu. n Marija Lesjak
V ŠZŠ so vključeni: Športno društvo Šoštanj, Košarkarski klub Elektra, Kegljaški klub Šoštanj, Nogometni klub Šoštanj, Odbojkarski klub Šoštanj – Topolšica, Ženski odbojkarski klub Kajuh, Planinsko društvo Šoštanj, Namiznoteniški klub SPIN, Šahovski klub Šoštanj, Rokometni klub Veterani, Ribiška družina Paka, Ženski kegljaški klub Šoštanj, Šaleški jamarski klub Podlasica, Športno društvo Gaberke, Društvo tabornikov Rod Pusti grad, Šaleški bridge klub Velenje, Smučarsko skakalni klub Šoštanj, Športno društvo Ravne in Športno društvo Zavodnje.
»Zelo dobro je, da se tudi krajevne skupnosti, ki imajo svoja športna društva in tudi svoje športne dvorane, v zadnjih letih povezujejo v našo zvezo,« pravi predsednik Nino Ošlovnik. Z njim smo se pogovarjali v času, ko je v Šoštanju »odprt« razpis za sofinanciranje športa, na katerega se prijavljajo tudi klubi in športna zveza. Pri prijavljanju na razpis klubom in društvom, ki tega niso vešči, zveza s strokovno in s pravno pomočjo tudi pomaga. ŠZŠ klubom in društvom nudi logistično podporo, največji skupini projekt zveze ter društev in klubov pa so gotovo Dnevi rekreacije, ki jih v Šoštanju vsako leto pripravijo na jesen in so tudi priložnost za seznanjanje z različnimi športi. Lansko leto so prejeli posebno priznanje, ko so z njimi preko ministrstva za šport postali vzorčni model, kako se lahko ljudje brezplačno ukvarjajo z
Derbi Šoštanjčanom Šoštanj - Šoštanjčani so v derbiju 11. kroga gostili vodečo ekipo Impola. Srečanje so pričeli zelo dobro, saj so že po igri prvega para povedli z 2 : 0 in si priigrali 67 kegljev prednosti. Tudi drugi domači par je igral zelo dobro, prednost celo povišal na 98 kegljev, pozneje pa nekoliko popustil. Gostje so rezultat znižali na 3:1, razlika pa je ostala enaka kot po prvem paru. Derbi je tako odločal zadnji par igralcev. Nervozen začetek vseh štirih igralcev ni prinesel nobene spre-
Nino Ošlovnik: »Jubilej bo nekaj posebnega.«
športa bolj povezuje z letom 1912,« pravi Nino Ošlovnik, ki je tudi tisti, ki se zadnje mesece veliko posveča arhivom. Od leta 1912 do leta 1954 se je šport v Šoštanju razvijal v okviru Sokolskega društva, pripoveduje.
Kegljanje je šport za vse generacije V Šoštanju so ponosni na lepo moderno kegljišče. Nekateri pa pogrešajo v njem predvsem mlade. Kegljanje je lep rekreacijski šport, s katerim se lahko ukvarjajo vse generacije.
To se je leta 1954 preimenovalo v TVD Partizan Šoštanj, to pa leta 1992 v Športno društvo Šoštanj. Jubilej bodo primerno zaznamovali, najverjetneje z akademijo, ki bo nekaj posebnega. Računajo, da jim bosta pri tem pomagali tudi Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Šoštanj. n
membe. V nadaljevanju boljša igra domačega para, ki je kljub rezultatu 1 : 1 obdržal prednost 41 kegljev, kar je bilo dovolj za pomembno zmago Šoštanjčanov. Ti ostajajo še naprej na petem mestu razpredelnice. Že v soboto pa si lahko bero točk povečajo, ko bodo gostovali v n Rušah pri predzadnji ekipi.
2 liga – vzhod 11. k. Šoštanj : Impol 6 : 2 (3126 : 3085)
Šoštanj: Fidej – 549 (1), Sečki – 538 (1), Novak – 521 (0), Arnuš – 232- Križovnik -247 – 479 (1), Hasičič – 509 (1), Petrovič – 530 (0).
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 18
18
MODROBELA KRONIKA
»Naj pot« okoli Velenjskega jezera Ljubljana, 28. januarja - Zavod za gozdove Slovenije, organizacijska enota Nazarje, je v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije izvedel ocenjevanje »Naj poti« za leto 2011. V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini so izbrali pot okoli jezera v Velenju. Prva razglasitev regijskih naj poti bo to soboto, ob 12. uri, na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, na sejmu Turizem in prosti čas. n
Po nesreči na avtocesti odpeljal naprej Policija išče kombinirano vozilo opel vivaro bele barve Arja vas, 23. januarja – V ponedeljek, deset minut pred polnočjo, se je na avtocesti zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena neznani voznik kombiniranega vozila znamke opel, tipa vivaro, bele barve, neznanega registrskega območja, ter voznik madžarskega priklopnega vozila. Neznani voznik kombiniranega vozila je vozil po levem prometnem pasu iz smeri Celja priti Arji vasi. Ko je pripeljal v neposredno bližino kolone vozil na odstavnem pasu, ki so jo zaradi menjave počene pnevmatike na priklopnem vozilu zavarovali delavci Darsa, je trčil v zadnji levi del madžarskega priklopnega vozila. Po trčenju je sunkovito zavil v levo proti levemu robu smernega vozišča, kjer je z vozilom oplazil kovinsko varnostno ograjo ob levem robu vozišča, nato zapeljal v desno in po dobrih 40 metrih vožnje zopet v levo, kjer je ponovno trčil v kovinsko varnostno ograjo. Po trčenju je odpeljal proti Arji vasi. Kombinirano vozilo ima poškodovan sprednji odbijač, desno vzvratno ogledalo, sprednja desna vrata in steklo ter sprednji desni blatnik. Vse, ki ste oziroma boste opazili opisano vozilo, policija prosi za pomoč. Podatke o vozilu lahko sporočite na telefonsko številko 113, pokličete na najbližjo policijsko postajo ali anonimno številko policije 080 12 00. n
Iz rok ji je izpulil denarnico Žalec, 17. januarja – V torek popoldan je mlajši neznan moški v Žalcu iz rok izpulil denarnico z okoli 100 evri gotovine ter dokumenti in plačilnimi karticami.
Padel 3 m globoko Šoštanj, 19. januarja – V četrtek v jutranjih urah je v Šoštanju pri opravljanju zidarskih del 33-letnemu delavcu zdrsnila aluminijasta lestev in padel je dobre tri metre globoko na tlakovana tla. Pri padcu se je hudo poškodoval. Delavca so z reševalnim vozilom prepeljali v Bolnišnico Celje. Okoliščine nesreče še preiskujejo oziroma v zvezi z njo zbirajo obvestila. Delavec je zaposlen pri samostojnem podjetniku, za katerega
je opravljal dela pri prenavljanju objekta na Cesti Matije Gubca
Sekal na tujem Žalec, 19. januarja – Neznanec je v Pongaracu v nekaj dneh posekal in odpeljal več bukovih dreves.
Zapeljala z vozišča Velenje, 20. januarja – V petek popoldan je z regionalne ceste Velenje–Ložnica zapeljala voznica osebnega avtomobila in trčila v zaščitno ograjo. V nesreči, kriva naj bi bila neprilagojena hitrost, se je lažje poškodovala.
Cestna dirka 64-letne voznice Žalec, 22. januarja - V nedeljo okoli 8. ure zjutraj si je 64-letna
Oskrunjena cerkev sv. Martina Velenje, 22. januarja – Žal »vandali« tudi v Velenju nikoli ne počivajo. Zato nemalokrat opazujemo prevrnjene in uničene koše za smeti, razbite nočne svetilke, poškodovane klopi. Tudi grafiti, tisti čisto brez vsebine ali zgolj objestni, niso redki. Trije so se na cerkvi sv. Martina v Šmartnem pojavili prav v noči, ko je Velenje vstopilo v projekt EPK. Tako je dogodek komentiral župnik Marjan Kuk, ko nas je obvestil o dogodku. Pri vhodu so nepridipravi narisali hudiča, ob strani satanistični znak, na zadnjem pročelju pa izpisali vera = opij. Zato težko rečemo, da gre zgolj za vandalizem, saj so »avtorji« očitno želeli s skrunitvijo cerkvenega objekta nekatere tudi prizadeti. n bš
voznica osebnega avtomobila privoščila pravo pravcato cestno dirko. Policisti so jo ustavili v Arclinu, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, voznica pa je vozila kar 117 km/h. Policisti so ji na kraju vozilo odvzeli, prislužila pa si je še najmanj 1.200 evrov globe in 18 kazenskih točk, kar seveda pomeni prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Ga je vzel? Topolšica, 22. januarja – V nedeljo zjutraj je bilo policistom prijavljeno, da je nekdo izpred stanovanjske hiše v Topolšici odpeljal starejše tovorno vozilo znamke zastava 624, temno rdeče barve, registrskih oznak CE GT-573. Po prejeti prijavi pa so policisti ugotovili, da so njihovi kolegi že prejšnji večer na Ljubnem ob Savinji to vozilo zasegli vozniku, sicer oško-
dovančevemu znancu. Zasegli so mu ga, ker ne poseduje vozniškega dovoljenja. Okoliščine dogajanja policisti še preiskujejo.
Vlomi v avtomobile Mozirje, 22. januarja – Minuli vikend je bilo v Mozirju vlomljeno v štiri vozila. Iz večine so storilci odnesli ženske torbice z dokumenti in gotovino.
Vlom v hišico na Kunta-Kinte Velenje, 23. januarja – V ponedeljek je bilo vlomljeno v vikend hišico v naselju Kunta-Kinte na Koroški cesti. Vlomilec je v notranjosti poškodoval inventar in lastniku povzročil za 500 evrov gmotne škode.
Iz policijske beležke Sin ogrožal očeta Velenje, 18. januarja – V sredo zvečer je v stanovanju na Jenkovi cesti 32-letni sin doma razgrajal in grozil 55-letnemu očetu. Zoper sina bodo policisti podali kazensko ovadbo na državno tožilstvo za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti.
Soseda sosedom ni dala spati Velenje, 18. januarja – V sredo ponoči je v stanovanjskem bloku na Vojkovi stanovalka tolkla po vmesni steni med stanovanjema in motila nočni mir sosedom. Policistom, ki so prišli na kraj, ni odprla, zato bo plačilni nalog prejela po pošti.
Znanec ga je tepel Pesje, 20. januarja – V petek ponoči je 41-letni znanec pred okrepčevalnico baza No.1 fizično napadel 22-letnega znanca in mu prizadejal telesne poškodbe. Napadalca čaka kazenska ovadba.
Pijan že dopoldne Šoštanj, 21. januarja – V soboto dopoldan je v lokalu Kava bar v Šoštanju, ker ni dobil alkoholne pijače, razgrajal pijan gost. Pri tem je razbil nekaj steklovi-
ne. Kršitelja, gre za povratnika, so policisti izsledili v bližini. Ker se v postopku z njimi ni pomiril, so ga pridržali do iztreznitve, domov pa pospremili s plačilnim nalogom za dva prekrška.
jo je kršitelj odrinil. Zoper kršitelja, ki policistov ni čakal, bodo podali kazensko ovadbo za kaznivi dejanji lahka telesna poškodba in ogrožanje varnosti. O dogodku so obvestili tudi center za socialno delo.
Razgrajal pri starših
Trije pijani pridržani
Velenje, 21. januarja – V stanovanjskem bloku na cesti Simona Blatnika je v soboto pri starših razgrajal sin. Očitno ne prvič, ker pravijo policisti, da gre za povratnika. Ker je iz stanovanja odšel prej, preden so tja prišli možje v modrem, bo plačilni nalog prejel po pošti.
Napadel zunajzakonsko partnerko Velenje, 21. januarja – V soboto zvečer se je v stanovanju na Kardeljevem trgu zunajzakonski partner s silo lotil zunajzakonske partnerke. Mogoče bo, da ne bo ponavljal vzorcev, zadostoval plačilni nalog?
Na obisku jo je napadel Velenje, 23. januarja – V ponedeljek zvečer se je na obisku pri 22-letni zunajzakonski partnerki v stanovanju na Vojkovi cesti z njo sprl 30-letni partner. Med prepirom se je je lotil tudi s silo. Pri tem je bila prisotna njuna hči, ki
V zadnjem tednu so policisti pridržali tri pijane voznike, vse tri v petek.
Zasegli štiri vozila V zadnjem tednu so velenjski policisti zasegli štiri osebne avtomobile, in sicer dva v četrtek in dva v petek.
Vredno pohvale V četrtek, 19. januarja, so policisti prevzeli več ključev: rezervni kontaktni ključ avtomobila peugeot s kodno kartico, šop ključev s trakom modre barve, pet ključev cilindričnih ključavnic, kontaktni ključ vozila znamke daewoo, samostojni kontaktni ključ neznanega vozila ... Kje so bili ključi najdeni, ni znano, saj so jih v studio Mojega radia prinesli poslušalci, lastniki pa jih lahko dvignejo na Policijski postaji Velenje. V soboto, 21. januarja zvečer, je občan policistom izročil žensko denarnico z vsebino, ki jo je našel pri Rdeči dvorani v Velenju. Lastnici so jo policisti že vrnili.
26. januarja 2012
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 19
UTRIP
26. januarja 2012
Dub vikend v eMCe placu Na pomoč! Šaleške študentke in študenti kličemo na pomoč! Potrebujemo vsaj tristo pozitivno odbitih poskakljivcev, ki bodo napolnili eMCe plac in spodobno proslavili prvi dub žur tega leta! V petek, 27. januarja, bosta v eMCe placu ob 21.00 nastopili dve dub zasedbi. Gostili bomo
trenutno največje ime duba v Sloveniji Dubzilla, ki bodo predstavili svoj prvenec. Nastopile bodo tudi dub legende iz Bosne in Hercegovine Dub Rebellion, ki imajo za seboj že kar nekaj nastopov z znanimi imeni na reggae in dub sceni. Po koncertu bo za žur skrbel Rootsoul Soundsystem. Vstopnico po ceni 3 evre si lahko zagotovite z rezervacijo na www.emceplac.si, na dan koncerta pa boste za njo odšteli 5 evrov. Računamo tudi nate! Vikend pa se bo v eMCe placu začel že
Zgodilo se je … od 27. januarja do 2. februarja - 27. januarja 1996 sta Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Radio Slovenija v gasilskem domu v Gaberkah pripravila 34. srečanje slovenskih zadružnikov; - 29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov, po domače Gorjanov kozolec, na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju; navkljub vsemu pa kozolec na svojem mestu tudi danes še kar vztraja in vztraja; - 29. januarja 2002 je Jolanda Batagelj (takrat Čeplak) zmagala v teku na 800 metrov na velikem dvoranskem mitingu
v Bostonu z novim državnim rekordom in takrat najboljšim rezultatom na svetu 1.57,79; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta terjali veliko človeških življenj; pva nesreča se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev; - 30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v
v četrtek, 26. januarja, ob 21.00, ko bodo na filmskem maratonu spet na sporedu filmi o teorijah zarote. Seveda se bo filmski maraton nadaljeval tudi v prihodnjih tednih. V soboto, 28. januarja, bomo ob 20.00 v galeriji eMCe placa odprli novo razstavo. Tokrat se bo predstavila domačinka, industrijska oblikovalka Darja Osojnik. Da se med izpitnim grizljanjem ne bo nabiralo tam, kjer sedite, pa si le vzemite čas za športanje. Na spletni strani www.ssk-klub.si lahko preverite, kje
19
vse v Velenju, Ljubljani in Mariboru se člani ŠŠK-ja lahko sproščate veliko ceneje! n
Velenje; Velenje Saša Silo- konec januarja leta všek je februarja 1983 je v Velenje leta 1987 postala na šolanje ozirojugoslovanska ma usposabljanje državna prvakinja prispelo 170 Libijv smuku; cev; - leta 1931 se je - 31. januarja 1992 na svečnico rodil se je iztekel velik ljubitelj in natečaj za nov zbiralec narodnevelenjski grb, na ga blaga Franc Grb Mestne občine katerem je prvo Aubreht iz Lipja Velenje (arhiv Muzeja mesto osvojil preVelenje) pri Velenju; dlog grba Staneta - na svečnico 1990 Hafnerja in Vlada je bil v Šoštanju Vrbiča, ki je danes tudi uradni ustanovni občni zbor Šaleške grb Mestne občine Velenje; kmečke zveze; - 1. februarja 1991 je v Jugoslaviji - februarja leta 1960 so v velenjzačel veljati zakon, ki je določal, sko kino dvorano vgradili da mora imeti kupec ob odhodu široko platno, kar je bilo med iz trgovine račun, sicer je bila ljubitelji filma v Velenju seveda zagrožena denarna kazen 250 sprejeto z velikim navdušenjem. Pripravlja: Damijan Kljajič dinarjev; - članica Smučarskega kluba
Oven od 21. marca do 20. aprila Mnogi se bodo čudili in se spraševali, kaj se dogaja z vami. Tisti, ki so vam blizu, vas bodo povsem razumeli, ostalih pa tako nič ne briga. Domači vam bodo pomagali, da končno uresničite eno od velikih življenjskih želja. Obisk prijateljice bo sproščen in zabaven, mimogrede pa vam bo odprla oči. Izvedeli boste namreč nekaj, kar so vam svojci prikrivali, ker so se bali, da boste prizadeti. To boste pa tako v vsakem primeru, saj gre za zelo občutljivo področje. A sedaj boste lahko vsaj ukrepali. Tiha simpatija bo to ostala še nekaj časa. Ker nihče ne bo upal narediti prvega koraka. Morda bo pomlad, ki ni več daleč, pomagala, da zberete pogum.
Bik od 21. aprila do 21. maja Dolgo ste bili tiho in čakali. Sedaj ne boste več. Vsega boste imeli dovolj, zato boste ukrepali. Pa čeprav vas je hudo strah in se boste ob tem zavedali, da se morda ne bo izšlo po vaših željah. Po vsakem dežju pa posije sonce in tudi vam zvezde že kažejo, da bo kmalu bolje. A le, če boste končno spregovorili in povedali kaj občutite in kaj vas moti. Bolje tako, kot držati v sebi, saj vas že vse predolgo gloda. Neko srečanje ob koncu tedna bo zelo prijetno, zato ga boste želeli kmalu ponoviti. Storite to čim prej, da ne bo spet leto naokoli. In nikar se ne bojte, saj bosta prestrašena oba!
Dvojčka od 22. maja do 21. junija Postalo vas bo rahlo strah. Razlogov za to bo sicer kar nekaj, a bili ste že v hujši krizi, pa se niste počutili tako slabo. Boste pa v naslednjih dneh razrešili nekaj težav, ki ste jih vlekli za sabo že od sredine lanskega leta. Vseeno ne boste prav pogosto nasmejani. Če se boste še nekaj časa mučili z občutki krivde za vse, kar se dogaja okoli vas, se še ne boste počutili bolje. Finančno stanje se vam bo krepko izboljšalo, ko vam bo nekdo nepričakovano vrnil denar, na katerega ste že nehali upati. Ljubezen bo povsod okoli vas, vi pa je ne boste čutili. Pa čeprav jo imate na dosegu roke.
Rak od 22. junija do 22. julija Zadovoljni boste kot že dolgo ne. Pred vami so sicer velike spremembe, ki se jih boste morali, hočeš, nočeš, lotiti takoj. Če ne, vas bo čas spet prehitel. Ker vse dobro premislite, preden storite prvi korak, se le redko uštejete. Tudi tokrat kaže, da bo šlo sicer počasi, ampak zelo dobro. Dobre volje bo ob koncu tedna res veliko. Družba bo prava, razlog tudi, vi pa boste uživali, kot že dolgo ne. Nedelja bo torej prav posebna, ponedeljek pa bo naporen. Zato, ker se bo v službi zgodilo nekaj nepričakovanega. Pomirite se, šlo bo le za vihar v kozarcu vode.
Lev od 23. julija do 23. avgusta Medtem ko se boste vi ukvarjali s stvarmi, ki vas izjemno veselijo in vas res polnijo z energijo, bo življenje doma teklo mimo vas. Kar naenkrat boste ugotovili, da pod isto streho živite veliki tujci. To pa ni najboljši znak. A s tem se boste ukvarjali februarja, torej že čez nekaj dni. Takrat bo res treba krepko zavihati rokave. Če želite zimske šolske počitnice lenariti v krogu družine, nimate več časa za lenarjenje. Dela ne odlagajte niti za en dan. Sploh, ker veste, da vas stres, ko vam začne teči voda v grlo, resnično utrudi. Naslednje dni vam bo lepšala tudi ljubezen. Vračajte jo vsaj z isto mero.
Devica od 24. avgusta do 22. septembra Zelena zima se bo še kar nadaljevala, vi pa se boste tudi počutili vse bolj pomladno. Zato boste dogodke, ki se bodo zvrstili v naslednjih dneh, vzeli kot lepe in jih zajemali z veliko žlico. Več boste v naravi, več časa si boste vzeli zase, več boste tudi počivali in se razvajali. Če se boste odločili, da nekaj dni pazite, kaj dajete v usta, bo počutje kmalu veliko boljše. Dobro veste, da bo potrebnega nekaj potrpljenja in sprememb tudi v načinu razmišljanja. In da je težko sleči srajco, ki se ji reče navada. Vabilo bo prijazno, zato naj tako tudi odgovorite. Ne bi bilo slabo, če bi se kdaj odzvali, sploh, če gre za ljudi, ki jih imate radi. Potrebujete namreč več sprostitve.
Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobra Vaše obnašanje je zadnje čase tako drugačno, da se bodo vaši znanci začeli na glas spraševati, kaj se dogaja z vami. Tudi sami boste čutili, da morda postajate preveč neposredni in direktni in zato velikokrat poveste preveč. Ker resnica boli, boste prizadeli kar nekaj ljudi, ki tega od vas niso pričakovali. Nakopičenih težavic, ki vam ne pustijo spati, ne bo rešilo niti vreme, ki vedno močno vpliva na vas. Spraševali se boste začeli, ali imate toliko moči, da svoje življenje povsem spremenite. In da začnete dobesedno iz nič. Uradno vabilo ne bo slabo. Vseeno ga ne boste veseli.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Veselite se srečanja, ki pa bo zelo drugačno kot si ga zamišljate. To po svoje veste že v naprej. Poskušajte se brzdati, da ne boste takoj povedali čisto vsega, kar vas muči in kar se vam zdi, da bi morali povedati. Raje se dvakrat ugriznite v jezik in se rahlo smehljajte. Če boste ravnali drugače, vam bo že kmalu zelo žal. In to v podzavesti dobro občutite. Sicer pa imate v teh dneh več razlogov za smeh kot za skrbi. Brez slednjih sicer ne znate živeti, vendar boste nanje ob vseh dobrih dogodkih vsaj malo pozabili. Zdravje bo žal občutljivo, zato ne pretiravajte z napori.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra Željno boste pričakovali pomembne novice, pa jih ne bo od nikoder. Čutite sicer, da so vam vsi zelo naklonjeni, a potrebujete več od tega. Končno se bo začel vaš zadnje čase napet ritem življenja umirjati, vsak dan si boste lahko vzeli nekaj časa le zase. V naslednjih dneh boste polni življenjske energije, ideje bodo kar vrele iz vas. To pa je tudi zelo dobra garancija za prihodnost. Če boste pametni boste znali vse, kar se vam dogaja v teh dneh, tudi unovčiti. Nova pot se vam bo odprla tudi tam, kjer ste najmanj pričakovali.
Kozorog od 23. novembra do 22. decembra Če boste še nekaj dni kuhali mulo in molčali, bo ogenj v strehi. Imate neverjetno potrpežljivega partnerja, a tudi njemu bo kmalu vsega dovolj. Manj prizadet bo, če mu odkrito poveste, kaj se dogaja z vami kot pa če se obnašate, kot da ga ni. Tega si res ni zaslužil. Če bo on tisti, ki mu bo vsega dovolj, bo spor tokrat res hud. Morda celo usoden za vajino zvezo. Tistemu, ki vam bo na poslovni poti še naprej nagajal, pa kar v obraz povejte, kar mu gre. Tako boste presekali vozel spletk, ki se pletejo čisto predolgo. Na glas povejte, da niste za takšne igre.
Vodnar od 21. januarja do 18. februarja Naredili bi prav vse, da bi vas le pustili na miru. Dovolj imate ljudi, ki vam zadnje čase kradejo energijo, nikoli pa vam niso znali vračati, kar ste vi že naredili za njih. Nekaj dni boste še tiho prenašali, kar se bo dogajalo doma, potem vam bo vsega dovolj. Čeprav vas je v življenju strah večjih sprememb, se zna zgoditi, da se boste tokrat zavestno odločili za zelo veliko spremembo. Če bo tako, naslednjih nekaj dni ne bo lepo, vseeno pa si boste oddahnili. Če odločitve ne bo, vas prav tako čakajo napeti, negotovi dnevi, v katerih boste iskali odgovor na vprašanje, kako naprej. A življenje pogosto poskrbi, da pravega odgovora ni in ni.
Ribi od 19. februarja do 20. marca Prehitevate sami sebe. Bolj ko boste gledali na uro, manj časa boste imeli. In to predvsem zase. Tudi nekaj naslednjih dni boste precej nervozni. Pa ne zaradi službe ali denarja, predvsem zaradi zmede na čustvenem področju. Ne boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega, kar se vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Ni pa le od vas odvisno, ali boste znali stvari postaviti na svoje mesto ali ne. Če partner že sluti, kaj se dogaja z vami, je od njega odvisno, ali se bo vdal v usodo ali pa se bo potrudil in vam pokazal, koliko mu resnično pomenite. Ne bojte se, brez vas bi bil izgubljen.
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 20
TV SPORED
20 Četrtek,
Petek,
Sobota,
26. januarja
27. januarja
28. januarja
06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Palček David, ris. 10.30 Mama Mu in Vran, ris. 10.40 Karli, ris. 10.45 Aleks v živalskem kraljestvu, ris. 10.50 Male sive celice, kviz 11.35 Moj konj, dok. film 12.00 Poročila 12.05 Slovenski vodni krog: Bohinjsko jezero 12.30 Ugriznimo znanost: Znanost o vožnji 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Odkrito 14.20 Kekec, dok. feljton 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Turbulenca: Živeti z neozdravljivo boleznijo 16.20 Prava ideja!, poslov. odd. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Babilon.tv: Kaznovanje 17.45 Minute za jezik 17.50 Anica, 6/10 18.20 Karli, ris. 18.25 Kanopki, ris. 18.30 Timi gre, ris. 18.40 Svetovalka Hana, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Med valovi, tv Koper 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet: V kaj verujemo? 00.25 Dnevnik, ponov. 00.55 Slovenska kronika 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal
06.05 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Piščalkarjeva Amina, ris. 10.20 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 10.25 Palček Smuk, ris. 10.30 Martina in ptičje strašilo, otr. odd. 10.40 Ali baba in 40 razbojnikov, 8/20 10.55 Maks, 8/8 11.25 Sanjska dežela: Na sledi Sv. Gralu, 3/11 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet: V kaj verujemo? 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Črno beli časi 16.05 Slovenski utrinki 16.30 Babilon.tv: Kaznovanje 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potroš. odd. 17.50 Anica, 7/10 18.20 Risanka 18.25 Zoran in Žarko, ris. 18.35 Bali, ris. 18.45 Rjavi medvedek, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Noč modrijanov 2011 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Polnočni klub: Sosed sosedu 00.15 Sinovi anarhije (I.), 8/13 01.00 Posebna ponudba, potro. odd. 01.25 Dnevnik 01.55 Slovenska kronika 02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.40 Infokanal
06.00 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke, 10/10 07.20 Risanka 07.30 Ali baba in 40 razbojnikov, 9/20 07.45 Studio Kriškraš 08.30 Ribič Pepe 08.50 Smrkci, ris. nan. 09.15 Male sive celice,kviz 10.00 Sama na pot, dok. film 10.15 V dotiku z vodo: Šifra Gracie 10.45 Polnočni klub: Sosed sosedu 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Bilo je … 14.45 Neverjetno potovanje želv, dok. film 16.05 O živalih in ljudeh, tv Maribor 16.25 Na vrtu, tv Maribor 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 Sobotno popoldne 18.30 Ozare 18.40 Olivija, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moji, tvoji, najini, 8/17 20.30 Zgodbe izza obrazov, 2. odd. 21.05 Dobri nasveti, am. film 22.35 Poročila, šport, vreme 23.05 Evropska prestolnica kulture 23.25 Marchlands, 4/5 00.15 Ozare, ponov. 00.20 Dnevnik, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal
07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 10.55 Dobro jutro 13.55 Guča, srce Balkana, dokum. 14.50 Stopimo skupaj za naše srčke 16.25 Vrnitev v Cranford, 3/3 17.20 Priznanan RS za poslovno odličnost za leto 2011 18.15 Univerza 18.45 Šuto Orizari – obljubljena dežela, dok. film 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja 21.25 Umetnostno drsanje, ep, pari, prosti program, vključ. v prenos 22.40 Komisar Rex, 10/10 23.30 Atentat na Gibraltarju, biog. film 00.55 Zabavni infokanal 06.55 Tv prodaja 07.25 Zmagoslavje ljubezni, nad. 08.15 Pola, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Vzgoja po pasje, res. ser. 09.45 Zvezdniška preobrazba, res. ser. 10.10 Tv prodaja 10.40 Prenova z Debbie Travis, dok. ser. 11.35 Tv prodaja 12.05 Čista hiša, res. ser. 13.00 24ur ob enih 14.00 Jamie – obroki v pol ure 14.30 Pola, nad. 15.25 Moji dve ljubezni, nad. 16.20 Eva Luna, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Eva Luna, nad. 17.25 Zmagoslavje ljubezni, nad. 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Na robu pameti, ang. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Na kraju zločina, nan. 23.25 Zvit in prebrisan, nan. 00.20 Nevarna igra, nan. 01.10 24ur, pon. 02.10 Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Aktualno: Ob zaključku mednarodnega leta gozdov, pogovor v studiu 11.35 Pop corn, glasbena oddaja. Gosta: Nula Kelvina, Noxire 12.35 Vabimo k ogledu 12.40 Hrana in vino, svetovalna oddaja 13.05 Videospot dneva 13.10 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas – tabornike! mladinska oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Vabimo k ogledu 18.50 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža, - ans. Javor 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Vabimo k ogledu 21.25 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 10.25 Alp. smuč., sp, smuk (Ž) za superkomb., prenos 11.45 Dobro jutro 13.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž) za superkomb., prenos 14.15 Osmi dan 14.45 Šport 17.10 Knjiga mene briga 17.40 Rokomet, ep (M), polfinale, prenos iz Beograda 19.25 Šport 20.10 Rokomet, ep (M), polfinale, prenos iz Beograda 21.50 Umetnostno drsanje, ep, plesni pari, prosti program, vključ. v prenos 23.20 Janina življenjska pot, dok. odd. 01.10 Zabavni infokanal
06.55 Tv prodaja 07.25 Zmagoslavje ljubezni, nad. 08.15 Pola, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Vzgoja po pasje, res. ser. 09.45 Zvezdniška preobrazba, res. ser. 10.10 Tv prodaja 10.40 Prenova z Debbie Travis, dok. ser. 11.35 Tv prodaja 12.05 Čista hiša, res. ser. 13.00 24ur ob enih 14.00 Jamie – obroki v pol ure 14.30 Pola, nad. 15.25 Moji dve ljubezni, nad. 16.20 Eva Luna, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Eva Luna, nad. 17.25 Zmagoslavje ljubezni, nad. 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Grof Monte Cristo, am. film 22.25 24ur zvečer 22.55 Na razpotju, am. film 00.45 Ozek prehod, am. film 02.35 24ur, ponov. 03.35 Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo - ans. Javor 11.50 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 12.25 Hrana in vino, kuharski nasveti 12.45 Videospot dneva 12.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Vabimo k ogledu 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice, informativna oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Vabimo k ogledu 21.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 22.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.40 Mura Raba TV 00.05 Vabimo k ogledu 00.10 Videospot dneva
07.10 Skozi čas 07.20 Minute za …, tv Koper 07.55 Posebna ponudba, potr. odd. 08.25 Nord. smuč., sp, skoki, prenos 10.25 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos 11.55 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos 13.45 Med valovi 14.10 Knjiga mene briga 14.35 Londonski vrtiljak 15.10 Umet. drsanje, ep, moški, prosti program, vključ. v prenos 17.05 Nogometni magazin Uefa 17.30 Športni magazin 18.00 Namizni tenis, odprto prven. Slovenije, prenos iz Velenja 20.35 Umet. drsanje, ep, ženske, prosti program, vključ. v prenos 22.30 Osebnost Primorske 2011 23.45 33/45, sobotna glas. noč, 2. del koncerta 01.15 Brane Rončel izza odra, ponov. 03.00 Zabavni infokanal
06.30 Tv prodaja 07.00 Nal in Lili, ris. ser. 07.05 Hobonavti, ris. ser. 07.15 Lupdidu, ris. ser. 07.25 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.30 Mumu, ris. ser. 07.35 Mojster Miha, ris. ser. 07.45 Nal in Lili, ris. ser. 07.50 Megamini živali, ris. ser. 07.55 Hoota in Snoz, ris. ser. 08.00 Florjan, gasilski avto, ris. ser. 08.15 Yoohoo in prijatelji, ris. ser. 08.25 Čarobni vrtiljak, ris. 08.40 Pingvini iz Madagaskarja, ris. ser. 08.55 Sabrinino skrivno življenje, ris. ser. 09.20 Bakugan, ris. ser. 09.45 Phineas in Ferb, ris. ser. 10.15 Talenti v belem, nan. 11.10 Razočarane gospodinje, nan. 12.05 Dobra mačka, nan. 12.35 Ljubezen v napačnem času, ang. film 14.20 Kuhajmo po domače, ser. 14.50 Prenovimo kopalnico, res. ser. 15.20 Preobrazba doma, res. ser. 16.25 Ko pospravlja Kim, res. ser. 17.00 Mesec nad Karolino, kanad. film 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Oropaj policijsko postajo, am. film 21.45 Prestopniki, am. film 00.30 Usodna privlačnost, am. film 02.40 24ur, ponov. 03.40 Nočna panorama
09.00 Miš maš, otroška oddaja Pozoj, jezerski zmaj 09.40 Ustvarjalne iskrice (3): Nogavičniki 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Videospot dneva 10.10 Ujemi sanje, razvedrilna oddaja 11.10 Videospot dneva 11.15 Videostrani, obvestila 17.55 Videospot dneva 18.00 Čas za nas - tabornike 18.40 Mura Raba TV, informativna oddaja, ponovitev 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1993. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Vabimo k ogledu 20.25 V novo leto po dunajsko, posnetek koncerta, ponovitev 22.00 Jutranji pogovori 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Videospot dneva 22.40 Videostrani, obvestila
Nedelja, 29. januarja
07.00 Mojster Miha, ris. 07.10 Pokec, ris. 07.15 Pingu, ris. 07.20 Penelopa, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.35 Kajetan in Plavi lisjak, ris. 07.45 Veterinar Joc, ris. 07.55 Vrtni palček Primož, ris. 08.05 Franček, ris. 08.20 Janezek in Samuel, ris. 08.25 Fifi in cvetličniki, ris. 08.35 Gregor in dinozavri, ris. 08.45 Palček David, ris. 09.15 Mala kraljična, ris. 09.25 Smrkci, ris. 09.45 Bali, ris. 10.00 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 10.20 Polna hiša živali, 5/13 10.55 Na obisku, tv Koper 11.20 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.20 Noč modrijanov 2011 15.15 Prvi in drugi 15.30 Slovenski magazin 16.00 Z Bruceom Parryjem po Amazoniji, 3/6 17.00 Poročila, vreme, šport 17.15 Ugani, kdo pride na večerjo? 18.40 Gregor in dinozavri, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Bob leta 2011 21.20 Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, dok. portret 22.15 Poročila, šport, vreme 22.45 ARS 360 23.00 Slovenski magazin 23.25 Dnevnik, ponov. 00.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Infokanal 07.40 Skozi čas 07.50 Globus 08.25 Mladi virtuozi, 2/2 09.00 Nor. smuč., sp, skoki, posnetek 10.35 Alp. smuč., sp, superkomb. (Ž), Prenos 11.55 Turbulenca: Živeti z neozdravljivo boleznijo 12.25 Alp. smuč., sp, SVSL (M), pren. 13.40 Alp. smuč., sp, SL (Ž) za superkomb., prenos 14.30 Rokomet, ep, (M), tekma za tretje mesto, prenos iz Beograda 16.05 Namizni tenis, odprto prvenstvo Slovenije, prenos iz Velenja 16.55 Rokomet, ep, (M), finale, prenos iz Beograda 18.40 Namizni tenis, odprto prvenstvo Slovenije, posnetek iz Velenja 20.00 Žrebanje lota 20.10 Mali širni svet (II.), 3/12 21.05 Šepetati konjem, dok. feljton 21.35 Trušč in bes, dok. odd. 23.20 Časovna banka, dok. film 23.35 Cesar, dok. film 00.05 Zabavni infokanal 06.30 Tv prodaja 07.00 Nal in Lili, ris. ser. 07.05 Hobonavti, ris. ser. 07.15 Lupdidu, ris. ser. 07.25 Žabec in prijatelji, ris. ser. 07.30 Mumu, ris. ser. 07.35 Mojster Miha, ris. ser. 07.45 Nal in Lili, ris. ser. 07.50 Megaminiživali, ris. ser. 07.55 Hoota in Snoz, ris. ser. 08.00 Balonar Oskar, ris. ser. 08.15 Van Dog, ris. ser. 08.20 Radovedni Jaka, ris. ser. 08.35 Grozni Gašper, ris. ser. 08.50 Jagodka, ris. film 09.10 Bakugan, ris. ser. 09.35 Tv Čira čara 10.00 Phineas in Ferb, ris. ser. 10.30 Talenti v belem, nan. 11.20 Razočarane gospodinje, nan. 12.10 Dobra mačka, nan. 12.40 Vse o Henryju, am. film 14.40 Kuhajmo po domače, res. ser. 15.10 Prenovimo kopalnico, res. ser. 15.40 Preobrazba doma, res. ser. 16.40 Ko pospravlja Kim, res. ser. 17.15 Orangutan v hotelu, am. film 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Reci da, am. film 22.00 Prva ljubezen, am. film 00.05 Elijev ogenj, am. film 02.00 24ur, ponovitev 03.00 Nočna panorama
PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš, otroška oddaja Pozoj, jezerski zmaj 09.40 1992. VTV magazin 09.55 Kultura, informativna oddaja 10.00 Športni torek, športna oddaja 10.10 Vabimo k ogledu 10.15 1993. VTV magazin 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Poslanska pisarna. Gost: Srečko Meh, poslanec SD 11.35 Naj viža, ponovitev - ans. Navihani muzikanti, ans. Javor 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, tedenski izbor 13.20 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Ustvarjalne iskrice (2): Lonček zdravja 18.25 Nanovo: Več jezikov znaš, več veljaš 19.05 POP CORN, glasbena oddaja. Gosta: Nula Kelvina, Noxire 20.05 Vabimo k ogledu 20.10 Jutranji pogovori 21.40 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.20 Aktualno: Ob zaključku mednarodnega leta gozdov, pogovor v studiu 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Videostrani, obvestila
Ponedeljek, 30. januarja
06.10 Ars 360 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.05 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Bali, ris. 10.20 Vrtni palček Primož, ris. 10.35 Bacek Jon, ris. 10.40 Iz popotne torbe 11.00 Polna hiša živali, 5/13 11.30 Sprehodi v naravo 12.00 Poročila 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Slovenski magazin 13.55 Med valovi 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Prvi in drugi 16.00 Odkrivanje Skritega spomina Angele Vode, dok. portret 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Duhovni utrip 17.40 Pogled na … 17.55 Anica, 8/10 18.20 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Opus 23.35 Glasbeni večer 00.25 Duhovni utrip 00.40 Dnevnik, ponov. 01.10 Slovenska kronika 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal
07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 11.20 Dobro jutro 14.05 Svalbard – špice Spitzbergna, dok. feljton 14.55 Sobotno popoldne 16.20 Pri Pearsonovih (II.), 1/12 16.45 ARS 360 17.00 Črno beli časi 17.20 Dober dan, Koroška 17.50 Gremo na smuči 18.20 Povratna vozovnica, dok. odd. 18.55 Peklenski izbor 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Van Gogh v besedi in sliki, dok. odd. 20.50 Franc Liszt – Leta romanja, nem. portret. film 21.55 Nevarni posnetki, koprod. film 23.25 Peklenski izbor 00.10 Zabavni infokanal
06.40 Tv prodaja 07.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 08.00 Pola, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Prenovimo kopalnico, res. ser. 09.35 Ko pospravlja Kim, res. ser. 10.05 Tv prodaja 10.35 Preobrazba doma, res. ser. 11.35 Tv prodaja 12.05 Čista hiša, res. ser. 13.00 24ur ob enih 14.00 Jamie – obroki v pol ure 14.30 Pola, nad. 15.25 Moji dve ljubezni, nad. 16.20 Eva Luna, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Eva Luna, nad. 17.25 Zmagoslavje ljubezni, nad. 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Svetlolaskine ambicije, am. film 21.45 24ur zvečer 22.15 Razočarane gospodinje, nan. 23.10 Zvit in prebrisan, nan. 00.05 Nevarna igra, nan. 00.55 24ur, ponov. 01.55 Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1993. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Hrana in vino, kuharski nasveti, tedenski izbor 11.50 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Strokovnjak svetuje, kontaktna oddaja. Gostja: Elen Uršič, imago terapevtka 19.00 Regionalne novice 19.05 Vabimo k ogledu 19.10 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice, informativna oddaja 20.50 Regionalne novice 20.55 Videospot dneva 21.00 Šolski center Šentjur se predstavi, pogovor v studiu 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
26. januarja 2012
Torek,
Sreda,
31. januarja
1. februarja
07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Roli Poli, ris. 10.20 Ančine nogice, ris. 10.30 Penelopa, ris. 10.35 Pingu, ris. 10.40 Studio Kraškraš: Vse je enkrat prvič 11.25 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi 12.20 Opus 13.00 Poročila, vreme, šport 13.35 Studio city 14.30 Babilon.tv: Kaznovanje 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.40 Knjiga mene briga 16.00 Sveto in svet: V kaj verujemo? 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Ugriznimo znanost: Razstrelivu na sledi 17.40 O živalih in ljudeh 17.55 Anica, 9/10 18.20 Minute za jezik 18.30 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.00 Meja sprave: Zamera Armencev v Turčiji, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Globus 23.35 Izgubljeni posnetki druge svetovne vojne, 4/4 00.20 Ugriznimo znanost: Razstrelivu na sledi 00.35 O živalih in ljudeh 00.50 Dnevnik, ponov. 01.20 Slovenska kronika 01.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.05 Infokanal
06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Marči Hlaček, ris. nan. 10.30 Risanka 10.50 Ribič Pepe, 18/22 11.10 Zlatko Zakladko 11.25 Pustolovščina, 20/24 12.00 Poročila 12.05 Meja sprave: Zamera Armencev v Turčiji, dok. film 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Tednik 14.25 Duhovni utrip 14.40 Črno beli časi 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Ugriznimo znanost: Razstrelivu na sledi 16.00 O živalih in ljudeh 16.20 Globus 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca: Posvojiti otroka 17.55 Anica, 10/10 18.25 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Boy, novozel. film 21.25 Sestrična, igrani film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Prava ideja, poslov. odd. 23.35 Turbulenca: Posvojiti otroka 00.05 Zdravničin dnevnik, 6/7 00.55 Dnevnik, pon. 01.25 Slovenska kronika 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal
07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro 13.05 Peklenski izbor 13.55 Bleščica, odd. o modi 14.25 Bilo je … 15.30 Na obisku, tv Koper 15.55 Zgodbe izza obrazov, 2. odd. 16.25 Na vrtu 16.50 Mostovi 17.25 Glasnik 17.55 Košarka (M), ep, Krka – Spartak, prenos 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Muzikajeto: Cubismo, 1. del 20.30 Pri Pearsonovih (III.), 5/10 20.55 Srečno pot Nedim, igrani film 21.10 Libanon, izrael. film 22.40 Brane Rončel izza odra 00.30 Zabavni infokanal 06.40 Tv prodaja 07.10 Zmagoslavje ljubezni, nad. 08.00 Pola, nad. 08.55 Tv prodaja 09.10 Prenovimo kopalnico, res. ser. 09.35 Ko pospravlja Kim, res. ser. 10.05 Tv prodaja 10.35 Preobrazba doma, dok. ser. 11.35 Tv prodaja 12.05 Čista hiša, res. ser. 13.00 24ur ob enih 14.00 Jamie – obroki v pol ure 14.30 Pola, nad. 15.25 Moji dve ljubezni, nad. 16.20 Eva Luna, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Eva Luna, nad. 17.25 Zmagoslavje ljubezni, nad. 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vest, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Telo kot dokaz, nan. 23.25 Zvit in prebrisan, nan. 00.20 Nevarna igra, nan. 01.10 24ur, ponov. 02.10 Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Šolski center Šentjur se predstavi, pogovor v studiu 10.35 Lokalni utrip Celja in okolice, informativna oddaja 11.25 Videospot dneva 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek jaka: Zlata ribica 18.40 Vabimo k ogledu 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1994. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.15 Kultura, informativna oddaja 20.20 Športni torek, športna informativna oddaja 20.30 To bo moj poklic: Klepar – krovec – 1. del, izobraževalna oddaja 20.55 Videospot dneva 21.00 Strokovnjak svetuje, kontaktna oddaja - Preprečevanje in zdravljenje odvisnosti 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
07.00 Infokanal 07.45 Otroški infokanal 08.30 Zabavni infokanal 11.00 Dobro jutro 13.30 Z Bruceom Parryjem po Amazoniji, 3/6 14.40 Ugani, kdo pride na večerjo? 15.55 Muzikajeto: Cubismo, 1. del 16.35 Mostovi 17.05 Slovenci po svetu 17.40 Meja sprave: Zamera Armencev v Turčiji 18.25 Koncert 19.50 Žrebanje lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Šport 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.30 Slovenska jazz scena 23.10 Koncert 00.30 Zabavni infokanal 06.45 Tv prodaja 07.15 Zmagoslavje ljubezni, nad. 08.10 Pola, nad. 09.05 Tv prodaja 09.20 Vzgoja po pasje, res. ser. 09.45 Zvezdniška preobrazba, res. ser. 10.10 Tv prodaja 10.40 Prenova z Debbie Travis, dok. ser. 11.35 Tv prodaja 12.05 Čista hiša, res. ser. 13.00 24ur ob enih 14.00 Jamie – obroki v pol ure 14.30 Pola, nad. 15.25 Moji dve ljubezni, nad. 16.20 Eva Luna, nad. 17.00 24ur popoldne 17.10 Eva Luna, nad. 17.25 Zmagoslavje ljubezni, nad. 18.20 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Hiša na pečini, am. film 22.25 24ur zvečer 22.55 Policijska družina, nan. 23.50 Zvit in prebrisan, nan. 00.45 Nevarna igra, nan. 01.55 24ur, pon. 02.55 Nočna panorama
09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1994. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 11.00 Športni torek, športna informativna oddaja 11.10 Strokovnjak svetuje, pogovor - Preprečevanje in zdravljenje odvisnosti 12.10 Hrana in vino, svetovalna oddaja 12.35 Videospot dneva 12.40 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Ustvarjalne iskrice (4)- knjižno kazalo 18.20 Pravljica za lahko noč 18.35 Naj spot dneva 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Hrana in vino, svetovalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno, pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Videospot dneva 21.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja 22.00 Vabimo k ogledu 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Vabimo k ogledu 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 21
PRIREDITVE
26. januarja 2012
Knjižne novosti Griffin, Emily: V srcu stvari Nick je odličen otroški kirurg, ki nekega dne v bolnišnico sprejme hudo opečenega šestletnega Charlija. Njegova mati Valerie je skrbna samohranilka, ki ves dolgi čas okrevanja budno spremlja sinov napredek. Ker so Charlijeve opekline izjemno hude, mora mali korenjak v bolnišnici ostati kar precej časa. V tem času se med njim, mamo in kirurgom splete posebna čustvena vez. Nick pa, ki je bil do sedaj vedno vzoren mož in oče, se znajde pred hudo preizkušnjo, ki bi lahko vsem za vedno spremenila življenja. Ameriška avtorica številnih uspešnic tokrat pripoveduje zgodbo treh ljudi, ujetih v usodni trikotnik, v katerem udeleženci začnejo dvomiti o ljubezni in zvestobi. Vsi trije pa tudi odkrijejo, kaj je v resnici bistvo življenjske sreče.
Möderndorfer, Vinko: Nihče več ne piše pisem V romanu nam avtor predstavi Ivána, samskega prevajalca kriminalnih romanov v poznih srednjih letih, ki si prizadeva prekiniti stike s preteklostjo. Tako kot nima stikov z bivšimi sošolci in prijatelji, jih nima niti z ostarelo mamo, ki jo je zapustil, ko jo je zasačil v postelji z njeno prijateljico. Popolnoma je zadovoljen s svojo samoto in ustaljeno rutino. Vse pa se spremeni nekega dne, ko prejme pismo, na katerem je njegov naslov izpisan s črnilom. Najprej ga sploh ne namerava odpreti, tako kot dolga leta ni odpiral materinih pisem. Ko pa ga vendarle premaga radovednost in ga odpre, se mora soočiti ne samo s preteklostjo temveč tudi s svojimi življenjskimi travmami in demoni. Pismo mu namreč pošlje nekdanji sošolec in najboljši prijatelj, s katerim sta si v srednješolskih časih delila vse, tudi punco.
Plajhner, Marjana: Recepti – pripravki naših babic iz zdravilnih rastlin za lajšanje bolezenskih težav Biologinja in zeliščarka Marjana Plajhner je že od malih nog zbirala recepte za lajšanje bolezenskih
tegob, saj sta se naravnih zelišč v veliki meri posluževala že njena starša. Na željo številnih poslušalcev njenih predavanj je recepte strnila v knjigo. Nasveti so razdeljeni po abecednem redu težav oz. bolezni, sledi kratek opis in uporaba primernega zelišča, olja, čaja, obloge itn. Tako izvemo, kako lajšati tego-
Kdaj - kje - kaj VELENJE
Nedelja, 29. januarja
8.30 – 22.00 Rdeča dvorana Velenje Kvalifikacije 13. mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu GAC Group 2012 ITTF World Tour 17.00 – 18.30 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Ustvarjalna druženja odraslih: Ustvarjajmo, raziskujmo 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Pogovor z Vito Mavrič
10.00-12.00 Mercator center Velenje Miniaturna slikanica, ustvarjalna delavnica s pravljico 10.00 – 22.00 Rdeča dvorana Velenje Polfinale in veliko finale 13. mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu GAC Group 2012 ITTF World Tour 17.00 Dom kulture Velenje Dobrodelni koncert Karitas Velenje
Četrtek, 26. januarja
Petek, 27. januarja
be pri glavobolu, migreni, išijasu, kako ustaviti krvavitev, zmanjšati podočnjake, krepiti imunski sistem in še mnogo drugega. In vse to na naraven, telesu prijazen način.
Menezes, Sueli: Kresniček Nino Mali kresniček ima eno samo željo. Rad bi namreč vsaj enkrat pričaral tako močno svetlobo kot jo vsako noč pričara luna. Ker je luna nekega dne utrujena in bi si rada malce odpočila, prosi Nina za pomoč. Nino zbere vse kresničke na kup in z veliko truda jim uspe s svojimi majhnimi lučkami pričarati čarobno kroglo, ki sveti celo lepše kot luna. Vse živali v gozdu so očarane, kresničku pa se je izpolnila največja želja. Uživamo lahko ob čudovitih ilustracijah, poleg tega pa se otrok nauči tudi, da je prav vse mogoče, če se le dovolj potrudimo.
White, Kathryn Ivy: Kdaj bo padel sneg? Prikupna zgodbica o malem medvedku, ki si ne želi prespati zime. Raje bi se s prijateljema igral v puhastem belem snegu. Nikoli ga še ni videl, zato mu ga prijatelja skušata ponazoriti s kepami blata in lešniki, a to seveda ni enako. Medvedek se razočaran vrne k mamici, ki ga že glasno kliče k sebi v brlog. Boji pa se, da bosta medtem ko bo spal prijatelja pozabila nanj. n Pripravila: Metka Pivk Srdič
21
8.30 – 22.00 Rdeča dvorana Velenje Kvalifikacije 13. mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu GAC Group 2012 ITTF World Tour 16.00 – 17.30 Knjižnica Velenje, pravljična soba Igralne urice 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert: Laszlo Baranyay, klavir 19.30 Dom kulture Velenje Burkaška moraliteta Sljehernik (Beli abonma in izven) 21.00 eMCe plac Dub koncert: Dubzilla, Dub Rebellion (BIH)
Sobota, 28. januarja 8.00 – 13.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00-13.00 Mercator center Velenje Ekološka tržnica 9.00 – 13.00 Knjižnica Velenje, preddverje Knjižni sejem 10.00 Mercator center Velenje Zimska zabava 10.00 – 22.00 Rdeča dvorana Velenje Kvalifikacije in osmina ter četrtfinale 13. mednarodnega odprtega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu 19.00 Restavracija Pod Jakcem 36. Planinski ples 19.30 Dom kulture Velenje Novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 20.00 Galerija eMCe plac Odprtje razstave Darje Osojnik: Zgodbe o O
Ponedeljek, 30. jan. 8.30 – 22.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za mladinke, mladince, kadetinje in kadete 2012 Velenje ITTF Premium Junior Circuit 10.00 – 11.30 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Bralni krožek za odrasle 50+
Torek, 31. januarja 8.30 – 22.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za mladinke, mladince, kadetinje in kadete 2012 Velenje ITTF Premium Junior Circuit 18.00 Vila Bianca Velenje Spominska prireditev ob obletnici rojstva Marjana Marinška – Vse Marjanove radosti
Sreda, 1. februarja
(The Muppets) – podnapisi, Glasbena družinska komedija, 120 minut Režija: James Bobin. Igrajo: Amy Adams, Jason Segel, Mila Kunis, Selena Gomez, Emily Blunt, John Krasinski, Neil Patrick Harris, Zach Galifianakis, idr. Petek, 27. 1. ob 18.00 Sobota, 28. 1. ob 18.00 Nedelja, 29. 1. ob 16.00- otroška matineja Slavni Muppetki se po dobrem desetletju vračajo na veliko platno, kjer bodo poskrbeli za neustavljivo poplavo kaosa in zabave. Trije oboževalci Muppetkov odkrijejo, da želi zlobni bogataš zaradi naftne vrtine podreti kultno gledališče Muppetkov. Da bi preprečili tragedijo, skušajo prijatelji odkriti komične kosmatince, ki so se razkropili po svetu. Ko jih naposled prepričajo, da znova združijo moči, se začnejo težavne priprave na skupni nastop, s katerim želijo zbrati dovolj denarja za ohranitev starega gledališča.
POLNOČ V PARIZU (Midnight in Paris) Fantazijska romantika, 94 minut. Režija: Woody Allen. Igrajo: Owen Wilson, Rachel McAdams, Kurt Fuller, Mimi Kennedy, Michael Sheen, Carla Bruni, idr. Petek, 27. 1. ob 18.30 - m. dvor. Sobota, 28. 1. ob 20.30 Nedelja, 29. 1. ob 20.30 Režiser usodnih ljubezenskih zgodb Ljubezen v Barceloni in Zadnji udarec sledi mladima ameriškima zaročencema Gilu in Inez na službeni poti v Parizu. Inez se osredotoča na turistično podobo mesta, pisatelj Gil pa med polnočnimi sprehodi išče navdih za svojo novo knjigo.
Sobota, 28. januarja 17.00 Športna dvorana Šoštanj Odbojka: Šoštanj-Topolšica : Murexin (2. DOL) 18.00 Osnovna šola Šoštanj Odbojka: Kajuh Šoštanj : Vistra Domžale 20.00 Športna dvorana Šoštanj Košarka: 14. krog 1.SKL Lige Telemach. Elektra : Šentjur
Ponedeljek, 30. jan. 18.00 Ribiški dom ob škalskem jezeru Redni tedenski bridge turnir igralcev ŠBK.
Petek, 27. januarja
16.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina) 17.30 Dorana Marof Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 18.00 Kulturni dom v Šmartnemob Paki Predstavitev ponatisa knjige dr. Josipa Vošnjaka »Umno kletarjenje« 18.30 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki Občni zbor Društva vinogradnikov Šmartno ob Paki 18.30 Dvorana Marof Pilates 10.30 18.00
Hiša mladih Otroška ustvarjalna delavnica Dvorana Marof Občni zbor Planinskega društva Šmartno ob Paki
ŠOŠTANJ
16.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (mlajša šolska skupina) 18.00 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina)
16.00 18.00
Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure Muzej usnjarstva Slovenije Klepet pod Pustim gradom. Gost bo znani Šoštanjčan Delopst Jože - Hačo
Nenavadno odkritje ga popelje v osrčje zlate dobe večnega mesta romantike, kjer spozna številne literarne in druge umetniške ikone. Toda nova življenjska spoznanja vedno bolj bremenijo Gilov odnos z Inez...
NESMRTNI (Immortals), Akcijska fantazijska drama, 110 minut. Režija: Tarsem Singh. Igrajo: Mickey Rourke, Henry Cavill, Luke Evans, John Hurt, Freida Pinto, Kellan Lutz, Stephen Dorff, Joseph Morgan, idr. Petek, 27. 1. ob 20.30 Nedelja, 29. 1. ob 18.20 Dolgo časa po zmagi starogrških bogov nad Titani, zlovešči kralj Hyperion znova ogrozi mir med zemljo in nebom. V iskanju mogočnega orožja, s katerim bi lahko osvobodil Titane in uničil bogove, Hyperion požiga Grčijo in pobija ljudi. Ker se bogovi ne smejo neposredno vmešati v človeško vojno, Zevs skrivaj izbere in z močmi obdari skromnega mladeniča Theseusa. Pridruži se mu skupina neustrašnih upornikov in skupaj se podajo v neenak, silovit in osupljiv boj s krvoločnimi Hyperionovimi hordami.
Naslednji vikend, od 3. 2. do 8. 2. napovedujemo:
romantično komedijo PISMA SV. NIKOLAJU, dramo GOVORILNICA , kriminalko, ZF triler TRGOVCI S ČASOM, animirano družinsko pustolovščino, ZLATOLASKA, dramo SLUŽKINJE (ponedeljkovo Filmsko gledališče), v sredo, 8. 2. Ob slovenskem kulturnem prazniku v kino: ANIMATEKIN SLON (za najmlajše), ANIMATEKA PO ANIMATEKI (izbor animiranih filmov iz Animateke'11), komično dramo LJUBEZEN, TRAKTOR IN ROCK'N'ROLL
X
OTVORITVENI DAN EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE V PARTNERSKEM MESTU NOVO MESTO 17:00 Osrednji otvoritveni dogodek: Sneguljčica (Plesna pravljica za otroke in odrasle, Kulturni center Janeza Trdine) 20:00 Koncert skupin DAN D, CROSS FIRE in NEW CITIZENS (Športna dvorana Marof)
Koledar imen Januar/prosinec
26. Četrtek -
Timotej (Tit)
27. Petek -
Angela
28. Sobota Tomaž
Sobota, 28. januarja
Ponedeljek, 30. jan.
Četrtek, 26. januarja
Sobota, 28. 1.
ŠMARTNO OB PAKI
8.30 – 22.00 Rdeča dvorana Velenje Mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za mladinke, mladince, kadetinje in kadete 2012 Velenje ITTF Premium Junior Circuit 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic
KINO VELENJE • SPORED MUPPETKI
19.00 Mestna galerija Šoštanj Galerijski večer
18.30 Dvorana Marof Plesno gibalna delavnica (starejša šolska skupina)
29. Nedelja Valerij
30. Ponedeljek Martina
Torek, 31. januarja
31. Torek - Janez
18.00 Dvorana Marof Joga
Februar/svečan
Sreda, 1. februarja
1. Sreda - Brigita Lunine mene
CITYCENTER Celje
• četrtek, 26.1., od 14.0019.00, Biotržnica • do nedelje, 29.1. Mojster Miha s prijatelji gradi lego mesto • nedelja, 29.1. ob 11.00 Pravljične urice v Džungli
31.
januarja, ob 5:10, prvi krajec
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 22
22
OBVEŠČEVALEC
RADIO VELENJE
Ponovno ponudba odlične hrane.
pomaranca velenje
ČETRTEK, 26. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Mi smo drugačni; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Partizanska cesta 10 a, telefon: 05 997 09 83
vsak delovnik od 11. do 17. ure
zaupajte se nam razvajati...
Podjetniki, Pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi uslugami.
26. januarja 2012
PETEK, 27. januarja Pomaranca_Oglas_DnevnaKosilaVelenje_90x40mm_jan12.indd 1
4.1.12 7:26
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 28. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Šok rok; 19.00 Na svidenje.
Info: 03 898 17 50
NEDELJA, 29. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 30. januarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30
Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 31. januarja
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
Nagradna križanka Neuroth
SREDA, 1. februarja
Neuroth slušni aparati d.o.o. Slušni center Velenje Šaleška cesta 19A, Velenje Tel.: 03/620 97 35 www.neuroth.si Delovni čas: pon. 12.00 – 19.00 h tor. – pet. 08.00 – 15.00 h
Neuroth nudi celovito uslugo: • • •
Brezplačni preizkus novih Neurothovih slušnih aparatov. Individualno svetovanje. Velika izbira, tudi za plitev žep.
Izrezano geslo, opremljeno z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.: Kidričeva 2 a, Velenje, s pripisom “Neuroth”, najkasneje do 6. februarja. Izžrebali bomo tri darilne pakete Neuroth.
Nagrajenci nagradne križanke Avto Igor, objavljene v tedniku Naš čas, št. 2, ki je izšel 12. januarja. so: • Emil Srebotnik, Špeglova 15, 3320 Velenje • Boris Knavs, Šaleška cesta 16, 3320 Velenje • Marija Pavla Vovk, cesta na Griču 3, 3320 Velenje Rešitev: BREZ LAKIRANJA Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti.
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. jan. 2012 do 22. jan. 2012 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. jan. 2012 do 22. jan. 2012 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 23
OBVEŠČEVALEC
26. januarja 2012
mali OGLASI p., Dolenja vas 85, Prebold Gsm: 031 836 378
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA)
NEPREMIČNINE STAREJŠO hišo v Šmartnem ob Paki prodam. Gsm: 041 526 708
ODDAM
PRIDELKI
BREZPLAČNO oddam v najem vinograd. Je na lepi ravni legi. Gsm: 041 521 973
NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STAREJŠO osebo s kmetijo vzamemo v oskrbo (čiščenje, pranje, organizacija hrane). V zameno prevzamemo obdelavo kmetije. Savinjska z okolico. Gsm: 041 646 968 DOBRODUŠNO Slovenko, srednjih let, vabimo za občasno pomoč na dom. Gsm: 031 512 973
STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za vse generacije. Leopold Orešnik, s.
PŠENICO, koruzo in ječmen, prodam. Gsm: 041 946 944, zvečer KUPIM silažne bale ali seno v kockah. Gsm: 031 398 506 SENO v kockah prodam. Gsm: 031 270 834 JABOLČNO vino, domači kis, medenovec, borovničevec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 344 883 PRIMORSKA vina (klet Čehovin – Štanjel), prodam. Konovo, Malgajeva 3, gsm: 031 749 671
7 dni, oba čb, prodam. Gsm: 041 900 085 KUŽKE MALTEŽANE, mladičke, prodamo. Gsm: 041 931 979, telefon: 02 61 31 039
RAZNO NOKIA 5230, prva lastnica, še v garanciji, kot nova, prodam. Gsm: 041 692 995
VOZILA CITROEN C2, 16.000 km, zelo lepo ohranjen, letnik 2008, sive metalik barve, klimatska naprava, prodam. Gsm: 041 632 374
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova
•
•
•
ŽIVALI NEMŠKE ovčarje, mladiče, dolgodlaki, prodam. Gsm: 041 565 389 DVA prašiča, težka okoli 150 kg, prodam. Tel.: 03 58 82 902, gsm: 041 740 946 BIKCA, 14 dni starega in teličko, staro
DEŽURSTVA
•
Hiša medetažna v Velenju / Lipa/, leto izgradnje 1985, v izmeri 326 m2, parcela 451 m2. Cena: 280.000 evrov. Hiša v Lokovici, tri etaže, leto izgradnje 1990, v izmeri 196 m2, parcela 1009 m2 Cena: 160.000 evrov. Hiša v Ravnah, tri etaže, leto izgradnje 2011, v izmeri 320 m2, parcela 1.445 m2. Cena: 370.000 evrov. 1-sobno stanovanje v Velenju – Kardeljev trg 10, 1. nadstropje, 44 m2, leto izgradnje 1981 Cena: 58.500 evrov
GIBANJE PREBIVALSTVA
1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
28. in 29. 1. – SAŠO HRIBAR, dr. dent. med. (v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje, od 8. do 12. ure).
VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ Dežurni veterinar – gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
Upravna enota Velenje POROKE
Asmir Alić, Jenkova cesta 29, Velenje in Enisa Mujakić, Kandijska cesta 45, Novo mesto.
SMRTI
Viljem Šulgaj, roj. 1932, Oblakova ulica 10, Celje; Gabriela Mastnak, roj. 1938, Na Lipico 3, Šentjur; Pavla Rožič, roj. 1939, Rečica ob Paki 49, Šmartno ob Paki; Jožef Hace, roj. 1951, Prešernova cesta 6, Velenje; Branko Pirnat, roj. 1951, Ulica Pohorskega bataljona 9, Ruše; Andreja Pavšek, roj. 1955,
Šmartno ob Dreti 85, Nazarje; Frančišek Branko Hrepevnik, roj. 1937, Gradiški Dol 4, Rog. Slatina; Slavko Ločan, roj. 1950, Goriška cesta 61, Velenje; Stanislav Špeh, roj. 1924, Podkraj pri Velenju 29 b, Velenje; Radomir Petrović, roj. 1958, Šlandrova pot 2, Šoštanj; Anton Lukman, roj. 1930, Ojstriška vas 6, Tabor; Milan Marguč, roj. 1937, Stantetova ulica 18, Velenje; Janez Zaveršnik, roj. 1959, Matke 27, Prebold; Jožefa Dobnik, roj. 1929, Laze 42 a, Velenje; Ana Rak, roj. 1927, Mali Vrh 16 a, Šmartno ob Paki; Hermina Črešnar, roj. 1924, Novo Tepanje 18, Slov. Konjice.
www.nascas.com
OSMRTNICA V 85. letu starosti je umrla
ZAHVALA
BRIGITA ŽEVART
Vsem, ki ste nam stali ob strani ob izgubi moža in brata
roj. Borovnik
MILANA MARGUČA 1937 – 2012
se iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo gospodu dekanu Jožetu Pribožiču in gospodu župniku Mirku Horvatu.
Pogreb pokojne bo v petek, 27. januarja, ob 14.00 uri na pokopališču v Podkraju. Žara bo na dan pogreba od 9. ure dalje v mrliški vežici.
Žalujoča žena Nežka ter sestri Marica in Irena
Žalujoči: hčerki Ivica in Minka z družinama ter vnuki in pravnuki
OSMRTNICA
ZAHVALA Vsi ljudje so prah, nekateri so zlati prah … (J. N. Shedd)
Zapustila nas je mama, babica in prababica
ZOFIJA OCEPEK s Ceste X/23, Velenje
BRANKA MRAVLJAK z Gubčeve 7, Velenje
1925 – 2012 Od pokojne se bomo poslovili v petek, 27. januarja, ob 11.00 uri na pokopališču v Podkraju. Žara bo na dan pogreba od 9.30 dalje v mrliški vežici. Žalujoči: sinova Oto in Jaro z ženo Slavico, vnuki, pravnuk in ostalo sorodstvo
6. 4. 1925 – 12. 1. 2012 Noč, ki ne pozna jutra, ni tvoja poslednja noč. Naselila se je z zvezdami posuta, v očeh tvojih dragih, vsem, ki si ljubila jih nekoč. (T. Pavček)
Na svoji dolgi poti se je naša mama s svojo dobroto in življenjskim optimizmom dotaknila src mnogih ljudi. Hvala vsem, ki na to niste pozabili in ste se ji prišli poklonit ter se od nje poslovit v torek, 17. 1. 2012, na pokopališče Podkraj. Posebna zahvala ZD Velenje in Bolnišnici Topolšica za njihovo strokovno pomoč, Domu za varstvo odraslih Velenje, kjer je mama preživela zadnje leto, Premogovniku Velenje in govorniku g. Kolarju za besede slovesa. Zahvala gre najinim sodelavcem, osebju OŠ Livada in ZD Velenje za izkazano sočutje. Mitja in Nevenka v imenu vsega sorodstva
23
Naš čas, 26. 1. 2012, barve: CMYK, stran 24
Kdo se »špila« med taksisti? Velenjski taksisti sedli za skupno omizje s tistimi, ki bi jim lahko pomagali prebroditi težave, a bo takih srečanj moralo biti še veliko – Kriza se je močno zajedla v odnose med njimi Milena Krstič - Planinc
Velenje, 18. januarja – Sredin sestanek naj bi odgovoril na težave, ki pestijo taksiste, obrnil pa se je v vprašanje: kdo se tukaj »špila«? Namesto da bi izkoristili priložnost, ki so jo imeli, ko je Mestna občina v vilo Bianco povabila vse, ki so posredno ali neposredno (lahko) v pomoč pri težavah, ki jih pestijo, so raje prali umazano perilo. Dejansko precej zapacano, saj se očitno maže že leta. »Veniš« bo moral biti precej močan, da bo odstranil vse madeže. Imeli so priložnost, da denimo iz prve roke slišijo, kaj imajo povedati inšpektorji, davkarji, policisti, redarji, medobčinska inšpekcija, obrtno-podjetniška zbornica ... a
Mogoče pa odnosi med taksisti le še niso tako načeti, da se jih ne bi dalo zgladiti?
je nekako niso izkoristili. Kriza ne samo da je segla v žepe taksistov, denarja, dela in strank ni prav veliko, močno se je zajedla tudi v odnose med njimi. Ne med vsemi. Recimo, da je bilo na tem sestanku čutiti: eden proti vsem. Vprašanje, ki ostaja, pa - kdo ima bolj narobe, 'on', ki je sam, ali 'oni', ki so »vsi«. Na trenutke tudi poslušati ni bilo prijetno. »Predsedujoči« Tone Brodnik je moral biti kar spreten, ko je šlo na trenutke čez rob, in tudi Branko Meh, predsednik obrtno-podjetniške
»Moja stvar je, če bom človeka, ki sem ga peljal v Celje po kakšne papirje, nazaj pripeljal zastonj. A tega ne smem.« zbornice, je miril, ko je iskal ideje, kaj napraviti, da bi bilo bolje tako taksistom kot občanom. Srž vsega naj bi bil 33. člen zako-
na, ki si ga vsak tolmači po svoje in ki naj bi določal, da mora imeti voznik taksija v vozilu pogodbo o zaposlitvi. A kako naj jo ima, če pa denimo, vozi na črno? Na črno pa, kakšen taksist potnika zapelje tudi zato, ker pogojev (zaslužka) ni dovolj, da bi lahko bil zaposlen. Na to so »obesili« vse: kdo vozi pijan, kdo prijavlja prekrške, kdo je smrduh, kdo nima stanovanja, kdo je vozil, doma pa pustil otroka samega ... Žalostni stavki, ki kažejo nemoč in na to, da je stiska (tudi) pri taksistih velika in da bi
»A zakaj taksisti neradi vozimo ponoči? Zato, ker ti kak potnik takrat najlaže pobegne, ker ti za 3 evre lahko stisne še kakšno »focno« ali te pobruha.« se bilo treba njihovih težav lotiti resno in odgovorno. Morda kdaj pomisliti tudi na to, da je mogoče bolj kot ta 33. člen zanje pomemben zakon o varstvu in zdravju pri delu, na kar je opozorila ena od prisotnih inšpektorjev. Ta zakon ima, jim je pojasnila, lahko zanje kot delodajalce hude finančne posledice, če pride do nesreče in poškodb. Pomembno pa je tisto, kar so se dogovorili na poziv taksistke: »Stopimo skupaj in naredimo nekaj za prihodnost.« Mogoče bodo nekaj tega naredili že v prihodnjih štirinajstih dneh. V tem času naj bi imeli sestanek z obrtno–podjetniško zbornico, kjer bodo težave, ki jih pestijo, dali na skupni imenovalec. Predstavniki Mestne občine pa so jim tudi obljubili, kar si želijo že nekaj časa:
proučitev možnosti zarisanja parkirnih mest na tistih krajih, kjer njihovi potniki najpogosteje vstopajo ali izstopajo. Padel pa je še en predlog, da imenujejo predstavnika, kakršnega so nekoč že imeli, ker bo tako tudi v komunikaciji s tistimi, ki jim lahko pomagajo, manj zadreg. n
Kunigunda se bo poleti preselila Letos veliko »drsalnih« priložnosti Multimedijski center bo s selitvijo v Gaudeamus okrepil produkcijsko dejavnost, saj bodo v novih prostorih pridobili boljše pogoje zanjo Velenje, 23. januarja - Multimedijski center Kunigunda, ki je del velenjskega Mladinskega centra, v Velenju deluje že od leta 2007. Kljub temu da je v mestu že pet let, pa marsikdo še ne pozna njihovih dejavnosti. Vsako leto, recimo, pripravijo Multimedijske dneve, namenjene vsem, ki jih zanimajo sodobne multimedijske tehnologije. A odziv nikoli ni prav množičen.
raziskovalne naloge. Ker so dobro tehnično opremljeni, pri izobraževalnih projektih in nastajanju kulturnih produktov posojajo tudi to. V lanskem letu so ustvarili tudi kar nekaj lastne produkcije, kar je še ena od dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo prostovoljci in zaposleni v Multimedijskem centru Kunigunda. »Dvema velenjskima hip-hop ustvarjalcema, Mrigu in Ghetu,
nekoč Elektrotehna, preselil v Gaudeamus. »Tam računamo, da bomo uredili nov produkcijski studio. S tem bomo lahko velenjskim ustvarjalcem pomagali tudi posneti demo posnetke, nadgradili bomo tudi aktivnosti na področju oblikovanja, designa … Seveda pa bo še vedno mogoče dnevno obiskati njihove info točke. Pri tem razmišljajo, da bo dostop do spleta brezplačen le
Tarnanje, da v Velenju ni možnosti za drsanje, je več kot obrodilo sadove. Letos je to mogoče kar na treh mestih. Tam, kjer sicer domuje letni kino, so ga uredili študentje in člani hokejskega kluba. Najbolj drzni že preizkušajo debelino ledu na jezeru (med prvimi je to storil Črt Valenčak, ki pravi, da led letos ni takšen kot običajno), od začetka tedna pa obratuje drsališče tudi pri Mercator centru v središču mesta. Povsod je drsanje brezplačno, omogočajo pa tudi izposojo drsalk. Drsališče na letnem kinu je odprto od ponedeljka do
četrtka med 15. in 20, ob petkih do 22., med vikendi pa med 15. do 22. uro. To soboto bo med 10. in 12. uro zabava s klovnoma Tomom in Jerryjem, od 20. ure dalje pa se bo drsališče spremenilo v disko na ledu. Drsališče v centru mesta je odprto med 9. in 20. uro, vsak torek in četrtek so drsalne urice, vsako soboto od 10. do 13. ure pa disko »Malinovc«. Na jezeru pa je seveda odprto ves dan, a zaenkrat le za bolj predrzne. Tako bo do prve resne zamrznitve ali oton plitve.
Drsališče na letnem kinu
Drsališče pri Mercator centru Dnevno računalnike v Kunigundi koristi okoli 40 dijakov in študentov, obiščejo pa jih tudi drugi.
Vodja Kunigunde Dimitrij Amon pravi, da ne bo šlo čez noč, skorajda čez noč pa so takoj po odprtju Kunigundo vzeli za svojo dijaki in študenti, ki pogosto uporabljajo računalnike z brezplačnim dostopom do svetovnega spleta za različne šolske dejavnosti. Pri slednjih dijakom in študentom – dnevno jih naštetejo vsaj 40 - pomagajo tudi zaposleni, saj pri njih nastajajo tudi predstavitve,
smo lani pomagali pri snemanju dveh videospotov, končujemo pa tudi spot za skupino Res Nullius. Izdali smo DVD s posnetkom koncerta skupine Big band Vox, ki je nastala na zadnjem Festivalu mladih kultur Kunigunda,« pove o delu v lanskem letu v tej dejavnosti Amon. Med poletnimi počitnicami se bo Multimedijski center Kunigunda iz prostorov na Prešernovi, kjer je bila
za dijake in študente, za ostale, ki sedaj tudi uporablja njihove računalnike.« Uvedli pa bodo manjše doplačilo za dostop do svetovnega spleta. In če bo šlo vse po sreči, bo v času letošnjega festivala mladih kultur Kunigunda multimedijski center z istim imenom že polno deloval na novi lokaciji. n bš Velenjsko jezero
Foto: Hans